Zavarovalnica Triglav

Annual Report • Apr 1, 2022

Predsednik Uprave: Andrej Slapan
Člani Uprave:	Uroš Ivanc
	Tade Coroli
	Barbara Smolņikar
	David Benedek

Povzetek	8
A. Poslovanje in rezultati	12
A.1 Poslovanje12
A.1.1 Predstavitev Skupine Triglav12
A.1.2 Nadzorni organ15
A.1.3 Zunanja revizija 15
A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav 15
A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 202117
A.1.6 Obravnava odvisnih družb pri konsolidaciji za namen solventnosti 17
A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj 19
A.3 Naložbeni rezultati23
A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 24
A.4.1 Drugi prihodki in odhodki24
A.4.2 Dogovori o najemu 25
A.4.3 Pomembni posli in transakcije v Skupini Triglav25
A.5 Druge informacije26
B. Sistem upravljanja	29
B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 29
B.1.1 Korporativno upravljanje 29
B.1.2 Politika prejemkov v Skupini 34
B.1.3 Posli s povezanimi osebami35
B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti35
B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti36
B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji36
B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih	40
B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji 40
B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji 41
B.3.5 Sistem poročanja o tveganjih43
B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti 43
B.4 Sistem notranjega nadzora 44
B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja44
B.5 Funkcija notranje revizije45
B.6 Aktuarska funkcija46

B.7 Zunanje izvajanje47
B.8 Druge informacije48
C. Profil tveganja	50
C.1 Zavarovalno tveganje 51
C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja51
C.1.2 Življenjska zavarovanja 55
C.2 Tržno tveganje58
C.3 Kreditno tveganje 64
C.4 Likvidnostno tveganje67
C.5 Operativno tveganje 69
C.6 Druga pomembna tveganja 71
C.7 Druge informacije73
D. Vrednotenje za namene solventnosti	76
D.1 Sredstva 77
D.1.1 Neopredmetena sredstva77
D.1.2 Odložene terjatve za davek78
D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo 78
D.1.4 Naložbe 79
D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	85
D.1.6 Krediti in hipoteke86
D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj86
D.1.8 Depoziti pri cedentih87
D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov 87
D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj 87
D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)88
D.1.12 Denar in denarni ustrezniki 88
D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje89
D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije89
D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	91
D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj93
D.3 Druge obveznosti98
D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij98
D.3.2 Depoziti pozavarovateljev98
D.3.3 Odložene obveznosti za davek 99

D.3.4 Izvedeni finančni instrumenti 99
D.3.5 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	100
D.3.6 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	100
D.3.7 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	100
D.3.8 Obveznosti iz naslova pozavarovanja	101
D.3.9 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	101
D.3.10 Podrejene obveznosti	102
D.3.11 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	102
D.4 Alternativne metode vrednotenja	103
D.5 Druge informacije	103
E. Upravljanje kapitala	105
E.1 Lastna sredstva	107
E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	111
E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital	111
E.2.2 Zahtevani minimalni kapital	113
E.2.3 Učinki razpršenosti v Skupini	114
E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	114
E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom	114
E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom	115
E.6 Druge informacije	115
Priloge	117

Povzetek

kupina Triglav je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Matična družba Skupine Triglav je Zavarovalnica Triglav, ustanovljena pred več kot 120 leti. Poleg nje je bilo konec leta 2021 v Skupino vključenih še 28 odvisnih in 16 pridruženih družb. Odvisne družbe v Skupini Triglav poslujejo z matično družbo in med seboj na tržnih osnovah, po načelu povečevanja uspešnosti vsake družbe in Skupine kot celote. Skupina Triglav posluje na sedmih trgih v šestih državah regije Adria in mednarodno prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Njen največji trg je Slovenija, pri čemer se delež skupne premije, zbrane izven Slovenije, postopoma povečuje. S

Strateški dejavnosti Skupine Triglav sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti (po)zavarovalnice Skupine Triglav izvajajo premoženjska, življenjska, zdravstvena in pokojninska zavarovanja ter pozavarovalno dejavnost. Upravljanje premoženja v Skupini Triglav zajema varčevanje prek zavarovalnih storitev zavarovalnic v Skupini Triglav in vlaganje v vzajemne sklade in pokojninske sklade. Skupina Triglav vodi razmeroma konservativno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti in likvidnosti naložb ob njihovi ustrezni donosnosti. Največji delež naložb Skupine Triglav predstavljajo dolžniški in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom.

Skupino Triglav ocenjujeta dve priznani bonitetni agenciji, S&P Global Ratings in A.M. Best. Obe agenciji sta v letu 2021 s ponovno podelitvijo samostojne bonitetne ocene »A« s stabilno srednjeročno napovedjo potrdili finančno stabilnost, visoko kapitalsko ustreznost in dobičkonosnost poslovanja Skupine Triglav. Dejavnosti Skupine Triglav nadzira slovenski regulator Agencija za zavarovalni nadzor, njen zunanji revizor za poslovno leto 2021 pa je bila revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.

V letu 2021 je Skupina Triglav kljub še vedno negotovem in volatilnem poslovnem okolju redno ocenjevala vplive na poslovanje po različnih scenarijih in se uspešno spopadala s povečanimi tveganji, nastalimi zaradi pandemije covid-19.

Z vidika tveganj in kapitalske ustreznosti Skupina zaključuje leto 2021 v zastavljenih okvirih, kapitalska ustreznost Skupine pa je znotraj ciljnega razpona. Skupina je redno spremljala profil tveganj in aktivno nadgrajevala posamezna področja sistema upravljanja s tveganji, predvsem tam, kjer so bila zaznana povečana tveganja ali večje izpostavljenosti.

Profil tveganj na dan 31. 12. 2021 se je glede na preteklo leto spremenil predvsem iz naslova povečanja tržnih tveganj, katerih delež se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 4 odstotne točke. Glavni razlog je povečanje kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev zaradi dodatnih naložb v ta naložbeni razred in splošne rasti delniških trgov. Zavarovalna tveganja v profilu tveganj Skupine Triglav predstavljajo največji delež, ki pa se je kljub absolutnemu povečanju v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal za tri odstotne točke.

Dodatne informacije o oceni tveganj o predstavljene v sklopu C tega poročila.

Skupina Triglav je bila na dan 31. 12. 2021 ustrezno kapitalizirana. Imela je dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (219 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (535 odstotkov). Kapitalska ustreznost se je tako z vrednostjo 219 odstotkov nahajala v ciljni vrednosti 200 do 250 odstotkov. Skupina izračunava kapitalsko ustreznost oziroma količnik kapitalske ustreznosti po standardni formuli kot razmerje med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom. Pri določanju kapitalske ustreznosti ne upošteva nikakršnih prilagoditev in poenostavitev.

Primerna lastna sredstva se izračunajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer je celotna bilanca vrednotena po pošteni vrednosti. Sestavljajo jih osnovni kapital Skupine (73,7 milijona evrov), podrejene obveznosti (51,7 milijona evrov) in uskladitvena rezerva (883,3 milijona evrov). Izračun primernih lastnih sredstev upošteva vrednost pričakovanih dividend za poslovno leto 2021. Skupina Triglav razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejena obveznica pa v sredstva stopnje 2.

Zahtevani solventnostni kapital je za Skupino Triglav izračunan po standardni formuli, brez kakršne koli regulatorne poenostavitve. Predstavlja vsoto kapitalskih zahtev njenih temeljnih tveganj, pri čemer se upošteva še razpršitev med njimi.

Matična družba Skupine ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ¹ in PDPZ renta² , za katera tveganja izračunava ločeno za vsako vrsto tveganj standardne formule, kar je podrobneje predstavljeno v sklopu E tega poročila.

* Prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov/portfeljev uskladitvenih prilagoditev

Konec leta 2021 je 81 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine Triglav izhajalo iz zavarovalnih in tržnih tveganj, praktično vsa njena lastna sredstva pa so se po kakovosti uvrščala v najvišjo stopnjo 1.

V letu 2021 je Skupina Triglav poslovala zelo uspešno, ohranila svojo kapitalsko moč in pri svojem delovanju skrbno sledila začrtanim strateškim usmeritvam in ciljem.

¹ Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

² Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v izplačevanju.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav za leto 2021

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

A.1.1 Predstavitev Skupine Triglav

Skupina Triglav (v nadaljnjem besedilu: Skupina) je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Posluje na sedmih trgih v šestih državah, kjer delujejo članice Skupine, ter v širšem mednarodnem okolju prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Matična družba Skupine je Zavarovalnica Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu: matična družba). Poleg nje je bilo ob koncu leta 2021 v Skupino vključenih še 28 odvisnih družb in 16 pridruženih družb.

Slika 1: Zavarovalniški trgi Skupine Triglav na dan 31. 12. 2021

Slovenija
Hrvaška
Bosna in Hercegovina
Srbija
Črna gora
Severna Makedonija

Zavarovalništvo je najobsežnejša strateška dejavnost Skupine. Združuje premoženjska, življenjska, zdravstvena in pokojninska zavarovanja ter pozavarovalno dejavnost.

Zavarovalniški del Skupine sestavljajo:

• v Sloveniji: Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Zdravstvena), Pozavarovalnica Triglav Re, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Re), in Triglav, pokojninska družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav pokojninska družba),
• zunaj Slovenije: osem zavarovalnic na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji.

V okviru premoženjskih zavarovanj je Skupina v letu 2021 delovala na vseh zavarovalnih segmentih, razen na segmentu nezgodnega zavarovanja zaposlenih (LoB 3). Največji del skupne premije je obračunan na zavarovalnem segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7), zavarovanja za stroške zdravljenja (LoB 1) in zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4).

Graf 1: Nekonsolidirana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna obračunana premija Skupine v letu 2021

Dejavnost upravljanja premoženja v Skupini izvajajo matična družba, življenjske zavarovalnice in pokojninske družbe ter Triglav Skladi, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Skladi), Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav, Upravljanje nepremičnin) in Trigal, d.o.o. Ta dejavnost obsega varčevanje prek zavarovalnih storitev Skupine in vlaganje v njene vzajemne in pokojninske sklade ter sklade zasebnega kapitala.

	Zavarovalništvo	Upravljanje premoženja	Drugo
Slovenija	◼ Zavarovalnica Triglav, d.d.	◼ Triglav Skladi, d.o.o.	◼ Triglav INT, d.o.o.
	◼ Pozavarovalnica Triglav Re, d.d.	◼ Triglav, Upravljanje	◼ Triglav Svetovanje, d.o.o.
	◼ Triglav, Zdravstvena	nepremičnin, d.o.o.	◼ Triglav Avtoservis, d.o.o.
	zavarovalnica, d.d.	◼ Trigal, d.o.o	◼ Triglavko, d.o.o.
	◼ Triglav, pokojninska družba, d.d.		◼ Diagnostični center Bled, d.o.o.
			◼ Alifenet, d.o.o.
Hrvaška	◼ Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb		◼ Triglav Savjetovanje, d.o.o.
Srbija	◼ Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd		◼ Triglav Savetovanje, d.o.o.
Črna gora	◼ Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica		◼ Lovćen auto, d.o.o.
	◼ Lovćen životna osiguranja, a.d.,
	Podgorica
Bosna in	◼ Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	◼ PROF-IN, d.o.o.	◼ Triglav Savjetovanje, d.o.o.
Hercegovina	◼ Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	◼ Društvo za upravljanje Evropskim dobrovoljnim penzijskim fondom, a.d, Banja Luka	◼ Autocentar BH, d.o.o.
Severna	◼ Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	◼ Triglav penzisko društvo, a.d.,
Makedonija	◼ Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje	Skopje

Tabela 1: Družbe v Skupini, ki izvajajo strateški dejavnosti Skupine oziroma te dejavnosti podpirajo

Sestava Skupine na dan 31. 12. 2021 je predstavljena na naslednji sliki.

Slika 2: Shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb v Skupini in delež v kapitalu na 31. 12. 2021

A.1.2 Nadzorni organ

Nadzorni organ Skupine je:

Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.3 Zunanja revizija

Zunanji revizor matične družbe Skupine za poslovno leto 2021 je na podlagi sklepa Skupščine delničarjev matične družbe Skupine (v nadaljnjem besedilu: Skupščina delničarjev) imenovana revizijska družba:

Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav

V lastniški sestavi matične družbe Skupine v letu 2021 ni bilo bistvenih sprememb. Največja delničarja, sklada v lasti Republike Slovenije (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – 34,47-odstotni lastniški delež ter Slovenski državni holding, d.d. – 28,09-odstotni lastniški delež), sta ohranila nespremenjena lastniška deleža, enako tudi tretji največji delničar, hrvaški pokojninski sklad, ki je v delniški knjigi matične družbe viden na fiduciarnem računu svoje skrbniške banke. Po znanih podatkih so navedeni trije delničarji edini imetniki kvalificiranih lastniških deležev v matični družbi na dan 31. 12. 2021.

V zadnjih letih fizične osebe aktivno trgujejo z delnicami matične družbe in postopno povečujejo svoje lastništvo. Njihov lastniški delež je ob koncu leta 2021 že presegel 12 odstotkov. Lastništvo mednarodnih institucionalnih delničarjev matične družbe, ki prihajajo iz več kot 16 držav, večinoma Evrope in ZDA, ostaja stabilno in obsega okoli 16 odstotkov.

Graf 2: Lastniška sestava matične družbe Skupine na dan 31. 12. 2021

Ob koncu leta je bilo v delniški knjigi Zavarovalnice vpisanih 12.000 delničarjev in računov skrbniških bank. V začetku leta 2022 se je število vpisnikov zmanjšalo za tretjino, kar pa ni vplivalo na lastniško sestavo Zavarovalnice. Zmanjšanje je bilo posledica zakonsko določenih aktivnosti Centralne klirinško depotne družbe (KDD) glede delnic še iz časov lastninskega preoblikovanja slovenskih družb, ki kasneje niso bile prenesene na trgovalne račune članov borze oz. KDD.

SPREMEMBE V STRUKTURI SKUPINE

V letu 2021 so nastale naslednje spremembe v strukturi Skupine:

• Matična družba Skupine je v prvem četrtletju z denarnim vložkom v višini 3,3 milijona evrov dokapitalizirala skupaj s Sava Re, d.d., obvladovano družbo ZTSR, d.o.o., in s tem obdržala 50 odstotni lastniški delež. V tretjem četrtletju 2021 je bila družba ZTSR, d.o.o., pripojena k svoji odvisni družbi Diagnostični center Bled, d.o.o., s čimer je bila izbrisana iz sodnega registra, matična družba Skupine pa je pridobila 50-odstotni lastniški delež v družbi Diagnostični center Bled. V zadnjem četrtletju 2021 je matična družba Skupine dokapitalizirala družbo Diagnostični center Bled, d.o.o., v višini 1,25 milijona evrov in obdržala 50-odstotni lastniški delež.
• Diagnostični center Bled, d.o.o., je z nakupom 100-odstotnega deleža v družbi Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o.o., povečal svoj strateški naložbeni portfelj.
• Družbi Triglav Svetovanje, d.o.o., in Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd, sta v sorazmernih lastniških deležih dokapitalizirali svojo odvisno družbo Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd. Dokapitalizacijo v višini 7,9 milijona srbskih dinarjev oz. 67 tisoč evrov sta izvedli z denarnima vložkoma, s čimer sta družbi obdržali 51- oz. 49-odstotni delež.
• Družbi Triglav Svetovanje, d.o.o., in Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb, sta v sorazmernih lastniških deležih dokapitalizirali svojo odvisno družbo Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb. Dokapitalizacija v višini 1,1 milijona hrvaških kun oz. 145 tisoč evrov je bila izvedena z denarnima vložkoma. S tem sta družbi obdržali 51- oziroma 49-odstotni delež.
• Družba Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica, je dokapitalizirala svojo odvisno družbo Lovćen auto, d.o.o., Podgorica, z denarnimi vložki v skupnem znesku 700 tisoč evrov in tako ostala njena 100-odstotna lastnica.
• Matična družba Skupine je izvedla naknadni vplačili kapitala v svojo odvisno družbo Triglav Avtoservis, d.o.o., v skupnem znesku 194 tisoč evrov in s tem obdržala 100-odstotni lastniški delež.
• Družba Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale, je družbi Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo, prodala 51-odstotni lastniški delež v družbi Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo. Družba Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo, je tako postala njena 100-odstotna lastnica. Zaradi prodaje se je delež Skupine Triglav v obravnavani družbi zmanjšal za 1,13 odstotne točke.
• Družba Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo, je z denarnim vložkom v višini 30 tisoč konvertibilnih mark oz. 15 tisoč evrov ustanovila družbo Triglav, upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo, in s tem postala njena 100-odstotna lastnica.
• Matična družba Skupine je z naknadnima vplačiloma kapitala v svojo pridruženo družbo Trigal, d.o.o., v skupnem znesku 2,3 milijona evrov, obdržala 49,9-odstotni lastniški delež.
• Družba Triglav INT, d.o.o., je od neobvladujočih lastnikov odkupila skupno 0,50-odstotni delež v družbi Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje, v vrednosti 3,2 milijona makedonskih denarjev oz. 52 tisoč evrov. S tem je svoj lastniški delež povečala na 81,32 odstotka.
• Družba Triglav INT, d.o.o., Ljubljana, je od neobvladujočih lastnikov odkupila 0,12-odstotni delež v družbi Triglav Osiguruvanje, a.d.o., Beograd, in s tem postala njena 100-odstotna lastnica. Nakupna vrednost je znašala 3,7 milijona srbskih dinarjev oz. 33 tisoč evrov.
• Družba Triglav INT, holdinška družba, d.d., se je preoblikovala v Triglav INT, holdinška družba, d.o.o.
• Pridružena družba matične družbe Skupine, Nama, d.d., Ljubljana, je na podlagi svojih strateških načrtov izvedla izčlenitev maloprodajne dejavnosti in le-to prenesla na svojo novoustanovljeno odvisno družbo, Nama IN, d.o.o., Ljubljana.

Spremembe v strukturi Skupine so podrobneje predstavljene v točki 2.8.4 poslovnega dela in točki 2.1.4 računovodskega dela Letnega poročila Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2021 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo).

A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2021

• Uspešno poslovanje: Skupina je že v tretjem četrtletju dvignila oceno prvotno načrtovanega letnega dobička. Rast premije je dosegla na vseh zavarovalnih trgih in v vseh segmentih zavarovalne dejavnosti ter povečala vrednost premoženja v upravljanju.
• Izplačilo dividend: Matična družba Skupine je izpolnila postavljene zahteve AZN za izplačilo dividend, povezanih z negotovostmi na trgih zaradi pandemije. Delničarji so na majski skupščini tako sprejeli predlagani sklep Uprave in Nadzornega sveta za izplačilo dividend, ki predstavljajo 53 odstotkov konsolidiranega čistega dobička matične družbe za leto 2020 oz. 5-odstotni dividendni donos.
• Potrjena visoka bonitetna ocena »A«: Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini ponovno potrdili bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo.
• Spremembe v Upravi in Nadzornem svetu matične družbe: Nadzorni svet je na predlog Sveta delavcev za članico Uprave, delavsko direktorico, ponovno imenoval Marico Makoter. Skupščina delničarjev je za člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, imenovala nove člane Tomaža Benčino, Branka Bračka, Jureta Valjavca in Petra Kavčiča, Andreju Andoljšku pa obnovila mandat.
• Novelirana strategija: Z novelirano strategijo do leta 2025 Skupina ohranja svoje bistvene usmeritve in jih razvojno nadgrajuje, pri tem pa tudi poudarja ambicije na področju trajnostnega razvoja.

A.1.6 Obravnava odvisnih družb pri konsolidaciji za namen solventnosti

Matična družba Skupine izračunava kapitalsko ustreznost na ravni Skupine. V izračun solventnosti Skupine so vključene matična družba in vse njene povezane družbe³ . Za vse odvisne družbe, ki izvajajo glavno ali pomožno dejavnost h glavni, se pri izračunu kapitalske ustreznosti Skupine uporabi polna konsolidacija (metoda 1). Družbi Triglav Skladi in Triglav pokojninska družba se za namen določanja solventnosti Skupine ne konsolidirata, saj za njiju pri izračunu

³ Delegirana uredba Komisije EU 2015/35, člen 1 (49)

kapitalske ustreznosti veljajo sektorski predpisi, za namen računovodskih izkazov pa sta družbi vključeni v konsolidacijo. Preostale povezane družbe Skupine, ki ne opravljajo glavno oziroma pomožno dejavnost h glavni dejavnosti, se v izračunu solventnosti ne konsolidirajo, kapitalske zahteve pa se izračunajo ločeno, pri čemer se ne upoštevajo razpršitveni učinki.

Merilo za opredelitev metode konsolidacije za namen solventnosti so lastniški deleži in dejavnost posameznih povezanih družb v Skupini.

Družbe v Skupini	Metoda konsolidacije za namen solventnosti	Metoda konsolidacije za namen računovodskih izkazov
Zavarovalnica Triglav, d.d. - matična družba	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Koper	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba; sektorska pravila	Polna konsolidacija
Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana	Finančna naložba; sektorska pravila	Polna konsolidacija
Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Zavod Vse bo v redu, Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba PV
Triglav INT, d.d., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, a.d.o, Beograd	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Lovćen životna osiguranja, a.d.,Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Lovćen auto, d.o.o., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
PROF-IN, d.o.o., Sarajevo	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba PV
Sarajevostan, d.d., Sarajevo	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija

Tabela 2: Seznam povezanih družb Skupine in način konsolidacije za namen solventnosti in računovodskih izkazov na dan 12. 2021*

Nama, d.d., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Nama IN, d.o.o., Ljubljana	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Triglavko, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Trigal, upravljanje naložb in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Društvo za upravljanje Evropskim dobrovoljnim penzijskim fondom, a.d., Banja Luka	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM
Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Alifenet, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o.o., Ljubljana	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
MTC Fontana, d.o.o., Maribor	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Cardial, d.o.o., Ljubljana	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
MDT & T, d.o.o., Maribor	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
DC Naložbe, d.o.o., Bled	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Neuroedina, d.o.o., Bled	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe

*Finančna naložba KM : obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po kapitalski metodi *Finančna naložba PV: obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po pošteni vrednosti

Dejavnost in delež v kapitalu posamezne povezane družbe v Skupini sta navedena na obrazcu S.32.01 v prilogi tega poročila.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Zavarovalne družbe Skupine sklepajo premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja, vključno z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji, prostovoljnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji ter pozavarovanji.

V letu je 2021 je čisti poslovni izid Skupine znašal 113 milijonov evrov, kar je 53,4 odstotka več kot leto prej. Na dober finančni rezultat so predvsem vplivali rast obsega poslovanja, disciplinirano in preudarno prevzemanje zavarovalnih tveganj, relativno nižja škodna pogostost kot posledica pandemije ter ugoden razvoj škodnih rezervacij, oblikovanih v preteklih letih.

Tabela 3: Uspešnost poslovanja Skupine v letih 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Poslovni izid pred obdavčitvijo	132.645	90.903
Čisti poslovni izid	112.966	73.665
- Premoženjska zavarovanja	82.106	65.665
- Zdravstvena zavarovanja	6.516	6.299
- Življenjska zavarovanja s pokojninskimi	18.654	1.691
- Drugo	5.690	9
Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj	88,9 %	91,2 %
- Škodni količnik	61,4 %	63,1 %
- Odhodkovni količnik	27,5 %	28,1 %
Čista dobičkonosnost kapitala	12,5 %	8,9 %

V letu 2021 so zavarovalne družbe Skupine, ki se polno konsolidirajo po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, skupaj s Triglav Re obračunale 1.452,9 milijona evrov nekonsolidirane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije. Na področju neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je bilo obračunanih 1.257,9 milijona evrov premije, na področju življenjskih zavarovanj pa 195 milijonov evrov. Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz segmenta požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). Sledita segmenta zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1) in zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). V primerjavi z letom 2020 se je obračunana nekonsolidirana kosmata premija povečala za 131,7 milijona evrov, pri čemer se je za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja povečala za 113,8 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa se je povečala za 17,9 milijona evrov.

Po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, so kosmati odhodki za nastale škode v letu 2021 znašali 793,5 milijona evrov, od tega 613,2 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 180,3 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode v segmentih požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) ter zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1). V primerjavi z letom 2020 so se vrednosti na tej postavki na ravni Skupine povečale za 33,8 milijona evrov. Kosmati odhodki za nastale škode iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so se povečali za 16,6 milijona evrov, iz naslova življenjskih zavarovanj pa so se povečali za 17,3 milijona evrov, predvsem zaradi zavarovalnega segmenta Druga življenjska zavarovanja (LoB 32), ki se je v proučevanem obdobju povečal za 8,7 milijona evrov.

Nekonsolidirani kosmati odhodki za stroške so leta 2021 na ravni Skupine znašali 342 milijonov evrov, od tega je bilo 298,2 milijona evrov v neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanjih in 43,8 milijona evrov v življenjskih zavarovanjih. Glede na segmentacijo za namen solventnosti so bili najvišji odhodki med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji na segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). V primerjavi z letom 2020 so se odhodki na ravni Skupine povečali za 36,3 milijona evrov. Drugi odhodki so v letu 2021 znašali 11,1 milijona evrov, od tega 10,2 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 0,9 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj.

V spodnji tabeli so prikazane nekonsolidirane vrednosti obračunanih kosmatih zavarovalnih, sozavarovalnih in pozavarovalnih premij, kosmatih odhodkov za nastale škode in odhodkov po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti. Vrednosti preostalih zavarovalnih segmentov so predstavljene na obrazcu S.05.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 4: Premija, škode, odhodki po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti Skupine v letih 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Nekonsolidirana obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	1.452.870	1.321.174
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	1.257.903	1.144.119
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	378.960	327.302
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	210.057	205.367
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	192.376	188.939
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	165.568	163.083
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	310.942	259.429
- Življenjska zavarovanja	194.967	177.056
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	102.883	89.184
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	65.812	65.216
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	25.312	21.741
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	961	915
Nekonsolidirani kosmati odhodki za nastale škode	793.527	759.704
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	613.196	596.641
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	171.574	143.226
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	163.888	147.224
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	96.437	96.791
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	78.779	112.939
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	102.518	96.462
- Življenjska zavarovanja	180.332	163.063
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	92.427	88.690
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	62.122	60.195
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	14.073	5.348
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	11.710	8.830
Nekonsolidirani kosmati odhodki za stroške	342.004	305.728
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	298.227	264.111
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	96.128	82.185
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	55.097	56.954
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	45.083	41.961
-- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	23.162	21.903

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav za leto 2021

-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	78.757	61.108
- Življenjska zavarovanja	43.777	41.617
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	20.183	18.273
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	13.339	12.758
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	10.258	10.589
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	-3	-3
Drugi odhodki	11.123	14.042

Skupina posluje na sedmih trgih šestih držav v regiji Adria. Svoje poslovanje širi tudi izven navedenih trgov s krepitvijo čezmejnega izvajanja zavarovalnih storitev v drugih državah, dodatno pa tudi s ponudbo mednarodnih pozavarovalnih storitev.

Skupina največ kosmate premije obračuna v Sloveniji (71 odstotkov celotne nekonsolidirane premije), uspešno pa povečuje deleže na drugih trgih.

Podobno kot za kosmato obračunano premijo, največji delež kosmatih odhodkov za nastale škode izhaja iz Slovenije. V primerjavi z letom 2020 se je v letu 2021 delež škod v Skupini zmanjšal v Sloveniji in na Hrvaškem predvsem zaradi večjega deleža v ostalih državah poslovanja.

V spodnji tabeli je prikaz nekonsolidirane obračunane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije in odhodkov za nastale škode v Skupini po trgih.

		v 000 evrih
	2021	2020
Nekonsolidirana obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	1.452.870	1.321.174
-- Slovenija	1.027.395	972.598
-- Hrvaška	100.735	83.944
-- Srbija	76.968	68.022
-- Črna gora	42.473	40.308
-- Bosna in Hercegovina	39.821	35.707
-- Severna Makedonija	27.738	24.008
-- Ostale države poslovanja	137.739	96.587
Nekonsolidirani kosmati odhodki za nastale škode	793.527	759.704
-- Slovenija	579.932	571.164
-- Hrvaška	60.316	68.170
-- Srbija	28.663	25.680
-- Črna gora	22.037	15.366
-- Bosna in Hercegovina	19.555	14.399
-- Severna Makedonija	10.833	17.231
-- Ostale države poslovanja	72.190	47.695

Tabela 5: Geografska delitev premije in škod Skupine po državah poslovanja v letu 2021 in 2020

Podrobnosti o geografski delitvi premije in škod po državah so na obrazcu S.05.02, v prilogi tega poročila.

A.3 Naložbeni rezultati

Skupina vodi razmeroma konservativno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti in likvidnosti naložb ob njihovi ustrezni donosnosti. Osnovni cilj je ohranjanje visoke skupne bonitetne ocene celotnega naložbenega portfelja. Največji, 68,5-odstotni delež v portfelju finančnih naložb imajo obveznice, ki so investirane na razvitih trgih in ki večinoma dosegajo visoko bonitetno oceno (90,9 odstotka obvezniških naložb ima oceno »BBB« in več, 59,4 odstotka jih je v razredu najmanj »A«). Na naložbeni rezultat najbolj vplivata struktura naložb Skupine in razvoj dogodkov na kapitalskih trgih. V tem poglavju je prikazan naložbeni rezultat Skupine, razdeljen po glavnih virih posameznih naložbenih razredov in primerjalno z letom prej. Prikazani naložbeni rezultat za Skupino je prikazan tudi v Letnem poročilu, v poglavju 3.7 računovodskega dela poročila.

Donosi od finančnih naložb, vključno z donosi naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, predstavljajo razliko med prihodki in odhodki od finančnih sredstev in so se zvišali na 126,3 milijona evrov. Trend padanja obrestnih prihodkov Skupine se zaradi vztrajajočega okolja nizkih obrestnih mer nadaljuje. Obrestni prihodki so se glede na lanski znesek zmanjšali za 8,3 milijona evrov. Del izdanega dolga je v letu 2020 zapadel, zato so obrestni odhodki v tem letu nekoliko nižji. Dividendni prihodki so se v letu 2021 v primerjavi z lanskimi povečali. Precejšen del tega povečanja gre na račun izplačil alternativnih skladov. Glavnina dividend je bila izplačana matični družbi Skupine. Povečanje poštene vrednosti naložb zaostaja za lanskim zneskom. Postavko povečujejo pozitivna prevrednotenja na lastniških vrednostnih papirjih, znižujejo pa jo dolžniški instrumenti, kjer je na znižanje njihove vrednosti vplivala predvsem počasna rast obrestnih mer. Postavka Dobički in izgube od prodaje je bila lani visoka predvsem zaradi prilagajanja dolžniškega portfelja ekonomskemu okolju, ki je bilo zaradi pretresa, povezanega s pandemijo covid-19 precej dinamično, upravljanje naložb pa posledično aktivnejše. Leto 2021 je bilo s tega vidika manj stresno, a je hkrati nudilo manj priložnosti za ustvarjanje prihodkov. Le-ti tako znatno zaostajajo za lanskimi. Odhodki iz naslova trajnih oslabitev še naprej ostajajo zelo nizki. To je povezano s splošno rastjo delniških trgov in vsemi ukrepi, ki jih države še izvajajo za blažitev težav, povezanih s pandemijo. Glavnino drugih finančnih prihodkov predstavljajo prevrednotenja na sredstvih, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci. Splošna rast delniških trgov, ki je sledila po popravku v začetku leta 2020, se je nadaljevala v letu 2021. Sprememba postavke glede na predhodno leto je zato znatna in ima največji vpliv na skupni naložbeni rezultat Skupine.

v 000 evrih

Prihodki in odhodki iz naložbenih dejavnosti
	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Obresti	35.795	43.871
-Prihodki	38.524	46.809
-Odhodki	2.729	2.938
Dividende	6.070	4.486
-Prihodki	6.070	4.486
-Odhodki	0	0
Spremembe poštene vrednosti*	2.862	9.249
-Prihodki	16.275	15.306
-Odhodki	13.413	6.057
Dobički in izgube od prodaje	9.179	33.222
-Prihodki	16.301	40.163
-Odhodki	7.123	6.941
Trajne oslabitve	- 34	-1.971
-Prihodki	0	0
-Odhodki	34	1.971
Drugi finančni prihodki**	72.443	-4.658
-Prihodki	83.852	21.505
-Odhodki	11.409	26.163
Skupaj	126.315	84.199

Tabela 6: Prihodki in odhodki iz naložbenih dejavnosti Skupine za namen računovodskih izkazov v letih 2021 in 2020

* vsebuje dobiček/izgubo iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode ** vsebuje čiste neiztržene dobičke in izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Nobena družba v Skupini trenutno ne nalaga sredstev v instrumente listinjenja.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

A.4.1 Drugi prihodki in odhodki

Drugi prihodki Skupine, ki so sestavljeni iz drugih zavarovalnih prihodkov in drugih prihodkov, so v letu 2021 znašali 102,1 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 17,5 milijona evrov, kar je v največji meri posledica višjih drugih zavarovalnih prihodkov (povečanje za 7,8 milijona evrov) in višjih drugih prihodkov (povečanje poslovnih prihodkov nezavarovalnih družb za 4,9 milijona evrov ter prihodkov od drugih storitev v višini 4,1 milijona evrov).

