Annual Report (ESEF) • Apr 1, 2022
Preview not available for this file type.
Download Source FileZavarovalnica Triglav d.d. 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:CapitalReserveMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 zvtg:FairValueReserveMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 zvtg:NetProfitLossMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 zvtg:ContingencyReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:CapitalRedemptionReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:TreasurySharesMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 zvtg:FairValueReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 zvtg:NetProfitLossMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:StatutoryReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember zvtg:FairValueReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:RetainedEarningsMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember zvtg:NetProfitLossMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 zvtg:ContingencyReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:CapitalRedemptionReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:TreasurySharesMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 zvtg:FairValueReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 zvtg:NetProfitLossMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 zvtg:ContingencyReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:CapitalRedemptionReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:TreasurySharesMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 zvtg:FairValueReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 zvtg:NetProfitLossMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:StatutoryReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember zvtg:FairValueReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:RetainedEarningsMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember zvtg:NetProfitLossMember 549300KGI78MKHO38N42 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:StatutoryReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember zvtg:FairValueReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:RetainedEarningsMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember zvtg:NetProfitLossMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 zvtg:ContingencyReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:CapitalRedemptionReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:TreasurySharesMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 zvtg:FairValueReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 zvtg:NetProfitLossMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 549300KGI78MKHO38N42 2020-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 zvtg:ContingencyReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:CapitalRedemptionReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:TreasurySharesMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 zvtg:FairValueReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 zvtg:NetProfitLossMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:CapitalReserveMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:MiscellaneousOtherReservesMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 zvtg:FairValueReserveMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember ifrs-full:SeparateMember 549300KGI78MKHO38N42 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember zvtg:NetProfitLossMember iso4217:EUR iso4217:EUR xbrli:shares T ri vr ednote. Eno zaupanje. Letno por očilo Skupine T riglav in Za v arov alnice T rigla v , d.d. 2021 »Družbeno odgov orne naložbe niso le tržna niša, temveč odr ažajo spreminjanje družbenega okolja, potr ošniških nav ad, življenjskega sloga in pr av tak o zakonodaje. Pomena družbeno odgo vornega vlaganja se zav edamo tudi v Skupini T rigla v , zato smo oblikov ali sklad T riglav Z eleni in se pri tem zav ezali, da bomo vlagali le v podjetja, ki imajo pozitivne in merljive tr ajnostne značilnosti. T udi pri upra vljanju ostalih skladov in upr avljanju portfeljev vlagatelje v je pregled tr ajnostnih značilnosti nančnih instrumentov postal sesta vni del našega naložbenega procesa.« Sašo Ivano vić Direktor področja upr avljanja investicijskih sklado v , T riglav Skladi T ri vrednote. Eno zaupanje. Odzivnost, zanesljiv ost in enostavnost. V rednote Skupine T riglav so gibalo našega delov anja. Z njihovim udejanjanjem smo v nepr edvidljivem letu 2021 dosegli najpomembnejše: • P oslov ali smo uspešno in dosegli visoko stopnjo rasti dobičk a. • P ovečali smo z aupanje naših ključnih deležniko v in sv ojo trajnostno razv ojno naravnanost v obeh temeljnih dejavnostih , zav arov alništvu in upra vljanju premož enja. • Okrepili smo polož aj v regiji in si začrtali ambiciozne cilje za obdobje 2022–2025. Nagov or predsednika Upr av e Delnica in delničarji Strategija in načrti T rajnostni r azvoj Zaposleni Skupine T riglav so se pridružili pobudi Slo venskih drž avnih goz dov za pomlajev anje gozdo v . V ak ciji 'Gozd srčnosti' so prispe vali 2.500 sadik dr ev esnih vrst, ki jih je na pobočju pod Uršljo goro uničila vremensk a ujma, in jih pomagali ponovno zasaditi. V zporedno je potek alo javno virtualno pogozdo vanje, v k ater em so sodelujoči posv etili dre vesne sadik e s vojim najdr ažjim. Skupina T riglav Zav arov alnica T riglav P oudarki iz poslov anja Skupine T riglav v letu 2021 45 družb 5.264 zaposlenih 1,70 EUR dividenda na delnico 56,9 % zelo za vzetih zaposlenih 3.668,5 mio . EUR naložbeni portfelj 68,5 % obv ezniških naložb 1.353,0 mio . EUR obračunana k osmata z av arov alna, sozav arov alna in pozav arov alna premija 72 zadov oljstv o strank Z av aro valnice T riglav (indeks NPS) 1.539,3 mio . EUR sredstv a v upravljanju str ank v vzajemnih skladih in v individualnem upra vljanju > 1.700 pogodbenih prodajnih partnerjev in dobro r azvita lastna prodajna mrež a 219 % kapitalsk a ustreznost Skupine T riglav 12,5 % Čista dobičkonosnost kapitala 8 % delež obv eznic z družbenim učinkom, zelenih in trajnostnih ob veznic v dolžniških vr ednostnih papirjih 95 % porabljene električne ener gije v Zav arovalnici T riglav iz obnovljivih viro v Nov elir ana str ategija 2022–2025 Celotni prihodki Skupine T riglav v milijonih EUR 743,2 765,2 848,6 1.260,9 1.318,4 1.455,1 Bonitetna ocena ‘A’ s stabilno srednjeročno napov edjo V odilni položaj v regiji Adria Odzivnost . Organizat orji T riglav teka so omogočili bre zplačne tekašk e treninge v dev etih slov enskih mestih. 1.539,3 mio . EUR Sredstv a v upravljanju str ank v vzajemnih skladih in v individualnem upra vljanju 22,2 % Delež kosma tih obra tov alnih stroškov za var ov alne dejavnosti v obračunani kosma ti za v arov alni premiji Sestava k onsolidirane z avar ovalne, soz avar ovalne premije Skupine T riglav po segmentih 65,5 % 19,6 % 14,9 % 65,4 % 18,7 % 15,9 % 66,9 % 18,5 % 14,7 % 1.184,2 mio. EUR 1.233,8 mio. EUR 1.353,0 mio. EUR +10 % Premoženje Življenje in pokojnine Zdravstvo Obračunana k osmata za varo valna, sozav arov alna in pozav arov alna premija v milijonih EUR Skupina T riglav Zav arov alnica T riglav 1.184,2 702,1 1.233,8 719,3 1.200 – 1.300 1.353,0 794,4 Načrt 2021 +33 % Življenje 20 zav arovalnih produktov v Sloveniji Enosta vnost . Upra vljanje premoženja strank Premož enje 100 zav arovalnih produktov v Sloveniji Portfelj produkto v in storitev Zdr avje 32 zav arovalnih produktov v Sloveniji n ovo zav arov anje doma 17 zav arovalnih pr oduktov združenih in poenosta vljenih v enem. 18 naložbenih politik v okviru vzajemnih skladov > 70 poenostavljenih pr oduktov in storitev +50,3 % uporabnik ov spletne poslov alnice i.triglav 100,9 84,6 90,9 71,1 85–95 132,6 85,7 Z anesljiv ost . 4,4 mrd EUR Bilančna vsota Sk upine T riglav 219 % Kapitalsk a ustreznost Skupine T riglav 12,5 % Čista dobičkonosnost kapitala Sk upine T riglav K ombinirani k oličnik Skupine T riglav 63,2 % 28,3 % 91,5 % Poslovni izid pred obda včitvijo v milijonih EUR Skupina T riglav Zav arov alnica T riglav Načrt 2021 63,1 % 28,1 % 91,2 % 61,4 % 27,5 % 88,9 % pod 95 % Škodni količnik Odhodk ovni količnik V poslovnem ek osistemu Brezskrbno in varno biv anje sodelujemo s partnerji, ki za naše stranke izv ajajo zanesljive asistenčne storitve (Marijan Radoš , T eslamont). Načrt 2021 +6 % +3,7 o .t. * Medletna objava ocene poslo vnega izida pred obdav čitvijo med 115 in 125 milijoni evrov . K azalo Skupina T riglav in Za var ovalnica T riglav , d.d. Re vidirano letno poročilo z a poslovno leto , ki se je zaključilo 31. decembra 2021 Poslovno por očilo 1. Nagovor pr edsednika Upr ave 8 2. Skupina T riglav in Zav arov alnica T riglav v letu 2021 11 3. Poročilo Nadz ornega sv eta 23 4. Strategija in načrti Skupine T riglav 29 5. Izjav a o upravljanju 36 6. Delnica in delničarji Zav arov alnice T riglav 47 7. Poslov anje Skupine T riglav in Zavar ovalnice T riglav 53 8. Finančni rezulta t Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav 80 9. Finančni položaj Sk upine T riglav in Zav arov alnice T riglav 86 10 Izkaz denarnih tok ov 91 11. Razvojne in pr odajne aktivnosti 93 Izjav a o nenančnem poslovanju 102 12. T rajnostni razv oj v Skupini T riglav 103 13. Podatki o Sk upini T riglav na 31. december 2021 140 14. Poslovna mr eža Skupine T riglav 144 15. Kazalniki poslo vanja Za var ovalnice T riglav 146 Upra vljanje tveganj 160 1. Sistem upravljanja t veganj 161 Izzivi in priložnosti današnjega časa 173 2. Izpostavljenost in obvladov anje tveganj 180 Računov odsko por očilo Izjav a o odgovornosti poslo vodstv a 202 Poročilo neodvisnega r evizorja 203 1. Računov odski izkazi 208 2. Pojasnila k r ačunovodskim izk azom 214 3. Pojasnila k posameznim posta vkam izkaz a nančnega položaja 252 4. Pojasnila k posta vkam izkaz a poslovnega izida 288 5. Ostale informacije 308 Slovar z av arov alnih izrazo v 324 Kazalo GRI in SASB 327 Navigacija Do vsebin poročila dostopa te prek inter aktivnih kazal in hitrih povez av do pov ezanih ali dodatnih v sebin, primer: v poglavju 4. Str ategija in načrti Skupine T riglav . Ostanite obv eščeni o našem poslov anju Vlagateljem in obstoječim delničarjem smo za podr obnejše informacije na v oljo na spodnjem kontaktu. Informacije za delničarje: Zav arovalnica T riglav , d.d., Ljubljana, Miklošičev a cesta 19, 1000 Ljubljana, Helena Ulaga Kitek, Strok ovna vodja odnoso v z vlagatelji T : + +386 (1) 47 47 331 Elektronski naslov : investor .relations@triglav .si O tem poročilu Por očilo Skupine T riglav in Zav aro valnice T riglav , d.d., za leto 2021 je integrir ano in se nanaša na stanje in načrte na 31. 12. 2021. Pri njegovi pripr avi smo si priz adev ali, da bi predstavili celovit pregled bistv enih nančnih in nenančnih (ESG) vidikov , rezultato v in načrtov . V eč o poročilu si lahko pr eberete v poglavju 2.4 O poročilu . Spoštov ane delničarke in delničarji, cenjeni par tnerji in zaposleni! Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Nago v or predsednik a Upra ve 1 1. V 2021 smo poslov ali v okolju še v edno trajajoče pandemije covid-19 in z aostrene konk urence ter pod vplivom gibanj na k apitalskih trgih, ki so z vidika obr estnih prihodkov ostali neugodni. V takih razmer ah smo dosegli zelo dobre rezultate, ki so nad pričak ov animi. Na večini trgov smo utr dili naš položaj, ohranili nančno moč ter od agencij S&P Global Ratings in AM Best ponovno prejeli visoke bonitetne ocene »A« s stabilno srednjeročno napo vedjo . Konsolidir ani dobiček pred obdavčitvijo v višini 132,6 milijona evro v je za 46 odstotko v večji kot leto prej. Čista dobičk onosnost kapitala je znašala 12,5 odstotka. Na podlagi pr eudarnega upra vljanja stroško v so se povečali pr edvsem stroški pridobiv anja zav arovanj, digitaliz acije ter investicij v inf ormacijsko tehnologijo . Z elo dobre rezulta te smo dosegli v zav arovalno- tehničnem delu poslov anja in pri upra vljanju premoženja str ank, medtem k o so donose naložbenega portfelja krojile še vedno nizk e obrestne mere. Z av arov alno-tehnične rezulta te je sooblikov alo več dejavniko v . Ob rasti obsega poslov anja sta nanje pozitivno vplivala 8 Poslovno poročilo Nagov or predsednik a Upra ve Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo razmer oma nižja škodna pogostnost in ugoden razv oj škodnih r ezervacij, ki smo jih oblik ov ali v preteklih letih . Dodatno je nanje učink ov alo tudi oblikov anje zavar ov alno-tehničnih rezerv acij v letu 2021, ki je bilo tako k ot vedno preudarno konserv ativno . V manjši meri smo jih doda tno oblikov ali v segmentu zdra vstv enih, življenjskih in pokojninskih za v arov anj. Dobri rezulta ti v zav arov alništvu in upra vljanju premož enja strank Celotne prihodk e Skupine T riglav smo povečali za 10 odstotko v na 1.455,1 milijona evro v , v njihovi sestavi pa se je z enak o stopnjo rasti povečal tudi obseg obr ačunane kosma te zav arovalne pr emije (1.353,0 milijona evrov). Z discipliniranim pr evzemanjem za v arov alnih tveganj in z osr edotočenostjo na strank e smo premijsk o rast dosegli v vseh tr eh zav arov alnih segmentih in na vseh naših tr gih. V Sloveniji je rast znašala 4 odstotke, k ar je za odstotno točk o nad gibanjem trga, na trgih zunaj Slo venije pa 15 odstotkov . Na mednarodnem trgu smo 1 GRI GS 102-14 K onsolidir ani dobiček pred obda v čitvijo v višini 132,6 milijona evr ov je za 46 odstotk ov v ečji k ot leto prej. s premijo , zbrano po načelu pr ostega pretok a storitev , ter s premijo aktivnih poza var ov alnih poslov dosegli 40-odstotno r ast . Premija premoženjskih z av arov anj je bila večja z a 12 odstotkov , premija življenjskih in pokojninskih zav arovanj za 8 odstotk ov in pr emija zdr avstv enih za var ov anj za odstotek . Obseg kosma tih škod v višini 736,6 milijona evro v ni bistveno odstopal od pr eteklih dveh let. Nanje so vplivali v ečletna rast za var ov alnega portfelja ter nara vni množični škodni dogodki, ki pa so bili celo nižji kot leto prej. K ot smo opažali že med letom, so na dinamik o v škodnem delu našega poslov anja vplivale razmer e pandemije covid-19, z ato sta bila pri neka terih zav aro valnih vrstah še v edno opazna nižja škodna pogostnost, pri drugih pa pov ečan obseg škod zar adi izpada nekaterih storitev v letu prej. K ombinirani k oličnik premož enjskih in zdr avstv enih za var ov anj je dosegel zelo ugodno vrednost 88,9 odstotka. Njegov o izboljšanje je posledica izboljšanega škodnega k oličnika, kot tudi odhodko vnega količnik a oz. višje rasti čistih premijskih prihodk ov od rasti čistih odhodkov z a škode, ob tem pa tudi po višanja drugih zav arovalnih prihodk ov in znižanja čistih odhodkov z a bonuse in popuste. Naložbeni portfelj Skupine T riglav je – skupaj z naložbenimi nepremičninami in naložbami v pridružene družbe – znašal 3.668,5 milijona evro v , kar je 5 odstotko v več kot leto prej. Njegove sesta ve nismo bistv eno spreminjali, pri naložbenju pa smo ohranili cilj doseganja visoke bonitetne ocene celotnega portfelja. V sv oje naložbene procese smo začeli vključe va ti tudi okoljsk e, družbene in upra vljavsk e dejavnik e. Zadov oljni smo lahko s poslov anjem v dejavnosti upr avljanja premož enja strank , v ka teri se je zaradi r azmer na nančnih trgih in neto priliv ov obseg premoženja strank v vz ajemnih skladih in individualnem upra vljanju povečal z a 33 odstotkov na 1.529,3 milijona evro v . Skupina T riglav je v Slov eniji z 31,8-odstotnim tržnim deležem eden v odilnih upra vljav cev premož enja v vzajemnih skladih. Izv ajanje dividendne politike z izplačilom dividend Prizade vamo si, da je delnica T riglava donosna, varna in stabilna naložba z a vlagatelje. Naša dividendna politika je vzdržna z vidik a nančne stabilnosti Skupine, njene r asti in razv oja ter zanimiv a z vidika izplačila privlačnih dividend delničarjem. Kot tak o jo želimo izv ajati, a tudi v letu 2021 so na to vplivale r azmere pandemije covid-19 in z njimi po vezane z ahtev e zav arovalnišk ega regulatorja. Z adov oljni smo, da smo izpolnili njegove z ahtev e in v 2021 lahko izplačali dividende. Zanje smo namenili 53 odstotkov k onsolidir anega čistega dobička Zav arovalnice T riglav za leto 2020, kar je predstavljalo 5-odstotni dividendni donos. K oličnik kapitalsk e ustreznosti Skupine T riglav na 31. 12. 2021 Ciljna kapitalsk a ustreznost 223 % 240 % 219 % 9 Poslovno poročilo Nagov or predsednik a Upra ve Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Usmerjeni v rast in r azvoj T udi v 2021 smo v svojem delov anju ohranili izrazit razv ojni naboj. V obeh dejavnostih, zav arovalništvu in upr avljanju pr emoženja, smo okrepili osredotočenost na str anko in njeno uporabnišk o izkušnjo , za k atero ž elimo, da je izjemna in enotna po vseh poteh in pri vseh procesih, pr oduktih in družbah Skupine T riglav . T o ostaja naša osrednja stra teška usmeritev tudi v prihodnje. Dolgoročna k onkurenčna pr ednost Skupine je nadgrajev anje zavar ov alno-nančnih produktov z asistenčnimi in povez animi storitv ami, ki so podprte s sodobnimi informacijskimi in digitalnimi rešitv ami. V tovrstnih poslovnih ekosistemih delujemo sk upaj s partnersko mrežo izv ajalcev in jih za celovito rešev anje potreb str anke dogr ajujemo še na več področjih (zdr avstv ene storitv e, skrb za zdr avje hišnih ljubljenčkov , varna in tr ajnostno naravnana mobilnost, brezskrbno in v arno bivanje oz. dom ter nančne storitve). V 2021 smo uvedli nove, enosta vne in prilagodljive pr odukte (npr . modularna zav arov anja), s katerimi smo strank am omogočili širšo izbiro obsega Z discipliniranim pre vzemanjem za v arov alnih tveganj in z osredotočenostjo na strank e smo premijsko rast dosegli v v seh treh z av arov alnih segmentih in na vseh naših tr gih . Pri vključe v anju najboljših globalnih prak s ESG v poslov anje želimo imeti v naši regiji v odilno vlogo. Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2019 2020 2021 zav arovanja in za v arov alnih kritij, ter še razširili ponudbo asistenčnih storitev . Nadaljev ali smo razv ojne procese za lažje sklepanje zav arovanj, enosta vnejše prijave škodnih zah tevko v in digitalizacijo zalednih procesov . Skladno z našim vsekanalnim pristopom smo povez ov ali tradicionalne distribucijske kanale z novimi ( digitalna prodaja, krepitev bančne poti, mobilni oper aterji) in uvedli hibridni način prodaje (hkr atna možnost prodaje na daljav o in z osebnim stikom). Prodajno mr ežo , našo osrednjo pr odajno pot, smo zar adi nestabilnih razmer pandemije covid-19 usmerjali v pr odajo na daljav o. Funk cijsko in podatk ovno smo nadgr adili informacijski sistem za upr avljanje odnosov s strank ami ter razširili funk cionalnosti spletne poslov alnice i.triglav in spletnih aplikacij, namenjenih str ankam v obeh dejavnostih . Naši stiki s strank ami so potekali 10 Poslovno poročilo Nagov or predsednik a Upra ve Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo po razno vrstnih komunik acijskih poteh (tudi s spletnim klepetom v živo in klepetom, ki ga upra vlja digitalni pomočnik, t. i. chatbot), kar nadgrajujemo s pr ojektom centralne v stopne komunik acijske točk e. Skladno z začrtano geografsk o razpršitvijo poslov anja smo sklepali nov a stra teška partnerstva in prek njih z ačeli poslov ati še na Poljsk em in Danskem ter r azširili dosedanjo prisotnost v Grčiji, Italiji, na Norveškem in Nizozemsk em. T e oblike poslovanja, ki so z vidika pr emijskega obsega zaenkr at še nematerialne, so pomembne z r azvojnega vidika. T rajnostna usmerjenost (ESG) je del nas T rajnostna usmerjenost je v tkana v naše poslov anje in izražena v našem poslanst vu, da ustv arjamo varnejšo prihodnost. S skrbjo za tr ajnostni razv oj ustv arjamo dolgoročno stabilno podlago za dobičkonosno in v arno poslov anje, spodbujamo prehod v tr ajnostno družbo in zmanjšujemo naš vpliv na podnebne spremembe. Pri vključe vanju najboljših globalnih prak s ESG v poslov anje želimo imeti v naši regiji v odilno vlogo. T rajnostne (ESG) ambicije do leta 2025 smo začrtali na štirih ključnih področjih delov anja in vključujejo tudi izboljšav e obveščanja o našem tr ajnostnem poslov anju. T ako smo v tem letnem por očilu na željo inv estitorjev in delničarjev dolgoletni uporabi meril in standar da globalne pobude za poročanje ( GRI) dodali razkritja po trajnostnih računo vodskih standardih (S ASB). Razv ojno nov elirana str ategija do leta 2025 Nov o poslovno leto začenjamo z os veženo stra tegijo do 2025, s kater o na trdnih temeljih postavljamo ambiciozne str ateške cilje. Ti so razv ojno nadgrajeni in poudarjajo naše nadaljnje prizadev anje za osr edotočenost na strank o. Nadalje vali bomo digitalno transf ormacijo ter skupaj s partnerji razvijali storitveno nar avnane poslo vne modele in ekosisteme. Naše načrtov ano poslov anje ostaja dobičkonosno in v arno , Skupina T riglav pa s sv ojim trajnostno usmerjenim delo vanjem razv ojno nara vnano in prijetno okolje z a našo ekipo zaposlenih . V eliko nam pomeni, da so z našim delom zadov oljne naše strank e, kar so potr dile z do sedaj najvišjimi ocenami. V isoko stopnjo zadov oljstv a je izrazila tudi naša ekipa sodela vk in sodelav cev , ki je temelj naše uspešnosti. Za njihov trud se jim v imenu Upr av e iskreno zahv aljujem. Andrej Slapar predsednik Upra ve Za var ov alnice T riglav Nov o poslovno leto začenjamo z os vež eno stra tegijo do 2025, s ka tero na tr dnih temeljih postavljamo ambiciozne stra tešk e cilje. Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 • Skupina T riglav in njena matična družba sta poslov ali uspešno in dosegli visoko stopnjo r asti dobička. • Okrepila je v odilni položaj v regiji Adria in na slov enskem z av arov alnem trgu. • Rast premije je Sk upina T riglav dosegla na vseh z av aro v alnih trgih in v v seh segmentih za v aro v alne dejavnosti ter pov ečala vrednost premoženja v upra vljanju. • Skupina ostaja nančno čvrsta, njena kapitalsk a ustreznost se giblje v ciljnem razponu, bonitetna ocena »A« ima stabilno srednjer očno napov ed. • Z nov elirano str ategijo do leta 2025 je Skupina T riglav začrtala nadaljnjo smer rasti in r azvoja. Sk upina T riglav in Z a v aro v alnica T riglav v letu 2021 2. v milijonih EUR 2021 2020 2019 Indeks 2021/2020 2020/2019 Celotni prihodki 1.455,1 1.318,4 1.260,9 110 105 Obračunana kosma ta zav arov alna, sozav arovalna in poz avar ovalna pr emija 1.353,0 1.233,8 1.184,2 110 104 Čisti prihodki od zav arov alnih premij 1.119,8 1.066,8 1.027,6 105 104 Obračunani kosma ti zneski škod 736,6 697,4 716,7 106 97 Čisti odhodki za škode 715,0 683,6 684,1 105 100 Kosmati obr atov alni stroški 333,4 306,7 305,3 109 100 Poslovni izid pr ed obdavčitvijo 132,6 90,9 100,9 146 90 Čisti poslovni izid 113,0 73,7 83,9 153 88 Čisti poslovni izid lastnikov ob vladujoče družbe 112,8 73,5 83,7 153 88 Kombinir ani količnik 88,9 % 91,2 % 91,5 % 98 100 Stanje zav arov alno-tehničnih rezervacij na z adnji dan leta 3.198,7 3.033,2 2.878,9 105 105 Kapital na zadnji dan leta 933,0 870,2 792,0 107 110 Kapital lastniko v obvladujoče družbe na zadnji dan leta 930,5 867,6 789,5 107 110 Čista dobičkonosnost k apitala 12,5 % 8,9 % 10,9 % 141 81 Čista dobičkonosnost kapitala lastnik ov obvladujoče družbe 12,5 % 8,9 % 10,9 % 141 81 Knjigovodsk a vrednost delnice (v EUR) 40,93 38,16 34,73 107 110 Čisti dobiček na delnico (v EUR) 4,97 3,24 3,69 153 88 Število zaposlenih na zadnji dan leta 5.264 5.316 5.281 99 101 v milijonih EUR 2021 2020 2019 Indeks 2021/2020 2020/2019 Celotni prihodki 848,6 765,2 743,2 111 103 Obračunana kosma ta zav arov alna, sozav arovalna in poz avar ovalna pr emija 794,4 719,3 702,1 110 102 Čisti prihodki od zav arov alnih premij 598,8 583,9 573,6 103 102 Obračunani kosma ti zneski škod 408,9 408,3 425,2 100 96 Čisti odhodki za škode 365,1 375,3 376,8 97 100 Kosmati obr atov alni stroški 195,0 180,0 180,5 108 100 Poslovni izid pr ed obdavčitvijo 85,7 71,1 84,6 121 84 Čisti poslovni izid 73,4 58,0 70,6 127 82 Kombinir ani količnik 81,8 % 86,1 % 85,6 % 95 101 Stanje zav arov alno-tehničnih rezervacij na z adnji dan leta 2.280,5 2.199,0 2.149,0 104 102 Kapital na zadnji dan leta 675,2 644,0 580,5 105 111 Čista dobičkonosnost kapitala 11,1 % 9,5 % 12,4 % 117 77 Knjigovodsk a vrednost delnice (v EUR) 29,70 28,33 25,53 105 111 Čisti dobiček na delnico (v EUR) 3,23 2,55 3,11 127 82 Število zaposlenih na zadnji dan leta 2.246 2.244 2.253 100 100 2.1 Ključni podatki o poslov anju Skupine T riglav 2 Izračun k azalnik ov in izbrani str oko vni izrazi so razlož eni v slovarju v prilogi L etnega poročila. Glej stran 324 . 2.2 Ključni podatki o poslov anju Zav aro v alnice T riglav 3 11 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 2 GRI GS 102-7 | 3 GRI GS 102-7 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.3 Okoljski, družbeni in upr avljav ski (ESG) vidiki poslov anja Sk upine T riglav 2021 2020 2019 Indeks 2021/2020 2020/2019 1. Okoljski vidiki Ogljični odtis Obseg 1-2 (v tonah ekviv alenta CO2) 10.997 10.258 11.127 107 92 Ogljični odtis Obseg 1-2 na zaposlenega (v tonah ekviv alenta C O2) 2,09 1,93 2,11 108 91 Por aba električne energije (v MWh) 14.087 12.841 13.382 110 96 Delež porabe električne energije iz obno vljivih virov (v %) 60,1 2,7 0,9 2.234 306 Skupna količina odpadk ov na zaposlenega (v tonah) 0,12 0,12 0,11 99 114 Povpr ečna dnevna poraba pisarnišk ega papirja na zaposlenega 14 45 53 31 85 Število zav aro vanj, ki spodbujajo ok oljsko odgov ornost 5 4 2 125 200 Naložbe v obveznice z družbenim učink om, zelene in trajnostne ob veznice (v milijonih EUR) 204,5 104,3 n.p. 196 2. Družbeni vidiki Zadov oljstvo zaposlenih ( ORVI) 4,00 3,99 3,88 100 103 Povpr ečna starost zaposlenih 44,67 44,38 44,06 101 101 Delež žensk med zaposlenimi (v %) 53,9 53,5 53,5 101 100 Delež žensk na 1. in 2. menedžerski r avni pod Upra vo (v %) 42,0 42,1 43,5 100 97 Fluktuacija zaposlenih (število odhodov z aposlenih/ povprečno število z aposlenih; v %) 13,2 11,7 14,4 113 81 Povpr ečno število ur izobr ažev anja na zaposlenega 31 24 31 130 77 Delež izgubljenih ur zar adi nesreč pri delu – L TIR (število nesreč pri delu/ število ur v seh zaposlenih200.000) 0,24 0,21 0,38 117 54 Zadov oljstvo str ank Zav arov alnice T riglav (NPS) 72 68 60 106 113 Število zav aro vanj (produkto v , storitev), ki jih je mogoče skleniti po spletu 21 20 18 105 111 Število zav aro valnih produkto v , s katerimi spodbujamo prev entivno ra vnanje 61 62 62 98 100 Delež zaposlenih, ki jim je bilo omogočeno delo od doma (v %) 58,3 n.p. n.p. Število dobaviteljev , preverjenih po merilih ESG 375 311 140 121 222 Naložbe v družbeno skupnost (prev entiva, donacije, sponz orstva) (v milijonih EUR) 8,7 7,8 7,4 111 105 3. Upravlja vski vidiki Delež žensk v Upra vi/Nadzornem sv etu/1. menedžerski ra vni pod Upra vo (v %) 33,3/0/45,3 33,3/0/45,8 33,3/11,1/46,9 Povpr ečna starost članov Upra ve Za varo valnice T riglav 48,7 47,7 46,7 102 102 Neodvisnost članov Nadzornega sv eta Zav arov alnice T riglav , predstavnikov delničarjev (% člano v) 100 100 100 100 100 Razmerje plača predsednik a Uprav e/ povprečna plača z aposlenega (x-kr atnik) 5 5 5 100 100 Obdobje opravljanja funk cije sedanjega predsednik a Uprav e (v letih) 8 7 6 114 117 Sprejete politike: politik a enakih možnosti, protik orupcijska politika, z aščita zaposlenih/ politika z aščite žvižgačev DA DA DA Prak se poštenega ra vnanja (število razisk anih primerov pre var) 1.517 1.134 1.040 134 109 Mednarodno priznana revizijsk a družba (t. i. Big 4) DA DA DA Obdobje sodelovanja z obstoječim r evizorjem (v letih) 3 2 1 150 200 Stiki z investitorji ob obja vi rezultatov DA DA DA Ustvarjena ek onomska vr ednost (v milijonih EUR) 1.378,8 1.274,9 1.292,4 108 99 Distribuirana ek onomska vrednost (v milijonih EUR) 1.281,8 1.179,2 1.245,6 109 95 Zadržana ek onomska vrednost (v milijonih EUR) 96,9 95,7 46,8 101 204 * Vključene so emisije Obsega 1 in 2 po lokacijski metodi. P odrobnejši izračun emisij T GP Obsega 1, 2 in 3 je prikazan v točki 12.3.2 . ** Vključena poraba A4 papirja za interne namene. *** NPS prikazuje delež promotorjev , ki bi zav arov alnico priporočili znancem, prijateljem … na podlagi izkušnje. ZPPOGD določa, da se osnovno plačilo predsednika Upr ave določi v razmerju s povpr ečno bruto plačo v družbah Skupine, ki imajo sedež na območju Republike Slo venije in katerih poda tki so vključeni v konsolidirano letno por očilo, v preteklem poslovnem letu. Poda tki za stik za vpr ašanja o vsebini pričujočega por očila: 4 Zav arov alnica T riglav , d.d., Ljubljana, Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana T omaž Žust , direktor Službe za str atešk o načrtovanje in k ontroling | T elefon: + +386 (1) 47 47 449 | Fak s: + +386 (1) 23 16 456 | Elektronski naslov: tomaz.zust@trigla v .si 12 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 4 GRI GS 102-53, 102-1, 102-3 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 13 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 2.4 O poročilu 5 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav je pripravljeno v skladu z Mednar odnimi standardi računo vodsk ega poročanja (MSRP), Zakonom o g ospodarskih družbah (ZGD-1J) in Zakonom o z av arov alništvu (ZZav ar-1). Skladno s stra teškimi ambicijami na področju trajnostnega r azvoja v seskozi napr edujemo pri poročanju, saj širimo obseg prepozna vanja kazalnik ov r azličnih sv etovnih standardo v . Za nenančno poročanje upor abljamo standarde za tr ajnostno poročanje GRI (Global R eporting Initiative) in njiho ve posebne usmeritv e za nančni sektor ter trajnostni r ačunov odski standard SASB (Sustainability Acc ounting Standards Board). Obseg zajetih tem in razkritij je r azviden iz kaz ala GRI in SASB na koncu letnega por očila ter matrike bist venosti. Napredek na ok oljskem, družbenem in ekonomsk o-upra vljavsk em (ESG) področju predstavljamo pr edvsem v pogla vju T rajnostni razv oj v Skupini T riglav , ker pa je poročilo integrir ano ga umeščamo tudi v različna poglavja, k ar je razvidno iz sprotnih sklice v GRI in SASB . Pregled prispe vka Sk upine T riglav k izpolnjev anju globalnih Ciljev trajnostnega razv oja (Sustainable Dev elopment Goals), sprejetih v Organiz aciji združenih narodo v , podajamo v točki 12.1 Uresničev anje str ateških usmeritev in ciljev tr ajnostnega razv oja Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav . V sebine letnega poročila in podatke o trajnostnem delo vanju Sk upine zbirajo strok ovne službe Zav arovalnice T riglav , ki je nosilka por očanja, v sodelov anju s stroko vnimi službami odvisnih družb . Por očanje se nanaša na posamezno poslovno in koledarsk o leto . V nančno poročanje za Sk upino T riglav so zajete vse družbe, ki so vključene v konsolidir ane računo vodsk e izkaz e (več v točki 2.1.4 Računov odskega por očila ). Nenančne podatk e po standardu GRI smo v preteklem obdobju razkriv ali za ma tično družbo in Skupino T riglav . S postopnim integriranjem ESG vidiko v v poslov anje Skupine se pov ečuje tudi obseg vključenih družb v ESG razkritja skladno z GRI in SASB . V pojasnilih k posameznim razkritjem je sproti nav edeno , kater e družbe so zajete v anje. Metodologija izračuna posameznih k azalnik ov je nav edena v besedilu in opombah. 6 5 GRI GS 102-46 | 6 GRI GS 102-48, 102-49, 102-50, 102-52 | 7 GRI GS 102-44 Prikaz pomembnosti tem ESG za deležnik e in Skupino T riglav Pri določanju vsebine in obsega nenančnih razkritij v selej vključujemo naše ključne deležnike. V letu 2021 smo tako pono vno izvedli proces analize deležnik ov in bistv enosti vsebin zanje. Rezulta t analize ter obseg bistvenih tem ESG so razvidni iz posodobljene dv ojne matrik e bistvenosti v nadalje vanju. P rev erili smo jo s kv antitativno in k valita tivno razisk av o. V pr vo je bilo vključenih več k ot 1.000 zav arov ancev Zav arovalnice T riglav in drugih zav arovalnic ter skor aj 1.400 zaposlenih v Skupini T riglav . K valitativno r aziska vo s poglobljenimi intervjuji smo izvedli s predsta vniki treh deležniških skupin: nevladnih or ganizacij, lokalnih skupnosti in k orporativnih str ank Zavar ov alnice T riglav ter z zajemom podatk ov institucionalnih vlagateljev . 7 V eč o deležnikih in njihovem vključev anju poročamo v 12. poglavju T rajnostni razv oj v Skupini T riglav . Pošteno in tr ansparentno poslov anje Dolgoročna stabilnost in dobičkonosnost poslovanja Skrb za zdr avje in varnost zaposlenih Kak ovostni z avar ovalno-nančni pr odukti in asistenčne storitve Celovito upr avljanje tv eganj Potr ebam strank prilagodljivi načini poslov anja in ponudba Kibernetska v arnost in varov anje osebnih podatkov Enostavni, inov ativni in digitalizir ani produkti in storitve K ultura sodelov anja in odprtosti Enake možnosti za r azvoj in nagr ajev anje zaposlenih Široka mr eža poslov alnic in zastopniko v Odgovornost do dobavitelje v in sodelovanje z lok alnimi partnerji Do družbe in narav e odgov orni zav arov alni produkti in storitve ter nančne naložbe Nižanje ogljičnega odtisa lastnih dejavnosti za ogljično ne vtralnost do leta 2050 Spodbujanje znanstvenih r aziskav z a blaženje podnebnih sprememb in aktualnih družbenih izzivo v Donatorstv a za zdr avstv o, gasilce, r ešev alce, varnost v prometu Partnerstv a v športu, kulturi, podpora mladim talentom 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 9 Pomembno Zelo pomembno Pomembno Z elo pomembno Pomembno za Skupino T riglav Pomembno za deležnik e 1 2 3 4 6 5 7 8 9 10 13 14 12 11 17 16 15 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Spremembe v Upr avi in Nadzornem s vetu Zav arov alnice T riglav Nadzorni s vet je na predlog S veta delav cev za članic o Upra ve, delav sko direktorico , ponovno imenoval Maric o Makoter . Skupščina delničarjev je za člane Nadzornega s veta, predsta vnike delničarjev , imenov ala nove člane T omaža Benčino, Br anka Br ačka, Jur eta V aljavca in P etr a Kav čiča, Andreju Andoljšku pa obnovila manda t. Nadzorni s vet je za predsednik a imenov al Andreja Andoljšk a. Podr obneje v točki 5.3.3 Nadzorni s vet . Izplačilo dividend Zav arovalnica T riglav je izpolnila postavljene zah teve AZN z a izplačilo dividend, povez anih z negotov ostmi na trgih zar adi pandemije. Delničarji so na majski skupščini tak o sprejeli predlagani sklep Upr av e in Nadzornega s veta za izplačilo dividend, ki predstavljajo 53 odstotk ov konsolidir anega čistega dobička Zav arovalnice T riglav za leto 2020 oz. 5-odstotni dividendni donos. Podr obneje v točki 6.4 Dividende in dividendna politika . Uspešno poslov anje Skupina T riglav je že v tretjem četrtletju dvignila oceno prvotno načrtovanega letnega dobičk a. Rast premije je dosegla na vseh zav arovalnih trgih in v v seh segmentih zav arovalne deja vnosti ter povečala vrednost premoženja v upr avljanju. Nov elirana str ategija Z novelir ano str ategijo do leta 2025 Skupina T riglav ohranja s voje bistv ene usmeritve in jih r azvojno nadgr ajuje, pri tem pa tudi poudarja ambicije na področju tr ajnostnega razv oja. V eč v 4. poglavju Str ategija in načrti Skupine T riglav . 2.5 Pomembnejši dogodki v letu 2021 14 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Potrjena visok a bonitetna ocena »A« Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini T riglav ponovno potrdili bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napo vedjo . Podr obneje v točki 6.6 Bonitetna ocena Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav . Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 15 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 2.6 Poslo v anje Skupine T riglav v r azmer ah pandemije co vid-19 Epidemične razmer e zaradi c ovid-19, ki so se pojavljale z r azlično jakostjo v alov , so tudi v letu 2021 vplivale na poslo vanje Sk upine T riglav . Gospodarstva regije so v primerja vi s predhodnim letom sicer okre vala, saj je bila v vseh drža vah , kjer poslujemo, izk azana r ast gospodarske aktivnosti, spodbujena tudi z ukrepi vladnih politik . Še višjo gospodarsko rast so proti k oncu leta upočasnjev ale ovire v dobavnih v erigah in proizvodnji ter vztr ajno višanje inacije. Ob tem so epidemične razmere vplivale tudi na v olatilnost nančnih trgo v (več v točkah 7.1 Splošno gospodarsk o okolje v s vetu in v Sloveniji ter 7.2 V pliv okolja na poslo vanje Skupine T riglav ). V Skupini T riglav smo se spremenjenim okoliščinam v seskozi prilagajali in neprekinjeno poslov anje zagotovili z nadaljnjimi ukr epi za prepr ečev anje okužb in v arov anje zdravja zaposlenih, str ank in drugih deležniko v ter s prilagojeno organizir anostjo dela (več v točki 12.4.2.4 V arnost in zdravje pri delu ). Širok o dostopnost in razpoložljivost naših storitev smo strank am omogočili z različnimi načini poslov anja, stike z njimi pa ohr anjali po razno vrstnih komunik acijskih poteh. P ospešeno smo uvajali no vosti, ki so še okr epile digitalne prodajno-k omunikacijsk e in distribucijske kanale ter or odja (več v točki 11.1 Osredotočeni na strank o ). Ugodna gospodarska r ast je spodbudila rast zav arovalne pr emije, vendar pa so zmanjšano povpr aševanje po nek aterih z av arov alnih produktih in storitv ah povzročili omejit veni ukrepi in z njimi pov ezana manjša mobilnost prebiv alstv a ter ovirane oz. pr ekinjene dobavne v erige in proizvodnja. Z aznati je bilo tudi večjo cenovno občutljiv ost strank (več v točki 7.5 Obračunana k osmata za var ov alna, sozav arovalna in poza v arov alna premija ). Pandemija je vpliv ala tudi na škodni del poslov anja. Pri nek aterih za var ov alnih vrstah je bila namreč še vedno opazna nižja šk odna pogostnost, pri drugih vrstah pa nekolik o povečan obseg šk od predv sem zar adi izplačil zar adi povečane smrtnosti pri življenjskih zav arovanjih in zar adi izpada zdravst venih storitev pri dopolnilnih zdr av stvenih zav arovanjih v pr edhodnem letu. Kljub vsemu pa je pandemija covid-19 z aradi nižje šk odne pogostosti pozitivno vplivala na poslo vni izid Skupine (v eč v točki 7.6 Kosma ti zneski škod ). Za kritje še ne nastalih oz. bodočih škodnih dogodk ov , ki izhajajo iz izpada škod iz dopolnilnega zdr avstv enega za var ov anja v letu 2020 in 2021 zar adi vpliva pandemije, smo dodatno oblik ovali druge z av arov alno-tehnične rezerv acije (več v točki 7.8 Izr avna vanje nev arnosti ). Ob spremenjenih r azmerah poslov anja smo prev erjali ustreznost računo vodskih usmeritev , ocen in predpostavk z a leto 2021 ter ocenili vpliv sprememb na nančni položaj, denarne tokov e in poslovni izid (v eč v točki 2.7.2 V pliv epidemije covid-19 na posamezne posta vke računo vodskih izk azov v r ačunov odskem delu Letnega poročila ). S scenarijskimi testi smo redno ocenjev ali tveganja in njiho v vpliv na poslov anje. Kot najpomembnejša tveganja smo ocenili predvsem tržna in kr editna. V okviru tržnih tveganj večji prihodnji izziv predsta vlja povišana inacija ter bodoči ukrepi centr alnih bank za zajezitev pr evisokega inacijsk ega gibanja. Pri kreditnih tv eganjih bomo še naprej posebno pozorno spremljali plačilno disciplino terja tev in kreditno k akov ost pomembnejših partnerjev (več v točki 2.9. Prihodnja tv eganja kot posledica pandemije v poglavju Upr avljanje tv eganj ). Ocenjujemo, da sta z av arov alni in naložbeni portfelj Skupine T riglav dovolj odporna ter da je kapitalsk a pozicija ustrezna, zar adi česar se lahko še napr ej uspešno soočamo s povečanimi tveganji z aradi pandemije c ovid-19. 16 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Datum objav e V rsta objave Tiho obdobje Sreda, 2. 3. 2022 Prva inf ormacija o poslov anju v letu 2021 od srede, 9. 2. 2022 Četrtek, 31. 3. 2022 Re vidirano letno poročilo za leto 2021 od četrtka, 17. 3. 2022 Četrtek, 21. 4. 2022 Sklic skupščine delničarjev , ki odloča o uporabi bilančnega dobičk a Četrtek, 19. 5. 2022 Informacija o trimesečnem poslov anju v letu 2022 od četrtka, 5. 5. 2022 T orek, 24. 5. 2022 Skupščina delničarjev in objav a sklepov skupščine Četrtek, 18. 8. 2022 Polletno por očilo o poslov anju v letu 2022 od četrtka, 4. 8. 2022 Četrtek, 17. 11. 2022 Informacija o dev etmesečnem poslov anju v letu 2022 od četrtka, 3. 11. 2022 K oledar nančnih objav za leto 2022 Javnost obv eščamo o nančnem koledarju in spremembah da tumov objav v informacijskem sistemu SEOnet (www .seonet .ljse.si) na spletni strani Ljubljanske borze ter na spletni strani Za v arov alnice T riglav (ww w .triglav .eu). 2.7 Finančni k oledar 2022 * Navedeni so pr edvideni datumi, ki lahko odstopajo od dejanskih datumo v objav . ** T iha obdobja so obdobja pred objav o podatkov o poslo vanju. V teh obdobjih Zav arov alnica T riglav javnosti ne daje informacij o poslov anju. 13,2 % tržni delež +18 % obračunane pr emije 102,1 % kombinir ani količnik 2.8 Dejavnosti, trgi in polož aj Skupine T riglav 8 Skupina T riglav je vodilna za v arov alno-nančna skupina v Slo veniji in regiji Adria ter ena v odilnih v jugovzhodni E vropi. Skupina posluje na sedmih trgih v šestih drž av ah, kjer delujejo članice Skupine, ter v širšem mednar odnem okolju pr ek partnerskega povez ov anja s tujimi družbami za za var ov alno posredov anje, zastopanje in pozav arov anje. Stra tešk e dejavnosti Zav arov alništvo • P remoženje • Ž ivljenje • P okojnine • Z dra vje • P ozavar ov anje Slov enija 1. mesto 38,6 % tržni delež +4 % obračunane pr emije 86,4 % kombinir ani količnik ↑ Hrvašk a 7. mesto 5,6 % tržni delež +19 % obračunane pr emije 98,8 % kombinir ani količnik ↑ Srbija 5. mesto 7,3 % tržni delež* +14 % obračunane pr emije 99,7 % kombinir ani količnik ↑ Črna Gora 1. mesto 39,0 % tržni delež +6 % obračunane pr emije 93,7 % kombinir ani količnik Bosna in Hercego vina 4. mesto 8,6 % tržni delež +12 % obračunane pr emije 101,7 % kombinir ani količnik * Podatek prik azuje tržni delež v zav arov alni dejavnosti na posameznem trgu. P odatki za Srbijo so za obdobje 1–9 2021. ** P odatek prikazuje r ast obračunane kosmate z avar ovalne pr emije Skupine T riglav na posameznem trgu. ↑ Sev erna Makedonija 1. mesto 5 GRI GS 102-2, 102-4, 102-6 Upra vljanje premoženja • L astni zav arovalni portfelj (kritno premoženje in kritni skladi) • V zajemni skladi in individualno upra vljanje premoženja • P okojninski skladi 17 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo ↑ Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 18 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 2.8.1 Poslo vni model Skupine T riglav • O novelirani str ategiji več v poglavju 4. • O delnici in delničarjih več v poglavju 6. • O poslovanju več v pogla vju 7. • O ESG vidikih več v poglavju 12. • O odgovornem odnosu do zaposlenih več v pogla vju 12.4.1 • O upravljanju tveganj v eč na strani 160 V iri, s ka terimi ustvarjamo vrednost Skupina T riglav ostaja vodilna v regiji Adria v obeh svojih temeljnih dejavnostih. Strateški dejavnosti Ekonomski / upra vljavski • 933 mio. EUR: celotna vrednost kapitala • 1.455 mio. EUR: celotni prihodki Skupine T riglav • 3.668 mio. EUR: vse nančne naložbe • 31 izobražev alnih ur na zaposlenega • 5.264 zaposlenih v regiji Adria • 53,9 %: delež žensk med zaposlenimi, 33,3 % delež žensk v Upravi in 45,3 % delež žensk na 1. menedž erski ravni pod Uprav o • Razvejana lastna prodajna mreža ter v eč kot 1.700 pogodbenih partnerjev v regiji Adria Družbeni • 3,5 mio. EUR preventivnih vlaganj in 4,4 mio . EUR sponzorstev v regiji Adria • Partnerstva v družbenem okolju in lok alnih skupnostih • 61: Število zavar ovalnih produkto v , s katerimi spodbujamo preventivno r avnanje • 375: Število dobaviteljev , preverjenih po merilih ESG Okoljski • Skrb za okolje v delovnih procesih • Spodbujanje okoljsko odgov ornega ravnanja z za varov alno- naložbenimi produkti in premijskimi politikami • Okoljsko ozav eščanje širše javnosti Ekonomski / Upra vljavski vplivi • 133 mio. EUR: poslovni izid pred obdav čitvijo • 1,7 EUR: bruto dividenda na delnico • Bonitetna ocena »A« s stabilno srednjeročno napovedjo • 56,9 %: delež zelo zavzetih zaposlenih • 4,00: zadovoljstv o zaposlenih (indeks ORVI; 3,99 v letu 2020) • +13 %: povišanje konstruktivnih vedenjskih slogov pri meritvi organizacijske k ulture • 19,7 mio. EUR: plačani davki od dobička Družbeni vplivi • 72: ocena zadovoljstv a strank Zav arov alnice T riglav (NPS; +4 odstotne točke v primerjavi z 2020) • 90 % dobaviteljev je iz lokalnega okolja • 1.600 motoristov in motociklistov na delavnicah s preventivno v sebino v osmih letih • 140 prikazov alnikov hitrosti in sv etlobnih signalizacijskih sistemov na nevarnih cestnih in ž elezniških odsekih, od tega 23 postavljenih v letu 2021 • 451.000 EUR za podporo 114 mladih talentov v devetih letih • 737 mio. EUR izplačanih kosmatih znesko v škod • 1.539 mio. EUR sredstev v vzajemnih skladih in individualnem upravljanju premož enja • 62.000 uporabnikov aplik acije DRAJV , ki so z njo prevozili 190 milijonov km • 58.840 uporabnikov spletne poslov alnice i.triglav Okoljski vplivi • 60 %: delež elektrike iz obnovljivih virov energije v Sk upini, 95 % v Zavar ovalnici • 2,09 tCO 2 : ogljični odtis na zaposlenega (obseg 1 in 2) • –2 %: količina ustvarjenih odpadk ov , –12 % v Zav arovalnici Poslanstv o Ustvarjamo v arnejšo prihodnost V izija Postavljamo standar d izjemne uporabniške izkušnje - vedno in povsod V rednote se vsak dan zrcalijo v našem načinu delovanja Ustvarjena vr ednost za deležnike in vplivi Zavar ovalništv o Premoženje Življenje Pokojnine Zdra vje Poza varo vanje Upravljanje premoženja Lastni zav arov alni portfelj Pokojninski skladi V zajemni skladi in individualno upravljanje pr emoženja Stratešk e usmeritve • V arno in dobičkonosno poslovanje • Izjemna uporabniška izkušnja str ank • Digitalna transformacija • Razvoj storitv eno naravnanih poslo vnih modelov • Razvoj organizacijsk e kulture ESG ambicije S skrbjo za trajnostni r azvoj ustvarjamo dolgor očno stabilno podlago za naše dobičkonosno in varno poslo vanje ter spodbujamo prehod v tr ajnostno družbo in zmanjšujemo naš vpliv na podnebne spremembe. V regiji Adria igramo v odilno vlogo pri vključevanju najboljših globalnih prak s ESG v naše poslovanje. Dinamični izzivi v okolju • Konkurenca • Nove potrebe strank • T ehnološki razvoj • Finančni in makroekonomski dejavniki • Razvoj regulatornih ok virov • Okoljske spremembe • Demografske in družbene spremembe • Gospodarski in politični dejavniki Prispevek h ključnim SDG ciljem Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 • Odzivnost • Enostavnost • Zanesljivost 19 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 2.8.2 Zav arov alništvo Zav arov alništvo je naša najobsežnejša stratešk a dejavnost. Ponujamo pr emoženjsk a, zdra vstv ena, življenjska in pok ojninska z av arov anja ter izv ajamo pozav aro valno deja vnost. Zav arovalniški del Sk upine T riglav sestavljajo: • v Sloveniji Z av arov alnica T riglav , d.d., T riglav , Zdra vstv ena zav arovalnica, d.d., Poz av arov alnica T riglav Re, d.d., in T riglav , pokojninska družba, d.d., • zunaj Slovenije osem z av arov alnic na Hr vašk em, v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Mak edoniji. Položaj med za v arov alnicami v regiji V letu 2020 je Skupina T riglav ponovno utrdila v odilni tržni položaj v regiji Adria (Slo venija, Hrvašk a, Srbija, Črna gora, Bosna in Her cegovina in Severna Mak edonija) in s voj tržni delež pov ečala za 0,6 odstotne točke, na 21,1 odstotk a. T ržni delež zav arov alnic v regiji Adria v letih 2020 in 2019 (v odstotkih) Zav arovalnica T riglav tudi v letu 2020 ohranja v odilni položaj med za var ov alnicami v jugovzhodni Evropi (Albanija, Bosna in Her cegovina, Bolgarija, Črna gor a, Hrvaška, K osovo , Moldavija, R omunija, Severna Mak edonija, Srbija in Slov enija). Po r aziska vi agencije SeeNews se je med 100 najv ečjih zav arovalnic v jugovzhodni E vropi po višini obr ačunane kosma te zav aro valne pr emije uvrstilo 7 zav arovalnic Sk upine T riglav in 14 slov enskih zav arovalnic (med najv ečjimi petimi so tri slov enske). Z visoko r astjo zav arovalne pr emije se je na drugo mesto uvrstila romunska z av arov alnica City Insurance, tr etjeuvrščena pa je Zav aro valnice Sa va (leto pr ej druga). Med prvimi stotimi zav arovalnicami je Za v arov alnica T riglav ponovno dosegla največji dobiček, druga v tej k ategoriji je Zav arovalnica Sa va. Sk upni poslovni izid vseh stotih z av arov alnic se je znižal z a 4 odstotke, zar adi pandemije covid-19 in nizkih obr estnih mer pa je 40 odstotkov z av arov alnic doseglo nižji poslovni izid v primerjavi z letom prej. Z av arov alnice so skupaj zbrale 8,1 milijarde evr ov premije, k ar je enako k ot leto prej, sk oraj polovica med njimi pa je beležila upad z av arov alne premije. Največje zav arov alnice v jugovzhodni E vropi po zbrani z avar ovalni premiji v letu 2020 (v milijonih evro v) Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Vir : SeeNews 2021. 647,6 175,3 178,0 188,3 196,4 218,3 237,2 253,2 268,4 284,2 342,8 363,8 426,1 447,0 474,0 NN Asigurari de V iata SA Euroherc Osigur anje, d.d. Generali Osiguranje Srbija AD Allianz - T iriac Asigurari SA Groupama Asigurari S A T riglav , Zdra vstvena z avar ovalnica, d.d. Euroins R omania Asigurare R easigurare S A Dunav Osiguranje AD Omniasig VIG SA V zajemna Zdra vstvena z avar ovalnica, d. v .z. Croatia Osigur anje, d.d. Generali za varov alnica, d.d. City Insurance SA Zav arov alnica Sava, d.d. Zav arov alnica T riglav , d.d. * Podatki z a leto 2021 še niso na razpolago. Vir : Izračun Zav arov alnice T riglav na podlagi podatkov nacionalnih agencij za z avar ovalni nadzor in z avar ovalnih z druženj. 2019 2020 20,4 % 21,1 % 13,6 % 13,2 % 9,0 % 9,1 % 7,1 % 7,7 % 8,0 % 7,7 % 6,1 % 6,2 % 6,0 % 6,2 % 4,6 % 4,7 % 3,7 % 3,7 % 3,6 % 3,3 % 3,6 % 3,0 % 2,2 % 2,3 % VIG V zajemna Skupina Croatia Generali Agram Zav arov alna Skupina Sav a Skupina T riglav Dunav Grawe Modra za varov alnica Allianz Uniqa Zav arov alništvo Upravljanje pr emoženja Drugo Slovenija • Zavaro valnica T riglav , d.d. • Pozav arov alnica T riglav Re, d.d. • T riglav , Zdra vstvena z av arov alnica, d.d. • T riglav , pokojninska družba, d.d. • T riglav Skladi, d.o .o. • T riglav , Upravljanje nepremičnin, d.o .o. • T rigal, d.o.o • T riglav INT , d.o.o. • T riglav S vetov anje, d.o.o . • T riglav A vtoservis, d.o.o . • T riglavk o, d.o .o. • Diagnostični center Bled, d.o.o . • Alifenet, d.o.o. Hrvaška • T riglav Osiguranje, d.d., Zagr eb • T riglav Savjeto vanje, d.o .o. Srbija • T riglav Osigur anje, a.d.o., Beogr ad • T riglav Sav etov anje, d.o.o . Črna gora • Lovćen Osiguranje, a.d., P odgorica • Lovćen životna osigur anja, a.d., Podgorica • Lovćen auto , d.o.o . Bosna in Hercegovina • T riglav Osigur anje, d.d., Sarajev o • T riglav Osigur anje, a.d., Banja Luka • PROF-I N, d.o .o. • Društvo za upra vljanje Evropskim dobr ovoljnim penzijskim fondom, a.d, Banja Luka • T riglav Savjeto vanje, d.o .o. • Autocentar BH, d.o.o. Severna Makedonija • T riglav Osiguruv anje, a.d., Skopje • T riglav Osiguruv anje Život, a.d., Skopje • T riglav penzisk o društvo , a.d., Skopje 20 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 2.8.3 Upra vljanje premoženja Upra vljanje premoženja v Skupini T riglav izvajajo Za v arov alnica T riglav , življenjske zav aro valnice in pokojninsk e družbe ter T riglav Skladi, d.o .o ., T riglav , Upravljanje nepremičnin, d.o .o ., in T rigal, d.o.o . T a dejavnost zajema varče vanje pr ek zav aro valnih storite v Skupine in vlaganje v naše vzajemne, pokojninsk e sklade in sklade zasebnega kapitala. 2.8.4 Sestav a Skupine T riglav Skupino T riglav je 31. 12. 2021 sestavljalo 45 družb . P oleg matične družbe je obsegala še 28 odvisnih in 16 pridruženih družb . Spremembe v sestavi Sk upine T riglav v letu 2021 9 • Zav arovalnica T riglav je v prvem četrtletju z denarnim vložkom v višini 3,3 milijona evro v dokapitalizir ala skupaj s Sa va R e, d.d., obvlado vano družbo ZT SR, d.o .o., in s tem obdrž ala 50-odstotni lastniški delež. V tretjem četrtletju 2021 je bila družba ZTSR, d.o .o ., pripojena k sv oji odvisni družbi Diagnostični center Bled, d.o .o ., s čimer je bila izbrisana iz sodnega registra, Zav arovalnica T riglav pa je pridobila 50-odstotni lastniški delež v družbi Diagnostični center Bled. V zadnjem četrtletju 2021 je Zav aro valnica T riglav dokapitalizir ala družbo Diagnostični center Bled, d.o.o ., v višini 1,25 milijona evrov in obdržala 50-odstotni lastniški delež. • Diagnostični center Bled, d.o .o., je z nak upom 100-odstotnega deleža v družbi Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o .o., povečal s voj str ateški naložbeni portfelj. • Družbi T riglav S vetov anje, d.o.o., in T riglav Osiguranje, a.d.o ., Beograd, sta v sor azmernih lastniških deležih dokapitalizir ali sv ojo odvisno družbo T riglav Saveto vanje, d.o .o ., Beograd. Dok apitalizacijo v višini 7,9 milijona srbskih dinarjev oz. 67 tisoč evr ov sta izvedli z denarnima vložk oma, s čimer sta družbi obdržali 51- oz. 49-odstotni delež. • Družbi T riglav S vetov anje, d.o.o., in T riglav Osiguranje, d.d., Zagr eb, sta v sor azmernih lastniških deležih dokapitalizir ali sv ojo odvisno družbo T riglav Savjetov anje, d.o.o ., Zagreb . Dokapitalizacija v višini 1,1 milijona hrvaških kun oz. 145 tisoč e vrov je bila izv edena z denarnima vložkoma. S tem sta družbi obdržali 51- oziroma 49-odstotni delež. • Družba Lov ćen Osiguranje, a.d., P odgorica, je dokapitalizirala s vojo odvisno družbo Lo vćen auto , d.o.o ., Podgorica, z denarnimi vložki v skupnem znesku 700 tisoč e vrov in tak o ostala njena 100-odstotna lastnica. • Zav arovalnica T riglav je izvedla naknadni vplačili k apitala v sv ojo odvisno družbo T riglav Avtoservis, d.o.o ., v skupnem znesku 194 tisoč evro v in s tem obdržala 100-odstotni lastniški delež. • Družba T riglav S vetov anje, d.o.o., Domž ale, je družbi T riglav Osigur anje, d.d., Saraje vo , prodala 51-odstotni lastniški delež v družbi T riglav Sa vjetov anje, d.o.o ., Sar ajevo . Družba T riglav Osiguranje, d.d., Sarajev o, je tako postala njena 100-odstotna lastnica. Zar adi prodaje se je delež Sk upine T riglav v obravna vani družbi zmanjšal z a 1,13 odstotne točke. • Družba T riglav Osigur anje, d.d., Saraje vo , je z denarnim vložkom v višini 30 tisoč k onv ertibilnih mark oz. 15 tisoč evro v ustanovila družbo T riglav , upravljanje nekretninama, d.o .o ., Saraje vo , in s tem postala njena 100-odstotna lastnica. • Zav arovalnica T riglav je z naknadnima vplačiloma kapitala v s vojo pridruž eno družbo T rigal, d.o.o ., v skupnem znesku 2,3 milijona e vrov , obdržala 49,9-odstotni lastniški delež. • Družba T riglav INT , d.o.o ., je od neob vladujočih lastnik ov odkupila skupno 0,50-odstotni delež v družbi T riglav Osiguruv anje, a.d., Skopje, v vr ednosti 3,2 milijona makedonskih denarje v oz. 52 tisoč evro v . S tem je svoj lastniški delež po večala na 81,32 odstotk a. • Družba T riglav INT , d.o.o ., Ljubljana, je od neobvladujočih lastniko v odk upila 0,12-odstotni delež v družbi T riglav Osiguruv anje, a.d.o ., Beograd, in s tem postala njena 100-odstotna lastnica. Nakupna vrednost je znašala 3,7 milijona srbskih dinarjev oz. 33 tisoč e vrov . • Družba T riglav INT , holdinška družba, d.d., se je preoblik ov ala v T riglav INT , holdinška družba, d.o .o . • Pridružena družba Z av arov alnice T riglav , Nama, d.d., Ljubljana, je na podlagi svojih str ateških načrtov izvedla izčlenite v maloprodajne dejavnosti in le-to pr enesla na sv ojo nov oustanovljeno odvisno družbo , Nama IN, d.o .o., Ljubljana. Podr obneje o spremembah v Skupini por očamo v točki 2.1.4 računo vodsk ega poročila . Družbe v Skupini T riglav , ki izvajajo strateški deja vnosti Skupine oziroma te dejavnosti podpir ajo 9 GRI GS 102-10 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 21 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 100,00 % T riglav , Zdra vstvena z avaro valnica, d.d., K oper 100,00 % T riglav , pokojninsk a družba, d.d., Ljubljana 34,00 % Društvo z a upravljanje EDPF , a.d., Banja Lu ka 51,00 % 100,00 % Poz avar ovalnica T riglav R e, d.d., Ljubljana 49,00 % T riglav Savjeto vanje, d.o .o., Zagr eb 51,00 % 100,00 % T riglav Sveto vanje, d.o.o ., Dom ž ale 49,00 % T riglav Sav etovanje, d.o .o., Beogr ad 100,00 % T riglav Osiguranje, d.d., Zagr eb 100,00 % T riglav Osiguranje, a.d.o., Beogr ad 100,00 % Autocentar BH, d.o .o., Saraje vo 100,00 % T riglav INT , d.o.o ., Ljubljana 97,78 % T riglav Osigur anje, d.d., Sarajev o 93,02 % Sarajevostan, d.o .o., Sar ajevo 100,00 % T riglav Savjetov anje, d.o.o., Sar ajevo 100,00 % T riglav Osigur anje, a.d., Banja Lu ka 100,00 % T riglav upravljanje nekretninama, d.o .o., Sar ajevo 100,00 % L ov ćen ži votna osigur anja, a.d., Podgorica 99,07 % L ov ćen Osigu r anje, a.d., Podgorica 100,00 % L ov ćen aut o, d.o .o., P odgorica 81,32 % T riglav Osiguruv anje, a.d., Skopje 20,00 % 80,00 % T riglav Osiguruv anje Ž ivot, a.d., Sk opje 100,00 % T riglav Avtoservis, d.o.o ., Ljubljana 100,00 % T riglav penzisko društvo , a.d., Skopje 100,00 % T riglav Skladi, d.o.o ., Ljubljana 62,54 % PROF-IN, d.o.o., Saraje vo 100,00 % T riglav upravljanje nekr etninama, d.o.o., Z agr eb 100,00 % T riglav , Upra vljanje nepr emičnin, d. o.o ., Ljubljana 100,00 % T riglav upravljanje nekretninama, d. o.o ., Podgorica 49,90 % TRIGA L , d.o.o ., Ljubljana * 39,07 % Nama, d.d., Ljubljana 100,00 % Nama IN, d.o.o ., Ljubljana 38,47 % T riglavk o, d.o.o ., Ljubljana 100,00 % Zav od V se bo v r edu, Ljubljana 100,00 % M T C Fontana, d.o .o ., Maribor 100,00 % Medi Cons k ardiologija, d.o.o ., Novo mesto 50,00 % Diagnostični ce nter Bled, d.o.o., Bled 100,00 % Gastromedica, d.o .o., Mursk a Sobota 100,00 % In ternistična GE ambula nta, d.o .o., Nov a Gorica 23,58 % Alifenet, d.o.o ., Ljubljana 100,00 % Cardial, d.o .o ., Ljubljana 100,00 % DC Naložbe, d. o.o ., Bled 100,00 % Kirurški sanatorij R ožna dolina, d. o.o ., Ljubljana 100,00 % Neuroedina, d.o .o., Bled 39,20 % MDT & T , d.o.o ., Maribor Shematski prikaz odvisnih in pridru ženih družb v S k upini T riglav in dele ž v kapitalu na 31. 12. 2021 Zav arov alnica T riglav , d.d. 0,16 % Lastnik dele ž a * Družba ima v lasti večje število projektnih družb. Zav arov alnica T riglav , d.d. Odvisna družba Dve ali v eč odvisnih družb Delež v kapitalu Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Prvo imenov anje in zaključek mandata: 2011–2026 Zaposlena v Skupini T riglav od: 2001 Marica Makoter članica Prvo imenov anje in zaključek mandata: 2014–2024 Zaposlen v Skupini T riglav od: 2001 T adej Čoroli član Prvo imenov anje in zaključek mandata: 2019–2024 Zaposlen v Skupini T riglav od: 2014, s prekinitvijo 1. 4. 2018–28. 2. 2019 David Benedek član Prvo imenov anje in zaključek mandata: 2014–2024 Zaposlen v Skupini T riglav od: 2001 Uroš Iv anc član Prvo imenov anje in zaključek mandata: 2017–2022 Zaposlena v Skupini T riglav od: 2017 Barbara Smolnik ar članica 2.9 Predsta vitev v odstva Za v arov alnice T riglav Ob koncu leta 2021 so Upr av o Zav arovalnice T riglav sestavljali: 22 Poslovno poročilo Skupina T riglav in Zav arovalnica T riglav v letu 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Prvo imenov anje in zaključek mandata: 2013–2024 Zaposlen v Skupini T riglav od: 1997 Andrej Slapar predsednik Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Por očilo Nadzornega s veta Zav arov alnice T riglav , d.d., o prev eritvi Letnega por očila Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav , d.d., za leto 2021 in Mnenje Nadzorneg a sv eta Za var ov alnice T riglav , d.d., k Letnemu poročilu Službe notr anje revizije Z av aro valnice T riglav , d.d., o notranjem r evidir anju za leto 2021 Nadzorni s vet Zav aro valnice T riglav , d.d., je v letu 2021 zagotavljal odgo vor en in kak ov osten nadzor poslov anja Za var ov alnice T riglav , d.d., in Skupine T riglav . Obravna val je r azlične vidike njunega poslov anja in razv oja ter v zvezi s tem sprejemal ustrezne odločit ve in spremljal njihov o uresničev anje. Posamezne teme so ž e prej obr avnav ale komisije Nadzornega sv eta, na podlagi njihovih ugotovitev in pr edlogov ter skrbne presoje pa je Nadzorni s vet sprejel ustrezne odločitv e. Nadzorni sv et je spremljal uresničev anje in uspešnost izvajanja str ategije Skupine T riglav . Nadzorni s vet je sv oje delo opra vljal skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi pr edpisi, Statutom in P oslovnik om o delu Nadzornega s veta. 23 Poslovno poročilo Por očilo Nadzornega sv eta Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Andrej Andoljšek predsednik Brank o Brečko namestnik predsednika Peter Ka včič član Igor Stebernak član T omaž Benčina član Jure V aljavec član Peter Celar član, predstavnik dela vcev Brank o Gorjan član, predstavnik dela vcev Igor Zupan član, predstavnik dela vcev P oročilo Nadz ornega s v eta 3. Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.1 Uv od Nadzorni s vet podaja Por očilo o prev eritvi Letnega poročila Sk upine T riglav in Zav arovalnice T riglav , d.d., za leto 2021 (v nadaljev anju: Por očilo) in Mnenje k Letnemu poročilu Službe notr anje revizije Za v arov alnice T riglav , d.d. o notranjem revidir anju za leto 2021 na podlagi določila 282. člena Zakona o gospodarskih družbah in prvega odstavk a 69. člena Zakona o z av arov alništvu. Ugotovitv e temeljijo na nadziranju poslov anja Zav arovalnice T riglav , d.d., (v nadaljevanju tudi: Zav arovalnica, ob vladujoča družba, matična družba ali družba), v letu 2021, na prev eritvi revidir anega Letnega poročila Sk upine T riglav in Zav arovalnice T riglav , d.d., za leto 2021 (v nadaljev anju tudi: Letno poročilo ) ter poročilu nosilca aktuarske funk cije za premož enjska zav arovanja in nosilca aktuarsk e funkcije z a osebna zav arovanja za leto 2021. Sestavni del P oročila je tudi mnenje Nadzornega sv eta o delov anju Službe notranje r evizije v letu 2021 in Letnem poročilu Službe notr anje revizije Z av arov alnice T riglav , d.d., o notranjem revidir anju za leto 2021. 3.2 Splošni podatki Nadzorni s vet in komisije Nadz ornega sv eta v letu 2021 Sestav a Nadzornega s veta v letu 2021 je opisana v poglavju 5. Izjav a o upravljanju (Nadzorni s vet) poslovnega dela L etnega poročila. V letu 2021 se je sestal na osmih sejah in je imel oblikov ane štiri komisije, in sicer Re vizijsko k omisijo, K omisijo za imenovanja in prejemk e, Stratešk o komisijo ter Nominacijski odbor . Sestav a komisij Nadzornega s veta v letu 2021 ter pomembnejše naloge in pristojnosti posamezne komisije so opisane v pogla vju 5. Izjav a o upra vljanju (Sestav a komisij Nadzornega s veta in njihov o delov anje v letu 2021) poslovnega dela Letnega por očila. Revizijsk a komisija V letu 2021 se je Re vizijska k omisija sestala na šestih sejah in (se) je med drugim: • spremljala in obr avnav ala postopke računo vodsk ega poročanja in zunanjo revizijo letnih r ačunov odskih izk azov Sk upine T riglav in Zav arov alnice T riglav , d.d.; • ocenjev ala sestav o Letnega poročila Sk upine T riglav in Zav arov alnice T riglav , d.d., za leto 2020 in medletnih poročil leta 2021; • se seznanila s Poslo vodsk o predstavit vijo za Zav arovalnic o T riglav , d.d. in Skupino T riglav; • obra vnav ala Por očilo o solventnosti in nančnem položaju za Za v arov alnico T riglav , d.d., na 31. 12. 2020 in Poročilo o solventnosti in nančnem polož aju za Skupino T riglav na 31. 12. 2020, s podanima poročiloma neodvisnega re vizorja o zagotovilu; • spremljala oz. obr avnav ala sisteme za obvladov anje tveganj, delovanje notr anjih kontr ol, medletna poročila Službe notr anje revizije, pripor očila ter letni načrt za leto 2022 in smernice dela Službe notranje revizije z a obdobje 2023–2025; • nadzirala oz. obr avna vala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami, neodvisnost pooblaščenega reviz orja, kak ov ost izvajanja r evizije, plan re vizije 2021 in poročilo re vizorja po opr avljeni predr eviziji Zav arovalnice T riglav , d.d., za leto 2021; • obra vnav ala izbiro k andidatov za izv edbo revizijskih storite v za poslovna leta 2022–2024; • obra vnav ala izbor izvajalca zunanje pr esoje kak ov osti delov anja Službe notranje r evizije Zav arovalnice T riglav , d.d., in se seznanila s prejemki direktorice Službe notr anje re vizije za leto 2020; • obra vnav ala poročila o tv eganjih Zav arovalnice T riglav , d.d., in Skupine T riglav; • seznanila z analizo primerjav e kapitalskih ustreznosti (po)z av arov alnih skupin v Evropski uniji in (po )zav arovalnic v Slo veniji; • seznanila s predlogom stresnih in scenarijskih testov , ki prikazujejo potencialna tveganja Sk upine za obr avnav o v okviru procesa lastne ocene tv eganj in solventnosti ( ORSA) • obra vnav ala poročilo o naložbah; • obra vnav ala Letno poročilo Službe z a skladnost poslovanja z a leto 2020, poročila o tveganjih in naložbah; • obra vnav ala Izjav o o skladnosti z določbami Slovensk ega kodek sa upra vljanja javnih delniških družb; • sprejela spremembe in dopolnit ve Poslo vnika o delu R evizijske k omisije; • spremljala delov anje področja Informacijske tehnologije; • podala predlog Nadzornemu s vetu z a imenov anje novega člana R evizijsk e komisije, g. Luka K umra. Pri delu R evizijske k omisije na področju informacijske tehnologije je str oko vno pomoč in podporo zagota vljal zunanji strok ovnjak Jernej Pirc. V želji po stalnem izboljšev anju in kak ov osti dela je Revizijsk a komisija samoocenila delo in sprejela ak cijski načrt izboljšav s vojega delov anja. Komisija za imeno vanja in pr ejemke Pomembnejše aktivnosti K omisije za imenov anja in prejemk e v letu 2021 so bile: • pripra va pr edlogov obdobnih ocen o usposobljenosti in primernosti članov Upra ve in članov Nadz ornega sv eta ter nav edenih organov k ot celote; • pripra va pr edlogov ocen o usposobljenosti in primernosti kandida tov za člane Nadzornega sv eta ter organa kot celote; • pripra va pr edloga ocene usposobljenosti in primernosti ter predloga za imeno vanje ge. Marice Makoter za članic o Upra ve – dela vsk o direktorico Z av arov alnice T riglav , d.d.; • obra vnav a izračuna in višine po vprečne bruto plače za leto 2021 v družbah v Skupini T riglav , ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in so bile v popolni konsolidaciji Sk upine T riglav na podlagi ZPPOGD; • obra vnav a uskladitve osno vne plače članov Upra ve in izr ačuna količnik a uspešnosti poslov anja Skupine T riglav , od katerega je odvisna upra vičenost članov Uprav e do spremenljivega dela plačila; • seznanitev s spremembo pok ojninskega načrta za zaposlene in prev eritev k oriščenja pra vice do plačila premije za pok ojninsko zav arovanje članom Upr av e; • obra vnav a letnega poročila o r avnanju s ključnimi in perspektivnimi zaposlenimi v Zav arovalnici T riglav , d.d.; • obra vnav a sprememb in dopolnitev Politik e o ocenjev anju usposobljenosti in primernosti članov Upr ave in Nadz ornega sv eta Zav aro valnice T riglav , d.d., in Politike prejemk ov Zav arovalnice T riglav , d.d; • obra vnav a predloga dopolnitev P ra vil Nadzornega s veta glede električnih v ozil; • obra vnav a uvajalnega pr ograma in progr ama dodatnega usposabljanja za člane Nadzornega s veta v letu 2021 ter • obra vnav a predlogov z a izdajo soglasja k pooblastilu za nosilce ključnih funk cij. 24 Poslovno poročilo Por očilo Nadzornega sv eta Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V letu 2021 se je komisija sestala na enajstih sejah. Stra teška k omisija Stra teška k omisija, ki se je v letu 2021 sestala na treh sejah, je posebno poz ornost namenila obra vnavi realiz acije stra tegije Skupine T riglav ter predloga str ategije Skupine T riglav za obdobje 2022–2025 in izhodišč za pripr av o poslovnega načrta Skupine T riglav za leto 2022. Nominacijski odbor Nominacijski odbor je bil 12. 11. 2020 oblikov an z namenom izvedbe nominacijskega postopka za imeno vanje k andidato v za člane Nadzornega s veta – predsta vnike delničarje v namesto g. Andreja Andoljška, g. Žige Šk erjanca, g. Maria Gobba in g . Milana T omaževiča, ki se jim je mandat iztekel dne 13. 6. 2021. Nominacijski odbor se je v letu 2021 sestal na desetih sejah. 3.3 Delov anje Nadzorneg a sv eta in obseg prev erjanja vodenja družbe v letu 2021 Opis delov anja Nadzornega s veta in obseg spremljanja in pre verjanja poslov anja Zav arovalnice T riglav , d.d., in Skupine T riglav v letu 2021 temelji na nadzoru poslov anja Zav arovalnice T riglav , d.d., in Skupine T riglav , ki ga je opra vil Nadzorni sv et v letu 2021, skladno s sv ojimi pristojnostmi. V letu 2021 se je Nadzorni s vet sestal na osmih sejah. Naloga Nadzornega s veta je nadzir anje vodenja poslov Za var ov alnice in opra vljanje drugih nalog, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, Zak onom o zav arovalništvu, Sta tutom, Poslo vnikom o delu Nadzornega s veta in Slovenskim k odeksom upr avljanja ja vnih delniških družb . Način in organizacijo dela opredeljuje P oslovnik o delu Nadzornega s veta, ki je objavljen na spletnih str aneh družbe. a) Na področju sv ojih bistvenih prist ojnosti je Nadzorni sv et v letu 2021: • soglašal s Por očilom o solventnosti in nančnem položaju (SFCR) Za var ov alnice T riglav , d.d., in Skupine T riglav za poslo vno leto 2020 ter letni kapitalski ustr eznosti na 31. 12. 2020 ter se seznanil s Por očilom neodvisnega reviz orja o zagotovilu; • sprejel re vidirano Letno por očilo Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav , d.d., za leto 2020, Por očilo Nadzornega s veta Zav arovalnice T riglav , d.d., o preverit vi Letnega poročila Sk upine T riglav in Zav arovalnice T riglav , d.d., za leto 2020, in Mnenje Nadzornega s veta Za var ov alnice T riglav , d.d., k Letnemu poročilu Službe notranje r evizije pri Zav arovalnici T riglav , d.d., o notranjem r evidiranju z a leto 2020; • obra vnav al nerevidir ana medletna poročila Skupine T riglav in Zav aro valnice T riglav , d.d., za obdobja od 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021, od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 in od 1. 1. 2021 do 30. 9. 2021; • obra vnav al Por očili o solventnosti in nančnem položaju (SFCR) Za var ov alnice T riglav , d.d., in Skupine T riglav za poslo vno leto 2020 ter letni kapitalski ustr eznosti po stanju na 31. 12. 2020; • obra vnav al Letno poročilo Službe notr anje revizije o notr anjem revidir anju za leto 2020; • soglašal s Poslo vno politiko in načrtom poslov anja Skupine T riglav za leto 2022 in se seznanil s ključnimi izsledki ORSA; • sodelov al pri oblikov anju predloga nove Stra tegije Skupine T riglav za obdobje 2022–2025 in jo tudi potrdil; • soglašal z Načrtom dela Službe notranje revizije z a leto 2022 in smernicami dela Službe notranje r evizije za obdobje 2023– 2025; • 46. Skupščini delničarjev Z av arov alnice T riglav , d.d., predlagal, naj Upravi z a poslovno leto 2020 podeli r azrešnico , podal predlog glede izplačila bilančnega dobičk a ter predlagal, da za člane Nadz ornega sv eta z novim mandatom imenuje Andr eja Andoljška, Br anka Br ačka, T omaža Benčino, Petr a Ka včiča in Jur eta V aljavca; • imenov al novega zunanjega člana R evizijsk e komisije, g. Luka K umra; • obra vnav al ugotovitv e Agencije za zav arovalni nadz or in drugih nadzornih organov v postopkih nadz ora ter se seznanjal s postopki, povez animi s temi ugotovitv ami oz. zahtev ami; • obra vnav al poziv Agencije za z av arov alni nadzor glede neizplačev anja dividend in neprevz emanja nepreklicnih za vez za izplačilo dividend; • soglašal s spremembami in dopolnitv ami Sistema in politike upr avljanja Za var ov alnice T riglav , d.d., Politike pr ejemkov Z av arov alnice T riglav , d.d., Politike izločenih poslov , Politik e skladnosti poslov anja Zav arovalnice T riglav , d.d., Politike upr avljanja in nadzor a nad zav arovalnimi pr odukti in Politik e o ocenjev anju usposobljenosti in primernosti članov Upr ave in Nadz ornega sv eta Zav arovalnice T riglav , d.d., ter • soglašal s posameznimi posli, skladno z določili zakona in P oslovnika o delu Nadzornega s veta. b) Pri nadzor ov anju vodenja poslov Zav arov alnice (se) je Nadzorni svet v letu 2021: • obra vnav al poročila R evizijske k omisije, Komisije z a imenov anja in prejemk e, Stra teške k omisije in Nominacijskega odbora, se seznanjal s por očili o poslov anju Zav arovalnice T riglav , d.d., Skupine T riglav in odvisnih družb Zav arovalnice T riglav , d.d.; • seznanjal z uresničev anjem Str ategije Skupine T riglav; • spremljal ocene k azalniko v poslov anja družbe v vsak okratnem obdobju, k apitalsk o ustreznost, uresniče vanje načrta poslov anja in morebitne ukrepe; • seznanil s poročili o tv eganjih, Str ategijo prevz emanja in upra vljanja s tveganji, Izja vo o apetitu po tveganjih , Politik o upra vljanja s kapitalom, P olitiko funk cije upra vljanja s tveganji in k apitalsko ustr eznostjo Zav arovalnice T riglav , d.d., in Skupine T riglav; • nadziral delo vanje Službe notr anje revizije ter se seznanil s poročili o notr anjem revidir anju in z Letnim poročilom Službe za skladnost poslov anja za leto 2020 ter načrtom dela navedene službe za leto 2021; • seznanil s Por očilom nosilca aktuarske funkcije osebnih z av arov anj Za var ov alnice T riglav , d.d., in Poročilom nosilca aktuarsk e funkcije pr emoženjskih za var ov anj Zav arovalnice T riglav , d.d.; • seznanjal z zav arovalnimi pr odukti; • seznanil s poročilom o r avnanju s ključnimi in perspektivnimi zaposlenimi v Zav arovalnici T riglav , d.d., v letu 2020; • seznanil z Oceno koristi in učink ov načrtovanih in vesticij Skupine T riglav in primerjalno analizo sestav e poslovnega izida pred obdav čitvijo Skupine T riglav glede na izbrane z av arov alniške sk upine; • obra vnav al Izjav o o skladnosti z določbami Slovensk ega kodek sa upra vljanja javnih delniških družb in se seznanil z Opredelitvijo do Kodek sa korpor ativnega upr avljanja 25 Poslovno poročilo Por očilo Nadzornega sv eta Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 26 Poslovno poročilo Por očilo Nadzornega sv eta Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo družb s kapitalsk o naložbo držav e ter Priporočil in pričak ov anj Slov enskega državnega holdinga ter • se seznanjal z drugimi informacijami v zvezi z Zav arovalnic o T riglav , d.d., Skupino T riglav in odvisnimi družbami. c) Druga pomembna dejanja Nadzornega s veta v letu 2021: • sprejel je ocene usposobljenosti in primernosti kandida tov za člane Nadzornega sv eta in Nadzornega s veta kot k olektivnega organa; • obra vnav al je obdobno prev eritev usposobljenosti in primernosti članov Upra ve in Upr ave k ot kolektivnega organa ter članov Nadzornega s veta in Nadz ornega sv eta kot kolektivnega or gana; • potrdil je količnik uspešnosti poslo vanja Skupine T riglav in določil Upra vi Zav arovalnice T riglav , d.d., letno nagrado za uspešnost poslovanja v letu 2020; • obra vnav al je poročilo S veta delav cev Zav arovalnice T riglav , d.d.; • imenov al je predsednik a in namestnika predsednik a Nadzornega sv eta, člane in predsednik e Komisije z a imenov anja in prejemk e Nadzornega sv eta, Re vizijske komisije Nadz ornega sveta in Str ateške komisije Nadz ornega sveta; • soglašal je s pooblastili nosilcev ključnih funkcij; • soglašal je s predlogom za imeno vanje izvajalca z a izvedbo zunanje presoje kak ov osti delov anja Službe notranje r evizije Zav arovalnice T riglav , d.d.; • sprejel je spremembe in dopolnit ve Poslo vnika o delu Nadzornega s veta Zav arovalnice T riglav , d.d., glede obvladov anja nasprotja interesov , skladno z zakonskimi spr emembami in notranjimi akti; • sprejel je Plan str oškov dela Nadz ornega sv eta v letu 2022 in časovnice sej Nadzornega s veta ter njegovih k omisij v letu 2022; • izvajal je druge deja vnosti, povez ane z opra vljanjem nadzor a oz. delom Nadzornega sv eta ali njegovih komisij. Stroški delov anja Nadzornega s veta so bili, poleg prejemk ov članov Nadzornega s veta in njegovih komisij (r azkriti so v točki 5.6 Organi upra vljanja in nadzor a in njihovi prejemki računo vodsk ega dela Letnega poročila in v točki 5.3.3 Nadzorni s vet poslovnega dela Letnega poročila), po vezani pr edvsem s pre vodi gradiv z a seje Nadzornega sv eta oz. njegovih komisij, s tolmačenjem na sejah in najemom tehnične opreme za izv edbo tolmačenja ter brezhibno izvedbo sej, z iz obraž ev anjem članov Nadzornega s veta in njego vih komisij ter z zunanjo strok ovno pomočjo in podporo Re vizijski komisiji na področju inf ormacijske tehnologije. Navedeni str oški so v letu 2021 znašali 331.669 evro v . 3.4 Ocena lastnega delov anja Posamezne teme so pr edhodno obra vnav ale komisije Nadz ornega sveta, ki so oblik ov ale predloge sklepov Nadz ornega sv eta in skrbno opra vljale druge naloge, skladno s pristojnostmi posamezne komisije. O delu posamezne komisije so pr edsedniki komisij redno por očali na sejah Nadzornega s veta. T a je obravnav al sprejete sklepe, podana priporočila in mnenja ter na podlagi skrbne presoje sprejel ustr ezne odločitve. V delov anje Nadzornega s veta in njegovih komisij so vključeni v si člani Nadzornega sv eta oz. posamezne komisije, ki s prisotnostjo na sejah in aktivnim sodelov anjem v razpr av ah ter pri sprejemanju odločitev prispe vajo k učinkovitemu ur esničev anju nalog v pristojnosti sv eta oz. komisije. T ako vodenje dela Nadzornega s veta kot podpor a njegovemu delov anju sta dobra, načrtov anje in pogostost sej je ustrezna. V P oslovniku o delu Nadz ornega sv eta in v Poslo vniku o delu R evizijske k omisije Nadzornega s veta so vključena jasna pr avila ra vnanja pri morebitnem nasprotju in teresov . Člani Nadzornega s veta in zunanji član Re vizijske k omisije so podpisali in predložili izjav o o neodvisnosti, skladno s Slovenskim kodek som upravljanja ja vnih delniških družb, družba pa jih je objavila na s vojih spletnih straneh . V si člani Nadzornega sveta (r azen predstavnik a delav cev Br anka Gorjana in P etra Celarja) se skladno s kriteriji Slov enskega kodek sa upravljanja ja vnih delniških družb izrek ajo za neodvisne (vse izja ve o neodvisnosti so javno objavljene na spletni str ani). V letu 2021 pri obra vnavi in odločanju Nadzornega sv eta in njegovih komisij po v edenju Nadzornega s veta ni nastopil primer nasprotja intereso v pri posameznem članu Nadzornega sv eta oz. je bil le-ta z ukrepi ustrezno obvladov an. Nadzorni svet in njegov e komisije sledijo najvišjim standardom obvlado vanja nasprotij inter esov . Nadzorni s vet meni, da je bilo sodelov anje z Upra vo ustr ezno, skladno z z akonodajo in dobro pr akso ter da je bil po lastnem vedenju obv eščen o pomembnih dogodkih, ki so nujni za oceno položaja in posledic ter z a izvajanje učinkovitega nadz ora nad poslo vanjem družbe. Gradiv a za seje Nadzornega s veta so kak ov ostna, informacije so natančne, relev antne, z anesljive, primerljive in iz črpne. Nadzorni s vet je redno spremljal ur esničev anje lastnih sklepov . S Sistemom in politiko upra vljanja Zav aro valnice T riglav , d.d., so določene poglavitne usmeritv e korpor ativnega upra vljanja družbe ob upoštev anju zastavljenih dolgoročnih ciljev , vključno z opredelitvijo vloge in delov anja Nadzornega s veta in njegovih komisij. Nadzorni s vet je v letu 2021 aktivno sodelov al pri oblikov anju predloga nove Str ategije Skupine T riglav za obdobje 2022–2025 in jo tudi potrdil, pri čemer je bil poseben poudarek dan tudi področju tr ajnostnega razv oja. Na tem področju so bile, v skladu z vizijo ustv arjanja dolgoročne stabilne podlage za dobičk onosno in varno poslo vanje ter spodbujanje pr ehoda v bolj trajnostno družbo , določene jasne usmeritv e in cilji. Za Nadzorni s vet kot k olektivni organ in njegove člane k ot posameznike veljajo merila usposobljenosti in primernosti, ki so določena s Politik o o ocenjev anju usposobljenosti in primernosti članov Upr ave in Nadz ornega sv eta Zav arovalnice T riglav , d.d. Usposobljenost in primernost je bila ocenjena pred nastopom novega manda ta članov Nadzornega s veta. Pr av tak o pa je bila izvedena obdobna ocena Komisije z a imenov anja in prejemk e. Nadzorni sv et kot kolektivni organ je bil ocenjen k ot usposobljen in primeren, pri ocenjev anju pa je bila upoštev ana ustrezna r aznolikost kv alikacij, znanj in izk ušenj glede na okvire in zahtev e, v ka terih družba posluje. Ocena usposobljenosti in primernosti se izvede tudi za zunanjega člana Re vizijske k omisije. Nadzorni s vet redno obdobno izv aja postopek samoocenjev anja, upoštev aje ugotovitve v postopku, sprejme ak cijski načrt predlogov in ukrepov z a izboljšanje prihodnjega delov anja, njegov o uresničev anje pa spremlja spr oti. Izvedeni postopki samoocenjev anja dvigujejo ra ven delov anja Nadzornega sveta, k ar se kaž e Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 27 Poslovno poročilo Por očilo Nadzornega sv eta Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo v večji k akov osti nadzora poslov anja in področij, ki so pomembna za družbo oz. Skupino T riglav . V letu 2021 je bil izveden Uv ajalni progr am za člane Nadzornega s veta, v sklopu k aterega so bili predstavljeni sistem upr avljanja, ključna področja in poročila Z av arov alnice T riglav , d.d., ključne funkcije ter delo vanje Upr av e in Nadzornega s veta ter obv eznosti članov Nadzornega s veta. Nadzorni s vet meni, da je bila njegov a sestav a v letu 2021 ustrezna velik osti, dejavnosti in zastavljenim ciljem Z av arov alnice T riglav , d.d., oz. Skupine T riglav . T o je Nadzornemu sv etu omogočalo sprejemanje k akov ostnih odločitev . Nadzorni s vet je kljub še vedno zah tevnim okoliščinam ob pandemiji c ovid-19 nemoteno izvajal s v oje naloge in pristojnosti. Izvedba sej Nadzornega s veta ter njegovih k omisij in odborov je potek ala v zični obliki in neposredno v živ o, izjemoma pa tudi neposredno v živ o s pomočjo tehničnih sredstev . Nadzorni sv et glede na nav edeno meni, da je bilo njegov o delo in delo komisij Nadz ornega sv eta v letu 2021 uspešno. 3.5 Mnenje k letnemu poročilu o notranjem r evidir anju za leto 2021 Skladno s 3. odstavk om 165. člena Zakona o zav arovalništvu (ZZ av ar -1) je bilo Nadzornemu sv etu predloženo L etno poročilo Službe notranje r evizije Zav arovalnice T riglav , d.d., o notranjem r evidiranju z a leto 2021, s ka terim se je Nadzorni s vet seznanil na seji 30. 3. 2022. Por očilo obsega pregled uresničit ve načrtovanih aktivnosti Službe notr anje revizije (v nadalje vanju tudi: Služba) z a leto 2021, povzetek pomembnejših ugoto vitev iz opra vljenih notranjer evizijskih pregledov , vključno z oceno primernosti in učinkovitosti upra vljanja tveganj in delo vanja sistema notranjih k ontrol na pr egledanih področjih, poleg tega pa tudi oceno ustreznosti sredste v za delo Službe, progr am in izsledke zagota vljanja in izboljšev anja kak ov osti delov anja Službe ter izjav o o neodvisnosti in nepristransk osti Službe in njenih zaposlenih . Služba je v Zav arovalnici in drugih družbah Skupine T riglav izvajala načrtov ane notranjer evizijske pr eglede, z ugotovitv ami seznanjala odgov orne osebe ter podajala priporočila za izboljšanje upr avljanja tv eganj in sistema notranjih k ontrol na pr egledanih področjih . Na podlagi opra vljenih pregledov in spremljanja uresniče vanja pripor očil je Služba ocenila, da je upra vljanje tveganj in delo vanje sistema notranjih k ontrol na r evidir anih področjih v Za var ov alnici in na ra vni Skupine T riglav , v celoti gledano, ustrezno in se stalno izboljšuje. Služba je izvajala tudi s veto valne aktivnosti, spremljala uresniče vanje pripor očil zunanjih reviz orjev ter skrbela za izboljšev anje kak ov osti sv ojega delov anja in delov anja drugih notranjer evizijskih služb v Skupini T riglav . O uresničev anju načrta dela, pomembnejših ugotovitv ah in uresničev anju priporočil je trimesečno poročala R evizijski komisiji, polletno pa tudi Nadzornemu s vetu. V letu 2021 je bila opra vljena tudi zunanja presoja k akov osti delov anja Službe, ki je potrdila, da Služba deluje skladno s pr avili notranjega r evidiranja, opr edeljenimi v zanjo obv ezujočih zakonskih pr edpisih, standardih in kodek sih. Nadzorni s vet na podlagi spremljanja delov anja Službe in predloženega L etnega poročila Službe notranje r evizije Zav arovalnice T riglav , d.d., o notranjem r evidiranju z a leto 2021 ocenjuje, da je Služba sv oje naloge opra vljala skladno z Načrtom dela Službe notranje revizije Zav arovalnice T riglav , d.d., za leto 2021, ki ga je sprejela Upr av a s soglasjem Nadzornega sv eta, in skladno s pričakov anji Nadzornega sv eta ter s sv ojim delom prispev ala k izboljšanju delov anja sistema notranjih k ontrol in obvladov anja tveganj v Zav arov alnici in Skupini T riglav . Nadzorni svet nima pripomb k Letnemu poročilu Službe notr anje revizije Za v arov alnice T riglav , d.d., o notranjem revidir anju za leto 2021. 