Annual Report (ESEF) • Mar 21, 2022
Preview not available for this file type.
Download Source FileLetno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021
Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana
Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana
Matična številka: 5025796000
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, pod vložno številko 1/05773/00
Osnovni kapital: 52.240.977,04 EUR
ID za DDV: SI80267432
Tel.: +386 (0)1 47 14 232
https://www.petrol.si/
UVOD..................................................................................................................................... 4
Poudarki poslovanja v letu 2021 .....................................................................................5
Pismo predsednice uprave..............................................................................................7
Izjava o odgovornosti uprave ........................................................................................11
Poročilo nadzornega sveta............................................................................................ 12
Skupina Petrol v regiji................................................................................................... 18
POSLOVNO POROČILO..................................................................................................... 19
Strateške usmeritve ...................................................................................................... 20
Plan za leto 2022.......................................................................................................... 24
Izjava o upravljanju družbe z izjavo o skladnosti s Kodeksom....................................... 27
Izjava o nefinančnem poslovanju ..................................................................................47
Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2021........................................... 62
Alternativna merila uspešnostiposlovanja .................................................................. 77
Dogodki po koncu obračunskega obdobja*................................................................. 78
Upravljanje tveganj ..................................................................................................... 79
Poslovne dejavnosti .................................................................................................... 89
Notranja revizija ........................................................................................................ 120
Informacijska tehnologija........................................................................................... 122
TRAJNOSTNI RAZVOJ..................................................................................................... 125
Strateške usmeritve in cilji trajnostnega razvoja skupine Petrol................................. 126
Odgovornost do zaposlenih...................................................................................... 130
Odgovornost do kupcev............................................................................................ 139
Odgovornost do naravnega okolja ............................................................................ 148
Nadzor kakovosti...................................................................................................... 151
Družbena odgovornost .............................................................................................. 153
SKUPINA PETROL ............................................................................................................155
Družbe v skupini .......................................................................................................156
Matična družba......................................................................................................... 157
Odvisne družbe .........................................................................................................159
Skupaj obvladovane družbe ...................................................................................... 168
Pridružene družbe .....................................................................................................168
RAČUNOVODSKO POROČILO ........................................................................................ 169
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021
| Skupina Petrol | EM 2021 | 2020 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | mio EUR 4.960,1 | 3.079,4 | 161 |
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | mio EUR 543,4 | 426,9 | 127 |
| Poslovni izid iz poslovanja | mio EUR 159,0 | 91,6 | 174 |
| Čisti poslovni izid | mio EUR 124,5 | 72,3 | 172 |
| Kapital | mio EUR 908,7 | 826,7 | 110 |
| Bilančna vsota | mio EUR 2.383,5 | 1.792,1 | 133 |
| EBITDA | mio EUR 238,1 | 166,6 | 143 |
| EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid |
| Stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid | % | 43,8 | 39,0 | 112 |
|---|---|---|---|---|
| Neto dolg/kapital | % | 78,2 | 85,8 | 91 |
| Neto dolg/EBITDA | 0,56 | 0,40 | 140 | |
| ROE | 2,1 | 2,0 | 108 | |
| ROCE | % | 14,3 | 8,8 | 162 |
| Dodana vrednost na zaposlenega | tisoč EUR | 70,1 | 56,8 | 124 |
| Čisti poslovni izid na delnico | EUR | 60,6 | 35,2 | 172 |
| Tečaj delnice na zadnji trgovalni dan leta | EUR | 508,0 | 325,0 | 156 |
| Neto naložbe | mio EUR | 233,2 | 85,4 | 273 |
| Količinska prodaja proizvodov iz nafte | tisoč ton | 3.143,7 | 3.012,7 | 104 |
| Količinska prodaja utekočinjenega naftnega plina | tisoč ton | 141,2 | 148,8 | 95 |
| Količinska prodaja zemeljskega plina | TWh | 36,0 | 27,2 | 133 |
| Količinska prodaja električne energije | TWh | 15,1 | 19,9 | 76 |
| - od tega prodaja električne energije končnim odjemalcem | TWh | 3,6 | 1,7 | 210 |
| Prihodki od prodaje trgovskega blaga | mio EUR | 487,2 | 446,9 | 109 |
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
| 31. december 2021 | 31. december 2020 | Indeks 2021/2020 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 6.237 | 5.157 | 121 | ||
| Število bencinskih servisov | 593 | 500 | 119 | ||
| Število polnilnic za električna vozila v upravljanju skupine Petrol | 296 | 184 | 161 | ||
| Število odjemalcev električne energije | tisoč | 224,6 | 92,1 | 244 | |
| Število odjemalcev zemeljskega plina (podatki za Geoplin d.o.o., Ljubljana niso vključeni) | tisoč | 47,4 | 50,1 | 94 |
Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci,
leto 2021 je bilo obdobje, v katerem so bili na preizkušnji naša trdoživost, pripravljenost na spremembe in zaupanje v prihodnost. V skupini Petrol smo uspešno prilagajali svoje poslovanje ukrepom za omejevanje pandemije, se spopadli z izrednimi razmerami na svetovnih energetskih trgih in kljub izzivom skozi vse leto samozavestno sledili začrtanim strateškim in letnim ciljem poslovanja. Kot ena največjih in najbolj ambicioznih energetskih družb v regiji gradimo prihodnost skozi partnerstvo z gospodarstvom, javnim sektorjem, gospodinjstvi in ostalimi deležniki skozi integrirano trajnostno naravnano ponudbo.
Poslovno okolje v letu 2021 je bilo vse prej kot mirno in podporno. Med zunanjimi okoliščinami, ki so soustvarjale pogoje našega poslovanja, velja izpostaviti nadaljevanje epidemije covida-19 in ukrepe države za omejevanje njenih posledic. Slednji so bili v letu 2021 sicer manj omejujoči kot leto pred tem. Drugi dejavnik, ki je neposredno vplival na vsa energetska podjetja, posredno pa na številne gospodarske panoge in druge podsisteme družbe, je energetska kriza. Ta se je v letu 2021 izkazala z visoko in nepredvideno rastjo cen goriv in energentov, predvsem električne energije in zemeljskega plina, ki sta dosegla zgodovinske ravni cen. Cenovni šoki so terjali posege s strani države, denimo začasno omejitev cene kurilnega olja v Sloveniji in cen goriv na Hrvaškem, in celo pripeljali do izstopa nekaterih ponudnikov s trga. Neglede na to je visoko na agendi poslovne skupnosti ostala energetska tranzicija z iskanjem poti za prehod v nizkoogljično družbo, v katerem tudi skupina Petrol že igra aktivno vlogo. Prav tako spodbudno je na naše poslovanje v letu 2021 vplivala stabilna gospodarska rast v Sloveniji.
V skupini Petrol smo pozorno spremljali volatilno dogajanje v poslovnem okolju, a nam to ni zameglilo naše jasno začrtane poti v energetsko prihodnost. Potem ko smo si v decembru leta 2020 zastavili visoke letne cilje za 2021 (med njimi najvišje načrtovani EBITDA v Petrolovi zgodovini), smo leto 2021 v istem ambicioznem duhu otvorili še s sprejetjem Strategije skupine Petrol za obdobje 2021–2025. V njej smo si zastavili smelo vizijo: »Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo«. Zavezali smo se prehodu na zeleno energijo in temu namenili pomembne investicije. S ponudbo integriranih storitev z visoko dodano vrednostjo želimo ostati prva izbira za projekte energetske tranzicije v regiji. Naši osnovni vodili sta zagotavljanje poslovne rasti in povečevanje dobičkonosnosti poslovanja ob hkratni zavezanosti trajnostnemu razvoju.
Januarja 2021 smo zaključili nakup družbe E 3, d.o.o., ki kot eden največjih prodajalcev elektrike v Sloveniji pomembno prispeva h krepitvi skupine Petrol pri prodaji električne energije. Vključno z E 3, d.o.o. skupina Petrol predstavlja drugega največjega ponudnika električne energije končnim uporabnikom v Sloveniji s skupnim tržnim deležem 22,6 odstotka in skupno več kot 210.000 strankami.
Prav tako nismo pozabili na zavezo, da oskrbujemo trg s kakovostnimi proizvodi iz nafte, zato smo spomladi 2021 predstavili novo generacijo Q Max goriv. Ta zagotavljajo nižjo porabo, večjo energetsko učinkovitost in zniževanje emisij in torej pomeni še en korak naproti nizkoogljični mobilnosti. Za krepitev konkurenčnosti na trgu in zadovoljstva naših strank smo nadaljevali prilagajanje in diverzifikacijo ponudbe. Uvedli smo inovativne pristope do kupcev, razvijali nove storitve in trajnostne modele. Veliko pozornosti v prodaji smo usmerili v nadgradnjo digitalnih storitev Na poti, OneCharge in mBills, hitrejšo obdelavo reklamacij, uvedbo okenc za plačevanje brez vstopa v prodajno mesto. Z mislijo na trajnostnost in omejevanje okužb smo kupcem ponudili možnost točenja Kave na poti v lasten lonček z nižjo ceno.
V letu 2021 smo pustili tudi močan pečat v regiji. Konec julija 2021 smo na Hrvaškem s ponosom zagnali vetrno elektrarno Ljubač, ki zagotavlja zeleno elektriko za več kot 30 tisoč gospodinjstev in je že drugo vetrno polje skupine Petrol. Oktobra pa smo uspešno zaključili nakup družbe Crodux Derivati Dvad.o.o. To je največja akvizicija družbe Petrol d.d., Ljubljana, v zadnjih desetih letih, ki pomembno prispeva k širitvi skupine Petrol zunaj meja Slovenije. S tem smo utrdili položaj drugega največjega ponudnika proizvodov iz nafte na Hrvaškem in povečali tržni delež na Hrvaškem na 23 odstotkov. Skupina Petrol je s to povezavo dveh močnih blagovnih znamk svojo ekipo povečala na več kot 6.000 sodelavcev. Prek močne prodajne mreže na hrvaškem trgu bomo širili portfelj strank tudi na področju energentov in storitev energetske tranzicije.
Med ključnimi internimi prizadevanji velja izpostaviti reorganizacijo skupine Petrol. Ta bo prispevala k doseganju strateških ciljev 2021–2025 skozi učinkovitejše procese, poenotenje in optimizacijo delovanja podpornih funkcij, osredotočanje na kupca in enoten nastop na trgih v odvisnih družbah.
zagotavljali stabilno in zanesljivo oskrbo z gorivi in energenti in celovito podporo našim strankam, skozi lojalnostni program pa dodatne ugodnosti zablaženje posledic negativnih gibanj na energetskem trgu. Vztrajanje na nizkih cenah energentov glede na gibanja na svetovnem trgu energentov v letu 2021 je ponaši oceni prinašalo večja tveganja za poslovanje energetskih družb in za odjemalce energentov kot prilagoditev cen energentov, zato smo s 1. decembrom 2021 dvignili cene električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva.
Ne glede na negotove okoliščine poslovanja v skupini Petrol s ponosom poročamo, da smo v letu 2021 dosegli ambiciozne letno zastavljene cilje in tudi tiste bolj dolgoročne za strateško obdobje do leta 2025, vse to kljub temu, da niso bile izpolnjene vse predpostavke našega letnega plana za 2021. Denimo, pandemija ni bila zamejena v prvi polovici leta 2021.
Z učinkovitim odzivanjem na spreminjajoče se razmere na trgih, s prilagoditvijo in diverzifikacijo ponudbe, s stroškovno optimizacijo in poslovno racionalizacijo nam je uspelo omiliti negativne posledice pandemije in energetske krize na poslovanje. Še več: ambiciozno zastavljene cilje smo celo presegli. Skupina Petrol je v letu 2021 dosegla 5,0 mrd EUR prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov več kot v predpandemskem letu 2019 in 61 odstotkov več kot v letu 2020. Prilagojeni kosmati poslovni izid je znašal 543,4 mio EUR, kar je 15 odstotkov več kot v letu 2019 in 27 odstotkov več kot v letu 2020. Doseženi EBITDA v višini 238,1 mio EUR je za 43 odstotkov višji kot v letu 2020, čisti poslovni izid v višini 124,5 mio EUR pa je za 72 odstotkov presegel isti kazalnik iz predhodnega leta. Za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe je skupina Petrol v letu 2021 namenila v neto znesku 233,2 mio EUR.
Ponosni smo tudi na naše regijske kazalnike, ki izkazujejo krepitev moči skupine Petrol v regiji JV Evrope. V letu 2021 smo tako v regiji ustvarili 28 odstotkov poslovnega izida iz poslovanja in 31 odstotkov EBITDA. Glede na število zaposlenih pa iz regije prihaja kar 47 odstotkov naših sodelavcev. V letu 2022 nameravamo te regijske kazalnike (z izjemo števila zaposlenih) še okrepiti.
Trden poslovno-finančni položaj skupine Petrol je s ponovno dodelitvijo dolgoročne bonitetne ocene BBB- s stabilnim izgledom potrdila tudi bonitetna hiša Standard & Poor's.
Kapitalska politika, ki temelji na dolgoročnem maksimiranju donosov delničarjev, sodi med pomembne cilje naše razvojne strategije. Uprava zagovarja dolgoročno stabilno politiko dividend, kar ustreza dolgoročnim razvojnim ciljem skupine Petrol. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je za leto 2020 izplačala enako dividendo kot za leto 2019, in sicer 22,0 EUR bruto na delnico.
V skupini Petrol je trajnostni razvoj pomemben del strateškega upravljanja. Posebno pozornost namenjamo trajnostnemu poročanju, zato je skupina Petrol v juliju 2021 izdala Trajnostno poročilo skupine Petrol za leto 2020. Ob tem smo bili veseli nagrade časnika Finance za najboljše Letno poročilo med podjetji, ki so subjekti javnega interesa, in za najboljše Trajnostno poročilo za leto 2020.
Prav tako smo ponosni na prepoznana prizadevanja v skrbi za sodelavce. V letu 2021 smo kot najuglednejši delodajalec v panogi energetika prejeli priznanje Ugledni delodajalec 2020 v panogi Energetika, komunala, oskrba z vodo, plinom. To nas uvršča na lestvico TOP10 uglednih delodajalcev v Sloveniji. Dejstvo, da smo med iskalci zaposlitve že vrsto let med najuglednejšimi in zaželenimi delodajalci, odseva tudi v visoki ravni notranje klime, zadovoljstva, agilnosti in zavzetosti zaposlenih. Ob tem velja izpostaviti našo primarno skrb za zdravje zaposlenih in kupcev v okoliščinah epidemije. Z dobro organizacijo smo zagotovili, da so prodajna mesta nemoteno poslovala in da so zaposleni učinkovito opravljali svoje delo tudi na daljavo.
Leto 2021 ni bilo lahko za nikogar. A to nam ne jemlje vetra z jader, saj naš pogled seže mnogo dlje. Naprej nas žene zavedanje, da delujemo v panogi, ki ima kritično vlogo v misiji prehoda v nizkoogljično družbo. Pred našimi očmi poteka ena največjih temeljnih transformacij industrije, ki si jih lahko zamislimo. Poznavalci pravijo, da se bo povpraševanje po energiji samo še krepilo, energetska krajina pa se bo v naslednjih 10 letih spremenila bolj kot v zadnjih 100 letih.
V skupini Petrol se že danes čutimo kot del te vznemirljive globalne transformacije, v kateri bo prihodnost energetike tesno povezana z novimi tehnologijami za proizvodnjo čiste energije. Zato vztrajno razvijamo najsodobnejša goriva z manj emisijami, omogočamo okolju prijaznejšo mobilnost, soustvarjamo energetsko učinkovita mesta, podjetja in domove, gradimo obnovljive vire energije za zeleno električno energijo … Kot energetska družba že danes vplivamo na transformacijo posameznikov, lokalnih skupnosti, podjetij, celotnega gospodarstva in prispevamo svoj delež k doseganju zavezujočih okoljskih ciljev naše države znotraj Evropske unije.
V skupini Petrol v leto 2022 zremo s previdnim optimizmom. Zahvaljujemo se kupcem, da se vedno znova vračajo v Petrol po gorivo, energente in napredne energetske in okoljske rešitve, delničarjem za zaupanje tudi v negotovih razmerah, celotni ekipi sodelavcev za trdoživost in predanost ter poslovnim partnerjem za podporo in sodelovanje. Veselimo se skupnega potovanja v energetiko prihodnosti.
Nada Drobne Popović
predsednica uprave
• Skupina Petrol je s celovito energetsko ponudbo in učinkovitim prilagajanjem zaostrenim tržnim razmeram uspešno blažila posledice negativnih gibanj na energetskem trgu.
• Pred našimi očmi poteka ena največjih temeljnjih transformacij industrije, ki si jih lahko zamislimo.
• Kot energetska družba že danes vplivamo na transformacijo posameznikov, lokalnih skupnosti, podjetij in prispevamo svoj delež k doseganju zavezujočih okoljskih ciljev naše države znotraj Evropske unije.
Člani uprave in nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, v skladu s 60. členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021, vključno z izjavo o upravljanju in izjavo o nefinančnem poslovanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Člani uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki jo sestavljajo Nada Drobne Popović, predsednica uprave, Matija Bitenc, član uprave, Jože Bajuk, član uprave, Jože Smolič, član uprave, in Zoran Gračner, član uprave, delavski direktor, v skladu s 110. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavljajo po svojem najboljšem védenju:
Nada Drobne Popović
predsednica uprave
Matija Bitenc
član uprave
Jože Bajuk
član uprave
Jože Smolič
član uprave
Zoran Gračner
član uprave, delavski direktor
Ljubljana, 10. marec 2022
Nadzorni svet je bil zaradi izteka mandatov v letu 2021 deležen sprememb glede zasedbe pri večini članov. V februarju se je najprej iztekel štiriletni mandat članom nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, tj. Alenu Mihelčiču, Marku Šavliju in Robertu Ravnikarju. Vsi trije člani so nastopili novi štiriletni mandat v nadzornem svetu, in sicer z dnem 23. februarja 2021. Dne 10. aprila 2021 se je mandat iztekel še predsedniku Sašu Bergerju in članom nadzornega sveta Igu Grudnu, Metodu Podkrižniku, Sergiju Goriupu in Janezu Pušniku. Dne 11. aprila 2021 so na podlagi imenovanja na 32. skupščini družbe decembra 2020 novi mandat članov v nadzornem svetu družbe nastopili Borut Vrviščar, Alenka Urnaut Ropoša, Aleksander Zupančič in Mário Selecký. Članu nadzornega sveta Mladenu Kaliternise je štiriletni mandat iztekel 15. julija 2021, a je 16. julija, prav tako na podlagi imenovanja na 32. skupščini družbe, nadaljeval funkcijo člana z novim štiriletnim mandatom v nadzornem svetu. Branko Bračko, ki bi moral mandat člana nadzornega sveta nastopiti 11. aprila 2021, je 25. marca podal odstopno izjavo. Na 33. skupščini 22. aprila 2021 je bil nato za novega člana nadzornega sveta izglasovan Janez Žlak. Nadzorni svet je še istega dne izvedel konstitutivno sejo, na kateri so člani za predsednika nadzornega sveta izbrali Janeza Žlaka, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa Boruta Vrviščarja. Nadzorni svet je imenoval dve komisiji, in sicer Revizijsko komisijo, ki jo sestavljajo predsednica komisije Alenka Urnaut Ropoša in člani Aleksander Zupančič, Mladen Kaliterna, Robert Ravnikar in zunanji član Janez Pušnik, ter Komisijo za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave, ki jo sestavljajo predsednik komisije Borut Vrviščar in člani Janez Žlak, Mário Selecký, Marko Šavli in Alen Mihelčič. Tako pretekla sestava nadzornega sveta kot nova zasedba nadzornega sveta je bila v letu 2021 sestavljena iz članov, ki so se medsebojno dopolnjevali po strokovnem znanju in kompetencah. Njegova sestava je bila raznovrstna glede na izobrazbo, delovne izkušnje in osebnostne značilnosti, kar je omogočalo učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.
Nadzorni svet se je v letu 2021 sestal na desetih sejah. Leto 2021 je v skupini Petrol nedvomno zaznamoval zgodovinski prevzem družbe v skupini Petrol – družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. Glavni fokus nadzornega sveta je bil tako usmerjen v spremljanje postopkov za uspešno integracijo te družbe. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je po izpolnitvi odložnih pogojev zaključila nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v hrvaški družbi Crodux Derivati Dva d.o.o. Skupina Petrol s tem utrjuje položaj drugega največjega ponudnika proizvodov iz nafte na Hrvaškem. Prevzem družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. je največja akvizicija družbe Petrol d.d., Ljubljana, v zadnjih desetih letih in pomeni največje enkratno povečanje prodajnih mest v celotni zgodovini skupine Petrol. S tem prevzemom je skupina Petrol pridobila 93 novih prodajnih mest. S skupno 204 prodajnimi mesti je tržni delež skupine Petrol na Hrvaškem zrasel s 13 na 23 odstotkov. Z združitvijo družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. z družbo Petrol d.o.o., Zagreb, uprava družbe uspešno in pomembno sledi strateškemu cilju, ki predvideva širitev poslovanja zunaj meja Slovenije. Prek močne prodajne mreže na hrvaškem trgu družba uspešno širi portfelj strank tudi na področju energentov in storitev energetske tranzicije.
Fokus sej nadzornega sveta v letu 2021 je bil usmerjen tudi v nove projekte ter prepoznavanje in obvladovanje poslovnih tveganj, kar je pomembno za uspešno prihodnost poslovanja družbe in skupine Petrol. Še vedno je velikomero pozornosti zavzemala pandemija covida-19, ki je tudi v letu 2021 predvsem prek različnih ukrepov za njeno omejevanje, narekovala prilagoditve poslovanja na ključnih področjih. S prilagoditvijo in diverzifikacijo ponudbe ter s stroškovno racionalizacijo in optimizacijo je uprava zelo uspešno obvladovala poslovanje ter kljub omejitvam presegla plan in ustvarila odlične letne rezultate.
Prva seja, ki je potekala v januarju (58. seja nadzornega sveta prejšnje zasedbe), je bila namenjena dokončni uskladitvi in potrditvi nove strategije poslovanja družbe in skupine Petrol za obdobje od 2021 do 2025. Nova, zelo ambiciozna strategija poslovanja je bila sprejeta kot posledica zadanih ciljev, usmeritev in vizije nove, v letu 2020 imenovane uprave ter njenega odziva na energetsko tranzicijo v nizkoogljično družbo in na razvoj novih tehnologij, ki prinašata preoblikovanje ustaljenih načinov proizvodnje, prodaje ter uporabe energentov.
Na seji, ki je bila predvidena s finančnim koledarjem, dne 18. marca 2021, je nadzorni svet potrdil revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020, predlog uporabe bilančnega dobička ter sklic 33. seje skupščine.
Naslednja, korespondenčna seja nadzornega sveta v začetku aprila je bila namenjena sprejetju sprememb in dopolnitev finančnega koledarja, s katerim so se v finančni koledar umestila tiha obdobja v povezavi s pravili glede trgovanja z vrednostnimi papirji družbe ter s katerim se je spremenil datum konstitutivne seje nadzornega sveta.
Dne 22. aprila 2021 je bila izvedena konstitutivna seja nove zasedbe nadzornega sveta, na kateri je nadzorni svet izmed svojih članov določil predsednika in namestnika ter ustanovil Revizijsko komisijo ter Komisijo za kadrovska vprašanja in vrednotenja dela uprave in določil njune člane.
Naslednja seja v maju je bila izvedena v skladu z napovedjo iz finančnega koledarja za leto 2021 in je bila namenjena predvsem obravnavi trimesečnega Poročila o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana. Uspešno prilagajanje prodaje razmeram na trgu in učinkovito upravljanje stroškov se je odrazilo v 16-odstotni rasti EBITDA glede na enako obdobje leta 2020. Čisti poslovni izid v višini 27,8 mio EUR je zabeležil 27-odstotno rast glede na enako obdobje leta 2020. EBITDA (+46 odstotkov) in čisti poslovni izid (+52 odstotkov) sta bila v prvih treh mesecih leta 2021, kljub strogim omejevalnim ukrepom, boljša tudi v primerjavi z rezultati prvih treh mesecev leta 2019 (obdobje pred pandemijo). Zaradi uspešno prenovljene sistemizacije in organizacije družbe, ki omogočata transparentnost poslovanja in vzpostavitev funkcijskega sistema odgovornosti, je nadzorni svet na tej seji obravnaval tudi nove razmejitve delovnih področij in pristojnosti med člani uprave.
Junijska seja je bila, podobno kot oktobrska, izvedena zaradi obravnavanja strateških in drugih pomembnih vprašanj; namenjena je bila predvsem podrobnejši predstavitvi sprejete strategije družbe in skupine Petrol novim članom nadzornega sveta.
Naslednja seja nadzornega sveta je v skladu s finančnim koledarjem potekala 26. avgusta 2021 in je bila namenjena predvsem obravnavi Poročila o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, v prvem polletju leta 2021 ter prenovi oziroma sprejetju nekaterih ključnih internih predpisov, med katerimi so Poslovnik o delu nadzornega sveta in interni predpisi obeh komisij nadzornega sveta. Skupina Petrol je tudi v drugem četrtletju uspešno sledila zastavljenim ciljem za leto 2021. Uspešno prilagajanje prodaje razmeram na trgu in učinkovito upravljanje stroškov se je v prvem polletju leta 2021 odrazilo v 59-odstotni rasti EBITDA glede na enako obdobje leta 2020. Prilagojeni kosmati poslovni izid, EBITDA in čisti poslovni izid so bili v prvem polletju leta 2021 boljši tudi v primerjavi z rezultati iz obdobja pred pandemijo.
Na oktobrski seji se je poleg obravnave strateških vprašanj nadzorni svet seznanil z aktivnostmi v zvezi s prevzemom družbe ter zaključkom transakcije družbe Crodux Derivati Dva d.o.o., nadaljnjimi koraki ter postopki strukturirane integracije. Obravnaval je tudi aktualne razmere na trgu električne energije in zemeljskega plina ter odziv družbe nanje, v zvezi s čimer ni zaznal nobenih nepravilnosti.
devetih mesecih leta 2021 odrazilo v 54-odstotni rasti EBITDA glede na enako obdobje leta 2020.
Na zadnji seji v letu 2021 je nadzorni svet obravnaval in potrdil Poslovni načrt družbe Petrol d.d., Ljubljana, in skupine Petrol za leto 2022, ki je zastavljen optimistično in zasleduje ambiciozne cilje iz strategije skupine Petrol do leta 2025, v katero se je družba zavezala prehodu na zeleno energijo. Na seji je izvedel še vrsto aktivnosti, povezanih z dobrimi praksami korporativnega upravljanja, med drugim tudi prepoznavanje, razkrivanje in obvladovanje ter odpravo nasprotij interesov.
Vsi postopki delovanja nadzornega sveta so usmerjeni k zagotavljanju osnovnih pravil, ki morajo veljati pri učinkovitem delovanju tega organa:
Nadzorni svet je v okviru svojih pristojnosti odgovorno odločal in se seznanjal še o vrsti drugih zadev:
Revizijska komisija nadzornega sveta se je v letu 2021 sestala na desetih sejah. Prve štiri seje v poslovnem letu so bile namenjene pripravi podlag nadzornemu svetu za potrditev letnega poročila, kar je bilo izvedeno tudi na osnovi opravljene razprave z zunanjimi revizorji. Komisija je obravnavala potrditev poročila notranje revizije za leto 2020, revidirano letno poročilo in podala predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi, ter se posvetila temam, povezanim z nadzornim svetom in redno letno skupščino.
Na ostalih sejah je Revizijska komisija obravnavala četrtletna poročila o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana (na sejah maja, avgusta in novembra), oziroma obravnavala standardne in druge zadeve, kot so:
Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave nadzornega sveta se je v poslovnem letu 2021 sestala na štirih sejah. Obravnavane teme so bile povezane z ugotavljanjem uspešnosti dela uprave v letu 2020 ter določanjem ciljev in meril za ugotavljanje uspešnosti dela uprave v prihodnjem poslovnem letu (2022).
svetu. Na podlagi realizacije vseh njunih sklepov ter na podlagi pregleda dela obeh komisij in poročil o delu komisij na decembrski seji je nadzorni svet ocenil delo obeh komisij kot tudi uprave kot zelo dobro.
Skupina Petrol sodi med vodilna slovenska podjetja in ima pomembno mesto tudi v širši regiji. Njeno poslovanje je naravnano k doseganju dolgoročne rasti in s tem stabilnih donosov delničarjev. V letu 2021 smo bili kljub še vedno trajajoči epidemiji priča stabilni gospodarski rasti, kar paje spremljala tudi visoka rast cen energentov. Ukrepi za zajezitev pandemije so vse manj omejevali mobilnost in gospodarstvo, vendar ob poslabšanju epidemiološke situacije je z uveljavitvijo ukrepa pogoja PCT za opravljanje večine dejavnosti, le-ta vplival tudi na manjši obisk prodajnih mest in s tem na prodajo trgovskega blaga.
Prihodki od prodaje skupine Petrol so v letu 2021 znašali 5,0 mrd EUR, kar je 61 odstotkov več kot v letu 2020. Prilagojeni kosmati poslovni izid je znašal 543,4 mio EUR, kar je 27 odstotkov več kot v letu 2020. EBITDA je bil realiziran v višini 238,1 mio EUR, kar je 43 odstotkov več kot v letu 2020. Čisti poslovni izid je znašal 124,5 mio EUR, kar je 72 odstotkov več kot v letu 2020.
Na 9. seji, 17. marca 2022, je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021. Na podlagi preveritve Letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 potrdil.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju Letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021, in ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2021.
dr. Janez Žlak
predsednik nadzornega sveta
Ljubljana, 17. marec 2022
S širokim naborom energentov, celovitimi energetskimi rešitvami ter digitalnim pristopom postavljamo uporabnika vsredišče naše pozornosti. Želimo postati prva izbira za nakupene poti. Skupaj s partnerji oblikujemo rešitve za enostavnejši prehod na čistejše vire energije. Odločno in aktivno ustvarjamo zeleno energetsko prihodnost ter dolgoročno povečujemo vrednost za naše kupce, delničarje in družbo.
Z energetsko tranzicijo ustvarjamo zeleno prihodnost ter pomembno prispevamo k zaščiti okolja, v katerem živimo.
Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.
V Petrolu čutimo posebno odgovornost do svojih zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, poslovnih partnerjev, lastnikov in družbe kot celote. Njihova pričakovanja uresničujemo z motiviranimi in podjetniško usmerjenimi zaposlenimi, upoštevamo temeljna zakonska in moralna pravila na vseh trgih, kjer poslujemo, ter skrbimo za varovanje okolja.
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je 28. januarja 2021 potrdil Strategijo skupine Petrol za obdobje 2021–2025. Osnovni vodili pri oblikovanju in izvajanju strateškega načrta sta zagotavljanje poslovne rasti in povečevanje dobičkonosnosti poslovanja ob hkratni zavezanosti trajnostnemu razvoju. Strategija skupine Petrol za obdobje 2021–2025 je krovni razvojni dokument, ki skozi oblikovano vizijo, cilje in strateški poslovni načrt definira pot za uspešno prihodnost.
Okolje, v katerem posluje skupina Petrol, je pred velikimi spremembami. Energetska tranzicija v nizkoogljično družbo ter razvoj novih tehnologij prinaša preoblikovanje ustaljenih načinov proizvodnje, prodaje in uporabe energentov. Petrol je zavezan prehodu na zeleno energijo in temu namenja pomembne investicije. Še vedno bomo zagotavljali oskrbo trga z ogljikovodiki, hkrati pa soustvarjamo priložnosti, ki jih prinaša energetska tranzicija.
Nova strategija skupine Petrol postavlja jasne cilje za realizacijo naše vizije: "Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo." S tem se osredotočamo na našo osnovno dejavnost zagotavljanja oskrbe z energenti, saj na tem področju v povezavi z energetsko transformacijo vidimo velik potencial.
Pomemben steber našega poslovanja je pridobivanje in ohranjanje strank, zato bomo še naprej krepili našo prodajno mrežo v regiji. Z novimi digitalnimi kanali, razširjenim naborom energentov in personalizirano ponudbo se bomo še bolj približali našim kupcem in jim nudili podporo pri prehodu s tradicionalnih energetskih virov na čistejše obnovljive vire energije.
Želimo postati ključni povezovalni člen v širšem ekosistemu s ponudbo energetskih virov, ki so prilagojeni trgu in ga sooblikujejo, zato bomo s krepitevjo operativne učinkovitosti sprostili dodatna sredstva za investicije v pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
Skupina Petrol se zaveda pomena trajnostnega razvoja. Prehod v nizkoogljično energetsko družbo, partnerstvo z zaposlenimi in družbenim okoljem ter krožno gospodarstvo so zaveze poslovanja skupine Petrol v tem strateškem obdobju. Petrol kot partner industriji, javnemu sektorju in gospodinjstvom prevzema eno od vodilnih vlog pri doseganju okoljskih ciljev.
S kontinuiranim razvojem goriv bomo aktivno pripomogli k zniževanju emisij. Hkrati bomo z jasnimi trajnostnimi politikami skrbeli za zmanjšanje ogljičnega odtisa tako v skupini Petrol kot tudi pri naših strankah.
Z izboljšanjem lastnih procesov, novimi kompetencami ter opolnomočenjem zaposlenih bomo še odločneje naslavljali sedanje in prihodnje potrebe strank na področju oskrbe z energenti in naše delovanje prilagodili uporabniku, ki je v središču naše pozornosti. Hkrati želimo na našem tradicionalnem področju ponudbe proizvodov iz nafte ter trgovskega blaga in storitev postati prva izbira za nakupe na poti.
V tem strateškem obdobju ostajamo prisotni na vseh trgih s fokusom na:
Prizadevali si bomo, da s ponudbo integriranih storitev z visoko dodano vrednostjo ostanemo prva izbira za projekte energetske tranzicije v regiji. Razvijali in krepili bomo svojo prisotnost na področju dobave in prodaje zemeljskega plina in elektrike, prodaje utekočinjenega naftnega plina ter projektov energetske učinkovitosti. Posebno mesto v energetski tranziciji ima proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov, kjer bomo postali med najpomembnejšimi ponudniki v JV Evropi.
Razvoj novih rešitev na področju elektromobilnosti in storitev mobilnosti predstavlja pomemben steber Petrolovega trajnostnega in inovativnega poslovanja. Na področju mobilnosti se skupina Petrol osredotoča na polnilno infrastrukturo (vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil ter zagotavljanje storitve polnjenja) in storitve mobilnosti (npr. poslovni najem, elektrifikacija voznih parkov ter storitev upravljanja voznih parkov).
V luči sprememb, ki jih prinaša nova Strategija skupine Petrol 2021–2025, je uprava Petrol 1. junija 2021 sprejela novo organiziranost družbe in skupine Petrol. Reorganizacijo smo se lotili z namenom doseganja strateških ciljev in postavitve v kontekst širše energetske tranzicije v skladu z novo vizijo podjetja.
Osrednje preoblikovanje organizacije se je odrazilo v načinu delovanja, ki od takrat poteka skozi poenotene in centralizirane delovne procese in postopke po načelu funkcijske odgovornosti iz matične družbe. Z novo organiziranostjo smo uvedli jasno opredeljene procese, skrbnike in vloge za učinkovito delovanje, okrepili sodelovanje ter omogočili večjo fleksibilnost in agilnost. Z jasno opredeljenimi odgovornostmi so procesi učinkovitejši, delovni postopki poenoteni in bolj centralizirani, s tem pa je večja tudi specializacija.
Z usmerjanjem v procese krepimo povezovanje in sodelovanje med organizacijskimi enotami. S poenotenjem in centralizacijo delovanja podpornih funkcij želimo zagotoviti visoko raven storitev in produktivnosti. V upravljanju odvisnih družb krepimo sodelovanje v skupini, s ciljem zagotavljati enoten nastop na trgih in pozitiven vpliv na naš poslovni uspeh.
Z ločitvijo prodaje od produktov krepimo osredotočanje prodaje na kupca, ki ga postavljamo v središče delovanja. Za odlično uporabniško izkušnjo skrbijo produktni vodje, ki so osredotočeni na zagotavljanje dobičkonosnosti produktov.
V Petrolu dosegamo cilje ob spoštovanju veljavnih predpisov in smernic korporativne integritete. Pri delu upoštevamo visoke standarde poslovne etike in gradimo organizacijsko kulturo, ki spodbuja zakonito, transparentno in etično ravnanje in odločanje vseh zaposlenih. Med zaposlenimi in poslovnimi partnerji širimo in utrjujemo zavedanje o pomenu skladnosti poslovanja. Uveljavljamo načelo ničelne tolerance do nezakonitega in neetičnega ravnanja zaposlenih in poslovnih partnerjev.
V letu 2021 smo bili kljub nadaljevanju epidemije priča stabilni gospodarski rasti, kar pa je spremljala visoka rast cen energentov. Države so z različnimi regulativnimi ukrepi poskušale omiliti pritisk na prodajne cene. Ukrepi za zajezitev pandemije so vse manj omejevali mobilnost in gospodarstvo. Vendar je ob poslabšani epidemiološki situaciji uveljavitev pogoja PCT za opravljanje večine dejavnosti vplivala na manjši obisk naših prodajnih mest in s tem na prodajo trgovskega blaga.
Okolje, v katerem posluje skupina Petrol, je pred velikimi spremembami. Energetska tranzicija v nizkoogljično družbo ter razvoj novih tehnologij prinaša preoblikovanje ustaljenih načinov proizvodnje, prodaje in uporabe energentov. Na eni strani gre za izjemno zahteven sistemski prehod na obnovljive vire za zagotavljanje oskrbe, po drugi strani pa se dogajajo velike spremembe v vedenju končnih odjemalcev, ki postajajo vedno bolj aktivni in okoljsko ozaveščeni. Skupina Petrol je kot ena izmed osrednjih energetskih družb v Sloveniji in v državah JV Evrope prevzela aktivno vlogo pri povečevanju energetske neodvisnosti, energetske učinkovitosti in pri povečevanju deleža obnovljivih virov, zato si bo tudi v letu 2022 prizadevala za zmanjševanje ogljičnega odtisa.
Skupina Petrol pomemben del prihodkov ustvari s prodajo trgovskega blaga in storitev, zato razmere v sektorju trgovin pomembno vplivajo na poslovanje. Digitalizacija poslovanja spreminja pričakovanja in nakupne navade potrošnikov ter prodajne poti. S pojavom pandemije se je še dodatno pokazala nujnost zniževanja in obvladovanja stroškov z optimizacijo nabavno-prodajnih verig in tem zagotavljanje dobičkonosnosti prodajnih mest.
Celovit nabor na stranko osredotočenih produktov in storitev z odlično nakupovalno izkušnjo je v jedru Petrolovega poslovanja. Pri oblikovanju inovativnih pristopov do kupcev, razvoju novih storitev in trajnostnih modelov spreminjamo in nadgrajujemo tudi naše notranje procese.
Pri letnem poslovnem načrtovanju upoštevamo trajnostno naravnanost skupine Petrol, ki jo gradimo na treh usmeritvah:
V začetku leta 2021 smo skupini Petrol sprejeli novo strategijo za obdobje 2021–2025, v kateri smo se zavezali prehodu na zeleno energijo in temu namenimo velik delež investicij. Še vedno zagotavljamo oskrbo trga z ogljikovodiki, hkrati pa soustvarjamo priložnosti, ki jih prinaša energetska tranzicija. Nova strategija skupine Petrol postavlja jasne cilje za realizacijo naše vizije: »Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.« S tem se osredotočamo na našo osnovno dejavnost zagotavljanja oskrbe z energenti, saj na tem področju v povezavi z energetsko transformacijo vidimo velik potencial.
Izpolnjevanje strateških ciljev je bilo vodilo tudi pri pripravi plana za leto 2022. Ta je zastavljen previdno optimistično. Kljub razvoju cepljenja namreč obstaja še veliko nejasnosti glede nadaljnjega poteka pandemije. Predpostavljamo, da ukrepi za zajezitev pandemije v letu 2022 ne bodo več omejevali mobilnosti in da se obnašanje potrošnikov po ukinitvi PCT pogoja povrne v ustaljene okvire. V letu 2021 smo bili priča stabilni gospodarski rasti na vseh trgih, kjer posluje skupina Petrol, vendar pa je letos spremljala visoka rast cen energentov in s tem povezana ponovna državna regulacija cen določenih proizvodov iz nafte v Sloveniji in na Hrvaškem, ki sta glavna prodajna trga skupine Petrol. V planu 2022 predvidevamo, da se bo rast cen energentov umirila ter da bodo države z različnimi ukrepi spodbujale ekonomsko aktivnost in raven potrošnje.
Prevzem družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. oktobra 2021, ki je največja akvizicija družbe Petrol d.d., Ljubljana, v zadnjih desetih letih, pomeni največje enkratno povečanje prodajnih mest v naši celotni zgodovini. Uspešna integracija podjetja in uresničitev zastavljenih sinergij v letu 2022 bosta pomembno prispevali k prihodnji rasti skupine Petrol na trgih JV Evrope.
V skupini Petrol se zavedamo, da se lahko kljub skrbni pripravi, premišljenim poslovnim odločitvam, hitremu odzivanju na spremembe in učinkovitemu sistemu za obvladovanje tveganj v poslovnem okolju pojavijo zunanji dejavniki, na katere nimamo vpliva in lahko pomenijo tveganje in nevarnost neizpolnjevanja zastavljenih ciljev. Temu smo priča v času pandemije covida-19.
Glavno tveganje za dosego zastavljenega plana v letu 2022 predstavljajo negativni vplivi energetske krize na inflacijo in posledično na rast življenjskih stroškov ter obvladovanje višjih stroškov poslovanja.
Glavni cilji poslovanja skupine Petrol v letu 2022 so:
Naložbena politika skupine Petrol bo v letu 2022 usmerjena v širitev poslovanja na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, utrjevanje položaja in krepitev prodaje energentov ter v širitev poslovanja na področju energetskih in okoljskih rešitev. Za nadaljnji razvoj bomo v letu 2022 namenili do 100 mio EUR, od tega več kot polovico za projekte energetske tranzicije.
Skupina Petrol je bila pred pojavom pandemije v zelo dobri poslovno-finančni kondiciji. Tudi v letu 2022 bomo izpolnjevali visoke standarde poslovanja, kot so prepoznani v ocenah bonitetne hiše Standard & Poor's Ratings Services. Kljub zaostrenim poslovnim razmeram bo skupina Petrol še naprej sledila cilju zagotavljanja stabilnega poslovanja in s tem zanesljivim donosom delničarjem.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, podaja v skladu z določilom petega odstavka 70. člena ZGD-1 izjavo o upravljanju družbe.
Zadružbo je za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb (Kodeks), ki sta ga 27. oktobra 2016 oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je začel uporabljati s 1. januarjem 2017. Kodeks je dostopen na spletni strani https://ljse.si/ v slovenskem in angleškem jeziku. Družba ni sprejela lastnega kodeksa upravljanja. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 in v okvirih zgoraj navedenega Kodeksa. Nadzorni svet in uprava sta v skladu s priporočili vsakokrat veljavnega kodeksa oblikovala in na seji nadzornega sveta 23. novembra 2010 sprejela Politiko upravljanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki je bila 28. decembra 2010 objavljena v borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze. Na sejah nadzornega sveta 12. decembra 2013, 11. decembra 2014, 15. decembra 2016, 14. decembra 2017, 13. decembra 2018, 12. decembra 2019, 28. januarja 2021 in 17. februarja 2022 pa je bila Politika posodobljena in 23. decembra 2013, 13. januarja 2015, 23. decembra 2016, 29. decembra 2017, 31. decembra 2018, 31. decembra 2019, 24. februarja 2021 in 18. februarja 2022 objavljena v borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze. Zadnja veljavna različica je dostopna na povezavi Politika upravljanja 17.2.2022. V slovenskem in angleškem jeziku je dostopna tudi na spletnih straneh družbe https://www.petrol.si/.
• Družba še ni opravila zunanje presoje ustreznosti izjave o upravljanju in bo to predvidoma naredila v letu 2022 (Kodeks: Izjava o upravljanju in izjava o skladnostis kodeksom, točka 5.7).
• Nadzorni svet v poslovniku ne določa natančnega nabora vsebin in rokov, ki jih pri rednem obveščanju upošteva uprava, ker so vsebine predvidene že z vsakoletnim finančnim koledarjem družbe, namesto določanja v poslovniku pa nadzorni svet poleg finančnega koledarja, ki se objavi na SEOnetu, sprejme tudi razširjeno različico finančnega koledarja, ki vsebuje za nadzorni svet in komisije še vse dodatne vsebine in roke ter predstavlja usklajeno celotno načrta dela tega organa (Kodeks: Naloge nadzornega sveta, prvi stavek točke 12.3).
• Zaradi visoke stopnje tajnosti podatkov in višjega standarda komunikacije s člani nadzornega sveta se informacijske tehnologije pri sklicevanju sej in razpošiljanju gradiv nadzornega sveta uporabljajo redko. Uvedene bodo, ko bodo vsi člani nadzornega sveta in komisij opremljeni z dovolj varnimi povezavami in protokoli za preprečitev nepooblaščenih dostopov do dokumentov ter si bodo na tej osnovi lahko varno zagotavljali gradiva tudi v tiskani obliki, kadar je to potrebno ali zaželeno (Kodeks: Naloge nadzornega sveta, točka 12.5).
• Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave izvaja vsa naloge po vsakokratnih sklepih nadzornega sveta, zato nadzorni svet pri njenem oblikovanju ni posebej določil njenih nalog (Kodeks: Komisije nadzornega sveta, prvi stavek točke 18.2).
• Družba o svojem finančnem in pravnem položaju sproti poroča z javnimi objavami, vendar ne poroča o ocenah poslovanja iz razloga, ker v primeru skladnosti poslovanja z veljavno strategijo in letnim načrtom dela to ni smiselno, v primeru odstopanj pa bi družba zainteresiranim javnostim z javnimi objavami nemudoma sporočila o drugih poslovnih dogodkih in vplivih ter odstopanjih (Kodeks: Javna objava pomembnih informacij, tretja alineja točke 29.1).
• Družba na svoji spletni strani javno ne objavlja vsakokratnih veljavnih besedil poslovnikov svojih organov. Uprava in nadzorni svet sta osmiselnosti tega priporočila opravila razpravo in ocenjujeta, da sta tako Poslovnik o delu nadzornega sveta kot tudi Poslovnik o delu uprave, ki se redno posodabljata, dokumenta, ki sta namenjena izključno delu teh organov. Vsako zunanje ocenjevanje primernosti teh dokumentov s strani tretjih bi bilo zaradi nepoznavanja potreb teh organov neprimerno. Poslovnik o delu skupščine pa je bil sprejet leta 1997 na prvi seji skupščine delniške družbe Petrol d.d., Ljubljana, in je vedno na voljo na seji skupščine ter ni v nasprotju z določili ZGD-1. ZGD-1 za izvedbo skupščine družbe s konkretnimi določbami opredeljuje prav vse segmente izvedbe, zato zadostuje, da je poslovnik na voljo le na vsaki seji skupščine (Kodeks: Javna objava pomembnih informacij, točka 29.9).
Uprava družbe je odgovorna za vodenje ustreznih poslovnih knjig ter vzpostavljanje in zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in notranjih računovodskih kontrol, izbiranje in uporabljanje računovodskih usmeritev ter varovanje premoženja družbe. Postavite v sistema notranjih kontrol po načelu treh obrambnih linij imatri glavne cilje:
Uprava družbe si prizadeva za takšen kontrolni sistem, ki je na eni strani najučinkovitejši pri omejevanju nastanka negativnega dogodka in na drugi strani stroškovno sprejemljiv. Uprava družbe se zaveda, da ima vsak sistem notranjih kontrol – ne glede na to, kako dobro deluje – svoje omejitve in ne more v celoti preprečiti napak ali prevar, vendar mora biti postavljen tako, da nanje čim prej opozori in upravi daje primerno zagotovilo o doseganju ciljev.
V ta namen skupina Petrol vzdržuje in izboljšuje:
Tri obrambne linije nadzora: (1) operativno vodstvo oziroma lastniki tveganj, (2) nadzorne funkcije, vključno s skladnostjo poslovanja, kot upravljavke tveganj, (3) notranja revizija s funkcijo dajanja neodvisnih zagotovil.
• poenoten računovodski in poslovni informacijski sistem v matični in odvisnih družbah, kar povečuje učinkovitost operativnih in nadzornih postopkov;
• poročanje v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, vključno z vsemi zahtevanimi razkritji in pojasnili;
• redne notranje in zunanje revizijske preglede poslovnih procesov in poslovanja.
V poglavju Upravljanje tveganj tega poslovnega poročila so podrobneje predstavljeni upravljanje tveganj in kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno posamezne vrste tveganja. Menimo, da je sedanji sistem notranjih kontrol v družbi Petrol d.d., Ljubljana, in v skupini Petrol v letu 2021 zagotavljal učinkovito in uspešno doseganje poslovnih ciljev, delovanje v skladu z zakonskimi določili ter pošteno in transparentno poročanje v vseh pomembnih pogledih.
Petrol d.d., Ljubljana, kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke o stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa potrebna pojasnila:
Vse delnice družbe so navadne imenske kosovne delnice, ki dajajo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividende) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice so delnice enega razreda in so izdane v nematerializirani obliki.
Vse delnice družbe so prosto prenosljive.
decembra 2021 je na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih (glede doseganja kvalificiranega deleža):
Clearstream Banking SA – fiduciarniračun, imetnica 287.012 delnic izdajatelja Petrol d.d., Ljubljana, kar predstavlja 13,76 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja,
Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Družba nima delniške sheme za delavce.
Omejitev glasovalnih pravic ni.
Družbini vrstni dogovori niso znani.
• o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora
Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet. Druge člane uprave, razen delavskega direktorja, nadzorni svet imenuje na predlog predsednika uprave. Mandat članov uprave traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet v skladu s svojim poslovnikom na predlog komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave določi splošna in posebna merila za izbiro kandidatov za predsednika in člane uprave ter hkrati določi tudi okvire za sklepanje pogodb s člani uprave. Nadzorni svet določi tudi ponderje posameznih meril, ki sestavljajo kompetenčni model predsednika in članov uprave. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave nadzornemu svetu predlaga način iskanja kandidatov za predsednika uprave (osebna povabila, razpis) ali njihovo kombinacijo ter oceni potrebo po sodelovanju z zunanjim strokovnjakom s področja iskanja in selekcije kadrov. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave natančno preveri izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev za opravljanje funkcije predsednika ali člana uprave v družbi ter druge pogoje, določene s statutom družbe. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave preveri še v življenjepisu navedene reference kandidatov in opravi razgovore. Nato oblikuje nabor kandidatov za predsednika uprave in z njimi opravi selekcijske razgovore ter opravi rangiranje. Kandidat oziroma kandidati za predsednika uprave, ki so se uvrstili v najožji izbor, predlagajo druge člane uprave, komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave pa preveri pogoje in reference predlaganih kandidatov. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave oceni še sestavo celotne uprave ter opravi pogajanja s kandidati glede osnovnih elementov pogodbe. Kandidat oziroma kandidatka za predsednika uprave skupaj s predlaganimi člani uprave na seji nadzornega sveta predstavijo vizijo razvoja družbe. Nadzorni svet z njimi opravi selekcijske razgovore. Nadzorni svet izbere in imenuje predsednika uprave ter člane uprave. V primeru, da nadzorni svet ugotovi neustreznost s strani kandidata za predsednika uprave predlaganih kandidatov (predlagane sestave celotne uprave), se postopek ponovi. Nadzorni svet lahko ponovno imenuje upravo v roku enega leta pred iztekom mandata in praviloma najpozneje tri mesece pred iztekom mandata. Če skupščina družbe izglasuje nezaupnico upravi, se mora nadzorni svet takoj po seji skupščine opredeliti do odpoklica posameznega člana uprave. Če skupščina družbe upravi in/ali nadzornemu svetu ne podeli razrešnice, se mora nadzorni svet v najkrajšem možnem času sestati in ugotoviti vzroke za nepodelitev razrešnice. Ne glede na zgoraj zapisano lahko nadzorni svet po svoji presoji.
| Delničar | Naslov | Število delnic | Delež v % |
|---|---|---|---|
| CLEARSTREAM BANKING SA - FIDUCIARNI RAČUN | 42 Avenue J.F. Kennedy, L-1855, Luksemburg | 287.012 | 13,76 % |
| SLOVENSKI DRŽAVNI HOLDING, D.D. | Mala ulica 5, 1000 Ljubljana | 264.516 | 12,68 % |
| REPUBLIKA SLOVENIJA | Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana | 225.699 | 10,82 % |
| KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. | Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana | 172.639 | 8,27 % |
| OTPBANKA D.D. - CLIENT ACCOUNT - FIDUCI | Domovinskog rata 61, 21000 Split, Hrvaška | 142.159 | 6,81 % |
| VIZIJA HOLDING, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 71.676 | 3,44 % |
| VIZIJA HOLDING ENA, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 66.572 | 3,19 % |
| PERSPEKTIVA FT D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 36.262 | 1,74 % |
| UNICREDIT BANK HUNGARY ZRT. - FIDUCIARNI | Szabadsag Ter 5-6, 1054 Budapest, Madžarska | 30.989 | 1,49 % |
| NOVA KBM D.D. | Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor | 25.985 | 1,25 % |
odpokliče upravo iz razlogov, kijihopredeljuje zakon. Nadzorni svetje dolžan upravo, ki pomanjkljivo izvaja naloge iz svoje pristojnosti, tako obvestiti osvojih ugotovitvah in mnenjih ter ji določiti najkrajšimožni rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če uprava v določenem roku ne doseže pričakovanih rezultatov, nadzorni svet odloča o odpoklicu članov uprave. Nadzorni svet lahko največ za obdobje enega leta imenuje svojega posameznega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajočega ali zadržanega člana uprave. Ponovno imenovanje ali podaljšanje mandata je dopustno, če celoten mandat s tem ni daljši od enega leta.
Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z večino glasov navzočih delničarjev, tri pa svet delavcev družbe. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev, mora biti sprejet s tričetrtinsko večino prisotnih glasov skupščine, pogoje odpoklica članov nadzornega sveta, predstavnikov delavcev, pa svet delavcev določi s svojim splošnim aktom.
Nadzorni svet je na 21. seji 13. decembra 2018 sprejel Politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe, ki je bila 31. decembra 2018 objavljena na spletnih straneh družbe v slovenskem in angleškem jeziku (celotno besedilo objavljene Politike raznolikosti, ki vključuje zastavljene cilje in način izvajanja, je v slovenskem jeziku dostopno na povezavi Politika raznolikosti, 13.12.2018).
Cilj politike raznolikosti je zagotoviti takšno sestavo uprave in nadzornega sveta, da bo vsakemu organu posebej zagotovljen takšen nabor sposobnosti, strokovnih znanj, veščin in izkušenj, da bo zagotovljeno dobro razumevanje trenutnega dogajanja ter dolgoročnih tveganj in priložnosti, povezanih s poslovanjem družbe ter s tem zagotovljeno dolgoročno uspešno in trajnostno poslovanje družbe. Glede na analizo dolgoročnih trendov v energetski in trgovinski dejavnosti ter povezanih storitvah (upoštevaje politično-pravne, ekonomske, sociokulturne in demografske, tehnološke in naravne ter panožne silnice) so za učinkovito in trajnostno poslovanje bistveni naslednji vidiki raznolikosti: strokovna različnost, poklicne izkušnje, različnost kompetenc, kot tudi spolna različnost, starostna različnost ter zagotavljanje kontinuitete.
S sestavo uprave in nadzornega sveta mora biti dosežena komplementarnost in različnost, kar se kaže:
Družba si je s Politiko raznolikosti zadala predvsem naslednje cilje:
Politika raznolikosti je ustrezno izvajana s postopkom nabora in selekcije kadrov za člane nadzornega sveta in uprave. Skrbnik politike je Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave, ki spremlja njeno izvajanje in o tem poroča nadzornemu svetu. Uporablja se predvsem pri aktivnostih, kot so nabor, izbor in predlog kandidatov za nadzorni svet skupščini, ob imenovanju članov uprave in komisij nadzornega sveta ter ob izvajanju samoocenjevanja dela nadzornega sveta.
Večinoma so cilji politike ustrezno doseženi, predvsem cilji, ki se nanašajo na različnost izobrazbe, poklica, izkušenj in starosti. Cilji različnosti, ki se nanašajo na spolno različnost, pa so delno doseženi. Dne 25. oktobra 2019 je vodenje uprave prevzela dotedanja predsednica nadzornega sveta Nada Drobne Popović in s tem se je spolna različnost tako v nadzornem svetu kot v upravi bistveno spremenila. Upravo so najprej vodile tri ženske, nadzorni svet pa moški. Skozi vse leto 2020 je bilo precej dinamike tako v sestavi uprave kot nadzornega sveta. Uprava je bila od tedaj skozi leto 2020 v različnih sestavah, in sicer tri ženske, nato dve ženski in dva moška, kasneje trije moški in dve ženski, konec leta, ko je bila uprava popolnjena, pa je v upravi tako od petih članov ena ženska. V letu 2021 se sestava uprave ni spreminjala in jo tako sestavljajo predsednica in štirje moški člani uprave. Nadzorni svet pa so skozi različne zasedbe zasedali samo moški (sedem ali osem moških).
Uprava s strani skupščine nima podeljenih pooblastil za nakup lastnih delnic.
Družbi takšni dogovori niso znani.
V primeru odstopa člani uprave niso upravičeni do odpravnine, v primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi strani družbe brez utemeljenega razloga pa so člani uprave do odpravnine upravičeni.
Skladno z uveljavljeno zakonodajo oziroma Zakonom o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev organ družbe, v katerem delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Sklicevanje skupščine je urejeno s statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala družbe.
Upravičenec, ki zahteva sklic skupščine, mora ob zahtevi v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Ne glede na to se skupščina družbe lahko skliče tudi s priporočeno pošto vsem delničarjem, če se lahko njihova imena in naslovi ugotovijo iz veljavne delniške knjige. V tem primeru velja dan, ko je bila pošta odposlana, za dan objave skupščine.
Uprava skliče zasedanje skupščine delničarjev družbe 30 dni pred zasedanjem z objavo na borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, na spletnih straneh AJPES-a in spletnih straneh družbe. V objavi sklica zasedanja skupščine uprava navede čas in kraj zasedanja, določi organe, ki bodo vodili zasedanje, dnevni red ter predloge sklepov skupščine in ostale informacije, ki so zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.
Na 33. skupščini dne 22. aprila 2021 (obvestilo o sklepih skupščine je dostopno na povezavi 33. skupščina družbe) so bili delničarji družbe seznanjeni z Letnim poročilom in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve Letnega poročila za poslovno leto 2020 ter sprejemki članov organov vodenja in nadzora. Delničarji so odločali in sprejeli Sklep o uporabi bilančnega dobička ter podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2020. Seznanili so se s poročilom uprave o izvedenih aktivnostih v zvezi z ugotovitvami priporočila delničarjev o posebni reviziji, na podlagi sklepa št. 2.3, sprejetega na 32. skupščini, z dne 28. 12. 2020. Sprejeli so Sklep o prejemkih članov nadzornega sveta ter se seznanili z novimi člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev ter z odstopno izjavo Branka Bračka z dne 25. 3. 2021 o nepreklicnem odstopu s funkcije člana nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana, in izvolili novega člana nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana, Janeza Žlaka, z začetkom mandatnega obdobja 22. aprila 2021.
Upravljanje družbe Petrol d.d., Ljubljana, poteka po dvotirnem sistemu. Družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzira nadzorni svet. Upravljanje družbe Petrol d.d., Ljubljana, temelji na zakonskih določilih, statutu kot temeljnem pravnem aktu družbe, internih aktih ter na uveljavljeni in splošno sprejeti dobri poslovni praksi.
Družbo Petrol d.d., Ljubljana, vodi uprava samostojno in na lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo. Po Statutu družbe upravo sestavljajo predsednik uprave in drugi člani uprave. Skupno število članov uprave znaša najmanj tri in največ šest. Točno število članov uprave, njihova delovna področja in pooblastila na predlog predsednika uprave določi nadzorni svet družbe s sklepom. En član uprave je vedno delavski direktor, ki soodloča le o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje kadrovske in socialne politike. Od 27. avgusta 2020 dalje uprava deluje v petčlanski sestavi. Uprava družbe je problematiko s področja svojih pristojnosti v letu 2021 obravnavala na 80 sejah. Na vseh sejah je uprava vse sklepe sprejela soglasno.
Poleg formalnih sej je uprava izvrševala pristojnosti in odgovornosti v dnevnem poslovanju ter pristojnosti in odgovornosti do skupščine, kot jih opredeljujeta ZGD-1 in Statut družbe. Aktivnosti vodstva nadzornega sveta je uprava izvajala v skladu z določili Poslovnika o delu nadzornega sveta in Statuta družbe. Uprava je nadzornemu svetu redno poročala o poslovanju družbe ter se z nadzornim svetom posvetovala o strategiji, razvoju poslovanja in obvladovanju tveganj družbe. Uprava je del svojih aktivnosti usmerjala tudi v sodelovanje s svetom delavcev in reprezentativnim sindikatom. Mandat članov uprave traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Družbo zastopata skupno predsednik uprave in član uprave. V primeru, da uprava podeli prokuro, lahko prokurist zastopa družbo le skupaj s predsednikom uprave.
Uprava družbe potrebuje soglasje nadzornega sveta za sklenitev naslednjih poslov:
Od 25. oktobra 2019 do 10. februarja 2020 je kot začasna predsednica uprave vodila družbo Petrol d.d., Ljubljana (imenovana izmed članov nadzornega sveta). Dne 11. februarja 2020 ji je nadzorni svet podelil petletni mandat predsednice uprave družbe. Rojena leta 1975. Po izobrazbi je magistrica znanosti Fakultete za podiplomske državne in javne študije na Brdu pri Kranju.
V obdobju od 18. decembra 2020 do 20. maja 2021:
V obdobju od 21. maja 2021 dalje:
Kot član uprave je bil za petletno mandatno obdobje imenovan dne 11. marca 2020. Rojen leta 1980. Po izobrazbi magister ekonomskih znanosti.
V obdobju od 28. avgusta 2020 do 20. maja 2021:
V obdobju od 21. maja 2021 dalje:
Kot član uprave je bil za petletno mandatno obdobje imenovan 11. marca 2020. Rojen leta 1974. Po izobrazbi magister sociologije in univerzitetni diplomirani pravnik.
V obdobju od 18. decembra 2020 do 20. maja 2021:
V obdobju od 21. maja 2021 dalje:
V obdobju od 28. avgusta 2020 do 20. maja 2021:
V obdobju od 21. maja 2021 naprej:
Zoran Gračner, član uprave, delavski direktor
Nadzorni svet ga je kot člana uprave, delavskega direktorja s petletnim mandatnim obdobjem imenoval z 11. decembrom 2020. Rojen leta 1970. Po izobrazbi magister poslovodenja in organizacije ter univerzitetni inženir strojništva. Delavski direktor skladno s Statutom družbe Petrol d.d., Ljubljana, soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje kadrovske in socialne politike.
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, v dvotirnem sistemu upravljanja izvaja naloge nadzorovanja vodenja poslov družbe (vključno z izbiro in imenovanjem uprave), naloge v zvezi s pristojnostmi skupščine oziroma ostale, z zakoni določene naloge.
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, po statutu družbe sestavlja devet članov. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednik nadzornega sveta in namestnik predsednika nadzornega sveta sta vedno predstavnika delničarjev. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo v razmerju do uprave in nadzorni svet nasproti upravi družbe ter tretjim osebam, če v vsakem konkretnem primeru ni določeno drugače. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo pri sklenitvi pogodbe z revizorjem letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila ter v razmerju do članov nadzornega sveta.
| Ime in priimek | Položaj | Opombe |
|---|---|---|
| Sašo Berger | predsednik nadzornega sveta | do 10. aprila 2021 |
| Igo Gruden | član nadzornega sveta | do 10. aprila 2021 |
| Metod Podkrižnik | član nadzornega sveta | do 10. aprila 2021 |
| Sergij Goriup | član nadzornega sveta | do 10. aprila 2021 |
| Janez Pušnik | član nadzornega sveta | do 10. aprila 2021 |
| Janez Žlak | predsednik nadzornega sveta | od 22. aprila 2021 naprej |
| Borut Vrviščar | namestnik predsednika nadzornega sveta | od 22. aprila 2021 dalje (član NS od 11. aprila 2021) |
| Mladen Kaliterna | član nadzornega sveta |
Julija 2013. Ponovno imenovan na 27. skupščini delničarjev, 10. aprila 2017, z začetkom štiriletnega mandata 16. julija 2017. Od 11. aprila do 21. aprila 2021 opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta. Ponovno imenovan na 32. skupščini delničarjev, 28. decembra 2020, z začetkom štiriletnega mandata 16. julija 2021.
Članica nadzornega sveta od 11. aprila 2021 dalje. Direktorica in ustanoviteljica družbe Renova Real d.o.o. Za štiriletno mandatno obdobje imenovana na 32. skupščini delničarjev, 28. decembra 2020, z začetkom mandatnega obdobja 11. aprila 2021.
Član nadzornega sveta od 11. aprila 2021 dalje. Predstavnik J&T Banke, a.s. Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 32. skupščini delničarjev, 28. decembra 2020, z začetkom mandatnega obdobja 11. aprila 2021.
Član nadzornega sveta od 11. aprila 2021 dalje. Vodja Kabineta ministra RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 32. skupščini delničarjev, 28. decembra 2020, z začetkom mandatnega obdobja 11. aprila 2021.
Član nadzornega sveta. Petrol d.d., Ljubljana, direktor upravljanja in prodaje naftnih derivatov. Za štiriletno mandatno obdobje je bil imenovan na 3. seji sveta delavcev, 27. januarja 2017. Začetek mandatnega obdobja 22. februarja 2017. Ponovno je bil imenovan na 44. seji sveta delavcev, 4. decembra 2020, z začetkom štiriletnega mandatnega obdobja 23. februarja 2021.
Član nadzornega sveta. Petrol d.d., Ljubljana, direktor OEM Ljubljana - Kranj. Za štiriletno mandatno obdobje je bil imenovan na 3. seji sveta delavcev, 27. januarja 2017. Začetek mandatnega obdobja 22. februarja 2017. Ponovno je bil imenovan na 44. seji sveta delavcev, 4. decembra 2020, z začetkom štiriletnega mandatnega obdobja 23. februarja 2021.
Član nadzornega sveta. Petrol d.d., Ljubljana, upravljavec skladnosti, specialist. Z odstopom člana nadzornega sveta Zorana Gračnerja je bil v skladu z določilom 10.13 statuta družbe dne 4. decembra 2020 na 44. seji sveta delavcev imenovan za nadomestnega člana nadzornega sveta, predstavnika zaposlenih, z nastopom mandata dne 11. decembra 2020. Na isti seji pa je bil imenovan tudi za štiriletni mandat, ki ga je nastopil, po izteku funkcije nadomestnega člana, 23. februarja 2021.
Nadzorni svet je imel v letu 2021 oblikovani dve stalni komisiji, in sicer po zakonu obvezno Revizijsko komisijo ter Komisijo za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave.
Revizijska komisija je v letu 2021 delovala v naslednji sestavi:
V obdobju do 10. aprila 2021:
V obdobju od 11. do 16. aprila 2021 je revizijska komisija zaradi prenehanja mandata nekaterih članov nadzornega sveta delovala v ožji sestavi:
Konstitutivna seja nadzornega sveta v novi zasedbi je bila 22. aprila 2021, na kateri so bili imenovani novi člani Revizijske komisije.
V obdobju od 22. aprila 2021 naprej Revizijska komisija deluje v naslednji sestavi:
Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave je v letu 2021 delovala v naslednji sestavi:
V obdobju do 10. aprila 2021:
Sergij Goriup, predsednik komisije,
Sašo Berger, član komisije,
Igo Gruden, član komisije,
Alen Mihelčič, član komisije,
Robert Ravnikar, član komisije.
Konstitutivna seja nadzornega sveta v novi zasedbi je bila 22. aprila 2021, na kateri so bili imenovani novi člani Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave.
V obdobju od 22. aprila 2021 naprej Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave deluje v naslednji sestavi:
Borut Vrviščar, predsednik komisije,
Janez Žlak, član komisije,
Mário Selecký, član komisije,
Alen Mihelčič, član komisije,
Marko Šavli, član komisije.
V skladu z določilom 294.a člena ZGD-1 je Družba oblikovala politiko prejemkov organov vodenja in nadzora, ki jo bo predložila v glasovanje skupščini za odobritev na 34. skupščini Družbe. Nominalni zneski, prejeti v poslovnem letu 2021, so za vsakega od članov uprave in članov nadzornega sveta navedeni v temporočilu, natančneje pa v Poročilu o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe Petrol d.d., Ljubljana v poslovnem letu 2021, ki ga je družba pripravila v skladu z določilom 294.b člena ZGD-1. Za člane uprave so razkriti tudi podatki o fiksnih in variabilnih izplačilih ter ostalih prejemkih kot tudi merila in metode, uporabljene za ugotovitev izpolnjevanja teh meril.
Politiko prejemkov v delu, ki se nanaša na člane uprave predlaga nadzorni svet, za člana uprave, delavskega direktorja, ki sicer je zakoniti zastopnik, vendar lahko družbo zastopa le skupaj s predsednico uprave in po sklepu nadzornega sveta, pa njegovo politiko prejemkov za opravljanje te funkcije določa »Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe Petrol«, ki sta ga 7. oktobra 1997 podpisala uprava družbe in svet delavcev. V variabilnem delu pa se nagrajevanje člana uprave, delavskega direktorja, prilagaja vsakokratnemu večkratniku mesečne plače, ki ga nadzorni svet določi za ostale člane uprave, in se tako delavskemu direktorju izplača enak večkratnik povprečne mesečne bruto plače zaposlenega v družbi.
V skladu s predlogom Politike prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi Petrol d.d., Ljubljana so ostali člani uprave upravičeni do naslednjih prejemkov:
nadomestila za dopust, jubilejne nagrade, povrnitve potnih stroškov, povračila stroškov za prehrano med delom;
konkurenčna klavzula: v okviru določb zakona, ki ureja delovna razmerja in pod pogoji, ki jih določa pogodba o zaposlitvi;
nekatere ostale ugodnosti, primerne funkciji člana uprave za nemoteno opravljanje funkcije;
x član uprave je pod pogoji, ki jih določajo zakon, politika prejemkov in pogodba o zaposlitvi upravičen tudi do odpravnine.
Prejemke nadzornega sveta določa skupščina Družbe. Na 33. skupščini 22. aprila 2021 je bil sprejet sklep, ki je določil plačila članom nadzornega sveta. Celoten skupščinski sklep je razviden iz obvestila o sprejetih sklepih skupščine na povezavi 33. skupščina družbe. Celoten dokument Politika prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi Petrol d.d., Ljubljana odobri skupščina družbe.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nada Drobne Popović | predsednica uprave | Od 18. decembra 2020 do 20. maja 2021: • kadri, procesi in splošne zadeve, • naftni derivati in logistika, • nabava, • pravne zadeve in podpora korporativnim organom, • trajnostni razvoj, kakovost in varnost, • korporativno komuniciranje, • korporativni nadzor poslovanja in preiskave, • notranja revizija. | 11. februar 2020 | 25. oktober 2019 (začasni mandat) | 10. februar 2025 | ženski | slovensko | 1975 | magistrica znanosti | Fakultete za podiplomske |
Matija Bitenc
član uprave
poslovna inteligenca.
marec 2020
marec 2025
moški slovensko 1980
magister ekonomskih znanosti
Jože Bajuk
član uprave
investicije in vzdrževanje.
marec 2020
marec 2025
moški slovensko 1974
Jože Smolič
član uprave
V obdobju od 21. maja 2021 naprej:
goriva in derivati.
avgust 2020
avgust 2025
| moški | slovensko | 1967 | magister poslovnih ved | kompetence s področja trgovine, trženja, pospeševanja prodaje, maloprodaje, razvoja novih prodajnih mrež in trgov, razvoja novih tipov in konceptov prodajnih mest | |
|---|---|---|---|---|---|
| Zoran Gračner | član uprave, delavski direktor | Delavski direktor, ni odgovoren za nobeno delovno področje. Soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje kadrovske in socialne politike. | |||
| 11. december 2020 | 10. december 2025 | moški | slovensko | 1970 | magister poslovodenja in organizacije, univerzitetni inženir strojništva |
| kompetence z energetskega področja | kompetence s področja korporativnih financ, upravljanja tveganj, poslovne inteligence in informacijske tehnologije | magister sociologije, univerzitetni diplomirani pravnik | kompetence s področja prava, korporativnega upravljanja, energetskega področja, predvsem področja obnovljivih virov, trgovine |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član NS) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala/zaposlenih | Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sašo Berger | predsednik nadzornega sveta do 10. aprila 2021 | 11. april 2017 (član nadzornega sveta), od 10. februarja 2020 naprej predsednik nadzornega sveta | 10. april 2021 | predstavnik kapitala | udeležen na treh sejah (od treh sej v času njegovega mandata) od skupno desetih sej v letu 2021 | moški | slovensko | 1966 | univerzitetni diplomirani ekonomist |
| Igo Gruden | namestnik predsednika nadzornega sveta do 10. aprila 2021 | 4. april 2013 (član nadzornega sveta), od 11. februarja 2020 naprej namestnik predsednika nadzornega sveta | 10. april 2021 | predstavnik kapitala | udeležen na treh sejah (od treh sej v času njegovega mandata) in od skupno desetih sej v letu 2021 | moški | slovensko | 1972 | univerzitetni diplomirani inženir strojništva |
| Metod Podkrižnik | član |
| Ime in priimek | Položaj | Čas mandata | Predstavnik | Udeležba na sejah | Spol | Narodnost | Datum rojstva | Izobrazba |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sergij Goriup | član | do 10. aprila 2021 | predstavnik kapitala | udeležen na treh sejah (od treh sej v času njegovega mandata) in od skupno desetih sej v letu 2021 | moški | slovensko | 1971 | magister ekonomskih znanosti |
| Janez Pušnik | član | do 10. aprila 2021 | predstavnik kapitala | udeležen na treh sejah (od treh sej v času njegovega mandata) in od skupno desetih sej v letu 2021 | moški | slovensko | 1955 | univerzitetni diplomirani pravnik |
| Janez Žlak | predsednik | od 22. aprila 2021 naprej | predstavnik kapitala | udeležen na sedmih sejah (od sedmih sej v času njegovega mandata) in od skupno desetih sej v letu 2021 | moški | slovensko | 1970 | magister poslovodenja in organizacije |
| Borut Vrviščar | namestnik predsednika | od 22. aprila 2021 naprej (član NS od 11.4.2021 dalje) | predstavnik kapitala | udeležen na sedmih sejah (od sedmih sej v času njegovega mandata) | moški | slovensko | 1965 | doktor znanosti |
| Ime in priimek | Funkcija | Datum začetka mandata | Datum konca mandata | Tip predstavnika | Udeležba na sejah | Spol | Državljanstvo | Izobrazba |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleksander Zupančič | član nadzornega sveta | 11. april 2021 | 10. april 2025 | predstavnik kapitala | udeležen na sedmih sejah (od sedmih sej v času njegovega mandata) in od skupno desetih sej v letu 2021 | moški | slovensko | diplomirani inženir elektronike |
| Mladen Kaliterna | član nadzornega sveta (v času od 11. aprila do 21.aprila opravljal funkcijo predsednika NS) | 4. april 2013 | 15. julij 2025 | predstavnik kapitala | udeležen na vseh desetih sejah nadzornega sveta v letu 2021 | moški | slovensko | univerzitetni diplomirani pravnik |
| Alenka Urnaut Ropoša | članica nadzornega sveta | 28. december 2021 | 10. april 2025 | predstavnica kapitala | udeležena na sedmih sejah (od sedmih sej v času njenega mandata) in od skupno desetih sej v letu 2021 | ženska | slovensko | mag. MBA (znanstveni magisterij), univ. dipl. gosp. inž. |
| Mário Selecký | član nadzornega sveta | 28. december 2021 | 10. april 2025 | predstavnik kapitala | udeležen na šestih sejah (od sedmih sej v | moški | slovensko |
| Ime in priimek | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb | Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke …) | Predsednik/član | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Alen Mihelčič | magister prava | DA | NE | član | udeležen na vseh desetih sejah v letu 2021 | ||
| Robert Ravnikar | ekonomist | DA | NE | član | udeležen na vseh desetih sejah v letu 2021 | ||
| Marko Šavli | univerzitetni diplomirani ekonomist | DA | NE | član | udeležen na vseh desetih sejah v letu 2021 |
| Ime in priimek | Področje | Udeleženost | Komisija | Položaj | Do | Udeleženost na sejah | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sašo Berger | denarništvo in finance, IT | DA NE | Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave | član komisije | do 10.aprila 2021 | udeležen na eni seji od (ene seje v času njegovega mandata) skupno štirih sej komisije v letu 2021 | |
| Igo Gruden | bančništvo in upravljanje premoženja | DA NE | Revizijska komisija, Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave | član komisij | do 10.aprila 2021 | udeležen na eni seji Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave od (ene seje v času njegovega mandata) skupno štirih sej komisije v letu 2021 in na štirih sejah Revizijske komisije od (štirih sej v času njegovega mandata) skupno desetih sej Revizijske komisije v letu 2021 | |
| Metod Podkrižnik | energetika, logistika, nabava | DA NE | Revizijska komisija | član komisije | do 10.aprila 2021 | udeležen na štirih sejah Revizijske komisije od (štirih sej v času njegovega mandata) skupno desetih sej Revizijske komisije v letu 2021 | |
| Sergij Goriup | odvetništvo | DA NE | STH VENTURES, družba tveganega kapitala, d.o.o., Ljubljana – predsednik nadzornega sveta in Zatvoreni investicioni fond sa javnom ponudom »FORTUNA FOND«, d.d., Cazin – predsednik nadzornega sveta | Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave | predsednik komisije | do 10. aprila 2021 | udeležen na eni seji od (ene seje v času njegovega mandata) skupno štirih sej komisije v letu 2021 |
| Janez Pušnik | finance, računovodenje | DA NE | Revizijska komisija | član komisije | do 21.aprila 2021 | udeležen na štirih sejah Revizijske komisije od (štirih sej v času njegovega mandata) skupno desetih sej Revizijske komisije v letu 2021 |
| DA | NE |
|---|---|
| Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave | član komisije od 22.aprila 2021 |
| udeležen na treh sejah od (treh sej v času njegovega mandata) skupno štirih sej komisije v letu 2021 |
| DA | NE |
|---|---|
| Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave | predsednik komisije od 22. aprila 2021 naprej |
| udeležen na treh sejah od (treh sej v času njegovega mandata) skupno štirih sej komisije v letu 2021 |
| DA | NE |
|---|---|
| Revizijska komisija | član komisije od 22.aprila 2021 |
| udeležen na šestih sejah Revizijske komisije od (šestih sej v času njegovega mandata) skupno desetih sej Revizijske komisije v letu 2021 |
| DA | NE |
|---|---|
| Revizijska komisija | predsednik komisije do 16. aprila 2021 |
| udeležen na vseh desetih sejah Revizijske komisije v letu 2021 |
| DA | NE |
|---|---|
| Revizijska komisija | predsednica komisije od 22. aprila 2021 naprej |
| udeležena na šestih sejah Revizijske komisije od (šestih sej v času njenega mandata) skupno desetih sej Revizijske komisije v letu 2021 |
| DA | NE |
|---|---|
| Član komisije | Udeležen na sejah | Opombe |
|---|---|---|
| Alen Mihelčič | od 22.aprila 2021; udeležen na dveh sejah od (treh sej v času njegovega mandata) skupno štirih sej komisije v letu 2021 | komerciala DA NE |
| Robert Ravnikar | v letu 2021; udeležen na vseh štirih sejah Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave v letu 2021 | prodaja DA NE |
| Marko Šavli | do 10.aprila 2021; od 22.aprila 2021 naprej član Revizijske komisije; udeležen na eni seji Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave od (ene seje v času njegovega mandata) skupno štirih sej komisije v letu 2021 in na šestih sejah Revizijske komisije od (šestih sej v času njegovega mandata) skupno desetih sej Revizijske komisije | varnost, skladnost DA NE |
| Marko Šavli | do 16. aprila 2021 in član Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave od 22.aprila 2021 naprej; udeležen na treh sejah Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave od (treh sej v času njegovega mandata) skupno štirih sej komisije v letu 2021 in na štirih sejah Revizijske komisije od (štirih sej v času njegovega mandata) skupno desetih sej Revizijske komisije |
Preglednici C.3 in C.4 sta navedeni v računovodskem delu letnega poročila.
Nada Drobne Popović
predsednica uprave
Matija Bitenc
članuprave
Jože Bajuk
član uprave
Jože Smolič
član uprave
Zoran Gračner
član uprave, delavski direktor
Ljubljana, 10. marec 2022
| Ime in priimek | Komisija | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Janez Pušnik | Revizijska komisija | na šestih od šestih sej Revizijske komisije kot zunanji član | moški | slovensko | magister poslovodenja in organizacije | 1970 | sodni izvedenec za področje ekonomije – podpodročje vrednotenja podjetij in računovodstvo, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij | / |
| Christoph Geymayer | Revizijska komisija | na štirih od desetih sej Revizijske komisije kot zunanji član | moški | avstrijsko | magister prava | 1967 | kontroling in poročanje, skladnost s področja davkov, nacionalni in mednarodni modeli davčnega načrtovanja, davek od dohodkov | / |
Družba Petrol d.d., Ljubljana, daje v skladu z določili dvanajstega odstavka 56. člena ZGD-1 in 70.c člena ZGD-1 Izjavo o nefinančnem poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana.