Drugi odhodki Skupine, ki so sestavljeni iz drugih zavarovalnih odhodkov in drugih odhodkov, so v letu 2021 znašali 110,3 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 1,5 milijona evrov.

Podrobnejši podatki o drugih prihodkih in odhodkih Skupine so predstavljeni v Letnem poročilu, v poglavjih 4.6, 4.7, 4.13 in 4.14 računovodskega dela poročila.

Tabela 7: Drugi prihodki in odhodki Skupine za namen računovodskih izkazov v letih 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Drugi prihodki	102.128	84.620
- Drugi zavarovalni prihodki	48.794	41.007
- Drugi prihodki	53.334	43.613
Drugi odhodki	110.296	108.832
- Drugi zavarovalni odhodki	51.916	51.523
- Drugi odhodki	58.380	57.309

A.4.2 Dogovori o najemu

V obravnavanem obdobju so družbe v Skupini imele sklenjene najemne pogodbe v vlogi najemodajalca in najemojemalca.

Pri pogodbenih razmerjih, kjer družba Skupine nastopa kot najemodajalec, so materialno pomembne le naložbene nepremičnine. Od skupne vrednosti 75 milijonov evrov naložbenih nepremičnin je letni prihodek od najemnin znašal 6,9 milijona evrov. Matična družba je ustvarila 81 odstotkov teh prihodkov, 19 odstotkov pa družba Triglav, Upravljanje nepremičnin.

Družbe v Skupini nastopajo kot najemnik pri najemu poslovnih prostorov in parkirnih mest, zakupu programske opreme in podatkovnih vodov, zakupu multifunkcijskih naprav in najemu avtomobilov.

V konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine na 31. 12. 2021 znaša pravica do uporabe sredstev 10,9 milijona evrov. Skupni letni strošek amortizacije teh sredstev je znašal 3,6 milijona evrov, obrestni odhodki pa so znašali 489 tisoč evrov. Stroški najemov, ki niso obračunani po MSRP 16, t.j. kratkoročni najemi in najemi manjše vrednosti, so v letu 2021 znašali 0,6 milijona evrov.

A.4.3 Pomembni posli in transakcije v Skupini Triglav

Najpomembnejše transakcije v Skupini so iz naslova pozavarovalnih poslov, in sicer med Triglav Re in matično družbo ter odvisnimi družbami.

V okviru pozavarovalnih poslov so bile v letu 2021 materialno najpomembnejše transakcije med družbami, kjer je celoten promet iz pozavarovalnih poslov⁴ med družbama presegal interno določeno raven materialnosti:

• Triglav Re in matična družba 125,1 milijona evrov prometa,
• Triglav Re in Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb 24,4 milijona evrov prometa,
• Matična družba in Triglav Re 19,5 milijona evrov prometa,

⁴ Ves promet iz pozavarovalnih poslov vključuje pozavarovalno premijo, obračunane deleže v zneskih škod iz pozavarovanja in pozavarovalne provizije.

• Matična družba in Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb 6,6 milijona evrov prometa,
• Matična družba in Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica 6,1 milijona evrov prometa,
• Triglav Re in Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica 6,6 milijona evrov prometa,
• Triglav Re in Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje 5,2 milijona evrov prometa.

Drugi pomembnejši posli, ki se izvajajo v okviru družb v Skupini, so še pridobivanje zavarovanj in upravljanje finančnih sredstev. Tudi na tem področju transakcije med posameznimi družbami ne presegajo meje materialnosti.

A.5 Druge informacije

DOGODKI V LETU 2022

Dne 24. 2. 2022 se je v Ukrajini začela vojna. Poslovodstvo je z dolžno skrbnostjo analiziralo izpostavljenost poslovanja Skupine vojnim razmeram in ocenilo potencialne vplive na poslovanje. Analiza je bila izvedena z vidika neposrednih učinkov vojne, z vidika sankcij proti Rusiji in z vidika povečanih tveganj kibernetskih napadov. Podrobnosti ugotovitev analize so podrobneje predstavljene v Letnem poročilu, v poglavju 5.9 računovodskega dela poročila. Do potrditve tega poročila še niso bile znane vse razsežnosti vojne in z vojno povezanih sankcij proti Rusiji.

Neposredni učinki vojnih dogodkov so bili na poslovanje Skupine ocenjeni kot zanemarljivi. Pri zavarovalnih poslih v Ukrajini ima Skupina sicer veljavnih nekaj aktivnih zavarovalnih kritij, pri katerih je v večini primerov njena obveznost v primeru vojne izključena. Če pride do škode, ki ni povezana z vojnimi dogodki, so obveznosti Skupine zanemarljive oz. bodo obravnavane kot del njenega rednega poslovanja.

Učinke na poslovanje pa bi lahko imele sankcije, uvedene proti Rusiji in Belorusiji. Te so pomembno vplivale na finančne trge in plačilni promet. Neposredna izpostavljenost do ruskih izdajateljev vrednostnih papirjev, t.j. večinoma državnih obveznic, predstavlja 0,5 odstotka obvezniškega portfelja Skupine. V najbolj pesimističnem scenariju bodo te obveznice v celoti oslabljene, kar bo vplivalo na znižanje naložbenega donosa in poslovnega izida Skupine za leto 2022.

Visoka stopnja volatilnosti, ki je bila zabeležena pri gibanju vrednosti borznih indeksov, pa vpliva na vrednost delniškega portfelja Skupine. Do potrditve tega poročila so bili zabeleženi splošni padci vrednosti borznih tečajev, pri čemer je bil vpliv na poslovni izid zanemarljiv. Padci vrednosti so v pretežni meri vplivali na znižanje drugega vseobsegajočega donosa. Če bi bil padec vrednosti znaten ali dolgotrajen, bi to vplivalo tudi na znižanje tekočega poslovnega izida.

Pri izvajanju rednih zavarovalnih in pozavarovanih poslov Skupina ocenjuje, da glavno tveganje izhaja iz slabšanja kreditne kvalitete ruskih pozavarovalnic, s katerimi Skupina posluje. Dodatno pa je tudi tveganje prepovedi mednarodnega plačilnega prometa z ruskimi pozavarovalnicami. V Skupini je trenutno 1,6 odstotka škodnih rezervacij za nastale škode, ki so pozavarovane pri ruskih pozavarovalnicah. V najbolj pesimističnem scenariju, t.j. popolni blokadi mednarodnega plačilnega prometa ruskih pozavarovalnic ali popolni prekinitvi njihovega poslovanja, bi morala Skupina celoten delež rezervacij prevzeti sama, kar bi vplivalo na znižanje poslovnega izida.

V Skupini se posebno pozornost posveča tudi kibernetskim tveganjem. Od 22. 2. 2022 dalje je zaznan povečan obseg spletnih aktivnosti, povečalo se je število e-poštnih sporočil z uporabo socialnega inženiringa (npr. phishing), zaznan pa je tudi porast skeniranja javno dostopnih IP naslovov. Vsled temu se večjo pozornost posveča rednemu spremljanju morebitnih incidentov. Pripravljen je tudi načrt neprekinjenega poslovanja, ki obravnava kibernetska tveganja.

Na podlagi izvedene analize ni znakov, da bi navedeni nepopravljalni dogodki po poročevalskem datumu ogrožali Skupino glede sposobnosti nadaljnjega poslovanja kot delujočega podjetja.

Kot pomemben nepopravljalni dogodek se navaja tudi izdajo jamstva za potencialne naložbene priložnosti. Pogojna obveznost, ki izhaja iz danega jamstva, ne bo pomembno vplivala na višino sredstev Skupine.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o poslovanju in rezultatih razkrila v poglavjih od A.1 do A.4.

-

-

-

-

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Korporativno upravljanje

Sistem upravljanja se na ravni Skupine izvaja kot korporativno upravljanje z aktivnim izvrševanjem upravljavskih pravic, ki jih ima matična družba in njene odvisne družbe do svojih odvisnih družb skladno z veljavno zakonodajo in internimi pravili. V okviru korporativnega upravljanja se na ravni Skupine zagotavlja učinkovito spremljanje oziroma nadzor nad poslovanjem odvisnih družb. Takšno upravljanje omogoča učinkovito in usklajeno poslovanje ter doseganje sinergij predvsem z dejavnostmi, ki spodbujajo sodelovanje na strokovnih področjih, ter medsebojno obveščenostjo in prenosom znanj na ravni Skupine.

V matični družbi je sistem upravljanja Skupine vzpostavljen skozi delovanje skupščin, organov nadzora in vodenja posameznih odvisnih družb ter standardizacijo in poenotenje ključnih pravil ter postopkov na posameznih strokovnih področjih v odvisnih družbah, in sicer z uveljavljenimi poenotenimi minimalnimi standardi na področju učinkovitega upravljanja, poročanja in nadzora na ravni celotne Skupine. Za izvajanje sistema upravljanja Skupine so odgovorni in pristojni Področje za upravljanje odvisnih družb Skupine, ključne funkcije, strokovne službe in poslovna področja matične družbe, ki z medsebojnim sodelovanjem vzpostavljajo in ohranjajo učinkovit ter pregleden sistem upravljanja Skupine.

Sistem upravljanja matične družbe in posameznih odvisnih družb poleg organov upravljanja vključuje tudi ključne funkcije. Glede na specifiko dejavnosti ima posamezna odvisna družba lahko eno ali več ključnih funkcij, funkcijo upravljanja s tveganji, aktuarski funkciji za premoženjska in osebna zavarovanja, funkcijo skladnosti poslovanja ter funkcijo notranje revizije. V matični družbi in posameznih odvisnih družbah ključne funkcije svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno ena od druge.

Sistem korporativnega upravljanja se izvaja na način, da matična družba kot krovna družba na ravni Skupine izvaja aktivnosti na področju upravljanja do svojih neposredno odvisnih družb, le te pa so odgovorne za prenos sistema upravljanja in izvedbo aktivnosti na področju upravljanja do svojih odvisnih družb. Del korporativnega upravljanja zajema tudi usklajevanje in pripravo strategije ter oblikovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. V okviru podanih strateških usmeritev ima vsaka odvisna družba, ki je izvajalka strateških dejavnosti Skupine, opredeljeno strategijo, praviloma za petletno obdobje, na podlagi katere se izvajajo dolgoročne in strateške aktivnosti. V okviru strategije Skupine je sprejet princip spremljanja izvajanja strategije z uporabo uravnoteženih kazalnikov poslovanja, kar omogoča organom nadzora sprotno spremljanje uspešnosti poslovanja ter v primeru odstopanja od plana tudi ustrezno ukrepanje.

Pri vodenju in upravljanju odvisnih družb se vestno sledi ključnim usmeritvam in ciljem strategije Skupine.

B.1.1.1 Uprava matične družbe

Matično družbo Skupine samostojno in na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava. Zastopa in predstavlja jo brez omejitev. V pravnem prometu jo vedno zastopata in predstavljata dva člana Uprave skupaj, in sicer predsednik in član. Uprava ima najmanj tri in največ šest članov, od katerih je en predsednik Uprave. Predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali odpoklic vseh ali posameznega člana Uprave. Matična družba ima delavskega direktorja, ki je po položaju član Uprave.

Glavne pristojnosti in naloge Uprave so skladno vodenje in organiziranje poslovanja družbe, zastopanje proti tretjim osebam, odgovornost za zakonitost poslovanja, sprejemanje strategije razvoja in letni plan poslovanja ter poročanje Nadzornemu svetu o poslovanju matične družbe in Skupine.

Nadzorni svet je 2. 3. 2021 na predlog Sveta delavcev za članico Uprave, delavsko direktorico matične družbe, ponovno imenoval Marico Makoter. Novo petletno mandatno obdobje ji je začelo teči 23. 12. 2021.

V poslovnem letu 2021 so Upravo sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v Upravi na dan 31. 12. 2021
Andrej Slapar	Predsednik Uprave	Vodi in usmerja delo Uprave in delovanje štabnih služb (Kabinet uprave, Pravna pisarna, Služba notranje revizije, Služba za korporativno komuniciranje in Skladnost poslovanja). Odgovoren je za področja Korporacijski zavarovanci, Premoženjska zavarovanja, Upravljanje odvisnih družb (razen odvisnih družb izven Slovenije), za kadrovske zadeve, povezane z delavci s posebnimi pooblastili, delovanje Arbitraže in Jedrskega poola GIZ. Prav tako je odgovoren za pripravo in uresničevanje strategije Zavarovalnice Triglav in Skupine Triglav.
Uroš Ivanc	Član Uprave	Pristojen je za štabni službi Služba za upravljanje s tveganji in Služba za strateško načrtovanje in kontroling, samostojno službo področja Razvoj in aktuariat premoženjskih zavarovanj ter področja Računovodstvo, Finance, razen Službe za naložbe in Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav zunaj Slovenije. Prav tako je odgovoren za odnose z investitorji (IR) in bonitetnimi agencijami ter za dejavnosti okoljskega, družbenega in korporativnega trajnostnega razvoja (ESG).
Tadej Čoroli	Član Uprave	Pristojen je za področja Trženje, Poslovna inteligenca in upravljanje odnosov s strankami, Škode premoženjskih zavarovanj, Prodaja zavarovanj ter Digitalizacija, procesi in tehnologija.
Barbara Smolnikar	Članica Uprave	Pristojna je za področje Osebna zavarovanja ter samostojno službo področja Razvoj in aktuariat osebnih zavarovanj. Prav tako je odgovorna za preprečevanje pranja denarja in bančno zavarovalništvo.
David Benedek	Član Uprave	Pristojen je za štabno službo Služba za strateško nabavo, področje Informatika in službo področja Služba za naložbe. Prav tako je odgovoren za postopke združitev in prevzemov (M & A).

Tabela 8: Sestava Uprave in pristojnosti članov Uprave matične družbe v poslovnem letu 2021

Zastopa interese delavcev, kot to opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pristojna je za službi področij Preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar in Služba za Članica Uprave – Marica Makoter upravljanje sprememb in portfelja projektov. Odgovorna je za delavska direktorica področji Zaledna podpora poslovanja in Področje za ravnanje z zaposlenimi (z izjemo kadrovskih zadev, povezanih z delavci s posebnimi pooblastili).

B.1.1.2 Skupščina matične družbe

Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini delničarjev, ki je sklicana najmanj enkrat letno. Pristojnosti in delovanje Skupščine delničarjev opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah in Statut družbe. Skupščine delničarjev se lahko udeleži delničar, vpisan v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD⁵ , kot imetnik delnic konec sedmega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Svojo glasovalno pravico lahko uresničuje, če najpozneje ob koncu četrtega dne pred dnevom Skupščine delničarjev prijavi svojo udeležbo. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom zagotavljajo delnice, in pojasnila o omejitvah prenosa delnic in doseganju kvalificiranega deleža, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.2.

B.1.1.3 Nadzorni svet matične družbe

Matična družba Skupine ima devetčlanski Nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, predstavnikov delničarjev in trije člani, predstavniki delavcev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvoli Skupščina delničarjev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delavcev, izvoli Svet delavcev matične družbe, ki s svojim sklepom seznani Skupščino delničarjev. Predsednik in namestnik sta predstavnika delničarjev. Mandat člana Nadzornega sveta traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen brez omejitve.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje družbe. Poleg pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1), daje soglasje k odločitvam Uprave, kjer vložek matične družbe oziroma vrednost presega v Poslovniku o delu Nadzornega sveta določen limit, in sicer pri ustanavljanju kapitalskih družb doma in v tujini, pri pridobivanju in odtujevanju kapitalskih deležev matične družbe v domačih ali tujih gospodarskih družbah (razen če gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasični portfeljski pristop upravljanja), pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev matične družbe in dolgoročnemu zadolževanju matične družbe pri tujih in domačih bankah, pri pridobivanju in odtujevanju nepremičnin matične družbe ter investiranju v nepremičnine matične družbe. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje Službe notranje revizije ter k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij matične družbe. Prav tako daje soglasje Upravi k poslovni strategiji in finančnemu načrtu matične družbe ter k internim aktom sistema upravljanja. Nadzorni svet prav tako določa prejemke predsednika in članov Uprave ter skupaj z Upravo določa prejemke direktorja Službe notranje revizije.

Pri nadzorovanju vodenja poslov matične družbe mora Nadzorni svet zlasti nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja Službe notranje revizije, obravnavati ugotovitve AZN, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad matično družbo,

⁵ KDD d.d. - Centralna klirinško depotna družba.

preveriti letna in druga finančna poročila matične družbe in o tem izdati obrazloženo mnenje, obrazložiti Skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu Službe notranje revizije in o tem sestaviti pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveriti predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila Uprava in o tem sestaviti pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveriti sestavljeno Letno poročilo, ki ga je predložila Uprava, zavzeti stališče do revizijskega poročila in o tem sestaviti pisno poročilo za Skupščino delničarjev ter v njem navesti morebitne pripombe ali pa ga sprejeti.

Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane Uprave. Pri tem si prizadeva zagotoviti kontinuiteto njihovega dela s skrbno in pravočasno izbiro predsednika in na njegov predlog drugih članov Uprave.

Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov navzočih članov.

Dne 13. 6. 2021 je mandat potekel štirim članom Nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev: Andreju Andoljšku, Milanu Tomaževiču, Žigi Škerjancu in Mariu Gobbu. Skupščina družbe je tako za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 14. 6. 2021, za člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, imenovala Andreja Andoljška, Tomaža Benčino, Branka Bračka, Petra Kavčiča in Jureta Valjavca.

Na seji 18. 6. 2021 je Nadzorni svet za predsednika imenoval Andreja Andoljška in za namestnika predsednika Branka Bračka.

V poslovnem letu 2021 so Nadzorni svet sestavljali:

Tabela 9: Člani Nadzornega sveta v poslovnem letu 2021

Ime in priimek	Funkcija
Andrej Andoljšek	Predsednik, predstavnik delničarjev (do 13. 6. 2021) Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. do 17. 6. 2021) Predsednik, predstavnik delničarjev (od 18. 6. 2021 dalje)
Milan Tomaževič	Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (do 13. 6. 2021)
Igor Stebernak	Član, predstavnik delničarjev
Žiga Škerjanec	Član, predstavnik delničarjev (do 13. 6. 2021)
Mario Gobbo	Član, predstavnik delničarjev (do 13. 6. 2021)
Branko Bračko	Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. do 17. 6. 2021) Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (od 18. 6. 2021 dalje)
Tomaž Benčina	Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. 2021 dalje)
Jure Valjavec	Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. 2021 dalje)
Peter Kavčič	Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. 2021 dalje)
Peter Celar	Član, predstavnik delavcev
Branko Gorjan	Član, predstavnik delavcev
Igor Zupan	Član, predstavnik delavcev

KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ali odbor ne moreta odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti Nadzornega sveta.

V letu 2021 so v matični družbi delovale naslednje komisije Nadzornega sveta: Revizijska komisija, Komisija za imenovanja in prejemke, Strateška komisija in Nominacijski odbor, ki predstavlja začasno komisijo za izvedbo nominacijskega postopka za imenovanje kandidata oziroma kandidatov za enega ali več članov Nadzornega sveta – predstavnikov delničarjev.

Komisije Nadzornega sveta	Pristojnosti
REVIZIJSKA KOMISIJA	- spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti,
Sestava:
- Mario Gobbo, predsednik komisije (do 13.6. 2021)	- spremlja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol, notranje revizije in sistema upravljanja s tveganji,
- Peter Kavčič, predsednik komisije (od 18. 6. 2021 dalje)	- spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter poroča Nadzornemu svetu o rezultatu revizije,
- Igor Stebernak, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje),	- odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga Nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja Letnega poročila družbe ter sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
- Igor Zupan, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje),	- nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba ter ocenjuje sestavo Letnega poročila in oblikuje predlog za Nadzorni
- Simon Kolenc, zunanji neodvisni strokovnjak	svet,
(do 13. 6. 2021)	- spremlja kakovost revidiranja revizorja skladno s sprejetimi
- Luka Kumer, zunanji neodvisni strokovnjak (od 18. 8. 2021 dalje)	Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in Združenja nadzornikov Slovenije,
	- sodeluje s Službo notranje revizije, spremlja njena kvartalna
	poročila, obravnava njene notranje akte in pravila delovanja ter njene letne načrte,
	- obravnava odločitve o imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje Službe notranje revizije.
KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN PREJEMKE
Sestava:	- pripravlja predloge meril za članstvo v Upravi,
- Igor Stebernak, predsednik komisije (do 13. 6. 2021)	- pripravlja predloge politike plačil, povračil in drugih ugodnosti članov Uprave,
- Tomaž Benčina, predsednik komisije (od 18. 6. 2021 dalje)	- predhodno obravnava predloge predsednika Uprave, povezane z vodenjem družbe,
- Žiga Škerjanec, član (do 13. 6. 2021)	- izvaja ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta,
- Jure Valjavec, član (od 18. 6. 2021 dalje)	- podpira in pripravlja predloge na področjih, ki zadevajo Nadzorni

Tabela 10: Sestava in pristojnosti komisij Nadzornega sveta v poslovnem letu 2021

STRATEŠKA KOMISIJA	- obravnava in pripravlja predloge za Nadzorni svet v zvezi s strategijo Skupine in spremlja njeno uresničevanje,
Sestava:
- Milan Tomaževič, predsednik komisije (do 13. 6. 2021)	- obravnava in pripravlja predloge in mnenja za Nadzorni svet v zvezi s strateškim razvojem Skupine.
- Branko Bračko, predsednik komisije (od 18. 6. 2021 dalje)
- Andrej Andoljšek, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje)
- Peter Kavčič, član (od 18. 6. 2021 dalje)
- Žiga Škerjanec, član (do 13. 6. 2021)
- Branko Gorjan, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje)
NOMINACIJSKI ODBOR (kot začasna komisija je bil oblikovan do 25. 5. 2021)	- izvaja nominacijski postopek za imenovanje kandidata/-ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta – predstavnike delničarjev,
Sestava:	- evidentira kandidata/-ov za člana oziroma člane Nadzornega
- Igor Stebernak, predsednik komisije	sveta in poziva KIP, da izdela oceno o usposobljenosti in primernosti,
- Žiga Škerjanec, član	- posreduje predlog Nadzornemu svetu za imenovanje kandidata/-
- Peter Celar, član	ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.
- Boštjan Koler, zunanji član

B.1.2 Politika prejemkov v Skupini

Družbe v Skupini z izvajanjem politike prejemkov uresničujejo trden in zanesljiv sistem upravljanja ter tako zagotavljajo integriteto in transparentnost poslovanja. Namen politike je oblikovanje in izvajanje takšnih sistemov delitve prejemkov zaposlenim, ki zagotavljajo vzdrževanje primerne kapitalske trdnosti družb v Skupini, spodbujajo zanesljivo in učinkovito upravljanje s tveganji, ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki bi presegalo meje dovoljenega (sprejemljivega) tveganja družb v Skupini ter omogočajo pridobitev in zadržanje primerno strokovno usposobljenih, kompetentnih, odgovornih in zavzetih zaposlenih. Politika prejemkov se uporablja za upravo, vodilne in vodstvene delavce ter nosilce ključnih funkcij in za ostale zaposlene v družbah Skupine. Prejemki članov nadzornega sveta in revizijske komisije (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov) so določeni s sklepi skupščin družb Skupine. Prejemki zaposlenih so določeni sorazmerno z zahtevnostjo, značilnostmi, obsegom nalog ali funkcij, s pooblastili, odgovornostmi in izkušnjami ter tako, da zaposlene spodbujajo k sprejemanju odločitev oziroma ravnanju, ki vodi k uresničevanju ciljev posamezne družbe in ustreznemu obvladovanju tveganj. Politika prejemkov ne omogoča upravi in zaposlenim odvisnih družb Skupine pridobitve lastniških deležev (delnic) odvisnih družb Skupine.

Skladno s pravili politike prejemkov na ravni Skupine vsaka družba v Skupini sprejme svojo politiko prejemkov.

UPRAVA MATIČNE DRUŽBE IN ODVISNIH DRUŽB SKUPINE

Prejemki Uprave matične družbe, osnovna plača in letna nagrada za uspešnost poslovanja, so določeni in se izplačujejo v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih. Člani Uprave so upravičeni do uporabe sredstev v lasti zavarovalnice (službeno vozilo, službeni mobilni telefon) v službene in zasebne namene, pravice do zdravstvenih, pokojninskih (Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - PDPZ, Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje - PPZ), nezgodnih zavarovanj in zavarovanja odgovornosti. Za člane Uprave ne veljajo nobene posebne upokojitvene sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev. Prejemki uprav odvisnih družb Skupine so določeni skladno z veljavno lokalno zakonodajo in predpisi v državi, kjer posamezna družba posluje.

VODILNI IN VODSTVENI DELAVCI TER DRUGI DELAVCI NA INDIVIDUALNI POGODBI

Za vodilne in vodstvene delavce ter druge delavce na individualni pogodbi je osnovna plača (fiksni del plače) določena v pogodbi o zaposlitvi, višina morebitne nagrade pa je odvisna od doseženih rezultatov posamezne družbe skladno z vsakokratno metodologijo nagrajevanja in je navzgor omejena.

ZAPOSLENI PO KOLEKTIVNI POGODBI

Za ostale delavce posameznih družb veljajo pravila, ki so skladna z vsakokratno veljavno zakonodajo, možnost dodatnega nagrajevanja pa je skladna s strateškimi usmeritvami v odvisnosti od doseženih rezultatov.

B.1.3 Posli s povezanimi osebami

Povezane osebe Skupine so:

• delničarji matične družbe in vseh odvisnih družb,
• člani Uprave matične družbe in vseh odvisnih družb,
• člani Nadzornega sveta matične družbe in vseh odvisnih družb.

Transakcije s povezanimi osebami so podrobneje predstavljene v Letnem poročilu v poglavjih 5.5 in 5.6.

V letu 2021 je bila edina materialno pomembna transakcija izplačilo dividend največjima lastnikoma matične družbe (ZPIZ s 34,47 – odstotnim deležem v kapitalu matične družbe in SDH z 28,09 – odstotnim deležem v kapitalu). Največjima lastnikoma je matična družba izplačala skupno 24,2 milijona evrov, od tega ZPIZ-u 13,3 milijona evrov, SDH-ju pa 10,9 milijona evrov.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

V matični družbi Skupine se ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta ter Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnega organa lahko izvaja pred podelitvijo mandata (začetno ocenjevanje), med mandatom (obdobno ocenjevanje, predvidoma enkrat letno) in v primeru nastopa okoliščin, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost članov Uprave in Nadzornega sveta (izredno ocenjevanje).

V postopku ocenjevanja se za člane Uprave in Nadzornega sveta preverja izpolnjevanje meril usposobljenosti (strokovna usposobljenost, izkušnje, kompetence) in meril primernosti (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). V postopku ocenjevanja Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnih organov se preverja, ali imajo vsi člani kolektivno znanje in izkušnje o zavarovalnih in finančnih trgih, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upravljanja, finančnih in aktuarskih analizah, upravljanju tveganj ter regulativnih okvirih in drugih pravnih zahtevah, v katerih posluje matična družba Skupine.

Usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij se ocenjuje redno (pred podelitvijo pooblastila), obdobno (v času trajanja pooblastila) in izredno (v okoliščinah, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost). V postopku ocenjevanja se preverja usposobljenost (strokovna usposobljenost, specializirana znanja, izkušnje in kompetence) in primernost (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). Nosilci ključnih funkcij morajo, poleg predhodno navedenih pogojev usposobljenosti, ki so splošni in veljajo za vse, izpolnjevati še naslednje:

Nosilec aktuarske funkcije mora imeti znanje s področja aktuarstva in finančne matematike v skladu z zahtevami AZN, najmanj pet let izkušenj na tem delovnem področju, veljavno licenco za pooblaščenega aktuarja; mora biti član polnopravne članice mednarodne aktuarske organizacije IAA in je vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljal aktuarsko funkcijo ali naloge pooblaščenega aktuarja na primerljivem portfelju,

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji mora imeti znanje o uporabi modelov in metod upravljanja s tveganji ter najmanj pet let delovnih izkušenj,

Nosilec funkcije skladnosti poslovanja mora imeti najmanj petletne delovne izkušnje,

Nosilec funkcije notranje revizije mora imeti najmanj petletne izkušnje pri delu v reviziji ali deset let v sorodni dejavnosti ter naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji

Sistem upravljanja s tveganji vključuje vsa področja, ki vplivajo na poslovanje in zastavljene poslovne cilje Skupine. Matična družba je sistem upravljanja s tveganji vzpostavila na ravni celotne Skupine kot skupek usklajenih pravil, pristojnosti, odgovornosti in aktivnosti, katerih namen je, da se na vseh ravneh prevzemajo tveganja v skladu s postavljenimi strateškimi cilji in da so ključna tveganja ustrezno prepoznana, ocenjena, spremljana in upravljana. Sistem je vzpostavljen tako, da omogoča neprestano nadgrajevanje in prilagajanje notranjim in zunanjim dogodkom ter spremembam pri prevzemanju tveganj iz poslovanja družb v Skupini.

Za učinkovito izvajanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine ima vsaka družba potrjena interna pravila sistema upravljanja s tveganji, usklajena s standardi matične družbe, ki zagotavljajo jasna notranja razmerja glede odgovornosti in pristojnosti področij pri procesih upravljanja s tveganji in opredeljujejo metode pri obravnavi tveganj, ukrepe ter sistem poročanja. Pri tem se zasleduje usklajenost pri določanju ustrezne ravni izpostavljenosti tveganjem za posamezno odvisno družbo in ažurnost poročanja, kar omogoča pravočasno spremljavo tveganj na ravni Skupine.

Zelo pomembno je tudi grajenje ustrezne kulture, predvsem pri poznavanju, sodelovanju in odprtem komuniciranju o tveganjih. Pri tem imata ključno vlogo Uprava matične družbe in vodstva družb Skupine.

V sistemu upravljanja s tveganji imajo pomembno vlogo štiri ključne funkcije v matični družbi, ki aktivno skrbijo za usklajeno upravljanje s tveganji na ravni Skupine ter za prenos znanj in dobrih praks med družbami Skupine. Ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, potrebne za usklajeno delovanje. Vsaka ključna funkcija ima znotraj sistema upravljanja opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja.

Glavna gradnika procesa celovitega upravljanja s tveganji Skupine sta Strategija Skupine in Poslovni načrt Zavarovalnice. Sistem upravljanja s tveganji je za Skupino vzpostavljen v skladu z načeli matične družbe tako, da je zasnovan na tri nivojskem modelu obrambnih linij. Delovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni matični družbe se na raven Skupine prenaša prek minimalnih standardov poslovnih funkcij, upoštevaje velikost, kompleksnost in poslovni profil posamezne družbe.

Slika 3: Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine

Prva obrambna linija je sestavljena iz poslovnih funkcij, ki so v okviru svojih poslovnih odločitev odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave matične družbe in vodstev odvisnih družb Skupine na svojem poslovnem področju dela ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.

Druga obrambna linija predstavlja ključne funkcije in organe odločanja, ki opredeljujejo sistem upravljanja s tveganji. Ta vključuje postopke prepoznavanja, ocenjevanja oziroma merjenja in spremljanja izpostavljenosti ter sistem limitov izpostavljenosti, vključno s poročanjem. V drugi obrambni liniji delujejo tri ključne funkcije (funkcija upravljanja s tveganji, aktuarska funkcija in funkcija skladnosti poslovanja). Poleg njih so vanjo vključeni še pristojni odbori s področja upravljanja s tveganji, Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar, Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov ter služba Podpora upravljanju IT.

Tretja obrambna linija obsega ključno funkcijo notranje revizije, ki izvaja nadzor nad poslovanjem posameznih družb in na ravni Skupine ter sistematično in metodično pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja odvisnih družb in Skupine, upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov. Funkcija notranje revizije tudi daje priporočila za izboljšave.

Primarna deležnika sistema treh obrambnih linij sta Uprava in Nadzorni svet matične družbe, ki sta obenem odgovorna tudi za delovanje sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov na ravni Skupine. Tako kot Uprava je tudi Nadzorni svet primaren deležnik, kateremu vse tri linije odgovarjajo, obenem pa je Nadzorni svet odgovoren za delovanje sistema treh obrambnih linij znotraj sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov. V okviru nadziranja se redno seznanja z učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema upravljanja s tveganji.

