Annual Report (ESEF) • Apr 28, 2021
Preview not available for this file type.
Download Source File| 2019 | 2021 |
|---|---|
| 4G+ | eCall |
| prvi v Evropi | omogočili eCall v celotnem omrežju |
| LTE/4G | Imamo najzmogljivejše in najhitrejše mobilno omrežje |
| Razvoj hibridnih javno-zasebnih omrežij 4G/5G za podporo pametni industriji | Integracija IKT |
| eSIM | E-oskrba |
| UMTS | Pričnemo z razvojem mobilnega omrežja 3G |
| FTTH in VDSL | Pričnemo z izgradnjo optičnih omrežij in uvedemo drugo generacijo VDSL |
| Celovit operater | Ponudnik celovitih komunikacijskih storitev |
| E-zdravje | Satelitski BB |
| Napredne klicne storitve (VoLTE / VoWiFi) | IPTV v omrežju LTE |
| Smo med prvimi v Evropi | Brezžično omrežje v Ljubljani |
| Upravljani VPN | IP TV |
| Med prvimi operaterji vstopimo na trg kabelske TV | IP telefonija |
| Razvezan dostop do optične krajevne zanke | P2P + CATV |
| NMT | Začetek mobilnih telekomunikacij |
| Internet | Pričnemo s trženjem slovenskim uporabnikom |
| GSM | Prvo omrežje GSM v Sloveniji |
| E-trgovina | SIOL TVIN |
| FTTN | NEO platforma za pametno življenje |
| NEO | Igre |
| NEO |
Leto 2020 si bomo nedvomno zapomnili vsi. Vsak izmed nas bo imel svojo zgodbo, kako je preživel leto, ki nam je prineslo polno nepredvidljivosti in preizkušenj. A nekaj bo tem zgodbam skupno. Tehnologija. Tehnologija je bila namreč tista, ki je omogočala, da smo bili celo leto blizu, čeprav večinoma na daljavo. Na daljavo smo se družili, se učili, delali, drug drugega bodrili. Leto 2020 je pokazalo, kako pomembna je tehnologija in kako pomembne so pri tem zanesljivost, varnost, hitrost in požrtvovalnost. Življenja brez zmogljivih komunikacijskih storitev na vsakem koraku si nihče med nami ne predstavlja več. Tehnologijo pa upravljamo ljudje, ki skrbimo, da smo nenehno povezani. V prvem omrežju Slovenije.
Razglašena pandemija COVID-19, ki je zaznamovala leto 2020, je bila za Skupino Telekom Slovenije in njene zaposlene priložnost, da dokažemo, da smo tudi velika podjetja hitra, agilna, učinkovita, ustvarjalna ter usmerjena v podporo družbi, v kateri delujemo. Svoje delo smo prilagodili tako, da smo tudi v izjemnih okoliščinah uporabnikom zagotavljali nemotene, zanesljive in varne komunikacijske storitve za delo in šolanje na daljavo, podjetjem pa zagotovili dodatne kapacitete. Ne glede na okoliščine smo uresničevali zastavljen poslovni načrt, razvijali tehnologije ter predstavili nove storitve in rešitve.
Na spremenjene okoliščine smo se odzvali hitro, Telekom Slovenije @TelekomSlo #Povezani #PrvoOmrežje
1 GRI GS 102-1, GS 102-3, GRI 102-5
2 GRI GS 102-53
Družba: Telekom Slovenije, d. d.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Enotna identifikacijska številka: 5014018000
Davčna številka: SI98511734
Številka vpisa v sodni register: vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani
Število delnic: 6.535.478
Telefon: + 386 1 234 10 00
Spletna stran: http://www.telekom.si
Elektronski naslov: [email protected]
LinkedIn: telekom-slovenije
Facebook: TelekomSlovenije
Instagram: Telekom_Slovenije
Twitter: @TelekomSlo
YouTube: TelekomSlovenije
Delnice Telekoma Slovenije so uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Več v poglavju 1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.
Družbe v Skupini Telekom Slovenije Več v poglavju 1.6 Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije ter v poglavju 4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije.
Kontakti za investitorje, delničarje in druge zainteresirane uporabnike: [email protected], [email protected] in [email protected]
Kontakt za informacije o letnem poročilu in za poročanje o trajnostnem razvoju:
Telekom Slovenije, d. d.,
Cigaletova ulica 15,
1000 Ljubljana
Odnosi z javnostmi: [email protected]
Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: Telekom Slovenije) s ponudbo najsodobnejših IKT-storitev in rešitev povezuje svoje uporabnike ter jim zagotavlja varnost in poenostavlja življenja. Kot vodilni slovenski ponudnik komunikacijskih rešitev nenehno skrbi za razvoj in uvaja nove inovativne tehnologije, uporabnikom z vrhunskim omrežjem omogoča povezljivost v prvem omrežju Slovenije ter jim zagotavlja najsodobnejše storitve in odlično uporabniško izkušnjo. Telekom Slovenije upravlja največje in najhitrejše omrežje, ki je po mnenju uporabnikov tudi najboljše in najbolj zanesljivo.
Skupina Telekom Slovenije je poleg nacionalnega operaterja v Sloveniji s svojimi odvisnimi družbami prisotna tudi na Kosovu, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji. Skupina Telekom Slovenije upravlja eno najkompleksnejših hrbteničnih omrežij v regiji jugovzhodne Evrope.
Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega:
Logotipi - pozitiv in negativ
GVO je korporativna blagovna znamka. Zagotavlja celovite in do okolja prijazne rešitve s področij projektiranja, geodezije, gradnje, upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij.
Piranske soline je korporativna blagovna znamka. Družba upravlja znamke: Solnce – prehrambna linija. Lepa Vida – kozmetična linija in Thalasso spa Lepa Vida – terme na prostem. KPSS (Krajinski park Sečoveljske soline) – park, ki skrbi za varstvo narave ter ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot.
digitalni medij.
Najdi.si – vstopna točka v slovenski splet.
TIS – univerzalni telefonski imenik Slovenije.
1188 – storitev klicnega centra z dodano vrednostjo.
ADsolution – znamka za produkcijske storitve.
Bizi.si – poslovni asistent.
IPKO je korporativna blagovna znamka na Kosovu. Družba zagotavlja telekomunikacijske storitve. Pokriva mobilno telefonijo, fiksno telefonijo, internet in kabelsko televizijo.
Hej! – blagovna znamka, ki pokriva segment mladih.
Planet TV je korporativna blagovna znamka.* Družba upravlja znamke:
Planet PLUS – klasični filmski kanal.
Od 1. 10. 2020 družba ni več del Skupine Telekom Slovenije.
TSinpo je korporativna blagovna znamka invalidskega podjetja. Deluje pretežno na področju storitev podpore poslovanju in proizvodnje kartonskih tulcev.
Avtenta je korporativna blagovna znamka. Družba deluje na področju srednjih in velikih gospodarskih družb ter javnih ustanov v Sloveniji in regiji. Združuje razvite in preverjene poslovne rešitve za optimizacijo in izboljšanje učinkovitosti podjetij, organizacij in javne uprave.
Telekom Slovenije je korporativna blagovna znamka. Uporablja se v komunikaciji z vsemi skupinami deležnikov (uporabniki, vlagatelji, poslovni partnerji, dobavitelji, zaposleni in mediji). Družba upravlja znamke:
Ocenjeni negativni vpliv pandemije COVID-19 in ukrepov za omilitev glede na načrtovani EBITDA znaša 9,2 milijona evrov. Z upoštevanjem te prilagoditve bi EBITDA presegel načrtovanega za 3 %.
Na poslovnem trgu se je povečalo povpraševanje po IKT-rešitvah in storitvah ter storitvah kibernetske varnosti. Podjetjem in organizacijam smo med drugim zagotovili:
Nenadno zaprtje vseh fizičnih prodajnih točk smo izkoristili za povečanje digitalne prodaje in iskanje priložnosti za brezstično poslovanje z uporabniki:
Zaradi izrednih okoliščin v obdobju pandemije smo veliko aktivnosti namenjali širitvam potrebnih kapacitet, podpori dela na daljavo, prilagoditvam ponudbe za COVID-19, prilagoditvam klicnih centrov in Telekomovih centrov, analitiki in proaktivnemu obveščanju deležnikov.
Primarno smo poskrbeli za zdravje in varnost zaposlenih ter proaktivno, jasno in odprto komunikacijo. Hitro in učinkovito smo izpeljali transformacijo dela celotnega Telekoma Slovenije, tako je v povprečju več kot 70 % sodelavk in sodelavcev, ki jim to omogoča narava dela, delo opravljalo na daljavo. Vzpostavljene imamo tri ločene sisteme za oddaljene dostope prek različnih omrežnih infrastruktur, s čimer zagotavljamo nemoten delovni proces.
V Sloveniji smo bili priča množični in hitri transformaciji učenja in dela na daljavo, zaradi česar smo se soočali z velikim povečanjem količin prometa govornih, podatkovnih in video storitev, in sicer za več kot polovico glede na običajne razmere.
Za zagotavljanje vseh potreb uporabnikov in zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje smo med drugim:
Tudi v izrednih okoliščinah smo ostali srčni in odgovorni do okolja, v katerem delujemo.
| v tisoč EUR / v % | 2020 / 31.12.2020* | 2019 / 31.12.2019* | Indeks 20/19 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 647.177 | 664.892 | 97 | ||
| Drugi prihodki iz poslovanja | 7.694 | 5.938 | 130 | ||
| Poslovni prihodki skupaj | 654.871 | 670.830 | 98 | ||
| EBITDA | 209.882 | 214.994 | 98 | ||
| EBITDA marža = EBITDA / Prihodki od prodaje | 32,4 % | 32,3 % | 100 | ||
| EBIT | 42.603 | 41.203 | 103 | ||
| Donosnost prodaje = EBIT / Prihodki od prodaje | 6,6 % | 6,2 % | 106 | ||
| Čisti dobiček iz delujočega poslovanja | 34.084 | 28.544 | 119 | ||
| Izguba iz ustavljenega poslovanja | -9.219 | -27.603 | 33 | ||
| Čisti dobiček poslovnega leta | 24.865 | 941 | - | ||
| Sredstva | 1.227.839 | 1.250.211 | 98 | ||
| Kapital | 590.484 | 590.588 | 100 | ||
| Čista donosnost kapitala (ROE) | 4,2 % | 0,2 % | - | ||
| Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio) | 48,1 % | 47,2 % | 102 | ||
| Neto finančni dolg | 37 | 8. | 377 402.861 | 94 | |
| NFD / EBITDA | 1,8 | 1,9 | 96 | ||
| Investicije v osnovna sredstva (CAPEX) | 17 | 3. | 045 184.835 | 94 | |
| EBITDA - CAPEX | 36.837 | 30.159 | 122 | ||
| Delež (EBITDA – CAPEX) v EBITDA (Cash Margin) | 17,6% | 14,0 % | 125 | ||
| Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja | 3.392 | 3.387 | 100 |
| v tisoč EUR | 2020* | 2019*/** | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|
| Distribuirana ekonomska vrednost | 473.74 | 483.675 | 98 |
| Dodana vrednost | 155.88 | 153.556 | 101 |
| Dodana vrednost na zaposlenega v EUR | 45.98 | 44.400 | 103 |
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega v EUR | 94.69 | 93.864 | 101 |
| Stroški dela | 111.101 | 109.633 | 101 |
| Davek iz dobička, vključno z odloženimi terjatvami za davek | -523 | -1.721 | 30 |
| Plačilo lastnikom – dividende | 22.769 | 29.275 | 78 |
| 2020* | 2019*/** | Indeks 20/19 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 3.392 | 3.387 | 100 | |||
| Stopnja fluktuacije | 5,8% | 5,4% | 107 | |||
| Število ur izobraževanja na zaposlenega | 18,6 | 26,6 | 70 | |||
| Neposredni stroški izobraževanja v tisoč EUR | 916 | 1.432 | 64 | |||
| Delež zaposlenih z znanstvenim magisterijem in doktoratom | 4,7 % | 4,9 % | 96 | |||
| Število ur izobraževanj z varstva osebnih podatkov | 261 | 101 | 258 |
| Priključki / uporabniki | 2020* | 2019* | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|
| Mobilna telefonija* | 1.873.876 | 1.939.624 | 97 |
| Fiksna govorna telefonija | 521.068 | 521.011 | 100 |
| Širokopasovni priključki* | 464.258 | 470.695 | 99 |
| Delež reklamacij v številu vseh izdanih računov | 0,57 % | 0,50 % | 114 |
| Delež stroškov za sponzorstva in donacije v poslovnih prihodkih | 0,3 % | 0,4 % | 82 |
| 2020 | 2019 | Indeks 20/19 | |
|---|---|---|---|
| Poraba električne energije v milijonih kWH | 89,8 | 90,2 | 99 |
| Skupni direktni energetski stroški v mio EUR | 11,5 | 11,6 | 98 |
| 2020 | 2019 | Indeks 20/19 | |
|---|---|---|---|
| Poraba električne energije v milijonih kWh | 73,5 | 73,8 | 100 |
| Direktni energetski stroški v tisoč EUR | 9.117,5 | 9.230,7 | 99 |
| Odpadki skupaj v tonah | 8.900 | 8.343 | 107 |
| Odpadna električna in elektronska oprema, zbrana v TC (v tonah) | 2,0 | 1,9 | 104 |
| Poraba pisarniškega papirja v evrih | 14.759 | 19.533 | 76 |
| Poraba goriva za službena vozila v litrih | 788.544 | 883.344 | 89 |
Prihodki od prodaje in število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije
EBITDA in delež EBITDA v prihodkih od prodaje Skupine Telekom Slovenije
EBIT – dobiček iz poslovanja in čisti dobiček poslovnega leta Skupine Telekom Slovenije
| 2016 | 2017 | 2018 | 2019* | 2020* |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje v mio EUR | Število zaposlenih |
|---|---|
| 800 | |
| 700 | |
| 600 | |
| 500 | |
| 400 | |
| 300 | |
| 200 | |
| 100 | |
| 0 |
| EBITDA v mio EUR | Delež EBITDA v prihodkih od prodaje v % |
|---|---|
| 250 | 35 |
| 200 | 30 |
| 150 | 25 |
| 100 | 20 |
| 50 | 15 |
| 0 | 10 |
| 45 | |
|---|---|
| 40 | |
| 35 | |
| 30 | |
| 25 | |
| 20 | |
| 15 | |
| 10 | |
| 5 | |
| 0 |
| 2016 | 2017 | 2018 | 2019* | 2020* | |
|---|---|---|---|---|---|
| Kapital v mio EUR | 706 | 681 | 620 | 591 | 590 |
| Obveznosti v mio EUR | 662 | 247 | 613 | 302 | 671 |
| Neto finančni dolg (NFD) v mio EUR | 660 | 403 | 637 | 378 |
| 2016 | 2017 | 2018 | 2019* | 2020* | |
|---|---|---|---|---|---|
| v mio EUR | 200 | 180 | 160 | 140 | 120 |
| Delež v poslovnih prihodkih v % | 30 | 25 | 20 | 15 | 10 |
| Delež v % | 0 | 148 | 159 | 134 | 185 |
| CAPEX | 20,8 % | 18,3 % | 21,9 % | 27,6 % | 26,4 % |
| Operativni stroški (posl. odh. minus amort. in str. dela) | -0,1 % | 14,6 % | 17,7 % | 67,9 % | 15 |
Spoštovani delničarji, vlagatelji, poslovni partnerji in sodelavci, pandemija COVID-19 je v letu 2020 vplivala na življenje vseh nas, v ospredje pa postavila osnovno vrednoto – skrb za zdravje. Hkrati je pospešila digitalizacijo gospodarstva in dodatno izpostavila pomen, ki ga imajo zanesljive, sodobne, hitre in varne komunikacije in komunikacijske rešitve. Pandemija je v Sloveniji povzročila množično in hitro transformacijo dela in učenja na daljavo, skladno s tem so se spremenili tudi prometni tokovi in obremenitve našega omrežja. Soočili smo se z velikim porastom obremenitev in količin prometa govornih, podatkovnih in video storitev, in sicer za več kot polovico glede na običajno situacijo, ter beležili velik porast prometa pri dostopu do globalnega interneta omrežij in IPTV.
V Telekomu Slovenije imamo vpeljan Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja, certificiran po standardu ISO 22031. Skladno s tem smo pripravljeni in usposobljeni zagotavljati ključne storitve in procese tudi v izrednih razmerah. Na okoliščine, v katerih smo se skupaj znašli, smo se sistematično in pravočasno pripravili tako z vidika tehnologije, zagotavljanja varnosti omrežja in storitev kot z vidika kadrov in procesov. Kot del kritične infrastrukture smo delo svojih strokovnjakov prilagodili tako, da smo tudi v najtežjih okoliščinah 24 ur na dan zagotavljali zanesljive komunikacijske storitve, uporabnikom zagotovili tehnično podporo ter poskrbeli za posebne potrebe državnih institucij in podjetij po večjih kapacitetah ali dodatnih storitvah, pa tudi za kibernetsko varnost, ki je v takih okoliščinah izrednega pomena.
Za gospodarsko okrevanje bo ključna digitalizacija, ki je tudi v ospredju strategije Skupine Telekom Slovenije do leta 2025 in ki je bila sprejeta v minulem letu. Še naprej bomo zagotavljali najsodobnejše storitve po meri uporabnika (odlična uporabniška izkušnja, najboljša prodajna in poprodajna skrb za uporabnike, najsodobnejše in zanesljivo omrežje, konvergenčni paketi, dodatna ponudba zunaj osnovne dejavnosti, celovita ponudba IT-rešitev ter storitve informacijske in kibernetske varnosti), za dinamično prilagajanje uporabnikom pa bodo poleg pospešene digitalizacije potrebna vlaganja v širitev in nadgradnjo tehnologij, nadaljnja optimizacija procesov in opolnomočenje zaposlenih.
V letu, v katerem so imele komunikacijske tehnologije izjemno pomembno vlogo, smo v Telekomu Slovenije skladno s tehnološkim razvojem kot prvi v Sloveniji naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporabljamo tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). V evolucijsko nadgrajenem omrežju lahko uporabniki že v tem razvojnem koraku dosegajo višje hitrosti prenosa podatkov kot v omrežju LTE/4G, polni potencial tehnologije 5G pa bo na voljo po podelitvi.
5 GRI GS 102-14
dodatnih spektralnih pasov. Konec leta 2020 smo s signalom 5G pokrili že 32,44 % prebivalstva, kar je rezultat premišljenega, postopnega in predvsem pravočasnega investiranja v razvoj novih tehnologij. Ob tem pospešeno širimo in nadgrajujemo tudi dostopovno optično omrežje, ki omogoča razvoj novih storitev, uporabnikom pa prinaša še boljšo izkušnjo televizije, interneta in telefonije. Upravljamo največje optično omrežje v Sloveniji, priklop nanj omogočamo že več kot 370.000 slovenskim gospodinjstvom. V letu 2020 smo priklop na optično omrežje omogočili 43.994 gospodinjstvom. Vlaganjem v infrastrukturo in razvoj storitev smo skupno namenili 173 milijonov evrov.
V letu 2020 smo nadaljevali aktivnosti konsolidacije. Zaključili smo prodajo družbe Planet TV ter pričeli s postopkoma prodaje družbe TSmedia in pripojitve družbe Avtenta k Telekomu Slovenije, medtem ko je bil postopek prodaje družbe IPKO, ki se je začel v letu 2019, ustavljen.
Pandemija COVID-19 je v letu 2020 vplivala na poslovanje družb v Skupini Telekom Slovenije, in sicer zlasti zaradi zaprtja prodajnih mest, nižjih prihodkov iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih ter zastoja ali manjšega obsega poslov. Ključni cilji Skupine Telekom Slovenije za leto 2020 so zaradi prerazvrstitve družbe Planet TV med sredstva, namenjena prodaji, prilagojeni. Poslovanje družbe Planet TV je vključeno le v čisti poslovni izid kot ustavljeno poslovanje. Brez ocenjenega vpliva pandemije in ukrepov za omilitev bi Skupina Telekom Slovenije dosegla 677,8 milijona evrov poslovnih prihodkov (načrtovano: 676,0 milijona evrov, oziroma prilagojeno za Planet TV: 668,9 milijona evrov), kar pomeni 1 % več od načrtovanih. Ocenjeni vpliv na poslovne prihodke je znašal 22,9 milijona evrov, tako da je Skupina Telekom Slovenije v letu 2020 ustvarila 654,9 milijona evrov poslovnih prihodkov. Na ravni skupine smo ustvarili 647,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. Pri tem smo v primerjavi z letom 2019 povečali delež prihodkov novih storitev, kot so energetika, e-zdravje, zavarovanje in E-trgovina. Prihodke E-trgovine smo v primerjavi z letom 2019 povečali za 55 %, vendar pa prodaja prek spletnih kanalov ne more nadomestiti izpada prodaje zaprtih prodajnih mest.
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2020 dosegla dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 42,6 milijona evrov in dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) v višini 209,9 milijona evrov. Brez ocenjenega vpliva pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov bi na ravni skupine dosegli EBITDA v višini 219,1 milijona evrov. Pandemija je imela negativen vpliv na EBITDA v višini 4 % glede na načrtovanega. V prihodkih iz prodaje je imel EBITDA na ravni skupine 32,4-odstotni delež. Ob tem je Skupina Telekom Slovenije po obračunu davka iz dobička z odloženimi davki ustvarila 24,9 milijona evrov čistega dobička (brez ocenjenega vpliva pandemije bi čisti dobiček znašal 32,8 milijona evrov).
Ne glede na izzive, s katerimi smo se zaradi pandemije COVID-19 soočali v letu 2020, je Skupina Telekom Slovenije finančno stabilna. Poslovne aktivnosti prilagajamo spremenjenim okoliščinam ter skrbno spremljamo in ocenjujemo tveganja na področju dobavnih verig, kreditnega tveganja, delovanja sistemov in dobičkonosnosti posameznih storitev ter sprejemamo ustrezne ukrepe.
V primerjavi z letom 2019 so se tržni deleži fiksnih in mobilnih storitev nekoliko zmanjšali, kar je predvsem odraz cenovno agresivne konkurence. Vendar pa smo z visoko kakovostjo in inovativnostjo storitev povečali zadovoljstvo uporabnikov ter v Sloveniji ohranili vodilni tržni položaj v segmentu mobilne telefonije (37,9 %) in v segmentu IPTV (44,4 %). Na Kosovu je IPKO ohranil 38-odstotni delež uporabnikov mobilne telefonije.
Delničarjem smo za leto 2019 izplačali dividende v višini 3,50 evra bruto na delnico.
tudi do družbe, v kateri delujemo. Uporabnikom smo podarili mobilni prenos podatkov in jim povečali internetne hitrosti v optičnem omrežju, s čimer smo zagotovili pogoje za brezskrbno komuniciranje ter šolanje in delo na daljavo, z dodatnimi vsebinami smo nadgradili TV-programske sheme. Mladostnikom iz socialno ogroženih okolij smo donirali mobilne modeme in prenos podatkov za šolanje na daljavo. Bolnišnicam smo donirali sredstva za nakup nujno potrebne medicinske opreme, humanitarnim organizacijam pa za pomoč starejšim, ki živijo sami. Oskrbovancem domov za starejše smo omogočili brezplačno klicno in video komunikacijo, s čimer smo jim omogočili stik z bližnjimi. Za spremljanje bolnikov s COVID-19 na daljavo smo nadgradili rešitev telemedicine in razvili rešitev centralnega spremljanja vitalnih funkcij pacientov s težjim potekom bolezni v realnem času. Podjetjem smo poleg dodatnih kapacitet omogočili tudi hitro implementacijo storitev videoidentifikacije in digitalnega podpisa.
Prodajna mesta smo ob zaprtju preuredili v prevzemne točke, uporabnikom pa smo bili na voljo prek vseh razpoložljivih kanalov. V E-trgovini smo razširili nabor izdelkov, vzpostavili smo novo spletno tržišče PIAZZ, ki na enem mestu povezuje trgovce in kupce, v okviru pametne denarnice VALÚ smo omogočili nove funkcionalnosti.
Kljub letu izjemnih okoliščin smo torej nadaljevali razvoj. Pomemben korak smo naredili pri digitalni transformaciji industrije 4.0, z vzpostavitvijo testnega omrežja 5G v proizvodnem obratu pa postavili temelje za razvoj novih poslovnih modelov in testiranje pametne infrastrukture 5G. Implementirali smo informacijske rešitve, ki omogočajo napredno avtomatizacijo poslovanja ter digitalizacijo sistemov energijskega upravljanja poslovnih in proizvodnih objektov, pa tudi rešitve pametnih mest in skupnosti za celostno upravljanje virov, infrastrukture, storitev in procesov za boljšo kakovost bivanja, ki temeljijo na tehnologiji NB-IoT.
Uspešno smo vzdrževali vse vpeljane sisteme vodenja, konec leta začeli s pripravami na izvedbo samoocene odličnosti poslovanja po novem modelu EFQM 2020. V družbi IPKO smo vpeljali in certificirali sistem vodenja kakovosti ter sistem vodenja informacijske varnosti.
S številnimi preventivnimi ukrepi in digitalnimi orodji smo zaposlenim zagotovili varno delovno okolje. V obeh obdobjih razglašene epidemije je v povprečju 70 % sodelavk in sodelavcev Telekoma Slovenije, ki jim to omogoča narava dela, svoje delo nemoteno opravljalo z domov po vsej Sloveniji. Ob tem smo z vsakodnevno komunikacijo skrbeli, da so zaposleni imeli na voljo vse informacije o dogajanju v podjetju in da smo ostajali povezani. Za delo na terenu, kjer sodelavci zagotavljajo nemoteno delovanje storitev uporabnikom in pri tem vstopajo v njihove domove, smo uvedli najvišjo stopnjo zaščitnih ukrepov.
Zavzetost, motiviranost in angažiranost sodelavk in sodelavcev je bila in je v teh izjemnih okoliščinah izjemno visoka, prav tako medsebojno sodelovanje. V sklopu aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru certifikata Družini prijazno podjetje, smo se osredotočali na ozaveščanje o pomenu obvladovanja stresa in preprečevanja izgorelosti, okrepili pa smo tudi prenos znanja in programe vseživljenjskega učenja.
Zaradi krepitve omrežja četrte in pete mobilne generacije smo v Sloveniji izvedli 267 dodatnih meritev elektromagnetnih sevanj (EMS), od tega 92 za tehnologijo 5G. Meritve so pokazale, da je elektromagnetno sevanje sicer nekoliko povečano, vendar vse bazne postaje delujejo skladno s predpisi ter v okviru mejnih vrednosti in zakonodaje. Na spremenjene okoliščine, ki jih je prineslo leto 2020, smo se odzvali hitro, agilno in učinkovito, pri tem pa smo posebno pozornost namenjali družbi, v kateri delujemo. Uporabnikom smo tudi v najtežjih okoliščinah ter ob izjemno povečanih obremenitvah zagotavljali zanesljive in varne komunikacijske storitve. Za to so zaslužni naši sodelavci in sodelavke, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. Prav tako se za opravljeno delo zahvaljujem upravi, ki je vodila Telekom Slovenije v letu 2020. Verjamem, da smo upravičili zaupanje deležnikov.
Cvetko Sršen,
predsedni k uprave
Člani Uprave Telekoma Slovenije, d. d., odgovorni za sestavo letnega poročila, potrjujemo računovodske izkaze Telekoma Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije za leto, končano 31. decembra 2020, uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.
Člani Uprave Telekoma Slovenije, d. d., zagotavljamo:
Uprava je odgovorna tudi za sprejem in izvajanje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, preverijo poslovanje posameznih družb, kar lahko povzroči dodatne davčne obveznosti. Uprava ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Cvetko Sršen,
predsednik uprave
Tomaž Jontes,
podpredsednik uprave
Barbara Galičič Drakslar,
članica uprave
dr. Mitja Štular,
član uprave
Špela Fortin,
članica uprave – delavska direktorica
družbe, ki je potekala 5. junija 2020, pa je bil za štiriletni mandat v nadzorni svet družbe izvoljen Aleš Šabeder. Po konstituiranju 15. junija 2020 je nadzorni svet za predsednika izvolil Aleša Šabedra, za njegova namestnika pa mag. Barbaro Gorjup in Draga Kijevčanina. Na novo je imenoval tudi sestavo vseh komisij nadzornega sveta. Do 15. junija 2020 je nadzornemu svetu predsedovala Barbara Kürner Čad.
Po konstituiranju 4. novembra 2020 je nadzorni svet za predsednika izvolil Boštjana Kolerja, za njegova namestnika pa Barbaro Kürner Čad in Draga Kijevčanina. Na novo je imenoval tudi sestavo vseh komisij nadzornega sveta.
Skupščina delničarjev je z 21. januarjem 2021 odpoklicala člana nadzornega sveta, Igorja Rozmana, z 22. januarjem 2021 pa za nove člane nadzornega sveta izvolila Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let. Z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta je prenehala funkcija Boštjanu Kolerju, Dimitriju Marjanoviću in mag. Štefanu Belingarju, ki so bili imenovani s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani 3. novembra 2020.
Po konstituiranju 11. februarja 2021 je nadzorni svet za predsednika izvolil Iztoka Černošo, namestnika sta Barbara Kürner Čad in Drago Kijevčanina. Na novo je imenoval tudi sestavo vseh komisij nadzornega sveta.
Sestava nadzornega sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju, kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.
Nadzorni svet se je v letu 2020 sestal na 17 rednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Tekom leta 2020 je zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi ugotovitev, predlogov in skrbne presoje komisij je nadzorni svet sprejemal ustrezne odločitve ter po sejah sproti obveščal deležnike.
Nadzorni svet v skladu s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega sveta razkriti v tem letnem poročilu.
za uspešno prihodnost poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije.
Nadzorni svet je 2. januarja 2020 za podpredsednico uprave imenoval dr. Vido Žurga. S 15. marcem 2020 se je Ranku Jelači, članu uprave, pristojnemu za komercialni steber, iztekel mandat, tako da je 22. junija 2020 nadzorni svet na mesto člana uprave, odgovornega za prodajo in marketing, imenoval Tomaža Jontesa, in sicer za mandatno obdobje štirih let.
V okviru svojih pristojnosti je nadzorni svet odgovorno odločal in v letu 2020:
Pri nadzorovanju vodenja poslov družbe se je nadzorni svet v letu 2020 redno seznanjal s:
Nadzorni svet je sproti reševal nasprotja interesov (izjave po referenčnem kodeksu so objavljene na spletnih straneh družbe). V poslovnem letu 2020 je en član nadzornega sveta naznanil nastop posameznih dejstev, ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost. Nadzorni svet je v februarju opravil vrednotenje svojega dela in sprejel sklep glede izboljšav pri nadaljnjem delu, na podlagi katerega je bilo v začetku leta 2021 posodobljeno besedilo Poslovnika o delu nadzornega sveta, ki je predvideno za sprejem na eni od naslednjih sej nadzornega sveta.
Nadzorni svet je imel v letu 2020 oblikovane stalne štiri komisije. To so revizijska komisija, kadrovska komisija, komisija za strategijo ter komisija za trženje in tehnologijo, ki se je v januarju preimenovala iz tehnične komisije. Nominacijska komisija je bila ustanovljena za posamezen izborni postopek kandidatov za člane nadzornega sveta, in sicer v februarju in decembru. Komisije so obravnavale teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovale pri pomembnih vprašanjih. S tem so pripomogle k boljšemu delu in večji učinkovitosti nadzornega sveta.
Nadzorni svet je sproti spremljal delo svojih komisij in izvajanje njihovih sklepov. Njihovo delo je podrobneje opisano v poglavju Organi upravljanja in nadzora v poslovnem delu letnega poročila.
Delo članov nadzornega sveta, vključno z delom v komisijah, je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovito opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej, se na obravnavane teme temeljito pripravili in dajali konstruktivne predloge.
Na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij uprave družbe je nadzorni svet kompetentno sprejemal odločitve v skladu s poslovnikom, akti družbe in zakonskimi pooblastili.
Delo nadzornega sveta so vsebinsko podpirali predlogi komisij nadzornega sveta.
Na podlagi opisanega tekočega spremljanja ter nadziranja poslovanja in vodenja družbe Telekom Slovenije in družb v skupini v poslovnem letu 2020 ter na podlagi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020, ki ga je sestavila in predložila uprava, nadzorni svet ocenjuje, da letno poročilo in v njem vsebovana razkritja prikazujejo dejansko stanje ter položaj skupine in družbe.
Nadzorni svet ocenjuje, da je uprava družbe Telekom Slovenije v poslovnem letu 2020 uspešno vodila posle in uresničevala zastavljene cilje, še posebej ob upoštevanju izjemnih okoliščin, ki jih je panogi telekomunikacij prinesla razglašena pandemija COVID-19, in zaostreno konkurenčno okolje, v katerem družbe deluje.
Na seji 23. aprila 2021 je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 potrdil.
Uprava Telekoma Slovenije je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) takoj po sestavi in izdaji revizorjevega mnenja predložila Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2020, ki ga je nadzorni svet obravnaval na seji 23. aprila 2021. Revidiranje Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 je opravila revizijska družba PricewaterhouseCoopers, d. o. o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.
Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je na drugi izredni seji, 23. aprila 2021 obravnavala revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 ter ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, in drugo relevantno zakonodajo.
Revizijska komisija na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da v skladu z 282. členom ZGD-1 Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020 potrdi.
Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije, podatkov in razkritij v letnem poročilu Nadzorni svet Telekoma Slovenije ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije na 31. december 2020 ter njun poslovni izid in denarni tok za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o potrditvi le-tega.
Zato je Nadzorni svet Telekoma Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZGD-1 potrdil Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, tj. pred iztekom enega meseca od dneva, ko mu je poslovodstvo družbe letno poročilo za leto 2020 predložilo.
opredelil tudi do Izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020, ter ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2020.
Iztok Černoša,
predsednik nadzornega sveta
| SIOL d.o.o. Zagreb | 100 % |
|---|---|
| SIOL d.o.o. Beograd | 100 % |
| SIOL DOOEL Skopje | 100 % |
| AVTENTA, d.o.o. | 100 % |
| TSinpo, d.o.o. | 100 % |
| INFRATEL d.o.o. | 100 % |
| TSmedia, d.o.o. | 100 % |
| SOLINE, d.o.o. | 100 % |
| OPTIC-TEL d.o.o. | 100 % |
| GVO, d.o.o. | 100 % |
| GVO Telekommunikation GmbH, Nemčija | 100 % |
| SIOL d.o.o. Podgorica | 100 % |
| SIOL d.o.o. Sarajevo | 100 % |
| IPKO Telecommunications LLC | 100 % |
| SIOL Prishtina LCC | 100 % |
∫ Telekom Slovenije je prodal 100-odstotni delež v odvisni družbi Planet TV, televizijska dejavnost, d. o. o. Postopek je bil zaključen 30. septembra 2020, prenos deleža na kupca, družbo TV2 ADRIA, d. o. o., pa je bil v sodnem registru vpisan 7. oktobra 2020.
∫ Telekom Slovenije je s 3. novembrom 2020 ustavil postopek prodaje 100-odstotnega deleža v kosovski družbi IPKO Telecommunications LLC. Postopek se je zaključil brez izbire kupca, družba IPKO Telecommunications LLC pa ostaja del Skupine Telekom Slovenije.
∫ Telekom Slovenije je začel postopke za izvedbo procesa prodaje družbe TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o.
∫ Telekom Slovenije je začel postopek pripojitve odvisne družbe Avtenta, napredne poslovne rešitve, d. o. o. Soglasje je k začetku pripojitve predhodno podal nadzorni svet, predviden zaključek aktivnosti je bil 1. aprila 2021. Pripojitev v predvidenem roku ni bila izvedena, družba bo delničarje o nadaljnjih aktivnostih obveščala.
Telekom Slovenije je ustanovitelj ustanove Srčni sklad, ki je namenjena pomoči otrokom zaposlenih v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali ki so huje bolni. Sredstva v Srčni sklad primarno prispevajo zaposleni v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije.
Skupina Telekom Slovenije deluje v osmih državah, poleg sedmih držav Jugovzhodne Evrope še v Nemčiji. Skupino sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in njene odvisne družbe. Sestavo Skupine Telekom Slovenije skupaj z lastniškimi deleži na 31. decembra 2020 prikazujemo na spodnji sliki, podrobneje pa je predstavljena na spletni strani https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/odvisne-druzbe.
6 GRI GS 102-4, 102-6; GRI 102-18
7 GRI GS 102-10
Do 31. januarja 2020 je bil direktor Miran Potočnik, od 1. februarja 2020 pa je direktor Primož Kučič.
Do 31. marca 2020 je bil direktor Rolando Žel.
Do 31. marca 2020 je bil direktor Rolando Žel, s 1. aprilom 2020 pa je bil za direktorja imenovan Samo Ošina. Nevenka Črnko je bila prokuristka od 1. aprila 2020, pred tem družba ni imela prokurista. Direktorju Samu Ošini in prokuristki Nevenki Črnko sta funkciji prenehali s 30. septembrom 2020 z zaključkom prodaje Planet TV družbi TV2 ADRIA.
Borut Radi, Darko Gradišnik, Roman Mazi
Telekom Slovenije kot obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije v okviru korporativnega upravljanja obvladuje delovanje odvisnih družb z opredelitvijo njihovih strateških usmeritev, ciljev delovanja in spremljanjem uresničevanja zastavljenih ciljev. Strategija delovanja Skupine Telekom Slovenije zajema tudi enotno upravljanje podjetij v skupini, saj s tem optimiziramo delovanje družb, zagotavljamo boljši pretok informacij in dosegamo sinergije na ravni skupine.
Upravljanje in nadzor potekata skladno s slovensko zakonodajo, zakonodajami, ki veljajo na območju države posamezne odvisne družbe, ter skladno z veljavnimi akti družbe in skupine. Odvisne družbe delujejo na vseh poslovnih področjih v skladu z lokalno zakonodajo, pogodbami o poslovnem sodelovanju s Telekomom Slovenije ter z internimi pravilniki in navodili, ki jih sprejema poslovodstvo posamezne družbe oziroma uprava obvladujoče družbe.
Pravila, kriterije in mehanizme upravljanja in nadzora družb v skupini opredeljuje Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije, skladen s Politiko upravljanja družbe Telekom Slovenije.
Upravljanje in nadzor delovanja družb v Skupini Telekom Slovenije temeljita na naslednjih osnovnih načelih:
S korporativnim in individualnim članstvom v strokovnih organizacijah in združenjih ustvarjamo uspešne poslovne povezave ter priložnosti za razvoj in strokovno pozicioniranje Skupine Telekom Slovenije. Družbe skupine so članice oziroma zaposleni sodelujejo v upravnih odborih, strokovnih in strateških svetih ter drugih organih naslednjih organizacij:
na spletnih portalih (digitalni medij Siol.net);
– evropsko omrežje posebnih varstvenih območij (Soline);
(TSinpo ustanovni član interesnega združenja);
pri poslovanju v sklopu Nacionalnega akcijskega načrta RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.
Digitaliziramo svet priložnosti.
Poenostavljamo življenja. Varujemo vaš svet.
Navdihujoče. Skrbno. Varno. Preprosto. Prebojno.
207 MWh energije iz lastnih sončnih elektrarn
- upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline
Prva izbira uporabnikov in poslovnih partnerjev z odlično porabniško izkušnjo, najboljšim omrežjem in uporabnikom prilagojeno ponudbo najsodobnejših IKT storitev.
Rast IKT-storitev z vrhunskim 4G/5G in optičnim dostopovnim omrežjem, razvojem IoT, pametne infrastrukture, umetno inteligenco, telemedicino, kibernetsko varnostjo. Ohranjanje tržnega položaja v osnovni dejavnosti.
Finančna stabilnost, optimalna kadrovska struktura, razvoj znanj in kompetenc zaposlenih, konsolidacija na posameznih trgih, upravljanje ugleda in blagovne znamke.
Optimizacija in avtomatizacija poslovnih procesov.
Vgrajevanje načel trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva, uresničevanje SDG ciljev Agende 2030 Združenih narodov pri poslovanju, storitvah in izdelkih.
Poslovni model, s katerim ustvarjamo vrednost za naše deležnike, se proaktivno prilagajamo in odzivamo na spremembe v okolju:
28 29
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2020 zastavljeno strategijo izvajala skladno s sprejetimi strateškimi smernicami, pri tem pa svojo strategijo vsako leto posodobi in pripravi načrt poslovanja za prihodnje obdobje. Strateški poslovni načrt je temeljni korporativni dokument, v katerem so skozi poslanstvo, vizijo, vrednote, cilje in strategijo opredeljeni prihodnji razvoj, pa tudi strateške usmeritve Skupine Telekom Slovenije, ki sledijo ciljem deklaracije OZN o trajnostnem razvoju (Agenda 2030 za trajnostni razvoj). Dokument vsebuje prihodnjo poslovno usmeritev Skupine Telekom Slovenije.
Strateški poslovni načrt, poslovni načrt za prihodnje leto in projekcija do leta 2025 izhajajo iz podatkov in napovedi, ki so bili na voljo do novembra 2020, ter ob upoštevanju regulative in napovedi trendov makroekonomskega okolja za regijo, v kateri Skupina Telekom Slovenije deluje. Ob tem se pri pripravi upoštevajo analize poslovanja in tržnih deležev primerljivih evropskih operaterjev, analize konkurence, razvojna pričakovanja in trendi v telekomunikacijski panogi ter analize priložnosti, prednosti, slabosti in nevarnosti za podjetja v Skupini Telekom Slovenije.
Za trge, na katerih deluje Skupina Telekom Slovenije, je značilna visoka stopnja konkurenčnosti, saj lahko uporabniki izbirajo med storitvami različnih operaterjev. Uporabniki zahtevajo visoko kakovost storitev po nizkih cenah, ob tem pa trgi postajajo vse bolj zasičeni, zaradi česar je vse manj prostora za pridobivanje novih uporabnikov.
Za slovenski trg telekomunikacijskih storitev, ki je razvit in v fazi zasičenosti (vključno s sistemsko integracijo in storitvami v oblaku), se na splošno pričakuje nadaljnje upadanje prihodkov od osnovnih komunikacijskih storitev. Telekom Slovenije ohranja visok tržni delež v vseh segmentih svojega poslovanja. Alternativni operaterji tržni delež pridobivajo predvsem z agresivno cenovno politiko, čemur Telekom Slovenije tudi zaradi omejitev s strani regulatorja ne more slediti. Telekom Slovenije zagotavlja najsodobnejše storitve po meri uporabnika (odlična uporabniška izkušnja, najboljša prodajna in poprodajna skrb za uporabnike, najsodobnejše in zanesljivo omrežje, konvergenčni paketi, dodatna ponudba izven osnovne dejavnosti, celovita ponudba IT-rešitev ter storitve informacijske in kibernetske varnosti). Za dinamično prilagajanje uporabnikom so potrebna vlaganja v širitev in nadgradnjo tehnologij, pospešena digitalizacija, nadaljnja optimizacija procesov in opolnomočenje zaposlenih.
Konkurenčna prednost Skupine Telekom Slovenije je in bo tudi v prihodnje vrhunska kakovost storitev, nadaljnji razvoj pa bo še naprej temeljil na visokih standardih družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Strateške in poslovne cilje za leto 2021 bo Skupina Telekom Slovenije uresničevala tudi s pospešenim izvajanjem ključnih projektov, ki jih predstavljamo v poglavju 1.8.4 Strateški projekti.
Vodilna uporabniška izkušnja temelji na najboljšem, najzanesljivejšem in največjem omrežju, ustvarjamo pa jo skladno z najsodobnejšimi trendi in spreminjajočimi se navadami uporabnikov. Z odlično uporabniško izkušnjo dosegamo kratkoročne poslovne cilje in krepimo svoj dolgoročni strateški položaj – ostati prva izbira uporabnikov. Ključni pri tem so digitalna odličnost, zagotavljanje varnosti, brezstično poslovanje ter dinamično prilagajanje potrebam in navadam uporabnikov komunikacijskih storitev.
Pospešena digitalizacija prek optimizacije in avtomatizacije procesov izboljšuje učinkovitost poslovanja, zato bo tudi v prihodnje sestavni del poslovnih aktivnosti za zagotavljanje konkurenčnosti Skupine Telekom Slovenije.
Trg osnovne telekomunikacijske dejavnosti v Sloveniji stagnira, Telekom Slovenije pa je še pod dodatnim pritiskom regulatornih organov. Prihodke bomo ohranjali s pospešeno digitalizacijo in razvojem digitalnih storitev, nadaljnjim razvojem omrežja, razvojem storitev, ki temeljijo na tehnologiji 5G, uspešnim sodelovanjem z regulatorji ter predvsem z najboljšo uporabniško izkušnjo.
Na evropskem trgu telekomunikacij po eni strani prihaja do intenzivne konsolidacije panoge in združevanja operaterjev, spreminja se portfelj storitev, hkrati pa na IKT-trg vstopa nova konkurenca, ki bo dodatno vplivala na poslovanje operaterjev. Aktivnosti konsolidacije
| POSLOVNI PRIHODKI | 653,0 mio evrov |
|---|---|
| INVESTICIJE | 210,6 mio evrov |
| ČISTI DOBIČEK | 30,8 mio evrov |
| EBITDA | 203,7 mio evrov |
Rast IKT-storitev in rešitev temelji na obstoječem vrhunskem omrežju LTE/4G in priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih omrežij 5G. 5G bo med drugim omogočil razvoj pametne industrije in pametnih mest, pa tudi uvedbo navideznih namenskih omrežij, kar bo omogočilo nadaljnjo digitalizacijo različnih vertikal, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo ter zaščita in reševanje (javna varnost). Skupina Telekom Slovenije bo na tej podlagi zagotavljala digitalizacijo družbe kot celote. Rast bomo dosegali z organsko rastjo in konsolidacijo slovenskega IKT-trga.
V Skupini Telekom Slovenije bomo še naprej zagotavljali optimalno število zaposlenih glede na potrebe delovnih procesov posameznih družb. Kadrovsko strukturo optimiziramo s strateškim načrtovanjem potreb po kadrih ter ustrezno organiziranostjo in sistemizacijo delovnih mest. Znamko delodajalca nadgrajujemo z učinkovitim sistemom nagrajevanja, z razvojem znanj in kompetenc.
Izvajamo aktivnosti, ki omogočajo učinkovito uravnavanje likvidnosti in visoko stopnjo finančne stabilnosti. Zagotavljamo dolgoročno optimalno stopnjo zadolženosti, pri kateri je vrednost podjetja največja. Dejavno prepoznavamo priložnosti, v katerih lahko s svojim znanjem, finančnimi sredstvi in drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem delujemo. V poslovanje, izdelke, storitve in vsebine vgrajujemo načela trajnostnega razvoja ter odgovorno upravljamo tudi ekonomske, družbene in okolijske vplive svojega delovanja.
V Telekomu Slovenije smo kot prvi v Sloveniji naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah konec julija v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). Uspešno smo testirali terminalno opremo (Apple, Samsung …) in pridobili verifikacijo omrežja z njihove strani. V evolucijsko nadgrajenem omrežju 4G/5G lahko uporabniki že v tem razvojnem koraku dosegajo višje hitrosti prenosa podatkov kot v omrežju LTE/4G, polni potencial tehnologije 5G pa bo uporabnikom na voljo po podelitvi dodatnih spektralnih pasov. V prvem koraku smo nadgradili 249 baznih postaj, s čimer smo z omrežjem 4G/5G zagotovili okoli 25-odstotno pokritost, ki smo jo do konca leta povečali na 32,44 %.Vzpostavitev nacionalnega omrežja pete mobilne generacije sodi med naše najpomembnejše projekte, s katerim uresničujemo velik del strateških ciljev ter ki bo omogočil številne možnosti za razvoj in napredek tako Telekomu Slovenije kot uporabnikom in gospodarstvu. Več o tem v poglavju 2.8.1 Razvoj omrežij, storitev in projektov ter 2.8.2 Dostopovna omrežja.
Razvoj novih storitev sodi med naše ključne strateške usmeritve, saj z njimi nadomeščamo upad prihodkov od klasičnih telekomunikacijskih storitev.
Področje naprednih plačilnih storitev (VALÚ) je v zadnjem letu najbolj zaznamovala močna rast števila uporabnikov pametne denarnice VALÚ, ki ima že skoraj 70.000 registriranih uporabnikov. V celotnem ekosistemu VALÚ so naši uporabniki opravili prek 2 milijona transakcij. Pametno denarnico smo nadgradili tudi s programom zvestobe VALÙ KLUB. Aplikacija v tem primeru se uporablja kot glavno identifikacijsko in plačilno sredstvo, uporabnik pa lahko VALÚ točke zvestobe zbira za plačila pri Telekomu Slovenije in v E-trgovini Telekoma Slovenije.
Razširili smo tudi ponudbo VALÚ Marketa, kjer lahko uporabniki kupijo smučarske karte, vozovnice za vlak, vstopnice za koncerte, predstave in športne prireditve. Uporabnikom z naprednim profilom smo ponudili VALÚ Mastercard, fizično debetno kartico, ki koristi dobroimetje predplačniškega računa VALÚ. Upravljanje kartice poteka izključno v aplikaciji, z njo pa je plačevanje mogoče na 53 milijonih prodajnih mestih po vsem svetu.
Z razvojem pametnih storitev na področju E-zdravja in E-oskrbe na daljavo uresničujemo strategijo podjetja, s katero kot napreden operater zagotavljamo celostne in dolgoročne rešitve na različnih področjih poslovanja, delovanja in bivanja za boljšo kakovost življenja.
Skupaj s partnerji smo razvili storitve E-zdravja in E-oskrbe, s čimer nadgrajujemo zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva. S tovrstnimi rešitvami pomagamo pri reševanju potreb prebivalstva po zdravstvenih in socialnih storitvah (staranje prebivalstva, rast kroničnih bolezni), omejenih virov (v bolnišnicah in domovih za starejše, manko zdravstvenega in oskrbovalnega osebja, finančnih virov itd.) in čakalnih vrst. V letu 2020 smo storitev nadgradili s telemedicinsko rešitvijo, ki omogoča, da zdravstveno osebje na daljavo spremlja paciente s COVID-19, ki se zdravijo na svojem domu. Ob tem smo razvili tudi sistem centralnega spremljanja vitalnih funkcij pacientov s težjim potekom bolezni v realnem času.
smo v letu 2020 širili nabor preverjenih partnerskih rešitev v realnem okolju z komunikacijskimi protokoli NB-IoT (Narrowband Internet of Things). Tehnologija omogoča učinkovito množično komunikacijo naprav, povezanih v internet stvari, in predstavlja nadaljnji mejnik v smeri razvoja pete generacije mobilnih omrežij. Skupaj z Iskratelom smo tako za podporo rastoči pametni industriji v njihovem proizvodnem obratu v Kranju vzpostavili testno omrežje 5G, skupaj z Luko Koper pa sodelujemo v evropskem projektu 5G-LOGINNOV, v okviru katerega bomo na območju koprskega pristanišča vzpostavili razvojno-testno omrežje 5G, ki bo namenjeno razvoju ter testiranju rešitev za optimizacijo procesov, večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje na konkretnih primerih uporabe pri upravljanju transportne logistike. Vzpostavili smo rešitev, ki komunalnim podjetjem omogoča digitalizacijo ter poenostavljeno centralno upravljanje števcev in samodejno odčitavanje porabe energetskih virov. Za nakupovalno središče Citypark smo skupaj s partnerji zasnovali napredne rešitve pametnega mesta, za vse potencialne naročnike pa pripravili nabor rešitev IoT s skupnim nazivom Modro mesto.
Popravljamo osnove. Standardiziramo in spremljamo. Ustvarjamo zadovoljstvo in presegamo pričakovanja uporabnikov.
V letu 2020 smo zaključili razvoj programov v sklopu iniciative Odličnost uporabniške izkušnje. Vse programe smo na posameznih stičnih točkah vpeljali v redne procese dela. Učinke posameznih programov in uspešnost zadovoljstva uporabnikov redno spremljamo s ključnimi kazalniki spremljanja uporabniške izkušnje. Iniciativa se je izvajala v treh fazah.
Uspešno smo realizirali ključne cilje, ki smo si jih zadali v štiriletnem obdobju:
Na ključnih stičnih točkah smo za svetovalce vpeljevali in nadgrajevali inovativen razvojno napreden izobraževalni program S.M.A.R.T., ki podpira vizijo, vrednote in poslanstvo Skupine Telekoma Slovenije. Program temelji na štirih ključnih elementih: enoten pristop, dvig vrednot, razvoj kompetenc in timsko delo, z njim pa smo nadgradili pristop in odnos z uporabnikom z namenom ustvarjanja odlične uporabniške izkušnje. Z načini in tehnikami, na katere zaposleni lahko vplivajo, smo povečali zadovoljstvo uporabnikov ter izboljšali načine komuniciranja z uporabniki in med zaposlenimi.
V Telekomu Slovenije neprestano širimo in nadgrajujemo svoje omrežje, ki je s tem na voljo tudi vedno večjemu številu uporabnikov tako v urbanih kot v primestnih in ruralnih območjih. Intenzivno vlagamo predvsem v izgradnjo optičnega dostopovnega omrežja, s katerim uporabnikom zagotavljamo infrastrukturo za vse obstoječe in prihajajoče širokopasovne storitve. Ob tem sledimo tudi viziji razvoja komunikacijskega omrežja v Sloveniji, ki ga je Vlada Republike Slovenije opredelila v državnih strateških dokumentih.
V letu 2020 smo možnost priklopa na optično infrastrukturo dodatno omogočili 43.994 slovenskim gospodinjstvom, skupno pa priklop v optično omrežje omogočamo že več kot 370.000 gospodinjstvom. Z vlaganji v širitev in nadgradnjo optičnega širokopasovnega omrežja bomo nadaljevali tudi v prihodnje, modernizacijo optičnega dostopovnega omrežja pa bomo izvajali v skladu z zavezami, ki smo jih dali na področjih, kjer smo izrazili tržni interes, in v skladu s strategijo družbe.
Skupina Telekom Slovenije je s številnimi projekti in aktivnostmi v letu 2020 dejavno uresničevala cilje, zastavljene v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2020–2023. Pregled aktivnosti in dosežkov prikazujemo v spodnji preglednici.
| Strateški cilj | Doseženo v letu 2020 |
|---|---|
| 1. Ohranjanje ravni prihodkov iz osnovne dejavnosti v Sloveniji | Ohranili smo vodilni tržni delež mobilnih storitev v Sloveniji: tržni delež v segmentu mobilne telefonije je znašal 37,9 %, na trgu fiksnih in v segmentu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta 28,9 % in v segmentu IPTV 44,4 % (Podatki za četrto četrtletje 2020, vir: AKOS). |
| 2. Novi viri prihodkov | Za možnost oddaljenega digitalnega podpisa smo uvedli storitev videoidentifikacije. Potem ko smo s partnerji v letu 2019 razvili tehnološko rešitev za telemedicinsko obravnavo bolnikov s kroničnimi boleznimi na daljavo, smo za potrebe spremljanja bolnikov s koronavirusom pripravljeno rešitev nadgradili tako, da zdravstvenemu osebju omogoča njihovo spremljanje na daljavo. Rešitev je prvi začel uporabljati telemedicinski center UKC Ljubljana. Vzpostavili smo spletno tržišče PIAZZ, ki na enem mestu povezuje trgovce in kupce. Nadgradili smo pametno denarnico VALÚ, uporabnikom smo ponudili tudi VALÚ Mastercard, fizično debetno kartico. Različnim podjetjem smo ponudili storitve digitaliziranega spremljanja porabe energentov. Razširili smo nabor storitev za pametna mesta in industrij 4.0 z uporabo tehnologije NB-IoT, ki omogoča učinkovito množično komunikacijo naprav, povezanih v internet stvari – Modro mesto. V Tržiču smo vzpostavili sistem za usmerjanje prometa s pametnimi parkirišči, ki na več ključnih lokacijah občanom in turistom olajša parkiranje in pregled nad prostimi parkirnimi mesti. V Operativnem centru kibernetske varnosti smo razvili dodatno storitev za segment srednjih in malih podjetij. Z Ministrstvom za notranje zadeve smo podpisali pogodbo za izgradnjo infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov Republike Slovenije po standardu TETRA. V okviru storitve E-oskrba smo v Celju, Krškem in Dravogradu izvajali nacionalne pilotne projekte za prehod zakona o dolgotrajni oskrbi v prakso. Konec leta smo se vključili v 2. fazo nacionalnih pilotnih projektov v Mariboru. |
| 3. Ohranjanje vrhunskega omrežja | Kot prvi v Sloveniji smo naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). Pospešeno smo nadgrajevali mobilno omrežje: v Sloveniji je bilo ob koncu leta 2020 na skupno 1.494 lokacijah vključenih 1.342 baznih postaj GSM, 911 baznih postaj UMTS, 1.372 baznih postaj LTE/4G. V letu 2020 smo nadgradili 133 LTE lokacij na 1.800 MHz, 113 LTE lokacij na 800 MHz, 19 LTE lokacij na 900 MHz, 12 LTE lokacij na 2.100 MHz in 102 LTE lokaciji na 2.600 MHz. Ob tem smo kar 249 lokacij nadgradili na 5G. Tako smo zagotovili prepričljivo najboljše, prvo in vodilno 4G/5G omrežje tako glede pokritosti kot hitrosti. Z omrežjem 4G pokrivamo 96,64 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa 32,44 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja je bilo vključenih tudi 123 malih celic. Zgradili smo 43.994 novih optičnih priključkov in s tem presegli število 100.000, skupno pa v Sloveniji omogočamo priklop na optično omrežje že več kot 370.000 gospodinjstvom. Povečali smo hitrosti na optičnem dostopu, na katerem je že več kot polovica naših priključkov. |
| 4. Poenostavitev procesov, produktov in |
Ključni cilji Skupine Telekom Slovenije za leto 2020 so zaradi prerazvrstitve družbe Planet TV med sredstva namenjena prodaji, prilagojeni. Poslovanje Planet TV je vključeno le v čisti dobiček poslovnega leta kot ustavljeno poslovanje. Ob razglasitvi pandemije so bili sprejeti številni ukrepi za omilitev negativnih vplivov koronavirusa na prihodkovni, stroškovni in investicijski strani.
| Poslovni prihodki | 676,0 mio evrov | 668,9 mio evrov |
|---|---|---|
| EBITDA | 210,6 mio evrov | 213,2 mio evrov |
| Čisti dobiček | 27,5 mio evrov | 27,5 mio evrov |
| Investicije | 209,7 mio evrov | 209,6 mio evrov |
** Glede na načrtovane smo optimizirali investicije, kljub zaradi pandemije COVID-19 povečane obremenitve omrežja in pospešene digitalizacije poslovanja.
Zavarovalnica Triglav je skupaj s Telekomom Slovenije uvedla možnost oddaljenega digitalnega podpisa in storitev videoidentifikacije na daljavo, kar so zavarovanci v obdobju epidemije COVID-19, ko se je poslovanje preselilo v digitalno okolje, dobro sprejeli.
Telekom Slovenije je s podjetjem Metronik sklenil dogovor o strateškem sodelovanju pri vzpostavitvi pilotne platforme interneta stvari (IoT) za daljinski nadzor delovanja strojev. Tako partnerja razvijata nove informacijske rešitve na področju industrije 4.0.
Telekom Slovenije je kot prvi v Sloveniji na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavil nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G).
Trusted Brand 2020: Telekom Slovenije je prejel naziv Trusted brand za mobilno telefonijo in internetne storitve.
Telekom Slovenije je s partnerjem DS Meritve za nakupovalno središče Citypark v Ljubljani razvil tehnološko rešitev daljinskega odčitavanja porabe energentov s sistemom telemetrije. Rešitev z uporabo tehnologije interneta stvari v omrežju 4G+ omogoča upravljavcem poslovnih objektov, poslovnih stolpnic ali nakupovalnih središč daljinsko in centralizirano avtomatično spremljanje porabe energentov.
Po vzpostavitvi nacionalnega omrežja pete mobilne generacije (5G) v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije od 5. oktobra 2020 tehnologijo 5G tudi uporabljajo. V ta namen je na voljo mobilni paket Naj 5G, uporabniki z ustreznim mobitelom pa si lahko storitve 5G vklopijo tudi na katerem koli drugem mobilnem paketu.
Telekom Slovenije je z Evropsko investicijsko banko podpisal posojilno pogodbo za zagotovitev do 100 milijonov evrov dolgoročnega posojila, s katerim bo družba v Sloveniji do vključno leta 2023 financirala nadaljnjo širitev in nadgradnjo dostopovnega optičnega omrežja z gigabitnimi hitrostmi.
Platforma NEO je naročnikom televizije Telekoma Slovenije na voljo tudi kot aplikacija NEO TV Lite.
Telekom Slovenije je uspešno izvedel redno zunanjo presojo sistema učinkovite rabe energije ISO 50001.
Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so navedeni v računovodskem poročilu v točki 47. Dogodki po datumu bilance.
Infosek: Operativni center kibernetske varnosti Telekoma Slovenije je na osrednjem dogodku za informacijsko varnost Infosek prejel nagrado varnostni produkt leta.
Media daily: TSmedia je s Siol.net osvojila 2. mesto za najboljši spletni portal na Balkanu.
Zlati partner – SAP in ostala priznanja: Avtenta je v letu 2020 ponovno pridobila naziv Zlati partner – SAP gold partner, prav tako je prejela Bisnodov certifikat Zlate bonitetne odličnosti AAA. Družba je pridobila tudi naziv Marg Gold Partner na področju rešitev dokumentnega sistema.
BusinessConnect / GovernmentConnect sta postala partnerja podjetja BizBox.
Zlata boniteta odličnosti AAA: GVO je prejel Bisnodov certifikat Zlate bonitetne odličnosti AAA.
Spomladi se je ekipi za tehnično podporo uporabnikom pridružil digitalni svetovalec Maks, ki uporabnikom pomaga pri različnih tehničnih izzivih. Dosegljiv je 24 ur na dan, vse dni v letu. Uporabniki ga lahko kontaktirajo prek Mojega Telekoma na moj.telekom.si ali v mobilni aplikaciji, prek Facebook Messengerja (svetovalec Maks) in SMS-sporočil (SMS s ključno besedo MAKS na 041 700 800). Maks je odličen pomočnik v obdobju, ko se je večina komunikacije naših uporabnikov preselila v digitalno okolje, v letu 2020 pa ga je kontaktiralo že blizu 10.000 uporabnikov.
V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 kot prvi v Sloveniji naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporabljamo tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). Prva faza nadgradnje omrežja na tehnologijo 5G temelji na principu NSA (Non-Standalone), pri katerem se za kontrolni del še vedno uporablja omrežje 4G, zato je bila potrebna nadgradnja obstoječih lokacij. Za prihodnje načrtujemo omrežje SA (Standalone), kar pomeni, da bo omrežje 5G delovalo samostojno.
Slovenian Grand Security Award: Operativni center kibernetske varnosti Telekoma Slovenije je v okviru konference Dnevi korporativne varnosti prejel nagrado za najbolj inovativno varnostno rešitev.
Korporativno upravljanje v Telekomu Slovenije in Skupini Telekom Slovenije temelji na načelih in usmeritvah:
Politika upravljanja opredeljuje sistem razdelitve odgovornosti in pooblastil med člani organov vodenja in nadzora družbe ter vlogo komisij nadzornega sveta in varovanje interesov zaposlenih. Prav tako opredeljuje skupine deležnikov ter strategijo komuniciranja in sodelovanja z njimi, politiko povezav med družbo in njenimi odvisnimi družbami ter zavezo ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti članov nadzornega sveta in uprave.
Nadzorni svet in uprava sprejemata posodobitve politike upravljanja glede na aktualne usmeritve na področju korporativnega upravljanja ob upoštevanju zavezujočih predpisov in dobre prakse.
Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije določa pravila, kriterije in mehanizme izvajanja funkcije upravljanja in nadzora družb v Skupini Telekom Slovenije. Navodilo o izvajanju korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih področjih določa način izvajanja korporativnega upravljanja odvisnih družb po posameznih področjih.
Uprava in nadzorni svet delujeta skladno z zakoni in drugimi predpisi, skladno s Statutom družbe Telekom Slovenije, d. d., ter skladno s poslovnikoma o delu uprave in nadzornega sveta.
Politika upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., Poslovnik o delu uprave in drugi dokumenti, povezani z upravljanjem družbe, so javnosti dostopni na spletnem mestu www.telekom.si, in sicer na http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe.
Telekom Slovenije je v poslovnem letu 2020 kot subjekt javnega interesa, s katero vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in hkrati kot družba s kapitalsko naložbo države v največji možni meri spoštoval priporočila za upravljanje družb:
Telekom Slovenije je pri svojem delu in poslovanju upošteval tudi usmeritve iz Etičnega kodeksa Skupine Telekom Slovenije s 1. februarja 2017 (objavljen na spletnih straneh www.telekom.si).
Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:
Priporočili 4.1. in 4.3.: Telekom Slovenije je v letu 2020 sprejel Politiko raznolikosti skladno s priporočilom kodeksa. Pri tem delno odstopa od priporočila, ker politika ciljev ne določa konkretno. Cilji so navedeni opisno, ne pa tudi številčno oziroma v odstotkih, razen glede spolne raznolikosti.
Priporočilo 5.6.: Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, ker sestava in višina prejemkov članov uprave in nadzornega sveta skladno s prilogama C3 in C4 kodeksa nista sestavni del Izjave o upravljanju, ampak sta objavljeni v drugem poglavju letnega poročila, v Izjavi o upravljanju pa je naveden sklic na relevantno poglavje.
Priporočilo 8.5.: Telekom Slovenije je v letu 2020 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi predloga delničarjem na 31. skupščini, ki je potekala 5. junija 2020, za izvolitev Dimitrija Marjanovića za člana nadzornega sveta ni bila podana ocena morebitnega nasprotja interesov, ter ali je predlagani kandidat v odnosu do družbe neodvisen po kriterijih v kodeksu. Utemeljitev ni zajemala teh dveh vidikov, ker je bil Dimitrij Marjanović že dotedanji član nadzornega sveta in je bila potrebna izvolitev novega člana zaradi poteka njegovega mandata. Navedeni vidiki so bili redno preverjani v času trajanja mandata skladno z zakonskimi določili in priporočili kodeksov.
Priporočilo 12.1.: V letu 2020 je Telekom Slovenije delno odstopal od priporočila, saj sta dva člana nadzornega sveta podala odstopni izjavi z obrazložitvijo, da funkcije ne moreta več opravljati z dolžno skrbnostjo.
članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta, saj letni načrt kot enoten dokument ni opredeljen. Imajo pa člani nadzornega sveta na portalu vpogled v aktualni interni Program izobraževanj Telekoma Slovenije in se izobraževanj udeležujejo skladno z razpisanimi termini.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj je nadzorni svet v letu 2020 spremljal ukrepe, ki jih je sprejel na podlagi vrednotenja ob pripravi novega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki pa ga v letu 2020 še ni sprejel.
Telekom Slovenije priporočilu ne sledi, saj zunanja presoja vrednotenja nadzornega sveta še ni bila opravljena. Nadzorni svet načrtuje izvedbo zunanje presoje za poslovno leto 2021.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj je bil predsednik nadzornega sveta od 4. novembra 2020 hkrati predsednik kadrovske komisije in trenutno imenovane nominacijske komisije, vendar mu je mandat prenehal 21. januarja 2021.
Telekom Slovenije je v letu 2020 odstopal od priporočila, saj je pogodba z zunanjo članico revizijske komisije določala, da preneha veljati z dnem izteka mandata nadzornega sveta ali z dnem prenehanja opravljanja funkcije zunanje članice revizijske komisije na podlagi sklepa nadzornega sveta. Z imenovanjem novega zunanjega člana revizijske komisije 11. februarja 2021 je bilo odstopanje od priporočila v pogodbi odpravljeno.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sistema nasledstva uprave, so pa bili v letu 2020 notranji kandidati vključeni v postopek za imenovanje člana uprave in bili v okviru postopka tudi ustrezno ovrednoteni.
Telekom Slovenije je v letu 2020 delno odstopal od priporočila, saj član (in predsednik) nadzornega sveta v obdobju od 3. novembra 2020 do 21. januarja 2021, Boštjan Koler, ni bil neodvisen od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ker je bil hkrati član njegove uprave.
Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj ima na svoji spletni strani objavljen samo poslovnik o delu uprave.
Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:
Telekom Slovenije je v letu 2020 delno odstopal od priporočila, saj član (in predsednik) nadzornega sveta v obdobju od 3. novembra 2020 do 21. januarja 2021, Boštjan Koler, ni bil neodvisen od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ker je bil hkrati član njegove uprave. Je pa priporočilo 4.1. v nasprotju s priporočilom 6.7., ki določa izjemo za povezavo z delničarjem.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sprejete politike nasledstva kot enotnega dokumenta, se pa postopki vodijo tako, da identifikacija ključnih in perspektivnih kadrov vključuje tudi identifikacijo potencialnih naslednikov. V okviru postopka pred vsakokratnim imenovanjem člana uprave se preverijo tudi potencialni interni kandidati.
Telekom Slovenije je v letu 2020 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi predloga delničarjem na 31. skupščini, ki je potekala 5. junija 2020, za izvolitev Dimitrija Marjanovića za člana nadzornega sveta ni bila podana ocena morebitnega nasprotja interesov, ter ali je predlagani kandidat v odnosu do družbe neodvisen po kriterijih v kodeksu. Utemeljitev ni vključevala teh dveh vidikov, ker je bil Dimitrij Marjanović že dotedanji član nadzornega sveta in je bila potrebna izvolitev novega člana zaradi poteka njegovega mandata. Navedeni vidiki so se med mandatom redno preverjali skladno z zakonskimi določili in priporočili kodeksov.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila. Glede na aktualnost in zahtevnost posameznih zadev je imela revizijska komisija nadzornega sveta v letu 2020 več sej od priporočenega števila.
Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj vsi stroški nadzornega sveta niso prikazani ločeno, kot je navedeno v priporočilu, saj le-ti niso knjiženi na posebnem stroškovnem mestu.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila s tem, ko delovnega mesta pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto nima ločeno sistemiziranega. Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto je imenovan s sklepom uprave.
Telekom Slovenije pojasnjuje, da v največji možni meri spoštuje Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. Opredelitev Telekoma Slovenije do priporočil in pričakovanj je objavljena na spletnih straneh Telekoma Slovenije: https://www.telekom.si/o-podjetju/upravljanje-druzbe/Opredelitev-glede-priporocil-in-pricakovanj-SDH-SLO.pdf.
Telekom Slovenije je javna delniška družba. Upravljanje je dvotirno, družbo vodi uprava, nadzoruje pa jo nadzorni svet. Organ upravljanja je še skupščina družbe.
po likvidaciji ali stečaju družbe. Pravico do obveščenosti delničarji uresničujejo na skupščini. Podrobne informacije o pravicah delničarjev iz 1. odstavka 298. člena, 1. odstavka 300. člena, 301. člena in 305. člena ZGD-1 so ob vsakokratni objavi sklica skupščine dostopne na spletnih straneh družbe (http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/skupscina-delnicarjev).
Pravico do udeležbe in glasovanja imajo delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD – Centralna klirinško depotna družba konec sedmega dne pred zasedanjem skupščine (presečni dan), če najpozneje tri dni pred sejo skupščine pisno prijavijo svojo udeležbo.
Delničarji Telekoma Slovenije so se 5. junija 2020 sestali na 31. skupščini delničarjev, na kateri je bilo zastopanih 81,16 % delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini:
Na podlagi 4. decembra 2020 predložene zahteve za sklic skupščine delničarjev s strani delničarja Slovenski državni holding, d. d., ki je zahtevo podal v lastnem imenu ter v imenu in za račun Republike Slovenije, so se delničarji Telekoma Slovenije 21. januarja 2021 sestali na 32. skupščini delničarjev, na kateri je bilo zastopanih 77,41 % delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini:
Izpodbojne tožbe za nobeno od zgornjih skupščin niso bile napovedane. Na spletnih straneh družbe so objavljeni sklepi skupščin in dokumentacija preteklih sej.
Finančnim koledarjem družbe za leto 2021 je 33. skupščina delničarjev predvidena 18. junija 2021.
Upravo Telekoma Slovenije je v letu 2020 sestavljalo pet članov, ki so bili imenovani za štiriletni mandat. Imenoval jih je nadzorni svet družbe, pri tem pa upošteval ustreznost strokovnih in vodstvenih kompetenc. Na podlagi statuta družbe je za člana uprave lahko imenovan posameznik, ki ima poleg zakonsko izpolnjenih pogojev univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih, aktivno znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika in izpolnjuje morebitne druge pogoje, ki jih določi nadzorni svet. Ti pogoji ne veljajo za delavskega direktorja kot člana uprave. Za tega pogoje in merila skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.
Slovenije je 22. junija 2020 za člana uprave imenoval Tomaža Jontesa, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 22. junija 2020.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 3. redni seji, ki je potekala v sredo, 10. marca 2021, s predsednikom uprave in tremi člani uprave družbe sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika uprave oz. člana uprave družbe. Predsedniku uprave, mag. Tomažu Seljaku, in članom uprave dr. Vidi Žurga, mag. Matjažu Beričiču in Tomažu Jontesu je skladno s tem mandat prenehal z 10. marcem 2021.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na seji za novega predsednika uprave družbe imenoval Cvetka Sršena, za člana uprave pa dr. Mitjo Štularja in Tomaža Jontesa. Vsi so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 4. redni seji, ki je potekala 22. marca 2021, na mesto članice uprave imenoval Barbaro Galičič Drakslar, ki je štiriletni mandat članice uprave nastopila 31. marca 2021.
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba / strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Tomaž Seljak | podpredsednik | predsednik korporativno upravljanje, upravljanje s kadri in splošne zadeve, odnosi z javnostmi, pravne zadeve in regulativa, skladnost poslovanja, upravljanje s tveganji, varnost ter odvisni družbi IPKO in TSinpo. | 1. 5. 2014 | 10. 12. 2019 | moški | slovensko | 1972 | magister elektrotehnike; univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike | |
| dr. Vida Žurga | članica | podpredsednica finance, računovodstvo, kontroling, notranja revizija, nabava, upravljanje nepremičnin, logistika, veleprodajni trg in odvisna družba TSmedia. | 1. 2. 2019 | 22. 1. 2020 | ženski | slovensko | 1984 | doktorica znanosti, univerzitetna diplomirana ekonomistka, preizkušena notranja revizorka | |
| mag. Matjaž Beričič | član | upravljanje omrežij, IT in IKT ter odvisne družbe GVO, SIOL Zagreb, SIOL Podgorica, SIOL Sarajevo, SIOL Skopje, SIOL DOO Beograd in SIOL Prishtina. | 10.12.2019 | 10. 3. 2021 | moški | slovensko | 1974 | magister elektrotehnike; univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike | |
| Tomaž Jontes | član | poslovna in rezidenčna maloprodaja, marketing ter odvisni družbi Avtenta in Soline | 22. 6. 2020 | 10. 3. 2021 | moški | slovensko | 1971 | univerzitetni diplomirani ekonomist | |
| Špela Fortin | članica uprave – delavska direktorica | odgovornosti izhajajo neposredno iz zakona. | 14. 9. 2019 | 14. 9. 2023 | ženski | slovensko | 1978 | študira na Visoki šoli za poslovne vede | |
| Ranko Jelača | član | poslovna in rezidenčna maloprodaja, marketing ter odvisni družbi Avtenta in Soline |
Uprava vodi posle ter zastopa in predstavlja družbo samostojno in na lastno odgovornost. Odločitve sprejema v skladu s strateškimi cilji družbe, v korist delničarjev in preostalih deležnikov ter z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja.
Uprava se je v letu 2020 sestala na 81 rednih in 25 dopisnih sejah. Uprava je sprejela strategijo Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2021-2025 in pripravila Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2020–2025 ter izvajala aktivnosti za doseganje ciljev iz aktualnega strateškega poslovnega načrta.
V letu 2020 je uprava posebno pozornost namenila aktivnostim za vzpostavitev nacionalnega omrežja pete mobilne generacije 5G ter pripravo in izvedbo aktivnosti skupaj s sprejetjem preventivnih ukrepov v obdobjih razglašene pandemije COVID-19.
Nagrajevanje uprave, sestava in višina prejemkov so določeni v pogodbah o zaposlitvi članov uprave, ob upoštevanju Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD).
Nadzorni svet vsako leto sprejme cilje uprave za posamezno poslovno leto, in sicer na podlagi potrjenega letnega poslovnega načrta in nekaterih ključnih kazalnikov. Cilji uprave so sestavljeni iz kvantitativnih in kvalitativnih ter finančnih in nefinančnih ciljev, opredeljenih za spremljanje uspešnosti delovanja članov uprave.
Nadzorni svet sestavlja skupno devet članov, od katerih je šest predstavnikov kapitala, trije pa so predstavniki zaposlenih.
Sestava nadzornega sveta je raznolika z vidika znanj, veščin, izkušenj, poklicne usposobljenosti, starosti, spola, načina dela in drugih vidikov.
Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom 3. novembra 2020 sklenilo, da se z dnem izdaje sklepa za nove člane nadzornega sveta družbe imenujejo Boštjan Koler, Dimitrij Marjanović in mag. Štefan Belingar, in sicer do izvolitve članov nadzornega sveta na skupščini delničarjev družbe, vendar največ eno leto od izdaje sklepa. Z istim dnem je Alešu Šabedru, mag. Barbari Cerovšek Zupančič in mag. Bernardi Babič prenehala funkcija.
Člani nadzornega sveta so 4. novembra 2020 za predsednika nadzornega sveta izvolili Boštjana Kolerja, za njegova namestnika pa Barbaro Kürner Čad kot predstavnico kapitala in Draga Kijevčanina kot predstavnika zaposlenih.
Na 32. skupščini delničarjev, ki je potekala 21. januarja 2021, so delničarji odpoklicali člana nadzornega sveta Igorja Rozmana, predstavnika kapitala, in za člane nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je pričelo teči 22. januarja 2021.
Člani nadzornega sveta so 11. februarja 2021 za predsednika nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo, namestnika pa sta ostala Barbara Kürner Čad kot predstavnica kapitala in Drago Kijevčanin kot predstavnik zaposlenih.
V letu 2020 se je nadzorni svet sestal na sedemnajstih rednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Pri tem je zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe in Skupine Telekom Slovenije.
Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi ugotovitev in predlogov ter presoje komisij je nadzorni svet sprejel ustrezne odločitve.
Nadzorni svet je svoje delo opravljal skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi predpisi, statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorno funkcijo je opravljal s polno odgovornostjo in pri svojem odločanju deloval neodvisno. Vsi člani nadzornega sveta so v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb podali izjave o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti, ki so objavljene na spletnih straneh Telekoma Slovenije.