3.6 Ugoto vitve Nadz ornega s veta Zav arov alnice T riglav , d.d., o poslov anju v letu 2021 Nadzorni s vet ugotavlja, da je Za var ov alnica na podlagi spremljanja in opr avljenega nadzor a poslov anja v letu 2021 ter pregleda in prev eritve L etnega poročila Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav , d.d., poslovala uspešno in skrbno sledila začrtanim strateškim ciljem. Skupina T riglav je ustvarila 132,6 milijona e vrov konsolidir anega dobička pr ed obdav čitvijo (indeks 146) in 113,0 milijona evr ov konsolidir anega čistega dobička (indek s 153). Čisti poslovni izid matične družbe je znašal 73,4 milijona evro v (indeks 127). Zav arovalnice Sk upine T riglav so v preteklem letu obračunale 1.353,0 milijona evr ov zav arovalne in soza v arov alne premije (indek s 110), od tega je obvladujoča družba obr ačunala 794,4 milijona evr ov (indeks 110). Premijsk a r ast je bila dosežena v vseh segmen tih zav aro valne dejavnosti in na vseh tr gih, kjer posluje Skupina T riglav . Obračunani k osmati zneski šk od Skupine T riglav so znašali 736,6 milijona evro v , kar je za 6 odstotkov v eč kot leta 2020. V matični družbi so obračunani k osmati zneski šk od znašali 408,9 milijona evro v (indeks 100). Skupni k onsolidirani k osmati obr atov alni stroški Skupine T riglav so se povečali z a 9 odstotkov in so znašali 333,4 milijona evro v , v Zav arov alnici T riglav pa 195,0 milijona evrov (indek s 108). Celotna vr ednost kapitala Skupine T riglav je konec lansk ega leta dosegla 933,0 milijona evro v in se je v primerjavi z letom pred tem povečala z a 7 odstotkov . Dobičkonosnost kapitala je bila 12,5-odstotna. Priznani bonitetni agenciji S&P Global Ra tings in AM Best sta v letu 2021 z bonitetno oceno »A« ponovno potrdili nančno stabilnost, visoko k apitalsko ustr eznost in dobičkonosnost poslov anja Skupine T riglav . Bonitetni oceni imata stabilno srednjer očno napoved. Nadzorni s vet sv oje ugotovitv e opira tudi na: • Por očilo nosilca aktuarske funk cije za premoženjsk a za var ov anja za leto 2021, • Por očilo nosilca aktuarske funk cije za osebna zav arovanja za leto 2021, • Letno poročilo Službe notr anje revizije pri Zav arovalnici T riglav , d.d., o notranjem revidir anju za leto 2021. Nadzorni s vet k navedenim por očilom nima pripomb . 3.7 Letno poročilo Upra va družbe je Nadz ornemu sv etu predala revidir ano Letno poročilo Sk upine T riglav in Zav arovalnice T riglav , d.d., za leto 2021. Nadzorni s vet ugotavlja, da je bilo Letno poročilo izdelano v z akonitem rok u in predloženo izbr anemu reviz orju. Re vidiranje Letnega poročila Sk upine T riglav in Zav arovalnice T riglav , d.d., za leto 2021 je Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 28 Poslovno poročilo Por očilo Nadzornega sv eta Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo opra vila revizijsk a družba Deloitte revizija d.o .o., Ljubljana, ki je 10. 3. 2022 izdala neprilagojeno mnenje na posamične in skupinsk e računo vodsk e izkaze v L etnem poročilu Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav , d.d., za leto 2021 in se v poročilu neodvisnega re vizorja opredelila tudi glede ključnih revizijskih z adev , ki se nanašajo na ocene, ki so podlaga za izr ačun zav arovalno-tehničnih r ezervacij in testir anja zadostnosti pripoznanih obv eznosti (»LA T «). Mnenje je podala tudi o drugih informacijah v Letnem poročilu glede skladnosti s posamičnimi in skupinskimi r ačunov odskimi izkazi ter z velja vno zakonodajo in drugimi pr edpisi. Na seji Nadzornega s veta in R evizijske k omisije je pri točkah , pri katerih je bilo obr avna vano Letno poročilo , prisostv ov al pooblaščeni reviz or , ključni revizijski partner , ki je Revizijski k omisiji in Nadzornemu s vetu podal želena doda tna pojasnila. Re vizijska k omisija je obra vnav ala poročilo po opr avljeni predr eviziji in zaključni reviziji ter pismo poslo vodstvu, ki ga je obra vnav al tudi Nadzorni s vet, po opr avljeni reviziji. Nadzorni s vet je na podlagi podrobne pre veritv e ugotovil, da je Letno por očilo Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav , d.d., za leto 2021, ki ga je pripra vila Upra va in pr everil pooblaščeni reviz or , sestavljeno jasno in pregledno ter izkazuje r esničen in pošten prikaz premož enja, obv eznosti, nančnega položaja in poslovnega izida Skupine T riglav in Zav aro valnice T riglav , d.d. Nadzorni s vet meni, da je Izjav a o upra vljanju, ki je vključena v Letno poročilo , ustrezna in k njej nima pripomb . Nadzorni s vet skladno z navedenimi ugotovitv ami nima pripomb k neprilagojenemu mnenju pooblaščene revizijsk e družbe Deloitte revizija d.o .o ., Ljubljana, ki ugotavlja, da so skupinski in posamični r ačunov odski izkazi v v seh pomembnih pogledih poštena predstavite v nančnega položaja Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav , d.d., na 31. 12. 2021 ter njunega poslovnega izida, vseobsegajočega donosa in denarnih tok ov za tedaj končano leto , v skladu z Mednarodnimi standardi r ačunovodsk ega poročanja, k ot jih je sprejela Evr opska unija. Nadzorni sv et na podlagi ugotovljenega potrjuje revidir ano Letno poročilo Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav , d.d., za poslovno leto , ki se je končalo 31. 12. 2021. Nadzorni s vet je na sv oji seji obra vnav al tudi Por očilo o prejemkih za poslo vno leto 2021, ka terega je pre verila pooblaščena re vizijska družba Deloitte revizija, d.o .o ., Ljubljana, in skladno s 6. odstavk om 294.b člena ZGD- 1 izdala re vizorjev o poročilo z omejenim zagotovilom, v k aterem potrjuje, da P oročilo o prejemkih vsebuje v se podatk e kot jih zahte va ta 2. in 3. odstav ek 294.b člena ZGD-1. P regled poročila družbe je pooblaščeni re vizor opr avil v skladu z Mednarodnim standardom poslo v dajanja zagotovil 3000 – P osli dajanja zagotovil raz en revizij ali preisk av računov odskih informacij iz preteklosti. 3.8 Predlog z a uporabo bilančnega dobička Nadzorni s vet je na sv oji 2/22. seji prev eril predlog Upr ave z a uporabo bilančnega dobičk a na dan 31. 12. 2021, o ka terem bo dokončno odločila skupščina Za var ov alnice T riglav , d.d., in je soglašal s predlogom Upr ave, da Sk upščina delničarjev Za var ov alnice T riglav , d.d., sprejme naslednji sklep o uporabi bilančnega dobičk a: ”Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2021 znaša 87.660.380,45 EUR, se uporabi na naslednji način: • del bilančnega dobička v višini 84.120.047,60 EUR se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 3,70 EUR bruto na delnico in se izplača delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 7. 6. 2022. Družba bo dne 8. 6. 2022 zagotovila sredstv a za izplačilo v seh dividend na računu KDD – C entr alne klirinško depotne družbe, d.d., namenjena za izvedbo korpor acijskega dejanja izplačila dividend delničarjem, skladno z enotnimi evropskimi standardi za k orporacijsk a dejanja; • o uporabi ostalega dela bilančnega dobičk a v višini 3.540.332,85 EUR se bo odločalo v naslednjih letih in ostane nerazpor ejen. ” Nadzorni s vet Skupščini delničarjev pr edlaga, da Upra vi podeli razr ešnico za poslo vanje v letu 2021. Andrej Andoljšek, predsednik Nadzornega s veta Ljubljana, 30. 3. 2022 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 29 Poslovno poročilo Stra tegija in načrti Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo • P oslov anje Skupine T riglav v letu 2021 je bilo uspešno , poslovni rezulta t je presegel načrtov anega. • P ospešeno smo uresničev ali stratešk e smernice in projekte ter poslov ali osredotočeno na str ank e. Zadov oljstv o zaposlenih in str ank sta dosegla doslej najvišje izmerjene ra vni. • V nov elirani str ategiji do leta 2025 smo ohranili njene bist vene usmeritv e in jo razv ojno nadgradili, pri tem pa tudi poudarili ambicije na področju trajnostnega r azvoja. • Za leto 2022 načrtujemo dobiček Skupine T riglav pred obda včit vijo v višini od 120 do 130 milijonov evr ov in več k ot 1,4 milijarde evr ov obr ačunane kosma te za v arov alne premije. Str a tegija in načr ti Skupine T riglav 4. 4.1 Stra tegija Skupine T riglav v obdobju 2022–2025 10 V Skupini T riglav smo novelir ali stra tegijo do leta 2025. Ohranili smo dosedanje bistv ene stra teške usmeritv e in jih nadgr adili v smeri rasti in razv oja ter poglobitvi naše osredotočenosti na str anko . S temi cilji nadaljujemo proces digitalne transformacije ter r azvoj storit veno nara vnanih poslovnih modelov in ek osistemov , ki naslavljajo medsebojno pov ezane potrebe naših str ank . Načrtovano poslov anje Skupine T riglav ostaja dobičkonosno in v arno. S tr ajnostno usmerjenim delov anjem ostajamo razv ojno nar avnano okolje z a zaposlene, pov ezani z našimi partnerji ter stabilna, varna in donosna naložba za vlaga telje. V rednote Skupine T riglav Poslanstv o Skupine T riglav Ustvarjamo v arnejšo prihodnost Skupina T riglav je vodilna za v arov alno-nančna skupina v r egiji Adria in sinonim za najboljšo uporabnišk o izkušnjo . S sv ojim delov anjem ustv arjamo nadpovprečno vr ednost za ključne deležnike in spodbujamo pr ehod v trajnostno družbo . Odzivnost, enostavnost in zanesljiv ost se vsak dan zrcalijo v našem načinu delov anja. • Osr edotočeni smo na strank o . • P odpiramo razv oj naših partnerjev . • Smo r azv ojno nara vnano okolje za z aposlene. • Smo stabilna, v arna in donosna naložba za vlagatelje. Stra teški dejavnosti Skupine T riglav Zav arov alništvo • P remoženje • Z dra vje • Ž ivljenje • P okojnine • P ozavar ov anje Upra vljanje premoženja • Lastni z av arov alni por tfelj (kritno premoženje in kritni skladi) • V zajemni skladi in individualno upra vljanje premoženja str ank • P okojninski skladi V izija Skupine T riglav Postavljamo standar d izjemne uporabnišk e izkušnje - v edno in povsod. Skupina T riglav ostaja vodilna v r egiji Adria v obeh sv ojih temeljnih dejavnostih . 10 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 30 Poslovno poročilo Stra tegija in načrti Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Poslujemo v arno in dobičkonosno Skupina T riglav je z visoko bonitetno oceno ocenjena in samostojna za var ovalno-nančna sk upina, ki ima vodilni tržni položaj v regiji Adria. Stra teško smo usmerjeni v doseganje visok e donosnosti poslovanja z dobičk onosno rastjo . Izjemna uporabnišk a izkušnja str ank • Ustvarjamo enotno izk ušnjo strank po v seh poteh ter pri vseh procesih in produktih . • V potrebe strank osr edotočena ponudba naših zav arov alnih in nančnih produktov ter storite v . • Usmerjeni smo v asistenčne in povez ane storitve z ambicijo razv oja medsebojno pov ezanih ekosistemov . Digitalna tranformacija Nadaljujemo s procesom digitalne transf ormacije, s ciljem, da postanemo vodilna digitalizir ana zav arov alna-nančna skupina v regiji Adria. Z razv ojem digitalnih storitev , avtomatizacijo proceso v ter uvajanjem sodobnih digitalnih tehnologij omogočamo strank am najboljšo digitalno uporabniško izk ušnjo. Razvoj st oritveno nar avnanih poslovnih modelo v Izvajamo postopen pr ehod iz zav arov alniško osredotočenega poslo vnega modela v pretežno storitv eni poslovni model in ekosistem, ki naslavlja šte vilne, a medsebojno povezane potr ebe strank s področja z av arov anj ter asistenčnih in povez anih storitev . Razvoj or ganizacijsk e kulture Nadaljujemo oblikov anje visoko uspešne in storitv eno usmerjene organizacijsk e kulture, ki podpir a stra teške poslovne usmeritv e, in organizacijsk ega okolja, ki omogoča pridobiv anje, razv oj in zadržanje kompeten tnih, zavz etih, zdr avih in zadov oljnih zaposlenih. Poslujemo v arno in dobičkonosno . Razvoj organizacijsk e kulture. Izjemna uporabnišk a izkušnja str ank. Razvoj storitveno nara vnanih poslovnih modelov . Digitalna tranformacija. Stra tešk e usmeritve Celotni prihodki Skupine T riglav (v milijardah evrov) Stra teška k azalnik a Skupine T riglav v obdobju 2022–2025 Dobičkonosnost kapitala Skupine T riglav (ROE) 31 Poslovno poročilo Stra tegija in načrti Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Stra teške ambicije Sk upine T riglav na področju tr ajnostnega razv oja (ESG) S skrbjo za trajnostni r azvoj ust varjamo dolgoročno stabilno podlago za dobičk onosno in varno poslov anje Skupine T riglav , spodbujamo prehod v trajnostno družbo in zmanjšujemo naš vpliv na podnebne spremembe. S trajnostno usmerjenostjo na ok oljskem, družbenem in upra vljavsk em področju udejanjamo poslanstvo Sk upine T riglav , da ustv arjamo varnejšo prihodnost. Želimo imeti vodilno vlogo pri vključe vanju najboljših globalnih prak s ESG v poslov anje v regiji Adria in znamo prepoznati priložnosti in t veganja trajnostnega r azvoja. T rajnostne (ESG) ambicije do leta 2025 smo oblikov ali na štirih ključnih področjih . 11 1. Zav aro valništv o in upravljanje premoženja V obeh stra teških dejavnostih, z av arov alništvu in upra vljanju premoženja, bo naše delo vanje usmerjeno k prehodu v podnebno nevtralno in proti podnebnim spremembam odporno krožno gospodarstv o. P ri izv ajanju zav aro valne in naložbene dejavnosti bomo spodbujali trajnostne gospodarsk e dejavnosti, energijsk o učinkovitost in energijo iz obno vljivih virov s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plino v . V idike ESG bomo vključev ali v razvoj zav arovalnih in naložbenih pr oduktov in storitev . Pri upr avljanju premoženja bomo do leta 2025 podvojili delež z elenih in trajnostnih naložb ter znižali izpostavljenost do izdaja teljev glede na seznam za izstop iz premoga (»C oal Exit List«) na manj kot odstotek celotne vrednosti naših naložb . V zav aro valni deja vnosti bomo razvili no ve in pov ečali zastopanost obstoječih indeksnih za var ov anj za primere suš , poplav in drugih podnebnih tv eganj. Spodbujali bomo ponudbo zav arovalnih pr oduktov s področja tr ajnostne mobilnosti in podjetjem, ki se ukv arjajo z izkoriščanjem obnovljivih virov ener gije (sončne elektrarne, v etrne elektrarne in druge), ponudili učink ovito zaščito tveganj. Ur edili bomo politiko za v arov anja premogovnik ov in termoelektr arn, pri čemer bomo upoštev ali državne str ategije za opustite v rabe pr emoga in prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo . 2. Poslovni pr ocesi Skupine T riglav V Skupini vzpostavljamo pr esojo dobaviteljev po merilih ESG ter uvajamo celo vito merjenje in upra vljanje ogljičnega odtisa (obseg 1, 2 in 3). Načrtujemo, da bomo do leta 2025 ogljični odtis na zaposlenega po lokacijski metodi (obseg 1 in 2) znižali za 15 odstotk ov , ob tem pa skladno z evropskim z elenim dogovor om sledili cilju ogljične nevtralnosti do leta 2050. Do leta 2025 bomo povečali delež doba vljene električne energije iz obnovljivih vir ov energije, znižali celokupno por abo energije, papirja in obseg odpadkov na z aposlenega ter delež električnih in hibridnih vozil v v oznem parku povečali na najmanj 30 odstotk ov . 3. Odgov oren odnos do deležnik ov Skrbimo za odgov orno ra vnanje do zaposlenih, strank , partnerjev in širše skupnosti. V zdrže va ti želimo visoko stopnjo z adov oljstv a strank (NPS) in zaposlenih . Za boljšo usklajenost zasebnega in službenega življenja zaposlenih bomo do leta 2023 uvedli model prilagodljiv ega dela in še okrepili promocijo z dra vja in dobrega počutja. Pri tem bodo še naprej v ospr edju večdimenzionalna r aznolikost, medgener acijsko sodelov anje, razv oj in izobr ažev anje zaposlenih . Ostajamo močno vpeti v družbenoodgov orne in okoljsk e projekte ter partnerstva in donatorstv a. Sočasno bomo spodbujali okoljsk o in družbenoodgov orne projekte, ki prispev ajo k uresničev anju ciljev tr ajnostnega razv oja Združenih nar odov (SDG). 4. Učinkovit o korpor ativno upr avljanje Skupina dosega visok e standarde korpor ativnega upr avljanja in pri s vojem delov anju sledi tudi lastnemu etičnemu kodek su. Z vključitvijo okoljskih , družbenih in upra vljavskih deja vniko v namera vamo nadgraditi politik e nasledstv a, raznolik osti in prejemk ov za člane poslov odstv a ter si prizadev ati z a izboljšanje raznolik osti sestave organov v odenja in nadzor a Skupine po spolu, izobr azbi in izkušnjah . Skupina bo do leta 2025 tudi pov ečala obseg javnih r azkritij sv ojega trajnostnega poslo vanja. Dolgoletno uporabo meril pobude z a globalno poročanje ( GRI) bomo razširili z razkritji po trajnostnih r ačunov odskih standardih (SASB), uv edli razkritja po vpr ašalniku CDP o podnebnih spremembah in metrik ah ter ciljih T C FD (projektne skupine za nančna razkritja, po vezana s podnebjem) ter pristopili k načelom Združenih nar odov za tr ajnostno zav arovalništv o (UN PSI). T rajnostne vidike poslov anja na ravni Skupine usmerja Koor dinator r azvoja tr ajnostnega poslov anja, spremlja jih Odbor za skladnost in trajnostni r azvoj, odločanje pa potek a na r avni Upra ve matične družbe. V eč o bistvenih temah ESG v Skupini T riglav in povez anih razkritjih v pogla vju 12. T rajnostni razv oj v Skupini T riglav . Poslanstv o in vizija ESG Skupine T riglav Poslanstv o in vizija ESG Skupine T riglav Zav arov alništvo in upra vljanje premoženja Poslovni pr ocesi Skupine T riglav Odgov oren odnos do deležniko v Učinkovit o korpor ativno upra vljanje Štiri temeljna področja trajnostnih ambicij Sk upine T riglav Globalni cilji trajnostnega r azvoja (SDG) ZN Pariški spor azum Evropski z eleni dogov or 11 Izhodiščno leto za primerjav o je leto 2019. Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 »P oslovna preobr azba in digitalizacija poslov anja Skupine T riglav sta pov sem prežeta pr ocesa, ki ju v odi naše osredotočanje na str anko . Hitrost, s k ater o se spreminjajo njene potr ebe in pričako v anja, ter dinamika tehnološk ega razvoja se močno stopnjujeta. Urbana ok olja na naših trgih se pri teh gibanjih ne r azlikujejo . V se, kar počnemo , mora z ato temeljiti na globok em r azumev anju str anke in njene izkušnje z nami. Njeno z aupanje gradimo s hibridnim modelom poslov anja, s čemer ji omogočimo izbiro načina medsebojnega sodelov anja in poslov anja. Naša naloga je, da jo poznamo in ji ponudimo , kar potr ebuje – z modularno zasnov animi produkti, avtomatizir animi procesi prija ve šk od ter ostalimi sodobnimi digitalnimi storitv ami, dostopnimi od kjerkoli. Imamo dobr o zgr ajena podatk ovna skladišča, ki jih bomo sk upaj z zalednimi funk cijami uporabljali v obojestr ansko korist, tak o str anke k ot Skupine. Digitalizacijo smo za to nar avnali v njeno br ezšivno, tek oče prehajanje med zičnim in digitalnim s vetom.« Gregor K ov ačič Izvršni direktor , Zav arov alnica T riglav 32 Poslovno poročilo Stra tegija in načrti Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 4.2 Izpolnjev anje str ategije Skupine T riglav v letu 2021 12 Skupina T riglav je dosledno uresničev ala sv oje stra teške usmeritv e kot sodobna in dinamična zav arovalno-nančna sk upina, ki je vodilna v r egiji Adria. V še v edno negotov em in vola tilnem poslovnem okolju smo r edno ocenjev ali vplive na poslov anje po različnih scenarijih in se uspešno spopadali s povečanimi tveganji, nastalimi z aradi pandemije c ovid-19. Leto 2021 je bilo za Sk upino T riglav ponovno močno razv ojno obarvano . Prineslo je uv edbo pomembnih nov osti pri nadaljnji digitalizaciji poslov anja in pospešilo zaključev anje več stra teških projektov . Pregled doseženega kaže, da smo kljub izr edno spremenjenim razmer am delov anja še bolj utrdili temelje našega poslov anja, povečali njego vo pr ožnost, prilagodljivost ter odpornost in dosegli začrtane stra teške cilje. Med dosežki izstopa stabilno poslov anje na daljav o, ki sk upaj s sodobnimi in inov ativnimi načini dela in poslovnimi pr ocesi predstavlja pomemben mejnik v digitalni transf ormaciji našega poslov anja. Z odzivom in doseženimi rezulta ti smo zadov oljni, zadov oljne pa so tudi naše strank e, ki so nas ocenile z doslej najvišjimi ocenami. Nov o poslovno leto začenjamo s preno vljeno strategijo do 2025, ki na trdnih temeljih zopet postavlja visok e stra teške cilje. 12 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 33 Poslovno poročilo Stra tegija in načrti Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 1. Dolgoročno stabilna donosnost poslov anja in pov ečev anje vrednosti Sk upine T riglav • Donosnost poslovanja • Dobiček pred obda včitvijo: 132,6 milijona e vrov . • Dobičkonosnost poslov anja (ROE): 12,5-odstotna. • Rast obsega poslov anja • Obračunana k osmata za var ov alna premija: + 10 odstotko v . • Skupni tržni delež slo venskih za varo valnic: + 2,1 odstotne točk e. • Izkoriščene priložnosti no vih poslovnih modelov in partnerstev za poslov anje izven regije. • Skupina T riglav po obr ačunani premiji ostaja največja z av arov alnica v regiji jugovzhodna Evr opa (JVE). • Pov ečev anje vrednosti Skupine T riglav • Rast tržne kapitaliz acije: + 23 odstotkov . • T ržni položaj: okrepljen z upravljanjem k apitalskih naložb (dok apitalizacija odvisnih družb in povečanje lastnišk ega deleža v tistih, ki so str atešk ega pomena, integracija pr evzete družbe, kr epitev naložb v izvajalce z drav stvenih storite v). • Bonitetna ocena: ponovno potrjena ocena »A«, s stabilno sr ednjeročno napovedjo . • Kapitalsk a ustreznost in optimalna alokacija k apitala po segmentih/ družbah Skupine • Izpolnjev anje ciljne kapitalsk e ustreznosti in njeno spremljanje. • Spremljanje gibanja tržnega k apitala po posameznih dejavnostih (za var ovalni posel, upra vljanje naložb, upra vljanje s kapitalom) za učink ovito doseganje kapitalsk e ustreznosti. • Naložbeni procesi: nadgr ajeni v smeri naših trajnostnih z avez in ambicij. • Celovito obvlado vanje tv eganj • Pr egled ustreznosti sistema upra vljanja tveganj na r avni Sk upine. • V isoka st opnja avtomatizacije, optimizacija in str oško vna učinkovitost poslovnih proceso v • Delež obra tov alnih stroško v zav arov alne dejavnosti v obr ačunani kosma ti zav arov alni premiji: 22,2 odstotka. • Digitalizacija in optimizacija poslo vanja: uv edene številne tehnološke r ešitve. • Učinkovita upor aba podatk ov (notr anjih in zunanjih) za sprejemanje poslovnih odločitev • Izboljšana kv aliteta podatk ov za r azumevanje poslo vanja in učink ovito odločanje. • Razvita večma trična organiziranost, r ast produktivnosti poslov anja in izkoriščenost sinergij v Skupini • Pr oduktivnost poslovanja: pov ečana za 9 odstotk ov; povprečna obr ačunana kosmata z av arov alna premija na zaposlenega v z av arov alnici 292 tisoč evrov . • Pr enos dobrih praks med družbami Sk upine in izkoriščanje notr anjih potencialov . 2. Osredotočenost na strank o in razvoj po ve zanih storitev • Celovita in odg ov orna obravna va str ank ter vsek analna komunik acija z njimi • Okrepljeno k omuniciranje z obstoječimi in potencialnimi str ankami po v seh komunik acijskih kanalih za doseganje visok e odzivnosti, zanesljiv osti in transparen tnosti. • Izboljšev anje uporabnišk e izkušnje za pohitrite v sklepanja zav arov anj in rešev anja škod. • P ovečana r egistracija str ank v aplikacijo i-triglav in šte vilo soglasij za e-poslov anje. • Pov ečev anje zadov oljstv a in zvestobe str ank • V išja ocena zadov oljstv a strank (NPS) glede na predhodno leto: po višanje za 4 odstotne točke. • Prilagajanje pr oduktov in storitev spremenjenim potrebam str ank ter nagr ajev anje njihove zv estobe. • Rast števila aktivnih strank , poveče vanje r azumev anja naših storitev in obsega zav aro vanosti posamezne str anke • Raznovrstni in ino va tivni trženjski ter prodajni pristopi. • Meritv e in analize uporabnišk e izkušnje, aktivnosti za izboljše vanje r azumevanja naših produktov in storitev . • Zav aro valni produkti z visok o stopnjo pov ezanih storite v • Razširjen obseg asistenčnih storitev , optimizacija asistenčnega procesa. • K repitev obstoječih in vzpostavljanje no vih poslovnih partnerstev na področju povez anih storitev . • Sodobni poslovni modeli • Nadgraje vanje modela sklepanja z av arov anj in obra vnave šk odnih dogodkov na daljav o. • Cen tralna vstopna k omunikacijsk a točka z a strank e: boljše sledenje komunikaciji s strank o in obdelav a zahtevk ov na enem mestu. • Izv ajanje ključnih zav arov alnih proceso v poslovanja na dalja vo . • Motiviranje pr odajne mreže z a nadaljnjo prodajo zav arovanj na daljav o in e-vročanje za varo valne dok umentacije. Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 34 Poslovno poročilo Stra tegija in načrti Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 4.3 Uresničev anje načr tov poslov anja Sk upine T riglav v letu 2021 V Skupini T riglav smo poslov ali uspešno in v tretjem četrtletju celo dvignili oceno prvotno načrtovanega letnega dobičk a. Dosegli smo 132,6 milijona evro v dobička pred obdav č itvijo , kar 46 odstotk ov več k ot leto prej (več v 8. poglavju F inančni rezultat Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav ). Kljub zahtevnim tržnim r azmeram, ki jih je zaznamov ala ostra k onkur enca, smo obseg zbranih za var ov alnih premij pov ečali za 10 odstotko v in presegli načrtovane vr ednosti . Po večanje smo dosegli na vseh z av arov alnih trgih Skupine ter v v seh segmentih za var ov anj. Na slovensk em trgu je bila r ast premije 4-odstotna, na regionalnih trgih zunaj Slo venije 15-odstotna in na mednarodnem trgu k ar 40-odstotna. Podr obneje o zav arovalni pr emiji poročamo v točki 7.5 Obr ačunana kosmata zav arovalna, soza v arov alna in poza var ov alna premija . Kombinir ani količnik Sk upine T riglav je dosegel ugodnih 88,9 odstotka in se tak o giblje v spodnjem delu območja sv oje povprečne ciljne str atešk e vrednosti (k azalnik uspešnosti zav arovalnice v osnovni deja vnosti premoženjskih in z dra vstv enih zav aro vanj, br ez donosov od naložb). Zar adi izboljšanja tako škodnega k ot odhodkovnega k oličnika je bil v primerjavi z letom prej nižji z a 2,3 odstotne točke. V eč v 8. poglavju Finančni r ezultat Skupine T riglav in Zav aro valnice T riglav . Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini T riglav znova podelili bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo ter tak o potrdili njeno čvrsto nančno stabilnost, kapitalsk o ustreznost in dobičkonosnost poslov anja . Doseganje bonitetne ocene v območju »A« je skladno z našo stra tegijo. Sk upini T riglav zagota vlja ustrezen k onkur enčni položaj na za var ov alnih, pozav arovalnih in nančnih trgih ter potrjuje njeno nančno moč in uspešnost poslovanja. Podr obneje v točki 6.6 Bonitetna ocena Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav . 4.4 Načrti Skupine T riglav za leto 2022 Osnov a za izdela vo poslo vnega načrta Skupine T riglav za leto 2022 so bila stra teška izhodišča in cilji, ocena poslov anja in uresničev anje poslovnega načrta v letu 2021, tržni potenciali, konk urenčne razmer e ter napov edi gibanj v makroek onomskem ok olju in na nančnih trgih. Pričak ovane r azmere poslov anja: Ocenjujemo, da se bo makroek onomsko ok olje v primerjavi s predhodnim letom v letu 2022 izboljšalo . Predvidena sta nadalje vanje gospodarsk ega okrev anja ter zmanjšanje brezposelnosti. Največja tv eganja ostajajo negotove epidemične razmer e in višja inacija, ki bi se lahko poja vila ob hitrejšem okre vanju povpr aševanja in daljšem vztr ajanju sedanjih globalnih omejitev ponudbe. Dodatno tv eganje pa predstavljajo tudi posledice aktualnih dogodkov v Ukr ajini. Načrt poslov anja Skupine T riglav za leto 2022 Dobiček pred obdav čitvijo: Načrtujemo dobiček pred obdav čitvijo v višini med 120 in 130 milijoni evro v . Načr tov ani rezultat temelji na predvidenem poslov anju v obeh dejavnostih in upoštev a pričakov ane razmere na nančnih trgih, ki bodo vpliv ale na donosnost nančnih naložb . 3. Sprememba organiz acije in kulture v sodelo v alno in agilno • Preno va org anizacijske k ulture • Uresniče vanje ključnih vrednot Skupine T riglav v odnosu do vseh njenih deležnikov . • Spodbujanje timskega dela, medgener acijskega sodelo vanja, zdr av ega načina življenja in dela ter usmerjenosti v odnose (krovna k ompetenca leta). • Okrepljeni agilnost sodelav cev in njihov a nara vnanost k spremembam. • Spodbujanje razv oja vodij kot pomembnih nosilcev sprememb organiz acijske kulture z implemen tacijo Licence za vodenje. • Okrepljeno sodelo vanje in izboljšanje k onstruktivnih vedenjskih slogov z a 17 odstotkov (Z av arov alnica T riglav) in 13 odstotkov (Sk upina T riglav), kar je pok azalo ponovno merjenje organizacijsk e kultur e. • Pr ejeto priznanje za najboljši HRM projekt leta. • Primerno število , sestav a in za vzetost zaposlenih za prenovljene in optimizirane procese • Pr esežena načrtovana delež a zavzetosti in z adovoljst va zaposlenih . • Prilagajanje or ganiziranosti in temeljnih proceso v spremenjenim okoliščinam in tržnim potrebam. • V zpostavljeno ogrodje za izvajanje no vosti (zbir anje idej zaposlenih ter klasikacija glede na izv edbene procese: enostavna izboljša va, inov acija, projekt). • Primerne k ompetence in digitalna usposobljenost zaposlenih • Opolnomočeni sodelav ci z digitalnimi kompetencami z a delo na daljavo . • Sistem ciljnega v odenja ter letnih in kvartalnih razgo vor ov: poenostavljen pr oces, skladen z vrednoto enostavnosti. • Stabilnost in primerna sestava ključnih ter perspektivnih k adro v in mobilnost zaposlenih • Ohranjena stabilna in primerna z asedenost ključnih delovnih mest. • Okrepljeno sodelo vanje, prenos znanja in mobilnost zaposlenih v Sk upini. Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 35 Poslovno poročilo Stra tegija in načrti Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Zav arov alna premija: V zavar ov alni dejavnosti načrtujemo povečanje obsega za var ov alne premije na več k ot 1,4 milijarde evro v . Rast pričakujemo tak o na obstoječih trgih v regiji Adria kot tudi na tistih v Evr opski uniji, na ka terih delujemo po načelu prostega pretok a storitev . Nadaljev ali bomo disciplinirano prevz emanje zav aro valnih tv eganj za ohranitev dobičk onosnosti za var ov alnega dela poslov anja. Osredotočenost na strank o ostaja naša najpomembnejša usmeritev , zato bomo še naprej r azvijali inov ativne produkte, storitve in bonitetne pr ograme ter skrbeli za njihov o učinko vito prodajo . V ospredju ohranjamo ino va tiven r azvoj pr odajnih procesov , ki temeljijo na sodobnih in digitalnih tehnologijah. Škode: Zar adi r asti zav aro valnega portfelja in drugih dejavnik ov pričakujemo po večan obseg izplačanih škod. P ri množičnih škodnih dogodkih pričakujemo nadaljev anje gibanj, značilnih za pretekla leta, z ato ohranjamo skrbno izbrano poz av arov alno zaščito . Kombinir ani količnik: V Sk upini T riglav načrtujemo kombinirani k oličnik pod 93 odstotkov . Strošk ovna učinko vitost: Nadaljev ali bomo strošk ovno racionaliz acijo, usmerjeno pr edvsem v tiste vrste strošk ov , ki niso neposredno povez ani s pridobivanjem z av arov anj. V išje strošk e pričakujemo pri pridobiv anju zav arovanj, širitvi digitaliz acije in investicijah v informacijsko tehnologijo . Načr tovanje šte vila zaposlenih in strošk ov dela, ki predsta vljajo največji delež obr atov alnih strošk ov Sk upine T riglav , bo sledilo strateškim usmeritv am, spremembam poslovnih pr ocesov in potrebam posameznih delovnih področij. Poslovni izid nančnih naložb: Z aradi pričakov anega nadaljevanja r azmer nizkih obrestnih mer načrtujemo, da se bodo donosi od naložb, brez donoso v sredstev z av arov ancev , ki prevz emajo naložbeno tveganje, še napr ej znižev ali. Glavni elemen ti naše naložbene politike ostajajo nespr emenjeni in obsegajo zagotavljanje v arnosti, likvidnosti in razpršenosti naložb ob doseganju ustr ezne donosnosti. Ohranili bomo k onservativno naložbeno sestav o s poudarkom na naložbah s ksnim donosom, načrtujemo pa nekolik o povišati delež alterna tivnih naložb, ki ob nižji likvidnosti prinašajo višje pričako vane donose. Dejavnost upra vljanja premoženja: Sledili bomo stra teški usmeritvi, da povečujemo obseg sredstev str ank v upra vljanju naših strank iz naslo va neob veznega v arčev anja ter učinkovitega upr avljanja premoženja na ra vni celotne Skupine. Pri tem bosta naši ključni usmeritvi aktivno upra vljanje premoženja z visokimi naložbenimi prepričanji, ki na dolgi rok omogočajo ustrezno donosnost in obvladov anje portfeljskih tveganj. Ohranitev visokih bonitetnih ocen: V isoko ra ven nančne stabilnosti in varnosti Sk upine bomo vzdržev ali z zagotavljanjem obsega kapitala, ki v skladu s stra teškimi usmeritvami ustr ezno presega zasta vljeno ra ven pre vzetih tv eganj. Pr av to bo skupaj z dobičk onosnostjo poslov anja podlaga za ohr anitev visokih bonitetnih ocen priznanih bonitetnih agencij S&P Global Ratings in AM Best. Izjav a o omejitvi odgov ornosti Načrtovane vr ednosti za leto 2022 temeljijo na obetih, pričak ovanjih dogodk ov in ok oliščin ter napovedih , s ka terimi je družba razpolagala med pripra vo načrta. Dejanski rezultati, poslov anje in dogodki lahko pomembneje odstopajo od teh, ki so upoštev ani v načrtu. Zav arovalnica T riglav bo v letu 2022 pri vsaki objavi medletnih rezulta tov Skupine T riglav komentir ala načr tovani letni poslovni izid pr ed obdav čitvijo Skupine T riglav . v milijonih EUR 2019 2020 2021 Načrt 2022 Poslovni izid pr ed obdav čitvijo 100,9 90,9 132,6 120–130 Obračunana k osmata zav arov alna, sozav arov alna in pozav arovalna premija 1.184,2 1.233,8 1.353,0 več kot 1.400 Kombinir ani količnik pr emoženjskih zav arov anj 91,5 % 91,2 % 88,9 % pod 93 % Pomembnejši načrtovani poda tki o poslovanju Sk upine T riglav za leto 2022 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 36 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5. Izja v a o upra vljanju • Članici Upra ve, delav ski direktorici Marici Makoter , je začel teči nov petletni mandat. • Mandat so nastopili novi člani Nadzornega s veta, predsta vniki delničarjev . • Sistem korpor acijskega upra vljanja Skupine je odzivno in učinko vito delov al tudi v drugem letu, ki so ga zaznamov ale nepredvidljiv e razmer e pandemije. Ob spremljanju poslov anja odvisnih družb je še naprej spodbujal prepozna v anje poslovnih priložnosti in izzivo v v njihov em okolju. 5.1 Politik a upr avljanja Zane slji v sist em upr avljanja Z av arov alnic e om ogo č a ure sniči te v poslovn e strategije in temelji na učin kovitem upravljan ju tveganj. Poglavitne usmerit ve upravljan ja upoštev ajo zastavljene dolgoročn e cilje. Opredeljene so v Sistemu in politiki upravljan ja Zavarovalnice, ki ga sprejemata Uprava in Nadzorni svet in ki je objavljen n a SEOnetu, bor znoinformacijs kem si stemu Ljubljan ske borze, d.d., in na uradnem spletnem mes tu zavarovalnice ( ww w. triglav .eu ). 5.2 Izjav a o skladnosti s Slovenskim k odeksom upra vljanja javnih delniških družb 13 Zavarovalnica je v poslov nem letu 2021 pri poslovanju upoštevala Slovenski kodeks upravljan ja javnih delniških dru žb (v nad aljevanju Kodeks), s prejet 27 . 10. 201 6 in javno dostopen v slovenskem in anglešk em jeziku n a spletnih straneh Ljubljan ske borze, d.d., ( www .l js e . s i ) . Izjava Zavarovalnice T riglav o skladnosti s Kodek som za poslov no leto 2021 je v elektronski obliki objavljena n a SEOnetu in na uradni h spletnih straneh družbe ( ww w. triglav .eu ). Zavarovalnica vsebinsko sledi določbam Kodeksa . Od njega utemeljeno odstopa oz. ga ne up oštev a v naslednj ih primerih, pojasn jenih po posameznih točkah Kodeksa: • T o čka 5.7 K o dek sa, ki se nanaša n a zunanjo presoj o ustreznosti Izjave o upravljanju s strani ne odvisne instituc ije : Izja vo o upravljanj u kot del L etne ga poro čila vsako leto pregleda neod visen zunan ji revizor . Zavarovalnica T riglav je regulirana druž ba, katere poslov anje nadz ira Agencija za zavarovalni nadzor . Poleg tega ima vzpost avljeno kot eno od ključnih funkci j tudi notranjo revizijo, ki izvaja st alen in celovit nadzor nad poslovanjem Zavarov alnice z namenom preverjanj a in ocenjevanja, ali so procesi upravljan ja t veganj, kontrolni h pos topkov in upravlja nja Zavarovalnice ustrezni. • T o čka 14.4 Kodeksa, ki do loč a, da naj N adzorni sve t vsaj na tri le ta opravlja zunanj o presojo, p ri kateri naj so deluje z institucij o oziroma zunanjimi strokovnjaki : Nadzorni svet ob p omoči s trokovnih slu žb vsako leto izved e pos topek samooc enjevanja svojega dela in dela svojih k omisi j ter pripravi poro čilo. Do tega zav zame stališče ter sprejme akci jski načrt ukrep ov za izboljšanje svojega delovanja. Nadzorni svet po lastni presoji izvede tudi p ostop ek zuna nje presoje, pri kateri s odeluje z ustreznimi zuna njim i strokovnjaki. • T o čka 19.6 K odek sa, ki se nanaša n a pridob itev predho dneg a sogl asja Nadzorneg a sveta p red imenova njem članov Up rave v organe v odenj a ali nadzora v drugih g ospo dar skih družbah : Na podlagi sklepa Nadzornega sve ta njegovo soglasje za člane Uprave pred imenovanjem v organe vod enja al i nadzora v neposredno in posredno o dvisnih in pridružen ih družbah Zavarovalnice T riglav ni potrebno. O teh imenovanjih člani Uprave nem udoma pisno obvešč ajo Nadzorni svet skladno s 1. to čko 2. odst avka 62. člena Zakona o zavarovalništvu (Z Zavar- 1). • T očka 23 Kodeksa, ki dolo ča, da so vsi čl ani nadzo rnega sve ta in komisij neo dvisni: Dv a člana Nadz ornega s veta, pr edst avnika delavcev , skladno s točko g) priloge B3 Kodeksa, nist a neo dvisna, saj sta v Nadzornem sve tu več kot tri mandate. Pri poslov anju i n ravnanju je družba zavezana tudi načelom Zavarovalnega kodek sa, ki je dos topen na spletni strani Slovenskega zavarovalnega združenja ( w w w.zav- zdruzen je.si ). Zavarovalnica T riglav ima prav tako l asten kodeks, ki pre dstavlja njene temeljne vrednote in načela poslovanja za zakonito, poš teno, transparentno in etično doseganje poslovnih ciljev , strateških usmeritev in konk urenčnih prednosti. Objavljen je na uradnih spletnih straneh družbe ( ww w.triglav .eu ). Izja va o skladnosti s Slovenskim kodeksom upravljanja javni h delniških družb je dostopna na SEOnetu in prav tako n a uradnih s pletnih straneh zav arov alnic e ( w w w.triglav .eu ). Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 13 GRI GS 102-12 37 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5.3 Organi upr avljanja Zav arov alnice T riglav 14 Upravljan je zavarovalnice po teka po dvo tirnem sistemu. Organi upravlj anja so : Skupščina družbe , U pr ava in Nadzo rni svet . D elujejo v skladu z zak oni in dru gimi predpisi, Statutom ter sprejetimi poslovniki. Statut družbe je objavljen na u radnih spletnih straneh druž be ( ww w.triglav .eu ). 5.3.1 Skupščina delničarjev Delničarji uresniču jejo svoje pravice pri zade vah družbe na s kupščini delničarjev , ki je sklicana najm anj enkrat letno, najpoz neje do konca avgusta. Skupščina družbe se lah ko skliče še v drugih pri merih, določ enih z zak onom in Statutom ter kadar je to v interesu d ružbe. Pristojnosti in delovanje Skupščine opredeljujeta Z akon o gospodarskih druž bah in Statut družbe. Slednji ne določa p osebnih pravil za sprejetje sprememb in dopolnitev . Delnica Zavarov alnice T riglav imetniku prinaša pravico do: • enega glasu na s kupščini družbe, • sorazmerne dividende iz dobička, namenjenega za iz plačilo dividend, in • sorazmernega deleža o stanka ste čajne ali likvidacijske ma se v primeru ste čaja ozi roma likvidacije. Skupščine se lahk o udeleži delničar , k i je vpisan v delnišk o knjigo i n se pri KDD – Centralni klirinšk o depotni družbi, d.d., vodi kot imetnik delnic konec sedmega dne pred njenim zasedanjem. Svo jo glasovalno pravico lahko uresničuje pod pogojem, da svojo udeležbo prijavi na jkasneje do k onca če tr tega dne pred zasedanjem Skupščine druž be. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom zagotavljajo delnice, ter poja snila o ome jit vah prenosa delnic in doseganju kv aliciranega deleža so navedeni v točki 6. 2 Kapi t al pričujočega le tnega por očila. Podrobnos ti določ a Zakon o zavarovalništv u. V skladu z Zak onom o trgu nančni h instrumentov kv alicirani lastniš ki delež (na dan 3 1. 12. 2021 ) dosegajo trije delničarji Zav arov alnic e T riglav: • Zavod za p okojni nsko i n invalidsk o zavarovanje Slovenije (v nada ljevanju ZPIZ) je neposre dni imetnik 7 .836.628 delnic ozi roma 34,47 odstotka osnov nega kapitala zavarovalnice. Njegov delež se v letu 2021 ni s premenil. Pravice delničarja iz navedenih delnic, v imenu in za r ačun ZPIZ, izvr šuje Slovenski državni holding, d.d., (v nadaljev anju SD H). • SDH je nepo sredni imetnik 6.386.6 4 4 delnic ali 28,09 odsto tka osnovnega k apitala zavarovalnice. Njegov delež se v le tu 2021 ni spre menil. • Erste Group Bank - PBZ Croatia Osig uranje OMF račun - duciarni račun, Duna j, je imetnik 1.526.190 delnic ali 6,7 1 odsto tka osnovnega kapitala. Zavarovalnica T riglav po dos topnih podatkih 31. 12. 2021 n i imela drugi h delničarjev z deležem, ki bi v osnovnem kapitalu zavarovalnice presegal 5,00 o dsto tka, niti ni imela i zdani h vrednos tnih papirjev , ki bi ime tnik om zagotavljali posebne kontrolne pravice. Skupščine delničarjev v le tu 202 1 Delničarji Zavarovalnice T riglav so se v letu 202 1 sest ali enkrat, in sicer 2 5. 5. n a 46 . skupščinski sej i. Zastopali so 18. 198.597 delnic in glasovalni h pravic oz. 80,05 ods totka vseh delnic in na tej podlagi na dan skupščine uresni čev ali g laso valn o pr avic o. Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Dvotirno upr avljanje Z av a ro v alnice T riglav Skupš č ina Nadzorni s vet Upra v a vseh glasovalnih pravic na 46. skupščini delničarjev 80 % 6 č lanov 5 -letni mandat 9 č lanov 4 -letni mandat 14 GRI GS 102-18 38 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Na skupščini so se sezna nili z : • Le tnim poročilom Skupine T riglav in Zavarovalnice T riglav , d.d., za poslov no le to 202 0, • mnenjem revizij ske d ružbe o poro čilu, • Le tnim poročilom Službe notr anje revizije pri Zavarovalnici T riglav , d.d., o no tranjem revidiranju za leto 202 0, • Poročilom Nadzornega s vet a Zavarovalnice T riglav o preverit v i Le tnega poro čila Skupine T riglav in Zavarovalnice T r iglav , d. d., za leto 2020, • Mnenjem Nadzornega svet a k Le tnemu poro čilu Služ be notranje revizije pri Zavarovalnici T riglav , d.d., o no tranjem revidiranju za leto 2020. Pri odloč anju o u porabi bilančnega dobička so delničarji sprejeli sklep, da se bila nčni dobiček, ki je na dan 3 1. 12. 2020 zn ašal 89.6 24.17 5,26 evra, uporabi na naslednj i način : • Del bilančnega dobička v višini 38.6 49. 75 1 ,60 ev ra se nameni za iz plačilo dividend. Di videnda znaša 1,70 evra bruto na delnico in se izplača delničarjem, ki so bili vpisani v delnišk o knjigo 9 . 6. 202 1. Z avarovalnica T riglav je 10. 6. 202 1 zagotovila sredst v a za izplačilo vseh dividend na račun KD D – Centralne klirinšk o depotne družbe, d.d . • O uporabi os talega dela bilančnega dobička v višini 50.97 4.423,66 evr a se b o o dloč alo v naslednjih letih. Delničarji so Upravi in Nadzornemu svetu podelili razrešnico za poslovn o leto 2020 ter s prejeli spremembe in dopolnitve Statu ta Zav arov alnic e. Skupščina se je seznan ila z odstopn o iz javo članice Nad zornega svet a Nataše Damj anovič z 18. 6. 20 20 in z i ztekom mandata 13. 6. 2 02 1 štirim čla nom Nadzornega sveta, preds tavnikom delničarjev: Andrej u Andoljšku, Mi lanu T omaževiču, Žigi Šk erjancu in Mari u Gobbu. Skupščina je za mand atno obdo bje štirih let, ki je z ačelo teči 14. 6. 202 1 za člane Nadzornega sveta, pre dstavnike delničarjev , imenovala Andreja Andoljška, T omaža Benčino, Branka Bračka, Petra Kavčiča in Juret a Val javca. Vseslovensk o združen je malih delničarjev (V ZM D) je na s kupščini napovedalo izpodbojno tožbo na sklep številka 3.1. Zavarov alnica tožbe ni prejela. 5.3.2 Upra v a Zavarovalnico T riglav samostojno in na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava, ki jo hkrati zastopa in predst avlja brez omejitev . Upravo v pravnem prometu vedno zas topata in preds tavljata po dva njena člana s kupaj, in s icer predse dnik i n član. Za predse dnika oz. čla na Uprave Zavarovalnice T riglav je lah ko imenovana oseba, ki izpolnju je pogoje, dolo čene z Zakonom o zavarovalništ vu, Zakonom o gospodarskih družbah i n akti družbe. Merila usposobljenosti in primernos ti, ki jih morajo člani Uprave izpolnjevati kot posamezniki, natančno opredeljuje Politika o ocenjevanju usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta Zav arovalnice T riglav , d .d. T a določ a pos topek o cenjevanja us pos obljenosti in primernos ti članov Uprave pred imenovanjem, obdobno, izredno in po imenovanju posameznega člana U prave. Podaja tudi merila in pos topke ocenjevanja us pos obljenosti in primernos ti Uprave kot kolekti vnega organa. Nadzorni svet pri tem upoš teva r aznolik ost znan ja in k ompetenc , ki omogoč ajo celovi to delovanje Uprave in prispevajo k ustrezni raznoli kosti k valikacij, znan ja in i zkušenj za profe sionalno u pravljanje Zavarovalnice. V si čla ni sku paj morajo kolekti vno izkazovati zna nje in i zkušn je s podro čja zavarovalnih in na nčnih trgov , poslovnih strategij in poslovnih model ov , sistemov upravlja nja, na nčnih in a k tuarskih an aliz, upravlj anja t veganj ter regul ativnih ok virov in drugih pravnih za htev, ob kate rih p osluj e Z avar ov alnic a T riglav. Februarja 20 21 je bilo i zve deno predho dno ocenjevanje usposobljenos ti in primernosti Marice Makoter za članico Uprave, delavsko d irek torico, za novo pe tletno mandatno obdobje. Novembra 2021 pa so bili obdobno o cenjeni preost ali član i Uprave (Andrej Sla par , T adej Čoroli, Uroš Ivanc , Barbara Smoln ikar in David Benedek) ter Uprava kot kolek tivni organ. Vsi čl ani posamezno in Uprava kot celot a so bili ocenjeni za usposobljene in primerne. Pri imenovanju posameznega člana U prave se upoš tevajo tudi določila Politike raznolik osti. Njen cilj je v Upravi zagotoviti komplementarnost in raznolikost z upoštevanjem različnih k valikacij, izku šenj in zn anja, k ot jih opredeljuje Politika o ocenjevanju usposobljenosti in primernos ti članov Uprave in Nadzornega svet a Zavarovalnice T riglav , d.d., dos eči zastopanos t obeh spolov ter različnih starostnih skupi n. Razmerje med spoloma v Upravi, ki je primerno glede na velikost družbe, cilje, ki jim sledimo, in posto pke iz bire članov organa vodenj a ter druge pos topke v druž bi, ni vnaprej določeno. Če kriterij usposobljenos ti in primernosti izpolnju je več kandidatov , ima prednost tisti, ki bo bolj prispev al k raznolik osti Uprave. Eden pomembnih ciljev je, da sta v organu vodenja zastopana oba spola. Celovit pristo p omogoč a preudarno ter skrbno upravlja nje druž be ter s tem uresničevanje strateških ciljev in zagotavljan je dolgoročnih vrednos ti za vse ključne deležnike. Določila politike raznolik osti so bila upoštev ana pri ponovnem imenov anju Ma rice Makoter za član ico Uprave. Nadzorni svet je tako 2. 3. 20 21 na predlog Sveta delavcev za članico Uprave, dela vsko di rek torico Z avarovalnice T riglav , ponovno imenoval Marico Makoter . Novo petle tno ma ndatno obdobje ji je začelo te či 23. 12. 20 21. Sestava in imenovanj e Uprav e S Statutom Zavarovalnice je dolo čeno, da ima U prava najman j tri in največ šest članov , med katerimi je eden predse dnik. Število članov Uprave opredeli Nadzorni svet z Ak tom o Upravi, ki določi tudi pristojnos ti posameznega člana, način zastopanj a in predst avljan ja ter prenos poo blastil. Upravo družbe imen uje Nadzorni svet. Mandat njenih čla nov traja do pe t let z možnostjo p onovnega imenov anja brez omejitve. Zavarovalnica T riglav ima enega delavsk ega direk torja, ki je po položaju član Uprave. Imenovanje ali odpoklic po sameznega ali vseh članov Uprave Nadzornemu svetu predlaga predsednik Uprave. Nadzorni svet lahk o odpokliče p osameznega člana al i predse dnika Uprave pod pogoji, ki jih določa zakon. 5.3.2.1 P ooblastila Upra ve z a pov ečanje osnovnega kapitala Statut pooblašča Upravo, d a la hko v obdobju petih let po 28. 5. 2 021 osnovni kapital zavarovalnice poveča za n ajveč 14. 7 4 0. 278,36 evra, in s icer z izda jo novih delnic za denarne vložke. O izdaj i novih delnic, višini poveč anja osnovnega kapitala, vsebini pravic iz novih delnic in pogoji h za izdajo delnic odloč a Uprava s soglas jem Nad zornega svet a. T a je pooblašč en, da p o povečanju osnovnega ka pitala ustrezno us kladi bes edilo S tatut a Zavarovalnice. Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 39 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5.3.2.2 Pr edstavite v Upra ve, njenega delov anja in pristojnosti njenih člano v Sestava Upr av e v poslovnem letu 2021 15 Ime in priimek Funk cija Podr oč je d ela v Up rav i (na dan 31. 1 2. 2021) Začetek funkcije (prvi nastop na funkc ijo) Zaključek funkcije (mand ata) Spol Državljanst vo Letni ca rojstva Izobrazba Stro kovni p ro l Čl anst vo v n adzo rne m sve tu (uprav nem o db oru) dr ugih dr užb Andrej Slapar Predse dnik V odi in usmerja de lo Upr ave in delo vanje š tab nih služb (Kabine t uprav e, Prav na pisarna , Služba no tranje r evizije, Služba za korp or ativ no komunicir anje in Skladn os t posl ov anja). Odgovoren j e za po dro čja Korp ora cijski zavar ovan ci, Prem oženjska zav arov anja, Upr avljanje odv isnih družb (razen od visnih družb iz ven Sl ovenije), za kadr ovske zad eve, p ovez ane z del avci s po sebnimi po oblas tili, de lov anje Ar bitr aže in Je drskeg a po ola GIZ . Prav tako je o dgovo ren za p riprav o in uresnič evanj e str ategij e Zav arov alnice T riglav in Skupin e T riglav. 22. 5. 2013 12 . 11 . 2024 Moški Slovensko 1972 Univer zite tni diplomir ani prav nik Poslovodenje, stra teško vode nje , g ospod ars ko pravo, z avaro valniš t vo in pozav arov alništ v o, ak tuarsk a znanja Uroš Ivanc Član Prist ojen je za Službo za upr avljanje s tv eganji in Službo za str ate ško načr tov anje in kontrolin g, samos tojno služb o podr očja Raz voj in aktu ariat premo ženjskih zavar ovanj ter p odro čja Računo vod st vo, Finance, raze n Službe za naložbe in Uprav ljanje od visnih družb Skupine T riglav zunaj Slovenije. Pr av tako je odgov oren za o dnos e z investi torji (IR) in boni te tnimi agencijami ter za dejavn os ti okoljskega, družbe nega in korporativnega tra jnostnega razvoj a (E SG). 14. 7 . 2014 15. 7 . 2024 Moški Slovensko 1975 Magist er posl ovo denja in organiz acije Poslo vod enje in organiz acija, s trat eško vod enje, zav arov alništ v o, nančni managemen t, nančni trgi in analize, uprav ljanje pre moženja, uprav ljanje t veg anj T rigal, upr avljanje naložb in sve tov alne st ori t ve, d.o. o. T riglav, Zdravst v ena zav arov alnica d .d. T riglav INT, d.o.o. T ade j Čoro li Član Pr istoj en je za p odr očja Trženje, Po slovna in teligen ca in uprav ljanje odno sov s s trankami , Škode pr emoženjskih zavar ovanj , Prodaja z avaro vanj ter Di git alizacija, p roc esi in tehnol ogija. 29. 7 . 2014 30. 7 . 202 4 Moški Slovensko 1975 M agiste r prav nih znano st i Poslovodenje, stra teško vod enje, go spo dar sko pravo, zavar ovalniš t vo, marke ting Pozav arov alnica Triglav Re, d.d. Barbara Smolnikar Članica Pristojna j e za po dro čje O sebna z avaro vanja ter samos tojno služb o po dro čja Raz voj in ak tuariat o seb nih zavar ovanj . Prav tako je o dgovo rna za pr epre čev anje pranja denarja in b ančno z avaro valniš t vo. 17 . 10. 2017 17 . 10. 2022 Ž enski Slovensko 1967 Dok torica znano st i s po droč ja management a Poslovodenje, stra teško vodenje, bančništvo, bančno zavar ovalniš t vo, nančni trgi in analize, upr avljanje t veg anj T riglav, pokojninska družba, d .d. David Benedek Član Pris tojen j e za Službo z a str ate ško nabavo, po dro čje Info rmatika in Služb o za naložb e. Prav tako je o dgovor en za po sto pke združi tev in pre vz emov (M & A). 29. 8. 2019 29. 8. 2024 Moški Slovensko 1973 Magis ter znano st i s po droč ja posl ovo denja in organiz acije Poslovodenje, stra teško vodenje, bančništ vo, zavar ovalniš t vo, nančni trgi in analize, korp or ativ no uprav ljanje T riglav Osigur anje, Zagr eb, d.d . T rigal, upr avljanje naložb in sve tov alne st ori t ve, d.o. o. T riglav, Upravljanje nepr emičnin, d. o.o. T riglav Skladi , d.o.o. Diagnos tič ni cente r Ble d, d.o. o. Marica Mak oter Članic a in delav ska direk to rica Zast opa in teres e delavc ev, kot to opre deljuje Z akon o sod elov anju delav cev pr i upravljanju . Prist ojna je za službi po dro čij Prep reč evanj e, odk riv anje in raziskovanj e prev ar in Služba za up ravljanje sp rememb in p or t f elja projek tov. Odgovor na je za p odro čji Z aledna p odp or a posl ov anja in Podro čje za r avnanje z z aposl enimi (z izjemo kadrov skih za dev, pove zanih z delavc i s pos ebnimi p oob lastili). 21. 12 . 2011 23. 12. 2026 Že nski Slovensko 1 972 Uni ver zite tna diplomir ana pravnica Poslovodenje, stra teško vode nje , g ospod ars ko pravo, z avaro valniš t vo, kadri in or ganizac ija, delav sko zas topanj e T riglav Skladi , d.o.o. Andrej Slapar je prevzel funkci jo predse dnika Uprave pred osmim i leti, vsi člani Uprave ( skupa j) pa so v letu 2021 svojo funk cijo opravljal i v povpre čju šesto le to. Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 15 GRI GS 405-1, SASB: FN-AC-330a.1 40 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Podatk i o preje mkih član ov Uprave so opisani tudi v točki 5. 6 računovo dskega dela Letnega poro čila . Izhodišča za nagrajevanje Uprave dolo ča Poli tika prejemkov Zavarovalnice T riglav , d.d., ki temelji na Direktiv i 2009/ 138 /ES – Solventnos t II, dop olnjeni z Di rek tivo 2012/23 /EU, i n Delegirani uredbi Komis ije (E U) 20 15 /35 o dopolnit vi Direk tive 20 09 /138 /ES. Sestava in višina prejemk ov Upr ave v poslo vnem letu 2021 (podatki v evrih) Politika prejemk ov Zavarov alnice T riglav , d.d., zagot avlja vzdržev anje primerne kapitalsk e trdnosti Zavarovalnice ter spodbuja zaneslj ivo in učinkovito upravlja nje tve ganj, hkrati pa omeju je prev zeman je t veganj, ki presegajo meje dovoljenega t veganja, ter omogoča pridobi tev in zadržanje primerno strokovno usposob ljenih, k ompetentnih, odgovornih in zavzetih zapo slenih. Politika je temelj za uresničevanje trd nega in zanesljivega sistema u pravljanja, zagotavlja odgovoren dolgoročni razvoj ter integrite to in transpa rentnos t poslov anja. V letu 20 21 je bila s premenjena skladno z zahtevami Uredbe o razkritjih, povezani h s trajnostjo, v sek torju na nčnih storitev ter ob upoštev anju Zaveze traj nosti Skupine T riglav (ESG ). Variab ilni p rej emk i – bru to Ime in priimek Funkcija Fiks ni pr eje mki – bruto (1) na po dla gi kv antitati vnih meril na po dla gi kv alitati vnih meril Skupaj variabilni prejemki (2) Odloženi var iabilni pre jem ki – br uto (3) Odpravnine (4) Bonite te in PDPZ (5) Vrači lo izpla čane nagrade »claw-ba ck« (6) Skupa j pre jem ki – bru to (nis o vkl juče ni odloženi prejemki, bonite te in PDPZ) (1+2 + 4 - 6 ) Skupa j pre jem ki – ne to (niso v klj uče ni odloženi prejemki, bonite te in PDPZ) (1+2 + 4 - 6 ) Andr ej Slapar Preds ednik 1 9 7. 5 6 3 53. 6 3 4 0 53. 6 3 4 60 . 261 0 78. 139 0 251 . 19 7 81 . 935 Uroš Iv anc Član 188 .4 87 50 . 9 53 0 50 . 9 53 5 7. 2 4 8 0 49. 819 0 239.4 4 0 83. 24 4 T adej Čoro li Član 18 8. 4 87 50 . 9 53 0 50 . 9 53 57. 2 4 8 0 54.1 6 7 0 239.4 4 0 81.7 9 6 Barbar a Smolnikar Čl anica 187.763 47. 0 9 5 0 47. 0 9 5 5 7. 2 4 8 0 54 . 4 02 0 23 4 . 858 79. 124 David B ene dek Član 1 8 7. 7 9 8 26 .652 0 26 . 652 35. 2 11 0 55. 3 52 0 214 .45 0 7 2 . 2 53 Maric a Mako ter Članic a 1 8 7. 7 9 8 50 . 9 53 0 50 . 9 53 57. 2 4 8 0 53.99 1 0 2 38 .7 51 79.998 Benjamin Jo šar Član do 2. 11 . 2017 0 3.857 0 3.857 0 0 0 0 3. 857 2. 254 Skupaj 1 . 13 7. 8 9 6 284 .0 97 0 28 4 .097 324 .4 6 4 0 345.870 0 1.4 21. 99 3 48 0.60 4 V razkritju niso vključeni stroški pr ehrane, potni stroški, stroški nastanit ve in dnevnic, ker po s voji nar avi ne predstavljajo pr ejemkov Upr ave. Podatek v posta vki (2) vsebuje 3. del nagrade z a leto 2017 in 2. del nagrade za leto 2018 ter 1. del nagr ade za leto 2020, ki so bili izplačani v letu 2021. Podatek v posta vki (3) vsebuje 3. del nagrade z a leto 2018, 2. in 3. del nagrade za leto 2019 ter 2. in 3. del nagr ade za leto 2020, ki bodo izplačani v prihodnjih letih. Podatek v posta vki (5) vsebuje bonitete in premijo za pr ostovoljno dodatno pok ojninsko za varo vanje. Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 41 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5.3.3 Nadzorni s vet Nadzorni svet ses tavlja šest pre dstavnikov delničarjev in trije predstavniki delavcev . Nadzoruje vodenje poslov družbe; nad zorno funkci jo opravlja s polno odgovornos tjo. Njihov mandat je štirileten, ponovn o so lahko izvoljeni brez omejitev . Predstavnike delničarjev iz voli skupščina družbe, predst avnike delavcev pa Svet delavcev Zavarov alnice. Predsednik in namestnik sta izvoljena izmed pre dstavnikov delničarjev . Imenovanje in odpoklic nadzorni kov po tekata skladno z veljavno zakonodajo in ak ti družbe. Skupščina lahko člane Nadzornega sve ta, ki jih je izvolila, odpokliče pred po tekom mandata, vsak član Nadzornega sve ta pa lahko odstopi s po ložaja pod po goji in na način, kot jih do loč a Statut . T udi za Nadzorni svet kot kolek tivni organ in za njegove člane k ot pos ameznik e velja jo merila usposobljenosti in primernos ti, ki jih določ a Politika o ocenjevanju usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadz ornega svet a Zavarovalnice T riglav , d.d. Usposob ljenost in primernost se oc enjujeta pred imenovanjem, obdobno, izredno ali po imenovanju posameznega člana Nadzornega sveta. V skladu z navedeno politiko je bil v s pomladanskih mesecih le ta 2021 i zve den pos topek predhodnega o cenjevanja kandidatov za čla ne Nadzornega svet a, predst avnikov deln ičarjev. Ob upoš tevanju velja vne zakonodaje ter internih aktov je bilo ocenjenih več kandidatov . Za člane Nadzornega sveta s o bili glede na usposobljenos t in primernost imenovani Andrej Andoljšek, Pe ter Kavčič, T omaž Benčina, Brank o Bračko in Jure V alj avec. V no vembru 20 21 je bil izveden po stop ek obdobnega o cenjevanja usposobljenosti in primernosti preostalih članov Nadzornega sveta (Igorja Stebernaka, Petra Celarja, Branka Gorjan a in Igorja Z upana ) ter Nadzornega sveta kot kolek tiv nega organa. Vs i posamezni člani i n Nadzorni svet kot kolekti vni organ so bili ocenjeni za usposobljene in primerne. Nadzorni svet pri ocenjev anju sestave in učinkovitosti delov anja k ot celo te poleg različne starostne in spolne struk ture upošte va raznolik ost pre dvsem na način, da ima jo člani vsa ustrezna z nanj a, veščine in izkuš nje o zavarovalnih in nančnih trgi h, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upra vljanja, nanč nih in ak tuar skih analiz ah, upravljan ju tveganj ter regulativnih okv irih in drugi h pravnih zahtevah, v katerih posluje Zavarovalnica T riglav . Poleg navedenega se v primeru, da kriterij usposobljenos ti in primernosti iz polnjuje več kandidatov , pri imenovanju posameznega člana u poš tevajo tudi določila Politike raz nolikosti. Njen cilj je zagotoviti komplementarno st in raznolik ost Nadzornega svet a z upoštev anjem različn ih k valikacij, izku šenj in zn anja, opredeljenih v Politiki o ocenjevanju usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta Zavarovalnice T riglav , d.d. Vse našteto omogoč a preudarno in skrbno nad zorovanje družbe ter posledično uresničev anje njen ih strateških ciljev in zagotavljan je dolgoročne vr ednosti za vse ključne deležnike, zastopanost obeh spolov in različnih staros tnih sku pin. Razmerje med spoloma v organu nadzora, ki je primerno glede na velikost družbe, cil je, ki jim sledimo, in postopke izbire čla nov organa nadzora ter druge postopke v družbi, n i vnaprej določeno. V kriterijih za iz biro kandidatov za člane Nadzornega svet a, predst avnike deln ičarjev, je bilo določeno, da imajo ob večjem številu kandidatov , ki iz polnjujejo vse pogoje ter ima jo poglobljena znanj a z opredeljenih podro čij, zaradi izpolnjevanj a kriterijev raznolikosti prednos t žensk e. Dolo čila Politike ra znolik osti so bila upoštev ana tako v kandidacijs kem pos topku kot tudi pri imenovanju novih čla nov Nadzornega svet a, saj ti s svojim z nanjem in iz kušnja mi prispevajo k večji raznolik osti njegov ega čla nstv a. Na seji 18. 6. 202 1 je Nadzorni svet za predsednika imenoval Andreja Andoljška in za namestnika predsednika Branka Bračka. 5.3.3.1 Pristojnosti Nadz ornega sv eta Pristojnosti in delovanje Nad zornega svet a ureja jo veljavna zakonodaja, Statut in P oslovnik o delu Nad zornega svet a (dostopen na s pletnem mes tu w w w.triglav . eu ). Ob pristojnostih, določ enih v Zakonu o gospodarskih druž bah in Zak onu o zavarovaln išt vu, k njegovim pristojnostim sodi tudi podaja nje soglasi j k odločit v am Uprave, pri katerih vložek Zavarovalnice T riglav oz. njegova vrednos t presega znesek, dolo čen v Poslovniku o delu Nadzornega sveta, in sicer pri : • ustanavljan ju kapitalskih druž b doma in v tujin i, • pridobiv anju in odtujevanju ka pitalskih deležev Zavarov alnice T riglav v domačih al i tujih g ospodarskih družbah, razen k o gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasični por t feljski pristop upravljanj a, • izdaj i dolžniških vrednostnih papirjev in dolgoročnem za dolževanju Zavarovalnice T riglav pri tujih i n domačih bankah ter • prid obivanju in odtujevanju nepremičnin t er vlaganju v nepremičnine Zavarovalnice T riglav . Nadzorni svet mora biti skladno z zakonom in določilom p oslovnika sklican najm anj enkrat v četr tle tju, po po trebi tudi pogos teje. Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 5.3.3.2 Nadzorni s vet v letu 2021 Sestava Nadz ornega sv eta v poslovnem letu 2021 16 Ime in priimek Funkcija Začetek funk cije (prvi nastop na funkc ijo) Zakl juč ek fun kcije/ mandata Udeležba na sejah Nadzornega sveta / skupn o šte vil o sej Nadzornega sveta Spol Državljanst vo Leto rojst va Izobrazba Strokovn i pro l Neodvisnost po 23. čl . Kodeksa upravljanja javnih delniških družb Obstoj nasp rotj a interesa v poslovnem le tu 2021 Člans t vo v nadz orn em sve tu (uprav ne m odb or u) drugi h druž b v času opravljanja funkcije v Nadzor nem svetu v le tu 2021 Člans t vo v komis ijah Nadzornega sveta Funkcija v k omisijah Nadzornega sveta Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta/ skupno število sej komisij Nadzornega sveta Andrej Andoljšek Član Names tnik pre dse dnika Preds ednik Član Preds ednik 13. 6. 2017 21. 6 . 201 7 18. 8 . 2020 14. 6. 2021 18. 6 . 2021 13. 6. 2021 17 . 8 . 2020 13. 6. 2021 14. 6. 2025 14. 6. 2025 8 od 8 Moški Sl ovensko 1 970 Univer zite tni dipl omirani ekon omist Finančni in spl ošni manageme nt, nan čni trgi in analize, bančniš t vo, korp ora tiv no upr avljanje, p oslo vno in nančno pr es truk turir anje po dje tij DA NE / Strate ška komisija Član do 13. 6. 2021 in od 18 . 6. 2021 dalje 4 od 4 Branko Bračko Član Names tnik pre dse dnika 14. 6. 2021 18. 6 . 2021 14. 6. 2025 14. 6. 2025 3 od 8 Moški Sl ovensko 1 9 67 U niver zite tni dipl omirani inženir s trojniš t va Po slov na str ategija in p osl ovni mo deli , Sistem up ravljanja DA NE Član v NS Stanov anjsko po djetj e Konjice d. o.o. Strate ška komisija Pre dse dnik od 18. 6 . 2021 dalje 2 od 4 T omaž Benčina Član 14. 6. 2021 14. 6. 2025 3 od 8 Moški Sl ovensko 1 9 65 Uni ver zite tni dipl omirani ekon omist in Univer zite tni dipl omirani inženir m et alurgije Finančni tr gi, Posl ovna s tra tegija in po slov ni mo deli, Sistem up ravljanja, Finan čne analize DA NE / Komisija za imeno vanja in prejemke Preds ednik o d 18. 6 . 2021 dalje 2 od 11 Pet er Kavč ič Član 14. 6 . 2021 14. 6. 2025 3 od 8 Mo ški Sl ovensko 1 969 Magis ter p oslo vnih ve d Finančni tr gi, Posl ovna s tra tegija in po slov ni mo deli, Sistem up ravljanja, Finan čne analize Član nadzorne ga sv et a in pred sednik r evizijske komisije Mladinska k njiga založ ba d.d. Revizijska komisija Strate ška komisija Preds ednik o d 18. 6 . 2021 dalje Član 2 od 6 2 od 4 Igor Ste be rna k Preds ednik Član 18. 8 . 2016 3. 6. 2020 2. 6. 2020 3. 6. 2024 8 od 8 Moški Sl ovensko 19 68 Unive rzi tet ni diplomirani inženir el ek tro tehnike, MBA Ban čništ v o, zavar ovalniš t vo, s trat eško vod enje, nanč ni trgi in analize, kont roling , ra čunovo ds t vo in reinženir ing procesov DA NE / Komisija za imeno vanja in prejemke Nominac ijski odb or Revizijska komisija Preds ednik d o 13. 6. 2021 Preds ednik Član do 13. 6. 2021 in od 18 . 6. 2021 9 od 11 10 od 10 6 od 6 Jure Val jave c Član 14. 6. 2021 14. 6. 2025 3 od 8 M oški Slovensko 1975 Magis ter znano sti Poslo vna st rate gija in po slov ni mod eli, Sist em uprav ljanja DA NE / Komisija za imen ovanja in prejemke Član 2 od 11 Mila n T omaž evi č (nekdanji preds ednik Uprave Z avar ovalnic e T riglav , d.d.) Član Names tnik pre dse dnika 13. 6. 2017 18. 8 . 2020 13. 6. 2021 13. 6. 2021 5 od 8 Moški Sl ovensko 19 4 6 Univerzi tet ni diplomir ani ekonomis t Zavarov alništ v o in pozav arov alništ v o, infor matika , vod enje in ak tuarsk a znanja DA NE / Strate ška komisija Pre dse dnik do 13. 6. 2021 2 od 4 Žiga Šker jan ec Član 13. 6. 2017 13. 6. 2021 5 o d 8 M oški Sl ovensko 1978 Univer zite tni dipl omirani pr avnik Pr avo in nance go spo darskih subj ek tov te r delo vanje nadzornih s vet ov DA NE / Strate ška komisija Komisija za imeno vanja in prejemke Nominac ijski odb or Član do 13. 6. 2021 Član do 13. 6. 2021 Član 2 od 4 9 od 11 10 od 10 Mari o Go bb o Član 12. 6 . 2013 13. 6. 2021 5 od 8 Moški It alijansko 19 53 D oktor ekonomski h ved Bančniš t vo, nančni managem ent , nančni trg i in analize, inves ticijsko bančni št vo, v lagate ljst vo, pr es truk turir anje, zbiranje nančnih sr eds tev in pr iva tizac ija DA NE / Revizijska komisija Preds ednik d o 13. 6. 2021 4 od 6 Peter Celar Član 29. 5. 2007 1. 6 . 2019 31. 5. 2019 2. 6. 2023 8 od 8 Moški Sl ovensko 1958 Diplomira ni ek onomist Zav arov alništ v o NE NE / Komisija za imeno vanja in prejemke Nominac ijski odb or Član do 13. 6. 2021 in od 18 . 6. 2021 dalje Član 11 od 11 10 od 10 Branko Gorjan Član 14. 3. 19 95 1. 6 . 2019 30. 5. 2015 1. 6 . 2023 8 od 8 Moški Sl ovensko 19 60 Ekonomski t ehnik Z avaro valniš t vo NE NE / Stra tešk a komisija Član do 13. 6. 2021 in od 18 . 6. 2021 dalje 4 od 4 Igor Zupan Čl an 27 . 9. 2019 1 . 6. 2023 8 od 8 Moški Sl ovensko 1 972 D iplomir ani org anizato r dela – inf ormat ik Z avaro valniš t vo DA NE / Rev izijska komisija Član do 13. 6 . 2021 in od 18 . 6. 2021 dalje 6 od 6 42 Zunanji člani komisij Nadz ornega sv eta v poslovnem letu 2021 Ime in priimek Komis ija Nad zornega sv eta U de lež ba na s ejah ko misij e Nad zor neg a sve ta / sku pno š tev ilo s ej komi sij Spol D ržavljanst vo Izobrazba Leto rojst va Str okov ni pr ol Člans t vo v org anih n adzo ra dr ugih dr užb v času o prav lja nja fu nkcije v ko misi ji Nadz orn ega s ve ta v le tu 2021 Simon K olenc Revizijska komisija (član do 13. 6. 2021) 4 od 6 Moški Slovensko Univer zite tni dipl omirani ekon omist 1977 Financ e, rač unovo dst v o, rev izija / Luka Kumer Revizijska komisija (član od 18 . 8. 2021) 1 od 6 Moški Slovensko Univer zite tni dipl omirani ekon omist 1981 Finančni t rgi, Po slov na stra tegija in posl ovni m ode li, Siste m uprav ljanja, Finančne analize / Boštjan Koler Nominac ijski odb or 10 od 10 Moški Sl ovensko Univerzi te tni diplo mirani prav nik 19 61 Pravo / S po dpisom Izja ve o neo dvisnos ti in lojalnosti ( ww w.triglav .eu ) so se člani Nadzornega sveta opre delili do iz polnjevanja kriterijev nasprotja interesov iz priloge B Slovens kega kodeksa upravljanja j avnih delni ških druž b. Podatki o prejemkih članov Nadz ornega sve ta so navedeni tudi v točki 5. 6 računovodskega dela Letnega p oročila . Njihovi prejemki so bili skladni s sklepom 42. skupščine Zavarovalnice T riglav . 16 GRI GS 405-1, SASB: FN-AC-330a.1 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 43 Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Sestava in višina prejemk ov članov Nadz ornega sv eta in komisij v poslovnem letu 2021 (poda tki v evrih) Ime in priimek Funkcija (pr ed se dnik , nam est nik , član , zunanji član komisije) Plač il o za op ravl janj e funkci je - br uto l et no (1) Sej nine N S in kom isij - bru to le tn o (2) Skupa j bru to (1+ 2) Skupaj neto Potni st roš ki br uto Potni stroški neto Andrej Andoljšek Pr eds ednik 26. 125 2. 981 29. 10 6 21.169 278 202 Branko Bračko Name stnik p reds ednik a 12 . 028 1. 265 13 . 293 9. 66 8 555 4 03 T omaž Benčina Član 11. 224 1 . 265 12.4 89 9.0 83 317 231 Pet er Kavč ič Član 12. 229 1 .70 5 13 .93 4 10. 134 1 . 275 9 27 Igor Ste be rna k Član 20.40 6 7. 55 7 2 7. 9 6 3 20 .09 0 337 24 5 Jure Val jave c Član 10. 219 1 . 265 11.48 4 8. 352 0 0 Mila n T omaž evi č Član 10.018 1 .716 1 1 .73 4 8 . 53 4 278 202 Žiga Šker jan ec Član 10.188 5. 852 16.0 4 0 1 1.666 278 202 Mari o Go bb o Član 9. 33 9 2. 156 11 .4 95 7. 5 7 2 0 0 Peter Celar Član 20. 210 6 .72 1 2 6 .9 31 19.587 730 531 Branko Gorjan Član 1 8 .70 8 2 .9 81 21.6 89 15.7 75 0 0 Igor Zupan Član 1 8.7 08 3.421 22 .129 16 .0 95 278 203 Simon K olenc Zunanji član komisije 3. 396 1 . 0 45 4. 4 41 3. 230 0 0 Boštjan Koler Zunanji član odb ora 1.50 4 2.20 0 3 .70 4 2 .69 4 0 0 Luka Kumer Zunanji član komisij e 2.7 82 275 3. 057 2 . 2 24 0 0 Skupaj 1 8 7. 0 8 4 42.405 229.4 8 9 165 .8 73 4. 326 3.1 46 Znesek, ki ga družba nak aže na račun posameznik a kot plačilo po akontaciji dohodnine, ki pa ne upoštev a morebitnih naknadnih doplačil dohodnine posameznik a. 5.3.3.3 Sestav a komisij Nadzornega s veta in njihov o delov anje v letu 2021 V letu 2021 so delovale Revizi jska kom isij a, Komis ija za imenovanja in prejem ke, St rateška komisij a in Nominacijs ki odbor kot za časna kom isij a. Komis ije ali odbori Nadzornega sve ta pripravljajo predloge sklepov, s krbijo za njihovo uresn ičitev in opravljajo druge strokovne naloge. Naloge in pristojnosti komis ij določajo Zakon o gospodarskih družbah, Poslovnik o delu Nadzornega svet a, sklepi Nadzornega svet a in poslovniki po sameznih k omisi j. Poglavitne med njimi so prikazane v shemi v nadaljevanj u. Revizijsk a komisija • spremlja postopek r ačunovodsk ega poročanja ter pripra vlja priporočila in predloge z a zagotovitev njegov e celovitosti, • spremlja učinko vitost in uspešnost delovanja notranjih k ontrol, notr anje revizije in sistemov z a obvladov anje tveganj, • spremlja obv ezno revizijo letnih in k onsolidiranih r ačunovodskih izk azov ter por oča Nadzornemu sv etu o rezultatu re vizije, • odgov arja za postopek izbire re vizorja in predlaga Nadzornemu s vetu imenov anje kandidata za reviz orja letnega poročila družbe ter sodeluje pri pripravi pogodbe med r evizorjem in družbo , • spremlja kak ov ost revidiranja r evizorja skladno s sprejetimi Smernicami z a revizijsk e komisije za spremljanje k ako vosti zunanjega re vidiranja Agencije za javni nadz or nad revidir anjem in Združenja nadz ornikov Slov enije, • nadzoruje neoporečnost nančnih informacij, ki jih daje družba ter ocenjuje sesta vo letnega poročila in oblik uje predlog za Nadz orni svet, • sodeluje s Službo notranje r evizije, spremlja njena kv artalna poročila, obra vnava notr anje akte in pra vila delovanja Službe notr anje revizije ter letne načrte Službe notranje revizije, • obra vnava odločit ve o imenov anju, razrešit vi in nagrajev anju vodje Službe notr anje revizije. Stratešk a komisija • obra vnava in pripr avlja pr edloge za Nadzorni sv et v zvezi s stra tegijo Skupine T riglav , • spremlja uresniče vanje str ategije, • obra vnava in pripr avlja pr edloge in mnenja za Nadzorni sv et, povez ana s strateškim r azvojem ozir oma načrtovanjem Skupine T riglav . Komisija za imenov anja in prejemk e • predlaga merila za članstv o v Upra vi, • predlaga politike plačil, po vračil in drugih ugodnosti članov Upr av e, • predhodno obr avnav a predloga Pr edsednika Upr ave, pov ezanega z v odenjem družbe, • izvaja ocenje vanja usposobljenosti in primernosti članov Upr ave in Nadz ornega sv eta, • podpira in pripr avlja predloge na podr očjih, ki zadev ajo Nadzorni s vet (npr . nasprotje interesov , oblikov anje in izvajanje sistema plačil njegovim članom, ocenjev anje njegovega dela skladno s K odeksom upr avljanja javnih delniških družb). Nominacijski odbor (začasna komisija z a izvedbo postopka imeno vanja predsta vnikov delničarje v) • pripra vi kriterije in merila za izbiro predsta vnikov delničarje v , v kolik or Nadzorni s vet ne določi drugače, • evidentir a kandidate z a člane Nadzornega sv eta, • pozov e Komisijo z a imenovanje in pr ejemke, da izdela oceno o usposobljenosti in primernosti k andidatov , • s predlogom ocene o usposobljenosti in primernosti kandida tov za člane Nadz ornega sveta posr eduje Nadzornemu sv etu predlog za imenov anje enega ali več k andidatov za člane, pr edstavnike delničarje v . Komisije Nadzornega sv eta in njihov e osrednje naloge 44 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V letu 2021 so Revizijsko k omisijo se st av ljali dr . Mario Go bbo, predse dnik ( do 13. 6.) , Peter Kavčič, predse dnik ( od 18. 6.), ter član i Igor Stebernak ( do 13. 6. in od 18. 6. dalje ), Igor Zupan ( do 13. 6. in od 18. 6. dalje ) ter Simon Kolenc, neo dvisen zunanj i strokovnjak ( do 13. 6.) , in Luka Ku mer , neod visen zuna nji strokovnjak ( od 18. 8.). Kom isija za imenovan ja in prejemk e je delovala v sest avi: Igor S tebernak, predsednik (do 13 . 6.), T omaž Benčina, predsednik ( od 18. 6 .), ter člani Ži ga Škerj anec (do 13. 6. ), Jure V alja vec (od 18. 6.) in Peter Celar ( do 13. 6. in od 18. 6. dalje ). Stratešk o k omisijo so sestavljali Mila n T omaževič , predse dnik ( do 13. 6.) , Branko Bračko, predsednik ( od 18. 6 .), ter člani Andrej Andoljšek (do 13. 6. in od 18. 6. dalje ), Žiga Škerj anec (do 13. 6.), Peter Kavčič ( od 18. 6 .) in Branko Gorja n (do 13 . 6. in od 18. 6 . dalje ). Nominacijski o dbor kot zač asno komi sijo je Nadzorni svet oblikoval 12. 11. 2020 zaradi poteka š tiriletnega mandata članom Nadzornega svet a Žigi Šk erjancu, Andreju Andoljšku, Mariu Gobbu in Mila nu T omaževiču. Odbor je bil oblikovan do izvolit ve članov Nadzornega svet a, predst avnikov deln ičarjev, 25. 5 . 20 21. Delo val je v sest avi: Igor S tebernak, predsednik, in člani Žiga Š kerja nec , Peter Celar ter Boštjan Koler , zunanji član. 5.4 V odenje in upra vljanje odvisnih družb 17 Skupino T riglav sestavljajo obvladujoč a družba Zavarovalnica T riglav in njene odvisne ter pridružene družbe. Odv isne družbe poslujejo kot samostojne pr avne os ebe, skladno z veljavno zakonodajo, sprejetimi sklepi skupščin ter organov vod enja in nadzora odvisnih družb ter s pogo dbami o poslovnem sodel ovanju (če so sklenjene ) in preo stalimi sprejetimi notranjimi akti, ki s o jih uveljavile posamezne o dvisne družbe. Politika upravlj anja odv isni h družb v Sku pini T riglav predstavlja podlago za vzpostavi tev ter uresničevanje trd nega in zaneslj ivega sistema upravljan ja in je bila v letu 20 21 posodob ljena. Opredeljena je tako , da vzpostavlja notranje skladen s istem upravljan ja Sk upine s standardi zacijo in poenotenjem pravil ter pos topkov na posameznih poslovnih področjih v odvisnih d ružbah Zavarovaln ice T riglav . Osrednji ci lj si stema upravlja nja S kupine je uve ljavljanje po eno tenih minimalnih stan dardo v za izvajanje osnovne dejavnosti, poro čanje in nad zor na ravni celotne Skupine. Pol itika uprav ljanja pri tem upošt eva tako notranje okolje in strateške u smerit ve Skupine kot tudi dejavnik e zuna njega ok olja, k ot so lokalna zak onodaja i n regulatorne zahteve, poslovno okolje odvisne družbe in dobre poslovne prak se. Odvisne družbe v Skupini so upravljane korporacijsko . T o p omeni, da se upravljavsk e pravice ak tivno iz vršujejo skladno z zak onodajo, veljavno za posamezno odvisno družbo, pri čemer se upoš tevajo notr anja pravil a dane odvisne družbe. Pri korporacijsk em uprav ljanju p ot eka tu di p osl ov no upr av ljanje z mehani zmi za učink ovit po slovni nadzor ter sodelov anje na vseh poslovnih po dročjih, za uskladitev standardov poslovanja ter Zav arov alnica T riglav Korpor acijsko upr avljanje odvisnih družb Odvisne družbe Prenos sistema in aktivno upr avljanje lastnih odvisnih družb Politika upr avljanja odvisnih družb Standardizacija, enotna pr avila in postopki poslovnih področij Minimalni standardi izvajanja osno vnih dejavnosti, poročanja in nadz ora Mehanizmi za usklajev anje ključnih funkcij in prenos znanj ter širjenje korpor acijske kultur e Mehanizmi za učinko vit nadzor in sodelov anje poslovnih področij Upra vljanje odvisnih družb v Skupini T riglav medsebojno obve ščenos t odv isnih družb v Skupin i. T ak pristop vključuje poslov no in strokovno usklajevanje aktivno sti v Skupini ter raznovrstna izobraževanja za poenotenje poslovnih proc esov, us klajevanje ključni h funkci j ter prenos znan j, korporacijske ku lture in dobrih praks p oslovanja na ravni Sk upine. Zavarovalnica T riglav kot obvladujoča družba akti vno upravlja neposredno od visne družbe in pri tem sledi Politiki upravlja nja odvisnih dru žb v Skupin i T riglav . Odvisne družbe prev zemajo odgovornos t za prenos sistema upravljan ja in aktivn o upravljan je lastnih odvisnih d ružb. Natančne načine prenosa sistema in izvajanj a ak ti vno s ti op re deljuj ejo minimalni s t andardi za pos amezna poslovna področja. Njihovo uresničevanje v posameznih odvisnih d ružbah na uskla jen način spreml jajo pristojn a poslov na podro čja krovne družbe, kar omogoča celo vit pregled na ravni Skupine. Iz izku šenj pri dos eganju strateških ciljev ocenjujemo, da je sistem upravljan ja odvisnih družb Skupine ustrezno deloval tudi v razmerah pandemije, ki so zaznamovale pretekli d ve le ti. Odziven in učinkovit sistem upravljan ja odv isni h družb nam je tudi tokr at za got av ljal ažurn o spr emljanje poslovn ega okolja, poslov anja odvisnih družb in uresničevanj a začr tane stra tegije. Za op timalne jši razvoj p osamezne družbe in celotne Skupine smo še naprej spodbujali prepoznavanje poslovnih priložnosti in izzivov v ožjem in širšem okolju. S poeno tenim pristopom in višjo stopnjo vključenosti o dvisnih druž b v sistem dosegamo vse tesnejšo povezanos t njihovih poslovnih funkci j s poslovnimi podro čji Zavarovalnice T riglav , kar se je iz kazalo za učinkovito tudi v nepredv idljivih razmerah pa ndemije. Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 17 GRI GS 102-10, 102-18 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 45 Sestava or ganov v odenja in upra vljanja na 31. 12. 2021 Odvisna družba Vodstvo Nadzorna funkcija Slovenija Pozav arov alnica Triglav Re, d.d., L jubljana Grego r Stražar – pr eds ednik, T omaž Rot ar – član uprave, Stanislav Vr tunski – član upr ave Nadzorni svet: T adej Čoro li – pre dsednik , T omaž Žust , Katja Mo de c, Janko Š emrov T riglav, Zdravst v ena zav arov alnica, d .d. , Koper Me ta Be rk Skok – pre dse dnic a, Simon V idmar – član uprav e Nadzorni svet: Uroš Iv anc – preds ednik , Nat aša Veselin ovič , Tomaž Kreva tin T riglav, pokojninska družba, d .d. , Ljubljana Aljo ša Ur šič – pre dse dnik, Pete r Krassnig – član up rave, Vida Š eme H oč evar – člani ca upr ave Nadzorni svet: Barbar a Smolnikar – p reds ednic a Nat aša Veselin ovič , Miha Gr ilec , Blaž K met ec , Miran Kal čič , Vesna Vodopi vec , Boru t Simoni č, Tomaž Jonte s T riglav Skladi, dr užba za upr avljanje, d .o.o., L jubljana Benjamin Jo šar – pr eds ednik, Andr ej Pete k – član uprave , Miha Grile c – član upr ave Nadzorni svet: David B ene dek – pre dse dnik, Jaka Kirn , Maric a Makote r, Nat aša Veselin ovi č, Ma tej Runjak T riglav Sveto vanje, z avaro valno z asto panje, d .o.o., D omžal e Edv ard Kr anjčič – dir ek tor Nadzorni svet: Jasna Kajt azovi ć – pred sedni ca, Jana Polda , Matjaž N ovak , Lidija Br eznik T riglav INT, holdinška družba, d.o. o., Ljubljana T edo Dj ekanov ić – direk tor Nadzorni svet: Uroš Iv anc – preds ednik , Nat aša Veselin ović , Saš a Kova čič T riglav Av to ser v is, d. o.o., Ljub ljana Edvar d Zabukov nik – direk tor, Bor is Kuhelj – direk to r Nadzorni svet: Janez Ob aha – pre dsednik , Nat aša No vak Pri ver šek , Al eš Kl ement , Bo štjan M olan T riglav, Upravljanje nep remič nin, d.o.o. , Ljubljana Mitja S elan – glavni dire k tor, Rok Piv k – direk to r Nadzorni svet: David B ene dek – pre dse dnik, Ks enija Zajc , Nat aša N ov ak Prive rš ek, Na taš a Veselinov ič Hr va ška T riglav Osigur anje, d.d ., Zag reb Marin Ma tijaca – pr eds ednik , Denis Bur maz – član uprave, Darko Pop ovski – čl an uprave Nadzorni svet: David B ene dek – pre dse dnik, T omaž Žust , Gor azd Jenko, Iz tok Cimp erman, Pav e Srezov ić-Puši ć Srbija T riglav Osigur anje, a.d .o., B eo grad Drag an Markovi ć – pre dse dnik izv ršne ga odb or a Blaž Jakič – čl an izvr šne ga odb or a Nadz orn i odb or: T edo Dj ekanov ić – pr eds ednik, Fejsal Hr ust anovi ć, Vuk Šušić , Gor azd Jenko, Milan Tomaževič Črna go ra Lov ćen Osigur anje, a. d., Po dgor ica Matjaž B ožič – izv ršni dir ek tor Odbor direk torjev: T edo Dj ekanov ić – pr eds ednik, T omaž Žust , Alenk a Vrhovnik Težak, Marj et a Gor inšek Lov ćen živo tna osig uranja, a. d., Po dgori ca Zo rka Mili ć – izv ršna dire k tori ca Odbor direk torjev: Stanko Mugoš a – pred sednik , Slob odank a Vukadinovi ć, Danilo P avlič ić Bos na in H erc egov ina T riglav Osigur anje, d.d ., Sar ajevo Edib Galijatov ić – pre dse dnik, Edin Muf ti ć – član uprav e Nadz orn i odb or: T edo Dj ekanov ić – pr eds ednik, Janko Šemrov, Uroš Cvetko, A leš L ev stek , Mat ej Gos tiša T riglav Osigur anje, a.d ., Banja Luk a Janez Rožmarin – direk tor Dejan Vujičić – član iz vr šneg a odb ora Dragan B eri ć – član izv ršn ega o dbor a Upr avni o db or: Darko Pop ovski – p reds ednik , Izt ok Šekor anja, Blaž Jaki č Severna Makedonij a T riglav Osiguru vanje , a.d. , Skopje Gjorg je Vojnovi ć – glavni iz vr šni direk to r, Vojdan Jordanov – iz vr šni direk tor Odbor direk torjev: T edo Dj ekanov ić – pr eds ednik, Darko Pop ovski , Matej F erlan, Blaž K me tec , Gjor g j e Vojnović , Vojdan Jordanov, Gjorg ji Janč evski T riglav Osiguru vanje Ži vo t, a. d., Skop je Vilma Uč et a Duzlev ska – glavna iz vr šna direk toric a Odbor direk torjev: T edo Dj ekanov ić – pr eds ednik, Ivan So to šek , Vilma Uče ta Duzlev ska, Gjorg ji Janče vski, Vla dimir Mišo Čeplak T riglav penzisko druš t vo, a.d ., Skopje Tiho mir Petr eski – pr eds ednik upr ave Marijan Nikolo vski – član up rave Nadz orn i odb or: Aljo ša Ur šič – pre dse dnik, Rok Piv k, Blaž K me tec , Miro slav Vujič Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 46 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5.5 Zunanja in notr anja revizija Skupščina delničarjev Zavarovalnice T riglav je 28. 5. 2 019 za revizorja Zavarovaln ice T riglav za poslovna le ta 2019 , 20 20 in 20 21 imenovala reviz ijsk o družbo Deloit te rev izij a, d.o.o. O delovanju notranje revizije poročamo v točk i razdelka 1. 1 Upravlj anje tveganj . 5.6 Notranje k ontrole in upra vljanje tv eganj v pov eza vi z računo v odskim poročanjem 18 Integriran sistem notranjih k ontrol in upravljanj a t veganj, ki deluje v Sku pini T riglav , ves čas prilagaj amo razvoju, organizacijs kim spremembam t er dobrim praksam in tako ohranj amo njegovo učinkovitost. Sistem pre sega osnovne zakonske za hteve za zavarov alnice, opredeljene v Zakonu o gospodarskih družbah i n Zakonu o zavarovalni št vu, ter po sebne po dzakonsk e predpise Agencije za zavarovalni nadzor o vzpostavi t vi in vzdr ževanju ustreznega sistema notranj ih kontrol in upravlj anja t ve ganj. Značilnosti in delovanje si stema upravljan ja tveganj po drobno predst avljamo v prvem p oglavju Upr avljanja t veg anj . Na vs eh organizacijs kih ravneh, v vseh enot ah in procesih obsega: • jasno organi zacijsk o sest avo z natančno opredeljenim in preglednim sistemom pristojnosti in pooblastil, • učinkovite pos topke s protneg a nadz ora, prepre čevanja na pak in prepozn avanja, ocenjevanj a, obvladov anja ter spreml janj a tveganj, ki so jim zavarovaln ice izpostavljene pri poslov anju ali bi j im lahk o bile i zpost avljene, • ustrezen sistem notranjega nadzora, ki vključuje ustrezne adm inistrativne in računovodske pos topke (poro čanja, delovne pos topke, li mite za omejevanje i zpost avljenosti t veganjem in zične k ontrole), • sistem zagotavljanj a skladnosti poslov anja z zak onskimi zahtevami. Služba notranje revizi je je neod visna in organi ziran a skladno z zak onom. Redno pregleduje učinkovitost sistema notranjih k ontrol in upravljan ja tveganj, predlaga izboljšave ter poroča Upr avi, Revizij ski komi siji i n Nadzornemu svetu. Notranje kontrole, povezane z računovodskim poro čanjem, so usmeritve in postopki, ki jih je vzpo stavila matična d ružba Zavarovalnica T r iglav in jih v Sku pini i zv aja n a vseh ravneh. Z nj imi obvladu je tveganja, povezana z računovodskim poro čanjem, ter zag otavlja njegovo zaneslj ivost in skladnost z vel javnimi zakoni ter drug imi z unan jimi in notranjim i predpisi. Računovodske k ontrole temeljijo na načeli h resničnosti in ustrezne delit ve odgovorno sti, obsegajo nadzor i zv ajanj a poslov ter ohranjan je ažurnosti evidenc, skladnos ti stanja v poslovnih knjiga h z dejans kim stanjem, ločenos ti evidence o d izvajanja poslov , strokovnosti računovo dij ter nj ihove neod visnosti. T esno so povezane s kontrolami informacijs kih tehnologij, ki med drugim zagotavlja jo omejit ve ali nad zor dostopa do p odatkov in aplikacij ter pop olnost in točno st zajemanj a oz. obdelov anja podatkov . 5.7 Pojasnila v zv ezi s pre vzemno zak onodajo Za Zavarov alnico T riglav veljajo določila Zakona o prevzemih (v n adaljevanju : ZPre - 1). V poglavju 6. Delnica in delničarji Zavarovalnice T riglav so pojasn jeni sestava o snovnega kapitala Zavarovalnice, pravice in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice, omejitve prenos a delnic in neobstoj delnic, ki zagotavljajo posebn e kontrolne pravice. 5.8 Razkritje obstoja morebitnih dog ov oro v oziroma pooblastil v zve zi z delnicami ali glasov alnimi pr avicami Zavarovalnici T riglav ni zn an noben dogovor med delničarji, ki bi lahko pov zročil omejitev prenos a delnic ali g lasovalnih pravic. Uprava Zav arovalnice nima pooblastila Skupščine družbe za nakup la stnih delnic. Po oblastilo Uprave za p ovečanje osnovn ega kapitala je opisano v to čki 5. 3. 2 . 