Nadzorni svet matične družbe daje soglasja Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja s tveganji ter redno spremlja profil tveganj in kapitalsko ustreznost. V okviru svojih pristojnosti in odgovornosti se seznanja s poročili ključnih funkcij ter izsledki procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljnjem besedilu: ORSA) na ravni Skupine in daje Upravi soglasje k Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Zavarovalnice) in Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Skupine).

Revizijska komisija Nadzornega sveta nadzoruje primernost in učinkovitost sistema upravljanja s tveganji ter spremlja celostni profil tveganj Skupine. Vključena je tudi v opredelitev stresnih testov in scenarijev, s katerimi se v okviru izvedbe lastne ocene tveganj in solventnosti preverja raven kapitalske ustreznosti.

Uprava matične družbe oblikuje poslovne cilje in apetit po tveganjih ter sprejema strategijo in politike njihovega upravljanja. Pristojna je za zagotavljanje učinkovitosti sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. Potrjuje načrte dela posameznih ključnih funkcij, redno se seznanja s kapitalsko ustreznostjo matične družbe in Skupine ter potrjuje najpomembnejša poročila ključnih funkcij, vključno z Rednim poročilom nadzorniku Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Skupine), Rednim poročilom nadzorniku Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Zavarovalnice), Poročilom ORSA in Poročiloma SFCR.

Uprava matične družbe samostojno in v okviru odborov aktivno sodeluje v procesih upravljanja s tveganji, usmerja proces ORSA ter skrbi za njegovo usklajenost in povezanost s procesoma načrtovanja ter upravljanja kapitala na ravni Skupine. Matična družba in posamezne odvisne družbe se skladno z usklajenimi in potrjenimi cilji v strategiji odločajo o prevzemanju poslovnih priložnosti, pri čemer ima pomembno vlogo obravnava prevzetih tveganj, s katerimi se upravlja v okviru dovoljenih limitov izpostavljenosti ter s tem zasleduje strategijo Skupine.

Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine primarno poteka na ravni posameznih odvisnih družb ter sekundarno na ravni Skupine. Na ravni posameznih odvisnih družb so za vzpostavitev in delovanje sistema upravljanja s tveganji odgovorna vodstva odvisnih družb ter z njihove strani

imenovane odgovorne osebe. Za vsebinsko pripravo in prenos minimalnih standardov za upravljanje s tveganji je zadolžena Služba za upravljanje s tveganji v sodelovanju s Področjem za upravljanje odvisnih družb Skupine. Tako je zagotovljen učinkovit ter pregleden sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine. Pri tem sta izjemno pomembna učinkovito komuniciranje in kakovostna izmenjava podatkov in informacij v Skupini.

Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine je na vseh področjih in po vseh kategorijah tveganj sestavljen iz naslednjih dejavnosti:

• prepoznavanje tveganj,
• ocenjevanje zaznanih tveganj z opredelitvijo pomembnosti tveganj,
• jasna opredelitev ciljev in omejitev glede prevzetih tveganj in vzpostavitev sistema ukrepov ob večjih odstopanjih,
• spremljanje in upravljanje prevzetih in novo nastajajočih tveganj, ki izhajajo iz poslovanja, tako, da se zagotavlja skladnost poslovanja s strategijo upravljanja s tveganji,
• poročanje o tveganjih in obveščanje vseh ključnih deležnikov,
• definicija postopkov ukrepanja in ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj in zaostrenih okoliščinah poslovanja.

Opredeljene dejavnosti so prilagojene poslovnim procesom glede na izvor in posledično kategorijo tveganj.

Sistem upravljanja v odvisnih družbah vključuje vzpostavitev in redno prilagajanje notranjih pravil upravljanja s tveganji, prepoznavanje, merjenje, spremljanje in poročanje o tveganjih. Dodatno se redno poroča o profilu tveganj pri vsaki pomembni spremembi v izpostavljenosti ali katerikoli pomembni vrsti tveganja, ki bi lahko vplivala na kapitalsko ali likvidnostno pozicijo družbe. Poročanje poteka v okviru rednih sestankov in standardiziranih poročil. Na rednih sestankih funkcij upravljanja s tveganji Skupine se redno spremljajo tematike notranjega in zunanjega okolja, ki so aktualne z vidika tveganj. V poročilih so vključeni kazalniki tveganj za vse segmente tveganj in poslovanja, ki so pomembni za celovito oceno tveganj ter pregled nad pomembnimi tveganji posamezne družbe. Sistem upravljanja s tveganji na drugi ravni poteka v matični družbi Skupine, kjer se z rednim poročanjem ključni funkciji upravljanja s tveganji in delovanja odborov sistema upravljanja s tveganji izvaja celosten pregled nad prevzetimi tveganji, njihovim upravljanjem in primerno razpršenostjo s spremljanjem koncentracij na ravni Skupine. Primerna razpršenost tveganj se zagotavlja z vzpostavitvijo limitnega sistema izpostavljenosti, ki zagotavlja, da je raven tveganj vedno primerna. Ob prekoračitvi limitov so vzpostavljeni različni ukrepi, ki so postavljeni tako, da se zagotavlja ustrezna in obvladujoča raven tveganj.

V letu 2021 je bil večji poudarek namenjen nadgrajevanju sistema upravljanja s tveganji na ravni odvisnih družb, in sicer z doslednim zasledovanjem pomembnejših tveganj s strani družb v Skupini.

Matična družba in odvisne družbe Skupine pri upravljanju s tveganji delujejo preventivno, pri čemer uporabljajo pristopa razgradnje (npr. produktne) in razpršitve (npr. naložbene) posameznih vrst tveganj. Pri uravnavanju izpostavljenosti tveganjem je ključen ukrep vzpostavitve ustreznega limitnega sistema, ki ga posamezna družba v skladu s poslovnimi priložnostmi prilagaja aktualnim zunanjim dogajanjem, pri čemer vseskozi ostaja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih

Matična in odvisne družbe Skupine imajo vzpostavljen sistem upravljanja s tveganji s strategijo upravljanja s tveganji in z apetitom po tveganjih, ki predstavljata podlago in usmeritev za vse ostale interne akte upravljanja s tveganji v posamezni družbi. Strategija upravljanja s tveganji jasno opredeljuje načela, cilje sistema upravljanja s tveganji, proces celovitega upravljanja s tveganji (vključno z razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti) ter podaja usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj (apetit in toleranca). Apetit po tveganjih je eden izmed osrednjih gradnikov sistema upravljanja s tveganji, ki predstavlja maksimalno raven tveganj, merjeno z ravnjo potencialnih izgub, ki jo je posamezna družba še pripravljena sprejeti tekom poslovanja, z namenom doseganja zastavljenih poslovnih in strateških ciljev.

V letu 2021 je bil na ravni Skupine velik poudarek na nadgradnjah na področju trajnosti. Trajnostna tveganja so bila sicer v prejšnjih letih prepoznana kot del ostalih tveganj, po novem pa so z vse večjim poudarkom na njihovi pomembnosti v gospodarstvu v sistem upravljanja s tveganji vidneje vključena kot posebna kategorija znotraj nefinančnih tveganj. Podrobneje so opisana v poglavju C.6 tega poročila.

B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji

Funkcija upravljanja s tveganji za posamezno odvisno družbo v Skupini se izvaja v posamezni družbi. V vsaki odvisni družbi Skupine je imenovana odgovorna oseba za izvajanje funkcije upravljanja s tveganji, ki je odgovorna za prepoznavanje, merjenje, spremljanje in poročanje o tveganjih v odvisni družbi, v skladu z minimalnimi standardi na področju upravljanja s tveganji na ravni Skupine.

Funkcija upravljanja s tveganji v matični družbi Skupine deluje v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. Je samostojna in neodvisna od drugih poslovnih funkcij in je ena od ključnih funkcij v sistemu upravljanja s tveganji na ravni matične družbe in na ravni Skupine. Funkcija upravljanja s tveganji je del druge obrambne linije v tri nivojskem sistemu upravljanja s tveganji in spremlja poslovanje matične družbe z vidika pregleda nad tveganji, skrbi za optimalno poslovanje matične družbe in Skupine z regulatornega vidika upravljanja s tveganji ter ocenjuje mogoče vplive sprememb na profil tveganj. Funkcija upravljanja s tveganji spremlja delovanje odborov sistema upravljanja s tveganji, koordinira izračun kapitalske ustreznosti in proces ORSA ter pripravlja vsa ostala regulatorno zahtevana in interna poročila, ki se navezujejo na upravljanje s tveganji.

Funkcija upravljanja s tveganji na ravni matične družbe skrbi za razvoj in učinkovito delovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. V ta namen pripravlja usmeritve in minimalne standarde upravljanja s tveganji za odvisne družbe v Skupini, spremlja njihovo izvedbo, svetuje pri implementaciji in skrbi za enotno poslovno prakso. Vzpostavljen ima sistem rednega in izrednega poročanja o sistemu upravljanja s tveganji odvisnih družb Skupine. O profilu tveganj Skupine redno seznanja Upravo in pristojne odbore sistema upravljanja s tveganji, Nadzorni svet in Revizijsko komisijo matične družbe.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji matične družbe Skupine je umeščen v organizacijsko strukturo tako, da mu je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine.

B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji

V okviru sistema upravljanja s tveganji v drugi obrambni liniji delujejo odbori, ki jih imenuje Uprava matične družbe. Njihova vloga je posvetovalna ali pa jim Uprava dodeli določene odločevalne pravice. Njihov namen je podpora Upravi pri rednem spremljanju, usklajevanju in informiranju o upravljanju s tveganji v Skupini prek zadolžitev področjem, spremljave realizacije ter odločanja o limitih. Ob pomembnejših spremembah profila tveganj zaznana tveganja obravnavata tudi Odbor za upravljanje s tveganji ali Uprava.

V letu 2021 se je v okviru sistema upravljanja s tveganji ustanovil še Odbor za skladnost in trajnostni razvoj, ki je podrobneje opisan v nadaljevanju tega poglavja.

Slika 4: Organigram odborov sistema upravljanja s tveganji v matični družbi in Skupini na dan 31. 12. 2021

Odbor za upravljanje s tveganji (RMC) je odbor Uprave, ki je zadolžen za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje s tveganji, in skrbi za to, da so v matični družbi in Skupini vzpostavljeni primerna infrastruktura ter primerni viri in sistemi, ki omogočajo ustrezno raven upravljanja s poslovnimi tveganji. S svojim delovanjem pripomore k prepoznavi in upravljanju s tveganji ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj matične družbe in Skupine. Temeljni cilji ter vloga odbora so pomoč Upravi pri ugotavljanju ter nadzoru izpostavljenosti vsem materialnim tveganjem (posebej kapitalskim in nefinančnim tveganjem, ki jih ne spremlja Odbor za skladnost in trajnostni razvoj), ugotavljanju pomanjkljivosti v notranje-kontrolnem okolju, ki velja na ravni Skupine, pri potrjevanju in pregledu metodologij vrednotenja vseh kategorij tveganj in določanju limitov za posamezne vrste tveganj ter pri preverjanju, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z apetitom po tveganjih.

Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) je odbor, ki je zadolžen za upravljanje tržnih, likvidnostnih in kreditnih tveganj na segmentu naložbenih portfeljev ter tveganj življenjskih in pokojninskih zavarovanj na ravni matične družbe in Skupine. Pomembna naloga odbora je tudi oblikovanje strategije upravljanja usklajenosti sredstev in obveznosti, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev, ob upoštevanju apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja s sredstvi in obveznostmi matične družbe in na ravni Skupine.

Zavarovalni odbor premoženjskih zavarovanj (UWC) je sestavni del sistema upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine, katerega temeljni cilj je spremljanje ter optimiziranje višine in koncentracije prevzetih zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in predlaganje omejitev oziroma optimalen prenos prevzetih zavarovalnih tveganj v pozavarovanje glede na postavljen apetit po tveganjih matične družbe in Skupine ob upoštevanju tveganj, ki izvirajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke. Odbor se ukvarja s prepoznavanjem, spremljanjem, upravljanjem ter poročanjem tveganj premoženjskih zavarovanj in razvojem upravljanja s tveganji premoženjskih zavarovanj.

Odbor za operativna tveganja (ORC) je usmerjen v zagotavljanje matični družbi in na ravni Skupine primernega in integriranega sistema upravljanja z operativnimi tveganji, ki vključuje tudi optimalno alokacijo apetita po operativnih tveganjih glede na usmeritve iz apetita po tveganjih in nadzor nad delovanjem sistema upravljanja z operativnimi tveganji matične družbe in na ravni Skupine, vključno s pregledom in potrjevanjem ukrepov za njegovo izboljševanje. Odbor deluje na področju vseh skupin operativnih tveganj. Kot posebna skupina operativnih tveganj se spremljajo projektna tveganja in tveganja informacijske varnosti, ki vključujejo kibernetska tveganja in sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Odbor za operativna tveganja spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije, ki se nanašajo na strukturo in izvajanje sistema upravljanja z operativnimi tveganji.

Odbor za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR) je zadolžen za obravnavanje pomembnejših ali kompleksnejših vprašanj, povezanih z zagotavljanjem skladnosti poslovanja Skupine s predpisi in sprejetimi drugimi zavezami ter stališči nadzornih ali drugih državnih organov, obravnavanje vprašanj, ki vključujejo etične dileme, ki se nanašajo na spoštovanje določil Kodeksa Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Kodeks Skupine), Zavarovalnega kodeksa ali drugih sprejetih etičnih standardov družbe. Odbor je prav tako zadolžen za spremljavo in upravljanje s tveganjem ugleda ter za spremljavo trajnostnih tveganj in usmerjanje aktivnosti na področju trajnosti (ESG), obravnavanje predlogov notranjih aktov, ki se nanašajo na ali so del sistema upravljanja s tveganji za skladnost poslovanja, spremljavo izpostavljenosti matične družbe Skupine tveganjem za skladnost poslovanja in obravnavanje ocen tveganj za skladnost poslovanja, obravnavanje dogodkov, ki pomenijo kršitev varstva podatkov, obravnavanje trajnostnega poslovanja z GRI kazalniki, obravnavanje realizacije priporočil Službe za skladnost poslovanja in obravnavanje vseh zadev ali vprašanj, ki jih v obravnavo predložijo posamezni člani odbora.

Produktna foruma premoženjskih in osebnih zavarovanj (PF PZ in PF OZ) imata za temeljni cilj zagotavljanje kontinuiranega razvoja in spreminjanja zavarovalnih produktov za slovenski trg in druge trge, na katerih družbe v Skupini tržijo svoje produkte. Pri razvoju in spremembah zavarovalnih produktov se mora zagotavljati skladnost s strategijo matične družbe in Skupine ter se prilagajati potrebam trga ob hkratnem upoštevanju zakonskih okvirjev, standardov in dobre prakse zavarovalne in finančne stroke, politike upravljanja in nadzora nad zavarovalnimi produkti ter usmeritev iz apetita po tveganjih glede zagotavljanja primernega profila zavarovalnih tveganj.

Projektno usmerjevalni odbor (PUO) je odločevalni organ, ki omogoča celovito upravljanje portfelja projektov, zagotavlja temelje za transparentno in sledljivo izvajanje projektov ter prepoznavo in upravljanje s projektnimi tveganji, kar vključuje zagotavljanje usklajenega in

učinkovitega poteka dela na projektih ter vzpostavitev primernih in med seboj usklajenih projektov v matični družbi in Skupini.

B.3.5 Sistem poročanja o tveganjih

Matična družba in odvisne družbe v Skupini redno izvajajo spremljavo tveganj in poročajo o tveganjih v sklopu standardiziranih poročil o tveganjih, ki vključujejo regulatorne in interne kazalnike za vse segmente tveganj in poslovanja. Pri pripravi poročil sodelujejo vsa poslovna področja v posamezni družbi. Vsa poročila poleg priporočil lokalnih služb za upravljanje s tveganji vsebujejo tudi komentarje o trendih in vrednostih kazalnikov glede na postavljene limite in ciljne vrednosti. Poročila o tveganjih odvisnih družb v okviru svojih pristojnosti obravnavajo vodstva družb, poročila o tveganjih matične družbe Skupine pa v okviru svojih pristojnosti obravnavajo odbori sistema upravljanja s tveganji, Uprava in Nadzorni svet. Služba za upravljanje s tveganji matične družbe Skupine na podlagi poročil o tveganjih odvisnih družb oblikuje tudi poročila o tveganjih na ravni Skupine. Dodatno se v sistem poročanja o tveganjih uvrščajo tudi: Letna poročila, poročila SFCR (po)zavarovalnih odvisnih družb, Poročili SFCR Zavarovalnice in Skupine, poročila ORSA, poročila RSR ter poročanja zunanjim deležnikom.

B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti

Glavni namen procesa ORSA je, da matična družba Skupine oceni prihodnja tveganja, ki izhajajo iz strateškega poslovnega načrta in s tem preveri morebitne potrebe po kapitalu na ravni Skupine. Dodatno se preverja vpliv izjemnih razmer na višino kapitalske ustreznosti z za ta namen definiranimi scenarijskimi stresnimi testi. V okviru procesa ORSA se preveri tudi primernost regulatornega merjenja tveganj.

Proces ORSA gradi na temeljnih elementih sistema upravljanja s tveganji ter upošteva profil tveganj, potrjene limite in je tesno povezan s procesom strateškega poslovnega načrtovanja. V okviru procesa se opredelijo zaključki glede optimalnega zadrževanja oziroma prenosa tveganj, preveri pa se tudi ustreznost razporeditve kapitala na ravni Skupine. Dodatno tudi izvedba stresnih testov predstavlja nov vidik tako na profil tveganj in trdnost kapitalske ustreznosti kot tudi na sistem upravljanja s tveganji na ravni matične družbe in na ravni Skupine.

Proces ORSA Skupine je usklajen s procesi ORSA v matični družbi in odvisnih družbah, pri čemer se za njegovo izvedbo na ravni Skupine uporablja princip materialnosti. To pomeni, da se v skupni rezultat ORSA vključijo tudi zaključki in rezultati iz lastnih ocen tveganj odvisnih družb, pri čemer so upoštevane glede na njihov profil tveganj, kriterij materialnosti, upoštevajoč princip proporcionalnosti na ravni Skupine.

V procesu ORSA se obravnava ustreznost lastnih sredstev ob upoštevanju ocene razpoložljivosti, prenosljivosti in zamenljivosti le-teh ter morebitne potrebe po dodatnem kapitalu. Pri tem se upoštevajo informacije o načrtovanih prenosih lastnih sredstev znotraj Skupine, ki lahko pomembno vplivajo na katerikoli subjekt v Skupini, usklajenost strategij družb v Skupini s strategijo Skupine in na vsa pomembna tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena.

Proces ORSA je usklajen s procesom strateškega načrtovanja poslovanja matične družbe in Skupine, saj se usklajeno in na podlagi finančnega načrta pripravi tudi izračun planirane kapitalske ustreznosti. Proces ORSA se začne s strateškimi cilji in definiranjem osnovnih predpostavk za pripravo strateškega poslovnega načrta, na podlagi katerih se pripravi plan kapitalske ustreznosti. Hkrati se na podlagi aktualnih tveganj pripravijo in potrdijo stresni scenarijski testi za matično družbo in na ravni Skupine. Testiranje primernosti standardne formule se v okrnjenem obsegu izvaja redno tekom leta, v procesu ORSA pa se naredijo podrobnejše analize, ki se smiselno uporabijo v okviru testiranja bodočih solventnostnih potreb. V koraku preverjanja in testiranja bodočih solventnostnih potreb se obravnavajo tudi potrebni ukrepi za ohranjanje optimalne kapitalske ustreznosti. Ob koncu procesa se poskrbi za njegovo ustrezno dokumentiranje in pripravo končnega poročila ter za poročanja rezultatov vsem notranjim kot zunanjim deležnikom (AZN). S tem se zagotovita prenos in integracija procesa ORSA v poslovanje Skupine. Matična družba dodatno poskrbi za primerno seznanitev Nadzornega sveta o poteku in pomembnejših izsledkih procesa ORSA na ravni Skupine.

Proces ORSA se v matični družbi in na ravni Skupine izvaja redno, najmanj enkrat letno. Izredno se proces izvede ob vsaki spremembi poslovne strategije oziroma ob vsaki večji spremembi v trenutnem profilu tveganj ali ob prepoznavi potencialnih bodočih dogodkov ali scenarijev na trgih, kjer posluje Skupina, ki bi lahko pomembno vplivali na doseganje strateških ciljev ali kapitalske ustreznosti.

V letu 2021 se je ob nadaljevanju epidemije covid-19 izvedel zgolj redni proces ORSA tako v matični družbi kot tudi pri vseh ostalih odvisnih družbah Skupine. V izvedbo rednega procesa ORSA so bila vključena vsa prepoznana pomembna tveganja družb Skupine do dneva izračuna, kakor tudi vsa potencialna tveganja, ki bi lahko vplivala na njihovo prihodnje poslovanje. Redni proces ORSA je potrdil, da Skupina ostaja likvidnostno in solventnostno močna, da je njena kapitalska pozicija ustrezna ter da se lahko na celotnem geografskem območju poslovanja še naprej uspešno sooča s tveganji in izzivi nejasne prihodnosti, ki jo krojita epidemija covid-19 ter morebitni politično-ekonomski pretresi.

B.4 Sistem notranjega nadzora

Sistem notranjega nadzora v Skupini se zagotavlja s preudarnim vodenjem in vzpostavljanjem poslovnih procesov ob upoštevanju vseh obveznosti in izhajajočih tveganj, z zagotavljanjem sistema upravljanja s tveganji, z notranjim in zunanjim poročanjem, z zagotavljanjem skladnosti poslovanja s predpisi, z zahtevami regulatorja in drugimi sprejetimi zavezami ter sprejetega Kodeksa Skupine Triglav⁶ . Vključuje jasno organizacijsko strukturo z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti, učinkovitimi politikami in postopki ter spremljanjem, izboljševanjem in dokumentiranjem poslovnih procesov. Notranje kontrolno okolje se z matične družbe smiselno prenaša v odvisne družbe Skupine, upoštevaje organizacijske posebnosti posameznih družb in regulatorni okvir, v katerem delujejo.

B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja

Funkcija skladnosti poslovanja je vzpostavljena v vseh (po)zavarovalnih in finančnih družbah Skupine kot samostojna funkcija, neodvisna od drugih poslovnih funkcij in je ena od ključnih funkcij v sistemu upravljanja posameznih družb Skupine. Je del druge obrambne linije v tri nivojskem sistemu notranjega nadzora in spremlja skladnost poslovanja družbe s predpisi ter

⁶ Kodeks Skupine je objavljen na spletni strani Zavarovalnice: http://www.triglav.eu

drugimi zavezami, v okviru katerih ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja, izobražuje, ocenjuje mogoče vplive sprememb v pravnem okolju in povezanih okoliščin na poslovanje. Za razvoj in delovanje skladnosti poslovanja v Skupini krovno skrbi funkcija skladnosti poslovanja v matični družbi, ki deluje v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. O skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami seznanja Upravo in Nadzorni svet oziroma njegovo Revizijsko komisijo. Funkcija skladnosti poslovanja deluje na posameznih zaključenih področjih (npr. varstvo osebnih podatkov, preprečevanje nasprotij interesov, korupcije, obvladovanje notranjih prevar in kršitev Kodeksa Skupine), ocenjuje tveganja za skladnost poslovanja, izvaja usmerjene preglede, spremlja indikatorje za skladnost poslovanja, vodi delo Odbora za skladnost in trajnostni razvoj, izvaja svetovalne aktivnosti, izdaja mnenja glede skladnosti poslovanja, pripravlja izobraževalne vsebine ter skrbi za razvoj sistema zagotavljanja skladnosti ter etične kulture Skupine. Za spremljanje in zagotavljanje skladnosti poslovanja odvisnih družb Skupine so v družbah imenovani koordinatorji, ki poročajo matični družbi ter skrbijo za prenos minimalnih standardov za skladnost poslovanja v lokalno okolje.

Funkcija skladnosti poslovanja ima vzpostavljen sistem rednega in izrednega poročanja matični družbi Skupine o skladnosti poslovanja oz. tveganjih za skladnost poslovanja odvisnih družb ter dogovorjeno razmejitev pristojnosti in pooblastil za zagotavljanje skladnosti poslovanja med matično in odvisnimi družbami Skupine. Nosilec funkcije skladnosti poslovanja matične družbe je umeščen v organizacijsko strukturo tako, da mu je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju sistema upravljanja s tveganji in skladnosti poslovanja na ravni Skupine, skrbi pa tudi za razvoj standardov skladnosti, korporativne etike in spoštovanja človekovih pravic.

V preostalih družbah Skupine je funkcija skladnosti organizirana v odvisnosti od velikosti oziroma organizacijske strukture ter sistema korporativnega upravljanja posamezne družbe. Ponekod je funkcija organizirana v okviru samostojne službe, neposredno podrejene upravi družbe, drugod pa jo opravlja posamezna, s strani poslovodstva pooblaščena oseba. Ne glede na organizacijsko umestitev se nosilcu funkcije skladnosti poslovanja dosledno zagotavlja samostojnost in neodvisnost od drugih poslovnih funkcij v družbi.

B.5 Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije v Skupini je vzpostavljena v matični družbi ter v zavarovalnih in drugih finančnih družbah Skupine.

Funkcija izvaja na oceni tveganj zasnovan nadzor poslovanja družb v Skupini, s sistematičnim in metodičnim pregledovanjem in ocenjevanjem primernosti in učinkovitosti upravljanja družb in Skupine, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov ter dajanjem priporočil za njihovo izboljšanje. Izvaja tudi svetovalne storitve, sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi ter spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev.

Funkcijo v posamezni družbi izvaja organizacijska enota znotraj družbe ali oseba, zaposlena v družbi ali zunaj nje (zunanji izvajalec notranjerevizijskih storitev), ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih delov družbe. Svoje naloge izvaja v skladu z zakonskimi predpisi ter strokovnimi in etičnimi pravili notranjega revidiranja, ki veljajo za posamezno družbo. Pri določanju področij, ciljev in obsega notranjega revidiranja, opravljanju dela in poročanju o notranjem revidiranju je neodvisna. Ima neomejen dostop do vseh oseb v družbi (vključno članov organov vodenja in nadzora družbe), dokumentov, podatkov, evidenc in drugih sredstev, potrebnih za uspešno in učinkovito izvajanje svojih nalog. Za svoje delo odgovarja neposredno organom vodenja in nadzora družbe. Organizacijska umeščenost, vloga, pooblastila in odgovornosti ter druga pravila delovanja funkcije, vključno z obveznostmi in linijami poročanja, so ustrezno opredeljena v notranjih aktih posameznih družb.

Notranji revizorji so pri svojem delu nepristranski in se izogibajo nasprotju interesov. Skladno s tem ne opravljajo nobenih drugih ključnih funkcij ter razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, prav tako pa ne odločajo o dejavnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja. O nastanku kakršnih koli okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in s tem oslabile njihovo nepristranskost pri opravljanju nalog notranjega revidiranja, so dolžni seznaniti nosilca funkcije, ta pa organe vodenja in nadzora družbe. Nosilec funkcije je dolžan organe vodenja in nadzora družbe seznaniti tudi o morebitnem omejevanju področij in obsega sredstev za izvajanje na tveganjih zasnovanega načrta notranjega revidiranja.

Za izvajanje funkcije notranje revizije na ravni Skupine je zadolžena funkcija notranje revizije matične družbe. Ta izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem matične družbe, ustrezno pozornost pa posveča tudi področjem in tveganjem, ki so pomembna na ravni Skupine. Skrbi tudi za razvoj in vzdrževanje primerne ravni kakovosti notranjega revidiranja v Skupini ter v ta namen pripravlja minimalne standarde in podrobnejše metodološke smernice za delovanje funkcije notranje revizije v Skupini, ki so oblikovane ob upoštevanju Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, etičnih pravil in dobre prakse notranjega revidiranja. Odvisnim družbam svetuje pri implementaciji teh standardov in smernic, spremlja njihovo implementacijo, po potrebi pa v odvisnih družbah izvaja tudi notranjerevizijske preglede. Funkcija notranje revizije odvisne družbe je dolžna funkciji notranje revizije matične družbe predložiti sprejete načrte dela, obdobna poročila o notranjem revidiranju ter jo obveščati o vseh zadevah, ki bi lahko pomembno vplivale na skladnost, uspešnost in učinkovitost njenega delovanja. Nosilec funkcije notranje revizije matične družbe redno komunicira z nosilci funkcije v odvisnih družbah, sodeluje pri pripravi letnih načrtov dela funkcije in spremlja delovanje funkcije v teh družbah, po potrebi pa nudi dodatne usmeritve in pomoč.

Funkcija notranje revizije matične družbe Skupine poroča Upravi, Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu matične družbe o svojem delovanju in delovanju funkcije na ravni Skupine ter ključnih izsledkih opravljenih notranjerevizijskih pregledov.

B.6 Aktuarska funkcija

Za (po)zavarovalne družbe v Skupini se aktuarska funkcija izvaja v vsaki posamezni družbi v okviru organizacijskih enot, zadolženih za področje aktuarstva. Vsaka (po)zavarovalna in pokojninska družba v Skupini ima imenovanega nosilca aktuarske funkcije. Ti so zadolženi za zagotavljanje ustreznih izračunov v skladu s predpisano metodologijo in roki.

Tako na ravni matične družbe kot na ravni Skupine je organizirana aktuarska funkcija, ki je ločena za premoženjska zavarovanja in življenjska zavarovanja. Aktuarski funkciji na ravni Skupine in tudi na ravni posamezne (po)zavarovalne družbe delujeta samostojno, neodvisno od drugih poslovnih funkcij ter imata za opravljanje svojih nalog poln, prost in neomejen dostop do vseh podatkov, informacij, dejavnosti in osebja posamezne družbe.

Med ključne naloge obeh aktuarskih funkcij na ravni Skupine se štejejo spremljanje ustreznosti višine zavarovalno-tehničnih rezervacij na ravni Skupine, spremljanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj ter preverjanje ustreznosti pozavarovanja na ravni Skupine. Dodatno sta aktuarski funkciji zadolženi tudi za določanje minimalnih standardov za pripravo pravilnikov, politik in procesov za področje aktuarstva. Skrbita za njihov prenos v odvisne družbe, prenašata ustrezno znanje in dobre prakse, po potrebi nudita strokovno pomoč pri implementaciji dogovorjenih minimalnih standardov in zagotavljata pomoč pri razvoju in nadgradnji produktov. Aktuarski funkciji na ravni Skupine skrbita tudi za razvoj, uporabo in spremljanje ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbo procesa ORSA ter sodelujeta in koordinirata aktivnosti aktuarske funkcije pri implementaciji in izvajanju sistema za upravljanje s tveganji v odvisnih družbah.

Nosilca aktuarske funkcije za matično družbo sta pooblaščena s strani Uprave in Nadzornega sveta matične družbe ter opravljata naloge nosilca aktuarske funkcije tudi na ravni Skupine. Skrbita za minimalne standarde, ki so potrebni za izvajanje nalog aktuarske funkcije na ravni Skupine in nosita odgovornost za izvajanje nalog aktuarske funkcije na ravni Skupine. To jima omogoča umeščenost v organizacijski strukturi. Ta je urejena tako, da jima je zagotovljeno nadzorovanje ter nepristransko in neodvisno poročanje o izvajanju aktuarskih nalog. Sodelujeta v odborih RMC, ALCO in UWC, ki jih redno seznanjata s pomembnimi ugotovitvami in izvajata naloge, za katere jih ti odbori zadolžujejo. Po potrebi pa sodelujeta tudi z drugimi odbori, ki so del sistema upravljanja s tveganji matične družbe. Redno poročata Upravi in Nadzornemu svetu matične družbe o pomembnejših ugotovitvah, ki se nanašajo na zanesljivost in ustreznost uporabljenih metod, modelov in predpostavk, uporabljenih v izračunu konsolidiranih zavarovalno-tehničnih rezervacij, na politiko prevzemanja zavarovalnih tveganj na ravni Skupine in na ustreznost pozavarovanja na ravni Skupine.

B.7 Zunanje izvajanje

Na ravni Skupine je upravljanje izločenih poslov urejeno v skladu z zakonodajo, ki zavezuje matično družbo, ter lokalno zakonodajo, ki zavezuje posamezno družbo Skupine. Zajema tako posle, izločene v zunanje izvajanje tretjim osebam, kot posle, ki se izločajo družbam v Skupini. Vsi izvajalci izločenih poslov so zavezani enaki stopnji nadzora in so dolžni upoštevati opredeljene standarde, katerim je pri svojem poslovanju zavezana družba, ki posel izloča. Na podlagi interne politike se izločeni posli delijo na dve kategoriji, in sicer izločene ter delno izločene posle, pri katerih je stopnja tveganja oziroma izpostavljenosti do zunanjega izvajalca nižja kot pri izločenih poslih.