16 GRI GS 102-18, 405-1
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba / strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu kodeksa | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu | Članstvo v organih nadzora drugih družb | Zaposlitev |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Koler | predsednik | 3. 11. 2020 | 21.1.2021 | 4/4* | moški | slovensko | 1961 | univerzitetni diplomirani pravnik | NE | NE | član uprave Slovenskega državnega holdinga, d. d. | |
| Barbara Kürner Čad | namestnica predsednika | 27. 4. 2017 | 27. 4. 2021 | 19/19 | ženski | slovensko | 1964 | univerzitetna diplomirana pravnica | DA | NE | odvetnica v Odvetniški pisarni Čad | |
| mag. Barbara Gorjup | članica | 27. 4. 2017 | 27. 4. 2021 | 19/19 | ženski | slovensko | 1973 | magistrica znanosti s področja mednarodne ekonomije | DA | NE | direktorica družbe Baklus, d. o. o. | |
| mag. Štefan Belingar | član | 03.11.2020 | 21.1.2021 | 4/4* | moški | slovensko | 1965 | magister znanosti s področja poslovne politike in organizacije | DA | NE | / | |
| Dimitrij Marjanović | član | 13. 5. 2016 | 21.1.2021 | 9/12* | moški | slovensko | 1970 | univerzitetni diplomirani ekonomist | DA | NE | Iskra ESV, d. d., višji upravljavec v Oddelku za upravljanje področja financ v Slovenskem državnem holdingu, d. d. | |
| Igor Rozman | član | 30. 8. 2019 | 21.1.2021 | 19/19 | moški | slovensko | 1959 | diplomirani inženir računalništva | DA | NE | ekspert področja za TV-produkcijo, programsko produkcijske in informacijske sisteme RTV Slovenija | |
| Aleš Šabeder | predsednik | 15. 6. 2020 | 3. 11. 2020 | 7/7* | moški | slovensko | 1970 | diplomirani ekonomist | DA | NE | Pošta Slovenije, d.o.o. | |
| mag. Bernarda Babič | članica | 27. 4. 2013 | 3. 11. 2020 | 15/15* | ženski | slovensko | 1966 | magistrica znanosti s področja poslovne politike in organizacije, smer bančništvo | DA | DA | Terme Olimia, d. d., pomočnica generalnega direktorja družbe Slovenske železnice, d. o. o. | |
| mag. Barbara Cerovšek Zupančič | članica | 30.8.2019 | 3. 11. 2020 | 15/15* | ženski | slovensko | 1975 | magistrica državnih in evropskih študij ter diplomirana upravna organizatorka | DA | NE | članica uprave Deželne banke Slovenije, d. d. | |
| Drago Kijevčanin | namestnik predsednika – predstavnik zaposlenih | 19. 9. 2018 | 14. 11. 2021 | 19/19 | moški | slovensko | 1964 | inženir telekomunikacij | DA | NE | Telekom Slovenije, inženir za omrežje v OE IKT in storitve omrežja, predsednik sindikata SELEKS, član sveta delavcev | |
| Dušan Pišek | član | 19. 9. 2018 | 14. 11. 2021 | 18/19 | moški | slovensko | 1964 | inženir telekomunikacij | DA | NE | Telekom Slovenije, vodja tima |
Nadzorni svet je imel štiri stalne komisije, in sicer revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za strategijo ter komisijo za trženje in tehnologijo, ki se je preimenovala iz tehnične komisije v januarju 2020. Komisije so obravnavale vsebine posameznih strokovnih področij skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami. Sestava posameznih komisij nadzornega sveta in njihove pomembnejše naloge v letu 2020 so opisane v nadaljevanju. Po spremembi članov v nadzornem svetu je nadzorni svet 4. novembra 2020 na novo opredelil tudi članstvo komisij.
Revizijska komisija zagotavlja pomoč nadzornemu svetu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji. Ključna vloga revizijske komisije je strokovno sodelovanje v procesu korporativnega upravljanja, deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.
Sestava revizijske komisije se je med letom nekajkrat spremenila. Do 13. maja 2020 je bil predsednik revizijske komisije Dimitrij Marjanović, nato je predsedovanje prevzela mag. Barbara Gorjup. Članico revizijske komisije mag. Barbaro Cerovšek Zupančič je 4. novembra 2020 nadomestil mag. Štefan Belingar, hkrati je bila v revizijsko komisijo imenovana Barbara Kürner Čad.
Podatki o članih revizijske komisije v letu 2020, ki so tudi člani nadzornega sveta, so v preglednici članov nadzornega sveta na strani 50, v spodnji tabeli pa so navedeni podatki za zunanjo članico v letu 2020.
Od 11. februarja 2021 so člani revizijske komisije: mag. Barbara Gorjup, predsednica, mag. Aleksander Igličar, Marko Kerin, Drago Kijevčanin in dr. Marko Hočevar kot zunanji član.
Revizijska komisija se je v letu 2020 sestala na devetih rednih sejah in izvedla deset dopisnih ter tri izredne seje, na katerih so bili praviloma prisotni vsi člani revizijske komisije. Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili z delom revizijske komisije seznanjeni na način, da so imeli vpogled v zapisnike sej, poleg tega pa je predsednik revizijske komisije o delu in ugotovitvah revizijske komisije redno poročal na sejah nadzornega sveta.
Revizijska komisija je obravnavala vprašanja skladno z ZGD-1, Priporočili za delo revizijskih komisij, Poslovnikom o delu revizijske komisije, sprejetim načrtom dela revizijske komisije za leto 2020 in sklepi Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
| Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|
| Slovensko | univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja in računovodstva | 1964 | revidiranje, računovodstvo | članica Nadzornega sveta Luke Koper, d. d. |
Obdobno je spremljala sistem upravljanja tveganj, delovanje notranjih kontrol, skladnost poslovanja, poročila o tožbah in nadzorih ter poročila o prijavah domnevnih kršitev korporativne integritete;
Izvedla je postopke v pristojnosti revizijske komisije za izbor zakonite revizijske družbe za obvezno revizijo računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leta 2020, 2021 in 2022 in podala predlog nadzornemu svetu za imeniovanje (ker se je obstoječemu zakonitemu revizorju iztekla pogodba, je bilo na podlagi vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije, ki je vključevala pregledna in nediskriminatorna merila, k oddaji ponudbe pozvanih več revizijskih družb. Revizijska komisija je pregledala končno vrednotenje ponudb ter Poročilo o pregledu, ocenjevanju in vrednotenju ponudb s prilogami in ugotovila, da je poročilo pripravljeno strokovno in da vsebuje vse kriterije in elemente, kot je izhajalo iz razpisne dokumentacije);
Podala je soglasje k sklenitvi pogodbe za revidiranje računovodskih izkazov družbe Telekom Slovenije in konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije za poslovna leta 2020, 2021 in 2022;
Skladno s sprejetimi Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije, v katerih so določeni načini in postopki spremljanja neodvisnosti in nepristranskosti revizorja računovodskih izkazov ter zaščitni ukrepi, postopek izbora revizorja ter postopki za nerevizijske storitve, je:
Na vse seje revizijske komisije je bila vabljena direktorica Notranje revizije. Na seje, na katerih so se obravnavala četrtletna poročila o poslovanju družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije, je revizijska komisija povabila tudi zakonitega revizorja računovodskih izkazov.
V želji po stalnem izboljševanju in kakovosti dela je revizijska komisija samoocenila delo v letu 2020 in sprejela akcijski načrt izboljšav. Do konca poslovnega leta je realizirala vse sklepe, sprejete v akcijskem načrtu.
Kadrovski komisiji je do 4. novembra 2020 predsedoval Igor Rozman. Vse seje kadrovske komisije v letu 2020 so bile izvedene v prvi polovici leta. Podatki o članih kadrovske komisije v letu 2020 so v preglednici članov nadzornega sveta na strani 50. Od 11. februarja 2021 so člani kadrovske komisije: Radovan Cerjak, predsednik, Barbara Kürner Čad, Marko Kerin, Iztok Černoša in Drago Kijevčanin.
se je v letu 2020 sestala na dveh sejah. V prvem delu leta je obravnavala varnostni vidik poslovanja, v drugem delu pa gradnjo dostopovnega optičnega omrežja.
Mag. Bernarda Babič je predsedovala komisiji za trženje in tehnologijo do 15. junija 2020, ko je nadzorni svet za predsednika komisije imenoval Dušana Piška. Podatki o članih komisije za trženje in tehnologijo v letu 2020 so v preglednici članov nadzornega sveta na strani 50. Od 11. februarja 2021 so člani komisije za trženje in tehnologijo: mag. Aleksander Igličar, predsednik, mag. Barbara Gorjup in Dušan Pišek.
se je v letu 2020 sestala na treh sejah. Na prvi seji je obravnavala predlog strategije Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2021 do 2025, nato Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za isto obdobje s poslovnim načrtom za leto 2021.
Do odstopa z mesta članice nadzornega sveta je bila predsednica komisije za strategijo mag. Barbara Cerovšek Zupančič, 3. novembra 2020 je nadzorni svet na novo imenoval člane in predsednika komisije za strategijo. Podatki o članih komisije za strategijo v letu 2020 so v preglednici članov nadzornega sveta na strani 50. Od 11. februarja 2021 so člani komisije za strategijo: Marko Kerin, predsednik, Radovan Cerjak, Barbara Kürner Čad in Jana Žižek Kuhar.
Nadzorniki so upravičeni do plačila sejnin, osnovnega plačila za opravljanje funkcije in doplačila za sodelovanje v komisijah nadzornega sveta. Plačila članom nadzornega sveta družbe so določena s sklepom skupščine delničarjev. Določeni so tudi najvišji letni zneski ter kriteriji upravičenosti do povračila stroškov prevoza, dnevnic in stroškov prenočevanja. Zneski plačil članom nadzornega sveta so prikazani v računovodskem poročilu. Vsak član nadzornega sveta je ob nastopu funkcije podal izjavo glede izpolnjevanja kriterijev neodvisnosti po točki C.3 priloge h Kodeksu upravljanja javnih delniških družb. Izjave so dostopne na spletni strani Telekoma Slovenije.
je doseči večjo učinkovitost uprave in nadzornega sveta ter večjo raznolikost članstva v obeh organih. Raznoliko sestavljena uprava in nadzorni svet lahko razlike v znanju, veščinah, izkušnjah, poklicni usposobljenosti, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih na strani članov uporabljata v dobro družbe. Politika je objavljena na spletnih straneh Telekoma Slovenije: https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe.
Skladno s Politiko se pri določanju optimalne sestave uprave in nadzornega sveta družbe poleg zakonskih zahtev in zahtev statuta družbe upoštevajo predvsem naslednji cilji oziroma vidiki raznolikosti, kolikor je to mogoče za zagotavljanje učinkovitosti posameznega organa kot celote, in sicer: strokovni profil, kontinuiteta, izkušenost, spol, starost in osebna integriteta.
Ta cilj je bil v družbi glede sestave uprave izpolnjen skozi celo leto 2020. Glede sestave nadzornega sveta je bil cilj skozi večino leta 2020 izpolnjen, po spremembah v nadzornem svetu v mesecu novembru 2020 pa je delež manj zastopanega spola padel na 33,3%.
Kadrovska komisija nadzornega sveta je v okviru postopkov izbora kandidatov za člana uprave ali člana nadzornega sveta v letu 2020 spremljala izvajanje politike, kar izkazuje sestava obeh organov upravljanja, ki je skladna s cilji Politike glede vseh vidikov raznolikosti.
| moški | ženske | skupaj | |
|---|---|---|---|
| Število članov uprave | 3 | 2 | 5 |
| Delež | 60 % | 40 % | 100 % |
| moški | ženske | skupaj | |
|---|---|---|---|
| Število članov nadzornega sveta | 6 | 3 | 9 |
| Delež | 66,66 % | 33,33 % | 100 % |
Tudi z imenovanjem novih članov nadzornega sveta na skupščini družbe januarja 2021 in imenovanjem članov uprave marca 2021 se sestava po spolu ni spremenila.
V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 Telekom Slovenije podaja naslednja pojasnila:
Glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v skupini v povezavi s postopkom računovodskega poročanja. Obvladovanje tveganj in sistem notranjih kontrol sta sestavni del upravljanja družb v skupini. Uporaba metodologij obvladovanja tveganj in sistema notranjih kontrol je osnova za ocenjevanje tveganj, pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem.
Sistem notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja zagotavlja ustrezno obvladovanje tveganj, poslovno etično delovanje družb v skupini ter zanesljivo, pravočasno in pregledno zunanje in notranje finančno računovodsko poročanje, ki je skladno z zakonodajo, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, predpisi ter usmeritvami in politikami, ki jih je sprejela uprava. Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato so notranje kontrole povezane tudi s kontrolami, vgrajenimi v okvir informacijske tehnologije, ki obsegajo tako kontrole omejitev dostopa do podatkov in aplikacij kot kontrole točnosti ter popolnosti zajemanja in obdelovanja podatkov.
Vzpostavljene računovodske notranje kontrole so del sistema notranjih kontrol v skupini, in sicer tako v procesih kot organizacijskih enotah družb in na vseh ravneh poslovanja.
odgovornosti za posamezne naloge ter avtomatske in ročne kontrole v vseh procesih, kamor so vključene tudi računovodske kontrole in postopki. Notranje kontrole vsebujejo opis in cilj kontrole ter se redno prilagajajo zakonodaji, standardom, procesom, organizacijskim spremembam, ugotovitvam iz samoocene notranjih kontrol, priporočilom notranje in zunanje revizije ter dobrim praksam. Izvajalci notranjih kontrol so odgovorni za dosledno izvajanje kontrol, dokumentiranje delovanja notranjih kontrol in predloge izboljšav. Za celosten pregled se enkrat letno pripravi poročilo o izvedeni samooceni notranjih kontrol v obvladujoči in odvisnih družbah, ki se letno posodablja in dopolnjuje.
Samoocenjevanje notranjih kontrol temelji na potrditvi vzpostavljenosti in delovanja notranjih kontrol. Izvaja se sistematično, načrtovano in strukturirano ter se ustrezno dokumentira.
Osnovni kapital Telekoma Slovenije
V strukturi osnovnega kapitala v letu 2020 ni bilo sprememb. Vrednost osnovnega kapitala Telekoma Slovenije znaša 272.720.664,33 evra in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Vsaka ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu, vse so vplačane v celoti. Vsaka delnica svojemu imetniku zagotavlja pravico do enega glasu na skupščini, do sorazmernega dela iz dobička, namenjenega izplačilu dividend, in sorazmernega dela iz preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.
Omejitve prenosa delnic
Vse delnice so prosto prenosljive.
Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih
Na 31. december 2020 sta bila imetnika kvalificiranega deleža, ki ga določa Zakon o prevzemih, Republika Slovenija s 4.087.569 delnicami oziroma z 62,54 % osnovnega kapitala izdajatelja in Kapitalska družba, d. d., s 365.175 delnicami oziroma s 5,59 % osnovnega kapitala izdajatelja.
Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice
Telekom Slovenije ni izdal vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Delniška shema za delničarje
Telekom Slovenije nima delniške sheme za delničarje.
Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic
Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora
V skladu z zakonskimi pristojnostmi in statutarnimi določbami nadzorni svet imenuje člane uprave. Pri tem skrbno in odgovorno ocenjuje izpolnjevanje zahtevanih kvalifikacij. Skladno z navedenim je nadzorni svet z Merili in postopki za ugotavljanje primernosti kandidatov za člana uprave opredelil tudi postopek izbire kandidatov, dodatne pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in postopke za ugotavljanje primernosti kandidatov. V juniju 2016 je nadzorni svet oblikoval merila in strokovne profile članov nadzornega sveta družbe (kompetenčni profil) ob upoštevanju specifičnosti družbe. Merila so prenehala veljati s sprejetjem Kompetenčnega profila za člane nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., 12. februarja 2020, ki je dostopen na spletnih straneh Telekoma Slovenije.
Pravila družbe o spremembah statuta
Telekom Slovenije nima posebnih pravil o spremembah statuta. Spremembe statuta družbe se izvajajo skladno z zakonom in statutom.
kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme. Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha. Tovrstnih dogovorov skladno z Zakonom o prevzemih Telekom Slovenije nima.
Telekom Slovenije si pri svojem poslovanju nenehno prizadeva za izboljšanje prakse na področju korporativnega upravljanja, vključno s proaktivno korporativno komunikacijo z različnimi deležniki. Družba komunicira na način, ki je opredeljen v Politiki upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., Strategiji komuniciranja družbe Telekom Slovenije, d. d., in Politiki komuniciranja z delničarji družbe Telekom Slovenije, d. d.
Ob uvrstitvi delnic Telekoma Slovenije v prvo kotacijo Ljubljanske borze se je Telekom Slovenije zavezal k spoštovanju standardov obveščanja. Telekom Slovenije je vlagateljem tudi v letu 2020 zagotavljal kakovostne, pravočasne, relevantne in verodostojne informacije.
Z namenom zagotavljanja skladnosti poslovanja družb v Skupini Telekom Slovenije in ravnanja zaposlenih v skladu z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili in internimi predpisi je Telekom Slovenije v Politiki upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije krovno opredelil namen in cilje upravljanja skladnosti poslovanja, načrt integritete ter pristojnosti in odgovornosti.
Sistem upravljanja skladnosti poslovanja omogoča zaznavanje tveganj in izvajanje ukrepov za njihovo obvladovanje. V tem okviru imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje v primeru ugotovljenih kršitev. Več v poglavju 2.5.1 Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje.
Telekom Slovenije si bo tudi v prihodnje prizadeval za spoštovanje in uvajanje najvišjih standardov in dobrih praks na področju korporativnega upravljanja v obvladujoči družbi in v družbah Skupine Telekom Slovenije.
Cvetko Sršen, predsednik uprave
Iztok Černoša, predsednik nadzornega sveta
Združenje nadzornikov Slovenije izjavlja, da je v skladu s 5.7. členom Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb v času od 03.12.2020 do 17.3.2021 izvedlo postopek zunanje presoje Izjave o upravljanju družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020. Zunanja presoja se ne šteje za posle dajanja zagotovil, ki jih opravljajo računovodski strokovnjaki z javnim pooblastilom (revizorji) ali računovodskimi strokovnjaki, ki nimajo javnega pooblastila (npr. notranji revizorji).
Kot zunanja neodvisna referenčna institucija, ki ni ponudnica revizijskih storitev v družbi in ni povezana z njo, smo pregledali vse sestavine Izjave o upravljanju, njihovo ustreznost v povezavi s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 in presojali ali ustrezno opisujejo upravljanje družbe kot je razvidno iz relevantnih dokumentov družbe. Ta pregled je vključval tudi pregled izbora referenčnih kodeksov in izjave o skladnosti z referenčnimi kodeksi, ki jim družba sledi. V zvezi z opravljeno zunanjo presojo je bilo oblikovano poročilo o zunanji presoji izjave o upravljanju, ki je bilo posredovano v seznanitev upravi in nadzornemu svetu družbe.
Združenje nadzornikov Slovenije izjavlja, da Izjava o upravljanju v Letnem poročilu Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020 vsebuje vse potrebne zakonske vsebinske sestavine in da njena vsebina ustrezno opisuje upravljanje družbe, kot je razvidno iz pridobljenih dokumentov družbe.
mag. Irena Prijović, izvršna direktorica
| Osnovni podatki o delnici | Oznaka | ISIN-koda | Kotacija | Osnovni kapital (v EUR) | Število navadnih imenskih kosovnih delnic | Število lastnih delnic | Število delničarjev 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Telekom Slovenije | TLSG | SI0031104290 | Prva kotacija Ljubljanske borze | 272.720.664,33 | 6.535.478 | 30.000 | 8.865 |
Delnica Telekoma Slovenije z oznako TLSG kotira v prvi kotaciji Ljubljanske borze. Vključena je v borzni indeks SBITOP, v katerem je od 21. decembra 2020 po opravljeni četrtletni reviziji parametrov indeksa SBITOP predstavljala 5,4-odstotni delež njegove sestave.
Delnica družbe je od 19. junija 2019 vključena tudi v delniški indeks Adria Prime, ki ga sestavljajo izbrane družbe prvih kotacij Ljubljanske in Zagrebške borze. Gre za indeks celotne donosnosti, ki upošteva gibanja tečajev delnic in dividendno donosnost.
SBITOP je ob koncu leta dosegel vrednost 900,37 točke, kar predstavlja 2,78-odstotni padec vrednosti indeksa glede na konec leta 2019. Negativen trend je izkazal tudi indeks Adria Prime.
Skupni borzni promet z delnicami v letu 2020 je znašal 399,09 milijona evrov in je bil za dobrih 31 % višji kot v letu prej. Celotna tržna kapitalizacija delnic na borznem trgu je konec leta znašala 6,91 milijarde evrov, kar je 2,1 % manj kot ob koncu leta 2019.
Z delnicami Telekoma Slovenije je bil dosežen skupni promet (s svežnji) v višini 16,65 milijona evrov, delnica pa se je po prometu brez svežnjev uvrstila na sedmo mesto med vsemi delnicami na Ljubljanski borzi. Zaključni tečaj delnice TLSG je na zadnji trgovalni dan leta 2020 znašal 43,60 evra. Na letni ravni se je vrednost tečaja zmanjšala za 19,85 %. Tržna kapitalizacija delnic družbe je ob koncu leta znašala 284,95 milijona evrov in je predstavljala 4,12-odstotni delež tržne kapitalizacije delnic celotnega borznega trga.
| Zaključni tečaj v EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Najvišji dnevni | 68,20 | |
| Najnižji dnevni | 53,60 | |
| Povprečni | 61,93 |
| Promet v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Skupni v letu | 14.750,12 | |
| Najvišji dnevni | 962,77 | |
| Najnižji dnevni | 0,13 | |
| Povprečni | 61,20 |
| 11. 12. 20 | 27. 11. 20 | 20. 11. 20 | 6. 11. 20 | 21. 10. 20 | 7. 10. 20 | 2. 9. 20 | 26. 8. 20 | 19. 8. 20 | 2. 8. 20 | 26. 7. 20 | 5. 7. 20 | 28. 6. 20 | 32. 6. 20 | 30. 5. 20 | 23. 5. 20 | 9. 5. 20 | 23. 4. 20 | 5. 4. 20 | 22. 3. 20 | 8. 3. 20 | 22. 2. 20 | 7. 2. 20 | 24. 1. 20 | 17. 1. 20 | 3. 1. 20 | 30. 12. 20 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 600 | 500 | 400 | 300 | 200 | 100 | 0 | ||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 11. 12. 20 | 27. 11. 20 | 20. 11. 20 | 6. 11. 20 | 21. 10. 20 | 7. 10. 20 | 2. 9. 20 | 26. 8. 20 | 19. 8. 20 | 2. 8. 20 | 26. 7. 20 | 5. 7. 20 | 28. 6. 20 | 32. 6. 20 | 30. 5. 20 | 23. 5. 20 | 9. 5. 20 | 23. 4. 20 | 5. 4. 20 | 22. 3. 20 | 8. 3. 20 | 22. 2. 20 | 7. 2. 20 | 24. 1. 20 | 17. 1. 20 | 3. 1. 20 | 30. 12. 20 |
Vir: Ljubljanska borza, arhiv tečajev.
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v obdobju v EUR | 54,40 |
| Knjigovodska vrednost delnice v EUR* | 90,37 |
| Čisti dobiček na delnico v EUR** | 0,14 |
| Razmerje tržna/knjigovodska vrednost delnice | 0,60 |
| Kapitalska donosnost delnice v obdobju v %*** | -7,80 |
Kapitalska donosnost delnice je izračunana kot: (tečaj na zadnji trgovalni dan v letu – tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu) / tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu.
Republika Slovenija
Slovenski državni holding, d. d.
Individualni delničarji (domači in tuji)
Domače pravne osebe
Kapitalska družba d. d. (KAD)
Domače finančne družbe in skladi
Tuje pravne osebe
Lastne delnice
| 4,25 % | 13,74 % | 3,14 % | 6,38 % | 0,46 % | 62,54 % | 3,90 % | 5,59 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Telekom Slovenije je imel ob koncu leta 8.865 delničarjev, kar je 271 manj kot leto prej; od tega se je število individualnih delničarjev zmanjšalo za 257.
S 93,32-odstotnim deležem so ob koncu leta v lastniški strukturi prevladovali domači lastniki. Največji lastnik družbe je bila država skupaj s Kapitalsko družbo, Slovenskim državnim holdingom ter Prvim pokojninskim skladom Modre zavarovalnice in njegovim kritnim skladom. Ob koncu leta je bilo v neposrednem in posrednem lastništvu države 73,36 % delnic družbe.
| Kategorija delničarja | Delež lastništva v % 31. 12. 2020 | Delež lastništva v % 31. 12. 2019 | Letna sprememba v odstotnih točkah 20/19 |
|---|---|---|---|
| Individualni delničarji (domači in tuji) | 13,25 | 0,49 | |
| Domače pravne osebe | 3,69 | 0,21 | |
| Domače finančne družbe in skladi | 3,96 | -0,82 | |
| Tuje pravne osebe | 6,26 | 0,12 |
SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE
POSLOVNO POROČILO
OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT
TRAJNOSTNI RAZVOJ
RAČUNOVODSKO POROČILO
TRŽENJE IN PRODAJA
Republika Slovenija
Kapitalska družba, d.d.
Slovenski državni holding, d. d.
Citibank N.A. - fiduciarni račun
Raiffeisen Bank International AG (RBI)
Perspektiva FT, d.o.o.
Kritni sklad prvega pokojninskega sklada
Telekom Slovenije, d. d.
Lisca d.o.o.
Kritni sklad življenskega cikla zajamčenega donosa
| 62,54% | 5,59% | 4,25% | 2,55% | 0,46% | 0,38% | 0,36% |
|---|---|---|---|---|---|---|
Skupaj
Koncentracija lastništva, merjena z lastniškim deležem desetih največjih delničarjev, je ob koncu leta znašala 79,85 % in se je na letni ravni povečala za 0,61 odstotne točke. Spremenila se je tudi struktura prve deseterice.
| Ime in priimek | Funkcija | Število delnic | Delež v kapitalu v % |
|---|---|---|---|
| Igor Rozman | član nadzornega sveta | 54 | 0,00083 |
| Drago Kijevčanin | namestnik predsednika nadzornega sveta | 212 | 0,00324 |
| Dušan Pišek | član nadzornega sveta | 36 | 0,00055 |
| Jana Žižek Kuhar | članica nadzornega sveta | 4 | 0,00006 |
| Skupaj | 306 | 0,00468 |
Pri trgovanju predstavnikov družbe z delnicami TLSG in obveščanju o tovrstnih transakcijah Telekom Slovenije dosledno upošteva veljavna zakonodajo in Pravilnik o omejitvi trgovanja z delnicami Telekoma Slovenije.
Pri odnosih z vlagatelji družba sledi načelom zagotavljanja enakomerne obravnave, preglednosti, pravočasnosti in točnosti informacij. Z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji ter drugo zainteresirano javnostjo komunicira redno in celovito. Preglednost poslovanja dosega z doslednim spoštovanjem meril in standardov, ki veljajo za izdajatelje delnic v prvi kotaciji. Z zainteresiranimi domačimi in tujimi vlagatelji ter analitiki se družba povezuje na individualnih sestankih, investitorskih konferencah, s konferenčnimi klici in po e-pošti ([email protected], [email protected] in [email protected]).
Delničarji lahko svoje predloge in pobude naslovijo na elektronski naslov, namenjen odnosom z vlagatelji ([email protected]). Poleg rednega komuniciranja je družba v letu 2020 v okviru odnosov z vlagatelji izvajala tudi naslednje aktivnosti:
Cenovno občutljive in druge pomembne informacije družba redno objavlja na svojih spletnih straneh v zavihku Za vlagatelje in v sistemu Ljubljanske borze SEOnet. V letu 2020 je družba objavila 44 javnih objav, in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Finančni koledar za leto 2021 je bil objavljen v sistemu Ljubljanske borze SEOnet, dostopen pa je tudi na spletnih straneh družbe na http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/financni-koledar. Na istih mestih družba objavlja tudi morebitne spremembe finančnega koledarja.
Spremenjene okoliščine niso upočasnile našega razvoja. Nasprotno. V zahtevni tržni tekmi želimo zmagovati in sodelovati z najboljšimi, da uporabnikom zagotavljamo najboljše komunikacijske storitve in odlično uporabniško izkušnjo. Preigravamo in pripravljeni smo na različne scenarije, pri tem pa smo kot najboljša ekipa, ki se pred izzivi ne ustavi, osredotočeni na spremenjene potrebe uporabnikov.
Prava moč ekipe se pokaže ob najtežjih preizkušnjah.
Telekom Slovenije
1 min
Skupina Telekom Slovenije je v konsolidiranem izkazu poslovnega izida za leto 2020 ločeno izkazala prihodke, odhodke in čisti dobiček poslovnega leta iz ustavljenega poslovanja za družbo Planet TV. Postopek prodaje 100-odstotnega deleža v družbi Planet TV je bil zaključen 30. septembra 2020. V okviru postavke čistega poslovnega izida ustavljenega poslovanja je tako predstavljen en sam znesek v preglednici izkaza poslovnega izida, ki je vsota poslovnega izida ustavljenega poslovanja po obdavčitvi, ter učinka pripoznane izgube ob merjenju poštene vrednosti družbe in prodaje družbe Planet TV.
Ob razglasitvi pandemije so bili sprejeti številni ukrepi za omilitev negativnih vplivov koronavirusa na prihodkovni, stroškovni in investicijski strani. Negativni vpliv koronavirusa in ukrepov za omilitev na EBITDA ocenjujemo v višini 9,2 milijona evrov, posledično bi z upoštevanjem te prilagoditve EBITDA znašal 219,1 milijona evrov in bi bil za 3 % višji od načrtovanega.
naročnikov, ki imajo v mesečno naročnino vključeno večje število storitev, ter pričakovanega zniževanja prihodkov klasične, fiksne govorne telefonije zaradi nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo. V primerjavi z letom 2019 se povečuje delež novih virov prihodkov na področjih e-zdravja, energetike in zavarovanja. V primerjavi s preteklim letom so se za 55 % povečali prihodki storitve E-commerce. Na Kosovu je na nižje prihodke vplival upad zaradi vpliva epidemije COVID-19 in neprihoda diaspore. Ob izločitvi negativnih vplivov razglasitve epidemije in upoštevanju dodatnih ukrepov za omilitev negativnih vplivov bi bili poslovni prihodki Skupine Telekom Slovenije višji za 22,9 milijona evrov ter bi presegli načrtovane za 1 %.
Skupine Telekom Slovenije so znašali 612,3 milijona evrov, kar je za 3 % manj kot v letu 2019. Za 4 % so bili višji le stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, povezani z večjim obsegom E-trgovine, in za odstotek stroški dela, ki so bili višji tudi zaradi vpliva izrednih razmer (izplačilo kriznega dodatka), vsi drugi odhodki pa so bili v primerjavi s preteklim letom nižji.
(EBIT) je v letu 2020 dosegel 42,6 milijona evrov, kar je za 3 % oziroma za 1,4 milijona evrov več kot v preteklem letu. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 209,9 milijona evrov, kar je za 2 % manj kot v letu 2019. Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 32,4-odstotni delež v prihodkih od prodaje (v letu 2019: 32,3%). Ob prilagoditvi za ocenjeni vpliv koronavirusa z ukrepi za omilitev negativnih vplivov bi EBITDA znašala 219,1 milijona evrov, kar predstavlja 2 % več kot v letu 2019.
V primerjavi z letom 2019 so bili nižji tako finančni prihodki, ki so dosegli 2,2 milijona evrov, kot finančni odhodki v višini 10,2 milijona evrov. Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2020 zaključila s čistim dobičkom v višini 24,9 milijona evrov, kar je za 23,9 milijona evrov več kot v letu 2019.
Na čisti dobiček leta 2019 je vplivala predvsem za družbo Telekom Slovenije negativna odločitev Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice glede 34-odstotnega poslovnega deleža v družbi Antenna TV SL in dogodkov, povezanih s to odločitvijo. Ob prilagoditvi za ocenjeni negativni vpliv koronavirusa z ukrepi za omilitev negativnih vplivov bi čisti dobiček znašal 32,8 milijona evrov.
Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA (več v točki 2.9.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja). Čisti dobiček je razdeljen na dobiček/izgubo iz delujočega in ustavljenega poslovanja. Več v računovodskem poročilu v točki 3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije.
Bilančna vsota je 31. decembra 2020 znašala 1.227,8 milijona evrov in je za 1,8 % oz. 22,4 milijona nižja kot je bila 31. decembra 2019. Dolgoročna sredstva so dosegla 1.002,1 milijona evrov, kar je za 1,4 % oziroma 14,2 milijona evrov manj kot konec leta 2019. Delež dolgoročnih sredstev v premoženju skupine se je povečal na 81,6 % (2019: 81,3 %). Nižje so predvsem dolgoročne poslovne terjatve in odloženi stroški, opredmetena osnovna sredstva pa so višja za 1,3 % oz. za 8,3 milijona evrov, predvsem iz naslova povečanih vlaganj v širitev dostopovnega optičnega omrežja.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR / v % | I - XII 2020 / 31.12.2020*/** | I - XII 2019 / 31.12.2019*/** | Indeks 20/19 | I - XII 2020 / 31.12.2020*/** | I - XII 2019 / 31.12.2019*/** | Indeks 20/19 |
| Prihodki od prodaje | 647.177 | 664.892 | 97 | 591.693 | 602.231 | 98 |
| Drugi prihodki iz poslovanja | 7.694 | 5.938 | 130 | 5.254 | 2.954 | 178 |
| Poslovni prihodki skupaj | 654.871 | 670.830 | 98 | 596.947 | 605.185 | 99 |
| EBITDA | 209.882 | 214.994 | 98 | 174.281 | 175.467 | 99 |
| EBITDA marža = EBITDA / prihodki od prodaje | 32,4 % | 32,3 % | 100 | 29,5 % | 29,1 % | 101 |
| EBIT | 42.603 | 41.203 | 103 | 36.930 | 33.816 | 109 |
| Donosnost prodaje = EBIT / prihodki od prodaje | 6,6 % | 6,2 % | 106 | 6,2 % | 5,6 % | 111 |
| Čisti dobiček iz delujočega poslovanja | 34.084 | 28.544 | 119 | 24.174 | 585 | - |
| Izguba iz ustavljenega poslovanja | -9.219 | -27.603 | 33 | 0 | 0 | - |
Dolgoročne obveznosti v višini 320,2 milijona evrov imajo v sestavi bilančne vsote 26,1-odstotni delež. V primerjavi s koncem leta 2019 so se zmanjšale za 137,4 milijona evrov predvsem zaradi prerazporeditve izdanih obveznic v višini 100 milijona evrov iz dolgoročnih na kratkoročne finančne obveznosti ter zaradi poplačila dela prejetih dolgoročnih posojil in kreditov. Kratkoročne obveznosti so znašale 317,2 milijona evrov in so bile v primerjavi s koncem leta 2019 višje za 115,2 milijona evrov. V bilančni strukturi se je njihov delež zvišal na 25,8 % (2019: 16,2 %) predvsem zaradi prerazporeditve izdanih obveznic iz dolgoročnih finančnih obveznosti na kratkoročne, zaradi njihove zapadlosti v letu 2021 ter višjih poslovnih in drugih obveznosti.
| Sredstva | 1.227.839 | 1.250.211 | 98 | 1.226.566 | 1.223.536 | 100 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kapital | 590.484 | 590.588 | 100 | 605.784 | 606.136 | 100 | |
| Čista donosnost kapitala (ROE) | 4,2 % | 0,2 % | - | 5,3 % | 0,1 % | - | |
| Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio) | 48,1 % | 47,2 % | 102 | 49,4 % | 49,5 % | 100 | |
| Neto finančni dolg | 378.377 | 402.861 | 94 | 390.067 | 419.602 | 93 | |
| NFD / EBITDA | 1,8 | 1,9 | 96 | 2,2 | 2,4 | 94 | |
| Investicije v osnovna sredstva (CAPEX) | 173.045 | 184.835 | 94 | 164.680 | 133.505 | 123 | |
| EBITDA - CAPEX | 36.837 | 30.159 | 122 | 9.601 | 41.962 | 23 | |
| Delež (EBITDA - CAPEX) v EBITDA (Cash Margin) | 17,6 % | 14,0 % | 125 | 5,5 % | 23,9 % | 23 | |
| Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja | 3.392 | 3.387 | 100 | 2.165 | 2.182 | 99 | |
| Delež CAPEX-a v poslovnih prihodkih | 26,4 % | 27,6 % | 96 | 27,6 % | 22,1 % | 125 |
** Leto 2019 je prilagojeno za popravek preteklega leta v računovodskih izkazih družbe IPKO in posledično v STS.
Definicije glej v točki 2.9.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
Več v računovodskem poročilu od strani 200 dalje.
Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljen sedež opravljanja dejavnosti. Skupina Telekom Slovenije poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države. Podrobnejše informacije podajamo v računovodskem poročilu v točki 6. Poročanje po segmentih.
20 GRI GS 102-7, 201-1, 102-10
| 31.12.2018 | 31.12.2019* | 31.12.2020* | |
|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti | Neto finančni dolg (NFD) | ||
| NFD / EBITDA |
Finančne obveznosti
| NFD / EBITDA | v mio EUR | |
|---|---|---|
| 2020 | 1,8 | |
| 2021 | 1,9 | |
| 2022 | 2,0 | |
| 2023 | 2,1 | |
| 2024 | 2,2 | |
| 2025 | 2,3 |
optimiziranjem obratnega kapitala in obvladovanjem finančnih tveganj.
Za zagotavljanje visoke ravni likvidnosti ima skupina pri bankah odprte kratkoročne kreditne linije, ki se redno obnavljajo. Likvidnostna rezerva skupine v obliki odobrenih, neizkoriščenih revolving linij je ob koncu leta 2020 znašala 98,5 milijona evrov.
Na ravni skupine je izkazana razmeroma nizka zadolženost. Razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA je ob koncu leta 2020 znašalo 1,8. Celotne finančne obveznosti skupine so ob koncu leta 2020 znašale 387,1 milijona evrov, pri čemer se pretežni del nanaša na dolgoročno sindicirano posojilo v višini 215,4 milijona evrov, na izdajo 5-letnih obveznic v višini 100 milijonov evrov in na obveznosti iz finančnega najema v višini 69,3 milijona evrov.
Neto finančni dolg (NFD) Skupine Telekom Slovenije
Poslovanje Planet TV za leti 2020 in 2019 je vključeno v postavko ustavljeno poslovanje. Velja za vse računovodske postavke v nadaljnjih tabelah in grafih.
Skupina redno odplačuje obveznosti do posojilodajalcev. V letu 2020 je bilo odplačanih za 30,8 milijona evrov dolgoročnih posojil.
| Datum | Variabilno obrestovane finančne obveznosti | Fiksno obrestovane in obrestno ščitene finančne obveznosti | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2018 | 31.12.2019* | 31.12.2020* | 31.12.2018 | 31.12.2019* | 31.12.2020* | ||
| Obveznosti | 100 | 90 | 80 | 70 | 60 |
| Datum | Dolgoročne finančne obveznosti | Kratkoročne finančne obveznosti | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2018 | 31.12.2019* | 31.12.2020* | 31.12.2018 | 31.12.2019* | 31.12.2020* | ||
| Obveznosti | 100 | 90 | 80 | 70 | 60 |
Odvisne družbe se praviloma zadolžujejo pri obvladujoči družbi. Financiranje v okviru skupine in prerazporejanje presežkov denarnih sredstev med družbami omogoča učinkovitejše upravljanje sredstev in optimizacijo neto finančnega izida ter zmanjšuje posojilno izpostavljenost skupine navzven in s tem večjo finančno fleksibilnost.
Ročnost finančnih obveznosti se je v letu 2020 nekoliko prevesila v korist kratkoročnih finančnih obveznosti, saj v letu 2021 zapade v plačilo izdaja petletnih obveznic v višini 100 milijonov evrov. Slednjo bo skupina refinancirala z novimi dolgoročnimi viri, hkrati je v decembru 2020 z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisala pogodbo za dolgoročno posojilo v višini 100 milijonov evrov, kar bo ponovno okrepilo stabilnost strukture ročnosti financiranja. Posojilo pri EIB v letu 2020 še ni bilo črpano.
Struktura ročnosti finančnih obveznosti v %
V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2020 za naložbe v osnovna sredstva namenili 173,0 milijona evrov, kar je za 6 % oziroma za 11,8 milijona evrov manj kot v letu 2019. Od tega smo za naložbe Telekoma Slovenije namenili 95,2 % vseh naložb oz. 164,7 milijona evrov, kar je za 23 % več kot v preteklem letu. Preostali del smo namenili za naložbe v razvoj odvisnih družb. Ob tem je potrebno upoštevati, da je družba IPKO v letu 2020 popravila računovodske izkaze za leto 2019 zaradi pripoznanja pogodbe o nakupu TV kanalov za predvajanje na Kosovu. Pogodba je bila sklenjena v maju 2019 in ker vsebuje zavezujoče pogoje za prva tri leta, je družba pripoznala neopredmeteno sredstvo v višini diskontiranih bodočih plačil za tri leta v letu 2019. Več v računovodskem poročilu v točki 41.
Spremenjene razmere kot posledica dela in učenja na daljavo so povzročile povečan promet v omrežju in s tem povezane višje naložbe v zagotavljanje kapacitet tako v mobilnem kot tudi v fiksnem omrežju. Poseben izziv zaradi zapiranja mej in sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja pandemije sta predstavljala zagotavljanje materialov in opreme ter prilagojen režim izvajanja del za realizacijo naložb.
Z naložbami v gradnjo, posodobitev ter razvoj omrežij in storitev ustvarjamo platformo za pridobivanje novih naročnikov, ohranjanje obstoječih naročnikov in novih virov prihodkov ter ohranjanje visoke stopnje kakovosti. V letu 2020 smo večji del naložb namenili širitvi dostopovnega optičnega omrežja, ki uporabnikom poleg vrhunske uporabniške izkušnje širokopasovnih vsebin omogoča visoke hitrosti dostopa do interneta. Naložbe smo namenili tudi za nadaljnjo modernizacijo mobilnega omrežja in vzpostavitev prvega nacionalnega omrežja pete mobilne generacije (5G), za razvoj novih storitev in nadaljnjo optimizacijo poslovanja. Več o tem v poglavju 2.8 Omrežja, tehnologije in IT.
| v tisoč EUR | 2020* | 2019* | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|
| Telekom Slovenije | 164.680 | 133.505 | 123 |
| Druge družbe v Sloveniji | 3.246 | 3.216 | 101 |
| IPKO - Kosovo | 8.728 | 56.910 | 15 |
| Druge družbe v tujini | 1.365 | 4.627 | 30 |
| Izločitve in prilagoditve | -4.974 | -13.423 | 37 |
| Skupina Telekom Slovenije | 173.045 | 184.835 | 94 |
Okvir obvladovanja tveganj vključuje model treh linij in proces obvladovanja tveganj. Model treh linij je pregleden in učinkovit način komuniciranja z določenimi pristojnostmi in odgovornostmi. Proces obvladovanja tveganj je dinamičen način prepoznavanja in ocenjevanja tveganj, obvladovanja, poročanja in spremljanja. Z njim zagotavljamo doseganje ciljev z uravnoteženjem tveganj in priložnosti. Spodbuditi želimo tudi podjetnejši odnos do priložnosti in koristi, ki iz tega izhajajo.
Rezultat procesa prepoznavanja tveganj je ocenjevanje tveganj. Lastniki tveganj ocenijo stopnjo tveganja ob upoštevanju ukrepov in notranjih kontrol. Tveganja ocenjujejo na podlagi vpliva in verjetnosti nastanka dogodka. Odvisne družbe o vseh tveganjih poročajo obvladujoči družbi. V družbi spremljamo tudi izpostavljenost tveganjem, izračunano v skladu z interno metodologijo kvantifikacije tveganj. Prizadevamo si za proaktivno ublažitev izpostavljenosti tveganjem, ki vključujejo tudi strategijo za odziv na tveganja ter za sistematično in celovito četrtletno poročanje o tveganjih. Ocena tveganj in priložnosti je tudi odgovornost lastnikov tveganj, ki oblikujejo ukrepe za njihovo obvladovanje.
Sestavni del obvladovanja tveganj je pregled in preverjanje ključnih notranjih kontrol, ki jih imamo vzpostavljene pri izvajanju poslovnih procesov. V skupini enkrat letno skladno z metodologijo za samooceno notranjih kontrol izvedemo preverjanje delovanja in vzpostavljenosti notranjih kontrol ter o tem poročamo Odboru za notranje kontrole, Odboru za tveganja in revizijski komisiji nadzornega sveta. Samoocena notranjih kontrol prispeva k preglednejšemu ugotavljanju slabosti in učinkovitejšemu obvladovanju tveganj.
| SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE | POSLOVNO POROČILO | OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT | TRAJNOSTNI RAZVOJ | RAČUNOVODSKO POROČILO | TRŽENJE IN PRODAJA |
|---|---|---|---|---|---|
Okvir obvladovanja tveganj nenehno izboljšujemo. Aktivno sodelujemo z lastniki tveganj v okviru četrtletnega ocenjevanja tveganj, v procesu samoocene notranjih kontrol in pripravi različnih modelov ocenjevanja tveganj.
V procesu priprave strateškega poslovnega načrta Skupine Telekom Slovenije izvajamo tudi oceno tveganj, pregledamo ukrepe za njihovo obvladovanje in spremljamo trende. To so tveganja, vezana na trg in konkurenco, tveganja zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti omrežij, vključno s kibernetskimi tveganji, regulatorni okvir, tveganja, vezana na motnje v dobavni verigi, kadre in pritisk na spremembe, ki izhajajo iz novih tehnologij in hitrega razvoja.
Tveganja so zbrana v registru tveganj, v katalogu tveganj pa so še podatki, pomembni za ocenjevanje tveganj in oceno izpostavljenosti tveganjem. Enako so v registru notranjih kontrol zbrane notranje kontrole, v katalogu pa še njihove lastnosti s samooceno notranjih kontrol. V letu 2020 imajo vse družbe v skupini enake podlage za register ter katalog tveganj in notranjih kontrol. Register in katalog sta glavna vira informacij za pregled nad tveganji in notranjimi kontrolami ter poročanje.
V Telekomu Slovenije smo vpeljali ključne indikatorje tveganj, ki so določeni za ključna tveganja in ki jih spremljamo v sklopu četrtletne ocene tveganj. Njihova izvedba je povezana z vplivom na ocenjeno stopnjo tveganja in ocenjeno izpostavljenost tveganjem.
Poleg posamičnega ocenjevanja in spremljanja tveganj upoštevamo tveganja tudi skupno zaradi boljšega razumevanja celotnega spektra tveganj v družbi. Z ugotavljanjem povezave med tveganji smo izvedli tudi analizo izbranega scenarija, s katero smo preverili medsebojno povezanost vpliva in posledic tveganj ter strategije ukrepanja za njihovo obvladovanje.
revizijski komisiji nadzornega sveta za obvladujočo in odvisne družbe. Pooblaščenec za tveganja o ključnih tveganjih poroča Odboru za tveganja, ki se sestaja četrtletno, dodatno pa po potrebi. Odbor obravnava tudi spremembe politike in metodologije obvladovanja tveganj ter priložnosti. Pooblaščenec za upravljanje s tveganji in notranjimi kontrolami Odboru za notranje kontrole poroča o izvedeni samooceni notranjih kontrol v skupini. Odbor obravnava tudi spremembe metodologije za samooceno notranjih kontrol.
Posodobili smo politiko obvladovanja tveganj, metodologijo za ocenjevanje tveganj in priložnosti ter poročanje in metodologijo za samooceno notranjih kontrol, ki veljajo za celotno skupino. Pomembne spremembe se nanašajo tudi na poenotene metodologije ocenjevanja tveganj.
obravnavamo tudi modele za ocenjevanje tveganj, ki so integrirani v upravljavske procese in postopke. V sklopu modelov je tudi ocena tveganja iz samoocene notranjih kontrol, ki jo izvedemo enkrat letno za vse družbe v skupini. Pooblaščenec za upravljanje tveganj in notranjih kontrol vodi seznam modelov za ocenjevanje tveganj. Modele sproti posodabljamo ter prilagajamo zahtevam in potrebam v podjetju.
Odgovornosti pri obvladovanju tveganj so jasno opredeljene, program izobraževanja in ozaveščanja pa pomaga zagotoviti, da imamo ustrezne kompetence, saj se okolje ter način in ukrepi za obvladovanje tveganj neprestano spreminjajo. Vsako leto v sodelovanju z Notranjo revizijo in pooblaščencema s področja skladnosti poslovanja izvedemo izobraževanja na ravni skupine.
Za Skupino Telekom Slovenije so poleg že zaznanih tveganj pomembna tudi tveganja, ki šele lahko nastanejo. Zato spremljamo tveganja v okolju in v panogi ter trende s področja tveganj in novosti na strokovnih področjih.
Glede na dogodke v okolju, povezane s COVID-19, smo v vseh družbah v skupini pristopili k dodatni oceni tveganj. Pripravljena izhodišča za oceno tveganj po scenarijih so enaka za vse družbe v skupini. Ocena tveganja zaradi vpliva COVID-19 je ločena od splošne ocene tveganj in vključuje le dejavnike, vezane na COVID-19. Oceno tveganj zaradi vpliva pandemije posodabljamo četrtletno.
Okvir obvladovanja tveganj in notranjih kontrol temelji na praksi odbora COSO ter je skladen s standardom ISO 31000. Tveganja se razvrščajo glede na stopnjo tveganja (zelo visoka, visoka, srednja, nizka). Ciljne stopnje tveganja določa uprava. Odvisne so od ciljev in dejavnikov, ki vplivajo na tveganja.
V spodnjih pregledih predstavljamo ključna tveganja v zadnjem četrtletju leta 2020 in trend glede na enako obdobje leta 2019. Trendi pomenijo:
Telekom Slovenije se na slovenskem trgu sooča z močno konkurenco, regulatornimi vplivi, cenovno občutljivimi uporabniki in selitvijo govornega prometa na platforme OTT. Uporabniki zahtevajo visoko kakovost in vedno večji obseg storitev za nizko ceno, spreminjajo pa se tudi vedenja uporabnikov. Trg je zasičen, zaradi česar je zelo malo prostora za pridobivanje novih uporabnikov. Obvladovanje tovrstnih tveganj zahteva stalno izvajanje aktivnosti za zagotavljanje konkurenčnosti, obvladovanje regulatornih ukrepov, ciljno usmerjen in aktiven nastop na trgu, zagotavljanje visoke kakovosti in razpoložljivosti storitev, stalno prilagajanje poslovnih rešitev in prilagajanje ponudbe ter nenehno uvajanje novosti za posamezne skupine in segmente uporabnikov.
| Kaj je tveganje? | Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|
| Zmanjšanje dobičkonosnosti naročnikov in storitev – množični trg | Agresivna konkurenca na področju razvoja storitev |
V paketne ponudbe, zniževanje splošne ravni cen storitev, hitre spremembe ponudbe in neomejeni paketi.
Izguba prihodkov. Nižja marža. Konkurenčna ponudba produktov in uvajanje inovativne ponudbe.
Vitek poslovni model, ki vključuje poenostavitev storitev ter program digitalizacije za izboljšanje kakovosti storitev in hitrost/agilnost procesov.
Upravljanje življenjskega cikla produktov.
Izguba naročnikov – množični trg
Izguba naročnikov zaradi prehajanja med operaterji. Spreminjajoče se zahteve uporabnikov. Izguba tržnega deleža. Izguba prihodkov.
Nove ponudbe produktov in program za zadržanje naročnikov. Ciljno usmerjen pristop po segmentih naročnikov.
Izboljšanje uporabniške izkušnje, ki se kažejo v večji preglednosti in preprostosti ponudbe, kar nas loči od konkurence.
Uporaba naprednih programov za analizo podatkov. Krepitev poslovanja prek spleta.
Zmanjšanje prihodkov zaradi regulatornih obveznosti – veleprodajni trg
Nove oziroma dodatne regulatorne obveznosti na reguliranih trgih. Izguba prihodkov.
Aktivno sodelovanje v postopkih analize trga in nadzora s strani regulatorja, spremljanje razvoja trga. Prilagajanje veleprodajne ponudbe v skladu z regulatornimi obveznostmi in potrebami na trgu. Izobraževanje zaposlenih o novostih na področju regulacije.
Zmanjšanje dobičkonosnosti storitev – veleprodajni trg
Zasičen trg veleprodajnih storitev, selitev govornega prometa na platforme OTT ter vse večja storitvena in infrastrukturna konkurenca v Sloveniji in regiji. Izguba prihodkov. Nižja marža.
Konkurenčne ponudbe. Sklepanje dogovorov za daljše časovno obdobje in dogovorjeno količino prometa. Širitev zmogljivosti gostovanja. Spremljanje dobičkonosnosti veleprodajnih storitev.
Izguba naročnikov – poslovni trg
Agresivna konkurenca in prehajanje naročnikov med ponudniki. Nove tehnologije in erozija cen. Izguba prihodkov. Višji stroški.
Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Integrirane rešitve za program »cross sell« in »upsell«. Izboljšanje ponudbe in uvajanja nove, ki upošteva spreminjajoče se zahteve uporabnikov. Krajšanje časa razvoja novih rešitev.
Pandemija COVID-19 je prinesla večje potrebe uporabnikov po zanesljivih in varnih telekomunikacijskih storitvah in računalniški opremi. Na poslovnem trgu prihaja do prilagoditev zaradi zaustavitve določenih gospodarskih dejavnosti (npr. gostinstvo in turizem) in zastoja oziroma zamika nekaterih že dogovorjenih večjih IKT-poslov, prav tako se podjetja v posameznih panogah soočajo s težavami v poslovanju.
Na prodajo blaga močno vpliva zaprtje prodajnih mest, ki je ne moreta nadomestiti niti povečana prodaja prek E-trgovine in preoblikovanje prodajnih mest v prevzemne točke. Na nižje prihodke in nižjo maržo vplivata otežena migracija prebivalstva in omejitev potovanj, kar je zmanjšalo število tujih uporabnikov, ki gostujejo v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije, prav tako je manjše število mobilnih uporabnikov Telekoma Slovenije v omrežju tujih operaterjev.
Ukrepi vključujejo spremljanje trženjske marže veleprodajnih mednarodnih storitev, sklepanje dogovorov z mednarodnimi operaterji za daljše časovno obdobje in dogovorjeno količino prometa ter proaktivno iskanje novih destinacij in prihodkov.
Pandemija vpliva na dojemanje naše blagovne znamke. Kot ponudnik IKT-storitev in rešitev smo celovito podprli zasebne in poslovne uporabnike. Poleg zagotavljanja nemotenega delovanja omrežja in storitev smo poslovnim uporabnikom med drugim zagotovili dodatne kapacitete in jim nadgradili obstoječe IKT-rešitve, poskrbeli smo za posebne potrebe državnih organov in omogočili hitro implementacijo storitve videoidentifikacije, zasebnim uporabnikom podarili mobilni prenos podatkov ter TV-programske sheme brezplačno nadgradili z otroškimi, dokumentarnimi, poljudnoznanstvenimi, filmskimi in športnimi vsebinami.
Za Telekom Slovenije so vsi izvedeni napori med pandemijo tudi priložnost, da zaradi družbenih premikov še hitreje razvija sodobne in digitalno podprte rešitve za izdelke in storitve. Naša prednostna naloga je osredotočanje na uporabnika, ki mu omogočamo integracijo in dostopnost vsebin in aplikacij. Izkušnje in digitalna preobrazba nam omogočata učinkovitost, hiter razvoj in partnerstva. Kot podjetje smo se na pandemijo odzvali družbeno odgovorno, uporabnikom pa zagotovili povezanost.
Redno spremljamo dinamiko finančnega okolja, ki se odraža v različnih vrstah tveganj, ki smo jim izpostavljeni pri poslovanju. Aktivno spremljamo likvidnostno in kreditno tveganje ter tveganje spremembe obrestne mere. Z različnimi modeli obvladovanja finančnih tveganj in izvedenimi finančnimi instrumenti izvajamo ukrepe za znižanje izpostavljenosti posameznim vrstam tveganj.
Likvidnostno tveganje v Telekomu Slovenije obvladujemo z rednim uravnavanjem in načrtovanjem denarnih tokov za različna časovna obdobja, in sicer prek zagotavljanja ustrezne ročnosti in razpršitve finančnega dolga, financiranja v okviru skupine, ter z optimizacijo obratnega kapitala in denarnih sredstev. Kratkoročno neuravnoteženost denarnih tokov uravnavamo z likvidnostno rezervo v obliki kratkoročnih kreditnih linij.
Kreditno tveganje v Telekomu Slovenije obvladujemo z aktivnim spremljanjem poslovanja uporabnikov in njihovih bonitetnih ocen ter omejitvijo največjih dovoljenih izpostavljenosti. Pred tveganji poslabšanja finančnega položaja uporabnikov se dodatno ščitimo s kreditnimi zavarovanji in rednim spremljanjem njihove ustreznosti. Del sistemskega orodja obvladovanja kreditnega tveganja sta tudi spremljanje poravnavanja pogodbenih obveznosti in aktivna izterjava zapadlega dolga.
Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Kreditno ocenjevanje naročnikov, proces kreditnega preverjanja, zagotavljanje kreditnih zavarovanj. Izterjava zapadlih terjatev.
Dodatne zahteve po zadolžitvi.
Znižanje finančne prožnosti.
Višji neto dolg.
Oblikovanje strukture financiranja za zasledovanje finančnih zavez iz posojilnih pogodb. Ustrezno razmerje med dolgom in kapitalom.
Vpliv pandemije COVID-19
Celosten pristop pri obvladovanju likvidnostnega tveganja in izvajanje ukrepov na drugih področjih poslovanja so pripomogli k temu, da pandemija ni pomembneje vplivala na likvidnost družbe. Pri tem smo sprejeli dodatne ukrepe za optimizacijo stroškov in ublažitev njenih posledic na prosti denarni tok družbe. Pri upravljanju likvidnosti ohranjamo konservativen pristop in zasledujemo čim bolj optimalno sestavo financiranja. Pozorno spremljamo gospodarsko stanje in poslovne dejavnike, vključno z dinamiko prejetih plačil.
Uporabnikom smo s spremembo postopkov izterjave omogočili podaljšanje roka plačila zapadlih obveznosti. Telekom Slovenije redno spremlja in nadzoruje poslovanje ter likvidnostni položaj odvisnih družb. Če bodo negativni učinki pandemije vplivali na sposobnost servisiranja posojil s strani odvisnih družb, bomo sprožili aktivnosti za refinanciranje oziroma spremembe odplačilnih načrtov posojil.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je začela pripravo večfrekvenčnega javnega razpisa z javno dražbo frekvenc za 5G. AKOS je 3. avgusta 2020 objavil informativni memorandum za večfrekvenčno dražbo, decembra 2020 pa javni razpis. Dražba naj bi se predvidoma začela konec marca ali v začetku aprila 2021.
V Telekomu Slovenije obdelujemo velik obseg osebnih podatkov uporabnikov, poslovnih partnerjev, zaposlenih in drugih deležnikov. Pri tem se srečujemo tudi s tveganjem, ki ga taka obdelava prinaša. V okviru tega tveganja je pomembna Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se je začela uporabljati 25. maja 2018 in ki prinaša čedalje večje zavedanje o področju varovanja podatkov tako na strani uporabnikov kot širše javnosti. Skladnost z njenimi zahtevami zagotavljamo s stalnim spremljanjem procesov varstva osebnih podatkov ter s posodobitvami in izboljšavami procesov obdelave osebnih podatkov in notranjih kontrol. Prav tako spremljamo pripravo novih predpisov s področja varstva osebnih podatkov na nacionalni ravni (npr. ZEKom-2, ZVOP-2, ZEISZ) in na ravni EU (uredba o e-zasebnosti / e-privacy), ki bodo vplivali na obdelavo podatkov pri zagotavljanju storitev družbe.
Pri poslovanju spoštujemo veljavno zakonodajo, sprejete odločbe ter vidike sektorske regulacije in drugih pristojnih organov. Regulatorna tveganja obvladujemo z organizacijskimi in procesnimi ukrepi pri poslovanju, s konstruktivnim dialogom in dajanjem mnenj, pripomb in predlogov v postopkih javne obravnave osnutkov splošnih in konkretnih aktov regulatorja ter z vlaganjem pravnih sredstev zoper izdane regulatorne odločbe, kadar je to utemeljeno.
| Tveganje | Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|
| Pritisk regulatorja na trgih fiksnih in mobilnih elektronskih komunikacij | Novi modeli oblikovanja cen in dodatne obveznosti za regulirane storitve. Višji stroški in izguba prihodkov. | Komunikacija z regulatorjem. Aktivno sodelovanje v postopkih analize trga ter v postopkih sprejemanja zakonov in drugih aktov. Implementacija izdanih regulatornih odločb in skladnost. Spremljanje sprememb regulatornega okvira v EU. |
| Skladnost poslovanja na področju varstva osebnih podatkov | Kršitev varstva osebnih podatkov. Izguba zaupanja uporabnikov. Plačilo glob, odškodninske tožbe. | Izvajanje notranjih kontrol za vodenje evidence osebnih podatkov, ravnanje z osebnimi podatki in ocene učinkov. Sodelovanje in kontrole pri prenovi pravil in pogojev za obdelavo osebnih podatkov pri novih storitvah. Izobraževanje zaposlenih na področju varstva osebnih podatkov. |
Vpliv pandemije COVID-19
Poslovanje na daljavo in ukrepi, povezani z omejevanjem druženj, potrebni za obvladovanje pandemije, prinašajo nove izzive pri varovanju osebnih podatkov. Hkrati večja dostopnost podatkov o uporabnikih prek digitalne komunikacije ponuja številne priložnosti za prilagojene rešitve ali nove poslovne modele. Predpogoj za uspešno uporabo novih rešitev je zaupanje uporabnikov v visoko raven varnosti njihovih podatkov, zato pri prilagajanju poslovanja oziroma storitev upoštevamo vse zakonodajne zahteve. V zvezi z obvladovanjem razglašene epidemije v Republiki Sloveniji je bilo nekaj predlogov za uporabo podatkov mobilnih operaterjev oziroma možnega načina sodelovanja mobilnih operaterjev pri zajezitvi širjenja COVID-19, tako da te predloge spremljamo.
V Telekomu Slovenije veliko pozornosti namenjamo obvladovanju operativnih tveganj na področju IKT-omrežij, storitev in naprav ter tudi upravljanju in razvoju kadrov s tega področja. Zaradi razvoja tehnologij, IKT-storitev in naraščajočih zahtev aplikacij oziroma naprav ter regulatornega okvira se povečuje kompleksnost celovitega upravljanja.
Tveganja obvladujemo z razvojem dostopovnih, jedrnih, sistemov BSS in OSS, z izboljševanjem operativne učinkovitosti in s podporo novim poslovnim priložnostim.
V okviru neprekinjenega poslovanja zagotavljamo ustrezne topologije in kapacitete IKT-infrastrukture in storitev ter transportnih, hrbteničnih in dostopovnih segmentov. Tveganja nedelovanja povezav in storitev, ki jih izvajajo drugi subjekti, obvladujemo z vpeljanimi procesi za spremljanje in poročanje o dogovorjeni ravni zagotavljanja storitev na najetih omrežjih in s standardizacijo zahtev do ponudnikov omrežij za nova najemna omrežja. V posameznih omrežnih segmentih, kjer zaznavamo večja tveganja delovanja in varnosti, izvajamo posodobitve in povečujemo kapacitete z redundanco.
Na podlagi ocene tveganj na področju IKT-varnosti nenehno razvijamo sisteme za nadzor tehnologij in anomalij v IKT-infrastrukturi in storitvah ter izvajamo notranja in zunanja vdorna testiranja. Vzpostavljen imamo Operativni center kibernetske varnosti. Tveganje obvladujemo z izvajanjem varnostne politike, odkrivanjem varnostnih groženj in ranljivosti ter s širjenjem varnostne kulture zaposlenih in uporabnikov.
Prepoznano je tveganje pogojev večfrekvenčne javne dražbe za peto generacijo mobilnih omrežij (5G), zahtev uporabe frekvenc, presežnih dražbenih cen in drugih povezanih pogojev izvedbe javnega razpisa za frekvenčno dražbo, ki jo je AKOS objavil v Uradnem listu RS 18. decembra 2020. Navedeno lahko vpliva na možnost pridobitve radiofrekvenčnega spektra na dražbi. V družbi se na dražbo aktivno pripravljamo z ekipo notranjih in zunanjih strokovnjakov.
Tveganja, povezana z izvedbo nabavnih postopkov, obvladujemo s centralizirano nabavo, vzpostavljenim standardnim procesom za izvedbo nabavnih postopkov in metodologijo za ocenjevanje tveganja sodelovanja z dobavitelji. Pri tem spremljamo skladnost izvajanja pogodbenih določil, kamor je vključen tudi Kodeks ravnanja za dobavitelje.
Soočamo se tudi s kadrovskimi tveganji, predvsem pa s tveganjem zadržanja ali pridobivanja ključnih kadrov ter zaposlenih s ključnimi znanji in certifikati, saj je na trgu dela povečano povpraševanje po strokovno usposobljenih zaposlenih. Pri tem se osredotočamo na sistematičen razvoj zaposlenih, načrtovanje njihovih karier, interni prenos znanja in nadgrajujemo napredne razvojno-izobraževalne programe ter hkrati zagotavljamo sisteme za motiviranje in nagrajevanje zaposlenih. S kadrovskimi štipendijami mladim ponujamo možnost stika z najsodobnejšimi tehnologijami in vrhunskimi strokovnjaki ter jim omogočamo razvoj. Izvajamo merjenje organizacijske vitalnosti in aktivnosti za nadgradnjo znamke delodajalca.
Med operativna tveganja uvrščamo tudi trajnostna tveganja, med katerimi so okoljska tveganja in tveganja, povezana z varnostjo delovnega okolja. Med tveganji je prepoznano tudi tveganje ugleda družbe, ki vključuje tveganja upravljanja odnosov z deležniki.
| Tveganje | Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|
| Delovanje sistemov – IKT-varnost | Grožnje zaupnosti, celovitosti oziroma razpoložljivost omrežij, sistemov ali podatkov, ki jih je povzročil kibernetski napad. | Izguba prihodkov in ugleda, višji stroški in nezadovoljstvo uporabnikov. Striktno izvajanje in posodabljanje varnostne politike in procesov napovedanih del, notranje in zunanje presoje. Krepitev kadrovske strukture Operativno-storitvenega centra, procesov in orodij. Osredotočenost na varnost uporabnikov. Ustrezna zunanja zavarovanja. |
| Delovanje sistemov – hrbtenično omrežje | Prekinitev ali omejitev delovanja ključnih storitev domačega, mednarodnega in tranzitnega prometa zaradi izpada omrežnih elementov, infrastrukture MPLS-VPN ali IKT, nezmožnost izpolnjevanja SLA. |
Strategija upravljanja MPLS-jedra, spremljanje delovanja infrastrukture in stopnje izkoriščenosti, nenehno izboljševanje operativnih in varnostnih postopkov in znanj, kadrovska okrepitev.
Celovito upravljanje sistema varovanja in vodenja informacij (SUVI) ter upravljanje neprekinjenega poslovanja v primeru izrednih razmer.
Tveganje neugodnega izida in pogojev frekvenčne dražbe
Pogoji frekvenčne dražbe in neugoden izid dražbe. Višja cena nakupa frekvenc.
Aktivno sodelovanje in podajanje pripomb ter predlogov na javno objavljene dokumente, spremljanje podeljevanja frekvenčnega spektra v EU. Temeljita priprava na dražbo z ekipo strokovnjakov.
Obvladovanje nabavnega procesa
Odvisnost od dobaviteljev. Sposobnost dobaviteljev za izvedbo posla. Kršenje pogodbenih določil s strani dobaviteljev.
Višji stroški. Izguba ugleda.
Centralizirana nabava. Standardiziran nabavni proces. Ocena tveganj ponudnikov. Spremljanje sodelovanja strateških dobaviteljev in ocena dobavitelja. Kodeks ravnanja za dobavitelje.
Odhod ključnih zaposlenih
Odhod ključnih zaposlenih ter zaposlenih s ključnimi znanji in certifikati.
Stroški uvajanja novih zaposlenih. Pomanjkanje kompetenc.
Osredotočenost na razvoj zaposlenih in interni prenos znanja. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter sistem nagrajevanja in motiviranja zaposlenih.
Interna mobilnost zaposlenih ter pridobivanje novih veščin in kompetenc. Kadrovske štipendije.
Na podlagi Sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), certificiranega po standardu ISO/IEC 22301, smo v Telekomu Slovenije sprejeli preventivne ukrepe ter Načrt ukrepov in delovanja za primer pandemije. Pri tem smo predvideli tudi ukrepe v primeru aktiviranja Državnega načrta zaščite in reševanja.
Skladno s SUNP je Telekom Slovenije pripravljen in usposobljen za zagotavljanje ključnih storitev in procesov tudi v izrednih razmerah. Zaradi vpliva COVID-19 ter množičnega prehoda na delo in šolanje na daljavo se je povečalo število varnostnih incidentov.
Delo strokovnjakov smo prilagodili tako, da tudi v izjemnih okoliščinah 24 ur na dan zagotavljamo nemoteno delovanje storitev ter kakovost, varnost in nadzor nad kapacitetami.
Skrbimo za pravočasno dobavo opreme in storitev ob povečani komunikaciji z dobavitelji, skrbimo za varnostne zaloge strateškega materiala, vzpostavili smo vsaj dva vira dobave ter izvajamo pravočasne nabavne postopke zaradi možnih motenj in zamud pri dobavah.
in uporabnikov ter za zagotavljanje neprekinjenega delovanja storitev, ki mnogim v obdobju omejenih socialnih stikov predstavljajo edini način komunikacije. Z odzivnostjo, agilnostjo in izvedenimi ukrepi smo pokazali, da smo gonilna sila digitalizacije v družbi ter da krepimo svojo odpornost. Digitalizacija se je še enkrat več izkazala kot hrbtenica gospodarstva in družbe.
V grafu so prikazane stopnje tveganj v Telekomu Slovenije po skupinah tveganj v zadnjem četrtletju leta 2020 in primerjava s ciljno stopnjo tveganj. Ciljne stopnje so skladne s prizadevanji za obvladovanje tveganj v družbi ter se pregledajo in določijo enkrat letno.
| Stopnja preostalega tveganja | Ciljna stopnja tveganja |
|---|---|
| Izpadi sistemov in motnje v poslovanju | |
| Kreditna tveganja | |
| Notranje in zunanje prevare ter materialne škode | |
| Korporativno upravljanje | |
| Poslovna tveganja | |
| Regulatorna skladnost | |
| Obrestna tveganja | |
| Razvoj in upravljanje produktov/storitev | |
| Skladnost poslovanja | |
| Kapitalska ustreznost, dolgoročna in kratkoročna plačilna sposobnost | |
| Skladnost s predpisi in poslovna praksa | |
| Tržna tveganja | |
| Upravljanje finančnih tveganj | |
| Upravljanje in izvajanje procesov | |
| Upravljanje podatkov | |
| Valutna tveganja | |
| Upravljanje projektov in delovnih skupin | |
| Upravljanje s kadri in varnost delovnega okolja |
| Kaj je tveganje? | Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|
| Kadrovsko tveganje | Pomanjkanje strokovnih kadrov za izvedbo projektov. | Višji stroški in vpliv na izvedbo projektov. |
| Kadrovska strategija, usmerjena v zadrževanje in privabljanje kadrov. Motiviranje zaposlenih. |
Tveganje vpliva pandemije COVID-19 vključuje pritisk na zmanjšanje obsega in/ali cene že podpisanih pogodb. Ukrepi vključujejo komunikacijo za uskladitev zamikov projektov. Družba vidi priložnosti v razvoju prilagojenih rešitev ali novih poslovnih modelov.
| Tveganje | Kaj je tveganje? | Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|---|
| Tveganje rasti cen gradbenih storitev | Rast cen podizvajalcev za gradbene storitve zaradi gospodarske rasti in povečanja povpraševanja po gradbenih delih. | Višji stroški in izguba prihodkov. | Usklajevanje s podizvajalci in sprotni pregled izvedenih del. Prilagajanje organizacije dela in procesov. |
Tveganje vpliva pandemije COVID-19 izhaja iz omejitev izvajanja investicijskih del na trgu, omejitve lastnih virov in virov pri podizvajalcih, motenih dobav gradbenih materialov in materialov za vgradnjo ter nezmožnost zaposlovanja novih kadrov. Izvedeni so ukrepi za varnost in zdravje pri delu ter rotacije izvajalskih ekip. Priložnost podjetje vidi v izvajanju gradbenih del pri pospešeni širitvi omrežja.
| Tveganje | Kaj je tveganje? | Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|---|
| Kadrovsko tveganje | Neustrezna struktura zaposlenih. | Znižanje vzpodbud za zaposlovanje invalidov. |
Trend
Tveganje zaradi pandemije COVID-19 vpliva na padec povpraševanja po kartonskih izdelkih, ustvarja dodatne stroške in zamude pri lansiranju produktov. Potekajo aktivna komunikacija s strankami, skrb za zaposlene in koriščenje državnih pomoči za blažitev vpliva epidemije. Družba vidi priložnost v pospešitvi digitalizacije in avtomatizacije poslovanja.
Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Zmanjševanje obsega oglaševanja.
Izguba prihodkov. Sklepanje letnih pogodb, akcijske cene, novi oglasni produkti.
Trend
Razkrivanje dokumentacije o poslovanju. Odhodi zaposlenih. Ustrezna organizacija procesov.
Izguba prihodkov. Konservativen pristop pri razkrivanju dokumentacije. Motiviranje zaposlenih. Organizacija procesov.
Novo
Tveganje vpliva pandemije COVID-19 je povezano z zmanjševanjem in odpovedmi že potrjenih oglaševalskih akcij in projektov. Ukrepi se navezujejo na zamike akcij in projektov ter dodatna pogajanja, pridobivanje novih strank in nove oblike oglaševanja. Družba vidi priložnost v novih digitalnih načinih dela.
Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Izpad pridelave soli zaradi neugodnih vremenskih pogojev.
Nižja proizvodnja soli, nezadostne zaloge, upad obiska term.
Ni zavarovalnega produkta za prenos tveganja.
Trend
Tveganje zaradi pandemije COVID-19 dodatno vpliva na poslovanje, saj so prodaja v maloprodajni mreži trgovin družbe, obisk term Lepa Vida in obisk krajinskega parka močno odvisni od turistov. Priložnosti za družbo so novi prodajni programi in prilagajanje infrastrukture podnebnim spremembam.
Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Uporaba aplikacij OTT in omrežij WiFi. Optimizacija uporabe storitev v predplačniškem segmentu.
Zmanjšanje števila uporabnikov.
Izguba prihodkov. Spremljanje razvoja trga, aktivno prilagajanje ponudbe, ustrezni tržni pristopi. Izboljšanje lojalnosti uporabnikov.
Trend
Agresivna konkurenca, nizke cene konkurence, odhodi uporabnikov predplačniških storitev.
Izguba prihodkov.
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
| Zmanjšanje dobičkonosnosti naročnikov in storitev – fiksni segment | Agresivna konkurenca, nizke cene in migracija uporabnikov na cenejše pakete. |
| Nižja marža. |
Spremljanje razvoja trga. Dodatne ugodnosti za uporabnike, »up sell« in »cross sell« ponudba.
Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv? Kako upravljamo tveganje?
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
| Zmanjšanje obsega storitev s prehodom na novo kodo Kosova +383. | Izguba prihodkov. Pogajanja s tujimi operaterji glede cen in maloprodajne ponudbe, vezane na Kosovo. Ustrezni tržni pristopi. |
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
| Sprememba programskih vsebin. | Nižji prihodki. Nenehno spremljanje oddajnih vsebin. Redna komunikacija z dobaviteljem. |
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
| Dodatne pristojbine kolektivni organizaciji za prenos programov. | Višji stroški. Pogajanja z državnimi organi glede višine pristojbine. |
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
| Dodatna nadomestila za distribucijo kanalov in uporabo strojne in programske opreme. | Višji stroški. Priprava dokumentacije. Komunikacija z davčnim organom. Vključitev davčnega svetovalca. |
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
| Dodatne pristojbine za fiksno in mobilno infrastrukturo v občinah. | Višji stroški. Uporaba vseh pravnih sredstev. |
gostujejo v mobilnem omrežju družbe IPKO. Aktivirana je bila ekipa za upravljanje neprekinjenega poslovanja in družba sproti prilagaja operativne procese, povezane s priporočili vlade za zagotavljanje nemotenega poslovanje podjetja in razpoložljivost storitev v tehničnem in tržnem segmentu. Družba skuša uporabnike preusmeriti k storitvam prek spleta, povečane so aktivnosti klicanja uporabnikov iz klicnega centra in trgovin. Zaradi zagotavljanja vzdržnega finančnega stanja družbe so bila nekatera investicijska vlaganja zamaknjena v naslednje leto. Za izboljšanje uporabniške izkušnje družba intenzivno vlaga v razvoj nove ponudbe. Nadaljnje spremembe in priložnosti so tudi v digitalizaciji in selitvi prodaje storitev prek spleta.
preprečevanje korupcije in nasprotja interesov
varovanje osebnih podatkov
konkurenčno pravo
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
V Skupini Telekom Slovenije skladnost poslovanja prepoznavamo kot ključno za njeno dolgoročno uspešno poslovanje. Z zagotavljanjem skladnosti poslovanja varujemo pravice in legitimne interese družbe, poslovodstva, zaposlenih in drugih deležnikov ter hkrati prispevamo h krepitvi integritete in ugleda družbe. V letu 2020 smo tako v okviru sistema upravljanja skladnosti poslovanja sprejeli Načrt integritete Telekoma Slovenije kot dodatni mehanizem za poslovanje v skladu z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, internimi predpisi in etičnimi načeli.
S sistemom upravljanja skladnosti poslovanja zaznavamo tveganja in jih zmanjšujemo. Pri tem poseben poudarek namenjamo ukrepom s področja konkurenčnega prava, preprečevanja korupcije, nasprotja interesov, varstva osebnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. V procesu imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah.
V Telekomu Slovenije smo za posamezno področje skladnosti poslovanja imenovali pooblaščene osebe, ki svoje funkcije opravljajo samostojno in neodvisno, skladnost poslovanja pa smo dodatno uredili v internih aktih družbe. Področje krovno ureja Politika upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije, ki smo jo v letu 2020 posodobili in velja za vse družbe v skupini.
Z Etičnim kodeksom Skupine Telekom Slovenije smo postavili osnovna vodila delovanja in odgovornosti, ki jih imamo sodelavci v medsebojnih odnosih, v odnosih do uporabnikov storitev in do drugih deležnikov. Nekatera področja tega kodeksa so podrobneje opredeljena tudi v drugih internih aktih. Njegovo vsebino preverja in ustrezno prilagaja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 podpisali Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, ki je del Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. S tem smo se še dodatno zavezali k spoštovanju človekovih pravic v poslovnem procesu in k preprečevanju možnih negativnih vplivov na človekove pravice.
Prizadevamo si za skladno poslovanje v celotni dobavni verigi, zaradi česar smo že v letu 2018 sprejeli Kodeks ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije, ki ga vsebinsko vključujemo v poslovna razmerja z dobavitelji. Kodeks dobavitelje zavezuje, da pri poslovanju ravnajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi ter spoštujejo najvišje standarde etičnega in poslovnega ravnanja.