1 . O izdaji novih delnic, obs egu poveč anja osnovnega kapitala, v sebini pravic iz nov ih delnic in pogojih za izdajo delnic odloč a Uprava s s oglasjem Nadzornega svet a. Zavarovalnica T riglav nima deln iške s heme za delavce. Družbi prav tako n iso znan i nobeni dogovori, ki bi začeli učinkovati oziroma bi se spremeni li ali prenehali na podlagi s premembe kontrole v družbi oz. zaradi morebitne prev zemne ponudbe skladno z ZPre- 1 . Zavarovalnica T riglav ni sklenila nobenih dogovorov s čla ni svojega organa vodenja ali n adzora ali z delavci, ki bi določali nadomestilo, če bi zaradi prev zemne ponudbe, skladne z ZPre- 1, o dstopili, bili odpuščeni brez utemeljenega razloga ali bi njihovo delovno razmerje preneha lo na drug način. Andr ej Slap ar pre dse dnik Up rav e Uroš Ivanc član Uprave T adej Čoroli član Uprave Barb ara Smol nikar članic a Upr ave David Bened ek član Uprave Mari ca Mako ter članic a Upr ave Poslovno poročilo Izjav a o upra vljanju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 18 GRI GS 103-1, 103-2 47 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Delnica in delničarji Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 6. Delnica in delničarji Za v aro valnice T rigla v • Delnica Za var ov alnice, ki je v decembru zaokrožila 10 let od uvrstitve v P rvo k otacijo Ljubljanske borze, je na letni r avni dosegla 27,3-odstotno celotno donosnost in 4,6-odstotni dividendni donos. • Skupščina delničarje v je potrdila predlog Upr av e in Nadzornega s veta za izplačilo dividende v višini 1,7 evr a bruto na delnico , kar je predsta vljalo 53 odstotko v konsolidir anega čistega dobička pr edhodnega leta 2020. • Skupina T riglav je bila ponovno ocenjena z visoko bonitetno oceno »A« s stabilno srednjer očno napov edjo. • V lastniški sestavi Z av aro v alnice ni bilo bistvenih spr ememb . 6.1 Delnica Zav arov alnice T riglav Celotna le tna donosn ost delnice Zavarovalnice T riglav je konec leta 2021 dosegla 27 ,3 o dsto tka , pri čemer je divid endni donos znašal 4,6 ods totka. Kazalnik tržne cene delnice glede na njeno kn jigovodsko vrednost je bil 0,90. Zavarovalnica T riglav je z 836,6 mil ijona evrov tržne kapitalizacije (indeks 123) čet r ta najve čja slove nska bo rzna dru žba . Z njeno delnico je bilo opravljenega 24,2 milijona evrov bor znega promet a (od tega 3,9 mil ijona evrov s svežnji) , kar jo uvrš ča med p et najb olj lik vidnih delni c Ljubljanske bo rze . Četr tino njenega bor znega prome ta (brez svežnjev) je opravil vzdržev alec lik v idnosti . Storit ve za Z avarovalnico opravlja od let a 201 9, k o jih je ponudil na Lju bljans ki bor zi. Po dostopnih podatkih je delnica Zav arovalnice vključena v indekse družb STOXX , S&P , Blo omberg ter Ljubljan ske, Dun ajsk e, Zagrebške in V aršavske borze. Osnovni podatki o delnici Za varo valnice T riglav Postavk e 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 1 2. 2019 Najvi šji zaključni te čaj v l etu 37, 2 0 36, 00 35,4 0 Najnižji zaključni t eč aj v letu 29, 8 0 23,20 29, 50 Zaklju čni teč aj 36,80 30,00 33, 3 0 Knjigovo dska v redn ost d elnice (matič na družba) 29,70 28 , 33 25 , 53 Knjigovo dska v redn ost d elnice ( konsoli dirani po datk i) 4 0, 93 38, 16 34 ,73 Čisti do biče k na delnic o (konsol idirani p oda tki) 4, 97 3, 24 3, 69 T ržna kapi taliza cija 83 6 . 653 . 4 4 6 682.054.440 757 .08 0 .42 8 Povp reč ni dnevni p rome t (br ez sv ežnjev) 8 0 . 55 4 1 31 . 9 45 135 .51 8 Div iden da na delnico z a pre tekl o le to Še ni dol oč eno 1 ,70 0,00 Število d elnic 22 .735 . 14 8 2 2 .735. 1 4 8 22 .7 35. 14 8 Ods tot ek delnic v pr os tem pro me tu 30,73 % 30,73 % 30, 87 % Bor za tr gov anja Ljubljanska b or za - L J SE ISIN- kod a SI0 0211116 51 Oznaka delni ce Z V TG Bloomberg Z V TG SV Reute rs Z V TG . L J Boni te tna oce na (S&P Global Ra tings , AM B es t) »A«, stabilna srednje roč na napove d »A«, st abilna srednje roč na napove d »A«, st abilna srednje roč na napove d 48 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Delnica in delničarji Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Na obseg trgovanja in giban je tečaja delnice Zavarovalnice T riglav v letu 202 1 je vplivalo več dejavnik ov . Poleg dobrega p oslovanja Skupi ne T riglav so nanju vpliv ale razmere pandemi je covid- 19, pogoji oziroma ome jit ve izv ajan ja dividendne politike Zavarovalnice T riglav ter vpliv stanja delnic zavarovalnega sek torja na delniških t rgih. V pr vem četr tletju so st ališča slovensk ega regulatorja zavarovalnega sek torja, veljavna za celotno panogo, vnesla negotovos t tudi glede izplačila dividend Zavarovalnice. V naslednj ih mesecih je na tečaj njene delnice vplival predlog Upr ave in Nadz ornega svet a za izplačilo dividende ter nato njegov spre jem na redni letni skupščini delničarjev Zavarovalnice v maju. Presečni dan za u pravičenos t do dividend je bil 8 . 6. 202 1 (po drobneje v točki 5. 3. 1 Skup ščina delniča rjev ). K ot je razv idno v prikazu, je rast delnice Zavarovalnice na letni ravni za 7 odsto tnih točk pres egla panožni i ndeks 35 delnic evropskih zavarovalnic STOXX Europe 60 0 Insurance. Indeks Ljublja nske bor ze SBITOP , v katerem ima delnica Zavarovalnice 11 -o dstotni delež, je v tem obdobju zrastel za 40 o dstotkov . 150 % 120 % 130 % 140 % 31. 12. 2020 31. 01. 2021 28. 02. 2021 31. 03. 2021 31. 05. 2021 31. 12. 2021 30. 11. 2021 31. 10. 2021 30. 09. 2021 31. 08. 2021 31. 07. 2021 30. 06. 2021 30. 04. 2021 Vrednost v % 90 % 100 % 110 % ZVTG SBITOP indeks STOXX Europe 600 indeks 140 % 123 % 115 % Gibanje tečaja delnice Z VT G v letu 2021 v primerjavi z indeksom Ljubljansk e borze SBITOP in sektorskim indeksom evr opskih zavar ov alnic ST OXX Europe 600 Insur ance (izhodiščni datum 31. 12. 2020 = 100) Gibanje tečaja delnice Z VT G v zadnjih petih letih v primerja vi z indek som Ljubljansk e borze SBIT OP in sektorskim indeksom evr opskih zav arov alnic S T OXX Eur ope 600 Insurance (k onec leta 2016 = 100) 180 % 120 % 140 % 160 % 31. 12. 2016 31. 12. 2017 31. 12. 2018 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2021 Vrednost v % 60 % 80 % 100 % ZVTG SBITOP indeks STOXX Europe 600 Insurance indeks 175 % 159 % 119 % 49 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Delnica in delničarji Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 6.2 Kapital Osnovni kapital Zavarovalnice T riglav je ost al nespremenjen in je n a zadnji dan let a 202 1 znašal 73. 70 1.391,79 evra. Razdeljen je na 22.73 5.148 navadnih imenskih k osovnih delnic istega razreda. T e s o izdane v nem aterializ irani obli ki in so prosto pren osljive. V saka ima ena k delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu ter je vplačana v celoti. Z eno delnico ima imetnik pravico do enega glasu na sku pščini in sorazmerne dividende o d dobička, namenjenega iz plačilu dividend. Ob tem so imetniki delnic ob stečaju oz. likv idaciji upravičeni do sorazmernega deleža ostanka ste čajne ali li k vidacijsk e mase po poplačilu prednos tnih delničarjev . Pri pridobiv anju del nic družbe morajo obstoječi in po tencialni delničarji Zavarovalnice T riglav ravnati po dolo čilih ZZavar - 1. D ovoljenje Agencije za zavarovalni nad zor je po trebno: • za pridobi tev delnic zavarovalnice, na podlagi katerih oseba v njej doseže ali preseže k vali cirani delež (tj. posredno ali nepo sredno imetništ vo delnic oz. drugih pravic, na po dlagi katerih imetnik pridobi najman j 10- odsto tni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu druž be oz. manj kot 10- odsto tni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe, ki pa mu že omogoča izv ajan je pomembnega vpli va na upravljanje d ružbe) . Agencija za zavarovalni nad zor v odločbi z a dovoljenje za pridobi tev k valiciranega delež a dolo či delež glasovalnih pravic ali kapitala zavarovalnice, in sicer kot enega izmed teh razponov: • delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak al i večji od k v aliciranega deleža in manjši od 20 odstotkov; • delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak al i večji od 20 ods totkov in manj ši od ene tre tjine ; • delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak al i večji od ene tre tjine in manj ši od 50 odsto tkov; • delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak al i večji od 50 o dstotkov; • delež, na po dlagi katerega bodo či k valicirani imetnik pos tane nadrejena družba zav arov alnic e; • pred vs ako nad aljnjo pridobit vijo delnic, na po dlagi katere bi kv alicirani imetnik presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev k valiciranega del eža; • za oseb e, ki s o se sporazumele, da bo do pri pridobiv anju delnic družbe ali uresničevanju upravljavskih upravičenj na podlagi teh delnic (skupni kvalicirani ime tniki) delovale usklajeno, in nameravajo pridobiti delež, na po dlagi katerega bi skupno pres egle ali dos egle k v alicirani delež družbe; • pred vs ako nada ljnjo pridobit vijo delnic skupnih kvaliciranih imetnikov , na po dlagi katere njihov skupn i delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobite v kv alicira nega deleža. Imetnik, ki je delnice zavarov alnice pridobil ali ji h ima v nas protju z ZZav ar - 1, nima gla sovalnih pravic. Podrobnos ti določ a ZZav ar - 1. 6.3 Lastniška struktur a 19 V lastnišk i sest avi Zavarov alnice Triglav v letu 2021 ni bilo bist venih spr eme mb . Največja delničarja, sklada v lasti Republik e Slovenije (ZPIZ Slovenije in SDH, d.d .), sta ohranila nespremenjena lastniš ka deleža, enako tudi t retji največji delničar , hr v aški pokojnin ski sklad, ki je v delni ški knjigi Zavarovalnice viden na duciarnem računu svoje s krbniške ba nke. V zadnjih letih z veseljem opažamo, d a zične osebe akti vno trgujejo z delnicami Zavarovalnice T riglav in postopn o povečujejo svoje lastništ vo. Njihov la stniški delež je ob koncu leta 2021 že presegel 12 odsto tkov . L as tništ vo med narodnih in stituci onalnih d elnič arjev zavarovalnice, ki prihaja jo iz več kot 16 držav , večinoma Evrope in ZDA, os taja stabilno in obsega okoli 16 odstotkov . Vir : Centr alna klirinško depotna družba Sklada v lasti Republik e Slovenije: 62,56 % Mednarodni institucionalni delničarji: 16,51 % Državljani: 12,33 % Slovenski institucionalni delničarji: 8,60 % Ob koncu le ta je bilo v delniški knjigi Zavarovalnice vpisanih 12.0 0 0 delničarjev in računov skrbniških ban k. V zače tku le ta 2022 se je š tevilo vpisnikov zm anjšalo za tretjino, kar pa ni vpli valo na lastnišk o ses tavo Zavarov alnice. Zma njšanje je bilo posle dica zakonsko določenih akti vnos ti Centralne klirinšk o depo tne družbe (KDD) glede delnic še iz č asov lastninsk ega preo blikovanj a slovenskih druž b, ki kasneje niso bile prenesen e na trgovalne račune članov bor ze oz. KD D. 19 GRI GS 102-5, 102-10 Lastniška sestav a Zav arov alnice T riglav na 31. 12. 2021 50 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Delnica in delničarji Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Deset vpisnikov v delniško knjig o Zav arov alnice T riglav z največjim številom delnic na 31. 12. 2021 Forplan, d.o.o., Slovenija State Street Bank and Trust – fiduciarni račun, ZDA Clearstream Banking SA – fiduciarni račun, Luksemburg Skandinaviska Enskilda Banken – fiduciarni račun, Luksemburg Hrvatska poštanska banka – fiduciarni račun, d.d., Hrvaška Citibank – fiduciarni račun, Velika Britanija Unicredit Bank Austria – fiduciarni račun, Avstrija Erste Group Bank - PBZ Croatia Osiguranje OMF račun – fid. račun, Avstrija SDH, d.d., Ljubljana ZPIZ Slovenije, Slovenija 34,47 % 6,71 % 2,62 % 2,44 % 1,02 % 0,71 % 0,53 % 0,40 % 0,37 % 28,09 % Lastniški delež v % Vir : Centr alna klirinško depotna družba V letu 20 21 so čl ani Uprave in čla n Nadzornega sveta kupili delnice Zavarovalnice. Na kupe so izvedli na Ljublja nski borzi. Zavarovalnica je o njihovih poslih javnost obvešč ala sklad no z zak onodajo. Lastništ vo članov Uprave in Nadz ornega sve ta Zavarovalnice ob k oncu leta je razvi dno v s podnji preglednici. Število delnic v lasti članov Upr ave in Nadz ornega sv eta 31. 12. 2021 Ime in priimek Funk cija Število delnic De le ž v kapi talu Upr ava 2.605 0,01 % Andr ej Slapar preds ednik 900 0,00 % Uroš Iv anc član 475 0,0 0 % T adej Čoro li član 150 0,0 0 % Barbar a Smolnikar članic a 180 0, 00 % David B ene dek član 750 0,0 0 % Maric a Mako ter članic a 150 0,0 0 % Nadzorni svet 1.884 0,01 % Predstav niki delničarjev 280 0,00 % Andr ej Ando ljšek pre dsednik 0 0,0 0 % Branko Bra čko names tnik pre dse dnika 0 0,0 0 % T omaž Ben čina član 0 0, 00 % Peter Kavčič č lan 0 0,0 0 % Igor Stebe rnak č lan 0 0,0 0 % Jure Valjavec član 280 0,0 0 % Predstav niki zaposleni h 1 .604 0, 01 % Pete r Celar član 400 0,0 0 % Branko Gor jan član 1. 20 4 0, 01 % Igor Zupan član 0 0,0 0 % Upr ava in N adzo rni s ve t skup aj 4.489 0,02 % 51 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Delnica in delničarji Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 6.4 Dividende in dividendna politika Zavarovalnica šteje svojo divid endno politiko za č vrs to zavezo svojim deln ičarjem in jo izvaja, kot je določ ena. V letih 202 0 in 20 21 so na to vplivale razmere pandemi je covid- 19 in z njimi povezana stališča slovenskega regulatorja, vel javna za celotno slovensko zavarovaln iško panogo . Uprava in Nadzorni svet sta navedeno mor ala upoštev ati pri svojem predlogu za upo rabo bilančnega dobička. Skupščina delničarjev je nj una predloga v obeh le tih podprla. Podrobnejše informacije o skupščini leta 202 1 so opisane v točkah 2. 5 Pomembnejš i dogodki in 5. 3.1 Skupščina delničarjev . 2013 63 % 2,0 1,7 2,5 2,5 2,5 2,5 1,7 2,5 56 % 67 % 64 % 69 % 82 % 70 % 0 % 53 % 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2021 2020 Dividenda bruto na delnico (v evrih) % konsolidiranega čistega dobička preteklega leta Bruto izplačana dividenda na delnico po letih (v evrih) in njen dele ž konsolidir anega čistega dobička preteklega leta v letih 2013–2021 Divi den dna pol itika Zavar ovalnic e T r iglav , ki je bila prenovljena marca 20 18, dolo ča: » Zavarovalnica T riglav izvaj a atraktivno in v zdržno divide ndno po litiko. De lež konsolidirane ga čistega dobič ka pretekle ga leta , ki je namenjen izplač ilu dividend , znaša najmanj 50 ods totkov, pri čemer si bo zavarovalni ca prizadeval a izplačati delni čarjem divid endo, ki ni nižja od divid ende pre teklega le ta. Kot do sedaj bo tudi v bo doč e njeno izvaj anje po drejeno sred njeročn o vzdržnemu dose ganju ciljne kapitalske ustreznosti Skupine T riglav. P redlo g Uprave in Nadzorne ga sveta gle de vsakol etne delit ve bilančn ega dob ička zavarovalni ce bo tako uravnoteženo up ošteval tri cilje: preudarno up ravljanje s kapitalom Skupine T riglav in zago tavljanje njene nanč ne stabilnos ti, reinvestiranje čistih do bičkov v izvajanje s trategije rasti in razvo ja Skupine T ri glav ter izplačeva nje privlačn e dividende de lničarjem .« Strateški cilji u pravljanj a kapitala in dividendna politika so opisani v točki 1. 3 Uprav ljanja t veg anj . 6.5 Upra vljanje odnosov z vlag atelji 20 S politiko aktiv nega upravljanj a odnosov z vlagatelji, delničarji in an alitiki, spodbujam o atrak ti vnos t naših nančn ih instrum entov . Pri tem s ledimo dobri mednarodni praksi in kot ena na jvečjih družb na Ljublja nski borzi – v decembru 2021 s mo dopolnili 10 let od uvr sti t ve v Pr vo kotacijo – soust v arjamo standarde na tem trgu. Zavezani smo transp arent nemu obve ščanju in vs e ključne informacije o na šem po slovanju, položaju in obetih redno objavljamo v slovens kem in a ngleškem jez iku v borznoinformacijskem s istemu SEOnet ter hranimo na s ple tni strani ww w. triglav.eu . Stike z vlagatelji smo tudi v letu 2021 i zv ajal i predv sem v obliki videokonfer enčnih sestankov , po elek tronski poš ti in s k onferenčnimi klici. Z institucionalni mi investitorji so potekali po koledarju akti vnos ti, ki je skupa j s predst avit venim gradivom objavljen na s pletni strani Zavarov alnice. Sodel ovali smo na sedmih s pletnih investitor skih konferencah, ki so jih organi zirali borzni član i in bor za. V lastni organizacij i smo izvedli štiri srečanja z institucionaln imi in vesti torji takoj po objavi naših letnih in medletnih rezultatov. Posebno skrb smo n amenja li z ičnim osebam med našim i delničarji, ki smo j im bili na vol jo v klicnem centru, na direktnih lini jah in po elektronski po šti. Za vse informacije smo delničarjem, investitorjem in anal itikom radi na voljo (glej podatke za stik s po daj). Infor macije za de lničar je: Zav arov alnic a Triglav , d.d ., Ljubljana Miklošičeva ce sta 19, 1000 Ljubljana Strokovna vodj a odnosov z v lagatelji, Helena Ula ga Kitek T el efon: ++386 ( 1) 4 7 47 3 3 1 Elektronski naslov: [email protected] 6.6 Bonitetna ocena Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav Skupino T riglav , njeno m atično druž bo Zavarovalnico T riglav ter odvisno druž bo Pozavarovalnico T riglav R e, ocenjujeta dve priznani bonitetni agencij i, S&P Global Ratings (v n adaljevanju S& P) in AM Bes t. Skupin a T riglav obeh raz polaga s samostojn o bonite tno oc eno »A« s stabilno sre dnjero čno nap ovedjo . Obe b onitetni agenciji sta v letu 2021 vse posamezne elemente skupne bonitetne o cene ovre dnotili enako viso ko kot let o prej in jih tudi vsebinsk o podob no utemeljili. T ako je bonite tna agencija S&P v poro čilu ponovno o cenila prol poslovnih t veganj Sku pine T riglav kot trden, prol nančni h t veganj kot zelo trden in prol tveganj Skupine kot stabilen. Naložbeni por t felj je ocenila kot kakovosten in dobro razpršen, večinoma v območju evr a. Navedla je, da so tveganja zajamčeni h življenjski h zavarovanj omejena in u blažena z ustrezn im upravljan jem rezer vacij. Navedla je tudi, da vodil ni tržni položaj na slovensk em trgu Skupin i T riglav omogoča iz vajanje ek onomije obsega, kar dopolnjuje z ugledom svoje blagovne znamk e, pestro p onudbo in regionalno razvejeno prodajno mrežo. S kupina s svojo osredo točenos tjo na stranko zagotavlja dobičkonosno poslovanje v obeh dejavnostih, zavarovalništ vu in upravljan ju premoženja. P ri tem predst avlja njeno d isciplinirano prevzemanje zavarovalnih tveganj osrednji temelj za us pešno po slovanje v zahtevnih razmerah pa ndemije. 20 GRI GS 102-42, 102-43 52 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Delnica in delničarji Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pregled bonitetnih ocen Zav arov alnice T riglav od leta 2008 Datum Ocena Sr ednjeročna napov ed Bonitetna agencija 2021 A Stabilna AM Best S&P Global Ratings 2020 A Stabilna AM Best S&P Global Ratings 2019 A Stabilna AM Best S&P Global Ratings 2018 A Stabilna AM Best S&P Global Ratings 2017 A Stabilna AM Best S&P Global Ratings 2016 A Stabilna AM Best S&P Global Ratings 2015 A- Pozitivna AM Best S&P Global Ratings 2014 A- Pozitivna AM Best A- Stabilna S&P Global Ratings 2013 A- Stabilna S&P Global Ratings A- Stabilna AM Best BBB+ Pozitivna S&P Global Ratings 2012 A- Negativna S&P Global Ratings 2011 A Negativna S&P Global Ratings 2010 A Stabilna S&P Global Ratings 2009 A Stabilna S&P Global Ratings 2008 A Stabilna S&P Global Ratings ISIN XS198 0276858 Tip o bvezn ice Podrejena (T ier 2), izdana v skladu z regulat ivo So lven tnos t II Velikost i zdaj e v EUR 50 .000 .000 Val ut a EUR Kupo nska o bre st na me ra in p lač ilo Fik sna 4, 375 % letno d o pr ve ga datuma o dpok lica , le tno plač ilo Kasneje v ariabilna, ve zana na 3-me se čni Euribor + 4 ,8 45 % (enaka izv irnemu kre ditne mu pribi tku + 1 ods to tna točk a), četr tl etn o plačil o Datum prvega odpoklica 22 . 10. 2029 Datum dospetja 22. 10. 20 49 Ročn os t v le tih 30,5 Organizirani tr g Luk semb uršk a bo rz a Bonitetna ocena obveznice BBB+ ( S&P ) Obve znica Zavar ovalnice T riglav Stabiln a srednjeročna napoved bonite tne ocene o draža pričakovanja S&P , da bo Skupina T riglav tudi v prihodnjem, naj manj dveletnem obdobju uspešno izv ajala poslov no strategijo s pou darkom n a rasti in nadal jnji raz pršenos ti poslov anja. Agencij a pričakuje, da bo Skupina kljub pandemi ji in menj avi gospodarskega cikla ohran ila dobro, stabilno poslovanje in zelo visoko kapitaliz iranost, ki b o tudi v prihodnjem od dve- do trile tnem obdobju dos egala naj manj kriterije bonitetne ocene »A A«. Zadnje bonitetno p oroč ilo oz. sporočilo b onitetne agencije iz leta 2021 je dostopno na spletni strani w w w.triglav .eu v zavihku Odnosi z in vesti torji. 6.7 Obv eznice Za v aro valnice T riglav Zavarovalnica T riglav ima izda no podrejeno obveznico, ki se vštev a v njeno kapitalsko u streznost . Izdala jo je v letu 2019 v sklopu rednega upravljanja kapitala Skupi ne za zago tavljanje njegove optimalne sestave in stroškovne učinkovitosti ter z njo nadomestila obveznico, ki je zapadla 21. 3. 202 0. Podrobnejše informacije so razvidne v pregl ednici. 53 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 7. P oslov anje Skupine T riglav in Za v ar ov alnice T riglav • Gospodarska r ast je spodbudila pozitivno gibanje za var ov alne premije na trgih Skupine T riglav . • Pr emijsko r ast smo dosegli na vseh za v arov alnih trgih in v v seh segmentih za v arov anj. • V odilni tržni položaj smo ohr anili v Slov eniji, Črni gori in Sev erni Makedoniji ter tržni delež izboljšali na večini z av arov alnih trgov . • V isok a rast poslovnega izida z aradi višjega obsega poslov anja in nižje šk odne pogostnosti kot posledice pandemije co vid-19. • Nizke r avni obr estnih mer so še napr ej znižev ale donosnost naložb . 7.1 Splošno gospodarsk o okolje v s vetu in v Slov eniji Svetovno gospo darst vo s e je v letu 2021 opazno, a ne p ovsem eno tno iz vijalo iz primeža pandemije covid- 19. Hitros t okrev anja sta večinoma p ogojevali jak ost epidemičnih valov in gospo darska prilagodljivost novim razmeram. V zače tku le ta je hitro okre valo odzivnejše ameriško gospodarst vo, temu pa s o sledila gospodars t va pre ost alega raz vitega sve ta. Pol eti s o se gospo darski kazalniki začeli umirj ati, z njimi pa tudi gospodarska ak tivno st. Njeno ek spanz ijo so vs e opazneje upočasnjevale ovire v dobavi in proizvodnji, proti koncu le ta pa še izrazit skok cen energentov in ponoven v al okužb, ki ga je spremljalo širjenje visokonalezlj ivega se va omikron. Obsežni spodbujevalni ukrepi gospodarskih politik so ohranja li ugodne razmere na trgu dela, zdrav na nčni položaj gospo dinjstev in podjetij pa je krepil agregatno povpr aševanje. Proizvodne cene s o se začele vidneje zv iševati in so se kmalu prelile v cene življenjs kih potreb ščin. Inacija na medletni ravni se je v de cembru v ZDA povzpela na sedem ods totkov in tako dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 3 1 letih. V evr skem območju se je zv išala nekoli ko man j, za pe t odsto tkov , kar pa je največ od uvedb e evra. Na p odlagi ocen mednarodnih institucij je povpre čna inacija v evr skem območju v letu 2021 z našala 2,6 odstotka in bo blizu te vrednosti ostala tudi v naslednjem letu, gospodarska rast – po predv idevanjih naj bi bila 5,1 - odsto tna – pa se bo umirila pri dobrih štirih odsto tkih. Analitiki ob napovedih opozarjajo predvsem na veliko negotovost zaradi vz trajnega višanja inacije, a obenem iz ražajo zaupan je v nadal jevanje nadpovpre čne gospodarske rasti. Slovensko gospodarst vo je v letu 202 1 okrev alo pospe šeno in nadpov prečno. V tr etjem če tr tle tju je njegova ak tivno st že pr esegla pre depidemično raven in je hkrati pr ehitela stopnjo okre vanja v evr skem območju. Rast so p oganjale zasebna potro šnja in bruto investicije, p odkrepljene z vladnimi ukrepi in vse ugodnejšimi razmeram i na trgu dela. Z nekoliko hitrejšo rastjo u voza v primerjavi z iz vozom se je skozi leto r azživela mednarodna menjava, z njo pa tudi industrijska proizvodnja. Gospodarska ak tiv nost se je proti koncu le ta začela umirjati, hkrati se je opazneje začela z višev ati inacija. Drugo leto zapor ed se je z visokim pror ačunskim priman jkljajem oh ranila tudi ra zmeroma visoka raven slovensk ega bruto javnega dolga. T a bo po zadnji decembrski oc eni Bank e Slovenije v letu 20 21 zna šal 77 ,6 odsto tka BDP . Po načr tovanih javnonančni h statistikah se v naslednjih dveh le tih ne bo bist veno spremenil in bo ostal pod p ovpre čjem evrskega območja. Rast slovensk ega BDP za le to 2021 bo po napovedi Banke S lovenije 6,7 -o dsto tna, v prihodnjem letu pa, ob upoč asnitvi na štiri o dstotke, še vedno nadpovpre čna. Povišana bo ost ala tudi i nacija, ki je, navklju b 4,9 -o dstotni medle tni ravni v decembru, med le tom 202 1 v povpre čju zna šala 1,9 ods totka, po napove dih pa se bo v le tu 202 2 zv išala na 3,8 odstotka. Napove dano inacijsk o giban je spremlj ajo številne negotovos ti, med katerimi so epidemične razmere eden od ključnih dejavnik ov poteka b odo če gospodarske rasti in inac ije. Epidemične in zd ravst vene r azmere so odločilno krojile tudi ozračje na kapitalskih trgih. Fina nčni udeleženci so v drugi polovici le ta čedalje večjo pozorno st po sveč ali vse v z trajnejš i visoki inaciji ter ugiba li, kako bo do nanjo odgovorile centralne ban ke. V začetku let a je 54 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 pozitivno v zdušje krepila nova ameriška administr acija . Zah tev ane don osno sti drž avnih obveznic so se, tudi zaradi špekulaci j glede tega, da bo ameriška centralna ba nka (FED ) zman jšala obseg odkupov, začele razmerom a hitro zviš evati. Evrop ska centralna ban ka (ECB ) je večkrat izpos tavila neželen učinek dviganja obrestnih mer in se februarj a zavezala k pospešenemu odkupu obveznic. V juli ju je objavila novo monetarno strategijo s simetričnim 2 - ods totnim inacijski m ciljem in utrdila svojo odločenos t, da jo izpolni. Na koncu let a sta omenjeni centralni banki tud i uradno napovedali, da bosta zač eli zni ževati odkup obveznic, analitiki a meriške centralne ba nke pa so za le to 202 2 že napovedali dvakratni dvig njene ključne obrestne mere. Obvezniški trgi so zabeležili razmeroma veli ka medletna nihanj a. Zahtev ana donosnost 10-l e tne nemške dr žav ne obv eznice je z naj višje vrednos ti, ki je bila maja in oktobra blizu – 0, 10 odstotka, p adla vse do – 0,50 ods totka v avgustu in – 0,39 ods totka v de cembru. Le to je zaključila pri vrednos ti – 0, 18 odsto tka, kar je 0,39 odsto tne točke više kot na zače tku let a. Dono snost so rodne slovenske državne obveznice je ob koncu leta dosegla 0,41 odstotka, to je 0,58 o dstotne točke više kot ob izhodišču let a. Pribitki drž avnih in podje tniških obvezn ic so bili med ve čjim delom let a skoraj nespremenjen i, a so se nekolik o zv išali ob pojavu zadnjega vala okužb zaradi novega sev a koronavirusa. Za delniške trge razvi tih gospodarstev je bilo leto 2021 iz redno dobro. No ve najvišje vrednos ti so dosegli nekateri najbolj znan i delniški indeksi, kot sta ameriški S&P in nemški D A X . Pr vi je v celo tnem letu izkazal 2 7 , 2-odsto tno rast, drugi pa 15,8-ods totno. T udi slovenski indeks SBITOP je dose gel pospeš eno rast in se z 39 ,8 ods totka uv rstil med b olj donosne. Slabše so se v pov prečju odrezali indeksi raz vijajočih se trgov , med njimi tud i kitajski Hang Seng, ki je celo vpisal 14,1 -odsto tno izgubo. 7.2 V pliv okolja na poslov anje Skupine T riglav 21 Rast zavarov alne premije so spodbudila ugodna gospodarska gibanja, ob tem so se nadaljevale zahtevne tr žne razmere in prav tako agresivna cenovna konkurenca, značilna za zavarov alne trge. Zavarov alnica T riglav in njene odv isne družbe povečujejo prožnost svojega p oslovanja in obvladujejo tržne razmere s trženjsko , prodajno in cenov no politiko, z razvojem nov ih in prenavljanjem obstoječih produk tov , digitalizacijo in preoblikovanjem poslovnih pro cesov ter z ukrepi za izboljšanje zavarovalno -tehn ičnega rezultata. Po drobneje o tem p oro čamo v 11. poglavju Razvojne in pro dajne aktiv nosti . Nadpovpre čna donosnost kapitalskih trgov v letu 202 1 je odražala močno okrev anje g ospodars t va po pr vih odzivih na pandemijo covid- 19. Evropski trg upravlja nja premož enja je zabeležil visoke neto prilive, skladi denarnega trga pa neto odlive. Podrobneje v točki 7. 11 Upravljan je premoženja str ank . Na na nčnih trgi h pa so se za radi niz kih ravni obrestnih mer n adaljevale neugodne razmere i n vplivale na ni žje na ložbene donose. Po obsegu in vplivu množičnih šk odnih dogodkov na poslovni rezultat Skupine T riglav je bilo leto ugodnejše kot leto pr ej. Njihov vpliv je izražen v skupni ocenjeni vredno sti 23,6 mi lijona evrov . V Sloveniji so apri lska pozeba in vihar ter a vgustovska in septembrska neurja s točo in poplavo povzro čili za 15,3 mi lijona evrov škod, v Severni Makedoniji pa so neurja s točo pov zročila za 150.00 0 evrov škod. Ocenjujemo tudi, da je imel a Skupin a T riglav za 8, 2 milijona evrov šk od iz pozavarovanj zaradi pozebe, neurij s točo in poplav v nekaterih evropskih držav ah, na Kitajskem in v Ind iji. Pozitivno je na poslovni izid vplivala tudi n ižja š kodna pogostnos t pri nekaterih zavarovalnih vrstah, kar je posle dica razmer zaradi pandemi je covid- 19. 7.3 Sv etovni zav arov alni trg V letu 2020 je svetovni zavarovalni tr g zbral 6,3 bilijona ameriški h dolarjev premije. Po podatkih Pozavarovalnice Swiss Re se je premija rea lno znižal a za 1,3- ods totka (nom inalno je ostala na ravni preteklega let a ), pri čemer se je premija premožen jskih zavarovanj realno povečala za 1,5 o dsto tka, premija ž ivljenjskih zavarovanj pa je bil a nižj a za 4,4 ods totka. Amerika os taja, s 4 4,6 ods totka celo tne svetov ne zavarovalne premije, vodilni trg , ob čemer je ta dose gel sicer niz ko, 0,7 -o dsto tno rast. Najve čji padec premije, 5, 7 - ods totni, je beležil razvi ti del Evrope, ki prispev a 24,5 odsto tka svetov ne zavarovalne premije (leto prej 25,3 odstotka). Drž ave Bliž njega vzhoda in Afrike predstavljajo 1,7 - odsto tni delež sve tovnega zavarov alnega trga in so imele 5,2-odstotni upad zavarov alne premije. Premij a razvijajočih se drž av Evrope in osrednje Azije, kamor spada t udi Slovenija, je ostala na ravni pretekle ga let a, območje pa je ohranilo tudi 1,3-ods totni delež sve tovnega zavarovalnega trga. Dr žave A zije (Tihi ocean ) so dosegle 0, 3-o dstotni upad zavarovalne premije, svoj delež na svetovnem zav arovalnem trgu pa so pove čale za 0,5 ods totne točke na 2 7 ,9 odsto tka. Dele ž razvi tih trgov v svetov ni zavarovalni premij i je 81,4 odsto tka (1,8-o dsto tni upad premije ), preo stanek predst avlja premij a razvijajočih se trgov (0,8-o dstotna rast pr emije ). Swiss R e ocenjuje, da bo gospodarsko okrevanje in večje zavedanje lj udi o tveg anji h vplivalo na poveč anje povprašev anja po zavarovanjih i n vplivalo na rast sve tovne z avarovalne premije. V letu 2021 n aj bi svetovna zavarov alna premi ja tako dosegla 3,3-ods totno rast , pri tem bi se premija ž ivljenjskih zavarovanj povišala za 3,8 odsto tka, premija premožen jskih zavarovanj pa za 2,8 o dstotka. Po napove dih bo rast premije še nekolik o višja v letu 20 22 in bo dosegla 3,9- odsto tno rast. Raz vijajoči se trgi bo do v obeh le tih napredovali hitreje kot razviti, predv sem zaradi Kit ajsk e. Rast sveto vne zav arov alne premije v letu 2020, ocena za leto 2021 in napov ed za leto 2022 (v odstotkih) Skupna pr emija Premoženjska zavarov anja Ž ivlje njska zavarovanja 2020 Ocena 2021 Napoved 2022 2020 Ocena 2021 Napoved 2022 2020 Ocena 2021 Napoved 2022 Razv iti tr gi –1 , 8 2,7 3,0 1,5 2,2 2,8 –5,7 3, 3 3,2 Razv ijajoč i se trgi 0,8 5,6 7, 4 1,4 5, 8 8, 2 0,3 5,7 6,8 Sve t –1 , 3 3,3 3,9 1 ,5 2,8 3,7 – 4,4 3,8 4 ,0 Vir : Swiss Re, publik acija SIGMA 3/2021. Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 21 GRI GS 201-2, SASB: FN-IN-450a.2 55 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 7.4 Poslo v anje Skupine T riglav v r egiji Adria ( jugovzhodna E vropa) 22 7.4.1 Jugovzhodna E vropa V Skupin i T riglav zavarovanja tržimo na sedmi h zavarovalnih trgih v šestih državah: v Sloven iji, na Hrv aškem, v Srbi ji, Črni gori, Bosni i n Hercegovini in Severni Makedoniji. Prek partnerskega povezovanja s tuji mi druž bami za zavarovalno posredov anje in zastopanje ter pozavarovanje poslujemo tudi v ši ršem me dnarodnem okolj u. Dobro raz vit je pre dvs em slovenski zavarovalni t rg , na katerem delujejo Zavarovalnica T riglav ter specializ irani zavarovalnici T riglav , Zdravst vena zavarovalnica, in T riglav , pokojnin ska druž ba. Drugi zavarovalni trgi v regiji Adri a ostajajo razmeroma nerazviti, a z velikim potencialom za rast. Na njih še vedno prevladujejo av tomobilska zavarovanja. Pozavarovalnica T riglav Re posluje v celotni regiji in širš em me dnaro dnem okolju. Vs i zavarovalni trgi so ob občutni oz. zmerni gospodarski rasti v regiji rasli t udi sami. Najvišjo relativno rast premije sta dos egla mak edonski in hrv aški trg. Obču tno sta se okr epila tudi s rbski zavarovalni trg in trg Bosne in Hercegovine, manjšo rast pa sta dos egla črnogorski in slovenski zavarovalni trg. Osnovni makroek onomski podatki po za varo valnih trgih Skupine T riglav in v Evropski uniji v letu 2021 Makroekonomsk i podatki Sl ovenija Hr vaška Srbija Črna gora Bo sna in Hercegov ina Seve rna Makedoni ja Evropska unija Število prebivalcev (v milijonih) 2,1 4,0 6,9 0,6 3,3 2,1 4 45, 5 Rast BD P (ocena, v o dsto tkih) 6,3 6,3 6,5 7, 0 2,8 4,0 5,1 BDP 2021 (ocena, v milijardah amerišk ih dolarje v) 60,9 63 ,4 6 0 ,7 5,5 21,7 13,9 17. 0 7 8 , 4 BDP 2021 per c api ta (ocena, v ame riških dolarj ih ) 28 . 939 15.8 08 8.79 4 8. 838 6.6 48 6 .71 2 4 8 .305 Stopnja inac ije 2021 (ocena, v o dsto tkih) 1,9 2,0 3,0 2,0 1,8 3, 1 2,4 Stopnja bre zpos elno sti 2021 (ocena, v ods to tkih) 4,5 8,4 9,3 1 4,8 15, 8 15,9 n.p. Vir : Mednarodni denarni sklad (IMF), World E conomic Outlook, oktober 2021, Statistični ur ad Republike Slo venije, Zav od za statistiku Crne Gor e (3. četrtletje 2021). Gibanje tržnih deležev in položaj na trgu z avar ovalnic Sk upine T riglav v letu 2021 Tr g T r žni d el ež Gibanje tr žne ga de le ža Me sto 2 021 M est o 2020 Slove nija 3 8 , 6 % ↑ + 2,1-ods to tne to čke 1 1 Hr vašk a 5 , 6 % ↑ + 0,3- ods to tne to čke 7 8 Sr b i j a 7 , 3 % ↑ + 0,4 -o dsto tne t očke 5 5 Črna gora 3 9 , 0 % ↑ + 0,3- ods to tne to čke 1 1 Bosna in H erce govina 8 , 6 % ● 0,0 -o ds totn e toč ke 4 4 - Fed eracija B iH 9 , 6 % ↓ – 0,1-ods totn e toč ke 5 5 - Republika Srb ska 6 , 6 % ↑ + 0,4- o dsto tne t očke 7 7 Seve rna Maked onija 1 3 , 2 % ↑ + 0,3- ods to tne to čke 1 1 * Podatki z a obdobje 1–9 2021. ** Upoštev ana sta tržna deleža T riglav Osiguranja, Banja Luka in podružnice T riglav Osiguranja, Sarajev o, v Banja Luki. V nadal jevanju predstavljamo značilnosti posameznih trgov in t ržni položaj družb Skupi ne T riglav . V odilni tržni položaj ima S kupina T riglav še naprej v Slovenij i, Črni gori in Severni Mak edoniji. T r žni delež smo poveč ali na vseh trgih, razen na trgu Federacije Bosne in Herce govine, na vseh trgih pa smo povečali obse g zbrane premije. V e č v nadaljevanju in točki 7. 5 O bračunana k osmata zavarovalna, sozav aro valna in poz avar ov alna pre mija . Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 22 GRI GS 102-4, 102-6 56 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 38,6 % tržni delež Skupine T riglav 1. mesto Slov enija Delež zav aro valne premije v BDP (podatki za leto 2020) 5,6 odstotka Premija na prebiv alca (podatki za leto 2020) 1.226 evrov Indeks rasti z av arov alnega trga v letu 2021 102,5 7.4.1.1 Slov enski zav arov alni trg Čeprav je sorazmerno maj hen, je slovenski zavarovalni trg dobro razvit . Po premiji na prebivalc a je bil v letu 202 0 v svetov ni razvr stit v i na 27 . mestu (tri mest a više kot le to prej), po zavarovalni penetraciji (delež premije v BDP) pa na 28. mestu, kar je mes to više kot leto pr ej. Glede na višino zbrane premi je je ohranil 54. mesto in obsega 0,05 odstotka celo tnega sve tovnega trg a ali 0,9 odstotka brit ansk ega, največjega evropskega zavarovalnega trga (po datki Swiss Re za leto 20 20). Premija na prebivalca in za varo valna penetr acija za Slov enijo ter nekaj drugih evropskih drž av v letu 2020 Pre mij a na pr ebi val ca Zavarov alna pene tracija (v E UR) Svetovni rang (v % BDP) Svetovni rang Slove nija 1 . 226 27 5,6 % 28 Hr vašk a 349 46 2, 9 % 44 Srbija 135 62 2 ,0 % 63 Švi ca 6. 32 9 4 8,4 % 15 Velika Brit anija 3.9 62 12 11 ,1 % 7 Avs trija 2. 025 24 4, 8 % 32 Češka 592 35 2,9 % 45 Poljska 358 45 2,6 % 47 T určija 112 66 1 ,5 % 72 Evrop ska unija 2.046 - 6,9 % - Evrsko območje 2 .386 - 7 , 2 % - Vir : Swiss Re, publik acija SIGMA 3/2021. * Podatki z a Slovenijo: Slov ensko zav arov alno združenje. T udi v letu 2020 se je povprečna premija na prebivalca v Sloveniji poveč ala, zn ašala je 1. 226 evrov , kar je največ od le ta 2007 . Delež zav arovalne premije v BDP se je prav tako povečal, na 5,6 odsto tka (20 19: 5,2 o dsto tka). Na slovens kem zavarovalnem trgu je v le tu 202 1 delov alo 13 zavarovalnic , 4 tuje podružni ce in 2 pozavarov alni družbi , ki so član ice Slovensk ega zavarovalnega združen ja (v nadaljevanj u SZZ). Od 1. 1. 202 1 SOP zavarovalnica ni več članica SZZ, nova članica pa je post ala A V RIO zavarovalnica obr tnikov in podjetnikov , d.d. Ok tob ra 20 21 je P r va osebna zavarovalnica del dejavnosti (dodatno pokoj ninsk o zavarovanje in pokojnins ke rente ) prenesla na novoustanovljeno Prvo po kojn insk o druž bo, d.d. Med zavarov alnim i družbam i v Sloveniji je bi lo 8 kompozitnih i n 9 specializ iranih ( življenjska, zdravst vena in premoženjs ka zavarovanja ), pri čemer ni so upoš tevani neposre dni zavarovalni posli zavarovalnic iz drug ih držav članic Evropsk e unije ( FOS). Njihov delež sicer n arašča, vendar je za zdaj še z anemar lji v. Vir : Slovensko z avar ovalno z druženje. 57 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Zavarovalnice so zbrale 2,7 milijarde evr ov obračunane kosm ate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, kar je 2,5 odsto tka več kot v 202 0. Pri tem je premoženj ska za varoval na premi ja dosegla 3,1 - ods totno rast in 73,8- odsto tni delež. Največ so k njenemu povišanju prispevala druga šk odna zavarovanja in zavarovanja av tomobilskega kas ka. Premija življenjskih zavarov anj je bila višj a za 0,9 odsto tka, pri čemer so visoko rast dos egla nalož bena življenjska za varovanja, velik upad pa zavarovanja s kapitalizacijo i zplačil. Zdrav stvena zava rovalna premija (ki je upoštev ana pri premoženjs ki zavarovalni premiji) je bi la v primerjavi z letom prej niž ja za 1,5 o dstotka. Slovenski zavarovalni trg ostaja še naprej močno koncentriran, saj so imele 4 največje zavarovalnice kar 7 5,4- odsto tni delež. Z okrepljenim, 29 ,8-o dsto tnim tržni m deležem (2 7 ,7 odstotka v le tu 20 20), ima vodilni po lo žaj Zavarovalni ca T riglav , drugo mesto pa Zavarovalnica Sava (1 7 , 0- o dstotni tržni delež). Skupina T ri glav ( matična druž ba, T riglav , Zdravst vena zavarovalnica, in T riglav , pokojnin ska družba ) je svoj tr žni delež prav tako povečala, in sicer za 2,1 odsto tne točke, na 38,6 odstotka . Napredovala je v vseh zavarovalnih segmentih. T ržni delež zav arov alnic v Republiki Slov eniji v letu 2021 Gibanje t ržnih deležev Skupine T riglav po segmentih: • premoženjska zavarovanj a (brez zdravst venih zavarovanj): 4 5,9 odstotka (pove čanje za 2,3 o dstotne to čke ), • življenjska zavarovanj a: 3 1,9 odsto tka (pove čanje za 1,9 o dstotne to čke ), • zdravst vena zavarovanja: 3 1 ,0 ods totka (pove čanje za 0,8 ods totne to čke ). Gibanje t ržnih deležev Zavarovalni ce T riglav po segmentih: • premoženjska zavarovanj a: 30,8 odsto tka (pove čanje za 2, 2 odsto tne točke) , • življenjska zavarovanj a: 2 7 ,0 o dsto tka (pove čanje za 1, 8 odsto tne točke). Gibanje t ržnega delež a T r iglav , Zdravstven e zavarovalni ce : • zdravst vena zavarovanja: 30,8 odstotka (pove čanje za 0,9 odsto tne točke). Gibanje t ržnega delež a T r iglav , pokojninske družbe : • pro sto voljna do datna p o kojninska zavarovanja: 1 9,3 odstotka (vodilno mesto). Vir : Slovensko z avar ovalno z druženje Skupina T riglav: 38,6 % Zav arov alna skupina Sa va: 20,3 % Generali: 17,0 % V zajemna: 12,1 % Modra za var ovalnica: 4,9 % Merkur: 2,1 % Ostale zav arov alnice: 5,1 % 58 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Delež zav aro valne premije v BDP (podatki za leto 2020) 2,9 odstotka 5,6 % tržni delež Skupine T riglav Premija na prebiv alca (podatki za leto 2020) 349 evrov Indeks rasti z av arov alnega trga v letu 2021 111,9 7. mesto Hrvašk a 7.4.1.2 Hrvašk a Hr vaška je v letu 2021 po na pove dih Mednarodnega denarnega sklad a (IMF) dosegla 6,3- odsto tno rast BDP . Stopnja brezposelnosti je ocenjena na 8,4 ods totka, inacija pa se je skladno s svetovnimi giban ji pov zpela na 2,0 odsto tka. T urizem se je vrnil na raven u spešnih sezon pred pandemijo in ostaja glavna strateška usmeritev in temelj gospodarske u spešnosti dr žave. Med ključnimi izz ivi za ohranitev gospodarske rasti bo v prihodnje obvladov anje ja vne po rabe, po dpora naložbam in spodbujanje poslovne klime. Preko meha nizm a za okrevanje in odporno st je Hr v aška od Evropske uni je prejela 6,3 milija rde evrov sredste v nepovr atne pomo či, kar predst avlja 12 odstotkov državnega BDP . Cilj do začetka let a 202 3 ostaja vstop Hr vaške v evrsko območje, prehod na evro pa bo prilagodit ve zahteval tudi od zasebne ga sek torja in na nčnih institucij. Zavarov alni trg Na hrv aškem zavarovalnem trgu je poslovalo 15 zavarovalnic (9 kompozitnih, 4 premoženjs ke in 2 ž ivljenjski) , ena man j kot preteklo le to, saj je bil celoten por t felj zavarovalnice Izvor o siguran je prenes en na Generali osiguranje. Sku pna zavarovalna premija je bil a višja za 11,9 odstotka in je dos egla 11,7 mi lijar de hr vaških kun (1,6 mili jarde evrov). Premi ja premoženjs kih zavarovanj se je poveč ala za 12,7 odstotka, nekolik o niž ja pa je bila rast premije ž ivljenjskih zavarovanj ( 9,4-o dstotna). Delež premoženjskih zavarovanj se je povečal na 75,3 odstotka (le to prej 7 4,7 odsto tka) , preos tanek preds tavljajo življenj ska zavarovanja. T udi na Hr vaškem je tržna k oncentracija še naprej visoka, saj so tri vodilne zavarovalnice obvladov ale 4 7 odsto tkov trga. Na prvem me stu je ost ala Croatia osig uranje s 24,3-ods totnim tržnim deležem ( 1,5 o dstotne to čke ma nj kot preteklo le to). Zav arov alnic a Triglav Osiguranje, Zagr eb , je tržni delež poveč ala za 0,3 odsto tne točke in je s 5,6-o dsto tnim tržnim deležem dosegla sedmo mesto, mesto više kot l eto prej. Rast njene zavarovalne premije je bila 1 9- odsto tna, kar je za 7 , 2 ods totne točke več od rasti hr v aškega zavarovalnega trga. Vir : Swiss RE, publikacija SIGMA 3/2021, Hrva tski ured za osigur anje. 59 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Delež zav aro valne premije v BDP (podatki za leto 2020) 2,0 odstotka 7,3 % tržni delež Skupine T riglav Premija na prebiv alca (podatki za leto 2020) 135 evrov Indeks rasti z av arov alnega trga v obdobju 1–9 2021 109,7 5. mesto Srbija Vir : Swiss RE, publikacija SIGMA 3/2021, Narodna bank a Srbije. 7.4.1.3 Srbija Srbsko gospodarst vo je zaradi oživit ve zasebne p otrošnje, rasti naložb in novega svežnj a skaln ih spodbud pospe šeno okrev alo. Napovedi kažejo na 6,5-ods totno rast B DP v letu 202 1, stopnja inacije se je povišala na 3,0 odstotka, s topnja brezposelnosti pa znižala na 9,3 ods totka . Prednostne naloge vlade os tajajo zni ževanje javnega dolga glede na BDP , p oveč anje javnih nalož b v infrastruk turo in pri vatizacija drž avnih podje tij. Prav tako je za uresničitev nadalj njega potenciala rasti v državi treba o dpraviti struk turne probleme trga dela in davčnega sistema. Po izpolnitvi tehničnih predpogojev je bil v decembru odpr t tudi četr ti tematski sklop v ok viru pogajanj z Evropsko unijo, s či mer je bil narejen prvi premik po dveh le tih. Konec decembra pa je Srbija s Severno Makedonijo in Albani jo podpisala dodatnih šes t sporazumov na poti do vzpo stavi t ve območja pros tega gibanj a ljudi, blaga in storitev, t. i. »O pen Balkan« . Zavarov alni trg Močna tržna koncentracija je značil na tudi za srbski zavarovaln i trg , kjer je delovalo 16 zavarovalnic ( 6 kompozitnih, 6 premoženjskih in 4 življenjs ke ). Prve tri zavarov alnice po velikosti (Duna v , Generali Osiguran je in DDOR) obv ladujejo 5 8 odsto tkov celotnega trga. Skupna zavarovalna premi ja se je v pr vih devetih mese cih poveč ala za 9, 7 odstotka. Dosegla je 88 ,6 milij arde srbskih di narjev (75 3 milijona evrov). Premožen jska zavarovalna premija je dosegla 10,6-ods totno rast , življenjska pa 6,8-o dstotno. T udi v Srbiji v sest avi zavarovalne premije prevladujejo predvsem premoženjska zavarovanja (7 8, 2 odsto tka) . Zav arov alnic a Triglav Osiguranje, Be ogra d , je tržni delež pove čala na 7 , 3 odsto tka (leto prej 6,9 o dstotka) in ohran ila peto mes to. Rast njene zavarovalne premije je bila za 7 , 1 odsto tne točke višja od rasti srbskega zavarovalnega trga. 60 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Delež zav aro valne premije v BDP (podatki za leto 2020) 2,2 odstotka 39,0 % tržni delež Skupine T riglav Premija na prebiv alca (podatki za leto 2020) 151 evrov Indeks rasti z av arov alnega trga v letu 2021 105,5 1. mesto Črna gor a Vir : Agencija za nadzor osigur anja - Crna Gora. 7.4.1.4 Črna gora Črna gora je imela po ocenah 7 ,0 - odsto tno rast BDP , kar je posledic a rasti industrijsk e proizvodnje, maloprodaje in izvoza blaga ter prebuditve izjemno pomembnega turističnega sek torja. Inacija se je zaradi svetov nih gospodarskih gibanj povišala na 2,0 o dsto tka. V državi se b odo nadaljevala vlaganj a v enega izmed gla vnih razvojnih cil jev Črne gore, tj. izgradn ja avto ces tne povezave Bar–B oljare. Med letoma 2022 in 2 02 4 bo tako v projek t vloženih dodatnih 460 milijonov evrov , pripravljenost za p odpo ro pri nancira nju pa je iz razila t udi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Javni dolg in proračunski prim anjkl jaj se sicer z manj šujeta, vendar sta še ve dno na visoki ravni, kar omeju je skalno politik o. V pristopnem proce su za članstvo v Evropski uniji je Črna gora že iz polnila dobršen del zahtev in odprla vsa p ogajalska poglavja, vend ar bodo v prihodnje ključnega pomena izboljšave na po dročju pravne države. Zavarov alni trg Na črnogorskem zavarovalnem trgu deluje 9 zavarovaln ic (od tega 5 premoženjs kih in 4 življenjs ke ). Zbrale so 98,8 milijona evrov premije oz. 5,5 odstotka več kot l eto prej. Premija premožen jskih zavarovanj se je povišala za 6,6 odsto tka, premija ž ivljenjskih zavarovanj pa za 1,5 o dstotka. V se stavi z avarovalne premije prevladujejo premožen jska zavarovanja (79 ,7 -o dstotni delež). Skupin a T riglav deluje na črnogorskem t rgu z družbam a Lovćen O siguranje in njegovo odvisno družbo Lovćen ži votna o siguranja . Skupina je ohrani la pr vo mesto na trgu in dosegla 39 ,0- ods totni tržni delež (pre teklo leto 38,7 odsto tka). Lovćen Osiguranj u sledita zavarov alnici Sava Osigu ranje in Grawe (premožen jska in ž ivljenjska zavarovalnica skupaj) s 14,6- oz. 14,3- ods totnim tržnim deležem. Skupi na T riglav je dosegla 6,4 -o dsto tno premijsk o rast, kar je 0,9 odsto tne točke več od rasti črno gorskega zav arov alne ga tr ga . 61 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Delež zav aro valne premije v BDP (podatki za leto 2020) 2,3 odstotka 8,6 % tržni delež Skupine T riglav Premija na prebiv alca (podatki za leto 2020) 109 evrov Indeks rasti zav arov alnega trga 108,0 4. mesto Bosna in Hercego vina Vir : Agencija za nadzor osigur anja FBiH, Agencija za osiguranje R S. 7.4.1.5 Bosna in Hercegovina Drugo leto pandemije covid- 19 je bilo za Bo sno in Hercegovino razmeroma neugodno, saj je cepljenje prebivalcev zaradi pomanjkan ja cepiv po tekalo poč asi in oteženo, d ržavo pa so pol eg tega prizadeli še gozdni požari in u ničujoče poplave. BDP je p o projekcija h zrasel za 2,8 ods totka, v pre dhodnem letu nega tivna stopnja inacije se je povzpela na 1,8 o dstotka, s topnja brezposelnosti pa se je ob držala na visoki, 15,8- odsto tni ravni. Med pre dnostnimi nalogam i Bosne in Hercegovine na po dročju gospodars t va so pospe šitev vključevanja v Evropsko un ijo, krepitev skalnega s istema, reforma javne uprave, članstvo v Svetovni trgovinski organizacij i in spodbujan je dina mičnega ter konkurenčnega zasebnega sek to rja. Mednarodni denarni s klad je državi v avgustu 20 21 odobril pos ojilo v višin i 300 milijonov evrov. Za nada ljnjo gos po darsko rast bo treba spodbuditi poslov no okolje, ki bo ugodno za zasebne naložbe in bo podpiralo mala in s rednje velika podje tja ter omogočalo rast ve čjih podjetij s pomembnimi delovnimi mesti. Zavarov alni trg Na majh nem, a zelo konku renčnem bo sansk o-herce govskem zavarovalnem trgu je delovalo 25 zavarovalnic, 11 med njimi s sedežem v Federaciji BiH in 14 v R epubliki Srbski (vključno s podružnicami) . V letu 2021 so zavarovalnice n a celotnem trgu BiH skupaj zbrale 81 7 milijonov konvertibilnih ma rk (4 18 mili jonov evrov) ali 8,0 ods totka več kot le to prej. Premij a, zbrana v Federaciji BiH, je bila višja za 7 ,9 odsto tka, v Republiki Srbski pa za 8,3 o dstotka. V se stavi skupne zavarovalne premije imajo premože njska zavarovanja nekoli ko ni žji, 78,8-o dstotni delež (le to prej 79,3 odstotka). Na območju Fed eracije BiH je v letu 2021 vodilni položaj ohranil k oncern Agram (Adriatic osiguran je in Eu roherc) s skupno 22,0-o dsto tnim tržni m deležem. Zav arov alnic a Triglav Osiguranje, Sar ajevo , je dosegla 9,6-o dsto tni tržni delež (leto prej 9,7 odstotka) in ohranila pe to mesto. V Republi ki Srbski je na pr vem mestu ost ala zavarovalnica Grawe osigura nje s 13,8-o dstotnim tržnim deležem. Zavarovalnica T riglav Osiguranje , Banja Luka , je s 4,5- odsto tnim tržnim deležem (0,2 -ods totne to čke ma nj kot leto prej) dosegla osmo mesto (le to prej deveto). Podružnic a T r iglav Osiguranj a, Sarajevo , ki trži le življenjska zavarovanja, je tržni delež poveč ala na 2,1 odstotka (le to prej je imela 1,4 odsto tka) . Skupina T ri glav je v Bosni in Hercegovini ohrani la 8,6 -o dstotni tržni delež in četr to mesto, ter dosegla 8,6 - odsto tno premijsk o rast, kar je 0,6 odsto tne točke več od r asti zav arov alne ga tr ga . 62 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Delež zav aro valne premije v BDP (podatki za leto 2020) 1,5 odstotka 13,2 % tržni delež Skupine T riglav Premija na prebiv alca (podatki za leto 2020) 79 evrov Indeks rasti z av arov alnega trga v letu 2021 115,5 1. mesto Sev erna Mak edonija Vir : Agencija za zav arov alni nadzor Sev erne Makedonije. 7.4.1.6 Sev erna Makedonija Ekonoms ke raz mere se v Severni Makedoniji normal izirajo . Gospo darst vo je v le tu 20 21 tako doseglo 4,0 -o dsto tno rast, s topnja inacije se je povzpela na 3,1 odsto tka, stopnja brezposelnos ti pa se je zaradi izboljšanj a gospodarskega položaja nekolik o zni žala, na 15,9 ods totka . Izziv za hitrejše okrev anje predst avljajo zak oreninjeni strukturni problemi, težave av tomobilske ind ustrije po sve tu in šibka podpora dr žave. Prihodnja rast bo odv isna predv sem od uspešnega iz vajanj a struk turnih reform za z višanje produk tivnos ti in konku renčnos ti ter vlagan j v zeleno in digitalno transformacijo. Drž ava vseskozi stremi k regional ni integraciji, za nada ljnj i korak v pristopnih pogajan jih za priključitev Evropski uniji pa je klj učnega po mena normali zacija odnosov z Bolgarijo. Ob koncu leta 2021 je Severna Mak edonija s Srbijo in Alba nijo podpisala 6 sporazumov za vzpo stavi tev območja pros tega gibanja l judi, blaga i n storite v , t. i. »Op en Balkan« . Zavarov alni trg Ob koncu leta 2021 je na m akedonsk em zavarovalnem trgu poslovalo 16 zavarovalnic (11 premožen jskih i n 5 življenjski h) , med katerimi ima zavarovaln ica Osiguruvanje Makedonija tudi licenco za opravljanje pozavarovalnih poslov. Zavarovalnice so obračunale 11,6 milij arde mak edonskih denarjev premi je (189 m ilijonov evrov) in dosegle kar 15,5-o dstotno ras t. Premija premoženj skih zavarovanj, ki predstavlja 82,8 ods totka celo tne premije, se je povišala za 15,6 odstotka, premija življenjs kih zavarovanj pa za 15,0 odstotka. Pe t največjih zavarovalnic je obračunalo 4 3 o dstotkov zavarovalne premije. Močna tržna koncentracija je posebej o čitna pri življenjski h zavarovanjih, saj zavarovalnici C roatia život in Grawe život obvladujeta 60 o dsto tkov zadevnega trga. Skupin a T riglav na mak edonskem trgu poslu je z dvema družba ma. T ri glav Osiguru vanje, Sko pj e , je z 11, 5-o dsto tnim tržnim deležem (0,8 ods totne točke manj k ot pre teklo leto) ohranil a vodilni položaj na ma kedonskem za varovalnem trgu. Specializiran a je za premoženjska zavarovanj a, pri teh je dosegla 13,8-o dstotni tr žni delež (leto prej 14,8-o dsto tnega) . V tem segmentu zavarovanj ji sledita Eurolin k z 11,7 -o dsto tnim tržnim deležem in Un iqa z 10,6-o dstotnim. Zavarov alnica T rigl av Osiguruv anje Živo t, Sko pj e , je na trgu življenjskih zavarovanj t ržni delež pove čala za kar 6,3 ods totne točke. Obe zav arovalni ci skupaj st a dosegli 13,2-odsto tni delež, kar je 0,3 odsto tne točke več kot leto prej. Do segli sta 18 ,3-o dsto tno premijsk o rast, kar je 2,8 o dstotne to čke več od rasti makedonsk ega trga. 63 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 7.5 Obračunana k osmata zav aro v alna, soza var ov alna in pozav arov alna premija Celotni prihodki Skupine so zna šali 1.45 5,1 mili jona evrov, kar je za 10 odstotkov več kot le to prej. Poleg obračunane kosmate zavarovalne premi je, ki predst avlja največji, 9 3-ods totni delež celo tnih prihodkov , jih sestavljajo še drugi zavarovalni prihodki v višini 48,8 milijona evrov (indeks 119) in drugi prihodki v višin i 5 3,3 milijona evrov (indek s 122 ). Skupin a T riglav je nadaljevala visoko prem ijsk o rast, saj smo zbrali 1.35 3,0 milijona evrov konsolidirane k osmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, kar je 1 0 odsto tkov več kot le to prej. Obseg zbrane premije se je poveč al v vseh segmentih zavarovanj: • pre može njska z av arov anja : 90 4,5 milijona evrov (indeks 112), • življenjska i n pokojnins ka zavarovanja : 2 50,2 milijona evrov (indeks 108), • zdrav s t vena zav arov anja : 198,3 milijona evrov (indeks 101 ). V sest avi konsolidirane zavarovalne premi je se je pove čal delež premoženjskih zavarovanj, zm anjšal a pa sta se d eleža življenjskih i n pokojnins kih ter zdravst venih zavarovanj : • pre može njska z av arov anja : 66,9 -o dsto tni delež (6 5,4- ods totni delež v le tu 202 0), • življenjska i n pokojnins ka zavarovanja : 18,5-ods totni delež (18,7 - odsto tni delež v le tu 202 0), • zdrav s t vena zav arov anja : 14,7 -o dstotni delež (15,9-o dsto tni delež v letu 2020) . Sestava konsolidir ane za varo valne, soza var ovalne in pozav arov alne premije Sk upine T riglav po segmentih Premož enje: 66,9 % Življenje in pokojnine: 18,5 % Zdravstvo : 14,7 % V Skupi ni T r iglav še naprej pove čujemo delež zavarov alne premi je, obra čunane na trgih zunaj Slovenije , ki se je v primerj avi z letom prej z nova pove čal, in s icer za 0,8 odstotne točke. Na slovens kem zavarovalnem trgu s mo zbrali 66, 8 odstotka konsolidirane k osmate zavarovalne premije, na trgih z unaj Slovenije 1 9,0 odstotka. Delež premije mednarodnega pozavarovanja je zna šal 14,3 odstotka. Sestava k onsolidirane z avar ovalne, soz avar ovalne in poz avar ovalne premije Sk upine T riglav po trgih Slovenija: 66,8 % Hrvaška: 6,4 % Srbija: 5,1 % Črna gora: 2,9 % Bosna in Hercegovina: 2,7 % Severna Mak edonija: 1,8 % Mednarodno za varo vanje in poza var ovanje: 14,3 % 64 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Obračunana k onsolidirana k osmata za varo valna, soza varo valna in pozav arov alna premija Skupine T riglav po trgih Obra čuna na kosm ata z avar ova lna pr em ija Indeks Delež Dr žava 2021 2020 2019 2021/2020 2020/201 9 2021 2020 2019 Slove nija 903 .42 9.6 4 8 87 2.398.2 5 9 86 0 .025 .69 9 104 101 66 ,8 % 70,7 % 72,6 % Hr vašk a 86. 805. 041 72. 871 .0 4 0 65. 827.865 119 111 6,4 % 5,9 % 5,6 % Srbija 69.274.521 60.770.184 58 .052. 569 114 105 5,1 % 4 ,9 % 4, 9 % Črna gora 38.5 78.564 36 . 249. 03 0 3 6 . 6 2 7. 9 5 3 10 6 99 2,9 % 2, 9 % 3,1 % Bosna in H erce govina 37 . 189. 8 8 4 33 . 22 0 . 3 4 8 30.4 60.993 112 10 9 2,7 % 2 ,7 % 2,6 % Seve rna Maked onija 24.84 7 .1 07 20 . 9 76 . 376 23.738.156 118 88 1, 8 % 1 ,7 % 2,0 % Mednar odno z avaro vanje in p ozav arov anje 192. 85 0.785 137 . 290. 128 109. 4 4 0 . 872 140 125 14,3 % 1 1, 1 % 9,2 % Skupaj 1 . 352 . 975. 55 0 1. 233.775.365 1.184 .1 7 4.10 7 110 104 100,0 % 100,0 % 100,0 % * Premija obr ačunana izven regije Adria, zbr ana po načelu prostega pretoka storite v (FOS) ter premija aktivnih poza varov alnih poslov . Povečanje zavarovalne premije smo dosegli na vseh zavar ovalnih tr gih . Na slovenskem t rgu je bila njena rast 4-o dsto tna, na preostalih trgih regije Adria z unaj Sloven ije 15-odsto tna, na mednarodnem trgu pa smo dosegli 40 - odsto tno rast. Z avarovalnice Skupine (brez Po zavarovalnice T riglav Re ) so obračunale 1. 285,2 milijon a evrov nekonsolidirane kosm ate zavarovalne premije ali 10 odsto tkov več kot le to prej. Nekonsolidirane k osmate zavarovalne premije zičnih ose b je bilo za 781,5 mili jona evrov ali 5 odsto tkov več. Njen delež v celo tni premiji znaša 60,8 odsto tka in je za 2,8 o dstotne to čke ma njši glede na leto prej. Pre ost anek, 39,2 odstotka, pr edstavlja zavarovalna premija pravnih oseb, ki je dosegla 503, 7 mili jona evrov in bila za 18 odstotkov višja kot predhodno leto. Sestava obr ačunane nekonsolidir ane k osmate zav arov alne, sozav arov alne in pozav arov alne premije Skupine T riglav (brez Pozav arov alnice T riglav Re) v letu 2021 po vrsti sklenitelja za var ovanja Pra vne osebe: 39,2 % Fizične osebe: 60,8 % Pregled z vidika pro dajnih po ti p okaže, da smo okrepili delež nekonsolidirane kosm ate zavarov alne premije Skupine, zbrane po lastnih prodajnih poteh (zavarovalni zastopniki, zavarov alni komercial isti, lastna sklepalna mesta, spletne in druge lastne pr odajne po ti). T a premija je znašala 819 ,5 milijona evrov , torej je 1 , 2 ods totne to čke višja kot leto prej, predst avlja pa 63,8 odsto tka celotne premije. Preos talo zavarov alno premijo (36,2 o dstotka) v višini 465, 7 milijona evrov smo zbrali po po godbenih prodajnih poteh (družbe za zav arovalno zastopanje in po sredovanje, banke in poš te ter tehnični pregledi). Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 65 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Obračunana nek onsolidirana k osmata za varo valna, soza varo valna in pozav arov alna premija v letu 2021 po prodajnih poteh Sk upine T riglav (brez Poza varo valnice T riglav R e) Obračunana k osmata za varo valna, sozav arov alna in pozav arov alna premija v letu 2021 po zav arov alnicah Skupine T riglav Ob ra čunan a kosma ta zav ar oval na pr emi ja Indeks Delež Zavarovalni ca Premoženj e Živ lje nje in pokojnine Skupaj Premoženje Živ lje nje in pokojnine Skupaj 2021 Zavar ovalni ca Triglav 606.0 12.099 1 8 8. 83 4 . 4 07 794.846. 506 111 10 8 111 61,8 % T riglav, Zdravst v ena zav arov alnica 199.38 3.889 1. 505 199.3 85.3 94 101 0 101 15,5 % T riglav, pokojninska družba 34.1 98.642 34.198.642 0 104 104 2,7 % T riglav Osiguranje, Zagreb 78.679 .6 53 8. 126 . 021 86.8 05.674 121 102 119 6,8 % T riglav Osiguranje, Sarajevo 17. 2 0 2 . 0 9 6 14 .14 9.27 7 31 . 351 .3 73 103 130 114 2,4 % Lov ćen Osigur anje, Po dgori ca 33.9 4 9. 652 33.9 4 9. 652 106 0 10 6 2 ,6 % T riglav Osiguranje, Beogr ad 6 2.70 4 . 8 01 6. 570. 254 6 9. 275. 055 115 103 114 5, 4 % T riglav Osigur anje, Banja Luk a 5. 89 1 .73 0 5. 89 1 .73 0 103 0 103 0,5 % T riglav Osiguruvanje, Skopje 21 . 629. 08 4 21. 629. 08 4 10 8 0 10 8 1,7 % Lov ćen živo tna osig uranja, Po dgoric a 4.6 28 .91 2 4. 628 . 912 0 108 10 8 0 ,4 % T riglav Osiguru vanje Ž ivo t, Skopj e 3 . 236 . 126 3. 236 . 126 0 31 6 316 0 ,3 % Skupaj 1 . 025.453.0 0 4 2 5 9 .74 5 . 1 4 4 1.285.198. 14 8 110 109 110 100,0 % Pozav arov alnica Triglav Re 202 . 282 . 03 4 202 . 2 82 .03 4 112 0 112 Izloč ite v v konsolid aciji -1 2 4 . 9 2 0 . 4 3 3 -9.58 4 .19 9 - 134.504.6 3 2 110 136 112 Skupaj konsolidiran o 1 .1 02. 81 4. 605 250. 160. 945 1. 352 . 975. 550 110 10 8 110 Tehnični pregledi Banke in pošte Druge prodajne poti Družbe za zavarovalno posredovanje Lastna sklepalna mesta Družbe za zavarovalno zastopanje Zavarovalni komercialisti in posredniki Zavarovalni zastopniki 30,0 % 32,2 % 27,8 % 25,2 % 29,3 % 31,1 % 1,1 % 2,4 % 2,2 % 1,3 % 3,2 % 2,2 % 3,4 % 2,9 % 2,7 % 2,9 % 2020 2021 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo * Podatki ž e vsebujejo predkonsolidacijsk e prilagoditve. 66 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 7.5.1 Premož enjska za v arov anja V segmentu pre moženjsk ih zavarov anj so zavarovalnice Skupine T riglav zbrale 1.025,5 mil ijona evrov nek onsolid irane zava rovalne premije, kar je 1 0 odsto tkov več kot leto prej. Rast smo dosegli v vseh zavarovalnih skupi nah, razen v sku pini nezgodni h zavarovanj. Av t omo bilsk a z avar ov anja so s 25,9-ods totnim deležem š e naprej največja z avarov alna skupina v celotni zbrani premiji. S 3 3 2,6 milijona evrov se je premija povišala za 1 o dsto tek, njen delež pa je bil manjši za 2,2 o dsto tne točke. Pri zavarovanj u av tomobilsk e odgovornosti smo dosegli 177 ,2 milijona evrov premije, prav tako 1 odsto tek več kot le to prej. Večina zavarovalnic je pove čala obseg z avarovalne premije, iz jemi sta T riglav Osigu ranje, Beograd, in T riglav Osiguran je, Banja Luka. Visoko, 12 -o dstotno r ast zbrane premije je dosegel T riglav Osiguruvanje, Skopje, predvsem zaradi večjega š tevila sklenjenih zavarovanj tak o zični h kot pravnih oseb. Na 18- odsto tni upad zbrane premije v srbski zavarovalnici je vplivala pre dvsem njena stra teška odlo čitev, da s selek tivn o izbiro tveganj ohrani dobičkonosnost p or t felja. V T riglav Osigu ranju, Banja Luka, se je manj še štev ilo sklenjenih zavarovanj odrazilo v niž ji premiji. Pri zavar ov anju av t omo bilskeg a kaska smo zbrali 15 5,4 m ilijona evrov zavarovalne premije ali 1 odsto tek več k ot le to prej. Povišan je premije so dosegle vse zavarovalnice, raz en Lovćen Osiguranj a, Podgorica, ki je beležil i zpad premije nekaterih večjih zavarovancev , in T riglav Osiguranj a, Zagreb, zaradi iz pada premije fronting in rent -a car polic. Najvišjo, 15-ods totno rast je dosegla zavarovalnica T riglav Os iguranje, Banja Luka, predvs em s povečanjem števila sklenjenih zavarovanj in pridobit v ijo večjega zavarovanca – prodajalca voz il. Zavarovalnica T riglav je s 83-odsto tnim deležem v sestavi premije imel a 1 - odsto tno rast. Premija ožjih premož enjskih zavarovanj (zavarovanje požara in elementarnih nesreč ter drugo šk odno zavarovanje) se je občutno poveč ala, za 23 odstotkov , in dosegla 29 3,1 milijon a evrov. T udi njen delež v ses tavi celo tne premije se je okrepil in v nje j predst avlja 22,8 odsto tka. Rast pri drugih šk odnih zavarovanjih je bila prav tako obču tna, 3 1 - ods totna, pri zavarovanju požara in elementarnih nesreč pa 7 - odstotna. S pridobitv ijo novih za varovancev in razširitv ijo obsega zav arovanosti pri obs toječih so dobre rezultate do segle zavarovalnice T riglav Osiguran je, Beo grad, (indeks 17 3) T riglav Osiguran je, Zagreb, (indeks 150) i n Zavarovalnica T riglav (indeks 120). Hrv aška zavarovalnica je visoko rast premije dosegla predv sem pri zavarovanju živali ter zavarovanju pose vkov in plodov. Obseg slednjih je pove čala tudi srbska zavarovalnica, ki je zn atno izboljšanje dosegla zaradi zavarovanj a večjega infrastrukturnega projekta . Matična dru žba ima 77 - odsto tni delež v sest avi premije in je visoko rast premije dosegla pri kombini ranem premoženjsk em zavarovanju, zavarovanj ih računaln ikov in kibernetske zaščite ter pri gra dben em zava rova n ju. Pri zdrav s t venih zav arov anjih smo zbrali za 208,3 milijona evrov premije, njen a rast je bila 2 -o dstotna. Večino ali 1 99,4 mil ijona evrov premije je obračunala T riglav , Zdravst vena zavarovalnica, ki je obseg pr emije povečala za 1 odsto tek. Večino premije te zavarovaln ice pre ds tav lja do po lnilno z drav st ven o zavarovanje, visoko rast pa je z uspešnim trženjem dosegla pri dodatnih zdravst venih zavarovanjih. S pridobit vijo novih zavarov ancev , predv sem pravnih oseb, so visoko rast dose gle tudi zavarovalnice T riglav Osigu ranje, Beograd, T riglav Osiguruvanje, Sk opje, T riglav Osiguran je, Zagreb, in T riglav Osiguranje, Sarajevo . V zav arov alni skupini splošno zavarovan je odgovornosti s mo obračunali 54, 2 milijona evrov premije, kar je 12 odstotkov več k ot le to prej. Zavarovalnica T riglav je v tej zavarovalni vrs ti zbrala za 11 odstotkov več premi je in ima v njeni sest avi 79-o dstotni delež. K temu rezultatu je pris pev ala predvsem visoka rast premije zavarovanj odgovornos ti za izdel ke, zavarovanj odgovornosti uprave in nadzornega svet a ter zavarovanj špediter ske odgovornos ti v mednarodnem prometu. S pridobit vijo novih zavarovancev so visoko rast dosegli tudi v Lovćen Osiguranj u, Podgorica, T riglav Osigu ranju, Zagreb, in T riglav Osigu ranju, Beo grad. Premija nezgo dnih z avaro vanj v vrednos ti 37 ,8 milijona evrov (2,9- ods totni delež v ses tavi premije ) je bila za 1 odstotek nižja k ot le to prej. Manjši obseg premije so izkazale zavarovalnice T riglav Osiguruvanje, Sk opje, (neobnova polic ali nj ihova obnov a z nižjo zavarovalno vsoto, saj zavarovanja zaradi zak onodajnih s prememb ne krijejo več rizika s mr ti) T riglav Osigu ranje, Sarajevo, ( upad premije k olek tivnih nezgodnih zavarovanj pri nekaterih večjih zavarovancih ) in Zavarovalnica T riglav (z nižanje premi je nezgodnih zavarovanj gostov in tu ristov zaradi vpliva pandemije covid- 19, nezgodnih zavarovanj potro šnik ov in naročnik ov zaradi prekinit ve sodel ovanja z večjim zavarovancem ter niž ja premija največjih zavarovalnih podvr st, kolekti vnih nezgodnih zavarovanj i n AO- plus ). Preostale zav arovalnice so beležile rast zavarovalne prem ije. Pri kr edi tnih z avar ov anjih smo zbrali 30,2 milijona evrov premije (2,3-o dstotni delež v s est avi premije) , kar je 19 ods totkov več kot l eto pr ej. Premija Zavarovalnice T riglav (72 -o dstotni dele ž v ses tavi p remije ) se je povišala za 14 odsto tkov . Glavna razloga za ugodno gibanje sta predv sem viso ka rast premije zavarov anj blagovnih kreditov zaradi pridobi t ve novih zav arovancev in povišanje premije zavarov anj potrošniških kreditov zaradi izredno ugodnih obrestnih mer st anovanjski h kre ditov , kar je p ov zročilo večje p ovprašev anje po tem z avarovanju. Visoka r ast zavarov alne premije kreditnih zavarovanj je značilna tudi za večino pre ost alih zavarovalnic, najvišja za L ovćen Osiguranje, Podgorica, (vis oka premija novega zavarov anja potro šniških kreditov) in T riglav Osiguranje, Sarajevo (pridobi tev novih z avarovancev). Premija ostalih premoženjs kih zavarovanj je bila višja za kar 3 2 odstotkov in je dosegla 69 ,2 milijona evrov ( 5,4-o dsto tni delež v sestavi premije) . Z i zjemo Lovćen Osigu ranja, Podgorica, so vse druge zavarovalnice močno poveč ale obseg zbrane zavarovalne premi je. Najus pešnejša pri tem je bi la Zavarovalnica T riglav , sledijo ji T riglav Os iguranje, Banja Luka, T riglav Osi guruvanje, Sk opje, in T riglav Osiguranje, Zagreb. Matična družba je visoko rast premije dosegla pri zavarovanju plovil (visoka rast mednarodnega ladi jskega kaska ), zavarovanju prevoza bla ga ( rast premije fronting zavarovanj pri medna rodnem transpor tnem zavarovanju ) in let alsk em zavarovanju (rast prem ije zaradi u spešnega sod elovanja z zavarovalnim posrednikom ). V T riglav Osiguranj u, Banj a Luka, je k visoki rasti prispevalo poveč anje premi je zavarovanj pomoči, prav tako v T riglav Osi guruvanju, Sk opje, v katerem so visoko rast premije dosegli tudi pri zavarovanju prevoza blaga s pridobit v ijo večjih zavarovancev in razši rit vijo obsega zavarov anosti pri obstoječih. V T riglav Osigura nju, Zagreb , so občutno rast zabeležili pri premij i zavarovanja plovil (pridobitev večjih zavarovancev) in let alsk ega zavarovanja ( zavarovanje letalnik ov). 67 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 7.5.2 Življenjska in pok ojninska zav arov anja Ugodna premij ska giban ja so razvidna tudi pri življe njskih in pokojninskih zavarovanjih Skupine T riglav . Obračunali smo za 25 9, 7 mili jona evrov nekonsolidirane kosm ate zavarovalne premije, kar je 9 odstotkov več kot preteklo l eto. V skupni obračunani k osmati zavarovalni premij i imajo ž ivljenjska in pokojnin ska zavarovanja 20 ,2-ods totni delež, kar je 0,1 ods totne točke man j kot let a 202 0. Premija živ lje njskih zav arov anj (klasičn a življenjska, rentna, pokojnin ska rentna in prostovo ljna poko jnins ka zavarovanja ) je zrasla za 5 odsto tkov n a 112,3 milijona evrov in ima 4 3, 2-odsto tni delež v skupi ni življenjs kih in poko jnins kih zavarovanj. Visoko premijsk o rast so dosegle zavarovalnice T riglav Osiguruvanje Život, Skopje, ( uspešna prodaja prek ba nk in prodaj a novega kolekti vnega zavarovanja za primer sm r ti zaradi bolezni), T riglav Osiguranje, Sarajevo, ( uspešna prodaj a prek bančne prodajne poti) in Lovćen životna osigura nja, Podgorica, ( rast premije kolektiv nih življenjski h zavarovanj za primer s mr ti posojilojemalcev). Premija Zavarovalnice T riglav , ki im a v tej s kupini 71 - ods totni delež, je ohranila raven preteklega le ta (indeks 100). Premija naložb enih ži vlj enjskih z av arov anj (ži vlj enjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov) je zna šala 127 , 2 mili jona evrov in je bila 13 odstotkov višja k ot le to prej. T a zavarov anja preds tavljajo 49 ,0 odstotka skupne obračunane zavarovalne premije življenjs kih in pokojn inskih zavarovanj. Zavarovalnica T riglav je z njihovim us pešnim trženjem prek lastne in bančne prodajne mreže dosegla 1 7-odsto tno rast, T riglav Osiguranje, Zag reb, pa 10-o dsto tno rast s pove čano prodajo prek lastne agencije ter i zplačil zaradi odkupov in dož ivetij zavarov anj. Visoko poveč anje so zabeležili v T riglav Osigu ruvanju Život, Skopje. T u di obseg premije T riglav , pokojni nske družbe, je bil večji (indeks 104), k čemu r so najbolj prispevala večja vplačila v kritne sklade življenjs kega cikla. Pri zavarovanjih s kapitalizacijo i zplačil je bilo obračuna ne 20,3 mili jona evrov premije ali 8 odstotkov več kot leto prej. Njihov delež v skupi ni življenjs kih in pokojn inskih zavarovanj je znašal 7 ,8 ods totka. Rast je p osledica ve čjih vplačil redne premije in prenosov sredstev pros tovoljnih dodatnih pokojnin skih zavarovanj od drugih zavarovaln ic. Nekonsolidir ana obračunana k osmata za varo valna, soza varo valna in pozav arov alna premija zav arov alnic Skupine T riglav (brez Poza varo valnice T riglav R e) po zav arov alnih skupinah Obračunana k osmata za varo valna, sozav arov alna in pozav arov alna premija Zav arov alnice T riglav po zav arov alnih skupinah Obr aču nana ko smat a zav arov aln a pre mij a Indeks Delež Zavarovalna skupin a 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 2021 Nezgo dno zav arov anje 3 7. 8 0 1 . 5 0 8 3 8. 181 . 30 0 40. 143.4 71 99 95 2, 9 % Zdrav st ven o zav arov anje 208 .329.989 204.0 6 0.3 4 4 184 .4 88 . 230 102 111 16, 2 % Zav arov anje av tomo bilskeg a kaska 1 55 .404 .424 1 53 . 459 . 39 0 150. 6 4 8 . 3 65 101 102 12, 1 % Ožja prem oženjska zav arov anja 293. 1 21 . 5 68 23 7. 4 0 8 . 2 0 4 213.086 .928 1 23 111 22, 8 % Zavarovanje a v tomobilske odgovornosti 1 7 7. 1 7 7. 6 6 0 175.732. 026 17 4.254.220 101 101 13,8 % Splošno zavarovanje odgovornosti 54. 208 . 387 48.408 .488 4 8 .9 81 .7 28 112 99 4, 2 % Kre ditno z avaro vanje 30.194.98 3 25 . 453 . 0 9 9 2 9.437 . 207 119 86 2,3 % Ost ala pre moženjska z avaro vanja 69. 214. 485 52.4 65. 30 5 49 .01 4.062 132 107 5, 4 % Premoženj ska zavarovanja 1 .025.453. 0 04 935. 16 8. 156 890.0 54 .211 110 105 79,8 % Živ ljenjsk a zav arov anja 112 . 261 . 4 47 106.799 .922 10 3.963.662 105 103 8,7 % Življ enjsko zav., vezano na eno te inv. skladov * 1 2 7. 16 7. 6 3 3 112.20 6. 228 1 16 .014 . 370 113 97 9,9 % Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 20 . 316 . 0 6 4 18. 880.523 1 7. 6 5 5 . 9 0 4 108 107 1,6 % Živ lje njsk a in po kojnin ska zav ar ovan ja 2 5 9 . 74 5 . 1 4 4 2 3 7. 8 8 6 . 6 7 3 237 . 633.936 10 9 100 20,2 % Skupaj 1.285.198 .14 8 1 . 17 3 . 0 5 4 . 8 2 9 1.12 7 .688.14 7 110 104 10 0,0 % Obr aču nana ko smat a zav arov aln a pre mij a Indeks Delež Zavarovalna skupin a 2021 2020 2 019 20 21/2020 20 20/20 19 2021 Nezgo dno zav arov anje 25.235.4 4 8 25. 696 . 56 8 26. 9 4 8. 216 98 95 3,2 % Zdrav st ven o zav arov anje 787 . 15 4 92 6 . 557 728 . 63 4 85 127 0, 1 % Zav arov anje av tomo bilskeg a kaska 129.29 8. 413 12 7 .5 36.35 7 1 2 4 . 555 . 1 1 1 101 102 16,3 % Ožja prem oženjska zav arov anja 225.822 .878 188.545.8 16 1 71. 195.1 83 120 110 28,4 % Zavarovanje a v tomobilske odgovornosti 10 9. 621 . 25 8 106 .754 .958 102 . 352 .35 7 103 104 13,8 % Splošno zavarovanje odgovornosti 42 .719 .3 69 3 8.619 .888 39.1 34.048 111 99 5,4 % Kre ditno z avaro vanje 21 . 883.871 19.137.654 22.962. 440 114 83 2 ,8 % Ost ala pre moženjska z avaro vanja 50 .6 41 . 101 37 .5 69. 379 34.3 5 1.972 135 10 9 6,4 % Premoženj ska zavarovanja 606.009.492 5 4 4 .7 8 7. 17 7 522. 227 . 961 111 104 76,3 % Živ ljenjsk a zav arov anja 79. 238 . 9 43 79. 4 6 6. 230 82.300.599 10 0 97 10, 0 % Življ enjsko zav., vezano na eno te inv. skladov 88 .7 85. 6 0 4 76. 1 2 1 . 93 8 79.94 7 .50 7 1 17 95 11 , 2 % Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 20 . 316 . 0 6 4 18. 880.523 1 7. 6 5 5 . 9 0 4 108 107 2,6 % Živ lje njsk a in po kojnin ska zav ar ovan ja 18 8.340.611 17 4.468.691 179. 9 0 4 . 0 1 0 10 8 97 23,7 % Skupaj 794. 350.103 719.2 55. 86 8 702. 131 .971 1 10 102 100,0 % Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo * Premija T riglav , pokojninsk e družbe, se po opredelitvi AZN upoštev a v zav arovalni sk upini življenjsko za varov anje, vez ano na enote investicijskih skladov . 68 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 7.5.3 Obračunana k osmata pozav arov alna premija Poza v arov alnice T riglav Re Pozavarovalnica T riglav Re je obračunal a 202,3 mi lijona evrov kosmate pozavarovalne premije, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Obseg p oslovanja je pozavarovalnica najbolj povečala pri zavarovanju požara in elementarnih nesreč, z avarovanju prevoza blaga pri poslih zu naj Sku pine, splošnem zavarovanju odgovornosti ter zavarovanju odgovornos ti pri uporabi motornih vozil pri poslih v Skupin i. Pri poslih s Skupino T riglav je pozavarovalnica zbrala 1 1 odstotkov več premije, z unaj Skupine pa 13 odstotkov več. Povečanje zu naj S kupine je posledica organske rasti obnovljenih poslov iz predhodnega leta ter poveč anja deležev v nekaterih pogodbah. Najvišj a premij ska rast je bila dosežena na trgih ju gov zhodne A zije (T ajska), Srednje Amerike (Mehika ), srednje E vrope (Avstrija, Nemčija in Š vica) in na Portugalskem. Obračunani k osmati zneski škod v letu 2021 po z avar ovalnicah Sk upine T riglav Obr aču nani ko smat i zne ski š kod Indeks De lež Zavarovalni ca Premoženj e Živ lje nje in pokojnine Skupaj Premože nje Živ lje nje in pokojnine Skupaj 2021 Zavar ovalni ca Triglav 252 .725 . 830 1 56 . 14 2 . 55 1 408.86 8.38 1 98 10 4 10 0 57 ,8 % T riglav, Zdravst v ena zav arov alnica 157 .639. 914 157 .639. 914 1 10 0 1 10 22,3 % T riglav, pokojninska družba 1 7. 4 3 6 . 1 6 5 1 7. 4 3 6 . 1 6 5 0 139 139 2,5 % T riglav Osiguranje, Zagreb 4 3. 175 . 8 1 0 7 .134 .797 50.310.607 132 124 131 7 , 1 % T riglav Osiguranje, Beogr ad 23. 021 . 29 0 5. 0 88 . 26 4 2 8 . 1 0 9 . 55 4 10 8 125 111 4, 0 % Lov ćen Osigur anje, Po dgori ca 1 4.990.913 14.990.91 3 10 8 0 10 8 2 ,1 % T riglav Osiguranje, Sarajevo 8 .79 6 . 12 3 4. 421. 921 13.21 8. 04 4 96 136 107 1, 9 % T riglav Osigur anje, Banja Luk a 3 . 2 8 7. 5 5 3 3 . 2 8 7. 5 5 3 205 0 205 0,5 % T riglav Osiguruvanje, Skopje 9 .886.95 5 9.886.95 5 103 0 103 1, 4 % Lov ćen živo tna osig uranja, Po dgoric a 3.710.611 3.710.611 0 118 118 0 ,5 % T riglav Osiguru vanje Ž ivo t, Skopj e 378 .7 27 378 .72 7 0 1 67 167 0,1 % Skupaj 5 13.5 24.388 19 4. 313.036 7 0 7. 83 7. 4 2 4 105 108 106 100,0 % Pozav arov alnica Triglav Re 88. 24 1.310 88. 241.3 10 116 0 1 16 Izloč ite v v konsolid aciji -5 0 . 859. 51 0 - 8 . 6 3 9 . 1 74 -59.4 98 . 6 8 4 1 23 137 125 Skupaj konsolidiran o 550.906.18 8 185.673.862 736. 580.0 50 10 5 107 10 6 7.6 Kosma ti zneski škod Konsolid irani kosmati zn eski ško d Skupine T riglav v višini 7 36,6 milijona evrov so bili viš ji za 6 odsto tkov . Pove čali so se v vseh z avarovalnih segmentih. V največjem segmentu, pri pr emož enjski h zav ar ov anjih , s o znašal i 39 3,3 milijona evrov, povišali so se za 3 odsto tke. V segmentu zdrav st venih z avar ov anj so bili večji za 10 odstotkov in so zna šali 15 7 ,7 milijona evrov . V se gmentu življenjski h in pokojni nskih zavarovanj je bil a rast 7 -ods totna, zneski škod so dosegli 185, 7 mil ijona evrov . Kosmati z neski škod vključujejo cen ilne stroške, zm anjšani so za prihodke od uveljavljenih regresnih terjatev . Višji so bili tudi nekons olidir ani kosmati zn eski škod zav arovalnic v Sku pini (brez Pozavarovalnice T r iglav R e) . Znašali so 7 07 ,8 milijona evrov, kar je 6 odsto tkov več kot leto prej. Rast kosmatih z neskov šk od so imele vs e zavarovalnice, razen Zavarovalnice T riglav , v ka teri so ost ali približ no na ravni pretekle ga let a (indeks 100). Najvišjo rast je imela z indeksom 205 zavarovalnica T riglav Osiguran je, Banja Luka, s ledile so T rigla v Osiguruvanje Život, Skopje (indeks 167) , T riglav , pokojni nska druž ba (indeks 139) , T riglav Osiguran je, Zagreb (indeks 131 ), i n Lovćen živo tna osigu ranja (i ndeks 118). * Podatki ž e vsebujejo predkonsolidacijsk e prilagoditve. Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 69 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 7.6.1 Premož enjska za v arov anja Nekonsolidirani k osmati zneski š kod pre može njskih zav aro v anj so do segli 51 3,5 milijon a evrov in bili v primerjavi z letom prej višji za 5 odsto tkov . Priso tni so bili tudi nekateri večji šk odni dogodki, o čemer podrobn eje poroč amo v točki 7. 2 V pliv okolja na poslovanje Skupine T r iglav . V nadal jevanju predstavljamo gibanje k osmatih zneskov š kod po zavarov alnih vrs tah. Rast škod je bila zn ačilna za večino zavarovalnih vrst, z izjemo s plošnega zavarov anja odgovornosti in kreditnih zavarovanj, pri katerih smo i zmerili upad. Pri zavarovanju avtomo bilsk ega kaska so kosmati z neski škod ostali približno na ravni preteklega leta. Vrednost kosmatih z neskov šk od zdravst venih zav aro vanj se je poveč ala za 10 odstotkov . S 16 3,0 mili jona evrov preds tavljajo 23,0-o dsto tni delež celotne se stave kosmatih zneskov š kod Skupine. V ečina, 15 7 ,6 milijona evrov, predstavljajo k osmati zneski šk od T riglav , Zdravst vene zavarovalnice. Na njihovo rast v višini 10 odstotkov je vplival predv sem izpad zdravstvenih storite v zaradi pandemije v preteklem le tu. T udi ve čina preost alih zavarovalnic, ki trži ta zav arovanja, je beležila visoko rast kosmatih z neskov šk od. Odho dki iz izravna lne sheme so se znižal i za 9 odsto tkov na 7 , 2 milijona evrov . Pri zavarovanj u avtomobilske odgovornosti so kosmati z neski škod znašal i 96, 2 milijona evrov in bili za 2 odstotka v išji k ot le to prej. Predstavljali so 13,6 odstotka vs eh kosmati h zneskov šk od, obračunanih na ravni Skupine. Ra st so b eležile zavarovalnice T riglav Osiguran je, Banja Luka, Lovćen Osiguranje, T riglav Osiguran je, Beo grad, in T riglav Osiguran je, Zagreb. Zneski šk od so se omenjenim zavarovalnicam povišali predvsem zaradi večjega štev ila prija vljenih oz. likvidiranih škod, v T riglav Osigu ranju, Ban ja Luka, pa tudi zaradi izplači la večje škode. Kosmati z neski škod matične druž be so os tali približno na ravni pretekle ga let a (indeks 100), pri preos talih zavarovalnicah pa so upadli. Kosmati z neski škod ož jih premož enjs kih zav aro vanj so bili za 7 odstotkov višji kot preteklo l eto. Dos egli so 95,5 mi lijona evrov in predstavljajo 13,5-ods totni delež v ses tavi kosmati h zneskov šk od. Visoko rast so imele zavarovalnice: rast v T riglav Osigu ranju, Zagreb, je bila posledica ras ti izpl ačil škod zaradi potre sov v le tu 20 20 in obsežnejši h izplačil pri zavarovanju živali, v T r iglav Osig uranju, Beogr ad, pa izplačila dveh velikih šk od zaradi požara in rasti štev ila prija vljenih šk od drugih škodnih zavarovanj zaradi večjega obse ga por t f elja ; v T riglav Osiguran ju, Banj a Luka, so večjo škodo izplačali pri zavarovanju požara in elementarnih nesreč, v L ovćen Osiguranju pa je zraslo število prijavljeni h škod in iz plačilo večjih škod. Kosmati z neski škod matične druž be, ki predst avljajo 68 odstotkov škod ož jega premoženjsk ega zavarovanja, so bili n ižji za 4 odsto tke, predvsem zaradi manjšega števila prijavljeni h škod množičn ih škodn ih dogodkov . Pri zav arov anju av to mob ilskega k aska v višini 92,6 milijona evrov so kosmati zneski škod os tali približno n a ravni pretekle ga let a (indeks 100). Predstavljali so 13,1 odsto tka vseh obračunanih kosmati h zneskov šk od v Skupini. N jihov upad sta zaradi manjšega števila prijavljeni h škod beležili matična dru žba in T riglav Osigu ruvanje, Skopje. V srbski za varovalnici so kosmati zneski šk od os tali približno n a ravni pretekle ga let a, preos tale zavarov alnice pa so imele rast zaradi izplači l večjih posamičnih škod in večje mob il nosti pre biva lstva. Kosmati z neski škod nezgo dnih zav arov anj so bili višji za 1 0 odsto tkov in so dosegli 22,7 mi lijona evrov . Na njihovo rast so naj bolj vplivali večji zneski škod Zavarovalnice T riglav zaradi obsežnejših i zplačil k olek tivnih in posamičnih nezgodnih zavarovanj. Pregledi zdravnik ov cenzorjev iz leta 2020 so bil i namreč zaradi pandemije prestavljeni na leto 202 1, kar je vodilo v večja izplači la invalidnosti. Visoko rast škod sta imeli tudi zavarovalnici T riglav Osiguruvanje, Sk opje, kar je bila posledica večjih izplačil zaradi smrti, in Lovć en Osiguran je, zaradi občutne ras ti izplači l pri nezgodnem zavarovanj u upoko jencev . Pri splošnem zavarovanj u odgovornosti smo izplačali 13 ,3 milijona evrov škod, kar je 27 odstotkov manj kot leto prej. Na upad je najbolj vplivalo 33-odsto tno znižanje kosm atih zneskov šk od matične družbe z aradi izplačila večje škode z avarovanja odgovornosti uprave in nadzornega svet a v pre teklem l etu ter nižjih izpl ačil pri zavarovan ju splošne odgovornosti. Znesk i ško d Z av arov alnic e T riglav pr eds t avljajo 81 odsto tkov škod Skupine v tej zavarovalni vrs ti. Preo stale z avarovalnice so b eležile rast kosmati h zneskov škod. Kosmati zneski šk od k re dit nih z av arov anj so bili nižji za 21 odsto tkov , dosegli s o 4,8 milijona evrov . Vel ik, 14- odsto tni upad je doživela Zavarov alnica T riglav , ki s 84 - odsto tnim deležem preds tavlja večino škod v tej zavarovalni vr sti. Upad izplačani h škod matične družbe je pre dvsem posle dica manj ših izplači l pri z avarovanju potro šniških kreditov in limitov na tekočih računih zaradi manj šega š tevila prijavljenih šk od. Obču tno znižan je je imela tudi zavarov alnica T riglav Osiguranje, Beograd. Na njeno 68- odsto tno znižan je je vpli valo pre dvsem izplačilo večje škode v pre teklem le tu. Zav arovalnica T riglav Osiguranje, Zagreb, je zabeležila za 43 odstotkov nižje kosm ate zneske škod. Obseg kosmatih znesk ov škod ost alih pre može njskih zav aro v anj se je p ovečal za kar 22 odstotkov in je znašal 2 5,3 mil ijona evrov . Matična družba, ki predstavlja 79 odstotkov škod ostalih premoženjs kih zavarovanj, je imela za 25 odstotkov višje k osmate zneske škod. Rast je predv sem po sledica večjega obs ega škod av tomobilske a sistence (številnejše škode in dvig cen naf tnih derivatov), zav arov anj raznih nanč nih izgub (zunajsodna poravnava za škodo, nastalo le ta 201 7 pri obratov alnem zastoju požarnih za varovanj) in zavarovanj tirni h vozil. Visoko rast sta imeli tudi zavarovalnici T r iglav Osig uranje, Zagreb, (občutno poveč anje škod zavarovanj plovil zaradi večjega por t felja ) in T riglav Osigu ruvanje, Skopje, (i zplačilo šk ode na po dlagi sodne odločb e pri zavarovanju odgovornosti pri uporabi z rakoplovov ). 7.6.2 Življenjska in pok ojninska zav arov anja V skupi ni življenjs kih in pokojni nskih zavarovanj so se nekonsolidirani k osmati zneski šk od povišali za 8 ods totkov na 194,3 milijona evrov . Na 27 ,5 ods totka se je po večal tudi njihov delež v sest avi celotnih nekonsolidiran ih znesk ov škod (26,8 odstotka v le tu 202 0). Največji del škod pripada življ enjsk im zav aro vanj em (klasična življenjs ka, rentna, pokojnin ska rentna in prostovoljna pokojn inska zavarovanja ). Dosegla so 119,4 m ilijona evrov , kar je 7 odstotkov več kot le to prej. Visoko rast so imele zavarov alnice T r iglav Osig uranje, Sarajevo, ob večjem izplači lu zaradi odkupov zavarovanj, T riglav Osiguruvanje Život, Skopje, ob večjem izplačilu š kod zaradi občutnega poveč anja por t felja, T riglav Osig uranje, Beograd, Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 70 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 ob večjem izplačilu š kod zaradi smrti kot posledici pandemije covid- 19, Lovćen životna osiguran ja ob večjem izplačil u škod zaradi smrti in T riglav Osiguranje, Zagreb , ob akci ji kapitalizi ranih polic in s tem i zplačili h matematičnih rezervacij ter izplačili h zaradi doživetij. Na 4- ods totno rast obr ačunani h kosmati h zneskov šk od matične družbe (84- ods totni deleže v ses tavi), so vplivala predv sem večja izplačila zaradi doživetij. Kosmati z neski škod živl jenjsk ih z ava rov anj , vezanih na enote investicijskih skladov , s o se povišali za 12 ods totkov in dosegli 70,4 m ilijona evrov. Visoko rast sta beležili T riglav Osiguran je, Zagreb, in T riglav , pokojnins ka družba. V hrv aški zavarovalnici so na 5 3-ods totno rast vplivala večja izplačila za radi doživetij, T riglav , pokojnin ska družba, pa je i mela 39-o dsto tno zv išanje zaradi povečanja števila upokojitev in s tem povezanih prenosov v sklade za izplačilo rent ter zaradi poveč anja prenosov sredstev k drugim i zv ajalcem pokoj ninskih zavarovanj. Matična družba je beležila 4-ods totno rast škod predv sem zaradi višjih i zplačil zaradi odkupov zavarovanj in predujmov . Pri zavarovanjih s kapitalizacijo i zplačil (prostovo ljna dodatna pokojn inska zavarovanj a ) so bili kosm ati zneski škod 5 odstotkov niž ji. Na upad so vplivala pred vsem manjša iz plačila zaradi izstopov iz zavarovanj in upokojitev v matični druž bi. Nekonsolidir ani obračunani k osmati zneski šk od zavar ovalnic Sk upine T riglav (brez P ozav arov alnice T riglav Re) po za varo valnih skupinah Obračunani k osmati zneski škod Z avar ovalnice T riglav po zavar ovalnih sk upinah Obr aču nani ko smat i zne ski š kod Indeks D elež Zavarovalna skupin a 2021 2020 201 9 2021/2020 2020 /2019 2021 Nezgo dno zav arov anje 2 2. 7 40.00 3 2 0 . 7 2 7. 0 0 7 23.673. 861 110 88 3, 2 % Zdrav st ven o zav arov anje 163.0 43.285 1 4 7. 9 1 1 . 0 0 3 143 .7 85 . 33 0 110 103 23,0 % Zav arov anje av tomo bilskeg a kaska 92. 636 .703 92.882.93 7 9 8 .79 9. 09 5 100 94 13, 1 % Ožja prem oženjska zav arov anja 95 .5 14.39 1 8 9.0 57 .583 91 .7 9 8 .6 67 107 97 13,5 % Zavarovanje a v tomobilske odgovornosti 96. 226.864 94.2 29 .2 64 9 5. 0 0 3. 851 102 99 13, 6 % Splošno zavarovanje odgovornosti 13 . 2 76 . 9 6 4 18.212. 366 17 . 58 9.035 73 10 4 1, 9 % Kre ditno z avaro vanje 4 . 832 . 6 69 6. 079. 260 6.012 . 2 28 79 101 0,7 % Ost ala pre moženjska z avaro vanja 25 . 253.513 20.70 6 . 410 21. 7 3 1.2 4 7 122 95 3,6 % Premoženj ska zavarovanja 513. 524 . 3 92 489.805.830 498. 393 .314 105 98 72,5 % Življenjs ko zavarovan je 119. 439. 876 111.595.230 1 0 9.763. 192 107 102 16 ,9 % Življ enjsko zav., vezano na eno te inv. skladov * 7 0 . 4 4 7. 2 3 0 62.94 4.570 71 .8 85. 18 0 112 88 10,0 % Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 4 .425. 926 4 . 656 . 0 31 5.050 .338 95 92 0,6 % Živ lje njsk a in po kojnin ska zav ar ovan ja 19 4.313.032 179 . 1 9 5 . 8 31 186.698. 710 108 96 27 , 5 % Skupaj 7 0 7. 8 3 7. 4 2 4 669.001.6 61 6 85.0 92 .024 106 98 1 00,0 % Obr aču nani ko smat i zne ski š kod Indeks D elež Zavarovalna skupin a 2021 2020 201 9 2021/2020 2020 /2019 2021 Nezgo dno zav arov anje 12 .755.919 11.2 59 .21 6 13.732. 622 113 82 3, 1 % Zdrav st ven o zav arov anje 232 . 436 425. 255 252 .7 87 55 168 0,1 % Zav arov anje av tomo bilskeg a kaska 7 6.216.3 18 7 7. 5 4 8 . 1 5 9 81.388.346 98 95 18,6 % Ožja prem oženjska zav arov anja 6 4.751 . 034 6 7. 6 9 8 . 0 2 7 68.52 2.84 7 96 99 15,8 % Zavarovanje a v tomobilske odgovornosti 64.00 1.23 5 64. 244.6 1 7 63 . 8 61 . 193 100 101 15,7 % Splošno zavarovanje odgovornosti 10.761 . 352 16 . 143 .731 15. 1 8 8 . 76 4 67 106 2, 6 % Kre ditno z avaro vanje 4.04 5 .904 4.70 9. 31 0 5 . 2 1 7. 6 8 5 86 90 1, 0 % Ost ala pre moženjska z avaro vanja 1 9. 9 6 1 . 633 1 6.009.4 93 1 7. 2 2 0 . 4 0 6 1 25 93 4,9 % Premoženj ska zavarovanja 252 .7 25. 8 31 25 8.03 7 .808 265.3 84 .65 0 98 97 61,8 % Življenjs ko zavarovan je 1 0 0 . 6 7 7. 7 5 6 9 6 . 431 . 8 79 96.566.196 104 100 24,6 % Življ enjsko zav., vezano na eno te inv. skladov 51.03 8.868 4 9. 152 . 423 58 . 203.197 10 4 84 12, 5 % Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 4 .425. 926 4 . 656 . 0 31 5.050 .338 95 92 1 ,1 % Živ lje njsk a in po kojnin ska zav ar ovan ja 156.142 .550 15 0. 2 4 0. 333 159. 819.731 104 94 38, 2 % Skupaj 408.868.381 408.278.14 1 425. 20 4 .38 1 10 0 96 100,0 % * Obračunani kosma ti zneski škod T riglav , pokojninske družbe, se po opr edelitvi AZN upoštevajo v z avar ovalni sk upini življenjsko zav arov anje, vezano na enote in vesticijskih skladov . Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 71 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 7.6.3 Obračunani k osmati zneski škod P oza var ov alnice T riglav R e Pozavarovalnica T riglav Re je obračunal a 88, 2 milijona evrov kosm atih znesk ov škod, kar je 16 odstotkov več kot leto prej. Pri po slih s Skupino so se kos mati zneski šk od po večali za 3 3 odsto tkov , pri poslih zu naj Sku pine pa za 2 odsto tka. Na pov išanje k osmatih zneskov š kod pri poslih s Skupino so vpliv ale predv sem likv idirane šk ode pri zav arovanju požara in elementarnih nesreč na po dlagi pogodb e z matično družbo, ki krije letni agregat škod, iz plačilo zavarovalnine za škodo družbi v Skupin i iz leta 2007 ter višje likvidirane škode drugih š kodnih zavarovanj zaradi izplačil škod, ki so nastale ob po tresih na Hrvaškem. Pri poslih zunaj Skupine so na poveč anje najbolj vplivala iz plačila škod pri zavarovanju požara in elementarnih nesreč zaradi poplav v Nemčiji ter izplači lo večje škode pri zavarovanju avtom obilsk ega kaska pri francoski pre može njski po go dbi . 7.7 Kosma ti obr ato valni stroški Skupni k onsolidirani k osmati obratovalni stroški Skupine T riglav so se po večali za 9 ods totkov in so dosegli 33 3,4 milijona evrov . Stroški zavarov alne dejav nosti s o znašal i 299,8 mil ijona evrov in so bili višji za 10 odstotkov . Najvišjo rast so, zaradi poveč anega obsega p oslovanja, kakor tud i nižje ravni teh str oškov zaradi vpli va p andemij e v le tu 202 0, dosegli predv sem stroški prid obivanja zavarovanj, stroški reprezent ance, reklame in sejmov ter stroški dela. Delež obra tovalnih stroškov zavarovalne dejavnosti v obračunani kosmati zavarovaln i premiji se je povišal za 0,1 odsto tne točke in zna ša 22, 2 odsto tka. Obratov alni stroški so se v vseh zavarov alnih segmentih poveč ali, in sicer za 1 4 odsto tkov pri življenjski h in pokojni nskih zavarovanji h (4 5,2 milijona evrov) , za 10 odstotkov pri pre može njskih zav aro v anjih (238,8 milijona evrov) in za 7 odsto tkov pri zdravst venih zav aro vanjih (15 ,8 milijona evrov). S troški nezavarov alne de javnos ti so bili 2 odstotka nižj i in so dosegli 3 3,5 milijona evrov . Stroški pridobivan ja zavarovanj (provizije ) so s 23-ods totnim povišanjem dosegli 66,4 milijona evrov , naj bolj so se p oveč ali v Zavarovalnici T riglav , T riglav Osigu ranju, Zagreb, T riglav Osigu ranju, Beograd, in T riglav Osiguranj u, Sarajevo. Na nj ihovo rast je vpliv alo predv sem večje štev ilo sklenjenih zavarovanj i n poveč an obseg zavarov alne premije, s klenjene po zunan jih prodajn ih poteh (p ogodben e prodajne poti, zavarov alni posredniki, agenci je in bank e ). V elik upad stroškov pridobivanja zavarovanj pa je beležila T riglav , Zdravst vena zavarovalnica, zaradi spremembe nagrajevanj a. Stroški amortizacije so se zv išali na 22,6 mili jona evrov (indeks 103 ). Nj ihovo povišanje je posledic a višji h stroškov amortizacije neopredmetenih dolgoročni h sredstev v matični druž bi, višje a mor tizacije v T riglav Osigu ranju, Beograd, zaradi uvedbe mednarodnega računovodsk ega standa rda MSRP16 Najem i ter višje amor tizacije v T r iglavu, Zdravst veni zavarovalnici, zaradi in vesticij v informacijs ko strojno i n programsko opremo. V sestavi stroškov imajo stroški dela največji, 4 7 ,2-ods totni delež. Dosegli so 166,2 milijona evrov oz. 6 odstotkov več kot preteklo leto. Povišanje je posledica večjega števila zaposlenih v T riglavu, Zdravstveni zavarovalnici, T riglav Osiguranj u, Zagreb, in T riglav Osiguruvanju Život , Skopje, t er višji h stroškov dela v Zavarovalnici T riglav . V m atični druž bi je n a njihovo rast vplival pre d vs em dv ig osno vnih plač zap osl enim ter višja izplačil a zavarovalnim zastopnikom zaradi večje prodaje zavarovanj in dodatnih iz plačil zaradi sklepanja na da ljavo . Stroški stori tev z ičnih oseb, ki ne opravlj ajo deja vnos ti (pogodbeno delo in storit ve študentskega ser visa) , so se povišali za 27 odsto tkov . V struk turi stroškov imajo le 0,4- odsto tni delež in so zna šali 1,5 milijona evrov. Drugi obratovalni stroški so se povišali za 8 odstotkov na 9 5,3 mi lijona evrov . Med nji mi so najvišjo rast dosegli stroški reprezentance, reklame in sejmov (viš ji stroški oglaševanja ter organizacije pri reditev in sponzorstev v matični družbi ter višji stroški oglaševanja v T riglav Osiguranj u, Beograd), stroški plačilnega prometa in bančni h storitev (višji stroški distribucije v T riglav S kladih ), stroški i ntelek tualnih in osebnih storitev (višji stroški sve tovalnih storitev v matični dru žbi ter višji stroški T riglav , pokojnin ske družbe, za storit ve sku pnega kontak tnega centra, obdelave zavarovanj in storitev) ter stroški najemni n in zak upnin (predv sem višji stroški n ajemnin računaln iške opreme in storitev v matični družb ). V sest avi skupni h kosmati h obratov alnih str oškov zav arov aln e dejav nos ti , razp or ejenih po funkcional nih sku pinah, zavzemajo n ajvečji, 61,7 -o dstotni delež s troški pridobiv anja zavarovanj. Drugi obratovalni stroški predst avljajo 2 7 ,3-, cenilni stroški 9,5- in stroški upravljan ja sredstev 1,5- ods totni delež. Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 72 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 K osmati obr atov alni stroški Skupine T riglav po naravnih vrstah Kosma ti ob rat oval ni str oš ki Indeks Delež Narav ne v rs te 2021 2020 2019 2021/2020 2020/201 9 202 1 Stroški pridobivan ja zavarovanj (provizije ) 66.422 .411 54.124.0 19 5 6 . 21 9. 931 1 23 96 18,9 % Nabavna v redn os t pro danega b laga 130.0 08 11 . 17 9 4 8 . 8 45 1 . 163 23 0,0 % Amor tizacija sr eds tev, potr ebnih za o bra tov anje 22.59 1.303 22.001.097 19 .694.948 103 112 6,4 % Stroški d ela 166.208.9 23 1 5 7. 5 2 4 . 4 5 6 154.621.686 10 6 102 47 , 2 % - plače z apo slenih 115.4 43.711 110.229.227 107 . 324. 972 105 103 3 2, 8 % - stro ški so cialne ga in po kojninskega zavar ovanja 26 .1 63. 9 07 24 . 559.378 24. 289.499 107 101 7 ,4 % - drugi str oški d ela 24. 6 01 . 30 5 2 2 .735 . 851 23. 007.215 108 99 7 ,0 % Stroški s tor itev zič nih ose b, ki ne opr avljajo d ejavno sti skupaj z dajat v ami 1 . 535 . 6 95 1 . 20 8 .769 1.31 7 .7 88 127 92 0,4 % Drugi ob rat ovalni s tro ški 95. 345 . 836 8 7. 9 4 2 . 6 0 2 9 0.018.718 108 98 27 ,1 % - stro ški rep rezen tan ce, rek lame, sejm ov 20.7 0 4 . 813 1 7 .1 8 1. 444 19. 39 4 .37 7 121 89 5,9 % - stro ški mate riala in ener gije 7 .916.54 1 8 .426 .457 8 . 261 . 18 4 94 1 02 2, 2 % - stro ški s tori tev v zdr žev anja 15. 368 .4 6 0 15.1 81. 8 4 8 15. 575. 036 101 97 4,4 % - pov rač ila stro škov v z vezi z del om 3.45 6 .61 6 3. 202 . 363 5. 69 0 . 278 108 56 1,0 % - stro ški int elek tualnih in o sebnih s tor itev 6. 7 24 . 0 17 5.56 0. 110 5.78 1 .4 60 1 21 96 1, 9 % - dajat ve, ki nis o od visne o d po slov nega izida r azen zav arov anj 3.490 .30 0 3. 24 1.068 3 . 391 . 165 10 8 96 1, 0 % - stro ški s tori tev pr ome ta in z vez 5. 510 . 075 5.360.31 4 5.58 4. 949 103 96 1,6 % - stro ški zav arov alnih premij 1. 1 32 . 762 1 . 159. 8 4 6 1.12 1.6 22 98 103 0, 3 % - stro ški pla čilneg a prom et a in bančnih s tori tev 11. 92 1.42 4 9. 495 .754 8 . 470 . 5 61 1 26 112 3,4 % - najemnine in zakup nine 5. 683.5 99 4 . 8 47. 4 4 3 4.062.029 117 119 1,6 % - stro ški s tori tev s trokov nega izo braže vanja 1. 303.829 1 . 0 9 9.79 0 1.354.981 119 81 0,4 % - ost ali str oški s tori tev 12.12 4.18 1 13.183.530 11 . 310 . 8 28 92 1 17 3,4 % - dolgor očn e rezer vac ije za zap osl ence 9. 219 2 . 635 20. 24 8 35 0 13 0,0 % Skupaj 3 5 2.23 4.1 76 3 22. 812 .122 321 . 921. 916 109 10 0 10 0,0 % Izloč it ve v kons olida ciji - 18.842. 729 -16. 0 65.703 -1 6 . 6 5 3 . 1 9 1 1 17 96 Skupaj konsolidiran o 333. 391 .4 47 306.7 46.419 305.268.725 109 100 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 73 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 K osmati obr atov alni stroški Zav arov alnice T riglav po nara vnih vrstah Kosma ti ob rat oval ni str oš ki Indeks Delež Narav ne v rs te 2021 2020 2019 2021/2020 2020/201 9 202 1 Stroški pridobivan ja zavarovanj (provizije ) 3 4 . 375. 142 2 8 . 55 0 .7 27 2 8 .759. 114 1 20 99 17 , 6 % Amor tizacija sr eds tev, potr ebnih za o bra tov anje 13.173.27 4 12 . 145. 27 0 1 1 . 1 6 7. 7 4 4 108 109 6 ,8 % Stroški d ela 1 0 6 . 6 0 7. 4 6 8 1 01 . 31 3. 635 99.8 73 .83 1 105 101 54 ,7 % - plače z apo slenih 75 .208.360 7 2 . 33 4 . 01 8 70. 23 8 .0 81 104 1 03 38,6 % - stro ški so cialne ga in po kojninskega zavar ovanja 12.77 8.998 1 2 . 0 0 0.7 52 1 1 . 8 3 7. 0 1 7 106 1 01 6, 6 % - drugi str oški d ela 18.620.110 16.978 .8 65 17 .7 98 .7 33 110 95 9,5 % Stroški s tor itev zič nih ose b, ki ne opr avljajo d ejavno sti skupaj z dajat v ami 30 9.753 289.9 70 349. 916 107 83 0, 2 % Drugi ob rat ovalni s tro ški 40. 5 82 . 43 8 37. 65 1 . 24 7 4 0.343 .368 108 93 20, 8 % - stro ški rep rezen tan ce, rek lame, sejm ov 8 . 6 4 7. 8 5 2 7. 6 0 7. 5 7 6 8.59 8.84 7 1 14 88 4 ,4 % - stro ški mate riala in ener gije 3.4 43.255 3.7 82 . 5 4 4 3.425. 8 8 0 91 110 1,8 % - stro ški s tori tev v zdr žev anja 8.6 99. 0 49 8. 8 23. 036 9 .62 7 .759 99 92 4, 5 % - pov rač ila stro škov v z vezi z del om 2 .426 .737 2 . 175.475 3. 36 0 .635 112 65 1, 2 % - stro ški int elek tualnih in o sebnih s tor itev 2 .7 5 4 . 33 8 2.072.0 25 1 .963.3 79 1 33 10 6 1 ,4 % - dajat ve, ki nis o od visne o d po slov nega izida r azen zav arov anj 1 . 4 5 7. 6 1 4 1 .380. 668 1.62 8. 36 6 106 85 0,7 % - stro ški s tori tev pr ome ta in z vez 2. 929.987 2 .978 .697 3. 072 .6 49 98 97 1 ,5 % - stro ški zav arov alnih premij 305.143 379.31 8 3 2 7. 3 0 4 80 1 16 0,2 % - stro ški pla čilneg a prom et a in bančnih s tori tev 1.13 5.1 5 5 1. 2 18 . 983 1 . 6 9 8 . 17 1 93 72 0,6 % - najemnine in zakup nine 3.688.6 3 3 3. 024 .6 99 2 . 216.058 122 136 1,9 % - stro ški s tori tev s trokov nega izo braže vanja 8 95.7 27 76 4 . 9 45 902.200 1 17 85 0,5 % - ost ali str oški s tori tev 4.19 8.948 3. 4 43.281 3. 522 . 1 20 122 98 2, 2 % Skupaj 195.0 48 .075 179. 9 50 . 8 4 9 180.49 3.9 73 10 8 10 0 100,0 % Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 74 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 7.8 Izra vnav anje nevarnosti 7.8.1 Zav arov alno-tehnične rezerv acije V ok viru lastnih iz ravnalni h zmogljivosti smo v Sku pini T riglav iz ravnali 84 odsto tkov nevarnosti. Nevarno sti, ki so pres egale naše izravna lne zmoglj ivos ti, smo iz ravnali s pozavarovanjem in v m anjši meri s sozavarovanjem. Škode smo pokrivali iz tekočega letnega priliv a tehnične premije po posameznih zavarovalnih vrstah in iz oblik ovanih zavarovalno-tehnični h rezer vacij. S kosmati mi zavarovalno-tehničnim i rezer vacijami zagotavljamo u ravnoteženo p oslovanje in dolgoročno v arnost zavarov ancev . V Skupini T r iglav smo jih ob k oncu let a oblikovali v viš ini 3.198,7 mil ijona evrov in njihov s kupni obseg pove čali za 5 odsto tkov . O bseg kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij se je p oveč al pri vseh segmentih zavarovanj, in sicer pri premoženjsk em za 7 odsto tkov , pri življ enjskem za 4 odsto tke ter pri zdravst venem za 23 odstotkov . Zavarovalni ca T riglav je oblikovala za 2.280,5 milijona evrov kosmati h zavarovalno-tehničnih rezervacij, kar je 4 odsto tke več kot leto prej. Primerjava posameznih vrst rezer va cij na 3 1. 12. 2021 s stanjem ob k oncu let a 202 0: • Kos mate prenosne premije so za 7 odstotkov višje in so oblikovane v višini 3 70 ,0 milijona evrov . Prenosna premija premožen jskih zavarovanj se je povišala za 7 ods totkov na 366,1 milijona evrov ter pri zdravst venih zavarovanjih za 3 odstotke na 3,5 milijona evrov . Prenosna premij a življenjski h in pokojni nskih zavarovanj pa se je znižal a za 1 ods totek na 45 5.0 0 0 evrov. Giba nje kosmate prenosne premije je usklajeno z gi banjem in traj anjem obračunane k osmate zavarovalne premije in naravo prevzetih rizikov . • Kosmate škodne r ezer v acije so s e poviš ale za 8 odsto tkov na 694,5 milijona evrov . Oblikovane so za po kritje škod, ki so nastale v pr eteklo sti in do konca obračunskega obdobja še niso bile rešene. Škodne rezer v acije za premoženjska zavarovanj a so dos egle 65 5,3 milijona evrov ali 8 odsto tkov več glede na pre teklo le to, predvs em zaradi njihovega povišanja pri poslih zu naj Skupine v Pozavarovalnici T riglav Re in Zavarovalnici T riglav . Škodnih rezerv acij pri življenjskih in pokojni nskih zavarovanjih je bilo za 2 3,1 milijona evrov (indeks 108) in pri zdravst venih zavarovanjih za 16,1 milijon a evrov (indek s 110). • Matem atičn e rezer v acije s o znašale 2.054,9 milijona evrov in so bile višje za 4 odsto tke. Od tega je bilo matematičnih rezerva cij kritnega sklada življenjski h zavarovanj za 1 .43 2 ,6 milijona evrov (indeks 98), zavarovalno-tehničnih reze r vacij v korist življenjskih zavarovancev , ki prev zemajo naložbeno tveganje, pa 622,3 milijona evrov (indeks 122). Povišale so se zaradi rasti vredno sti naložb , na katere je vezano premoženje teh zavarovanj. S 1.54 8, 5 milijona evrov ima na jvečji delež matematičnih rezervacij Z avarovalnica T riglav (indeks 104), pri čemer je 1. 00 8,3 milijona evrov matematičnih rezervacij kri tnega sklada življenjski h zavarovanj (indeks 97) in 540, 1 milijona evrov zavarovalno-tehničnih rezerv acij v korist življenjs kih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno t veganje (indeks 120). • Rezer vac ije za bo nuse in p opu ste so se znižale za 3 odsto tke na 2 7 ,5 milijona evrov . • Druge zav arovaln o-te hničn e rezer v acije s o znašale 5 1,7 mi lijona in so se poveč ale za 8 ods totkov , predv sem kot po sledica do datno oblikovanih rezervacij za neiz tekle nev arnosti zaradi pandemije v T riglav , Zdravst veni zavarovalnici. K osmate za varo valno-tehnične rezervacije Sk upine T riglav na 31. 12. 2021 K osmate za varo valno-tehnične rezervacije Za var ovalnice T riglav na 31. 12. 2021 K osm ate zav ar oval no -te hnič ne r ezer vac ije Indeks 2021 2020 2019 2021/2020 2020/2019 Preno sne pre mije 370 .0 43.7 25 3 4 4 .76 0 . 927 332 . 510 . 935 107 10 4 Matema tičn e rezer v acij e 2.05 4. 917 . 059 1 .9 67.0 0 8 .67 3 1.889 .382.58 3 104 10 4 Škodne rez er va cije 69 4 . 4 98 .31 1 6 4 5. 331 . 1 6 8 6 1 5 . 3 9 8 . 74 4 108 105 Rezer v acije z a bonus e in pop uste 27 .464.185 28 .195. 354 19.683.771 97 1 43 Druge z avaro valno -tehnič ne rezer vac ije 51 . 74 8 . 5 0 3 4 7. 9 1 7. 7 3 2 21.894.13 8 108 219 Skupaj 3.19 8.671 .783 3.033.213. 854 2. 878 .870. 171 105 105 K osm ate zav ar oval no -te hnič ne r ezer vac ije Indeks 2021 2020 2019 2021/2020 2020/2019 Preno sne pre mije 2 4 6 . 0 1 7. 8 5 0 235.190 .816 232 . 791 .0 5 6 105 101 Matema tičn e rezer v acij e 1.548.454.207 1 .490 .283. 181 1 . 4 55. 8 24 . 3 9 7 10 4 102 Škodne rez er va cije 4 4 6 . 5 6 7. 2 5 5 430 . 259 .6 21 428 . 320 .763 10 4 10 0 Rezer v acije z a bonus e in pop uste 23 .724 . 0 69 23 .837 .107 19.0 65.148 10 0 125 Druge z avaro valno -tehnič ne rezer vac ije 1 5 . 74 4 . 8 5 7 19. 470.75 4 13.0 12.868 81 150 Skupaj 2.280 .5 08.2 3 8 2 . 1 9 9. 0 4 1 .47 9 2. 149.014.232 104 102 7.8.2 Poza v aro vanje V Skupini T riglav si pri zadev amo za optimalne pogoje kritja, kar na m je pri vseh p ozavarovalnih in sozavarovalnih pogodbah uspelo tudi v letu 202 1. D o svetov nega pozavarov alnega trga dostopamo prek Pozavarovalnice T riglav Re i n Zavarovalnice T riglav . V zun anjo iz ravnavo smo odvedli 213 ,3 milijona evrov pozavarovalne premije, kar je 38 odstotkov več kot leto prej. Od dana pozavarovalna premi ja predstavlja 15,8 odsto tka skupne obračunane k osmate zavarovalne premije, kar je 3,2 odsto tne točke več kot leto prej. V išja rast pozavarovalne premije je posledic a poveč anega obsega pr emij premožen jskih zavarovanj, predvsem tistih, ki so bila sklenjena po načelu prostega pr etoka s toritev (FOS) in aktivnih pozavarov anj. K rasti pa so prispevale tudi višje cene pozavarovanj na svetov nem pozavarovalnem trgu. Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 75 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Spremembe prenosnih premij za pozavarovalni del so zna šale 15,5 mil ijona evrov (leto prej 4,6 milijona evrov). Iz pozavarovanja smo prejeli za 41,9 milijona evrov obračunanih deležev pozavarova teljev za kritje kosmatih šk od (indeks 132 ). Sprememba š kodnih rezerva cij za pozavarovalni del je do segla 26,1 milijona evrov (indeks 150). Iz pozavarovanja smo prejeli tudi 38,8 milijona evrov pozavarovalnih provizij (i ndeks 127). Pozavarovalni rez ultat je bil negati ven in je znašal –90,9 milijona evrov (leto prej – 70,2 mili jona evrov). Pozav aro valni rezulta t Zavarovalni ce T r iglav je znaša l –89,5 m ilijona evrov (leto prej – 73,0 mil ijona evrov). 7.9 Sestav a naložb Skupine T riglav in Za v arov alnice T riglav 23 V Skupin i T riglav nadal jujemo razmerom a konserv ativ no naložbeno politiko, s katero zagotavljamo ustrezno donosnost naložbenega po r t felja, pri tem pa dajemo poudarek varnosti in likvidno sti naložb. Pri naložbenj u sledimo cilj u doseganja visoke bonitetne o cene celotne ga por t felja, v nalož bene proces e pa vključujemo tudi ok oljsk e, družbene in upravlj avske dej avnike ( ESG). Sest ave por t f elja v letu 20 21 nis mo bist veno spremenili, smo pa dej avno prilagaj ali deleže posameznih nalož benih razredov . Finančne na ložbe Skup ine T riglav , vključno z naložbeni mi nepremičnina mi in na ložbami v pridruž ene družbe, so na zadnji d an leta znašale 3.668,5 milijona evrov ali 5 odsto tkov več kot ob koncu leta 202 0. V sest avi vseh sredstev Skupine se je njihov delež zman jšal za 0,6 odstotne to čke na 8 3,9 odstotka. Finančne naložbe, vključno z naložbenimi nepremičninami, Sk upine T riglav na 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020 Finančne naložbe Indek s Delež 31. 12 . 2021 3 1 . 12. 2 020 2021/2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Naložb ene nep remičnin e 75. 110. 973 7 8 . 97 7. 8 0 0 95 2, 0 % 2,3 % Naložb e v pridruž enih družbah 36 . 031 . 3 43 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 128 1, 0 % 0,8 % Delnic e in drugi vr edno stni p apirji s spreme nljivim d ono som 330.960 .660 220 .367 .991 150 9,0 % 6, 3 % Dolžnišk i in drugi vr edno stni p apirji s stalnim d ono som 2.512.569 .818 2.572.5 3 3.950 98 68, 5 % 73,6 % Dana pos ojila 4. 52 5.1 84 4.21 8.2 79 107 0, 1 % 0, 1 % Dep oziti pr i bankah 70. 47 2 . 82 7 72 . 474 . 2 1 7 97 1, 9 % 2,1 % Ost ale nanč ne naložb e 5.810 .9 84 6. 4 62. 139 90 0 ,2 % 0, 2 % Finančne nal ožbe p ozav arov alnic iz naslov a pozav arov alnih po godb p ri ced entih 13.340.360 11 . 210.6 82 119 0,4 % 0,3 % Izv edeni nan čni instr ument i 2 0 . 317 113 .3 01 18 0,0 % 0,0 % Naložb e v korist živ ljenjskih zavar ovan cev, ki prev zemaj o naložben o t veganje 619.617 .4 88 50 1.808.980 123 16,9 % 14, 4 % Skupaj 3. 6 68 . 459. 95 4 3.49 6.405.053 105 100, 0 % 10 0,0 % Dolžniški in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom: 68,5 % Naložbe v korist življenjskih zav arov ancev , ki prevzemajo naložbeno t veganje: 16,9 % Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom: 9,0 % Naložbene nepremičnine: 2,0 % Depoziti pri bankah: 1,9 % Naložbe v pridruženih družbah: 1,0 % Ostalo: 0,6 % Sestava naložb Sk upine T riglav na 31. 12. 2021 Največji, 68,5- ods totni delež naložbenega por t felja predstavljajo obveznice na razvitih trgih in z večinoma visoko bonitetno o ceno. Glede na konec le ta 2020 se je znižal za 5,1 odstotne točke, njegova vrednos t pa se je zmanjša la za 2 odsto tka na 2.512,6 mili jona evrov, ka r je predv sem posledic a negativn e donosnosti ob veznic zaradi zviševanja obrestnih mer v tem obdobju ter v man jši meri tak tičnih prilag oditev p or t feljev. Nasprotno se je v naložbenem por t felju pove čal delež delniških na ložb, ki so zras le za 2,7 odstotne točke na 9 ,0 odsto tka, in nalož b v korist zavarovancev, ki prevzemajo na ložbeno t veganje, in sicer za 2,5 ods totne to čke na 1 6,9 odsto tka. Ob tem se je zaradi rasti teč ajev delnic poveč ala tudi vrednos t obeh naložbenih raz redov. Obseg delniških na ložb se je tako povzpel za 50 ods totkov na 3 31,0 mil ijona evrov , obseg naložb v korist zavarovancev , ki prev zemajo na ložbeno t veganje, pa za 23 odstotkov na 61 9,6 mi lijona evrov . Glavnino slednj ih predstavljajo sredst va, ki s o investirana v vzajemne sklade po izboru zavarovancev, večinoma v sklade v u pravljanj u T riglav Skladov . V preos talih nalož benih razredih je nek oliko m anjš i obseg dep ozitov pri bankah i n naložbenih nepremičnin ter nek oliko povečan obseg naložb v pridružene druž be, drugih bistvenih sprememb pa v tem obdobju ni bilo. Sku pina v letu 202 1 ni posojala vrednostnih papirjev iz svoji h por t feljev in tudi ni prejela drug ih vrednos tnih papi rjev za zavarov anje tovrstnih posojil. 24 Podrobnejšo ses tavo obveznišk ega in delnišk ega por t f elja Sku pine T riglav predstavljamo v nadal jevanju, na koncu poglavja pa podatke za Zavarovalnico T riglav . Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 23 SASB: FN-AC-410a.1 | 24 SASB: FN-IN-550a.2 76 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Dolžniški vrednostni papirji Skupine T riglav glede na bonitetno oceno v letih 2021 in 2020 Dolžniški vrednostni papirji Skupine T riglav po deja vnosti ozir oma ožjem sektorju izdajatelja v letih 2021 in 2020 25 Dolžniški vrednostni papirji Skupine T riglav po sekt orju izdajatelja v letih 2021 in 2020 Dolžniški vrednostni papirji Skupine T riglav po dr žavi izdajatelja v letih 2021 in 2020 Dolžniški vrednostni papirji Indeks Delež Bonitetna ocena 31 . 12. 2 021 31 . 12 . 2020 2021/2020 31. 1 2. 2021 31. 12 . 2020 AAA 438 . 921 .752 4 63. 01 2 . 2 8 4 95 17 , 5 % 18,0 % AA 376.763.74 4 38 3.681. 511 98 15,0 % 14, 9 % A 677 .949.441 7 2 9 . 74 8 . 6 9 1 93 27 , 0 % 28,4 % BBB 789. 29 4 . 818 72 8.788.5 50 108 31,4 % 28, 3 % Nižje od B BB 185.66 7 .718 200. 940. 47 6 92 7 , 4 % 7 , 8 % Brez o cene 43.9 72.345 6 6 . 36 2 .43 8 66 1,8 % 2 ,6 % Skupaj 2.512. 569.818 2. 572.533.950 98 10 0,0 % 100, 0 % Dolžniški vrednostni papirji Indeks Delež Ožji sektor izdajatelja 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 2021/2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Obve znice dr žav EMU 1.204.55 0.1 77 1 .31 3.398.9 57 92 47 , 9 % 51,1 % Finance 451. 91 3. 4 4 6 4 62 . 6 65. 245 98 18, 0 % 18,0 % Obve znice drugih dr žav 2 2 7. 8 9 0 . 1 9 3 203.605. 28 4 112 9,1 % 7 , 9 % Obve znice dr žave EU (razen EMU) 204.85 2.100 165.825.871 1 24 8, 2 % 6, 4 % Neciklične dej avnosti 106.6 7 6. 738 9 7. 4 4 1 . 63 5 10 9 4, 2 % 3, 8 % Storit ve in dobr ine javne ga znač aja 74 . 4 7 8 . 5 0 0 74 . 2 1 6 . 3 55 10 0 3,0 % 2 ,9 % Komunikacije 47 .0 49.094 6 8. 905. 94 6 68 1 ,9 % 2,7 % Ciklične dejavnosti 46.995.262 49. 437 .417 95 1,9 % 1 ,9 % T ehnol ogija 3 9.25 5.888 29.837.29 8 132 1, 6 % 1,2 % Indus trija 3 7. 5 2 5 . 2 3 3 36.803 .16 2 102 1,5 % 1 ,4 % Energetika 36.6 62. 20 0 32.799.111 112 1,5 % 1 ,3 % Surovin e in materiali 34.720. 987 3 7. 5 9 7. 67 0 92 1,4 % 1 ,5 % Skupaj 2.512. 569.818 2. 572.533.950 98 10 0,0 % 100, 0 % Dolžniški vrednostni papirji Indeks Delež Sek tor izdajatelja 31. 1 2. 2021 31. 12 . 2020 2021/2020 31. 1 2. 2021 31. 12 . 2020 Državne 1 . 6 3 7. 2 9 2 . 4 7 0 1 .682.830.112 97 65,2 % 65,4 % Finančne 45 0.896.480 4 61.6 05.95 4 98 17 , 9 % 17 ,9 % Podje tniške 423.363.902 4 2 7. 0 3 8 . 5 9 4 99 16, 8 % 16,6 % Struk turir ane 1. 016 .9 6 6 1 .0 59. 29 1 96 0 ,0 % 0, 0 % Skupaj 2.512. 569.818 2. 572.533.950 98 10 0,0 % 100, 0 % Dolžniški vrednostni papirji Indeks Delež Država izdajatelja 31. 12. 2 021 31 . 12 . 2020 2021/2020 31. 1 2. 2021 31. 12 . 2020 Nem čija 3 71. 7 41. 005 399.195. 893 93 14, 8 % 15, 5 % Slove nija 3 1 2 . 3 8 7. 0 2 1 39 4 .52 5. 82 2 79 12, 4 % 15,3 % Fran cija 202 .9 16 .739 1 9 1 . 0 6 7. 4 3 4 106 8 ,1 % 7 ,4 % Španija 15 4 .859.010 1 3 9. 353 .7 31 111 6, 2 % 5,4 % Mednar odne nan čne ins titu cije 15 3.80 0. 111 10 6. 856. 495 14 4 6 ,1 % 4, 2 % It alija 133 . 5 91 . 27 3 123.487 . 125 108 5, 3 % 4, 8 % ZDA 132.66 0.828 12 3. 65 0. 851 107 5,3 % 4, 8 % Hr vašk a 113. 08 0. 581 106.124.399 107 4,5 % 4 ,1 % Nizozemska 9 0 . 1 55. 23 9 117 .71 2 . 265 77 3, 6 % 4,6 % Avs trija 66.664.26 3 8 5. 17 2 . 4 91 78 2,7 % 3,3 % Drugo 780 .71 3.748 7 8 5 . 3 8 7. 4 4 6 99 31,1 % 30, 5 % Skupaj 2.512. 569.818 2. 572.533.950 98 10 0,0 % 100, 0 % Podatki ne vključujejo naložb v k orist življenjskih zavar ovance v , ki prevzemajo naložbeno t veganje. Podatki ne vključujejo naložb v k orist življenjskih zavar ovance v , ki prevzemajo naložbeno t veganje. Podatki ne vključujejo naložb v k orist življenjskih zavar ovance v , ki prevzemajo naložbeno t veganje. V obveznišk em por t felju Skupine se deleži obveznic po sekto rju izdajatelja prav tak o niso pomembneje spremenili. Največji, 6 5,2-odstotni delež ohranjajo državne obveznice, preos tali del pa na uravnotežen način predstavljajo nančne i n po djetniške obveznice. V nadal jevanju prikaz ujemo tudi dodatne informacije o sestavi ob veznišk ega por t f elja po dejavnosti oz. ožjem sektorju izdajatel ja. Glede na državo izdajatelja dolžniš kih vrednos tnih papirjev v por t felju prevladujejo izd ajatelji iz držav z visokimi bonitetnimi ocenami, s čimer zag otavljamo ustrezno varnost in lik vidnost . Nekatere spremembe izpost avljenosti do po sameznih d ržav so p osledica c enovnih niha nj in taktičnih prilago di tev n eka terih p ozicij . Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 25 SASB: FN-IN-410a.1 Obvezniški por t felj Skupine T riglav je visoko kakovosten in me dnarodn o inve stir an. Kar 90,9 odsto tka obvezniških n aložb je v na ložbenem bonite tnem razredu z bonitetno o ceno najm anj »BBB« (89 ,6 odstotka ob koncu le ta 2020 ) in 5 9,4 odstotka v bonite tnem razredu najm anj »A « (61,3 odstotka ob koncu le ta 2020 ). 77 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V naložbene procese vključujemo tudi okoljske, družbe ne in upr avljavske dejavnike (ESG) . Sle dimo smernicam o potrebni skrbnosti za o dgovorno ravnanje podjetij, ki jih je oblikovala Organi zacija za gospodarsko sodelov anje in razvoj (OECD ), ter načelom odgovornega investiranja Združenih na rodov. V marcu 2 021 s mo skladno z zahtevami Uredbe o razkritjih, povezani h s trajnostnostjo v sek to rju nančni h storitev (EU 201 9 /2088) opredelili trajnostni vidik n aše naložbene politike, ki je dostopen na spletni strani https: / /w w w .t rigl av .eu/ sl/t rajn ostni- razvoj/t rajn ostno-poslovan je . Skladno z n jim in naš imi strateškimi ambicij ami (glej poglavje 4. Strategija in n ačr ti Skupine T riglav ) smo opredelili upoštev anje trajnostnih dej avnikov pri u pravljanju naših n aložb, strategijo na laganj a v trajnostne naložbene raz rede (npr . zelene ob veznice, obvezn ice z družbenim učink om in traj nostne ob veznice ) ter akti vno uresničevanje naši h upravljavskih pravic pri odločanju na področju trajnostnega raz voja pri tistih izda jateljih iz našega por t felja, pri katerih je to mogoče. 26 T r ajnost ne naložb e s ksnim d onos om Skupine T riglav so prikazane v s po dnji preglednici. Glede na leto 2020 se je njihov obseg skoraj podvojil in dosegel 204,5 milijona evrov . Njihov delež v obveznišk em por t felju preds tavlja 8,1 ods totka (4,1 ods totka v 202 0). T rajnostne (ESG) naložbe s ksnim donosom Skupine T riglav na z adnji dan leta 2021 in 2020 Sestava delniških naložb Skupine T riglav v letih 2021 in 2020 Delniške naložbe Skupine T riglav po geograf skih regijah v letih 2021 in 2020 T rajnostne naložbe s ksnim donosom Ind eks Del ež v d olžn išk ih vredno stnih papirjih Delniške naložbe 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 2021/2020 31 . 12. 2 021 31 . 12 . 2020 Obve znice z družb enim učinkom* 83 . 630 .72 1 33.278. 595 251 3,3 % 1 ,3 % Zelen e obve znice 10 4 .433.167 67 . 424 .385 155 4, 2 % 2, 6 % T r ajnostne obvez nice *** 16 . 4 4 8 . 2 65 3 .62 9.0 9 0 453 0,7 % 0 ,1 % Skupa j ESG ob vezn ice 2 0 4. 51 2 . 1 53 1 0 4 .332 .0 71 196 8, 1 % 4 , 1 % Delniške naložbe Ind eks Del ež Vrst a del niške n alož be 31 . 12 . 2021 31 . 12 . 2020 2021/2020 31. 1 2. 2021 31. 12 . 2020 Delnic e 128.58 2.33 9 9 1.5 31.48 3 140 35,0 % 36, 8 % Delnišk i skladi 85 . 33 0 . 02 4 58. 121 . 021 147 23,3 % 23,4 % Obve zniški skladi 62. 836 .072 30. 288 .8 0 0 2 07 17 , 1 % 12,2 % Denarni sk ladi 4.177 .73 9 3.436.4 10 122 1,1 % 1 ,4 % Drugi skla di 86. 065. 829 6 5.227 .991 1 32 23,5 % 26,2 % Skupaj 366.99 2.003 248.6 05.7 05 148 10 0,0 % 10 0,0 % Delniške naložbe Ind eks Del ež Geogra fska regija 31. 12 . 2021 31. 12. 2020 2021/2020 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 Slove nija 103. 49 0. 2 96 8 0 . 365. 862 129 28, 2 % 32,3 % Razv iti tr gi 244.54 2.13 7 15 0 . 49 3. 0 47 162 66 ,6 % 60, 5 % Razv ijajoč i se trgi 13.5 88.35 3 13.244.477 103 3,7 % 5,3 % Balkan 5.371 . 218 4.502.3 20 119 1,5 % 1 ,8 % Skupaj 366.99 2.003 248.6 05.7 05 148 10 0,0 % 10 0,0 % Delniške naložbe Ind eks Del ež Sek tor izdajatelja 31. 1 2. 2021 31. 12 . 2020 2021/2020 31. 1 2. 2021 31. 12 . 2020 Mo čno div erzi cir ane dejavn ost i 222.711.485 1 50 . 241 . 659 148 60,7 % 60, 4 % Neciklične dej avnosti 75 .540.55 6 5 8.681.613 129 20,6 % 23,6 % Finance 25.015.182 18 . 231 . 86 9 137 6,8 % 7 ,3 % T ehnol ogija 12.93 2.690 1.221.3 16 1 .0 59 3,5 % 0 ,5 % Energetika 12. 679.131 0 3, 5 % 0, 0 % Ciklične dejavnosti 8.4 77 .152 6.1 13.712 139 2 ,3 % 2, 5 % Storit ve in dobr ine javne ga znač aja 3. 428 .1 88 11 . 245. 578 30 0, 9 % 4, 5 % Indus trija 3.399 .847 2. 245 .0 0 4 151 0, 9 % 0, 9 % Komunikacije 2. 210 .4 03 424 .41 8 521 0, 6 % 0,2 % Surovin e in materiali 59 7. 3 7 1 20 0 . 535 298 0, 2 % 0,1 % Skupaj 366.99 2.003 248.6 05.7 05 148 10 0,0 % 10 0,0 % * Obveznice z družbenim učinkom so instrument nancir anja socialnih storitev . ** Zelene obv eznice so instrument nanciranja okoljskih pr ojektov , katerih sredstva so namenjena z a ekološko učink ovite produkte, tehnologije in procese, prepreče vanje onesnažev anja in nadzor , trajnostno upravljanje življenjskih nar avnih viro v , trajnostno upr avljanje vodnih viro v , izkoriščanje obnovljivih vir ov energije, energetsk o učinkovitost in čisti promet. *** T rajnostne obveznice so instrument nancir anja trajnostnih projektov in so tor ej kombinacija zelenih obv eznic in obveznic z družbenim učinkom. Pogosto je nancir anje pogojeno z doseganjem trajnostnih ciljev . Delni ške naložbe Skupine predst avljajo 1 0,0- ods totni delež celo tnega por t felja (2,9-o dsto tne točke več kot ob koncu leta 2020) , vključujejo pa delnice i n druge vrednostne papirje s spremenljivim donosom ter naložbe v pridružene družbe. Nji hova vr ednost s e je predv sem zaradi rasti delniških tečajev po večala za 4 8 odsto tkov na 36 7 , 0 mili jona evrov. Med delnišk e nalož be smo vključili kategorijo Drugi skladi , ki vsebuje predv sem alternativne sklade, med katerimi ima pomemben delež tudi alternativni sklad v u pravljanju pridružene družbe T rigal. Delniške naložbe Sk upine T riglav po dejavnosti oz. ožjem sektorju iz dajatelja v letih 2021 in 2020 27 Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 26 SASB: FN-IN-410a.2, FN-AC-410a.2 | 27 SASB: FN-IN-410a.1 78 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V Zavarovalni ci T r iglav so se nančne nalož be, vključno z naložbenimi nepremičninam i, poveč ale za 3 odsto tke in so ob koncu leta 202 1 znašale 2. 725,5 mi lijona evrov . Finančne naložbe Zav arov alnice T riglav na zadnji dan leta 2021 in 2020 Finančne naložbe Indek s Delež 31. 12 . 2021 3 1 . 12. 2 020 2021/2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Naložb ene nep remičnin e 43. 8 4 0 . 0 55 4 4 . 45 1 . 2 76 99 1,6 % 1,7 % Naložb e v odv isnih in pridr uženih družb ah 173 .618.6 79 163.675.415 106 6,4 % 6, 2 % Delnic e in drugi vr edno stni p apirji s spreme nljivim d ono som 20 4 .0 09. 208 1 13.58 6.57 0 180 7 , 5 % 4,3 % Dolžnišk i in drugi vr edno stni p apirji s stalnim d ono som 1.736 .539.693 1 . 837 .372 . 253 95 63,7 % 69,8 % Dana pos ojila 5.155.689 9.29 4. 087 55 0, 2 % 0 ,4 % Dep oziti pr i bankah 19 .660. 79 3 1 9.5 67 . 3 02 10 0 0,7 % 0,7 % Ost ale nanč ne naložb e 3 . 278 . 3 63 3.65 4 . 8 6 0 90 0, 1 % 0, 1 % Izv edeni nan čni instr ument i 2 0 . 317 113 .3 01 18 0,0 % 0,0 % Naložb e v korist živ ljenjskih zavar ovan cev, ki prev zemaj o naložbena t v eganja 5 3 9 . 4 1 7. 97 2 442.29 2.488 122 19,8 % 16,8 % Skupaj 2 .7 25 . 54 0.76 9 2.634.007 . 55 2 103 100, 0 % 10 0,0 % 7.10 Naložbe v nepremičnine in opremo z a lastno dejavnost Investicije Skupine T riglav v opredmetena osnovna sredst v a so dos egle 5,6 milijona evrov in v neopre dmetena sredst va (p rogramska oprema in premožen jsk e pravice) 1 7 , 1 milijona evrov. Matična družba je v opredmetena osnovna sredst va vl ožila 2,6 mi lijona evrov ter v neopredme tena osnovna sredst va 15,4 milijona evrov . Vrednost nepremičnin, ki jih u porabljamo za lastno dejavnost, pove čujemo z dejavni m upravljan jem in premišl jenim vlagan jem vanje. Ob tem izboljš ujemo njihovo i zkoriščenost, pove čujemo funkciona lnost in dosegamo viso ke standarde, sklad ne z naprednimi tehnološkimi in funk cionalni mi smernicami. Prenovit vena dela izvajamo v sklad u s smernicami traj nostnega r azvoja Skupine T riglav , pri čemer poleg b oljše pros torske iz rabe objek tov dos egamo tudi večjo energetsko učinkovitost in manj ši ogljični odtis. K racionalizaci ji in optimizaciji prostor ov so pripomo gla predhodna vlaganj a v digitalne kana le pri poslov anju s stranka mi, informacijs ka opremljenost in usposobljeno st zaposlenih ter uvajanje novih n ačinov dela na dalj avo, kar so pol eg tehnološko-informacijskih vlaga nj pospe šile tudi epidemične raz mere. T udi v letu 2021 s mo pos ebno skrb namenj ali ukrepom za varovanje zdravja in zagotavlja nje varne uporabe nepremičnin za zaposlene, s tranke, n ajemni ke in d ruge uporabnike. Nad aljevali smo energet sko i n funkciona lno sanacijo strateških nepremičnin, tak o za opravljanje la stne dejavnosti kot za naložbe. V Skupin i smo sprejeli m inima lne standarde prilagodlj ive uredit ve delov nih in prodajn ih mest, ki ustrezajo mednarodnim primerom dobre prakse za s odobno in učinkovito poslov anje. V skladu z njimi smo že prenovili nekatere poslovne p ovr šine. Standa rde bomo v naslednjih letih preuredili glede na nove ugotovit ve in smernice ter kot posledico sprememb v načinu dela po obdobju pandemije. Z informacijsk o podpor o za upravljan je nepremičnin omogočamo varno in celovi to vodenje evidenc , poro čanje ter razl ične po dporne upravljavske procese. V 2021 smo nadgradil i programsko verzi jo podp ore ter vanje vključili programe za vodenje investicij, za stroškovni menedžment in za energetsko računovodst vo. Nadgradnje bod o zaživele v 20 22. Nadaljevali smo i zboljšave v sestavi nepremičninskega premožen ja Sku pine, za katere se odlo čimo ob primernih tržnih pri ložnostih. Ohranili smo vrednost nepremičninsk ega premoženja ter odlično zasedenos t naložbenih nepremičn in in prav tak o njihovo donosnost, kar pripisujemo s istematičnemu vlaganj u v nepremičnine, ki so za nas strateškega pomena, in odprodaji nestrateških nepremičnin. T ako smo v letu 20 21 odprodali več strateško nezanimivih nepremični n (poslov nih prostorov, zem ljišč, poči tniških z mogljivosti). Zaključili smo prodaj ni postop ek za eno najpomembnejših nepremičnin v našem por t felju, razvojno zemljišče »Linha r tov dvor« za Bežigradom, ki je v lasti družbe T riglav , Upravljan je nepremičnin. Pozitivni učinki razvoja in prodaje se bodo odrazili v poslovnem letu 2022. 7.11 Upra vljanje premoženja str ank Upravljanj e pre moženja obs ega upravljanje l astnih zavarovalnih por t feljev matične družbe (kritno premoženje in kritni skl adi), varčevanje strank prek zavarovalnih storitev življenjs kih in pokojni nskih zavarovalnic Skupine, u pravljanje n aložb v dru žbi T rigal ter upravljan je premoženja strank v vz ajemni h skladih i n individualno v okviru družbe T riglav Skladi. V rednos t sredstev v upravljanj u Skupine T riglav ob koncu leta 2021 : 28 • lastni zavarovalni por t felj: 3.048 ,8 milijona evrov (indeks 102 ), • v zajemni s kladi in individualno u pravljanje premoženja v družbi T riglav Skladi : 1.53 9,3 m ilijona evrov (inde ks 13 3), • upravljan je naložb v dru žbi T rigal: 9 1,7 mili jona evrov (indek s 168). T rg upravljanja premoženja in investicijskih skladov Kapitalski trgi so bili v letu 20 21 nadpovprečno dono sni, kar je odražalo močno okrevanje gospodars t va po pandemiji covid- 19. T rg upr avljanja pr emoženj a v evrop ski indus triji (skladi UCITS) je tako beležil visoke neto prilive, do konca ok tobra za kar 67 0 mili jard evrov . Prilivi so bili ena komerno porazdeljeni po mese cih, kar naka zuje ra zmeroma stabilen pozitiven trend kapitalskih trgov . Polovica neto prilivov je bila namenjena delniškim s kladom, druga polovi ca pa je bila razdeljena med mešanimi in obvezniš kimi skladi. S kladi denarnega trga so imeli neto odlive v višini sl abih 30 mil ijard evrov . Evropska industrija i nvesticijskih s kladov (sklad i UCITS) je ob koncu ok tobra 2021 u pravljala 13 ,6 bilijona evrov , od tega so 4 4 odsto tkov predstavljali delniški s kladi, 25 odstotkov obvezniš ki skladi, 19 odsto tkov mešani s kladi in ok oli 10 odstotkov skladi den arnega trga. T rg skladov UCITS je sicer precej koncentriran, saj v petih evropskih državah upravljajo več kot 80 odsto tkov vseh sredstev. Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 28 SASB: FN-AC-000.A 79 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V Sloveniji je ob koncu let a 202 1 delovalo 5 družb za upravlja nje premoženja. T e so v 79 vzajemnih skladih upravljale 4,3 milij arde evrov čiste vre dnosti sredstev, kar je 34 odstotkov več kot leto prej. Imele so za 4 83 mili jonov evrov n eto prilivov, od tega 309 milijonov evrov v delniških skladi h, 162 milijonov evrov v mešanih sklad ih in le dobrih 2 7 milijonov evrov v obvezniški h skladih. T ako kot v Evropi so imeli tudi v Slovenij i skladi dena rnega trga ne to odlive. Družba Triglav Skladi je ob koncu let a dos egla 31,8 - ods totni tr žni de lež (202 0: 3 2,9 ods totka) in je tak o eden vodilnih u pravljavcev premoženja v i nvesticijskih skl adih v Slovenij i. Svoje sklade s icer trži tudi več kot 120 tuj ih družb za upravljan je, ki prodajo izvajajo predv sem prek bank. Struktura sredstev v upravljanju vz ajemnih skladov se v zadnjem desetle tju ni bistveno spremenila. Približno dve tretjin i sredstev so sreds t va v delniških sklad ih, četr tina v mešanih skladi h, dobrih 5 odsto tkov pa v obvezni ških skladi h. Ob koncu septembra so sreds t va v v zajemnih s kladih na prebivalc a Slovenije zn ašala 2.065 evrov. Indiv idualn o upravljanje p rem oženja (IUP) je i zv ajalo 6 dru žb, od tega 4 dru žbe za upravljan je. Slednje so ob koncu leta upravljale 1,9 milijarde evrov individual nega premoženja, kar je 46 odstotkov več kot leto prej. T riglav S kladi so v segmentu individualnega upravlja nja premožen ja tržni delež poveč ali na 9,0 odstotka (202 0: 7 ,5 o dsto tka ). Dr užba T riglav Skladi je eden osrednjih upravljav cev premoženja v Sloveni ji, njena ponudba pa obsega upravljanje in trženje vzajemnih skladov , individualno u pravljanje premožen ja ter storit ve investicijsk ega svetov anja. V sa sredst va v upravljanju so pod skrbništ vom Skrbniške ba nke Nova KBM , d.d., oz. NL B, d.d., in po d nadzorom Agencije za trg vrednos tnih papir jev. 29 V ok viru vz ajemni h skladov družba ponuj a 18 različni h naložbeni h politik: konser vativ ne naložbe ( dva ob vezniš ka sklada in s klad denarnega trga), z merno t vegane naložbe (ek sibilni, mešani skladi in defenzivni skladi) ter dina mične delnišk e nalož be (delniški s kladi). V kar osmih kategorija h ima druž ba glede na sredst v a v upravljan ju največji sklad med slovenski mi ponudniki vzajemnih s kladov. Poleg v zajemnih s kladov ponuja tudi 6 naložbeni h kombin acij kot predde nirani h struk turiranih košaric vzajemnih skladov , k i ustrezajo prolom t veganja šestih različnih segmentov strank. Ob koncu leta je družba skrbela za por t felj 110.00 0 vlagateljev in v vzajemni h skladih upr avljala 1 ,4 milijarde evrov sre dstev , kar je 29 odstotkov več kot le to prej. Vrednost čistih sredstev v upravljanj u se je zaradi neto prilivov p ovečala za 124,8 milijona evrov , zaradi vpliva razmer na kapitalskih trgi h pa za 186,7 mil ijona evrov. Na trgu Bosne in Hercegovine imajo T riglav Skladi la stniški delež v družbi za upravljan je PROF-IN , ki je pridobila dovoljenje za upravlja nje odpr tih vzajemnih s kladov. Sred st va indi vidu alnega upr avljanja pr emoženj a družbe T riglav Skladi so dosegla 16 7 , 2 milijona evrov in so se poveč ala za 71,6 milijona evrov oz. 75 odsto tkov . Neto prilivi so znašali 4 7 ,7 milijon a evrov, učinek kapitalskih trgov pa je vplival na nji hovo pove čanje za 23,9 mi lijona evrov . T riglav Skladi upravlj ajo tudi sredstv a naložbenih ž ivljenjskih zavarovanj S kupine T riglav . Pri tem ta že 14 let upravlja nalož beno strate gijo Fina nčni cilji, ki stranka m omogoč a akti vno prilagaja nje por t f elja po načelu življenjsk ega cikla ter Aktiv ne naložbene pak ete, ki ustrez ajo različn im segmentom strank glede na prol t veganja. Prav tako upravlja kritne sklade prostovoljnih dodatnih pokojn inskih zavarovanj v petih por t feljih: T riglav Drzni, T riglav Zmerni, Delniš ki Skupni pokoj ninski s klad, Mešani Skupni pokoj ninski s klad in Obvezniš ki Skupni pokojn inski s klad. Vključevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov (ESG) v u pravljanje premoženja Dejavnost upravljanja premož enja la hko z upoštevanjem ključnih tveganj, povezanih s trajnostjo, dolgoročno prip omore k doseg anju viš jih donosov. Družba T riglav Skladi pri na ložbenih odločit v ah redno preverja trajnostna t veganja. Delni ški sklad T riglav Zeleni pa je na menski trajnostni sklad, ki je z okoli 40 milijon i evrov sredste v v upravljan ju zavezan k upoštevanju trajnostnih dej avnikov pri naložbeni h odloč it vah. Pri gospo darjenju s nančni mi instrumenti stremimo k ši rit vi p onudbe in izboljšanj u načina pomoči strankam, ki želijo zasledovati trajnostna načela v svojih por t feljih. 30 T riglav Skladi dej avnike E SG v proce s upravljan ja vključuje ob ocenah z unan jega neo dvisnega ocenjevalc a. Meto dologija dodeljev anja ocen je prilago jena značil nostim znotraj vsakega sek torja, kot jih opredeljuje klas ikacija GICS (Global Industr y Clasication Standard). Uporabljena metodologija je namenjen a oceni odpor nosti p odjetja na dolgoročna nančna tveganja, ki iz haja jo iz traj nostnih značil nosti. O cena vključuje tako oceno tveganja kot tudi upravlj anje teh tveganj v podjetju. 31 Ocena temelji na treh stebrih : oko lj e , so cialno okolje in vode nje po dje tja . Vsi t rije stebri skupaj pa so sest avljeni iz desetih podro čij, ki obravnavajo 35 kl jučnih deja vnikov ESG. Ak tivno lastništ vo 32 T riglav Skladi im ajo v sklopu investicijs kega procesa možnos t vplivati na korpora tivno upravljanje družb v por t felju, kadar to omogočajo pravice iz lastništv a ter velik osti lastniškega deleža. Ak tivn o lastništvo je t ako klj učno za sprejemanje boljš ih politik in praks po slovanja druž b (o z. izdajatel jev nančni h instrumentov) in posledično izboljšu je njihovo poslovanje. Ak tivno lastniško vlogo udejanj a s komu nikacijo z i zdajateljem a li z izvajanjem pravic, ki izha jajo iz na nčnih instrumentov , kar vključuje udeležbo, glasovanje in predloge točk dnevnega re da na skupščinah i zdajatel jev. O krepit vi dejavnos ti upravljan ja premoženj a poro čamo tudi v točki 11.3 Raz vojne dejavnosti na po dro čju Upr avljanja pre može nja . Poslovno poročilo Poslo vanje Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 29 SASB: FN-AC-000.B | 30 SASB: FN-IN-410a.1 | 31 SASB: FN-IN-410a.2 | 32 SASB: FN-AC-410a.3 80 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Finančni r ezultat Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 8. F inančni re zultat Sk upine T rigla v in Za v aro v alnice T riglav • Skupina T riglav je dosegla 132,6 milijona evro v dobička pr ed obdav čitvijo in 12,5-odstotno dobičk onosnost kapitala. • K ombinirani k oličnik Skupine T riglav se je v primerjavi z letom prej izboljšal na 88,9 odstotk a, izboljšana sta tako šk odni kot odhodko vni količnik . • Na znižanje donosa od nančnih naložb Sk upine T riglav so vpliv ali predv sem nižji obrestni prihodki zar adi nizkih obrestnih mer ter nižji realizir ani k apitalski dobički. 8.1 Skupina T riglav Skupin a T riglav je v letu 2021 poslovala uspešno. V primerjavi z letom prej je bil konso lidirani p oslo vni izid pr ed ob davčit vij o višji za 4 6 ods totkov in je zn ašal 13 2,6 milijona e v r o v, č isti po slovn i izid v vrednos ti 113,0 milijon a evrov pa je bil kar 5 3 odsto tkov nad izidom predhodnega let a. Na dober nančni rezultat so vpliv ali rast obsega p oslovanja, discip linirano in preu darno pre v zemanje zavarovalnih tveganj, relativno nižja šk odna pogos tnost kot p osledica pandemije ter ugoden razvoj škodnih rezerv acij, oblikovani h v preteklih letih. Čista dobičk onosnost kapita la je bila 12,5-o dsto tna in se je povečala za 3,7 odstotne točke. Kombinirani količnik Skupine se je gi bal v ugodnem območju dolgoročneg a ciljnega razpona. Znašal je 88,9 odstotka in se je v primerjavi z letom znižal za 2,3 odstotne točke. Kazalni k izka zuje dobičkonosnost poslov anja premože njskih i n zdravst venih zavarovanj. Njegova vre dnost po d 100 odraža pozitivn o poslov anje premožen jskih in zdravst venih zavarovanj iz osnovne dejavnosti, brez donos ov od naložb. Z nižanje kombin iranega količni ka je posle dica izboljšanj a ta ko ško dneg a količ nika (rast čistih prihodkov od zavarovalnih premij je bi la višja od rasti čistih odhodkov za škode) k ot tudi odho dkovnega količnika (rast drugih zavarovalnih prihodkov in znižan je čistih odhodkov za bonuse in popuste). Pregled kombinir anih količnik ov v Sk upini T riglav in po posameznih zav arov alnicah v letu 2021 ter primerjava z let om 2020 Zavarovalni ca 2021 2020 S prememba Zavar ovalni ca Triglav 81 ,8 % 86,1 % – 4, 3 o.t. T riglav, Zdravst v ena zav arov alnica 9 6,0 % 97 ,0 % – 1,0 o.t . Pozav arov alnica Triglav Re 90, 5 % 9 4,9 % – 4, 4 o.t. T riglav Osiguranje, Zagreb 98, 8 % 108 ,6 % – 9,8 o.t . T riglav Osiguranje, Beogr ad 99,7 % 92,0 % 7 ,7 o.t. Lov ćen Osigur anje, Po dgori ca 93,7 % 82,1 % 11, 6 o.t. T riglav Osiguranje, Sarajevo 98, 0 % 92,4 % 5,6 o.t. T riglav Osigur anje, Banja Luk a 112, 1 % 102,5 % 9,6 o.t. T riglav Osiguruvanje, Skopje 102, 1 % 103,8 % –1,8 o.t. Skupina T r iglav 88, 9 % 91,2 % –2 ,3 o.t . 81 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 8.1.1 Celotni prihodki, prihodki od zav arov alnih premij, odhodki za škode in obr atov alni stroški Celotni p rihodki s o bili 10 odstotkov višji in so dosegli 1 .45 5, 1 mili jona evrov. Sestavljajo jih obračunane k osmate zavarovalne in sozavarovalne premije v višini 1.35 3,0 milijona evrov (indeks 110), drug i zavarovalni prihodki v višini 48,8 milijona evrov (indeks 119) in drugi prihodki v višini 5 3,3 milijona evrov (indeks 122) . Največji del drugi h prihodkov predstavljajo prihodki od upravljanja premožen ja, ki zn ašajo 30,2 milijona evrov (indeks 127). Čisti priho dki od zavarov alnih premij so se poveč ali za 5 odsto tkov , na 1.119,8 mili jona evrov. Čisti prihodki od življenj skih i n pokojnin skih zavarovalni h premij so bili viš ji za 8 odstotkov , od premoženjs kih zavarovalnih premij za 5 odstotkov ter od zdravstvenih zavarovalnih premi j za 1 odsto tek. Čiste prihodke od zavarovalnih premi j sestavljajo obračunane kosmate zavarovalne premije v višini 1.35 3,0 milijon a evrov, zma njšane za obračun ano zavarovalno premijo, oddano v pozavarovanje in sozavarovanje, v višini 220,9 m ilijona evrov (indeks 138) ter popravljene za spremem bo čiste prenosne premije v vrednos ti – 12 ,2 milijona evrov (pre teklo leto – 7 ,0 milijona evrov). Čisti odh odki za škod e so bili prav tako viš ji za 5 odsto tkov in so dosegli 715 ,0 milijona evrov. Na jvečje, 10 -o dstotno p oveč anje je razvidno pri zdravs t venih zavarovanjih za radi višjih obračuna nih k osmatih znesk ov škod (po drobneje v točki 7. 6 Kosmati zneski šk od ). Pri življenjski h in pokojni nskih zavarovanji h je bilo čistih odhodkov za škode za 8 odsto tkov več in pri premoženjski h zavarovanjih za 1 odstotek . Čiste odhodke za škode sestavljajo obračunani kosmati z neski škod v višin i 736,6 mili jona evrov (indeks 106), ki so zm anjšan i za obračunane v višini 6,1 milijona evrov (indeks 13 5 ) in čiste neiztržene dobičke naložb ž ivljenjskih zavarovancev, ki prev zemajo na ložbeno t veganje, v viš ini 7 5,2 milijona evrov (pre teklo leto 18, 2 milijona evrov). Ti so bili večji predv sem zaradi tečajev delnic, na katere je vezana večina naložb zavarovancev v omenjenih zavarovanjih. Odho dki o d naložb, vk ljučno z odho dki o d naložb v p ovezanih družb ah , so se znižal i, in sicer za 22 odsto tkov na 3 2,0 milijona evrov . Od tega so o dhodki o d nal ožb v povezanih družb ah znašal i 146 tisoč evrov (indek s 104), odhodki od nal ožb pa 31,8 milijona evrov (indeks 78). Pri tem so izgube od pro daje zn ašale 7 ,1 milijona evrov (indek s 103 ), slabit ve delniških nalož b 34 tisoč e vrov (2,0 milijona evrov pre teklo leto) in drugi odhodki naložb 2 4,7 mil ijona evrov (indek s 77). Drugi odhodki o d naložb vključujejo spremembe poštene v rednos ti v višini 13,3 mi lijona evrov (indeks 224), d ruge nančne odhodke v višini 8,5 mili jona evrov (indeks 55 ) in čiste neiztržene izgube naložb življenjski h zavarovancev, ki prev zemajo naložbeno tveganje, te so do segle 2,9 milijona evrov (pre dhodno le to 10,7 m ilijona evrov). Dono si od nalož b Skupine T riglav (brez donos ov naložb ž ivljenjskih zavarovancev , ki prevzemajo naložbeno tveganje) predstavljajo raz liko med prihodki in odhodki od nančnih sredstev . Dosegli so 42,5 milijona evrov in so bili za 41 odstotkov niž ji. Razlog za niž je donose od naložb so predvsem nižji obrestni prihodki zaradi niz kih obrestnih mer , in ni žji real iziran i kapitals ki dobički. Donosi od nančnih nalož b vplivajo tudi na višino zavarovalno-tehnični h rezer vacij in na poslovni izid Skupine. Nj ihov vpliv na poslovni izid pred obdavčit vijo predst avljamo v na slednji točki 8. 1 .3 (pregle dnica Ses tava po slovnega izida S kupine T riglav pred obdavčit vijo). deleže pozavarov ateljev in sozavarovateljev v kosmati h škodah v viši ni 44 ,9 milijona evrov (indeks 131 ), popravljeni za spremembo čistih škodnih rezer vacij v višini 16,2 milijona evrov (indeks 129) in viš ji za odhodke iz i zravnalne sheme dopolnilnih z dravst venih zavarovanj v vrednos ti 7 , 2 milijona evrov (indeks 91) . Obratovalni st roški (stroški pridobivan ja zavarovanj in drugi obratovalni stroški) so z 11 - odsto tno rastjo dos egli 266,9 mili jona evrov. Pri te m so se stroški pridobivanja zavarovanj povečali za 13 odstotkov, pred vsem zaradi rasti zavarovalne premije. Drugi obrato valni stroš ki so bili višji za 6 odstotkov . Delež ob ratovalnih stroškov zavarovalne dejavnosti (vse funkcionalne s kupine stroškov) v obračunani k osmati zavarovalni premi ji je bil 22,2-odsto ten in s tem višj i za 0,1 ods totne točke. Podrobneje o obratov alnih stroških v točki 7. 7 Kosmati obratovalni stroški . 8.1.2 Prihodki in odhodki od nančnih sredstev Priho dki od naložb, vklju čno s prih odki o d naložb v povezanih družb ah , so dosegli visoko, 27 -o dstotno p ovišanje in so z našali 1 56,8 milijon a evrov. Prihodki o d naložb v povezanih družbah so dosegli 1,4 milijona evrov in so se povišali za 23 1 odstotkov, priho dki od naložb pa za 26 odstotkov , dosegli so 15 5,3 milijona evrov. P ri tem so bili pri hodki od obre sti nižj i za 18 odstotkov (34,3 milijona evrov), dobički od prodaje nalož b (1 6,3 milijona evrov) pa za 59 odstotkov , pre dvs em zaradi ma njšega obsega trgovanja s na nčnimi i nstrumenti. Drugi prihodki od naložb so se povišali na 104, 8 mili jona evrov (pretekl o leto 40, 9 mili jona evrov). Vključujejo spremembe poš tene vrednos ti v višin i 14,8 milijon a evrov (indeks 100), drug e nančne pri hodke v vrednosti 8,6 milijona evrov (i ndeks 262 ), dividende Donosi od nančnih naložb Skupine T riglav (brez naložb življenjskih zav arov ancev , ki prevzemajo naložbeno tveg anje) v letih 2019–2021 (v milijonih EUR) 90 30 60 2019 83,6 72,1 42,5 2020 2021 0 8.1.3 Sprememba drugih zav arov alno-tehničnih rezerv acij ter ostali prihodki in odhodki Spreme mba drugih zavarovalno -tehničnih rezervacij je dosegla – 2, 1 milijona evrov in je bila n ižja kot preteklo le to (62,6 mi lijona evrov), kar je posle dica znižan ja matem atičnih rezer vacij, kot tudi drugi h zavarovalno-tehničnih rezer vacij zdravst venih zavarovanj. Odhodki pr i spremembi zavaro valno-tehn ičnih rezervacij zavarov ancev, ki prev zemaj o naložbe no tve ganje , so zaradi pove čanja vrednosti naložb , na katere je vezano premože nje teh zavarovanj, dosegli 112,7 mi lijona evrov (v preteklem letu 25,5 m ilijona evrov). Odho dki za bo nuse in popu ste (11,4 mi lijona evrov) so upad li za 4 7 odsto tkov , ker so bile v predhodnem letu zaradi pandemije covid- 19 v matični druž bi in T r iglav, Zdrav st veni zav aro valni ci, o blikov ane dodatne rezer va cije. Poslovno poročilo Finančni r ezultat Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 82 Drugi zavarovalni prih odki , brez priho dkov od provizij ( znašal i so 9,9 mili jona evrov), so bili nižj i za 5 odsto tkov , na kar so najbolj vplivali nižj i prihodki obres ti od regresnih terjatev in nižj i prihodki od pro daje zelenih ka r t. Dr ugi zavarovalni o dhodk i , brez odho dkov od provizij, so se znižali za 2 1 odsto tkov na 1 6,8 milijona evrov, predvsem zaradi nižji h odhodkov zaradi slabitev zavarovalnih ter jatev (premije in regresi) v matični d ružbi. Neto prih odki od provizij so s e poveč ali na 3,8 mil ijona evrov (leto prej 389 tisoč evro v) predvsem z aradi visoke rasti zavarovalne premije, oddane v pozavarovanje. Drugih priho dkov je bilo za 22 odstotkov več in so dosegli 53 ,3 milijona evrov . Povišanje se nanaša z lasti na večji obseg upravljavskih provizij zaradi večjega obsega sredstev v upravljan ju v druž bi T riglav Skladi in n a poplačilo v pre teklih letih oslabljeni h terjatev iz pozavarovalnih poslov v družbi T riglav Osiguranje, Beograd. Na 2-odstotno ras t drugih odhodkov (58,4 mili jona evrov) je vplivalo predv sem njihovo giba nje v matični d ružbi. Izkaz poslovneg a izida Skupine T riglav za poslovno leto 2021 – po MSRP 2021 2020 Indeks Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij 1 . 1 19. 8 4 6 . 051 1. 0 6 6 .75 4 . 82 5 105 - obra čunane kosmat e zavar ovaln e premije 1.35 2.97 5.5 50 1. 233.7 75 .3 65 110 - obra čunana premija , oddana v p ozav arov anje in sozav arov anje -220.9 49. 8 75 -1 6 0 . 0 2 2 . 3 49 138 - spreme mba pren osnih pre mij -1 2 . 1 7 9 . 6 2 4 -6.998.191 174 Prih od ki od n alož b v pove zani h druž bah 1.444 .0 54 436.610 331 - dobi ček iz naložb v kapi tal pr idruženih in skup aj obvl adov anih družb, obr ačunan z upo rab o kapit alske me tod e 1. 444. 0 54 43 6 .6 10 33 1 - drugi prih odki o d naložb v po vezan e družbe 0 0 0 Prih od ki od n alož b 155. 339. 171 123.079 .449 1 26 - priho dki o d obre sti, izr ačunani z upo rabo m eto de e fek tivnih o bre stnih me r 34 .281 . 279 42.055.802 82 - dobi čki pri o dtuji t vah nal ožb 16.30 1.340 4 0. 162 . 889 41 - drugi prih odki o d naložb 104 .75 6 .552 40.86 0.75 8 256 Drug i zava rov alni p rih od ki 4 8 .79 4 . 3 0 0 4 1 .0 0 6. 9 93 119 - priho dki o d prov izij 38.91 6.088 30. 6 49.757 1 27 - drugi prih odki o d zav arov alnih posl ov 9.8 78 . 21 2 10 . 35 7. 2 3 6 95 Drugi prihodki 53. 33 4. 0 6 0 43.613. 977 122 Čisti o dh odk i za ško de 715.028 .788 6 83 .6 31 .7 75 105 - obra čunani kosmati zne ski škod 736.58 0.050 6 9 7. 4 4 3 . 5 6 8 10 6 - obra čunani dele ži pozav arov ate ljev in so zavar ova telje v -44. 884.460 -3 4 . 278 . 93 0 131 - spreme mba škodnih re zer va cij 16. 152. 394 12.541.0 34 129 - odho dki iz izravnaln e sheme d opo lnilnih zdrav st venih z avaro vanj 7 .18 0.80 4 7. 9 2 6 . 1 0 3 91 Spr eme mba d rugi h zavar ov alno -t ehni čni h reze r va cij (b rez N T) -2 . 1 1 3 . 4 0 8 62 .63 6. 59 0 -3 Spr eme mba z avar ova lno -te hni čnih r eze r va cij zav aro van cev, ki pre vz emaj o nal ožb eno t ve ganj e 112 .661.349 25.49 2.453 442 Odh odk i za b onu se in p opu ste 11.404 .14 3 21 .35 0. 276 53 Obratovalni stroški 266. 857 . 90 8 24 0 .91 2 .735 111 - stro ški pr idob ivanja z avaro vanj 18 4 .91 1 .170 163 . 528 . 96 6 113 - drugi obr atov alni str oški 81 . 9 4 6 .738 7 7. 3 8 3 . 7 6 9 106 Odh odk i od n alož b v pove zane d ružb e 145. 632 139.422 10 4 - izguba iz naložb v kapi tal pri druženih in skupaj ob vlad ov anih družb, obra čunana z upor abo k apit alske meto de 145 . 632 139. 422 104 - drugi nančni o dho dki 0 0 0 Odh odk i nal ožb 31 . 8 32 .78 6 4 0. 993. 21 1 78 - oslabi t ve naložb 33. 6 2 8 1 .971.30 2 2 - izgube pri o dtuji t vah nal ožb 7. 1 2 2 . 7 3 9 6 . 9 41 .4 90 103 - drugi odh odki nal ožb 24 . 676 . 4 19 32 . 0 8 0. 41 9 77 Drug i zava rov alni o dh odk i 51.9 15 .940 5 1.52 3.388 101 Drugi odhodki 58 . 37 9.6 53 57 . 308 .722 1 02 - odho dki iz nancir anja 2.7 29. 28 6 2.937 .501 93 - drugi odh odki 55. 6 50 . 3 6 7 54 . 371 . 22 1 102 Posl ovn i izid p re d ob davči t vij o 132 .6 4 4. 8 4 5 90 .903 .28 2 146 Odho dek z a davek 19.67 9.1 52 1 7. 2 3 8 . 5 8 4 114 Čisti p os lov ni izi d obr aču nskeg a obd obj a 112 . 965. 693 73 .664.698 153 Čisti p oslo vni izid las tnikov obv ladujo če družb e 11 2 . 761 . 81 4 73.50 4 .373 153 Čisti p oslo vni izid ne obv ladujo čih del ežev 203.879 1 60 . 325 127 Poslovno poročilo Finančni r ezultat Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 83 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Kaz alniki nančnega rezultata Sk upine T riglav Sestava poslo vnega izida Skupine T riglav pred obdavčitvijo Kazal niki n ančnega re zultata 2021 2020 2019 Škodni količnik 61,4 % 63,1 % 63,2 % Odho dkovni koli čnik 27 ,5 % 28,1 % 28, 3 % Kombinirani količ nik 88 ,9 % 91,2 % 91, 5 % Del ež kosmatih ob rat ovalnih s tro škov zavar ovaln e dejavn ost i v obra čunani kosmati zav arov alni pre miji 22, 2 % 22,1 % 23, 2 % Obr ačunana kosmat a zav arov alna premija na zap osl enega v z avaro valnic i (v EUR) 292. 282 267 . 4 85 26 0 . 516 2021 2020 Premoženj e Živ lje nje in pokojnine Zdravstvo Skupaj Premoženje Živ lje nje in pokojnine Zdravstvo Skupaj Poslo vni izid iz zav arov alno -tehnične ga dela 7 9 .74 5 . 8 4 7 13. 457 .141 7. 1 9 7. 0 2 6 100.40 0.014 55 . 43 6 . 2 85 14 . 4 0 8 .524 6 . 6 49.7 83 76 . 49 4 . 5 92 Poslo vni izid iz nančnih naložb 17 .490.477 6. 17 1 . 8 83 788.5 54 24.450.914 23 .584.92 1 - 11.307 .315 701 . 493 12.979 .099 Poslo vni izid zav arov alne dejav nos ti pre d ob davčit v ijo 97.236 .324 19. 629. 024 7 .985.58 0 124.850.928 79.021 . 20 6 3. 101 . 20 9 7. 3 5 1 . 2 7 6 8 9.473.6 91 Poslo vni izid nez avaro valne d ejavno sti 7. 7 9 3 . 9 1 8 1. 42 9.5 91 Posl ovn i izid p re d ob davči t vij o skup aj 132. 6 4 4 . 8 45 90.903 .282 Upoštevani so samo z aposleni v zav arovalnicah in poz avar ovalnici Sk upine T riglav . * Dobiček iz donosa od nančnih naložb je znižan za donos, ki ga zav arov alnice Skupine zagotavljajo z avar ovalcem življenjskih z avar ovanj v obliki zagoto vljenega donosa, določenega v zav arov alnih pogodbah. Dodatno je donos od nančnih naložb znižan tudi za višino povišanja ma tematičnih rezervacij, in sicer z aradi znižanja interno določene mak simalne obrestne mere, ki se upor ablja za vrednotenje obv eznosti življenjskih zav arov anj. Poslovni izid pred ob davčit vijo premoženjski h in zdravst venih z avarov anj Skupine T riglav je znašal 105 ,2 milijona evrov, kar je 22 odsto tkov oz. 18, 8 milijona evrov več kot leto p rej. K izboljšanju rezu lta ta je p rispeval predv sem višji poslov ni izid iz zavarovalno- tehničnega dela zaradi ugodnega tekočeg a škodnega dogajanj a in ugodnega r azvoja rezer viranih škod iz preteklih ob dobij ter višjih čistih prihodkov od zavarov alne premije. K izb oljš anju zav aro valn o -tehnič neg a r ezult at a so prispev ali tudi man jši odhodki z a bonuse in popuste ter manj oblik ovanih drugih zavarovalno-tehničnih rezerv acij kot le to prej. Zaradi nižji h obres tnih prihodkov in nižj ih realiz iranih kapitalskih dobičkov se je znižal poslovni izid iz nančnih nalo žb. Poslovni izid pred obdavčit vijo življ enjskih in pokojninskih zavarovanj Skupine je znašal 19,6 m ilijona evrov ali 1 6,5 milijona evrov več kot pre teklo leto. Rezultat poslov anja matične družbe je bil viš ji za 0,8 milijona evrov , pri čemer je Zavarovalnica ob 13,4 milijon a evrov nižjem donosu nalož b oblikovala za 1 4,8 milijon a evrov manj dodatnih rezerv acij na podlagi testa us treznosti rezer vacij in znižan ja interno določ ene maksima lne obrestne mere v primerjavi z letom prej. Zahtevani donos na sredst va matematičnih rezer vacij se je zmanj šal za 1,6 milijona evrov , izid i z zavarovalno- tehničnega dela življenj skih in pokoj ninskih zavarovanj pa je bil niž ji za 2,8 milijona evrov . Ost ali viri so k rezultatu prispevali 0,5 mil ijona evrov. R ezultat drugih dru žb Skupi ne je boljši za 15, 7 mili jona evrov, predvsem zaradi sprostit ve rezer vacij na podlagi preizkusa ustreznosti rezer vacij za T rigla v , pokojnins ko dru žbo, v višini 8, 7 milijona evrov. T e so bile v letu 2020 oblikovane zaradi z nižanj a krivulje obres tnih mer , ob njenem dvigu v letu 202 1 pa preizku s njihove ustreznosti ni pokazal več priman jklja ja. Sestava poslo vnega izida Skupine T riglav pred obdav čitvijo v letih 2020 in 2021 Poslovni izid iz z av arov alno-tehničnega dela Premož enje Zdravstvo Življenje in pokojnine Poslovni izid iz nančnih naložb 20 % 2021 2020 85 % 80 % 15 % Sestava poslo vnega izida Skupine T riglav pred obdav čitvijo po segmentih v letu 2021 Poslovni izid iz zavarovalno- -tehničnega dela Poslovni izid iz finančnih naložb Poslovni izid zavarovalne dejavnosti pred obdavčitvijo 13 % 7 % 79 % 25 % 3 % 72 % 78 % 16 % 6 % Poslovno poročilo Finančni r ezultat Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 84 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 8.2 Zav arov alnica T riglav Dobro je p oslovala tudi Zavarovalnica T riglav , ki je poslovn o leto 2021 k ončala z večjim dobičkom. Dosegla je p oslovni izi d pred obdavčitvijo v višini 85, 7 mili jona evrov oz. 21 odstotkov višjega kot predhodno le to. Čisti pos lovni izi d je povišala za 27 odstotkov, na 73 ,4 milijona evrov . Čista dobičkonos nost kapitala se je p oveč ala za 1,7 odstotne točke, na 11,1 odsto tka. Kombinirani koli čnik p remože njskih zavarov anj je do segel ugodnih 81,8 o dsto tka in je bil 4, 3 odsto tne to čke niž ji kot le to prej. Rast čistih prihodkov o d zavarovalnih premij je bila višja od ras ti čistih odho dkov za škode in je vpliv ala na znižan je škodnega količnika (za 4,3 o dstotne točke) , med tem ko je poveč anje obratov alnih stroškov in drugi h zav arov alnih odh odko v p ov išal o o dho dkov ni količni k (za 0,1 o dsto tne točke). 8.2.1 Celotni prihodki, prihodki od zav arov alnih premij, odhodki za škode in obr atov alni stroški Celotni p rihodki s o bili z 848, 6 milijon a evrov za 11 odstotkov večji kot le to prej. Sest avljajo ji h 794,4 milijona evrov (indeks 110) obračuna ne kosmate zavarovalne in sozavarovalne premi je, 45 ,4 milijona evrov (indeks 119 ) drugih zavarovalnih prihodkov in 8, 8 mili jona evrov (indeks 112) d rugih prihodkov . Čisti prih odki o d zavarov alnih pre mij v obsegu 598,8 milijona evrov so bili 3 odstotke višji. Pri tem so čisti prihodki premoženjskih zavarovalnih premij ostali približ no na ravni pretekle ga let a (indeks 100), čisti prihodki življenjski h zavarovalnih premij pa so se poveč ali za 8 odstotkov. Č iste prihodke od zav arov alnih p remij s es t avljajo obr ačunan e kosmate zavarovalne in sozavarovalne premi je v višini 7 94,4 milijona evrov , ki so zmanj šane za obračunano premijo, oddano v pozavarovanje in sozavarovanje v višini 188,0 milijona evrov (indeks 136) , ter popravljene za spremembo čiste prenosne premije v višini – 7 ,6 milijona evrov (pre teklo le to 2,5 milijona evrov). Čisti odh odki za škod e (36 5,1 mili jona evrov) so bili niž ji za 3 odstotke, pri premoženjskih zavarovanjih so se zni žali za 8 odsto tkov , pri življenjski h pa pove čali za 5 odsto tkov . Čiste odhodke za škode sest avljajo obračuna ni kosmati z neski škod v višin i 40 8,9 milijona evrov (indeks 100), zma njšani za obračuna ne deleže pozavarova teljev in sozavarovateljev v škodah v višini 3 5, 8 milijona evrov (indek s 113 ) ter popravljeni za spremembo čistih škodnih rezer vacij v višini – 7 ,9 milijona evrov (pretekl o leto –1,3 mil ijona evrov). Obratovalni stroški ( stroški pridobivanja zavarovanj in drugi obratov alni stroški) so znašal i 17 0,3 milijona evrov in dose gli indeks 109. Z enak o stopnjo ras ti so s e gibali tako stroški pri dobivanja zavarovanj kot drugi obr ato valni s tro ški . Ras t sk upnih o br ato valnih stroškov (vse f unkc ionalne skupine stroškov) je bila nižja od rasti obra čunane kos mate zavarovalne premije, zato se je d elež stro škov v premiji zma njšal za 0,5 o dstotne točke na 24,6 o dsto tka. 8.2.2 Prihodki in odhodki od nančnih sredstev Priho dki o d naložb, v ključn o s p riho dki o d naložb v povezanih družbah , so se poveč ali za 38 odsto tkov in dosegli 123,8 milijona evrov. Prihodkov o d nal ožb v p ovezanih družbah je bilo za 8 ,2 milijona evrov (v letu prej 303 tisoč evrov), predv sem zaradi izplačanih dividend. Prihodki o d nal ožb so znašali 115 ,6 milijona evrov in s o se p ovišali za 30 ods totkov . Pri tem so bili priho dki od obres ti nižj i za 24 odstotkov in so dosegli 19,7 mi lijona evrov, dobički o d pro daje nalož b pa s o se znižali za 60 o dstotkov na 14,9 milijona evrov, predvsem zaradi manjšega obsega trgov anja s nančn imi instrumenti. Drugi prihodki o d naložb so znašal i 81,0 milijona evrov (indek s 312 ). Vključujejo spremembe poš tene vre dnosti v višini 1,9 milijona evrov (indek s 56), dru ge nančne prihodke v višini 2,7 mi lijona evrov (indeks 27 6) , 4, 8 milijona evrov dividen d (indeks 127) in čiste neiz tržene do bičke naložb življenjski h zavarov ancev , ki prev zemajo naložbeno tveganje, v višini 71,6 milijona evrov (pretekl o le to 17 ,8 milijona evrov). Ti so se p ovišali pred vsem z aradi rasti teč ajev delnic, na katere je vezana večina naložb zavarovancev p o teh zav arovanjih. Odho dki od nal ožb, vključ no z odh odki o d naložb v povezan ih družbah , so s e znižal i za 34 odsto tkov na 19 ,5 mili jona evrov. Odhodkov od nalo žb v povezanih družbah je bilo za 1,1 milijona evrov (indeks 28), od hod ko v od nal ožb pa 18 ,4 milijon a evrov (indeks 72). Pri tem je bilo izg ub od prodaje za 6,9 milijona evrov (indeks 120), oslabitev delniš kih naložb ni bilo ( 1,6 milijona evrov preteklo le to), d rugi odhodki naložb pa so dosegli 11,5 milijona evrov (indeks 63) . Drugi odhodki naložb vključujejo čiste neiztržene izgube nalož b življenjski h zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, v višini 2,8 mili jona evrov (pretekl o leto 10,7 mi lijona evrov), s premembe poš tene vrednos ti v višini 3,3 m ilijona evrov (pretekl o leto 65 3 tisoč evrov) in druge n ančne odhodke v višini 5 ,4 mili jona evrov (indeks 77). Dono si od naložb (brez donosov naložb življenjski h zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje ) so se z nižali za 45 odsto tkov na 28,6 m ilijona evrov. Ra zlogi za n ižji donos so predv sem niž ji neto obrestni prihodki in n ižji reali zi rani k apitalski dobički. Donosi od nančnih naložb Zav arov alnice T riglav (brez naložb življenjskih za varo vancev , ki prevzemajo naložbeno tveg anje) v letih 2019–2021 (v milijonih EUR) 60 10 30 40 20 50 2019 55,2 52,2 28,6 2020 2021 0 Poslovno poročilo Finančni r ezultat Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 85 8.2.3 Sprememba drugih zav arov alno-tehničnih rezerv acij ter ostali prihodki in odhodki Spreme mba drugih zavarovalno -tehničnih rezervacij je obsegala – 14,0 milijona evrov in je nižj a kot preteklo le to (13,4 m ilijona evrov), predv sem zaradi znižan ja matematični h rezer v acij. Odho dki iz nasl ova spr emem be zavar ovalno - tehnični h rezer v acij zavaro vancev, ki prev zemajo nal ožbe no t veganje , s o znašal i 91,9 mili jona evrov (pre teklo le to 13,3 mili jona evrov) zaradi povišanja vrednos ti naložb , na katere je vezano premoženje teh zavarovanj. Odho dki za b onuse in p opus te v vrednos ti 10,5 mil ijona evrov so bili nižj i za 35 odstotkov , ker so bile v letu 20 20 oblikovane dodatne rezer vacije zaradi pandemije covid- 19. Drugih zavarovalnih prih odkov , brez prihodkov od provizij, je bilo za 10 odstotkov manj, predv sem zaradi nižj ih prihodkov od obresti regresnih terjatev , znašali so pa 7 , 2 milijona e v r o v. D rugi zavarovalni odh odki , brez odhodkov od provizij, so dosegli 10,9 milijona evrov in so se znižali za 16 odsto tkov , na kar so vplivali pred vsem nižji odhodki zaradi sla bitev zavarovalnih terjatev (premi je in regresi). Neto p riho dkov od provizij je bilo več kot le to prej, in sicer za 2 7 odsto tkov , pre dvs em zaradi poveč anega obsega p ozavarovalnih poslov. Dosegli so 23,8 milijona evrov . Drugi priho dki v vrednos ti 8, 8 mili jona evrov so bili višji za 12 odstotkov , predvs em zaradi poveč anja dru gih prihodkov od storitev, ki se večinoma nana šajo na opravljene storit ve z a družbe v Skupi ni ter odpravljene rezer vacije za tožb o. D rugih odhodkov v višini 22,5 mil ijona evrov je bilo za 10 odsto tkov več kot leto prej. Izkaz poslovneg a izida Zav arov alnice T riglav za poslovno leto 2021 – po MSRP 2021 2020 Indeks Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij 598.7 55.000 5 83 .86 7 .846 103 - obra čunane kosmat e zavar ovaln e premije 794.35 0.10 3 719. 255.868 110 - obra čunana premija , oddana v p ozav arov anje in sozav arov anje -1 8 7. 9 6 9 . 74 9 -1 3 7. 93 4 . 2 0 4 13 6 - spreme mba pren osnih pre mij -7. 6 2 5 . 3 5 4 2. 54 6. 182 -2 9 9 Prih od ki od n alož b v pove zani h druž bah 8 . 17 9 . 8 8 5 302 .6 43 2 .70 3 - dobi ček iz naložb v kapi tal pr idruženih in skup aj obvl adov anih družb, obr ačunan z upo rab o kapit alske me tod e 0 0 0 - drugi prih odki o d naložb v po vezan e družbe 8 . 17 9. 8 85 3 02 . 6 43 2 .70 3 Prih od ki od n alož b 115 .612.898 89 .181.634 130 - priho dki o d obre sti, izr ačunani z upo rabo m eto de e fek tivnih o bre stnih me r 19.685.88 4 25 . 933 . 8 0 0 76 - dobi čki pri o dtuji t vah nal ožb 14.888.504 3 7. 2 8 8 . 1 5 8 40 - drugi prih odki o d naložb 81 . 03 8 . 510 25 . 959 . 676 312 Drug i zava rov alni p rih od ki 45.387 .033 38.110.029 1 19 - priho dki o d prov izij 38 .1 96 . 377 30.0 80.891 127 - drugi prih odki o d zav arov alnih posl ov 7. 1 9 0 . 6 5 6 8 . 029. 13 8 90 Drugi prihodki 8.82 5.846 7 .872. 585 112 Čisti o dh odk i za ško de 365.137 . 225 3 75 .3 36.94 7 97 - obra čunani kosmati zne ski škod 408.868.3 82 408.278. 140 100 - obra čunani dele ži pozav arov ate ljev in so zavar ova telje v -35.818.958 -31.689.089 113 - spreme mba škodnih re zer va cij - 7 .912.199 -1 . 25 2 . 1 0 4 632 - odho dki iz izravnaln e sheme d opo lnilnih zdrav st venih z avaro vanj 0 0 0 Spr eme mba d rugi h zavar ov alno -t ehni čni h reze r va cij (b rez N T) -13.9 8 9. 227 13.4 49.956 Spr eme mba z avar ova lno -te hni čnih r eze r va cij zav aro van cev, ki pre vz emaj o nal ožb eno t ve ganj e 91.8 60.583 13 . 270 . 367 692 Odh odk i za b onu se in p opu ste 10.49 0.736 16.0 29.498 65 Obratovalni stroški 1 70.334.866 1 55 . 9 0 4 . 6 17 109 - stro ški pr idob ivanja z avaro vanj 124 . 26 8 . 56 0 1 1 3. 56 8 . 435 109 - drugi obr atov alni str oški 46.066.306 42 . 336 . 1 82 10 9 Odh odk i od n alož b v pove zane d ružb e 1.087 .0 47 3.93 0.396 28 - izguba iz naložb v kapi tal pri druženih in skupaj ob vlad ov anih družb, obra čunana z upor abo k apit alske meto de 0 0 0 - drugi nančni o dho dki 1.087 .047 3.930 .396 28 Odh odk i nal ožb 18.366.687 25.675. 273 72 - oslabi t ve naložb 0 1 . 632 . 351 0 - izgube pri o dtuji t vah nal ožb 6. 870 .017 5.719.183 120 - drugi odh odki nal ožb 11 .4 9 6. 670 1 8. 323.739 63 Drug i zava rov alni o dh odk i 25.298.497 24.308.0 38 104 Drugi odhodki 22.4 8 5.637 20. 35 9.679 110 - odho dki iz nancir anja 2 . 27 7. 8 9 2 2.57 8.946 88 - drugi odh odki 20. 207 .74 5 17 .7 8 0.733 1 14 Posl ovn i izid p re d ob davči t vij o 85.688.611 71. 0 69. 9 6 6 121 Odho dek z a davek 12 . 273.0 62 1 3. 07 2 . 327 94 Čisti p os lov ni izi d obr aču nskeg a obd obj a 73.415 .5 49 57. 9 9 7. 6 3 9 1 27 Kaz alniki nančnega rezultata Sk upine T riglav Kazal niki n ančnega re zultata 2021 2020 2019 Dobičkonosnost ka pitala 11 ,1 % 9, 5 % 1 2,4 % Škodni količnik 50,4 % 5 4, 8 % 55,1 % Odho dkovni koli čnik 31,4 % 31,3 % 30,5 % Kombinirani količ nik 81 ,8 % 86,1 % 85,6 % Razmerje me d kosmatimi o bra tov alnimi stro ški in obr ačunano ko smato zav arov alno pre mijo 24,6 % 25,0 % 2 5,7 % Poslovno poročilo Finančni r ezultat Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 86 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 9. F inančni položaj Sk upine T riglav in Za v ar ov alnice T riglav • Bilančna vsota Sk upine T riglav je na z adnji dan leta 2021 dosegla 4,4 milijarde evr ov in bila 6 odstotk ov višja k ot leto prej. • Celotna vr ednost kapitala je bila višja za 7 odstotk ov , kar je pr edvsem posledica višjega čistega poslo vnega izida poslovnega leta in pov ečanja rez erv iz dobička. • Dobičkonosnost k apitala Skupine T riglav se je povečala za 3,7 odstotne točk e in je znašala 12,5 odstotka. • Finančne naložbe Sk upine T riglav so bile v ečje za 2 odstotk a. Poslovno poročilo Finančni položaj Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 9.1 Skupina T riglav 9.1.1 Kapital in ob ve znosti Celot na vre dnost kapi tala Skupine T riglav je bila ob koncu leta 7 odsto tkov višja kot leto prej in je dosegla 93 3,0 milijona evrov . Povečala se je predv sem zaradi višjega čistega poslov nega izida poslovnega let a in poveč anja rezerv iz dobička. Del ež kapitala v bilančni vsoti je znašal 21,3 ods totka in je bil višji za 0,3 odsto tne točke. Kapital lastnikov obvladu joče družbe se je prav tako povečal za 7 ods totkov , na 9 30,5 milijona evrov. Neobvladujoči delež kapit ala je bil n ižji za 1 odsto tek in je zna šal 2,5 milijona evrov . Osnovni delniški kapital v višin i 73, 7 mil ijona evrov je os tal nespremenjen in razdeljen na 22.73 5.14 8 navadnih deln ic. Z aradi zma njšanj a vrednos ti nančni h sredstev, raz položljivih za prodajo, je rezerva za pošteno vrednost ni žja za 13 odstotkov in je dosegla 77 ,8 milijona evrov . Kapitals ke rezerve v višin i 50,3 milijona evrov so ost ale na enaki ravni, kot so bile ob koncu let a 202 0 (indeks 100). Rezer ve iz dobi čka v višini 4 21,6 milijona evrov so 10 odstotkov večje v primerjavi z letom prej. Obsegajo zakonsk e in statut arne rezer ve v vrednos ti 20,3 mili jona evrov, varnostno rezer vo v višini 640 tiso č evrov in druge rezerve iz dobička v višini 400,7 mil ijona evrov . Druge rezer ve iz dobička so se pove čale za 36,8 milijona evrov zaradi razporedit ve dobička tek očega leta. Bilančni d obič ek je dose gel 3 10,0 mil ijona evrov in zabeležil 13-ods totno po večanje. Poleg čistega po slovnega izida poslovnega let a vključuje tudi 2 34,6 milijona evrov zadržanega čiste ga poslovn ega izida ( indeks 10 2). Zadržani čisti poslovni izid se je povečal za 4 4,1 milijona evrov zaradi prenosa čisteg a poslovn ega izida preteklega let a ter zma njšal za 36,8 milijona evrov zaradi izplačil a dividend in za 205 ti soč ev rov zaradi prenosa v rezer ve. Čisti poslovni izid poslovnega le ta je zaradi razporedit ve v rezer ve iz dobička v bilanci stanja izka zan v višini 7 5,4 mi lijona evrov in je za 37 ,3 milijona evrov niž ji od čistega po slovnega izida, i zkazanega v i zkaz u poslovn ega izida (po drobneje v točki 9. 2.1 ). Podrej ene obvez nosti s o ostale na približno enaki ravni, k ot so bile ob koncu let a 202 0 (indeks 100), in so zna šale 49,5 mi lijona evrov . Kosmate zavarov alno -tehnič ne rezer v acije v vrednos ti 3.198,7 m ilijona evrov so bile viš je za 5 odstotkov. V bilančni vso ti ima jo 73,1 - odsto tni delež ali 0,2 odstotne to čke ma nj k ot le to prej. Matematične rezerv acije in zavarovalno- tehnične rezerva cije v k orist življenjskih zavarovancev, ki prev zemajo na ložbeno t veganje, so se povečale za 4 odsto tke, na 2.054, 9 mili jona evrov. Povečale so se tudi škodne rezerv acije (indeks 108) , rezerv acije za kosmate prenosne premije (indeks 10 7) in druge zavarovalno-tehn ične rezer vacije (indeks 104). Podrobneje o zavarovalno-tehn ičnih rezer vacijah Skupi ne T riglav poroč amo v točki 7. 8 Iz ravnavanje nevarnosti . 87 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Obvezno sti iz posl ovanja s o se znižale za 10 odstotkov in dosegle 63,3 mil ijona evrov (1,4- odsto tni delež v bilančni vsoti), na ka r je najbolj vplivalo 16-o dsto tno znižan je obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja na 41,2 milijona evrov . Obvezno sti iz najem ov so znašale 11,3 mili jona evrov in so bile 12 odsto tkov višje. Med njimi obsegajo dolgoro čne obveznosti iz najemov 10,0 mil ijona evrov (indeks 104), kratkoročne obveznosti pa 1, 2 milijona evrov (indeks 31 7). Druge nan čne obvezn osti so se p oveč ale za 7 odsto tkov na 3 ,1 milijona evrov (0,1 - odsto tni delež v bilančni vsoti) predv sem zaradi višjih obveznosti, izha jajočih iz depozitov pri cedentih iz aktivne ga in pasivnega pozavarovanja v Pozavarovalnici T riglav R e. Rezer vaci je za zap osle nce (1 7 ,7 mili jona evrov) so bile nižje za 1 odstotek, druge r ezer v acije pa za 11 odsto tkov (2,5 mi lijona evrov). Odložene obveznos ti za davek so se pr av tako z nižale, predv sem zaradi znižan ja rezerve za p oš teno vrednos t, od ka tere se obračuna odloženi davek, in sicer za 36 odstotkov , s čimer so padle na 9 ,4 mil ijona evrov . Ostal e obvezno sti so bile višje za 26 odstotkov , predv sem zaradi povišanja kratkoročnih obveznosti do dobavi teljev matične družbe. S 86,0 milijona evrov so imele v bilančni vso ti 2,0 -o dstotni delež . 9.1.2 Sredstv a Finančn e naložbe , ki predst avljajo 6 7 , 2 odsto tka vseh sredstev, so bile 2 odstotka višje v primerja vi s koncem leta 2020 in so dosegle 2 .93 7 ,7 m ilijona evrov . Največji je bil delež naložb, razpoložljivih za prodajo, te so ob koncu leta 2021 dosegle 2.137 ,6 milijona evrov . Naložb, vredno tenih po poš teni vrednosti prek poslovn ega izida, je bi lo za 54 4 ,4 milijona evrov, naložbe v posesti do z apadlosti so obs egale 15 7 ,6 milijona evrov , naložbe v depozite in posojila pa 98, 1 mili jona evrov. Sredstv a zavarov ancev, ki prevzem ajo naložb eno tve ganje , so se p ovišala za 23 odsto tkov in dosegla 619 ,6 milijona evrov . Po drobneje o sest avi nančni h naložb poročamo v točki 7. 9 S estav a naložb S kupine T riglav in Zav arov alnic e T riglav . Finančn e naložbe Sk upine T riglav v prid ružene družbe v višini 36,0 milijon a evrov so bile v primerjavi z letom prej 28 odstotkov višje, predvsem z aradi dokapitalizacij druž b Diagnostični center Bled (Z TSR) in T rigal. Naložbeni h nepremičn in je bilo za 7 5,1 milijona evrov in njihova vrednos t je bila niž ja za 5 ods totkov. Te r j a t v e , ki v se stavi sreds tev obsegajo 4,9 -o dstotni delež, s o dosegle 212,4 milijona evrov ali 5 odsto tkov več kot leto prej. Pri tem je bilo največ terjatev iz neposrednih zavarovalni h poslov, dosegle so 116,9 mili jona evrov (indeks 111 ). T erjatev iz pozavarov anja i n sozavarovanja je bilo 67 ,2 milijona evrov (indeks 93 ), drug ih terjatev 24,2 milijona evrov (indek s 10 3) i n terjatve za o dmerjeni davek 4,1 mil ijona evrov (indeks 212) . Zavaro valno-tehn ične rez er vacije, prenesene pozavaro vate ljem iz poz avarovaln ih pogo db , so znašale 1 7 4,8 milijona evrov in so bile višje za 39 odstotkov. Sredst v a iz pozavarovalnih pogodb iz škodnih rezervacij so se z višala na 116,1 mili jona evrov (indeks 14 0), s redst v a iz prenosnih premij n a 5 3,1 milijona evrov (indeks 130) ter s redst v a iz matematični h rezer vacij za 181 odstotkov na 5,6 mi lijona evrov . Opredmetena osno vna sredstva v višin i 108,7 mil ijona evrov so bila 4 odsto tke ni žja. Neopredmetena sredstva so zna šala 107 ,2 milijona evrov in so se pove čala za 6 odsto tkov . Pravic a do upor abe sre dstev je znašala 10,9 mil ijona evrov in se je povišala za 11 odstotkov. Med nji mi so bile pravica do uporabe zemljišč in zgradb v višini 8,6 mili jona evrov (indeks 106), pravica do uporab e vozil z 2,2 milijona evrov (indeks 139) ter pravica do uporabe opreme in os talih sredstev v vrednos ti 85.000 ev rov (indeks 93 ). Nekr atkoro čna sre dst va , namenje na za prodajo , so se povišala na 3,8 mili jona evrov (indeks 416 ). V dru žbi T riglav , Upravlja nje nepremičnin, so nam reč zaradi nameravane prodaje iz nalož benih nepremičnin prerazvrs tili nepremičnine v vrednosti 3,1 milijona evrov . Denar in d enarni u streznik i so dosegli 82,3 milijona evrov (indeks 10 1) , druga sredst v a pa 4,8 milijona evrov (indeks 77). Kaz alniki nančnega položaja Skupine T riglav Kazalniki nančnega položaja 2021 2020 2019 Del ež kapi tala v skupni pasi vi 21,3 % 21, 0 % 20,1 % Povp reč no st anje kapi tala gle de na ob računan o kosmato z avarov alno pr emijo 6 6,6 % 67 ,4 % 65,0 % Dobičkonosnost ka pitala 1 2,5 % 8, 9 % 10,9 % Del ež kosmatih z avaro valno -tehnič nih rezer v acij v skupni p asivi 73,1 % 73,3 % 73,1 % Povp reč no st anje kosmatih z avaro valno -tehnič nih rezer v acij gl ede na o bra čunano kosmato z avaro valno p remijo 230,3 % 239,6 % 236, 1 % Del ež nančnih sre dst ev v skupni pasiv i 81,3 % 81,9 % 81, 8 % Razmerje me d nančnimi sre ds t vi in kosmatimi z avaro valno -tehnič nimi rezer v acijami 111, 2 % 111,7 % 111, 9 % Poslovno poročilo Finančni položaj Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 88 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Inde ks D el ež 2021 D el ež 2020 S R E D S T VA 4.37 4.353 .616 4 .139.4 41 .072 106 10 0,0 % 100, 0 % Neo pre dme tena sre dst v a 107 . 18 4 .415 10 0 .975 .475 10 6 2 ,5 % 2 ,4 % Opre dme tena osn ovna sre ds t va 10 8 . 655 . 2 1 2 1 13. 291 .03 6 96 2, 5 % 2,7 % Nekr atkor očna sr eds t va, name njena za pr odajo 3.812 . 04 4 915 . 851 41 6 0,1 % 0,0 % Odlož ene terja t ve za davek 927 . 425 778. 589 1 19 0, 0 % 0,0 % Naložb ene nep remičnin e 75.11 0.973 7 8 . 9 7 7. 8 0 0 95 1,7 % 1 ,9 % Pravi ca do up or abe sre dste v 10.933.10 9 9. 821 . 211 111 0, 2 % 0, 2 % Finančne nal ožbe v pr idruženih dr užbah 36 . 031 . 3 4 6 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 128 0, 8 % 0,7 % Finančne nal ožbe 2 . 9 3 7. 7 0 0 . 1 5 0 2. 887 .380.5 59 102 67 , 2 % 69,8 % - v pos ojila in dep ozite 98.104.5 37 97 . 971 .07 9 10 0 2 , 2 % 2, 4 % - v pos es ti do zapa dlos ti 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 1 62 . 824 . 68 6 97 3, 6 % 3, 9 % - razpol ožljive z a pro dajo 2. 137.60 9. 08 2 2.1 01 .914 . 0 68 102 4 8, 9 % 50 ,8 % - vre dnot ene p o poš teni v redn os ti prek p osl ovne ga izida 5 4 4 .425 .798 524 . 670 .726 104 12, 4 % 12,7 % Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 619.617 .4 88 50 1.808.980 1 23 14, 2 % 1 2,1 % Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 1 7 4.83 9.8 90 1 25. 87 3. 637 139 4 ,0 % 3,0 % T erjatve 212.3 76.909 203.183.851 105 4,9 % 4,9 % - terjat ve iz ne po srednih z avaro valnih p oslov 116 . 855 . 20 7 105.4 8 4. 939 111 2 ,7 % 2,5 % - terjat ve iz p ozav arov anja in sozav arov anja 6 7. 20 0 . 93 2 72 . 355 . 1 33 93 1,5 % 1 ,7 % - terjat ve z a odme rjeni davek 4.12 7 .384 1 . 9 50 . 631 21 2 0 ,1 % 0,0 % - druge terja t ve 24.1 9 3.38 6 23.393.148 103 0, 6 % 0, 6 % Druga sr eds t va 4 . 8 43. 02 5 6.296.7 05 77 0,1 % 0, 2 % Denar in de narni ustr ezniki 82 . 32 1 . 63 0 81. 89 9. 66 4 101 1 ,9 % 2 ,0 % KAPIT AL IN OBVEZ NOSTI 4.37 4.353 .616 4 .139.4 41 .072 106 10 0,0 % 100, 0 % Kapi tal 93 2.986.869 8 70 . 1 51 . 9 47 107 21 ,3 % 21,0 % Kapit al lastniko v obvl adujoč e družbe 930.511.224 8 6 7. 6 4 8 . 5 74 107 21, 3 % 21 ,0 % - osnov ni kapi tal 73.701 .3 92 73.701 .3 92 10 0 1 ,7 % 1 , 8 % - kapit alske rezer v e 5 0 . 2 8 3 . 747 5 0. 27 1 . 107 10 0 1 ,1 % 1 , 2 % - rezer v e iz dobič ka 421 .633 .9 59 384.106.6 92 1 10 9,6 % 9,3 % - rezer v e za lastn e delnic e 364. 680 364 .680 100 0, 0 % 0 ,0 % - lastne d elnice -36 4 . 6 80 -36 4 . 6 80 10 0 0, 0 % 0, 0 % - rezer v a za p oš teno v redn os t 7 7. 8 3 4 . 2 7 8 89. 293 .4 8 4 87 1 ,8 % 2 ,2 % - zadr žani čis ti po slov ni izid 234.588.994 229 . 284. 048 1 02 5,4 % 5,5 % - čisti p oslo vni izid p oslo vne ga le ta 75.439. 8 47 44.131.9 5 5 17 1 1,7 % 1 ,1 % - preve dbe ni pop ravek kap it ala - 2.97 0.99 3 -3.1 40.1 04 95 - 0,1 % -0, 1 % Neobvladujoči deleži kapitala 2 . 475 . 6 4 5 2 .5 03. 373 99 0, 1 % 0, 1 % Podr ejene ob vezno sti 49 . 471 . 831 49. 42 3. 693 10 0 1,1 % 1 , 2 % Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 2.57 6.368.384 2.52 3. 2 29. 14 4 102 58,9 % 61, 0 % - preno sne pr emije 370 .0 43.7 25 3 4 4 . 76 0 . 927 107 8, 5 % 8, 3 % - matemati čne re zer v acije 1.43 2.613.660 1 .457 .023 .9 63 98 32,8 % 35,2 % - škodne re zer v acije 69 4 . 49 8 . 31 1 6 45 . 331 . 16 8 10 8 15,9 % 15,6 % - druge zav arov alno -tehnične r ezer v acije 7 9. 21 2 .6 88 76 . 1 13 . 0 8 6 10 4 1 ,8 % 1 , 8 % Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 622.30 3.3 99 5 0 9.9 8 4 .7 10 122 14 , 2 % 12, 3 % Rezer v acije z a zapo slenc e 1 7. 6 7 2 . 1 3 3 17 .781 .153 99 0, 4 % 0, 4 % Druge r ezer v acije 2.512.5 36 2 .809.1 01 89 0,1 % 0,1 % Odlož ene ob veznos ti za dave k 9.37 7 .03 4 14.5 39 .51 5 64 0, 2 % 0 ,4 % Druge nanč ne obv eznos ti 3. 0 8 5. 6 47 2.895 .8 34 107 0, 1 % 0, 1 % Obve znos ti iz posl ov anja 63. 3 41 .65 8 70. 31 3. 03 8 90 1 ,4 % 1,7 % - obvezn ost i iz nepo srednih z avaro valnih p oslo v 19.45 0. 557 1 6.801.85 6 1 16 0,4 % 0,4 % - obvezn ost i iz pozav arov anja in sozav arov anja 41 . 241 .4 65 4 8 . 94 0.73 8 84 0,9 % 1 , 2 % - obvezn ost i za odm erjeni dave k 2.649.63 6 4.5 7 0. 444 58 0,1 % 0,1 % Obve znos ti iz najemov 11.27 4.806 10 . 0 25 . 532 112 0, 3 % 0, 2 % Ost ale ob vezno sti 85.959.319 6 8 . 2 8 7. 4 0 5 1 26 2 ,0 % 1 ,6 % Bilanca stanja Skupine T riglav na 31. 12. 2021 – po MSRP Poslovno poročilo Finančni položaj Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 89 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 9.2 Zav arov alnica T riglav 9.2.1 Kapital in ob ve znosti Celot na vre dnost kapi tala Z avar ov alnice T riglav je dosegla 67 5,2 milijona evrov in se je v primerjavi z letom prej pove čala za 5 odsto tkov . Njegov del ež v bilančni vsoti se je poveč al za 0,2 o dstotne to čke na 2 1,6 o dstotka. Osnov ni delnišk i kapital v višini 73, 7 mil ijona evrov os taja nespremenjen in je razdel jen na 22.73 5.14 8 navadnih i menskih k osov nih delnic. Nespremenjene ost ajajo t udi kapitalske rezer ve v višini 5 3,4 milijona evrov . Za 10 odstotkov so se pove čale rezer ve iz dobič ka , ki so znašale 40 4,6 milijona evrov , in obsegajo zakonsk e in statut arne rezer ve v vrednos ti 4,7 mil ijona evrov ter druge rezerve iz dobička v višini 399,9 mi lijona evrov . T e so s e zaradi razporedit ve čistega p oslovnega izida poveč ale za 36,7 mil ijona evrov . Rez erv a za pošteno vrednost se je zaradi znižan ja vrednosti nančnih sredstev , razpoložljivih za prodajo, z nižala za 6 odstotkov na 5 5,9 mi lijona evrov . Bilančni d obič ek je znašal 87 ,7 m ilijona evrov (indeks 98) in poleg čistega po slovnega izida poslovn ega let a vključuje tudi 50,9 m ilijona evrov zadr žanega čistega po slovnega izida (indeks 84). Zadrž ani čisti poslovni izid se je zaradi prenosa čistega p oslovnega izida pretekle ga let a poveč al za 29,1 mi lijona evrov , zman jšal pa se je zaradi iz plačila dividend v višini 38,6 mi lijona evrov . Čisti poslovni izid poslovn ega let a je v bilanci stanja tak o iz kazan v višini 36, 7 mili jona evrov in je za 36,7 mil ijona evrov manjši od čistega poslovnega izida v izka zu poslovnega izida. Zavarovalnica je na podlagi sklepa Uprave nam reč iz dela čistega dobička oblikovala druge rezer ve iz dobička. Podrej ene obvez nosti s o ostale na približno enaki ravni, k ot so bile ob koncu let a 202 0 (indeks 100) in so znašale 49 ,5 mili jona evrov. Kosmate zavarov alno -tehni čne rezer vacij e so dosegle 2 . 280,5 milijona evrov in so se poveč ale za 4 odsto tke. Njihov delež v bila nčni vso ti je zna šal 73,1 odstotka in je bil za 0,3 odsto tne točke manj ši. Za 4 odsto tke so bile višje tudi matem atične rezer vacije, ki so znašale 1.5 48 ,5 milijona evrov . Rezervacije za kosmate prenosne premije so se poviš ale za 5 odsto tkov , kosmate šk odne rezer vacije pa za 4 ods totke. Druge zavarovalno-tehnične rezerv acije so bile 9 odsto tkov ma njše. Obvezno sti iz posl ovanja s o dosegle 34,9 milijona evrov in so bile višje za 3 odsto tke, nj ihov delež v bilančni vsoti pa je bil 1,1 -ods toten. K njihovi rasti je najbolj vplivalo 24- odsto tno pove čanje obveznosti iz poz av arov anja in soz av arov anja. Obvezno sti iz najemov so bile za 2 6 odstotkov višje k ot ob koncu leta 20 20 in so zna šale 4,6 milijon a evrov. Od tega je bil a večina dolgoročnih obveznosti iz najemov , kratkoročnih obveznosti je bilo le 1 5.00 0 evrov (indeks 196) . Odlože ne obvezn osti za davek , sal dirane s terjatv ami za odloženi da vek, so znašale 4,2 milijon a evrov. Zn ižale so se za 56 odsto tkov , predv sem zaradi znižan ja rezerve za p oš teno vrednos t, od ka tere se obračuna odloženi davek. Ostal e obvezno sti , v višini 5 5,1 mil ijona evrov, so bile predvsem zaradi pov išanja kratkoročnih obveznosti do dobavi teljev višje za 37 odstotkov . V sest avi sredstev so imele 1,8- ods totni delež. 9.2.2 Sredstv a Finančn e naložbe s o znašale 1.968,7 milijona evrov in so se v primerjavi z le tom 2020 nek oliko zman jšale (indeks 99). Nji hov delež je v ses tavi vseh sredstev pre dstavljal 63 ,1 ods totka. Me d nančni mi nalož bami so nalož be, razpoložljive za prodajo, obsegale 1 .588,4 milijona evrov , naložbe, vrednotene po p oš teni vrednosti prek poslovn ega izida, 2 06, 8 milijona evrov , naložbe v pose sti do zapadlosti 140, 9 mili jona evrov ter nalož be v po sojila in depozite 3 2,5 milijona e v r o v. Sr eds tv a zavarov ancev, ki prevze majo naložbe no t veganje , so se pov išala za 22 odstotkov na 5 39,4 m ilijona evrov . Finančn e naložbe v o dvi sne in pri družen e družbe so s e povišale za 6 o dstotkov in so dosegle 173 ,6 milijona evrov (5,6- odsto tni struk turni delež). Nji hovo pove čanje je posledic a dokapitalizacij družb Diagnostični center Bled (Z TSR), T rigal in T riglav Avto ser vis v vrednos ti 9,9 mi lijona evrov (več o tem v točki 2. 8.4 S est ava Skupine T riglav ) . Vrednost naložben ih nepremičn in je bila 4 3, 8 mili jona evrov in se je znižala za 1 odstotek. Te r j a t v e so se p oveč ale za 10 odstotkov in so dosegle 105,2 milijona evrov , v sestavi sreds tev so imele 3,4- ods totni delež. Največ terjatev je bilo iz neposrednih zavarovalnih poslov in so se povišale za 9 o dstotkov na 73,5 mi lijona evrov . T erjat ve iz sozavarovanja in pozavarovanja (2 3,5 milijon a evrov) so bile 19 odsto tkov višje, dru ge terjatve (7 ,6 milijona evrov) so se znižale za 1 0 odsto tkov , terjat ve za o dmerjeni davek pa so znašale 564.00 0 ev rov (ob k oncu let a 202 0 jih ni bilo). Zavaro valno-tehn ične rez er vacije, prenesene pozavaro vate ljem iz poz avarovaln ih pogo db , so bile višje za 28 odstotkov in so dosegle 136,1 milijona evrov . M ed njimi so se sredst va iz pozavarovalnih pogodb iz šk odnih rezer vacij poveč ala za 34 odsto tkov na 94,5 milijona evrov, s redst v a iz prenosnih premi j pa za 1 7 odsto tkov na 4 1,6 milijona evrov . Neopredmetena sredstva so se zaradi vlaganj v računaln iško opremo povišala za 7 odsto tkov in so znašal a 67 ,0 milijona evrov . Opredmetena osnovna sre dst va v višini 6 5,1 milijona evrov so se znižala za 4 odstotke predvs em zaradi obračuna tek oče amor tizacije. Pravic a do upor abe sre dstev je znašala 4,5 milijona evrov (indeks 127). Od tega znašajo pravica do uporabe zemljišč in z gradb 3,2 milijona evrov (indeks 135 ), pravic a do uporabe vozil 1,3 milijona evrov (indeks 110) in pravica do uporab e ostalih sredstev 47 .0 0 0 evrov (indeks 220). Poslovno poročilo Finančni položaj Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 90 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Inde ks D el ež 2021 D el ež 2020 S R E D S T VA 3.118.944.094 2. 9 9 5. 518 . 165 10 4 100, 0 % 100,0 % Neo pre dme tena sre dst v a 67 .02 2 .027 62. 397 .579 107 2 ,1 % 2 ,1 % Opre dme tena osn ovna sre ds t va 65. 143. 3 07 67 .775.4 5 1 96 2 ,1 % 2 ,3 % Naložb ene nep remičnin e 43. 8 4 0 . 0 55 4 4 . 4 51 . 276 99 1 ,4 % 1 ,5 % Pravi ca do up or abe sre dste v 4.5 48 . 298 3.5 87 .91 6 127 0, 1 % 0 ,1 % Finančne nal ožbe v o dvisnih dr užbah 131 .924 . 683 1 3 2 . 3 3 7. 4 6 6 10 0 4 , 2 % 4 ,4 % Finančne nal ožbe v pr idruženih dr užbah 41.69 3.997 31 . 337.951 1 33 1 ,3 % 1 ,0 % Finančne nal ožbe 1. 968 .679.979 1.983.5 88.37 3 99 63,1 % 66, 2 % - v pos ojila in dep ozite 32 .52 1 . 523 3 6 . 951 . 0 85 88 1,0 % 1 , 2 % - v pos es ti do zapa dlos ti 140 .9 46.23 3 143 .908.512 98 4 ,5 % 4 ,8 % - razpol ožljive z a pro dajo 1.588.390.26 3 1. 595 . 0 02 . 429 10 0 50,9 % 53,2 % - vre dnot ene p o poš teni v redn os ti preko p oslo vne ga izida 206 .821 .9 60 2 0 7. 7 2 6 . 3 4 7 10 0 6 ,6 % 6,9 % Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 5 3 9 . 4 1 7. 9 7 2 4 42.29 2.488 122 17 , 3 % 14, 8 % Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 1 3 6 . 0 7 7. 9 5 8 105. 903.438 128 4,4 % 3,5 % T erjatve 105.169. 567 95 .800.206 1 10 3,4 % 3, 2 % - terjat ve iz ne po srednih z avaro valnih p oslov 73.5 16.57 4 6 7. 6 3 2 . 2 1 4 109 2,4 % 2 ,3 % - terjat ve iz p ozav arov anja in sozav arov anja 2 3.5 22.340 1 9 . 7 9 7. 0 9 4 119 0,8 % 0,7 % - terjat ve z a odme rjeni davek 564.166 0 0 0,0 % 0, 0 % - druge terja t ve 7. 5 6 6 . 4 8 7 8 . 370. 8 98 90 0, 2 % 0, 3 % Druga sr eds t va 1. 51 3. 26 0 3.7 41 .79 9 40 0,0 % 0,1 % Denar in de narni ustr ezniki 13.9 12.991 22.30 4. 222 62 0, 4 % 0,7 % KAPIT AL IN OBVEZ NOSTI 3.118.944.094 2. 9 9 5. 518 . 165 10 4 100, 0 % 100,0 % Kapi tal 675 . 2 2 1 . 9 33 64 4.003.1 73 105 21, 6 % 21, 5 % Kapit al lastniko v obvl adujoč e družbe 675 . 2 2 1 . 9 33 64 4.003.1 73 105 21, 6 % 21, 5 % - osnov ni kapi tal 73.701 .3 92 73.701 .3 92 10 0 2,4 % 2, 5 % - kapit alske rezer v e 53 . 41 2 . 8 8 4 53. 4 1 2 . 8 8 4 10 0 1,7 % 1 ,8 % - rezer v e iz dobič ka 404.56 2.64 3 3 6 7. 8 6 2 . 6 43 110 13, 0 % 12 ,3 % - rezer v a za p oš teno v redn os t 55. 8 8 4 . 6 3 4 59. 4 02. 07 9 94 1 ,8 % 2,0 % - zadr žani čis ti po slov ni izid 50 . 9 4 4 . 8 31 60.52 6.53 6 84 1 ,6 % 2,0 % - čisti p oslo vni izid p oslo vne ga le ta 36 .71 5. 5 49 2 9 . 0 9 7. 6 3 9 126 1, 2 % 1 ,0 % Podr ejene ob vezno sti 49 . 471 . 831 49. 42 3. 693 10 0 1,6 % 1, 6 % Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 1.7 4 0.373.185 1.7 50.3 15 .382 99 55,8 % 58,4 % - preno sne pr emije 2 4 6 . 0 1 7. 8 4 9 235.19 0.816 105 7 , 9 % 7 ,9 % - matemati čne re zer v acije 1 . 0 0 8 . 31 9. 155 1.041.55 7 .084 97 32,3 % 3 4, 8 % - škodne re zer v acije 4 4 6 . 5 6 7. 2 5 5 430. 259. 62 1 10 4 14 ,3 % 14,4 % - druge zav arov alno -tehnične r ezer v acije 39.4 6 8 . 926 4 3 . 3 0 7. 8 6 1 91 1 ,3 % 1 ,4 % Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 54 0. 135.052 4 48.72 6.097 1 20 17 ,3 % 15,0 % Rezer v acije z a zapo slenc e 12.8 42.304 13. 073. 36 4 98 0 ,4 % 0,4 % Druge r ezer v acije 358 . 98 0 769. 957 47 0, 0 % 0, 0 % Odlož ene ob veznos ti za dave k 4 . 2 12 . 732 9. 531 . 1 62 44 0 ,1 % 0,3 % Druge nanč ne obv eznos ti 1.69 0. 586 1 . 633 . 8 9 6 1 03 0,1 % 0,1 % Obve znos ti iz posl ov anja 34.861.554 33 .977 .772 1 03 1 ,1 % 1 ,1 % - obvezn ost i iz nepo srednih z avaro valnih p oslo v 10.182.9 45 10 . 636 . 9 0 4 96 0 ,3 % 0,4 % - obvezn ost i iz pozav arov anja in sozav arov anja 24.67 8.609 19.8 24.1 85 124 0, 8 % 0,7 % - obvezn ost i za odm erjeni dave k 0 3 . 516 . 6 83 0 0,0 % 0,1 % Obve znos ti iz najemov 4 .6 43. 8 4 4 3.675.8 05 126 0, 1 % 0, 1 % Ost ale ob vezno sti 55.1 32 . 0 93 40.38 7 .864 137 1 ,8 % 1,3 % Bilanca stanja Zav arov alnice T riglav na 31. 12. 2021 – po MSRP Poslovno poročilo Finančni položaj Skupine T riglav in Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 91 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 10. Izkaz denarnih t ok o v • Skupina T riglav in Za var ov alnica T riglav sta ustv arili pozitiven denarni tok iz poslov anja ter negativnega iz naložbenja in nanciranja. • K ončno stanje denarnih sredstev in njiho vih ustreznik ov Sk upine je doseglo 82,3 milijona evro v ali 1 odstotek več kot leto prej. 10.1 Skupina T riglav Pozitiven denarni t ok iz po slovanja Skupine T riglav je dosegel vre dnost 137 ,4 milijona evrov in se je po večal za 15 odsto tkov , kar je posledica predv sem večjega obs ega čiste zavarovalne premije. Denar ni tok pri nal ožbe nju se je zman jšal na –93,9 mi lijona evrov (indeks 112 ), na kar so vplivali večji obseg investiranja zaradi večjega denarnega toka pri poslov anju i n nanciran ju ter spremem be denarnih sredstev v obdobju. Razlog za nižje a bsolutne prejemke in izd atke pri nalož benju v primerjavi z letom prej je predv sem manjš i obseg trgovanja s nančni mi instrumenti v okv iru tak tičnega prilagaja nja por t feljev. Denar ni tok iz nancir anja je bil negativen in je znašal –43,1 mili jona evrov (202 0: – 29 ,0 milijona evrov). P rejemkov od na nciranja t udi v letu 202 1 ni bilo. Izdatki za nanciran je vključujejo izdatk e za izplačila dividend, obresti o d lastnih obvezn ic ter izdatk e za obres ti in plačila gl avnice od najemov . V le tu 202 1 se je večina izdatkov n anašala n a izplačilo d ividend, v predhodnem le tu pa na zapadlost obveznice. Končno st anje denar nih sred stev in njihov ih ustr eznikov je doseglo 82,3 milijona evrov in je bi lo 1 odsto tek višje kot leto prej. Povz etek izkaza denarnih tok ov Skupine T riglav 2021 2020 Indeks A. Denarni tokovi pri posl ovanju Pos tavke izkaza p osl ovne ga izida 14 4 . 6 41 .3 97 125 .392.5 11 115 Sprem embe čis tih obr atnih sre dst ev po slov nih po st avk bilanc e st anja - 7 .28 3.2 6 5 - 6.336.99 2 115 Pre bit ek pr eje mkov p ri po slo van ju ali p reb ite k izda tkov p ri po slo van ju 137 .358 .132 119. 055 .519 1 15 B. Den arni t okov i pri n alož be nju Prejemk i pri naložb enju 1.093.0 15.888 1 .361.24 3.56 7 80 Izdatki p ri naložb enju - 1.18 6.87 1.31 9 - 1 .4 45.191 .950 82 Pre bit ek pr eje mkov p ri nal ožb enj u ali pr eb ite k izda tkov pr i nal ožb enju -93 . 855. 431 -83 .9 48 . 383 112 C. De narn i tokov i pri nanc ira nju Prejemk i pri nancir anju 0 0 0 Izdatki p ri nancir anju - 4 3 . 0 9 7. 8 1 9 - 29.035. 0 63 148 Pre bit ek pr eje mkov p ri na ncir anju a li pr ebi tek i zdat kov pr i nan cira nju - 43.097.819 -29.0 35.0 63 148 Č. Konč no st anj e den arni h sre dst ev in nji hov ih us tre znikov 8 2 . 321 .63 0 81.899.664 101 D1 . De narn i izid v o bd obju 404. 882 6. 072. 073 7 D2 . Zunanji prev zem 0 0 0 D3. Tečajn e razli ke 17. 0 8 4 - 42. 18 4 E. Zače tno s tanj e den arni h sre ds tev in nj ihov ih us tre znikov 8 1.899.664 75 . 86 9.775 108 Poslovno poročilo Izkaz denarnih tokov Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 92 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 10.2 Zav arov alnica T riglav Pozitiven denarni t ok pri p oslov anju Zavarovalnice T riglav je znašal 54,0 milijona evrov in je bil za 40 o dstotkov večji kot leto pr ej. Njegovo poveč anje je, ena ko kot pri Skupi ni, predv sem posle dica večjega ob sega čiste zavarovalne prem ije. Denar ni tok pri nal ožbe nju je dosegel – 20,3 mili jona evrov (le to prej: – 17 ,1 milijona evrov). Njegovo zma njšanje je posledica večjega obsega investiranja zaradi večjega denarnega toka pri poslov anju i n nanciran ju ter sprememb denarn ih sredstev v obdobju. Zaradi višjih neto izdatk ov za nančne na ložbe smo dodatno zmanj šali stanje denarnih s redstev na računih pri ban kah. Absolutni prejemki in izdatki pri nalož benju so se v primerjavi z letom prej zni žali, predvs em zaradi niž jega obseg a trgovanja s n ančnimi i nstrumenti v ok viru tak tičnega prilaganj a por t feljev . Denar ni tok iz nancir anja je bil negativen in je dosegel – 42,2 milijona evrov (indeks 16 7). T ako kot v prejšnjem letu, tudi v 2 021 prejemkov od nanciranj a ni bilo. Izdatki za nanciranje vključujejo izd atke za iz plačila dividend, obres ti od lastnih obveznic ter i zdatke za obresti in plačila glavnice od na jemov . Njihovo povečanje je povezano z izplačilom dividend v letu 2021, saj leto prej niso bile izplačane. Končno st anje denar nih sred stev in njihov ih ustreznikov v višini 13 ,9 milijona evrov je bilo 38 odstotkov nižje k ot pre teklo le to. Povz etek izkaza denarnih tok ov Za varo valnice T riglav 2021 2020 Indeks A. De narni tokovi pri poslovanju Post avke izkaza po slov neg a izida 5 7. 3 7 7. 2 9 4 43.160.418 133 Sprememb e čist ih obra tnih sred stev p osl ovnih p os tav k bilance s tanja -3. 3 45 .43 6 - 4 . 635. 0 8 9 72 Prebi te k pre jem kov pri p os lov anju al i pr ebi tek iz dat kov pri p os lov anju 5 4. 0 31 . 85 8 38.525.329 140 B. D ena rni to kovi p ri nal ožb enj u Prejemki pr i naložbenju 945.3 12.942 1.132.2 56.19 7 83 Izdatki pri nal ožbenju -9 65. 578 . 1 27 -1 . 1 4 9 . 3 6 5 . 2 7 0 84 Prebi te k pre jem kov pri n alož be nju ali p re bit ek izd atko v pri na ložb en ju -2 0 . 2 6 5. 1 8 4 -1 7. 1 0 9 . 0 7 3 118 C. De narn i tokov i pri nanc ira nju Prejemki pr i nanciranju 0 0 0 Izdatki pri nan ciranju -4 2.15 7 .904 -2 5.22 4.146 167 Prebi te k pre jem kov pri nanc ira nju ali p re bit ek izd atkov p ri n anci ranj u - 4 2 . 1 5 7. 9 0 4 -25 . 22 4 . 1 4 6 167 D. Konč no st anj e den arni h sre ds tev in nj ihov ih us tre znikov 1 3. 912 . 991 22. 304 . 222 62 E. Denar ni izi d v obd obj u (seš teve k pre bi tkov) -8 . 3 91 . 2 31 -3.8 07 .890 220 F. Začet no st anj e den arni h sre dst ev in nji hov ih us tre znikov 22.30 4. 222 26.11 2. 112 85 Poslovno poročilo Izkaz denarnih tokov Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 93 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 11. Razv ojne in prodajne aktivnosti • V letu, ki je bilo ponovno zelo r azvojno nara vnano , smo v obeh temeljnih dejavnostih Sk upine T riglav poglobili osr edotočenost na strank o in njeno uporabniško izk ušnjo . • Nadaljev ali smo preoblik ovanje klasičnega načina pr odaje v hibridnega ter v tradicionalne distribucijsk e kanale vgraje v ali nov e tehnološke r ešitv e. • Za nadaljnjo r ast poslov anja v regiji smo sklepali tudi nov a stra tešk a partnerstva in pr ek pogodbenih partnerjev začeli poslov ati še na P oljskem in Danskem. • P opolna prilagodljivost obsega in višine kritij je prednost preno vljenega zav arov anja doma ter novih modularnih za var ov alnih produktov . • Nadaljev ali smo r azvojne pr ocese za lažje sklepanje z av aro v anj, enostavnejše prija ve šk odnih zah tevk ov in digitalizacijo zalednih proceso v . • Funk cijsk o in podatk ovno smo nadgr adili informacijski sistem za upr avljanje odnoso v s strank ami ter razširili funkcionalnosti spletne poslov alnice i.triglav in spletnih aplik acij, namenjenih strank am v obeh temeljnih dejavnostih. • P ovečali smo cen tr alizacijo upr avljanja pr emoženja in v naložbeni proces umestili analiz o vidiko v ESG. Načr tovane raz vojne projek te smo uspešno izvedli. Naša prizadevanja ostajajo usmerjena v prilagodljive produkte in storit ve, ki temeljijo na proakti vnem prepoznavanju i n celovi tem obvladov anju tveganj. Z nji mi iz boljšujemo nančno varnost strank v vseh obd objih življenja a li razvoja poslov anja, pri lagaja mo se trendom v družbi, zla sti demograf skim in tehnološkim, ter podpiramo spremembe za zman jšanje vplivov na podnebje. Nosilci razvojnih aktivn osti za celo tno Skupino T riglav so strokovna podro čja v matični dru žbi. Pri tem razi skujejo d inamične ter naraščajoče potreb e strank, spremljajo gi banja v d rugih panogah ter skrbijo za prenos proceso v , produk tov in storitev, ki jih prilagaja jo posebn ostim trgov . V razvoj produk tov in storitev vgrajujemo trajnostne vidike in regulatorne spremembe, kar podrobneje predst avljamo v 12. poglavju T rajnostni razvoj v Skupini T riglav . 11.1 Osredotočeni na str ank o Osredo točenos t na stranko je na ša bist vena usmeritev . Postavljena je ob bok p oslovni uspešnosti in stabilnosti, digitalizaciji in uvajanju novih obli k poslov anja ter razv ijan ju odpr te kulture sodel ovanja. Njeno udejan jan je je pozitivno vp livalo na poslov anje Sku pine že pred nastopom p andemije v letu 20 20, ko se je v celoti po trdila pravilnost te usmerit ve ter je bilo njeno uresničevanje še pospešeno. Je drno vlogo b o ohranila tudi v novem strate škem obdobju. Podpirajo jo nadaljevanje vsestranske digitalizacije poslovanja in razvoj večkanalnosti, organizacijs ke kultu re ter prilagodljive ponudbe so do bnih z avar ov alno -nal ožbeni h pro duk tov in storitev, ki jih zag otavljamo z obstoječ imi in n a novo vzpo stavljenimi poslovnimi ekosi stemi. Koncep t osre dot oče nosti na s tranko smo na strateški r avni razširil i na sočasno doseg anje izjem ne in enotne uporabniške iz kušnje. K uresničevanje tega cilj a bos ta prispevala vzpo stavi tev centralne vstopne to čke in nadgradnj a sistema za upravlj anje odnosov s strankami ( CRM). S prilagodljivimi produk ti, kot so modularna zavarovanja, si pri zadev amo stranki ponuditi široke mo žnosti izbire obsega zavarovanja in zavarovalnih kritij, z digitali zacijo proce sov ter usmerjenostjo k enotni in obenem izjem ni uporabniški iz kušnji pa j i omogoči ti, da bo lahk o v vsaki fazi iz brala sebi najprimernej šo obliko medsebojnega so delov anja. Po pr vem pandemičnem letu, v katerem smo dosegli doslej najvišjo stopnjo zadovoljst va Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 94 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Stranki prilag odljiva ponudba in pr odukti Asistenčne in pov ezane storitv e V eč kanalnost T ransformacija in digitalizacija Odprta in sodelov alna organizacijsk a k ultura Izjemna in enotna uporabnišk a izkušnja Osredotočenost na strank o zaposlenih in strank, sta se tok spremenjenih potreb naših uporabnikov i n poveč ana uporaba digitalnih orodij nad aljevala v letu 202 1. Ponovn o smo dosegli tudi zelo visoko zadovoljst vo strank. Več o tem v 12. po glavju T rajnost ni ra zvoj . Delež poslov anja na dal javo je ostal visok kljub rahlja nju u krepov, ka r kaže, da so ga stranke sprejele in si ga želijo tud i v prihodnje. V drugem letu, zaznamovanem z ukrepi, povezanim i z omejevanjem pa ndemije covid- 19, smo tako n adaljevali povezovanje t radicionalnih distr ibucijsk ih kanalov z novimi tehn olo škimi rešit vami za učink ovitejše posl ovanje n a daljavo in še bolj ci ljno zadovoljevanj e potr eb strank . Za dopo lnitev razvejene izbire na ših komun ikacijs kih kanalov smo ra zv ijali funkcio nalnos ti sp let nega kl epe ta v ži vo , t. i. live/web chat, in klepet a, ki ga upravlja digitalni pomočnik, t. i. chatbo t. Strankam ponujamo tud i spletno aplikacijo za rezer vacijo termina sestanka z zavarovalnim zastopnikom, ki omogoča sklic sest anka in možnost vide opovezave ter vključuje spletne pre ds tav it vene str ani z ast opnikov. Ponovno smo razširili ponudbo asi stenčnih storitev. Poleg av tomobilske, doms ke in računaln iške a sistence ter asi stence za mikroprevozna s redst v a in vodna plovila tako ponuja mo tudi asistenco za m ale živali . Učinkovitemu in zavarovancem prijaz nemu reševanju množični h škod prilagaj amo organizacijo dela i n omogoč amo prijavo enostavnih materia lnih šk od na brezplačni številki, po spletu ali prek mobilne aplikacije T riglav Asistenca . O dostopno sti in razpoložlj ivos ti naši h rešitev objavljamo javne pozive z navodil i za ravnanje v raz merah pandemije in ob m nožičnih šk odah. V le tu 202 1 smo v o dvisnih družba h veliko akti vnos ti usmerili v nadgradnjo odnosov z našimi stranka mi. V Se verni Makedoniji je začel delo vati klicni cen ter , nadgradil i pa smo tudi delovanja klicnih centrov na Hr v aškem in v Srbiji. Številne procese smo izpopolnili tako , da omogoč ajo prepros to sklepanje produk tov in pripomorejo k večji odzivno sti naših zale dnih služb. Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Rešit ve za digi talno p oslov anje smo skoz i leto optimiziral i in prilaga jali, ka r pre ds ta vljam o v nadalje vanju tega po glavja . V ospredju so bili : • razvoj stranki prilagodljivih produk tov in s t o r i t e v, • digit alizac ija zal ednih p ro ce sov, • širjenje di gitalne prodaje, • digitalizacija š kodnih procesov ter • nadgr adi tev f unkcionalno s ti digit alne poslov alnice i. triglav , ki pos taja osrednje stičišče med str ankam i in Zavarovalnico, število njenih uporabnik ov pa se stalno pove čuje. Vzdrževali smo vis oko stopnjo do stopn osti naših storitev in pri tem širili komunikacijske kanale . Odzivno delovanje razu memo kot klj učno za oblikovanje in krepitev odnosov s strankami. Uresničujemo ga tudi z dosegljivostjo na brezplačnih telefonskih številkah ( splošne informacije in tehnična pomo č: 080 5 5 5 5 55, info@tr iglav .si ; in storit ve asistence: v Sloveni ji 080 2864 , v tu jini 080 2222 2864). V letu 20 21 smo se u spešno odzv ali na skoraj 500 .000 k lic ev in v rešev anje spre jeli sk oraj 80.00 0 pisni h zahtevkov strank. Za informacije o zdravst venih zavarovanjih je na voljo brezplačna telefonska številka T riglav , Zdravstven e zavarovalnice 080 2664, za informacije o na ložbenih rešitv ah T riglav Skladov pa 080 1019 . 95 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 11.1.1 Razv oj prodajnih pr ocesov in poti Prodajne in popro dajne procese nadgraju jemo s pre obli kovanjem k lasičn ega na čina p rodaj e zavarov anj v hib ridne ga, kar o mogo ča t ako prod ajo na d aljavo kot z o seb nim stikom . Prodajno mrežo, našo osrednjo prodajno pot , smo zaradi ne stabilnih epidemičnih razmer usmerj ali v prodajo na daljavo. S tike s strankami smo ohranja li po r aznovrstnih komun ikacijs kih po teh, gled e na možnosti tudi z osebnim stikom. Strank e smo spodbuja li in ji m pomagali pri sklepanju zavarovanj i n prijavi šk odnih dogodkov na dal javo ter n jihovim potrebam prilagaj ali delovni čas prodajnih mest in asistenčnega centra. Okrepili smo tudi delovanje k ontaktno -klicnega centra v Zav aro valni ci T riglav. Z rednimi in obsežnimi izobraževanj i smo utrjevali prodajne kompetence naše najpomembnejše prodajne poti – lastne prodajne mreže – ter z raz ličnimi oblikami povezovanj okrepili sodel ovanje s pogodbeno mrežo. V elik o truda smo vložil i v nadgrajevanje kompetenc za prodajo po bančnih prodajnih kanal ih ter poenos tavljali postopke za pritegovanje novih strank. Z izobraževanjem in usposabljanj i smo prodajnemu osebju pribl ižali spremembe v okolju, zlasti nove naku pne nava de up or abnikov z av arov alniških st ori tev in tveganja ter digitalno podpr te prodajne proces e, skrbeli smo za medgeneracijsk o sodel ovanje ter prenos znan j, o čemer poro čamo v 12. p oglavju T rajnostni razvoj . • V Sloveniji smo pričeli z u vajanjem sodob ne digitalne in enov ite plat f orme, ki bo po dprla prodajni proce s v Skupini T riglav tako premoženjskih, življenj skih kot zdravst venih zavarovanj na enem mestu. Na po dročju os ebnih zavarovanj smo v le tu 202 1 v eno tni digitalni plat formi prenov ili Enkratno naložbeno življenjsk o zavarovanje in Dodatno zavarovanje za hude b olezni za bančno pro dajno pot . • Na Hr vaškem smo nadg radili aplikativno podp oro za sistematičnejše izk oriščanje prodajnih prilož nosti v lastni pro dajn i mreži in nato omogočili sklepan je izbranih produk tov prek so dobnejše aplikacije tudi v drugih prodajn ih poteh. • V Srbiji smo nadgradil i poslov ne proce se za navzkrižno prodajo in še sistematičnejšo obdelavo prodajnih priložnosti. • Na trgu Bosne in Her cegovine smo nadaljevali krepitev lastne prodajne mreže in odprli poslovalnici v Posušju i n Livnu. S odelo vanje z bančnimi prodaj nimi potmi smo proc esno in produk tno razširili na podro čju premoženjs kih zavarovanj, izboljšali i n po enost avili smo sklepan je življenjski h zavarovanj ter zdravst veno zavarovanje na potov anju z as istenco ponudili po spletni pro dajn i po ti. • V Severni Makedon iji smo s podbujali prodajo zavarovanj prek lastne in zuna nje prodajne mreže ter nadgradil i aplikacijo za sklepanje zavarovanj in prija vo škodnih zahtevkov . Okrepili smo sodelov anje s Komercija lno banko S kopje, in sicer v s klopu zavarovanj kreditojemalcev za primere brezposelnos ti, invalidnosti, nezgode, bolezni in smrti. • V Črni gori smo ob lastni mreži krepili sodel ovanje z bančnimi prodajnimi potmi. Zaradi zakonodajnih sprememb za zavarovanje neplačil p otrošniških kreditov smo prav tako sklenili dogovor o so delovanju s tremi bankami. Okrepili smo sp le tn o sk le panje z avar ov anj mikrom obilnih pr evoznih sre dste v in nezgodnega zavarov anja za otroke. 11.1.2 Nov e oblike partnerstev Obseg p oslovanja Skupine povečujemo tudi s sklepan jem strate ških zvez oziroma s par tnerskim povezovanjem s podje tji in drugimi par tnerji na naših trgih in iz ven njih . T ako zm anjš ujemo negotovos ti poslovanja, presegamo njegove geograf ske omejitve ter dopolnjujemo zn anje in vsebine storitev, ki j ih lahk o zagotovimo strankam. V letu 2021 s mo na ta način partnerjem in strankam ponudili vrs to novih oblik zavarovalnih zaščit. Po zaslugi visoke stopnje av tomatizacije in dig italizacije sodel ovanja so pri tem doživeli t udi oboga teno in prija znejšo prodajno iz kušnjo. • V Sloveniji smo za pro dajo zavarovalniških storitev r azvijali strateška par tner st v a z bankami i n drugim i nančnim i ustanovami ter prodajnim i mrežami. Okrepili smo sodel ovanje z Novo KBM , Gor enjsk o banko , Sberbank in Delavsko h ranilnico ter s par tnerji za zavarovalno zastopanje in posredov anje. Za prodajo zavarov anj za zaščito mo bilnih telefonov in drugih prenosnih naprav s mo se dogovorili za nov a zavezništv a z mobilnim i opera terji. • Na drugih trgih v regiji smo širi li poslovn e prakse in zavezn išt va, kot so nova partner st v a na podro čju prodaje podaljšanega jamstv a vozil v Srbi ji, sklenitev strateških zavez z bankama Ha lkbank in NLB ter vzpos tavitev dolgoročnega s trateškega par tner st va na podro čju življenjski h zavarovanj s po djetjem Rade Končar v Severni Makedoniji. • T r ge, na ka terih nism o nep osre dni nav zoči , osv ajamo s pogodbeni par tners t vi, v katerih nastopamo kot zavarovalni ponudnik, ki soust v arja celovito po nudbo produk tno- storit venih vsebin. Naša pr isotnos t v tem segmentu je v le tu 202 0 obsegala čezmejne storit ve v ve č kot 15 državah EU. V letu 202 1 smo jo ponovno p omembno okrepili, tako z vidika novih trgov kot zavarovalnih skupi n zavarovanj, ki jih ponujamo tu jim strankam. Poslovnim partner st vom v Grčiji, Italiji, na Nor veškem in Nizozem skem se je pridruži lo poslov anje na Polj skem in D ansk em. Soč asno z nadgrajevan jem obstoje čih sodel ovanj in sklepan jem novih pove čuje mo informacijsko povezljivo st s par tnerji in skupne tr ženjske nasto pe . Informacijsk o smo tako podprli prodajni proces sklepanj a premoženjski h (a v tomobilskih ) zavarovanj na Poljsk em in se v Slovenij i povezali s prodajno mrežo Gorenja in Big Banga. Z nekaterimi par tnerji, kot je energetska družba Petrol, smo okrepili skupne trženj ske a k tivno sti. Več o tem v 12. po glavju T r ajnostni razvoj . Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 96 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 11.1.3 Poslo vni ekosistemi Produk te in storit ve, k i prinašajo nov o vrednost – za stranke in druge deležni ke –, ust varjamo tudi z razvijanjem poslovnih ekosistemov ter tako širi mo svojo tr žno prisotnos t in oblikujemo nove prodajne priložnosti. Naša osrednja dolgoročna konkurenčna prednost je nadg raje vanje zav arov alno -nanč nih produk tov z asistenčnimi in povezanim i storit v ami, ki jih izvajamo sku paj s par tnersko mrežo izvajalcev . Strankam s tem, poleg nančne varnosti zagot avljamo tudi celovito rešev anje potreb, s katerimi se so oč ajo. Osnovni gradnik vsakega ekosi stema so tako s povezanimi storit v ami razširjene as istenčne storit ve, p odpr te s sod obnimi informacijs kimi in digi talnimi r eši t v ami. Ekos isteme gradimo na petih temeljnih po dro čjih: • skrbi za zdravje ljudi, • skrbi za zdravje malih ž ivali, • varne in trajnostno naravnane mobilnosti, • brezskrbnega in varnega bi vanja, • nančnih s tor it ev. Bonite tni sistem T riglav Komplet povezuje in nagra juje pripadnost strank ter enovito zaokrožuje vsa temeljna področja. V dobr o razv it po slovni e kosistem na p odro čju zdravst venih storitev smo vključili nove izvajalce ter nadgradil i obstoje ča par tner st va za celovi to zdravst veno obravnavo strank. Ponudb o sp e cialis tičn oambul antn ega zdravljenja s mo razširili na podro čju pulmoloških storitev za o drasle. Poglobili smo sodel ovanje z izvajalci storitev v primarni zdravst veni dejavnosti in ustanovili dva dodatna pos vetov alna odbora – Posve tovalni odbor celo vite nege ter Posve tovalni odbor za preventivo in rehabilitacijo v špor tu. S ponudbo zavarov alniš kih storitev dopolnjujemo ponudbo naših pa r tnerjev in skupaj po tencialn im zavarovancem v pravem trenutku ponudimo, kar po trebujejo. Sodelujemo z izv ajalci doms ke, avtomo bilsk e, »Razv ojne nov osti, kot so prilagodljivi zav arov alni produkti in z a nadaljnje obliko v anje poslovnih sistemo v sprejete usmeritv e, odr ažajo smer razv oja, v okviru ka terega k ot Skupina postopoma prehajamo s poslovnega modela, osr edotočenega na klasične za v aro valnišk e produkte, na pr etežno storitv enega. T e rešit ve so po s v oji notr anji zgradbi celo vite, z vidik a strank e pa preproste za uporabo in prilagodljive njenim potr ebam. T o se npr . odraž a v nov em za v arov anju doma, ki dosega visok o prilagodljivost pri jamstvih in obsegu kritij, h ka terim sodijo tudi asistenčne storitv e. T e bomo v prihodnje širili v okviru poslo vnih ekosistemo v na petih ključnih področjih , jih vsesk ozi podpir ali z informacijskimi in digitalnimi r ešitv ami ter skupnim bonitetnim sistemom. Str ankam želimo ob nančni v arnosti zagota vljati tudi učink ovito odpr avljanje njihovih teža v in jim ponuditi odlično celostno izkušnjo . Zaupanje in zadov oljstvo naših str ank sta tesno pov ezana, tudi v pr eteklem letu sta dosegala visok e vrednosti, najvišje pra v na podr očju asistenčnih storitev .« Jank o Šemro v Izvršni direktor , Zav arov alnica T riglav 97 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 • Kmetijska zav arovanja: Pro dukte smo uskladil i z Ure dbo o sonanciranju kmetijskih zavarovanj. Pri z avarovanju sadja pred n evarnos tjo spomladansk e pozebe smo na novo opre delili zače tek zav arov alne ga jamst va . • Zavarov anja malih živ ali: Uvedli smo novo zavarovanje ter samodejne spremembe per mane ntnih zav aro v anj. • Nezgodna zav arovanja: Poenos tavili smo skupin sko nezgodno zavarovanje za hotelske goste, obiskovalce in izletnik e ter uporabnike žičnic (zd ružili cen ike, optimiz irali proces izplačil škodnih zahtevkov po posameznih rizi kih ). Dodatno nezgo dno zavarovanje starejših smo obogatili s kritji, kot so mese čna nezgodna renta, kritje operati vnega p osega idr. • Zdravst vena zavar ovanja: Z nadgrajeno ponudbo kolek tiv nih zavarovanj lah ko podje tja svojim zaposlenim omogočijo hiter in enostaven dos top do zdravst venih storitev. Pristop ter pogoje teh zavarovanj smo poeno tili v okv iru modularnega produk ta, ki dol oč a skupne Splošne pogoje za več kolek tivnih zavarov anj (Zobje Kolekti vno, Drugo mnenje Kolektiv no ter Zdravst veni nasvet Kolek tiv no). V ponudbo smo vključili tudi dodatna kritja. • T r anspor tna zavarov anja: Pri zavarovanju sistemov brezpilotnih zrak oplovov smo glede na zakonodajne spremembe in novo klasikacijo posodo bili podlage zavarovanja kaska in odgovornosti. Pripravili smo se na možno st pr iho dnjih zakono dajnih sprem emb (obveznega zavarovanja odgovornosti za sisteme z vzle tno maso nad 25 0 g) in spletno sklepanje. Zavarovalne po dlage smo prilagodil i zahtevam poz avarovateljev (vklju či tev izklju či t ven e klav zul e kiberne tskega tveganja ter prenovljena Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo računaln iške, m ikromobilne asistence in asistence za male ž ivali. Opazno smo na predov ali pri zavarovanju elek tronskih napra v , pri ka terem v par tnerski prodajni mrež i stranke nag ovarjamo med nakupom z zanje e nost avno in hitro rešit vijo. V dejavno sti uprav ljanja pre moženja družba T riglav Skladi razvija agilen d igitalen ekosistem, ki ga odražajo izpopolnjene funkciona lnosti njenih digi talnih p lat for m. 11.1.4 Razv oj zav arov alnih produkto v in storitev Prepoznavanje potreb strank in pričakovanj posameznih trgov se je odražalo v razvoju in prenovi zavarov alnih produktov in storitev. Kot v preteklih letih smo bili tudi v letu 20 21 pri tem osredoto čeni na nji hovo enost avnos t, celovito st in transparentnost ter dosledno upoštev anje zakons kih in drug ih regulatornih zahtev (več o tem v točki 12 .5 Uprav ljav ski vidiki, Prilaga janje regu latornim spremembam ). Pet temeljnih področij razvoja poslo vnih ekosistemo v Skupine T riglav Skrb za zdr avje ljudi Skrb za zdr avje malih živali V arna in trajnostno nara vnana mobilnost Finančne storitve Brezskrbno in varno biv anje Bonitetni sistem T riglav Komplet Poslo vni ekosistemi Sk upine T riglav T emeljna področja Redno prilaga janje zavarovalni h podlag , kot so ceniki, pogoji in smernice za prevzemanje t veganj, ostaja ključnega pomena za izboljšanje zav arov alno -tehni čnih r ezult at ov. Nadaljevali smo prenos dobrih pr aks iz Slovenije na druge trge Skupine in iz koriščali sinergije pri oblikovanj u enotnih regijskih rešitev. Iz pos taviti velja prenos prodajnih praks in izkušenj pri usposabljanju prodajnega osebja ter nadaljevanje uvajanj a so dobnega kadrovskoinformacij skega sistema in por tala za zapo slene v o dvisne družbe. Več o tem in visoki r avni zadovoljst va strank, ki smo jo dosegli z r azvojem pro cesov in produk tov za bo ljšo up orab niško izkušnj o, pr ed st avljam o v 12. poglavju T r ajnostni razvoj . Razvojne novosti p o zavarov alnih skupinah • Zavarov anje pre moženja i n prem oženjsk ih interesov : S prenovo zavarovanja doma smo poveč ali njegovo trans parentnos t in dosegli pop olno prilagodljivost obsega in višine kritij zavarovanj stanov anjski h objek tov. Naredili smo nov in pomemben korak pri osredo točanju na raznolik e potreb e strank. S širokim razponom možnosti zavarovanje doma zajame na raščajo ča prič akovanj a strank, ki obs egajo vse od hi trih in enost avnih spletnih na kupov do sve tovanja zav arov alnih zas to pnikov pr i pr ilagajanju produk ta željam stranke. • Sp le tna plat forma za prijavo premoženj skih škodnih zahtevkov: Spletno okol je smo poso dobili za a v tomat sko obvešč anje strank o stanju reševanja škodnega primera, razširjene in poenost avljene mož nosti spletnih prij av . • Av tomo bilska zavarovanja: Zav aro valn e podlage avto mobilskih zavarovanj smo prilagodili potreb am trga in us merit vi v enost avne, cilj no dobičkonosne in škodno uravnotežene produk te. S prila godit v ami kritij smo ponudil i »m ini« av tomobilsko asistenco, zavarovalne rešit ve za izvajalce l izinš kih storitev in uvozni ke vo zil (npr . večletno polico za vozi la, n ancirana na li zing). 98 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 klavzula o iz ključit vi radioak tiv ne kontaminaci je, kemičnega, biološkega, biokemičnega in elektromagnetne ga orožja ). • Zavarovanj e terjatev: T udi prenov ljeno zavarovanje za primer brezpos elnosti smo zasnovali modularno i n omogoč a vključevanje različnih kritij in ci ljnih s kupin. Skleniti ga je možno tudi za zaposlene v tujin i in zasebnik e. Zaradi zakonodajne spremembe (22. člena Zakona o potrošniških kreditih o upravičenos ti po trošnika do zman jšanja s kupnih stroškov kredita) smo poso dobili podlage za zavarov anje potro šniških in stanovanjs kih kreditov. • Življe njska zavar ovanja: V Do datno zavarovanje za hujše bolezni in poškodbe smo vključili kritja, k ot so s tres, anksioznost, depresija in iz gorelost . Prenova Kolek ti vnega življenjsk ega zavarovanja je pravnim osebam omogo čila, da vanj vključijo zaposlene ter njihove druži nske čla ne. Kritja obstoječ ih Zavarovanj potov anj v tuj ino smo razširili s tveganji, povezanimi s covid- 19 (n pr . kritje stroškov prekinit ve po tovanja ali podaljšanega bivanja zaradi odrejene karantene ). Enkratno nalož beno življenjsko zavarovanje smo prilagodili prodaj i po bančnih prodajni h poteh in pri Živ ljenjsk em zavarovanju z delnim povračilom premije omogočili možnost sklepanja s pravnimi osebami. • Pokojninska zavar ovanja: Spre menili smo bonitetni sistem Prostovo ljnega pokojnins kega zavarovanja za celotno Skupino in av to matizirali p rist opni p os to pek . Konsolidirali s mo izvajanje procesov pro sto voljnih do datnih p okojninsk ih zavarovanj za por t felj Zavarov alnice T r iglav in T riglav , pokojni nske d ružbe, d.d. »V središče postavljamo str ank o, njene potrebe in izkušnjo s storitv ami za var ov alnice . Za vedamo se, k ak o pomemben je hiter dostop do zdr av stv enih storitev . Zato smo z anesljiv in odziven organiza tor z dra vstv enih in asistenčnih storitev , s k aterimi omogočamo enosta ven dostop do kak ov ostne zdr av stv ene obr avna ve. V r azvoj teh storite v vpeljujemo napredne tehnologije ter aktivno pov ezujemo naše partnerske z dra vst vene izv ajalce in druge strok ovnjak e z r azličnih zdr avstv enih podr očij, da bi izpolnili potr ebe in pričak ovanja strank pri skrbi za z dr avje. Z adov oljstv o strank s storitv ami skrbno spr emljamo in ponosni smo , da prepozna v ajo naša prizade v anja ter nam izk azujejo visok o z aupanje. V poslovni ek osistem T riglav Zdr avje r edno vstopajo no vi, zanesljivi partnerji, s katerimi bomo še naprej gr adili visok okak ov ostne in celostne storitv e, ki bodo omogočale odlično upor abniško izk ušnjo strank e pri skrbi za njeno zdr avje v r azličnih življenjskih obdobjih.« Meta Berk Sk ok Pr edsednica upra v e, T riglav , Zdr av stv ena za var ov alnica Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 99 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Osre dnje r azvojn e ak tiv nosti na zavarovalnih tr gih Skupine V Sloveniji • Zače tek trženja prenovljenega premoženjsk ega zavarovanja dom, ki s širokim razponom možnosti hitro zad os ti ak tu alnim in pr ihajajoč im pri čako vanj em s tr ank . • Poenos tavljeni sklepalni postopki za uporabnike i. triglava z av tomatiziran im prenosom p odatkov iz javno dostopnih podatkovnih zbirk (GURS) . • Obnova av tomobilskega zavarovanja prek aplikacije DRA JV s koriščenjem povez anih ugodnosti. • Av tomatsko obvešč anje pravnih oseb o stanju rešev anja premožen jskih šk odnih zahtevkov z SMS ali sporočili na e-naslov . • Spletna prijava škode tudi pri zavarovanjih splošne in poklicne o dgovornosti ter smr ti oz. inv alidno sti . • Poenos tavljena spletna prijava škode v primeru množične šk ode. • Spremlja nje av tomobilske as istenčne inter vencije v realnem času na podlagi povezanega zajema po datkov o izvajanju storitev in gibanj u napotenega pogo dbenega izv ajalca. • Kratkotrajne licitacije asistenčnih storitev za hitro in stroškovno učinkovito izve dbo zahtevnejših intervencij pri pr evozu poškodov anih voz il iz tu jine. • Nadgrajen sistem » prijavi – odpravi« za odpravo škod ožjega premoženj a namesto izplačil a odškodnine ponuja mož nost organizacije primernih i zv ajalcev , nadzora in poravnave stroškov pop ravila. V Severn i Mak edoniji • Zavarovanje doma s prenovljenim cenikom. • Novo zavarov anje as istence tovornih vozil. • Okrepljeni prodajni kana li za življenjska zav aro vanja . V Črni gori • Življenjska zavarovanja : Uvedba štipendijskega zavarovanja i n zavarovanje za primer doživetja za st arejše prebivalst vo, prenovljeno kolek tivno z avarovanje za zaposlene v p odjetjih. • Premoženjska zavarovanja: Uvedba zav arov anja mikromob ilnih prevoznih sreds tev in a sistenčne storit ve za tovorna vozil a. 11.2 T ransformacija in digitaliz acija Dinamičn im potrebam strank in spremembam v okolju s ledimo z notranjo organizi ranostjo in prilaga janjem procesov. Nekatere poslovne proces e smo av tomatizi rali. Okrepili smo prenos znan ja ter ši rjenje digitalni h in kom unikacij skih veščin med zap oslenimi i n pove čali možnost za delo od doma ter delov anje v hi bridnih tim ih. Več o tem v 12. poglavju T r ajnostni razvoj . Osredo točili smo se na razvoj komu nikacijs ke plat forme, ki zagot avlja procesno in tehnično izhodišče za zagotavljanje enotne in izpopolnjene izk ušnje naš ih strank. T emelje za neprekinjeno nadgrajevanje celovitega upravljan ja odnosov s str ankam i in doseganje izjem ne uporabniške i zkušn je tako dograju jemo s projek tom vzpo stavi t ve centralne v stopne komunikacijske točke . V tem sklopu smo funk cijsk o in podatkovno nadgradili informacijski s istem za upravljanje odnosov s strankami ( CRM). Ob smo že razši rili procese za rešev anje zahtevkov strank prek razl ičnih stičnih točk, omogo čili smo večjo odzivnost in krajši čas za odgovore strankam in reševanje posameznih zahtevkov ter nadg radili modul za izvajanje trženjs kih akci j. Na področju pro daje prem oženjskih zavar ovanj smo informacij sko podprli sklepalna procesa pri zavarovanjih za hišne ljubljenčk e ( oz. družne živali) i n prenovljenem zavarovanju doma. Pri življe njskih in pokojninsk ih zavarovanjih smo informacij sko prenovili več produkto v , kot so Prostovoljno dodatno pokojn insk o zavarovanje, Kolektiv no prostovoljno pokojnin sko zavarovanje, Dodatno nezgodno zavarovanje starejših, Enkratno na ložbeno življenjsk o zavarovanje starejših, ter po dprli nove produk te, med katerimi izpostavljamo enkratno naložbeno ž ivljenjsk o zavarovanje z delnim jamstvom Preudarna na ložba. Na področju pokojnin skih zavarovanj smo informacij sko podprli konsolidacijo med Zavarovalnico T riglav in T r iglavom, pokojnins ko d ružbo, ter prenovili tehnične okvire za zbiran je soglasij GDPR in l ažjo pripr avo marke tinških akcij. Za hitrejši dostop naših strank do zdravstvenih storitev smo v sistem za njihovo neposredno naročanje vključili dodatne izvajalce in razširi li nabor storitev, ki jih je mo žno elek tronsko naročiti neo dvisno od delov nega časa iz vajalcev zdravst venih stori tev. Uspešno smo zaključili centralizacijo informacijsk ih tehnolo gij (IT -infr as truk t uri družb T riglav Osiguran je, Zagreb, in T riglav Osiguranje, Ban ja Luka ) ter jo nadaljevali v drugih odvisnih družbah. Začeli smo uvajati sodob no digitalno plat formo za pro dajo osebnih zavarovanj na hr vaškem trgu. Prenovili smo digitalno poslov alnico i.trigla v za poslovn e uporabnike (B2 B) ter nadgradili z njo povezane funkcionalnosti in razširili njeno uporabo z a po slovne upo rabnik e v se gmentu pokojn ins kih zavarovanj. Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo • Napotite v na zdravniški pregled k pogo dbenemu izvajalcu Zavarovalnice T riglav prek Zdravst vene to čke T riglav , Zdravst vene zav arovalnice z iz boljšanimi procesi, pre dvsem izplačevanja škod in povračila stroškov . • Ugotavljanje medicins ko utemeljene indikacije na d aljav o pri zavarov anju Zdravst veni nasvet Kolek tiv no za lažjo dostopn ost zdravnikov druži nske medicine v razmerah epidemije covid- 19 za zavarovance spe cialis tič noamb ulantn ega zdr avlje nja. Na Hr v aš kem • Nov i produkti in dodatna kritja v več zavarovalnih s kupinah, kot so zavarovanje av tomobils ke odg ovornosti, doms ko zavarovanje in pomorski kask o ter področje zdravst venih zavarovanj. Pri za varovanju av tomobilske odgovornosti smo vpeljal i odgovornos t lastnik ov oz. voz nikov mobilnih prevoznih sredstev z asistenco. Uvedli smo domsko asistenco, zavarovanje po daljšanega jamstv a, paket dodatnega zdravst venega zavarovanja T r iglav pl us in ra zširjene pak ete za man jša podje tja in samostojne podje tnike. V Srbiji • Prenovljeno dom sko za varovanje. • Prilagojen produkt zavarov anja tovorni h pnevmatik za par tnerje družbe Go odyear . Na trgu B osne in H erce govine • Nova z avarovanja : Zavarovanje brezpilotnih zrakopolovov , zavarovanje terjatev za podje tja ter zavarovanje bonusa pri zavarovanj u avtomobilske odg ovornosti. • Uskladitev cenika avtomobilske odgovornos ti z regulatornimi zahtevami, spodbujanje zavarovanj za dodatna kritja kask o zavarovanja in av tomobilskih stekel. 100 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V okv iru sistematičnega s premljan ja tehnološkega razvoja s mo pripravili iz hodišča za izbor sodobnejše plat forme kot oblačne rešit ve za po dp oro poda tkov nemu skladiš ču. Nadaljev ali smo razvoj poro čevalsko -analiti čnega siste ma in raz ličnim strokovnim služ bam omogočili vpogle d v podatke za podporo hitrejšemu poslovn emu odločanju ter za optimiziran je in av tomatizacijo poslovnih procesov. Za viš jo raven trans parentnosti smo zagotovili nove podatkovne vr ste v podatkovnem skladišču, med njimi tiste, ki na m omogočajo bolje razumeti potrebe in pričakovanja strank. Nadgradili s mo tudi podatkovni model v centralnem podatkovnem skladi šču Skupine. Poročev alsko-an alitični s istem smo dopolnjevali tudi na ravni posameznih odvisnih družb. Pri zaledn em po slovanju smo izboljšali in nadgradili več procesov in načinov dela. Postop ek opominjan ja smo tak o skrajšali s pet- n a tristopenjskega, s či mer smo zman jšali število poslanih opominov in poveč ali verjetnost plačila po z apadlosti premij. Poenost avili in s krajšali smo tudi proce s pošiljanj a obvestil o zapadlosti premije in odpove di zavarovalne pogodb e. Pri obravnavah škod zaradi na nčnih kreditov smo dosegli, da vsi vpleteni prijavijo šk odne zahtevke na spletni strani. Proces regre snih zahtevkov s mo digitaliz irali v delu e-registracije regresov ter izpopolnili proces likv idiranj a škod. 11.2.1 Digitalizacija poslov anja Razvoj digitali zacije poslovanja je neposredno povezan z njegovo transformacijo. T udi v letu 202 1 so ga v veliki meri krojile raz mere epidemije covid- 19. Kot s mo že poročali, smo n adaljevali razvojne procese za lažje s klepanje zavarovanj in enostavnejše prijave škodnih zahtevkov ter digitalizacijo zalednih procesov. Osredo točeni smo bil i na krepitev brezpa pirnega poslovanja. Kot ključne nadgraditve na po dročju digitalizacije poslovanja za boljšo uporabniško izk ušnjo omen imo: • nadgrajene apli kacije za spletno sklepanje premoženjski h in življenjski h zavarovanj; • hitrejši in enostavnejši način prij ave in identikacije novih upor abnik ov v spletni poslov alnici i.t riglav ter poenos tavljeno registracijo za obs toječe s tranke s prejeto QR-ko d e; • nadgraj eno f unkcionaln os t spl e tne poslov alnice i.tri glav ( dos top do dokumentacije, prejete p o drugih komun ikacijski h kanali h, nove vsebine – npr. predst avitev v zajemnih skladov) ; • nadgraj eno f unkcionaln os t spl e tne ap likacij e za ogled pr edmet a zavarovanja na dal javo; • vlaganje šk odnih zahtevkov življenjs kih zavarovanj na dalj avo in uvedbo elek tronskega šk odnega spisa v T riglav , po kojninski družbi; • digitalno preverjanje zavarovanosti med pos topkom registracije vozila ; • razširj ene funkcio nalnos ti ap likacij e DR A JV , kot so obveš čanje o geograf skem položaju stranke za zagotovite v pomo či oz. asistence, možnost in poenos tavi tev obnove av tomobilskega zavarovanja ter s klenitev zavarovanja za potov anje v tuji no; • uv ajanje umetne intelig ence v proce se zalednega poslovanja in informacijs ke povezljivosti ter v p roces e, ki po enost avljajo poslov anje s strankam i ( npr . ugotavljanje poškodb na vozil ih v postopku oddaljenega ogleda škode, prepozn avanja registrske številke strank e v postopku cenit ve z av tomatskim beleženjem š kodnega zahtevka ); • nadgrajeni mobil ni oz. spletni aplikaciji Moj račun in T riglav Skladi ter trženjs ka orodja za večjo pregle dnost in uporabno st po datkov; Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo • številne ak tivno sti v družbah na trgi h zuna j Slovenije, med njim i: na Hrvaškem nadgraj ena funkci onalno s t digi talne ga podpisa, p oveč an nabor zavarovalnih produk tov v spletni trgovini ter nadgrajena funkciona lnost p or tala za p oslovne par tnerje (B2B ); v S rbiji uvedena rešitev z a digit alno komuni ciranje in digi taliziran o skle panje živ lje njskih z av arov anj . 11.3 Razv ojne dejavnosti na področju Upr avljanja pr emoženja Osre do toče nost Skup ine T riglav na stranko ima v dejavnosti upravljan ja premoženja prav tako osrednjo vlogo pri dose ganju k onkurenčni h prednos ti pred preo stalimi ponudniki naložbeni h rešitev. Zaradi tržne koncentracije storitev upravljanja premožen ja v okv iru večjih bančno-zavarovalni h skupin je več pozorno sti namenjene tud i grajenju prepozn avne blagovne znam ke. V Sku pini T riglav smo t e spremembe prepoznali ter se nanje odzvali z dejavnim i n cilj nim pril agaj anjem ponud be. Razvoj pro duk tov in stori tev V družbi T riglav Skladi smo v ok viru strategije Finančni c ilji posod obili vseh pe t naložbeni h politik. Pripravili smo dva sve žnj a naložbenih priložnosti za dinam ične in zmerne vlagatelje, ki ju bomo začeli tržiti v le tu 202 2. Nadgrajeni so bili varčevalni načrti kot shema rednega mesečn ega vplačev anja v vz ajemne sklade, s poudarkom na večji enostavnos ti ter boljši upor abniški izkušnji. Strank e smo na govarjali po razl ičnih trženjskih kanal ih, okrepili smo prisotnost na družbenih omrežjih in rabo digitalnih platform ter vzpo stavili klicni center . Družba T riglav Skladi , ki je dejavna tudi n a trgu Bosne in Hercegovine, je v le tu 202 1 začela pos topke za lans iranje dveh novih odpr tih investicijskih s kladov T riglav Obveznički in T riglav G lobalni dionički. T ri glav , pokojninska družba , je pridobila vsa dovoljenja za i zv ajan je zavarovanj po novih pokojnin skih načrtih, ki ju ponujata T r iglav , pokojnin ska druž ba, in Zavarovalnica T riglav . Nova p okojn inska načrta (za kolekti vno in individualno zavarovanje ) izv aja nova skupi na kritnih skladov ž ivljenjskega cikla T riglav Pokojn ine+ , ki jo tvorijo D elniški kritni sklad T ri glav Pokojnine+ , Mešani kritni sklad Tr iglav Pokojnine+ in Z ajamčeni kritni sklad T riglav Pokojnine+ . Ob e družbi sta pokojni nsk e načr te, pravila upravlja nja i n izj ave o n aložbeni politiki uskladil i z novo zak onodajo ter za te s premembe pridobili soglasje n adzornih organov. 101 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Razvoj pro ces ov Par tnerst va za doseganje sinergi jskih učinkov smo krepili t udi na p odro čju u pravljanj a premožen ja na ravni Sk upine T riglav i n med n jenimi druž bami. Na ravni Skupine T riglav smo nada ljevali centr alizacijo up ravljanja pr emože nja in prenos upravljanj a nekaterih por t f eljev na specializ irane družbe v Sku pini. Nadgradil i smo pos topke za oblik ovanje skupni h naložbeni h izhodišč za posamezne naložbene razrede ter v naložbeni proces vključili analizo vidikov ESG pri naložbenem por t felju. S tem želimo vpliva ti na zn ižanje tveganos ti nalož b z vidika trajnostnega poslov anja, pri čemer zasledu jemo dolgoročno stabil no donosnost poslovanja. Nadaljevali smo ra zv ijan je platforme za vlaganje v alt ernati vne nal ožbe in dodatno razširil i nabo r alt ernat iv nih naložb enih razredov , kar izvajamo v sklopu druž be T rigal. Za pove čanje donosnosti p or t feljev smo glede na prev zeta t ve ganja nek olik o poveč ali izpos t avlj eno st alte rnat iv nih naložb enih razredov , pri čemer še naprej ohranjamo vi soko lik vidnos t por t f eljev . T riglav Skladi so v letu 20 21 uspešno zaključili še zadnjo f azo poslo vne inte gracij e družbe A lta Skladi . V Krov ni sklad T riglav so bili vključeni vsi podskladi krovnega sklada Alt a, kar se odraža v njegovi razširjeni ponudbi, ki jo ses tavlja kar 18 vzajemnih skladov , s čimer celovi to in ciljno nagovarja potrebe strank. Uspešna združitev je prispevala k uč vrs tit vi naše baze vlagateljev ter okrepit vi pro dajne ekipe za pridobivanje strank in doseganje začr tanih rezultatov , pri čemer so že bili doseženi uspešni premi ki. T udi selitev p odatkovnih zbirk t er poeno tenje podatkov v zalednih sistemi h sta bila uspešno zaključena, s čimer so bil i doseženi vsi strateški cilji integracije. »Približ ev anje str ankam smo nadgr ajevali s posodobljenimi naložbenimi rešitv ami ter personalizirano ponudbo , ki se še bolj prilagaja njihovim potr ebam. Odprli smo nov , informacijsk o podprt klicni center in r azširili nabor k analov , po ka terih smo na v oljo z informacijami, s veto v anjem ter naprednimi storit v ami. Storitve upra vljanja premož enja so vključene tudi v r azširjeno poslov alnico i.triglav . Zadov oljni smo, da smo uspešno z aključili integr acijo družbe Alta Skladi z migr acijo in poenotenjem podatk ovnih baz ter ponosni, da smo k vlaganju v vzajemne sklade in segment individualnega upra vljanja premož enja pritegnili tudi nov e str anke. Blagovno znamk o krepimo in pr emišljeno pozicionir amo v dejavnosti upra vljanja premož enja, k ar je v obdobju tržne k oncentr acije močan dejavnik z aupanja. Agilnost in digitalnost negujemo ne le v razv oju produktov in storitev za str anke, enako z avz eto se jima pos večamo pri razv oju odpr te in sodelov alne kultur e. Dobro gospodarjenje s poda tki in krepite v digitalizacije poslov anja nam bosta omogočila, da se bomo strank am lahko še bolj približali in ur esničev ali njihova pričak ov anja.« Benjamin Jošar Pr edsednik upra v e, T riglav Skladi Poslovno poročilo Razv ojne in prodajne aktivnosti Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 102 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Izja v a o nenančnem poslov anju V Skupin i T riglav uresničujemo svoje poslan st vo in strate ške us merit ve z integriranjem ESG vidik ov v poslovanje, spodbujanjem prehoda v trajnostno družbo in de javnostmi v notranjem in zu nanjem okolju, s kateri mi se pridružujemo pri zadevanjem in zavezam za blažen je po dnebnih spremem b. V letu 2021 s mo svojo trajnostno usmerjenost nadgradili, spre jeli smo Stratešk e ambicije na področju trajnostnega razvoja (ESG) in opredelili nekatere bistvene upravljavske procese. Pri nenančnem poro čanju uporablja mo standarde za trajnostno p oroč anje GRI (Global R epor ting Initiative ) in njihove posebne usmerit ve za nančni sek tor , trajnostni računovodski standard SASB (Su stainability Ac counting Stand ards Board) ter prikaz n apredka našega prispevka k izpolnjevanj u Ciljev traj nostne ga razvoja (Su stainable Developmen t Goals ) Organizacije združe nih narodov . Integrirano Le tno poro čilo Zavarovalnice T riglav in Skupine T r iglav za leto 202 1 je s tem skladno z zahtevami Zakona o g ospodarskih družbah (Z GD- 1 ), ki od subjektov javnega interesa, ki imajo na bilančni presečni dan poslovnega le ta pov prečno š tevilo zaposlenih večje od 50 0, zahteva, da v svoje poslovn o poro čilo vključijo tudi iz javo o nenančnem poslov anju. T e vsebine so na integriran način podane skoz i celotno le tno poro čilo. • Informacije, opis politik in rezultate p olitik o okoljs kih, družbenih in kadrovskih zadevah, spoštov anju človekovih pravic ter zadevah, povezanih z bojem pro ti korupciji in podkupovanju, predst avljamo v 12. poglavju T rajnostni raz voj v Skupin i T riglav . • Glavna tveganja, povezana s prej naštetimi podro čji, navaja mo v sklopu Upr avl janje t ve ganj , ter poglavjih 11. Razvojne in prodajne akti vnos ti in 12. T r ajnostni razvoj v Skupini T riglav . • Opis poslov nega modela oz. mo dela ust v arjan ja vrednos ti Skupine T riglav preds tavljamo v 2. po glavju Sku pina T riglav in Zavarovalnica T riglav v letu 2021 . • Opis politik raznolikosti, ki se izvajajo v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nad zornimi organi, je razvi den v 5. poglavju Izjava o upravljan ju . • Razkritja, zahtevana z Delegirano Uredbo Komisi je (EU ) 202 1/21 78 z dne 6. 7 . 2021 o dopolnit vi Uredbe (EU) 2 020 /85 2 glede delež a izpostavljenos ti do gospo darskih deja vnos ti, sprejemlj ivih in nesprejemljivih za taksonomijo, so raz vidna v 12. po glavju T rajnostni razvoj v Skupini T riglav . Poslovno poročilo Izjav a o nenančnem poslov anju Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Andr ej Slap ar pre dse dnik U prav e Uroš Ivanc član Uprave T adej Čoroli član Uprave Barb ara Smol nikar članic a Upr ave David Bened ek član Uprave Mari ca Mako ter članic a Upr ave 103 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 12. T rajnostni r azv oj v Skupini T riglav • Sprejeli smo Str atešk e ambicije Skupine T riglav na področju trajnostnega r azvoja (ESG). • V naložbene pr ocese lastnega za v aro v alnega portfelja vključujemo trajnostne deja vnik e s ciljem dolgoročno donosnega vlaganja. • T riglav Z eleni inv estir a v delnice podjetij, ki so med vodilnimi na področju družbene odgov ornosti znotraj s voje panoge. • Organizacijsk a kultura Sk upine T riglav je bolj sodelo valna, vključev alna, r azvojno nar avnana, odkrita, odprta in ustvarjalna. Doseženi napr edek je eden največjih v r egiji. • Širjenje bolezni co vid-19 smo omejev ali s številnimi ukr epi za v aro v anje zdr avja str ank in zaposlenih , tudi z delom od doma, okrepili smo pr ev entivne zdr av stv ene dejavnosti. • Z nadgraje v anjem mobilnih aplikacij in uv ajanjem novih digitalnih rešitev smo po večali dostopnost naših storitev , poenostavili procese r ešev anja škod in upr avljanja premoženja. • Izračuna in spr emljanja ogljičnega odtisa Skupine T riglav smo se lotili celoviteje. Električna energija z a matično družbo je bila v 95 odstotkih pridobljena iz obnovljivih viro v energije. • Pr enovili smo K odeks Skupine T riglav . 12.1 Uresničev anje strateških usmerite v in ciljev tr ajnostnega r azvoja Skupine T riglav in Zav arov alnice T riglav Uresničevanje poslanstv a Skupine T riglav smo čvr sto povez ali s skrbjo za traj nostni razvoj, s katero ust varjamo dolgoročno st abilno podlago za dobičkonosno in varno poslovanje Skupine T riglav , spodbujamo prehod v trajnostno družbo in zm anjš ujemo naš vpliv na podnebne spremembe. V letu 2021 s mo trajnostno usmerjenost na okoljs kem, druž benem in upravljavsk em podro čju nadgra dili in spr ejeli Str ateške ambic ije na po droč ju trajno stneg a razvoja (ESG) . T rajnostne vidike poslovanja na ravni Skupi ne usmerj a koordin ator razvoja traj nostnega po slovanja, spremlj a jih Odbor za skladnost i n trajnostni razvoj, odloč anje pa poteka na ravni Uprave matične družbe. Ambicije glede ciljev ESG do leta 2025 smo oblikovali na štiri h ključnih področjih: • Zavarovalništ vo in upravljan je premoženja • Poslovni proce si Skupine T riglav • Odgovoren odnos d o deležnikov • Učinkov ito korp ora ti vno uprav ljanje Strateške a mbicije na področju trajnostnega raz voja (ESG ) podrobneje pre dstavljamo v 4. p ogl avju Strategija i n načr ti Skupine T r iglav . Zavarovalnica T riglav je v februarju 20 22 post ala podpisnica načel Združeni h narodov za trajnostno zavarovalništ vo (UN P SI) in s tem članica glo balne skupnosti bank, z avarovalnic in vlagateljev , ki so pristopili k Finančni pobudi Združenih narodov za okolje (UNEP FI). Hkra ti je Z avarovalnica p ost ala podpisnica Par tners t va me d nančni mi institucija mi za obračunavanje emi sij toplogrednih pli nov (PC AF). Poslanst vo par tnerst v a PC AF je om ogočiti nančnim institucija m merjenje vpliva njihovih posojil in naložb n a podnebne spremembe. Par tner st vo je ust anovilo delovno skupino, ki razvija meto dologijo za merjenje emisi j toplogrednih plinov , povezanih z zavarovanji. 104 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 T r ajnostni poudarki Vključevati vidik e ESG v razv oj produktov ter izvajanje lastnih poslovnih procesov . Do leta 2025 znižati ogljični odtis na zaposlenega po lokacijski metodi z a 15 %. Uresničevati evropski zeleni dogo vor za ogljično ne vtralnost do leta 2050. ↑ 57 % več obr ačunane zavar ovalne premije Skupine T riglav iz produktov z ok oljskimi in družbenimi učinki 95 % porabljene električne energije v Zav arov alnici T riglav iz obnovljivih virov (60 % v Skupini) 2,09 tCO 2 znaša ogljični odtis na zaposlenega v Skupini T riglav , 2,14 tCO 2 v Zav arov alnici T riglav (obseg 1 in 2) Pr ehod v podnebno nevtralno in odporno krožno gospodarstv o V zdržev ati visoko z adovoljst vo zaposlenih in str ank. Razvijati odprto kulturo r aznolikosti in sodelov anja. Spodbujati projekte, ki prispev ajo k uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega r azvoja Združenih nar odov (SDG). 1 90 m i o . prev oženih km z aplikacijo za varno v ožnjo DRAJV ↑ 4,00 indeks ORVI, visoko zado voljstv o zaposlenih Skupine T riglav ↑ 72 indeks NPS, visoko zado voljstv o strank Zav arov alnice T riglav Odgov oren odnos do deležnik ov in skupnosti Nadgrajev ati visoke standar de korpora tivnega upravljanja z vključevanjem vidik ov ESG in učinkovito sistemsk o upra vljati trajnostna tveganja. Poveče vati obseg ja vnih razkritij, povez anih z bistvenimi vidiki trajnostnega poslov anja (po metodologijah GRI GS, SASB , CDP in T CFD). Odbor za skladnost in trajnostni razv oj in Koordinator r azvoja trajnostnega poslov anja vključeni v upravljanje trajnostnih tv eganj Sprejete politike za integriranje vidik ov ESG v poslovanje 42 % delež žensk v Skupini T riglav na 1. in 2. menedžerski ra vni pod Uprav o Celostno k orporativno upr avljanje Do leta 2025 podvojiti delež zelenih in tr ajnostnih naložb pri upravljanju pr emoženja. Sprejeta temeljna načela integriranja deja vnikov ESG v naložbeno politiko (T rajnostni vidik naložbene politike) 8 % delež obv eznic z družbenim učinkom, zelenih in trajnostnih obv eznic v dolžniških vrednostnih papirjih T r ajnostni vidiki upr avljanja premoženja Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 105 Področje Ak tivno sti Bistveni cilji SDG Okoljski vidik (E: Environment ) • Raba ener gije in oglj ični od tis • Brezpapirno poslovanje • Dejavn os ti za čis tejše oko lje • Okoljska o dgovo rnos t z zav arov alnimi pro duk ti • Odpa dki • Celov itejš e spremljanj e ogljičn ega o dtis a v Skupini T riglav. Na zapo slene ga je znašal 2, 09 t CO 2 (obseg 1 in 2). • 18 % voznega p arka Z avaro valnice Triglav so elek trična vozila . Zap osle ni lahko uporab ljajo službena kol esa in el ek tri čne skir oje. • Spo dbujanje k zmanjšanju upo rabe e mbalaže in do sledn emu lo čev anju odpa dkov. • Zmanjšanje po vpr ečn e dnev ne po rab e papirja na zap osle nega v Skup ini T riglav s 45 v letu 2020 na 14 listov na dan v 2021. • Odziv no in po eno st avlje no reš ev anje množičnih ško d z mobilnimi apl ikacijami in mob ilnimi cenilnimi eno tami na ter enu ob narav nih kat astr of ah. • Brezpla čna mob ilna aplikacija Triglav Vreme za vr emenska o pozo rila. • Podp ora p rojek tom, kot s ta Ci t y as a L ab, ki vzp os tav lja in razv ija so dob ne ter ekol oške oblike mo bilnos ti, te r projek t T rajnos tna mobi lnos t. • Brezpap irno p oslo vanje v Triglav Labu. Zmanjš ev anje šte vila in ob sega nak lad in usmerjanj e v digitaln e oblike pri p ripr avi market inških gradi v (bro šure, le tak i, mape, o per ati vne tiskov ine it d.). • Izbor in nakup izd elkov iz okolju prijaznih mate rialov p ri pro mocij skih izdelk ih. • Stimulativ na premijsk a poli tika za manj in tenzivn o rejo živ ali, ki j e manj obrem enjujoč a za okolj e. • Krep itev di git alne komunikacij e s strank ami. • Spo dbujanje nizkooglji čne družb e s po nudbo z avaro valnih re šite v, ki podpir ajo obn ovlji ve vir e energ ije in ener get sko učinkovi to st (zavaro vanje s ončnih e lek tr arn). • Zmanjšev anje one snaženo sti planinskeg a sve ta in oz aveš čanje o o dgovor ni hoji v hrib e/gore in ravnanju z odp adki v gor ah s proje k tom Očis timo naš e gore. • Spo dbujanje planinske paš e z zavaro vanje m gospo dar skih živ ali med paš o na vis okogor skih pašnik ih, kar prip om ore k ohr anjanju gorskih ekosistemov . Druž be ni vi dik (S: Soc ial) • Preve nti vne dejav nos ti za zmanjše vanje t v eganj v družben em okolju • Odgo vorno st d o str ank • Varnos t, zdr avje in za dovo ljst vo z apo slenih • Odgo vorno st d o dobav ite ljev in p ogo dbenih par tnerjev • Vlaganje v l okalno skupn os t ter po dp ora šp or tu , kulturi , izobraže vanju in zdr avju • Raznolikos t in enake možnos ti • 140 pr ikazov alnikov hitro sti in s ve tlobnih signaliz acijskih sis temov na n evar nih ces tnih in žele zniških ods ekih, k i jih je so nanciral a Zavar ovalni ca Triglav . • Aplik acija ter simulato r vožnje DR A JV z a spo dbujanje var ne vožnje. • Glob alna asistenc a za s tranke bre z prek init ve (24/7), br ezplač ne mobiln e aplikac ije za pr ijavo škode in naro čil o asisten čnih sto rite v. Alt ernati vn e pro dajne po ti, kot s o pro daja zav arov alniških sto rit ev pre k bank in lizinških hiš. • Spo dbujanje vlag anja v pokojninske sklade , zdrav st vena z avaro vanja in zdrav st v ene sist eme. • Prod ajna mes ta, op remljena s p ripo mo čki za slab ovi dne in naglušne, v ečina p rodajnih me st s amos tojen d os top omo goč a tudi o sebam z različnimi ob likami invalidn os ti. • Mikroz dravs t veno z avaro vanje , s kater im je laže pri ti do zdr avniškega nas ve ta, ter c elov it a po nudba zdr avst venih in življ enjskih st ori tev in produktov. • Izboljš anje inde ks a NP S (Ne t Promo ter S cor e). • Projek t Mladi upi za p o dpor o nadarjenim mladim š por tnikom in pous t v arjalcem . • Izboljš anje org anizacijske klim e. • V osmih le tih se je 1 .6 00 m oto rist ov in mo tocik listo v udel ežilo de lavnic v arne vožnje v A M ZS Cen tru v arne vožnje na Vranskem. V l etu 2021 smo izve dli dv e brezpla čni delav nici. • Načr tno izobr ažev anje zap oslenih . Prid obiv anje znanja tudi o inf ormacijsk i varn os ti, var st v u ose bnih po datkov t er prep reč evanju p ranja denarja in nancir anju teror izma na spletnih izo braže vanjih. • Del ež žensk me d zap oslenimi v Skup ini je 53,9 %. Enako nagrajev anje zap osl enih za enako del o, ne gle de na spo l. • Polni cer tika t Družini pr ijazno po dje tje v Zav arov alnici Triglav . • Ak ti vno p rep oznavanje, zmanjše vanje in ob vlad ov anje t veganj na p odro čju v arnos ti in zdr avja pri de lu. Vzpo st avljen p rogr am za ozaveš čanj e zapo slenih o zdr avem živ ljenjskem slogu in o mogo čeni p reven tiv ni zdrav st ve ni pregl edi. • So delo vanje z l okalnimi dob avi telji v regij i Adria. • Širok spe k ter zav arov alnih pro duk tov z a mikro - ter mala in srednj e velika p odje tja. • Stimulativ na premijsk a poli tika za mla de pre v zemnike kme tij, ki pr ispe va k po mladit vi nosil cev k met ijskega gosp odar st v a, ohr anit v i pos eljen os ti in večji o bde lanos ti po dež elja. • Širši p opulacij i kme tov alcev d os topna p onudb a kme tijskih zav arov anj z obč inskim in drž avnim s onanc iranjem de la premij e. • Razv ojna par tne rs t va z z agonskim okolj em in po dje tniki. • Pove čev anje st opnje zav arov ano sti na raz v ijajoč ih se zav arov alniških trgih v r egiji Adr ia. Vidik vodenja (G: Gover nan ce) • Stabilno in do bičkon osno p osl ovanje • Vis oki s tandardi kor por ati vne ga uprav ljanja • Raznolikos t in trajno stni v idik po litike pr ejemkov • Učinkovi to upr avljanje t veg anj • Ak ti vna p olitik a odno sov z v lagat elji • Poš tene p oslo vne p rak se • Ne diskriminacija in sp oš tov anje člov ekovih prav ic pri p oslo vanju • Sistem in p oli tika upr avljanja Zav arov alnice Triglav ter Politik a upravljanja o dv isnih družb v Skupini T riglav. • Poli tika razno likosti, k i pri se st avi Upr ave zago tav lja, po leg us treznih k v alik acij, izkuš enj in znanja, tudi zast opano st o beh sp olo v in več star os tnih skupin. • T rajnos tni vidik p oli tike preje mkov v Zavar ovalni ci T riglav, ki omogo ča tr den in zane sljiv sis tem uprav ljanja ter zago tav lja integr ite to in transp aren tnos t p oslo vanja . • Kodek s korp or ativ neg a uprav ljanja s kapit alsko naložbo dr žave . • Dosl edno iz v ajanje Pro tikorupc ijske poli tike in preno vljen ega Ko dek sa Skupin e T riglav za ure sničev anje nač el po šte nega in e tičn ega ravnanja, p repr eče vanje kor upti vnih dejanj, o bvla dov anje naspro tij inte res ov in zav arov alniških pre var, prepre če vanje pr anja denarja in nanciranja ter orizma ter zago t avljanje var st va p otro šnikov in konkuren ce. • T ransparen tno, ak ti vno, enakov redn o in odpr to so del ovanje z v lagat elji na organizir anih dogo dkih za ins titu cionaln e vlaga telje v Ev ropi in ZDA , na sreč anjih, s konfe renč nimi klici in drugimi s tiki. Prikaz ključnih deja vniko v ESG Skupine T riglav in uresničev anje osrednjih ciljev SDG: 33 GRI GS 302, 305, 30 6, G 4 FS8 SA SB: FN-I N- 410b.1 , FN- IN -410b. 2 GRI GS 203, 204 , 401– 4 05, 413, 414, 41 7 , 418, G4 FS7 , FS13, FS14 SA SB: FN-I N-27 0a.4 , FN-AC- 27 0a. 3 GRI GS 201, 202, 205, 206 , 40 6, 412 , 419 SA SB: FN-I N-27 0a. 2 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 33 GRI GS 102-47 106 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Vidik Področje Usmeritve Okoljski vidik (Envir onment) Zmanjšev anje okoljskih v pliv ov • Ozav ešč anje zap osl enih gle de po mena lo čev anja odp adkov, učinkovit e rabe e nergij e in varčn e rab e vod e • Znižanje oglji čneg a od tisa Skupin e • Zmanjšana po raba pap irja s pov eč anjem del eža digi talnih komunika cijskih p oti • Pove čanje d elež a e-vozil v vozn em parku • Nabav a okolju prijaznih pro moc ijskih izdelkov • Energe tsko op timalno up ravljanje p osl ovnih s tavb, k jer se op ravlja las tna dejav nos t • Nadaljnji raz voj kr itij t ve ganj, ki s o po sledi ca p odne bnih sprem emb • Razv oj celo vit ega sist ema uprav ljanja tv eganj z vk ljučev anjem tr ajnos tnih t veg anj, s pou darkom na t veg anjih po dnebnih spr ememb • Pove čanje d elež a obve znic z družbenim u činkom, zel enih in trajno stnih o bveznic • Krep itev z avedanja o p omenu o hranjanja naravn ega okolja Druž be ni vi dik (Social) Odgov orne p rak se zap oslo vanja in del a • Krepi tev p omena r azvoja s od elov alne or ganizac ijske kulture • Ohranjanje v isoke s topnje z av zeto sti in z adov oljst v a zap osle nih • Uv ajanje koncep ta p rilago dljiveg a dela zap osl enih • Do datno o krep ljene ak ti vno sti z a prom ocij o zdravja in d obre ga po ču tja zapo slenih • Razv oj kompe tenc in znanja zap osle nih • Ak ti vno o bvla dov anje psiho so cialnih t veganj me d zap osle nimi • Ak ti vno sti in izob raže vanja na po dro čju med gener acijskega s ode lov anja • Poen ote nje ak tiv nos ti na po dro čju raz voja zap osl enih v Skupini T riglav Odgov oren o dnos d o po tro šnikov in dobav ite ljev • Digitaliza cija komunikacijskih p o ti s stranko • Pripr ava razno vr stnih kakov os tnih vse bin z osre do toč enos tjo na re lev antno z avaro valniško in nančn o opisme njev anje in po dajanje koristnih nas ve tov • Izboljš ev anje upo rabniške izkušnje s trank in kre pite v sto pnje njihov ega za dovo ljst v a • Zago tav ljanje oseb ne var nos ti, inf ormac ijske varno sti in v arno sti p oda tkov ter ob vlad ovanje dr ugih t veganj s odo bne ga čas a • Zago tav ljanje dos topn os ti sto rite v za inv alide • Širite v in nadgra dnja sod elov anja s po godb enimi par tn erji • Ohranjanje l okalne usm erjen ost i nabave Odgov orno up ravljanje z avaro valno - stor it ve nega p or t f elja in pre moženja/naložb • Vgrajevanje tr ajnos tnih vidikov p ri oblikov anju in izv ajanju zav arov alnih in naložbenih pr oduk t ov in sto rite v ter pri up ravljanju premoženja • Gle de na obliko naložb e ak tiv no iz vr šev anje upr avljavske pr avice p ri po r t fe ljih s spodb ujanjem trajno stn o usmerje nih odlo či tev in zavez za d ose go trajno stnih c iljev Vključ ev anje v družbe no skupno st in njen r azv oj • R azvoj pr even tiv nih progr amov in spodb ujanje preven tiv nega r avnanja na podro čju var nos ti v prome tu, zdrav ja, požar ne varn ost i ipd. • Krep itev k ljučnih par tner skih proj ek tov na p odr očju šp or t a, kul ture, izob ražev anja in zdravja • Uravn ote ženo de lov anje na po dro čju dona tor skih pro gramo v Vidik vodenja (Gov ernance ) Učinkovi to vo denje or ganizac ije • Skladn os t z zakonodajo, int ernimi prav ili in sprejetimi zav ezami ter s tem zagot avljanje po šte nega in zakoni tega del ovanja in po slov anja • Skrb za v iso ko raven korp ora tiv nega up ravljanja in sle denje ko dek so m, prip oro čilo m in dobr i prak si • Izboljš anje razno likosti s es tave or ganov v ode nja in nadzora v Skup ini T riglav z vidika sp ola, izo brazb e in izkušenj • Nadgr ajev anje javnih razkr itij na p odro čju trajn os tnega p osl ovanja • Kakovos tno ob veš čanje jav nos ti o po slov anju, p olož aju in načr tih Skupin e • Proak ti vn o sod elo vanje z analit iki, ins tituc ionalnimi vlag atelji in d elnič arji • Ohranjanje s trokov no sti in ne od visno sti zunanje re vizije p oslo vanja • Nadgr adnja poli tike nasle dst v a za člane p osl ovo dst v a in poli tike raznoliko sti ter p oli tike preje mkov z vključ it v ijo dejavnikov ES G • Celov ito o cenj evanj e članov in kan didato v za člane Up rave in Nadzo rne ga sve ta te r nosilc ev p oslov nih in ključ nih funkcij z vidik a uspos oblj enos ti in prim erno sti Prak se p ošt eneg a posl ov anja • Nadaljnji raz voj kul ture e tične ga po slov anja družb Skupine Triglav • Ničelna t oler anca d o kriminalnih dejanj, p ranja denarja in nanc iranja tero rizma, prep re čev anje korup tiv nih dejanj, obv lado vanje naspro tij inter eso v • Proak ti vn o komuniciranje in izo braže vanje zap osl enih s po dro čja skladno sti in kor po rati vne e tike • Del ovanj e v zunanjih delov nih skupinah s po droč ja skladno sti in p oš tene ga po slov anja ter skrb za p reno s dob rih prak s • Krep itev in p reno s dobr e prak se na p odr očju r aziskovanja in prep reč ev anja zavaro valnišk ih prev ar v Skupini Triglav • Spo dbujanje zap osle nih k prep oznavanju zav arov alniških pr evar te r so delo vanje na s trokov nih uspo sabljanjih Spoštovanje človekovih pravic • Krep itev z aves ti o po menu spo št ovanja in ohr anjanja človekov ih prav ic in tem eljnih svo boš čin pr i zapo slenih in par tnerjih • Varovanje d ost ojanst v a zap oslenih z ni čelno s topnj o toler ance d o diskriminacij e, nadle govanja oz . šikaniranja na del ovn em mes tu Ključne usmeritve tr ajnostnega poslovanja Sk upine T riglav za leto 2022 107 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 »V obširnem pre verjanju, pri k aterem je sodelov alo blizu 2.500 zaposlenih in pr edstavnik ov drugih osr ednjih deležnik ov , smo ugotovili, da uživ amo njihovo visok o zaupanje, tudi ko gr e za vrednotenje tr ajnostnih vidik ov v obeh naših temeljnih deja vnostih . Pr epričali smo se, da tudi v prihodnje od nas v elik o pričakujejo . Zaupanje, ki nam ga deležniki izk azujejo, je dr agocen kapital, želimo ga ohraniti in utrditi. Leto je bilo na področju in tegriranja tr ajnostnih vidiko v v poslov anje zelo dejavno . Sprejeli smo stra teške usmerit ve in cilje tr ajnostnega razv oja, razširili smo r azkritja in upr avlja vsk e procese, vidik e ESG smo vključili v naložbeno politik o , preno vili smo meritve ogljičnega odtisa, v teku sta r azvoj novih in nadgr ajevanje obstoječih produkto v in projekto v , ki prinašajo okoljski in družbeni napredek . Za v edamo se, da bo naš napredek tudi v prihodnje poln priložnosti in izziv ov , izvajal se bo postopoma, kon tinuirano in na ra vni celotne Sk upine.« Nina K elemen Menedžerk a tr ajnostnega razv oja v Skupini T riglav Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 12.2 Vključev anje deležnik ov 34 V svoje dejavnosti proak tivno v ključujemo osrednje prepoznane deležni ke : stranke oz. zavar ovance , zapos lene , delni čarje oz . vlagate lje, dr žavne in na dzorne o rgane , lokaln e skupnos ti, dobav itelj e ter me dije . T ak o krepimo medsebojno zaupanje in raz umevanje. Potrebe in interese deležnikov ugotavljamo prek medsebojnih odnosov na stra teški in operativ ni ravni. Pri tem merimo ugled in zadovoljstvo, NPS (Ne t Promoter S core), spremlja mo regulatorne spremembe in izvajamo nj ihove zahteve in priporočila, analiz iramo pritožbe in pohvale, v zdržujemo vsakodnevne stike z vlagatelji in stranka mi, redno komu niciramo z mediji itd. Interese, mnenja in predloge prav tako redno spremlj amo z analizo po treb in in tere sov deležnik ov , s katero proučujemo tudi želena razkritja. V letu 202 1 so v ok viru vključujočega proces a za pos odobi tev dvojne matrike bist venosti p otekale tudi obsežne raziskav e interesov deležnikov , kar skupaj z matrik o prikazu jemo v točki 2. 4 O por o čilu . V opisanih procesih pridobimo spozn anja i n usmerit ve, ki jih poskušamo v na jvečji možni meri upošte vati pri po slovanju ter razvoju produk tov in storitev. 34 GRI GS 102-40, 102-42, 102-43, 102-44 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 108 Izpostavljene teme in načini vključevanja deležnik ov Deležniki Ključni inter esi Oblika vključevanja Rezultati vključevanja Stranke/zav arov anci • Razumev anje po treb s trank • Hitr o reš evanj e škod • Inov ati vno st zav arov alno -nančnih pr oduk to v in stori tev • Strankam pril agojena p onudba z avaro vanj – skozi ves živ ljenjski cikel • Dob ičkono snos t in ekonomsk a st abilnos t zav arov alnice • Jasni pog oji posl ov anja • Kakovos tni zav arov alni in nančni pr oduk ti in s tori t ve • Velik nabor kakovo stnih asis tenčnih s tori tev • Družb eno in okoljsko o dgovor no del ovanj e po djetja • Finančna pism enos t • Nov i digit alni načini p oslo vanja ter eno st avna spl etna p reds tav ite v ponu dbe • Ozave šč anje upo rabnikov o t ve ganem r avnanju • Ose bni stik i z zavar ovalnišk imi stro kovnjaki, up ravljav ci prem oženja • Zaznavanje p rit ožb in pohv al ter odzi vanje nanje • Elek tro nska po št a • T elefonski pogovori • Mnenjske ankete in r aziskave • Sple tna me st a, blo gi in e-n ovi čniki • Družb ena omre žja • Mobi lne aplikac ije • T rženjsko komunicir anje • 499.627 tele fonskih p ogo voro v v klicnih cen trih Z avaro valnic e T riglav • 196. 055 odgovorj enih elek tronskih sp oro čil v Z avarov alnici Triglav • Več kot 36 tiso č naro čnikov na e- novi ce Vozim se in Vse bo v redu • 58. 84 0 up orabnikov sp le tne po slov alnice i .triglav • Več kot 100 tis oč r ednih up orabniko v por tala Vse bo v r edu in ve č kot 39 tisoč r ednih up orab nikov por tala Vozim se • Izboljš anje zad ovoljs t v a str ank v vseh dru žbah Skupine, izb oljšanj e indek sa N PS Z avaro valnic e T riglav za 4 od sto tne to čke • 283.738 obravnav anih škodnih spiso v v Zavar ovalni ci T riglav, od tega 248. 032 na novo regis triranih v 2021 • 2.69 8 pri tožb in 69 pohv al v Zav arov alnici T riglav (sto pnja pri tožb je, gled e na šte vilo ško dnih zahte vkov v Z avarov alnici Triglav in T r iglavu, pokojninski dr užbi, znašala 1 ,30 % , le to pr ej pa 1,4 6 %) 35 Zap osle ni • N otr anja kultur a so del ov anja • Nagraje vanje usp ešn ost i • Ose bni in po klicni r azvoj • Sistem nap red ovanja • Obve šč enos t o po membnih mejnik ih in spreme mbah v po dje tju • Poslo vna s trate gija • Razmerje m ed zas ebnim in po klicnim ži vljenj em • Izobr ažev anje in doda tno usp osab ljanje • Varnos t in zdravj e na delo vnem m est u • Pripadn os t zapo slenih • So delo vanje p ri uprav ljanju (svet d elavce v, sindikati, pre dst avniki zapo slenih v nadzo rnih sve tih) • Karier no -raz vojni in izob ražev alni siste m • Merj enje org anizacijske vi talno sti • Mnenjske ankete in r aziskave • Program Triglav .sm o • Inter ni tiskani in sple tni mediji • Inter ne prir edit ve, str okovn o-izo braže valni in špo r tno -r ekrea cijski dogo dki • Ose bni stik i • Elek tro nska po št a • T elefonski pogovori • 4,0 0 ind eks O RVI – izb oljš anje za 0,01 o dsto tne t očke • 22 % zapo slenih vč lanjenih v planinsko in špo r tno dru št vo Skupine T riglav • Do datno p okojninsko zav arov anje za 59 % zapo slenih v Skupini oz . 96 % v Zav arov alnici Triglav • Kolek ti vno z avaro vanje Ce los tna zdrav st v ena oskr ba (CZO), v kater o je vklju čenih 50 % zap osl enih v Skupini T riglav oz. 82 % v ma tični družbi • 31 ur izobražev anj na zapo slen ega v Skupini Triglav Delni čarji/v lagate lji • Jasna p oslo vna st rate gija • Poglo bljen e info rmacije o p osl ovanju, p ol ožaju in načr t ih Skupine • Finančna u činkovi tos t, kapi talsk a ustr eznos t • Izv ede ne ak tiv nos ti ras ti in raz voja • Div iden dna poli tika in do nosi • Stanje trgo v in obe ti • Celov ito up ravljanj e vseh t v eganj • Korpo rat ivn o uprav ljanje in trajno stn o posl ovanj e • Dos eganje c iljne bo nite tne o cene • Učinkovi ta o rganizirano st in no tr anji proc esi v Skupini • Seje Skup ščin e delnič arje v • Seje Na dzorne ga sv et a in njegov ih komisij • Objave na SEO ne tu Ljubljanske bo rze v redn os tnih papirj ev • Korporativno spletno mesto • Pred stav it v e za vlaga telje • Ak ti vni st iki z insti tuci onalnimi inves tit orji (inve sti tor ske konfer ence, pos amični se st anki, kon fere nčni klic i) • Kontak t za delni čarje zič ne os ebe (ele k tronska p oš ta in te le fon) • Mnenjske ankete in r aziskave • 80 % vs eh glaso valnih pr avic na re dni le tni skupš čini delni čarje v • 11 sple tnih dog odkov za ins tit ucio nalne vlaga telje v las tni organiz aciji in s str ani bor ze ter b or znih članov • 30 objav nadzo rov anih infor macij (v slov enskem in so časno v angleškem je ziku) • Dos top en nančni kol edar ob jav in koledar d ogo dkov za vlag atelje Dr žavni in nadzo rni or gani • Zago tav ljanje kapi talske ustr eznos ti • Varnos t zavar ovan cev oz . upor abnikov zav arov alnih sto rite v • Učinkovi t siste m upravljanja t ve ganj • Skladno st p osl ovanja ter z avaro valnih in nanč nih stor ite v in produktov • Izpolnj evanje v seh o bvezno sti jav ne družb e • Odgo vorno in tr ajnos tno nar avnano p oslo vanje • Poro čanje r egulat orjem (agenc iji za zav arov alni nadzor, agenciji za trg vr edno stnih p apirjev) • Redni pre gle di inšpekcijsk ih organ ov in org anov nadzor a • Revizije p oo blašč enih rev izorje v • 5 uve denih in 3 nadalje vani inšp ekcijski nadzor i s po dro čja varo vanja oseb nih po datkov v Skupini Triglav • 1. 51 7 obrav navanih pr imero v suma zavaro valniške pre var e, v 878 primerih sm o jih po trdili (15 % več kot v l etu 2020) Dobavitelji • Dolgoročno sodelov anje • Zane sljivo st in pr avoč asnos t pla čil • Nadgr adnja obs toje čeg a sod elov anja • Dob avni rok i, cen e stor ite v in blaga • Dob ava okolju p rijaznejših mater ialov • Brezpapirno poslovanje • Razpisi in nate čaji • Del ovni s est anki • Elek tro nska po št a in elek t ronsko po slov anje • T elefonski pogovori • Pres oja dob avit eljev p o merilih ES G • 375 presoj d obavi telje v po tr ajnos tnih mer ilih, s kate rimi se je po trdilo, da ti sp oš tujejo pr avic e zapo slenih, č loveko ve prav ice ter okolj sko za konodajo Lok alne in širš e skupno sti • Pro me tna varn os t • Požarna v arno st • Varovanje in skr b za zdrav je • Sous t var janje proje k tov na po dro čju kult ure, šp or t a, pre venti vne ga delo vanja, zdr avs t va, um etn ost i, dobr od elnos ti • Infr ast ruk turna v laganja • Dos top nos t do s tori tev za o seb e z različnimi v rs tami inv alidnos ti • Zav arov alniška in nančna pism enos t • Poš tene p oslo vne p rak se • Pomo č ob narav nih nesr eč ah • Par tn ers t v a z nepro tnimi organiz acijami in vzgojno -izob ražev alnimi ust anov ami ter izve dba skupnih p rojek t ov • Skupni proj ek ti z lo kalnimi skupno stmi, zlas ti na po dro čju prom etn e varn osti • Sistem d od eljev anja sreds tev z a sponzo rs t va in do nacije • Nep osre dni stik i z lokalnimi o dlo čev alci • Elek tro nska po št a • T elefonski pogovori • 12 prikazo valnikov hi tros ti in 11 signalizac ijskih siste mov za p eš ce na nev arnih ces tnih ods ekih , ki jih je v 2021 sonan cirala Zavar ovalni ca Triglav • Podp ora 1 14 mladim talen tom v de vet ih sezonah p rojek t a Mladi up i, ki smo jim namenili 451.0 0 0 evr ov • 1. 60 0 mo toris tov na de lavnic ah varn e vožnje v osmih le tih • 80 do godkov, izobraže vanj, d elavni c, se minarjev in sne manj, namenjenih zav arov alniškemu opism enjev anju, ozave šč anju o nev arnos tih, pr eds tav it v i pro duk tov in st ori tev, ki se jih je zično ali digit alno udel ežilo ve č kot 20 0 0 udel eženc ev • 24 sponzorir anih vrhunsk ih špor tnikov v Slov eniji • 3,5 milijona e vro v za pre vent ivn e dejavno sti , 4,4 milijo na evr ov za sponzo rs t va in 781 tiso č ev rov za d onacije Mediji • Pregl edne in forma cije o po slov anju, do godkih in sp rememb ah v Skupini T riglav • Info rmacije o z avarov alnih in nančnih pro duk tih in sto rit v ah • So delo vanje z l okalnimi in širšimi skup nos tmi • Strokovn e zav arov alniške in nančne vs ebine • Spor oč ila in izjave za javno st • Sreč anja s pre dst avniki m edije v • Odgo vori in p ojasnila • Elek tro nska po št a • T elefonski pogovori • Sple tna me st a • 63 sporo čil za jav nos t v Zav arov alnici T riglav • 171 odgovoro v na zbirna novinar ska vp rašanja v Z avarov alnici Triglav • 6. 208 ob jav v medijih, p ovez anih z bist v enimi tematik ami o Skupini T riglav Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 35 SASB: FN-IN-270a.2 109 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.3 Okoljski vidik 12.3.1 Skrb za ok olje v poslovni procesih 36 Skladno s sprejetimi strateškimi am bicijam i vpeljujemo načela trajnostnega razvoja v notranje proces e Skupine in j ih nadgraj ujemo. Pri uresn ičevanju svoje odgovornos ti do naravnega okolj a se osredo točamo na po dročja, na katerih ima mo kot zavarovalno-nančna ustanova pomembnejši vpliv. P rednos t tako da jemo izboljšanj u učinkovite rabe energije in zm anjšan ju izpu stov toplo grednih plinov . Ob tem skrbimo za zm anjšan je nastajan ja odpadkov ter porabe vode in drugih virov , o čemer zaposlene redno ozaveš čamo. K odgovornemu vedenju v na ravnem okolju že vrsto le t spodbujamo tudi naš e upo rabnike. Količino plastični h odpadkov Zavarovalnice zma njšu jemo z uporabo službenih s kodelic in steklenic za vodo. Zapo slene v Skupin i spodbujamo k uporabi apli kacije DR A JV za zmanj šanje porabe goriv a in varno vožnjo, omogočamo jim us posabljanje na tečajih varne vož nje ter jih ozaveščamo o pre dnostih uporabe kolesa. Pri nakupu novih služ benih vozil upoš tevamo vidik nižj ih iz pustov ogljikovega dioksida v ozračje, na bavljamo voz ila z ma njšo prostornino ter elek trična in hibridn a vozila, ob t em pa za sledenje službeni m vozilom uporablja mo s sistemom GPS. V Skupini T riglav imamo 23 ele k tričnih vozil, 25 služb enih kole s in 15 elek tri čnih skir ojev. V Skupin i so zaposleni uporabljali 25 službeni h koles, s katerimi so opravili 1.0 0 0 služ benih poti, 15 električnih skirojev in 23 električnih vozi l. Delež službenih vožen j z elek tričnimi voz ili se v matični družbi povečuje, v letu 202 1 je znašal 1 4 odstotkov. Za organiziran re dni prevoz me d tre mi lokac ijami v Ljublja ni uporabljamo k ombije štirikrat dnevno, v sodelov anju z z unan jim partnerjem pa lahko zap osl eni up or abljajo s to ri tev s oupo rabe e lek t ričnih av to mobi lov (car sha ring). Gre za poskusni projek t trajnostne mobilnosti, s katerim na območju Ljubljane v souporabo dajemo naša voz ila z majh nim številom prevoženih kilometrov. Družbe v Skupini zman jšuje jo por abo papirja z m režnimi ti skaln iki in dvostranskim tis kom, podp ornimi apli kacijam i in elek tronskim arh iviranjem, digitalnim i poslovnimi procesi in e-po slovanjem. Sprejele so ukrep e za br ezpapirn o posl ovanje in zapo slene spodbujajo, naj tis kalnika ne uporabljajo pogosto. Na znižan je porab e papirja je vplival tudi povečan obseg d ela od doma zaradi epidemije covid- 19. Merila trajnostno naravnanega poslovanja so vključena v pos topek za izbor dobaviteljev, g lej Nabav na praksa v točki 12.4.4 O dgovoren odnos do dobavi teljev . 12.3.2 Ogljični odtis 37 V letu 2021 s mo celoviteje pristopili k izračunu oglj ičnega od tisa Skupine T riglav ter določili cilje in ukrepe za njegovo zmanjšan je. Izračun smo pripravili v skladu z Meto dologijo za izračun ogljičnega odtisa Zav arovalnice T riglav , pr i čemer smo podrobneje opre delili obseg in meje, način z biranj a in anal izo podatkov ter emis ijsk e fak torje. Za me dletne primerjave in po stavljanje ciljev pri znižanj u ogljičnega od tisa smo kot izhodiščno le to določili le to 2019 , ko epidemične razmere še niso v plivale na skupen ob seg izpustov toplo grednih plinov (TGP). V izračun ogljičnega odtisa smo p o lokacijski meto di vključili vse družbe Skupine T riglav , ki so polno konsolidirane in imajo pisarniš ke prostore oz. zapo slene ter s tem us trezajo merilu bist venos ti. Meto dologija sle di smernicam me dnarodno priznanega protokola GH G (Greenhouse Gas Protoc ol) in upošte va emisi jske faktorje mednarodne baze po datkov , ki izpuste d eli v tri ob sege, obseg 1, 2 in 3 (Scop e 1 , 2, 3). V izračun ogljičnega odtisa Skupine T r iglav smo zajeli spo dnje obsege in kategorije izpustov . • Obseg 1: neposredni izpusti iz virov , ki so v lasti ali pod nadzorom družbe ( npr . kotli, p eči, ličarske komore, služ bena vozila itd.). • Obseg 2 : energijs ko posredni i zpusti, ki so posledica nabavljenega da ljins kega ogrevanja i n elektrike. • Obseg 3 : posredni izpusti zaradi sl užbenih poti, opravljenih z let alom, vlakom, avtobus om in av tomobili, ki niso v la sti ali na jemu podjetja, zaradi naku pov IT -opr eme, proizvedenih odpadkov , prevoza zaposlenih na delo, porab e papirja in vode. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 36 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 | 37 GRI GS 305-1, 305-2, 305-3 110 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Preveritelj, družba SIQ Ljublj ana, je na po dlagi neodvisne preverit ve, iz vedene skladno z ISO 1406 4 -3, poda la poziti vno mn enje o po ročilu o ogljičnem odtisu druž be Zav arovalnica T riglav , d.d., in Skupine T riglav ter potrdila, da je poročilo: • pripravljeno skladno z GHG protokolom in po ročanju o emisi jah toplogrednih plinov ( smernice za poro čanje o emisi jah obsega 1 in 2) , • vsebinsko pravilno in d a poš teno preds tavlja podatke o emisi jah toplogrednih plinov ( obseg 1 in 2) od 1 . janua rja 20 21 do 3 1. de cembra 202 1 družbe Zavarovalnica T r iglav , d. d., in Skupine T riglav . Največji vir izpu stov toplo grednih plinov (TGP ) Skupine s kupno predstavljata ob seg 1 in 2 (60- ods totni delež). Nastajata s porab o elek trične energije, ogrevanja in pogonskih goriv za av tomobile v lasti oz. poslovn em najemu družb, vklj učenih v iz račun. G HG em isij e v tCO 2 e Indeks Količine posamezni h aktivnosti 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 Skupina T r iglav Obs eg 1 .1 – Por aba ene rgen tov iz lastnih k apaci tet 458 557 810 82 69 Obs eg 1 .2 – Po raba go riv a za služb ene av to mobil e 1 .76 6 1 . 332 1 .687 1 33 79 Obs eg 1 – N ep osr edn e emi sije TG P 2.2 24 1 .889 2 . 497 118 76 Obs eg 2 – Po sre dne e mis ije TGP ( lok acij ska m eto da) 8 .77 3 8.369 8 .63 0 105 97 Obs eg 2 – Po sre dne e mis ije TGP (tr žn a me tod a) 5.8 4 9 8. 243 7. 9 8 6 71 103 Službena p ot ovanja (l et alo, vlak , av to bus, av to) 1. 101 1. 1 25 1 . 9 63 98 57 Nakupi ra čunalniške oprem e 9 17 909 705 101 129 Ravnanje z o dpadki 195 172 47 113 368 Prevoz z apo slenih na del o 4. 501 4. 2 07 6 .5 65 107 64 Porab a papirja - inte rno 93 33 8 431 27 78 Porab a papirja - zunanja 526 25 4 36 4 207 70 Porab a vod e 9 23 24 39 95 Obs eg 3 – O sta le ne po sre dn e emis ije TGP 7. 3 42 7. 0 2 8 10.098 104 70 Obs eg 1–2 emis ije TGP sk upaj 10 .9 97 10.258 11 . 1 27 107 92 Obs eg 1–3 e mis ije TGP sk upaj 18 . 339 1 7. 2 8 6 21. 225 106 81 Oglj ičn i od tis (Ob se g 1–2 ) na zap os len ega 2,0 9 1,93 2,11 10 8 92 G HG em isij e v tCO 2 e Indeks Količine posamezni h aktivnosti 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 Zava rov alni ca Triglav Obs eg 1 .1 – Por aba ene rgen tov iz lastnih k apaci tet 187 17 8 393 105 45 Obs eg 1 .2 – Po raba go riv a za služb ene av to mobil e 1 15 159 252 72 63 Obs eg 1 – N ep osr edn e emi sije TG P 301 337 645 89 52 Obs eg 2 – Po sre dne e mis ije TGP ( lok acij ska m eto da) 4.503 4 . 351 4 . 379 103 99 Obs eg 2 – Po sre dne e mis ije TGP (tr žn a me tod a) 1.58 9 4 . 173 4 . 318 38 97 Službena p ot ovanja (l et alo, vlak , av to bus, av to) 861 886 1 .3 69 97 65 Nakupi ra čunalniške oprem e 602 398 315 1 51 126 Ravnanje z o dpadki 85 68 20 1 25 340 Prevoz z apo slenih na del o 2 .7 91 2 . 393 3. 4 63 1 17 69 Porab a papirja - inte rno 27 49 69 55 71 Porab a papirja - ek ste rno 229 20 9 322 110 65 Porab a vod e 3 8 8 34 99 Obs eg 3 – O sta le ne po sre dn e emis ije TGP 4. 598 4 .013 5.565 115 72 Obs eg 1–2 emis ije TGP sk upaj 4.8 05 4.689 5. 023 102 93 Obs eg 1–3 e mis ije TGP sk upaj 9.4 0 3 8 .70 1 10. 588 10 8 82 Oglj ičn i od tis (Ob se g 1–2 ) na zap os len ega 2, 14 2,09 2 , 23 102 94 Prikaz ogljičnega odtisa Sk upine T riglav po posameznih k ategorijah obsegov Prikaz ogljičnega odtisa Z avar ovalnice T riglav po posameznih kategorijah obsego v S sprejetjem interne metodologije za izr ačun ogljičnega odtisa v letu 2021 se je za Zav arov alnico T riglav in Skupino T riglav zajem podatkov spremenil, zato so prilagojeni tudi poda tki za leti 2019 in 2020. S sprejetjem interne metodologije za izr ačun ogljičnega odtisa v letu 2021 se je za Zav arov alnico T riglav in Skupino T riglav zajem podatkov spremenil, zato so prilagojeni tudi poda tki za leti 2019 in 2020. Ogljič ni odtis o bsega 1 s e je v Skupin i v letu 2021 povečal za 18 odsto tkov zaradi povečane p orabe goriv za službena voz ila,, medtem ko se je v Zavarovalnici T riglav zm anjšal za 11 odstotkov zaradi nižje porabe goriv za službena vo zila. Ogljič ni od tis ob sega 2 se je v Skupini po lokacijski meto di pove čal za 5 odsto tkov , v Zavarov alnici pa pove čal za 3 ods totke. Zavarov alnica je v le tu 2021 električno energijo za pro store v svoji lasti v celo ti nabavlja la od p onudnikov energije iz obnovljivih virov, zato se je o gljični odtis obsega 2 v Skupini T riglav po tržni me todi, ki upošte va emisijs ke fak torje, pridob ljene od d obavitelja energije, zman jšal za 29 ods totkov , Zavarovalnice T riglav pa za 62 odsto tkov . Delež zelene elek trične ener gije je za pro store v lasti Zavarov alnice T riglav znašal 1 00 odsto tkov . Ogljič ni odtis o bsega 3 je bil večji za 4 o dstotke, od tega največji delež izpustov predst avljajo prevoz i zaposlenih na delo, sl užbene po ti in na kupi računal niške opreme. Zavarovalnica T riglav je iz puste od služ benih poti zmanjšala za skoraj 3 odstotke. Znaten delež iz pustov obse ga 3 predst avljajo prevoz i zaposlenih na delo. T ovr stni izpusti so se v Skupi ni poveč ali za 7 odstotkov , v matični druž bi pa za 1 7 odsto tkov , s aj v letu 202 1 ni bilo zaprtja gospodars t va. Prav tako pa so zaposleni zaradi zaos trenih epidemičnih raz mer v man jši meri uporabljali javni prevoz. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 111 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Pri prenovah poslov nih prostorov v Skupini T r iglav u poš tevamo smernice za zman jšanje porabe energentov pri ogrev anju i n hlajen ju ter porabi elek trične energije. Vse nove prostore opremimo z razsvetljavo LED, prav tak o reklamne na pise. Poraba energentov Za ogrev anje, hl ajenje, razsvetljavo in delov anje električne ter elek tronske opreme smo v Skupi ni porabili za 1. 829 ton ekvi valenta naf te energije (TOE) ali 8 odstotkov več kot v le tu 20 20, v Zavarovalnici pa smo porabo energije pove čali za 7 odsto tkov . Najbolj se je v matičn i družbi poveč ala poraba kurilnega olja in tople vode . Povečanje je posle dica manjšega obsega zapr tja gospodars t va in posle dično večje prisotno sti zaposlenih v pisarnah. Primerj ava z letom 2020 je zaradi zaostrenih epidemioloških razmer otežena. V merskih enotah energenta Indek s Skupina T r iglav Količi ne 2021 2020 2019 2021/2020 20 20/20 19 Voda za ogre vanje kWh 4 . 9 6 7. 02 5 4. 359. 6 8 4 4.41 1.10 3 114 99 Kurilno olje L 27 .388 5 7. 3 4 2 89.79 0 48 64 Plin kWh 1. 65 6. 5 89 1.660.892 2 .581 . 14 0 10 0 64 Lesni p ele ti kg 51 . 8 10 47 .000 26. 000 110 181 Elek trik a kWh 14.086.990 1 2 . 8 41 . 31 9 1 3.382.99 7 110 96 Količina zel ene el ek trike kWh 8.4 66.599 345 .961 1 17 . 659 2 . 4 47 294 Del ež ze le ne el ek t rike % 60, 10 2 ,69 0, 88 2.23 1 306 Zava rov alni ca Triglav Količine 2 021 2020 2019 202 1/2020 2020 /2019 Voda za ogre vanje kWh 4.0 45. 257 3 . 6 2 9. 4 74 3 . 74 1 . 0 5 3 111 97 Kurilno olje L 7. 7 6 0 6. 1 26 23.41 4 127 26 Plin kWh 879. 58 9 8 43.7 36 1 . 73 2 . 335 104 49 Elek trik a kWh 8.8 90.9 7 0 8.4 38.062 8 .4 0 4 . 2 32 105 10 0 Količina zel ene el ek trike kWh 8.4 4 6.421 345 .961 1 17 . 659 2 . 4 41 294 Del ež ze le ne el ek t rike % 95,0 0 4, 10 1,4 0 2 . 317 2 93 S sprejetjem interne metodologije za izr ačun ogljičnega odtisa v letu 2021 se je za Zav arov alnico T riglav in Skupino T riglav zajem podatkov spremenil, zato so prilagojeni tudi poda tki za leti 2019 in 2020. S sprejetjem interne metodologije za izr ačun ogljičnega odtisa v letu 2021 se je za Zav arov alnico T riglav in Skupino T riglav zajem podatkov spremenil, zato so prilagojeni tudi poda tki za leti 2019 in 2020. Por aba energento v v Skupini T riglav in v Za varo valnici T riglav v merskih enotah energenta 38 Por aba energento v v Skupini T riglav in v Za varo valnici T riglav v tonah ekvivalenta naf te (TOE) TOE (v ek vi val en tu ton e) Indeks Skupina T r iglav 2021 2020 2 019 2021/2020 2020 /2019 T opla vo da 427 375 379 114 99 Kurilno olje 24 49 77 48 64 Plin 146 1 47 228 10 0 64 Lesni p ele ti 21 19 11 110 181 Elek trik a 1. 211 1 . 104 1 . 1 51 110 96 Količina zel ene el ek trike 728 30 10 2 . 4 47 29 4 Skupaj 1. 829 1 .694 1.846 108 92 Zava rov alni ca Triglav 2021 2020 2 019 2021/2020 2020 /2019 T opla vo da 348 312 322 111 97 Kurilno olje 7 5 20 1 27 26 Plin 78 74 1 53 104 49 Elek trik a 76 4 726 723 105 100 Količina zel ene el ek trike 726 30 8 2. 4 41 368 Skupaj 1 .197 1 . 1 17 1 . 2 17 107 92 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 38 Izračun za tono ekviv alenta naf te (TOE) je narejen po pr edpostavki, da iz litra k urilnega olja pridobimo 10 kWh, iz kubičnega metr a zemeljskega plina pa 9,5 kWh energije. GRI GS 302-1. 112 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 K oličina odloženih odpadko v v Skupini T riglav in Za varo valnici T riglav 39 Por aba papirja v Skupini T riglav in Zavar ovalnici T riglav Odlaganje o dpadkov Lo čevanje in odlagan je odpadkov je odvisno od sistema upravlja nja odpadkov n a lokalni ravni oz. na ravni države, v kateri poslujejo naše družbe v Sku pini. V Sloveni ji odpadke v celoti odlagamo ločeno, v drugih državah pa ločeno zbiranje in odlagan je še nista celovito urejena, zato po datki o količini i n vrs ti odpadkov pogosto niso na voljo. V poslovnih stavbah v Sloveniji zaposlene na različne nači ne spodbujamo k z manj šanju porabe embalaže in boljšemu ločev anju odpadk ov . Skupna kol ičina ust varjenih odpadkov se je v Skupini T riglav v letu 2021 zma njšala za 2 odsto tka, v Z avarovalnici T riglav pa za 12 ods totkov . Delež recikliranih odpadkov je v Skupini zn ašal 23,8 odsto tka, v Z avarovalnici pa 28,3 odsto tka. Ker se je delež nere cikliranih odpadkov Skupine nekoli ko poveč al, bomo v letu 2022 še načr tneje nadaljevali ozaveščanje o p omenu primernega lo čev anja in o dlaganja o dpa dkov. Povprečna dnevna po raba pisarnišk ega papirja (format A4 ) v listih na zaposlenega se je v Skupin i znižal a na 14 ( 4 5 v letu 2020 ) in v Zavarovalnici na 10 ( 18 v letu 201 9), k čemur je prispevalo tudi delo na dalj avo. Skupina T rigl av Indeks Zavar ova lnic a Triglav Indeks Mer ska enota 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 Papir kg 71 . 139 113 .20 9 85.4 43 63 1 32 35.8 06 65.3 19 38. 81 8 55 168 Biol oški o dpadk i kg 24 . 6 69 12.968 1 2 . 567 19 0 103 2 0.7 27 10. 059 9. 8 49 206 102 Embalaža kg 5 7. 8 8 3 43 . 677 53. 328 133 82 3 7. 1 2 0 24 . 851 29.929 149 83 Stek lo kg 1 . 438 11 . 093 5. 396 13 206 651 7. 5 4 6 971 9 778 Meš ani odpa dki kg 431 . 9 65 34 6.7 80 415 . 353 125 83 1 74 . 9 7 1 1 3 7. 7 3 0 180.32 7 1 27 76 Elek tri čna opr ema in drugo kg 6 4 . 455 135. 026 5. 8 61 48 2. 304 64.000 134 .95 8 5. 852 47 2.306 Skupaj reciklirani odpadki kg 155. 1 29 180.946 156.7 34 86 115 94. 303 1 0 7. 7 7 5 79. 56 6 87 1 35 Skupaj namenjeni v od voz kg 49 6.420 481 .8 05 421 . 213 103 11 4 238. 971 272.6 87 186.179 88 146 Skupaj ustv arjeni odpa dki kg 6 51 . 5 49 66 2 .752 5 7 7. 9 4 7 98 115 333. 274 38 0 .4 63 265.7 45 88 143 Porab a vod e m 3 58 . 659 65.70 0 6 8 . 8 47 89 95 19. 116 23.3 42 23.071 82 101 Odpa dki v tonah/zapo slen ega 0,12 0,12 0, 11 99 114 0,15 0, 17 0,12 88 14 4 S sprejetjem interne metodologije za izr ačun ogljičnega odtisa v letu 2021 se je za Zav arov alnico T riglav in Skupino T riglav zajem podatkov spremenil, z ato so prilagojeni tudi podatki za leti 2019 in 2020. Pora ba pap irj a v kg Indeks Skupina T r iglav 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 Porab a papirja skupaj 686. 969 629. 639 8 1 7. 1 1 4 10 9 77 Porab a papirja me d zap oslenimi ( A4) 94.998 31 2 .76 9 3 69. 20 0 30 85 Povp re čna d nev na po rab a pis arni škeg a papi rja na z apo sle ne ga (v lis tih) 14 45 53 30 85 Zava rov alni ca Triglav 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 Porab a papirja skupaj* 278. 57 1 28 0 . 839 4 09 .710 99 69 Porab a papirja me d zap oslenimi ( A4) 29. 128 53 . 2 14 72.090 55 74 Povp re čna d nev na po rab a pis arni škeg a papi rja na z apo sle ne ga (v lis tih) 10 18 25 55 74 S sprejetjem interne metodologije za izr ačun ogljičnega odtisa v letu 2021 se je za Zav arov alnico T riglav in Skupino T riglav zajem podatkov spremenil, z ato so prilagojeni tudi podatki za leti 2019 in 2020. * Vključena poraba papirja v interne in ek sterne namene, vključno s kuvertami, promocijskimi materiali, tisk ovinami, zav arov alno dokumentacijo ipd. ** Vključena poraba A4 papirja z a interne namene. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 39 GRI GS 306-2 113 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.3.3 Skrb za širše nar avno ok olje Pandemija je vplivala na s premenjene potreb e deležnikov v delovnih procesih, zato se je raba nekaterih vrs t materialov in storitev močno zmanjša la (papir , s torit ve tiskanja brošur , kartic i td.). S tem smo neposredno vplivali na zman jšanje odpadkov v okolju, močno pa so se pove čale po trebe po digitalizaciji procesov. V n abavnih postopkih smo bili usmerjen i k uporabi recikliranega papirja za tiskan je informativnih materialov ter smo s miselno vključevali izdelk e iz recikliran ih in ok olju prijaz nejših m aterialov ter storitev. V Zavarovalnici s mo v letu 2021 nabavili 9 5 odsto tkov električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov . T udi v le tu 20 21 je otroke zaposlenih dedek Mraz obdaroval z lesenimi igračami in i zdelki iz snovi, ki se lah ko predelajo (papir , les , steklo). Zaradi pandemi je se je v zadnjih dveh letih močno poveč ala nabava materia lov za zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja (zaščitne mask e, razku žila, testi), pri katerih pa reciklira nje ni možno . Projekti za v arov anje nara ve Projekt Učinek • Sajenje d omor odnih slo venskih dreve snih vrs t Goz d srčno sti, par tne r Slove nski drž avni gozdov i • Ozave šč anje o po menu p omlajev anja sloven skih gozdo v. Rezu lt at proj ek ta družbe Triglav Skladi je mlad gozd na Ur šlji gor i, v kate rem so p os ajene s adike av toh tonih slo venskih dre vesnih v rs t. • Ozave šč anje tudi o p omenu v laganja v zelen e in družben o odgo vorn e sklade . Ti sre dst v a nalagajo v de lnice p odje tij, k i so v svoji p anogi m ed vo dilnimi na po droč ju družben e odgo vorn ost i in zelene ga pre hoda . • Izbor Naj p laninska po t, p ar tner Planinska z veza Sl ovenije • Izbor Naj p laninske pot i – od Kr anjske koče na Le dinah do Koro ške Rinke – ki bo s sre dst v i Zav arov alnice Triglav obnov ljena. • Ozave šč anje planinc ev o po menu v arnih planinskih p oti in d elu markac istov t er so nanciranje izo braže vanja no vih markac isto v. 12.3.4 Storitve in pr odukti, ki spodbujajo družbeno in okoljsk o korist 40 Pri zasno vi zav aro valnih pro duk tov upoštev amo tudi merila trajnosti, pri čemer vsak pro dukt us trezno ocenimo v skladu z interno me todol ogijo presoje trajnostnega učinka. Razvoj zavarov alnih produktov t ako upoštev a trajnostne dejavnik e in merila že pri pos topku njihove odobri t ve. V nadaljevanju prikazu jemo naše pom embnejše storit ve in produk te, s katerimi spo dbuja mo družbeno in oko ljsko ko ri s t. • S produk ti za zavaro vanje so nčnih e lek t rarn in zavarov anje mikr omob ilnos ti , ki vključujejo zavarovanje man jših e-prevoznih sredstev, s po dbuja mo uporabo ener gije iz obnovljivih virov ter uporabo p revoznih sredstev z ničelnimi iz pusti. V letu 2021 smo zavarovanje doma dodatno nadgradili z možno stjo zavarov anja so nčnih e lek tr arn za lastne po trebe in tako zagotovili ustrezno zavarovalno kritje vs em lastnikom i n uporabnikom energije iz obnovljivih virov . • Z možnostjo zavarovanja odgovornos ti in asisten ce up or abnikov e -vozil in t . i. mikr o prevoznih sreds tev (kolo, e-kolo, e-skiro ) spodbujamo k uporabi okolju pri jazn ih prevoz nih s redstev . • S ponudbo so nanciranih kme tijskih zavarovanj p osredno spo dbuja mo oskrbo z lokalno pridelano hrano in njeno potro šnjo ter tako pripomoremo h krajšanju preskrbov alnih verig z ž ivili. Pri tem večjo skrb namenj amo področju zav arovanj rastlinsk e pridelave, ki je za okolje manj obremenjujoča od intenzivne živ alsk e reje. • Pri zavarovanju živalsk e vzreje s prem ijsk o po li t iko sp odbujam o manj intenziv no rejo živali , ki je prav tako manj obremenjujoča za okolje i n tudi zavarovalni ško m anj tvegana. Ponudba za zavarovanje g ovedi je prilago jena pokrajinskim z načilnostim ter s tem ma jhni in srednje veliki rej i za ohranj anje kmetijsk e proizvodnje na območjih z omejen imi dejavniki za kmetijst vo (OMD). S premij sko politiko km ete sp odbujam o k ak tivni zašči ti pre d slabimi v reme nskimi razm erami z up orab o namakalnih in oro šev alnih sistem ov , mrež pr oti to či, rastlinjakov in tune lov. S proje k tom Gozd srč nosti sm o v Sloveniji ozave ščali o v laganju v zele ne in družbe no odgo vorne skl ade, hk rati pa pr ipom ogli k po mlajev anju slovensk ih gozdov. • S spod bujanjem z avarovanj z a kulture v zaščiten ih prostori h (rastlinjaki h) spodbujamo pridelavo hrane ob uporabi manj še količine tof armacev tskih sredstev. • S premijs ko polit iko in sodelovan jem pri prev entivnih prog ramih zav aro van ce spodbujamo k vzpost avit vi tr ajnostno naravnane pridelave hrane. In s icer jih spodbujamo, d a se v ak tivno z aščito pre d Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 40 GRI G4-FS7, G4-FS8, SDG 2, SDG 7, SDG 9, SASB: FN-IN-410b.1, FN-IN-410b.2 114 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 slabim i vremenskimi raz merami vključijo z upo rab o namakalnih in oro še valnih sistemo v za zaščito pr ed spomladansk o pozebo, mrež proti to či, rastlinja kov in tunelov . • Mlade k metov alce v so delov anju z Zvezo slovensk e po deželske m ladine ozaveščamo o obvladov anju tveganj v kmetijst vu in gozdarst vu ter spodbujamo k inovativno sti (projek t IMK = inovativ ni mladi kmet leta). • V indeksni produk t zavarovanja p osev kov pred sušo smo uvedli tehnologijo da ljins kega zazna vanja s satelitskim merjenjem vlage v tleh in ga nadgradili z aplikacijo Opti- crop. Njen splošni, prosto dostopni del je namenjen vsem kme tovalcem (meteorološki p odatki, vremenska napoved, rastni indeksi NDVI …), d rugi (zaprti) del pa kmetov alcem, ki imajo sklenjeno zavarovanje. T ako lah ko dnevno spreml jajo razvoj svojih njivskih ku ltur in stanje glede na izpostavljenos t suši. Produkt prenašamo tudi na odvisne družbe zu naj Sloveni je (Hr vaška, Srbija in Severna Makedonija ). • Delni ški družb eno o dgovorn i sklad T riglav Zel eni družbe T riglav Skladi sredst va v laga v delnice vodilni h po djetij na podro čju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Namenjen je vs em, ki verjamejo v traj nostno pr ihodnost in želijo del svojih privarčevanih sredstev oplemenititi z naložbami v inovativna in družbeno odgovorna podje tja. Vrednost celotne zbrane zavarov alne premije iz zav arov alno - naložb enih p ro duk to v v Skup ini, ki spodbujajo druž beno in okoljs ko kori st, je znašal a 65 ,9 milijona evrov in se je v primerja vi s predhodnim letom p oveč ala za 5 7 odsto tkov . Od tega je zbrana premij a, ki je povezana z energetsko učinkovitostjo in nizk oogljično tehnologijo, zn ašala 2,9 mili jona evrov, kar je 25 odstotkov več kot leto pr ej. S produk ti z a zavarov anje son čnih el ek trarn sp odb ujamo upo rabo e nergij e iz obnov ljiv ih virov. Zav arov alna premija zav arov alnih produktov , ki spodbujajo družbeno in okoljsko k orist, Skupine T riglav in sredstva v upra vljanju sklada T riglav Zeleni 2021 2020 Indeks Zavarovanje ž ivali 7. 7 2 0 . 1 9 9 3. 925.7 59 197 Zavar ovanj e pos ev kov in plo dov 1 3 . 39 2 .76 0 11 . 1 4 0 .631 120 Zavar ovanj e elek tr ičnih vozil 1.92 0. 0 92 1 . 4 2 9. 1 55 134 Zavarovanje m ikromobilnosti 4 8 4 . 875 475 . 1 3 6 102 Zavar ovanj e son čnih elek t rarn 53 7. 9 1 2 459. 24 8 1 17 Sklad Triglav Zeleni 41 . 833.9 91 2 4 . 55 6 . 6 9 0 170 Skupaj 65 .889 .82 9 41. 986 .619 157 Vključevanje dejavnikov ESG v procese upravljanja naložb in strategije 41 V skladu z zahtevami Uredbe o razkritji h, povezanih s trajnostnostjo v sek torju nančnih storitev (EU 2 019 /2088) smo marca obja vili T rajnostni vidik naložbene politike, ki vključuje opis t veganj glede trajnosti in pregled škodljivih vplivov nanjo. V Zavarovalnici T riglav naložbene odločit ve sprejemamo odgovorno in pri tem poleg usmerjenos ti v čim večjo varnost in dolgoročn o rast premoženja v upravljan ju upoštev amo tudi traj nostni vidik. T ak o okoljsk e, druž bene in upravljavsk e dejavnik e (ESG) vklj učujemo v svoje naložbene procese, s ciljem dolgoročnega dono snega vlaganja. T veganje glede trajnosti po meni okoljs ki, družbeni a li upravljavski dogodek ali ok oliščino, ki ima l ahko precejšen negativni vpliv na vre dnost naložbe. V naložbenem procesu sledimo smernicam o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podje tij, ki jih je oblik ovala Organizacij a za gospodarsko sodelo vanje in razvoj (OECD) , ter načelom za odgovorne naložbe, ki jih podpirajo Združen i narodi. Prostovoljna in zahtevana razkritja deležev izpostavljenosti do gospo darskih dejavnosti, spreje mljivih in n espre jemljiv ih za tak sono mijo V nadal jevanju razkrivamo nekatere deleže izpostavljeno sti do gospo darskih deja vnosti, sprejemljivih in nesprejemlj ivih z Uredbo o EU takso nomiji v sk upnih sredstv ih in deja vnostih neživljenjskega zavarovanja. Predstavljeni deleži so delno skladni z Delegirano Uredbo Komis ije (E U) 20 21/21 78 z dne 6. 7 . 202 1 o dopolnit vi Ure dbe (EU ) 202 0 /85 2 . Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo * Sredstv a v upravljanju. 41 SASB FN-IN-410a.2 115 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Deleži in vrednosti posameznih ka tegorij v skupnih sredstvih Sk upine T riglav na 31. 12. 2021 (prosto voljno r azkritje) Skupina T r iglav Del ež V re dno st v EU R Izpos tav ljeno st d o gospo dar skih dejavn ost i, nesprej emljivih za t aks onomij o v skupnih sreds t vih , razen izpo st avljen os ti do eno t cen tralne r avni dr žav, centr alnih bank in nadnacio nalnih izdajatelj ev, ki so izključ ene iz izrač una štev ca in imen oval ca 85 % 2.025.967 . 171 Izpos tav ljeno st d o gospo dar skih dejavn ost i, sprejemlji vih za tak son omijo v skupnih sre ds t vih, r azen izpos tav ljeno sti d o eno t centr alne rav ni drž av, centralnih bank in nadna cionalnih izdaja teljev, ki so izključ ene iz izrač una štev ca in imen oval ca 15 % 346 .60 0. 213 Del ež izpos tav ljeno sti d o gosp odar skih dejavn os ti nančnih p odje tij, spr ejemlji vih za t aks onomij o v skupnih sreds t vih 4 % 88 .379.241 Del ež izpos tav ljeno sti d o gosp odar skih dejavn os ti ne nančnih p odje tij, spr ejemljiv ih za t aks onomij o v skupnih sreds t vih 11 % 255.92 4.9 63 Izpos tav ljeno st d o drž av, centralnih bank in nadnac ionalnih izdajate ljev in iz ved enih nančnih ins trumen tov 58 % 1.382 .189.0 62 Izpos tav ljeno sti d o po djet ij, ki jim ni tre ba objavlja ti ne nančnih inf orma cij v skladu s čle nom 19a ali 29a Dire k tive 2013/34/EU 41 % 1.521 .997 .653 Skupina T r iglav De lež Gosp odar ske dejavno sti n eživ ljenjskega zav arov anja, sprej emljive z a tak son omijo 91 % Gosp odar ske dejavno sti n eživ ljenjskega zav arov anja, ne sprejemlji ve za t aks ono mijo 9 % Za izračun so upor abljene ocene informacijskega sistema Bloomberg. Izvedeni nančni instrumenti so izključeni iz štev ca izračuna izpostavljenosti nespr ejemljivosti in sprejemljiv osti. Izpostavljenosti do podjetij, ki jim ni treba objavlja ti nenančnih informacij v skladu s členom 19a ali 29a Direktiv e 2013/34/EU, so izključeni iz števca ključnih k azalniko v uspešnosti nančnih podjetij. Izpostavljenosti do naložb v zvezi s pogodbami življenjsk ega zav arov anja, pri katerih naložbeno tv eganje nosijo imetniki police, so izključene iz izračuna štev ca in imenovalca v seh izračunov izpostavljenosti. Delež gospodarskih dejavnosti neživljenjsk ega zavaro vanja, sprejemljivih in nesprejemljivih za EU taksonomijo v Skupini T riglav na 31. 12. 2021 (zahtevano r azkritje) Strateške a mbicije Skupi ne T riglav na področju trajnostnega r azvoja (ESG) v celoti sledijo ciljem, sprejetim v okv iru Parišk ega sporazuma za omejitev globalnega segrevanja ter Evropskega zelenega dogovora za zmanjšan je emisi j toplogrednih plinov do leta 2030 in ogljične nev tralnosti do let a 2050. Skupin a bo v obeh s trateških dejavnostih (zavarovalništvo in upravljanje premožen ja ) delovala v smeri prehoda v podnebno ne v tralno in na podnebne spremembe odp orno krožno gospodarst vo. Pri izvajanju svoj ih dejavnosti bo spodbujala trajnostne gospodarske aktivno sti, energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov za zmanjšan je emisi j toplogrednih plinov . Več o tem v t očki 12 .1 Uresničevanje strate ških usmeritev in cil jev trajnostnega raz voja Skupi ne T riglav in Zavarovalnice T riglav . Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 116 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.4 Družbeni vidiki 12.4.1 Odgov oren odnos do strank 42 Odgovoren o dnos do s trank in osredo točenos t naših dej avnosti nanje os tajata ena osrednjih strateških usmeritev Skupine T riglav . V eliko truda vlagamo v dolgoročn o dobre odnose s strankami in pogodb enimi partnerji, spremlj amo dogajanje na zavarovalnih trgih, ugotavljamo zahteve in po trebe strank ter strokovno in korek tno obr avnavamo njihove pripo mbe in z ahteve . Na tej osnov i prilagajamo naše poslov anje, izboljš ujemo poslov ne modele in proc ese ter razv ijamo nove produk te in storit ve. V proce su razvoja zavarov alni h pro duktov imamo vzpost avljene po stopke za o dobri tev in preizkušan je zavarovalnega pr oduk ta še pre d njegovim trženjem ali distribucijo strankam. Vsak produkt mora v s voji življenjski dobi izpolnjevati opr edeljene p otreb e in cilje strank ter ustreza ti njihovim značil nostim. Redno preverjamo in preizkušamo primernost distribucijs kih stra tegij, s čimer ohranjamo osredo točenos t na str anko in zadovoljstvo s produk tom. O b zaznavi kakršnihk oli odstopanj po skrbimo za prilagoditev pr oduk ta ali njegove distribucije. Informiran je strank 43 Pri obvešč anju strank del ujemo strokovno in transparentno ter s krbimo za njihov enostavni dostop do v seh po trebnih informacij o n aših produk tih in storit vah. T rudimo se, da so naš i zavarovalni in drug i splošni pogoji poš teni, potro šniki pa obravnavani kak ovostno in enak opravno. Preglednos t, razumlj ivos t in dostopno st naših produktov ter stor itev zasledujemo že med nji hovim razvojem, veliko pozornos ti pa namenj amo tudi poprodajnim storit v am. Naši promocijski materia li in dokumenti so pripravljeni pregledno in celovito. Promocijske a k tivnos ti ter trženje produk tov in storitev iz vajamo na način, da ne uporabljamo zavajajočih, agresivnih, žalj ivih, šokantnih ali drugi h neprimerni h praks, uresniču jemo tudi priporo čila Zveze potrošnikov Sloveni je za izboljšanje nančne pismenosti. Morebitne pri tožbe rešujemo hitro v skladu s predpisanimi postopki. Spo štujemo potro šnišk o zakonodajo in posebne zahteve glede informiranja strank pri sklepan ju nančni h in zavarovalnih pogodb na dal javo. Sledimo usmeritv am nadzorni h organov in ima mo sprejeto politiko upravljan ja in nadzora nad zavarovalni mi produk ti in nj ihovo distribucijo. Skrbimo , da so stranke informira ne o vseh zavarovalnih produk tih. Pri poslovanju sta zašči ta os ebnih podatkov in pravic stranke eno iz med najpomembnejši h načel zavarovalnice. Dostopnost st oritev Z digitali zacijo, uporabo novih tehnologij, neprest ano optimizacijo in nadg radnjo poslov anja naši m strankam zag otavljamo večjo dostopno st izdelkov in storitev ter enostavnejši način poslovanja. O nenehnih izboljšavah i n številnih aktivno stih na tem področju poro čamo tudi v točki 11. 1.4 Razvoj zavarovalnih produktov in storitev . • Mobilna aplikacija DR A JV : Izboljšali smo dosedanje funkcional nosti in do dali vrsto novih (več o tem v točki 11 . 2 .1 Digi taliza cija po slo vanja ). Aplikacijo, ki spodbuja varno vožnjo , redno upor ablja že več kot 62.00 0 vozni kov (1 1 odsto tkov več kot v letu 2020) , ki so v le tu 202 1 posneli skoraj 8 mi lijonov voženj in prevoz ili sk oraj 190 milijonov kilometrov. Z varno vožnjo l ahko pridobijo Z mobiln o aplikaci jo, kjer ogl ed pr edme ta oprav imo pre k tele fon a, lahko hitrej e in enostavneje rešujemo š kodne primere. do 25 odstotkov popus ta DR A JV pr i sklenit vi av tomobilskega zavarovanja al i zavarovanja za mladega voznika. • Mobil na aplikac ija za prij avo škod in naroč ilo asis tenčn ih stori tev: Strank e lahk o prek mobilne aplikacije T riglav A sistenca prijavijo šk odo, spremljajo zahtevke i n naročijo asistenčne storit ve. • Aplikacija za ogl ed pre dmeta zavarov anja na daljavo: Omogoč a enostavn ejše in hitrejše rešev anje šk od na da ljavo, saj se ogled opravi prek pametnega telefo na strank e. • Mobil ni cenilni ce ntri v p rimer u množič nih ško d: Na prizade tih območjih po stavljamo mobilne cenilne centre ter tako krepimo cenilno sl užbo za hitrejši popis škod. V letu 202 1 smo v Sloveniji po štirih večjih neurj ih s točo v zpos tavili štiri mobilne cenilne enote (MCE) , s katerimi smo s kupno opravili več kot 2. 200 cenitev p oškodov anih voz il. • Mob ilna aplikac ija T ri glav Skladi in sple tna aplikacij a Moj račun: Aplika ciji omo go ča ta celovito sple tno poslovanje ter upravlja nje vzajemnih skladov i n nalož benih rešitev na daljavo. Komunikacijsk a plat for ma Zasluži te si več pa ponuj a izobraževalne videovsebine, vodiče (tutoriale ) in e-priročnike, s čimer podpira izobraževanje in o zavešč anje o alter nati vnih naložbenih reši t v ah ter po maga graditi zavedanje t er nančno pismenost. • Mobil na aplikac ija T riglav vre me za vremenska opo zorila : Z apli kacijo vsem uporabnikom da jemo možnost vp ogleda v zanesljive vremenske podatke in n apovedi za pos amezne kraje in celotno Slovenijo. Podatke zagotavlja Agencija republik e Slovenije za okolje. • Posve t z zdravnikom na d aljavo pri zavarovanju Zdr avst veni nasve t: V ok viru zavarovanja Zdravst veni nasvet je str ankam na voljo posve t z zdravnikom speciali stom po tele fonu, elek tronski poš ti ali videoklicu. • Digit alna kampanja z a višjo s topnjo p ot resn e zavarov anosti st anovanjs kih objek to v na Hr va ške m: Zav arovalce smo spodbuja li k preprosti razširit vi domskega zavarovanja po potr esih v Zagrebu in Petrinji. • Simulator v arne vožnj e v T r iglav L abu: Mladi vozn iki lahk o opravijo prak tični preizkus vo zniški h sposob nosti na simu latorju in tako pridobijo 10-o dstotni popust pri skleni t vi police z a mladega vozni ka. Popust v enaki višini lah ko pridobijo tudi z udeležbo na delavnici varne vožnje. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 42 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 | 43 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 417-1, SASB: FN-IN-270a.4, FN-AC-270a.3 117 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V letu 2021 smo v Slovenij i po štirih ve čjih ne urjih s toč o vzp ostav ili mob ilne cenil ne eno te, s katerimi sm o skupno o pravili ve č kot 2. 20 0 ceni tev poškod ovanih vozil . Dostop do zav arov alniških storitev za ljudi z r azličnimi oblikami inv alidnosti 44 Zava rov alni ca Triglav: za iz bol jša nje st ori tev z a inva lidn e os eb e in njih ovo dr užb en o vkl juč eno st • 70 % prodajnih me st o sebam z r azličnimi oblik ami invalidno sti o mogo ča s amos toje n dos top. V le tu 2021 smo izve dli pre delavo do st opo v in sanit arij v dve h objek t ih na Dunajski ces ti v Ljub ljani (ureditev n ovih s anitar ij za invali de v avli in v 2. nads tropju na D unajski ces ti 22 ter me njava dv igala, k i omogo č a dos top funkci onalno ov iranim do kl et nih pros tor ov, na Dunajski cest i 20). • 100 % pr odajnih me st je o premlje nih s prip omo čki za slab ov idne. • 100 % se dež ev obm očnih en ot je o premlj enih z apara ti FM za naglušne os eb e. • Ozave šč anje o po tre bah invalid ov: par tn ers t vo z Zvezo z a špo r t invali dov Sl ovenije (slo venski par aolimpijsk i komite), Zavo dom Vozim, pros tov oljno de lo zap osle nih na šolskih šp or tnih dnev ih. 12.4.1.1 Zadov oljstvo str ank 45 Zadovoljst vo str ank si stematično spremlja mo z merjenjem in raz isk ovanjem njihovih i zkušenj. S tem pridobivamo p ovratne informacije in izboljšu jemo naše storit ve. Pridobljeni rezultati so tudi v pomoč pri z asnovi izobraževanj zaposlenih, dopolnjevanju škodni h aplikacij i n spreml jan ju prodaje. Merjenje zadovoljst va strank po metodo logiji Net Promo tor Score (NPS) smo v letu 20 21 razširili na dodatne stične točke. V an j smo vključili Center za podpo ro strankam in spletno rezer vacijo termina z zastopnikom. V Centru za podpo ro strankam zadovoljst vo le-teh spremlj amo po razl ičnih k omunikaci jskih kanali h. V letu 2021 se je indeks N PS za Zav arovalni co T riglav pov išal na 72 odstotkov (4 odsto tne točke več kot leto prej) in tako dosegel najvišjo raven doslej. R ezultat je predv sem posledic a izboljšanj a zadovoljst va pri sklepanju za varovanj, pri katerem bel ežimo rast za 7 ods totnih točk. Najvišjo raven so ponovn o dosegle asistenčne stori t ve. Merjenje zadovoljst va z indek som NP S po teka tudi v vs eh naših z avaro valn o -nančnih družb ah v Sloveniji, n a Hr vaškem in Severni Mak edoniji. Merit ve smo v letu 2021 us pešno prene sli v družbe T riglav Osigu ranje, Sarajevo, in T riglav Osiguran je, Beo grad. V Srbiji in Severni Makedoniji s mo vzpos tavili merjenje NPS za sklenitev zavarovanj ter prijav o, izpl ačilo in zavrnitev škode. Po izplačil u škode pa smo ga vzpo stavili tudi v Bosni in Hercegovini. Širjen je na preost ale odv isne druž be bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Z rezultati merjenja zadovoljstv a strank seznan jamo zaposlene, hkrati pa po datke podrobno r azčlenimo. Posebej smo osredo točeni na prepoznavanje i n rešev anje negativnih izkušenj strank, saj s te m izboljšu jemo tako zadovoljstvo s trank kot tudi naše delovne proc ese, stori t ve in produk te. V letu 2021 s mo dodatno uve dli sledlj ivos t rešev anja posameznega primera, enotno zapisovanje posameznih kritičnih dogodkov , njihovo posredovanje odgovornim služ bam ter spremlj anje postopka re ševanja in ukrepov . Merjenje zadovoljst va s trank izvajamo tudi v ok viru Zdravst ven e točke in izvajalcev zdravst venih storitev. Povratne informacije in ocene strank presegajo ciljne vrednos ti. Z vsemi strankami, ki so podale negativ no oceno, pa ponov no stopimo v stik . Na podlagi povr atnih informacij pril agajamo ponudbo in storit ve, pr av tako pa z n jimi sezn animo n aše par tnerske izvajalce zdravst venih storitev. Najbolje ocenjenim par tnerskim zdravst venim ustanovam vsako leto p odelimo po sebna prizna nja odličnosti, ki smo jim v letu 20 21 pridružili pos eben naziv ambasador o dličnos ti za izvajalce, nagrajene pet le t zapovr stjo. Na po dro čju upr avljanja p rem oženja sm o za grajenje prepoznavne blagovne znamk e in izboljšanje zadovoljstv a s trank dejavno in ciljno prilaga jali ponudbo. Strank e smo nagovarja li po r azlični h trženjskih kanal ih, okrepili smo prisotno st na družbenih omrežjih in uporabo digit alnih platform, vzpo stavili klicni center in merjenje zadovoljst v a str ank po me todo logiji NPS . Za dvig zves tobe obs toječih strank i n pridobiv anje novih smo na Hr v aš kem preds t avili prenovljen lojalnostni program (T riglav Klub ). V Bosni in He rcegov ini smo u porabniško i zkušn jo strank iz boljšali z uvedbo dodatnih ka nalov komun iciranja in obveščanja strank. V Črni gori smo povečali odzivnost v procesu rešev anja zahtevkov strank, še posebej na področju pritožb. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 44 GRI G4-FS14 | 45 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 102-44 118 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Povratne informacije o mnenju strank v Skupin i pridobiv amo z anonim nimi a nketami ob prijavi šk odnih primerov , pisemski mi in elek tronskimi pritožbam i, odzivi na razl ičnih družabnih om režjih in lastnih spletnih straneh ter neposredno od pr odajno-sve tovalnega osebja na terenu. Na sklepalnih mestih imamo knjigo pritožb i n pohval, ki jih vnašamo tudi v aplikacijo . V letu 2021 s mo prejeli 2 takšni pritožbi in 11 pohval. Pritožb e in pohv ale sproti spremlj amo, rešujemo in proučujemo. V Zavarovalnici T riglav smo prejeli 2.698 pritožb (8 odsto tkov man j kot leto prej), pretežni del (9 3 odstotkov) pri premoženjski h zavarovanjih. Na življenj ska zavarovanja so se nana šali 4 odstotki pr itožb, preos tali (3 odstotke ) na druga področja. Razvr ščamo jih v vsebinske i n splošne pritožbe ter pritožbe, ki jih obravnavamo po skrajšanem pos topku. Prevladujejo vsebinsk e pritožbe, pri katerih stranke i zražajo nezadovoljst vo z rešit vijo škodnega zahtevka (94 ods totkov). Med vs emi pritožbami je bilo 9 odsto tkov upravičenih, delno upravičenih pa 1 4 odsto tkov . Prejeli smo tud i 69 pohval (leto prej 50). V družbah Skupine z unaj Sloveni je pritožbe rešujejo po pravilnikih pritož benih komis ij, njihove evidence pa hranijo v predpisan i, večinoma ele k tronski obl iki. Stopnja zadr žanja str ank je v slovenskih zavarovalnih druž bah Skupi ne T riglav v letu 202 1 zna šala 0,4 4 odsto tka (20 20: 0,4 1) , kar pomeni, da smo število strank poveč ali za približno 3.900. 46 Stopnj a pritožb glede na število škodnih zahtevkov v Zavarovalnici T riglav in T riglav , p okojni nski druž bi, je znašala 1,30 o dstotka, le to prej pa 1,4 6 odsto tka. 47 12.4.1.2 Pr ev erjanje učinko vitosti in razisk ovanje tr ga V odst vo Z avarovalnice dvakrat le tno obravnava poro čilo o merjenju zadovoljstv a zuna njih izv ajalc ev. Učinkovi tos t tr žno -komunik acijskih kampan j in dogodkov prepoznavamo z merit vami kazalnik ov uspešnosti KPI (Key Performance Indicators ). V letu 2021 s mo izvedli merit ve opaznosti, všečn osti, razumevanja in nakupni h odloči tev za tržno- komun ikacijs ke ak cije Avto Mobilno, nezgodna zavarovanja za otroke in m ladino, življenjska za varovanja ter ana lizo pozn avanja in zadovoljst va deve tega T r iglav teka. Za potreb e razvoja zavarovalniških produk tov in storitev smo izvedli kvantit ativno raziskavo z meto do C AWI za zavarovanje m alih živali. Preverjali smo ustreznost produk ta za samostojne podje tnike, uporabnišk o iz kušnjo aplikaci je za prija vo šk odnega zahtevka na dalj avo, zadovoljst vo zastopnikov z nači ni i n si stemom nagrajevanj a ter dogodkom Na j prodajni k. Spre mljanje nakupnih nava d p ot roš nikov uporabe zavarov anj izvajamo s kvantit ativno anal izo nak upnih dej avnikov (All in surance ), ki poteka na celo tnem zavarovalniškem trgu in ponuja pogled trga oz. končnega po trošnika. Zavarovalnica T riglav je na slovensk em trgu ena naju glednejših blag ovnih zna mk, na trgih zu naj Sl ov enij e s e uv r š č a me d p e t najb o ljši h bl ago vn ih znam k po stopnji ugleda, kar ocenjujemo k ot zelo dober rezultat . Družbe v Skupini T riglav so prepoznane k ot ugledna po djetja z značil nim, odkritim slogom komunici ranja s stranka mi. Skupin a je prepoznavna po celoviti p onudbi zavarovanj in učink ovitem pro cesu obravnave in izplačil škodnih zahtevkov . T u di priklic blagovne znam ke T r iglav Sklad i in njen prvi izbirni set st a se v 202 1 občutno izboljšala. 12.4.1.3 Upra vljanje blagovne znamk e in trženjsk o k omuniciranje Ugled blagovne znam ke T riglav in S kupine T riglav gradimo s poglobljenim pozna vanjem ravnanja in potreb s trank ter proučevanjem prihaj ajočih trendov. Moč blagovne zna mke povečujemo s celov itim pristopom k znamčenju na korporacijski in produktni ravni. Njeno identite to uveljavlja mo na vseh ciljni h trgih. T r ženjsk e pristope in a kcije izvajamo skladno z zak onskimi in drug imi predpis i za varst vo potro šnikov . Zoper Zavarovalnico T riglav in njene odvisne družbe tudi v letu 20 21 n i bil s prožen noben pos topek , ki bi lahk o nastal zaradi kršitev na področju trženjsk ega kom uniciranj a. 48 V segme ntu pre moženjsk ih zavarov anj smo pospe ševali prodajo prenovljenega z avarovanja doma ter ak cijo Av toMobilno. Povsem novo strategijo trženja smo izvedli za zavarovanje mali h živali (zavarovanje za pse in mačk e) . V segme ntu živ ljenjsk ih zavarov anj smo komun iciranje osredotoč ali na Življenjs ko zavarovanje za primer smrti in na prenovljeno Dodatno zav arovanje za hude bolezni. Ključ ne p re dnos ti digit alne po slo valni ce i.triglav s mo predst avili s strateško in celostno zasnovanimi kreativnim i rešit v ami, ki so pritegnile tudi nove uporabnike. Dejavno smo spodbuja li kmetijska zavarovanja, zavarovanja za motoriste in trak toriste, nezgodna zavarovanja Pa zi name !, turistična zavarovanja, zavarovanja za ml ade voznik e ter izzive DR A J V . Z dvema ob sežnima kamp anjama smo dv igovali p rep oznavno st zdravst ve nih zavarov anj in asisten čnega ce ntra Zdr avst vena to čka. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 46 SASB: FN-IN-270.3 | 47 SASB: FN-IN-270a.1 | 48 GRI GS 417-2, 417-3, SASB: FN-IN-270a.1, FN-AC-270a.2 119 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V segme ntu zdravst ve nih zavarov anj smo izvedli dve večji tržno -komun ikacijski a kciji za dvig prepoznavnosti zdravs t venih zavarovanj ter T riglav Zdravja. Poleg produktnih prednos ti smo predstavili tudi prednosti p ovezanih storitev, kot je as istenčni center Zdravst vena točka, in široke m reže par tnerjev, vrhu nskih zdrav s t venih izv ajalc ev. Na podr očju up ravljanja p rem oženja smo zasnovali celostno kampanjo Gozd srčnosti za promocijo v zajemnega sklada T riglav Zeleni (po drobneje v točki 12.3.3 ). Celotna kampan ja je bila zasnovana ču st veno in z več sporo čili: s sajenjem dreves pomagamo pri obnavlj anju gozdov , hkrati pa drevesa pos več amo tistim, ki nam veli ko pomenijo. Na drugih trgi h Skupine s mo prav tako pospe ševali raznolike vrs te zavarovanj. V Severni Mak edoniji s mo zdravst vena zavarovanja spodbuja li med drugim z lans iranjem pak eta S OS za pros tovoljna zdravst vena zavarovanja in na gradno igro #BeFit#BeHea lthy#BeSecu re ter mobil no aplikac ijo Fit Kit za spletno vadbo. V Črni gori je bila v ospredju promocija novega zavarovanja za mikro prevoz na sredst va (MPS), ki je novost na tem zavarovalnem trgu. Decembra smo s korpora tivno akcijo (Pra znični Dome moj) po dprli domska zavarovanj a. Med drugim smo v n jenem ok viru prejeli več kot 1.77 6 otroških risb domov in omogočili poveč anje dosega dejavnosti za zavarov alnišk o opismen jevanje. 12.4.1.4 Gradnja k orporacijske podobe T riglav Lab, tehnološki center in poligon digitalnega poslov anja Skupine, ohranja pomembno in d inamično vlogo v krepit vi blagovne znamk e na področju inova tivnos ti in napredni h rešitev. Omogoča nam, da kot zaupanj a vreden par tner nastopamo na več po dročjih, kot so preventiv a, nančno opis menjevanje in sodelov anje s špor tniki. V letu 202 1 smo v njem izvedli 80 zičn ih in digitaln ih dogodkov , izobraževanj, dela vnic, seminarjev i n sneman j, namenjeni h zavarovalnišk emu opismen jevanju, ozaveščanju o nevarnostih, pre dstavit v i produk tov in storitev, ki se jih je zično al i digitalno udeležilo nad 2.00 0 udeležencev. Mlade smo nagovarj ali predvsem z digitalnimi vsebinam i o varčev anju, varno sti v pro metu, š por tu , zdravju ipd. Za druge ciljne sku pine smo prav tako organi zirali več preventiv nih in ozavešč evalnih do godkov , povezanih z naši mi produkti, ki smo jih organiz irali v sodelovanju s par tnerji LIT Hekaton, Pole tna šola AmCham, F anfara, zdravniki specialisti, gorskimi reševalci, Alf akanom in dru gimi. Zavarovalnica T riglav je kot par tner Planin skega društv a Matica pripravila idejno zasnovo in i zve dla 1. fazo zna mčenja na Kredaric i , ki je obsegala številne rešit ve. Vir tualni ogled smučarskih sk okov v Planici je le del rezultatov dolgoletneg a sodelo vanja med Zavarovalnico T riglav in organi zatorji tega mednarodno prepoznavnega špor tnega do godka. Kljub razmera m, ki so jih zazna movali ukrepi zaradi covid- 19, smo ostali zves ti tradiciji i n z vir tualno tribuno omogočili brezplačen in varen ogled skok ov v vir tualnem ok olju. K špor tnemu navdušenj u nad pole ti na ska kalnici veli kanki smo pris pev ali tudi z ak cijo, ki je povabila k navij anju n a dalj avo za najboljše ska kalce na svetov nem pr venst vu, ki ga je pr av tako gostila Pl anica. Digitalni p osve t Z otr oki v hrib e Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 120 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.4.1.5 Pr ejeta priznanja in nagrade Priznanja in nag rade Zavarovalnici T riglav v letu 2021 • Najugle dnejši d elo dajale c: najugle dnejši delodajalec v panogi zavarovalništ vo za le to 202 0 po raziskavi zaposlit venega por tala Moje delo. • Nagrada e2grow E xcep tional Workp lace Award 2020: mednaro dno priznanje za uspešno in učinkovito oblikovanje organizacijs ke kulture i n vredno t Skupine T riglav . • HRM konferenca 2 02 1: nagrada HRM&M 202 1 v kategoriji velika podjetja za projek t prenove organizacijsk e kulture v Skupini T riglav. • Bee p Insti tute: plaketa ambasador trajnostnega raz voja človeškega potenciala. • T r usted B rand 2021: petnajsto zaporedno prizna nje za najbolj zaupa nja vredno blagovno znam ko v kategoriji zavarovalnic. • WE BS I 2021: 1 . mesto v kategoriji Upor aba napre dnih tehn olo gij in nag rada WEBSI Spletni pr v aki s prenovljeno mobilno aplikac ijo D R A J V . • Najbo ljša up orabn iška izkušnja na sp le tu: pr vo mes to med spletnimi mesti slovenskih zavarovalnic na podlagi anal ize slovensk ega digitalnega zavarovalnišk ega trga, ki jo je izvedlo p odjetje E-laborat . • Ef e Sl ovenija 2020: pos ebno priznan je za nali sta Ef e Slovenija 20 20 za dolgoročno integrirano komu niciranje ka mpanje za promocijo življenjskih zavarovanj v kategoriji Storit ve – nance in zavarovalni št vo. • Najbo ljši T V-ogl as trid ese tle tja: oglas Zavarovalnice T riglav z naslovom Čistilka v sklopu Slovenskega oglaševalsk ega festi vala po izboru ljudst va. strateških ciljev z uveljavljan jem korporativ nih vrednot , pravil, načinov izvajanja procesov, vedenj ter n ačinov delovanja zaposlenih. Z želeno organizacijs ko kulturo prav tak o gradimo ugled blagovne znamk e delodajalca. • Vpelju jemo enotne pro cese r avnanj a z zaposlenimi v Skupi ni z uveljavlja njem mini malni h standardov in s prenosom dobrih praks. • Pridobivamo, razvijamo in zadržu jemo najboljše sodelavce ter izboljšu jemo izbi rne proces e, spodbujamo mobilnost znotraj družb in v Sku pini. Pri tem izvajamo s istem uvajalnega mentorst v a za nove sodelavce in razv ojnega mentor s t va za per spek tivn e kadre ter gradimo medgeneracijsko sod elovanje. • Nadgrajujemo strokovno zn anje na vseh podro čjih dela ter razvijamo kompetence, ki so po trebne za uspešno do seganje posameznikovih cil jev. Sodelavce stalno uspo sabljam o na p odr o čju digi talnih tehnologij in prodajnih k ompetenc . V le tu 202 1 smo na ravni Sku pine T riglav krepili krovno kompetenc o – usmerjenost v odnos e. • Vel iko pozornosti namenja mo ključnim in perspek ti vnim sodelavcem ter vodjem. V Zavarovalnici T riglav smo uvedli sistem pridobiv anja licence za vodenje, ki vodje spodbuja k stalnemu iz pop olnjevanju zn anj in nadgrajevanj u voditeljskih veščin. • Kadrovsk o-informacijski sistem Zavarovalnice (Gecko HRM) vpeljujemo v vse družbe Skupine. V letu 2021 s mo ga implementirali v večini druž b zun aj Slovenije, v zadnji h dveh družbah ga bomo v 202 2. 12.4.2.1 Zaposlov anje in sestav a zaposlenih Ob koncu leta je bilo v Skupini T riglav 5 . 264 zaposlenih, 52 m anj k ot le to prej. Število zaposlenih se je najbolj z manjšalo v d ružbi T riglav Osiguran je, Beo grad, na kar je vplivalo zman jšanje števila zaposlenih za določen č as, tudi zaradi pandemi je covid- 19. • Arc Award s: zl ati priznan ji za interak tivnos t spletne izdaje in spletno stran Le tnega poro čila Skupine T riglav in Zavarovalnice T riglav za leto 2020. • I A DA: dia mantno priz nanje za spletno izdajo Le tnega poro čila Sku pine T riglav in Zavarovalnice T riglav za leto 20 20 ter dve zlati nagradi za izdajo v formatu PDF in fotogr ajo. • Najbo ljše le tno p oro čil o: nagrada za najboljše letno por očilo med nančnimi ustanovami za le to 202 0 po izboru časnika Finance in štiri področne nagrade, in sicer za najboljše letno por očilo v analiz i poslov anja in načr tov , v uvodu, obvlad ovanju tveganj in korporativ nem upravljanj u med nančnimi ustanovami ter v komun iciranju. 12.4.2 Odgov oren odnos do zaposlenih 49 Zdravi, zadovoljni i n zavzeti zaposleni so ključni za doseganje visoko za stavljenih strateških in poslovnih ciljev Sk upine T r iglav . V ta namen izvajamo številne aktivno sti v okviru ravnanja z zaposlenim i in skrbimo za s po dbudno ok olje, ki sodelavcem zagotavlja mož nost nenehnega razvoja, usposabljan ja ter karierne in osebne rasti. Posebno skrb posveč amo premišl jeni izbiri novih sodelavcev in n jihovemu uvajanju v delo. Cen imo nova zna nja in dig italne talente, sodel ovanje, spodbuja mo inovativnos t, multikultu rnost ter prenašanje izkušen j in z nanj z medgeneracijski m sodelov anjem. Strateške smernice ravnanja z zaposlenimi in zapo slit vena p olitika • Vzpostavljamo enotno organizacijsk o kulturo Skupi ne T riglav , ki temelji na konstruktiv nem vedenju, timsk em delu, samoiniciativnosti, sprejemanj u odgovornos ti in sodelov anju. Enotna organizacijs ka kultura podpira dos eganje 2019 5.281 2020 5.316 2021 5.264 Delež zapo slenih v strateških dejavnostih se je okrepil. Večina oz. 8 7 ,9 odsto tka vseh zap osl enih de luje v z av arov alniški dejavn os ti, kar je 0, 7 odsto tne točke več kot leto prej. Za 0,1 ods totne točke se je pove čal delež zap osl enih v d ejavn os ti upr avljanja prem oženja, v kateri je 2,3 ods totka zapo slenih, medtem ko se je v drugi h dejavnostih zma njšal za 0,8 ods totne točke. Število zaposlenih v Sk upini T riglav na zadnji dan leta 50 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 49 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 | 50 GRI GS 102-7 121 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Zaposleni po trgih Skupine T riglav na z adnji dan leta 2021 Slovenija: 51,4 % Srbija: 14,5 % Bosna in Hercegovina: 11,0 % Hrvaška: 10,4 % Črna gora: 7,2 % Severna Mak edonija: 5,5 % Zaposleni po dejavnostih Sk upine T riglav na zadnji dan leta 2021 Zav arov alništv o: 87,9 % Upravljanje pr emoženja: 2,3 % Drugo: 9,8 % Gibanje deleža zaposlenih v Sk upini T riglav z najmanj VI. stopnjo iz obrazbe po bolonjskih programih na z adnji dan leta 2019 55,2 % 2020 56,4 % 2021 57,7 % Zaposleni v Skupini T riglav in Za var ovalnici T riglav glede na vrsto zaposlitve (kr ajši, polni delovni čas) na zadnji dan leta 51 Sku pina Triglav Zava rov alni ca Triglav 2021 2020 2019 2 021 2020 2019 Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Vrst a zap osl eni h gle de na d el ovn i čas Krajši de lov ni čas 221 4,2 251 4 ,7 2 67 5, 1 74 3,3 77 3,4 91 4,0 Polni del ovni č as 5. 0 43 95, 8 5. 0 65 95,3 5. 014 94 ,9 2. 17 2 96 ,7 2 . 167 96,6 2.162 96,0 Skupaj 5.26 4 10 0,0 5. 316 100,0 5. 281 100,0 2.246 10 0,0 2.244 10 0,0 2.25 3 100, 0 Vrst a po godb e o zap os lit v i Za do loč en čas 623 11, 8 7 79 14 ,7 7 93 15,0 41 1,8 49 2,2 46 2 ,0 Za ne dol oče n čas 4.6 41 88,2 4 . 53 7 85,3 4.4 88 85 ,0 2. 205 98,2 2. 195 9 7, 8 2 . 207 98,0 Skupaj 5.26 4 10 0,0 5. 316 100,0 5. 281 100,0 2.246 10 0,0 2.244 10 0,0 2.25 3 100, 0 V Sloveniji je zaposlenih 5 1 ,4 odsto tka vseh so delavcev v Skupin i ali 0,7 odstotne točke več kot leto pr ej. Najbolj, za 1,2-ods totne točke, se je zman jšal delež zaposlenih v Srbiji. Stopnja uk tuacij e 52 se je povišala tako v Skupin i T riglav kot v Zavarovalnici T riglav . V Skupini je zna šala 13,2 odsto tka (20 20: 11, 7 odsto tka ), v Zavarovalnici T riglav pa 4,1 odsto tka (20 20: 3,4 odstotka) . Največ sod elavcev je odšlo v staros tnih s kupinah nad 56 let (zaradi upokoj itev) in med 36. in 40. le tom. Večina novozaposlenih pa sodi v staros tno skupino med 26. in 40. le tom. Povpre čna st arost zap oslenih v Sku pini se je malenk ost pov išala, na 44 ,67 leta (202 0: 44, 38), v matični družbi je znašala 46,55 let a (20 20: 46,33 ). Povprečna staros t članov Uprave v Zavarovalnici T riglav je 48, 66 le ta. 53 V Sloveniji je menedžment lokalen, prav tak o pretežni del menedžmenta na trgih zu naj Slovenije. 54 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 51 GRI GS 102-8 | 52 GRI GS 401-1 | 53 GRI GS 405-1, SASB: FN-AC-330a.1 | 54 GRI GS 202-2 122 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V sest avi zaposlenih po spolu se je nekoliko poveča l delež žensk , dose gel je 5 3,9 odstotka. V Upravi Zavarovalnice T riglav je ta delež 3 3,3- odsto ten. 55 V vseh kategorijah zaposlenih, dejavnostih in državah, kjer poslujemo, je višina osnov ne plač e žensk in mo ških enak a. 56 V Skupin i je 89,3 odstotka zap oslenih p o kolek tiv ni pogo dbi (202 0: 90,7 odstotka), v Zavarovalnici pa 91,1 odsto tka (20 20: 91,4 odsto tka ). Individualno pogodbo je imelo sklenjeno 10, 7 odstotka zapo slenih v Sku pini. 57 Bonite te so enak e za redno zapo slene s polnim delovnim časom, zač asno zaposlene in zaposlene s krajšim delovnim časom. 58 Raznolikost spolov po r azličnih kateg orijah v Skupini T riglav in Zavar ovalnici T riglav na zadnji dan leta (v %) 59 Del ež v % Indeks Skupina T r iglav 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 Del ež žensk me d zapo slenimi 53, 9 53 , 5 53, 5 101 100 Del ež žensk na 1 . mene džer ski rav ni po d Upravo 45,3 45, 8 46,9 99 98 Del ež žensk na 1 . in 2. men edžer ski r avni po d Upr avo 42, 0 42 ,1 43 , 5 10 0 97 Del ež žensk na vo dst ve nih pol ožajih v del ežu zap oslenih že nsk 71 ,3 73 ,5 75, 2 97 98 Zava rov alni ca Triglav 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 Del ež žensk me d zapo slenimi 50, 8 50,4 50, 5 101 100 Del ež žensk v Upr avi Zav arov alnice Triglav 33, 3 33, 3 33 , 3 10 0 10 0 Del ež žensk v Nadzo rnem s vet u Zavar ovalni ce T riglav 0,0 0,0 11,1 0 0 Del ež žensk na 1 . mene džer ski rav ni po d Upravo 25,9 25, 9 32 , 1 100 81 Del ež žensk na 1 . in 2. men edžer ski r avni po d Upr avo 38,8 3 7, 9 36, 8 102 103 Del ež žensk na vo dst ve nih pol ožajih v del ežu zap oslenih že nsk 75,6 74 , 7 72,4 101 103 Zaposleni v Skupini T riglav in Za var ovalnici T riglav glede na starost in glede na spol na zadnji dan leta 60 Skupina T riglav Zavar ova lni ca Triglav 2021 2020 2019 2 021 2020 2019 Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Število D ele ž (v %) Starostne skupi ne Od 18 do 19 6 0,1 4 0,1 5 0,1 1 0,0 0 0,0 0 0,0 Od 20 do 25 125 2,4 138 2,6 135 2,6 21 0,9 17 0,8 16 0,7 Od 26 do 30 371 7, 0 389 7, 3 4 03 7, 6 94 4,2 10 0 4,5 115 5, 1 Od 31 do 35 569 10,8 588 11,1 622 11, 8 19 4 8,6 191 8,5 202 9,0 Od 36 do 4 0 771 14, 6 813 15, 3 786 14 ,9 264 11, 8 285 12,7 288 12, 8 Od 41 do 45 885 16, 8 909 1 7, 1 923 1 7, 5 393 1 7, 5 409 18 ,2 403 1 7, 9 Od 4 6 do 50 882 16, 8 852 16,0 878 16, 6 422 18,8 413 18 ,4 446 19, 8 Od 51 do 55 821 15,6 8 03 15, 1 76 6 14 , 5 4 55 20,3 451 20,1 437 19,4 56 in več 834 15,8 820 15,4 763 14,4 402 1 7, 9 37 8 16, 8 346 15, 4 Skupaj 5.26 4 10 0,0 5. 316 100,0 5. 281 100,0 2.246 10 0,0 2.244 10 0,0 2.25 3 100, 0 Spol Moški 2 . 426 46,1 2 . 47 2 46,5 2. 456 46,5 1. 10 4 49, 2 1.1 14 49,6 1.116 49,5 Žen ske 2. 83 8 53, 9 2.844 53 , 5 2 . 825 53, 5 1 . 142 50,8 1.130 50,4 1 . 137 50, 5 Skupaj 5.26 4 10 0,0 5. 316 100,0 5. 281 100,0 2.246 10 0,0 2.244 10 0,0 2.25 3 100, 0 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 55 GRI GS 405-1 | 56 GRI GS 405-2 | 57 GRI GS 102-41 | 58 GRI GS 401-2 | 59 GRI GS 405-1, SASB: FN-AC-330a.1 | 60 GRI GS 405-1 123 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.4.2.2 Izobr aže vanje in r azvoj kadr ov 61 Izobraževanje in razvoj zaposlenih Naša izobraževalna politika je usmerjen a v izboljšan je strokovnos ti in usposobljenosti zap oslenih, kar je ključnega pomena pri uresničevanju strateških ciljev Sku pine T riglav . Zaposlenim smo omogočili številna izobraževanja n a različni h strokovnih področjih. Pri tem smo velik pomen nameni li notranjemu prenosu zn anja, saj so ka r 61 odsto tkov intern ega izobr aževanja izvedli na ši zaposl eni , t.i . interni predavatelji. Zaradi preprečev anja morebitnih oku žb smo večino internih iz obraževanj izvedli v spletni obliki, bodisi v obliki webina rjev ali v obliki e-izobraževan ja (samoučenja ). V matični družbi so prev ladovale zavarovalniške vsebine, prodajna u sposabljanj a ter izobraževanja s področja poslovneg a komu niciranj a. Poleg re dnih i zobraževanj smo iz peljali : • Sistem uvajalneg a mentorstva in pripra vništva za nove sod elavce. • Strokovno prakso za so delavce odv isnih d ružb, na katero s mo sprejeli 60 sodelavcev, od tega se jih je 4 7 udeležilo njene jesenske izvedbe ( » Autumn Sch ool« ), • Coaching vo dij in pe rsp ek tiv nih so delavcev v Skupini, ki ga je izvajalo več kot 50 internih coachev, • Pilotni projek t » T rigla v Amba sadorstvo « za prenos znan ja, veščin in izkušenj najboljš ih zavarovalnih zastopnikov na nove zastopnike in tiste, ki imajo ra zvojni potencial in motivacijo za razvoj. • Progra m Prodajne akade mije za zavarov alne zastopniki, v katerega smo vključili tudi 7 5 novo zastopnikov in prvo skupino zavarovalnih komerci alistov , vsi prodajni vodje so bili pa vključeni v Akademijo prodajnega vodenja. • Licen co za vod enje v matični družbi za usposabljan je, izobraževanje in coaching, namenjen krepit vi vo dst venih kompetenc vodij. • Obvezna izobraževanja v obsegu 20 pedago ških ur za prid obitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja (t.i. licenco) za 1. 129 zapo slenih v matični družbi. • Z a sodelavce v naših odvisnih družbah smo v matični druž bi organi zirali 7. 2 4 9 u r inter nih izobraže v anj. • Progra m razvoja vods t venih po ten cialov za ml ade p er spek ti vne s od elavce . • Spletna izobraževanja za zaposl ene na p ogo dbeni h prod ajnih mes tih , kjer so pre vladovale vsebine o zavarov alnih produktih in vsebine za zagot avljan je vars t va p otrošnika. Skupno štev ilo ur funkcio nalnega izob raževanj a se je pove čalo za 29 odsto tkov in klj ub močno spremenjenim razmeram sk oraj doseglo raven iz leta 2019. Zaposleni v Sk upini T r iglav so se v povpre čju izobraževali 3 1 ur , kar je 30 odsto tkov več kot v letu 2020. Zaposleni v Zavarovalnici T riglav so se v povp rečju izobraževali 4 7 ur (i ndek s 118) , največ v staros tni sku pini do 2 5 let , ki so se uvajali v delo. Moški so se v Zavarovalnici v povpr ečju izobraževali tri ure več kot žens ke. Stroški izob raževanja v Skup ini T riglav so znašali 1, 8 milijon a evrov (1,5 milijona evrov v letu 2020 ). Večji del i nternih izobraževanj je potekal v spletni obliki, ki im a nižje posredne stroške. V elik p ome n namenjam o notr anjemu pr eno su znanja, tako saj kar 61 odst otkov inter nega izobražev anja izve dli naši zap osle ni, t .i. inte rni pre davate lji. Povprečno število ur funk cionalnega izobraž evanja zaposlenih v Zavarov alnici T riglav v letu 2021 glede na spol 62 Moški 48 Ženske 45 Skupaj 47 Zaposlene spo dbuja mo tudi k nadal jevanju formaln ega izobr aževanja ; tako smo študij ob delu nanci rali 150 zaposlenim v Skupini T riglav ter štipendirali 36 štud entov in dija kov . Obvezno delovno pr akso smo omogočili 52 študentom in dijak om. So delovali smo s šolami in fakultetami pri pripravi projek tnih na log ter zagotavljali prenos prak tičnih zn anj in i zkušenj na mlade. Pripravništvo je po d vodst vo m mentorjev opravilo 25 mladih sodelavcev . Ciljno vodenj e in razvoj kompe tenc 63 Sistem cil jnega vodenja i zv ajajo vse zavarovalne družbe v Skupini. Van j je vklj učenih 5 5 o dstotkov zaposlenih v S kupini in 71 odsto tkov zaposlenih v matični družbi. S ciljn im vodenjem s premljamo uspešnost zaposlenih, jih motiviramo in pridobivamo povratne informacije. Nagraj ujemo jih za doseganje ciljev , zast avljenih n a letnem razvojnem razgovoru z vodjo ( usmerjeni so Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 61 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 | 62 GRI GS 404-1 | 63 GRI GS 404-3 124 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 z vrha na vzdol), in jih spremlj amo na trimesečnih pogovorih. Zaradi narave dela so iz sistema ciljnega vodenj a izvze ti zavarovalni zastopniki in vodje prodajnih skupi n, ki so na grajeni n a podlagi pro dajnih ciljev. Model kompetenc je vključen v letne raz vojne razgovore, s katerimi opredelimo individual ne kompetenčne prole in raz vojne aktiv nosti. Razvoj kompetenc načr tujemo glede na opravljanje del in nalog zaposlenih ter glede na trenutne in predvidene z ahteve. Z orodjem DNLA ocenjujemo k ompetence in razvojni potencial zaposlenih v nekaterih družbah S kupine. Uporabljamo ga za usposabljanje v odij v večini zavarovalnic v Skupin i in pri zaposlovanju v Zavarovalnici T riglav , Pozavarovalnici T riglav Re in T riglav Osiguranj u, Beogra d. Ocenjevanje uspos obljenos ti in primernosti Osebe, ki vodijo ali nadzirajo zavarovalnico oz. opravljajo delo na ključnih funkcij ah, morajo biti, skladno z z ahtevami direk tive Solventno st II , ustrezno strokovno usposobljene in pr imerne (dobrega ugleda in integritete). Ocenjevanje usposo bljenosti in primernosti članov uprav, nadz ornih sveto v in nosilcev ključnih funkci j v Skupini T riglav poteka na po dlagi naciona lnih zakonodaj ter internih predpisov , kar preds tavljamo tudi v poglavju 5. Izjav a o up rav ljanju . O c enje v anje smo skladno s politikami opravili v vs eh zav arov alnih družbah . 12.4.2.3 Organizacijsk a vitalnost (klima) in organizacijsk a kultur a 64 Raziskava or ganizacij ske vitaln osti (ORVI) v letu 2021 je po trdila pravilnost ukrepov, ki j ih v Skupin i T riglav izvajamo za ohranj anje visoke vitalnosti organizacije in zadovoljstva z aposlenih. V razis kavo se je vključilo 87 odsto tkov vseh zaposlenih v 15 dru žbah Sku pine (88 odstotkov v letu 202 0), v katerih merimo ORVI, kar je druga najvišja o dziv nost d osl ej. Skupni Indeks ORVI se stavljajo kazalni ki (indeksi) za delovno okolje, si stemi, operati vno vodenje, osebni pogled in zavze tost . Znotraj t eh je ra zporejenih dese t kategorij. Organi zacijska vitalnos t se je izboljšala, na ravni Skupine T riglav je dosegla 4,00 (20 20: 3,99), v matični družbi pa 4,05 (20 20: 4, 03). Med indeksi je n ajbolj na predov al ka zalnik Opera tivno vodenje, ki n a ravni Skupine znaša 4,13, na ravni matične družbe pa kar 4,30. Kl jub s premenjenim delovnim razmeram zaposleni v Skupin i T riglav ost ajajo zelo zavzeti ( 4,14). Zavze tost namreč dosega najviš jo vrednost med pe timi izmerjeni mi ka zalniki, v matični druž bi pa je više ocenjeno le še operativ no vodenje. Rezultati org anizacijske vitalnosti ( ORVI) Sk upine T riglav v letu 2021 Indeks OR VI 4,00 +0,01 E: Zavzetost 4,14 -0,01 Odzivnost 87,0 -1,18 E1: Prizadevnost in osebna aktivacija E2: Energija in zaupanje v podjetje 4,34 -0,02 3,94 -0,01 D: Osebni pogled 4,09 -0,01 C: Operativno vodenje 4,13 +0,03 C1: Neposredno vodenje 4,15 +0,02 C2: Pr avičnost vodij 4,11 +0,04 D1: Občutek moči D2: Zadov oljstvo 4,18 -0,02 3,99 0,00 A: Delovno okolje 3,97 -0,01 B: Sistemi 3,66 +0,01 B1: Nagrajev anje in napredov anje B2: Informiranje in sodelovanje 3,26 0,00 4,05 +0,01 A1: Ugled in naravnanost A2: Odnosi in osebni razv oj 4,10 -0,02 3,85 0,00 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 64 GRI GS 102-43, 102-44 125 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Zaposleni v Sku pini so ponovno pokazali pozitiven odnos do svojega delovnega okolja, zelo so zadovoljni s stalnostjo zaposlit ve, delovnim časom, sodelavci in neposrednim vodjem. V okviru izboljšanj a organizacij ske kultur e ( več v nadaljev anju ) so bolje ocenjeni tudi medosebni odnosi ter sodel ovanje znotraj Sprememba posameznih vedenjskih slogo v organizacijsk e kulture Skupine T riglav (2017–2021) -4 % -4 % -8 % -1 % -4 % P e r f e k c i o n i z e m M o č D o s e ž k i T e k m o v a n j e D r u ž a b n o s t H u m a n i s t i č n o - s p o d b u d e n O d v i s n o s t S a m o u r e s n i č i t e v I z o g i b a n j e N a s p r o t o v a n j e K o n v e n c i o n a l n i O d o b r i t e v 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 14 % -4 % -1 % 13 % 14 % 9 % K o n s tr u k t i v n i s l o g i P a s i v n o / o b r a m b n i s l o g i A g r e s i v n o / o b r a m b n i s l o g i P o t r e b e p o z a d o v o l j s t v u N a r a v n a n o s t n a l j u d i N a r a v n a n o s t n a n a l o g e P o t r e b e p o v a r n o s t i 1 % organizacije i n Skupi ne. Zaposleni menijo, da se us pešno prilagaja mo epidemični m razmeram, zadovoljn i so z u godnostmi pri delu in se v svojem delovnem okol ju počutijo varne. Rezu ltati so pokazali, da je poznavanje in razumevanje strategije med zaposlenimi odlično. Organizac ijska kultura Po štirih letih s mo v letu 2 021 znova izvedli meritev organizacijs ke ku lture, s katero spremlj amo strateški projek t prenove organizacijs ke k ulture. Pokazala je, da so bile številne akti vnos ti, izvedene v zadnj ih štirih letih, za premik v smeri k onstruk tivnih vedenjski h slogov , pravilne. Dosežene spremembe po svetov no prizn ani metodologiji pomenijo enega največjih n apredkov v našem prostoru. Opazna je rast konstruktiv nih s logov vedenja, kar nakaz uje, da je organ izacijska kultura postala bolj so del ov alna, vk ljuče valna, raz vojno narav nana, odkrit a in odpr t a ter ustvarjalna. Po zitivne spremembe so opaz ne tako na ravni S kupine T riglav kot n a ravni m atične družbe. Konstruktiv ni vedenjski slogi so se v povprečju na ravni Skupi ne T riglav poveč ali za 13 odsto tkov , v matični družbi celo za 1 7 . Najv išji rasti v Skupini sta zabeleženi v hum anistično- spodbudnem slogu in samouresničitv i (oba spadata med t. i. želene sloge). Za pr vega so značil ni izmen jevanje idej, užitek v delu in vzdr ževanje osebne integrite te, za drugega pa konstruk ti vno re še vanje nes oglasij, me dseb ojno spodbujanje i n pomo č pri razmiš ljan ju. Med vedenjskimi s logi v matični druž bi se je najbolj okrepila d ružabnost. 12.4.2.4 V arnost in zdra vje pri delu 65 V Zavarovalnici T riglav uveljavlj amo celovit in strateški pristop zago tavljanj a varnosti in zdravja pri delu. Za obvladovanje in zman jševanje tve ganj na n ajma njšo možno raven izvajamo številne dejavnosti, kot so dosledno upoš tevanje po dročne zakonodaje (prepoznavanje nevarnosti in škodljivosti ter njihovo obvladovanje ), promocija zdravja na delovnih mestih (program T riglav .smo – Zavarujmo zdravje ), zagotavljan je osebne varovalne opreme, zašči tnih sredstev in ustreznih delovnih razmer , ergonomsko urej anje delovnih mest ter ozavešč anje in i zobraževanje zaposlenih. Številne dej avnosti p otekajo v ok viru cer tikat a družin i prijaz nega po djetja in dodatno pripomorejo k večjemu zado voljst vu in bo ljše mu zdr avju z apo sle nih. Celovit pris top, ki deluje v m atični družbi, v Skupino T riglav prenašamo z uvajanjem skupnih minimalnih s t andard ov z a zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu ter z doslednim upoštev anjem lokalne zak onodaje. Ob tem prepoznavamo, z manj šujemo in obvladujemo tveganja, ki izh ajajo i z delovnih nalog in delovnega okolja. Strokovno p odro čje za v arno st in zdravje p ri delu je organi zirano v s kladu z zakonodajo ter skrbi za nemoteno zagotavljanje zdravega delovnega okolja za zaposlene. 66 Z Izja vo o varnos ti z o ceno t veganja ima mo za posamezne skupine d elovni h mest o cenjene nevarnos ti in škodl jive učinke, ki la hko vplivajo na zdravje zaposlenih, ter predlaga ne ukrepe za njihovo preprečev anje in zm anjševanje. V okv iru tega neprekinjenega proces a opravljamo redne revizije ocen in dopolnjujemo u krepe, v anj pa neposredno vk ljučujemo tud i zaposlene. Pri revizija h ocen zdravst venih t veganj sodelujejo tudi strokovnjaki medicine dela. Skladno z oceno t veganj zaposlene redno napotujemo na obdobne zdravniške preglede, vsak novo zaposleni pa pred z aposlit vijo opravi zakons ko določen zdravniški pregled. 67 V letu 2021 smo sprejeli revidirano Iz javo o varnosti z o ceno t veganja, s katero smo vpeljali u krepe za pr eprečev anje in zman jševanje vseh t veganj na na jman jšo možno raven. T veganja smo tud i ponov no ocenili ter opredelili ukrepe, povezane s poveč anim tveganjem za okužbe z nalez ljivimi boleznimi, in zahteve za varno delo od doma. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 65 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, SDG 8.8 | 66 GRI GS 403-1 | 67 GRI GS 403-2, 403-3, 403-4, 403-8 126 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Upoš tevali smo še ana lizo bolnišk e odsotno sti, ki jo za nas vsako leto pripravi medicina dela. Zaposleni morajo obvezno opraviti iz obraževanje ter preiz kus z nanj a o varst vu pre d požaro m ter varno sti in zdravju p ri de lu . V Zavarov alnici T riglav zaposlene o teh vsebina h ozaveščamo po različni h komu nikacijs kih kan alih družbe, s programom promocije zdravja Zava ruj mo zdravje , z ukrepi polnega certi kata Družini prijaz no podjetje ter programom T riglav.smo . Dobre praks e vpeljujemo t udi v Sk upino T r iglav . 68 Promocijo zdravja izvajamo cilj no in premišljeno glede na najpogostejše težave z zdravjem, ki jih zaz namo med zaposlenimi na podlagi proučev anja a nonimni h poro čil medicine dela. V letu 2021 s mo se pos vetili obvladov anju t veganj mi šično-skeletneg a sistema, vpeljal i akti vne odmore za z aposlene in jih napotili k obvezni sezna nit vi z e-gradivom o zdravi hrbtenici in giban ju. Stalno se posveč amo tudi skrbi za ergonomijo pri delu v pisarna h ali od doma. T re tje leto zap ored smo zaposlenim ponudili tudi štiridnevni preventivni zdravst veni program Dn evi zdravja , ki se ga je doslej udeležilo več kot 40 0 zapo slenih. Nadaljevali smo u sposabljanja za ohranj anje zdravja in st abilnos ti v nego tovih razm erah . Nove izobraževalne vsebine smo združi li v spomladans ki in jesenski cik el predavanj Zdrav duh v zdravem te lesu . Nekaterih spletnih predavanj so se udeležili tudi zaposleni iz d rugih družb Sk upine v Slovenij i. Skrb za varnos t in zdravje pri delu s svoji mi zav arov alnimi p ro duk ti sp odb ujamo tudi pr i naših stran kah . Pri kolek tivnem nezgodnem zavarovanju tako za vel javnost zavarov anja pos tavljamo pogoj, da sklenitelj ( delodajalec) izpolnj uje tudi zahteve s področja varnos ti in zdravja pri delu. 69 Zagot avljanje v arne ga de la v času pandemije Krizna s kupina, u stanov ljena v matični družbi ob raz glasitvi pandemije covid- 19 , je v letu 2021 delo nad aljevala in bo delovala v celotnem ob dobju poveč anega t veganja za okužbe z nalezl jivimi boleznimi. Sk upina je v stalnem stiku z vodst vom Zav arovalnice in vodji posameznih oddelkov ter s krbi za pripravo navodil za delo, organi zacijo dela in až urne informacije. Dobro praks o vodenja v krizni h razmerah smo prenesli tudi v odvisne družbe v Skupini . Za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja smo organiz irali redno testiranje klj učnih zap osl enih, s amo te stir anje z ap osl enih in preverjali iz polnjevanje pogoja PCT (pr eboleli, cepljeni, testirani) . Ves čas delu je dežurni telefon in sple tni predal za sporočanje o okužbah. Na posebnem intranetnem zav ihku Cov id - 19 z apo sle nim p onujamo aktualne informacije, priporočila ter obrazce. Strokovnj aki za varnost in zdravje pri delu so pokazali visoko stopnjo usposobljenos ti in zaposlenim ves čas pandemije zagotavljali visoko raven varnosti z ustrezno organizacijo dela in zaščitno opremo. Za zaposlene, ki opr avljajo delo od doma, smo pripravili na vodila za ureditev delovn ega prostor a na domu po osnovnih zahtevah varnega in zdravega dela. Zaposlene, ki delo opravljajo v prostorih družbe, redno obvešč amo o upoštev anju varnostnih ukrepov . Zagotavljamo zadostne količine zaščitnih mask i n razkuž il. V letu 2021 smo v matični družbi razdeli li 115 .981 zaščitnih mask, 13 .615 kosov razkuž il, 49 k osov zaš čitnih rokavic ter 21.975 hitrih a ntigenskih ( HAG) testov za samotes tiranje. Na bolj iz pos tavljenih delovnih mestih (npr . okenca, namenjena prodaj i in prijavi šk ode, ter jedilnice) smo uredili pregrade iz pl ek sis te kla . V naši h delovnih prosto rih je potekalo 71 inšpekci jskih n adzorov nad izvajanjem ukrepov za prepre čevanje širjenja n alezljivih bolezni in iz polnjevanje pogoja PC T . Pri večini ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, man jša neskladja, ki so bila u gotovljena v deve tih primerih, pa so bila tako j odpravljena. Podpora zapo slenim ob nasilju na delovnem mestu 70 Za zagotavljanje varnosti smo priskrbeli sodob no tehnično varovanje zaposlenih in prostorov ter sprejeli predpise in navodila za varno delo. Zaposleni, ki so v s tiku s strankam i, so pos ebej usposobljeni za ravnanje v primeru nasi lja, ropa ali gro ženj. Na bol j izpos tavlje nih del ovnih me stih (npr. okenca , namenj ena pro daji in prij avi škode, te r jedilni ce) smo uredi li pregrade iz pleksist ekla. Varstvo pred p ožarom Na podro čju varst v a pred p ožarom je za zaposlene v Skupini pripravljen Načrt o varno stne m ravnanju in p osto pkih ukr epov ob izred nih in drugih var nostni h dogodk ih . V primeru izrednega dogodka ali dogodka, ki pomeni varnos tno t veganje, zaposleni lahk o pokličejo inte rni varnostnonad zorni cente r , da jih ustrezno usmeri. Izvajamo tudi preventivne ukrepe, spremlja mo stanje požarne v arnosti ter njeno skladnost z zakonodaj nimi zahtevami, redno usposabljamo in i zobražujemo zaposlene ter stalno izboljšu jemo požarno varnos t v poslovnih enot ah. Varnostne obhode in pregled e objek tov smo opravljali po letnem načr tu, evakuacijskih vaj pa zaradi razmer ni smo izvedli. Vzdrževanje in redne preglede sistemov ak tivne p ožarne Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 68 GRI GS 403-5, 403-6 | 69 GRI GS 403-7 | 70 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 127 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 zaščite opravljamo v predv idenih rokih. V letu 202 1 je bilo opravljeno 11 strokovnih presoj požarne varnosti in 9 inšpekcijs kih pregledov s p odročja požarne v arnosti, pri čemer ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. V sebine, p ovezane z zdravjem in varnostjo pri delu, ki so del formalnih spor azumov s sindikati in k olek tivn o pogodbo 71 V matični druž bi zagotavljamo varne delovne razmere v skladu s k olek tivn o pogodb o Zavarovalnice T riglav in zak onodajo, v odvisnih družba h pa v skladu z lokalno za konodajo. Delavca še pred opravljanjem dela sez nanimo z nevarnos tmi pri delu in ukrepi za varno delo, ki jih je dolžan spoštov ati. Zagot avljamo m u predpisana delovna sredst v a in osebno varovalno opremo, obdo bne preventivn e zdravnišk e preglede pa iz vajamo po predv ideni časovnici in obsegu za p osamezne skupine delovnih mest. Poškodbe pri delu 72 Število nezgod se je tako v Sk upini k ot v Zavarov alnici T riglav v letu 2021 nek oliko povečalo, vendar njihovo število ostaja majhno . 