Zavarovalnica Triglav

Annual Report • Apr 1, 2022

Predsednik Uprave: Andrej Slapar
Clani Uprave:	Uroš Ivanc
	Tadej Coroli
	Barbara Smolnikar
	David Benedek

Povzetek	8
A. Poslovanje in rezultati	12
A.1 Poslovanje12
A.1.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav12
A.1.2 Nadzorni organ13
A.1.3 Zunanja revizija 14
A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav 14
A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 202115
A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj 15
A.3 Naložbeni rezultati18
A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 20
A.4.1 Drugi prihodki in odhodki 20
A.4.2 Dogovori o najemu 20
A.5 Druge informacije21
B. Sistem upravljanja	24
B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 24
B.1.1 Organi upravljanja Zavarovalnice24
B.1.2 Politika prejemkov 29
B.1.3 Posli s povezanimi osebami31
B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti31
B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti32
B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji32
B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih 34
B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji 35
B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji 35
B.3.5 Proces upravljanja s tveganji37
B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti 39
B.4 Sistem notranjega nadzora 40
B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja40
B.5 Funkcija notranje revizije41
B.6 Aktuarska funkcija42
B.7 Zunanje izvajanje42
B.8 Druge informacije43

C. Profil tveganja	45
C.1 Zavarovalno tveganje 46
C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja 46
C.1.2 Življenjska zavarovanja 49
C.2 Tržno tveganje52
C.3 Kreditno tveganje 57
C.4 Likvidnostno tveganje60
C.5 Operativno tveganje 63
C.6 Druga pomembna tveganja 66
C.7 Druge informacije67
D. Vrednotenje za namene solventnosti	70
D.1 Sredstva 71
D.1.1 Neopredmetena sredstva 71
D.1.2 Odložene terjatve za davek71
D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo 72
D.1.4 Naložbe73
D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	79
D.1.6 Krediti in hipoteke 79
D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj80
D.1.8 Depoziti pri cedentih80
D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov 81
D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj 81
D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) 82
D.1.12 Denar in denarni ustrezniki 82
D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje 82
D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije83
D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	84
D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj87
D.3 Druge obveznosti92
D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij92
D.3.2 Depoziti pozavarovateljev93
D.3.3 Odložene obveznosti za davek 93
D.3.4 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	93
D.3.5 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov 94

D.3.6 Obveznosti iz naslova pozavarovanja94
D.3.7 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)95
D.3.8 Podrejene obveznosti 95
D.3.9 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje95
D.3.10 Dogovori o najemu (lizing)96
D.4 Alternativne metode vrednotenja96
D.5 Druge informacije96
E. Upravljanje kapitala	98
E.1 Lastna sredstva 99
E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	102
E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital	103
E.2.2 Zahtevani minimalni kapital	104
E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	105
E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom	106
E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom	106
E.6 Druge informacije	106
Priloge	108

Povzetek

avarovalnica Triglav je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, kjer zaseda vodilni položaj na zavarovalniškem trgu. Začetki njenega delovanja segajo več kot 120 let nazaj, danes pa je Zavarovalnica Triglav matična družba Skupine Triglav, ki je ob koncu leta 2021 poleg Zavarovalnice vključevala še 28 odvisnih in 16 pridruženih družb. Skupina Triglav posluje v šestih državah širše Adria regije, kjer je z 21,1-odstotnim tržnim deležem vodilna zavarovalnofinančna skupina. Skupino Triglav – in s tem njeno matično družbo Zavarovalnico Triglav ter odvisno družbo Pozavarovalnico Triglav Re – ocenjujeta dve priznani bonitetni agenciji, S&P Global Ratings in A.M. Best. Obe agenciji sta v letu 2021 s ponovno podelitvijo samostojne bonitetne ocene »A« s stabilno srednjeročno napovedjo potrdili finančno stabilnost, visoko kapitalsko ustreznost in dobičkonosnost poslovanja Skupine Triglav. Z

Strateški dejavnosti Zavarovalnice Triglav sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti izvaja zavarovalno in pozavarovalno dejavnost, znotraj katerih sklepa premoženjska, zdravstvena, življenjska in pokojninska zavarovanja. Zavarovalnica Triglav deluje predvsem na slovenskem trgu, v okviru Skupine Triglav pa tudi izven Slovenije. Njeno dejavnost nadzira slovenski regulator Agencija za zavarovalni nadzor, njen zunanji revizor za poslovno leto 2021 pa je bila revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.

Upravljanje Zavarovalnice Triglav poteka po dvotirnem sistemu, pri čemer so njeni organi upravljanja Skupščina družbe, Nadzorni svet in Uprava. Slednjo je konec leta 2021 sestavljalo šest članov. Nadzorni svet je devetčlanski, pri čemer so trije njegovi člani predstavniki delavcev. Sistem upravljanja Zavarovalnice Triglav vključuje tudi štiri tako imenovane ključne funkcije, ki so neposredno podrejene Upravi (funkcija upravljanja s tveganji, skladnosti poslovanja, notranje revizije in aktuarska funkcija) ter osem odborov v sistemu upravljanja s tveganji, ki jih imenuje Uprava. Njihovo delovanje je umeščeno v drugo obrambno linijo trinivojskega modela obrambnih linij sistema upravljanja s tveganji. Delovanje odborov Zavarovalnice Triglav je podrobneje opisano v poglavju B.3.4 tega poročila.

V letu 2021 je Zavarovalnica Triglav kljub še vedno negotovem in volatilnem poslovnem okolju redno ocenjevala vplive na poslovanje po različnih scenarijih in se uspešno spopadala s povečanimi tveganji, nastalimi zaradi pandemije covid-19.

Z vidika tveganj Zavarovalnica Triglav zaključuje leto 2021 v zastavljenih okvirih, kapitalska ustreznost Zavarovalnice pa je znotraj ciljnega razpona. Zavarovalnica je redno spremljala profil tveganj in aktivno nadgrajevala posamezna področja sistema upravljanja s tveganji, predvsem tam, kjer so bila zaznana povečana tveganja ali večje izpostavljenosti.

Profil tveganj na dan 31. 12. 2021 se je glede na preteklo leto spremenil predvsem s povečanjem tržnih tveganj napram zavarovalnih tveganj, pri čemer je tekom leta narasla ocena tveganj tako za tržna kot tudi zavarovalna tveganja. Glavni razlog za povečanje tržnih tveganj je predvsem povečanje tveganja lastniških vrednostnih papirjev zaradi višje simetrične prilagoditve in višje izpostavljenosti na lastniških vrednostnih papirjih in na kolektivnih naložbenih podjemih. Dodatno pa je to oceno povečalo še uspešno poslovanje povezanih družb.

Dodatne informacije o oceni tveganj so predstavljene v sklopu C tega poročila.

Kapitalska ustreznost oziroma količnik kapitalske ustreznosti se po standardni formuli izračuna kot razmerje med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom. Zavarovalnica Triglav je bila na dan 31. 12. 2021 ustrezno kapitalizirana. Imela je dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (273 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (928 odstotkov). Zavarovalnica pri določanju kapitalske ustreznosti ne upošteva nikakršnih prilagoditev in poenostavitev.

Primerna lastna sredstva se izračunajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer je celotna bilanca vrednotena po pošteni vrednosti. Sestavljajo jo osnovni kapital Zavarovalnice Triglav (73,7 milijona evrov), podrejene obveznosti (51,7 milijona evrov) in uskladitvena rezerva (896,9 milijona evrov). Izračun primernih lastnih sredstev ustrezno upošteva usmeritve dividendne politike. Zavarovalnica razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejeno obveznico pa v sredstva stopnje 2.

Zahtevani solventnostni kapital je za Zavarovalnico izračunan po standardni formuli, brez kakršne koli poenostavitve. Predstavlja vsoto kapitalskih zahtev njenih temeljnih tveganj, pri čemer se upošteva še razpršitev med njimi.

Zavarovalnica Triglav ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ¹ in PDPZ renta² , za katera tveganja izračunava ločeno za vsako vrsto tveganj standardne formule, kar je podrobneje predstavljeno v sklopu E tega poročila.

* Prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov/portfeljev uskladitvenih prilagoditev

V letu 2021 kar 89 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice Triglav izhaja iz zavarovalnih in tržnih tveganj. Večina njenih lastnih sredstev se po kvaliteti uvršča v najvišjo stopnjo 1.

V letu 2021 je Zavarovalnica Triglav poslovala zelo uspešno, ohranila svojo kapitalsko moč in pri svojem delovanju skrbno sledila začrtanim strateškim usmeritvam in ciljem.

¹ Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

² Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v izplačevanju.

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

A.1.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav

Zavarovalnica Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Zavarovalnica), s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, je matična družba Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Skupina), v katero je poleg matične družbe vključenih 28 odvisnih družb in 16 pridruženih družb.

V nadaljevanju je predstavljen shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb Skupine in delež v kapitalu na 31. 12. 2021.

		100,00 % Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Koper
		100,00 % Triglav, pokojninska družba, d.d Ljubljana		34,00 % Društvo za upravljanje EDPF, a.d., Banja Luka
					51,00%
		100,00 %			49.00 %	Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb
					51.00 %
		100,00 % Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale			49,00 %	Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd
				100,00 % Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb
				100,00 % Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd
					100,00%	Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo
		100,00 % Triglav INT, d.o.o., Ljubljana	97,78%	Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	93,02 %	Sarajevostan, d.o.o., Sarajevo
					100.00 %	Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo
				100,00 % Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	100.00%	Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo
					100.00 %	Lovćen životna osiguranja, a.d., Podgorica
			99,07%	Lovcen Osiguranje, a.d., Podgorica	100,00 %	Lovcen auto, d.o.o., Podgorica
			81.32 %	Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	20.00 %
					80,00 %	Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje
		100,00 % Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje 100,00 % Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana
				62,54 % PROF-IN, d.o.o., Sarajevo
				100,00 % Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb
49.90% 38,47%		100,00 % Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana		100,00 % Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica
		TRIGAL, d.o.o., Ljubljana *	0.16%
				39,07 % Nama, d.d., Ljubljana		100,00 % Nama IN, d.o.o., Ljubljana
		Triglavko, d.o.o., Ljubljana
	100,00 %	Zavod Vse bo v redu, Ljubljana	100,00 %	MTC Fontana, d.o.o., Maribor
			100,00 %	Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto		Lastnik deleža
	50.00 %	Diagnostichi center Bled, d.o.o., Bled	100.00%	Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota
			100,00 %	Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica		Zavarovalnica Triglav, d.d.
	23.58%	Alifenet, d.o.o., Ljubljana	100.00 %	Cardial, d.o.o., Ljubljana		Odvisna družba
			100.00 %	DC Naložbe, d.o.o., Bled
			100,00%	Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o.o., Ljubljana		Dve ali več odvisnih družb
			100.00%	Neuroedina, d.o.o., Bled		> Delež v kapitalu
			39.20 %	MDT & T, d.o.o., Maribor		* Družba ima v lasti večje število projektnih družb.

Zavarovalnica izvaja zavarovalno in pozavarovalno dejavnost ter dejavnost upravljanja premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti sklepa premoženjska, zdravstvena, življenjska in pokojninska zavarovanja. Zavarovalnica deluje predvsem na slovenskem trgu, prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami, za zavarovalno posredovanje in zastopanje ter pozavarovanje pa posluje tudi v širšem mednarodnem okolju.

Na slovenskem zavarovalnem trgu je imela Zavarovalnica ob koncu leta 2021 vodilni položaj z 29,8-odstotnim tržnim deležem (27,7 odstotka leto prej).

V okviru premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj je Zavarovalnica v letu 2021 delovala na vseh zavarovalnih segmentih, razen na segmentu nezgodnega zavarovanja zaposlenih (LoB 3). Izmed vseh zavarovalnih segmentov premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj Zavarovalnica obračuna največ premije v okviru požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7), drugih zavarovanj motornih vozil (LoB 5) in zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4).

Največji zavarovalni segment življenjskih zavarovanj po obračunani premiji so v letu 2021 predstavljala zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja (LoB 31). Sledijo zavarovanja z udeležbo pri dobičku (LoB 30) in druga življenjska zavarovanja (LoB 32).

Zavarovalnica poleg zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti opravlja tudi dejavnost upravljanja premoženja. Upravljanje premoženja obsega varčevanje prek zavarovalnih storitev in vlaganje v vzajemne sklade Zavarovalnice. Upravljanje premoženja omogoča zagotavljanje ustreznih sredstev za izplačilo pogodbenih obveznosti ter ohranjanje ustrezne kapitalske ustreznosti.

A.1.2 Nadzorni organ

Nadzorni organ Zavarovalnice je:

Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.3 Zunanja revizija

Zunanji revizor Zavarovalnice za poslovno leto 2021 je na podlagi sklepa Skupščine delničarjev Zavarovalnice (v nadaljnjem besedilu: Skupščina delničarjev) imenovana revizijska družba:

Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav

V lastniški sestavi Zavarovalnice v letu 2021 ni bilo bistvenih sprememb. Največja delničarja, sklada v lasti Republike Slovenije (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – 34,47-odstotni lastniški delež ter Slovenski državni holding, d.d. – 28,09-odstotni lastniški delež), sta ohranila nespremenjena lastniška deleža, enako tudi tretji največji delničar, hrvaški pokojninski sklad, ki je v delniški knjigi Zavarovalnice viden na fiduciarnem računu svoje skrbniške banke. Po znanih podatkih so navedeni trije delničarji edini imetniki kvalificiranih lastniških deležev v Zavarovalnici.

V zadnjih letih fizične osebe aktivno trgujejo z delnicami Zavarovalnice in postopno povečujejo svoje lastništvo. Njihov lastniški delež je ob koncu leta 2021 že presegel 12 odstotkov. Lastništvo mednarodnih institucionalnih delničarjev Zavarovalnice, ki prihajajo iz več kot 16 držav, večinoma Evrope in ZDA, ostaja stabilno in obsega okoli 16 odstotkov.

Ob koncu leta je bilo v delniški knjigi Zavarovalnice vpisanih 12.000 delničarjev in računov skrbniških bank. V začetku leta 2022 se je število vpisnikov zmanjšalo za tretjino, kar pa ni vplivalo na lastniško sestavo Zavarovalnice. Zmanjšanje je bilo posledica zakonsko določenih aktivnosti Centralne klirinško depotne družbe (KDD) glede delnic še iz časov lastninskega preoblikovanja slovenskih družb, ki kasneje niso bile prenesene na trgovalne račune članov borze oz. KDD.

A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2021

• Uspešno poslovanje: Skupina je že v tretjem četrtletju dvignila oceno prvotno načrtovanega letnega dobička. Rast premije je dosegla na vseh zavarovalnih trgih in v vseh segmentih zavarovalne dejavnosti ter povečala vrednost premoženja v upravljanju.
• Izplačilo dividend: Zavarovalnica je izpolnila postavljene zahteve AZN za izplačilo dividend, povezanih z negotovostmi na trgih zaradi pandemije. Delničarji so na majski skupščini tako sprejeli predlagani sklep Uprave in Nadzornega sveta za izplačilo dividend, ki predstavljajo 53 odstotkov konsolidiranega čistega dobička Zavarovalnice za leto 2020 oz. 5-odstotni dividendni donos.
• Potrjena visoka bonitetna ocena »A«: Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini ponovno potrdili bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo.
• Spremembe v Upravi in Nadzornem svetu Zavarovalnice: Nadzorni svet je na predlog Sveta delavcev za članico Uprave, delavsko direktorico, ponovno imenoval Marico Makoter. Skupščina delničarjev je za člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, imenovala nove člane Tomaža Benčino, Branka Bračka, Jureta Valjavca in Petra Kavčiča, Andreju Andoljšku pa obnovila mandat.
• Novelirana strategija: Z novelirano strategijo do leta 2025 Skupina ohranja svoje bistvene usmeritve in jih razvojno nadgrajuje, pri tem pa tudi poudarja ambicije na področju trajnostnega razvoja.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Čisti poslovni izid Zavarovalnice se je v letu 2021 v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 26,6 odstotka, t. j. iz 58 milijonov evrov na 73,4 milijona evrov. Na dober finančni rezultat so predvsem vplivali rast obsega poslovanja, disciplinirano in preudarno prevzemanje zavarovalnih tveganj, relativno nižja škodna pogostost kot posledica pandemije ter ugoden razvoj škodnih rezervacij, oblikovanih v preteklih letih.

Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj je ob koncu leta 2021 znašal 81,8 odstotka, kar je 4,3 odstotne točke manj kot leto prej. Glavni razlog nižjega kombiniranega količnika v primerjavi z letom 2020 je v nižjem škodnem količniku.

Tabela 1: Uspešnost poslovanja Zavarovalnice v letih 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Poslovni izid pred obdavčitvijo	85.689	71.070
Čisti poslovni izid	73.416	57.998
- Premoženjska zavarovanja	67.191	52.951
- Življenjska zavarovanja s pokojninskimi	6.224	5.047
Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj	81,8 %	86,1 %
- Škodni količnik	50,4 %	54,8 %
- Odhodkovni količnik	31,4 %	31,3 %
Čista dobičkonosnost kapitala	11,1 %	9,5 %

Čisti poslovni izid Zavarovalnice v letu 2020 je bil v 8 odstotkih sestavljen iz življenjskih zavarovanj, v 92 odstotkih pa iz premoženjskih zavarovanj. V primerjavi s preteklim letom se je delež premoženjskih zavarovanj povečal za 0,2 odstotne točke na račun življenjskih zavarovanj.

V letu 2021 je obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija Zavarovalnice znašala 794,4 milijona evrov. V primerjavi z letom 2020 je premija narasla za 75,1 milijona evrov. Po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, je Zavarovalnica obračunala 635,9 milijona evrov kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 158,4 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz segmenta požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). Nato sledita segmenta druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) in zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Največji del premije življenjskih zavarovanj pa izhaja iz segmenta zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31).

Kosmati odhodki za nastale škode so v letu 2021 znašali 406,9 milijona evrov, od tega 247,9 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 159 milijonov evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode na segmentih požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) ter druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5), med življenjskimi zavarovanji pa na segmentu zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30). V primerjavi z letom 2020 so se kosmati odhodki za nastale škode povečali za 0,6 milijona evrov, od tega so se kosmati odhodki za nastale škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj zmanjšali za 12,3 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa so se povečali za 13 milijonov evrov.

Kosmati odhodki za stroške so leta 2021 v Zavarovalnici znašali 205,8 milijona evrov. Od tega je bilo 173,2 milijona evrov na neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanjih in 32,6 milijona evrov na življenjskih zavarovanjih. Po segmentaciji za namen solventnosti so bili najvišji odhodki na segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). V primerjavi z letom 2020 so se odhodki povečali za 27,6 milijona evrov.

V spodnji tabeli so prikazane vrednosti obračunane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, kosmatih odhodkov za nastale škode in odhodkov po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti. Vrednosti preostalih zavarovalnih segmentov so predstavljene na obrazcu S.05.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 2: Premija, škode, odhodki po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti Zavarovalnice v letih 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	794.351	719.253
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	635.911	573.584
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	206.703	185.847
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	129.093	127.341
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	106.072	102.739
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	194.042	157.658
- Življenjska zavarovanja	158.441	145.669
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	99.524	86.204
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	51.564	52.137
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	7.352	7.328
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	0	0
Kosmati odhodki za nastale škode	406.908	406.235
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	247.863	260.141
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	83.891	71.882
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	74.125	75.759
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	36.495	70.891
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	53.353	41.609
- Življenjska zavarovanja	159.044	146.094
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	83.914	81.210
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	60.244	58.892
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	13.072	4.502
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	1.814	1.490
Kosmati odhodki za stroške	205.794	178.213
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	173.203	149.006
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	53.429	48.517
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	34.351	31.767
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	29.711	27.776
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	55.713	40.945
- Življenjska zavarovanja	32.591	29.206
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	19.355	17.470
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	8.819	8.319
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	4.399	3.389
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	18	28
Drugi odhodki	10.861	12.989

Zavarovalnica posluje pretežno na območju Republike Slovenije, življenjska zavarovanja pa prodaja izključno v Sloveniji. V domači državi doseže več kot 94 odstotkov prihodkov od premije in opravi več kot 98 odstotkov vseh izplačil za škode. V primerjavi z letom 2020 se je delež obračunane premije v domači državi zmanjšal za 3,8 odstotne točke.

Tabela 3: Geografska delitev premije in škod Zavarovalnice v letih 2021 in 2020

	v 000 evrih
Geografska delitev premije in škod	2021	2020
Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	794.351	719.253
-- Domača država	748.971	705.416
-- Ostale države	45.380	13.837
Kosmati odhodki za nastale škode	406.908	406.235
-- Domača država	400.195	402.945
-- Ostale države	6.712	3.289

Podrobnosti o kvantitativnih podatkih o poslovanju Zavarovalnice glede na geografsko delitev so prikazane na obrazcu S.05.02, v prilogi tega poročila.

A.3 Naložbeni rezultati

Naložbena politika Zavarovalnice ostaja konservativna, saj večino naložb v portfelju še vedno predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, ki so tesno povezani z obveznostmi. Največji vpliv na naložbeni rezultat Zavarovalnice ima struktura naložb ter razvoj dogodkov na kapitalskih trgih. V tem poglavju je prikazan naložbeni rezultat Zavarovalnice, razdeljen po doprinosu posameznih naložbenih razredov. Podana je tudi primerjava z naložbenim rezultatom, ki ga je Zavarovalnica objavila preteklo leto. Prikazani naložbeni rezultat je družba objavila tudi v Letnem poročilu Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2021 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo), poglavje 3.7 računovodskega dela poročila.

Naložbeni rezultat, z upoštevanjem naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, je v letu 2021 višji od doseženega v letu 2020. Obrestni prihodki so se zaradi dlje časa trajajočega okolja nizkih obrestnih mer zmanjšali tako v razredu državnih kot tudi podjetniških obveznic. Obrestni prihodki v razredu posojil so nižji, ker se je zmanjšala izpostavljenost temu razredu. V razredu »Drugo« so zbrani prihodki od zamudnih obresti pri terjatvah in drugi obrestni odhodki.

Zvišali so se dividendni prihodki, predvsem v delu dividend odvisnih družb. Program alternativnih naložb je prešel v fazo, kjer se v obliki dividend že izplačuje del donosa, kar povečuje dividendni rezultat kolektivnih naložbenih podjemov.

Kategorijo »Neto dobiček in izguba« sestavljajo sprememba poštene vrednosti sredstev razvrščenih v kategorijo »vrednotene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«, dobički in izgube pri prodaji ter trajne slabitve. Postavka se je glede na preteklo leto zvišala, predvsem na račun spremembe poštene vrednosti prek poslovnega izida v razredu kolektivnih naložbenih podjemov, ki je bila bistveno višja od lanske. To je posledica izrazite rasti delniških trgov v letu 2021. Zaradi okolja rastočih obrestnih mer, predvsem v zadnjem kvartalu leta, je Zavarovalnica ustvarila na državnih obveznicah nižji rezultat kot v predhodnem letu. Pri podjetniških obveznicah je bil realizirani rezultat višji, kar je predvsem posledica nekoliko nižjih kreditnih pribitkov glede na konec leta 2020. Zavarovalnica je izvedeni finančni inštrument v letu 2021 uporabljala izključno za varovanje valutnega tveganja. Neto rezultat v tem razredu je glede na predhodno leto znatno boljši. Znesek trajnih slabitev znaša 1,07 milijona evrov in je nižji kot lanski. Slabitve so posledica prevrednotenja nekaterih povezanih družb.

Negativni znesek v »Drugi neto finančni prihodki« sestavljajo tečajne razlike in stroški upravljanja.

Kategorija »Nerealizirani dobički in izgube« se nanaša samo na naložbe, razvrščene v računovodsko skupino »Razpoložljivo za prodajo«, predstavlja pa obdobno spremembo presežka iz prevrednotenja, ki je sestavni del kapitala. Povišanje netvegane obrestne mere je rezultat v tem delu, glede na lansko leto, zmanjšalo tako v segmentu državnih kot tudi podjetniških obveznic.

Rezultat iz najemnin se glede na preteklo leto ni pomembno spremenil.

Tabela 4: Uspešnost naložbenih dejavnosti Zavarovalnice za namen računovodskih izkazov v letih 2021 in 2020

2021						v 000 evrih
Uspešnost naložb	Neto obresti	Dividende	Neto dobiček in izguba	Drugi neto finančni prihodki	Nerealizirani dobički in izgube	Najemnine
Naložbe	21.453	12.824	74.478	-2.676	-32.677	4.860
Nepremičnine	0	0	151	0	0	4.860
Delnice	0	11.373	3.266	0	19.076	0
Državne obveznice	10.709	0	-1.760	0	-49.884	0
Podjetniške obveznice	6.315	0	-87	0	-8.773	0
Kolektivni naložbeni podjemi	-83	1.451	73.015	0	6.904	0
Posojila	177	0	0	0	0	0
Depoziti, denar in ustrezniki	372	0	0	0	0	0
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	-107	0	0	0
Drugo	3.963	0	0	-2.676	0	0

2020						v 000 evrih
Uspešnost naložb	Neto obresti	Dividende	Neto dobiček in izguba	Drugi neto finančni prihodki	Nerealizirani dobički in izgube	Najemnine
Naložbe	28.072	3.798	35.321	-5.993	24.426	4.849
Nepremičnine	0	0	-525	0	0	4.849
Delnice	0	3.060	5654	0	-3.003	0
Državne obveznice	13.395	0	20.729	0	26.586	0
Podjetniške obveznice	9.650	0	-5.880	0	-797	0
Kolektivni naložbeni podjemi	0	738	15.859	0	1.640	0

Posojila	299	0	0	0	0	0
Depoziti, denar in ustrezniki	373	0	0	0	0	0
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	-516	0	0	0
Drugo	4.355	0	0	-5.993	0	0

Družba ne nalaga sredstev v instrumente listinjenja.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

A.4.1 Drugi prihodki in odhodki

Drugi prihodki Zavarovalnice, ki so sestavljeni iz drugih zavarovalnih prihodkov in drugih prihodkov, so v letu 2021 znašali 54,2 milijona evrov. Več kot polovica teh prihodkov (38,2 milijonov evrov) se nanaša na prihodke od pozavarovalnih provizij in provizije kritnih skladov življenjskih zavarovanj. Ostali prihodki se nanašajo na druge prihodke iz zavarovalnih poslov in prihodke od naložbenih nepremičnin.

Drugi odhodki Zavarovalnice, ki so sestavljeni iz drugih zavarovalnih odhodkov in drugih odhodkov, so v letu 2021 znašali 47,8 milijona evrov. Med navedenimi odhodki se največji delež nanaša na odhodke za nagrade zaposlenim (15,7 milijona evrov, primerjalno leto 12,7 milijona evrov), odhodke od provizij (14,4 milijone evrov, primerjalno leto 11,3 milijona evrov), požarno takso (4,6 milijona evrov, primerjalno leto 4,4 milijona evrov), amortizacijo in druge odhodke iz naslova naložbenih nepremičnin (3,7 milijona evrov, primerjalno leto 3,8 milijona evrov), odhodki iz oslabitve in odpisov (1,3 milijona evrov, primerjalno leto 3,3 milijona evrov) ter odhodke za obresti od izdanih obveznic (2,2 milijona evrov, primerjalno leto 2,5 milijona evrov).

Podrobnejši podatki o drugih prihodkih in odhodkih Zavarovalnice so predstavljeni v Letnem poročilu, v poglavjih 4.6, 4.7, 4.13 in 4.14 računovodskega dela poročila.

Tabela 5: Drugi prihodki in odhodki Zavarovalnice za namen računovodskih izkazov v letih 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Drugi prihodki	54.213	45.983
- Drugi zavarovalni prihodki	45.387	38.110
- Drugi prihodki	8.826	7.873
Drugi odhodki	47.784	44.668
- Drugi zavarovalni odhodki	25.298	24.308
- Drugi odhodki	22.486	20.360

A.4.2 Dogovori o najemu

V obravnavanem obdobju je imela Zavarovalnica sklenjene najemne pogodbe v vlogi najemodajalca in najemojemalca.

Pri pogodbenih razmerjih, kjer Zavarovalnica nastopa kot najemodajalec, so materialno pomembne le naložbene nepremičnine. Od skupne vrednosti 43,8 milijonov evrov naložbenih nepremičnin je v letu 2021 prihodek od najemnin znašal 5,6 milijona evrov.

Zavarovalnica nastopa kot najemnik pri najemu poslovnih prostorov in parkirnih mest, zakupu programske opreme (software) in podatkovnih vodov, zakupu multifunkcijskih naprav in pri najemu avtomobilov.

Zavarovalnica na 31. 12. 2021 izkazuje pravico do uporabe sredstev v višini 4,5 milijona evrov. Skupni letni strošek amortizacije teh sredstev je znašal 1,2 milijon evrov, obrestni odhodki pa so znašali 66 tisoč evrov. Stroški najemov, ki niso obračunani po MSRP 16, t.j. kratkoročni najemi in najemi manjše vrednosti, so v letu 2021 znašali 430 tisoč evrov.

A.5 Druge informacije

DOGODKI V LETU 2022

Dne 24. 2. 2022 se je v Ukrajini začela vojna. Poslovodstvo je z dolžno skrbnostjo analiziralo izpostavljenost poslovanja Zavarovalnice vojnim razmeram in ocenilo potencialne vplive na poslovanje. Analiza je bila izvedena z vidika neposrednih učinkov vojne, z vidika sankcij proti Rusiji in z vidika povečanih tveganj kibernetskih napadov. Podrobnosti ugotovitev analize so podrobneje predstavljene v Letnem poročilu, v poglavju 5.9 računovodskega dela poročila. Do potrditve tega poročila še niso bile znane vse razsežnosti vojne in z vojno povezanih sankcij proti Rusiji.