Posebna pozornost pri izločanju poslov se posveča tveganjem, ki izhajajo iz izločenega posla oziroma ponudnika (izvajalca) izločenega posla ter tveganjem, ki izhajajo iz izločanja storitev v oblak. Ta tveganja se upoštevajo že pri sprejemanju odločitve o izločitvi posla in pri izbiri ponudnika, s tem pa se zagotavlja, da se, kljub izločitvi izvajanja določene storitve v zunanje izvajanje, ohranja enaka raven storitev za zavarovance in enaka raven stabilnosti poslovanja, kot če bi družbe Skupine storitve izvajale z lastnimi sredstvi.

Za redno spremljanje in upravljanje z izločenimi storitvami so odgovorni njihovi nosilci, ki so sicer odgovorni za delovanje izločenega dela poslovnega procesa. Nadzor se izvaja tudi z oceno sposobnosti ponudnika in rednimi analizami tveganj, ki izvirajo iz izločenega procesa. Nosilec izločene storitve je pri ocenjenem povečanem tveganju izločene storitve dolžan obvestiti pristojni organ za upravljanje s tveganji v družbi, ki odloči o predlogu ukrepov za upravljanje tega tveganja.

Matična družba vodi ažurno evidenco vseh poslov oziroma sklenjenih dogovorov, s katerimi posamezne družbe Skupine na drugega ponudnika (zunanjega ponudnika ali drugo družbo v Skupini) prenašajo izvajanje določenega poslovnega procesa ali storitve, ki velja za ključno funkcijo ali pomembno operativno funkcijo v družbi. Znotraj Skupine si družbe izločajo posle na podlagi sklenjenih medsebojnih dogovorov o ravni izvajanja storitve. Pri tem se upošteva potrebe posamezne družbe, ki posel izloča, in potrebe družbe, ki posel nudi, tako, da s tem ni ogroženo poslovanje nobene posamezne družbe ali Skupine kot celote. Družbe v Skupini si tako medsebojno izločajo več materialno pomembnih poslov, ki se po vsebini nanašajo predvsem na upravljanje lastnega in kritnega premoženja posameznih družb v Skupini, izvajanje pretežnega dela procesa prodaje zavarovanj in vzdrževanje sistemov informacijske podpore ključnim procesom v posameznih družbah. V dveh družbah Skupine se izloča tudi izvajanje ključnih funkcij, in sicer funkcije notranje revizije in aktuarske funkcije. Izločeni in delno izločeni posli, ki jih za družbe Skupine izvajajo zunanji izvajalci, se nanašajo predvsem na posle vzdrževanja ključnih informacijskih sistemov in distribucijo zavarovanj prek pogodbenih prodajnih mest.

B.8 Druge informacije

OCENA PRIMERNOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA

Matična družba Skupine je vzpostavila primeren sistem upravljanja Skupine, ki je sorazmeren naravi in obsegu poslovanja Skupine ter kompleksnosti tveganj pri poslovanju. Navedeno potrjujejo rezultati rednih notranjih pregledov tega sistema, ki jih letno izvajajo pristojne službe matične družbe.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o sistemu upravljanja razkrila v poglavjih od B.1 do B.7.

-

-

-

C. Profil tveganja

Zavarovalne družbe v Skupini so s svojim delovanjem izpostavljene zavarovalnim, tržnim, kreditnim, likvidnostnim, operativnim in drugim tveganjem. Matična družba skupaj z odvisnimi družbami spremlja in upravlja tveganja na ravni Skupine skladno s procesi, opisanimi v sklopu B tega poročila.

Za celovito poznavanje tveganj so za vsako kategorijo tveganj vzpostavljeni procesi in definirane izpostavljenosti ter mere tveganj, s katerimi se presoja velikost tveganj in na podlagi katerih je omogočena primerjava tveganj. V kolikor se ugotovi potreba, se določijo tudi omejitve izpostavljenosti, ki preprečujejo prekomerni prevzem tveganj in zagotavljajo primerno razpršenost portfelja. Zavarovalnica spremlja in uravnava profil tveganj na ravni Skupine tako, da ima na podlagi opredeljenega apetita po tveganjih vzpostavljene limitne višine posameznim tveganjem na Skupini, prek katerih se dodelijo kapacitete za posamezne družbe Skupine. Zavarovalnica spremlja izkoriščenost izpostavljenosti posameznim tveganjem po družbah in kot celoto na ravni Skupine ter glede na okoliščine po potrebi ustrezno razporeja kapacitete med družbami Skupine. Pomemben element upravljanja s tveganji so tudi tehnike zmanjševanja tveganj, ki so pomembno orodje za zmanjševanje koncentracije posamezne vrste tveganj.

Na Skupini se tveganja meri s standardno formulo, definirano v Delegirani uredbi Komisije EU (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba), ki meri tveganja kot tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev Skupine s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka v obdobju enega leta.

Ob koncu leta 2021 znaša skupna ocena tveganj Skupine, brez upoštevanja medsebojnih učinkov tveganj (t. i. razpršenost), za zavarovalna, tržna, kreditna in operativna tveganja 633,9 milijona evrov. Razpršenost tveganj med moduli zmanjša skupno vrednost navedenih tveganj za 197,9 milijona evrov. Ob upoštevanju zahtevanega solventnostnega kapitala odvisnih družb iz drugih finančnih sektorjev ter preostalih nefinančnih družb znaša nerazpršena skupna ocena tveganj portfelja Skupine 680,5 milijona evrov.

Graf 3: Prikaz profila tveganj Skupine na 31. 12. 2021 in na 31. 12. 2020

Skupina ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ in PDPZ renta, za katera se tveganja izračunavajo ločeno, za vsako od vrst tveganj standardne formule. V zgornjem grafu so po metodi poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) upoštevana tudi tveganja omejenih skladov, ki prinesejo 28,3 milijona evrov k celotnemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Skupine. Metoda je predstavljena v poglavju E.1 tega poročila.

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustrezne višine premij in predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalne družbe v Skupini prevzemajo zavarovalna tveganja s sklepanjem zavarovalnih poslov.

Temeljni cilj upravljanja z zavarovalnimi tveganji je doseganje oziroma ohranjanje takšne kakovosti portfelja, ki zagotavlja stabilno in varno poslovanje. Vsaka oblika zavarovanja prinaša specifično zavarovalno tveganje, ki ga družbe v Skupini ustrezno prepoznavajo in obvladujejo. Za izpolnitev temeljnega cilja so v Skupini vzpostavljeni postopki za spremljavo in ukrepanje, ki zagotavljajo ustrezno raven izpostavljanja zavarovalnim tveganjem na ravni Skupine.

Zavarovalna tveganja na dan 31. 12. 2021 predstavljajo 47 odstotkov skupne ocene tveganj portfelja Skupine, brez upoštevanja razpršitve, kar je tri odstotne točke manj kot preteklo leto.

Skupina po standardni formuli za zavarovalna tveganja glede na svoj portfelj zaznava:

• − tveganja neživljenjskih zavarovanj,
• − tveganja zdravstvenih zavarovanj,
• − tveganja življenjskih zavarovanj.

C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja

Posamezne zavarovalne in pozavarovalne družbe Skupine iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj prevzemajo tveganje premije in rezervacije, tveganje predčasnih prekinitev in tveganje katastrofe.

Ocena tveganj za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na dan 31. 12. 2021 predstavlja 37 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Tabela 11: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj za leti 2021 in 2020

		v 000 evrih
	2021	2020
Tveganje premije in rezervacije	167.033	157.685
Tveganje predčasnih prekinitev	44.887	40.397
Tveganje katastrofe	54.723	49.744
Razpršenost	-73.046	-66.462
Zavarovalno tveganje za neživljenjska zavarovanja	193.597	181.364

	v 000 evrih
	2021	2020
Tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo kot življenjska	8	7
Tveganje premije in rezervacije	57.395	55.718
Tveganje predčasnih prekinitev	9.464	9.148
Tveganje katastrofe	5.170	4.316
Razpršenost	-12.361	-11.491
Zavarovalno tveganje za zdravstvena zavarovanja	59.677	57.699

Tabela 12: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja zdravstvenih zavarovanj za leti 2021 in 2020

Ocena tveganj iz naslova zavarovalnih tveganj za neživljenjska zavarovanja se je v letu 2021 povečala predvsem zaradi rasti mere obsega za tveganje premije in rezervacije. Rast mere obsega premije je posledica rasti portfelja, predvsem na segmentih požarnih zavarovanj, pomorskih, letalskih in transportnih zavarovanj ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj. Rast mere obsega rezervacij pa je posledica povečanja prijavljenih škod in rasti portfelja. Rast mere obsega premije vpliva tudi na rast ocene tveganja predčasnih prekinitev. Ocena tveganj katastrofe iz naslova neživljenjskih zavarovanj je v primerjavi z lanskim letom narasla predvsem zaradi povečanja tveganj iz naslova neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj. Ocena tveganj iz naslova zavarovalnih tveganj za zdravstvena zavarovanja se je, ob rasti portfelja, v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečala predvsem zaradi povečanja tveganja iz naslova premij in rezervacij. Ocena tveganja katastrofe iz naslova zdravstvenih zavarovanj ostaja na podobni ravni kot prejšnje leto.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalna tveganja iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na ravni Skupine predstavljajo prenizko obračunano premijo glede na prevzeta tveganja, previsoke realizirane škode glede na oblikovane rezervacije, več odstopov od dobičkonosnih sklenjenih pogodb kot je pričakovano in večje ali več (katastrofalnih) dogodkov.

Skupina je tveganju premije najbolj izpostavljena na segmentu zavarovanja za stroške zdravljenja (LoB 1), kamor se predvsem uvrščajo zavarovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomembno izpostavljenost premijskemu tveganju ima Skupina tudi na segmentu požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) ter na segmentu zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Izpostavljenost mere obsega za tveganje premije se giblje skladno s čisto zasluženo premijo, ki se je v Skupini glede na preteklo obdobje povečala za 37,8 milijona evrov. Podrobnosti o čisti zasluženi premiji Skupine na dan 31. 12. 2021 so prikazane na obrazcu S.05.01, ki je priloga tega poročila.

	v 000 evrih
	2021	2020
Čista zaslužena premija	907.083	869.332
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	206.242	202.158
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	197.967	174.699
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	161.314	164.463
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	145.062	144.251
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	196.498	183.761

Tabela 13: Izpostavljenost za tveganje premije na ravni Skupine, merjena kot letni obseg čiste zaslužene premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2021 in 2020

Skupina je tveganju rezervacije najbolj izpostavljena na segmentu zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Izpostavljenost Skupine se meri z mero obsega za tveganje rezervacij, ki se izračuna na podlagi višine škodnih rezervacij, po upoštevanju pozavarovanja oziroma na podlagi čistih škodnih rezervacij. Ta se na ravni Skupine določi kot vsota mer obsega za tveganje rezervacij vseh zavarovalnih družb v Skupini in se je glede na preteklo obdobje povečala za 26,0 milijona evrov.

Tabela 14: Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacije na ravni Skupine za zavarovalna tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Čiste škodne rezervacije	353.235	327.213
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	123.925	123.237
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	72.110	63.670
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	40.547	38.007
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	34.470	33.366
- Ostali segmenti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	82.183	68.932

Katastrofalne dogodke po standardni formuli se na ravni Skupine deli na naravne katastrofe, na katastrofe zaradi človeškega ravnanja, na katastrofe iz neproporcionalnega pozavarovanja in na druge katastrofe. Skupna kapitalska zahteva iz tega naslova v največji meri izvira iz kreditnih in kavcijskih zavarovanj ter zavarovanj neživljenjskih škod, ki nastanejo zaradi nevarnosti poplave.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Posamezna (po)zavarovalna družba v Skupini obvladuje koncentracijo zavarovalnih tveganj z ustrezno obliko pozavarovanja, ki temelji na tablicah maksimalnih lastnih deležev posamezne družbe. Te ne smejo presegati maksimalnih lastnih deležev določenih na ravni Skupine. Posamezne (po)zavarovalne družbe v Skupini s spremljanjem in poročanjem o tveganju koncentracije stremijo k vzpostavitvi delujočih postopkov za zmanjšanje verjetnosti nastanka izgube in omejevanje izgube zaradi koncentracije zavarovalnih tveganj.

Koncentracijo obračunane kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije na ravni Skupine predstavljajo zavarovalni segmenti požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju, zavarovanje za stroške zdravljenja, zavarovanje avtomobilske odgovornosti ter druga zavarovanja motornih vozil.

Na ravni Skupine je največ zavarovalnih tveganj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj prevzetih na območju Slovenije in je zato poslovanje Skupine najbolj izpostavljeno gospodarskim razmeram v Sloveniji.

Med naravnimi katastrofami je največja koncentracija v Skupini nevarnosti poplave v Ljubljani in njeni okolici, sledita izpostavljenost potresu prav tako v Ljubljani in njeni okolici ter izpostavljenost potresa na Hrvaškem.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalne družbe v Skupini zmanjšujejo tveganja predvsem z različnimi vrstami pozavarovalne zaščite. V kolikor lokalna zakonodaja to omogoča, je za nekatere vrste zavarovanih nevarnosti pozavarovalna zaščita na ravni Skupine urejena tudi prek pozavarovalnice v Skupini. Pri večjih zavarovalnih poslih se tveganje prevzema s posamično obravnavo, pri čemer posamezne družbe Skupine del nevarnosti prenesejo na pozavarovalne partnerje izven Skupine z nakupom fakultativne pozavarovalne zaščite. Pri tem upoštevajo tako maksimalne lastne deleže, kot najvišjo možno izgubo, ki mora biti v skladu z apetitom po tveganjih. Za preostanek portfelja je tveganje v pozavarovanje preneseno z nakupom različnih oblik proporcionalnega in neproporcionalnega pozavarovanja. Zmanjševanje tveganj se na ravni Skupine upravlja tudi s prenosom tveganj na pozavarovalnice z dobro bonitetno oceno. Skupina redno spremlja učinkovitost tehnik zmanjševanja tveganja in višino prenesenih tveganj vsaj enkrat letno preverja skladnost z apetitom po tveganjih.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji matična družba redno izvaja teste občutljivosti tudi na ravni Skupine. Šok premije tako za portfelj neživljenjskih zavarovanj kot tudi zdravstvenih zavarovanj predstavlja 10 odstotno znižanje mere obsega za tveganje premije. Podobno šok rezervacij predstavlja 10 odstotno zvišanje mere obsega za tveganje rezervacij, tako na portfelju neživljenjskih kot tudi zdravstvenih zavarovanj.

Graf 4: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2021

C.1.2 Življenjska zavarovanja

Na ravni Skupine se iz naslova življenjskih zavarovanj prevzema tveganje umrljivosti, dolgoživosti, invalidnosti in obolevnosti, stroškov, predčasnih prekinitev, revizije pogojev in katastrof življenjskih zavarovanj.

Izpostavljenost posameznemu tveganju življenjskih zavarovanj se meri na podlagi najboljše ocene rezervacij pri tistih policah, ki so posameznem tveganju izpostavljene.

Na ravni Skupine se tveganja meri po treh ločenih portfeljih življenjskih zavarovanj - portfelj prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj (PDPZ) v fazi varčevanja, portfelj pokojnin PDPZ v izplačevanju in preostanek portfelja življenjskih zavarovanj Skupine, sestavljen iz portfeljev življenjskih zavarovanj zavarovalnih družb v Skupini. Vrednotenje teh tveganj je brez upoštevanja učinka razpršitve med preostankom portfelja in prej navedenima portfeljema.

Ocena tveganj za življenjska zavarovanja na dan 31. 12. 2021 predstavlja 10 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

	v 000 evrih
	2021	2020
Tveganje umrljivosti	9.422	8.664
Tveganje dolgoživosti	14.876	15.700
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	340	361
Tveganje predčasne prekinitve	28.306	25.268
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	22.958	22.017
Tveganje revizije	1.548	1.492
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	6.037	5.486
Razpršenost	-17.880	-16.759
Zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj	65.608	62.231

Tabela 15: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj za leti 2021 in 2020

Ocena tveganj za leto 2021 se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 3,4 milijona evrov. K spremembi je najbolj prispevalo zvišanje tveganja predčasnih prekinitev, ki se je povečalo zaradi sprememb v pričakovanih stopnjah predčasnih prekinitev in sprememb v strukturi portfelja. Tveganje umrljivosti in tveganje katastrofe sta se povečala zaradi povečanega obsega posla. Poleg tega se je povečala tudi ocena tveganj stroškov, ki izhaja iz povečanih stroškovnih predpostavk. Zmanjšanje tveganja dolgoživosti je posledica zmanjšanega števila polic PDPZ, upravičenih do zajamčenih rentnih faktorjev glede na preteklo leto.

Na dan 31. 12. 2021 je ocena tveganj za tveganja iz pogodb življenjskih zavarovanj obeh omejenih skladov znašala 11 milijonov evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Spodaj prikazana izpostavljenost tveganjem je predstavljena kot razlika med najboljšo oceno obveznosti iz naslova življenjskih zavarovanj in sredstvih, ki so občutljiva na posamezno tveganje. Izpostavljenost vsebuje tudi neto obveznosti iz naslova škod neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente.

Tabela 16: Izpostavljenost Skupine za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj (najboljša ocena) za leti 2021 in 2020

		v 000 evrih
	2021	2020
Tveganje umrljivosti	1.384.207	1.364.205
Tveganje dolgoživosti	1.437.503	1.414.931
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	19.154	21.362
Tveganje predčasne prekinitve	1.261.042	1.243.446
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	1.445.669	1.423.395
Tveganje revizije	57.004	54.154
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	1.267.943	1.249.261

V letu 2021 se je izpostavljenost zavarovalnim tveganjem življenjskih zavarovanj na ravni Skupine zvišala, predvsem zaradi zvišanja zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Tveganju umrljivosti je Skupina izpostavljena pri policah, ki krijejo nevarnost smrti, in je v trenutku smrti zavarovanca kritje večje od rezervacij iz tega naslova. Največjo izpostavljenost imajo police življenjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev, saj so zavarovalne vsote za smrt visoke, zavarovalno-tehnične rezervacije iz tega naslova pa razmeroma nizke. Visoko izpostavljenost imajo iz podobnega razloga tudi police življenjskih zavarovanj z varčevanjem.

Tveganje dolgoživosti na ravni Skupine predstavljajo izpostavljenosti do polic rentnih in pokojninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določena vnaprej in je fiksna na podlagi vplačanih sredstev in predpostavk, predvsem o predvidenem trajanju preostanka življenja upravičencev. Če pride do občutnega podaljšanja splošne življenjske dobe zavarovane populacije, se verjetnost smrti zniža in s tem narastejo obveznosti na izpostavljenih policah.

Tveganju invalidnosti in obolevnosti so izpostavljene police s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter invalidnosti, ki jih sklepajo zavarovalne družbe v Skupini. Problem izpostavljenosti teh polic obravnavanemu tveganju je po vsebini podobna prej opisani izpostavljenosti polic, ki krijejo nevarnost smrti, tveganju smrti.

Tveganju predčasne prekinitve so izpostavljene vse police, kjer pogodbena določila dovoljujejo zavarovalcu, da spremeni polico: izvede odkup police, uveljavi spremembo višine kritij ali premije, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev bo kupil rento ipd. Interes Zavarovalnice je, da sklenjene police ostanejo po dogovorjenih pogojih v portfelju do izteka ali morebitne realizacije tveganja, ki ga polica krije, medtem ko predčasne prekinitve za Skupino praviloma predstavljajo (razen v izjemnih primerih) poslovno škodljiv dogodek.

Tveganju stroškov je Skupina izpostavljena pri vseh policah življenjskih zavarovanj ter s škodami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente. Predstavlja pa tveganje morebitnega povečanja vseh tipov dejanskih stroškov ne glede na tip police, kar ima negativen vpliv na dobičkonosnost portfelja življenjskih zavarovanj Skupine.

Tveganju revizije so izpostavljene škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Obdobno izplačilo rente se lahko poviša (največkrat zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja upravičenca rente), s čimer se zviša nominalna vrednost obveznosti Skupine.

Tveganju katastrofe življenjskega zavarovanja so izpostavljene vse police, ki krijejo tveganje umrljivosti. To tveganje je podobno tveganju umrljivosti, z razliko, da gre v tem primeru za enoletno povečanje umrljivosti, in ne za njen trajni sistemski dvig.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Razširjenost prodajne mreže v Sloveniji omogoča Skupini geografsko razpršenost in hkrati prispeva k povečanju obsega prodaje celotne Skupine. Velik in razpršen obseg sprejetih tveganj povzroči ugodno izravnavo rizikov.

S širokim naborom produktov življenjskih zavarovanj je zagotovljeno pokritje večine potreb strank in razpršenost med različnimi tipi tveganj, ki so krita s temi produkti. Z navedenim širokim naborom produktov se pokrivajo potrebe strank, ki pripadajo različnim razredom glede starosti in drugih dejavnikov tveganj.

Koncentracija tveganj se v Skupini upravlja tudi s pozavarovalno zaščito; s pozavarovanjem presežka tveganja se odpravi izpostavljenost posamičnim velikim tveganjem.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Za produkte življenjskih zavarovanj se najpomembnejše obvladovanje zavarovalnih tveganj opravi v fazi njihovega prevzemanja, s tekočo redno spremljavo portfelja ter z ustreznim zagotavljanjem usklajenosti sredstev z zavarovalnimi obveznostmi. Postopek sprejema v zavarovanje zajema zdravstveni vprašalnik, finančno sklepanje, pregled obstoječe medicinske dokumentacije in medicinske teste. Obseg in globina tega procesa je odvisna od zavarovalne vsote. Za zavarovalne produkte brez prevzemnega procesa so za zaščito pred predpogodbenim oportunizmom (antiselekcijo) predpisane nizke zavarovalne vsote in karenca.

Drugi del obvladovanja tveganj se izvaja pri reševanju škodnega zahtevka, ko se medicinska dokumentacija iz prijave škode navzkrižno preverja s podatki iz sklenjene police.

Spremljanje tveganj poteka redno, in sicer z analizo umrljivosti portfelja, obolevnostjo in tržno prakso. Posledica teh analiz je tudi najboljša ocena predpostavk za vsa zavarovalna tveganja, ki se nato uporabljajo za izračun rezervacij, novo določanje cen produktov in izračun kapitalske ustreznosti.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji Skupina redno izvaja teste občutljivosti.

V zgornjem grafu je predstavljena kapitalska ustreznost Skupine v primeru realizacije posameznega šoka, ki je definiran skladno s standardno formulo.

C.2 Tržno tveganje

Skupina izvaja naložbenje zbrane premije in lastnih sredstev družb v Skupini. Naložbeni portfelji družb Skupine vsebujejo širok nabor različnih finančnih inštrumentov, katerih vrednost je odvisna od stanja finančnih trgov. Tržna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Skupine zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev in obveznosti.

Tabela 17: Ocena tveganj za tržna tveganja na ravni Skupine za leti 2021 in 2020

		v 000 evrih
	2021	2020
Tveganje spremembe obrestne mere	7.685	27.655
Tveganje lastniških vrednostnih papirjev	70.118	40.462
Tveganje sprememb cen nepremičnin	53.692	53.995
Tveganje razpona	87.183	86.830
Valutno tveganje	14.935	10.075
Tveganje tržne koncentracije	43.859	36.523
Razpršenost	-46.973	-75.589
Tržna tveganja	230.498	179.951

Tržna tveganja na dan 31. 12. 2021 predstavljajo 34 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve h oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2021 je ocena tveganj za tržna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 21,9 milijona evrov.

Tržna tveganja so se glede na preteklo obdobje povečala za 50,5 milijona evrov. Spremembe v sestavi naložbenega portfelja, tudi zaradi zasledovanja optimalne usklajenosti sredstev in obveznosti, so se odrazile v spremenjenih doprinosih posameznih vrst tržnih tveganj k skupni oceni tveganj. Vzdrževanje visokokvalitetnega portfelja dolžniških naložb ob, s pričo pričakovanj glede dviga netveganih obrestnih mer, zniževanju trajanja, se je odrazilo v skoraj nespremenjenem tveganju razpona. Znižanje kapitalske zahteve za obrestno tveganje je posledica občutljivosti Skupine na padec netveganih obrestnih mer, kakor tudi vpliv znižanja razpršitve med podmoduli tveganj, ki je letos za 28,6 milijona evrov nižji kot lani. Tveganje nepremičninskih trgov je na ravneh preteklega leta. Znatno se je povečalo tveganje lastniških vrednostnih papirjev, kar je predvsem posledica dodatnih naložb v ta naložbeni razred in vpliv splošne rasti delniških trgov. Povečanje valutnega tveganja gre na račun povečevanja portfeljev družb v Skupini, katerih osnovna valuta ni evro, ter povečanja neevrskih naložb, katerim je Skupina izpostavljena prek kolektivnih naložbenih podjemov. Povečanje tveganja tržne koncentracije je posledica dodatnega pozitivnega prevrednotenja podjetij, ki na ravneh skupine povezanih oseb presegajo mejni prag.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Skupina je izpostavljena tržnim tveganjem predvsem v okviru naložbenih portfeljev, ki krijejo zavarovalne obveznosti oziroma predstavljajo lastne vire sredstev družb Skupine. Skupina je tržnim tveganjem lahko izpostavljena prek direktnih naložb v finančne inštrumente ali pa posredno prek naložb v kolektivne naložbene podjeme. Poglavitna izpostavljenost tržnim tveganjem izhaja iz portfeljev matične družbe. Glede na svojo strukturo naložb je Skupina najbolj izpostavljena tveganju razpona, tveganju lastniških vrednostnih papirjev in tveganju sprememb cen nepremičnin. V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost tržnim tveganjem, vendar le izpostavljenost s strani sredstev.

		v 000 evrih
	2021	2020
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	126.508	123.653
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	93.773	96.700
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	105.214	94.855
Lastniški vrednostni papirji	74.009	59.140
Obveznice	2.091.892	2.135.930
- Državne obveznice	1.411.494	1.443.023
- Podjetniške obveznice	679.381	691.848
- Strukturirani vrednostni papirji	1.017	1.059
Kolektivni naložbeni podjemi	122.306	66.041
Izvedeni finančni instrumenti	20	113
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	65.236	61.874
Druge naložbe	2.650	2.664

Tabela 18: Izpostavljenost sredstev Skupine tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	778.964	679.522
Krediti in hipoteke	5.548	5.107
Depoziti pri cedentih	13.340	11.211
Izpostavljenost sredstev tržnim tveganjem	3.479.459	3.336.808

Tabela 19: Izpostavljenost obveznosti Skupine tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Izpostavljenost tveganju spremembe obrestnih mer	2.150.891	2.093.232
Izpostavljenost tveganju lastniških vrednostnih papirjev	463.489	396.998
Izpostavljenost tveganju sprememb cen nepremičnin	10.953	9.632
Izpostavljenost tveganju razpona	463.489	396.998
Izpostavljenost valutnemu tveganju	573.359	493.707
Izpostavljenost obveznosti tržnim tveganjem	3.662.182	3.390.565

Tveganje spremembe obrestne mere je v veliki meri odvisno od usklajenosti sredstev in obveznosti. Obrestnemu tveganju so izpostavljena vsa sredstva in obveznosti, katerih vrednost je odvisna od spremembe tržne netvegane obrestne mere (obveznice, posojila, depoziti, obrestno občutljivi izvedeni finančni instrumenti, obveznosti, izhajajoče iz zavarovalnih polic). Obrestno tveganje se na ravni Skupine uravnava z upravljanjem sredstev v odnosu do obveznosti na ravni posamezne družbe oz. portfelja. V pričakovanju postopne rasti obrestnih mer je bilo trajanje naložbenega portfelja ustrezno znižano, najbolj izrazito v matični družbi Skupine, največji prispevek k skrajševanju portfelja pa je zabeležen v segmentu državnih obveznic. Ob spremenjenih predpostavkah za obveznosti življenjskih zavarovanj, zaradi katerih se je podaljšalo trajanje zavarovalnih obveznosti (najbolj izrazito ravno tako v matični družbi Skupine), se je razmik v trajanju sredstev in obveznosti Skupine povečal za približno eno leto, in sicer iz 0,1 na -1,0. Kapitalska zahteva za obrestno tveganje se je glede na preteklo leto znižala, saj je v njenem izračunu obravnavan različen, znatno nižji premik obrestne krivulje.

Tveganju lastniških vrednostnih papirjev so izpostavljene naložbe, katerih vrednost je občutljiva na spremembe ravni oz. nestanovitnosti delniških trgov. To so predvsem delnice, kolektivni naložbeni podjemi usmerjeni v delnice in izvedeni finančni instrumenti z navezavo na delniške trge. Delniške naložbe Skupina drži z namenom doseganja višjih dolgoročnih donosov in z namenom razpršitve. Ocena delniškega tveganja se je glede na predhodno leto povišala kar pa je, v primerjavi s koncem predhodnega leta, v veliki meri tudi posledica za 7,4 odstotne točke višje vrednosti simetrične prilagoditve. Izpostavljenost delniškemu tveganju se je povečala v segmentu povezanih družb, ki pa ne vplivajo na oceno tveganj lastniških vrednostnih papirjev. Ocena tveganj povezanih družb se namreč brez pozitivnih učinkov razpršitve doda skupni kapitalski zahtevi Skupine. Povečanje izpostavljenosti delniškim trgom je občutno tudi v delu kolektivnih podjemov, nekaj na račun rasti trgov, predvsem pa zaradi dodatnih vplačil. Matična družba na ravni Skupine je izvedla popoln pristop vpogleda na celotnem portfelju kolektivnih naložbenih podjemov.

Tveganje sprememb cen nepremičnin izhaja iz naložbenih nepremičnin, nepremičnin za lastno uporabo, ostalih opredmetenih osnovnih sredstev in nepremičnin v najemu, ki jih imajo družbe Skupine za lastno uporabo. Skupna vrednost nepremičnin Skupine je v primerjavi s preteklim letom praktično nespremenjena, posledično pa je nespremenjena tudi kapitalska zahteva za to vrsto tržnega tveganja. Skupina je nepremičninskemu tveganju izpostavljena tudi prek naložb alternativnega naložbenega sklada. Del tveganja spremembe cen nepremičnin, ki izhaja iz pravic za uporabo, je nevtraliziran na strani obveznosti.

Tveganje razpona je povezano s pomembnim virom donosa, ki ga Skupina ustvari z upravljanjem obvezniškega portfelja. Izpostavljena so mu le sredstva, saj so obveznosti, z izjemo naložb v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, vrednotene po krivulji netveganih obrestnih mer. To so predvsem obveznice, posojila in depoziti. Skupina je v primerjavi s preteklim letom znižala izpostavljenost naložbam, ki so izpostavljene tveganju razpona, za 45,5 milijona evrov, pri čemer se je izpostavljenost državnim obveznicam znižala za dobrih 88 milijonov evrov, kritim obveznicam za 18,5 milijona evrov, nasprotno pa se je povečala izpostavljenost podjetniškim obveznicam⁷ , in sicer za približno 58 milijonov evrov. Omenjene spremembe vključujejo spremembe izpostavljenosti tveganju razpona prek naložb v kolektivne naložbene podjeme dolžniške narave. Ocena tveganj za tveganje razpona glede na preteklo leto ostaja skoraj nespremenjena. Povečanje izpostavljenosti v segmentu, ki po standardni formuli solventnosti pritegne kapitalsko zahtevo je kompenzirano z znižanjem trajanja, v podjetniškem delu za dobro leto, dodatno pa se je rahlo izboljšala bonitetna ocena tega dela naložbenega portfelja.

Valutno tveganje na ravni Skupine izhaja iz neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. Obveznosti Skupine so denominirane v valutah držav, kjer Skupina posluje, največji del tega pa je v evru. Matična družba na ravni Skupine zasleduje politiko valutne usklajenosti in veliko večino svojih sredstev plasira skladno z valutno strukturo obveznosti. Ocena valutnega tveganja izhaja predvsem iz dolge pozicije v hrvaških kunah, bosanskih markah, srbskih dinarjih, ameriških dolarjih in makedonskih denarjih, kar v največji meri izhaja presežkov sredstev nad obveznostmi odvisnih družb v Skupini, ki delujejo v okolju, katerega lokalna valuta ni evro. Odprte pozicije v drugih valutah so predvsem posledica neevrskih naložb prek kolektivnih naložbenih podjemov z globalno oz. neevropsko geografsko usmerjenostjo. Odprta valutna pozicija Skupine je nadzorovana. Nekatere družbe v Skupini del izpostavljenosti v tuji valuti varujejo z valutnimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Največji delež sredstev Skupine predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, ki predstavljajo približno 60 odstotkov naložbenega portfelja. Obveznice državnega sektorja predstavljajo 61 odstotkov obvezniškega dela portfelja, znotraj podjetniškega sektorja pa 64,2 odstotka predstavljajo obveznice finančnega sektorja. Glede na preteklo leto se je relativna izpostavljenost sektorju država v obvezniškem delu portfelja znižala za poldrugo odstotno točko, izpostavljenost finančnemu sektorju pa se je v obvezniškem delu portfelja malenkostno povečala.