2 021 2020 2019 indeks Skupina T r iglav Število De lež (v %) Število Del ež (v %) Število Del ež (v %) 2021/2020 2020 /2019 Pri delu 10 76 , 9 7 63, 6 11 55, 0 143 64 Na službeni p oti 3 23, 1 4 36, 4 9 45, 0 75 44 Skupaj 13 10 0,0 11 10 0,0 20 100, 0 118 55 Zava rov alni ca Triglav Število Del ež (v %) Število Del ež (v %) Število Del ež (v %) 2021/2020 2020 /2019 Pri delu 4 5 7, 1 1 25, 0 2 28, 6 400 50 Na službeni p oti 3 42 ,9 3 75,0 5 71,4 10 0 60 Skupaj 7 100,0 4 100,0 7 10 0,0 175 57 indeks Skupina T r iglav 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 Izgubljeni d elov ni dnev i zaradi p oško db pri de lu 5 43 289 75 4 188 38 Del ež izgubljenih ur zaradi ne sreč pr i delu - L T IR * 0, 24 0, 21 0,38 113 56 Zava rov alni ca Triglav 2021 2020 2019 2021/2020 2020/20 19 Izgubljeni d elov ni dnev i zaradi p oško db pri de lu 321 98 73 32 8 13 4 Del ež izgubljenih ur zaradi ne sreč pr i delu - L T IR * 0 , 31 0 , 17 0,30 175 58 Pošk odbe pri delu v Skupini T riglav in Zavar ovalnici T riglav Zaradi večjega štev ila poškodb pri delu se je v Skupin i T riglav poveč alo tudi število izgubljen ih delovnih dni. Izgubljeni delovni dnevi in delež izgubljenih ur z aradi nesreč pri delu v Skupini T riglav in Zav arov alnici T riglav * Število nesreč pri delu/ število ur vseh zaposlenih200.000 Inšpek toratu Republik e Slovenije za delo moramo prijaviti vs ako nezg odo pri d elu, zaradi katere je delavec za delo nezmožen več kot tri delov ne dni, vsak ne varni pojav in ugotovljeno p oklicno bolezen. V letu 202 1 smo v Zav arovalnici T riglav obravnavali dva nevarna pojava (2020: 1 ), poklicnih bolezni pa nismo zaznal i. 73 Absentiz em 74 Stopnja absentizma je v Skupi ni T riglav z našala 4, 7 4 o dstotka in je bila v pri merjavi z 20 20 viš ja za 0,38 odstotne to čke, pri čemer se je delež absentizma v breme delodajalca zman jšal za 0,0 2 odsto tne točke (boleznine do 30 d ni). Na sprotno se je za 0,40 ods totne točke poveč al delež izgu bljenih delovnih dni v breme d rugih organ izacij (boleznine nad 30 dni, nega, s premst vo). T udi v Zavarovalnici T riglav je bila stopnja a bsentizma viš ja, dosegla je 5,13 odstotka (leto prej 4,61 odstotka). Delež izg ubljenih d ni v breme delodajalca se je nekol iko z manj šal (za 0,05 odsto tne točke ), povečal pa delež v breme Zavoda za zdravst veno zavarovanje (za 0,5 7 odsto tne točke ). Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 71 GRI GS 403-4 | 72 GRI GS 403-9 | 73 GRI GS 403-10 | 74 GRI GS 403-9 128 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.4.2.5 Zagota vljanje zadov oljstva zaposlenih 75 V ok viru kro vnega pro grama T rigl av .smo v Z avarovalnici T riglav povezujemo dejavnosti za krepitev z adovoljst va naših sodelavcev , z različnimi delavnicam i in dogo dki za mo čnejšo zavest in poglobljeno znan je o vs eh pomembnih vidikih našega življenja. V manjšem obsegu tov rstne akti vnos ti izvajajo tudi druge družbe Skupine. Ob po dpori interne skupine Psihološki utrip smo nadaljevali skrb za prep oznavanje psi hoso cialni h, vedenjskih in drugi h težav zapo slenih ter jim ponudili psihosocialno podp oro in stro kovne usmerit ve za izboljšanje njihovega duševnega s tanja. Priredili smo dva cikla sple tnih družen j Zdrav duh v zdravem telesu, namenjena z lasti izboljšanju in ohran janj u dobrih o dnosov me d so delavci za boljšo klimo v delovnem o kolju in dobro po čutje po sameznika. Z ukrepi cer tikata D ružini prijazn o po djetje v matični družbi omogočamo lažje us klajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Zaradi staranja prebivalst va v o spredje prihaj ajo ukrepi za lajšanje s krbst vene ob veznosti zaposlenih do njihovih starejših družins kih članov . Z avarovalnica je nosilka polnega cer tikata že o d let a 2012, v letu 20 20 pa smo us pešno opr avili tudi redno revizi jo. Doda tne ugo dnosti z a zapo slen e: 76 • dodatno p okojni nsk o zavarovanje za 59 odstotkov zapo slenih v Sku pini T riglav in 96 odstotkov v matični druž bi, • plačilo premije kolektiv nega nezgodnega zav arovanja, • ugodni pogoji sklenitve dodatnega nezgodnega zavarov anja za zaposlene in nji hove družin ske člane, • dodatno nezgodno zav arovanje na sl užbenih poteh, • možnost vključit ve v pro stovoljno dodatno in pro stovoljno pokojnins ko zavarovanje po enem le tu zaposlit ve v matični družbi, • kolekti vno zavarov anje Celostna zdravst vena oskrba (CZO) , v katero je vključenih 50 odsto tkov zaposlenih v Skupini T riglav in 82 odstotkov v matični družbi. Družbe Skupine T r iglav , ki delujejo zun aj Slovenije, zaposlenim zagotavlja jo tudi dodatne ugodnosti, kot so premija za prostovoljno zdravst veno zavarovanje, popus t pri zdravst venih pregledih, plačilo premije za nezgodno zavarovanje, popust pri sklenit vi drugih vrs t zavarovanj. Delo o d doma, starš evski dopust in delo s kr ajšim delovnim časom Delovn e proc ese prilagajamo novim oblikam dela, ki jih narekujejo digitali zacija in epidemične razmere. V le tu 202 1 smo tako razširili možnost dela od doma za vs e zapo slene, ki jim delov ni proces to dopušč a. Ob koncu let a je imelo to možnost p ogodbeno urejeno 28 odsto tkov zaposlenih v Skupini in 50 odstotkov v Z avarovalnici. Zaradi pandemije covid- 19 je bil delež zap oslenih, ki jim je bilo omogoč eno delo o d doma, t ako še večji; v Skupin i je znašal 58 odsto tkov , v matični družbi pa 65 odsto tkov. Skupina T riglav Z avar oval nic a Triglav Število z apo slenih, ki jim j e omog oče no del o od do ma 3.0 69 1.4 68 Del ež za po sle nih , ki jim j e omo goč en o del o od d oma 58,3 65,4 Število ur d ela od d oma 1 .743.767 71 4.646 Del ež o prav lje nih ur d el a od do ma 16, 2 15,6 Delež zaposlenih, ki so delali od doma in delež opr avljenih ur dela od doma v Skupini T riglav in v Zav arov alnici T riglav v letu 2021 Starševski dopust ali delo s kr ajšim delovnim časom v Skupini T riglav in Za varo valnici T riglav v letu 2021 77 Skupina T r iglav Ženske Moški Skupaj Poro dniški do pust , dop ust za n ego in var st v o otr oka 136 136 Oče tov ski do pust v tr ajanju 20 dni 42 42 Oče tov ski do pust v tr ajanju 75 dni (do dopolnje nega 3. l et a otro kove st aros ti) 5 5 Korišč enje možno sti d ela s krajšim d elov nim čas om 38 1 39 Število z apo slenih, ki s e je po kor išč enju por odniškeg a dopus ta v tem l etu v rnilo na d elov no me sto 73 4 77 Stopnja vrni t ve na de lo po z aključku s tar še vskega do pus ta 61 % 100 % 63 % Zava rov alni ca Triglav Žen ske Moški S kupaj Poro dniški do pust , dop ust za n ego in var st v o otr oka 26 26 Oče tov ski do pust v tr ajanju 20 dni 40 40 Oče tov ski do pust v tr ajanju 75 dni (do dopolnje nega 3. l et a otro kove st aros ti) 0 Korišč enje možno sti d ela s krajšim d elov nim čas om 26 26 Število z apo slenih, ki s e je po kor išč enju por odniškeg a dopus ta v tem l etu v rnilo na d elov no me sto 23 2 25 Stopnja vrni t ve na de lo po z aključku s tar še vskega do pus ta 100 % 100 % 100 % Prilagaj anje delovnega časa po trebam in želja m zaposlenih omogoč amo v skladu z možnostmi in delovnimi zahtevami. Starši prvo šolcev lahko na prvi š olski dan i zkoristijo da n izrednega plačanega dopusta. V neka terih primerih la hko zaposleni v dogovoru z vodji iz koristijo neplačani dopust. Odnos me d zaposlenimi in vodst vom, sindikalno delovanje 78 Zaposleni uresničujejo svoje upravlj avske pravice glede na Dogovor o sod elovanju delavcev pri upravljan ju Zavarovalnice T riglav na podlagi Zak ona o sodelov anju delavcev pri upravlj anju. Dogovor določ a še druge pravice in način sodelov anja dela vcev pri upravljan ju, ki je tako ind ividualno kot kolekti vno. V Zavarovalnici organiz irano delujeta dva r eprezentativ na sindi kata in Svet delavcev . S sindi katoma imamo s klenjeno pos ebno pogo dbo, medsebojno delov anje je dobro urejeno. Pred sprejetjem prejmeta v mnenje vsak akt , ki zadev a pravice in dolžnosti delavcev. S vet delavcev obvešč amo o spremembah poslovanja n ajman j 10 dn i pred sprejetjem odlo čit ve. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 75 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 | 76 GRI GS 401-2, 201-3 | 77 GRI GS 401-3 | 78 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 402-1, SDG 8.8 129 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Spoštovanje pravic de lavcev in člov ekovih pravic 79 V Skupin i T riglav smo v letu 202 1 prenovili Kodeks Skupine Triglav , v katerem ima ključno vlogo etično ravnanje na vseh ravneh našega delovanja. Med 12 e tičnimi n ačeli je spoštov anje človekovih pravic, pri ka terem izha jamo i z spoštov anja in varovanj a mednarodno prizn anih človek ovih pravic in temeljn ih svoboš čin. Ust varjamo spodbudno delovno okolje, v katerem spoš tujemo in varujemo dostojanst vo in integriteto zapo slenih na delovnem mestu, ne glede na katerokoli individualnost oz. prip adno st zap osl enih. Zavarovalne družbe zun aj Slovenije pri uresn ičevanju določil Kodek sa upoš tevajo tudi lokalno zakonodajo. T e družbe ima jo interne mehani zme reševanja, poro čanje o primerih kršit ve Kodeks a pa po teka v okv iru skladnosti poslov anja. V s ako na zna nitev in identite to naz nanitelja obravna vamo zaupno. Naz nanitelj je zaščiten pred morebitnimi povračilnimi ravnan ji in im a možnost nef ormalnega reševanja zadeve. Področje diskriminac ije in nezaželenih ravna nj v Zavarovalnici dodatno ureja Pravil nik o varovanju dostojanst va delavcev pri delu, v skladu s katerim je ob soglas ju Sveta delavcev imenovan tudi zaupnik . Pr avilnik ureja način prepozn avanja, preprečevanja in odpravlja nja posledic diskrim inacije, spolnega in drugega nadlegovanj a ter trpinčenja na delovnem mes tu. Zaposleni se s prijavo su ma kršenja pravic lahko obrnejo n a zaupnika a li namestnika zaupn ika delavcev , k i sproži postopek za razrešitev primera, če je le možno, v na jzgodnejš i fazi. Če se konikta v tej fazi ne da rešiti, v njegovo rešev anje vključimo mediatorja ali izvedemo po stop ek obravnave pred pristojno komis ijo. V letu 2021 s mo v Skupin i prejeli tri prijave zaposlenih za radi nedopus tnih ravnan j. V enem primeru se je izkaza lo, da je šlo za poseganje v temeljne pravice varovanja dostojanstv a in nedopustno ravnanje di skrimin acije, nadlegovanja a li šika niranj a na delovnem mes tu. Zaupnik je bil vklj učen v obravnavo dveh prijav domnevnih nedopustnih ravna nj, ena se je na željo pri javitelja raz rešila brez formalnega postopka, pr i drugi pa zaupn ik ni prepozna l kršenja dostojanst va prijavitelja. 80 V Zavarovalnici smo v poslovne proc ese vgradili Zavezo k spoštov anju človekovi h pravic p ri poslov anju . Z njo smo se kot matična druž ba v Skupin i zavezali k spoštovanju človekovih pravic v celotnem p oslovnem pro cesu ter k izogi banju in preprečevanju mož nih negativnih vplivov na podro čju zagotavljanj a človekovih pravic. Spodbujanje inovacij in izboljšav V letu 2021 s mo prenovili program Idej a IN, ki v Zavarov alnici T riglav spodbuja ust varjalnost ter podajanje dobrih idej in i zboljšav . Z aposlenim je dostop en na intranetu, v obravnavo idej pa je vključeno več različnih področij. Skupaj smo v 2 02 1 obravnavali 27 ide j za izboljšanje. Skrb za zaposlene zunaj delovn ega časa Zaposlenim ponujamo raz lične oblike d ruženja i n špor tnega u dejst vovanja zu naj delovnega časa v večini družb Skupine. Zaradi pandemije žal ponov no nismo i zve dli nekaterih ustaljenih obli k druženj a in špor tnega udejst vov anja zaposlenih, k ot so dan Skupine T riglav – Naš dan, špor tne igre nančni h organizacij Š IFO, srečanja z upoko jenci ipd. V planins ko in špor tno društ vo je sicer včlanjen ih 22 odsto tkov zaposle nih v družbah Skupine in 44 odsto tkov zaposlenih v Zavarovalnici T riglav . 12.4.3 Odgov oren odnos do skupnosti 81 S par tnerst v i z zaposlenimi, zavarovanci, organizacij ami in lokal nimi sk upnostmi gradimo tesno povezanos t z okoljem, v katerem poslujemo. P ri tem dejavno zm anjš ujemo tveg anja v okolju in podpiramo špor tne, kulturne, izobraževalne dej avnosti ter dejavnosti na po dročju okolja i n zdravja. Obseg ust varjenih sredstev, razdeljeni h med različne deležnik e Skupine T riglav , prikazu jemo z distribuirano ekonoms ko vrednos tjo. V le tu 202 1 se je poviš ala na 1. 281,8 milijona evrov (indeks 109) pred vsem z aradi izplačil a dividend ter pov išanja čistih odhodkov za škode in drugih z avar ov alnih o dho dkov. Indeks 2021 2020 2019 2021/2020 2020/2019 Ust v arjena ekon omska vr edno st 1 . 378 , 8 1 . 2 74 , 9 1 . 292 , 4 10 8 99 Distribui rana ek onomska vrednost 1 . 281 ,8 1 . 17 9, 2 1 . 24 5,6 109 95 - Čisti o dho dki za ško de in drugi zavar ovalni o dho dki 856, 8 814,3 838 , 4 105 97 - Odho dki o d nančnih sre dst ev 27, 6 36 ,7 21 ,9 75 167 - Drugi o dho dki 24, 8 22 ,9 23, 5 10 8 97 - Op erat ivni s tro ški po slov anja 135, 9 119,5 120, 2 114 99 - Izplačila di vid end 38 ,6 0,0 56,8 0 0 - Odho dek z a davek (davek o d dobič ka) 1 9,7 1 7, 2 1 7, 1 1 14 1 01 - Naložb e v družben o skupno st (pre venti va , donacij e, spo nzors t v a) 8 ,7 7, 8 7, 4 111 105 - Plačila, nado mes tila in bo nite te zapo slenim 169,7 160,7 160,3 10 6 100 Zadržana ekonomska vrednost 96,9 95 ,7 46, 8 101 204 Distribuirana ek onomska vrednost Skupine T riglav v milijonih EUR Našo o dgovorn ost do skup nosti v v seh okoljih udej anja mo predv sem s preventiv nimi vlaga nji, sponzorst v i in donacija mi ter vlagan ji v infrastrukturo na nacionalni in lokalni ravni, ki ji h prikazu jemo v nadal jevanju. Njihovo vsebino opredeljujemo na podlagi : • sponzorskih in donatorskih par tners tev ter sodel ovanj pri preventiv nih vlagan jih, • potr eb, ki jih v lokaln ih okolji h zazna jo naše družbe in poslovne eno te, • nep osr ednih s tikov z lok alnimi skupno s tmi, • anal iz poslovanja, zlasti tveganj in škodnega dogajan ja, javno objavljen ih podatkov specializira nih organizacij in ustanov , • tržnih in ja vnomnenjskih raz iskav . Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 79 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 | 80 GRI GS 406-1 | 81 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 130 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.4.3.1 Pr ev entivna vlaganja Preventivni programi preds tavljajo pomemben družbeni vidik tra jnostnih vplivov zavarovalniške panoge, saj z nji mi zma njšu jemo t veganja, predpis uje pa jih tud i zakonodaja. Obseg preventiv nih vlaganj je bil v primerjavi z letom 202 0 večji tako na ravni Sk upine kot v matični d ružbi. Največji del sredstev smo namenil i poveč anju prom etn e in požarn e ter zdravs tve ne var nosti . Obseg preventivnih vlag anj Skupine T riglav in Zavar ovalnice T riglav v milijonih EUR 2019 2020 2,4 2,8 3,5 2,9 3,4 2021 1,8 Skupina T riglav Skupina T riglav Zav arov alnica T riglav Zav arov alnica T riglav Delež vlaganj v Skupini T riglav in Zavar ovalnici T riglav v pre ventivno deja vnost po namenu v letu 2021 Zaščita okolja Protivlomna zaščita Kmetijska preventiva Izobraževanje Zdravstvo Požarna varnost Prometna varnost 40 % 38 % 30 % 32 % 2 % 5 % 5 % 2 % 5 % 4 % 8 % 9 % 11 % 12 % Preven tivni projekti 82 T udi s preventiv nimi projekti in akci jami u resničujemo poslanstvo Skupine in ustv arjamo varnejšo prihodnost . Na po dročju cestne preven tive smo vozn ikom ponudili številne iz kušnje za varnejšo vožnjo i n obnavljan je znan ja cestnoprome tnih predpisov; z en akim namenom s mo povezali prednos ti aplikac ij DR A JV , por talov Vo z i m s e in Vse bo v redu ter usposabljanj a vozni kov . Na področju požarne varnosti smo v dveh sezonah s samodejnimi ga silni mi sistemi oprem ili že sk oraj polovico vseh slovensk ih koč in planins kih dom ov , s številnimi partnerji smo zavedanje o požarni nevarnosti v planin skih kočah povečali z izvedb o požarnih vaj v visokogorju. Za krepitev zdravja in preprečev anje bolezni smo se povezali s številnimi strokovnja ki in specialisti. Priredil i smo brezplačne posve te, delavnice in izobraževan ja ter sonancirali n akup opreme in delovanje programov . V letu 2021 se je 190 voznikov v šesti h slovensk ih mesti h pon ovno p odal o na izpitn o vožnjo z učite ljem vožnje . Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 82 GRI GS 103-1, 203-1, 413-1 131 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Odmevnejši in celovitejši prev entivni projekti Skupine T riglav v Sloveniji po področjih v letu 2021 83 Zdravstvena preventiva Uči nek • Pomo č pri ne nadnem z astoju src a • Sonancir anje ali nakup 25 debr ilato rjev v lo kalnih skupno stih – o d le ta 2014 že 166. S onan cirali smo tu di izobraž evanja za up or abo de br ilator ja v kraje vnih skupno stih . • Prepr eče vanje in zgo dnje o dkri vanje b ole zni • 37 p os veto v in drugih do godkov v Triglav Labu s p odro čja zičn ega in duše vne ga zdrav ja. Po sebn o pozor nos t smo namenili duš evn emu zdrav ju mladih. • Izobr ažev anja na podr očju hi treg a ukrep anja • So nanciranje izo braže vanja na p odro čju pr v e pom oči in usp os abljanja pr vih p osr edo valc ev za zdr avs t vene d omov e in občin e. • Nakup zdrav st ve ne opr eme • S onan ciranje napr av, kot so meril ec kr vne ga sladkorja, dihalni apar at , ultraz vo čni apar at in EKG, za zdr avst v ene do move . Var nost v prometu Učinek • Pono vno na izpi tno vožnjo, par tner A MZ S • 190 v oznikov v šes tih slove nskih mes tih se j e pon ovn o po dalo na izpitn o vožnjo z uči teljem v ožnje. V treh s ezonah akcije j e osv ežit ven o vožnjo z uči telje m oprav ilo ve č kot 410 dolgole tnih voznikov, ki imajo v pov pre čju 28 le t vozniške dob e. • Najpo gos tejše napake voznikov smo pr eds tav ili v člankih na po r talu v ozimse.si . • Vozimse.si – por tal za pr even tivo v c es tnem pro me tu, par tn er A MZ S • 110. 00 0 voznikov je o prav ilo tes te za o bnavljanje CPP , kar je skoraj 10 ods totko v vseh sl ovensk ih voznikov. • Na po r talu smo p reds tav ili najpo gos tejše napake, ki jih d elajo vozniki ap likacije D R A J V, in z vse binami po magali voznikom, da jih odp ravij o. • Ozave šč evalni v idei o v arno sti v pr ome tu, par tner Atmo sf erci • Posneli smo 4 vid ee na tem e: miti zimske vožnje, jez a v prom etu, p ravilna up or aba lev ega pasu na av t oce sti , reš eval ci na mo torjih . • Projek t Skupaj za pr ome tno v arnos t, p ar tnerja p o djetj e Sipronik a in Zavo d Vozim • Pos tavlj enih 80 pr ikazov alnikov hitro sti v ožnje skozi naselja na nev arnih ces tnih o dsekih in v b ližini šol in vr tcev v 6 s ezonah, o d tega 1 2 v le tu 2021. • Učenc i 12 šol , ob kat erih so p os tav ljeni prik azovalnik i, so p od me ntor st v om Zavo da Vozim raziskovali prehi tro vožnj o in županom sv ojih obč in pre dali pre dloge z a znižanje hitro sti v sv ojem naselju . Implem ent acije pr edlo gov b omo le tno spr emljali. • Projek t Skupaj za pr ome tno v arnos t, p ar tner p odj etje CO PS s ys tem • Pos tav ite v 11 sistem ov COP S@zebra p o Slove niji na črnih to čkah, kj er je najve čja nev arno st z a nast anek pro me tnih nesre č pri p reč kanju preh odo v za pe šc e. • Inter ak tiv ne delav nice za sr ednje šol ce Še ve dno vozim, ven dar ne hodim , par tne rja Zavo d Vozim in Sipronika • 9.500 mla dih je na 160 del avnic ah v živo in po sp let u spoznalo zgo dbe p oško dov ancev v p rome tnih ne sreč ah in aplika cijo DR A JV z a varn ejšo vožnjo. • 30 0 star še v je spremljal o delav nico Po govor iti se m oramo o alkoh olu za s tar še 15-l et nikov o tehnikah po govo ra o zmanjšanju uživ anja alkohola me d mlado stnik i. • 60 0 mladih je na 14 spe cializiranih delav nic ah raziskovalo v pliv hi tro sti na nale tno te žo in zavor no po t . • 80 0 mlado stnikov je sp remljalo d elavnic o Alkoho l=sp reme mba življ enja. • Ak ti vno sti z a varn ost p red šolsk ih otro k in pr vo šol cev v pr ome tu, par tne r Javna agenc ija Republike Slo venije za v arno st v pr ome tu • Več kot 21. 00 0 pr voš olc ev smo opr emili z rumenimi r utic ami. • Več kot 47 osnovnih š ol je ob iskal Kuža Pazi, maskot a za var nos t v pro metu . • Izobr ažev alno -do bro delni do god ek Mo tor isti za m oto rist e, par tn er AM ZS , Cente r varn e vožnje Vransko • Več kot 1. 50 0 mot oris tov in mo toc iklist ov se je v s edmih le tih ud eležil o delavni c z vse bino za p repr eče vanje ne sre č. V le tu 2021 smo izv edli dv a bre zplačna dne va d elavnic za motoriste. • Izobr ažev alna delavni ca vožnje s tr ak torji in tr ak tor skimi prik ljučk i, par tne r AM ZS , Cente r varn e vožnje Vransko • Več kot 130 trak t oris tov se j e udel ežilo de lavnice z a varn ejšo vožnjo s tr ak tor ji. V dveh l etih sm o izobrazili že ve č kot 20 0 trak t oris tov, med njimi veliko mladih. • Stalen r azvo j aplikacij e za var nejšo vožnj o DR A JV • Več ko t 62.0 0 0 upo rabnikov aplik acije D R A J V je pr evozilo ve č kot 19 0 milijono v kilom et rov. • Prikaz me se čne st atis tike z najpog ost ejšimi napakami ter p ovez avo na vse bino p or t ala Vozimse, ki pomaga p ri odp ravi nap ak. • Spo dbujanje for miranja re šev alneg a pasu na av to ces tah, p ar tner Zavo d Reše valni pas • Nakup treh kam er (skupaj že 10) za spremljanje v ožnje gasilskih vozil na nujni vožnji, s čime r voznike ozaveš čamo o p osle dic ah nepr avilne ga for miranja reš ev alnega p asu. Posne tke reš ev alnih vozil na nujni vožnji in njihovih tež av smo delili z v ozniki na skupnih komunikacijsk ih kanalih. Prev ent iv a pre d pož ari U činek • Skrb za v ečjo p ožar no var nos t v planinskih koč ah, par tnerji Planinsk a zve za Slo venije in Gasilska z vez a Slov enije, B onpe t • 33 planinskih koč smo opr emili s samo dejnimi ampulami in gasilniki, k i pog asijo zač etni p ožar, tudi če je koč a pr azna. Skupaj smo v dve h sezonah o premili že 85 planinsk ih koč . • Na Domu p od Sto rži čem smo v skl opu akcije O čistim o gore s par tnerji iz ve dli pr vo v ajo za pr imer p ožara v pl aninskih koč ah. • Izv edli smo p os vet z a oskrb nike planinskih koč na tem o var st v a pre d pož arom in p omena pr imern ega zav arov anja za planinske koč e. • Nakup pro tipo žarne g asilne zaš čitn e opre me, par t nerji gasilska društ v a, z veze in br igad e • 90 pr ost ovoljnim gasil skim druš t vom, br igadam in z vez am smo so nancirali nakup z ašči tne op reme, o prem e za gaš enje in gasilnih vozil ter inve stic ije v gasilne do move . • Na po r talu Vse b o v redu smo d ejavno oz aveš čali o ne varn ost i vžig a adven tnih ven čkov. • Financir anje izobr aževaln o-tek mov alnih dejavn os ti gasilce v, partn er Gasilska zv eza Sl ovenije • So nanciranj e izve dbe D rž avne ga gasilskega te kmov anja v Celju ter ozav ešč anja širš e javno sti o pr epre če vanju pož arov. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 83 SDG 3.6 132 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V tradicionalni novole tni preventivni akciji Za bo ljši jutri smo omogo čili 25 preventivnih projektov v lokalnih s kupnostih v Sloveniji. Fin ančna sredst va smo namenil i gasilcem, zdravstv u, civilni zaščiti, svetov alnicam na področju duševnega zdravja otrok, z avodom za upor abnik e s posebnimi potreb ami in osnovnim šolam. V osmi h letih smo podprli več kot 20 0 preventivnih projek tov. V letu 2021 smo son ancirali ali nakupili 25 debr ilator jev v lokalnih skupnos tih – od leta 2014 že 166. 12.4.3.2 Sponzorstv a in donacije 84 Upravljan je sponzorskih in donatorskih partner stev v Skupin i poteka ob upoštev anju vzp ostavljenih enotnih smernic. Pri izboru partner stev skrbimo, da so skladn a z us merit vami našega delovanja in blagovne zn amke. Razmere, povezane s pandemijo covid- 19 so se v primerja vi s preteklim letom umirj ale in par tnerska sodel ovanja so ponovno bolj aktivn o stekla. Povečali smo tako vrednost sponzorstev (indeks 116 ) kot donacij (indeks 11 7). V rednost sponzorstev v Sk upini T riglav in Zav arov alnici T riglav v milijonih EUR V rednost donacij v Skupini T riglav in Zavar ovalnici T riglav v tisoč EUR 2019 2020 4,3 2,4 4,4 2,5 3,8 2021 2,8 2019 2020 532,2 185,8 781,3 202,3 666,0 2021 173,3 Skupina T riglav Zavaro valnica T riglav Skupina T riglav Zavaro valnica T riglav Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 84 GRI GS 201-1, 203-1 133 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Zavarov alnica T riglav je sp onzor 24 vrhun skih šp or tnikov v Slove niji. Na fo togra ji Žan Košir . Sponzorstv a Skupine T riglav in Za varo valnice T riglav v letu 2021 po vsebini Donacije Skupine T riglav in Zavar ovalnice T riglav v letu 2021 po vsebini Trajnostni projekti Zdravstvo Kultura Izobraževanje Šport 1 % 2 % 0 % 2 % 6 % 10 % 9 % 3 % 82 % 85 % Trajnostni projekti Izobraževanje Humanitarni projekti Zdravstvo 11 % 16 % 18 % 18 % 26 % 21 % 48 % 43 % Skupina T riglav Zavaro valnica T riglav Skupina T riglav Zavaro valnica T riglav Pomembnej ša sponzorstva in dona cije Največji del sponzorskih sredstev Skupine je namenjen športnim pokroviteljs tvom in razvoju mladi h špor tnikov ter ozaveščanju o pomenu zdravega življenj skega s loga. Skupina je prepozna na partneric a nacionalnih špor tnih z vez , mednarodnih špor tnih prireditev in številnih špor tnih klubov na svojih trgih. V letu 2 021 smo okrepili donatorske aktivnos ti, največji delež s redstev pa namenil i zdravstv u in humanitarnim pr ojek tom . Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 134 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Nekater a pomembnejša sponzorstv a Skupine T riglav v letu 2021 Dr žava Športno pokroviteljst vo Kultura Izobražev anje Slovenija • P ar tner Smu čar ske zvez e Slove nije • Zlati par tner no rdijskih in biatl onskih r eprez entan c • Gene ralni po krov ite lj zaključ ka sve tov neg a pok ala v smučar skih skokih v Planici • Pokr ovi telj sv eto vne ga po kala v smučar skih skokih z a ženske na Ljubne m ob Savinji • Pokr ovi telj Svet ovn ega pr v enst v a v biatl onu na Pok ljuki • Pokr ovi telj Zveze z a špo r t invali dov Slo venije • Zlati par tner No gome tne z ve ze Slove nije • Sponzo r T eniške zv eze Slo venije • Zlati sp onzor Namizno teniške z veze Slo venije • Sponzo r Gimnasti čne z veze Sl ovenije • Sponzo r Kajakaške z veze Slo venije • Gene ralni par tn er ple zalne ga spek t akla Triglav The Rock L jubljana • Par tne r dogo dka O dbito na L jubljanici • Pokr ovi telj vr hunskih špo r tnikov: Pe ter, Domen in Cene Pr evc , Anamarija L ampič , Janez L ampi č, Ela Nala in Tara Katarina Mili ć, Kaja Juvan , Dome n Škoc , Janja Garnbret , Timo tej L ampe Ignjić , Nat aša Robnik , Miha Do v žan, V id Vrhov nik, Aljaž Sl adič , Nika Radiši ć, Šp ela Rogelj , Nika Kr ižnar , Rok Margu č, K lemen B auer, Jakov Fak, Katja Po gač ar, Žan Košir in Jan Pancar. • Niz koncer tov Glasb e sve ta v C ankarjev em domu • Kinodvor • Lut kovno gl edališ če Ljubljana • Druš t vo slov enskih pis atelj ev • Fes tiv al Ljubljana • Ljubljanski gr ad • Fes tiv al Le nt • Naro dni muzej Slovenij e • Fes tiv al Ar sana • Bel etr ina • Mo derna gal erija • Fes tiv al Ruta • Gor ska re šev alna z veza Sl ovenije: Varno o biskovanje go ra • Združenj e managerjev Sl ovenij e • Slove nsko društ vo z a terapij e s pom očj o pso v T ačke pomaga čke • Druš t vo za p omo rsko prav o • Amer iška gosp odar ska zb ornic a v Slov eniji AmCham Sl ovenia Hr vaška • Hr vaš ka košar karska z ve za • Croat ia open Umag • Nogo me tni klub Inter Z apre šić • Jadranska v ate rpo lska liga • Združenj e Vino Dalma cija • Hr v aška gor ska re še valna služba Črna go ra • Koš arkar ski klub Bu dučno st • Ženski ro kome tni klub Budu čnos t • Olimpijski komi te Črne go re • Vaterp olska in plav alna z veza Čr ne gore • Jadranska v ate rpo lska liga • Košark arski k lub Podgo ric a • Fes tiv al teat ar Bud va • Ar t 365 Severna Makedonij a • Ro kome tni klub Vardar • Ženski ro kome tni klub Vardar • Šahov ski klub A lkaloi d • Podp ora av tomo bilisti čnemu dirka ču Igorju Ste fano vskemu • Podp ora mla di teniški igr alki Al ek sandri Sim evi • Rokome tna z veza S ever ne Maked onije • Podp ora mla dinske lige Košark arske z veze Se vern e Makedo nije • Fes tiv al Tik v eš mlado v ino • Osnov na šo la Vrhbosna S arajev o Bosna in Hercegovina • Ženski košark arski k lub Play O f f Sar ajevo • Smuč arsk i klub Sar ajev o • Nogo me tni klub Bo rac • Odb ojkarsk i klub Gra dina Herc eg • Nogo me tni klub Žel ezničar • Nogo me tni klub Čelik • Podp ora Ko šark arskemu klubu Sp ars 05 • Forum S araje vo • T abornišk i klub Skopje Srbija • Gen eralno sp onzor st v o Košark arske z veze Srbij e in moške članske košark arske repr ezen tance Sr bije • Judo z vez a Srbije • Košark arski k lub Bor ac • Košark arski k lub Vojvodina • Gol fska z ve za Vojvodin e • Jadranska v ate rpo lska liga • Podp ora ju dois tu Nemanji Maj dov u • Vi teški f es tiv al Manasija • Mes tna ob čina Zemun Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 135 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Humanitarno delovanje družb Sk upine T riglav Prejemnik donacije Namen pomoči Laj ka, dr ušt vo z a zaš či to in po mo č živ ali m v stis ki, S love nija • P omo č živalim v s tiski Dru št vo O tro ci o tro kom, S love nij a • S onan ciranje dejav nos ti za o troke s p ose bnimi po treb ami Dru št vo bo lni kov s kr v nimi b ol eznim i, Sl oven ija • P odp ora p rogr amu rehabili tacij e Spl ošn e bol nišn ice P tuj , Murs ka Sob o ta, Je se nic e in Izola , Slovenija • So nanciranj e po trebn e opr eme ( T riglav tek) Dru št vo Vese le no gic e, Sl oven ija • Projek t D ružinska asist enca Neurotrust, ustanova za neurorehabilitacijo, Slovenija • Akcija Kole sarim o skupaj OŠ Toneta O kr ogar ja Zag orj e, O bč ina Hr ast nik , KS Kap ca , Mik lav žev zavo d Mur ska S ob ot a in Vesna – Ra teč e d.o .o., Slovenija • So nanciranj e preno ve ot rošk ih igrišč (v obd obju od 2012 do 2021 smo so nancir ali preno vo že 53 otro ških igriš č) ZPM Slo veni je in ZPM Lj ublj ana M ost e - Polj e, Sl ove nija • Po dpor a pro gramo m Kin od vor in p ed iatr ič na kli nika , Slo veni ja • Omogo čanje o gle da lma otro kom v bolniš nici in druženje z maskot o Kuža Pazi Zveza z a cist ičn o br ozo, Se ver na Make do nija • Podpo ra pr ogramu r ehabilit acije Klin ičn i cen ter D ragi ša Mi šov ić , Sr bija • Nakup b olnišnič ne opr eme World V isi on , Bos na in He rc egov ina • Finančna po dp ora or ganizac iji World V ision BiH Zavod V se bo v redu Zavod Vse bo v redu Zavarovalnice T riglav i zv aja družbeno odgovorne aktivno sti, usmerjene v podp oro in pomoč šibke jšim členom družbe ter preventivn e deja vnos ti. Osrednji pro jek ti v letu 20 21 so bili : • Podpo ra mlad im tale ntom – p rojek t M ladi upi Deve tič zapored smo izve dli projekt Mladi upi, s katerim podpiramo nadarjene mlade špor tnik e, parašpor tnike in u metnike. T okratne pr ejemnik e na nčnih sredstev , stare od 16 do 19 let , smo razglasil i ob koncu let a 2021. Za razvoj njihove nadarjenos ti in uresničitev ciljev jim je Zavod Vse bo v redu namenil 5 0.00 0 evro v . V devetih le tih smo podprli že 114 mladih upov s skupnim z neskom 45 1.0 00 ev rov. Za vse generacije mladih upov in vse, ki so tesno povezani z njihovim delom, smo organi zirali brezplačni predavanji o učinkovitem komu niciranj u ter pravilni prehrani špor tnikov in tistih, ki so pogos to izpostavljeni obremenit vam in stresu. • Preventi vn o del ovanje za p rep reč evanje škodn ih dogo dkov Šesto l eto zapor ed smo podprli akcijo 40 dni brez alkoho la , ki k zdravemu in trez nemu življenjsk emu slogu n agovarja širšo javnost, med ka tero sodijo tudi vozn iki. S spodbujanjem razmi sleka o zmernem in odgovornem uživanj u alkohola te r širjenjem zavesti o posledicah pitja alk ohola se pridružujemo prizadevanjem za pozitivne spremembe v prome tu in ši rši družbi. Informacije o d ružbeno odgovornih par tnerst v ih: Zav arov alnic a Triglav , d.d ., Ljubljana Miklošičeva ce sta 19, 1000 Ljubljana Elektronski naslov: sponzors t [email protected] Mladi Upi 2021 . Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 136 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.4.4 Odgov oren odnos do dobaviteljev Nabavna praksa 85 Zav arov alnic a Triglav upo rablja stand ardizirano p rograms ko rešitev pr i nabavi , s katero p ovečuje transparentnost nabavnih pos topkov in dodatno zman jšuje operativna t veganja nespoštovanja dobrih poslovnih prak s. Večje na bavne po stopke izvaja Služba za strateško na bavo, ki poleg nabavne vloge izv aja koordin acijsk o in kom unikacij sko vlogo med strokovnimi sl užbami, ki potrebujejo na bavo, in dobavitelji. V letu 2021 s mo sprejeli novo Nabavno pol itiko za obdobje 2021 – 20 23. Opredeljuje na jpomembnejše nabavne kategorije ter ključne razvojne us merit ve nabavnih procesov za ve čjo stroškovno učinkovitost, obv ladovanje opera tivnih tve ganj ter g radnjo dolgoročnih par tnerste v . Zagotavlja tudi kak ovost blagovne znamk e in skladnost s celostno str ategijo ter kodeksom Skupine. Največja novost je opr edelitev meril za uv rsti tev v skupino klj učnih in strateških dobaviteljev, med katerimi so trajnostni vidiki, povezani z zahtevami standardov GRI GS. Prenovljena nabavna strategija in uvedeni kazalni ki so skladni z na šimi s mernicami trajnostnega poslov anja. V nabavni h pos topkih lahk o sodelujejo le dobavitelji, ki so na po dlagi vprašalni kov vsako leto ocenjeni kot ustrezni po presoji o ustreznosti dobavi telja ter i zpolnju jejo pričakovanja glede trajnostnega poslov anja. S presojo ustreznosti dob avitelja oc enjujemo tveganja k oruptivnih ravnanj, nas protij interesov in politično izpos tavljenos t, s presojo trajnostneg a poslovanja pa spo štovanje človekovih pravic, z agotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja za poslenim in drugim dela vcem ( najma nj v skladu z vel javno zakonodajo ), spoštovanje slovensk e zakonodaje in medna rodnih pravnih aktov s podro čja človekovih pravic ter uresn ičevanje zahtev okoljsk e zakonodaje. Na tak način presoja mo dobavitelje tudi po kaza lnikih standardov GRI, v letu 20 21 s mo jih tako preverili 37 5 (2 020 : 3 11) . Lokalno usmerje na nabava 86 Večino n abav Zavarovalnice poteka na slovenskem trgu, delež dobaviteljev zunaj lokalnega trga je manj ši od 10 odstotkov. Redno spremlj amo širša tržna giban ja v ključni h nabavnih s kupina h, kot so informatika, upravljan je nepremičnin, splošna n abava, intelek tualne storit ve, trženje, delovnop ravne in splošne zadeve idr . Ponudbe iščemo zun aj lokalnega trga le tedaj, ko je t o ekonomsk o smotrno ali na trgu ni dobavitelja za blag o ali storitev, po kateri povprašujemo. T udi za družbe Skupine je z načilno, da večino nabav izvedejo na svojih lokaln ih trgih. Kjer je bilo možno in s miselno, s mo nekatere istovr stne materiale, surovine in storit ve nabavili centrali zirano in s tem dosegli ugodnejše na kupne pogoje. V vseh družbah spoštujejo min imalne standarde za izvajanje na bavnega pro cesa Skupine T riglav . V letu 2022 bomo izvedli optimizacijski projekt in vse po stopke za istovr stne nabave druž b v Sloveniji v vrednos ti nad 25 .00 0 evr ov (brez DDV) iz vedli prek Služ be za s trateško nabavo ; pri tem bomo uporabili standardiz irano programsk o rešitev. Nagrajevanje družb za zavarovalno zastopanje in prodajnik ov v družbah Prodajno mrežo Sku pine neprest ano dopolnjujemo s pogodbenimi partnerji, v le tu 20 21 jih je bi lo že več kot 1 .720 . 87 Pred sklenit vijo po godbe z novim zunan jim pogodbenim par tnerjem opravimo standardiz irani sprejem ni postop ek, p oslovne rezultate ob stoječih par tnerjev pa spremljamo tek oče ter sprejema mo ukrepe za nadgradnjo sodelov anja i n izboljšanje prodaje. Zavarovalnica T riglav je ob koncu leta s odelov ala s 5 28 pogodb enimi pa r tnerji z licenco za zavarovalno zastopanje (tehnični pregledi, pro daja lci vozil, li zinš ke hiše, ban ke, turi stične agencije, agencije za življenj ska in premoženj ska zavarovanja ), 450 za premoženjs ka in 78 za ž ivljenjska zavarovanja. Družbe za zavarovalno zastopanje za sklepanje premoženj skih zavarovanj na grajujemo po merilih ekskluzivnosti, višini z brane plačane premije, velik osti obmo čja delovanja, obsegu prodaje zavarovalnih produktov ter dos eganju načrtovanih obveznosti. Pri do datnem nagrajevanj u upoštev amo izpolnitev mesečnih načr tov ter obnovljivos t in prirast zavarovalnega por t felja. Na višino provizije pogodbenih partnerjev, ki tržijo življenj ska zavarovanja, vplivajo ekskluzivnost, stanje por t felja, kazal nik ohranj anja zve stob e zavarovancev ter uspešnos ti negovanja por t felja. Pr vo pogodb o z novim par tnerjem sklenemo za dolo čen čas. Pred p odpisom ali obnovo pogo dbe izve demo standardiz irani pregled. Pogodben e par tnerje dodatno nagrajujemo za preseganje načrtov ane letne prodaje premoženjski h in življenjs kih zavarovanj (t. i. volume bonus ) in med letom razpišemo posebne akci je dodatnega nagrajevanja. V letu 202 1 smo uvedli nagrajevanj e pogo dbeni h par tner jev za sklep anje zavarov anj na daljavo . Pogodbenim par tnerjem omogoč amo tudi raz na izobraževanja, dela vnice in prodajno-moti vacijske dogodke, s čimer pridobivajo nova v sebinska in prodajn a zna nja ter veščine, kar iz boljšuje zad ovoljs t v o naših s trank . Pri sklepanju novih pogo db z agencij ami da jemo prednos t ekskluzivni prodaji, saj la hko tak o distributerji zavarovanj zavarovancem ponudijo celovito pale to produk tov družb Sku pine. Družbe zuna j Slovenije so v letu 202 1 sodelo vale z več kot 1 . 200 p ogodb enimi par tnerji . V nekaterih državah smo z dodatnim spodbujan jem pospe ševali prodajo zičnim osebam. V Črn i gori smo s poudarkom na varia bilnem deja vniku prenovili pravilnik e nagrajevanj a. Dopo lnili s mo jih tudi v nekaterih drugih d ružbah. Pri nagrajevanj u uporabljamo line arne sheme, ki jih nad grajujemo z n agradnim i provizijam i glede na obseg posla, nančno disciplino i n škodni rez ultat . Premijs ke stopnje so univerzalne ( ne glede na to, a li je zavarovanje novo ali obnovljeno) , ekskluzivna partners t va pa so d odatno nagrajena z ugodno stmi. Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 85 GRI GS 102-9, 103-1, 103-2, 103-3, 308-1, 414-1 | 86 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 204-1 | 87 GRI GS 102-10 137 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 12.5 Upra vljav ski vidiki Praks e po šten ega rav nanja 88 V letu 2021 s mo prenovili Kodeks Skupin e T rigl av in s premenili zla sti način nagovarja nja ci ljnih deležnik ov . Med e tična načela smo dodali nova, sku pno jih je sedaj dvanajst: • poš tenost in skladnost p oslovanja, • obvladov anje nas protij interesov, • prepreče vanje omejevanja kon kurence, nelojalne k onkurence in nepoš tenih poslovnih praks, • transparentnost in celovito komuniciranje, • spoštov anje človekovih pravic, • odgovornos t do zaposlenih, • osredo točenos t na stranko, • odgovornos t do poslov nih partnerje v in delničarjev , • obvladov anje prevar , • prepreče vanje koruptivnih ravnanj, • prepreče vanje pranja dena rja in na nciranja terori zma, • varovanje in integritet a po datkov . S kodeksom smo v zpost avili sistem za neposredno sporo čanje neskladnosti, pos topek pa uredili s posebnim notr anji m aktom o ob ravnavanju notranji h prevar in kršitev kodek sa. T a pravila smo prenesli tudi v drug e družbe Skupine. Zaposlene nenehno sezna njamo z vsebino k odek sa in jo vključujemo v izobraževan je. V letu 2021 s mo v Skupin i T riglav obravnavali dve kršit vi Kodek sa Skupine T riglav . Zabeležili ni smo nobenih denarnih i zgub , ki bi bile neposredno p ovezane s trženjem in posredov anjem informacij o zav aro valnih p ro duk tih . 89 V preiskavah, povezanih z n aložbam i, pritožbami potrošnikov , zasebnimi civilnimi s pori ali drugim i regulativnimi postopki ni bil udeležen nob eden izmed zaposlenih (covered employees). 90 Prav tako ne beležimo dena rnih iz gub, ki bi bile neposredno povezane s pravnimi pos topki, povezanimi z goljuj ami, trgovanjem n a podlagi notranjih informacij, protimonopolnim, protikonkurenčni m vedenjem, tržnimi ma nipulaci jami, z lorabami ali drugimi povezani mi zakoni ali pre dpisi nanč ne indus tr ije. 91 Obvl adov anje zavar ovalniš kih pr evar Obvladov anje zavarovalniški h prevar razumemo kot pogoj za zaupanje v poš teno poslov anje zavarovalnice in sestavni del skrbi za stro škovno učink ovito p oslovanje. Za prep oznavan je sumov prevar uporabljamo napredne računal nišk e rešit ve, ki hitro in zanesljivo zazna vajo suml jive primere. T ehnolo gija na m prinaša tudi us merit ve pri v zpost avljan ju ključnih notranj ih kontrol za preprečev anje in odkrivanje prevar, h krati pa nam pomaga meriti uspešnost pri ob vladovanju zavarovalniških prevar . Zaposlene v Skupini T riglav s istematično izobražujemo i n ozaveščamo o prepoznavanju zavarovalniških prevar , zlasti pri sklepanju zavarovanj in rešev anju šk od. V boju pro ti prevaram se dejavno povezujemo tud i z drugim i zavarovalnicami in pristojni mi državnimi organi. Ob vse večjem ob segu zavarovalniških procesov na daljavo v zadnjih letih smo zaz nali t udi nove pojavne oblike prevar , zač eli smo jih sistematično spremlj ati in jim pril agodili delovanje. Področje žv ižgaških (whis tleb lowing ) pravi l ureja K odek s Skupine T riglav , ki ga dopolnjuje Pravilni k o obravnavanju notranji h prevar in kršitev. Slednji določa tudi ok vir za zagotavljanje varst v a identite te prijavitelja i n vars t va pre d povr ačilnim i ukrepi. V vseh zavarovalnih in na nčnih druž bah Skupine T riglav deluje vsaj en kana l za prijavo kršitev (spletni obrazec, telefo nska lin ija za prija vo prevar ali e-po štni naslov prevare@tr iglav .si ). V druž bah, ki zaposlujejo vsaj 50 oseb, ob tem uvaja mo tudi uporabo novega n otr anjega kanala v ap likaciji z a preje manje pr ijav krši tev . Objavljen je javno in dostopen na interne tni strani ww w.triglav .eu ter s tem na voljo tudi vsem zuna njim deležn ikom. Prijavitelji la hko prij avijo vsako protipravno ravnanje, ki je v na sprotju z vrednot ami in n ačeli Skupine T riglav , ali poskus takšnih ravnan j. Vsak o prijavo obravna vamo v skladu z vnaprej določenim pos topkom, ves čas trajan ja postopka, kot tudi po njegovem zaključku, pa skrbimo tudi za zaščito dobrovernega prija vitelja. V letu 2021 s mo obravnavali 1.51 7 su mov zavarovalniških prevar in jih potrdili v 8 78 primerih. Od tega smo od zuna njih i n notranjih prija viteljev (ž vižgačev) prejeli 3 3 prijav sumov prevar . Prevare so bile potrjene v 9 primerih. V primerjavi z letom 2020 je bilo število potrjenih sumov zavarovalniš kih prevar 15 odsto tkov večje. V Skupin i T riglav smo zaklj učili tudi obravnavo 34 primerov su mov notranjih prevar . Sum s mo po trdili v 1 8 primerih v skupn i vrednos ti 125.5 27 evrov . 92 Proti korupcijs ko ravnanje 93 V druž bah Sku pine T riglav s mo s Protik orupcijsko politiko postavili mini malni standard ravnan ja v postopkih s prepoznani m tveganjem korupcije. Za obvezno pogodbeno dolo čilo v pravnih razmerjih z naš imi pogodbenimi pa r tnerji smo s prejeli protikoru pcijsko klavzulo, kla vzulo glede spoštov anja človekovih pravic, preprečev anja nasprotij i nteresov in varovanja osebnih podatkov ter poslovne skrivnos ti. Z rednim i izobraževan ji in komun iciranjem pa skrbimo za u sposabljanje zaposlenih o pomenu poš tenega in tran sparentnega ravnan ja ter odzivanja n a zazn ane nepravilnosti. V Zavarovalnici T riglav smo zaposlene o področjih k orupcije, obvladovanja na sprotij interesov , preprečev anja pranja den arja i n nancira nja terori zma t er o vsebini Kodeksa Skupine T riglav izobraževali povprečno 3,5 ure. V Skupini T riglav v letu 2 021 nismo po trdili primera koruptivnega ravnanja. Po Zakonu o političnih stranka h Zavarovalnica T r iglav ne s me nancirati političnih strank, in jih t udi ne nancira. T ovrs tno nanciran je in drugo politično udejst vovanje prav tako prepoveduje Politika obvladov anja k orupcijskih tveganj v Sku pini T riglav , za to se ne izvaja v nobeni od njenih družb . 94 Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 88 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 102-16 | 89 SASB FN-IN-270a.1 | 90 SASB FN-AC-270a.1 | 91 SASB FN-AC-510a.1 92 GRI GS 419-1, SASB: FN-AC-510a.1, FN-AC-510a.2 | 93 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 205-1, 205-2, 205-3 | 94 GRI GS 415-1 138 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Varovanje osebnih podatkov 95 V Skupin i T riglav na področju var st va o sebn ih pod atkov v letu 2021 n ismo imeli utemeljen ih pritožb v zvezi s kršit v ami zasebnosti in varovanja ter iz gube osebnih podatkov. V enem primeru je bila ugotovljena neskladnost pri obveznosti infor miranj a posameznika, ki smo jo nemudoma odpravili. Materialni h sankci j ni bilo, i zrečeno pa je bilo eno pisno opozorilo o prekršku zaradi krši t ve dolžnosti zavarovanja osebnih podatkov , zato smo ukrepali za odpravo nepravilnosti. 96 V Zavarovalnici T riglav smo v letu 20 21 izvedli več izobraževanj in us posabljanj zaposlenih o varst vu osebnih podatkov, in sicer povprečno eno izobražev alno uro n a zaposlenega. Nadgrajev ali smo notranji nadzor varovanj a osebnih podatkov ter raven obvešč anja posamezni kov o obdelavi njihovih osebnih podatkov. Nadaljevali smo uvaja nje enotnih pravil obdelave in varst va o sebnih podatkov v Skupin i, ki temeljijo na s kupnih m inim alnih standard ih za varst vo os ebnih podatkov . Varst vu ose bnih p odatkov nam enjamo p oseb no skr b in o tem zapo slen e vseskozi izob ražujem o. Varstvo konkurence na trgu 97 Pri poslov anju, ra zvoju produk tov in trženju sledimo pravilom varst v a po trošnikov in konkurence ter dobrim poslovnim obič ajem. Spoštujemo varovane interes e konku rentov in se pri izboru dobaviteljev zavzemamo za transparentnost pos topkov in nj ihovo skladnost s pravili lojal ne konkurence. S sprejetim Priročnikom za varst vo po trošnikov i n vars t vo konku rence zaokrožujemo pravila obnašanja do konkurentov , pri čem er poseb ej poudarjamo s poš tovanje načel lojalne k onkurence. T o tudi redno komu niciramo med zaposlenimi. Nismo sez nanjen i, da bi v letu 202 1 zoper katero izmed družb Sk upine T riglav tek el pos topek zaradi nespo štov anja pravil vars t va konkurence. Zaveze z unanjim pobudam in članstvo v združenjih 98 Družbe Skupine T r iglav sodelujejo v raz ličnih pobudah in zd ruženji h, ki spodbujajo etično ravnanje ter trajnostno poslov anje. T emeljni standard strokovnega ravnanja u resničujemo v okviru Z avarovalnega kodeksa Slovenskega zavarovalnega združenja in drugih pa nožnih k odeks ov . Dejavni smo v okviru dejavnosti Ameriške gospodarske z bornice, zlasti v Komis iji za etiko i n transparentnost. Kot ena pr vih slovenskih druž b smo se zavezali s poš tovanju Deklaracije o poštenem p oslovanju. Z vstop om v T ransparenc y International Slovenija s mo se dodatno z avezali k razvijanju protik orupcijske k ulture, s podpisom Z aveze k spoštovanju človekovih pravic pa smo podprli izvajanje Nacional nega akcijs kega načr ta Republik e Slovenije za spoštov anje človekovih pravic v gospodarst vu. O dvisne družbe uveljavlja jo zaveze matične druž be ali neposredno pristop ajo k vsebinsk o pod obnim zavezam in pobudam. Zavarovalnica T riglav je dejavna čla nica Slovenskega zavarovalnega združen ja in odborov v njegovi sest avi, Gospo darske z bornice Slovenije ter drugi h lokalnih in i nteresnih zbornic. Predst avniki zavarovalnice so dejavni v strokovnih z druženji h: Združe nje nadzorni kov Slovenije, Zd ruženje mana gerjev Slovenije, Združen je delodajalcev Slovenije, Evropski inštitut za skladnost in etiko, Slovensko aktuarsko društvo, Združenje notranjih revizorjev IIA – Slovens ki inštitut. Pre dstavniki Zavarovalnice T riglav so tudi člani več mednarodnih sek torskih in strokovnih združen j, zlasti na podro čju nanc, aktuarst v a in skladnosti poslovanja, kot člani pa se udeležujemo Foruma poslovne integritete in transparentnosti pri T ransparency International Slovenije. Odvisne družbe so članice sek torskih in poslovnih združenj v posameznih d ržav ah, kjer deluje jo. Prilagajanje regulatornim spremembam Redno spremlj amo razvoj in spremembe zakonodaje i n slednje sproti vključujemo v načrtovanje in izvajanje poslovanja. V letu 202 1 smo bili us merjeni v oblik ovanje čim bolj poeno tenega ravnanja na podr očj u varst v a oseb nih po datkov in vars t va zas ebno sti v ele k tron ski komunikaciji , p ovezanega zlasti s prehodom na poslovanje na dalja vo. Uveljavil i smo novelo zakona, ki u reja gospodarske družbe, direktivo, ki ureja zaščit o prija viteljev (žvižgačev) ter usmerit ve Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojni ne glede izločenih poslov v oblaku. Nadaljevali smo us klajevanje z uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostjo v nančnem sektorju, spremljal i uveljavlja nje T ak sonomije EU ter nad aljevali uresničevanje s prejete Zaveze trajnosti Skupine T riglav , ki smo jo nad gradili s strateškimi ambicija mi Skupi ne na podro čju trajnostnega razvoja (ESG) . Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 95 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 412-2, SDG 16 | 96 GRI GS 419-1, 418-1 | 97 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 206-1 | 98 GRI GS 102-12, 102-13 139 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Družbe Skupine spoštujejo zak onodajne zahteve in se tekoče prilagaj ajo spremembam ter dejavno vključujejo v regulatorne postopke. V državah, v katerih ne velja zakonodaj a EU, se vse naše družbe usklaj ujejo z mi nimal nimi standard i, ki jih pripravlja m atična družba. Poslovanje Zavarovalnice smo prilagodil i zakons kim spremembam n a po dročju prostovoljnega dodatnega p okojni nsk ega zavarovanja (PDPZ) ter pridobili soglasj a k spremembam pokoj nins kih načr tov , pravil upravljan ja in na ložbenih politik za kritne sklade. V ok viru pos ebne delovne skupine smo celovito pregle dali opredelit ve ciljnega trga pri kompleksnejši h produk tih, s kladno z us merit vami EIOPE v zvezi s pristop om pri pregledih Politik e upravljan ja in nadzora n ad zavarovalnimi produk ti, pozivom EIOPE v zvezi z ukrepi za bla žitev vpliva covid- 19 ter s stališčem A ZN o ukrepih za blažitev vpliva covid- 19 . Pri večini zavarovanj smo dopolnili ciljn i trg v delu, ki opredeljuje namen zavarovanj a in prevzemanje nalož benih tve ganj. Pristopili smo tudi k izpolnjevanju regu lative na podro čju trajnosti in spremeni li oz. dopolnili ponudbe, po vezane z določili uredbe (člena 7 . in 6. Uredb e EU 20 20 /85 2). Subvencije in oblike d ržavne po moči 99 Skupin a T riglav je v 20 21 prejela 2,7 mi lijona evrov subvencij in različn ih oblik državne pomoči, o d tega Zavarovalnica T riglav 2,5 milijona evrov . Največji, 83 ,3- odsto tni delež subvencij v S kupini predstavljajo povr ačila stroškov dela, ki jih povrne država. Po dpore p osameznih držav , v katerih poslujemo , za zajezitev epidemije covid- 19 so preds tavljale 7 , 2-odstotni delež, sp odbude za zapo slovanje določ enih kategorij delavcev pa 7 ,9- ods totni delež. D elež sredstev, pridobljenih n a javnih raz pisih za sonanciranje prakse od kohezijsk ega sklada, je bil 1,1 - odsto ten. Podrobneje o subvencijah poročamo v točki 5. 4 ra čunovodskega poročila . Poslovno poročilo T rajnostni razv oj v Skupini T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 99 GRI GS 201-4 140 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Poda tki o Skupini T riglav na 31. december 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 13. Poda tki o Sk upini T riglav na 31. december 2021 Zav arov alništv o Zava rov alni ca Triglav, d.d. Naslov: M iklo šiče va ce st a 19, 100 0 Ljubljana, Sl ovenija Te l e f o n : ++ 386 (1) 47 4 72 0 0 Fak s: + + 386 (1) 43 2 63 02 Elek tro nski naslov: [email protected] Sple tna str an: w w w.triglav .si, ww w.triglav .eu Pozav arov aln ica Triglav Re , d.d . Naslov: M iklo šiče va ce st a 19, 100 0 Ljubljana, Sl ovenija Te l e f o n : ++ 38 6 (1) 4 7 4 79 00 Fak s: + + 386 (1) 43 3 14 19 Elek tro nski naslov: [email protected] Sple tna str an: w w w.triglavre.si Dejav nos t: Pozavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 4. 950.0 00 EU R/4.950.0 0 0 EUR T rigl av, pokojni nska d ružb a, d. d. Naslov: Dunajska ces ta 22 , 100 0, L jubljana, Slo venija Te l e f o n : ++ 386 (1) 47 00 84 0, 08 0 80 87 Fak s: ++ 386 (1) 47 00 853 Elek tro nski naslov: info@tri glavp okojnine. si Sple tna str an: w w w.triglavpokojnine.si Dejav nos t: Dejavn os t pokojninskih sk ladov Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 6 .75 0.76 4 E UR /6 .75 0.76 4 E UR T rigl av Osi gura nje, d .d ., Za gre b Naslov: Antuna H einza 4 , 100 0 0 Zagre b, Hr vašk a Te l e f o n : ++ 385 (1) 563 2 7 77 Fak s: ++ 385 (1) 563 2 7 99 Elek tro nski naslov: [email protected] Sple tna str an: w w w.triglav .hr Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: - /100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /28. 073.249 EUR T rigl av, Zdravst ve na zav aro val nic a, d. d. Naslov: Prist aniška ulic a 10, 60 0 0 Koper, Slovenija Te l e f o n : + + 386 (5) 662 20 00, 08 0 26 64 Fak s: ++ 386 (5) 662 20 02 Elek tro nski naslov: info@triglav zdravj e.si Sple tna str an: w w w.triglavzdravje.si Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 25. 822 . 14 4 EU R/ 25. 822 . 14 4 EUR Lovć en O sigur anj e, a. d., P odg ori ca Naslov: Ulica slob od e 13a, 8100 0 Po dgoric a, Črna go ra Te l e f o n : ++ 382 (20) 4 04 4 0 4 Fak s: ++ 382 (20) 665 281 Elek tro nski naslov: [email protected]. me Sple tna str an: w w w.lo.co. me Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: - /99,07 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /99,07 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /10. 362.6 4 8 EUR 141 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 T rigl av Osi gura nje, a .d ., Ban ja Luk a Naslov: Uli ca Pr v og krajiš kog korpus a 29, 7800 0 Banja Luk a, Bosna in H erce govina Te l e f o n : ++ 387 (51) 215 2 62 Fak s: ++ 387 (51 ) 215 262 Elek tro nski naslov: info@triglav rs. ba Sple tna str an: w w w.triglavrs.ba Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: - /100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /3.86 8. 150 EUR T rigl av Osi gura nje, a .d .o., B eo gra d Naslov: Milutina Mi lanković a 7a, 11070 Novi Be ogr ad, Srbija Te l e f o n : ++ 381 (11) 3 30 51 00 Fak s: + + 381 (11) 3 12 24 20 Elek tro nski naslov: of [email protected] Sple tna str an: w w w.triglav . rs Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: - /100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /14. 556.70 2 EUR T rigl av Osi guru van je, a .d. , Skop je Naslov: Bulev ar 8-mi S ept emvri b r. 16, 100 0 Skopj e, Seve rna Maked onija Te l e f o n : ++ 389 (2) 5 10 22 22 Fak s: ++ 389 (2) 510 22 97 Elek tro nski naslov: [email protected] Sple tna str an: w w w.triglav . mk Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: - /81,32 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /81,32 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /2.4 4 6. 451 EUR Lovć en ži vo tna os igur anja , a.d ., Po dgo ric a Naslov: Ulica Mark a Miljanov a 29 /III , 8100 0 Podgor ica , Črna gora Te l e f o n : ++ 382 (20) 231 882 Fak s: ++ 382 (20) 231 881 Elek tro nski naslov: [email protected] Sple tna str an: w w w.lovcenzivot.me Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: - /99,07 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /99,07 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /2.972 .10 0 EUR T rigl av Osi gura nje, d .d ., Sa raje vo Naslov: D olina 8 , 7100 0 Sar ajevo, B osna in Her cego vina Te l e f o n : + + 387 (33 ) 252 110 Fak s: + + 387 (33 ) 252 1 79 Elek tro nski naslov: [email protected] Sple tna str an: w w w.triglav .ba Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: - /97 ,78 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /98, 87 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /10.620. 215 EUR T rigl av Osi guru van je Živ ot , a. d., S kopj e Naslov: Bulevar 8 -mi Sep temv ri br. 18, 100 0 Skopje , Seve rna Maked onija Te l e f o n : ++ 389 (2) 510 22 0 1 Fak s: ++ 389 (2) 510 22 97 Elek tro nski naslov: info@triglav zivo t.mk Sple tna str an: ww w.triglavzivo t. mk Dejav nos t: Zavarovanje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: - /96, 26 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /96, 26 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - / 4. 815.48 6 EUR Poslovno poročilo Poda tki o Skupini T riglav na 31. december 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 142 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 T rigl av Skl adi, d .o.o . Naslov: Slove nska ces ta 5 4, 10 00 L jubljana, Slo venija Te l e f o n : ++ 386 (1) 300 73 0 0 Fak s: ++ 386 (1) 30 0 73 50 Elek tro nski naslov: info@triglav skladi.si Sple tna str an: w w w.triglavskladi.si Dejav nos t: Uprav ljanje vz ajemnih skla dov Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 56 3.345 EUR /563.345 EUR T riga l, upr avl janj e nalo žb in sve to valn e sto ri tv e, d. o.o. Naslov: Dunajska ces ta 22 , 100 0 Ljub ljana, Slov enija Te l e f o n : ++ 386 51 31 7 019, 82 007 348 Elek tro nski naslov: info@triga l.com Sple tna str an: www.triga l.com Dejav nos t: Upr avljanje nan čnih sklado v Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 49,9 0 %/ 49,90 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 49,90 %/49 ,9 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 7.3 31.30 8 EUR/ 7 . 33 1. 308 EUR T rigl av pe nzis ko druš tv o, a.d ., Sko pje Naslov: Bulevar 8 -mi Sep temv ri br. 18, 100 0 Skopje , Seve rna Maked onija Te l e f o n : ++ 389 (2) 5 10 21 90 Fak s: ++ 389 (2) 510 28 81 Elek tro nski naslov: info@triglav penzisko.mk Sple tna str an: w w w.triglavpenzisko.mk Dejav nos t: Dejavn os t pokojninskih sk ladov Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100, 00 % /10 0,0 0 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100,0 0 % /10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 3. 000.000 EUR/ 3. 000. 000 E UR T rigl av INT, hol din ška dru žba , d.o.o. Naslov: Dunajska ces ta 22 , 100 0 Ljub ljana, Slov enija Te l e f o n : ++ 386 (1) 430 95 34 Elek tro nski naslov: triglav int@triglav-int .si Sple tna str an: w w w.triglav-int.si Dejav nos t: Holdinšk a dejavno st Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 77 . 18 0.734 EUR/ 77 .180.734 EUR T rigl av, Upravl janj e nep re mič nin, d .o.o. Naslov: Dunajska ces ta 22 , 100 0 Ljub ljana, Slov enija Te l e f o n : + + 386 (1) 47 44 4 4 0 Fak s: + + 386 (1) 23 1 7 785 Elek tro nski naslov: [email protected], inf o-ne [email protected] Sple tna str an: w w w.triglav-up ravljanj e.si Dejav nos t: Upravljanje n epremi čnin Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 3.160. 113 EUR /3.16 0.113 EUR Upra vljanje premoženja Drugo T rigl av Sveto van je, z avar ova lno za sto panj e, d. o.o. Naslov: Ljubljanska ce st a 86, 1 230 Domž ale, Sl ovenija Te l e f o n : ++ 386 (1) 724 66 50 Elek tro nski naslov: info@tri glav-svetovanje.si Sple tna str an: ww w.trigl av-svetovanje.si Dejav nos t: Zav arov alno zas top anje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 8.763 EU R /8 .763 EU R Poslovno poročilo Poda tki o Skupini T riglav na 31. december 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 143 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 T rigl av Save tov anj e, dru št vo za z astu panj e u osigu ranj u, d. o.o., B eo gra d Naslov: Zeleng orsk a 1g, 11070, Be ogr ad, Srb ija Te l e f o n : + + 381 (1) 16 5 58 493 Elek tro nski naslov: of ce@triglav-savetovan je.rs Sple tna str an: w w w.trig lav-savetovanje.rs Dejav nos t: Zav arov alno zas top anje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: -/100,00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /30. 178 E UR T rigl av Savj et ova nje , druš t vo za zas tupa nje u os igur anju, d .o. o., Sar aje vo Naslov: Dolina b r. 8, 710 0 0 Saraje vo, Bo sna in Herc egov ina Te l e f o n : ++ 387 (3) 361 81 06 Fak s: ++ 387 (3) 361 82 95 Elek tro nski naslov: [email protected] Sple tna str an: ww w.trigl av-savjetovanje.ba Dejav nos t: Zav arov alno zas top anje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: -/100,00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: -/ 1 53.388 EUR T rigl av Savj et ova nje , druš t vo za zas tupa nje u os igur anju, d .o. o., Zag re b Naslov: Saraje vska ce st a 60, 10 0 00 Z agreb, Hr vaška Te l e f o n : + + 385 (1) 344 41 22 Elek tro nski naslov: info@trigla v-savjetovanje.hr Sple tna str an: ww w.trigl av-savjetovanje.hr Dejav nos t: Zav arov alno zas top anje Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: -/100,00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: - /10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: - /79 0.0 0 0 EUR T rigl av Av tos er v is , d.o. o. Naslov: V erov škova 6 0b, 10 00 L jubljana, Slo venija Te l e f o n : ++ 38 6 (1) 580 68 80 Fak s: + + 386 (1) 580 68 75 Elek tro nski naslov: info@triglav-av to ser v is.si Sple tna str an: w w w.triglav- av tos er vis. si Dejav nos t: Vz drže vanje in p opr avila mo tor nih vozil Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 43.663 EUR/4 3.663 EUR Diagn os tič ni cen ter B le d, d. o.o. Naslov: Pod skal o 4, 4260 Ble d, Slo venija Te l e f o n : + + 386 (4) 579 80 00 Elek tro nski naslov: info@ dc -bled.si Sple tna str an: w w w.dc -bled.si Dejav nos t: Bolnišni čna zdrav st ve na dejavno st Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 50,0 0 %/50,0 0 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 50, 00 %/50, 00 % Nominalna v redn ost k apit alskega del eža Zavarov alnice T riglav /Skupine T riglav: 189.562 EUR/1 89.562 EUR Vse bo v re du, z avod Z avar ova lnic e T rigl av za dr užb eno o dgo vorn e ak ti vno sti Naslov: Miklo šiče va ce st a 19, 100 0, Ljubljana, Sl ovenija Te l e f o n : ++386 (1) 47 4 7 518 Fak s: ++386 (1) 47 4 7 159 Elek tro nski naslov: vseb ovre [email protected] Sple tna str an: ww w. vsebovredu.si Dejav nos t: Dejav nos t humanitar nih in dobr ode lnih organiz acij Del ež Zav arov alnice Triglav /Skupine T riglav v kapi talu: 100,0 0 %/100, 00 % Del ež glaso valnih pr avic Z avaro valnic e T riglav/Skupine T riglav: 100, 00 %/10 0,0 0 % Ust anovni v ložek Z avar ovalnic e T riglav/Skupine T riglav: 1 00. 000 E UR/1 00. 000 E UR Poslovno poročilo Poda tki o Skupini T riglav na 31. december 2021 Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 144 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Poslo vna mreža Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 14. Poslo vna mr eža Sk upine T riglav • V regiji Adria širimo s v ojo poslovno mrež o ter njene storitv e, ki so prodajne, popr odajne ter asistenčne, in potekajo v v se bolj hibridnih oblikah . • Naša poslovna mr eža vključuje več k ot 1.720 agencij za zastopanje, posr edniko v in bank. Sk or aj 73 odstotko v naših pogodbenih partnerjev deluje na trgih zunaj Slov enije. Dobro razv ito poslovn o mrežo Skupine T riglav stalno nadgraj ujemo. Digitali zacija poslovanja nam omogoča, da ob klasičnem n ačinu prodaje zav arov alno -nančnih stor ite v dop olnjujem o večkanalen pristop i n hibridne oblike poslov anja. S tem se prilagaj amo vse bolj din amičnim potreb am strank. V letu 2 021 smo ponovno razširili strateška par tners t va, obse g pogodbenih prodajnih par tnerjev ter spletnih in as istenčnih storitev, s čimer smo krepili njene prednos ti. V zavarovalniški de javnosti ses tavljajo prodajno mrežo zavarovalni zastopniki in komercia listi ter prodajni ki na lastni h sklepalni h mestih. Pogodbena prodajna mreža v S loveniji je v letu 202 1 obsegala 5 28 pogodbenih par tnerjev, registriranih za zavarovalno zastopan je, 450 na podro čju premoženj skih zavarovanj i n 78 na podro čju življenjs kih zavarovanj. Pogodbeno uspe šno so de lujemo tudi z družbami za izv ajanje tehničnih pregle dov mo tornih vozil ter prodajalci vozil in liz inškim i hišami, bankami in turi stičnimi agencija mi. Na trgih Skupine T riglav zun aj Slovenije sodelujemo z več k ot 1 .20 0 agencija mi za zastopanje, največ partner stev imamo sklenjenih v Srbiji, kjer prevladuje sodelov anje s tehničn imi serv isi. O tem poro čamo tudi v točki 12.4 .4 Odgovoren odnos do dobaviteljev, Nagrajevanje dru žb za zavarovalno zastopanje in prodajni kov v družbah . Za učinkovito rešev anje šk od, pri katerem prav tako uvelja vljamo večkanal nost , smo razširili obseg pogodbenih par tnerjev in komun ikacijs kih kanalov . Stranke la hko do zavarovalniških storitev dostop ajo tudi preko klicnih centrov , v ka terih dobijo potrebne informacije, po telefonu ali spletu pa lahko sklenejo zavarovanja, prija vijo škode in si zagotovijo asistenčne storit ve. Zaradi epidemičnih raz mer smo spodbujal i uporabo digitalnih kana lov. Rast števila uporabnikov na ših spletnih storitev se je občutno p oveč ala. V eč o tem tudi v poglavju 11. Razvojne in prodajne aktiv nosti . 145 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 • T r iglav Osiguru vanje , a.d. , Skopje – sed ež družb e Eks pozi ture: • Skopje • Bitola • Ohrid • Gostivar • T etovo • K umanov o • V eles • Gevgelija • Prilep • Kićevo • Radoviš • Kočani • Štip • Ka vadar ci • Strumica • Struga • T r iglav Osiguru vanje Ži vot , a.d ., Skopje – sed ež družb e 14.2 Upra vljanje premoženja • T r iglav Sklad i, d.o.o., Lj ubljana – sed ež družb e • T r iglav , Uprav ljanje ne prem ičnin, d .o.o., Ljubljana – s ede ž družbe • T r igal, upr avljanje nal ožb in sve tovalne stori t ve, d.o.o., Lj ubljana – s edež dr užbe • T r iglav pe nzisko društ vo, a.d ., Skopje – sed ež družb e 14.3 Drugo • T r iglav INT , holdinš ka družba, d.o.o., Ljubljana – s ede ž družbe • T r iglav Svetovanj e, zavaro valno za stopanj e, d.o.o., Do mžale – s ede ž družbe • T r iglav Savje tovanj e, d.o.o. , Zagreb – sed ež družb e • T r iglav Saveto vanje, d .o.o., Be ogra d – sed ež družb e • T r iglav Savje tovanj e, d.o.o. , Sarajevo – sed ež družb e • T r iglav Av tose r vis , d.o.o., Ljub ljana – sed ež družb e • Diagnos tični ce nter Bl ed, d .o.o., Bl ed – sed ež družb e 14.1 Zav arov anje • Zavarov alnica Triglav , d .d., L jubljana , Central a – sed ež družb e Območne enote: • Celje • Koper • Kr anj • Kršk o • Ljubljana • Maribor • Murska Sobota • Nov a Gorica • Nov o mesto • Postojna • Slovenj Gr adec • T rbovlje • Pozavaroval nica T riglav Re, d. d., Lju bljana – sed ež družb e • T r iglav , Zdravst ve na zavarov alnic a, d.d ., Koper – s edež dr užbe Zavarovalnica ima zastopst v a v vseh dvanajstih območnih enotah Zavarovalnice T riglav i n zdravstveno točko na s edežu druž be. • T r iglav , pokojnin ska družba, d .d. , Ljubljan a – sed ež družb e • T r iglav Osigur anje, d. d., Zagr eb – se dež družbe Podružnice: • Zagreb • Čako vec • V araždin • Koprivnica • Osijek • Reka • Pulj • Split • Lovće n Osiguranj e, a.d ., Podgo rica – sed ež družb e Podružnice: • Podgorica • Nikšić • Berane • Pljevlja • Bijelo Polje • Kotor • Bar • Budva • T r iglav Osigur anje, d. d., Sar ajevo – sed ež družb e Podružnice: • Sarajev o • Bihać • Ključ • T uzla • Mostar • Zenica • T ravnik • Goražde • Banja Luka • Ljubuški • Kiseljak • Jelah – T ešanj • Čitluk • Široki Brijeg • Novi T ravnik • T eočak • Breza • Gračanica • Novi Gr ad – Autocentar • Kak anj • Konjic • Posušje • Livno • Čapljina • T omislavgrad • T r iglav Osigur anje, a. d.o., Banja L uka – sed ež družb e Regiona lne pisarne : • Banja Luka • Doboj • Prijedor • Gradišk a • Istočno Sarajev o • Bijeljina • T r iglav Osigur anje, a. d.o., Be ogra d – sed ež družb e Podružnice: • Beograd • Novi Sad • Krušev ac • Niš • V aljevo • Kikinda • Subotica • Šabac • Kr agujev ac • Čačak • Jagodina • V ranje • V ršac • Novi P azar • Užice • Zr enjanin Poslovno poročilo Poslo vna mreža Skupine T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 146 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 15. Kaz alniki poslov anja Zav aro v alnice T riglav Kosma ta ob rač unan a pre mij a v teko čem l etu 100 Kosma ta ob rač unan a pre mij a v pre te kle m le tu v EUR Kosmata obračuna na premij a Indeks rasti Zap. št. 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 1 2 3 4 5 6 = 3/ 410 0 7 = 4/510 0 1 Nezg odno z avaro vanje 2 5.235.4 4 8 25. 69 6 .56 8 26 . 94 8 . 216 98 95 2 Zdrav st v eno zav arov anje 787 . 15 4 92 6 . 557 728 . 63 4 85 127 3 Zav arov anje kope nskih mo tornih vozil 129.29 8. 413 127 .53 6.35 9 1 24 . 555. 11 3 101 102 4 Zav arov anje tirnih vozil 4.61 4.328 4.17 5.1 98 3.154.5 7 4 111 132 5 Le t alsko zav arov anje 3.683.029 2.390.5 19 1.928.948 154 1 24 6 Zavarovanje plovil 7. 6 8 9 . 3 6 4 9 9 4 .76 0 308 .6 49 7 73 32 2 7 Zav arov anje pre voza blag a 6.85 8.89 6 5. 321.053 4.7 24. 407 129 113 8 Zav arov anje pož ara in el emen tarnih ne sreč 60 .79 6 . 633 58. 291.99 5 56.134.8 78 10 4 10 4 9 Drug o škodno zav arov anje 165. 02 6 . 243 13 0 . 253 . 8 21 115.0 60 .305 127 113 10 Z avar ovanje o dgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 109.6 21 . 258 10 6.754 .958 1 02 . 352 . 357 103 10 4 11 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov 2.77 9.4 02 1 .6 93. 32 6 1.988.41 9 164 85 12 Zav arov anje od govor nos ti pri up orab i plov il 1 .390.962 950. 911 811 .322 146 117 13 Splošno zavarovanje odgovornosti 42 .71 9. 36 9 38.619 .888 39.1 34.04 7 111 99 14 Kre ditno z avaro vanje 21.88 3.872 1 9. 137 .65 4 22.962. 440 1 14 83 15 K avcijsko z avaro vanj e 3.6 0 0. 839 2 .7 75. 31 6 2 .41 4. 58 6 130 1 15 16 Z avar ovanje r aznih nančnih izgub 2.948. 79 3 2 . 5 74 . 2 8 1 2 . 8 0 7. 2 5 1 115 92 17 Z avarovanje strošk ov postopka 595 . 43 4 6 41 . 3 09 70 0 . 475 93 92 18 Zavarovanje pomoči 1 6.480.05 5 16 . 052 .70 4 15.5 13.34 1 103 103 19 S kupaj p re može njsk a zava rov anja (za p. št . od 1 do 1 8) 606.00 9.493 54 4.787 .178 522. 227 .961 111 10 4 20 Živ ljenjs ko zavarova nje 79. 238 . 9 43 79. 4 6 6 . 230 82.300.599 100 97 21 Z avar ovanje z a prime r por oke oz. rojs t va - - - - - 22 Ži vljenjsko zav arov anje, ve zano na eno te inve sti cijskih sklad ov 88 .785 .6 0 4 76 . 12 1 . 9 38 79 .94 7 .507 1 17 95 23 Tontine - - - - - 24 Zav arov anje s kapi taliza cijo izplači l 20 .31 6 . 0 6 4 18 .88 0.523 1 7. 6 5 5 . 9 0 4 10 8 107 25 Zav arov anje izpada doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni - - - - - 26 Sk upaj ži vl jen jska z avar ova nja (zap. š t. o d 20 do 25) 188.340.610 1 74.468.69 1 17 9. 9 0 4 . 0 1 0 108 97 27 SKU PAJ (zap. š t . 19+26) 794. 350.103 719. 255. 8 6 8 702 . 131. 971 110 102 15.1 Rast kosma te obračunane pr emije (indeks ) 147 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Čist a obr aču nana z avar ova lna pr em ija100 Kosma ta ob rač unan a zava rov alna p re mija v EUR Čist a obr aču nana z avar ova lna pr em ija Ko sma ta ob rač unan a zava rov alna p re mija Čist a obr aču nana z avar ova lna pr em ija v % od kosm ate o bra čun ane zav aro val ne pr emi je Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Nezg odno z avaro vanje 24.111. 394 24.66 3.008 25.235.4 4 8 25. 69 6 .56 8 96 96 2 Zdrav st v eno zav arov anje 4 03 .1 41 524 . 519 787.154 92 6 . 55 7 51 57 3 Zav arov anje kope nskih mo tornih vozil 118 .746 .7 89 1 17 .426 . 679 129.29 8. 413 127 .53 6.35 9 92 92 4 Zav arov anje tirnih vozil 3. 17 9 . 0 50 3 . 341 .775 4.61 4.3 28 4.1 7 5.19 8 69 80 5 Le t alsko zav arov anje 51 2 . 0 8 4 152. 316 3. 683.029 2.390.5 19 14 6 6 Zavarovanje plovil 4 .0 4 9. 207 532 . 0 8 7 7. 6 8 9 . 3 6 4 9 9 4 .76 0 53 53 7 Zav arov anje pre voza blag a 4.377 .32 9 2.96 4.486 6.858.8 96 5.321. 053 64 56 8 Zav arov anje pož ara in el emen tarnih ne sreč 3 6 . 435. 356 3 6 . 2 6 4 . 515 6 0.7 9 6. 633 58.291.995 60 62 9 Drug o škodno zav arov anje 70. 839. 1 26 65. 4 0 9. 914 165 .0 26 . 243 13 0 . 253 . 8 2 1 43 50 10 Z avar ovanje o dgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 95.758.179 9 5 . 7 1 7. 2 7 0 1 09. 621 . 25 8 106 .754. 958 87 90 11 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov 274 . 9 8 0 13 6 . 593 2.7 79. 4 02 1 . 693 . 326 10 8 12 Zav arov anje od govor nos ti pri up orab i plov il 1 . 2 04 . 425 816.4 8 4 1.390.962 950 .91 1 87 86 13 Splošno zavarovanje odgovornosti 2 6 . 3 2 7. 1 9 5 26 . 97 4.73 4 42 .7 19. 3 69 38.61 9.888 62 70 14 Kre ditno z avaro vanje 15. 6 42 .75 4 14 .731. 626 21.88 3.872 1 9.1 37 .65 4 71 77 15 K avcijsko z avaro vanj e 1 . 6 9 7. 4 8 4 1.359 .3 10 3. 60 0 . 839 2 .77 5. 316 47 49 16 Z avar ovanje r aznih nančnih izgub -7 3 8 . 9 1 2 8 71 . 524 2.948.7 93 2 . 5 74 . 2 8 1 - 34 17 Z avarovanje strošk ov postopka 479.7 2 0 498 . 1 43 595 .43 4 6 41 .3 0 9 81 78 18 Zavarovanje pomoči 15.565.586 15. 265.369 16.480.05 5 16 . 052 .70 4 94 95 19 S kupaj p re može njsk a zava rov anja (za p. št . od 1 do 1 8) 418.864.887 4 0 7. 6 5 0 . 3 5 2 606.00 9.49 3 54 4.787 .178 69 75 20 Živ ljenjs ko zavarova nje 78 .4 4 8 .515 78 . 68 9. 871 79 . 23 8 . 9 43 79.4 6 6 . 23 0 99 99 21 Z avar ovanje z a prime r por oke oz. rojs t va - - - - - - 22 Ži vljenjsko zav arov anje, ve zano na eno te inve sti cijskih sklad ov 88.7 50.889 76.100.918 8 8 .785 .6 0 4 76 . 12 1 . 9 38 10 0 10 0 23 Tontine - - - - - - 24 Zav arov anje s kapi taliza cijo izplači l 20 . 316 . 0 6 4 18.88 0.523 20 . 316 . 0 6 4 18.88 0.523 100 10 0 25 Zav arov anje izpada doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni - - - - - - 26 Sk upaj ži vl jen jska z avar ova nja (zap. š t. o d 20 do 25) 1 8 7. 5 1 5 . 4 6 7 17 3 . 67 1 . 31 1 188.34 0.610 17 4.468.691 100 100 27 SKU PAJ (zap. š t . 19+26) 606.380 .354 581.321 .663 794 .350. 103 719. 255. 8 68 76 81 15.2 Čista obračunana z av arov alna premija v % od k osmate obr ačunane za var ov alne premije Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 148 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Kosma te ob rač unan e odš kodn ine v te koč em le tu10 0 Kosma te ob rač unan e odš kodn ine v p re tek le m le tu v E UR Kosma te ob rač unan e odš kodn ine Indeks rasti Zap. št. 2021 2020 2019 2021/2020 2020 /2019 1 2 3 4 5 6 = 3/ 410 0 7 = 4/510 0 1 Nezg odno z avaro vanje 11.341.6 54 9.908.8 38 1 2 . 153 . 8 7 9 114 82 2 Zdrav st v eno zav arov anje 2 24 . 251 41 5. 8 65 243 .5 61 54 17 1 3 Zav arov anje kope nskih mo tornih vozil 7 3 . 5 4 7. 6 8 6 75 .806.64 4 79. 970 .757 97 95 4 Zav arov anje tirnih vozil 1. 3 5 1.1 60 623. 235 1.000.5 37 217 62 5 Le t alsko zav arov anje 4 2 7. 7 3 3 4 4 .785 11. 954 955 375 6 Zavarovanje plovil 4 6 2 . 437 - 12 .306 91 . 68 2 - - 7 Zav arov anje pre voza blag a 1. 33 0 .7 31 1.511.97 5 1. 395.610 88 108 8 Zav arov anje pož ara in el emen tarnih ne sreč 18.508. 45 5 19.9 7 4 .92 9 1 9.72 1 .6 8 6 93 101 9 Drug o škodno zav arov anje 41.7 29. 9 8 4 43.758 . 137 4 4 . 513 . 0 81 95 98 10 Z avar ovanje o dgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 60.64 4.632 61 .4 0 8 . 263 61.356.58 2 99 100 11 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov 4.17 1 23.39 8 1 7. 0 2 8 18 137 12 Zav arov anje od govor nos ti pri up orab i plov il 24 4 . 0 93 298. 968 13.98 0 82 2 .1 39 13 Splošno zavarovanje odgovornosti 9. 1 30 .7 23 1 4 . 5 4 7. 8 3 0 13. 579. 671 63 107 14 Kre ditno z avaro vanje 9. 691 . 2 29 12.026.300 1 1 . 4 0 4 . 559 81 105 15 K avcijsko z avaro vanj e 888.227 45 4 . 2 33 2 2 3. 3 76 196 203 16 Z avar ovanje r aznih nančnih izgub 1 . 4 8 5. 53 9 871 . 232 2 .43 4 . 591 17 1 36 17 Z avarovanje strošk ov postopka 8 . 27 7 15 .000 2 .56 0 55 58 6 18 Zavarovanje pomoči 1 2 . 8 3 7. 9 7 2 11 .386 .584 10 .92 2 .757 113 10 4 19 S kupaj p re može njsk a zava rov anja (za p. št . od 1 do 1 8) 243 . 85 8 . 953 253.063.910 259. 057.852 96 98 20 Živ ljenjs ko zavarova nje 9 9 . 81 1 .47 3 95 .6 31 . 0 6 4 95. 622 .07 7 10 4 10 0 21 Z avar ovanje z a prime r por oke oz. rojs t va - - - - - 22 Ži vljenjsko zav arov anje, ve zano na eno te inve sti cijskih sklad ov 50.1 7 6.608 48.33 8.15 0 57 .234.12 4 104 84 23 Tontine - - - - - 24 Zav arov anje s kapi taliza cijo izplači l 4 . 2 10 .43 8 4.47 6 .399 4.9 29. 640 94 91 25 Zav arov anje izpada doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni - - - - - 26 Sk upaj ži vl jen jska z avar ova nja (zap. š t. o d 20 do 25) 15 4 . 19 8 . 520 148 .4 45.6 13 1 5 7. 7 8 5 . 8 4 1 104 94 27 SKU PAJ (zap. š t . 19+26) 398.057 .473 401.509.5 23 416 .8 43. 693 99 96 15.3 Gibanje kosma tih obr ačunanih odškodnin (indek s) Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 149 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Kosma te ob rač unan e odš kodn ine10 0 Kosma te ob rač unan e zava rov aln e pre mij e v EUR Kosma te ob rač unan e odš kodn ine Kosma te obr aču nan e zavar ov alne p re mije Škodn i rezu lta t (v %) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Nezg odno z avaro vanje 11.341.6 54 9.90 8.83 8 25. 235.44 8 25 .69 6 .5 68 45 39 2 Zdrav st v eno zav arov anje 2 24 . 251 415. 8 65 787 .154 92 6 . 557 28 45 3 Zav arov anje kope nskih mo tornih vozil 7 3 . 5 47. 6 8 6 75.806.644 1 29.29 8. 413 127 .53 6.35 9 57 59 4 Zav arov anje tirnih vozil 1.35 1.160 623.235 4.6 14.3 28 4.17 5.198 29 15 5 Le t alsko zav arov anje 4 2 7. 7 3 3 4 4 .785 3.6 83.029 2 .390.5 19 12 2 6 Zavarovanje plovil 462 . 437 - 12.30 6 7. 6 8 9 . 3 6 4 9 9 4 .76 0 6 - 7 Zav arov anje pre voza blag a 1 . 33 0 .73 1 1 .51 1.975 6.85 8.896 5.321.053 19 28 8 Zav arov anje pož ara in el ement arnih ne sreč 1 8.508.4 55 19.9 7 4.92 9 60 .79 6 . 633 58. 291.99 5 30 34 9 Drug o škodno zav arov anje 41.7 29. 98 4 43.758 . 137 1 65. 02 6 . 243 13 0 . 253 . 8 21 25 34 10 Z avar ovanje o dgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 60.6 44 .63 2 61 . 4 08 . 263 10 9.6 21 . 258 10 6.754 .958 55 58 11 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov 4.171 23 .39 8 2 .7 79.4 02 1 . 693 . 326 0 1 12 Zav arov anje od govor nos ti pri up orab i plov il 24 4. 0 93 298 .96 8 1 .390.962 9 50. 911 18 31 13 Splošno zavarovanje odgovornosti 9 .1 3 0.7 23 1 4 . 5 47. 8 3 0 42 .71 9.3 69 38.619 . 888 21 38 14 Kre ditno z avaro vanje 9. 691 . 2 29 12.026.300 21.88 3.8 72 1 9.1 37 .65 4 44 63 15 K avcijsko z avaro vanj e 888.227 454 . 2 33 3. 6 0 0. 839 2 .7 75. 31 6 25 16 16 Z avar ovanje r aznih nančnih izgub 1 . 4 85 . 53 9 8 7 1 . 232 2.948.79 3 2 . 5 74 . 28 1 50 34 17 Z avarovanje strošk ov postopka 8. 27 7 15 .000 595. 43 4 641 . 30 9 1 2 18 Zavarovanje pomoči 1 2 . 83 7. 9 7 2 11.38 6.58 4 16.480.05 5 16 .0 52 .70 4 78 71 19 S kupaj p re može njsk a zava rov anja (za p. št . od 1 do 1 8) 2 43 .8 58 . 9 53 253.0 63.910 60 6.009.493 5 4 4.787 .178 40 46 20 Živ ljenjs ko zavarova nje 99 . 81 1 .47 3 95 .631 . 0 6 4 79. 23 8 . 9 43 7 9.4 6 6 . 23 0 126 120 21 Z avar ovanje z a prime r por oke oz. rojs t va - - - - - - 22 Ži vljenjsko zav arov anje, ve zano na eno te inve sti cijskih sklad ov 50.1 76. 608 48.33 8.15 0 88 .78 5. 6 0 4 76 . 1 21 . 93 8 57 64 23 Tontine - - - - - - 24 Zav arov anje s kapi taliza cijo izplači l 4. 21 0. 43 8 4.47 6.399 2 0 . 316 . 0 6 4 18 .88 0.523 21 24 25 Zav arov anje izpada doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni - - - - - - 26 Sk upaj ži vl jen jska z avar ova nja (zap. š t. o d 20 do 25) 15 4. 1 9 8. 52 0 14 8 .4 45. 613 188. 340.610 1 74.468.69 1 82 85 27 SKU PAJ (zap. š t . 19+26) 398.057 .473 401.509.5 23 794. 350.103 719. 255 . 86 8 50 56 15.4 Škodni r ezultat Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 150 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Stro ški p osl ova nja100 Kosma te ob rač unan e zava rov aln e pre mij e v EUR Stro ški p osl ov anja Kosmate o br ačun ane zav ar oval ne pr em ije Stro ški p osl ova nja v % od kosma te ob rač unan e zava rov aln e pre mij e Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Nezg odno z avaro vanje 8.6 72.9 7 5 8 . 0 74 . 5 8 6 25. 235.4 4 8 25. 696 . 56 8 34 31 2 Zdrav st v eno zav arov anje 230. 50 9 2 3 7. 1 9 2 787 . 154 926 . 557 29 26 3 Zav arov anje kope nskih mo tornih vozil 34 .0 96 .829 31. 61 5. 432 129. 298 .413 12 7 .536.3 5 9 26 25 4 Zav arov anje tirnih vozil 559. 5 8 2 36 9. 6 76 4.61 4.328 4.17 5.19 8 12 9 5 Le t alsko zav arov anje 15 4 .79 1 250 .3 08 3.6 83.029 2.390.5 19 4 10 6 Zavarovanje plovil 822.118 17 0 . 35 6 7. 6 8 9 . 3 6 4 99 4 . 76 0 11 17 7 Zav arov anje pre voza blag a 1 . 4 22 . 276 1. 283.497 6.85 8.896 5.321. 053 21 24 8 Zav arov anje pož ara in el ement arnih ne sreč 19.781 . 2 0 4 1 8 . 026 . 524 6 0 .79 6 . 633 58. 291.99 5 33 31 9 Drug o škodno zav arov anje 32. 1 23 . 26 3 30.751 .757 165 . 026 . 243 1 30 . 253 . 8 2 1 19 24 10 Z avar ovanje o dgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 30.362 . 056 27 .9 65.7 9 0 10 9.62 1 . 258 10 6.754 .958 28 26 11 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov 14 4.7 05 2 5 7. 2 0 1 2.7 79. 4 02 1 . 69 3. 326 5 15 12 Zav arov anje od govor nos ti pri up orab i plov il 3 41 . 8 0 4 2 83 . 531 1.390.962 950 .91 1 25 30 13 Splošno zavarovanje odgovornosti 12.282.912 11. 7 3 1.19 5 42 .7 19. 3 69 38.619.888 29 30 14 Kre ditno z avaro vanje 5. 172 . 8 1 1 5.1 7 4.563 21.883 .87 2 19. 137.654 24 27 15 K avcijsko z avaro vanj e 906.4 04 75 3.988 3 .6 0 0 .83 9 2 .7 75 . 316 25 27 16 Z avar ovanje r aznih nančnih izgub 80 6.297 838 .71 0 2.948. 79 3 2 . 5 74 . 2 8 1 27 33 17 Z avarovanje strošk ov postopka 524 .741 4 41 .78 0 59 5. 43 4 641 . 30 9 88 69 18 Zavarovanje pomoči 7 .752 . 0 97 6 . 855 . 9 4 9 16.480.05 5 16 .0 52 .70 4 47 43 19 S kupaj p re može njsk a zava rov anja (za p. št . od 1 do 1 8) 156 . 157 . 374 145.082.034 606.0 09.493 54 4 .787 . 178 26 27 20 Živ ljenjs ko zavarova nje 1 7. 5 3 5 . 7 7 3 1 5. 41 8.907 79. 23 8 . 9 43 7 9.4 6 6 . 23 0 22 19 21 Z avar ovanje z a prime r por oke oz. rojs t va - - - - - - 22 Ži vljenjsko zav arov anje, ve zano na eno te inve sti cijskih sklad ov 18.324.9 15 17. 1 20 . 5 5 9 8 8 .78 5. 6 0 4 76 . 1 21 . 93 8 21 22 23 Tontine - - - - - - 24 Zav arov anje s kapi taliza cijo izplači l 3.0 30.01 6 2.329 .347 2 0 .31 6 . 0 6 4 18 .88 0.523 15 12 25 Zav arov anje izpada doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni - - - - - - 26 Sk upaj ži vl jen jska z avar ova nja (zap. š t. o d 20 do 25) 38 . 89 0.70 3 34.868.813 188.340.610 1 74.468.69 1 21 20 27 SKU PAJ (zap. š t . 19+26) 195. 04 8 .077 1 79.9 50 .848 794 .350. 103 719. 255. 8 6 8 25 25 15.5 Stroški poslo vanja v % od k osmate obračunane za v aro valne pr emije Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 151 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj 10 0 Kosma te ob rač unan e zava rov aln e pre mij e v EUR Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj Kosma te ob ra čunan e zav arov aln e pr emij e Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj v % od kosm ate o bra čun ane zav aro val ne pr emi je Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Nezg odno z avaro vanje 1.22 3.21 9 893. 656 25.235.4 4 8 25. 69 6. 56 8 4,8 3,5 2 Zdrav st v eno zav arov anje 8 .8 14 8 . 594 787.154 92 6 . 55 7 1,1 0,9 3 Zav arov anje kope nskih mo tornih vozil 3.88 5 .87 0 4. 2 91 .3 81 129.29 8. 413 127 .5 36.35 9 3,0 3,4 4 Zav arov anje tirnih vozil 4 8 . 1 55 3. 53 0 4.61 4.3 28 4.1 75.19 8 1 ,0 0,1 5 Le t alsko zav arov anje 8. 031 1 2 . 293 3. 683.029 2.390.5 19 0, 2 0,5 6 Zavarovanje plovil 5 6 7. 93 8 5. 245 7. 6 8 9 . 3 6 4 9 9 4 .76 0 7, 4 0,5 7 Zav arov anje pre voza blag a 3 8 7. 9 3 7 298.0 0 9 6.85 8.896 5.321.053 5,7 5,6 8 Zav arov anje pož ara in el ement arnih ne sreč 2.356.688 2 .0 0 6. 623 6 0 .79 6 . 633 58. 29 1.995 3,9 3,4 9 Drug o škodno zav arov anje 5 .16 8 .8 14 3. 32 6 .4 14 1 65. 02 6 . 243 13 0 . 2 53 . 8 21 3, 1 2,6 10 Z avar ovanje o dgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 6. 0 52 . 533 5. 39 0. 429 10 9.62 1 . 258 10 6.754 .958 5,5 5,0 11 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov 2.997 3. 0 47 2.7 79. 4 02 1 . 69 3. 326 0,1 0, 2 12 Zav arov anje od govor nos ti pri up orab i plov il 99. 227 6 4 . 9 65 1.390.96 2 950 .91 1 7, 1 6,8 13 Splošno zavarovanje odgovornosti 2. 199.986 2 .03 6. 3 01 42 .719 .3 69 38.61 9.888 5,1 5,3 14 Kre ditno z avaro vanje 1 . 1 22 . 31 9 851 . 32 0 21.88 3.8 72 19. 137 .65 4 5,1 4 ,4 15 K avcijsko z avaro vanj e 2 7 7. 5 7 6 202 . 023 3. 60 0. 839 2 .77 5. 316 7, 7 7, 3 16 Z avar ovanje r aznih nančnih izgub 172.472 1 66 . 036 2.948.7 9 3 2 . 5 74 . 2 8 1 5,8 6,4 17 Z avarovanje strošk ov postopka 2 25 .6 51 1 3 0. 231 59 5. 43 4 6 41 .3 0 9 3 7, 9 20,3 18 Zavarovanje pomoči 6 1 7. 7 2 8 30 4 . 270 16.480.0 5 5 16 . 052 .70 4 3,7 1 ,9 19 S kupaj p re može njsk a zava rov anja (za p. št . od 1 do 1 8) 24.425.956 19.994.366 60 6.009.493 5 4 4.787 .178 4,0 3,7 20 Živ ljenjs ko zavarova nje 4.544.110 2.988.995 79. 2 38 . 9 43 79. 4 6 6. 