Neposredni učinki vojnih dogodkov so bili na poslovanje Zavarovalnice ocenjeni kot zanemarljivi. Pri zavarovalnih poslih v Ukrajini ima Zavarovalnica sicer veljavnih nekaj aktivnih zavarovalnih kritij, pri katerih je v večini primerov njena obveznost v primeru vojne izključena. Če pride do škode, ki ni povezana z vojnimi dogodki, so obveznosti Zavarovalnice zanemarljive oz. bodo obravnavane kot del njenega rednega poslovanja.

Učinke na poslovanje pa bi lahko imele sankcije, uvedene proti Rusiji in Belorusiji. Te so pomembno vplivale na finančne trge in plačilni promet. Neposredna izpostavljenost do ruskih izdajateljev vrednostnih papirjev, t.j. večinoma državnih obveznic, predstavlja 0,4 odstotka obvezniškega portfelja Zavarovalnice. V najbolj pesimističnem scenariju bodo te obveznice v celoti oslabljene, kar bo vplivalo na znižanje naložbenega donosa in poslovnega izida tako Zavarovalnice, kot tudi Skupine za leto 2022.

Visoka stopnja volatilnosti, ki je bila zabeležena pri gibanju vrednosti borznih indeksov, pa vpliva na vrednost delniškega portfelja Zavarovalnice. Do potrditve tega poročila so bili zabeleženi splošni padci vrednosti borznih tečajev, pri čemer je bil vpliv na poslovni izid zanemarljiv. Padci vrednosti so v pretežni meri vplivali na znižanje drugega vseobsegajočega donosa. Če bi bil padec vrednosti znaten ali dolgotrajen, bi to vplivalo tudi na znižanje tekočega poslovnega izida.

Pri izvajanju rednih zavarovalnih in pozavarovanih poslov Zavarovalnica ocenjuje, da glavno tveganje izhaja iz slabšanja kreditne kvalitete ruskih pozavarovalnic, s katerimi posluje. Dodatno pa je tudi tveganje prepovedi mednarodnega plačilnega prometa z ruskimi pozavarovalnicami. V Zavarovalnici Triglav znaša ocenjena izpostavljenost za nastale škode, ki so pozavarovane pri ruskih pozavarovalnicah trenutno 2,5 odstotka škodnih rezervacij. V najbolj pesimističnem scenariju, t.j. popolni blokadi mednarodnega plačilnega prometa ruskih pozavarovalnic ali popolni prekinitvi njihovega poslovanja, bi morala Zavarovalnica celoten delež rezervacij prevzeti sama, kar bi vplivalo na znižanje poslovnega izida.

V Zavarovalnici se posebno pozornost posveča tudi kibernetskim tveganjem. Od 22. 2. 2022 dalje je zaznan povečan obseg spletnih aktivnosti, povečalo se je število e-poštnih sporočil z uporabo socialnega inženiringa (npr. phishing), zaznan pa je tudi porast skeniranja javno dostopnih IP naslovov. Vsled temu se večjo pozornost posveča rednemu spremljanju morebitnih incidentov. Pripravljen je tudi načrt neprekinjenega poslovanja, ki obravnava kibernetska tveganja.

Na podlagi izvedene analize ni znakov, da bi navedeni nepopravljalni dogodki po poročevalskem datumu ogrožali Zavarovalnico glede sposobnosti nadaljnjega poslovanja kot delujočega podjetja.

Kot pomemben nepopravljalni dogodek se navaja tudi izdajo jamstva za potencialne naložbene priložnosti. Pogojna obveznost, ki izhaja iz danega jamstva, ne bo pomembno vplivala na višino sredstev Zavarovalnice.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse informacije o poslovanju in rezultatih razkrila v poglavjih od A.1 do A.4.

-

-

-

-

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

Sistem upravljanja Zavarovalnice poteka po dvotirnem sistemu, pri čemer so njeni organi upravljanja: Skupščina delničarjev, Uprava in Nadzorni svet. Organi upravljanja delujejo skladno z zakoni in drugimi predpisi, s Statutom družbe in svojimi poslovniki.

Sistem upravljanja Zavarovalnice poleg organov upravljanja vključuje tudi štiri ključne funkcije, funkcijo upravljanja s tveganji, aktuarskifunkciji za premoženjska in osebna zavarovanja, funkcijo skladnosti poslovanja ter funkcijo notranje revizije. V Zavarovalnici so organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno ena od druge in od drugih organizacijskih enot družbe.

Njihovo delovanje je organizirano s strukturo treh obrambnih linij v sistemu upravljanja Zavarovalnice. Znotraj sistema upravljanja ima vsaka funkcija opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja. Ključne funkcije so podrobneje predstavljene v razdelkih B.3.3, B.4.1, B.5 in B.6.

V sistem upravljanja so vključeni tudi odbori, katerih člane imenuje in odpokliče Uprava. Odbori se razlikujejo glede na namen, sestavo in pristojnosti, njihove odločitve pa so zavezujoče. Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji so podrobneje predstavljeni v razdelku B.3.4.

B.1.1 Organi upravljanja Zavarovalnice

B.1.1.1 Uprava

Zavarovalnico samostojno in na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava. Zastopa in predstavlja jo brez omejitev. V pravnem prometu jo vedno zastopata in predstavljata dva člana Uprave skupaj, in sicer predsednik in član. Uprava ima najmanj tri in največ šest članov, od katerih je en predsednik Uprave. Predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali odpoklic vseh ali posameznega člana Uprave. Zavarovalnica ima delavskega direktorja, ki je po položaju član Uprave.

Glavne pristojnosti in naloge Uprave so skladno vodenje in organiziranje poslovanja družbe, zastopanje Zavarovalnice proti tretjim osebam, odgovornost za zakonitost poslovanja, sprejemanje strategije razvoja Zavarovalnice in letnega plana poslovanja ter poročanje Nadzornemu svetu o poslovanju Zavarovalnice in Skupine.

Nadzorni svet je 2. 3. 2021 na predlog Sveta delavcev za članico Uprave, delavsko direktorico Zavarovalnice, ponovno imenoval Marico Makoter. Novo petletno mandatno obdobje ji je začelo teči 23. 12. 2021.

V poslovnem letu 2021 so Upravo sestavljali:

Tabela 6: Sestava Uprave in pristojnosti članov Uprave Zavarovalnice v poslovnem letu 2021

Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v Upravi na dan 31. 12. 2021
Andrej Slapar	Predsednik Uprave	Vodi in usmerja delo Uprave in delovanje štabnih služb (Kabinet uprave, Pravna pisarna, Služba notranje revizije, Služba za korporativno komuniciranje in Skladnost poslovanja). Odgovoren je za področja Korporacijski zavarovanci, Premoženjska zavarovanja, Upravljanje odvisnih družb (razen odvisnih družb izven Slovenije), za kadrovske zadeve, povezane z delavci s posebnimi pooblastili, delovanje Arbitraže in Jedrskega poola GIZ. Prav tako je odgovoren za pripravo in uresničevanje strategije Zavarovalnice Triglav in Skupine Triglav.
Uroš Ivanc	Član Uprave	Pristojen je za štabni službi Služba za upravljanje s tveganji in Služba za strateško načrtovanje in kontroling, samostojno službo področja Razvoj in aktuariat premoženjskih zavarovanj ter področja Računovodstvo, Finance, razen Službe za naložbe in Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav zunaj Slovenije. Prav tako je odgovoren za odnose z investitorji (IR) in bonitetnimi agencijami ter za dejavnosti okoljskega, družbenega in korporativnega trajnostnega razvoja (ESG).
Tadej Čoroli	Član Uprave	Pristojen je za področja Trženje, Poslovna inteligenca in upravljanje odnosov s strankami, Škode premoženjskih zavarovanj, Prodaja zavarovanj ter Digitalizacija, procesi in tehnologija.
Barbara Smolnikar	Članica Uprave	Pristojna je za področje Osebna zavarovanja ter samostojno službo področja Razvoj in aktuariat osebnih zavarovanj. Prav tako je odgovorna za preprečevanje pranja denarja in bančno zavarovalništvo.
David Benedek	Član Uprave	Pristojen je za štabno službo Služba za strateško nabavo, področje Informatika in službo področja Služba za naložbe. Prav tako je odgovoren za postopke združitev in prevzemov (M & A).
Marica Makoter	Članica Uprave – delavska direktorica	Zastopa interese delavcev, kot to opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pristojna je za službi področij Preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar in Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov. Odgovorna je za področji Zaledna podpora poslovanja in Področje za ravnanje z zaposlenimi (z izjemo kadrovskih zadev, povezanih z delavci s posebnimi pooblastili).

B.1.1.2 Skupščina

Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini delničarjev, ki je sklicana najmanj enkrat letno. Pristojnosti in delovanje Skupščine delničarjev opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah in Statut družbe. Skupščine delničarjev se lahko udeleži delničar, vpisan v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD³ , kot imetnik delnic konec sedmega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Svojo glasovalno pravico lahko uresničuje, če najpozneje ob koncu četrtega dne pred dnevom Skupščine delničarjev prijavi svojo udeležbo. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom zagotavljajo

³ KDD d.d. - Centralna klirinško depotna družba.

delnice, in pojasnila o omejitvah prenosa delnic in doseganju kvalificiranega deleža, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.2.

B.1.1.3 Nadzorni svet

Zavarovalnica ima devetčlanski Nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, predstavnikov delničarjev in trije člani, predstavniki delavcev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvoli Skupščina delničarjev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delavcev, pa izvoli Svet delavcev Zavarovalnice, ki s svojim sklepom seznani Skupščino delničarjev. Predsednik in namestnik sta predstavnika delničarjev. Mandat člana Nadzornega sveta traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen brez omejitve.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje družbe. Poleg pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1), daje soglasje k odločitvam Uprave, kjer vložek Zavarovalnice oziroma vrednost presega v Poslovniku o delu Nadzornega sveta določen limit, in sicer pri ustanavljanju kapitalskih družb doma in v tujini, pri pridobivanju in odtujevanju kapitalskih deležev Zavarovalnice v domačih ali tujih gospodarskih družbah (razen če gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasični portfeljski pristop upravljanja), pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev Zavarovalnice in dolgoročnemu zadolževanju Zavarovalnice pri tujih in domačih bankah, pri pridobivanju in odtujevanju nepremičnin Zavarovalnice ter investiranju v nepremičnine Zavarovalnice. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje Službe notranje revizije ter k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij Zavarovalnice. Prav tako daje soglasje Upravi k poslovni strategiji in finančnemu načrtu Zavarovalnice ter k internim aktom sistema upravljanja. Nadzorni svet prav tako določa prejemke predsednika in članov Uprave ter skupaj z Upravo določa prejemke direktorja Službe notranje revizije.

Pri nadzorovanju vodenja poslov Zavarovalnice Nadzorni svet zlasti nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja Službe notranje revizije, obravnava ugotovitve AZN, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad Zavarovalnico, preverja letna in druga finančna poročila Zavarovalnice in o tem izda obrazloženo mnenje, obrazloži Skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu Službe notranje revizije in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila Uprava in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri sestavljeno Letno poročilo, ki ga je predložila Uprava, zavzame stališče do revizijskega poročila s pisnim poročilom za Skupščino delničarjev ter v njem navede morebitne pripombe ali pa ga sprejme.

Nadzorni svet ima ključno vlogo v sistemu upravljanja s tveganji, saj je primaren deležnik, kateremu vse tri linije odgovarjajo, obenem pa je odgovoren za delovanje sistema treh obrambnih linij znotraj sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov. V okviru nadziranja se redno seznanja z učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema upravljanja s tveganji.

Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane Uprave. Pri tem si prizadeva zagotoviti kontinuiteto njihovega dela s skrbno in pravočasno izbiro predsednika in na njegov predlog drugih članov Uprave.

Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov navzočih članov.

Dne 13. 6. 2021 je mandat potekel štirim članom Nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev: Andreju Andoljšku, Milanu Tomaževiču, Žigi Škerjancu in Mariu Gobbu. Skupščina družbe je tako za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 14. 6. 2021, za člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, imenovala Andreja Andoljška, Tomaža Benčino, Branka Bračka, Petra Kavčiča in Jureta Valjavca.

Na seji 18. 6. 2021 je Nadzorni svet za predsednika imenoval Andreja Andoljška in za namestnika predsednika Branka Bračka.

V poslovnem letu 2021 so Nadzorni svet sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija
Andrej Andoljšek	Predsednik, predstavnik delničarjev (do 13. 6. 2021) Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. do 17. 6. 2021) Predsednik, predstavnik delničarjev (od 18. 6. 2021 dalje)
Milan Tomaževič	Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (do 13. 6. 2021)
Igor Stebernak	Član, predstavnik delničarjev
Žiga Škerjanec	Član, predstavnik delničarjev (do 13. 6. 2021)
Mario Gobbo	Član, predstavnik delničarjev (do 13. 6. 2021)
Branko Bračko	Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. do 17. 6. 2021) Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (od 18. 6. 2021 dalje)
Tomaž Benčina	Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. 2021 dalje)
Jure Valjavec	Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. 2021 dalje)
Peter Kavčič	Član, predstavnik delničarjev (od 14. 6. 2021 dalje)
Peter Celar	Član, predstavnik delavcev
Branko Gorjan	Član, predstavnik delavcev
Igor Zupan	Član, predstavnik delavcev

Tabela 7: Člani Nadzornega sveta v poslovnem letu 2021

KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ali odbor ne moreta odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti Nadzornega sveta.

V letu 2021 so v Zavarovalnici delovale naslednje komisije Nadzornega sveta: Revizijska komisija, Komisija za imenovanja in prejemke, Strateška komisija in Nominacijski odbor, ki predstavlja začasno komisijo za izvedbo nominacijskega postopka za imenovanje kandidata oziroma kandidatov za enega ali več članov Nadzornega sveta – predstavnikov delničarjev.

Tabela 8: Sestava in pristojnosti komisij Nadzornega sveta v poslovnem letu 2021

Komisije Nadzornega sveta	Pristojnosti
REVIZIJSKA KOMISIJA	- spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti,
Sestava:
- Mario Gobbo, predsednik komisije (do 13.6. 2021)	- spremlja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol, notranje revizije in sistema upravljanja s tveganji,
- Peter Kavčič, predsednik komisije (od 18. 6. 2021 dalje)	- spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter poroča Nadzornemu svetu o rezultatu revizije,
- Igor Stebernak, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje),	- odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga Nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja Letnega poročila družbe ter sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
- Igor Zupan, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje),	- nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba ter ocenjuje sestavo Letnega poročila in oblikuje predlog za Nadzorni
- Simon Kolenc, zunanji neodvisni strokovnjak (do 13. 6. 2021)	svet, - spremlja kakovost revidiranja revizorja skladno s sprejetimi
- Luka Kumer, zunanji neodvisni strokovnjak (od 18. 8. 2021 dalje)	Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in Združenja nadzornikov Slovenije,
	- sodeluje s Službo notranje revizije, spremlja njena kvartalna poročila, obravnava njene notranje akte in pravila delovanja ter njene letne načrte,
	- obravnava odločitve o imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje Službe notranje revizije.
KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN PREJEMKE
Sestava:	- pripravlja predloge meril za članstvo v Upravi,
- Igor Stebernak, predsednik komisije (do 13. 6. 2021)	- pripravlja predloge politike plačil, povračil in drugih ugodnosti članov Uprave,
- Tomaž Benčina, predsednik komisije (od 18. 6. 2021 dalje)	- predhodno obravnava predloge predsednika Uprave, povezane z vodenjem družbe,
- Žiga Škerjanec, član (do 13. 6. 2021)	- izvaja ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta,
- Jure Valjavec, član (od 18. 6. 2021 dalje)	- podpira in pripravlja predloge na področjih, ki zadevajo Nadzorni
- Peter Celar, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje)	svet.
STRATEŠKA KOMISIJA	- obravnava in pripravlja predloge za Nadzorni svet v zvezi s
Sestava:	strategijo Skupine in spremlja njeno uresničevanje,
- Milan Tomaževič, predsednik komisije (do 13. 6. 2021)	- obravnava in pripravlja predloge in mnenja za Nadzorni svet v zvezi s strateškim razvojem Skupine.
- Branko Bračko, predsednik komisije (od 18. 6. 2021 dalje)

- Andrej Andoljšek, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje)
- Peter Kavčič, član (od 18. 6. 2021 dalje)
- Žiga Škerjanec, član (do 13. 6. 2021)
- Branko Gorjan, član (do 13. 6. in od 18. 6. 2021 dalje)
NOMINACIJSKI ODBOR (kot začasna komisija je bil oblikovan do 25. 5. 2021)	- izvaja nominacijski postopek za imenovanje kandidata/-ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta – predstavnike delničarjev,
Sestava:	- evidentira kandidata/-ov za člana oziroma člane Nadzornega
- Igor Stebernak, predsednik komisije	sveta in poziva KIP, da izdela oceno o usposobljenosti in primernosti,
- Žiga Škerjanec, član	- posreduje predlog Nadzornemu svetu za imenovanje kandidata/-
- Peter Celar, član	ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

B.1.2 Politika prejemkov

Zavarovalnica z izvajanjem internega akta o prejemkih v Zavarovalnici (v nadaljnjem besedilu: Politika prejemkov), ki je bila v letu 2021 usklajena z zahtevami iz novele ZGD-1K, uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja ter zagotavlja integriteto in transparentnost poslovanja. Namen Politike prejemkov je oblikovanje in izvajanje takšnih sistemov delitve prejemkov zaposlenim in članom organov vodenja ter nadzora, ki zagotavljajo vzdrževanje primerne kapitalske trdnosti Zavarovalnice, spodbujajo zanesljivo in učinkovito upravljanje s tveganji, ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki presegajo meje dovoljenega (sprejemljivega) tveganja Zavarovalnice ter omogočajo pridobitev in zadržanje primerno strokovno usposobljenih, kompetentnih, odgovornih in zavzetih zaposlenih. Politika prejemkov se uporablja za Nadzorni svet, Upravo, vodilne in vodstvene delavce ter nosilce ključnih funkcij in za ostale zaposlene v Zavarovalnici. Prejemki članov Nadzornega sveta in njegovih komisij (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov) so določeni s sklepi Skupščine delničarjev, prejemki Uprave pa s strani Nadzornega sveta. Prejemki zaposlenih so določeni sorazmerno z zahtevnostjo, značilnostmi, obsegom nalog ali funkcij, s pooblastili, odgovornostmi in izkušnjami ter tako, da zaposlene spodbujajo k sprejemanju odločitev oziroma ravnanju, ki vodi k uresničevanju ciljev Zavarovalnice in ustreznemu obvladovanju tveganj.

NADZORNI SVET

Prejemke članov Nadzornega sveta in njegovih komisij določi skupščina s sklepom. Sestavljajo jih plačila za opravljanje funkcije, doplačila za opravljanje funkcije predsednika in namestnika ter članov komisij Nadzornega sveta, sejnine za prihod na sejo, morebitni potni stroški in stroški prenočevanja.

Zunanji člani komisij so za delo v komisijah plačani iz sredstev, namenjenih za delo Nadzornega sveta. Višino plačila zunanjih članov določi Nadzorni svet v ustreznem razmerju do plačila članov Nadzornega sveta in ni vezana na skupščinski sklep.

UPRAVA

Prejemki Uprave, osnovna plača in letna nagrada za uspešnost poslovanja, so določeni in se izplačujejo v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih. Člani Uprave so upravičeni do uporabe sredstev v lasti Zavarovalnice (službeno vozilo, službeni mobilni telefon) v službene in zasebne namene, pravice do zdravstvenih, pokojninskih (Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje – PDPZ, Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje – PPZ), nezgodnih zavarovanj in zavarovanja odgovornosti. Za člane Uprave ne veljajo nobene posebne upokojitvene sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev.

VODILNI IN VODSTVENI DELAVCI TER DRUGI DELAVCI NA INDIVIDUALNI POGODBI

Za vodilne in vodstvene delavce ter druge delavce na individualni pogodbi je osnovna plača (fiksni del plače) določena v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer je v skladu z internimi pravili za vsako skupino vodilnih in vodstvenih delavcev določena najnižja in najvišja osnovna bruto plača.

Vodstveni delavci in drugi delavci na individualni pogodbi so upravičeni do delovne uspešnosti (variabilni del plače), če so v ocenjevalnem obdobju presegli vnaprej določene cilje in pričakovane delovne rezultate. Maso za nagrajevanje delovne uspešnosti določa Uprava z upoštevanjem poslovnih rezultatov.

V primeru dobrih poslovnih rezultatov so vodilni in vodstveni delavci ter drugi delavci na individualni pogodbi skladno z merili, ki jih določi Uprava, upravičeni do dela plače za poslovno uspešnost, tj. letne nagrade. Višina nagrade je za vodilne in vodstvene delavce ter delavce na individualni pogodbi navzgor omejena.

ZAPOSLENI PO KOLEKTIVNI POGODBI

Zaposlenim po kolektivni pogodbi se osnovna plača določi z upoštevanjem zahtevane usposobljenosti, odgovornosti in zahtevnosti delovnega mesta. Pri preseganju vnaprej določenih ciljev in pričakovanj so zaposleni upravičeni do delovne uspešnosti (variabilni del plače). Maso za nagrajevanje delovne uspešnosti določi Uprava z upoštevanjem poslovnih rezultatov.

Skladno z merili, ki jih določi Uprava, so v primeru dobrih poslovnih rezultatov delavci upravičeni do dela plače za poslovno uspešnost (letne nagrade).

Vsi zaposleni v Zavarovalnici lahko pristopijo h kolektivnemu prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju (PDPZ) in prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju (PPZ). Za vsakega zaposlenega v skladu z dogovorom s predstavniki delavcev Zavarovalnica plačuje premijo v deležu od bruto plače zaposlenega. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih članov z namenom, da se jim zagotovi izplačevanje dodatne starostne pokojnine od upokojitve naprej. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pomeni varčevanje za pridobitev mesečne pokojninske rente, ki se izplačuje ali od določenega datuma ali od datuma upokojitve do konca življenja, vsekakor pa vsaj 10 let.

B.1.3 Posli s povezanimi osebami

Med povezane osebe v Zavarovalnici spadajo:

• delničarji, ki imajo pomemben vpliv na poslovanje Zavarovalnice,
  • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 34,47-odstotni lastniški delež,
  • Slovenski državni holding, d.d. 28,09-odstotni lastniški delež,
• člani Uprave,
• člani Nadzornega sveta.

Transakcije s povezanimi osebami so podrobneje predstavljene v Letnem poročilu v poglavjih 5.5 in 5.6.

V letu 2021 je bila edina materialno pomembna transakcija izplačilo dividend največjima lastnikoma Zavarovalnice. Največjima lastnikoma je Zavarovalnica izplačala skupno 24,2 milijona evrov, od tega ZPIZ-u 13,3 milijona evrov, SDH-ju pa 10,9 milijona evrov.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

V Zavarovalnici se glede na predpisane zahteve iz Delegirane uredbe Komisije EU 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba) v zvezi s politiko sposobnosti in primernosti zahteva, da so osebe, ki vodijo ali nadzirajo Zavarovalnico oziroma opravljajo delo na ključnih funkcijah, ustrezno strokovno usposobljene in primerne (dobrega ugleda in integritete).

Ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta ter Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnega organa se izvaja pred podelitvijo mandata (začetno ocenjevanje), med mandatom (obdobno ocenjevanje, predvidoma enkrat letno) in v primeru nastopa okoliščin, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost članov Uprave in Nadzornega sveta (izredno ocenjevanje).

V postopku ocenjevanja se za člane Uprave in Nadzornega sveta preverja izpolnjevanje meril usposobljenosti (strokovna usposobljenost, izkušnje, kompetence) in meril primernosti (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). V postopku ocenjevanja Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnih organov se preverja, ali imajo vsi člani kolektivno znanje in izkušnje o zavarovalnih in finančnih trgih, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upravljanja, finančnih in aktuarskih analizah, upravljanju tveganj ter regulativnih okvirih in drugih pravnih zahtevah, v katerih posluje Zavarovalnica. Skladno s Politiko o ocenjevanju usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav d.d., ki je bila na podlagi sprejetega stališča AZN v zvezi z ustreznostjo članstva v Revizijski komisiji Nadzornega sveta v letu 2021 dopolnjena, se ocenjuje tudi usposobljenost in primernost zunanjega člana Revizijske komisije, ki je neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo, in sicer je predvideno začetno, obdobno in izredno ocenjevanje.

Usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij se ocenjuje redno (pred podelitvijo pooblastila), obdobno (v času trajanja pooblastila) in izredno (v okoliščinah, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost). V postopku ocenjevanja se preverja usposobljenost (strokovna usposobljenost, specializirana znanja, izkušnje in kompetence) in primernost (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). Nosilci ključnih funkcij morajo, poleg predhodno navedenih pogojev usposobljenosti, ki so splošni in veljajo za vse, izpolnjevati še naslednje:

Nosilec aktuarske funkcije mora imeti znanje s področja aktuarstva in finančne matematike v skladu z zahtevami AZN, najmanj pet let izkušenj na tem delovnem področju, veljavno licenco za pooblaščenega aktuarja; mora biti član polnopravne članice mednarodne aktuarske organizacije IAA in je vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljal aktuarsko funkcijo ali naloge pooblaščenega aktuarja na primerljivem portfelju,

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji mora imeti znanje o uporabi modelov in metod upravljanja s tveganji ter najmanj pet let delovnih izkušenj,

Nosilec funkcije skladnosti poslovanja mora imeti najmanj petletne delovne izkušnje,

Nosilec funkcije notranje revizije mora imeti najmanj petletne izkušnje pri delu v reviziji ali deset let v sorodni dejavnosti ter naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji

Sistem upravljanja s tveganji sestavljajo interna pravila, pristojnosti, procesi in aktivnosti, ki Zavarovalnici omogočajo hitro prepoznavo in oceno ter ustrezen nadzor nad prevzetimi in potencialnimi tveganji, kar zagotavlja ustrezen profil tveganj znotraj določenih ravni v Izjavi o apetitu po tveganjih (v nadaljnjem besedilu: Apetit po tveganjih). Sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici vključuje vsa področja, posebej tista, ki pomembno vplivajo na poslovanje in kapitalsko ustreznost.

Cilj sistema upravljanja s tveganji je zagotoviti uresničevanje strateških ciljev, poslanstva in vizije Zavarovalnice. Zavarovalnica je za doseganje zastavljenih poslovnih in strateških ciljev opredelila stopnjo tveganj, merjeno z vidika potencialnih izgub, katero je še pripravljena sprejeti pri določeni dobičkonosnosti poslovanja.

Pri upravljanju s tveganji se zasleduje načelo optimalnega upravljanja razmerja med izpostavljenostjo tveganjem in donosnostjo ter načelo optimalnega razmerja med stroški in koristmi.

V sistemu upravljanja s tveganji imajo pomembno vlogo štiri ključne funkcije, ki aktivno skrbijo za usklajeno delovanje Zavarovalnice ter za prenos znanj in dobrih praks med družbami Skupine. Ključne funkcije so v Zavarovalnici organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot Zavarovalnice. Podrejene so neposredno Upravi in organizirane tako, da zagotavljajo ustrezne notranje-nadzorne mehanizme v Zavarovalnici. Ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, potrebne za delovanje. Vsaka ključna funkcija ima znotraj sistema upravljanja opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja.

Glavna gradnika procesa celovitega upravljanja s tveganji Zavarovalnice sta Strategija Skupine in Poslovni načrt Zavarovalnice. Sistem upravljanja s tveganji je v Zavarovalnici zasnovan na tri nivojskem modelu obrambnih linij.

Slika 2: Sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici

Prva obrambna linija je sestavljena iz poslovnih funkcij, ki so v okviru svojih poslovnih odločitev odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave na svojem poslovnem področju dela ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.

Druga obrambna linija predstavlja ključne funkcije in organe odločanja, ki opredeljujejo sistem upravljanja s tveganji. Ta vključuje postopke prepoznavanja, ocenjevanja oziroma merjenja in spremljanja izpostavljenosti ter sistem limitov izpostavljenosti, vključno s poročanjem. V drugi obrambni liniji delujejo tri ključne funkcije (funkcija upravljanja s tveganji, aktuarska funkcija in funkcija skladnosti poslovanja). Poleg njih so vanjo vključeni še pristojni odbori s področja upravljanja s tveganji, Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar, Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov ter služba Podpora upravljanju IT.

Tretja obrambna linija obsega ključno funkcijo notranje revizije, ki izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem Zavarovalnice ter sistematično in metodično pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja Zavarovalnice, upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov. Funkcija notranje revizije tudi daje priporočila za izboljšave.

Primarna deležnika sistema upravljanja s tveganji sta Uprava in Nadzorni svet.

Nadzorni svet daje soglasja Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja s tveganji ter redno spremlja profil tveganj, kapitalsko ustreznost in izsledke procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljnjem besedilu: ORSA) Zavarovalnice in Skupine. V okviru svojih pristojnosti in odgovornosti se seznanja s poročili ključnih funkcij. Poleg tega daje Upravi soglasje k Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Zavarovalnice) in Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Skupine).

Revizijska komisija Nadzornega sveta nadzoruje primernost in učinkovitost sistema upravljanja s tveganji ter spremlja celostni profil tveganj Zavarovalnice. Vključena je tudi v opredelitev stresnih testov in scenarijev, s katerimi se v okviru izvedbe lastne ocene tveganj in solventnosti preverja raven kapitalske ustreznosti.

Uprava oblikuje poslovne cilje in apetit po tveganjih ter sprejema strategijo družbe in politike upravljanja tveganj. Odgovorna je za zagotavljanje učinkovitosti sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici. Potrjuje načrte dela posameznih ključnih funkcij, redno se seznanja s kapitalsko ustreznostjo Zavarovalnice ter potrjuje najpomembnejša poročila ključnih funkcij, vključno z Rednim poročilom nadzorniku Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Zavarovalnice) Rednim poročilom nadzorniku Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Skupine), Poročilom ORSA in Poročiloma SFCR.