⁷ Vključuje tudi obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice.

Matična družba na ravni Skupine kontinuirano, na ravni izdajatelja oz. skupine povezanih izdajateljev, spremlja izpostavljenost in skladnost z limitnim sistemom izpostavljenosti do izdajateljev. Osnova limitnega sistema je standardna formula z mejnimi vrednostmi za tveganja koncentracije glede na bonitetno oceno.

	2021	2020
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	41,5 %	34,0 %
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	34,2 %	45,4 %
Predelovalne dejavnosti	6,5 %	6,1 %
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	4,6 %	0,9 %
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	1,5 %	1,9 %
Oskrba z električno energijo, plinom in paro	1,3 %	1,6 %
Ostali sektorji	10,4 %	10,1 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 20: Izpostavljenost Skupine po NACE sektorju izdajateljev vrednostnih papirjev

Tabela 21: Izpostavljenost Skupine po državah izdajateljev vrednostnih papirjev

	2021	2020
Slovenija	32,7 %	31,9 %
Nemčija	10,3 %	12,8 %
Hrvaška	5,5 %	5,1 %
Francija	5,3 %	5,1 %
Španija	4,3 %	4,2 %
Združene države Amerike	3,7 %	3,4 %
Italija	3,5 %	3,6 %
Nizozemska	2,4 %	3,3 %
Ostale države	32,3 %	30,6 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Največjo izpostavljenost do posameznega izdajatelja predstavlja Republika Slovenija. Izpostavljenosti, pri katerih je mejna vrednost za tveganje koncentracije po standardni formuli presežena, so predvsem izpostavljenosti do preostalih družb v Skupini, ki se ne konsolidirajo polno. Skupina obravnava obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice, za potrebe izračuna ocene tveganj kot navadne podjetniške obveznice.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Matična družba Skupine je vzpostavila metode in procese z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi glede upravljanja s tržnimi tveganji. Z njimi sproti prepoznava, meri, obvladuje in spremlja tržna tveganja. Vzpostavljen sistem omogoča matični družbi kakovostno analiziranje in poročanje o tržnih tveganjih ter pripravo predlogov in izvajanje ukrepov za preprečitev nenadnega zmanjšanja presežka sredstev nad njenimi obveznostmi zaradi sprememb na finančnih trgih, vključno z nepremičninskim trgom. Tako vzpostavljene dobre prakse se z minimalnimi standardi področja upravljanja s tveganji ustrezno prenašajo na odvisne zavarovalne družbe v Skupini, pri čemer se upoštevata velikost in kompleksnost posamezne družbe.

Matična družba in družbe v Skupini imajo pri spremljanju tržnih tveganj opredeljen limitni sistem, ki definira omejitve glede prevzemanja tveganj na najvišji ravni in opredeljuje želeno strukturo naložbenega portfelja in največjo sprejemljivo izpostavljenost do nasprotnih strank in tako omejujejo možnost izgub iz naslova prevzetih tveganj na raven, ki je, glede na kompleksnost poslovnega modela, strateške cilje in kapitalsko moč Skupine, še sprejemljiva. Osnovna načela postavitve limitov izhajajo iz prepoznanih tveganj, ki izhajajo iz dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja in trgovanja.

Za zmanjševanje tržnih tveganj se uporablja tehniko ustrezne razpršitve naložbenih portfeljev Skupine, ki po ročnosti in valutni izpostavljenosti posnema oz. nevtralizira tržne lastnosti portfeljev zavarovalnih obveznosti. Za zmanjševanje tržnih tveganj se po potrebi uporabljajo tudi različni izvedeni finančni instrumenti. Slednji se uporabljajo samo, kadar prispevajo k zmanjševanju tržnih tveganj oziroma omogočajo dodatno fleksibilnost pri upravljanju s premoženjem in pri doseganju učinkov, ki bi bili brez njih relativno težje doseženi. Uporaba tovrstnega instrumentarija se presoja z vidika varnosti, ekonomičnosti in porabe kapitala. Pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov je v ospredju celosten vidik varovanja posameznih portfeljev, kjer so trenutno aktualni predvsem izvedeni finančni instrumenti za varovanje pred obrestnim in valutnim tveganjem.

OBČUTLJIVOST

Skupina je v letu 2021 v okviru procesa ORSA izvedla stresne scenarije, v katerih je preverila občutljivost na ekstremne spremembe tržnih parametrov. Rezultati stresnega scenarija za Skupino kažejo, da bi Skupina ostala ustrezno kapitalizirana tudi po stresnih dogodkih.

Analiza občutljivosti solventnostnega količnika Skupine na dan 31. 12. 2021 pokaže, kako bi se solventnostni količnik spremenil v posameznem izoliranem tržnem scenariju. Tržni scenariji so povzeti po obremenitvenih scenarijih, uporabljenih v izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardni formuli.

Graf 6: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2021

* Scenarij vsebuje porast kreditnih pribitkov slovenskih državnih obveznic za 300 bazičnih točk, podjetniških finančnih obveznic za 350 bazičnih točk, podjetniških nefinančnih obveznic za 400 bazičnih točk in padec slovenskih delnic ter vrednosti slovenskih kolektivnih naložbenih podjemov za 50 odstotkov

C.3 Kreditno tveganje

Kreditna tveganja so opredeljena kot nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju katerekoli družbe v Skupini, ki so posledica nihanja kreditnega položaja nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, da delno ali v celoti ne izpolnijo svojih finančnih ali pogodbenih obveznosti. Nihanja kreditnega položaja dolžnikov vplivajo na spremembo sredstev Skupine, saj lahko povzročijo znižanje vrednosti ali odpis terjatev, oddanih obveznosti z naslova pozavarovanja oziroma s povečanjem potencialne izpostavljenosti vplivajo na oceno tveganj. Skupina je kreditnim tveganjem izpostavljena v primeru povečane koncentracije do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so bonitetne ocene ali država.

Kreditna tveganja na dan 31. 12. 2021 predstavljajo 6 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2021 je ocena tveganj za kreditna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 1,1 milijona evrov.

Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 1 izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki praviloma ima bonitetno oceno. Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 2 pa izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki praviloma nima bonitetne ocene.

Tabela 22: Ocena tveganj Skupine za kreditna tveganja za leti 2021 in 2020

		v 000 evrih
	2021	2020
Tip 1	29.054	30.299
Tip 2	13.441	9.441
Razpršenost	-1.267	1.747
Kreditna tveganja	41.228	41.487

Ocena tveganj se je leta 2021 znižala za 0,2 milijona evrov predvsem zaradi izboljšanja bonitetne ocene slovenskih bank, kar posledično zniža oceno tveganj tipa 1. Prav tako se je zmanjšala ocena tveganj obeh omejenih skladov glede na leto 2020, kar nevtralizira povečanje izpostavljenosti iz naslova terjatev. V izračunu se za neocenjene evropske pozavarovalne partnerje (skladno z Delegirano uredbo) upošteva njihov solventnostni količnik, kar zmanjšuje faktor tveganja teh partnerjev in s tem tudi višino ocene tveganj.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Izpostavljenosti Skupine do kreditnih tveganj tipa 1 izvirajo do pozavarovalnic iz naslova terjatev za škode iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, izterljivih zneskov iz pozavarovanja ter učinka dogovora o pozavarovanju. Prav tako je v tip 1 vključena tudi izpostavljenost do bank iz naslova denarja in denarnih ustreznikov ter izvedenih finančnih instrumentov. Izpostavljenosti do kreditnih tveganj tipa 2 pa na ravni Skupine

Struktura izpostavljenosti kreditnim

predstavljajo zapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, terjatve za premijo iz sprejetega pozava-rovanja in sozavarovanja ter druge zapadle terjatve. Poleg tega Skupina v zapadlih terjatvah iz zavarovalnih poslov dodatno upošteva tudi tržno vrednost zavarovalnih regresov matične družbe.

Na ravni Skupine se je glede na preteklo leto povečala izpostavljenost do pozavarovateljev, pri čemer imajo na povečanje izpostavljenosti največji vpliv katastrofalni dogodki po svetu, ki so pozavarovani pri Triglav Re ter večje škode, pozavarovane pri matični družbi. Skupina je tudi manj izpostavljena do bank kot v letu 2020, kar je posledica porabe zalog denarnih sredstev za nove naložbe.

Tekom leta 2021 se na ravni Skupine ni opazilo poslabšanja plačilne discipline ali poslabšanja kreditnih kvalitet nasprotnih strank.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Matična družba na ravni Skupine upravlja tveganje koncentracije izpostavljenosti po posameznemu segmentu poslovanja, nasprotni stranki in njeni bonitetni oceni ali državi. Tveganje koncentracije iz naslova kreditnih tveganj se na ravni Skupine ustrezno uravnava z primerno razpršitvijo pozavarovalnih partnerjev, glede na izpostavljenost, obvladujočo družbo partnerja in bonitetno oceno.

Podobno se na ravni Skupine uravnava tudi koncentracije do partnerjev iz naslova finančnih naložb.

V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost Skupine po državah.

Tabela 23: : Izpostavljenost Skupine do pozavarovalnih in finančnih partnerjev po državah

	2021	2020
Nemčija	21,6 %	24,8 %
Luksemburg	20,1 %	19,4 %
Slovenija	15,5 %	21,2 %
Bosna in Hercegovina	6,1 %	5,2 %
Francija	5,2 %	6,0 %
Ostale države	31,5 %	23,4 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Na izpostavljenost do kreditnih tveganj po navadi najbolj vpliva sprememba prijavljenih zavarovalnih škod in potencialnih škod iz naslova katastrof. V letu 2021 je prišlo do manjšega prestukturiranja izpostavljenosti Skupine po državah predvsem zaradi zmanjšanja izpostavljenosti do slovenskih bank.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Usmeritev prevzemanja kreditnih tveganj je na ravni Skupine konservativna in temelji na vnaprej definirani pripravljenosti za prevzemanje tveganja, presoji prevzetih tveganj, zagotavljanju kreditne kvalitete in razpršenosti naložbenega portfelja ter upravljanju z izpostavljenostmi iz naslova pozavarovanja, neplačil premij in regresov.

Upravljanje kreditnih tveganj poteka na ravni Skupine po vzpostavljenem procesu, katerega osnova so dobro definiran apetit po tveganjih, krovni kazalniki kreditnih tveganj, limiti, metodologija merjenja tveganj in učinkovit prenos informacij vseh udeležencev, predvsem prevzemnikov tveganj. To omogoča optimalno odločanje in posredno tudi ustrezno upravljanje s kreditnimi tveganji.

Kreditna tveganja naložbenega portfelja se uravnava z nalaganjem denarja, depozitov ter izvedenih finančnih instrumentov v banke z ustrezno bonitetno oceno, pri čemer se za vsako banko naredi strokovna analiza kreditnih tveganj, pri čemer se zasleduje zadostno stopnjo razpršenosti portfelja. Skupina ima s tem namenom vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva tako interno kot eksterno oceno bank, na podlagi katere se opredeli največje dovoljene izpostavljenosti do posamezne banke. Ustreznost bank in bančnih skupin se prav tako redno spremlja na podlagi različnih javno objavljenih informacij na trgu. Tako je na ravni vsake odvisne družbe vzpostavljen proces spremljanja in poročanja izpostavljenosti matični družbi, na podlagi katere se ugotavlja njihova izpostavljenost do bank, in posledično tudi na ravni Skupine.

Na ravni Skupine se prevzemanje kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj upravlja s skrbno presojo primernosti poslovnih partnerjev za pozavarovanje in redno spremljanje njihove primernosti (bonitetna ocena, največje dovoljene izpostavljenosti, razpršenost, solventnostni količnik). Pri merjenju kreditnih tveganj je pomembna ustrezna opredelitev kreditne sposobnosti nasprotne stranke, pri kateri se presoja naslanja na robustno vzpostavljen proces, temelječ na bonitetnih ocenah priznanih bonitetnih agencij ter javno objavljenih solventnostnih količnikov tistih evropskih pozavarovalnic, ki nimajo bonitetne ocene. Za zagotavljanje ustreznosti bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev, je na Skupini vzpostavljen celoviti sistem, v katerem so natančno določena pravila poimenovanja partnerjev, vključno z določanjem njihovih osnovnih podatkov in postopek določanja druge najboljše bonitetne ocene partnerjev. Tako so vse družbe v Skupini usklajene pri poimenovanju in določanju bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev, kar omogoča učinkovito konsolidacijo izpostavljenosti na ravni Skupine.

Na ravni Skupine se posebej spremlja in omejuje izpostavljenost do nasprotnih strank brez bonitetne ocene.

OBČUTLJIVOST

Matična družba Skupine redno analizira občutljivost kreditnih tveganj. Občutljivost kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj se meri prek spremembe bonitetne ocene glavnega pozavarovatelja, pri čemer se ostali parametri izračuna ocene tveganj ne spremenijo. Podobno se meri tudi občutljivost kreditnih tveganj do banke, do katere je Skupina najbolj izpostavljena.

Graf 7: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2021

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi časovne neusklajenosti med prilivi in odlivi, zaradi česar družba v Skupini ni sposobna izpolniti svojih obveznosti ali pa jih lahko izpolni le s povečanimi stroški. Likvidnostno tveganje tako nastane zaradi neustreznih oz. nezadostnih razpoložljivih denarnih sredstev ali zaradi negotovosti finančnih trgov in s tem povezanega oteženega dostopa do potrebnih finančnih virov za poravnavo svojih obveznosti, ko te zapadejo. Unovčenje finančnih naložb tako ni možno ali pa se izvede po ceni, nižji od tržne.

Družbe Skupine s sredstvi in obveznostmi upravljajo s ciljem, da so družbe sposobne pravočasno in brez pomembnejšega povečanja stroškov likvidacije izpolniti vse zapadle obveznosti. Družbe tako skrbijo za ustrezno sestavo sredstev, pri čemer svoja sredstva nalagajo na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Dodatno se pri nalaganju sredstev upošteva tudi naravo in trajanje obveznosti. Za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije družbe v Skupini praviloma spremljajo tako svoje trenutne kot tudi prihodnje denarne tokove sredstev in obveznosti, pri čemer razpolagajo s primerno višino in strukturo likvidnih naložb ter ohranjajo presežek unovčljivih sredstev.

Družbe v Skupini pri upravljanju z likvidnostjo upoštevajo lokalno regulativo in minimalne standarde upravljanja s tveganji, ki veljajo na ravni Skupine in s katerimi se vpeljuje tudi usklajen sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Poleg internih kazalnikov in kazalnikov, ki izhajajo iz lokalnih regulativ, spremljajo zavarovalne družbe v Skupini tudi kazalnike, ki so skupni vsem zavarovalnim družbam v Skupini.

Skupina je v letu 2021 aktivno sodelovala pri stresnem testu EIOPA, ki je potrdil njeno likvidnostno moč z vidika hudih posledic pandemije.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

(Po)zavarovalnice v Skupini so z vidika likvidnostnega tveganja najbolj izpostavljene katastrofalnim škodnim dogodkom, ki imajo lahko za posledico večja izplačila škod in povečanje stroškov, ter povečani stopnji predčasnih prekinitev zavarovanj, ki rezultirajo v večjih odkupnih vrednostih in manjših prihodkih iz premij, izpostavljene pa so tudi nestabilnostim na finančnih trgih. Na likvidnostno tveganje ostalih družb v Skupini vplivajo predvsem nestabilnosti na finančnih trgih ter drugi za njih specifični dogodki. V letu 2021 kljub nadaljevanju izrednih razmer zaradi covid-19 ni bilo zaznanih nestabilnosti na finančnih trgih, ki bi povečali likvidnostno tveganje.

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se spremlja na ravni posamezne družbe v Skupini in na tej osnovi se tudi upravlja z likvidnostjo. To omogoča celosten pregled nad likvidnostnim tveganjem, ki upošteva vire likvidnosti in likvidnostne potrebe. Matična družba v Skupini je sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem v letu 2021 nadgradila z opredelitvijo spodnje meje likvidnosti glede na potrebe ter s tem navzgor omejila svojo izpostavljenost temu tveganju.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Tveganje koncentracije za likvidnostno tveganje izhaja iz potencialnih, posredno ali neposredno, povezanih dogodkov, ki povzročijo, da se likvidnostno tveganje poveča. Koncentracija likvidnostnega tveganja je na ravni Skupine najbolj izrazita v primeru povečanega likvidnostnega tveganja v matični družbi, vendar ima ta vzpostavljene redne kontrolne procese, ki omogočajo pravočasno zaznavo povečevanja tovrstnih tveganj in ukrepanje.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Z namenom zmanjševanja likvidnostnega tveganja so vzpostavljeni redni procesi upravljanja naložb v skladu z opredeljenimi naložbenimi politikami. Te zagotavljajo vzdrževanje optimalne likvidnosti in redno spremljavo tveganj že ob njihovem prevzemanju, pri čemer se predvsem v zavarovalnih družbah posebna pozornost namenja usklajevanju denarnih tokov naložb z denarnimi tokovi obveznosti, tako po naravi, trajanju kot likvidnosti. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da jih skladno z naložbeno politiko pokrivajo v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se ohranja presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah, ko so potrebe po likvidnosti večje.

Likvidnostno tveganje se redno spremlja tudi na ravni druge obrambne linije v okviru procesa spremljave tveganj, pri čemer se uporablja enotne metode merjenja tega tveganja.

Matična družba ima vzpostavljen tudi načrt za zagotavljanje likvidnosti, v okviru katerega so vnaprej opredeljene pristojnosti in aktivnosti v primeru nastanka likvidnostnih kriz, ter sklenjene repo linije s komercialnimi bankami, kreditne linije in limiti na transakcijskih računih, ki predstavljajo enega izmed mehanizmov za varovanje pred likvidnostnim tveganjem v primeru nepričakovanih dogodkov. Dodatno ima matična družba Skupine pri večjih zavarovalnih poslih sklenjene pozavarovalne pogodbe s t.i. »pay-as-paid« klavzulo (klavzula plačila škod šele po prejemu plačila iz naslova pozavarovanja), s čimer obvladuje likvidnostno tveganje tovrstnih poslov. Z zgoraj navedenim se zagotavlja, da je likvidnostno tveganje v okviru ciljnega apetita po tem tveganju.

OBČUTLJIVOST

V vseh družbah Skupine se občutljivost likvidnostnega tveganja spremlja z internimi kazalniki, s pomočjo katerih posamezna družba meri, ali ima v primeru stresnih scenarijev dovolj likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti v določenem obdobju. Kazalniki, ki merijo občutljivost likvidnostnega tveganja, se med seboj razlikujejo predvsem po vsebini stresnega scenarija, dolžini stresnega obdobja, v nekaterih primerih pa tudi po višini upoštevanih odbitkov v finančnih naložbah ter pravilih, ki so postavljena s strani lokalnih regulatorjev. Stresni kazalniki se redno spremljajo in so vključeni v četrtletna poročila o tveganjih ter v lastno oceno tveganj in solventnosti.

ZNESEK PRIČAKOVANEGA DOBIČKA V PRIHODNJIH PREMIJAH

Del lastnih sredstev Skupine predstavljajo pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb. Ti so na ravni Skupine ocenjeni v višini 135,9 milijona evrov. Enaki so seštevku ocen pričakovanih dobičkov, vključenih v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb posameznih družb Skupine. Dobiček posamezne družbe se izračuna na način, da se najboljša ocena denarnih tokov izračuna z in brez upoštevanja pričakovanih premij sklenjenih zavarovanj, pri čemer druge predpostavke ostanejo nespremenjene.

Tabela 24: Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah

		v 000 evrih
	2021	2020
Življenjska zavarovanja	69.923	67.923
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	65.992	59.594
Skupaj	135.915	127.517

V primerjavi s preteklim letom se je znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah, povečal za 8,4 milijona evrov. Glavni razlog rasti dobička, vključenega v prihodnjih premijah življenjskih zavarovanj je zmanjšanje števila polic PDPZ, upravičenih do zajamčenih rentnih faktorjev glede na preteklo leto. Na povečanje pričakovanega dobička neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj najbolj vpliva rast portfelja matične družbe in hčerinske družbe Triglav Osiguranje, Beograd.

C.5 Operativno tveganje

Operativna tveganja so tveganja nastanka izgube, ki ga lahko povzroči neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje sistemov ali obvladovanje zunanjih dogodkov in njihovih vplivov, tako v okviru matične družbe kot drugih družb v Skupini. Vključujejo tveganja s področja informacijske varnosti, s posebnim poudarkom na kibernetskih tveganjih in večjih prekinitvah poslovanja, procesna pravna tveganja, modelsko tveganje in tveganja za neskladnost poslovanja, ravnanja, projektov, izločenih poslov oziroma zunanjega izvajanja storitev.

Operativna tveganja na dan 31. 12. 2021 predstavljajo 6 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve, in znašajo 43,3 milijona evrov.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2021 je ocena operativnih tveganj iz obeh omejenih skladov znašala 1 milijon evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Skupina spremlja svojo izpostavljenost operativnim tveganjem predvsem na podlagi poročanja o realiziranih operativnih škodnih dogodkih in delno tudi prek ključnih kazalnikov operativnih tveganj.

Na ravni Skupine se proaktivno upravlja operativna tveganja in pri tem sproti prepoznava pomanjkljivosti, spremembe in gibanja v notranjem in zunanjem okolju, ki lahko potencialno vplivajo na njihovo povečanje. Tak pristop ji je omogočal hitro odzivanje tudi v izrednih razmerah zaradi covid-19. Več pozornosti in dodatnih ukrepov, kjer so bili potrebni, je bilo namenjeno tveganjem, ki so bila zaznana kot povečana (odsotnost ključnih zaposlenih ali sočasna odsotnost večjega števila zaposlenih zaradi bolezni, prilagojena organiziranost dela in način izvajanja poslovnih procesov, dodatna informacijska tveganja zaradi dela od doma in oddaljenega poslovanja ter regulatorne spremembe zaradi interventnih ukrepov države).

Skupina zaradi kibernetskih dogodkov še ni doživela izgube, se pa zaveda njihove vse večje nevarnosti. Ključno za njihovo obvladovanje je redno vzdrževanje ter dodatno nadgrajevanje sistema upravljanja informacijske varnosti. Za povečano prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na tovrstne dogodke so bili v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2021 ponovno podrobneje preučene največje kibernetske grožnje in poslovna področja Skupine, ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev so bili oblikovani ukrepi za izboljšanje varnosti.

Skupina je izpostavljena tudi regulatornemu tveganju in tveganjem, povezanim z rešitvami digitalnega poslovanja ter oddaljenega poslovanja z obstoječimi in potencialnimi strankami. Tveganja se ustrezno obvladujejo.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Skupina se zaveda, da se z vidika koncentracije in pomembnosti operativnih tveganj v dobi informatizacije in digitalizacije povečuje vpliv informacijske tehnologije na poslovanje. Skupina in njeno poslovanje sta zelo odvisna od ustreznega delovanja informacijske tehnologije, zato lahko večji kibernetski ali drug informacijski incident ali prekinitev poslovanja močno vplivata na njeno poslovanje. Zato Skupina posebno pozornost namenja upravljanju s tveganji informacijske varnosti, s poudarkom na kibernetskih tveganjih, ter motnjam in prekinitvam poslovanja, ki jih upravlja prek sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja. V času epidemije so bila močno povečana tudi kadrovska tveganja zaradi možne odsotnosti ključnih zaposlenih ali sočasne odsotnosti večjega števila zaposlenih, ki so bila zmanjšana z vzpostavitvijo pogojev za delo od doma in sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP).

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

V družbah Skupine je vzpostavljen sistem notranjih kontrol, s pomočjo katerega se zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnim tveganjem. Z minimalnimi standardi s področja tveganj se v družbah postopoma vpeljuje učinkovit sistem upravljanja z operativnimi tveganji, kot je vzpostavljen v matični družbi. Skupina redno spremlja izpostavljenost operativnim tveganjem predvsem na podlagi rednega poročanja realiziranih operativnih škodnih dogodkov. V primeru nastanka pomembnih (velikih) ali ponavljajočih se operativnih škodnih dogodkov ter preseganja apetita do operativnih tveganj se pristopi k pripravi preventivnih in naknadnih ukrepov oziroma uvedbi dodatnih notranjih kontrol za zmanjševanje tveganj. V kolikor se tveganje zniža na ustrezno raven, torej se pomembno tveganje ne ponovi oziroma se zmanjša pogostost ponavljanja istovrstnih manjših škodnih dogodkov, se ukrepe oceni kot uspešne. Tako se na ravni Skupine preverja uspešnost izvajanja ukrepov za zmanjševanje tveganj.

V Skupini je visoko zavedanje o nevarnosti kibernetskih tveganj in posledične potrebe po nadgradnji ter rednem vzdrževanju sistema upravljanja informacijske varnosti. Za boljše prepoznavanje ranljivosti in pripravljenosti na kibernetske dogodke so družbe Skupine v letu 2021 podrobneje analizirale najaktualnejši scenarij iz naslova kibernetskih tveganj ter pripravile ključne ukrepe za zmanjšanje iz tega naslova prepoznanih tveganj. Skupina izvaja tudi aktivnosti za nadgradnjo sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja, ki vključuje ustrezno preventivno in naknadno ukrepanje v primeru različnih dogodkov, kot so naravne nesreče (potres, poplava, itd.) in pandemije. Njegov del so načrti neprekinjenega poslovanja za kritične poslovne procese in načrt okrevanja za informacijsko tehnologijo. Prav tako so v načrtih neprekinjenega poslovanja vključena kadrovska tveganja iz naslova sočasne odpovedi večjega števila zaposlenih, ki so bila v času pandemije obvladovana z vzpostavitvijo pogojev za delo od doma. Ta rešitev je zmanjšala tudi tveganja iz naslova nedostopnosti lokacij dela npr. zaradi naravnih nesreč. V letu 2021 je bilo veliko aktivnosti usmerjenih v centralizacijo informacijske tehnologije ter pripravo dodatnih načrtov okrevanja za posamezne družbe v Skupini. S temi aktivnostmi bodo družbe Skupine nadaljevale tudi v prihodnje.

OBČUTLJIVOST

Na operativna tveganja vpliva zelo veliko dejavnikov, tako notranjih (zaposleni, procesi, interni sistemi) kot zunanjih (zunanji sistemi, zunanji dejavniki in dogodki). Medtem, ko se lahko na notranje dejavnike vpliva z izboljševanjem procesov in notranjih kontrol, se na zunanje dejavnike ne da vplivati in so tudi težje predvidljivi. Zato Skupina svojo občutljivost na operativna tveganja dodatno testira prek opredelitve in izvajanja stresnih scenarijev, kot so redni testi prenosa informacijskega poslovanja s primarne strežniške lokacije na rezervno lokacijo, scenarij potresa in kibernetski scenarij (npr. napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«). Z rednim izvajanjem in testiranjem vzpostavljenih sistemov varovanja se krepi zavedanje o ranljivostih in s tem zagotavlja boljša pripravljenost družb v Skupini.

C.6 Druga pomembna tveganja

NEFINANČNA TVEGANJA

Med nefinančnimi tveganji so za poslovanje Skupine pomembna strateška tveganja, tveganje ugleda, tveganje Skupine, trajnostna tveganja in nastajajoča tveganja. Nefinančna tveganja praviloma prihajajo iz zunanjega okolja in so zelo tesno povezana z drugimi tveganji, predvsem operativnimi. Običajno izhajajo iz več realiziranih dejavnikov znotraj in zunaj Skupine.

Strateška tveganja so tveganja nastanka izgube zaradi neustreznih strateških odločitev, nedoslednega izvajanja strateških odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Vključujejo del pravnih in regulatornih tveganj, ki izhajajo iz ključnih sprememb v okolju poslovanja Skupine.

Tveganje ugleda je tveganje izgube obstoječega ali prihodnjega obsega poslovanja ali izgube dobrega imena zaradi negativne podobe o Skupini pri njenih strankah, poslovnih partnerjih, zaposlenih, lastnikih in vlagateljih, nadzornih in drugih državnih organih ter drugi zainteresirani ali splošni javnosti.

Učinkovito upravljanje tveganja ugleda omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov.

Tveganja Skupine izhajajo iz poslovnega modela Zavarovalnice, ki deluje kot obvladujoča družba oziroma skupina povezanih oseb. Zajemajo nevarnosti, ki lahko ogrozijo doseganje strateških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanja in nezadostnega poznavanja poslovnega okolja njenih družb. Na profil tveganj vplivata tudi pregled in obravnava obsežnih transakcij med povezanimi družbami in kompleksnost pri obvladovanju tveganj koncentracije. Vsa navedena tveganja se lahko materializirajo v obliki večjih ali manjših odstopanj od poslovnega in finančnega načrta zaradi nastalih izgub oziroma izgubljenih poslovnih priložnosti.

Trajnostna tveganja (tveganja ESG) predstavljajo nabor tveganj matične družbe in družb v Skupini, ki izhajajo iz okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, in imajo lahko negativen vpliv na finančni položaj ali solventnost Skupine in njenih družb.

• Okoljska tveganja (E) so tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ki se delijo na fizična tveganja (angl. physical risks) in na tveganja prehoda oziroma tranzicijska podnebna tveganja (angl. transitional risks). Fizična tveganja predstavljajo tveganja finančnih izgub zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje, povezanih s podnebnimi spremembami. Tveganje prehoda oziroma tranzicijska podnebna tveganja so povezana s tveganji, ki nastanejo zaradi sprememb pri poslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spodbujanja k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo z namenom zmanjšanja človeškega vpliva na podnebne spremembe (med tveganja prehoda oziroma tranzicijska podnebna tveganja sodijo pravna in regulatorna tveganja, tehnološka tveganja, tržna tveganja ter tveganja ugleda in dobrega imena).
• Družbena tveganja (S) zajemajo predvsem tveganja, ki izhajajo iz načina poslovanja Zavarovalnice in družb v Skupini glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznolikosti in enakih možnosti različnih deležnikov, varnost, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter dobre odnose s strankami, dobavitelji in pogodbenimi partnerji, skrb za lokalne skupnosti in družbo, skrb za človekove pravice ter hkrati tudi skrb za varnost in kvaliteto proizvodov.
• Upravljavska tveganja (G) so tveganja, povezana z neprimerno ali neustrezno vzpostavljenim sistemom upravljanja, predvsem na področju okoljskih in družbenih vidikov. Vključujejo zakonitost delovanja, standarde korporativnega upravljanja, vključno s sistemom upravljanja tveganj in sistemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodstva družbe, uporabljene poslovne prakse in politiko odnosov z investitorji.

Nastajajoča tveganja so tveganja, ki se še lahko razvijejo v prihodnje ali pa že obstajajo, a še ne spadajo med pomembnejša tveganja. Zanje je značilno, da se jih težko ovrednoti, imajo pa lahko močan vpliv na poslovanje Skupine. Na podlagi preteklih izkušenj jih ni mogoče napovedati, saj pogosto ni zadostnih informacij, na osnovi katerih bi se predvidelo pogostost ali višino povzročene škode. Nastajajoča tveganja se pozorno spremljajo, hkrati pa se ustrezno tudi nadgrajuje sistem njihovega upravljanja.

Negativni vpliv na ugled je lahko notranji ali zunanji. Z delujočim notranjim kontrolnim sistemom Skupina skrbi, da je njeno poslovanje zakonito, strokovno in etično. Zagotavlja ustrezno kakovost storitev in produktov, dosega finančne cilje, primerno upravlja odnose s ključnimi deležniki ter uresničuje trajnostne zaveze oziroma trajnostne vidike poslovanja. Spoštuje zastavljene okoljske cilje in si prizadeva za spoštovanje neomejene, zdrave konkurence na trgu. Ohranjanje nizke ocene pri tveganju ugleda je za Skupino ključno, saj ima na tem področju zastavljene visoke cilje.