V Telekomu Slovenije v središče obvladovanja nasprotja interesov postavljamo transparentnost poslovnih in osebnih povezav. Pravilnik na področju
Nasprotja interesov smo v letu 2020 dopolnili z osnovnimi pravili zakonitega lobiranja, izpostavlja pa pomen izogibanja nasprotju interesov in uveljavljanja osebnih interesov. Pravilnik opredeljuje pričakovane aktivnosti zaposlenih za preprečevanje nastanka nasprotja interesov, obvezno podajanje letnih izjav na področju nasprotja interesov za vodilne kadre in vlogo Odbora za skladnost poslovanja, ki presoja obvestila zaposlenih (o razkrivanju okoliščin, ki lahko vplivajo na obstoj morebitnega nasprotja interesov), prejeta prek spletne aplikacije.
S Pravilnikom na področju sprejemanja ter dajanja daril in vabil podrobneje opredeljujemo pravila glede sprejemanja ter dajanja daril in vabil pri vsakodnevnem poslovanju s poslovnimi partnerji, javnimi uslužbenci in funkcionarji. S tem dodatno ščitimo zaposlene v Skupini Telekom Slovenije pred napačno presojo pri sprejemanju ter dajanju daril in vabil, kar bi lahko povzročilo finančno škodo ali škodilo ugledu vodstva, zaposlenih ali družbe.
Na posameznih trgih je Telekom Slovenije prevladujoč operater, zato posebno pozornost namenjamo področju konkurenčnega prava. S Smernicami zagotavljanja skladnosti poslovanja s konkurenčnim pravom smo opredelili postopke in notranje kontrole zagotavljanja skladnosti s konkurenčnim pravom ter podali različna napotila zaposlenim, kako ravnati v posameznih situacijah. Ob tem izvajamo tudi redna izobraževanja oziroma usposabljanja zaposlenih.
Zaposleni in ostali deležniki imajo možnost, da prek različnih kanalov anonimno in zaupno podajajo prijave o kršitvah Etičnega kodeksa in drugih internih aktov ali o morebitnih zaznanih nezakonitih ravnanjih. Sistem za sprejem, obravnavo in preiskovanje prijav smo v skupini vzpostavili leta 2014 in je opredeljen v okviru Pravilnika o načinu upravljanja prijav in zaščiti prijaviteljev. Za obravnavo prijav je pristojen pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto, ki v primeru ugotovljenih kršitev predlaga sprejetje ukrepov.
Telekom Slovenije ureja tudi potencialna korupcijska tveganja pri sponzorstvih in donatorstvih s Pravilnikom o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donatorstev. Pravilnik pri tem sledi Etičnemu kodeksu, ki določa, da družbe v skupini ne s svojimi finančnimi viri ne kakor koli drugače ne podpirajo političnih strank.
V Skupini Telekom Slovenije v letu 2020 ni bilo zaznanih in potrjenih primerov korupcije.
V Skupini Telekoma Slovenije se zavedamo pomena in odgovornosti, ki jo imamo pri varovanju zasebnosti in podatkov naših uporabnikov in drugih oseb, katerih podatke obdelujemo. Kot vodilni slovenski operater in ponudnik dodatnih storitev obdelujemo obsežne količine osebnih podatkov uporabnikov, zato temu področju namenjamo stalno in nenehno skrb.
V letu 2020 zaznavamo, da so uporabniki vedno bolj ozaveščeni glede obdelave njihovih osebnih podatkov in pravic, ki jih imajo v zvezi s tem. Pomembna gradnika pri uvajanju novih storitev in uspešnosti procesov digitalizacije sta varnost in skladnost obdelave podatkov, saj se zavedamo, da jih bodo uporabniki uporabljali le, če bodo zaupali v varnost njihovih podatkov.
Pri posodabljanju in uvajanju novih storitev (npr. preoblikovanje programa zvestobe v VALÚ KLUB, spletno tržišče PIAZZ) smo tako pravila obdelave podatkov skrbno preverili in ustrezno oblikovali. Ob čedalje večji digitalizaciji poslovanja je pomembna tudi stalna skrb za kibernetsko varnost. Pri tem skrbimo za kibernetsko varnost družb v skupini in naših storitev, storitve kibernetske varnosti pa zagotavljamo tudi našim uporabnikom.
Informacije posameznikom o obdelavi osebnih podatkov zagotavljamo z objavo pravil obdelave podatkov. Predvsem s Politiko zasebnosti, ki naročnikom in uporabnikom zagotavlja splošne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov ter jih seznanja z njihovimi pravicami, pa tudi skozi pogoje posameznih storitev, ki podajajo specifične informacije, povezane z obdelavo podatkov pri posameznih storitvah, ter s podajanjem informacij skozi odgovore na vprašanja posameznikov.
Procese in postopke obdelave osebnih podatkov stalno spremljamo, posodabljamo in izboljšujemo, pri tem pa upoštevamo povratne informacije, pridobljene od uporabnikov in drugih deležnikov, ter informacije, pridobljene skozi notranje in zunanje nadzore, v postopkih reševanja pritožb strank in pri obravnavi morebitnih kršitev varstva osebnih podatkov. Procese in postopke prilagajamo tudi glede na spremembe v okolju, kamor spadajo spremembe zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19, in spremembe regulatornega okolja.
Kot velik upravljavec osebnih podatkov smo podvrženi pogostim nadzorom s strani pristojnih organov. V letu 2020 je v Telekomu Slovenije potekalo pet nadzorov (vključno z dvema postopkoma, ki sta se začela v letu 2019), ki jih je uvedel Informacijski pooblaščenec. Dva postopka sta bila že zaključena, brez ugotovljenih kršitev.
Ukrepi, povezani s pandemijo COVID-19, so povzročili aktivnejšo selitev poslovanja v digitalno okolje in prehod na poslovanja na daljavo. Med številnimi odzivi smo za potrebe zdravstvenih ustanov v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi razvili tudi aplikacijo za sporočanje zdravstvenega stanja zaposlenih, ki je na voljo poslovnim uporabnikom. Pri razvoju smo upoštevali občutljivo naravo podatkov, ki se obdelujejo, in uporabili visoke standarde njihovega varovanja.
Telekom Slovenije je zavezanec po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. V letu 2020 smo poleg plačilnih storitev in izdajanja elektronskega denarja (storitvi VALÚ in VALÚ Moneta) v sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma vključili tudi področje poslovanja z nepremičninami (oddajanja v najem). Pri teh storitvah imamo vzpostavljen sistem ter sprejeta pravila, ukrepe, postopke in notranje kontrole za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. V sklopu teh aktivnosti v letu 2020 nismo zaznali poslov oziroma transakcij, pri katerih bi bil podan sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
V Skupini Telekom Slovenije za zaposlene in pooblaščene posrednike redno izvajamo izobraževanja, delavnice in e-izobraževanja s področja skladnosti poslovanja. Ozaveščanje o pomenu skladnosti poslovanja, o aktualnih temah in izzivih ter o posameznih aktivnostih in že uveljavljenih mehanizmih s področja skladnosti poslovanja izvajamo tudi z obveščanjem prek intraneta ali v elektronski obliki.
Z vsemi odvisnimi družbami si prizadevamo za uveljavljanje najvišjih etičnih in poslovnih standardov ter tako sistem upravljanja skladnosti poslovanja vzpostavljamo in redno nadgrajujemo v celotni Skupini Telekom Slovenije.
zagotavljajo, da se pred izvajanjem novih vrst poslov preveri davčna obravnava. Dokument Davčna strategija in upravljanje z dajatvami v Skupini Telekom Slovenije določa davčno politiko na ravni skupine, upravljanje z davčnimi tveganji in transferne cene. Osnovno določilo davčne politike Skupine Telekom Slovenije je delovanje vseh družb v skupini skladno z lokalno davčno zakonodajo države, kjer imajo družbe registriran sedež dejavnosti.
Namen davčne politike je zagotoviti ustrezno organiziranost in delovanje davčne funkcije v skupini s ciljem optimizacije davčnega bremena s pravilnim, zakonitim in pravočasnim obračunavanjem in plačevanjem dajatev. Davčna tveganja so vključena v proces ocenjevanja in poročanja o tveganjih. Katalog zaznanih tveganj družbe vključuje tveganja skladnosti z zakonodajo s področja davkov, to je pravilno in pravočasno izpolnjevanje vseh vrst davčnih obveznosti.
Telekom Slovenije o davkih poroča za družbo Telekom Slovenije in za Skupino Telekom Slovenije, odvisne družbe pa poročajo vsaka zase skladno z zakonodajo države, v kateri imajo sedež. Odvisne družbe so dolžne vzpostaviti ustrezne notranje kontrole ter redno in pravočasno poročati obvladujoči družbi vsa odstopanja od določil sprejete davčne politike. Vsaka odvisna družba mora področja in splošne usmeritve davčne politike sprejeti samostojno glede na veljavno zakonodajo v posamezni davčni jurisdikciji, v kateri družba posluje.
V letu 2020 proti Telekomu Slovenije ni bil uveden noben nov postopek glede morebitnega kršenja pravil konkurence in monopolnega ravnanja. Pred Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) sta s tega področja v teku dva postopka iz preteklih let, ki se še nista zaključila. Prav tako ni bil uveden noben nov postopek proti odvisni družbi IPKO na Kosovu. Pred kosovskim organom za varstvo konkurence (Kosovo Competition Authority) sta sicer v teku dva primera, ki ju je sprožil IPKO, in se še nista zaključila.
Telekom Slovenije je bil v letu 2020 udeležen v naslednjih pomembnejših postopkih pred sodišči:
Avdiovizualne vsebine, kultura
Okolje in prostor
Finančno, davčno, računovodsko področje
Energetika, promet, požarna varnost
Delovno razmerje, varnost in zdravje pri delu
Varstvo osebnih podatkov
Ostalo
Varstvo potrošnikov
Elektronske komunikacije
| 0 | 5 | 10 | 15 | 20 | 25 |
|---|---|---|---|---|---|
| V letu 2020 zaključeni nadzori | Novi nadzori, uvedeni v letu 2020 |
V Skupini Telekom Slovenije imamo vzpostavljeno enotno evidentiranje in spremljanje zunanjih postopkov nadzorov, uvedenih proti družbi in/ali njeni odgovorni osebi, ter ravnanje zaposlenih v teh postopkih. Kot zunanji nadzor pojmujemo pregled poslovanja družbe zaradi preveritve spoštovanja zakonskih ali pogodbenih določb ali standardov pri izvajanju dejavnosti družbe.
V letu 2020 je bilo v Skupini Telekom Slovenije uvedenih 82 zunanjih nadzorov: 63 v Telekomu Slovenije in 19 v odvisnih družbah. Zaključenih je bilo 83 zunanjih nadzorov, od tega 64 v Telekomu Slovenije in 19 v odvisnih družbah.
Telekom Slovenije je v letu 2020 v okviru dveh nadzorov (področje elektronskih komunikacij in področje prometa) plačal globo, pri čemer nobena od izrečenih glob ni bila višja od 4.000 evrov. Med zaključenimi nadzori v odvisnih družbah v nobenem primeru pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe ni bila izrečena globa.
Za vse družbe v Skupini Telekom Slovenije funkcijo notranjega revidiranja opravlja organizacijska enota Notranja revizija Telekoma Slovenije. Notranja revizija s poglobljenim razumevanjem delovanja Skupine Telekom Slovenije izvaja revizijske naloge, podaja objektivna zagotovila na podlagi ocene tveganj in izvaja svetovalne naloge. S tem prispeva h krepitvi in zaščiti vrednosti organizacije, nenehnemu izboljševanju uspešnosti obvladovanja tveganj, kontrolnih postopkov in korporativnega upravljanja družb v skupini. Notranji revizorji se redno udeležujejo strokovnih izobraževanj in so člani stanovskih združenj, vsak notranji revizor ima vsaj enega od strokovnih nazivov s področij, ki jih pokriva notranja revizija. Neodvisna zunanja presoja v letu 2016 in notranje presoje kakovosti v naslednjih letih potrjujejo skladnost delovanja Notranje revizije z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.
| 27 | GRI GS 307-1, 419-1 |
|---|---|
Področja revidiranja za leto 2020 so bila opredeljena v načrtu dela in izhajajo iz večletnega načrta za obdobje 2020–2024. Letni in večletni načrt je sprejela uprava, pregledala ju je revizijska komisija nadzornega sveta in potrdil nadzorni svet. Notranja revizija je izvedla tudi izredni pregled po sklepu uprave.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|
| 4,6 | 3,2 | -5,5 | 3,3 | 4,4 |
SLOVENIJA
Pandemija COVID-19 je v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zaščitnimi ukrepi močno prizadela gospodarsko aktivnost v letu 2020, vpliv pa je občuten tudi v prvem četrtletju 2021. Strogi ukrepi za zajezitev širjenja so v letu 2020 na globalni ravni in v Sloveniji povzročili močan padec gospodarske aktivnosti, ki je bil najizrazitejši v drugem četrtletju zaradi zaustavitve poslovanja nenujnih storitvenih dejavnosti ter otežene aktivnosti industrije in ostalih storitvenih dejavnosti. Omejitve gibanja, omejene možnosti trošenja in visoka negotovost so močno skrčili obseg trošenja gospodinjstev.
V Pomladanski napovedi (UMAR) se za leto 2021 predvideva 4,6-odstotno rast BDP, podobna bo tudi v letu 2022 (4,4 %). Razpoložljivi podatki in kazalniki zaupanja kažejo, da se gibanja iz konca leta 2020 nadaljujejo. V prvem četrtletju 2021 predvidoma še ne bo vidnejšega okrevanja, predvsem zaradi ohranjanja omejitev delovanja v delu storitvenih dejavnosti. V drugem četrtletju pa se glede na predvideno izboljšanje epidemiološke situacije pričakuje začetek okrevanja tudi v storitvenih dejavnostih, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti.
trgovinskih partnericah, pomembno bo tudi postopno in premišljeno umikanje ukrepov za blaženje posledic epidemije. V primeru dolgotrajnejšega vztrajanja zaostrenih epidemioloških razmer, morebitnih strožjih omejitvenih ukrepih ob novih valovih okužb, tudi kot posledica novih in bolj nalezljivih mutacij koronavirusa in/ali počasnejšega cepljenja, ter s tem povezanega ponovnega večjega zaprtja gospodarstev bi bilo okrevanje počasnejše.
Vir: SURS, BS, ECB, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved gospodarskih gibanj, marec 2021).
| 2018 | 2019 | Q1 2020 | Q2 2020 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| BDP realna rast v % | |||||
| 5 % | 4 % | 3 % | 2 % | 1 % | 0 % |
| 4,1 | 4,2 | -9,3 | 1,3 |
Družba IPKO posluje na Kosovu, kjer je BDP na ravni držav v razvoju in je šestkrat manjši kot v Sloveniji. Zaradi nizkega BDP in visoke stopnje brezposelnosti so cene telekomunikacijskih storitev še vedno precej nižje kot v Sloveniji. Gospodarstvo še naprej ostaja odvisno od gospodarskega in zaposlitvenega razvoja v zahodni Evropi ter neposrednih tujih vlaganj. Gospodarska rast je v letu 2019 znašala 4,2 %, v drugem četrtletju 2020 pa je upadla za 9,3 % glede na enako obdobje v letu 2019. Gospodarske dejavnosti, ki so zaznamovale upad, so gradbeništvo, trgovina, prevoz, nastanitve in storitve prehrane, strokovne in upravne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.
Razmere na področju trga dela se nekoliko izboljšujejo, stopnja brezposelnosti se znižuje, vendar je še vedno zelo visoka – v prvem četrtletju 2020 je znašala 29,1 %. Pričakovati je mogoče, da se bo delovno sposobno prebivalstvo v naslednjem desetletju hitro povečalo, saj je Kosovo med državami z najmlajšim prebivalstvom v Evropi (Kosovo, Ministrstvo za finance, Labour Force Survey Q1 2020).
Vir: Centralna banka Kosova, Kosovo economy at a glance, december 2020.
Po napovedih analitske hiše Analysys Mason je bilo pred izbruhom pandemije COVID-19 mogoče pričakovati, da bodo prihodki storitev telekomunikacijskih operaterjev na globalni ravni med letoma 2019 in 2024 vztrajno naraščali z letno stopnjo rasti (CAGR) 1,4 %. Zaradi pandemije so se napovedi precej poslabšale, saj se pričakuje močan padec v letu 2020, stopnja okrevanja v prihodnjih letih pa bo odvisna od globine gospodarske recesije. Glede na različne scenarije naj bi CAGR v obdobju 2019–2024 upadel za med 0,1 in 0,8 %.
Med regijami naj bi imela največji padec v letu 2020 Severna Amerika (-8,5 %), saj se zaradi hudega gospodarskega upada močno zmanjšujejo prihodki mobilnih rezidenčnih in poslovnih telekomunikacijskih storitev. Najbolj optimističen scenarij z blago rastjo (2,6 %) predstavlja regija podsaharske Afrike zaradi obstoječih močnih trendov rasti, nadaljnje odvisnosti od mobilnih storitev in poznejšega prihoda COVID-19 v to regijo.
| Storitve | 2019 | 2025 | CAGR 2015–2019 | |
|---|---|---|---|---|
| -5 % | -3 % | Mobilni širokopasovni dostop | Mobilne storitve – IoT | |
| Mobilni prenos podatkov | Mobilna telefonija | Mobilno sporočanje | Fiksne storitve – telefonija | Namenske povezave |
| IKT storitve | Fiksni širokopasovni dostop z IPTV |
Prihodki (EUR mrd)
Prihodki od prodaje telekomunikacijskih storitev – srednja in vzhodna Evropa v obdobju 2019–2025 (v mrd EUR)
Negativen vpliv COVID-19 na prihodke telekomunikacijskih storitev v zahodni Evropi
Zaradi pandemije COVID-19 bodo prihodki telekomunikacijskih storitev v zahodni Evropi v letu 2020 upadli za 5 %, napoveduje analitska hiša Analysys Mason. Konkurenca in zasičenost trga bosta kljub uvedbi 5G in rasti prihodkov IKT-storitev zaustavila okrevanje. Občutnejšo rast prihodkov se v zahodni Evropi pričakuje le pri fiksnem širokopasovnem dostopu in IKT-storitvah.
Pandemija bo močno prizadela tudi gospodarstva držav srednje in vzhodne Evrope. Povečana brezposelnost in gospodarska negotovost v srednji in vzhodni Evropi bosta vplivali na porabo gospodinjstev in podjetij za telekomunikacijske storitve med letoma 2020 in 2021. Prihodki telekomunikacijskih storitev se bodo v letu 2020 zmanjšali za skoraj 3 %, napoved pred COVID-19 pa je predvidevala 1-odstotno rast prihodkov (Analysys Mason).
Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2020–2025.
Med posameznimi storitvami bodo največjo rast prihodkov dosegale mobilne storitve IoT in mobilni prenos podatkov, sledijo IKT-storitve in fiksni širokopasovni dostop z IPTV. Najbolj bodo upadli prihodki klasičnih mobilnih storitev (klici in sporočila) in fiksne telefonije.
72 % gospodinjstev srednje in vzhodne Evrope bo imelo do leta 2025 aktivno gigabitno širokopasovno povezavo, kar bo omogočilo vse večje število konvergentnih operaterjev, ki ponujajo pakete fiksno-mobilnih storitev. Konkurenca se bo stopnjevala, saj bo vse več operaterjev iskalo priložnosti v segmentu konvergenčnih storitev in plačljive televizije. Povprečna poraba na uporabnika (ASPU) se bo v letu 2020 zvišala zaradi povečanega obsega dela od doma, vendar bo zaostrena konkurenca od leta 2021 povzročila njen padec.
Segment mobilnih storitev naj bi po napovedih Analysys Mason stagniral. Uvedba omrežij LTE bo sicer glavno gonilo rasti prihodkov mobilnih storitev in povečanega obsega prometa mobilnega prenosa podatkov. V večini držav srednje in vzhodne Evrope operaterji še niso uvedli komercialnih storitev 5G, vlade pa si še vedno prizadevajo izpolniti cilj EU, da bi do leta 2020 s storitvami 5G pokrile vsaj eno mesto v vsaki državi EU. 5G tako ne bo dosegal velike uporabe pred letom 2022, ko bo že večja pokritost in bodo na voljo cenovno ugodnejši 5G mobiteli.
Operaterji bodo še naprej vlagali v izboljšano pokritost LTE/4G, da bi povečali mobilni prenos podatkov in povprečno porabo na uporabnika (ASPU). Storitve LTE/4G bodo omogočile enostaven prenos uporabnikov podatkovnih storitev s predplačniških na naročniška razmerja ter tako ohranitev rasti ARPU, saj je povpraševanje po mobilnem prenosu podatkov v regiji še vedno veliko. Rast porabe mobilnega prenosa podatkov se bo po letu 2020 upočasnila, zaradi negotovosti s COVID-19 pa bo ARPU padel, vendar si bo v večini držav v srednji in vzhodni Evropi opomogel zaradi večje uporabe podatkov in zmanjšane cenovne konkurence.
Prihodki operaterjev iz namenskih povezav se bodo zmanjšali. Povpraševanje po pasovni širini na povezavo se zaradi naraščajoče migracije poslovnih aplikacij v oblak povečuje, vendar bo cenovna konkurenca in večja razpoložljivost visokokakovostnih širokopasovnih storitev omejila rast prihodkov. Prihodki IKT-storitev, ki vključujejo varnost, poenotene komunikacije, kolokacijo in storitve v oblaku, kot sta SaaS in IaaS, se bodo povečali z 2 milijard evrov v letu 2020 na 3 milijarde evrov do leta 2025. Prevzemanje teh storitev je v mnogih državah srednje in vzhodne Evrope še vedno razmeroma nizko, vendar je zaradi pandemije in iskanja rešitev za izboljšanje neprekinjenega poslovanja mogoče pričakovati močno rast tudi v tem segmentu.
Pri zagotavljanju mnogih navedenih storitev prevladujejo ponudniki IT, vendar pa lahko tudi operaterji povečajo tržni delež. Število povezav IoT bo med letoma 2019 in 2025 naraščalo z letno stopnjo rasti (CAGR) 17 %, predvsem zaradi rasti v avtomobilskem sektorju in operaterjev, ki uvajajo omrežja z nizko porabo in velikim dosegom (LPWA). V predvidenem obdobju se bodo povečali tudi prihodki iz drugih sektorjev (kot so zdravstvo in pametne zgradbe). Število brezžičnih povezav IoT bo v vseh državah srednje in vzhodne Evrope med letoma 2019 in 2025 naraščalo s prek 20 % CAGR.
24,5 milijona povezav v letu 2025. K temu bo prispevala rast v Rusiji, na Poljskem in v Turčiji.
Številni operaterji so v zadnjih dveh letih uvedli storitve OTT, zaradi česar se bo število njihovih uporabnikov v srednji in vzhodni Evropi med letoma 2020 in 2025 močno povečalo (na 27,1 milijona). Največ uporabnikov video storitev OTT ima Turčija.
| 0,1 % | Mobilni širokopasovni dostop |
|---|---|
| Mobilne storitve – IoT | |
| Mobilni prenos podatkov | |
| Mobilna telefonija | |
| Mobilno sporočanje | |
| Fiksne storitve – telefonija | |
| Namenske povezave | |
| IKT storitve | |
| Fiksni širokopasovni dostop z IPTV |
2019
2025
CAGR 2015–2019
| Prihodki (EUR mio) | 350 | 300 | 250 | 200 | 150 | 100 | 50 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 25 % | 20 % | 15 % | 10 % | 5 % | 0 % | -5 % | -10 % | -15 % |
| 4,6 % | 20,3 % | -0,5 % | -10,0 % | -8,6 % | 0,2 % | 4,0 % | 4,1 % | -5,7 % |
V Sloveniji bodo po napovedih najbolj upadli prihodki klasičnih mobilnih storitev (klici in sporočila) in fiksne telefonije. Med posameznimi storitvami bodo rast dosegale mobilne storitve IoT, mobilni širokopasovni dostop, fiksni širokopasovni dostop in IPTV ter IKT-storitve. Mobilni prenos podatkov bo ostal na enaki ravni.
Močno povpraševanje po hitrih fiksnih širokopasovnih povezavah bo pomagalo nadomestiti izgube prihodkov v mobilnem segmentu.
Razvoj storitev 5G se bo v letu 2021 hitro povečeval. Pametni mobiteli in hitre podatkovne povezave, ki so v slovenskem mobilnem segmentu običajni, bodo skupaj z demografskimi trendi omogočili večino potenciala za rast prihodkov v prodaji večje količine mobilnih podatkov. Prehod na omrežja 4G in nedavni zagon storitev 5G bosta zadovoljila naraščajoče povpraševanje, kar bo povzročilo hitro rast porabe mobilnih podatkov na povezavo (CAGR 21 % med letoma 2019 in 2025). ARPU pa bo zaradi močne konkurence med Telekomom Slovenije, A1 in Telemachom upadal.
Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 24,6 | 28,5 | 38,1 | 42,7 | 35,4 | 41,3 | 46,3 |
CAGR 2019 – 2025 = 4 %
Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.
Pobude EU in podpora države bodo pomagale zagotoviti optični dostop tudi v oddaljenih območjih države, visoko prevzemanje optike pa bo spodbudilo rast prihodkov fiksnih storitev. Analitska hiša Analysys Mason predvideva, da bo fiksni segment v obdobju do leta 2025 posloval bolje kot mobilni segment. Uporaba fiksnih govornih storitev že nekaj časa upada, prihodki fiksne telefonije kažejo znake stabilizacije.
Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.
Rast prihodkov IKT-storitev v Sloveniji naj bi bila v letu 2020 po napovedih analitske hiše Analysys Mason 4-odstotna (glede na leto 2019), v letu 2021 pa 3,5-odstotna (glede na leto 2020).
Pri Telekomu Slovenije bo rast IKT-storitev temeljila na obstoječem vrhunskem omrežju LTE/4G, razvoju interneta stvari, pametne infrastrukture (pametna mesta, pametne skupnosti, industrija 4.0 itd.), zagotavljanju kibernetske varnosti, umetni inteligenci in priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih omrežij (5G). V Telekomu Slovenije bomo vodilni partner digitalnega razvoja Slovenije. Rast bomo dosegali z organsko rastjo in konsolidacijo slovenskega IKT-trga.
Ob večji digitalizaciji poslovanja so vse večje grožnje kibernetske varnosti. Zagotavljanje informacijske varnosti ter stalen nadzor omrežja in storitev sta zato temelj poslovanja Telekoma Slovenije, ki zasebnim in poslovnim uporabnikom omogoča varno povezljivost fiksnih in mobilnih storitev prek interneta in storitev v oblaku.
| Splošna razširjenost | fiksnih širokopasovnih povezav, % gospodinjstev | 81 % |
|---|---|---|
| Razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s, % gospodinjstev | 99 % | |
| Optika - pokritost / razpoložljivost (% gospodinjstev) | 120 % | |
| % priključkov fiksnega širokopasovnega dostopa s hitrim internetom (višje od 30 Mbps)* | 0 % | |
| Pokritost s hitro širokopasovno povezavo (omrežja naslednje generacije), % gospodinjstev | 63 % | |
| Pokritost s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem, % gospodinjstev | 83 % | |
| Razširjenost mobilnih širokopasovnih povezav, število naročnin na 100 prebivalcev | 21 % | |
| Pokritost z omrežjem 4G (povprečje operaterjev), % gospodinjstev | 67 % | |
| Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo | 54 % | |
| Pripravljenost na omrežje 5G (dodeljeni spekter kot % skupnega harmoniziranega spektra 5G) | 87 % | |
| Indeks cen širokopasovne povezave, ocena (od 0 do 100) | 66 % |
Vir: Evropska komisija, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2020 (vrednosti za leto 2019, 5G za leto 2020).
Splošna razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav v Sloveniji ostaja stabilna (83 %) in je nad povprečjem EU (78 %). Razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s se je povečala za 5 odstotnih točk in se je tako približala povprečju EU (26 %). S 87 % se je nekoliko izboljšala pokritost s hitrimi omrežji naslednje generacije (EU 86 %), pokritost z zelo visoko zmogljivim omrežjem se je prav tako izboljševala, vendar počasneje kot v preteklih letih. Dosegla je 66 % in je nad povprečjem EU (44 %).
Trg fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji še vedno umirjeno raste. Nekoliko višjo rast dosega IPTV, vendar se je tudi tu rast umirila, najnižjo rast ima VoIP.
Telekom Slovenije nadgrajuje in povečuje svoje dostopovno optično omrežje, s čimer postavlja infrastrukturne temelje za prihodnje telekomunikacijske dejavnosti. Priklop nanj omogoča že več kot 370.000 gospodinjstvom.
94 LETNO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE
| 700.000 | 600.000 | 500.000 | 400.000 | 300.000 | 200.000 | 100.000 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2 % | 2 % | 2 % | 2 % | 4 % | 3 % | 9 % | 1 % |
| 1 % | 3 % | 10 % | 8 % | 5 % | 4 % | 3 % | |
| 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 |
Rast storitev na trgu fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji
Vir: AKOS, SURS, 4Q 2020.
Po podatkih Evropske komisije za leto 2019 ima dostop do interneta prek optike v Sloveniji 66,5 % gospodinjstev, v EU pa 33,5 % gospodinjstev. Priključki optičnega dostopa FTTX so v Sloveniji v četrtem četrtju 2020 predstavljali 44 % vseh širokopasovnih priključkov.
Video storitve OTT bodo v zahodni Evropi do leta 2023 ustvarile več prihodkov kot tradicionalne storitve plačljive televizije. Prihodki tradicionalne plačljive TV se bodo med letoma 2019 in 2020 močno zmanjšali zaradi pandemije COVID-19. Pričakovati je mogoče, da se bo ta upad nadaljeval vse do leta 2025, vendar počasneje. Skupni prihodki tradicionalne plačljive televizije se bodo zmanjšali za samo 1 %, ker bo rast prihodkov IPTV nadomestila upad prihodkov satelitske, kabelske in plačljive prizemne TV.
IPTV predstavlja 56,6 % (četrto četrtletje 2020, vir: AKOS) vseh TV-priključkov v Sloveniji in še naprej raste. Sledi kabelska televizija (37,5 %), kjer število priključkov stagnira.
V Telekomu Slovenije na trgu IPTV dosegamo največji, to je 44,4-odstotni tržni delež (četrto četrtletje 2020, vir: AKOS).
| Poljska | Romunija | Rusija | Srbija | Slovaška | Slovenija | Turčija | Ukrajina | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 |
| 60 % | 50 % | 40 % | 30 % | 20 % | 10 % | 0 % |
Delež povezav
| leto | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Delež povezav | 1,0 % | 4,2 % | 9,9 % | 16,9 % | 24,9 % | 2,3 % | 10,8 % | 23,8 % | 35,1 % | 46,0 % |
Eden najhitreje rastočih segmentov v Evropi je mobilni širokopasovni dostop do interneta, kjer je kar 100,2 % aktivnih mobilnih SIM-kartic z mobilno širokopasovno povezavo na prebivalstvo (Evropska komisija, 2020). Večina teh kartic se uporablja na pametnih mobitelih, šele nato na tablicah in prenosnikih. Evropejci v domovih sicer uporabljajo predvsem fiksne tehnologije za dostop do interneta, vse več gospodinjstev pa se odloča tudi za mobilni internet.
Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025. 5G je najnovejša generacija mobilnih omrežij, ki bo omogočila razvoj novih možnosti uporabe in še boljšo uporabniško izkušnjo. Telekom Slovenije je kot prvi v Sloveniji na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavil nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G).
| leto | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Delež mobilnih povezav 5G | 20 | 18 | 16 | 14 | 12 | 10 | 8 | 6 | 4 | 2 |
| Država | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poljska | 5,4 | 5,3 | 5,4 | 5,5 | 5,4 | 5,3 | 5,2 | 5,3 | 5,6 | 5,4 | |
| Romunija | 17,9 | 13,9 | 15,8 | 12,1 | 16,1 | 12,5 | 14,8 | 17,1 | 13,1 | 15,5 | 12,0 |
| Rusija | |||||||||||
| Srbija | |||||||||||
| Slovaška | |||||||||||
| Slovenija | |||||||||||
| Turčija | |||||||||||
| Ukrajina |
Po napovedih analitske hiše Analysys Mason bodo prihodki fiksne telefonije v srednji in vhodni Evropi do leta 2025 upadali z letno stopnjo -6,8 % (CAGR), v Sloveniji pa -5,7 %.
V Sloveniji delež IP-telefonije neprestano raste, konec četrtega četrtletja 2020 je tako tržni delež IP-priključkov znašal že 87,6 % (85,6 % v letu 2019). Delež klasične telefonije se še naprej manjša in je znašal 12,4 %.
Slovenija ima v mobilnem segmentu eno nižjih penetracij aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo (120,8 % v četrtem četrtletju 2020) v EU in s tem še dovolj prostora za nadaljnji razvoj.
Na trgu mobilne telefonije v EU se nadaljuje prehajanje iz predplačniških v naročniška razmerja, kjer pa je Slovenija med državami z večjim deležem naročniških razmerij (81,4 % v četrtem četrtletju 2020) v primerjavi s povprečjem EU.
Delež prometa iz mobilnega omrežja in VoIP se povečuje, zmanjšuje pa delež prometa iz fiksnega omrežja. V Sloveniji je ta trend precej izrazit, saj je v četrtem četrtletju 2020 delež prometa iz fiksnega omrežja obsegal le še 6,4 %, iz mobilnega pa že 93,6 %.
Povprečni prihodek na uporabnika (ARPU) v srednji in vzhodni Evropi ter Sloveniji do leta 2025 (v EUR)
Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.
Zaprte meje, socialna distanciranost, manj poslovnih potovanj, naraščajoča brezposelnost in upad števila poslovnih naročnikov.
Prihodki: upad od -7,6 % do -12,4 % v letu 2020
Ministrstvo za javno upravo je marca 2020 objavilo Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije GOŠO, 4. oktobra pa je začelo pripravljati strategijo Digitalna Slovenija 2027, ki predstavlja nadaljevanje Digitalne Slovenije 2020.
Ministrstvo za javno upravo je 28. avgusta 2020 v javno posvetovanje posredovalo predlog besedila novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki v slovenski pravni red prenaša direktivo za implementacijo Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC), ki je začela veljati 20. decembra 2018. Telekom Slovenije je na predlog zakona dal pripombe in predloge sprememb.
Regulator (AKOS) je zoper Telekom Slovenije vodil različne postopke inšpekcijskega nadzora, povezane z naloženimi obveznostmi na reguliranih upoštevnih trgih. Julija je začela veljati odločba na upoštevnem trgu 2 (Zaključevanje klicev v mobilnem omrežju), na katerem je Telekom Slovenije eden od štirih operaterjev s pomembno tržno močjo. Regulator je maja 2020 z objavo Analize učinkov regulacije trgov 3a in 3b začel nov krog analiz navedenih upoštevnih trgov.
Analitska hiša Analysys Mason zaradi pandemije na globalni ravni napovedujejo zmanjšanje prihodkov operaterjev v poslovnem segmentu v letu 2020 med 4,9 % do 8,8 %. Rast je ponovno predvidena od leta 2021, vendar pod napovedjo pred pandemijo.
| Sprememba | Regulacija upoštevnega trga 2 |
|---|---|
| »Veleprodajno zaključevanje govornih klicev v posameznih mobilnih omrežjih« | Odločba je začela veljati 16. junija 2020, spremenjeno vzorčno ponudbo je Telekom Slovenije objavil 15. julija 2020, nova cena zaključevanja je začela veljati 1. avgusta 2020. |
AKOS je v letu 2020 začel pripravo večfrekvenčnega javnega razpisa z javno dražbo frekvenc za peto generacijo mobilnih omrežij (5G). Tako je avgusta objavil informativni memorandum, 18. decembra pa javni razpis za večfrekvenčno dražbo. 13. novembra je na podlagi novih strateških usmeritev Ministrstva za javno upravo dal v javno posvetovanje strategijo upravljanja s frekvenčnim spektrom za obdobje 2021–2023. 4. decembra je objavil razpis z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje poslovno kritičnih komunikacij stroj – stroj (M2M) prek namenskih omrežij v frekvenčnem pasu 700 MHz.
Regulator je 3. decembra 2020 objavil predlog sprememb dveh splošnih aktov, in sicer o prenosni hitrosti za funkcionalen dostop do interneta (predviden dvig hitrosti na 10/2 Mbit/s) in o kakovosti univerzalne storitve ter analizo vpliva sprememb navedenih splošnih aktov.
V Telekomu Slovenije uporabnike o posebnih pogojih, prodajnih ponudbah, cenah in spremembah ponudbe redno in korektno obveščamo, kar vpliva tudi na manjše število ugovorov. Prav tako vseskozi poskušamo izboljšati reševanje zahtevkov na prvi stopnji. Med slovenskimi operaterji imamo po podatkih AKOS najmanjši delež ugovorov pred navedenim organom. Ugotovitve ob reševanju ugovorov vedno implementiramo v proces za izboljšanje storitev in poslovanja.
Storitve, s katerimi v Telekomu Slovenije širimo osnovno dejavnost, so prav tako podvržene regulaciji. Na področju ponudbe elektrike moramo tako podatke o veleprodajnih pogodbah in prodanih količinah poročati Agenciji za energijo, pri zavarovalniških storitvah pa je bilo potrebno pridobiti soglasje Agencije za zavarovalni nadzor. Za opravljanje plačilnih storitev Telekom Slovenije upošteva tudi pravila Banke Slovenije.
IPKO je 12. avgusta 2020 v skladu z odločbo lokalnega regulatorja objavil vzorčno ponudbo veleprodajnega dostopa do bitnega toka. Oktobra je bil IPKO določen za enega od treh operaterjev s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu veleprodajnega zaključevanja govornih klicev v posamičnih mobilnih omrežjih.
stik z bližnjimi, s prijatelji in sodelavci, pa tudi z informacijami in ostalimi vsebinami. Za nemoteno delo in šolanje na daljavo smo uporabnikom zagotovili dodatne količine prenosa podatkov in jim povečali hitrosti interneta, za zabavo pa poskrbeli tudi tako, da smo TV-programske sheme brezplačno nadgradili s številnimi otroškimi, poljudnoznanstvenimi, filmskimi in športnimi vsebinami. In nenazadnje, skupaj s partnerji smo hitro prilagodili telemedicinsko rešitev, ki je zdravstvenemu osebju omogočila spremljanje bolnikov s COVID-19 tudi na daljavo.
Tudi na daljavo skupaj ustvarjamo, drug drugega spodbujamo in ostajamo povezani.
telekom_slovenije 1h
| Penetracija aktivnih uporabnikov mobilnih storitev | 121 % |
|---|---|
| 4G/5G % povezav | 55,0 % |
| Mobilni ARPU | 14,9 € |
| Priključki fiksne telefonije | 692K |
| Penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa | 84,8 % |
| ASPU fiksnega širokopasovnega dostopa | 21,3 € |
| Naročnikov plačljive TV | 676K |
| ASPU plačljive TV | 17,4 € |
| Prihodki mobilnih storitev | 450M € |
| Prihodki fiksnih storitev | 395M € |
| Prihodki storitev kot % BDP | 1,87 % |
| Prihodki storitev na prebivalca na mesec | 35,4 € |
| BDP na prebivalca | 22,7K € |
| Gospodinjstev | 825K |
| Prebivalstvo | 2,09M |
Ključni indikatorji trga komunikacij za Slovenijo
Vir: Analysys Mason, Slovenia telecoms market report 2020, AKOS, SURS (četrto četrtletje 2020).
Slovenski trg komunikacij je konsolidiran in na njem prevladujejo štirje konvergentni operaterji. Telekom Slovenije, Telekom Austria Group (A1 Slovenija), United Group (Telemach) in T-2 prevladujejo na fiksnem in mobilnem trgu ter tekmujejo s ponudbo paketnih storitev. Konkurenca je močna, pogosti so tudi nakupi manjših operaterjev s strani večjih.
29 GRI GS 102-6, SDG 8.10
| OPERATER | TELEKOM SLOVENIJE | A1 SLOVENIJA | TELEMACH | T-2 |
|---|---|---|---|---|
| FIKSNA TELEFONIJA | PSTN, ISDN, VoIP | VoIP | VoIP | VoIP |
| FIKSNI INTERNET | ADSL, VDSL, FTTH | ADSL, VDSL, KABEL (PREK PARTNERSKIH OMREŽIJ) | KABEL | FTTH, ADSL, VDSL (LLU) |
| PLAČLJIVA TV | IPTV | KABEL | IPTV | KABEL |
| MOBILNE STORITVE | ||||
| CELOVITE IT STORITVE |
| OPERATER | TELEKOM SLOVENIJE | T-2 | TELEMACH | A1 SLOVENIJA |
|---|---|---|---|---|
| FIKSNI ŠIROKOPASOVNI DOSTOP | 29 | 44 | 33 | 38 |
| IP TELEVIZIJA | 33 | 31 | 34 | 24 |
| IP TELEFONIJA | 27 | 21 | 32 | 21 |
| MOBILNA TELEFONIJA | 6 | 6 | 14 | 21 |
| MOBILNI INTERNET | 9 | 28 | 29 | 3 |
Vir: AKOS, četrto četrtletje 2020.
V Telekomu Slovenije dosegamo visok tržni delež v vseh segmentih poslovanja, predvsem z najsodobnejšimi storitvami po meri uporabnika: odlična uporabniška izkušnja, najboljša prodajna in poprodajna skrb za uporabnike, najsodobnejše in zanesljivo omrežje, konvergenčni paketi, dodatna ponudba izven osnovne dejavnosti, celovita ponudba IT-rešitev ter storitve informacijske in kibernetske varnosti. Za dinamično prilagajanje uporabnikom bomo tudi v prihodnje vlagali v širitev in nadgradnjo tehnologij, pospešeno digitalizacijo, nadaljnjo optimizacijo procesov in opolnomočenje zaposlenih.
| mobilna telefonija | fiksna telefonija | širokopasovni dostop | |
|---|---|---|---|
| 2016 | 2017 | 2018 | |
| 2019 | 2020 | ||
| Q1 | Q2 | Q3 | Q4 |
| Q1 | Q2 | Q3 | Q4 |
| 2.443.172 | 2.511.979 | 2.385.757 | 2.465.857 |
| 2.550.895 | 718.006 | 691.468 | 706.255 |
| Fiksni širokopasovni dostop | IP TV | VoIP | Mobilna telefonija |
|---|---|---|---|
| 28,9 % tržni delež | 44,4 % tržni delež | 32,9 % tržni delež | 37,9 % tržni delež |
| Letna sprememba: - 2,1 odst. točke | Letna sprememba: -2,7 % | Letna sprememba: -2,5 % | Letna sprememba: -2,6 % |
| 201.420 priključkov | 168.057 priključkov | 183.174 priključkov | 965.867 priključkov |
| Letna sprememba: -3,7 % |
| ADSL | VDSL | DOCSIS 2.0 | DOCSIS 3.0 | FTTH | Ostale tehnologije |
|---|---|---|---|---|---|
| 3,4 % | 1,9 % | 15,2 % | 10,7 % | 24,7 % | 44,1 % |
Telekom Slovenije je imel ob koncu četrtega četrtletja 2020 skoraj 95.000 uporabnikov na priključkih FTTH (v letu 2019: 88.000).
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, četrto četrtletje 2020.
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2020, AKOS; interni podatki Telekoma Slovenije.
Konec četrtega četrtletja 2020 je bilo v Sloveniji 651.604 širokopasovnih priključkov (627.939 v enakem obdobju 2019), od tega so 86,3 % predstavljali rezidenčni širokopasovni priključki. Penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa na gospodinjstva je dosegla 84,8 % (83,2 % v 2019).
Telekom Slovenije ima v tem segmentu 28,9-odstotni tržni delež.
Sloveniji že 287.532 aktivnih optičnih priključkov, kar je 44,1 % vseh priključkov. V enem letu se je njihovo število povečalo za 14,4 %.
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2020, AKOS.
IPTV predstavlja že 56,6 % vseh TV-priključkov v Sloveniji, sledi kabelska televizija, katere delež se zmanjšuje. Plačljiva televizija je bila po podatkih AKOS v četrtem četrtletju 2020 prisotna že v 81,7 % gospodinjstev (80,3 % v četrtem četrtletju 2019).
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2020, AKOS.
| Penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa na gospodinjstva | 84,8 % |
|---|---|
| Q1 | Q2 | Q3 | Q4 | Q1 | Q2 | Q3 | Q4 | Q1 | Q2 | Q3 | Q4 | Q1 | Q2 | Q3 | Q4 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| l | 100 | 90 | 80 | 70 | 60 | 50 | 40 | 30 | 20 | 10 | 0 |
V četrtem četrtletju 2020 se je število aktivnih uporabnikov mobilne telefonije v Sloveniji povečalo za 1,5 % oziroma za skoraj 39.000 uporabnikov glede na enako obdobje leta 2019. Nekoliko se je povišala tudi penetracija, ki je dosegla 120,8 %. Telekom Slovenije na trgu mobilne telefonije ohranja vodilni tržni delež (37,9 %).
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2020, AKOS.
Obseg podatkovnega prometa v omrežjih 4G in naprednejših omrežjih z mobilnim širokopasovnim dostopom raste. Telekom Slovenije ima na trgu mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta prav tako največji, to je 32,8-odstotni tržni delež.
| uporabniki TSmedia omrežja | 69 % |
|---|---|
| ostali uporabniki spleta | 31 % |
TSmedia omrežje s štirimi spletnimi stranmi dosega 69 % vse slovenske spletne populacije.
60 % doseg slovenske internetne populacije.
853.858 unikatnih uporabnikov Siol.net.
| 400.503 | unikatnih uporabnikov | 14. MESTO | Najdi.si | 18 % | doseg slovenske internetne populacije |
|---|---|---|---|---|---|
| 248.794 | unikatnih uporabnikov | 17. MESTO | Itis.si | 18 % | doseg slovenske internetne populacije |
| 262.132 | unikatnih uporabnikov | 16. MESTO | Bizi.si |
Družba TSmedia je s spletnim medijem Siol.net, z vstopno točko v slovenski splet (najdi.si) ter s poslovnim imenikom Bizi.si vodilna digitalna medijska hiša in posrednik informacij v Sloveniji.
Vir: MOSS, december 2020.
IPKO je na Kosovu že vrsto let najmočnejša blagovna znamka v kategoriji fiksnih storitev, medtem ko v mobilnem segmentu drži drugi položaj. Prepoznan je predvsem kot inovativen, z najhitrejšim mobilnim internetom, najboljšo pokritostjo omrežja 3G/4G, z najboljšim mobilnim in fiksnim omrežjem ter kot vodilen v segmentu mladih in tehnoloških navdušencev.
Na trgu mobilnih storitev je IPKO pomemben ponudnik s 47-odstotnim tržnim deležem prihodkov in 38-odstotnim tržnim deležem uporabnikov (tretje četrtletje 2020). Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije dosega 107 %, kar je 1,9 milijona uporabnikov (vir: kosovski regulator ARKEP).
| TK - VALA | IPKO | Zmobile | mts Doo | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 100 % | 90 % | 80 % | 70 % | |||
| 60 % | 50 % | 40 % | 30 % | |||
| 20 % | 10 % | 0 % | ||||
| 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | Q1 2020 | Q2 2020 | Q3 2020 |
| 60 | 56 | 50 | 59 | 57 | 60 | 61 |
| 33 | 34 | 37 | 39 | 41 | 38 | 38 |
| 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 0 | |
| 8 | 8 | 12 |
Na trgu mobilne telefonije na Kosovu prevladujeta operaterja Vala in IPKO. Zmobile (MVNO) je konec leta 2019 prenehal poslovati zaradi uradne odpovedi pogodbe s strani Telekoma Kosovo/Vala (TK), tretji operater MTS pa ima omejeno in začasno dovoljenje na trgu kot lokalna podružnica Telekoma Srbija. Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na Kosovu dosega 107 % z 1,94 milijona uporabnikov mobilne telefonije (tretje četrtletje 2020). IPKO je v letu 2018 naredil velik preboj z naročniškimi paketi, ki trenutno predstavljajo skoraj 21 % vseh uporabnikov.
IPKO je bil edini mobilni operater na Kosovu, ki je glede kosovske državne kode (Country code, +383) izvedel vse faze v skladu z regulativnimi zahtevami. Po uspešni implementaciji kode junija 2019 je IPKO uspel skleniti 145 sporazumov o mednarodnem gostovanju, ki so pokrivali več kot 95 % potreb uporabnikov. Za gostovanje na zahodnem Balkanu je izvedel vse potrebne korake, kot je zahteval ARKEP (Regulativni organ za elektronske in poštne komunikacije), in vse priprave na končno fazo od 1. julija 2021. Poleg tega je julija 2020 uvedel novo ceno za klice z vsemi državami zahodnega Balkana.
fiksnih storitev je bil v preteklih letih velik izziv zaradi velikega obsega konkurence na trgu, pri čemer gre poudariti tudi majhne ponudnike internetnih storitev, ki so povzročili neposreden pritisk na cenovne strategije. IPKO kot premium znamka ostaja vodilni ponudnik fiksnih storitev (DTV in internet). V fiksnem segmentu se za tržni delež potegujejo trije glavni ponudniki: IPKO, Kujtesa in Artmotion, sledijo jim PTK in Telkos/Orange/Ardi net (kot povezana skupina). Po najnovejšem poročilu RAEPC je v tretjem četrtletju 2020 stopnja penetracije fiksnih širokopasovnih povezav na Kosovu dosegla 122 %, s 362 tisoč gospodinjskimi priključki. IPKO dosega 28-odstotni tržni delež naročnikov fiksnih širokopasovnih povezav.
V Telekomu Slovenije s skrbnim spremljanjem komunikacijskih navad in potreb naših uporabnikov zanje nenehno razvijamo nove storitve in najnaprednejše rešitve. Z razvojem storitev razvijamo tudi portfelj blagovnih znamk.
Znamka Telekom Slovenije je uveljavljena in prepoznavna korporativna blagovna znamka, ki pokriva storitve na množičnem in poslovnem trgu, omrežje, povezave in povezane storitve. Uporablja se v komunikaciji z vsemi skupinami deležnikov. Bistvo znamke je »navdih enostavnosti«, njene vrednote pa so: preprosto, navdihujoče, prebojno, skrbno in varno. Znamka Telekom Slovenije je ponovno prevzela vlogo vodilnega telekomunikacijskega ponudnika ter je ponovno najmočnejša znamka v konvergenčni, fiksni in mobilni kategoriji. Znamka ostaja najmočnejša v segmentu naprednega bivanja, vztrajno pa raste tudi delež uporabnikov konvergenčnih storitev (Brand Track, jesen 2020). Znamka je uvrščena med najuglednejša slovenska podjetja v splošni in tudi v poslovni javnosti (Ugled slovenskih podjetij, jesen 2020).
Iz korporativne blagovne znamke smo v letu 2020 razvili tudi blagovno znamko delodajalca, pri čemer smo v osnovni logotip dodali #povezani. Uporabljamo jo pri komunikaciji kadrovskih aktivnosti, komunikaciji z zaposlenimi in v komunikaciji na družbenih omrežjih. Rdeča nit vseh aktivnosti je obljuba znamke delodajalca – Soustvarjamo digitalno prihodnost Slovenije.
Skupina Telekom Slovenije ima skupno registriranih 316 blagovnih znamk, Telekom Slovenije pa 206 blagovnih znamk, od tega:
V letu 2020 je Telekom Slovenije na novo registriral eno blagovno znamko, in sicer nacionalno znamko Moja prijava. Registracijo smo podaljšali osmim blagovnim znamkam (trem nacionalnim, trem evropskim in dvema mednarodnima), opustili pa smo registracijo za 10 znamk. Med zaščitenimi blagovnimi znamkami so še vedno tudi znamke Mobitel, SiOL, Mobi, Itak, TViN in Moneta ter partnerska znamka WiFreeLjubljana. Celoten seznam je na spletni strani http://www2.uil-sipo.si/.
NEO je platforma za pametno življenje in na enem mestu povezuje rešitve za dom in zabavo – enostavno spremljanje in napredno iskanje TV-vsebin, tudi z glasom, v slovenskem jeziku, enostavno upravljanje pametnih naprav in nakupe prek TV-ekrana.
VALÚ je več kot le pametna denarnica oziroma sistem plačevanja in identifikacije, je celovita storitev, ki mobitel spreminja v priročen in pameten dostop do vsega, kar uporabnik potrebuje v sodobnem urbanem življenju. Bistvo znamke je, da »ustvarja vrednost«, pozicijski slogan pa »Vse. Boljše.«.
V letu 2020 smo ustvarili nov program zvestobe VALÚ KLUB, ki se je pridružil Programu zvestobe Telekoma Slovenije. V novem programu zvestobe uporabniki pridobivajo točke VALÚ, ki jih zamenjajo za ugodnosti. Ob koncu leta smo uporabnikom ponudili še kartico VALÚ Mastercard, s katero je mogoče plačevati na 53 milijonih prodajnih mest po svetu.
Zaščitena blagovna znamka Moneta se je ob lansiranju VALÚ-ja preimenovala v VALÚ Moneta in omogoča plačevanje z mobitelom na številnih plačilnih mestih z oznako VALÚ.
Z znamko IZI nagovarjamo segment mladih, ki jim je pomembna sodobna predplačniška mobilna ponudba. Na ravni podobe smo ustvarili prijateljsko in prijazno znamko, za katero so pomembni odnosi. Bistvo znamke je »nič ni bolj enostavno«, pozicijski slogan pa »Enostavno IZI«.
je kanal za mlade s spletno vsebino, ki jo ustvarjajo pripadniki ciljne skupine, ki uporabljajo Youtube in Instagram. Osnovni vrednoti kanala sta navdihujoče in prebojno, atributi, značilni zanj, pa so odprt, komunikativen, iskriv in ustvarjalen. Telekom Slovenije nastopa kot podpornik kanala.
Vsaka blagovna znamka ima opredeljene elemente, kot so bistvo znamke, vrednote krovne znamke, ki jim sledijo lastne vrednote, strategija nastopa, primarni segment, možnost ekstenzij in ključni kazalniki. Vse elemente vsako leto preverjamo in posodabljamo.
Podrobneje so za vse ključne blagovne znamke objavljena tudi osnovna vodila, dosegljiva na https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/blagovne-znamke.
Druge družbe Skupine Telekom Slovenije na trgu nastopajo samostojno ter se predstavljajo s svojim logotipom in svojo celostno podobo. V portfelju odvisnih družb v Sloveniji so poleg korporativne znamke tudi ključne podznamke posameznih družb in njihovih storitev. Podrobnejši opis posamezne blagovne znamke in storitev je na spletnih straneh družb.
V Skupini Telekom Slovenije je bilo število maloprodajnih in veleprodajnih širokopasovnih priključkov ob koncu leta 2020 za 1 % nižje kot v predhodnem letu. V Sloveniji se je skupno število priključkov povišalo za 1 %, na Kosovu pa znižalo za 8 %.
Število maloprodajnih in veleprodajnih uporabnikov mobilne telefonije se je v Sloveniji zmanjšalo za 2 %, na Kosovu pa 5 %. Skupno število uporabnikov mobilne telefonije je manjše za 3%.
Število priključkov klasične fiksne govorne telefonije na razvitih trgih vseskozi upada, v Sloveniji je bilo tako v letu 2020 za 6 % manj priključkov kot konec leta 2019. Skupno s storitvami VoIP pa je število priključkov govorne telefonije ostalo na ravni predhodnega leta.
| 31.12.2020 | 31.12.2019 | Indeks 20/19 | |
|---|---|---|---|
| Slovenija - maloprodajni | 201.420 | 206.925 | 97 |
| Slovenija - veleprodajni | 160.323 | 151.840 | 106 |
| Slovenija skupaj | 361.743 | 358.765 | 101 |
| Kosovo - maloprodajni | 102.515 | 111.930 | 92 |
| Skupina Telekom Slovenije | 464.258 | 470.695 | 99 |
| 31.12.2020 | 31.12.2019 | Indeks 20/19 | ||
|---|---|---|---|---|
| Slovenija - maloprodajni | 965.867 | 1.002.917 | 96 | |
| Slovenija - veleprodajni | 132.861 | 119.562 | 111 | |
| Slovenija skupaj | 1.098.728 | 1.122.479 | 98 | |
| Kosovo - maloprodajni | 775.148 | 817.145 | 95 | |
| Skupina Telekom Slovenije | 1.873.876 | 1.939.624 | 97 |
| 31.12.2020 | 31.12.2019 | Indeks 20/19 | ||
|---|---|---|---|---|
| Slovenija - klasična fiksna govorna telefonija | 302.867 | 322.058 | 94 | |
| Slovenija - VoIP | 183.174 | 188.041 | 97 | |
| Slovenija skupaj | 486.041 | 510.099 | 95 | |
| Kosovo - VoIP* | 35.027 | 10.912 | 321 | |
| Skupina Telekom Slovenije | 521.068 | 521.011 | 100 |
Prihodki od prodaje Skupine Telekom Slovenije so v letu 2020 dosegli 647,2 milijona evrov, kar je za 3 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2019. Leto 2020 ne vključuje več prihodkov družbe Planet TV.
| v tisoč EUR | 2020* | 2019* | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|
| Telekom Slovenije | 591.693 | 602.231 | 98 |
| Druge družbe v Sloveniji | 78.180 | 81.790 | 96 |
| IPKO - Kosovo | 56.156 | 60.247 | 93 |
| Druge družbe v tujini | 3.908 | 3.351 | 117 |
| Skupaj - nekonsolidirano | 729.938 | 747.619 | 98 |
| Izločitve in prilagoditve | -82.761 | -82.727 | 100 |
| Skupina Telekom Slovenije | 647.177 | 664.892 | 97 |
Prihodki od prodaje Telekoma Slovenije so v letu 2020 dosegli 591,7 milijona evrov, kar je za 2 % oziroma za 10,5 milijona evrov manj od doseženih v letu 2019. V primerjavi s preteklim letom so višji prihodki novih virov: E-zdravja, energetike, finančnih storitev in zavarovanja, prihodki od prodaje blaga in storitev ter E-commerce. Nižji pa so prihodki mobilnih naročnikov, ki prehajajo na nove ugodnejše pakete, večinoma z neomejeno komunikacijo doma in v državah EU, na prihodke pa je negativno vplivala tudi pandemija COVID-19, posledica katere so tudi nižji prihodki gostovanja. Že nekaj let se zmanjšujejo prihodki klasične govorne telefonije zaradi nadomeščanja z mobilno in telefonijo VoIP.
Posledice pandemije so se odrazile v spremembi vedenja, navad, potreb in pričakovanj uporabnikov komunikacijskih storitev. Nanje smo se hitro odzvali in se osredotočili na še bolj poglobljeno spremljanje uporabniških navad in potreb ter takoj začeli prilagajati ponudbo in komunikacijo. V celovit trženjski splet smo vpeljali pozicioniziranje, ki poenostavlja življenja uporabnikov in varuje njihov svet.
V segmentu mobilne ponudbe smo obstoječo ponudbo mobilnih paketov NAJ nadgradili z dvema novima paketoma Naj C akcija in Naj 5G. Slednji poleg neomejenih klicev in sporočil vključuje tudi 300 GB prenosa podatkov, uporabo storitev 5G ter storitvi VoLTE in VoWiFi. Uporabe omrežja 5G je bila do konca leta 2020 brezplačna tudi za naročnike drugih mobilnih paketov z vklopom prek sporočila SMS.
V segmentu mladih mobilnih naročnikov smo pripravili akcijsko spletno ponudbo izbranih mobitelov, in sicer ob sklenitvi naročniškega razmerja s paketoma NekiNeki oziroma Naj C akcija z ugodnostjo Mladi. Mlade smo uspešno aktivirali prek nagradnih iger na družbenih omrežjih, ki so bila zaradi pandemije ključen komunikacijski kanal.
V segmentu predplačniških uporabnikov smo uporabnikom Mobi pripravili posebne ponudbe ter dvojne količine zakupov Mini in Čvekaj MOBI. Posebne akcije pospeševanja prodaje smo izvedli v Telekomovih centrih, v E-trgovini ter na prodajnih mestih podjetij SPAR in Petrol.
V okviru ponudbe IZI smo lansirali novo linijo paketov KUL. Linija paketov IZI MiniKUL, IZI KUL in IZI SuperKUL je namenjena cenovno občutljivim in uporabnikom, ki potrebujejo enostavne storitve, med 15. in 27. letom, ki pa jim je hkrati zelo pomembna tudi količina prenosa podatkov.
Poslovnim uporabnikom smo predstavili upravljanje storitev Microsoft 365 in MS Teams. S storitvijo Upravljano delovno mesto smo uporabnikom ponudili nabor kakovostnih poslovnih prenosnikov, oblačne storitve, varnostne rešitve in tehnično IT-podporo. S temi elementi uporabniki nimajo začetnih stroškov, poenostavijo si poslovanje in zagotovijo višjo raven varnosti.
Dodatno smo nadgradili sodelovanje s podjetjem Datalab in uvedli novo licenco Pantheon Web Light, ki predstavlja prebojno rešitev za vodenje poslovanja mikro in malih podjetij. Poskrbeli smo tudi za varnost v storitveni dejavnosti, storitev izdelave spletnih strani pa nadgradili z novo funkcionalnostjo E-cenik. Funkcionalnost je s QR-kodo omogočila idealno rešitev za gostinske lokale in enostavnejše upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri omejevanju širjenja COVID-19. Uporaba E-cenika prispeva k učinkovitemu, varnemu in cenejšemu poslovanju, saj razkuževanje cenikov ni več potrebno. E-cenik, do katerega gostje dostopajo s slikanjem QR-kode prek svojega mobitela, omogoča hiter ogled ponudbe brez dotika cenika.
Področje naprednih plačilnih storitev je najbolj zaznamovala močna rast števila uporabnikov pametne denarnice VALÚ, ki ima že skoraj 70.000 registriranih uporabnikov. V celotnem ekosistemu VALÚ so naši uporabniki opravili prek 2 milijona transakcij. Poleg nadgradnje s programom zvestobe VALÚ KLUB smo razširili ponudbo VALÚ Marketa, kjer lahko uporabniki kupijo tudi digitalne dobrine, kot so smučarske karte, vozovnice za vlak, vstopnice za koncerte, predstave in športne prireditve.
Močno se je povečala spletna prodaja. Vrednost prodaje prek spletne trgovine smo v primerjavi z letom 2019 povečali za skoraj 1,5-krat, število spletnih kupcev povečali za 1,4-krat, število različnih prodanih izdelkov pa kar za 1,6-krat. Nadgradili smo prodajno ponudbo in kupcem ponudili izdelke za delo in šolanje na daljavo ter izdelke za gospodinjstvo, vrt in hišna opravila. Ob tem smo si prizadevali izboljšati uporabniško izkušnjo in implementirati dodatne funkcionalnosti, na primer sklenitev zavarovanja naprav med nakupnim procesom prek spleta. V spletni prodaji Telekoma Slovenije je na voljo že več kot 5.000 izdelkov, najbolj prodajane kategorije pa so računalniki, televizorji, pametne ure, bela tehnika in ostala zabavna elektronika.
V letu 2020 smo predstavili novo ponudbo fiksnih paketov NEO Svet, ki vključujejo tako mobilne kot fiksne storitve. Šolanje in delo na daljavo sta zaznamovala tudi bistveno povečano potrebo uporabnikov po večjih hitrostih interneta, zato smo jo uporabnikom na omrežjih FTTH in OŠO brezplačno povečali na 100 Mbit/s v smeri do uporabnika, prav tako smo povečali osnovno hitrost na 100 Mbit/s od uporabnika v paketih NEO C, NEO Svet C in NEO SuperNet.
Za še lažje upravljanje in spremljanje TV-vsebin smo na platformi NEO predstavili uporabniške profile, s čimer smo izboljšali uporabniško izkušnjo priporočanja vsebin glede na navade uporabnika, nadgradili smo glasovno upravljanje in funkcionalnosti pametnega doma NEO. NEO je postal dostopna točka WiFi, ki omogoča in podaljša domet signala WiFi v prostoru. Ob tem smo razvili tudi novo aplikacijo NEO TV Lite za pametne TV-naprave, ki jo lahko naročijo naročniki interneta in hkrati IP-televizije, ki imajo vsaj en NEO Smartbox.
Naročnikom smo zagotovili popoln portfelj TV-programov in programskih shem ter opcij. Programsko shemo smo nadgradili s 40 novimi TV-programi, v obeh obdobjih razglašene epidemije pa smo TV-programske sheme brezplačno nadgradili z dodatnimi otroškimi, filmskimi, športnimi, glasbenimi in dokumentarnimi TV-vsebinami. Našim uporabnikom smo v tem obdobju pomagali tudi, da so čas doma preživeli čim bolj aktivno. Tako smo v okviru platforme NEO skupaj z 20 vaditelji ustvarili družbeno-koristen projekt #vadidoma in poskrbeli za fizično aktivnost, za kulturno aktivnost pa smo kot glavni pokrovitelji 31. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe poskrbeli, da so si lahko ljubitelji filma ogledali prek platforme NEO. Otrokom smo omogočili ogled nekaterih lutkovnih predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana.
smo pripravili storitev Hibridni dostop, ki omogoča, da za uporabo interneta koristijo mobilno omrežje LTE/4G s hitrostmi do 50/10 Mbit/s.
Med uporabniki je vedno več povpraševanja tudi po storitvah zavarovanja naprav. Zavarovanju mobilne opreme smo dodali dodatna kritja, kot je podaljšano jamstvo do 36 mesecev od datuma nakupa za mobitele in kritje za nepooblaščeno uporabo pametne denarnice VALÚ v primeru vloma, ropa ali žeparjenja.
Še naprej smo utrjevali položaj tudi kot ponudnik električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Storitve se komplementarno dopolnjujejo v storitve za dom.
Nadaljevali smo optimizacijo Telekomovih centrov in mreže pooblaščenih prodajalcev z namenom zagotovitve optimalnega geografskega pokrivanja, zagotavljanja dostopnosti naših storitev in višanja dobičkonosnosti prodajne mreže. Odprli smo nov Telekomov center v nakupovalnem središču Aleja Ljubljana.
Naša prodajna mesta so bila nekaj mesecev leta 2020 zaprta; preuredili smo jih v prevzemne točke, kjer so lahko uporabniki ob predhodni najavi prevzeli ali zamenjali opremo. Odprli smo svojo prvo prevzemno točko po sistemu drive-in, ki smo jo poimenovali Naroči in odpelji ter ki omogoča prevzem blaga in opreme iz avtomobila. Prav tako smo omogočili novo možnost video klica v Telekomov center, in sicer prek platforme Viber in WhatsApp.
Okrepili smo ekipe v klicnih centrih in prilagodili procese, kar je omogočilo boljšo odzivnost in dosegljivost svetovalcev v klicnih centrih. Nadaljevali smo izvajanje programa prodajne odličnosti ter med marcem in decembrom pripravili 38 e-tečajev in izvedli 48 spletnih seminarjev (webinarjev).
POSLOVNI TRG
S celostno obravnavo, vertikalnimi rešitvami in dostopom do najsodobnejših tehnologij transformiramo in ustvarjamo platforme za prihodnost za uporabnike v zasebnem in javnem sektorju. Z nadgrajevanjem obstoječe infrastrukture ustvarjamo nove, prijaznejše in varnejše storitve.
Status CSP (Cloud Solution Provider) Gold za prodajo storitev v oblaku Microsoft (Office 365, Azure in Express Route). Ob tem dodatno zagotavljamo Microsoftovo programsko opremo prek kanalov SPLA (Service Provider Licence Agreement) in količinskih pogodb (Open License in Open Value Program). Partnerski status na ravni Gold imamo za sedem kompetenc, med pomembnejšimi sta Cloud Productivity na stopnji Silver in najnovejša, ki se imenuje Security. Gre za partnerstvo na področju storitev Microsoft SPLA in Open Channel. V celovito ponudbo vključujemo tudi lastne storitve v okolju Microsoft, kot so upravljanje, vzdrževanje, migracije in različna svetovanja.
Premier partnerski status s certifikacijo CMSP (Cloud and Managed Services Program) za storitvi MPLS VPN (navidezna zasebna omrežja) in IaaS (infrastruktura kot storitev) za rešitve na tehnologijah Cisco.
Status HP Partner First Platinum za prodajo osebnih in tiskalniških sistemov HP, pri proizvajalcu HPE smo registrirani tudi kot Business Partner za prodajo strežniških in mrežnih sistemov ter sistemov za shranjevanje podatkov.
Gold status za Dell Technologies, ki združuje DELL, EMC, vmWare in AirWatch, ter varnostni portfelj, ki ga predstavljata predvsem RSA in CarbonBlack. Status dopolnjujemo s kompetencami EMC, vmWare in AirWatch.
Partnerski status Gold Level Oracle za distribucijo storitev v oblaku. Vključeni smo v program Oracle Cloud Managed Service Provider, opravljeno imamo specializacijo za IaaS. Velikim poslovnim uporabnikom zagotavljamo prenos celotne strežniške infrastrukture v oblak Telekoma Slovenije ali oblake drugih velikih ponudnikov oblačnih storitev. Kibernetska varnost je stalnica pri obravnavi operativnih tveganj v vseh organizacijah ne glede na velikost in branžo. V letu 2020 smo uvedli storitev Varen poslovni splet, ki je primerna za vse naše naročnike poslovnih.
storitev dostopa do spleta, pa tudi za podjetja, ki (še) niso naši naročniki. Storitev učinkovito preprečuje dostop do zlonamernih spletnih strani s škodljivo kodo (malware) ali strani, ki od uporabnikov pridobivajo gesla in druge podatke (phishing).
Od uvedbe sistema za elektronsko cestninjenje izvajamo storitve vzdrževanja, nadzora in upravljanja sistema potrebne za njegovo neprekinjeno, varno in zanesljivo delovanje.
Na področju storitev IoT za pametna mesta smo v letu 2020 širili nabor rešitev in preverili delovanje v realnem okolju z komunikacijskimi protokoli NB-IoT. Navedena tehnologija omogoča učinkovito množično komunikacijo naprav, povezanih v internet stvari, in predstavlja nadaljnji mejnik v smeri razvoja pete generacije mobilnih omrežij (5G).
Naša enotna platforma omogoča zbiranje in obdelavo podatkov, vključevanje rešitev partnerjev, ki so strokovnjaki za posamezno področje in zagotavljanje enotnega pregleda nad podatki, ter vključuje nadzorno aplikacijo za občine in mobilno aplikacijo za občane.
Izvedli smo večje pilotske projekte na parkiriščih, v trgovskih centrih in podobnih okoljih, kjer so razmere za zajem podatkov zahtevne zaradi topologije ali lokacije zajema (senzorji v jaških in kleteh). Pri tem tehnologija NB-IoT deluje stabilno in zagotavlja zanesljiv prenos paketov podatkov pri nižjih ravneh signala.
V okviru priprav na naslednje obdobje razvojnih perspektiv EU lahko v skupnih projektih z naročniki, občinami in komunalnimi podjetji ponudimo enoten, a hkrati modularen pristop k razvoju scenarijev pametnih mest in skupnosti. Pri tem ne gre samo za rešitve IoT, temveč tudi za rešitve, ki omogočajo uporabniku prilagojeno ponudbo storitev občine.
Storitev E-oskrba je socialnovarstvena storitev. Telekomu Slovenije je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije izdalo dovoljenje za izvajanje te storitve.
in vzpostavil tehnološko infrastrukturo (telemedicinsko platformo in drugo IKT-podporo), so v projektu sodelovali še Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zdravstveni dom Trebnje, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Rešitev zdravstvenim ustanovam omogoča telemedicinsko obravnavo pacientov z najpogostejšimi kroničnimi boleznimi (kronično srčno popuščanje, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen in visok krvni tlak) ter njihovo spremljanje in zdravljenje na daljavo. V marcu smo skupaj z UKC Ljubljana razvili nacionalni telemedicinski center in telemedicinsko obravnavo pacientov. S telemedicinsko storitvijo se na daljavo spremljajo lažje oboleli pacienti s COVID-19, ki se zdravijo na svojem domu. Novembra 2020 smo razvili sistem centralnega spremljanja vitalnih funkcij v realnem času za paciente s težjim potekom bolezni in ga vzpostavili v dodatno vzpostavljenih t. i. oddelkih COVID-19 v UKC Ljubljana. Za rešitev so zainteresirane tudi druge domače in tuje bolnišnice. Naše rešitve so dokazale klinično uspešnost in učinkovitost zdravljenja ter zmanjševanje števila prezgodnjih smrti, zapletov, obiskov, hospitalizacij in z njimi povezanih nepotrebnih stroškov.
in oskrbe kroničnim bolnikom omogoča, da imajo lahko kjer koli (npr. iz domačega okolja) stalen stik z zdravstvenim osebjem. Prav tako lahko na daljavo in brez obiska ambulante spremljajo ključne vitalne funkcije. Bolnikom, starejšim, invalidom in drugim, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju v domačem okolju, je na voljo posebna storitev oskrbe na daljavo, ki med drugim omogoča tudi zaznavanje padcev v domačem okolju – storitev E-oskrba.
(fiksne in mobilne) smo omogočili govorne telefonske povezave do storitve MS Teams. Zaradi povečanih potreb po delu na daljavo in virtualnih srečanjih smo prenovili portfelj videokonferenčne opreme in storitev.
Prihodki na domačem veleprodajnem trgu so bili v letu 2020 na ravni prihodkov iz leta 2019. Višji so bili prihodki širokopasovnih storitev od operaterjev, ki gostujejo v dostopovnem bakrenem in optičnem omrežju. Nekaj nižji so bili prihodki iz oddaje neosvetljenih optičnih vlaken. Z operaterjem T-2 smo obnovili in podaljšali poslovni dogovor o nacionalnem gostovanju v mobilnem omrežju. Zaradi pandemije smo morali občutno širiti medomrežne govorne in podatkovne kapacitete z drugimi operaterji, saj smo beležili znatne rasti prometnih tokov.
Mednarodna veleprodaja
Pandemija je imela velik negativen vpliv predvsem pri storitvah gostovanja, saj so bila potovanja praktično onemogočena, zaradi tega pa je bilo manj tudi prometa iz govornih storitev. Padec govornega prometa je bil opazen tudi zaradi povečanega dela na daljavo in porasta uporabe alternativnih tehnologij, ki omogočajo pogovore in vsebine uporabnikov na enem mestu. Kljub omenjenem negativnemu trendu, selitvi prometa na alternativne tehnologije (ponudniki OTT) in zniževanju cen smo ohranili trden položaj na trgu. Posebno pozornost smo namenjali nadzoru stroškov pri gostovanju, saj se promet naročnikov Telekoma Slovenije v državah območja EU-tarife močno povečuje zaradi gostovanja na enotnem trgu (Roam Like At Home). Povečal se je internetni promet, kar je povzročilo nadgradnjo obstoječih kapacitet in nižanje marže pri podatkovnih storitvah.
Regionalno optično omrežje je pomembna strateška prednost Telekoma Slovenije na trgu podatkovni storitev v regiji. Z omrežjem zagotavljamo najvišjo kakovost storitev. Proste zmogljivosti regionalnega omrežja na veleprodajnem in maloprodajnem trgu prodajamo mednarodnim partnerjem in velikim končnim uporabnikom. Povezave, ki temeljijo na hrbteničnem omrežju Telekoma Slovenije, prinašajo alternativno povezavo Balkana z drugimi večjimi vozlišči v zahodni Evropi.
5,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 11 % manj kot v letu 2019. Padec je posledica manjšega obsega oglaševanja. Z intenzivnim trženjem in hitrim prilagajanjem ponudbe ter osredotočanjem na nišne vsebine je TSmedia v primerjavi s predhodnim letom uspela povišati prihodke na produktu SIOL za 3 %.
Avtenta je vodilni partner za upravljanje in uvajanje rešitev SAP ter brezpapirnega poslovanja na slovenskem trgu. Specializirana je za:
V letu 2020 je Avtenta ustvarila 8,1 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma 4 % manj od doseženih v letu 2019. Prihodki so se znižali zaradi zaostajanja pri prodaji rešitev SAP in dokumentnih sistemih na zunanjem trgu.
V družbi Soline varujejo in trajno ohranjajo naravno in kulturno dediščino na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ter pridelujejo sol na tradicionalen način. Soline so v letu 2020 dosegle 2,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj za polovico manj od doseženih v letu 2019. Razloga za to sta predvsem ustavitev del podnebnega sklada in manjša prodaja izdelkov v lastnih trgovinah.
GVO je vodilni ponudnik celovitih rešitev s področij projektiranja, gradnje ter upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij v Sloveniji. Družba izvaja tudi sorodne dejavnosti s področja gradnje in vzdrževanja infrastrukturnih objektov. Sodeluje v projektih javno-zasebnega partnerstva, ki jih sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Slovenija iz proračuna. Gre za projekte gradnje in upravljanja odprtih širokopasovnih omrežij na pretežno ruralnih območjih.
IPKO se je iz prvega internetnega ponudnika, dosegljivega na celotnem območju Kosova, razvil v sodobno podjetje, ki ponuja celoten nabor konvergentnih storitev mobilnih komunikacij, fiksne telefonije, internetnih storitev in kabelske televizije.
V letu 2020 so prihodki od prodaje dosegli 56,2 milijona evrov, kar je za 7 % manj od prihodkov, doseženih v letu 2019. Zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanja prihodkov od tranzita na veleprodajnem trgu, prav tako je bil negativen vpliv pandemije in neprihoda svojcev iz tujine (diaspora) na Kosovo.
V fiksnem segmentu se je IPKO soočal z močnimi marketinškimi akcijami konkurence za pridobivanje novih uporabnikov, vendar pa je uspel stabilizirati bazo uporabnikov. IPKO ostaja najmočnejša blagovna znamka med telekomunikacijskimi podjetji na Kosovu.
TSinpo je storitveno in invalidsko podjetje. Proizvaja in pod lastno blagovno znamko trži kartonske tulce in kartonsko embalažo. Z maloserijsko proizvodnjo je družba prisotna predvsem na slovenskem trgu, manjši del pa tudi v sosednjih državah, skoraj izključno na poslovnem trgu.
TSinpo za obvladujočo družbo izvaja različne podporne storitve, kot so kontrola, obnova in distribucija terminalne telekomunikacijske opreme, tehnična priprava dela v telekomunikacijah, sestavljanje prodajnih in drugih kompletov, distribucija trženjskih gradiv, priprava in distribucija gradiv CRM končnim uporabnikom, vzdrževanje arhiva dokumentarnega gradiva in pisni kontaktni center. Na trgu je prisotna tudi s storitvami skeniranja dokumentarnega gradiva in različnega pakiranja.
Družba TSinpo je v letu 2020 dosegla 1,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 2 % več kot v letu 2019, predvsem zaradi uvedbe programa pisnega kontaktnega centra, prilagojenega za delo invalidov.
izrazito povečala, hkrati pa smo jim v Telekomu Slovenije vseskozi ostali na voljo prek številnih kanalov – klicnega centra, tehnične podpore, e-pošte, prodajnih mest, ki smo jih preuredili v prevzemne točke, digitalnega svetovalca Maksa, uporabniki lahko svoje komunikacijske storitve upravljajo prek Mojega Telekoma, v E-trgovini pa jim je na voljo skoraj vse, kar potrebujejo za dom, posel in zabavo.