B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih

Zavarovalnica ima vzpostavljen sistem upravljanja s tveganji s Strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji (v nadaljnjem besedilu: Strategija upravljanja s tveganji) in z Apetitom po tveganjih, ki predstavljata podlago in izhodišče za pripravo vseh ostalih podrejenih internih aktov upravljanja s tveganji, kot so politike, metodologije in navodila s področja upravljanja s tveganji v Zavarovalnici. Strategija upravljanja s tveganji jasno opredeljuje načela, cilje sistema upravljanja s tveganji, namen apetita po tveganjih ter sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici, kar vključuje interna pravila, pristojnosti in odgovornosti ter proces celovitega upravljanja s tveganji. Strategija upravljanja s tveganji izhaja in je usklajena z veljavno Strategijo Skupine ter zagotavlja osnovo in smernice za doseganje strateških ciljev.

Apetit po tveganjih je eden izmed osrednjih gradnikov sistema upravljanja s tveganji, ki predstavlja maksimalno raven tveganj, merjeno z ravnjo potencialnih izgub, ki jo je Zavarovalnica še pripravljena sprejeti tekom poslovanja, z namenom doseganja zastavljenih poslovnih in strateških ciljev ter podaja usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj (apetit in toleranca). Apetit po tveganjih je opredeljen za vsako pomembno kategorijo tveganja, v kateri so definirani tudi ključni kazalniki za vsako pomembno tveganje in njihove ciljne ter skrajne vrednosti. Zavarovalnica za kategorije tveganj, ki jih pri svojem poslovanju ne želi prevzemati, opredeli nično toleranco.

Zavarovalnica stremi k doseganju optimalne izpostavljenosti vsem pomembnim tveganjem. Zavarovalnica prevzema zavarovalna, tržna, kreditna, likvidnostna, operativna in nefinančna tveganja v skladu s Strategijo upravljanja s tveganji. V letu 2021 je bil v Zavarovalnici velik poudarek na nadgradnjah na področju trajnosti. Trajnostna tveganja so bila sicer v prejšnjih letih prepoznana kot del ostalih tveganj, po novem pa so z vse večjim poudarkom na njihovi pomembnosti v gospodarstvu v sistem upravljanja s tveganji vidneje vključena kot posebna kategorija znotraj nefinančnih tveganj. Podrobneje so opisana v poglavju C.6 tega poročila.

B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji

Poleg podpore Upravi in Nadzornemu svetu pri učinkovitem izvajanju sistema upravljanja s tveganji so glavne naloge funkcije upravljanja s tveganji tudi vzpostavitev, skrbništvo in nadzorovanje sistema upravljanja s tveganji, spremljanje splošnega profila tveganja Zavarovalnice kot celote, ugotavljanje in ocenjevanje nastajajočih tveganj, aktivna skrb za delovanje odborov sistema upravljanja s tveganji, koordinacija in izračun kapitalskih zahtev, koordinacija procesa ORSA ter priprava vseh ostalih regulatorno zahtevanih in internih poročil, ki se navezujejo na upravljanje s tveganji. Poleg naštetega je funkcija zadolžena tudi za podrobno nepristransko poročanje o izpostavljenosti tveganjem in svetovanje Upravi in Nadzornemu svetu o zadevah na področju upravljanja s tveganji, tudi v zvezi s strateškimi zadevami, kot so strategija Zavarovalnice, združitve in prevzemi ter večji poslovni projekti in naložbe.

Funkcija upravljanja s tveganji deluje samostojno in neodvisno od drugih funkcij. Izvaja se v Službi za upravljanje v tveganji.

Funkcija upravljanja s tveganji v okviru rednega ocenjevanja tveganj Zavarovalnice ocenjuje primernost in učinkovitost postopkov upravljanja s tveganji ter v primeru zaznanih odstopanj izvaja svetovalno funkcijo. Prek slednje z usmeritvami, priporočili in predlogi sooblikuje notranje kontrole za boljšo spremljavo tveganj v določenem procesu, poslovnem področju ali na ravni celotne družbe. O pomembnejših ugotovitvah seznanja odbore sistema upravljanja s tveganji. Funkcija upravljanja s tveganji je prav tako zadolžena za poročanje AZN v skladu z veljavno zakonodajo, ki se nanaša na naloge funkcije upravljanja s tveganji.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji ima vlogo skrbnika sistema upravljanja s tveganji in je neposredno podrejen Upravi, ki ga s soglasjem Nadzornega sveta, tudi pooblasti.

Ugotovitve in mnenja nosilca funkcije upravljanja s tveganji so objektivna in neodvisna od vpliva drugih poslovnih področij. Nosilec funkcije upravljanja s tveganji in druge osebe, ki v Zavarovalnici izvajajo naloge funkcije upravljanja s tveganji, imajo dostop do vseh informacij Zavarovalnice, ki so potrebne za opravljanje teh nalog.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji izvaja naloge v okviru druge obrambne linije.

B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji

V okviru sistema upravljanja s tveganji v drugi obrambni liniji delujejo odbori, ki jih imenuje Uprava. Njihova vloga je posvetovalna ali pa jim Uprava dodeli določene odločevalne pravice. Njihov namen je podpora Upravi pri rednem spremljanju, usklajevanju in informiranju o upravljanju s tveganji v Zavarovalnici. Ob pomembnejših spremembah profila tveganj zaznana tveganja obravnavata tudi Odbor za upravljanje s tveganji ali Uprava.

V letu 2021 se je v sistem upravljanja s tveganji umestilo tudi Odbor za skladnost in trajnostni razvoj, ki je podrobneje opisan v nadaljevanju tega poglavja.

Slika 3: Organigram odborov sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici na dan 31. 12. 2021

Odbor za upravljanje s tveganji (RMC) je odbor Uprave, ki je zadolžen za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje s tveganji, in skrbi za to, da ima Zavarovalnica vzpostavljeno primerno infrastrukturo ter primerne vire in sisteme, ki omogočajo zadovoljivo raven upravljanja s poslovnimi tveganji. S svojim delovanjem pripomore k prepoznavi in upravljanju s tveganji ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj Zavarovalnice. Temeljni cilji ter vloga odbora so pomoč Upravi pri ugotavljanju ter nadzoru izpostavljenosti vsem materialnim tveganjem (posebej kapitalskim in nefinančnim tveganjem, ki jih ne spremlja Odbor za skladnost in trajnostni razvoj), ugotavljanju pomanjkljivosti v notranje-kontrolnem okolju Zavarovalnice, potrjevanju in pregledu metodologij vrednotenja vseh kategorij tveganj in določanju limitov za posamezne vrste tveganj ter pri preverjanju, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z Apetitom po tveganjih Zavarovalnice.

Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) je odbor, ki je zadolžen za upravljanje tržnih, likvidnostnih in kreditnih tveganj na segmentu naložbenih portfeljev ter tveganj življenjskih in pokojninskih zavarovanj Zavarovalnice. Pomembna naloga odbora je tudi oblikovanje strategije upravljanja usklajenosti sredstev in obveznosti Zavarovalnice, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev, ob upoštevanju apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja s sredstvi in obveznostmi Zavarovalnice.

Zavarovalni odbor premoženjskih zavarovanj (UWC) je sestavni del sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici, katerega temeljni cilj je spremljanje ter optimiziranje višine in koncentracije prevzetih zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in predlaganje omejitev oziroma optimalen prenos prevzetih zavarovalnih tveganj v pozavarovanje (prevzemanje kreditnih tveganj premoženjskih zavarovanj) glede na postavljen apetit po tveganjih Zavarovalnice ob upoštevanju tveganj, ki izvirajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke. Odbor se ukvarja s prepoznavanjem, spremljanjem, upravljanjem ter poročanjem zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in razvojem upravljanja z zavarovalnimi tveganji premoženjskih zavarovanj.

Odbor za operativna tveganja (ORC) je usmerjen v zagotavljanje Zavarovalnici primernega in integriranega sistema upravljanja z operativnimi tveganji, ki vključuje tudi optimalno alokacijo apetita po operativnih tveganjih glede na usmeritve iz Apetita po tveganjih in nadzor nad delovanjem sistema upravljanja z operativnimi tveganji Zavarovalnice, vključno s pregledom in potrjevanjem ukrepov za njegovo izboljševanje. Odbor deluje na področju vseh skupin operativnih tveganj. Kot posebna skupina operativnih tveganj se spremljajo projektna tveganja in tveganja informacijske varnosti, ki vključujejo kibernetska tveganja in sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Odbor za operativna tveganja spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije, ki se nanašajo na strukturo in izvajanje sistema upravljanja z operativnimi tveganji.

Odbor za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR) je zadolžen za obravnavanje pomembnejših ali kompleksnejših vprašanj, povezanih z zagotavljanjem skladnosti poslovanja Skupine s predpisi in sprejetimi drugimi zavezami ter stališči nadzornih ali drugih državnih organov, obravnavanje vprašanj, ki vključujejo etične dileme, ki se nanašajo na spoštovanje določil Kodeksa Skupine Triglav (v nadaljevanju besedila: Kodeks Skupine), Zavarovalnega kodeksa ali drugih sprejetih etičnih standardov družbe. Odbor je prav tako zadolžen za spremljavo in upravljanje s tveganjem ugleda ter za spremljavo in usmerjanje aktivnosti na področju trajnosti (ESG), spremljavo trajnostnih tveganj, obravnavanje predlogov notranjih aktov, ki se nanašajo na ali so del sistema upravljanja s tveganji za skladnost poslovanja, spremljavo izpostavljenosti Zavarovalnice tveganjem za skladnost poslovanja in obravnavanje ocen tveganj za skladnost poslovanja, obravnavanje dogodkov, ki pomenijo kršitev varstva podatkov, obravnavanje trajnostnega poslovanja z GRI kazalniki, obravnavanje realizacije priporočil Službe za skladnost poslovanja in obravnavanje vseh zadev ali vprašanj, ki jih v obravnavo predložijo posamezni člani odbora.

Produktna foruma premoženjskih in osebnih zavarovanj (PF PZ in PF OZ) imata za temeljni cilj zagotavljanje kontinuiranega razvoja in spreminjanja zavarovalnih produktov za slovenski trg in druge trge, na katerih Zavarovalnica trži svoje produkte. Pri razvoju in spremembah zavarovalnih produktov se mora zagotavljati skladnost s strategijo Zavarovalnice ter se prilagajati potrebam trga ob hkratnem upoštevanju zakonskih okvirjev, standardov in dobre prakse zavarovalne in finančne stroke, politike upravljanja in nadzora nad zavarovalnimi produkti ter usmeritev iz apetita po tveganjih glede zagotavljanja primernega profila zavarovalnih tveganj.

Projektno usmerjevalni odbor (PUO) je odločevalni organ, ki omogoča celovito upravljanje portfelja projektov, zagotavlja temelje za transparentno in sledljivo izvajanje projektov ter identifikacijo in upravljanje s projektnimi tveganji, kar vključuje zagotavljanje usklajenega in učinkovitega poteka dela na projektih ter vzpostavitev primernih in med seboj usklajenih projektov v Zavarovalnici.

B.3.5 Proces upravljanja s tveganji

V procesu postavitve planskih usmeritev in ciljev za strateško obdobje se opredeli obseg tveganj, ki jih je Zavarovalnica za dosego teh ciljev zavestno pripravljena prevzeti, ter se na podlagi tega opredeli raven ključnih kazalnikov, s katerimi se zasleduje usklajenost z Apetitom po tveganjih. Na osnovi zastavljenih strateških ciljev se tako letno v procesu ORSA najprej prepozna pomembna tveganja. Gre za tveganja, katerih realizacija ima lahko pomemben vpliv na doseganje zastavljenih ciljev v prihodnjih obdobjih.

Na opisan način prepoznana tveganja predstavljajo tveganja, ki jih Zavarovalnica v nadaljevanju ustrezno klasificira ter oceni, slednje predvsem z vidika velikosti učinka in verjetnosti nastanka. Analiza je podlaga za sprejemanje odločitev Uprave glede načina obvladovanja tveganj.

Zavarovalnica v izvedenem ciklu sistema upravljanja s tveganji vedno tudi dokumentira prepoznane pomanjkljivosti in predloge za izboljšave ter pripravi ukrepe in priporočila za nadgradnjo.

Slika 4: Proces upravljanja s tveganji v Zavarovalnici

V Zavarovalnici se redno spremlja tveganja z obravnavo rednih poročil, v katerih se naslovi pomembnejše vplive na profil tveganj in na podlagi katerih se na pristojnih organih po potrebi sprejme ustrezne ukrepe. Za pravilno oceno tveganj je potreben pravilen zajem izpostavljenosti tveganjem in dobro poznavanje lastnosti (volatilnosti) dejavnikov tveganj ter vpliva teh na ključne strateške kazalnike.

Primarna metoda merjenja tveganj je standardna formula Solventnosti II (regulatorna metoda), ki temelji na standardnih volatilnostih in izpostavljenostih tveganjem Zavarovalnice. Regulatorna metoda se dopolnjuje z lastnimi ocenami volatilnosti dejavnikov tveganj pri enaki stopnji zaupanja in obdobju. S tem se hkrati tudi redno zagotavlja preverjanje ustreznosti regulatorne metode za Zavarovalnico. Dodatno se ocenjuje tveganja tudi po metodologiji bonitetne hiše S&P.

Najmanj enkrat letno se opravi celovita analiza primernosti standardne formule Solventnosti II za merjenje lastnih tveganj v okviru procesa ORSA. Pri končni oceni primernosti Zavarovalnica upošteva tudi rezultate interne metode merjenja tveganj.

Zavarovalnica redno spremlja ocene tveganj in jih zlasti v primeru zaznanih odstopanj od dejanskega tveganja neprestano nadgrajuje.

Zavarovalnica pri upravljanju s tveganji deluje preventivno, pri čemer uporablja pristopa razgradnje (npr. produktne) in razpršitve (npr. naložbene) posameznih vrst tveganj. Pri uravnavanju izpostavljenosti tveganjem je ključen ukrep vzpostavitve ustreznega limitnega sistema, ki ga Zavarovalnica v skladu s poslovnimi priložnostmi prilagaja aktualnim zunanjim dogajanjem, pri čemer vseskozi ostaja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

Zavarovalnica redno izvaja spremljavo tveganj in poroča o tveganjih v sklopu standardiziranih internih poročil o tveganjih, ki vključujejo regulatorne in interne kazalnike za vse segmente tveganj in poslovanja. Poleg priporočil Službe za upravljanje s tveganji vsebujejo tudi komentarje o trendih in vrednostih kazalnikov glede na postavljene limite in ciljne vrednosti. Poročila o tveganjih v okviru svojih pristojnosti obravnavajo odbori sistema upravljanja s tveganji, Uprava in Nadzorni svet. Dodatno se v sistem poročanja o tveganjih uvrščajo tudi: Letno poročilo, Poročili SFCR Zavarovalnice in Skupine, poročilo ORSA, poročili RSR ter poročanja zunanjim deležnikom.

B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti

Glavni namen procesa ORSA je, da Zavarovalnica oceni prihodnja tveganja, ki izhajajo iz strateškega poslovnega načrta in s tem preveri morebitne potrebe po kapitalu. Dodatno se preverja vpliv izjemnih razmer na višino kapitalske ustreznosti z za ta namen definiranimi scenarijskimi stresnimi testi. V okviru procesa ORSA se preveri tudi primernost regulatornega merjenja tveganj.

Proces ORSA gradi na temeljnih elementih sistema upravljanja s tveganji ter upošteva profil tveganj in potrjene limite. V okviru procesa se opredelijo zaključki glede optimalnega zadrževanja oziroma prenosa tveganj, preveri pa se tudi ustreznost razporeditve kapitala Zavarovalnice. Z izvedbo stresnih scenarijskih testov se preverjajo vplivi potencialnih dogodkov na profil tveganj, s čimer se preverja kapitalska ustreznost in trdnost.

Proces ORSA je usklajen s procesom strateškega načrtovanja Zavarovalnice, saj se usklajeno in na podlagi finančnega načrta pripravi tudi izračun planirane kapitalske ustreznosti. Proces ORSA se začne s strateškimi cilji in definiranjem osnovnih predpostavk za pripravo strateškega poslovnega načrta, na podlagi katerih se pripravi plan kapitalske ustreznosti. Na podlagi aktualnih tveganj se pripravijo in ovrednotijo aktualni scenarijski stresni testi za Zavarovalnico. Testiranje primernosti standardne formule se redno izvaja tekom leta, na segmentih, kjer so med letom spremembe ocene tveganj lahko večje npr. finančne naložbe, na preostalih segmentih pa se primernost standardne formule podrobneje preveri v okviru procesa ORSA, ki se nato smiselno uporabijo v okviru testiranja bodočih solventnostnih potreb. V koraku preverjanja in testiranja bodočih solventnostnih potreb se obravnavajo potrebni ukrepi za ohranjanje optimalne kapitalske ustreznosti. Ob koncu procesa se poskrbi za njegovo ustrezno dokumentiranje in pripravo končnega poročila ter za poročanja rezultatov vsem notranjim kot zunanjim deležnikom (AZN). Zavarovalnica dodatno poskrbi za primerno seznanitev Nadzornega sveta o poteku in pomembnejših izsledkih procesa ORSA v Zavarovalnici.

Proces ORSA se v Zavarovalnici izvaja redno, najmanj enkrat letno. Izredno se proces izvede ob vsaki spremembi poslovne strategije oziroma ob vsaki večji spremembi v trenutnem profilu tveganj ali ob prepoznavi potencialnih bodočih dogodkov ali scenarijev na trgih, kjer posluje Zavarovalnica, ki bi lahko pomembno vplivali na doseganje strateških ciljev ali kapitalske ustreznosti.

V letu 2021 se je kljub nadaljevanju epidemije covid-19 izvedel zgolj redni proces ORSA. Pri izvedbi rednega procesa ORSA so bila upoštevana vsa prepoznana pomembna tveganja Zavarovalnice do dneva izračuna, kakor tudi vsa potencialna tveganja, ki bi na podlagi znanih informacij lahko vplivala na njeno prihodnje poslovanje. Redni proces ORSA je potrdil, da sta zavarovalni in naložbeni portfelj Zavarovalnice dovolj odporna, da je kapitalska pozicija ustrezna ter da se Zavarovalnica lahko še naprej uspešno sooča s tveganji in izzivi nejasne prihodnosti, ki jo kroji epidemija covid-19.

B.4 Sistem notranjega nadzora

Notranje-kontrolni sistem Zavarovalnice, ki temelji na vrednotah in etičnih načelih, zapisanih v Kodeksu Skupine Triglav (v nadaljevanju besedila: Kodeks Skupine)⁴ v Zavarovalnici obsega ocenjevanje tveganj, vzpostavitev notranjih kontrol, redno ocenjevanje njihove ustreznosti in primernosti ter komuniciranje in poročanje nadzornim organom ter drugim deležnikom.

Sistem notranjih kontrol obsega vse organizacijske enote in poslovne funkcije Zavarovalnice. Notranje kontrolne aktivnosti se izvajajo v vseh poslovnih in operativnih procesih, prek sistema treh obrambnih linij.

Vloge in odgovornosti v sistemu notranjih kontrol so porazdeljene med nosilci poslovnih funkcij, ki so odgovorni za vzpostavitev, dokumentiranje in stalno skrb za učinkovitost notranjih kontrol, ključnimi funkcijami druge obrambne linije, ki spremljajo in nadzorujejo ustreznost notranjih kontrol ter Službo notranje revizije, ki izvaja končni nadzor nad sistemom notranjih kontrol v Zavarovalnici.

Uprava sprejema oziroma potrjuje Kodeks Skupine, notranji akt o sistemu notranjih kontrol, politike ključnih funkcij in poslovnike odborov, vključno z njihovimi spremembami. Prek poročil ključnih funkcij in poročanja poslovnih funkcij ter sprejetih sklepov Uprava spremlja in upravlja z notranje-kontrolnim sistemom v Zavarovalnici.

B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja

Funkcija skladnosti poslovanja v okviru sistema notranjih kontrol spremlja skladnost poslovanja Zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami ter spremlja in ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju in povezanih okoliščin na poslovanje Zavarovalnice. V tem okviru ocenjuje

⁴ Kodeks Skupine je objavljen na spletni strani Zavarovalnice: http://www.triglav.eu

tveganja za skladnost poslovanja Zavarovalnice, ocenjuje primernost in učinkovitost postopkov ter ukrepov za uskladitev poslovanja Zavarovalnice z ugotovljenimi spremembami ter pri tem izvaja svetovalno funkcijo. Prek slednje z usmeritvami, priporočili in predlogi sooblikuje notranje kontrole za skladnost v določenem procesu, poslovnem področju ali na ravni celotne Zavarovalnice. Funkcija skladnosti poslovanja redno poroča Upravi, Nadzornemu svetu in Revizijski komisiji Nadzornega sveta o skladnosti poslovanja Zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami. V Zavarovalnici ima pomembno vlogo tudi z vidika prizadevanj za pošteno in transparentno poslovanje, spoštovanje človekovih pravic, izvajanje programov zagotavljanja skladnosti na posameznih zaključenih področjih (npr. varstvo potrošnikov in konkurence, varstvo osebnih podatkov, preprečevanje nasprotij interesov in notranjih prevar, korupcije ipd.) ter razvoj in spremljanje spoštovanja etičnih zavez in skrb za njihovo implementacijo v praksi. Nosilec funkcije skrbi za učinkovito izvajanje funkcije, predstavljanje funkcije navzven, redno poročanje Upravi in Nadzornemu svetu, pa tudi za razvoj elementov skladnosti in minimalnih standardov za delovanje funkcije v odvisnih družbah Skupine. Pomembno vlogo ima tudi pri spodbujanju razvoja korporativne etike in spoštovanja človekovih pravic.

Funkcija skladnosti poslovanja deluje samostojno in neodvisno od drugih poslovnih funkcij v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. Je del druge obrambne linije v tri nivojskem sistemu upravljanja s tveganji. Organizacijska umeščenost, vloga in odgovornosti funkcije skladnosti poslovanja v sistemu upravljanja Zavarovalnice, vključno z obveznostmi poročanja, so krovno opredeljene v notranjih aktih Zavarovalnice o organizaciji, sistemu in politiki upravljanja ter skladnosti poslovanja.

B.5 Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije izvaja na oceni tveganj zasnovan stalen in celovit nadzor nad poslovanjem Zavarovalnice. Na podlagi sistematičnega in metodičnega pristopa pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja Zavarovalnice, upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov ter daje priporočila za izboljšanje. Funkcija notranje revizije sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi, spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev. Izvaja tudi svetovalne storitve po dogovoru z Upravo in vodstvom poslovnih področij.

Uprava zagotavlja funkciji notranje revizije ustrezne pogoje za delo, med katere spadajo predvsem organizacijska neodvisnost, ustrezen obseg sredstev za delovanje ter dostop do vseh področij, zapisov, sredstev in oseb v Zavarovalnici (vključno s člani Uprave, Revizijske komisije in Nadzornega sveta). Funkcija notranje revizije je organizirana kot samostojna organizacijska enota v Zavarovalnici in je neposredno podrejena Upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov Zavarovalnice. Pri določanju področij, ciljev in obsega notranjega revidiranja, opravljanju dela in poročanju o notranjem revidiranju je neodvisna. Nosilec funkcije in notranji revizorji ne opravljajo nobenih razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, in ne odločajo o aktivnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja.

Funkcija notranje revizije za svoje delo odgovarja neposredno Upravi in Nadzornemu svetu. Nosilec funkcije poroča o delovanju funkcije, morebitnih omejitvah delovanja (nastanku okoliščin, ki bi lahko oslabile nepristranskost notranjih revizorjev, morebitnem omejevanju sredstev za delo in podobno), izsledkih opravljenih notranjerevizijskih pregledov, uresničevanju priporočil ter oceni primernosti in učinkovitosti upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov na revidiranih področjih:

• Upravi, s čimer se ohranja neodvisnost od drugih poslovnih funkcij v Zavarovalnici,
• Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu, s čimer se krepi neodvisnost od Uprave.

Funkcija notranje revizije pri izvajanju nalog upošteva hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo, ter notranja pravila delovanja funkcije notranje revizije, ki jih sprejme Uprava v soglasju z Nadzornim svetom.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je ena od ključnih funkcij Zavarovalnice, ki se izvaja ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja ter deluje samostojno in neodvisno od drugih poslovnih funkcij.

Nosilca aktuarske funkcije, ki ju pooblastita Uprava in Nadzorni svet, sta odgovorna za opravljanje nalog aktuarske funkcije. Za opravljanje svojih nalog morata imeti nosilca aktuarske funkcije poln, prost in neomejen dostop do vseh informacij, podatkov, dejavnosti in osebja Zavarovalnice.

Med ključne naloge aktuarske funkcije spada koordinacija in izvedba izračunov zavarovalnotehničnih rezervacij ter zagotavljanje, da se za izračun uporabljajo ustrezne metode, modeli in predpostavke ter da so uporabljeni podatki ustrezni, zadostni in kakovostni. Ključna naloga aktuarske funkcije je tudi preverjanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in podajanje mnenja o primernosti višine zavarovalne premije za posamezne produkte. Pri tem uporablja stališče, da mora premija posameznih produktov zadoščati za pokrivanje vseh obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Aktuarska funkcija tudi preverja ustreznost pozavarovanja in sodeluje pri izvedbi procesa ORSA v Zavarovalnici, poleg tega pa še koordinira in izračunava kapitalske zahteve v okviru zavarovalnih tveganj.

Nosilcema aktuarske funkcije je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju aktuarskih nalog. Redno poročata Upravi in Nadzornemu svetu o delovanju aktuarske funkcije, o pomembnejših ugotovitvah redno seznanjata tudi odbore RMC, ALCO in UWC. Izvajata naloge, ki so delegirane s strani omenjenih odborov, po potrebi pa sodelujeta tudi z drugimi odbori, ki so del sistema upravljanja s tveganji.

B.7 Zunanje izvajanje

Skladno z zahtevami v ZZavar-1 ima Zavarovalnica vzpostavljene vse zakonsko predpisane kontrole in procese vezane na posle, ki se izločajo v zunanje izvajanje (v nadaljnjem besedilu: izločeni posli).

Vsaka pogodba oziroma dogovor o ravni opravljanja storitev med nosilcem in izvajalcem posameznega izločenega posla vsebuje podrobneje opredeljene postopke in ukrepe za izvajanje nadzora nad izvajalci izločenih poslov in zagotavljanja skladnosti njihovega ravnanja z veljavno zakonodajo in internimi pravili. Posebno pozornost se posveča poslom, ki se izločajo v oblak. Posledično je s pogodbo vsak izvajalec storitev zavezan k enakemu standardu skrbnosti, kot velja za Zavarovalnico. S pravnimi in organizacijskimi ukrepi se prav tako zagotovi, da imajo nadzorni organi Zavarovalnice enake možnosti izvajanja nadzora nad izvajalci izločenih poslov, kot če bi Zavarovalnica te posle izvajala z lastnimi viri. Izvajalci storitev so v skladu s pogodbenimi določili dolžni vzpostaviti in zagotavljati smiselno enake notranje kontrole in vzvode za obvladovanje morebitnih pomanjkljivosti kot Zavarovalnica, ki je tudi sama upravičena do izvajanja nadzora nad delovanjem notranje-kontrolnega sistema ponudnika in podajanja usmeritev glede izvajanja izločene storitve.

Izločene storitve nosilci izločenih poslov spremljajo in nadzirajo redno, najmanj enkrat letno.

Sposobnost ponudnika in tveganja izločene storitve se spremlja s pomočjo rednega ocenjevanja tveganj, katerega cilj je opredeliti tveganja oziroma morebitne spremembe tveganj, izhajajočih iz izločenega posla.

Zavarovalnica izloča v zunanje izvajanje dva posla. Prvi se nanaša na upravljanje kritnega premoženja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki ga za Zavarovalnico izvaja njena odvisna družba, specializirana za upravljanje premoženja in investicijskih skladov. Drugi posel se nanaša na organizacijo prodajne mreže in postopkov izvajanja zavarovanj na Poljskem, ki ga za Zavarovalnico upravlja lokalna generalna zastopniška družba. Zavarovalnica za druge družbe v Skupini izvaja enajst izločenih poslov, ki se po vsebini nanašajo na storitve prodaje zavarovanj, upravljanja sredstev, vzdrževanja informacijskih sistemov in izvajanja notranje revizije.

B.8 Druge informacije

OCENA PRIMERNOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA

Zavarovalnica ima vzpostavljen primeren sistem upravljanja, ki je sorazmeren naravi, obsegu njenega poslovanja in kompleksnosti tveganj pri poslovanju. Primernost potrjujejo rezultati rednih notranjih pregledov tega sistema, ki jih letno izvajajo pristojne službe Zavarovalnice.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse druge informacije o sistemu upravljanja razkrila v poglavjih od B.1 do B.7.

-

-

-

C. Profil tveganja

Zavarovalnica je s svojim delovanjem izpostavljena zavarovalnim, tržnim, kreditnim, likvidnostnim, operativnim in drugim tveganjem. Upravlja jih z vzpostavljenimi internimi metodologijami, kazalniki po merilih regulatorne kapitalske ustreznosti in prek kapitalske ustreznosti po modelu vrednotenja S&P, skladno s procesom, opisanim v sklopu B tega poročila.

Izmed vseh tveganj je Zavarovalnica najbolj izpostavljena tržnim in zavarovalnim tveganjem, v manjši meri pa tudi kreditnim in operativnim tveganjem.

Za ustrezno upravljanje s tveganji ima Zavarovalnica za vsako vrsto tveganj definirane načine za opredelitev izpostavljenosti in ustrezne mere tveganj, prek katerih presoja velikost prevzetih tveganj. Po potrebi se določijo tudi ustrezni limiti izpostavljenosti, ki preprečujejo prekomerni prevzem tveganj ter zagotavljajo primerno razpršenost portfelja. Pomemben element upravljanja s tveganji so tudi tehnike zmanjševanja tveganj, ki so pomembno orodje za zmanjševanje koncentracije na posamezni vrsti tveganj.

