Prvo polletje 2021 | Medletno poročilo

Kazalo

Pregled strateških članic NLB Skupine	4
Povzetek poslovanja	5
Ključni finančni podatki	6
Makroekonomsko okolje	7
POSLOVNO POROČILO	8
Ključni poudarki	9
Ključni dogodki	10
Lastniška struktura NLB	11
Izkaz poslovnega izida	12
Dobiček	12
Čisti obrestni prihodki	14
Čisti neobrestni prihodki	15
Stroški	16
Oslabitve in rezervacije	16
Izkaz finančnega položaja	18
Kapital in likvidnost	22
Kapital	22
Likvidnost	24
Posli s povezanimi osebami	26
Segmentna analiza	27
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	29
Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	33
Strateški tuji trgi	37
Finančni trgi v Sloveniji	40
Nestrateške članice	42
Dejavniki tveganja in napoved	43
Dejavniki tveganja	43
Napoved	44
Napoved za leto 2021	45
Upravljanje tveganj	47
Korporativno upravljanje	55
Uprava	55
Nadzorni svet	55
Skupščina	55
Priporočila javnim družbam za obveščanje	56
Dogodki po 30. juniju 2021	57
Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja	58
Uskladitev računovodskih izkazov v Poslovnem in Finančnem poročilu	69
NEREVIDIRANI ZGOŠČENI MEDLETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI NLB SKUPINE IN NLB	71
Opredelitve in slovar izbranih izrazov	114

3 Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2021

Pregled strateških članic NLB Skupine

4 Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2021

	Slovenija			Severna Makedonija		Bosna in Hercegovina	Kosovo		Črna gora		Srbija
	NLB Skupina	NLB, Ljubljana	NLB Lease&Go, Ljubljana	NLB Skladi, Ljubljana	NLB Banka, Skopje	NLB Banka, Banja Luka	NLB Banka, Sarajevo	Komercijalna Banka, Banja Luka	NLB Banka, Priština	NLB Banka, Podgorica	Komercijalna Banka, Podgorica	NLB Banka, Beograd	Komercijalna Banka, Beograd
Tržni položaj
Poslovalnice	293(i)	79	-	-	50	47	36	19	34	19	10	28	200
Aktivne stranke	1.856.339(i)	669.524	-	-	409.856	217.046	128.696	47.260	217.605	67.742	27.700	145.870	1.031.567
Bilančna vsota (v mio EUR)	21.187	12.331	65	1.921(ii)	1.656	886	657	272	917	556	155	717	4.089
Rezultat po davkih (v mio EUR)	139,8	77,1	-0,7	3,9	22,5	9,9	4,4	0,1	12,4	6,9	-1,0	4,2	11,9
Tržni delež (glede na bilančno vsoto)		25,9 %		36,4 %	16,7 %(v)	19,1 %(iii, v)	5,1 %(iv, v)	5,5 %(iii, v)	17,3 %	11,7 %(vi)	3,2 %	1,7 %(v)	10,0 %(vii)

(i) Skupno število poslovalnic in aktivnih strank NLB Skupine zaradi

različnih definicij ne vključuje podatkov bank skupine Komercijalne Banke.

(ii) Obseg sredstev v upravljanju.

(iii) Tržni delež v Republiki Srbski.

(iv) Tržni delež v Federaciji BiH.

(v) Tržni delež na dan 31. marca 2021.

(vi) Tržni delež na dan 31. maja 2021.

(vii) Preliminarni podatki.

Povzetek poslovanja

Delež stroškov v neto prihodkih - CIR (v %)

Neto obrestna marža(i) (v %)

Marža operativnega poslovanja(i) (v %)

85 84

Strošek tveganja (i) (v bt)

146

1-3 2020 1-6 2020 1-9 2020 1-12 2020 1-3 2021 1-6 2021

(i) Skupina Komercijalna Banka je vključena od 2021 naprej.

Donos na kapital po davkih - ROE a. t.(i) Čisti dobiček - četrtletno (v mio EUR) (v %)

-78

-68

Ključni finančni podatki¹

Tabela 1: Ključni finančni podatki NLB Skupine

	NLB Skupina
			Letna
v mio EUR, % in bt	1-6 2021	1-6 2020	sprememba	Q2 2021	Q1 2021	Q2 2020
Ključni podatki izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki	333,9	260,0	28 %	179,9	154,0	136,2
Čisti obrestni prihodki	198,6	150,1	32 %	101,1	97,5	72,7
Čisti neobrestni prihodki	135,3	109,9	23 %	78,7	56,5	63,5
Stroški skupaj	-197,3	-144,8	-36 %	-100,7	-96,6	-70,2
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	136,6	115,2	19 %	79,1	57,5	66,0
Oslabitve in rezervacije	19,0	-33,2	-	3,5	15,5	-4,9
Negativno dobro ime	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0
Rezultat po davkih	139,8	73,7	90 %	75,2	64,6	55,4
Ključni finančni kazalci
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	13,8 %	8,7 %	5,2 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	1,4 %	1,0 %	0,4 o.t.
Neto obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih)	2,09 %	2,19 %	-0,10 o.t.
Neto obrestna marža (na vseh sredstvih - BS kazalnik)	2,00 %	2,10 %	-0,10 o.t.
Marža operativnega poslovanja(i)	3,29 %	3,38 %	-0,09 o.t.
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR)	59,1 %	55,7 %	3,4 o.t.
Strošek tveganja (bt)(ii)	-68	8 5	-153

				Sprememba
				glede na	Letna
v mio EUR in %	30. jun. 2021	31. dec. 2020	30. jun. 2020	konec leta	sprememba
Ključni podatki izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	21.187,3	19.565,9	14.891,9	8 %	42 %
Bruto krediti strankam	10.421,8	10.033,3	8.048,9	4 %	29 %
Neto krediti strankam	10.071,4	9.644,9	7.686,7	4 %	31 %
Depoziti strank	17.143,0	16.397,2	12.190,8	5 %	41 %
Kapital (brez kapitala manjšinjskih lastnikov)	2.091,4	1.952,8	1.730,6	7 %	21 %
Ostali ključni finančni kazalci
LTD(iii)	58,7 %	58,8 %	63,1 %	-0,1 o.t.	-4,3 o.t.
Količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1 količnik)	14,7 %	14,1 %	17,3 %	0,6 o.t.	-2,6 o.t.
Količnik skupnega kapitala	17,0 %	16,6 %	20,5 %	0,4 o.t.	-3,4 o.t.
Skupna izpostavljenost tveganju - RWA	12.755,6	12.421,0	9.301,7	3 %	37 %
NPL – obseg slabih posojil(iv)	427,9	474,7	401,3	-7 %	7 %
Stopnja pokritja slabih posojil 1(v)	81,9 %	81,8 %	90,2 %	0,1 o.t.	-8,3 o.t.
Stopnja pokritja slabih posojil 2(vi)	59,9 %	57,3 %	62,6 %	2,6 o.t.	-2,7 o.t.
Delež NPL (interna definicija)(vii)	2,9 %	3,5 %	3,7 %	-0,6 o.t.	-0,8 o.t.
Delež neto NPL (interna definicija)(viii)	1,2 %	1,5 %	1,4 %	-0,3 o.t.	-0,2 o.t.
Delež NPL (EBA definicija)(ix)	4,0 %	4,5 %	4,8 %	-0,5 o.t.	-0,8 o.t.
Delež NPE (EBA definicija)(x)	2,0 %	2,3 %	2,6 %	-0,3 o.t.	-0,6 o.t.
Zaposleni
Število zaposlenih	8.455	8.792	5.816	-337	2.639

(i) Čisti prihodki iz poslovanja (na letnem nivoju) / povprečna sredstva.

(ii) Strošek tveganja = kreditne oslabitve in rezervacije (na letnem nivoju) / povprečno stanje neto kreditov strankam.

(iii) LTD = neto krediti strankam / depoziti strank.

(iv) Slaba posojila vključujejo posojila do komitentov razvrščenih v D in E bonitetni razred; posojila z zamudo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

(v) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

(vi) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

(vii) Delež slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: bruto slaba posojila; (ii) imenovalec: bruto posojila.

(viii) Delež neto slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: neto slaba posojila; (ii) imenovalec: neto posojila.

(ix) Delež slabih posojil je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: bruto slabi krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah; (ii) imenovalec: bruto krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah.

(x) Delež NPE je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: nedonosne izpostavljenosti v Finrep 18; (ii) imenovalec: celotna izpostavljenost v Finrep 18.

Mednarodne bonitetne ocene NLB	31. mar. 2021	30. jun. 2021	Napoved
Standard & Poor's	BBB-	BBB-	Negativno
Moody's(i)	Baa1	Baa1	Stabilno

(i) Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov.

¹ Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema Komercijalne Banke, Beograd konec leta 2020.

Makroekonomsko okolje

Makroekonomski povzetek in napoved

BDP se je v evrskem območju v prvem četrtletju 2021 medletno znižal za 1,3 %, pri čemer je bila zasebna potrošnja glavni zaviralec rasti. V drugem četrtletju 2021 se je začelo, ob koncu četrtletja pa okrepilo, hitro okrevanje, predvsem zaradi izboljšanja zdravstvenih razmer in sproščanja ukrepov. Močna rast BDP, ki je v drugem četrtletju 2021 znašala 13,7 % medletno, potrjuje, da je gospodarsko okrevanje v polnem razmahu. Gospodarska dejavnost zasebnega sektorja se je povečala, pri čemer je bil proizvodni sektor podprt z naraščajočim številom novih naročil in močno rastjo proizvodnje. Naraščajoče stopnje cepljenja in ponovno odprtje gospodarstev sta podprla krepitev dejavnosti v storitvenem sektorju. Težave z dobavnimi verigami so še naprej prisotne in bremenijo industrijski sektor, vendar so obeti še vedno svetli, saj je povpraševanje po industrijskih proizvodih močno. Inflacijski pritiski na stroške se še naprej povečujejo, tako v predelovalnih kot tudi v storitvenih dejavnostih, kar povzroča hitrejše naraščanje vhodnih stroškov in cen proizvodov. Skupna inflacija se je v drugem četrtletju 2021 povečala in maja dosegla vrhunec pri 2,0 %. S tem ko se je inflacija energije spustila z vrhov, se je skupna inflacija junija znižala na 1,9 %. V prihodnjih mesecih naj bi inflacija ostala na višjih ravneh, inflacija blaga in storitev pa se bo povečala zaradi različnih učinkov ponovnega odprtja in učinkov osnove. Zaenkrat je inflacija še vedno v veliki meri videna kot odraz učinka začasnih dejavnikov. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih mesecih sicer zmanjševala, vendar je bil precejšen del zaposlitev še vedno podvržen shemam za ohranjanje delovnih mest. Slednje so imele pomembno vlogo pri zagonu okrevanja, ker so ohranile stabilne dohodke in s tem omogočile pospešeno zasebno potrošnjo, ko so se s postopnim odpravljanjem omejitev spet v večji meri pojavile prilike za potrošnjo. Zaupanje potrošnikov se je znatno izboljšalo, kar kaže na malo zadržkov potrošnikov ob ponovnem odprtju gospodarstev. Gospodarsko razpoloženje, ki je blizu rekordnim ravnem, dodatno kaže na povečevanje potrošnje, v prihodnjih mesecih pa naj bi se le-ta še okrepila. Slednje bi se moralo odraziti v hitri rasti BDP med poletjem. Na področju denarne politike je ECB objavila izid dolgo pričakovanega pregleda strategije. Ključna elementa sta sprememba inflacijskega okvira in podnebni akcijski načrt. ECB je še naprej ohranila prilagodljivo monetarno politiko, pri čemer bo stopnja nakupov sredstev v tretjem četrtletju 2021 bistveno višja, s čimer le-ta sledi povišanju v drugem četrtletju 2021. Medtem je bil izid junijskega zasedanja Fed ostrejši od pričakovanega. Nakazal je dve povišanji obrestne mere v letu 2023, obenem pa je bilo izrecno rečeno, da poteka razprava o postopnem zmanjšanju odkupa sredstev.

V evrskem območju naj bi BDP letos zrasel za 4,5 %. Rast bi morala poganjati rast potrošniške in kapitalske porabe, obenem pa naj bi oživitev zunanjega povpraševanja podprla izvoz. Ekspanzivna denarna in fiskalna politika ter izplačila sredstev iz sklada za okrevanje EU bi prav tako morali podpreti rast. V letošnjem letu je pričakovati inflacijske pritiske zaradi naraščajočih cen energije in surovin, ozkih grl v proizvodnji in pomanjkanja surovin, omejene zmogljivosti, in neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem. Inflacija bi se lahko izkazala za višjo, če bi bili dejavniki inflacijskih pritiskov trajnejši in bi se njihovi izidi v večji meri prenesli na potrošnike. V Sloveniji naj bi se BDP zvišal za 5,0 %, glavni dejavniki rasti pa bodo potrošnja, naložbe in tuje povpraševanje. Regija Skupine naj bi letos v povprečju dosegla 4,9-odstotno rast, glavna dejavnika pa sta oživitev domačega in tujega povpraševanja. Negotov razvoj pandemije, zlasti širjenje in pojav novih različic virusa, predstavlja glavno negativno tveganje.

Tabela 2: Gibanje ključnih makroekonomskih kazalnikov na evrskem območju in v regiji NLB Skupine
--------------------------------------------------------------------------------------------------	--	--	--

	BDP (realna rast v %)				Povprečna inflacija (v %, po)					Stopnja brezposelnosti (v %, po)
		2020 Q1 2021	2021	2022	2020	H1 2021	2021	2022		2020 Q1 2021	2021	2022
Evroobmočje	-6,6	13,7(i)	4,6	4,5	0,3	1,4	2,0	1,5	8,0	8,2	8,0	7,9
Slovenija	-5,5	1,6	5,0	4,5	-0,3	0,7	1,4	1,7	5,0	5,6	5,0	4,8
BiH	-4,5	1,5	3,2	3,9	-1,0	0,1	1,0	1,0	33,8	33,7	33,0	32,0
Črna gora	-15,2	-6,4	7,0	5,6	-0,3	1,2	1,5	1,6	17,9	21,2(ii)	18,0	17,0
S. Makedonija	-4,5	-1,9	4,0	4,0	1,2	2,4	2,5	2,2	16,4	16,0	16,1	15,6
Srbija	-1,0	1,7	5,6	4,5	1,6	2,3	2,5	2,5	9,0	12,8	10,5	9,5
Kosovo	-2,1	5,6	4,5	5,0	0,2	1,3	1,5	1,7	26,0	27,0(ii)	25,5	25,0

Vir: Statistični uradi držav, NLB ALM.

Opomba: Registrirana brezposelnost uporabljena za BiH. NLB napovedi so označene v zelenem; (i)podatki za Q2 2021; (ii)podatki za Q4 2020; po - povprečje obdobja.

Poslovno poročilo

8 Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2021

Ključni poudarki

Rezultati poslovanja		Dobiček po davkih je znašal 139,8 mio EUR z vidnim prispevkom skupine Komercijalne Banke.
Dobro poslovanje, ki ga		Močna rast kreditov prebivalstvu (6 % glede na konec leta 2020) z rekordno novo prodajo stanovanjskih kreditov in solidna rast kreditov podjetjem in državi (2 % glede na konec leta 2020).
zaznamujejo stabilna rast kreditov, povečani prihodki	•	Močna rast čistih opravnin (40 % glede na enako obdobje lani oziroma 15 % glede na enako obdobje lani brez prispevka skupine Komercijalne Banke).
od opravnin, enkratni učinki		136,7 mio EUR čistih prilivov v NLB Sklade (podvojena prodaja glede na enako obdobje lani).
in negativen strošek tveganja	•	Enkratni prihodki od vrednotenja v višini 14,7 mio EUR zaradi poplačila izpostavljenosti, razvrščene med nedonosne, in 9,0 mio EUR drugih prihodkov iz poslovanja iz naslova poravnave pravnega spora.
	•	Pozitiven učinek sproščanja oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja (30,7 mio EUR v prvem polletju), predvsem zaradi uspešnih odplačil izpostavljenosti, sprememb bonitetnih ocen in spremenjenih parametrov, povezanih z ugodnejšimi makroekonomski napovedmi.
Pregled poslovanja	•	Trden in trajnostni poslovni model z močnejšim poudarkom na digitalizaciji in ESG.
	•	Želimo postati regionalni prvak, pri čemer stranke ostajajo na prvem mestu.
Vodilni akter v regiji JVE	•	Proces integracije skupine Komercijalne Banke, ki bo omogočila izkoristek sinergij, poteka v skladu z načrtom.
Kakovost kreditnega portfelja	•	Velik delež kreditov prebivalstvu v strukturi kreditnega portfelja – pozitiven vpliv na razpršenost in kakovost kreditnega portfelja.
	•	Proaktivni pristopi na področju upravljanja slabih naložb in ugodnejše makroekonomske napovedi v primerjavi z
Dobra kakovost in	•	letom 2020 so prispevali k temu, da je bil strošek tveganja negativen (-68 b.t.).
razpršenost portfelja, preudarni posojilni standardi in odločni pristopi k izterjavi		Stabilen 2,0-odstotni delež nedonosnih izpostavljenosti NPE (def. EBA) z dokaj visoko stopnjo pokritosti 59,9 %.
		Previdnostni ukrepi z namenom zmanjšanja morebitnih prihodnjih izgub.
Kapital in likvidnost Okrepljen kapitalski in likvidnostni položaj zagotavljata kapitalski donos		Kapitalski položaj nad regulatornimi zahtevami (količnik skupnega kapitala – TCR 17,0 %, za 0,4 o.t. višji glede na konec leta 2020), od 30. junija dalje vključujoč negativno dobro ime, pripoznano ob nakupu Komercijalne Banke, Beograd. Izvajajo se ukrepi za nadaljnjo optimizacijo RWA.
		Junija je Banka izplačala prvo tranšo dividend, predvideno za leto 2021, v višini 12 mio EUR. Druga tranša izplačila dividend je predvidena oktobra letos, če ne bo izplačilo takrat v nasprotju z regulatornimi zahtevami, z ambicijo v letu 2021 izplačati dividende v skupni višini 92,2 mio EUR.
ter nadaljnje možnosti za rast	•	Likvidnostni položaj Skupine ostaja zelo močan in je bil še dodatno okrepljen z udeležbo v operaciji ECB TLTRO-III v višini 750 mio EUR. Močna depozitna osnova izkazuje zaupanje strank v Skupino.
Odziv na pandemijo	•	Večja dostopnost in uporaba digitalnih kanalov – širši nabor digitalnih rešitev 24/7 za stranke.
covida-19 Proaktiven odziv na stranke	•	Podpora strankam v času krize z odobritvijo moratorijev in novih financiranj, ki so v večini odobrena v okviru javnih jamstvenih shem. Večina odobrenih moratorijev se je že iztekla. Le 2 % zapadlih izpostavljenosti je v
	•	zamudi več kot 90 dni. Zaradi večje fleksibilnosti in dobrobiti svojih zaposlenih Banka nadaljuje s pobudo za delo od doma.
Strategija in napoved	•	Poseben poudarek na stabilnih prihodkih in nadaljnji optimizaciji stroškov.
Zavezani k uresničevanju strateških ciljev		Uporabiti vodilni digitalni položaj v Sloveniji na drugih trgih, kjer Skupina deluje, in postati eno najboljših podjetij za podatkovno znanost v regiji za produktivno uporabo podatkov o strankah in ustvarjanje fleksibilnega lokalnega digitalnega ekosistema na področju produktov in storitev za stranke.
	•	Nadaljevanje s skrbjo za skupnost s ciljem izboljšati kakovost življenja v regiji. Skupina je zavezana h krepitvi upravljanja okoljskih in družbenih dejavnikov tveganja poslovanja, izpolnjevanju potreb in pričakovanj deležnikov ter ustvarjanju poslovne vrednosti s trajnostnim poslovanjem.
	•	Preučevanje nadaljnjih možnosti za poslovne priložnosti tako na domačem trgu kot na drugih trgih v regiji, kjer Skupina še ni prisotna. Prizadevanja tudi za okrepitev dejavnosti leasinga v Skupini.

9 Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2021

Ključni dogodki

Januarja 2021 je Svet delavcev NLB izvolil Tadejo Žbontar Rems za članico Nadzornega sveta Banke ter predstavnico delavcev.

Januarja 2021 je neodvisna mednarodna družba za certificiranje Top Employers Institute že šesto leto zapored nagradila Banko s priznanim certifikatom Top Employer Slovenija.

Od 1. aprila 2021 Banka zaračunava mesečno nadomestilo v višini 0,04 % za povprečna mesečna stanja sredstev strank nad 250.000 EUR – upošteval se bo seštevek stanj na NLB Osebnih računih in paketih, NLB Varčevalnih računih, NLB Postopnih varčevanjih in NLB Depozitih (pri varčevalnih računih, postopnih varčevanjih in depozitih bodo upoštevani le sklenjeni po 27. juliju 2020).²

Banka je 9. aprila pridobila 801.876 navadnih in 57.250 prednostnih delnic Komercijalne Banke, Beograd. Po tem datumu je Banka pridobila še dodatnih 47.485 navadnih delnic. Banka ima sedaj 88,28-odstotni delež v Komercijalni Banki, Beograd.

Nadzorni svet in Petr Brunclík, član Uprave za operativno poslovanje banke (COO), sta dosegla dogovor glede prekinitve mandata, ki velja s 30. junijem 2021. Odločitvi so botrovali osebni razlogi. Zadolžitve odhajajočega člana Uprave so z 22. aprilom prevzeli ostali člani Uprave Banke.

maja je NLB objavila informacijo o pogovorih z MIGA glede pridobitve jamstev za optimizacijo kapitala na konsolidirani osnovi v zvezi s Komercijalno Banko, Beograd. Transakcija, ki bo predvidoma izvedena kasneje letos, bi lahko znižala obseg tvegane aktive NLB na konsolidirani ravni do 252,13 mio EUR.

Delničarji Banke so se 14. junija 2021 zbrali na 36. Skupščini delničarjev NLB, na kateri je bilo prisotnih 77,19 % delnic z glasovalno pravico. Med drugim so potrdili izplačilo dividend v dveh obrokih v skupni višini 24,8 mio EUR (22. junija in 18. oktobra) ter imenovali Islama Osamo Zekrya kot novega člana Nadzornega sveta.

junija je NLB objavila informacijo o pogovorih z MIGA glede pridobitve dodatnih jamstev za optimizacijo kapitala na konsolidirani osnovi v zvezi s petimi bančnimi članicami NLB Skupine (NLB Banka, Banja Luka, NLB Banka, Sarajevo, NLB Banka, Podgorica, NLB Banka, Priština in NLB Banka, Skopje). Transakcije, ki bodo predvidoma izvedene pozneje letos, bi lahko znižale tveganju prilagojeno aktivo NLB na konsolidirani ravni do 108 mio EUR.
junija je član uprave NLB, Petr Brunclík, COO, prodal 278 lotov navadnih delnic NLB, ISIN: SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi NLBR, v skupni vrednosti 17.847,60 EUR.

² Več informacij je na voljo v poglavju Dogodki po 30. juniju 2021.

Lastniška struktura NLB

Osnovni kapital NLB je razdeljen na 20.000.000 delnic. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze (ISIN SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR), globalna potrdila o lastništvu (GDR), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa so uvrščena v trgovanje na glavnem trgu Londonske borze (ISIN: US66980N2036 in US66980N1046, trgovalni simbol GDR na Londonski borzi: NLB in 55VX). Pet globalnih potrdil o lastništvu (GDR) predstavlja eno delnico NLB.

Tabela 3: Glavni delničarji NLB na dan 30. junija 2021 3

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon za račun imetnikov GDR(i)	11.421.915	57,11
• od tega Brandes Investment Partners, L.P. (ii)	n.p.	>5 in <10
• od tega Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) (ii)	n.p.	>5 in <10
• od tega Schroders plc (ii)	n.p.	>5 in <10
Republika Slovenija (RS)	5.000.001	25,00
Drugi delničarji	3.578.084	17,32
Skupaj	20.000.000	100,00

(i) Bank of New York Mellon ima delnice v vlogi depozitarja (depozitar GDR) za imetnike GDR in ni upravičeni lastnik teh delnic. Imetniki GDR imajo pravico zamenjati GDR za delnice. Imetniki GDR lahko pravice iz naslova deponiranih delnic uveljavljajo samo prek depozitarja GDR in se nimajo pravice neposredno udeležiti skupščine delničarjev ali izvrševati glasovalne pravice iz naslova deponiranih delnic.

(ii) Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi s strani posameznih imetnikov GDR na podlagi določil slovenskega prava.

³ Informacije so pridobljene iz delniške knjige NLB, dostopne prek spletne storitve KDD (Centralna Klirinško depotna družba) in na voljo članom KDD. Podatki o pomembnih deležih temeljijo na samoprijavi posameznih imetnikov v skladu z veljavnimi določbami slovenskega prava, ki zahteva, da imetniki delnic družbe, ki kotirajo na borzi, obvestijo družbo, kadar njihovi neposredni in/ali posredni deleži prestopijo določene pragove, in sicer 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 %. V tabeli so navedeni vsi samoprijavljeni imetniki pomembnih deležev, katerih obvestila so bila prejeta. Glede na to obveznost imetnikov pomembnih deležev Banka predpostavlja, da nobena druga pravna ali fizična oseba ni imetnik neposredno in/ali posredno deset ali več odstotkov delnic Banke.

Izkaz poslovnega izida⁴

Tabela 4: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine

			NLB Skupina
v mio EUR	Letna sprememba od tega 1-6 2021 1-6 2020 prispevek KB				Q2 2021 Q1 2021			Q2 2020	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	198,6	150,1	48,6	48,9	32 %	101,1	97,5	72,7	3,6	4 %
Čiste opravnine	114,1	81,5	32,6	20,8	40 %	59,9	54,1	39,0	5,8	11 %
Prejete dividende	0,1	0,1	0,0	0,0	-39 %	0,0	0,0	0,1	0,0	-
Čisti prihodki iz finančnih poslov	26,0	24,3	1,8	3,5	7 %	20,8	5,3	20,5	15,5	-
Čisti drugi prihodki	-4,9	4,1	-9,0	-6,3	-	-2,0	-2,8	3,9	0,8	28 %
Čisti neobrestni prihodki	135,3	109,9	25,3	18,0	23 %	78,7	56,5	63,5	22,2	39 %
Skupaj čisti prihodki	333,9	260,0	73,9	66,9	28 %	179,9	154,0	136,2	25,8	17 %
Stroški dela	-111,7	-82,7	-28,9	-26,4	-35 %	-56,5	-55,1	-39,8	-1,4	-2 %
Drugi administrativni stroški	-62,4	-46,2	-16,3	-16,6	-35 %	-32,6	-29,8	-22,5	-2,8	-10 %
Amortizacija	-23,2	-15,9	-7,3	-6,7	-46 %	-11,6	-11,6	-7,9	0,0	0 %
Stroški skupaj	-197,3	-144,8	-52,5	-49,8	-36 %	-100,7	-96,6	-70,2	-4,2	-4 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	136,6	115,2	21,4	17,1	19 %	79,1	57,5	66,0	21,7	38 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	30,7	-32,8	63,5	4,6	-	14,8	16,0	-4,6	-1,2	-7 %
Druge oslabitve in rezervacije	-11,8	-0,4	-11,3	-13,3	-	-11,3	-0,5	-0,3	-10,8	-
Oslabitve in rezervacije	19,0	-33,2	52,2	-8,6	-	3,5	15,5	-4,9	-12,0	-78 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	0,4	0,4	0,0	0,0	-1 %	0,3	0,1	0,2	0,2	121 %
Negativno dobro ime	0,0	0,0	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0	0,0	-
Rezultat pred davki	156,0	82,4	73,6	8,5	89 %	82,9	73,1	61,3	9,8	13 %
Davek iz dohodka	-9,6	-5,5	-4,0	0,8	-73 %	-4,8	-4,7	-3,9	-0,1	-2 %
Rezultat manjšinskih lastnikov	6,6	3,2	3,4	1,2	108 %	2,9	3,8	2,0	-0,9	-24 %
Rezultat po davkih	139,8	73,7	66,1	8,0	90 %	75,2	64,6	55,4	10,6	16 %

Dobiček

Skupina je ustvarila 139,8 mio EUR dobička po davkih, kar je 66,1 mio EUR več kot v enakem obdobju lani – skupina Komercijalne Banke 5 je k rezultatu prispevala 8,0 mio EUR.

Rezultat je temeljil na naslednjih ključnih dejavnikih:

Čisti obrestni prihodki so se povečali zaradi prispevka skupine Komercijalne Banke (48,9 mio EUR). Brez tega prispevka so bili čisti obrestni prihodki stabilni; nanje je vplivala presežna likvidnost, ki se je posledično odrazila v višjem obsegu denarja v blagajni in na računih pri centralnih bankah, z nizkimi ali negativnimi obrestnimi merami. Obrestni prihodki so brez prispevka skupine Komercijalne Banke glede na enako obdobje lani ostali na enaki ravni, na osnovi višjih obsegov in povečanih tržnih deležev pri kreditih, kar je nadomestilo znižanje obrestnih mer.
Čiste opravnine so se povečale v vseh bankah, v Banki predvsem zaradi spreminjanja cen paketov, nadomestila za visoka stanja, višjih čistih provizij za upravljanje premoženja in kartično poslovanje ter provizij za organizacijo sindiciranih posojil.
Enkratni prihodki od vrednotenja v višini 14,7 mio EUR zaradi poplačila izpostavljenosti, razvrščene kot nedonosne, in 9,0 mio EUR drugih prihodkov iz poslovanja iz naslova poravnave pravnega spora, kar je primerljivo s prvim polletjem 2020, ko je bila izvedena prodaja NLB Vite in dolžniških vrednostnih papirjev.
Stroški so bili na letni ravni nižji v Banki (2,3 mio EUR) in v nestrateških članicah (0,7 mio EUR), medtem ko so ostale banke članice zabeležile rast.
Sproščanje oslabitev in rezervacij v višini 19,0 mio EUR, od česar 30,7 mio EUR za kreditna tveganja, predvsem zaradi poplačil več izpostavljenosti, sprememb bonitetnih ocen in spremenjenih parametrov za skupinske oslabitve in rezervacije, povezanih z ugodnejšimi makroekonomski napovedmi. Druge

⁴Podatki na letni revni niso primerljivi zaradi prevzema Komercijalne Banke, Beograd konec leta 2020.

⁵ Skupina Komercijalne Banke: (i) tri banke v Srbiji, BiH in Črni gori: Komercijalna banka a.d. Beograd (Komercijalna Banka, Beograd), Komercijalna banka a.d., Banja Luka (Komercijalna Banka, Banja Luka), Komercijalna banka a.d. Podgorica (Komercijalna Banka, Podgorica); in (ii) ena družba za upravljanje investicijskih skladov v Srbiji: Kombank INvest a.d. Beograd (Kombank INvest, Beograd).

oslabitve in rezervacije vključujejo 7,7 mio EUR rezervacij za prestrukturiranje in 5,0 mio EUR rezervacij za pravna tveganja v Komercijalni Banki, Beograd.

Slika 1: Čisti dobiček NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)(ii)

(i) Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov.

(ii) Individualni rezultati družb v skupini Komercijalne Banke se lahko znatno razlikujejo od njihovega prispevka k rezultatu NLB Skupine, saj so bila vsa prevzeta sredstva in prevzete obveznosti začetno pripoznani po pošteni vrednosti, skladno z zahtevami MSRP 3. To vpliva predvsem na naslednje postavke izkaza poslovnega izida:

(a) Oslabitve finančnih instrumentov: nekatere metodološke razlike med NLB Skupino in skupino Komercijalne Banke v povezavi z MSRP 9 so bile upoštevane že pri izračunu poštenih vrednosti ob začetnem pripoznanju (kot npr. odbitki za zavarovanja nedonosnih izpostavljenosti), medtem ko postopek harmonizacije znotraj skupine Komercijalne Banke poteka med letom 2021.

(b) Čisti obrestni prihodki: večina vrednostnih papirjev merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa je bila z vidika NLB Skupine prevzeta s premijo, zato je njihov donos do zapadlosti nižji kot v posamičnih računovodskih izkazih bank skupine Komercijalne Banke. Dodatno se prek čistih obrestnih prihodkov amortizira tudi razlika med poštenimi vrednostmi kreditov in depozitov in knjigovodsko vrednostjo bank skupine Komercijalne Banke na datum pridobitve.

(c) Realizirani dobički/izgube ob odpravi pripoznanja finančnih instrumentov: z vidika NLB Skupine so bili vrednostni papirji pridobljeni po pošteni vrednosti na datum pridobitve, medtem ko so bili z vidika skupine Komercijalne Banke pridobljeni po drugačnih, večinoma nižjih vrednostih. Posledično so tudi realizirani dobički oz. izgube ob odpravi pripoznanja teh vrednostnih papirjev z vidika NLB Skupine drugačni kot v posamičnih računovodskih izkazih bank skupine Komercijalne Banke.

(d) Amortizacija: na dan pridobitve je NLB Skupina v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznala dodatno identificirana neopredmetena sredstva (blagovna znamka in stabilni depoziti), ki se amortizirajo v obdobju 5 let. Del razlike v stroških amortizacije izhaja tudi iz naslova amortizacije nepremičnin, saj je bila poštena vrednost v nekaterih primerih drugačna kot neto knjigovodska vrednost v posamičnih računovodskih izkazih bank skupine Komercijalne Banke.

(e) Davek iz dohodka: odloženi davki so bili pripoznani na vse konsolidacijske prilagoditve.

Čisti obrestni prihodki

Slika 2: Čisti obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti obrestni prihodki so znašali 198,6 mio EUR, od česar je 48,9 mio EUR prispevala prevzeta skupina Komercijalne Banke. Brez prispevka skupine Komercijalne Banke se je ohranila enaka raven obrestnih prihodkov na letni osnovi, in sicer zaradi višjega obsega vrednostnih papirjev in kreditov, kljub nižjim donosom in višjim obsegom denarja v blagajni in na računih pri centralnih bankah (ki prinašajo negativne obresti v skladu z ekspanzivno monetarno politiko). Nekoliko višji obrestni odhodki so povezani s podrejenimi instrumenti Tier 2, ki jih je Banka izdala za optimizacijo strukture kapitala (februarja 2020, zato je bil vpliv na prvo polletje 2020 le delen). Odhodki za obresti v drugih bankah članicah so se zniževali zaradi nižjih obrestnih mer na depozite strank. Pritisk na neto obrestno maržo v Banki in bankah članicah v JVE se nadaljuje.

Poleg tega so se v primerjavi s predhodnim četrtletjem obrestni prihodki povečali zaradi povečanja obsega posojil strankam.

Slika 3: Marže NLB Skupine – četrtletni podatki (v %)

Neto obrestna marža Skupine je v drugem četrtletju znašala 2,08 % in se je v primerjavi z enakim četrtletjem lani znižala za 0,01 o.t., medtem ko se je operativna poslovna marža povišala za 0,10 o.t. v primerjavi z enakim četrtletjem preteklega leta in je znašala 3,32 %, kar je posledica višje rasti čistega dobička iz poslovanja (podkrepljenega z rastjo čistih opravnin) v primerjavi z rastjo čistih obrestnih prihodkov.

Čisti neobrestni prihodki

Slika 4: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti neobrestni prihodki so znašali 135,3 mio EUR, od česar je 18,0 mio EUR prispevala skupina Komercijalne Banke. Večji del čistih neobrestnih prihodkov je izhajal iz naslova čistih opravnin, ki so glede na enako obdobje preteklega leta narasle, predvsem na nivoju Banke, zaradi spreminjanja cen paketov, nadomestila za visoka stanja v višini 3,5 mio EUR (od aprila dalje tudi za prebivalstvo⁶ ), višjih čistih provizij od upravljanja premoženja (136,7 mio EUR čistih prilivov v NLB Sklade, podvojena prodaja glede na enako obdobje lani) in kartičnega poslovanja (sproščanje ukrepov, povezanih s covidom-19) in provizij za organizacijo sindiciranih posojil. Banka namerava z nadomestilom za visoka stanja omejiti priliv depozitov, dodatno likvidnost preusmeriti v druge finančne produkte (vzajemni skladi, naložbe) in s tem nadomestiti negativne obrestne mere, zaračunane za stanja pri centralni banki.

V prvem polletju so na čiste neobrestne prihodke močno vplivali enkratni prihodki od vrednotenja v višini 14,7 mio EUR zaradi poplačila izpostavljenosti, razvrščene kot nedonosne, in 9,0 mio EUR drugih prihodkov od poslovanja iz naslova poravnave sodnega spora. Enkratni dogodki so bili na primerljivi ravni s prvim polletjem 2020 (prodaja NLB Vite in dolžniških vrednostnih papirjev).

Povečanje glede na predhodno četrtletje je v glavnem povezano z enkratnimi prihodki in višjimi čistimi opravninami, povezanimi s sproščanjem omejitev, povezanih s covidom-19, ki so jih delno nevtralizirali regulatorni stroški v Banki (2,0 mio EUR za SRF in 7,5 mio EUR za DGS), pripoznani v juniju. Regulatorni stroški v Banki so bili za 2,3 mio EUR višji glede na enako obdobje lani.

⁶ Dodatne informacije so na voljo v poglavju Ključni dogodki.

Stroški

Slika 5: Stroški NLB Skupine (v mio EUR)

Stroški so znašali 197,3 mio EUR, k čemur je 49,8 mio EUR prispevala skupina Komercijalne Banke. Brez prispevka skupine Komercijalne Banke so bili stroški glede na enako obdobje lani višji za 2,7 mio EUR zaradi povišanja v vseh bankah članicah v JVE.

Stroški v Banki so bili za 2,3 mio EUR nižji glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi pozitivnih učinkov projektov optimizacije stroškov, in za 0,7 mio EUR nižji v nestrateških članicah.

Stroški integracije, povezani s prevzemom Komercijalne Banke, Beograd, so v prvem polletju znašali 1,5 mio EUR. Število zaposlenih v skupini Komercijalna Banka se je od prevzema zmanjšalo za 259.

Skupina je sprejela več strateških pobud (strategija tržnih poti, digitalizacija, brezpapirno in vitko poslovanje, optimizacija poslovne mreže itd.) za ohranitev vzdržne ravni stroškov.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je znašal 59,1 %, kar pomeni zvišanje za 3,4 o.t. v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Oslabitve in rezervacije

Čiste oslabitve in rezervacije so bile sproščene v višini 30,7 mio EUR zaradi poplačil več izpostavljenosti, sprememb bonitetnih ocen in spremenjenih parametrov za skupinske oslabitve in rezervacije, povezanih z ugodnejšimi makroekonomski napovedmi.

Med prvim valom epidemije leta 2020 je Skupina ocenila rezervacije MSRP 9 zaradi izbruha covida-19, in sicer ustreznost izbranih makroekonomskih scenarijev, ki so povzročili povečanje skupinskih oslabitev in rezervacij. Vendar se je leta 2021 gospodarstvo izkazalo za bolj odporno, saj so bili dejanski vplivi krize manjši od prvotno predvidenih. Poleg tega je uspešno reševanje nedonosnih kreditov pri skoraj vseh bančnih članicah Skupine dodatno prispevalo k zmanjšanju stroška tveganja na letni osnovi, ki je bil negativen, -68 b.t. v prvem polletju (85 b.t. v enakem obdobju leta 2020).

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 11,8 mio EUR, od tega 7,7 mio EUR rezervacij za prestrukturiranje in 5,0 mio EUR rezervacij za pravna tveganja v Komercijalni Banki, Beograd.

Izkaz finančnega položaja⁷

Tabela 5: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine

		NLB Skupina
v mio EUR	30. jun. 2021 31. dec. 2020		30. jun. 2020	Sprememba glede na konec leta		Letna sprememba		Sprememba v zadnjem kvartalu
AKTIVA									#REF!
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	4.739,4	3.961,8	3.084,6	777,5	20 %	1.654,8	54 %	821,2	21 %
Krediti bankam	243,4	197,0	94,9	46,4	24 %	148,5	156 %	38,4	19 %
Neto krediti strankam	10.071,4	9.644,9	7.686,7	426,5	4 %	2.384,7	31 %	246,9	3 %
Bruto krediti strankam	10.421,8	10.033,3	8.048,9	388,5	4 %	2.372,9	29 %	213,7	2 %
- gospodarstvo	4.772,7	4.631,7	3.751,7	141,0	3 %	1.021,0	27 %	51,9	1 %
- prebivalstvo	5.304,8	5.027,6	4.002,6	277,2	6 %	1.302,2	33 %	178,1	3 %
- država	344,4	374,0	294,7	-29,7	-8 %	49,7	17 %	-16,4	-5 %
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam	-350,4	-388,4	-362,2	38,0	10 %	11,8	3 %	33,2	9 %
Finančna sredstva	5.490,9	5.119,5	3.504,8	371,4	7 %	1.986,1	57 %	114,5	2 %
- trgovalna knjiga	13,5	84,9	22,6	-71,3	-84 %	-9,1	-40 %	-61,6	-82 %
- bančna knjiga	5.477,4	5.034,7	3.482,2	442,7	9 %	1.995,2	57 %	176,0	3 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	8,4	8,0	7,9	0,4	5 %	0,5	6 %	0,3	4 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	297,1	304,0	243,6	-6,8	-2 %	53,5	22 %	-4,6	-2 %
Neopredmetena sredstva	55,7	61,7	37,6	-6,0	-10 %	18,1	48 %	-2,6	-4 %
Druga sredstva	281,1	268,9	231,7	12,1	5 %	49,3	21 %	14,2	5 %
SKUPAJ SREDSTVA	21.187,3	19.565,9	14.891,9	1.621,4	8 %	6.295,4	42 %	1.228,3	6 %
PASIVA
Depoziti strank	17.143,0	16.397,2	12.190,8	745,8	5 %	4.952,1	41 %	410,9	2 %
- gospodarstvo	4.130,2	3.949,1	2.781,2	181,0	5 %	1.348,9	49 %	119,2	3 %
- prebivalstvo	12.477,8	12.023,5	9.146,9	454,3	4 %	3.330,8	36 %	223,3	2 %
- država	535,0	424,5	262,7	110,5	26 %	272,4	104 %	68,3	15 %
Depoziti bank in centralnih bank	78,0	72,6	54,3	5,4	7 %	23,7	44 %	6,1	8 %
Krediti	976,6	249,8	220,9	726,8	-	755,7	-	725,5	-
Druge obveznosti	466,8	434,9	360,1	31,9	7 %	106,7	30 %	38,4	9 %
Podrejene obveznosti	287,6	288,3	287,4	-0,8	0 %	0,2	0 %	0,7	0 %
Kapital	2.091,4	1.952,8	1.730,6	138,6	7 %	360,8	21 %	77,4	4 %
Kapital manjšinskih lastnikov	143,8	170,3	47,7	-26,4	-16 %	96,1	-	-30,6	-18 %
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	21.187,3	19.565,9	14.891,9	1.621,4	8 %	6.295,4	42 %	1.228,3	6 %

Obseg sredstev Skupine se je povečal in je znašal 21.187,3 mio EUR, kar pomeni rast za 1.621,4 mio EUR glede na konec leta 2020 zaradi nenehnega priliva depozitov (745,8 mio EUR), predvsem prebivalstva (454,3 mio EUR), in sodelovanja pri procesu zagotavljanja likvidnosti ECB v višini 750 mio EUR (TLTRO III). Presežna likvidnost je bila investirana v vrednostne papirje (371,4 mio EUR) in bruto kredite strankam (141,0 mio EUR gospodarstvu in 277,2 mio EUR prebivalstvu). Delež depozitov strank je znašal 81 % celotnega financiranja, 2,9 o.t. manj kot konec leta 2020.

Količnik LTD (neto) na ravni Skupine je znašal 58,7 %, znižanje za 0,1 o.t. glede na konec leta 2020, toda 4,3 o.t. manj glede na enako obdobje lani, kot rezultat rasti depozitov zaradi presežne likvidnosti na trgu in dodatno zaradi prevzema skupine Komercijalne Banke z močno depozitno osnovo.

⁷ Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema Komercijalne Banke, Beograd konec leta 2020.

Slika 6: Bruto krediti strankam NLB Skupine in obrestne mere na bruto kredite – dinamika gibanja glede na konec leta (v mio EUR in %)

(i) Na posamični osnovi.

V prvem polletju se je kreditna aktivnost povečala in v vseh bankah zabeležila znatno rast. Bruto krediti prebivalstvu so v Strateških tujih trgih (brez bank skupine Komercijalne Banke) zabeležili največje, 8-odstotno povečanje glede na konec leta 2020, medtem ko so največjo rast bruto kreditov podjetjem in državi zabeležili v Banki in v bankah skupine Komercijalne Banke, in sicer 3 % glede na konec leta 2020.

Bruto krediti prebivalstvu v Banki so se povečali za 102,4 mio EUR glede na konec leta 2020, predvsem zaradi rastočega obsega stanovanjskih kreditov (132,2 mio EUR glede na konec leta 2020, z rekordno novo prodajo v višini 156,0 mio EUR v drugem četrtletju), povezanih s privlačnejšo ponudbo za stranke in intenzivnimi trženjskimi akcijami. Obseg potrošniških kreditov je bil nekoliko nižji v primerjavi s koncem leta 2020 (8,7 mio EUR), vendar je nova prodaja v drugem četrtletju 2021 znašala 56,7 mio EUR in je bila višja v primerjavi z drugim četrtletjem 2020 (34,7 mio EUR). Bruto krediti podjetjem in državi so se povečali za 60,8 mio EUR v primerjavi s koncem leta 2020, predvsem pri ključnih podjetjih ter na področju čezmejnega poslovanja.

Obseg bruto kreditov strankam v Strateških tujih trgih se je povečal, z izjemno novo prodajo kreditov fizičnim osebam, pri čemer so vse banke članice Skupine dosegle dvomestno rast (glede na enako obdobje lani) stanja nezapadlih stanovanjskih kreditov.

Kljub padajočemu trendu obrestnih mer za kredite se je obrestna mera za kredite podjetjem in državi v Banki povečala, in sicer zaradi sindiciranega kredita s privlačno obrestno mero in večjega obsega kreditov čezmejnih podjetij z višjimi obrestnimi merami.

Slika 7: Depoziti strank NLB Skupine in obrestne mere na depozite – dinamika gibanja glede na konec leta (v mio EUR in %)

(i) Na posamični osnovi.

Priliv depozitov je bil zabeležen v celotni Skupini, pri čemer je bilo najvišje, 9-odstotno povečanje depozitov glede na konec leta 2020 doseženo pri depozitih podjetij in države v Banki. Depoziti prebivalstva so se najbolj povečali v bankah skupine Komercijalne Banke, in sicer za 5 % glede na konec leta 2020. Strateški tuji trgi so zabeležili 3 odstotno rast depozitov tako pri prebivalstvu, kakor tudi pri podjetjih in državi.

Obrestna mera za depozite se sicer znižuje, vendar se nadomestilo za visoka stanja zaračunava podjetjem, od aprila dalje pa tudi prebivalstvu.

Slika 8: Bilančna vsota NLB Skupine po državah (v %)(i)

Slika 9: Zunajbilančne postavke NLB Skupine (v mio EUR)

Zunajbilančne postavke Skupine so znašale 4.660,8 mio EUR in so jih sestavljale garancije (25 %), akreditivi (1 %), prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in druge tvegane obveznosti (41 %) ter izvedeni finančni instrumenti (34 %).

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in druge tvegane obveznosti so bile razdeljene med kredite (99 % podjetja), limite na osebnih računih (62 % prebivalstvo in 38 % podjetja) in kartice (89 % prebivalstvo). Večino izvedenih finančnih instrumentov Skupine je sklenila Banka, bodisi za varovanje bančne knjige bodisi za trgovanje za stranke.

Kapital in likvidnost

Kapital

Slika 10: Kapital NLB Skupine (v mio EUR)

Slika 11: Kapitalski količniki in regulativni pragi NLB Skupine

Celotna kapitalska zahteva (OCR) je za Banko znašala 14,25 % na konsolidirani ravni, kar vključuje:

10,75 % TSCR (8 % zahteva iz 1. stebra in 2,75 % zahteva iz 2. stebra) in
3,5 % CBR (2,5 % varovalni kapitalski blažilnik, 1 % kapitalski blažilnik DSPI in 0 % proticiklični blažilnik).

Kapitalske smernice v okviru 2. stebra znašajo 1,00 % in morajo biti v celoti sestavljene iz kapitala CET1.

			2021 od 12. mar. 2020 dalje	od 1. jan. 2020 do 11. mar. 2020	2019
	CET1	4,5 %	4,5 %	4,5 %	4,5 %
Zahteva 1. stebra (P1R)	AT1	1,5 %	1,5 %	1,5 %	1,5 %
	T2	2,0 %	2,0 %	2,0 %	2,0 %
	CET1	1,55 %	1,55 %	0,0 %	0,0 %
Zahteva 2. stebra (SREP zahteva - P2R)	Temeljni kapital	2,06 %	2,06 %	0,0 %	0,0 %
	Skupni Kapital	2,75 %	2,75 %	2,75 %	3,25 %
	CET1	6,05 %	6,05 %	7,25 %	7,75 %
Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR)	Temeljni kapital	8,06 %	8,06 %	8,75 %	9,25 %
	Skupni Kapital	10,75 %	10,75 %	10,75 %	11,25 %
Zahteva po skupnem blažilniku (CBR)
Varovalni kapitalski blažilnik	CET1	2,5 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %
DSPI blažilnik	CET1	1,0 %	1,0 %	1,0 %	1,0 %
Proticiklični blažilnik	CET1	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %
	CET1	9,55 %	9,55 %	10,75 %	11,25 %
Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag	Temeljni kapital	11,56 %	11,56 %	12,25 %	12,75 %
	Skupni Kapital	14,25 %	14,25 %	14,25 %	14,75 %
Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (P2G) CET1		1,0 %	1,0 %	1,0 %	1,0 %
OCR + P2G	CET1	10,55 %	10,55 %	11,75 %	12,25 %

Tabela 6: Kapitalske zahteve in blažilniki NLB Skupine

Kapital Banke in Skupine izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulatorne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami ter kapitalskimi smernicami v okviru 2. stebra.

Konec junija 2021 je količnik skupnega kapitala za Skupino znašal 17,0 % (0,4 o.t. višji kakor konec leta 2020), in za NLB 25,3 % (1,8 o.t. nižji kakor konec leta 2020). Konec junija 2021 je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1 količnik) znašal 14,7 % (0,6 o.t. višji kakor konec leta 2020). Višja skupna kapitalska ustreznost izhaja iz višjega kapitala (106,9 mio EUR na nivoju Skupine), ki je nadomestil povečanje tveganju prilagojene aktive (RWA). Glavni učinek v kapitalu je imela vključitev negativnega dobrega imena v zadržane dobičke v znesku 137,9 mio EUR. Po drugi strani so se manjšinski deleži znižali za 43,6 mio EUR, od tega 43,0 mio EUR kot posledica prevzemne ponudbe za Komercijalno Banko, Beograd, po pridobljenem soglasju ECB. Če NLB 30. septembra 2021 ne bo imela v lasti 100 % delnic Komercijalne Banke, Beograd, bo preostanek manjšinskega deleža ponovno vključila v kapital.

Predvideno kumulativno izplačilo dividend v letu 2021 znaša 92,2 mio EUR⁸ ; omenjeni znesek ni vključen v izračun kapitala, zato v primeru izplačila dividend ne bo nobenega učinka na kapital.

⁸ Več informacij je na voljo v poglavjih Napoved za leto 2021 in Korporativno upravljanje.

		Stanje na dan	Sprememba
v mio EUR		30. jun. 2021 31. dec. 2020 30. jun. 2020		glede na konec leta	Letna sprememba
Tveganju prilagojena aktiva (RWA)	12.755,6	12.421,0	9.301,7	334,6	3.453,9
Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje	10.595,4	10.222,9	7.787,1	372,5	2.808,3
Enote centralne ravni držav ali centralnih bank	1.829,6	1.892,2	1.178,2	-62,5	651,5
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	126,9	135,5	61,6	-8,5	65,3
Subjekti javnega sektorja	245,4	248,8	105,4	-3,5	140,0
Institucije	365,9	311,7	176,4	54,3	189,5
Podjetja	2.367,3	2.224,2	2.107,2	143,0	260,0
Izpostavljenosti na drobno	4.098,3	3.891,8	2.990,5	206,6	1.107,9
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	373,1	355,7	358,4	17,5	14,7
Nedonosne izpostavljenosti	200,6	231,5	155,2	-30,9	45,4
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	395,7	344,2	227,3	51,4	168,4
Krite obveznice	40,8	40,9	39,4	-0,1	1,3
Kolektivni naložbeni podjemi	17,5	18,7	12,3	-1,1	5,2
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov	78,8	47,1	24,3	31,7	54,5
Druge izpostavljenosti	455,6	480,9	351,0	-25,3	104,6
Tveganju prilagojena aktiva za tržno tveganje + CVA	1.212,8	1.250,8	560,5	-37,9	652,3
Tveganju prilagojena aktiva za operativno tveganje	947,3	947,3	954,1	0,0	-6,8

Tabela 7: Skupna izpostavljenost tveganju NLB Skupine (v mio EUR)

Tveganju prilagojena aktiva Skupine se je v letu 2021 povečala za 334,6 mio EUR, od tega tveganju prilagojena aktiva za kreditna tveganja za 372,5 mio EUR. Večina povečanja izvira iz višjega prispevka NLB (286,4 mio EUR), kar je povezano z novimi posojili v segmentu poslovanja s prebivalstvom in podjetji, z naložbami v podrejene obveznice, ki predstavljajo instrumente Tier 2, in naložbami v državne obveznice. Kot rezultat optimizacije RWA so nekatere bančne članice del svojih likvidnih sredstev preusmerile iz naložb v državne in centralnobančne instrumente v naložbe instrumentov komercialnih bank z nizkim tveganjem (največji padec RWA je opazen pri Komercijalni Banki, Beograd).

Znižanje tveganju prilagojene aktive za tržna tveganja in prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) za 37,9 mio EUR glede na konec leta 2020 je predvsem zaradi znižanja tveganja na tržnih dolžniških instrumentih za 79,4 mio EUR (posledica zapiranja pozicij tržnih dolžniških instrumentov v Komercijalni Banki, Beograd). Tveganju prilagojena aktiva za valutno tveganje se je glede na konec leta 2020 povečala za 41,1 mio EUR predvsem zaradi bolj odprtih pozicij v domačih valutah neevrskih odvisnih bank.

Likvidnost

Likvidnostna pozicija Skupine ostaja močna s kazalcem LTD (neto) v višini 58,7 % (konec leta 2020: 58,8 %) in vrednostmi likvidnostnih kazalcev visoko nad regulatornimi zahtevami, kar potrjuje nizko stopnjo tolerance Skupine do likvidnostnega tveganja.

Likvidna sredstva Skupine so znašala 10,9 mrd EUR (51,3 % bilančne vsote; konec leta 2020: 9,8 mrd EUR ali 49,8 % bilančne vsote), od katerih je bilo 1,8 mrd EUR (konec leta 2020: 1,0 mrd EUR) zastavljene za operativne in regulatorne namene. Povečanje zastavljenih sredstev je bilo posledica zavarovanega posojila TLTRO-III.

Slika 12: Struktura likvidnih sredstev (i) NLB Skupine odraža trdno likvidnostno pozicijo (v mio EUR)

(i) Vključuje zastavljena sredstva.

Portfelj obveznic bančne knjige, ki je predstavljal 50,0 % likvidnih sredstev Skupine (konec leta 2020: 51,4 %), je bil primerno razpršen po izdajateljih, geografskih območjih in preostali povprečni zapadlosti z namenom ustreznega upravljanja likvidnostnega in obrestnega tveganja.

Zaradi zavarovanega posojila TLTRO-III in vztrajne rasti vlog nebančnega sektorja so v prvem polletju rasla denarna sredstva in vloge pri centralnih bankah / poslovnih bankah skupaj z bančnimi plasmaji, rast je bila delno izravnana s povečanjem posojil nebančnemu sektorju in portfelja obveznic bančne knjige. Investicijska dejavnost se nadaljuje z uravnoteženim pristopom, ki sledi jasnemu poudarku na privlačnih tržnih priložnostih in hkrati učinkovitem upravljanju kreditnega tveganja in potrošnji kapitala.

Kot posledica okolja nizkih obrestnih mer je bila glavna sprememba nadaljnja postopna transformacija depozitov strank, ki predstavljajo ključni vir financiranja Skupine, iz vezanih v vpogledne. Vpogledni depoziti strank so predstavljali 68,6 % bilančne vsote (konec leta 2020: 69,7 %).

Posli s povezanimi osebami

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi osebami. Obseg bančnih poslov s povezanimi osebami v največji meri predstavljajo dani krediti in depoziti ter prejeti depoziti. Obseg teh poslov je podrobno razkrit v 7. poglavju računovodskega dela Medletnega poročila.

Segmentna analiza

				Strateški segmenti			Nestrateški segmenti
		Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Finančni trgi v Sloveniji	Ostalo	Nestrateške članice
		vključuje poslovanje s vključuje poslovanje s posamezniki in mikro podjetji, ključnimi, srednjimi in malimi upravljanje premoženja (NLB podjetji, področje Skladi), del družbe NLB čezmejnega financiranja Lease&Go, ki vključuje podjetij, investicijsko poslovanje s prebivalstvom, in bančništvo in skrbniške prispevek k poslovanju storitve, prestrukturiranje in pridružene družbe Bankart. upravljanje problematičnih naložb ter del družbe NLB Lease&Go, ki vključuje poslovanje s podjetji.		vključuje poslovanje strateških bančnih članic Skupine na strateških trgih (Severna Makedonija, BiH, Kosovo, Črna gora in Srbija). S pridobitvijo Komercijalne Banke, Beograd je NLB Skupina konec leta 2020 pridobila tri banke: Komercijalno Banko, Beograd, Komercijalno Banko, Podgorica in Komercijalno Banko, Banja Luka ter investicijsko družbo Kombank INvest, Beograd.	pokriva aktivnosti zakladništva in trgovanja s finančnimi instrumenti, prikazujejo pa tudi rezultat upravljanja z bilanco banke (ALM).	vključuje kategorije Banke, katerih poslovnih rezultatov ni mogoče razporediti v posamezne segmente, ter družbo NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine.	vključuje poslovanje nestrateških članic Skupine, in sicer članice REAM in leasing družbe (razen NLB Lease&Go), NLB Srbijo in NLB Crno Goro.
(v mio EUR)	NLB Skupina
Dobiček pred davki	156,0	20,6	56,2	72,9	7,3	-0,6	-0,4
Prispevek k dobičku pred davki Skupine	100 %	13 %	36 %	47 %	5 %	0 %	0 %
Bilančna vsota	21.187	2.619	2.140	9.715	6.251	346	117
% bilančne vsote	100 %	12 %	10 %	46 %	30 %	2 %	1 %
CIR	59,1 %	70,7 %	34,8 %	60,3 %	35,5 %	170,2 %	164,1 %
Strošek tveganja (b.t.)	-68	21	-153	140	/	/	-868

Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki. NLB Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov NLB Skupine.

Slika 13: Rezultati segmentov NLB Skupine (v mio EUR)

Ključni segmenti so dosegli dobiček pred davki v višini 156,4 mio EUR. Strateški tuji trgi so prispevali največji delež k pozitivnemu rezultatu Skupine pred davki v višini 72,9 mio EUR, sledijo segmenti Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji s 56,2 mio EUR, Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji z 20,6 mio EUR in Finančni trgi v Sloveniji s 7,3 mio EUR. Segment Nestrateške članice je zabeležil izgubo pred davki v višini 0,4 mio EUR.

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Finančni poudarki

Rekordno visoka nova prodaja stanovanjskih posojil.
Nadomestilo za visoka stanja od aprila dalje.
Dvakrat večji čisti prilivi v NLB Sklade glede na enako obdobje lani.

Poslovni poudarki

Visoka rast uporabnikov mobilne banke Klikin in mobilne denarnice NLB Pay.
Debetna kartica Mastercard bo nadomestila kartico Maestro.
Uvedba SMS Obrokov za kartice z odloženim plačilom.
Na prodajnih mestih je bila uvedena nova plačilna metoda Flik P2M.
Kredite lahko sedaj stranke sklenejo tudi po videoklicu v Kontaktnem centru.

Pregled finančnega poslovanja

Tabela 8: Rezultati segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi		Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji
	1-6 2021		1-6 2020		Letna sprememba		Q2 2021	Q1 2021	Q2 2020	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki		38,6	41,7	-3,0		-7 %	19,7	19,0	20,4	4 %
Čisti obrestni prihodki iz sredstev(i)		40,0	38,8	1,2		3 %	20,4	19,6	19,0	4 %
Čisti obrestni prihodki iz obveznosti(i)		-1,3	2,9	-4,2		-	-0,7	-0,6	1,4	-22 %
Čisti neobrestni prihodki		39,4	45,1	-5,7		-13 %	16,7	22,7	26,5	-26 %
od tega čiste opravnine		45,8	39,7	6,1		15 %	24,0	21,8	20,4	10 %
Skupaj čisti prihodki		78,1	86,8	-8,7		-10 %	36,4	41,7	46,8	-13 %
Stroški skupaj	-55,2		-56,1	1,0		2 %	-28,5	-26,6	-27,6	-7 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami		22,9	30,6	-7,8		-25 %	7,8	15,0	19,3	-48 %
Oslabitve in rezervacije		-2,7	-5,6	3,0		53 %	-3,4	0,7	-1,1	-
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov		0,4	0,4	0,0		-1 %	0,3	0,1	0,2	121 %
Rezultat pred davki		20,6	25,4	-4,8		-19 %	4,8	15,8	18,4	-70 %
	30. jun. 2021	31. mar. 2021		31. dec. 2020	30. jun. 2020		Sprememba glede na konec leta		Letna sprememba	Sprememba v zadnjem kvartalu
Neto krediti strankam	2.534,9	2.463,1		2.415,4	2.322,0	119,5	5 %	212,9	9 %	3 %
Bruto krediti strankam	2.570,6	2.497,9		2.450,7	2.350,5	119,9	5 %	220,1	9 %	3 %
Stanovanjski krediti	1.666,8	1.581,8		1.534,7	1.450,7	132,2	9 %	216,2	15 %	5 %
Obrestna mera na stanovanjske kredite	2,40 %	2,40 %		2,51 %	2,52 %		-0,11 o.t.		-0,12 o.t.	0,00 o.t.
Potrošniški krediti	643,0	648,0		651,7	661,5	-8,7	-1 %	-18,5	-3 %	-1 %
Obrestna mera na potrošniške kredite	6,66 %	6,64 %		6,43 %	6,32 %		0,23 o.t.		0,34 o.t.	0,02 o.t.
Ostalo	260,7	268,0		264,3	238,3	-3,6	-1 %	22,4	9 %	-3 %
Depoziti strank	7.644,9	7.495,4		7.356,8	7.005,8	288,1	4 %	639,1	9 %	2 %
Obrestna mera na depozite	0,03 %	0,03 %		0,04 %	0,05 %		-0,01 o.t.		-0,02 o.t.	0,00 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	54,8	52,3		52,4	43,0	2,3	4 %	11,7	27 %	5 %

	1-6 2021	1-6 2020	Letna sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	21	48	-27
CIR	70,7 %	64,7 %	6,0 o.t.
Obrestna marža	1,55 %		1,85 % -0,30 o.t.

(i)Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.

Čisti obrestni prihodki so bili 7 % nižji glede na enako obdobje lani. Zaradi presežne likvidnosti Banke je politika zmanjševanja depozitov sprožila znižanje marže na depozitih prebivalstva po interni transferni ceni (ITC) v višini 4,1 mio EUR glede na enako obdobje lani. Obrestni prihodki iz naslova kreditov prebivalstvu so bili za 0,8 mio EUR višji glede na enako obdobje lani zaradi višjega obsega stanovanjskih kreditov in višje obrestne marže na potrošniške kredite, zaradi višjega obsega nove prodaje v primerjavi s prvim polletjem 2020 in večjega deleža kreditov s premijo za tveganje in hitrih posojil v portfelju. Nižji obsegi in obrestne marže na prekoračitve so negativno vplivali na obrestne prihodke. Zaradi številnih dejavnosti – trženjske akcije, akcije individualiziranih pred-odobrenih kreditov, izboljšave procesa – je bila nova prodaja stanovanjskih kreditov v drugem četrtletju rekordno visoka (156,0 mio EUR), v prvem polletju pa je bilo odobrenih za 262,3 mio EUR novih kreditov (prvo

polletje 2020: 116,2 mio EUR), kar je povzročilo povečanje portfelja (132,2 mio EUR glede na konec leta 2020 in 216,2 mio EUR glede na enako obdobje lani). Zmanjšanje stanja je bilo doseženo pri potrošniških kreditih (8,7 mio EUR glede na konec leta 2020 in 18,5 mio EUR glede na enako obdobje lani) in limitih na osebnih računih (zmanjšanje za 22,0 mio EUR glede na enako obdobje lani), pri karticah pa rahlo povečanje (0,8 mio EUR).

Čisti neobrestni prihodki so znašali 39,4 mio EUR, kar je 5,7 mio EUR (13 %) manj glede na enako obdobje lani, in sicer zaradi dobička od prodaje NLB Vite v drugem četrtletju 2020 (11,0 mio EUR), kar je bilo delno kompenzirano z višjimi čistimi opravninami (6,1 mio EUR oziroma 15 %), ki so bile povezane predvsem s spremembo cen paketov in višjimi čistimi provizijami iz upravljanja premoženja (rekordno visoki čisti prilivi v NLB Sklade v prvem polletju v višini 136,7 mio EUR) in kartičnega poslovanja (sproščanje ukrepov, povezanih s covidom-19). Aprila je banka začela zaračunavati nadomestilo za visoka stanja, da bi omejila priliv depozitov, dodatno likvidnost pa preusmerila v druge finančne produkte (vzajemne sklade, naložbe) in s tem nadomestila negativne obrestne mere, zaračunane za stanja pri centralni banki.

Stroški so se znižali za 1,0 mio EUR (2 %) zaradi nižjih stroškov dela (manjše število zaposlenih) in nižjih drugih administrativnih stroškov (optimizirano ravnanje z gotovino, projekt brezpapirnega poslovanja).

Čiste oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 2,7 mio EUR zaradi spremenjenih parametrov tveganja.

Depoziti strank so se povečali za 288,1 mio EUR oziroma 4 % glede na konec leta 2020 in za 639,1 mio EUR oziroma 9 % glede na enako obdobje lani, in sicer zaradi nižje potrošnje glede na konec leta 2020 (okrevanje po covidu-19, zabeleženo v maju in juniju) in izplačil regresov.

Izpostavljenosti, ki so predmet ukrepov, povezanih s covidom-19, so 30. junija 2021 znašale 17 mio EUR (1 % celotne izpostavljenosti do prebivalstva).

Pregled poslovanja

Banka je ohranila vodilni položaj s 24,0-odstotnim tržnim deležem pri kreditih prebivalstvu (prvo polletje 2020: 22,9 %) in 30,6 % (prvo polletje 2020: 31,1 %) pri depozitih prebivalstva. Spodbudno povečanje tržnega deleža je opaziti pri stanovanjskih kreditih, in sicer na 23,6 % (prvo polletje 2020: 21,9 %), kar je posledica zelo dobre nove prodaje stanovanjskih posojil v prvem polletju (34,2 %; prvo polletje 2020: 25,9 %). Trženjske akcije, kot je »Najboljša NLB ponudba«, ki vključuje tudi ugodnosti za stranke pri sklenitvi potrošniškega kredita in/ali pri odprtju paketa Premium, tudi prispevajo k odličnim prodajnim rezultatom.

V skladu z usmeritvami Skupine glede ESG je bilo z enim od slovenskih trgovcev s tehničnimi izdelki dogovorjeno sodelovanje pri financiranju nakupa sončne elektrarne, baterijskega hranilnika in toplotne črpalke.

Mobilna poslovalnica NLB Bank&Go, ki postaja vse bolj prepoznavna, ponuja strankam banke in tudi drugim storitve na območjih, kjer tradicionalna poslovalnica ni več na voljo. Povišan je bil dnevni limit za dvig gotovine na bankomatih, s čimer stranke spodbujamo k uporabi bankomatov in krepimo svetovalno vlogo poslovalnic. Banka je v sodelovanju z enim od največjih ponudnikov pohištva IKEA odprla svojo pisarno v njihovi novi trgovini v Ljubljani.

Tudi v prvem polletju se nadaljuje rast števila digitalnih uporabnikov (11,3 % glede na enako obdobje lani). Število uporabnikov mobilne banke Klikin in spletne banke NLB Klik se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povišalo, in sicer beleži m-banka 24,6-odstotno (60.104 novih uporabnikov) in e-banka 5,5-odstotno (12.965 novih uporabnikov) rast. Skupni obseg in število plačil, izvedenih v e-banki in m-banki, se je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 38,7 % oz. za 16,3 %, kar kaže na osredotočenost Banke na digitalne poti.

Vključitev prodaje različnih produktov po videoklicu (potrošniški in stanovanjski krediti z enostavnim zavarovanjem, zavarovalni produkti zavarovalnic Vita in Generali, depoziti, varčevanja in kartice) predstavlja pomemben korak h krepitvi vloge Kontaktnega centra kot prodajne poti, ki je na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu. V prvem polletju 2021 je bila zabeležena rast stikov prek vseh poti komunikacije, in sicer glede na enako obdobje lani 3,8-odstotno povečanje prejetih klicev, 34,8-odstotno povečanje klepeta in 49,1-odstotno povečanje uporabe videoklica.

Nove debetne kartice Mastercard (NLB Debetna kartica Mastercard, NLB Debetna kartica Mastercard World in NLB Debetna kartica Mastercard World Elite) so digitalizirane in so postale del strankine denarnice in mobilne denarnice NLB Pay namesto kartice Maestro. Nove kartice Mastercard bodo prejele nove stranke, obstoječe stranke pa postopoma ob poteku kartic Maestro. V času, ko je veliko nakupov opravljenih po spletu, predstavljajo debetne kartice Mastercard za stranke dodatno vrednost.

Uvedena je bila nova storitev SMS Obroki za kartice z odloženim plačilom za stranke, ki imajo aktivirano tudi storitev SMS Alarm o uporabi kartice, kar dopolnjuje Nakupe na obroke na prodajnih mestih.

Uvedena je bila možnost takojšnjih plačil Flik P2M na kartičnih prodajnih mestih, ki je pomembna tudi z vidika prehoda na negotovinske transakcije. Flik P2M je del mobilne denarnice NLB Pay.

Uporaba mobilne denarnice NLB Pay se znatno povečuje, saj je z uporabo močne avtentifikacije strank (SCA) mobilna denarnica tudi rešitev potrjevanja spletnih nakupov. Število uporabnikov in obseg transakcij se je glede na enako obdobje lani povečalo za 177,3 % oziroma za 176,4 %.

⁹ Delež uporabnikov e-/m-banke v številu aktivnih strank banke.

Slika 15: NLB Pay v številkah

Tržni delež družbe NLB Skladi se je povečal na 36,4 % (30. junija 2020: 34,0 %). Družba je med primerljivimi slovenskimi družbami na prvem mestu po obsegu neto prilivov, ki so v 1. polletju 2021 znašali 136,7 mio EUR, kar predstavlja največji obseg prilivov, ki ga družba beleži v primerljivih obdobjih, in predstavlja 53,9 % vseh neto prilivov na trgu. Nadomestilo za visoka stanja, ki je bilo uvedeno v aprilu 2021, je prav tako prispevalo k delni prerazporeditvi sredstev strank iz depozitov in prispevalo k dodatnemu povečanju zanimanja za produkte upravljanja sredstev. NLB Skladi ostajajo največja družba za upravljanje sredstev in vzajemnih skladov v Sloveniji. Skupna sredstva v upravljanju so znašala 1.920,6 mio EUR (30. junija 2020: 1.448,3 mio EUR), od tega je 1.449,3 mio EUR v vzajemnih skladih (30. junija 2020: 975,8 mio EUR) in 514,1 mio EUR v sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti (30. junija 2020: 472,5 mio EUR).

Zavarovalna družba Vita ostaja strateška partnerka Banke. Prek poslovne mreže Banka prodaja njena naložbena zavarovanja ter rizična, nezgodna in zdravstvena zavarovanja. Strankam so, v sodelovanju z Zavarovalnico GENERALI, na voljo neživljenjska zavarovanja, ki vključujejo avtomobilska in stanovanjska zavarovanja.