Uspešnost poslovanja celotne Skupine je odvisna od celostnega upravljanja trajnostnih tveganj in krepitve zaupanja vseh ključnih deležnikov. Skupina je dolgoročno zavezana uspešnemu upravljanju in transparentnemu vodenju. Po sprejetju Zaveze trajnosti Skupine Triglav v letu 2020 je Skupina v letu 2021 vsebine, povezane s trajnostjo in trajnostnimi tveganji, nadgradila s strateškimi ambicijami Skupine na tem področju, skrb za trajnostni razvoj pa je bila umeščena v organiziranost vseh družb Skupine. Skupina gradi celovit sistem upravljanja trajnostnih tveganj. Za trajnostna tveganja je bil opredeljen apetit po tveganjih in notranja pravila upravljanja teh tveganj.

C.7 Druge informacije

NAČELO PREUDARNE OSEBE

Družbe Skupine upravljajo sredstva skladno z zakonodajnimi zahtevami, v najboljšem interesu vseh njihovih imetnikov polic in upravičencev ter ostalih deležnikov družb. Premoženje družb Skupine predstavljajo sredstva, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter druga presežna sredstva in so razdeljena v različne naložbene portfelje. Pri investiranju sredstev je ključno vodilo razpršitev naložbenih tveganj.

Upravljanje sredstev poteka na način, da se zasledujejo cilji, ki so usklajeni s cilji zavarovancev: čim večja varnost, likvidnost, razpršenost, donosnost in pokritost rezervacij z naložbami ter cilji ostalih deležnikov Skupine.

Sredstva družb v Skupini so naložena tako, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Za vsak naložbeni portfelj je definirana naložbena politika. Z njimi so v skladu s poslanstvom in toleranco tveganj posameznih portfeljev določeni investicijski cilji, ki zagotavljajo dolgoročno donosnost v skladu s pričakovanim apetitom po tveganjih. Limitni sistem, ki je del naložbenih politik, je zasnovan primarno tako, da hkrati upošteva zahteve in zmožnosti posameznega zavarovalnega portfelja, sekundarno pa tudi družbe in nato Skupine.

Sredstva naložbenih portfeljev povezanih družb se v večjem delu upravljajo centralizirano, v skladu z usmeritvami in omejitvami, opredeljenimi v naložbenih politikah družb v Skupini. Pri upravljanju premoženja se na ravni Skupine zasledujejo dobre prakse upravljanja premoženja.

Posamezna družba Skupine zagotavlja tekočo likvidnost v koordinaciji z upravljavcem. Vrednotenje naložb v portfeljih Skupine je centralizirano, izvajajo ga zadolžene službe matične družbe, in se izvaja po enakih standardih na ravni celotne Skupine.

Varnost in donosnost naložbenih portfeljev ter njihova skladnost s postavljenimi limiti se spremlja na dnevni, tedenski in mesečni ravni.

Struktura finančnih sredstev Skupine ostaja relativno konservativna s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom. Prav taki so tudi posamezni portfelji odvisnih družb.

Vsaka posamezna naložba se obravnava s portfeljskega vidika, ki zahteva, da se naložba prvenstveno ocenjuje z vidika vpliva na obstoječa investirana sredstva, njihovo variabilnost in prispevek k donosnosti. Za vsako posamezno naložbo se pregleda oz. pripravi analiza, katere poglobljenost je odvisna od kompleksnosti posamezne naložbe in njenega deleža v celotnih sredstvih.

Pri nalaganju sredstev družbe v Skupini zasledujejo načelo usklajenosti trajanja sredstev in obveznosti. Tudi pri potencialnem navzkrižju interesov, ko sredstva ene družbe v Skupini upravlja druga družba, je zagotovljeno upoštevanje interesa vseh imetnikov polic in upravičencev.

STRESNI TESTI

Na ravni Skupine se redno opravlja stresne teste za vse pomembne vrste tveganj ter spremlja in vrednoti potencialni vpliv izjemnih dogodkov na profil tveganj ter na solventnost.

Testiranje izjemnih razmer in analiza scenarijev sta del procesa ORSA Skupine. S stresnimi testi matična družba na ravni Skupine ugotavlja učinek hkratne spremembe več parametrov, kot so istočasne spremembe v različnih vrstah tveganj, ki vplivajo na zavarovalni posel in na vrednosti finančnih naložb. Pri analizi možnih učinkov in izpostavljenosti se upošteva dejanska izpostavljenost neugodnim okoliščinam, ki lahko trajajo dlje časa, nenadnim in velikim dogodkom ter kombinaciji prej navedenih okoliščin in dogodkov.

V letu 2021 je matična družba na ravni Skupine izvedla testiranje kapitalske ustreznosti s stresnimi scenarijskimi testi, ki so v največji meri odražali trenutna in potencialna tveganja v zunanjem okolju ter poslovanju matične družbe in na ravni Skupine. Scenariji, ocenjeni v okviru rednega procesa ORSA, so zajemali scenarij vpliva sprememb v makro okolju, kot posledica covid-19, scenarij poslabšanja likvidnosti matične družbe, scenarij vpliva klimatskih sprememb na portfelj matične družbe ter scenarij iz naslova operativnih tveganj. Poleg matične družbe so redni proces ORSA izvedle tudi vse odvisne družbe Skupine, ki so uspešnost poslovanja in kapitalsko ustreznost ocenjevale prek lastnih stresnih scenarijskih testov.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse preostale informacije o profilu tveganja razkrila v poglavjih od C.1 do C.6.

-

-

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Za namen solventnosti se sredstva in obveznosti na ravni Skupine vrednotijo po pošteni vrednosti.

Pri vrednotenju sredstev in obveznosti se uporabi krivulja netveganih obrestnih mer, ki jo objavi EIOPA, in ne uporablja nobenih prilagoditev te krivulje.

V spodnji tabeli je predstavljena bilanca stanja Skupine za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov. Podrobneje je bilanca stanja Skupine prikazana na obrazcu S.02.01 v prilogi tega poročila.

2021			v 000 evrih
Bilanca stanja		Vrednost za namen	Vrednost za namen
		solventnosti	računovodskih izkazov
Sredstva		3.760.144	4.374.354
Neopredmetena sredstva	D.1.1	0	107.184
Odložene terjatve za davek	D.1.2	50.432	927
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	D.1.3	126.508	119.589
Naložbe	D.1.4	2.555.100	2.875.836
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	D.1.5	778.964	778.856
Krediti in hipoteke	D.1.6	5.548	5.543
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	D.1.7	95.680	174.840
Depoziti pri cedentih	D.1.8	13.340	13.340
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	D.1.9	57.584	178.228
Terjatve iz naslova pozavarovanj	D.1.10	13.729	13.729
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.1.11	13.056	20.420
Denar in denarni ustrezniki	D.1.12	41.971	77.240
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	D.1.13	8.234	8.621
Obveznosti		2.718.901	3.441.367
Zavarovalno-tehnične rezervacije	D.2	2.430.274	3.198.672
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije		0	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	D.3.1	18.460	20.266
Depoziti pozavarovateljev	D.3.2	842	842
Odložene obveznosti za davek	D.3.3	87.524	9.377
Izvedeni finančni instrumenti	D.3.4	0	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	D.3.5	377	377
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	D.3.6	1.841	1.835
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	D.3.7	35.865	37.105
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	D.3.8	7.193	33.219
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.3.9	67.431	71.233
Podrejene obveznosti	D.3.10	51.671	49.472
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	D.3.11	17.422	18.968
Presežek sredstev nad obveznostmi		1.041.243	932.987

Tabela 25: Bilanca stanja Skupine na dan 31. 12. 2021

V bilanci stanja so prikazane konsolidirane vrednosti postavk, torej so izločene medsebojne transakcije znotraj Skupine. V nadaljevanju so podrobneje opisane metode vrednotenja za namen solventnosti in računovodskih izkazov po posameznih postavkah bilance stanja. Prikazana je tudi primerjava z rezultati iz preteklega obdobja.

D.1 Sredstva

Za vrednotenje sredstev za namen računovodskih izkazov se na ravni Skupine uporablja več metod vrednotenja, ki so skladne z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (npr. poštena vrednost, odplačna vrednost, nabavna vrednost, idr.), medtem ko se za namen solventnosti sredstva vrednotijo le po metodi, ki je skladna z zahtevami Delegirane uredbe in s smernicami EIOPA.

Sredstva, ki so v računovodskih izkazih prikazana na način, ki ni skladen z zahtevami solventnosti, se za namene solventnosti prevrednotijo na pošteno vrednost. Najboljša ocena poštene vrednosti je aktivna tržna kotacija, če pa ta ni na voljo, se poštena vrednost izmeri na podlagi zadnjih transakcijskih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vrednotenja diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Kapitalski instrumenti, za katere cena na delujočem trgu ni objavljena in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.

V nadaljevanju so predstavljene bilančne postavke sredstev.

D.1.1 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva sestavljajo programska oprema in premoženjske pravice, ki pa se zaradi problematike dokazovanja njihove prave vrednosti za namen solventnosti vrednotijo na nič.

Za namen računovodskih izkazov se neopredmetena sredstva vrednotijo po metodi nabavne vrednosti. Na bilančni datum so sredstva izkazana v višini nabavne vrednosti, znižane za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijska doba se določi glede na dobo uporabnosti. Poznejše pripoznanje neopredmetenega sredstva je možno, če ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva in merilom za pripoznanje. Neopredmetena sredstva za nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Za ta sredstva se vsako leto opravi test oslabitve.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Neopredmetena sredstva	0	0	107.184

Tabela 26: Neopredmetena sredstva Skupine

D.1.2 Odložene terjatve za davek

Za namen računovodskih izkazov se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih terjatev za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo terjatev povrnjena.

Odložene terjatve za davek se za namene solventnosti vrednotijo kot vsota vrednosti odloženih terjatev za davek po družbah v Skupini. Slednji se na ravni posamezne odvisne družbe v Skupini določi kot vsota odloženih terjatev za namen računovodskih izkazov in zmnožka trenutno veljavne lokalne davčne stopnje kjer družba posluje ter razlike med aktivnim delom računovodske in tržne bilance stanja posamezne družbe, pri čemer se v izračunu ne upoštevajo finančne naložbe v povezane družbe in odložene terjatve za davek.

Za namen računovodskih izkazov se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih terjatev za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo terjatev povrnjena.

Tabela 27: Odložene terjatve za davek Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Odložene terjatve za davek	50.432	44.271	927

V primerjavi s preteklim obdobjem se je vrednost odloženih terjatev za davek povečala za 6,2 milijona evrov, predvsem zaradi povečanja na matični družbi in na družbi Triglav Osiguranje, Beograd ter družbi Triglav Osiguranje, Zagreb.

D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo predstavljajo na ravni Skupine opremo, zemljišča in zgradbe. V tej kategoriji so upoštevane, skladno z računovodskim standardom MSRP 16,tudi pravice do uporabe sredstev. Te postavke se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Za namen solventnosti se opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo vrednoti po pošteni vrednosti, razen pravic do uporabe sredstev, ki sledijo vrednotenju za namen računovodskih izkazov.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so za namen računovodskih izkazov polno konsolidirane, za namen solventnosti pa ne. Največji doprinos k razliki iz tega naslova predstavljajo nepremičnine družb Triglav Skladi in Sarajevostan. Dodatno nastane razlika med postavkama zaradi različnega načina vrednotenja.

Matična družba izvaja cenitev nepremičnin prek pooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin Skupine vsako leto. Poštena vrednost nepremičnin je bila določena po stanju na dan 30. 9. 2021.

V času od opravljene cenitve do dneva poročanja, ni bilo sprememb, ki bi pomembno vplivale na pošteno vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2021.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	126.508	123.653	119.589

Tabela 28: Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo Skupine

Vrednost postavke se je v primerjavi s preteklim letom zvišala za 2,9 milijona evrov. K povečanju največ prispevata sprememba vrednosti zemljišč in zgradb za 3,4 milijone evrov. Opredmetena osnovna sredstva razen zemljišč in zgradb so se v obdobju znižala za 2,2 milijona evrov, nasprotno pa so se pravice do uporabe iz naslova najemov zaradi obnovitve pogodb zvišale za 1,7 milijona evrov.

D.1.4 Naložbe

Naložbe predstavljajo glavni del sredstev v bilanci stanja. Skladno z določili Delegirane uredbe in relevantnimi smernicami so te naložbe vrednotene po pošteni vrednosti.

Vrednotenje finančnih sredstev se v Skupini opravi z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za isti instrument. Če to ni mogoče, je vrednotenje finančnih sredstev opravljeno z uporabo javno objavljenih podatkov iz aktivnih trgov podobnih instrumentov. Aktivnost trga, to je, ali je trg delujoč ali ne, se za posamezni finančni instrument določa glede na dostopne informacije in okoliščine. Faktorji, ki si pomembni pri oceni aktivnosti trga, so med drugimi: nizko število transakcij v določenem časovnem obdobju, velika volatilnost kotiranih cen v določenem časovnem obdobju ali med različnimi vzdrževalci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpraševanjem, nizko število udeležencev na trgu (manj kot 4). Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete faktorje, za aktivnost vrednostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Service (BVAL) score«. Nizke vrednosti kazalnika (pod 3) nakazujejo, da trg ni delujoč.

Alternativne metode vrednotenja vključujejo vse metode, ki v modelu vrednotenja v precejšnjem delu uporabljajo parametre, ki niso v celoti pridobljeni z aktivnih trgov in vključujejo subjektivno komponento.

		v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Naložbe	2.555.100	2.875.836
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	93.773	75.110
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	105.214	39.230
Lastniški vrednostni papirji	74.009	115.777
Obveznice	2.091.892	2.352.972
Kolektivni naložbeni podjemi	122.306	220.078

Tabela 29: Naložbe Skupine na dan 31. 12. 2021

Izvedeni finančni instrumenti	20	20
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	65.236	69.890
Druge naložbe	2.650	2.758

D.1.4.1 Nepremičnine (razen za lastno uporabo)

Za vrednotenje naložbenih nepremičnin, to je nepremičnin, ki niso za lastno uporabo, veljajo enaka pravila kot za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo, ki so opisana v poglavju D.1.3.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so za namen računovodskih izkazov polno konsolidirane, za namen solventnosti pa ne. Razliko iz tega naslova predstavljajo nepremičnine družbe Sarajevostan. Dodatno je še razlika med postavkama zaradi različnega načina vrednotenja.

Tabela 30: Nepremičnine (razen za lastno uporabo) Skupine

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	93.773	96.700	75.110

Vrednost nepremičnin (razen za lastno uporabo) se je v letu 2021 znižala za 2,9 milijona evrov. Znižanje je predvsem posledica odprodaj nekaterih nepremičnin, predvsem iz portfelja družbe Triglav, Upravljanje nepremičnin, med sredstva namenjena za prodajo. Znižanje na ravni Skupine je delno kompenzirano s pozitivnim prevrednotenjem nepremičninskega portfelja v novi cenitvi.

D.1.4.2 Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami

Odvisne družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih polno konsolidirane. Pridružene družbe so v računovodskih izkazih konsolidirane s kapitalsko metodo. V bilanci stanja za namen solventnosti so deleži v odvisnih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih in družbah za pomožne storitve polno konsolidirani. Deleži v strateških finančnih družbah, nestrateških odvisnih družbah in pridruženih družbah pa se vrednotijo po naslednji hierarhiji metod vrednotenja:

a. po privzeti metodi vrednotenja: privzeta metoda vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: PMV) predpostavlja vrednotenje z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za ista sredstva.

b. po prilagojeni kapitalski metodi: s prilagojeno kapitalsko metodo se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo glede na delež udeleženega podjetja v presežku sredstev nad obveznostmi povezanega podjetja. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja se posamezna sredstva in obveznosti podjetij vrednotijo skladno s principi Solventnosti 2 (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S2). Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko uporabi kapitalska metoda, kot je predpisana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, pri čemer pa se vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev odšteje od vrednosti povezanega podjetja, (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S1).

c. po prilagojenih cenah z aktivnih trgov za podobna sredstva ali po alternativnih metodah vrednotenja: če uporaba metod vrednotenja iz odstavkov (a) in (b) ni mogoča, se deleži v povezanih podjetjih, ki pa ne smejo biti odvisne družbe, ovrednotijo na podlagi alternativne metode vrednotenja (angl. alternative valuation method, v nadaljnjem besedilu: AVM), ki jo Skupina uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov. V takih primerih se od vrednosti povezanega podjetja odšteje vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev.

Deleži v drugih povezanih družbah, ki se ne konsolidirajo polno, so ovrednoteni po prilagojeni kapitalski metodi. Izjema sta lastniška deleža v družbi Nama, d.d., in družbi Alifenet, d.o.o., ki sta ovrednotena z alternativno metodo vrednotenja. V primeru družbe Nama, d.d., alternativni model vrednotenja tesno sledi prilagojeni kapitalski metodi z uporabo poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

V spodnji tabeli so navedene vrednosti kapitalskih deležev Skupine v povezanih družbah po metodah vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Način vrednotenja		Vrednost za namen solventnosti
	2021	2020	2021
PMV	0	0	0
AEM S1	96.049	85.689	0
AVM	9.165	9.166	39.230
Skupaj	105.214	94.855	39.230

Tabela 31: Vrednosti kapitalskih deležev Skupine v povezanih družbah po metodah vrednotenja

Največja razlika med vrednostjo postavke za namen solventnosti in za namen računovodskih izkazov je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. V postavki za namen solventnosti so poleg pridruženih družb vključene tudi nestrateške odvisne družbe in strateške finančne družbe - Triglav Skladi, Triglav pokojninska družba in Triglav penzisko društvo, Skopje. Kapitalska metoda za namen računovodskih izkazov je v zgornji tabeli prikazana pod AVM.

Tabela 32: Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami, Skupine

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	105.214	94.855	39.230

Vrednost deležev v povezanih podjetjih se je v letu 2021 povečala za 10,4 milijona evrov. K povečanju največ doprinese prevrednotenje družbe Triglav Skladi. Največji nasprotni učinek na višino postavke ima prevrednotenje deleža v družbi ZTSR, d.o.o., oz. njegovi naslednici DCB, d.o.o., v katero je bila pripojena. Znižanje vrednosti naložbe je posledica pripoznavanja neopredmetenih sredstev skladno s principi Solventnosti 2.

D.1.4.3 Lastniški vrednostni papirji

Naložbe v lastniške vrednostne papirje (razen povezanih družb) se, če zanje obstaja delujoči trg, vrednotijo po zaključnem nakupnem tečaju na borzi. V primeru nedelujočega trga vrednost naložbe določa zadnji znani tečaj, če zdrži ocena o nespremenjenosti gospodarskih okoliščin od zadnjega posla, cena z likvidnega sivega trga oz. model ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti po modelu se izvaja interno oz. prek pooblaščenih cenilcev vrednosti, glede na lastnosti ocenjevane naložbe pa ustrezne metode vrednotenja vključujejo metodo diskontiranih denarnih tokov, metodo primerljivih kazalnikov vrednosti in metodo čiste vrednosti sredstev. Izjemoma, v primerih nematerialnosti posamezne naložbe in skupne vrednosti tako ocenjenih sredstev, je za vrednost naložbe pomembna nabavna vrednost. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov načeloma ne odstopa od vrednotenja za namen solventnosti.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavlja portfelj družbe Triglav pokojninska družba.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Lastniški vrednostni papirji	74.009	59.140	115.777
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	68.170	52.815	109.939
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	5.838	6.325	5.838

Tabela 33: Naložbe Skupine v lastniške vrednostne papirje

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2021 povečala za 14,9 milijona evrov. Povečanje v segmentu kotirajočih vrednostnih papirjev je predvsem posledica pozitivnega prevrednotenja družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.

D.1.4.4 Obveznice

Za namen računovodskih izkazov se obveznice vrednotijo skladno z zahtevami računovodske kategorije, v katero so razvrščene ob pripoznanju (»Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«, »Razpoložljivo za prodajo«, »V posesti do zapadlosti«, »Posojila in terjatve«). Naložbe v računovodski kategoriji »Razpoložljivo za prodajo« oz. »Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida« so vrednotene po pošteni vrednosti. Naložbe razporejene v računovodsko kategorijo »V posesti do zapadlosti« oz. »Posojila in terjatve« pa so vrednotene po odplačni vrednosti.

Če je naložba tržna (kotira na delujočem trgu), njeno pošteno vrednost predstavlja zaključni nakupni tečaj s tega trga (Bloomberg Valuation Service – BVAL, lokalna borza vrednostnih papirjev, tečaj organizatorja trga). Če pa trg ni delujoč – transakcije se ne izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da bi se redno zagotavljale informacije o cenah, se pošteno vrednost določa s tehnikami ocenjevanja vrednosti:

a) ceno določa zadnji sklenjen posel, če zdrži ocena, da se gospodarske okoliščine od zadnjega posla niso pomembno spremenile,

b) model vrednotenja.

Poglavitni parameter modela vrednotenja naložb iz sklopa monetarnih postavk (sedanja vrednost pogodbenih denarnih tokov) je diskontna krivulja, ki je sestavljena iz netvegane obrestne mere za posamezno valuto, in kreditnega pribitka, ki je lasten izdajatelju oz. skupini izdajateljev. Pri določitvi posamezne diskontne krivulje se v največji možni meri uporablja nepopravljene podatke s finančnih trgov. Pri kompleksnejših finančnih instrumentih, npr. sestavljenih vrednostnih papirjih oz. obveznicah z odpoklicnimi opcijami se za vrednotenje uporabljajo specializirani modeli, ki lahko zahtevajo tudi dodatne parametre (volatilnost, korelacije,…). Za namen solventnosti se vse obvezniške naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti.

v 000 evrih Naložbe Vrednost za namen solventnosti Vrednost za namen računovodskih izkazov 2021 2020 2021 Obveznice 2.091.892 2.135.930 2.352.972 Državne obveznice 1.411.494 1.443.023 1.529.939 Podjetniške obveznice 679.381 691.848 822.016 Strukturirani vrednostni papirji 1.017 1.059 1.017 Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem 0 0 0

Tabela 34: Naložbe Skupine v obveznice

Vrednost obveznic se je v letu 2021 znižala za 44 milijonov evrov. Znižanje postavke sestavlja za 46 milijonov negativnega prevrednotenja ter prilivi v višini 2 milijona evrov. Glavnina negativnega prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic, s katerim so primarno krite najdaljše zavarovalne obveznosti. Ta segment je bil zaradi daljših ročnosti najbolj na udaru zaradi dviga netvegane obrestne mere. Prilivi v segment državnih obveznic v obdobju so znašali 13 milijonov evrov, v podjetniškem segmentu pa so bili beleženi odlivi v višini 11 milijonov evrov.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavlja pretežno obvezniški portfelj družbe Triglav pokojninska družba. Dodatno zaradi različnega načina vrednotenja naložb, ki so v računovodskih izkazih razvrščene v kategorijo »V posesti do zapadlosti« oz. »Posojila in terjatve« nastane za 32,9 milijona evrov razlike do vrednosti za namen solventnosti.

D.1.4.5 Kolektivni naložbeni podjemi

Kolektivni naložbeni podjemi se za namen računovodskih izkazov kot tudi za namen solventnosti vrednotijo, kot je zapisano v poglavju D.1.4.3. Dodatno nekotirajočim skladom določa ceno zaključni tečaj izdajatelja sklada.

Tabela 35: Naložbe Skupine v kolektivne naložbene podjeme

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Kolektivni naložbeni podjemi	122.306	66.041	220.078

Vrednost postavke se je v letu 2021 povečala na račun vpoklicev kapitala in dodatnih vlaganj v alternativne naložbene sklade. V kolektivne podjeme z delniško usmeritvijo je bilo investiranih približno 13 milijonov evrov, v sklade z dolžniško usmeritvijo pa približno 24 milijonov evrov. Glavnina tega izhaja iz matične družbe Skupine.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavljata portfelj družbe Triglav Skladi, ki pretežno vsebuje kolektivne naložbene podjeme, in portfelj družbe Triglav pokojninska družba.

D.1.4.6 Izvedeni finančni instrumenti

Vrednost izvedenih finančnih instrumentov se določa z zaključnim nakupnim tečajem z delujočega trga (borza, kotacija organizatorja trga). Če je trg nedelujoč, se vrednost določi s specializiranim modelom vrednotenja (Black-Scholes, mrežni modeli). Parametri v modelu (diskontne stopnje, volatilnosti, korelacije…) so v največjem možnem obsegu določeni kot nepopravljeni podatki s finančnih trgov.

Družbe v Skupini so konec leta 2021 razpolagale le z izvedenimi finančnimi instrumenti namenjenimi varovanju tečaja hrvaške kune proti evru. Postavke s pozitivno vrednostjo so prikazane na strani sredstev, postavke z negativno vrednostjo pa na strani obveznosti.

Tabela 36: Naložbe Skupine v Izvedene finančne instrumente

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Izvedeni finančni instrumenti	20	113	20

D.1.4.7 Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Za namen računovodskih izkazov se depoziti, ki niso denarni ustrezniki, vrednotijo po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti se te naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena z modelom vrednotenja, kot je zapisano v poglavja D.1.4.4.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.

Tabela 37: Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, Skupine

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	65.236	61.874	69.890

Vrednost postavke je v letu 2021 glede na predhodno leto rahlo povečala. Izpostavljenost naložbenemu razredu se je povečala v družbi s sedežem v Bosni in Hercegovini, kjer je naložbeni nabor lokalnega trga zelo skop, v drugih družbah Skupine pa so izpostavljenosti ostale v nespremenjenih okvirih.

D.1.4.8 Druge naložbe

Druge naložbe v Skupini predstavljajo umetniška dela, sredstva v škodnih skladih in druge finančne naložbe, ki niso razvrščene v katero od preostalih kategorij v prejšnjih poglavjih. Vrednost teh sredstev za namen solventnosti sledi vrednosti, kot je uporabljena za pripravo računovodskih izkazov.

Tabela 38: Druge naložbe Skupine

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Druge naložbe	2.650	2.664	2.758

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, so sredstva iz naslova zavarovalnih ali naložbenih produktov, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ta sredstva se za namen solventnosti vrednotijo po pošteni vrednosti, za namen računovodskega poročanja pa so možni tudi drugi načini vrednotenja, ki so skladni s posamezno računovodsko kategorijo (npr. vrednotenje po odplačni vrednosti za sredstva razporejena v računovodsko kategorijo »Posojila in terjatve«).

Tabela 39: Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	778.964	679.522	778.856

Gibanje sredstev v postavki je primarno vezano na gibanje višine zavarovalnih obveznosti. Le-te so lahko volatilne zaradi prilivov oz. odlivov iz naslova premij in izplačil, deloma pa tudi zaradi gibanja vrednosti obveznosti, pogojenega z gibanjem indeksov oz. referenčnih vrednosti, na katere je vrednost obveznosti vezana. Povečanje vrednosti naložb je v večjem delu posledica pozitivnega prevrednotenja naložb.

D.1.6 Krediti in hipoteke

Kredite in hipoteke se za namen računovodskih izkazov vrednoti po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti so ta sredstva ovrednotena z modelom vrednotenja, ki predvsem temelji na tržnih predpostavkah o diskontni stopnji. Kreditni pribitek, ki je sestavni del diskontne stopnje, je določen za vsakega izdajatelja posebej.

Tabela 40: Krediti in hipoteke Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Krediti in hipoteke	5.548	5.107	5.543
Posojila, vezana na police	4.453	3.948	4.447
Krediti in hipoteke posameznikom	1.094	1.151	1.096
Drugi krediti in hipoteke	0	7	0

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj

Vsaka družba v Skupini skladno z lastno metodologijo določi znesek izterljivih zneskov iz pozavarovanj.

Za namen solventnosti se glede na meje zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb določi izterljive zneske pozavarovalnih pogodb, ki se na njih nanašajo. Omenjeni zneski se pri obveznostih neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izračunavajo ločeno za obveznosti premijske in škodne rezervacije. Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb za škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, so v Skupini prikazane na postavki življenjskih zavarovanj.

Tabela 41: Izterljivi zneski iz pozavarovanj Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	95.680	72.554	174.840
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	90.303	69.151	174.840
Življenjska zavarovanja	5.377	3.403	0

Glede na preteklo obdobje so se zaradi rasti najboljše ocene za škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj vrednosti izterljivih zneskov iz pozavarovanj povečale.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Depoziti pri cedentih v Skupini predstavljajo depozite pozavarovalnic, dane cedentom iz naslova pozavarovalnih pogodb.

Za namen računovodskih izkazov se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 42: Depoziti pri cedentih Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Depoziti pri cedentih	13.340	11.211	13.340

V letu 2021 so se v primerjavi s prejšnjim letom zaradi rasti poslovanja pozavarovalnice v Skupini povečali depoziti pri cedentih.

D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov se za namen računovodskih izkazov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Za namen solventnosti je vrednotenje postavke enako, zajem podatkov pa ne. V to postavko se za namen solventnosti zajame le zapadle terjatve, saj so nezapadle terjatve do zavarovancev za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene rezervacij in so ustrezno temu izločene iz te postavke. Dodatno se za namen solventnosti v tej postavki upoštevajo tudi vse zapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, medtem ko se za namen računovodskih izkazov takšne terjatve upoštevajo v postavki terjatve iz naslova pozavarovanj. Nezapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja so za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene rezervacij.

Tabela 43: Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	57.584	51.355	178.228

Konec leta 2021 so se terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov glede na preteklo leto povečale za 6,2 milijona evrov predvsem zaradi rasti zapadlih zavarovalnih terjatev v družbah Skupine.

D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj

Terjatve iz naslova pozavarovanj se za namen računovodskih izkazov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se terjatve iz tega naslova vrednoti enako. Razlika med vrednostma za namen solventnosti in računovodskih izkazov nastane, ker se za namen računovodskih izkazov prikazuje terjatve tako za aktivne kot pasivne pozavarovalne posle, za namen solventnosti pa samo zapadle terjatve iz naslova pasivnih pozavarovalnih poslov.

Tabela 44: Terjatve iz naslova pozavarovanj Skupine

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Terjatve iz naslova pozavarovanj	13.729	12.866	13.729

D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) zajemajo terjatve iz financiranja, preostali del pa predstavljajo terjatve iz poslovanja (terjatve do kupcev). Za namen računovodskih izkazov se te terjatve praviloma merijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega se tudi za oba namena vrednotenja uporabi različna klasifikacija postavk bilance stanja.

Tabela 45: Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	13.056	11.288	20.420

Glede na preteklo obdobje so se terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) povečale za 1,8 milijona evrov.

D.1.12 Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki vsebujejo denarna sredstva na računih pri bankah in gotovino v blagajnah. Ta postavka se za oba namena vrednotenja vrednoti po nominalni vrednosti, vrednosti pa se razlikujejo zaradi različnega zajema družb v konsolidacijo.

Tabela 46: Denar in denarni ustrezniki Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Denar in denarni ustrezniki	41.971	53.648	77.240

V letu 2021 so se vrednosti na tej postavki zmanjšale, saj so bila sredstva plasirana v različne naložbene razrede.

D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje

Postavka zajema kratkoročne aktivne časovne razmejitve, sredstva, vložena v računalniške programe za Skupino, zaloge in druga sredstva. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega se tudi za oba namena vrednotenja uporabi različna klasifikacija postavk bilance stanja.

Tabela 47: Vsa druga sredstva Skupine, ki niso prikazana drugje

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	8.234	6.657	8.621

V letu 2021 se je vrednost vseh drugih sredstev Skupine, ki niso prikazana drugje, povečala zaradi nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje. Povečanje je omilil padec kratkoročnih odloženih stroškov.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije predstavljajo višino obveznosti Skupine iz naslova zavarovalnih pogodb. Na ravni posamezne zavarovalne družbe je njihova vrednost za namen solventnosti enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje, ki se izračunata ločeno. Najboljša ocena ustreza sedanji vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb. Za izračun sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov se uporabi ustrezna krivulja netvegane obrestne mere. Družbe v Skupini ločeno računajo zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja ter življenjska zavarovanja, ki jih razporedijo glede na izbrano metodo izračuna.

Na ravni Skupine se zavarovalno-tehnične rezervacije izračuna kot vsota najboljših ocen zavarovalnih obveznosti posameznih (po)zavarovalnih družb v Skupini, zmanjšana za medsebojne transakcije znotraj Skupine.

Graf 8: Zavarovalno-tehnične rezervacije Skupine na dan 31. 12. 2021

MEJE POGODB IN HOMOGENE SKUPINE TVEGANJ

Zavarovalne družbe v Skupini pripoznajo zavarovalno obveznost takoj, ko začne veljati pogodba. Pripoznana zavarovalna obveznost se odpravi, ko je ta izbrisana, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Pri vrednotenju so smiselno uporabljene meje zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno-tehnične rezervacije se delijo glede na lastnosti zavarovanj in posledično aktuarskih metod, s katerimi se obveznosti vrednotijo. Obveznosti premoženjskih zavarovanj se tako delijo na obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, vsebujejo pa tudi segment obveznosti, ki se za namen solventnosti razporedijo med obveznosti življenjskih zavarovanj. Za slednje se pri njihovem vrednotenju uporabljajo aktuarske tehnike življenjskih zavarovanj. Ta del zavarovalnotehničnih rezervacij predstavljajo škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Druge obveznosti iz portfelja premoženjskih zavarovanj se delijo najmanj po zavarovalnih segmentih.