Za regulatorni namen se tveganja v Zavarovalnici meri s standardno formulo, definirano v Delegirani uredbi, ki jih meri kot tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev Zavarovalnice s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka v obdobju enega leta.

Ob koncu leta 2021 skupna ocena tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja medsebojnih učinkov tveganj (t. i. razpršenost), za zavarovalna, tržna, kreditna in operativna tveganja znaša 546,3 milijona evrov. Razpršenost tveganj med moduli zmanjša skupno vrednost navedenih tveganj za 151,2 milijona evrov.

Graf 2: Prikaz profila tveganj Zavarovalnice

Zavarovalnica ima za sklenjena prostovoljna pokojninska zavarovanja v portfelju oblikovana dva omejena sklada, PDPZ in PDPZ renta, za katera tveganja izračunava ločeno, za vsako od vrst tveganj standardne formule. V zgornjem grafu so po metodi poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) upoštevana tudi tveganja omejenih skladov, ki prinesejo 28,3 milijona evrov k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Zavarovalnice. Metoda je podrobneje predstavljena v poglavju E.1 tega poročila.

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustrezne višine premij in predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalnica prevzema zavarovalna tveganja s sklepanjem zavarovalnih poslov, ki predstavljajo njeno osnovno dejavnost.

Temeljni cilj upravljanja z zavarovalnimi tveganji je ohranjanje takšne kakovosti portfelja, ki omogoča stabilno in varno poslovanje ob hkratnem zagotavljanju željene donosnosti. Zavarovalnica ima za izpolnitev tega cilja vzpostavljene procese za zagotavljanje ustrezne ravni in razpršenosti izpostavljenosti zavarovalnim tveganjem.

Zavarovalna tveganja na dan 31. 12. 2021 predstavljajo 38 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, kar znaša 207,5 milijona evrov in je za tri odstotne točke manj kot preteklo leto.

Zavarovalnica glede na svoj portfelj med zavarovalnimi tveganji prepoznava:

• − tveganja neživljenjskih zavarovanj,
• − tveganja zdravstvenih zavarovanj,
• − tveganja življenjskih zavarovanj.

C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja

Zavarovalnica iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj prevzema tveganje premije in rezervacije, tveganje predčasnih prekinitev in tveganje katastrofe.

Ocena tveganj za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na dan 31. 12. 2021 predstavlja 27 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Tabela 9: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj za leti 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Tveganje premije in rezervacije	100.955	99.143
Tveganje predčasnih prekinitev	29.785	26.570
Tveganje katastrofe	40.446	33.912
Razpršenost	-49.709	-44.012
Zavarovalno tveganje za neživljenjska zavarovanja	121.477	115.613

	v 000 evrih
	2021	2020
Tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo kot življenjska	8	7
Tveganje premije in rezervacije	24.172	23.651
Tveganje predčasnih prekinitev	6.754	6.493
Tveganje katastrofe	2.333	2.469
Razpršenost	-7.483	-7.360
Zavarovalna tveganja za zdravstvena zavarovanja	25.785	25.261

Tabela 10: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja zdravstvenih zavarovanj za leti 2021 in 2020

Rast ocene tveganj za neživljenjska zavarovanja na koncu leta 2021 je posledica rasti ocene tveganja premij in rezervacij zaradi rasti portfelja na segmentih požarnih zavarovanj, pomorskih, letalskih in transportnih zavarovanj ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj, saj ta povečuje tveganje premije in rezervacije. To rast zavira znižanje škodnih rezervacij zaradi znižanja frekvence škodnih dogodkov ob nižji gospodarski aktivnosti in manjši mobilnosti prebivalstva zaradi omejitvenih ukrepov v času epidemije. Ocena tveganj za tveganje katastrofe se je povišala zaradi večje izpostavljenosti do katastrof iz naslova neproporcionalnih pozavarovanj.

Ocena tveganj za zdravstvena zavarovanja se v opazovanem obdobju ni pomembno spremenila.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica ima največjo izpostavljenost za premijsko tveganje na segmentu drugih zavarovanj motornih vozil (LoB 5).

Tveganje premije in rezervacij

Izpostavljenost mere obsega za tveganje premije se giblje v skladu s čisto zasluženo premijo. Glede na preteklo obdobje se je ta zaradi rasti portfelja povečala za 5,5 milijona evrov. Podrobnosti o čisti zasluženi premiji Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021 so prikazane na obrazcu S.05.01, ki je priloga tega poročila.

Tabela 11: Izpostavljenost za tveganje premije, merjena kot letni obseg čiste zaslužene premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Čista zaslužena premija	443.713	438.206
- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	117.304	116.806
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	99.370	99.372
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	91.495	92.725
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	53.859	53.990
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	26.118	26.563
- Preostali zavarovalni segmenti	55.567	48.751

Za Zavarovalnico je največja izpostavljenost za rezervacijsko tveganje na segmentu zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij se giblje v skladu s čistimi škodnimi rezervacijami, ki so se zaradi povečanja obsega posla zvišale glede na preteklo obdobje.

Tabela 12: Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacije Zavarovalnice za zavarovalna tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Čiste škodne rezervacije	179.772	176.330
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	70.102	71.967
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	34.154	32.588
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	27.974	26.847
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	23.875	23.383
- Ostali segmenti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	23.667	21.546

Tveganje katastrofe

Zavarovalnica je tveganju katastrofe najbolj izpostavljena na segmentu kreditnih in kavcijskih zavarovanj ter za nevarnosti poplave, toče in viharja.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Koncentracijo izpostavljenosti Zavarovalnica upravlja po treh kategorijah - po nevarnosti, po geografski lokaciji in po gospodarskem sektorju. Obvladuje jih z ustreznimi oblikami pozavarovanja, ki temeljijo na tablicah maksimalnih lastnih deležev. Z doslednim zasledovanjem ustrezne razpršenosti prevzetih kritij, rednim spremljanjem ter poročanjem tveganj koncentracij tako Zavarovalnica zmanjšuje verjetnost nastanka in višino izgube.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica v največji meri zmanjšuje tveganja z nakupom različnih vrst pozavarovalne zaščite. Pri individualnih zavarovanjih se tveganje prevzema s posamično obravnavo, pri čemer Zavarovalnica del nevarnosti prenese z nakupom fakultativne pozavarovalne zaščite skladno z upoštevanjem maksimalnih lastnih deležev, najvišjo možno izgubo in apetitom po tveganjih. Za preostanek portfelja je glavna tehnika zmanjševanja tveganj nakup različnih oblik proporcionalnega in neproporcionalnega pozavarovanja.

Zavarovalnica redno spremlja učinkovitost pozavarovalne zaščite in vsaj enkrat letno uskladi višino prenesenih tveganj glede na apetit po tveganjih. Posebna pozornost je v Zavarovalnici namenjena upravljanju tveganj z naslova naravnih katastrof.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica ocenjuje primernost upravljanja s tveganji z rednim izvajanjem testov občutljivosti. Šok premije tako za portfelj neživljenjskih zavarovanj kot tudi zdravstvenih zavarovanj predstavlja 10 odstotno znižanje mere obsega za tveganje premije. Podobno šok rezervacije predstavlja 10 odstotno zvišanje mere obsega za tveganje rezervacij, tako na portfelju neživljenjskih kot tudi zdravstvenih zavarovanj.

Graf 3: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021

C.1.2 Življenjska zavarovanja

Zavarovalnica iz naslova življenjskih zavarovanj prevzema tveganje umrljivosti, dolgoživosti, invalidnosti in obolevnosti, stroškov, predčasnih prekinitev, revizije pogojev in katastrof življenjskih zavarovanj.

Zavarovalnica meri tveganja ločeno za svoje tri pod-portfelje: portfelj prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj (PDPZ) v fazi varčevanja, portfelj pokojnin PDPZ v izplačevanju in preostanek portfelja Zavarovalnice. Njihova tveganja Zavarovalnica meri brez učinka razpršitve med preostankom portfelja in omejenima skladoma.

Ocena tveganj za življenjska zavarovanja na dan 31. 12. 2021 predstavlja 11 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

	v 000 evrih
	2021	2020
Tveganje umrljivosti	6.374	5.690
Tveganje dolgoživosti	14.765	15.560
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	177	238
Tveganje predčasne prekinitve	25.630	22.432
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	20.808	19.422
Tveganje revizije	1.468	1.352
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	4.341	4.209
Razpršenost	-13.362	-12.350
Zavarovalno tveganje za življenjska zavarovanja	60.202	56.554

Tabela 13: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj za leti 2021 in 2020

Ocena tveganj za leto 2021 se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 3,6 milijona evrov. Tveganje predčasne prekinitve se je povečalo zaradi sprememb v pričakovanih stopnjah predčasnih prekinitev in sprememb v strukturi portfelja. Povečanje ocene tveganj za tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj izhaja iz povišanih stroškovnih predpostavk. Zmanjšanje tveganja dolgoživosti je posledica zmanjšanega števila polic PDPZ upravičenih do zajamčenih rentnih faktorjev glede na preteklo leto.

Na dan 31. 12. 2021 je ocena tveganj za tveganja iz pogodb življenjskih zavarovanj obeh omejenih skladov znašala 11 milijonov evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Spodaj prikazana izpostavljenost tveganjem je predstavljena kot razlika med najboljšo oceno obveznosti iz naslova življenjskih zavarovanj in sredstvih, ki so občutljiva na posamezno tveganje. Izpostavljenost vsebuje tudi neto obveznosti iz naslova škod neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente.

Tabela 14: Izpostavljenost Zavarovalnice zavarovalnim tveganjem življenjskih zavarovanj za leti 2021 in 2020

		v 000 evrih
	2021	2020
Tveganje umrljivosti	1.281.987	1.267.347
Tveganje dolgoživosti	1.336.263	1.317.711
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	17.952	16.633
Tveganje predčasne prekinitve	1.163.989	1.150.340
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	1.340.102	1.322.069
Tveganje revizije	54.273	50.364
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	1.165.758	1.152.411

Tveganju umrljivosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah, ki krijejo nevarnost smrti, in je v trenutku smrti zavarovanca kritje večje od rezervacij iz tega naslova. Največjo izpostavljenost imajo police življenjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev, saj so zavarovalne vsote za smrt visoke, zavarovalno-tehnične rezervacije iz tega naslova pa razmeroma nizke. Visoko izpostavljenost imajo iz podobnega razloga tudi police življenjskih zavarovanj z varčevanjem. Druge police nosijo majhno izpostavljenost tveganju umrljivosti.

Tveganju dolgoživosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah rentnih in pokojninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določena vnaprej in je fiksna na podlagi vplačanih sredstev in predpostavk, predvsem o predvidenem trajanju preostanka življenja upravičencev. Če v povprečju upravičenci živijo dlje, kot je to predpostavljeno v izračunu rent, lahko Zavarovalnica iz tega naslova utrpi izgubo. Pri policah, ki niso doživljenjske ali zelo dolgoročne, je tveganje dolgoživosti majhno.

Tveganju invalidnosti in obolevnosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter invalidnosti. Problem izpostavljenosti takih polic obravnavanemu tveganju je po vsebini podoben prej opisani izpostavljenosti polic, ki krijejo nevarnost smrti, tveganju umrljivosti.

Tveganju predčasne prekinitve so izpostavljene vse police, kjer pogodbena določila dovoljujejo zavarovalcu, da spremeni polico: izvede odkup police, uveljavi spremembo višine kritij ali premije, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev bo kupil rento ipd. Interes Zavarovalnice je, da sklenjene police ostanejo po dogovorjenih pogojih v portfelju do izteka ali morebitne realizacije tveganja, ki ga polica krije, medtem ko predčasne prekinitve praviloma predstavljajo (razen v izjemnih primerih) za Zavarovalnico negativen vpliv na njeno poslovanje.

Tveganju stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj je Zavarovalnica izpostavljena pri vseh policah življenjskih zavarovanj ter zdravstvenih in neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente. Predstavlja pa tveganje morebitnega povečanja vseh tipov dejanskih stroškov kar ima negativen vpliv na dobičkonosnost portfelja življenjskih zavarovanj Zavarovalnice.

Tveganju revizije so izpostavljene škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Obdobno izplačilo rente se lahko poviša (največkrat zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja upravičenca rente), s čimer se zviša nominalna vrednost obveznosti Zavarovalnice.

Tveganju katastrofe življenjskega zavarovanja so izpostavljene vse police, ki krijejo tveganje umrljivosti. To tveganje je zelo podobno zgoraj opisanemu tveganju umrljivosti, z razliko, da gre v tem primeru za enoletno povečanje umrljivosti, in ne za njen trajni sistemski dvig.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Razširjenost prodajne mreže v Sloveniji omogoča Zavarovalnici geografsko razpršenost in hkrati prispeva k povečanju obsega prodaje celotne Zavarovalnice. Velik in razpršen obseg sprejetih tveganj povzroči ugodno izravnavo koncentracije nevarnosti.

S širokim naborom vrst produktov življenjskih zavarovanj Zavarovalnica poskrbi za hkratno pokritje večine potreb strank in razpršenost med različnimi tipi tveganj, ki so krita s temi produkti. Z navedenim širokim naborom produktov se pokrivajo potrebe strank, ki pripadajo različnim razredom glede starosti in drugih dejavnikov tveganj.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Za produkte življenjskih zavarovanj se najpomembnejše obvladovanje zavarovalnih tveganj opravi v fazi njihovega prevzemanja, s tekočo redno spremljavo portfelja ter z ustreznim zagotavljanjem usklajenosti sredstev z zavarovalnimi obveznostmi. Postopek sprejema v zavarovanje zajema zdravstveni vprašalnik, finančno sklepanje, pregled obstoječe medicinske dokumentacije in medicinske teste. Obseg in globina tega procesa je odvisna od zavarovalne vsote. Za zavarovalne produkte brez prevzemnega procesa so za zaščito pred predpogodbenim oportunizmom (antiselekcijo) predpisane nizke zavarovalne vsote in karenca.

Drugi del obvladovanja tveganj se izvaja pri reševanju škodnega zahtevka, ko se medicinska dokumentacija iz prijave škode navzkrižno preverja s podatki iz sklenjene police.

Spremljanje tveganj poteka redno, in sicer z analizo umrljivosti portfelja, obolevnostjo in tržno prakso. Posledica teh analiz je tudi najboljša ocena predpostavk za vsa zavarovalna tveganja, ki se nato uporabljajo za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj, novo določanje cen produktov in izračun kapitalske ustreznosti.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji Zavarovalnica redno izvaja teste občutljivosti.

Graf 4: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021

V zgornjem grafu je predstavljena kapitalska ustreznost Zavarovalnice v primeru realizacije posameznega šoka, ki je definiran skladno s standardno formulo.

C.2 Tržno tveganje

Tržna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Zavarovalnice, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev in obveznosti. Eno od glavnih dejavnosti Zavarovalnice predstavlja investiranje zbrane premije in lastnih sredstev. Zavarovalnica ima v naložbenih portfeljih širok nabor različnih finančnih instrumentov, katerih vrednost je odvisna od gibanja finančnih trgov.

Tabela 15: Ocena tveganj Zavarovalnice za tržna tveganja za leti 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Tveganje spremembe obrestne mere	11.661	17.953
Tveganje lastniških vrednostnih papirjev	169.062	134.417
Tveganje sprememb cen nepremičnin	34.902	34.494
Tveganje razpona	57.258	58.189
Tveganje tržne koncentracije	34.490	23.207
Valutno tveganje	11.354	6.739
Razpršenost	-42.880	-59.792
Tržna tveganja	275.846	215.208

Tržna tveganja na dan 31. 12. 2021 predstavljajo 51 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2021 je znašala ocena tveganj za tržna tveganja iz obeh omejenih skladov 21,9 milijona evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je tržnim tveganjem izpostavljena predvsem prek naložbenih portfeljev in z deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami. Pri določanju višine tržnih tveganj zavarovalnih naložbenih portfeljev se pri posameznih podmodulih tržnih tveganjih upošteva tudi usklajenost z zavarovalnimi obveznostmi. Na strani naložbenega portfelja je tržnim tveganjem lahko izpostavljena prek direktnih naložb v finančne inštrumente ali pa posredno z naložbami v kolektivne naložbene podjeme. Glede na strukturo naložb je Zavarovalnica najbolj izpostavljena tveganju razpona in tveganju lastniških vrednostnih papirjev.

Tabela 16: Izpostavljenost sredstev Zavarovalnice tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

		v 000 evrih
	2021	2020
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	77.422	76.556
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	61.387	59.838
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	445.107	413.525
Lastniški vrednostni papirji	69.559	54.808
Obveznice	1.594.285	1.673.761
- Državne obveznice	1.037.523	1.085.297
- Podjetniške obveznice	555.745	587.404
- Strukturirani vrednostni papirji	1.017	1.059
Kolektivni naložbeni podjemi	104.399	58.882
Izvedeni finančni instrumenti	20	113
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	19.604	19.432
Druge naložbe	1.697	1.689
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	751.800	656.749
Krediti in hipoteke	4.866	8.110
Depoziti pri cedentih	16	0
Izpostavljenost sredstev tržnim tveganjem	3.130.163	3.023.462

Tabela 17: Izpostavljenost obveznosti Zavarovalnice tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

		v 000 evrih
	2021	2020
Izpostavljenost tveganju spremembe obrestnih mer	1.754.128	1.723.131
Izpostavljenost tveganju lastniških vrednostnih papirjev	441.389	379.203
Izpostavljenost tveganju sprememb cen nepremičnin	4.644	3.676
Izpostavljenost tveganju razpona	441.389	379.203
Izpostavljenost valutnemu tveganju	336.529	274.609
Izpostavljenost obveznosti tržnim tveganjem	2.978.078	2.759.823

Tveganje spremembe obrestne mere sredstev je v veliki meri znižano z obrestnim tveganjem obveznosti. Obrestnemu tveganju so izpostavljena vsa sredstva in obveznosti, katerih vrednost je odvisna od spremembe tržne netvegane obrestne mere (obveznice, posojila, depoziti, obrestno občutljivi izvedeni finančni instrumenti, denarni tokovi obveznosti izhajajoči iz zavarovalnih polic). Zavarovalnica uravnava obrestno tveganje predvsem z usklajevanjem sredstev in obveznosti po zapadlosti. Razmik v trajanju obrestno občutljivih postavk Zavarovalnica spremlja na osnovi tržnega vrednotenja, pri čemer so izključene naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Ocena obrestnega tveganja se je glede na preteklo leto znižala. Zavarovalnica je zaradi pričakovanega postopnega dvigovanja obrestnih mer znižala občutljivost naložbenih portfeljev na gibanje obrestne mere. Ob spremenjenih predpostavkah za obveznosti življenjskih zavarovanj, zaradi katerih se je podaljšalo trajanje zavarovalnih obveznosti, se je razmik v trajanju sredstev in obveznosti Zavarovalnice povečal za približno dve leti, in sicer iz 0,7 na -1,8. V izračunu ocene tveganj za kritje tveganja obrestnih mer je obravnavan nižji premik obrestne krivulje, kot je bil v lanskem letu, kar rezultira v nižji oceni tveganja. Zavarovalnica izvaja politiko visoke usklajenosti sredstev in obveznosti tako da obrestno vrzel nenehno vzdržuje v dogovorjenih okvirih.

Tveganje razpona je povezano s pomembnim virom donosa, ki ga Zavarovalnica ustvari z upravljanjem dolžniškega portfelja. Zavarovalnica je glede na preteklo leto znižala izpostavljenost naložbam, ki so izpostavljene temu tveganju, za 97 milijonov evrov. Znižanje izpostavljenosti je posebej opazno na segmentu državnih obveznic izdajateljev iz evropskega gospodarskega prostora v lokalni valuti, ki z regulatorno metodo sicer ne generirajo ocene tveganj, in sicer za 82,7 milijona evrov. Z državnimi obveznicami daljših ročnosti in najboljših bonitet Zavarovalnica uravnava obrestno občutljivost najbolj dolgoročnih obveznosti. Nasprotno se je izpostavljenost v segmentu obveznic in posojil, ki generirajo kapitalsko zahtevo malenkost povečala, kot posledica višje izpostavljenosti do državnih obveznic, ki niso zajeta v zgornjo kategorijo. Bonitetna struktura obvezniškega dela portfelja Zavarovalnice je v primerjavi s preteklim letom ostala praktično nespremenjena. Opazno je povečanje naložb z bonitetno oceno BBB, skupaj za približno 3 odstotne točke, predvsem na račun naložb z oceno pod investicijskim razredom in neocenjenih naložb. Trajanje portfelja dolžniških naložb se je glede na preteklo leto znižalo za 2 leti. Ocena tveganj za kritje tveganja razpona je ne glede na višjo izpostavljenost tveganim dolžniškim vrednostnim papirjem, v primerjavi z lanskoletnim zneskom, ob primerljivi kreditni kvaliteti portfelja, nižja zaradi nižje ročnosti naložb.

Zavarovalnica obravnava obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice, za potrebe izračuna ocene tveganj kot navadne podjetniške obveznice. Tveganju razpona so izpostavljena le sredstva, saj so obveznosti, z izjemo naložb v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, vrednotene z netvegano krivuljo. Tveganju razpona so izpostavljena vsa sredstva, katerih vrednost je odvisna od spremembe tistega dela obrestne mere, ki predstavlja kreditni pribitek. To so predvsem obveznice, posojila in depoziti.

Tveganje lastniških vrednostnih papirjev predstavlja vse izpostavljenosti do naložb, katerih vrednost je občutljiva na spremembe ravni oz. nestanovitnosti vrednosti delniških trgov. To so predvsem delnice, kolektivni naložbeni podjemi, usmerjeni v delnice, in izvedeni finančni instrumenti z navezavo na delniške trge. Pomemben del izpostavljenosti Zavarovalnice delniškim trgom je posledica naložb v povezane družbe. Delniške naložbe Zavarovalnica sicer drži z namenom doseganja višjih dolgoročnih donosov in z namenom razpršitve. Zavarovalnica je v letu 2021 povečala izpostavljenost na segmentu lastniških vrednostnih papirjev kot tudi v segmentu kolektivnih naložbenih podjemov. Uspešno poslovanje povezanih družb povečuje izpostavljenost delniškemu tveganju v segmentu povezanih družb. Ocena tveganj za tveganje lastniških vrednostnih papirjev se je tako glede na preteklo leto posledično povečala kar pa je, v primerjavi z koncem predhodnega leta, v veliki meri tudi posledica za 7,4 odstotne točke višje vrednosti simetrične prilagoditve. Tveganje naložb, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci, ima na kapitalsko zahtevo za tveganje lastniških vrednostnih papirjev majhen vpliv.

Tveganje spremembe cen nepremičnin izhaja iz naložbenih nepremičnin, nepremičnin za lastno uporabo, opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo Zavarovalnice ter, od uvedbe standarda MSRP 16 dalje, tudi iz pravic iz najemov. Ocena tveganja spremembe cen nepremičnin se glede na preteklo leto ni pomembno spremenila.

Valutno tveganje Zavarovalnice izhaja iz neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. Obveznosti Zavarovalnice so skoraj v celoti evrsko denominirane. Zavarovalnica zasleduje politiko valutne usklajenosti in večino svojih sredstev plasira v naložbe z evrsko denominacijo. Ocena valutnega tveganja izhaja predvsem iz obveznic z dolarsko denominacijo, denarnih računov v tuji valuti in neevrskih naložb prek kolektivnih naložbenih podjemov z globalno oz. neevropsko geografsko usmerjenostjo. Ocena valutnega tveganja se je glede na preteklo leto nekoliko povečala. Zavarovalnica del izpostavljenosti v tuji valuti varuje z valutnimi izvedenimi finančnimi inštrumenti.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Največji delež sredstev Zavarovalnice predstavljajo obveznice. Glede na preteklo leto se je znižal delež državnih ter tudi podjetniških obveznic, v segmentu podjetniških obveznic pa je opazna rahla rast finančnega sektorja. Na ravni izdajatelja oz. skupine povezanih izdajateljev Zavarovalnica kontinuirano spremlja izpostavljenost in skladnost z limitnim sistemom izpostavljenosti do izdajateljev. Pomemben vpliv na limitni sistem ima standardna formula z mejnimi vrednostmi glede na bonitetno oceno.

Tabela 18: Izpostavljenost Zavarovalnice po NACE sektorju izdajateljev

	2021	2020
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	49,8 %	42,2 %
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	28,1 %	38,8 %
Predelovalne dejavnosti	6,2 %	5,8 %
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	4,3 %	0,9 %
Poslovanje z nepremičninami	1,7 %	2,0 %
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	1,3 %	1,9 %
Ostali sektorji	8,6 %	8,4 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 19: Izpostavljenost Zavarovalnice po državah izdajateljev

	2021	2020
Slovenija	44,2 %	42,4 %
Nemčija	9,8 %	12,4 %
Francija	5,4 %	5,2 %
Španija	4,4 %	4,3 %
Italija	3,5 %	3,6 %
Združene države Amerike	3,4 %	3,1 %
Nizozemska	2,1 %	3,3 %
Ostale države	27,2 %	25,7 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Največjo izpostavljenost do posameznega izdajatelja predstavlja Republika Slovenija. Izpostavljenosti, kjer je mejna vrednost za koncentracijsko tveganje po standardni formuli presežena, so predvsem izpostavljenosti do nestrateških povezanih družb v Skupini in strateških finančnih družb Triglav, pokojninska družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav pokojninska družba), Triglav Skladi, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Skladi) in Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje (v nadaljnjem besedilu: Triglav penzisko društvo Skopje), ki se za namen solventnosti ne konsolidirajo polno.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica ima na področju spremljanja tržnega tveganja opredeljen limitni sistem, ki definira omejitve glede prevzemanja tveganj na najvišji ravni in opredeljuje želeno strukturo naložbenega portfelja in največjo sprejemljivo izpostavljenost do nasprotnih strank ter tako omejuje možnost izgub iz naslova prevzetih tveganj na raven, ki je, glede na kompleksnost poslovnega modela, strateške cilje in kapitalsko moč Zavarovalnice, še sprejemljiva. Osnovna načela postavitve limitov izhajajo iz prepoznanih tveganj, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja in trgovanja.

Poleg ustrezno razpršenega naložbenega portfelja Zavarovalnica kot tehnike zmanjševanja tržnih tveganj po potrebi uporablja tudi različne izvedene finančne instrumente. Zavarovalnica uporablja izvedene finančne instrumente samo v primeru, ko omogočajo dodatno fleksibilnost pri upravljanju s premoženjem in doseganju učinkov, ki bi jih brez njihove uporabe relativno težje dosegala.

Uporaba tovrstnega instrumentarija se presoja z različnih vidikov, najpogosteje z vidika varnosti, ekonomičnosti in porabe kapitala. Pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov je v ospredju celostni vidik varovanja posameznih portfeljev, kjer so trenutno aktualni predvsem izvedeni finančni instrumenti za varovanje pred valutnim tveganjem.

Zavarovalnica aktivno upravlja obrestno občutljivost sredstev in obveznosti. Predvideni denarni tokovi obveznosti na srednji in dolgi rok ter likvidnostne potrebe na kratek rok so pomemben dejavnik pri presojanju primernosti naložb.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica je v letu 2021 v okviru procesa ORSA izvedla stresne teste, v katerih je preverila občutljivost za ekstremne spremembe tržnih parametrov. Rezultati stres testa za Zavarovalnico kažejo, da bi Zavarovalnica ostala ustrezno kapitalizirana tudi po stresnih dogodkih. Analiza občutljivosti solventnostnega količnika Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021 pokaže, kako bi se količnik spremenil v posameznem izoliranem tržnem scenariju, pri čemer se upošteva le vpliv na primerna lastna sredstva, ne pa tudi vpliv na solventnostno kapitalsko zahtevo. S tem prikazane občutljivosti pomenijo preudarno oceno učinka na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice.

Graf 5: Občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021

* Scenarij vsebuje porast kreditnih pribitkov slovenskih državnih obveznic za 300 bazičnih točk, podjetniških finančnih obveznic za 350 bazičnih točk, podjetniških nefinančnih obveznic za 400 bazičnih točk in padec slovenskih delnic ter vrednosti slovenskih kolektivnih naložbenih podjemov za 50 odstotkov

C.3 Kreditno tveganje

Kreditna tveganja so opredeljena kot nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Zavarovalnice, ki je posledica nihanja kreditnega položaja nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, da delno ali v celoti ne izpolnijo svoje finančne ali pogodbene obveznosti. Nihanja kreditnega položaja dolžnikov vplivajo na spremembo sredstev Zavarovalnice saj lahko povzročijo znižanje vrednosti ali odpis terjatev, oddanih obveznosti z naslova pozavarovanja oziroma s povečanjem potencialne izpostavljenosti vplivajo na oceno tveganj. Zavarovalnica je kreditnim tveganjem izpostavljena v primeru povečane koncentracije do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so bonitetne ocene ali država.

Kreditna tveganja na dan 31. 12. 2021 predstavljajo 7 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2021 je ocena tveganj za kreditna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 1,1 milijona evrov.

Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 1 izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotnih strank, ki praviloma imajo bonitetno oceno. Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 2 pa izhajajo iz izpostavljenosti do skupine nasprotnih strank, ki praviloma nima bonitetne ocene ter so ustrezno razpršene.

Tabela 20: Ocena tveganj Zavarovalnice za kreditna tveganja za leti 2021 in 2020

	v 000 evrih
	2021	2020
Tip 1	33.825	33.215
Tip 2	5.581	5.870
Razpršenost	-120	2.322
Kreditna tveganja	39.286	41.407

Ocena kreditnih tveganj se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 2,1 milijona evrov. Zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanja ocene tveganj obeh omejenih skladov.

V izračunu se za določene neocenjene pozavarovalne partnerje (skladno z Delegirano uredbo) upošteva njihov solventnostni količnik, kar zmanjšuje faktor tveganja teh partnerjev in s tem tudi višino ocene tveganj.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Izpostavljenosti Zavarovalnice do kreditnih tveganj tipa 1 izvirajo v glavnem do pozavarovalnic iz naslova terjatev za škode iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, izterljivih zneskov iz pozavarovanja ter učinka dogovora o pozavarovanju pri oceni zavarovalnih tveganj. Prav tako je v tip 1 vključena tudi izpostavljenost do bank iz naslova denarja in denarnih ustreznikov ter izvedenih finančnih instrumentov.

Izpostavljenost do kreditnih tveganj tipa 2 pa za Zavarovalnico predstavljajo zapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge zapadle terjatve. Poleg tega Zavarovalnica v zapadlih terjatvah iz zavarovalnih poslov dodatno upošteva tudi tržno vrednost zavarovalnih regresov.

Zavarovalnica je glede na pozavarovalne partnerje v veliki večini izpostavljena do svoje odvisne družbe Pozavarovalnice Triglav Re, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Re). Po drugi strani pa je izpostavljenost do bank veliko bolj razpršena, saj ima Zavarovalnica večino svoje izpostavljenosti iz tega naslova vezane na štiri različne bančne skupine.

Tekom leta 2021 ni bilo opaznega poslabšanja plačilne discipline ali poslabšanja kreditnih kvalitet nasprotnih strank.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Zavarovalnica upravlja tveganje koncentracije izpostavljenosti po posameznemu segmentu poslovanja, nasprotni stranki in njeni bonitetni oceni ter državi. Tveganje koncentracije iz naslova kreditnih tveganj je po modelu standardne formule za Zavarovalnico najvišje pri povezanem pozavarovalnem partnerju, prek katerega se izvaja večina pozavarovalnega programa Zavarovalnice.

V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost Zavarovalnice po državah. Geografska razpršitev se je v opazovanem obdobju nekoliko spremenila predvsem zaradi škod, ki so bile prijavljene v 2021 ter v določeni meri pozavarovane pri ruskih pozavarovalnih partnerjih.

Tabela 21: Izpostavljenost Zavarovalnice po državah

	2021	2020
Slovenija	91,7 %	92,1 %
Rusija	2,5 %	0,6 %
Nemčija	1,0 %	4,4 %
Ostale države	4,8 %	2,9 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Usmeritev Zavarovalnice na področju prevzemanja kreditnih tveganj je konservativna in temelji na vnaprej definirani pripravljenosti za prevzemanje tveganja, dobrem pregledu nad prevzetimi tveganji, zagotavljanju ustrezne kreditne kvalitete in razpršenosti naložbenega portfelja ter upravljanju z izpostavljenostmi iz naslova pozavarovanja, neplačil premij in zavarovalnih regresov.

Zavarovalnica ima za upravljanje kreditnih tveganj vzpostavljen proces, katerega osnova so dobro definiran apetit po tveganjih, krovni kazalniki kreditnih tveganj, limiti, metodologija merjenja tveganj, povezanosti vseh deležnikov v procesu in dobra informiranost vseh udeležencev. To omogoča optimalno odločanje in posredno tudi ustrezno upravljanje s kreditnimi tveganji.

Kreditna tveganja, ki izvirajo iz naložbenega portfelja, Zavarovalnica uravnava z nalaganjem denarja, depozitov ter izvedenih finančnih instrumentov v banke z ustrezno bonitetno oceno, pri čemer se za vsako banko naredi strokovna analiza kreditnih tveganj in se zahteva zadostna stopnja razpršenosti portfelja. Zavarovalnica ima s tem namenom vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva tako interno kot zunanjo oceno bank, na podlagi katere se opredeli največje dovoljene izpostavljenosti do posamezne banke. Ustreznost bank se prav tako redno spremlja na podlagi različnih javno objavljenih informacij na trgu.

Pri prevzemanju kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj Zavarovalnica aktivno upravlja s kreditnimi tveganji s skrbno presojo primernosti poslovnih partnerjev za pozavarovanje in redno spremljanje njihove primernosti (bonitetna ocena, največje dovoljene izpostavljenosti, razpršenost, solventnostni količnik partnerja). Pri upravljanju kreditnih tveganj je pomembna ustrezna opredelitev kreditne sposobnosti nasprotne stranke, pri kateri se Zavarovalnica naslanja na robustno vzpostavljen proces, temelječ na bonitetnih ocenah priznanih bonitetnih agencij ter javno objavljene solventnostne količnike tistih evropskih pozavarovalnic, ki nimajo bonitetne ocene. Za zagotavljanje ustreznosti bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev je na Zavarovalnici vzpostavljen sistem, v katerem so natančno določena pravila poimenovanja partnerjev, določanje njihovih osnovnih podatkov in natančno določen postopek določanja bonitetne ocene partnerjev, ki je enoten za vse partnerje.

Zavarovalnica posebej spremlja in omejuje izpostavljenost do nasprotnih strank brez bonitetne ocene.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica redno analizira občutljivost kreditnih tveganj. Izpostavljenost kreditnim tveganjem iz naslova pozavarovanj Zavarovalnice v največji meri izvira iz naslova poslovanja z odvisno družbo Pozavarovalnico Triglav Re. Na dan 31. 12. 2021 je imela omenjena družba bonitetno oceno A bonitetne hiše S&P.

Občutljivost kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj Zavarovalnica meri prek spremembe bonitetne ocene glavnega pozavarovatelja izven Skupine, pri čemer se ostali parametri izračuna ocene tveganj ne spremenijo. Podobno meri tudi občutljivost kreditnih tveganj iz naslova banke, kjer ima Zavarovalnica največjo izpostavljenost.

Graf 6: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi časovne neusklajenosti med prilivi in odlivi, zaradi česar Zavarovalnica ni sposobna izpolniti svojih obveznosti ali pa jih lahko izpolni le s povečanimi stroški. Likvidnostno tveganje tako nastane zaradi neustreznih oz. nezadostnih razpoložljivih denarnih sredstev ali zaradi negotovosti finančnih trgov in s tem povezanega oteženega dostopa do potrebnih finančnih virov za poravnavo svojih obveznosti, ko te zapadejo. Unovčenje finančnih naložb tako ni možno ali pa se izvede po ceni, nižji od tržne.

Zavarovalnica upravlja s sredstvi in obveznostmi s ciljem, da je sposobna pravočasno in brez pomembnejšega povečanja stroškov likvidacije izpolniti vse zapadle obveznosti. Zavarovalnica skrbi za ustrezno sestavo sredstev, pri čemer svoja sredstva nalaga na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Dodatno se pri nalaganju sredstev upošteva tudi naravo in trajanje obveznosti. Za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije Zavarovalnica spremlja tako svoje trenutne kot prihodnje denarne tokove sredstev in obveznosti, oboje v običajnih razmerah in v primeru stresnih scenarijev, pri čemer razpolaga s primerno višino in strukturo likvidnih naložb ter ohranja presežek vnovčljivih sredstev, ki omogočajo poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah.

Med likvidnostne vire spadajo predvsem zavarovalne premije in denarni tokovi naložb, namenjenih kritju obveznosti. Med pomembnejše likvidnostne potrebe sodijo plačila škod, stroškov in izplačilo predvidenih dividend. V primeru izrednih dogodkov so določeni postopki za ukrepanje, ki vključujejo prodajo likvidnih presežnih naložb nad obveznostmi ter dodatne varnostne mehanizme (kreditne in repo linije). Stresne scenarije in ukrepe Zavarovalnica redno letno pregleduje ter prilagaja izpostavljenostim in razmeram na trgu. Z opisanim delujočim sistemom uspešno ocenjuje in upravlja likvidnostno tveganje ter presežno likvidnost optimizira z vlaganjem sredstev v alternativne vire z višjimi donosi na trgu.

Zavarovalnica ima opredeljen celovit sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem, ki vključuje interna pravila upravljanja tveganja, pristojnosti in odgovornosti posameznih deležnikov ter procese upravljanja likvidnostnega tveganja, vključno s poročanjem. Ključen del tega sistema je tudi opredeljen apetit po tveganjih. Zavarovalnica redno spremlja likvidnostno tveganje ter s tem prek vzpostavljenih metod ocenjevanja tega tveganja in limitnega sistema preverja, ali je ocena likvidnostnega tveganja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

Zavarovalnica je v letu 2021 aktivno sodelovala pri stresnem testu EIOPA za zavarovalne skupine, ki je potrdil njeno likvidnostno moč z vidika hudih posledic pandemije.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je likvidnostnemu tveganju najbolj izpostavljena v primeru katastrofalnih škodnih dogodkov, ki imajo lahko za posledico večja izplačila zavarovalnin in povečanje stroškov, ter povečani stopnji predčasnih prekinitev zavarovanj, ki rezultirajo v večjih odkupnih vrednostih in manjših prihodkih od premij, izpostavljena pa je tudi nestabilnostim na finančnih trgih. V letu 2021 kljub nadaljevanju izrednih razmer zaradi covid-19 ni bilo zaznanih pomembnejših nestabilnosti na finančnih trgih.

Spremljanje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju zajema celovit pregled nad tem tveganjem. Zavarovalnica spremlja likvidnost tako sredstev kot obveznosti, saj upošteva vire likvidnosti (zlasti denarne tokove iz naslova naložb, zavarovalnih premij in pozavarovalnih škod) in likvidnostne potrebe (zlasti za izplačila škod, pozavarovalne premije ter stroškov poslovanja) ter omogoča analiziranje v primeru običajnih in izjemnih razmer.

Zavarovalnica je sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem v letu 2021 nadgradila tudi z opredelitvijo spodnje meje likvidnosti glede na potrebe ter s tem navzgor omejila svojo izpostavljenost.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Tveganje koncentracije za likvidnostno tveganje izhaja iz potencialnih, posredno ali neposredno povezanih dogodkov, ki povzročijo, da se likvidnostno tveganje poveča. Do potencialnega povečanja likvidnostnega tveganja pride zlasti v primeru, ko se takšni dogodki realizirajo v kratkem časovnem obdobju. Sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem Zavarovalnice zajema tudi upravljanje tovrstne koncentracije likvidnostnega tveganja. Koncentracija, ki lahko vpliva na likvidnostno pozicijo, se obvladuje z rednim spremljanjem likvidnostnega tveganja ob upoštevanju izjemnih razmer tako na segmentu premoženjskih kot tudi življenjskih zavarovanj, dodatno pa tudi z vzpostavljenimi internimi limiti do bank ter limiti do vrste in stopnje tveganja vrednostnih papirjev. Zavarovalnica v obravnavanem obdobju ni zaznala pomembnejših povečanih tveganj koncentracije iz naslova likvidnostnega tveganja.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Z namenom zmanjševanja likvidnostnega tveganja so v Zavarovalnici vzpostavljeni redni procesi upravljanja naložb v skladu z opredeljenimi naložbenimi politikami. Te zagotavljajo vzdrževanje optimalne likvidnosti in redno spremljavo tveganj že ob njihovem prevzemanju, pri čemer se posebna pozornost namenja usklajevanju denarnih tokov naložb z denarnimi tokovi obveznosti, tako po naravi, trajanju kot likvidnosti, kar velja zlasti v tistih naložbenih segmentih, ki so namenjeni kritju zavarovalno-tehničnih rezervacij. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da jih skladno z naložbeno politiko pokrivajo v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se ohranja presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah, ko so potrebe po likvidnosti večje. Poleg tega ima Zavarovalnica tudi v okviru drugih naložbenih segmentov vzpostavljene naložbene usmeritve, ki zagotavljajo, da so sredstva kreditno visoko kvalitetna, ustrezno razpršena in likvidna.

Likvidnostno tveganje se redno spremlja tudi na ravni druge obrambne linije v okviru procesa spremljave tveganj, pri čemer se uporablja enotne metode merjenja tega tveganja tako v običajnih kot izjemnih razmerah. Zavarovalnica ima za namen spremljanja likvidnostnega tveganja definirane likvidnostne kazalnike z opredeljenimi ciljnimi vrednostmi. Prilivi iz osnovnega posla Zavarovalnice so stalni, kar pozitivno vpliva na likvidnost Zavarovalnice.

Zavarovalnica ima vzpostavljen tudi načrt za zagotavljanje likvidnosti, v okviru katerega so vnaprej opredeljene pristojnosti in aktivnosti v primeru nastanka likvidnostnih kriz. V okviru tega načrta so med drugim opredeljeni kazalniki izjemnih razmer ter zaporedje aktivnosti oziroma ukrepov, ki se izvedejo ob realizaciji izjemnih razmer.

Z namenom dodatnega obvladovanja likvidnostnega tveganja ima Zavarovalnica sklenjene repo linije s komercialnimi bankami, kreditne linije in limite na transakcijskih računih, kar predstavlja mehanizme za varovanje pred likvidnostnim tveganjem v primeru nepričakovanih dogodkov. Dodatno ima Zavarovalnica pri večjih zavarovalnih poslih sklenjene pozavarovalne pogodbe s t.i. »pay-as-paid« klavzulo (klavzula plačila škod šele po prejemu plačila iz naslova pozavarovanja), s čimer obvladuje likvidnostno tveganje tovrstnih poslov. Z zgoraj navedenim se tudi v primeru izjemnih dogodkov zmanjšuje likvidnostno tveganje.

OBČUTLJIVOST

Občutljivost na zaostritve likvidnosti Zavarovalnica spremlja z internimi kazalniki tako imenovanimi LCR, s pomočjo katerih se ocenjuje tudi, ali ima v primeru izjemnih razmer Zavarovalnica dovolj likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti v obdobju enega leta. Kazalniki, ki merijo občutljivost likvidnostnega tveganja, se med seboj razlikujejo po vsebini izjemnih razmer, dolžini stresnega obdobja ter višini upoštevanih odbitkov v finančnih naložbah.

ZNESEK PRIČAKOVANEGA DOBIČKA V PRIHODNJIH PREMIJAH

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah, je enak nasprotni vrednosti najboljše ocene čistih obveznosti, ki izhajajo iz bodočih premij. Združuje se na ravni zavarovalnih segmentov, kar omogoča, da se znotraj tega morebitne izgube in dobički kompenzirajo.

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije trenutnih zavarovalnih pogodb, so del lastnih sredstev Zavarovalnice in so ocenjeni na višino 101,4 milijona evrov. Enaki so seštevku ocen pričakovanih dobičkov, vključenih v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb Zavarovalnice, po zavarovalnih segmentih.

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020, je prikazan v naslednji tabeli.

Tabela 22: Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

		v 000 evrih
	2021	2020
Življenjska zavarovanja	60.986	57.387
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	40.455	33.368
Skupaj	101.441	90.755

Glavni razlog rasti dobička, vključenega v prihodnjih premijah življenjskih zavarovanj je zmanjšanje števila polic PDPZ, upravičenih do zajamčenih rentnih faktorjev glede na preteklo leto. Na povečanje pričakovanih dobičkov iz bodočih premij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je najbolj vplivalo povečanje premije na segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 4) in Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje (LoB 3).

C.5 Operativno tveganje

Operativna tveganja so tveganja nastanka izgube, ki ga lahko povzroči neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje sistemov ali obvladovanje zunanjih dogodkov in njihovih vplivov, tako v okviru Zavarovalnice, kot drugih družb v Skupini. Vključujejo tveganja s področja informacijske varnosti, s posebnim poudarkom na kibernetskih tveganjih in večjih prekinitvah poslovanja, procesna pravna tveganja, modelsko tveganje in tveganja za neskladnost poslovanja, ravnanja, projektov, izločenih poslov oziroma zunanjega izvajanja storitev.

Operativna tveganja na dan 31. 12. 2021 predstavljajo 4 odstotke skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, in znašajo 23,7 milijona evrov.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2021 je ocena operativnih tveganj iz obeh omejenih skladov znašala 1 milijon evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica aktivno upravlja operativna tveganja in pri tem sproti prepoznava pomanjkljivosti, spremembe in gibanja v notranjem in zunanjem okolju, ki lahko potencialno vplivajo na njihovo povečanje. Tak pristop ji je omogočal hitro odzivanje tudi v izrednih razmerah zaradi covid-19. Več pozornosti in dodatnih ukrepov, kjer so bili potrebni, je bilo namenjeno tveganjem, ki so bila zaznana kot povečana (odsotnost ključnih zaposlenih ali sočasna odsotnost večjega števila zaposlenih zaradi bolezni, prilagojena organiziranost dela in način izvajanja poslovnih procesov, dodatna informacijska tveganja zaradi dela od doma in oddaljenega poslovanja ter regulatorne spremembe zaradi interventnih ukrepov države).

Čeprav Zavarovalnica zaradi kibernetskih dogodkov še ni doživela izgube, se zaveda njihove vse večje nevarnosti. Ključno za njihovo obvladovanje je redno vzdrževanje ter dodatno nadgrajevanje sistema upravljanja informacijske varnosti. Za povečano prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na tovrstne dogodke so bili v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2021 ponovno podrobneje preučene največje kibernetske grožnje in poslovna področja Zavarovalnice, ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev so bili oblikovani ukrepi za izboljšanje varnosti.

Zavarovalnica je izpostavljena tudi regulatornemu tveganju in tveganjem, povezanim z rešitvami digitalnega poslovanja ter oddaljenega poslovanja z obstoječimi in potencialnimi strankami. Slednja med drugimi obsegajo tveganja z vidika regulatorne skladnosti in informacijske varnosti. Njihovo obvladovanje zahteva izpolnjevanje standardov informacijske varnosti ter sprejemanje ukrepov v postopkih prepoznavanja ter avtentifikacije posameznikov, zagotavljanje točnosti in celovitosti podatkov o strankah, elektronsko podpisovanje in potrjevanje dokumentov, varno posredovanje in dostopanje do dokumentov, zagotavljanje zaupnosti podatkov, transparentnosti poslovanja ter druge ukrepe za doseganje skladnosti s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, elektronski podpis in varstvo osebnih podatkov. Zavarovalnica ostaja izpostavljena tveganjem, povezanim z opravljanjem poslov, danih v zunanje izvajanje, in z opravljanjem zavarovalnih poslov na tujih trgih. Regulatorno tveganje se obvladuje s pravočasnim uveljavljanjem zakonodajnih sprememb v poslovnih procesih, rednim spremljanjem poslovne prakse, stališč nadzornih in drugih državnih organov ter z vključevanjem v redne in izredne postopke Slovenskega zavarovalnega združenja.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Zavarovalnica se zaveda, da se z vidika koncentracije in pomembnosti operativnih tveganj v dobi informatizacije in digitalizacije povečuje vpliv informacijske tehnologije na poslovanje. Zavarovalnica in njeno poslovanje sta zelo odvisna od ustreznega delovanja informacijske tehnologije, zato lahko večji kibernetski ali drug informacijski incident ali prekinitev poslovanja močno vplivata na njeno poslovanje. Zato Zavarovalnica posebno pozornost namenja upravljanju s tveganji informacijske varnosti, s poudarkom na kibernetskih tveganjih, ter motnjam in prekinitvam poslovanja, ki jih upravlja prek sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja. V času izrednih razmer zaradi covid-19 so bila zelo povečana tudi kadrovska tveganja zaradi možne odsotnosti ključnih zaposlenih ali sočasne odsotnosti večjega števila zaposlenih, ki so bila zmanjšana z vzpostavitvijo pogojev za delo od doma in sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica ima za upravljanje z operativnimi tveganji vzpostavljen formalen proces z jasno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi posameznih deležnikov v njem, ki ji omogoča ustrezno upravljanje z operativnimi tveganji. V okviru tega ima vzpostavljena registra operativnih tveganj in notranjih kontrol, v katerih je za vsako tveganje in kontrolo določena odgovorna oseba (skrbnik). Registra se redno posodabljata glede na spremembe v Zavarovalnici in poslovnem okolju, s čimer se neprestano zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnim tveganjem. Zavarovalnica redno spremlja izpostavljenost operativnim tveganjem na podlagi periodične prepoznave in ocene potencialnih operativnih tveganj, rednega poročanja realiziranih operativnih škodnih dogodkov in spremljave ključnih kazalnikov operativnih tveganj, ki vključujejo tudi zgodnje opozorilne signale. V primeru nastanka pomembnih (velikih) ali ponavljajočih se operativnih škodnih dogodkov ter preseganja apetita po tveganjih Zavarovalnica pristopi k pripravi preventivnih in naknadnih ukrepov oziroma uvedbi dodatnih notranjih kontrol za zmanjševanje tveganj. Dodatni ukrepi oziroma nadgrajene notranje kontrole imajo vpliv tudi na zmanjšanje izpostavljenosti potencialnim operativnim tveganjem, ki se ocenjuje periodično. Na te načine Zavarovalnica preverja uspešnost izvajanja ukrepov za zmanjševanje tveganj. Pri upravljanju operativnih tveganj je največji poudarek namenjen ključnim poslovnim procesom oziroma segmentom operativnih tveganj. Pri ocenjevanju izpostavljenosti operativnim tveganjem se popišejo notranje kontrole za njihovo obvladovanje po vseh poslovnih procesih, kar je pomemben vzvod za njihovo obvladovanje.

Glavni namen upravljanja operativnih tveganj ni njihovo izničenje, temveč njihovo pravočasno prepoznavanje in stroškovno učinkovito zniževanje glede na opredeljeno toleranco.

Ključni napredek na področju boljšega upravljanja in posledično zmanjševanja operativnih tveganj je prinesla v letu 2021 uvedena nova aplikativna podpora, ki omogoča celovitejše vodenje podatkov o teh tveganjih, vključno s kibernetskimi in regulatornimi, ki so bila prepoznana kot najaktualnejša operativna tveganja Zavarovalnice. Orodje podpira tudi procese notranjega revidiranja za še bolj usklajeno delovanje ključnih funkcij v procesih upravljanja tveganj in učinkovitejši pregled nad tem. S tem orodjem je povečana tudi celovitost ocene potencialnih operativnih tveganj.

Zavarovalnica prenaša sistem upravljanja operativnih tveganj po načelu sorazmernosti in materialnosti na odvisne družbe, ki redno poročajo predvsem o uresničenih operativnih škodnih dogodkih in ostalih pomembnih operativnih tveganjih, delno pa tudi o ključnih kazalnikih operativnih tveganj.

OBČUTLJIVOST

Na operativna tveganja vpliva zelo veliko dejavnikov, tako notranjih (zaposleni, procesi, interni sistemi), kot zunanjih (zunanji sistemi, zunanji dejavniki in dogodki). Medtem, ko lahko na notranje dejavnike Zavarovalnica vpliva z izboljševanjem procesov in notranjih kontrol, na zunanje dejavnike nima večjega vpliva in jih tudi težje predvidi. Zato Zavarovalnica svojo občutljivost na operativna tveganja dodatno testira z opredelitvijo in izvajanjem stresnih scenarijev, kot so redni testi prenosa informacijskega poslovanja s primarne strežniške lokacije na rezervno lokacijo, scenarij potresa in kibernetski scenarij (napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«). Na podlagi rezultatov testiranja se izvaja stalna nadgradnja sistema upravljanja varovanja informacij. Rezultati scenarija potresa so bili izhodišče za posodobitev in dodatno nadgradnjo načrtov neprekinjenega poslovanja za ključne procese. Z rednim izvajanjem in testiranjem vzpostavljenih sistemov varovanja se krepi zavedanje o ranljivostih in s tem zagotavlja boljšo pripravljenost.

C.6 Druga pomembna tveganja

NEFINANČNA TVEGANJA

Med nefinančnimi tveganji so za poslovanje Zavarovalnice pomembna strateška tveganja, tveganje ugleda, tveganje Skupine, trajnostna tveganja in nastajajoča tveganja. Nefinančna tveganja praviloma prihajajo iz zunanjega okolja in so zelo tesno povezana z drugimi tveganji, predvsem operativnimi. Običajno izhajajo iz več realiziranih dejavnikov znotraj in zunaj Skupine.

Strateška tveganja so tveganja nastanka izgube zaradi neustreznih strateških odločitev, nedoslednega izvajanja strateških odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Vključujejo tudi del pravnih in regulatornih tveganj, ki izhajajo iz ključnih sprememb v okolju poslovanja Zavarovalnice.

Tveganje ugleda je tveganje izgube obstoječega ali prihodnjega obsega poslovanja ali izgube dobrega imena zaradi negativne podobe o Zavarovalnici pri njenih strankah, poslovnih partnerjih, zaposlenih, lastnikih in vlagateljih ter nadzornih in drugih državnih organih ter drugi zainteresirani ali splošni javnosti. Učinkovito upravljanje tveganja ugleda omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov.

Tveganja Skupine izhajajo iz poslovnega modela Zavarovalnice, ki deluje kot obvladujoča družba oz. skupina povezanih oseb. Zajemajo nevarnosti, ki lahko ogrozijo doseganje strateških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanja in nezadostnega poznavanja poslovnega okolja družb Skupine. Na profil tveganj vplivata tudi pregled in obravnava obsežnih transakcij med povezanimi družbami in kompleksnost pri obvladovanju tveganj koncentracije. Vsa navedena tveganja se lahko materializirajo v obliki večjih ali manjših odstopanj od poslovnega in finančnega načrta zaradi nastalih izgub oziroma izgubljenih poslovnih priložnosti.

Trajnostna tveganja (tudi tveganja ESG) predstavljajo nabor tveganj Zavarovalnice in družb v Skupini, ki izhajajo iz okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, in lahko imajo negativen vpliv na finančni položaj ali solventnost Zavarovalnice in njenih družb.

• Okoljska tveganja (E) so tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ki se delijo na fizična tveganja (angl. physical risks) in na tveganja prehoda oziroma tranzicijskimi podnebnimi tveganji (angl. transitional risks). Fizična tveganja predstavljajo tveganja finančnih izgub zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje, povezanih s podnebnimi spremembami. Tveganje prehoda oziroma tranzicijska podnebna tveganja so povezana s tveganji, ki nastanejo zaradi sprememb pri poslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spodbujanja k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo z namenom zmanjšanja človeškega vpliva na podnebne spremembe (med tveganja prehoda oziroma tranzicijska podnebna tveganja sodijo pravna in regulatorna tveganja, tehnološka tveganja, tržna tveganja ter tveganja ugleda in dobrega imena).
• Družbena tveganja (S) zajemajo predvsem tveganja, ki izhajajo iz načina poslovanja Zavarovalnice in družb v Skupini glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznolikosti in enakih možnosti različnih deležnikov, varnost, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter dobre odnose s strankami, dobavitelji in pogodbenimi partnerji,

skrb za lokalne skupnosti in družbo, skrb za človekove pravice ter hkrati tudi skrb za varnost in kvaliteto proizvodov.

• Upravljavska tveganja (G) so tveganja, povezana z neprimerno ali neustrezno vzpostavljenim sistemom upravljanja, predvsem na področju okoljskih in družbenih vidikov. Vključujejo zakonitost delovanja, standarde korporativnega upravljanja, vključno s sistemom upravljanja tveganj in sistemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodstva družbe, uporabljene poslovne prakse in politiko odnosov z investitorji.

Nastajajoča tveganja so tveganja, ki se še lahko razvijejo v prihodnje ali pa že obstajajo, a še ne spadajo med pomembnejša tveganja. Zanje je značilno, da se jih težko ovrednoti, imajo pa lahko močan vpliv na poslovanje Zavarovalnice. Na podlagi preteklih izkušenj jih ni mogoče napovedati, saj pogosto ni zadostnih informacij, na osnovi katerih bi se predvidelo pogostost ali višino povzročene škode. Nastajajoča tveganja se pozorno spremljajo, hkrati pa se ustrezno tudi nadgrajuje sistem njihovega upravljanja.

Za upravljanje nefinančnih tveganj je Zavarovalnica v letu 2021 nadgradila metodo merjenja tveganja ugleda, pri kateri se upoštevajo dodatni vidiki, ki lahko negativno vplivajo na ugled Zavarovalnice. Negativni vpliv na ugled je lahko notranji ali zunanji. Z delujočim notranjim kontrolnim sistemom Zavarovalnica skrbi, da je njeno poslovanje zakonito, strokovno in etično. Zagotavlja ustrezno kakovost storitev in produktov, dosega finančne cilje, primerno upravlja odnose s ključnimi deležniki ter uresničuje trajnostne zaveze oziroma trajnostne vidike poslovanja. Spoštuje zastavljene okoljske cilje in si prizadeva za spoštovanje neomejene, zdrave konkurence na trgu. Ohranjanje nizke ocene pri tveganju ugleda je za Zavarovalnico ključno, saj ima na tem področju zastavljene visoke cilje.

Zavarovalnica je začela v letu 2021 nadgrajevati sistem upravljanja trajnostnih tveganj, predvsem z opredeljevanjem metodologij, kazalnikov in poročanja. Tovrstna tveganja zajemajo predvsem prihajajoča tveganja, ki imajo lahko dolgoročne učinke. Pri njihovi obravnavi se zato prepozna predvsem tista poslovna področja, ki bodo zaradi večje vloge trajnostnega poslovanja v družbi najbolj podvržena spremembam. Ta trenutek se navedenim tveganjem namenja pozornost predvsem v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti, s katero se preverja tveganja podnebnih sprememb z analizo izpostavljenosti naravnim katastrofam in stresnim preizkusom povezanega portfelja.

C.7 Druge informacije

NAČELO PREUDARNE OSEBE

Zavarovalnica upravlja sredstva skladno z zahtevami »načela preudarne osebe«, v najboljšem interesu vseh njihovih imetnikov polic in upravičencev ter ostalih deležnikov Zavarovalnice. Premoženje Zavarovalnice predstavljajo sredstva, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter druga presežna sredstva in so razdeljena v različne naložbene portfelje. Pri investiranju sredstev je ključno vodilo razpršenost naložbenih tveganj.

Za vsak naložbeni portfelj je definirana naložbena politika. V njih so v skladu s poslanstvom in toleranco tveganj posameznih portfeljev določeni investicijski cilji, ki zagotavljajo dolgoročno donosnost v skladu s pričakovanim apetitom po tveganjih. Limitni sistem, ki je del naložbenih politik, je zasnovan primarno tako, da hkrati upošteva zahteve in zmožnosti posameznega zavarovalnega portfelja Zavarovalnice. Pri upravljanju premoženja se na ravni Zavarovalnice zasledujejo dobre prakse upravljanja premoženja.