Z našo odzivnostjo, dostopnostjo in osebnim pristopom v teh izjemnih okoliščinah so bili uporabniki zelo zadovoljni. Ob tem so izpostavljali tudi našo družbeno angažiranost, skrb zanje, ki smo jim jo izkazali z dodatnimi brezplačnimi storitvami, in hitro odzivnost. V tem obdobju smo dosegali nadpovprečne indekse zadovoljstva.
Vir: Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, jesen 2020.
| Jesen 2019 | Pomlad 2020 | Jesen 2020 | Jesen 2019 | Pomlad 2020 | Jesen 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| +3 % | 13 % | CSI | % CSI popolnoma zadovoljnih | CSI | % CSI popolnoma zadovoljnih |
| 8 % | +2 % | Indeks zadovoljstva uporabnikov - mobilna kategorija | Indeks zadovoljstva uporabnikov - fiksna kategorija |
Z rednimi meritvami zadovoljstva uporabnikov pridobivamo pomembne informacije za nadgradnjo storitev in prilagajanje ponudbe po meri uporabnikov. Telekom Slovenije je v letu 2020 izboljšal zadovoljstvo svojih uporabnikov.
Telekom Slovenije je ponudnik, ki ima po oceni oziroma mnenju potrošnikov najboljše in najhitrejše mobilno in fiksno omrežje. Najboljše in najhitrejše mobilno omrežje je med top 5 elementi, ki veljajo za Telekom Slovenije, s skoraj polovico nižjimi deleži navedb sledijo drugi operaterji v Sloveniji. Najboljše fiksno omrežje je med top 3 elementi, medtem ko je najhitrejše omrežje nekje v sredini med elementi, še vedno pa z najvišjim deležem glede na konkurenco (vir: Valicon, Spremljanje moči in podobe znamk, september 2020).
Telekom Slovenije je izboljšal:
Temelj zadovoljstva poslovnih uporabnikov Telekoma Slovenije ostajajo zanesljivost in kakovost ter delovanje storitev.
| Jesen 2019 | Pomlad 2020 | Jesen 2020 | |
|---|---|---|---|
| CSI | + 5 % | 15 % |
% CSI popolnoma zadovoljnih
V primerjavi z drugimi TV-vmesniki NEO Smartbox prinaša višje zadovoljstvo uporabnikov. Uporabnike prepričajo predvsem videoteke, snemalnik, možnost uporabe aplikacij in iskanje vsebin. V času je zaznati tudi izboljšavo NEO TV daljinca (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – NEO, december 2020).
Med NEO uporabniki je 88 % zadovoljnih, med njimi pa 55 % popolnoma in zelo zadovoljnih. Več kot 90 % uporabnikov je zadovoljnih z najbolj uporabljenimi funkcijami pri uporabi televizije: ogled nazaj in zamik (95 % zadovoljnih), iskanje vsebin (92 % zadovoljnih), daljinec (92 % zadovoljnih), aplikacije (91 % zadovoljnih) (Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, jesen 2020).
pametnih denarnic ostaja na enaki ravni kot v preteklih merjenjih. Plačevanje z gotovino je zaradi omejitev COVID-19 upadlo s 86 % v decembru 2019 na 79 % v decembru 2020.
VALÚ je uspel nekoliko povečati moč blagovne znamke (+2 točki) glede na predhodno merjenje in ohranja 4. mesto. Rast beleži na prepoznavnosti, izbiri in uporabi (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – VALÚ, december 2020).
Delež popolnoma zadovoljnih poslovnih uporabnikov še naprej vztrajno raste. V primerjavi s preteklo meritvijo je pridobil na vseh elementih, najbolj na dosegljivosti v primeru potrebe po pomoči, odzivnosti pri pomoči ter razmerju med ceno in vrednostjo. Med ključne elemente (z najvišjim zadovoljstvom uporabnikov in pripisovanju največje pomembnosti elementov) sodijo zanesljivost ponudnika, kakovost in delovanje storitev.
Indeks zadovoljstva poslovnih uporabnikov
Vir: Valicon, Zadovoljstvo med poslovnimi uporabniki, junij 2020.
VALÚ med uporabniki velja za iznajdljivega, prijateljskega ponudnika, ki je za aktivne ljudi. Značilna rast se kaže tudi na elementih zaupanja vreden, lokalni in daje občutek varnosti. Plačevanje s plačilnimi karticami in gotovino sta najpogostejša načina plačevanja vsakodnevnih obveznosti. Povečal se je obseg plačevanja prek spletne ali mobilne banke, medtem ko število uporabnikov.
Obiskovalci prodajnih mest Telekoma Slovenije so najbolj zadovoljni (raziskava Navidezni nakup, drugo polletje 2020) z naslednjimi dejavniki:
Anketni NPS v letu 2020:
Vir: Valicon, Anketni NPS, 2020.
Telekomovi centri
Pooblaščeni prodajalci
Skupna ocena po prodajnem kanalu
Vir: Valicon, Navidezni nakup, jesen 2020.
Vsi kanali dosegajo visoke ocene, pri tem pa se ocene višajo.
Net Promoter Score – NPS prikazuje, v kolikšni meri so uporabniki pripravljeni priporočati storitev drugim. Je globalno najbolj uporabljano merilo za spremljanje uporabniške izkušnje, v eni številki pa združuje indikacijo uporabnikove pripravljenosti priporočanja, njegovega zadovoljstva, zaznav odličnosti uporabniške izkušnje in izražanja pripadnosti ponudniku.
V Telekomu Slovenije meritve opravljamo mesečno, in sicer pri uporabnikih fiksnih in mobilnih storitev ter na najpomembnejših stičnih točkah. Uporabnika po obisku stične točke vprašamo, ali bi na podlagi zadnjega stika Telekom Slovenije priporočil prijatelju ali znancu. Na vrednost NPS vplivajo različne aktivnosti in dogodki na trgu, vključno z aktivnostmi konkurence. V primerjavi z NPS telekomunikacijskih operaterjev z drugih trgov se Telekom Slovenije uvršča v zgornjo tretjino.
TSmedia izvaja raziskave spletnih produktov s pomočjo spletne analitike (npr. MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani, število prikazov, število obiskovalcev, odbojno razmerje) in s spletnimi anketami.
Avtenti z raziskavo merijo zadovoljstvo uporabnikov enkrat letno, v tem okviru pa merijo tudi NPS. Indeks zadovoljstva s storitvami Avtente (CSI) znaša 64 in je v primerjavi z lanskim letom zrasel za 2 točki. Naraščajoči trend, ki ga beležijo že od leta 2018, je predvsem rezultat povečanja deleža popolnoma zadovoljnih uporabnikov (z 9 % v letu 2019 na 17 % v letu 2020).
Zadovoljstvo med uporabniki Telekoma Slovenije se je najbolj izboljšalo (CSI = 59, +4 točke v primerjavi s preteklim letom), medtem ko ostali uporabniki ohranjajo raven zadovoljstva iz leta 2019 (CSI = 69). Na splošni ravni se je vrednost priporočila (NPS) nekoliko znižala, in sicer na celotnem vzorcu za 4 točke, med uporabniki Telekoma Slovenije pa za 2 točki, kar je lahko posledica zmanjšanja stikov v obdobju pandemije COVID-19. Slabše ocene so bile pri odzivnosti pri reševanju napak, kot dobro pa so vprašani izpostavili uspešno sodelovanje v času pandemije in nadgradnje sistemov.
V družbi GVO zadovoljstvo naročnikov redno merijo z anketnim vprašalnikom ob vsaki zaključeni gradnji, enkrat letno pa tudi z analizo v skladu z ISO 9001, in sicer za področje gradenj in tudi za področje projektiranja. Za področje gradenj je GVO v letu 2020 od Telekoma Slovenije prejel ocene odlično (56 %) in zelo dobro (44 %). S strani zunanjih naročnikov je prejel le oceno odlično (100 %). Na področju projektiranja je GVO od Telekoma Slovenije prejel oceni odlično (33 %) in zelo dobro (67 %), s strani zunanjih naročnikov pa le oceno odlično (100 %).
V družbi TSinpo enkrat letno opravijo nestrukturiran pogovor z uporabniki. Kvalitativne ocene zadovoljstva ostajajo na enaki ravni kot v preteklih letih.
Zaradi pomlajevanja naše krovne blagovne znamke in poenotenja podobe naših ključnih blagovnih znamk smo spomladi osvežili tržno-komunikacijske materiale. Poleg osvežene podobe smo razvili in vpeljali tudi zvočni podpis, s katerim zaključujemo vse avdiovizualne vsebine, tako pa še dodatno utrjujemo prepoznavnost blagovne znamke in poenotenje komunikacij. Zvočni podpis je izpeljan iz črk T in S v Morsejevi abecedi, ki ustvarjata melodijo, in sicer tako, da se osnovne barve grafične podobe pretvorijo v tonski zapis z izbranimi frekvencami, nato pa »zaigrajo« v izbranem ritmu. S tem je ustvarjeno edinstveno zvočno zaporedje, ki na inovativen način odraža osnove komunikacije, ter s tem na enem mestu združuje zvočno in tudi vizualno prepoznavnost.
Zaradi pandemije smo se morali tudi na področju komunikacij hitro odzvati ter prilagoditi procese marketinških kampanj, vsebino komuniciranja in kanale komuniciranja. Letu 2020 smo izvedli okoli 100 oglaševalskih kampanj in projektov.
Platformo oglaševanja fiksnih storitev smo gradili skupaj s Katarino Čas, ki je postala obraz NEO kampanj v letu 2020. NEO izkušnjo smo tako predstavili skozi serijo hudomušnih TV- in spletnih videov. Rezultati kažejo, da je oglase za nove pakete NEO Svet kar 67 % vprašanih pravilno povezalo z znamko Telekom Slovenije.
V letu 2020 smo kot prvi v Sloveniji vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije 5G, kar smo komunikacijsko podprli s kampanjo pod sloganom »Prvi. Tudi v prihodnosti.«. V mobilnem delu ponudbe smo poleg lansiranja 5G leto zaokrožili z različnimi akcijskimi ponudbami in povezanimi komunikacijskimi aktivnostmi, s poudarkom na paketih NAJ in akcijski ponudbi različnih mobitelov. V obdobju prvega vala razglašene epidemije smo komunikacijsko podprli tudi zanesljivo delovanje našega omrežja in s tem skrb za povezanost v času, ko je bila ta izrednega pomena. Uporabnikom smo sporočali, da #OSTANIMOPOVEZANI.
V segmentu zasebnih uporabnikov smo večji poudarek namenili TV- in spletnemu oglaševanju. Prenovili smo način digitalnega komuniciranja z vpeljavo modela »See-Think-Do-Care«, kar se je tako pozitivno odrazilo. Prodajne aktivnosti smo kontinuirano podprli s komunikacijo vedno širše ponudbe Programa zvestobe, mesečnimi akcijami »Modri fon« in akcijo »Črni petek« v novembru, v kateri smo zajeli različne vidike ponudbe, od Programa zvestobe do Turbo WiFi-ja.
Segment mladih smo primarno nagovarjali prek digitalnih aktivnosti in kanalov, med drugim prek YouTube kanala NekiNeki. Komunicirali smo akcijsko ponudbo mobitelov z možnostjo naročila prek spleta. S kampanjo »Neki te rabim« smo predstavili novo ponudbo »Pripelji prijatelja«, s katero oba prihranita pri naročnini za celo leto.
*Navedene akcijske cene veljajo le do 10. 11. 2020 ob sklenitvi oz. podaljšanju mobilnega naročniškega razmerja s paketom Naj C akcija (z vezavo za 24 mesecev) z obročnim plačilom kupnine za napravo v 24 zaporednih mesečnih obrokih (v znesku 37,25 EUR brez DDV za Samsung Galaxy Note20 Ultra 5G, skupaj 893,90 EUR brez DDV oz. v znesku 18,27 EUR brez DDV za Samsung Galaxy S20 FE, skupaj 438,49 EUR brez DDV), ki se obračunajo prek mesečnega računa. V elja za vse, ki nimajo veljavnega Aneksa št. 20/2013 (z vezavo naročniškega razmerja za 12 ali 24 mesecev) in izpolnjujejo ostale pogoje akcijskega nakupa naprav. Ponudba velja do odprodaje zalog. Cene so v EUR brez DDV. Slike so simbolične. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev.
Za več informacij o ponudbi, akcijskem nakupu naprav, obročnem plačilu in možnosti vezave za 12 mesecev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 080 70 70. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana.
€
ali 438,49 €
vrhunska kamera, ki ujame vaše poslovne vizije
na voljo v več živih barvah za živahne poslovne izzive
V PAKETU
NAJ C AKCIJA
€
ali 893,90 €
V PAKETU
NAJ C AKCIJA
ZA NOVE IN OBSTOJEČE POSLOVNE NAROČNIKE
Z naprednima poslovnima pomočnikoma.
Za predplačniško ponudbo IZI smo jeseni s komunikacijo nagovarjali ciljno skupino mlajših enostavnih uporabnikov, na podlagi česar smo pripravili kampanjo z videi na omrežju TikTok, ki se je nadaljevala s kontinuirano komunikacijo na spletu.
Ponudbo pametne denarnice VALÚ smo komunicirali prek digitalnih akcij, s katerimi smo spodbujali k nadgradnji profila, potekale so tudi redne aktivnosti za prenos aplikacije VALÚ. Oktobra smo predstavili novo blagovno znamko PIAZZ, pod katero smo lansirali novo spletno tržišče. Lansiranje smo pospremili s kampanjo s sloganom in pozivom »Vsakič več zame. Obišči PIAZZ, top spletni nakupovalni plac«, ki ji je sledila kontinuirana komunikacija na spletu.
Pri segmentu malih in srednjih velikih podjetij smo v prvi polovici leta komunicirali storitve, ki omogočajo varno in enostavno preprosto poslovanje ter delo na daljavo (Office 365, Varen splet, Kaspersky, paket Poslovni net, Mobilna blagajna za enostavno izstavljanje računov).
V jesenskem obdobju smo predstavili novo komunikacijsko platformo, ki je vključevala mobilno kampanjo s paketom Naj C in mobiteloma Samsung, kampanjo s poslovnimi paketi in profesionalnima napravama Bosch in Philips, kampanjo za izdelavo spletne strani z E-cenikom ter kampanjo za VALÚ in paket Poslovni net.
bivanje v domačem okolju, zlasti če živijo sami. Za ključne poslovne uporabnike smo v štirih mesecih izvedli devet spletnih seminarjev, ki so zajemali aktualne teme s področja kibernetske varnosti, varne poslovne mobilnosti, požarnega zidu, upravljanega delovnega mesta, E-oskrbe in video komunikacij. Bili so dobro sprejeti, saj smo imeli v povprečju 90 prijavljenih udeležencev, ki so predavateljem zastavljali veliko vprašanj.
Sodelovali smo tudi na virtualnem dogodku Dnevi korporativne varnosti, v sklopu katerega je naš Operativni center kibernetske varnosti prejel nagrado za najbolj inovativno varnostno rešitev. S svojimi rešitvami za pametna mesta smo pomemben partner občin in komunalnih podjetij pri dvigu kakovosti storitev občanom, zmanjšanju emisij in vodnih izgub, energetski učinkovitosti ter višji kakovosti bivanja.
V Zagorju ob Savi smo vzpostavili rešitve, ki v obliki pametne ulične svetilke omogoča tudi spremljanje in analizo različnih dejavnikov za boljše načrtovanje in upravljanje virov, kot so javna razsvetljava, parkirna mesta, komunalne storitve in podobno. V Novem mestu smo skupaj s partnerji zasnovali napredne rešitve pametnega mesta, za vse potencialne naročnike pa pripravili nabor rešitev IoT s skupnim nazivom Modro mesto.
Pripravili smo štiri video vsebine za področja: Modro mesto, Video komunikacije, Daljinske števčne meritve in Digitalno sporočanje ter 20 različnih letakov za poslovni trg.
Ukrepi za preprečevanje širjenja COVID-19 so botrovali manj izvedenim dogodkom, vseeno pa smo v letu 2020 sodelovali na 28 dogodkih in promocijah na prireditvah. Na področju direktne komunikacije smo uporabnike nagovarjali s 450 kampanjami direktne pošte in SMS-sporočil. Distribucijo direktne pošte smo prilagodili in večino izdaje pripravili v elektronski obliki.
Za uporabnike smo v letu 2020 pripravili sedem katalogov, od tega štiri prodajne, dva kataloga za mala in srednja podjetja ter katalog izdelkov za člane Programa zvestobe. Poleg tega smo pripravili več kot 100 ostalih tiskovin (letakov, zloženk in brošur). Odprli smo nov Telekomov center v nakupovalnem središču Aleja ter z NEO hiško obiskali prek 15 krajev po Sloveniji. Od julija do oktobra smo izvedli 22 promocijskih dni.
Na osrednjem spletnem mestu www.telekom.si smo zabeležili skoraj 28,5 milijona obiskov, kar je skoraj za 15 % več kot v letu 2019. Še naprej se povečuje delež dostopa do spletnega mesta www.telekom.si z mobilnih naprav, konec leta je dosegel 71-odstotni delež.
Na vseh družbenih omrežjih, kjer smo prisotni (Facebook, Twitter, Instagram, YouTube in LinkedIn), imamo eno največjih baz sledilcev med podjetji, ki v Sloveniji poslujejo neposredno z uporabniki.
Povečuje se tudi število sledilcev na družbenih omrežjih blagovnih znamk VALÚ, IZI in PIAZZ, kjer smo prisotni na Facebooku, z blagovno znamko VALÚ in PIAZZ pa tudi na Instagramu. Za blagovno znamko IZI smo izvedli komunikacijsko kampanjo na novorastočem družbenem omrežju TikTok, PIAZZ komuniciramo na družbenem omrežju LinkedIn zaradi povezovanja in iskanja novih partnerjev.
Smo podpisniki kodeksa ravnanja izvajalcev javnih elektronskih komunikacijskih storitev za zaščito uporabnikov, kodeksa mobilnih operaterjev in internetnih ponudnikov za zaščito uporabnikov ter listine o odgovornosti podjetij evropskih telekomunikacijskih operaterjev (ETNO). Dokumente objavljamo tudi na spletnih straneh. Ob tem sledimo priporočilom AKOS s področja skrbi za uporabnike.
TSmedia z odgovorno uredniško politiko skrbi za varen in pregleden dostop do prosto dostopnih vsebin na svojih medijih. Komentatorje na spletnem mediju Siol.net poziva k spoštovanju bontona spletne komunikacije in moderira komentarje uporabnikov tako, da ne objavlja tistih, ki spodbujajo sovražni govor.
Telekom Slovenije in TSmedia pri tržnem komuniciranju spoštujeta Zakon o medijih in Slovenski oglaševalski kodeks. Pri tržnem komuniciranju izvajamo t. i. samoregulacijo oglaševanja, kar pomeni, da pri vsakem načrtovanju komunikacijskih projektov preverjamo spoštovanje zakonodaje in kodeksov. Prav tako spoštujemo primere dobre prakse, ki jih je pripravila Slovenska oglaševalska zbornica (www.soz.si/projekti_soz/dobra_praksa/). Splošne profesionalne kodekse na področju oglaševanja spoštuje tudi družba IPKO.
V letu 2020 je bila pritožba Telekoma Slovenije na Oglaševalskem razsodišču Slovenskega oglaševalskega združenja uspešna. Oglaševalsko razsodišče je razsodilo, da uporaba presežnika »največje GIGA omrežje v Sloveniji« družbe Telemach ni dovoljena. Tržni inšpektorat Republike Slovenije je prav tako ugotovil, da družba s tem krši Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zato ji je naložilo, naj kršitev odpravi in preneha zavajajoče oglaševanje. Družba TSmedia je od Oglaševalskega razsodišča prejela negativno mnenje glede izpostavitve plačljivih člankov, ki jih je takoj odpravila. Drugih kršitev kodeksov in prostovoljnih standardov s področja tržnega komuniciranja v Skupini Telekom Slovenije ne beležimo.
38 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
39 GRI GS 417-3
Noben preboj se ne zgodi čez noč. In vsak preboj je šele prvi korak v novo smer. Zato tudi vzpostavitev pete generacije mobilnih omrežjih ni naš cilj, temveč je pot. Pot, po kateri Slovenijo iz obdobja kilobitnih in megabitnih hitrosti vodimo v gigabitno desetletje. Vsak korak odpre novo priložnost, z novimi priložnostmi pa bomo še hitreje, varneje in zanesljiveje povezovali vse številčnejše pametne naprave, pametne industrije, pametne domove in pametna mesta.
Korake na poti tehnološkega razvoja delamo skrbno, odgovorno in z doslednim spoštovanjem okolja, v katerem delujemo in živimo. Življenja brez zmogljivih komunikacijskih storitev na vsakem koraku si ne predstavljamo več.
V Telekomu Slovenije na področju raziskav in razvoja sodelujemo v okviru programa EU Obzorje 2020. Program podpira vrhunske mednarodne raziskovalne projekte z namenom uspešnejšega soočanja z družbenimi izzivi in s tem večje konkurenčnosti EU v prihodnje.
Usmerjamo se predvsem na razvoj tehnologij, ki bodo v bližnji prihodnosti oblikovale trg sodobnih telekomunikacij. Pomembne so predvsem aktivnosti na področju omrežij 5G. V prihodnosti pa bodo ključен napredek omogočale tudi tehnologije interneta stvari (pametna omrežja, povezani domovi, pametna mesta, e-zdravje), storitve v oblaku in storitve velepodatkov (big data).
Kot sodelujoči partner smo sodelovali pri prijavah na več projektov EU (ENCRYPT, PRECINCT, PERSEUS in CYBERNATE) s področja novih generacij omrežij in storitev, vključno s kibernetsko varnostjo, kjer na rezultate prijav še čakamo. Pričakujemo napredek na področju kritičnih javnih storitev, na primer pri storitvi klica v sili, ki ji posvečamo veliko pozornosti.
V letu 2020 smo sodelovali v dveh večjih raziskovalno-razvojnih projektih, 5G Varnost (https://5gvarnost.iskratel.com/) in 5G-LOGINNOV (https://cordis.europa.eu/project/id/957400), začele pa so se tudi aktivnosti pri projektu EU 5G-IANA, ki se bo formalno začel v letu 2021.
Evropski razvojni projekt 5G-LOGINNOV sofinancira Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020. V projektu sodeluje 15 partnerjev iz več evropskih držav, med njimi iz Slovenije Luka Koper, Telekom Slovenije in INTERNET INSTITUT. Projekt 5G-LOGINNOV je osredotočen na omrežje 5G z vidika razvoja inovativnih rešitev na področju logistike v okviru industrije 4.0.
Telekom Slovenije bo na območju Luke Koper vzpostavil razvojno-testno omrežje 5G, ki bo namenjeno razvoju ter testiranju rešitev za optimizacijo procesov, večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje na konkretnih primerih uporabe pri upravljanju transportne logistike. Pri testiranju rešitev bodo partnerji v projektu uporabili najnovejše tehnologije omrežij in naprav pete generacije, senzorje, avtomatizacijo, analitiko in sisteme upravljanja prometa, vključno z uporabo avtonomnih tovornih vozil. Podobne rešitve bodo drugi partnerji projekta testirali tudi v pristaniščih Hamburg in Pirej. Projekt bo trajal tri leta in bo predvidoma zaključen septembra 2023.
V okviru programa Obzorje 2020 bomo sodelovali pri izvedbi še enega evropskega razvojnega projekta s področja 5G, in sicer 5G-IANA. Cilj projekta je vzpostaviti odprto eksperimentalno platformo 5G za hiter in učinkovit razvoj storitev, povezanih z avtonomno vožnjo in komunikacijo naprav v vozilih. S tem se bo pospešil razvoj programske opreme, potrebne za delovanje vozil prihodnosti.
Platforma je namenjena predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem, ki bodo dobila priložnost za razvoj, vzpostavitev in preizkušanje njihovih inovativnih storitev. V Telekomu Slovenije bomo pri tem zagotovili ustrezno infrastrukturo 5G ter nudili infrastrukturo storitvenega oblaka in ustrezno virtualizirano okolje, v katerem bodo partnerji lahko vzpostavljali navidezne omrežne funkcije (VNF – Virtual Network Functions). Projekt bo olajšal predvsem postopek razvoja storitev s področja umetne inteligence in strojnega učenja, ki so namenjene uporabi v avtomobilski industriji. Projekt bo trajal do sredine leta 2024.
Na optičnem omrežju uporabnikom že od leta 2007 omogočamo doseganje do 1 Gb/s prenosne hitrosti, kar več kot zadošča vsem potrebam po pasovni širini sodobnih in prihodnjih telekomunikacijskih storitev.
Optično dostopovno omrežje Telekoma Slovenije še naprej širimo in povečujemo, pri čemer trenutno omogočamo možnosti priklopa na optiko več kot 370.000 gospodinjstvom v Sloveniji. V letu 2020 smo priklop na optično infrastrukturo omogočili dodatnim 43.994 slovenskim gospodinjstvom.
Uporabnikom omogočamo višje hitrosti interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin. Hkrati optimiziramo stroškovno učinkovitost in delujemo v smeri ciljev Digitalne agende za Evropo, ki opredeljuje razvoj do leta 2025 (Connectivity for a European Gigabit Society).
Uvajamo napredno tehnološko rešitev dostopa, ki bo uporabnikom na optičnem omrežju omogočala simetrične povezave s hitrostjo do 10 Gb/s. Tehnologiji GPON (in v prihodnje tudi XGS-PON) uvajamo tudi na obstoječem omrežju FTTH v topologiji točka – točka, kar nam bo omogočilo optimizacijo števila funkcijskih lokacij z aktivno opremo, znižalo nabor potrebne aktivne opreme in omogočilo višje hitrosti na celotnem omrežju FTTH.
Na bakrenem omrežju se tehnologija ADSL2+ umika tehnologiji VDSL2. Poleg višje hitrosti je omogočena simetrija prenosa, in sicer predvsem v smeri prenosa od uporabnika proti omrežju, kar je bilo bistvenega pomena v letu, ko sta delo in učenje na daljavo postala stalnica. Delež naročnikov xDSL na opremi VDSL2 se je v letu 2020 povečal z 69 % na 78 %.
Na ključnih lokacijah smo nadaljevali vpeljavo funkcionalnosti optičnih prenosnih sistemov, hkrati pa omrežje DWDM gradili tudi na območju Prekmurja.
Za potrebe visoko zmogljivih hrbteničnih povezav smo nadaljevali z implementacijo 100 G povezav, v primeru dodatnih potreb po 10 G povezavah pa smo v največji možni meri implementirali 10 x 10 vmesnike, ki omogočajo hitro nadgradnjo na 100 G vmesnike.
Testirali smo prenos sinhronizacije za omrežje 5G. Tudi v segmentu DWDM smo dosegli odlične rezultate, ki ustrezajo prenosu sinhronizacije prek omrežja DWDM.
Omrežje gradimo v urbanih in ruralnih območjih skladno z razvojno strategijo, ekonomskimi kriteriji ter pričakovanji uporabnikov in lastnikov družbe. Na optičnem omrežju uporabnikom že od leta 2007 omogočamo prenosne hitrosti do 1 Gbit/s, uvajamo tudi napredno tehnološko rešitev, ki bo omogočala simetrične gigabitne povezave s hitrostjo do 10 Gbit/s.
Pri tem dosledno izpolnjujemo vse dane zaveze o izgradnji optičnega omrežja na naslovih, kjer smo izrazili tržni interes, in sledimo ciljem razvoja komunikacijskega omrežja v Sloveniji. Z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi infrastrukturnimi operaterji sodelujemo pri skupnih gradnjah in prenovah infrastrukture ter tako hitreje omogočamo priklop uporabnikom na širokopasovna omrežja.
Posledično pospešeno ukinjamo bakrena omrežja in izvajamo prehod na visoko zmogljiva in zanesljiva optična omrežja.
obstoječih lokacijah, modernizirali opremo 2G, 3G in 4G ter posodabljali programsko opremo. Zaradi naraščanja mobilnega podatkovnega prometa smo povečali zmogljivosti baznih postaj, kapacitete smo dodatno povečali zaradi dela in učenja na daljavo ter izboljševali zunanje in notranje pokrivanje mobilnega radijskega signala tudi z izgradnjo novih lokacij. Izvedli smo nadgradnjo omrežja 4G na 5G na obstoječem frekvenčnem pasu 2.600 MHz.
V radijsko dostopovno omrežje Telekoma Slovenije je bilo konec leta 2020 na skupno 1.494 lokacijah v Sloveniji vključenih:
| GSM | UMTS | LTE/4G | 5G |
|---|---|---|---|
| 1.342 | 911 | 1.372 | 249 |
Z omrežjem LTE/4G trenutno pokrivamo 96,64 % prebivalstva, z omrežjem LTE/4G+ 87,26 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa 32,44 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja smo vključili 123 malih celic (Small cell).
Po opravljenih internih meritvah je mobilno omrežje Telekoma Slovenije vodilno v naslednjih ključnih postavkah za odlično uporabniško izkušnjo:
V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 izvedli nadgradnjo omrežja na 5G. Prva faza nadgradnje omrežja na tehnologijo 5G temelji na principu NSA (Non-Standalone) pri katerem se za kontrolni del uporablja omrežje 4G. Zato je bila potrebna posodobitev in programska nadgradnja lokacij 4G, na katerih smo vklopili 5G. V prihodnje načrtujemo izvedbo SA (Standalone), v kateri omrežje 5G deluje samostojno. Uporabnikom je 5G prinesel hitrejši in zanesljivejši mobilni prenos podatkov ter manjše zakasnitve v primerjavi s 4G.
V sklopu nadgradnje omrežja na 5G je bil izveden tudi vklop prve proizvodne vertikale, s čimer smo digitalizacijo še bolj približali proizvodnemu sektorju in celotnemu gospodarstvu. Z omrežjem 5G smo do konca leta 2020 zagotovili 32,44-odstotno pokritost prebivalstva na obstoječem frekvenčnem pasu 2.600 MHz, in sicer predvsem v mestih, poslovnih središčih in ob prometnih povezavah.
V Telekomu Slovenije pametno infrastrukturo 5G načrtujemo na način, da bomo lahko na njej omogočili tudi številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so e-zdravje, energija, transport, tovarne, pametna mesta in skupnosti itd.
V Sloveniji je zaključek dražbe frekvenčnega spektra, ki bo omogočil uporabo polnega potenciala tehnologije 5G, predviden v letu 2021. Sledijo naslednje faze evolucije 5G. Potrebe po še zmogljivejšem mobilnem internetnem dostopu sicer vsako leto naraščajo, v letu 2020 pa je bil ta trend zaradi izrednih okoliščin prisoten še toliko bolj.
Svojim uporabnikom omogočamo storitev VoLTE (govor prek LTE), za katero smo opravili obsežno optimizacijo na radijskem delu omrežja. S tem smo omogočili večjo uporabo naprednejše in kakovostnejše glasovne storitve, tako da bomo frekvenčni pas, ki ga namenjamo tehnologiji 3G (UMTS), ki je v primerjavi s 4G in 5G z vidika prenosa podatkov počasnejša in slabše izkorišča frekvenčni prostor, v prihodnje postopoma sproščali ter ga namenjali 4G in 5G. Načrtujemo, da bomo skladno s tem 3G postopoma prenehali uporabljati do konca leta 2023.
V letu 2020 smo izvedli skoraj 270.000 aktivnosti za zagotavljanje storitev. Obvladujemo celoten segment zasebnih uporabnikov, SOHO in velike poslovne uporabnike. Pri tem zagotavljamo odpravo storitvenih incidentov, vključevanje novih uporabnikov ter spremembe konfiguracij in uporabniških naprav pri obstoječih uporabnikih. Poleg tega izvajamo prilagojene tehnične rešitve za velike poslovne uporabnike in zagotavljamo povezljivost na velikih športnih in družabnih dogodkih. Nadaljujemo optimizacijo procesov in aktivnosti, kar prinaša skrajševanje časov namestitev in doseganje ključnih KPI.
Izvajamo razvojno-izobraževalni program S.M.A.R.T., ki vpliva na odličnost uporabniške izkušnje. Dosegli smo visok indeks transakcijskega NPS (obisk tehnika), ki za leto 2020 znaša 81 indeksnih točk. Dodatno izvajamo tudi prodajne aktivnosti in svetovanje uporabnikom.
Nemoteno delovanje omrežja in storitev zagotavljamo 24 ur na dan in vse dni v letu. Zaradi izrednih razmer v času pandemije pa je bilo potrebnih veliko aktivnosti pri širitvah potrebnih kapacitet, podpori dela na daljavo, prilagoditvah ponudbe za COVID-19, prilagoditvah klicnih centrov, prilagoditvah Telekomovih centrov, analitiki in izrednemu obveščanju javnosti. Celotna družba je bliskovito in množično prešla na delo in učenje na daljavo – področje IKT in storitev omrežja je moralo biti en korak pred tem, da smo uspešno podprli ta prehod, predvsem z ustreznimi razširitvami in testi različnih sistemov za oddaljeni dostop.
Na področju tehnične podpore uporabnikov smo dosegli opazno rast zadovoljstva (NPS). Na začetku leta smo uvedli digitalno tehnično pomoč v obliki bot tehnologije. Ob tem smo skozi vse leto uspešno reševali naraščajoče izzive na področju kibernetske varnosti. Še naprej smo razvijali Operativni center kibernetske varnosti, za katerega smo pridobili prestižno nagrado varnostni produkt leta, z njim pa vse več podjetjem in organizacijam zagotavljamo dodatne storitve varnosti.
Zaradi potreb po vse večjih hitrostih prenosa podatkov za končne uporabnike ali podjetja je bilo treba povečevati kapacitete v omrežju in na medomrežnih povezavah. Podatkovni promet po hitrosti in obsegu stalno narašča, prav tako video promet, v času epidemije pa je dodatno za približno 80 % narasel tudi govorni promet. Izvedli smo številne aktivnosti za zagotavljanje nesporno najboljšega omrežja. Podprli smo testiranje hitrosti omrežja prek za to namenjene aplikacije izven uporabniških podatkovnih kvot (AKOS test net, Speedtest).
Na daljavo ali na terenu smo povečali potrebne kapacitete omrežja, povečevali hitrosti na fiksnem in mobilnem omrežju ter naredili vse za čim boljšo uporabniško izkušnjo. Obrestovale so se predhodne investicije v 4G+ in optično omrežje, zmogljivo jedrno omrežje in IT-infrastrukturo, sicer situacije ne bi mogli obvladati. Izvedli smo potrebne nadgradnje ali generacijske zamenjave različnih storitvenih platform. Ob tem smo izvedli prvi korak nadgradnje omrežja na 5G. Zavedamo se pomena varnostne zaščite sistemov, zato velik del aktivnosti namenjamo utrditvi njihove kibernetske varnosti.
Zaradi potreb po višji stopnji zmogljivosti in razpoložljivosti naše osnovne infrastrukture prenavljamo jedrno in agregacijsko omrežje, kar je potrebno tudi zaradi uvajanja omrežja 5G. Prav tako veliko pozornosti namenjamo izboljšanju varnostnih vidikov v internem poslovnem omrežju in podatkovnih centrih, kjer prehajamo na tehnologijo SDN (Software Defined Networks). Izvajali smo številne projekte na poslovnem trgu za netipske IKT-rešitve, kot so omrežne rešitve, tehnična podpora in vzdrževanje komunikacijske opreme, podpora delovnih postaj itd.
Med strateške prednostne naloge našega poslovanja spada izpolnjevanje najvišjih zahtev na področju informacijske in kibernetske varnosti. Prav tako pa tudi zagotavljanje neprekinjenega poslovanja tudi v izrednih okoliščinah, kot smo jim priča ob pandemiji. Oba sistema vodenja, predvsem pa SUNP, sta se prav v teh izrednih okoliščinah izkazala kot zelo pomembna podporna procesa pri zagotavljanju delovanja in varnosti omrežja in tudi naših ključnih storitev in procesov. Ob tem smo uspešno opravili različne specialistične certifikacije s področja informacijskih tehnologij.
www.telekom.si/poslovni
*Navedene akcijske cene veljajo le do 10. 11. 2020 ob sklenitvi oz. podaljšanju mobilnega naročniškega razmerja s paketom Naj C akcija (z vezavo za 24 mesecev) z obročnim plačilom kupnine za napravo v 24 zaporednih mesečnih obrokih (v znesku 37,25 EUR brez DDV za Samsung Galaxy Note20 Ultra 5G, skupaj 893,90 EUR brez DDV oz. v znesku 18,27 EUR brez DDV za Samsung Galaxy S20 FE, skupaj 438,49 EUR brez DDV), ki se obračunajo prek mesečnega računa. Velja za vse, ki nimajo veljavnega Aneksa št. 20/2013 (z vezavo naročniškega razmerja za 12 ali 24 mesecev) in izpolnjujejo ostale pogoje akcijskega nakupa naprav. Ponudba velja do odprodaje zalog. Cene so v EUR brez DDV. Slike so simbolične. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev.
Za več informacij o ponudbi, akcijskem nakupu naprav, obročnem plačilu in možnosti vezave za 12 mesecev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 080 70 70. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana
Za naročilo pokličite brezplačno številko 080 70 70 ali pišite na [email protected].
| 24 X | 18 | 27 | €* | ali 438,49 €* |
|---|---|---|---|---|
| ¬ vrhunska kamera, ki ujame vaše poslovne vizije | ¬ na voljo v več živih barvah za živahne poslovne izzive | SAMSUNG Galaxy S20 FE | V PAKETU NAJ C AKCIJA | |
| ¬ osebni računalnik, ki ga spravite v žep | ¬ S Pen pisalo - pretvorite zapiske v besedilo in ideje v podpis pogodbe | SAMSUNG Galaxy Note20 Ultra 5G | 24 X 37,25 €* | ali 893,90 €* |
Skupaj s partnerji smo že v letu 2019 razvili in predstavili tehnološko rešitev za telemedicinsko obravnavo bolnikov s kroničnimi boleznimi na daljavo. Za potrebe spremljanja bolnikov s COVID-19 smo rešitev skupaj z UKC Ljubljana nadgradili tako, da zdravstvenemu osebju omogoča njihovo spremljanje na daljavo. Skupaj z Ministrstvom za javno upravo smo razvili aplikacijo »Beleženje zdravstvenega stanja zaposlenih«, ki omogoča varno in učinkovito beleženje zdravstvenega stanja zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, ki so v stiku z bolniki. Z aplikacijo zaposleni, ki so podatke vpisovali na list papirja, te sporočajo na varno in digitalno. Če zaposleni kaže bolezenske znake COVID-19, je zelo pomembno, da ne pride v stik s sodelavci in pacienti oziroma da ostane doma.
portal MojTelekom. Poleg tega smo izvedli informacijsko podporo za številne druge prodajne aktivnosti, to je videoidentifikacijo za brezstično sklepanje naročniških razmerij. Tehnično smo podprli digitalno tržnico PIAZZ. S stabilizacijo in nadaljevanjem razvoja NEO platforme smo razširili nove funkcionalnosti po produktnem načrtu; nove funkcije in naprave varnega doma, Info sklop, aplikacija za pametne televizije, igre, nove video vsebine itd. Nadgradili ustrezne nadgradnje funkcionalnosti rešitve VALÚ. Telekom Slovenije je skupaj s podjetjem Iskratel vzpostavil testno omrežje 5G v Iskratelovi proizvodnji v Kranju. Tako smo omogočili razvoj novih poslovnih modelov in testiranje pametne infrastrukture 5G, ki omogoča številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, med katerimi so tudi tovarne. Veliko aktivnosti je bilo v tem letu namenjenih projektom IoT za pametna mesta in skupnosti. Na podlagi uspešno zaključenih testiranj smo lansirali prvo komercialno rešitev s področja daljinskega odčitavanja števcev. Prav tako smo bili aktivni na področju vertikal znotraj pametnih mest, kot so parkirišča, okoljska senzorika, razsvetljava itd. Postavili smo dve komercialni rešitvi s področja pametnega parkiranja. Glede na velike spremembe globalnega razvoja IT-arhitekture v smeri oblačnih platform in aplikacij smo začeli uvajanje tehnologij kontejnerizacije.
Verjamemo, da sta nasmejan obraz in prijazna beseda še posebej neprecenljiva v izjemnih okoliščinah. Zato v obdobju omejenih socialnih stikov posebno pozornost namenjamo tistim, ki so najranljivejši – starejšim, ki živijo sami in v domovih za starejše, ter učencem iz socialno ogroženih okolij po vsej Sloveniji. Ob tem z donacijami podpiramo tudi bolnišnice pri nakupu nujno potrebne medicinske opreme in pomagamo gasilcem, ki brezpogojno poosebljajo vrednote humanitarnost, prostovoljstvo in solidarnost.
SKRBIMO DRUG ZA DRUGEGA
Najlepši občutek je, da v stiski nisi sam.
V Skupini Telekom Slovenije trajnostni razvoj razumemo kot odgovorno upravljanje ekonomskih, družbenih in okoljskih vplivov svojega poslovanja. Je sestavni del poslovnih procesov ter ena izmed strateških usmeritev Skupine Telekom Slovenije. Načela trajnostnega razvoja skušamo v največji možni meri vgrajevati v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine. Pri poročanju o trajnostnem poslovanju se osredotočamo na bistvene teme, ki jih prikazujemo v naslednji tabeli, vsebine pa so integrirane skozi celotno poročilo.
IZJAVA O NEFINANČNEM POSLOVANJU SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE
Nefinančne informacije oziroma napredek na okoljskem, družbenem in ekonomskem področju v letnih poročilih prikazujemo celostno, in sicer po mednarodnih standardih poročanja GRI (Global Reporting Initiative). Po smernicah GRI poročamo od leta 2009. Od leta 2016 poročamo po njihovih najnovejših standardih (Global Standards), ob tem pa upoštevamo tudi prejšnje generacije priporočil GRI za IKT- in IT-sektor ter medije. Skladnost z njimi preverjajo zunanji neodvisni preveritelji.
Nefinančne informacije za svoje deležnike vključujemo v vsa poglavja, kar je razvidno iz sprotnih sklicev na kazalnike GRI in pregledno kazalo GRI. Vključevanje informacij o nefinančnem poslovanju ter raznolikosti organov vodenja in nadzora je skladno z zahtevami novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J), sprejete v letu 2017.
Pri poslovanju upoštevamo tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), skladno s smernicami ESMA.
Pripravo in izdajo letnega poročila koordinirata organizacijski enoti Kontroling in strategija ter Odnosi z javnostmi. Podatke in informacije zajemamo s strukturiranimi vprašalniki, vsebine pa pripravljajo strokovni sodelavci za posamezna področja iz družb Telekom Slovenije, GVO, TSmedia, Soline, Avtenta, TSinpo in IPKO. Računovodsko poročilo pripravlja organizacijska enota Finance in računovodstvo.
O kazalnikih trajnostnega razvoja v letnem poročilu poročamo za vsako predhodno koledarsko leto. Zadnje letno poročilo, to je za leto 2019, je bilo objavljeno 2. aprila 2020. Poročilo je namenjeno predvsem delničarjem in finančnim javnostim, pa tudi uporabnikom, zaposlenim in drugim deležnikom. Poročanje se nanaša na Skupino Telekom Slovenije, pri vsebinah, kjer enotna vodila poročanja še niso uveljavljena za celotno skupino, pa je posebej pojasnjeno, da veljajo za obvladujočo družbo Telekom Slovenije oziroma za posamezno družbo v skupini.
Pri podatkih iz prejšnjih let in mej poročanja pomembnejših sprememb ni bilo. Če se spremeni metodologija prikazovanja podatkov, so spremembe in razlogi zanje pojasnjeni v opombah. V letu 2020 smo prodali družbo Planet TV, zato določeni podatki v primerjavi s predhodnimi leti med seboj niso neposredno primerljivi, kar pojasnjujemo sproti oziroma je razvidno iz podatkov v tabelah.
Za določitev obsega in vsebine letnega poročila smo izvedli analizo bistvenosti z analizo deležnikov. Obseg, vsebino in teme letnega poročila za leto 2020 smo preverili z anketo na spletni strani www.telekom.si. Izpolnilo jo je 204 deležnikov iz Slovenije. V anketi smo vsako deležniško skupino prosili, naj posamezne interese oceni po pomembnosti na lestvici od 1 do 5 (pri čemer je 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno). Prav tako smo jih spraševali, katere vsebine letnega poročila so zanje najpomembnejše in o katerih bi želeli, da poročamo v večjem obsegu.
Na podlagi rezultatov smo oblikovali sklope najpomembnejših interesov za posamezne deležnike, in sicer smo izbrali tiste, ki so dosegali oceno nad 3,8. Če so se ocene interesov pri različnih deležniških skupinah podvajale, smo interes upoštevali pri tisti skupini, kjer so interesi dosegli višjo oceno. Njihovo pomembnost z vidika vpliva na poslovanje Skupine Telekom Slovenije so ocenili direktorji organizacijskih enot Telekoma Slovenije. Na tej podlagi smo pripravili matriko bistvenosti, ki jo objavljamo v nadaljevanju.
in iz interaktivnih sklicev skozi celotno letno poročilo.
O nebistvenih temah ne poročamo.
GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-50, 102-51, 102-52
| SREDNJE VISOKA | SREDNJE VISOKA | VISOKA | VISOKA |
|---|---|---|---|
| 11 | 19 | 12 | 30 |
|---|---|---|---|
| 28 | 29 | 10 | 15 |
| 27 | 14 | 18 | 17 |
| 4 | 26 | 9 | 5 |
| 13 | 16 |
Razkritja nefinančnih podatkov oziroma poročilo o trajnostnem razvoju predložimo v neodvisno zunanjo preveritev, ki vključuje tudi preveritev poročanja po standardih GRI. Izjava o zunanji preveritvi poročanja o trajnostnem razvoju po standardu GRI GS je v poglavju 2.11.
Svoje trajnostne vplive poskušamo čim bolj približati tudi ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals – SDG) kot ključne vsebine njene Agende 2030.
Četrto leto zapored smo pripravili pregled, kako in na katerih področjih pripomoremo k uresničevanju teh ciljev. V letošnjem letu smo pregled dopolnili s konkretnimi poslovnimi cilji Skupine Telekom Slovenije.
| Cilj SDG | Naši ukrepi / naša prizadevanja | Naši cilji |
|---|---|---|
| 1 | ODPRAVA REVŠČINE | Omogočiti vsem, še posebej revnim in ranljivim osebam, enakovreden dostop do ekonomskih virov, osnovnih storitev, naravnih virov, novih tehnologij in finančnih storitev. |
| Pospešeno vlagamo v nadgradnjo in širitev telekomunikacijskih omrežij in tehnologij novih generaciji, kot so LTE/4G, LTE/4G+, 5G ter nadgradnjo dostopovnega optičnega omrežja tako v urbanih središčih kot na ruralnih območjih. | ||
| Prilagojene storitve in naprave ponujamo ranljivim skupinam, kot so starejši in gluhonemi. | ||
| Razvijamo finančne in zavarovalniške storitve, dostopne vsem. | ||
| V družbi TSinpo zaposlujemo invalide v okviru Skupine Telekom Slovenije. | ||
| Kot sponzor in donator podpiramo tudi humanitarne organizacije, prek njih pa pomagamo pomoči potrebnim posameznikom. Ob tem podpiramo tudi organizacije in projekte s področja kulture, izobraževanja in športa. | ||
| Zagotoviti dostop do tehnologije 5G 94 % prebivalcem Slovenije do leta 2025 in 99 % do leta 2030. | ||
| Omogočiti popolnoma samostojen dostop do Telekomovih centrov in prodajnih točk za invalidne osebe do leta 2025. | ||
| Zavezani smo vračati v družbeno okolje in ranljivim skupinam po najboljših močeh ter skrbeti za varnost interneta, povezav in sistemov. | ||
| 9 | INDUSTRIJA, INOVACIJE IN INFRASTRUKTURA | Razvijati kakovostno, vzdržno, zanesljivo infrastrukturo, ki bo podprla gospodarski razvoj, človeško blaginjo, s poudarkom na cenovno ugoden in privlačen dostop. |
| 3 | ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE | Doseči univerzalni dostop do zdravstva, kakovostnih zdravstvenih storitev ter varnih, učinkovitih in finančno dostopnih zdravil. |
| Starejšim in drugim uporabnikom omogočamo storitev E-oskrba, ki zagotavlja daljše in varnejše bivanje na domu. Razvili smo rešitev telemedicine, ki zdravstvenemu osebju omogoča spremljanje zdravstvenega stanja pacientov na daljavo. | ||
| Zagotavljati teleoskrbo in telemedicino 10 % prebivalstva, starejšega od 65 let, v RS (okoli 40.000 prebivalcev) do leta 2030. |
| 7 | CENOVNO DOSTOPNA IN ČISTA ENERGIJA | Izboljšati energetsko učinkovitost. |
|---|---|---|
| ∫ S sistemom energetskega menedžmenta ter drugimi ukrepi zmanjšujemo porabo energije in obremenitev okolja s svojo dejavnostjo. | ||
| ∫ Uporabnikom omogočamo nakup električne energije pod cenovno ugodnimi pogoji. | ||
| ∫ Zmanjšati porabo električne energije za 0,5 % letno. | ||
| 12 | ODGOVORNA PORABA IN PROIZVODNJA | Doseči vzdržno upravljanje in učinkovito rabo naravnih virov. |
| ∫ Zmanjšujemo porabo energije in povečujemo svojo energetsko učinkovitost s sistemom energetskega menedžmenta. | ||
| ∫ Z brezpapirnim poslovanjem zmanjšujemo porabo papirja. | ||
| ∫ Zmanjšati porabo goriva za 1 % letno. | ||
| 8 | DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST | Promovirati vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno zaposlitev in dostojno delo. |
| ∫ Poslovnim uporabnikom omogočamo razvoj poslovanja in digitalizacijo z naprednimi IKT-storitvami in rešitvami. | ||
| ∫ Kot Družini prijazno podjetje zaposlenim omogočamo lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, skrbimo za varno, zdravo in spodbudno delovno okolje. | ||
| ∫ Pristopili smo k zavezi o spoštovanju človekovih pravic, v letu 2021 bomo pripravili pravilnik in imenovali skrbnika za človekove pravice. | ||
| ∫ Spodbujati medgeneracijsko sodelovanje in izvajati ukrepe za prenos znanj. | ||
| 11 | TRAJNOSTNA MESTA IN SKUPNOSTI | Pospešiti trajnostno urbanizacijo ter trajnostno načrtovanje in upravljanje mest. |
| ∫ Podjetjem in lokalnim skupnostim omogočamo integracijo IKT-rešitev za celovito in varno upravljanje mestne infrastrukture. Rešitve omogočajo pametno razsvetljavo, parkiranje, spremljanje naravnih virov, upravljanje odpadkov, sledenje sredstev itd. | ||
| ∫ Izdelati in uporabljati celostne rešitve za upravljanje prometnih tokov v urbanih naseljih, imeti vpogled v kakovost zraka in voda, pametno in učinkovito upravljati z energenti. |
Naši ključni deležniki so zaposleni, delničarji in potencialni vlagatelji, uporabniki naših storitev, regulatorni in državni organi, finančni analitiki in ostala finančna javnost, dobavitelji in ostali poslovni partnerji, mediji ter lokalne in širše skupnosti. Prizadevamo si za vključevalen in dolgoročen odnos z njimi, s čimer krepimo zaupanje in sodelovanje. Strategija komuniciranja z njimi je opredeljena v Politiki upravljanja Telekoma Slovenije.
Medsebojne vplive in njihove interese prepoznavamo na podlagi neposrednih in posrednih odnosov (raziskave, analize podatkov, statistike itd.).
| Deležniki | Kaj je zanje najpomembnejše? | Pogostost stikov | Kako jih vključujemo? | Aktivnosti |
|---|---|---|---|---|
| Delničarji, analitiki in druge finančne javnosti | ∫ Učinkovito korporativno upravljanje; ∫ dolgoročna vrednost naložbe; ∫ poslovanje, ki omogoča izplačilo stabilnih dividend; ∫ relevantne, aktualne in pravočasne informacije o poslovanju in delnici |
Obstoječe in potencialne delničarje smo o poslovanju Skupine Telekom Slovenije obveščali redno, proaktivno in celovito. Transparentno smo prikazali tudi pričakovana odstopanja glede izpolnjevanja letnih načrtov kot posledica pandemije COVID-19.
Organizirali smo 31. skupščino delničarjev.
Delničarjem smo junija 2020 izplačali bruto dividende v višini 3,50 evra na delnico.
Uporabnikom predstavljamo nove storitve, ponudbo in druge zanje pomembne vsebine prek številnih kanalov, in sicer osebno in elektronsko. Zaradi ukrepov, povezanih z omejevanjem širjenja COVID-19, smo Telekomove centre preuredili v prevzemne točke in uredili prvo prevzemno točko po sistemu Drive-in, Naroči in odpelji.
Z omrežjem LTE/4G trenutno pokrivamo 96,64 % prebivalstva, z omrežjem LTE/4G+ 87,26 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa 32,44 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja je bilo vključeno tudi 123 malih celic.
Izboljšali smo visoko zadovoljstvo uporabnikov fiksnih in mobilnih storitev.
V klicnem centru smo v letu 2020 sprejeli 565.518 klicev in 161.620 e-sporočil uporabnikov, vzpostavili smo digitalnega svetovalca Maksa ter aktivno komunicirali prek družbenih omrežjih.
Z deležniki komuniciramo odprto, uravnoteženo, proaktivno in reaktivno. Osredotočamo se na, uravnoteženost komuniciranja na domačem in tujih trgih ter na zagotavljanje točnih, relevantnih in jasnih sporočil. O komuniciranju s skupinami deležnikov poročamo v posameznih poglavjih, kjer jih obravnavamo celovito.
Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) na spletnih straneh Telekoma Slovenije in posameznih odvisnih družb objavljamo osnovne podatke v zvezi z zastopniki, člani poslovodnih organov, organi upravljanja ali člani nadzornih organov (o dogovorjeni višini njihovih prejemkov in njihovih izplačilih) ter o sklenjenih poslih, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve (vrsta posla, pogodbeni partner, vrednost posla, datum sklenitve in trajanje posla).
V letu 2020 smo proaktivno objavljali informacije in obravnavali zahteve za dostop do informacij ter opravljali podporne aktivnosti (npr. izobraževanje zaposlenih). Imenovane imamo pooblaščene osebe za posredovanje informacij javnega značaja, zaposlenim v.
Etično poslovanje in skladnost;
medijska in IKT-pismenost;
družbena odgovornost;
redne in aktualne informacije o poslovanju Skupine Telekom Slovenije ter razvoju storitev.
Proaktivna in reaktivna komunikacija;
redno odgovarjanje na novinarska vprašanja;
organizacija priložnostnih dogodkov;
komunikacija prek sporočil za medije;
vzdrževanje rednih formalnih in neformalnih odnosov.
Upravljanje odnosov z mediji (novinarski dogodki, sporočila za medije, odgovori na novinarska vprašanja, vzdrževanje formalnih in neformalnih odnosov);
komuniciranje korporativnih tem, storitvenih in produktnih novosti ter vseh drugih tem, povezanih s poslovanjem družbe.
V letu 2020 smo odgovorili na okoli 350 novinarskih vprašanj, pripravili smo 72 sporočil za slovenske in tri za tuje medije, skupno je bilo o Telekomu Slovenije v medijih objavljenih okoli 5.000 prispevkov.
izbor projektov s poudarkom na družbeni odgovornosti in spremljanju njihovih učinkov;
ocena okoljskih vplivov je vsebinski vidik vseh razvojnih aktivnosti.
Sponzorstva in donacije smo namenjali organizacijam in projektom na nacionalni in regionalni ravni, v letu 2020 smo v Skupini Telekom Slovenije zanje namenili 2,2 milijona evrov.
Telekomu Slovenije je na voljo interni portal z vsemi potrebnimi informacijami, na spletnih straneh Telekoma Slovenije in posameznih odvisnih družb pa so objavljeni tudi kontaktni podatki za podajanje zahtev za dostop do informacij javnega značaja po elektronski poti.
Pri celovitem upravljanju odnosov z javnostmi posebno pozornost namenjamo odnosom z mediji, prek katerih informacije o aktivnostih družbe in skupine posredujemo različnim deležnikom. Dolgoročni odprti, proaktivni in korektni odnosi z novinarji so se še zlasti odrazili v letu 2020, v katerem smo se tudi pri komunikaciji z mediji odzvali hitro in učinkovito.
V letu 2020 smo v povezavi z razglašeno pandemijo veliko pozornosti namenjali komunikaciji delovanja našega omrežja, komunikaciji naših družbeno-odgovornih aktivnosti in komunikaciji glede odziva družbe na spremenjene razmere na splošno. Poleg tega smo z mediji komunicirali korporativne teme, novosti v ponudbi in razvojno-tehnološke teme, posebno pozornost pa smo namenili uvajanju prvega nacionalnega omrežja 5G in odprti komunikaciji ob tem.
Na vsa novinarska vprašanja smo odgovarjali sproti. Skupno je bilo o Telekomu Slovenije v letu 2020 objavljenih okoli 5.000 prispevkov, med temami objav pa so prevladovale teme o naših storitvah, družbeni odgovornosti in omrežju. Odgovorili smo na okoli 350 vprašanj nacionalnih, regionalnih, lokalnih in specializiranih medijev. V letu 2020 smo poslali 75 sporočil za medije, od tega 3 sporočila tujim medijem.
Regulatorni organi v državah, kjer delujejo naše družbe, pomembno vplivajo na naše delovanje, saj je področje telekomunikacij med najbolj reguliranimi gospodarskimi panogami. Pomemben deležnik so tudi pristojna ministrstva in drugi državni organi, ki imajo predvsem zakonodajno vlogo.
V Telekomu Slovenije dosledno spoštujemo veljavne predpise, priporočila in odločitve regulatorjev ter se, kadar je to potrebno, nanje odzivamo s strokovno utemeljenimi argumenti. S strokovnimi predlogi se v okviru zakonitih možnosti aktivno vključujemo v pripravo zakonodajnih sprememb s področja elektronskih komunikacij.
Poleg v IKT-panogo se vključujemo tudi v druge panoge, ki imajo lastno regulacijo in pravila.
45 GRI GS 102-43, 102-44
46 GRI GS 102-43, 102-44
Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih opredeljuje ESMA.
Alternativna merila uspešnosti poslovanja Skupina Telekom Slovenije uporablja tudi pri načrtovanju poslovanja organizacijskih enot, odvisnih družb in skupine, pri poročanju za interne potrebe spremljanja izvajanja planov ter postavljanju ciljev organizacijskih enot oziroma posameznikov za namene sistema nagrajevanja.
Vrednostne postavke prikazujemo zaokroženo na tisoč evrov, razen tam, kjer je navedeno, da je merilo v evrih.
Za Skupino Telekom Slovenije ne izračunavamo števila zaposlenih na podlagi delovnih ur, zato povprečno število zaposlenih izračunavamo iz stanja na začetku in koncu obdobja.
Deleže v celoti prikazujemo v odstotkih, praviloma zaokroženo na eno decimalno mesto ali kot razmerje med dvema kategorijama.
| Alternativno merilo uspešnosti poslovanja | Metodologija izračuna | Izbor merila |
|---|---|---|
| EBIT (dobiček iz poslovanja) | Poslovni prihodki – Poslovni odhodki | Eden ključnih pokazateljev poslovne uspešnosti podjetja in indikator dobičkonosnosti, ki jo družba dosega pri opravljanju svoje osnovne dejavnosti. |
| Prilagojeni EBIT (dobiček iz poslovanja) | Poslovni prihodki – Poslovni odhodki z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna | Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov. |
| EBITDA (dobiček iz poslovanja pred amortizacijo) | EBIT + Amortizacija | Poslovni izid iz poslovanja pred odpisi vrednosti. Pokazatelj poslovne uspešnosti podjetja v osnovni dejavnosti in dober približek denarnega toka iz poslovanja. |
| Prilagojeni EBITDA | EBIT + Amortizacija z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna | Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov. |
| EBITDA marža v prihodkih od prodaje v % | EBITDA / Prihodki od prodaje x 100 | Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti. |
| EBITDA marža v poslovnih prihodkih v % | EBITDA / Poslovni prihodki x 100 | Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti. Merilo uporablja SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države. |
| Prilagojeni čisti dobiček poslovnega leta | Čisti dobiček poslovnega leta po davkih z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna | Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov. |
| EBITDA – CAPEX | EBITDA – Vrednost naložb za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev | Kazalnik prostega denarnega toka. |
| Delež (EBITDA – CAPEX) v EBITDA (Cash Margin) | (EBITDA – Vrednost naložb za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev) / EBITDA |
|---|---|
| Finančni vzvod | Razmerje med kapitalom in sredstvi |
| Kazalnik financiranja z lastniškim kapitalom | |
| Distribuirana ekonomska vrednost | Operativni stroški + Stroški dela + Dividende + Davek iz dobička |
| Obseg ustvarjenih sredstev, razdeljenih med deležnike. | |
| Dodana vrednost | Stroški dela + Finančni odhodki + Dobiček pred obdavčitvijo |
| Je poslovni izid, ki se deli: | zaposlencem s plačami in povračili; posojilodajalcem in kreditorjem z obrestmi in drugimi nadomestili; lastnikom z dividendami in drugimi vrstami nadomestil; podjetju z oblikovanjem rezerv in zadržanim čistim dobičkom ter državi z davki. |
| Dodana vrednost na zaposlenega v evrih | ((Dodana vrednost / (Število zaposlenih na začetku obdobja + število zaposlenih na koncu obdobja) / 2)) x 1000 |
| Kazalnik produktivnosti, ki kaže, koliko vrednosti v povprečju odpade na posameznega zaposlenega v določenem obdobju. | |
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega | ((Kosmati donos iz poslovanja – Stroški blaga, materiala in storitev – Drugi odhodki iz poslovanja) / (Število zaposlenih na začetku obdobja + število zaposlenih na koncu obdobja) / 2)) x 1000 |
| Osnovni ekonomski pokazatelj in osnovno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. | Predstavlja novo ustvarjeno vrednost gospodarske družbe v časovnem obdobja. |
| Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države. | |
| Donosnost prodaje | EBIT / Prihodki od prodaje |
| Kazalnik cenovne politike podjetja in njene zmožnosti nadzora stroškov. | |
| NFD (Neto finančni dolg) | Dolgoročne finančne obveznosti + Kratkoročne finančne obveznosti – Denarna sredstva – kratkoročne finančne naložbe |
| Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti, zmanjšane za likvidna sredstva, s katerimi jih je mogoče poplačati. | |
| Neto finančni dolg na EBITDA | NFD / EBITDA |
| Kazalnik, ki kaže, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev ter ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja ob predpostavki enakega obsega poslovanja in dobičkonosnosti. | |
| ROA (Čista donosnost sredstev) v % | Čisti dobiček poslovnega leta / (Vrednost sredstev na prvi dan obdobja + vrednost sredstev na zadnji dan obdobja) / 2) x 100 |
| Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri upravljanju sredstev, ki jih ima na voljo za ustvarjanje dobička. | |
| ROE (Čista donosnost kapitala) v % | Čisti dobiček poslovnega leta / (Vrednost kapitala na prvi dan obdobja + vrednost kapitala na zadnji dan obdobja) / 2) x 100 |
| Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri ustvarjanju dobička z viri, ki jih zagotavljajo lastniki oziroma delničarji. | |
| Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države. |
V Skupini Telekom Slovenije smo skozi vse leto skrbni do družbenega okolja, v katerem delujemo. Ob zaključku leta še dodatno prispevamo sredstva tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč. Ob razglasitvi pandemije smo z donacijami pomagali starostnikom v domovih za starejše, mladostnikom iz socialno ogroženih okolij, zdravstvenim ustanovam, šolam in številnim drugim.
Starejši so v obdobju omejevanja socialnih stikov še ranljivejši kot sicer, povezanost in možnost komunikacije pa sta še pomembnejši. Tako smo 75 domov za starejše po vsej Sloveniji (možnost smo ponudili vsem domovom za starejše) opremili z mobiteli in oskrbovancem omogočili brezplačne klice in video klice z bližnjimi. Zavedamo se, da sta v izjemnih okoliščinah nasmejan domač obraz in prijazna beseda še prav posebej neprecenljiva.
Ob zaključku leta smo podprli štiri humanitarne organizacije, ki lajšajo osamljenost in pomagajo starejšim, ki živijo sami. Združenju Slovenska Filantropija, društvu Humanitarček, zavodu Zlata mreža in zavodu Sopotniki smo skupno namenili 20.000 evrov.
Tudi v letu 2020 smo sodelovali s Slovenskim združenjem Europa Donna. Oktobra smo v kampanji Modri Fon ozaveščali uporabnice o pomembnosti preventivnih ukrepov in prednostih zdravega in aktivnega življenja ter jih spodbujali k rednemu samopregledovanju dojk tudi z uporabo brezplačne aplikacije Breast Test. Ob zaključku akcije smo skupaj s Samsungom združenju donirali 10.000 evrov za boj proti raku dojk.
Kot prostovoljci se redno vključujemo v humanitarne projekte, s katerimi pomagamo presegati socialne razlike. V letu 2020 je 251 sodelavk in sodelavcev sodelovalo na krvodajalskih akcijah, en sodelavec pa je bil vključen tudi v aktivnosti civilne zaščite.
Med drugim smo pomagali tudi naslednjim organizacijam:
Za sponzorstva in donacije smo v Skupini Telekom Slovenije v letu 2020 namenili 2,2 milijona evrov ali 0,3 % poslovnih prihodkov.
Zaradi pandemije in posledično nezmožnosti izvedbe številnih športnih dogodkov smo del sredstev preusmerili v donacije in s tem smo pomagali številnim najbolj prizadetim.
| Izobraževanje | Šport | Kultura | Humanitarna dejavnost | Drugo |
|---|---|---|---|---|
| 4,0 % | 3,3 % | 77,7 % | 5,9 % | 9,1 % |
V Telekomu Slovenije podpiramo številne izobraževalno-znanstvene projekte, konference in srečanja ter smo pomemben podporni partner projektov in organizacij. V letu 2020 smo izobraževalne ustanove podprli tudi pri izvedbi izobraževanja na daljavo.
Učencem iz socialno ogroženih okolij smo (prek Zavoda RS za šolstvo) donirali 300 mobilnih modemov, ob tem pa tudi brezplačen mobilni prenos podatkov za šolanje na daljavo, več kot 40 šolam in drugim izobraževalnim ustanovam pa smo donirali tudi rabljeno računalniško opremo. Sredstva za nakup tehnične opreme za izobraževanje na daljavo smo donirali tudi IEDC – Poslovni šoli Bled.
Podprli smo tudi naslednje projekte oziroma ustanove:
Na področju kulture podpiramo vsebinsko raznolike in geografsko razpršene prireditve in tudi kulturne dogodke, ki so tudi z našo pomočjo postali nepogrešljiv del slovenske in mednarodne kulturne izraznosti. Med njimi so bili v letu 2020:
Vseskozi podpiramo številne večje ali manjše dogodke, namenjene predvsem otrokom in mladostnikom. Ob tem smo v letu 2020 sponzorsko podprli še:
Ljubno 2020, Zlato lisico 2020, Maraton Franja, Red Bull Goni Pony na Vršič, mednarodni plezalni spektakel Triglav The rock Ljubljana, državno prvenstvo v košarki 3x3.
Družbena odgovornost je usmeritev tudi vseh družb v Skupini Telekom Slovenije. Med sponzorstvi odvisnih družb izpostavljamo IPKO kot pokrovitelja Nogometne zveze Kosovo.
Slovenskim gasilcem smo donirali 20.000 evrov za nadaljnje usposabljanje.
»Pri delovanju enot za zaščito, reševanje in zagotavljanje varnosti, kjer šteje prav vsaka sekunda, je ključna zanesljiva komunikacijska tehnologija, ob tem pa gasilke in gasilci poosebljajo vrednote humanitarnost, prostovoljstvo in solidarnost. Ob prav vsaki naravni ali drugi nesreči brezpogojno dokazujejo, da so tisti, na katere se lahko vedno in povsod zanesemo,« je ob predstavitvi omrežja pete mobilne generacije poudaril Tomaž Jontes, član uprave Telekoma Slovenije za prodajo in marketing.
Tomaž Jontes je v imenu Telekoma Slovenije predsedniku Gasilske zveze Slovenije Janku Cerkveniku in poveljniku Franciju Petku ob tem predal donacijo v višini 20.000 evrov, ki jo bo Gasilska zveza Slovenije namenila za nadaljnje usposabljanje gasilcev. Gasilci so namreč priče mnogih tragedij, ki pa bi bile brez njihove požrtvovalnosti in predanosti še veliko večje.
| 6,2 milijona | iz danih računov | 0,57 % | Delež reklamacij |
|---|---|---|---|
| 48 | GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 | 49 | Podatki so prikazani za redno izdane TK račune (brez izrednih računov in dobropisov). |
| 50 | GRI GS 102-43, 102-44 | 5.451 | klicev z videoidentifikacijo |
| 565.518 | prejetih klicev | 161.620 | odgovorjenih e-sporočil |
Potem ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija, smo vsem naročnikom fiksnih paketov brezplačno nadgradili TV-programske sheme z otroškimi, dokumentarnimi, poljudnoznanstvenimi, filmskimi in športnimi vsebinami. Naročnikom mobilnih paketov smo ob množičnem prehodu na delo in šolanje na daljavo v marcu najprej podarili 5 GB prenosa podatkov, nato pa jim tudi ponastavili količine prenosa podatkov. To pomeni, da smo naročnikom podarili do takrat v marcu porabljene količine prenosa podatkov in stanje vrnil na prvi dan v marcu.
Poleg tega smo jim omogočili tudi brezplačno spremembo mobilnega paketa, ob nakupu izbranih mobitelov pa smo v sodelovanju z različnimi ponudniki ves čas omogočali najrazličnejše ugodnosti (brezplačni obroki, popust na mesečno naročnino za določeno obdobje).
Moj Telekom je v tem obdobju še okrepil vlogo digitalnega središča za nadzor in upravljanje storitev Telekoma Slovenije, dostop do storitev pa smo omogočili tudi prek storitve videoidentifikacije. Za tehnično podporo uporabnikom smo vzpostavili digitalnega svetovalca Maksa, ki je razbremenil svetovalce na podpornih stičnih točkah in predvsem pripomogel k hitrejši rešitvi tehničnih izzivov uporabnikov.
Poslovnim uporabnikom smo zagotovili nove rešitve za poslovanje na daljavo, z novim spletnim mestom Moja prijava (https://mojaprijava.si) pa vzpostavili enotno, varno in enostavno e-identiteto znotraj digitalnega ekosistema.
V letu 2020 smo imeli na področju tehnične podpore uporabnikom rekordno število stikov. Pri tem smo zabeležili več klicev na temo pomoči in podpore pri uporabi storitev, medtem ko je bilo klicev zaradi storitvenih napak manj kot v letu 2019. Uspešnost takojšnjega javljanja je bila 7 % boljša kot leto prej. Povprečno trajanje javljanja se je zmanjšalo. Povprečen čas pogovorov se je zaradi specifičnih vsebin in načina dela v primerjavi z letom 2019 nekoliko podaljšal. Ob tem je bilo več aktivnosti tudi na drugih kanalih (e-sporočila, SMS-sporočila, spletni pogovor, spletna prijava); v prihodnje pričakujemo še več interakcij uporabnikov prek digitalnega svetovalca Maksa.
Vseskozi ustvarjamo skrbno in okolju prijazno družbo, tudi s postopnim ukinjanjem papirnatega poslovanja. V skrbi za okolje tako izvajamo številne spodbude in aktivnosti, s katerimi uporabnike spodbujamo, da se namesto tiskanega računa odločijo za e-račun. V letu 2020 smo tako povečali število računov v eni izmed elektronskih oblik. Med vsemi izdanimi računi se je delež e-računov povečal na 25 %. V letu 2020 smo (brez izrednih računov in dobropisov) skupno izdali 6,2 milijona računov za telekomunikacijske storitve. Uporabniki so reklamirali 0,57 % vseh izdanih računov.
Pri uporabnikih posebno pozornost namenjamo varni rabi komunikacijskih storitev, pri tem pa poseben poudarek namenjamo ozaveščanju staršev oziroma skrbnikov, otrok in mladostnikov. Skozi vse leto smo gradili povezanost z uporabniki, z zagotavljanjem zanesljivih, varnih in kakovostnih storitev pa utrjevali zaupanje.
Da bi zagotovili pogoje za nemoteno šolanje na daljavo, smo prek Zavoda RS za šolstvo za mlade iz socialno šibkejših okolij donirali 300 modemov in jim do avgusta 2021 zagotovili neomejen mobilni prenos podatkov. Izobraževalnim ustanovam smo donirali tudi 268 kosov rabljene računalniške opreme. Ker je skozi velik del leta šolanje in delo potekalo na daljavo, smo naročnikom fiksnih paketov povečali hitrost interneta.
S storitvijo Otroški park v okviru platforme NEO otrokom zagotavljamo območje brezskrbnosti, saj starši oziroma skrbniki v Otroškem parku enostavno otroku omogočijo le ogled tistih vsebin, ki so primerne njegovi starosti. Vsebine Da Vinci Kids smo najmlajšim zagotovili tudi v okviru platforme NEO; Da Vinci Kids otrokom v slovenščini na humoren in zanimiv način približa znanost, matematiko, tehnologijo, zgodovino, kulturo, naravo in šport.
Za odgovorno uporabo mobilnih naprav je na voljo mobilna aplikacija Kaspersky Save Kids, ki staršem omogoča, da otrokom po potrebi omejijo uporabo interneta in storitev. V začetku leta smo skupaj z Minicity Ljubljana otrokom predstavili poklice znotraj telekomunikacij in internetni kotiček, v katerem smo jih spodbujali k odgovorni in varni uporabi interneta. Marca smo svoje aktivnosti prenesli v virtualno okolje. Objavljali smo nasvete za varno rabo interneta ter nadaljevali izvajanje projekta Moja prva pogodba, ki staršem in otrokom omogoča sklenitev dogovora o uporabi mobilnih naprav.
interneta in mobilnih naprav. Igro smo letos podarili otrokom tudi v okviru nagradnih iger in družbeno-odgovornih aktivnosti.
V Telekomovih centrih in na naših spletnih straneh v rubriki Nasveti za varno rabo mobilnih naprav in storitev uporabnikom svetujemo glede varne rabe sodobnih komunikacijskih naprav in storitev. V letu 2020 smo na to temo izvedli tudi več izobraževanj za zaposlene v prodaji. Uporabniki lahko naprave dodatno zaščitijo z varnostno zaščito Kaspersky, ki je na voljo v naši ponudbi in ki omogoča starševski nadzor, zaščito identitete in varno spletno brskanje. Na voljo imamo tudi storitev Varen splet, s katero si uporabnik zaščiti podatkovni promet in upravljanje vseh naprav v svojem omrežju.
Kot družbeno odgovorno podjetje prilagojeno ponudbo omogočamo tudi ranljivim skupinam uporabnikov. Za upokojence imamo na voljo ugodnejše mobilne pakete, v letu 2020 smo fiksno ponudbo dopolnili s paketom Ugodni, ki za ugodno ceno ponuja zanesljiv internet, televizijo in fiksni telefonski priključek. Namenjen je cenovno občutljivim porabnikom, ki potrebujejo osnovno povezavo, televizijo pa spremljajo linearno.
Cenovno ugodne storitve imamo na voljo tudi za invalide, nakup terminalske opreme omogočamo po nabavni ceni, objavljen imamo seznam javnih telefonskih govorilnic in terminalov, dostopnih z invalidskim vozičkom. Invalidom omogočamo prednostno priključitev v javno komunikacijsko omrežje in odpravo napak, dostop do storitve v sili za gluhe in naglušne. Z veljavnim potrdilom o statusu invalida lahko pri mesečni naročnini na fiksne pakete uveljavljajo popust v višini 2 evra.
Za gluhe in naglušne imamo v ponudbi paket Gluhi A, ki omogoča brezskrbno komunikacijo. Prostovoljna društva za zaščito in reševanje imajo na voljo paket mobilnih storitev brez naročnine. Člani društev oziroma sindikatov gasilcev in policistov ter njihovi ožji družinski člani lahko izkoristijo popust na mesečno naročnino mobilnega paketa.
Starejšim in njihovim svojcem omogočamo storitev E-oskrba za varnejše bivanje na domu. Storitev socialnega servisa E-oskrba se je že večkrat izkazala za ključno pri reševanju življenj, saj zagotavlja stalno (24/7) povezavo z asistenčnim centrom. Klic lahko uporabnik sproži sam, kadar potrebuje pomoč. V dom uporabnika se lahko namesti senzorska oprema, ki zazna padec oziroma nenadne spremembe v gibanju in obvesti asistenčni center. Storitev izvajamo tudi v okviru projekta Varni in povezani na domu zaenkrat skupaj s 36 slovenskimi občinami, ki storitev E-oskrba občanom subvencionirajo ali pa jim jo v celoti omogočajo brezplačno. Projekt izvajamo v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije.
pokrivamo 32,44 % prebivalstva, z LTE/4G+ več kot 87 % prebivalstva, z omrežjem LTE/4G pa 97 % prebivalstva. Uporabnikom je na območjih, kjer vzpostavitev fiksnega priključka ni mogoča, na voljo mobilni signal LTE/4G, fiksne storitve zagotavljamo prek mobilnega omrežja. Pospešeno gradimo najsodobnejše optično omrežje, na katerega omogočamo priklop že prek 370.000 gospodinjstvom v Sloveniji.
| 2G/GSM | 3G / UMTS | 4G/LTE | 5G |
|---|---|---|---|
| 99,74 % | več kot 93 % | 96,64 % | 32,44 % |
K preseganju digitalnega razslojevanja s širitvijo pokritosti mobilnega omrežja z novimi lokacijami baznih postaj in nadgradnjo obstoječih s tehnologijami LTE/4G v svojem okolju prispeva tudi IPKO na Kosovu. V decembru 2020 je bil dosežen dogovor z Ministrstvom za gospodarstvo in razvoj o 80-odsotnem financiranju.
| 90,6 % | nedoločen čas |
|---|---|
| 9,4 % | določen čas |
| fluktuacija | 5,77 % |
| 97,9 % | polni delovni čas |
| 2,1 % | krajši delovni čas |
| 98,3 % | po kolektivni pogobi |
| 1,7 % | izven kolektivne pogobe |
| 171 | prihodov |
| 208 | odhodov |
| 67,1 % | moški |
| 32,9 % | ženske |
| 3.392 | vseh zaposlenih v skupini |
projekta posodobitve strojne in programske opreme petih lokacij 2G/4G, ki bo omogočal tudi nadgradnjo na tehnologijo 5G v letu 2021. IPKO posodablja tudi lokacije v mestnih središčih in obstoječo opremo seli na ruralna območja.
| 2G | 3G | 4G |
|---|---|---|
| 99,2 % | 91,0 % | 87,9 % |
V Skupini Telekom Slovenije si prizadevamo za spodbudno in prijazno delovno okolje, odprto za inovativnost in sodelovanje. Pri tem skrbimo za kontinuirano izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na različnih področjih ter uvajamo inovativne pristope za opolnomočenje zaposlenih. Aktivno delujemo na področju promocije zdravja in preprečevanja izgorelosti, nadgrajujemo sisteme za nagrajevanje in motiviranje zaposlenih ter izvajamo številne aktivnosti za krepitev blagovne znamke delodajalca.
se zavzemamo za strpnost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Spodbujamo pošteno in etično ravnanje ter poslovanje, skladno z veljavno zakonodajo. Zavračamo vse oblike posredne ali neposredne diskriminacije, kar opredeljujejo interni akti družb. Posamezne družbe v skupini imajo za ugotavljanje morebitne diskriminacije in ukrepanje v tovrstnih primerih ustrezne mehanizme. Tako kot v predhodnih letih tudi v letu 2020 v nobeni od družb Skupine Telekom Slovenije nismo imeli pritožbe zaradi diskriminacije.
Ob zaključku leta je bilo v Skupini Telekom Slovenije skupno 3.392 zaposlenih, od tega 2.864 v Sloveniji. Skupno število se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 1,1 %, predvsem zaradi prodaje družbe Planet TV, prenehanja delovnih razmerij iz poslovnega razloga ter upokojitev v družbah Telekom Slovenije, GVO in IPKO. V Skupini Telekom Slovenije je fluktuacija znašala 5,77 % in se je v primerjavi s prejšnjim letom zvišala za 0,37 odstotne točke.
| Stanje na 31. 12. | 2020 | 2019 | 2018 | Sprememba v letu 2020 | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|---|---|
| SLOVENIJA | 2.864 | 2.901 | 2.903 | -37 | 99 |
| Telekom Slovenije | 2.165 | 2.182 | 2.196 | -17 | 99 |
| Druge družbe v Sloveniji | 699 | 720 | 707 | -20 | 97 |
| Planet TV | 0 | 42 | 44 | -42 | 0 |
| TSmedia | 58 | 55 | 56 | 3 | 105 |
| Avtenta | 46 | 40 | 43 | 6 | 115 |
| GVO | 462 | 444 | 431 | 18 | 104 |
| Soline | 89 | 95 | 92 | -6 | 94 |
| TSinpo | 44 | 43 | 41 | 1 | 102 |
| JUGOVZHODNA EVROPA | 528 | 528 | 627 | 0 | 100 |
| IPKO – Kosovo | 528 | 528 | 528 | 0 | 100 |
| Blicnet – BiH | 0 | 0 | 99 | 0 | 0 |
| SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE | 3.392 | 3.429 | 3.530 | -37 | 99 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Druge družbe v Sloveniji | Jugovzhodna Evropa – IPKO | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Starostni razred | Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi | |
| 18–30 | 97 | 34 | 28 | 5 | 46 | 27 | 23 | 2 | |
| 31–40 | 48 | 77 | 24 | 15 | 18 | 40 | 6 | 22 | |
| 41–50 | 18 | 51 | 5 | 28 | 13 | 20 | 0 | 3 | |
| 51–60 | 8 | 40 | 2 | 25 | 6 | 14 | 0 | 1 | |
| 61–65 | 0 | 6 | 0 | 3 | 0 | 2 | 0 | 1 | |
| Skupaj | 171 | 208 | 59 | 76 | 83 | 103 | 29 | 29 |
60 GRI GS 102-8
| nedoločen čas | določen čas |
|---|---|
| 33 % | 9 % |
| 91 % | 67 % |
Povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije je 45,7 leta. V družbi IPKO je s 35,8 leta najnižja, najvišja pa v družbi TSinpo z 52,1 leta. Z aktivno politiko zaposlovanja jo je uspelo znižati družbi GVO, kjer znaša 40 let.
Pogodbo na podlagi kolektivne pogodbe ima 98,3 % zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, kar je približno enak delež kot v predhodnem letu (98,2 %). Preostalih 1,7 % zaposlenih ima pogodbe zunaj sistema kolektivne pogodbe, to so predvsem vodstveni delavci.
Pogodbo za nedoločen čas ima 90,6 % zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, v Telekomu Slovenije 98,7 % zaposlenih, v drugih družbah v Sloveniji 87,3 %, v družbi IPKO na Kosovu pa 61,7 %. V Sloveniji so za določen čas zaposleni predvsem sodelavci zaradi začasno povečanega obsega dela, na Kosovu pa je tovrstnih zaposlenih več, kar je pokazatelj lokalne zakonodaje in politike zaposlovanja družbe. Na ravni skupine je večina, 98 % zaposlitev, za polni delovni čas, 2 % pa za skrajšani delovni čas.
V letu 2020 je bilo v Skupini Telekom Slovenije 67,1 % vseh zaposlenih moških, 32,9 % pa žensk. V Sloveniji prevladuje moška populacija, v družbi IPKO pa je razmerje v prid moških nekoliko nižje (56,6 %).
To razmerje se razlikuje po posameznih družbah glede na dejavnost. Vsi zaposleni v Skupini Telekom Slovenije so ob upokojitvi upravičeni do odpravnine skladno z veljavno pozitivno zakonodajo in določili kolektivne pogodbe, kjer je ta v veljavi. Za zaposlene pred upokojitvijo izvajamo aktivnosti v sklopu medgeneracijskega sodelovanja in ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vključeni pa so tudi v redne programe izobraževanj in usposabljanj.
Na ravni Skupine Telekom Slovenije ima največji delež (35,1 %) zaposlenih VII. stopnjo izobrazbe. Sledijo zaposleni s V. stopnjo izobrazbe (30,1 %) in s VI. stopnjo (20,8 %). V skupini imamo 161 zaposlenih z znanstvenim magisterijem ali doktoratom (4,7 % zaposlenih).
62 GRI GS 102-41
63 GRI GS 102-8
64 GRI GS 102-8
65 GRI GS 405-1
66 GRI GS 404-2
V letu 2020 je začasno povečan obseg dela družba reševala tudi z zaposlovanjem invalidov s trga dela, in sicer z zaposlitvijo za določen čas. Družba s 44 zaposlenimi nadaljuje izvajanje programa zaposlitvene rehabilitacije. V sodelovanju z zunanjimi pooblaščenimi organizacijami in ob pomoči lastne mentorske ekipe TSinpo sodelavce z omejitvami pri delu usposobi za njim prilagojeno delo. S tem se v širši družbeni skupnosti povečuje zaposljivost invalidov in odpirajo možnosti nadgradnje njihove poklicne poti.
V Skupini Telekom Slovenije je zaposlenih 100 invalidov različnih kategorij, od tega jih 50 % dela polni delovni čas. Družbi Telekom Slovenije in GVO redno presegata zakonsko določeno kvoto zaposlovanja invalidov, kar je rezultat naših prizadevanj za omogočanje nadaljnje redne zaposlitve sodelavcem z omejitvami pri delu zaradi invalidnosti. Kvota za informacijsko in komunikacijsko dejavnost znaša 2 %, za gradbeništvo pa 3 %. Družbi sta bili zato upravičeni do nagrade, ki znaša 20 % minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Družbe v tujini tovrstnega sistema nagrad nimajo.
Najsodobnejše storitve ter nove poslovne priložnosti lahko razvijamo le z ekipo vrhunskih strokovnjakov, strokovnim znanjem, s skupnimi vrednotami in cilji. Zato veliko pozornosti namenjamo krepitvi kompetenc in pridobivanju novih znanj zaposlenih, ki jih prenašamo v vsakodnevno delo. S stalnim načrtnim izobraževanjem, upravljanjem znanja in njegovim prenosom zagotavljamo rast in razvoj družbe in zaposlenih. Program izobraževanj vsako leto nadgrajujemo z novimi in aktualnimi vsebinami.
Izobraževanja zaposlenih v Telekomu Slovenije izvajamo skladno z letnimi načrti, opredeljuje pa jih Pravilnik o izobraževanju. Načrt razvoja in izobraževanja zaposlenih se pripravi vsako leto ob letnih razvojnih pogovorih, pri tem pa se izhaja iz Programa izobraževanj. Pri načrtovanju opredelimo namen in cilje izobraževanj, ki izhajajo iz ciljev organizacije. Cilji so jasni in merljivi, kar je bistveno za spremljanje učinkovitosti izobraževanj.
Kljub pandemiji COVID-19 smo nadaljevali naše projekte in načrtovana izobraževanja. Pri tem so bila v letu 2020 večinoma vsa mednarodna in domača eksterna izobraževanja, načrtovana v živo, odpovedana oziroma prestavljena v virtualna okolja. Tudi interno smo delavnice, ki smo jih prvotno načrtovali za izvedbo v učilnicah, izpeljali virtualno – v obliki spletnih seminarjev, odziv zaposlenih pa je bil nad pričakovanim. Veliko zanimanje je bilo za strokovne vsebine in za mehke veščine, delavnice za obvladovanje stresa, vzdržljivost na delovnem mestu, delo od doma ipd.
Organizirali smo usposabljanje za skoraj 40 internih predavateljev in jim pomagali vsebine pripraviti v virtualni obliki. Zaposleni so v obstoječih razmerah z navdušenjem sprejeli tak način učenja, predvsem zaradi prostorskega in časovnega vidika.
Učinke izobraževanj začnemo meriti že v fazi izvedbe, in sicer z merjenjem zadovoljstva udeležencev. Oceno izvedbe izobraževanj in informacije o njihovi koristnosti pridobimo z elektronskimi anketnimi vprašalniki. S coachingi, mentorstvom na delovnem mestu in fokusnimi skupinami merimo usvojena znanja in vedenja.
— TRAJNOSTNI RAZVOJ SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE
POSLOVNO POROČILO OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ RAČUNOVODSKO POROČILO TRŽENJE IN PRODAJA
letu 2020 izvedena anketa sodelavk in sodelavcev je pokazala, da so za krajša izobraževanja primerne
67 SDG 1
68 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
69 GRI GS 404-1
70 GRI GS 404-1
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2020 | 2019 | 2018 | Indeks 20/19 | 2020 | 2019 | 2018 | Indeks 20/19 | |
| Število udeležencev izobraževanj | 3.085 | 3.150 | 3.286 | 98 | 2.170 | 2.205 | 2.460 | 98 |
| Število ur izobraževanja | 63.069 | 91.368 | 92.821 | 69 | 54.635 | 75.131 | 79.241 | 73 |
| Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje | 91% | 92% | 93% | 99 | 100%* | 101%* | 112%* | 99 |
| Število ur izobraževanja na zaposlenega | 18,6 | 26,6 | 26,3 | 70 | 25,2 | 34,4 | 36,1 | 73 |
Zaradi pandemije COVID-19 smo v Skupini Telekom Slovenije opravili 31 % manj ur izobraževanj, v Telekomu Slovenije pa 27 % ur manj kot v letu 2019. Od skupnega števila ur izobraževanj smo 47 % ur izvedli na daljavo, 41 % ur izobraževanj s klasičnimi delavnicami in 12 % ur z e-tečaji v okviru učnega e-portala Znam!. Interni predavatelji so izvedli 39 % ur izobraževanj oziroma 57 % vseh izobraževanj.
V Telekomu Slovenije je bilo v izobraževanje vključeno 65 % moških in 35 % žensk, kar ustreza razmerju zaposlenih po spolu, saj pri izobraževanjih izhajamo iz potreb delovnega mesta in ne razlikujemo med spoloma. V Skupini Telekom Slovenije je bilo v izobraževanje vključeno 70 % moških in 30 % žensk.
Tako v Skupini Telekom Slovenije kot v Telekomu Slovenije so se po številu ur največ izobraževali zaposleni iz tehnike in prodaje, saj so prva stična točka z našimi uporabniki. Povečan indeks je v kategoriji Drugi, kjer so vsa izobraževanja s področja razvoja osebnih in timskih potencialov, uvajalni program za novozaposlene in trende prihodnosti. Od skupnih 63.069 ur izobraževanj je bilo za zaposlene na tehničnem in prodajnem področju izvedenih 66,7 % oziroma 42.096 ur.
Največji, 28-odstotni delež izobraževanj v Skupini Telekom Slovenije, je bil s področja varnosti in zdravja pri delu. V Telekomu Slovenije smo v okviru projekta Živijo, stres! izobraževali in ozaveščali o obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti. Obvladovanju in upravljanju stresa smo namenili 1.530 ur izobraževanj. 674 ur smo namenili ukrepom in zagotavljanju varnega dela v času povečanega števila obolenj s COVID-19.
Opravili smo tudi e-tečaje o informacijski varnosti, neprekinjenem poslovanju oziroma ravnanju zaposlenih ob izrednem dogodku, varovanju tajnih podatkov, socialnem inženiringu in prepoznavanju nevarnosti, ki nam pretijo, ter obnovili poznavanje Etičnega kodeksa Telekoma Slovenije.
Kot telekomunikacijski operater razpolagamo z različnimi osebnimi in zaupnimi podatki, ki smo jih dolžni skrbno varovati. S tega področja smo v Telekomu Slovenije v letu 2020 opravili 261 ur izobraževanj, na katerih smo predstavili osnove varstva osebnih podatkov, načine njihove zakonite obdelave, izboljšali smo poznavanje pravil o varstvu in obdelavi osebnih podatkov ter povečali ozaveščenost zaposlenih.
| 22,7 % | 11,6 % | 9,5 % | 5,3 % | 2,1 % | 1,6 % | 0,8 % | 0,4 % | 0,1 % | 28,0 % | 10,2 % | 7,7 % |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Zaposleni se stalno izobražujejo tudi na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter zakonodaje, regulative in pravnega področja.
V Telekomu Slovenije imamo portal za e-izobraževanje, ki smo ga poimenovali Znam!. Portal podpira hitro učenje ter izdelavo gradiv različnih obsegov in zahtevnosti, predvsem pa izvedbo zanimivih krajših tečajev. Najnovejša znanja so tako hitro dostopna vsem zaposlenim v Telekomu Slovenije ter tudi v družbah TSmedia, Avtenta in TSinpo, pa tudi našim pooblaščenim prodajalcem.
Na učnem e-portalu Znam! je bilo v letu 2020 objavljenih 148 e-tečajev, kar predstavlja 29 % vseh izobraževanj v Telekomu Slovenije.
Cilj: strukturiran, povezan in načrtovan prenos znanj.
Z naprednim izobraževalno-razvojnim programom S.M.A.R.T želimo zagotoviti odličnost uporabniške izkušnje na vseh najpomembnejših točkah stika z uporabniki naših storitev. S programom gradimo štiri ključne elemente ob stiku z uporabniki: enoten pristop, dvig vrednot, razvoj kompetenc in timsko delo.
V letu 2020 smo aktivnosti programa S.M.A.R.T. širili na področje tehnične pomoči uporabnikom, kjer smo prav tako najprej opredelili cilje in želena vedenja pri svetovalcih ter pripravili digitalni priročnik odličnosti uporabniške izkušnje. Vsi svetovalci so se udeležili izobraževanj in delavnic za izboljšanje želenih vedenj, hkrati pa smo identificirali dodatnih šest zaposlenih, ki bodo del delovnega časa namenili razvoju in opolnomočenju sodelavcev za doseganje vrhunske uporabniške odličnosti.
študijske obveznosti. Konec leta 2020 je imelo pogodbo za pridobitev višje stopnje izobrazbe sklenjeno 45 zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, od tega 40 v Telekomu Slovenije, v družbi GVO štirje, v družbi Avtenta pa en zaposleni.
V letu 2020 smo intenzivno nadgrajevali znamko delodajalca. Naša obljuba – Soustvarjajmo digitalno prihodnost Slovenije – temelji na znanju in razvoju. Ključno besedo #povezani smo dodali korporativnemu logotipu, ki je prepoznaven tako v interni kot zunanji javnosti. Telekom Slovenije se uvršča med najuglednejše delodajalce v Sloveniji.
V letu 2020 smo zasnovali Kompetenčni center za prenos znanj. Njegov namen je pospeševanje internega prenosa znanja in s tem zagotavljanje razvoja in rasti tako zaposlenih kot podjetja. Kompetenčni center ima štiri stebre, v okviru vsakega razvijamo prilagojene razvojno-izobraževalne programe, ki ambasadorjem znanja omogočajo razvoj potrebnih veščin, lasten razvoj, medsebojno povezovanje in izmenjavo izkušenj.
Naši zaposleni so zakladnica znanja in izkušenj, zato je pomembno ohranjanje tega v družbi in spodbujanje prenosa med zaposlenimi. Še zlasti to velja za ključno strokovno znanje, ki podjetju zagotavlja konkurenčno prednost in ga je težko oziroma nemogoče dobiti na trgu. Načrten razvoj, ohranjanje in nadgradnjo ključnih znanj zagotavljamo z enotnim mentorskim sistemom. V tem okviru evidentiramo strokovna in ključna znanja ter njihove nosilce, ki jih v mentorskem procesu prenašajo na prevzemnike znanj – naslednike, novozaposlene, sodelavce, ki spreminjajo svoje področje dela, ali sodelavce, ki se po daljši odsotnosti ponovno vračajo na delovno mesto, dijake in študente na strokovni praksi ali na študentskem delu ter štipendiste. V letu 2020 smo mentorski proces digitalizirali, mentorje pa usposobili za mentoriranje na daljavo.
Posameznike, ki nadpovprečno prispevajo k doseganju ciljev podjetja (posebni delovni dosežki), imajo visoko razvite kompetence ali potencial in so motivirani za nadaljnji razvoj, vključujemo v sistem ključnih in perspektivnih kadrov Telekoma Slovenije. Delimo jih na:
Gre za kontinuiran proces, v katerem identificiramo ključne in perspektivne zaposlene, z načrtnim izobraževanjem razvijamo njihove potenciale, vzgajamo naslednike in se zavzemamo, da jih v podjetju zadržimo. Po sprejeti metodologiji je 8,9 % zaposlenih opredeljenih kot ključnih in perspektivnih. V sodelovanju z vodji zanje pripravimo individualne razvojne načrte za pridobivanje ustreznih strokovnih znanj in želenih kompetenc.
za zaposlitev. Kljub izrednim okoliščinam smo v Telekomu Slovenije v letu 2020 omogočili praktično usposabljanje z delom in izobraževanje 60 dijakom in študentom. V Telekomu Slovenije že tretje leto zapored podeljujemo tudi kadrovske štipendije. Za šolsko leto 2019/2020 smo podelili devet kadrovskih štipendij. Zaposlili smo dva štipendista, aktivnih imamo 24 štipendistov.
Ukrepi za ravnanje s starejšimi zaposlenimi in medgeneracijsko sodelovanje so pomemben del strategije upravljanja s kadri 2021–2025 ter so naš odziv na demografske izzive sedanjosti in prihodnosti. Povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije je 45,7 leta. Ukrepi so usmerjeni v krepitev kompetenc, povezanih z vrednotami družbe in štirimi strateškimi stebri. Njihov namen je poiskati celovite rešitve za zmanjševanje tveganj zaradi staranja zaposlenih, kamor spadajo tudi ozaveščanje o pomenu zdravega načina življenja in aktivne skrbi za zdravje in vseživljenjsko učenje. Gre za ukrepe na naslednjih področjih: promocija in ozaveščanje, varovanje zdravja, ergonomija in delovno okolje, delovni čas in narava dela, karierni in osebni razvoj, usposabljanje za dvig kompetenc in medgeneracijsko sodelovanje. Prednostno so bili ukrepi pripravljeni za sodelavce, starejše od 50 let, a so namenjeni prav vsem zaposlenim. Zavedamo se pomena prenosa znanja in vseživljenjskega učenja, zato te procese spodbujamo pri vseh zaposlenih, še zlasti pri starejših. Starejši zaposleni so zakladnica znanja in izkušenj, zato sta pri njih pomembna spodbujanje inovativnosti ter interni prenos znanja in izkušenj sodelavcem in naslednikom.
Ozaveščanje o pomenu obvladovanja stresa in preprečevanja izgorelosti izvajamo v okviru aktivnosti Živijo, stres!. V letu 2020 smo nadaljevali izvedbo predavanj in delavnic različnih strokovnjakov s področij psihologije, skupinske (timske) dinamike, ortopedije in antropologije. Poučili smo se, kako se obvarovati pred stresom in tudi o tehnikah samomasaže. Ozaveščanje zaposlenih smo nadaljevali tudi v okviru rednih izobraževalnih delavnic in s spodbujanjem aktivnih premorov med delovnim časom ter telesne vadbe in športnih dejavnosti, tudi prek lastne mobilne aplikacije FIT.SI. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 smo začasno prenehali izvajati masaže in vadbo na delovnem mestu, smo pa dvakrat tedensko zagotovili možnost pogovora s psihologom prek Modrega telefona, sicer možnost pogovora omogočamo enkrat na teden. Koristne informacije in nasveti s področja zdravega življenjskega sloga so zaposlenim na voljo tudi na posebnem intranetnem portalu.
na podlagi vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov, 13.
plačo izplačujemo glede na poslovne rezultate, božičnico izplačujemo v višini 70 % povprečne plače v Republiki Sloveniji, nekatere družbe pa, ob upoštevanju poslovnih rezultatov, izplačujejo tudi nižjo božičnico, stimulacijo ali nagrade za izjemne uspehe. Individualno nagrajevanje je odvisno od ocene doseganja postavljenih osebnih ciljev (stimulacija) in se izplača dvakrat letno.
zaposlenih izhajajo tudi iz naše dejavnosti (popust v E-trgovini, darilni bon Soline, oddih v Hotelu Tisa ipd.). Zaposlenim ob tem ponujamo tudi druge ugodnosti, kot so dodatni zdravstveni pregledi, vplačilo v drugi pokojninski steber, preventivno zdravljenje, fleksibilen delovni čas.
Zaposleni za nedoločen in določen čas imajo enake ugodnosti, razen pri plačevanju premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ga novozaposlenim omogočimo po enem letu zaposlitve. Premijo po prvem letu delovnega razmerja plačujemo zaposlenim v družbah Telekom Slovenije (97 % zaposlenih), GVO (92 % zaposlenih), TSmedia (96 %), Avtenta (100 %) in TSinpo (100 %).
Zaposleni v Sloveniji ob upokojitvi prejmejo odpravnino, in sicer skladno s kolektivno pogodbo. Na Kosovu IPKO zaposlenim plačuje obvezne prispevke za pokojninsko zavarovanje v skladu z lokalno zakonodajo, premij za dodatno pokojninsko zavarovanje pa ne.
V Skupini Telekom Slovenije osnovna plača zaposlenega ni odvisna od spola, lokacije ali dejavnosti, temveč je enaka vrednosti plačnega razreda delovnega mesta, za katero je zaposleni sklenil pogodbo o zaposlitvi. Zaposleni v družbah v Sloveniji imajo višjo najnižjo plačo, kot je določena minimalna plača v Sloveniji. V družbi IPKO imajo zaposleni prav tako višjo plačo (indeks 216).
V Telekomu Slovenije se zavedamo potrebe po krepitvi znamke delodajalca tudi med mladimi in potrebe po novih strokovnih znanjih, zato aktivno sodelujemo s fakultetami in srednjimi šolami. Že dolga leta smo partner univerzitetnega študijskega programa Multimedija, ki se izvaja na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, tesno sodelujemo tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
V letu 2020 smo okrepili tudi sodelovanje z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, saj nam je pomembno, da nas mladi kot potencialnega delodajalca prepoznavajo tudi na drugih izobraževalnih področjih, pomembnih za dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo.
Na področju izobraževanja zaposlenih in e-izobraževanja sodelujemo z Laboratorijem za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko (LTFE) Univerze v Ljubljani in s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Prav tako sodelujemo s Šolskim centrom za pošto, ekonomijo in telekomunikacije. Družba IPKO na različne načine vključuje študente z univerz na Kosovu, kot so American University in Dardania University.
Merjenje organizacijske vitalnosti, ki vključuje organizacijsko klimo, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih, izvajamo vsaki dve leti. Naslednjo meritev bomo izvedli v letu 2021.
Ocenjevalne razgovore izvajamo dvakrat letno za vse zaposlene v Telekomu Slovenije po kolektivni pogodbi in individualni pogodbi, ki niso direktorji na prvem in drugem nivoju, za slednje jih izvajamo enkrat letno. V večini drugih odvisnih družb pogovori potekajo enkrat na leto. Ocena delovne uspešnosti je sestavljena iz ocene doseganja ciljev in ocene kompetenc. Ob začetku leta v okviru razvojnega pogovora pripravimo tudi načrt izobraževanj za vsakega zaposlenega v prihajajočem letu.
V večini družb v Sloveniji so bili v letu 2020 ocenjevalno-razvojni pogovori opravljeni z vsemi zaposlenimi, razen s tistimi, ki so dlje odsotni zaradi bolezni ali starševskega dopusta, z novozaposlenimi in prerazporejenimi zaposlenimi ter z zaposlenimi v postopku prenehanja delovnega razmerja.
Sodelavce vseskozi spodbujamo k deljenju idej in razvoju inovacij, predvsem z objavami na intranetu ter z organizacijo posebnih delavnic in dogodkov. Za zbiranje idej imamo vzpostavljen digitalni nabiralnik idej – Brihta, v katerega zaposleni oddajajo svoje ideje, vzpostavljen je ustaljen postopek in celovit pregled od oddaje predloga do njegove morebitne realizacije oziroma povratne informacije. Za koristno idejo so zaposleni nagrajeni s praktično nagrado. Ideje, ki postanejo inovacije z večjo dodano vrednostjo, so lahko tudi denarno nagrajene.
Možnost oddaje predlogov za izboljšave, ideje in inovacije na posameznih področjih imajo tudi v družbah Avtenta, TSmedia in GVO. V družbi IPKO predloge zbirajo z razpisom, v okviru katerega so najboljši tudi nagrajeni.
Konstruktivno sodelujemo s sveti delavcev Telekoma Slovenije, GVO in TSmedie ter skrbimo za stalni socialni dialog s sindikalnimi zaupniki (informiranje, skupna posvetovanja, podajanje soglasij) skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
V letu 2020 se je Svet delavcev Telekoma Slovenije sestal na sedmih rednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Večina rednih sej je potekala v virtualnem okolju. Največ pobud in vprašanj zaposlenih ter njihovih predstavnikov je bilo predloženih v zvezi s pandemijo COVID-19, poslovanjem družbe in kadrovsko politiko, o čemer so redno poročali člani uprave in direktorica Upravljanja s kadri in splošnih zadev.
V nadzornem svetu Telekoma Slovenije so tudi trije predstavniki zaposlenih, ki zaposlene oziroma njihove predstavnike redno obveščajo o aktivnostih, skladno z veljavno zakonodajo.
V Skupini Telekom Slovenije različno podporo zaposlenim ponujamo tudi pri prostočasnih dejavnostih, posebno skrbni pa smo do otrok zaposlenih in upokojencev. Pripravljamo srečanja z zaposlenimi, obdarimo prvošolčke in novorojenčke zaposlenih, organiziramo počitniška varstva za otroke zaposlenih, podpiramo klube upokojencev Telekoma Slovenije itd.
2020 je bilo organizirano le prvenstvo v smučanju, organizirana rekreacija na lokacijah po Sloveniji pa je bila zelo okrnjena. Smo pa zaposlene z video vsebinami spodbujali k vadbi med delovnim časom in prek platforme #vadidoma, ki smo jo razvili na platformi NEO. Prav tako spodbujamo gibanje; razvili smo mobilno aplikacijo, ki smo jo poimenovali FIT.SI.
K razmeroma nizkemu odstotku okuženih v družbi je največ pripomoglo pravočasno sprejemanje ukrepov na ravni družbi, med katerimi je bila tudi hitra odločitev za uvedbo dela na domu za pretežen del zaposlenih, ki jim to omogoča narava dela. Večina okužb in karanten zaposlenih je izvirala iz zunanjega okolja oziroma zasebnega življenja. Zaradi dela na daljavo in drugih ukrepov, ki so bili vsem zaposlenim vsakodnevno transparentno komunicirani s strani Skupine za okrevanje poslovanja, se okužbe znotraj družbe niso širile.
Zaposlenim smo redno zagotavljali potrebno zaščitno opremo: zaščitne maske, razkužila za roke, dezinfekcijske robčke, dezinfekcijska razpršila za razkuževanje delovnih površin, zaščitne rokavice ipd. V primerih okužb zaposlenih ali potencialnih stikov zaposlenih z okuženimi.
Zaradi pandemije COVID-19 je bilo leto 2020 na področju varnosti in zdravja pri delu posebej zahtevno. V Skupini Telekom Slovenije smo prednostno, ob upoštevanju navodil strokovnih institucij, zasnovali ukrepe z namenom preprečevanja širjenja okužb, zaposlene ozaveščali o preventivnih aktivnostih v domačem in službenem okolju ter vzpostavili protokol oziroma navodila za zaposlene, kako ravnati v primeru okužbe.
V Skupini Telekom Slovenije smo ves čas pripravljali strokovne odgovore in vzpostavljali ustrezno komunikacijo z vsemi deležniki. Za nujne odhode zaposlenih v tujino smo organizirali možnost testiranj pri strokovnih ustanovah.
Tudi sicer je v Skupini Telekom Slovenije potekalo upravljanje varnosti in zdravja pri delu skladno z zakonodajnimi zahtevami, opredeljenimi za vse zaposlene in vsak segment posebej. V letu 2020 smo izvedli vse ključne ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Opravili smo meritve ekoloških razmer in osvetlitev delovnega okolja na vseh lokacijah, kjer je bilo to potrebno. Identificiranje nevarnosti, povezanih z varnim delom, je potekalo prek rednih usposabljanj s področja varnosti pri delu, prek rednih pregledov lokacij in različnih projektnih skupin.
Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu so skladna z zahtevami zakonodaje in so tako teoretična kot praktična. Izvajamo jih v obliki predavanj, v letu 2020 pa večinoma prek e-izobraževanj. V letu 2020 smo izvedli usposabljanja s področja poškodb pri delu, požarne varnosti, dela na višini in usposabljanja odgovornih oseb za izvajanje evakuacije. Redno smo zagotavljali osebno varovalno opremo in nadzirali njeno uporabo. Na večjih lokacijah in v Telekomovih centrih imamo nameščene polavtomatske defibrilatorje za zagotavljanje pomoči v primeru zastoja srca.
O preventivnih pregledih in cepljenjih proti različnim boleznim ter o aktualnih zdravstvenih vsebinah zaposlene v Telekomu Slovenije obveščamo na portalu za zdravje Modro jabolko. Zdravo življenje promoviramo z objavo različnih člankov ter informacij o gibanju in zdravi prehrani. Prek portala je zaposlenim omogočen tudi dostop do dodatnih zdravstvenih storitev (ki niso del rednih pregledov medicine dela). Vsako leto v
GRI GS 403-5
GRI GS 403-6
GRI GS 403-1, 403-2
GRI GS 403-4
GRI 403-3
V slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije je področje varnosti in zdravja pri delu vsebinsko celovito urejeno (ZVZD-1), prav tako ga urejajo izjave o varnosti z ocenami tveganj. V družbi IPKO je področje urejeno z lokalno zakonodajo in s sprejetim sistemom nadzora zdravja, varnosti in kakovosti. V letu 2020 so tako opravili meritve mikroklimatskih razmer, opredelili možna tveganja na delovnem mestu ter sprejeli ukrepe in priporočila. Prav tako so izvedli izobraževanje za vse zaposlene.
Zaposlene v Telekomu Slovenije na usposabljanjih aktivno spodbujamo k sodelovanju pri razvoju, implementaciji in evalvaciji varnosti in zdravja pri delu. Odgovornost je opredeljena z zakonodajo in pooblastili, odločitve sprejemajo vodje na vseh ravneh v sodelovanju z zaposlenimi. Zaposlene prav tako spodbujamo, naj opozarjajo na morebitne nevarnosti, s čimer preprečimo ali ublažimo morebitne negativne vplive na zdravje in varnost. GVO ima odbor za varnost pri delu, ki ga je imenoval svet delavcev. Vsako poškodbo pri delu analiziramo in prijavimo pristojnim organom (ER-8). Družba IPKO je ustanovila Skupino za zdravje in varnost, ki jo sestavljajo predstavniki zaposlenih iz različnih enot ter ki spremljajo izvajanje zastavljenega programa s tega področja.
Preventivne zdravstvene preglede izvajamo skladno z zakonodajo za vse zaposlene v Telekomu Slovenije in v slovenskih družbah skupine. Zdravniki medicine dela si po potrebi ogledajo delovne prostore, delovne pogoje in delovne procese v podjetju. Na podlagi ogledov in ugotovljenih posameznih zdravstvenih pokazateljev predlagajo ukrepe za izboljšanje. Storitve medicine dela so dostopne prek predhodnih obdobnih ali kontrolnih zdravstvenih pregledov. Za zaposlene, ki se pri delu zadržujejo v gozdovih, smo izvedli cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, zaposlenim v Sloveniji pa omogočamo tudi cepljenje proti gripi. Družba IPKO izvaja preventivne zdravstvene preglede zaposlenih v skladu z delovno zakonodajo Kosova in posebna izobraževanja za zaposlene na terenu.
Zaposleni v Skupini Telekom Slovenije imamo veliko srce, ob dogodkih, ki nas pretresejo, stopimo skupaj in pomagamo po najboljših močeh. V letu 2019 smo tako ustanovili Srčni sklad, ki je namenjen pomoči otrokom sodelavk in sodelavcev iz slovenskih družb Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali pa so huje bolni in potrebujejo daljše zdravljenje. V sklad trenutno vsak mesec donira 1.230 sodelavk in sodelavcev. V Srčni sklad lahko zaposleni prispevamo 2, 4 ali 6 evrov mesečno, doniramo lahko tudi prek sporočil SMS, in sicer v obliki enkratne donacije ali kot periodični prispevek. V letu 2020 smo z mesečno donacijo pomagali 33 otrokom. Z enkratnimi donacijami pa smo pomagali sedmim huje bolnim otrokom.
| leto | 2020 | 2019 | 2018 | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|---|
| Število poškodb | 34 | 44 | 36 | 77 |
| Število izgubljenih delovnih dni | 1.345 | 1.536 | 1.265 | 88 |
| Število izgubljenih delovnih ur | 10.719 | 11.138 | 10.125 | 96 |
| Število zdravstvenih pregledov | 835 | 998 | 957 | 84 |
| – predhodni pregledi | 114 | 135 | 160 | 84 |
| – obdobni pregledi | 721 | 863 | 797 | 84 |
| Število smrtnih primerov | 0 | 0 | 0 | - |
V Skupini Telekom Slovenije nimamo zaposlenih z visoko stopnjo poklicnih bolezni.
Nove požarne rede ter revizijo načrtov evakuacije in požarne načrte smo izdelali za tiste objekte, v katerih so nastale pomembnejše spremembe. Usposabljanje za požarno varnost smo izvedli v okviru izobraževanj iz varnosti pri delu. V vseh objektih smo pregledali in servisirali gasilnike in hidrantne mreže, izvedli smo tudi več vaj evakuacij iz objektov. Izvajali smo redna vzdrževanja in servise na sistemih aktivne požarne zaščite po objektih po vsej Sloveniji, v celoti smo prenovili tudi varnostno razsvetljavo v objektih Cigaletova 15 in 17, Golovec in Vilharjeva 23. V družbah Skupine Telekom Slovenije v letu 2020 nismo imeli požara.
Del usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v okviru certifikata Družini prijazno podjetje je tudi koriščenje starševskega dopusta. Glavni delež predstavljajo mame, ki v celoti koristijo porodniško odsotnost ter odsotnost za nego in varstvo otroka. Odsotnost za skrb za otroka v najzgodnejši otrokovi dobi pa koristijo tudi očetje, ki koristijo očetovski dopust. Po končanem starševskem dopustu se zaposleni v Sloveniji vrnejo na delovno mesto, saj jim s sprejetimi ukrepi ponujamo veliko možnosti za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
| Skupina Telekom Slovenije | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|
| Število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust | 101 | 132 | 109 |
| Od tega: ženske | 82 | 102 | 106 |
| moški | 19 | 30 | 3 |
| Zaposleni, ki so se po izkoriščenem starševskem dopustu vrnili na delovno mesto: število | 84 | 109 | 82 |
| delež v % | 83 | 83 | 75 |
| Od tega: ženske | 65 | 80 | 79 |
| delež v % | 79 | 78 | 74 |
| moški | 19 | 29 | 3 |
| delež v % | 100 | 97 | 100 |
V Skupini Telekom Slovenije z zaposlenimi skozi vse leto komuniciramo proaktivno po različnih komunikacijskih kanalih. Osrednje orodje komuniciranja z zaposlenimi je intranetni novičarski portal, kjer so zaposlenim dostopne vse aktualne informacije o dogajanju v podjetjih v skupini. Do njega lahko dostopajo vsi zaposleni in omogoča tudi varno prenašanje internih dokumentov, kot so priročniki, pravilniki, navodila, obrazci ipd. Z zaposlenimi komuniciramo tudi prek drugih kanalov, kot so digitalni zasloni, e-sporočila, e-glasila, za prenos informacij pa uporabljamo tudi različne oblike srečanj, kot so priložnostni dogodki, kolegiji, delovna srečanja, delavnice itd.
Pandemija je bila za Telekom Slovenije in naše zaposlene priložnost, da dokažemo, da smo tudi velika podjetja hitra, agilna, učinkovita, ustvarjalna ter usmerjena v podporo družbi, v kateri delujemo. Z zaposlenimi smo aktivno komunicirali vsak dan, tako interno kot eksterno pa smo jasno izkazali tudi svojo družbeno odgovornost. Pri tem je bil naš ključni izziv, kako poskrbeti za povezanost zaposlenih, ko je 70 % zaposlenih, ki jim je to omogočala narava dela, delalo z domov po vsej Sloveniji. Pri zasnovi komunikacijske strategije je bilo naše vodilo poiskati preprosto sidrišče vseh komunikacijskih aktivnosti, ki bo sinergično nagovarjalo emotivno plat in nas ob izrednih okoliščinah združilo v skupen najmočnejši tim. Sidrišče smo našli v besedi #POVEZANI. Ta izhaja iz naše osnovne dejavnosti zagotavljanja povezav, hkrati pa gradi skupnost močnejših, prepletenih in uspešnejših v izzivih.
V obdobju, ko je večina zaposlenih delala na daljavo, smo prek e-sporočil Skupine za okrevanje poslovanja in drugih aktivnosti (e-sporočila predsednika uprave, preventivni ukrepi, video komunikacija itd.) z zaposlenimi komunicirali vsak dan. Komunicirali smo vse, kar se je v podjetju dogajalo, v sporočila pa vključevali tudi vsebine, ki so jih prispevali sami zaposleni. Krepili smo zaupanje, zmanjševali negotovost, povečevali pripadnost in gradili povezanost. V raziskavi, ki smo jo med zaposlenimi izvedli v maju, je sodelovalo 70,14 % sodelavk in sodelavcev. V njej so izpostavili, da se s podjetjem še niso počutili tako #povezani kot v teh izjemnih okoliščinah in da so ponosni na način, na katerega se je Telekom Slovenije ob razglašeni epidemiji odzval.
Vsaka izmed družb v Skupini Telekom Slovenije ima vzpostavljene tudi svoje kanale komuniciranja z zaposlenimi.
Spremljamo jih celostno z:
V letu 2020 smo v Telekomu Slovenije in v odvisnih družbah uspešno vzdrževali vse do zdaj vpeljane sisteme vodenja.
| Družba – potrdilo o skladnosti | Veljavnost | Obseg veljavnosti certifikacije |
|---|---|---|
| Telekom Slovenije | SIST EN ISO 22301 | 11. 4. 2022 Storitve in procesi Telekoma Slovenije |
| SIST EN ISO/IEC 27001 | 28. 4. 2023 Operativni center kibernetske varnosti, finančne storitve, poslovne IKT-storitve, nadzor omrežja in storitev, tehnična podpora za poslovne rešitve | |
| SIST EN ISO 50001 | 31. 1. 2023 Energetske storitve Telekoma Slovenije za lastne potrebe | |
| SIST EN 50518 | 27. 10. 2022 Varnostno-nadzorni center Telekoma Slovenije | |
| SIST EN ISO 14001 | 31. 1. 2023 Razvoj, načrtovanje, izgradnja in upravljanje telekomunikacijskega omrežja in storitev | |
| GVO | SIST EN ISO 9001 | 31. 12. 2023 Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in elektroenergetskih omrežij |
| SIST EN ISO 14001 | 31. 12. 2023 Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in elektroenergetskih omrežij | |
| Avtenta | SIST EN ISO 9001 | 30. 6. 2022 Razvoj in integracija poslovnih rešitev, zagotavljanje storitev in svetovanje uporabnikom, sistemska integracija, izvajanje projektov in prodaja |
| IPKO | SIST EN ISO 9001 | 24. 12. 2023 Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija |
| SIST EN IEC/ISO 27001 | 24. 12. 2023 Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija |
Smernice trajnostnega poročanja
ISO 50001
Učinkovito ravnanje z energijo
ISO 14001
Ravnanje z okoljem
EN 50518
Varnostno nadzorni center
VNC
ISO 22301
Neprekinjeno poslovanje
Varovanje informacij
Uspešno so bile izvedene tudi druge presoje za ohranjanje certifikatov proizvajalcev, kot so MS Partner, Cisco, Oracle, HP, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom Slovenije, ter za sisteme, ki temeljijo na drugih priporočilih (Notranja pravila, Družini prijazno podjetje, sistem vodenja ECS-PPT/DARSGo itd.).
Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP/skladen z zahtevami ISO 22301) je bil ključni mehanizem kakovostnega vodenja v času ukrepov zaradi pandemije.
Trajnostno poslovanje je eden ključnih strateških ciljev Skupine Telekom Slovenije, saj se zavedamo, da naše delovanje vpliva tudi na naravno in družbeno okolje. S svojimi ravnanji in poslovnimi procesi zato poskušamo prispevati k varovanju okolja in ohranjanju naravnih virov povsod, kjer smo prisotni, vplive, ki pri tem nastajajo, pa v največji možni meri zmanjševati.
Z načrtnim spremljanjem rabe energije in drugih virov ter s postavljanjem konkretnih ciljev smo usmerjeni k nenehnemu izboljševanju okoljske in energetske učinkovitosti. Zaradi zavedanja odgovornosti na tem področju smo v letu 2020 sprejeli novo okoljsko izjavo Telekoma Slovenije (https://www.telekom.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/okoljska-odgovornost).
Svoje storitve in izdelke prilagajamo svetovnim smernicam energetskega in okoljskega razvoja. Zavezani smo k spremljanju in izpolnjevanju vseh slovenskih ter evropskih zakonodajnih zahtev na tem področju. Dodatno spremljamo in izpolnjujemo tudi druge zahteve, povezane z energetskimi in okoljskimi vidiki IKT-storitev in poslovanja.
K odgovornemu ravnanju z energijo in okoljem spodbujamo tudi svoje uporabnike. Napredek na tem področju spremljamo z merljivimi kazalniki. Ključne usmeritve so:
Energetske in okoljske storitve za družbe v Sloveniji operativno večinoma izvaja Telekom Slovenije, odgovornost za svoje energetske in okoljske vplive pa krepijo tudi družbe same. Skupni stroški energije v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2020 znašali 11,5 milijona evrov, kar je za 1 % manj kot v predhodnem letu. Večino, 9,1 milijona evrov oziroma 79,5 %, predstavljajo stroški Telekoma Slovenije, 5,7 % stroški odvisnih družb v Sloveniji in 14,7 % družba IPKO, v kateri so bili stroški v letu 2019 višji za 3 %.
učinkovitosti prispevamo predvsem z uresničevanjem strateških in operativnih ciljev, ki so skladni s poslovnimi potrebami in pričakovanji naših deležnikov. Smernice energetske učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu upoštevamo tudi v nabavnem procesu in pri razvoju storitev.
Za doseganje energetske učinkovitosti v naše aktivnosti vključujemo zaposlene, dobavitelje, zunanje izvajalce in poslovne partnerje. Zavedanje o pomenu tega področja med zaposlenimi širimo z usposabljanji in komuniciranjem na vseh ravneh poslovanja družbe. K odgovornemu ravnanju z energijo in okoljem spodbujamo tudi uporabnike, ki lahko z našimi e-storitvami zmanjšajo svoj ogljični odtis. Regulatorjem s tega področja in drugim državnim organom (MzI, ARSO, SURS, FURS, AKOS) poročamo skladno z zakonodajo.
smo začeli uvajati leta 2009 in z njim že vsa leta uspešno zmanjšujemo skupno porabo energije. Ker imamo neodvisno zunanje preverjen sistem učinkovite rabe energije, izpolnjujemo pogoje za izvajanje energetskih pregledov z lastnimi strokovnjaki. S skupno več kot 140 zaključenimi energetskimi pregledi smo med vodilnimi v Sloveniji, letno pa to pomeni prihranek v višini približno 40 tisoč evrov. Tudi v letu 2020 smo energetske preglede za vse objekte, ki jim je veljavnost potekla, obnovili sami.
GRI GS 302-1, 302-4, SDG 7
| Leto | Poraba električne energije in povprečni strošek kWh | ||
|---|---|---|---|
| Električna energija | Gorivo | ||
| 2009 | 12 | ||
| 2010 | 10 | ||
| 2011 | 8 | ||
| 2012 | 6 | ||
| 2013 | 4 | ||
| 2014 | 2 | ||
| 2015 | |||
| 2016 | |||
| 2017 | |||
| 2018 | |||
| 2019 | |||
| 2020 |
| Strošek električne energije v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2018 | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|---|
| Skupaj poraba električne energije v GWh* | 73,8 | 75,0 | 100 | |
| Strošek goriva za vozni park v tisoč EUR | 953,7 | 1.151,8 | 79 | |
| Strošek goriva za ogrevanje v tisoč EUR | 616,1 | 628,5 | 103 |
Vir: SAP; razen poraba električne energije – sistem energetskega managementa.
Konverzijski količnik terajoule/GWh = 3,6; GWh = milijon kWh.
Krovni energetski cilj – znižati skupno porabo električne energije – je integriran v osebne cilje celotne nosilne organizacijske enote. Prav tako je v redne delovne procese integriran tudi sam sistem učinkovite rabe energije. Ob tem upoštevamo tudi druge cilje (izboljšanje učinkovite rabe energije za vozni park, zmanjšanje emisij hrupa in emisij v ozračje s posodabljanjem tehnoloških naprav itd.).
Strateške in tudi izvedbene cilje s področja učinkovite rabe energije smo izpolnili, na več segmentih tudi presegli. Z optimizacijo opreme in prostorov na funkcijskih lokacijah nam je uspelo preseči večino zastavljenih ciljev zmanjšanja porabe električne energije na fiksnem segmentu omrežja, kljub temu pa je bil zaradi višje cene energentov njihov strošek v letu 2020 nekoliko višji kot v letu 2019.
Trend za leto 2021 je tudi zaradi možnih vplivov pandemije težko napovedati, dolgoročne napovedi pa so, da bo cena energentov še naprej rasla. Zaradi rasti kapacitet podatkovnih centrov ter širitve in razvoja mobilnega omrežja je v letu 2021 na teh segmentih predvidena rast rabe električne energije.
Na več objektih smo zamenjali klimatske naprave s tehnološko naprednejšimi in energetsko učinkovitejšimi ter na objektih fiksnega in mobilnega omrežja posodobili enosmerne in izmenične sisteme za zagotavljanje brezprekinitvenega in rezervnega napajanja.
Zaradi širitve mobilnega omrežja četrte in pete generacije smo v Telekomu Slovenije v letu 2020 izvedli 267 meritev EMS (261 v letu 2019), od tega smo za tehnologijo 5G izvedli 92 meritev EMS. Vse meritve so izvedle pooblaščene institucije za opravljanje meritev EMS v Sloveniji. Sevanje se je na baznih postajah, ki jih nadgrajujemo s tehnologijo LTE/4G in NR5G, sicer nekoliko povečalo, vendar pa so vse bazne postaje okoljsko sprejemljive in delujejo v mejah slovenske zakonodaje, ki je v določenih vidikih strožja od evropske. Skladno z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju vsa poročila meritev EMS predamo Agenciji Republike Slovenije za okolje. Agencija podatke spremlja in vanje omogoča javni vpogled. Meritve EMS so dostopne tudi na povezavi http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/sevanja/.
V letu 2020 nismo zabeležili nobenih formalnih pritožbenih postopkov glede EMS v okolju. O sevanjih in preostalih vplivih na okolje v sodelovanju s Forumom EMS prebivalce in uporabnike ozaveščamo z brošurami na prodajnih mestih. Ob tem je Forum EMS v okviru projekta e-karta EMS razvil tudi mobilno aplikacijo, ki vsem zainteresiranim omogoča dostop do podatkov o sevalnih obremenitvah okolja z visokofrekvenčnimi EMS in izpostavljenosti zaradi uporabe mobitela: http://www.inis.si/index.php?id=348&no_cache=1, http://www.inis.si/index.php?id=347#WEfua3kzW70.
Zaradi okoljskih izzivov, hitrega tehnološkega razvoja in potrebe po izboljševanju kakovosti življenja so tudi spremembe na področju mobilnosti hitre. V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 tudi zaradi vpliva pandemije in dela na daljavo prevozili 1.535.380 km manj kot v letu 2019. S tem je bila tudi skupna poraba goriva manjša za 11 %. Za prehod na električno mobilnost gradimo ustrezno infrastrukturo polnilnih postaj. Zaradi pridobitve nove uporabniške izkušnje in ustrezne umestitve e-vozil v redni delovni proces smo kupili dve tovorni vozili na električni pogon.
| Telekom Slovenije | Dizel, število vozil | Dizel, poraba v litrih | Bencin, število vozil | Bencin, poraba v litrih | Skupaj število vozil |
|---|---|---|---|---|---|
Skoraj štiri petine ogljičnega odtisa Telekoma Slovenije sestavlja poraba električne energije (Scope 2). Celoten ogljični odtis Telekoma Slovenije je v zadnjih treh letih ocenjen na okoli 50.000 ton CO2ekv, od česar približno 39.300 ton predstavljajo emisije zaradi električne energije. Neposredne emisije (Scope 1), ki vključujejo porabo oziroma emisije tudi drugih najemnikov na naših lokacijah, predstavljajo okoli 2.200, ostale posredne (Scope 3) pa dobrih 8.000 ton CO2ekv.
Pri upravljanju nepremičnin dosledno sledimo optimizaciji in obvladovanju stroškov nadomestil, energije, vzdrževanja, zavarovanja, amortizacije in naložb. Tehnološki prostori so pomemben element zagotavljanja stabilnega in varnega omrežja. Večina je umeščenih na podlagi sklenjenih služnostnih ali najemnih pogodb, zato posebno pozornost namenjamo zagotavljanju pravne urejenosti. Prav tako skrbimo za čim bolj smotrno in racionalno uporabo.
V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 oddali skupno 8.900 ton odpadkov oziroma 7 % več kot v predhodnem letu, kar je posledica povečanja količine oddanih gradbenih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Pri tem je nastalo 8.347 ton gradbenih odpadkov oziroma 93,8 % vseh odpadkov. Večina predanih odpadkov (72,1 %), predvsem zaradi količinske prevlade gradbenih odpadkov, gre v recikliranje oziroma ponovno uporabo (postopek R_05).
O odgovornosti do naravnega okolja in pomenu ločevanja odpadkov zaposlene v Telekomu Slovenije ozaveščamo prek internih medijev ter izobražujemo skrbnike sistema za ravnanje z okoljem. Na lokacijah, kjer zaposleni niso stalno prisotni, zmanjšujemo število odvozov oziroma prostornino zabojnikov. V Telekomovih centrih imamo na vidnem mestu nameščene posebne posode za odpadne baterije. Na prodajnih mestih lahko uporabniki oddajo tudi odpadno embalažo kupljenih izdelkov in rabljene elektronske naprave, za kar prejmejo posebne ugodnosti. V letu 2020 smo tako zbrali 2.028 kg opreme OEEO, od tega 1.901 kg modemov, telefonov in adapterjev, 97 kg monitorjev in tablic ter 30 kg baterij, s čimer nadaljujemo pot proti modelu krožnega gospodarstva.
| Vrsta odpadkov | 2020 | 2019 | 2018 | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|---|
| Kovine, OEEO, baterije in akumulatorji | 302 | 208 | 175 | 145 |
| Odpadna embalaža | 150 | 177 | 148 | 85 |
| Ostalo | 100 | 134 | 78 | 70 |
| Gradbeni odpadki | 8.347 | 7.815 | 3.295 | 107 |
Voda za Telekom Slovenije ni med pomembnejšimi okoljskimi vidiki, saj ni njen večji porabnik in je ne potrebuje za opravljanje svoje osnovne dejavnosti. Zaradi razpršenosti lastniških lokacij družbe po Sloveniji (le nekaj na vodovarstvenih območjih) in različnih občinskih odlokov o zagotavljanju komunalnih storitev, podatke spremljamo ročno. Porabo pitne vode spremljamo prek prejetih obračunov in je za zdaj ne moremo prikazovati v količinski porabi. Večino lastniških lokacij družbe predstavljajo nepremičnine, v katerih ni stalno prisotnih zaposlenih, zato je na teh lokacijah poraba vode majhna.
Tudi v letu 2020 smo v Telekomu Slovenije soustvarjali skrbno in okolju prijazno družbo s postopnim ukinjanjem papirnatega poslovanja. Ker skrbimo za okolje in ekološko poslovanje, izvajamo številne spodbude in aktivnosti za zmanjšanje števila tiskanih računov. Z aktivnostmi smo v letu 2020 dosegli, da se je število računov v eni izmed elektronskih oblik v primerjavi s številom tiskanih računov glede na leto 2019 razmeroma povečalo. V letu 2020 smo v elektronski obliki prejeli 46,9 % računov, kar je za 4 odstotne točke več kot v letu 2019. Poraba pisarniškega papirja je bila za 24 % nižja kot v letu 2019, na kar sta vplivala digitalizacija in delo na daljavo.
| 2020 | 2019 | 2018 | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|
| 14.759 | 19.533 | 17.366 | 76 |
Za podpis naročniških dokumentov uporabljamo digitalni kvalificirani certifikat, uporabnikom omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico, tako da vedno večji delež dokumentov ne spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Prav tako se dokumenti elektronsko podpisujejo tudi pri delu naših tehnikov na terenu. Velik delež pogodb in drugih dokumentov po podpisu pošiljamo uporabnikom v elektronski obliki. Digitaliziramo tudi vhodne dokumente, tako da jih je digitaliziranih že več kot 70 %. Uporabniki, ki so dali soglasje za direktno bremenitev, prejemajo mesečni račun za storitve le še v elektronski obliki. Prav tako jih spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa v e-banko.
Arhivsko gradivo družbe je pomemben del dokumentarnega gradiva ter ima trajen pomen za njeno zgodovino, širše okolje, znanost, kulturo in pravno varnost. Konec leta 2018 smo prejeli certifikat – odločbo Arhiva Republike Slovenije, da so notranja pravila družbe Telekom Slovenije skladna z zakonodajo, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. E-račune uporabljajo tudi v TSmedii, prav tako elektronske obrazce za nabavo in rezervacije službenih vozil, dobaviteljem naročilnice pošiljajo v elektronski obliki. V elektronski obliki izhaja telefonski imenik, ki je dostopen na DVD-ju in spletni strani itis.si.
pred požarom in energetske učinkovitost. Prav tako morajo dobavitelji upoštevati okoljsko in energetsko izjavo Telekoma Slovenije, načrt gospodarjenja z odpadki in navodila za ločeno zbiranje odpadkov po lokacijah. Pri delu morajo upoštevati najboljše prakse in tehnologije (BAT – Best Available Technologies and Practices) ter imeti sproti urejeno poslovanje z embalažo, odpadno embalažo, električno in elektronsko opremo, odpadno električno in elektronsko opremo, baterijami, akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji v skladu z veljavnimi uredbami, ki urejajo ta področja. Pri naročanju energetskih storitev, izdelkov in opreme imajo prednost energetsko učinkovite storitve, izdelki in oprema. Pri tem upoštevamo oceno energetske učinkovitosti v celotni predvideni življenjski dobi storitve, izdelka ali opreme.
Energetske in okoljske storitve za družbe v Sloveniji operativno večinoma izvaja Telekom Slovenije, odgovornost za svoje energetske in okoljske vplive pa krepijo tudi družbe same. Skupni stroški energije v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2020 znašali 11,5 milijona evrov, kar je za 1 % manj kot v predhodnem letu. Večino, 79,2 %, predstavljajo stroški Telekoma Slovenije, 6,1 % stroški odvisnih družb v Sloveniji in 14,7 % v družbi IPKO, kjer so bili stroški v letu 2019 višji za 3 %.
GVO je med odvisnimi družbami v Sloveniji največji porabnik goriv zaradi prevozov in delovnih strojev. V družbi so nadaljevali posodabljanje voznega parka, optimizacijo pri načrtovanju resursov in vozil v lastni aplikaciji ter ozaveščanje zaposlenih o varčni in varni vožnji. Skupna poraba goriva v letu 2020 je bila za 5 % večja kot v letu 2019, in sicer predvsem zaradi večjega obsega dela na terenu. Strošek goriva je bil v primerjavi z letom 2019 nižji za 13 % zaradi nižjih cen goriva. Učinkovitost prevožene razdalje na liter goriva se je minimalno zmanjšala.
Skladno s postavljenimi programi za uresničitev okoljskih ciljev v letu 2020 so v družbi GVO z lastnim znanjem pripravili idejno zasnovo in projektno dokumentacijo ter na štirih lokacijah (Ljubljana, Maribor, Celje in Nova Gorica) zgradili električne polnilnice za električna vozila. V vozni park so uvedli tudi dve električni vozili. S tem GVO nadaljuje z uresničevanjem zastavljene strategije trajnostnega razvoja, s čimer bo nadaljeval tudi prihodnjih letih.
| Indeks | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|
| Strošek goriv v EUR | 464.438 | 533.000 | 530.000 |
| Gorivo v litrih | 532.273 | 507.289 | 493.895 |
| Strošek električne energije v EUR | 47.872 | 45.577 | 40.670 |
| Skupaj porabljena električna energija v kWh | 438.779 | 417.575 | 357.905 |
Avtenta v okviru najema prostorov izvaja stalne ukrepe za varčno rabo električne energije in razvrščanje odpadkov.
TSinpo sistematično spremlja in nadzoruje porabo energentov. V lasti ima dve službeni vozili.
| Indeks | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|
| Električna energija v kWh | 10.909 | 10.363 | 11.595 |
| Gorivo v litrih | 5.614 | 5.449 | 4.338 |
| Stroški električne energije v EUR | 1.430 | 1.438 | 1.484 |
| Stroški goriva v EUR | 4.717 | 5.547 | 4.462 |
Družba IPKO je v letu 2020 porabila 15,4 GWh električne energije. S projekti za izboljšanje energetske učinkovitosti in postopki integracije, je zmanjšala skupno porabo električne energije za 1,6%. Če upoštevamo porast števila lokacij za 101, pa je zmanjšanje porabe na lokacijo skoraj osem odstotno.
Prihranki so bili tudi rezultat posodobitev GSM baznih postaj z 3G in 4G tehnologijami. Družba ima skupno 454 baznih postaj, od katerih je 21 v souporabi z družbo Vala. Ocenjeni prihranek električne energije zaradi souporabe baznih postaj je 309.600 kWh letno. IPKO ima tudi sončno elektrarno na strehi skladišča.
Porabo goriv za agregate (generatorje) je družba zmanjšala za 10 odstotkov. Z izboljšanim nadzorom in upravljanjem generatorjev ter souporabo baznih postaj z družbo Vala, je IPKO prihranil skoraj 10.500 litrov goriva.
| Indeks | 2020 | 2019 | 2018 |
|---|---|---|---|
| Stroški električne energije | 1.471.136 | 1.386.125 | 1.369.938 |
| Stroški goriva | 212.401 | 255.007 | 300.857 |
Družba Soline upravlja državno zavarovano območje Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS). Upravlja ga na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z Republiko Slovenijo, ključni upravljavski cilji za obdobje 2011–2021 pa so določeni z Načrtom upravljanja za KPSS, ki ga je sprejela Vlada RS.
Med pomembnejšimi cilji so ohranitev mokriščnega značaja solinskega ekosistema, njegove biodiverzitete ter ekonomskih in kulturnih vrednosti območja.
Ministrstvu za okolje in prostor vsako leto v potrditev predložimo letni načrt in poročilo o upravljanju parka. Vsak poseg v okolje, ki presega običajne vplive, morajo potrditi pristojne službe varstva narave in kulturne dediščine.
sklada smo v letu 2020 obnovili okoli 400 m nasipov na pridelovalnem območju Lere.
Solinski ekosistem je specifično obalno mokrišče. V celotnem procesu pridelave soli ne nastajajo okolju škodljivi stranski produkti, saj proces temelji le na tradicionalnih, 700 let starih postopkih in sestavinah iz lokalnega okolja. Koncesijska pogodba nas obvezuje k nadaljnjemu izvajanju tradicionalne pridelave soli, saj je ta ključna za vzdrževanje kulturne krajine in obstoj biodiverzitete. Uporaba grajene in prometne infrastrukture je omejena na minimum.
Raziskave so potrdile, da proces pridelave soli v prostor ne vnaša invazivnih tujerodnih vrst. Njihov obseg in število za zdaj nista tolikšna, da bi to imelo bistvene posledice za ekosisteme in združbe. Število in številčnost vrst v KPSS se v zadnjih desetih letih nista zmanjšala, nasprotno, opažamo stalno rast populacij. Z dodatnimi ukrepi, namenjenimi stanju hidrološkega režima, se povečuje tudi obseg naravnih habitatov, za katere so značilne slanoljubne rastline. Večjih sprememb ekoloških procesov v letu 2020 nismo zaznali.
Za ozaveščanje in ohranjanje kulturne dediščine na tem območju je ključna vključenost lokalne skupnosti. V upravljanje parka jo vključujemo v okviru sodelovanja v Odboru KPSS. Sodelovanje prav tako poteka prek organizacije skupnih dogodkov in predstavitev, ki jih pripravljajo v kraju.
V KPSS sicer ni ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z globalnega seznama ogroženih vrst IUCN.
Okoli 20 vrst ptic je vključenih v dodatke k Direktivi o pticah, dve ribi, štiri vrste dvoživk in ena vrsta plazilca pa v dodatke k Direktivi o habitatih. Vsaj 45 rastlin je uvrščenih na nacionalni seznam ogroženih rastlinskih vrst. Sečoveljske soline so vključene v evropsko omrežje Natura 2000, območje je prepoznano kot eno od dveh, ki sta na državni ravni pomembni za selitev ptic po Direktivi o pticah. Soline so opredeljene tudi kot mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.
Zaradi pandemije COVID-19 in s tem povezanega upada turistov in domačih obiskovalcev smo v letu 2020 zabeležili drastično znižanje obiska parka KPSS. Park je obiskalo 24.457 obiskovalcev, kar je za 51 % manj kot leta 2019. Na Leri smo z vodniki opravili 79 vodenih ogledov, kar je 80 % ogledov manj kot leto pred tem. Vodenih ogledov v Muzeju solinarstva ni bilo, saj je bil muzej zaprt za obiskovalce.
obiskovalce smo že v prejšnjih letih zmanjšali porabo električne energije. Za komunikacijo na področju mednarodnega sodelovanja pri upravljanju parka uporabljamo spletne konference in mobilno telefonijo, s čimer zmanjšujemo službene poti. V družbi Soline ob tem nismo prejeli nobene kazni zaradi nespoštovanja okoljskih zakonov in predpisov.
| Soline | 2020 | 2019 | 2018 | Indeks 20/19 |
|---|---|---|---|---|
| Poraba plina v m3 | 4.006 | 4.129 | 3.958 | 97 |
| Poraba elektrike v MWh | 401,43 | 392,12 | 393,28 | 102 |
| Poraba goriva v litrih | 25.970 | 35.295 | 30.809 | 74 |
| Poraba sanitarne vode v m3 | 1.582 | 6.292 | 7.421 | 25 |
| Poraba morske vode v m3 | 184.050 | 182.000 | 2.050 | 94 |
| Odpadki v m3 | 117 | 135 | 120 | 87 |
| Poraba papirja v tonah | 4 | 9 | 10 | 44 |
Glede na predhodno leto smo porabo plina in električne energije ohranili na podobni ravni, porabo goriva pa bistveno znižali zaradi prekinitve gradbenih del iz podnebnega sklada in manj poslovnih potovanj.
Podpora invalidskim podjetjem
0,4 % dobaviteljev je registriranih kot invalidskih. Z njimi ustvarimo 0,63 % prometa.
Kot družbeno odgovorno podjetje tudi od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje enakih možnosti na delovnem mestu ter izvajanje postopkov zaposlovanja skladno z relevantno zakonodajo in predpisi.
97 % dobaviteljev je iz Evropske unije.
91 % dobaviteljev je iz Slovenije; z njimi ustvarimo večino prometa.
Obveznosti poravnamo v dogovorjenih plačilnih rokih. V primeru presežnih likvidnih sredstev tudi predčasno.
Upoštevanje energetske učinkovitosti in odgovornega ravnanja z okoljem v nabavnih postopkih skladno z ISO 50001 in ISO 14001.
Zavezanost dobaviteljev k spoštovanju zakonskih zahtev in najboljših praks s področij ravnanja z energijo in okoljem.
V ocenjevanje sodelovanja z dobaviteljem smo vključili kriterij ravnanja z energijo in okoljem. 40 % dobaviteljev ima certificiran sistem ravnanja z okoljem ISO 14001.
35 % dobaviteljev ima certificiran sistem učinkovitega ravnanja z energijo ISO 50001.
50 % dobaviteljev med svoje razvojne kriterije vključuje ravnanje z okoljem in energetsko učinkovitost ter uvaja ekološko sprejemljivejše in reciklirane materiale.
V družbi imamo uveljavljen standardiziran nabavni postopek, ki omogoča transparentno in enakopravno obravnavo potencialnih dobaviteljev. Pri novih dobaviteljih preverjamo tveganje sodelovanja z njimi in tako preprečimo višje stroške ali izgubo ugleda. Obstoječe strateške dobavitelje redno pregledujemo, jih ocenjujemo in opredeljujemo ukrepe za izboljšanje sodelovanja. Poslovne partnerje delimo na dobavitelje, operaterje ter posrednike pri prodaji blaga in sklepanju naročniških razmerij. V Telekomu Slovenije sodelujemo s 3.000 dobavitelji iz 38 držav. Večina, 97 %, dobaviteljev je iz Evropske unije.
Obseg sodelovanja Telekoma Slovenije in njegovih slovenskih odvisnih družb s poslovnimi partnerji je v letu 2020 znašal več kot 638 milijonov evrov z DDV. V navedeni obseg so vključena tudi sponzorstva in donacije.
Od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje Kodeksa ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije, ki določa temeljna načela ravnanja in standarde. V primeru suma njegove kršitve družba preverja skladnosti ravnanja dobavitelja s tem kodeksom. V splošnih nabavnih pogojih in v pogodbah z dobavitelji imamo vključene protikorupcijske klavzule. V nabavnem postopku s podpisom izjave izključujemo konflikt interesov med sodelujočimi v postopku. Prav tako morebitno navzkrižje interesov preverjamo na strani dobaviteljev.
V nepredvidljivih razmerah razglašene pandemije smo za nemoteno dobavo opreme in izvedbo storitev v Telekomu Slovenije poskrbeli s stalno komunikacijo z dobavitelji in rednim spremljanjem vpliva na zagotovitev dobave. Povečali smo zaloge strateškega materiala in skrbeli za dosledno zagotavljanje varnostnih zalog. Z izjemo nekaj manjših zamud, ki niso vplivale na poslovanje, večjih težav pri dobavah nismo imeli.
Za nemoteno dobavo smo poskrbeli tudi s pozivanjem dobaviteljev, ki imajo vzpostavljen sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja oziroma imajo pridobljen certifikat ISO 22301, da poročajo o tem, kako imajo sistem vzpostavljen, in kakšne aktivnosti načrtujejo na področju zagotavljanja dobav.
Razmere na trgu zahtevajo agilno logistično funkcijo z nenehnimi izboljšavami optimizacij logističnih procesov z uporabo IT-tehnologije in deležnikov, vključenih v logistično verigo. Vseskozi veliko pozornosti namenjamo višini zalog, kar spremljamo prek sistema poročanja. Naše osnovno vodilo je, da z optimalnimi logističnimi stroški in deležniki zadovoljimo notranje in zunanje uporabnike storitev. V letu 2020 smo zaradi ukrepov, povezanih s COVID-19, zaznali občutno povečanje aktivnosti E-trgovine in izvedli potrebne prilagoditve za dostavo blaga do vseh deležnikov.
Zagotavljanje varnega delovnega okolja in celovito varovanje premoženja družbe ostajata med glavnimi prednostnimi nalogami korporativne varnosti v Skupini Telekom Slovenije. S celostnim upravljanjem korporativne varnosti omogočamo hiter odziv na evidentirane varnostne dogodke in zmanjševanje varnostnih tveganj. Z nenehnim spremljanjem razvoja na področju korporativne varnosti in vpeljavo inovativnih rešitev za preprečevanje varnostnih dogodkov ter hitrim prepoznavanjem novih groženj zagotavljamo varnost in kakovost omrežja in storitev, kar pomeni pomembno konkurenčno prednost skupine.
Leto 2020 je zahtevalo takojšne prilagoditve in spremembe procesov družbe. S pomočjo vzpostavljenega sistema SUNP smo hitro in učinkovito prilagodili procese, s SVVI pa prilagodili varnostne ukrepe. Še večji poudarek smo namenili kibernetski zaščiti, kjer je ključna vloga Operativnega centra kibernetske varnosti. Tako smo hitreje prepoznali in se ustrezno odzvali na kibernetske grožnje.
prepoznavanja varnostnih groženj predvsem na področju kibernetske varnosti smo pomembno vplivali na visoko raven varnostne kulture in zavedanje o pomenu varnosti zaposlenih v celotni skupini. O varnostnih grožnjah in varni uporabi elektronskih komunikacij smo ozaveščali tudi uporabnike.
Kazalo po standardu poročanja GRI GS (Global Standards) – osnovna opcija.
»This report has been prepared in accordance with the GRI Standards: Core option.«
| GRI-standard in razkritje | Opis | Meje poročanja (znotraj in zunaj organizacije) | Poglavje/stran | Opombe/zunanja preveritev |
|---|---|---|---|---|
| GRI 101: Osnova 2016 | ||||
| GRI 102: Splošna razkritja 2016 | Predstavitev organizacije | |||
| 102-1 | Ime organizacije | Skupina Telekom Slovenije | 1.1/str. 8 | |
| 102-2 | Blagovne znamke, produkti in storitve | Skupina Telekom Slovenije | - blagovne znamke in produkti: 1.1/str. 9, 2.7.2/str. 109–110 | |
| - vrste storitev: | 2.7.3/str. 111–121 | |||
| 102-3 | Sedež organizacije | Skupina Telekom Slovenije | 1.1/str. 8 | |
| 102-4 | Države, v katerih organizacija deluje | Skupina Telekom Slovenije | 1.6/str. 23 | |
| 102-5 | Lastništvo in pravna oblika | Skupina Telekom Slovenije | 1.1/str. 8, 1.11/str. 59 | |
| 102-6 | Trgi (geografska, sektorska razdelitev in tipi odjemalcev) | Skupina Telekom Slovenije | - geografska razdelitev: 1.6/str. 23, | |
| - storitveni segmenti: | 2.7.1/str. 102–108, | |||
| - tipi odjemalcev: | 2.7.3/str. 111 | |||
| 102-7 | Velikost organizacije | Skupina Telekom Slovenije | – število zaposlenih: 2.9.6/str. 159, | |
| – prihodki od prodaje, obveznosti/kapital: | 2.1/str. 64 | |||
| – število produktov in storitev: | 2.7.2/str. 109–110, 2.7.3/str. 111 | |||
| Ne poročamo o številu poslovnih enot in o številu produktov. Razen IPKA, družbe v tujini in obvladujoče družbe GVO, nimajo zaposlenih. | ||||
| 102-8 | Zaposleni po vrsti zaposlitve, vrsti pogodbe, regiji in spolu | Skupina Telekom Slovenije |
Pri podatkih o številu zaposlenih glede na pogodbo (stalno/začasno) ne poročamo po spolu, prav tako ne pri podatkih o številu zaposlenih glede na način zaposlitve (polni/krajši delovni čas). Ne poročamo o aktivnostih pogodbenih delavcev. Podatke o zaposlenih zbiramo z vprašalnikom, ki ga izpolnijo vse družbe v skupini.
102-9
Poročamo o tipih dobaviteljev in obsegu sodelovanja z njimi.
109
GRI GS 102-47, 102-54, 102-55
GRI GS 102-56
102-10
Skupina Telekom Slovenije, Telekom Slovenije – velikost in struktura organizacije: 1.6/str. 23, 2.1/str. 64 – lastništvo: 1.11/str. 57, – oskrbna veriga: 2.9.9/str. 185
Bistvenih sprememb v oskrbni verigi v letu 2020 ni bilo.
102-11
Telekom Slovenije, lokalno in širše okolje 2.9.8/str. 177
102-12
Skupina Telekom Slovenije 1.7/str. 25
102-13
Skupina Telekom Slovenije 1.7/str. 25
102-14
Skupina Telekom Slovenije 1.3/str. 16–18
Cilji s področja trajnostnega razvoja skupine so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje (SPN) 2020–2023 in SPN 2021–2025, ki ju je sprejela uprava Telekoma Slovenije. Strateške usmeritve so dostopne tudi na spletni strani družbe http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/strateske-usmeritve.
102-16
kodeksi ravnanja:
- - 2.5.1/str. 82,
etični kodeks:
102-18
Skupina Telekom Slovenije
102-40
Skupina Telekom Slovenije
2.9.2/str. 147–149
102-41
Skupina Telekom Slovenije
2.9.6/str. 160
102-42
Skupina Telekom Slovenije
2.9.2/str. 147, 148
Strategija komuniciranja z deležniki je sestavni del Politika upravljana Telekoma Slovenije, d. d., ki je dostopna na spletni strani družbe.
102-43
Skupina Telekom Slovenije
2.9.2/str. 147–149, dodatno pa še v poglavjih:
102-44
Skupina Telekom Slovenije
2.9.2/str. 147, 149, dodatno pa še v poglavjih:
Podatki o poročilu
102-45
Računovodskega poročila (Sestava Skupine Telekom Slovenije, str. 233–234)
| 102-46 | Proces definiranja vsebine poročila in zamejitev tem | Skupina Telekom Slovenije | 2.9.1/str. 143 |
|---|---|---|---|
| 102-47 | Seznam vseh bistvenih tem | Skupina Telekom Slovenije | 2.9/str. 142, 2.10/str. 187–196 |
| Bistvene teme, ki jih je Skupina Telekom Slovenije prepoznala, so navedene v tem kazalu GRI. O nebistvenih temah ne poročamo. | |||
| 102-48 | Učinki sprememb podatkov iz predhodnih poročil in razlogi za spremembe | Skupina Telekom Slovenije | 2.9.1/str. 143 |
| 102-49 | Pomembnejše spremembe v primerjavi s predhodnimi obdobji poročanja v zvezi z zamejitvijo obsega in tem | Skupina Telekom Slovenije | 2.9.1/str. 143 |
| V primerjavi s predhodnimi poročili se obseg tem ni bistveno spremenil. | |||
| 102-50 | Obdobje poročanja | Skupina Telekom Slovenije | 2.9.1/str. 143 |
| 102-51 | Datum zadnjega predhodnega poročila | Skupina Telekom Slovenije | 2.9.1/str. 143 |
| 102-52 | Cikel poročanja (letno, četrtletno) | Skupina Telekom Slovenije | 2.9.1/str. 143 |
| 102-53 | Kontaktni podatki za vprašanja v zvezi s poročilom | Skupina Telekom Slovenije | 1.1/str. 8 |
| 102-54 | Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI | 2.10/str. 187 | |
| 102-55 | Kazalo po smernicah GRI | 2.10/str. 187–196 | |
| 102-56 | Zunanja preveritev poročanja | Skupina Telekom Slovenije | 2.10/str. 187, 2.11/str. 197 |
| Letna poročila redno predajamo v zunanjo preveritev od leta 2009, ko smo v poročilo vpeljali smernice trajnostnega poročanja GRI. Obseg in podlaga zunanje preveritve sta razvidna iz izjave o preverjanju trajnostnega poročila. | 189 |
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
1.8.3/str. 30–31
Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost
Skupina Telekom Slovenije, delničarji, lokalna in širša skupnost – prihodki, stroški dela, izplačila delničarjem: 1.2/str. 10–15, – prihodki: 2.1/str. 66, 2.7.3 / str. 112 – donacije in druga vlaganja v skupnost: 2.9.4/str. 152, 153
O davkih poročamo samo za Skupino Telekom Slovenije.
Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s podnebnimi spremembami
Skupina Telekom Slovenije, uporabniki
V Skupini Telekom Slovenije so zaradi izpostavljenosti naše telekomunikacijske opreme med ključnimi tveganji opredeljena tveganja iz zunanjega okolja oziroma tveganja podnebnih sprememb, prav tako so ta tveganja prisotna pri družbi Soline ter vplivajo na pridelavo soli in obiskanost term Lepa Vida. Pri investicijah v nova omrežja tovrstna tveganja preprečujemo z gradnjo pod zemljo.
Ne poročamo o finančnih posledicah.
Obveznosti iz pokojninskega načrta
Skupina Telekom Slovenije (zaposleni) 2.9.6/str. 166
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
1.8.3/str. 30–31
Razmerje med najnižjo plačo v družbi in minimalno plačo v državi, po spolu
Skupina Telekom Slovenije 2.9.6/str. 167 O razmerju ne poročamo.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Skupina Telekom Slovenije – 103-1, 103-2: 2.3/str. 69, – 103-3: 2.8.1/str. 134
Razvoj in vpliv pomembnejših infrastrukturnih vlaganj in storitev, ki jih organizacija podpira
Skupina Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost 2.3/str. 69, 2.8.1/str. 134
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Področje protikorupcijskega ravnanja v povezavi z upravljavskim pristopom GRI GS 103-3 preverja in ustrezno prilagaja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
Število in delež aktivnosti, pri katerih so bila preverjena tveganja, povezana s korupcijo, ter pri katerih so bila tovrstna tveganja potrjena
Skupina Telekom Slovenije
Komuniciranje in izobraževanje o protikorupcijskih politikah in praksah
Telekom Slovenije
Ne poročamo o številu ur izobraževanj zaposlenih.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Skupina Telekom Slovenije
Osnovno izhodišče za upravljavski pristop GRI GS 103-3 so Smernice zagotavljanja skladnosti poslovanja s konkurenčnim pravom, ki jih preverja in ustrezno prilagaja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
Število pravnih postopkov s področja varstva konkurence, monopolnih praks in izidi zaključenih postopkov
Telekom Slovenije
Pristop k davkom
Skupina Telekom Slovenije
Ne poročamo o evalvaciji pristopa k upravljanju z davki ter povezavi obvladovanja davčnih obveznosti s trajnostnim razvojem.
Davčno upravljanje, nadzor in obvladovanje tveganj
Skupina Telekom Slovenije
Vključevanje deležnikov
Skupina Telekom Slovenije
Deležnike, regulatorne organe s področja davkov, vključujemo v procesu izpolnjevanja davčnih obveznosti.
Poročanje o davkih po državah
Skupina Telekom Slovenije
odložene terjatve in obveznosti, str. 244
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Skupina Telekom Slovenije
2.9.8/str. 174
ureja energetski zakon. Vzpostavljen imamo sistem v skladu z mednarodnima standardoma ISO 50001 (sistem učinkovite rabe energije) in ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem).
Poraba energije v organizaciji
Telekom Slovenije, TSmedia, Avtenta, GVO, TSinpo, IPKO, Soline
2.9.8/str. 175, 176, 181, 183, 184
Za družbe v Sloveniji poročamo o porabi električne energije v kWh. O porabi goriva za ogrevanje poročamo v evrih. Ne poročamo po virih porabljene energije (obnovljivi, neobnovljivi viri).
Zmanjšanje porabe energije
Telekom Slovenije, IPKO
2.9.8/str. 175, 181
Odnos do vode, kot skupnega vira
Soline
103-1, 103-2, 103-3; 2.9.8/ str. 179, 303-1: 2.9.8/str. 184
Poročamo le o načinu zajema vode in njenega izpusta.
Upravljanje vplivov, povezanih z odvajanjem vod
Soline
2.9.8/str. 184
Ne poročamo o metodologiji/standardih ugotavljanja porabe vode in kakovosti njenega izpusta.
Zajem vode
Soline 2.9.8/str. 184
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Soline
2.9.8/str. 182
Lokacija in velikost zemljišča, ki ga podjetje upravlja in leži na zaščitenih naravovarstvenih območjih
Soline, lokalna in širša skupnost
2.9.8/str. 182
Soline, lokalna in širša skupnost
Ne poročamo o metodologijah, ki so bile pri tem uporabljene.
Soline, lokalna in širša skupnost
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Telekom Slovenije, lokalna in širša skupnost
Skupina Telekom Slovenije večino izpustov toplogrednih plinov povzroči posredno s porabo električne energije in voznega parka. Na področju izpustov toplogrednih plinov smo v Sloveniji zavezani k spoštovanju Uredbe (ES) št. 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, Uredbe (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih ter Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov. Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001.
Neposredne emisije toplogrednih plinov (Scope 1)
Telekom Slovenije
Poročamo samo o skupni ocenjeni količini emisij.
Posredne emisije toplogrednih plinov zaradi energije (Scope 2)
Telekom Slovenije
Poročamo samo o skupni ocenjeni količini emisij.
Druge posredne emisije toplogrednih plinov (Scope 3)
Telekom Slovenije
Poročamo samo o skupni ocenjeni količini emisij.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Telekom Slovenije
Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001:2015.
Celotna količina odpadkov po vrsti in načinu odstranjevanja
Telekom Slovenije, Soline
Kvantitativni podatki o načinih odstranjevanja so vključeni delno. Prikazani podatki izhajajo iz evidenčnih listov.
Redno in pregledno poročanje regulatorjem in drugim državnim organom (ARSO, SURS, FURS, AKOS, ETNO) je pomemben del naših energetskih in okoljskih aktivnosti.
V Telekomu Slovenije in družbi Soline ni bilo nobenih denarnih ali nedenarnih sankcij s področja okolja.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Etični kodeks se spreminja na podlagi periodičnih pregledov, ki jih opravi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
Podatkov ne prikazujemo po spolu.
Ne poročamo o številu upravičencev do starševskega dopusta, o številu zaposlenih, ki so bili še zaposleni 12 mesecev po zaključku starševskega dopusta, in o deležu zadržanja zaposlenih, ki so koristili starševski dopust.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Roki za obveščanje zaposlenih so skladni z veljavno zakonodajo in niso v kolektivni pogodbi.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu
Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin.
2.9.6/str. 169
Proces identificiranja nevarnosti, povezanih z delom
Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin
2.9.6/str. 169
Vsako nezgodo analiziramo z obrazcem ER-8.
Storitve medicine dela
Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin
2.9.6/str. 169
Zastopanost zaposlenih v razvoju, implementaciji in evaluaciji sistema varnosti in zdravja pri delu
Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin
2.9.6/str. 169
Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu
Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin
2.9.6/str. 169
Promocija zdravja
Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin
2.9.6/str. 166, 169
Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, neposredno povezanih s storitvami in produkti podjetja
Telekom Slovenije
Kot pomembnejši vpliv naših storitev opredeljujemo elektromagnetna sevanja, o čemer zaposlene ozaveščamo na intranetu, uporabnike pa z brošurami na prodajnih mestih.
Število in stopnja poškodb pri delu
Skupina Telekom Slovenije
2.9.6/str. 170
Poročanje se nanaša na število poškodb.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Skupina Telekom Slovenije
2.9.6/str. 161
103-3: Evalvacijo izobraževanj izvedemo z anketnim vprašalnikom po vsakem izobraževanju.
Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega po spolu in kategorijah zaposlenih
Skupina Telekom Slovenije, Telekom Slovenije
2.9.6/str. 167
Ne poročamo o številu ur izobraževanja po kategorijah in po spolu.
Delež zaposlenih, vključenih v redne preglede uspešnosti in razvoja poklicne kariere po spolu
Skupina Telekom Slovenije
Ne poročamo po kategorijah zaposlenih. Po spolu ne poročamo, ker ne delamo razlik.
GRI: 405: Različnost in enake možnosti 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Skupina Telekom Slovenije
103-3: Etični kodeks se spreminja na podlagi periodičnih pregledov, ki jih opravi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
Struktura organov upravljanja in struktura zaposlenih po kategorijah (spol, starost, pripadniki manjšin, drugi relevantni kazalniki različnosti)
Skupina Telekom Slovenije
Pri podatkih za zaposlene ne poročamo po starosti. Ne poročamo niti po pripadnikih manjšin, saj ne delamo razlik.
Stopnja osnovne plače žensk v primerjavi z moškimi, po pomembnejših lokacijah in dejavnostih
Skupina Telekom Slovenije
GRI 406: Nediskriminacija 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Skupina Telekom Slovenije
103-3: Etični kodeks se spreminja na podlagi periodičnih pregledov, ki jih opravi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
Število primerov diskriminacije in ukrepi za njeno odpravo
Skupina Telekom Slovenije
GRI 412: Pregled človekovih pravic 2016
103-1
103-2
103-3
Skupina Telekom Slovenije
103-3: Etični kodeks se spreminja na podlagi periodičnih pregledov, ki jih opravi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
Število ur izobraževanja zaposlenih o politiki človekovih pravic in postopkih v zvezi z njihovimi temami, pomembnimi za dejavnost podjetja, ter delež zaposlenih, vključenih v tako izobraževanje
Telekom Slovenije
2.9.6/str. 162
Na področju izobraževanja o človekovih pravicah smo se osredotočili na varovanje osebnih podatkov in Etični kodeks. Ne poročamo o deležu vključenih.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Skupina Telekom Slovenije
103-3: 2.5.1/str. 82
Na področju javnih politik za Telekom Slovenije obstaja tveganje pritiska regulatorja z vidika cenovnih, tehničnih in tehnoloških obveznosti. Telekom Slovenije proaktivno sodeluje v vseh regulatornih postopkih s podajanjem pripomb, stališč in ustreznih analiz. O spoštovanju korporativne integritete in preprečevanju nasprotja interesov članov nadzornega sveta ter uprave je Telekom Slovenije podal izjavo v poglavju 1.10 Izjava o upravljanju.
Vrednost prispevkov organizacije v politične namene
Skupina Telekom Slovenije
2.5.1/str. 82
Ni bilo prispevkov v politične namene.
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Telekom Slovenije, TSmedia, IPKO, uporabniki
2.7.5/str. 131
Ne poročamo o označevanju izdelkov.
Število kršitev zaradi neskladnosti z regulativo in s kodeksi na področju trženjskega komuniciranja, vključno z oglaševanjem, promocijami in sponzorstvi, po vrstah kršitev in izidih postopkov
Telekom Slovenije, TSmedia, IPKO, uporabniki
2.7.5/str. 131
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
Skupina Telekom Slovenije
2.5.1/str. 82
Področje družbeno-ekonomskih skladnosti v povezavi z upravljavskim pristopom GRI GS 103-3 preverja in ustrezno prilagaja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
Ne poročamo o celotni vrednosti prejetih glob in nedenarnih sankcij.
| Dostopnost medijskih vsebin | DMA | Telekom Slovenije, TSmedia, uporabniki, lokalna in širša skupnost | 2.9.5/str. 156 |
|---|---|---|---|
| Ukrepi za izboljšanje dostopnosti medijskih vsebin in zaščito ranljivega občinstva | Telekom Slovenije, TSmedia, uporabniki, lokalna in širša skupnost | 2.9.5/str. 156 |
| Notranje delovanje | IO1 Infrastrukturne investicije v telekomunikacijsko omrežje po regijah | Skupina Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost | 2.3/str. 69, 2.8.1/str. 134 |
|---|---|---|---|
| IO3 Ukrepi za zdravje in varnost terenskega osebja | Telekom Slovenije | 2.9.6/str. 168, 169 |
| PA1 Politike in prakse zagotavljanja dostopa do telekomunikacijske infrastrukture, produktov ter storitev prebivalcem oddaljenih in manj naseljenih območij | Telekom Slovenije, IPKO, uporabniki, lokalna in širša skupnost | 2.9.5/str. 157 |
|---|---|---|
| PA2 Politike in prakse za premagovanje ovir pri dostopu in uporabi telekomunikacijskih produktov in storitev v zvezi z jezikom, kulturo, nepismenostjo, pomanjkljivo izobrazbo, prihodki, posebnimi potrebami in starostjo | Telekom Slovenije, uporabniki | 2.9.5/str. 157 |
| PA4 Kvantitativna raven razpoložljivosti telekomunikacijskih produktov in storitev na območjih delovanja | Telekom Slovenije, IPKO | 2.7.3/str. 111, 2.9.5/str. 157 |
| PA6 Programi za zagotavljanje in vzdrževanje telekomunikacijskih povezav in storitev v izrednih razmerah ter v primeru naravnih katastrof | Telekom Slovenije | 2.8.3/str. 137 |
o vsebinah, povezanih z EMS
Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost
2.9.8/str. 177
Telekom Slovenije, uporabniki
2.9.5/str. 156
Preglednost računov smo izboljšali z njihovo prenovo v letu 2019.
Telekom Slovenije, TSmedia, uporabniki
2.7.3/str. 120
2.9.8/str. 179
111 GRI GS 102-56
2.11 IZJAVA O PREVERJANJU TRAJNOSTNEGA POROČILA
Ponosno lahko pogledamo nazaj, vendar smo hkrati usmerjeni v prihodnost.
Vrhunska tehnologija, inovativne rešitve in nenehen razvoj odgovarjajo potrebam sodobne družbe. Digitalizacija prinaša še večjo povezanost, uporabnikom še več zabave, podjetjem pa še večjo fleksibilnost, učinkovitost in neomejene priložnosti. Z vse širšim in celovitejšim ekosistemom inovativnih rešitev soustvarjamo digitalno prihodnost Slovenije.
Hkrati s tehnologijo se razvijajo družba, gospodarstvo in naša življenja.
LETNO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE
4. SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE
5. POSLOVNO POROČILO
6. OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT
7. TRAJNOSTNI RAZVOJ
8. RAČUNOVODSKO POROČILO
9. TRŽENJE IN PRODAJA
10. 3.1 RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE
| Kategorija | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Pojasnilo | I - XII 2020 | I - XII 2019 | Popravljeno I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 647.177 | 664.892 | 591.693 | 602.231 | |||
| Drugi prihodki iz poslovanja | 7.694 | 5.938 | 5.254 | 2.954 | |||
| Nabavna vrednost prodanega blaga | -90.427 | -87.000 | -98.493 | -92.604 | |||
| Stroški materiala in energije | -14.546 | -15.303 | -10.752 | -10.646 | |||
| Stroški storitev | -226.036 | -236.945 | -217.367 | -228.123 | |||
| Stroški dela | -111.101 | -109.633 | -93.320 | -91.770 |
| v tisoč EUR | Pojasnilo | I - XII 2020 | I - XII 2019 | Popravljeno I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Čisti dobiček obdobja | 24.865 | 941 | 24.174 | 585 | |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti sme prenesti v izkaz poslovnega izida | |||||
| Prevedbene rezerve | 29 | -18 | -22 | 0 | 0 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem | 29 | 283 | 137 | 283 | 137 |
| Odloženi davek | 13 | -54 | -26 | -54 | -26 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem v neto znesku | 229 | 111 | 229 | 111 | |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti ne bo smel prenesti v izkaz poslovnega izida | |||||
| Sprememba poštene vrednosti za aktuarske primanjkljaje in presežke | 29 | -638 | 9 | -662 | 304 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 29 | -1.716 | 195 | -1.716 | 195 |
| Odloženi davek | 13 | 326 | -37 | 326 | -37 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | -1.390 | 158 | -1.390 | 158 | |
| Drugi vseobsegajoči donos poslovnega obdobja po davkih | -1.817 | 256 | -1.823 | 573 | |
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega obdobja | 23.048 | 1.197 | 22.351 | 1.158 | |
| Vseobsegajoči donos, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | 23.048 | 1.197 | 0 | 0 | |
| Delujoče poslovanje | 32.267 | 28.796 | 0 | 0 | |
| Ustavljeno poslovanje | -9.219 | -27.599 | 0 | 0 |
Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.
| Pojasnilo | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | Popravljeno | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Neopredmetena sredstva | 190.033 | 194.945 | 141.451 | 132.692 | |
| Opredmetena osnovna sredstva | 664.644 | 656.383 | 600.532 | 584.117 | |
| Sredstva v najemu | 77.420 | 79.300 | 86.506 | 86.402 | |
| Naložbe v odvisne družbe | 0 | 0 | 37.001 | 37.001 | |
| Druge finančne naložbe | 3.068 | 4.860 | 63.951 | 90.421 | |
| Pogodbena sredstva | 2.668 | 3.646 | 2.337 | 3.280 | |
| Poslovne terjatve | 17.081 | 24.405 | 17.081 | 24.405 | |
| Odloženi stroški | 1.438 | 7.603 | 1.636 | 1.247 | |
| Naložbene nepremičnine | 1.258 | 1.030 | 4.230 | 4.002 | |
| Odložene terjatve za davek | 44.448 | 44.044 | 43.929 | 43.545 | |
| Skupaj dolgoročna sredstva | 1.002.058 | 1.016.216 | 998.654 | 1.007.112 | |
| Sredstva za odtujitev | 214 | 500 | 214 | 500 | |
| Zaloge | 26.175 | 24.620 | 21.811 | 20.579 | |
| Poslovne in druge terjatve | 162.936 | 153.559 | 158.367 | 145.644 | |
| Pogodbena sredstva | 23.527 | 22.780 | 23.309 | 22.813 | |
| Odloženi stroški | 4.250 | 18.638 | 4.740 | 15.509 | |
| Finančne naložbe | 512 | 679 | 17.385 | 10.226 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 8.167 | 13.219 | 2.086 | 1.153 | |
| Skupaj kratkoročna sredstva | 225.781 | 233.995 | 227.912 | 216.424 | |
| Skupaj sredstva | 1.227.839 | 1.250.211 | 1.226.566 | 1.223.536 |
| Vpoklicani kapital | 272.721 | 272.721 | 272.721 | 272.721 |
|---|---|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 181.489 | 181.488 | 180.956 | 180.956 |
| Rezerve iz dobička | 106.479 | 106.479 | 104.978 | 104.978 |
| Zakonske rezerve | 51.612 | 51.612 | 50.434 | 50.434 |
| Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 3.671 | 3.671 | 3.671 | 3.671 |
| Lastne delnice in lastni poslovni deleži | -3.671 | -3.671 | -3.671 | -3.671 |
| Statutarne rezerve | 54.854 | 54.854 | 54.544 | 54.544 |
| Druge rezerve iz dobička | 13 | 13 | 0 | 0 |
| Zadržani čisti poslovni izid | 33.305 | 31.589 | 50.359 | 48.886 |
| Zadržani poslovni izid preteklih let | 8.440 | 30.648 | 26.185 | 48.301 |
| Poslovni izid tekočega leta | 24.865 | 941 | 24.174 | 585 |
| Rezerve za poštene vrednosti | -497 | 664 | -497 | 664 |
| Rezerve za aktuarske dobičke/izgube | -2.988 | -2.347 | -2.733 | -2.069 |
| Prevedbene rezerve | -25 | -6 | 0 | 0 |
| Skupaj kapital | 590.484 | 590.588 | 605.784 | 606.136 |
| 15.772 | 16.691 | 14.974 | 15.655 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije | 20.407 | 23.293 | 16.184 | 19.138 | |
| Poslovne obveznosti | 38.896 | 40.469 | 20.856 | 10.722 | |
| Posojila in krediti | 184.221 | 214.802 | 184.221 | 214.802 | |
| Obveznosti iz najemov | 59.092 | 60.068 | 67.093 | 66.351 | |
| Druge finančne obveznosti | 244 | 100.641 | 244 | 100.608 | |
| Odložene obveznosti za davek | 1.563 | 1.676 | 235 | 274 | |
| Skupaj dolgoročne obveznosti | 320.195 | 457.640 | 303.807 | 427.550 | |
| Poslovne obveznosti | 119.058 | 113.342 | 109.755 | 99.945 | |
| Obveznost za davek iz dobička | 90 | 354 | 0 | 0 | |
| Posojila in krediti | 32.080 | 31.038 | 45.083 | 38.008 | |
| Obveznosti iz najemov | 10.180 | 8.986 | 11.660 | 10.031 | |
| Druge finančne obveznosti | 101.239 | 1.224 | 101.237 | 1.181 | |
| Pogodbene obveznosti | 12.721 | 9.103 | 8.869 | 5.412 | |
| Vnaprej vračunani stroški | 41.792 | 37.936 | 40.371 | 35.273 | |
| Skupaj kratkoročne obveznosti | 317.160 | 201.983 | 316.975 | 189.850 | |
| Skupaj obveznosti | 637.355 | 659.623 | 620.782 | 617.400 | |
| Skupaj kapital in obveznosti | 1.227.839 | 1.250.211 | 1.226.566 | 1.223.536 |
Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.
Pojasnila na straneh od 210 do 300 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
204
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Prevedbena rezerva | Skupaj | Neobvladujoči delež | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2020 | 272.721 | 181.488 | 51.612 | 3.671 | -3.671 | 54.854 | 13 | 30.648 | 941 | 1.171 | -507 | -2.347 | -6 | 590.588 | ||
| Čisti poslovni izid obdobja | 24.865 | |||||||||||||||
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | -1.390 | 229 | -638 | -18 | -1.817 | |||||||||||
| Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24.865 | -1.390 | 229 | -638 | -18 | 23.048 | |||
| Izplačilo dividend | -22.769 | |||||||||||||||
| Transakcije z lastniki | 0 | |||||||||||||||
| Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid | 941 | -941 | 0 | |||||||||||||
| Drugo | 1 | -380 | -3 | -1 | -383 | |||||||||||
| Stanje 31. 12. 2020 | 272.721 | 181.489 | 51.612 | 3.671 | -3.671 | 54.854 | 13 | 8.440 | 24.865 | -219 | -278 | -2.988 | -25 | 590.484 |
Pojasnila na straneh od 210 do 300 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
| Stanje 1. 1. 2019 | 272.721 | 181.488 | 51.612 | 3.671 | -3.671 | 54.854 | 17.026 | 30.324 | 17.614 | 1.013 | -618 | -2.356 | 16 | 623.694 | -4.066 | 619.628 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid obdobja - popravljeno | 941 | 941 | 0 | 941 | ||||||||||||
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | 158 | 111 | 9 | -22 | 256 | 256 | ||||||||||
| Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 941 | 158 | 111 | 9 | -22 | 1.197 | 0 | 1.197 | |
| Izplačilo dividend | -29.218 | -29.218 | -29.218 | |||||||||||||
| Transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.218 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.218 | 0 | -29.218 | |
| Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid | 17.614 | -17.614 | 0 | 0 | ||||||||||||
| Sprostitev drugih rezerv | -17.013 | 17.013 | 0 | 0 | ||||||||||||
| Spremembe v sestavi skupine | * | -4.066 | -4.066 | 4.066 | 0 | |||||||||||
| Drugo | -1.019 | -1.019 | -1.019 | |||||||||||||
| Stanje 31. 12. 2019 | 272.721 | 181.488 | 51.612 | 3.671 | -3.671 | 54.854 | 13 | 30.648 | 941 | 1.171 | -507 | -2.347 | -6 | 590.588 | 0 | 590.588 |
*Družba Telekom Slovenije je v letu 2019 postala lastnica 100 % deleža družbe Planet TV in odpravila pripoznanje neobvladujočega deleža. Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.
Pojasnila na straneh od 210 do 300 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2020 | 272.721 | 180.956 | 50.434 | 3.671 | -3.671 | 54.544 | 0 | 48.301 | 585 | 1.171 | -507 | -2.069 | 606.136 | |
| Čisti poslovni izid obdobja | 24.174 | 24.174 | ||||||||||||
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | -1.390 | 229 | -662 | -1.823 | ||||||||||
| Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24.174 | -1.390 | 229 | -662 | 22.351 |
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 272.721 | 180.956 | 50.434 | 3.671 | -3.671 | 54.544 | 17.013 | 43.493 | 17.013 | 1.013 | -618 | -2.373 | 634.196 | |
| Čisti poslovni izid obdobja | 585 | 585 | ||||||||||||
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | 158 | 111 | 304 | 573 | ||||||||||
| Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 585 | 158 | 111 | 304 | 1.158 | ||
| Izplačilo dividend | -29.218 | -29.218 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.218 | |||||||
| Transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.218 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.218 | ||
| Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid | 17.013 | -17.013 | 0 | |||||||||||
| Sprostitev drugih rezerv po sklepu uprave | -17.013 | 17.013 | 0 | |||||||||||
| Stanje 31. 12. 2019 | 272.721 | 180.956 | 50.434 | 3.671 | -3.671 | 54.544 | 0 | 48.301 | 585 | 1.171 | -507 | -2.069 | 606.136 |
Pojasnila na straneh od 210 do 300 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
| Čisti dobiček poslovnega leta | 24.865 | 941 | 24.174 | 585 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Prilagoditve za: | Amortizacija | 167.279 | 173.791 | 137.351 | 141.651 |
| Slabitve in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev | 222 | 0 | 59 | 0 | |
| Dobiček/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 285 | -130 | 369 | -95 | |
| Prilagoditev za ustavljeno poslovanje | 5.688 | 17.595 | 0 | 0 | |
| Oslabitev in odpisi zalog | 1.231 | 1.991 | 1.000 | 1.063 | |
| Neto popravek vrednosti terjatev | 2.491 | 1.498 | 2.038 | 1.281 | |
| Sprememba rezervacij in druge spremembe | -4.344 | 276 | -4.500 | 0 | |
| Finančni prihodki | -2.177 | -2.905 | -5.724 | -6.497 | |
| Finančni odhodki | 10.173 | 13.843 | 18.501 | 38.457 | |
| Davek iz dobička z odloženimi davki | 523 | 1.721 | -21 | 1.271 | |
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembami ObK in rezervacij | 206.236 | 208.621 | 173.247 | 177.716 | |
| Spremembo zalog | -5.421 | -349 | -4.867 | -301 | |
| Spremembo poslovnih in drugih terjatev | -13.466 | 1.739 | -14.761 | 2.674 | |
| Spremembo aktivnih časovnih razmejitev in pogodbenih sredstev | 19.069 | 15.600 | 19.818 | 8.976 | |
| Spremembo rezervacij | 1.538 | 1.241 | 1.546 | 707 | |
| Spremembo poslovnih in drugih obveznosti | 6.077 | -6.051 | 19.592 | -33.884 | |
| Spremembo pasivnih časovnih razmejitev in pogodbenih obveznosti | 7.565 | -5.416 | 7.518 | -8.432 | |
| Plačani davek iz dobička | -848 | 56 | 0 | 0 | |
| Čista denarna sredstva iz poslovanja | 220.750 | 215.441 | 202.093 | 147.456 |
| Prejemki pri naložbenju | 5.569 | 39.564 | 17.129 | 55.705 |
|---|---|---|---|---|
| Prejemki od prodaje osnovnih sredstev | 322 | 1.721 | 322 | 1.659 |
| Prejemki od dividend | 6 | 159 | 840 | 159 |
| Prejemki od obresti | 1 | 8 | 2.420 | 2.989 |
| Prejemki od naložb v odvisne družbe | 5.000 | 37.593 | 5.000 | 37.593 |
| Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov | 240 | 83 | 8.547 | 13.305 |
| Izdatki pri naložbenju | -160.279 | -170.100 | -153.932 | -147.031 |
| Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstvih | -97.475 | -92.887 | -89.013 | -84.549 |
| Izdatki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih | -62.798 | -77.110 | -63.464 | -33.756 |
| Naložbe v odvisne in pridružene družbe | 0 | 0 | 0 | -18.060 |
| Izdatki za dana posojila in depozite | -6 | -103 | -1.455 | -10.666 |
| Čista denarna sredstva, porabljena pri naložbenju | -154.710 | -130.536 | -136.803 | -91.326 |
| Prejemki pri financiranju | 1.000 | 35.000 | 7.000 | 35.000 |
|---|---|---|---|---|
| Prejemki od dolgoročnih posojil | 0 | 35.000 | 0 | 35.000 |
| Prejemki od kratkoročnih posojil | 1.000 | 0 | 7.000 | 0 |
| Izdatki pri financiranju | -72.136 | -117.429 | -71.401 | -92.047 |
| Glavni elementi plačil najemnin | -9.819 | -10.896 | -9.113 | -9.829 |
| Odplačila kratkoročnih posojil | 0 | -27.500 | 0 | -21.000 |
| Odplačila dolgoročnih posojil | -30.801 | -23.139 | -30.769 | -23.077 |
| Izdatki za obresti | -8.747 | -9.012 | -8.750 | -8.866 |
| Naložbe v odvisne in pridružene družbe | 0 | -17.607 | 0 | 0 |
| Izplačilo dividend | -22.769 | -29.275 | -22.769 | -29.275 |
| Čista denarna sredstva, porabljena pri financiranju | -71.136 | -82.429 | -64.401 | -57.047 |
| -5.096 | 2.476 | 889 | -917 |
|---|---|---|---|
| 13.219 | 10.684 | 1.153 | 2.011 |
|---|---|---|---|
| 44 | 59 | 44 | 59 |
|---|---|---|---|
| 8.167 | 13.219 | 2.086 | 1.153 |
|---|---|---|---|
Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.
Pojasnila na straneh od 210 do 300 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: »Telekom Slovenije« ali »družba«) in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino Telekom Slovenije (v nadaljevanju: »Skupina Telekom Slovenije« ali »skupina«). Podrobnejši pregled sestave skupine je prikazan v poslovnem delu letnega poročila.
Telekom Slovenije je delniška družba. Naslov družbe je:
TELEKOM SLOVENIJE, d. d.
Cigaletova 15, Ljubljana
Slovenija
Družba je ustanovljena in delujoča v Sloveniji. Delnice obvladujoče družbe so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Končni lastnik družbe je Republika Slovenija, ki ima 62,54-odstotni delež v družbi Telekom Slovenije (pojasnilo 29 spodaj).
Glavna dejavnost skupine je prodaja telekomunikacijskih storitev in izdelkov, v okviru katerih ponuja fiksne in mobilne storitve, internet in televizijo, gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, sistemske integracije poslovnih komunikacij, digitalne vsebine in oglaševanje. Skupina Telekom Slovenije deluje v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija.
so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Konsolidirane računovodske izkaze Skupine Telekom Slovenije in ločene izkaze družbe Telekom Slovenije je uprava odobrila 25. februarja 2021.
Računovodski izkazi skupine in družbe so pripravljeni ob predpostavki, da bosta v prihodnosti nadaljevali poslovanje (računovodska predpostavka časovne neomejenosti delovanja). Poslovanje ni sezonske narave.
Kratkoročne obveznosti so zaradi zapadlosti obveznic v juniju 2021 sicer večje od kratkoročnih sredstev, vendar družba razpolaga z zadostno likvidnostno rezervo (pojasnilo 45), prav tako pa je v celoti nečrpano dolgoročno posojilo po pogodbi podpisani z Evropsko investicijsko banko (pojasnilo 33). V prvem kvartalu leta 2021 so se pričele aktivnosti za zagotovitev novih dolgoročnih virov za poplačilo obveznic.
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen:
Predstavitvena valuta Skupine Telekom Slovenije je evro, ki je tudi funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče družbe Telekom Slovenije. Vse računovodske informacije so predstavljene v tisoč evrih, če ni navedeno drugače.
Priprava računovodskih izkazov od poslovodstva zahteva določene ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti ter na razkritje možnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.
Prihodnjih dogodkov in njihovega vpliva ni mogoče določiti z gotovostjo. Zato se pri računovodskih ocenah uporabi presoja, ki se spreminja glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije in kot posledica sprememb poslovnega okolja. Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih.
Ocene in predpostavke se redno pregledujejo. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene spremenijo, in za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.
Ocene in predpostavke, ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so:
Skupina in družba pri ocenjevanju dob koristnosti sredstev upoštevata pričakovano fizično izrabljanje, tehnično in gospodarsko staranje. Ustreznost dob koristnosti spremlja delovna skupina, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost, ter jih, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen amortizacijske stopnje, preračuna za sedanje in prihodnja obdobja.
Za sredstva v najemu skupina in družba določita dobo koristnosti na podlagi trajanja pogodbe o najemu, če je le ta krajša od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev. Ocenjene dobe koristnosti sredstev so prikazane v pojasnilih 3.c, 3.d in 3.e.
Družba Telekom Slovenije je v obravnavanem obdobju spremenila dobe koristnosti modemom in GPON vmesnikom, vključenim na optičnem omrežju. Pred spremembo je bila doba koristnosti omenjene opreme štiri leta, nova doba koristnosti je pet let. Zaradi spremembe dob koristnosti je v poročanem obdobju strošek amortizacije nižji za 399 tisoč evrov. Za spremembo ocene dobe koristnosti se je družba odločila zaradi manjšega števila okvar modemov in GPON vmesnikov na optičnem omrežju, saj je stopnja odpovedi, ki je posledica prenapetostnega udara, pred iztekom obdobja amortizacije na optičnem omrežju občutno nižja kot na bakrenem omrežju.
Na podlagi pripravljene analize povprečne dobe pogodb sodelovanja z naročniki, je družba Telekom Slovenije spremenila tudi dobo koristnosti neopredmetenih osnovnih sredstev, vezanih na stroške pridobivanja pogodb s kupci (provizije posrednikom), in sicer:
| Stroški pridobivanja pogodb s kupci | Dosedanja doba koristnosti v mesecih | Nova doba koristnosti v mesecih |
|---|---|---|
| - mobilne pogodbe | 12-24 | 30 |
| - fiksne pogodbe | 42 | |
| - konvergenčne pogodbe | 30 |
Do 1. januarja 2020 je družba kot neopredmeteno sredstvo pripoznavala le provizije posrednikom za sklenitev pogodb z vezavo naročnika. Od leta 2020 dalje pa se kot neopredmeteno sredstvo evidentirajo tudi provizije posrednikom za sklenitev pogodbe brez vezave. V obravnavanem obdobju je amortizacija iz teh sredstev višja za 58 tisoč evrov.
Zaradi spremembe dob koristnosti neopredmetenih sredstev iz stroškov pridobivanja pogodb s kupci je v obravnavanem obdobju skupna amortizacija nižja za 2.179 tisoč evrov.
OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA
Družba in skupina presojata potrebe po slabitvi skladno z zahtevami računovodskih standardov tudi za dana posojila. Način presoje je opisan v pojasnilu 3.f.
Skupina in družba za vrednotenje terjatev, skladno z MSRP 9, uporabljata poenostavljen model s pričakovanimi doživljenjskimi kreditnimi izgubami v celotni dobi uporabe. Verjetnost neplačila predstavlja ključni vhodni podatek pri merjenju pričakovane kreditne izgube. Verjetnost neplačila se oceni na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanja v prihodnosti. Podrobnosti o politikah skupine so navedene v pojasnilih 3.f, 25 in 45.
Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih. Ob morebitni spremembi davčne stopnje bi skupina in družba ustrezno preračunali tudi terjatve iz naslova odloženih davkov. Skupina in družba odložene terjatve za davek pripoznata, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Podrobnejše razkritje oblikovanja odloženih terjatev in obveznosti za davek je v pojasnilih 3.q in 13.
Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. Rezervacije se pripoznajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti. Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali so se spremenile okoliščine glede oblikovanja višine rezervacije. V primeru spremembe, se ocena višine rezervacije lahko spremeni glede na ocenjeni pričakovani datum in znesek poravnave. Podrobneje glede oblikovanja posameznih rezervacij je opisano v pojasnilih 3.l in 31.
Skupina je presojala pomembnost uporabe določil OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev ter SOP 29 Dogovori o koncesiji storitev: Razkritja ter ocenila, da so postavke iz računovodskih izkazov družbe Soline na 31. december 2020 nematerialne in da prilagoditev posameznih postavk v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine Telekom Slovenije ni potrebna.
Skupina je v letu 2020 popravila napako iz leta 2019, ki izhaja iz pripoznavanja pogodbe o nakupu TV kanalov na Kosovu. Pogodba je bila sklenjena v maju 2019, zato je skupina v računovodskih izkazih za leto 2019 povečala sredstva in poslovne obveznosti za diskontirana prihodnja plačila na podlagi te pogodbe. Popravek napake je podrobneje opisan v razkritju 41. Popravek napake iz preteklega leta.
sprejela EU, vendar na 1. januar 2020 še niso veljali ter veljajo za tekoče ali prihodnja obdobja:
z naslovom Prilagoditve najemnin v zvezi s COVID-19, izdana 28. maja 2020 in veljavna za letna obdobja od vključno 1. junija 2020 naprej. Sprememba najemnikom zagotavlja razbremenitev v obliki neobvezne oprostitve presoje, ali prilagoditev najemnine v zvezi s COVID-19 predstavlja spremembo najema. Najemniki se lahko odločijo, da bodo prilagoditve najemnin obračunavali enako, kot če spremembe najema ne bi bilo. Praktična rešitev se uporablja samo za prilagoditve najemnin, do katerih pride neposredno zaradi pandemije virusa COVID-19, in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Najemnine povezane s COVID-19, po 30. juniju 2021 (izdano 31. marca 2021). Odbor za mednarodne računovodske standarde je za eno leto podaljšal obdobje uporabe praktične olajšave iz MSRP 16 Najemi, da bi najemnikom pomagal pri obračunu najemnin, povezanih s COVID-19. V odgovor na pozive zainteresiranih strani in ker je pandemija COVID-19 še vedno na vrhuncu, je odbor podaljšal oprostitev za eno leto za najemnine, ki zapadejo 30. junija 2022 ali pred tem. Dopolnilo velja za letna poročevalna obdobja, ki se začnejo 1. aprila 2021 ali pozneje.
Družba in skupina v letu 2020 nista imeli pomembnih prilagoditev najemnin v zvezi s COVID-19.
(izdan 12. februarja 2021) in sicer sprememba:
Namen sprememb je izboljšati razkritja računovodskih usmeritev in uporabnikom računovodskih izkazov pomagati ločiti med spremembami računovodskih ocen in spremembami računovodskih usmeritev. Spremembe in dopolnila veljajo za letna poročevalna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.
so stopili v veljavo s 1. januarjem 2020, vendar niso bistveno vplivali na družbo in skupino:
Izdani so bili določeni novi računovodski standardi in pojasnila, ki so obvezni za letna obdobja od vključno 1. januarja 2021 naprej in jih družba ni predčasno sprejela.
– Spremembe MSRP 10 in MRS 28 (izdane 11. septembra 2014 in veljavne za letna obdobja od vključno datuma, ki ga določi Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde). Te spremembe se nanašajo na nedoslednost med zahtevami MSRP 10 in zahtevami MRS 28 v zvezi s prodajo in prispevanjem sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom.
Glavna posledica sprememb je, da se dobiček ali izguba pripoznata v celoti, če se posel med vlagateljem in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom nanaša na prenos sredstva ali sredstev, ki predstavljajo poslovni subjekt. Dobiček ali izguba se pripoznata delno, če se posel med vlagateljem in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom nanaša na sredstva, ki ne predstavljajo poslovnega subjekta, tudi če so v lasti odvisnega podjetja.
– Spremembe MRS 1 (izdane 23. januarja 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2022 naprej). Te spremembe ozkega področja uporabe pojasnjujejo, da obveznosti razvrščamo kot kratkoročne ali nekratkoročne, odvisno od pravic, ki obstajajo ob koncu poročevalskega obdobja. Obveznosti so nekratkoročne, če ima podjetje ob koncu poročevalskega obdobja materialno pravico do odloga poravnave za vsaj dvanajst mesecev. Smernice ne zahtevajo več brezpogojnosti take pravice. Pričakovanja poslovodstva glede tega, ali bo naknadno uveljavljalo pravico do odloga poravnav, ne vpliva na razvrstitev obveznosti. Pravica do odloga obstaja le, če podjetje ob koncu poročevalskega obdobja ravna v skladu s kakršnimi koli relevantnimi pogoji. Obveznost je razvrščena kot kratkoročna, če je na datum poročanja ali pred njim prekršen pogoj, tudi če je od posojilodajalca pridobljena odpoved temu pogoju po koncu poročevalskega obdobja. Nasprotno je posojilo razvrščeno kot nekratkoročno, če je posojilna zaveza prekršena šele po datumu poročanja. Poleg tega spremembe vključujejo pojasnilo zahtev glede razvrščanja dolga, ki ga družba utegne poravnati tako, da ga pretvori v kapital. »Poravnava« je opredeljena kot poravnava obveznosti z gotovino, drugimi dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi ali lastnimi kapitalskimi instrumenti podjetja. Izjema obstaja za zamenljive instrumente, ki jih je mogoče pretvoriti v lastniški kapital, a le za tiste instrumente, kjer je možnost zamenjave razvrščena kot kapitalski instrument kot ločena sestavina sestavljenega finančnega instrumenta.
– Spremembe MRS 1 (izdane 15. julija 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2023 naprej). Sprememba MRS 1 o razvrščanju obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne je bila izdana januarja 2020, s prvotnim datumom začetka veljavnosti 1. januarja 2022. Vendar pa je bil zaradi pandemije virusa COVID-19 datum začetka veljavnosti odložen za eno leto, da bi imela podjetja več časa za vpeljavo sprememb pri razvrščanju, ki so posledica spremenjenih napotkov.
razporeditev drugih stroškov, ki se nanašajo neposredno na izpolnitev. Sprememba pojasnjuje tudi, da podjetje, preden se oblikuje posebna rezervacija za kočljivo pogodbo, pripozna izgubo zaradi oslabitve sredstev, uporabljenih za izpolnitev takšne pogodbe, namesto sredstev, povezanih s takšno pogodbo.
MSRP 3 je bil spremenjen tako, da se nanaša na Temeljni okvir za računovodsko poročanje iz leta 2018 za določitev, kaj predstavlja sredstvo ali obveznost v poslovni združitvi. Pred spremembo se je MSRP 3 nanašal na Temeljni okvir za računovodsko poročanje iz leta 2001. Poleg tega je bila v MSRP 3 dodana nova izjema za obveznosti in pogojne obveznosti. Izjema navaja, da bi se moralo za nekatere vrste obveznosti in pogojnih obveznosti podjetje, ki uporablja MSRP 3, sklicevati na MRS 37 ali OPMSRP 21, in ne na Temeljni okvir 2018. Brez te nove izjeme bi podjetje pripoznalo nekatere obveznosti v poslovni združitvi, ki jih ne bi pripoznalo po MRS 37. Zato bi moralo podjetje takoj po pridobitvi odpraviti pripoznanje takih obveznosti in pripoznati dobiček, ki ne prikazuje gospodarskega dobička. Pojasnjeno je bilo tudi, da pridobitelj ne bi smel pripoznati pogojnih sredstev, kot so opredeljena v MRS 37, na datum pridobitve.
Sprememba MSRP 9 obravnava, katera plačila bi bilo treba vključiti v 10 % test za odpravo pripoznanja finančnih obveznosti. Stroški ali plačila bi bili lahko plačani bodisi tretjim osebam bodisi posojilodajalcu. V sklopu spremembe stroški ali plačila tretjim osebam ne bodo vključeni v 10 % test. Ponazorilni zgled 13, priložen MSRP 15, je bil spremenjen tako, da je odstranjena ponazoritev plačil najemnika v zvezi z izboljšanji sredstev v najemu. Razlog za spremembo je odstranitev vsakršne morebitne zmede glede obravnave spodbud za najem.
MSRP 1 omogoča oprostitev, če odvisna družba sprejme MSRP kasneje kot njena obvladujoča družba. Odvisna družba lahko izmeri svoja sredstva in obveznosti po neodpisanih vrednostih, ki bi bile vključene v konsolidirane računovodske izkaze njene obvladujoče družbe, na podlagi datuma prehoda obvladujoče družbe na MSRP, če ne bi bilo izvedenih prilagoditev za konsolidacijske postopke in učinke poslovne združitve, v kateri je obvladujoča družba pridobila odvisno družbo. MSRP 1 je bil spremenjen, da bi podjetjem, ki so se odločila za to izjemo iz MSRP 1, omogočil tudi merjenje kumulativnih razlik pri prevedbi z rabo zneskov, o katerih poroča obvladujoča družba, na podlagi datuma prehoda obvladujoče družbe na MSRP. Sprememba MSRP 1 razširja gornjo izjemo na kumulativne razlike pri prevedbi, da bi zmanjšala stroške za podjetja, ki prvikrat uporabljajo MSRP. Ta sprememba bo veljala tudi za pridružena podjetja in skupne podvige, ki so se odločili izkoristiti to izjemo iz MSRP 1.
Zahteva, da podjetja pri merjenju poštene vrednosti v sklopu MRS 41 izločijo denarne tokove za obdavčenje, je bila odstranjena. Ta sprememba je namenjena usklajevanju z zahtevo v standardu po diskontiranju denarnih tokov na podlagi po obdavčitvi.
Reforma referenčnih obrestnih mer (IBOR) – druga faza sprememb MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 (izdane 27. avgusta 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2021 naprej). Spremembe druge faze obravnavajo vprašanja, ki izhajajo iz vpeljave reform, vključno z zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z alternativno referenčno obrestno mero. Spremembe zajemajo naslednja področja:
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije predvidevata, da uvedba novih računovodskih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine in družbe. Spremembe drugih računovodskih standardov, ki ne zavezujejo skupine in družbe, ne bodo imeli vpliva na računovodske izkaze, zato jih ne razkrivamo.
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi računovodskih izkazov obvladujoče družbe Telekom Slovenije in njenih odvisnih družb za poslovno leto 2020. Računovodski izkazi posameznih družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe in z uporabo istih računovodskih usmeritev. V primeru različnih računovodskih usmeritev posamezne družbe pripravijo potrebne prilagoditve svojih računovodskih izkazov, ki so podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.
Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na datum prevzema oziroma od dne, ko obvladujoča družba ali družba v skupini obvladuje odvisno družbo. Prevzeta sredstva in obveznosti se v konsolidiranih izkazih pripoznajo po pošteni vrednosti, ocenjeni na dan nakupa. Presežek kupnine nad neto pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev se izkaže v okviru neopredmetenih sredstev kot dobro ime. Če je presežek kupnine negativen, se pripozna neposredno v poslovnem izidu kot finančni prihodek.
zmožnost vplivati na finančne in poslovne odločitve družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se tako obvladovanje začne. Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali druge družbe v skupini. Če pomemben vpliv nad odvisno družbo preneha med letom, konsolidirani računovodski izkazi vsebujejo rezultat družbe vse do dne, ko je še obstajal nadzor nad odvisno družbo. Po izgubi nadzora se odpravijo vsa sredstva in obveznosti odvisne družbe ter se dobiček ali izguba zaradi izločitve družbe pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Če skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja. Pozneje se ta delež glede na stopnjo obvladovanja v kapitalu obračuna kot finančna naložba v pridruženo družbo (obračunana po kapitalski metodi) ali kot finančna naložba v kapitalske instrumente po MSRP 9. Ob pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločeni vsi medsebojni posli, sredstva in obveznosti znotraj skupine, kapital, prihodki in odhodki ter denarni tokovi med družbami v skupini.
Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti ter druga denarna sredstva se na dan bilance stanja preračunajo v funkcionalno valuto z uporabo dnevnega tečaja menjave na dan bilance stanja. Nedenarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, merjene po izvirni vrednosti, se preračunajo z uporabo tečaja, veljavnega na dan transakcije. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in merjene po pošteni vrednosti, se preračunajo z uporabo tečaja na dan, ko je bila določena poštena vrednost. Vse tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu vrednosti naložb v kapitalske instrumente, razvrščene v skupino merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Na poročevalski dan odvisne družbe v tujini, katerih funkcionalna valuta ni evro, svoja sredstva in obveznosti preračunajo v evro z uporabo tečaja Evropske centralne banke (ECB) na dan poročanja, za izkaz poslovnega izida pa uporabijo povprečni tečaj poročevalskega obdobja. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu iz funkcionalnih v predstavitveno valuto, se izkažejo v konsolidiranem izkazu drugega vseobsegajočega donosa, v postavki prevedbena rezerva znotraj kapitala, vse dokler odvisna družba v tujini ni odtujena. Takrat se znesek tečajnih razlik prenese iz drugega vseobsegajočega donosa v konsolidirani izkaz poslovnega izida.
Neopredmeteno sredstvo se pripozna, ko je verjetno, da bodo v skupino ali družbo pritekale z njimi povezane gospodarske koristi, in ko je mogoče zanesljivo izmeriti njihovo nabavno vrednost. Neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti se po začetnem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in za morebitno izgubo iz oslabitve. Za neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti se najmanj enkrat letno ugotavlja ali jih je potrebno oslabiti v skladu z MRS 36. Vsa neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, imajo končno dobo koristnosti. Skupina in družba Telekom Slovenije spremljata dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih sredstev po skrbnikih teh sredstev in v delovni skupini, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost. Če so ocenjena pričakovanja bistveno drugačna od veljavnih ocen amortizacijske stopnje, se vpliv preračuna za sedanje in prihodnja obdobja. Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih k računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem je sprememba nastala. Skupina je v letu 2020 spremenila dobe koristnosti nekaterim sredstvom, kar je opisano v poglavju 2.d.
neopredmetenih sredstev se obračunava na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstva in se začne obračunavati ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.
| 2020 | 2019 | |||
|---|---|---|---|---|
| Skupine neopredmetenih sredstev | Dobe koristnosti v letih | Dobe koristnosti v letih | ||
| – koncesije | 15 do 20 | |||
| – blagovne znamke | 10 | |||
| – licence | 1 do 7 | |||
| – programske pravice za TV-vsebine | 1 do 6 | |||
| – stroški pridobitev pogodb s kupci | 1 do 2 | |||
| – lista kupcev | 3 do 5 | |||
| – računalniški programi | 3 do 7 | |||
| – druge premoženjske pravice | 3 do 20 |
Stroški pridobljenih koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra se usredstvijo po nabavni vrednosti ter se enakomerno časovno amortizirajo v dobi trajanja koncesijske pogodbe, kar je med 3 in 20 leti - pojasnilo 46. Stroški za pridobitev pogodb s kupci so stroški, ki so neposredno povezani s pridobivanjem naročnikov in predstavljajo dodatne stroške, ki jih ima skupina s tem da pridobi pogodbe s kupci in ki ne bi nastali, če skupina pogodb ne bi pridobila.
neopredmetena sredstva iz naslova prodajnih provizij ustrezno znižala. Ocena prekinitev se letno preverja.
Usredstveni stroški vključujejo stroške materiala, neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Skupina po skrbnikih projektov nadzoruje, da se usredstvijo le stroški, ki sledijo opredeljenim kriterijem.
Stroški razvijanja se med neopredmetenimi sredstvi pripoznajo, če se lahko zanesljivo izmerijo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če bo njegova uporaba prinašala bodoče gospodarske koristi, če so na razpolago ustrezni viri za dokončanje razvijanja in kadar obstaja namen sredstvo uporabiti ali prodati.
Neopredmeteno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave neopredmetenega sredstva in so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se neopredmeteno sredstvo odpravi.
Najmanj enkrat na leto na dan računovodskih izkazov se preveri knjigovodska vrednost pomembnejših neopredmetenih sredstev, da bi ugotovili, ali obstajajo pokazatelji, da je treba katero od neopredmetenih sredstev oslabiti. Pomembnejše neopredmeteno sredstvo je tisto, katerega knjigovodska vrednost presega 5 % knjigovodske vrednosti vseh neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Pri ocenjevanju, ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb, spremembe trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev se izvede, če knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Skupina in družba v tekočem in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne tokove iz gospodarskih koristnosti neopredmetenih sredstev, zato slabitve sredstev nista ugotavljali.
Dobro ime nastane ob prevzemu odvisne družbe in se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo zaradi oslabitve. Slabitev dobrega imena se ugotavlja za denar ustvarjajočo enoto vsaj enkrat letno. Določitev sedanje vrednosti od poslovodstva zahteva oceno pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote in tudi določitev primerne diskontne stopnje. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja v postavki slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev.
Opredmetena osnovna sredstva v lasti družb v skupini se ob pridobitvi izkažejo po njihovi nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vključijo vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi opredmetenega sredstva za nameravano uporabo.
Ocenjeni stroški vzpostavitve lokacij za sprejemno-oddajne postaje v prvotno stanje se izkažejo kot sestavni del nabavne vrednosti sredstva in se amortizirajo v njegovi preostali dobi koristnosti. Znesek rezervacij, potrebnih za vzpostavitev prvotnega stanja, diskontiran na sedanjo vrednost, se izkaže med dolgoročnimi rezervacijami.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v skupini vključuje stroške materiala in neposredne stroške dela. Stroški gradnje ali izdelave opredmetenih osnovnih sredstev, vključenih v nabavno vrednost, se pripoznajo kot znižanje stroškov v poslovnem izidu.
Kadar so posamezne postavke sredstev sestavljene iz delov, ki imajo različne dobe koristnosti, se ti deli obravnavajo kot posamezne postavke opredmetenih osnovnih sredstev.
Poznejši stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi povečajo njihovo nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njihove prihodnje gospodarske koristi pritekale v skupino ali družbo.
Skupina in družba po skrbnikih projektov mesečno spremljata potek projektov in investicij. Če se ugotovi, da se določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Opredmetena osnovna sredstva se po začetnem pripoznanju merijo po njihovi nabavni vrednosti in se vrednostno zmanjšujejo zaradi amortiziranja ali morebitnih slabitev.
Letno se preverja doba koristnosti in preostala vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijska stopnja pa se glede na to preračuna za sedanja in prihodnja obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek spremembe ocene skupina opiše v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem se je spremenila.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev.
| Skupine opredmetenih osnovnih sredstev | Dobe koristnosti v letih |
|---|---|
| – zgradbe | |
| – elektro in strojne instalacije | |
| – kabelska kanalizacija | |
| – kabelsko omrežje – zračno | |
| – kabelsko omrežje – zemeljsko | |
| – centrale | |
| – druga oprema |
Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se pripoznajo po njihovi do tedaj oblikovani nabavni vrednosti. Zemljišča in opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko so sredstva razpoložljiva za uporabo.
Opredmeteno osnovno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave opredmetenega osnovnega sredstva in so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se opredmeteno osnovno sredstvo odpravi.
Skrbniki osnovnih sredstev letno preverjajo zunanje in notranje okoliščine (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), ki bi lahko bile pomemben pokazatelj (ne)ustreznosti dobe koristnosti ali potrebe po slabitvi opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmeteno osnovno sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za ocenjene stroške pri prodaji, ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Vrednost pri uporabi se oceni kot sedanja vrednost pričakovanih bodočih denarnih tokov, pri čemer so ti diskontirani na sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje pred davkom iz dobička.
Slabitev opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki iz poslovanja med slabitvami neopredmetenih in opredmetenih sredstev.
Standard za take pogodbe določa, da najemnik na začetku najema pripozna pravico do uporabe sredstva (sredstvo v najemu) in obveznost iz najema. Sredstvo s pravico do uporabe se pripozna na dan začetka najema, to je, ko je sredstvo na voljo za uporabo. Začetno merjenje sredstva zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema (diskontirana sedanja vrednost najemnin, ki na ta datum še niso plačane), plačila najemnin, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude na najem in oceno morebitnih stroškov, ki bodo nastali v družbi pri odstranitvi sredstva. Spremenljive najemnine, ki niso odvisne od inflacije ali obrestne mere, niso vključene v merjenje obveznosti iz najema in pravice do uporabe sredstev. S tem povezana plačila se pripoznajo v obdobju nastanka dogodka kot poslovni odhodek.
Sredstva v najemu se nato merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in za izgube zaradi oslabitve, ter se prilagodijo za vsako ponovno merjenje obveznosti iz najema. Sredstvo se amortizira od začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oz. do konca trajanja najema, če je to krajše od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev.
| Naziv skupine sredstev v najemu | Dobe koristnosti v letih |
|---|---|
| Bazne postaje – služnost in najem | |
| Najem prostorov | |
| Tehnološki prostori – služnost in najem | |
| Najem vodov | |
| Drugo |
Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile. Letno se preverjajo znamenja slabitve in v primeru njihovega nastanka se ugotavlja nadomestljiva vrednost teh sredstev. V primeru slabitve se ta pripozna v izkazu poslovnega izida v skladu z MRS 36.
Obveznosti iz najema se pripoznajo na datum začetka najema sredstva po sedanji vrednosti najemnin, ki še niso plačane. Obveznosti večinoma predstavljajo pogodbeno določene najemnine, nekatere pogodbe vključujejo tudi prilagoditev obveznosti za spremembo indeksa življenjskih stroškov. Te najemnine se diskontirajo. Za določitev diskontne stopnje se uporabi obrestna mera, ki izhaja iz stroškov zadolževanja in temelji na obrestni meri po kateri skupina in družba, ob upoštevanju bonitetne ocene, lahko pridobita posojilo za nakup opredmetenega osnovnega sredstva primerljivega zneska (vrednosti) in zapadlosti. Pri poznejšem merjenju obveznosti iz najemov se le te povečajo za vrednost, ki odraža obresti na obveznosti iz najema, zmanjšajo za vrednost plačil najemnine in ob spremembi pogojev najema se ponovno izmeri sedanja vrednost na podlagi ponovne ocene prihodnjih najemnin ali spremembe najema (trajanje najema ali cene najema).
Po datumu začetka najema se finančne obveznosti iz najemov ponovno izmerijo z uporabo nove diskontne stopnje, če se je spremenilo trajanje najema ali vrednost prihodnjih najemnin. Ob odpovedi najema ali zmanjšanju, se dobiček ali izguba, ki sta povezana z delno ali popolno odpovedjo najema, pripoznata v izkazu poslovnega izida.
Obveznosti iz najema se izkazujejo med dolgoročnimi obveznostmi, razen obveznosti, ki bodo poravnane v obdobju naslednjih 12 mesecev od datuma bilance stanja in so v bilanci stanja izkazane kot kratkoročne obveznosti iz najema.
Najemi zajemajo najem vodov, najeme poslovnih in tehnoloških prostorov, ustanovitev služnosti oziroma najem zemljišč ali prostorov za bazne postaje oziroma funkcijskih lokacij. Medoperaterski zakupi v Sloveniji so v večini storitev regulirani z javno objavljenimi ceniki. Za dolgoročne najeme se sklepajo pogodbe s točno določenim obdobjem, večinoma za 15 let.
Za poslovne prostore, bazne postaje in funkcijske lokacije je nadomestilo za služnost ali najemnina določena glede na dogovore, cenitve in cenike lastnikov. Najemne pogodbe so sklenjene za določen oziroma nedoločen čas, služnostne pogodbe pa za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture ali določen čas z možnostjo podaljšanja na podlagi novih pogajanj. Pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas in čas obratovanja, obstajajo pogoji prekinitve. Ti pogoji so lahko sledeči:
Do prekinitev pogodb pride le izjemoma.
Finančno sredstvo se pripozna, ko družba oziroma skupina postane stranka v pogodbenih določbah finančnega instrumenta.
Ko skupina finančno sredstvo prvič pripozna, ga na podlagi poslovnega modela za upravljanje s finančnimi sredstvi in na podlagi značilnosti pogodbenih denarnih tokov pridobljenega finančnega sredstva razvrsti v eno izmed naslednjih skupin:
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, so finančni instrumenti, ki jih skupina poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov ter na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti. V tej kategoriji se vodijo dana posojila, poslovne in druge terjatve, depoziti ter denar in denarni ustrezniki.
Dana posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave in se na začetku izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za morebitne neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube.
Nastali dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu:
V tej skupini se vodijo naložbe v dolžniške in kapitalske finančne instrumente oziroma v delnice in deleže drugih družb.
Skupina se ob začetnem pripoznanju naložb v kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, nepreklicno odloči, da te naložbe vodi kot sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Ta odločitev se sprejme posamično za vsako naložbo posebej.
Poštena vrednost naložb, ki kotirajo na borzi, se izmeri po zaključnem borznem tečaju na vsak datum poročanja.
Naložbe se pripoznajo oziroma se pripoznanje odpravi na dan sklenitve nakupa oziroma prodaje.
Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov v neto znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid, vendar pa lahko skupina prenaša kumulativni dobiček ali izgubo znotraj postavk kapitala.
Prejete dividende se pripoznajo v poslovnem izidu samo:
Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družb pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti teh instrumentov je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem: ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Obveznosti iz obrestne zamenjave se merijo po pošteni vrednosti, ki jo družba pridobi od udeleženih bank v poslu. Družba najmanj trimesečno preverja ali je varovanje obrestne mere še uspešno in v tem primeru učinke vrednotenja izkazuje v drugem vseobsegajočem donosu. Poštena vrednost je v bilanci stanja v primeru pozitivnega vrednotenja izkazana med finančnimi sredstvi oziroma finančnimi obveznostmi v primeru negativnega vrednotenja.
Terjatve do kupcev so zneski terjatev do poslovnih partnerjev iz naslova prodaje blaga in storitev v okviru rednega poslovanja.
Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub skladno z MSRP 9 skupina uporablja poenostavljen pristop. Popravek vrednosti terjatev se izračunava kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja terjatve. Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub so bile terjatve združene v skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega tveganja in zapadlosti. Pričakovane stopnje izgub temeljijo na podatkih o plačilih v zadnjih 36 mesecih in preteklih kreditnih izgubah, nastalih v tem obdobju. Učinek v prihodnost usmerjenih makroekonomskih podatkov na pričakovane kreditne izgube se je štel kot nepomemben.
Izguba zaradi oslabitve terjatev se pripozna med poslovnimi odhodki v izkazu poslovnega izida in kot zmanjšanje (popravek) vrednosti terjatev.
Skupina in družba uporabljata model pričakovanih izgub, skladno z MSRP 9, in morata poleg nastalih izgub pripoznati tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. V ta namen skupina in družba ocenita dokaze o slabitvi finančnih sredstev.
Na vsak datum poročanja morata skupina in družba pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za vsa finančna sredstva, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do povečanja kreditnega tveganja. Pri tem upoštevata vse primerne in dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.
izpostavljenost ob neplačilu (angl. Exposure at Default – EAD),
verjetnost neplačila (angl. Probability of Default – PD) in
izguba ob neplačilu (angl. Loss Given Default – LGD).
Ocene parametrov tveganja, ki jih upoštevata pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub, temeljijo na kombinaciji lastnih in zunanjih (tržnih) podatkov.
Finančna sredstva se za namen morebitne oslabitve ocenijo posamično.
Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, skupina izmeri zmanjšanje (popravek) vrednosti za izgubo za navedeni finančni instrument kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v prihodnjem 12-mesečnem obdobju.
Za terjatve do kupcev in kratkoročna pogodbena sredstva, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Skupina in družba Telekom Slovenije v letu 2020 nista spremenili tehnike ocenjevanja ali pomembnih predpostavk pri ocenjevanju popravka vrednosti za ta finančna sredstva.
Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, kadar:
Ob odpravi pripoznanja celotnega finančnega sredstva se razlika med njegovo knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja) in prejetim nadomestilom (vključno z vsakim novim pridobljenim sredstvom, zmanjšanim za na novo prevzeto obveznost) pripozna v poslovnem izidu, razen naložb v delnice in deleže drugih družb, za katere se skupina nepreklicno odloči, da bo poznejše spremembe poštene vrednosti predstavila v drugem vseobsegajočem donosu.
Finančne obveznosti skupine in družbe predstavljajo predvsem prejeta posojila in finančne obveznosti v zvezi z obveznicami ter obrestne zamenjave.
Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, zmanjšani za morebitno nastale stroške. Po začetnem pripoznanju se prejeta posojila izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere.
Obveznosti v zvezi z obveznicami in obveznosti iz obrestne zamenjave se ob pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za morebitne stroške posla. Obveznice se po začetnem pripoznanju merijo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere.
Med finančnimi obveznosti so pripoznane tudi obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida (dividende) dokler niso izplačane. Dividende se pripoznajo kot obveznost v obdobju in višini, v kateri so potrjene na skupščini lastnikov.
Pripoznanje posojil se odpravi, ko so pogodbene obveznosti izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa so izkazane po odplačni vrednosti. Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in frekvenčnine ter druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja.
Naložbe v odvisne družbe se v ločenih računovodskih izkazih družbe Telekom Slovenije vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve. Naložbe v odvisne družbe se pripoznajo na dan, ko je izvršen prenos tveganj in koristi na obvladujočo družbo Telekom Slovenije – ko dobi kontrolni vpliv.
Skupina nima naložb v pridružene družbe in skupne podvige.
Znamenja slabitve finančnih naložb v odvisne družbe se preverjajo predvsem po dveh kriterijih, in sicer:
Družba Telekom Slovenije je konec leta 2020 pripravila ocene nadomestljive vrednosti dolgoročnih finančnih naložb v svoje odvisne družbe z namenom preizkusa znamenj oslabitev za potrebe računovodskega poročanja. Vsaka odvisna družba predstavlja svojo denar ustvarjajočo enoto. Skladno s priporočili ESMA, ki je izpostavila pomembnost ocene slabitev kot posledice vpliva COVID-19, je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ocenil še nadomestljive vrednosti dolgoročnih sredstev Telekoma Slovenije in njegovih odvisnih družb kot denar ustvarjajočih enot.
Vse ocene nadomestljive vrednosti 100-odstotnih deležev lastniškega kapitala družb za namen računovodskega poročanja presegajo knjigovodske vrednosti naložb v posamezne odvisne družbe, zato slabitev naložb v odvisne družbe, v letu 2020 ni potrebna. Prav tako ni znamenj slabitev, ki bi vplivale na konsolidirane izkaze Skupine Telekom Slovenije.
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške (transakcijski stroški). Po začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Znamenja slabitve se preverjajo enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Naložbena nepremičnina se odpravi ob odtujitvi ali ko se naložbena nepremičnina trajno umakne iz uporabe ter se ne pričakujejo prihodnje gospodarskih koristi. Vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprave pripoznanja nepremičnine, izračunane kot razlika med čistim prihodkom od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se vključi v poslovni izid v obdobju, v katerem se naložbena nepremičnina odpravi.
Sredstva za odtujitev so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko skupina ali družba prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev.
Družba Telekom Slovenije je septembra 2020 začela s postopki za izvedbo procesa prodaje družbe TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. Na 31. december 2020 je bila opravljena presoja potrebe po prerazvrstitvi družbe TSmedia med sredstva za prodajo. Glede na opredeljeno usmeritev in fazo prodajnega postopka, družba TSmedia ne izpolnjuje pogojev za prerazporeditev med sredstva za odtujitev, saj obvladujoča družba še ni prejela zavezujočih ponudb in nima na voljo ključnih informacij, na podlagi katerih bi lahko presodila, da je prodaja družbe zelo verjetna.
Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za odtujitev po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za odtujitev, se ne amortizirajo.
Izguba zaradi oslabitve sredstev za odtujitev se pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki drugi odhodki poslovanja, slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 11).
Skupina periodično preverja, ali sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če ne, se prerazvrstijo nazaj med opredmetena osnovna sredstva. Taka sredstva se izmerijo po nižji izmed naslednjih vrednosti:
Prilagoditve knjigovodske vrednosti sredstev, ki ne spadajo več med sredstva za odtujitev, se vključijo v poslovni izid v obdobju, v katerem ta sodila niso več izpolnjena.
Ob začetnem pripoznanju se zaloge ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, v kateri so upoštevani na računu pripoznani popusti, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Zaloge se vrednotijo po metodi drsečih povprečnih cen. Zaloge z malo gibanja, zastarele ali poškodovane zaloge se slabijo na čisto iztržljivo vrednost, ki je nižja od knjigovodske vrednosti ali ocenjene prodajne vrednosti, dosežene v okviru rednega poslovanja ter zmanjšane za stroške dokončanja in stroške prodaje količinske enote.
Predstavljajo pretežno vnaprej plačane stroške zakupa kapacitet na vodih, ki niso opredeljeni kot najem po MSRP 16 in druga sredstva, ki se časovno razmejujejo in se časovno enakomerno prenašajo med stroške, pri čemer se prenos začne z začetkom veljavnosti pogodbe. Glede na trajanje so razvrščena med dolgoročne (nad 12 mesecev) in kratkoročna sredstva (do 12 mesecev). Odloženi stroški se nanašajo predvsem na stroške mednarodnega obračuna.
Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v blagajni, prosto razpoložljiva sredstva na računih pri bankah in kratkoročne depozite do treh mesecev zapadlosti, pri katerih je tveganje spremembe poštene vrednosti minimalno.
Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. V primeru pomembnega učinka se rezervacije določijo na podlagi diskontiranih pričakovanih bodočih denarnih tokov.
Obveznosti z nedoločeno višino in nedoločenim časovnim nastankom se obravnavajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa skupina ne more vplivati.
Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če ta postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se zanjo v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane. Rezervacije za obveznosti za tožbe se oblikujejo na podlagi ocen strokovnih služb ali zunanjih sodelavcev o verjetnem izidu tožb. Primernost oblikovanja rezervacij se preverja za vsak tožbeni postopek posebej glede na višino tožbenega zahtevka, predmet tožbe, navedbe tožeče stranke in glede na potek posameznega postopka. Zaradi negotovosti so lahko dejanske obveznosti drugačne od prvotno ocenjenih. Poslovodske ocene se lahko spremenijo, če se pridobijo nove informacije. Popravki teh ocen lahko bistveno vplivajo na rezultate poslovanja. Višina oblikovanih rezervacij za obveznosti za tožbe je razkrita v pojasnilu 31.
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi zakonskih predpisov, kolektivnih pogodb in internih aktov, po katerih obstaja zaveza k plačilu odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim. Rezervacije so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Oblikovane so v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun se naredi za vsakega zaposlenega, ob upoštevanju stroškov odpravnine ob upokojitvi in stroška vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali zmanjšajo. To velja predvsem za določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih in ocene rasti plač. Ocena obveznosti za te rezervacije se zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnosti v prihodnosti lahko spremeni. Uporabljene predpostavke so razkrite v pojasnilu 31.
baznih postaj in vzpostavitve najetih nepremičnin v prvotno stanje. Znesek rezervacije je najboljša ocena stroškov odstranitve baznih postaj. Evidentira se v višini diskontirane vrednosti za čas trajanja koncesijske pogodbe. Uporabljena diskontna stopnja temelji na dolgoročni stopnji donosa netveganih vrednostnih papirjev. Podlaga za evidentiranje ocene je analiza dejanskih stroškov razgradnje baznih postaj, ki se pripravi praviloma vsaka tri leta. Konec vsakega leta skupina oceni, ali so oblikovane rezervacije zadostne, in ustrezno prilagodi višino rezervacije.
se nanašajo na odpravnine zaposlenim ob kadrovskem prestrukturiranju ter se oblikujejo, ko so del strateškega poslovnega načrta ter sta znana število in dinamika odhodov delavcev.
Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostim so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in frekvenčnine ter druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja.
Kot vnaprej vračunani stroški so evidentirani stroški za neizkoriščene letne dopuste, stroški iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednoteni po opravljenem prometu, za katere še ni bilo prejetega računa in drugi vračunani stroški. Razlike do dejanskih stroškov se vključijo v poslovni izid po prejemu računov. Če se račun za že vnaprej vračunane stroške ne prejme v roku treh let po pripoznanju, se jih po preteku tega časa odpravi. Izjema so stroški iz obračuna za mednarodne storitve, katerih odprava se presoja individualno.
Prihodki od prodaje se pripoznajo le na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem. Pripoznajo se, ko se prenesejo blago in storitve na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, ki se pričakuje v zameno za to prodano blago in storitve.
Vsak obljubljeni proizvod ali storitev je obravnavan kot samostojna izvršitvena obveza, če je različen. Različen je takrat, ko ima lahko kupec koristi od proizvoda ali storitve. Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti proizvode ali storitve. Skupina je identificirala naslednje izvršitvene obveze:
Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se razporedi cena celotnega posla na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, ki so bile opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane. Plačilni roki so do 90 dni.
Vrednost celotnega posla je znesek nadomestila, ki se ga pričakuje v zameno za predajo obljubljenih proizvodov ali storitev. Vrednost je lahko fiksna ali spremenljiva.
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko se izpolni izvršitvena obveza. To je takrat, ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva. Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma, skupina prihodke pripoznava mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze. Na podlagi opravljenih storitev ali prenosa blaga na kupca, skupina pripozna prihodke v obračunskem obdobju v katerem se opravijo storitve oziroma prenos blaga in v znesku, ki ga je upravičena zaračunati.
Popusti, odobreni ob podpisu pogodbe, se razporedijo na vse izvršitvene obveze in se razmejijo v dobi trajanja pogodbe. Vsi naknadno odobreni popusti se pripoznajo v obdobju, za katero so odobreni, kot znižanje prihodkov.
Prihodki so pripoznani v neto vrednosti brez davka na dodano vrednost, drugih davkov in s prodajo povezanih morebitnih popustov.
Prihodki mobilnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov, sporočil, prenosa podatkov, »roaming out« in dodatnih storitev (npr. storitve z dodano vrednostjo, M-vrata) ter prihodke od prodaje mobilnih telefonov in dodatne opreme.
Prihodki od prodaje predplačniških kartic se odložijo in se pripoznajo v obdobju, ko naročnik koristi predplačniške storitve. Če jih naročnik ne opravi (koristi), se prihodek pripozna, ko poteče veljavnost posameznega predplačniškega računa.
Prihodki fiksnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov in prihodke od prodaje trgovskega blaga. Fiksne storitve zajemajo prihodke širokopasovnih storitev, klasične govorne fiksne telefonije in Centreksa, fiksnih podatkovnih storitev (storitve z dodano vrednostjo), podatkovne komunikacije, IT-storitev in blaga ter prihodke drugih telekomunikacijskih storitev.
Priključnine v mobilnem in fiksnem segmentu se evidentirajo v obdobju, ko je opravljena priključitev uporabnika. Naročnine se zaračunavajo mesečno. Prihodki storitev z dodano vrednostjo se izkazujejo na neto osnovi v višini pogodbene provizije. Prihodki IT-storitev in blaga (sistemska integracija, računalništvo v oblaku, upravljanje celostnih IT-rešitev) se evidentirajo v odvisnosti od pogodbenega razmerja s kupcem. Ob zagotavljanju in vzdrževanja storitev se prihodki zaračunavajo mesečno ali se razmejijo v pogodbeni dobi.
Če se licence ali IT-produkti prodajo, se prihodki pripoznajo v obdobju prodaje.
Prihodki z veleprodajnega trga vključujejo prihodke širokopasovnega dostopa, razvezanega dostopa, medomrežnega povezovanja, zakupa omrežja, nacionalnega sledenja domačih in tujih medoperaterskih storitev.
odstopanje je po pogodbah različno, največ 2 % pogodbene vrednosti. Razlike se vključijo v poslovni izid, ko se ugotovijo dejanski prihodki. Prihodki so pripoznani na bruto osnovi, saj skupina storitve zagotavlja z lastnim omrežjem in opremo na podlagi pogodbeno dogovorjenih cen. Prihodki se pripoznajo v obdobju, ko so storitve opravljene.
Drugi prihodki in drugo trgovsko blago Skupine Telekom Slovenije vključujejo predvsem prihodke od gradnje in vzdrževanja omrežja družbe GVO, poslovnih IT-rešitev družbe Avtenta, soli in povezanih proizvodov družbe Soline ter multimedijskih vsebin družbe TSmedia.
Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma (npr. gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij), skupina prihodke pripoznava mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze podjetja. Skupina pri merjenju postopnega napredka v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze uporablja metodo izložkov (output metoda). Skupina ima sklenjene pogodbe, pri katerih se mesečno ugotavlja vmesna situacija glede na opravljeno delo. Na podlagi zaključnih situacij, ki jih potrdi kupec, se izda mesečni prodajni račun in pripoznajo prihodki.
Drugi prihodki in drugo trgovsko blago družbe Telekom Slovenije vključujejo prihodke od izvajanja storitev podpore odvisnim družbam, najema prostorov in opreme, turizma, drugih netelekomunikacijskih storitev, prodaje materiala in drugega trgovskega blaga.
Prihodki iz novih storitev obsegajo predvsem prihodke od električne energije in finančnih storitev (VALÚ Moneta). Skupina in družba pri prodaji električne energije nastopata kot principal, zato se prihodki pripoznajo po bruto osnovi. Trošarina, prispevki in uporaba omrežja za električno energijo se ne prištevajo k prihodkom od prodaje.
Skupina in družba v vseh primerih sledita usmeritvi hkratnega pripoznanja prihodkov in stroškov v obdobju opravljene storitve ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Pogodbeno sredstvo iz pogodb s kupci je pravica skupine in družbe do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki jih sta jih tako skupina kot družba že prenesli na kupca, če je ta pravica odvisna od česa drugega kot zgolj minevanja časa (npr. izpolnjevanja obvez v prihodnosti). Pogodbeno sredstvo nastane, ko se izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Glede na čas so sredstva razvrščena na dolgoročna in kratkoročna pogodbena sredstva.
Na dan poročanja se preveri, ali je treba pogodbena sredstva oslabiti. Za potrebe ugotavljanja oslabitve pogodbenih sredstev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Skupina in družba pogodbena sredstva oslabita za pričakovane izgube. Pripoznanje pogodbenega sredstva se odpravi ob prekinitvi pogodbe ter se pripozna odhodek iz odpisa pogodbenih sredstev.
Pogodbene obveznosti so obveze za prenos blaga ali storitev kupcu, za katere je skupina od kupca že prejela nadomestilo. Pogodbene obveznosti, za katere se pričakuje, da bo prenos blaga ali storitev na kupca prenesen v obdobju, daljšem od 12 mesecev, se evidentirajo kot dolgoročne obveznosti.
Pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na vnaprej zaračunane kolokacije, ki so opredeljene kot storitev v skladu z MSRP 15 in se prenašajo med poslovne prihodke glede na pogodbeno določen čas kolokacije. Pri pogodbenih obveznostih gre za oceno izdanih dobropisov iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednotene po opravljenem prometu ter obveznosti iz prodaje predplačniških kartic in programa zvestobe kupcev. Pri sofinanciranih projektih gre za prejeta denarna sredstva za te projekte.
Ob prekinitvi pogodbe s kupci, ki je povzročila pripoznanje obveznosti, se obveznosti odpravi in pripoznajo prihodki iz odpisa obveznosti iz pogodb s kupci.
Državne podpore iz sofinanciranih projektov so pripoznane v bilanci stanja glede na pogodbo in dokumentacijo posameznega projekta, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podporo prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Kot odloženi prihodki se pripoznajo prejeta denarna sredstva projektov, ki še niso prihodki, ker stroški, pokrivanju katerih so prejeti zneski namenjeni, še niso nastali. Pripoznanje tovrstnih razmejitev družba in skupina dosledno odpravita z obračunom upravičenih stroškov. Vračunani prihodki nastanejo, ko so stroški v zvezi s projektom že nastali, vendar pogoji za izdajo računa še niso izpolnjeni.
Družba in skupina v skladu z MRS 20 - Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, za predstavljanje s prihodki povezanih podpor uporabljata metodo, po kateri se izkazujejo med drugimi prihodki.
Finančni prihodki in odhodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali na podlagi pogodbene obrestne mere.
Prihodki od prejetih dividend se pripoznajo na dan, ko skupina pridobi pravico do dividende.
Davek iz dobička poslovnega leta vključuje davek tekočega leta in odloženi davek. Davek iz dobička se pripoznava v izkazu poslovnega izida, razen če se nanaša na postavke, neposredno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ali kapitalu. V tem primeru je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu. Davek tekočega leta je pričakovani znesek davka iz dobička, ki ga je treba poravnati glede na obdavčljivi dobiček v posameznem letu ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na bilančni datum in vseh prilagoditev, pripoznanih v obdobju za davek za prejšnja obdobja.
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja na 31. december 2020 in 31. december 2019, izkaza poslovnega izida za leto 2020 ter dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev pritokov in odtokov.
Glede na računovodske usmeritve in razčlenitve je v nekaterih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina in družba za določanje poštenih vrednosti upoštevata naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:
Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja so določene po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti. Več v pojasnilu 39.
Pri naložbenih nepremičninah se letno razkriva pošteno vrednost. Zato se ta ugotavlja enkrat letno s pomočjo pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin. Za podlago ocene vrednosti se upošteva poštena vrednost definirana kot cena, ki bi bila prejeta za prodajo sredstva ali plačana za prenos v urejenem poslu med tržnimi udeleženci na dan merjenja. Pri oceni vrednosti je preverjena primernost uporabe metod za ocenjevanje vrednosti lastninskih pravic v okviru vseh treh načinov: tržnega načina, na donosu zasnovanega načina in nabavnovrednostnega načina.
Poštena vrednost finančnih naložb v kapitalske instrumente, ki kotirajo na borzi, je določena na podlagi zaključnega borznega tečaja na datum poročanja.
Poštena vrednost finančnih naložb v naložbe, ki ne kotirajo na borzi, je določena na podlagi ocene vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij za pomembnejši naložbi in sicer naložbi v družbo IEDC – Poslovna šola Bled, d.o.o. in družbo ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Vplivi ocen vrednosti so opisani v pojasnilu 19.
Kratkoročne poslovne terjatve niso diskontirane zaradi kratkoročnosti. Po začetnem pripoznanju je njihova vrednost zmanjšana za pričakovane kreditne izgube.
Finančne obveznosti iz naslova obveznic se za potrebe poročanja določijo na podlagi borznega tečaja na dan poročanja.
Pri finančnih obveznostih iz prejetih posojil poštena vrednost ne odstopa od odplačne vrednosti.
| Odvisne družbe | Naziv | Naslov | Država | Dejavnost | Davčna stopnja davka iz dobička | Delež v kapitalu v % | Delež glasovalnih pravic v % | Knjigovodska vrednost kapitala v tisoč EUR | Poslovni izid v tisoč EUR |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odvisne družbe | Naziv | Naslov | Država | Dejavnost | Davčna stopnja davka iz dobička | Delež v kapitalu v % | Delež glasovalnih pravic v % | Knjigovodska vrednost kapitala v tisoč EUR | Poslovni izid v tisoč EUR 2020 | Poslovni izid v tisoč EUR 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | gradnja, vzdrževanje in upravljanje telekomunikacijskega omrežja | 19 % | 100 % | 100 % | 30.824 | 27.739 | 2.915 |
| 2 | Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o. | Stegne 19, Ljubljana | Slovenija | sistemski integrator | 19 % | 100 % | 100 % | 2.915 | 2.738 | 240 |
| 3 | TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. | Stegne 19, Ljubljana | Slovenija | multimedijske in internetne vsebine | 19 % | 100 % | 100 % | -1.215 | -708 | -453 |
| 4 | SOLINE Pridelava soli, d.o.o. | Seča 115, Portorož | Slovenija | pridelava soli ter ohranjanje in upravljanje krajinskega parka | 19 % | 100 % | 100 % | 1.470 | 2.501 | -1.012 |
| 5 | Planet TV, d.o.o.* | Stegne 19, Ljubljana | Slovenija | televizijska dejavnost | 19 % | 100 % | 100 % | 10.635 | -20.678 | -2.480 |
| 6 | TSinpo, d.o.o. | Litostrojska cesta 58 A | Slovenija | papirna galanterija | 19 % | 100 % | 100 % | 16 | 6 | 19 |
| 7 | Optic-Tel, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | telekomunikacijske storitve | 19 % | 100 % | 100 % | 5.137 | 5.117 | 20 |
| 8 | Infratel, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | telekomunikacijske storitve | 19 % | 100 % | 100 % | 4.981 | 4.976 | 6 |
| 9 | USTANOVA SRČNI SKLAD | Cigaletova 15, Ljubljana | Slovenija | humanitarna organizacija | 19 % | 100 % | 100 % | 23 | 11 | 12 |
*Vključeno v skupino do 30. 9. 2020.
Lagija Ulpiana, Rruga “Zija Shemsiu”, Nr 34, Prishtina, Kosovo
Družba Telekom Slovenije je 30. septembra 2020, po izpolnitvi vseh odložnih pogojev iz pogodbe o prodaji poslovnih deležev v družbi Planet TV, televizijska dejavnost, d.o.o. (v nadaljevanju: Planet TV), sklenjene 7. julija 2020, prenesla svoje poslovne deleže v družbi Planet TV, na družbo TV2 ADRIA, d. o. o. Kupnina za poslovne deleže Planet TV je znašala 5,0 milijona evrov.
Družba Telekom Slovenije je pred prenosom poslovnih deležev izvedla dokapitalizacijo družbe Planet TV, in sicer s konverzijo svojih terjatev v kapital družbe.
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 5.205 | 10.525 |
| Drugi prihodki iz poslovanja | 14 | 70 |
| Skupaj odhodki poslovanja | -14.491 | -20.524 |
| Izguba iz poslovanja | -9.272 | -9.929 |
| Finančni prihodki | 63 | 6 |
| Finančni odhodki | -10 | -17.680 |
| Dobiček pred obdavčitvijo | -9.219 | -27.603 |
| Davki | 0 | 0 |
| Čisti poslovni izid ustavljenega poslovanja, ki pripada lastniku | -9.219 | -27.603 |
V prikazu čistega poslovnega izida ustavljenega poslovanja je poleg prihodkov, odhodkov in poslovnega izida ustavljenega poslovanja po obdavčitvi vključen tudi učinek pripoznane izgube ob merjenju poštene vrednosti in prodaje družbe Planet TV v višini 5.635 tisoč evrov, v postavki odhodki poslovanja.
| v tisoč EUR | Vrednosti čistih sredstev |
|---|---|
| SREDSTVA | |
| Neopredmetena sredstva | 94 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 277 |
| Druga dolgoročna sredstva | 7.154 |
| Kratkoročna sredstva | 6.134 |
| - od tega denar in denarni ustrezniki | 207 |
| I - IX 2020 | I - XII 2019 | |
|---|---|---|
| Neto denarni tok pri poslovanju | -6.123 | |
| Neto denarni tok pri naložbenju | -87 | |
| Neto denarni tok pri financiranju | -113 | |
| Neto zmanjšanje denarnih sredstev | -3.718 | -6.323 |
V letu 2019 je družba Telekom Slovenije ustanovila novo odvisno družbo SIOL Prishtina in ustanovo Srčni Sklad. Družba Telekom Slovenije je postala lastnica 100 % deleža družbe Planet TV in odpravila pripoznanje neobvladujočega deleža, ter zaključila prodajni postopek 100% deleža v družbi Blicnet d. o. o., Banja Luka.
Razkritja poslovanja po segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri odločanju. Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljena država, v kateri ima družba sedež opravljanja dejavnosti – tako skupina poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države.
V ta segment so zajete vse družbe v skupini, katerih sedež je v Sloveniji, zajema pa predvsem dejavnost na področju telekomunikacijskih storitev fiksne in mobilne telefonije, izgradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskega omrežja, ponudbo multimedijskih ter internetnih storitev in vsebin ter digitalno televizijo. V ta segment so zajete naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia, Soline, TSinpo, OPTIC-TEL in družba Infratel ter Ustanova Srčni sklad, katere dejavnost je organiziranje in zbiranje donacij, subvencij in drugih denarnih in nedenarnih sredstev za uresničevanje dobrodelnega namena ustanove. Družba Planet TV, ki je zaradi prodaje izkazana kot ustavljeno poslovanje, se v segmentih ne izkazuje.
Zajete so vse preostale družbe v skupini, in sicer IPKO, SiOL Zagreb, SiOL Sarajevo, SiOL Podgorica, SiOL Skopje, SiOL Beograd, SiOL Prishtina in GVO Telekommunikation GmbH. Glavna dejavnost tega segmenta je ponujanje telekomunikacijskih storitev.
Prodaja med segmenti se opravlja po tržnih pogojih. V postopku konsolidiranja so izločeni vsi medsebojni posli, zajeti med izločitvami in prilagoditvami. Skupina ne razkriva finančnih prihodkov in odhodkov po segmentih, saj financiranje skupine poteka centralno, na ravni obvladujoče družbe. Razkritje o prihodkih zunanjih strank po posameznih vrstah prihodkov je opisano v pojasnilu 7. Računovodske usmeritve segmentov so enake računovodskim usmeritvam skupine, opisanim v poglavju 3.
| Slovenija | Druge države | Izločitve in prilagoditve* | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|
| Prodaja kupcem | 592.883 | 54.294 | 647.177 | |
| Prodaja med segmenti | 79.074 | 5.771 | -84.845 | 0 |
| Prihodki od prodaje po segmentih skupaj | 671.957 | 60.065 | -84.845 | 647.177 |
| Drugi prihodki | 7.167 | 527 | 7.694 | |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | -88.488 | -1.939 | -90.427 | |
| Stroški materiala in energije | -12.709 | -1.837 | -14.546 | |
| Stroški storitev | -210.340 | -15.696 | -226.036 | |
| Stroški dela | -105.340 | -5.761 | -111.101 | |
| Amortizacija | -138.417 | -28.862 | -167.279 | |
| Drugi odhodki poslovanja | -1.479 | -1.400 | -2.879 | |
| Skupaj odhodki poslovanja | -556.773 | -55.495 | -612.268 | |
| Dobiček iz poslovanja za posamezni segment | 122.351 | 5.097 | -84.845 | 42.603 |
| Finančni prihodki | 2.177 | |||
| Finančni odhodki | -10.173 | |||
| Dobiček pred obdavčitvijo | 34.607 | |||
| Davek iz dobička | -636 | |||
| Odloženi davki | 113 | |||
| Čisti dobiček poslovnega leta | 34.084 |
*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, izločen iz konsolidiranih izkazov.
| Slovenija | Druge države | Izločitve in prilagoditve* | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|
| Sredstva segmenta poročanja | 1.315.843 | 132.105 | -220.109 | 1.227.839 |
| Neodpisana vrednost dobrega imena | 3.718 | 0 | 0 | 3.718 |
| Investicije v neopredmetena sredstva | 61.208 | 1.590 | 0 | 62.798 |
| Investicije v opredmetena osnovna sredstva | 91.571 | 7.945 | 0 | 99.516 |
| v tisoč EUR | Slovenija | Druge države | Izločitve in prilagoditve* | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Prodaja kupcem | 607.816 | 57.076 | 664.892 | |
| Prodaja med segmenti | 79.798 | 6.522 | -86.320 | 0 |
| Prihodki po segmentih skupaj | 687.614 | 63.598 | -86.320 | 664.892 |
| Drugi prihodki | 3.728 | 2.210 | 5.938 | |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | -84.614 | -2.386 | -87.000 | |
| Stroški materiala in energije | -13.486 | -1.817 | -15.303 | |
| Stroški storitev | -218.817 | -18.128 | -236.945 | |
| Stroški dela | -103.900 | -5.733 | -109.633 | |
| Amortizacija | -143.382 | -30.409 | -173.791 | |
| Drugi odhodki poslovanja | -5.820 | -1.135 | -6.955 | |
| Skupaj odhodki poslovanja | -570.019 | -59.608 | -629.627 | |
| Dobiček iz poslovanja za posamezni segment | 121.323 | 6.200 | -86.320 | 41.203 |
| Finančni prihodki | 2.905 | |||
| Finančni odhodki | -13.843 | |||
| Dobiček pred obdavčitvijo | 30.265 | |||
| Davek iz dobička | -705 | |||
| Odloženi davki | -1.016 | |||
| Čisti dobiček poslovnega leta | 28.544 |
*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, izločen iz konsolidiranih izkazov.
| Slovenija | Druge države | Izločitve in prilagoditve* | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva segmenta poročanja | 1.316.094 | 154.337 | -220.220 | 1.250.211 | |
| Slabitve in odpisi nefinančnih sredstev segmenta | 3.438 | 141 | 0 | 3.579 | |
| Neodpisana vrednost dobrega imena | 3.718 | 0 | 0 | 3.718 | |
| Investicije v neopredmetena sredstva | 34.344 | 42.766 | 0 | 77.110 | |
| Investicije v opredmetena osnovna sredstva | 85.596 | 8.496 | 0 | 94.092 | |
| Obveznosti segmenta poročanja | 688.256 | 141.313 | -169.946 | 659.623 |
*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, izločen iz konsolidiranih izkazov.
| v tisoč EUR | Slovenija | Druge države | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Mobilni segment končni trg | 216.015 | 32.631 | 248.646 |
| Fiksni segment končni trg | 207.583 | 23.467 | 231.050 |
| Novi viri prihodkov | 6.483 | 0 | 6.483 |
| Veleprodajni trg | 148.949 | 978 | 149.927 |
| Drugi prihodki in trgovsko blago | 28.786 | 0 | 28.786 |
| Skupaj prihodki od prodaje | 607.816 | 57.076 | 664.892 |
| v tisoč EUR | Slovenija | Druge države | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje storitev | 519.630 | 55.686 | 575.316 |
| Prihodki od prodaje blaga | 88.186 | 1.390 | 89.576 |
| Skupaj prihodki od prodaje | 607.816 | 57.076 | 664.892 |
| 145.091 | 149.927 | 144.654 | 151.243 | |
|---|---|---|---|---|
| Drugi prihodki in trgovsko blago | 26.298 | 28.786 | 22.264 | 18.807 |
| Skupaj prihodki od prodaje | 647.177 | 664.892 | 591.693 | 602.231 |
Prihodki od prodaje predstavljajo prihodke od prodaje iz pogodb s kupci. Skupina in družba prihodke pripoznavata na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem ter ko se blago in storitve prenesejo na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero skupina pričakuje, da je do njega upravičena.
Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se razporedi cena celotnega posla na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev pa se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, ki so bile opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane.
Poslovodstvo pričakuje, da bo 75 % transakcijske cene dodeljene neizpolnjenim obveznostim na 31. decembra 2020 v naslednjem poročevalnem obdobju pripoznanih kot prihodek v višini 61.604 tisoč evrov. Preostalih 25 % oziroma 20.349 tisoč evrov pa bo priznanih v poslovnem letu 2022. Vse druge naročniške pogodbe veljajo za obdobje enega leta ali manj ali se zaračunavajo glede na čas. Skupina in družba sta uporabili praktično rešitev skladno z MSRP 15.121 in za te pogodbe ne razkrivata informacij o preostalih izvršitvenih obvezah.
Skupina je v letu 2020 med prihodki pripoznala za 5.034 tisoč evrov prihodkov, ki so bili vključeni na začetku obdobja v stanje obveznosti iz pogodb s kupci.
| I - XII 2020 | I - XII 2019 | I - XII 2020 | I - XII 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje storitev | 553.476 | 575.308 | 491.855 | 508.374 |
| Prihodki od prodaje blaga | 93.701 | 89.584 | 99.838 | 93.857 |
| Skupaj prihodki od prodaje | 647.177 | 664.892 | 591.693 | 602.231 |
Prihodki od prodaje v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2020 znašali 647,2 milijona evrov, kar je za 3 % manj kot v letu 2019.
V letu 2020 so na prihodke vplivali ukrepi, povezani z razglasitvijo dveh valov epidemije COVID-19 na ravni države, kot so zaprtje Telekomovih prodajnih centrov, ustavitev javnega življenja in omejitev prehoda državnih meja.
Na mobilnem segmentu končni trg so prihodki nižji predvsem zaradi omejitev povezanih s prehodom državnih meja zaradi razglašenih dveh valov epidemije COVID-19 in posledično nižjih prihodkov iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev. To je vplivalo tako na nižje prihodke Telekoma Slovenije kot tudi na nižje prihodke družbe IPKO. Na nižje prihodke družbe IPKO je dodatno vplival tudi neprihod zdomcev na Kosovo. Prihodki se zmanjšujejo tudi zaradi optimizacije naročnikov, ki imajo v mesečno naročnino vključeno večje število storitev.
Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov klasične govorne telefonije, ki je posledica upadanja klasičnih priključkov ter nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo, ter zaradi nižjih prihodkov v IPKU, kar je predvsem posledica omejitve v zvezi z razglašeno epidemijo COVID-19 in ne prihoda zdomcev.
Med novimi viri prihodkov evidentiramo prihodke finančnih storitev, energetike, eZdravja in zavarovanj. V letu 2020 so vsi beležili porast, z izjemo finančnih storitev, ki ostajajo na ravni iz leta 2019.
Prihodki na veleprodajnem trgu so nižji od doseženih v letu 2019, predvsem zaradi nižjih prihodkov gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih.
Drugi prihodki in trgovsko blago so nižji glede na dosežene v letu 2019 zaradi nižjih prihodkov odvisnih družb zunaj telekomunikacijske dejavnosti, kar je posledica razglašenih dveh valov epidemije COVID-19.
V primerjavi s preteklim letom so se za 55 % povečali prihodki E-commerca, ki so evidentirani glede na prodano blago (mobilno, fiksno ali drugo blago).
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2020 ustvarila za 9.468 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2019 pa 10.983 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.
Družba Telekom Slovenije je v letu 2020 ustvarila za 10.392 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2019 pa 11.711 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.
| Rok zapadlosti | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije |
|---|---|---|
| - do 1 leta | 6.377 | 7.168 |
| - od 1 do 2 leta | 10.790 | 6.930 |
| - od 2 do 3 leta | 5.964 | 6.681 |
| - od 3 do 4 leta | 5.814 | 6.530 |
| - od 4 do 5 leta | 5.723 | 5.921 |
| - nad 5 let | 34.928 | 35.509 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |
|---|---|---|
| Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči | 2.910 | 1.228 |
| Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 278 | 182 |
| Prevrednotovalni poslovni prihodki | 101 | 1 |
| Prihodki od odpisa obveznosti iz pogodb s kupci | 22 | 14 |
| Prihodki humanitarni sklad | 60 | 0 |
| Drugi prihodki | 4.323 | 3.829 |
| Skupaj drugi prihodki iz poslovanja | 7.694 | 5.254 |
Drugi prihodki se nanašajo predvsem na prejete odškodnine s strani zavarovalnice v višini 3.256 tisoč evrov (1.120 tisoč evrov v letu 2019). Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči v večji meri predstavljajo ukrepe državne pomoči za omilitev posledic epidemije COVID-19. V Skupini Telekom Slovenije so nekatere družbe v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo koristile posamezne ukrepe državne pomoči:
Družbe, ki so koristile oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so zaposlenim izplačale krizni dodatek v skupni vrednosti 797 tisoč evrov (pojasnilo 10).
Nabavna vrednost prodanega blaga zajema vrednosti za mobilno blago, fiksno blago in drugo blago. Med mobilno blago spadajo mobilni aparati, med fiksno blago pa spadajo TV aparati, tablice, prenosni računalniki, IT blago. Med drugim blagom pa je zajeta oprema za dom in gospodinjstvo, material, elektrika. V letu 2020 je v Skupini Telekom Slovenije nabavna vrednost prodanega blaga znašala 90.427 tisoč evrov (v letu 2019 87.000 tisoč evrov), v družbi Telekom Slovenije pa 98.493 tisoč evrov (v letu 2019: 92.604 tisoč evrov).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala | 3.703 | 1.415 | ||
| Stroški energije | 11.600 | 9.231 | ||
| Skupaj stroški materiala in energije | 14.546 | 15.303 | ||
| 10.752 | 10.646 |
Stroški materiala zajemajo predvsem material za vzdrževanje omrežja, pisarniški material in računalniške potrebščine, material za pospeševanje prodaje, strokovno literaturo in drobni inventar. Pri stroških energije pa največji delež predstavljajo stroški elektrike in goriva.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Stroški telekomunikacijskih storitev | 110.722 | 115.096 | ||
| Stroški zakupi vodov, omrežij in platform | 5.819 | 6.273 | ||
| Stroški multimedijskih vsebin | 16.559 | 18.432 | ||
| Stroški storitev podizvajalcev | 34.067 | 35.403 | ||
| Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev | 21.335 | 22.407 | ||
| Stroški drugih storitev | 37.534 | 39.334 | ||
| Skupaj stroški storitev | 226.036 | 236.945 | ||
| 217.367 | 228.123 |
Stroški storitev v skupini so v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 nižji za 10.909 tisoč evrov. V letu 2020 so bili zaradi razglasitve epidemije nižjih prihodki iz gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih, kar je vplivalo tudi na nižje stroške telekomunikacijskih storitev. Nižji so tudi stroški zakupov vodov, omrežij in platform.
Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev so nižji zaradi optimizacije stroškov dostopovnega in jedrnega omrežja ter IT-rešitev. Stroški drugih storitev zajemajo predvsem stroške oglaševanja in sponzoriranja v višini 7.271 tisoč evrov (v letu 2019: 9.106 tisoč evrov) stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 7.480 tisoč evrov (v letu 2019: 7.794 tisoč evrov), stroške zavarovalnih premij v višini 2.825 tisoč evrov (v letu 2019: 2.976 tisoč evrov) in stroške drugih storitev v višini 10.191 tisoč evrov (v letu 2019: 10.371 tisoč evrov).
Znotraj stroškov zakupa vodov, omrežij in platform (ki ne zapadejo pod MSRP 16 – Najemi) so zajeti tudi stroški povezani s spremenljivimi najemninami v letu 2020 znašajo za Skupino Telekom Slovenije 159 tisoč evrov (v letu 2019 so znašali 113 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije znašajo 41 tisoč evrov (v letu 2019 pa 76 tisoč evrov).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I - XII 2020 | I - XII 2019 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Plače in nadomestila plač | 96.077 | 93.346 | |||||
| Prispevki za socialno varnost | 18.696 | 18.291 | |||||
| - od tega prispevki za pokojninsko zavarovanje | 11.996 | 11.901 | |||||
| Drugi stroški dela | 12.429 | 12.452 | |||||
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 82 | 28 | |||||
| Rezervacije za odpravnine | 734 | 539 | |||||
| - od tega rezervacije za reorganizacijo | 273 | 103 |
| -16.917 | -15.023 | -5.720 | -4.585 |
|---|---|---|---|
| 111.101 | 109.633 | 93.320 | 91.770 |
|---|---|---|---|
V Skupini Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 19.037 tisoč evrov (v letu 2019: 16.837 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 16.917 tisoč evrov (v letu 2019: 15.023 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 11). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 15 in 16).
LETNO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE
Drugi stroški dela vključujejo tudi izplačan krizni dodatek v skupni vrednosti 797 tisoč evrov, ki so ga izplačale družbe, ki so koristile oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pojasnilo 8).
Povprečno število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2020 je bilo 3.176 zaposlenih (v letu 2019: 3.286 zaposlenih).
V družbi Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 6.629 tisoč evrov (v letu 2019: 5.345 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 5.720 tisoč evrov (v letu 2019: 4.585 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 11). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 15 in 16).
Povprečno število zaposlenih v družbi Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2020 je bilo 2.103 (v letu 2019: 2.102 zaposlenih).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Stopnja/število zaposlenih | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| I.–IV. stopnja | 31 | 2 | 324 | 116 | 120 | |
| V. stopnja | 1.022 | 1.049 | 72 | 2 | 740 | |
| VI. stopnja | 706 | 708 | 38 | 4 | 386 | |
| VII. stopnja | 1.191 | 1.181 | 829 | 817 | ||
| VIII. stopnja | 161 | 167 | 114 | 119 | ||
| Skupaj | 3.392 | 3.429 | 2.165 | 2.182 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I - XII 2020 | I - XII 2019 | I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški rezervacije | -4.587 | -9 | -4.500 | 0 | ||
| Izguba pri prodaji in izločitvi neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev | 564 | 550 | 552 | 533 | ||
| Slabitev in odpisi zalog | 1.231 | 1.991 | 1.000 | 1.063 | ||
| Slabitev in odpisi poslovnih in drugih terjatev | 2.487 | 1.463 | 2.038 | 1.281 | ||
| Popravek in odpis pogodbenih sredstev | 795 | 1.011 | 769 | 990 | ||
| Slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev | 222 | 0 | 59 | 0 | ||
| Slabitev sredstev v najemu | 35 | 5 | 39 | 4 | ||
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | -2.120 | -1.814 | -9 | -760 | ||
| Drugi humanitarni odhodki - Srčni sklad | 63 | 37 | 0 | 0 | ||
| Ostali odhodki | 4.189 | 3.721 | 3.686 | 3.464 | ||
| Skupaj drugi odhodki poslovanja | 2.879 | 6.955 | 2.734 | 6.575 |
Odhodki za rezervacije so v letu 2020 v skupini in tudi v družbi negativni zaradi odprave rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah (pojasnilo 31).
RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE
Ostali odhodki se nanašajo predvsem na dane odškodnine iz poravnav, nadomestil in drugih stroškov v višini 1.056 tisoč evrov (v letu 2019: 920 tisoč evrov), nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 610 tisoč evrov (v letu 2019: 601 tisoč evrov) in drugi stroški.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I - XII 2020 | I - XII 2019 | I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz dividend | 8 | 159 | 841 | 159 | ||
| Drugi prihodki iz deležev | 0 | 1.292 | 0 | 1.292 | ||
| Prihodki od obresti | 1.375 | 1.435 | 4.087 | 5.026 | ||
| Neto pozitivne tečajne razlike | 688 | 0 | 691 | 1 | ||
| Odpis finančnih obveznosti za sredstva v najemu | 75 | 15 | 75 | 15 | ||
| Drugi finančni prihodki | 31 | 4 | 30 | 4 | ||
| Skupaj finančni prihodki | 2.177 | 2.905 | 5.724 | 6.497 | ||
| Odhodki za obresti izdanih obveznic | 1.992 | 1.992 | 1.992 | 1.992 | ||
| Odhodki za obresti | 4.825 | 7.898 | 4.804 | 7.872 | ||
| Neto negativne tečajne razlike | 0 | 91 | 1 | 90 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I - XII 2020 | I - XII 2019 | I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Davek tekočega leta | -636 | -705 | 0 | 0 | ||
| Odložene terjatve/obveznosti za davek | 244 | -875 | 152 | -1.130 | ||
| Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah | -131 | -141 | -131 | -141 | ||
| Skupaj davek | -523 | -1.721 | 21 | -1.271 |
Med drugimi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah, je zajet tudi odpis davčnega odtegljaja v tujini plačanega davka, ki ga ni mogoče uveljaviti, saj družba Telekom Slovenije v letu 2020 izkazuje davčno izgubo in nima davčne obveznosti.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobiček pred obdavčitvijo | 34.607 | 30.265 | 24.153 | 1.856 | ||
| Davek iz dobička ob upoštevanju predpisane davčne stopnje | -6.575 | -561 | -4.589 | -353 | ||
| Neobdavčene prejete dividende | 154 | 96 | 154 | 96 | ||
| Koriščenje davčne olajšave v tekočem obdobju | 240 | 885 | 0 | 657 | ||
| Odprava davčnih olajšav, koriščenih v prejšnjih letih | -1.034 | -4 | -1.034 | -3 | ||
| Davčno nepriznani odhodki | -3.356 | -6.991 | -3.242 | -6.892 | ||
| Priznani odhodki/prihodki, ki so bili nepriznani v preteklih letih | 13.472 | 1.270 | 13.473 | 1.270 | ||
| Davčna izguba | -6.061 | 0 | -6.061 | 0 | ||
| Neizkoriščene olajšave | 1.450 | 4.095 | 1.450 | 4.095 | ||
| Ostale postavke (popravki napak, WHT…) | 1.187 | -511 | -130 | -141 | ||
| Skupaj davek | -523 | -1.721 | 21 | -1.271 |
Efektivna davčna stopnja: 1,5 % 5,7 % 0,0 % 68,5 %
Stanje davčne izgube Skupine Telekom Slovenije na 31. decembra 2020 znaša 116.606 tisoč evrov (31. 12. 2019: 141.450 tisoč evrov).
Stanje davčne izgube družbe Telekom Slovenije na 31. decembra 2020 znaša 91.967 tisoč evrov (31. 12. 2019: 60.069 tisoč evrov). V letu 2020 ima družba v davčnem obračunu izkazanih 31.898 tisoč evrov davčne izgube.
Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav skupine je 66.508 tisoč evrov za leto 2020, za leto 2019 je 55.700 tisoč evrov.
Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav družbe Telekom Slovenije na 31. decembra 2020 znaša 65.771 tisoč evrov (31. 12. 2019: 54.551 tisoč evrov).
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih.
| 2020 | 2019 | 2020 | 2019 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prek poslovnega izida | 17.000 | 17.914 | -914 | 16.990 | 17.903 | -913 | ||
| Finančne naložbe | 1.232 | 999 | 233 | 1.232 | 999 | 233 | ||
| Terjatve iz poslovanja | 2.493 | 2.431 | 62 | 2.371 | 2.262 | 109 | ||
| Davčna izgube in neizkoriščene davčne olajšave | 23.156 | 21.778 | 1.377 | 23.155 | 21.778 | 1.377 | ||
| Rezervacije | 567 | 922 | -355 | 181 | 603 | -422 | ||
| Odložene terjatve za davek | 44.448 | 44.044 | 170 | 233 | 43.929 | 43.545 | 151 | 233 |
Odložene terjatve za davek iz naslova neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev izhajajo iz naslova razlike med poslovno in davčno amortizacijo.
Na 31. december 2020 imata skupina in družba 11.742 tisoč evrov odloženih terjatev za davek iz neizkoriščenih investicijskih davčnih olajšav. V letu 2020 sta skupina in družba oblikovali odložene terjatve za davek samo za del, ki se bo koristil glede na projekcijo do leta 2025. Skladno s poslovnim načrtom se bodo oblikovane odložene terjatve za davek iz investicijskih olajšav v celoti koristile v načrtovanem obdobju.
Koriščenje odloženih terjatev za davek iz prenesenih neizrabljenih davčnih izgub temelji na kriteriju časovne neomejenosti koriščenja davčne izgube in možnosti znižanja davčne osnove za največ 50%. Na 31. decembra 2020 imata skupina in družba 11.413 tisoč evrov odloženih terjatev za davek od davčne izgube. Od davčne izgube, ustvarjene v letu 2020 v višini 31.828 tisoč evrov, skupina in družba nista oblikovali odloženih terjatev za davek. Glede na načrtovani dobiček v planskem obdobju bosta skupina in družba od leta 2025, poleg investicijskih olajšav, koristili tudi preneseno davčno izgubo in odložene terjatve za davek od davčnih izgub.
Skupina in družba pri davčnem načrtovanju upoštevata dva kriterija: strateški poslovni načrt in veljavno davčno zakonodajo. Skupina in družba imata potrjen strateški poslovni načrt za naslednjih pet let, iz katerega izhajajo prihodnji obdavčljivi dobički. Pri davčnem načrtovanju sta skupina in družba pripravili več scenarijev koriščenja davčnih olajšav v naslednjem 10-letnem obdobju, iz katerih izhaja da bodo odložene terjatve za davek iz naslova investicijskih olajšav v načrtovanem obdobju petih let v celoti koriščene, odložene terjatve za davek od davčne izgube, ki zakonsko ni omejena, pa se z različno dinamiko začnejo koristiti v letu 2025.
Za obdobje nad 10 let zaradi nezanesljivosti ocene skupina in družba nista pripravljali simulacije koriščenja davčnih olajšav.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2020 | 2019 | Prek poslovnega izida | Prek vseobsegajočega donosa | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva | 1.402 | -74 | 0 | 0 | 0 | |||
| Finančne naložbe | 274 | 0 | -39 | 274 | 0 | -39 | ||
| Odložene obveznosti za davek | 1.563 | 1.676 | -74 | -39 | 235 | 274 | 0 | -39 |
| v tisoč EUR | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 45.215 | 44.701 |
| Črpanje | -10.074 | -10.030 |
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti dobiček obračunskega obdobja, ki pripada navadnim delničarjem, delimo s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljavljajočih se navadnih delnic.
Tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic se izračuna iz podatkov o številu uveljavljajočih se navadnih delnic ob upoštevanju morebitnih odkupov in prodaj znotraj obdobja ter ob upoštevanju časa, v katerem so bile delnice udeležene pri ustvarjanju dobička.
Popravljeni čisti dobiček na delnico se ne izračunava, saj družba nima popravljalnih potencialnih rednih delnic.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I - XII 2020 | I - XII 2019 | Popravljeno | I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid delujočega poslovanja | 34.084 | 28.544 | 24.174 | 585 | |||
| Tehtano povprečno število navadnih delnic za dobiček na delnico | 6.50 | 478 | 6.505.478 | ||||
| Dobiček na delnico iz delujočega poslovanja | 5,24 | 4,39 | 3,72 | 0,09 | |||
| Čisti poslovni izid ustavljenega poslovanja | -9.219 | -27.603 | |||||
| Dobiček na delnico iz ustavljenega poslovanja | -1,42 | -4,24 | 0,00 | 0,00 | |||
| Čisti poslovni izid skupaj | 24.865 | 941 | 24.174 | 585 | |||
| Dobiček na delnico skupaj | 3,82 | 0,14 | 3,72 | 0,09 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Tehtano povprečno število navadnih delnic za dobiček na delnico | 6.535.478 | 6.535.478 | 6.535.478 | 6.535.478 | |
| Zmanjšano za lastne delnice družbe | -30.000 | -30.000 | -30.000 | -30.000 | |
| Skupaj število delnic | 6.505.478 | 6.505.478 | 6.505.478 | 6.505.478 |
Koncesije predstavljajo pravice do uporabe frekvence spektra GSM, UMTS in LTE na območju Republike Slovenije in GSM na Kosovu v skupnem znesku 65.910 tisoč evrov (31. 12. 2019: 75.282 tisoč evrov). Dobe trajanja posameznih koncesij so razkrite v pojasnilu 46, v tabeli Koncesije za storitve mobilne telefonije.
Med koncesijami in licencami skupina izkazuje tudi programske pravice in licence za uporabo računalniških programov.
| v tisoč EUR | Dobro ime | Koncesije in licence | Stroški pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v izgradnji | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2020 | 107.654 | 359.630 | 16.683 | 265.574 | 66.740 | 14.612 | 830.894 |
| Povečanja | 0 | 614 | 0 | 114 | 269 | 59.954 | 60.951 | |
| Sredstva ustvarjena v skupini | 0 | 0 | 0 | 193 | 0 | 1.654 | 1.847 | |
| Prenosi v uporabo | 0 | 36.066 | 7.775 | 16.443 | 244 | -60.528 | 0 | |
| Zmanjšanja | 0 | -31.744 | -3.558 | -4.017 | -89 | 0 | -39.408 | |
| Drugi prenosi* | 0 | 1 | 0 | 1.484 | -3 | -172 | 1.310 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 107.654 | 364.567 | 20.900 | 279.791 | 67.161 | 15.520 | 855.594 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 103.936 | 254.855 | 7.944 | 228.473 | 40.473 | 267 | 635.948 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | 0 | -31.562 | -3.558 | -3.991 | -89 | 0 | -39.200 |
| Drugi prenosi* | 0 | -1 | -1 | 1.189 | -2 | 0 | 1.185 |
| Amortizacija | 0 | 32.500 | 6.069 | 23.370 | 5.688 | 0 | 67.627 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 103.936 | 255.792 | 10.454 | 249.041 | 46.070 | 267 | 665.560 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 3.718 | 104.775 | 8.739 | 37.101 | 26.267 | 14.345 | 194.945 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 3.718 | 108.775 | 10.446 | 30.750 | 21.091 | 15.253 | 190.033 |
| Dobro ime | Koncesije in licence | Stroški pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v izgradnji | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2020 | 3.602 | 216.896 | 16.683 | 253.812 | 18.649 | 14.111 | 523.753 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 61.858 | ||
| Sredstva ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.606 | ||
| Prenosi v uporabo | 0 | 38.695 | 7.775 | 16.317 | 244 | -63.031 | 0 | |
| Zmanjšanja | 0 | -31.583 | -3.558 | -3.926 | 0 | 0 | -39.067 | |
| Drugi prenosi* | 0 | 0 | 0 | 1.277 | 0 | -1 | 1.276 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 3.602 | 224.008 | 20.900 | 267.480 | 18.893 | 14.543 | 549.426 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 0 | 156.875 | 7.944 | 215.028 | 11.214 | 0 | 391.061 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | 0 | -31.469 | -3.558 | -3.926 | 0 | 0 | -38.953 | |
| Drugi prenosi* | 0 | -3 | -1 | 1.187 | 0 | 0 | 1.183 | |
| Amortizacija | 0 | 22.462 | 6.069 | 21.993 | 4.160 | 0 | 54.684 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 0 | 147.865 | 10.454 | 234.282 | 15.374 | 0 | 407.975 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 3.602 | 60.021 | 8.739 | 38.784 | 7.435 | 14.111 | 132.692 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 3.602 | 76.143 | 10.446 | 33.198 | 3.519 | 14.543 | 141.451 |
Družbe v skupini na neopredmetenih sredstvih nimajo omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.
Skupina in družba kot usredstvene dolgoročno odložene stroške razvijanja izkazuje notranje in zunanje razvijanje pri projektih oziroma razvojnih aktivnostih ali dejavnostih, ki izpolnjujejo merila pripoznavanja med neopredmetenimi sredstvi. Pri presoji so ključni strokovna izvedljivost projekta, namen dokončanja ter sposobnost uporabe ali prodaje in s tem ustvarjanja prihodnjih gospodarskih koristi. Pri razvojnih projektih gre za strateške projekte, ki so vnaprej načrtovani ter se jim zagotovijo zadostni tehnični, finančni in človeški resursi, ključni za dokončanje projekta, rezultati teh projektov pa so bistveno izboljšani produkti, procesi, sistemi ali storitve pred samo uporabo.
Dolgoročno odloženi stroški razvijanja na 31. decembra 2020 znašajo 16.025 tisoč evrov za Skupino Telekom Slovenije in 15.377 tisoč evrov za družbo Telekom Slovenije ter se večinoma nanašajo na razvoj računalniških programov. Dobe koristnosti za dolgoročno odložene stroške razvijanja so končne in sledijo ocenjenim dobam koristnosti neopredmetenih osnovnih sredstev z enakomernim letnim amortiziranjem. Stanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja je odbitna postavka pri izračunu bilančnega dobička.
| Računalniški programi | Lastno delo - razvoj | Druga neopr. dolgoročna sredstva | Lastno delo - razvoj | Računalniški programi | Zunanji - razvoj | Druga neopr. dolgoročna sredstva | Zunanji - razvoj | Investicije v teku | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | |||||||||
| Stanje 1. 1. 2020 | 10.100 | 4 | 31.456 | 318 | 3.670 | 45.548 | |||
| Povečanja zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.212 | 3.212 | |||
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 307 | 307 | |||
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 440 | 0 | 3.261 | 0 | -3.701 | 0 | |||
| Zmanjšanja | -63 | 0 | -23 | 0 | 0 | -8 | 6 | ||
| Stanje 31. 12. 2020 | 10.477 | 4 | 34.694 | 318 | 3.488 | 48.981 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 7.491 | 2 | 18.411 | 64 | 0 | 25.968 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | -22 | 0 | -22 | 0 | 0 | -44 |
| Amortizacija | 1.338 | 1 | 5.677 | 16 | 0 | 7.032 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 8.807 | 3 | 24.066 | 80 | 0 | 32.956 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 2.609 | 2 | 13.045 | 254 | 3.670 | 19.580 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 1.670 | 1 | 10.628 | 238 | 3.488 | 16.025 |
| Računalniški programi | Lastno delo - razvoj | Druga neopr. dolgoročna sredstva | Lastno delo - razvoj | Računalniški programi | Zunanji - razvoj | Druga neopr. dolgoročna sredstva | Zunanji - razvoj | Investicije v teku | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | |||||||||
| Stanje 1. 1. 2019 | 9.550 | 4 | 27.927 | 318 | 3.711 | 41.510 | |||
| Povečanja zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.583 | 3.583 | |||
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 458 | 458 | |||
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 550 | 0 | 3.532 | 0 | -4.082 | 0 | |||
| Zmanjšanja | 0 | 0 | -3 | 0 | 0 | -3 | |||
| Stanje 31. 12. 2019 | 10.100 | 4 | 31.456 | 318 | 3.670 | 45.548 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 6.179 | 1 | 12.812 | 47 | 0 | 19.039 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | 0 | 0 | -3 | 0 | 0 | -3 |
| Amortizacija | 1.312 | 1 | 5.602 | 17 | 0 | 6.932 |
| Računalniški programi | Lastno delo - razvoj | Druga neopr. dolgoročna sredstva | Lastno delo - razvoj | Računalniški programi | Zunanji - razvoj | Druga neopr. dolgoročna sredstva | Zunanji - razvoj | Investicije v teku | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2020 | 8.264 | 4 | 29.904 | 318 | 3.404 | 41.894 | ||
| Povečanja zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.105 | 3.105 | |||
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 259 | 259 | |||
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 424 | 0 | 3.154 | 0 | -3.578 | 0 | |||
| Zmanjšanja | -49 | 0 | -3 | 0 | 0 | -5 | 2 | ||
| Stanje 31. 12. 2020 | 8.639 | 4 | 33.055 | 318 | 3.190 | 45.206 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 5.984 | 2 | 17.122 | 64 | 0 | 23.172 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | -7 | 0 | -2 | 0 | 0 | -9 |
| Amortizacija | 1.144 | 1 | 5.505 | 16 | 0 | 6.666 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 7.121 | 3 | 22.625 | 80 | 0 | 29.829 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 2.280 | 2 | 12.782 | 254 | 3.404 | 18.722 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 1.518 | 1 | 10.430 | 238 | 3.190 | 15.377 |
| Računalniški programi | Lastno delo - razvoj | Druga neopr. dolgoročna sredstva | Lastno delo - razvoj | Računalniški programi | Zunanji - razvoj | Druga neopr. dolgoročna sredstva | Zunanji - razvoj | Investicije v teku | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2019 | 7.873 | 4 | 26.547 | 318 | 3.395 | 38.137 | ||
| Povečanja zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.453 | 3.453 | |||
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 303 | 303 | |||
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 391 | 0 | 3.357 | 0 | -3.747 | 1 | |||
| Stanje 31. 12. 2019 | 8.264 | 4 | 29.904 | 318 | 3.404 | 41.894 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 4.872 | 1 | 11.698 | 47 | 0 | 16.618 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 1.112 | 1 | 5.424 | 17 | 0 | 6.554 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 5.984 | 2 | 17.122 | 64 | 0 | 23.172 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 3.001 | 3 | 14.849 | 271 | 3.395 | 21.519 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2019 | 2.280 | 2 | 12.782 | 254 | 3.404 | 18.722 |
Pomembnejša povečanja opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi v letu 2020 se nanašajo predvsem na izgradnjo in posodobitev kabelskega omrežja, pridobitev kabelske kanalizacije ter telekomunikacijske in druge opreme. Med drugo opremo so zajeti modemi, druga oprema pri naročnikih, računalniška oprema, pohištvo, vozila in ostala oprema.
Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini in družbi, se nanašajo na storitve, opravljene v skupini in družbi, ter se nanašajo predvsem na montažo opreme baznih postaj, klim, elektroenergetskih naprav in terminalne opreme pri naročnikih.
Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo in izgradnjo sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva, katerega izgradnja bi trajala več kot 24 mesecev. V letu 2020 je več kot 80 % investicij bilo zaključeno v obdobju krajšem od 24 mesecev (več kot 70 % v obdobju do 12 mesecev), tudi na segmentu izgradnje kabelskih omrežij, saj gre pretežno za nadgradnje obstoječih omrežij. Skupina v letu 2020 ni črpala namenskih posojil za nakup ali izgradnjo sredstev. Stroške izposojanja nenamenskih posojil je skupina v letu 2020 evidentirala kot stroške obdobja, ker je bila večina sredstev dana v uporabo v roku krajšem od 12 mesecev.
Pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva 31. decembra 2020 znašajo 5.273 tisoč evrov (31. 12. 2019: 5.582 tisoč evrov) in se večinoma nanašajo na gradnjo telekomunikacijskega omrežja.
| v tisoč EUR | Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2020 | 466.622 | 1.130.374 | 111.950 | 506.633 | 407.157 | 34.727 | 23 | 2.657.486 |
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | -7 | 0 | 0 | -3 | -23 | 0 | -33 | |
| Povečanja | 20 | 3.066 | 4 | 1.377 | 4.138 | 74.916 | 0 | 83.521 | |
| Osnovna sredstva ustvarjena v skupini | 0 | 47 | 0 | 39 | 0 | 15.909 | 0 | 15.995 | |
| Prenosi v uporabo | 12.912 | 33.471 | 1.649 | 9.462 | 29.114 | -86.607 | 0 | 1 | |
| Zmanjšanja | -327 | -4.432 | -8.075 | -186.735 | -57.997 | -26 | 0 | -257.592 | |
| Drugi prenosi* | 401 | 3.682 | 0 | -4.196 | -40 | -2.494 | 88 | -2.559 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 479.628 | 1.166.201 | 105.528 | 326.580 | 382.369 | 36.402 | 111 | 2.496.819 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 193.284 | 911.852 | 101.077 | 447.344 | 336.156 | 11.390 | 0 | 2.001.103 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | -22 | 0 | 4 | -728 | 0 | 0 | -746 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 20 | 16 | 0 | 0 | 36 |
| Zmanjšanja | -275 | -4.347 | -8.057 | -186.611 | -54.521 | 0 | 0 | -253.811 |
| Amortizacija | 12.950 | 22.634 | 4.219 | 16.922 | 30.380 | 0 | 0 | 87.105 |
| Drugi prenosi* | 320 | 20 | 0 | -1.761 | -91 | 0 | 0 | -1.512 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 206.279 | 930.137 | 97.239 | 275.918 | 311.212 | 11.390 | 0 | 1.832.175 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 273.338 | 218.522 | 10.873 | 59.289 | 71.001 | 23 | 23 | 656.383 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 273.349 | 236.064 | 8.289 | 50.662 | 71.157 | 25.012 | 111 | 664.644 |
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2019 | 449.929 | 1.099.127 | 125.008 | 518.677 | 404.568 | 37.035 | 167 | 2.634.511 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | 3 | 0 | 0 | 5 | -4 | 0 | 4 | |
| Povečanja | 35 | 2.551 | 3 | 1.170 | 3.822 | 72.236 | 0 | 79.817 | |
| Osnovna sredstva ustvarjena v skupini | 0 | 53 | 0 | 65 | 0 | 14.157 | 0 | 14.275 | |
| Prenosi v uporabo | 14.682 | 29.374 | 4.280 | 8.779 | 27.695 | -84.810 | 0 | 0 | |
| Zmanjšanja | -1.042 | -5.619 | -17.341 | -25.039 | -29.349 | -5 | 0 | -78.395 | |
| Drugi prenosi* | 3.013 | 4.885 | 0 | 2.982 | 416 | -3.881 | -144 | 7.271 | |
| Stanje 31.12.2019 | 466.617 | 1.130.374 | 111.950 | 506.634 | 407.157 | 34.728 | 23 | 2.657.483 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 180.391 | 891.639 | 113.667 | 456.267 | 325.517 | 11.390 | 0 | 1.978.871 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 6 | 72 | 0 | 0 | 78 |
| Zmanjšanja | -185 | -2.290 | -17.323 | -27.369 | -26.035 | 0 | 0 | -73.202 |
| Amortizacija | 13.074 | 22.505 | 4.735 | 18.441 | 31.082 | 0 | 0 | 89.837 |
| Drugi prenosi* | 0 | -2 | 0 | 0 | 5.517 | 0 | 0 | 5.515 |
| Stanje 31.12.2019 | 193.280 | 911.853 | 101.079 | 447.345 | 336.153 | 11.390 | 0 | 2.001.100 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 269.538 | 207.488 | 11.341 | 62.410 | 79.051 | 25.645 | 167 | 655.640 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31.12.2019 | 273.337 | 218.521 | 10.871 | 59.289 | 71.004 | 23.338 | 23 | 656.383 |
*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter prenosi med skupinami sredstev.
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 4.491 | 6.040 | 0 | 0 | 321 | 0 | 10.851 |
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.856 | 5.811 | 0 | 0 | 224 | 0 | 9.891 |
Na 31. december 2020 družba izkazuje pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva v višini 22.862 tisoč evrov (31. 12. 2019: 21.686 tisoč evrov), ki se nanašajo na izgradnjo omrežja, nakup telekomunikacijske opreme, nakup in gradnjo nepremičnin ter nakup strojne in druge opreme.
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2020 | 438.151 | 1.059.317 | 110.774 | 391.394 | 385.997 | 37.112 | 2.422.745 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečanja | 0 | 0 | 4 | 0 | 2.049 | 83.990 | 86.043 | ||
| Osnovna sredstva ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5.024 | 5.024 | ||
| Prenosi v uporabo | 12.882 | 33.471 | 1.649 | 9.461 | 27.685 | -85.148 | 0 | ||
| Zmanjšanja | -276 | -42 | -8.075 | -185.840 | -52.514 | -22 | -246.769 | ||
| Drugi prenosi | * | -234 | -2 | 0 | -1.257 | -41 | 0 | -1.534 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 450.523 | 1.092.744 | 104.352 | 213.758 | 363.176 | 40.956 | 2.265.509 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 186.304 | 868.180 | 99.863 | 363.312 | 320.969 | 0 | 1.838.628 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 20 | 14 | 0 | 34 | |
| Zmanjšanja | -236 | -39 | -8.057 | -185.775 | -49.344 | 0 | -243.451 | |
| Amortizacija | 12.393 | 18.232 | 4.218 | 9.352 | 27.014 | 0 | 71.209 | |
| Drugi prenosi | * | -253 | 0 | 0 | -1.176 | -14 | 0 | -1.443 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 198.208 | 886.373 | 96.024 | 185.733 | 298.639 | 0 | 1.664.977 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 251.847 | 191.137 | 10.911 | 28.082 | 65.028 | 37.112 | 584.117 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 252.315 | 206.371 | 8.328 | 28.025 | 64.537 | 40.956 | 600.532 |
*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter prenosi med skupinami sredstev.
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2019 | 424.562 | 1.030.001 | 123.842 | 394.657 | 385.229 | 35.670 | 2.393.961 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečanja | 0 | 0 | 3 | 0 | 1.202 | 80.378 | 81.583 | |
| Osnovna sredstva ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.171 | 4.171 | |
| Prenosi v uporabo | 14.581 | 29.374 | 4.270 | 8.779 | 26.103 | -83.107 | 0 | |
| Zmanjšanja | -992 | -6 | -17.341 | -12.042 | -26.547 | 0 | -56.928 | |
| Drugi prenosi | * | 0 | -52 | 0 | 0 | 10 | 0 | -42 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 438.151 | 1.059.317 | 110.774 | 391.394 | 385.997 | 37.112 | 2.422.745 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 173.923 | 849.268 | 112.452 | 365.654 | 315.768 | 0 | 1.817.065 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 6 | 69 | 0 | 75 | |
| Zmanjšanja | -145 | -1 | -17.323 | -11.993 | -22.956 | 0 | -52.418 | |
| Drugi prenosi | * | 0 | -2 | 0 | 0 | -7 | 0 | -9 |
| Amortizacija | 12.526 | 18.915 | 4.734 | 9.645 | 28.095 | 0 | 73.915 | |
| Stanje 31. 12. 2019 | 186.304 | 868.180 | 99.863 | 363.312 | 320.969 | 0 | 1.838.628 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 250.639 | 180.733 | 11.390 | 29.003 | 69.461 | 35.670 | 576.896 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2019 | 251.847 | 191.137 | 10.911 | 28.082 | 65.028 | 37.112 | 584.117 |
*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter prenosi med skupinami sredstev.
Družba in skupina na opredmetenih osnovnih sredstvih nimata omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.
Od skupnih sredstev je družba Telekom Slovenije dala v najem sredstva v (neodpisani) vrednosti:
| 10.041 | 404 | 0 | 0 | 36 | 0 | 0 | 10.481 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
V letu 2019 v tisoč EUR
| 9.952 | 400 | 0 | 0 | 78 | 0 | 0 | 10.430 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Skupina in družba imata sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva, kot so bazne postaje, prostori, najem vodov, vozil in drugo. Najemne pogodbe so večinoma sklenjene za obdobje od 10 do 15 let.
| Bazne postaje - najem in služnost | Tehnološki prostori - najem in služnost | Najem prostorov in zemljišč | Vozila | Najem vodov | Drugo | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2020 | 52.656 | 7.493 | 8.236 | 2.541 | 18.492 | 2.401 | 91.819 | |
| Spremembe pogodb | 1.583 | 445 | 403 | -167 | -40 | 97 | 2.321 | ||
| Prenos v uporabo - nove pogodbe | 6.282 | 690 | 614 | 755 | 1.022 | 253 | 9.616 | ||
| Zmanjšanja | -217 | -207 | -376 | -585 | -648 | -464 | -2.497 | ||
| Drugi prenosi | 0 | 0 | 0 | 43 | 0 | 67 | 110 | ||
| Stanje 31. 12. 2020 | 60.304 | 8.421 | 8.877 | 2.587 | 18.826 | 2.354 | 101.369 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 6.999 | 863 | 1.592 | 925 | 1.568 | 572 | 12.519 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Spremembe pogodb | 0 | 0 | 16 | -68 | 0 | -297 | -349 | |
| Zmanjšanja | -83 | -35 | -58 | -535 | -121 | -464 | -1.296 | |
| Amortizacija | 7.356 | 937 | 1.587 | 846 | 1.592 | 520 | 12.838 | |
| Drugi prenosi | 0 | 0 | -14 | 17 | 14 | 220 | 237 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 14.272 | 1.765 | 3.123 | 1.185 | 3.053 | 551 | 23.949 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 45.657 | 6.630 | 6.644 | 1.616 | 16.924 | 1.829 | 79.300 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2020 | 46.032 | 6.656 | 5.754 | 1.402 | 15.773 | 1.803 | 77.420 |
RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE
SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE
POSLOVNO POROČILO
OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT
TRAJNOSTNI RAZVOJ
RAČUNOVODSKO POROČILO
TRŽENJE IN PRODAJA
| Bazne postaje - najem in služnost | Tehnološki prostori - najem in služnost | Najem prostorov in zemljišč | Vozila | Najem vodov | Drugo | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2019 | 46.055 | 5.287 | 5.560 | 2.674 | 16.137 | 2.700 | 78.413 |
| Bazne postaje - najem in služnost | Tehnološki prostori - najem in služnost | Najem prostorov in zemljišč | Vozila | Najem vodov | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2020 | 46.491 | 6.900 | 3.250 | 2.080 | 38.335 | 333 | 97.389 |
| Spremembe pogodb | 1.501 | 694 | 273 | -17 | 159 | 446 | 3.056 |
| Prenos v uporabo - nove pogodbe | 6.282 | 401 | 614 | 724 | 1.022 | 90 | 9.134 |
| Zmanjšanja | -193 | -171 | -253 | -435 | -230 | -209 | -1.491 |
| Stanje 31.12.2020 | 54.081 | 7.824 | 3.884 | 2.352 | 39.285 | 661 | 108.088 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 5.474 | 728 | 576 | 767 | 3.226 | 217 | 10.987 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | -71 | -21 | -28 | -423 | -79 | -209 | -830 |
| Amortizacija | 5.805 | 784 | 580 | 711 | 3.396 | 148 | 11.424 |
| Stanje 31.12.2020 | 11.208 | 1.491 | 1.128 | 1.055 | 6.543 | 156 | 21.581 |
| Stanje 1. 1. 2020 | 41.017 | 6.172 | 2.674 | 1.314 | 35.108 | 117 | 86.402 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31.12.2020 | 42.872 | 6.333 | 2.756 | 1.298 | 32.742 | 505 | 86.506 |
| Bazne postaje - najem in služnost | Tehnološki prostori - najem in služnost | Najem prostorov in zemljišč | Vozila | Najem vodov | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 39.942 | 4.905 | 2.187 | 2.280 | 33.436 | 163 | 82.913 |
| Povečanja - spremembe pogodb | 775 | 136 | 1.087 | 72 | 66 | 106 | 2.242 |
| Prenos v uporabo - nove pogodbe | 6.473 | 1.925 | 0 | 87 | 5.117 | 70 | 13.672 |
| Zmanjšanja - spremembe pogodb | -387 | -3 | -24 | -259 | -40 | -1 | -714 |
| Zmanjšanja | -311 | -63 | 0 | -100 | -245 | -4 | -723 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 46.492 | 6.900 | 3.250 | 2.080 | 38.334 | 334 | 97.390 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | -116 | -26 | 0 | -80 | -3 | -1 | -226 |
| Amortizacija | 5.590 | 754 | 576 | 847 | 3.229 | 218 | 11.214 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 5.474 | 728 | 576 | 767 | 3.226 | 217 | 10.988 |
| Stanje 1. 1. 2019 | 39.942 | 4.905 | 2.187 | 2.280 | 33.436 | 163 | 82.913 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2019 | 41.018 | 6.172 | 2.674 | 1.313 | 35.108 | 117 | 86.402 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški amortizacije pravice do uporabe sredstev v najemu | 12.83 | 12.798 | 11.424 | 11.214 | ||
| Odhodki za obresti iz obveznosti iz najema | 2.348 | 2.331 | 2.352 | 2.188 | ||
| Odhodki v zvezi s spremenljivimi najemninami, ki niso vključeni v |
Družba Telekom Slovenije ima v naslednjih odvisnih družbah 100-odstotne deleže, ki na 31. december 2020 vrednostno znašajo:
| v tisoč EUR | 31. 12. 2019 | Povečanje | Zmanjšanje | Slabitev | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| GVO | 5.758 | 0 | 0 | 0 | 5.758 |
| Avtenta | 1.323 | 0 | 0 | 0 | 1.323 |
| TSmedia | 2.485 | 0 | 0 | 0 | 2.485 |
| IPKO | 20.730 | 0 | 0 | 0 | 20.730 |
| Soline | 147 | 0 | 0 | 0 | 147 |
| SIOL Zagreb | 501 | 0 | 0 | 0 | 501 |
| SIOL Podgorica | 2.620 | 0 | 0 | 0 | 2.620 |
| SIOL Sarajevo | 1.710 | 0 | 0 | 0 | 1.710 |
| SIOL Skopje | 1.005 | 0 | 0 | 0 | 1.005 |
| SIOL Beograd | 100 | 0 | 0 | 0 | 100 |
| TSinpo | 419 | 0 | 0 | 0 | 419 |
| Ustanova Srčni sklad | 3 | 0 | 0 | 0 | 3 |
| SIOL Prishtina | 200 | 0 | 0 | 0 | 200 |
| Vrednost naložb v odvisne družbe | 37.001 | 0 | 0 | 0 | 37.001 |
Naložba v družbo Planet TV na 31. 12. 2019 ni imela vrednosti in je bila v letu 2020 prodana. Podrobneje v poglavju 5.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe v druge delnice in deleže | 2.965 | 4.681 | 2.963 | 4.679 | ||
| Posojila podjetjem | 0 | 0 | 60.885 | 85.573 | ||
| - od tega do družb v skupini | 0 | 0 | 60.885 | 85.573 | ||
| Posojila zaposlencem | 103 | 172 | 103 | 169 | ||
| Druga dolgoročna finančna sredstva | 0 | 7 | 0 | 0 | ||
| Skupaj dolgoročne finančne naložbe | 3.068 | 4.860 | 63.951 | 90.421 |
Druge finančne naložbe v delnice in deleže so razporejene kot finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Od skupne vrednosti v znesku 2.965 tisoč evrov v Skupini Telekom Slovenije in od skupne vrednosti v višini 2.963 tisoč evrov v družbi Telekom Slovenije se 1.854 tisoč evrov (31. 12. 2019: 2.062 tisoč evrov) nanaša na finančne naložbe, ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev. Finančne naložbe se ne uporabljajo kot zavarovanje in so proste bremen.
Konec leta 2020 je družba preverjala znamenja slabitve pomembnejših finančnih naložb, in sicer 11,7% delež v družbi IEDC – Poslovna šola Bled, d.o.o. in 11,94 % lastniški delež v ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Oceni vrednosti je izvedel pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
Na podlagi pridobljenih ocen vrednosti je skupina oslabila naložbo v IEDC – Poslovna šola Bled, d.o.o. za 171 tisoč evrov, naložbo v družbo ABCITI, Družba za investiranje, pa za 1.337 tisoč evrov. Učinki slabitev so izkazani v izkazu drugega vseobsegajočega donosa kot sprememba rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov (pojasnilo 29).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna posojila | 0 | 0 | 17.324 | 10.154 | ||
| * od tega do družb v skupini | 0 | 0 | 17.324 | 10.154 | ||
| Posojila zaposlencem | 61 | 77 | 61 | 72 | ||
| Depoziti pri bankah | 451 | 602 | 0 | 0 | ||
| Skupaj kratkoročne finančne naložbe | 512 | 679 | 17.385 | 10.226 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna dana posojila | 103 | 172 | 60.988 | 85.742 | ||
| Dana posojila | 0 | 0 | 60.885 | 85.573 | ||
| Posojila zaposlenim | 103 | 172 | 103 | 169 | ||
| Kratkoročna dana posojila | 61 | 77 | 17.385 | 10.226 | ||
| Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih - dana posojila | 0 | 0 | 15.241 | 6.771 | ||
| Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih - posojila zaposlencem | 61 | 77 | 61 | 72 | ||
| Kratkoročna dana posojila in obresti | 0 | 0 | 2.083 | 3.383 | ||
| Skupaj dana posojila | 164 | 249 | 78.373 | 95.968 |
Obrestna mera posojil, danih zaposlenim je med 3,72 % in 6,23 %.
V družbi Telekom Slovenije so dolgoročna posojila predvsem posojila, dana odvisnim družbam. Obrestna mera posojil, danih odvisnim družbam, se giblje med 0,513 % in 3,032 %. Več v pojasnilu 42.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna pogodbena sredstva | 2.668 | 3.646 | 2.337 | 3.280 | ||
| Dolgoročna pogodbena sredstva | 2.668 | 3.646 | 2.337 | 3.280 |
Dolgoročna pogodbena sredstva nastanejo, kadar skupina izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Kupci telekomunikacijskega blaga in storitev se za pridobitev popustov na storitve in/ali blago lahko vežejo za določeno obdobje (npr. 24 mesecev). Zaradi razporeditve prihodkov na podlagi relativne samostojne cene se prihodki od prodaje blaga pripoznajo prej, kot posledica pa nastanejo pogodbena sredstva.
Dolgoročna pogodbena sredstva se oslabijo v primeru ko kupec pogodbo predčasno prekine. V tem primeru se odpravi pogodbena sredstva in se pripozna slabitev. V letu 2020 je skupina pripoznala za 795 tisoč evrov slabitev pogodbenih sredstev (v letu 2019: 1.011 tisoč evrov), družba Telekom Slovenije pa 769 tisoč evrov (v letu 2019: 990 tisoč evrov).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Vnaprej plačane najemnine | 194 | 234 | 194 | 234 | ||
| Druga dolgoročna sredstva | 1.244 | 1.108 | 1.442 | 1.013 | ||
| Programske pravice (TV vsebine, TV kanali) | 0 | 6.261 | 0 | 0 | ||
| Skupaj odloženi stroški | 1.438 | 7.603 | 1.636 | 1.247 |
Vnaprej plačane najemnine predstavljajo stanje stroškov zakupa kapacitet na vodih. Druga dolgoročna sredstva predstavljajo stanje varščin in podobnih stroškov. Programske pravice (TV vsebine, TV kanali) v letu 2019 se nanašajo na odvisno družbo Planet TV, ki je bila v letu 2020 prodana.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | Zemljišče | Zgradbe | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2020 | 1.893 | 1.914 | 3.807 | |
| Povečanja | 31 | 235 | 266 | ||
| Stanje 31. 12. 2020 | 1.924 | 2.149 | 4.073 | ||
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2020 | 1.689 | 1.088 | 2.777 | |
| Povečanja | 0 | 2 | 2 | ||
| Amortizacija | 0 | 36 | 36 | ||
| Stanje 31. 12. 2020 | 1.689 | 1.126 | 2.815 | ||
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2020 | 204 | 826 | 1.030 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 235 | 1.023 | 1.258 |
Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi slabitve. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je prikazana v pojasnilu 39.
Na 31. december 2020 Skupina Telekom Slovenije med naložbenimi nepremičninami izkazuje zemljišče, zunanjo ureditev in zgradbo hotela Tisa na Pohorju v višini 1.016 tisoč evrov, zemljišče in zgradbo Rakovnik v višini 185 tisoč evrov ter stanovanja v višini 57 tisoč evrov.
Družba Telekom Slovenije dodatno med naložbenimi nepremičninami izkazuje še zemljišče in zgradbo v Sečoveljskih solinah v višini 2.972 tisoč evrov in ima skupaj 31. decembra 2020 4.230 tisoč evrov naložbenih nepremičnin.
poslovnega izida v letu 2020 pripoznala v višini 138 tisoč evrov (v letu 2019: 139 tisoč evrov) ter jih izkazuje v stroških materiala in energije ter stroških storitev, pod postavkama stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev in stroški drugih storitev (pojasnilo 9) ter v postavki ostali odhodki (pojasnilo 11) v drugih odhodkih poslovanja.
Družba Telekom Slovenije na naložbenih nepremičninah nima nobene omejene lastninske pravice, prav tako naložbe niso predmet obremenitve.
Sredstva za odtujitev na 31. decembra 2020 zajemajo vrednost zemljišč in zgradb, ki jih družbe v skupini ne nameravajo uporabljati v poslovne namene in za katere so poslovodstva družb sprejela sklep o njihovi prodaji, ki je predvidena v naslednjih 12 mesecih.
| v tisoč EUR | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 526 | 526 |
| Povečanja | 26 | 26 |
| Prodaja | -52 | -52 |
| Stanje 31. 12. 2019 | 500 | 500 |
| Povečanja | 12 | 12 |
| Prodaja | -12 | -12 |
| Prenos na opredmetena osnovna sredstva | -286 | -286 |
| Stanje 31. 12. 2020 | 214 | 214 |
V letu 2020 sta družba in skupina ob presoji ustreznosti razvrstitve sredstev, prenesle iz sredstev za odtujitev na naložbene nepremičnine sredstva v višini 286 tisoč evrov in sicer zemljišče in zgradbo Rakovnik ter stanovanja.
Družba je s prodajo sredstev za odtujitev ustvarila 2,5 tisoč evrov dobička od prodaje, ki ga je pripoznala v izkazu poslovnega izida v postavki dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 8).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Material | 13.663 | 11.139 | 11.362 | 9.827 | ||
| Proizvodi | 764 | 831 | 0 | 0 | ||
| Trgovsko blago | 11.748 | 12.650 | 10.449 | 10.752 | ||
| Skupaj zaloge | 26.175 | 24.620 | 21.811 | 20.579 |
Po čisti iztržljivi vrednosti je 31. decembra 2020 med zalogami vrednotenih za 1.754 tisoč evrov (31. 12. 2019: 1.695 tisoč evrov) materiala in 255 tisoč evrov (31. 12. 2019: 290 tisoč evrov) trgovskega blaga. Ostale zaloge so vrednotene po prvotni nabavni vrednosti, saj je bila njihova nabavna vrednost nižja od čiste iztržljive vrednosti. Skupina med svojimi zalogami nima zalog, zastavljenih kot jamstvo za obveznosti.
V letu 2020 je Skupina Telekom Slovenije slabila in odpisala 1.231 tisoč evrov zalog (v letu 2019: 1.991 tisoč evrov), ter pri popisu ugotovila za 63 tisoč evrov primanjkljajev (v letu 2019 za 40 tisoč evrov) ter 47 tisoč evrov presežkov zalog (v letu 2019 za 18 tisoč evrov).
Družba Telekom Slovenije je v letu 2020 odpisala ali slabila za 1.000 tisoč evrov zalog (v letu 2019: 1.063 tisoč evrov). Pri popisu zalog je družba v letu 2020 ugotovila za 19 tisoč evrov primanjkljaja zaloge (8 tisoč v letu 2019) in 5 tisoč evrov presežka (v letu 2019 za 1 tisoč evrov).
Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami skupina in družba izkazujeta terjatve iz prodaje blaga, katerih zapadlost je daljša od enega leta. Popravki vrednosti terjatev se nanašajo na pričakovane kreditne izgube. Analiza starosti terjatev je predstavljena v pojasnilu 45.
| SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne poslovne terjatve | 17.167 | -86 | 17.081 | 24.405 |
| Kratkoročne poslovne terjatve | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poslovne terjatve | 133.130 | -11.935 | 121.195 | 126.917 | |||
| Poslovne terjatve do tujih operaterjev | 18.818 | -1.893 | 16.925 | 14.610 | |||
| Poslovne terjatve do domačih operaterjev | 20.697 | -2.046 | 18.651 | 4.167 | |||
| Skupaj poslovne terjatve | 172.645 | -15.874 | 156.771 | 145.694 |
| Dani predujmi | 646 | 0 | 646 | 1.103 |
|---|---|---|---|---|
| Terjatve za DDV in druge davke | 4.232 | 0 | 4.232 | 5.112 |
| Terjatve za davek iz dobička | 94 | 0 | 94 | 684 |
| Druge terjatve | 1.201 | -8 | 1.193 | 966 |
| Skupaj druge terjatve | 6.173 | -8 | 6.165 | 7.865 |
| Skupaj poslovne in druge terjatve | 178.818 | -15.882 | 162.936 | 153.559 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | -18.344 | -21.177 |
| Spremembe v skupini | 91 | 0 |
| Popravki v letu | -6.520 | -6.287 |
| Odprava popravkov | 4.502 | 4.718 |
| Odpisi | 4.303 | 4.402 |
| Stanje 31. 12. | -15.968 | -18.344 |
Zmanjšanje stanja popravka vrednosti terjatev je posledica spremembe strukture terjatev v korist nezapadlih terjatev. Več o strukturi terjatev po starosti v pojasnilu 45.
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne poslovne terjatve | 17.167 | -86 | 17.081 | 24.405 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Poslovne terjatve | 123.351 | -8.486 | 114.865 | 121.386 |
| Terjatve do tujih operaterjev | 19.577 | -1.897 | 17.680 | 15.005 |
| Terjatve do domačih operaterjev | 23.206 | -2.063 | 21.143 | 4.169 |
| Skupaj terjatve do kupcev | 166.134 | -12.446 | 153.688 | 140.560 |
| Dani predujmi in varščine | 460 | 0 | 460 | 285 |
| Terjatve za DDV in druge davke | 3.398 | 0 | 3.398 | 4.066 |
| Druge terjatve | 821 | 0 | 821 | 733 |
| Skupaj druge terjatve | 4.679 | 0 | 4.679 | 5.084 |
| Skupaj poslovne in druge terjatve | 170.813 | -12.446 | 158.367 | 145.644 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | -11.985 | -14.814 |
| Popravki v letu | -6.090 | -5.738 |
| Odprava popravkov | 3.975 | 4.269 |
| Odpisi | 1.568 | 4.298 |
| Stanje 31. 12. | -12.532 | -11.985 |
Način oblikovanja popravka vrednosti terjatev v letu 2020 ni spremenjen.
Zmanjšanje stanja popravka vrednosti terjatev je posledica spremembe strukture terjatev v korist nezapadlih terjatev. Več o strukturi terjatev po starosti v pojasnilu 45.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna pogodbena sredstva | 12.652 | 14.896 | 12.492 | 14.849 | ||
| Vnaprej vračunani prihodki in odloženi stroški – roaming | 10.764 | 7.745 | 10.677 | 7.745 | ||
| Vnaprej vračunani prihodki za že opravljene storitve in dobavljeno blago (še ni računa) | 111 | 139 | 140 | 219 | ||
| Skupaj kratkoročna pogodbena sredstva | 23.527 | 22.780 | 23.309 | 22.813 |
Kratkoročna pogodbena sredstva nastanejo ob prodaji predvsem telekomunikacijskih storitev in blaga, kjer pogodbe s kupci vsebujejo naročnino in subvencionirano storitev ali blago ter se kupci vežejo na 12 mesecev, ter kratkoročni del dolgoročnih pogodbenih sredstev.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odloženi stroški | 3.243 | 17.585 | 3.747 | 14.548 | ||
| Drugo | 1.007 | 1.053 | 993 | 961 | ||
| Skupaj kratkoročno odloženi stroški | 4.250 | 18.638 | 4.740 | 15.509 |
Med kratkoročnimi odloženimi stroški se evidentirajo predvsem odloženi stroški mednarodnega obračuna.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni in na računih v banki | 8.160 | 13.212 | 2.086 | 1.153 | ||
| Kratkoročni depoziti pri bankah z zapadlostjo do treh mesecev | 7 | 7 | 0 | 0 | ||
| Skupaj denar in denarni ustrezniki | 8.167 | 13.219 | 2.086 | 1.153 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|
| KAPITAL IN REZERVE | ||||
| Vpoklicani kapital | 272.721 | 272.721 | 272.721 | 272.721 |
| Kapitalske rezerve | 181.489 | 181.488 | 180.956 | 180.956 |
| Rezerve iz dobička | 106.479 | 106.479 | 104.978 | 104.978 |
| Zakonske rezerve | 51.612 | 51.612 | 50.434 | 50.434 |
| Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 3.671 | 3.671 | 3.671 | 3.671 |
| Lastne delnice in lastni poslovni deleži | -3.671 | -3.671 | -3.671 | -3.671 |
| Statutarne rezerve | 54.854 | 54.854 | 54.544 | 54.544 |
| Druge rezerve iz dobička | 13 | 13 | 0 | 0 |
| Zadržani čisti poslovni izid | 33.305 | 31.589 | 50.359 | 48.886 |
| Zadržani poslovni izid preteklih let | 8.440 | 30.648 | 26.185 | 48.301 |
| Poslovni izid tekočega leta | 24.865 | 941 | 24.174 | 585 |
| Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | -219 | 1.171 | -219 | 1.171 |
| Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | -278 | -507 | -278 | -507 |
| Presežek iz prevrednotenja za aktuarjske primanjkljaje in presežke | -2.988 | -2.347 | -2.733 | -2.069 |
| Prevedbene rezerve | -25 | -6 | 0 | 0 |
| Skupaj kapital in rezerve | 590.484 | 590.588 | 605.784 | 606.136 |
Odobreni, izdani in v celoti vplačani vpoklicani kapital znaša 272.721 tisoč evrov in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu.
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |||
|---|---|---|---|---|
| Delničar | Število delnic | Delež v % | Število delnic | Delež v % |
| Republika Slovenija | 4.087.569 | 62,54 | 4.087.569 | 62,54 |
| Slovenski državni holding d. d. (SDH) | 277.839 | 4,25 | 277.839 | 4,25 |
| Individualni delničarji (domači in tuji) | 897.734 | 13,74 | 865.862 | 13,25 |
| Druge domače pravne osebe | 254.874 | 3,90 | 241.336 | 3,69 |
| Kapitalska družba d. d. | 365.175 | 5,59 | 365.175 | 5,59 |
| Finančne družbe in skladi | 205.218 | 3,14 | 258.652 | 3,96 |
| Tuje pravne osebe | 417.069 | 6,38 | 409.045 | 6,26 |
| Lastne delnice | 30.000 | 0,46 | 30.000 | 0,46 |
| Skupaj | 6.535.478 | 100,00 | 6.535.478 | 100,00 |
Stanje in gibanje postavk kapitala sta predstavljena v izkazu gibanja kapitala. V letu 2020 ni bilo sprememb v številu izdanih delnic.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namen, ki jih določa zakon. Na 31. december 2020 so kapitalske rezerve družbe Telekom Slovenije znašale 180.956 tisoč evrov, od tega 126.135 tisoč evrov kapitalskih rezerv izhaja iz postopka lastninskega preoblikovanja družbe. Kapitalske rezerve višini 54.821 tisoč evrov vsebinsko predstavljajo presežke iz prevrednotenja. Kapitalske rezerve se v letu 2020 niso spremenile.
Zakonske rezerve družbe oblikujejo tako, da skupaj s kapitalskimi rezervami znašajo 20 % njihovega osnovnega kapitala.
Kapitalske in zakonske rezerve se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko v presežnem znesku porabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe ter za kritje čiste in prenesene izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička delničarjem.
Na 31. december 2020 je imela družba Telekom Slovenije 30.000 lastnih delnic, kar predstavlja 0,46 % vseh delnic. Njihovo število je nespremenjeno od pridobitve v letu 2003. Vrednost lastnih delnic v višini 3.671 tisoč evrov se izkazujejo kot odbitna postavka kapitala in je izkazana po nabavni vrednosti kupljenih lastnih delnic. V enaki višini se skladno z zakonskimi zahtevami oblikujejo tudi rezerve za lastne delnice.
Lastne delnice sme skupina pridobivati le po določbah 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Statutarne rezerve se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, za kritje izgube, za povečanje osnovnega kapitala ter za kritje vseh vrst poslovnih in drugih tveganj. Te rezerve se lahko porabijo v skladu s statutom za povečanje osnovnega kapitala, za pokrivanje tekoče in prenesene izgube, če te izgube ni mogoče pokriti z drugimi viri, in za oblikovanje lastnih delnic, če niso na razpolago drugi viri.
Ob sestavitvi letnega poročila lahko skupina oblikuje druge rezerve iz dobička do višine 50 % čistega poslovnega izida poslovnega leta, zmanjšanega za oblikovane statutarne ali zakonske rezerve. Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katere koli namene skladno z zakonom, statutom, poslovno politiko in sklepi skupščine.
Zadržani čisti poslovni izid vključuje prenesene čiste poslovne izide prejšnjih let in čisti poslovni izid tekočega leta.
Na podlagi sklepa skupščine delničarjev s 5. junija 2020 se je bilančni dobiček za leto 2019 v znesku 30.165 tisoč evrov uporabil za izplačilo dividend v višini 22.769 tisoč evrov, kar predstavlja 3,50 evra bruto na delnico (v letu 2019 so bile izplačane dividende za leto 2018 v znesku 29.275 tisoč evrov, kar znaša 4,50 evra bruto na delnico.) Preostali del bilančnega dobička v vrednosti 7.395 tisoč evrov ni bil razporejen in povečuje zadržani čisti poslovni izid prejšnjih let.
| Čisti poslovni izid leta 2020 | 24.173.581,24 |
|---|---|
| Preneseni čisti poslovni izid | 26.184.504,15 |
| Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja | -15.377.034,91 |
| Skupaj | 34.981.050,48 |
| Znesek za izplačilo dividend | 26.021.912,00 |
|---|---|
| Dividenda na navadno delnico | 4,00 |
Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov vključujejo spremembe poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji.
Spremembe rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov so vidne iz izkaza drugega vseobsegajočega donosa.
Konec leta 2020 je družba preverjala znamenja slabitve pomembnejših finančnih naložb in sicer delež v družbi IEDC - Poslovna šola Bled, d.o.o. in ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Učinki ocen vrednosti in slabitev so razkriti v pojasnilu 19.
Kot rezerva za aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do zaposlenih zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah in na podlagi izkustvenih prilagoditev. Gibanje rezerv za aktuarske presežke in primanjkljaje je prikazano v izkazu gibanja kapitala.
| Skupina Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne pogodbene obveznosti | 451 | 528 | Dolgoročne pogodbene obveznosti | 318 | 108 | ||
| Druge dolgoročne pogodbene obveznosti | 617 | 581 | Druge dolgoročne pogodbene obveznosti | 98 | 62 | ||
| Prejete državne pomoči in brezplačni prevzem OOS | 596 | 529 | Prejete državne pomoči in brezplačni prevzem OOS | 459 | 524 | ||
| Dolgoročno odloženi prihodki - najem baznih postaj in vodov | 13.887 | 13.583 | Dolgoročno odloženi prihodki - najem baznih postaj in vodov | 13.886 | 13.583 | ||
| Drugi dolgoročno odloženi prihodki - mednarodni obračun | 22 | 1 | Drugi dolgoročno odloženi prihodki - mednarodni obračun | 1.470 | 213 | ||
| Skupaj dolgoročne pogodbene obveznosti | 15.772 | 16.691 | Skupaj dolgoročne pogodbene obveznosti | 14.974 | 15.655 |
Dolgoročne pogodbene obveznosti predstavljajo obvezo skupine, da bodisi prenese blago ali storitve v prihodnosti kupcu bodisi vrne prejeto nadomestilo. V obeh primerih se obveznost meri kot znesek nadomestila, prejetega od kupca.
Gibanje rezervacij Skupine Telekom Slovenije v letu 2020 v tisoč EUR
| 31. 12. 2019 | Povečanje v poslovnih združitvah | Črpanje | Odprava | Oblikovanje | Sprememba diskontne stopnje | 31. 12. 2020 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah | 4.666 | 0 | 0 | -4.536 | 119 | 3 | 251 | |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 10.920 | -66 | -14 | -182 | 1.283 | 111 | 12.052 | |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 2.298 | -22 | -140 | -1 | 90 | 126 | 2.351 | |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 3.868 | 0 | -13 | -5 | 119 | 263 | 4.232 | |
| Druge rezervacije | 1.438 | 0 | -649 | -47 | 505 | 0 | 1.248 | |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 103 | 0 | -103 | 0 | 273 | 0 | 273 | |
| Skupaj rezervacije | 23.293 | -88 | -919 | -4.771 | 2.389 | 502 | 20.407 |
| 31. 12. 2018 | Povečanje v poslovnih združitvah | Črpanje | Odprava | Oblikovanje | Sprememba diskontne stopnje | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah | 4.674 | 0 | -7 | -16 | 15 | 4.666 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 10.100 | 0 | -49 | -307 | 932 | 10.920 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 2.126 | 0 | -171 | -4 | 321 | 2.298 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 3.411 | 0 | -30 | 0 | 67 | 3.868 |
| Druge rezervacije | 1.352 | 0 | -168 | -271 | 525 | 1.438 |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 113 | 0 | -113 | 0 | 103 | 103 |
| Skupaj rezervacije | 21.776 | 0 | -538 | -598 | 1.963 | 23.293 |
| 31. 12. 2019 | Črpanje | Odprava | Oblikovanje | Sprememba diskontne stopnje | 31. 12. 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah | 4.500 | 0 | -4.500 | 0 | 0 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 8.916 | 0 | 0 | 1.044 | 10.050 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 1.847 | -104 | 0 | 47 | 1.897 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 3.868 | -13 | -5 | 119 | 4.232 |
| Druge rezervacije | 7 | -14 | 0 | 12 | 5 |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj rezervacije | 19.138 | -131 | -4.505 | 1.222 | 16.184 |
| 31. 12. 2018 | Črpanje | Odprava | Oblikovanje | Sprememba diskontne stopnje | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah | 4.500 | 0 | 0 | 0 | 4.500 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 8.655 | -16 | -303 | 369 | 8.916 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 1.728 | -136 | 0 | 255 | 1.847 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 3.411 | -30 | 0 | 67 | 3.868 |
| Druge rezervacije | 24 | -40 | 0 | 23 | 7 |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 113 | -113 | 0 | 0 | 0 |
| Skupaj rezervacije | 18.431 | -335 | -303 | 714 | 19.138 |
Rezervacije za verjetne obveznosti za tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti. Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka. V do zdaj pravnomočno zaključenih zadevah je bila Skupina Telekom Slovenije večinoma uspešna, kar skladno s pravili borze tekoče objavlja.
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije v letu 2020 nista imeli bistvenih črpanj oziroma oblikovanj rezervacij za verjetne obveznosti po tožbah. Družba Telekom Slovenije je v letu 2020 v celoti odpravila rezervacije, ki so bile oblikovane na 31. 12. 2019.
Rezervacije oblikovane na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj v Skupini Telekom Slovenije na 31. decembra 2020 znašajo 251 tisoč evrov, medtem ko družba Telekom Slovenije nima oblikovanih rezervacij za obveznosti za tožbe.
| Skupina Telekom Slovenije | Rezervacije za jubilejne nagrade | Rezervacije za odpravnine | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Rezervacije na dan 1. 1. 2019 | Stroški obresti | Stroški tekočega službovanja | Aktuarski dobički (+) in izgube (-) | Plačila med letom | Rezervacije na dan 31. 12. 2019 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 2.156 | 50 | 138 | 125 | -171 | 2.298 |
| Rezervacije za odpravnine | 10.292 | 244 | 441 | -8 | -49 | 10.920 |
| Skupaj | 12.448 | 294 | 579 | 117 | -220 | 13.218 |
finančne predpostavke:
| Dolgoročna rast plač v podjetju | od 2021 dalje | od 2023 dalje |
|---|---|---|
| Telekom Slovenije | 0,76 % |
Rezervacije so oblikovane v višini predvidenih stroškov odstranitve, diskontirane z diskontno stopnjo 0,72 % letno (v letu 2019: 1,34 % letno), kolikor je konec decembra 2020 znašala donosnost 15-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju.
Skupina in družba sta v letu 2020 črpali rezervacije za prestrukturiranje podjetja v višini 103 tisoč evrov, ki so bile oblikovane v preteklem poročevalskem obdobju. V Skupini Telekom Slovenije so bile dodatno oblikovane rezervacije v višini 273 tisoč evrov. V družbi Telekom Slovenije ni bilo novih oblikovanj rezervacij za prestrukturiranje podjetja.
V Skupini Telekom Slovenije je med drugimi poslovnimi obveznostmi zajeta obveznost plačila frekvenčnine na Kosovu v višini 7.124 tisoč evrov.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti za programske pravice | 31.074 | 4.425 | 20.302 | 1.500 | ||
| Drugo | 7.822 | 36.044 | 554 | 9.222 | ||
| Skupaj dolgoročne poslovne obveznosti | 38.896 | 40.469 | 20.856 | 10.722 |
To pojasnilo vsebuje informacijo o pogodbenih pogojih, ki veljajo za prejeta posojila. Več informacij o izpostavljenosti obrestnemu in tečajnemu tveganju je navedenih v pojasnilu 45.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta dolgoročna posojila | Bančna posojila | 214.801 | 245.340 | 214.801 | 245.310 | |
| - tekoča zapadlost dolgoročnih posojil | -30.580 | 0 | -30.538 | -30.580 | -30.508 | |
| - dolgoročni del posojil | 184.221 | 214.802 | 184.221 | 214.802 | ||
| Skupaj dolgoročni del | 184.221 | 214.802 | 184.221 | 214.802 | ||
| Prejeta kratkoročna posojila | Bančna posojila – revolving posojilo | 1.500 | 500 | 1.500 | 500 | |
| Posojila družb v skupini | 0 | 0 | 13.000 | 7.000 | ||
| Tekoča zapadlost dolgoročnih bančnih posojil | 30.580 | 30.538 | 30.580 | 30.508 | ||
| Obresti od posojil | 0 | 0 | 3 | 0 | ||
| Skupaj kratkoročni del | 32.080 | 31.038 | 45.083 | 38.008 |
Kratkoročne finančne obveznosti do banke, ki jih ima družba Telekom Slovenije v obliki kratkoročnega revolving posojila za uravnavanje likvidnosti, je obrestovano s fiksno obrestno mero v višini 0,67 %.
Kratkoročno posojilo je prav tako zavarovano z bianko menicami. Družba Telekom Slovenije ima poleg črpanih tudi odprte nečrpane kratkoročne posojilne linije oziroma revolving posojila pri bankah, ki so zavarovana z bianko menicami. Kratkoročna revolving posojila zapadejo v letu 2021 in imajo fiksno ali spremenljivo obrestno mero s pribitki od 0,67 % do 2,50 %. Z eno od bank je podpisana tudi pogodba o limitu na transakcijskem računu z obrestno mero 2,9 %.
V decembru 2020 je družba Telekom Slovenije z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisala pogodbo za dolgoročno posojilo v višini 100 milijonov evrov. Posojilo je možno črpati v naslednjih treh letih, v letu 2020 še ni bilo črpano.
Banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti finančnih zavez na ravni Skupine Telekom Slovenije: razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA, delež kapitala v vsoti vseh obveznosti in kapitala ter razmerje med EBITDA in finančnimi odhodki. Nedoseganje predpisane vrednosti zavez je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na 31. december 2020 so bile vse finančne zaveze na ravni skupine dosežene.
Družba Telekom Slovenije ima poleg zgoraj opisanega tudi obveznosti do družb v skupini v obliki kratkoročnih revolving posojil, ki zapadejo v plačilo v letu 2021 in imajo obrestno mero od 0,513 % do 0,558 %.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 245.840 | 261.238 | 252.810 | 261.645 | ||
| Črpanja | 1.000 | 35.000 | 7.000 | 35.000 | ||
| Vračila | -30.801 | -50.639 | -30.769 | -44.077 | ||
| Ostalo | 262 | 241 | 263 | 242 | ||
| Stanje 31. 12. | 216.301 | 245.840 | 229.304 | 252.810 |
Ostale spremembe se nanašajo na nedenarne postavke in sicer prenose vnaprej plačanih stroškov povezanih z odobritvijo posojila v finančne odhodke ter prenose med posameznimi kategorijami.
Skupina in družba sta v letu 2019 začeli uporabljati novi standard MSRP 16 za najeme in tako pripoznali finančne obveznosti iz najema.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne obveznosti iz sredstev v najemu | 59.092 | 60.068 | 67.093 | 66.351 | ||
| Kratkoročne obveznosti iz sredstev v najemu | 10.180 | 8.986 | 11.660 | 10.031 | ||
| Skupaj obveznosti iz sredstev v najemu | 69.272 | 69.054 | 78.753 | 76.382 |
Kratkoročne finančne obveznosti iz najemov predstavljajo obveznosti za sredstva v najemu, katerih poravnava se pričakuje v naslednjih 12 mesecih.
| v tisoč EUR | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 67.238 | 71.700 | |
| Povečanja | 12.712 | 14.511 | |
| Obresti | 2.331 | 2.188 | |
| Plačilo najemnin | -13.227 | -12.017 | |
| Stanje 31. 12. 2019 | 69.054 | 76.382 | |
| Povečanja | 10.038 | 11.484 | |
| Obresti | 2.348 | 2.352 | |
| Plačilo najemnin | -12.168 | -11.465 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | 69.272 | 78.753 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | Kratkoročne obveznosti iz najemov | 8.986 | 10.031 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 60.068 | 66.351 | |
| Skupaj obveznosti iz najemov | 69.054 | 76.382 | |
| Stanje 31. 12. 2020 | Kratkoročne obveznosti iz najemov | 10.180 | 11.660 |
| Dolgoročne obveznosti iz najemov | 59.092 | 67.093 | |
| Skupaj obveznosti iz najemov | 69.272 | 78.753 |
Skupni denarni tok iz najemnin za skupino Telekom Slovenije znaša 12.168 tisoč evrov, za družbo Telekom Slovenije pa 11.465 tisoč evrov in je izkazan kot denarni tok iz dejavnosti financiranja. Glavni elementi najemnin, podani v izkazu denarnih tokov obsegajo le odplačilo glavnice najema, plačila obresti pa so vključena v vrstici o plačanih obrestih.
Dolgoročne finančne obveznosti
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Obveznice | 0 | 99.983 | 0 | 99.983 |
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 244 | 625 | 244 | 625 |
| Drugo | 0 | 33 | 0 | 0 |
| Skupaj druge dolgoročne finančne obveznosti | 244 | 100.641 | 244 | 100.608 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznice | 101.078 | 1.053 | 101.078 | 1.053 | ||
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 98 | 0 | 98 | 0 | ||
| Drugo | 63 | 171 | 61 | 128 | ||
| Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti | 101.239 | 1.224 | 101.237 | 1.181 |
Telekom Slovenije je v juniju 2016 izdal obveznice v nominalni vrednosti 100.000 tisoč evrov z nespremenljivo letno obrestno mero 1,95 % in rokom dospelosti 10. junij 2021. Celotna izdaja obsega 100.000 apoenov po 1.000 evrov. Obresti dospevajo v plačilo letno, nominalna vrednost pa dospe v izplačilo v enkratnem znesku ob dospelosti. Obveznice so vrednotene po metodi odplačne vrednosti po 1,994-odstotni efektivni obrestni meri. V letu 2020 so bile obveznice v celotni vrednosti prenesene na kratkoročne obveznosti.
V februarju 2017 je bila sklenjena obrestna zamenjava z namenom varovanja obrestne mere, katere poštena vrednost znaša na 31. decembra 2020 342 tisoč evrov (31. 12. 2019: 625 tisoč evrov). Skupina zaradi nematerialnosti višine obrestne zamenjave dodatnih razkritij glede obvladovanja tveganj ni pripravljala.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | Obveznice | Drugo | Obveznice | Drugo |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2019 | 100.993 | 1.028 | 100.993 | 948 | ||
| Plačila obresti | -1.950 | -465 | -1.950 | -465 | ||
| Ostalo | 1.993 | 270 | ||||
| Stanje 31. 12. 2019 | 101.036 | 829 | 101.036 | 753 | ||
| Plačila obresti | -1.950 | -444 | -1.950 | -444 | ||
| Ostalo | 1.992 | 94 | ||||
| Stanje 31. 12. 2020 | 101.078 | 405 | 101.078 | 403 |
Ostalo se nanaša na nedenarne postavke in sicer na vračunane obresti v višini 1.950 tisoč evrov (2019: 1.950 tisoč evrov), prenose vnaprej plačanih stroškov, povezanih z izdajo obveznic v finančne odhodke, in na spremembo poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev | 64.003 | 70.269 | 52.939 | 64.090 | ||
| Obveznosti do domačih operaterjev | 1.887 | 2.349 | 7.489 | 2.337 | ||
| Obveznosti do tujih operaterjev | 11.161 | 10.028 | 11.335 | 10.280 | ||
| Obveznost za DDV in druge davčne obveznosti | 7.745 | 7.249 | 7.105 | 5.468 | ||
| Obveznosti do zaposlenih | 8.329 | 8.278 | 6.655 | 6.636 | ||
| Obveznosti za predujme in varščine | 2.861 | 3.991 | 430 | 495 | ||
| Druge obveznosti | 23.072 | 11.178 | 23.802 | 10.639 | ||
| Skupaj poslovne in druge obveznosti | 119.058 | 113.342 | 109.755 | 99.945 |
Poslovne obveznosti niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 8 do 120 dni. Enako velja za obveznosti do operaterjev, ki prav tako niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 10 do 90 dni od dneva izstavitve računa.
Druge obveznosti v skupini in družbi so predvsem obveznosti iz cesij, asignacij v višini 3.030 tisoč evrov (v letu 2019: 5.980 tisoč evrov), programskih pravic za TV vsebine v višini 9.968 tisoč evrov (v letu 2019: 2.824 tisoč evrov) in obveznosti iz naslova odredb in odločb v višini 8.671 tisoč evrov (v letu 2019: 3 tisoč evrov).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročno odloženi prihodki - najem baznih postaj in vodov | 1.714 | 1.682 | 1.714 | 1.682 | ||
| Pogodbene obveznosti iz programa zvestobe in predplačila za mobilne storitve | 10.090 | 6.547 | 6.644 | 3.298 | ||
| Drugi odloženi prihodki | 917 | 874 | 511 | 432 | ||
| Skupaj kratkoročne pogodbene obveznosti |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezaračunani stroški in odhodki za že opravljene storitve in dobavo blaga | 19.087 | 14.184 | 18.297 | 12.041 | ||
| Vnaprej vračunane plače in nagrade | 3.823 | 2.712 | 3.636 | 2.497 | ||
| Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščene letne dopuste | 4.477 | 4.106 | 3.723 | 3.416 | ||
| Drugi vnaprej vračunani stroški iz mednarodnega obračuna | 14.405 | 16.934 | 14.715 | 17.319 | ||
| Skupaj vnaprej vračunani stroški | 41.792 | 37.936 | 40.371 | 35.273 |
Tabela vsebuje podatke o razvrstitvi v ravni hierarhije poštene vrednosti le za sredstva in finančne obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti in za katere se poštena vrednost razkriva.
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna finančna sredstva | Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 1.854 | 1.854 | 1.854 |
| Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 1.111 | 1.111 | ||
| Dana posojila | 103 | 103 | ||
| Poslovne terjatve | 17.081 | 17.081 | ||
| Kratkoročna finančna sredstva | Dana posojila | 61 | 61 | |
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 451 | 451 | ||
| Poslovne in druge terjatve | 162.936 | 162.936 | 162.936 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 8.167 | 8.167 | 8.167 | |
| Dolgoročne finančne obveznosti | Prejeta posojila | 184.221 | 184.221 | 184.221 |
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 244 | 244 | 244 | |
| Poslovne obveznosti | 38.896 | 38.896 | 38.896 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | Obveznice | 101.078 | 100.500 | 100.500 |
| Prejeta posojila | 32.080 | 32.080 | 32.080 | |
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 98 | 98 | 98 | |
| Druge finančne obveznosti | 63 | 63 | 63 | |
| Poslovne obveznosti | 119.058 | 119.058 | 119.058 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna finančna sredstva | Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.062 | 2.062 | 2.062 |
| Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.619 | 2.619 | 2.619 | |
| Dana posojila | 172 | 172 | 172 | |
| Druga dolgoročna finančna sredstva | 7 | 7 | ||
| Poslovne terjatve | 24.405 | 24.405 | 24.405 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | Dana posojila | 77 | 77 | 77 |
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 602 | 602 | ||
| Poslovne in druge terjatve | 153.559 | 153.559 | 153.559 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 13.219 | 13.219 | 13.219 | |
| Dolgoročne finančne obveznosti | Obveznice | 99.983 | 101.800 | 101.800 |
| Prejeta posojila | 214.802 | 214.802 | 214.802 | |
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 625 | 625 | 625 | |
| Poslovne obveznosti | 40.469 | 40.469 | 40.469 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | Obveznice | 1.053 | 1.053 | 1.053 |
| Prejeta posojila | 31.038 | 31.038 | 31.038 | |
| Druge finančne obveznosti | 171 | 171 | 171 | |
| Poslovne obveznosti | 113.342 | 113.342 | 113.342 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna finančna sredstva | ||||
| Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 1.854 | 1.854 | 1.854 | |
| Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 1.109 | 1.109 | 1.109 | |
| Dana posojila | 60.988 | 60.988 | 60.988 | |
| Poslovne terjatve | 17.081 | 17.081 | 17.081 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | ||||
| Dana posojila | 17.385 | 17.385 | 17.385 | |
| Poslovne in druge terjatve | 158.367 | 158.367 | 158.367 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 2.086 | 2.086 | 2.086 | |
| Dolgoročne finančne obveznosti | ||||
| Prejeta posojila | 184.221 | 184.221 | 184.221 | |
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 244 | 244 | 244 | |
| Poslovne obveznosti | 20.856 | 20.856 | 20.856 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Obveznice | 101.078 | 100.500 | 100.500 | |
| Prejeta posojila | 45.083 | 45.083 | 45.083 | |
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 98 | 98 | 98 | |
| Druge finančne obveznosti | 61 | 61 | 61 | |
| Poslovne obveznosti | 109.755 | 109.755 | 109.755 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna finančna sredstva | ||||
| Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.062 | 2.062 | 2.062 | |
| Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.617 | 2.617 | 2.617 | |
| Dana posojila | 85.742 | 85.742 | 85.742 | |
| Poslovne terjatve | 24.405 | 24.402 | 24.405 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | ||||
| Dana posojila | 10.226 | 10.226 | 10.226 | |
| Poslovne in druge terjatve | 145.644 | 145.644 | 145.644 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 1.153 | 1.153 | 1.153 | |
| Dolgoročne finančne obveznosti | ||||
| Obveznice | 99.983 | 101.800 | 101.800 | |
| Prejeta posojila | 214.802 | 214.802 | 214.802 | |
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 625 | 625 | 625 | |
| Poslovne obveznosti | 10.722 | 10.722 | 10.722 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Obveznice | 1.053 | 1.053 | 1.053 | |
| Prejeta posojila | 38.008 | 38.008 | 38.008 | |
| Druge finančne obveznosti | 128 | 128 | 128 | |
| Poslovne obveznosti | 99.945 | 99.945 | 99.945 |
Poštene vrednosti na 2. in 3. nivoju hierarhije so bile ocenjene z uporabo tehnike vrednotenja diskontiranih denarnih tokov.
Skupina in družba v letu 2020 in 2019 ni imela prehodov med nivoji poštene vrednosti.
LETNO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE
Družba in Skupina Telekom Slovenije vodita naložbene nepremičnine v svojih knjigah po nabavni vrednosti in pošteno vrednost le razkrivata. Oceno vrednosti naložbenih nepremičnin je pripravil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin na 30. novembra 2020. Za oceno poštene vrednosti, zmanjšane za stroške uporabe je bil uporabljen način tržnih primerjav.
| 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo | |
|---|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine | 1.258 | 1.704 | 1.704 |
| 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo | |
|---|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine | 4.230 | 4.849 | 4.849 |
| 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo | |
|---|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine | 1.030 | 1.033 | 1.033 |
| 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo | |
|---|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine | 4.002 | 4.180 | 4.180 |
| 2020 | 2019 | |
|---|---|---|
| Višina tožbenih zahtevkov | 43.136 | 72.677 |
Znižanje tožbenih zahtevkov v letu 2020 je predvsem zaradi zaključene tožbe proti družbi TSmedia v višini 25.000 tisoč evrov.
Na dan bilance stanja je proti skupini vloženih 91 tožb (31. 12. 2019: 94 tožb), od katerih je največja SKY NET v višini 33.047 tisoč evrov.
Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj so oblikovane rezervacije iz tožb v višini 251 tisoč evrov (pojasnilo 31).
| 2020 | 2019 | |
|---|---|---|
| Višina tožbenih zahtevkov | 40.691 | 44.526 |
Na dan bilance stanja je proti družbi vloženih 51 tožb (31. 12. 2019: 47 tožb), od katerih je največja SKY NET v višini 33.047 tisoč evrov.
Tožbe so v različnih fazah postopkov, in sicer:
Telekom Slovenije je 2. marca 2020 prejel sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v gospodarskem sporu SKY NET zoper Telekom Slovenije (prej Mobitel) zaradi izpolnitve pogodbe po dveh tožbah. Sodišče je zavrglo tako del podrednega tožbenega zahtevka družbe SKY NET glede gradnje baznih postaj in priprave dokumentacije, ki se nanaša na leto 2007, ter tudi preostali del podrednega tožbenega zahtevka glede izdaje naročil za gradnjo 414 baznih postaj in naročil za pridobivanje dokumentacije za 434 baznih postaj. Sodišče je tudi odločilo, da je družba SKY NET dolžna Telekomu Slovenije povrniti pravdne stroške.
Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj družba nima oblikovanih rezervacij iz tožb. Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo verjetnosti napovedati čas zaključka posameznih zadev.
Telekom Slovenije je po datumu bilance stanja prejel dve tožbi, in sicer 1. februarja 2021 tožbo zaradi domnevnih pogodbenih kršitev in 2. marca 2021 tožbo zaradi plačila navadne škode, izgubljenega dobička in ugotovitve neobstoja terjatev. Več v pojasnilu 47.
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |
|---|---|---|
| Garancije za dobro opravljeno delo in za odpravo napak | 9.292 | 7.369 |
| Garancije za zavarovanje pogodbenih obveznosti | 0 | 431 |
| Druga jamstva | 405 | 800 |
| Skupaj garancije | 9.698 | 8.169 |
Večji del garancij se nanaša na garancije za dobro opravljeno delo in za odpravo napak.
Garancije med povezanimi družbami znašajo 431 tisoč evrov. Nanašajo se na zavarovanje pogodbenih obveznosti in predstavljajo garancije družbe Telekom Slovenije za zavarovanje obveznosti odvisnih družb.
Nobena od naštetih obveznosti ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke, skupina pa iz tega naslova ne pričakuje materialnih posledic.
Družba IPKO je v letu 2020 popravila napako iz leta 2019, ki izhaja iz pripoznanja pogodbe o nakupu TV kanalov za predvajanje na Kosovu. Pogodba je bila sklenjena v maju 2019, zato je skupina v računovodskih izkazih za leto 2019 povečala sredstva in poslovno obveznost za diskontirana prihodnja plačila na podlagi te pogodbe.
Pogodba je bila sklenjena 1. maja 2019 za obdobje petih let v zameno za določeno letno plačilo, pri čemer družba ne more odstopiti od pogodbe v prvih treh letih.
Glede na zavezujoče pogoje iz pogodbe za prva tri leta bi družba morala pripoznati neopredmeteno sredstvo v višini diskontiranih bodočih plačila za tri leta.
popravka napake je v zmanjšanju poslovnega izida družbe IPKO in Skupine Telekom Slovenije v letu 2019 v višini 290 tisoč evrov.
| Prvotno poročano I - XII 2019 | Napaka I -XII 2019 | Popravljeno I -XII 2019 | |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 664.892 | 0 | 664.892 |
| Drugi prihodki iz poslovanja | 6.223 | 0 | 6.223 |
| Amortizacija | -173.976 | 185 | -173.791 |
| Skupaj odhodki poslovanja | -456.121 | 0 | -456.121 |
| Dobiček iz poslovanja | 41.018 | 185 | 41.203 |
| Finančni prihodki | 2.905 | 0 | 2.905 |
| Finančni odhodki | -13.368 | -475 | -13.843 |
| Dobiček pred obdavčitvijo | 30.555 | -290 | 30.265 |
| Davki | -1.721 | 0 | -1.721 |
| Čisti poslovni izid | 28.834 | -290 | 28.544 |
| Prvotno poročano 2019 | Napaka | Popravljeno 2019 | |
|---|---|---|---|
| SREDSTVA | |||
| Neopredmetena sredstva | 177.594 | 17.351 | 194.945 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 656.383 | 0 | 656.383 |
| Druga dolgoročna sredstva | 164.888 | 0 | 164.888 |
| Kratkoročna sredstva | 233.995 | 0 | 233.995 |
| Skupaj sredstva | 1.232.860 | 17.351 | 1.250.211 |
| Vpoklicani kapital | 272.721 | 0 | 272.721 |
| Kapitalske rezerve | 181.488 | 0 | 181.488 |
| Rezerve iz dobička | 106.479 | 0 | 106.479 |
| Zadržani čisti poslovni izid | 31.879 | -290 | 31.589 |
| Zadržani poslovni izid preteklih let | 30.648 | 0 | 30.648 |
| Poslovni izid tekočega leta | 1.231 | -290 | 941 |
| Rezerve za poštene vrednosti | 664 | 0 | 664 |
| Rezerve za aktuarske dobičke/izgube | -2.347 | 0 | -2.347 |
| Prevedbene rezerve | -6 | 0 | -6 |
| Kapital skupaj | 590.878 | -290 | 590.588 |
| Poslovne obveznosti | 22.828 | 17.641 | 40.469 |
| Dolgoročne obveznosti | 417.171 | 0 | 417.171 |
| Kratkoročne obveznosti | 201.983 | 0 | 201.983 |
| Skupaj obveznosti | 1.232.860 | 17.351 | 1.250.211 |
Povezane osebe so posamezniki ali družbe, povezani s Skupino Telekom Slovenije.
Povezane fizične osebe (namestnik predsednika nadzornega sveta in člani nadzornega sveta) imajo 31. decembra 2020 skupaj v lasti 306 delnic družbe, kar predstavlja 0,00468-odstotni lastniški delež.
V letu 2020 ni bilo odobrenih posojil povezanim fizičnim osebam.
| Posojila v tisoč EUR | Skupni bruto znesek vseh prejemkov | Izplačila kot udeležba v dobičku na podlagi sklepa skupščine | Neodplačan del 31. 12. 2020 | Odplačila v letu 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Člani uprave skupaj | 934 | - | - | - |
Člani komisij nadzornega sveta
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
4.621
| Posojila v tisoč EUR | Skupni bruto znesek vseh prejemkov | Izplačila kot udeležba v dobičku na podlagi sklepa skupščine | Neodplačan del 31. 12. 2019 | Odplačila v letu 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Člani uprave skupaj | 1.033 | - | - | - |
| Člani nadzornega sveta | 258 | - | - | - |
| Člani komisij nadzornega sveta | 17 | - | - | - |
| Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe | 5.616 | - | 12 | 9 |
Posojila drugim vodilnim delavcem družb v skupini, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so odobrena z od 4,13 do 4,24-odstotno letno obrestno mero in z odplačilno dobo do 20 let.
Skupina ni nobeni od skupin oseb odobrila predujmov ali poroštev niti ne izkazuje obveznosti do teh oseb. Prav tako omenjenim skupinam ni odpisala ali odpustila nobenih zneskov.
| Ime in priimek | Plača | Spremenljivi prejemek* | Drugi osebni prejemki | Povračila stroškov | Regres | Zavarovalne premije | Bonitete | PDPZ | Skupaj bruto** | Skupaj neto*** |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Seljak (1. 1. - 31. 12.) | 157.783 | 28.715 | 0 | 1.433 | 1.481 | 795 | 9.213 | 2.819 | 202.239 | 87.185 |
| Vida Žurga (1. 1. - 31. 12.) | 130.615 | 11.195 | 0 | 1.394 | 1.481 | 795 | 14.381 | 2.819 | 162.680 | 62.568 |
| Matjaž Beričič (1. 1. - 31. 12.) | 155.995 | 780 | 0 | 1.383 | 1.481 | 795 | 5.906 | 2.819 | 169.159 | 79.336 |
| Tomaž Jontes (22. 6.-31. 12.) | 82.134 | 0 | 0 | 734 | 0 | 218 | 4.622 | 1.484 | 89.192 | 37.078 |
| Špela Fortin (1. 1. - 31. 12.) | 110.456 | 2.594 | 0 | 1.322 | 1.481 | 795 | 7.431 | 2.819 | 126.898 | 57.084 |
| Ranko Jelača (1. 1.-14. 03.) | 31.908 | 58.703 | 77.999 | 166 | 247 | 461 | 1.074 | 470 | 171.028 | 72.313 |
| Rudolf Skobe (za leto 2019) | 0 | 6.949 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.949 | 3.962 |
| Dean Žigon (za leto 2019) | 0 | 5.891 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5.891 | 2.843 |
| Skupaj | 668.891 | 114.827 | 77.999 | 6.432 | 6.171 | 3.859 | 42.627 | 13.230 | 934.036 | 402.369 |
*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2017, 2018 in 2019.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
Člani Uprave niso prejeli udeležbe v dobičku, opcij, provizij, drugih prejemkov.
| v EUR | Plača | Spremenljivi prejemek* | Drugi osebni prejemki | Povračila stroškov | Regres | Zavarovalne premije | Bonitete | PDPZ | Skupaj bruto** | Skupaj neto*** |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Seljak (1. 1.- 31. 12.) | 154.721 | 33.474 | 1.444 | 1.200 | 710 | 11.154 | 2.819 | 205.522 | 85.328 | |
| Ranko Jelača (1. 1. - 31. 12.) | 154.720 | 30.439 | 1.672 | 1.200 | 840 | 5.781 | 2.819 | 197.471 | 91.103 | |
| Vida Žurga (1. 2.- 31. 12.) | 142.146 | 0 | 1.510 | 1.100 | 670 | 9.074 | 2.584 | 157.084 | 65.101 | |
| Špela Fortin (14. 9.- 31. 12.) | 32.067 | 0 | 374 | 0 | 122 | 1.045 | 864 | 34.472 | 16.567 | |
| Matjaž Beričič (10. 12.-31. 12.) | 9.454 | 0 | 73 | 0 | 0 | 396 | 171 | 10.094 | 4.818 | |
| Rudolf Skobe (1. 1. - 30. 11.) | 141.721 | 67.422 | 77.999 | 423 | 1.200 | 670 | 13.148 | 2.819 | 305.402 | 122.622 |
| Matjaž Merkan (16. 9.-15. 11.) | 26.619 | 0 | 250 | 304 | 122 | 1.444 | 470 | 29.209 | 13.383 | |
| Dean Žigon (1. 1. - 13. 9.) | 76.241 | 8.521 | 948 | 1.200 | 588 | 4.878 | 1.991 | 94.367 | 42.389 | |
| Skupaj | 737.689 | 139.856 | 77.999 | 6.694 | 6.204 | 3.722 | 46.920 | 14.537 | 1.033.621 | 441.311 |
*Spremenljivi prejemek prestavlja nagrado za uspešnost poslovanja za leta 2016, 2017 in 2018.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
***Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov uprave, vendar brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejme osebno temveč se nakaže pokojninski družbi.
Člani uprave niso prejeli udeležbe v dobičku, opcij, provizij, drugih prejemkov.
Skupina Telekom Slovenije ima do povezanih oseb obveznosti iz naslova obračunanih stroškov, ki še niso bili izplačani in znašajo:
| v tisoč EUR | Skupni znesek vseh obveznosti 31. 12. 2020 | Skupni znesek vseh obveznosti 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Člani uprave skupaj | 285 | 79 |
| Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe | 429 | 168 |
| v EUR | Seje | Mesečno plačilo | Komisije | Potni stroški | Zavarovanje odgovornosti | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zunanji člani | Boštjan Koler (3. 11.-31. 12.) | 1.045 | 4.539 | 660 | 0 | 0 | 6.244 | 4.541 |
| Barbara Gorjup (1. 1.-31. 12.) | 4.950 | 21.514 | 5.328 | 0 | 409 | 32.201 | 23.122 | |
| Barbara Kürner Čad (1. 1.-31. 12.) | 4.950 | 22.463 | 5.302 | 0 | 409 | 33.124 | 23.794 | |
| Bernarda Babič (1. 1.-3. 11.) | 3.658 | 16.766 | 814 | 264 | 409 | 21.911 | 15.638 | |
| Dimitrij Marjanović (1. 1.-13. 5., 3. 11.-31. 12.) | 2.008 | 9.828 | 1.236 | 0 | 409 | 13.481 | 9.507 |
| Seje | Mesečno plačilo | Komisije | Potni stroški | Zavarovanje odgovornosti | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Šabeder (5. 6.-3. 11.) | 1.925 | 11.200 | 660 | 0 | 0 | 13.785 | 10.026 |
| Barbara Cerovšek Zupančič (1. 1.-3. 11.) | 3.905 | 18.163 | 4.448 | 0 | 409 | 26.925 | 19.285 |
| Rozman Igor (1. 1.-31. 12.) | 4.950 | 20.394 | 2.838 | 0 | 409 | 28.591 | 20.497 |
| Štefan Belingar (3. 11.-31. 12.) | 1.045 | 4.195 | 440 | 0 | 0 | 5.680 | 4.131 |
| Notranji člani | |||||||
| Drago Kijevčanin (1. 1.-31. 12.) | 4.950 | 21.432 | 5.328 | 0 | 409 | 32.119 | 23.063 |
| Dušan Pišek (1. 1.-31. 12.) | 4.675 | 17.695 | 2.002 | 0 | 409 | 24.781 | 17.726 |
| Jana Žižek Kuhar (1. 1.-31. 12.) | 4.675 | 16.742 | 880 | 0 | 409 | 22.706 | 16.217 |
| Skupaj | 42.736 | 184.931 | 29.936 | 264 | 3.681 | 261.548 | 187.547 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.
**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, vključujoč zavarovanje odgovornosti, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov nadzornega sveta, skupaj s potnimi stroški.
Drugih prejemkov člani nadzornega sveta niso prejeli.
| Seje | Mesečno plačilo | Komisije | Potni stroški | Zavarovanje odgovornosti | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zunanji člani komisij | ||||||||
| Barbara Nose (1. 1.-31. 12.) | 0 | 9.713 | 4.096 | 0 | 0 | 13.809 | 10.043 | |
| Melita Malgaj (9. 12.-31. 12.) | 0 | 216 | 440 | 0 | 0 | 656 | 477 | |
| Boštjan Koler (12. 2.-1. 4.) | 0 | 805 | 616 | 0 | 0 | 1.421 | 1.033 | |
| Alenka Stanič (12. 2.-1. 4., 9. 12.-31. 12.) | 0 | 1.021 | 1.056 | 0 | 0 | 2.077 | 1.511 | |
| Gregor Rajšp (12. 2.-1. 4., 9. 12.-31. 12.) | 0 | 1.021 | 1.056 | 0 | 0 | 2.077 | 1.511 | |
| Skupaj | 0 | 12.776 | 7.264 | 0 | 0 | 20.040 | 14.575 |
| bruto | neto | Skupaj |
|---|---|---|
| Zunanji člani komisij | ||
| Barbara Nose (1. 1.-31. 12.) | 10.500 | 12.876 |
| 2.376 | 9.365 | |
| Slavko Ovčina (1. 1.-16. 4.) | 2.061 | 2.061 |
| 1.499 | ||
| Boštjan Koler (4. 7.-23. 7.) | 583 | 803 |
| 220 | 584 | |
| Alenka Stanič (4. 7.-23. 7.) | 583 | 803 |
| 220 | 584 | |
| Gregor Rajšp (8. 7.-23. 7.) | 583 | 803 |
| 220 | 584 | |
| Skupaj | 14.310 | 17.346 |
| 3.036 | 12.616 |
** Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisije nadzornega sveta.
Člani uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije so člani nadzornih svetov ali uprav drugih družb ali lastniki drugih družb, s katerimi posluje družba Telekom Slovenije. Vse transakcije s temi povezanimi strankami potekajo po tržnih pogojih.
Vse transakcije s podjetji v skupini so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| Terjatve do podjetij v skupini | ||
| Odvisne družbe - bruto znesek | 3.872 | 5.925 |
| Odvisne družbe - popravek vrednosti | -22 | -17 |
| Odvisne družbe - neto znesek | 3.850 | 5.908 |
| Posojila do podjetij v skupini | ||
| Odvisne družbe - bruto znesek | 78.209 | 115.637 |
| Odvisne družbe - popravek vrednosti | 0 | 19.910 |
| Odvisne družbe - neto znesek | 78.209 | 95.727 |
| Obveznosti do podjetij v skupini | 41.810 | 35.544 |
| v tisoč EUR | I - XII 2020 | I - XII 2019 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje v skupini | 14.551 | 15.887 |
| Odvisne družbe | 14.551 | 15.887 |
| Nakup materiala in storitev v skupini | 18.361 | 22.610 |
| Odvisne družbe | 18.361 | 22.610 |
Družba ustvarja prihodke s prodajo materiala družbi GVO, z dajanjem poslovnih prostorov in opredmetenih osnovnih sredstev v najem ter z opravljanjem telekomunikacijskih storitev in izvajanjem storitev poslovne podpore. Telekom Slovenije poravnava družbi GVO stroške investicijskih gradenj, vzdrževanja in odprave napak.
TSmedia plačuje družbi Telekom Slovenije opravljanje telekomunikacijskih storitev in storitev klicnega centra, vzdrževanje, razvoj in nabavo multimedijskih platform in vsebin, storitev poslovne podpore ter najemnino za zunanje digitalne zaslone in poslovne prostore. Obvladujoči družbi zaračunava prodajo ter upravljanje multimedijskih storitev in vsebin, uporabo poslovne aplikacije BiziPro, storitve v zvezi z izvajanjem univerzalne imeniške službe in storitve 1977 ter upravljanje, urejanje oglasov in prodajo oglasnega prostora.
Družba zaračunava odvisni družbi Avtenta najem poslovnih prostorov, komunikacijske storitve na lokaciji in storitve podpornih dejavnosti, poravnava pa ji stroške IKT-storitev.
Telekom Slovenije zaračunava odvisni družbi IPKO IP-storitve v mednarodnem prometu, storitev gostovanja njenih uporabnikov, storitev tranzitiranja prometa in storitve najema sistemov. Odvisna družba zaračunava obvladujoči družbi zakupe vodov in telekomunikacijske storitve v mednarodnem prometu ter tudi storitve, vezane na gostovanje uporabnikov.
Medsebojne cene so oblikovane na enakih osnovah kot za druge uporabnike.
Telekom Slovenije je na datum poročanja svojim odvisnim družbam za zavarovanje pogodbenih obveznosti dal garancije v višini 431 tisoč evrov (31. 12. 2019: 1.019 tisoč evrov).
Družba v letu 2020 ni oblikovala popravka vrednosti danih posojil, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| TSmedia | 1.556 | 1.621 |
| IPKO | 65.650 | 71.649 |
| SOLINE | 1.998 | 1.419 |
| SIOL Zagreb | 150 | 350 |
| SIOL Sarajevo | 5.290 | 5.790 |
| SIOL BEOGRAD | 240 | 170 |
| Planet TV | 0 | 10.523 |
| SIOL Priština | 3.325 | 4.205 |
Največji lastnik družbe Telekom Slovenije je Republika Slovenija, ki ima skupaj s Slovenskim državnim holdingom 66,79-odstotni lastniški delež v družbi Telekom Slovenije.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
Skupna vrednost poslov je prikazana v spodnji tabeli.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odprte poslovne terjatve | 3.480 | 4.414 | 3.336 | 3.056 | ||
| Odprte poslovne obveznosti | 2.156 | 2.269 | 2.060 | 1.982 | ||
| Obveznosti za DDV | 5.845 | 4.400 | 6.026 | 4.370 | ||
| Obveznosti za davek iz dobička | 75 | 320 | 0 | 0 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 19.346 | 24.674 | 16.860 | 17.222 |
| Stroški za nakup materiala in storitev | 9.300 | 10.075 | 8.363 | 8.892 |
| v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Plačilo DDV | 55.249 | 57.880 | 55.278 | 58.201 |
| Plačilo DDPO | 794 | -105 | 0 | 0 |
| Izplačilo dividend | 15.312 | 19.687 | 15.312 | 19.687 |
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih pogojih.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2020 | 2019 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Storitve revidiranja | 225 | 138 | 181 | 92 | ||
| Druge storitve dajanja zagotovil | 13 | 3 | 13 | 3 | ||
| Druge nerevizijske storitve | 14 | 28 | 0 | 24 | ||
| Skupaj stroški revizorja | 252 | 169 | 194 | 119 |
Skupina je finančne instrumente razvrstila v skupine, kot je prikazano v spodnji tabeli.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti | ||||||
| Denar in denarni ustrezniki | 8.167 | 13.219 | 2.086 | 1.153 | ||
| Depoziti pri bankah | 451 | 602 | 0 | 0 | ||
| Dana posojila | 164 | 249 | 78.373 | 95.968 | ||
| Poslovne in druge terjatve | 180.017 | 177.964 | 175.448 | 170.049 | ||
| Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | ||||||
| Naložbe v delnice in deleže družb | 2.965 | 4.688 | 2.963 | 4.679 | ||
| Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | ||||||
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 244 | 625 | 244 | 625 | ||
| Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti | ||||||
| Poslovne obveznosti | 157.954 | 153.811 | 130.611 | 110.667 | ||
| Prejeta posojila | 216.301 | 245.840 | 229.304 | 252.810 | ||
| Obveznosti iz izdanih obveznic | 101.078 | 101.036 | 101.078 | 101.036 | ||
| Obveznosti iz dividend | 63 | 204 | 61 | 128 |
Skupina in družba med letom teh instrumentov nista prerazvrstili v druge skupine.
Finančna tveganja, ki jim je Skupina Telekom Slovenije pri svojem poslovanju najbolj izpostavljena, so kreditno tveganje, tveganje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ter obrestno tveganje.
Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za njihovo obvladovanje Skupina Telekom Slovenije izvaja in presoja na podlagi učinkov na denarne tokove in izkaz poslovnega izida.
V nadaljevanju so podrobneje prikazana najpomembnejša finančna tveganja, ki jih skupina skladno s sprejeto politiko redno ocenjuje in preverja ustreznost ukrepov za njihovo obvladovanje.
Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, če naročnik ali pogodbena stranka svojih obveznosti ne plača v celoti ali jih sploh ne poravna.
Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dana posojila | 164 | 249 | 78.373 | 95.968 | ||
| Finančne naložbe | 451 | 602 | 0 | 0 | ||
| Poslovne in druge terjatve | 162.936 | 153.559 | 158.367 | 145.644 | ||
| - od tega terjatve do kupcev | 156.771 | 145.694 | 153.688 | 140.560 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 8.167 | 13.219 | 2.086 | 1.153 | ||
| SKUPAJ | 171.718 | 167.629 | 238.826 | 242.765 |
Skupina pri plasiranju finančnih naložb skrbi za njihovo ustrezno razpršenost, zato je tveganje koncentracije nizko.
Kreditno tveganje oziroma tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke izhaja predvsem iz neplačevanja obveznosti s strani naročnikov (maloprodaja) in s strani operaterjev (veleprodaja). Najvišjo izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavljajo terjatve do kupcev. Te so 31. decembra 2020 znašale 156.771 tisoč evrov in so se v primerjavi s koncem leta 2019 zvišale za 11.077 tisoč evrov.
Večino poslovnih in drugih terjatev skupine predstavljajo terjatve Telekoma Slovenije. Večina terjatev je nezavarovanih. Skupina ima terjatve do velikega števila fizičnih in pravnih oseb. Največji kupci skupine so operaterji, pri katerih pa je promet praviloma obojestranski, kar zmanjšuje neto kreditno izpostavljenost. Ocenjujemo, da ni pomembne koncentracije kreditnega tveganja do posamezne stranke oziroma posamezne gospodarske panoge.
V družbah v skupini so uvedeni postopki upravljanja terjatev, ki obsegajo spremljanje bonitete poslovnih partnerjev, spremljanje visokega prometa naročnikov in izterjavo. Izterjava se izvaja v družbi po vnaprej postavljenem terminskem načrtu (opominjanje in izklopi) ter prek specializiranih zunanjih izvajalcev. V Telekomu Slovenije je za sklenitev in spremembo naročniškega razmerja ter nakup blaga na odlog plačila potrebna predhodna avtorizacija. Kot dodaten ukrep za obvladovanje kreditnega tveganja imajo večje družbe v skupini implementirane sisteme za preprečevanje zlorab (FMS – Fraud Management System), Telekom Slovenije, ki ima večino »postpaid« plačnikov, pa ima tudi bonitetni modul (CMS – Credit Management System).
Kreditno tveganje je zaradi uvedenih postopkov upravljanja terjatev ocenjeno kot obvladljivo. Skupina Telekom Slovenije in Telekom Slovenije spremljata kreditna tveganja tudi v preostalih segmentih poslovanja. Denar na TRR se razporeja po načelih minimizacije tveganj in zasledovanja ustrezne razpršenosti po bankah. Tveganje je majhno, saj zaradi stabilnosti bančnega sistema in visoke likvidnosti bank ni večjega tveganja z vidika držanja denarnih sredstev na TRR. Za denar in denarne ustreznike pričakovane kreditne izgube niso evidentirane, glede na zneske denarnih sredstev in njihovo razpršenost po bankah so ocenjene kot nepomembne.
Tveganju je skupina izpostavljena tudi pri terjatvah iz naslova posojil, danih zaposlencem, in pri naložbah v kratkoročne depozite. Tveganje je pri danih posojilih majhno, saj se njihova odplačila večinoma poravnavajo ob izplačilu plač zaposlenim, pri ostalih naložbah pa se tveganje omejuje z zasledovanjem ustrezne razpršenosti naložb in spremljanjem bonitete posamezne banke. Za naložbe v kratkoročne depozite pričakovane kreditne izgube niso evidentirane, saj so glede na višino sredstev in njihovo razpršenost po bankah ocenjene kot nepomembne.
Telekom Slovenije je kreditnemu tveganju izpostavljen tudi pri terjatvah iz posojil, danih odvisnim družbam. Za dana posojila je družba ocenila, da pri njih ni prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja, zato se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju (faza 1). Družba v letu 2020 ni oblikovala popravka vrednosti iz tega naslova, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne.
Družba obvladuje tveganje neizpolnitve obveznosti s strani posojilojemalcev z različnimi instrumenti zavarovanj v posojilnih pogodbah, kot so ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah in premičninah, odstop obstoječih in bodočih terjatev, zastavne pravice, poroštvene izjave ali druge ustrezne oblike zavarovanj. Družba hkrati redno spremlja in nadzoruje poslovanje odvisnih družb, s čimer dodatno omejuje kreditno tveganje iz tega naslova. Podrobneje so dana posojila razkrita v poglavju 19.
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Bruto vrednost | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Bruto vrednost | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek vrednosti | Neto vrednost | |
| Skupaj terjatve do kupcev | 172.645 | -15.874 | 156.771 | 163.981 | -18.287 | 145.694 | ||
| Nezapadle terjatve do kupcev | 139.425 | 0,5 % | -697 | 138.728 | 128.095 | 0,5 % | -664 | 127.431 |
| Zapadle - do vključno 30 dni | 11.726 | 2,9 % | -341 | 11.385 | 12.155 | 3,0 % | -359 | 11.796 |
| - od vključno 31 do vključno 60 dni | 3.492 | 8,4 % | -293 | 3.199 | 3.596 | 7,6 % | -273 | 3.323 |
| - od vključno 61 do vključno 90 dni | 607 | 9,2 % | -56 | 551 | 488 | 8,2 % | -40 | 448 |
| - od vključno 91 do vključno 180 dni | 1.433 | 51,3 % | -735 | 698 | 1.370 | 48,5 % | -665 | 705 |
| - od vključno 181 do vključno 365 dni | 2.546 | 54,1 % | -1.378 | 1.168 | 2.104 | 56,4 % | -1.186 | 918 |
| Skupina Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|
| Zapadle | 6 | 7 | 6 |
| Nezapadle: | 158 | 242 | 78.367 |
| - v manj kot 3 mesecih | 15 | 18 | 323 |
| - od 3 do 12 mesecev | 40 | 52 | 17.056 |
| - od 1 do 2 let | 40 | 59 | 9.582 |
| - od 2 do 5 let | 53 | 84 | 44.358 |
| - več kot 5 let | 10 | 29 | 7.049 |
| Skupaj | 164 | 249 | 78.373 |
| 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Bruto vrednost | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek vrednosti | Neto vrednost | ||
| Skupaj terjatve do kupcev | 166.134 | -12.446 | 153.688 | ||
| Nezapadle terjatve do kupcev | 139.929 | 0,5% | -712 | 139.217 | |
| Zapadle | - do vključno 30 dni | 8.512 | 4,0% | -340 | 8.172 |
| - od vključno 31 do vključno 60 dni | 3.276 | 9,0% | -295 | 2.981 | |
| - od vključno 61 do vključno 90 dni | 647 | 9,0% | -58 | 589 | |
| - od vključno 91 do vključno 180 dni | 1.284 | 49,0% | -629 | 655 | |
| - od vključno 181 do vključno 365 dni | 2.279 | 49,0% | -1.117 | 1.162 | |
| - od vključno 366 dni do dveh let | 2.047 | 60,0% | -1.228 | 819 | |
| - nad dve leti | 4.617 | 98,0% | -4.524 | 93 | |
| Skupaj zapadle terjatve do kupcev | 26.205 | -11.734 | 14.471 | ||
| Druge poslovne terjatve | 4.679 | 0 | 4.679 | ||
| Skupaj terjatve | 170.813 | -12.446 | 158.367 |
Terjatve do kupcev v skupini so razvrščene v ustrezne razrede zapadlosti. V letu 2019 so pričakovane kreditne izgube za terjatve znotraj skupine upoštevane s stopnjo, ki velja za nezapadle terjatve, zaradi česar so pričakovani odstotki kreditnih izgub v 2019 nižji od 2020.
| Skupina Telekom Slovenije | Zapadle v tisoč EUR | Nezapadle | Manj kot 3 mesece | Od 3 do 12 mesecev | Od 1 do 2 let | Od 2 do 5 let | Več kot 5 let | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Telekom Slovenije | 242 | 7 | 0 | 0 | 0 | 0 | 249 | |
| Telekom Slovenije | 95.565 | 35 | 368 | 0 | 0 | 0 | 95.968 |
Plačilna sposobnost skupine je rezultat aktivnega načrtovanja in uravnavanja denarnih tokov, zagotavljanja ustrezne ročnosti ter razpršitve finančnega dolga, financiranja v okviru skupine, optimiziranja obratnega kapitala in denarnih sredstev. Likvidnostno tveganje na ravni skupine se obvladuje v obvladujoči družbi, ki načrtuje in spremlja potrebe po finančnih sredstvih odvisnih družb ter jim zagotavlja potrebne finančne vire.
Na ravni skupine in družbe se izkazuje relativno nizka zadolženost. Večina finančnih obveznosti skupine se nanaša na dolgoročno sindicirano posojilo v višini 215,4 milijona evrov, na izdajo 5-letnih obveznic v višini 100 milijonov evrov in na obveznosti iz naslova finančnega najema v višini 69,3 milijona evrov na ravni skupine oziroma 78,8 milijona evrov na ravni družbe. Skupina in družba redno odplačujeta svoje obveznosti iz naslova financiranja; v letu 2020 je bilo odplačanih 30,8 milijona evrov dolgoročnih posojil.
Skupina ima za namen zagotavljanja visoke ravni likvidnosti pri bankah odprte kratkoročne kreditne linije, ki se obnavljajo glede na potrebe. Skupna likvidnostna rezerva v obliki odobrenih, neizkoriščenih kratkoročnih revolving linij je ob koncu leta 2020 znašala 98,5 milijona evrov. Družba Telekom Slovenije ima odprte revolving linije tudi pri odvisnih družbah v višini 16,5 milijona evrov, tako da je likvidnostna rezerva družbe v obliki neizkoriščenih kreditnih linij ob koncu leta znašala 102 milijona evrov.
| Zapadle | Na vpoklic | Do 3 mesece | Od 3 do 12 mesecev | Od 1 do 2 let | Od 2 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadle v tisoč EUR | Zapadle | Na vpoklic | Do 3 mesece | Od 3 do 12 mesecev | Od 1 do 2 let | Od 2 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2020 | Posojila in krediti | 0 | 0 | 0 | 45.272 | 30.769 | 153.846 | 0 | 229.887 |
| Predvidene obresti od posojil | 0 | 0 | 28 | 3.250 | 2.725 | 2.756 | 0 | 8.759 | |
| Druge finančne obveznosti | 61 | 0 | 98 | 101.095 | 244 | 0 | 0 | 101.498 | |
| Predvidene obresti od obveznic | 0 | 0 | 0 | 1.950 | 0 | 0 | 0 | 1.950 | |
| Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti | 1.845 | 1.376 | 96.548 | 9.986 | 10.551 | 10.045 | 260 | 130.611 | |
| Finančne obveznosti iz najemov | 27 | 14 | 5.463 | 6.155 | 8.837 | 22.726 | 35.531 | 78.753 | |
| Skupaj | 1.933 | 1.390 | 102.137 | 167.708 | 53.126 | 189.373 | 35.791 | 551.458 | |
| 31. 12. 2019 | Posojila in krediti | 0 | 0 | 0 | 38.269 | 30.769 | 169.231 | 15.385 | 253.654 |
| Predvidene obresti od posojil | 0 | 0 | 0 | 3.679 | 3.201 | 5.328 | 158 | 12.366 | |
| Druge finančne obveznosti | 128 | 0 | 0 | 1.095 | 100.316 | 310 | 0 | 101.849 | |
| Predvidene obresti od obveznic | 0 | 0 | 0 | 1.950 | 1.950 | 0 | 0 | 3.900 | |
| Obveznosti do dobaviteljev in druge |
| 1.693 | 1.401 | 93.224 | 3.627 | 10.286 | 258 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti iz najemov | |||||||
| 46 | 0 | 4.203 | 5.782 | 8.415 | 22.556 | 35.380 | 76.382 |
| Skupaj | |||||||
| 1.867 | 1.401 | 97.427 | 54.402 | 154.937 | 197.683 | 51.101 | 558.818 |
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe tržnih obrestnih mer na poslovanje skupine. Izpostavljenost obrestnemu tveganju skupine in družbe na 31. december 2020 izhaja iz potencialne spremembe referenčne obrestne mere Euribor, vezane na obrestno občutljive obveznosti. V skupini in družbi se zasleduje ciljno razmerje med variabilno obrestovanimi in fiksno obrestovanimi oziroma varovanimi finančnimi obveznostmi, ki naj bi znašalo 50 % dolga s fiksno oziroma varovano obrestno mero.
V strukturi obrestovanih finančnih obveznosti skupine 31. december 2020 predstavljajo obveznosti iz naslova prejetih posojil, ki se obrestujejo po spremenljivih obrestnih merah, vezanih na 3- in 6-mesečni Euribor, 56,2-odstotni delež (na ravni družbe 53,1 %). Preostale obveznosti so iz naslova črpanih kratkoročnih revolving posojil (na ravni družbe), izdanih obveznic in finančnega najema s fiksno obrestno mero.
Z namenom varovanja obrestne izpostavljenosti iz naslova dolgoročnega sindiciranega posojila, katerega končni rok vračila je 31. december 2025, ima skupina oziroma družba sklenjeno obrestno zamenjavo v višini 50 % dveh, od skupno treh tranš posojila. Višina varovane glavnice je na dan 31. decembra 2020 znašala 69,2 milijona evrov. Z zavarovanjem obrestne izpostavljenosti preko uporabe obrestne zamenjave (IRS swap) skupina oziroma družba zavaruje prihodnje denarne tokove pred tveganjem porasta obrestne mere. Glavnica je varovana za rast referenčne obrestne mere, če je slednja večja ali enaka nič. Na ravni skupine ima fiksno oziroma varovano obrestno mero 61,8 % obrestovanega finančnega dolga, na ravni družbe pa 63,9 %.
Skupina in družba za sklenjene obrestne zamenjave uporabljata računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganji, t. i. "hedge accounting". Varovane postavke in instrumenti varovanja tvorijo učinkovito varovalno razmerje (uspešnost varovanja se giblje v razponu 80-125 %), zato so učinki vrednotenja izkazani v drugem vseobsegajočem donosu.
| Skupina | Telekom Slovenije | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
| Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | 0 | 0 | 0 | 29.652 |
| Finančne obveznosti | 147.654 | 169.299 | 147.654 | 169.231 |
| Neto finančne obveznosti | 147.654 | 169.299 | 147.654 | 139.579 |
Pri finančnih terjatvah je upoštevan bruto znesek danih posojil, brez upoštevanja oslabitev. V tabelo niso vključeni neobrestovani finančni instrumenti in instrumenti, obrestovani po fiksni obrestni meri, saj niso izpostavljeni obrestnemu tveganju. Prav tako niso vključene finančne obveznosti, kjer je varovana obrestna mera za rast Euribor.
V spodnji tabeli je predstavljena analiza občutljivosti spremembe obrestne mere na dobiček skupine in družbe na dan poročanja, pri čemer so vse druge spremenljivke konstantne.
| Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR | 2020 | Zvišanje/znižanje obrestne mere | Skupina | Telekom Slovenije |
|---|---|---|---|---|
| EURO +100 bt | -202 | -202 | ||
| EURO -100 bt | -692 | -692 |
| Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR | 2019 | Zvišanje/znižanje obrestne mere | Skupina | Telekom Slovenije |
|---|---|---|---|---|
| EURO +100 bt | -588 | -388 | ||
| EURO -100 bt | -769 | -769 |
| EURIBOR | Vrednost na 31. 12. 2020 | Vrednost na 31. 12. 2019 | Sprememba v % |
|---|---|---|---|
| 3-mesečni | -0,538 | -0,390 | -37,95 |
| 6-mesečni | -0,523 | -0,325 | -60,92 |
Ključni cilji upravljanja kapitala skupine in družbe so kapitalska ustreznost ter posledično dolgoročna plačilna sposobnost in finančna stabilnost, s čimer se skuša zagotoviti čim boljša kreditna boniteta za financiranje poslovanja ter nadaljnjega razvoja skupine in družbe, s tem pa tudi doseganje čim višje vrednosti za delničarje.
V skupini in družbi se gibanje kapitala spremlja z uporabo kazalnika neto finančne zadolženosti v kapitalu in kazalnika deleža kapitala v bilančni vsoti. V okviru neto finančnih obveznosti skupina vključuje prejeta posojila in druge finančne obveznosti, znižane za znesek kratkoročnih finančnih naložb in denarnih sredstev. Pri sprejemanju odločitev o upravljanju kapitala skupina sledi tudi finančnim zavezam iz kreditnih pogodb.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
| 056 | 416.759 | 409.538 | 430.981 | |
|---|---|---|---|---|
| Manj kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva s kratkoročnimi depoziti | -8.679 | -13.898 | -19.471 | -11.379 |
| Neto obveznosti | 37 | |||
| 8. | 377 | 402.861 | 390.06 | 7 |
| 419.602 | ||||
| Kapital | 590.484 | 590.588 | 605.784 | 606.136 |
| Bilančna vsota | 1.227.839 | 1.250.211 | 1.226.566 | 1.223.536 |
| Neto dolg v kapitalu | 64,1 % | 68,2 % | 64,4 % | 69,2 % |
| Kapital v bilančni vsoti | 48,1 % | 47,2 % | 49,4 % | 49,5 % |
STORITVE FIKSNE IN MOBILNE TELEFONIJE
Skupina in družba imata splošno pooblastilo za posredovanje elektronskega komunikacijskega omrežja oziroma storitev elektronskih komunikacij. Pred začetkom opravljanja storitve javnega komunikacijskega omrežja v Sloveniji mora družba pisno obvestiti Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: agencija). Pred začetkom opravljanja storitve na podlagi obvestila družbi ni treba pridobiti nikakršne izključne odločbe ali zagotoviti administrativnega dejanja lokalnega upravnega organa.
Družba Telekom Slovenije je plačala letno nadomestilo za naslednje pomembnejše storitve elektronskih komunikacij:
Znesek nadomestila je določen na podlagi zakona in tarife iz splošnega akta agencije. Družbe v skupini letno plačujejo nadomestila tudi za pravico do uporabe radijske frekvence, pravico do uporabe številskega prostora ter druge pravice za opravljanje fiksne in mobilne telefonije.
V letu 2020 je skupni znesek nadomestil znašal za Skupino Telekom Slovenije 3.434 tisoč evrov (v letu 2019: 3.059 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije pa 2.034 tisoč evrov (v letu 2019: 1.766 tisoč evrov).
nemotenega delovanja storitev, varnosti omrežja in storitev ter delovanju, kakor je predpisano za primer izrednih dogodkov, in skladno s tem še posebej kibernetski varnosti. Uporabnikom zagotavljamo tehnično podporo, podjetjem pa dodatne kapacitete in storitve. Ukrepi za omejitev širjenja COVID-19, ki so sprejeti na ravni države, imajo negativen vpliv na poslovanje Skupine Telekom Slovenije, in sicer predvsem na nižje prihodke iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih, pa tudi zastoja oz. nižjega obsega poslov na poslovnem trgu. Skladno s tem na ravni skupine izvajamo dodatne ukrepe za doseganje plana.
Prve napovedi gospodarskih gibanj za leto 2021 so še dokaj negotove, pričakovanja za delniške trge pa so večinoma pozitivna, in sicer tudi glede na pričakovano visoko likvidnost finančnega sistema, ležarine in negativne obrestne mere. Na ravni Skupine Telekom Slovenije smo v letu 2020 sprejeli številne ukrepe za omilitev negativnih vplivov koronavirusa predvsem na stroškovni in investicijski strani, kar bo tudi v letu 2021 prispevalo k uresničevanju zastavljene strategije.
Člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije so 11. februarja 2021 na svoji 1. redni seji po skupščini družbe za predsednika nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo. Njegova namestnika ostajata Barbara Kürner Čad kot predstavnica kapitala in Drago Kijevčanin kot predstavnik zaposlenih. Glede na spremenjeno članstvo je nadzorni svet na novo imenoval tudi komisije nadzornega sveta.
Telekom Slovenije je 10. decembra 2020 najavil začetek postopka pripojitve odvisne družbe Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o., k Telekomu Slovenije s predvidenim zaključkom aktivnosti 1. aprila 2021. Pripojitev v predvidenem roku ni bila izvedena, družba bo delničarje o nadaljnjih aktivnostih obveščala.
Telekom Slovenije je od Okrožnega sodišča v Ljubljani 2. marca 2021 prejel tožbo družbe T-2, zaradi plačila navadne škode v višini pcto. 12.195.656 evrov, plačilo izgubljenega dobička v višini pcto. 35.760.909 evrov in ugotovitev neobstoja terjatev pcto. 1.778.033 evrov s spp. Vtoževani zahtevek naj bi predstavljal škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija 2020. Telekom Slovenije ocenjuje, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 3. redni seji, ki je potekala 10. marca 2021, s predsednikom in tremi člani uprave družbe sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika uprave oz. člana uprave družbe. Predsedniku uprave, mag. Tomažu Seljaku, in članom uprave dr. Vidi Žurga, mag. Matjažu Beričiču in Tomažu Jontesu je skladno s tem mandat prenehal z 10. marcem 2021. Nadzorni svet je za novega predsednika uprave družbe imenoval Cvetka Sršena, za člana uprave pa dr. Mitjo Štularja in Tomaža Jontesa. Vsi so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021. V upravi družbe ostaja članica uprave – delavska direktorica, Špela Fortin.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 4. redni seji, ki je potekala 22. marca 2021, na mesto članice uprave imenoval Barbaro Galičič Drakslar. Štiriletni mandat članice uprave Telekoma Slovenije je nastopila 31. marca 2021.
Telekom Slovenije je s strani Vrhovnega sodišča RS prejel sodbo, izdano 24. marca 2021, in sicer v upravnem sporu zoper Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) zaradi zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu. Vrhovno sodišče je s sodbo odločilo, da se reviziji Telekoma Slovenije delno ugodi in izpodbijano sodbo Upravnega sodišča z dne 9. januarja 2018 razveljavi v delu, s katerim je bila tožba Telekoma Slovenije zavrnjena. V tem delu je vrhovno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Gre za zadevo zaradi odprave odločbe AVK, opr. št. 306-23/2013-151 z dne 2. februarja 2015. Skladno z odločitvijo vrhovnega sodišča navedena odločba ni več delno pravnomočna.
Od 1. do 11. aprila, ko so na ravni države veljali ostrejši ukrepi z namenom preprečevanja širjenja koronavirusa, so bila naša prodajna mesta, ob rednem tedenskem testiranju zaposlenih, odprta. Pri tem so imeli nekateri Telekomovi centri prilagojen oz. skrajšan delovni čas. Od vključno 12. aprila dalje so Telekomovi centri ponovno odprti po običajnem urniku.
Telekom Slovenije je na javni dražbi za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom pridobil radiofrekvenčni spekter v 700 MHz FDD pasu, 700 MHz SDL pasu, 1500 MHz pasu, 2100 MHz pasu, 3600 MHz pasu in 26 GHz pasu, za kar bo skupno odštel 52.078.177,00 evrov. V Telekomu Slovenije smo zadovoljni, da je dražba zaključena, saj nam pridobljeni frekvenčni spekter omogoča nadaljevanje načrtovanega razvoja. V postopku dražbe smo pridobili ves potreben in načrtovan frekvenčni spekter, s katerim bomo tako zasebnim uporabnikom in podjetjem kot operaterjem, ki gostujejo v našem omrežju, tudi v prihodnje zagotavljali najnaprednejše storitve in rešitve z najboljšo uporabniško izkušnjo. Nadgradili bomo naše obstoječe nacionalno 5G omrežje, ki smo ga kot prvi v Sloveniji vzpostavili oktobra lani, in s katerim pokrivamo že prek 32 % prebivalstva. 5G je pomemben temelj sodobne digitalne družbe, ki jo aktivno soustvarjamo v Telekomu Slovenije. Uporabniki in podjetja imajo v našem omrežju zagotovljeno najbolj napredno in varno prihodnost, pridobljeni spekter pa bo omogočil nadaljnji razvoj tudi vsem deležnikom v ekosistemu Skupine Telekom Slovenije.
Telekom Slovenije, d. d., je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije.
| Družba: | Telekom Slovenije, d. d. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana |
| Enotna identifikacijska številka: | 5014018000 |
| Davčna številka: | SI98511734 |
| Številka vpisa v sodni register: | vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani |
| Število delnic: | 6.535.478 |
| Kosovne delnice – oznaka: | TLSG |
| Telefon: | + 386 1 234 10 00 |
| Telefaks: | + 386 1 231 47 36 |
| Spletna stran: | http://www.telekom.si |
| Elektronski naslov: | info\@telekom.si |
| LinkedIn: | telekom-slovenije |
| Facebook: | TelekomSlovenije |
| Twitter: | @TelekomSlo |
| Instagram: | Telekom_Slovenije |
| YouTube: | TelekomSlovenije |
| Družba: | GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana |
| Telefon: | + 386 1 234 1950 |
| Spletna stran: | www.gvo.si |
| Elektronski naslov: | gvo\@telekom.si |
| Družba: | GVO Telekommunikation GmbH |
|---|---|
| Sedež: | DE 48683 Ahaus, Nemčija |
| Naslov: | Schorlemer Straße 48 |
| Družba: | OPTIC-TEL telekomunikacije d. o. o |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova 10, Ljubljana |
| Družba: | INFRATEL, telekomunikacijska infrastruktura, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova 10, Ljubljana |
| Družba: | AVTENTA, napredne poslovne rešitve, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Stegne 19, 1000 Ljubljana |
| Telefon: | + 386 1 583 68 00 |
| Spletna stran: | www.avtenta.si |
| Elektronski naslov: | prodaja\@avtenta.si, marketing\@avtenta.si |
| Družba: | TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Stegne 19, 1000 Ljubljana |
| Telefon: | + 386 1 473 00 10 |
| Spletna stran: | www.tsmedia.si |
| Elektronski naslov: | info\@tsmedia.si |
| Družba: | SOLINE Pridelava soli, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Seča |
| Naslov: | Seča 115, 6320 Portorož/Portorose |
| Telefon: | + 386 5 672 13 43 |
| Spletna stran: | www.soline.si |
| Elektronski naslov: | info\@soline.si |
| Družba: | TSinpo, storitveno in invalidsko podjetje, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Litostrojska cesta 58A, 1000 Ljubljana |
| Telefon: | + 386 1 500 60 60 |
| Spletna stran: | www.tsinpo.si |
| Elektronski naslov: | info\@tsinpo.si |
| Družba: | IPKO Telecommunications LLC |
|---|---|
| Sedež: | Priština, Kosovo |
| Naslov: | Lagija Ulpiana Rruga "Zija Shemsiu" Nr. 34, Prishtinë |
| Telefon: | + 381 38 700 700 |
| Spletna stran: | www.ipko.com |
| Elektronski naslov: | info\@ipko.com |
| Družba: | SIOL d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Zagreb, Hrvaška |
| Naslov: | Margaretska 3 |
| Spletna stran: | http\://www.siol.com/ |
| Družba: | SiOL d. o. o. Sarajevo |
|---|---|
| Sedež: | Sarajevo, Bosna in Hercegovina |
| Naslov: | Fra Anđela Zvizdovića 1 |
| Družba: | SIOL d. o. o. Podgorica |
|---|---|
| Sedež: | Podgorica, Črna gora |
| Naslov: | Džordža Vašingtona 108/36A, The Capital Plaza |
| Družba: | SIOL DOOEL Skopje |
|---|---|
| Sedež: | Skopje, Severna Makedonija |
| Naslov: | Dmitrie Chupovski 22A-1/13 |
| Družba: | SIOL d. o. o. Beograd-Palilula |
|---|---|
| Sedež: | Beograd, Srbija |
| Naslov: | Ulica 27. marta 11 |
| Družba: | SIOL Prishtina L.L.C |
|---|---|
| Sedež: | Priština, Kosovo |
| Naslov: | Pejton, Str. Mujo Ulqinaku 5/1 |
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| AKOS | Agency for Communication Networks and Services of the Republic of Slovenia | Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije |
| APM | Alternative Performance Measures | alternativna merila uspešnosti poslovanja |
| ARKEP | Regulatory Authority of Electronic and Postal Communications of Kosovo | Agencija za elektronske in poštne komunikacije Kosova |
| ARPU | Average Revenue Per User | povprečni prihodek na uporabnika |
| ARPL | Average Revenue Per Line | povprečni prihodek na linijo |
| AR | Augmented Reality | obogatena resničnost |
| ASPU | Average Spend Per User | povprečna poraba na uporabnika |
| AVK | Slovenian Competition Protection Agency | Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence |
| BB | BroadBand | širokopasovni dostop |
| BI/DW | Business Intelligence / Data Warehouse | poslovna inteligenca / podatkovno skladišče |
| BDP | bruto domači proizvod | |
| Big data | velepodatki | |
| - | Billing | sistem za zaračunavanje |
| Bundle (packet) | skupek v paket povezanih storitev | |
| BSS | Business Support System | sistem za podporo poslovanju |
| BSS/OSS | Business/Operational Support System | sistem za podporo poslovnega procesa / sistemi za operativni podporni proces |
| - | BusinessConnect | sodobna rešitev za upravljanje dokumentarnega gradiva |
| CAGR | Compound Annual Growth Rate | povprečni letni prirast |
| CAPEX | Capital Expenditure | vrednost investicij |
| CATV | Cable Television | kabelska televizija |
Cyber security control center
nadzorni center za kibernetsko varnost
Customer Experience Management
upravljanje uporabniške izkušnje
Committiee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commision, Enterprise risk management Integrated Framework
Odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije, Upravljanje tveganj v organizaciji v povezavi s strategijo in delovanjem organizacije
storitve v oblaku
Customer relationship management
sistemi za upravljanje uporabnikov
navzkrižna prodaja
Financial administration of the Republic of Slovenia
Finančna uprava RS
Data Center as a Service
podatkovni center kot storitev
razbremenjevanje mobilnih podatkovnih omrežij na druge tehnologije
Distributed Denial of Services
porazdeljena zavrnitev storitve
Digital television
digitalna televizija
Digital Video Broadcast – IP over x (C, S, T)
digitalna videoradiodifuzija s podporo prenosa IP-podatkovnih paketov prek MPEG-transportnega toka
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| DVB-T | Digital Video Broadcasting-Terrestrial | prizemna digitalna videoradiodifuzija |
| DVB-T/C/S | Digital Video Broadcasting-Terrestrial/Cable/Satelite | prizemna/kabelska/satelitska digitalna videoradiodifuzija |
| DWDM | Dense Wavelength Division Multiplex | gosti valovni multipleks |
| EBIT | Earnings before interest, taxes | dobiček iz poslovanja pred obrestmi in davki |
| EBITDA | Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization | dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo |
| EFQM | European Foundation for Quality Management | evropska fundacija za poslovno odličnost |
| ESMA | European Securities and Markets Authority | Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge |
| ERP | Enterprise Resource Planning | poslovni informacijski sistem |
| ETNO ETT | Europe’s telecommunication network operators Energy Task Team | Evropsko združenje telekomunikacijskih operaterjev – tim za energetske cilje |
| EU | European Union | Evropska unija |
| FC | Fiber channel | optični kanal |
| FTTH | Fiber To The Home | optično vlakno do hiše/stanovanja |
| FTTH/B/N | Fiber To The Home / Business / Node | optika do hiše/podjetja/vozlišča |
| FTTx | Fiber To The Exchange | optika do X |
| Flagship | vodilna (referenčna) trgovina | |
| GDPR | General Data Protection Regulation | splošna uredba o varstvu osebnih podatkov |
| GOŠO | Construction of Open Broadband network | gradnja odprtega širokopasovnega omrežja (bele lise – subvencionirano s sredstvi EU) |
| GPON | Gigabit Pasive Optical Network | gigabitno pasivno optično omrežje |
| GRI | Global reporting initiative | model trajnostnega poročanja |
| HFC | Hybrid Fiber Coax | hibridno optično koaksialno omrežje |
| IaaS | Infrastructure as a Service | infrastruktura kot storitev |
| IFRS/MSRP | International Financial Reporting Standards | Mednarodni standardi računovodskega poročanja |
| IoT | Internet of Things | internet stvari |
| IKT | Information and Communication Technologies |
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| LPWA | Low Power Wide Area | omrežja z nizko porabo in velikim dosegom |
| LTE | Long Term Evolution | LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem standardu |
| LTE-A | Long Term Evolution Advanced | LTE/4G z višjo prenosno hitrostjo podatkov (več kot 300 Mb/s) |
| M2M | Machine to Machine | komunikacijska povezava med napravami |
| MBB | Mobile Broadband | mobilni širokopasovni dostop |
| MMDS | Multichannel Multipoint Distribution Service | večpredstavnostni večtočkovni distribucijski sistemi |
| MMS | Multimedia Messaging Service | multimedijski sporočilni sistem |
| MVNO | Mobile Virtual Network Operator | mobilni operater navideznega omrežja |
| MPLS | Multiprotocol label switching | tehnologija za posredovanje, usmerjanje in preklapljanje prometnih tokov skozi omrežje |
| MPLS VPN | MPLS Virtual private network | navidezno zasebno omrežje |
| NOC | Network Operations Center | |
| NGA | Next Generation Access | hitro dostopovno omrežje |
| NGN | Next Generation Networks | širokopasovna omrežja naslednje generacije |
| NFV | Network Functions Virtualization | |
| NPS | Net Promotor Score | merilo za spremljanje uporabniške izkušnje, v eni številki pa združuje indikacijo uporabnikove pripravljenosti priporočanja, njegovega zadovoljstva, zaznav odličnosti uporabniške izkušnje in izražanja pripadnosti ponudniku |
| OCKV | Operational center of cyber security | Operativni center kibernetske varnosti |
| OPEX | Operational Expenditure | stroški poslovanja brez amortizacije |
| OMS | Order management system | sistem upravljanja naročil |
| OSC | Operating Service Center | operativno storitveni center |
| OSS | Operations Support system | sistem za podporo delovanja |
| OŠO | Construction of Open Broadband | odprta širokopasovna omrežja |
| OTN | Optical Transport Network | optični prenosni sistem |
| OTT | Over-the-top content | storitve, ki delujejo neodvisno od omrežja – distribucija video- in avdiovsebin prek interneta |
| P2P | Point to Point | povezava točka–točka (medtočkovna povezava) |
| P2MP | Point to Multiple Point | povezava točka–več točk |
| PaaS | Platform as a Service | platforma kot storitev |
| PDH | Plesiochronous digital hierarchy | plesiohrona digitalna hierarhija |
| PLM | Product lifecycle management | upravljanje življenjskega cikla produkta |
| POP | Point Of Presence | dostopovno vozlišče |
| RAN | Radio Access Network | radijsko mobilno dostopovno omrežje |
| RAS | Revenue Assurance System | sistem za preprečevanje odtekanja prihodkov |
| ROA | Return on Assets | dobičkonosnost sredstev |
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| ROADM | Reconfigurable Optical Add-Drop Multiplexer | nastavljiv optični multipleksor za dodajanje in odvzemanje |
| ROE | Return on Equity | dobičkonosnost kapitala |
| ROO | Regional Optical Network | regionalno optično omrežje |
| RNO | Access cable network | razvodno naročniško omrežje |
| SaaS | Software as a Service | programska oprema kot storitev |
| SDG | Sustainable Development Goals | cilji trajnostnega razvoja |
| SDH | Synchronous Digital Hierarchy | sinhrona digitalna hierarhija |
| SDV/VAS | Value Added Services | storitve z dodano vrednostjo |
| SeKV | Sekcija za kibernetsko varnost pri GZS | |
| SME/SOHO | Small and Medium Enterprises / Small Office Home Office | mala in srednja podjetja |
| SMS | Short Message Service | storitev kratkih sporočil |
| SMB | Small and medium size business | mali in srednje veliki poslovni uporabniki |
| SLA | Service Level Agreement | Sporazum o ravni zagotavljanja storitve |
| Up-sale | nadgradnja storitev | |
| SURS | Statistical office of Republic Slovenia | Statistični urad Republike Slovenije |
| TDM | Time Division Multiplex | časovni multipleks, sistem s porazdeljevanjem časa |
| ULR | usredstvena lastna režija | |
| UMTS/HSPA | Universal Mobile Telecommunications System/High Speed Packet Access | univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem/protokol 3G, ki pomeni nadgradnjo omrežja UMTS in omogoča večje prenosne hitrosti |
| UMAR | Urad za makroekonomske analize in razvoj | |
| USO | Universal Service Obligation | obveznost zagotavljanja univerzalnih storitev |
| VULA | Virtual Unbundled Local Access | virtualna lokalna razvezana zanka |
| VR | Virtual Reality | navidezna resničnost |
| VoIP | Voice over IP | govor prek IP-protokola |
| VDSL | Very High Speed Digital Subscriber Line | digitalni naročniški vod z zelo visokimi hitrosti |
| Wi-Fi | Wireless Fidelity | brezžično omrežje po standardih IEEE 802.11 |
| WFM | Workforce Management | sistem za optimizacijo terenskega dela |
| XaaS | Anything as a Service | ponudba celostne palete storitev v oblaku |
Izdajatelj: Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
Priprava besedil, uredništvo: Skupina Telekom Slovenije in Studio Kernel d.o.o.
Lektoriranje: Amidas d.o.o.
Idejna in grafična zasnova: Pristop, Ljubljana, d. o. o.
Fotografije: Skupina Telekom Slovenije
Ljubljana, april 2021
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.