Obveznosti portfelja življenjskih zavarovanj se v največjem delu razporedi v segment obveznosti življenjskih zavarovanj, deloma pa tudi v segment zdravstvenih zavarovanj. V slednji segment se uvrščajo dodatna nezgodna zavarovanja, ki se sklepajo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju ter se obveznosti določajo z aktuarskimi tehnikami premoženjskih zavarovanj. Obveznosti življenjskih zavarovanj se razdelijo najmanj na zavarovalne segmente. Celoten portfelj polic življenjskih zavarovanj je razdeljen v homogene skupine tveganj v skladu z naravo tveganj, ki jih krijejo police, aktuarsko presojo in preteklim dogajanjem, ki se empirično analizira.

D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja znašajo 614,1 milijona evrov.

Osnova za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podatki, ki ustrezajo merilom ustreznosti, popolnosti in primernosti, saj je v Skupini vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti podatkov.

Za namene izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij vsaka družba v Skupini segmentira svoj portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj skladno z Delegirano uredbo vsaj na predpisane zavarovalne segmente poslovanja. Nekatere družbe zavarovalne segmente delijo glede na statistične značilnosti portfelja v nadaljnje homogene skupine. Segmentacija je povezana s procesom izračunavanja zavarovalno-tehničnih rezervacij za namene računovodskih izkazov, upošteva pa tudi homogenost profilov tveganja razpoložljivosti potrebnih podatkov za izračunavanje rezervacij in analize vzorcev denarnih tokov ter nihajnosti skupin zavarovanj.

Vrednost medsebojnih transakcij družb v Skupini za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na 31. 12. 2021 znaša 54,1 milijona evrov.

Tabela 48: Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj Skupine za namen solventnosti na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

31. 12. 2021			v 000 evrih
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	Najboljša ocena	Dodatek za tveganje	Zavarovalno-tehnične rezervacije
-- Neživljenjska zavarovanja	513.397	31.950	545.347
-- Zdravstvena zavarovanja	65.539	3.188	68.726
Skupaj	578.935	35.138	614.073
31. 12. 2020 ZTR neživljenjskih in zdravstvenih	Najboljša ocena	Dodatek za tveganje	v 000 evrih Zavarovalno-tehnične
zavarovanj			rezervacije
-- Neživljenjska zavarovanja	468.031	30.958	498.988
-- Zdravstvena zavarovanja	57.267	3.382	60.648

Glavni razlog za povečanje zavarovalno-tehničnih rezervacij na ravni Skupine je rast portfelja.

D.2.1.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je sestavljena iz škodne rezervacije, premijske rezervacije ter dodatka za tveganje.

Najboljša ocena škodne rezervacije se izračuna na koncu obdobja. Pri tem so škode ločene v dve skupini. V prvi skupini so nastale neprijavljene škode, nastale ne dovolj prijavljene škode in reaktivirane škode, torej tiste škode, ki do zadnjega dne opazovanega obdobja še niso bile dokončno rešene. V drugi skupini pa so nastale prijavljene škode, torej vse škode, ki so nastale do zadnjega dne opazovanega obdobja.

Najboljša ocena nastalih prijavljenih škod je enaka diskontirani vrednosti popisa rezerviranih škod, ki je rezultat mesečne obdelave in se spremlja na ravni posameznega škodnega spisa. Posamezni škodni oddelki so odgovorni za popis ocen posamezne škode, pri čemer se podatki, ki vplivajo na višino ocen, vnašajo sproti. Iz popisa so izvzeti rentni zahtevki, saj se upoštevajo v najboljši oceni rezervacije za rente. Rezervacije za nastale neprijavljene škode se izračunavajo na ravni zavarovalnih segmentov, za kar se uporabljajo uveljavljene aktuarske tehnike.

V izračunu je ustrezno upoštevana pretekla inflacija. Bodoči denarni tokovi iz naslova nastalih škod pa upoštevajo oceno bodoče inflacije.

Najboljša ocena premijske rezervacije temelji na projekcijah bodočih denarnih tokov iz naslova premij, škod, regresov, stroškov, bonusov in popustov, prekinitev, provizij in morebitnih drugih denarnih tokov, specifičnih za posamezno članico Skupine. Za mero izpostavljenosti se uporablja prenosna premija, ki je izračunana na dan izračuna. Vzorec razvoja bodočih denarnih tokov iz premijske rezervacije se ujema z vzorcem, ki se izračuna in uporablja pri oblikovanju škodne rezervacije, kar je ena izmed ključnih predpostavk modela.

Pomembni predpostavki sta tudi bodoča inflacija in krivulja za diskontiranje. Predpostavka bodoče inflacije temelji na ocenah, ki jih za države, kjer poslujejo posamezne družbe Skupine, objavlja Mednarodni denarni sklad (angl. IMF).

Metodologija izračuna škodne in premijske rezervacije je usklajena med (po)zavarovalnimi družbami v Skupini, ob upoštevanju velikosti, kompleksnosti in poslovnem profilu posamezne družbe.

D.2.1.2 Dodatek za tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Dodatek za tveganje Skupine na dan 31. 12. 2021 znaša 35,1 milijona evrov.

Dodatek za tveganje se na ravni Skupine izračuna kot vsota dodatkov za tveganje po istih zavarovalnih segmentih poslovanja posameznih družb v Skupini. Za izračun se projecirajo prihodnje kapitalske zahteve posameznih tveganj po modulih in podmodulih. Pristop po hierarhiji ustreza prvi metodi, ki jo določa 62. smernica EIOPA o vrednotenju zavarovalnotehničnih rezervacij. V izračunu se upošteva 6 odstoten strošek kapitala.

D.2.1.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2021 znašajo 1.050,6 milijona evrov, za namen solventnosti pa 614,1 milijona evrov. Osnovna razlika med načinoma vrednotenja je previdnostno vrednotenje obveznosti za namen računovodskih izkazov in vrednotenje kot najboljša ocena za namen solventnosti. Prav tako se pri izračunih rezervacij uporablja nekoliko različna segmentacija portfelja.

Tabela 49: Razlika med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov

2021		v 000 evrih
	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	614.073	1.050.560

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Pri premijski rezervaciji poleg načina vrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij na razliko rezervacije glede na namen pomembno vpliva tudi upoštevanje nezapadlih terjatev iz neposrednih zavarovalnih poslov.

V računovodskih izkazih vsaka (po)zavarovalnica v Skupini pripozna rezultat zavarovalne pogodbe v času trajanja, pri čemer je rezultat zavarovalne pogodbe v izračunih za namen solventnosti pripoznan že takoj ob sklenitvi pogodbe. V nasprotju s prenosno premijo, se pri premijski rezervaciji upoštevajo tudi škodni količniki za posamezne segmente, upoštevajo pa se tudi denarni tokovi iz naslova storniranja pogodb in vračila bonusov, za katere se v računovodskih izkazih oblikujejo ločene rezervacije. Denarni tokovi bodočih obveznosti se diskontirajo s krivuljo netvegane obrestne mere.

Pri izračunu škodne rezervacije se v delu, ki se nanaša na nastale neprijavljene škode in nastale ne dovolj prijavljene škode, za namen solventnosti prav tako uporabi predpisana segmentacija. Metodologija je pri obeh izračunih enaka. Pri izračunu za namen solventnosti razvojni faktorji niso glajeni in uporabljeni škodni količniki ne vsebujejo previdnostnega dodatka. V izračunu nastalih neprijavljenih škod in nastalih ne dovolj prijavljenih škod za računovodsko poročanje so iz popisa nastalih prijavljenih škod izvzete velike škode in upoštevane ločeno, kar vodi k višji vrednosti rezervacij. Pri obeh načinih vrednotenja so stroški in regresi izračunani z enako metodo. Podobno kot pri premijski rezervaciji se za namene solventnosti denarni tokovi škodnih rezervacij tudi diskontirajo, vendar pa se zaradi negativnih obrestnih mer lahko zgodi, da se rezervacije povečajo.

D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj

V okviru zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se na ravni Skupine vrednoti življenjske zavarovalne obveznosti in zavarovalne obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobni tehnični osnovi kot življenjska zavarovanja. Na ravni Skupine se najboljšo oceno obveznosti računa ločeno za iztekle in neiztekle krite nevarnosti.

Metodologija izračuna je usklajena med (po)zavarovalnimi družbami v Skupini, ki v zavarovalnotehničnih rezervacijah življenjskih zavarovanj nimajo medsebojnih transakcij.

V spodnji tabeli so prikazane zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti.

Tabela 50: Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

31.12.2021			v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Najboljša ocena obveznosti	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	971.974	25.438	997.412
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	715.013	18.023	733.036
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	6.051	7.146	13.196
Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34)	72.125	432	72.556
Skupaj	1.765.162	51.038	1.816.201

31. 12. 2020			v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Najboljša ocena obveznosti	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	1.016.420	26.686	1.043.107
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	653.961	18.279	672.240
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	-2.451	6.411	3.960
Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34)	74.674	526	75.200
Skupaj	1.742.604	51.904	1.794.507

D.2.2.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj

Za namene projekcije denarnih tokov se na ravni posamezne zavarovalne družbe uporabi primeren nabor predpostavk na ravni homogenih skupin, v katere so razvrščene police. Za neiztekle nevarnosti se najboljša ocena obveznosti izračuna s projekcijami denarnih tokov, in sicer pod pripadajočimi predpostavkami za vsako polico posebej. Za iztekle nevarnosti se pripozna najboljša ocena obveznosti na naslednji način: v primeru doživetij se najboljša ocena izračuna po policah; v primeru drugih tveganj pa na skupinski ravni homogenih skupin tveganj po t. i. metodologiji aktuarskih trikotnikov, ki spada pod tehnike premoženjskih zavarovanj. Teoretični koncept opredeljuje najboljšo oceno obveznosti kot tržno vrednost obveznosti, ki pa je v praksi skoraj nikoli ni mogoče odčitati na trgu. Zato se najboljša ocena obveznosti izračuna kot sedanja vrednost vseh prihodkov in odhodkov, ki so povezani s polico, uteženih z verjetnostjo realizacije. Prihodki obsegajo bruto premije, obračunane stroške in druge dohodke (npr. refundacije), odhodki pa dejanske stroške, provizije, škode in druge morebitne odhodke. Med prihodke se ne štejejo donosi na sredstva. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja krivulja netvegane obrestne mere, ki jo objavi EIOPA.

Odhodki, ki zadevajo prihodnje dejanske stroške, se izračunajo po stroškovnem modelu, ki vsebuje vse naslednje vrste stroškov, potrebne za servisiranje zavarovalnih pogodb: stroške upravljanja zavarovanj, stroške upravljanja naložb, stroške upravljanja škodnih zahtevkov, stroške pridobivanja zavarovanj (ki ne spadajo pod provizije posrednikom – ti tvorijo posebno vrsto denarnega toka).

Pri denarnih tokovih se upošteva pričakovan prihodnji razvoj zunanjega okolja (umrljivost, obrestne mere, inflacija …) in naslednje vrste negotovosti:

• negotovosti glede časa in verjetnosti zavarovanih dogodkov,
• negotovost glede zneskov škodnih zahtevkov,
• negotovost glede zneska dejanskih stroškov,
• negotovosti glede pričakovanega prihodnjega razvoja zunanjega okolja, kolikor je to mogoče predvideti,
• negotovosti glede ravnanja imetnikov polic.

Navedene negotovosti so pri projekciji zajete s pomočjo osnovnih vhodnih predpostavk glede verjetnostne porazdelitve ustreznih zavarovalnih dogodkov (npr. verjetnostne tablice smrtnosti, kapitalizacij polic, odkupov polic, ipd.). Privzete verjetnostne porazdelitve so odvisne od relevantnih faktorjev tveganja in se lahko spreminjajo skozi čas (npr. tablice verjetnosti dolgoživosti so odvisne od spola, starosti in generacije, ki ji oseba pripada). Vrednost najboljše ocene obveznosti se izračuna ločeno za garantirani in diskrecijski del obveznosti.

V izračunu denarnih tokov se upoštevajo določeni prihodnji ukrepi upravljanja glede delitve dobička zavarovancem, odvisno od ekonomskih razmer države, v kateri posluje družba, in skladno s pravilniki družbe.

Z uporabo nabora ekonomskih scenarijev, ki so skladni s tržnimi razmerami in nevtralni za tveganja, se izračuna tudi del najboljše ocene obveznosti, ki predstavlja časovno vrednost vgrajenih pogodbenih možnosti in finančnih garancij in s tem ocenimo sedanjo vrednost negotovosti, ki izhaja iz njih.

Predpostavke o ravnanju zavarovalcev se upoštevajo deterministično, tj. ravnanje ni odvisno od ekonomskega scenarija, temveč je odvisno od drugih dejavnikov tveganja (npr. starost police, vrsta zavarovalnega produkta, ipd.). Umerjanje odvisnosti med ekonomskimi razmerami in ravnanji zavarovalcev mora temeljiti na statistično značilnem rezultatu, ki bi izhajal iz ustreznih statističnih analiz na izkustvenih podatkih iz obeh virov (pretekla ravnanja zavarovalcev in ekonomske razmere). Na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov take zveze ni mogoče izpeljati korektno.

Najboljša ocena rezervacij za škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, je vsota najboljših ocen za sedanje in predvidene škode iz tega naslova. Najboljši oceni se izračunata z življenjskimi tehnikami vrednotenja. Pri tem se upoštevajo ustrezne tablice smrtnosti, ki se uporabljajo tudi za vrednotenje kapitaliziranih rent za popis. Tako se izračuna tudi rezervacija za predvidene rente za zavarovalne primere, kjer še ni prišlo do vložitve zahtevka, pa se le-ta upravičeno pričakuje. Gre praviloma za rente mladoletnih oseb, ki že prejemajo rento, ob dopolnitvi določene starosti pa bodo upravičeni tudi do rente zaradi nadomestila izpada dohodka. V izračunu so upoštevani tudi stroški reševanja.

Najboljša ocena obveznosti se je v opazovanem obdobju spremenila na segmentih:

• zavarovanj z udeležbo pri dobičku, kjer se je zmanjšala za 45,7 milijona evrov pretežno zaradi doživetij in odkupov, višanja krivulje netvegane obrestne mere, sprememb v neekonomskih predpostavkah ter novih sprejetih rizikov v opazovanem obdobju,

• zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja, kjer se je povečala za 60,8 milijona evrov zaradi dejanskih naložbenih gibanj v obdobju, novih sprejetih rizikov v obdobju in spremembe krivulje netvegane obrestne mere;

• drugih življenjskih zavarovanjih, kjer se je povečala za 9,2 milijona evrov zaradi novih sprejetih rizikov v opazovanem obdobju ter sprememb v neekonomskih in ekonomskih predpostavkah;

• rent iz naslova neživljenjskih zavarovanj, kjer se je zmanjšala za 2,6 milijona evrov. Glavnina razlike izhaja iz matične družbe, kjer so se rezervacije iz tega naslova zmanjšale za 1,5 milijona evrov, predvsem zaradi spremembe krivulje netvegane obrestne mere in zmanjšanja števila obveznosti iz naslova rent.

D.2.2.2 Dodatek za tveganje življenjskih zavarovanj

Opredelitev dodatka za tveganje temelji na ocenjeni vrednosti solventnostne kapitalske zahteve za vsa prihodnja obdobja do izteka obstoječega portfelja obveznosti. Zato se za njihov izračun v Skupini uporablja poenostavitev, ki temelji na izračunu prihodnjih vrednosti delnih solventnostnih kapitalskih zahtev za posamezne podvrste tveganj (npr. umrljivost, dolgoživost, stroški …) na osnovi vrednosti nadomestkov, ki jih je v praksi mogoče izračunati.

Vsakemu tveganju po standardni formuli se zato določi ustrezen nadomestek, ki se po empiričnih dokazih in aktuarski presoji v prihodnosti giblje približno skladno z gibanjem kapitalske zahteve za to tveganje. Tako se izračuna dodatek za tveganje za celoten portfelj življenjskih zavarovanj v posameznem omejenem skladu oz. preostanku portfelja. Tak dodatek za tveganje se nato razdeli na posamezne zavarovalne segmente, sorazmerno z njihovimi navideznimi izoliranimi dodatki za tveganje.

D.2.2.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Razlogi za razlike med vrednotenji zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov so razhajanja med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami.

Metodologija in podlage računovodskih izkazov za vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij določajo v določenih segmentih portfelja večjo izmed naslednjih vrednosti: oceno realističnih obveznosti (po metodologiji LAT) ali konservativno vrednost obveznosti. Navedeni konservativni izračun obveznosti zajema bodisi prospektivno metodo z neto Zillmerjevo premijo (klasična življenjska zavarovanja) bodisi retrospektivno metodo (naložbena in pokojninska zavarovanja).

Pri prvi metodi se upošteva sedanja vrednost omejenega nabora bodočih pričakovanih denarnih tokov v zvezi z zavarovalno pogodbo, pri drugi pa akumulirana vrednost preteklih realiziranih denarnih tokov (vplačila premij, izplačila škod, pripis donosa, valorizacija, ipd.).

Tabela 51: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami življenjskih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov

2021		v 000 evrih
Bilanca stanja	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR življenjskih zavarovanj	1.816.201	2.094.717

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »najboljša ocena obveznosti«, vključno z dodatkom za tveganje.

Poleg navedenih razlik v podlagah in metodologijah se vrednotenji razlikujeta tudi v naborih uporabljenih predpostavk. Za prospektivno vrednotenje obveznosti (klasičnih življenjskih zavarovanj) za potrebe računovodskih izkazov se praviloma uporabijo zavarovalno-tehnični parametri, s katerimi je določena premija, toda z nekaterimi izjemami. Za diskontiranje se uporabi konstantna tehnična obrestna mera, ki je vgrajena v posamezen cenik oz. valuacijsko obrestno mero, če je slednja nižja.

Predpostavke o stroškovnih parametrih so praviloma enake tistim, ki so vgrajene v cenik produkta, v nekaterih primerih pa je treba uporabljati izkustveni valuacijski parameter. Pri vrednotenju obveznosti v računovodskih izkazih se ne upošteva obnašanje imetnikov polic (odkup, kapitalizacija, stornacija, anuitizacija). Obveznosti se izračunavajo s formulami aktuarske matematike, ki so sestavljene iz klasičnih aktuarskih faktorjev.

Pri vrednotenju za namen solventnosti so vse predpostavke tipa najboljše ocene, kar pomeni, da vrednosti niso niti precenjene niti podcenjene, kar omogoči realistično vrednotenje. Pomembno dejstvo je, da regulator predpiše osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere za vsako pomembno valuto in je poenotena za vse zavarovalnice v posamezni državi.

Pri zavarovanjih z udeležbo pri dobičku je pozitivna razlika med vrednotenjem obveznosti za namen solventnosti in računovodskih izkazov v glavnem posledica uporabe navedene časovne strukture, ki je pretežno nižja od obrestnih mer, kot se uporabljajo za diskontiranje v računovodskih izkazih. Pri zavarovanjih, vezanih na indeks ali enote premoženja, pa negativna razlika nastane zaradi uporabe najboljše ocene parametrov (ki praviloma privedejo do nižjih obveznosti kot parametri, upoštevani v izračunu za računovodske izkaze) in dopuščanja negativnih obveznosti za dobičkonosna zavarovanja za namen solventnosti. Podobna razlaga velja tudi za druga življenjska zavarovanja.

Materialno razliko med vrednotenjema prispevajo tudi rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj, ki se prikazujejo pod življenjska zavarovanja za namen solventnosti v vrednosti 72,1 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov pa se prikazujejo pod premoženjska zavarovanja.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Izračun rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, je narejen v skladu z metodologijo aktuarske matematike ob upoštevanju določil mednarodnih standardov računovodskega poročanja.

Izračun rezervacij se nanaša na dve kategoriji upravičenj zaposlenih:

• Odpravnine, ki predstavljajo upravičenja zaposlenih po upokojitvi (angl. post-employment benefit) in predstavljajo obliko izplačila v enkratnem znesku. Višina upravičenja je določena vnaprej, tveganja glede končne višine izplačila so na strani podjetja, zato se shema razvršča pod sistem z določenimi prejemki⁸ ,
• Jubilejne nagrade, ki predstavljajo druga dolgoročna upravičenja zaposlenih v času službovanja (angl. Other long-term employee benefits).

Na celoten strošek vnaprej določenih upravičenj zaposlenega vpliva veliko spremenljivk, na primer rast plač, inflacija, prekinitve delovnega razmerja in umrljivost zaposlenih. Celoten strošek upravičenja ostaja negotov v celotnem obdobju, zato pri vrednotenju sedanje vrednosti pozaposlitvenih zaslužkov in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja upošteva:

• aktuarske metode vrednotenja,
• pripise zaslužkov v obdobju službovanja,
• izdelane aktuarske predpostavke.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane za vsakega zaposlenega posebej na podlagi opisane metodologije, upoštevanih parametrov in podatkov o zaposlenih.

Rezervacije za jubilejne nagrade ter pokojnine in odpravnine ob upokojitvi se za namene poročanja v okviru solventnosti ujemajo z rezervacijami, izračunanimi za namen računovodskih izkazov.

Tabela 52: Rezervacije, razen ZTR, Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Rezervacije, razen ZTR	18.460	19.068	20.266

D.3.2 Depoziti pozavarovateljev

Depoziti pozavarovateljev se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

⁸ Defined Benefit Plan.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Depoziti pozavarovateljev	842	0	842

Tabela 53: Depoziti pozavarovateljev

D.3.3 Odložene obveznosti za davek

Za namen računovodskih izkazov se odložene obveznosti za davek obračunavajo za vse obdavčljive začasne razlike med vrednostjo obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih obveznosti za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo obveznost poravnana in je pripoznan glede na jurisdikcijo v posamezni družbi.

Odložene obveznosti za davek se za namene solventnosti vrednotijo kot vsota vrednosti odloženih obveznosti za davek po družbah v Skupini. Slednji se na ravni posamezne odvisne družbe v Skupini določi kot vsota odloženih obveznosti za namen računovodskih izkazov in zmnožka trenutno veljavne lokalne davčne stopnje kjer družba posluje ter razlike med aktivnim delom računovodske in tržne bilance stanja posamezne družbe, pri čemer se v izračunu ne odložene obveznosti za davek.

Tabela 54: Odložene obveznosti za davek Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Odložene obveznosti za davek	87.524	81.289	9.377

Glede na preteklo obdobje so se odložene obveznosti za davek za namen solventnosti povečale zaradi povečanja na matični družbi in na družbi Triglav Osiguranje, Beograd, ter družbi Triglav Osiguranje, Zagreb. Pri vseh družbah je povečanje posledica povečanja razlike skupnih obveznosti pred davki za namen računovodskih izkazov in skupnih obveznosti pred davki za namen solventnosti.

D.3.4 Izvedeni finančni instrumenti

Izvedenim finančnim instrumentom določa vrednost zaključni ponujeni nakupni tečaj z delujočega trga (borza, kotacija organizatorja trga). Če trg ne deluje, se vrednost določi s specializiranim modelom vrednotenja (Black-Scholes, mrežni modeli). Parametri v modele (diskontne stopnje, volatilnosti, korelacije…) so v največjem možnem obsegu določeni kot nepopravljeni podatki s finančnih trgov.

Družbe v Skupini so konec leta 2021 razpolagale le z izvedenimi finančnimi instrumenti namenjenimi varovanju tečaja hrvaške kune proti evru. Postavke s pozitivno vrednostjo so prikazane na strani sredstev, postavke z negativno vrednostjo pa na strani obveznosti.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Izvedeni finančni instrumenti	0	37	0

Tabela 55: Izvedeni finančni instrumenti Skupine

D.3.5 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam so obveznosti iz naslova prejetih bančnih posojil. Za namen računovodskih izkazov in solventnosti so te obveznosti prikazane po nabavni vrednosti.

Tabela 56: Zneski, dolgovani kreditnim institucijam Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen Vrednost za namen solventnosti računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	377	520	377

D.3.6 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam

Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam, vključujejo obveznice, ki jih izda družba v Skupini (v posesti kreditnih institucij ali ne), strukturirane vrednostne papirje, ki jih izda družba v Skupini, ter hipoteke in kredite, dolgovane subjektom, ki niso kreditne institucije. Podrejene obveznosti niso vključene v to kategorijo. Za namen računovodskih izkazov in namen solventnosti so te obveznosti prikazane po odplačni vrednosti.

Tabela 57: Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	1.841	2.098	1.835

D.3.7 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov predstavljajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov, pozavarovalne obveznosti iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov.

Za namen računovodskih izkazov se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega se za oba namena vrednotenja uporabi različna klasifikacija postavk bilance stanja. Za namen solventnosti se v to postavko štejejo tudi vse zapadle obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja in sozavarovanja. Nezapadle obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja in sozavarovanja se za namen solventnosti upoštevajo pri izračunu izterljivih zneskov iz pozavarovanja. Nezapadle in zapadle obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja in sozavarovanja se za namen računovodskih izkazov štejejo pod obveznosti iz naslova pozavarovanja.

Tabela 58: Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	35.865	21.543	37.105

Konec leta 2021 so se obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov glede na preteklo leto povečale za 14,3 milijona evrov, ki v največji meri izhaja iz povečanja obveznosti v matični družbi.

D.3.8 Obveznosti iz naslova pozavarovanja

Obveznosti iz naslova pozavarovanja se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Vrednotenje za namen solventnosti je enako kot za namen računovodskih izkazov. Vrednost obveznosti iz poslov pozavarovanja za namen solventnosti je enaka obveznostim iz pasivnega pozavarovanja, medtem ko vrednost za namen računovodskih izkazov vsebuje obveznosti iz naslova aktivnega in pasivnega pozavarovanja.

Tabela 59: Obveznosti iz naslova pozavarovanja Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	7.193	17.602	33.219

V preteklem obdobju so se obveznosti iz tega naslova zmanjšale za 10,4 milijona evrov zaradi zmanjšanja na družbi Triglav Osiguranje, Zagreb.

D.3.9 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Največja komponenta teh obveznosti so kratkoročne obveznosti do zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev in druge kratkoročne obveznosti.

Za namen računovodskih izkazov, kot tudi solventnosti, se te obveznosti vrednoti po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega je tudi za oba namena vrednotenja uporabljena različna klasifikacija postavk bilance stanja.

Tabela 60: Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	67.431	53.736	71.233

Konec leta 2021 so se druge obveznosti glede na preteklo leto povečale za 13,7 milijona evrov, kar v največji meri izhaja iz povečanja obveznosti v matični družbi.

D.3.10 Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti so v računovodskih izkazih izkazane po odplačni vrednosti brez natečenih obresti. Za namen solventnosti se za vrednotenje podrejenih obveznosti uporabi vrednotenje po tržni vrednosti, pri čemer ni upoštevana sprememba kreditne sposobnosti izdajatelja.

Tabela 61: Podrejene obveznosti Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Podrejene obveznosti	51.671	53.545	49.472

V letu 2021 so se podrejene obveznosti zmanjšale zaradi prevrednotenja, predvsem na račun dviga ravni netvegane obrestne mere.

D.3.11 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje

Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, so vse ostale obveznosti Skupine, ki niso zajete v nobeni drugi prejšnji pasivni postavki bilance stanja. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega je tudi za oba namena vrednotenja uporabljena različna klasifikacija postavk bilance stanja.

Tabela 62: Vse druge obveznosti Skupine, ki niso prikazane drugje

			v 000 evrih
Bilanca stanja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	17.422	13.865	18.968

Glede na preteklo obdobje se je vrednost drugih obveznosti Skupine, ki niso prikazane drugje, povečala zaradi drugih pasivnih časovnih razmejitev.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Skupina v obdobju poročanja za namene solventnosti ni uporabljala alternativnih metod vrednotenja, ki ne bi bile pojasnjene v predhodnih točkah tega poročila.

D.5 Druge informacije

V tem poglavju so, glede na zahtevo iz člena 296 (4) Delegirane uredbe, opisani dodatni podatki o Skupini.

Družbe v Skupini imajo vzpostavljen sistem rednega, najmanj letnega preverjanja ustreznosti naložbenih politik. Pri tem se upošteva tudi razmere na finančnih trgih ter druge pomembnejše dejavnike z vplivom na naložbenje. Odvisnosti med tveganji različnih razredov sredstev in obveznosti redno spremlja z uporabo stresnih testov bonitetnih agencij na pobudo regulatorja oz. s predpisanimi stresnimi testi EIOPA.

Skupina ima največjo zunajbilančno izpostavljenost na postavkah neuveljavljenih regresnih terjatev, še nevplačanih danih zavezah za vplačila v alternativne naložbe, terjatev iz terminskih pogodb in potencialnih terjatev. Podrobneje so zunajbilančne postavke, ki jih Skupina ne poroča, predstavljene v Letnem poročilu, v poglavju 5.7 računovodskega dela poročila.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o vrednotenju za namen solventnosti razkrila v poglavjih od D.1 do D.4.

-

-

E. Upravljanje kapitala

Sistem upravljanja kapitala v Skupini temelji na strateških ciljih, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah, ki upoštevajo značilnosti in posebnosti poslovanja družbe kot celote ter se dodatno še upoštevajo lokalne zahteve posamezne družbe Skupine.

Upravljanje kapitala je na ravni Skupine vzpostavljeno s stalnim procesom določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, potrebnega za kritje prevzetih tveganj za učinkovito poslovanje. Sistem upravljanja kapitala obsega tudi obvladovanje regulatornega kapitalskega tveganja, kamor sodijo tudi tveganja zaradi zakonodajnih sprememb in sprememb v računovodskih standardih z vplivom na kapitalsko ustreznost in posledično tudi na izplačevanje dividend.

Cilj sistema upravljanja kapitala je učinkovita poraba razpoložljivih lastnih sredstev (za kar se uporablja tudi izraz ekonomski kapital), ki zagotavlja:

• visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov,
• stalno izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti,
• varnost ter dobičkonosnost poslovanja družb Skupine, ob upoštevanju opredeljenega apetita po tveganjih, kar zajema zagotavljanja ustrezne višine kapitala ter njegovo učinkovito porabo,
• zagotavljanje primerne izpostavljenosti kapitalskemu tveganju, z doslednim testiranjem kapitalske ustreznosti v procesu ORSA,
• zagotavljanje dolgoročne in stabilne donosnosti naložbe lastnikov,
• doseganje kriterijev zunanjih bonitetnih agencij za ohranitev bonitetne ocene najmanj »A«.

Za optimalno doseganje strateških ciljev matična družba s sistemom upravljanja kapitala vzpostavlja tudi proces transparentne in optimalne ekonomske alokacije kapitala po posameznih poslovnih področjih in posameznih družbah Skupine na podlagi meril dobičkonosnosti, prilagojenih tveganjem.

Matična družba Skupine v okviru sistema upravljanja kapitala izvaja atraktivno in vzdržno dividendno politiko. Delež konsolidiranega čistega dobička preteklega leta, ki je namenjen izplačilu dividend, znaša najmanj 50 odstotkov, pri čemer si matična družba prizadeva izplačati delničarjem dividendo, ki ni nižja od dividende preteklega leta. Izvajanje dividendne politike je podrejeno srednjeročno vzdržnemu doseganju kapitalske ustreznosti Skupine v ciljnem razponu med 200 in 250 odstotki. Uprava in Nadzorni svet matične družbe podata Skupščini delničarjev vsakoletni predlog delitve bilančnega dobička matične družbe na podlagi uravnoteženega upoštevanja treh ciljev: preudarno upravljanje kapitala Skupine in zagotavljanje njene finančne stabilnosti, reinvestiranje čistih dobičkov v izvajanje strategije rasti in razvoja Skupine ter izplačevanje privlačne dividende delničarjem.

Naslednja slika prikazuje strateške cilje upravljanja kapitala in kriterije dividendne politike.

Slika 5: Strateški cilji upravljanja s kapitalom in kriteriji dividendne politike

Namen procesa upravljanja kapitala je doseganje optimalne donosnosti po kriteriju porabe ekonomskega kapitala na ravni Skupine in predstavlja kontinuirano izvajanje naslednjih aktivnosti:

• postavljanje ciljev, ki so medsebojno usklajeni in jasno komunicirani ter opredeljujejo dolgoročno poslovno strategijo posameznega poslovnega področja in podrejenih družb,
• sprejemanje poslovnih odločitev, ki so skladne z vidika dobičkonosnosti in prevzetih tveganj ter s strateškimi usmeritvami upravljanja kapitala,
• spremljanje in merjenje vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in podrejenih družb ter analiziranje sprememb v profilu tveganosti,
• vrednotenje rezultatov poslovanja,
• izvajanje ukrepov za optimalno alokacijo ekonomskega kapitala in nadziranje njegove porabe.