Zavarovalnica je skladno z dobro prakso vzpostavila nabor kazalnikov, s katerimi redno spremlja tveganja, s čimer je omogočeno pravočasno ukrepanje. Zavarovalnica zagotavlja tekočo likvidnost posameznih portfeljev. Sredstva Zavarovalnice so naložena tako, da je zagotovljena njihova razpoložljivost. Varnost in donosnost naložbenih portfeljev ter njihova skladnost s postavljenimi limiti se spremlja na dnevni, tedenski in mesečni ravni. Struktura finančnih sredstev Zavarovalnice ostaja relativno konservativna s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom.

Vsaka posamezna naložba se obravnava s portfeljskega vidika, ki zahteva, da se naložba prvenstveno ocenjuje z vidika vpliva na obstoječa investirana sredstva, njihovo variabilnost in prispevek k donosnosti. Za vsako posamezno naložbo se pregleda oz. pripravi analiza, katere poglobljenost je odvisna od kompleksnosti posamezne naložbe in njenega deleža v celotnih sredstvih.

Upravljanje sredstev na naložbenih portfeljih namenjenih kritju zavarovanih obveznosti poteka na način, da se v skladu z naložbeno politiko, zasledujejo cilji, ki so v čim večji meri usklajeni s cilji zavarovancev. Z rednim spremljanjem nabora kazalnikov in aktivnim upravljanjem naložb se zasleduje čim večja varnost, likvidnost, razpršenost, donosnost in pokritost rezervacij z naložbami.

Pri nalaganju sredstev Zavarovalnice se zasleduje načelo usklajenosti trajanja sredstev in obveznosti. Tudi pri navzkrižju interesov, ko sredstva ene družbe v Skupini upravlja druga družba, je zagotovljeno upoštevanje interesa vseh imetnikov polic in upravičencev.

STRESNI TESTI

Zavarovalnica redno opravlja stresne teste za vse pomembne vrste tveganj ter spremlja in vrednoti potencialni vpliv izjemnih dogodkov na njen profil tveganj ter solventnost.

Testiranje izjemnih razmer in analiza scenarijev sta del procesa ORSA Zavarovalnice. S stresnimi testi Zavarovalnica ugotavlja učinek hkratne spremembe več parametrov, kot so istočasne spremembe v različnih vrstah tveganj, ki vplivajo na zavarovalni posel in na vrednosti finančnih naložb. Pri analizi možnih učinkov in izpostavljenosti se upošteva dejanska izpostavljenost neugodnim okoliščinam, ki lahko trajajo dlje časa, nenadnim in velikim dogodkom, kombinacijam prej navedenim okoliščin in dogodkov.

V letu 2021 je Zavarovalnica izvedla testiranje kapitalske ustreznosti s stresnimi scenarijskimi testi, ki so v največji meri odražali trenutna in potencialna tveganja v zunanjem okolju ter poslovanju Zavarovalnice. Scenariji, ocenjeni v okviru rednega procesa ORSA, so zajemali scenarij vpliva sprememb v makro okolju, kot posledica covid-19, scenarij poslabšanja likvidnosti Zavarovalnice, scenarij vpliva klimatskih sprememb na portfelj Zavarovalnice ter scenarij iz naslova operativnih tveganj.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse preostale informacije o profilu tveganja razkrila v poglavjih od C.1 do C.6.

-

-

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Zavarovalnica vrednoti svoja sredstva in obveznosti za namen solventnosti po pošteni vrednosti.

Pri vrednotenju sredstev in obveznosti se uporablja krivuljo netveganih obrestnih mer, ki jo objavi EIOPA, in se ne uporablja nobenih prilagoditev te krivulje.

V spodnji tabeli je predstavljena bilanca stanja Zavarovalnice za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov. Podrobneje je bilanca stanja Zavarovalnice prikazana na obrazcu S.02.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 23: Bilanca stanja Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021

2021			v 000 evrih
Bilanca stanja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Sredstva		3.298.598	3.118.962
Neopredmetena sredstva	D.1.1	0	67.022
Odložene terjatve za davek	D.1.2	21.546	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	D.1.3	77.422	69.692
Naložbe	D.1.4	2.296.059	1.974.165
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	D.1.5	751.800	751.800
Krediti in hipoteke	D.1.6	4.866	5.156
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	D.1.7	95.256	136.078
Depoziti pri cedentih	D.1.8	16	16
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	D.1.9	30.365	93.764
Terjatve iz naslova pozavarovanj	D.1.10	7.589	7.589
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.1.11	3.835	3.835
Denar in denarni ustrezniki	D.1.12	8.333	8.333
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	D.1.13	1.513	1.513
Obveznosti		2.260.793	2.443.740
Zavarovalno-tehnične rezervacije	D.2	2.069.365	2.280.508
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	D.3.1	13.201	13.201
Depoziti pozavarovateljev	D.3.2	16	16
Odložene obveznosti za davek	D.3.3	47.126	4.213
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	D.3.4	1.668	1.668
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	D.3.5	22.613	22.613
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	D.3.6	1.594	18.511
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.3.7	47.173	47.173
Podrejene obveznosti	D.3.8	51.671	49.472
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	D.3.9	6.365	6.365
Presežek sredstev nad obveznostmi		1.037.806	675.222

V nadaljevanju so podrobneje opisane metode vrednotenja za namen solventnosti in računovodskih izkazov po posameznih postavkah bilance stanja. Prikazana je tudi primerjava z rezultati iz preteklega obdobja.

D.1 Sredstva

Za vrednotenje sredstev za namen računovodskih izkazov Zavarovalnica lahko uporabi več metod vrednotenja, ki so skladne z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (npr. poštena vrednost, odplačna vrednost, nabavna vrednost, itd.), medtem ko se za namen solventnosti lahko sredstva vrednotijo le po metodi, ki je skladna z zahtevami Delegirane uredbe in s smernicami EIOPA.

Sredstva, ki so v računovodskih izkazih prikazana na način, ki ni skladen z zahtevami solventnosti, se za namene solventnosti prevrednotijo na pošteno vrednost. Najboljša ocena poštene vrednosti je aktivna tržna kotacija. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost izmeri na podlagi zadnjih transakcijskih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vrednotenja diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Kapitalski instrumenti, za katere cena na delujočem trgu ni objavljena in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.

V nadaljevanju so predstavljene bilančne postavke sredstev.

D.1.1 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva Zavarovalnice predstavljajo programska oprema in premoženjske pravice, ki se za namen solventnosti vrednotijo na nič. K tej postavki so prišteti tudi odloženi stroški pridobitve, ki se za namen solventnosti vrednotijo na nič.

Za namen računovodskih izkazov se neopredmetena sredstva vrednotijo po metodi nabavne vrednosti. Na bilančni datum so sredstva izkazana v višini nabavne vrednosti, znižane za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijska doba se določi glede na dobo uporabnosti. Poznejše pripoznanje neopredmetenega sredstva je možno, če ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva in kriterijem za pripoznanje. Neopredmetena sredstva za nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Za ta sredstva se vsako leto opravi test oslabitve.

Tabela 24: Neopredmetena sredstva Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Neopredmetena sredstva	0	0	67.022

D.1.2 Odložene terjatve za davek

V računovodskih izkazih se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za namen računovodskih izkazov se prikaže neto vrednost sredstev in obveznosti in ker je vrednost na obveznostih višja od vrednosti na sredstvih, se kot neto vrednost na strani sredstev (odložene terjatve za davek) prikaže vrednost nič.

Terjatve za odložene davke se za namen solventnosti vrednotijo kot vsota odloženih terjatev za davek za namene računovodskih izkazov in zmnožka trenutne veljavne davčne stopnje z razliko računovodskih in tržnih vrednosti sredstev, pri čemer se vrednosti deležev v povezane družbe, vključno z udeležbami ne upošteva. Za namen solventnosti se postavko ne netira z odloženimi obveznostmi za davke, kot je to za namen računovodskih izkazov.

Davčna stopnja, po kateri se obračunajo odložene terjatve za davek tako za namen solventnosti kot za namen računovodskih izkazov, je 19 odstotkov.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Odložene terjatve za davek	21.546	17.351	0

Tabela 25: Odložene terjatve za davek Zavarovalnice

V letu 2021 se je vrednost odloženih terjatev za davek povečala za 4,2 milijona evrov, ker se je povečala razlika med sredstvi, zmanjšanimi za deleže v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami, za namen računovodskih izkazov in solventnosti, kar je osnova za izračun odloženih terjatev za davek.

D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo predstavljajo v Zavarovalnici opremo, zemljišča in zgradbe. Te postavke se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. V tej kategoriji so upoštevane, skladno z računovodskim standardom MSRP 16, tudi pravice do uporabe sredstev. Ovrednotene so po amortizirani vrednosti pogodbenih denarnih tokov.

Za namen solventnosti se opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo vrednotijo po pošteni vrednosti. Pravice do uporabe sredstev so ovrednotene na enak način kot za namen računovodskih izkazov.

Zavarovalnica sodeluje s pooblaščenim cenilcem nepremičnin, ki vrednoti nepremičnine vsako leto. Poštena vrednost nepremičnin je bila določena po stanju na dan 30. 9. 2021. V času od opravljene cenitve do dneva poročanja, ni bilo sprememb, ki bi pomembno vplivale na pošteno vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2021.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	77.422	76.556	69.692

Tabela 26: Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo Zavarovalnice

Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev za lastno uporabo se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 0,9 milijona evrov. K povečanju vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev za lastno uporabno v primerjavi s preteklim letom so prispevale pravice iz najemov v višini 1 milijon evrov, pri čemer je povečanje predvsem posledica podaljšanja pogodbenega obdobja na pet let, in pozitivno prevrednotenje zemljišč in zgradb zaradi ugodnih sprememb cen na nepremičninskem trgu za 1,9 milijona evrov. Znižanje opredmetenih osnovnih sredstva razen zemljišč in zgradb v višini 2 milijona evrov ima na višino skupne postavke nasproten učinek.

D.1.4 Naložbe

Naložbe predstavljajo glavni del sredstev v bilanci stanja. Skladno z določili Delegirane uredbe in relevantnimi smernicami so te naložbe vrednotene po pošteni vrednosti.

Vrednotenje finančnih sredstev se v Zavarovalnici opravi z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za isti instrument. Če to ni mogoče, je vrednotenje finančnih sredstev opravljeno z uporabo javno objavljenih podatkov iz aktivnih trgov podobnih instrumentov. Aktivnost trga, to je, ali je trg delujoč ali ne, se za posamezni finančni instrument določa glede na dostopne informacije in okoliščine. Faktorji, ki si pomembni pri oceni aktivnosti trga, so med drugimi: nizko število transakcij v določenem časovnem obdobju, velika volatilnost kotiranih cen v določenem časovnem obdobju ali med različnimi vzdrževalci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpraševanjem, nizko število udeležencev na trgu (manj kot 4). Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete faktorje, za aktivnost vrednostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Service (BVAL) score«. Nizke vrednosti kazalnika (pod 3) nakazujejo, da trg ni delujoč.

Alternativne metode vrednotenja vključujejo vse metode, ki v modelu vrednotenja v precejšnjem delu uporabljajo parametre, ki niso v celoti pridobljeni iz aktivnih trgov in vključujejo subjektivno komponento.

		v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Naložbe	2.296.059	1.974.165
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	61.387	43.840
Deleži v povezanih podjetjih	445.107	173.619
Lastniški vrednostni papirji	69.559	69.559
Obveznice	1.594.285	1.561.369
Kolektivni naložbeni podjemi	104.399	104.399
Izvedeni finančni instrumenti	20	20

Tabela 27: Naložbe Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	19.604	19.661
Druge naložbe	1.697	1.697

D.1.4.1 Nepremičnine (razen za lastno uporabo)

Za vrednotenje naložbenih nepremičnin, to je nepremičnin, ki niso za lastno uporabo, veljajo enaka pravila, kot veljajo za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo, opisana v poglavju D.1.3.

Tabela 28: Nepremičnine (razen za lastno uporabo) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	61.387	59.838	43.840

Vrednost nepremičnin (razen za lastno uporabo) se je v primerjavi z letom 2020 zvišala za 1,5 milijona evrov. Opravljene cenitve v letu 2021 odstopajo od cenitev uporabljenih preteklo leto praviloma navzgor, kar je tudi glavni razlog za povečanje vrednosti postavke. Pomembnejših nakupnih ali prodajnih transakcij v obravnavanem obdobju ni bilo.

D.1.4.2 Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami

Odvisne družbe so v računovodskih izkazih prikazane po nabavni vrednosti, popravljeni za morebitne slabitve. Pridružene družbe so prikazane po pošteni vrednosti. V izkazih za namen solventnosti pa se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo po naslednji hierarhiji metod vrednotenja:

a. po privzeti metodi vrednotenja: privzeta metoda vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: PMV) predpostavlja vrednotenje z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za ista sredstva.

b. po prilagojeni kapitalski metodi: s prilagojeno kapitalsko metodo se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo glede na delež udeleženega podjetja v presežku sredstev nad obveznostmi povezanega podjetja. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja se posamezna sredstva in obveznosti podjetij vrednotijo skladno s principi Solventnosti 2 (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S2). Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko uporabi kapitalska metoda, kot je predpisana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, pri čemer se vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev odšteje od vrednosti povezanega podjetja (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S1).

c. po prilagojenih cenah z aktivnih trgov za podobna sredstva ali po alternativnih metodah vrednotenja: če uporaba metod vrednotenja iz odstavkov (a) in (b) ni možna, se deleži v povezanih podjetjih, ki pa ne smejo biti hčerinska podjetja, ovrednotijo na podlagi alternativne metode vrednotenja (angl. alternative valuation method, v nadaljnjem besedilu: AVM), ki jo Zavarovalnica uporablja pri pripravi letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov. V takih primerih se od vrednosti povezanega podjetja odšteje vrednost dobrega imena ter drugih neopredmetenih sredstev.

Deleži v povezanih zavarovalnicah, zavarovalniškem holdingu in vseh strateških pomožnih dejavnostih h glavni dejavnosti Zavarovalnice so ovrednoteni po prilagojeni kapitalski metodi. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi teh povezanih družb so sredstva in obveznosti vrednotene skladno z osnovnim principom v skladu z Delegirano uredbo. Strateške finančne družbe (Triglav Skladi, Triglav pokojninska družba in Triglav penzisko društvo Skopje) in druge povezane družbe, razen lastniškega deleža v družbi Nama, d.d., in Alifenet, d.o.o., so ovrednotene po prilagojeni kapitalski metodi, pri čemer se za izračun presežka sredstev nad obveznostmi uporablja kapitalska metoda v skladu z določili mednarodnih standardov računovodskega poročanja, znižanim za vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev. Lastniški delež v družbi Nama, d.d., je ovrednoten z alternativno metodo vrednotenja, ki pa v osnovi tesno sledi prilagojeni kapitalski metodi z uporabo poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

V spodnji tabeli so navedene vrednosti kapitalskih deležev Zavarovalnice v povezanih družbah po metodah vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Način vrednotenja	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
AEM S2	340.720	319.694	118.225
AEM S1	95.222	84.666	46.229
AVM	9.165	9.165	9.165
Skupaj	445.107	413.525	173.619

Tabela 29: Vrednosti kapitalskih deležev Zavarovalnice v povezanih družbah po metodah vrednotenja

Največja razlika med vrednostjo za namen solventnosti in računovodskih izkazov izhaja iz metode izračuna. Za namen solventnosti se povezane družbe vrednoti po pošteni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa po nabavni oz. oslabljeni vrednosti. V Zavarovalnici največja razlika iz tega naslova izhaja iz družb, ki so v preteklosti izkazovale pozitivne rezultate uspešnega poslovanja (Triglav INT, Pozavarovalnica Triglav Re, Triglav Skladi, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica).

Tabela 30: Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Deleži v povezanih podjetjih	445.107	413.525	173.619

Vrednost deležev v povezanih podjetjih se je v letu 2021 povečala za 31,6 milijona evrov. Uspešno poslovanje družb Pozavarovalnica Triglav Re, Triglav Skladi, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica in Triglav INT je močno dvignilo njihovo vrednost. Izplačilo zajetne dividende s strani družbe Triglav, Upravljanje nepremičnin ter sprememba višine dobrega imena zaradi konsolidacije družb ZTSR, d.o.o., in DCB, d.o.o., na drugi strani znižujejo višino skupne postavke.

D.1.4.3 Lastniški vrednostni papirji

Naložbe v lastniške vrednostne papirje (razen povezanih družb) se, v kolikor zanje obstaja delujoč trg, vrednotijo po zaključnem nakupnem tečaju na borzi. V primeru nedelujočega trga vrednost naložbe določa zadnji znani tečaj, v kolikor zdrži ocena o nespremenjenosti gospodarskih okoliščin od zadnjega posla, cena z likvidnega sivega trga oz. model ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti po modelu se izvaja interno oz. prek pooblaščenih cenilcev vrednosti, glede na lastnosti ocenjevane naložbe pa ustrezne metode vrednotenja vključujejo metodo diskontiranih denarnih tokov, metodo primerljivih kazalnikov vrednosti in metodo čiste vrednosti sredstev. Izjemoma, v primerih nematerialnosti posamezne naložbe in skupne vrednosti tako ocenjenih sredstev, je za vrednost naložbe pomembna nabavna vrednost. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov ne odstopa od vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Lastniški vrednostni papirji	69.559	54.808	69.559
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	64.149	48.945	64.149
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	5.410	5.863	5.410

Tabela 31: Naložbe Zavarovalnice v lastniške vrednostne papirje

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2021 zvišala za 14,8 milijona evrov. Povečanje v kategoriji kotirajočih vrednostnih papirjev je v največji meri posledica splošnega pozitivnega prevrednotenja na Ljubljanski borzi. Znižanje v kategoriji lastniških vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, gre na račun nižje ocenjene vrednosti naložb v družbi Nervtech, in Erste d.o.o. – družba za upravljanje obveznih in prostovoljnih pokojninskih skladov.

D.1.4.4 Obveznice

Za namen računovodskih izkazov se obveznice vrednotijo skladno z zahtevami računovodske kategorije, v katero so razvrščene ob pripoznanju (»Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«, »Razpoložljivo za prodajo«, »V posesti do zapadlosti«, »Posojila in terjatve«). Naložbe v računovodski kategoriji »Razpoložljivo za prodajo« oz. »Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida« so vrednotene po pošteni vrednosti. Naložbe razporejene v računovodsko kategorijo »V posesti do zapadlosti« oz. »Posojila in terjatve« pa so vrednotene po odplačni vrednosti.

Če je naložba tržna (kotira na delujočem trgu), njeno pošteno vrednost predstavlja zaključni nakupni tečaj s tega trga (Bloomberg Valuation Service – BVAL, lokalna borza vrednostnih papirjev, tečaj organizatorja trga). Če pa trg ni delujoč – transakcije se ne izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da bi se redno zagotavljale informacije o cenah, se poštena vrednost določa s tehnikami ocenjevanja vrednosti:

a) ceno določa zadnji sklenjen posel, če se gospodarske okoliščine od zadnjega posla niso pomembno spremenile,

b) model vrednotenja.

Poglavitni parameter modela vrednotenja naložb iz sklopa monetarnih postavk (sedanja vrednost pogodbenih denarnih tokov) je diskontna krivulja, ki je sestavljena iz netvegane obrestne mere za posamezno valuto, in kreditnega pribitka, ki je lasten izdajatelju oz. skupini izdajateljev. Pri določitvi posamezne diskontne krivulje se v največji možni meri uporablja nepopravljene podatke s finančnih trgov. Pri kompleksnejših finančnih instrumentih, npr. sestavljenih vrednostnih papirjih oz. obveznicah z odpoklicnimi opcijami, se za vrednotenje uporabljajo specializirani modeli, ki lahko zahtevajo tudi dodatne parametre (volatilnost, korelacije,…). Za namen solventnosti pa se vse obvezniške naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti.

Tabela 32: Naložbe Zavarovalnice v obveznice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Obveznice	1.594.285	1.673.761	1.561.369
Državne obveznice	1.037.523	1.085.297	1.012.007
Podjetniške obveznice	555.745	587.404	548.346
Strukturirani vrednostni papirji	1.017	1.059	1.017
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	0	0	0

Vrednost obveznic se je v letu 2021 znižala. Učinek skoraj 80 milijonskega znižanja se porazdeli v negativni denarni tok v višini 32,5 milijonov evrov in skoraj 47 milijonov evrov negativnega prevrednotenja. Glavnina negativnega prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic. Ker so z njimi primarno krite zavarovalne obveznosti najdaljših ročnosti, je ta segment naložb najbolj podvržen gibanju netveganih obrestnih mer. V obravnavanem obdobju je segment državnih obveznic beležil 2,4 milijona evrov odlivov, segment podjetniških obveznic pa za 30,1 milijona odlovov.

Zaradi različnega načina vrednotenja naložb, ki so v računovodskih izkazih razvrščene v kategorijo »V posesti do zapadlosti« oz. »Posojila in terjatve« nastane 32,9 milijona evrov razlike do vrednosti za namen solventnosti. Poštena vrednost teh naložb je zaradi nizkih obrestnih mer in majhnih kreditnih pribitkov praviloma višja od odplačne vrednosti. Glavnina prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic.

D.1.4.5 Kolektivni naložbeni podjemi

Kolektivni naložbeni podjemi se za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti vrednotijo, kot je zapisano v poglavju D.1.4.3. Dodatno nekotirajočim skladom ceno določa zaključni tečaj izdajatelja sklada.

Tabela 33: Naložbe Zavarovalnice v kolektivne naložbene podjeme

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Kolektivni naložbeni podjemi	104.399	58.882	104.399

Vrednost postavke se je v letu 2021 povečala za 45,5 milijona evrov. Dodatno je bilo investiranih za približno 12 milijonov evrov kolektivnih podjemov z lastniško naravnanostjo in za približno 15 milijonov evrov kolektivnih podjemov z dolžniško naravnanostjo. Preostanek povečanja postavke predstavljajo vpoklici kapitala in nova vlaganja v alternativne sklade.

D.1.4.6 Izvedeni finančni instrumenti

Vrednost izvedenih finančnih instrumentov se določa z zaključnim nakupnim tečajem z delujočega trga (borza, kotacija organizatorja trga). Če je trg nedelujoč, se vrednost določi s specializiranim modelom vrednotenja (Black-Scholes, mrežni modeli). Parametri v modelih (diskontne stopnje, volatilnosti, korelacije,…) so v največjem možnem obsegu določeni kot nepopravljeni podatki iz finančnih trgov.

Tabela 34: Izvedeni finančni instrumenti Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Izvedeni finančni instrumenti	20	113	20

D.1.4.7 Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Za namen računovodskih izkazov se depoziti, ki niso denarni ustrezniki, vrednotijo po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti se te naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena z modelom vrednotenja, kot je zapisano v poglavju D.1.4.4.

Tabela 35: Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	19.604	19.432	19.661

D.1.4.8 Druge naložbe

Druge naložbe v Zavarovalnici predstavljajo umetniška dela in sredstva v škodnem skladu. Vrednost teh sredstev za namen solventnosti sledi vrednosti, kot je uporabljena za namen računovodskih izkazov.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Druge naložbe	1.697	1.689	1.697

Tabela 36: Druge naložbe Zavarovalnice

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, so sredstva iz naslova zavarovalnih ali naložbenih produktov, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ta sredstva se za namen solventnosti vrednotijo po pošteni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa so možni tudi drugi načini vrednotenja, ki so skladni s posamezno računovodsko kategorijo (npr. vrednotenje po odplačni vrednosti za sredstva razporejena v računovodsko kategorijo »Posojila in terjatve«).

Tabela 37: Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Sredstva v posesti iz pogodb vezanimi na indeks ali enoto premoženja	751.800	656.749	751.800

Gibanje sredstev v postavki je primarno vezano na gibanje višine zavarovalnih obveznosti. Le-te so lahko volatilne zaradi prilivov oz. odlivov iz naslova premij in izplačil, deloma pa tudi zaradi gibanja vrednosti obveznosti, pogojenih z gibanjem indeksov oz. referenčnih vrednosti, na katere je vrednost obveznosti vezana. Povečanje vrednosti naložb v višini 95 milijonov evrov je sestavljeno iz 74,4 milijona evrov pozitivnega prevrednotenja in 20,6 milijona prilivov.

D.1.6 Krediti in hipoteke

Kredite in hipoteke se za namen računovodskih izkazov vrednoti po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti so ta sredstva ovrednotena z modelom vrednotenja, ki predvsem temelji na tržnih predpostavkah o diskontni stopnji. Kreditni pribitek, ki je sestavni del diskontne stopnje, je določen za vsakega izdajatelja posebej.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Krediti in hipoteke	4.866	8.110	5.156
Posojila, vezana na police	3.008	2.681	3.008
Krediti in hipoteke posameznikom	1	2	1
Drugi krediti in hipoteke	1.857	5.426	2.147

Tabela 38: Krediti in hipoteke Zavarovalnice

V letu 2021 so se sredstva na postavki krediti in hipoteke zmanjšala. Zmanjšanje je posledica predčasnega poplačila posojil s strani odvisnih zavarovalnih družb: družba Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, je poplačala podrejeni dolg v celoti, družba Lovćen Osiguranje, Črna Gora, pa je dano posojilo odplačala delno.

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj

Za namen računovodskih izkazov se izterljive zneske iz pozavarovanj določi na osnovi pozavarovalnih pogodb, ki jih ima Zavarovalnica sklenjene s pozavarovatelji. Za prenosne premije in škodne rezervacije se oblikujejo po načelu previdnosti.

Za namen solventnosti se izterljive zneske iz pozavarovanj ločeno izračuna za škodne in premijske rezervacije. Izterljivi zneski za rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj so podobno kot rezervacije iz tega naslova prikazani pod življenjskimi zavarovanji.

Izterljivi zneski iz pozavarovanj se po obeh namenih določijo na osnovi izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb, ki se izračunajo skladno z mejami zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, na katere se nanašajo navedeni zneski.

v 000 evrih Sredstva Vrednost za namen solventnosti Vrednost za namen računovodskih izkazov 2021 2020 2021 Izterljivi zneski iz pozavarovanj 95.256 67.055 136.078 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja 80.283 46.643 136.078 Življenjska zavarovanja 14.972 20.412 0

Tabela 39: Izterljivi zneski iz pozavarovanj Zavarovalnice

V letu 2021 so se vrednosti izterljivih zneskov iz pozavarovanj povečale skladno z dvigom kosmatih škodnih rezervacij. Njihovo gibanje je tako skladno z višino kosmatih rezervacij in dinamiko izplačevanja škod Zavarovalnice.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Depoziti pri cedentih se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 40: Depoziti pri cedentih Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Depoziti pri cedentih	16	0	16

D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov se za namen računovodskih izkazov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Za namen solventnosti je vrednotenje postavke enako, zajem podatkov pa različen. V to postavko se za namen solventnosti zajame le zapadle terjatve, saj so nezapadle terjatve do zavarovancev za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene rezervacij in so ustrezno temu izločene iz te postavke.

Dodatno se za namen solventnosti v tej postavki upoštevajo tudi vse zapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, medtem ko se za namen računovodskih izkazov takšne terjatve upoštevajo v postavki terjatve iz naslova pozavarovanj. Nezapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja so za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene rezervacij.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	30.365	32.970	93.764

Tabela 41: Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Zavarovalnice

Konec leta 2021 so se terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov glede na preteklo leto v Zavarovalnici zmanjšale za 2,6 milijona evrov zaradi zmanjšanja zapadlih terjatev iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja.

D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj

Terjatve iz naslova pozavarovanj se za namen računovodskih izkazov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se terjatve iz tega naslova vrednoti enako.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Terjatve iz naslova pozavarovanj	7.589	7.879	7.589

Tabela 42: Terjatve iz naslova pozavarovanj Zavarovalnice

D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) v Zavarovalnici zajemajo terjatve iz financiranja in terjatve iz poslovanja. Za namen računovodskih izkazov se te terjatve praviloma merijo po odplačni vrednosti, z metodo efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 43: Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	3.835	3.479	3.835

D.1.12 Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki so denarna sredstva na računih pri bankah in gotovina v blagajnah. Ta postavka se za oba namena vrednotenja vrednoti po nominalni vrednosti.

Tabela 44: Denar in denarni ustrezniki Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Denar in denarni ustrezniki	8.333	15.461	8.333

V letu 2021 so se vrednosti na tej postavki zmanjšale, saj so bila sredstva plasirana v različne naložbene razrede.

D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje

Postavka zajema kratkoročne aktivne časovne razmejitve, zaloge in druga sredstva. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	1.513	3.742	1.513

Tabela 45: Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje, v Zavarovalnici

V letu 2021 se je vrednost vseh drugih sredstev, ki niso prikazana drugje, spremenila zaradi zmanjšanja kratkoročno odloženih stroškov.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije predstavljajo višino obveznosti Zavarovalnice iz naslova zavarovalnih pogodb. Njihova vrednost za namen solventnosti je enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje. Najboljša ocena in dodatek za tveganje se izračunata ločeno. Najboljša ocena ustreza sedanji vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb Zavarovalnice. Zavarovalnica ločeno izračuna zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja ter življenjska zavarovanja, ki jih razporedi glede na izbrano metodo izračuna.

Graf 7: Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

MEJE POGODB IN HOMOGENE SKUPINE TVEGANJ

Zavarovalnica pripozna zavarovalno obveznost takoj, ko začne veljati pogodba. Pripoznana zavarovalna obveznost se odpravi, ko je izbrisana, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Pri vrednotenju se smiselno uporabijo meje zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalnice se delijo glede na lastnosti zavarovanj in posledično aktuarskih metod, s katerimi se obveznosti vrednotijo. Obveznosti premoženjskih zavarovanj se tako delijo na obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, vsebujejo pa tudi segment obveznosti, ki se za namen solventnosti razporedijo med obveznosti življenjskih zavarovanj. Za slednje se pri njihovem vrednotenju uporabljajo aktuarske tehnike življenjskih zavarovanj. Ta del zavarovalno-tehničnih rezervacij predstavljajo škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v oblikirent. Druge obveznosti iz portfelja premoženjskih zavarovanj se delijo najmanj po zavarovalnih segmentih.

Obveznosti portfelja življenjskih zavarovanj se v glavnem razporedi v segment obveznosti življenjskih zavarovanj, deloma pa tudi v segment zdravstvenih zavarovanj. V slednjo skupino se uvrščajo dodatna nezgodna zavarovanja, ki se sklepajo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju ter se obveznosti določajo s tehnikami, značilnimi za premoženjska zavarovanja. Obveznosti življenjskih zavarovanj se razdelijo najmanj na zavarovalne segmente.

Zavarovalne-tehnične rezervacije so v Zavarovalnici deljene v homogene skupine tveganj v skladu z naravo tveganj, ki jih krijejo police, aktuarsko presojo in preteklim dogajanjem, ki se empirično analizira.

Za izračun tržne sedanje vrednosti izračunanih nominalnih denarnih tokov Zavarovalnica uporabi osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere brez uskladitvene prilagoditve, prehodnega ukrepa za prilagoditev ali prilagoditve za nestanovitnost.

Zavarovalnica pri izračunu kapitalske ustreznosti ne uporablja nobenih prilagoditev.

D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so v Zavarovalnici sestavljene iz škodne rezervacije, premijske rezervacije in dodatka za tveganje. Oblikujejo se na osnovi splošno priznanih aktuarskih tehnik, pri čemer se skladno z Delegirano uredbo pri izračunu upoštevajo tudi stroški pridobivanja, administrativni stroški in stroški reševanja škod.

Osnova za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podatki, ki ustrezajo merilom ustreznosti, popolnosti in primernosti, saj je v Zavarovalnici vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti podatkov.

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj se segmentira najmanj na predpisane zavarovalne segmente v Delegirani uredbi.

V spodnji tabeli so rezultati zavarovalno-tehničnih rezervacij na dan 31. 12. 2021 po največjih zavarovalnih segmentih. Ločeni so na premijsko in škodno rezervacijo ter dodatek za tveganje. Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podrobneje prikazane na obrazcu S.17.01, ki je priloga tega poročila.

Tabela 46: Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj Zavarovalnice za namen solventnosti na dan 31. 12. 2021 s primerjavo na dan 31. 12. 2020

2021				v 000 evrih
ZTR zavarovalnih poslov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno -tehnične rezervacije
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	81.320	18.031	3.183	102.533
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	71.087	29.336	7.247	107.670
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	49.500	3.877	1.676	55.053
--Drugi segmenti neživljenjskih zavarovanj	59.126	34.543	9.423	103.092
Skupaj	261.032	85.787	21.530	368.349

2020				v 000 evrih
ZTR zavarovalnih poslov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno -tehnične rezervacije
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	79.888	19.565	3.428	102.880
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	46.871	30.306	7.657	84.835
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	45.473	4.429	1.740	51.642
--Drugi segmenti neživljenjskih zavarovanj	56.089	42.974	8.904	107.967
Skupaj	228.321	97.274	21.728	347.323

V letu 2021 je Zavarovalnica na segmentu neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj beležila padec premijske in dvig škodne rezervacije. Škodne rezervacije so se zvišale predvsem zaradi povečanja nastalih prijavljenih škod na zavarovalnem segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) in rasti portfelja. Premijska rezervacija se je kljub povečanju obsega posla zmanjšala v primerjavi z lanskim letom zaradi znižanja pričakovanih škod iz ne-izteklega posla ter povečanja bodoče premije, ki oceno rezervacije znižuje. Povečanje bodoče premije izhaja iz rasti portfelja.

D.2.1.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij se izračuna ločeno za škode, ki bodo nastale po datumu izračuna, in za škode, ki so že nastale na dan izračuna. Prvi izračun je najboljša ocena premijske rezervacije, drugi pa najboljša ocena škodne rezervacije.

Najboljša ocena premijske rezervacije je na dan 31. 12. 2021 znašala 85,8 milijona evrov.

Osnova za najboljšo oceno premijske rezervacije so bodoči denarni tokovi iz naslova premij, škod, regresov, stroškov, bonusov in popustov, prekinitev ter provizij. Glavna predpostavka pri izračunu je, da se vzorec razvoja bodočih denarnih tokov iz premijske rezervacije ujema z vzorcem, ki se izračuna in uporablja pri oblikovanju škodne rezervacije. Za mero izpostavljenosti se uporablja prenosna premija, ki je izračunana na dan izračuna.

Najboljša ocena škodne rezervacije na dan 31. 12. 2021 znaša 261 milijonov evrov.

Najboljša ocena škodne rezervacije se izračuna ločeno za nastale prijavljene škode, torej za vse škode, ki so nastale do zadnjega dne opazovanega obdobja, nastale neprijavljene škode, nastale ne dovolj prijavljene škode in reaktivirane škode, torej za škode, ki do zadnjega dne opazovanega obdobja še niso bile dokončno rešene.

Najboljša ocena nastalih prijavljenih škod se spremlja na ravni posameznega škodnega spisa. Posamezni škodni oddelki so odgovorni za oceno posamezne škode, pri čemer se podatki, ki vplivajo na višino ocen, vnašajo sproti.

Rezervacije za nastale neprijavljene škode se izračunajo na ravni zavarovalnih segmentov, pri čemer se uporabi kombinacija uveljavljenih aktuarskih metod, Chain-ladder in Bornhuetter-Ferguson. Pri izračunu se ustrezno upošteva tudi inflacija.

Najboljša ocena škodne rezervacije se poveča za pričakovane cenilne stroške in zmanjša za najboljšo oceno pričakovanih regresov. Pri tem se najboljša ocena pričakovanih regresov nanaša na škode v tistem delu, za katerega je oblikovana najboljša ocena škodne rezervacije.

Pri izračunu zavarovalnih obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj se uporabljajo naslednji parametri: bodoča inflacija, vzorec pričakovanega razvoja škod, končni škodni količniki ter stroški. Parametri so določeni na podlagi preteklih izkušenj in po potrebi prilagojeni, da najbolj ustrezajo pričakovanemu razvoju zavarovalnih obveznosti. Če za posamezen segment ali specifično zavarovalno skupino zavarovanj obstaja sum, da preteklost ne bo odražala prihodnjega razvoja, se pri izboru parametrov uporabi strokovna aktuarska presoja. S tem se zagotovi, da zavarovalne obveznosti v največji meri odražajo višino zavarovalnih obveznosti.

D.2.1.2 Dodatek za tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2021 znaša 21,5 milijona evrov.

Dodatek za tveganje se ločeno izračuna za portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj ter za škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent, ki se računajo s tehnikami življenjskih zavarovanj. Temelj izračuna je ocena prihodnjih kapitalskih zahtev izbranega portfelja, ločena po posameznih vrstah tveganj. Pristop po hierarhiji Smernice o vrednotenju rezervacij EIOPA ustreza prvi metodi (odstavek 1.113).

D.2.1.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Tabela 47: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2021

		v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	368.349	696.332

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2021 znašajo 696,3 milijona evrov, za namen solventnosti pa 368,3 milijona evrov. Osnovna razlika med načinoma vrednotenja je v stopnji previdnosti, ki se uporablja pri izračunu zavarovalnih obveznosti in je višja pri vrednotenju zavarovalnotehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov. Pri vrednotenju najboljše ocene za namen solventnosti se stopnje previdnosti pri izračunu ne uporablja. Pri izračunih rezervacij se za posamezni namen uporablja tudi nekoliko drugačna segmentacija portfelja.

Ostali razlogi za višjo vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov so še:

• − pri vrednotenju prenosne premije za namen računovodskih izkazov je osnova za izračun razmejena obračunana kosmata zavarovalna premija. Za namen solventnosti se obračunane kosmate zavarovalne premije ne razmejuje, ampak se upoštevajo bodoči denarni tokovi, vključno z bodočimi denarnimi tokovi iz naslova premije,
• − uporaba diskontiranja za namen solventnosti,
• − pri vrednotenju škodne rezervacije za namen računovodskih izkazov se upoštevajo škodni količniki na konservativnejši osnovi, predvsem za zavarovalna segmenta avtomobilska odgovornost in splošna odgovornost,
• − nezapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov se za namen računovodskih izkazov pri rezervaciji ne upoštevajo, za namen solventnosti pa te terjatve zmanjšujejo rezervacijo,
• − za namen računovodskih izkazov se pri izračunu rezervacij za nastale neprijavljene škode popis rezerviranih škod dodatno zmanjša za velike škode. Tako izračunani rezervaciji za nastale neprijavljene škode se na koncu doda celoten popis, da dobimo škodno rezervacijo,
• − rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj se za namen solventnosti prikazujejo pod življenjskimi zavarovanji, za namen računovodskih izkazov pa pod neživljenjskimi zavarovanji; razlika iz tega naslova znaša 69,7 milijona evrov.

D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj

V okviru zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se v Zavarovalnici vrednotita dve vrsti obveznosti: življenjske zavarovalne obveznosti in zavarovalne obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobni tehnični osnovi kot življenjska zavarovanja. Zavarovalnica najboljšo oceno zavarovalno-tehničnih rezervacij računa ločeno za iztekle nevarnosti, t. i. škodna rezervacija, in za neiztekle krite nevarnosti, t. i. premijska rezervacija.

V spodnji tabeli so prikazane zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti.

Tabela 48: Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

31. 12 . 2021				v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	1.157	897.182	24.105	922.443
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	679	692.064	16.761	709.505

Rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj (LoB 34)	69.393 71.502	0	302	69.696
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	272	-6.998	6.098	-628

31. 12. 2020				v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	1.069	940.743	24.906	966.719
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	627	635.452	16.923	653.003
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	251	-11.385	5.583	-5.551
Rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj (LoB 34)	70.883	0	330	71.213
Skupaj	72.830	1.564.810	47.741	1.685.384

Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj Zavarovalnice so podrobneje prikazane na obrazcu S.12.01, v prilogi tega poročila.

D.2.2.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se določi na podlagi ocenjenih bodočih denarnih tokov iz sklenjenih zavarovanj.

Za namene najboljše napovedi denarnih tokov Zavarovalnica uporabi primeren nabor predpostavk v skladu s homogeno skupino tveganj, upoštevajoč njene posebnosti. Za neiztekle nevarnosti se najboljša ocena obveznosti izračuna na podlagi ocenjenih bodočih denarnih tokov, glede na pripadajoče predpostavke in sicer za vsako polico posebej. Za iztekle nevarnosti Zavarovalnica pripozna najboljšo oceno obveznosti ločeno glede na zavarovalni dogodek - v primeru doživetij se najboljša ocena obveznosti izračuna po policah; v primeru drugih tveganj pa na homogeni skupini po t. i. metodologiji aktuarskih trikotnikov Bornhuetter-Ferguson, ki spada med tehnike premoženjskih zavarovanj. Teoretični koncept opredeljuje najboljšo oceno obveznosti kot tržno vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki pa jo je v praksi na trgu težko realizirati. Zato se najboljša ocena obveznosti izračuna kot sedanja vrednost vseh ocenjenih prihodnjih prihodkov in odhodkov, ločeno po policah ter uteženih z verjetnostjo uresničitve. Med prihodke se uvršča bruto premije, obračunane stroške in druge dohodke (npr. refundacije), med odhodke pa dejanske stroške, provizije, škode in druge morebitne odhodke. Donosi na sredstva se ne štejejo med prihodke. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja krivulja netvegane obrestne mere, ki jo objavi EIOPA.

Odhodki, ki zadevajo prihodnje dejanske stroške, se izračunajo po stroškovnem modelu, ki vsebuje vse vrste stroškov, potrebne za servisiranje zavarovalnih pogodb in sicer stroške upravljanja zavarovanj, stroške upravljanja naložb, stroške upravljanja škodnih zahtevkov ter stroške pridobivanja zavarovanj.

Pri denarnih tokovih se upošteva pričakovan prihodnji razvoj zunanjega okolja, kot na primer umrljivost, obrestne mere, inflacija ter naslednje vrste negotovosti:

• negotovosti glede časa in verjetnosti zavarovanih dogodkov,
• negotovost glede zneskov škodnih zahtevkov,
• negotovost glede zneska dejanskih stroškov,
• negotovosti glede pričakovanega prihodnjega razvoja zunanjega okolja,
• negotovosti glede ravnanja imetnikov polic.

Navedene negotovosti so pri oceni bodočih denarnih tokov zajete s pomočjo osnovnih vhodnih predpostavk glede verjetnostne porazdelitve ustreznih zavarovalnih dogodkov, kot na primer verjetnostne tablice smrtnosti, kapitalizacij polic, odkupov polic, ipd. Privzete verjetnostne porazdelitve so odvisne od relevantnih faktorjev tveganja in se lahko spreminjajo skozi čas. Tako so kot primer tablice verjetnosti dolgoživosti odvisne od spola, starosti in generacije, ki ji oseba pripada).

Vrednost najboljše ocene obveznosti Zavarovalnica izračuna ločeno za garantirani in diskrecijski del upravičenj iz sklenjenih zavarovanj.

V izračunu denarnih tokov se upoštevajo tudi določeni prihodnji ukrepi upravljanja Zavarovalnice glede delitve dobička zavarovancem, odvisno od ekonomskih razmer in skladno z obstoječimi notranjimi akti in pravilniki.

Z uporabo nabora ekonomskih scenarijev, ki so skladni s tržnimi razmerami in nevtralni za tveganja, se izračuna tudi del najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki predstavlja časovno vrednost vgrajenih pogodbenih možnosti in finančnih garancij. S tem se oceni sedanjo vrednost negotovosti, ki izhaja iz njih.

Predpostavke o ravnanju zavarovalcev se upoštevajo deterministično, kar pomeni, da ravnanje zavarovalcev ni odvisno od ekonomskega scenarija, temveč je odvisno od drugih dejavnikov tveganja kot na primer starost police, vrsta zavarovalnega produkta, ipd. Umerjanje odvisnosti med ekonomskim razmerami in ravnanji zavarovalcev mora temeljiti na statistično značilnem rezultatu, ki bi izhajal iz ustreznih statističnih analiz na izkustvenih podatkih iz obeh virov (pretekla ravnanja zavarovalcev in ekonomske razmere). Na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov takšne zveze ni mogoče izpeljati korektno.

Najboljša ocena rezervacij za škode neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent, je vsota najboljših ocen za sedanje in predvidene bodoče rente. Najboljši oceni se izračunata s tehnikami vrednotenja življenjskih zavarovanj. Pri tem se upoštevajo ustrezne tablice smrtnosti, ki se uporabljajo tudi za vrednotenje kapitaliziranih rent. Prav tako se izračuna rezervacija za predvidene rente za zavarovalne primere, kjer še ni prišlo do vložitve zahtevka, se pa ta v prihodnje upravičeno pričakuje. Gre praviloma za rente mladoletnih oseb, ki že prejemajo rento, ob dopolnitvi določene starosti pa bodo upravičene tudi do rente zaradi nadomestila izpada dohodka. V izračunu so upoštevani tudi stroški reševanja.

Najboljša ocena obveznosti se je v opazovanem obdobju spremenila na naslednjih segmentih:

-zavarovanj z udeležbo pri dobičku, kjer se je zmanjšala za 44,3 milijona evrov zaradi doživetij in odkupov, višanja krivulje netvegane obrestne mere, sprememb v neekonomskih predpostavkah ter novih sprejetih rizikov v opazovanem obdobju,

-zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja, kjer se je povečala za 56,5 milijona evrov zaradi dejanskih naložbenih in nenaložbenih gibanj v obdobju in spremembe krivulje netvegane obrestne mere,

-druga življenjska zavarovanja, kjer se je povečala za 4,9 milijona evrov predvsem zaradi dejanskih denarnih tokov v opazovanem obdobju in sprememb v ekonomskih predpostavkah,

-rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj kjer se je zmanjšala za 1,5 milijona evrov. Na znižanje sta vplivala sprememba krivulje netvegane obrestne mere v višini 4 milijonov evrov in 37 zaključenih rent, v višini 3,3 milijona evrov. Medtem pa je 40 novih rent zvišalo oceno za 6 milijonov evrov.

D.2.2.2 Dodatek za tveganje življenjskih zavarovanj

Opredelitev dodatka za tveganje vsebuje težko izračunljive bodoče solventnostne kapitalske zahteve za vsa prihodnja obdobja do izteka obstoječega portfelja obveznosti. Zato se za njihov izračun v Zavarovalnici uporablja poenostavitev, ki temelji na izračunu prihodnjih vrednosti delnih solventnostnih kapitalskih zahtev za posamezne vrste življenjskih zavarovalnih tveganj (umrljivost, dolgoživost, stroški,…) na osnovi vrednosti nadomestkov, ki jih je v praksi mogoče izračunati.

Vsakemu tveganju po standardni formuli se zato določi ustrezen nadomestek, ki se po empiričnih dokazih in aktuarski presoji v prihodnosti giblje približno skladno z gibanjem kapitalske zahteve za to tveganje. Tako se izračuna dodatek za tveganje za celoten portfelj življenjskih zavarovanj v posameznem omejenem skladu oz. preostanku portfelja. Tak dodatek za tveganje se nato razdeli na posamezne zavarovalne segmente, sorazmerno z njihovimi navideznimi izoliranimi dodatki za tveganje.

D.2.2.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Razlogi za razlike med vrednotenji zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov so razhajanja med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami.

Metodologija in podlage računovodskih izkazov za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij določajo, da se v določenih segmentih portfelja izbere večjo izmed ocene realističnih zavarovalno-tehničnih rezervacij (po metodologiji LAT) ali konservativne vrednosti zavarovalnotehničnih rezervacij. Navedeni konservativni izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij zajema bodisi prospektivno metodo z neto Zillmerjevo premijo (klasična življenjska zavarovanja) bodisi retrospektivno metodo (naložbena in pokojninska zavarovanja).

Pri prvi metodi se upošteva sedanja vrednost omejenega nabora bodočih pričakovanih denarnih tokov v zvezi z zavarovalno pogodbo, pri drugi pa akumulirana vrednost preteklih realiziranih denarnih tokov (vplačila premij, izplačila škod, pripis donosa, valorizacija, ipd.).

Tabela 49: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami življenjskih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2021

		v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR življenjskih zavarovanj	1.701.016	1.584.176

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »najboljša ocena obveznosti«, vključno z dodatkom za tveganje.

Poleg navedenih razlik v podlagah in metodologijah se vrednotenji razlikujeta tudi v naborih uporabljenih predpostavk. Za prospektivno vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij (klasičnih življenjskih zavarovanj) se za potrebe računovodskih izkazov praviloma uporabijo zavarovalno-tehnični parametri, s katerimi je določena premija, z nekaterimi izjemami. Za diskontiranje se uporabi konstantna tehnična obrestna mera, ki je vgrajena v posamezen cenik oz. izbrana obrestna mera, če je slednja nižja. Za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij iz naslova rentnih in pokojninskih zavarovanj v fazi izplačevanja rente se upoštevajo slovenske rentne tablice.

Predpostavke o stroškovnih parametrih so praviloma enake tistim, ki so opredeljene v ceniku produkta ob sklenitvi zavarovanja, v določenih primerih pa je treba uporabljati izkustveni valuacijski parameter. Pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v računovodskih izkazih se ne upošteva obnašanja imetnikov polic kot na primer odkup, kapitalizacija, stornacija, in anuitizacija. Zavarovalno-tehnične rezervacije se izračunavajo s formulami aktuarske matematike, ki so sestavljene iz klasičnih aktuarskih faktorjev.

Pri vrednotenju za namen solventnosti so vse izbrane predpostavke tipa najboljše ocene, kar pomeni, da vrednosti niso niti precenjene niti podcenjene, kar omogoči realistično vrednotenje. Pomembno dejstvo je, da regulator predpiše osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere za vsako pomembno valuto in je poenotena za vse zavarovalnice.

Pri zavarovanjih z udeležbo pri dobičku je pozitivna razlika med vrednotenjem zavarovalnotehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov v glavnem posledica uporabe navedene časovne strukture, ki je pretežno nižja od obrestnih mer, kot se uporabljajo za diskontiranje v računovodskih izkazih. Pri zavarovanjih, vezanih na indeks ali enote premoženja, pa negativna razlika nastane zaradi uporabe najboljše ocene parametrov (ki praviloma privedejo do nižjih zavarovalno-tehničnih rezervacij kot parametri, upoštevani v izračunu za računovodske izkaze) in dopuščanja negativnih zavarovalno-tehničnih rezervacij za dobičkonosna zavarovanja za namen solventnosti. Podobna razlaga velja tudi za druga življenjska zavarovanja.

Materialno razliko med vrednotenjema prispevajo tudi rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj, ki se za namen solventnosti prikazujejo pod življenjska zavarovanja v vrednosti 69,4 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov pa se prikazujejo med premoženjskimi zavarovanji.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Izračun rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, je narejen v skladu z metodologijo aktuarske matematike ob upoštevanju določil mednarodnih standardov računovodskega poročanja.

Izračun rezervacij se nanaša na dve kategoriji upravičenj zaposlenih:

• Odpravnine, ki predstavljajo upravičenja zaposlenih po upokojitvi (angl. post-employment benefit) in predstavljajo obliko izplačila v enkratnem znesku. Višina upravičenja je določena vnaprej, tveganja glede končne višine izplačila so na strani podjetja, zato se shema razvršča pod sistem z določenimi prejemki⁵ ,
• Jubilejne nagrade, ki predstavljajo druga dolgoročna upravičenja zaposlenih v času službovanja (angl. Other long-term employee benefits).

Na celoten strošek vnaprej določenih upravičenj zaposlenega vpliva veliko spremenljivk, na primer rast plač, inflacija, prekinitve delovnega razmerja in umrljivost zaposlenih. Celoten strošek upravičenja ostaja negotov v celotnem obdobju, zato pri vrednotenju sedanje vrednosti pozaposlitvenih zaslužkov in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja upošteva:

• aktuarske metode vrednotenja,
• pripise zaslužkov v obdobju službovanja,
• izdelane aktuarske predpostavke.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane za vsakega zaposlenega posebej na podlagi opisane metodologije, upoštevanih parametrov in podatkov o zaposlenih.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi se za namene poročanja v okviru solventnosti ujemajo z rezervacijami, izračunanimi za namen računovodskih izkazov. V izračunu se uporabi krivulja obrestnih mer dolžniških vrednostnih papirjev držav evroobmočja z bonitetno oceno AAA, ki jo objavlja Evropska centralna banka. Uporaba navedene krivulje nima materialnega vpliva na višino rezervacij.

V ta razred obveznosti se prištevajo še rezervacije za neizkoriščene dopuste in se za namen solventnosti vrednotijo enako kot za namen računovodskih izkazov. Podobno velja za druge rezervacije, ki so tu zajete – v glavnem rezervacije za sodne spore.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Rezervacije, razen ZTR	13.201	13.843	13.201

Tabela 50: Rezervacije, razen ZTR, Zavarovalnice

⁵ Defined Benefit Plan.

D.3.2 Depoziti pozavarovateljev

Depoziti pozavarovateljev se tako za namen računovodskih izkazov kot tudi za namen solventnosti vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Tabela 51: Depoziti pozavarovateljev Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Depoziti pozavarovateljev	16	0	16

D.3.3 Odložene obveznosti za davek

Skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja se odložene obveznosti za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo obveznostmi za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Odložene obveznosti za davek za namen računovodskih izkazov so pozitivna netirana vrednost za odložene terjatve za davek za namen računovodskih izkazov.

Odložene obveznosti za davek za namene solventnosti se vrednotijo kot vsota odloženih obveznosti za davek za namen računovodskih izkazov in zmnožka davčne stopnje in razlike med vrednostjo obveznosti za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Za izračun odložene obveznosti za davek je uporabljena davčna stopnja 19 odstotkov. Za namen solventnosti se postavka ne netira z odloženimi terjatvami za davke, kot je to za namen računovodskih izkazov.

Tabela 52: Odložene obveznosti za davek Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021
Odložene obveznosti za davek	47.126	44.196	4.213

Na dan 31. 12. 2021 so se odložene obveznosti za davek za namen solventnosti v primerjavi s preteklim letom povečale, predvsem zaradi povečanja razlike skupnih obveznosti pred davki za namen računovodskih izkazov in skupnih obveznosti pred davki za namen solventnosti.

D.3.4 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam

Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam so obveznosti iz naslova nakupa vrednostnih papirjev. Za namen računovodskih izkazov in namen solventnosti so te obveznosti prikazane po odplačni vrednosti.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Finančne obveznosti	1.668	1.628	1.668

Tabela 53: Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam Zavarovalnice

D.3.5 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov predstavljajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov, pozavarovalne obveznosti iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov.

Za namen računovodskih izkazov se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 54: Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	22.613	14.641	22.613

Konec leta 2021 so se obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov glede na preteklo leto v Zavarovalnici povečale za 8 milijonov evrov. Povečanje izhaja iz povečanja obveznosti za zneske odškodnin tako za premoženjska zavarovanja kot tudi za življenjska.

D.3.6 Obveznosti iz naslova pozavarovanja

Obveznosti iz naslova pozavarovanja se za namen računovodskih podatkov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Vrednotenje za namen solventnosti je enako kot za namen računovodskih izkazov. Vrednost obveznosti iz poslov pozavarovanja za namen solventnosti je enaka zapadlim obveznostim iz pasivnega pozavarovanja, medtem ko vrednost za namen računovodskih izkazov vsebuje poleg zapadlih tudi nezapadle obveznosti pasivnega pozavarovanja.

Tabela 55: Obveznosti iz naslova pozavarovanja Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	1.594	1.343	18.511

D.3.7 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Največja komponenta teh obveznosti so kratkoročne obveznosti do zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev in druge kratkoročne obveznosti.

Tako za namen računovodskih izkazov, kot tudi solventnosti, se te obveznosti vrednoti po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Tabela 56: Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	47.173	37.349	47.173

Konec leta 2021 so se obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) glede na preteklo leto povečale za 9,8 milijona evrov zaradi povečanja trgovalnih obveznosti in obveznosti za davek iz naslova poslovanja.

D.3.8 Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti so v računovodskih izkazih izkazane po odplačni vrednosti brez natečenih obresti. Za namen solventnosti se za vrednotenje podrejenih obveznosti uporabi vrednotenje po tržni vrednosti, pri čemer ni upoštevana sprememba kreditne sposobnosti izdajatelja.

Tabela 57: Podrejene obveznosti Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Podrejene obveznosti	51.671	53.545	49.472

V letu 2021 so se podrejene obveznosti zmanjšale zaradi prevrednotenja, predvsem na račun dviga ravni netvegane obrestne mere.

D.3.9 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje

Postavka zajema vse ostale obveznosti Zavarovalnice, ki niso zajete v nobeni drugi prejšnji postavki bilance stanja. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Tabela 58: Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2021	2020	2021
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	6.365	4.479	6.365

V letu 2021 se je vrednost vseh drugih obveznosti, ki niso prikazane drugje, spremenila zaradi povečanja drugih pasivnih časovnih razmejitev.

D.3.10 Dogovori o najemu (lizing)

V letu 2020 so obveznosti iz najemov pripoznane v višini sedanje vrednosti bodočih plačil, pri čemer ima Zavarovalnica samo poslovne najeme. Spremembe so podrobneje predstavljene v poglavju A.4.2 tega poročila.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Zavarovalnica v obdobju poročanja za namene solventnosti ni uporabljala alternativnih metod vrednotenja, ki ne bi bile pojasnjene v predhodnih točkah tega poročila.

D.5 Druge informacije

V tem poglavju so, glede na zahtevo iz člena 296 (4) Delegirane uredbe, opisani dodatni podatki o Zavarovalnici.

Zavarovalnica ima največjo zunajbilančno izpostavljenost na postavkah neuveljavljenih regresnih terjatev, še nevplačanih danih zavezah za vplačila v alternativne naložbe in terjatvah iz terminskih pogodb. Podrobneje so zunajbilančne postavke, ki jih Zavarovalnica ne poroča, predstavljene v Letnem poročilu, v poglavju 5.7 računovodskega dela poročila.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse druge informacije o vrednotenju za namen solventnosti razkrila v poglavjih od D.1 do D.4.

-

-

E. Upravljanje kapitala

Sistem in povezani procesi upravljanja kapitala temeljijo na strateških ciljih, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah, ki upoštevajo značilnosti Zavarovalnice kot celote, zlasti naravo, obseg in zahtevnost poslov.

Upravljanje kapitala je stalen proces zagotavljanja optimalnega obsega in strukture kakovostnega kapitala ter optimizacije porabe tega kapitala. Sistem upravljanja kapitala zajema tudi redno spremljavo regulatorne kapitalske ustreznosti in obvladovanje kapitalskih tveganj, ki zajemajo tudi potencialne zakonodajne spremembe in spremembe v računovodskih standardih, ki imajo lahko potencialen vpliv na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice.

Cilj vzpostavljenega sistema upravljanja kapitala je učinkovita poraba razpoložljivih lastnih sredstev (za kar se uporablja tudi izraz ekonomski kapital), ki zagotavlja:

• varnost ter dobičkonosnost poslovanja,
• visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov,
• stalno izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti,
• zagotavljanje primerne izpostavljenosti kapitalskemu tveganju, z doslednim testiranjem kapitalske ustreznosti v procesu ORSA,
• doseganje kriterijev zunanjih bonitetnih agencij za ohranitev bonitetne ocene najmanj »A«.

Za doseganje strateških ciljev ima Zavarovalnica vzpostavljen sistem upravljanja kapitala, ki zagotavlja transparentno in optimalno alokacijo ekonomskega kapitala po posameznih poslovnih področjih, ki je usklajen s kriteriji tveganjem prilagojene dobičkonosnosti. Na ta način se z doslednim izvajanjem sistema upravljanja s kapitalom zagotavlja dolgoročna in stabilna donosnost naložbe lastnikov. Izplačila dividend se izvajajo na podlagi vnaprej definiranih kriterijev dividendne politike, ki Zavarovalnici omogoča stabilno poslovanje, rast, doseganje strateških ciljev na dolgi rok, zadovoljstvo vseh deležnikov in stabilno lastniško strukturo družbe.

Zavarovalnica vzdržuje presežek razpoložljivega kapitala nad kapitalskimi zahtevami za izvajanje osnovne dejavnosti in pokrivanje potencialnih izgub. S presežkom se zagotavlja zaščito pred izgubami zaradi nepredvidenih neugodnih dogodkov in nestanovitnosti kapitalskih zahtev. Poleg kapitalske ustreznosti se redno načrtuje in presoja ustreznost ravni kapitala ter kapitalske ustreznosti v prihodnosti. Potencialna prihodnja kapitalska tveganja ter bodoče solventnostne potrebe se ocenijo na podlagi scenarijev iz strateškega poslovnega načrta v okviru rednega procesa ORSA.

Zavarovalnica dosledno zasleduje postavljene cilje glede upravljanja kapitala ter obstoječo dividendno politiko. S kapitalom upravlja centralizirano na ravni Skupine tako, da prek koncentracije kapitala na svoji ravni zagotavlja optimalno ter stroškovno učinkovito alokacijo in porabo kapitala. V procesu upravljanja kapitala Zavarovalnica upošteva potrebe po kapitalu in možnosti ter omejitve za prenos kapitala med posameznimi poslovnimi področji in iz podrejenih družb v matično družbo in obratno. Upravljanje kapitala sloni na vzpostavljenemu sistemu upravljanja s tveganji ter temelji na strateških ciljih Skupine, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah.

V okviru spremljanja in merjenja vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in analiziranja sprememb v profilu tveganj družbe je izjemnega pomena redno izvajanje procesa ORSA, v okviru katerega se opredelijo usmeritve in ukrepi za optimizacijo poslovanja in porabo ekonomskega kapitala skladno s strateškimi cilji družbe. Proces ORSA je bolj podrobno opisan v poglavju B.3.6 tega poročila.

KAPITALSKA USTREZNOST ZAVAROVALNICE

Zavarovalnica je bila na dan 31. 12. 2021 ustrezno kapitalizirana in je imela na razpolago dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (273 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (928 odstotkov).

Kapitalska ustreznost se določi kot količnik med primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Primerna lastna sredstva zajemajo vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 in do regulatorno opredeljene višine postavke lastnih sredstev stopnje 2 in 3.

Za kritje zahtevanega minimalnega kapitala se uporabijo le primerna lastna sredstva, ki so brez omejitev, in sicer vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 ter postavke lastnih sredstev stopnje 2, ki v okviru regulatorno opredeljene meje ne smejo presegati 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

		v 000 evrih
Kapitalska ustreznost Zavarovalnice	2021	2020
Skupna primerna lastna sredstva za kritje SCR	1.022.243	982.561
Skupna primerna lastna sredstva za kritje MCR	991.953	950.681
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	374.338	317.986
Zahtevani minimalni kapital (MCR)	106.903	108.322
Kapitalska ustreznost glede na SCR	273 %	309 %
Kapitalska ustreznost glede na MCR	928 %	878 %

Tabela 59: Kapitalska ustreznost Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Kapitalska ustreznost Zavarovalnice se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 36 odstotnih točk, kar je posledica povečanja zahtevanega solventnostnega kapitala kljub povečanju skupnih primernih lastnih sredstev. Gibanje zahtevanega solventnostnega kapitala je pojasnjeno v poglavju E.2 tega poročila, gibanje primernih lastnih sredstev pa v poglavju E.1 tega poročila.

Podrobnosti o vrednostih postavk za izračun kapitalske ustreznosti Zavarovalnice so na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

E.1 Lastna sredstva

Zavarovalnica je na dan 31. 12. 2021 razpolagala le z osnovnimi lastnimi sredstvi, ki so znašala 1.022,2 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Zavarovalnice znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 51,7 milijona evrov in uskladitvena rezerva 896,9 milijona evrov. Uskladitvena rezerva je presežek sredstev nad obveznostmi v višini 1.037,8 milijona evrov, zmanjšan za vrednost predvidljivih dividend za poslovno leto 2021 v višini 67,2 milijona evrov in osnovni kapital Zavarovalnice.

Zavarovalnica na dan 31. 12. 2021 ni imela pomožnih lastnih sredstev.

Struktura lastnih sredstev Zavarovalnice po stopnjah na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020 je prikazana v spodnji tabeli in na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

Tabela 60: Struktura primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega kapitala po stopnjah na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala v 000 evrih	2021	2020
Stopnja 1	970.572	929.016
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	896.871	855.315
Odbitki	0	0
Stopnja 2	51.671	53.545
Podrejene obveznosti	51.671	53.545
Odbitki	0	0
Stopnja 3
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala	1.022.243	982.561
Primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala v 000 evrih	2021	2020
Stopnja 1	970.572	929.016
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	896.871	855.315
Odbitki	0	0
Stopnja 2 (največ 20 odstotkov MCR)	21.381	21.664
Podrejene obveznosti	21.381	21.664
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala	991.953	950.681

Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice so se v opazovanem obdobju povečala za 39,7 milijona evrov zaradi povečanja uskladitvene rezerve za 41,9 milijona evrov. V proučevanem obdobju so se podrejene obveznosti zmanjšale za 1,9 milijona evrov.

Graf 8: Primerjava primernih lastnih sredstev za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Znesek skupnih primernih lastnih sredstev Zavarovalnice za kritje zahtevanega minimalnega kapitala je na dan 31. 12. 2021 znašal 992 milijonov evrov, pri čemer so že izločena lastna sredstva stopnje 2, ki presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Zavarovalnica razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejeno obveznico pa v sredstva stopnje 2.

Graf 9: Primerjava primernih lastnih sredstev za pokrivanje zahtevanega minimalnega kapitala na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

RAZLIKE V VREDNOTENJU KAPITALA ZA NAMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN RAZPOLOŽLJIIVIH LASTNIH SREDSTEV

Razlike med kapitalom za namen računovodskih izkazov Zavarovalnice in lastnimi sredstvi, izračunanimi za namen solventnosti, izhajajo iz razlik v vrednotenju sredstev in obveznosti. Lastna sredstva se namreč izračunava kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer sta obe strani bilance vrednoteni po tržni vrednosti. Dodatno k tej razliki se prištejejo še podrejene obveznosti in morebitne odbitne postavke iz lastnih sredstev.

Kapital za namen računovodskih izkazov je na dan 31. 12. 2021 znašal 675,2 milijona evrov, razpoložljiva lastna sredstva pa 1.022,2 milijona evrov. Na razliko imata največji vpliv predvsem različni vrednotenji naložb v odvisnih in pridruženih družbah (271,5 milijona evrov) ter zavarovalno-tehničnih rezervacij (165,3 milijona evrov). Razliko v največji meri znižujejo neopredmetena sredstva (67 milijonov evrov), sprememba v zavarovalno-tehničnih rezervacijah, prenesenih v pozavarovanje (40,8 milijona evrov) ter predvidene dividende (67,2 milijona evrov).

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

Zavarovalnica računa kapitalsko ustreznost na podlagi standardne formule v skladu z ZZavar-1 in Delegirano uredbo. Zavarovalnica pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v standardni formuli uporablja predpisane parametre in ne uporablja nobenih poenostavitev ter parametrov, specifičnih za Zavarovalnico.

V skladu z določili ZZavar-1 Zavarovalnica najmanj enkrat letno poroča AZN o višini zahtevanega solventnostnega kapitala in najmanj četrtletno o zahtevanem minimalnem kapitalu.

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital

Zahtevani solventnostni kapital Zavarovalnice je 31. 12. 2021 znašal 374,3 milijona evrov, kar je 56,4 milijona evrov več kot leto prej. Glavni razlog za povečanje zahtevanega solventnostnega kapitala je povečanje osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala za 58,2 milijona evrov, predvsem zaradi povečanja tržnih tveganj za 60,6 milijona evrov.

		v 000 evrih
Zahtevani solventnostni kapital Zavarovalnice	2021	2020
Zavarovalna tveganja	207.463	197.427
Tržna tveganja	275.846	215.208
Kreditna tveganja	39.287	41.407
Razpršitev	-151.179	-140.791
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	371.417	313.252
Operativna tveganja	23.701	21.947
Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij	0	0
Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov	-23.474	-22.080
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	2.695	4.867
Zahtevani solventnostni kapital	374.338	317.986

Tabela 61: Zahtevani solventnosti kapital Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

Spremembe v osnovnem zahtevanem solventnostnem kapitalu izhajajo iz naslova povečanih kapitalskih zahtev za tržna in zavarovalna tveganja. Glavni razlog za povečanje tržnih tveganj izhaja predvsem iz povečanja tveganja lastniških vrednostnih papirjev. Povečanje je posledica višje izpostavljenosti na lastniških vrednostnih papirjih, na kolektivnih naložbenih podjemih ter, ob uspešnem poslovanju, povečanje vrednosti povezanih družb Zavarovalnice, kakor tudi višje vrednosti simetrične prilagoditve. Povečanje kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja je posledica povečanja kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja neživljenjskih in življenjskih zavarovanj. Zavarovalna tveganja so se v največji meri povečala zaradi rasti portfelja.

Kapitalska zahteva za kreditna tveganja se v opazovanem obdobju ni pomembno spremenila.

Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov konec leta 2021 znaša 23,5 milijona evrov in je za 1,4 milijona večja kot leto prej. Prilagoditev za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se preračuna na osnovi neto odloženih obveznosti za davek, katerih osnova za vrednotenje predstavlja razlika med vrednotenjem za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Pri izračunu prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov Zavarovalnica ne upošteva verjetnih prihodnjih obdavčljivih dobičkov.

Spodnji graf prikazuje strukturo kapitalskih zahtev posameznih tveganj, pri čemer se v prikazu upošteva tudi kapitalska zahteva za operativna tveganja, ki ni gradnik osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala.

Zavarovalnica je v opazovanem obdobju pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala upoštevajoč omejene sklade uporabila 3. metodo - poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) opredeljeno v Smernicah o omejenih skladih. To pomeni, da se kapitalske zahteve iz naslova omejenih skladov ter preostalega dela portfelja zavarovalnice le seštejejo, učinki razpršitve med skladi se torej ne upoštevajo. Pri samem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala je potrebno dodatno izračunati še prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov. Podrobnosti samega izračuna so prikazani na obrazcu S.25.01, v prilogi tega poročila.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Zavarovalnica računa zahtevani minimalni kapital v skladu z metodologijo Delegirane uredbe. Zahtevani minimalni kapital se izračuna kot linearna funkcija zavarovalno-tehničnih rezervacij, obračunane zavarovalne premije, tveganega kapitala, odloženih davkov in stroškov upravljanja. Zavarovalnica računa zahtevani minimalni kapital po metodi za kompozitne zavarovalnice, kjer se najprej izračunata linearni minimalni kapitalski zahtevi. Linearna minimalna kapitalska zahteva za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja je vezana na aktivnosti iz neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in upošteva tudi dodatna nezgodna zavarovanja življenjskim zavarovanjem. Linearna minimalna kapitalska zahteva za življenjska zavarovanja se izračuna vključno z aktivnostmi, povezanimi z neživljenjskimi rentami, ki so že v izplačevanju. Zahtevani minimalni kapital Zavarovalnice se izračuna iz linearnih minimalnih kapitalskih zahtev za neživljenjska in življenjska zavarovanja tako, da zahteva ni nikoli nižja od 25 odstotkov ali višja od 45 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala ter da je presežen absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala neživljenjskih (3,7 milijona evrov) in življenjskih (3,7 milijona evrov) zavarovanj.

2021		v 000 evrih
Teoretični zahtevani minimalni kapital	Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	Življenjska zavarovanja
Linearni teoretični zahtevani minimalni kapital	64.919	41.984
Teoretični zahtevani solventnostni kapital (brez prebitkov)	227.325	147.013
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	102.296	66.156
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	56.831	36.753
Teoretični združeni zahtevani minimalni kapital	64.919	41.984
Absolutna zgornja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	3.700	3.700
Teoretični zahtevani minimalni kapital	64.919	41.984

Tabela 62: Teoretični zahtevani minimalni kapital Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020

2020		v 000 evrih
Teoretični zahtevani minimalni kapital	Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	Življenjska zavarovanja
Linearni teoretični zahtevani minimalni kapital	65.269	43.053
Teoretični zahtevani solventnostni kapital (brez prebitkov)	191.601	126.385
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	86.220	56.873
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	47.900	31.596
Teoretični združeni zahtevani minimalni kapital	65.269	43.053
Absolutna zgornja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	3.700	3.700
Teoretični zahtevani minimalni kapital	65.269	43.053

Teoretični zahtevani minimalni kapital se je v opazovanem obdobju za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja zmanjšal za 0,4 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa za 1,1 milijona evrov. Slednje je posledica zmanjšanje zavarovalno-tehničnih rezervacij za življenjska zavarovanja z udeležbo pri dobičku.

Podrobneje je zahtevani minimalni kapital prikazan na obrazcu S.28.02, v prilogi tega poročila.

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Zavarovalnica za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Zavarovalnica za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjih modelov.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Zavarovalnica po stanju na dan 31. 12. 2021 ni ugotovila neskladnosti z zahtevanim minimalnim in solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Zavarovalnica je vse pomembne informacije o upravljanju kapitala razkrila v poglavjih od E.1 do E.5.

Priloge

Obrazci za poročanje kvantitativnih podatkov (QRT) Zavarovalnice na dan 31. 12. 2021:

• 1. S.02.01.02 Bilanca stanja za namen solventnosti
• 1. S.05.01.02 Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
• 1. S.05.02.02 Premije, škode in stroški po državah poslovanja
• 1. S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska in zdravstvena zavarovanja
• 1. S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja
• 1. S.19.01.21 Informacije o škodah neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi
• 1. S.23.01.01 Lastna sredstva
• 1. S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
• 1. S.28.02.01 Zahtevani minimalni kapital za življenjska in neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi

Vse vrednosti v kvantitativnih podatkih so prikazane v tisoč evrih.

Priloga 1 : S.02.01.02 - Bilanca stanja za namen solventnosti

Sredstva	Vrednost za namen solventnosti
Neopredmetena sredstva
Odložene terjatve za davek	21.546
Presežek iz naslova pokojninskih shem
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	77.422
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	2.296.059
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	61.387
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	445.107
Lastniški vrednostni papirji	69.559
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	64.149
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	5.410
Obveznice	1.594.285
Državne obveznice	1.037.523
Podjetniške obveznice	555.745
Strukturirani vrednostni papirji	1.017
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	0
Kolektivni naložbeni podjemi	104.399
Izvedeni finančni instrumenti	20
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	19.604
Druge naložbe	1.697
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	751.800
Krediti in hipoteke	4.866
Posojila, vezana na police	3.008
Krediti in hipoteke posameznikom	1
Drugi krediti in hipoteke	1.857
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	95.256
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	80.283
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	80.140
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	143
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	14.972
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	14.972
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
Depoziti pri cedentih	16
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	30.365
Terjatve iz naslova pozavarovanj	7.589
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	3.835
Lastne delnice (v posesti neposredno)
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	8.333
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	1.513
Sredstva skupaj	3.298.598

Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	368.349
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	351.697
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	331.092
Dodatek za tveganje	20.604
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	16.652
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	15.727
Dodatek za tveganje	925
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	991.511
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	149
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	148
Dodatek za tveganje	1
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	991.363
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	960.858
Dodatek za tveganje	30.504
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	709.505
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	692.743
Dodatek za tveganje	16.761
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije
Pogojne obveznosti
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	13.201
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem
Depoziti pozavarovateljev	16
Odložene obveznosti za davek	47.126
Izvedeni finančni instrumenti
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	1.668
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	22.613
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	1.594
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	47.173
Podrejene obveznosti	51.671
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	51.671
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	6.365
Obveznosti skupaj	2.260.793
Presežek sredstev nad obveznostmi	1.037.806

Priloga 2: S.05.01.02 - Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja

	Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	549	54.475		102.708	127.852	20.363
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	313	662		3.364	1.242	9.956
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	385	1.282		13.719	10.552	13.490
neto	478	53.854		92.353	118.542	16.829
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	554	54.417		100.506	126.540	18.082
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	313	663		3.363	1.243	9.418
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	387	1.222		12.375	10.480	12.886
neto	480	53.859		91.495	117.304	14.614
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	-28	18.540		34.704	73.085	5.926
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	249	421		1.791	1.040	963
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	7	630		6.891	4.662	1.135
neto	214	18.331		29.604	69.462	5.753
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	4	0		10	4	-51
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje						-98
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev
neto	4	0		10	4	-149
Odhodki	456	16.228		28.026	32.845	3.417
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	162.738	37.625	21.350	595	17.886	2.372
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	43.965	5.046	4.134	1	335	574
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	104.179	16.360	8.144	116	1.039	3.644
neto	102.524	26.312	17.340	480	17.182	-698
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	157.519	36.068	23.457	601	17.554	2.318
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	45.481	5.059	3.216	1	335	534
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	103.630	15.010	7.599	117	972	3.277
neto	99.370	26.118	19.074	485	16.917	-425
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	47.128	1.271	9.037	-16	12.499	2.456
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	36.763	1.183	741	0	351	-243
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	34.561	2.093	717	3	628	1.431
neto	49.329	361	9.061	-20	12.221	782
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	3	2	1	0	-15	-17
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	2	0				-6
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev
neto	5	3	1	0	-15	-23
Odhodki	42.434	16.052	7.520	515	6.688	205
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)

			Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
Obračunane premije
bruto – neposredni posli					548.514
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					69.592
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		64	200	17.541	17.805
delež pozavarovateljev		40	73	14.280	187.303
neto		23	127	3.261	448.608
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli					537.617
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					69.627
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		61	205	17.552	17.818
delež pozavarovateljev		40	78	13.276	181.348
neto		21	127	4.276	443.713
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli					204.601
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					43.257
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		-25		29	5
delež pozavarovateljev			10	7.032	59.802
neto		-25	-10	-7.003	188.062
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli					-59
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					-102
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje					0
delež pozavarovateljev					0
neto					-161
Odhodki		-357	-59	681	154.651
Drugi odhodki					9.917
Odhodki skupaj					164.568

	Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj					Obveznosti življenjskega pozavarovanja
	Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije
bruto		51.564	99.524	7.352					158.441
delež pozavarovateljev		30	35	531					596
neto		51.534	99.489	6.822					157.845
Prihodki od premije
bruto		51.591	99.524	7.348					158.463
delež pozavarovateljev		30	35	531					596
neto		51.561	99.489	6.817					157.867
Odhodki za škode
bruto		83.914	60.244	1.814	46	13.026			159.044
delež pozavarovateljev			5	300					305
neto		83.914	60.239	1.514	46	13.026			158.739
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto		-19.751	96.935	848					78.033
delež pozavarovateljev									0
neto		-19.751	96.935	848					78.033
Odhodki		8.621	19.352	4.399		18			32.390
Drugi odhodki									944
Odhodki skupaj									33.334

	Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj					Najpomembnejših 5
		GR	IT	BG	DE	PL	in matična država, skupaj
Obračunane premije	590.530	10.024	9.310	6.047	5.099	3.292	624.302
bruto – neposredni posli	503.133	10.024	9.310	6.047	5.099	3.292	536.905
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	69.592						69.592
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	17.805						17.805
delež pozavarovateljev	170.927	3.617	3.360	2.182	1.840	1.188	183.114
neto	419.603	6.407	5.951	3.865	3.259	2.104	441.188
Prihodki od premije	580.634	9.813	9.115	5.920	4.992	3.222	613.696
bruto – neposredni posli	493.189	9.813	9.115	5.920	4.992	3.222	526.252
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	69.627						69.627
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	17.817		0	0	0	0	17.817
delež pozavarovateljev	165.493	3.502	3.253	2.113	1.781	1.150	177.292
neto	415.140	6.311	5.862	3.808	3.210	2.072	436.404
Odhodki za škode	241.151	4.760	242	0	-4	284	246.433
bruto – neposredni posli	197.889	4.760	242		-4	284	203.171
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	43.257						43.257
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	5						5
delež pozavarovateljev	57.752	1.454	74		-1	87	59.365
neto	183.399	3.307	168		-3	198	187.068
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	156	1	1	1	1	0	160
bruto – neposredni posli	-54	-1	-1	-1	-1	0	-58
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-102						-102
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje							0
delež pozavarovateljev							0
neto	-156	-1	-1	-1	-1	0	-160
Odhodki	141.953	2.805	2.605	1.692	1.427	921	151.403
Drugi odhodki							9.917
Odhodki skupaj							161.320

Priloga 3: S.05.02.02 - Premije, škode in stroški po državah poslovanja

	Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj	Najpomembnejših 5 in matična
			država, skupaj
Obračunane premije
bruto	158.441		158.441
delež pozavarovateljev	596		596
neto	157.845		157.845
Prihodki od premije			0
bruto	158.463		158.463
delež pozavarovateljev	596		596
neto	157.867		157.867
Odhodki za škode			0
bruto	159.044		159.044
delež pozavarovateljev	305		305
neto	158.739		158.739
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij			0
bruto	78.033		78.033
delež pozavarovateljev	0		0
neto	78.033		78.033
Odhodki	32.390		32.390
Drugi odhodki			944
Odhodki skupaj			33.334

Priloga 4: S.12.01.02 - Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska in zdravstvena zavarovanja

			Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja
	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	898.339			692.743
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja	898.339			692.743
Dodatek za tveganje	24.105	16.761
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Dodatek za tveganje
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	922.443 709.505

	Druga življenjska zavarovanja
		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih	Sprejeto pozavarovanje	Skupaj (življenjska zavarovanja razen zdravstveni h, vključno z na enoto premoženja vezanimi zavarovanji)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena			-6.726	69.246		1.653.602
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke				14.972		14.972
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja			-6.726	54.273		1.638.629
Dodatek za tveganje	6.098			302		47.266
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Najboljša ocena						0
Dodatek za tveganje						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	-628			69.547		1.700.868

	Zdravstveno zavarovanje (neposredno poslovanje)
		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje (sprejeto pozavarovanje)	Skupaj (zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena				148		148
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke						0
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja				148		148
Dodatek za tveganje				1		1
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Najboljša ocena						0
Dodatek za tveganje						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj				149		149

Priloga 5: S.17.01.02 - Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

	Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj	-91	-12.476		18.031	25.867	201
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po
prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	-16	-155		-1.218	1.052	-595
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	-75	-12.320		19.249	24.814	795
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj	8	28.285		81.320	16.536	8.027
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega
pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	3	311		11.218	1.749	2.023
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	5	27.974		70.102	14.787	6.004
Najboljša ocena skupaj – bruto	-83	15.810		99.350	42.402	8.228
Najboljša ocena skupaj – neto	-71	15.654		89.351	39.601	6.799
Dodatek za tveganje	9	916		3.183	2.859	973
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Dodatek za tveganje
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	-74	16.725		102.533	45.262	9.201
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po
prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	-12	156		10.000	2.801	1.429
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz
pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj	-61	16.570		92.534	42.461	7.772

	Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj	29.336	3.877	14.182	90	6.711	38
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	-440	1.134	-372	-14	1	-353
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	29.777	2.743	14.554	104	6.710	391
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj	71.087	49.500	1.635	91	1.812	2.358
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	47.212	15.346	1.004	13	62	2.319
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	23.875	34.154	632	77	1.751	39
Najboljša ocena skupaj – bruto	100.423	53.377	15.817	181	8.524	2.396
Najboljša ocena skupaj – neto	53.651	36.897	15.185	182	8.461	430
Dodatek za tveganje	7.247	1.676	3.274	12	382	56
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Dodatek za tveganje
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	107.670	55.053	19.091	192	8.906	2.453
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po
prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	46.772	16.480	632	-1	63	1.966
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj	60.898	38.573	18.459	194	8.843	487

	Sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
	Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota					0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti					0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj		1		20	85.787
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke					-977
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije		1		20	86.764
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj		16		357	261.032
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke					81.260
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij		16		357	179.772
Najboljša ocena skupaj – bruto		17		377	346.819
Najboljša ocena skupaj – neto		17		377	266.536
Dodatek za tveganje		151		791	21.530
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota					0
Najboljša ocena					0
Dodatek za tveganje					0
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj		168		1.168	368.349
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj					80.283
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj		168		1.168	288.065

													V tekočem letu	Vsota posameznih let (kumulativno)
Obračunani bruto zneski škod (nekumulativno)	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +
Predhodna leta		1.101.447 382.160 76.686 34.874 15.887 10.329 7.321						6.502	4.032	2.641	2.413		2.413	1.647.439
2012	176.509		62.220 10.185	6.361	2.899		1.411 1.786	778	3.652	364	2.413		364	266.166
2013	165.396		52.139 10.584	4.699	1.997	1.749	637	553	251		2.413		251	238.005
2014	176.349	51.002	9.266	5.679	4.535	1.091	809	1.479			2.413		1.479	250.210
2015	155.631		47.364 10.561	6.039	2.112		1.709 1.129				2.413		1.129	224.546
2016	157.054		50.315 13.577	6.193	2.137	2.107					2.413		2.107	231.382
2017	165.632		70.588 16.667	6.187	3.812						2.413		3.812	262.886
2018	171.504		64.605 13.018	5.128							2.413		5.128	254.254
2019	171.280		66.024 15.281								2.413		15.281	252.585
2020	162.793	57.619									2.413		57.619	220.412
2021	160.601										2.413		160.601	160.601
												Skupaj	250.182	4.008.485

Priloga 6: S.19.01.21 - Informacije o škodah neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +	Konec leta (diskontirani podatki)
Predhodna leta						5.733	8.594		8.695 9.352 8.257		8.937	8.962
2012							19.352 16.481 12.205 11.726		828	926	8.937	928
2013				11.848	9.333	7.799	7.859		2.153 1.592		8.937	1.596
2014				15.044 11.607	7.009	6.525	7.321	2.807			8.937	2.812
2015			20.726 13.012	8.260	4.610	4.708	4.266				8.937	4.278
2016		79.936 31.108 16.284		9.757	7.185	3.585					8.937	3.593
2017	102.780 34.550 19.490 13.943				9.291						8.937	9.312
2018			98.054 35.498 17.467 11.661								8.937	11.704
2019	105.789 40.079 22.158										8.937	22.250
2020		99.152 41.385									8.937	41.496
2021	119.801										8.937	120.179
											Skupaj	212.561

Priloga 7: S.23.01.01 - Lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
Presežek sredstev
Prednostne delnice
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami
Uskladitvene rezerve	896.871	896.871
Podrejene obveznosti	51.671			51.671
Znesek neto odloženih terjatev za davek
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	1.022.243	970.572		51.671

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Druga pomožna lastna sredstva
Skupaj pomožna lastna sredstva

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	1.022.243	970.572		51.671
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	1.022.243	970.572		51.671
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	1.022.243	970.572		51.671
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	991.953	970.572		21.381
SCR	374.338
MCR	106.903
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	273 %
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	928 %

Uskladitvene rezerve

Presežek sredstev nad obveznostmi	1.037.806
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	67.233
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	73.701
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi
Uskladitvene rezerve	896.871
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	60.986
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	40.455

	Bruto zahtevani solventnostni kapital	USP	Poenostavitve
Tržna tveganja	275.846	-	-
Kreditna tveganja	39.287	-	-
Tveganja iz pogodb življenjskega zavarovanja	60.202	-	-
Tveganja zdravstvenega zavarovanja	25.785	-	-
Tveganja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	121.477	-	-
Razpršenost	-151.179	-	-
Tveganje neopredmetenih sredstev		-	-
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	371.417	-	-
Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
Operativna tveganja	23.701
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	-23.474
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	2.695
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	374.338
Že določen kapitalski pribitek
Zahtevani solventnostni kapital	374.338
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304

Priloga 8: S.25.01.21 - Zahtevani solventnostni kapital - za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Priloga 9: S.28.02.01 - Zahtevani minimalni kapital za življenjska in neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi

	Dejavnosti neživljenjskih	Dejavnosti življenjskih
	zavarovanj	zavarovanj
Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj	63.776	2.528

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj		Dejavnosti življenjskih zavarovanj
MCR neživljenjskih zavarovanj	Neto (brez pozavarovanja/n amenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavaro vanja) obračuna ne premije v zadnjih 12 mesecih	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12 mesecih
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	-71	478
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	16.070	24.111	0	29.743
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	89.351	92.353
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil		39.601 118.542
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	6.799	16.829
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju		53.651 102.524
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	36.897	26.312
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	15.185	17.340
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	182	480
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	8.461	17.182
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	430
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	17	23
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje		127
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	377	3.261

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj		Dejavnosti življenjskih zavarovanj
MCR življenjskih zavarovanj	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) skupni rizični kapital	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) skupni rizični kapital
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja			893.858
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja			4.481
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja			692.743
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	54.421
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja				2.523.812

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj	1.143	39.456

Izračun minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

Linearni MCR	106.903
SCR	374.338
Zgornja meja MCR	168.452
Spodnja meja MCR	93.585
Kombinirani MCR	106.903
Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR	7.400
Minimalni zahtevani kapital	106.903

Izračun teoretičnega MCR za neživljenjska in življenjska zavarovanja	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Teoretični linearni MCR	64.919	41.984
Teoretični SCR brez pribitka (letni ali zadnji izračun)	227.325	147.013
Zgornja meja teoretičnega MCR	102.296	66.156
Spodnja meja teoretičnega MCR	56.831	36.753
Teoretični kombinirani MCR	64.919	41.984
Absolutna spodnja meja (prag) teoretičnega MCR	3.700	3.700
Teoretični MCR	64.919	41.984