Skupina Petrol je koncern z obvladujočo družbo Petrol d.d., Ljubljana, in odvisnimi ter skupaj obvladovanimi in pridruženimi podjetji v državah Srednje in Jugovzhodne Evrope. Med dejavnostmi družb skupine prevladuje dejavnost prodaje proizvodov iz nafte in ostalih energentov ter trgovskega blaga (več v poglavju Prodaja proizvodov iz nafte). Petrolova osrednja razvojna dejavnost je uvajanje novih energetskih dejavnosti (več v poglavju Energija in rešitve) ter proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov (več v poglavju Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov). Matična družba in nekatere odvisne družbe pokrivajo več spektrov poslovanja, od prodaje do energetskih in okoljskih sistemov, druge pa so usmerjene na ožji krog poslovnih področij (več v poglavju Skupina Petrol). Skupina Petrol ima svoja podjetja v več evropskih državah (glejte zemljevid Skupina Petrol v regiji).
Trajnostni razvoj skupine Petrol temelji na spoštovanju naravnega okolja in partnerskega odnosa s širšo družbo; več o tem v poglavju Trajnostni razvoj. Skupina Petrol je junija 2021 objavila Trajnostno poročilo skupine Petrol, v katerem poroča skladno z GRI standardi (zadnje Trajnostno poročilo je dostopno na naslednji povezavi: Trajnostno poročilo skupine Petrol 2020).
Poslovanje skupine Petrol je v največji meri odvisno od razmer na področju prometa in s tem povezane prodaje proizvodov iz nafte ter splošnih gospodarskih razmer na trgih, kjer posluje. Promet sodi med panoge, ki jih je izbruh pandemije covida-19 najbolj prizadel, saj so države za zajezitev pandemije sprejele vrsto ukrepov, s katerimi so omejevale gibanje tako med državami kot znotraj njih. Družba Petrol d.d., Ljubljana, se je na pojav pandemije odzivala že od samega začetka ter javnost obveščala o sprejetih ukrepih in o vplivu pandemije na poslovanje skupine Petrol (dostopno na povezavi Petrol javne objave).
Politika
Politike, ki opredeljujejo učinke skupine Petrol na okolje, so: krovna varnostna politika, energetska politika ter politika kakovosti in ravnanja z okoljem. Vse tri politike se pri poslovanju prekrivajo, saj so sestavni del vseh procesov v Petrolu.
Politika kakovosti in ravnanja z okoljem opredeljuje skrb za varovanje okolja. Skrb za varovanje okolja je vpeta v vse ravni poslovanja družbe Petrol d.d., Ljubljana. Petrolov sistem ravnanja z okoljem je skladen z zahtevami mednarodnega standarda ISO 14001 in je sestavni del Petrolovega razvojnega načrta (seznam certifikatov po družbah je naveden v poglavju Nadzor kakovosti). Za dosledno izpolnjevanje tovrstnih zahtev smo odgovorni vsi zaposleni v Petrolu, uprava družbe pa jamči za njihovo dejansko uresničevanje in za to, da bodo naši temeljni okoljevarstveni cilji doseženi.
Petrol se zaveda pomena trajnostnega razvoja in varstva okolja. Prehod v nizkoogljično energetsko družbo, partnerstvo z zaposlenimi in družbenim okoljem ter krožno gospodarstvo so zaveze poslovanja skupine Petrol v tem strateškem obdobju. S kontinuiranim razvojem goriv bomo aktivno pripomogli k zniževanju emisij. Hkrati bomo z jasnimi trajnostnimi politikami skrbeli za zmanjšanje ogljičnega odtisa tako v skupini Petrol kot tudi pri naših strankah. Z izboljšanjem lastnih procesov, novimi kompetencami ter opolnomočenjem zaposlenih bomo še odločneje naslavljali sedanje in prihodnje potrebe strank in naše delovanje prilagodili uporabniku, ki je v središču naše pozornosti.
Pri ravnanju z okoljem smo se v Petrolu zavezali štirim temeljnim ciljem:
Petrol d.d., Ljubljana, ima za svoje delovanje pridobljenih več okoljevarstvenih dovoljenj, odvisno od aktivnosti, ki potekajo na posameznih lokacijah. Za vse obrate SEVESO in naprave IED imamo veljavna okoljevarstvena dovoljenja. Vsa določila, ki so opredeljena v okoljevarstvenih dovoljenjih, tudi dosledno izvajamo.
Z vzpostavljenim sistemom si prizadevamo zmanjševati rabo energije in emisije CO2 ter izboljšati upravljanje energije znotraj Petrola in pri naših zunanjih uporabnikih energetskih in okoljskih rešitev.
Zaradi strateškega pomena in ob zavedanju ranljivosti naftno-trgovskih proizvodov je zagotavljanje varnega in neprekinjenega poslovanja eno od ključnih načel v poslovanju skupine Petrol. Načelo uresničujemo z vzpostavitvijo in delovanjem integriranega varnostnega sistema. To pomeni celovit, vseobsežen varnostni sistem, v katerem mora biti zagotovljena sinergija med posameznimi področji varnosti in sinergija področij varnosti (varnostnih procesov) z drugimi poslovnimi procesi.
Skrbni pregled ravnanja z okoljem poteka kot sestavni del sistema ravnanja z okoljem. Vanj sta vključena tudi energetski in varnostni del, saj okolje družbi razumemo zelo široko. Vsak proces pripravi letno poročilo o delovanju, ki zajema tudi okoljske vsebine (rezultate monitoringov, rezultate inšpekcijskega nadzora, izvajanje okoljskih projektov, skladnost z zakonodajo). Vodstvo družbe poročila pregleda ter jih obravnava na vodstvenem pregledu integriranih sistemov vodenja. Na vodstvenem pregledu se preveri okoljska politika, obravnavajo se tudi rezultati notranjih presoj. Iz vodstvenega pregleda izhajajo sklepi, ki obravnavajo spremembe sistema ravnanja z okoljem, nenehno izboljševanje sistema in priložnosti za boljše vključevanje sistema ravnanja z okoljem v procese družbe.
Tveganja, povezana z varstvom okolja, skupina Petrol obvladuje s krovno varnostno politiko celotne skupine, s sistemom zagotavljanja skladnosti poslovanja (Compliance) ter z elementarnimi (izvedbenimi) varnostnimi in okoljskimi podpolitikami/sistemi (npr. sistem obvladovanja varnosti po SEVESO direktivi, ki je v veljavi za vse SEVESO obrate v upravljanju skupine Petrol).
Zavezali smo se, da bomo oblikovali strategijo za doseganje in upravljanje celovitega ključnega tveganja podnebnih sprememb. V povezavi z Nacionalnim energetskim-podnebnim načrtom (NEPN), ki ga bo Slovenija morala izvesti do leta 2030, in najnovejšimi smernicami o nefinančnem poročanju glede podnebnih kazalnikov in priporočil za trajnostno poslovanje družb:
Ključna tveganja so povezana tudi z zagotavljanjem procesne varnosti, ki v dejavnosti poslovanja z nevarnimi snovmi pomeni celovito varovanje ljudi, okolja in premoženja v ožjem in širšem pomenu. S procesno varnostjo opredeljujemo področja varnosti in zdravja pri delu, varstvo okolja (zrak, voda, zemlja, hrup, sevanja), varnostno kulturo, ravnanje in manipulacijo z nevarnimi in nenevarnimi kemikalijami, varstvo pred požari, inšpekcijsko nadzorstvo in druga področja.
Navedeno zagotavljamo:
Skupina Petrol v svoje poslovanje in širše družbeno delovanje vključuje skrb za družbena in okoljska vprašanja ter nudi pomoč pri reševanju socialnih izzivov. Svojo odgovorno družbeno držo dokazujemo s podporo številnim športnim, kulturnim, humanitarnim in okoljevarstvenim projektom. Širšim družbenim in lokalnim skupnostim pomagamo k razgibanemu in bolj zdravemu življenjskemu slogu ter s tem k višji kakovosti življenja.
Skupina Petrol sodi med največje delodajalce v Sloveniji in širši regiji. Strategija ravnanja s človeškimi viri je pomemben del strategije razvoja skupine Petrol. Uspešni, motivirani, zavzeti in pripadni zaposleni so srce Petrola in naša prihodnost. Vizija, s katero odgovarjamo na več osrednjih izzivov sodobne družbe in ambiciozni poslovni načrti, zahtevajo celostno upravljanje človeških virov. To vključuje premišljeno politiko zaposlovanja, skrb za razvoj in izobraževanje zaposlenih, timsko delo, učinkovit sistem nagrajevanja in napredovanja, spremljanje zadovoljstva in zavzetosti ter skrb za varnost in zdravje zaposlenih.
V vseh državah, kjer delujemo, upoštevamo zakonske predpise in standarde s področja človekovih pravic. To je vodilo pri naših poslovnih odnosih s kupci, dobavitelji in zaposlenimi. Skrbimo za etičen odnos do zaposlenih in do svojega širšega okolja. V skupini Petrol so zaposlene tudi osebe, ki so jim priznane pravice na podlagi invalidnosti. Smo družini in zaposlenim prijazno podjetje. Pravice in dolžnosti zaposlenih so v Petrolu d.d., Ljubljana, urejene s podjetniško kolektivno pogodbo.
Smo podpisniki Listine raznolikosti Slovenija. V vseh procesih zaposlovanja, napredovanja in razvoja kadrov spoštujemo različnost in zagotavljamo vsem enake možnosti, ne glede na spol, starost, nacionalnost, raso, versko prepričanje ter druge kulturne razlike in lastnosti. Pri kadrovanju in razvoju kadrov smo še posebej pozorni na enake možnosti obeh spolov. Na področju različnosti so naši ukrepi vpeljani tudi skozi programe Mentorstvo, Zdravo v Petrolu, Družini prijazno podjetje, Odprti prostor, kjer se na ravni družbe trudimo spodbujati medgeneracijsko sodelovanje in spoznavanje, izvajamo promocijo zdravja na delovnem mestu in vključevanje vseh zaposlenih. Skrb za zaposlene izkazujemo tudi prek razvoja in spodbujanja korporativne integritete. Prek teh aktivnosti živimo in širimo našo vrednoto spoštovanje.
V Petrolu se zavedamo pomena socialnega dialoga in sodelovanja s socialnimi partnerji. Pri sprejemanju predpisov, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, skladno z veljavno zakonodajo in drugimi splošnimi predpisi, s svetom delavcev oziroma sindikatom organiziramo skupna posvetovanja oziroma soodločanja. V Sindikat delavcev skupine Petrol in Sindikat bencinskih delavcev je vključenih več kot 1.300 zaposlenih v Sloveniji. Zaposleni v odvisnih družbah so vključeni tudi v druge sindikate.
Svet delavcev Petrol d.d., Ljubljana, ima oblikovane tri stalne odbore (Odbor za statusna in kadrovska vprašanja, Odbor za vprašanja varnosti in zdravja delavcev pri delu ter Odbor za sodelovanje s sindikatom) in ga sestavlja 13 članov, predstavnikov vseh organizacijskih enot. Delavski direktor, član uprave, soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje kadrovske in socialne politike. Člani nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana, so trije predstavniki zaposlenih, ki jih izvoli svet delavcev družbe.
V okviru skrbi za zdravje in varstvo pri delu se izvajajo preventivni in obdobni zdravniški pregledi, redno izvajamo izobraževanja in strokovna usposabljanja za varno delo zaposlenih, v okviru projekta Zdravo v Petrolu pa imamo zasnovane programe preventivnih in kurativnih ukrepov ter promocije zdravja na delovnem mestu. Skrbimo tudi za varno delo in ustrezno strokovno usposobljenost svojih zunanjih sodelavcev, saj zanje izvajamo različne strokovne programe za varno delo. Načrtujemo postopke v primeru nasilja s strani tretjih oseb in z njimi seznanjamo zaposlene, ki opravljajo svoje delo na delovnih mestih z večjim tveganjem.
Dobro zdravje je predpogoj za kakovostno in uspešno življenje ter delo. Program Zdravo v Petrolu zaposlenim omogoča vključevanje v raznovrstne aktivnosti. Njegov osnovni namen je zagotavljati varno in spodbudno delovno okolje, ozaveščati zaposlene o razlogih in pomenu ohranjanja svojega zdravja ter predstaviti znanja o varnem in zdravem načinu življenja na delovnem mestu, ki jih lahko prenesemo v svoj življenjski slog. S spodbujanjem zdravega življenjskega sloga pri zaposlenih in s prevzemanjem odgovornosti za lastno zdravje lahko preprečimo razvoj marsikatere kronične bolezni, ki je navadno povezana s posameznikovim življenjskim slogom. Na ta način lahko hkrati izboljšamo tudi kakovost življenja v pozni starosti.
Leto 2021 je bilo, tako kot predhodno leto, posebno zaradi spremenjenih gospodarskih in zdravstvenih okoliščin v širši regiji zaradi epidemije covida-19, kar je bistveno poseglo v redne delovne procese in naše aktivnosti, povezane s skrbjo za zaposlene. Le-te so bile v pretežni meri namenjene varnosti na delovnem mestu, varnostnim ukrepom za ohranjanje zdravja, prilagoditvi izobraževalnih vsebin ter redni komunikaciji z zaposlenimi v zvezi s spremembami, ki so vplivale na naše delo in življenje.
Velik del zaposlenih je v letu 2021 zaradi epidemije nadaljeval delo na domu, kar je vplivalo na delovne procese, način vodenja in komunikacijo v organizacijskih enotah, kar nas je spodbudilo k boljšemu izvajanju posodobljenega Pravilnika o opravljanju dela na domu oziroma na daljavo in organizaciji izobraževanja za vodje o vodenju na daljavo. V pravilniku smo zajeli področja, ki so pomembna pri organizaciji dela na domu, spremenili smo postopek odobritve dela na domu. Veliko skrb namenjamo zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na domu. Za zaposlene, ki delo na domu opravljajo v večjem obsegu, zagotavljamo ustrezno delovno opremo. Vsi zaposleni, ki delajo na domu, so upravičeni do izplačil nadomestil za uporabo lastnih sredstev. Razvili smo informacijsko rešitev za spremljanje dela na domu, ki omogoča tudi pripravo analitičnih poročil, kar nam je v pomoč pri odločanju.
pomembna, zato želimo z vpeljavo ukrepa zagotoviti zaposlenim potrebna sredstva za uspešno soočanje s težjimi izzivi, hkrati pa razbijamo stigme glede skrbi za duševno zdravje. Vemo, da bomo le zdravi in zadovoljni zaposleni lahko polni srčnosti ter energije za ustvarjanje naših ciljev. V letu 2021 smo svetovanja omogočili tudi družinskim članom zaposlenih in študentom na prodajnih mestih.
Večjih tveganj na področju odnosa družbe Petroldo širšega socialnega okolja z vidika podpore različnim deležnikom ne zaznavamo. Skozi dodelane procese sodelovanja in dodeljevanja sredstev različnim skupinam deležnikov skrbimo, da tovrstno sodelovanje s širšo družbo poteka skladno z zakonodajo in etičnimi načeli poslovanja skupine Petrol.
Povezano s človeškimi viri se lahko pojavijo tveganja, ki se nanašajo na pomanjkanje zahtevanega znanja, veščin, izkušenj in motivacije zaposlenih, ter neželena fluktuacija ključnih kadrov. Za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih je bil v skupini Petrol sprejet Kodeks ravnanja, ki ga prejme vsak zaposleni in se tako seznani s Petrolovimi vrednotami in načeli, ki nas zavezujejo k spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov. V okviru rednega merjenja organizacijske klime in drugih internih raziskav lahko zaposleni izrazijo svoje mnenje ter opozorijo na morebitne nepravilnosti.
Pri tveganjih vodenja lahko pride do tveganj kompetenc vodij, motenj v komunikaciji z zaposlenimi, neustreznega pooblaščanja in omejevanja ter tveganja nerealističnih, subjektivnih in neizvedljivih meril uspešnosti. Tveganja vodenja obvladujemo z rednim merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, ki se izvajajo v celotni skupini Petrol, s sistemom letnih in četrtletnih pogovorov, ocenjevanjem kompetenc in vodenja, merjenjem kakovosti internih storitev ter sprejeto kadrovsko strategijo. Vpeljan imamo sistem mentorstva in trenerstva, katerega osnovni namen je prenos dobrih praks, znanja, veščin, vrednot in izkušenj.
Upravljanje tveganj prevar in drugih nezakonitih dejanj je razdeljeno na dve podtveganji, ki se samostojno ocenjujeta: tveganje kaznivih dejanj/prevar ter tveganje korporativne integritete. Med tveganja kaznivih dejanj/prevar sodijo prevare poslovodstva, nezakonita dejanja, odtujitve, zlorabe zaposlenih in tretjih oseb, nepooblaščena uporaba različnih virov, namerna poškodovanja in nasilna nezakonita dejanja. Upravljanje tveganj kaznivih dejanj/prevar zahteva neprekinjen nadzor in kontrolo. Tveganje kršitev korporativne integritete je poslovanje družbe, ki ni v skladu z zakonodajo, Petrolovim kodeksom ravnanja, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, internimi predpisi, dobrimi poslovnimi običaji ali etičnimi načeli. Eden od načinov upravljanja tega tveganja je izvajanje sistema skladnosti poslovanja oziroma »Compliance« (Pravilnik o delovanju sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja).
Petrol je izpostavljen večjemu tveganju prevar zaradi narave dejavnosti: prodajna mesta z blagajniškim poslovanjem in prodaja proizvodov iz nafte. Na osnovi Kodeksa ravnanja in internih predpisov je v skupini Petrol uveljavljena ničelna toleranca do prevar. Za celovito upravljanje tveganj prevar deluje posebna delovna skupina, ki je pripravila katalog prevar, izvedla ocenjevanje tveganj posamičnih dejanj prevar, popisala obstoječe preventivne in kurativne kontrole ter pripravila ukrepe za njihovo omejitev. Za odkrivanje prevar in preiskave le-teh je znotraj skupine Petrol odgovorna strokovna služba Korporativni nadzor poslovanja in preiskave z usposobljeno skupino preiskovalcev. Tveganja na področju spoštovanja človekovih pravic se lahko pojavljajo tako znotraj družbe kot tudi v odnosih družbe do zunanjih deležnikov. Obvladovanje teh tveganj usmerjamo s spoštovanjem veljavnih predpisov.
Petrol že od vsega začetka epidemije koronavirusne bolezni, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, uspešno obvladuje nemoteno delovanje vseh procesov. Ob začetku epidemije v letu 2020 je bilo precej novih izzivov, ki jih je bilo treba rešiti za zagotovitev varnosti in zdravja vseh udeležencev, še posebej pri zagotovitvi ustreznih zaščitnih sredstev delavcem, ki so takrat primanjkovala, do vpeljave preventivnih ukrepov na vseh delovnih mestih, katerih večina se uporablja še danes.
Revizija ocene tveganja, ki je bila sprejeta v prvem valu epidemije, je še vedno temelj varnosti in zdravja vseh delavcev ter drugih prisotnih. Enako pomembno je namreč poskrbeti za zdravje naših strank ali drugih uporabnikov naših objektov. Bistvene ukrepe, ki jih izvajamo na prodajnih mestih, redno objavljamo in ažuriramo tudi na spletni strani www.petrol.si. S tem želimo okrepiti zavedanje, da sta zdravje in varnost naših strank za nas izrednega pomena.
Bistveno orodje za hitro obvladovanje situacije na posameznem delovnem mestu je bila vpeljava elektronskega obrazca za evidentiranje, ki smo ga skozi razvijanje epidemije sproti prilagajali oziroma usklajevali z aktualnimi spoznanji strokovnjakov ter zahtevami veljavnih predpisov.
Obrazec uporabljamo še danes, ob posodobitvah je bila vpeljana tudi avtomatizacija odgovorov in posredovanja informacij ključnim službam za hitrejše ukrepanje oziroma obveščanje.
Od drugega vala naprej smo se srečevali s pogostimi inšpekcijskimi nadzori, ki so se izredno povečali ob vpeljavi pogoja PCT v letu 2021. Večjih neskladij ni bilo ugotovljenih, večina primerov je bila zaključenih že ob sami izvedbi inšpekcijskega nadzora na posamezni lokaciji, v ostalih primerih so bila pristojnemu inšpektoratu posredovana dodatna pojasnila in izpolnjeni zahtevani ukrepi.
Danes lahko rečemo, da je Petrol pripravljen na podobne izzive, ukrepi, ki jih izvajamo zaradi virusa, ki hromi družbo že skoraj dve leti, pa omogočajo zagotavljanje zdravega delovnega mesta za vse udeležence v največji možni meri.
Z rednim merjenjem organizacijskeklime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih v družbi Petrol merimo napredek, gradimo odnose, skrbimo za ustrezno komunikacijo in vodenje zaposlenih v Sloveniji. Prepoznavamo lastne prednosti in področja, na katerih so priložnosti za izboljšave. V zadnjih nekaj letih nam je z izpopolnitvijo obstoječih in uvedbo novih sistemov vodenja in razvoja uspelo močno izboljšati tudi to področje. V skupini Petrol načrtno in sistematično skrbimo za razvoj in izobraževanje zaposlenih na vseh trgih, kjer delujemo. Omogočamo različne oblike pridobivanja strokovnega znanja, veščin in spretnosti ter delovnih izkušenj. V okoliščinah epidemije smo izobraževanja nadaljevali na daljavo, s pomočjo orodij M 365 in oblikovanjem lastnih gradiv v e-učilnici. Na ta način smo zaposlenim ponudili vrsto krajših e-tečajev s področja skladnosti poslovanja, informacijske varnosti, veščin vodenja tima na daljavo, komunikacije, prodajnih in coaching veščin.
V skupini Petrol je zaposlenih 58 odstotkov moških in 42 odstotkov žensk. Z leti spolno strukturo postopno izboljšujemo v prid ženskega spola. Od leta 2003 se tako delež žensk povečuje povprečno za eno odstotno točko na leto. Razmerje med spoloma se sicer v družbah razlikuje glede na dejavnost posamezne družbe.
Posebno pozornost namenjamo širjenju kulture družini prijaznega podjetja. V postopek certificiranja smo v Sloveniji vključeni že več kot deset let in smo uspešno opravili tudi drugi končni pregled s strani zunanjega revizorskega sveta. Uspešno smo implementirali vse načrtovane ukrepe za lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti.
V pojasnilu 6.6 Stroški dela v računovodskem delu poročila so razkriti prejemki zaposlenih v skupini Petrol in v Petrolu d.d., Ljubljana, prejemki zaposlenih na bencinskih servisih v upravljanju pa so vključeni v postavko stroški upravljavcev bencinskih servisov v pojasnilu 6.5 Stroški storitev. Dodana vrednost na zaposlenega v skupini Petrol je navedena v poglavju Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021.
Petrol je podpisnik in ambasador Slovenskih smernic korporativne integritete. Pri delu upoštevamo visoke standarde poslovne etike in gradimo organizacijsko kulturo, ki spodbuja zakonito, transparentno in etično ravnanje in odločanje vseh zaposlenih.
Skupina Petrol ima imenovana dva pooblaščenca za korporativno integriteto. Imenovana sta s strani uprave družbe, pri svojem delu sta neodvisna in odgovarjata neposredno upravi. O svojih aktivnostih redno obveščata upravo in revizijsko komisijo. Pooblaščenca med drugim nudita strokovno pomoč zaposlenim ter svetujeta zaposlenim in upravi pri nadaljnjih korakih in ukrepih na področju integritete. Družba ima vzpostavljenih več linij za sporočanje kršitev, prevar in ostalih nepravilnosti, in sicer možnost prijave prek e-pošte [email protected]; [email protected], prek spletne strani Prijava nepravilnosti ali telefonske številke 080 13 95. Poseben poudarek je namenjen zaščiti dobrovernih prijaviteljev.
V družbi Petrol imamo vzpostavljene potrebne notranje predpise. Petrolov kodeks ravnanja vsebuje določbe o poštenem in preglednem poslovanju ter preprečevanju podkupovanja in korupcije. Vsak zaposleni prejme kodeks v fizični obliki, poleg tega je objavljen na Petrolovem intranetu in na spletu. Sprejet je Pravilnik o zagotavljanju skladnosti poslovanja, ki določa temeljna pravila in sistemske rešitve za skladno poslovanje, ter Pravilnik o preprečevanju, ugotavljanju in odpravljanju posledic mobinga, na podlagi katerega se odkrivajo, ugotavljajo in preprečujejo nezaželene prakse vedenja z vidika neprimernega ravnanja nad zaposlenimi. Družba je sprejela Pravilnik o preprečevanju korupcije, ki določa ukrepe in metode za preprečevanje korupcije, obvladovanje nasprotij interesov, ravnanje z darili in vabili, dajanje in sprejemanje ugodnosti ter uvajanje drugih poslovnih praks, ki zmanjšujejo tveganje, da bi bila pristojnost odločanja uporabljena v nasprotju z zunanjimi ali notranjimi predpisi in etičnimi standardi.
Tveganja na področju korupcije in podkupovanja bi se lahko glede na temeljno dejavnost družbe pojavila na vseh ravneh poslovanja; tako med zaposlenimi na prodajnih mestih kot pri vodilnih ter drugih kadrih na različnih področjih poslovanja. Za obvladovanje tveganj sta na ravni skupine Petrol vzpostavljena Varnostni kolegij ter Odbor za tveganja. Z namenom zagotavljanja transparentnosti poslovanja, preprečevanja neskladnih ravnanj ter vzpostavitve kontrolnih mehanizmov so ustanovljeni ključni odbori za nabavne, investicijske procese ter za upravljanje razvojnih potreb in projektov. Poleg tega so v procese vgrajeni kontrolni mehanizmi, ki zmanjšujejo tveganje, na primer javna objava Kodeksa ravnanja, redna komunikacija kodeksa in korporativne integritete znotraj Petrola, protikorupcijske klavzule v pogodbah s poslovnimi partnerji, presoje sprejemljivosti poslovnih partnerjev.
Zaposleni v skupini Petrol se redno usposabljajo tudi na tem področju. Vsi zaposleni se
udeležujejo izobraževanja Korporativna integriteta, ki povečuje razumevanje in znanje o tem,
kako delovati nepristransko, pošteno, kredibilno, odgovorno, zaupanja vredno in z visokimi
moralnimi načeli skladnos Petrolovim kodeksom ravnanja ter kako pravilno ukrepati v primeru
zaznanih nepravilnosti.
V aktualni strategiji poslovanja družbe in skupine Petrol si je poslovodstvo skupine Petrol za
prioriteto določilo obvladovanje korupcijskih tveganj in spodbujanje etičnih ravnanj pri
zaposlenih ter stem posledično tudi pri poslovnih partnerjih. Ob ugotovljenih nepravilnostih v
primeru suma kaznivega dejanja družba reagira v skladu z zakonodajnimi možnostmi glede
prijave nepravilnosti in povrnitve škode.
Družba ima izdelan model varnostnega svetovanja, kjer so prepoznani znaki korupcijskih
tveganj. Družba ima sprejet Pravilnik o izvajanju nadzora poslovanja in vodenju preiskav
v skupini Petrol. Namen pravilnika je določiti način ravnanja in ukrepanja pri izvajanju
nadzora poslovanja in vodenja preiskav ter vzpostaviti učinkovit sistem zagotavljanja
integritete družbe. Postopki nadzora poslovanja in vodenja preiskav so namenjeni hitremu
zaznavanju in odkrivanju kršitev ter vzpostavitvi mehanizmov za ustrezno ukrepanje
(sankcioniranje), kar skupini Petrol omogoča delovanje in poslovanje v skladu z moralnimi,
pravnimi in etičnimi načeli. V primeru suma kršitve se sprožijo postopki po določenem
protokolu. Izvajanje postopkov nadzora in preiskav v Petrolu poteka prek organizacijske enote
Korporativna varnost in nadzor poslovanja.
V skupini Petrol velja ničelna toleranca do naklepnih kaznivih dejanj.
Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi
Uredbe (EU) 2019/2088), ki je začela veljati 12. 7. 2020 in vzpostavlja klasifikacijski sistem za
okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, poročamo za poslovno leto 2021 kazalnike za
gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo.
Poročanje zajema okoljska cilja blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim
spremembam za Petrol d.d. Februarja 2022 je bil med nabor sprejemljivih virov energije dodan
tudi zemeljski plin kot nizkoogljični plin. Kazalniki so izračunani na podlagi definicij v prilogi
Uredbe 2020/852 – Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij.
Trajnostne gospodarske dejavnosti in trajnostne naložbe v Petrol d.d., Ljubljana, sledijo
strateškim ciljem zelene prihodnosti v obdobju 2021–2025 s poudarkom na izboljševanju
energetske učinkovitosti, vlaganju v proizvodnjo, razvoju trajnostne mobilnosti in pametnem
upravljanju energije.
| Gospodarske dejavnosti | Oznake | Absolutni prihodki | Delež prihodkov |
|---|---|---|---|
| A.) DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | Energija D35.2, D35.1, D35.30 | 49.154.783 EUR | 1,38 % |
| Gradnja in nepremičnine M71.1, F41.10, F43.2, C33.12, S95.22 | 16.110.706 EUR | 0,45 % | |
| Oskrba z vodo, ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki, saniranje okolja |
| E36.00 | 2.964.141 EUR | 0,08 % | Informiranje in komuniciranje |
|---|---|---|---|
| J62.0 | 1.657.722 EUR | 0,05 % | Prevoz |
| F42.22, N77.11 | 513.741 EUR | 0,01 % | |
| 70.401.093 EUR | 1,98 % | Prihodki od dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo (A) | |
| 3.486.618.697 EUR | 98,02 % | Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | |
| 3.557.019.790 EUR | 100 % | Skupaj (A + B) |
Prihodki iz dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, so v družbi Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2021 predstavljali 1,98 odstotkov vseh prihodkov.
Prihodki iz dejavnosti energije so predstavljali večino prihodkov dejavnosti sprejemljivih za taksonomijo, in sicer 1,38 odstotkov oz. 49.154.783 EUR. Dejavnosti na področju energije obsegajo prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline – koncesije za zemeljski plin, proizvodnjo toplote/hladu iz bioenergije – lesne biomase, prenos in distribucijo električne energije, distribucijo daljinskega ogrevanja/hlajenja, soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije iz bioenergije, proizvodnjo toplote/hladu z uporabo odpadne toplote, proizvodnjo energije z uporabo fotovoltaične energije in proizvodnjo toplote/hladu iz geotermalne energije. Po statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 govorimo o dejavnostih oskrbe s plinastimi gorivi (D35.2), oskrbe z električno energijo (D35.1) in oskrbe s paro in vročo vodo (D35.30).
Gradnja in nepremičnine predstavljajo 0,45 odstotkov vseh prihodkov družbe Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2021 in zajemajo dejavnosti namestitve, vzdrževanja in popravila energijsko učinkovite opreme, vezane na ponudbo energetskih rešitev za dom in industrijske uporabnike, ter prenovo obstoječih stavb v okviru energetske obnove objektov: arhitekturno in tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje (M71.1), organizacija izvedbe stavbnih projektov (F41.10), inštaliranje pri gradnjah (F43.2), popravila strojev in naprav (C33.12) in popravila gospodinjskih ter hišnih naprav in opreme (S95.22).
Dejavnosti področja oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki, saniranja okolja (0,08 odstotkov prihodkov) se nanašajo na zbiranje, prečiščevanje in distribucijo vode (E36.00), in sicer čistilne naprave.
Prihodke področja dejavnosti informiranja in komuniciranja (0,05 odstotkov prihodkov) predstavljajo aktivnosti rešitev na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov (J62.0) in računalniškega programiranja, svetovanja in drugih s tem povezanih dejavnosti, kot so opredeljene v taksonomiji. Gre za razvoj programskih rešitev za celostno energetsko upravljanje sistemov in uporabo programske opreme za upravljanje vodovodnih sistemov, daljinske energetike, sistemov ogrevanja ter javne razsvetljave.
| Gradnja in nepremičnine | F41.10, F43.2, C33.12, S95.22 | 10.134.771 EUR | 39,49 % |
|---|---|---|---|
| Energija | D35.2, D35.1, D35.30 | 2.220.474 EUR | 8,65 % |
| Prevoz | F42.22, N77.11 | 2.055.094 EUR | 8,01 % |
| Oskrba z vodo, ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki, saniranje okolja | E36.00 | 242.996 EUR | 0,95 % |
| Informiranje in komuniciranje | J62.0 | 53.223 EUR | 0,21 % |
| Naložbe v osnovna sredstva od dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo (A) | 14.706.557 EUR | 57,30 % |
| Naložbe v osnovna sredstva od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 10.958.933 EUR | 42,70 % | |
|---|---|---|---|
| Skupaj (A + B) | 25.665.491 EUR | 100 % |
Skupna vrednost bruto naložb za Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2021, brez M&A projektov, znaša 25.665.491 EUR. Celotne investicije v dejavnosti sprejemljive za taksonomijo so znašale 14.706.557 EUR oz. 57,30 odstotkov.
Vrednost investicij povezanih z vzdrževanjem in popravili je bila 126.939 EUR, vrednost investicije v prenove stavb pa 5.658.135 EUR. Investicije vezane na vzdrževanje in popravila, so se nanašale na dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami, saniranja okolja in energije. Investicije v prenove stavb so vezane izključno na dejavnosti gradnje in nepremičnin.
Največji delež med trajnostnimi naložbami v osnovna sredstva so predstavljale naložbe v gradnjo in nepremičnine (39,49 odstotkov vseh naložb v osnovna sredstva), med njimi večinski delež predstavljata dva večja projekta, in sicer celovita energetska prenova javnih objektov na lokaciji Tehniškega šolskega centra Maribor ter celovita in delna energetska prenova objektov v Mestni občini Ljubljana (EOL-3).
8,65 odstotkov vseh naložb v osnovna sredstva predstavljajo investicije v dejavnosti energije, in sicer naložbe v koncesije za distribucijo zemeljskega plina, v sisteme za daljinsko ogrevanje in soproizvodnjo toplote in električne energije ter trajnostne energetske rešitve za industrijo.
sredstva so bile namenjene predvsem aktivnostim v okviru EU projektov Multi-E, Urban-E in Next-E ter vzpostavljanju mreže polnilne infrastrukture, predvsem za vozila na električno energijo.
Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki, saniranja okolja so zabeležile delež naložb v osnovna sredstva v višini 0,95 odstotkov, nanašajo se predvsem na investicije v čistilne naprave oz. čiščenje odpadne vode.
Naložbe v osnovna sredstva dejavnosti s področja informiranja in komuniciranja (0,21 odstotkov) so bile namenjene pretežno nadgradnji IoT platforme Tango.
Omenjene dejavnosti in naložbe so podrobneje predstavljene v poglavju 14.4 – Energetski in okoljski sistemi.
Družba nima pomembnih naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo.
61
Nada Drobne Popović
predsednica uprave
Matija Bitenc
član uprave
Jože Bajuk
član uprave
Jože Smolič
član uprave
Zoran Gračner
član uprave, delavski direktor
Ljubljana, 10. marec 2022
62
Svet se je v letu 2020 soočil s pojavom pandemije, ki je v povezavi s strogimi zdravstvenimi in varnostnimi ukrepi vplivala tudi na leto 2021 in posledično na poslovanje skupine Petrol.
Skupina Petrol se je na krizo, ki je posledica epidemije, odzvala celostno. V prvi fazi so bile aktivnosti osredotočene na zagotavljanje nemotenega poslovanja v spremenjenih okoliščinah ter prepoznavanje in obvladovanje tveganj. Nadaljnje aktivnosti so bile usmerjene dolgoročno, da bi skupina Petrol lahko nemoteno poslovala v zelo spremenjenem poslovnem okolju.
Poslovanje skupine Petrol poteka v dveh visoko konkurenčnih panogah: energetiki in trgovini. Poleg trendov na energetskem področju in trendov na področju trgovine na poslovanje skupine Petrol vplivajo še več drugih, medseboj pogosto soodvisnih dejavnikov. Med najpomembnejše sodita gibanje cen energentov in gibanje tečaja ameriškega dolarja, ki sta odraz svetovnih gospodarskih gibanj. Poleg tega na trgih, kjer posluje skupina Petrol, pomembno vplivajo na poslovanje tudi lokalne gospodarske razmere (gospodarska rast, stopnja rasti cen, rast potrošnje in proizvodnje) ter ukrepi, s katerimi država uravnava cene in trg energentov.
Kot se je izkazalo ob pojavu pandemije, na poslovanje skupine Petrol vplivajo tudi ukrepi, ki jih države sprejemajo za njeno zajezitev. Med panoge, ki jih je pandemija najbolj prizadela, sodijo letalski prevoz, javni transport in osebni prevoz, turizem in osebne storitve.
Slovenijo (6,9-odstotna rast BDP, prej 3,7-odstotna) in Hrvaško (10,5-odstotna rast BDP, prej 4,7-odstotna), se je precej izboljšala. Po napovedih UMAR v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj se za Slovenijo v letu 2021 pričakuje 6,1-odstotna rast BDP.
Za omilitev negativnih posledic epidemije so bili na nacionalni ravni ter v okviru Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije sprejeti obsežni paketi ukrepov, usmerjeni v blaženje izpada prihodkov gospodarstva in prebivalstva, zagotavljanje likvidnosti in podporo pri ponovnem okrevanju gospodarske aktivnosti.
Stabilna gospodarska rast v letu 2021 je poleg nadaljevanja epidemije spremljala tudi visoka rast cen energentov. Med razlogi za visoko rast cen energentov so povečano povpraševanje po energentih zaradi gospodarske rasti, visoke cene kuponov ogljikovega dioksida v Evropski uniji (zapiranje termoelektrarn), omejena dobava zemeljskega plina iz Rusije, manjša proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov zaradi vremenskih razmer, dolga in mrzla zima.
Vir: Mednarodni denarni sklad, World Economic Outlook, februar 2022
Skupina Petrol je na vseh trgih, kjer posluje, pri pripravi in izvajanju ukrepov dosledno upoštevala navodila oblasti. Primarna skrb je bila namenjena ukrepom za zaščito zdravja tako kupcev kot zaposlenih v Petrolu in tudi javnost je o vseh ukrepih sproti obveščala.
V Sloveniji so bili glede na potek epidemije v letu 2021 v veljavi različni ukrepi za zajezitev epidemije, predvsem ukrepi za omejevanje gibanja, in sicer prepoved gibanja med občinami, prepoved gibanja med 21. in 6. uro (v veljavi do 11. aprila 2021), oteženo prehajanje državnih mej (zahtevani testi, ki ugotavljajo okuženost z virusom SARS-CoV-2, karantena…). Ukrepi, s katerimi se omejuje gibanje, so v prvi polovici leta negativno vplivali na transport in mobilnost ter s tem na nižjo prodajo proizvodov iz nafte. V poletnih mesecih so se turistični tokovi večinoma potekali po cestah, kar je pozitivno vplivalo na naše poslovanje.
Vlada Republike Slovenije je epidemijo razglasila 19. oktobra 2020, zadnjič pa jo je za 30 dni podaljšala 16. maja 2021. Epidemija je v Sloveniji tako prenehala 15. junija 2021. Zaradi znatnega poslabšanja epidemiološke situacije je Vlada Republike Slovenije s 15. septembrom 2021 uvedla pogoj PCT za opravljanje večine dejavnosti, ki je ponovno spremenil nakupne navade (padec prodaje trgovskega blaga).
Podobne ukrepe so sprejele tudi države v regiji, kjer je prisotna skupina Petrol.
Na poslovanje skupine Petrol pomembno vplivajo tudi gibanje cen nafte in proizvodov iz nafte na svetovnem trgu, način določanja maloprodajnih cen proizvodov iz nafte ter gibanje menjalnega tečaja ameriškega dolarja in evra.
Povprečna cena surove nafte je v času od januarja do decembra 2021 znašala 70,9 USD/sod. Najvišjo vrednost v obravnavanem obdobju je surova nafta dosegla 25. oktobra, in sicer 86,1 USD/sod, najnižjo vrednost pa 4. januarja, 50,3 USD/sod. V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2020 je povprečna cena v letu 2021 višja za 70 odstotkov, povprečna cena v evrih pa je bila višja za 64 odstotkov. Cene motornih bencinov in srednjih destilatov so sledile trendu gibanja cen surove nafte.
Vir: Petrol, 2021
Vir: Petrol, 2021
V začetku leta se je svet soočal s ponovnim zaprtjem zaradi pandemije koronavirusne bolezni. Kljub temu so cene surove nafte v tem obdobju dosegle najvišje cene po lanskem januarju. Pomemben dejavnik, ki je vplival na relativno visoko rast cen, je odločitev Savdske Arabije, da do aprila 2022 omeji dnevno proizvodnjo za milijon sodčkov. K rasti je pripomogla tudi odločitev OPEC-a, ki protipričakovanjem ni povečal obsega proizvodnje. Zanemariti pa gre tudi vpliv dokaj mrzle zime na severni polobli, ki je povzročila številne izpade in težave pri distribuciji energentov, ter zaostrovanja odnosov med ZDA in Rusijo.
OPEC-ovi analitiki so napovedali, da se bo do konca leta 2021 povpraševanje po nafti močno povečalo. Njihove besede je podkrepila oživitev gospodarstva na globalni ravni. S prihodom toplejših mesecev in cepljenjem prebivalstva so se številni strogi "koronski" ukrepi omejili oziroma celo povsem odpravili. K pozitivnim spremembam na naftnih trgih je močno pripomoglo tudi nepričakovano visoko padanje komercialnih zalog surove nafte v ZDA. Na začetku junija 2021 smo tako (prvič po letu dni) dočakali ceno nafte nad 70 USD/sod. Relativno visoke rasti cen ni uspela zaustaviti niti napoved OPEC-a, da bodo z začetkom julija opustili politiko omejevanja proizvodnje.
Kljub napovedim, državam članicam OPEC-a in Rusiji ni uspelo doseči dogovora pri uravnavanju ravni načrpanih količin surove nafte. Konec julija je IEA v svojem poročilu opozorila na močneje manjšanje zalog nafte od prvotnih predvidevanj. Hkrati pa je bilo na trgu zaznati zelo optimistične napovedi o okrevanju svetovnega gospodarstva, kar je vodilo do presežka na strani povpraševanja. Če k temu dodamo še močna tropska neurja v Mehiškem zalivu (izpad proizvodnje), je bil relativno visok dvig energentov v tretjem trimesečju 2021 neizogiben. Zadnje analize največjih svetovnih trgovcev s "črnim zlatom" napovedujejo, da se bo energetska kriza zavlekla. Dvig cene nad 80 USD/sod je bil tako samo še vprašanje časa. Brent je mejo 80 USD/sod presegel 4. oktobra 2021.
Ob koncu leta 2021 smo bili zaradi nove različice koronavirusa deležni številnih špekulacij na trgu in strahu pred ponovnimi zaprtji tako družbe kot gospodarskih aktivnosti. Vse to je negativno vplivalo na ceno nafte. Še večje padce cen so preprečili remonti po številnih rafinerijah in napovedi OPEC-a, da bodo prilagodili prvotne napovedi o povečanem obsegu proizvodnje.
V Sloveniji so se maloprodajne cene vseh proizvodov iz nafte v letu 2021 oblikovale prosto po tržnih pogojih. Vlada Republike Slovenije je zaradi visokih cen energentov 20. oktobra 2021 sprejela Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je ponovno uvedla državno regulacijo cen ekstra lahkega kurilnega olja (KOEL). Najvišja dovoljena marža je bila 0,0600 EUR/liter. Uredba je veljala tri mesece.
HRK/liter (1,46 EUR/liter). Vlada Republike Hrvaške je 11. novembra 2021 za en mesec podaljšala omejitev najvišje maloprodajne cene 95-oktanskega bencina in cene dizla. Maloprodajne cene preostalih goriv je sprostila. Hrvaška je nato 7. decembra 2021 sprostila tudi maloprodajne cene bencina in dizla.
V Srbiji se maloprodajne cene proizvodov iz nafte oblikujejo prosto po tržnih pogojih. V Bosni in Hercegovini je od 3. aprila 2021 omejena maloprodajna kalkulativna marža do največ 0,128 EUR/liter – predtem pa so se maloprodajne cene proizvodov iz nafte oblikovale prosto po tržnih pogojih. V Črni gori se cene proizvodov iz nafte oblikujejo v skladu z Uredbo o načinu oblikovanja maksimalnih maloprodajnih cen naftnih derivatov, ki je v veljavi od marca 2021. Cene se spreminjajo vsakih štirinajst dni, če se spremenijo cene na naftnem trgu (Platts European Marketscan) in se tečaj evra in dolarja zaokroži. Pred tem so se cene proizvodov iz nafte oblikovale v skladu z Uredbo o načinu oblikovanja maksimalnih maloprodajnih cen naftnih derivatov, ki je bila v veljavi od 1. januarja 2011.
Menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom se je v letu 2021 gibal med 1,12 in 1,23 USD za 1 EUR. Povprečni tečaj ameriškega dolarja po tečaju Evropske centralne banke je v letu 2021 znašal 1,18 USD za 1 EUR.
Leto 2021 je bilo na energetskih trgih izjemno razburljivo in eno najtežjih do zdaj, saj smo bili priča izjemni rasti cen energentov, medtem ko je svet še vedno živel v primežu epidemije. Cene električne energije so začele rasti že konec leta 2020, ko so se v javnost začela pojavljati prva cepiva proti covidu-19, kar so trgi sprejeli z optimizmom in pričakovanjem gospodarske rasti, ki je potem tudi dejansko sledila. Poleg višje gospodarske rasti je na cene energentov vplival tudi nizek pritok zemeljskega plina v Evropo, kar je pomenilo, da se plinohrami niso uspeli napolniti na zadovoljive ravni pred vstopom v zimo konec leta 2021. Istočasno je EU sprejela vrsto zavez k prehodu na ogljično nevtralnost, ki narekujejo zapiranje elektrarn na premog ter spodbujajo investicije v obnovljive vire energije. Tudi zaradi tega so se cene emisijskih dovolilnic med letom 2021 z dobrih 30 EUR povzpele na okrog 80 EUR, kar je seveda prelilo tudi v ceno električne energije. V začetku leta 2021 je bila cena električne energije za leto naprej na regionalni borzi HUDEX še okrog 55 EUR/MWh, kar je nekje na ravni gibanja cene v zadnjih 10 letih (od 35 EUR/MWh do 60 EUR/MWh), med letom 2021 pa je cena električne energije vse skozi rasla in na prvem vrhuncu v oktobru dosegla raven 167 EUR/MWh, v drugem vrhuncu decembra pa celo 331 EUR/MWh. Cena na dnevnem trgu na lokalni borzi BSP Southpool pa je v nekaterih dneh v decembru 2021 dosegla tudi 400 EUR/MWh in več.
Vir: Petrol, 2021
Visoke cene električne energije so predstavljale izziv tako za dobavitelje kot za odjemalce. Številni dobavitelji so zato prilagodili svoj redni cenik za gospodinjske in male poslovne odjemalce (Petrol ga je prilagodil s 1. decembrom 2021), posebej pa je rast cene električne energije vplivala na gospodarstvo, ki energijo kupuje vnaprej po terminskih produktih. Del gospodarstva je namreč, ob upanju na izboljšanje, na odločitev o nakupu električne energije čakal do konca leta, ki pa je prinesel le še višje, rekordne cene.
Leto 2021 je bilo na trgu zemeljskega plina izjemno razburljivo in eno najbolj nenavadnih do zdaj, saj smo bili priča izjemni rasti cene zemeljskega plina. Cene zemeljskega plina so po zgodovinsko najnižjih ravneh v letu 2020 začele rasti v začetku leta 2021. Na dvig cene so vplivale informacije in optimistične napovedi o gospodarski rasti, saj so bila razvita cepiva proti covidu-19. Za čimprejšnjo oživitev gospodarstva so vse države usklajeno obljubljale izdatno pomoč. Dodatno so dvig cen spodbujale zaveze EU k prehodu na ogljično nevtralnost, ki narekujejo zapiranje elektrarn na premog ter spodbujajo investicije v obnovljive vire energije. Zato se je povpraševanje po zemeljskem plinu za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah povečalo, saj se je vrednost emisijskih kuponov povišala s 30 EUR na okrog 80 EUR. Tudi dolgotrajno mrzlo vreme, ki se je obdržalo vse do druge polovice maja, je vplivalo na zaloge v skladiščih zemeljskega plina v Evropi, ki so padle na najnižje vrednosti v zadnjih letih.
V začetku leta 2021 je bila cena zemeljskega plina za leto naprej na borzi CEGH še okrog 17,00 EUR/MWh, kar je na najnižji ravni gibanja cene v zadnjih letih. Skozi leto 2021 pa je cena zemeljskega plina nenehno in vztrajno rasla. Konec junija je dosegla raven okrog 25,00 EUR/MWh, avgusta 33,00 EUR/MWh, v septembru, oktobru in novembru se je gibala med 50,00 in 55,00 EUR/MWh, v decembru nad 90,00 EUR/MWh in 21. decembra 2021 dosegla rekordnih 139,00 EUR/MWh.
Vir: Petrol, 2021
V skupini Petrol smo v letu 2021 realizirali prihodke od prodaje v višini 5,0 mrd EUR, kar je 61 odstotkov več kot leta 2020 in 13 odstotkov več kot leta 2019 (obdobje pred pandemijo). V letu 2021 smo se srečevali z različnimi ukrepi držav za zajezitev epidemije, ki so omejevali gibanje tako med lokalnimi skupnostmi kot tudi med državami. Prihodki so se glede na preteklo leto povečali predvsem zaradi večje prodaje zemeljskega plina, višjih cen nafte in ostalih energentov ter vključitve družb E 3, d.o.o. in Crodux Derivati Dva d.o.o. v skupino Petrol.
V skupini Petrol smo v letu 2021 prodali 3,1 mioton proizvodov iz nafte, kar je 4 odstotke več kot v enakem obdobju leta 2020, od tega v maloprodaji 44 odstotkov, v veleprodaji pa 56 odstotkov. Največji padec smo zabeležili pri prodaji goriv natrge EU, predvsem v Italijo, kjer so zaprli večje število trošarinskih skladišč, s čimer je bil onemogočen večji uvoz proizvodov iz nafte v državo. Na maloprodajo so vplivali predvsem ukrepi držav o omejitvi gibanja za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni. V letu 2020 se je zaprtje zgodilo sredimarca, medtem ko so bile v letu 2021 največje omejitve v prvih mesecih. Tako smo v primerjavi z letom 2020 prodali manj pogonskih goriv predvsem v prvih dveh mesecih, medtem ko je bila prodaja v nadaljevanju leta višja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Poleg tega smo v letu 2020 zaradi izrazito nizkih cen proizvodov iz nafte v prvem polletju prodali precej več ekstra lahkega kurilnega olja kot leta 2021, višja pa je prodaja ekstra lahkega kurilnega olja v drugi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. V Sloveniji smo v letu 2021 prodali 1.420,7 tisoč ton proizvodov iz nafte, kar predstavlja 45 odstotkov celotne prodaje skupine Petrol. Na trge JV Evrope smo prodali 1.061,6 tisoč ton proizvodov iz nafte, kar predstavlja 34 odstotkov celotne prodaje skupine Petrol, na trge EU pa 666,0 tisoč ton proizvodov iz nafte, kar predstavlja 21 odstotkov celotne prodaje skupine Petrol.
Maloprodajna mreža skupine Petrol je konec leta 2021 obsegala 593 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 318, na Hrvaškem 202, v Bosni in Hercegovini 42, v Srbiji 16 in v Črni gori 15. S prodajo trgovskega blaga smo v letu 2021 ustvarili 487,2 mio EUR prihodkov, kar je 9 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2020. Od 15. septembra smo zaradi uvedbe PCT pogoja v Sloveniji zaznali občuten padec prodaje v tem segmentu.
V letu 2021 smo prodali tudi 141,2 tisoč ton UNP, 36,0 TWh zemeljskega plina, 15,1 TWh električne energije in 165,4 tisoč MWh toplote.
Prilagojeni kosmati poslovni izid je v obravnavanem obdobju znašal 543,4 mio EUR, kar je 27 odstotkov več kot v letu 2020 in 15 odstotkov več kot v letu 2019. V letu 2021 smo zagotovili boljše nabavne pogoje tako pri proizvodih iz nafte kot pri trgovskem blagu. Dodatno smo lahko v prodajno ceno proizvodov iz nafte na slovenskem trgu po sprostitvi oblikovanja prodajnih cen vključili realne stroške biokomponente, ki jo je skladno z zakonodajo treba dodajati fosilnim gorivom. Zelo uspešni smo bili pri prodaji zemeljskega plina. Zaradi stabilnejših razmer na trgih EU smo kljub nižji prodaji na italijanskem trgu realizirali boljše finančne rezultate. V letu 2020 je bil namreč v zadnjih tednih marca na teh trgih že prisoten vpliv epidemije covida-19.
Posledično je presežek blaga na trgu botroval strmemu padcu cen na svetovnem trgu naftnih derivatov, zaradi česar so bili finančni rezultati leta 2020 precej slabši kot leta 2021. Vpliv epidemije na poslovanje skupine Petrol je bil največji v drugem četrtletju leta 2020 in v prvem četrtletju leta 2021, saj so države zajezitev epidemije sprejele vrsto ukrepov, s katerimi so omejevale gibanje tako med državami kot med lokalnimi skupnostmi. To je vplivalo na nižjo prodajo pogonskih goriv, ki so Petrolov glavni prodajni proizvod. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v začetku oktobra po izpolniti odložnih pogojev zaključila nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v hrvaški družbi Crodux Derivati Dva d.o.o., kar je vplivalo na rast kosmatega poslovnega izida v zadnjem četrtletju 2021.
Stroški iz poslovanja skupine Petrol so v letu 2021 znašali 425,1 mio EUR, kar je 59,1 mio EUR oziroma 16 odstotkov več kot v letu 2020 in 78,9 mio EUR oziroma 23 odstotkov več kot v letu 2019. Delež stroškov iz poslovanja v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu je v letu 2021 znašal 78,2 odstotka, kar je več kot v obdobju pred pandemijo, predvsem zaradi vračunanih stroškov za kočljive pogodbe iz preteklih let ter zaradi kočljivih pogodb za prodajo električne energije. Na drugi strani iz istega naslova beležimo rast drugih poslovnih prihodkov.
Stroški materiala so v letu 2021 znašali 29,3 mio EUR, kar je 1,4 mio EUR oziroma 5 odstotkov več kot v letu 2020.
Stroški energije so se zvišali za 1,6 mio EUR oziroma 8 odstotkov, od tega za 0,8 mio EUR zaradi višjih stroškov omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina in električne energije.
| Skupina Petrol (EUR) | 2021 | 2020 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|
| Stroški materiala | 29.296.024 | 27.934.256 | 105 |
| Stroški storitev | 147.697.919 | 133.344.297 | 111 |
| Stroški dela | 114.341.509 | 102.856.574 | 111 |
| Amortizacija | 79.091.758 | 74.994.167 | 105 |
| Drugi stroški | 54.698.358 | 26.938.726 | 203 |
| Stroški iz poslovanja | 425.125.568 | 366.068.020 | 116 |
energije, za 0,3 mio EUR zaradi vključitve družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. v skupino Petrol, za 0,3 mio EUR zaradi višjih stroškov porabljenega plina v skupini Geoplin ter za 0,3 mio EUR zaradi višjih stroškov goriva za pogon motorjev.
• Stroški potrošnega materiala so se znižali za 0,2 mio EUR oziroma 3 odstotke. Med njimi so se najbolj znižali stroški materiala za vzdrževanje, čiščenje in osebne varovalne opreme v matični družbi, medtem ko so se za 0,3 mio EUR zvišali v skupini Ekoen, za 0,2 mio EUR pa so se zvišali zaradi vključitve družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. v skupino Petrol.
Stroški storitev so v letu 2021 znašali 147,7 mio EUR in so 14,4 mio EUR oziroma 11 odstotkov višji kot v letu 2020.
• Najvišjo postavko med stroški storitev predstavljajo stroški transportnih storitev, ki so znašali 33,1 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 4,1 mio EUR oziroma 14 odstotkov. Prodaja proizvodov iz nafte se je povečala za 4 odstotke, od tega za 5,4 odstotne točke zaradi vključitve družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. v skupino Petrol – stroški transportnih storitev so se zaradi vključitve družbe v skupino Petrol zvišali za 1,8 mio EUR (5,5 odstotka stroškov transporta skupine), dodatno pa so se zaradi vključitve družbe E3, d.o.o. v skupino Petrol povečali še za 1,1 mio EUR (predvsem stroški prenosa podatkov, poštnih in telefonskih storitev). Za 0,3 mio EUR pa so se zaradi padca prodaje utekočinjenega naftnega plina v skupini LPG znižali stroški v tej družbi.
• Stroški upravljavcev bencinskih servisov so znašali 30,8 mio EUR in so se glede na preteklo leto znižali za 3,8 mio EUR oziroma 11 odstotkov, od tega večina zaradi prenosa bencinskih servisov v upravljanje družbe, ostalo pa zaradi nižjih stroškov študentskega dela.
• Stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev so dosegli 24,9 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 4,2 mio EUR oziroma 20 odstotkov, predvsem zaradi višanja cen stroškov čiščenja bencinskih servisov in večjega obsega vzdrževanja objektov in opreme. Slednje je bilo v letu 2020 zaradi epidemije covida-19 precej omejeno. Vpliv vključitve družb Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o. v skupino Petrol je znašal 1,1 mio EUR.
• Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev so znašali 12,9 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 3,3 mio EUR oziroma 34 odstotkov, od tega so se za 1,8 mio EUR zvišali zaradi vključitve družb Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o. v skupino Petrol. Razlog za ostalo zvišanje je v višji prodaji kot v prehodnem letu in v višjih cenah proizvodov iz nafte.
• Stroški intelektualnih storitev so v letu 2021 znašali 9,4 mio EUR in so se glede na leto prej znižali za 0,5 mio EUR oziroma 5 odstotkov, predvsem zaradi nižjih stroškov zunanjih svetovalcev (M&A projekti), pa tudi zaradi nižjih stroškov študentskega dela. Znotraj tega pa so se stroški novih družb v skupini Petrol – Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o. – zvišali za 0,8 mio EUR.
• Stroški najemnin so znašali 8,4 mio EUR, kar je 3,1 mio EUR oziroma 58 odstotkov več kot v letu 2020, od tega 0,9 mio EUR zaradi vključitev družb Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o. v skupino Petrol, za ostalo preseganje je razlog predvsem v višjih stroških najemnin računalniške opreme (dinamika delitve med stroški in investicije).
• Stroški sejmov, reklame in reprezentance, ki so znašali 6,7 mio EUR, so se glede na leto 2020, ko smo zaradi epidemije covida-19 obseg oglaševanja zmanjšali na minimum, zvišali za 1,8 mio EUR.
• Stroški zavarovalnih premij so znašali 4,9 mio EUR, kar je 0,8 mio EUR oziroma 18 odstotkov več kot leta 2020, predvsem zaradi dviga cen na zavarovalnem trgu.
• Stroški podizvajalcev so znašali 4,0 mio EUR in so se v primerjavi z letom 2020 znižali za 0,2 mio EUR oziroma za 5 odstotkov.
• Drugi stroški storitev so znašali 5,0 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR oziroma 47 odstotkov več kot v letu 2020.
Stroški dela, ki so bili realizirani v višini 114,3 mio EUR, so se glede na predhodno leto zvišali za 11,5 mio EUR oziroma 11 odstotkov. Skupina Petrol je v skladu s sprejetimi ukrepi držav na področju zajezitve epidemije covida-19 koristila ukrepe povračil, povezanih s povračili stroškov dela, v skupni višini 0,6 mio EUR, medtem ko je v letu 2020 ta znesek znašal 4,8 mio EUR – navedeni učinki so evidentirani kot znižanje stroškov dela. Zaradi pripojitve družb Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o., so se stroški zvišali za 6,3 mio EUR, zaradi prenosa bencinskih servisov v upravljanje družbe pa za 2,7 mio EUR.
Stroški amortizacije, ki so bili realizirani v višini 79,1 mio EUR, so bili v primerjavi z letom 2020 višji za 5 odstotkov oziroma 4,1 mio EUR. Za 5,2 mio EUR so se zvišali zaradi pripojitve družb Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o., v skupino Petrol, zaradi manjšega obsega investicij pa so se znižali v matični družbi.
Drugi stroški so znašali 54,7 mio EUR in so bili glede na leto prej višji za 27,8 mio EUR. Glede na prehodno leto so med njimi stroški oslabitev in odpisov sredstev nižji za 1,9 mio EUR, zvišali pa so se vračunani stroški (kočljive pogodbe za prodajo električne energije (na drugi strani višji drugi poslovni prihodki), obveznosti za bioplinarne – kočljive pogodbe, vračunani stroški neizpolnjevanja obveznosti o zagotavljanju energetskih prihrankov in vračunani stroški obnovljivih virov energije – biokomponenta).
Tudi v letu 2021 smo nadaljevali optimizacijo stroškov in poslovno racionalizacijo, kar se že odraža v dobrem poslovanju skupine Petrol.
Drugi poslovni prihodki so znašali 277,3 mio EUR in so za 171,6 mio EUR višji kot v letu 2020. Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov je znašal 269,9 mio EUR, kar je 169,8 mio EUR več kot v letu 2020. Drugi poslovni odhodki so znašali 236,6 mio EUR in so za 161,6 mio EUR višji kot leta 2020. Izguba izpeljanih finančnih instrumentov je znašala 235,7 mio EUR, kar je 161,3 mio EUR več kot v letu 2020.
EBITDA je v letu 2021 znašal 238,1 mio EUR, kar je 43 odstotkov več kot v letu 2020 in 21 odstotkov več kot v letu 2019, kar nam je uspelo realizirati z uspešnim prilagajanjem prodaje razmeram na trgu in učinkovitim upravljanjem stroškov.
Poslovni izid iz poslovanja je znašal 159,0 mio EUR, kar je 74 odstotkov več kot v letu 2020 in 24 odstotkov več kot v letu 2019.
Deleži iz dobičkov iz naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, so znašali 2,6 mio EUR, kar je 0,9 mio EUR oziroma 26 odstotkov manj kot v letu 2020 in 1 odstotek več kot v enakem obdobju leta 2019.
Neto finančni odhodki skupine Petrol so v letu 2021 znašali 10,2 mio EUR, kar je 0,5 mio EUR več kot v letu 2020 in 6,7 mio EUR več kot v letu 2019. Neto odhodki iz naslova tečajnih razlik so bili v letu 2021 7,5 mio EUR višji kot v enakem obdobju leta 2020, neto prihodki izpeljanih finančnih instrumentov so bili v letu 2021 5,1 mio EUR višji kot v letu 2020, neto prihodki od obresti pa višji za 6,2 mio EUR. V letu 2021 je bil obračunan za 6,0 mio EUR višji popravek vrednosti poslovnih terjatev kot v letu 2020, slabitev naložbin dobrega imena pa so bile 2,8 mio EUR nižje.
Poslovni izid iz poslovanja pred davki v letu 2021 znašal 151,4 mio EUR, kar je 77 odstotkov več kot v letu 2020 in 19 odstotkov več kot v letu 2019. Čisti poslovni izid, realiziran v letu 2021, je znašal 124,5 mio EUR, kar je 72 odstotkov več kot v letu 2020 in 18 odstotkov več kot v letu 2019.
Bilančna vsota skupine Petrol je 31. decembra 2021 znašala 2,4 mrd EUR, kar je 33 odstotkov več kot konec leta 2020. Dolgoročna sredstva so znašala 1,3 mrd EUR, kar je 23 odstotkov več kot konec leta 2020, kratkoročna sredstva pa 1,1 mrd EUR, kar je 48 odstotkov več kot konec leta 2020. Kratkoročne poslovne terjatve so se glede na konec leta 2020 povečale za 283,9 mio EUR. Na rast postavk bilance stanja sta vplivala predvsem vključitev družb Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o. v skupino Petrol ter rast cen energentov.
| Skupina Petrol (mio EUR) | 2021 | 2020 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | 543,4 | 426,9 | 127 |
| Stroški dela z vključenimi državnimi podporami | 114,3 | 102,9 | 111 |
| Stroški dela brez državnih podpor | 115,0 | 107,6 | 107 |
| EBITDA z vključenimi državnim podporami | 238,1 | 166,6 | 143 |
| EBITDA brez državnih podpor | 238,7 | 161,8 | 148 |
| Poslovni izid pred davki z vključenimi državnim podporami | 151,4 | 85,5 | 177 |
| Poslovni izid pred davki brez državnih podpor | 152,1 | 80,7 | 188 |
Najpomembnejša postavka med dolgoročnimi sredstvi so opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter naložbene nepremičnine, ki skupaj znašajo 1,1 mrd EUR in so 206,8 mio EUR višje kot konec leta 2020. Pravica do uporabe najetih sredstev je konec leta 2021 znašala 102,6 mio EUR, kar je 64 odstotkov več kot konec leta 2020. Dolgoročne naložbe v skupaj obvladovane in pridružene družbe znašajo 55,9 mio EUR, kar je 0,6 mio EUR manj kot konec leta 2020.
Obvladovanju kratkoročnih sredstev, ki predstavljajo 45 odstotkov sredstev skupine Petrol, namenjamo veliko pozornosti. Obseg obratnih sredstev vpliva na obseg zadolževanja tako pri dobaviteljih kot pri bančnih institucijah. Ker imamo zagotovljeno kratkoročno kreditiranje doma in v tujini, se lahko hitro odzivamo na spremembe obsega obratnih sredstev. Poslovne terjatve so na zadnji dan leta 2021 glede na stanje konec leta 2020 višje za 77 odstotkov. Vrednost zalog je 27 odstotkov višja kot leto prej. Cene nafte so bile konec leta 2021 višje kot konec leta 2020.
| 31. december 2021 | Prilagojeno* | 31. december 2020 | Indeks 2021/2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Sredstva | Neopredmetena, opredmetena sredstva in naložbene nepremičnine | 1.129.174.349 | 922.376.264 | 122 |
| Naložbe v skupaj obvladovane in pridružene družbe | 55.874.127 | 56.515.407 | 99 | |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 102.621.512 | 62.401.606 | 164 | |
| Ostala nekratkoročna sredstva | 24.733.320 | 27.680.805 | 89 | |
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | 1.312.403.308 | 1.068.974.082 | 123 | |
| Zaloge | 178.191.288 | 140.154.195 | 127 | |
| Poslovne terjatve | 650.343.180 | 366.441.439 | 177 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 100.226.890 | 88.674.952 | 113 | |
| Ostala kratkoročna sredstva | 142.286.765 | 127.833.783 | 111 | |
| Kratkoročna sredstva | 1.071.048.123 | 723.104.369 | 148 | |
| Skupaj sredstva | 2.383.451.431 | 1.792.078.451 | 133 |
| Skupaj kapital | 908.698.005 | 826.669.437 | 110 | |
|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti | 433.812.995 | 303.431.060 | 143 | |
| Obveznosti iz najemov | 92.991.633 | 54.397.111 | 171 | |
| Poslovne obveznosti | 5.661.782 | 727.182 | 779 | |
| Ostale nekratkoročne obveznosti | 79.870.672 | 78.184.574 | 102 | |
| Nekratkoročne obveznosti | 612.337.082 | 436.739.927 | 140 | |
| Finančne obveznosti | 65.958.447 | 48.766.555 | 135 |
| Obveznosti iznajemov | 13.768.130 | 10.069.352 | 137 |
|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 690.456.613 | 437.216.148 | 158 |
| Ostale kratkoročne obveznosti | 92.233.154 | 32.617.032 | 283 |
| Kratkoročne obveznosti | 862.416.344 | 528.669.087 | 163 |
| Skupaj obveznosti | 1.474.753.426 | 965.409.014 | 153 |
| Skupaj kapital in obveznosti | 2.383.451.431 | 1.792.078.451 | 133 |
*Po ponovni proučitvi pogodbe o nakupu plina v odvisni družbi smo ugotovili, da pri pogodbi v skladu z MSRP15 ni prišlo do dejanskega nakupa blaga, ampak je ustrezneje, da se posel prikaže kot kratkoročno dano posojilo. Skupina je zato na dan 31.12. 2020 znižala vrednost zalog in povišala vrednost finančnih terjatev.
Na področju upravljanja kreditnega tveganja dosledno spoštujemo vse uradne postopke kreditnih zavarovalnic. Skupina Petrol ima zavarovanih 78 odstotkov vseh terjatev, ki posamično presegajo nominalno vrednost 100.000 EUR. Plačila kupcev dnevno spremljamo in po potrebi sprejemamo ukrepe za zmanjševanje kreditnega tveganja. Plačilna disciplina se kljub negativnim vplivom na gospodarstvo zaenkrat ni bistveno poslabšala.
Na zadnji dan obravnavanega obdobja je tako skupina Petrol imela 126,6 mio EUR obratnega kapitala, kar je 70,2 mio EUR več kot konec leta 2020, ko je znašal 56,4 mio EUR. Denarni tokovi, ustvarjeni pri poslovanju, so v letu 2021 znašali 177,0 mio EUR, kar je 39,7 mio EUR manj kot v letu 2020. Ustvarjena lastna sredstva smo v skupini Petrol uporabili za naložbene aktivnosti, izplačilo dividend in vračanje posojil, manjkajoča sredstva pa smo si zagotovili pri bankah.
Razmerje med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom (kazalnik neto dolg/kapital) je na zadnji dan leta 2021 znašalo 0,6, konec leta 2020 pa 0,4. Kazalnik neto dolg/EBITDA je konec leta 2021 znašal 2,1, medtem ko je konec leta 2020 znašal 2,0. Koeficient finančnega vzvoda je konec leta 2021 znašal 36 odstotkov, konec leta 2020 pa 28 odstotkov.
Zaradi še vedno trajajoče pandemije covida-19 smo tudi v letu 2021 namenili visoko prioriteto zagotavljanju ustrezne likvidnostne strukture. Izkoristili smo ugodne tržne pogoje ter izvedli podaljševanja/refinanciranja ter tudi odpovedi kreditnih linij. Pri obsegu dodatnega potencialnega zadolževanja smo upoštevali primerno razmerje med neto dolgom in EBITDA.
V letu 2021 so neto naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe skupine Petrol znašale 233,2 mio EUR, od tega 192,2 mio EUR za prevzem družb Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o. V letu 2020 smo za naložbe namenili 85,4 mio EUR.
Skupina Petrol je bila pred pojavom pandemije v zelo dobri poslovno-finančni kondiciji. Kljub zaostrenim poslovnim razmeram bomo še naprej sledili strateškemu cilju zagotavljanja stabilnega poslovanja tudi z ohranjanjem ustreznega razmerja med zadolženostjo in EBITDA.
Kapitalska politika, ki temelji na dolgoročnem maksimiranju donosov delničarjev, še vedno sodi med najpomembnejše cilje naše razvojne strategije. Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, zagovarja dolgoročno stabilno politiko dividend, kar tudi najbolj ustreza dolgoročnim razvojnim ciljem skupine Petrol.
V letu 2021 je Petrol d.d., Ljubljana, kljub pandemiji izplačal dividendo v višini 22,0 EUR bruto na delnico, kar je enako letu 2020, ko je bila izplačana najvišja dividenda do zdaj.
Bonitetna hiša Standard & Poor's Ratings Services je v letu 2021 družbi Petrol d.d., Ljubljana, potrdila dolgoročno bonitetno oceno »BBB-«, kratkoročno oceno »A-3« ter oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno«.
Skupina Petrol za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA. Izbrana alternativna merila uspešnosti poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost poslovanja skupine Petrol.
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, se je na 8. seji dne 17. februarja 2022 seznanil s poslovanjem na področju proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov in dal upravi družbe Petrol d.d., Ljubljana soglasje za izvedbo investicije v sončne elektrarne na območju Knina na Hrvaškem. Gre za tri velike sončne elektrarne skupne inštalirane moči 22 MW in s pričakovano proizvodnjo električne energije v višini 29 GWh, katerih razvoj je bil zaključen v letu 2021. Sončne elektrarne, katerih skupna vrednost investicije je ocenjena na 17 mio EUR, bodo s proizvodnjo elektrike pričele v začetku leta 2023.
Poslovanje skupine Petrol je vpeto v mednarodne energetske tokove. Vojno dogajanje v Ukrajini vpliva tudi na dogajanja na energetskem trgu, ki se odraža predvsem v rasti cen energentov, medtem ko dobava energentov zaenkrat poteka nemoteno.
bencinov pa iz Rusije ne uvažamo. Največji del poslovanjaskupine Petrol s podjetji iz Ruske Federacije predstavlja nakup zemeljskega plina, ki poteka preko družbe Geoplin d.o.o., Ljubljana. Dobave iz Rusije zaenkrat potekajo nemoteno in skladno spogodbenimi obveznostmi. Družba Geoplin d.o.o., Ljubljana ima diverzificiran nabavni portfelj in bo storila vse, da bo zagotovila nemoteno dobavo zemeljskega plina svojim kupcem.
V skupini Petrol pozorno spremljamorazmere tako na energetskih kot tudi na finančnih trgih. Kot izvajalec bistvenih storitev po Zakonu o informacijski varnosti, izvajamo tudi ustrezne varnostne ukrepe in aktivnosti. Poslovanje skupine Petrol za enkrat poteka nemoteno, prekosistema zaprepoznavanje in obvladovanje tveganj spremljamo nastalo situacijo in sprejemamo ustrezne ukrepe za zagotavljanje nemotene oskrbe z energenti.
Po analizi vplivov razmer v Rusiji in Ukrajini na naše poslovanje ocenjujemo, da v času priprave Letnega poročila poznane razmere ne vplivajo na izpolnjevanje plana skupine Petrol za leto 2022.
xV letu 2022 se nadaljuje rast cen energentov na katero se vlade na trgih, kjer posluje skupina Petrol, odzivajo zrazličnimi regulatornimi ukrepi. Vplive regulacije redno proučujemo, vendar zaradi nenehnih sprememb, v času priprave Letnega poročila, ne moremo natančno oceniti potencialnega vpliva na izpolnjevanje plana skupine Petrol za leto 2022.
Skupina Petrol delujev dvehzahtevnih dejavnostih: trgovinski inenergetski. Obe sesoočata spomembnimi spremembami, kizahtevajo nov pogledna ključne koncepteposlovnih modelov. Naenergetskem področju čedalje večjo težo dobivajo energetska učinkovitost, nova uporaba obstoječih inrazvoj novih energentov. Prisotna je vse večja ozaveščenostza trajnostni razvoj, ki gaspremlja poostrenaregulativa.V trgovini je opazen premik vvedenju končnih kupcev, ki postajajo vse bolj ozaveščeni, angažirani in digitalno vešči.
Skupina Petrol se sprememb zaveda injih naslavlja vstrategijiza obdobje2021‒2025. Trende venergetski dejavnosti naslavljamos celovitoponudbo energetskih rešitev. Z novimi digitalnimi kanali, razširjenim naboromenergentov inpersonalizirano ponudbo se bomo še bolj približali našim kupcem ter jim nudili podporo pri prehodu s tradicionalnih energetskih virov na čistejše obnovljivevire energije. Opisane spremembe poslovnegaokolja ins tempovezani trendiprinašajo nova tveganja ter tudinove priložnosti. Skupina Petrol vsvoji strategiji 2021-2025 poslovne cilje uravnava gledena sprejete usmeritve upravljanja tveganj oziroma tako imenovanega apetita za tveganja.
V oktobru 2021 je bilzaključennakup hrvaške družbeCroduxDerivati Dvad.o.o.V zadnjih mesecih leta so se začeli postopki integracije v skupino Petrol. Z vidika finančnih tveganjsmo pregledalikupce družbeCrodux Derivati Dva d.o.o. Sodelavci tega podjetja so spoznalipravila skupine Petrol na področju obvladovanjakreditnih tveganj.Poleg tega smo izpeljali postopke za vključitevnove družbev shemokreditnega zavarovanja skupine Petrol s1. decembrom. 2022. Tudi napodročju obvladovanjalikvidnostnih tveganjsmo namenili dodatnopozornost ob vključitvi nove družbe v skupino Petrol.
V zadnjem četrtletju leta 2021 smo bila priča izrednirasti cenvseh energentov, tako proizvodov iz nafte,plina kot električne energije. Rast cen pomembnovpliva na obvladovanje cenovnih inkoličinskih tveganj vskupini Petrol, zato smov zadnjih mesecih leta 2021 veliko pozornosti namenili upravljanju omenjenih tveganj.
Dodaten inpomemben vplivna upravljanje tveganj vletu 2021 terna celotno poslovanje skupine Petrol je imela ševedno tudi pandemija. Skupina Petrol se je nakrizo, ki jeposledica pandemije,odzvala celostno že v letu2020; enako smo nadaljevali tudi vletu 2021. Del aktivnosti je osredotočenna zagotavljanje zdravja kupcevin zaposlenih, nemotenega poslovanja vspremenjenih okoliščinah ter prepoznavanje in obvladovanje tveganj. Druge aktivnosti so usmerjene dolgoročno, dabiskupina Petrollahko nemoteno poslovala v zelo spremenjenem poslovnem okolju. O vplivu pandemije covida-19 naposlovanje skupine Petrol in upravljanje tveganj poročamo tudi v poglavju Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2021.
V drugemčetrtletju leta 2021 smo vskupini Petrol ponovno izvedli ocenjevanje tveganj. Po novih rezultatih ocenjevanja tveganj ostajajo med najpomembnejšimi innajverjetnejšimi tveganji naslednja finančnatveganja: kreditno tveganje, cenovno inkoličinsko tervalutno tveganje. Vletu 2021 je bilo na tempodročju izvedenih več aktivnosti. Njihovrezultat so sprejete posodobitve metodologije ocenjevanja in spremljanja tveganj, aktivno delovanje odborovter izboljšanje procesov, kina krovni ravni tekoče nadzirajo inspremljajo upravljanje posameznih tveganj inprispevajo ktemu, da skupina Petrol znižujeizpostavljenost do posameznih finančnih tveganj.
V sklopu kreditnih tveganjsmo bili pozorni na plačilno sposobnost kupcev in s tem na stanje terkakovost terjateviz poslovanja. Gradimo na dobrihtemeljih, postavljenih vpreteklih letih tudi napodročju pridobljenihzavarovanj.Tako imamo 31. decembra2021 zavarovanih78 odstotkov terjatev iz poslovanja pri kupcihz odprtimiterjatvami nad 100.000 EUR, pri čemer zavarovanjapredstavljajo zavarovanjepri zavarovalnicah, bančne garancije in drugi primerni instrumenti zavarovanja. Vletu 2019 smo upravljanje kreditnih tveganjposodobili s prehodom nanov informacijski sistem, kispremlja kreditnatveganja partnerjev inpodpira proces določanjakreditnih limitov. Sistemje bil vpeljanv matični družbi v letu2019, veni odvisni družbi vletu 2020, večina ostalih pomembnejših družbv skupini pa je na novi sistem skladno s planom prešla v letu 2021.
Kreditniodbor je aktivno nadaljeval ssvoje delovanje.Velika pozornost jebila namenjena upravljanjuterjatev, saj smose zavedali, dase bodo našipartnerji tako kot mi soočali s finančnimi posledicami pandemije.
instabilne izglede. To nam še naprej zagotavlja boljšidostop do finančnih virov in hkrati zagotavlja, da ostaja finančni položaj skupine Petrol še naprej stabilen. Tudi v letu 2021 je nadzor nad likvidnostnim, tečajnimi in obrestnimi tveganji izvajal Kolegij za upravljanje bilance skupine Petrol.
Skupina Petrol ima vse pomembnejšo vlogo na področju prodaje in trgovanja z električno energijo ter prodaje zemeljskega plina, zato smo v letu 2021 kreditnim, cenovnim in količinskim tveganjem namenili veliko pozornosti. Največ pozornosti smo namenili področju prodaje električne energije končnim odjemalcem, kjer smo v celoti prenovili sistem spremljanja količinskih in cenovnih tveganj prek količinskih limitov (po posameznih segmentih).
Spremljanje količinskih in cenovnih tveganj prek količinskih limitov smo vpeljali tudi na področje proizvodnje električne energije iz lastnih virov ter na področje prodaje zemeljskega plina končnim odjemalcem, kjer smo dodatno uvedli izboljšan sistem spremljanja kreditnih tveganj veleprodajnih partnerjev. Na področju trgovanja z električno energijo je bilo spremljanje količinskih in cenovnih tveganj deležno manjše prenove.
Poleg glavnih finančnih tveganj so med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi tveganji še tveganja gospodarskega okolja, tveganja poslovnega odločanja, tveganja finančnega okolja, procesna tveganja, tveganja strateškega odločanja, tveganja informacijskih sistemov in obrestna tveganja. Vsa ta tveganja so bila v letu 2021 ocenjena višje kot v predhodnem ocenjevanju leta 2019.
Skozi vse naštete aktivnosti si prizadevamo vzpostaviti kulturo zavedanja o tveganjih, ki omogoča boljši nadzor nad tveganji in kakovostne informacije za odločanje na vseh ravneh delovanja. Obvladovanje tveganj je skrb vsakega zaposlenega v skupini Petrol, ki je s svojimi odločitvami in dejanji vsakodnevno izpostavljen tveganjem v okviru svojih delovnih nalog in pristojnosti. Prav dejstvo, da je upravljanje tveganj v skupini Petrol vključeno v vse vidike poslovanja, nam omogoča ustvarjanje dodane vrednosti za delničarje in ohranjanje "investicijske" bonitetne ocene.
Pri upravljanju tveganj v skupini Petrol zasledujemo strateško usmeritev zagotavljanja stabilne rasti poslovanja ob sprejemanju zmernih tveganj. Zahtevane donose prilagajamo pričakovanim tveganjem.
Tveganja, ki smo jih pripravljeni sprejemati, so tista, ki izhajajo iz strategije razvoja skupine Petrol. Le-ta omogoča nadaljnjo stabilno rast poslovanja in dinamičen razvoj novih poslovnih modelov. Pri tem smo previdni pri prevzemanju tveganj, ki izhajajo iz:
Nismo pripravljeni prevzemati naslednjih tveganj:
Skladno s krovnim načelom smo opredelili naslednje strateške usmeritve upravljanja tveganj skupine Petrol:
Petrolov model tveganj je vsebinsko povezan v sklop 20 skupin tveganj, razdeljenih na dve veliki skupini: tveganja okolja in tveganja delovanja.
Zadnje ocenjevanje tveganj je bilo izvedeno v letu 2021. Po rezultatih ocenjevanja med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi tveganji ostajajo naslednja finančna tveganja: kreditno, cenovno in količinsko ter valutno tveganje. Za nadzor oziroma upravljanje teh tveganj je potreben najmočnejši kontrolni sistem, ki ga v družbi tudi izvajamo in je podrobneje opisan pri posameznih finančnih tveganjih. Poleg glavnih finančnih tveganj so med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi tveganji še tveganja gospodarskega okolja, tveganja poslovnega odločanja, tveganja finančnega okolja, procesna tveganja, tveganja strateškega odločanja, tveganja informacijskih sistemov in obrestna tveganja.
Legenda stopenj pogostnosti:
Legenda stopenj pomembnosti:
| Pomembnost | 5 | 4 | 3 | 2 | 1 |
|---|---|---|---|---|---|
| 24 | 3 | 3 | 1 | 5 |
Skupina Petrol se pred tveganji zunanjega okolja varuje s sistematičnim spremljanjem dogajanj v poslovnem okolju in pravočasnim odzivanjem nanje. Najpomembnejša in najpogostejša tveganja med tveganji zunanjega okolja so tveganja gospodarskega okolja. Tveganja katastrof, ki tudi sodijo v to skupino, so sicer pomembna, vendar je njihova pogostnost nizka. Tveganja finančnega okolja, zakonodaje in regulative ter politična tveganja so bila ravno tako ocenjena kot tveganja s srednjo pomembnostjo in nižjo pogostnostjo, tako kot ostala tveganja okolja pa so se uvrstila v drugi kvadrant.
Tveganja gospodarskega okolja upravljamo s pomočjo nenehnega spremljanja konkurence, analiziranja poslovanja elektroenergetskih, naftnih in plinskih podjetij, tržnih analiz, benchmark analiz, z merjenjem zadovoljstva kupcev idr. Tveganja finančnega okolja poskušamo prepoznavati tudi s pomočjo finančnega načrtovanja oziroma simulacij in s sodelovanjem s finančnim okoljem (bankami, finančnimi organizacijami, investitorji). Tovrstna tveganja upoštevamo pri pripravi strateškega poslovnega načrta ter jih obravnavamo na Kolegiju za upravljanje bilance.
Tveganja zakonodaje in regulative upravljamo tako, da proaktivno sodelujemo z institucijami, ki vplivajo na spreminjanje relevantne zakonodaje, ter analiziramo vplive predlogov relevantnih novih zakonov ali sprememb na poslovanje skupine Petrol.
Tveganja delovanja vključujejo operativna tveganja, strateška tveganja, tveganja prevar in drugih nezakonitih dejanj ter finančna tveganja.
Operativna tveganja vključujejo tveganja upravljanja človeških virov in vodenja, procesna tveganja, tveganja informacijskih sistemov, tveganja varnosti in zaščite ter tveganja prekinitve poslovanja. Med njimi so po zadnjem izvedenem ocenjevanju najpomembnejša in najpogostejša procesna tveganja, ki jim sledijo tveganja informacijskih sistemov.
Procesna tveganja so povezana s potencialnimi izgubami zaradi neustrezno definiranih/vzpostavljenih organizacijskih procesov, njihovega neuspešnega/neučinkovitega izvajanja in neprilagajanja spremembam v zunanjem/notranjem okolju podjetja. V skupini Petrol zato aktivno poteka pregled vseh poslovnih procesov. Hkrati razvijamo procesno arhitekturo, ki bo določila lastnike in skrbnike posameznih procesov.
varovani, da prihaja do prekinitev, napak pri zbiranju in obdelavi podatkov ali se neprilagajajo spremembam v zunanjem in notranjem okolju ter potrebam uporabnikov, je zelo pomembno, zato temu področju namenjamo veliko pozornosti. Med projekti, ki naslavljajo to tveganje, sta zamenjava ERP-sistemov skupine Petrol in uvedba novega CRM-sistema, ki sta bila v letu 2019 implementirana v matični družbi, v letu 2020 v odvisni družbi na Hrvaškem, ostale pomembnejše družbe v skupini pa so prešle na novi sistem skladno z načrtom v letu 2021. V letu 2022 se bodo na novi sistem priključile še nekatere druge odvisne družbe.
Tveganja upravljanja človeških virov vodenja obvladujemo z rednim merjenjem organizacijske klime v celotni skupini Petrol, sistemom letnih pogovorov in ocenjevanjem vodenja, merjenjem kakovosti internih storitev ter sprejeto kadrovsko strategijo. Pomembnosti človeških virov se v zadnjem času v skupini Petrol čedalje bolj zavedamo, saj so v zadnji oceni tveganj ta tveganja pridobila pomembnost.
Z operativnimi tveganji so tesno povezana tudi strateška tveganja. Mednje sodijo tveganja strateškega odločanja, tveganja poslovnega odločanja in tveganja zagotavljanja informacij. Po zadnjem ocenjevanju so med njimi najpomembnejša in najpogostejša tveganja poslovnega odločanja. Sledijo jim tveganja strateškega odločanja, tveganja zagotavljanja informacij pa so se uvrstila nižje.
Tveganja poslovnega odločanja obvladujemo z izvajanjem in izboljševanjem različnih organizacijskih predpisov ter z rednim spremljanjem poslovanja in poročanjem različnim deležnikom. Tveganja strateškega odločanja pa zmanjšujemo z jasno strategijo, nadzorom nad izvajanjem strategije in letnimi konferencami.
Tveganje prevar in drugih nezakonitih dejanj je razdeljeno na dve podtveganji: tveganje kaznivih dejanj/prevar in tveganje korporativne integritete. Med tveganja kaznivih dejanj/prevar sodijo prevare poslovodstva, nezakonita dejanja, prevare, odtujitve, zlorabe zaposlenih in tretjih oseb, nepooblaščena uporaba različnih virov, namerna poškodovanja in nasilna nezakonita dejanja. Upravljanje tveganj kaznivih dejanj/prevar zahteva neprekinjen nadzor in kontrolo, saj so ta tveganja ocenjena z visoko pogostnostjo in nizko pomembnostjo.
Tveganje kršitev korporativne integritete je poslovanje družbe, ki ni v skladu z zakonodajo, Petrolovim kodeksom ravnanja, drugimi pravili, veljavnim priporočili, internimi predpisi, dobrimi poslovnimi običaji ali etičnimi načeli. Eden od načinov upravljanja tega tveganja je izvajanje sistema "Compliance" (Pravilnik o delovanju sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja).
Petrol je izpostavljen večjemu tveganju prevar zaradi narave dejavnosti: prodajna mesta z blagajniškim poslovanjem in prodaja proizvodov iz nafte. Na osnovi Petrolovega kodeksa ravnanja in internih predpisov je v skupini Petrol uveljavljena ničelna toleranca do prevar. Za celovito upravljanje tveganj prevar deluje posebna delovna skupina, ki je pripravila katalog prevar, izvedla ocenjevanje tveganj posamičnih dejanj prevar, popisala obstoječe preventivne in kurativne kontrole ter pripravila ukrepe za njihovo omejitev.
Za odkrivanje prevar in preiskave le-teh je znotraj skupine Petrol odgovorna strokovna služba Korporativna varnost in nadzor poslovanja z usposobljeno skupino preiskovalcev.
Glede na oceno pogostnosti in pomembnosti zavzemajo finančna tveganja najvišja mesta. V skupini Petrol zato posebno pozornost namenjamo prav tem kategorijam tveganj. Omenjeno je razvidno iz natančno opredeljenih postopkov upravljanja tveganj, ki vključujejo definirane limitne sisteme, ustrezno raven spremljanja in poročanja o izpostavljenosti posameznemu finančnemu tveganju in aktivno vlogo kolegijev in odborov, katerih naloga je spremljanje in nadzor posameznih finančnih tveganj. Sistem upravljanja finančnih tveganj kontinuirano ocenjujemo in nadgrajujemo, konkretne aktivnosti pa so predstavljene v nadaljevanju pri posameznih tveganjih.
Najpomembnejša in najverjetnejša finančna tveganja so kreditna, cenovna in količinska ter valutna tveganja, medtem ko so likvidnostna ter obrestna tveganja nekoliko manj izpostavljena. Podrobnejše informacije o izpostavljenosti posameznemu finančnemu tveganju ter razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji so v računovodskih pojasnilih v poglavju Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj.
Poslovni model skupine Petrol vključuje energente, kot so proizvodi iz nafte, zemeljski plin, elektrika, utekočinjeni naftni plin, zaradi česar je skupina Petrol izpostavljena cenovnim, količinskim in valutnim tveganjem, ki izhajajo iz njihovega nakupa in prodaje.
V skupini Petrol kupujemo proizvode iz nafte po tržnih pogojih tujih nakupnih trgov in jih plačujemo večinoma v USD, medtem ko prodaja poteka v lokalnih valutah (predvsem v EUR). S tem je skupina Petrol pri opravljanju svoje temeljne dejavnosti izpostavljena tako cenovnemu tveganju – spremembam cen proizvodov iz nafte – kot tudi valutnemu tveganju – spremembam tečaja EUR/USD. Količinsko in cenovno tveganje skupina Petrol v največji možni meri obvladuje z uskladitvijo nabavnih pogojev pri dobaviteljih na eni strani in prodajnimi pogoji do kupcev na drugi strani. Morebitno preostalo odprto cenovno ali valutno pozicijo zapiramo s sklepanjem ustreznih izpeljanih finančnih instrumentov, predvsem z blagovnimi zamenjavami pri cenovnem tveganju in terminskimi posli pri valutnem tveganju.
Pri poslovanju z električno energijo je skupina izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem. V zadnjem četrtletju leta 2021 se je cena električne energije z dobavo na Madžarskem v letu 2022 zvišala za približno 63 odstotkov, od začetka leta 2021 pa za več kot 307 odstotkov. Glavni razlog za visok dvig cen je visoka rast cen zemeljskega plina in cen emisijskih kuponov ter zapiranje jedrskih elektrarn v Nemčiji. Tako visoko povišanje cen energentov znatno zvišuje cenovna tveganja, ki jih skupina upravlja z naborom limitnih sistemov, definiranih glede na poslovnega partnerja, tvegano vrednost in količinsko izpostavljenost, ter z ustreznimi procesi njihovega spremljanja in nadziranja. Dodatno skupina redno spremlja tudi ustreznost uporabljanih limitnih sistemov, ki jih po potrebi prenavlja in dopolnjuje.
Kreditno tveganje je bilo med finančnimi tveganji v letu 2021 ocenjeno kot najpomembnejše, kar je tudi posledica vpliva pandemije. Skupina Petrol mu je bila izpostavljena pri prodaji produktov in storitev fizičnim in pravnim osebam ter ga obvladuje s spodaj opisanimi ukrepi. Sistem upravljanja terjatev iz poslovanja omogoča učinkovito upravljanje kreditnega tveganja. Kot del rednih procesov upravljanja terjatev ves čas poteka aktivna izterjava, ki je bila od začetka pandemije koronavirusne bolezni zaradi izjemne gospodarske situacije še aktivnejša.
Nadgrajujemo postopke za odobritev višine izpostavljenosti (limita) do posameznega kupca in poskušamo obdržati raven obsega prvovrstnih instrumentov zavarovanja kot pogoja za odobritev prodaje (zavarovanje terjatev pri kreditnih zavarovalnicah, bančne garancije, varščine, korporativne garancije, poroštva, zastavne pravice), kar je bilo v preteklem letu velik izziv. V začetku leta 2020 smo v skupini Petrol prešli na novo zavarovalno shemo, ki omogoča sledenje potrebam skupine Petrol na področju varovanja kreditnih tveganj skladno s tržnimi razmerami.
Intenzivno se ukvarjamo z obvladovanjem terjatev do vseh kupcev v Sloveniji, hkrati pa namenjamo veliko pozornost izterjavi terjatev na trgih JV Evrope, kjer sta plačilna sposobnost in disciplina gospodarstva drugačni kot v Sloveniji. Terjatve sistematično spremljamo portfeljsko po regijah in organizacijskih enotah, glede na ocenjeno kreditno tveganje, stopnjo zavarovanj in po posameznih kupcih. Uvedena sta tudi centraliziran nadzor nad prejetimi zavarovanji in centralizirana izterjava.
Zaradi pandemije koronavirusne bolezni in posledično upada gospodarske aktivnosti so se podjetja srečevala z likvidnostnimi šoki, kar posledično pomeni višje kreditno tveganje naših kupcev. V skupini Petrol smo tako tudi v letu 2021 še naprej pozorno spremljali indikatorje povečanja tveganja in imeli intenzivno komunikacijo z našimi kupci. Še vedno v vseh družbah v skupini Petrol na operativni ravni dnevno skrbno spremljamo stanje terjatev ter aktivno sodelujemo s kupci pri izterjavi.
Kljub vsemu navedenemu se tudi v skupini Petrol v celoti ne moremo izogniti posledicam stečajev, prisilnih poravnav in osebnih stečajev. Ocenjujemo, da skupina Petrol zadovoljivo obvladuje kreditno tveganje. Naša ocena temelji na vrsti produktov, ki jih prodajamo, tržnem deležu, velikem številu kupcev, velikem številu instrumentov zavarovanj, večjem obsegu zavarovanih terjatev ter nizki stopnji zapadlih terjatev. Stopnja zavarovalnega kritja terjatev pravnih oseb je na ravni 68 odstotkov, pri čemer po obsegu zavarovanj prevladujeta kreditno zavarovanje in zaprtost z obveznostmi do dobaviteljev (skupaj 90 odstotkov zavarovanj).
Skupina Petrol ima dolgoročno mednarodno bonitetno oceno BBB-, kratkoročno oceno A-3 in oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene "stabilno" bonitetne hiše Standard & Poor's Ratings Services, ki je bila 9. aprila 2021 ponovno potrjena. Bonitetna ocena na ravni "investment grade" omogoča lažji dostop do mednarodnih finančnih trgov ter hkrati pomeni dodatno zavezo k dobremu poslovanju in zmanjševanju zadolženosti skupine Petrol. Pri upravljanju likvidnostnih tveganj sledimo metodologiji S&P s tega področja.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021
Povprečne cene proizvodov iz nafte v letu 2021 so bile višje, kot so bile v enakem obdobju lani, kar nam posledično nekoliko povečuje obseg potrebnega obratnega kapitala skupine Petrol. Kljub konstantni rasti cen energentov je likvidnostni položaj skupine Petrol ostal trden, tako na ravni skupine kot tudi na ravni posameznih odvisnih družb. S primerno strukturo in obsegom dolgoročnih in kratkoročnih kreditnih linij smo nemoteno zagotavljali likvidnostno ustreznost skupine Petrol. Tudi v primeru poslabšanja gospodarske situacije nam trenutni obseg kreditnih linij zagotavlja nemoteno poslovanje in ustrezno likvidnostno strukturo skupine Petrol po merilih bonitetne hiše S&P.
Zaradi nadaljevanja pandemije covida-19 namenjamo veliko pozornost in previdnost vodenju denarnega toka, predvsem na področju načrtovanju prilivov iz prodaje na odlog, saj je to glavni vir kreditnega in posledično likvidnostnega tveganja. Ob prevzemu družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. smo še dodatno pozornost namenili internemu upravljanju likvidnostnega tveganja in upravljanju likvidnosti znotraj družb v skupini.
Kljub zmanjšanju prodaje zaradi ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 skupina Petrol vse dospele obveznosti poravnava ob zapadlosti. To ji omogočata relativno nizka zadolženost ter močna likvidnostna pozicija.
V skupini Petrol tekoče spremljamo izpostavljenost obrestnemu tveganju. Skupina Petrol ima 82 % dolgoročnih finančnih obveznosti sklenjenih z variabilno obrestno mero, vezano na EURIBOR. Povprečne vrednosti EURIBOR-jev so bile v letu 2021 nižje, kot so bile povprečne vrednosti v letu 2020. EURIBOR je še vedno na zgodovinsko nizki ravni (negativen EURIBOR). Za zavarovanje obrestne izpostavljenosti večji del variabilne obrestne mere spremenimo v fiksno z uporabo izpeljanih finančnih instrumentov in na ta način zavarujemo neto obrestno pozicijo. V letu 2021 smo, v povezavi z novim dolgoročnim kreditom z variabilno obrestno mero, sklenili novo obrestno zavarovanje v skupni vrednosti 200 mio EUR z enakimi zapadlostmi kot jih ima dolgoročni kredit. Skupina Petrol ima tako vse dolgoročne finančne obveznosti z variabilno obrestno mero zavarovane s sklenjenimi IRS-zavarovanji.
Poslovanje skupine Petrol na področju prodaje proizvodov iz nafte je v tudi v letu 2021 zaznamovala predvsem pandemija covida-19. Države so za omejevanje pandemije sprejele vrsto ukrepov, s katerimi so omejevale gibanje, kar je negativno vplivalo na prodajo proizvodov iz nafte.
V letu 2021 smo prodali 3,1 mio ton proizvodov iz nafte, kar je 4 odstotke več kot v letu 2020 in prav tako 4 odstotke več od načrtovanega. Od tega smo v Sloveniji ustvarili 45 odstotkov prodaje, na trgih JV Evrope 34 odstotkov in na trgih EU 21 odstotkov. 44 odstotkov proizvodov iz nafte smo prodali v maloprodaji, 56 odstotkov pa v veleprodaji.
| Maloprodaja | Veleprodaja |
|---|---|
| 593 bencinskih servisov | |
| 318 v Sloveniji | |
| 202 na Hrvaškem | |
| 42 v Bosni in Hercegovini | |
| 16 v Srbiji | |
| 15 v |
Na slovenskem trgu imaskupina Petrol s 318bencinskimiservisi 56-odstotni tržnidelež glede naštevilo bencinskih servisov. Naša konkurenčna prednost je vodilni položaj natranzitnih poteh,s poudarkomna avtocestnihlokacijah,ključnih mestnih inobmejnih lokacijah.Naš največjikonkurent je družbaOMV z 20-odstotnim tržnimdeležem po številu bencinskih servisov, MOL pa imana slovenskem trgu 10-odstotni tržni delež. V letu2021 se je zgodil prevzemOMV-jevih prodajnih mests strani MOL-a, kar pomeni, dabo postal naš drugi največji konkurent z 29-odstotnim deležem.
Na poslovno leto je pomembno vplivala tudi pandemija covida-19. Različni ukrepi so botrovali zaprtju, delnemu zaprtju aliomejevanju izvajanja določenih storitev. To se je delno odražalo v obratovanju avtopralnic, obratovanju inposlovanju barov, kot tudi priponudbi sveže pripravljene hrane. Vplivi pandemije so bili različni glede na tržišče. Na slovenskem trgu je od druge poloviceseptembra naobisk prodajnih mestin prodajovplivalotudi izpolnjevanje pogoja PCT.
Skladno s spremenjenimirazmerami so seizvajali tudi različni ukrepi,s katerimi smoposkušali zagotavljati uporabnikom prijazen dostop do ponudbeblaga instoritev. Naraslaje tudi uporaba mobilnihrešitev za opravljanje nakupov,tj. mobilne aplikacije Na poti. Z namenom prilagajanja razmeram, obvladovanja stroškov, dostopnosti ponudbe blaga in storitev sose prilagajali tudi odpiralni časi, spremenili pa so se tudi nekateri načini izvedbe storitev.
S pripojitvijo družbe Crodux Derivati Dva d.o.o.smo nahrvaškem trgu povečali tržni delež s 13 odstotkov na23 odstotkovter stem utrdiliprisotnost in pozicijo blagovne znamke natem trgu. Največji konkurent še vedno ostaja INA, v manjšem deležu pa sledijo še ostala podjetja, kot so Lukoil,Tifon innekatera manjša. Začeli smo izvajati postopekintegracije,v okviru katerega se bodo izvedlivsi potrebni postopkipripojitve inpoenotenja poslovnih procesov. V Bosniin Hercegovini ima Petrolskoraj 4-odstotni tržni deležpo številu bencinskih servisov, največjikonkurenti na področju maloprodaje paso Nestro Petrol, Energopetrol inNešković Group. VČrni goriima Petrol skoraj13-odstotni tržnidelež po številu bencinskih servisov, največja konkurenta pa sta Eko in Lukoil. V Srbiji imajo največjo maloprodajno mrežo družbe NIS, Lukoil, Knez Petrol in Mol, Petrolovtržni delež po številu bencinskih servisov pa je en odstotek.
Na krepitev delovanja maloprodaje je vidneje vplivala tudi reorganizacija v skupini Petrol, kar se odraža v še močnejšem povezovanjutržišč, regijskem pristopu instandardizaciji poslovnih procesov.
Leto 2021 je bilo podobno kot leto 2020zaznamovano s pandemijo koronavirusne bolezni in ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusne bolezni. Aplikacija Na poti je tako v letu 2021 beležila najvišjorast mesečno aktivnih uporabnikov do zdaj, saj soti prepoznali priročnost in uporabnost aplikacije v obdobju, ko je bilo zmanjševanje stikov zelo pomembno. Aplikacija se je še posebej izkazala kotodličen alternativni način plačila ob septembrskiuvedbi pogoja PCT, ki je narekovalposebne zahteve za obisk prodajnega prostora.
Januarja 2021 je bila aplikacija nadgrajena s protokolom 3D secure 2.0 za dodatno avtentikacijo plačil v skladu z novo EU direktivo. Razvoj aplikacije se je v letu 2021 osredotočal predvsem na hrvaški trg, kjer je od junija 2021naprej z aplikacijo mogoče plačilo Kave na poti. Sledilo je nagrajevanje zzbiranjem Zlatih zrn ter koriščenje pridobljene brezplačne kave tako na Hrvaškem kot vSloveniji. Povečalo pa se je tudi število prevzemnih lokacij v Sloveniji kjer uporabniki lahko prevzamejo naročila za Hip nakupe,in sicer s 36 na 69.
V letu 2021 jebilo prek aplikacije Na poti v Sloveniji in na Hrvaškem skupno opravljenih skoraj 570 tisoč transakcij. V primerjaviz letom 2020 se je skupno število transakcij povečalo za več kot 70 odstotkov. Največ transakcij je bilo opravljenih za plačilo Kave na poti, sledijo plačila za gorivo, avtopranje ter plačila Fresh hrane in HipShop izdelkov. Aplikacija je vletu 2021 zabeležila več kot 65 tisoč mesečno aktivnih uporabnikovin skoraj 13 tisoč uporabnikov plačnikov mesečno, ki so skupaj ustvarili 119 odstotkov več marže kot leto prej.
Tako kot v odnosu do končnih kupcev tudi pri prodaji poslovnim strankam in javnemu sektorju potrebe in želje naših kupcevpostavljamo na prvo mesto, karse na koncu odraža v delovanju celotne organizacije in poslovanja podjetja. Skrb za ustvarjanje in negovanje odnosov s strankami se odraža v našem vsakodnevnem delovanju.
Pri tem kottemeljno načelo upoštevamo sodelovanje, ki temelji na razumevanju, prilagodljivosti in uslužnosti. Postajamo povezovalni člen v širšem ekosistemu prodajnih segmentov in industriji. Scelovito ponudbo energentov in rešitev obstoječim in novim kupcem nudimo podporo pri prehodu s tradicionalnih energetskih virov (fosilnih goriv) na čistejše, okolju in zdravju prijaznejše, obnovljive vire energije. Obstoječim in novim kupcem oblikujemo personalizirano ponudbo glede na njihove potrebe.
Izsledki iz merjenja zadovoljstva naših kupcev nam postavljajo ogledalo. Sprejmemo jih kot priložnost za izboljšanje v smeri zagotavljanja odlične uporabniške izkušnje.
Prodaja trgovskega blaga vključuje prodajo avtomateriala, prehrambnega blaga, galanterije, tobačnih izdelkov, loterije, kuponov in kartic, Kave na poti in ostalega trgovskega blaga. V skupini Petrol smo v letu 2021 s prodajo trgovskega blaga ustvarili 487,2 mio EUR prihodkov, kar je 9 odstotkov več kot v letu 2020 in prav tako 9 odstotkov več od načrtovanega.
Na slovenskem trgu smo v letu 2021 s prodajo trgovskega blaga ustvarili 394,3 mio EUR prihodkov, kar je 6 odstotkov več kot v letu 2020 in prav tako 6 odstotkov več od načrtovanega. Najboljše rezultate smo dosegli pri prodaji tobačnih izdelkov, loterije, kuponov in kartic, prehrambnega blaga in toplih napitkov (Kava na poti). Ponudba na Petrolovih prodajnih mestih se nenehno spreminja in dopolnjuje, saj želimo s hitrim prilagajanjem prodajnega asortimenta slediti potrebam obiskovalcev.
Na trgih JV Evrope smo v letu 2021 s prodajo trgovskega blaga ustvarili 92,7 mio EUR prihodkov, kar je 21 odstotkov več kot v letu 2020 in 24 odstotkov več od načrtovanega. 14 odstotnih točk so prihodki višji iz naslova pridružitve družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. Najboljše rezultate smo dosegli pri prodaji tobačnih izdelkov, prehrambnega blaga in izdelkov iz ponudbe Fresh.
Po objavi prenovljenih spletnih mest Petrol.si in Moj Petrol, ki smo ju nadgrajevali od leta 2019, smo se v letu 2021 osredotočili predvsem na razvoj spletne trgovine eShop. Ta se bo v letu 2022 pridružila digitalnemu ekosistemu Petrola. Razvoj je v celoti potekal z internimi viri, kar je omogočilo popolnoma prilagojen razvoj potrebam podjetja. Prenovljena trgovina bo ponudila sodobno uporabniško izkušnjo spletnega nakupovanja ter zaokrožila spletna mesta Petrola.
V okviru poletnih olimpijskih iger Tokio 2020, ki so zaradi pandemije potekale poleti 2021, je potekala kampanja zbiranja Zlati točk, ki so bile pretvorjene v finančna sredstva, namenjena mladim perspektivnim športnikom. Zbiranje Zlatih točk je potekalo na fizičnih prodajnih mestih ter prek digitalnih kanalov – spletnega mesta Petrol.si in aplikacije Na poti. V ta namen sta bila razvita seštevalnik zbranih točk ter obrazec za oddajo Zlatih točk.
Obvladovanje in optimalen potek nabavnih in prodajnih procesov ter procesov upravljanja prodajnega prostora na vseh prodajnih kanalih nam omogočata, da kupcem ob pravem času in na pravem mestu ponudimo želeni produkt. Pri svojem poslovanju upoštevamo vse zakonske predpise.
Med storitve uvrščamo prihodke od skladiščenja in pretovora proizvodov iz nafte, najemnine za poslovne prostore in gostinske objekte, prevoze, storitve avtopralnic, prihodke od Petrolovih klubskih kartic in druge storitve. S storitvami na področju naftno-trgovske dejavnosti je skupina Petrol v letu 2021 ustvarila 44,8 mio EUR prihodkov, kar je 8 odstotkov več kot v letu 2020.
V sezoni 2020/2021 smo nadgradili sistem in dodali Axess kartice ter s tem omogočili sodelovanje z vsemi večjimi smučarskimi središči v Sloveniji in tujini. Tudi zadnjo sezono je deloma zaznamovalo zaprtje države in meja, tako da je bilo smučanje omogočeno samo znotraj držav, in to deloma v decembru, februarju in del marca. Kljub temu smo skupaj z decembrom beležili rekordne prodajne rezultate, in sicer:
Ponudba na Petrolovih prodajnih mestih se redno spreminja in dopolnjuje, saj želimo s hitrim prilagajanjem prodajnega asortimenta slediti potrebam obiskovalcev.
V skupini Petrol delujemo na področjih oskrbe z UNP ter gradnje in upravljanja omrežij za distribucijo UNP. Poslovanje z UNP sicer zajema: prodajo plina prek omrežij in plinohramov, prodajo avtoplina ter prodajo plina v jeklenkah. Avtoplin smo v letu 2021 prodajali na 231 bencinskih servisih in tudi v veleprodaji.
Prodajne cene UNP se v Sloveniji oblikujejo prosto. Enako velja za Hrvaško, kjer sledijo formuli, za katero je osnova Plattsova kotacija UNP v Sredozemlju. Tudi v Srbiji se cene UNP oblikujejo prosto. Prevladujoca osnova je kotacija Argus daf Brest, vendar so prisotne tudi ostale kotacije, ki vplivajo na trenutno oblikovanje cen.
Prodaja UNP postaja v skupini Petrol čedalje pomembnejša dejavnost, saj se vzpostavlja regionalna infrastruktura, ki je osnova za prisotnost v širši regiji JV Evrope. V letu 2021 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali pet koncesij za oskrbo z UNP.
Na Hrvaškem ima družba Petrol d.o.o., Zagreb, sklenjeni pogodbi za oskrbo z UNP v mestih Šibenik in Reka. Kupce UNP na tem trgu oskrbujemo tudi prek plinohramov, na bencinskih servisih (avtoplin), tako v okviru skupine kakor tudi zunaj nje, in s prodajo jeklenk po razvejani mreži distributerjev. V letu 2021 smo nadaljevali širitev poslovanja tako prek lastne maloprodajne mreže kakor tudi v veleprodaji.
V Srbiji je podjetje Petrol LPG d.o.o. Beograd nadaljevalo širitev poslovanja v regiji, z izvažanjem UNP v Makedonijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, na Kosovo, v Albanijo, Bolgarijo ter posredno v Grčijo, kar se je pokazalo tudi v rasti tržnih deležev na posameznih trgih. Na srbskem trgu sicer delujemo s štirimi baržami in dvema vlačilcema.
Pandemija covida-19 je v letu 2021 močno vplivala tudi na poslovanje na področju prodaje UNP. Zaradi ukrepov, povezanih z obvladovanjem virusa, se je povpraševanje po avtoplinu močno zmanjšalo, prodaja prek plinohramov za ogrevanje in industrijsko porabo pa se zaradi pandemije ni bistveno spremenila. Cena UNP je v zadnjem delu leta 2021 močno porasla, bolj kot cena klasičnih goriv, a vseeno bistveno manj kot cena zemeljskega plina in elektrike.
Nakup družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. v letu 2021 na prodajo UNP ni bistveno vplival, saj je družba Petrol d.d., Ljubljana, že leta 2019 kupila družbo Crodux Plin d.o.o. in prodajala avtoplin in jeklenke za potrebe družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. prek družbe Petrol d.o.o., Zagreb.
V letu 2021 smo v skupini Petrol prodali 141,2 tisoč ton UNP, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2020 in 18 odstotkov manj od načrtovanega, predvsem zaradi zmanjšanja prodaje v Petrol LPG d.o.o., kjer smo zaradi logističnih težav morali dobavljati blago z železniškimi cisternami in ne prek barž v terminalu Smederevo, kar nam je zmanjšalo konkurenčnost na trgu. Prav tako na nižjo prodajo UNP kot pogonskega goriva vpliva manjša mobilnost (ukrepi za zajezitev pandemije covida-19) tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem.
Prodaja UNP postaja v skupini Petrol čedalje pomembnejša dejavnost, saj se vzpostavlja infrastruktura v širši regiji JV Evrope.
Leto 2021 je bilo za področje Energija in rešitve leto velikih vsebinskih in organizacijskih sprememb, predvsem pa soočenje z izjemno rastjo cen energentov v drugem polovici leta. Že v začetku leta je nadzorni svet Petrola potrdil novo Strategijo skupine Petrol za obdobje 2020–2025, s katero smo začrtali pot energetske tranzicije v zeleno prihodnost. Velik del te tranzicije prevzema prav področje Energija in rešitve s svojimi produkti in ekipo strokovnjakov.
Prav zato je bil logičen naslednji korak, povezan s projektom nove organizacije družbe, ki bo omogočila soočanje z izzivi energetskega prehoda in trga. Eden od ciljev je tudi konsolidacija tega področja, ki odpira veliko priložnosti povezovanja, sinergij in uvajanja novih, celostnih rešitev ne samo pri energetiki, temveč širše znotraj Petrola.
Projekt nove organizacije se je začel izvajati v začetku junija 2021, temelji pa na produktu kot nosilcu vsebinskega dela in EBITDA ter na matričnem sistemu sodelovanja in vključevanja vseh podpornih služb. S tem želimo zagotoviti najvišjo mero strokovnosti, izkoristiti koncentracijo znanj po posameznih službah in povečati transparentnost poslovanja.
Pomemben vsebinski premik je tudi razširitev produktnega vodenja na področje treh strateško ključnih trgov Petrola: Slovenije, Hrvaške in Srbije. Poleg tega nadaljujemo aktivnosti pri upravljanju malih hidroelektrarn v Bosni in Hercegovini. Več podrobnosti je predstavljenih v nadaljevanju v celovitem pregledu vseh produktov, poslovnih kazalnikov in poslovnih priložnosti glede na potencial posameznih trgov.
Drugo polovico leta 2021 je zaznamovala izjemna rast cen elektrike in zemeljskega plina, ki so v določenih dnevnih cenah dosegale tudi 6- do 8-kratnik prejšnjih dolgoletnih povprečij. Ker je poslovanje vezano na borzne cene, predvsem pa modeli temeljijo na zakupih in različnih skupinah kupcev, smo zabeležili močan vpliv na nove pogodbe in posledično odziv javnosti.
Spremembe so odprle tudi vprašanja dosedanjega načina dela, prevzemanja tveganj, zakupov in različnih oblik partnerstev. Še posebej je dvig cene energentov skokovito povečal povpraševanje vseh segmentov kupcev (končni odjemalci, poslovne stranke in javni sektor) za rešitve obnovljivih virov energije (predvsem sonca, shranjevanja viškov, potencialno vodika).
Sistemi energetskega in okoljskega upravljanja objektov. Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) vzpostavlja ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Med njimi ima vodilno vlogo energetska prenova stavb javnega sektorja, ki naj bi bila zgled ostalim deležnikom. V tem okviru direktiva zahteva, da se od 1. januarja 2014 naprej letno prenovijo 3 odstotki skupne tlorisne površine stavb v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja. Direktivo v slovenski pravni red prenaša Energetski zakon – EZ (Uradni list RS, št. 17/14).
Energetsko pogodbeništvo je tudi eden ključnih ukrepov v okviru Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost (AN-URE 2020) ter izvajanja Operativnega programa evropske kohezijske politike za obdobje 2014‒2020. Na ta način se v financiranje ukrepov učinkovite rabe energije v večji meri vključuje zasebni kapital in s tem multiplicirajo vložena javna sredstva ter dosežejo večji prihranki energije na enoto spodbude za investicijo.
Družba Petrol v Sloveniji izvaja storitve energetskega pogodbeništva za stavbe v ožjem in širšem javnem sektorju. Energetsko pogodbeništvo se opredeljuje kot pogodbeno znižanje stroškov za energijo, ki pa ni samo način financiranja. Gre za pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in izvedbe ukrepov (gradbenih in tehnoloških) zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj in tudi motiviranje porabnikov za učinkovito rabo energije. Energetsko pogodbeništvo je način pogodbenega znižanja stroškov za energijo, pri katerem izvajalec zagotovi vrsto potrebnih ukrepov za učinkovito rabo energije na naročnikovih objektih, naročnik pa se zaveže za te storitve (znižanje rabe energije in zagotavljanje udobja) izvajalcu plačati dogovorjeni znesek. Pri tem se upošteva morebitna pogodbeno kazen za nedoseganje dogovorjenih rezultatov oziroma prihrankov (no service ‒ no payment). Osnova je pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom (ali upravljavcem) stavbe (naročnikom) in podjetjem za energetske storitve (poznanim tudi kot ESCO – Energy service company; izvajalcem).
V letu 2021 smo kljub zaostrenim razmeram na trgu uspešno izvajali dva večja projekta:
Do zaključka leta je bilo v celoti zaključeno in prevzeto v upravljanje 5 objektov v površini 8,5 tisoč m2, ostali, ki so se izvajali v letu 2021, pa bodo zaključeni v letu 2022. Skupaj smo v letu 2021 energetsko prenovili in prevzeli v upravljanje 7 objektov v skupni površini 20,9 tisoč m2.
Skupaj smo v letu 2021 izvajali storitve energetskega pogodbeništva za 348 objektov v skupni površini več kot 1 mio m2, kar je za približno 86 poslovnih stavb Petrola na Dunajski 50 v Ljubljani.
V letu 2021 smo za izvedbo projektov v letu 2022, poleg navedene pogodbe EOL-3, pripravili še dodatnih 14 zgradb v Sloveniji. V pripravi pa so že tudi projekti za izvajanje v letih 2023 in 2024 na slovenskem trgu.
Digitalna transformacija je pri nas in v svetu postala realnost. Spreminja strukturo nacionalnih gospodarstev, vpliva na makroekonomske kategorije in korenito spreminja pogoje za gospodarjenje in delovanje podjetij. Ključni izziv za vsakega odločevalca je, da ima v vsakem trenutku na voljo vse podatke za pravilno odločitev. Iz omenjenega izziva sledijo potrebe po novem informacijskem konceptu upravljanja, ki omogoča celovit pregled nad obratovanjem infrastrukturnih (vodovodnih) sistemov urbanega vodnega kroga in hitro, proaktivno ukrepanje.
Digitalizirano upravljanje vodovodnega sistema z vzpostavljenimi kazalniki uspešnosti pripomore k izboljšanju energetske in okoljske učinkovitosti obratovanja, učinkovitosti upravljanja neobračunanih količin vode (NRW) in vodnih izgub. Z izboljšano učinkovitostjo delovanja vodovodnega sistema je zagotovljena večja obratovalna varnost, zmanjšajo se tveganja pri zagotavljanju skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode na distribucijski poti od vodnega vira do odjemnega mesta pri uporabniku. Izboljšave procesov oskrbe s pitno vodo in njihovega upravljanja omogočajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, hkrati pa podpirajo prilagajanje na vplive podnebnih sprememb (na primer z zmanjšanjem vodnih izgub, vključevanjem nizkoenergijskih rešitev, ponovno uporabo vode).
Izzivi za upravljavce kritične infrastrukture – vodovodnih sistemov – v novih razmerah nakazujejo vse večjo potrebo po digitalizaciji obratovanj in poslovanja vodovodnih sistemov. Procesi, ki jih skupina DISNet-WS izvaja pri naših strankah, so se izkazali za učinkovit ukrep, ki ga stranke prepoznavajo kot ključni del svojega upravljavskega procesa.
V letu 2021 smo uspešno zaključili projekt razširitve digitalizacije telemetrije vodovodnega sistema v upravljanju Komunale Novo mesto iz prvotno zaključenega na območju osrednje Dolenjske, tudi na območju Suhe krajine. Prav tako smo uspešno nadaljevali delo pri vseh naših strateških partnerjih: JP VOKAS Ljubljana, KP Velenje, JP Mariborski vodovod in JP Komunala Kranj. Kljub omejitvam gibanja smo v letu 2021 skupaj s Petrolom d.o.o., Zagreb uspešno začeli enega od večjih projektov digitalizacije v regiji, s poudarkom na znižanju vodnih izgub, Vodovod Slavonski Brod, ki sodi med 10 največjih na Hrvaškem. Ob koncu leta smo se uvrstili v ožji izbor izvajalcev pri kohezijskem projektu razširitve vodovodnega sistema B v Pomurju. V novembru 2021 smo skupaj s partnerji na Hrvaškem, Međimurske vode Čakovec, na mednarodni konferenci HGViK (Hrvatska grupacija vodovoda i kanalizacije), predstavili uspešno zaključen prvi projekt vzpostavitve digitalnega dvojčka vodovodnega sistema na Hrvaškem.
Bolgarija, Romunija, Črna gora, Bosna in Hercegovina). Sodelujemo s 15 večjimi sistemi oskrbe s pitno vodo (Ljubljana, Maribor, Kranj, Velenje, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Čakovec, Slavonski Brod, Novara, Arad, Sofija, Podgorica …), kot tudi z nekaterimi manjšimi. Naše partnerje podpiramo z digitalizacijo storitev v realnem času, pri izboljšavi učinkovitosti obratovanj in upravljanja na skoraj 12 tisoč km vodovodnega omrežja, z več kot 1,3 milijona uporabnikov in z več kot 340 tisoč vodomeri, ki skupno proizvajajo in distribuirajo več kot 130 mio m3 pitne vode letno. Pri tem ohranjamo vodne izgube na doseženi ravni, kar si štejem za velik uspeh. Na osnovi naših referenc smo se konec leta 2021 pridružili projektu, s katerim želimo na enem večjih vodovodnih sistemov v regiji znižati vodne izgube za cca 1,7 mio m3.
Čisto okolje dobiva v sodobnem času vse večji pomen in pri tem ima velik vpliv odpadna voda, ki lahko neobdelana močno onesnažuje okolje. V skupini Petrol se zavedamo pomembnosti tehnologije pri čiščenju odpadne vode, ki mora biti okolju prijazna in stroškovno sprejemljiva. Storitev čiščenja odpadne vode opravljamo tako za lastne potrebe kot za trg.
Letni obratovalni monitoringi, ki jih izvajajo pooblaščene institucije, navajajo, da so vse naprave v skupini Petrol delovale skladno z zakonodajo in so dosegle učinkovitost čiščenja. S pojavom epidemije so se čistilne naprave izkazale za eno izmed ključnih gospodarskih dejavnosti za nemoteno delovanje obveznih javnih služb, zdravstvenega sistema, proizvodnje živil in ne nazadnje normalno bivanje ljudi v času ukrepov. Kljub veliki prisotnosti virusa v odpadni vodi in posledično visoki izpostavljenosti naših zaposlenih smo proces in delo na vseh lokacijah izvajali neprekinjeno ter brez večjih težav.
V letu 2021 smo v skupini Petrol upravljali štiri koncesije za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode. Čistilna naprava v Murski Soboti ima kapaciteto 42.000 populacijskih ekvivalentov (PE), v Sežani 6.000 PE, na Igu 5.000 PE in v Mežici 4.200 PE. Upravljali smo tudi industrijski čistilni napravi v Papirnici Vevče in v Palomi. Kot pomemben družbenik v podjetju Aquasystems d.o.o. sodeluje Petrol d.d., Ljubljana, tudi pri čiščenju komunalne odpadne vode v Mestni občini Maribor s kapaciteto 190.000 PE.
V letu 2021 smo po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja začeli aktivnosti ponovnega zagona Sušilnice blata Ihan. Sušilnica ima letno kapaciteto sušenja 8.000 ton mokrega blata. Z njenim ponovnim zagonom bomo manj odvisni od prevzemnikov odpadkov in drugih dejavnikov na trgu odpadkov ter povečali obdelavo blata v Sloveniji in s tem zmanjšali izvoz.
V letu 2021 smo skupno na štirih komunalnih čistilnih napravah očistili 3,6 mio m3 komunalne odpadne vode, v dveh industrijskih čistilnih napravah pa smo očistili 1,6 mio m3 industrijske odpadne vode. Na Petrolovih prodajnih mestih smo upravljali 52 malih čistilnih naprav in črpališč.
Daljinsko ogrevanje ima ključno vlogo pri zagotavljanju prehoda v nizkoogljično družbo, saj predstavlja velik trg, ki dosega 4-odstotno letno rast. Številne vlade so se v boju proti podnebnim spremembam zavezale k uporabi bolj trajnostnih virov energije. Ker je proizvodnja toplote eden izmed večjih porabnikov energije, predstavlja hkrati področje, na katerem je izboljšanje učinkovitosti eden izmed ključnih ciljev.
Da bi dosegli nove ambiciozne energetske in podnebne cilje EU za leto 2030 iz svežnja EU očisti energiji (Zimski paket), ki je usklajen s Pariškim sporazumom in dolgoročno strategijo EU za nevtralnost ogljika, so se morali ključni deli energetske zakonodaje EU spremeniti. Evropska unija želi z 32-odstotnim deležem obnovljive energije in 33-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 43 odstotkov. Evropski zeleni dogovor iz decembra 2019 in Evropski načrt okrevanja od posledic covida-19 (Prednostne naložbe za čisti tehnološki del načrta za oživitev gospodarstva) sta med najpomembnejša področja uvrstila tudi daljinsko ogrevanje in hlajenje ter razvoj proizvodnje energije iz obnovljivih virov (OVE) in ogrevanja/hlajenja na osnovi OVE.
Pri upravljanju daljinskih ogrevalnih omrežij ima tehnologija ključno vlogo, še posebej internet stvari (IoT), napredna analitična orodja in modeli strojnega učenja. Z našimi storitvami pomagamo strankam optimizirati investicijska vlaganja v razvoj in obnovo sistemov daljinske energetike ter zniževati obratovalne stroške. Ključni "operaciji" pri upravljanju in nadzorovanju delovanja sistemov daljinske energetike in vodovodnih sistemov sta napoved količin in optimizacija proizvodnih kapacitet.
Bolgarija, Romunija in Rusija). Sodelujemo s 27 večjimi sistemi daljinske energetike (Ljubljana, Velenje, Maribor, Dunaj, Bolzano, Zagreb, Osijek, Sisek, Tuzla, Beograd, Novi Sad, Sofija, Plovdiv, Arad). Našim kupcem pomagamo v realnem času optimizirati proizvodnjo, distribucijo in odjem skupno več kot 17 GW toplotne moči.
V letu 2021 smo zaključili projekt nadgradnje termohidravličnega modela za analizo sistema daljinskega ogrevanja srbske Toplarne Kraljevo. Končan je projekt S&U (vzdrževanje in nadgradnja) za toplarno Novi Sad. V drugem četrtletju 2021 smo začeli realizacijo projekta zamenjave krmilnika z našimi novimi krmilniki TP04, izboljšanja ELTEC SCADA z novo Muvicon Petrol SCADA in posodobitve Termisa na DH-sistemu JKP Beograjske elektrarne na vseh sedmih grelnih področjih. Pričakujemo odločitev o izboru izvajalca za nov projekt s strani JKP Beograjske elektrarne in začetek javne nabave za podporo in posodobitev Termisa s strani JKP Novosadska toplarna.
Celotna regija, v kateri je prisoten Petrol, se čedalje bolj zaveda pomembnosti učinkovite rabe energije in svetlobnega onesnaževanja sistemov javne razsvetljave. Slovenija je ena izmed držav, ki je pristopila k reševanju te problematike s predpisom na državni ravni. Vlada RS je leta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Upravitelji razsvetljave imajo tako z uredbo določen način osvetljevanja in najvišjo vrednost rabe električne energije za sisteme javne razsvetljave, merjeno na občana.
Podobnim smernicam sledijo tudi ostale države v regiji. Na Hrvaškem je v veljavi Zakon o zaščiti pred svetlobnim onesnaževanjem, v Srbiji pa so v veljavi: Zakon o energetiki, Zakon o učinkoviti rabi energije in Pravilnik o oblikovanju modela pogodbeništva o energetskih storitvah za izvajanje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju.
SCADA (Supervisory Control and Data Acquisition)
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021
Zakonodajni okviri neposredno vplivajo na potencial oziroma interes lokalnih skupnosti za energetsko in okoljsko učinkovito obnovo sistemov javne razsvetljave. Petrol izvaja projekte javno-zasebnega partnerstva in energetskega pogodbeništva s cilji zmanjšanja rabe energije, izpustov toplogrednih plinov in svetlobnega onesnaževanja ter tudi za zagotavljanje prometne in splošne varnosti in svetlobnega udobja za uporabnike javnih površin in javnih objektov na energetsko učinkovit način. Z integracijo sistemov v platformo Tango prek digitaliziranega energetskega knjigovodstva spremljamo in analiziramo stroške sistemov javne razsvetljave. Z aktivnim upravljanjem sistemov zagotavljamo dodatne prihranke električne energije in operativnih stroškov sistemov javne razsvetljave. Moderni energetsko učinkoviti sistemi javne razsvetljave predstavljajo temelj za digitalizacijo svetlobne infrastrukture ter omogočajo sinergijo in nadaljnji razvoj storitev v okviru pametnih lokalnih skupnosti.
V zadnjih treh letih smo z lastnimi investicijami podvojili število energetsko obnovljenih sistemov javne razsvetljave. Danes upravljamo sisteme javne razsvetljave v petnajstih slovenskih občinah oziroma mestih, sedmih hrvaških mestih in šestih srbskih mestih. Poleg tega skrbimo še za energetsko učinkovito razsvetljavo v javnih zgradbah, športnih objektih in industriji, kjer smo zamenjali že več kot 250.000 energetsko neučinkovitih svetilk.
V letu 2021 nam je, kljub epidemiji covida-19, z uspešno realiziranimi projekti energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave v Šentilju, hrvaških mestih Kraljevica, Sveti Ivan Zelina in Zabok ter srbskih mestih Šid in Zaječar uspelo obnoviti sisteme javne razsvetljave s skupno več kot 16.000 svetilkami ter okrepiti pozicijo družbe Petrol v regiji JV Evrope.
V regiji JV Evrope skupina Petrol skupno upravlja 25 koncesij oziroma sistemov javne razsvetljave. Z energetsko obnovljenimi sistemi javne razsvetljave prihranimo več kot 23 tisoč MWh električne energije letno ter zmanjšujemo izpuste CO2 za več kot 15 tisoč ton letno.
V okviru produktne skupine energetskega in okoljskega upravljanja objektov smo nadaljevali menjavo neučinkovite razsvetljave v javnih objektih in namenskih športnih objektih.
Tango je lastna IoT platforma skupine Petrol, ki rešuje izzive sodobnega poslovanja ter omogoča digitalno in zeleno transformacijo. Usmerjen je v gradnjo pametnih in pragmatičnih delovnih procesov, sprejemanje pametnih odločitev in ustvarjanje nove dodane vrednosti. Tango uporabnikom med drugim ponuja:
Uporaba Tanga naročnikom omogoča:
Na področju industrije smo razvili različne poslovne modele, ki so v celoti prilagojeni potrebam naročnikov in njihovim tehnološkim procesom. Najzanimivejši projekti v slovenski industriji v letu 2021 so bili: uporaba zelenih energentov (s poudarkom na zeleni električni energiji in bioplinu), e-mobilnost, učinkovita razsvetljava, fotovoltaika, odpadna toplota, industrijske čistilne naprave, krožno gospodarstvo, energetski menedžment, stisnjeni zrak, ogrevanje in hlajenje, shranjevalniki električne energije in toplote, virtualna elektrarna itn.
Zavse naštete projekte je Petrol zanesljiv in strokovni partner, ki industriji pomaga pri doseganju ciljev NEPN. Za potrebe upravljanja je na Ravnah na Koroškem vzpostavljen celovit center vodenja, kjer vse dni v letu skrbimo za zanesljivo in učinkovito delovanje procesov pri naših naročnikih.
V letu 2021 smo na zaokroženem gospodarskem območju Ravne na strehe naših proizvodnih objektov postavili mali fotonapetostni napravi MFE Kisikarni (moči 88,0 kWp) in MFE Energetsko poslopje (moči 174,8 kWp) za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. V dvajsetih letih bosta elektrarni proizvedli več kot 6 milijonov kilovatnih ur električne energije iz obnovljivih virov energije. V Petrolu bomo celotno proizvedeno energijo porabili za lastne potrebe in zmanjšali izpust ogljikovega dioksida za 126 ton CO2/leto.
V letu 2021 smo 6-megavatni električni kotel vključili v obstoječi sistem daljinskega ogrevanja. Prvotni namen električnega kotla je nuditi storitve sistemskemu operaterju prenosnega omrežja (ELES) na področju regulacije frekvence rRPF. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji in je del širšega evropskega projekta X-Flex.
V letu 2021 smo nadaljevali iskanje potencialnih lokacij na industrijskih objektih za proizvodnjo električne energije iz OVE, za postavitev sončnih elektrarn (tako na naših objektih kot pri naših kupcih). Izvedeni so bili prvi projekti »energetskega pregleda«, ki omogočajo prepoznavo priložnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje ogljičnega odtisa in dolgoročno znižanje stroškov za energijo.
Distributerji toplotne energije moramo zagotoviti, da je vsaj 50 odstotkov toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije (biomasa, geotermija …) ali vsaj 75 odstotkov iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE oziroma kogeneracije), lahko pa tudi 50 odstotkov kot kombinacija toplote iz prejšnjih dveh virov.
Konec leta 2021 smo na slovenskem trgu upravljali 29 sistemov daljinskega ogrevanja. Med njimi jih je 16 organiziranih kot izbirne gospodarske javne službe – koncesije oziroma so za njihovo upravljanje podpisane koncesijske pogodbe z občinami. Deset sistemov daljinskega ogrevanja se izvaja kot lastniški sistemi, trije pa so tržni distribucijski sistemi.
V skupini Petrol smo v letu 2021 prodali 165,4 tisoč MWh toplotne energije, kar je 21 odstotkov več kot v letu 2020 in 12 odstotkov več od načrtovanega.
Skupina Petrol se z distribucijo zemeljskega plina ukvarja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. V Sloveniji je imel Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2021 v lasti ali upravljanju 31 koncesij, v okviru katerih ima več kot 10.000 aktivnih priključkov in oskrbuje več kot 17.000 končnih uporabnikov.
V letu 2021 je Petrol d.d., Ljubljana, nadaljeval gradnjo distribucijskega omrežja v Idriji, Črešnjevcih, Škocjanu in Šentjerneju ter gradil dodatne priključke na ostalih koncesijah.
V Srbiji prek družbe Beogas d.o.o. Beograd izvajamo distribucijo zemeljskega plina na območju Beograda v treh občinah (Čukarica, Palilula, Voždovac) ter v Občini Pećinci in v Bački Topoli. V letu 2021 je bilo na novo zgrajenega več kot 19 km omrežja in več kot 800 novih priključkov.
Na Hrvaškem skupina Petrol izvaja distribucijo zemeljskega plina prek družbe Zagorski metalac d.o.o. Ta izvaja distribucijo zemeljskega plina na območjih Zagrebške županije in Krapinsko-zagorske županije. Po razvejanem distribucijskem plinskem omrežju (cca. 830 km) družba oskrbuje skoraj 18 tisoč končnih odjemalcev. Družba se uvršča med deset največjih distributerjev na Hrvaškem.
V letu 2021 smo v skupini Petrol distribuirali 1,4 TWh zemeljskega plina, kar je 13 odstotkov več kot leta 2020 in 15 odstotkov več kot je bilo načrtovano.
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je globalno brez dvoma eno ključnih področij za trajnostni prihodnji razvoj hkrati s skupnim družbenim ciljem prehoda v nizkoogljično družbo. Globalni energetski sistem se pospešeno razvija, na kar vplivajo tako povečane potrebe po energiji kot okoljevarstvene zahteve zaradi podnebnih sprememb. Tem ciljem sledimo tudi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov – vetra, vode in sonca. Nacionalne politike držav in politika naravne EU spodbujajo prehod na dekarbonizirane vire energije za dosego nižjega izpusta CO2, hkrati pa obnovljivi viri energije postajajo vedno bolj stroškovno učinkovit in konkurenčen vir energije.
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je pomemben steber razvoja skupine Petrol v sodobno energetsko družbo. Z njo si dolgoročno zagotavljamo lastne vire proizvodnje električne energije, hkrati pa smo pripravljeni na nove trende v transportu in industriji. V Petrolu vidimo veliko priložnost za razvoj proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na območju JV Evrope. Z gradnjo lastnih proizvodnih kapacitet sledimo strateški usmeritvi postati prepoznaven regionalni ponudnik celovitih energetskih in okoljskih rešitev ter partner v razvoju krožnega gospodarstva za prehod v nizkoogljično družbo.
Skupina Petrol je na področju proizvodnje elektrike sicer prisotna že od leta 2003. S proizvodnjo elektrike iz hidroenergije smo prisotni na trgih Bosne in Hercegovine ter Srbije. V Bosni in Hercegovini proizvajamo električno energijo v petih malih hidroelektrarnah. Te so v letu 2021 skupno proizvedle 28,2 GWh električne energije. V Republiki Srbiji pa smo v letu 2021 skupaj s poslovnim partnerjem zaključili investicijo na mali hidroelektrarni Grajiči z močjo 1 MW.
Na hrvaškem trgu je vetrna elektrarna Glunča proizvedla 47,7 GWh električne energije. Kljub pandemiji smo uspešno zaključili naložbo v gradnjo vetrne elektrarne Ljubač (30 MW). Poleg tega smo na hrvaškem trgu v zaključni fazi razvoja treh projektov sončnih elektrarn s skupno močjo 22 MW, katerih izgradnja je predvidena v letu 2022, proizvodnja pa v začetku leta 2023.
V skupini Petrol pospešeno nadaljujemo razvoj in izvajanje projektov na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije, pri katerem bodo imele vetrne in sončne elektrarne zelo pomembno vlogo.
Skupina Petrol je v letu 2021 proizvedla 130,7 tisoč MWh električne energije, kar je 51 odstotkov več kot leta 2020.
Mobilnost je pravica in svoboda. Naša naloga je, da v omejitvah prepoznamo priložnosti zelenega prehoda, prisluhnemo potrebam in skupaj s posamezniki, podjetji, agencijami in vladami gradimo partnerstva za soočanje s podnebnimi izzivi, najdemo rešitve za premagovanje ovir in omogočimo sistem za preoblikovanje mobilnosti, ki bo cenovno dostopen za naše kupce, pravičen, okolju prijazen ter donosen za investitorje.
V letu 2021 smo uspešno zaključili naložbo v gradnjo vetrne elektrarne Ljubač (30 MW) na Hrvaškem, ki je v letu 2021 proizvedla 31,9 GWh električne energije, in naložbo v gradnjo male hidroelektrarne Grajiči (1 MW) v Republiki Srbiji.
V skupini Petrol razvijamo nove pametne rešitve, ki bodo dolgoročno pomemben steber našega trajnostnega in inovativnega poslovanja na trgih JV Evrope. Pri tem se osredotočamo na dva ključna segmenta:
Vzpostavljamo omrežo polnilne infrastrukture z alternativnimi viri energije, v prvi vrsti za vozila na električno energijo, ter razvijamo storitve pametne mobilnosti.
V okviru projekta Urban-E smo v letu 2021 dodatno razširili polnilno infrastrukturo z novimi 16 običajnimi in 1 hitro polnilnico v Ljubljani ter 11 običajnimi in 1 hitro polnilnico v Zagrebu. S projektom Multi-E nameravamo svojo prisotnost na trgu dodatno razširiti z novimi tipi polnilnic v Sloveniji in na Hrvaškem ter vstopiti na trg severne Italije. V letu 2021 smo v okviru tega projekta zagnali 15 običajnih polnilnic. Kot partnerji v projektu Next-E smo povečali Petrolov tržni delež polnilne infrastrukture na avtocestah vzdolž TENT-T koridorja za 6 novih hitrih in 4 ultrahitre polnilnice v Sloveniji ter za 7 novih hitrih in 2 ultrahitripolnilnici na Hrvaškem. Dodatno je bila v Sloveniji izvedena pilotska postavitev hranilnika električne energije v povezavi z 1 hitro in 1 ultrahitropolnilnico ter priključitev hranilnika v sistemu terciarne rezerve. Hranilnik električne energije na Petrolovem prodajnem mestu Kozina ima kapaciteto 210 kWh, njegova moč pa znaša 300 kW.
Vir: arhiv Petrola
S podporo navedenih projektov smo dokončali tudi prenovo zalednega sistema za upravljanje električnih polnilnic in aplikacije OneCharge, s čimer smo omogočili enostavnejšo in boljšo uporabniško izkušnjo našim uporabnikom.
Mreža partnerjev za gostovanje na tuji polnilni infrastrukturi se je povečala za 5 novih partnerjev, kar bo našim uporabnikom omogočilo dostop do širše mreže električnih polnilnic v Evropi. Naši uporabniki lahko na polnilnicah partnerjev, s katerimi imamo sklenjeno sodelovanje, polnijo s pomočjo mobilne aplikacije OneCharge in povezanih bančnih kartic. Prav tako smo tudi uporabnikom naših partnerjev, drugih ponudnikov storitve polnjenja, omogočili enostavno polnjenje na polnilnicah, ki jih upravljamo, s pomočjo partnerjevih mobilnih aplikacij in identifikacijskih kartic. Prek mednarodne platforme smo povezani s 25 ponudniki storitev polnjenja. To nam bo omogočilo rast na področju e-mobilnosti v regijah, kjer posluje skupina Petrol, ter tudi širitev na preostale nove trge.
V decembru 2021 smo v partnerstvu Supernova Qlandia in v okviru projekta Next-E odprli najsodobnejši center za polnjenje električnih vozil z e-polnilnicami, ki zmorejo polnjenje do 350 kW/h. Gre za prvo središče več standardne polnilne infrastrukture za električna vozila na Dolenjskem na lokaciji nakupovalnega centra Supernova Qlandia v Novem mestu.
Vir: arhiv Petrola
Poleg polnilne infrastrukture v EU-projektih v letu 2021 smo dodatno postavili oziroma prevzeli v upravljanje 35 običajnih polnilnic in 3 hitre polnilnice v Sloveniji. Prav tako smo v letu 2021 razširili polnilno infrastrukturo v Srbijo, kjer smo postavili prvo hitro polnilnico. Poleg lastnih investicij smo polnilno infrastrukturo povečali s prodajo polnilnic zasebnim in poslovnim uporabnikom tako v Sloveniji kakor na hrvaškem trgu.
Konec leta 2021 smo v Petrolu upravljali 296 polnilnic za električna vozila. Število polnjenj na naši polnilni infrastrukturi se je v letu 2021 glede na leto 2020 povečalo za dobrih 69 odstotkov, količina prenesene električne energije pa za dobrih 62 odstotkov, kar je kljub ukrepom in posledično zmanjšanemu tranzitnemu prometu zaradi pandemije dokaz, da je razvoj e-mobilnosti v polnem razmahu in da niti zahtevni nepričakovani izzivi ne morejo ustaviti rasti.
Leto 2021 je bilo na trgu zemeljskega plina izjemno razburljivo in eno najbolj nenavadnih do zdaj, saj smo bili priča izjemni rasti cene zemeljskega plina. Cene zemeljskega plina so po zgodovinsko najnižjih ravneh v letu 2020 začele rasti v začetku leta 2021. Dobavitelji zemeljskega plina so začeli prilagajati cenik zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce. Družba Petrol je cenik prilagodila s 1. decembrom 2021.
V letu 2021 smo v skupini Petrol dobavili 26,5 TWh zemeljskega plina, kar je 43 odstotkov več kot v letu 2020 in 40 odstotkov več od načrtovanega.
Električna energija je postala takorekoč nepogrešljiv del našega življenja in vedno bolj prevladujoč energent, s katerim poganjamo naš svet. Elektrifikacija se dogaja namnogih področjih, denimo pri ogrevanju, kjer vsebolj priljubljene postajajo toplotne črpalke, pri transportu, ki ga vedno bolj poganjajo električni avtomobili, kolesa in skiroji, ter pri poslovanju, kjer digitalizacija zahteva večjo porabo elektrike.
Ti trendi sovpadajo z zavezami EU k prehodu v brezogljično družbo, k zmanjševanju izpustov CO2 v okolje in k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Do leta 2030 ima EU cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov, do leta 2050 pa želi postati ogljično nevtralna. Tudi skupina Petrol daje velik poudarek prehodu v brezogljično družbo za zeleno in čisto prihodnost.
Pomembno vlogo v zeleni tranziciji bodo imeli tudi porabniki električne energije, ki postajajo aktivni odjemalci z lastno proizvodnjo električne energije, ki jo uporabijo za svoj dom ali podjetje, odvečno energijo pa oddajo v omrežje in so s tem aktivni uporabniki sistema. Družba Petrol je v letu 2021 odkupila električno energijo od 228 malih proizvajalcev, kar je 11 več v primerjavi z letom 2020. Skupno smo tako v omrežje iz tega naslova dali 126 GWh energije iz obnovljivih virov. Družba Petrol širi tudi svojo dejavnost postavljanja sončnih elektrarn, saj se zavedamo, da je to ključni korak k razogljičenju Slovenije in k energetski samozadostnosti.
Petrol je v letu 2021 zaključil prevzem družbe E 3, d.o.o., enega izmed največjih dobaviteljev električne energije v Sloveniji.
V letu 2021 je skupina Petrol dobavila 3,6 TWh električne energije, kar je 110 odstotkov več kot leto prej in 6 odstotkov več od načrtovanega.
V Petrolu se zavedamo izzivov in priložnosti, ki jih prinaša prehod v brezogljično družbo, zato pospešeno vlagamo v rešitve, ki bodo pripomogle k hitrejšemu in učinkovitejšemu prehodu:
Ključ do uspeha na trgu vidimo v razvoju novih poslovnih modelov, ki omogočajo zeleno transformacijo energetike in so odporni tudi na spremenjene razmere, kot je pandemija covida-19. Nove poslovne modele razvijamo v sklopu razvojnih projektov, ki so sofinancirani s strani Republike Slovenije in Evropske unije.
prvo lokalno samooskrbno energetsko skupnost v Sloveniji, ki lahko v celoti sama pokrije potrebe po električnienergiji zgolj na osnovi proizvodnje iz OVE. Projekt Compile – Energetska skupnost Luče je prejel nagrado za najboljši energetsko učinkovit projekt leta 2020 v Sloveniji.
DEUP – Skupaj s partnerji smo v letu 2020 uspešno zaključili projekt DEUP, s katerim smo razvili: rešitev za optimizacijo energije v jeklarski industriji (lokaciji SIJ Acroni in SIJ Ravne na Koroškem); orodje za optimalno izrabo prožnosti na elektroenergetskem trgu; aktivni FEMS (Factory Energy Management System) ter sistem za učinkovito upravljanje vodovodnega sistema omrežij (KP Ptuj in KP Idrija).
OPERH2 – Skupaj s partnerji smo v letu 2020 uspešno zaključili projekt OPERH2, v katerem smo razvili rešitev za upravljanje odjema v kombinaciji s proizvodnjo vodika iz obnovljivih virov energije v steklarski industriji. S tem bodo odjemalci dobili boljši nadzor nad odjemom ter znižali stroške energije, hkrati pa bomo s prožnostjo, ki jo bo omogočal celoten sistem, nudili sistemske storitve in podprli slovensko elektroenergetsko omrežje. Za razvito inovacijo smo v letu 2020 prejeli zlato nagrado Zasavske gospodarske zbornice in srebrno nacionalno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovativnost.
DOM24h – Pametni dom prihodnosti za udobno in zdravo bivalno ter delovno okolje. Primarni cilji projekta so predstavitev razvoja in demonstracija novega koncepta bivanja v domu ter demonstracija produktov za pametne stavbe prihodnosti. Projekt združuje posamične novorazvite in tehnološko napredne, vendar komplementarne rešitve prepoznavnih slovenskih podjetij v novo konceptualno celovito rešitev gradnje in bivanja trajnostno naravnanega, pametnega in povezljivega, uporabniku prijaznega, naprednega ter zdravega bivalnega okolja. Gre za integrativen projekt rešitev vseh štirih fokusnih področij SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo (les in lesna veriga, napredni nebiogeni gradbeni proizvodi, pametne naprave in sistemi ter aktivno upravljanje stavb).
CyberSEAS – V sklopu projekta CyberSEAS (Cyber Securing Energy dAta Services) Petrol sodeluje s 25 partnerji iz 10 držav z namenom dvigniti odpornost verig oskrbe z energijo in njihovo zaščito pred motnjami. Ključna cilja projekta za Petrol sta: preprečevanje kibernetskih tveganj, povezanih z napadi z vplivom na sisteme za dobavo električne energije, in povečanje varnosti skupnega energetskega podatkovnega prostora. Za dosego ciljev CyberSEAS ponuja odprt in razširljiv ekosistem s 30 prilagodljivimi varnostnimi rešitvami. Te zagotavljajo učinkovito podporo ključnim dejavnostim, kot so ocena tveganja, interakcija s končnimi napravami, varen razvoj in uvajanje novih sistemov, sprotno spremljanje varnosti, certificiranje itd. Rešitve so potrjene z eksperimentalnimi kampanjami, sestavljenimi iz več kot 100 scenarijev napadov, preizkušenimi v treh laboratorijih. Petrol je član slovenskega pilotskega projekta, ki ga sestavljajo partnerji in sicer ELES, SI-CERT, ICS in INFORMATIKA.
InfraStress – Namen projekta je zagotoviti varnost občutljivih industrijskih obratov in območij v Evropi z izboljšanjem njihove odpornosti (da se bodo lahko učinkovito ubranili pred nevarnostmi, fizičnimi in kibernetskimi grožnjami) ter zagotoviti optimizacijo investicij v izboljšanje odpornosti in zaščite. Projekt je odobren v okviru evropskega raziskovalno-inovacijskega programa Obzorja 2020 (Horizon 2020). Projekt smo začeli izvajati junija 2019 ter ga uspešno zaključili septembra 2021. V konzorciju je bilo prisotnih 27 projektnih partnerjev iz 11 držav (Italija, Grčija, Portugalska, Slovenija, Irska, Izrael, Nemčija, Poljska, Nizozemska, Ciper in Francija). Družba Petrol je sodelovala pri pripravi uporabniških zahtev in scenarijev tveganja, pri analizi kibernetskih in fizičnih tveganj ter ranljivosti ter pri testiranju in potrjevanju rezultatov pilotnih aktivnosti sodelujočih partnerjev. Prispevala je tudi k nalogam, ki so povezane z diseminacijo rezultatov projekta. Poleg Petrola, so v projektu sodelovali še Luka Koper, Inštitut za korporativne varnostne študije (ICS) in Institut Jožef Stefan (IJS). Koristi projekta za Petrol so predvsem v izboljšanju identifikacije, predvidevanja in ocenjevanja tveganj, kot so namerni napadi, človeške grožnje ali naravne nesreče. Petrol je identificiral ranljivosti na področju kritične infrastrukture (SEVESO obrati) ter uporabil pridobljeno znanje v postopkih in sistemih zagotavljanja korporativne varnosti in varovanja. Inovativne rešitve bomo uporabili za povečanje varnosti infrastrukture, izmenjavo znanja med projektnimi partnerji ter hkrati povečali ozaveščenost o varnosti in izboljšali orodja za ocenjevanje tveganj.
okoljskih rešitev v Sloveniji in natrgih JV Evrope tervširitev prodaje in nadgradnjo ter vzdrževanje logističnih kapacitet v Sloveniji.
Tudi v letu 2021 smo zaradi pandemije začeli lenajnujnejše investicije, ki so bile potrebne za zagotavljanje nemotenega in varnega poslovanja, po zaključku prvega četrtletja pa smo glede na ugodnejše poslovne razmere znova zagnali investicijski cikel in potrdili nekaj dodatnih investicij. Skupna realizacija neto naložb v letu 2021 je nižja od zastavljenih ciljev zaradi epidemije, okrnjenih dobavnih verig in oteženih poslovnih procesov. Energetska kriza konec leta pa na realizacijo investicij ni vplivala.
V letu 2021 smo za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe v neto znesku namenili 233,2 mio EUR, od tega 192,2 mio EUR za prevzem družb Crodux Derivati Dva d.o.o. in E 3, d.o.o. V letu 2020 smo za naložbe namenili 85,4 mio EUR.
Prodaja proizvodov iz nafte in trgovskega blaga
Glavni delež investicij na področju prodaje energentov predstavlja prevzem družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. na Hrvaškem, s katerim smo pridobili 93 novih prodajnih mest. V Sloveniji smo večji delež realiziranih investicij namenili investicijam s področja investicijskega vzdrževanja in pridobivanja dokumentacije za izvedbo investicij v prihodnjih letih. V Srbiji smo zaključili novogradnjo PM Čačak in na PM Ada Beograd izvedli dogradnjo restavracije McDonald's. Skozi vse leto smo na vseh trgih izvajali investicijsko vzdrževanje prodajnih mest.
Prodaja ostalih energentov (UNP, zemeljski plin in električna energija)
V začetku leta smo zaključili nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi E 3, d.o.o., skozi leto pa smo izvajali investicije v postavitev manjših plinohramov pri strankah in postavitev plinskih postaj UNP za podjetja.
V letu 2021 smo izvajali dva večja projekta, in sicer EUO Tehniški šolski center Maribor in Energetska obnova Ljubljana 3 – EOL 3. V okviru projekta TŠC Maribor sta bila sanirana dva objekta: dijaški dom in glavna stavba. V okviru projekta EOL 3 pa smo izvajali projekte na enajstih objektih. Od tega je bilo celovito saniranih šest objektov, pet pa tehnološko. Izvedena je bila prenova javne razsvetljave v Šentilju, predelava kotlovnice ZD Brežice, izdelava ogrevalnega vira Medgeneracijskega centra (MGC) Bled ter JR Radlje ob Dravi, ki je v zaključni fazi. Začeli smo tudi pripravo projektov sončnih elektrarn na Hrvaškem. Potekala je izvedba prodajnih projektov za trg, kot so prodaja in izvedba toplotnih postaj, CNS razne razširitve projektov.
Na trgih JV Evrope smo izvedli energetsko prenovo sistemov javne razsvetljave: JR Zaječar in JR Šid v Srbiji, JR Zabok, JR Sveti Ivan Zelina in JR Kraljevica 2 na Hrvaškem.
Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je eno ključnih področij za trajnostni prihodnji razvoj hkrati s skupnim družbenim ciljem prehoda v nizkoogljično družbo. Tem ciljem sledimo tudi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov – vetra, vode in sonca. V letu 2021 smo kljub pandemiji covida-19 uspešno zaključili izgradnjo vetrne elektrarne Ljubač (30 MW), ki je v letu 2021 proizvedla 31,9 GWh električne energije. Poleg tega smo na hrvaškem trgu v zaključni fazi razvoja treh projektov sončnih elektrarn s skupno močjo 22 MW, katerih izgradnjo pričakujemo v letu 2022. V Srbiji smo zaključili naložbo v gradnjo male hidroelektrarne Grajiči (1 MW). V skupini Petrol pospešeno nadaljujemo razvoj in izvajanje projektov na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije, pri katerem bodo imele vetrne in sončne elektrarne zelo pomembno vlogo.
Na področju mobilnosti so na vseh trgih potekale investicije v širitev polnilne infrastrukture in investicije v motorna vozila za zagotavljanje storitev mobilnosti.
Skozi vse leto 2021 smo vlagali v posodobitev informacijske in druge infrastrukture ter v zagotavljanje varnosti.
Leto 2021 je bilo uspešno leto za vlagatelje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Po letu 2020, ko je pandemija koronavirusne bolezni vplivala tudi na dogajanje na Ljubljanski borzi, so bile cene delnic konec leta 2021 v povprečju višje kot konec leta 2020. To izraža tudi indeks SBI TOP, ki je konec leta 2021 pridobil 39,8 odstotkov vrednosti glede na konec leta 2020 in leto 2021 končal pri 1.258,8 točke.
Petrolova delnica je uvrščena v prvo borzno kotacijo, na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pa kotira od 5. maja 1997 naprej. Petrolova delnica je bila tudi v preteklem letu v družbi najprometnejših delnic na Ljubljanski borzi, njena cena pa je bila konec leta 2021 56,3 odstotkov višja kot konec leta 2020. Delnica družbe Petrol d.d., Ljubljana, od 20. decembra 2021 naprej predstavlja v sestavi indeksa SBI TOP 20,92-odstotni delež. Kljub epidemiji je družba Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020 izplačala dividendo v višini 22,0 EUR bruto na delnico.
Po letu 2020, ko je pandemija koronavirusne bolezni vplivala tudi na dogajanje na Ljubljanski borzi, so bile cene delnic konec leta 2021 v povprečju višje kot konec leta 2020. To izraža tudi indeks SBI TOP, ki je konec leta 2021 pridobil 39,8 odstotkov vrednosti glede na konec leta 2020 in leto 2021 končal pri 1.258,8 točke.
V letu 2021 je bilo gibanje cene Petrolove delnice pozitivno, saj je tečaj delnice konec leta 2021 dosegel 508,0 EUR in je bil za 56,3 odstotkov višji kot konec leta 2020. Delnica družbe Petrol d.d., Ljubljana, od 21. decembra 2020 naprej predstavlja v sestavi indeksa SBI TOP 22,92-odstotni delež.
Povprečni zaključni tečaj delnice Petrola d.d., Ljubljana, ki je v letu 2021 znašal 416,68 EUR, je bil 27,6 odstotkov višji kot leto prej. V letu 2021 se je zaključni tečaj Petrolove delnice gibal med 325,00 EUR in 516,00 EUR za delnico.
| Zaključni tečaj in promet s Petrolovo delnico v letu 2021 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Število skupaj izdanih delnic | 2.086.301 | 2.086.301 |
| Najvišji zaključni tečaj v tekočem letu | 516,00 | 394,00 |
| Najnižji zaključni tečaj v tekočem letu | 325,00 | 266,00 |
| Povprečni zaključni tečaj v tekočem letu | 416,68 | 326,66 |
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu | 508,00 | 325,00 |
| Rast/padec zaključnega tečaja (zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu/zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v prejšnjem letu) | 56,31 % | -13,33 % |
Doseženi promet s Petrolovo delnico na Ljubljanski borzi v letu 2021 v višini 56,3 mio EUR, ki vključuje tudi promet s svežnji (29,6 mio EUR), je bil v primerjavi s prometom v letu 2020 višji za 9,4 odstotkov, zaradi višje cene delnice, medtem ko se je v letu 2021 trgovalo z manjšo količino Petrolovih delnic (147.478 delnic) v primerjavi z letom 2020 (156.608 delnic).
Po prometu se je delnica Petrola d.d., Ljubljana, na Ljubljanski borzi meddelnicami uvrstila na tretje mesto. S Petrolovo delnico je bilo na mesec v povprečju opravljenih za 4,7 mio EUR poslov.
Tržna kapitalizacija Petrola d.d., Ljubljana, je nazadnji trgovalni dan leta 2021 znašala 1.059,8 mio EUR, kar predstavlja 11,1 odstotkov tržne kapitalizacije borznega trga delnic. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je bila po tržnikapitalizaciji na zadnji trgovalni dan leta 2021 na tretjem mestu.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021
Čisti poslovni izid poslovnega leta skupine Petrol na delnico (EPS) je znašal 60,6 EUR, denarni poslovni izid skupine Petrol nadelnico (CEPS) pa je znašal 99,0 EUR. Kapitalska donosnost delnice, izračunana s primerjavo zaključnega tečaja delnice konec leta 2021 z zaključnim tečajem delnice konec leta 2020, je bila pozitivna, 56,3-odstotna. To skupaj s 6,8-odstotno dividendno donosnostjo pomeni 63,1-odstotno donosnost delnice v letu 2021.
Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2021 in njeno knjigovodsko vrednostjo konec leta 2021, ki je za skupino Petrol znašala 435,6 EUR, je bilo 1,17 (P/BV) in tako višje kot konec leta 2020. Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2021 in doseženim čistim poslovnim izidom skupine Petrol na delnico pa je znašalo 8,39 (P/E).
Struktura osnovnega kapitala Petrola d.d., Ljubljana, se v letu 2021 v primerjavi s koncem leta 2020 ni bistveno spremenila. Največji posamični delničar je Clearstream Banking SA–fiduciarni račun z 287.012 delnicami. Sledijo Slovenski državni holding, d.d., z 264.516 delnicami, Republika Slovenija z 225.699 delnicami in Kapitalska družba, d.d., s 172.639 delnicami. Med večjimi posamičnimi delničarji so še OTP banka, d.d.– client account, Vizija Holding, d.o.o., Vizija Holding Ena, d.o.o., Perspektiva FT d.o.o., Citibank N.A. – fiduciarni račun, UniCredit Bank Hungary ZRT. – fiduciarni in NKBM, d.d.
Ob izteku leta 2021 je bilo v lasti tujih pravnih in fizičnih oseb 572.314 delnic oziroma 27,4 odstotka vseh delnic. V primerjavi s koncem leta 2020 se je delež tujih delničarjev povečal za 0,2 odstotne točke. Število vseh delničarjev se je v letu 2021 z 22.220, kolikor jih je bilo konec leta 2020, zmanjšalo na 21.730.
| Ime in priimek | Funkcija | Število delnic | Delež v kapitalu |
|---|---|---|---|
| Nadzorni svet | 88 | 0,0042 % | |
| Notranji člani | 88 | 0,0042 % | |
| 1. Marko Šavlič | član nadzornega sveta | 88 | 0,0042 % |
| 2. Alen Mihelčič | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 3. Robert Ravnikar | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| Zunanji člani | 0 | 0,0000 % | |
| 1. Janez Žlak | predsednik nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 2. Borut Vrviš | namestnik predsednika nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 3. Aleksander Zupančič | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 4. Alenka Urnaut Ropoš | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 5. Mladen Kaliterna | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 6. Mário Selecký | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
Prospekt družbe Petrol d.d., Ljubljana, pripravljen ob uvrstitvi delnic družbe Petrol d.d., Ljubljana, v kotacijo na borzi, je objavljen na spletni strani družbe. Vse spremembe prospekta so objavljene v strategiji družbe, letnih poročilih družbe Petrol d.d., Ljubljana, in javnih objavah družbe Petrol d.d., Ljubljana, dostopnih na spletnih straneh družbe http://www.petrol.si/ in spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d., https://seonet.ljse.si/
Pogojno povečanje osnovnega kapitala
Skupščina družbe Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2021 ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
Rezerve za lastne deleže
Družba Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2021 ni odkupovala lastnih delnic. Na zadnji dan leta 2021 je lastnih delnic 30.723 oziroma 1,5 odstotka osnovnega kapitala. Od tega je 24.703 lastnih delnic, ki jih je družba Petrol d.d., Ljubljana, pridobila v letih od 1997 do 1999. Njihova skupna nabavna vrednost je 31. decembra 2021 znašala 2,6 mio EUR. Od tržne vrednosti delnic na ta dan je bila nižja 9,9 mio EUR. Preostanek, to je 6.020 delnic, pa so delnice, ki se štejejo za lastne delnice in jih je odvisna družba Geoplin d.o.o. Ljubljana imela v lasti ob konsolidaciji v skupino Petrol.
| 1. | Nada Drobne Popović | predsednica uprave | 40,0002 % |
|---|---|---|---|
| 2. | Matija Bitenc | član uprave | 00,0000 % |
| 3. | Jože Bajuk | član uprave | 00,0000 % |
| 4. | Jože Smolič | član uprave | 00,0000 % |
| 5. | Zoran Gračner | član uprave, delavski direktor | 00,0000 % |
Kapitalska politika, ki temelji na dolgoročnem maksimiranju donosov delničarjev, sodi med najpomembnejše cilje naše razvojne strategije. Uprava družbe zagovarja dolgoročno stabilno politiko dividend. Ta najbolje ustreza dolgoročnim razvojnim potrebam družbe, saj zagotavlja višjo stopnjo predvidljivosti poslovnih donosov in dolgoročno stabilno ceno delnice.
V letu 2021 je bila po sklepu 33. skupščine delničarjev, ki je bila 22. aprila 2021, izplačana bruto dividenda na delnico za leto 2020 v višini 22,00 EUR.
| Poslovno obdobje | Bruto dividenda na delnico |
|---|---|
| 2015 | 12,60 EUR |
| 2016 | 14,00 EUR |
| 2017 | 16,00 EUR |
| 2018 | 18,00 EUR |
| 2019 | 22,00 EUR |
| 2020 | 22,00 EUR |
Družba Petrol d.d., Ljubljana, ima vzpostavljen redni program sodelovanja z domačimi in tujimi vlagatelji. Ta vključuje javne objave, individualne sestanke in predstavitve ter javne predstavitve družbe.
Med drugim se redno udeležujemo konferenc za vlagatelje, ki jih vsako leto organizirajo borze, borznoposredniške hiše in različne banke. V letu 2021 smo imeli nekaj posameznih sestankov z vlagatelji in analitiki. V marcu in avgustu smo sodelovali na spletni konferenci Ljubljanske borze. V maju in decembru pa na konferencah »Slovenski in hrvaški dan investitorjev«, ki ju je organizirala Ljubljanska borza v sodelovanju z Zagrebško borzo. V decembru smo sodelovali tudi na spletni konferenci Winter Wonderland EME v organizaciji WOOD & Co. iz Prage.
Vse informacije za vlagatelje, vključno s finančnim koledarjem, so objavljene na spletnih straneh družbe. Kontaktna oseba, pristojna za odnose z vlagatelji, je Barbara Jama Živalič, ki je dostopna na naslovu: [email protected].
Notranja revizija od leta 2002 organizacijsko deluje kot samostojna in neodvisna podporna funkcija v okviru obvladujoče družbe in je organizacijsko neposredno podrejena predsedniku uprave ter funkcijsko Revizijski komisiji oziroma nadzornemu svetu družbe. Deluje na ravni celotne skupine Petrol v skladu z Mednarodnimi standardi strokovne garavnanja pri notranjem revidiranju. Cilj delovanja notranjerevizijske funkcije je dajati objektivna zagotovila upravi in Revizijski komisiji ter svetovati na vseh ravneh pri varovanju premoženja, usklajenosti z zakonodajo in notranjimi predpisi, izboljšanju kakovosti in učinkovitosti upravljanja tveganj ter s tem poslovanja skupine Petrol. S tem pomaga uresničevati strateške in poslovne cilje z načeli najboljše prakse.
Notranja revizija deluje v skladu z Notranjerevizijsko temeljno listino, ravna po načelih neodvisnosti, strokovnosti in nepristranskosti ter etičnih načelih kot temeljnih načelih revizijske stroke. Letne načrte dela in letna poročila notranje revizije potrjuje uprava, Revizijska komisija se z njimi seznani, nadzorni svet družbe pa poda soglasje k načrtom in poročilom. Notranja revizija o svojem delu redno poroča upravi in vsaj četrtletno Revizijski komisiji nadzornega sveta. Revizijski komisiji je v letu 2021 poročala četrtletno o vseh opravljenih pregledih, pomembnih ugotovitvah in predlaganih ukrepih za izboljšanje sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj v skupini Petrol.
Skladno z Mednarodnimi standardi strokovne garavnanja pri notranjem revidiranju naj bi neodvisni presojevalec ali presojevalna skupina zunaj organizacije vsaj enkrat na vsakih pet let izvedla zunanjo presojo kakovosti delovanja notranje revizijske funkcije. Zadnja zunanja presoja kakovosti delovanja notranje revizije v družbi Petrol je bila izvedena v letu 2019, na podlagi katere je bilo podano mnenje, da notranja revizija deluje v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Zunanjo presojo je izvedla neodvisna mednarodna revizijska družba, ki je izdelala tudi primerjalno analizo, s katero ugotavlja, da po modelu osmih lastnosti odličnosti notranja revizija skupine Petrol pomembno presega povprečje v primerjavi s 453 družbami v svetovnem merilu oziroma 57 družbami s prihodki nad dvema milijardama ameriških dolarjev.
Tudi v letu 2021 je notranja revizija izvajala določene postopke, ki pripomorejo h kakovostnejšemu delu:
Delovanje notranjih kontrol v maloprodajni mreži skupine Petrol je preverjala posebna skupina za to usposobljenih strokovnjakov. Korporativne varnosti in nadzora poslovanja, ki s ciljem preprečevanja in odkrivanja prevar nadzoruje predvsem dve področji: blagovno in finančno spremljanje poslovanja bencinskih servisov, logistike in skladišč. Notranja revizija je v letu 2021 opravila 11 rednih in izrednih revizijskih pregledov dajanja zagotovil (trije pregledi so bili na dan 31. december 2021 v fazi zaključevanja). Notranjerevizijski pregledi so bili opravljeni s ciljem preveritve poštenosti računovodskega poročanja in poročanja za poslovno odločanje, usklajenosti z zakonodajo, notranjimi predpisi, izvajanjem strategije skupine Petrol in smotrnostjo izvajanja procesa. Vsebinsko je bilo največ pozornosti namenjene preverjanju učinkovitosti izvajanja procesov, ki so bodisi novi bodisi niso bili revidirani v obdobju zadnjih štirih let. Notranja revizija je za pregledane procese zagotovila, da je sistem notranjih kontrol za doseganje zastavljenih ciljev v revidiranih enotah vzpostavljen, redno deluje in je primeren. Obstajajo pa možnosti za njegovo izboljšanje, zato je predlagala priporočila in redno preverjala njihovo uresničevanje. Poleg revizijskih pregledov je notranja revizija v letu 2021 redno spremljala uresničevanje predlaganih ukrepov iz preteklega in tekočega leta.
Tudi v letu 2021 so delo notranje revizije zaznamovali epidemija covida-19 in povezani ukrepi za omejevanje posledic epidemije. Zaradi tega se je notranja revizija soočala z omejeno razpoložljivostjo revidirancev in temu sproti prilagajala svoje aktivnosti. Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem okužb s covidom-19, smo tudi v letu 2021 v skladu z usmeritvami družbe delo notranje revizije prilagodili, predvsem z delnim delom od doma, prehodom na elektronsko obvladovanje notranjerevizijske dokumentacije in organizacijo sestankov z revidiranci na daljavo.
Informacije in tehnologija so danes ena od ključnih razvojnih in podpornih funkcij v podjetju. Integrirana je v vse dele poslovnega procesa in kot taka predpogoj za uspešno delovanje organizacije. V skupini Petrol informacijski tehnologiji namenjamo veliko pozornost. Digitalna transformacija, nenehne izboljšave, timsko delo in sodelovanje z uporabniki so ključni za hitro in učinkovito odzivanje na vsakodnevne spremembe in izzive.
V nadaljevanju predstavljamo glavne projekte in aktivnosti v letu 2021 s področja informacij in tehnologije.
Nadaljevali smo načrtovano IT-transformacijo in v maju uspešno uvedli novi ERP v tri hčerinske družbe v Srbiji. Poleti smo intenzivno nadaljevali pripravo širitve sistema ERP v ostale države in ga oktobra uspešno uvedli še v dveh državah (Bosna in Hercegovina, Črna gora) oziroma dveh hčerinskih podjetjih. S tem smo zaključili prvo fazo širitve uporabe centralnega ERP v družbah skupine Petrol in poenotili aplikacijsko podporo.
V letu 2021 smo vpeljali novo platformo za »codeless« avtomatizacijo testiranja, ki bo zagotavljala kakovost in pravilnost delovanja e-trgovine, spletnih, mobilnih in namiznih aplikacij ter rešitev IoT. Ob tem uporabniki ne bodo potrebovali posebnega programerskega znanja. Razširili smo uporabo orodja Jira in prekte rešitve podprli vrsto dodatnih procesov, med katerimi velja posebej omeniti proces za upravljanje razvojnih potreb.
Maloprodajne rešitve, ki podpirajo poslovanje Petrolovih bencinskih servisov na vseh trgih, smo nadgradili s podporo davčnemu potrjevanju računov v Črnigori, prav tako smo podprli možnost plačevanja z Routex karticami na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Črnigori. Razvili smo tesno integrirano rešitev za prodajo e-vinjet za slovenske avtoceste. Nakup e-vinjet smo v decembru omogočili na vseh Petrolovih bencinskih servisih v Sloveniji in na Hrvaškem.
Dinamika sprememb cen goriv in blaga v trgovinah bencinskih servisov narekuje potrebo po jasni in digitalizirani komunikaciji cen kupcem. Zato smo v letu 2021 razvili podporo za integracijo z digitalnimi ceniki za komunikacijo cen goriv kupcem na prodajnih mestih. Prav tako smo sodelovali pri izbiri platforme za digitalizacijo prikaza cen blaga v trgovinah (elektronske cenovke). Integracijo platforme v informacijski sistem Petrola bomo izvedli v letu 2022.
Na področju razvoja IoT platforme smo se v letu 2021 z lastno ekipo aktivno vključili v procese obvladovanja, nadzora in vzdrževanja obstoječe platforme in začeli analizo možnosti za njeno tehnološko posodobitev v prihodnosti. S tem bomo notranjim in zunanjim uporabnikom (kupcem) zagotovili še zanesljivejše in stabilnejše delovanje ter prijaznejšo uporabo platforme, ki v okviru Petrolovih strateških poslovnih ciljev dobiva vse pomembnejšo vlogo.
Zagotavljamo kapacitete in visoko razpoložljivost sistemske in mrežne infrastrukture, s katero učinkovito podpiramo poslovne procese. Povečujemo uporabo oblačnih storitev, zato smo povečali razpoložljivost internetnih povezav z enega na dva ponudnika. Vzpostavili smo enovit klicni center za celotno skupino.
Prenovili in nadgradili smo veliko obstoječih in dodali vrsto novih integracij ter tako izboljšali komunikacijo in hitrost internih procesov in procesov z našimi partnerji. Opisane aktivnosti smo izvajali na vseh trgih skupine Petrol.
Vsesplošna digitalizacija in globalna povezljivost povečujeta tveganja informacijske varnosti, s tem pa postaja zagotavljanje ustreznega varovanja informacij vedno večji izziv. Skupina Petrol s svojim širokim naborom informacijskih storitev ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ključnih storitev za ohranitev bistvenih družbenih in gospodarskih dejavnosti, med katere spadata tudi energija in promet.
Tehnološke inovacije, kot so umetna inteligenca (AI), 5G, tehnologija veriženja blokov (blockchain), pametna mesta in povezana vozila (IoT) ter množični podatki (big data), prinašajo številne koristi, s tem pa tudi nove grožnje kibernetskega prostora. V letu 2021 smo tako nadaljevali aktivnosti na ravni skupine Petrol za krepitev odpornosti pred kibernetskimi napadi, kot so vgrajena varnost kot obvezni del poslovnih procesov, redno ozaveščanje uporabnikov z metodami socialnega inženiringa, upravljanje varnosti mobilnih naprav ter izvajanje varnostnih pregledov izpostavljenih sklopov informacijskega sistema Petrola. Pri zagotavljanju ustrezne ravni informacijske varnosti sledimo vsem regulativnim zahtevam in dobrim varnostnim praksam (Strategija EU za kibernetsko varnost, PCIDSS, GDPR, zInfV) s čimer dajemo zgled drugim organizacijam v regiji.
S strategijodo leta 2025 se je skupina Petrol zavezala odločni energetski tranziciji, s katero soustvarjamo zeleno prihodnost in pomembno prispevamok varovanju okolja, v katerem živimo. V energetsko tranzicijo bomo do leta 2025 investirali 244 mio EUR, zmanjšali bomo ogljični odtis lastne dejavnosti za 40 odstotkov in imeli bomo 164 MW inštalirane moči iz obnovljivih virov energije.
Razogljičenje izvajamo na štirih glavnih področjih:
Zaprtekrožne zanke so pomemben pristop k razogljičenju ekonomije. V Petrolu razvijamo in upravljamo model ravnanja z vodnimi snovmi. Uspešno pridobivamo in izvajamo projekte s področja digitalizacije upravljanja vodovodnih sistemov. Našim kupcem digitaliziramo upravljanje v realnem času, optimiziramo vodovodno omrežje in s tem zmanjšujemo vodne izgube.
V Petrolu upravljamo štiri koncesije za čiščenje komunalnih odpadnih voda: v Murski Soboti, Mežici, Sežani in na Igu. Kot pomemben družbenik v podjetju Aquasystems d. o. o. sodelujemo tudi pri čiščenju komunalnih odpadnih voda v Mestni občini Maribor. Poleg tega upravljamo in čistimo odpadne vode na treh industrijskih napravah. V lastnih avtomatskih avtopralnicah recikliramo in ponovno rabimo odpadno vodo.
Kot trgovec z izdelki za široko potrošnjo se zavedamo pomena čim bolj trajnostne embalaže in odgovornega ravnanja z embalažo v celotnem življenjskem krogu. Na področju ponudbe sveže hrane v poslovalnicah Fresh smo odstranili odvečno embalažo in optimizirali embalažo iz sestavljenih materialov.
Celovito ravnanje z odpadki je eno izmed pomembnih področij trajnostnega razvoja skupine Petrol, saj ne vpliva le na varovanje okolja, ampak tudi na ekonomiko poslovanja. Velik poudarek namenjamo preprečevanju nastajanja odpadkov in učinkovitemu ločevanju odpadkov pri izvoru. Paleta naših dejavnosti in prodajnih mest vpliva na raznovrstnost odpadkov, s katerimi ravnamo. Na vseh lokacijah Petrola odpadke ločujemo pri izvoru, največji izziv nam predstavljajo avtocestna počivališča, na katerih se ustavljajo potniki v tranzitu.
Ljudje so pri nas v središču pozornosti, to se izkazuje tudi v času epidemije covida-19. Zdravje in varnost pri delu sta na prvem mestu, a tudi kupcem nudimo prilagojene, varne, kakovostne in zdrave storitve. Izpostavljamo razvoj najsodobnejših digitalnih rešitev; število uporabnikov mobilne aplikacije Na poti z možnostjo brezstičnega plačevanja skokovito raste.
V aplikacijo smo poleg plačila goriva in avtopranja brez vstopa v prodajni prostor dodali še nakup vrste prehrambnih izdelkov s polic Petrolovih prodajnih mest. Uvedli smo tudi dostavo Fresh izdelkov, osnovnih živil in ostalih izdelkov na dom oziroma delovno mesto.
Pomemben del naše digitalne zgodbe so e-izobraževanja. Zaradi epidemije izvajamo manjše število ur izobraževanja, povečujemo pa število udeležb na izobraževanjih, saj smo celodnevna izobraževanja v živo nadomestili z več različnimi krajšimi izobraževanji v obliki e-tečajev z zaključnim preizkusom znanja. E-izobraževanje pozitivno učinkuje tudi na okolje. Zaradi izvedb izobraževanja na daljavo smo prevozili manj kilometrov in zaradi digitalnih gradiv prihranili papir.
Vsako prodajno mesto je prejelo svoj tablični računalnik, ki omogoča vnašanje podatkov v aplikacijo in arhiviranje dokumentacije, uporabo vseh orodij za delo na daljavo, sodelovanje v skupinah in lažjo komunikacijo. Uvedba nove rešitve na prodajna mesta se je zaključila v zadnjem četrtletju 2020 in začetku leta 2021.
Kot eno največjih slovenskih podjetij svojo odgovornost do družbe razumemo kot trajno zavezo pri sodelovanju z okoljem, v katerem živimo in poslujemo. Med številnimi pomembnimi projekti družbene odgovornosti velja izpostaviti humanitarno akcijo Daruj energijo za življenje.
Izvedli smo elektronsko anketiranje vseh ključnih deležniških skupin. Ocene smo predstavili v t. i. matriki bistvenosti v zadnjem Trajnostnem poročilu. V primerjavi z matriko bistvenosti pred dvema letoma ugotavljamo, da so teme s področja trajnostnega razvoja, zlasti prispevanje k nizkoogljični mobilnosti in nizkoogljični družbi, dobile še večji pomen v očeh naših ključnih deležnikov. To daje skupini Petrol dodatno spodbudo, da zavzeto sledimo našim trajnostnim ciljem tudi z vidika razogljičenja.
V luči epidemije razumemo tudi večji poudarek ključnih deležnikov digitalizaciji in pametnim konceptom, saj z njimi skupina Petrol olajša nakupe in hkrati z digitalnimi rešitvami kupcem omogoča višjo stopnjo varnosti z vidika zdravstvenih tveganj. V primerjavi s predhodnim merjenjem so strateški deležniki menili, da je maksimiranje donosov in vrednosti za lastnike manj pomembno kot nekateri drugi prednostni cilji.
Pred nami so številni izzivi. Lestvica ciljev na ravni Evropske unije, Slovenije in gospodarstva se ambiciozno dviguje. Novi sveženj EU »Pripravljeni na 55« vključuje več zakonodajnih predlogov in političnih pobud, ki bodo neposredno vplivali na poslovanje skupine Petrol. Gre za revizijo direktive o energiji iz obnovljivih virov, prenovo direktive o energetski učinkovitosti, revizijo direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, spremembo uredbe o določitvi standardov za emisije CO2 za avtomobile in kombinirana vozila, revizijo direktive o obdavčitvi energije, vzpostavitev ločenega sistema trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe.
Nova pravila igre postavljajo trajnostni razvoj v središče poslovanja, doseganje trajnostnih ciljev pa postaja pogoj za konkurenčnost na trgu. O tem že danes govori veliko zanimanje bank in drugih deležnikov za naše trajnostne rezultate. Vsi zaposleni smo del Petrolove zaveze, da bo z zmagovito trajnostno pripravljenostjo še naprej konkurenčen v novih razmerah prehoda v bolj zeleno prihodnost.
S svojimi dejanji prispevamo k doseganju trajnostnih ciljev Organizacije združenih narodov. Trajnostni razvoj sodi med prioritete skupine Petrol. Zaradi njegovega pomena skupina Petrol že od leta 2012 izdaja dveletna samostojna Trajnostna poročila. V juniju 2021 smo izdali že peto Trajnostno poročilo, dostopno na spletni povezavi Trajnostno poročilo in Trajnostno poročilo - video. Namen Trajnostnega poročila je podrobneje predstaviti trajnostne strateške usmeritve in izzive, cilje, programe in projekte ter rezultate. Naša dejavnost je kompleksna in razvejana, zato nenehno razvijamo metodologijo trajnostnega razvoja, merjenja, vrednotenja in poročanja.
V skupini Petrol gradimo kulturo medsebojnega zaupanja in spoštovanja, inovativnosti in timskega dela, prizadevamo si za zagotavljanje prijaznega, spodbudnega in dinamičnega delovnega okolja ter omogočamo priložnosti za razvoj zaposlenih.
Leto 2021 se je nadaljevalo v luči epidemije in omejitvenih ukrepov v širši regiji, kar je še naprej narekovalo redne delovne procese in določilo nove poudarke našim aktivnostim, povezanim s skrbjo za zaposlene.
Konec leta 2021 je bilo v skupini Petrol in na bencinskih servisih v upravljanju 6.237 zaposlenih, od tega 47 odstotkov v tujini. Delež zaposlenih v tujini se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 12 odstotkov. Petrol d.d., Ljubljana, je namreč postal 100-odstotni lastnik podjetja Crodux Derivati Dva d.o.o., ki je ob koncu leta 2021 imel 1.166 zaposlenih.
V primerjavi s koncem leta 2020 se je število zaposlenih v skupini Petrol povečalo za 1.080 oziroma za 21 odstotkov.
Zaposlovanje pravih strokovnjakov na prava delovna mesta je ključnega pomena za uresničitev naših poslovnih ciljev. Privabljanje zunanjih vrhunskih strokovnjakov, pester nabor notranjega kadra in štipendiranje so pomemben sestavni del načrta za rast poslovanja.
V procesu izbora in izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol, starost ali druge okoliščine. Ker je pridobivanje pravega kadra čedalje večji izziv, kandidate iščemo preko različnih kanalov. Povezujemo se z zunanjimi partnerji in iščemo nove sodelavce tudi preko družbenih omrežij. Vzpostavljeno imamo lastno bazo kandidatov za zaposlitev, ki nam omogoča hitro in učinkovito iskanje. Iskanje in selekcijo izvajamo z različnimi psihološkimi testiranji in poglobljenimi intervjuji.
Sistemi nagrajevanja v skupini Petrol so namenjeni motiviranju zaposlenih za doseganje še boljših delovnih rezultatov in povečanju zadovoljstva. Plače so sestavljene iz nespremenljivega in spremenljivega dela. Za različne skupine zaposlenih veljajo različni sistemi nagrajevanja, ki so podlaga za izračun spremenljivega dela plače. V skupini Petrol za večino zaposlenih velja sistem nagrajevanja za prodajna mesta ali sistem nagrajevanja za zaposlene v korporativnih funkcijah.
Zaposleni na prodajnih mestih na podlagi produktivnosti posameznega prodajnega mesta mesečno prejemajo spremenljivi del plače v obliki prodajne uspešnosti. Za ohranjanje oziroma povečevanje kakovosti poslovanja so dodatno nagrajeni. Zaposlene nagrajujemo tudi na podlagi nagradno-pospeševalnih akcij, predvsem za prodajo novih izdelkov ali storitev. V vsaki državi imenujemo in nagradimo najboljše prodajalce, prav tako dodatno nagrajujemo zaposlene na najboljših prodajnih mestih.
V letu 2021 smo sistem nagrajevanja za prodajna mesta nadgradili še s sistemom »Prvaki prodajnih mest«, v okviru katerega je prepoznanih in dodatno nagrajenih 10 odstotkov najboljših prodajnih mest skupine Petrol v Sloveniji.
Delovno uspešnost zaposlenih v korporativnih funkcijah spremljamo prek četrtletnih pogovorov in jih nagrajujemo glede na doseganje oziroma preseganje njihovih ciljev. Za zvestobo in lojalnost družbi zaposleni prejmejo jubilejne nagrade. Ob zaključku leta zaposleni glede na uspeh družbe prejmejo tudi del plače za poslovno uspešnost.
Od leta 2002 je sestavni del plačne politike v Petrolu tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih. Vanj so vključeni zaposleni v matični družbi, odvisnih družbah in na bencinskih servisih v upravljanju v Sloveniji.
V letu 2021 smo nadaljevali izpolnjevanje sprememb, ki jih je v delovnopravno zakonodajo prinesla epidemija koronavirusne bolezni. Zagotovili smo ustrezna nadomestila za odsotnost iz naslova višje sile, karantene in čakanja na delo, omogočali smo izrabo in nadomestila za kratkotrajne bolniške odsotnosti ter zaposlene redno informirali o možnostih in pravicah v okviru zakonodaje.
Delovno uspešnost sistematično spremljamo s ciljnim vodenjem. Četrtletni pogovor kot orodje vodenja in motiviranja omogoča redne strukturirane pogovore med nadrejenim in sodelavcem, je osnova za nagrajevanje individualne uspešnosti na podlagi meril in ključnih kazalnikov uspeha v skladu s sistemom nagrajevanja korporativnih funkcij ter predstavlja možnost iskrenega dialoga ter povratne informacije. V letu 2021 je bilo vanj vključenih 1.085 zaposlenih. 550 zaposlenih, za katere velja drug sistem nagrajevanja, pa je bilo vključenih v letni pogovor in letno postavljanje in spremljanje doseganja ciljev.
Znanje zagotavlja uspešno vključevanje posameznika v poslovne procese in ustvarja dolgoročne konkurenčne prednosti organizacije. V Petrolu vlaganje v izobraževanje in razvoj zaposlenih razumemo kot naložbo v prihodnost. Izobraževanje in razvoj kadrov se prepletata z mnogimi poslovnimi in podpornimi aktivnostmi, rezultat katerih so usposobljeni in zavzeti kadri, motivirani za uresničevanje sedanjih in prihodnjih ciljev. Vrednote družbe so skupna vez med zaposlenimi, krepimo in komuniciramo jih prek vseh orodij notranje komunikacije, vgrajene so v model splošnih kompetenc, z različnimi sistemskimi ukrepi pa jih med zaposlenimi še dodatno spodbujamo.
V letu 2021 se je pojavil bistveni premik v načinu izobraževanja, druženja in dela. Kjer je delovni proces omogočal, smo delali na daljavo, kar je zahtevalo vrsto prilagoditev, hitro usvojitev novih računalniških spretnosti in nove pristope k skupinskemu delu. Le nekaj mesecev je bilo mogoče izvajati izobraževanja v živo, večino leta pa smo organizirali izobraževanja na daljavo s pomočjo digitalnih orodij. Veliko vsebin smo izvedli z notranjim prenosom znanja, pripravili smo več lastnih elektronskih gradiv za izobraževanje in preizkusili naše znanje s kratkimi kvizi.
Poslovanje se je digitaliziralo tudi na prodajnih mestih. Z nakupom tablic za vsako prodajno mesto smo zaposlenim v prodajni mreži omogočili interaktivno delo preko spletne platforme Teams za namene izobraževanja, predvsem pa digitalizirali dokumentni sistem za obvladovanje poslovanja na bencinskih servisih.
V letu 2021 smo v skupini Petrol izvedli 88 tisoč pedagoških ur izobraževanja in zabeležili 34 tisoč udeležb. Povprečno se je vsak zaposleni udeležil vsaj 6 različnih usposabljanj. Dosegli smo za 19 odstotkov več udeležb kot v letu 2020, prav tako smo povečali število ur za 19 odstotkov glede na preteklo leto. Še vedno nismo dosegli obsega izobraževanj iz obdobja pred epidemijo, a trend je pozitiven tako v udeležbah kot času, ki ga namenimo usvajanju novih znanj.
rednim anketiranjem udeležencev po zaključku izobraževanja, e-učilnica pa nudi analitiko reševanja zaključnih kvizov znanja. Posnetki izobraževalnih vsebin in internih pogovornih omizij so dostopni prek spleta, število ogledov pa se dnevno povečuje.
V letu 2021 smo izvajali izobraževanja za SAP-module, poglabljali poznavanje Excela, zaposlenim omogočali jezikovne tečaje in vse zakonsko zahtevane programe izobraževanja. Žal smo se morali odpovedati nekaterim programom, ki temeljijo na praktičnih vajah v skupini. Za strokovne vsebine smo poiskali alternativne možnosti za samoučenje, npr. Udemy učno platformo. V letu 2021 je potekala četrta Akademija projektnega vodenja, v katero smo vključili 24 obstoječih in prihodnjih projektnih vodij, ki so sodelovali s 17 zunanjimi in tudi Petrolovimi notranjimi predavatelji in strokovnjaki.
V skupini Petrol posebno pozornost namenjamo tudi usposabljanju zunanjih sodelavcev in kupcev. V letu 2021 je na naših izobraževanjih sodelovalo 811 zunanjih udeležencev.
Izobraževanje v skupini Petrol je sistematično urejeno za mnoge ciljne skupine v prodaji in strokovnih službah. Nekateri programi so obvezni za vse zaposlene in jih v veliki večini izvajamo v obliki samoučenja na daljavo (npr. varnost pri delu, informacijska varnost, varnost pri kartičnem poslovanju, delo z živili), vse več je internih vsebin za maloprodajno mrežo. Ob uvedbi nove generacije Q Max goriva smo organizirali spletne predstavitve za vodje, za zaposlene pa smo pripravili e-tečaj, ki je bil poslan v reševanje vsem zaposlenim v maloprodaji v Sloveniji in v odvisnih družbah na trgih JV Evrope. Poslovodje prodajnih mest smo opolnomočili z znanjem o ekonomiki poslovanja; program bomo nadaljevali v letu 2022.
V sklopu Odprtega prostora smo organizirali 50 različnih spletnih dogodkov, ki se tematsko navezujejo na zdravje pri delu, znanje, veščine, trajnostnost in tekoče projekte. Dogodki so bili organizirani kot spletne predstavitve v živo, posnetki pa so vsem zaposlenim dostopni v arhivu v oblaku.
V učnem centru v Zalogu, Račah in Novi Gorici so v letu 2021 potekali uvajalni seminarji za novozaposlene prodajalce, skladno z epidemiološkimi zahtevami pa smo zelo omejili število udeležencev. V simuliranem delovnem okolju prodajalne se prihodnji in redno zaposleni urijo v prodajnih veščinah. Prodajalce izobražuje mreža internih trenerjev v Sloveniji, ki imajo ustrezna znanja in veščine za izvajanje treningov in delavnic, na trgih JV Evrope pa imamo 12 takšnih trenerjev. Vsako leto obnovimo interne certifikate in tako skrbimo za ohranjanje kakovosti trenerskih veščin.
Učni center omogoča izobraževanje novozaposlenih, obnovitev in pridobitev znanj, trening prodajnih veščin ter uvajanje vseh prodajalcev ob večjih novostih. Na ta način poenotimo znanje, utrjujemo standard prodajnih veščin, razbremenimo poslovodje pri uvajanju novozaposlenih, zmanjšujemo stres ob nastopu dela ter zmanjšujemo tveganje napak pri delu. Cilj je, da dobre prakse iz Slovenije prenašamo tudi na tuje trge in na tak način omogočimo sistematičen razvoj kadrov na vseh trgih, kjer delujemo.
Mikro učenje je nov način učenja, ki smo ga predstavili v maloprodajni mreži. Tedensko smo objavljali videoposnetke Minuta za prodajo, v katerih je interni coach predstavil metode in tehnike za izboljšanje prodajnih veščin in predstavljal primere ustreznega odnosa do strank. Tradicionalno tekmovanje za Naj prodajalca smo lahko ponovno izvedli v živo na prodajnem mestu. Dvakrat letno s priznanjem in posebnim dogodkom nagradimo tudi prodajalce, ki so zvezde skrivnega nakupa, kar pomeni, da se najbolje izkažejo v anonimnem ocenjevanju prodajnega postopka.
Ponovili smo izvedbo Prodajne akademije za 48 novih prodajnih predstavnikov in komercialistov v skupini Petrol. Med njimi smo prepoznali tudi potenciale za interne coache, ki jih bomo vključili v dodatne izobraževalne programe. Coaching kultura je v prodaji že prepoznan način razvoja prodajnih ekip. Mreža internih coachev skrbi, da se pridobljeno znanje in predstavljene veščine na treningih v učilnicah prenašajo v dnevno prakso. Vsak prodajni kanal ima dodeljene coache, za katere smo pripravili e-izobraževanja, ki so potekala v interni spletni učilnici. Coachi za svoje delo uporabljajo coaching platformo, na kateri spremljajo izvajanje coaching načrtov.
Petrol d.d., Ljubljana, je nosilec polnega certifikata Družini prijazno podjetje. V okviru programa, ki je vezan na ta certifikat, poteka vrsta aktivnosti za vzdrževanje ravnotežja med zasebnim in delovnim življenjem.
V letu 2021 smo organizirali Petrolov družinski dan v ljubljanskem živalskem vrtu z bogatim programom, ki smo ga zasnovali skupaj s partnerji AMZS, Agencijo za varnost v prometu in vodstvom Živalskega vrta. Vabilu na nedeljsko druženje v Živalskem vrtu se je odzvalo več kot 600 Petrolovcev in njihovih družinskih članov.
V času krompirjevih počitnic smo organizirali dan odprtih vrat v Petrolovi poslovni stavbi za otroke zaposlenih, žal smo zaradi covid situacije lahko sprejeli samo 30 otrok.
Med ukrepe za lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti spadajo tudi darilni paket za novorojenčke, delo na domu, prilagojen delovnik ob uvajanju otroka v vrtec, razvojni načrti, medgeneracijsko sodelovanje prek mentorstev in še mnogo drugih. Tradicionalna lutkovna predstava z obdarovanjem Božička je potekala na daljavo, celotnim družinam smo zagotovili veliko smeha s stand up komedijo, nagovoril nas je Petrolov Božiček, vse to pa smo spremljali preko ekranov zaradi omejitvenih ukrepov.
S korporativnim prostovoljstvom, imenovanim Vračamo družbi, zaposleniv Sloveniji že deseto leto podpiramo družbenoodgovorno usmerjenost podjetja in hkrati krepimo medsebojno povezanost vseh, ki sodelujejo v posameznih akcijah. Udeleženci se znotraj prostovoljnih dejavnosti učijo in poglabljajo socialne veščine, koordinatorji prostovoljskih akcij pa tudi veščine projektnega vodenja. Skozi korporativno prostovoljstvo raste pripadnost podjetju, med prejemniki pa ugled podjetja. Kar 70 Petrolovcev prostovoljcev je v letu 2021 na desetih delovnih akcijah po Sloveniji urejalo okolico, pomagalo pri domačih opravilih, pleskalo stene, postavljalo ograje, pripravljalo drva in priskočilo na pomoč zavetišču za živali. Akcijam smo namenili več kot 300 ur dela.
Zbirali smo denar za sodelavce v Petrinji, ki jim je potres porušil domove, za otroke iz socialno ogroženih družin pripomočke za letovanje na morju, decembra pa smo postali Petrolovi Božički in pripravili 165 paketov za otroke ter jih dostavili na ZPM Ljubljana Moste - Polje. Zaposleni v družbi Petrol smo v predbožičnem času oddali pisma lepih želja starostnikom v Domu na Bokalcih.
Za ohranjanje zdravja, dobrega počutja, fizičnega in psihičnega ravnovesja v družbi Petrol v Sloveniji skrbimo v okviru programa Zdravo v Petrolu. Osnova za izvajanje tega programa predstavlja strategija za obdobje 2020–2022, ki temelji na šestletni analizi bolniške odsotnosti zaposlenih in analizi poročil medicine dela, ki jih podjetje prejme po izvedenih zdravniških pregledih. Dodatno je bila izvedena še raziskava med zaposlenimi, v okviru katere smo lahko podali svoje predloge in želje, povezane s psihofizičnimi težavami in potrebami, ki se pojavljajo pri delu.
Na osnovi obeh analiz in raziskave so se za načrtovanje ukrepov promocije zdravja zaposlenih, kot prioritetna pokazala tri področja – fizično zdravje, zdrava prehrana in duševno zdravje – vse tri stebre pa povezujejo teme sezonskega značaja (npr.: preprečevanje okužb dihal in drugih sezonskih virusnih obolenj, priprava na različne športne aktivnosti).
Ob koncu leta 2021 smo izvedli dodatno poglobljeno analizo bolniške odsotnosti za pretekli dve leti. Podatki ne kažejo odstopanj glede na preteklo obdobje oziroma zastavljeno strategijo (izjema so virusna obolenja covid-19). Zato bomo tudi v letu 2022 nadaljevali začrtane aktivnosti programa Zdravo v Petrolu. Posebno pozornost, enako kot v preteklih dveh letih, bomo namenili preprečevanju širjenja okužb s covidom-19 in zagotavljanju naše čim večje varnosti.
V letu 2021 je pretežni del programa Zdravov Petrolu potekal prek spletnih platform Teams ali Zoom. Najpomembnejše aktivnosti v letu 2021 so bile:
V okviru programa Povezani v ozaveščanju, smo izvedli dva večja regijsko organizirana dogodka, ki sta potekala v živo po celi Sloveniji:
V poletnih mesecih je potekala tudi Petrolova teniška liga, decembra pa smo na treh večjih profesionalnih drsališčih zaposlenim in njihovim družinskim članom omogočili gibanje na ledenih ploskvah.
Velik del naših aktivnosti je bil tudi v letu 2021 namenjen pripravi in komunikaciji ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19 in zagotavljanju čim večje varnosti zaposlenih. Pripravili smo plakate, članke, navodila, film o učinkovitem umivanju in razkuževanju rok ter delovnih površin, skrbeli za redno oskrbo z razkužili in čistili na vseh lokacijah po Sloveniji. Dobre prakse smo prenašali tudi v naše družbe v tujini.
Redno smo organizirali testiranja za koronavirus, ki so bila sofinancirana s strani države. V času od januarja do junija je bilo organiziranih 164 terminov testiranj na različnih lokacijah po Sloveniji. Opravljenih je bilo 4.605 testov.
Raziskavo organizacijske klime merimo na dve leti (nazadnje v letu 2020), izvajamo pa akcijske ukrepe, ki smo jih sprejeli na podlagi merjenja v letu 2020. Raziskava nam že od leta 2001 pomaga sistematično prepoznavati lastne prednosti in priložnosti za izboljšanje.
Enako kot v preteklih letih se lahko pohvalimo z dobrimi rezultati. Organizacijska klima ostaja stabilna. Primerjava rezultatov z drugimi slovenskimi podjetji kaže, da smo Petrolovci precej bolj zadovoljni, kot so povprečno zadovoljni zaposleni v drugih slovenskih podjetjih. Z ukrepi smo izboljšali notranje sodelovanje in odnose med zaposlenimi, zaposleni smo ponosni, da smo del Petrola, ter imamo močan odnos do kakovosti. Notranji prenos znanja je pomembna vrednota podjetja. Od leta 2010 spremljamo še zavzetost, od leta 2017 agilnost zaposlenih, od leta 2018 pa tudi zaznavanje enakosti po spolu in starosti. Delež aktivno nezavzetih že več let upada, v letu 2020 pa se je zmanjšal za dodatne tri odstotne točke, s tem pa se je povečal delež zavzetih zaposlenih.
Razvoj in komuniciranje korporativne kulture trajnosti obsega komuniciranje kulture dela, organizacijskih sprememb in transformacije dejavnosti, z vidika zaželenega delodajalca pa obsega razvoj in komuniciranje programov dobrega počutja na delovnem mestu ter programe, ki gradijo dobro komunikacijo in vzdušje v delovnih okoljih (mentorstvo, Odprti prostor, Vračamo družbi, Sprejmeš izziv?).
V letu 2021 smo izvajali celoletno interno kampanjo VozimQ Max, prek katere smo med zaposlenimi krepili poznavanje in zaupanje v kakovost goriv. Med letom smo vseskozi komunicirali tudi novo Strategijo skupine Petrol 2021–2025. V podporo uresničevanju strategije smo oblikovali mrežo internih ambasadorjev sprememb, ki prek delavnic prejemajo informacije za lažje razumevanje strategije in spoznavajo strateške iniciative družbe. Vodstvo na ta način pridobiva dragocene povratne informacije s strani zaposlenih, krepi dialog in širše razumevanje delovnih področij. Na področju znamčenja delodajalca smo v internem komuniciranju tudi v letu 2021 skozi zgodbe zaposlenih krepili organizacijsko kulturo družbe, predstavljali delovna mesta, zgodbe povezovanja, različnih obrazov in dosežkov, delili smo izkušnje zaposlenih s Q Max gorivi ter zgodbe ustvarjalnosti skozi portrete zaposlenih. Ustvarjalnost smo krepili tudi skozi interne natečaje, zgodbe srčnosti in povezovanja. V internih revijah smo obširneje predstavljali vodstvene, organizacijske, procesne in poslovne spremembe. Tudi v letu 2021 smo intenzivno komunicirali vse spremembe, ki jih je prinesla epidemija, od ukrepov za preprečevanje širjenja virusa do dela na daljavo.
V skupini Petrol se zavedamo, da varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu poleg osnovnega namena zagotavljata tudi zadovoljstvo zaposlenih. Z uvajanjem ustreznih organizacijskih in varnostnih ukrepov si sistematično in nenehno prizadevamo zniževati raven tveganja, ki je posledica izvajanja delovnih procesov. Delovno okolje se zaradi razvoja in uvajanja novih tehnologij in postopkov spreminja. V Petrolu tem spremembam uspešno sledimo. Iščemo rešitve, ki so zdravju prijaznejše in varnejše za zaposlene.
Vse družbe v skupini Petrol imajo sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja. V nove procese in projekte vključujemo najnovejša spoznanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter spremljamo tveganja za nastanek nezgod in zdravstvenih okvar. Tveganja periodično ocenjujemo in jih z varnostnimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni. Prioriteta v razvoju področja varnosti in zdravja pri delu je zmanjševanje tveganj na visoko izpostavljenih delovnih mestih ter povezovanje z drugimi področji varnosti, zlasti s področjem varstva pred požarom, varstva okolja in kemijsko varnostjo.
V program preventivnih zdravniških pregledov so vključeni vsi zaposleni v skupini Petrol. Posebno pozornost namenjamo sodelavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo. Velik poudarek namenjamo tudi teoretičnemu in praktičnemu usposabljanju zaposlenih, in sicer na področju varnosti in zdravja pri delu, ergonomije na delovnem mestu, požarne varnosti, varstva okolja, varnega dela s kemikalijami, varnega prevoza nevarnega blaga ter nudenja prve pomoči.
Z zagotavljanjem odlične izkušnje razvijamo odnose s strankami, povečujemo zvestobo, spodbujamo ambasadorstvo, se razlikujemo od konkurence in, ne nazadnje, izboljšujemo poslovne rezultate.
V središču uporabniške izkušnje je stranka/uporabnik in razumevanje njenih potreb, pričakovanj, želja, motivatorjev, obnašanja. Za doseganje odlične uporabniške izkušnje je pomembno upravljanje uporabniške izkušnje na vseh točkah dotika. Nove tržne razmere so v veliki meri spodbudile digitalizacijo uporabnikov, zato je enako pomembno zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje tudi na digitalnih točkah dotika. S povečevanjem in kompleksnostjo stičnih točk postaja upravljanje uporabniške izkušnje vse zahtevnejše. Da lahko izpolnjujem pričakovanja strank, je izredno pomembno poznavanje njihovih nakupnih poti, preferenc, kot tudi pomembnost in prepletanje stičnih točk.
V skupini Petrol že več let z različnimi metodami pozorno spremljamo vse faze nakupnega procesa po posameznih stičnih točkah s stranko. Meritvam redno dodajamo nove kanale. V rednih intervalih preverjamo pričakovanja in preference strank, tako obstoječih kot konkurenčnih. S pridobljenimi informacijami s strank kupcev redno izboljšujemo našo ponudbo in izkušnjo strank.
Eden izmed ključnih indikatorjev spremljanja uporabniške izkušnje je merjenje zadovoljstva uporabnikov. V skupini Petrol spremljamo zadovoljstvo uporabnikov na vseh pomembnih stičnih točkah, kot tudi v primerjavi s konkurenco.
Najpomembnejši elementi, ki vplivajo na zadovoljstvo kupcev in potrošno izkušnjo, so poleg cene in kakovosti izdelkov in storitev, ki je ključni element v vseh kategorijah/področjih, naslednji:
Vsi našteti dejavniki so, če dosegajo in presegajo pričakovanja strank, sestavni del odlične uporabniške izkušnje, ki je eden naših strateških temeljev in virov prihodnje rasti.
Vir: Raziskava Zadovoljstvo s Petrolom 2021, Slovenija; n = 1.016
Analiza rezultatov raziskave Zadovoljstvo s Petrolom za leto 2021 kaže, da so Petrolove stranke v Sloveniji ocenile višje zadovoljstvo na večini stičnih točk. Najvišje zadovoljstvo in hkrati največja rast v zadovoljstvu je na kontaktnih centrih, ki je ena izmed ključnih stičnih točk za skrb strank. Sledi visoko zadovoljstvo z digitalnimi stičnimi točkami (aplikacije, spletna trgovina). Napredek je dosežen tudi na področju e-polnilnic, kjer smo v letih od 2019 do 2021 dosegli 20-odstotno povišanje zadovoljstva.
Vir: Raziskava Zadovoljstvo s Petrolom 2021, Slovenija; n = 1.016
V letu 2021 smo prvič izmerili zadovoljstvo Petrolovih strank in strank konkurence na ključnih področjih tudi na hrvaškem trgu. Največje zadovoljstvo so izrazili uporabniki Petrolovih mobilnih aplikacij, najbolje od vseh izbranih konkurentov pa Petrol rešuje reklamacije. Tudi v Srbiji je bilo leta 2021 prvič izmerjeno zadovoljstvo strank Petrolovih bencinskih servisov in ključne konkurence. Petrol ima med vso opazovano konkurenco največji delež najzadovoljnejših uporabnikov, hkrati pa tudi najmanjši delež detraktorjev – torej takih, ki izkušnje pri nas ne bi priporočili in bi o njej na kakršen koli način govorili slabo.
Z vsakoletno študijo Moč blagovne znamke, ki jo izvajamo na vseh petih trgih (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora) zasledujemo podobo Petrola in Petrolovih blagovnih znamk v splošni javnosti, hkrati pa opazujemo, kako se med kupci pozicionira naša konkurenca. Izbrani podatki nam kažejo uspešnost napredka pri aktivnostih, ki smo si jih v preteklem letu zadali, vse z namenom, da uresničujemo vizijo skupine Petrol: »Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.«
Petrol je v Sloveniji vsako leto merjenja na področju bencinskih servisov najmočnejša blagovna znamka in pri podobi blagovne znamke tudi v letu 2021 ohranja vodilni položaj. Odlična uporabniška izkušnja pa se izkazuje kot naša največja prednost v primerjavi s konkurenco.
Vir: Raziskava Moč blagovne znamke 2021, splošna javnost, Slovenija; n = 1.022
Na trgih JV Evrope, kjer skupina Petrol ni vodilni igralec, naša najmočnejša dimenzija ostaja uporabniška izkušnja, daleč najvišje zavedanje med vsemi ocenjevanimi atributi pa dosegajo naši prijazni zaposleni.
Na podobo blagovne znamke v kategoriji bencinskih servisov najpomembnejše vpliva kakovostno gorivo. Prav s tem zavedanjem smo v letu 2021 še izboljšali kakovost Q Max goriva z novo inovativno in še izboljšano tehnologijo čiščenja Dual Action Technology, ki so jo razvili v družbi Afton Chemical iz Velike Britanije. Lansiranje izboljšane formule Q Max goriva na vseh trgih, kjer je skupina Petrol prisotna s svojo prodajno mrežo, smo podprli z odlično komunikacijo, kar so zaznali kupci in izrazili v omenjeni raziskavi. Vse to se odraža v rasti moči blagovne znamke Q Max na vseh trgih.
Vir: Raziskava Moč blagovne znamke 2021, splošna javnost, Slovenija; n = 1.022
Poleg primarnega namena – točnega goriva – kar 41 odstotkov Petrolovih kupcev obišče bencinski servis z namenom, da si privoščijo našo najboljšo Kavo na poti. Kava na poti je namreč vodilna kava med kupci kave za s seboj. Več kot polovica pivcev kave »to go« le-to najraje kupi na naših bencinskih servisih. Med vsemi kupci Petrolove Kave na poti je kar 96 odstotkov zadovoljnih. Poleg široke dostopnosti ji največji meri pripisujejo edinstven okus ter hitro in enostavno pripravo.
je utrditi vodilni položaj energetskedružbe in vodilnega partnerja v energetski tranziciji z razvojem in krepitvijo prisotnosti na področju dobave in prodaje zemeljskega plina in elektrike, prodaje utekočinjenega naftnega plina ter projektov energetske učinkovitosti. Zato je tudi pri uporabniški izkušnji pomembno spremljati odzive in zadovoljstvo strank tudi v tej dejavnosti. V letu 2021 smo v Sloveniji izboljšali procese in presegli pričakovanja strank predvsem v procesu menjave, saj so uporabniki visoko ocenili zadovoljstvo z enostavnostjo in odzivnostjo v procesu menjave ponudnika energentov.
Vir: Raziskava Zadovoljstvo s Petrolom 2021, Slovenija; n = 1.016
smo dosegli na področju elektromobilnosti, ki predstavlja pomemben steber Petrolovega trajnostnega in inovativnega poslovanja. Uporabniki velik poudarek namenjajo zanesljivosti delovanja e-polnilnic. Zaradi tega aktivnosti usmerjamo v širjenje mreže in nadzor delovanja e-polnilnic, kar se kaže tudi na višjem zadovoljstvu strank na tem področju.
Vir: Raziskava Zadovoljstvo s Petrolom 2021, Slovenija; n = 1.016
Transakcijsko zadovoljstvo že štiri leta merimo z mednarodno uveljavljenim indeksom NPS (Net Promoter Score). Omogoča nam vsakodnevno spremljanje in odzivanje na povratne informacije strank na vseh ključnih stičnih točkah Petrola – na celotni maloprodajni mreži, v servisnih delavnicah TipStop Vianor, v klicnem centru in podpori strankam, reklamacijah, v energetskem centru ter spletni trgovini, kjer stranke oddajo oceno po zaključenem nakupu in po prevzemu paketa na bencinskem servisu. V letu 2021 smo prejeli več kot 28 tisoč ocen in povišali odziv glede na leto 2020 za 13 odstotkov. V letu 2022 širimo merjenje transakcijskega NPS-ja tudi na ostale stične točke Petrola ter tudi na ostale trge, kjer smo prisotni.
Stranke stopajo v stik s Petrolom v največji meri na bencinskih servisih, sledijo pa kontaktni center in podpora strankam, eShop, reklamacije ter servisne delavnice TipStop Vianor. V skupini Petrol strankam omogočamo takojšnje podajanje povratnih informacij o zadovoljstvu z izdelki, storitvami ali procesi na posameznem kanalu, obenem pa se nanje odzovemo in odpravimo morebitne težave.
Naš skupni TNPS-indeks (skupna ocena vseh merjenih stičnih točk), preračunan na podlagi prejetih ocen, izkazuje pozitiven trend, kar pomeni, da se zadovoljstvo strank na stičnih točkah skozi leta izboljšuje.
Leto 2021 je bilo zaradi epidemioloških razmer in z njimi povezanih ukrepov, kot je preverjanje PCT pogojev in ostalih ukrepov, ki smo jim morali slediti tako podjetja kot potrošniki, posebno. Z upoštevanjem odzivov strank smo vseskozi nadgrajevali in izboljševali aktivnosti, ki so našim strankam izboljšale nakupno pot in izkušnjo na bencinskih servisih, v kontaktnem centru in na digitalnih točkah. Hkrati pa so bila pričakovanja uporabnikov vse večja. Ob koncu leta sta se rast cen energentov in uvedba PCT pogojev pokazali tudi na zadovoljstvu strank, ki se je znižalo. Tako se je rast v TNPS-ju v letu 2021 ustavila in znaša 76, kar je sicer še vedno nad ravnijo iz leta 2019, glede na leto 2020 pa se je malenkostno znižal.
Vir: Transakcijsko zadovoljstvo (TNPS) 2021, n = 28.320.
Ne glede na okoliščine je več kot 80 odstotkov kupcev naših promotorjev, ki izražajo visoko zadovoljstvo predvsem s prijaznostjo in ustrežljivostjo zaposlenih na bencinskih servisih.
Vir: Transakcijsko zadovoljstvo (TNPS) 2021, n = 28.320.
poglobljeno pogovarjamo, dares razumemo njihove želje in potrebe, raziščemo bolečine in testiramo zamisli, prototipe v vseh fazah razvoja procesa, storitve ali produkta. S tovrstno agilno miselnostjoin pristopi kinoviranju in reinoviranju smo v letu 2021 spremenili in nadgradili več kot deset poslovnih modelov. Izboljšave so meddrugimi vzniknile na področju celovitega procesa reševanja reklamacij, nakupa Petrolove sončne elektrarne,testirali smo okus Kave na poti in potrdili odličnost okusa Fresh burgerja … Vedno k testiranju in inoviranju povabimo tudičlane Petrolovega raziskovalnega panela, saj so našneprecenljivi vir navdiha za pomembne izboljšave.
Člani Petrolovega raziskovalnega panela cenijo naš trud in so veseli, da lahko sooblikujejo Petrolovo ponudbo. Petrolov raziskovalni panel v Sloveniji deluje že štiri leta. V skupnosti imamo več kot štiri tisoč članov, ki so v tem času z nami sodelovali pri 66 razvojnih temah. V letu 2021 so izpolnili 15.725 vprašalnikov in nam pomagali poglobiti razumevanje uporabniških navad in pričakovanj na 18 področjih. Povedali so nam, kaj jim pomeni zelena elektrika, pomagali so nam oblikovati ponudbo Zlatih kuponov, povedali, katere dodatne storitve imajo potencial, da jih uvedemo za vse stranke Petrola, predlagali nabor sestavin za sendviče, ocenili so Kavo na poti in potrdili zavedanje o uporabi blagovne znamke Barcaffe. Skupaj smo odkrivali uporabniški portal in aplikacijo Moj Petrol, raziskali poznavanje obročnega plačevanja in različnih limitov s Petrol klub plačilno kartico, se dotaknili energetskih rešitev in nagovorili uporabnike e-polnilnic o potencialnih novih lokacijah. Pomagali so pri nadgradnji aplikacije Na poti, povedali, kako gledajo na nedeljske nakupe, in izbrali tudi zanje bolj všečno podobo naših prodajnih mest.
Vir: Petrol panelisti v 2021: naša skupnost je čedalje večja! | Petrol
Ker se trudimo biti vedno boljši tudi pri snovanju naših raziskav, nas zanima, kaj naši zvesti panelisti menijo o raziskavah, v katerih sodelujejo, in prisluhnemo njihovim predlogom tudi za izboljšave le-teh.
Zadovoljstvo zaposlenih je pomemben pogoj za zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje, saj se odrazi v kakovosti internih storitev in učinkovitem timskem delu. Merjenje zadovoljstva z internim sodelovanjem je pomemben prispevek k poslovni odličnosti, saj kakovost opravljenih internih storitev posledično vpliva tudi na zadovoljstvo zunanjih strank in poslovnih partnerjev.
Tako kot redno spremljamo zadovoljstvo naših strank, smo z letom 2021 uvedli letno (prej dveletno) raziskavo Zadovoljstva z internim sodelovanjem s podpornimi službami. V raziskavo je bilo vključenih okoli 1.800 zaposlenih v skupini Petrol, ki so organizacijske enote ocenjevali na področjih zanesljivosti, kompetentnosti, komunikacije, odnosov in zavzetosti ter splošnega zadovoljstva.
Vsaka podporna enota dobi s strani vseh enot in družb v skupini, ki jim nudi podporo, vpogled v lastno delovanje na notranjem trgu in informacije, kje se lahko izboljša. Poskrbeli smo tudi za zadovoljstvo respondentov in optimizacijo vprašalnika, močnoskrajšali čas ocenjevanja. Posledično se je povišal odziv v primerjavi z zadnjim merjenjem za 21 odstotkov, s čimer smo pridobili večji in bolj poglobljen vpogled v sodelovanje s podpornimi funkcijami.
Vir: Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021
Kljub nadaljevanju omejitev gibanja ljudi in epidemioloških razmer je ostala neto rast novih članov Petrol kluba v Sloveniji na enaki ravni kot leto prej. Zlate točke ostajajo glavna valuta Petrol kluba in na Petrolovih klubskih karticah se jih je nakupi ali nagrajenimi dejanjinabralo za 16 odstotkov več kot leta 2020. Ravno tako se je v primerjavi z lani povečalo število izkoriščenih Zlatih točk, in sicer za 7 odstotkov. V letu 2021 je bilo mesečno aktivnih 4 odstotke več članov kot leta 2020. Aplikacija Na poti je postala uporabniku prijazna; poleg enostavnega plačevanja goriva brez vstopa na bencinski servis omogoča tudi prijazen pregled in koriščenje ugodnosti Petrol kluba. Pri Petrol klub članih se je uporaba aplikacije Na poti povečala kar za 56 odstotkov.
V letu 2021 smo izdali pet izdaj Petrol klub kataloga, v katerih smo ponujali v povprečju 200 izdelkov po ugodnih članskih cenah. Nakupi z Zlatimi točkami predstavljajo v povprečju 68 odstotkov prihodkov prodaje izdelkov iz kataloga. Poleg kataloške ponudbe za Zlate točke so članom zanimivi posebni popusti na prodajnih mestih, v obliki Zlatih paketov in izdelkov za 0 EUR ali 1 EUR ter ponudbe ob posebnih priložnostih, kot je t.i. novembrski črni petek v okviru eShopa ali novoletna ponudba na bencinskih servisih. Zvestobo članov dodatno nagrajujemo s četrtletnimi ugodnostmi, ki jih personalizirano nalagamo na Petrolove klubske kartice.
Nagradne igre, v katerih lahko sodelujejo člani Petrol kluba ekskluzivno, so postale konstanta. V letu 2021 smo razveseljevali naše zveste kupce z nagradami, kot so vračilo denarja na kartico, klime ali športna oprema ter ne nazadnje dvema izžrebanima udeležencema nagradne igre podelili osebni avtomobil, eni izžrebani udeleženki pa montažno hišo.
Poletje 2021 so zaznamovale olimpijske igre v Tokiu in prva akcija zbiranja Zlatih točk za namene doniranja. Za projekt Botrstvo v športu smo s pomočjo članov Petrol kluba načrtovano število Zlatih točk zbrali v manj kot treh tednih. Petrol je v zameno doniral denarna sredstva. Vse naštete akcije in kampanje bomo zaradi učinkovitosti nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Petrolova podpora strankam in kontaktni center predstavljata eno izmed ključnih stičnih točk strank s Petrolom v Sloveniji. Tu se tesno prepletata podporna in prodajna funkcija za različne produkte in storitve. Strankam tako na enem mestu nudimo vse ključne informacije o Petrolovi ponudbi, pa naj gre za goriva, energente, Petrolove kartice, program zvestobe, spletno trgovino Petrol eShop, storitvemobilnosti, energetske rešitve ali okoljske rešitve. Zavedamo se, da so povratne informacije in mnenje stranke izrednega pomena, zato na vseh ključnih komunikacijskih kanalih merimo zadovoljstvo z našimi storitvami. V letu 2021 smo posebno pozornost namenili spremenjenim razmeram, zato smo uvedli dodatne digitalne komunikacijske kanale: klepet s svetovalcem v živo, klepetalnegarobota in videoklic.
V skupini Petrol smo zavezani najvišjim standardom poslovne etike, poznamo pričakovanja naših strank ter se jih trudimo v celoti izpolnjevati. Visoka kakovost blaga in storitev sodi med glavne zaveze našega poslovanja, zato vsak nezadovoljstvo kupcev skrbno obravnavamo. Zavedamo se, da so povratne informacije, ki jih o naših produktih in storitvah prejmemo neposredno od naših strank, zelo pomembne ter da se na podlagi teh lahko izboljšujemo in na tak način gradimo dolgoročen odnos s strankami. Reklamacije in pritožbe sistematično pregledujemo ter sprejemamo ukrepe, ki v praksi izboljšujejo naše procese in uporabniško izkušnjo. Za zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje stranke smo v letu 2021 v Sloveniji procesno, informacijsko in organizacijsko izboljšali enoten sistem zajemanja in obvladovanja reklamacij in pritožb strank, projekt pa nadaljujemo tudi v letu 2022.
V skupini Petrol je skrb za okolje vpeta v vse ravni poslovanja, kar dokazujejo tudi pridobljen certifikat ISO 14001:2015 za sistem ravnanja z okoljem. Pri razvoju poslovnih procesov ter novih izdelkov in storitev dosledno upoštevamo vse okoljske predpise, uvajamo okolju prijaznejše proizvode in storitve ter skrbimo za učinkovito rabo energije. Prek sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja zakonske predpise spremljamo, implementiramo in sodelujemo pri njihovi pripravi. Pri prepoznavanju okoljskih vidikov naših aktivnosti poleg običajnih in neobičajnih zahtev obratovanja upoštevamo tudi morebitne izredne razmere. Z namenom vzdrževanja sistema ravnanja z okoljem in učinkovitega obvladovanja okoljskih vidikov posodabljamo dokumentacijo s področja varstva okolja. Procese v skupini Petrol izvajamo s čim manjšimi vplivi na okolje.
Skrb za kakovost zraka je v skupini Petrol povezana predvsem s prizadevanji za nenehno zmanjševanje emisij lahkohlapnih ogljikovodikov v zrak, in sicer z ukrepi za zmanjševanje emisij ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov ter z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji in distribuciji toplote in električne energije. Emisije lahkohlapnih ogljikovodikov nastajajo zaradi izhlapevanja pri pretakanju in skladiščenju goriv. Proces zmanjševanja emisij lahkohlapnih ogljikovodikov poteka v Petrolu na vseh treh ključnih elementih distribucijske verige proizvodov iz nafte: pri skladiščenju, transportu in prodaji. Na bencinskih servisih in v skladiščih goriv imamo vgrajene sisteme za zaprto polnjenje rezervoarjev. Prav tako zagotavljamo vgradnjo sodobnih sistemov in naprav s področja hladilne tehnike, klimatizacije, ogrevanja. Učinkovitost obvladovanja emisij zagotavljamo s kontinuiranim posodabljanjem opreme in vgradnjo novih sistemov, skladno s smernicami najboljših razpoložljivih tehnik in rednimi pregledi pooblaščenih izvajalcev. Za vse emisije snovi v zrak, ki jih opredeljujejo zakonski predpisi, so pridobljena okoljevarstvena dovoljenja in se izvajajo predpisani monitoringi.
Z namenom zmanjševanja obremenjevanja okolja s hrupom in izvajanja posameznih ukrepov za njegovo zmanjševanje v skupini Petrol izvajamo obratovalni monitoring in strokovne ocene obremenitve posameznih območij s hrupom. Aktivnosti izvajamo skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in z izdelavo 3D-modela, z upoštevanjem značilnosti vsake posamezne lokacije (mesta lokacije, pozidave, reliefnih in infrastrukturnih značilnosti itn.).
Pri svojem delovanju se skupina Petrol srečuje s tremi kategorijami odpadnih voda: padavinskimi, komunalnimi in industrijskimi odpadnimi vodami. Padavinske vode, ki prihajajo v stik s funkcionalnimi prometnimi površinami, se ločeno zbirajo in čistijo na lovilnikih olj. Komunalne odpadne vode obdelujemo na tri načine. V naseljih komunalne vode odvajamo v lokalno kanalizacijsko omrežje. Male čistilne naprave so nameščene na lokacijah, kjer ni mogoče priklop na kanalizacijsko omrežje, nekaj lokacij pa je še vedno opremljenih z greznicami, ki jih redno vzdržujemo. Na teh lokacijah greznice ukinjamo po programu skladno z zakonskimi zahtevami. Za učinkovito delovanje malih čistilnih naprav je zelo pomemben izbor tehnologije čiščenja odpadne vode ter redno strokovno spremljanje delovanja in njihovo upravljanje. Industrijske odpadne vode čistimo v tehnološko dovršenih industrijskih čistilnih napravah.
Z namenom zagotavljanja boljšega izkoristka snovi in energije ter nastajanja manj odpadkov, s čimer se zmanjšajo negativni vplivi na tla, vodo, zrak in biotsko raznovrstnost, v skupini Petrol v največji možni meri poslujemo skladno z načeli krožnega gospodarstva. Pri ravnanju z odpadki upoštevamo zakonske in druge zahteve ter okoljsko politiko, ki je del našega sistema ravnanja z okoljem. Pri vzpostavitvi novih in reviziji starih procesov upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki; posebno pozornost namenjamo tudi odpadkom, ki so za okolje lahko nevarni.
Celovito ravnanje z odpadki je eno izmed pomembnih področij trajnostnega razvoja našega podjetja, saj ne vpliva le na varovanje okolja, ampak tudi na ekonomiko poslovanja. Velik poudarek namenjamo preprečevanju nastajanja odpadkov in učinkovitemu ločevanju odpadkov pri izvoru. Raznovrstnost naših dejavnosti in prodajnih mest vpliva na raznovrstnost odpadkov, s katerimi ravnamo in gospodarimo.
Pri razvoju proizvodov lastne blagovne znamke upoštevamo tudi vidik odpadka po izrabi proizvoda ter embalažo in njen vpliv na okolje. Pripravili smo trajnostna merila za nabavo proizvodov in usmeritve za načrtovanje proizvodov, ki bodo osnova za spremembe proizvodov v bolj trajnostne, kar bo dolgoročno prispevalo k zaprtju življenjskih ciklov proizvodov ter zagotavljalo trajnostno rabo virov.
Vidik onesnaževanja okolja, na katerega smo v skupini Petrol zelo pozorni, so emisije svetlobe v okolje. Mednje štejemoneposredne ali posredne vnose umetne svetlobe v okolje, ki povzročijo povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poleg že izvedene sanacije ulične razsvetljave smo se v skupini Petrol odločili za zatemnitve osvetlitev obrob nadstrešnic, izveskov totemov in pilonov ter za izklop vse nepotrebne ulične razsvetljave in svetil v prodajalnah, in to na vseh prodajnih mestih v času, ko prodajno mesto ne obratuje. S temi ukrepi še dodatno pripomoremo k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja.
V Petrolu se zavedamo, da čezmerno razsvetljevanje okolja predstavlja resen problem. Z izbiro ustreznih rešitev ter sodobnih svetil, s katerimi smo svetlobo usmerili tja, kjer je ta potrebna, smo občutno zmanjšali porabo električne energije ob hkratnem bistvenem znižanju svetlobnega onesnaževanja.
Petrol d.d., Ljubljana, upravlja sedem obratov manjšega in večjega tveganja za okolje, t.i. SEVESO obratov. Skladno s krovno varnostno politiko, izdelano za zasnovo preprečevanja večjih nesreč (Petrolova usmerjenost k varnosti) in skladno s sistemom obvladovanja varnosti smo na področju preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic na obratih izvajali številne aktivnosti, opredeljene v zasnovah zmanjšanja tveganja za okolje in varnostnih poročilih ter načrtih zaščite in reševanja.
Ključna usmeritev in vodilo našega delovanja je, da se pri načrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrževalnih delih in spremembah na obratih ali ob zaustavitvi obrata izvede vse potrebno, da se preprečijo varnostni incidenti, večje nesreče in zmanjšajo njihove posledice. Pri zagotavljanju teh zavez je potrebna stalna koordinacija med organizacijskimi enotami ter usklajevanje zakonskih zavez (zakoni o varstvu okolja in voda, graditvi objektov, požarni varnosti, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kritični infrastrukturi), dokumentacije in izdanih okoljevarstvenih dovoljenj.
Zelo pomemben varnostni vidik sta požarna varnost in protieksplozijska zaščita. Zagotavljamo ju tako z vidika zakonsko predpisanih ukrepov kot tudi s preventivnimi varnostnimi ukrepi. Slednji omogočajo nemoteno poslovanje ter varovanje ljudi, okolja in premoženja. V skladu z načrti zaščite in reševanja so bile v sklopu mesecev varnosti v oktobru in novembru 2021 v družbi Petrol organizirane praktične gasilske vaje in vaje evakuacije zaposlenih iz poslovnih stavb, na bencinskih servisih in v skladiščih goriv.
Posebno pozornost smo v Sloveniji v letu 2021 namenjali nadaljnji krepitvi varnostne kulture v družbi, tako z organiziranimi izobraževanji zaposlenih kot tudi z izvajanjem monitoringa varnosti ob izvajanju nevarnih del.
Večo skrbi za okolje skupine Petrol v letu 2021 bo predstavljeno v naslednjem Trajnostnem poročilu skupine Petrol v juniju 2023.
Kakovost in odličnost stavpetiv Strategijo skupine Petrol za obdobje 2021–2025. Naše sisteme kakovosti vseskozi nadgrajujemo in razširjamo. V družbi Petrol imamo tako certificirane sisteme vodenja kakovosti (ISO 9001), ravnanja z okoljem (ISO 14001) in upravljanja energije (ISO 50001). Poleg certificiranih sistemov so v integriran sistem kakovosti družbe vključene tudi zahteve sistema ravnanja z živili HACCP, sistema varnosti in zdravja pri delu ISO 45001 ter sistema informacijske varnosti v skladu s standardom SIST ISO 27001.
Družba Petrol je imetnik certifikatov POR za Program odgovornega ravnanja z okoljem za izvajanje dejavnosti skladiščenja, logistike in maloprodajne mreže bencinskih servisov v Sloveniji, FSC za prodajo FSC certificiranih proizvodov ter ISCC za trgovino in skladiščenje obnovljivih virov energije.
V skupini Petrol je skrb za zagotavljanje najvišje kakovosti osnovno vodilo poslovanja. Z našimi strokovnimi službami in podporo ohranjamo status vodilne energetske družbe v Sloveniji, ki pomembno vpliva na razvoj in prenos novih tehnološko najnaprednejših goriv na slovenski trg.
Pomembno vlogo v tem procesu ima Laboratorij Petrol, ki je akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2017 (Splošne zahteve za usposobljenost preizkuševalnih in kalibracijskih laboratorijev). V letu 2021 je Laboratorij Petrol razširil nabor akreditiranih metod. Konec leta je imel tako akreditiranih 55 metod na področju preizkušanja naftnih proizvodov.
Blagovna znamka »Q Max« že več kot desetletje predstavlja nosilni steber kakovosti Petrolovih goriv. Petrol v svoja goriva vključuje vse novosti in zahteve, ki jih narekujejo zakonodaja, proizvajalci motorjev in v zadnjih letih tudi vse bolj zaostrene omejitve, povezane z zmanjševanjem vplivov na okolje.
Q Max goriva so zasnovana po najsodobnejših smernicah, ki jih danes zahteva tehnološki razvoj motorjev z notranjim izgorevanjem v kombinaciji z najsodobnejšimi sistemi za čiščenje izpuha. Z naprednimi rešitvami s področja aditiviranja goriv Q Max goriva zagotavljajo ohranjanje skoraj popolne čistosti notranjosti motornih delov, kar je pogoj, da procesi v njih potekajo optimalno. Vse to se odraža v znižani porabi, večji energetski učinkovitosti in zelo nizkih emisijah. Z novimi različicami goriv (Q Max iQ diesel) je brezhibno obratovanje motorjev omogočeno tudi v pogojih največjih obremenitev ter v najbolj neugodnih klimatskih razmerah (nizke temperature).
Visoke kakovosti Q Max goriv pa ne zagotavljata le sestava in tehnološka naprednost, ampak tudi kompleksen in strokovno podprt sistem nadzora kakovosti v času njihove rabe. Postopki nadzora kakovosti Petrolovih goriv so vključeni v vse ključne točke nabavne in prodajne verige. Sistem kontrol je integriran tudi z mednarodnimi standardi kakovosti poslovanja in kontrol, ki slonijo na akreditacijsko predpisanih in nadzorovanih postopkih (mednarodno priznane akreditacije). Vse to zahteva usposobljeno in izkušeno osebje, združeno v področju trajnostnega razvoja, zagotavljanja kakovosti in varnosti poslovanja. Osrednji del tega področja predstavlja lasten akreditiran naftni laboratorij, s katerim lahko hitro in temeljito nadziramo kakovost goriv in drugih proizvodov.
V letu 2021 je Petrol na področju razvoja Q Max goriv posebno pozornost namenjal še boljši okoljski sprejemljivosti z vključevanjem sodobnih trajnostno pridelanih sestavin, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive goriv na okolje in potencialne vplive na segrevanje ozračja.
Družbeni odgovornosti v skupini Petrol namenjamo posebno pozornost. Pri svojem poslovanju in družbenem delovanju tako poskušamo v okolju, v katerem živimo in poslujemo, aktivno vplivati in nuditi pomoč pri reševanju okoljskih, družbenih in drugih izzivov. Tudi v letu 2021 smo prek sponzorstev in donacij podprli številne humanitarne, kulturne, športne in okoljevarstvene projekte.
Petrol je tradicionalnoprisoten v zimskih športih, kjer izstopa naša podpora Smučarski zvezi Slovenije in Biatlonski zvezi Slovenije. V obeh že vrsto let sponzoriramo vse starostne kategorije reprezentanc, pa tudi enega naših najboljših deskarjev na snegu. V omenjenih športnih panogah smo osebni sponzorji najboljših tekmovalcev, med katere sodijo Žan Kranjec, Jakov Fak, Žan Košir ter obetavni mladi biatlonec Alex Cisar. Prav tako tradicionalno sponzoriramo tekmovanje v alpskem smučanju za moške za pokal Vitranc, tekme za svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki in tekme za svetovni pokal v deskanju na snegu na Rogli.
Nič manj skupina Petrol ni prisotna v letnih športih. Kot en največjih sponzorjev podpiramo Košarkarsko zvezo Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, Odbojkarsko zvezo Slovenije, Teniško zvezo Slovenije ter številne večje in manjše klube, med katerimi so Košarkarski klub Cedevita Olimpija, Hokejsko drsalno društvo Jesenice, Nogometni klub Bravo, Judo klub »Z' dežele« Sankaku Celje, Košarkarski klub Domžale Helios Suns, Teniški klub Branik Maribor, Ženski košarkarski klub Ježica, Futsal klub Dobovec in druge manjše športne ekipe.
Poleg zgoraj omenjenih zimskih športnikov skupina Petrol kot osebni sponzor podporo nudi motokrosistu Simonu Marčiču, triatloncu Denisu Šketaku ter mladi perspektivni teniški igralki Maši Viriant. Prisotnost v številnih športnih panogah zaokrožuje sponzorstvo Olimpijskega komiteja Slovenije in Hrvaškega olimpijskega komiteja.
Poleg sponzorstev na športnem področju v skupini Petrol sodelujemo tudi v strokovnih projektih iz različnih energetskih in okoljskih dejavnosti. Sponzorska sredstva smo tudi v preteklem letu namenili za konference, simpozije in prireditve s področja trajnostnega razvoja, energetske učinkovitosti, e-mobilnosti, menedžmenta, marketinga in odnosov z javnostmi (SOZ Akademija, PR teater, EuropeReadr, Blejski strateški forum, 23. SKOJ, MDLG, Euromar 2021, Mednarodna konferenca SZE 2021, Pantheon 2021, 10. Ljubljana forum, Slovenski avto leta 2021 in druge).
Na področju kulture že vrsto let sodelujemo s Festivalom Ljubljana in Festivalom Lent ter podpiramo izvedbo kulturnih prireditev v Mestnem gledališču ljubljanskem, Cankarjevem domu (abonma Veličastnih 7) in drugih slovenskih kulturnih ustanovah. Poleg tega podpiramo zabavne predstave, koncerte in muzikale, ki pa so bili v letu 2021 močno okrnjeni zaradi epidemije.
Sponzorsko smo bili v letu 2021 aktivni tudi na ostalih trgih v regiji, in sicer smo na Hrvaškem sponzorsko podprli Hrvatski olimpijski odbor (HOO), v Bosni in Hercegovini smo podprli smučarski klub »Udruženje Naš tim«, v Srbiji pa smo bili v preteklem letu sponzorji Rokometnega kluba Vrbas.
Del našega družbenega odtisa so aktivnosti korporativnega prostovoljstva, ki jih negujemo že deseto leto in v okviru katerih s svojim prostovoljnim delom, znanjem ter zbiranjem materialne pomoči vračamo družbi. V letu 2021 je tako v tednu korporativnega prostovoljstva Vračamo družbi v desetih delovnih akcijah neposredno sodelovalo 70 zaposlenih iz Slovenije. Pri tem je Petrol daroval 140 ur, prostovoljci pa so v delovnih akcijah dodatno namenili še enkrat toliko ur prostovoljskega časa.
V letu 2021 smo obeležili enajstletnico delovanja humanitarne akcije Daruj energijo za življenje, prek katere v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Zavodom za transfuzijo po vsej Sloveniji ljudi ozaveščamo o pomembnosti krvodajalstva, k darovanju vabimo nove krvodajalce ter o zdravstvenih potrebah obveščamo obstoječe darovalce.
Prav tako smo v letu 2021 obeležili enajsto leto projekta Naša energija povezuje, v okviru katerega sredstva namesto za nakup poslovnih daril namenimo humanitarni pomoči. Vsako prodajno mesto v Sloveniji predlaga humanitarni projekt, za katerega namenimo po 200 EUR. Prek projekta smo tako podprli skupno 145 različnih humanitarnih projektov, ki jih izvajajo nepridobitne organizacije. V okviru tega projekta smo v enajstih letih za lokalne humanitarne projekte donirali skupno že več kot 680 tisoč EUR.
Tudi v letu 2021 smo roko pomoči podali Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. V akciji Petrolov Božiček smo zaposleni iz Slovenije za otroke iz socialno šibkejših okolij zbrali kar 165 novoletnih daril.
V letu 2021 smo z donacijami podprli tudi kar nekaj projektov v regiji. Z zagotovo največjo donacijo sta se Petrol d.d., Ljubljana, in Petrol d.o.o. Zagreb odzvala na pomoč zaposlenim, ki so bili prizadeti ob potresu v Petrinji in Sisku. Skupaj sta ustanovila poseben fond, v katerega sta namenila vsak po 50.000 EUR, skupaj 100.000 EUR.
V Srbiji smo z donacijo podprli tudi vrtec v Šimanovcih, pomagali pri projektu osvetlitve spomenika Save Šumanovića v Šidu, ki bo realiziran spomladi 2022. Prav tako pa smo donaciji namenili slovenskemu veleposlaništvu v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.
Shema skupine Petrol na 31. december 2021 ne vključuje neaktivnih družb.
| Prodaja | Energetski in okoljski sistemi | Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov |
|---|---|---|
| Matična družba | Petrol d.d., Ljubljana | |
| Odvisne družbe | Petrol d.o.o. (100 %) |
| Petrol javna rasvjeta d.o.o. | (100 %) |
|---|---|
| Adria-Plind.o.o. | (75 %) |
| Crodux Derivati Dva d.o.o. | (100 %) |
| Petrol BH Oil Companyd.o.o. Sarajevo | (100 %) |
| Petrol d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Petrol LUMENNIS PB JO d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Petrol LUMENNISVS d.o.o. Beograd | (100%) |
| Petrol LUMENNIS ZA JO d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Petrol LUMENNIS ŠI JO d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | (100 %) |
| Petrol Trade Handelsges.m.b.H. | (100%) |
| Beogas d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Petrol LPG d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Tigar Petrol d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Petrol LPG HIB d.o.o. | (100%) |
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo | (99,7518 %) |
| Petrol-Energetika DOOEL Skopje | (100 %) |
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. | (100 %) |
| Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić | (80 %) |
| VjetroelektraneGlunča d.o.o. | (100 %) |
| IG EnergetskiSistemi d.o.o. | (100 %) |
| Petrol Geo d.o.o. | (100%) |
| EKOEN d.o.o. | (100 %) |
| EKOENGG d.o.o. | (100 %) |
| EKOENS d.o.o. | (100 %) |
| Zagorski metalacd.o.o. | (75 %) |
| Mbills d.o.o. | (100 %) |
| Atet d.o.o. | (72,96 %; 76 % glasovalnih pravic) |
| VjetroelektranaLjubač d.o.o. | (100 %) |
| E 3, d.o.o. | (100 %) |
| STH Energy d.o.o. Kraljevo | (80 %) |
| Petrol - OTI - TerminalL.L.C. | (100 %) |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | (74,28 %) |
| Geocom d.o.o. | (100 %) |
| Geoplin d.o.o.,Zagreb | (100 %) |
| Geoplin d.o.o. Beograd | (100 %) |
| Zagorski metalacd.o.o. | (25 %) |
| Geoenergo d.o.o. | (50 %) |
|---|---|
| Soenergetika d.o.o. | (25 %) |
| Plinhold d.o.o. | (29,6985 %) |
|---|---|
| Aquasystems d.o.o. | (26 %) |
| Knešca d.o.o. | (47,27 % družbe je vlasti družbe E 3, d.o.o.) |
PETROL, SLOVENSKA ENERGETSKA DRUŽBA, D.D., LJUBLJANA
Uprava: Nada Drobne Popović– predsednica uprave, Matija Bitenc –član uprave, Jože Bajuk –član uprave, Jože Smolič –član uprave, Zoran Gračner –član uprave, delavski direktor.
E-pošta: [email protected]
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je bila formalno ustanovljena 5. junija 1945 kot podružnica državnega podjetja Jugopetrol. Dopreoblikovanja vzasebno delniško družbo leta 1997 je poslovala v različnih organizacijskih oblikah. Prevladujoča dejavnost Petrola d.d., Ljubljana, je prodaja proizvodov iz nafte in ostalih energentov (utekočinjenega naftnega plina, zemeljskega plina in elektrike) ter trgovskega blaga in storitev. Ob tem se družba Petrol d.d., Ljubljana, ukvarja tudi s projekti energetskih in okoljskih rešitev.
Na slovenskem maloprodajnem trgu naftnih derivatov ima 318 bencinskimi servisi 56-odstotni tržni delež.
Petrol d.d., Ljubljana, realizira pretežni del prihodkov in dobička skupine Petrol. V letu 2021 je družba Petrol d.d., Ljubljana, realizirala 3,6 mrd EUR prihodkov od prodaje, kar je 52 odstotkov več kot leta 2020, predvsem zaradi višjih cen nafte, električne energije in ostalih energentov.
Prihodke od prodaje je družba Petrol d.d., Ljubljana, realizirala s prodajo:
Stroški iz poslovanja so znašali 298,7 mio EUR, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2020. Stroški materiala so bili realizirani v višini 23,8 mio EUR in so v enaki višini kot v letu 2020. Stroški storitev so znašali 114,2 mio EUR, kar je 3 odstotke več kot v letu 2020. Stroški dela so znašali 78,3 mio EUR, kar je 5 odstotkov več kot v letu 2020. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo koristila ukrepe povračila nadomestil za karantene in višje sile, povračila kriznega dodatka in povračila nadomestil za kratke bolniške 80 odstotkov, in sicer v skupnem znesku 0,4 mio EUR (v letu 2020 pa v višini 2,4 mio EUR), ter navedeno oprostitev evidentirala kot znižanje stroškov dela. Amortizacija je znašala 46,7 mio EUR, kar je 1 odstotek manj kot v letu 2020. Drugi stroški so bili realizirani v višini 35,7 mio EUR.
Drugi poslovni prihodki so znašali 274,8 mio EUR in so za 164 odstotkov višji kot v letu 2020. Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov je znašal 269,8 mio EUR, kar je 171 odstotkov več kot v letu 2020. Drugi poslovni odhodki, med katerimi večino predstavlja izguba izpeljanih finančnih instrumentov, so znašali 236,3 mio EUR in so za 210 odstotkov višji kot v letu 2020. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 100,3 mio EUR, kar je 184 odstotkov več kot v letu 2020.
Finančni prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb so znašali 3,3 mio EUR, kar je 0,3 mio EUR manj kot v letu 2020. Finančni izid je znašal -20,2 mio EUR in je 12,9 mio EUR slabši kot v letu 2020. V letu 2021 je družba Petrol d.d., Ljubljana, v primerjavi z letom 2020 realizirala 7,6 mio EUR višji neto dobiček izpeljanih finančnih instrumentov in 6,7 mio EUR višjo izgubo iz neto tečajnih razlik. Popravek vrednosti poslovnih terjatev je bil obračunan v višini 3,0 mio EUR. Iz naslova slabitev naložb in dobrega imena so bili finančni odhodki višji za 6,6 mio EUR. Neto odhodki za obresti so bili 1,1 mio EUR višji kot v letu 2020, odprava in izterjani popravki terjatev pa so bili 0,6 mio EUR nižji kot v letu 2020. Neto drugi finančni odhodki so bili v letu 2021 2,4 mio EUR višji kot v letu 2020.
Poslovni izid pred davki je znašal 83,4 mio EUR, kar je 51,7 mio EUR več kot v letu 2020. Čisti poslovni izid družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 je bil realiziran v višini 66,5 mio EUR, kar je 37,6 mio EUR več kot v letu 2020.
Celotna sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana, so 31. decembra 2021 znašala 1,9 mrd EUR, kar je 28 odstotkov več kot v letu 2020. Od tega so dolgoročna sredstva znašala 1,2 mrd EUR, kar je 19 odstotkov več kot 31. decembra 2020. Kratkoročna sredstva so znašala 650,1 mio EUR, kar je 48 odstotkov več kot 31. decembra 2020, predvsem zaradi nižjih poslovnih terjatev.
Kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, je 31. decembra 2021 znašal 609,9 mio EUR, kar je 4 odstotke več kot konec leta 2020.
| Petrol d.d., Ljubljana (mio EUR) | 2021 | 2020 | Indeks 2021/2020 |
|---|---|---|---|
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | 360,5 | 280,5 | 129 |
| Stroški dela z vključenimi državnimi podporami | 78,3 | 74,7 | 105 |
| Stroški dela brez državnih podpor | 78,7 | 77,0 | 102 |
| EBITDA z vključenimi državnimipodporami | 147,0 | 82,6 | 178 |
| EBITDA brez državnih podpor | 146,6 | 80,2 | 183 |
| Poslovni izid pred davki z vključenimi državnimipodporami | 94,6 | 31,7 | 299 |
| Poslovni izid pred davki brez državnih podpor | 94,2 | 29,3 | 322 |
SKUPINA PETROL ZAGREB
Predsednik uprave: Boris Antolovič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
ustvarilas prodajo proizvodov iz nafte in UNPter 60,8 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev. Skupina je v letu 2021 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 29,7 mio EUR, kar je 2,4 mio EUR več kot v letu 2020. Čisti poslovni izid skupine v letu 2021 je znašal 22,8 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR več kot v letu 2020. Ob koncu leta 2021 je skupina Petrol Zagreb imela 109 bencinskih servisov. Kapital skupine je 31. decembra 2021 znašal 208,3 mio EUR.
Predsednik uprave: Boris Antolović
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100%
V oktobru 2021 je Petrol d.d., Ljubljana, po izpolnitvi odložnih pogojev zaključil nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Crodux Derivati Dva d.o.o. S prevzemom družbe Crodux Derivati Dva d.o.o. je skupina Petrol na Hrvaškem pridobila 93 bencinskih servisov. Dejavnost podjetja predstavlja maloprodaja in veleprodaja naftnih derivatov na območju Hrvaške. Od vstopa dalje poteka intenzivna integracija procesov in uvajanje poslovne politike poslovanja matične družbe. V zadnjih treh mesecih leta 2021 je družba Crodux Derivati Dva d.o.o. prodala 161,0 tisoč ton proizvodov iz nafte in UNP. V zadnjih treh mesecih leta 2021 so ustvarili 174,5 mio EUR prihodkov od prodaje. 163,4 mio EUR prihodkov od prodaje je družba ustvarila s prodajo proizvodov iz nafte in UNP ter 11,1 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev. Čisti poslovni izid, ustvarjen v zadnjih treh mesecih leta 2021 je znašal - 4,2 mio EUR. V četrtem kvartalu v letu 2021 je družba ustvarila EBITDA 2,4 mio EUR. Normaliziran EBITDA ob izključitvi enkratnih stroškov znaša 7,3 mio EUR in je nekoliko nižji od napovedanega, zaradi vpliva regulacije cen naftnih derivatov. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 38,5 mio EUR.
Direktor: Gregor Žnidaršič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Glavna dejavnost družbe je prodaja proizvodov iz nafte, trgovskega blaga in storitev na trgu Bosne in Hercegovine. V letu 2021 je družba prodala 190,2 tisoč ton proizvodov iz nafte in UNP, kar je na ravni leta 2020. V letu 2021 je družba Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo, ustvarila 140,3 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 21 odstotkov manj kot v letu 2020. V Bosni in Hercegovini so se cene proizvodov iz nafte oblikovale prosto po tržnih pogojih do 3. aprila 2021, ko so bile zaradi pandemije kalkulativne marže za pogonska goriva omejene (maloprodajna marža do največ 0,128 EUR/liter in veleprodajna marža do največ 0,031 EUR/liter). Omejitev marže še vedno traja. 129,6 mio EUR prihodkov od prodaje je družba ustvarila s prodajo proizvodov iz nafte in UNP ter 10,7 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev. Družba je v letu 2021 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 3,2 mio EUR, kar je 2,1 mio EUR manj kot v letu 2020. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 3,5 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR manj kot v letu 2020. Ob koncu leta 2021 je družba Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo imela 42 bencinskih servisov. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 69,1 mio EUR.
Direktorja: Uroš Bider, Miljko Vlačić
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol d.o.o., Beograd, je v letu 2020 postala 100-odstotna lastnica družb Petrol LUMENNIS PB JO d.o.o. Beograd in Petrol LUMENNIS VS d.o.o. Beograd ter v letu 2021 100-odstotna lastnica družb Petrol LUMENNIS ZA JO d.o.o., Petrol LUMENNIS ŠI JO d.o.o. ter Petrol KU 2021 d.o.o., ki se v Srbiji ukvarjajo s projekti javne razsvetljave. Osnovna dejavnost družbe Petrol d.o.o., Beograd, je prodaja proizvodov iz nafte, trgovskega blaga in storitev v Srbiji. Količinska prodaja proizvodov iz nafte in UNP je v letu 2021 znašala 107,5 tisoč ton, kar je 24 odstotkov več kot v letu 2020. V letu 2021 je skupina Petrol Beograd ustvarila 73,5 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 23 odstotkov manj kot v letu 2020. 68,3 mio EUR prihodkov od prodaje je skupina ustvarila s prodajo proizvodov iz nafte in UNP ter 5,3 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev. Družba je v letu 2021 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 3,6 mio EUR, kar je 0,8 mio EUR več kot v letu 2020. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 3,2 mio EUR, kar je 1,0 mio EUR več kot leto prej. Ob koncu leta 2021 je skupina Petrol Beograd imela 16 bencinskih servisov. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 32,3 mio EUR.
Izvršni direktor: Tadej Zorjan (od 1. junija 2021), Jaka Hrastnik (do 24. maja 2021)
E-pošta: [email protected]
Osnovna dejavnost družbe je prodaja proizvodov iz nafte, trgovskega blaga in storitev na območju Črne gore. Družba Petrol Crna Gora MNE d.o.o. je nastala, ko se je v juliju 2012 družba Petrol Crna Gora d.o.o. Cetinje pravno-formalno pripojila k družbi Petrol Bonus, d.o.o. S pripojitvijo je nastalo novo podjetje z imenom Petrol Crna Gora MNE d.o.o. V letu 2021 je družba prodala 53,6 tisoč ton proizvodov iz nafte in UNP, kar je 32 odstotkov več kot v letu 2020. V letu 2021 je družba Petrol Crna Gora MNE d.o.o. skupno ustvarila 40,4 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 68 odstotkov več kot leta 2020. Od tega je 34,9 mio EUR prihodkov od prodaje ustvarila s prodajo proizvodov iz nafte in UNP ter 5,4 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev. Družba je v letu 2021 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 1,8 mio EUR, kar je 1,3 mio EUR več kot v letu 2020. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 1,2 mio EUR, kar je 0,8 mio EUR več kot v letu 2020. Ob koncu leta 2021 je družba Petrol Crna Gora MNE d.o.o. imela 15 bencinskih servisov. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 21,5 mio EUR.
Direktor: Vanja Lombar (od 3. januarja 2022), Jože Bajuk (od 26. marca 2021), Boštjan Napast (do 31. avgusta 2021)
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 74,28 %
Od sredine leta 1978 družba opravlja energetske dejavnosti dobave, trgovanja, zastopanja in posredovanja na trgu z zemeljskim plinom, kar je osnovna dejavnost družbe. Posluje tudi na tujih trgih na področju dobave zemeljskega plina in nudenja storitev. Zanesljivo oskrbo zagotavlja z ustreznimi in razpršenimi nabavnimi viri ter transportnimi in skladiščnimi zmogljivostmi. Skupino Geoplin tvorijo matična družba Geoplin d.o.o. Ljubljana in odvisne družbe: Geoplin d.o.o. v Zagrebu, Geoplin d.o.o. Beograd in družba Geocom d.o.o., ki so v 100-odstotni lasti matične družbe, ter družba Zagorski metalac d.o.o., ki je v 25-odstotni lasti matične družbe. V letu 2021 je bila družba osredotočena predvsem na izvajanje in razvoj osnovne dejavnosti trženja in trgovanja z zemeljskim plinom prek razvoja trgovalne infrastrukture za podporo optimizaciji nabavno-prodajnoga portfelja in podporo širjenju dejavnosti na nove trge. Nadaljevala je razvoj in trženje energetskih storitev ter projekte učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. V letu 2021 je skupina Geoplin prodala 35,5 TWh zemeljskega plina in ustvarila prihodke od prodaje v višini 753,2 mio EUR. Čisti poslovni izid skupine Geoplin je v letu 2021 znašal 18,0 mio EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal 13,4 mio EUR. Kapital skupine Geoplin je 31. decembra 2021 znašal 159,1 mio EUR.
Direktor: Uroš Bider
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Beogas d.o.o. Beograd se ukvarja s financiranjem, projektiranjem in gradnjo distribucijskega plinovoda ter opravlja dejavnost distribucije zemeljskega plina v beograjskih občinah: Čukarica, Palilula in Voždovac, od avgusta 2015 v Pećincih ter od junija 2018 v Bački Topoli. Družba Beogas d.o.o. Beograd ima v lasti 482,1 km plinovodnega omrežja in 12.695 aktivnih priključkov. V letu 2021 je družba prodala 359,5 tisoč MWh zemeljskega plina, kar je 11 odstotkov več kot leto prej. Družba je v letu 2021 ustvarila prihodke od prodaje v višini 12,8 mio EUR, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2020. V letu 2021 je realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 2,4 mio EUR, kar je 0,6 mio EUR več kot v letu 2020. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 2,0 mio EUR, kar je 0,4 mio EUR več kot v letu 2020. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 21,4 mio EUR.
Direktorja: Miljko Vlačić, Uroš Bider
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol LPG d.o.o., ki je bila ustanovljena februarja 2013, je 100-odstotna lastnica družbe Tigar Petrol d.o.o. Družba se na srbskem trgu ukvarja s prodajo UNP. V juliju 2016 je bila ustanovljena družba Petrol LPG HIB d.o.o., ki je prav tako v 100-odstotni lasti družbe Petrol LPG d.o.o. Družba se ukvarja s prodajo UNP na trgu Bosne in Hercegovine. V letu 2021 je skupina Petrol LPG prodala 69,7 tisoč ton utekočinjenega naftnega plina, kar je 11 odstotkov manj kot v letu 2020. V letu 2021 je skupina Petrol LPG realizirala 42,4 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 9 odstotkov manj kot leto prej. Poslovni izid iz poslovanja je v letu 2021 znašal 0,2 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR manj kot v letu 2020. Čisti poslovni izid leta 2021 je znašal 0,2 mio EUR, kar je 1,7 mio EUR manj kot v letu 2020. Kapital skupine je 31. decembra 2021 znašal 10,3 mio EUR.
Direktor: Štefan Hozjan (od 8. julija 2021), Matej Prkič (do 31. maja 2021)
E-pošta: [email protected]
je bila ustanovljena julija 2018. Oktobra 2018 je bila iz družbe Petrol Geoterm d.o.o. v družbo Petrol Geo d.o.o. oddeljena dejavnost rudarskih del vrtanja ter remontov plinskih in naftnih vrtin s proizvodnjo zemeljskega plina in nafte. V decembru 2018 se je družba Petrol Geoterm d.o.o. pripojila k družbi Petrol d.d., Ljubljana, (dejavnost proizvodnje toplote iz geotermalnih vrtin ter upravljanje in razvoj sistemov daljinskega ogrevanja, ki temelji na geotermalnih vrtinah).
Družba Petrol Geo d.o.o. je v letu 2021 ustvarila prihodke od prodaje v višini 3,4 mio EUR, kar je 2,1 mio EUR več kot leto prej. V letu 2021 je poslovni izid iz poslovanja znašal 2,2 mio EUR, kar je 2,4 mio EUR več kot v letu 2020. Čisti poslovni izid leta 2021 je bil 1,3 mio EUR, kar je 1,9 mio EUR več kot leto prej.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 2,2 mio EUR.
Poslovodja: Barbara Jama Živalič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Najpomembnejša naložba družbe IG Energetski sistemi d.o.o. (IGES) je bil 25-odstotni delež v GEN-EL d.o.o. V skladu s sprejeto strategijo družbe Petrol d.d., Ljubljana, je bila 22. junija 2016 podpisana pogodba o prodaji 50-odstotnega poslovnega deleža, ki ga je imela odvisna družba IGES d.o.o. v družbi GEN-I, d.o.o. Kupec je bila družba GEN-EL d.o.o. za kupnino v višini 45,1 mio EUR. Transakcija je bila zaključena v dveh delih. Prvi del transakcije je bil realiziran v letu 2016, drugi del pa v maju 2018.
Direktor: Marko Malgaj
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. se ukvarja s prodajo naftnih derivatov na avstrijskem trgu in trgih sosednjih držav.
V letu 2021 je družba Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. kupila in prodala 102,4 tisoč ton proizvodov iz nafte in UNP. V letu 2021 je družba ustvarila 59,0 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 34 odstotkov več kot v letu 2020. Čisti poslovni izid družbe Petrol Trade Handelsgesellschaft, m.b.H. je v letu 2021 znašal 438,8 tisoč EUR.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 2,0 mio EUR.
Direktorja: Borut Bizjak (od 22. februarja 2021), Boris Antolovič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V februarju 2016 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža družbe Vjetroelektrane Glunča d.o.o. iz Šibenika. Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije. Družba je lastnica vetrnega parka z močjo 20,7 MW na območju Šibenika.
V letu 2021 je realizirala 5,2 mio EUR prihodkov od prodaje in čisti poslovni izid v višini 1,4 mio EUR.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 11,8 mio EUR.
Direktor: Gregor Žnidaršič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 80 %
Družbi Petrol d.d., Ljubljana, in Eling inžinjering d.o.o., Teslić, sta v septembru 2015 ustanovili družbo Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić. Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije.
V letu 2021 je družba ustvarila prihodke od prodaje v višini 979,7 tisoč EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 562,8 tisoč EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal 450,3 tisoč EUR.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 7,2 mio EUR.
Direktor: Aleš Weiss
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 99,7518 %
V letu 2021 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 750,8 tisoč EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal -202,3 tisoč EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal -201,8 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal -1,9 mio EUR.
Direktor: Primož Zupan
E-pošta: primož[email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Februarja 2018 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 76-odstotnega poslovnega deleža družbe Mbills d.o.o. Družba nastopa pod blagovno znamko mBills, ki predstavlja brezpapirno in brezgotovinsko plačevanje. Aplikacija je odprta platforma za mobilno plačevanje, ki temelji na mobilni denarnici. Omogoča plačevanje blagajniških računov, mesečnih položnic, nakupovanje na spletu, nakazovanje denarja in še veliko drugega. V aprilu 2020 je družba Petrol d.d., Ljubljana, povečala lastniški delež v družbi Mbills d.o.o., in sicer z 91,04 % na 100 %. V letu 2021 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 2,3 mio EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal -1,1 mio EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 4,5 mio EUR.
Direktor: Igor Jogan
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V novembru 2018 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža družbe Ekoen d.o.o., ki ima v 100-odstotni lasti družbo Ekoen GG d.o.o. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja in distribucija toplote iz obnovljivih virov energije. V letu 2021 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 517,0 tisoč EUR. Čisti poslovni izid skupine je v letu 2021 znašal -9,4 tisoč EUR. Kapital skupine je 31. decembra 2021 znašal 738,8 tisoč EUR.
Direktor: Igor Jogan
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V decembru 2018 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža družbe Ekoen S d.o.o. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja in distribucija toplote iz obnovljivih virov energije. V letu 2021 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 50,7 tisoč EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 7,0 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 15,3 tisoč EUR.
Direktor: Vladimir Sabo
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 75 %, Geoplin d.o.o. Ljubljana: 25 %
Dejavnost družbe je distribucija in oskrba z zemeljskim plinom ter vzdrževanje, projektiranje in gradnja distribucijskega plinovoda. Družba Zagorski metalac d.o.o. izvaja distribucijo zemeljskega plina na območju Zagrebške županije in na območju Krapinsko-zagorske županije. Porazvejanem distribucijskem plinskem omrežju družba oskrbuje 17.800 končnih odjemalcev. V letu 2021 je družba Zagorski metalac d.o.o. prodala 206,9 tisoč kWh zemeljskega plina in distribuirala 281,1 tisoč kWh zemeljskega plina. V letu 2021 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 8,0 mio EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 382,0 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 9,1 mio EUR.
Direktor: Darko Pahor
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V januarju 2021 je Petrol d.d., Ljubljana, po izpolnitvi odložnih pogojev zaključil nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi E 3, d.o.o. Družba je ključni dobavitelj električne energije na Primorskem. Glavne dejavnosti družbe so dobava električne energije, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov in kogeneracije, aktivnosti, vezane na učinkovito rabo energije, ter oskrba s paro in vročo vodo. V letu 2021 je družba E 3, d.o.o. prodala 1.694 GWh električne energije ter 11,0 GWh toplotne energije. V letu 2021 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 125,1 mio EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 579,3 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 15,8 mio EUR.
Direktor: Aleš Zupančič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v oktobru 2010 ustanovila družbo Petrol-Energetika DOOEL Skopje. Dejavnost družbe je trgovanje z električno energijo. Družba ima veljavne licence za opravljanje dejavnosti trgovine z električno energijo. Družba je v letu 2021 ustvarila 355,6 tisoč EUR prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 1,7 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2020 znašal 111,1 tisoč EUR.
Direktor: Aleš Zupančič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Direktorji: Borut Bizjak (od 22. februarja 2021), Boris Antolovič, Slaven Tudić
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V januarju 2018 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 50-odstotnega poslovnega deleža družbe Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. iz Šibenika. V letu 2019 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža. Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije. V letu 2021 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 1,7 mio EUR ter čisti poslovni izid v višini 0,5 mio EUR.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 7,9 mio EUR.
Direktorja: Matevž Kustec, Tadej Smogavec
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 72,96 % (76 % glasovalnih pravic)
V decembru 2019 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 72,96-odstotnega poslovnega deleža družbe Atet d.o.o. Njena osnovna dejavnost je dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup (kratkoročni najem vozil, izvajanje prevozov z voznikom in podporne storitve mobilnosti). V letu 2021 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 2,2 mio EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 288,8 tisoč EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal 210,7 tisoč EUR.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 2,2 mio EUR.
Direktor: Aleš Weiss
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 80 %
V decembru 2019 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 80-odstotnega poslovnega deleža družbe STH Energy d.o.o. Kraljevo. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja električne energije. Poskusno obratovanje je družba začela v decembru 2021, začetek rednega obratovanja je predviden v februarju 2022.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 515,5 tisoč EUR.
Direktor: Anton Figek
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je decembra 2020 zaključila transakcijo, s katero je drugemu družbeniku prodala svoj delež v družbi Petrol OTI Slovenija L.L.C. in tako izstopila iz lastniške strukture družbe. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je od družbe Petrol OTI Slovenija L.L.C. odkupila 100-odstotni delež v družbi Petrol-OTI-Terminal L.L.C.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 8,6 mio EUR.
Direktorja: Andrej Bergant (od 5. avgusta 2021), Verena Zidar (od 2. aprila 2021), Borut Bizjak (do 28. februarja 2021)
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 50 %
Družba je nosilec koncesijskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin, surove nafte, zemeljskega plina in plinskega kondenzatana območju Murske depresije. Čisti poslovni izid družbe v letu 2021 je znašal 626,7 tisoč EUR. Čisti poslovni izid leta 2021, ki pripada skupini Petrol, je znašal 313,3 tisoč EUR.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 923,5 tisoč EUR.
Direktor: Aleš Ažman
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 25 %
Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 457,9 tisoč EUR. Čisti poslovni izid leta 2021, ki pripada skupini Petrol, je znašal 114,5 tisoč EUR.
Kapital družbe je 31. decembra 2021 znašal 1,6 mio EUR.
| AQUASYSTEMS D.O.O. | Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 26 % | Dejavnost: gradnja in opravljanje storitev čiščenja industrijskih in komunalnih voda – projekt centralne čistilne naprave v Mariboru |
|---|---|---|
| PLINHOLD D.O.O. | Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 29,6985 % | Dejavnost: upravljanje plinske infrastrukture |
| KNEŠCA D.O.O. | Poslovni delež družbe E 3, d.o.o.: 47,27 % | Dejavnost: proizvodnja električne energije |
Uprava Družbe je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 s pripadajočimi usmeritvami in pojasnili, ki po njenem najboljšem mnenju vključujejo pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim Družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidirane računovodske izkaze, kot celota izpostavljene.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu poštene vrednosti, previdnosti in dobrega gospodarjenja ter da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja Skupine in Družbe in izidov njunega poslovanja za leto 2021.
Uprava Družbe sprejema in potrjuje računovodske izkaze s pripadajočimi usmeritvami in pojasnili skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, kadar koli preverijo poslovanje družbe. To lahko povzroči dodatne obveznosti za plačilo davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali drugih davkov in dajatev. Uprava Družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Nada Drobne Popović
Matija Bitenc
predsednica uprave
član uprave
Jože Bajuk
Jože Smolič
član uprave
član uprave
Zoran Gračner
član uprave, delavski direktor
Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana, Slovenija
Ljubljana, 10. marec 2022
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| (v EUR) | Pojasnila | 2021 |
|---|---|---|
| 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| 3.557.019.790 | 3.079.432.607 | 6.3 |
| 4.960.125.965 |
| (2.652.558.643) | (8.764) | (27.934.256) |
|---|---|---|
| Stroški materiala | 6.4 | (29.296.024) |
| Stroški storitev | 6.5 |
| 989 | (133.344.297) |
|---|---|
| 991 | (102.856.574) |
| Stroški dela | (114.341.509) |
| 1 | (74.994.167) |
| Amortizacija | (79.091.758) |
(366.068.020)
(425.125.568)
| 786.186 | 277.348.633 | ||
|---|---|---|---|
| Drugi odhodki | (74.961.521) | 6.9 | (236.604.627) |
| 83.833 | 91.630.609 |
|---|---|
| Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po kapitalski metodi | 159.042.888 |
| 6.10 | 3.508.790 |
| 32.172.838 | |
|---|---|
| (43.682.173) | Drugi finanč |
| (36.580.690) | ni odhodki6.11 |
| (42.351.470) | Finančni izid |
| 544 | (9.674.315) |
|---|---|
| 65.084 | 151.448.027 |
| Obračunani davek |
| (373.778) | (30.683.697) |
|---|---|
| 1.238.736 | Odloženi davek |
| 6.123.717.031 | Davek od dobička |
| (13.135.042) | 66.482.942 | |
|---|---|---|
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 72.330.042 | 124.481.361 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada: | ||
| lastnikom obvladujoče družbe |
neobvladujočemu deležu
Skupina Petrol
Petrol d.d.
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| (v EUR) | Pojasnila | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 482.942 | 72.330.042 | 124.481.361 |
| 4.723 | 3.283.988(128.073) | |
|---|---|---|
| 6.14 | 4.109.730 | |
| Sprememba odloženih davkov | (772.591) | |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev preko drugega vseobsegajočega donosa | --- | (61.866) |
| Sprememba odloženih davkov | 11.756 | |
| Tečajne razlike | (2.776) | 496.086 |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkazu poslovnega izida | 2.660.031 | (3.209.044) |
| 3.783.115 |
2.660.031 (3.209.044)
3.783.115
101
(5.406)
306.530
12.995 141.101
| (5.406) | 306.530 | 12.995 | 141.101 |
|---|---|---|---|
3.777.709
128.259.070
lastnikom obvladujoče družbe
122.872.937
neobvladujočemu deležu
-- 3.407.9055.386.133
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| 31. december 2021 | Prilagojeno | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | 155.524.818 | Neopredmetena sredstva | 194.646.631 |
| 6.15 | 345.329.895 |
6.16
| 710.207.621 | 6.17 | 767.704.711 |
|---|---|---|
| 17.522.012 | 6.18 | 16.139.743 |
|---|---|---|
| 210.000 | Naložbe v s | 562.016 | kupaj obvladovane družbe | 6.207 | 04.501 |
|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe v pridružene družbe |
| 528.987 | 6.224.133.044 | ||
|---|---|---|---|
| 5 | 2.680.471 | ||
| Finančne terjatve | 6.239 | 91.831 | |
| Poslovne terjatve | 6.24 |
| 9.906.032 | 6.12 | 11.379.674 |
|---|---|---|
| 68.974.082 | 1.312.403.308 |
| Zaloge | 6.25 |
|---|---|
| 7.604.649 | Sredstva na podlagi pogodb s k | 1.949.652 | upci | 6.283.338.893 |
|---|---|---|---|---|
| 1.049 | 32.634.090 | Finančne terjatve | 6.261 | 6.168.692 |
| 366.441.439 | 6.27650.343.180 |
|---|---|
| 3.426.549 | 6.12616.729 |
|---|---|
| 1.107.888 | 6.2934.666.891 |
|---|---|
| Predujmi in druga sredstva | Denar in denarni ustrezniki |
|---|---|
| 209.094 | 50.728.784 |
| 1.776.801 | 78.506.510 |
| 1.100.446 | 6.3085.718.759 |
| 209.094 |
| 88.674.952 | 723.104.369 |
|---|---|
| 92.078.451 | 2.383.451.431 |
| Vpoklicani kapital | 52.240.977 |
|---|---|
| Kapitalske rezerve | 80.991.385 |
|---|---|
| Zakonske rezerve | 61.987.955 |
| Lastne delnice | 4.708.359 |
|---|---|
| 4.708.359 | 708.359 |
| (2.604.670) | (4.708.359) | ||
|---|---|---|---|
| 340.914.615 | 316.057.569 | ||
| Druge rezerve iz dobička | 318.523.082 | ||
| 809.449 | (753.447) | ||
| Rezerve za pošteno vrednost | (789.611) | ||
| Rezerve za varovanje pred tveganjem |
| (4.195.723) | (9.126.807) | (8.634.420) |
|---|---|---|
| Zadržani poslovni izid | 93.508 | 362.184.854 |
| 020 | 43.052.367 |
|---|---|
| 14.620 | 826.669.437 |
| Skupaj kapital 6.32 | |
| 908.698.005 |
| 6.33 | 9.516.091 |
|---|---|
| 06.490 | 31.347.421 | |||
|---|---|---|---|---|
| Druge rezervacije | 6.34 | 34.323.479 | ||
| 29.459.071 | Dolgoročno odloženi prihodki | 33.412.476 | 6.35 | 34.447.444 |
| 404.555.761 | 303.431.060 | |||
| Finančne obveznosti | 6.36433.812.995 | |||
| 26.735.533 | Obveznosti iz najemov | 54.397.111 | 6.3792.991.633 |
| 727.182 | Poslovne obveznosti | 6.385.661.782 | |
|---|---|---|---|
| - | Odložene obveznosti za davek | 3.985.700 | 6.121.583.658 |
| 39.927 | 612.337.082 | ||
| Kratkoročne obveznosti | 2.485.762 | 48.766.555 | |
| Finančne obveznosti | 6.3665.958.447 |
| 2.717.596 | 10.069.352 | |
|---|---|---|
| Obveznosti iz najemov | 6.3713.768.130 | |
| 442.507.932 | 437.216.148 | |
| Poslovne obveznosti | 6.39690.456.613 | |
| 16.353.199 | Obveznosti za davek od dohodka | |
| 1.966.916 | 6.1218.786.511 | |
| 7.905.838 | Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | |
| 14.927.846 | 6.4014.828.344 | |
| .926 | 15.722.270 | |
| Druge obveznosti | 6.4158.618.299 | |
| 528.669.087 | 812.699 | 965.409.014 |
| Skupaj obveznosti | 1.474.753.426 |
1.792.078.451
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Stanje | 1. januarja 2020 |
|---|---|
| 61.987.955 | |
| 80.991.385 | |
| 52.240.977 |
(4.089.455)
(894.548)
314.675.779
(4.708.359)
856
811.252.257
) 40.430.080
770.822.177
271.904.940
(45.222.716)
(45.222.716)
(30.124.614)
(15.098.102)
(19.938.130)
| (8.622.203) | a deleža |
|---|---|
| (5.163.965) | (3.458.238) |
| (3.458.238) |
| 50.062.744 | (53.844.919) |
|---|---|
| (5.163.965) | (48.680.954) |
68.951.312
72.330.042
3.378.730
| 106.268 | 141.101 |
|---|---|
| (3.131.951) | (3.067.943) |
| 29.175 | (3.097.118) |
(106.268)
-141.101
1
52.240.977
(4.708.359)
4.708.359
61.987.955
(4.195.723)
(753.447)
| (9.126.807) | 290.793.508 | 826.669.437 |
|---|---|---|
| 38.674.020 | ||
| 787.995.417 | ||
| (45.222.716) | (14.446.758) | (30.775.958) |
| (45.222.716) |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | -2.465.513 |
|---|---|---|---|---|---|
| (46.230.502) | (1.007.786) | (45.222.716) |
| 119.079.575 | 124.481.361 | 5.401.786 |
|---|---|---|
| 3.777.709 | (15.653) | 3.793.362 |
| 492.387 | 3.337.139 | (36.164) |
| 128.259.070 | 5.386.133 | 122.872.937 |
|---|---|---|
| 119.079.575 | -492.387 | -3.337.139 |
| (36.164) |
pripada
lastnikom
pošteno
vrednost (v EUR)
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 – računovodski del
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Zakonske rezerve | Rezerv e za lastne delnice | Lastne delnice | Druge rezerve iz dobička |
|---|---|---|---|
| 601.903.014 | 30.124.614 | (3.897.907) | Stanj |
| 39.489.924 | e 1. j | 339.100.447 | anuarj |
| (2.604.670) | 4.708.359 | a 2020 | 61.749.884 |
| 80.991.385 | 52.240.977 |
| (45.222.716) | (30.124.614) | (15.098.102) |
|---|---|---|
| Prenos dela čistega poslovneg | - | a izi |
| (14.446.758) | da leta 2020 | 14.446.758 |
28.893.516
| 407.555 | 101.025 |
|---|---|
| ajočem donosu 306.530 |
Stanje 31. decembra 2020
Stanje 1. januarja 2021
| (45.222.716) | (14.446.758) | (30.775.958) |
|---|---|---|
Prenos dela čistega poslovnega
| - | a izi | (33.241.471) |
|---|---|---|
da leta 2021
66.482.942
2.673.026
2.660.031
Očem donosu 12.995
Stanje 31. decembra 2021
Bilančni dobiček za leto 2021
| Skupaj | (v EUR) |
|---|---|
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| (v EUR) | Pojasnila | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri poslovanju |
| 124.481.361 | 72.330.042 |
|---|---|
82.942 28.893.516
Prilagoditve za:
.401 2.775.973
| 6.7 | 65.861.834 |
|---|---|
| .059.359 | 38.558.286 |
| 29.924 | 11.934.808 | 9.676.444 |
|---|---|---|
6.3, 6.8
| 4.259.583 | 16.207.510 |
|---|---|
| 4.383.807 |
| (65.414) | |
|---|---|
| (65.414)(65.414) | |
| 6.36 | (65.414) |
| 6.33 | (306.149) |
|---|---|
| 575.192 | (310.918) |
| 823.869 |
| 9 | 13.942.671 |
|---|---|
| 13.417.957 | |
| Neto presežki blaga | 6.8 (2.696.235) |
520.368
206.820
| 6.11 | 7.57 | 1.039 |
|---|---|---|
| 1.703.513 | 2.660.018 |
3.982.8977.431.5544.392.0566.11 (657.814)
| 41.563 | 873.366 |
|---|---|
| 6.10 | (2.283.731) |
|---|---|
| (3.383.812) |
(1.823.324) (2.099.062)
| 6.10 | - | - |
|---|---|---|
| (135.495) | (172.935) | Fin. prihodki iz naslova prejetih dividend od pridruženih družb |
| 6.10 | - |
250.917.781
198.699.213
101.989.344
Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih obveznosti 6.41
Neto zmanjšanje/(oblikovanje) drugih sredstev
008 (13.287.076)
7.191.931 (7.441.204)
38.301.308
80.276.004 (110.027.363)
Denar, ustvarjen pri poslovanju
| 216.702.804 | ||
|---|---|---|
| 126.867.216 | 69.173.872 | |
| Izdatki za obresti 6.11 | ||
| (8.477.858) |
| 6.12 | (12.585.658) | (15.866.256) |
|---|---|---|
| (6.759.102) | 3.921.348 |
154.650.099
65.937.956
192.358.690
| 6.19 | (196.650.000) |
|---|---|
| 2.741.490 | (204.150.000) |
| (13.208.987) | 6.19 | - |
|---|---|---|
| 753.977 | 2.575.000 | 753.977 | 6.21 | 2.575.000 |
|---|---|---|---|---|
| 6.15 | 412.459 |
|---|---|
| 203.276 | 203.229 |
| 407.294 |
| 0) | (10.596.165) |
|---|---|
| (8.523.416) | (4.074.759) |
| 6.17 | 5.385.276 | 4.375.850 |
|---|---|---|
| 818.714 | 687.619 |
| 6.17 | (57.030.318) |
|---|---|
| (28.496.285) | (79.630.464) |
6.18 -
241.532
| 6.22 | - | 419.612 | - | 419.612 |
|---|---|---|---|---|
| 91.219.887 | 14.044.121 |
|---|---|
| 53.759.636 | 159.534.710 |
| Izdatki pri danih posojilih | |
| 8.542.919 | 9.367 |
| (40.334.584) | |
| Prejete obresti |
28.503
.529.225 3.504.458
--
172.934 Prejete dividende od skupaj obvladovanih družb
| 135.495 | 172.934 | 6.10 | 135.495 |
|---|---|---|---|
| 6.10 | 1.403.355 | 1.328.681 |
|---|---|---|
| 1.328.236 | 1.328.681 |
| 6.10 | 177.148 |
|---|---|
| 139.321 | 67.148 |
Čista denarna sredstva iz naložbenja
(142.659.172)(118.002.066)(246.175.912)(95.420.444)
Denarni tokovi iz financiranja
| (8.997.712) | 6.37 | (12.056.039) | |
|---|---|---|---|
| Prejemki pri prejetih posojilih | 6.36 | 926.931.269 | 1.090.169.633 |
| (1.032.414.899) | (1.085.490.135) | ||
|---|---|---|---|
| (808.314.348) | 6.36 | (880.837.557) | |
| Izplačane dividende delničarjem | 6.32 | (45.222.901) | |
| (45.222.901) | (45.223.953) | 3.953 | |
| 36.166 | 193.134.828 | ||
| Čista denarna sredstva iz financiranja | (27.274.910) | (11.185.228) | |
| 26.990.423 | |||
| Povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ekvivalentov | 12.896.872 | 47.081.714 | 805.699 |
| Gibanje denarja in denarnih ekvivalentov |
| Na začetku leta | 88.674.952 | ||
|---|---|---|---|
| (138.742) | Tečajne razlike | 62.968 | |
| Denarna sredstva, pridobljena z nakupom družb | - | 1.711 | 10.683.271 |
| Povečanje/(zmanjšanje) | 12.896.872 | 47.081.714 | 805.699 |
| Na koncu obdobja | 26.990.423 | 88.674.952 | 100.226.890 |
| 44.670.525 | 57.567.397 |
Petrol d.d., Ljubljana (v nadaljevanju »Družba«), je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. V nadaljevanju so predstavljeni konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2021, in ločeni računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2021. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo Družbo in njene odvisne družbe, deleže skupine Petrol v pridruženih družbah ter deleže v skupaj obvladovanih družbah (skupaj v nadaljevanju »Skupina«). Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Družbe v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.
Uprava Družbe je računovodske izkaze Družbe in konsolidirane računovodske izkaze Skupine potrdila dne 10. marca 2022. Računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana, in konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Računovodski izkazi Skupine in računovodski izkazi Družbe so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen finančnih instrumentov, ki so izkazani po pošteni ali odplačni vrednosti.
Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov, evro pa je tudi funkcionalna valuta Družbe. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov se lahko pojavijo nepomembna odstopanja v seštevkih v preglednicah. Računovodski izkazi predstavljajo primerljive informacije glede na preteklo obdobje.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene in presoje na osnovi uporabljenih in pregledanih predpostavk, ki vplivajo na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Oblikovanje ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkrite v pojasnilih k posameznim postavkam. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Ker so ocene podvržene subjektivni presoji in določeni stopnji negotovosti, se poznejši dejanski rezultati lahko razlikujejo od ocen. Spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se pripoznajo v obdobju, v katerem so bile ocene spremenjene, če sprememba vpliva samo na to obdobje, ali v obdobju spremembe in v prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na prihodnja obdobja.
Skupina/Družba je sprejela naslednje računovodske presoje, ki pomembno vplivajo na določitev zneska pravic do uporabe in obveznosti iz najema:
Trajanje najema je v večini primerov določeno v najemni pogodbi. Kadar pogodbeno obdobje ni določeno, Skupina/Družba trajanje najema oceni na podlagi presoje potreb po uporabi posameznega sredstva. Pri tem se upoštevajo plani in dolgoročne poslovne usmeritve Skupine/Družbe.
- Določitev diskontne stopnje: Diskontna stopnja je določena v višini obrestne mere, po kateri lahko Skupina/Družba na trgu pridobi primerljiva sredstva in s primerljivo ročnostjo.
Skupina/Družba je sprejela naslednje računovodske presoje, ki pomembno vplivajo na določitev zneska in trenutka pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci:
Skupina/Družba na nabavljene količine naftnih derivatov obračuna trošarino, ki jo ob prodaji zaračuna končnemu kupcu, vendar le-te ne predstavljajo dela prihodkov in nabavne vrednosti v izkazih, skladno z usmeritvami. Trošarino je Skupina/Družba v preteklih letih izkazovala med prihodki, po ponovni presoji v letu 2019 pa je trošarino iz prihodkov izvzela.
Prihodke od prodaje blaga in storitev Skupina/Družba v celoti pripoznava v trenutku prodaje, razen v primeru obročne prodaje. Od trenutka prodaje naprej Skupina/Družba nima več obvladovanja nad prodanim blagom ali storitvami.
Pri obročni prodaji Skupina/Družba ločeno pripoznava prihodke od prodaje blaga in finančne prihodke, ki jih razmejuje skozi celotno obdobje financiranja.
Skupina/Družba ima s kupci sklenjene pogodbe za prodajo trgovskega blaga za dobavitelje in v njihovem imenu. V okviru teh pogodb kupcem zagotavlja dobavo blaga. Skupina/Družba je določila, da pred prenosom blaga na kupca tega blaga ne obvladuje in nima nobenega vpliva na njegovo uporabo ali možnost pridobitve kakršne koli koristi.
Poleg tega Skupina/Družba ne nosi tveganj iz naslova zalog pred prenosom blaga na kupca ali po tem, saj nabavi opremo le obodobritvi kupca oz. lahko neprodano blago vrne dobavitelju.
Skupina/Družba pri blagu, ki ga prodaja v imenu in za račun tretjih oseb, nima diskrecijske pravice pri določanju cene blaga. Nadomestilo, ki ga prejme za posredovanje, je vnaprej dogovorjeno kot razlika med končno prodajno ceno in nabavno ceno, ti dve pa sta vnaprej dogovorjeni z dobaviteljem.
Skupina/Družba vodi program zbiranja točk zvestobe, do katerega so upravičeni kupci s kartico Petrol kluba. Imetnikom kartice Petrol kluba Skupina/Družba omogoča določene popuste pri nakupih na bencinskih servisih ali pridobavi plina oz. elektrike, ki izhajajo iz zbranih točk na podlagi preteklih nakupov. Skupina/Družba je določila, da točke zvestobe kupcu zagotavljajo dodatne koristi, do katerih kupec ne bi bil upravičen brez kartice Petrol kluba. Ker lahko kupci del teh popustov unovčijo tudi v naslednjem letu, Skupina/Družba z razmejevanjem popustov zagotavlja, da so prihodki usklajeni tudi z odhodki, ki so bili potrebni za realizacijo prihodkov.
Skupina/Družba v primerih, ko določeno nepremičnino delno uporablja za lastno dejavnost in delno za oddajo v najem ter je del, namenjen oddaji, mogoče prodati ločeno ali oddati v finančni najem, del, namenjen oddaji, obračunava ločeno med naložbenimi nepremičninami v primeru, da predstavlja več kot 5 % vrednosti nepremičnine.
Skupina/Družba je sprejela naslednje računovodske presoje, ki pomembno vplivajo na pripoznavanje in merjenje učinkov na podlagi poslovnih združitev:
Skupina/Družba opredeli poslovno transakcijo kot "poslovno združitev" na podlagi presoje kriterijev, katerih izpolnitev dokazuje, da so poslovno transakcijo pridobljena sredstva in obveznosti predstavljajo dejavnost, Skupina/Družba pa po zaključku transakcije predmetna sredstva obvladuje.
Skupina/Družba v svojih računovodskih izkazih pripozna sredstva/obveznosti, pridobljena na podlagi poslovne združitve na dan pridobitve obvladujočega vpliva nad pridobljenimi sredstvi/obveznostmi. Ker je zaključek transakcij poslovne združitve vezan na izpolnitev nakupnih oz. prodajnih pogojev, Skupina/Družba na datum poročanja presoja njihovo izpolnitev in svoj vpliv nad poslovanjem in denarnimi tokovi prevzete družbe.
Poštena vrednost neto vrednosti sredstev se izmeri kot razlika med pošteno vrednostjo sredstev in obveznosti. To Skupina/Družba določi na podlagi cenitvenih metod in tržnih predpostavk.
Skupina/Družba pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako Skupina/Družba preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih; za primer, če bi se spremenile okoliščine in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji vrednosti:
Skupina/Družba pri presoji vrednosti sredstev uporablja:
Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, in pri izpeljanih finančnih instrumentih. Vse ostale postavke v računovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odplačno vrednost.
Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora Skupina/Družba upoštevati zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri. Skupina/Družba uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.
Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjene ali razkrite po pošteni vrednosti, so razvrščene v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
Za sredstva in obveznosti, ki so bile v računovodskih izkazih pripoznane že v predhodnih obdobjih, Skupina/Družba ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, tako da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.
Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine/Družbe je predstavljena v pojasnilu št. 7.7, usmeritve za posamezne postavke v izkazih pa v točki 3.p.
Skupina/Družba za skupaj obvladovane in pridružene družbe redno preverja, ali je prišlo do spremembe vpliva, ter tako zagotavlja, da so naložbe v izkazih ustrezno obravnavane. Predvsem je dokaz za naložbenikov pomembni vpliv eno ali več dejstev, in sicer:
Proti družbam v Skupini je vloženih več tožb, pri čemer se zanje tekoče ocenjuje morebitna potreba po rezervacijah. Rezervacije so pripoznane, ko imajo družbe zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.
Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družbe v Skupini ne morejo vplivati. Poslovodstvo posamezne družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Pri presoji obstoja in višine možnih obveznosti poslovodstvo Skupine uporablja strokovna mnenja zunanjih odvetnikov, ki družbo tudi zastopajo v pravnih sporih, in po potrebi tudi mnenja mednarodnih pravnih strokovnjakov.
Rezervacije za tožbe vključujejojo precejšnjo mero negotovosti in dejanski zneski poravnave se lahko pomembno razlikujejo od trenutne ocene.
Med drugimi rezervacijami ima Skupina/Družba oblikovane tudi rezervacije za delno neskladnost na področju obnovljivih virov energije v prometu (Uredba o OVE). Ocena rezervacije je bila pripravljena ob upoštevanju relevantnih okoliščin v zvezi z doseganjem zahtevanih normativov, pravnih vidikov in predstavlja najboljšo oceno poslovodstva glede verjetnosti odliva sredstev Skupine/Družbe.
V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanje vrednosti odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen. Predpostavke so podrobneje navedene v okviru pojasnila 6.33.
V okviru rezervacij za kočljive pogodbe so evidentirane:
Skupina/Družba na dan zaključenih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in obveznosti za odloženi davek. Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnjega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Skupina/Družba v letu 2021 ni spreminjala računovodskih usmeritev.
Skupina je v letu 2021 spremenila predstavitev posameznih postavk v izkazu finančnega položaja in izkazu denarnega toka z namenom zagotavljanja ustreznejše predstavitve. Po ponovni proučitvi pogodbe o nakupu plina v odvisni družbi iz leta 2020 smo ugotovili, da pri pogodbi v skladu z MSRP 15 ni prišlo do dejanskega nakupa blaga, ampak je ustrezneje, da se posel prikaže kot kratkoročno dano posojilo. Skupina je zato na dan 31. 12. 2020 v izkazu finančnega položaja naredila popravek in znižala vrednost zalog ter povišala vrednost finančnih terjatev. Skupina je temu ustrezno popravila tudi izkaz denarnega toka.
Skupina in družbe v Skupini so v teh računovodskih izkazih za vsa predstavljena obdobja dosledno uporabljale spodaj opredeljene računovodske usmeritve. Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, razen novih sprejetih standardov in pojasnil v nadaljevanju.
| (v EUR) | Objavljeno | 31. december 2020 | Sprememba predstavitve | Prilagojeno | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | Kratkoročnasredstva | Zaloge | 169.933.758 | (29.779.563) | 140.154.195 |
| Finančne terjatve | 2.854.527 | 29.779.563 | 32.634.090 | ||
| Skupaj sredstva | 1.792.078.451 | - | 1.792.078.451 |
| (v EUR) | Objavljeno | 2020 | Sprememba predstavitve | Prilagojeno | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba zalog | (2.587.632) | 29.779.563 | 27.191.931 | ||
| Denar, ustvarjen pri poslovanju | 186.923.241 | 29.779.563 | 216.702.804 | ||
| Izdatki pri danih posojilih | (10.555.021) | (29.779.563) | (40.334.584) | ||
| Čista denarna sredstva iz naložbenja | (88.222.503) | (29.779.563) | (118.002.066) |
Novi sprejeti standardi in pojasnila za Družbo in Skupino, ki so stopili v veljavo 1. januarja 2021
Reforma referenčnih obrestnih mer – 2. faza – MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 (dopolnila)
Avgusta 2020 je UO MRS objavil drugi del reforme referenčnih obrestnih mer, in sicer dopolnitve standardov MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16, ter s tem zaključil svoje delo kot odgovor na reformo IBOR. Dopolnila vsebujejo začasno izjemo pri poročanju finančnih učinkov zamenjav medbančne obrestne mere (IBOR) z alternativno skoraj netvegano obrestno mero (RFR). Dopolnila omogočajo podjetjem uporabo praktične rešitve pri obračunu sprememb osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali obveznosti, pri čemer mora podjetje efektivno obrestno mero prilagoditi tako, da je enakovredna gibanju tržne obrestne mere. Poleg tega dopolnila omogočajo podjetjem uporabo določenih posplošitev glede prenehanja obračunavanja varovanja pred tveganjem, vključno z začasno oprostitvijo od zahteve razločevanja, za razmerja varovanja pred tveganjem, pri katerih je bila alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja.
Dopolnila standarda MSRP 7 Finančni instrumenti od podjetja zahtevajo razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo razumevanje učinka reforme referenčne obrestne mere na finančne instrumente podjetja in njegovo strategijo upravljanja tveganj. Podjetje mora dopolnila uporabiti za nazaj, brez preračuna podatkov preteklih obdobij. Dopolnitve standarda niso pomembno vplivale na izkaze Skupine/Družbe.
Poslovne združitvese obračunavajo poprevzemni metodi na dan združitve, ki je enak datumu prevzema, oz. ko Skupina pridobi obvladovanje. Obvladovanje je možnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja. Prevzeta sredstva in obveznosti se v skupinskih izkazih pripoznajo po pošteni vrednosti, ocenjeni na dan nakupa. Presežek kupnine nad neto pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev se izkaže v okviru neopredmetenih osnovnih sredstev kot dobro ime.
Skupina vrednoti dobro ime po pošteni vrednosti prenesene kupnine, povečani za pripoznano vrednost kakršnega koli neobvladujočega deleža v prevzeti družbi, povečano za pošteno vrednost morebitnega obstoječega deleža v kapitalu prevzete družbe (postopna združitev), zmanjšano za čisto pripoznano vrednost prevzetih sredstev in obveznosti, vrednotenih na dan prevzema. Poznejše merjenje dobrega imena je opredeljeno v okviru točke e. Če je presežek negativen, se učinek kot slabo ime pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida.
Stroški nabave, razen stroškov, povezanih z izdajo kapitalskih ali dolžniških instrumentov, ki nastanejo v zvezi s poslovno združitvijo, se pripoznajo, ko se pojavijo.
Pogojne obveznosti pri poslovnih združitvah se pripoznajo pošteni vrednosti na dan prevzema. Če je pogojna obveznost razvrščena med kapital, se ne izmeri ponovno, ampak se plačilo obračuna znotraj kapitala. Kasnejše spremembe poštene vrednosti pogojne obveznosti Skupina pripozna v izkazu poslovnega izida. Pogojna obveznost, ki je finančni instrument in je razvrščena kot sredstvo ali obveznost, se izmeri po pošteni vrednosti, spremembe le-te pa se izkažejo v izkazu poslovnega izida.
Skupina nakupe neobvladujočih deležev, pri katerih ne prihaja do spremembe v obvladovanju družbe, obračunava kot posle z lastniki, zaradi česar se dobro ime ne pripozna. Sprememba neobvladujočih deležev temelji na sorazmernem deležu čistih sredstev odvisne družbe. Vsi presežki oz. razlika med stroški dodatne naložbe in knjigovodsko vrednostjo sredstev se pripozna v kapitalu.
Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko:
Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z usmeritvami Skupine.
Presoja obvladovanja se opravi ob nakupu naložbe in ob pripravi računovodskih izkazov. Po izgubi obvladovanja Skupina odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti odvisnega podjetja, neobvladujočih deležev ter tudi pripoznanje drugih sestavin kapitala, ki se nanašajo na odvisno podjetje. Kakršni koli presežki ali primanjkljaji, ki se pojavijo pri izgubi obvladovanja, se pripoznajo v poslovnem izidu. Če Skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum, ko se obvladovanje izgubi. Kasneje se ta delež obračuna kot naložba v pridruženo družbo (obračunan po kapitalski metodi) ali kot za prodajo razpoložljivo finančno sredstvo, odvisno od stopnje obvladovanja. Spremembe deleža v lastniškem kapitalu obvladujočega podjetja v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, se obračunajo kot transakcije z lastniškim kapitalom (tj. transakcije z lastniki) v okviru drugih rezerv iz dobička. V primeru pripojitve družbe, ki jo Skupina obvladuje, se razlike med naložbo in neto vrednostjo pripojenih sredstev ob upoštevanju morebitnega dobrega imena pripoznajo v okviru drugih rezerv iz dobička.
Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, neobvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Skupaj obvladovane družbe so družbe, katerih gospodarska delovanja so pod skupnim obvladovanjem Skupine in ki so nastale na podlagi pogodbenega sporazuma, po katerem so potrebne soglasne finančne in poslovne odločitve. Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah skupaj obvladovanih družb, izračunan po kapitalski metodi, po opravljenih uskladitvah računovodskih usmeritev, od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe ali skupaj obvladovane družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.
Pri sestavah konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirani dobički iz poslov s pridruženimi podjetji (obračunani po kapitalski metodi) se izločijo le do obsega deleža Skupine v tem podjetju. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi.
Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcionalno valuto družb znotraj Skupine po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcionalno valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva Skupine vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter finančne naložbe. Med finančnimi naložbami Skupina izkazuje naložbe v skupaj obvladovane družbe, naložbe v pridružene družbe in naložbe v finančne instrumente. Računovodske usmeritve naložb v skupaj obvladovane družbe in naložb v pridružene družbe so prikazane v točki a.
Skupina na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oz. depozite ob njihovem nastanku. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko Skupina postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.
Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Finančni instrumenti Skupine se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa in finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Razvrstitev je odvisna od izbranega poslovnega modela za upravljanje sredstev in od tega, ali Skupina pridobiva pogodbene denarne tokove iz naslova finančnih instrumentov izključno iz naslova plačil glavnice in obresti od neporavnanega zneska glavnice. Z izjemo terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, ob prvotnem pripoznanju Skupina izmeri finančno sredstvo po pošteni vrednosti, ki je povečana za stroške transakcije. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z določili standarda MSRP 15. Glej tudi računovodske usmeritve v točki m) Prihodki iz pogodb s kupci.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida vključujejo finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančna sredstva, ki jih mora podjetje izmeriti po pošteni vrednosti.
Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen v primeru instrumentov učinkovitega varovanja pred tveganjem.
Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove in ki so izključno plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ne glede na izbran poslovni model.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti, vključno z neto spremembo poštene vrednosti, ki je pripoznana v izkazu poslovnega izida.
V to skupino spadajo tudi izvedeni finančni instrumenti in naložbe, ki kotirajo na borzi in ki jih Skupina nepreklicno razvrstila po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa. Dividende od kapitalskih naložb, ki kotirajo na borzi, se pripoznajo kot drugi prihodki v izkazu poslovnega izida, ko je vzpostavljena pravica Skupine do plačila.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Skupine zajemajo predvsem nerealizirane in ovrednotene izpeljane finančne instrumente na dan poročanja.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravo dolžniškega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki jih Skupina poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice, in za prodajo.
Skupina ima v posesti dolžniške instrumente po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki vključujejo naložbe v obveznice, ki kotirajo na borzi, in so pripoznani med drugimi nekratkoročnimi finančnimi naložbami.
Zadolžniške instrumente, ki so pripoznani po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida ter obračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih po odplačni vrednosti. Vse ostale spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
Med finančnasredstvapo odplačni vrednosti Skupina razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje
vokviru poslovnegamodelaza pridobivanje pogodbenih denarnih tokov inče denarni tokovi
predstavljajo izključno plačilaglavniceinobresti od neporavnaneglavnice. Skupina med
finančnasredstva po odplačni vrednostirazvršča posojila, terjatve innekotirajoče dolžniške
vrednostne papirje. Gledena zapadlost so razvrščenamed kratkoročna finančnasredstva
(zapadlost do 12 mesecevpo datumu izkaza finančnega položaja) alidolgoročna finančna
sredstva (zapadlost nad 12mesecev po datumuizkaza finančnega položaja). Finančna sredstva
po odplačni vrednosti so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne
stroške posla. Pozačetnem pripoznanju se izmerijopo odplačni vrednostipo metodi veljavne
obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Dobički in izgube sepripoznajo v
poslovnem izidu ob odpravi spremembe ali oslabitvi.
Med finančne obveznosti Skupina vključuje obveznosti napodlagi izdanihdolžniškihvrednostnih
papirjev in prejeta posojila. Ob začetnem pripoznanju se razvrstijo med finančne obveznosti po
pošteni vrednosti preko poslovnega izida, prejeta posojila ali obveznosti izposlovanja. Skupina
naz začetku pripozna izdanedolžniške vrednostne papirje nadan njihoveganastanka. Vse druge
finančneobveznosti so na začetku pripoznanena datumtrgovanja oz. ko Skupina postane
pogodbenastranka vzvezi z instrumentom. Razen prejetih posojilse vsefinančneobveznosti
ob začetnem pripoznanju merijopo pošteni vrednosti. Prejeta posojilase merijopo odplačni
vrednostiz uporabo veljavne obrestne mere. Glede nazapadlost so posojila razvrščenamed
kratkoročnefinančneobveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega
položaja)ali dolgoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecevpo datumu izkaza
finančnega položaja). Vsi dobički in izgubese pripoznajo vizkazu poslovnega izida ob odpravi
pripoznanja finančne obveznosti in v okviru amortizacije veljavne obrestne mere. Skupina
odpravi pripoznanjefinančne obveznosti, če so obveze, določenev pogodbi, izpolnjene,
razveljavljene ali zastarane.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s
poslom,se pripoznajo vposlovnem izidu, in sicerob njihovem nastanku. Pozačetnem
pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijopo pošteni vrednosti, pripadajoče
spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju.
Skupina uporablja naslednje izpeljane finančne instrumente:
Skupina opravlja nakupe naftnih derivatov vameriškihdolarjih, prodaja pa večinoma vevrih.
Zaradinakupa inprodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in
prodajnimi cenami, karSkupina usklajuje z rokovnimi (terminskimi)posli.
Pri rokovnih (terminskih) poslihse poštena vrednostodprtih poslov nadan izkaza finančnega
položaja določi napodlagi javno dostopnih podatkov ovrednostihrokovnih poslov na
organiziranem trgu na dan poročanja za vseodprte posle. Dobički inizgube se pripoznajo v
poslovnem izidu med finančnimi prihodki in odhodki.
Pri nabavi inprodajinaftnihproizvodov, zemeljskegaplina inelektrične energije prihajado
neusklajenosti med nabavnimi inprodajnimi cenami, kar Skupina varuje z blagovnimiizpeljanimi
finančnimi instrumenti. Skupina uporablja blagovne izvedene finančne instrumente za trgovanje
v okvirih strategije in politike trgovanja z električno energijo v Skupini.
Poštena vrednostodprtih blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov na dan izkaza finančnega
položaja se določina osnovi javno objavljenih podatkovustreznih institucij ovrednostih
blagovnihizpeljanih finančnih instrumentov natrgu na dan izkaza finančnega položaja. Dobički
inizgube se pripoznajo v okviruposlovnega izida iz poslovanja med drugimi prihodki inodhodki.
Pri obrestnih merah prejetih posojilobstaja tveganje spremembe obrestnih mer,karSkupina
varuje zzamenjavo obrestnih mer inobrestnimi ovratnicami. Pri zamenjavah obrestnihmer in
obrestnihovratnicah se poštena vrednost odprtih zamenjav na dan izkaza finančnega položaja
vrednotiz diskontiranjemprihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestnemere
(prejem obrestiiz zamenjave) iniz naslova nespremenljive obrestne mere (plačiloobresti iz
zamenjave). Kadar je zamenjavaobrestnih mer opredeljena kot instrumentza varovanje pred
spremenljivostjodenarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti alipredvidenega posla, se
deldobička ali izgube iz instrumenta, kije opredeljen kot uspešno varovanjepred tveganjem,
pripozna neposredno vvseobsegajočem donosu.
Vpoklicani kapital obvladujoče družbe Petrol d.d., Ljubljana, se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran na sodišču in so ga vplačali njegovi lastniki. Dividende za navadne delnice se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem so bile odobrene na skupščini.
Zakonske rezerve so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub. Ob nastanku jih pripozna organ, odgovoren za pripravo letnega poročila, ali sklep zadevnega organa.
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinke vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za zaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih.
Rezerve za varovanje pred tveganjem vsebujejo učinek spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov, ki so bili opredeljeni kot uspešni pri varovanju pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov.
Če matična družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačan znesek, vključnos transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v kapitalske rezerve.
Dobro ime nastane v Skupini ob poslovnih združitvah. Za usmeritve v zvezi z merjenjem dobrega imena ob začetnem pripoznanju glejte točko a. Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. V primeru naložb, obračunanih po kapitalski metodi, se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naložbe, izguba zaradi oslabitve naložbe pa se ne pripiše nobenemu sredstvu niti dobremu imenu, ki tvori del knjigovodske vrednosti naložbe, obračunane po kapitalski metodi.
Po začetnem pripoznanju Skupina enkrat letno preverja obstoj dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na prihodnje denarne tokove denar ustvarjajoče enote, pridobljene ob poslovni združitvi. Zmanjšanje vrednosti denar ustvarjajoče enote se v računovodskih izkazih pripozna kot slabitev dobrega imena oz. sredstev denar ustvarjajoče enote v breme tekočega poslovnega izida.
Skupina pripozna neopredmeteno dolgoročno sredstvo, ki izhaja iz sporazuma o koncesijskih storitvah, ko je upravičena zaračunati uporabo koncesijske infrastrukture. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo, prejeto kot plačilo za storitve gradnje ali nadgradnje v okviru sporazuma o koncesijskih storitvah, se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmeteno dolgoročno sredstvo meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Življenjska doba pravice je vezana na trajanje koncesijske pogodbe.
Razvoj programskih rešitev vključuje oblikovanje in izdelavo novih ali bistveno boljših programskih aplikacij. Skupina usredstvi stroške razvoja programskih rešitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji: stroške je mogoče zanesljivo izmeriti, razvoj programske rešitve je strokovno in poslovno izvedljiv, obstaja možnost prihodnjih gospodarskih koristi, Skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in namerava programsko rešitev uporabiti. Usredstveni stroški razvoja programskih rešitev zajemajo neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Ostala neopredmetena osnovna sredstva z omejeno dobo koristnosti so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstev v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje neopredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Poleg dobrega imena in pravic, ki izhajajo iz koncesij za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina ter so opisane v nadaljevanju, sestavlja skupino neopredmetenih osnovnih sredstev Skupine predvsem programska oprema. Razen dobrega imena Skupina nima neopredmetenih sredstev z nedoločljivo dobo koristnosti.
Amortizacija se obračuna po metodienakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenega osnovnegasredstva. Amortizacijase začne obračunavati, ko je sredstvo na voljo za uporabo.
Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:
Amortizacijskemetode, dobe koristnosti inpreostale vrednostise preverijo ob koncuvsakega poslovnega letater po potrebi prilagodijo.
Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.
Opredmetenaosnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijoin nabraneizgube iz oslabitev, razenzemljišč, kise prikažejopo nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgubeiz oslabitev. Nabavna vrednostvključuje stroške, ki se lahkoneposredno pripišejo pridobitvi posameznegaosnovnega sredstva. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, kiimajo različne dobekoristnosti, se obračunavajokot posameznaopredmetena osnovna sredstva. Stroški izposojanja, ki selahko pripišejo neposredno nakupu, gradnjiali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kotdel nabavne vrednostitakega sredstva. Zapoznejše merjenje opredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti.
Poznejši izdatkiv zveziz opredmetenim osnovnim sredstvom se pripoznajov knjigovodski vrednostitega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tegasredstva, pritekale v Skupino,inče je nabavno vrednostmogoče zanesljivo izmeriti. Vsidrugiizdatki (npr. tekočevzdrževanje) so pripoznani vposlovnem izidu kotstroški, takoj ko nastanejo.
Amortizacija se obračuna po metodienakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakegaposameznega (sestavnega) delaopredmetenega osnovnega sredstva. Najetasredstva seamortizirajoob upoštevanju trajanja najemain dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija sezačne obračunavati,ko je sredstvo navoljo za uporabo. Nedokončane gradnje se ne amortizirajo.
| (v %) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Pravica do uporabe infrastrukture koncesijske dejavnosti | 2,00-20,00 | 2,00-20,00 |
| Materialne in drugepravice | 10,00-33,33 | 10,00-33,33 |
| Pogodbe skupci | 20,00 | 20,00 |
| Ostale pravice | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:
Preostale vrednosti in dobe koristnosti sredstva se letno pregledajo terpo potrebi popravijo. Dobički inizgube pri prodaji ali izločitvi se določijotako, da seprihodki od prodaje primerjajos knjigovodsko vrednostjo. Dobički in izgube priprodaji so vključenivizkaz poslovnega izida.
Opredmetena osnovna sredstva, kiso navoljo za prodajo,se prikažejoločeno od drugih sredstev. Zanje se v letu prodaje amortizacija ne obračuna.
Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.
Ločeno se vodijo inizkazujejo ekološka opredmetena osnovna sredstva, ki so bila pridobljena v skladu s programom oblikovanja in črpanja za ta namen oblikovanih odloženih prihodkov za ekološko sanacijo. Podrobneje so odloženi prihodki za ekološka sredstva predstavljeni v točki l.
Naložbenenepremičnine so nepremičnine, kiso v lastiSkupine zato,da biprinašale najemnino ali povečevale vrednostdolgoročnenaložbe ali oboje. Naložbenenepremičnine so izkazane po nabavnivrednosti, zmanjšaniza nabranoamortizacijo innabrane izgube iz oslabitev. Naložbenenepremičnine se merijo po modelu nabavnevrednosti. Metodaamortizacije in amortizacijskestopnje so enake kot pridrugih opredmetenih sredstvih. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.
V okviru naložbenihnepremičnin Skupina razvršča nepremičnine v lasti Skupine, ki sov celoti ali delnooddane vnajem tretjim osebam. Pri presoji Skupina upošteva namenskost nepremičnine in dolgoročne cilje, ki jih pri tem zasleduje.
Nepremičnine, kise oddajajo kot celota,Skupina med naložbenimi nepremičninamiizkazuje napodlagi ločenih evidenc. Dele nepremičnin,ki seoddajajo vnajemin so sestavni del nepremičnin,ki seuporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, Skupina izkazuje med naložbenimi nepremičninamina podlagi deleža oddanih površin, in sicer, kole-ta predstavlja več kotpet odstotkov vrednosti nepremičnine.
Skupinaima vnajemu različne poslovne nepremičnine (zemljišča, poslovne prostore in zgradbe),opremo in avtomobile. Pogoji najemaso predmet individualnih pogajanjter se razlikujejoglede natrajanje in vrsto najema. Skupina ob sklenitvi pogodbeoceni, aligre za najemnopogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodbaoziroma
| (v %) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Gradbeni objekti: | ||
| Objekti na bencinskih servisih | 2,50-10,00 | 2,50-10,00 |
| Nadzemni inpodzemni rezervoarji | 2,85-50,00 | 2,85-50,00 |
| Cestišča sspodnjo ureditvijo na bencinskih servisih | 5,00-14,30 | 5,00-14,30 |
| Druge zgradbe | 1,43-50,00 | 1,43-50,00 |
| Oprema: | ||
| Strojnain elektronska oprema za vzdrževanje druge opreme | 10,00-25,00 | 10,00-25,00 |
| Oprema plinskih postaj | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
| Črpalni agregati nabencinskihservisih | 5,00-25,00 | 5,00-25,00 |
| Motornavozila | 10,00-25,00 | 10,00-25,00 |
| Tovornivozovi,vagonske cisterne | 25,00 | 25,00 |
| 15,00-25,00 | 15,00-25,00 | |
|---|---|---|
| Pisarniška oprema, pohištvo | 6,70-16,10 | 6,70-16,10 |
| Drobni inventar: | 33,33 | 33,33 |
| Osnovnasredstvaza ekologijo: | 4,00-25,00 | 4,00-25,00 |
vsebujenajem, če se znjo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema Skupina opredelina podlagi obdobja, vkaterem najema ni mogoče odpovedati, upoštevajoč obdobje, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobje, za katero velja možnost odpovedi najema. Ob tem Skupina presoja verjetnost izrabe navedenih možnosti.
Trajanje je odvisno od vrste sredstva v najemu in se giblje:
Skupina uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme in najem sredstev manjše vrednosti. Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih Skupina izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša.
Zaostale najeme je Skupina pripoznala obveznost za najeta sredstva in pravico do uporabe najetih sredstev.
Skupina pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravke vrednosti in izgubo zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem.
Amortizacijske stopnje pravic do uporabe najetih sredstev so naslednje:
| (v %) | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|
| Pravica do uporabe: | Zemljišča | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
| Zgradbe | 5,00-20,00 | 5,00-20,00 | |
| Oprema | 10,00-100,00 | 10,00-100,00 | |
| Avtomobili | 16,67-33,33 | 16,67-33,33 |
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 – računovodski del
Obveznost za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne pogodbe. Ta je izračunana kot diskontirana vrednost najemnin, ki jih bo Skupina v skladu z najemno pogodbo plačala v obdobju trajanja najema, in upoštevajoč stopnjo zadolževanja Skupine. Najemnine vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za vse terjatve za spodbude za najem, in spremenljive najemnine. V najemnine je vključena tudi izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo Skupina izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo Skupina izrabila možnost odpovedi najema.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin Skupina uporablja predpostavljeno obrestno mero za izposojanje na dan začetka najema, saj obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti. Na datum začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za natečene obresti in zmanjša za vsa izvedena plačila najemnin. Poleg tega se knjigovodska vrednost obveznosti iz najema ponovno ocenjuje v primeru prilagoditve ali spremembe obdobja trajanja najema, spremembe višine najemnine (npr. sprememba prihodnjih zneskov najemnine kot posledica spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembe ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Skupina je obveznost iz najema pripoznala v postavki obveznosti iz najema, kot je razkrito v točki e.
Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe najetih sredstev zmanjšuje za obračunano amortizacijo v obdobju najema. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški obresti bremenijo finančne odhodke obdobja.
Skupina uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja 12 mesecev ali manj in ne vključuje možnosti nakupa). Obenem Skupina uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom sredstev, za katera velja, da so manjše vrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti Skupina pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Zaloge trgovskega blaga in materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.
Nabavna vrednost sestavlja nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški natovarjanja, pretovarjanja in raztovarjanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški spremljanja blaga, stroški za storitve posredniških agencij in podobni stroški do prvega skladišča, kolikor bremenijo kupca. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Na dan izkaza finančnega položaja Skupina preveri čisto iztržljivo vrednost zalog. Če je nižja od knjigovodske vrednosti zalog, se opravi slabitev zalog. Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.
Metoda vrednotenja porabe zalog je metoda drsečih povprečnih cen.
Skupina pripoznava ne samo nastale izgube, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, in ki jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; prestrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni Skupini, če se ta strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj; izginotje delujočega trga za tovrstni instrument. V primeru naložbe v lastniške vrednostne papirje je objektivni dokaz oslabitvi pomembno ali dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.
Skupina ocenjuje dokaze o oslabitvi terjatev posebej, ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udemarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil terjatev in posojil v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva (LECL). Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere Skupina pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključivali denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube se ocenjujejo v dveh fazah. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so možna v naslednjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek iz naslova izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila.
Oslabljenost terjatev, ki same zase niso pomembne, se ocenjuje skupno, in sicer tako, da se terjatve vključijo v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Skupina oblikuje skupine terjatev na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne oslabitve Skupina uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitve in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.
Skupina oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, kadar so pogodbeno plačila zapadla 60 dni. V nekaterih primerih pa lahko Skupina oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da Skupina ne bo prejela neporavnanih pogodbenih zneskov v celoti. Skupina pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati.
Odhodki zaradi oslabitev finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa se pripoznajo tako, da se morebitna nabrana izguba, ki je predhodno pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v poslovni izid. Poznejši porast v pošteni vrednosti oslabljenega lastniškega vrednostnega papirja po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja oz. v rezervi za pošteno vrednost.
Dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa zajemajo izključno državne obveznice, ki kotirajo na borzi, in so razvrščeni v skupino naložb z nizkim kreditnim tveganjem. Na podlagi izbrane usmeritve Skupina enkrat letno izmeri pričakovane kreditne izgube od teh instrumentov. V primeru, da je od pripoznanja prišlo do bistvenega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek vrednosti v celotni življenjski dobi pričakovane kreditne izgube.
Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če tovrstni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njena knjigovodska vrednost presega njeno nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša morebitna knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot), sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Skupina je pri prodajnih mestih denar ustvarjajočo enoto opredelila kot mrežo prodajnih mest v posamezni državi in tako tudi znake za slabitev sredstev preverja na ravni mreže prodajnih mest, in ne na ravni posameznega prodajnega mesta. Skupina je na podlagi analize soodvisnosti posameznih prodajnih mest ocenila, da je najprimerneje, da se kot denar ustvarjajoča enota opredeli mreža prodajnih mest v posamezni državi.
Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obvez potrebna odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Vrednost rezervacij Skupina oceni kot sedanjovrednost pričakovanih plačil, ki jih bo Skupina morala izvesti na podlagi sklenjenih pogodbin veljavne zakonodaje. Pri oceni vrednosti se Skupina opira na aktuarske metode in mnenja pravnih strokovnjakov.
Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge obveznosti iz pozaposlitvenih zaslužkov zaposlenih ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar.
Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.
V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.
Iz pogodbo poslovnem sodelovanju, ki so jih posamezne družbe v Skupini sklenile z upravljavci bencinskih servisov, izhaja, da so pravice zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov do jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi izenačene s pravicami zaposlenih pri družbah v Skupini. Pogodbena zaveza družb v Skupini, da povrnejo stroške opisanih pravic upravljavcem bencinskih servisov, je osnova za pripoznanje dolgoročnih rezervacij. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja.
Izračun je narejen za vsakega zaposlenega pri upravljavcu bencinskega servisa tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Povračila stroškov za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.
V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.
Proti družbam v Skupini je vloženih več tožb, pri čemer se zanje tekoče ocenjuje morebitna potreba po rezervacijah. Rezervacija je pripoznana, ko imajo družbe zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obvez potrebna odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družbe v Skupini ne morejo vplivati.
Poslovodstvo posameznih družb redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Skupina oblikuje rezervacije iz naslova kočljivih pogodb, kadar zaradi tržnih razmer prihaja do tega, da stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez presegajo pričakovane gospodarske koristi od dolgoročno sklenjenih pogodb.
Znesek rezervacij se izračunava na podlagi ocenjenih nabavnih in prodajnih cenovnih ravni ter količin, z upoštevanjem stroškov prodajanja in splošnih dejavnosti.
Višino rezervacij Skupina ovrednoti na podlagi ocenjenih gospodarskih koristi in stroškov storitev po dolgoročnih pogodbah za najem zmogljivosti, upoštevaje izkoriščenost prenosnih zmogljivosti. Rezervacije za dolgoročne pogodbe za zakup prenosnih in skladiščnih zmogljivosti je Skupina oblikovala za celotno obdobje veljavnosti pogodb.
Državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane kot znižanje pripadajočih stroškov. Subvencije, prejete kot nadomestilo za sredstva, pa so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih subvencije nadomestile. Prihodki oz. znižani stroški se pripoznajo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, oziroma ko z dovolj veliko gotovostjo ocenjujemo, da dani pogoji, ki ne bi bili izpolnjeni.
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina meni, da bo do njega upravičena v zameno za to blago ali storitve. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer z zmanjšanji za vračila in popuste, rabate ter količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel obvladovanje nad blagom oz. koristi iz dobavljenih storitev.
Prodaja blaga se pripozna, ko Skupina stranki dostavi blago; stranka je blago sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena. Od trenutka prodaje naprej Skupina nima več obvladovanja nad prodanim blagom ali storitvami. Prihodki od prodaje blaga ne vključujejo dajatev, plačanih ob nakupu, in dajatev, plačanih ob prodaji blaga. Skupina med prihodki od prodaje blaga pripoznava tudi prihodke od blagovnih rokovnih pogodb.
Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljenih storitev kot sorazmernega dela celotnih storitev, ki se opravijo. V primeru dolgoročnih projektov pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev uporabljamo metodo odstotka dokončanosti dela na dan bilance stanja. Po tej metodi pripoznamo prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene.
Imetnikom kartice Petrol kluba Skupina omogoča določene popuste pri nakupih na bencinskih servisih ali pri dobaviteljih na oz. elektrike, ki izhajajo iz zbranih točk iz naslova preteklih nakupov. Ker lahko kupci del teh popustov unovčijo tudi v naslednjem letu, Skupina z razmejevanjem popustov zagotavlja, da so prihodki usklajeni tudi z odhodki, ki so bili potrebni za realizacijo prihodkov.
Pri obročni prodaji Skupina ločeno pripoznava prihodke od prodaje blaga in finančne prihodke, ki jih razmejuje skozi celotno obdobje trajanja pogodbe. Vrednost finančnih prihodkov v celotni kupnini se oceni na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov, do katerih je Skupina na podlagi prodaje upravičena.
Skupina ima s kupci sklenjene pogodbe za prodajo trgovskega blaga za dobavitelje in v njihovem imenu. Na podlagi teh pogodb Skupina zagotavlja dobavo blaga kupcem, za posredovanje pa prejme vnaprej dogovorjeno razliko med končno prodajno in nabavno ceno, ki jo Skupina pripozna med prihodki od prodaje.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Med sredstvi iz pogodb Skupina izkazuje nezaračunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Terjatev predstavlja pravico Skupine do brezpogojnega zneska nadomestila, tj. nadomestilo za zapadla plačila v določenem roku. Glej računovodske usmeritve za pripoznanje finančnih sredstev v razdelku Finančna sredstva.
Obveznosti iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je Skupina prejela od kupca. V okviru obveznosti iz pogodb s kupci Skupina izkazuje obveznosti za prejete varščine ter obveznosti iz naslova lojalnostne sheme in odobrenih popustov. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko Skupina izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Če je pogodbeno nadomestilo variabilno, Skupina oceni znesek nadomestila, do katerega bo upravičena v zameno za prenos blaga na kupca. Omejeno variabilno nadomestilo, ki ga Skupina oceni ob začetku pogodbe, ostane omejeno, dokler ni več razlogov, da ne bo prišlo do pomembnega zmanjšanja vrednosti pripoznanih prihodkov. Variabilno nadomestilo predstavljajo količinski popusti, do katerih so upravičeni kupci. Skupina določenim kupcem naknadno odobri količinske popuste, ko količina kupljenih izdelkov v določenem obdobju presega mejno vrednost, ki je določena v pogodbi. Popusti se pobotajo z zneski, ki jih je dolžan poravnati kupec. Za oceno variabilnega nadomestila za naknadno odobritev pričakovanih količinskih popustov uporablja Skupina metodo najverjetnejšega zneska za pogodbe z metodo pričakovane vrednosti. Izbrana metoda, ki najbolje odraža variabilno nadomestilo, temelji predvsem na številu količinskih mejnih vrednosti v pogodbi. Skupina nato na podlagi zahtev pri omejeni oceni variabilnega nadomestila pripozna obveznost vračila iz naslova naknadne odobritve pričakovanih količinskih popustov.
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od finančnih sredstev, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, izterjane odpisane ali oslabljene terjatve, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode veljavne obrestne mere.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (če se ti neusredstijo), negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, popravke vrednosti terjatev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi veljavne obrestne mere.
Davki vključujejo obveznosti za obračunani davek in odloženi davek. Davki se izkažejo v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, kjer se nanašajo na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Glede na računovodske usmeritve Skupine je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev (metoda merjenja ali poslovna združitev) bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Skupina pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:
Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov Skupina uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot ne delujoč, Skupina za ocenitev poštene vrednosti finančnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine.
Poštena vrednost neopredmetenih sredstev temelji na metodi diskontiranih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz uporabe ali morebitne prodaje sredstev.
Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin ni enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju prodala. Tržna vrednost opreme temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.
Vrednost naložbenih nepremičnin se ocenina na osnovi skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.
Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa se določa skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih instrumentov.
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razbremenjenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno tveganje teh finančnih sredstev.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.
Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovni dobiček na delnico in popravljeni dobiček na delnico. Osnovni dobiček na delnico se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico pa se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripada navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh možnosti navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene. Ker Skupina nima zamenljivih obveznic ali delniških opcij za zaposlene, je osnovni dobiček na delnico enak popravljenemu dobičku na delnico.
Poslovni odsekje sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli Skupine. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Njihove rezultate redno pregleda uprava, da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določenem odseku, in ocenjuje uspešnost poslovanja Skupine.
Pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov Skupina upošteva naslednja odseka:
Izkaz denarnih tokov je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2020 in izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2021 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje januar–december 2021. Plačane in prejete zamudne obresti iz naslova poslovnih terjatev se razporedijo med denarne tokove iz poslovanja. Obresti od posojil ter plačane in prejete dividende se razvrstijo med denarne tokove iz financiranja.
Družba je v teh računovodskih izkazih dosledno uporabila spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa predstavljena obdobja.
Posli, izraženi v tujivaluti, se preračunajo v ustrezno funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tujivaluti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcionalno valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
V računovodskih izkazih Družbe so naložbe v odvisne družbe obračunane po nabavni vrednosti. Družba pripoznava prihodke iz finančne naložbe v višini, kolikor jih dobi pri razdelitvi nabranega dobička družbe, nastalega po datumu, ko je bila finančna naložba pridobljena. Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k1.
Naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe Družba meri po nabavni vrednosti. Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k1.
Finančna sredstva Družbe vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter finančne naložbe. Med finančnimi naložbami Družba izkazuje naložbe v skupaj obvladovane družbe, naložbe v pridružene družbe in naložbe v finančne instrumente. Računovodske usmeritve naložb v odvisne, skupaj obvladovane in pridružene družbe so prikazane v točkah b in c.
Družba na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko Družba postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.
Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Finančni instrumenti Družbe se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa in finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Razvrstitev je odvisna od izbranega poslovnega modela za upravljanje sredstev in od tega, ali Družba pridobiva pogodbene denarne tokove iz naslova finančnih instrumentov izključno iz naslova plačil glavnice in obresti od neporavnanega zneska glavnice. Z izjemo terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, ob prvotnem pripoznanju Družba izmeri finančno sredstvo po pošteni vrednosti, ki je povečana za stroške transakcije. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z določili standarda MSRP 15. Glejte računovodske usmeritve v točki n.
Prihodki iz pogodb s kupci. Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k1.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida vključujejo finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančna sredstva, ki jih mora podjetje izmeriti po pošteni vrednosti.
Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen v primeru instrumentov učinkovitega varovanja pred tveganjem.
Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove in ki so izključno plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ne glede na izbran poslovni model.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti, vključno z neto spremembo poštene vrednosti, ki je pripoznana v izkazu poslovnega izida.
V to skupino spadajo tudi izvedeni finančni instrumenti in naložbe, ki kotirajo na borzi in katerih Družba ni nepreklicno razvrstila po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa. Dividende od kapitalskih naložb, ki kotirajo na borzi, se pripoznajo kot drugi prihodki v izkazu poslovnega izida, ko je vzpostavljena pravica Družbe do plačila.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravodolžniškega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki jih Družba poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice, in za prodajo.
Družba ima v posesti dolžniške instrumente po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki vključujejo naložbe v obveznice, ki kotirajo na borzi, in so pripoznani med drugimi nekratkoročnimi finančnimi naložbami.
Zadolžniške instrumente, ki so pripoznani po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida ter obračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih po odplačni vrednosti. Vse ostale spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravo kapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev kapitala v skladu z MRS 32 Finančni instrument in za katera se Družba odloči za nepreklicno razvrstitev v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter jih ne poseduje za namen trgovanja. Razvrstitev se določi po posameznem finančnem instrumentu.
Dobički in izgube iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne prerazporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot drugi prihodki v izkazu poslovnega izida ob vzpostavitvi pravice Družbe do plačila.
Družba je v to skupino nepreklicno razporedila naložbe, ki ne kotirajo na borzi.
Med finančna sredstva po odplačni vrednosti Družba razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov in če denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnanega glavnice. Družba med finančna sredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila, terjatve in nekotirajoče dolžniške vrednostne papirje. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna finančna sredstva (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Finančna sredstva po odplačni vrednosti so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi spremembe ali oslabitvi.
Med finančne obveznosti Družba vključuje obveznosti na podlagi izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in prejeta posojila. Ob začetnem pripoznanju se razvrstijo med finančne obveznosti po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, prejeta posojila ali obveznosti iz poslovanja. Družba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje na dan njihovega nastanka. Vse druge finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja oz. ko Družba postane pogodbeno stranka v zvezi z instrumentom. Razen prejetih posojil se vse finančne obveznosti ob začetnem pripoznanju merijo po pošteni vrednosti. Prejeta posojila se merijo po odplačni vrednosti z uporabo veljavne obrestne mere. Glede na zapadlost so posojila razvrščena med kratkoročne finančne obveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Vsi dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob odpravi pripoznanja finančne obveznosti in v okviru amortizacije veljavne obrestne mere. Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju.
Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem ali če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi. Nabrani dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, ostaneta izkazana v rezervi za varovanje pred tveganjem, dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. Če predvidenega posla ni več pričakovati, je treba znesek v drugem vseobsegajočem donosu pripoznati neposredno v poslovnem izidu. V ostalih primerih se znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v poslovni izid v istem obdobju, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid.
Družba uporablja naslednje izpeljane finančne instrumente:
Rokovni (terminski) posli
Družba opravlja nakupe naftnih derivatov v ameriških dolarjih, prodaja pa večinoma v evrih. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Družba usklajuje z rokovnimi (terminskimi) posli.
Pri nabavi in prodaji naftnih proizvodov in električne energije prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Družba varuje z blagovnimi izpeljanimi finančnimi instrumenti.
Poštena vrednost odprtih blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov na dan izkaza finančnega položaja se določi na osnovi javno objavljenih podatkov ustreznih institucij o vrednostih blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov na trgu na dan izkaza finančnega položaja. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu med drugimi prihodki in odhodki.
Pri obrestnih merah prejetih posojil obstaja tveganje spremembe obrestnih mer, kar Družba varuje z zamenjavo obrestnih mer in obrestnimi ovratnicami. Pri zamenjavah obrestnih mer in obrestnih ovratnicah se poštena vrednost odprtih zamenjav na dan izkaza finančnega položaja vrednoti z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestne mere (prejem obresti iz zamenjave) in iz naslova nespremenljive obrestne mere (plačilo obresti iz zamenjave).
Kadar je zamenjava obrestnih mer opredeljena kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu med drugimi finančnimi prihodki in odhodki.
Glede na MSRP 9 se blagovne rokovne pogodbe, katerih namen ni fizični nakup ali dobava blaga, ampak se izpolnitev teh odraža samo v fizični poravnavi, obravnavajo kot finančni instrumenti ter se pripoznavajo in merijo v skladu z MSRP 9.
Posli o terminski nabavi in prodaji za namen fizične poravnave blaga se obravnavajo zunaj določil standarda MSRP 9, ko se pogodba, na katero se posli nanašajo, obravnava v okviru rednih poslov fizične dobave blaga in so izpolnjeni naslednji pogoji:
Blagovne rokovne pogodbe ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, zato jih Družba obravnava kot finančni instrument. V računovodskih izkazih se prihodki od prodaje blaga in nabavna vrednost prodanega blaga pri blagovnih rokovnih poslih pripoznajo po pošteni vrednosti. Odprte blagovne rokovne pogodbe se na vsak bilančni datum ovrednotijo po pošteni vrednosti, učinki iz prevrednotenja na pošteno vrednost pa se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida v okviru drugih poslovnih prihodkov ali odhodkov.
V poklicani kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran na sodišču in so ga plačali njegovi lastniki. Dividende za navadne delnice se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem so bile odobrene na skupščini.
Zakonske rezerve so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub.
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinek pripojitve družbe Instalacija d.o.o. v letu 2013, učinke vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za zaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih.
Rezerve za varovanje pred tveganjem vsebujejo učinek spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov, ki so bili opredeljeni kot uspešni pri varovanju pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov.
Če Družba kupi lastniški delež, se plačani znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v kapitalske rezerve.
Dobro ime nastane v Družbi ob pripojitvi odvisne družbe tako, da Družba prevzame vrednost dobrega imena, ki je iz naslova te poslovne združitve pripoznano v Skupini. Ob pripojitvi se tako ugotovi razlika med neto sredstvi pripojene družbe, povečanimi za dobro ime, pripoznano v Skupini, in med naložbo v prevzeto družbo. Tako ugotovljena razlika se pripozna kapitalu na način, da se sestavine kapitala, ki jih Skupina v postopku konsolidacije odvisne družbe ne izloči in jih izkazuje pred poslovno združitvijo, pripoznajo v drugih rezervah iz dobička, ostala razlika pa med rezervami za pošteno vrednost.
Po začetnem pripoznanju Družba enkrat letno preverja obstoj dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na prihodnje denarne tokove denar ustvarjajoče enote, pridobljene ob pripojitvi. Zmanjšanje vrednosti denar ustvarjajoče enote se v računovodskih izkazih pripozna kot slabitev dobrega imena oz. sredstev denar ustvarjajoče enote v breme tekočega poslovnega izida. Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Družba pripozna neopredmeteno dolgoročno sredstvo, ki izhaja iz sporazuma o koncesijskih storitvah, ko je upravičena zaračunati uporabo koncesijske infrastrukture. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo, prejeto kot plačilo za storitve gradnje ali nadgradnje v okviru sporazuma o koncesijskih storitvah, se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmeteno dolgoročno sredstvo meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Življenjska doba pravice je vezana na trajanje koncesijske pogodbe.
Ostala neopredmetena osnovna sredstva z omejeno dobo koristnosti so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstev v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje neopredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Poleg dobrega imena in pravic, ki izhajajo iz koncesij za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina ter so opisane v nadaljevanju, sestavlja skupino neopredmetenih osnovnih sredstev predvsem programska oprema.
Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Družbo, in če je nabavna vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.
Amortizacija se obračuna po metodie nakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenega osnovnega sredstva. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na voljo za uporabo.
| (v %) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Pravica do uporabe infrastrukture koncesijske dejavnosti | 2,00-20,00 | 2,00-20,00 |
| Materialne in druge pravice | 10,00-33,33 | 10,00-33,33 |
| Pogodbe skupci | 20,00 | 20,00 |
| Ostale pravice | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen zemljišč, ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje opredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti.
Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Družbo, in če je nabavna vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki (npr. tekoče vzdrževanje) so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.
Amortizacija se obračuna po metodie nakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na voljo za uporabo. Nedokončane gradnje se ne amortizirajo.
| (v %) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Gradbeni objekti: | ||
| Objekti na bencinskih servisih | 2,50-10,00 | 2,50-10,00 |
| Nadzemni in podzemni rezervoarji | 2,85-50,00 | 2,85-50,00 |
| Cestišča s spodnjo ureditvijo na bencinskih servisih | 5,00-14,30 | 5,00-14,30 |
| Druge zgradbe | 1,43-50,00 | 1,43-50,00 |
| Oprema: | ||
| Strojna in elektronska oprema za vzdrževanje druge opreme | 10,00-25,00 | 10,00-25,00 |
| Oprema plinskih postaj | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
| Črpalni agregati na bencinskih servisih | 5,00-25,00 | 5,00-25,00 |
| Motorna vozila | 10,00-25,00 | 10,00-25,00 |
| Tovornivozovi, vagonske cisterne | 25,00 | |
| Računalniška strojna oprema | 15,00-25,00 | 15,00-25,00 |
| Pisarniška oprema, pohištvo | 6,70-16,10 |
Ločeno se vodijo in izkazujejo ekološka opredmetena osnovna sredstva, ki so bila pridobljena v skladu s programom oblikovanja in črpanja za ta namen oblikovanih odloženih prihodkov za ekološko sanacijo. Podrobneje so odloženi prihodki za ekološka sredstva predstavljeni v točki m.
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so v lasti Družbe zato, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje. Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Naložbene nepremičnine se merijo po modelu nabavne vrednosti. Metoda amortizacije in amortizacijske stopnje so enake kot pri drugih opredmetenih sredstvih. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2.
V okviru naložbenih nepremičnin Družba razvršča nepremičnine v lasti Družbe, ki so v celoti ali delno oddane v najem tretjim osebam. Pri presoji Družba upošteva namenskost nepremičnine in dolgoročne cilje, ki jih pri tem zasleduje.
Nepremičnine, ki se oddajajo kot celota, Družba med naložbenimi nepremičninami izkazuje na podlagi ločenih evidenc. Delenepremičnin, ki se oddajajo v najem, so sestavni del nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, Družba izkazuje med naložbenimi nepremičninami na podlagi deleža oddanih površin, in sicer, ko le-ta predstavljajo več kot pet odstotkov vrednosti nepremičnine.
Družba ima v najemu različne poslovne nepremičnine (zemljišča, poslovne prostore in zgradbe), opremo in avtomobile. Pogoji najema so predmet individualnih pogajanj ter se razlikujejo glede na trajanje in vrsto najema. Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema Družba opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati, upoštevajoč obdobje, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobje, za katero velja možnost odpovedi najema. Ob tem Družba presoja verjetnost izrabe navedenih možnosti. Trajanje je odvisno od vrste sredstva v najemu in se giblje:
Družba uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme in najeme sredstev manjše vrednosti. Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih Družba izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša.
Zaostale najeme je Družba pripoznala obveznosti za najeta sredstva in pravico do uporabe najetih sredstev. Družba pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravke vrednosti in izgube zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema.
Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem. Amortizacijske stopnje pravic do uporabe najetih sredstev so naslednje:
Če se ob zaključku najema lastništvo nad najetim sredstvom prenese na Družbo ali če Družba izrabi možnost nakupa, se amortizacija izračuna na podlagi ocenjene dobe koristnosti sredstva. Družba prevrednotuje pravice do uporabe sredstev tudi za morebitno oslabitev. Glejte računovodsko usmeritev v poglavju k) Oslabitev sredstev.
Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne pogodbe. Ta je izračunana kot diskontirana vrednost najemnin, ki jih bo Družba v skladu z najemno pogodbo plačala v obdobju trajanja najema, in upoštevajoč stopnjo zadolževanja Skupine. Najemnine vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za vse terjatve za spodbude za najem, in spremenljive najemnine. V najemnine je vključena tudi izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo Družba izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo Skupina izrabila možnost odpovedi najema.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin Družba uporablja predpostavljeno obrestno mero za izposojanje na dan začetka najema, saj obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti. Na datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za natečene obresti in zmanjša za vsa izvedena plačila najemnin. Poleg tega se knjigovodska vrednost obveznosti iz najema ponovno ocenjuje v primeru prilagoditve ali spremembe obdobja trajanja najema, spremembe višine najemnine (npr. sprememba prihodnjih zneskov najemnine kot posledica spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembe ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Družba je obveznost iz najema pripoznala v postavki obveznosti iz najema, kot je razkrito v točki e.
Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe zmanjšuje za obračunano amortizacijo v obdobju najema. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški obresti bremenijo finančne odhodke obdobja.
Družba uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja 12 mesecev ali manj in ne vključuje možnosti nakupa). Obenem Družba uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom sredstev, za katera velja, da so majhne vrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti Družba pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Zaloge trgovskega blaga in materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.
| (v %) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Zemljišča | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
|---|---|---|
| Zgradbe | 5,00-20,00 | 5,00-20,00 |
| Oprema | 10,00-100,00 | 10,00-100,00 |
| Avtomobili | 16,67-33,33 | 16,67-33,33 |
Nabavna vrednost sestavlja nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški natovarjanja, pretovarjanja in raztovarjanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški spremljanja blaga, stroški za storitve posredniških agencij in podobni stroški do prvega skladišča, kolikor bremenijo kupca.
Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Na dan izkaza finančnega položaja Družba preveri čisto iztržljivo vrednost zalog. Če je nižja od knjigovodske vrednosti zalog, se opravi slabitev zalog. Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.
Metoda vrednotenja porabe zalog je metoda drsečih povprečnih cen.
V skladu z MSRP 9 je Družba prešla z modela nastalih izgub na model pričakovanih izgub, v skladu s katerim Družba pripoznava ne samo nastale izgube, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, in ki jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; prestrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni Družbi, če se ta strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj; izginotje delujočega trga za tovrstni instrument. V primeru naložbe v lastniške vrednostne papirje je objektivni dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.
Družba ocenjuje dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je denarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, če se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil terjatev in posojil v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva (LECL). Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere Družba pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključivali denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube se ocenjujejo v dveh fazah. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so možna v naslednjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Družba pripozna popravek iz naslova izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila.
Oslabljenost terjatev, ki same zase niso pomembne, se ocenjuje skupno, in sicer tako, da se terjatve vključijo v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Družba oblikuje skupine terjatev na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne oslabitve Družba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitve in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.
Družba oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, kadar so pogodbena plačila zapadla 60 dni. V nekaterih primerih pa lahko Družba oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da Družba ne bo prejela neporavnanih pogodbenih zneskov v celoti. Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati.
ZGD v členu izkaza poslovnega izida opredeljuje oblikovanje, odpravo popravkov in izterjane odpisane terjatve kot poslovne prihodke oziroma poslovne odhodke. Družba ocenjuje, da je opredelitev teh kot finančnih prihodkov oziroma finančnih odhodkov ustreznejša, saj so poslovne terjatve opredeljene kot neizpeljana finančna sredstva.
Družba oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.
Odhodki zaradi oslabitev finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa se pripoznajo tako, da se morebitna nabrana izguba, ki je predhodno pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v poslovni izid. Poznejši porast poštene vrednosti oslabljenega lastniškega vrednostnega papirja po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja oz. v rezervi za pošteno vrednost.
Dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa zajemajo izključno državne obveznice, ki kotirajo na borzi, in so razvrščeni v skupino naložb z nizkim kreditnim tveganjem. Na podlagi izbrane usmeritve Družba enkrat letno izmeri pričakovane kreditne izgube od teh instrumentov. V primeru, da je od pripoznanja prišlo do bistvenega povečanja kreditnega tveganja, Družba pripozna popravek vrednosti v celotni življenjski dobi pričakovane kreditne izgube.
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Četovrstni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere predobdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njena knjigovodska vrednost presega njeno nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.
Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih Družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne presega knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Družba je pri prodajnih mestih denar ustvarjajočo enoto opredelila kot mrežo prodajnih mest v posamezni državi in tako tudi znake za slabitev sredstev preverja na ravni mreže prodajnih mest, in ne na ravni posameznega prodajnega mesta. Družba je na podlagi analize soodvisnosti posameznih prodajnih mest ocenila, da je najprimerneje, da se kot denar ustvarjajoča enota opredeli mreža prodajnih mest v posamezni državi.
Rezervacije se pripoznajo, če ima Družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obvez potrebna odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Vrednost rezervacij Družba ocenjuje kot sedanjo vrednost pričakovanih plačil, ki jih bo Družba morala izvesti na podlagi sklenjenih pogodb in veljavne zakonodaje. Pri oceni vrednosti se Družba opira na aktuarske metode in mnenja pravnih strokovnjakov.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge obveznosti iz pozaposlitvenih zaslužkov zaposlenih ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.
V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.
Iz pogodbe poslovnem sodelovanju, ki jih je Družba sklenila z upravljavci bencinskih servisov, izhaja, da so pravice zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov do jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi izenačene s pravicami zaposlenih pri Družbi. Pogodbena zaveza Družbe, da povrne stroške opisanih pravic zaposlenim pri upravljavcih bencinskih servisov, je osnova za pripoznanje dolgoročnih rezervacij. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega pri upravljavcu bencinskega servisa tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Povračila stroškov za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.
V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.
Proti Družbi je vloženih več tožb, pri čemer se zanje tekoče ocenjuje morebitna potreba po rezervacijah. Rezervacija je pripoznana, ko ima Družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obvez potrebna odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba ne more vplivati.
Poslovodstvo Družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Družba oblikuje rezervacije iz naslova kočljivih pogodb, kadar zaradi tržnih razmer prihaja do tega, da stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez presegajo pričakovane gospodarske koristi od dolgoročno sklenjenih pogodb.
Državne indruge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane kot znižanje pripadajočih stroškov. Subvencije, prejete kot nadomestilo za sredstva, pa so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih subvencije nadomestile. Prihodki oz. znižani stroški se pripoznajo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, oziroma ko z dovolj veliko gotovostjo ocenjujemo, da ni pogojev, ki ne bi bili izpolnjeni.
Dolgoročno razmejeni prihodki predstavljajo razmejene prihodke iz naslova odobrenih sredstev za ekološko sanacijo bencinskih servisov, avtocistern in skladišč. Ekološka sredstva, prikazana med opredmetenimi sredstvi Družbe, so bila odobrena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor v okviru lastninskega preoblikovanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, in so bila kot taka prikazana v tvoritvenih izkazih družbe Petrol d.d., Ljubljana, na dan 1. 1. 1993, pripravljenih v skladu s predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij. Razmejeni prihodki se prenašajo med prihodke sorazmerno z obračunano amortizacijo ekoloških osnovnih sredstev. Del razmejenih prihodkov, ki zapade v obdobju, krajšem od 12 mesecev, se prestavi med kratkoročno odložene prihodke.
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Družba meni, da bo do njega upravičena v zameno za to blago ali storitve. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate ter količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel obvladovanje nad blagom oz. koristi iz dobavljenih storitev.
Prodaja blaga se pripozna, ko Družba stranki dostavi blago; stranka je blago sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena. Od trenutka prodaje naprej Družba nima več obvladovanja nad prodanim blagom ali storitvami. Prihodki od prodaje blaga ne vključujejo dajatev, plačanih ob nakupu, in dajatev, plačanih ob prodaji blaga. Družba med prihodki od prodaje blaga pripoznava tudi prihodke od blagovnih rokovnih pogodb.
Prodaja storitev se pripoznava v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljenih storitev kot sorazmernega dela celotnih storitev, ki se opravijo. V primeru dolgoročnih projektov pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev uporabljamo metodo odstotka dokončanosti del na dan bilance stanja. Po tej metodi pripoznamo prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene.
Imetnikom kartice Petrol kluba Družba omogoča določene popuste pri nakupih na bencinskih servisih ali pri dobaviteljih elektrike, ki izhajajo iz zbranih točk iz naslova preteklih nakupov. Ker lahko kupci del teh popustov unovčijo tudi v naslednjem letu, Družba z razmejevanjem popustov zagotavlja, da so prihodki usklajeni tudi z odhodki, ki so bili potrebni za realizacijo prihodkov.
Pri obročni prodaji Družba ločeno pripoznava prihodke od prodaje blaga in finančne prihodke, ki jih razmejuje skozi celotno obdobje trajanja pogodbe. Vrednost finančnih prihodkov v celotni kupnini se oceni na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov, do katerih je Družba na podlagi prodaje upravičena.
Družba ima s kupci sklenjene pogodbe za prodajo trgovskega blaga za dobavitelje in v njihovem imenu. Na podlagi teh pogodb Družba zagotavlja dobavo blaga kupcem, za posredovanje pa prejme vnaprej dogovorjeno razliko med končno prodajno in nabavno ceno, ki jo Skupina pripozna med prihodki od prodaje.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Med sredstvi iz pogodb Družba izkazuje nezaračunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Terjatev predstavlja pravico Družbe do brezpogojnega zneska nadomestila, tj. nadomestilo za zapadlo plačilo v določenem roku. Glej računovodske usmeritve za pripoznanje finančnih sredstev v razdelku Finančna sredstva.
Obveznosti iz pogodbe so obveznosti prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je Družba prejela od kupca. V okviru obveznosti iz pogodb s kupci Družba izkazuje obveznosti za prejete varščine ter obveznosti iz naslova lojalnostne sheme in odobrenih popustov. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko Družba izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Če je pogodbeno nadomestilo variabilno, Družba oceni znesek nadomestila, do katerega bo upravičena v zameno za prenos blaga na kupca. Omejeno variabilno nadomestilo, ki ga Družba oceni ob začetku pogodbe, ostane omejeno, dokler ni več razlogov, da ne bo prišlo do pomembnega zmanjšanja vrednosti pripozanih prihodkov. Variabilno nadomestilo predstavljajo količinski popusti, do katerih so upravičeni kupci. Družba določenim kupcem naknadno odobri količinske popuste, ko količina kupljenih izdelkov v določenem obdobju presega mejno vrednost, ki je določena v pogodbi. Popusti se pobotajo z zneski, ki jih je dolžan poravnati kupec. Za oceno variabilnega nadomestila za naknadno odobritev pričakovanih količinskih popustov Družba uporablja metodo najverjetnejšega zneska za pogodbe z metodo pričakovane vrednosti. Izbrana metoda, ki najbolje odraža variabilno nadomestilo, temelji predvsem na številu količinskih mejnih vrednosti v pogodbi. Družba nato na podlagi zahtev pri omejeni oceni variabilnega nadomestila pripozna obveznost vračila iz naslova naknadne odobritve pričakovanih količinskih popustov.
Davki vključujejo obveznosti za obračunani davek in odloženi davek. Davki se izkažejo v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanašajo na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Obveznost za odmerjeni davek temelji na obdavčljivem dobičku za leto. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in tudi postavke, ki nikoli niso obdavčljive ali odbitne. Obveznost Družbe za obračunani davek se izračuna z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan poročanja.
Odloženi davek je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posameznih računovodskih izkazih Družbe. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni, ko bo odložena terjatev za davek realizirana ali bo odložena obveznost za davek poravnana.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na voljo prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Glede na računovodske usmeritve Družbe je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev (metoda merjenja ali poslovna združitev) bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Družba pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:
Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov Družba uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoč, Družba za oceno poštene vrednosti finančnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni.
Če so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Družbe.
Poštena vrednost neopredmetenih sredstev temelji na metodi diskontiranih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz uporabe in morebitne prodaje sredstev.
Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju prodala. Tržna vrednost opreme temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.
Vrednost naložbenih nepremičnin se oceni na osnovi skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.
Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje.
Družba določa pošteno vrednost naložb v pridružene in skupaj obvladovane družbe skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih instrumentov. Metode določanja vrednosti in vhodne predpostavke za vsako naložbo posebej so podrobneje predstavljene v razkritjih.
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno tveganje teh finančnih sredstev.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.
Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovni dobiček na delnico in popravljeni dobiček na delnico. Osnovni dobiček na delnico se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico pa se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripada navadnim delničarjem, in tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh možnosti navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene. Ker Družba nima zamenljivih obveznic ali delniških opcij za zaposlene, je osnovni dobiček na delnico enak popravljenemu dobičku na delnico.
Izkaz denarnih tokov je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2020 in izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2021 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje januar–december 2021. Plačane in prejete zamudne obresti iz naslova poslovnih terjatev se razporedijo med denarne tokove iz poslovanja. Obresti od posojil ter plačane in prejete dividende se razvrstijo med denarne tokove iz financiranja.
Standardi in pojasnila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, do datuma konsolidiranih/ločenih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo. Skupina/Družba bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Skupina/Družba predčasno ni sprejela nobenega standarda.
Dopolnila obravnavajo znano neskladje med zahtevami standarda MSRP 10 in tistimi iz standarda MRS 28 pri obravnavi prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna posledica dopolnil je, da podjetje pripozna celoten znesek dobička ali izgube, kadar transakcija vključuje poslovanje (ne glede na to, ali se nahaja v hčerinski družbi ali ne). Za transakcije s sredstvi, ki jih podjetje ne uporablja pri poslovanju, podjetje pripozna le del dobička ali izgube, tudi če se sredstva nahajajo v hčerinski družbi. Decembra 2015 je Odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas, v pričakovanju rezultatov projekta raziskave obračunavanja sredstev po kapitalski metodi. Dopolnila standarda EU še ni odobrila. Skupina/Družba pregleda vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila so prvotno veljala za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je bila dovoljena. V odgovoru na pandemijo koronavirusne bolezni (covid-19) je UOMRS odložil datum začetka veljavnosti dopolnil za eno leto, tj. do 1. januarja 2023, da bi podjetjem zagotovil dovolj časa za izvedbo sprememb v razvrstitvi obveznosti. Dopolnila so podjetjem v pomoč pri odločanju, ali naj v izkazu finančnega položaja dolg in druge obveznosti z negotovim datumom poravnave razvrstijo med kratkoročne ali nekratkoročne obveznosti in tako zagotovijo večjo doslednost pri upoštevanju zahtev standarda. Dopolnila vplivajo na predstavitev obveznosti v izkazu finančnega položaja, ne spreminjajo pa obstoječih zahtev v povezavi z merjenjem ali obdobjem pripoznanja sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov ali informacij, ki jih podjetje razkrije o teh postavkah. Prav tako dopolnila pojasnjujejo zahteve v povezavi z razvrstitvijo dolgov, ki jih lahko podjetje poravna z izdajo lastnih kapitalskih instrumentov.
poročanja, razvrsti med kratkoročne, če jih ob zaključku poročevalskega obdobja ne izpolnjuje. Namesto tega predlog dopolnil od podjetja zahteva ločeno predstavitev in dodatna razkritja vseh nekratkoročnih obveznosti, s katerimi so povezane zaveze, ki jih mora izpolniti šele v naslednjih dvanajstih mesecih po obdobju poročanja, če jih ob zaključku poročevalskega obdobja ne izpolnjuje.
Predlog dopolnil velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2024 ali kasneje in jih mora podjetje v skladu z zahtevami standarda MRS 8 uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Upravni odbor je obenem predlagal odložitev začetka veljavnosti dopolnil iz leta 2020, kar pomeni, da pred začetkom veljavnosti predlaganih dopolnil podjetju obstoječe prakse ni treba spreminjati. Dopolnil standarda in osnutkov za javno obravnavo EU še ni odobrila.
Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. UO MRS je objavil naslednja omejena dopolnila standardov MSRP:
Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.
Dopolnila standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1. aprila 2021 ali kasneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba tudi v računovodskih izkazih, ki na dan objave dopolnil standarda niso bili odobreni za objavo. Marca 2021 je Odbor za mednarodne računovodske standarde dopolnil pogoje za uporabo praktične rešitve iz standarda MSRP 16, ki najemniku omogoča, da prilagoditve najemnin, do katerih pride neposredno zaradi pandemije covida-19, ne obravnava po smernicah standarda MSRP 16. Podjetje lahko praktično olajšavo uporabi pri obravnavi prilagoditve najemnin, pri katerih posamezno znižanje najemnine vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. junija 2022 ali prej, in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo praktične rešitve.
Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Dopolnila določajo smernice za presojo pomembnosti pri razkritju računovodskih usmeritev. Dopolnila MRS 1 nadomeščajo zahtevo po razkritju "bistvenih" računovodskih usmeritev z zahtevo po razkritju "pomembnih" računovodskih usmeritev. Obenem vsebuje Stališče napotke in nazorne primere kot pomoč pri uporabi koncepta pomembnosti pri presoji razkritja računovodskih usmeritev. Dopolnil standarda EU še ni odobrila.
Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Dopolnila standarda veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Dopolnila obravnavajo spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ob začetku tega obdobja ali kasneje in opredeljujejo računovodske ocene kot denarne zneske v računovodskih izkazih, s katerimi je povezana negotovost z vidika njihovega merjenja. Prav tako dopolnila pojasnjujejo, kaj so spremembe računovodskih ocen in kako se te razlikujejo od sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak. Dopolnil standarda EU še ni odobrila.
Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Ker računovodsko poročilo zajema računovodske izkaze in pripadajoča pojasnila tako Skupine kakor tudi Družbe, so v razkritju predstavljeni le poslovni odseki Skupine.
Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste Skupine. Rezultate poslovnih odsekov redno pregleduje uprava, da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določen odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja Skupine.
Uprava spremlja podatke na dveh ravneh: na tako imenovani mikroravni, kjer se gleda posamezna enota, in na makroravni, kjer se spremljajo samo določeni ključni podatki, ki omogočajo primerjavo s podobnimi družbami v Evropi. Zaradi nepreglednosti množice podatkov in zaradi njihove občutljivosti na mikroravni Skupina v letnem poročilu razkriva podatke samo na makroravni.
Skupina/Družba pri pripravi in predstavitvi računovodskih izkazov upošteva naslednje odseke:
Prodaja zajema:
Energetski in okoljski sistemi ter proizvodnja zajemajo:
| (v EUR) | Prodaja | Energetski in okoljski sistemi ter proizvodnja | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 3.356.224.733 | 70.273.776 | 3.426.498.509 |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (346.974.551) | (91.351) | (347.065.902) |
| Prihodki od prodaje | 3.009.250.182 | 70.182.425 | 3.079.432.607 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 70.098.690 | 2.231.352 | 72.330.042 |
| Prihodki od obresti* | 2.187.715 | 967.651 | 3.155.366 |
| Odhodki od obresti* | (5.887.101) | (2.603.932) | (8.491.033) |
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, pravice do uporabe najetih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev | (55.370.129) | (19.624.038) | (74.994.167) |
| Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po kapitalski | - | 3.508.790 | 3.508.790 |
| Vsa sredstva | 1.456.348.829 | 335.729.622 | 1.792.078.451 |
| Naložbe, vrednotene po kapitalski metodi | - | 56.515.407 | 56.515.407 |
| Opredmetena osnovna sredstva, pravica do uporabe najetih sredstev, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva | 721.961.522 | 262.816.348 | 984.777.870 |
| Ostala sredstva |
| 734.387.30 | 716.397.867 | 750.785.174 | 750.785.174 |
|---|---|---|---|
| 694.504.472 | 160.102.936 | 854.607.408 | 854.607.408 |
| Prihodki od prodaje | 5.530.272.304 | 80.394.975 | 5.610.667.279 |
|---|---|---|---|
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (650.477.568) | (63.746) | (650.541.314) |
| Prihodki od prodaje | 4.879.794.736 | 80.331.229 | 4.960.125.965 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 115.740.186 | 8.741.175 | 124.481.361 |
| Prihodki od obresti* | 7.564.188 | 2.501.647 | 10.065.835 |
| Odhodki od obresti* | (6.905.827) | (2.283.912) | (9.189.739) |
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, pravice do uporabe najetih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev | (58.549.723) | (20.542.035) | (79.091.758) |
| Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po kapitalski metodi | - | 2.583.771 | 2.583.771 |
| Vsa sredstva | 2.046.801.533 | 336.649.898 | 2.383.451.431 |
| Naložbe, vrednotene po kapitalski metodi | - | 55.874.127 | 55.874.127 |
| Opredmetena osnovna sredstva, pravica do uporabe najetih sredstev, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva | 967.647.334 | 264.148.527 | 1.231.795.861 |
| Ostala sredstva | 1.079.154.199 | 16.627.244 | 1.095.781.443 |
| Kratkoročne in nekratkoročne poslovne in finančne obveznosti ter obveznosti iz najemov | 1.118.657.240 | 183.992.360 | 1.302.649.600 |
V prikazu geografskih območij so prihodki območja določeni na osnovi geografske lokacije kupcev, medtem ko so sredstva določena na podlagi geografske lokacije sredstev. Nerazporejena sredstva se v večini nanašajo na odložene terjatve za davek.
Crodux derativi dva d.o.o. Na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev, sklenjene v letu 2021, je po izpolnitvi odložnih pogojev Skupina kupila 100-odstotni delež družbe Crodux derativi dva d.o.o., ki se na hrvaškem trgu ukvarja s prodajo proizvodov iz nafte v maloprodaji in veleprodaji, s prodajo trgovskega blaga in storitev ter z gostinsko ponudbo.
Pogoj za pripoznanje sredstev v računovodskih izkazih Skupine in za njihovo obvladovanje so bili izpolnjeni 6. oktobra 2021. V izkazu finančnega položaja Družbe je družba Crodux derativi dva d.o.o. na dan 31. 12. 2021 obravnavana kot odvisna družba. Izkazi družbe so vključeni v konsolidirane izkaze Skupine.
Dobro ime izhaja predvsem iz naslova prodajne mreže. Zaradi dejstva, da je do poslovne združitve prišlo v zadnjem kvartalu leta, ne moremo z gotovostjo določiti poštene vrednosti sredstev. Zato so prevzeta sredstva pripoznana po začasnih vrednostih in bodo v letu 2022 na osnovi ustreznih cenitev pripoznana za nazaj, kar bo vplivalo tudi na vrednost dobrega imena (MSRP 3.45). Skupina je pripoznala dobro ime v višini 148.894.359 EUR. Preizkus slabitve dobrega imena je izkazan v točki 6.15.
V treh mesecih od nakupa družbe je Skupina iz tega naslova ustvarila prihodke v višini 174.491.268 EUR, čisti poslovni izid pa je bil negativen v višini 4.246.024 EUR. Če bi obvladovanje prišlo 1. januarja 2021, bi bili prihodki Skupine višji za 439.631.062 EUR, čisti poslovni izid v Skupini bi bil boljši za 16.220.825 EUR, EBITDA Skupine pa bi bila višja za 37.044.553 EUR.
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 2.318.794.060 | 1.463.688.924 | 1.385.093.355 | 1.176.860.845 | 37.883.262 | 50.864.036 |
| Hrvaška | 892.630.457 | 472.415.913 | 708.835.851 | 343.247.592 | 188.763.187 | 29.129.764 |
| Avstrija | 189.705.906 | 210.144.985 | 2.521.013 | 5.082.509 | - | - |
| Bosna in Hercegovina | 157.179.446 | 101.021.218 | 84.410.027 | 76.402.639 | 158.544 | - |
| 137.349 | Srbija | 126.953.533 | 72.200.684 | 97.542.278 | 87.005.571 | 6.256.121 | 4.987.574 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Črna gora | 42.138.531 | 26.223.964 | 34.663.240 | 31.734.965 | 142.741 | 284.712 | |
| Romunija | 26.828.155 | 97.400.461 | 474.400 | 487.772 | - | - | |
| Makedonija | 7.185.333 | 13.379.662 | 737.181 | 2.891.615 | - | - | |
| Druge države | 1.198.710.544 | 622.956.796 | 1.920.285 | 1.943.504 | -- | ||
| Skupaj obvladovane družbe | 704.501 | ||||||
| Pridružene družbe | 55.169.626 | ||||||
| Nerazporejena sredstva | 11.379.674 | ||||||
| Skupaj sredstva | 2.383.451.431 | ||||||
| Prihodki od prodaje | 1.792.078.451 | ||||||
| Neto naložbe | 236 |
Izkaz prevzetih sredstev nadan, ko je Skupina pridobila prevladujoči vpliv, je prikazan v preglednici:
E 3, d.o.o.
Na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev, sklenjene v februarju 2020, je skupina Petrol kupila 100-odstotni delež družbe E 3, d.o.o., od družbe Elektro Primorska d.d.
Pogoj za pripoznanje sredstev v računovodskih izkazih Skupine in za njihovo obvladovanje so bili izpolnjeni 5. januarja 2021.
V izkazu finančnega položaja Družbe je družba E 3, d.o.o., na dan 31. 12. 2021 obravnavana kot odvisna družba. Izkazi družbe so vključeni v konsolidirane izkaze Skupine.
Od nakupa družbe je Skupina v letu 2021 iz tega naslova ustvarila prihodke v višini 125.078.162 EUR, čisti poslovni izid pa je bil pozitiven v višini 579.292 EUR.
Na datum pridobitve obvladujočega vpliva v družbi je bila opravljena preveritev poštene vrednosti pridobljenih neto sredstev, na podlagi katere je Skupina v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznala sredstva po pošteni vrednosti. Poštena vrednost sredstev je bila ocenjena na podlagi na donosu zasnovanega načina z uporabo metode diskontiranih denarnih tokov.
| (v EUR) | Začasna poštena vrednost | Knjigovodska vrednost |
|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 9.891.052 | 9.891.052 |
| Neopredmetena sredstva | 5.328.030 | 5.328.030 |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 47.507.231 | 47.507.231 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 67.907.084 | 67.907.084 |
| Naložbene nepremičnine | 120.243 | 120.243 |
| Odložene terjatve za davek | 571.383 | 571.383 |
| Zaloge | 21.581.519 | 21.581.519 |
| Sredstva na podlagi pogodbs kupci | 128.366 | 128.366 |
| Finančne terjatve | 80.520.260 | 80.520.260 |
| Poslovne terjatve | 51.589.121 | 51.589.121 |
| Predujmi in druga sredstva | 822.789 | 822.789 |
| Sredstva | 285.967.078 | 285.967.078 |
| Druge rezervacije | 33.049 | 33.049 |
| Finančne obveznosti | 106.555.345 | 106.555.345 |
| Obveznosti iz najemov | 49.056.309 | 49.056.309 |
| Obveznosti | 79.154.648 |
|---|---|
| Obveznosti za davek od dohodka | 2.008.426 |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 1.055.690 |
| Druge obveznosti | 5.297.970 |
| Obveznosti | 243.161.437 |
| Neto sredstva prevzema | 42.805.641 |
| Plačilo | 191.700.000 |
| Dobro ime | 148.894.359 |
| Plačilo | 191.700.000 |
| Denar in denarni ustrezniki | 9.891.052 |
| Neto plačilo | 181.808.948 |
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 – računovodski del
Izkaz prevzetih sredstev nadan, ko je Skupina pridobila prevladujoči vpliv, je prikazan v preglednici:
Slabo ime je Skupina pripoznala v izkazu poslovnega izida za leto 2021 med drugim finančnimi prihodki.
Skupina je v letu 2020 pridobila družbo Petrol-OTI-Terminal L.L.C.
Na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev, sklenjene v decembru 2020, je skupina Petrol od skupaj obvladovane družbe Petrol OTI Slovenija L.L.C. kupila 100-odstotni delež družbe Petrol-OTI-Terminal L.L.C. Hkrati je v isti pogodbi o prodaji in nakupu poslovnih deležev skupina Petrol prodala 51-odstotni delež skupaj obvladovane družbe Petrol OTI Slovenija L.L.C. preostalemu družbeniku v skupaj obvladovani družbi Petrol OTI Slovenija L.L.C. Pogoj za pripoznanje sredstev v računovodskih izkazih Skupine in za njihovo obvladovanje so bili izpolnjeni 31. decembra 2020.
V izkazu finančnega položaja Družbe in v konsolidiranem izkazu finančnega položaja Skupine je družba Petrol-OTI-Terminal L.L.C. na dan 31. decembra 2020 obravnavana kot odvisna družba. Izkazi družbe Petrol-OTI-Terminal L.L.C. so vključeni v konsolidirane izkaze Skupine.
Na datum pridobitve obvladujočega vpliva v družbi Petrol-OTI-Terminal L.L.C. je bila opravljena preveritev poštene vrednosti pridobljenih neto sredstev, na podlagi katere je Skupina v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznala sredstva po pošteni vrednosti.
Poštena vrednost sredstev je bila ocenjena na podlagi nabavne vrednostne metode z uporabo metode neto vrednosti sredstev. Osnovna sredstva predstavljajo ocenjeno vrednost poslovnega kompleksa, ki v naravi predstavlja skladišče naftnih derivatov.
| Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost |
|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 792.219 |
| Neopredmetena sredstva | 3.873.893 |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 119.368 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 5.095.587 |
| Naložbe v pridružene družbe | 894.000 |
| Poslovne terjatve | 27.072.213 |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 1.694.130 |
| Odložene terjatve za davek | 324.476 |
| Terjatve za davek od dohodka | 66.517 |
| Predujmi in druga sredstva | 208.361 |
| Sredstva | 40.140.764 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih | 372.406 |
| Dolgoročno odloženi prihodki | 598.039 |
| Finančne obveznosti | 3.232.001 |
| Obveznosti iz najemov | 120.462 |
| Poslovne obveznosti | 18.341.741 |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 726.625 |
| Druge obveznosti | 619.764 |
| Obveznosti | 24.011.038 |
| Neto sredstva prevzema | 16.129.726 |
| Plačilo | 14.950.000 |
| Slabo ime | 1.179.726 |
| Plačilo | 14.950.000 |
| Denar in denarni ustrezniki | 792.219 |
| Neto plačilo | 14.157.781 |
iz tega naslovani ustvarila novih prihodkov. Družbaje bila vletu 2020 vmirovanju. Če bi do obvladovanja prišlo 1. januarja 2020, bi bil čisti poslovni izid Skupine nižji za 19.278 EUR.
nadan, ko je Skupina pridobila prevladujoči vpliv, je prikazan v preglednici:
Atet d.o.o.
Na podlagi pogodbe, sklenjene v juliju 2019, je družba Petrol d.d., Ljubljana, pridobila 76-odstotni delež v družbi Atet, podjetje za izposojo avtomobilov, d.o.o. Ta se ukvarja z dejavnostjo izposojanja avtomobilov. Pogoji za obvladovanje družb so bili izpolnjeni 16. decembra 2019.
V izkazu finančnega položaja Družbe in v konsolidiranem izkazu finančnega položaja Skupine je družba Atet d.o.o. na dan 31. decembra 2019 obravnavana kot odvisna družba. Izkazi družbe Atet d.o.o. so vključeni v konsolidirane izkaze Skupine.
Prevzeta sredstva so bila na dan 31. decembra 2019 pripoznana po začasni vrednosti, ker je do poslovne združitve prišlo ob koncu leta 2019 in poštene vrednosti sredstev na dan 31. decembra 2019 ni bilo mogoče z gotovostjo določiti.
V letu 2020 je bila opravljena ocena poštene vrednosti pridobljenih neto sredstev, na podlagi katere je Skupina v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznala sredstva po pošteni vrednosti in tako dokončno razporedila vrednost dobrega imena, ki je bilo začasno pripoznano v letu 2019. Poštena vrednost nepremičnin je bila ocenjena na podlagi metode kapitalizacije donosa, poštena vrednost opreme pa na podlagi metode nadomestitvene vrednosti sredstev.
| (v EUR) | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost |
|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 1.711 | 1.711 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 1.910.082 | 8.663.712 |
| Poslovne terjatve | 5.936 | 5.936 |
| Sredstva | 1.917.729 | 8.671.359 |
| Finančne obveznosti | 54.000 | 54.000 |
| Poslovne obveznosti | 58.729 | 58.729 |
| Obveznosti | 112.729 | 112.729 |
| Neto sredstva prevzema | 1.805.000 | 8.558.630 |
| Plačilo | 1.805.000 | - |
| Dobro ime | - | - |
| Plačilo | 1.805.000 | - |
| Denar in denarni ustrezniki | 1.711 | - |
| Neto plačilo | 1.803.289 | - |
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 – računovodski del
na dan, ko je družba pridobila prevladujoči vpliv, je prikazan v preglednici:
Vrednost dobrega imena je bila deloma razporejena na opredmetena osnovna sredstva.
V letu 2021 je družba Petrol d.d.:
V letu 2021 je družba Petrol d.o.o. Beograd ustanovila tri odvisne družbe: Petrol Lumennis ZA JO d.o.o. Beograd, Petrol Lumennis ŠI JO d.o.o. Beograd in Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd, ki poslujejo v segmentu energetskih in okoljskih rešitev. Družba Petrol d.o.o. Beograd ima v navedenih družbah 100-odstotno lastništvo.
| (v EUR) | Popravljena poštena vrednost | Začasna poštena vrednost | Knjigovodska vrednost |
|---|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 1.014.069 | 1.014.069 | 1.014.069 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 1.442.041 | 1.144.326 | 1.144.326 |
| Poslovne terjatve | 265.299 | 265.299 | 265.299 |
| Terjatve za davek od dohodka | 39.897 | 39.897 | 39.897 |
| Predujmi in druga sredstva | 15.559 | 15.559 | 15.559 |
| Sredstva | 2.776.865 | 2.479.150 | 2.479.150 |
| Finančne obveznosti | 303.080 | 303.080 | 303.080 |
| Poslovne obveznosti | 290.422 | 290.422 | 290.422 |
| Odložene obveznosti za davek | 56.566 | 0 | |
| Obveznosti za davek od dohodka | 6.651 | 6.651 | 6.651 |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 2.083 | 2.083 | 2.083 |
| Druge obveznosti | 400 | 400 | 400 |
| Obveznosti | 659.202 | 602.636 | 602.636 |
| Neto sredstva prevzema | 2.117.663 | 1.876.514 | 1.876.514 |
V okviru prihodkov od prodaje Skupina/Družba izkazuje prihodke od najema. Skupina je v letu 2021 realizirala prihodke od najemov v vrednosti 4.083.960 EUR, Družba pa v višini 3.068.650 EUR.
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje blaga | 4.852.186.450 | 2.981.937.390 | 3.467.445.255 | 2.258.375.265 |
| Prihodki od prodaje storitev | 100.871.606 | 90.297.346 | 89.542.981 | 79.210.092 |
| Prihodki od prodaje proizvodov | 7.067.909 | 7.197.871 | 31.554 | 1.038.771 |
| Skupaj prihodki | 4.960.125.965 | 3.079.432.607 | 3.557.019.790 | 2.338.624.128 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje na domačem trgu | 2.318.794.060 | 1.463.688.924 | 2.307.448.117 | 1.180.983.411 |
| Prihodki od prodaje na trgu EU | 2.040.354.381 | 1.268.973.978 | 1.079.437.479 | 934.164.575 |
| Prihodki od prodaje na trgu zunaj EU | 600.977.524 | 346.769.705 | 170.134.194 | 223.476.142 |
| Skupaj prihodki | 4.960.125.965 | 3.079.432.607 | 3.557.019.790 | 2.338.624.128 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Prodaja blaga | 4.879.794.736 | 3.009.250.182 | 3.499.901.051 | 2.282.674.214 |
| Energetske in okoljske rešitve ter proizvodnja | 80.331.229 | 70.182.425 | 57.118.739 | 55.949.914 |
| Skupaj prihodki | 4.960.125.965 | 3.079.432.607 | 3.557.019.790 | 2.338.624.128 |
Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov je treba brati v povezavi z izgubo izpeljanih finančnih instrumentov, izkazanih med drugimi odhodki (razkritje 6.9) in stroški rezervacij za kočljive pogodbe s kupci za dobavo električne energije, izkazanih med drugimi stroški (razkritje 6.8). Skupina je imela v letu 2021 neto efekt iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov in rezervacij iz naslova kočljivih pogodbs kupci za dobavo električne energije v višini 13.279.045 EUR (2020: 25.637.125 EUR), Družba pa v višini 12.589.044 EUR (2020: 23.474.808 EUR).
Med stroški intelektualnih storitev so izkazane storitve revizijske družbe, ki revidira letno poročilo, v višini 231.465 EUR (2020: 150.000 EUR). Revizijske storitve vključujejo storitve revidiranja letnega poročila v višini 193.565 EUR (2020: 149.250 EUR). Drugih storitev revidiranja je bilo v letu 2021 za 37.900 EUR (2020: 750 EUR).
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov | 269.931.980 | 100.106.658 | 269.846.734 | 99.748.455 |
| Prejete odškodnine, tožbe, pogodbene kazni | 997.066 | 219.716 | 807.961 | 86.563 |
| Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev | 694.563 | 773.615 | 367.422 | 614.869 |
| Prejete odškodnine od zavarovalnic | 244.184 | 148.729 | 103.091 | 20.930 |
| Poplačilo sodnih stroškov | 131.183 | 38.647 | 79.213 | 24.207 |
| Poraba ekoloških rezervacij | - | 10.772 | - | 10.772 |
| Drugi prihodki | 5.349.657 | 4.488.049 | 3.585.000 | 3.401.784 |
| Skupaj drugi prihodki | 277.348.633 | 105.786.186 | 274.789.421 | 103.907.580 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Stroški energije | 21.471.005 | 19.897.486 | 18.411.758 | 17.509.877 |
| Stroški potrošnega materiala | 6.867.875 | 7.061.792 | 4.908.925 | 5.631.831 |
| Odpis drobnega inventarja | 137.680 | 141.892 | 82.889 | 86.131 |
| Drugi stroški materiala | 819.464 | 833.086 | 415.192 | 558.277 |
| Skupaj stroški materiala | 29.296.024 | 27.934.256 | 23.818.764 | 23.786.116 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Stroški transportnih storitev | 33.146.816 | 29.076.879 | 25.813.408 | 24.589.796 |
| Stroški upravljavcev bencinskih servisov | 30.812.368 | 34.622.264 | 30.812.368 | 34.622.264 |
| Stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev | 24.904.966 | 20.745.238 | 18.793.301 | 16.064.895 |
| Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev | 12.872.038 | 9.618.812 | 7.960.337 | 6.975.692 |
| Stroški intelektualnih storitev | 9.428.504 | 9.951.995 | 6.952.438 | 8.380.955 |
| Najemnine | 8.441.011 | 5.347.894 | 5.965.952 | 3.276.653 |
| Stroški sejmov, reklame in reprezentance | 6.705.784 | 4.855.914 | 4.274.674 | 2.882.820 |
| Stroški zavarovalnih premij | 4.880.292 | 4.118.507 | 2.891.553 | 2.421.131 |
| Stroški podizvajalcev | 4.034.087 | 4.228.791 | 3.734.872 | 3.626.778 |
| Stroški varovanja - požarno, fizično, tehnično | 2.289.964 | 2.158.306 | 1.763.982 | 1.770.958 |
| Stroški storitev varstva okolja | 2.094.424 | 1.905.910 | 1.343.340 | 1.405.309 |
| Upravljanje nepremičnin | 1.206.789 | 1.579.012 | 906.228 | 1.471.278 |
| Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom | 969.200 | 861.196 | 508.490 | 466.612 |
| Članarine | 865.602 | 844.590 | 208.848 | 340.188 |
| Drugi stroški storitev | 5.046.074 | 3.428.989 | 2.275.198 | 2.108.453 |
| Skupaj stroški storitev | 147.697.919 | 133.344.297 | 114.204.989 | 110.403.782 |
Petrol d.d., Ljubljana
Med stroški intelektualnih storitev so izkazane storitve revizijske družbe, ki revidira letno poročilo, v višini 73.000 EUR (2020: 63.350 EUR). Revizijske storitve vključujejo storitve revidiranja letnega poročila v višini 72.600 EUR (2020: 62.600 EUR). Drugih storitev revidiranja je bilo v letu 2021 za 400 EUR (2020: 750 EUR).
Med stroški najema Skupina/Družba izkazuje stroške kratkoročnih najemov, stroške najemov sredstev majhne vrednosti in stroške najemov s spremenljivo najemnino.
Skupina je v skladu s sprejetimi ukrepi držav na področju zajezitve epidemije covida-19 v letu 2021 koristila ukrepe povračil povezanih s povračilom stroškov dela v skupni višini 613.261 EUR, in navedene učinke evidentirala kot znižanje stroškov dela.
Družba je v skladu s sprejetimi ukrepi države na področju zajezitve epidemije covida-19 v letu 2021 koristila ukrepe povračil, povezanih s povračilom stroškov dela v skupni višini 357.311 EUR, in navedeno evidentirala kot znižanje stroškov dela.
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija pravic do uporabe | 12.802.769 | 10.139.765 | 3.983.028 | 3.885.487 |
| Odhodki financiranja | 2.425.310 | 2.676.699 | 1.291.951 | 1.508.731 |
| Stroški najema | 8.441.011 | 5.347.894 | 5.965.952 | 3.276.653 |
| Skupni znesek, pripoznan kot strošek oz. odhodek | 23.669.090 | 18.164.358 | 11.240.931 | 8.670.871 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Plače | 85.401.258 | 75.489.309 | 58.731.102 | 55.002.363 |
| Stroški drugih socialnih zavarovanj | 7.576.461 | 6.133.427 | 4.234.369 | 4.267.276 |
| Stroški pokojninskih zavarovanj | 6.691.637 | 5.592.134 | 5.604.526 | 4.229.710 |
| Povračilo prehrane med delom | 3.479.550 | 2.903.033 | 2.669.093 | 2.297.807 |
| Povračilo prevoza na delo | 3.340.708 | 3.100.888 | 1.916.044 | 1.865.354 |
| Regres za letni dopust | 2.816.497 | 3.096.768 | 2.343.077 | |
| Dodatno pokojninsko zavarovanje | 1.648.409 | 1.542.016 | 1.520.449 | |
| Druga povračila in nadomestila | 3.386.989 | 4.998.999 | 1.300.331 | |
| Skupaj stroški dela | 114.341.509 | 102.856.574 | 78.318.991 | 74.674.139 |
| I. stopnja | 18 | - | 18 | 2 | - | 2 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| II. stopnja | 50 | 2979 | 35 | 29 | - | 64 |
| 11010 | 120 | 5 | 1015 |
|---|---|---|---|
| 905 | 273 | 1.178 | 356 | 273 | 629 |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.749 | 635 | 2.384 | 892 | 635 | 1.527 |
|---|---|---|---|---|---|
| 301 | 49 | 350 | 168 | 49 | 217 |
|---|---|---|---|---|---|
| 556 | 59 | 615 | 349 | 59 | 408 |
|---|---|---|---|---|---|
| 379 | 17 | 396 | 375 | 17392 |
|---|---|---|---|---|
| 17 | - | 1711 | - | 11 |
|---|---|---|---|---|
| 4.085 | 1.072 | 5.157 | 2.193 | 1.072 | 3.265 |
|---|---|---|---|---|---|
Število zaposlenih po stopnjah formalne izobrazbe na dan 31. decembra 2021
Povprečno število zaposlenih je v letu 2021 znašalo 5.387 za Skupino in 2.122 za Družbo (2020: 4.054 za Skupino in 2.129 za Družbo).
Med oslabitvami sredstev na Skupini se največji del nanaša na slabitev osnovnihsredstev v vrednosti 6.726.152 EUR (2020: 5.084.330 EUR) ter slabitevzalog na čisto iztržljivo vrednost v vrednosti 7.205.752 EUR (2020: 7.331.973 EUR). Med oslabitvami sredstev na Družbi se največji del nanaša na slabitev osnovnihsredstev v vrednosti 2.483.435 EUR (2020: 3.265.845 EUR).
Med drugimi stroški se na Skupini/ Družbi 20.924.453 EUR (2020: 0 EUR) nanaša na stroške pripoznanja kratkoročnih rezervacij iz naslova kočljivih pogodb s kupci za dobavo električne energije. Navedeno razkritje je trebabrati v povezavi z razkritji 6.3, 6.9 in 6.41.
| I. stopnja | 39 | 1 | 40 | 5 | 1 | 6 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| II. stopnja | 43 | 2467 | 29 | 24 | 53 | |
| III. stopnja | 152 | 7 | 159 | 7 | 7 | 14 |
| IV. stopnja | 1.295 | 263 | 1.558 | 341 | 263 | 604 |
| V. stopnja | 2.156 | 621 | 2.777 | 852 | 621 | 1.473 |
| VI. stopnja | 515 | 50 | 565 | 165 | 50 | 215 |
| VII. stopnja | 576 | 56 | 632 | 346 | 56 | 402 |
| VII/2. stopnja | 405 | 15 | 420 | 354 | 15369 | |
| VIII. stopnja | 19 | - | 19 | 7 | - | 7 |
| Skupaj | 5.200 | 1.037 | 6.237 | 2.106 | 1.037 | 3.143 |
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev | 51.689.896 | 51.755.226 | 32.282.770 | 33.544.505 |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 13.229.924 | 11.934.808 | 9.676.444 | 8.642.941 |
| Amortizacija pravice do uporabe najetih sredstev | 12.802.769 | 10.139.765 | 3.983.028 | 3.885.487 |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 1.369.169 | 1.164.368 | 754.429 | 1.128.294 |
| Skupaj amortizacija | 79.091.758 | 74.994.167 | 46.696.671 | 47.201.227 |
| Oslabitev/odpis sredstev | 14.259.583 | 16.207.510 | 2.705.061 | 4.383.807 |
|---|---|---|---|---|
| Dajatve za varstvo okolja in dajatve, neodvisne od poslovanja | 6.534.253 | 6.512.808 | 4.099.121 | 4.692.994 |
| Sponzoriranja in donacije | 2.034.138 | 1.517.038 | 1.581.268 | 1.333.585 |
| Izguba pri prodaji/izločitvi opredmetenih osnovnih sredstev | 1.321.765 | 1.356.231 | 1.021.237 | 1.324.266 |
| Drugi stroški | 30.548.619 | 1.345.139 | 26.256.662 | 4.957.539 |
| Skupaj drugi stroški | 54.698.358 | 26.938.726 | 35.663.349 | 16.692.191 |
Izgubo izpeljanih finančnih instrumentov je treba brati v povezavi z dobičkom izpeljanih finančnih instrumentov, izkazanih med drugimi prihodki (razkritje 6.3.) in stroški rezervacij za kočljive pogodbes kupci za dobavo električne energije, izkazanih med drugimi stroški (razkritje 6.8). Skupina je imela v letu 2021 neto efekt iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov in rezervacij iz naslova kočljivih pogodbs kupci za dobavo električne energije v višini 13.279.045 EUR (2020: 25.637.125 EUR), Družba pa v višini 12.589.044 EUR (2020: 23.474.808 EUR).
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Izguba izpeljanih finančnih instrumentov | 235.728.482 | 74.469.533 | 236.333.237 | 76.273.647 |
| Drugi odhodki | 876.145 | 491.988 | (40.362) | 35.262 |
| Skupaj drugi odhodki | 236.604.627 | 74.961.521 | 236.292.875 | 76.308.909 |
| Petrol d.d. | (v EUR) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Plinhold d.o.o. | 1.424.430 | 2.639.331 | |
| Aquasystems d.o.o. | 814.857 | 765.316 | |
| Knešca d.o.o. | 48.026 | - | |
| Ivicom Energy d.o.o. | (3.582) | (20.835) | |
| Skupaj neto dobički pridruženih družb | 2.283.731 | 3.383.812 | |
| Geoenergo d.o.o. | 187.370 | (11.385) | |
| Soenergetika d.o.o. | 112.670 | 137.311 | |
| Vjetroelektrana Dazlinad.o.o. | - | (948) | |
| Skupaj neto dobički skupaj obvladovanih družb | 300.040 | 124.978 | |
| Skupaj neto finančni prihodki iz deležev | 2.583.771 | 3.508.790 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 958.260 | 958.260 |
| Petrol Hidroenergija d.o.o. | 713.159 | - |
| PetrolTrade Handelsgesellschaft m.b.H. | 151.905 | 1.140.803 |
| Skupaj odvisne družbe | 1.823.324 | 2.099.063 |
| Aquasystems d.o.o. | 763.964 | 764.409 |
| Plinhold d.o.o. | 564.272 | 564.272 |
| Skupaj pridružene družbe | 1.328.236 | 1.328.681 |
| Soenergetika d.o.o. | 135.495 | 172.934 |
| Skupaj obvladovane družbe | 135.495 | 172.934 |
| Skupaj finančni prihodki iz deležev | 3.287.054 | 3.600.678 |
Na dan 31.decembra 2021 ima Skupina 616.729 EUR terjatev za davek od dobička (2020: 3.426.549 EUR) in 18.786.511 EUR obveznosti za davek od dobička (2020: 1.966.916 EUR). Skupina terjatev in obveznosti ne pobota, ker predstavljajo terjatve oziroma obveznosti do različnih davčnih uprav.
Veljavna stopnja davka na dobiček za Slovenijo je v letu 2021 znašala 19 odstotkov (2020: 19 odstotkov), za Skupino pa so se davčne stopnje gibale od 9 do 25 odstotkov.
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Tečajne razlike | 15.516.194 | 19.625.423 | 12.635.432 | 15.444.180 |
| Prihodki odobresti | 10.065.835 | 3.155.366 | 3.279.520 | 2.775.616 |
| Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov | 4.525.059 | 2.101.828 | 7.093.905 | 2.101.828 |
| Odprava in izterjani popravki terjatev | 682.431 | 534.782 | 363.486 | 981.353 |
| Drugi finančni prihodki | 1.383.319 | 1.488.976 | 136.286 | 1.397.455 |
| Skupaj drugi finančni prihodki | 32.172.838 | 26.906.375 | 23.508.629 | 22.700.432 |
| Tečajne razlike | (20.417.028) | (16.990.985) | (16.601.747) | (12.693.137) |
| Odhodki od obresti | (9.189.739) | (8.491.033) | (9.218.597) | (7.594.011) |
| Popravek vrednosti poslovnih terjatev | (8.253.470) | (2.238.295) |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Izguba izpeljanih finančnih instrumentov | (2.016.266) | (4.673.449) | (2.016.266) | (4.673.449) |
| Slabitev naložb in dobrega imena | (873.366) | (3.641.563) | (11.193.296) | (4.584.965) |
| Drugi finančni odhodki | (1.601.601) | (545.365) | (1.628.763) | (446.003) |
| Skupaj drugi finančni odhodki | (42.351.470) | (36.580.690) | (43.682.173) | (29.991.565) |
| Finančni izid | (10.178.632) | (9.674.315) | (20.173.544) | (7.291.133) |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Obračunani davek | (30.683.697) | (14.373.778) | (18.781.868) | (2.843.435) |
| Odloženidavek | 3.717.031 | 1.238.736 | 1.867.467 | 67.462 |
| Davki | (26.966.666) | (13.135.042) | (16.914.401) | (2.775.973) |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Poslovni izid pred davki | 151.448.027 | 85.465.084 | 83.397.343 | 31.669.489 |
| Izračunani davek po veljavni davčni stopnji | 28.775.125 | 16.238.366 | 15.845.495 | 6.017.203 |
| Davčni učinek neobdavčenih prihodkov | (3.009.646) | (2.977.999) | (2.278.094) | (2.263.228) |
| Davčni učinek odhodkov, ki se pri obračunu davka ne odštejejo | 1.794.663 | 2.822.523 | 3.347.000 | 1.466.486 |
| Povečanje odhodkov za odhodke prevrednotenja, ki niso bili davčnopriznani | - | (2.444.488) | - | (2.444.488) |
| Učinek višje/nižje davčne stopnje družb v tujini | (593.476) | (503.360) | - | - |
| Davki | 26.966.666 | 13.135.042 | 16.914.401 | 2.775.973 |
| Efektivna davčna stopnja | 17,81 % | 15,37 % | 20,28 % | 8,77 % |
| (v EUR) | Naložbe | Rezervacije | Popravek terjatev | Zaloge | Davčna izguba | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 1.516.705 | 3.558.668 | 5.955.057 | 92.727 | 565.263 | 162.675 | 11.851.095 | |
| Netiranje | (2.617.086) | Skupaj neto terjatve 1. januarja 2020 | 9.234.009 | |||||
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | 30.963 | (305.162) | 592.038 | 7.862 | - | 334.051 | 659.752 | |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | 21.805 | - | - | - | - | - | 21.805 | |
| Tečajne razlike | (703) | (10.777) | (6.249) | (90) | (7.301) | (127) | (25.247) | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 1.568.770 | 3.242.729 | 6.540.846 | 100.499 | 557.962 | 496.599 | 12.507.405 | |
| Netiranje | (2.601.373) | Skupaj neto terjatve 31. decembra 2020 | 9.906.032 | |||||
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 27.929 | 35.379 | 1.460.779 | - | - | 97.415 | 1.621.502 | |
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | (126.722) | 2.346.117 | 1.266.331 | 13.768 | 426.769 | (283.366) | 3.642.897 | |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | (768.364) | - | - | - | - | - | (768.364) | |
| Tečajne razlike | 197 | 2.543 | 1.317 | 63 | 2.258 | (41) | 6.337 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 701.810 | 5.626.768 | 9.269.273 | 114.330 | 986.989 | 310.607 | 17.009.777 | |
| Netiranje | (5.630.103) | Skupaj neto terjatve 31. decembra 2021 | 11.379.674 |
| Stanje 1. januarja 2020 | 1.402.289 | 1.174.974 | 4.880.129 | 13.259 | 7.470.651 |
|---|---|---|---|---|---|
| Netiranje | (602.411) | ||||
| Skupaj neto terjatve 1. januarja 2020 | 6.868.241 | ||||
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | 30.963 | 88.050 | (355.985) | 304.434 | 67.462 |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | (23.698) | (23.698) | |||
| Stanje 31. decembra 2020 | 1.409.555 | 1.263.024 | 4.524.144 | 317.693 | 7.514.416 |
| Netiranje | (602.411) | ||||
| Skupaj neto terjatve 31. decembra 2020 | 6.912.005 | ||||
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | (146.961) | 1.918.231 | 243.338 | (147.141) | 1.867.467 |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | (619.733) | (619.733) | |||
| Stanje 31. decembra 2021 | 642.861 | 3.181.255 | 4.767.482 | 170.552 | 8.762.150 |
| Netiranje | (606.636) | ||||
| Skupaj neto terjatve 31. decembra 2021 | 8.155.514 |
| Skupaj | 161.572 | 5.291.853 | 5.637 | 5.459.062 |
|---|---|---|---|---|
| Netiranje | (2.617.086) | |||
| Skupaj neto obveznosti 1. januarja 2020 | 2.841.976 | |||
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | - | 1.790.495 | - | 1.790.495 |
| V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida | (611.528) | 32.544 | (578.984) | |
| Tečajne razlike | (116) | (83.384) | - | (83.500) |
| Stanje 31. decembra 2020 | 161.456 | 6.387.436 | 38.181 | 6.587.073 |
| Netiranje | (2.601.373) | |||
| Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2020 | 3.985.700 | |||
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | - | 725.643 | - | 725.643 |
| V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida | (84.087) | 9.954 | (74.133) | |
| V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa | (7.529) | - | - | (7.529) |
| Tečajne razlike | 29 | (17.322) | - | (17.293) |
| Stanje 31. decembra 2021 | 153.956 | 7.011.670 | 48.135 | 7.213.761 |
| Netiranje | (5.630.103) | |||
| Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2021 | 1.583.658 |
| 141.155 | 461.256 | 602.411 |
|---|---|---|
| Netiranje | (602.411) | Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2020 |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | 4.225 | - 4.225 |
| 145.380 | 461.256 | 606.636 |
|---|---|---|
| Netiranje | (606.636) | Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2021 |
| Čisti poslovni izid (v EUR) | 124.481.361 | 72.330.042 | 66.482.942 | 28.893.516 |
|---|---|---|---|---|
| Število izdanih delnic | 2.086.301 | 2.086.301 | 2.086.301 | 2.086.301 |
| Število lastnih delnic na začetku leta | 30.723 | 30.723 | 24.703 | 24.703 |
| Število lastnih delnic na koncu leta | 30.723 | 30.723 | 24.703 | 24.703 |
| Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic | 2.055.578 | 2.055.578 | 2.061.598 | 2.061.598 |
| Popravljeno povprečno število navadnih delnic | 2.055.578 | 2.055.578 | 2.061.598 | 2.061.598 |
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (EUR/delnico) | 60,56 | 35,19 | 32,25 | 14,02 |
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov se je povečal za 4.109.730 EUR (2020: zmanjšanje za 128.073 EUR) in zmanjšal za vpliv odloženih davkov v višini 772.591 EUR (2020: povečanje za 21.805 EUR). Gibanje predstavlja varovanje pred tveganjem instrumenta zamenjave obrestnih mer in zmanjšuje rezerve za varovanje pred tveganjem. Nerealizirani aktuarski dobički in izgube se nanašajo na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov se je povečal za 3.283.988 EUR (2020: povečanje za 124.723 EUR) in zmanjšal za vpliv odloženih davkov v višini 623.957 EUR (2020: zmanjšanje za 23.698 EUR). Gibanje predstavlja varovanje pred tveganjem instrumenta zamenjave obrestnih mer in zmanjšuje rezerve za varovanje pred tveganjem. Nerealizirani aktuarski dobički in izgube se nanašajo na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.
| Materialne in druge pravice | Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture | Dobro ime | Investicije v teku | Dolgoročno odloženi stroški | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2020 | 43.386.512 | 117.831.441 | 107.629.738 | 7.406.707 | 223.915 | 276.478.313 |
| Nove pridobitve | 629.828 | 35.235 | 1.350.678 | 9.591.541 | 339.561 | 11.946.843 | |
| Odtujitve | (5.584.264) | (120.756) | - | - | (198.517) | (5.903.537) | |
| Slabitve | - | (551.705) | (2.662.470) | - | - | (3.214.175) | |
| Realokacija dobrega imena | - | - | (183.273) | - | - | (183.273) | |
| Prenosi med sredstvi | 600.161 | 768.616 | - | 100.977 | - | 1.469.754 | |
| Prenos z investicij v teku | 5.819.718 | 4.272.936 | - | (10.092.654) | - | - | |
| Tečajne razlike | (95.962) | (118.621) | (239.517) |
| (1.001) | (455.101) | Stanje 31. decembra 2020 | 44.755.993 | 122.117.146 | 105.895.156 | 7.005.570 | 364.959 | 280.138.824 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabrani popravek vrednosti | Stanje 1. januarja 2020 | (24.490.228) | (54.248.690) | (8.847) | - | - | (78.747.765) | |
| Amortizacija | (6.801.644) | (5.128.356) | (4.808) | - | - | (11.934.808) | ||
| Odtujitve | 5.580.429 | 119.832 | - | - | - | 5.700.261 | ||
| Slabitve | - | 300.486 | - | - | - | 300.486 | ||
| Prenosi med sredstvi | (323.106) | (547.425) | - | - | - | (870.531) | ||
| Tečajne razlike | 11.544 | 48.501 | 119 | - | - | 60.164 | ||
| Stanje 31. decembra 2020 | (26.023.005) | (59.455.652) | (13.536) | - | - | (85.492.193) | ||
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2020 | 18.896.284 | 63.582.751 | 107.620.891 | 7.406.707 | 223.915 | 197.730.548 | ||
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2020 | 18.732.988 | 62.661.494 | 105.881.620 | 7.005.570 | 364.959 | 194.646.631 |
Izkazana neopredmetena sredstva so last Skupine in so prosta bremen. 16,1 odstotka vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. decembra 2021, je bilo v celoti amortiziranih (31. decembra 2020 je bilo takih neopredmetenih sredstev 13,1 odstotka).
Neopredmetena osnovna sredstva so bila na dan 31. decembra 2021 preizkušena za morebitno oslabitev, pri čemer je bila ugotovljena potreba po slabitvi pri dobrem imenu družbe Zagorski metalac d.o.o. v vrednosti 873.366 EUR.
Struktura dobrega imena glede na poslovne združitve, pri katerih je nastalo, je prikazana v nadaljevanju:
| Materialne in druge pravice | Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture | Dobro ime | Investicije v teku | Dolgoročno odloženi stroški | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 44.755.993 | 122.117.146 | 105.895.156 | 7.005.570 | 364.959 | 280.138.824 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 8.015.053 | 12.253.336 | - | 97.923 | 18.950 | 20.385.262 | |
| Nove pridobitve | 448.882 | 76.570 | 148.894.359 | 6.363.213 | 387.945 | 156.170.969 | |
| Odtujitve | (347.753) | (7.183) | - | (47.110) | (279.602) | (681.648) | |
| Slabitve | - | - | (873.366) | - | - | (873.366) | |
| Prenosi med sredstvi | 201.150 | - | 64.656 | (201.150) | - | 64.656 | |
| Prenos investicij v teku | 7.694.856 | 1.306.460 | - | (9.001.316) | - | - | |
| Tečajne razlike | 17.971 | 7.625 | (263.151) | 2.707 | - | (234.848) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 60.786.152 | 135.753.954 | 253.652.998 | 4.485.643 | 291.102 | 454.969.849 |
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2021
| (59.455.652) | (13.536) | - | - | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (85.492.193) | Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | (3.334.813) | (7.848.526) | - | - | - | |
| (11.183.339) | Amortizacija | (7.892.334) | (5.332.338) | (5.252) | - | - | |
| (13.229.924) | Odtujitve | 262.355 | 6.834 | - | - | - | 269.189 |
| Tečajne razlike | (4.343) | 1.171 | (515) | - | - | (3.687) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | (36.992.140) | (72.628.511) | (19.303) | - | - | - | (109.639.954) |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2021 | 18.732.988 | 62.661.494 | 105.881.620 | 7.005.570 | 364.959 | 194.646.631 | |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2021 | 23.794.012 | 63.125.443 | 253.633.695 | 4.485.643 | 291.102 | 345.329.895 |
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|
| Crodux derivati dva d.o.o. | 148.574.769 | - |
| Instalacija d.o.o., Koper | 85.266.022 | 85.266.022 |
| Euro-Petrol d.o.o. | 12.652.682 | 12.610.999 |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 2.584.691 | 2.576.176 |
| Atet d.o.o. | 2.434.972 | 2.434.972 |
| Petrol-Jadranplin d.o.o. | 748.569 | 746.103 |
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. | 358.710 | 357.528 |
| Crodux Plin d.o.o. | 280.768 | 279.843 |
| Petrol-Butan d.o.o. | 280.125 | 279.202 |
| MBills d.o.o. | 245.250 | 245.250 |
| Adria-Plin d.o.o. | 207.137 | 212.159 |
| Zagorski metalac d.o.o. | - | 873.366 |
| Skupaj dobro ime | 253.633.695 | 105.881.620 |
V letu 2021 je Skupina pripoznala dobro ime iz naslova nakupa družbe Crodux derivati dva d.o.o., ki na dan 31. decembra 2021 znaša 148.574.769 EUR. Vpliv na računovodske izkaze je izkazan v točki 6.1.
V skladu z MRS 36 so bila dobra imena na dan 31. decembra 2021 preizkušena za morebitno oslabitev, pri čemer je bila ugotovljena potreba po slabitvi dobrega imena družbe Zagorski metalac d.o.o.
Na podlagi ocene vrednosti sredstev denar ustvarjajoče enote Zagorski metalac d.o.o. je Skupina pripoznala slabitev sredstev v vrednosti 4.519.397 EUR, od tega 873.366 EUR kot slabitev dobrega imena in 3.646.031 EUR kot slabitev opredmetenih sredstev. Nižje ocene vrednosti odražajo predvsem nižja pričakovanja prihodnjih denarnih tokov zaradi potreb po povečanju vlaganj v osnovna sredstva v obdobju napovedi.
Nadomestljiva vrednost prevzetih sredstev je bila ocenjena na ravni prevzetih družb kot celote, razen pri družbi Instalacija d.o.o., pri kateri se je nadomestljiva vrednost prevzetih sredstev ocenjevala na ravni denar ustvarjajoče enote, ki je neposredno povezana s sredstvi, pridobljenimi s pripojitvijo družbe.
pričakovanih prostih denarnih tokov, ki temeljijo na prihodnjih finančnih načrtih denar ustvarjajoče enote. Uporabljene predpostavke pri izračunu čistih denarnih tokov (dolgoročna stopnja rasti denarnih tokov, napoved denarnih tokov, obdobje napovedi, diskontna stopnja) temeljijo na preteklem poslovanju in utemeljenem pričakovanju poslovanja v prihodnosti. Obdobja napovedi denarnih tokov upoštevajo poslovanje in investicijske aktivnosti posameznih družb. Stopnje rasti prostega denarnega toka temeljijo na pričakovanih stopnjah rasti cen.
Pri družbi Crodux derivati dva d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni štiriletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa pred davki 12 odstotkov in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) -0,9 odstotka.
Pri družbi Instalacija d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa pred davki 8,29 odstotka (2020: 8 odstotkov) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 1,97 odstotka (2020: 1 odstotek).
Pri družbi Petrol d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 8,5 odstotka (2020: 10,9 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 2 odstotka (2020: 2 odstotka). Preizkus dobrega imena pri družbi Petrol d.o.o. vključuje dobra imena, nastala pri pripojitvi naslednjih družb: Euro-Petrol d.o.o., Petrol-Jadranplin d.o.o., Crodux Plin d.o.o. in Petrol-Butan d.o.o.
Pri družbi Atet d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 7,4 odstotka (2020: 6,9 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 2 odstotka (2020: 2 odstotka).
Pri družbi MBills d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, povprečna zahtevana stopnja donosa po davkih 24,01 odstotka (2020: 19,8 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 2 odstotka (2020: 2 odstotka). Obdobje napovedi denarnih tokov temelji na načrtovanem razvoju in rasti podjetja do obdobja, v katerem je pričakovana njihova dolgoročna stabilnost.
Pri družbi Vjetroelektrane Glunča d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni enaindvajsetletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 8,7 odstotka (2020: 9,5 odstotka). Vrednost preostalega denarnega toka pri izračunu ni bila upoštevana. Obdobje napovedi denarnega toka je skladno z življenjsko dobo obstoječih vetrnih elektrarn in koncesijsko pogodbo.
Pri družbi Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petindvajsetletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, povprečna zahtevana stopnja donosa po davkih 8,5 odstotka (2020: 8,6 odstotka). Vrednost preostalega denarnega toka pri izračunu ni bila upoštevana. Obdobje napovedi denarnega toka je skladno z življenjsko dobo obstoječih vetrnih elektrarn in koncesijsko pogodbo.
Pri družbi Adria-Plin d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni sedemletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 8,4 odstotka (2020: 10,3 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 2 odstotka (2020: 1 odstotek).
Pri družbi Zagorski metalac d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 8 odstotkov (2020: 10,3 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 0 odstotkov (2020: 0 odstotkov).
Vpliv sprememb diskontne stopnje oziroma dolgoročne stopnje rasti preostalega prostega denarnega toka na ocenjeno pošteno vrednost sredstev je prikazan v nadaljevanju:
| V letu 2020 | V letu 2021 |
|---|---|
| (v tisoč EUR) | |
| Dolgoročna stopnja rasti (g) | Diskontna stopnja (WACC) |
| Dolgoročna stopnja rasti (g) | + 0,5 |
| -0,5 |
| (11) | (27) | (16) |
|---|---|---|
| - 0,5 | 0,5 | 18 |
| 11 | 32 | - |
| + 0,5 | - 0,5 | (714) |
| (611) | (1.215) | - |
| - 0,5 | + 0,5 | 876 |
| 750 | 1.832 | - |
| + 0,5 | - | (849) |
| - | (849) | (849) |
| - 0,5 | - | 883 |
| - | 883 | - |
| + 0,5 | - 0,5 | (10.668) |
| (8.358) | (18.094) | - |
| - | 0,5 | + 0,5 | 11.947 | 9.353 | 22.611 |
|---|---|---|---|---|---|
| - | + 0,5 | -0,25 | (11.000) | (4.400) | (14.700) |
| - | - 0,5 | +0,25 | 12.700 | 4.600 | 18.200 |
| - | + 0,5 | - 0,5 | (798) | (598) | (1.317) |
| - | - 0,5 | + 0,5 | (912) | 684 | 1.716 |
| - | + 0,5 | - | (549) | - | (549) |
| - | - 0,5 | - | 573 | - | 573 |
| - | + 0,5 | - | - | - | - |
| Vpliv sprem. diskontne stopnje na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost |
|---|---|
| Adria-Plin d.o.o. | 10,30% 1% |
| Atet d.o.o. | |
| Sprememba ključnih predpostavk | |
| Vpliv sprem. diskontne st.in dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv na slabitve ob spremembi ključnih predpostavk |
| Diskontna stopnja (WACC) | |
| 6,90% | 2% |
| 7,50% | -EL-TEC Mulej d.o.o. |
| 10,90% | 2% |
| Instalacija d.o.o., Koper | 8,00% 1% |
| Euro - Petrol d.o.o. | 9,80% |
| 9,50% 2% |
| Vjetroelektrane Glunča d.o. o. | 9,50% |
|---|---|
| MBills d.o.o. | 30,00% |
| Zagorski metalac d.o.o. | 10,30% |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 5,60% |
(v tisoč EUR)
| Dolgoročna stopnja rasti (g) | Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) | + 0,5 | - 0,5 |
|---|---|---|---|---|
| (5) | (4) | (8) | (212) | - 0,5 |
| + 0,5 | 5 | 4 | 11 | (193) |
| + 0,5 | - 0,5 | (803) | (660) | (1.350) |
| - | - 0,5 | + 0,5 | 968 | 796 |
| 1.963 | - | + 0,5 | - 0,5 | (13.045) |
| (10.421) | (22.636) | - | Crodux derivati dva d.o.o. | - 0,5 |
| + 0,5 | 14.097 | 11.269 | 26.415 | - |
| + 0,5 | - 0,5 | (27.781) |
| 25.870 | (46.676) | - | - | 0,5 | + 0,5 |
|---|---|---|---|---|---|
| 32.420 | (22.174) | 63.518 | - | + 0,5 | -0,5 |
| (13.167) | (10.469) | (22.051) | - | - 0,5 | +0,5 |
| 15.422 | 12.268 | 30.253 | - | + 0,5 | - 0,5 |
| (166) | (125) | (278) | - | - 0,5 | + 0,5 |
| 182 | 136 | 335 | - | + 0,5 | - |
| (544) | - | (544) | - | - 0,5 | - |
| 570 | - | 570 | - | + 0,5 | - |
| (1.413) | - | (1.413) | - | - | - |
| Euro - Petrol d.o.o. | Instalacija d.o.o., Koper | MBills d.o.o. | Vjetroelektrane Glunča d.o. o. | Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | Atet d.o.o. |
|---|---|---|---|---|---|
| Vpliv na slabitve ob spremembi ključnih predpostavk | Vpliv sprem. diskontne stopnje na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. diskontne st.in dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | ||
| 24,01% | 10,00% |
Adria-Plin d.o.o.