V okviru spremljanja in merjenja vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in analiziranja sprememb v profilu tveganosti je izjemnega pomena redno izvajanje procesa ORSA, v okviru katerega se opredelijo usmeritve in ukrepi za optimizacijo poslovanja v smeri strateških ciljev. Proces ORSA je podrobneje opisan v poglavju B.3.6 tega poročila.

KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE

Skupina je bila na dan 31. 12. 2021 ustrezno kapitalizirana in je imela na razpolago dovolj kapitala za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (219 odstotkov in s tem v ciljnem razponu med 200 in 250 odstotki) in zahtevanega minimalnega kapitala (535 odstotkov).

Kapitalska ustreznost se določi kot količnik med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Primerna lastna sredstva zajemajo vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 in do regulatorno opredeljene višine postavke lastnih sredstev stopnje 2 in 3.

Za kritje zahtevanega minimalnega kapitala se uporabijo le primerna lastna sredstva, ki so brez omejitev, in sicer vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 ter postavke lastnih sredstev stopnje 2, ki v okviru regulatorno opredeljene meje ne smejo presegati 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

v 000 evrih Kapitalska ustreznost Skupine 2021 2020 Skupna primerna lastna sredstva za pokrivanje SCR 1.007.106 967.524 Skupna primerna lastna sredstva za pokrivanje MCR 933.686 948.518 Zahtevani solventnostni kapital (SCR) 459.283 403.703 Zahtevani minimalni kapital (MCR) 174.644 172.693 Kapitalska ustreznost glede na SCR 219 % 240 % Kapitalska ustreznost glede na MCR 535 % 549 %

Tabela 63: Kapitalska ustreznost Skupine na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Kapitalska ustreznost Skupine se je glede na preteklo leto zmanjšala za 20 odstotnih točk zaradi povečanja zahtevanega solventnostnega kapitala kljub povečanju primernih lastnih sredstev, ki so se v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 39,6 milijona evrov.

Podrobnosti o vrednostih za izračun kapitalske ustreznosti Skupine so prikazane na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

E.1 Lastna sredstva

Skupina je na dan 31. 12. 2021 razpolagala le z osnovnimi lastnimi sredstvi in ta so znašala 1.007,1 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Skupine znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 51,7 milijona evrov in uskladitvena rezerva 883,3 milijona evrov. Uskladitvena rezerva je presežek sredstev nad obveznostmi v višini 1.041,2 milijona evrov, zmanjšan za vrednost pričakovanih dividend za poslovno leto 2021 v višini 67,2 milijona evrov, osnovnega kapitala v višini 73,7 milijona evrov ter drugih nerazpoložljivih sredstev v višini 17 milijonov evrov. V nerazpoložljivih sredstvih je upoštevana prilagoditev vrednosti družb Triglav Skladi in Triglav pokojninska na sektorsko vrednost njunega razpoložljivega kapitala, primernega za kritje sektorske kapitalske zahteve družbe.

Primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine na dan 31. 12. 2021 znašajo 1.007,1 milijona evrov, pri čemer so izločena odbitna postavka za manjšinske deleže v višini 1,3 milijona evrov.

Primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala Skupine na dan 31. 12. 2021 znašajo 933,7 milijona evrov , pri čemer so izločena sredstva drugega razreda, ki presegajo 20 odstotkov minimalne kapitalske zahteve in so glede na preteklo leto manjša za 14,8 milijona evrov.

Skupina na dan 31. 12. 2021 ni imela pomožnih lastnih sredstev.

Struktura lastnih sredstev Skupine po stopnjah na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020 je prikazana v spodnji tabeli in na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

Tabela 64: Struktura primernih lastnih sredstev za krije zahtevanega kapitala po stopnjah na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala v 000 evrih		2020
Stopnja 1	955.434	913.980
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	883.272	841.550
Odbitki	1.539	1.271
Stopnja 2	51.671	53.545
Podrejene obveznosti	51.671	53.545
Odbitki	0	0
Stopnja 3	0	0
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala	1.007.106	967.524

Primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala v 000 evrih	2021	2020
Stopnja 1	898.758	913.980
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	883.272	841.550
Odbitki	58.216	1.271
Stopnja 2 (največ 20 odstotkov MCR)	34.929	34.539
Podrejene obveznosti	34.929	34.539
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala	933.686	948.518

Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine so se v opazovanem obdobju povečala za 39,6 milijona evrov. Rast je posledica povečanja uskladitvene rezerve za 41,7 milijona evrov, predvsem zaradi povečanja presežka sredstev nad obveznostmi. Po drugi strani pa se je zmanjšala vrednost podrejenih obveznosti za 1,9 milijona evrov.

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Znesek skupnih primernih lastnih sredstev Skupine za kritje zahtevanega minimalnega kapitala je na dan 31. 12. 2021 znašal 933,7 milijona evrov, pri čemer so v tej vrednosti že izločena lastna sredstva stopnje 2, ki presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Lastna sredstva na ravni Skupine so v največji meri najboljše kvalitete in se tako celoten osnovni kapital ter uskladitveno rezervo razvršča v stopnjo 1, podrejeno obveznico pa v stopnjo 2.

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala

Matična družba je opravila preveritev prenosljivosti lastnih sredstev z namenom ugotavljanja ali so celotna lastna sredstva posameznih odvisnih družb, ki se polno konsolidirajo, razpoložljiva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni Skupine. Potencialni odbitki iz razpoložljivih lastnih sredstev Skupine se določijo na podlagi omejitev prenosljivosti lastnih sredstev odvisnih družb zaradi zagotavljanja potrebne višine lastnih sredstev za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti v družbi ter drugih zaznanih omejitev. Ti se računajo ločeno za (po)zavarovalne odvisne družbe ter ostale odvisne družbe, ki nimajo zakonskih omejitev. Na podlagi vsote tako določenih potencialnih odbitkov se določi skupni potencialni odbitek za vsako družbo. Slednji se primerja s mejno vrednostjo, ki jo predstavlja proporcionalni zahtevani solventnostni kapital družbe, ki ga ta prispeva k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Skupine. V kolikor je skupni potencialni odbitek višji od mejne vrednosti, se presežek vsote odbitkov upošteva kot odbitek zaradi omejene prenosljivosti lastnih sredstev, v nasprotnem primeru pa se odbitka ne oblikuje.

Lastna sredstva, ki se ne obravnavajo kot dejansko razpoložljiva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine so pomožna lastna sredstva, prednostne delnice, sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje, podrejene obveznosti in znesek, ki je enak vrednosti neto odloženih terjatev za davek.

Dodaten odbitek se izračuna še za manjšinske deleže, ki se izračuna kot manjšinskega delež presežka lastnih sredstev nad proporcionalnim zahtevanim solventnostnim kapitalom po vseh prej določenih odbitkih. Na dan 31. 12. 2021 je Skupina oblikovala le odbitke iz naslova manjšinskih deležev, ki so znašali 1,5 milijona evrov. To je za 0,3 milijona več kot na konec leta 2020. Povečanje izhaja iz povečanja potencialnih odbitkov družbe Triglav Osiguruvanje, Skopje.

RAZLIKE V VREDNOTENJU KAPITALA ZA NAMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN RAZPOLOŽLJIVIMI LASTNIMI SREDSTVI

Razlike med kapitalom za namen računovodskih izkazov in lastnimi sredstvi, izračunanimi za namene solventnosti, izhajajo iz razlik v vrednotenju sredstev in obveznosti. Lastna sredstva se namreč izračunavajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer sta obe strani bilance vrednoteni po tržni vrednosti. Dodatno k tej razliki se prištejejo še podrejene obveznosti in morebitne odbitne postavke iz lastnih sredstev.

Graf 11: Razlike v vrednotenju kapitala za namen računovodskih izkazov in lastnih sredstev Skupine na dan 31. 12. 2021

Opomba*: Poštena vrednost neopredmetenih sredstev se vrednoti na 0. Opomba **: Konsolidacija za namen solventnosti se razlikuje za družbi Triglav Skladi in Triglav pokojninska družba.

Kapital za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2021 je znašal 933 milijonov evrov, razpoložljiva lastna sredstva pa 1.007,1 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov se družbe Triglav Skladi, Sarajevostan, d.d., Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje, in Triglav pokojninska družba polno konsolidirajo, za namen solventnosti pa so družbe vključene po kapitalski metodi. Razlika v zajemu omenjenih družb v največji meri vpliva na razliko v finančnih naložbah in zavarovalno-tehničnih rezervacijah, predvsem iz Triglav pokojninske družbe. Na razliko v vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij pa dodatno vpliva tudi njuno različno vrednotenje (podrobnosti v poglavju D.2 tega poročila).

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

Matična družba Skupine računa kapitalsko ustreznost na podlagi standardne formule v skladu z ZZavar-1 in Delegirano uredbo. Matična družba pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v standardni formuli uporablja predpisane parametre in ne uporablja nobenih poenostavitev ter parametrov, specifičnih za matično družbo oz. Skupino.

Zahtevani minimalni kapital na ravni Skupine v zakonodaji ni opredeljen. Najnižja dovoljena vrednost za zahtevani solventnostni kapital na ravni Skupine mora biti enaka zahtevanemu minimalnemu kapitalu na ravni Skupine in je seštevek zahtevanega minimalnega kapitala matične družbe in sorazmernega deleža zahtevanega minimalnega kapitala vseh povezanih (po)zavarovalnic. Za zavarovalnice v Skupini, ki niso podvržene Delegirani uredbi, se pri izračunu upoštevajo lokalne minimalne kapitalske zahteve v vrednosti skladno s sorazmernimi deleži.

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital

Zahtevani solventnostni kapital Skupine je na dan 31. 12. 2021 znašal 459,3 milijona evrov, kar je 55,6 milijona evrov več kot v predhodnem letu. Glavni razlog za povečanje zahtevanega solventnostnega kapitala je povečanje kapitalske zahteve za tržna in zavarovalna tveganja.

		v 000 evrih
Zahtevani solventnostni kapital Skupine	2021	2020
Zavarovalna tveganja	318.881	301.293
Tržna tveganja	230.498	179.951
Kreditna tveganja	41.228	41.487
Razpršitev	-197.926	-180.902
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	392.682	341.829
Operativna tveganja	43.278	40.007
Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij	0	-22
Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov	-28.204	-25.815
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	4.919	5.175
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskih pribitkov	412.674	361.174
Kapitalske zahteve družbe Triglav Skladi	15.887	12.555
Kapitalske zahteve družbe Triglav pokojninska družba	14.028	13.546
Kapitalska zahteva za preostale družbe	16.694	16.428
Zahtevani solventnostni kapital	459.283	403.703

Tabela 65: Zahtevani solventnosti kapital Skupine na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Povečanje kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja za 17,6 milijona evrov glede na preteklo leto je predvsem posledica povečanja kapitalske zahteve za tveganja neživljenjskih zavarovanj, ki so se v največji meri povečala zaradi rasti portfeljev zavarovalnih družb Skupine.

Kapitalska zahteva za tržna tveganja se je glede na preteklo obdobje povečala za 50,5 milijona evrov, predvsem zaradi povečanja kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev zaradi dodatnih naložb v ta naložbeni razred, splošne rasti delniških trgov ter povečanja simetrične prilagoditve.

Kapitalska zahteva za kreditna tveganja se v opazovanem obdobju ni pomembno spremenila.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se je osnovni zahtevani solventnostni kapital povečal za 50,9 milijona evrov.

Na povečanje zahtevanega solventnostnega kapitala je v obdobju vplivalo še povečanje kapitalske zahteve za operativna tveganja ter kapitalske zahteve družbe Triglav Skladi. Kapitalska zahteva za operativna tveganja se je povečala za 3,3 milijona evrov, kar je posledica povečanja obsega premije. Kapitalska zahteva družbe Triglav Skladi se je prav tako povečala za 3,3 milijona evrov.

Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov konec leta 2021 znaša 28,2 milijona evrov in je v absolutnem znesku za 2,4 milijona večja kot leto prej. Prilagoditev za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se preračuna na osnovi neto odloženih obveznosti za davek, utežen za posamezne (po)zavarovalne odvisne družbe Skupine, katerih osnova za vrednotenje predstavlja razlika med vrednotenjem za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Pri izračunu prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se na ravni Skupine ne upošteva verjetnih prihodnjih obdavčljivih dobičkov.

Podrobneje so vrednosti po posameznih kategorijah tveganj predstavljene v sklopu C tega poročila in prikazane na obrazcu 25.01. v prilogi tega poročila.

V spodnjem grafu je prikazana struktura posameznih kapitalskih zahtev po kategorijah tveganj, pri čemer se v prikazu upošteva tudi kapitalska zahteva za operativna tveganja ter kapitalske zahteve družb iz drugih finančnih sektorjev in kapitalske zahteve za preostale družbe, ki niso gradnik osnovnega zahtevanega kapitala.

Graf 12: Prikaz kapitalskih zahtev brez upoštevanja razpršitve Skupine na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Skupina je v opazovanem obdobju pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, upoštevajoč omejene sklade, uporabila 3. metodo - poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level), opredeljeno v Smernicah o omejenih skladih. To pomeni, da se kapitalske zahteve iz naslova omejenih skladov ter preostalega dela portfelja Skupine le seštejejo, učinki razpršitve med skladi se torej ne upoštevajo. Pri samem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala je potrebno še dodatno izračunati prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov. Podrobnosti samega izračuna so prikazane na obrazcu S.25.01, v prilogi tega poročila.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Zahtevani minimalni kapital na ravni Skupine je na dan 31. 12. 2021 znašal 174,6 milijona evrov.

V spodnji tabeli je predstavljen izračun zahtevanega minimalnega kapitala Skupine na dan 31. 12. 2021 in na dan 31. 12. 2020.

		v 000 evrih
	2021	2020
Zahtevani minimalni kapital Skupine	174.656	172.694
Zavarovalnica Triglav	106.903	108.322
Pozavarovalnica Triglav Re	21.226	18.664
Triglav Zdravstvena zavarovalnica	10.259	10.360
Triglav Osiguranje, Zagreb	10.692	9.773
Triglav Osiguranje, Sarajevo	4.090	4.090
Lovčen Osiguranje, Podgorica	3.000	3.000
Triglav Osiguranje, Beograd	6.409	6.403
Triglav Osiguranje, Banja Luka	3.068	3.068
Triglav Osiguruvanje, Skopje	3.005	3.007
Lovčen životno osiguranje, Podgorica	3.000	3.000
Triglav Osiguruvanje Život, Skopje	3.005	3.007

Tabela 66: Zahtevani minimalni kapital Skupine na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Zahtevani minimalni kapital Skupine se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečal za 2 milijona evrov, pri čemer glavnina spremembe izhaja iz družbe Pozavarovalnica Triglav Re.

E.2.3 Učinki razpršenosti v Skupini

Pomembni učinki razpršenosti v Skupini izhajajo iz relativne velikosti tveganj in korelacije med njimi. Za izračun učinka razpršenosti se uporabljajo korelacijski faktorji, predpisani s standardno formulo. Ker je zavarovalni portfelj Skupine velik in dobro razpršen med neživljenjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja ter pozavarovanje, so učinki razpršenosti večji kot na posamezni družbi. Med družbami, ki niso zajete v polno konsolidacijo, se razpršitve ne upoštevajo.

Razpršitveni faktor je na ravni Skupine v letu 2021 znašal 81,4 odstotkov, kar je 2,5 odstotne točke nižje kot v preteklem letu, ko je znašal 83,9 odstotkov.

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Skupina za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti za namen solventnosti ne uporablja notranjih modelov.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Skupina za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti za namen solventnosti ne uporablja notranjih modelov.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Skupina v obdobju poročanja ni ugotovila neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Skupina je vse pomembne informacije o upravljanju kapitala razkrila v poglavjih od E.1 do E.5.

Priloge

Obrazci za poročanje kvantitativnih podatkov (QRT) Skupine na dan 31. 12. 2021:

• 1. S.02.01.02 Bilanca stanja za namen solventnosti
• 1. S.05.01.02 Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
• 1. S.05.02.02 Premije, škode in stroški po državah poslovanja
• 1. S.23.01.22 Lastna sredstva
• 1. S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
• 1. S.32.01.22 Podjetja v okviru Skupine

Vse vrednosti v kvantitativnih podatkih so prikazane v tisoč evrih.

Priloga 1: S.02.01.02 - Bilanca stanja za namen solventnosti

Sredstva	Vrednost za namen solventnosti
Neopredmetena sredstva
Odložene terjatve za davek	50.432
Presežek iz naslova pokojninskih shem
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	126.508
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto
premoženja)	2.555.100
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	93.773
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	105.214
Lastniški vrednostni papirji	74.009
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	68.170
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	5.838
Obveznice	2.091.892
Državne obveznice	1.411.494
Podjetniške obveznice	679.381
Strukturirani vrednostni papirji	1.017
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem
Kolektivni naložbeni podjemi	122.306
Izvedeni finančni instrumenti	20
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	65.236
Druge naložbe	2.650
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	778.964
Krediti in hipoteke	5.548
Posojila, vezana na police	4.453
Krediti in hipoteke posameznikom	1.094
Drugi krediti in hipoteke	0
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	95.680
Neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	90.303
Neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	90.001
Zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	303
Življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen
zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	5.377
Zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim
Življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na	5.377
indeks ali enoto premoženja
Življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
Depoziti pri cedentih	13.340
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Terjatve iz naslova pozavarovanj	57.584 13.729
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	13.056
Lastne delnice (v posesti neposredno)
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki
je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	41.971
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	8.234
Sredstva skupaj	3.760.144

Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	614.073
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	545.347
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	513.397
Dodatek za tveganje	31.950
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna
neživljenjskim)	68.726
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	65.539
Dodatek za tveganje	3.188
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj,	1.083.164
vezanih na indeks ali enoto premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	149
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	148
Dodatek za tveganje	1
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	1.083.016
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	1.050.002
Dodatek za tveganje	33.014
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto
premoženja	733.036
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	715.013
Dodatek za tveganje	18.023
Pogojne obveznosti
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	18.460
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem
Depoziti pozavarovateljev	842
Odložene obveznosti za davek	87.524
Izvedeni finančni instrumenti
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	377
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	1.841
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	35.865
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	7.193
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	67.431
Podrejene obveznosti	51.671
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	51.671
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	17.422
Obveznosti skupaj	2.718.901

Presežek sredstev nad obveznostmi 1.041.243

Priloga 2: S.05.01.02 - Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja

	Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	208.080	71.387		170.265	154.265	30.036
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	1.977	3.930		22.111	11.303	20.033
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	3.056	4.907		31.724	18.940	20.071
neto	207.001	70.410		160.652	146.627	29.997
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	207.251	71.199		169.154	152.437	26.816
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	1.938	3.861		21.259	11.208	18.799
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	2.947	4.768		29.100	18.582	18.742
neto	206.242	70.291		161.314	145.062	26.872
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	162.540	28.537		66.136	89.106	9.673
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	1.348	1.743		12.644	7.331	8.662
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	1.657	2.310		16.567	9.579	4.135
neto	162.230	27.971		62.212	86.857	14.200
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	7.933	-133		53	289	-164
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	1.456				14	-92
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	1.411
neto	7.978	-133		53	303	-256
Odhodki	22.995	22.777		51.663	43.254	8.131
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	230.037	49.187	28.835	614	20.943	5.536
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	148.923	9.739	13.039	62	1.437	2.654
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	174.184	26.176	19.839	157	1.744	7.604
neto	204.777	32.750	22.036	519	20.636	586
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	219.214	47.035	28.806	621	20.456	5.453
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	148.043	9.150	11.557	65	1.371	2.596
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	169.289	23.802	17.011	162	1.613	7.265
neto	197.967	32.383	23.352	524	20.214	783
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	75.695	5.654	10.421	-15	13.856	3.057
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	95.879	2.012	1.831	-1	1.066	-3.231
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	58.074	4.385	2.093	4	1.008	2.534
neto	113.500	3.281	10.159	-20	13.914	-2.708
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	90	99	33	0	17	-38
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	2	-1	-148	-2	-2	-83
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev			19
neto	92	98	-134	-2	16	-120
Odhodki	83.552	19.972	10.136	522	8.531	1.021
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)

	Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
Obračunane premije
bruto – neposredni posli					969.184
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					235.209
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	209	5.289	3.313	44.699	53.510
delež pozavarovateljev	64	4.825	966	24.958	339.214
neto	145	464	2.347	19.741	918.688
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli					948.442
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					229.845
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	199	5.148	3.136	43.451	51.934
delež pozavarovateljev	64	4.654	949	24.188	323.139
neto	135	493	2.187	19.263	907.083
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli					464.660
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					129.283
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	189	1.546	1.643	15.874	19.253
delež pozavarovateljev	200	1.139	266	14.213	118.165
neto	-11	408	1.377	1.661	495.030
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli					8.178
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					1.145
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje					0
delež pozavarovateljev					1.429
neto					7.894
Odhodki	14	-406	122	2.422	274.706
Drugi odhodki					10.178
Odhodki skupaj					284.884

	Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj
	Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj
Obračunane premije
bruto		65.812	102.883	25.312
delež pozavarovateljev		38	35	5.151
neto		65.774	102.848	20.161
Prihodki od premije
bruto		65.839	102.883	25.315
delež pozavarovateljev		38	35	5.151
neto		65.801	102.848	20.164
Odhodki za škode
bruto		92.427	62.122	11.203	46	14.073
delež pozavarovateljev		6	5	2.200		-2
neto		92.420	62.117	9.002	46	14.075
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto		-20.130	100.879	1.881
delež pozavarovateljev
neto		-20.130	100.879	1.881
Odhodki		13.141	20.181	10.256		16
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije
bruto		961	194.967
delež pozavarovateljev		951	6.175
neto		10	188.792
Prihodki od premije
bruto		961	194.998
delež pozavarovateljev		951	6.175
neto		10	188.823
Odhodki za škode
bruto		461	180.332
delež pozavarovateljev		461	2.672
neto		0	177.660
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto			82.631
delež pozavarovateljev			0
neto			82.631
Odhodki		-19	43.574
Drugi odhodki			945
Odhodki skupaj			44.519

Priloga 3: S.05.02.02 - Premije, škode in stroški po državah poslovanja

	Matična	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj					Najpomembnejših 5 in
	država	HR	RS	ME	BA	MK	matična država, skupaj
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	702.517	77.331	63.025	34.113	25.915	21.676	924.576
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	133.618	11.089	6.725	3.401	2.324	2.495	159.653
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	32.065	1.989	958	454	110	358	35.934
delež pozavarovateljev	182.899	18.399	25.901	10.876	8.878	6.602	253.555
neto	685.302	72.010	44.808	27.092	19.471	17.927	866.608
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	692.443	73.831	60.493	32.324	24.962	20.718	904.771
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	130.875	10.655	6.720	3.432	2.319	2.417	156.417
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	31.768	1.983	960	454	109	358	35.632
delež pozavarovateljev	177.235	17.211	23.173	10.096	8.390	6.345	242.450
neto	677.850	69.259	45.000	26.114	19.000	17.147	854.369
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	355.627	43.394	21.459	15.439	13.065	9.177	458.163
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	62.315	8.282	2.260	1.904	2.398	1.305	78.464
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	2.640	608	79	1.051	1	0	4.379
delež pozavarovateljev	63.725	10.048	6.615	3.449	6.058	1.567	91.463
neto	356.856	42.236	17.184	14.945	9.406	8.915	449.543
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	8.345	-185	16	273	-30	-236	8.183
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	1.145						1.145
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje							0
delež pozavarovateljev	1.411	20				-2	1.429
neto	8.079	-205	16	273	-30	-234	7.899
Odhodki	161.114	23.854	10.907	8.648	7.677	5.878	218.079
Drugi odhodki							9.917
Odhodki skupaj							227.996

	Matična Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – država obveznosti iz življenjskih zavarovanj								Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		BA	HR	RS	ME	MK
Obračunane premije
bruto	159.194	11.472	10.327	6.259	4.506	3.209	194.967
delež pozavarovateljev	596	3.342	265	982	40	0	5.224
neto	158.598	8.130	10.062	5.278	4.466	3.209	189.743
Prihodki od premije							0
bruto	159.215	11.472	10.327	6.259	4.516	3.209	194.998
delež pozavarovateljev	596	3.342	265	982	40	0	5.224
neto	158.619	8.130	10.062	5.278	4.476	3.209	189.774
Odhodki za škode							0
bruto	159.351	4.091	8.032	4.865	3.643	350	180.332
delež pozavarovateljev	305	810	6	1.089			2.210
neto	159.046	3.281	8.025	3.776	3.643	350	178.121
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij							0
bruto	78.033		4.352		246		82.631
delež pozavarovateljev							0
neto	78.033		4.352		246		82.631
Odhodki	32.392		3.820		562	1.351	38.126
Drugi odhodki							944
Odhodki skupaj							39.069

Priloga 4: S.23.01.22 - Lastna sredstva

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene	Stopnja 1 – omejene	Stopnja 2	Stopnja 3
		postavke	postavke
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu
68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno
zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine
Presežek sredstev
Nerazpoložljivi presežek sredstev na ravni skupine
Prednostne delnice
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine
Uskladitvene rezerve	883.272	883.272
Podrejene obveznosti	51.671			51.671
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine
Znesek neto odloženih terjatev za davek
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene
zgoraj
Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ
Manjšinski deleži na ravni skupine (če niso sporočeni v okviru druge postavke lastnih sredstev)
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	1.539	1.539
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih
rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih
rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Odbitki
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	56.677	56.677
Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES
Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229)
Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo metode odbitkov in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod
Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev, skupaj	1.539	1.539
Odbitki skupaj	58.216	58.216
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	950.429	898.758		51.671

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine
Druga pomožna lastna sredstva
Skupaj pomožna lastna sredstva
Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih
Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov,
družbe za upravljanje KNPVP	39.863	39.863
Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	16.814	16.814
Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti
Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih	56.677	56.677
Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine	950.429	898.758		51.671
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	950.429	898.758		51.671
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz
drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	950.429	898.758		51.671
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	933.686	898.758		34.929
Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine	174.644
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim konsolidiranim SCR na ravni skupine	535 %
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih
subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	1.007.106	955.434		51.671
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	459.283
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega
sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A	219 %

Uskladitvene rezerve

Presežek sredstev nad obveznostmi	1.041.243
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	67.233
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	73.701
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi
Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	17.036
Uskladitvene rezerve	883.272
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	69.923
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	65.992
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	135.915

Priloga 5: S.25.01.22 - Zahtevani solventnostni kapital - za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Bruto zahtevani solventnostni kapital
Tržna tveganja	230.498
Kreditna tveganja	41.228
Tveganja iz pogodb življenjskega zavarovanja	65.608
Tveganja zdravstvenega zavarovanja	59.677
Tveganja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	193.597
Razpršenost	-197.926
Tveganje neopredmetenih sredstev
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	392.682
Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
Operativna tveganja	43.278
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	-28.204
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	4.919
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	412.674
Že določen kapitalski pribitek
Zahtevani solventnostni kapital	459.283
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304
Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine	174.644
Informacije o drugih subjektih
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve)	29.915
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – kreditne
institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	15.887
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – institucije za
poklicno pokojninsko zavarovanje	14.028
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane osebe, ki izvajajo finančne dejavnosti
Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	16.694
Skupni SCR
SCR za podjetja, vključena prek metode D&A
Zahtevani solventnostni kapital	459.283

Priloga 6: S.32.02.22 - Podjetja v okviru Skupine

Država	podjetja ID koda	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	(vzajemno/ne Kategorija vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/ Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	549300KGI78 MKHO38N42	1 - LEI	Zavarovalnica Triglav, d.d.	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor				Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	549300XGYW QT0XWO4R05	1 - LEI	Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana	Pozavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	4851000094PJ JQ1E0T23	1 - LEI	Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Koper	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	48510000PUF 0PHJMWE31	1 - LEI	Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana	Pokojninska družba	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Sektorski predpisi
HR	74780000H0H HL1OVM657	1 - LEI	Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Croatian Financial Services Supervisory Agency	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
BA	485100004VIB WAYZM123	1 - LEI	Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	97,78 %		98,87 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
BA	485100007Q6 XSLF2XO57	1 - LEI	Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
RS	48510000D1F 47ICK5Q68	1 - LEI	Triglav Osiguranje, a.d.o, Beograd	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Narodna Banka Srbije	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	(vzajemno/ne Kategorija vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
ME	OP-06	2 - Specific code	Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	99,07 %		99,07 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-39	2 - Specific code	Lovćen životna osiguranja, a.d., Podgorica	Življenjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	99,07 %		99,07 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
MK	48510 000WZ S9RGTJ VR81	1 - LEI	Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	81,32 %		81,32 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
MK	OP-56	2 - Specific code	Triglav Osiguruvanje Život, a.d, Skopje	Življenjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	96,23 %		96,23 % Prevladujoč Da			30. 9. 2017 Polna konsolidacija
BA	PP 90DE	2 - Specific code	Društvo za upravljanje EDPF, a.d., Banja Luka	Pokojninska družba	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	34,00 %		34,00 % Pomemben Da			30. 9. 2017 Prilagojena kapitalska metoda
SI	48510 000NK Z3E6LS ZM73	1 - LEI	Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana	Finančne, investicijske in kreditne institucije	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Agencija za trg vrednostnih papirjev	100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Sektorski predpisi
SI	OP-19	2 - Specific code	Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Delniška družba Nevzajemno			100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	OP-13	2 - Specific code	Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	OP-12	2 - Specific code	Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	PP-90	2 - Specific code	Zavod Vse bo v redu, Ljubljana	Drugo	Zavod za družbeno odgovornost	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
SI	48510 0000Z 4BS9C 24Q46	1 - LEI	Triglav INT, d.d., Ljubljana	Zavarovalni holding iz člena 212 (1) (f) Direktive 2009/138/ES	Delniška družba	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-28	2 - Specific code	Lovćen auto, d.o.o., Podgorica	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		99,07 %		99,07 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
BA	OP-24	2 - Specific code	Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		97,78 %		98,87 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
HR	OP-52	2 - Specific code	Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Croatian Financial Services Supervisory Agency	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija

Država	podjetja ID koda	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/n evzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
BA	OP-22	2 - Specific code	Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	97,78 %		98,87 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
RS	OP-53	2 - Specific code	Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Narodna Banka Srbije	100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
BA	OP-26	2 - Specific code	PROF-IN, d.o.o., Sarajevo	Finančne, investicijske in kreditne institucije	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		62,54 %		62,54 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
BA	PP-13	2 - Specific code	Sarajevostan, d.d., Sarajevo	Drugo	Delniška družba Nevzajemno			90,95 %		91,97 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
HR	OP-54	2 - Specific code	Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-55	2 - Specific code	Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	747800P 0D13G4Y JHYI09	1 - LEI	Nama IN, Trgovosko podjetje, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Delniška družba Nevzajemno			39,15 %		39,15 % Pomemben Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	Nama, upravljanje z nepremičninami, d.d., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		39,15 %		39,15 % Pomemben Da			31. 12. 2021 Prilagojena kapitalska metoda
SI	PP-03	2 - Specific code	Triglavko, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		38,47 %		38,47 % Pomemben Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda

Država	podjetja ID koda	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	4851006WX9ON1 MWW9471	1 - LEI	TRIGAL, upravljanje naložb in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		49,90 %		49,90 % Pomemben	Da		10. 1. 2018 Prilagojena kapitalska metoda
MK	OP-59	2 - Specific code	Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje	Pokojninska družba	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	34,00 %		34,00 % Prevladujoč	Da		27. 3. 2019 Prilagojena kapitalska metoda
SI	Alifenet	2 - Specific code	Alifenet, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		23,58 %		23,58 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	Diagnostični center Bled	2 - Specific code	Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	MTC Fontana	2 - Specific code	MTC Fontana, d.o.o., Maribor	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	MEDI CONS	2 - Specific code	Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	GASTROMEDICA	2 - Specific code	Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	INTERNISTIČNA GE AMBULANTA	2 - Specific code	Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	CARDIAL	2 - Specific code	Cardial, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	DC Naložbe, d.o.o., Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
BA	OP-60	2 - Specific code	TUN, Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		97,78 %		98,87 % Prevladujoč	Da		31. 12. 2020 Polna konsolidacija
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	KIRURŠKI SANATORIJ ROŽNA DOLINA d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	MDT & T podjetje za medicinsko diagnostiko, terapijo in tehnologijo d.o.o.	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		19,60 %		24,50 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	Neuroedina, zdravstvena dejavnost, d.o.o. Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda