Delo Prodaja

Annual Report • Jun 17, 2021

LETNO POROČILO DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D. 2020

DELO PRODAJA

Delo Prodaja, družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d.

Skrajšana firma:	Delo Prodaja, d.d.
Sedež:	Dunajska cesta 5, Ljubljana
Matična številka:	5096014
Davčna številka:	17806771
Sifra dejavnosti:	47.621
Stevilka registrskega vložka:	Srg. 1/07354/00
Osnovni kapital:	2.050.546,66 EUR
Število izdanih kosovnih delnic: 491.393
Poslovno obdobje družbe:	koledarsko leto
Predsednik uprave:	Robert Močnik
Predsednik nadzornega sveta: Nikola Damjanić
Transakcijski računi:
	SI56 0292 1001 3647 071 NLB, d.d.
	SI56 0310 0100 2012 234 SKB, d.d.
	SI56 0510-0801 3049 402 Abanka Vipa, d.d.
Telefon:	01 473 86 00
Spletna stran:	www.delo-prodaja.si

POSLOVNO POROČILO

2020

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci!

Leto 2020 je bilo za družbo Delo Prodaja, d.d. zahtevno in prelomno. V začetku leta je bila najprej uspešno zaključena odprodaja poslovnih prostorov v stavbi Dunajska 5 (pri čemer so se sredstva prejete kupnine v celoti namenila zmanjšanju obveznosti do ločitvenih upnikov), nato pa v posledici trenda zniževanja števila izdanih edicij in upadanja prodaje tiskanih medijev ob v posledni tichua znizovanja stevila stevila stevila stevila poslovnih pogojev novi realnosti sprejeta še odločitev za prenehanje izvajanje veleprodajne dejavnosti. S koncem februarja 2020 je tako družba zaključila izvajanje velopnje veloprodajne vejavilosti. Vijeliji su i pa do julija pogodbeno izvajala storitve na tem področju za distributerja EKDIS d.o.o. Istega meseca se je večji del zaposlenih v dejavnosti veleprodaje prezaposlil na omenjeno družbo. V vmesnem času so bila odsvojena tudi vsa sredstva za izvajanje distribucijske dejavnosti.

Dejavnost maloprodaje je bila poleg že omenjenega trendnega upadanja naklad tiskanih medijev ter omejitev oglaševanja najbolj prodajanih artiklov izrazito prizadeta tudi z nastopom epidemije CUVID-19 ter s tem povezanih omejitev gibanja oseb, kot tudi odpiralnih časov posameznih prodajnih mest. Posledično se je število odprtih maloprodajnih mest skozi leto podničnih prodnimi niešti
urocništi našrtav je zašnji uresničiti načrtov iz začetka poslovnega leta po ponovnem odprtju večjega števila prodajnih mest, dopolnitev oziroma razširitev ponudbe in vpeljavo ter izpopolnitev oglaševalske funkcije, ki nam jo omogoča lastna maloprodajna mreža.

V juliju je bil na podlagi bistveno poslabšanih pogojev poslovanja, vključno z, vendar ne omejeno na, kritično skrčeno likvidnostno sposobnost nadaljnjega vzdrževanja preskrbe preostale maloprodajne mreže na zadovoljivi ravni, s strani ključnih finančnih upnikov odpovedan Sporazum o finančnem prestrukturiranju iz leta 2017. V novih okoliščinah si je poslovodali oborazum o mnalicieili deležnikov prizadevalo za dogovorno prestrukturiranje akumuliranih finančnih obveznosti ter zagovitev dodatnih virov financiranja obratnega kapitala, pri čemer pa žal ni bilo uspešno.

Dne 2.9.2020 je bil po sklepu sodišča začet postopek prisilne poravnave na predlog največjega upnika družbe. Za upravitelja prisilne poravnave je bil istočasno imenovan g. Miha Mušč. Družba je v času od začetka postopka prisilne poravnave aktivno sodelovala z 1Min vrušic. Družba je v uasli od predlagateljem v smislu zagotavljanja ustreznih podpornih poročil za potrebe vodenja
postenka na deložili ZEDERO postopka po določilih ZFPPIPP.

Spričo omejitev vpeljanega insolvenčnega postopka pri porabi razpoložljivih likvidnih sredstev se je v zadnjem kvartalu leta 2020 postopno ustavljalo izvajanje aktivnosti na področju maloprodajne dejavnosti, saj njeno delovanje v razmerah nezadostne preskrbe z zalogami prodajne u naroprodnjih artiklov ni rentabilno. Istočasno je poslovodstvo družbe intenziviralo aktivnosti za obvladovanje višine tekočih stroškov poslovanja, vključno z optimizacijo števila zaposlenih, kot tudi za pripravo poslovno nepotrebnega premoženja za odprodajo na trgu. Navedeni ukrepi poslovne nebolo nepotrebnicka prestrukturila načrtom finančnega prestrukturine načrtom finančnega prestrukturiranja, ki se je dne 2.2.2021 v okviru naknadnega predloga prisilne pravnave vložil na sodišče s strani upnika predlagatelja.

V podporo poravnavanju tekočih poslovnih obveznosti je družba sodišče, pred katerim se vodi postopek prisilne poravnave, zaprosila za soglasje k najemu dodatnih likvidnih sredstev, ki je bilo izdan dne 17.12.2020. Družba Delo Prodaja, d.d. v letu 2020 ni izpolnjevala postavljenih kriterijev za kandidiranje za ukrepe finančne pomoči države v času razglašene epidemije.

Družba Delo Prodaja, d.d. je tako leto 2020 računovodsko zaključila z osveženim poslovno-finančnim Družba Delo Froduje, aliar je talio to pripravah na bodoče delovanje v razmerah pričakovane potrditve polozajeni, poslovno operatimo pa vestrukturiranja v okviru prisilne poravnave, ki bo omogočila pogojenja družbe kot tudi predioga poslovnega in minonega pu predvsem monetizacije nepremičnega premoženja družbe kot tudi za aktivno izvajanje nalog na podroje po od iza reaktivacijo maloprodajne dejavnosti v organizacijsko ter finančno obvladljivem obsegu.

Robert Močnik predsednik uprave

STRATEŠKE USMERITVE

Družba Delo Prodaja, d.d. po opustitvi dejavnosti distribucije in veleprodaje tiskanih medijev v Sloveniji še naprej ohranja izvajanje treh preostalih glavnih dejavnosti, vezanih na razpoložljivo premoženje družbe:

• upravljanje lastnega portfelja premičnega in nepremičnega premoženja,
• upravljanje finančnih naložb,
• specializirana prodaja tiska, tobačnih izdelkov in drugega trgovskega blaga znotraj lastne maloprodajne mreže, pod blagovno znamko Kiosk.

V spremenjenih okoliščinah delovanja družba zasleduje naslednje ključne strateške cilje:

• na področju upravljanja poslovno nepotrebnega premoženja na eni strani obvladovati z njim povezane tekoče stroške, na drugi strani pa doseči postopno odprodajo vseh tovrstnih srad z njih in i najboljših dosegljivih pogojih za družbo,
• na področju upravljanja finančnih naložb družbe z aktivnim udejstvovanjem doseči optimalno ravnovesje med maksimiranjem tekočih donosov in morebitnimi iztižki od odsvojitve posameznih naložb v prihodnjem srednjeročnem obdobju,
• na področju maloprodajne dejavnosti pa v sodelovanju z mrežo zanesljivih franšizojemalcev ohranjati poslovno in finančno obvladljivo število prodajnih mest v sklopu blagovne znamke Kiosk, s prioretizacijo po njihovem komercialnem potencialu ter v smeri optimalne geografske razpršenosti in optimizacije prodajnega sortimenta.

Fokusirano izvajanje aktivnosti v smeri izvrševanja postavljenih strateških ciljev bo prispevalo k doseganju srednjeročne poslovne stabilnosti in aktivnemu razdolževanju družbe v naslednjih treh letih.

NAČRTI ZA LETO 2021 IN PRIHODNJI RAZVOJ

Po zaključeni prodaji pomembnega dela nepremičninskega portfelja družbe v začetku leta 2020 družba na področju dejavnosti upravljanja z lastnimi nepremičninami nadaljuje z aktivnostmi njihove priprave za komercializacijo in/ali prodajo. V tem pogledu največji projekt predstavlja zaključevanje aktivnosti razdelive etažne lastnine nepremičnine na Likozarjevi 1, ki je povezan z zahtevnim reševanjem kompleksnih izivov.

Na področju lastne maloprodajne dejavnosti se izvaja optimizacija števila obstoječih prodajnih mest na terenu na osnovi analize njihovega komercialnega potenciala in urejanja razmerij z deležniki (najemodajali, franšizojemalci idr.). Vzporedno se izvajajo aktivnosti za morebitno odpiranje novih lokacij, kktiviranje prodajnih aktivnosti v vzdrževani mreži prodajnih enot načrtujemo za konec leta 2021, po pravnomnih potrditvi predloga prisilne poravnave ter na podlagi odločitve bodočih lastnikov glede dodelitve financine podpore za ponoven zagon dejavnosti v komercialno smiselnem obsegu. Pri tem bome z zagotovitvijo ustrezne preskrbe s prodajnimi artikli in popolnitvijo ponudbe zasledovali cili povečanega obsega prodaje predvsem trgovskega blaga, prav tako pa tudi oglasnega prostora. Poslovan eli povečanje povečanjega i bo pri tem prizadevalo za zagotovitev čim boljših pogojev pri dobaviteljih ter hkratno notranjo racionalizacijo stroškov lastnega poslovanja.

V letu 2021 bomo v času do pričakovane potrditve predloga prisilne poravnave, pa tudi kasneje posebno pozornost posvečali vzdrževanju likvidnosti in tekočemu poravnavanju obveznosti družbe do njenih partnerjev.

PREDSTAVITEV DRUŽBE

zgodovinski pregled družbe

Družba Delo Prodaja, d.d. ima dolgoletno tradicijo. Njeni začetki segajo v leto 1955, ko se je v okviru Dlovenskega poročevalca začela izvajati dejavnost distribucije in prodaje časopisov. Kot samostojni pravni Slovenskega porozevane 1979, ko je kot TOZD Prodaja v okviru podjetja ČGP Delo postala specializirano subjekt je pričela delovati rota je najbov. Povsem samostojno družbeno podjetje je postalo leta 1990 z podje je za razenjanje in prvo in pred je družba lastninsko preoblikovala v delniško družbo, ki izločitvijo iz OGF V Deler v Lasonia a 28.3.1995. Delnice družbe so bile uvrščene na Ljubljansko borzo 12.2.2001. Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPRG.

Družba je v smislu Zakona o gospodarskih družbah po presoji kriterijev na dan 31.12.2020 razvrščena med srednje družbe.

V Sloveniji je družba Delo Prodaja, d.d. prva razvijala dejavnost distribucije in prodaje tiskanih medijev. Tudi v zadnjem je družba Delo Prodaje tiskanih medijev, dejavnost opimizirala in
v zadnjem desetletju je, navkljub padcu kolportažne prodaje tiskanih diraljevilo in v zdalijem "aseciloja" je, na naprednih rešitev. Tako je družba med prvimi v regiji uvedla displejsko štetje revij, kar je omogočilo obdelavo večjega števila različnih naslovov v optimiziranem času.

Družba je v letih 2008 in 2009 prenovila lastno maloprodajno mrežo z modernimi tipskimi kioski, ki nudijo Drozor je v ictir 2000 m 2000 m zooo ini izdelki, prodajalcem pa omogočajo lažji in pristnejši stik s kupci. S prenovo prodajne mreže se je pričel tudi razvoj blagovne znamke Kiosk.

PROSPEKT DRUŽBE DELO PRODAJA, D.D.

Družba je pred uvrstitvijo svojih delnic na organizirano trgovanje izdelala Prospekt za borzno kotacijo. Na Družba je pred avrščinje 019,000 je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala dovoljenje za organizirano trgovanje z delnicami pod številko 11 / 246 / AG – 00.

Pri pripravi letnega poročila je družba preverila vse podatke iz prospekta. Pri preverjanju, glede na že razkrite i in pripravi letnega po odlajo tu, nadaljnjih revidiranih letnih poročilih, oziroma objav v smislu sprotnega podatke v oslovnem prospenta, naselje pomembnejše spremembe podatkov. Predvsem staals e pomembno obvescama, destavljamoj da so nastopilo polintelja in struktura njegovih dejavnosti, skladno z opisi in predstavitvami iz tega poročila.

POSLOVNE DEJAVNOSTI

Naše glavne dejavnosti so:

• upravljanje finančnih naložb,
• upravljanje nepremičnin,
• aprodaja tiskanih medijev in drugega trgovskega blaga v lastni prodajni mreži (prodaja na drobno v kioskih in drugih specializiranih prodajalnah).

Na podlagi prenovljene strukture dejavnosti in kadrovske zasedbe je družba notranje organizirana v enovito Na podlagi premovnjenja otraničenja oz. dejavnosti družbe ter izvajalce nalog v podpornih službah. Družba pri izvajanju svojih dejavnosti sodeluje z zunanjimi pogodbenimi izvajalci.

PODRUŽNICE

Družba nima podružnic.

POLITIKA RAZNOLIKOSTI V ORGANIH VODENJA IN NADZORA

Družba nima sprejete politike raznolikosti.

LASTNIŠKA STRUKTURA

Dejansko stanje lastniške strukture kapitala je na dan 31. decembra 2020 naslednje:

re

Delničar	Delež	Stevilo delnic	Sedež
AB SISTEMI, D.O.O.	29,58 %	145.378	Ljubljana
DZS, D.D.	27,97 %	137.438	Ljubljana
DNEVNIK, D.D.	28,31 %	139.090	Ljubljana
DELO PRODAJA, D.D.	6,54 %	32.127	Ljubljana
PRIMORSKI SKLADI,PSP MODRA	2,42 %	11.870	Koper
OSTALI	5,19 %	25.490
SKUPAJ	100,00%	491.393

Na dan 31.12.2020 je bilo v delniško knjigo vpisanih 76 delničarjev.

Predsednik uprave in člani nadzornega sveta na dan 31.12.2020 niso imeli v lasti delnic družbe.

POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2020

Veleprodaja

V začetku leta 2020 se je na področju kolportažne prodaje nadaljeval večletni negativni trend obsega prodaje v zacena lova vij, kar se je med drugim odrazilo tudi v krnitvi bruto marže iz dejavnosti. Založniki so še naprej easopisov in objavlječim edicijam pa podaljševali periodiko izhajanja ter hkrati le omejeno onejeran letalje na vradicionalnih kot sodobnejših komunikacijskih komunikacijskih komunikacijskih kanalin. vidgali v ukurnost veneg.
Prodaja v prvih dveh mesecih leta 2020 je tako zaostala za pričakovanji, v določenem delu tudi v posledici a v trenja števila odprtih prodajnih mest v lastni maloprodajni mreži v predhodnih obdobjih.

Ker poslovodstvo družbe poslovnega modela sodelovanja z založniki v smeri prilagoditve oziroma Kel poslovouštvo družbe poslovnoga nesalske se je izvajanje dejavnosti v lastni režiji opustilo s
uravnoteženja tveganj izvaja dejavnosti ni uspelo doseči, se je izva koncem februarja 2020.

Od 1.3.2020 dalje s strani družbe opuščeno dejavnost veleprodajne tiskanih medijev izvajev izvaje Od 1.3.2020 dalje s strani urabe opasene usplavni 2020 od družbe pogodbeno najemalo
konkurenčno podjetje EKDIS d.o., ki je vmes v obdobju marec-junij 2020 se je vojina konkurencho podjetje ERDIS droi/ in je mosajnih aktivnosti. S 1.7.2020 se je večina zaposlenih družbe iz dejavnosti veleprodaje prezaposlila na družbo EKDIS d.o.o.

Maloprodaja

V maloprodaji se je družba v letu 2020, kot že vse od začetka leta 2017 dalje, soočala z izzivi nezadostne v maloprodaji se je družba v leta 2020, ne za za za indov, zlasi tobačnih izdekov, na likvidnostile zniogilvosti, ki je botrovanje dejavnosti vršili dogodki ki zamenjave
prodajna mesta. Dodatno pa so pritisk na izvajanje dejavnosti v Slovenija producem v spom prodajna mesta. Dodatno pa so pritok na izvoja e pidemije COVID-19. Slednji je predvsem v spomladanski
franšizojemalcev, vlomi in ropi, prevsem pa pojav epidemije COVID-19. 1 fransizojenialcev, vlom in ropi, prevsem pa pojavnih mest (v obdobju od 13.03.2020.
fazi vpeljanih ukrepov omejevanja gibanja potrošnikov in delovanja prodajnih mest tromoli lazi vpeljalili ukrepov omejevanja počitovnih mest) temeljito zamajito zamajito zamajito zamajal okvire
do preklica razglašene epidemije je bilo tako v obratovanju samombog d do prekliča Tazglasene epacinje je bilo v obrato talj.
vzdrževanja lastne maloprodajne mreže, posledično pa je družba izgubila pomemben del obsega prodajnih zmogljivosti tudi za kasnejše mesece, ko so bili omejevalni ukrepi omiljeni.

Po uvedbi postopka prisilne poravnave in posledične nezmožnosti družbe za pridobitev novih zunanjih virovi
za rentaline poravnave in posledične netiklje v zadostnom obsegu z Po uvedbi postopka prisline porevnave in poslediche v zadostnem obsegu za rentabilno
obratnih sredstev, potrebnih za popolnitev preskrbe s prodajnjh mest. Družba je ob obratnih sredstev, potrebnih za popomitev preostalih maloprodajnih mest. Družba je ob
poslovanje, je v zadnjem četrtletju prišlo do zaprtja še vseh prejonim lastništvom inclu poslovanje, je v zadnjem ostriboja pristo bo kojinimi lokacijami z urejenim lastništvom in/ali
koncu leta 2020 razpolagala še z okoli 45 aktivnimi prodajnimi lokacijami z ure najemnimi razmerji.

Prestrukturiranje družbe Delo Prodaja, d.d.

Družba Delo Prodaja, d. d. je dne 28.12.2016 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila Predlos za začetek Drazod Delo Predaje, ki dr je je namenom, da se vsem finančnim upnikom omogoči, da na na o postopka prevenomoga
podlagi Sporazuma o finančnem prestrukturiranju, izvedejo potrebne ukrepe za reprogramiranje finančnih ponika. S Sporazumom o finančnem prestrukturiranju, ki ga je družba sklenila s finaččnimi upniki, so dolgov arabel o oporiliz.
se uredile medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe finančnega prestrukturiranja družbe. Med upniki, se aredile medobojne predpe
ki so sklenili sporazum, so bili tudi imetniki obveznic družbe. S predlaganim sporazumom je soglašala zakonskom ki so sklenih oblika.

prestrukturiranju veljal za vse navadne in zavarovane finančne upnike družbe vse od pravnomočnosti s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani izdanega sklepa o uveljavitvi sporazuma (27.9.2017). Zaključitev postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja je bila predvidena z iztekom tretje obletnice od pravnomočnosti sklepa sodišča, to je 27.9.2020.

Spričo pomembno poslabšanega poslovno-finančnega položaja družbe in neizpolnjevanja posameznih zavez iz Sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz leta 2017 sta upnika SKB Banka, d.d. in Yprk Global Finance. Offshore BDH z dnem 7.7.2020 odstopila od zadevnega sporazuma, s čimer so istočasno dospele v takojšnje plačilo vse finančne obveznosti družbe, ki jih je zadevni dogovor reguliral. V posledici je uprik Yvrk Glohal Finance Offshore BDH sodišču predlagal uvedbo postopka prisilne poravnave, ki se je s sklepim Okre čloga sodišča v Ljubljani začel z dnem 2.9.2020. Do izteka leta 2020 se še ni iztekel petmesečni (popaljšani) rok za upnikovo vložitev naknadnega predloga prisilne poravnave.

Finančni kazalniki

		2020	2019
KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)
Stopnja lastniškosti financiranja v %	kapital obveznost do virov sredstev	Neg.kap.	0,08
Stopnja dolgoročnosti financiranja v %	vsota kapitala in dolgoročnih dolgov obveznosti do virov sredstev	Neg.kap.	0,10
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)
Stopnja osnovnosti investiranja v %	osnovna sredstva	0,44	0,15
	sredstva
	vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih
	finančnih naložb in dolgoročnih in
Stopnja dolgoročnosti investiranja v %	poslovnih terjatev	0,44	0,19
	sredstva
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev	kapital	Neg.kap.	0,55
	osnovna sredstva
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih
obveznosti	likvidna sredstva	0,003	0,005
	kratkoročne obveznosti
	vsota likvidnostnih sredstev in
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih	kratkoročnih terjatev
obveznosti	kratkoročne obveznosti	0,008	0,03
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih	kratkoročna sredstva
obveznosti	kratkoročne obveznosti	0,12	0,45
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
	skupni prihodki
Koeficient celotne gospodarnosti poslovanja	skupni odhodki	0,86	0,92

KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

Koeficient čiste dobičkonosnosti/izgube kapitala v %	čisti poslovni izid v poslovnem letu povprečni kapital brez čistega poslovnega izida	Neg.kap.	-0,38
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala v %	vsota dividend za poslovno leto povprečni osnovni kapital		O

ZAPOSLENI

V družbi je bilo na dan 31.12.2020 zaposlenih 5 delavcev, od tega 3 na področju Maloprodaje, po 2 pa na področju Veleprodaje in podpornih službah.

Ključni podatki za leto 2020

Družba sicer po stanju konec leta 2020 predvsem zaradi optimizacije stroškov in doseeljivosti specialnih znanj Družba slovi po stalnja konovozi, zadolženimi za izvajanje posameznih strokovnih nalog pri upravljanju dejavnosti družbe.

Razvoj kadrov

Pri upravljanju družbe se posebno pozornost namenja spremljanju zaposlenih, predvsem z vidika njihovega z Pri upravljanju družbe se posobno poslovnih potreb družbe. Pri tem se zaposlenim, kjer se to izgonomini ver se to izponolnjovanju znanja, vestih in usposobljenoci, no v roklicni razvoj po osebnem in poklicnem razvoju ter izpopolnjevanju.

			Podporne		Delež
na dan 31. 12. 2020		Veleprodaja Maloprodaja	službe	Skupaj	(V %)
Osnovna šola	0	0	0	0	0,0%
Nižja poklicna šola	0	O	0	0	0,0%
	0	0	0	0	0,0%
Srednja poklicna šola	0	2	1	3	60,0%
Srednja strokovna in splošna šola	O	0	O	0	0,0%
Višja šola VI./I.	0	O	0	0	0,0%
Visoka šola VI./II.	O	2	0	2	40,0%
Visoka šola druge stopnje					100,0%
Skupaj	0	1

Izobrazbena struktura po področjih

Zaposlovanje invalidov

Družba namenja posebno pozornost zaposlovanju invalidov. Konec leta 2020 je bil v družbi zaposlen 1 invalio, 1910. god Družba namenja posebno počomost zaposlovanja in v se je glede na leto 2019 zmanjšalo za 7 oseb. Na delo s skrajšanim delovnim časom ni razporejena nobena oseba.

Skrb za varno in zdravo delovno okolje

Delo Prodaja, d.d. namenja svojim zaposlenim zagotavlja pogojev za varno in zdravo delovno okolje, pri čemer redno spremlja dejavnike tveganja, ki vplivajo na varno in zdravo delo, ter z vlaganjem v posodobitev delovne opreme in sredstev ustvarja boljše pogoje za delo zaposlenih.

Na podlagi Zakona o zdravju in varstvu pri delu ter skladno z Izjavo o varnosti z oceno tveganja smo izvajali redne obdobne in priporočene kontrolne preglede za zaposlene ter predhodne preglede za delavoe, ki smo jih zaposlili na novo. V letu 2020 je bilo napotenih na zdravstveni pregled 7 delavcev.

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Družba je v sodelovanju z založniki nadaljevala sooblikovanje modelov za pospeševanje prodaje edicij. Na področju Maloprodaje je družba implementirala sodobni način centralnega upravljanja zalog na prodajnih mestih, kar zmanjšuje raven potrebnih zalog v centralnem skladišču in povečuje skupen braz zalog. Vse to družbi omogoča, da ustrezneje nabavne potrebe in upravlja posamezne blagovne skupine.

ODGOVORNOST DO KUPCEV IN DRUŽBENE SKUPNOSTI

Doseganje zadovoljstva strank v najširšem smislu, predvsem pa kupcev v maloprodajni mreži, je eno glavnih vodil delovanja družbe. V tem duhu se zato reševanju reklamacij in drugim dejavnikom zadovoljstva kupcev posveča posebno pozornost in skrb. Učinkovito reševanje pritožb in reklamanij sodi med pomembne dejavnike, ki dolgoročno ugodno vplivajo na zadovoljstvo in lojalnost kupcev, s tem pa tudi na dobro ime in ugled družbe ter blagovne znamke. Poleg tega se družba stalno trudi kupcem v maloprodajni nrečii pnujati nove storitve in izdelke ter preko tega krepiti raven njihovega zadovoljstva. Čeravno je družba v drugi poloujici leta 2020 zaradi oteženih okoliščin poslovanja močno omejila svojo prisotnost na maloprodajnem trgu, pa akumulirano znanje zaposlenih, franšizojemalcev in drugih sodelavcev predstavlja pomemben kapital družbe za uspešno reaktivacijo tržne prisotnosti v maloprodajnem servisiranju potrošnikov v času po pričakovani potrditvi in uveljavitvi predloga prisilne poravnave.

VARSTVO OKOLJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Družba se zaveda svoje odgovornosti na področju ohranjanja čistega okolja, zato ima pri svojem poslovanju v vseh dejavnostih vpeljano striktno politiko ločevanja odpadkov in pravilnega ravnanja z odpadno omalažo. V ta namen imamo sprejet Načrt gospodarjenja z odpadki, ki določa osnovna pravila ravnanja z odpadki na ravni družbe.

Družba si je na področju varstva okolja zastavila dva cilja, in sicer zmanjševanje skupne količine odpadkov, ki nastajajo kot posledica izvajanja poslovne dejavnosti, ter zmanjšanje količine odpadne nobalaže.

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Družba je dne 2.2.2021 pripravila revidirano Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika v okviru Drazod je ano unave, ki se vodi po pravilih ZFPPIPP. V okviru postopka priprave računovodskih izakzov po stanju na dan 30.6.2020 so bile pridobljene cenitve ključnih kategorij premoženja družbe, na podlagi po stalija na dali Ovol2025 obsežne popravke vrednosti sredstev, v največjem delu vezano na finančne kateril je družba oblike.
naložbe v delnice različnih podjetij. V posledici je postala knjigovodska vrednost kapitala družbe negativna.

Upnik predlagatelj prisilne poravnave je dne 2.2.2021 na Okrožno sodišče v Ljubljani v okviru insolvenčnega opnih predlagatelj prisihe poravnave, v zakonskem roku dopolnjem se zakonskem roku dopolnjen je za postopka st 1525) 2020 1134. SV 114/21 z dne 4.2.2021 s sklepom ločitvenega upnika, ki je imenik notarskih zapisimih episina presega polovico vsote vseh zavarovanih terjatev, o sprememb zavarovanih terjatov, nabomega prestrukturiranja oziroma o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in spremembi osnovnega kapitala iz 199.b člena tega ZFPPIPP, skupaj s pozivom za vpis in osnovnega kopitala in spremenili o oblog
vplačilo novih delnic. Navedeni sklep v primeru pravnomočne potrditve naknadnega prisilne poravnave neposredno vpliva na imetnike delnic DPRG.

Okrožno sodišče v Ljubljani je v postopku prisilne poravnave nad družbo dne 10.02.2021 sprejelo Sklep o Okrozno sodisov v ejazljanih upnikov in Sklep o imenovanju upniškega odbora navadnih upniškega odbora navadnih upnikov, iničnovanja upnonega odročene pritožbe, ki do datuma tega poročila še niso razrešene, tako da pravnomočno oblikovanih upniških odborov še ni.

Do konca februarja 2021 so bile v sodelovanju s predmetnimi franšizojemalci zaključene zapiralne inventure DO Konca lebranja 2022 00 Bilo indovane stanova na dan izdaje tega poročila v sodelovanju s najelovanju s se večine predstalih malop v rodajni mesti (Tromostovje). Istočasno poslovodstvo
franšizojemalcema pasivno upravlja dve prodajni mesti (Tromostovje) se izajni podijaj n ališizojemaličenia pastvio upodročju oddaje dela prodajnih mest v najem. Družba tudi analizira možnosti spremembe dejavnosti na posameznih prodajnih mestih.

Družba načrtuje v letu 2021, v odvisnosti od dinamike potrjevanja prisilne poravnave, ponovno Družba nacrodje v leta 2020, tih maloprodajnih mest na lokacijah, za katere ocenjuje, da lahko ob primerni založenosti s prodajnim blagom stabilno poslujejo z dobičkom.

Do pravnomočne potrditve predloga prisilne poravnave je družba podvržena omejitvam iz določil ZFPPPP, pri Do pravnomočne povalne pristojnosti nadzornega sveta in skupščine družbe, zaradi česar ni česar ni česar ni eemer posobej lipova njamo za izvedbo revidiranja letnega poročila. Revidirano letno poročila za poslovno i zasključovaniom mogoče mičnovanje rovizoja in objavljeno takoj, kot bodo to omogočale okoliščine v zvezi z zaključevanjem postopka prisilne poravnave.

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NEGOTOVOSTI

Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize tveganj, ki jim je družba izpostavljena, na podlagi česar se določijo ustrežne omejitve in analize tvegalij, ki jih je družba in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo ter tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah in dejavnostih družbe.

Tveganja, ki jim je družba Delo Prodaja, d.d. izpostavljena, razvrščamo v tri skupine:

• poslovna tveganja,
• finančna tveganja, .
• tveganja delovanja. .

POSLOVNA TVEGANJA

Pri poslovnih tveganjih se večinoma soočamo s tveganji branže, ki jih prinaša založniška panoga v Republiki Sloveniji, medtem ko pri maloprodajni dejavnosti ključno tveganje lahko predstavlja tobačna zakonodaja.

Ključna prodajna tveganja so se do izteka izvajanja dejavnosti na področju veleprodaje izkazovala v sorazmerno manjšem prodajnem obratu in neto marži, ki jo beleži posamezno prodajno mesto pri prodaj časopisov v primerjavi z drugim prodajnim asortimentom. Posledično prodajnega nabora časopisov in lokacije izpostavitev postopno strateško umikajo naboru tistih produktov, ki trgovcem zagotavljajo boljšo neto maržo. Iz navedenega sledi, da se večino prodajnih tveganj veče na ustrezno zagotavljanje prodajnega mesta in prisotnost na že tradicionalnih prodajnih lokacijalno zajodanjih prodajna tveganja omejujejo na ustrezne lokacije prodajnih mest Kiosk in maloprodaj se prodajna tvegalji ohlejuje je prodajna vregije in premičnih prodajnih mestih v nezanemarljivi meri odvisna tudi od vremenskih razmer okolja, v katerem deluje posamično prodajnih mestin Ker družba nima večjega števila prodajnih mest pred ali v trgovskih centrih tradicionalnih trgovcev v Sloveniji, ki je jič aktualne migracije potrošnikov k tako imenovanim diskontnimi trgovcem nimajo negativnega vpliva na prodajo. V letu 2020 so se poleg tega kot nova oblika znatnega ali celo poslovno-kritičnega tveganja identificirali vplivi zdravstvene epidenije in een povezanih ukrepov omejevanja potrošnikov. Eskalacija tozadevnega tveganja se bo po pričakovanjih z napredovanjem cepljenja potrošnikov in zmanjšanjem incidence obolelih umirila, tako da zbirno ocenjujemo, da so bodoča prodajna tveganja za družbo zmerna in, ob dosledni implementaciji ustrilo ukrepov glede prodajne politike v maloprodajni dejavnosti, obvladljiva.

Med nabavnimi tveganji veleprodajne dejavnosti je bila ključnega pomena stabilnost dobavitelja oziroma zanesljivost dobave slednjega. Posledično je družba izvajanje svoje distribucijske dejavnosti utemeljila na strateških partnerstvih z resnimi založniškimi podjetji na slovenske trgu, ki so sposobni ustvarjini ila
ožurno in oklupijske v najmi založniškimi podjetji na slovenskem m ažurne in aktualne novice. V maloprodajni dejavnosti večjih nabavnih tveganj med letom ni, saj nabavna veriga poteka stabilno prek strateških partnerjev, katerih tregalij niča leton ni, ali ili, ali ili, ali ili, ali ili, ali ili, ali vidu na vrednos predstavljajo dobavitelji tobačnih artiklov. V skladu z navedenim posegu Trabavi Trabavi Trabavi Trabavia tveganja za bodoče poslovanje družbe na področju maloprodajne dejavnosti zmerna.

Dejavnost maloprodaje preko premičnih prodajnih mest posebnih investicijskih vlaganj mimo rednega vzdrževanja prodajnih enot ne potrebuje, zato znatna investicijska tveganjum vlaganji mino prisotna. Dejavnost veleprodaje je bila s strani družbe opuščena, zato tam nova vlaganja miso prisotna. Velavnija v nepremičnih družbe niso predvidena izven okvirov nujno potrebnega investicijskega vzdrževanja za potrebe ohranjanja vrednosti sredstev do njihove monetizacije.

Zaostrena razmerja na trgu in nižanje prodaje tiskanih medijev ter večanje remitend postopno onemogočajo zaostrelia razmerja na trga in niladnje prodaje in na stroškovitost katerih v veliki meri vali k obstojeci poslovili moder alistnatelje. Vedo plovij največi in i se v letu 2020, v največji meri izkazovala.
Strošek dela. Kadrovska tveganja so se tako v poslovanju družbe, strosek čela. Nadrovska regalnja so od tako i prije ob hkratni nezmožnosti prenove poslovnih s v narascajocili stroskih učia v prečeša alecnialnosti dejavnosti. Po opustitvi njenega izvajanja se kot taka dogovorov s partnerji erodiralo dosegljiv ravlja družbe izkazujejo kot v celoti obvladiji a ter kot taka z
kadrovska tveganja na preostalih področjih delovanja družbe izkazuj kadrovska iveganja na preostalih podrogih vendoprodajne dejavnosti je namreč v pogodbenem sodelovanju za vidika uružbe znema. Tenicij Izvojalja malopno ujje
zunanjimi prodajalci oziroma upravljavci prodajnih mest, kjer se sicer pojavlja osipa Ljejnogti, v birtvano, zunanjimi prodajalci oziroma upravljavel prodajnih hrodo, nje predmetne dejavnosti v bistveno bolj
družba hkrati izvaja oz. načrtuje za prihodnje obdobje izvajan obvladljivem obsegu.

FINANČNA TVEGANJA

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje
Obrestna tveganja so povezana s spremembo višine obrestnih mer na trgu. Družba ima najeta pribalinih in Obrestna tveganja so povezana s spremembo visiho vzrostavljena. Poleg tega je velika večina finančnih in
obrestno mero, zato tem tveganjem ni posebno izpostavlj obrestno mero, zato tem tveganjen in posocije z ukrepi finančnega prestrukturitanja v okviru postovka v da je poslovnih obveznosti družbe prednet regalazije i ani spotovost. Ocenjujemo, da je izpostavljenost obrestnim tveganjem zato zanemarljiva.

Valutno tveganje

vdlutno vveganje
Družba ni izpostavljena valutnemu tveganju, saj deluje zgolj znotraj meja Republike Slovenije in izključno v evrski valuti.

Cenovno tveganje

Cenovno tveganje
Družba ni izpostavljena pomembnemu tveganju prodajnih proizvodov ali nakupnih surovin in Družba ni izpostavljena pomembrenia čenovnema vrogalja i prodajnih zen, na področju na področju.
materialov. Cenovno tveganje na strani prodaje obvladuje s skrbnim najčila ku materialov. Cenovno ivegalije na strani produje obvizi na relaciji do kupcev. Na strani nabave družbe
veleprodaje do opustitve njenega izvajanja pa tudi s pogodbam izbiranjem veleprodaje do opustive iljene za tudi o pogodam. Prihovim skrbnim izbiranjem. Izpostavljenost cenovnim tveganjem je zato ocenjena kot zmerna.

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje
Družba posluje s preverjenimi in kreditno sposobnimi tretjimi osebami. Družba posla preverja Družba posluje s preverjenih in kreutno sposobnimi trogim i najme spremljajo z namenom, da
kreditno sposobnost kupcev z odloženim plačilom. Terjatve za vanovanja teriztev pr kreditno sposobnost kupcev z odločenih placionin velika. Kot inštrument za varovanje terjatev pred lzpostavljenost uružbe slabih terjatvane veliko veliko veliko veliko veliki naja je po naših
tveganjem družba v nekaterih primerih določa varščino. Izpostavljenost tveganjem ocenah zmerna.

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tvegalnje
Družba se ne poslužuje prekoračitev na transakcijskem računih delnic ali finančnih najemov, da Družba se ne posluzuje prekoračilev na ranoajski in prilagodljivosti. Likvidnostno tveganje obvladuje za
zadosti potrebi po neprekinjeni plačilni sposobnosti in prod zadosti potrebi po neprekinjem plačili sposobnosti in in predvidenih in predvidenih nestandardnih nacrovanjem denahlega toka ob apostevanja prvanovani in in sklajujejo na tedenski in mesečni ravni,
denarnih prilivov in odlivov. Prilivi in odlivi se v največji možn denamin prilivov in odlivi se v najva. Družba se je v letu 2020 z odpovedjo Sporazuma o
pri čemer gibanje denarnega toka spremlja uprava. Družba se je v jenije je je je je je pri cemer gibalnega toka spremija uprava. Drava o razva za udejanjenim visokim likvidnostnim tveganjem,
finančnem prestruktiriranju s strani ključnih upnikov sočila z udejan financileln prestruktirilanja s strani aprime poravnom premostitvenega posojila za
kar se je reguliralo z uvedbo postopka prisilne poravnave prostrukturiranja kar Se Je Tegulirano Z uvedbo postopia Prestrukturiranja v okviru prisilne
financiranje tekočih zapadlih poslovnih obveznosti. Načit je njenoga razdolžev filanciranje tekocili zapadili obvezili obvezili poravlave predvideva tako časovnice izraja najmenja u postopek prisilne poravnave pred sodiščem zaključem zaključem zaključem zaključem zaključen upnikov, ki se ocenjite kot redaljiva, i komo iz premostitvenega posojila za pokrivanje tekočih obveznosti do zaposlenih in poslovnih partnerjev v višini do 200.000 EUR. Pod temi pogoji ocenjujemo trenutno izpostavljenost družbe likvidnostnim tveganjem kot zmerno.

Tveganja zaradi epidemije COVID-19

Družba se je v poslovnem letu 2020 in se tudi v letu 2021 zaradi epidemije COVID-19 sooča z resnimi negativnimi vplivi na rentabilnost poslovanja družbe. Na ravni maloprodajne dejavnosti se to manifestira z omejevanjem časa možnega obratovanja ter dosegljivosti prodajne učjavilosti se u nialinesili z za
srodstvi družbe na nameno momenta ter dosegljivosti prodajnih poti za potroš sredstvi družbe pa z pomembno in trajno znižano vrednostjo finančnih na lavni upravnih i
novorsčovanjem, netenciskih, k povpraševanjem potencialnih kupcev in/ali najemnikov poslovnih prostorov in poslovno nepotrebne premične infrastrukture v lasti in upravljanju družbe. Družba zaradi neizpolnjevanja postovljenih kvalifikacijskih kriterijev nima dostopa do ukrepov finančne pomoči države in njenih namenskih skladov. Vošlavljenih popravki vrednosti prizadetih sredstev so bili v letu 2020 že izvodi namenskih skladiv. Večji
nooblaččonih osenjevolas v rods stjevilo na osnovi pridobljenih cenilih poročil pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, potencialnih dodatnih bodočih vplivov iz tega naslova pa po do sedaj znanih okoliščinah ni možno predvideti. Tveganje zbirno ocenjujemo kot prisotno in srednjeveliko.

TVEGANJA DELOVANJA

Proizvodno tveganje se je v preteklosti nanašalo predvsem na tveganje delovanja ekspedita (distribucije) družbe. Za zagotavljanje kakovostnega obvladovanja proizvodnja ekspedila (ulstilbucije)
sodelovanja z paročnikam valarne iz obvladovanja proizvodnih tveganj je družba pogodbe sodelovanja z naročnikom veleprodajnih storitev skrbela s stalnim internim prenosom znanj zaposlenih in vzdrževanjem ustrezne proizvodne infrastrukture za zagotavljanje delovanja procesa ekspeditiranja. Tvegalje se je omejevalo z izvajanjem rednih preventivnih vzdrževalnih procesa ekspeditiralja. Nejarje
in ažurnom jevljanju marskit ji in ažurnem javljanju morebitnih procesnih odstopanj od planov, s pravočasno identifikacijo katerih se lahko optimizira proizvodne procese in izvajanje delovnih nalog. Po opustivi i dejavnosti ocenjujemo, da proizvodno tveganje za družbo ni več prisotno oziroma je minimalno.

Kot ključna kadrovska tveganja so se v preteklem poslovanju družbe odražala tveganja potencialnega motenega izvajanja procesa storitve ekspedita in storitve tregalja tveganja potentilalnega
udeloženih izvajalov dolo Dodo Brolo liž udeleženih izvajalcev z dela. Posledično se je delovno strukturo zaposlenih, predvsem v ekspeditu, ki je v volili meri odvisna tudi od posebnosti posameznega založniškega projekta Projekta Pri storitva Pri storitva tiskarn, dnevno prilagajalo. Z aktivno komunikacijo med dobavitelji, izvajalci tiskarskih storitev in založniki je družba uspevala ustrezno prilagajati kadrovske potrebe in se ustrev in zaloziliki je izaležini na vse morebitne odklone v vsakodnevnih poslovnih procesih. Po opustitvi veleprodajne dejavnosti so kadrovska tveganja omejena na izvajanje maloprodajnih aktivnosti, ki pa v največji meri temeljijo na pogodbenem sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Družba topogledno kontinuirano osvežuje na pogodbenene i najvećih franšizojemalev ter tudi sicer redno spremlja gibanje tovrstnih resursov.

Tveganja delovanja informacijskega sistema se nanašajo na zagotavljanje kakovostne uporabe programske in strojne opreme, saj le-tako lahko družba razpolaga z ažurnimi, natančnimi in verodostojnimi podati. Ustrezno delovanje informacijskega sistema družbi omogoča sledenje začrtani strategiji in preverjanju doseženih planov ter pravočasnim odzivom na morebitna odstopanja. Posledično družba skrbi za ustrezno prilagoditev informacijskega sistema potrebam trga in rozdanih vruzba skrib za ustreznim vzdrževanjem informacijske infrastrukture in jasnim načrtom v primeru motenj oli odstopanji v zazevanjem milonilačniške preme, ki je v največji meri lastniška ali generična, družba skrbi za nemoteno delovanja programija. Iz navdenega je moč oceniti, da je izpostavljenost tveganja delovanja informacijskega sistema zmerna in obvladljiva.

IZJAVA O SPOŠTOVANJU DOLOČB KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

Družba DELO PRODAJA družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d. posluje skladno z določili ZGD-1 ter Drazoa DEO + No Freu finančnih instrumentov in na njihovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov. apošteva določna zanona - 0 - 0 - 0 - 0 - 0 - 0 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 -Spostaje tad Pravljanja, zato je za družbo v letu 2018 veljal Kodeks upravljanja javnih delniških sprejela lačinoga na uz 10. 2016, ki je stopil v veljavo s 1.1.2017. Kodeks je na vpogled na spletnih straneh Ljubljanske borze (www.ljse.si) v sklopu sistema elektronskega obveščanja SEOnet.

Družba Delo Prodaja, d.d. v letno poročilo, skladno s 70. členom ZGD-1 vključuje izjavo, da spoštuje Družba Delo Prodeja in vodenja javnih delniških družb, vsebovane v Kodeksu s spodaj navedenimi odstopanji:

• e Maksimiranje vrednosti in drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, v statutu Maksimiranje Vrednosti in aragi olji, kijih zahteva korporacijska zakonodaj (točka 1).
  niso navedeni. Statut družbe ureja le značilnosti, ki jih zahteva korporacijska zakono
• nišo navedem. Stutut družbe dro znazili od za za za voslovanju uposlovanju upošteva veljavno
  Družba nima sprejete Politike upravljanja družbe, pri svojem posvovilniko (toč Drazba "nima" sprejeto" v onezakonske in podzakonske akte ter interne pravilnike (točka 2).
  zakonodajo, predpise, druge zakonske in podzakonske in podzakonske in iki i kralk
• zakonodajo) prodpiso, ale za za za za za odnosih z deležnih (točka 3.3).
  Družba v sklopu rednega poročanja ne poročanja ne poroča o odnosih z samoliko zaznoliko zaznoliko z
• e Družba v Sklopa rednega povo v rove zasleduje smernice politike raznolitike raznolikosti (točka 4).
  Družba nima sprejete Politike raznolikosti, vendar zasleduje s
• e Družba nima sprejece Pontinoju ne razkriva poimensko sestavo uprave in nadzornega sveta veta veta veta Družbe V lapravljanja ne razlivisa naseljanja varstva osebnih podatkov družbe,
  preglednicah, ki sta priloga C1 in C2 Kodeksa, zaradi zagotavljanja varstva osebnih v pregledničan, ki stu prilogu os in oz nega naselje i pa so razkriti v drugih delih letnega
  poimenska sestava uprave in nadzornega sveta ter drugi podatki pa so razkriti v dru poročila (točka 5.5).
• poročila (točila 313).
  Družba v izjavi o upravljanju razkrije sestavo in višino prejemkov uprave in nadzornega sveta v lastnih preglednicah v drugih delih letnega poročila (točka 5.6).
• pregedinčan v urugin učili velili (venoga povozila (v) i sa zaradi delovanja skladno za skladno z Družba ne zagotavlja zananje preboje astreto. I spoštovanju standardov dobrega
  vso veljavno zakonodajo in zaveze uprave ter nadzornega sveta k spoštovanju standardov dobrega vso veljavno zanonovaje, da ni potreb po zunanji presoji (točka 5.7).
• gospodarstvenika družba obolnjajo, liničarjev, predvsem pa institucionalnih vlagateljev in države, da je to to v pristojnosti Družba ne vzpodboja vseh večjih domodijonja naložbe v družbi, saj meni, da je to v pristojnosti posameznega delničarja (točka 6.2).
• posameznega demodnja (tesnik s
  e Nadzorni svet v utemeljitvi predlogov za nove člane navaja ocene morebitnega
  . Nadzorni svet v utemeljitvi predlogov za nove člane navaja oce Nadzorni Svet v učemoljtori prodilog
  nasprotja interesov kandidata skladno s kriteriji, navedenimi v prilogi B Kodeksa (točka 8.5).
  Sljenja interesov kandidata skladno s k
• nasprotja merešov nanalašti silorganom vodenja in nadzora ne odloča z ločenim sklepom za vsak organ (točka 8.8).
• organ (točka bio).
  Družba ne bo zahtevala listine o strokovni usposobljenosti članov nadzornega sveta (točka 10.1).
  • Družba ne bo zahtevala listine o strokovni usposoblj
• Nadzorni svet nima izdelanega profila člana nadzornega sveta (točka 10.3).
• o Nadzorni oveč mina izbornega sveta se ne objavljajo na spletnih straneh družbe (točka 11).
  Podpisanih izjav članov nadzornega sveta se ne objavljajo na spletnih strane
• Podpisanili izjav članov nada ni opredelil natančnejših kriterijev za presojo nasprotji interesev (točka Nadzorni svet v poslovnika o svojem usta in opisobili in opisobili interesov (točka 12.2).
• 1222).
  Nadzorni svet v poslovniku o svojem delu ni natančneje opredeli rokov rednega obvešča (točka 12 3) Nadzorni svet v poslovnika o objem za in drugih temah redno obvešča (točka 12.3).
  uprave. Uprava nadzorni svet o rezultatih poslovanja in drugih temah redno odločit
• uprave. Oprava nadzorm ovet o rezarce. In na obočenega načina iz javnostjo glede odločitev,
  Nadzorni svet s poslovnikom nima določenega načina je v šča javnost (točka 12.8 Nudalom. ovez je poviba o sklepih, sprejetih na seji redno obvešča javnost (točka 12.8).
• sprejeni na ogli Drežba Slačna izobraževanja članov nadzornega sveta in komisije (točka 13.1).
• Nadzorni svet ne ocenjuje delovanja posameznih članov in nadzornega sveta kot celote. Nadzorni svet deluje kot celota in se sestaja v celoti ter skupaj sprejema odločitve, pri čemer je težko ločiti prispevke posameznega člana. Zato družba meni, da ocena dela posamičnih članov nadzornega sveta ni potrebna (točka 14).
• Družba ocenjuje, da ni potrebe, da nadzorni svet opravlja zunanjo presojo, pri kateri naj sodeluje z zunanjimi strokovnjaki, saj so vsi člani nadzornega sveta visoko strokovno kvalificirani, za delvanje nadzornega sveta pa velja najvišji standard dobrega gospodarstvenika. Prav tako je družba zavezana k reviziji poslovanja (točka 14.4).
• Predsednik nadzornega sveta je tudi predsednik revizijske komisije (točka 15.3).
• V skladu s poslovnikom nadzornega sveta se osnutek zapisnika seje posreduje članom do sklica naslednje seje nadzornega sveta (točka 15.6).
• Predsednik nadzornega sveta družbe na skupščini ne predstavlja dela nadzornega sveta (točka 15.8).
• Nadzorni svet nima imenovanega sekretarja nadzornega sveta (točka 16).
• Nadzorni svet ne bo imenoval kadrovske komisije in komisije za imenovanja, te naloge bo opravljal sam (točka 18.1).
• · Družba bo imela enočlansko upravo (točka 20).
• Člani nadzornega sveta enkrat letno ne podpisujejo izjave o izpolnjevanju kriterija neodvisnosti (točka
  22 au 23.2).
• Družba se za zavarovanje odškodninske odgovornosti članov organa vodenja in nadzora za enkrat se ni odločila (točka 24).
• Glede na število članov organov vodenja in nadzora poseben pravilnik strategija komuniciranja . družbe ni potreben (točka 27.2).
• Družba upošteva zakonska določila, posebna pravila o omejitvah trgovanja z delnicami niso potrebna(točka 27.3).
• Družba finančnega koledarja ne objavlja na spletnih straneh družbe (točka 27.4)
• Družba iz razloga racionalnosti, pretežnega domačega lastništva in majlnega prometa z njenimi delnicami, ne bo zagotavljala javnih objav in letnih poročil tudi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih (točka 28.3).
• Pri razkrivanju pridobitve ali odsvojitve lastnih delnic bo družba upoštevala zakonska določila (točka
  20 a 29.3).
• Družba v letnem poročilu v izjavi o upravljanju ne razkriva članstva v organih upravljanja ali nadzora nepovezanih družb, ki jih zasedajo člani uprave in člani nadzornega sveta (točka 29.5).
• Pri razkritju prejemkov organov vodenja in nadzora družba upošteva zakonska določila (točka 29.7).
  •
• Družba na svoji spletni strani ne bo javno objavila poslovnikov svojih organov, saj gre za interne akterne akter družbe (točka 29.9).
• Izjava o upravljanju družbe se oblikuje kot del letnega poročila (točka 30).

opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v pružbi v POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

Usmeritve in postopki, s katerimi se izvaja notranja kontrola in ki jih je družba Delo Prodaja, d.d. vzpostavila i in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, povezana z računovodskim poročajem:

• Z notranjimi kontrolami je zagotovljena zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavno zakonodajo ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi.
• Računovodsko kontroliranje temelji na načelih resničnosti, kontroli izvajanja poslov, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ter ločenosti evidence od izvajanja poslov, in je tesno povezano s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

• Poleg tega je bila v družbi Delo Prodaja, d.d. leta 2008 imenovana revizijska komisija.

PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD-1

Vse delnice družbe Delo Prodaja, d.d. so navadne imenske kosovne delnice, ki daje njihovim imetnikom vse uemice družbe belo Prodaja, atal Se , pravico do dela dobička (dividenda) in pravico do ustreznega dela pravico do dućići je uradnja ili stečaju družbe. Drugih vrednostnih pajrijev, ki jih določa zakon o
preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Drugih v izdelo prevstalega premozonja na organiziran trg vrednostnih papirjev, družba ni izdala.

Vse delnice družbe Delo Prodaja, d.d. so prosto prenosljive.

lmetniki delnic družbe Delo Prodaja, d.d., na dan 31.12.2020, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, so:

Delnicar	Delež	Količina	Sedež
	29,58 %	145.378	Ljubljana
AB SISTEMI, D.O.O. DZS, D.D.	27.97 %	137.438	Ljubljana
DNEVNIK, D.D.	28,31 %	139.090	Ljubljana

Nihče izmed imetnikov delnic družbe nima posebnih kontrolnih pravitve glasovalnih iz obstajo omejitve pregosa vrednostnih Nince izned imetnikov delničarji, ki lahko povzročji o mejitev prenosa vrednostnih oblogo pravic. Družbi nišo znam noveni dogovori mod dogovori, katerih stranka je družba in ki pričnejo
papirjev ali glasovalnih pravic. Ne obstajajo nobeni katerih ki papirjev ali glasovalilih pravic. Ne obstajejo noveni i ki je posledica ponudi, ki je posledica ponudbe, kot
učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spreme učilikovati, se sprememo an prenenajo na podrajajo nobeni dogovori med družbo in člani uprave, člani uprave, člani
jo določa zakon, ki ureja prevzeme. Prav tako ne obstajajo jo določa zakoli, ki dreja prevzeme. Pav sako no nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, ko tjo določa zakon, ki ureja
nadzornega sveta ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, nauzornega sveta uli delavelj ki prednazi nemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha.

Prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo

Družba nima delniške sheme za delavce.

Upravo družbe Delo Prodaja, d.d. sestavljata največ dva člana, od katerih je eden predsednik uprave, traja največ net let Upravo unižoe Delo Troduja, ata. Sestanjada naje s sklepom. Mandat članov uprave traja največ pet let,
Konkretno število članov uprave določi nadzorni svet s sklepom. Mandat konkretno sterno elaho v obilo sljo neomejenega ponovnega imenovanja.

Nadzorni svet družbe Delo Prodaja, d.d. ima tri člane. Sestavljata ga dva predstavnika delničarjev, ki ju voli najzorni svet Nadzorni svet družbe Delo Frodaja, diarinia di one v Predsednika in namestnika izvoli nadzorni svet skupsciha in en predstavnik delatev, krga izrova i iz a določa sklep o izvolitvi.
izmed predstavnikov delničarjev. Manda članov traja 4 iz trijeti in vije in vijeli in vije lznie predstavnikov učincarjev Manad čariev se lahko odpokličejo s tričetrinsko večino oddanih glasov na Clam nadzomeja sveta, predstavniki delika. Jo se vilkom Sveta delavcev. Nadzorni svet odpokliče upravo v
skupščini, predstavnik delavcev pa v skladu s poslovnikom Sveta dela skladu z določili ZGD-1.

O spremembah statuta odloča skupščina delničarjev s tričetrtinsko večino oddanih glasov.

PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE

Skupščina je v skladu z ZGD-1 najvišji organ družbe. Svoje upravljavske pravice vzadevah družbe izršujejo Skupscina je v skladu z ZOD-1 najvišji organ araber elemeljne in statutarne odločive. Pristojnosti
delničarji na Skupščini delničarjev družbe, kjer sprejemajo tem se objavlje delincanji na Skupscim delinoarjev družbe, d.d., ki je javno objavljen na spletni strani družbe.
skupščine so določene v ZGD-1 in Statutu Dela Prodaje, d.d., ki je javno obja Vsaka delnica daje po en glas. Delničarji uresničujejo svoje pravice z glasovanjem. Način predčasnega glasovanja na Skupščini je urejen v Statutu Dela Prodaje, d.d...

Sklic skupščine delničarjev je urejen s statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala družbe. Uprava skupščine delničarjev družbe, kielni skupni s vsaj 30 dni pred dnem zasedanja skupščine na spletni strani okliče napublike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ali v časopisu Dnevnik. Sklic se objavi tudi na spletnih straneh družbe in Ljubljanske bore (SEOnet). Pravico do udeležbe na skupščini delničarjev družbe im Ljubljanji, ki so kot imeniki delnič vpisani v delniški knjigi družbe konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, in ki svojo udeležbo prijavijo družbi najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev.

Delničarji imajo v skladu z ZGD-1 pravico do informacij, pravico, da so jim informacije zagotovljene, pravico predlagati dopolnitev dnevnega reda in vlagati pravilo, a so jih morničnje zagotovijele, pravičove, pravičov
opozorijeni opozorjeni.

Na skupščini družbe, ki je bila 30.9.2020, so bili delničarji seznanjeni z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom skupine za leto 2019, mnenjem revizorja k letnima poročilom unuzov n nadzornega sveta k letnima poročiloma. Delničarji so se seznanili s pročnom na na oročnom na nadzornega sveta v letu 2019. Nadalje se je skupščina seznanila o višini čiste izgube poslovnega leta v elo v eli v neuzonega leta v leta v leta v leta v leta v leta v leta v leta v leta v leta v le izkazana bilančna izguba v višini 2.003.553 EUR ostane nepokrita.

Za revidiranje računovodskih izkazov za leta 2019, 2020 in 2021 je bila imenovana revizijska družba MAZARS, družba za revizijo, d.o.o, Verovškova ulica 55 A, 1000 Ljubljana. Imenovani revizorine na vraza MAZANS, prizodne 3.22.2020 obvestil o odstopu od sklenjene pogodbe o revidiranju št. 40/2019 iz razoga domneve ogrožene nepristranskosti in neodvisnosti revizorja.

PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVIH KOMISIJ

Družba Delo Prodaja, d.d. ima dvotirni sistem upravljanja. Organi družbe so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava.

Uprava

Družbo Delo Prodaja, d.d. vodi eno- ali dvo-članska uprava. Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet. Od 28.11.2019 do 27.11.2020 je funkcijo predsednika uprave opravljal g. Zdravko Selič. Nadzorni svet družbe je na 74. seji dne 21.9.2020 pod pogojem pridobitve soglasja sodišča imenoval drugea člana uprave, g. Roberta Močnika. Sodišče je soglasje k imenovanju podalodne 7.10.2020, sklep pa je postal pravil pravil pravil 23.1.2020, ko je drugi član uprave nastopil mandat. S 15.12.2020 je bio po re postar pravnom in zamani nadzornega sveta podeljen mandat predsednika uprave za čas do 22.10.2021, ka je sodišče potrdilo z vpisom v registera na dne 7.1.2021.

Nadzorni svet

Nadzorni svet družbe Delo Prodaja, d.d. je tričlanski. Dva člana nadzornega sveta, ki zastopata interese delničarjev, izvoli skupščina delničarjev, enega člana, ki zastopa interese delavcev, pa izvoli svet delavcev družbe. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta.

Delo Prodaja, d.d.

Člani nadzornega sveta so izvoljeni za obdobje štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Delo nadzornega sveta Clam nadzornega oroča so zakonodajo, statutom in Poslovnikom o delu nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta v letu 2020:

• n nadzornega sveta (od 1.1.2020 do 21.2.2020 do 21.2.2020 do 21.2.2020),
• g. nok Gorjup, predsednika nadzornega sveta (od 1.1.2020 do 31.12.2020 do 31.12.2020),
  g. Jože Kenk, namestnik predsednika nadzornega sveta (od 1.1.2020 do 31.12.2
• g. Dze Kelli, namestnik predstavnih zaposlenih (od 19.8.2020 do 31.12.2020),
  g. Dragan Marković, član nadzornega sveta, predstavnih zaposlenih podzodnih podzodni
• g. Dragan Marković, član nadzornega sveta (od 01.10.2020 do 15.12.2020), predsednik nadzornega
  g. Nikola Damjanić, član nadzornega sveta (od 01.10.2020 do 15.12.2 sveta (od 15.12.2020 do 31.12.2020).

Po zaključitvi mandata predstavnice zaposlenih v nadzornem svetu, ge. Ružice Auda, z dnem 5.2.2019, in Po zaključitvi manuata predstavnice zaposlene. Pozri za oborjupa, z dnem 21.2.2020, je nadzorni svet družbe do
odstopu predsednika nadzornega sveta, g. Roka Gorjupa, z dnem 2 imenovanja novih, nadomestnih članov deloval omejeno.

Nadzorni svet je v letu 2020 imel dve seji, na katerih je izvedel imenovanja dodatnega člana uprave in novega predsednika uprave, ter izmed svojih članov izvolil predsednika.

Revizijska komisija

V skladu z določbami ZGD-1 ima družba Delo Prodaja, d.d. štiričlansko revizijsko komisijo. Revizijo. Revizijo. Revizijo. Revizijo. Revizijo. Revizijo. Revizijo. Revizijo. Pr v skladu z določbalni ZGD-1 ma družba Delo Prvalija, ki na opravlja druge strokovne naloge
pripravlja predloge sklepov nadzornega sveta, skrbi za njihovo uresničitev in oprav v skladu z določbami ZGD-1.

Člani revizijske komisije v letu 2020 zaradi nepopolnjene sestave nadzornega sveta v večjem delu letu niso bili n imenovani. Revizijska komisija se zato v letu 2020 ni sestala.

Letno poročilo 2020

RAČUNOVODSKO POROČILO 2020

Računovodski izkazi za leto 2020 so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega nacanovodski in veljavnimi v EU. Pripravljeni so za obdobje 1-12/2020 oz. po stanju 31.12.2020 ter zaradi omejitev, izhajajočih iz ZFPPIPP glede dovoljenih korporacijskih dejanj, niso revidirani.

Primerljivi računovodski izkazi za predhodno obdobje (izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala) so v revidirani.

izkaz finančnega položaja družbe

SREDSTVA

(v EUR)	Pojasnila	31.12.2020	31.12.2019
Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva
	1.	15.565	28.061
Neopredmetena sredstva	11.	401.924	4.311.393
Opredmetena osnovna sredstva	111.	2.281.481
Naložbene nepremičnine	IV.	560	15.773.851
Finančne naložbe	V.	5.594	5.206
Terjatve	VI.	0	53.769
Odložene terjatve za davek
		2.705.124	20.1772.280
Kratkoročna sredstva
	VII.	0	1.355.422
Sredstva za prodajo	VIII.	19.867	366.292
Zaloge Finančne naložbe	IX.	3.227.000	12.775.103
	X.	144.917	828.897
Poslovne terjatve
Terjatve za davek od dohodka	XI.	2.841	24.486
Predujmi in druga sredstva	XII.	98.864	156.657
Denar in denarni ustrezniki
		3.493.489	15.506.857
SKUPAJ SREDSTVA		6.198.613	35.679.137

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

an de l

(v EUR)	Pojasnila		31.12.2020 31.12.2019
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital	XIII.
Vpoklicani kapital
Kapitalske rezerve		2.050.547	2.050.547
Zakonske rezerve	XV.	3.884.453	3.884.453
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže		247.684	247.684
Lastne delnice in lastni poslovni deleži (odbitna postavka)		1.115.651	1.115.651
Statutarne rezerve		(1.115.651)	(1.115.651)
Druge rezerve iz dobička
Rezerve za pošteno vrednost	XIV.	532.905	532.905
Zadržani poslovni izid		(28.522.315)	(1.745.077)
Čisti poslovni izid poslovnega leta		(1.092.718)	(160.253)
		(1.110.165)	(1.843.300)
		(24.009.609)	2.966.959
Nekratkoročne obveznosti
Rezervacije	XVI.	15.852	167.011
Dolgoročno odloženi prihodki			3.281
Finančne obveznosti	XVII.
Poslovne obveznosti
Odložene obveznosti za davek	XVIII.	111.071	432.840
		126.923	603.132
Kratkoročne obveznosti
Finančne obveznosti	XIX.	24.908.191
Poslovne obveznosti	XX.	5.136.696	26.463.574 5.260.950
Obveznosti za davek od dohodka
Druge obveznosti	XXI.	36.412	384.522
		30.081.299	32.109.046
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV		6.198.613	35.679.137

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v EUR)	Pojasnila	2020	2019
Cisti prihodki od prodaje	XXII.	5.505.910	24.007.785
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)	XXIV.	1.362.568	61.542
Usredstveni lastni proizvodi	XXVII.	(5.130.447)	(23.233.047)
Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela	XXVIII.	(918.770)	(1.670.281)
Amortizacija	XXIX. XXIX.	(173.292)	(302.665)
Prevrednotovalni poslovni odhodki	XXXI.	(1.028.086)	(261.300)
Drugi poslovni odhodki		(44.468)	(77.142)
Poslovni izid iz poslovanja		(426.585)	(1.475.108)
Finančni prihodki	XXXII.	1.432	12.744
Finančni odhodki	XXXIII.	(685.012)	(380.936)
Neto finančni izid		(683.580)	(368.191)
Cisti poslovni izid pred obdavčitvijo		(1.110.165)	(1.843.300)
Obračunan davek
Odloženi davek Cisti poslovni izid obračunskega obdobja		(1.110.165)	(1.843.300)

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(VEUR)	2020	2019
Cisti poslovni izid obračunskega obdobja	(1.110.165)	(1.843.300)
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti	(25.433.880)	(3.088.435)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	(26.544.045)	(4.931.735)

IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v EUR)	2020	2019
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki
iz poslovnih terjatev	5.711.743	24.069.327
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje)
in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	(6.093.686)	(24.992.890)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij
ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk
bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve	8.842	1.119.942
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve	11.383	(8.350)
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo
Začetne manj končne zaloge	346.425	813.481
Končni manj začetni poslovni dolgovi	309.026	909.434
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije	(495.741)	(1.518.948)
Končne manj začetne odložene obveznosti za davek	(321.768)
Denarni izid pri poslovanju	(523.776)	391.996
Denarni tokovi pri investiranju
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se
nanašajo na naložbenje	1.432
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev		12.744
Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev	2.458.036
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
Izdatki pri investiranju
lzdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin		(33.953)
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
Denarni izid pri investiranju	2.459.468	(21.209)

IZKAZ DENARNIH TOKOV-NADALJEVANJE

(v EUR)	2020	2008
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju Povečanje kapitala Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja finančnih obveznosti	200.000	250.000 (250.000)
Izdatki pri financiranju lzdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila finančnih obveznosti	(2.193.485)	(380.936)
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku Denarni izid pri financiranju	(1.993.485)	(380.936)
Denarni izid v obdobju	(57.793)	(10.149)
Končno stanje denarnih sredstev Začetno stanje denarnih sredstev	98.864 156.657	156.657 166.806

* Vsi izdatki so v izkazu denarnih tokov izkazani kot negativne postavke, posredna metoda.

IZKAZ GIBANJA KAPITALA

TEKOČE OBDOBJE (1.1.-31.12.2020)

V EUR)	100 kapi	rezerve	rezerve	Osnovni Kapitalske Zakonske delnice in lastne Rezerve za lastne poslovne deleže	Lastne delnice in lastni poslovni deleži (odbitna postavka)	rezerve iz dobicka	posteno Druge Rezerve za vrednost	poslovni izid	poslovnega leta Kapital skupa Zadržani Cisti poslovni izid
Stanje 31.december 2019	2.050.547 3.884.453		247.684	1.115.651	(1.115.651)	532.905	(1.745.077)	(160.253)	(1.843.300)	2.966.959
Druge spremembe lastniškega kapitala
Prenos rezerv za pošteno vrednost med prenesene dobičke Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb prek drugega vseobsegajočega donosa							(26.777.238)	910.835		(26.777.238) 910.835
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja
							(26.777.238)	910.835		(25.866.403)
Druge spremembe v kapitalu Prenos izgube
Drugo								(1.843.300)	1.843.300
Stanje 31.december 2020	2.050.547	3.884.453 247.684 ________________________		1.115.651	(1.115.651)	532 905 (28 527 315)		11 000 710

• (22.899.444)

(1.115.651)

Delo Prodaja, d.d.

PRETEKLO OBDOBJE (1.1.-31.12.2019)

V EUR)	Osnovni Kapitalske rezerve apital	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne poslovne deleže	Lastne deinice in delnice in lastne lastni poslovni deleži - (odbitna postavka)	rezerve iz dobicks	vrednost poslovni izid pošteno Druge Rezerve za	Zadržani	poslovnega leta Kapital skupa Cisti poslovni izid
Stanje 31.december 2018	3.884.453 547 2.050	247.684	1.115.651	(1.115.651)	532.904	1.343.358	514.724	(674.977)	7.898.693
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja								(1.843.300) (1.843.300)
Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb prek drugega Prenos rezerv za pošteno vrednost med prenesene dobičke						(3.088.435)			(3.088.435)
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja vseobsegajočega donosa
						3.088.435		(1.843.300)	(4.931.734)
							(674.977)	674.977
Spremembe v kapitalu Prenos izgube							(674.977)	674.977
Stanje 31.december 2019	2.050.547 3.884.453	247.684	1.115.651	(1.115.651)		532.904 (1.745.077)	(160.253	(1.843.300)	2.966.959

IZJAVA POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje računovodske izkaze za poslovno leto končano na dan 31. decembra 2020 in uporabljene računovodske usmeritve, pojasnila k računovodskim izkazom ter priloge i zračitia.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe, finančnega položaja in poslovnega izida družbe za leto 2020. V poslovno poročilo je vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki judovi ini 12/00/
iznastovljano izpostavljena.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi računovodskimi standardi.

Ljubljana, 25.05.2021

Robert Močnik Predsednik uprave

POVEZANE DRUŽBE

Družba ima neposredne naložbe v naslednje povezane družbe:

• Odvisna družba AB Sistemi, družba za podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 5, Odvisna uružba TD Slocem), araba rodaja, d.d. 100-odstotni delež. Delo Prodaja, d.d. odvisno družbo
  Ljubljana, v kateri ima družba Delo Prodaja, d.d. 100-odstotni delež. Del Ejubljuna, v Ruteri in zaradi tega pripravlja konsolidirane računovodske izkaze Skupine Delo
  AB Sistemi, d.o.o. konsolidira in zaradi tega pripravlja konsolidira se kupine De AB Sloveni, d.o.o. Konsonura in Laraktorej. d.o.o. realizirala 8.537.474 EUR izgube in leto zaključila z 8.475.032 EUR negativnega lastniškega kapitala.
• Družba Delo Prodaja, d.d. ima naložbo v družbo DZS, d.d. razvrščeno kot naložbo v druge delnice in sravic Družba Delo Frodaja, d.d. mia nalozbo v arazbo 222) si se presega 20 % deleža in glasovalnih pravio, dovolj, noslovnih provio, neslovnih prelovnih prelovnih prelovnih deleze, saj kljub deleza v Ropitala arazse S = ) ena poslovna politika ne izkazuje dovolj poslovnih Družbi DZS d d v podjetja, uprava arazbo agovanja, kužba Delo Prodaja, d.d. pomemben vpliv v družbi DZS, d.d.,
  elementov, ki bi dokazovali, da bi imela družba Delo Prodaja, ne podnjau elementov, ki bradokazovan, da brance a vestrukturiranja in po podpisu Sporazuma o
  še posebej ne od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja družbo DZS se posebej ne od začetka preveliki na poslovanje družbe DZS, d.d. njeni upniki, je najmeni, je je najne vojiv, voji na nnancilem prestraktanralnja arazbo, ne mojiho poslovnega deleža, v praksi zelo omejen vpliv na odločitve v družbi.

Konsolidirano letno poročilo skupine Delo Prodaja je mogoče pridobiti na sedežu obvladujoče družbe Delo Prodaja, d.d., Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana.

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

PODLAGA ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

lzjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
(MSRP), kot jih je sprejole EU Hrambi (MSRP), kot jih je sprejela EU. Uporabljene so računovodske zahteve MSRP in Zahteve MSRP in Zahteve Zakona o gospodarskih družbah. Upoštevata se temeljni računovodski predpostavki in sicer nastanek poslovnega dogodka ter časovna neomejenost delovanja.

Pri izbiri računovodskih usmeritev in odločanju o njihovi uporabi ter pri pripravi teh računovodskih izkazov je družba upoštevala naslednje tri zahteve:

• računovodski izkazi so razumljivi, če jih njihovi uporabniki razumejo brez težav,
• informacije so primerne, če uporabniku pomagajo pri sprejemanju ekonomskih odločitev,
• informacije so bistvene, če bi njihov izpust ali neresnično podajanje lahko vplival/vplivalo na ekonomske odločitve uporabnikov.

UPORABA NOVIH IN PRENOVLJENIH MSRP TER POJASNIL OPMSRP

Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poslovnem letu

V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednji novi standardi, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) ter spejela EU:

• Spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake – Opredelitev Bistven, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje,
• Spremembe MSRP9 Finančni instrumenti, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje
  in MSBR 7 Finančni instru in MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja – Reforma referenčnih mer, ki jih je EU sprejela je ili nje EU sprejela 15. januarja 2020 in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje,
• Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo v 1. januarja 2020 ali pozneje
• Spremembe MSRP 3 Poslovne kombinacije, ki se uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje;
• Spremembe MSRP 16 Najemi, ki se uporablja za obdobja od 1. junija 2020 dalje z dovoljeno uporabo
  za pazaj za nazaj.

Sprejetje teh novih standardov, sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov družbe.

Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je OMRS izdal naslednje spremembe obstoječega standarda, ki jih je sprejela EU in ki še niso stopili v veljavo:

• Spremembe MSRP 4 Zavarovalne pogodbe, ki se začnejo uporabljati v EU s 1. januarjem 2021,
• Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 Reforma obrestne mere, ki se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2021.

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov:

• Spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: Razvrščanje obveznosti iot kratkoročne veljava, velijevo voljevo Spremembe MHS 1 - Predstavljanje radani kot kratkoročne in nekratkoročne – odlog datuma veljave,
  in nekratkoročne in razvrščanje obveznosti kot kratkoročne in nekratkoročne
• Spremembe MSRP 3 Poslovne kombinacije, MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva,

Družba predvideva, da uvedbe teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Podlaga za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirnih vrednosti, medtem ko se poštena vrednost nadano rodom zam.
oziroma revalorizirana vrednost upošteva pri funkcionalnem zemljišču in poštena vrednost za druge finančne oznoma rokotirajo na borzi ali pa so v skladu z MSRP vrednoteni z uporabo modela vrednotenja. Uprava pri na na ne naj za za presoje, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev, na izkazane vrednosti sredstev in na obveznosti, prihodkov. Ocene in predpostavke temeljijo na prejšnjih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah smatrajo kot utemeljeni in na podlagi katerih lahko podamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo le za obdobje, v katerem se ocena popravi, če vpliva zgolj na to obdobje, lahko pa se pripoznajo za obdobje popravka in prihodnja leta, če popravek vpliva tako na tekoče kot na prihodnja leta.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na celo število brez decimalnih mest. Zaradi zaokroževanja lahko pri seštevanju nastanejo manjše razlike.

Prevedba tujih valut

Posli, izraženi v tuji valuti, so preračunani v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcijsko valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunani po referenčnem tečaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti.

SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN OCEN TER POPRAVKI NAPAK

Spremembe računovodskih usmeritev

Družba v poslovnem letu ni spreminjala računovodskih usmeritev.

Spremembe računovodskih ocen

Družba v poslovnem letu ni spreminjala računovodskih ocen, ki bi pomembno vplivale na tekoče in prihodnje obdobje.

Popravki napak

Družba v poslovnem letu ni odkrila ali popravljala napake v računovodskih izkazih, ki bi pomembno vplivale na tekoče in preteklo poslovanje.

OSNOVNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

NEOPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Znotraj družbe ustvarjene blagovne znamke, naslovi publikacij, seznami odjemalcev in po vsebini podobne postavke se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, razen v primeru transakcije (prevzema družbe).

Naložba v dobro ime je presežek nabavne vrednosti prevzete družbe ali dela prevzete družbe nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njegove in pogojne obveznosti.

Neopredmeteno sredstvo se na začetku izmeri po nabavni vrednosti.

Po začetnem pripoznanju družba neopredmetena sredstva vodi po modelu nabavne vrednosti, pri čemer je njegova nabavna vrednost zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Neopredmetena sredstva se razvrščajo na tista s končnimi dobami koristnosti in tista z nedoločenimi dobami Neopradnetenega srednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z konstilosti inijigo odla v obstajajo vzroki za to. Amortizacija neopredmetenih osnovnih alnoralnem ter z odabovati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ustreznost uporabljene dobe in sredstev so pregleda najmanj konec poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so metodi analogome odske ocene. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ki se prične, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti so naslednje (po pomembnejših vrstah):

• računalniški programi: 5 10 let �
• 5 10 let licence: 0

Neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime družba najmanj na dan bilance stanja Neoprednetena sredstva z nove z naselje se ne amortizirajo. Prav tako se doba koristnosti ponovno oceni.
Kot prezkusranje potrebna obravnavati s končno dobo koristnosti, učinek pa obravnava kot spremembo računovodske ocene.

Družba nima neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti Opredničecho osnovno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, nevračljive dajatve, pe naradni stroški usposobitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve.

Za kasnejše merjenje opredmetenih sredstev družba uporablja model nalavne vrednosti, razen za za Kasnejse ničije opredmetena osnovna sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih,
funkcionalni del zemljišč. Pri tem so opredmetena osnovna sredstva izkazana p zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Za kasnejše merjenje dela opredmetenih osnovnih sredstev, to je za funkcionalni del zemljišč, družbaje za kasnejse merjonje bola opo pošteni oziroma revalorizirani vrednosti. Povečanje
uporablja model prevrednotenja, ki so izkazana po pošteni oziroma vinorizane v konitalu kot uporablja model predmetenih osnovnih sredstev se predmetenih osnovnih sredstev se pripozna v kapitalu kod je na najvlalu kod postene oziroma revaloriznano vrednodno zmanjšanje poštene vrednosti pripoznano v poslovnem izidn revalorizacijške reževve, radolj se je ane predmetenih osnovnih sredstev se pripozna v poslovnem izidu.
Zmanjšanje poštene vrednosti skupine opredmetenih osnovnih sredstev izlu. Zmanjstnje postone v revalorizacijske rezerve. Družba najmanj na vsakih 10 let preveri ob prednoti odpravilo v najbliži i najbliži s oziroma praviloma takoj, sicer pa najmanj takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo za več kot 20 %.

Če je nabavna vrednost osnovnega sredstva visoka, družba razporedi nabavno vrednost osnovnega sredstva ec je nabavia vromovo. V samoo lahko različno življenjsko dobo in posebej amortizira vsak tak del.

na njegove pomembnejše dele, ki imajo lahko različno življenjsko dobo in p

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega Amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. amortiznemja, ob upotoranja.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se prične obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.

Ustreznost uporabljene dobe in metode amortiziranja se pregleda najmanj konec vsakega poslovnega leta. Morebitne potrebne prilagoditve so obravnavane kot sprememba računovodske ocene. Ocenijem dobe koristnost so naslednje (po pomembnejših vrstah):

	zgradbe:	20 - 55 let
0	transportna sredstva:	5-8 let
0	proizvajalne naprave in stroji:	9-11 let
	• računalniška oprema:	2 – 3 let
	druga oprema:	4 - 10 let
	• naložbe v tuja osnovna sredstva	5 - 10 let

Če ni zanemarljiva, se preostala vrednost pregleda na letni osnovi.

Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Sredstva v finančnem najemu se izkazujejo ločeno od drugih istovrstnih sredstev.

Predvideni stroški popravil večjih vrednosti se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev in se amortizirajo po stopnji, ki zagotavlja, da bo ocenjeni znesek nadomeščen do časa, ko bodo stroški popravil večjih vrednosti dejansko nastali.

Stroški, ki povečajo prihodnje koristi ali podaljšajo dobo koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, povečajo njegovo nabavno vrednost. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodi i tokoj, ko nastanejo.

NAJEMI (MSRP 16)

Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziramo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.

Družba na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe in obveznost iz najema.

Sredstvo se meri po nabavni vrednost, ki predstavlja sedanjo vrednost najemnin, ki na datum pripoznanja še niso plačane, plačila najemnin, ki so bila izvedena na datum začetka merjenja ali pred njim, zmoznišana za prejete spodbude za najem, začetne neposredne stroške, ki bodo nastali najemniku najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, obnovitvi mesta, na katerem se predmet najema nahaja ali vrnitvi sredstva v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.

Trajanje najema je določeno kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati skupaj z upoštevanjem obdobij, za katera velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo to možnost izrabila in z upoštevanjem obdobij, za katera velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da družba te možno ti ne bo izrabila. Družba upošteva vsa pomembna dejstva in okoliščine, s katerimi dobi ekonomsko spodbudo, da izrabi možnost ali ne, vključno s pričakovanimi spremembami dejstev in okoliščin od datur vpračetka, najema do izvršitvenega datuma možnosti.

Družba na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta datum Braza na čane. Najemnine se diskontirajo po obrestni meri, prejeti pri najemu, če je to obrestno mero se moo prabare mere ni mogoče takoj ugotoviti se uporabi predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.

Po datumu začetka najema družba meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, z uporabo modela nabavne vrednosti. Pravico do uporabe izkazuje po nabavni vrednosti zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane vrene zaradi oslabitve sredstev in popravljeno za ponovno merjenje obveznosti iz najema.

Pri amortiziranju sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe se uporabljajo usmeritve za amortizacijo drugih i i rramovila najmetenih osnovnih sredstev. Če se do konca trajanja najema lastništvo sredstva, ki je predmet podobnih oprednost.
najema, z najemom prenese na najemnika ali če vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, odraža, najema, Prajenem p da uma začetka najema do konca dobe koristnosti sredstva. V nasprotnem primeru sredstvo, ki predstavlja atuma Lucetla najema izačetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja najema, če je krajše od dobe koristnosti sredstva.

Po datumu začetka najema se ponovno izmeri obveznost iz najema tako, da slednja odraža spremembe v r o amnini. Znesek ponovnega merjenja obveznosti iz najema se pripozna kot prilagoditev vrednosti sredstva, nujemnihi Enoben ponovno o ki predstavlja pravos spremenjene diskontne mere, če se je spremenilo trajanje najema ali se je nejemimo aleko.
spremenila ocena možnosti nakupa sredstva, ki je predmet najema, v primeru spremembe pričakovanih plačil spremema vočnost, spremenjenih prihodnjih najemnin zaradi spremembe indeksa ali
iz naslova jamstva za prednost, spremenjenih prihodnjih najemnin zaradi spremembe indeksa al iz naslova janištva za premembe spremenljivih obrestnih mer. Spremenjene najemnine odražajo spremembo v zneskih, ki jih je treba plačati v okviru možnosti nakupa.

Razlika med vrednostjo ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva se prenese med druge poslovne prihodke oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke.

Kratkoročnih najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, se nedlogi krutkoročilih najeme v najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbena nepremičnina je posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečala vrednost dolgoročne naložbe ali oboje.

Na začetku je naložbena nepremičnina pripoznana po nabavni vrednosti, stroški posla so vključeni v vrednost. Na zasetia je naložbenih nepremičnin družba uporablja model nabavne vrednosti, kjer so naložbene Za kaoneje moljenj.
nepremičnih pripoznane po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijski popravek vrednosti nepremenine po po zaradi oslabitve. Obračunana amortizacija je izkazana med stroški amortizacije, slabitve ali izgube pri prodaji pa kot prevrednotovalni poslovni odhodki. Uporabljena stopnja amortizacije znaša 2,50 % letno.

OSLABITVE DOLGOROČNIH SREDSTEV, RAZEN FINANČNIH NALOŽB

Družba na dan vsakega poročanja oceni, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je kakršnokoli tako znamenje, mora družba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.

Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter uporabo ustrezne razobrestovalne (diskontne) mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih. Vrednost pri uporabi se lahko ugotazlij tudi za denar ustvarjajočo enoto, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, katerih nenehna uporaba je vir denarnih prejemkov, večinoma neodvisnih od denarnih prejemkov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Samo če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa bremeni neposredno rezerve za pošteno vrednost, preden se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.

lzgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu v prejšnjih obdobjih, je treba razveljaviti, kadar in zgolj kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vreten ko je bila povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve. Pri razveljavitvi izgube zaradi oslabitve sredstva pa povečana knjigovodska vrednost ne sme presegati knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena (po odštetju amortizacijskega popravka vrednosti), če pri njem v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve, razen če je takšno povečanje poslednje posledica prevrednotenja. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri po modelu nabvne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva, ki se meri vo modelu prevrednotenja, pa je treba pripisati neposredno na rezerve za pošteno vrednost. Če je bile izguba zaradi oslabitve istega prevrednotenega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida, je treba rozveljavitev takšne izgube zaradi oslabitve prav tako pripoznati v izkazu poslovnega izida.

FINANČNE NALOŽBE

Družba pripozna finančno sredstvo kadar postane stranka v pogodbenih določilih finančnega instrumenta.

Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali, ko družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo.

Razvrščanje in merjenje finančnih sredstev

Družba ima naslednje vrste finančnih sredstev, ki sodijo v okvir MSRP 9:

• denar in denarni ustrezniki,
• terjatve in posojila,
• finančne naložbe.

nazeli teljatov do mapove j vi dilosti in ob gro sa min
ali odšteti tudi transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Ob an odsteli tudi transaleljene o obložili sestavine financiranja, jih je potrebno meriti po transakcijski ceni.

Denar in denarni ustrezniki a)

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj.

Terjatve in posojila b)

Posojila in terjatve družba meri po odplačni vrednosti. Glede na zapadlost jih razvršča med Posopila in terjatvo Gradbost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali
kratkoročna finančna sredstva (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega p kratkoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).

dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finan uolgoročila infanena bo sasta (20).
Posojila in terjatve so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške stroške Posojila ili terjutve so na začosna p
posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, posla. Po začetnem pripoznam.
zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi.

Finančne naložbe c)

Med finančnimi naložbami družba izkazuje naložbe v finančne inštrumente.

Finančni inštrumenti c2)

Družba razvršča finančne instrumente na podlagi poslovnega modela za upravljanje s finančnimi Drazba v na čilnosti njegovih pogodbenih denarnih tokov, kot pozneje merjene po:

• odplačni vrednosti;
• pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;
• pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Finančni instrumenti po odplačni vrednosti

Finančni instrument se meri po odplačni vrednosti, če je posedovan v okviru poslovega modela, s i inancih instraneno od nisle z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov in v skladu s
katerega cilj je posedovanje z namenom prejemanja pogodbenih denarnih je povnice katerega tilj je posodo ranjpogodbenimi pogoji na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice pogodbenimi pogoji na državimi instrumenti, ki so merjeni po odplačni vrednosti
in obresti na neporavnano glavnico. Med finančnimi instrumenti, ki so merjeni po odplačni vre družba izkazuje predvsem obveznice, s katerimi nima namena trgovati.

Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

Finančni instrument se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, če ga družba poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov in prodajo in v skladu s pogodbenimi pogoji na določene datume prihoja do denarnih tohunili so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnano glavnico.

Kapitalski instrumenti

Finančna sredstva pripoznana po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo
v naravo kapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, za katera se družba odloči za nepreklicno razvrstitev v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter jih ne poseduje za namen trgovanja. Razvrstitev se določi po posameznem finančnem instrumentu. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne prerazporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot prihodki v izkazu poslovnega izida ob vzpostavitvi pravice družbe do plačila.

Družba ima finančne naložbe razvrščene v finančne instrumente oziroma kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Poštena vrednost je tržno oblikovana vrednost (enotni borzni tečaj delnic, objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, enotni tečaj obveznice ...) ali pa je poštena vrednost enoce premozelja
medala v se ledaj obveznice ...) ali pa je poštena vrednost ugotovljena z uporabo modela vrednotenja na podlagi cenitve. Cenitev pooblaščenega cenilca se bo izvajala vsakič, ko se bo ocenilo, da bi se poštena vrednost naložbe lahko pomembno razlikovala od pripozna vodno vodno vo vrednosti. Sprememba poštene vrednosti za kapitalske instrumente se pripozna v rezervali, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida

Finančni instrument se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razen če se meri po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Oslabitve finančnih sredstev

Družba skladno z MSRP 9 uporablja model pričakovanih izgub, v skladu s katerim družba pripoznava ne samo nastale izgube, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, na je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, in ki jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Posojila in terjatve a)

Družba oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.

Družba oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih

izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil terjatev in posojil v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba pričakuje, da jih bo prejela.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti (posojila in terjatve), se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni efektivni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkažejo na kontu popravka vrednosti posojil in terjatev oziroma vrednostnih papirjev. Tako se obresti od oslabljenega sredstva še nadalje pripoznavajo. Ko se zaradi kasnejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje odpravi skozi poslovni izid.

Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku, so popravljene z naslednjo metodo oblikovanja popravkov vrednosti:

• Na podlagi izkušenj družba pripozna kot dvomljive tiste terjatve, ki so starejše od 60 dni od Na podlogi izkašenj arazbo (mera) za izračun pavšalnega popravka vrednosti terjatev je roka zapadlosti. Odotovsnih terjatev oziroma terjatev, danih v pravno službo in
izračun: razmerje med stanjem toženih terjatev oziroma terjatev, danih v pravno 12 izračuni razmerje na dan bilanciranja. Upošteva se stanje na kontih skupine 12 – kratkoročne terjatve do kupcev.

SREDSTVA (SKUPINA ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z nadaljevanjem uporabe, se es od ulinjo
to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo. to vredeve opredeljeno ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v sredovo so prodajo. Takšno nekratkoročno sredstvo ali skupina za odtujitev za prodajo se izmeri skapno za oblogo.
po knjigovodski vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša. po miljajo v slahitvah sredstev (skupin za odtujitev) za prodajo veljajo v enaki meri, kot za nekratkoročna sredstva, razen finančnih naložb.

ZALOGE

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Družba nima zalog nedokončane proizvodnje in končanih proizvodov.

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni cenj ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. ki jo secevnjeje nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

Družba za zmanjševanje količin materiala v zalogi na skladišču uporablja metodo zaporednih cen – FIFO. Za zmanjševanje količin trgovskega blaga v zalogi družba uporablja metodo drsečih povprečnih cen.

Drobni inventar, dan v uporabo, družba prenese takoj med stroške.

KAPITAL

Celotni kapital družbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba preneha poslovati. Opredeljen je z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom.

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadržani dobički ali izguba iz prejšnjih let, revalorizacijske rezerve, rezerve za pošteno vrednost in čisti poslovni izid leta ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in na nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev, zneske, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi predhodno pridobljenih lastnih delnic oziroma deležev, zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravi iz deležev, zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta, zneski na podlagi enostavnega manjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev in zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Obvezno se razčlenjujejo na zakonske rezerve, rezerve za lastne deleže, tatarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

Preneseni čisti dobiček oziroma zadržani dobiček je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni bil v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva. Prenesena čista izguba iz prejšnjih let je izguba, ki ni bila poravnana s čistim dobičkom poslovnega leta in z nabranimi drugimi sestavinami kapitala in zmanjšuje celotni kapital.

Rezerve za pošteno vrednost se nanašajo na vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev po modelu poštene vrednosti. Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti so povezane s spremembo poštene vrednosti drugih finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, vključno z aktuarskimi dobički in izgubami z določenimi zaslužki.

Pridobljene lastne delnice ali poslovni deleži se odštevajo od kapitala. V poslovnem izidu se ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku ne pripozna dobiček ali izguba iz tega posla oziroma se vse razlike poračunavajo s kapitalom.

Dividende se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem skupščina sprejme sklep o njihovi delitvi.

DOLGOVI

Dolgovi so glede na zapadlost v plačilo lahko nekratkoročni. Dolgovi so lahko finančni ali poslovni.

Finančni dolgovi so dobljena nekratkoročna ali kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani i nanon vodo nematkovom an na modeljenih posojil so tudi dobljene vloge, pa tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema.

Nekratkoročni poslovni dolgovi so nekratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve. Nemativovih postov

Sem spadajo tudi obveznosti za odložene davke ter obveznosti do kupcev iz naslova prejetih nekratkoročnih varščin.

Kratkoročni poslovni dolgovi so kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, Mratkoročne obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, kratkoročne obveznosti do financerjev v zvezi z kratkoročne v obobnimi postavkami, kratkoročne obveznosti do države iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost, ter kratkoročne obveznosti iz naslova razdelitve poslovnega izida.

Finančni instrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi dolgovi, se praviloma pripoznavajo v bilanci stanja. Obstajajo pa tudi finančni instrumenti, ki so povezani z nekratkoročnimi in kratkoročnimi dolgovi, a se izkazujejo v zunajbilančnem razvidu. Vrednost dolgov je mogoče varovati pred tveganjem z ustreznimi izpeljanimi finančnimi instrumenti, ki spadajo med kratkoročne finančne naložbe ali kratkoročne finančne obveznosti.

Pripoznanja nekratkoročnih in kratkoročnih dolgov v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.

Del nekratkoročnega dolga, ki je že zapadel v plačilo, in del nekratkoročnega dolga, ki bo zapadel v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenese med kratkoročne dolgove.

REZERVACIJE IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Družba v bilanci stanja izkaže rezervacije, če ima zaradi preteklega dogodka sedanjo pravno ali posredno obvezo in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, se znesek rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po obrestni meri pred obdavčitvijo. Ta odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Učinek iz naslova diskontiranja se izkazuje kot finančni odhodek oziroma prihodek.

Če družba z veliko gotovostjo pričakuje, da bo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo rezervacije, povrnila druga stranka, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, ki ne presega zneska rezervacije. Pri tem se odhodki za rezervacije poračunajo s prihodki od pripoznanja sredstva.

Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane, kar pomeni, da se v izkazu poslovnega izida ne pojavljajo več, razen v primeru rezervacij za kočljive pogodbe in dolgoročno odloženih prihodkov, katerih poraba se prenaša med poslovne prihodke.

PRIHODKI

MSRP 15 Pogodbe s kupci

V skladu z MSRP 15 se prihodki pripoznajo, ko pride do prenosa kontrole na kupca in izpolnitve izvršitvene obveze. Prenos kontrole se lahko zgodi v določenem trenutku ali postopoma v določenem obdobju. prihodke v znesku, ki odraža nadomestilo, ki ga podjetje upravičeno pričakuje v zameno za prenos proizvodov, blaga ali storitev na kupca.

Prihodki iz pogodb s kupci so vključeni med čistimi prihodki iz prodaje in vključujejo pretežno prihodke od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in storitev, pri katerih pride do prenosa kontrole na kupca in izvršitve naše obveznosti v trenutku odpreme ali prevzema blaga s strani kupca oziroma, ko so storitve opravljene. Znesek pripoznanih prihodkov je odvisen od ocene pričakovanih poplačil, ki jih družba pričakuje v zameno za svoje blago ali storitve. V primeru, ko pogodba vsebuje več izvršitvenih obvez, je znesek poplačila zazorejen na posamezno izvršitveno obvezo na podlagi prodajne cene posamične izvršitvene obveze.

Poplačilo, ki ga družba prejema v zameno za svoje blago in storitve, je lahko fiksno ali spremenljivo. V primeru spremenljivega plačila se prihodki pripoznajo samo, kadar je zelo verjetno, da ne bo prišlo do znatnega preobrata glede pričakovanih spremenljivih poplačil. Najpogostejši elementi spremenljivega plačila oso predvsem bonusi ob doseženem letnem prometu. Ti so evidentirani kot znižanje povezanih prihodkov v izkazu poslovnega izida ter kot razmejitev v izkazu finančnega položaja. Izračunani so na osnovi preteklih izkušenj in specifičnih pogojev v posameznih pogodbah. Razmejitve, ki nastanejo kot posledica takšnega znižanja prihodkov, se prilagodijo za dejansko realizirane bonuse. Omenjene razmejitve predstavljajo ocenjene obveznosti skupine iz naslova bonusov, kar zahteva uporabo presoje pri oceni zneska takšnih znižanj prihodkov.

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.

Drugi poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežek njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni prihodki: prihodki iz obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila. Kot finančni prihodki so v izkazu poslovnega izida izkazane tudi pozitivne tečajne razlike, dobički iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in drugi prihodki, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Drugi finančni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi finančnih naložb, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v rezervah za prevrednotenje; takšno naravo ima tudi presežek njihove prodajne cene nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za rezerve iz prevrednotenja zaradi predhodne okrepitve finančne naložbe.

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.

ODHODKI

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj Odhodki so znanjstnja goop na velikost kapitala. Odhodki se razčlenjujejo na poslovne odhodke in finančne odhodke.

Nabavna vrednost prodanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost prodanega blaga, izdake za carino in Nabavna vrednost prodanego
druge uvozne dajatve, ki so zaračunane po dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške zavarovanja in druge odvisne nabavne stroške.

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih stioski materiali in storitor se stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški.

Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v Stroški dela se pripoznajo na podroj za v podnih postavk, pa tudi odpravnih postavk, pa tudi odpravnih in ustreznih dajatev.

Drugi poslovni odhodki nastajajo zaradi oslabitve osnovnih in obratnih sredstev, pa tudi zarali izgube pri Drugi poslovni odnovnih odnovnih sredstev v primerjavi z njihovo knjigovodsko
prodaji neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v primerjavi z njihovo knjigo vrednostjo.

Finančni odhodki obsegajo obresti od posojil, ki se izračunavajo po metodi efektivne obrestne mere, rnilancih oblogalje Obogajo Oboga
negativne tečajne razlike, izgube iz instrumentov za varovanje pred tveganjem in druge odhodke, ki izhajajo iz finančnih naložb.

Drugi finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervo za prevrednotenje kapitala.

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid.

DAVEK OD DOHODKA

Davek od dohodka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Odmerjeni davek je na vironih na Daveli od učilodna behodka za poslovno leto, z uporabo davčnih stopenj, uveljavljenih na tisti, ki bo odvedeli va obaroj. Vo
datum bilance stanja, ob morebitni prilagoditvi davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri uatumi bliance stanja, ob meroda obveznosti bilance stanja, pri čemer se upoštevajo
izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti bilance stanja, pri čemer se izkazovanja održev obo obo vodnostjo in davčno vrednostjo sredstev ter obveznosti.
Začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev ter obveznosti.

Odložena obveznost za davek se pripozna za vse začasne razlike, razen:

• dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek;
• začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki ni združitev, delitev, zamenjava kapitalskih deležev ter prenos dejavnosti, in ne vpliva na računovodski, niti na obdavčljivi dobiček,
• razlike v zvezi z naložbami v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deleži v skupnih podvigih v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse začasne razlike, neizrabljene davčne dobropise in davčne izgube
v višini, za katero obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odloženo terjatev, razen:

• če razlike izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki
  ki v času nastanka no vnijve piti na v še v na oblika i v ros ki v času nastanka ne vpliva niti na računovodski dobiček ni obočenosti v poslovnem dogodku, nazen če gre za terjatve iz poslovne združitve, delitve, zamenjave kapitalskega deleža ali prenosa dejavnosa dejavnosi;
  čo razlike izhojaja infinančnih jih vi
• če razlike izhajajo iz finančnih naložb v odvisne družbe, podružnice in pridružene družbe ter deležev v skupnih podvigih in ni verjetno da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnoti.

Ob sestavitvi bilance stanja družba ponovno oceni prej ne pripoznane terjatve za odloženi davek in jih pripozna, če je verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil uporabo terjatev za odloženi davek. Družba zmanjša knjigovodsko vrednost terjatev za odloženi davek, če ni več verjetno, da bo nasmi alvek
doveli obdo žij dovolj obdavčljivega dobička. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavčljivi dobiček.

Davek od dohodka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša neposredno na postavke izkazane v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Nepomembni zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek niso pripoznani.

lzkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Izkaz denarnih tokov se lahko sestavi po neposredni metodi ali po posredni metodi. V izkazu denarnih tokov so izkazani renani tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju.

pojasnila k izkazu finančnega položaja

ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘ

SREDSTVA

I. NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

(v EUR)	Nekratkoročne premoženjske pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2019	1.056.862		1.056.862
Prilagoditve Stanje 1. januar 2020	1.056.862		1.056.862
Pridobitve (izločitve) Prenos z investicij v teku	(37.578)		(37.578)
Stanje 31. december 2020	1.019.284		1.019.284
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2019	1.028.801		1.028.801
Prilagoditve Stanje 1. januar 2020	1.028.801 (37.578)		1.028.801 (37.578)
Izločitve Amortizacija v letu	12.496		12.496
Stanje 31. december 2020	1.003.719		1.003.719
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2019	28.061		28.061
Stanje 1. januar 2020	28.061		28.061 15.565
Stanje 31. december 2020	15.565

(v EUR)	Nekratkoročne premoženjske pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	1.053.153		1.053.153
Stanje 1. januar 2019	1.053.153		1.053.153
Pridobitve Prenos z investicij v teku	3.709		3.709
Stanje 31. december 2019	1.056.862		1.056.862
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	1.010.801		1.010.801
Stanje 1. januar 2019	1.010.801		1.010.801
Amortizacija v letu	18.000		18.000
Stanje 31. december 2019	1.028.801		1.028.801
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2018	42.352		42.352
Stanje 1. januar 2019	42.352		42.352
Stanje 31. december 2019	28.061		28.061

II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

(V EUR)	Zemljišča	Gradbeni objekti	Proizvajalne naprave in stroji		Osnovna sredstva v Oprema pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2019	2.202.945	3.346.534	5.389	3.068.619	6.542	8.630.029
Prilagoditve Stanje 1. januar 2020	2.202.945	3.346.534	5.389	3.068.619	6.542	8.630.029
Pridobitve Prenos z investicij v teku				6.542	(6.542)
Odtujitve		(43.069)		(1.473.584)		(1.516.653) (1.982.617)
Prevrednotenje	(830.546)	(539.731)		(612.340)		(3.798.215)
Prerazvrstitve	(1.372.399)	(2.420.427)	(5.389)
Stanje 31. december 2020		343.307		989.237		1.332.544
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2019		1.743.176		2.575.460		4.318.636
Prilagoditve Stanje 1. januar 2020		1.743.176		2.575.460		4.318.636
		74.571		86.224		160.795
Amortizacija v letu Odtujitve		(43.069)		(1.473.584)		(1.516.653)
Oslabitve		(4.856)		(515.641)		(520.497)
Prerazvrstitve	-	(1.511.661)				(1.511.661)
Stanje 31. december 2020		258.161		672.459		930.620
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2019	2.202.945	1.603.358	5.389	493.159	6.542	4.311.393
Stanje 1. januar 2020	2.202.945	1.603.358	5.389	493 159	6.542	4.311.393
Stanje 31. december 2020		85.146		316.778		401.924

(v EUR)	Zemljišča	Gradbeni objekti	Proizvajalne naprave in stroji		Osnovna sredstva v Oprema pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve	2.863.296	6.196.749	1.121.961	3.049.526	9.095	13.240.627
Stanje 1. januar 2019	2.863.296	6.196.749	1.121.961	3.049.526	9.095	13.240.627
Pridobitve Prenos z investicij v teku Odtujitve				42.008	39.455 (42.008)	39.455
Prevrednotenje			(71.814)	(22.915)		(94.729)
Prerazvrstitve	(660.351)	(2.850.215)	(1.044.758)			(4.555.324)
Stanje 31. december 2019	2.202.945	3.346.534	5.389	3.068.619	6.542	8.630.029
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2018 Prilagoditve		4.116.681	986.524	2.249.981		7.353.186
Stanje 1. januar 2019		4.116.681	986.524	2.249.981		7.353.186
Amortizacija v letu Odtujitve Oslabitve		134.657	32.811 (71.814)	95.742 (19.143)		263.210 (90.957)
Prerazvrstitve		(2.508.162)	(947.521)	248.880	-	248.880 (3.455.683)
Stanje 31. december 2019		1.743.176		2.575.460		4.318.636
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2018	2.863.296	2.080.068	135.437	799.545	9.095	5.887.441
Stanje 1. januar 2019	2.863.296	2.080.068	135.437	799.545	9.095	5.887.441
Stanje 31. december 2019	2.202.945	1.603 53	5.389	493.159	6.542	4.311.393

V letu 2020 so bile opravljena vrednotenja poštene tržne vrednosti nepremičnin in glavnih sestavin premičnih in (premičnih kioskov) v lasti družbe. Na osnovi pridobljenih ni glavnih seslavili se navnih se navnih se navni premičnih ocenjevalcev vrednosti se je izkazalo, da je knjigovovih venitvenih potoci podola semljevile in jih je injevilevilevile in jih je potrebno slabiti.

Med nepremičninami v lasti družbe na dan 31.12.2020 je pridobljena cenitev pokazala, da je knjigovodsko izkazana vrednost višja pri poslovni zgradbi Likozarjeva 1, Ljubljana, katere ocenjena tržna vrednost po kombinaciji metode kapitalizacije donosa (razpon unjemine trzna vrednost po
dol mod 4.40 in 5.60 EUR/-- 2 del med 4,40 in 5,60 EUR/m²; zasedenost 90 %; uporabljena mera kapitalizacije 8,15 %) in metode primerljivih poslov je bila določena na 2.209.000 EUR. Vrednosti ostalih nepremičnih v lastniškem portfelju družbe so bile s cenitvami potrjene kot primerne.

Ocenjena poštena tržna vrednost premičnih kioskov v lasti družbe je bila po kombinaciji Ocenjena postella tržna Vrednost prednotena na skupaj 312.980 EUR, kar pomeni, da
nabavnovrednostnega načina in načina tržnih primerjav ovrednotena na skupaj 312 je bila potrebna slabitev njihove knjigovodske vrednosti.

Zbirno so bili na podlagi uskladitve knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev z ocenjenimi tržnimi vrednostrij Zulni so bili na podneji uškladitve kijigo rodali naslednji popravki vrednosti:
pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti po stanju na dan 30.06.2020 izvedeni naslednji popravki

• pri vrednosti nepremičnin za 1.369.764 EUR,
• pri vrednosti premičnin za 70.994 EUR.

Rezerve za pošteno tržno vrednost zemljišč na dan 31.12.2020 znašajo 419.414 EUR. Družba nima v lasti Rezerve za postello trzno vrednost zemljišč na vrednotiti po modelu poštene vrednosti – vse zemljiške parcele,
samostojnih zemljišč, ki bi jih bilo potrebno vrednotiti po i samostojnih zemljišč, ki brjih blo potrebno vrounovih deležih, z nedoločeno delitvijo v
na katerih so locirane nepremičnine družbe, so namreč v solasti (v idealnih deležih, z naravi) in v naravi predstavljajo funkcionalne površine pod in okoli stavb.

Družba je v zavarovanje vračila najetih posojil pri bankah in drugih posojilodajalcih zastavila naslednja osnovna sredstva:

• naložbene nepremičnine v okviru kompleksa Likozarjeva 1, Ljubljana,
• poslovni lokal UKC Ljubljana,
• poslovni lokal Hrastnik, .
• poslovni prostori Maribor, ್
• poslovni lokal Ptuj, .
• blagovna znamka Kiosk, ●
• premični kioski. 0

–

III. NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Družba je letu 2020 prerazvrstila poslovne prostore s pripadajočim zemljiščem na Likozarjevi ulici 1, Ljubljana v naložbene nepremičnih, saj jih družba za opravljanje svoje dejavnosti ne ukozaljev niliči II, Ljubljana
hilo takrat izkezana položbe za opravljanje svoje dejavnosti ne potr bile takrat izkazane naložbene ne premjelnje v sredstva za prodajo, ki so bila v letu 2029 pa so
prodana prodana.

(v EUR) Naložbene nepremičnine:	31.12.2020	31.12.2019
Zemljišča Zgradbe Naložbene nepremičnine v gradnji	1.373.399 908.082
Skupaj	2.281.481

Gibanje naložbenih nepremičnin

(v EUR)	Naložbene nepremičnine	Naložbene nepremičnine v gradnji	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2019 Prilagoditve
Stanje 1. januar 2020
Prerazpored. iz osn. sredstev	3.793.142		3.793.142
Stanje 31. december 2020	3.793.142		3.793.142
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2019 Prilagoditve
Stanje 1. januar 2020
Amortizacija v letu Prerazporedit. iz OS	1.511.661		1.511.661
Stanje 31. december 2020	1.511.661		1.511.661
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2019
Stanje 1. januar 2020
Stanje 31. december 2020	2.281.481		2.281.481

	Naložbene nepremičnine	Naložbene nepremičnine v gradnji	Skupaj
(v EUR) Nabavna vrednost
Stanje 31. december 2018	1.011.996		1.011.996
Prilagoditve Stanje 1. januar 2019	1.011.996		1.011.996
Prerazpored. v sred. za pro.	(1.011.996)		(1.011.996)
Stanje 31. december 2019
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 31. december 2018	734.759		734.759
Prilagoditve Stanje 1. januar 2019	734.759		734.759
Amortizacija v letu Prerazporedit. v sred.za pro.	21.455 (756.214)		21.455 (756.214)
Stanje 31. december 2019
Knjigovodska vrednost
Stanje 31. december 2018	277.237		(734.759)
Stanje 1. januar 2019	(734.759)		277.237
Stanie 31. december 2019

IV. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Nekratkoročne finančne naložbe, razen posojil Delnice in deleži v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe Druge delnice in deleži	560	20.000 15.753.851
Skunai	560	15.77 851

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Finančne naložbe razpoložljive za prodajo:
Naložbe v delnice in deleže organizacij v skupini izmerjene po nabavni vrednosti Druge naložbe izmerjene po nabavni vrednosti - naložbe v delnice in deleže - druge finančne naložbe	560 560	560 560
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala - naložbe v delnice in deleže Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb - v delnice in deleže organizacij v skupini - v delnice in deleže drugih organizacij	25.358.399 25.358.399 (25.358.399) (25.358.399)	25.358.399 25.358.399 (9.605.108) (9.605.108)
Skupaj	560	15.753.851

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb

(v EUR)	Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Bruto vrednost		Skupaj
Stanje 31.december 2019 Popravek napake	25.378.961	25.378.961
Stanje 1. januar 2020	25.378.961	25.378.961
Prenos na KFN	(5.524.470)	(5.524.470)
Stanje 31. december 2020	19.854.491	19.854.491
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2019 Popravek napake	9.605.110	9.605.110
Stanje 1.januar 2020	9.605.110	9.605.110
Uskladitev s pošteno vrednostjo Prenos na KFN	14.417.291 (4.168.470)	14.417.291 (4.168.470)
Stanje 31.12.2020	19.853.931	19.853.931
Čista vrednost 31.12.2019	15.773.851	15.773.851
Čista vrednos 1.1.2020	15.773.851	15.773.851
Čista vrednost 31.12.2020	560	560

(V EUR)	Finančne naložbe po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Skupaj
Bruto vrednost
Stanje 31.december 2018	25.378.961	25.378.961
Popravek napake
Stanje 1. januar 2019	25.378.961	25.378.961
Odtujitve
Stanje 31. december 2019	25.378.961	25.378.961
Popravek vrednosti
Stanje 31.12.2018	6.880.409	6.880.409
Popravek napake		6.880.409
Stanje 1.januar 2019	6.880.409
Uskladitev s pošteno vrednostjo	2.724.701	2.724.701
Odtujitve in odprava
Stanje 31.12.2019	9.605.110	9.605.110
Cista vrednost 31.12.2018	18.498.552	18.498.552
	18.498.552	18.498.552
Čista vrednos 1.1.2019 Čista vrednost 31.12.2019	15.773.851	15.773.851

Poslovodstvo družbe je v letu 2020 ponovno pristopilo k oceni poštene vrednosti finančinih naložbi
lo odobi od obložili od tako slovenijaji v disanos Slovenskoga inštituta za Poslovodstvo družbe je v letu 2020 poliovno pristopi inštituta za evizijo, je prizijo, je prizijo, je priznija je priznija je prizravil osnovanja 1 Pooblaščeni ocenjevalec Vrednosti podjetij, z ncentovodskega poročanja 13 Merjenje poštene
poštene vrednosti v skladu z Mednarodnimi standardi V centru je hila uporabl poštene vrednosti V Skladu Z Mednarodnimi standard Francorn Franco Francisco Francisco Franco Francisco France vrednosti in denarnih tokov (3. raven v skladu z MSRP 13).

Finančne naložbe v delnice družb DZS d.d. in Dnevnik d.d. so bile ovrednotene po metodi javno dostopnih Finančne nalozbe v delniče družil in Dnevnih dar osebnem premoženju, pri čemer so bile pri
podatkov o preteklem in tekočem poslovanju ter poslovno nepotrebnem premoženju, pr podatkov o preteklem in tekočem poslovalju ter poslovno neporobnem povorobljene naslednji ključni parametri izračuna
ocenjevanju vrednosti na donosu zasnovanem načinu poštene tržne vrednosti:

Ocenjevana družba	Ocenjevani delež	Obdobie projekcij	Diskontna stopnja (WACC)	Dolgoročna stopnja rasti (Gordonov model)
	10,35 %	5 let	10,62 %	2.00 %
Dnevnik d.d. DZS d.d.	29,97 %	5 let	9,58 %	2,00 %

Delnice družbe Dnevnik d.d. so bile prenesene na kratkoročne finančne naložbe.

V. NEKRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Druge nekratkoročne poslovne terjatve Kratkoročni del nekratkoročnih poslovnih terjatev Nekratkoročno odloženi stroški oz. odhodki	5.594	5.206
Skupaj	5.594	5.206

VI. ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK

(v EUR)	31.12.2019	Odloženi davki preko poslovnega izidə	Odloženi davki preko rezerv za prevred.	31.12.2020
Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb Prevred. oziroma oslabitev finančnih naložb - negativna rezerva za prevrednotenju Odlož.terjatev za davek pridružene družbe - kapitalska metoda Rezervacije za stroške in odhodke	53.768		(53.768)
	53.768		(53.768)

VII. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

Družba na dan 31.12.2020 ne izkazuje sredstev za prodajo, saj so bila sredstva za prodajo, izkazana v
računovodskih izkazih za leto 2019, prodajo v pri polovici ku 2000 računovodskih izkazih za leto 2019, prodana v prvi polovici leta 2020.

(v EUR) Nekratkoročna sredstva za prodajo:	31.12.2020	31.12.2019
Opredmetena osnovna sredstva za prodajo Nepremičnine, namenjene prodaji Druga nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji		97.235 1.258.187
Skupaj		1.355.422

VIII. ZALOGE

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Material in surovine Trgovsko blago Oslabitve	19.867	36.801 329.491
Skupaj	19.867 P /	366.292

IX. KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE

	31.12.2020	31.12.2019
(v EUR) Kratkoročne finančne naložbe:
Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil Druge delnice in deleži	3.227.000	12.775.103
Skupai	3.227.000	12.775.103

ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘ

V okviru kratkoročnih finančnih naložb družba izkazuje delnice družbe Terme Čatež d.d. v višini 1.871.000 EUR in delnice družbe Dnevnik d.d. v znesku 1.356.000 EUR.

Knjigovodska vrednost vseh zastavljenih delnic znaša 3.227.000 EUR.

Gibanje kratkoročnih finančnih naložb

(v EUR)	Finančne neložbe po odplačni vrednosti	Finančne naložbe prek drugega vseobsegajočega donosa	Skupa
Bruto vrednost
Stanje 31. december 2019		13.138.807	13.138.807
Popravek napake Stanje 1. januar 2020		13.138.807	13.138.807
Prenos iz DFN		5.524.470 (10.904.103)	(10.904.103)
Pridobitve/slabitve Stanje 31. december 2020		7.759.174	2.234.704
Popravek vrednosti
Stanje 31. december 2019		363.704	363.704
Prilagoditve Stanje 1. januar 2020		363.704	363.704
Prenos iz DFN Slabitve		4.168.470
Stanje 31. december 2020		4.532.174	363.704
Čista vrednost 31.12.2019		12.775.103	12.775.103
Čista vrednost 1.1.2020		12.775.103	12.775.103
Čista vrednost 31.12.2020		3.227.000	3.227.000

(VEUR)	Posojila	Finančne naložbe
Bruto vrednost		razpoložljive za prodajo	Skupaj
Stanje 31. december 2018		13.138.807	13.138.807
Popravek napake
Stanje 1. januar 2019		13.138.807	13.138.807
Pridobitve/slabitve		(363.704)	(363.704)
Stanje 31. december 2019		12.775.103	12.775.103
Popravek vrednosti
Stanje 31. december 2018
Prilagoditve
Stanje 1. januar 2019
Prenos
Stanje 31. december 2018
Čista vrednost 31.12.2018		13.138.807
Čista vrednost 1.1.2019			13.138.807
Čista vrednost 31.12.2019		13.138.807	13.138.807
		12.775.103	12.775.103

Poslovodstvo družbe je v letu 2020 ponovno pristopilo k oceni poštene vrednosti finančnih naložb. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, z licenco Slovenskega inštituta za revizijo, je pripravil oceno poštene vrednosti v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja 13 Merjenje poštene vrednosti in Mednarodnimi standardi ocenjevanja Vrednovodskega potocanja LS Meljenje Dostehe
diskoptiranih donarsih tako (2 diskontiranih denarnih tokov (3. raven v skladu z MSRP 13).

Finančne naložbe v delnice družbe Terme Čatež d.d. so bile ovrednotene po metodi javno dostopnih podatkov o preteklem in tekočem poslovanju ter bile ovrčanovene po needorjavno udoslopinih podatkov
vrednosti, na donosu, zasnovanju ter v oslovno nepotrebnem premoženju, pri čemer s vrednosti na donosu zasnovanem načinu uporabljene na preme so bile pri ocenjevanju
vrednosti vrednosti:

Ocenjevana družba	Ocenjevani	Obdobje	Diskontna	Dolgoročna stopnja rasti
	delež	projekcij	stopnja (WACC)	(Gordonov model)
Terme Catež d.d.	9,15 %	10 let*	9,53 %	2 00 %

Opomba: *Pri družbi Terme Čatež je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti uporabil projekcij poslovanja z argumentacijo
potrebne vljučive celotnega cikla investicij potrebne vključitve celotnega cikla investicij.

X. KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi	141.061	250.807
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini		7.063
Druge kratkoročne terjatve	29.071	596.242
Oslabitve terjatev	(25.215)	(25.215)
Skupaj	144.917	373 897

_2019_09_10_0_10_0_1

Starostna struktura terjatev do kupcev

(V EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Nezapadlo		787.133
Zapadlo do: - 30 dni - 60 dni - 90 dni - 180 dni - 360 dni	413 11.860 11.272 114.441 3.075	8.290 1.817 1.430 797 5.589 49.055
- nad 360 dni Skupaj	141.061	854.111

Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev

(v EUR)	2020	2019
Stanje 1. januarja	25.215	25.224
Povečanja Oblikovanje popravkov vrednosti v letu		130
Zmanjšanja Dokončen odpis terjatev		(139)
Stanje 31. decembra	25.215	25.215

XI. PREDUJMI IN DRUGA SREDSTVA

V EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Predujmi za neopredmetena sredstva Predujmi za opredmetena osnovna sredstva Predujmi za zaloge materiala in blaga ter še ne opravljene storitve		2.085 11.017
Drugi dani kratkoročni predujmi in preplačila	2.841

Skupaj	2.341	24.486
DDV od prejetih predujmov
Kratkoročno nezaračunani prihodki		7.222
		4.162
Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki
Oslabitev vrednosti danih kratkoročnih predujmov, preplačil in varščin
Predujmi dani organizacijam v skupini

XII. DENARNA SREDSTVA

(V EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih Denar na poti Denarna sredstva na računih, razen deviznih	6.823 146 91.895	28.928 75.852
Skupaj	98.864	51.877 156.657

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

XIII. KAPITAL

Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, ama povelnost uo lastilicov. Opredelje. Voljelje in o

Vpoklicani kapital družbe Delo Prodaja, d.d. so vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki in je opredeljen v statutu družbe in je registriran na sodišču. Vpoklicani kožini in je opredejih in je opredejih vi
EUR je rezdeljen na 191,202 EUR in je razdeljen na 491.393 navadnih, imenskih, kosovnih delnic, ki so bile v celoti vplačane. Delnice družbe, Delnice družbe, Delnice družbe so bile uvrščene na Ljubljansko borzo dne 12.2.2001. Z njimi se trguje v borzni kotaciji pod oznako DPG.

Družba ni sprejela sklepa o odobrenem kapitalu, oziroma sklepa o pogojnem povečanju kapitala.

Na podlagi 64. in 230. člena Zakona o gospodarskih družbah mora uprava delniške družbe že pri sestavi letnega poročila oblikovati rezerve za lastne delnice v višini znebi učiniske družbe ze pridobitev lastnih delnic, oziroma rezerve za lastne delnice sprostiti, če je med poslovnim letom odtujila lastne deleže i nasmini skladu s pravili o vrednotenju knjigovodskih postavk prevrodnotila vrednoti nastne deleže na nije
znesko zneske.

Družba ima na dan 31.12.2020 v lasti 32.127 lastnih delnic družbe Delo Prodaja, d.d., za katere so oblikovane rezerve za lastne delnice, ki na dan 31.12.2020 znašajo 1.115.651,00 EUR in so v primerjavi s preteklim letom nespremenjene.

Na dan 31.12.2020 člani nadzornega sveta in predsednik uprave družbe niso imeli delnic družbe.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2020 je zaradi izkazanega negativnega kapitala negativnega kapitala negativna in znaša
-48.96 EUR, na 21.12.2018 je na čelo 6.00. -48,86 EUR, na 31.12.2019 je znašala 6,03 EUR.

XIV. GIBANJE REZERV, NASTALIH ZARADI VREDNOTENJA PO NADOMESTLJIVI VREDNOSTI

TEKOČE LETO

(v EUR)	Zemljišča	Finančne naložbe	Pozaposlitveni zaslužki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2019	1.845.264	(3.601.343)	11.002	(1.745.077)
Popravek napake		11.002		11.002
Stanje 1. januarja 2020	1.845.264	(3.590.341)	11.002	(1.734.075)
Povečanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo
Bruto vrednost
Vpliv odloženih davkov
Zmanjšanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo	(1.425.850)	(25.362.390)		(26.788.240)
Bruto vrednost	(1.747.618)	(25.362.390)		(27.110.008)
Vpliv odloženih davkov	321.768			321.768
Odprava v dobro prenesenih dobičkov Vpliv odloženih davkov
Stanie 31. decembra 2020	419.414	(28.952.731)	11.002	(28.522.315)

PRETEKLO LETO

	Zemljišča	Finančne naložbe	Pozaposlitveni zaslužki	Skupaj
(v EUR)
Stanje 31. decembra 2018	1.845.264	(512.908)	11.002	1.343.358
Popravek napake				1.343.358
Stanje 1. januarja 2019	1.845.264	(512.908)	11.002
Povečanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo
Bruto vrednost
Vpliv odloženih davkov
Zmanjšanje
Uskladitve s pošteno vrednostjo		(3.088.435)		(3.088.435)
Bruto vrednost		(3.088.435)		(3.088.435)
Vpliv odloženih davkov
Odprava v dobro prenesenih dobičkov
Vpliv odloženih davkov
Stanje 31. decembra 2019	1.845.264	(3.601.343)	11.002	(1.745.077)

XV. RAZČLENITEV KAPITALSKIH REZERV

(v EUR)
	31.12.2020	31.12.2019
Vplačani presežek kapitala	92.562	92.562
Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic Šplošni prevrednotovalni popravek kapitala	426.289	426.289
	3.365.602	3.365.602
Skupaj	3.884.453	3.884.453

a marka ka

Bilančni dobiček

(v EUR)	2020 /	2019
Čisti poslovni izid poročevalskega obdobja Preneseni čisti poslovni izid	(1.110.165) (1.092.178)	(1.843.300) (160.253)
Skupaj bilančni dobiček	(2.202.883)	(2.003.553)

XVI. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

(v EUR)	Rezervacije za pozaposlitvene zaslužke	Prejete dotacije	Skupal
Stanje 31. decembra 2019 Prilagoditve	167.011	3.281	170.292
Stanje 1. januar 2020	167.011	3.281	170.292
Spremembe v letu:
Oblikovanje Poraba Odprava	(151.159)	19.825 (23.106)	19.825 (174.265)
Stanje 31.december 2020	15.852	0	15.852

preteklo leto

(v EUR)	Rezervacije za pozaposlitvene zaslužke	Prejete dotacije	Skupaj
Stanje 31.decembra 2019	200.004	2.625	202.629
Prilagoditve Stanje 1. januarja 2020	200.004	2.625	202.629
Spremembe v letu:
Oblikovanje Poraba Aktuarski dobički in izgube	(32.993)	38.360 (37.704)	38.360 (70.697)
Stanje 31. decembra 2020	167.011	3.281	170.292

XVII. DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Družba na presečni dan 31.12.2020 ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti.

XVIII. ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK

(v EUR)	31.12.2019	Odloženi davki preko poslovnega izida	Odloženi davki preko rezerv za prevred.	31.12.2020
Prevrednotenje oziroma oslabitev finančnih naložb Prevred. oziroma oslabitev finančnih naložb - negat. rezerva za prevredn. Odlož.terjatev za davek pridružene družbe-kapita. metoda Rezervacije za stroške in odhodke	53.768		(53.768)
	53.768		(53.768)

XIX. KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Vse kratkoročne finančne obveznosti iz naslova posojil in izdanih obveznic je pogodbeni datum zapadlosti določen na 27.09.2020.

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v državi	3.219.013 12.821.030	5.412.489 12.621.030
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in organizacijah v tujini Nekratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami in menicami Obveznosti za obresti posojil dobljenih pri bankah	8.327.660 540.488	8.327.660 102.386

Skupaj	24.908.191	26.463.574
Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida		ு
Delo Prodaja, d.d.		Letno poročilo 2020

TEKOČE LETO

(v EUR)	31.12.2019	Nova posojla	Prerazvrstitve	Odplačila v letu	31.12.2020
Posojilodajalec
Banke
Glavnica	15.553.519	200.000		(2.193.485)	13.560.034
Obveznosti za obresti 31.12.	102.395	444.608		(6.515)	540.488
Skupaj banke	15.655.914	644.608		(2.200.000)	14.100.522
Drugi posojilodajalci	250.000				250.000
Glavnica	10.557.660	9			10.557.669
Skupaj drugi posojilodajalci	10.807.660	9			10.807.669
Kratkoročna posojila skupaj	26.463.574	644.617		(2.200.000)	24.908.191

PRETEKLO LETO

(v EUR)	31.12.2018	Nova posojila Prerazvrstitve	Odplačila v letu	31.12.2019
Posojilodajalec
Banke Prenos iz nekratkoročnega dela		15.543.519		00
Obveznosti za obresti 31.12.	10.885	356.608	(265.098)	15.543.519 102.395
Skupaj banke	10.885	15.900.127	(265.098)	15.645.914
Drugi posojilodajalci Prenos iz nekratkoročnega dela	250.000	10.567.660		250.000 10.567.660
Skupaj drugi posojilodajalci		10.567.660		10.817.660
Kratkoročna posojila skupaj	260.885	26.467.787	(265.098)	26.463.574

XX. KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov, varščin Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun Kratkoročne obveznosti za plače Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij Druge kratkoročne poslovne obveznosti	4.693.172 44.707 778 345.934 7.962 17.774 26.369	3.763.156 224.554 442.640 616.523 136.283 37.865 39.929
Skupai	5.136.696	5.260.950

XXI. DRUGE KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

DRUGE OBVEZNOSTI

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Odloženi prihodki Vračunani stroški	36.412	4.821 379.701
Skupaj	36.412	384.522

XXII. ZABILANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

(v EUR)	31.12.2020	31.12.2019
Zaloga trgovskega blaga v komisijski prodaji	792	12.800
Skupaj	792	12.800

POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

POSLOVNI PRIHODKI

XXIII. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

(V EUR)	2020	20119
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujih trgih Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujih trgih	1.091.459 15.013 4.264.617	1.673.955 72.557 22.124.953
Prihodki od najemnin	134.821	136.320
Skupaj	5.505.910	24.007.785

XXIV. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI

(v EUR)	2020	2019
Prihodki od odprave in porabe rezervacij Drugi prihodki povezani s poslovnimi učinki	144.672 61.444
lzterjane odpisane terjatve Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev Prodaja naložbenih nepremičnin	209.359 945.389	3.755 1.639
Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki Ostali prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	1.704	56.148
Skupaj	1.362.568	61.542

XXV. PRIHODKI PO VRSTAH PROIZVODOV IN STORITEV

(V EUR)
	2020	2019
Prodaja tiska	2.866.766	13.690.773
Prodaja trgovskega blaga	1.397.850	8.506.736
Prodaja trgov. storitev Prodaja storitev distribucije	32.552	193.365
Oglaševanje	1.073.921	1.195.781
Najemnine	134.821	281.532
Proizvodi ali blago ali storitve		136.320
Ostalo blago ali storitve (tudi material)		3.278
Skupaj	5.505.910	24.007.785

XXVI. PRIHODKI PO PRODAJNIH TRGIH

(v EUR)	2020	2019
Prihodki iz prodaje v Sloveniji: v povezani skupini drugim kupcem	5.490.897	23.935.228
Prihodki iz prodaje v EU v povezani skupini drugim kupcem	15.013	56.673
Prihodki iz prodaje izven EU v povezani skupini drugim kupcem		15.884
Skupaj	5.505.910	24.007.785

POSLOVNI ODHODKI IN STROŠKI

XXVII. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

(v EUR)	2020	2019
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala Stroški porabljenega materiala Stroški storitev	3.599.875 116.858 1.413.714	18.938.886 351.411 3.942.750
Skunai	5.130.447	23.233.047

XXVIII. STROŠKI DELA

(v EUR)	2020	2019
Stroški plač Stroški socialnih zavarovanj od tega pokojninskih zavarovanj	605.918 97.947 49.659	1.211.109 198.676 100.729
Stroški dodatnih pokojninskih zavarovanj Drugi stroški dela	214.905	260.496
Skunai	918.770	1.670.281

XXIX. ODPISI VREDNOSTI

(v EUR)	2020	2019
Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih, opredmetenih	173.292	302.666
osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s	633.940	248.880
finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami	394.146	12.420
Skupaj	1.201.378	563.966

ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘﻮﻯ ﺍﻟﻤﺴﺘ

XXX. STROŠKI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH

(v EUR)	Stroški prodajanja	Stroški splošnih dejavnosti	Skupaj
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	3.599.875		3.599.875
Stroški porabljenega materiala	102.106	14.752	116.858
Stroški storitev	1.311.990	101.724	1.413.714
Stroški dela Odpisi vrednosti	833.653	85.117	918.770
Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih,	136.939	36.353	173.292
opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenimi nepremičninami Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi		633.940	633.940
sredstvi, razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami		394.146	394.146
Drugi poslovni odhodki	35.152	9.316	44.468
Skupaj v letu 2019	6.019.715	1.275.348	7.295.063

XXXI. DRUGI ODHODKI

(v EUR)	2020	2019
Drugi stroški Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki	36.966	66.568
Negativne evrske izravnave Ostali odhodki Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	2 7.500	11 10.555
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti		8
Skupaj	44.468	77.142

XXXII. FINANČNI PRIHODKI

(v EUR)	2020	2019
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	1.397	6.849
Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz deležev v drugih organizacijah	ਤੇ ਦੇ	5.895
Skupaj	1.432	12.744

XXXIII. FINANČNI ODHODKI

(v EUR)	2020	2019
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank Finančni odhodki iz izdanih obveznic Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti	429.521 7.918 197.458 50.115	315.188 32.897 11.114 21.737
Skupaj	685.012	380.936

XXXIV. DAVEK OD DOBIČKA

(v EUR)	2020	2019
Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih Računovodski dobiček ali izguba	6.869.910 (7.980.075) (1.110.165)	24.082.072 (25.925.372) (1.843.300)
Zmanjšanje davčne osnove in olajšave Povečanje davčne osnove	5	(5.895) 13.697
Davčna osnova	(1.110.160)	(1.835.498)

XXV. POROČANJE PO SEGMENTIH

Poslovanje po področnih segmentih za obdobje I–XII 2020:

(v EUR)	Veleprodaja	Maloprodaja	Ostalo	Skupa)
Izkaz poslovnega izida
Prihodki iz poslovanja Prihodki med odseki	4.200.627	1.155.508	1.512.343	6.868.478
Odhodki iz poslovanja Odhodki med odseki	(4.319.218)	(1.422.719)	(1.553.126)	(7.295.063)
Poslovni izid odseka iz poslovanja	(118.591)	(267.211)	(40.783)	(426.585)
Nerazporejeni stroški
Čisti poslovni izid pred davki				(426.585)
Čisti finančni prihodki / (odhodki) Odloženi davek				(683.580)
Čisti poslovni izid poslovnega leta				(1.110.165)

an de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la provinsi de la

Poslovanje po področnih segmentih za obdobje I–XII 2019:

(v EUR)	Veleprodaja	Maloprodaja	Ostalo	Skupar
lzkaz poslovnega izida
Prihodki iz poslovanja Prihodki med odseki Odhodki iz poslovanja Odhodki med odseki	15.364.729 (13.524.848) (474.897)	8.506.736 474.897 (11.141.794)	197.862 (877.793)	24.069.327 474.897 (25.544.435)
Poslovni izid odseka iz poslovanja	1.364.984	(2.160.161)	(679.931)	(474.897) (1.475.108)
Nerazporejeni stroški
Čisti poslovni izid pred davki				(1.475.108)
Čisti finančni prihodki / (odhodki) Odloženi davek				(368.192)
Čisti poslovni izid poslovnega leta				(1.843.300)

XXVI. TVEGANJA

Ovrednotenje tveganj

LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

TEKOČE LETO

(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Pogodbeni denarni tokovi	Zapadlost do 1. leta
Prejeta posojila Obveznosti do dobaviteljev Druge poslovne obveznosti	24.908.191 5.136.696 36.412	24.908.191 5.136.696 36.412	24.908.191 5.136.696 36.412
Skupaj	30.081.299	30.081.299	30.081.299

PRETEKLO LETO

Na dan 31.12.2019 (v EUR)	Knjigovodska vrednost	Pogodbeni denarni tokovi
Prejeta posojila Obveznosti do dobaviteljev Druge poslovne obveznosti	26.463.574 5.260.950 384.522	26.463.574 5.260.950 384.522
Skupai	32.109.046	32.109.046

Družba se ne poslužuje prekoračitev na transakcijskem računu, prednostnih delnic ali finančnih najemov, da
sti je poslužuje prekorači je v siljene ili je se ili nadljivosti. Družba se ne poslužuje prekoračitev ila transakej visih. Likvidnostno tveganje obvladuje za
zadosti potrebi po neprekinjeni plačilni sposobnosti. Likvidnostno tveganje prili zadosti potrebi po neprekinjem plačili sposobnosti nih prilivov in odlivov, kako
načrtovanjem denarnega toka ob upoštevanju pričakovanji prilivov in odlivov, kako načrtovanjem denarnega toka ob upostevalju pričak se zneseca časovno usklajeni v največji
tudi predvidenih nestandardnih. Prilivi in odlivi so v okviru kilo odnovodio Sporazu tudi predvidenih nestandarumi. Priliv in odili so v o z odpovedjo Sporazuma o finančnih obveznosti mozni meri. Glbanje dellanie a toka spremja uprava. Vijenje odprih financihi obveznosti
prestrukturiranju iz leta 2017 v juliju 2020 soočena s takojšnjo večine odprih finančn prestrukturiranju Izleta 2017 v julija 2020 socena Stanojskje dobija in poseg in ročnost obveznosti
v plačilo, kar se je reguliralo z uvedenim postopkom prisilne poravnave, družbe prestrukturiral na trajno vzdržni način.

KREDITNO TVEGANJE

(v EUR)	Knjigovodska vrednost
Nekratkoročno dana posojila Kratkoročno dana posojila	144.917
Terjatve do kupcev Druge kratkoročne terjatve	2.841 5.594
Nekratkoročne poslovne terjatve Skupaj	1533572

Na dan 31.12.2019
(v EUR)	Knjigovodska vrednost
Nekratkoročno dana posojila Kratkoročno dana posojila
Terjatve do kupcev Druge kratkoročne terjatve	828.897
Nekratkoročne poslovne terjatve	24.486
	5.206
Skupaj	858.589

Obrestno tveganje

TEKOČE LETO

(v EUR)
	Knjigovodska vrednost
Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri
Finančna sredstva
Finančne obveznosti	24.367.703
Finančni inštrumenti po spremenljivi obrestni meri
Finančna sredstva
Finančne obveznosti	8.327.660
Skupaj	32.695.363

(v EUR)	Sprememba odhodkov za obresti	Prilagojeni odhodki za obrestí
Povečanje povprečne obrestne mere za 1 odstotno točko Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotno točko Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1 odstotno točko	262.455	947.462
	393.682 (262.455)	1.078.689 422.552
Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotno točko	(393.682)	291.325

Na dan 31.12.2019 (v EUR)	Knjigovodska vrednost
Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri
Finančna sredstva	18.033.519
Finančne obveznosti
Finančni inštrumenti po spremenljivi obrestni
meri
Finančna sredstva	8.327.660
Finančne obveznosti
Skupaj	26.361.179

(v EUR)	Sprememba odhodkov za obrestí	Prilagojent odhodki za obresti
Povečanje povprečne obrestne mere za 1 odstotno točko	12.604	360.688
Povečanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotno točko	18.906	366.990
Zmanjšanje povprečne obrestne mera za 1 odstotno točko	(12.604)	335.480
Zmanjšanje povprečne obrestne mere za 1,5 odstotno točko	(18.906)	329.178

tveganje spremembe poštene vrednosti

Poštena vrednost naložb

(v EUR)	Poštena vrednost 31.12.2020	Razlika - vpliv na vrednost FN	Razlika - vpliv na rezerve za pošteno vrednost	Razlika - vpliv na obveznosti za odloženi davek
Poštena vrednost naložb	3.227.000
Povečanje poštene vrednosti za 10 % Povečanje poštene vrednosti za 20 %	3.549.700 3.872.400	322.700 645.400	261.387 522.774 784.161	61.313 122.626 183.939
Povečanje poštene vrednosti za 30 % Zmanjšanje poštene vrednosti za 10 % Zmanjšanje poštene vrednosti za 20 %	4.195.100 2.904.300 2.581.600	968.100 (322.700) (645.400)	(261.387) (522.774)	(61.313) (122.626) (183.939)
Zmanišanje poštene vrednosti za 30 %	2.258.900	(968.100)	(784.161)

(v EUR)	Poštena vrednost 31.12.2019	Razlika - vpliv na vrednost FN	Razlika - vpliv na rezerve za pošteno vrednost	Razlika - vpliv na obveznosti za odloženi davek
Poštena vrednost naložb	12.775.103
Povečanje poštene vrednosti za 10 % Povečanje poštene vrednosti za 20 % Povečanje poštene vrednosti za 30 % Zmanjšanje poštene vrednosti za 10 % Zmanjšanje poštenevrednosti za 20 % Zmanjšanje poštene vrednosti za 30 %	14.052.613 15.330.124 16.607.634 11.497.593 10.220.082 8.942.572	1.277.510 2.555.021 3.832.531 (1.277.510) (2.555.021) (3.832.531)	1.034.783 2.069.567 3.104.350 (1.034.783) (2.069.567) (3.104.350)	242.727 485.454 728.181 (242.727) (485.454) (728.181)

Poštena vrednost zemljišča

TEKOČE LETO

(V EUR)	Poštena vrednost 31.12.2020	Razlika - vpliv na vrednost zemljišča	Razlika - vpliv na rezerve za pošteno vrednost	Razlika - vpliv na obveznosti za odloženi davek
Poštena vrednost zemljišča	1.372.399
Povečanje poštene vrednosti za 10 %	1.509.639	137.240	111.164	26.076
Povečanje poštene vrednosti za 20 %	1.646.879	274.480	222.329	52.151
Povečanje poštene vrednosti za 30 %	1.784.119	411.720	333.493	78.227
Zmanjšanje poštene vrednosti za 10 %	1.235.159	(137.240)	(111.164)	(26.076)
Zmanjšanje poštene vrednosti za 20 %	1.097.919	(274.480)	(222.329)	(52.151)
Zmanjšanje poštene vrednosti za 30 %	960.679	(411.720)	(333.493)	178.227

PRETEKLO LETO

(v EUR)	Poštena vrednost 31.12.2019	Razlika - vpliv na vrednost FN	Razlika - vpliv na rezerve za pošteno vrednost	Razlika - vpliv na obveznosti za odloženi davek
Poštena vrednost zemljišča	2.855.745
Povečanje poštene vrednosti za 10 % Povečanje poštene vrednosti za 20 % Povečanje poštene vrednosti za 30 % Zmanjšanje poštene vrednosti za 10 % Zmanjšanje poštene vrednosti za 20 % Zmanjšanje poštene vrednosti za 30 %	3.141.320 3.426.894 3.712.469 2.570.171 2.284.596 1.999.022	285.575 571.149 856.724 (285.575) (571.149) (856.724)	231.315 462.631 693.946 (231.315) (462.631) (693.946)	54.259 108.518 162.777 (54.259) (108.518) (162.777)

Knjigovodske vrednosti finančnih naložb so na dan 31.12.2020 enake poštenim tržnim vrednostim.

Knjigovodske vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev in drugih sredstev, denarnih sredstev ter kratkoročnih knjigovouske vroanosti so skladno z MSRP 7 dober približek poštenih vrednosti.

Hierarhija ravni poštenih vrednosti:

	Na dan 31.12.2020:
(v EUR)	Raven 1	Raven 2	Raven 3
			401.924
Opredmetena osnovna sredstva			2.281.481
Naložbene nepremičnine			3.227.560
Finančne naložbe			153.352
Poslovne terjatve in druga sredstva
Denar in denarni ustrezniki			98.864 126.923
Dolgoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti			30.081.299

Delo Prodaja, d.d. razkriva nefinančne informacije s poudarkom na razkritih, povezanih z okoljskimi zadevami
n se od od od od od to storije storije s povoda o okolje DClo i rodaja, aldri razlim a zvij, v delu poročila, ki govori o odnosu do okolja.

XXXVII. PREJEMKI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA

(v EUR)	Poslovodstvo	Organi nadzora	Individualne pogodbe	Skupaj
Prejemki	62.700			62.700
V letu 2020 V lotu 2019	62.907	27.214	95.286	185.407

Prejemki: skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovnem i prejeli člani po Prejemki: skupni znesek vseh prejemkov, kršo jih za opravljanje nalog v velja tarifni del kolektivne
poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za kate pogodbe, in člani nadzornega sveta.

Glede na zahteve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C) so v spodnji preglednici ločeno, za vsakega člana, razkriti posamezni prejemki.

(VEUR)	Bruto plača z regresom	Pogodba o poslovodenju	Plačilo za opravljanje funkcije v letu 2020	Sejnine	skupaj
Robert Močnik Zdravko Selič Skupaj		8.700			8.700
		54.000			54.000
		62.700			62.700

XXXVIII. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI

Družba v letu 2020 ni realizirala poslov s povezanimi osebami, ki bi bili pomembni ali opravljeni pod neobičajnimi pogoji.

Obseg opravljenih poslov s povezanimi osebami v obdobju od 1.1.2020 do 31.12.2020:

---

Prodaja povezanim družbam

(v EUR)	2020
Povezana družba: Dnevnik d.d.
DZS d.d.	5.340
	4.150
Skupaj	9.490

Nabava pri povezanih družbah

(V EUR)	2020
Povezana družba: Dnevnik d.d.
DZS d.d.	56.533
	60.764
Skupaj
	117.297

XXXIX. POTENCIALNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA

V družbi niso evidentirane potencialne obveznosti.