Vsa izkazana neopredmetena sredstva so last Družbe in so prosta bremen.
13,5 odstotka vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. decembra 2021, je bilo v celoti amortiziranih (31. decembra 2020 je bilo takih neopredmetenih sredstev 8,9 odstotka).
| Materialne in druge pravice | Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture | Investicije v teku | Dolgoročno odloženi stroški | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Crodux derivati dva d.o.o. | 923.220 | 4.404.810 | - | - | 5.328.030 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| E 3, d.o.o. | 3.757.020 | 97.923 | 18.950 | 3.873.893 | ||
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 4.680.240 | 4.404.810 | 97.923 | 18.950 | 9.201.923 |
| Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v Občini Domžale | 6.749.645 | 7.400.732 |
|---|---|---|
| Programska oprema SAP | 5.119.767 | 4.727.058 |
| Pogodbe s kupci (Crodux Plin d.o.o.) | 3.751.426 | 5.158.211 |
| Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v Občini Slovenske Konjice | 3.736.864 | 3.896.949 |
| Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v Občini Škofja Loka | 3.401.814 | 3.516.102 |
| Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v Občini Idrija | 3.340.181 | 3.486.323 |
| Materialne in druge pravice | Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture | Dobro ime | Investicije v teku | Dolgoročno odloženi stroški | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2020 | 34.712.923 | 107.489.063 | 87.712.518 | 6.731.484 | 223.915 | 236.869.903 |
| Nove pridobitve | - | - | - | 8.385.005 | 138.411 | 8.523.416 | |
| Odtujitve | (5.592.402) | (48.402) | - | - | (198.517) | (5.839.321) | |
| Slabitve | - | (551.705) | (2.446.496) | - | - | (2.998.201) | |
| Prenos med sredstvi | - | 1.368.777 | - | 72.736 | - | 1.441.513 | |
| Prenos z investicij v teku | 5.787.678 | 3.202.702 | - | (8.990.380) | - | - | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 34.908.199 | 111.460.435 | 85.266.022 | 6.198.845 | 163.809 | 237.997.310 |
| Stanje 1. januarja 2020 | (23.007.066) | (49.879.553) | - | - | - | (72.886.619) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | (4.426.020) | (4.216.921) | - | - | - | (8.642.941) |
| Odtujitve | 5.588.642 | 47.450 | - | - | - | 5.636.092 |
| Slabitve | - | 300.486 | - | - | - | 300.486 |
| Prenos med sredstvi | - | (870.531) | - | - | - | (870.531) |
| Stanje 31. decembra 2020 | (21.844.444) | (54.619.069) | - | - | - | (76.463.513) |
| 1. januarja 2020 | 11.705.857 | 57.609.510 | 87.712.518 | 6.731.484 | 223.915 | 163.983.284 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2020 | 13.063.755 | 56.841.366 | 85.266.022 | 6.198.845 | 163.809 | 161.533.797 |
| Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture | Dobro ime | Investicije v teku | Dolgoročno odloženi stroški | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 34.908.199 | 111.460.435 | 85.266.022 | 6.198.845 | 163.809 | 237.997.310 |
| Nove pridobitve | - | 1.444 | - | 3.685.370 | 387.945 | 4.074.759 |
| Odtujitve | (341.562) | (7.050) | - | (47.110) | (274.961) | (670.683) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prenosz investicij v teku | 7.367.395 | 589.998 | - | (7.957.393) | ||
| Stanje 31. decembra 2021 | 41.934.032 | 112.044.827 | 85.266.022 | 1.879.712 | 276.793 | 241.401.386 |
| Stanje 1. januarja 2021 | (21.844.444) | (54.619.069) | - | - | (76.463.513) |
|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | (5.470.352) | (4.206.092) | - | - | (9.676.444) |
| Odtujitve | 256.688 | 6.701 | - | - | 263.389 |
| Stanje 31. decembra 2021 | (27.058.108) | (58.818.460) | - | - | (85.876.568) |
| 1. januarja 2021 | 13.063.755 | 56.841.366 | 85.266.022 | 6.198.845 | 163.809 | 161.533.797 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2021 | 14.875.924 | 53.226.367 | 85.266.022 | 1.879.712 | 276.793 | 155.524.818 |
Neopredmetena osnovna sredstva sobila na dan 31. decembra 2021 preizkušena za morebitno oslabitev. Potrebe poslabitvi neopredmetenih osnovnih sredstev niso bile ugotovljene.
V letu 2020 je Družba neopredmetena osnovna sredstva preizkusila za morebitno oslabitev, pri čemer je bila ugotovljena potreba po slabitvi pri dobrem imenu družbe EL-TEC Mulej d.o.o. v vrednosti 2.446.496 EUR in pri pravici do uporabe koncesijske infrastrukture v vrednosti 251.219 EUR.
Na dan 31.decembra 2021 je Družba izkazovala dobro ime, nastalo zaradi pripojitev družbe Instalacija d.o.o.
V letu 2013 je zaradi pripojitve družbe Instalacija d.o.o. nastalo dobro ime v višini 85.266.022 EUR. Razlika med neto vrednostjo sredstev pripojene družbe, ki vključuje tudi dobro ime, in naložbo v višini 53.452.160 EUR je bila v letu 2013 v višini 12.938.309 EUR pripoznana v zadržanem dobičku, ostala razlika v višini 40.513.851 EUR pa je bila v računovodskih izkazih družbe Petrol d.d., Ljubljana, pripoznana kot rezerva za pošteno vrednost.
V letu 2021 je Družba dobro ime preizkusila za morebitno oslabitev. Potrebe po slabitvi dobrega imena niso bile ugotovljene.
Predpostavke, uporabljene pri preizkusu slabitve, ter učinki, pripoznani v računovodskih izkazih Družbe, so pojasnjeni v okviru razkritij dobrega imena na Skupini.
| Pravica do uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v Občini Domžale | 6.749.645 | 7.400.732 |
|---|---|---|
| Programska pravica SAP | 5.119.767 | 4.727.058 |
| Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v Občini Slovenske Konjice | 3.736.864 | 3.896.949 |
| Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v Občini Škofja Loka | 3.401.814 | 3.516.102 |
| Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v Občini Idrija | 3.340.181 | 3.486.323 |
| Pravica do uporabe zemljišč | Pravica do uporabe gradbenih objektov | Pravica do uporabe opreme | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2020 | 44.524.592 | 32.711.406 | 5.099.421 | 82.335.419 |
| Nove pridobitve | - | 5.533.630 | 922.450 | 6.456.080 | |
| Odtujitve | (689.581) | (6.141.585) | (51.913) | (6.883.079) | |
| Tečajne razlike | (150.032) | (311.899) | (4.241) | (466.172) | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 43.684.979 | 31.791.552 | 5.965.717 | 81.442.248 |
| Stanje 1. januarja 2020 | (3.109.854) | (5.905.560) | (1.781.056) | (10.796.470) |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | (3.119.139) | (5.275.933) | (1.744.693) | (10.139.765) |
| Pravica do uporabe zemljišč | Pravica do uporabe gradbenih objektov | Pravica do uporabe opreme | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 43.684.979 | 31.791.552 | 5.965.717 | 81.442.248 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 26.299.180 | 34.490.847 | 495.114 | 61.285.141 | |
| Nove pridobitve | 69.593 | 8.012.016 | 786.309 | 8.867.918 | |
| Odtujitve | (2.444.480) | (5.708.241) | (480.935) | (8.633.656) | |
| Tečajne razlike | (20.858) | 5.037 | 598 | (15.223) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 67.588.414 | 68.591.211 | 6.766.803 | 142.946.428 |
| Stanje 1. januarja 2021 | (6.197.450) | (9.367.210) | (3.475.982) | (19.040.642) |
|---|---|---|---|---|
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | (4.951.737) | (8.517.443) | (189.362) | (13.658.542) |
| Amortizacija | (3.437.050) | (7.773.293) | (1.592.426) | (12.802.769) |
| Odtujitve | 169.421 | 4.631.933 | 380.573 | 5.181.927 |
| Tečajne razlike | 3.205 | (7.520) | (575) | (4.890) |
| Stanje 31. decembra 2021 | (14.413.611) | (21.033.533) | (4.877.772) | (40.324.916) |
| 1. januarja 2021 | 37.487.529 | 22.424.342 | 2.489.735 | 62.401.606 |
|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2021 | 53.174.803 | 47.557.678 | 1.889.031 | 102.621.512 |
| Pravica do uporabe zemljišč | Pravica do uporabe gradbenih objektov | Pravica do uporabe opreme | Skupaj neodpisana knjigovodska vrednost |
|---|---|---|---|
| 21.347.443 | 25.936.450 | 223.338 | 47.507.231 |
| - | 36.954 | 82.414 | 119.368 |
|---|---|---|---|
| 21.347.443 | 25.973.404 | 305.752 | 47.626.599 |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 32.908.459 | 1.015.136 | 4.463.798 | 38.387.393 |
|---|---|---|---|---|
| Nove pridobitve | - | 4.377 | 922.450 | 926.827 |
| Odtujitve | (689.581) | (89.282) | (47.735) | (826.598) |
| Stanje 31. decembra 2020 | 32.218.878 | 930.231 |
| (2.162.182) | (303.738) |
|---|---|
| (1.574.909) | (4.040.829) |
| (2.143.857) | |
|---|---|
| (214.456) | (1.527.174) |
| (3.885.487) |
| 18.325 | 89.282 |
|---|---|
| 47.735 | 155.342 |
| (4.287.714) | (428.912) |
|---|---|
| (3.054.348) | (7.770.974) |
| 30.746.277 | 711.398 |
|---|---|
| 2.888.889 | 34.346.564 |
| 27.931.164 | 501.319 |
|---|---|
| 2.284.165 | 30.716.648 |
| Pravica do uporabe zemljišč | Pravica do uporabe gradbenih objektov | Pravica do uporabe opreme | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 32.218.878 | 930.231 | 5.338.513 | 38.487.622 |
| Nove pridobitve | - | 947.901 | 193.304 | 1.141.205 | |
| Odtujitve | - | - | (134.354) | (134.354) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 32.218.878 | 1.878.132 | 5.397.463 | 39.494.473 |
| Stanje 1. januarja 2021 | (4.287.714) | (428.912) | (3.054.348) | (7.770.974) |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | (2.122.086) | (537.906) | (1.323.036) | (3.983.028) |
| Odtujitve | - | - | 134.352 | 134.352 |
| Stanje 31. decembra 2021 | (6.409.800) | (966.818) | (4.243.032) | (11.619.650) |
| 27.931.164 | 501.319 | 2.284.165 | 30.716.648 |
|---|---|---|---|
| 25.809.078 | 911.314 | 1.154.431 | 27.874.823 |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2020 | 217.739.798 | 723.021.907 | 4.732.655 | 329.048.249 | 56.142.718 | 1.330.685.327 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | - | - | - | - | 1.910.082 | 1.910.082 |
| 68.400.698 | 68.400.698 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odtujitve | (350.211) | (1.995.224) | (29.908) | (9.997.674) | (158.364) | (12.531.381) |
| Slabitve | (1.248.001) | (2.807.464) | (229.783) | (1.536.949) | - | (5.822.197) |
| Realokacija dobregaimena | - | - | - | 297.715 | - | 297.715 |
| Prenosmed sredstvi | 719.507 | 7.815.086 | - | (2.798.881) | (987.699) | 4.748.013 |
| Prenosz investicij v teku | 2.329.818 | 36.509.476 | 487.137 | 33.908.747 | (73.235.178) | - |
| Prenosna naložbene nepremičnine | - | (14.075.325) | - | - | (754.148) | (14.829.473) |
| Tečajne razlike | (896.531) | (1.923.293) | (4.787) | (1.089.785) | (58.130) | (3.972.526) |
| Stanje 31. decembra 2020 | 218.294.380 | 746.545.163 | 4.955.314 | 347.831.422 | 51.259.979 | 1.368.886.258 |
| Stanje 1. januarja 2020 | - | (428.928.691) | (2.097.886) | (189.726.587) | - | (620.753.164) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | - | (25.087.406) | (312.590) | (26.355.230) | - | (51.755.226) |
| Odtujitve | - | 909.188 | 2.585 | 6.661.142 | - | 7.572.915 |
| Slabitve | - | 205.794 | - | 532.073 | - | 737.867 |
| Prenosmed sredstvi | - | (4.598.534) | - | 706.225 | - | (3.892.309) |
| Prenosna naložbene nepremičnine | - | 7.964.325 | - | - | - | 7.964.325 |
| Tečajne razlike | - | 875.742 | 4.231 | 566.982 | - | 1.446.955 |
| Stanje 31. decembra 2020 | - | (448.659.582) | (2.403.660) | (207.615.395) | - | (658.678.637) |
| 1. januarja 2020 | 217.739.798 | 294.093.216 | 2.634.769 | 139.321.662 | 56.142.718 | 709.932.163 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2020 | 218.294.380 | 297.885.581 | 2.551.654 | 140.216.027 | 51.259.979 | 710.207.621 |
59 odstotkov vseh opredmetenih osnovnih sredstev, ki sobila v uporabi 31. decembra 2021, je bilo v celoti amortiziranih (31. decembra 2020 je bilo takih opredmetenih osnovnih sredstev 55 odstotkov).
Vsa opredmetena osnovna sredstva Skupine so prosta bremen.
Skupina nima sredstev v finančnem najemu.
Skupina sredstva denar ustvarjajočih enot, zemljišč, zgradb in investicije v teku na dan 31. decembra 2021 na podlagi cenitev neodvisnih cenilcev in internih ocen slabila za 6.726.152 EUR.
Učinki, pripoznaniv računovodskih izkazih Skupine, so pojasnjeni v okviru razkritij dobrega imena na Skupini.
Skupina je slabila celotna sredstva denar ustvarjajoče enote bioplinarn v višini 1.320.938 EUR.
Skupina je uporabila model primerljivih tržnih cen, zmanjšano za stroške prodaje, inslabila zemljišča, zgradbein investicije v teku v višini 1.759.183 EUR na podlagi cenitev neodvisnega cenilca in internih ocen.
Skupina sredstva denar ustvarjajočih enot slabila za 6.233.941 EUR.
| Zemljišča | Gradbeni objekti | Stroji | Oprema | Investicije v teku | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 218.294.380 | 746.545.163 | 4.955.314 | 347.831.422 | 51.259.979 | 1.368.886.258 | |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 28.967.244 | 108.494.151 | 8.253.769 | 33.399.447 | 2.331.159 | 181.445.770 | |
| Nove pridobitve | - | 252.855 | 6.318 | 5.507.518 | 41.935.717 | 47.702.408 | |
| Odtujitve | (642.520) | (2.375.310) | (177.107) | (13.283.064) | (676.606) | (17.154.607) | |
| Slabitve | (1.017.963) | (5.091.199) | - | (2.129.031) | (596.686) | (8.834.879) | |
| Prenosmed sredstvi | - | 307.567 | (306.624) | 926.878 | (80.909) | 846.912 | |
| Prenosz investicij v teku | 1.325.712 | 16.462.039 | 487.228 | 15.559.128 | (33.834.107) | - | |
| Prenosna naložbene nepremičnine | (3.463) | (551.235) | - | - | - | (554.698) | |
| Prenosz naložbenih nepremičnin | - | 2.652.014 | - | - | - | 2.652.014 | |
| Tečajne razlike | 172.854 | 266.719 | (2.792) | 208.887 | 98.617 | 744.285 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 247.096.244 | 866.962.764 | 13.216.106 | 388.021.185 | 60.437.164 | 1.575.733.463 |
| Stanje 1. januarja 2021 | - | (448.659.582) | (2.403.660) | (207.615.395) | - | (658.678.637) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | - | (74.088.161) | (5.960.151) | (28.394.787) | - | (108.443.099) |
| Amortizacija | - | (25.364.575) | (743.218) | (25.582.103) | - | (51.689.896) |
| Odtujitve | - | 1.004.879 | 175.380 | 9.961.870 | - | 11.142.129 |
| Slabitve | - | 693.637 | - | 1.415.090 | - | 2.108.727 |
| Prenosmed sredstvi | - | 1.984 | (2.408) | 424 | - | - |
| Prenosna naložbene nepremičnine | - | 119.521 | - | - | - | 119.521 |
| Prenosz naložbenih nepremičnin | - | (2.388.194) | - | - | - | (2.388.194) |
| Tečajne razlike | - | (93.107) | 2.121 | (108.317) | - | (199.303) |
| Stanje 31. decembra 2021 | - | (548.773.598) | (8.931.936) | (250.323.218) | - | (808.028.752) |
| Zemljišča | Gradbeni objekti | Stroji | Oprema | Investicije v teku | Skupaj neodpisana knjigovodska vrednost | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Crodux derivati dva d.o.o. | 28.693.571 | 32.565.585 | 331.132 | 5.003.260 | 1.313.536 | 67.907.084 |
| E 3, d.o.o. | 273.673 | 1.840.405 | 1.962.486 | 1.400 | 1.017.623 | 5.095.587 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 28.967.244 | 34.405.990 | 2.293.618 | 5.004.660 | 2.331.159 | 73.002.671 |
| Energetsko upravljanje objektov | 10.060.984 |
|---|---|
| Investicije v vetrne elektrarne | 5.851.030 |
| Nakup vozil | 3.969.470 |
| Vlaganja v tuja OS (Javna razsvetljava Zaječar) | 2.730.137 |
| Poslovna zgradba Geoplin - tehnični trakt | 2.446.671 |
| Investicija v skladišče | 2.373.940 |
| Poslovna stavba E 3 | 1.834.746 |
| Zemljišča | Gradbeni objekti | Oprema | Investicije v teku | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2020 | 103.350.635 | 535.951.087 | 247.981.148 | 44.292.962 | 931.575.832 |
| Nove pridobitve | - | - | - | 30.548.494 | 30.548.494 | |
| Odtujitve | (350.211) | (1.957.394) | (7.016.822) | (158.364) | (9.482.791) | |
| Slabitve | - | (2.466.763) | (1.536.949) | - | (4.003.712) | |
| Prenos med sredstvi | (167.215) | 4.935.901 | 80.304 | (72.736) | 4.776.254 | |
| Prenos z investicij v teku | 14.375 | 30.879.533 | 25.732.958 | (56.626.866) | - | |
| Prenos naložbene nepremičnine | - | (30.442) | - | (754.148) | (784.590) | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 102.847.584 | 567.311.922 | 265.240.639 | 17.229.342 | 952.629.487 |
| Stanje 1. januarja 2020 | - | (381.759.290) | (161.585.211) | - | (543.344.501) |
|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | - | (16.048.512) | (17.495.993) | - | (33.544.505) |
| Odtujitve | - | 871.231 | 5.937.392 | - | 6.808.623 |
| Slabitve | - | 205.794 | 532.073 | - | 737.867 |
| Prenos med sredstvi | - | (3.899.012) | 6.703 | - | (3.892.309) |
| Prenos naložbene nepremičnine | - | 30.442 | - | - | 30.442 |
| Stanje 31. decembra 2020 | - | (400.599.347) | (172.605.036) | - | (573.204.383) |
| 1. januarja 2020 | 103.350.635 | 154.191.797 | 86.395.937 | 44.292.962 | 388.231.331 |
|---|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2020 | 102.847.584 | 166.712.575 | 92.635.603 | 17.229.342 | 379.425.104 |
| Zemljišča | Gradbeni objekti | Oprema | Investicije v teku | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 102.847.584 | 567.311.922 | 265.240.639 | 17.229.342 | 952.629.487 |
| Nove pridobitve | - | - | - | 21.901.672 | 21.901.672 | |
| Odtujitve | (360.494) | (935.220) | (8.119.724) | (676.606) | (10.092.044) |
| Slabitve | (1.017.963) | (1.445.168) | (2.129.031) | - | (4.592.162) |
|---|---|---|---|---|---|
| Prenosmed sredstvi | - | 943 | 926.878 | (16.253) | 911.568 |
| Prenosz investicij v teku | 1.324.989 | 12.089.495 | 10.707.788 | (24.122.272) | - |
| Prenosz naložbenih nepremičnin | - | 353.455 | - | - | 353.455 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 102.794.116 | 577.375.427 | 266.626.550 | 14.315.883 | 961.111.976 |
| Stanje 1. januarja 2021 | - | (400.599.347) | (172.605.036) | - | (573.204.383) |
|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | - | (15.896.530) | (16.386.240) | - | (32.282.770) |
| Odtujitve | - | 881.829 | 7.868.781 | - | 8.750.610 |
| Slabitve | - | 693.637 | 1.415.090 | - | 2.108.727 |
| Prenosmed sredstvi | - | (424) | 424 | - | - |
| Prenosz naložbenih nepremičnin | - | (222.003) | - | - | (222.003) |
| Stanje 31. decembra 2021 | - | (415.142.838) | (179.706.981) | - | (594.849.819) |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2021 | 102.847.584 | 166.712.575 | 92.635.603 | 17.229.342 | 379.425.104 |
|---|---|---|---|---|---|
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2021 | 102.794.116 | 162.232.589 | 86.919.569 | 14.315.883 | 366.262.157 |
38,4 odstotka vseh opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila v uporabi 31. decembra 2021, je bilo v celoti amortiziranih (31. decembra 2020 je bilo takih opredmetenih osnovnih sredstev 34,2 odstotka).
Vsa opredmetena osnovna sredstva Družbe so prosta bremen.
Družba nima opredmetenih osnovnih sredstev v finančnem najemu.
V skladu z MRS 36 je Družba na dan 31. decembra 2021 ob upoštevanju zunanjih in notranjih virov informacij in dejavnikov preverila obstoj indikatorjev za morebitno oslabitev sredstev. V postopku preverjanja je bilo ugotovljeno, da knjigovodske vrednosti sredstev denar ustvarjajoče enote bioplinarn, določenih zemljišč, zgradb in določene investicije v teku presegajo njihove poštene vrednosti in vrednosti pri uporabi.
Za oceno vrednosti osnovnih sredstev denar ustvarjajoče enote bioplinarn so bili uporabljeni triletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, ki izkazujejo negativni denarni tok. Na podlagi tega je Družba slabila celotna sredstva denar ustvarjajoče enote bioplinarn v višini 1.320.938 EUR.
Za oceno vrednosti zemljišč, zgradb in investicij v teku je Družba uporabila model primerljivih tržnih cen, zmanjšano za stroške prodaje, in slabila zemljišča in zgradbe v višini 1.162.497 EUR na podlagi cenitev neodvisnega cenilca in internih ocen.
Družba je v letu 2020 v postopku preverjanja indikatorjev oslabitve sredstev ugotovila potrebe po slabitvi denar ustvarjajoče enote EL-TEC Mulej v višini 3.265.845 EUR.
| (v EUR) | 2021 |
|---|---|
| Energetsko upravljanje objektov | 10.060.984 |
| Investicija v skladišče | 2.373.940 |
Naložbene nepremičnine so zgradbe (skladišča, avtopralnice, bari), ki jih Skupina/Družba daje v najem.
Na 31. decembra 2021 je Skupina na podlagi presoje namenskosti nepremičnin in dolgoročnih ciljev, ki jih pri tem zasleduje, ocenila, da posamezne nepremičnine v Skupini izpolnjujejo kriterije naložbenih nepremičnin. Na podlagi presoje je Skupina prerazvrstila nepremičnine v vrednosti 435.177 EUR (2020: 6.865.149 EUR) z osnovnih sredstev na naložbene nepremičnine in z naložbenih nepremičnin na osnovna sredstva v višini 263.820 EUR.
Z naložbenimi nepremičninami je Skupina v letu 2021 ustvarila prihodke v višini 3.664.417 EUR (2020: 2.936.604 EUR). Skupina ocenjuje, da poštena vrednost naložbenih nepremičnin.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| Naložbene nepremičnine | Naložbene nepremičnine | |||
| Nabavna vrednost | - | |||
| Stanje 1. januarja 2020 | 36.335.562 | 35.351.947 | ||
| Odtujitve | (241.532) | (241.532) | ||
| Slabitve | (3.571.076) | (999.168) | ||
| Prenosmed sredstvi | (6.217.766) | (6.217.766) | ||
| Prenosz opredmetenih osnovnih sredstev | 14.829.474 | 784.591 | ||
| Stanje 31. decembra 2020 | 41.134.662 | 28.678.072 |
| Stanje 1. januarja 2020 | (19.504.258) | (18.987.754) |
|---|---|---|
| Amortizacija | (1.164.368) | (1.128.294) |
| Slabitve | 257.460 | 257.460 |
| Prenosmed sredstvi | 4.762.840 | 4.762.840 |
| Prenosz opredmetenih osnovnih sredstev | (7.964.325) | (30.442) |
| Stanje 31. decembra 2020 | (23.612.650) | (15.126.190) |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2020 | 16.831.304 | 16.364.192 |
|---|---|---|
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2020 | 17.522.012 | 13.551.882 |
| (v EUR) | Naložbene nepremičnine | Naložbene nepremičnine |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 41.134.662 |
| 28.678.072 | ||
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 120.243 | - |
| Slabitve | (2.616.094) | (516.016) |
| Prenos med sredstvi | 16.297 | 16.297 |
| Prenosna opredmetena osnovna sredstva | (2.652.014) | (353.455) |
| Prenos z opredmetenih osnovnih sredstev | 554.698 | - |
| Tečajne razlike | 19.587 | - |
| Stanje 31. decembra 2021 | 36.577.379 | 27.824.898 |
| Stanje 1. januarja 2021 | 17.522.012 | 13.551.882 |
|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2021 | 16.139.743 | 12.335.994 |
Na dan 31. decembra 2021 znaša 28.624.904 EUR (31. decembra 2020: 32.934.232 EUR).
Pošteno vrednost Skupina ocenjuje na podlagi metode kapitalizacije normiranih denarnih tokov, pri čemer denarne tokove sestavljajo predvsem prejete najemnine iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin v najem.
Za oceno poštene vrednosti naložbenih nepremičnin je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa po davkih od 8,95 odstotka do 11,95 odstotka (2020: od 8,95 odstotka do 11,95 odstotka) in dolgoročna stopnja rasti najemnin od 0,05 do 1 odstotka (2020: od 0,05 do 1 odstotka).
Skupina je v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložbenih nepremičnin ugotovila, da knjigovodske vrednosti posameznih naložbenih nepremičnin presegajo njihove poštene vrednosti in vrednosti pri uporabi. Zaradi tega je Skupina naložbene nepremičnine na dan 31. decembra 2021 na podlagi internih ocen slabila za 327.679 EUR (31. decembra 2020: 3.313.616 EUR).
Petrol d.d., Ljubljana
Z naložbenimi nepremičninami je Družba v letu 2021 ustvarila prihodke v višini 3.060.974 EUR (2020: 2.336.056 EUR). Družba ocenjuje, da poštena vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31. decembra 2021 znaša 23.184.416 EUR (31. decembra 2020: 27.317.468 EUR). Pošteno vrednost Družba ocenjuje na podlagi metode kapitalizacije normiranih denarnih tokov, pri čemer denarne tokove sestavljajo predvsem prejete najemnine iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin v najem. Predpostavljata se 0,05-odstotna rast (2020: 0,05 odstotka) in zahtevana stopnja donosa v višini 8,95 odstotka (2020: 8,95 odstotka).
Družba je v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložbenih nepremičnin ugotovila, da knjigovodske vrednosti posameznih naložbenih nepremičnin presegajo njihove poštene vrednosti in vrednosti pri uporabi. Zaradi tega je Družba naložbene nepremičnine na dan 31. decembra 2021 na podlagi internih ocen slabila za 346.304 EUR (31. decembra 2020: 741.708 EUR).
Skupina Petrol
Naložbe v odvisne družbe so v izkazih Skupine izločene v postopku konsolidacije. Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Družbe v Skupini v poslovnem delu tega poročila.
| (v EUR) | Naložbene nepremičnine |
|---|---|
| Crodux derivati dva d.o.o. | 120.243 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 120.243 |
V nadaljevanju so naštete družbe v neposrednem lastništvu družbe Petrol d.d., Ljubljana.
| Ime odvisne družbe | Delež lastništva | Naslov odvisne družbe | Čisti poslovni izid 2021 (v EUR) | Vrednost kapitala 31. december 2021 (v EUR) |
|---|---|---|---|---|
| IGES d.o.o. | 100% | Dunajska cesta 50, Ljubljana, Slovenija | 15.829.559 | 16.323 |
| Petrol Skladiščenje d.o.o. | 100% | Zaloška 259, Ljubljana Polje, Slovenija | 815.957 | (406) |
| Petrol GEO d.o.o. | 100% | Mlinska ulica 5d, Lendava, Slovenija | 2.187.429 | 1.319.361 |
| Ekoen d.o.o. | 100% | Luče 117a, Luče, Slovenija | 777.662 | 10.054 |
| Ekoen S d.o.o. | 100% | Ljubljanska cesta 35, Domžale, Slovenija | 15.330 | 7.015 |
| MBills d.o.o. | 100% | Tržaška cesta 118, Ljubljana, Slovenija | 4.545.214 | (1.125.601) |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 74,28% | Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana, Slovenija | 157.991.783 | 17.507.250 |
| Atet d.o.o. | 72,96% | Devova ulica 6a, Ljubljana, Slovenija | 2.169.734 | 288.833 |
| E 3, d.o.o. | 100% | Prvomajska ulica 21, Nova Gorica, Slovenija | 15.760.804 | 579.292 |
| Petrol d.o.o. | 100% | Oreškovićeva 6h, Zagreb, Hrvaška | 208.248.827 | 22.859.316 |
| Crodux derivati dva d.o.o. | 100% | Savska Opatovina 36, Zagreb, Hrvaška | 38.463.615 | 11.974.800 |
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. | 100% | Krapanjska cesta 8, Šibenik, Hrvaška | 11.796.227 | 1.311.943 |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 100% | Krapanjska cesta 8, Šibenik, Hrvaška | 7.899.024 | 523.514 |
| Zagorski metalac d.o.o. | 75% | Celine 2, Zabok, Hrvaška | 9.125.420 | 381.981 |
| Petrol d.o.o. Beograd | 100% | Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija | 32.297.689 | 3.167.892 |
| Beogas d.o.o. Beograd | 100% | Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija | 21.447.355 | 2.044.124 |
| Petrol LPG d.o.o. | 100% | Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija | 10.756.386 | (117.091) |
| STH Energy d.o.o. | 80% | Kraljevo, Miloša Velikog 52-2/14, Kraljevo, Srbija | 515.474 | (32.731) |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 100% | Josipa Broza Tita 19, Podgorica, Črna gora | 21.549.882 | 1.213.769 |
| Petrol BHOil Company d.o.o. | 100% | Tešanjska 24a, Sarajevo, Bosna in Hercegovina | 69.110.614 | 3.485.218 |
| Petrol Hidroenergija d.o.o. | 80% | Branka Radičevića 1, Teslić, Bosna in Hercegovina | 7.195.384 | 562.821 |
| Petrol Power d.o.o. | 99,75% | Tešanjska 24a, Sarajevo, Bosna in Hercegovina | (1.945.272) | (202.272) |
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 100% | Elisabethstrasse 10 Top 4 u.5, Dunaj, Avstrija | 1.999.904 | 438.820 |
| Petrol-Energetika DOOEL Skopje | 100% | Ul. Sv. Kirili Metodij 20, Skopje, Makedonija | 111.118 | 1.661 |
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. | 100% | B-dul Tudor Vladimirescu 22, Sector 5, Bukarešta, Romunija | (84.759) | 3.253 |
| Petrol-OTI-Terminal L.L.C. | 100% | Miradi e Epeme b.b., Kosovo Polje, Kosovo | 8.561.507 | 2.877 |
Družbe Petrol LPG d.o.o. Beograd, Petrol d.o.o. Beograd, IGES d.o.o., Petrol d.o.o., Geoplin d.o.o. in Ekoen d.o.o. so obvladujoče družbe v skupini Petrol LPG, skupini Petrol Beograd, skupini IGES, skupini Petrol Zagreb, skupini Geoplin in skupini Ekoen. Odvisne družbe v naštetih skupinah so povzete v preglednici v nadaljevanju.
Družba je v stečajnem postopku.
| Tigar Petrol d.o.o. Beograd | 100% | Kosovska 17, Beograd (Stari Grad), Srbija | (324.190) | (111.421) |
|---|---|---|---|---|
Preduzetnička zona bb, Šamac, Bosna in Hercegovina
| Ime odvisne družbe | Naslov odvisne družbe | Delež lastništva | Vrednost kapitala | 31. december 2021 (v EUR) | Čisti poslovni izid 2021 (v EUR) |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupina Petrol Beograd | Petrol LumennisPB JO d.o.o. Beograd, Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija | 100% | 1.155 | 996 | |
| Petrol LumennisVS d.o.o. Beograd | Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija | 100% | 1.117 | 858 | |
| Petrol LumennisZAJO d.o.o. Beograd | Omladinskih brigada 88‒90, Novi Beograd, Srbija | 100% | 685 | 684 | |
| Petrol LumennisŠI JO d.o.o. Beograd | Omladinskih brigada 88‒90, Novi Beograd, Srbija | 100% | 66 | 65 | |
| Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd | Omladinskih brigada 88‒90, Novi Beograd, Srbija | 100% | 1 | - | |
| Skupina IGES | Vitales d.o.o. Bihać ‒ u stečaju, Naselje Ripač b.b., Bihać, Bosna in Hercegovina | 100% | - | - | |
| Skupina Petrol Zagreb | Petrol javna rasvjeta d.o.o. Oreškovićeva 6h, Zagreb, Hrvaška | 100% | 71.388 | 29.213 | |
| Adria-Plin d.o.o. | Ulica Stinice 15, Kastel Gomilica, Hrvaška | 75% | 72.795 | (88.370) | |
| Skupina Geoplin | Geocom d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana, Slovenija | 100% | 432.226 | - | |
| Geoplin d.o.o. | Radnička cesta 39, Zagreb, Hrvaška | 100% | 1.389.562 | 556.565 | |
| Geoplin d.o.o. Beograd | Zelenogorska ulica broj 1g, 11070 Novi Beograd, Srbija | 100% | 37.994 | - | |
| Skupina Ekoen | Ekoen GG d.o.o. Luče, 117a, Luče, Slovenija | 100% | (31.327) | (19.465) |
Vpliv sprememb diskontne stopnje oziroma dolgoročne stopnje rasti preostalega prostega denarnega toka na ocenjeno pošteno vrednost naložb je prikazan v nadaljevanju:
| V letu 2020 (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|
| Crodux derivati dva d.o.o. | - | 191.700.000 |
| Petrol d.o.o. | 136.133.985 | - |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 56.901.637 | 56.901.637 |
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo | 34.537.990 | 34.537.990 |
| Petrol o. Beograd | 23.602.819 | 23.602.819 |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 19.396.000 | 19.396.000 |
| 774.400 | IGES d.o.o. | 15.774.400 | ||
|---|---|---|---|---|
| E 3,d.o.o. | 14.950.000 | Beogas d.o.o. Beograd | 12.774.000 | 12.774.000 |
| Vjetroelektrana Ljuba | 1.556.760 | č d.o.o. | 9.056.761 | |
| Zagorski metalac d. | 7.921.915 | o.o. | 7.600.316 | |
| Vjetroelektrane Glun | 6.523.622 | č a d.o.o. | 6.523.622 | |
| MBills d.o.o. | 5.955.122 | |||
| Petrol Hidroenergija d.o.o. | 5.000.409 | Teslić | 5.000.409 | |
| Petrol LPG d.o.o. | 9.457.948 | 4.770.601 | ||
| Atet d.o.o. | 4.044.396 | |||
| Petrol - OTI - Terminal L.L. | 1.805.000 | C. | 1.805.000 | |
| Ekoen d.o.o. | 1.249.867 | |||
| Petrol Skladiščenje d.o.o. | 794.951 | |||
| Petrol GE | 697.020 | O d.o.o. | 697.020 | |
| STH Energy d.o. | Kraljevo | 467.868 | ||
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 147.830 | 147.830 | ||
| Ekoen S d.o.o. | 50.737 | |||
| Petrol-Energetika DOOEL Skopje | 25.000 | 25.000 | ||
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. | 10.000 | 10.000 | ||
| Petrol Praha CZ S.R.O. | 9.958 | |||
| Petrol Trade Slovenija L.L.C. | 1.000 | |||
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo | - |
553.970.331
351.013.627
| Dolgoročna stopnja rasti (g) | Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) +0,5 | -0,5 | |
|---|---|---|---|---|
| (17.348) | (8.016) | (6.879) | ||
| -0,5 | 21.669 | + 0,5 | 8.960 | |
| 7.687 | -+0,5 | (500) | - 0,25 | |
| (2.100) | (2.700) | - 0,5 | - 5.500 | |
| +0,25 | 2.400 | 3.000 | ||
| +0,5 | (2.200) | - 0,5 | (1.000) | |
| (1.300) | - -0,5 | 2.600 | + 0,5 | |
| 1.000 | 1.400 | +0,5 | -(872) | |
| - 0,5 | (439) | (512) | ||
| - 0,5 | + 0,5 | 1.315 | 538 | |
| 629 | +0,5 | (368) | ||
| (368) | - 0,5 | (151) | (234) | |
| - 0,5 | + 0,5 | 445 | 166 | |
| 257 | +0,5 | (180) | ||
| (180) | - 0,5 | (86) | (109) | |
| - 0,5 | + 0,5 | 268 | 106 | |
| 133 | (1.161) | +0,5 | ||
| (1.317) | - 0,5 | (598) | (798) | |
| - 0,5 | + 0,5 | 1.716 | 684 | |
| 912 | +0,5 | (5.302) | ||
| - 0,5 | (2.370) | (3.252) | ||
| - -0,5 | 6.898 | + 0,5 | ||
| 2.709 | 3.711 | + | ||
| 0,5 | - - | (549) | (549) | |
| - 0,5 | -573 | 573 | ||
| 692) | + | 0,5 | -(1.444) | |
| -(1.444) | - 0,5 | -1.550 | - 1.550 | |
| +0,5 | - - | (175) | (175) | |
| - 0,5 | -182 | 182 |
Diskontna stopnja (WACC) 9,80%
0% 2% 2% 9,60% 10,70% 1% 5,90%
2,20% 1,70%
-
Petrol d.o.o.
Petrol d.o.o. Beograd
Petrol Crna Gora MNE d.o.o.
V letu 2021
Pomembnejše nove pridobitve naložb v odvisne družbe v letu 2021 so:
V skladu z MRS 36 je Družba opravila preveritev indikatorjev oslabljenosti naložb in pri tem ugotovila, da knjigovodska vrednost naložb odvisnih družb MBills d.o.o., Petrol LPG d.o.o. in Zagorski metalac d.o.o. presega njihovo pošteno vrednost ali vrednost pri uporabi. Zaradi tega je Družba naložbe na podlagi cenitev slabila za 11.182.338 EUR, in sicer naložbo v odvisno družbo MBills d.o.o. za 6.173.392 EUR, naložbo v družbo Petrol LPG d.o.o. za 4.687.347 EUR in naložbo v družbo Zagorski metalac d.o.o. za 321.599 EUR. Družba je v letu 2021 slabila tudi družbi, ki sta bili v letu 2021 likvidirani. Družbo Petrol Praha CZ S.R.O. je slabila v višini 9.958 EUR in družbo Petrol Trade Slovenija L.L.C. v višini 1.000 EUR. Družba je v letu 2021 slabila naložbe v odvisne družbe v višini 11.193.296 EUR.
Pri preizkusu slabitve družbe MBills d.o.o. je bila uporabljena ocena prostega denarnega toka za petletno obdobje, po tem je upoštevan normaliziran denarni tok. Obdobje napovedi denarnih tokov upošteva poslovanje in investicijske aktivnosti družbe. V izračunu je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa 24,01 odstotka po davkih (2020: 19,8 odstotka). Upoštevana letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) je bila 2 odstotka (2020: 2 odstotka). V letu 2020 naložba v MBills d.o.o. ni bila oslabljena.
| (v tisoč EUR) | Dolgoročna stopnja rasti (g) | Diskontna stopnja (WACC) |
|---|---|---|
| 5.837 | + 0,5 | (21.776) |
| - 0,5 | (27.282) | - 62.374 |
| 0,5 | 25.404 | + 0,5 |
| 31.836 | 2.636 | + 0,5 |
| (13.045) | - 0,5 | (10.420) |
| Crodux derivati dva d.o.o. | - | - 0,5 |
| 26.415 | 14.097 | + 0,5 |
| 11.269 | 855 | +(9.278) |
| 0,5 | - 0,5 | (3.726) |
| (6.137) | - 0,5 | 12.315 |
| + 0,5 | 4.286 | 7.131 |
| 1.297 | + 0,5 | (1.734) |
| - 0,5 | (548) | (1.255) |
| - 0,5 | - 2.089 | + 0,5 |
| 607 | 1.386 | 220 |
| +(2.193) | 0,5 | - 0,5 |
| (7.037) | (1.220) | E 3, d.o.o. |
| 395 | - 0,5 | 2.976 |
| + 0,5 | (4.599) | 1.422 |
| +-0,5 | - | (1.413) |
| (1.413) | - 0,5 | - 1.507 |
| - 1.507 | + | (898) |
| 0,5 | (582) | - 0,5 |
| (335) | (292) | - 0,5 |
| - + 0,5 | 817 | 397 |
| 345 | + | -0,5 |
| - (544) | -(544) | - 0,5 |
| - 570 | 570 | + |
| (278) | 0,5 | (278) |
| - 0,5 | (124) | (165) |
| - 0,5 | - + 0,5 | 335 |
| 137 | 183 | + |
| - 0,5 | - (182) | -(182) |
| - 0,5 | - 194 | 194 |
| + | (791) | 0,5(888) |
| - 0,5 | (397) | (534) |
| - 0,5 | - + 0,5 | 1.091 |
| 440 | 593 | + |
| (185) | 0,5(988) | - 0,5 |
| (483) | (588) | - 0,5 |
| - + 0,5 | 1.437 | 582 |
| 708 |
| Petrol d.o.o. Beograd | 11,70% | 2% |
|---|---|---|
| Atet d.o.o. | 7,40% | 2% |
| Petrol LPG d.o.o. | 11,20% | |
| Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić | 14,03% | 2% |
| MBills d.o.o. | 24,04% | |
| Vjetroelektrana Glunča d.o.o. | 8,00% | 2% |
| Zagorski metalacd.o.o. | 6,80% | 1,90% |
| Vjetroelektrane Ljubač d.o.o. | 8,70% | - |
| 8,50% | ||
| 9,30% | 2,20% | |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 11,50% | 1,70% |
| diskontne stopnje na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. |
|---|---|
| dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. |
| diskontne st. in dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv na slabitve ob spremembi ključnih predpostavk |
| Diskontna stopnja (WACC) | 8,50% | 10,00% |
|---|---|---|
| 12,00% | -0,90% |
| 2021 | 2020 | |
|---|---|---|
| Sta | 341.346.801 | 351.013.627 |
| Nove pridobitve | 214.150.000 | 10.826.202 |
| Slabitev | (11.193.296) | (1.159.376) |
| 553.970.331 | 351.013.627 |
|---|---|
Pri preizkusu slabitve družbe Petrol LPG d.o.o. je bila uporabljena ocena prostega denarnega toka za petletno obdobje, po tem je upoštevan normaliziran denarni tok. Obdobje napovedi denarnih tokov upošteva poslovanje in investicijske aktivnosti družbe. V izračunu je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa 11,7 odstotka po davkih. Upoštevana letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) je bila 2 odstotka. V letu 2020 naložba v Petrol LPG d.o.o. ni bila oslabljena.
Pri preizkusu slabitve družbe Zagorski metalac d.o.o. je bila uporabljena ocena prostega denarnega toka za petletno obdobje, po tem je upoštevan normaliziran denarni tok. Obdobje napovedi denarnih tokov upošteva poslovanje in investicijske aktivnosti družbe. V izračunu je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa 8 odstotkov (2020: 10,3 odstotka) po davkih. Upoštevana letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) je bila 0 odstotkov (2020: 0 odstotkov). V letu 2020 je bila naložba v Zagorski metalac d.o.o. oslabljena v višini 492.750 EUR.
V letu 2020 je Družba na podlagi preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložb v odvisne družbe te slabila za 1.159.376 EUR.
Sporazum o menjavi deležev družbe Plinhold d.o.o. za deleže družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana, sklenjen z Republiko Slovenijo dne 29. decembra 2017, predvideva tudi drugi korak menjave, ki bo izvedena po izpolnitvi odložnih pogojev. V tej drugi fazi bo družba Petrol d.d., Ljubljana, z menjavo deležev pridobila 25,01-odstotni lastniški delež v družbi Geoplin d.o.o. Ljubljana v zameno za odsvojeni 16,98-odstotni delež v družbi Plinhold d.o.o.
V primeru, da bo izveden drugi korak menjave zgoraj omenjenega sporazuma o menjavi in nakup deležev od drugih lastnikov v celoti, bo slednje povzročilo zmanjšanje neobvladujočega deleža kapitala skupine Petrol v skupni višini 39.688.636 EUR.
Poleg pogodbe o nakupu 76-odstotnega deleža v družbi Atet d.o.o. iz julija 2019 je s prodajalcem podpisana tudi opcijska pogodba, po kateri ima družba Petrol d.d., Ljubljana, možnost nakupa preostalega deleža v družbi Atet d.o.o. v obdobju od 1. 5. 2022 do 30. 7. 2022. Prav tako ima prodajalec prodajno opcijo po kateri lahko proda preostali delež v obdobju od 31. 7. 2022 do 31. 10. 2022.
Skupina/Družba je na podlagi analize družbenih pogodb v skupaj obvladovanih družbah ugotovila, da teh neobvladuje. Zaradi tega so družbe izkazane med naložbami v skupaj obvladovanih družbah.
Skupina Petrol
Skupina je v letu 2021 skladno s kapitalsko metodo pripisala pripadajoče deleže dobičkov v višini 300.040 EUR (2020: 124.978 EUR), ki jim je odštela prejete dividende iz dobičkov iz preteklih let v višini 135.495 EUR (2020: 172.934 EUR).
Skupina je v letu 2021 prodala delež v skupaj obvladovani družbi Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. Skupina je v letu 2020 s konverzijo finančnih terjatev v kapital dokapitalizirala skupaj obvladovano družbo Petrol OTI Slovenija L.L.C., ki je bila ob koncu leta 2020 prodana.
Na podlagi preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložb v skupaj obvladovane družbe niso bile ugotovljene potrebe po slabitvah v letih 2021 in 2020.
| 2021 | 2020 |
|---|---|
| Slovenija | |
| Geoenergo d.o.o. | Mlinska ulica 5, Lendava, Slovenija |
| Pridobivanje zemeljskega plina, nafte in |
| Soenergetika d.o.o. | Stara cesta 3, Kranj, Slovenija | Oskrba z električno energijo, plinom in paro | 50% | 50% |
|---|---|---|---|---|
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. | Krapanjska cesta 8, Šibenik, Hrvaška | Proizvodnja električne energije | 25% | 25% |
| Druge države |
| Ime skupaj obvladovane družbe | Naslov skupaj obvladovane družbe | Dejavnost | (v EUR) 31. december 2021 | (v EUR) 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Soenergetika d.o.o. | 417.259 | 440.084 | ||
| Geoenergo d.o.o. | 287.242 | 99.872 | ||
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. | - | 22.060 | ||
| Skupaj naložbe v skupaj obvladovane družbe | 704.501 | 562.016 |
| (v EUR) 2021 | (v EUR) 2020 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 562.016 | 610.273 |
| Pripisani dobički/izgube | 300.040 | 124.978 |
| Prejete dividende | (135.495) | (172.934) |
| Prenos med naložbami skupaj obvladovane družbe | - | 915.000 |
| Odtujitve | (22.060) | (915.000) |
| Tečajne razlike | - | (301) |
| Stanje 31. decembra | 704.501 | 562.016 |
| Leto 2020 | Leto 2021 |
|---|---|
| Gibanje naložb v skupaj obvladovane družbe | Zmanjšanje naložbe se nanaša na družbo Vjetroelektrana Dazlina d.o.o., ki jo je Skupina v letu 2021 prodala. |
| Nove pridobitve v naložbah v skupaj obvladovane družbe se v letu 2020 nanašajo na dokapitalizacijo skupaj obvladovane družbe Petrol OTI Slovenija L.L.C., ki je bila izvedena s konverzijo dolga v kapital. | Finančne terjatve Družbe do družbe Petrol OTI Slovenija L.L.C. so bile delno oslabljene. Družba Petrol OTI Slovenija L.L.C. je bila ob koncu leta 2020 prodana. |
V aneksu k pogodbi o poslovnem sodelovanju, v kateri je dogovorjena prodaja naložbe v družbo Vjetroelektrana Dazlina d.o.o., je dogovorjena tudi nakupna opcija, po kateri ima družba Petrol d.d., Ljubljana, možnost nakupa 50-odstotnega deleža v družbi Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. po ceni 23.000 EUR do 4.6. 2022.
V prvotni pogodbi o nakupu 50-odstotnega deleža v družbi Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. iz leta 2017 je dogovorjena tudi nakupna opcija, po kateri ima družba Petrol d.d., Ljubljana, možnost nakupa preostalega 50-odstotnega deleža v družbi Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. po pošteni vrednosti in bo veljavna po izpolnitvi odložnih pogojev.
| Sredstva | Obveznosti (dolg) | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid, ki pripada skupini Petrol |
|---|---|---|---|---|
| Soenergetika d.o.o. | 2.321.252 | 641.686 | 3.502.343 | 549.244 |
| Geoenergo d.o.o. | 743.621 | 446.800 | 660.704 | (22.770) |
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. | 123.303 | 123.275 | - | (1.643) |
Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Družbe v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.
| Ime pridružene družbe | Naslov pridružene družbe | Dejavnost | Lastništvo in glasovalne pravice | (v EUR) 31. december 2021 | (v EUR) 31. december 2020 | (v EUR) 31. december 2021 | (v EUR) 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Plinhold d.o.o. | Mala ulica 5, Ljubljana, Slovenija | Upravljanje plinske infrastrukture | 30% | 53.090.764 | 52.230.606 | 26.273.425 | 26.273.425 |
| Aquasystems d.o.o. | Dupleška cesta 330, Maribor, Slovenija | Izgradnja in upravljanje storitev čiščenja industrijskih in komunalnih voda | 26% | 1.211.955 | 1.161.062 | 337.052 | 337.051 |
| Knešca d.o.o. | Kneža 78, Most na Soči, Slovenija | Proizvodnja električne energije | 47,27% | 866.907 | - | - | - |
| Ivicom Energy d.o.o. | Jug Bogdanova 2, Žagubica, Srbija | Proizvodnja električne energije | - | - | 2.561.723 | - | 2.575.000 |
| Skupaj naložbe v pridružene družbe | 55.169.626 | 55.953.391 | 26.610.477 | 29.185.477 |
Skupina je v letu 2021 skladno s kapitalsko metodo naložbam pripisala pripadajoče dele dobičkov in izgub za leto 2021 v višini 2.283.731 EUR (2020: 3.383.812 EUR) ter od naložb odštela prejete dividende v višini 1.403.355 EUR (2020: 1.328.681 EUR).
| (v EUR) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 55.953.391 | 54.655.607 |
| Pripisani dobički/izgube | 2.283.731 | 3.383.812 |
| Prejete dividende | (1.403.355) | (1.328.681) |
| Nove pridobitve | 894.000 | - |
| Zmanjšanje | (2.558.141) | (753.977) |
| Tečajne razlike | - | (3.370) |
| Stanje 31. decembra | 55.169.626 | 55.953.391 |
Zmanjšanje naložb v pridružene družbe v letu 2021 je posledica prodaje družbe Ivicom Energy d.o.o. po knjigovodski vrednosti v skladu s prodajno opcijo iz pogodbe o nakupu 25 odstotnega deleža v družbi Ivicom Energy d.o.o.
Zmanjšanje v letu 2020 se nanaša na zmanjšanja osnovnega kapitala v družbi Aquasystems d.o.o.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa predstavljajo naložbe v delnice in deleže družb, obveznice in sredstva iz naslova obrestnih in blagovnih zamenjav.
| (v EUR) | Sredstva | Obveznosti (dolg) | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid, ki pripada skupini Petrol |
|---|---|---|---|---|---|
| Plinhold d.o.o. | 322.500.000 | 109.200.000 | 45.100.000 | 8.400.000 | 2.494.674 |
| Aquasystems d.o.o. | 9.464.133 | 5.141.692 | 7.873.217 | 2.938.298 | 763.957 |
| Ivicom Energy d.o.o. | 1.313.246 | 1.393.881 | 127 | (85.717) | (21.429) |
| (v EUR) | Sredstva | Obveznosti (dolg) | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid, ki pripada skupini Petrol |
|---|---|---|---|---|---|
| Plinhold d.o.o. | 328.700.000 | 112.900.000 | 58.800.000 | 4.500.000 | 1.336.433 |
| Aquasystems d.o.o. | 7.967.703 | 3.397.011 | 7.932.017 | 3.080.437 | 800.914 |
| Knešca d.o.o. | 1.438.741 | 109.072 | 297.124 | 101.598 | 48.026 |
| 2021 | 2020 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 29.185.477 | 29.939.454 |
| Zmanjšanje | (2.575.000) | (753.977) |
| Stanje 31. decembra | 26.610.477 | 29.185.477 |
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | Sredstva iz naslova obrestnih zamenjav | 1.420.486 | - | 1.078.208 | - |
| Obveznice | 334.077 | - | - | - | |
| Sredstva iz naslova blagovnih zamenjav | 22.238 | 209.094 | 22.238 | 209.094 | |
| Skupaj | 1.776.801 | 209.094 | 1.100.446 | 209.094 |
| Nekratkoročna finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | Delnice podjetij | 2.068.908 | 2.068.908 | 1.871.378 | 1.871.378 |
|---|---|---|---|---|---|
| Deleži podjetij | 2.064.136 | 2.064.136 | 246.536 | 246.536 | |
| Obveznice | - | 395.943 | - | - | |
| Skupaj | 4.133.044 | 4.528.987 | 2.117.914 | 2.117.914 |
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 4.528.987 | 4.528.987 | 2.117.914 | 2.117.914 | |
| Prenos obveznic na kratkoročna sredstva | (334.077) | - | - | - | |
| Nove pridobitve | - | 1.398.705 | - | 1.398.705 | |
| Odtujitve | - | (419.612) | - | (419.612) | |
| Oslabitev | (61.866) | (979.093) | - | (979.093) | |
| Stanje 31. decembra | 4.133.044 | 4.528.987 | 2.117.914 | 2.117.914 |
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Posojila in druge finančne terjatve | 991.831 | 2.680.471 | 83.299.185 | 58.124.422 |
| Skupaj nekratkoročne finančne terjatve | 991.831 | 2.680.471 | 83.299.185 | 58.124.422 |
Petrol d.d., Ljubljana
Nekratkoročne finančne terjatve v višini 83.299.185 EUR (31. decembra 2020: 58.124.422 EUR) so sestavljene iz nekratkoročnih finančnih terjatev do družb v Skupini v višini 83.233.789 EUR (31. decembra 2020: 56.492.385 EUR) in nekratkoročnih finančnih terjatev do drugih v višini 65.396 EUR (31. decembra 2020: 1.632.037 EUR).
Nekratkoročne finančne terjatve do družb v Skupini so prikazane v preglednici v nadaljevanju.
| Gibanje nekratkoročnih finančnih terjatev | (v EUR) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 2.680.471 | 5.017.649 | |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 2.656 | ||
| Nova posojila | 8.231 | 5.840.755 | |
| Vračilo posojil | (1.602.313) | (6.552.298) | |
| Prenosna kratkoročne finančne terjatve | (100.259) | (1.625.976) | |
| Tečajne razlike | 3.045 | 341 | |
| Stanje 31. decembra | 991.831 | 2.680.471 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne terjatve do družb v Skupini | ||
| Crodux derivati dva d.o.o. | 25.980.522 | - |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 25.786.626 | 25.786.626 |
| Petrol d.o.o. Beograd | 16.200.000 | 17.200.000 |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 7.500.000 | 7.500.000 |
| Petrol LPG d.o.o. | 6.000.000 | 4.205.918 |
| STH Energy d.o.o. Kraljevo | 1.402.492 | 1.402.492 |
| Ekoen d.o.o. | 266.400 | 299.600 |
| Ekoen S d.o.o. | 97.749 | 97.749 |
| Skupaj | 83.233.789 | 56.492.385 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 58.124.422 | 31.876.297 |
| Nova posojila | 28.602.580 | 35.414.891 |
| Vračilo posojil | (3.673.270) | (7.964.009) |
| Odprava oslabitve | 343.056 | - |
| Prenosna kratkoročne finančne terjatve | (97.603) | (1.202.757) |
| Stanje 31. decembra | 83.299.185 | 58.124.422 |
Večino nekratkoročnih poslovnih terjatev predstavljajo terjatve družbe Petrol d.d., Ljubljana.
Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana
Med nekratkoročnimi poslovnimi terjatvami do družb se 1.214.651 EUR nanaša na terjatve iz dolgoročnodanih sredstev za sanacijo družbe Nafta Lendava, d.o.o., ki jih je bila družba Petrol d.d., Ljubljana, dolžna zagotoviti na podlagi sporazuma, sklenjenega z Vlado Republike Slovenije. Ker je vračilo dolgoročne poslovne terjatve odvisno od doseganja in izplačila dobička družbe Geoenergo d.o.o., je oblikovan popravek vrednosti za celotno terjatev.
Druge terjatve Skupine v višini 8.226.580 EUR (2020: 10.516.196 EUR) se nanašajo na dolgoročni del terjatve iz naslova prodaje sončnih elektrarn na obroke in enako druge terjatve Družbe v vrednosti 8.218.927 EUR (2020: 10.502.758 EUR) in na druge terjatve.
Skupina Petrol
| Terjatve do družb | 1.216.662 | 1.224.114 | 1.214.651 | 1.214.651 |
|---|---|---|---|---|
| Popravek vrednosti terjatev do družb | (1.214.651) | (1.214.651) | (1.214.651) | (1.214.651) |
| Terjatve do občin | 18.039.656 | 18.039.656 | ||
| Druge terjatve | 8.226.580 | 10.516.196 | 8.218.927 | 10.502.758 |
| Skupaj nekratkoročne poslovne terjatve | 8.228.771 | 10.565.315 | 8.219.107 | 10.542.414 |
| 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Rezervni deli in material | 9.990.768 | 2.430.425 | 2.393.989 | 2.152.317 |
| Trgovsko blago: | 168.200.520 | 137.723.770 | 94.179.250 | 85.378.313 |
| ‒ gorivo | 109.844.027 | 71.457.024 | 64.589.822 | 56.735.413 |
| ‒ drugi proizvodi iz nafte | 98.160 | 525.972 | 95.334 | 118.045 |
| ‒ drugo trgovsko blago | 58.258.333 | 65.740.774 | 29.494.094 | 28.524.855 |
| Skupaj zaloge | 178.191.288 | 140.154.195 | 96.573.239 | 87.530.630 |
Družba med svojimi zalogami nima zalog, zastavljenih kot jamstva za obveznosti. Družba je na dan 31. decembra 2021 preverila vrednost zalog blaga in ugotovila, da je čista iztržljiva vrednost zalog višja od nabavne vrednosti blaga, zato v letu 2021 zalog iz tega naslova ni slabila. Družba v letu 2020 zalog ni slabila.
Med danimi posojili so poleg posojil družbe Petrol d.d., Ljubljana, drugim v višini 2.040.672 EUR (pojasnjeno v razkritju za Družbo) še kratkoročna posojila drugim družbam v višini 17.330.743 EUR (31. decembra 2020: 31.269.343 EUR), predvsem za poravnavo dobavljenega blaga.
Zaradi spremembe cene vrednosti zavarovanj danih posojil je Skupina v letu 2021 oblikovala dodaten popravek vrednosti danih posojil in obresti v višini 2.588.783 EUR. V letu 2020 se je vrednost popravka glede na predhodno obdobje zmanjšala za 1.043.872 EUR.
Kratkoročno dana posojila družbam v višini 16.427.850 EUR (31. decembra 2020: 23.050.622 EUR) obsegajo kratkoročni del posojil družbam v Skupini v višini 14.387.178 EUR (31. decembra 2020: 20.978.017 EUR) in kratkoročna posojila drugim v višini 2.040.672 EUR (31. decembra 2020: 2.003.804 EUR). V letu 2020 še posojila skupaj obvladovani družbi Vjetroelektrana Dazlina v višini 68.800 EUR.
| 31. december 2021 | 31. december 2020 | |
|---|---|---|
| Dana posojila | 19.371.415 | 33.341.947 |
| Popravek vrednosti danih posojil | (3.751.210) | (1.330.433) |
| Vezani depoziti pri bankah od 3 mesecev do 1 leta | 517.546 | 593.958 |
| Terjatve za obresti | 293.088 | 122.759 |
| Popravek vrednosti terjatev za obresti | (262.147) | (94.141) |
| Skupaj kratkoročne finančne terjatve | 16.168.692 | 32.634.090 |
| 31. december 2021 | 31. december 2020 | |
|---|---|---|
| Dana posojila družbam v Skupini | E 3, d.o.o. | 7.600.000 |
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo | 3.562.233 | 3.562.233 |
| Atet d.o.o. | 2.320.986 | 1.306.671 |
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. | 583.234 | 687.300 |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 258.500 | 258.500 |
| Ekoen d.o.o. | 33.200 | 33.200 |
| Ekoen S d.o.o. | 19.550 | 19.550 |
| Petrol Oti Terminali d.o.o. | 9.475 | - |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | - | 15.000.000 |
| Petrol Praha CZ s.r.o. | - | 100.563 |
| Petrol Trade Slovenija L.L.C. | - | 10.000 |
| Skupaj | 14.387.178 | 20.978.017 |
poravnavo dobavljenega blagav višini 1.723.403 EUR (31. decembra 2020: 1.679.335 EUR) in druga posojila v višini 317.269 EUR (31. decembra 2020: 324.469 EUR). Posojil iz naslova prodaje finančnih instrumentov Družba na dan 31. decembra 2021 ni izkazovala. Prav tako jih ni izkazovala na dan 31. decembra 2020.
V letu 2021 se je odpravil popravek vrednosti terjatev za obresti v višini 132.134 EUR in je posledica plačila obresti. V letu 2020 je zmanjšanje popravka vrednosti kratkoročnih terjatev posledica prenosa posojila, danega skupaj obvladovani družbi, in popravka vrednosti na naložbo v skupaj obvladovano družbo, ki je bila ob koncu leta 2020 odtujena.
Druge poslovne terjatve predstavljajo predvsem terjatve do bank iz naslova kartičnega poslovanja. Gibanje oblikovanih popravkov vrednosti terjatev je predstavljeno v razkritju 7.1.
Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana
Sredstva na podlagi pogodb s kupci predstavljajo kratkoročne nezaračunane prihodke za trgovsko blago. Vrednost nezaračunanih prihodkov je na dan 31. decembra 2021 v Skupini znašala 3.338.893 EUR (2020: 1.949.652 EUR), v družbi Petrol d.d., Ljubljana, pa 7.604.649 EUR (2020: 3.276.761 EUR). Sredstva na podlagi pogodb s kupci niso bila slabljena.
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 692.538.011 | 406.289.815 | 409.335.386 | 262.238.768 |
| Popravek vrednosti terjatev do kupcev | (57.553.745) | (49.921.950) | (31.098.414) | (30.657.864) |
| Poslovne terjatve do državnih in drugih institucij | 5.450.026 | 2.511.467 | 244.934 | 217.146 |
| Poslovne terjatve za obresti | 1.364.467 | 1.338.849 | 2.335.796 | 2.484.533 |
| Popravek vrednosti terjatev za obresti | (1.192.941) | (1.214.106) | (943.204) | (1.059.184) |
| Terjatve do zavarovalnic zaradi škodnih primerov | 67.157 | 143.214 | 45.955 | 28.473 |
| Druge poslovne terjatve | 10.997.013 | 8.227.167 | 6.734.226 | 5.018.992 |
| Popravek vrednosti drugih terjatev | (1.326.808) | (933.017) | (824.788) | (551.988) |
| Skupaj kratkoročne poslovne terjatve | 650.343.180 | 366.441.439 | 385.829.891 | 237.718.876 |
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Sredstva iz naslova blagovnih zamenjav | 34.337.157 | 11.105.252 | 34.231.810 | 11.050.505 |
| Sredstva iz naslova obrestnih zamenjav | 329.734 | - | 329.734 | - |
| Sredstva iz naslova rokovnih poslov | - | 2.636 | - | 2.636 |
| Skupaj finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 34.666.891 | 11.107.888 | 34.561.544 | 11.053.141 |
Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana
Finančna sredstva iz naslova blagovnih zamenjav predstavljajo poštene vrednosti odprtih pogodb blagovnih zamenjav za nabavo naftnih proizvodov in električne energije na dan 31. decembra 2021.
Vsa zgoraj navedena finančna sredstva, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov, je treba brati v povezavi z odprtimi pogodbami, prikazanimi med finančnimi obveznostmi v razkritju 6.36.
V poklicani kapital
Osnovni kapital Družbe v znesku 52.240.977 EUR je razdeljen na 2.086.301 navadno delnico, katerih nominalna vrednost je 25,04 EUR. Vse delnice so celotno vplačane. Na Ljubljanski borzi kotira 2.086.301 navadna delnica z oznako PETG. Borzna cena ene delnice na dan 31. decembra 2021 znaša 508,00 EUR (31. decembra 2020: 325,00 EUR). Knjigovodska vrednost delnice Skupine na dan 31. decembra 2021 znaša 435,55 EUR (31. decembra 2020: 396,24 EUR).
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. Na dan 31. decembra 2021 so kapitalske rezerve Skupine znašale 80.991.385 EUR in vključujejo splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 80.080.610 EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve, ter 910.775 EUR kapitalskih rezerv, ki so nastale kot presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic, izplačanih kot nagrada članom nadzornega sveta družbe. Vrednost kapitalskih rezerv Družbe se na dan 31. decembra 2021 ni razlikovala od vrednosti kapitalskih rezerv na Skupini.
| Predujmi in varščine | 61.569.731 | 73.803.420 | 34.494.898 | 24.677.675 |
|---|---|---|---|---|
| Vnaprej plačane licence, članarine, strokovna literatura ipd. | 3.573.415 | 1.579.289 | 2.841.366 | 1.390.210 |
| Vnaprej plačane zavarovalne premije | 1.332.648 | 734.485 | 971.052 | 461.928 |
| Drugi odloženi stroški | 19.242.965 | 2.389.316 | 12.421.468 | 842.063 |
| Skupaj predujmi in druga sredstva | 85.718.759 | 78.506.510 | 50.728.784 | 27.371.876 |
| Denar v bankah | 91.918.939 | 79.888.438 | 53.148.173 | 39.282.462 |
|---|---|---|---|---|
| Gotovina | 8.293.516 | 6.987.005 | 4.419.224 | 5.010.879 |
| Kratkoročni depoziti do 3 mesecev | 14.435 | 1.799.509 | - | 377.184 |
| Skupaj denar in denarni ustrezniki | 100.226.890 | 88.674.952 | 57.567.397 | 44.670.525 |
− Zakonske rezerve in druge rezerve iz dobička
Zakonske in druge rezerve iz dobička so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub. Nadzorni svet Družbe je na predlog uprave Družbe pri sprejetju letnega poročila za leto 2021 iz zneska čistega dobička oblikoval druge rezerve iz dobička v skladu z 230. členom ZGD-1 v višini 33.241.471 EUR.
− Lastne delnice in rezerve za lastne delnice
Če matična družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačan znesek, vključno s transakcijskimi stroški, brez davka odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v lastniški kapital.
*Podatki so preračunani iz SIT v EUR po paritetnem tečaju 239,64.
V letu 2021 ni bilo sprememb v številu lastnih delnic. Družba ima na dan 31. decembra 2021 v lasti 24.703 lastne delnice. Tržna vrednost odkupljenih lastnih delnic na isti dan znaša 12.549.124 EUR (31. decembra 2020: 8.028.475 EUR). Družba v letu 2021 ni spreminjala rezerv za lastne delnice.
Druge rezerve Skupine/Družbe so sestavljene iz rezerv iz naslova prevrednotenja, rezerve za pošteno vrednost in rezerve za varovanje pred tveganjem. Spremembe v postavkah naštetih drugih rezerv v letu 2021 so podrobneje predstavljene v razkritju 6.14.
| Število delnic | Nabavna vrednost (v EUR)* | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj nakupi v letih 1997−1999 | 36.142 | 3.640.782 | |||
| Prodaje po letih | |||||
| Izplačilo nagrad v letu 1997 | (1.144) | (104.848) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 1998 | (1.092) | (98.136) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 1999 | (715) | (62.189) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2000 | (1.287) | (119.609) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2001 | (1.122) | (95.252) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2002 | (1.830) | (158.256) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2003 | (1.603) | (138.625) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2004 | (1.044) | (90.284) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2005 | (144) | (15.183) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2006 | (403) | (42.492) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2007 | (731) | (77.077) | |||
| Izplačilo nagrad v letu 2008 | (324) | (34.162) | |||
| Skupaj prodaje v letih 1997−2008 | (11.439) | (1.036.113) | |||
| Lastne delnice na dan 31. decembra 2021 | 24.703 | 2.604.669 |
Uporaba bilančnega dobička 2020
Delničarji so na 33. skupščini delniške družbe Petrol d.d., Ljubljana, dne 22. aprila 2021 sprejeli naslednji sklep o uporabi bilančnega dobička:
celotnem znesku 45.222.716 EUR (brezupoštevanja lastnih delnic), preostanek bilančnega dobička v znesku 132.440 EUR termorebiten preostanek, ki nastane zaradi lastnih delnic na presečnidan za izplačilo dividend in zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, se razporedi v druge rezerve iz dobička.
Za izplačilo dividend se je porabil čisti poslovni izid leta 2020. V letu 2021 je Družba izplačala dividende za leto 2020 v višini 45.222.716 EUR in dividende iz preteklih let v višini 185 EUR.
Nadzorni svet Družbe je na predlog uprave Družbe pri sprejetju letnega poročila iz zneska čistega dobička oblikoval druge rezerve iz dobička v skladu z 230. členom ZGD-1 v višini 33.241.471 EUR in opredelil del drugih rezerv iz dobička v višini 28.702.832 EUR kot del bilančnega dobička.
Končne dividende za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, še niso bile predlagane in jih lastniki na skupščini še niso potrdili, zato v teh računovodskih izkazih niso vključene med obveznosti.
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | |
|---|---|---|---|
| Obvezna uporaba čistega dobička | Čisti poslovni izid | 66.482.942 | 28.893.516 |
| Čisti dobiček po obvezni uporabi | 66.482.942 | 28.893.516 | |
| Oblikovanje drugih rezerv iz dobička | 33.241.471 | 14.446.758 | |
| Ugotovitev bilančnega dobička | Čisti dobiček | 33.241.471 | 14.446.758 |
| Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov | razvijanja na bilančni presečnidan | (96.363) | (267.376) |
| Druge rezerve iz dobička | 28.702.832 | 31.175.774 | |
| Bilančni dobiček | 61.847.940 | 45.355.156 |
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih sestavljajo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
Poslovodstvo meni, da se dejavniki pri ocenah rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine glede na preteklo leto niso bistveno spremenili. Zato ocenjuje, da je vrednost rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, izračunana na podlagi aktuarskega modela na dan 31. decembra 2020, primerna osnova za pripoznanje rezervacij na dan 31. decembra 2021. Izračun na 31. decembra 2020 smo prilagodili le za število zaposlenih.
Izračun rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 6.190.099 | 6.096.788 | 5.244.108 | 5.457.241 |
| Jubilejne nagrade | 3.325.992 | 3.342.189 | 2.725.701 | 2.836.480 |
| Skupaj rezervacije | 9.516.091 | 9.438.977 | 7.969.809 | 8.293.721 |
| (v EUR) | Odpravnine | Jubilejne nagrade | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 5.853.143 | 3.036.568 | 8.889.711 |
| Stroški sprotnega službovanja | 657.457 | 488.601 | 1.146.058 |
| Stroški obresti | 63.170 | 37.071 | 100.241 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (140.129) | (282.301) | (422.430) |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | (335.716) | 65.117 | (270.599) |
| Tečajne razlike | (1.137) | (2.867) | (4.004) |
| Stanje 31. decembra 2020 | 6.096.788 | 3.342.189 | 9.438.977 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 290.165 | 82.241 | 372.406 |
| Stroški sprotnega službovanja | 120.998 | 129.096 | 250.094 |
| Stroški obresti | 2.259 | 935 | 3.194 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (316.060) | (227.563) | (543.623) |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | 9.323 | 4.263 | 13.586 |
| Odprava | (13.836) | (6.241) | (20.077) |
|---|---|---|---|
| Tečajne razlike | 462 | 1.072 | 1.534 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 6.190.099 | 3.325.992 | 9.516.091 |
− fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti;
− smrtnost na osnovi zadnjih razpoložljivih tablic smrtnosti lokalne populacije.
Zadružbev Sloveniji se predpostavlja, da se bodo povprečne plače povečevale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,5 odstotne točke.
Zadružbev tujini se predpostavlja, da se bodo povprečne plače povečevale z naslednjimi stopnjami: Hrvaška za 1 odstotno točko, Srbija za 1 odstotno točko, FBiH za 1 odstotno točko, povečano za individualno rast 0,5 odstotne točke.
Gibanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih
Izračun rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:
Predpostavlja se, da se bodo povprečne plače v RSpovečevale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,5 odstotne točke.
| Spremembe | 0,5 | -0,5 | 0,5 | -0,5 | 0,5 | -0,5 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Vpliv nastanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih (v EUR) | (561.306) | 621.070 | 608.543 | (556.225) | (514.926) | 571.335 |
| 5.402.925 | 2.622.136 | 8.025.061 |
|---|---|---|
| 622.378 | 448.949 | 1.071.327 |
|---|---|---|
| (132.033) | (234.605) | (366.638) |
|---|---|---|
| (436.029) | - | (436.029) |
|---|---|---|
| 5.457.241 | 2.836.480 | 8.293.721 |
|---|---|---|
| 47.021 | 89.669 | 136.690 |
|---|---|---|
| (251.076) | (200.448) | (451.524) |
|---|---|---|
| (9.078) | - | (9.078) |
|---|---|---|
| 5.244.108 | 2.725.701 | 7.969.809 |
|---|---|---|
| Spremembe za | 0,5 | -0,5 | 0,5 | -0,5 | 0,5 | -0,5 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Vpliv nastanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih (v EUR) | (495.018) | 547.804 | 535.713 | (489.673) | (507.490) | 557.168 |
Gibanje rezervacij za tožbe in drugih rezervacij
Druge rezervacije
Skupina ima na dan 31. decembra 2021 sklenjene dolgoročne pogodbe z dobavitelji za nabavo zemeljskega plina ter dolgoročne pogodbe za zakup transportnih zmogljivosti in skladiščenje.
tako pri prodaji zemeljskega plina kot pri zakupih transportnih zmogljivosti in skladišč. Primerljive produkte je domačim kupcem primorana ponuditi tudi Skupina, zaradi česar bodo nastale negativne razlike, saj bodo stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez presegli pričakovane gospodarske koristi od pogodb.
Skladno s tem ima Skupina oblikovane rezervacije iz naslova kočljivih pogodb za zakup transportnih zmogljivosti in skladiščenje zemeljskega plina v višini 10.832.781 EUR (2020: 12.348.348 EUR), za katere se je znesek izračunal na podlagi ocenjenih gospodarskih koristi in stroškov storitev iz dolgoročnih pogodb za zakup zmogljivosti ob upoštevanju uporabljenih prenosnih zmogljivosti. Pri izračunih so bile uporabljene osemletne projekcije in diskontna stopnja 0,0 % (2020: 0,0 %), ki odraža donosnost obveznice Republike Slovenije z zapadlostjo v letu 2029.
Med drugim rezervacijami ima Skupina/Družba oblikovane tudi rezervacije za delno neskladnost na področju obnovljivih virov energije v prometu (Uredba o OVE) v višini 12.953.253 EUR na dan 31. decembra 2021 (2020: 10.080.523 EUR).
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za tožbe | 956.347 | 600.602 | 493.383 | 420.849 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev pri upravljavcih | 4.040.854 | 4.160.465 | 4.040.854 | 4.160.465 |
| Druge rezervacije | 29.326.278 | 26.586.354 | 13.072.253 | 10.182.523 |
| Skupaj rezervacije | 34.323.479 | 31.347.421 | 17.606.490 | 14.763.837 |
| (v EUR) | Rezervacije za tožbe | Druge rezervacije | Rezervacije za tožbe | Druge rezervacije |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 979.447 | 20.923.226 | 636.192 | 4.859.313 |
| Oblikovanje rezervacij | 196.318 | 9.919.393 | 154.122 | 5.323.210 |
| Odprava | (572.423) | (4.251.657) | (369.465) | - |
| Tečajne razlike | (2.740) | (4.608) | - | - |
| Stanje 31. decembra 2020 | 600.602 | 26.586.354 | 420.849 | 10.182.523 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 33.049 | 598.039 | - | - |
| Oblikovanje rezervacij | 666.566 | 7.976.473 | 366.017 | 7.717.043 |
| Odprava | (289.082) | (5.850.016) | (238.177) | (4.827.313) |
| Poraba | (55.306) | - | (55.306) | - |
| Tečajne razlike | 51 | 15.428 | - | - |
| Stanje 31. decembra 2021 | 956.347 | 29.326.278 | 493.383 | 13.072.253 |
Ocena rezervacije je bila pripravljena ob upoštevanju relevantnih okoliščin vzvezi z doseganjem zahtevanih normativov, pravnih vidikov in predstavlja najboljšo oceno poslovodstva glede verjetnosti odliva sredstev Skupine/Družbe. Zaradi nove zakonodaje je mogoče predvideti časovni okvir poravnave obveznosti, zato rezervacija ni bila diskontirana.
Višina rezervacij za tožbe je določena glede na višino škodnega zahtevka ali ocenjena glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan. Pri določitvi pričakovane možne višine uprava sodeluje tudi z zunanjimi odvetniškimi pisarnami in vsako leto preveri izračunani znesek rezervacije za posamezno tožbo, ki še poteka.
Ker vodstvo Skupine ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb, so bile v Skupini v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije za tožbe in za zamudne obresti od toženih zneskov. Rezervacije za tožbe na dan 31. decembra 2021 znašajo 867.712 EUR (na dan 31. decembra 2020: 582.780 EUR), rezervacije za zamudne obresti od toženih zneskov pa znašajo 88.635 EUR (na dan 31. decembra 2020: 17.822 EUR).
V Družbi so na dan 31. decembra 2021 oblikovane dolgoročne rezervacije za tožbe v višini 404.748 EUR (na dan 31. decembra 2020: 403.027 EUR), rezervacije za zamudne obresti od toženih zneskov pa v višini 88.635 EUR (na dan 31. decembra 2020: 17.822 EUR). Rezervacije so oblikovane na podlagi presoje odvetnikov.
Druge rezervacije vključujejo tudi rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov skupine Petrol. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
| Odpravnine | Jubilejne nagrade | Skupaj | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 2.031.713 | 1.774.582 | 3.806.295 |
| Stroški sprotnega službovanja | 205.837 | 252.809 | 458.646 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (58.998) | (174.975) | (233.973) |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | 129.498 | - | 129.498 |
| Stanje 31. decembra 2020 | 2.308.050 | 1.852.416 | 4.160.466 |
| Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe | - | - | - |
| Stroški sprotnega službovanja | 18.560 | 61.104 | 79.664 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (80.999) | (114.360) | (195.359) |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | (3.917) | - | (3.917) |
| Stanje 31. decembra 2021 | 2.241.694 | 1.799.160 | 4.040.854 |
Izračun rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:
Predpostavlja se, da se bodo povprečne plače v RS povečale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,5 odstotne točke.
Dolgoročno odloženi prihodki se nanašajo na prejeta sredstva na podlagi evropskih projektov in kohezijskih sredstev na področju energetskih rešitev.
| Vpliv nastanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih (v EUR) | Fluktuacija | Diskontna stopnja | Rast plač |
|---|---|---|---|
| (256.357) | 0,5 | -0,5 | 0,5 |
| 283.403 | -0,5 | 0,5 | -0,5 |
| 277.150 | 0,5 | -0,5 | 0,5 |
| (253.587) | 262.799 | 288.220 |
| 2020 | 31. december | 2021 | 31. december | |
|---|---|---|---|---|
| Dolgoročno odloženi prihodki iz prejetih donacij | 985.177 | 1.051.894 | 14.408 | 22.100 |
| Drugi dolgoročno odloženi prihodki | 33.462.267 | 32.360.582 | 29.444.663 | 28.397.673 |
| Skupaj | 34.447.444 | 33.412.476 | 29.459.071 | 28.419.773 |
| Dolgoročno odloženi prihodki ekoloških rezervacij | Dolgoročno odloženi prihodki iz prejetih donacij | Drugi dolgoročno odloženi prihodki | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | 10.771 | 1.011.997 | 24.004.477 | 25.027.245 |
| Povečanje | - | 102.839 | 14.291.448 | 14.394.287 |
| Zmanjšanje | (10.771) | (62.942) | (5.894.207) | (5.967.920) |
| Tečajne razlike | - | - | (41.136) | (41.136) |
| Stanje 31. decembra 2020 | - | 1.051.894 | 32.360.582 | 33.412.476 |
| Povečanje | - | - | 6.737.636 | 6.737.636 |
| Zmanjšanje | - | (66.717) | (5.647.671) | (5.714.388) |
| Tečajne razlike | - | - | 11.720 | 11.720 |
| Stanje 31. decembra 2021 | - | 985.177 | 33.462.267 | 34.447.444 |
Povečanje pri drugih dolgoročno odloženih prihodkih za 6.737.636 EUR se nanaša na prejeta sredstva na podlagi evropskih projektov in kohezijskih sredstev na področju energetskih rešitev, zmanjšanje za 5.647.671 EUR pa se nanaša na nastale stroške pri projektih, za katere smo sredstva prejeli.
Povprečna obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne vire financiranja (z vključenimi obrestnimi zavarovanji) je za leto 2021 1,92 odstotka p. a. (2020: 1,68 odstotka p. a.).
| Kratkoročne finančne obveznosti | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|
| Bančna posojila | 61.575.727 | 36.621.251 |
| Obveznosti do bank iz naslova zamenjave obrestnih mer | 2.503.965 | 5.379.273 |
| Obveznosti do bank iz naslova rokovnih poslov | 287.484 | 786.222 |
| Izdane obveznice | 246.928 | 250.309 | 246.928 | 250.309 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti iz naslova blagovnih zamenjav | 116.341 | 5.029.689 | 116.341 | 5.145.357 | |
| Druge obveznosti iz finančnih instrumentov | --- | 2.568.846 | |||
| Druga posojila in finančne obveznosti | 1.228.002 | 699.811 | 207.755.317 | 110.421.383 | |
| 65.958.447 | 48.766.555 | ||||
| 272.485.762 | 160.688.732 | ||||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Bančna posojila | 389.623.422 | 259.249.424 | 339.746.359 | 209.427.879 |
| Izdane obveznice | 43.809.402 | 43.801.874 | 43.809.402 | 43.801.874 | |
| Posojila, prejeta od drugih družb | 380.171 | 379.762 | 21.000.000 | 29.636.850 | |
| Skupaj finančne obveznosti | 499.771.442 | 352.197.615 | 677.041.523 | 443.555.335 |
Obveznosti zaradi izdanih obveznic se nanašajo na izdane obveznice družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki kotirajo na Ljubljanski borzi z nazivoma PET4, PET5.
februarja 2017 je družba Petrol d.d., Ljubljana, izdala obveznice PET4 s skupno nominalno vrednostjo 11.000.000 EUR in obrestno mero 1,5 odstotka letno. Obveznice zapadejo 22. februarja 2027.
junija 2017 je družba Petrol d.d., Ljubljana, izdala obveznice PET5 s skupno nominalno vrednostjo 32.828.000 EUR in obrestno mero 1,2 odstotka letno. Obveznice zapadejo 21. junija 2024.
Povprečna obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne vire financiranja (z vključenimi obrestnimi zavarovanji) je za leto 2021 1,89 odstotka p. a. (2020: 1,56 odstotka p. a.). V izračunu povprečne obrestne mere niso zajete obrestne mere za prejeta posojila družb v Skupini.
Obveznosti Družbe iz naslova izvedenih finančnih instrumentov in obveznic so podrobneje razložene v razkritju za Skupino.
Druga prejeta posojila Družbe v glavnem zajemajo posojila, prejeta od družb v Skupini, v znesku 221.277.769 EUR, kot je razvidno iz preglednice v nadaljevanju.
| 31. december 2021 | 31. december 2020 | |
|---|---|---|
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 86.950.000 | 29.636.849 |
| Petrol d.o.o. | 85.842.742 | 62.201.715 |
| Petrol BHOil Company d.o.o. Sarajevo | 20.000.000 | 17.500.000 |
| IGES d.o.o. | 15.786.457 | 15.767.666 |
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 6.779.404 | 4.469.422 |
| MBills d.o.o. | 3.850.000 | 4.650.000 |
| 1.679.516 | - |
|---|---|
| 300.000 | 300.000 |
|---|---|
| 89.650 | 89.616 |
|---|---|
| - | 2.568.846 |
|---|---|
| 221.277.769 | 137.184.114 |
|---|---|
| 2021 | 2020 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 352.197.615 | 326.741.584 | 443.555.335 | 386.348.458 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 109.787.346 | 54.000 | - | - |
| Prejemki pri prejetih posojilih | 926.931.269 | 835.261.103 | 1.327.414.213 | 1.090.169.633 |
| Izdatki pri prejetih posojilih | (880.837.557) | (808.314.348) | (1.085.490.136) | (1.032.414.899) |
| Spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov | (8.287.394) | (845.045) |
Med obveznostmi iz najemov Skupina izkazuje obveznosti na podlagi sklenjenih pogodb za najeta sredstva, katerih vrednost je bila izračunana v skladu z MSRP 16.
Vse nekratkoročne poslovne obveznosti pripadajo družbi Petrol d.d., Ljubljana.
Skupina Petrol in družba Petrol d.d., Ljubljana obveznosti iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje v Skupini/Družbi, se v večini nanašajo na opredmetena osnovna sredstva, ki so bila po koncesijskih pogodbah prejeta v upravljanje od občin. Obveznosti se zmanjšujejo za obračunano amortizacijo sredstev, prejetih v upravljanje.
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 92.991.633 | 54.397.111 | 26.735.533 | 27.608.922 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 13.768.130 | 10.069.352 | 2.717.596 | 4.259.323 |
| Skupaj obveznosti iz najemov | 106.759.763 | 64.466.463 | 29.453.129 | 31.868.245 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 64.466.463 | 72.612.542 | 31.868.245 | 34.807.319 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 49.176.771 | - | - | - |
| Povečanje | 11.857.655 | 5.753.441 | 1.141.233 | 255.541 |
| Zmanjšanje | (6.664.393) | (4.504.367) | - | - |
| Obresti | 2.425.310 | 2.676.699 | 1.291.951 | 1.508.731 |
| Plačilo najemnin | (14.481.349) | (11.674.411) | (4.848.300) | (4.703.346) |
| Tečajne razlike | (20.694) | (397.441) | - | - |
| Stanje 31.decembra | 106.759.763 | 64.466.463 | 29.453.129 | 31.868.245 |
| Obveznosti za kupljene deleže v družbah | 31. december 2020 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| Obveznosti za kupljene deleže v družbah | 5.024.000 | 5.024.000 |
| Obveznosti iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje | 637.782 | 703.182 |
| Skupaj nekratkoročne poslovne obveznosti | 5.661.782 | 727.182 |
Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida so se v letu 2021 povečale iz naslova sklepa skupščine o izplačilu dividend v višini 45.222.716 EUR (2020: 45.222.716 EUR) in zmanjšale iz naslova izplačila dividend delničarjem za leto 2020 v višini 45.222.716 EUR (2020: 45.222.706 EUR) ter izplačil dividend iz preteklih let v višini 185 EUR (2020: 897 EUR).
Drugi vračunani stroški predstavljajo kratkoročne rezervacije za kočljive pogodbe, vračunane bonuse za zaposlene, vračunane stroške vzdrževanja licenc, stroške logistike, stroške storitev, opravljenih za področje energetskih rešitev, obveznosti za provizije in druge vračunane stroške.
Skupina/Družba ima na dan 31. decembra 2021 sklenjene pogodbe s kupci za dobavo električne energije za leto 2022. Ker del prodanih količin Skupina/Družba za leto 2022 nima nabavljenih po ustreznih cenah, glede na pogodbeno ceno v prodajnih pogodbah, bodo pri izpolnitvi določenih pogodb kupci stroški izpolnjevanja pogodbenih zavez presegli.
| (v EUR) | 31. december 2020 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev | 287.742.078 | 530.229 |
| Obveznosti za trošarine | 89.051.979 | 61.892.936 |
| Obveznosti za davek na dodano vrednost | 28.464.911 | 44.535.860 |
| Obveznosti do zaposlenih | 12.264.510 | 9.130.848 |
| Obveznosti za okoljske dajatve in prispevke | 7.074.616 | 8.503.921 |
| Obveznosti za kupljene deleže v družbah | 1.423.471 | 6.597.693 |
| Druge obveznosti do države in drugih državnih institucij | 3.898.273 | 3.758.297 |
| Obveznosti za prispevke za socialno varnost | 1.443.461 | 1.742.750 |
| Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida | 775.997 | 775.812 |
| Obveznosti za uvozne dajatve | 1.068.381 | 596.054 |
| Druge obveznosti | 4.008.471 | 3.392.213 |
| Skupaj kratkoročne poslovne in druge obveznosti | 437.216.148 | 690.456.613 |
| (v EUR) | 31. december 2020 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| Kratkoročno prejeti predujmi in varščine | 13.019.932 | 12.053.171 |
| Odloženi prihodki iz predplačniških kartic | 1.665.807 | 2.611.155 |
| Odloženi prihodki za dane rabate in popuste | 242.107 | 164.018 |
| Skupaj obveznosti iz pogodb s kupci | 14.927.846 | 14.828.344 |
| (v EUR) | 31. december 2020 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| Vračunani stroški za dopuste | 2.613.290 | 3.229.710 |
| Vračunani stroški za najemnine avtocestnih lokacij | 73.747 | 592.868 |
| Vračunani odhodki za tankerske prekostojnine | 387.983 | 502.794 |
| Vračunani stroški koncesijskih dajatev | 366.833 | 433.122 |
| Drugi vračunani stroški | 9.804.015 | 50.674.221 |
| Drugi odloženi prihodki | 2.476.402 | 3.185.584 |
| Skupaj druge obveznosti | 15.722.270 | 58.618.299 |
2021 vrednoteniv višini 24.317.853 EUR. To pomeni, daje Skupina/Družba v letu 2021 evidentirala druge prihodke iz naslova vrednotenja blagovnih finančnih instrumentov v višini 24.317.853 EUR in druge stroške iz naslova rezervacij za kočljive pogodbe v višini 20.924.453 EUR, kar pomeni neto pozitiven učinek na izkaz poslovnega izida v višini 3.393.400 EUR.
Skladno s tem ima Skupina/Družba med drugimi vračunanimi stroški oblikovane rezervacije iz naslova kočljivih pogodb za dobavo električne energije v višini 20.924.453 EUR (2020: 0 EUR), za katere se je znesek izračunal na podlagi ocenjenih gospodarskih koristi in stroškov storitev iz pogodb za dobavo električne energije. Pri izračunih so bile uporabljene napovedane tržne cene električne energije za leto 2022.
V tem poglavju so predstavljena razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji, upravljanje tveganj pa je razloženo v poslovnem delu tega letnega poročila v poglavju Upravljanje tveganj.
O vplivu pandemije koronavirusne bolezni (covid-19) na poslovanje skupine Petrol in upravljanje tveganj je poročano tudi v poglavju Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2021.
Skupina/Družba je tudi v letu 2021 aktivno spremljala stanje terjatev do kupcev in nadaljevala z ostrimi pogoji odobravanja prodaje na odprto z zahtevami po ustreznem obsegu kakovostnih zavarovanj ter aktivno izterjavo vseh terjatev.
Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki na dan 31. decembra 2021 znaša:
Na dan poročanja so kreditnemu tveganju najbolj izpostavljene kratkoročne poslovne terjatve. Te so se glede na konec leta 2021 nominalno zvišale za 77 odstotkov v Skupini in za 62 odstotkov v Družbi.
| 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 | |
|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 5.909.845 | 4.738.081 | 3.218.360 | 2.327.008 |
| Nekratkoročne finančne terjatve | 991.831 | 2.680.471 | 83.299 | 58.124.422 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 8.228.771 | 10.565.315 | 8.219.107 | 10.542.414 |
| Sredstva na podlagi pogodb kupci | 3.338.893 | 1.949.652 | 7.604.649 | 3.276.761 |
| Kratkoročne finančne terjatve | 16.168.692 | 32.634.090 | 16.181.049 | 22.247.726 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 644.893 | 154.363 | 929.972 | 385.584.957 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida | 34.666.891 | 11.107.888 | 34.561.544 | 11.053.141 |
| Denar in denarni ustrezniki | 100.226.890 | 88.674.952 | 57.567.397 | 44.670.525 |
| Skupaj sredstva | 814.424.967 | 516.280.421 | 596.236.248 | 389.743.727 |
| nezapadle | zapadle do 30 dni | zapadle od vključno 30 do 60 dni | zapadle od vključno 60 do 90 dni | zapadle nad 90 dni | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 314.932.992 | 31.695.839 | 5.075.314 | 611.619 | 4.052.101 | 356.367.865 |
| Terjatve za obresti | 37.856 | 16.889 | 8.111 | 1.968 | 59.919 | 124.743 |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | 7.374.118 | 55.134 | 3.462 | 4.650 | - | 7.437.364 |
| Skupaj stanje 31. decembra 2020 | 322.344.966 | 31.767.862 | 5.086.887 | 618.237 | 4.112.020 | 363.929.972 |
| nezapadle | zapadle do 30 dni | zapadle od vključno 30 do 60 dni | zapadle od vključno 60 do 90 dni | zapadle nad 90 dni | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 572.251.531 | 51.421.340 | 7.287.064 | 1.296.628 | 2.727.703 | 634.984.266 |
| Terjatve za obresti | 72.904 | 16.001 | 12.008 | 18.108 | 52.505 | 171.526 |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | 9.234.027 | 371.413 | - | - | 131.922 | 9.737.362 |
| Skupaj stanje 31. decembra 2021 | 581.558.462 | 51.808.754 | 7.299.072 | 1.314.736 | 2.912.130 | 644.893.154 |
| nezapadle | zapadle do 30 dni | zapadle od vključno 30 do 60 dni | zapadle od vključno 60 do 90 dni | zapadle nad 90 dni | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 201.953.228 | 9.636.626 | 9.019.494 | 961.715 | 10.009.841 | 231.580.904 |
| Terjatve za obresti | - | - | - | - | 1.425.349 | 1.425.349 |
| Druge terjatve (brezterjatev do države) | 4.461.687 | 32.808 | 708 | 274 | - | 4.495.477 |
| Skupaj stanje 31. decembra 2020 | 206.414.915 | 9.669.434 | 9.020.202 | 961.989 | 11.435.190 | 237.501.730 |
| nezapadle | zapadle do 30 dni | zapadle od vključno 30 do 60 dni | zapadle od vključno 60 do 90 dni | zapadle nad 90 dni | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 342.546.756 | 20.534.767 | 3.623.504 | 814.462 | 10.717.483 | 378.236.972 |
| Terjatve za obresti | - | - | - | 1.392.592 | 1.392.592 | |
| Druge terjatve (brezterjatev do države) | 5.818.887 | 136.506 | - | - | 5.955.393 | |
| Skupaj stanje 31. decembra 2021 | 348.365.643 | 20.671.273 | 3.623.504 | 814.462 | 12.110.075 | 385.584.957 |
| Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev | Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti | Skupaj | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2020 | (50.705.579) | (1.669.414) | (52.374.993) |
| Oblikovanje/odprava popravkov z vplivom na poslovni izid | (2.109.637) | (115.961) | (2.225.598) |
| Odpisi | 1.853.170 | 571.043 | 2.424.213 |
| Tečajne razlike | 107.079 | 226 | 107.305 |
| Stanje 31. decembra 2020 | (50.854.967) | (1.214.106) | (52.069.073) |
Zavarovanje terjatev
Prikaz zavarovanj zajema samoprvovrstna zavarovanja, kot so bančne garancije oz. korporativne garancije, nasprotni posel (dobavitelji), kreditno zavarovanje pri zavarovalnici, poroštva in hipoteke. Menice, izvršnice in zadolžnice niso vključene med kakovostna zavarovanja, ker imajo nižjo stopnjo unovčljivosti.
| Skupaj | Stanje 1. januarja 2021 | (50.854.967) | (1.214.106) | (52.069.073) |
|---|---|---|---|---|
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | (3.498.022) | (150.989) | (3.649.011) | |
| Oblikovanje/odprava popravkov z vplivom na poslovni izid | (7.966.732) | (65.643) | (8.032.375) | |
| Spremembe popravkov brez vpliva na poslovni izid | 531.773 | 115.229 | 647.002 | |
| Odpisi | 2.919.772 | 126.043 | 3.045.815 | |
| Tečajne razlike | (12.377) | (3.475) | (15.852) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | (58.880.553) | (1.192.941) | (60.073.494) |
| Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti | Skupaj | Stanje 1. januarja 2020 | (33.213.942) | (1.630.227) | (34.844.169) |
|---|---|---|---|---|---|
| Oblikovanje/odprava popravkov z vplivom na poslovni izid | 576.792 | - | 576.792 | ||
| Odpisi | 1.427.298 | 571.043 | 1.998.341 | ||
| Stanje 31. decembra 2020 | (31.209.852) | (1.059.184) | (32.269.036) |
| Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti | Skupaj | Stanje 1. januarja 2021 | (31.209.852) | (1.059.184) | (32.269.036) |
|---|---|---|---|---|---|
| Oblikovanje/odprava popravkov z vplivom na poslovni izid | (2.942.872) | - | (2.942.872) | ||
| Odpisi | 2.229.522 | 115.980 | 2.345.502 | ||
| Stanje 31. decembra 2021 | (31.923.202) | (943.204) | (32.866.406) |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 692.538.011 | 406.289.815 | 409.335.386 | 262.238.768 |
|---|---|---|---|---|
| Oblikovani popravki vrednosti | (57.553.745) | (49.921.950) | (31.098.414) | (30.657.864) |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev s popravki | 634.984.266 | 356.367.865 | 378.236.972 | 231.580.904 |
| Zapadle kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto) | 107.423.690 | 83.282.995 | 58.813.962 | 54.040.260 |
| Delež zapadlih v odprtih terjatvah | 16 % | 20 % | 14 % | 21 % |
| Kratkoročne poslovne terjatve nad 100.000 EUR, zavarovane s kakovostnimi zavarovanji (kritje) | 379.692.734 | 196.754.738 | 189.939.857 | 116.887.621 |
Terjatev do največjega posameznega kupca v Družbi na dan 31. decembra 2021 znaša 16.479.600 EUR (gospodarska družba) in predstavlja 4,0 odstotka terjatev do kupcev v Družbi.
Glavni del teh terjatev so terjatve do kupcev v državi in tujini iz naslova veleprodaje blaga in storitev ter prodaje blaga fizičnim osebam, imetnikom Petrol klub kartice.
Veleprodajni in maloprodajni kupci so razpršeni, tako da ni večje izpostavljenosti do posameznega kupca. Na dan 31. decembra 2021 ima Skupina 40.919 aktivnih kupcev, pravnih oseb. Skupina/Družba ima vzpostavljen informacijski sistem rangov, bonitet in blokad, s čimer izvaja stalni nadzor nad kupci.
Sistem nadzora nad kreditnim tveganjem Skupina/Družba nenehno izpopolnjuje. V letu 2021 se je dosledno izvajal sprejet limitni sistem na ravni skupine Petrol. Stopnjo obvladovanja terjatev Skupina/Družba meri prek doseganja meril dni vezave terjatev.
Blagovni krediti, dani kupcem z namenom reprogramiranja odplačila terjatev, so večinoma zavarovani (običajno s hipotekami, nekaj pa tudi z bančnimi garancijami).
Med danimi posojili Družbe se večina nanaša na posojila odvisnim družbam, pri čemer Družba redno ocenjuje možnost povračila posojil, možnost unovčitve zavarovanj oziroma ali vrednost zavarovanj še vedno ustrezno pokriva vrednost naložbe. Če Družba oceni, da posojila niso v celoti izterljiva, za neizterljivi znesek oblikuje popravek vrednosti. Družba redno spremlja poslovanje družb v Skupini, s čimer ustrezno omejuje kreditno tveganje.
Zaradi negotovosti, s katerimi smo se soočili v času epidemije, smo v skupini Petrol izjemno pozornost namenili prav obvladovanju likvidnostnega tveganja.
Še vedno nam je ključni cilj, da bo Skupina/Družba uspešno obvladovala likvidnostno tveganje v skladu s smernicami bonitetne agencije Standard & Poor‘s.
Skupina/Družba upravlja likvidnostno tveganje z/s:
− enotnim vodenjem zakladništva na ravni Skupine,
− letnim planom potrebnih finančnih sredstev za skupino Petrol,
− dnevnim načrtovanjem ter simulacijami denarnega toka za matično družbo in odvisne družbe, po dnevih za dva ali tri mesece vnaprej, kar je v tem času izjemno pomembno orodje,
− enotnim pristopom do bank doma in v tujini,
− računalniško podprtimsistemom vodenja denarnega toka tako za matično družbo kot tudi za vse odvisne družbe,
− centraliziranim zbiranjem prostih denarnih sredstev prek cash-poolinga.
| (v dnevih) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Dnevi vezave | Pogodbeni dnevi | 36 | 49 | 31 |
| Dnevi zapadlih terjatev | 453 | 5 | Skupaj dnevi vezave terjatev | 40 |
| 54 | 34 | 47 |
Skoraj polovico celotnih prilivov Skupina/Družba ustvari prek maloprodajne mreže, kjer so plačilno sredstvo gotovina ali plačilne kartice, kar zagotavlja redne dnevne pritoke in zmanjšuje likvidnostno tveganje.
Obenem ima Skupina/Družba sklenjene kreditne linije doma in v tujini v obsegu, ki zagotavlja, da je Skupina v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti.
Uspešno načrtovanje denarnih tokov oz. ocena zmanjšanja prilivov zaradi zmanjšanja prodaje nam je omogočala pravočasno oz. dobro napoved likvidnosti in optimalno vodenje denarnega toka naravni Skupine. Močna likvidnostna pozicija nam omogoča tudi poravnavo vseh obveznosti na datum zapadlosti.
Večina finančnih obveznosti iz prejetih dolgoročnih in kratkoročnih posojil je na ravni matične družbe, ki ima tudi večino prihodkov.
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti | Obveznost | Od 0 do 6 mesecev | Od 6 do 12 mesecev | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 303.431.060 | 310.959.169 | -- | 299.710.991 | 11.248.178 | ||
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 54.397.111 | 70.609.544 | - | - | 38.272.782 | 32.336.762 | |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | 24.000 | 24.000 | -- | 24.000 | - | ||
| Kratkoročne finančne obveznosti | 48.766.555 | 51.021.405 | 25.928.595 | 25.092.810 | - | - | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 10.069.352 | 11.024.294 | 5.638.689 | 5.385.605 | - | - | |
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb* | - | 366.543.618 | 165.388.450 | 156.287.654 | 44.867.514 | - | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in iz naslova predujmov) | 293.950.017 | 293.950.017 | 293.550.768 | 399.249 | - | - | |
| Stanje 31. decembra 2020 | 710.638.095 | 1.104.132.047 | 490.506.502 | 187.165.318 | 382.875.287 | 43.584.940 |
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti | Obveznost | Od 0 do 6 mesecev | Od 6 do 12 mesecev | Od 1 do 5 let | Nad 5 let |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 433.812.995 | 449.991.568 | -- | 193.267.964 | 256.723.604 | |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 92.991.633 | 102.794.713 | - | - | 50.827.716 | 51.966.997 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | 5.024.000 | 5.024.000 | -- | 5.024.000 | - | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 65.958.447 | 71.080.903 | 51.230.909 | 19.849.994 | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 13.768.130 | 19.086.349 | 9.565.561 | 9.520.788 | - | - |
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb* | - | 694.778.063 | 362.868.525 | 280.035.717 | 51.873.821 | - |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in iz naslova predujmov) | 560.295.947 | 560.295.947 | 554.989.616 | 5.306.331 | - | - |
| Stanje 31. decembra 2021 | 1.171.851.152 | 1.903.051.543 | 978.654.611 | 314.712.830 | 300.993.501 | 308.690.601 |
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo izpeljane finančne instrumente v višini 13.397.026 EUR.
| (v EUR) | EUR | USD | HRK | BAM | RSD | MKD | RON | CHF | HUF | CZK | BGN | GBP | RUB | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 41.589.098 | 2.647.365 | 25.007.622 | 4.793.284 | 11.422.061 | 1.826.793 | 1.149.872 | 109.704 | 26.426 | 64.291 | 36.843 | 1.489 | 104 | 88.674.952 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 278.973.802 | 279.258 | 48.439.561 | 17.645.002 | 17.922.324 | 47.930 | 613.350 | - | 8.745 | - | - | - | 363.929.972 | |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 10.544.965 | - | 10.887 | 7.454 | 2.009 | - | - | - | - | - | - | - | 10.565.315 | |
| Kratkoročne finančne terjatve | 31.780.927 | - | 263.205 | 72.603 | 517.355 | - | - | - | - | - | - | - | 32.634.090 | |
| Nekratkoročne finančne terjatve | 2.680.471 | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 2.680.471 | |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | (24.000) | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | (24.000) | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) | (211.838.704) | (50.401.302) | (25.122.761) | (3.880.964) | (1.926.354) | (49.004) | (60.933) | - | (615.339) | - | (52.685) | (1.971) | (293.950.017) | |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | (303.051.298) | - | (29.002) | - | (350.760) | - | - | - | - | - | - | - | (303.431.060) | |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | (28.343.302) | - | - | (21.095.447) | (3.316.441) | (1.641.921) | - | - | - | - | - | - | (54.397.111) | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | (43.699.888) | (5.029.689) | (8.282) | - | (28.696) | - | - | - | - | - | - | - | (48.766.555) | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | (4.542.967) | - | (4.867.773) | (323.307) | (335.305) | - | - | - | - | - | - | - | (10.069.352) | |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | (225.930.896) | (52.504.368) | 22.598.010 | 14.997.631 | 25.063.358 | 2.343.074 | 1.702.289 | 109.704 | (580.168) | 64.291 | (15.842) | (482) | (212.153.295) | |
| Nominalna vrednost sklenjenih terminskih poslov | (43.412.918) | 42.652.825 | - | - | - | 760.093 | - | - | - | - | - | - | - | |
| Neto izpostavljenost izkaza finančnega položaja | (269.343.814) | (9.851.543) | 22.598.010 | 14.997.631 | 25.063.358 | 2.343.074 | 2.462.382 | 109.704 | (580.168) | 64.291 | (15.842) | (482) | (212.153.295) |
| (v EUR) | EUR | USD | HRK | BAM | RON | CHF | HUF | RSD | GBP | MKD | BGN | CZK | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 33.323.786 | 2.394.754 | 7.567.158 | 51.136.359 | 109.580 | 26.426 | 29.338 | 1.416 | 498 | 36.843 | 44.362 | 44.670.525 | |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 236.869.822 | - | 9.814 | - | 613.349 | - | - | - | - | - | - | 237.501.730 | |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 10.542.414 | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 10.542.414 | |
| Kratkoročne finančne terjatve | 22.247.726 | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 22.247.726 | |
| Nekratkoročne finančne terjatve | 58.124.422 | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 58.124.422 | |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | (24.000) | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | (24.000) | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in iz naslova predujmov) | (178.030.111) | (50.308.066) | (17.581) | - | (106.130) | - | (582.213) | - | (1.971) | (40.484) | (52.685) | - | (229.139.241) |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | (282.866.603) | - | - | - | - | - | - | - | - | - | (282.866.603) | ||
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | (27.608.922) | - | - | - | - | - | - | - | - | - | (27.608.922) | ||
| Kratkoročne finančne obveznosti | (155.543.374) | (5.145.358) | - | - | - | - | - | - | - | - | (160.688.732) | ||
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | (4.259.323) | - | - | - | - | - | - | - | - | - | (4.259.323) | ||
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | (287.224.163) | (53.058.670) | 7.559.391 | 5 | 1.643.578 | 109.580 | (547.042) | 29.338 | (555) | (39.986) | (15.842) | (331.500.004) | |
| Nominalna vrednost sklenjenih terminskih poslov | (43.412.918) | 42.652.825 | - | - | - | 760.093 | - | - | - | - | - | - | |
| Neto izpostavljenost izkaza finančnega položaja | (330.637.081) | (10.405.845) | 7.559.391 | 5 | 2.403.671 | 109.580 | (547.042) | 29.338 | (555) | (39.986) | (15.842) | (331.500.004) |
V letih 2021 in 2020 so veljali naslednji pomembni devizni tečaji:
EUR/USD zaradi nabave naftnih derivatov. Slednja namreč v večji meri poteka v dolarjih, prodaja pa na domačem in tujem trgu v lokalnih valutah.
Skupina se zavaruje pred izpostavljenostjo spremembi menjalnega razmerja med EUR in USD s fiksiranjem tečaja EUR/USD s ciljem, da zavaruje maržo. Instrument zavarovanja so rokovne terminske pogodbe z bankami. V času epidemije sistema varovanja tečajnega tveganja ni bilo treba spreminjati.
Učinek rokovnih terminskih poslov je treba gledati skupaj s tečajnimi razlikami pri nakupu nafte in naftnih derivatov. Skupni učinek rokovnih (terminskih) poslov in tečajnih razlik je tako za Skupino 2.721.775 EUR odhodkov (2020: 62.817 EUR odhodkov), za Družbo pa 1.787.256 EUR odhodkov (2020: 179.422 EUR odhodkov).
Glede na to, da so partnerji pri sklepanju rokovnih (terminskih) pogodb za varovanje valutnega tveganja prvovrstne slovenske banke, Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno. Skupina je izpostavljena valutnim tveganjem tudi pri poslovanju z odvisnimi družbami v Jugovzhodni Evropi. Glede na nizko volatilnost tečajev domicilnih valut na jugovzhodnih trgih in razmeroma majhno izpostavljenost Skupina/Družba ocenjuje, da iz tega naslova ni izpostavljena velikim tveganjem. Pri uravnavanju le-teh v največji meri uporabljamo naravno varovanje.
Skupina/Družba je bila v letu 2021 izpostavljena tudi nekaterim drugim valutam (RON, HUF); izpostavljenost do njih smo zavarovali z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Izpostavljenost valutam drugih trgov, na katerih je Skupina/Družba prisotna s svojimi podjetji, je bodisi manjša bodisi so njihovi tečaji v primerjavi z EUR bistveno manj volatilni. Ocenjujemo, da sprememba tečaja ne bi pomembno vplivala na poslovni izid.
Skupina/Družba odprto valutno pozicijo in občutljivost redno spremlja na podlagi metode VaR za vse valute, ki smo jim izpostavljeni.
| Za 1 EUR | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|
| USD | 1,1334 | 1,2281 |
| HRK | 7,5211 | 7,5460 |
| BAM | 1,9558 | 1,9558 |
| RSD | 117,4400 | 117,5300 |
| CZK | 24,9170 | 26,2520 |
| RON | 4,9494 | 4,8681 |
| MKD | 61,5350 | 61,5590 |
| HUF | 370,1500 | 364,8800 |
| CHF | 1,0363 | 1,0857 |
| BGN | 1,9558 | 1,9558 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 |
|---|---|---|
| Nerealizirana izguba | (287.484) | (786.222) |
Skupina/Družba je izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti. Skupina/Družba uravnava cenovna in količinska tveganja primarno na način, da stremi k uskladitvi nabav in prodaj energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev, ter s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim in količinskim tveganjem.
Zavarovanje cene naftnih derivatov Skupina/Družba uporablja predvsem izvedene finančne instrumente. Partnerji so svetovne finančne institucije in banke ali dobavitelji blaga. Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno.
Zapodročje trgovanja z električno energijo se izračunava vpliv spremembe tržnih cen električne energije na spremembo tržne vrednosti pogodb (»mark-to-market«). Ob upoštevanju spremembe tržnih cen električne energije za ± 3% je nadan 31. decembra 2021 vpliv na tržno vrednost pogodb znašal ± 163.000 EUR. Pri izračunu so upoštevani tako fizični kot finančni posli.
Skupina/Družba je izpostavljena obrestnemu tveganju zaradi najemanja kreditov z variabilno obrestno mero, ki večinoma temelji na EURIBOR-ju. V letu 2021 je Skupina/Družba nadaljevala spremljanje izpostavljenosti spremembe neto obrestnih odhodkov ob spremembi obrestnih mer.
Varovanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju poteka z uporabo naslednjih instrumentov:
Skupina/Družba uporablja »hedge accounting« za sklenjene obrestne zamenjave, kjer varovane postavke in instrumenti varovanja tvorijo učinkovito varovalno razmerje, zato pripozna rezultate varovanja obrestnega tveganja neposredno v kapitalu.
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Nerealizirana izguba | (116.341) | (5.029.689) | (116.341) | (5.145.357) |
| Nerealizirani dobiček | 34.337.157 | 11.105.252 | 34.231.810 | 11.050.505 |
| Realizirana izguba | (235.612.141) | (69.439.844) | (236.216.896) | (71.128.290) |
| Realizirani dobiček | 235.594.823 | 89.001.406 | 235.614.924 | 88.697.950 |
| Skupaj učinek blagovnih zamenjav | 34.203.498 | 25.637.125 | 33.513.497 | 23.474.808 |
| Sklenjene pogodbe za obrestne zamenjave po ročnosti | Učinek obrestnih zamenjav | ||
|---|---|---|---|
| Finančni instrumenti po fiksni obrestni meri | |||
| Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | |||
| 6-mesečni EURIBOR | |||
| 3-mesečni EURIBOR | |||
| 1-mesečni EURIBOR | |||
| Vrednostna 31. 12. 2020 (v odstotkih) | (0,523) | (0,538) | (0,555) |
| Vrednostna 31. 12. 2021 (v odstotkih) | (0,544) | (0,571) | (0,594) |
| Sprememba obrestne mere (v odstotnih točkah) | (0,021) | (0,033) | (0,039) |
| Najnižja vrednost v letu 2021 (v odstotkih) | (0,554) | (0,605) | (0,648) |
| Najvišja vrednost v letu 2021 (v odstotkih) | (0,505) | (0,534) | (0,547) |
| Sprememba med najnižjo in najvišjo obrestno mero (v odstotnih točkah) | 0,049 | 0,071 | 0,101 |
| Povprečna vrednost v letu 2020 (v odstotkih) | (0,367) | (0,427) | (0,499) |
| Povprečna vrednost v letu 2021 (v odstotkih) | (0,523) | (0,549) | (0,561) |
| Sprememba povprečne obrestne mere (v odstotnih točkah) |
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| 6 do 12 mesecev | 74.000.000 | 24.000.000 | 74.000.000 | 24.000.000 |
| 1 do 5 let | 307.000.000 | 231.000.000 | 257.000.000 | 181.000.000 |
| Skupaj obrestne zamenjave | 381.000.000 | 255.000.000 | 331.000.000 | 205.000.000 |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Nerealizirani dobiček/(izguba) učinkovitih poslov | 4.109.730 | (128.073) | 3.283.988 | 124.723 |
| Realizirana izguba | (2.156.222) | (1.787.481) | (1.968.491) | (1.632.798) |
| Skupaj učinek obrestnih zamenjav | 1.953.508 | (1.915.554) | 1.315.497 | (1.508.075) |
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Finančne terjatve | 1.788.799 | 2.433.594 | 95.847.532 | 78.258.364 |
| Finančne obveznosti | (144.855.441) | (44.966.831) | (316.133.210) | (179.582.099) |
| Neto finančni instrumenti po fiksni obrestni meri | (143.066.642) | (42.533.237) | (220.285.678) | (101.323.735) |
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Finančne terjatve | 15.371.724 | 32.880.967 | 3.632.702 | 2.113.784 |
| Finančne obveznosti | (354.916.001) | (307.230.784) | (360.908.313) | (263.973.236) |
| Neto finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | (339.544.277) | (274.349.817) | (357.275.611) | (261.859.452) |
Sprememba obrestne mere za 100 ali 200 bazičnih točk na dan poročanja bi povečala/zmanjšala čist poslovni izid za spodaj navedene vrednosti. Analiza občutljivosti denarnega toka pri instrumentih z variabilno obrestno mero predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem devizni tečaji, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu so terjatve/obveznosti po variabilni obrestni meri zmanjšane še za celoten znesek zamenjav obrestnih mer. Analiza je pripravljena za obe leti na enak način.
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Znesek zamenjav obrestnih mer | 381.000.000 | 255.000.000 | 331.000.000 | 205.000.000 |
| Celotni znesek zamenjav obrestnih mer | 381.000.000 | 255.000.000 | 331.000.000 | 205.000.000 |
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Variabilnost denarnega toka (neto) – 100 bt | 414.557 | (193.498) | (262.756) | (568.595) |
| Variabilnost denarnega toka (neto) – 200 bt | 829.114 | (386.996) | (525.512) | (1.137.189) |
Glavninamen upravljanja s kapitalom je zagotoviti čimvečjo finančno stabilnost, dolgoročno plačilno sposobnost in čim višjo vrednost za delničarje. To Skupina/Družba uresničuje tudi s politiko stabilnih dividend za lastnike družbe. Finančna stabilnost nam dokazujeta tudi konec junija 2014 pridobljen rating S&P BBB- in uspešna mednarodna izdaja evroobveznic v višini 265 mio EUR, ki so bile v letu 2019 v celoti poplačane. Bonitetna hiša Standard & Poor‘s Ratings Services nam je dne 9. aprila 2021 ponovno potrdila dolgoročno bonitetno oceno BBB- in kratkoročno A-3 družbe Petrol d.d., Ljubljana, ter potrdila tudi oceno prihodnjih obetov bonitetne ocene »stabilno«.
Skupina Petrol je tudi v letu 2021, kljub vplivom epidemije, z dobrim poslovanjem obdržala kazalnik neto zadolženosti/kapital na ustreznih ravneh.
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 433.812.995 | 303.431.060 | 404.555.761 | 282.866.603 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 92.991.633 | 54.397.111 | 26.735.533 | 27.608.922 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 65.958.447 | 48.766.555 | 272.485.762 | 160.688.732 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 13.768.130 | 10.069.352 | 2.717.596 | 4.259.323 |
| Skupaj finančne obveznosti | 606.531.205 | 416.664.078 | 706.494.652 | 475.423.580 |
| Skupaj kapital | 908.698.005 | 826.669.437 | 609.914.620 | 585.981.368 |
| Dolg/kapital | 0,67 | 0,50 | 1,16 | 0,81 |
| Denar in denarni ustrezniki | 100.226.890 | 88.674.952 | 57.567.397 | 44.670.525 |
| Neto finančna obveznost | 506.304.315 | 327.989.126 | 648.927.255 | 430.753.055 |
| Neto dolg/kapital | 0,56 | 0,40 | 1,06 | 0,74 |
| Skupina Petrol | Družba Petrol d.d., Ljubljana | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |
| Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti | 5.909.845 | 5.909.845 | 4.738.081 | 4.738.081 | |
| Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti | 17.160.523 | 17.160.523 | 35.314.561 | 35.314.561 | |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 653.121.925 | 653.121.925 | 374.495.287 | 374.495.287 | |
| Sredstva na podlagi pogodbs kupci | 3.338.893 | 3.338.893 | 1.949.652 | 1.949.652 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 100.226.890 | 100.226.890 | 88.674.952 | 88.674.952 | |
| Skupaj neizpeljana finančna sredstva | 779.758.076 | 779.758.076 | 505.172.533 | 505.172.533 | |
| Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti | Bančna posojila in druge finančne obveznosti (brez izpeljanih finančnih instrumentov) | (496.863.652) | (496.863.652) | (341.002.431) | (341.002.431) |
| Obveznosti iz najemov | (106.759.763) | (106.759.763) | (64.466.463) | (64.466.463) |
| Skupaj neizpeljane finančne obveznosti | (1.168.943.362) | (1.168.943.362) | (699.442.911) | (699.442.911) | |
|---|---|---|---|---|---|
| Izpeljani finančni instrumenti po pošteni vrednosti | Izpeljani finančni instrumenti (sredstva) | 34.666.891 | 34.666.891 | 11.107.888 | 11.107.888 |
| Izpeljani finančni instrumenti (obveznosti) | (2.907.790) | (2.907.790) | (11.195.184) | (11.195.184) | |
| Skupaj izpeljani finančni instrumenti | 31.759.101 | 31.759.101 | (87.296) | (87.296) |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 3.218.360 | 3.218.360 | 2.327.008 | 2.327.008 |
|---|---|---|---|---|
| Finančne terjatve (brez izpeljanih finančnih instrumentov) | 99.480.234 | 99.480.234 | 80.372.148 | 80.372.148 |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 393.804.064 | 393.804.064 | 248.044.144 | 248.044.144 |
| Sredstva na podlagi pogodbs kupci | 7.604.649 | 7.604.649 | 3.276.761 | 3.276.761 |
| Denar in denarni ustrezniki | 57.567.397 | 57.567.397 | 44.670.525 | 44.670.525 |
| Skupaj neizpeljana finančna sredstva | 561.674.704 | 561.674.704 | 378.690.586 | 378.690.586 |
| Bančna posojila in druge finančne obveznosti (brez izpeljanih finančnih instrumentov) | (674.133.733) | (674.133.733) | (430.158.309) | (430.158.309) |
|---|---|---|---|---|
| Obveznosti iz najemov | (29.453.129) | (29.453.129) | (31.868.245) | (31.868.245) |
| Poslovne obveznosti (brez drugih dolgoročnih obveznosti in brez kratkoročnih obveznosti do države, zaposlenih ter iz naslova predujmov) | (364.775.260) | (364.775.260) | (229.163.241) | (229.163.241) |
| Skupaj neizpeljane finančne obveznosti | (1.068.362.122) | (1.068.362.122) | (691.189.795) | (691.189.795) |
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa je bila ocenjena z uporabo metode kapitaliziranih donosov, ob predpostavki zahtevane stopnje donosa pred davki 5,0 odstotka in dolgoročne stopnje rasti 1,5 odstotka. Povečanje navedenih predpostavk za 0,5 odstotne točke bi se odrazilo v povečanju poštene vrednosti za 2.114.879 EUR. Zmanjšanje navedenih predpostavk za 0,5 odstotne točke bi se odrazilo v zmanjšanju poštene vrednosti za 846.121 EUR.
| (v EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko posl. izida | 34.666.891 | -- | 34.666.891 | 11.107.888 | -- | 11.107.888 | ||||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 1.442.724 | - | 4.467.121 | 5.909.845 | 209.094 | - | 4.528.987 | 4.738.081 | ||
| Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti | 36.109.615 | - | 4.467.121 | 40.576.736 | 11.316.982 | - | 504.963.439 | 516.280.421 | ||
| Nekratkoročne finančne terjatve | - | - | 991.831 | 991.831 | - | - | 2.680.471 | 2.680.471 | ||
| Kratkoročne finančne terjatve | - | - | 16.168.692 | 16.168.692 | - | - | 32.634.090 | 32.634.090 | ||
| Nekratkoročne poslovne terjatve | - | - | 8.228.771 | 8.228.771 | - | - | 10.565.315 | 10.565.315 | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 644.893.154 | 644.893.154 | - | - | 363.929.972 | 363.929.972 | ||
| Sredstva na podlagi pogodbs kupci | - | - | 3.338.893 | 3.338.893 | - | - | 1.949.652 | 1.949.652 | ||
| Denarna sredstva in denarni ustrezniki | - | - | 100.226.890 | 100.226.890 | - | - | 88.674.952 | 88.674.952 | ||
| Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita | - | - | 773.848.231 | 773.848.231 | - | - | 500.434.452 | 500.434.452 | ||
| Skupaj sredstva | 36.109.615 | - | 778.315.352 | 814.424.967 | 11.316.982 | - | 504.963.439 | 516.280.421 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | - | (5.024.000) | (5.024.000) | |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in iz naslova predujmov) | - | (560.295.947) | (560.295.947) | |
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost | - | (1.168.943.362) | (1.168.943.362) | |
| Skupaj obveznosti | (2.907.790) | (1.168.943.362) | (1.171.851.152) | |
| (11.195.184) | - | (699.442.911) | (710.638.095) |
| 31. december 2021 | 31. december 2020 | (v EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko posl. izida | 34.561.544 | - | 34.561.544 | 11.053.141 | - | 11.053.141 | ||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 1.100.446 | - | 2.117.914 | 3.218.360 | 209.094 | - | 2.117.914 | 2.327.008 |
| Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti | 35.661.990 | - | 2.117.914 | 37.779.904 | 11.262.235 | - | 2.117.914 | 13.380.149 |
| Nekratkoročne finančne terjatve | - | 83.299.185 | 83.299.185 | |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne finančne terjatve | - | 16.181.049 | 16.181.049 | |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | - | 8.219.107 | 8.219.107 | |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | 385.584.957 | 385.584.957 | |
| Sredstva na podlagi pogodbs kupci | - | 7.604.649 | 7.604.649 | |
| Denarna sredstva in denarni ustrezniki | - | 57.567.397 | 57.567.397 | |
| Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita | - | 558.456.344 | 558.456.344 | |
| Skupaj sredstva | 35.661.990 | - | 560.574.258 | 596.236.248 |
| Poštena vrednost obveznosti | Gibanje sredstev merjenih po pošteni vrednosti, razvrščenih v raven 3 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti po pošteni vrednosti preko posl. izida | (2.907.790) | - | (2.907.790) | |||
| Skupaj obveznosti, merjene po pošteni vrednosti | (2.907.790) | - | (2.907.790) | |||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | - | (404.555.761) | (404.555.761) | |||
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | - | (26.735.533) | (26.735.533) | |||
| Kratk. fin. obv. (brez obv., merjenih po pošteni vrednosti) | - | (269.577.972) | (269.577.972) | |||
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | - | (2.717.596) | (2.717.596) | |||
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | - | (5.024.000) | (5.024.000) | |||
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in iz naslova predujmov) | - | (359.751.260) | (359.751.260) | |||
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost | - | (1.068.362.122) | (1.068.362.122) | |||
| Skupaj obveznosti | (2.907.790) | (1.068.362.122) | (1.071.269.912) |
| (v EUR) | 2021 | 2020 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje: | odvisne družbe | - | 415.270.782 | 206.991.780 |
| skupaj obvladovane družbe | 2.311.547 | 534.220 | 18.346 | 32.337 |
| pridružene družbe | 29.528 | 23.110 | 29.528 | 23.110 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga: | odvisne družbe | - | 83.445.895 | 43.752.057 |
| skupaj obvladovane družbe | 142.232 | 98.326 | - | - |
| Stroški materiala: | odvisne družbe | - | 412.845 | 218.101 |
| Stroški storitev: | odvisne družbe | - | 685.341 | 593.551 |
|---|---|---|---|---|
| skupaj obvladovane družbe | 1.380 | - | - | - |
| Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov: | odvisne družbe | - | 2.568.846 | 1.143.174 |
| Izguba izpeljanih finančnih instrumentov: | odvisne družbe | - | 934.626 | 1.726.045 |
| Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini: | odvisne družbe | - | 1.823.324 | 2.099.063 |
| skupaj obvladovane družbe | 300.040 | 124.978 | 135.495 | 172.934 |
| pridružene družbe | 2.283.731 | 3.383.812 | 1.328.236 | 1.328.681 |
| Finančni prihodki za obresti: | odvisne družbe | - | 1.052.504 | 505.509 |
| skupaj obvladovane družbe | 317 | 456 | 317 | 456 |
| Drugi finančni prihodki: | odvisne družbe | 1.179.726 | - | 68.409 |
| pridružene družbe | 729 | 1.433 | - | - |
| Finančni odhodki zaradi slabitev naložb in dobrega imena: | odvisne družbe | 873.366 | 2.662.470 | 11.193.296 |
| Finančni odhodki za obresti: | odvisne družbe | - | 2.220.406 | 1.218.265 |
| skupaj obvladovane družbe | - | 224 | - | 224 |
| Popravek vrednosti poslovnih terjatev: | skupaj obvladovane družbe | - | 426.265 | - |
| odvisne družbe | 17.420.542 | 6.438.681 |
|---|---|---|
| skupaj obvladovane družbe | 9.867 | - |
| odvisne družbe | - | 9.241 | 5.773 |
|---|---|---|---|
| Funkcija | Plačilo za opravljanje funkcije | Sejnine | Znesek povračil potnih stroškov | Skupaj bruto znesek | Skupaj neto znesek | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Janez Žlak | Predsednik nadzornega sveta od 22.04.2021 | 18.156 | 2.585 | - | 20.741 | 15.085 |
| Borut Vrviščar* | Namestnik predsednika nadzornega sveta od 22.04.2021 | 15.731 | 2.585 | - | 18.316 | 13.321 |
| Aleksander Zupančič | Član nadzornega sveta od 11.04.2021 | 13.397 | 3.201 | 848 | 17.445 | 12.688 |
| Alenka Urnaut Ropoša | Članica nadzornega sveta od 11.04.2021 | 14.693 | 3.201 | - | 17.894 | 13.015 |
| Mário Selecký | Član nadzornega sveta od 11.04.2021 | 13.397 | 2.090 | - | 15.487 | 12.002 |
| Mladen Kaliterna** | Član nadzornega sveta | 26.045 | 4.851 | - | 30.896 | 22.471 |
| Alen Mihelčič*** | Član nadzornega sveta | 25.258 | 3.575 | - | 28.833 | 20.970 |
| Robert Ravnikar*** | Član nadzornega sveta | 25.258 | 4.191 | - | 29.449 | 21.418 |
| Marko Šavli*** | Član nadzornega sveta | 18.844 | 4.235 | - | 23.079 | 16.786 |
| Janez Pušnik | Zunanji član revizijske komisije od 22.04.2021, član nadzornega sveta do 10.04.2021 | 11.053 | 2.926 | - | 13.979 | 10.167 |
| Sašo Berger | Predsednik nadzornega sveta do 10.04.2021 | 17.306 | 990 | - | 18.296 | 13.306 |
| Igo Gruden | Namestnik predsednika nadzornega sveta do 10.04.2021 | 12.483 | 1.870 | - | 14.353 | 10.438 |
| Metod Podkrižnik | Član nadzornega sveta do 10.04.2021 | 11.861 | 1.650 | - | 13.511 | 9.827 |
| Sergij Goriup | Član nadzornega sveta do 10.04.2021 | 12.347 | 990 | - | 13.337 | 9.700 |
| Christoph Geymayer | Zunanji član revizijske komisije do 16.04.2021 | 1.413 | 880 | - | 2.293 | 1.668 |
| Zoran Gračner | Član nadzornega sveta do 10.12.2020 | 6.598 | - | - | 6.598 | 4.799 |
| 243.840 | 39.820 | 848 | 284.507 | 207.660 |
|---|---|---|---|---|
** Fiksni prejemki ‒ bruto zajemajo: osnovno plačo in regres.
*** Variabilni prejemki ‒ bruto zajemajo: letno nagrado, poslovno uspešnost.
Skupni znesek prejemkov, izplačanih članom sveta delavcev v letu 2021, v Družbi znaša 7.988 EUR.
Na dan 31. decembra 2021 Družba in Skupina nimata terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta.
Na dan 31. decembra 2021 Družba in Skupina nimata terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz decembra, ki so bile izplačane v januarju 2022.
Člani uprave in nadzornega sveta Družbe za opravljanje funkcij v organih vodenja in nadzora v odvisnih družbah skupine Petrol v letu 2021 niso prejemali plačil.
| na podlagi kvantitativnih meril | na podlagi kvalitativnih meril | Skupaj | Odloženi prejemki | Odpravnine | Bonitete | Vračilo izplačane nagrade - "clawback" | Skupaj bruto | Skupaj neto | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nada Drobne Popović, predsednica uprave | 192.341 | 670 | 330 | 1.000 | - | - | 10.873 | 204.214 | 84.902 |
| Jože Bajuk, član uprave od 11. marca 2020 | 130.650 | 517 | 254 | 771 | - | - | 6.579 | 138.000 | 62.747 |
| Matija Bitenc, član uprave od 11. marca 2020 | 130.650 | 517 | 254 | 771 | - | - | 10.387 | 141.808 | 61.471 |
| Jože Smolič, član uprave od 28. avgusta 2020 | 57.733 | 141 | 70 | 211 | - | - | 4.790 | 62.734 | 26.416 |
| Danijela Ribarič Selaković, članica uprave do 10. marca 2020 | 32.332 | 151 | 74 | 225 | - | - | 572 | 33.129 | 15.379 |
| Tomaž Berločnik, predsednik uprave do 24. oktobra 2019 | - | 55.275 | 27.225 | 82.500 | - | - | - | 82.500 | 48.201 |
| Rok Vodnik, član uprave do 24. oktobra 2019 | - | 46.900 | 23.100 | 70.000 | - | - | - | 70.000 | 40.898 |
| Igor Stebernak, član uprave do 24. oktobra 2019 | - | 46.900 | 23.100 | 70.000 | - | - | - | 70.000 | 40.898 |
| Ika Krevzel Panić, delavska direktorica do 10. decembra 2020 | 82.073 | 15.020 | 7.398 | 22.418 | - | - | 3.020 | 107.511 | 56.499 |
| Zoran Gračner, delavski direktor od 11. decembra 2020 | 5.787 | - | - | - | 223 | - | 6.010 | 3.265 |
| 631.566 | 166.091 | 81.805 | 247.896 | - | 36.444 | 915.906 | 440.676 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Na dan 31. decembra 2021 znaša vrednost maksimalne pogojne obveznosti družbe Petrol d.d., Ljubljana, iz naslova danih garancij 217.624.992 EUR (31. decembra 2020: 158.227.285 EUR), in sicer:
Vrednost izdane garancije predstavlja maksimalno vrednost izdane garancije, vrednost izkoriščene garancije pa predstavlja vrednost, za katero ima Družba na dan 31. decembra izkazane obveznosti, za katere so garancije izdane.
Proti Družbi kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 919.435 EUR. Zamudne obresti od toženih zneskov na dan 31. decembra 2021 znašajo 118.787 EUR. Vodstvo Družbe ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Družba v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije. Glejte pojasnilo v točki 6.34.
Proti Skupini kot toženim strankam in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 1.465.113 EUR. Zamudne obresti od toženih zneskov na dan 31. decembra 2021 znašajo 118.787 EUR. Uprava Skupine ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Skupina v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije. Glejte pojasnilo v točki 6.34.
Skupina in Družba imata na dan 31. decembra 2021 zaloge blagovnih rezerv Republike Slovenije v višini 188.730.588 EUR (31. decembra 2020: 107.592.089 EUR). Na dan 31. decembra 2021 ima Družba blago, prejeto v komisijsko prodajo, v višini 9.963.690 EUR (31. decembra 2020: 31.750.932 EUR), Skupina pa v višini 12.606.606 EUR (31. decembra 2020: 32.787.543 EUR). Komisijsko blago je izkazano po nabavnih cenah, zaloga blagovnih rezerv pa po kalkulativnih cenah.
| (v EUR) | 31. december 2021 | 31. december 2020 | 31. december 2021 | 31. december 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Izdana garancija za družbo: | Petrol d.o.o. | 139.287.883 | 99.171.455 | 79.389.205 | 67.990.968 |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 23.792.130 | 23.792.130 | - | - | |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 21.000.000 | 13.000.000 | - | 8.069.782 | |
| E 3, d.o.o. | 15.000.000 | - | 4.781.973 | - | |
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo | 4.466.135 | 4.193.616 | 67.104 | 2.634.186 | |
| Petrol d.o.o. Beograd | 3.500.000 | 7.625.489 | 80.749 | 833.397 | |
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 3.000.000 | 3.000.000 | 1.800.000 | 1.800.000 | |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 420.000 | 480.000 | 189.941 | 124.856 | |
| Aquasystems d.o.o. | 373.318 |
Poslovanje skupine Petrol je vpeto v mednarodne energetske tokove. Vojno dogajanje v Ukrajini vpliva tudi na dogajanja na energetskem trgu, ki se odraža predvsem v rasti cen energentov, medtem ko dobava energentov zaenkrat poteka nemoteno.
Skupina Petrol v Ukrajini, Ruski federaciji in Belorusiji nima svojih podjetij ali predstavništev. Delež prihodkov od prodaje, ki jih skupina Petrol ustvari na teh trgih je zanemarljiv, prav tako pa nabava energentov na teh trgih, razen zemeljskega plina, predstavlja majhen delež v nabavnem portfelju skupine Petrol. V družbi Petrol d.d., Ljubljana Rusija kot vir dobave v letu 2021 in prvih dveh mesecih leta 2022 pri srednjih destilatih (dizel in ekstra kurilno olje) predstavlja manj kot 7 %, motornih bencinov pa iz Rusije ne uvažamo.
Največji del poslovanja skupine Petrol s podjetji iz Ruske federacije predstavlja nakup zemeljskega plina, ki poteka preko družbe Geoplin d.o.o., Ljubljana. Dobave iz Rusije zaenkrat potekajo nemoteno in skladno s pogodbenimi obveznostmi. Družba Geoplin d.o.o., Ljubljana ima diverzificiran nabavni portfelj in bo storila vse, da bo zagotovila nemoteno dobavo zemeljskega plina svojim kupcem.
Na dan 31.12.2021 je imela skupina Petrol v izkazu finančnega položaja naslednjo izpostavljenost do podjetij iz Ruske federacije, Ukrajine in Belorusije:
V skupini Petrol pozorno spremljamo razmere tako na energetskih kot tudi na finančnih trgih. Kot izvajalec bistvenih storitev po Zakonu o informacijski varnosti, izvajamo tudi ustrezne varnostne ukrepe in aktivnosti. Poslovanje skupine Petrol za enkrat poteka nemoteno, preko sistema za prepoznavanje in obvladovanje tveganj spremljamo nastalo situacijo in sprejemamo ustrezne ukrepe za zagotavljanje nemotene oskrbe z energenti.
Po analizi vplivov razmer v Rusiji in Ukrajini na naše poslovanje ocenjujemo, da v času priprave letnega poročila poznane razmere ne vplivajo na izpolnjevanje plana skupine Petrol za leto 2022.
V letu 2022 se nadaljuje rast cen energentov, na katero se vlade na trgih, kjer posluje skupina Petrol, odzivajo z različnimi regulatornimi ukrepi. Vplive regulacije redno proučujemo, vendar zaradi nenehnih sprememb, v času priprave letnega poročila, ne moremo natančno oceniti potencialnega vpliva na izpolnjevanje plana skupine Petrol za leto 2022.
Po datumu poročanja ni bilo drugih dogodkov, ki bi pomembno vplivali na prikazane računovodske izkaze za leto 2021.
Energetski del predstavlja prikaz računovodskih izkazov, ki jih Družba dolžna izkazati v skladu z Energetskim zakonom (UL št. 17/14, 81/15 in 43/19), ki določa, da morajo podjetja, ki opravljajo energetske dejavnosti na področju oskrbe z električno energijo ali zemeljskim plinom ali toploto, ne glede na svojo pravno obliko in lastništvo pripraviti, revidirati in objaviti letne računovodske izkaze na način, kot to zakon zahteva za gospodarske družbe.
V skladu s 66. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (UL št. 32/93 in 30/98) je Družba dolžna ločeno spremljati vse računovodske evidence, ki omogočajo obračun stroškov, odhodkov in prihodkov po načelih, ki veljajo za gospodarske družbe.
Sestavni del letnega poročila so po določbah Energetskega zakona tudi pravila in merila, v skladu s katerimi so na posamezne energetske dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodki in odhodki.
Pri delitvi računovodskih izkazov smo upoštevali načela previdnosti in natančnosti. Za vsako dejavnost Družba vodi ločene računovodske evidence, ki omogočajo natančno spremljanje vseh neposrednih prihodkov in neposrednih odhodkov. Hkrati Družba izkazuje v svojih knjigah osnovna sredstva, ki so ločena na posamezne dejavnosti.
− proizvodnja električne energije – energetska dejavnost, tržna dejavnost;
− distribucija električne energije (zaprt distribucijski sistem) – energetska dejavnost, regulirana dejavnost, pridobljen status zaprtega distribucijskega sistema na območju Železarne Ravne in Železarne Štore;
− dobava električne energije – energetska dejavnost, tržna dejavnost.
Družba pripravlja ločene računovodske izkaze s področja zemeljskega plina za naslednje dejavnosti:
− distribucija zemeljskega plina (operater distribucijskega sistema) – energetska dejavnost, regulirana dejavnost, izbirna gospodarska javna služba;
− distribucija zemeljskega plina (zaprt distribucijski sistem) – energetska dejavnost, regulirana dejavnost, pridobljen status zaprtega distribucijskega sistema na območju Železarne Štore;
− dobava zemeljskega plina – energetska dejavnost, tržna dejavnost.
Družba pripravlja ločene računovodske izkaze s področja toplotne energije za naslednje dejavnosti:
− proizvodnja toplotne energije – energetska dejavnost, regulirana dejavnost;
− distribucija in dobava toplotne energije – energetska dejavnost, regulirana dejavnost, izbirna gospodarska javna služba.
Družba pripravlja ločene računovodske izkaze tudi s področja čiščenja komunalnih in odpadnih padavinskih voda.
Med ostalimi dejavnostmi Družba prikazuje vse ostale tržne dejavnosti.
Znotraj Družbe sta področji energetike organizirani dve področji – področje Energetski in okoljski sistemi ter področje Upravljanje energentov in energije, kjer se izvajajo naštete energetske dejavnosti. Področji sta organizirani ločeno, vsako področje ima svojega izvršnega direktorja in svoje specifike organiziranosti.
Družba evidentira prihodke in odhodke na nalogih, stroškovnih mestih in profitnih centrih. Sredstva in obveznosti do virov sredstev evidentira na profitne centre. Neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, ki so že aktivirane, pa na naloge oziroma stroškovna mesta.
Znotraj posamezne energetske dejavnosti ima Družba odprte profitne centre do ravni posamezne lokalne skupnosti oziroma posameznega energetskega sistema, tako da imamo v čim večjem obsegu pripoznane prihodke in odhodke neposredno na posamezni dejavnosti.
Vsaka dejavnost ima profitni center – splošno, kjer se evidentirajo skupni prihodki in odhodki za vsako posamezno dejavnost. Seštevek vseh teh prihodkov na profitnih centrih predstavlja neposredne prihodke posamezne dejavnosti, seštevek vseh teh stroškov predstavlja neposredne stroške posamezne dejavnosti.
Neposredni stroški po posameznih dejavnostih, skupaj z neposrednimi stroški na profitnem centru – splošno, so osnova za delitev posrednih prihodkov in posrednih stroškov ter odhodkov.
Področje Energetski in okoljski sistemi ima podporo Energetskim in okoljskim sistemom, kamor se evidentirajo splošni stroški, ki pripadajo celotnemu področju.
Znotraj tega področja opravljamo energetske dejavnosti: proizvodnja električne energije, distribucija električne energije – ZDS, distribucija zemeljskega plina (kot ODS in ZDS), proizvodnja toplote, distribucija toplote. Poleg teh dejavnosti opravljamo na področju tudi dejavnost čiščenja komunalnih in odpadnih padavinskih voda. Opravljamo pa tudi ostale energetske tržne dejavnosti, ki jih Družba v ločenih računovodskih izkazih prikazuje med ostalimi dejavnostmi.
Neposredni stroški po posameznih dejavnostih, skupaj z neposrednimi stroški na profitnem centru – splošno, predstavljajo seštevek posamezne dejavnosti, ki jo opravljamo na področju Energetski in okoljski sistemi in so osnova za delitev posrednih stroškov ter odhodkov, evidentiranih na podpori Energetskim in okoljskim sistemom – 1. pokritje za področje Energetski in okoljski sistemi.
Področje Upravljanje energentov in energije ima podporo Upravljanje energentov in energije - splošno, kamor se evidentirajo splošni stroški, ki pripadajo celotnemu področju.
Znotraj tega področja opravljamo energetske dejavnosti: dobava električne energije, dobava zemeljskega plina (kot ODS in ZDS), proizvodnja toplote, distribucija toplote. Opravljamo pa tudi ostale energetske tržne dejavnosti, ki jih Družba v ločenih računovodskih izkazih prikazuje med ostalimi dejavnostmi.
Neposredni stroški po posameznih dejavnostih, skupaj z neposrednimi stroški na profitnem centru – splošno, predstavljajo seštevek posamezne dejavnosti, ki jo opravljamo na področju Upravljanje energentov in energije, in so osnova za delitev posrednih stroškov ter odhodkov, evidentiranih na podpori Upravljanje energentov in energije – splošno – 1. pokritje za področje Upravljanje energentov in energije.
V Družbi so organizirane podporne funkcije, ki jih Družba opredeljuje kot podporne funkcije energetskih dejavnosti za področji Energetski in okoljski sistemi ter Upravljanje energentov in energije:
− »Podpora strankam in prodajno-kontaktni center«,
− »Zaledna pisarna«,
− »Informatika« in »Poslovna inteligenca«.
Evidentirani so na posameznih stroškovnih mestih in so porazdeljeni najprej na organizacijski enoti Energetski in okoljski sistemi ter Upravljanje energentov in energije (in naprej po posamezni dejavnosti) po uporabljenih sodilih 4 in 5.
Podporne funkcije, ki jih Družba opredeljuje kot podporne funkcije področja Energetski in okoljski sistemi, in z njimi povezani stroški – 2. pokritje za področje Energetski in okoljski sistemi – so skupno:
− Podpora kupcem – PO – v višini 95 odstotkov vseh stroškov,
− Podpora kupcem – FO – v višini 95 odstotkov vseh stroškov,
− Zaledna pisarna – v višini 95 odstotkov vseh stroškov,
− Informatika – splošno – v višini 15 odstotkov vseh stroškov,
− Poslovna inteligenca – v višini 95 odstotkov vseh stroškov.
Neposredni stroški po posameznidejavnosti, skupaj zneposrednimi stroški na profitnem centru –splošno,predstavljajo seštevekposamezne dejavnosti, kijo opravljamov področju Energetskiinokoljski sistemi,in so osnova za delitevposrednih stroškov terodhodkov, evidentiranihna podpornih funkcijahEnergetskihinokoljskih sistemov– 2. pokritje za področje Energetski in okoljski sistemi.
Podporne funkcije, ki jihDružba opredeljuje kot podporne funkcije področja Upravljanje energentovin energije,in z njimipovezani stroški –2. pokritje za področje Upravljanje energentov in energije so skupno:
Seštevek stroškov – 2. pokritje za področje Upravljanje energentov in energije –predstavlja posredne stroške iz 2. pokritja.
Neposredni stroški po posameznidejavnosti, skupaj zneposrednimi stroški na profitnem centru –splošno,predstavljajo seštevekposamezne dejavnosti, kijo opravljamov področju Upravljanje energentov in energije inso osnova za delitevposrednih stroškov ter odhodkov, evidentiranihna podpornih funkcijah Upravljanja energentovin energije– 2. pokritje za področje Upravljanje energentov in energije.
Vse stroške, kipripadajo ostalim podpornim funkcijam vDružbi vceloti ali vdeležih, kiso organizirane v Družbi, prikazujemo med ostalimi dejavnostmi Družbe.
Finančne odhodkeza obrestiiz naslovakreditov izračunamo in pripišemona posamezno dejavnost. Osnova za izračun obresti predstavlja 50 odstotkov povprečne vrednosti dolgoročnihsredstev posamezne dejavnosti na začetku leta inna koncu leta. Obrestna mera se izračuna kot povprečnaletna obrestna mera,kivelja za Družbo za dolgoročne in kratkoročne kredite.
Izkaz poslovnega izida smo ločili po naslednjih korakih:
Izkaz finančnega položaja smo ločili po naslednjih korakih:
Kratkoročna sredstva
- - Poslovne terjatve so evidentirane neposredno na posamezno dejavnost.
- Ostala kratkoročna sredstva so evidentiranamed ostalimi dejavnostmi.
Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti iz naslova kreditov izračunamo in pripišemo na posamezno dejavnost. Osnova za izračun stanja kreditov predstavlja 50 odstotkov povprečne vrednosti dolgoročnih sredstev posamezne dejavnosti na začetku leta in na koncu leta. Od te izračunane vrednosti stanja kreditov evidentiramo 80 odstotkov vrednosti med dolgoročne finančne obveznosti in 20 odstotkov vrednosti med kratkoročne finančne obveznosti.
Seštevek vseh postavk "nekratkoročnih (dolgoročnih) sredstev" in "kratkoročnih sredstev" predstavlja "skupaj sredstva". Seštevek "kapitala", "nekratkoročnih obveznosti" in "kratkoročnih obveznosti" predstavlja "skupaj obveznosti do virov sredstev".
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 – računovodski del
Če ugotovimo vrednost "sredstev", nižjo od "obveznosti do virov sredstev", izračunano razliko evidentiramo kot druge terjatve po posamezni dejavnosti. Če ugotovimo vrednost "sredstev", višjo od "obveznosti do virov sredstev", izračunano razliko evidentiramo kot druge poslovne obveznosti po posamezni dejavnosti.
Sodila se uporabljajo od poslovnega leta 2020 naprej.
| Operater distribucijskega sistema | ‒ zemeljski plin |
|---|---|
| Dobava | ‒ zemeljski plin |
| Zaprt distribucijski sistem | ‒ zemeljska energija |
| Toplotna energija | ‒ proizvodnja |
| Toplotna energija | ‒ distribucija |
| Proizvodnja | ‒ električna energija |
| Dobava | ‒ električna energija |
| Zaprt |
| Prihodki od prodaje | 13.171.390 | 38.496.323 | 663.259 | 3.797.189 | 1.994.733 | 2.834.628 | 229.672.272 | 4.191.254 | 2.938.049 | 3.259.260.693 | 3.557.019.790 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost prodanega blaga | - (44.509.086) |
(14.727.697)(23.818.764)(847.487)(68.555)(23.906)(528.776)(251.058)(354.313)(1.003.527)(275.573)(645.074)(110.206.720)(114.204.989)
(1.174.637)(83.035)(103.255)(903.407)(913.542)(212.292)(305.403)(835.837)(500.809)(73.286.774)(78.318.991)
| (44.265) | (715.623) | (504.472) | (41.004.831) | (46.696.671) |
|---|---|---|---|---|
| (846.148) | (297) | (4.501) | (178.438) | (41.438) |
| (168.312) | (20.926.707) | (112.007) | (77.421) | (13.308.080) |
| (35.663.349) |
| (8.045.730) | (159.770) | (557.522) | (4.405.895) | (2.285.764) | (2.577.867) |
|---|---|---|---|---|---|
| (22.280.984) | (3.731.721) | (2.123.409) | (252.534.102) | (298.702.764) |
| 16.575 | 36.261 |
|---|---|
| 1.527 | 3.725 |
| 274.663.852 | 274.789.421 |
| Drugi odhodki |
| (236.292.875) | (236.292.875) |
|---|---|
| 5.193.141 | (6.172.533) |
| 105.737 | (592.131) |
| (248.087) | 256.761 |
| (25.463.048) | 461.060 |
| 817.088 | 125.925.845 |
| 100.283.833 | Finančni prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb |
| 54 | 3.287.054 |
| Drugi finančni prihodki | - |
| - | - |
| - | - |
| - | - |
| - | - |
| - | - |
| - | - |
| - | 23.508.629 |
| Drugi finančni odhodki | (396.788) |
| (64) | (3.070) |
| (42.314) | (87.444) |
| (24.866) | (397) | (115.742) | (40.011) | (42.971.477) | (43.682.173) |
|---|---|---|---|---|---|
| (396.788) | (64) | (3.070) | (42.314) | (87.444) | (24.866) |
| (397) | (115.742) | (40.011) | (19.462.848) | (20.173.544) | |
| Poslovni izid pred davki | 4.796.353 | (6.172.597) | 102.667 | (634.445) | (335.531) |
| 231.895 | (25.463.445) | 345.318 | 777.077 | 109.750.051 | 83.397.343 |
| Obračunani davek | (911.307) | 1.172.793 |
| (19.506) | 120.546 | 63.751 | (44.061) | 4.838.054 | (65.611) | (147.645) | (23.788.882) | (18.781.868) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.867.467 | ||||||||||
| Davek od dobička | (911.307) | 1.172.793 | (19.506) | 120.546 | 63.751 | (44.061) | 4.838.054 | (65.611) | (147.645) | (21.921.415) |
| Operater distribucijskega sistema | Čisti poslovni iz | Dobava - zemeljski plin | Zaprt distribucijski sistem - zemeljska energija | Toplotna energija - proizvodnja | Toplotna energija - distribucija | Proizvodnja - električna energija | Dobava - električna energija | Zaprt distribucijski sistem - električna energija | Čiščenje komunalnih in odpadnih padavinskih voda | Ostale dejavnosti | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | 39.761.740 | 3.789 | - | 1.823.301 | 5.768.532 | - | 21.644 | 19.299 | 3.860.245 | 132.141.091 | 183.399.641 | |
| Nekratkoročna(dolgoročna) sredstva | Opredmetena osnovna sredstva | 469.912 | 449 | 309.417 | 2.496.690 | 3.098.682 | 2.392.236 | 6.188 | 11.799.139 | 33.271 | 345.656.173 | 366.262.157 |
| Naložbene nepremičnine | - | - | - | 30.226 | - | - | - | 12.305.768 | 12.335.994 | |||
| Naložbe v odvisne družbe | - | - | - | - | - | 553.970.331 | 553.970.331 | |||||
| Naložbe v skupaj obvladovane družbe | - | - | - | - | - | 210.000 | 210.000 | |||||
| Naložbe v pridružene družbe | - | - | - | - | - | 26.610.477 | 26.610.477 | |||||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prekodrugega vseobsegajočega donosa | - | - | - | - | - | 2.117.914 | 2.117.914 | |||||
| Finančne terjatve | - | - | - | - | - | 83.299.185 | 83.299.185 | |||||
| Poslovne terjatve | - | - | - | - | - | 8.219.107 | 8.219.107 | |||||
| Odložene terjatve za davek | - | - | - | - | - | 8.155.514 | 8.155.514 | |||||
| Kratkoročnasredstva | 40.231.652 | 4.238 | 309.417 | 4.350.217 | 8.867.214 | 2.392.236 | 27.832 | 11.818.438 | 3.893.516 | 1.172.685.560 | 1.244.580.320 | |
| Zaloge | - | - | - | - | - | 96.573.239 | 96.573.239 | |||||
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | - | - | - | 7.604.649 | 7.604.649 | |||||
| Finančne terjatve | - | - | - | - | - | 16.181.049 | 16.181.049 | |||||
| Poslovne terjatve | 27.832.956 | 53.592.205 | 807.990 | 5.532.442 | 2.457.790 | 154.231 | 151.216.645 | 11.458.212 | 624.164 | 132.153.256 | 385.829.891 | |
| Terjatve za davek od dohodka | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prekodrugega | 34.561.544 | 34.561.544 | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predujmi in druga sredstva | - | 50.728.784 | 50.728.784 | ||||||||
| Denar indenarni ustrezniki | - | 57.567.397 | 57.567.397 | ||||||||
| Skupaj sredstva | 68.064.608 | 53.596.443 | 1.117.407 | 9.882.659 | 11.325.004 | 2.546.467 | 151.244.477 | 23.276.650 | 4.517.680 | 1.569.155.924 | 1.894.727.319 |
| Operater distribucijskega sistema - zemeljski plin | Dobava - zemeljski plin | Zaprt distribucijski sistem - zemeljska energija | Toplotna energija - proizvodnja | Toplotna energija - distribucija | Proizvodnja - električna energija | Dobava - električna energija | Zaprt distribucijski sistem - električna energija | Čiščenje komunalnih in odpadnih padavinskih voda | Ostale dejavnosti | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kapital in obveznosti | Kapital, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | Vpoklicani kapital | 16.544.318 | 2.569.303 | (2.474) | 3.597.624 | 1.000.013 | (2.658.811) | 5.794.600 | 4.508.757 | - | 20.887.647 | 52.240.977 |
| Kapitalske rezerve | 16.544.318 | 2.569.303 | (2.474) | 3.597.624 | 1.000.013 | (2.658.811) | 5.794.600 | 4.508.757 | - | 49.638.055 | 80.991.385 | ||
| Zakonske rezerve | - | - | - | - | - | - | 61.749.884 | 61.749.884 | |||||
| Rezerve za lastne delnice | - | - | - | - | - | - | 4.708.359 | 4.708.359 | |||||
| Lastne delnice | - | - | - | - | - | - | (2.604.670) | (2.604.670) | |||||
| Druge rezerve iz dobička | - | - | - | - | - | - | 340.914.615 | 340.914.615 | |||||
| Rezerve za pošteno vrednost | - | - | - | - | - | - | 39.809.449 | 39.809.449 | |||||
| Rezerve za varovanje pred tveganjem | - | - | - | - | - | - | (1.136.850) | (1.136.850) | |||||
| Zadržani poslovni izid | - | - | - | - | - | - | 33.241.471 | 33.241.471 | |||||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 3.885.046 | (4.999.804) | 83.161 | (513.899) | (271.780) | 187.834 | (20.625.391) | 279.707 | 629.432 | 21.345.694 | - | ||
| Skupaj kapital | 36.973.682 | 138.802 | 78.213 | 6.681.349 | 1.728.246 | (5.129.788) | (9.036.191) | 9.297.221 | 629.432 | 568.553.654 | 609.914.620 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev | - | - | - | - | - | 7.969.809 | 7.969.809 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druge rezervacije | - | - | - | - | - | 17.606.490 | 17.606.490 | |||||
| Dolgoročno odloženi prihodki | - | - | - | - | - | 107.422 | 253.431 | 119.000 | - | 2.034 | 28.977.184 | 29.459.071 |
| Finančne obveznosti | 16.532.821 | 2.656 | 127.902 | 1.763.081 | 3.643.501 | 1.036.096 | 16.560 | 4.822.593 | 1.667.119 | 374.943.432 | 404.555.761 | |
| Obveznosti iz najemov | - | 59 | - | - | - | 335 | - | 26.735.139 | 26.735.533 | |||
| Poslovne obveznosti | 637.782 | - | - | - | - | 5.024.000 | 5.661.782 | |||||
| Kratkoročne obveznosti | Finančne obveznosti | 4.133.205 | 664 | 31.976 | 440.770 | 910.875 | 259.024 | 4.140 | 1.205.648 | 416.780 | 265.082.680 | 272.485.762 |
| Obveznosti iz najemov | - | - | - | - | - | - | 2.717.596 | 2.717.596 | ||||
| Poslovne obveznosti | 9.184.573 | 46.494.196 | 844.673 | 833.952 | 4.680.466 | - | 6.169.113 | 135.688.529 | 7.947.822 | 1.799.431 | 228.865.177 | 442.507.932 |
| Obveznosti za davek od dohodka | - |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 6.803 | 16.829 | - | 253 | - | 168.793 | - | 2.551 | 7.710.609 | 7.905.838 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druge obveznosti | 595.742 | 6.943.237 | 34.643 | 56.085 | 108.232 | 93.022 | 24.402.311 | 1.332 | 2.367 | 18.616.955 | 50.853.926 |
| Skupaj obveznosti | 31.090.926 | 53.457.641 | 1.039.194 | 3.201.310 | 9.596.758 | 7.676.255 | 160.280.668 | 13.979.429 | 3.888.248 | 1.000.602.270 | 1.284.812.699 |
| Skupaj kapital in obveznosti | 68.064.608 | 53.596.443 | 1.117.407 | 9.882.659 | 11.325.004 | 2.546.467 | 151.244.477 | 23.276.650 | 4.517.680 | 1.569.155.924 | 1.894.727.319 |
| Operater distribucijskega sistema - zemeljski plin | Dobava - zemeljski plin | Zaprt distribucijski sistem - zemeljska energija | Toplotna energija - proizvodnja | Toplotna energija - distribucija | Proizvodnja - električna energija | Dobava - električna energija | Zaprt distribucijski sistem - električna energija | Čiščenje komunalnih in odpadnih padavinskih voda | Ostale dejavnosti | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri poslovanju | Čista denarna sredstva iz poslovanja | 998.280 | 2.998 | 12.870 | 478.932 | 211.929 | 57.819 | 17.524 | 355.275 | (4.077) | 63.806.406 | 65.937.956 |
| Denarni tokovi iz naložbenja | Čista denarna sredstva iz naložbenja | (601.492) | (2.934) | (9.801) | (436.617) | (124.485) | (32.953) | (17.127) | (239.534) | 44.088 | (244.755.057) | (246.175.912) |
| Denarni tokovi iz financiranja | Čista denarna sredstva iz financiranja | (396.788) | (64) | (3.069) | (42.315) | (87.444) | (24.866) | (397) | (115.741) | (40.011) | 193.845.523 | 193.134.828 |
| Povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ekvivalentov | - | - | - | - | 12.896.872 | 12.896.872 | ||||||
| Gibanje denarja in denarnih ekvivalentov | Na začetku leta | - | - | - | - | 44.670.525 | 44.670.525 | |||||
| Denarna sredstva pridobljena s pripojitvijo | - | - | - | - | - | - | ||||||
| Povečanje/(zmanjšanje) | - | - | - | - | 12.896.872 | 12.896.872 | ||||||
| Na koncu obdobja | - | - | - | - | 57.567.397 | 57.567.397 |
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.