230 5,7 3, 8 21 Z avar ovanje z a prime r por oke oz. rojs t va - - - - - - 22 Ži vljenjsko zav arov anje, ve zano na eno te inve sti cijskih sklad ov 5. 329.105 5. 519.07 6 8 8 .785 .6 0 4 76 . 1 2 1 . 93 8 6,0 7, 3 23 Tontine - - - - - - 24 Zav arov anje s kapi taliza cijo izplači l 75.970 48 . 289 20 . 316 . 0 6 4 18.88 0.523 0,4 0,3 25 Zav arov anje izpada doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni - - - - - - 26 Sk upaj ži vl jen jska z avar ova nja (zap. š t. o d 20 do 25) 9.9 4 9. 18 6 8 .55 6 .3 61 188.34 0.610 17 4.468.691 5,3 4,9 27 SKU PAJ (zap. š t . 19+26) 34 . 375. 1 42 2 8 . 550.7 27 794 .350. 103 719. 255. 8 68 4,3 4,0 15.6 Stroški pridobiv anja za v aro vanj v % od k osmate obračunane za v aro valne pr emije Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 152 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 (Čiste zav ar oval ne o dško dnin e + spr eme mba š kodni h reze r v acij) 10 0 Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij v EUR Čist e zavar ov alne o dško dni ne + sprememba š kodnih rezervacij Čisti p rih odk i od zav aro val nih pr em ij Čisti ško dni kaz alni k (v %) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Nezg odno z avaro vanje 9. 12 1 .6 82 6.609. 44 4 24.1 83 .14 2 25.197 .530 38 26 2 Zdrav st v eno zav arov anje 21 3. 8 43 370. 242 405.936 470.703 53 79 3 Zav arov anje kope nskih mo tornih vozil 67. 9 0 0 . 8 7 8 67 .63 6. 63 8 1 1 7. 4 9 2 . 2 4 3 1 1 7. 0 7 7. 0 2 8 58 58 4 Zav arov anje tirnih vozil 8 59. 55 1 2.3 3 2.82 5 2.53 2.08 6 3. 3 6 8 . 8 76 34 69 5 Le t alsko zav arov anje 184 . 020 320 . 91 5 397.629 88 . 826 46 361 6 Zavarovanje plovil 635 .9 6 4 -205.528 2.962.887 392 . 617 21 - 7 Zav arov anje pre voza blag a 1.346.910 824 .3 83 4 . 30 8 .7 14 2. 871 . 621 31 29 8 Zav arov anje pož ara in el emen tarnih ne sreč 9.539. 011 15. 383. 0 91 36 . 638 .74 0 35.832 .757 26 43 9 Drug o škodno zav arov anje 34.53 5.5 24 33 . 555 . 10 0 6 8 . 2 3 7. 1 8 7 6 4 . 658 . 43 6 51 52 10 Z avar ovanje o dgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 41. 87 2 . 511 67. 0 5 0 . 5 4 0 95. 0 40 .153 96.43 1 .180 44 70 11 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov -35. 691 - 6 4 .45 6 175 . 3 6 1 18 2 . 755 - - 12 Zav arov anje od govor nos ti pri up orab i plov il 25 8 .6 24 4 38.511 1 . 072 . 262 6 91 .619 24 63 13 Splošno zavarovanje odgovornosti 6 . 4 4 2 . 3 74 -1 . 4 3 0 . 8 9 5 26.16 2.12 7 26. 615. 217 25 - 14 Kre ditno z avaro vanje 8 16 . 479 1.21 4.640 14.346. 889 18 .718.207 6 6 15 K avcijsko z avaro vanj e 293. 1 6 6 -5.971 1 . 8 8 7. 0 7 6 1.144.95 6 16 - 16 Z avar ovanje r aznih nančnih izgub 693 . 9 01 368. 94 4 - 4 8 6 . 163 8 8 4 .75 8 - 42 17 Z avarovanje strošk ov postopka -32 . 338 53 . 5 0 8 4 65 . 8 41 516. 6 4 1 - 10 18 Zavarovanje pomoči 12.0 92.8 79 10.680.34 6 15. 400. 39 4 15. 0 65.765 79 71 19 S kupaj p re može njsk a zava rov anja (za p. št . od 1 do 1 8) 186.739 .289 205.132.278 411. 222. 50 4 410. 209.492 45 50 20 Živ ljenjs ko zavarova nje 101 . 31 9. 17 7 95.750 . 124 97 .382.39 3 96.71 6.441 10 4 99 21 Z avar ovanje z a prime r por oke oz. rojs t va - - - - - - 22 Ži vljenjsko zav arov anje, ve zano na eno te inve sti cijskih sklad ov 5 0 . 17 1 . 4 8 4 4 8 . 30 9. 4 93 69. 83 4 .039 58.06 1.390 72 83 23 Tontine - - - - - - 24 Zav arov anje s kapi taliza cijo izplači l 4. 21 0. 43 8 4.47 6.399 2 0 . 316 . 0 6 4 18 .88 0.523 21 24 25 Zav arov anje izpada doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni - - - - - - 26 Sk upaj ži vl jen jska z avar ova nja (zap. š t. o d 20 do 25) 155.701. 10 0 1 4 8 . 536 . 01 6 187 .532.496 17 3 . 65 8 . 35 4 83 86 27 SKU PAJ (zap. š t . 19+26) 342.4 40. 389 353 .6 6 8 . 2 9 4 59 8.755.001 583.8 67 .846 57 61 15.7 Čisti škodni k azalnik Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 153 (Čiste zav ar oval ne o dško dnin e + spr eme mba š kodni h reze r v acij + č ist i obr atov aln i str ošk i)10 0 Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij v EUR Čist e zavar ov alne o dško dni ne + spr eme mba š kodni h reze r va cij + čis ti ob rat oval ni str oš ki Či sti p rih odk i od z avar oval nih p rem ij Ses tav lje ni škod ni kaza lnik (%) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Pre moženjsk a zav arov anja 3 24.3 45 .168 3 35.005.0 4 6 4 11. 222. 504 41 0. 2 09. 492 79 82 15.8 Sestavljeni šk odni k azalnik 15.10 Kaz alnik koristnosti Obratov alni stroški100 Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij v EUR Obratovalni stroški Čis ti pr iho dki o d zav arov aln ih pr emij Stroš kovn i kazaln ik (%) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Živ ljenj ska zav arov anja 38.890 .7 03 34.868.8 13 1 87. 53 2 . 4 9 6 173. 65 8 . 353 21 20 15.9 Strošk ovni k azalnik (Izp lač ane zav arov aln ine + spr em emba zav ar oval no -te hnič nih re zer v aci j)10 0 Čist a obr aču nana z avar ova lna pr em ija v EUR Izp lač ane zav arov aln ine + sprememba z av .- tehnični h rezervacij Čist a obr ačun ana zav ar oval na pr emi ja K azaln ik kori stn os ti (%) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Živ ljenj ska zav arov anja 235.7 95.7 7 2 168.708.0 51 1 8 7. 5 1 5 . 4 6 7 173.671.312 1 26 97 15.11 Učinki naložb v % od povprečnega stanja naložb Donos nalo žb1 00 (Stanj e nalo žb na za če tku l et a + stan je nal ožb na ko ncu l et a)/2 v EUR Donos nalo žb Povpre čn o sta nje na ložb Uč ink i nal ožb v % od p ov pre čn ega s tanj a nalo žb Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Naložb e kri tneg a premo ženja 10.5 87 .57 4 1 5. 8 24 .767 751 .765. 1 18 718.69 0.591 1,4 2,2 2 Naložb e KS ži vlje njskih zavar ovanj 14 .71 5. 93 6 25. 117 . 9 42 7 80 .79 4 . 9 82 804.452.488 1,9 3,1 3 Naložb e KS P DPZ 4.7 18 . 67 2 7 . 685.057 2 3 8 . 9 5 7. 0 91 2 2 5 . 4 0 7. 8 01 2,0 3, 4 4 Naložb e KS P DPZ – v č asu izplačev anja rent 5 61 .9 02 1 .8 4 4. 913 70.049 .069 6 0 . 151 .4 83 0,8 3, 1 5 Naložb e KS V EP 6 9.625 .937 6.146.060 459. 105 .4 83 415.9 71.560 15, 2 1,5 6 Naložb e, ki nis o nanciran e iz zavaro valno -tehnič nih rezer v acij 9.312.530 8 . 8 5 7. 3 0 1 369 .3 12.92 5 3 5 4 . 9 5 7. 74 4 2,5 2,5 7 Skupaj 109. 522 . 551 65 .4 76. 040 2.669.984.67 0 2 .57 9.631 .6 65 4,1 2,5 Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 154 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Čist e škodn e reze r v acij e100 Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij v EUR Čist e škodn e reze r v acij e Či sti p rih odk i od z avar ova lnih p rem ij Čist e škodn e reze r v acij e v % od či sti h prih od kov od zav ar oval nih pr em ij Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Nezg odno z avaro vanje 1 7. 6 8 0 . 45 9 19 .305. 185 24.18 3.142 25.197 . 530 73 77 2 Zdrav st v eno zav arov anje 13.120 16 . 325 405.936 470.703 3 3 3 Zav arov anje kope nskih mo tornih vozil 1 7 .134.841 15. 478.5 4 8 1 1 7. 4 9 2 . 2 4 3 1 1 7. 0 7 7. 0 2 8 15 13 4 Zav arov anje tirnih vozil 6. 11 3. 036 6 . 33 8 . 67 8 2.5 3 2.086 3. 3 6 8 . 876 241 188 5 Le t alsko zav arov anje 49 8 . 393 3 2 7. 7 1 9 397 . 629 8 8. 826 1 25 3 69 6 Zavarovanje plovil 608.59 2 1 5 7. 0 5 1 2.962.887 392 . 617 21 40 7 Zav arov anje pre voza blag a 1.8 46.688 1 .381.542 4 .3 0 8 .714 2 . 871 .621 43 48 8 Zav arov anje pož ara in el emen tarnih ne sreč 10.973.756 12.453 .443 36 . 63 8.74 0 35.832 .757 30 35 9 Drug o škodno zav arov anje 2 7. 5 6 4 . 2 3 9 24.29 5.1 13 6 8 . 2 3 7. 1 8 7 6 4 . 65 8 .43 6 40 38 10 Z avar ovanje o dgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 1 57 .639. 676 168. 214 .4 01 95.0 4 0. 153 96.43 1.180 166 174 11 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov 585.935 621 .7 20 175 . 3 6 1 1 8 2 . 755 334 340 12 Zav arov anje od govor nos ti pri up orab i plov il 78 8. 20 6 74 5 . 43 1 1. 072 . 262 691 . 619 74 10 8 13 Splošno zavarovanje odgovornosti 83 .997 .6 40 85. 4 85. 38 4 26.1 6 2.127 26. 615. 2 17 321 32 1 14 Kre ditno z avaro vanje 1 .707.665 2 . 1 31 . 635 14.346.889 18.718. 207 12 11 15 K avcijsko z avaro vanj e 1 9. 932 - 69. 4 85 1 . 8 8 7. 0 7 6 1 .144.95 6 1 - 16 Z avar ovanje r aznih nančnih izgub 1. 245. 3 41 1 . 0 74 . 6 3 7 - 4 86 . 163 88 4 .758 - 1 21 17 Z avarovanje strošk ov postopka 73. 293 109. 22 0 4 65. 8 41 516 . 6 41 16 21 18 Zavarovanje pomoči 2 . 176 . 6 8 6 2 . 265. 4 8 8 15 .400 .3 94 15 .0 65.765 14 15 19 S kupaj p re može njsk a zava rov anja (za p. št . od 1 do 1 8) 330.667 .499 3 4 0. 332 . 0 34 411 . 222. 50 4 410. 20 9.492 80 83 20 Živ ljenjs ko zavarova nje 21 .432 . 29 6 19.679.9 61 97 .382.393 96. 716.44 1 22 20 21 Z avar ovanje z a prime r por oke oz. rojs t va - - - - - - 22 Ži vljenjsko zav arov anje vez ano na eno te inves ticij skih sklado v -2 8 . 4 0 9 -2 8 . 4 0 9 69. 834 . 039 58.06 1 .390 - - 23 Tontine - - - - - - 24 Zav arov anje s kapi taliza cijo izplači l 0 0 20 . 316 . 0 6 4 18.88 0.523 - - 25 Zav arov anje izpada doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni - - - - - - 26 Sk upaj ži vl jen jska z avar ova nja (zap. š t. o d 20 do 25) 21.4 03. 887 1 9.651 . 552 187 .53 2.496 173. 6 5 8 . 3 5 4 11 11 27 SKU PAJ (zap. š t . 19+26) 352.071 .38 6 359. 9 83. 58 5 59 8.755.001 583 .86 7 .846 59 62 15.12 Čiste škodne r ezerv acije v % od čistih prihodko v od zav arov alnih premij Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 155 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Kosma ti do bič ek oz . izgub a100 Čist a obr aču nana z avar ova lna pr em ija v EUR Kosma ti do bič ek oz . izgub a Či sta o br ačun ana zav aro val na pr emi ja Kosma ti do bič ek oz . izgub a teko čeg a le ta v % od či ste o bra čuna ne pr em ije Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Pre moženjsk a zav arov anja 78.5 38. 65 5 6 4 . 69 1 . 33 5 4 18.8 64.887 4 0 7. 6 5 0 . 35 1 18,8 15,9 2 Živ ljenj ska zav arov anja 7 . 149. 957 6 . 378 . 629 1 8 7. 5 1 5 . 4 6 7 173.671.312 3, 8 3,7 3 Skupaj 85.688.612 7 1 .0 6 9. 96 4 606.380.3 54 581. 321.6 63 14, 1 12,2 Kosma ti do bič ek oz . izgub a100 (Stanj e kapi tal a na zač et ku le ta + s tanj e kapi tal a na kon cu le ta)/2 v EUR Kosma ti do bič ek oz . izgub a Povpre čn o sta nje kap it ala Kosma ti do bič ek oz . izgub a teko čeg a le ta v % od p ovp re čne ga kap ita la Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Pre moženjsk a zav arov anja 78.5 38. 65 5 6 4 . 69 1 . 33 5 555 . 5 4 4 . 4 1 2 5 0 6 . 2 9 0 . 74 5 14, 1 12,8 2 Živ ljenj ska zav arov anja 7 . 149. 957 6 . 378 . 629 104.0 68.140 105. 950.978 6,9 6,0 3 Skupaj 85.688.612 7 1 .0 6 9. 96 4 659. 612 . 552 6 12.2 41. 72 3 13,0 11 ,6 Kosma ti do bič ek oz . izgub a100 (Stanj e ak tive n a zač et ku le ta + st anj e ak tive n a koncu l e ta)/2 v EUR Kosma ti do bič ek oz . izgub a Povpr eč no st anj e ak tiv e Kosma ti do bič ek oz . izgub a teko čeg a le ta v % od p ovp re čne ak t ive Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5 8 = 4/6 1 Pre moženjsk a zav arov anja 78.5 38. 65 5 6 4 . 69 1 . 33 5 1.387 .4 84.4 03 1.32 2.982.979 5,7 4,9 2 Živ ljenj ska zav arov anja 7 . 149. 957 6 . 378 . 629 1. 6 83. 923.7 77 1.644.0 56. 46 9 0,4 0, 4 3 Skupaj 85.688.612 7 1 .0 6 9. 96 4 3.071 .4 08 .1 80 2 . 9 6 7. 0 3 9 . 4 4 8 2,8 2,4 15.13 Kosma ti dobiček oz. izguba tekočeg a leta v % od čiste obračunane pr emije 15.14 Kosma ti dobiček oz. izguba tekočeg a leta v % od povprečneg a kapitala 15.15 K osmati dobiček oz. izguba tek očega leta v % od po vprečne aktiv e Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 156 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Kosma ti do bič ek oz . izgub a Število delnic v EUR Kosma ti do bič ek oz . izgub a Število de lnic Kosma ti do bič ek oz . izgub a teko čeg a le ta na delnico Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5 8 = 4/6 1 Pre moženjsk a zav arov anja 78.5 38. 65 5 6 4 . 69 1 . 33 5 1 5 . 8 3 7. 35 0 1 5 . 8 3 7. 35 0 5,0 4,1 2 Živ ljenj ska zav arov anja 7 . 149. 957 6 . 378 . 629 6 . 8 9 7. 7 9 8 6 . 8 9 7. 7 9 8 1,0 0,9 3 Skupaj 85.688.612 7 1 .0 6 9. 96 4 22 .735 . 14 8 2 2 .73 5. 1 4 8 3, 8 3, 1 15.16 K osmati dobiček oz. izguba tek očega leta na delnic o T erj at ve iz p ozav arov anja i n zava rov alno -t ehni čn e reze r va cij e, ki o dpa dej o na poz avar ov ate lje10 0 Kapital zavarov alnice v EUR T erj at ve iz p ozav arov anj a in zavarovaln o-tehni čne rezer vac ije, ki od pad ejo n a poz avar ova tel je Kap ital zavarov alnice T erj at ve iz p ozav arov anj a in zavarovaln o-tehni čne rezer vac ije, ki od pad ejo n a pozav ar ova tel je, v % od kap ita la zav arov aln ice Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Pre moženjsk a zav arov anja 151. 216 .49 8 1 1 7. 2 0 4 . 4 7 0 5 7 7. 3 9 6 . 8 1 4 533 . 69 2 . 0 0 9 26 , 2 22,0 2 Živ ljenj ska zav arov anja 91 .5 60 41 . 265 9 7. 8 2 5 . 1 1 7 110. 311. 163 0,1 - 3 Skupaj 151.308 .058 1 1 7. 2 4 5 . 7 3 5 675. 22 1 . 932 644.003 .1 7 1 22 ,4 18,2 15.17 T erjatve iz poz av aro v anja in zav arov alno-tehnične rez ervacije, ki odpadejo na poza v aro va telje, v % od kapitala z av arov alnice Čist a obr aču nana z avar ova lna pr em ija100 Povp re čno s tan je kap ita la + po vp reč no s tanj e zava rov aln o-t ehn ični h reze r va cij v EUR Čist a obr aču nana z avar ova lna pr em ija Povp re čno s tan je kap ita la + po vp reč no s tanj e zavarovaln o-tehni čnih rezer vacij Čist a obr aču nana z avar ova lna pr em ija gle de na p ov pre čn o sta nje kap it ala in zava rov alno -t ehni čni h reze r va cij (v %) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Pre moženjsk a zav arov anja 418.8 64.887 4 0 7. 6 5 0 . 35 1 1. 1 18 . 415. 0 83 1 .071 . 238 . 46 6 3 7, 5 38 ,1 2 Živ ljenj ska zav arov anja 1 8 7. 5 1 5 . 4 67 173.6 71. 312 1 .659 .9 81 . 63 0 1.61 2.862. 758 11 ,3 10, 8 3 Skupaj 606.380 .35 4 581 .321 .663 2 .7 78 . 3 9 6 .71 3 2 .68 4. 101 .224 21 ,8 21 ,7 15.18 Čista obračunana z av arov alna premija glede na povpr ečno stanje kapitala in z av aro v alno-tehničnih rezerv acij Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 157 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Povp re čno s tan je či stih z avar ova lno -te hni čnih r eze r va cij 100 Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij v EUR Povp re čno s tan je či stih zavarovaln o-tehni čnih rezer vacij Č isti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij Povp re čno s tan je či stih z avar ova lno -te hni čnih reze r va cij gl ed e na či ste p rih odke o d zava rov alni h pre mij (v %) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Pre moženjsk a zav arov anja 562 . 87 0. 67 2 5 6 4 . 9 4 7. 7 2 1 411. 222. 504 41 0. 2 09. 492 136,9 1 3 7, 7 2 Živ ljenj ska zav arov anja 1 . 555. 91 3 . 49 0 1.506.911. 781 1 8 7. 5 3 2 . 4 9 6 17 3 . 65 8 . 3 53 829,7 8 6 7, 7 3 Skupaj 2. 118 .784. 161 2. 071 .859.5 02 598. 75 5.000 583 .86 7 .845 353, 9 354,9 15.19 Po vprečno stanje čistih za var ov alno-tehničnih rezervacij glede na čiste prihodk e od za v arov alnih premij Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Kapital100 Obve zno sti d o vir ov sre ds tev v EUR Kapital Obvez nos ti do v irov s re dst ev Kapi tal g led e na ob vezn ost i do vi rov sr ed stev (v %) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Pre moženjsk a zav arov anja 5 7 7. 3 9 6 . 8 1 4 533. 6 92 . 0 0 9 1. 425. 0 09. 978 1.349.95 8.827 4 0,5 39,5 2 Živ ljenj ska zav arov anja 97. 8 2 5 . 1 1 7 110.311 . 163 1 .70 4 . 592 . 2 23 1 . 6 63 . 2 55. 330 5,7 6,6 3 Skupaj 675. 22 1 . 932 644.003 .1 71 3.1 29 .602.2 0 1 3.013. 214. 158 21 ,6 21 ,4 Čist e zavar ov alno -t ehni čn e reze r va cije10 0 Obve zno sti d o vir ov sre ds tev v EUR Čist e zavar ov alno -t ehni čn e reze r va cije Obv ezno sti d o vir ov sr eds tev Čist e zavar ov alno -t ehni čn e reze r va cije g le de na obvez no sti do v iro v sre ds tev (v %) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Pre moženjsk a zav arov anja 560.345.94 3 565.395.4 00 1 . 425.0 0 9. 978 1.349.9 58.82 7 39, 3 41 , 9 2 Živ ljenj ska zav arov anja 1.584.084.338 1 . 527 .742. 6 41 1 .70 4 . 592 . 2 23 1 . 6 6 3 . 2 55. 33 0 92 ,9 91, 9 3 Skupaj 2. 14 4.430. 281 2.093.138.041 3. 129 .60 2.20 1 3.013. 214. 158 68,5 6 9,5 15.20 Kapital glede na ob v eznosti do viro v sredstev 15.21 Čiste zav arov alno-tehnične rez ervacije glede na ob veznosti do vir ov sr edstev 158 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Čist e zavar ov alno -t ehni čn e reze r va cije z a živ lje njs ka zav arov anja10 0 Čist e zavar ov alno -t ehni čn e reze r va cije v EUR Čist e zavar ov alno -t ehni čn e reze r va cije za živ lj enjs ka zav arov anj a Čist e zava rov alno -t ehni čn e reze r va cij e Čist e zavar ov alno -t ehni čn e reze r va cije za živ lj enjs ka zav arov anj a gle de na č ist e zava rov alno -t ehni čn e reze r va cij e (v %) Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5100 8 = 4/6100 1 Skupaj 1.548.454.207 1. 490. 283.1 81 2 .14 4 .430.281 2.093.138.041 72 , 2 7 1,2 15.22 Čiste zav arov alno-tehnične rez ervacije za življenjsk a za v arov anja glede na čiste zav aro valno-tehnične r ezervacije Kosma ta ob rač unan a zava rov alna p re mija (šte vil o zap osl en ih na kon cu pr ete kl ega l et a + štev il o zap osl eni h na konc u le ta)/2 v EUR Kosma ta ob rač unan a zava rov alna p re mija Pov preč no število zaposl enih Kosma ta ob rač unan a zava rov alna p re mija glede na števil o redno zaposl enih Zap. št. 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 2 3 4 5 6 7 = 3 /5 8 = 4/6 1 Skupaj 79 4. 350.103 719. 255. 8 6 8 2.24 5 2.249 353 . 831 319.8 8 3 15.23 Kosma ta obračunana z av arov alna premija glede na število r edno zaposlenih Poslovno poročilo Kaz alniki poslov anja Zav arovalnice T riglav Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Upr a vljanje tv eg anj Upra vljanje tveganj 160 1. Sistem upravljanja tveganj 161 1.1 Razmejitev pristojnosti in odgov ornosti 161 1.2 Proces upr avljanja tv eganj 164 1.3 Upravljanje k apitala 165 1.4 Upravljanje tr ajnostnih tveganj 166 1.5 V rste tveganj in njihovo upr avljanje 167 Izzivi in priložnosti današnjega časa 173 2. Izpostavljenost in obvladovanje tveg anj 180 2.1 Upravljanje k apitala in kapitalsk e ustreznosti 180 2.2 Prikaz pr ola tveganja 182 2.3 Zav arov alna tveganja 183 2.4 T ržna tveganja 186 2.5 Kreditna t veganja 191 2.6 Likvidnostno tveganje 192 2.7 Operativna t veganja 197 2.8 Nenančna tveganja 197 2.9 Prihodnja tv eganja kot posledica pandemije 198 160 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Upr a vljanje tv eganj • V letu 2021 je Skupina kljub nadaljev anju izrednih r azmer zar adi co vid-19 poslov ala uspešno in neprekinjeno ter ohr anjala dobro k apitalsko moč in lik vidnost, kar potrjujeta tudi pono vno prejeti bonitetni oceni »A«. • Uresničev ali smo začrtano preudarno pr evzemanje za var ov alnih tveganj premož enjskih in življenjskih za var ov anj ter optimalno usklajenost sredstev in ob veznosti, obenem smo izpostavljenost tveganjem zmanjše v ali z ustrezno r azpršitvijo . • Sistem upra vljanja tv eganj smo nadgraje v ali na področjih stra teških pobud in zunanjih potencialnih tveganj. Ključne razv ojne aktivnosti so potekale na področju upr avljanja trajnostnih t veganj. Skupin a T riglav je bila v letu 202 1 dobro kapitaliziran a. Njena kapitalska moč temelji na kak ovostni sest avi kapitala, ki v manj šem delu obsega tudi podrejene obveznos ti. Visoko kapitalsko u streznost je Skupin a dosegla kljub traja jočim negoto vostim v poslov nem okolju i n ob upošte vanju vzpost avljene dividendne po litike. Potem ko je Agencija za zavarovalni nadzor v letu 20 20 začasno zadržala izpl ačilo d ividend, jih j e Zavarovaln ica v letu 20 21 ponovno izplačal a. Ustrezno kapitalsko in na nčno mo č Skupine T riglav st a dodatno potrdili dolgoro čna kreditna b onitetna o cena »A« in bonitetna ocena nančne moči »A« , ki st a jo Skupini ponov no dod elili agenciji S&P Global Ratings in AM Bes t. O be o ceni sta ohranili stabilno srednjeročno napove d. Več v točk i 6. 6 poslov nega dela Le tnega po ročila . Ustrezno likvidnos t Zavarov alnice s mo ohranjal i z rednim upravljan jem likvidno stnega t veganja. Podrobnosti o lik vidnos tnem t veganju raz krivamo v točkah 1. 5 in 2. 6 tega dela Letnega poro čila . Skoz i vse leto smo se pri lagaja li sprememba m na nančnih trgih, negotovos tim zaradi višje inacije, poveč ane nestanovi tnosti cen energije in zastojev v dobavnih verigah. V eč o tem v razdelku Izzivi in priložnosti današnjeg a časa ter v točki 2. 4 t ega dela Letnega poro čila . Na nova t veganja v okolj u, ki smo jih redno sprem ljali, smo se odzv ali tudi z nad grajevanjem sistema u pravljanj a t veganj. Osre dnje r azvojn e ak tiv nosti pri up ravljanju t ve ganj na ravni Skupine T r iglav v letu 20 21 • Na podro čju tržnih t veganj smo nadgradili upravljan je sredstev in obveznosti v skupini omejen ih skladov PDPZ, kar je omogo čilo izboljšanje i zračuna interne ocene obres tnega t veganja Zavarovalnice. Z njegovo uskladitv ijo v vseh zavarov alnih družbah s mo izpopolnili spreml janje obrestnega t veganja na ravni Skupine . • Za boljše pr epoznavanje l ik vidnostne r avni smo dopolnili si stem upravljanja likv idnostn ega tveganja . O mogoč al bo učinkovitejše ukrepanje ob morebitnih zaostrov anji h likv idnostnih razmer na nančn ih trgih in doseganje večjih donosov ob ohranjanj u zas tav ljene lik v idno sti . • Na podro čju ope rativ nih t veganj smo v Zavarov alnici us pešno zaključili projekt uvedbe nove ga orodja GRC/IRM , ki ga bomo pos topno prenesli tudi na druge druž be v Skupini. T o je ključnim funkci jam in dru gim služ bam v drugi obrambn i liniji omogočilo celovitejše in eno tnejše dokumentiranje ter s premljan je operati vnih tve ganj ter i zboljšalo komun iciranje in učink ovitos t prepoznavanja d rugih pomembnih tveganj in ukrepov . • Za upravljanje nenančnih t ve ganj smo nadgradili s premlja nje t veganj ugleda in traj nosti. Nadgradnja upravljan ja trajnostnih t veganj vključuje vzpost avitev sistema z jasno določenimi pristojnostmi in nalogami ter celovito anali zo potencialnih izpostavljenosti. Pri preostalih vrstah tveganj smo se osredotoč ali na a v tomatizacijo proces ov in vzdržev anje obstoje čega sistema. V eč pozornosti smo namenil i nad grajevanju sistema upravljanja t veg anj na ravni o dvisni h družb za dosledno spremlj anje njihovih pomembnejših tve ganj. 161 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 1. Sistem upr a vljanja tv eganj Organi odločanja, ki so vključeni v proces integrir anega k orporativneg a upravljanja tv eganj, in tri obrambne linije Nadzorni s vet in re vizijska k omisija Upra v a • Aktivno operativno upravljanje k onkretnih poslovnih tveganj. • Odgovornost za prepoznav anje in prevzemanje t veganj. Prva obr ambna linija Pre vzemanje tv eganj Poslovne funk cije na vseh niv ojih 1. • Opredeljev anje sistema upravljanja t veganj. • Opredeljev anje in izvajanje postopk ov prepoznav anja, merjenja in spremljanja izpostavljenosti. • Opredeljev anje sistema limitov izpostavljenosti. Druga obrambna linija Upra vljanje tveganj Pristojni odbori s področja upravljanja t veganj, funkcija upr avljanja tveganj, aktuarsk a funkcija, funkcija skladnosti in druga povez ana področja 2. • Izvajanje neodvisnih rednih pregledo v uspešnosti in učinkovitosti delo vanja sistema notranjih k ontrol ter sistema upravljanja tveganj. T retja obrambna linija Neodvisen nadzor Notranja re vizija 3. Celovi t sistem up ravljanja t ve ganj ima ključno vlogo pri uresničevanju strateških ciljev Skupi ne. Omogo ča zanesljivo in uspešno poslov anje tudi v negotov ih razmerah, k ot je pand emija c ov id- 19. Sistem upravlja nja tveganj določ ajo notranja pravila, jasn a razmej itev pristojnos ti in poo blastil ter učink oviti pro cesi, s katerimi neprest ano prepoznavamo, ocenju jemo ter nadzi ramo tako prevzet a kot po tencialn a t veganja. T o nam omogoča ustrezno in pravočasno ukrepanje in ohran janje prola t veganj na ravni, opredeljeni v a pe titu po t veganjih. S istem je jasen, pregleden in dobro dokumentiran. V odvisnih druž bah ga razvijamo po načelih matične družbe ob upoštevanju načela sora zmernosti. 1.1 Razmejitev pristojnosti in odgov ornosti Sistem pristojnosti in o dgovornosti na podro čju upravljanj a t veganj temelji na treh o bramb nih linijah . • Pr va ob rambn a linija zajema poslovn e funkci je, ki s svojimi odločit vami aktiv no upravljajo k onkretna po slovna t veganja. Odgovorne so za p repoznavanje in prev zemanje tveganj na svojem poslovnem podro čju v skladu z us merit v ami Uprave ter za akti vno op erativno upr avljan je konkre tnih p o slov nih t v eganj. • Drugo ob rambn o linijo pr ed st av ljajo ključn e f unkcije (funkcija uprav ljanja t veganj, funkci ja skladnosti in ak tuarska funkci ja ) in druga po vezana podro čja, ki izvajajo nadzor , ter odb ori, ki opre deljujejo sistem upravlja nja tveganj, vključno s pos topki prepoznavanja, merjenj a in spremlja nja i zpost avljenosti, in sistem lim itov izpostavljenosti. • T retja obrambna linija vključuje funkcijo notranje revizije. T a redno izv aja neodvisne preglede uspešnos ti in učink ovitos ti delovanja si stemov notr anji h kontrol ter upravljan ja tveganj posameznih poslovnih podro čij. Podaja t udi priporočila za izboljšave. Uprava in Nadzorni svet nista nepo sreden del treh obrambnih li nij, a je nj una vloga v sistemu upravljan ja tveganj kljub tem u ključna. Sta namreč bistvena deležnika, saj nju no delovanje podpirajo vse tri obr ambne lin ije. Obenem st a odgovorna za delovanje sistema ter opredelitev organizacijs kih ciljev in strategije za nji hovo dos eg anje. Vzp os t avlja ta str uk turo uprav ljanja in procese, ki omo gočajo op timalno u pravljanje prevzetih tveganj. 162 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Nadzorni s vet Zavarov alnice po daja soglas ja Upravi k pisnim pravilom sistema upravlja nja t veganj na n ajvišji ravni. V okviru svojih pristojnosti in odgovornos ti se seznanj a s poro čili ključni h funkci j, na sejah pa t udi s prolom t veganj, kapitalsko ustreznostjo ter ključnim i izsledki procesa lastne o cene t veganj in solventnos ti. Daje tudi soglas ja k Poročilu o solventno sti in nančnem položaju. Revizijska komisija deluje kot delovno telo Nadzornega svet a ter mu zagotavlja strokovno pomo č in oporo pri oblikovanju stališč o upravljan ju tveganj. Nadzoruje primernost in učink ovito st sistema upravlja nja tveganj. Osredo točena je na spremlj anje celostnega prola t veganj matične druž be Skupine. Vključena je tudi v opredelitev stresnih testov in scenarijev za preverjan je ravni kapitalske ustreznosti v ok viru lastne ocen e t veganj in sol ventno sti. Uprava Zavar ovalnice oblikuje poslovne cilje in apetit za pre vzemanje tveganj. Potrjuje strategijo upravljanj a t veganj in pripada joče politike ter načrte dela p osameznih klj učnih funkci j. Zagotavlja učinkovit sistem upravlja nja t veganj. Redno je sezn anjena s ka pitalsko ustreznostjo in po trjuje na jpomembnejša poro čila ključni h funkci j, vključno z Rednim poro čilom nadzornik u, Poročilom o so lventnos ti in na nčnem polož aju, Poročilom o tve ganji h ter Poročilom o lastni oceni t veganj in solventno sti. Samos tojno in z notraj odb orov akti vno so deluje in us merja proces lastne ocene t veganj in solventnos ti, s katerim preverja poslovne o dloči t ve in opredeljuje usmerit ve sistema u pravljanja t veganj. Skrbi tudi za uskla jenost sistema upravljan ja tveganj s proces om načr tovanja in upravlj anja ka pitala. Poslovn e funkcije Zav arov alnic e de lujejo v pr vi obrambni linij i. Skladno z usmeritv ami Uprave prevzemajo in prepoznavajo tveganja na svojem poslovnem p odročju. Upravljajo tudi konkretna tveganja znotraj dovoljenih li mitov izpo st avlj eno st i. Ključn e funkcije sistema up ravljanja s o v Zav aro valni ci or ganizirane ko t samo stojn e organizacijs ke enote. Vsebu jejo funkci jo upra vljanja t veg anj, ak tuar ski f unkciji za premoženjska i n osebna zavarovanja, funkci ji skladnosti poslovanja ter notranje revizije. Delujejo v d rugi obrambni li niji, le funkci ja notranje revizije je umeščena v tretjo. Vse ključne fun kcije sodelujejo in s i redno izmenj ujejo potrebne informacije. Pri uprav ljanju t ve ganj so d elujejo tudi s pr eo s talimi kontrolnim i funkci jami n a ravni Skupine. Naloge in odgovornosti izv ajajo neodvisno druga od druge in neodvisno od pre ost alih organizacijs kih enot družbe. Nosilci ključnih funkci j izpolnj ujejo zahteve po primernosti in ustreznosti, opre deljene z notranjimi pravili posameznega po dročja. Funkcija upravljanja t veganj je na po dlagi usmeritev Uprave pristojna za vzpost avitev ter uskla jeno in neprekinjeno delovanje integriranega sistema u pravljanj a t veganj. Spremlja s plošni prol t veganj, metod ološko skladen razvoj sistema upravlj anja tveganj in uskla jenost krov nih modelov vre dnotenja t veganj. Izvaja tudi krovne analize tveganj, poro ča o izpost avljenosti t veganjem in vrednoti kapitalsko u streznost p o regulatorni metodi ter drugih ka pitalskih modelih. Glede na usmerit ve Uprave koordini ra in izvaja lastno oceno t veganj in solventnos ti, četr tle tno preverja prol t veganj ter o tem poro ča Upravi in Nadzornemu svetu ter pripravlja druga regulatorna poročila – Poročilo o sol ventnosti in nančnem položaju ter Redno poročilo nadzorniku. Skladno z zahtevami poro ča regulatornim organom. Funkcija skladnos ti posl ovanja deluje v ok viru sistema notranji h kontrol in nadz oruje skladnost poslov anja Zavarovalnice s predpis i in zavezami, o čemer redno poroča Upravi in Nadzornemu svetu. Spremlja in ocenj uje vplive spremenjenega pravnega okolja ter tveganja za skladnost poslov anja dru žbe. Ocenjuje tudi primernost in učinkovitost po stopkov ter svetuje ob ukrepih za uskladitev poslovanja Zav arov alnic e z ugo to vlj enimi spr eme mbami. Z usmeritv ami, priporočili in predlogi so oblikuje notranje kontrole skladnosti pos amezni h proces ov , poslov nih področij ali celotne družbe. Fun kcij a ima pomembno vlogo tudi pri prizadevanjih za pošteno in transparentno poslov anje, saj s premlja spoštovanje etičnih zavez in skrbi za nj ihovo uveljavlja nje v praksi. Ak tuarska funkcija skrbi za usklajevanje in izv ajanje izr ačuna zav arov alno -tehni čnih rezer vacij z ustreznimi metodami, modeli in predpos tavkami ter celovitimi, kakovostnimi in ustreznim i podatki. Pre verja tudi u streznost splošne politike prevzemanja zavarovalnih t veganj in pozavarovanja. Poda ja mnenj a o primernosti višine zavarovalne premije posameznih produktov z v idika zadostne pokri tosti premije iz obveznosti zavarovalnih pogodb. Prav tako preverja ustreznost pozavarovanja ter sodeluje pri lastni oceni t veganj in solventnosti. Ob tem usklaju je in izračuna va kapitalske zahteve za zavarovalna t veganja. O pomembnejš ih ugotovit v ah poro ča Upravi in Nadzornemu svetu. Funk cija delu je ločeno za premoženjska in živ ljenj ska z av arov anja . Funkcija notranje r evizije r edno in celovito nadzoruje poslovanje Zavarovalnice. Načr tno in metodično pregleduje in ocenj uje prime rnost ter učinkovitost upravljanj a Zavarovalnice, njenih tveganj in k ontrolnih postopkov ter priporo ča izboljšave. Skrbi za kakovost in neprest an razvoj notranjega revidiranja Zavarovalnice. Sod eluje z z unan jimi revizorji in drugi mi nadzorni mi organi ter s premlja uresničevanje priporočil no tranjih in zun anji h revizorjev. So deluje tudi pri notranji h revizijs kih pregledih v drugih d ružbah Sku pine. Po dogovo ru z Upravo in vo dst v i po slovnih p odro čij izvaja svetov alne storit ve. Vse klj učne funkcije Zavarovalnice T riglav skrbijo za prenos znan ja in dobrih praks v preos tale družbe Skupine ter za n jihovo usklajeno delovanje. V drugi obrambn i linij i sistema upravlj anja t veganj delu jejo tudi odbor i, ki jih ime nuje Upr ava . Upravo podpirajo pri rednem spremlj anju tveganj, uskla jevanju potrebnih ukrepov in informiranju o u pravljanj u t veganj. Njihova vloga je p osve tovalna, Uprava pa jim lahk o dodeli dolo čene odlo čevalske pravice. Sistem odborov, ki so del sistema upravljanj a t veganj, smo v letu 20 21 razširi li in vanj vključil i še Odb or za skla dnos t in trajnos tni razvoj , ki je prev zel nadzor nad tveganji ug leda in trajnostnimi tveganji. Deluje na ravni S kupine in Zavarovalnice, njegov namen pa je preventiven. Ocenjuje in z manj šuje tveganja, povezana z neskladnostjo delov anja d ružbe s predpisi, internimi pravil i, veljavnim i akti in zavezami, kot tudi tveganja, povezana z ugledom družbe in Skupi ne. S tem smo upravlja nje trajnostnih t veganj še celoviteje integrirali v si stem upra vljanja t veg anj Skup ine. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 163 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Pregled odborov sistema upr avljanja s tv eganji in njihovih pristojnosti . 3. ra ven odbor ov Primarno je odgov orna za na vedene specične pod-vrste tveganj. Produktni forum osebnih zav arov anj (PF OZ) Pristojnost: zav arov alna tveganja življenjskih zav arov anj Produktni forum premoženjskih zav arov anj (PF PZ) Pristojnost: zav arov alna tveganja premoženjskih za var ovanj 1. ra ven odbor ov Pristojnost: • nenančna tveganja, ki niso v pristojnosti drugih odboro v , • kapitalsk a tveganja ter • krovno v se ostale vrste tveganj, s poudarkom na najpomembnejših t veganjih Skupine. Potrjuje: • metodologije in pravilnik e, ki opredeljujejo metode vrednotenja t veganj, • limitne sisteme na področju vseh vrst tveganj, • priporočila za odvisne družbe glede dov oljenih najvišjih izpostavljenosti do posameznih tveganj. Odbor za upra vljanje s tv eganji (RMC) . 2. ra ven odbor ov Primarno je odgov orna za na vedene specične vrste tveganj ter spr emljanje in nadzor učink ovitosti sistema upra vljanja tveganj v s voji pristojnosti, skladno z metodologijami, potrjenimi na Odboru za upra vljanje s tveganji. Odbor za upra vljanje s sredstvi in obv eznostmi (ALC O) Pristojnost: likvidnostno , tržna, zav arov alna tveganja življenjskih in pokojninskih zav arov anj, kreditna tveganja naložbenega portfelja Zav arov alni odbor premoženjskih zav arov anj (UWC) Pristojnost: zav arov alna in kreditna tveganja iz naslov a premoženjskih za var ovanj Odbor za opera tivna tveganja ( ORC) Pristojnost: operativna t veganja Projektno usmerje valni odbor (PUO) Pristojnost: tveganja projekto v Odbor za skladnost in trajnostni r azvoj ( OS TR) Pristojnost: tveganja neskladnosti poslovanja, ugleda in trajnostnih tv eganj Poročanje Poročanje Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 164 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Odb ori Zavarov alnice T riglav , ki so de l sistema uprav ljanja tve ganj v Skupini T riglav , in njihove vl oge. • Odb or za upr avljanje s t veganji o br avnav a vsa bist vena t veganja Zavarovalnice in Skupine. Presoja tudi ka pitalska in strateška oz. n enančna tveganja, ki jih ne obravnavajo drugi odbori. • Odb or za upr avljanje s sr edst v i in obvezno stmi pr esoja tržna tve ganja, vključno s kreditnimi t veganji zaradi izpostavljenos ti do bank in bančnih skupin, tveganja življenj skih zavarovanj in likvidnostno t veganje. • Zavarov alni odb or pr emože njskih zavarovanj obr avnava zavarovalna t veganja premoženjski h zavarovanj in kreditna t veganja, povezana z iz pos tavljenostjo do pozavarovateljev . • Odb or za op era tivna t ve ganja obr av nava operati vna t veganja, ki vključuje jo t veganja informacijsk e varnosti, kib ernet ska t veganja in tveganja, povezana s si stemom uprav ljanja ne pre kinje neg a p osl ov anja, ter tve ganja nesklad nosti p oslovanja in izlo če nih p os lov. • Pr oduk tna fo ruma pre moženjsk ih in osebnih zavar ovanj presojata razvoj novih z avarovalnih produk tov in z njimi povezana t ve ganja. • Projek tno usm erjevalni o dbor o brav nav a t veganja projektov, o čemer poroča pre os talim pris tojnim o db or om. • Odb or za skla dnos t in trajno stni raz voj obravnava t veganja neskladnosti poslov anja, tveganja ugleda in trajn os tn a t v eganja . Upravljan je t veganj poteka najprej na ravni posameznih družb , nato na ravni Sk upine. Za vzpo stavi tev in delovanje sistema upravlj anja t veganj v druž bah so odgovorna vodst va družb in za to pooblaščene o sebe. Področje upravljanja odvisnih d ružb us klajuje pripravo mini maln ih standardov za družbe v Skupin i, ki obsegajo tudi minim alne standarde za po dročje upravljanj a t veganj. Za pripravo slednjih i n njihov prenos na odvisne družbe je odgovorna Služba za upravlj anje s tveganji matične družbe, ki pri tem sodeluje s področjem upravljan ja odvisnih druž b. Z uveljavlj anjem skupni h standardov Skupina zag otavlja učinkovit ter pregleden sistem upravljan ja t veganj Sku pine. T a temelji na učink ovitem komun iciranju, kakovostni iz menjavi podatkov in informacij, časovni razpoložljivosti, metodološki skladnosti, raču novodski preverljivosti ter celovi tosti. 1.2 Pr oces upra vljanja tv eganj Proces cel ovitega upravljanja t ve ganj Zavarovalnice T riglav temelji na strategiji Skupine in poslov nem načr tu Zavarovalnice, ki opredeljujeta tudi ape tit po t veganjih. T a določ a pomembna t veganja, ki jih je Skupina pripravljena prevze ti za izpolnitev svojih ciljev , ter klj učne kazalnik e, s katerimi s prejet a t veganja merimo i n spremlj amo, vključno s ciljn imi vrednostmi in omejit vami. Do t veganj, ki jih pri poslovanju ne želi mo prev zeti, zavzamemo ničelno toleranco. Eden ključnih kazalnik ov za merjenje in spremlj anje tveganj je količnik kapitalske ustrezn osti . Njegov ciljni raz pon in toleranca s ta usklajen a z dividendno poli tiko t er opredeljena v ok v iru uprav ljanja kapi t ala Z avar ov alnice in Skupi ne. Ohranjan je kapitalske ustreznosti znotraj ciljn ih razponov je stalen pro ces in narekuje redno presojan je poslovnih odlo čitev z vidika dobičkonosnosti in prev zetih t veganj. Proce s lastn e oce ne t veganj in so lven tnosti je močno p ovezan s kakovostjo celo tnega sistema upravlja nja tveganj. Z ocenjevanjem solven tnostnih po treb pre verjamo primernost regulatorne meto de in ustreznost strateških usmeritev tudi z vidika zagotavljanja kapitals ke ustreznosti. Z a izboljševanje uporabe kapit ala ocenjujemo solventnos tne po trebe gle de na uresničevanje strateškega načr ta. Stabilnost kapitalske ustreznosti pa testiramo s stre snim i scenariji za obstoječ a in po tencialn a oz. nastajajoča t veganja v okolj u pos ameznega t veganja. T o nam omogoča ustrezno ukrepanje, h kateremu sodijo spremembe usmeritev o sprejeman ju poslov ter prilagodit ve premijski h stop enj in lim itnega sistema, preno sa t veganj in p odo bno. S tem p ove čujemo pripravljenost družb v Skupini na zaz nana t veganja in n adgrajujemo notranji k ontrolni sistem ter na tej osnovi gradimo učink ovit sistem za strateško odlo čanje. Proce s upravl janja t veganj se st av ljajo prepoznavanje oz. identikacija, merjen je oz. ocenjevanje, obvladov anje, spreml janje i n poro čanje o tveganjih. Za pravilno oceno t veganj po trebujemo pravilen in celovit zajem po datkov o iz pos tavljenosti t veganjem, dobro poznavan je lastnosti (volatilnosti) deja vnikov posameznih tveganj in njihovih vplivov na ključne ka zalnik e, določene v Izja vi o ape titu p o t veganjih. Za ocenjevanje tveganj primarno uporabljamo standardno formulo Solventnos ti II (regulatorno meto do) , ki temelji na standardnih volatilnostih i n lastni izpostavljenos ti tveganjem. Dopolnjujemo jo z lastnim i ocenam i volatilnosti dejavnik ov t veganj pri ena ki stopnji zaupan ja za isto obdobje. T ako redno spreml jamo tudi n jeno ustreznost. T ve ganja d odatno ocenjujemo po metodol ogiji bonite tne hi še S&P , ki temelji na stopnji za upanja 99, 7 odstotka v obdobju enega leta. Celovito analizo pri mernos ti regulatorne meto de izvedemo najmanj en krat le tno, v ok viru proce sa lastne ocene t veganj in solventno sti. Končna ocena primernosti upoštev a tudi rezultate interne meto dologije merjenja tveganj. Za prev zet a in potencialna tveganja opredelimo ciljne vrednosti oz. v zpost avimo omejitve, ki morajo biti spoš tovane pri prev zemu tve ganj. Morebitna negati vna gibanj a prepoznavamo z mehani zmi za sprem ljan je t veganj, ki potekajo na več ravneh in nam omogočajo ustrezno ukrepanje. Na ravni poslovnih podr očij prep oznavamo negativna giban ja z vzpo stavljenimi procesi za obveš čanje ključnih fun kcij o poslih s pove čanimi tveganji. Na agregatni rav ni pa redno spremlja mo koncentraci jo iz post avljenosti i n povečane nest anovitnos ti, kjer je izpostavljenos t Skupine višja. Pomembnej ša zaznan a ali prepoznan a t veganja vključi mo tudi v proces lastne oc ene t veganj in solventnosti. Služba za upravlj anje s tveganji redno spremlj a usklajenost dejans kega prola t veganj z apetitom po t veganjih. Ugotovit ve obravnavamo na seji Odbora za upravljanje s tve ganji, n a kateri tudi potrjujemo ukrepe ob zazna vi krši tev . O ugotovit v ah in ukrepih Odbora upravljanja s tveganji redno poroč amo Upravi, Nadzornemu svetu in Revizi jski kom isiji Nadzornega sveta. Upravo in Nadzorn i sve t redno obveš čamo tako o prev zetih posameznih vrst ah tveg anja za Zavarovalnico in Skupino k ot tudi o tveganju v celoti. Poro čilo o t veganjih, ki doku mentirano Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 165 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 odraža rezultate rednega m erjenja i n spre mljanja t ve ganj , pr ipr avljam o če tr tl et no. Zajema vse ključne kazaln ike tveganj, vključno s trendi, lim iti in priporo čili Služ be za upravljan je s t veganji. 1.3 Upra vljanje k apitala 100 Dobro integriran sistem upravlja nja tveganj je bist ven tudi za učinkovito upravlja nje kapi tala . Zago tavljanj e kapit alske ustrezn osti v ciljnem o bmo čju Skupini omogoča, da v vsakem trenutku raz polaga z zadostno količino kapitala glede na prevzet a merljiva t veganja. Poleg vzdržev anja redne kapitalsk e ustreznosti načr tujemo in presojamo obstoječo raven kapitala ter njeno prihodnjo ustreznost. V sklopu rednega upravljanj a kapitala Skupine za zagotavljanje njegove optimal ne sest ave in 100 SASB: FN-IN-550a.3 Strateški cilji upr avljanja k apitala in merila dividendne politike Možnost agresivnejše rasti obsega poslovanja in pr esoja sprememb poslovne stra tegije > 250 % 200–250 % 150–200 % 130–150 % < 130 % Presežna kapitalsk a ustreznost Ciljna kapitalska ustr eznost Podoptimalna r aven kapitalsk e ustreznosti Opozorilna ra ven kapitalsk e ustreznosti Nezadostna kapitalsk a ustreznost Izvajanje rednih aktivnosti upravljanja tv eganj Analiziranje možnih srednje in dolgor očnih ukrepov za izboljšanje k apitalske ustr eznosti in poudarjeno spremljanje tveganj Izvajanje ukr epov za izboljšanje kapitalsk e ustreznosti stroškovne učinkovitosti je Z avarovalnica v letu 201 9 izdal a po drejeno obveznico, ki se všteva v kapitalsko u streznost . Pri odloč anju o s klenit vi poslovn e priložnosti dosledno pres ojamo njeno dobičkonosnost glede na prev zet a t veganja i n tako sočasno zasledujemo cilj no kapitalsko u streznost . Pri tem upoštev amo tudi zagotavljanje primerne donosnosti za lastnike. Cilj upravlj anja kapitala je tako zagotavljanje varnosti in dobičk onosnosti poslovanj a ter dolgoročne in stabilne donosnos ti naložbe z viši no dividend, ki us treza vnaprej opredeljenim merilom dividendne poli tike. Skupin a T riglav je bila tudi v letu 20 21 ustrezno kapi talizirana in don osna. Višin o razpo ložlji vih last nih sred stev za pok rivanj e regula tornih kap italsk ih zahtev spremlj amo redno. Merimo jo za pos amezne zavarovalnice in na nčne družbe v Skupin i in Skupino k ot celo to. Ciljn a kapitalska ustreznost Skupine se giblje med 200 in 250 odstotki. V tem razponu nam omogoč a razpolaganje z u strezno količino kapitala za izvajanje osnovne dejavnosti in pokri vanje potencialnih i zgub. S presežk om kapitala zagotavljamo zaščito pred izgubami zaradi nepredv idenih neugodni h dogodkov in nestanovi tnosti kapit alskih zahtev . Ob vzdr ževanju redne kapitalske u streznosti načr tujemo in presojamo obstoječo raven kapitala ter njeno prihodnjo ustreznost. S tem sledimo spremembam ok olja, ki vplivajo na kapitalsk o ustreznost, in op timiz iramo porazdelitev kapit ala. Kapitalska ustreznost pomembno vpliva tudi na bonite tni oceni Zavarovalnice T riglav . Pri sprejem anju poslovnih odloči tev zato upoštev amo nji hov vpliv na rez ultate model ov večjih bonitetnih agenci j. Kapitalski model Skupine T riglav ocenjujeta bonitetni agenciji S&P Global Ratings i n AM Bes t. Več o bonite tni oceni v točki 6. 6 poslovnega dela Letnega poro čila . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 166 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 1.4 Upra vljanje tr ajnostnih tveg anj Po sprejetju Zaveze traj nosti Skupine T riglav v letu 2020 smo v letu 202 1 vsebine, povez ane s trajnostjo in trajnostnimi tveganji, n adgradili s strateškimi ambici jami S kupine T riglav na tem podro čju ( več v točki Strateške ambici je Skupine T riglav na podro čju trajnostnega razvoja (ESG) v točki 4. 1 p oslovnega dela L etnega p oro čila ), s krb za trajnostni razvoj pa umes tili v organi ziranost družbe. Gradimo celovit sistem upravljan ja trajnostnih tveganj, ki jih umeščamo med nenančna t ve ganja ( glej točko 1. 5 ). Za trajnostna tve ganja s mo opredelili apetit p o t veganjih in notranja pravila upravljan ja teh tveganj. Na ravni Skupine a k tivnos ti na podro čju trajnostnih vidik ov poslov anja u sklajeno us merja Koordinator razvoja traj nostneg a poslov anja. Za optimal no vključenos t trajnostnih vidik ov poslov anja v s istem upravljan ja tveganj je odgovorna funkcij a upravljan ja t veganj Zavarovalnice, spreml ja pa jih Odbor za skladnost in trajnostni razvoj. T a po roča O dboru za upravljan je t veganj, ki je pristojen za celovito upravljanje naj pomembnejših tveganj Skupine. Odloči t ve sprejema Uprava. V eč o trajnostnih vidikih je predstavljeno v 12. p oglavju poslovnega dela Le tnega poro čila . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo Odbor za upr avljanje s tv eganji (RMC) Celo vito upra vljanje tveg anj Odbor za skladnost in trajnostni r azvoj Služba za upr avljanje s tv eganji Koor dinator r azvoja tr ajnostnega poslov anja Apetit po tveganjih in ostala notranja pra vila upra vljanja tveganj Stra teške ambicije Skupine T riglav na področju tr ajnostnega razv oja (ESG) Upra va Upra vljanje trajnostnih tv eganj Upra vljanje trajnostnih tveganj k ot del celovitega upra vljanja tveganj v Sk upini T riglav 167 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Pomembnejše vrste tveganj Sk upine T riglav Zav arov alna tveg anja T ržna tveg anja K reditna tveg anja Likvidnostno tveg anje Opera tivna tveg anja Nenančna tveg anja Potencialna ali nastajajoča tv eganja 1.5 V rste tveganj in njihov o upra vljanje Najpomembnejše vrste t veganj ter načine njihovega upravlj anja opis ujemo v nada ljevanju. Izpostavljenos t po samezni vrsti t ve ganj ter oceno t veganj podrobneje pre dstavljamo v 2. poglavju tega dela Le tnega poro čila . Skupin a za interno spremlja nje tveganj uporablja klasikaci jo t veganj, uskla jeno s standardno formulo v ZZavar - 1. Pri po slovanju prev zemamo v nad aljevanju n aštet a t veganja. 1.5.1 Zav arov alna tveganja Skupin a T riglav prev zema zavarovalna t veganja s s klepanjem razl ičnih zavarovanj. Ker je zavarovalni por t felj po vr stah pro duktov raznolik, so raznoli ka tudi zavarovalna t veganja n a ravni Skupine. Zavarovanja deli mo na premoženjs ka, kamor se uvrš čajo tudi zdravst vena zavarovanja in pozavarovanje, ter življenjska, ka mor se uvr šč ajo tudi pokoj ninska zavarovanja. Zavarovalne škode ozirom a iz nji h izh ajajoče zavarovalne obveznosti pa delimo na življenjs ke obveznosti, ki so odvisne od biometričnih dejavnik ov (n a primer staros t, spol in zdravst veno stanje zavarovanc a) , in neživljenjs ke obveznosti ( neo dvisne od bio me tri čnih dejav nikov). Neživ ljenj ske obveznosti v klju čujejo vs e (po tencialne ) škode premoženjskih zavarovanj razen t.i. premoženjskih rent – to so škode iz nas lova premoženjskih zavarovanj, ki so odv isne od biometri čnih dej avnikov oškodovanca in se za to razvr šč ajo med življenjsk e obveznosti. Med neživ ljenjs ke obveznosti uvr šč amo tudi (potencialne ) škode nezgodnih zavarovanj, ki so del polic življenjskih zavarovanj, vendar pa šk ode niso od visne od biometričnih de javni kov ošk odovancev . Življe njske obveznos ti izha jajo i z zavarovalnih polic za klasična, nalož bena in pokojni nska zav aro vanja . Me d p okojn inska z avar ov anja uvr ščamo tudi prostovoljna dodatna pokojnin ska zavarovanja, ki jih Zavarovalnica zagotavlja v ok viru drugega stebra po koj nin skeg a si s tem a. • Sklep anje pre moženj skih zavar ovanj ust varja na ravni Skupine tveganje prenizk o obračunanih prem ij glede na prev zeta t ve ganja, previsokih škod glede na oblikovane rezerv acije za sklenjene produk te, večjih odstop ov od pri čakovanih pri dobičkonosnosti sklenjenih pogodb ter šte viln ejših ali ob se žnejših ka tas tro f alnih dogodkov . Navedena tve ganja so odvisna od njihove spremenljivosti in zadevne izpostavljenosti. T veganje pre mij predst avlja tveganje, da obračunana zavarovalna prem ija ne zadošč a za poravnavo vseh obveznos ti, ki nastanejo ob sklenit vi zavarovalnih pogodb. T veganje je odv isno od neto zaslužene premije i n letne v ariabil nosti škodnih kol ičnikov , ki so za vsak zavarov alni segment predpisani s standardno formulo. T est primerno sti slednjih za la sten zavarovalni por t felj se letno iz vaja v okv iru lastne ocene t veganj in solventnos ti. T a kaže v povpr ečju nižj a t veganja, k ot jih predvid eva st andardna formula. V ečja variabil nost škodnih količni kov pa predstavlja večjo nego tovost oziroma t veganja. T veganje premij je odvisno tudi od razpršeno sti izpostavljeno sti med različnim i zavarovalnimi segmenti v por t f elju. V Skupi ni si zato prizadevamo, da je por t felj učinkovito razpršen me d različ nimi zav aro valnimi s egm ent i. T ve ganje premi j upravljamo z učin kovitimi procesi spremljave š kodnega dogajanj a in pravočasnim prilaga janjem cenovne politike. T veganje rezer v acij se p ojavi ob odstopanju dejans kih reali zirani h škod od pričakovanih. Zavarovalno-tehnične rezer vacije se oblikuje glede na oceno prič akovanih i zplačil šk od iz veljavni h pogo db premoženjs kih zavarovanj. T ve ganje rezerv acij zato merimo z oceno potencialne izgube za že na stale škode v izjem nem dogodku. Pri tem upošte vamo scenarij, ki se (statistično) zg odi enkrat v 200 letih v le tnem obdobju in je po standardni formul i, s katero merimo višino potreb nega kapitala zavarovalnice, za vsak zavarovalni segment odv isen od višine najboljše ocene neto škodne rezer vacije ter njene predpisane letne variabilnosti. Na t veganje rezerv acij vpliva tudi ročno st obveznosti – pov prečno trajanje iz plačil škod – za katere so oblikovane rezerv acije. Pri odgovornos tnih zavarovanji h več kot polov ico predv idenih škod iz plačamo po enem le tu, v preost alih zavarovalnih segmentih pa v roku enega let a. Rezerv acije z daljšo ročnostjo imajo tako višje tveganje rezer vacij od kr atkoročnih. Med obveznosti z daljšo ročnostjo se uv ršč ajo tudi šk ode, ki se izplačuje jo kot rente in imajo zato t veganje revizije i zplačil in tudi druga biometrična t veganja, ki so sicer zn ačila za življenjsk e produk te. T veg anje rezerv acij spremlj amo z rednim izvajan jem preverjanja pretekle v išine oblik ovanih rezerv acij glede na realiz irane škode in na podlagi ugotovitev prilagajamo trenutne procese oblik ovanja rezerv acij. T veganje pre dčasnih p rek initev se uresniči, če so stopnje pred časnih prekinitev pogodb za že sklenjena premožen jska zavarovanja višje od pričakovanih. T veganje na ravni Skupine upravlj amo z rednim a naliz iranjem predč asnih prekinitev in prilagaj anjem produk tov , če je to po trebno. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 168 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 T veganje katast rof p rem oženjskih zavarov anj pomeni nevarno st nastanka nepričakova nega enkratnega š kodnega dogodka s škodnim potencialom, ki je bist veno višji od ocenjene povp rečne škode zavarovalnih druž b v Skupin i. T veganje katastro f na ravni Skupi ne je največje, če je zavarovalni posel s trnjen na posameznem geograf skem območju ali v g ospodarski panogi po posamezni zavarovalni nevarnosti. Za premoženjska zavarovanj a zato na ravni Skupine in ločen o v vsaki (po)zavarovalni družbi s premljamo t udi tve ganje koncentracije . Pojavi se ob kopičenju zavarovalnih poslov na posameznih geograf skih območjih ali v gospodarskih panogah za posamezne zavarovane nevarnosti. Koncentraci ja la hk o nastane tudi zaradi sood visnosti pos ameznih zavarovalnih vrst . T ako lah ko že na stanek enega škodnega dogodka bist veno vpliva na spos obnos t izpolnjevanj a obveznosti v dolo čenem zavarovalnem segmentu. T veganje k oncentracije obvladujemo s preudarni m sprejem anjem zav arov alnih t veganj , re dnim spr emljanje m izpostavljenos ti por t f elja in ustrezn imi poz av arov alnimi po go dbami . Posebej pozorno obr avnavamo vse škode, ki nastanejo ob naravnih dogodkih. Pri ocenjevanju škodnega potenciala kat as tro falnih narav nih do go dkov upoštev amo rezultate različnih modelov , s katerimi določimo ustrezno pozavarovalno zaščito. Pozavarovalni program obsega različne tipe pozavarovalnih zaščit, ki so odvisne od v rs te zavarovanih nevarnosti in zav arov alnih s egm ent ov. • Sklep anje živ ljenjs kih zavaro vanj na ravni Skupine ustv arja tveganja umrlj ivosti, t veganje dolgoživosti, tve ganje obolevno sti, t veganje predčasnih prekinitev , tve ganje stroškov in tve ganje katastrofe. Nave denim t veganjem so izpostavljene tudi že zgoraj omenjene škode, ki se izplačuje jo kot rente, le da je zanje poleg bi ometričnih t veganj zn ačilno še t veganje revizije iz plačil. Življenjska zavarovanja so torej odvisna predv sem od bio metričnih dejavnik ov in zato izpost avljena tveganju spremembe dejans kih biometričnih po datkov kot tudi drugih dej avnikov , kot so na primer delež odstop ov in višina stroškov v premij i. Če se predp ostavke neugodno spremenijo, lahk o premija in / ali zavarovalno-tehnične rezer vacije po stanejo prenizke, zavarovanje pa manj dobičkonosno od pričakovanj ob sklenit vi. Do datna zavarovanja, kot na primer nezgodna zavarovanja, so man j odv isna od biometričnih po datkov in zato bolj po dobna premoženjskim zavarovanjem, zato so tudi njihova t veganja podobna t veganjem premoženjskih produktov. T veganju umrljivos ti je Skup ina izpostavljena pri zavarovanjih sklenjen ih s produk ti, ki krijejo nevarnost smr ti, če je v trenutku zavarovančeve smr ti kritje večje od oblikovanih rezerv acij. Največjo izpo st avlj eno st imajo pr oduk ti ži vlj enjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev ter police življenjski h zavarovanj z varčevanjem. Zavarovalne vso te za smr t so v teh primerih namreč visoke, zavarovalno-tehnične rezer vacije pa razmeroma niz ke. T veganje dolgoži vosti na ravni Skupine pomeni izpostavljeno st do produk tov rentnih in pokoj ninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določ ena vnaprej i n je nespremenljiva. Izračuna na je na po dlagi vplačanih sredstev in predpos tavk, pre dvs em o predvid enem trajan ju preost anka življenj a upravičencev. Če pride do obču tnega po daljšan ja splošne življenjsk e dobe zavarovane p opulacije, se verjetnos t smr ti zma njša, s tem pa narastejo obveznosti pri izpostavljenih policah. Zav arovalnica se pri nekaterih starejših policah pokojnin skih zavarovanj zaradi zajamčene viši ne rente že v obdobju varčevanja soo ča s t veganjem negotovos ti zaradi dolgoživosti ( tveganj e zajamče nih rentnih fak torj ev ). Zavarovalec bo zajamčena i zplačila la hko uvelj avil ob koncu varčevanja in prehodu v fazo iz plačevanja – torej z začetkom prejemanj a dosmr tne rente, ki bo izračunan a na osnovi privarčev anih sredstev po omenjenih ksnih deja vnikih. T ve ganja i z tega naslova ne prenašamo na pozavarovalnice, temveč po po trebi oblikujemo dodatne namens ke rezerva cije. T veganju invalidno sti in ob olev nosti s o izpostavljeni produk ti s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter i nvalidnosti, ki jih sklepajo zavarovalne družbe v Skupi ni. T a zavarovanja praviloma nima jo varčev alne kom ponente, zato je njihova izpostavljenos t sorazmerna z višino zavarovalne vsote. T veganju pred časne pr ekini t ve (preoblikovanje police v kapitaliz irano ali njen odkup) so izpostavljeni produk ti, pri katerih pogodb ena določila zavarovalcu dovoljujejo, da spremeni polico: izvede njen odkup, uveljavi spremembo viši ne kritij ali prem ije, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev b o kupil rento ipd. Izpolnitev tega t veganja je odv isna od ravnanja zavarovalcev in ga je zato teže upravljati. Zma njšu jemo ga s primerno zasnovo produk tov za zadovoljevanje po treb strank in s skrbnim negovanjem obstoječega p or t felja. T veganju stroškov je Skupina iz post avljena pri vseh pro duktih življenjskih zavarovanj t er pri premoženjski h rentah. V po lico vračunani stroški se namreč dolo čijo ob sklenit vi, ali v ksnem znesku al i v določen em deležu. Ker pa zavarovanje al i izplačilo rente lahk o traja več kot 20 let, lahk o pove čanje dejans kih stroškov preseže vračunane in tako negativno vpliv a na dobičkonosnost zavarovalnega por t felja Skupine. T veganje se lahk o uresniči tudi zaradi n apačnih izraču nov , neustrez nosti stroškovnega modela ali napačne ocene prihodnjega obsega, trendov in nes tanovi tnosti stro škov . T veganju revizije so izpost avljene premoženjsk e rente. Obdobno izplačilo rente se lahk o poviša pr edv sem zaradi poslabšanja zdravst venega st anja u pravičenc a ali spremembe pravne praks e, s čimer se poveč a nominal na vrednos t obveznosti Skupine. T veganje katast rof e življ enjskega zavarov anja za prim er smr ti in inv alidno sti obsega pre dvsem primere koncentra cije in ekstremnih dogodkov , ki lahk o vplivajo na večje štev ilo zavarovanih oseb. Številne police ima jo vključene pogo dbene nančne mož nosti in garancije. Z njim i povezana t veganja ocenju jemo med rednim vrednotenjem por t felja. Vključujejo tudi t veganje z ajamčen e obre stne m ere pri pro duk tih z var čevaln o kompon ento (klasična ž ivljenjska in rentn a zavarovanja ). Zajamčeno obrestno mero dolo čimo ob sklenit vi zavarovanja in velj a ves čas njegovega trajan ja. Opisano tveganje nastopi, ko so deja nsk e stopnje naložbenih Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 169 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 donosov, ki krijejo upravičenj a polic , niž je od zajamčene obrestne mere. Tvega nje zman jšujemo s čim višjo uskla jenostjo naložb z obveznostmi omenjenih zavarovanj in z oblik ovanjem dodatnih rezer vacij, predv sem pri delu por t felja obveznosti z višjim i jamstvi. Po dobna t veganja zaradi posebn ega jamstv a na donos izha jajo tudi iz prostovoljnih dodatnih pokoj ninskih zavarovanj v času varčevanja. Najpomembnejša vrst a pogo dbene nančne možnosti zavarovalca živ ljenjs kega produkt a je pravica do prekinit ve plače vanja premije s preoblikovanjem police v kapitalizi rano ali z njenim odku pom, kar upravljamo v sklopu t veganja predčasne prekinitve. T emeljno načelo delov anja zavarovalni št v a je doseganje prime rne izravnave t veganj . Na ravni Skupine jo dosegamo z upoštev anjem dovolj velikih homogenih s kupin tveganj, ki sest avljajo celoten por t f elj predstavljenih zavarovalnih tveganj. Ključen pogoj za primerno izravna vo t veganj je nj ihova učinkovita in pravilna razvrs titev. Določeno t veganje ovredno timo in umestimo v ustrezno sk upino ob sprejemu v zavarovanje. Pri tem upoš tevamo strokovne ugotovi t ve ter zna nja in postopke pozavarova teljev , ki prevz amejo del naši h zav arov alnih t veganj . Vsa prepozna na tveganja upravljamo v sklopu aktuarskeg a kont rolnega cikl a , s katerim pre ver jamo o ds top anja dejan skih u činkov t veganj od predvid enih. Na odstopanja se ustrezno odzovemo – s prilagoditvijo zasnove ali meril zavarovalni škega produkt a ali s prilagoditv ijo meril izračun a zavarovalno- tehnični h rezer vacij ak tualni m razmeram. Več o zavarovalni h t veganjih je predstavljeno v točki 2. 3 tega dela Le tnega poro čila . 1.5.2 T ržna tveganja Skupin a T riglav izv aja nalož benje zbrane premije (v okv iru zavarovalnega po slovanja ) in lastnih s redste v družb v Skupi ni. Naložbeni por t f elji družb Sk upine vsebujejo širok nabor različnih nančnih ins tr ument ov. Njihov a vrednos t je od visna od razmer in giban j na nančni h trgih. Finančne nalož be so največja skupin a sredstev in s tem p omemben del poslov anja Sku pine. Z njimi krijemo zavarovalne in druge obveznosti ter kapitalske zahteve in zagotavljamo primerno donosnos t. Pri izvajanju na ložbenja smo iz post avljeni tržnim tveganjem zaradi sprememb cen lastniških vrednostnih papirjev in nepremičnin, ravni obres tnih mer ( net veganih obrestnih mer in kreditnih pribitkov) ter valutnih tečajev . Njihov pomembni del so tudi t veganja, ki izh ajajo iz preveli ke koncentracije sredstev neposrednih naložb v na nčne instrumente ali posrednih preko nalož b v kolekti vne naložbene podjeme. Primarna metoda merjenja oz. spreml janj a teh t veganj na ravni Skupine temelj i na stand ardni for muli v ok vir u Solventnosti II , ki jo dopolnjujejo int erne mere, osnov ane na me to di t vegane v redn osti ( VaR) . Upravljan je tržnih tveganj poteka po vzpo stavljenih metodah in procesih z ja sno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornos tmi. Sistem nji hovega upravljan ja omogoča kakovostno ana lizi ranje in poro čanje ter pripravo in i zv ajan je ukrepov za prepreč evanje zman jšanja razpoložljivih la stnih sredstev zaradi sprememb n a nančn ih trgih, vklj učno z nepremičnins kim. T ržna t veganja z man jšujemo s primerno razpršenostjo naložbenega por t felja in rednim u sklajevanjem s redstev z obveznostmi ( pro ces A LM ). V man jši meri uporablja mo tudi izveden e nančne in strumente. Višina nepričakovanih i zgub , ki je še sprejemlj iva gle de na strateške cilje in kapitalsko moč Skupi ne T riglav , je opredeljena z apeti tom po tr žnih tveganjih. Iz apeti ta izhaj a tudi lim itni sistem, ki med drugim določa največjo še sprejemljivo i zpost avljenost do posamezne vr ste tržnih tve ganj in ž eleno sest avo nalož benega p or t felja. V ok viru tržnih tveganj obravnavamo nasle dnja t v eganja: • Obr estn o tve ganje je mo čno odv isno od usklajenosti denarnih tok ov sredstev in obveznosti po zapadlos ti. Na ravni Skupine ga upravlj amo v ok viru proce sa uravnavanja s redstev in obveznos ti (AL M) in ga pri tem omejujemo z n ajvečjim dovoljenim odstopanjem pri trajan ju sredstev in obveznosti.T veganje obrestne mere v primeru negativ nega razmika med trajan jem sredstev in obveznos ti pomeni, da se ob padcu obres tnih mer vrednos t obveznosti iz zavarovalnih polic Skupine (obvezn ice, pos ojila, depoziti) poveča b olj kot vrednos t sredstev. T o gibanje pa vpliva na dobičkonosnost po slovanja in kapitalsko ustreznost. • T veganje spre memb e cen la stniških vredno stnih papirjev je povez ano predvs em s spremembo izpostavljenos ti in cen delniških n aložb ter nestanovi tno rastjo cen delnic. T emu tveganju so izpostavljene naložbe in obveznosti, občutljive na spremembo ravni oz. nest anovitno sti delniških trgov . Naložbe zajemajo predvs em delnice in kolektivn e naložbene podjeme, usmerjene v delnice. Ob rasti delniških trgov lahk o iz tovrstnih naložb iz haj ajo tudi priložnosti. Obveznos ti, ki so obču tljive na to t veganje, iz haja jo predv sem iz naložbenih življenjski h zavarovanj in prostovoljnih dopolnilnih pokojn inskih zavarovanj. V tem segmentu smo zato osredo toč eni v čim večjo usklajenost sredstev in obveznos ti. Namen delniški h naložb je doseganje višji h dolgoročnih donos ov in zagotavljanje ustrezne razpršit ve naložbenega por t felja. Delniško tveganje v svojem por t f elju obvladujemo z določi t vijo mejnih vrednosti dovoljene izpostavljeno sti ter z geograf sko in sek torsko razpršenostjo teh naložb. Zaradi različne razvito sti kapitalskih trgov in lokalnih za konskih omej itev naložbeno politiko prilagaj amo posameznim trgom. • T veganje s premembe cen neprem ičnin izha ja iz s prememb vrednos ti naložbenih nepremičnin, nepremičnin za la stno upo rab o, pre o st alih op re dme tenih o snov nih sredstev in nepremičnin v najem u družb Skupine T r iglav za lastno uporabo. • T veg anje spremembe kredit nih pr ibitko v izha ja i z občutljivos ti vrednosti sreds tev , obveznosti in na nčnih instrumentov na spremembe v višin i ali nestanovitnos ti kreditnih pribitkov nad net veg ano časovno struk turo obrestnih mer . Primerno donosnos t por t felja življenjskih zavarovanj z vgrajeno n ančno garancijo zag ot avljamo z upravlja njem obvezniš kega por t felja. T ve ganju so v ok viru Skupine izpostavljene le dolžnišk e nalož be z vgrajenim kreditnim in likvidnos tnim tveganjem. Povečanje kreditnih pribitkov je n amreč povezano s padanjem tečaja vredno stnih papirjev s stalnim donosom in obratno. Zavarovalnica T riglav na ravni Skupine dej avno upravlja t veganje spremem be kredi tnih pribitk ov , ki izha ja i z tovrs tnih vrednostnih papirjev . Za to imamo vzp ost avljene nalož bene politike, ki stremijo k vlaga nju v visokokakovostne vrednos tne papirje in so ob tem podrejene limitu, kot ga opre deljujemo v Izja vi o ap etitu. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 170 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 • Valutno t veganje je t veganje zman jšanja vrednos ti sredstev v tujih valutah ali poveč anja vrednosti obveznos ti v tujih valutah zaradi sprememb menjal nih tečajev. Na ravni Sku pine T riglav valutno t veganje iz haja i z neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. T veganje obvladujemo z usklajevanjem s redstev in obveznosti, v manjšem obsegu pa tudi z izv ed enimi nančnimi instr umen ti. • T ve ganje tr žne konc entr acije izhaja iz možne neugodne spremembe nančnega položaja zaradi visoke o dvisnosti oz. neugodne povezanos ti gibanja vrednosti posameznih izpostavljenos ti ali njihovih skupin. Dejavni ki ali vrs te koncentracije so različni. Zajemajo na primer tveganje koncentracije sredstev (ob preveliki izpostavljenos ti do ene naložbe ali enega izdaj atelja ) ter t veganje sek torske oz. geograf ske koncentracije (ob preveliki izpostavljenos ti do enega strnjenega območja in/ ali sek torja, pri čemer t veganje izha ja iz geopolitičnih, makroekonomskih, socialnih, vremenskih ali dru gih motenj). V Skupini T r iglav stalno spremlj amo geograf sko in sek torsko koncentracijo ter koncentracijo, ki izha ja iz nančn ih naložb . Slednjo na osnovi izpos tavljenos ti do izdajatel jev oz. skupin povezanih izdaj ateljev vre dnostnih papirjev in drugih nančnih sr eds te v. Več o tržni h t veganjih je predstavljeno v točki 2. 4 tega dela Letnega p oročila . 1.5.3 K reditna tv eganja Družbe v Skupini T riglav so pri svojem poslov anju i zpostavljene tudi kredi tnemu t veganju. Z n jim merimo potencialno iz gubo vrednos ti sredstev zaradi nezmožnosti nasprotne stranke za i zpolnitev pogo dbenih obveznosti. Izhaja torej iz ni hanj kreditnega položaja nasprotnih strank te r koncentracije t veganj teh partnerj ev . Po vrs ti par tnerja izvira kreditno t veganje Skupine i z treh virov: • iz pozavarov anja: Skupina ust varja kre ditna t veganja s prenoso m zavarovalnih tveganj na pozavarovalnice. Njeno iz pos tavljenos t pozavarovanju merimo z zavarovalno- tehničnimi rezer va cijami, pr ene senimi pozavarova teljem, ter zapadli mi terjatvami iz pozavarovanja in sozavarovanja. T a t veganja n a ravni Skupine upravljamo s skrbnim i zborom pozavarov alnih pa r tnerjev z ustrezno kreditno sposob nostjo in pri tem skrbimo, da so prenesen e nevarnos ti med par tnerji ustrezno razpršene. Celovit sistem in natančno določena pravila za upravljanje kreditnih t veganj vključu jejo pos topek določ anja bonitetnih ocen, kar omogoča primerno in uskla jeno izdelavo d ruge najboljše bonitetne oc ene par tnerjev. Za spremlja nje in u pravljanje kreditnih tveganj in za iz račun kapitalskih zahtev z regulatorno meto do je ob določ anju bonitetnih ocen pomemb en tudi si stem enotnega poimenovanja in vodenja osnovnih po datkov o poz avar ov alnih par tnerjih . • iz bank: Kreditna t veganja, ki nastajajo z naložbenjem d ružb v Skupi ni v denar in denarne ustreznik e, uravnavamo s strokovno anal izo kreditne kakovosti bank in z zados tno razpršenos tjo por t f elja. Slednje dosegamo z odp ornim in celovitim limitnim sistemom, ki omeju je izpostavljenos ti pos amezne druž be do bank in Skupine do bančn ih skupin. • iz terjatev: Skupina se sooč a s kreditnimi t veganji tudi z za padlimi zavarovalnim i in drugim i terjatv ami do partnerje v (po) zavarovalnic Skupine. T o izpostavljenos t upravljamo z rednim s premljan jem plačilne dinamike po r azličnih h omo genih skup inah in zavarovalnih segmentih. Ločeno o d terjatev iz neposrednih zavarovalnih poslov v Zavarovalnici T riglav spremlja mo in uprav ljamo regresne zavarovalne terja tve , ki predst avljajo kreditno t veganje neporavnave obveznos ti zavarovanca do Zavarovalnice. Upravljamo jih s spremlja njem uspešnosti izterjave knjižen ih regresnih terjatev in deleža regresnih terjatev glede na likvidirane škode. T veganje kon centraci je v okviru kreditn ega tveganja nastane ob čezmerni izpostavljenos ti do posamezne nasprotne stranke, sku pine povezanih oseb ali oseb, ki jih povezu jejo skupni de javniki tveganj, kot so bonite tne ocene. Na ravni Skupine upravlja mo t veganje koncentracije posamezne nasprotne stranke z enotno po datkovno bazo vseh nasprotnih strank s podro čja pozavarovanja in ba nčništ va. Več o kreditnih tveganjih je predstavljeno v točki 2. 5 tega dela Le tnega poro čila . 1.5.4 Likvidnostno tv eganje Lik vidnostno t ve ganje opredeljujemo k ot t veganje nastanka i zgube zaradi časovne neusklajenosti med prilivi in odlivi, zaradi česar družba v Sku pini ni s pos obna izpolniti svojih obveznosti ali pa jih lahk o izpolni le s poveč animi stroški. Likv idnostno t veganje tako nastane zaradi neustreznih oz. nezados tnih raz položljivih denarnih s redstev ali zaradi negotovosti nančnih trgov i n s tem povezanega o teženega dostop a do po trebnih nančni h virov za izplačilo obveznosti. Unovčenje na nčnih nalož b tako ni mo žno ali pa se izved e po ceni, nižj i od tržne. Pričakova ne denarne tokove Za varovalnice, torej prilive in odlive, vodimo in u pravljamo proak tivno. Večji del denarn ih tokov obveznosti izh aja iz obvez nosti iz zavarovalnih poslov. Sredst v a, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, prilagaja mo tako, da j ih skladno z naložbeno politiko pokrivamo v običajnih razmerah ( proce s AL M ), hkrati pa skrbimo za presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznos ti tudi v primeru stresnih scenarijev , ko so potrebe p o likvidnos ti večje. Na ta način smo v vsake m trenutku sposobni izpolniti vse pričakovane in nepričakovane trenutne in prihodnje denarne odlive in zapadle obveznosti. Ker li k vidnos tnega t veganja ne moremo odpraviti z ime tjem namens kega kapitala (standardn a formula ga na mreč ne upoš teva), smo vzpos tavili proces za n eprest ano zagotavljan je primerne l ikv idnostne rezerve. T e do ločimo na osnovi raznovr stnih stre snih scenarijev , prilago jenih l ikvidnos tnemu t veganju d ružbe, ki vključuje neugodne zavarovalnišk e in nančne dogodke. Na n jihovi osnovi ocenjujemo likvidnos tno t veganje in prilagaj amo vire likvidnos ti, ki morajo vedno presegati potrebe. Med lik vidnos tne vire spadajo predv sem zavarovalne premije in denarni tok ovi naložb , namenjen ih kritju obveznosti. M ed pomembnejše lik vidnostne p otreb e so dijo plačila škod, stroškov in iz plačilo pred videnih dividend. V pr imeru izredni h dogodkov so dolo čeni pos topki za ukrepanje, Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 171 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 ki vključujejo prodajo likvidnih prese žnih naložb n ad obveznostmi ter do datne varnos tne mehani zme, kot so kredi tne in repo linije. Scenarije in ukrepe redno le tno pregle dujemo in prilagaj amo izpostavljenosti in r azmeram na trgu. Z opisanim delujočim sistemom uspešno ocenjujemo in upravlja mo likv idnostno t veganje ter presežno likv idnost op timiz iramo z vlaganjem sredstev v alternativne v ire z višjimi donosi na trgu. Družbe v Skupini same upravljajo li k vidnostno t veganje. V saka izpolnj uje likvidnos tne zahteve in pri tem upošteva l okalno predpisane regulatorne likvidno stne zahteve ter mini malne standarde Sku pine za upravljan je likvidnostnega tveganj a. Lik vidnost družb v Skupini načr tujemo z vsakoletnim proceso m, s katerim predv idevamo po slovanje v naslednjem letu, v ok viru lastne ocene t veganj in solventnos ti pa poteka načr tovanje za vsaj tri leta . Načr tovanje vključuje prihodnje potencialne likvidnos tne potreb e in učinkovito zagotavlja razpoložljive lik vi dnos tn e vir e. Več o li k vidnostnem t veganju je predst avljeno v točki 2. 6 tega dela Le tnega poro čila . 1.5.5 Opera tivna tveganja Opera tivna t veganja so tveganja nastanka izgu be, ki ga lahko povzroči neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje si stemov ali obvladov anje z unan jih dogodkov in n jihovih vplivov, tak o v okv iru Zavarovalnice kot drugih družb v S kupini. So st alno prisotna, zato je ključno njihovo sprotno prepozna vanje in obravnavanje. Z upravljan jem operati vnih tveganj Skupine želimo us pešno o dpraviti po sledice uresničenih operati vnih škodni h dogodkov , omiliti in prepreči ti poslovno škodo ter pri tem delov ati strokovno, vestno in etično. Vse to lahk o dosežemo s tem, da jih pravočasno prepoznamo in stroškovno učinkovito omejimo glede na opredeljeno tolera nco. Skupin a je opredelila devet skupin o pera tivnih tve ganj , po ka terih jih t udi spremlja. T e s o: • notranja prevara, nep ooblaščena ak tivn ost ali opustitev zadolžitev zap oslenih, • zuna nja prevara ali nepooblaščena ak tivn ost tretjih oseb, • odpove d ali neustrezno delovanje sistemov in z nji mi povezane mo tnje poslovanja, • poškodba zičnih s redste v in z nji mi povezane izgube ali motnje poslovanja, • neustrezno upravljan je zaposlenih in varnosti d elovnega okolja, • neskladnost p oslovanja z notranjimi i n zunanjimi pre dpisi, • neustrezno izvajanje in upravljan je proces ov ter kontrolnega okolja, vključno s p oslovnimi par tnerji, • kiberne tska in preos tala informacijska varnostna t veganja ; • projektna t veganj a. Pri njihovem u pravljanj u namenj amo največji poudarek ključnim poslovnim procesom oz. segmentom oper ativnih t veganj. Opera tivna t veganja ocenju jemo na podlagi vseh razpoložljivih informacij, kot so ocene potencialnih tveganj po skupina h poslovnih proces ov , realiz irani šk odni dogodki in druge relevantne informacije s strani zaposlenih in ključnih fun kcij. Pri ocenjevanju i zpostavljenos ti in obvladovanju operativ nih tveganj po vseh poslovnih proc esih popišemo notranje kontrole za njihovo obvladovanje. Sistem notranjih kontrol je prednostno o sredoto čen na: • učinkovitost, z anesljivost ter neprekinjenost izvajanja poslovnih proceso v , • zagotavljanje skladnosti poslovanja z notranjimi akti in zakons kimi predpisi, • pravilnost in zanesljivost nančnega ter računovodskega poro čanja ter • varovanje informacij in premoženja. Zavarovalnica T riglav prenaša sistem upravljan ja operativ nih tveganj na odvisne družbe po načelu sorazmernosti in materialnosti. Zavarovalnici redno poroč ajo o uresničenih operativnih škodni h dogodkih in drugih pomembnih opera tivnih tve ganjih. 1.5.5.1 Zagota vljanje neprekinjenega poslov anja in delov anja sistemov , pomembnih za nemoteno izv ajanje poslovnih proceso v Eno pomembnih operativnih t veganj je povezano z neprekinjenim delovanjem kritičnih poslovnih proc esov, ki ga v Zavarovalnici T riglav zagotavljamo s sist emom upra vljanj a nepr ekinj enega p oslov anja (SUNP) . T a obsega vs e bist vene ses tavine, pomembne za poslov anje, zla sti zagotavljanje potrebnih zaposlenih, delovnih lokacij in sredstev , kar zajema delovanje informacijs kih tehnologij s ključnim i aplikacij ami. Zavarovalnica ustrezno obvladuje informacijs ko varnost ter s tem povezane mo tnje in prekinitve po slovanja. Načr te neprekinjenega poslov anja za kritične poslovn e proces e in okrevalne načr te za info rmacijsko te hnol ogij o re dno do po lnjujemo, poso dabljamo i n preverjamo. SUNP med drugi m opredeljuje tudi : • ekipo za krizno vodenje Zavarov alnice T riglav , ki začne delov ati ob izrednih dogodkih z večjimi prekinit vami oz. motnjami v poslovnih procesih, • okrevalno IT -ekipo za izredne dogodke, ki pov zročijo večjo pr ekinitev delovanja I T- s t o r i t e v, • okrevalne ekipe za p oslovn e zgradbe Centrale in območne eno te Zavarov alnice ob primerih prekinitev delovanja posamezne poslovn e zgradbe oz. obmo čne enote. Več o operativnih t veganjih je predstavljeno v točki 2. 7 tega dela Letnega poro čila . 1.5.6 Nenančna tveg anja Med ne nanč nimi t veganji so za p oslovanje Skupine T riglav pomembna strate ška tve ganja, t veganje ugleda, tveganje Skupine, traj nostna t veganja i n nastajajoča t veganja. Nenančna t veg anja prav iloma pr ihajajo iz zunanjega okolja in so zelo tesno povezana z drugi mi tveganji, predv sem opera tivnimi. Običajno izh ajajo i z več realiz iranih de javnik ov znotraj in zu naj Sku pine. • Strate ška tveganja s o t veganja na stanka izgube zaradi neustrezni h strateških odloči tev, nedoslednega izv ajan ja strateških odloči tev in premajhne odzivnosti na spremembe poslov nega okolja. Vključujejo tudi del pravnih in regulatornih tveganj, ki izha jajo iz kl jučnih sprememb v ok olju po slo vanja S kupine . • T veganje ugleda je t veganje iz gube obstoje čega ali prihodnjega obsega poslov anja a li izgu be dobr ega imena zaradi negativn e pod obe o Skupini pri njeni h strankah, poslovnih par tnerjih, zaposlenih, lastnik ih in v lagat eljih ter nadzor nih in drugih d ržavnih organih ter drugi zainteresirani a li splošni javnosti. Učinkovito upravlja nje tveganja ugleda nam omogoč a ohranja nje vodilnega položaja na trgu, ohranja nje oz. dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo 172 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v negotovih razmerah. Zagotavlja nam zaupanje, zvestobo in zadovo ljst vo d e l e ž n k o v. • T veganja Skupine izhajajo iz p o slo vn eg a modela Z avarovalnice, ki deluje kot obvladujoča družba oz. skupina povezanih oseb. Zajemajo nev arnosti, ki lahko ogrozijo doseganje stra teških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanj a in nezadostnega pozna vanj a poslovnega okolja njen ih družb. Na prol t veg anj vpliva ta tudi pr egled in o bravnava obs ežnih transakci j med povezanimi družbam i in kompleksnost p ri obvlad ovanju t veganj koncentracije. Vsa navedena t veganja se lahko material izira jo v o bliki večjih ali man jših odstopanj od poslov nega in nančnega načr ta z aradi nastalih izgub oz. izgubljenih p oslo vnih pril ožno sti . • T rajnostna t veganja (tudi t veganja ESG ) predst avljajo na bor t veganj Zavarovalnice in družb v S kupini, ki iz haj ajo iz okolj skih, družbe nih in upr avljav skih d ejavnikov, in lahk o imajo negativen vpliv na nančni položaj ali solventno st Zav arovalnice in njenih dru žb. Okoljska tveganja delimo na zična t veganja in na tveganje preho da. Fizična t ve ganja p re ds tav ljajo t ve ganja nanč nih izgu b zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje, povezanih s po dnebnimi sprememba mi. T veganje prehoda je povezano s t veganji, ki nastanejo zaradi sprememb pri p oslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spo dbuja nja k prehodu na niz koogljično gospodars t vo z namenom zman jšanja človeškega vpliva na podnebne spremembe. Družbena tve ganja zajemajo pred vsem t veganja, ki izh ajajo iz nači na poslov anja Zavarovalnice in družb v Skupini glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznoli kosti in enakih možnosti različnih deležnik ov , varnost , zdravje in zadovoljst vo z aposlenih ter dobre o dnose s strankami, dobavitelji in pogo dbenimi par tnerji. Upravljavska t veganja s o t veganja, povezana z neprimerno ali neustrezno vzpost avljenim sistemom upravlja nja, predvsem na podro čju okoljs kih in druž benih vidikov . Vključujejo zak onitost del ovanja, standarde korp or ati vn ega uprav ljanja, v klju čno s sistemom upravlja nja tveganj in si stemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodst v a družbe, uporabljene poslovne prakse in po litiko odnosov z investitorji. Več aktivnos ti je predst avljenih v 2. p oglav ju tega dela Le tnega poro čila in v 12. p ogl avju T rajnostni raz voj in vidiki ESG v Skupini T r iglav v poslovnem delu L etnega p oročila . T udi nenančna t veganja sodijo med tveganja, ki jih zaradi nj ihove narave ne moremo zman jšati, obravnavati ali ublaž iti s pos ebej za to namenjen im kapitalom. Standardn a formula jih tak o ne pokri va. Za Skupino T riglav so p oleg opisanih tveganj po membna tudi potenci alna ali nastajajo ča tveganja . Gre za t veganja, ki se še lahko razvijejo v priho dnje ali pa že obs tajajo, a še ne spadajo med pomembnejša. Zanje je značilno, da jih tež ko ovredno timo, ima jo pa lahko močan v pliv na p oslovanje. Na p odlagi preteklih izkušenj jih ni mogoče napove dati, saj pogos to nimamo informacij, na osnovi katerih bi predv ideli po gostos t ali višino pov zročene škode. Nastajajoča t veganja pozorno spremlj amo in ustrezno nad grajujemo s istem upravljan ja t veganj. V okviru re dnega spremlja nja ji h razpozna vamo iz trenda tveganja. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Sistem upra vljanja tveganj Računov odsko poročilo Klasikacija tveganj Zavarovalnice glede na standard MSRP T ve ganja, k ot jih določ ajo standardi M SRP , zajemajo zavarovalna , tržna , kre ditna , lik vidnos tno in ostala t veg anja . Klasikacijo Zavarovalnice T riglav lah ko prevedemo v klasikacijo tveganj po standardih MSRP na n aslednji n ačin. • Med tr žnimi tveganji so po standardih MSRP kot najobičajnejša opredeljena valutna, obrestna in druga cenovna t veganja, h katerim sodita delniško in nepremični nsko t ve ganje . • Med kre ditna t veganja standardi MSRP uvršč ajo tveganje spremembe kre ditnih pribitkov in tveganje tržne koncentracije, ki jih klasikacija Zavarovalnice T riglav obravnava med tr žnimi tveganji, ter tveganje neplačila nas protne s tranke. Pri tem bist veni del t veganja neplačila n asprotne stranke predstavljajo izpostavljenos ti iz pozavarovanja, denarja in den arnih ustrezni kov ter terjatev . • Pri zavarovalnih tveganjih in likvidnos tnem t veganju ni ra zlik med klasikacij ama. • Med os tala t veganja po standardih MSRP uvršč amo opera tivna in nenančna tve ganja. Zavarovalnica T riglav spremlja raz mere in vodst vu po roč a o izpostavljenos ti in oceni t veganj na podlagi regul atornih zahtev ter interne razvr stit ve t veganj. Zaradi razlik v načinu vrednotenja po standardih MSRP in Solventnos ti II se vre dnosti po sameznih pos tavk bilance stanja lah ko opaz no razliku jejo, kar se kaž e tudi v razl ikah pri izpostavljenos ti posameznim tveganjem. Ob tem različni nači ni vrednotenja vplivajo na občutljivost p ost avk in posledično na oceno t veganj. Podrobnejši prikaz razl ik med vredno tenjema prika zujemo tud i v Poročilu o solventno sti in nančnem položaju, ki je objavljeno na s pletni str ani Zavarovalnice ( w w w.triglav .eu ). V nadal jevanju podrobneje pre dstavljamo izpostavljenost t ve ganjem po klasikaci ji, ki jo uporabljamo v si stemu upravljan ja tveganj Zavarovalnice. 173 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izzivi in priložnosti današnjega časa Računov odsko poročilo Izzivi in priložnosti današnjega časa Sistem upravlja nja tveganj v Skupin i dograjujemo z rednim prepozn avanjem sprememb v okol ju in ob upoštevanju strateških usmeritev in ciljev . T ak o dosegamo stopnjo pripravljenosti, prime rno za optimalno odzivanje tudi v primeru nepričakovani h dogodkov , kar na m zagotavlja uspešno, stabilno in za prihodnost naravnano poslov anje. Kot osrednj a gibanj a, ki so bila v ospredju že v letu 202 1 in za katera menimo, da bodo p omembna tudi v prihodnje, s mo prepoznali predvsem dogajanja, povezana z razvojem in posledic ami pandemi je covid- 19, nadgrajevanje traj nostnega p oslovanja, pri katerem izpostavljamo spremlj anje prihaj ajočih regulatornih sprememb , povezanih s podnebnimi spremembam i, in nadal jnji razvoj digi taliz acij e p osl ov anja. Naše sprejemanje izziv ov in upr avljanje tv eganj Skupin a T riglav redno spremlja raz mere in premišl jeno upravlj a tve ganja . Pri tem zasleduje čim večjo razpršenost s voje izpostavljenos ti t veganjem ter n jihovo koncentracijo upravlja vse do segmentov , zlasti na področjih, kjer prepoznamo večjo negotovos t. Ob stoječi sistem upravljanj a tve ganj na m tako omogoča tekoče spremljan je razmer v ok olju in hitro odzivanje s primernim obravnavanjem njihovih negativnih vplivov na kapitalsko u streznost in dobičkonosnos t. T udi v letu 2021 s mo bili usmerjen i v zmerno prevzemanje tržnih tveganj in povečev anje zavarovalnih t veganj (v sledn je zaradi rasti poslov anja ). Nekoliko višj a net vegana obres tna mera je znižal a t veganje zagotavljan ja vgrajenih nančnih jamstev življenjs kih zavarovanj z varčevalno komponento. T r žna tveganja pri lastnih za varovalnih por t feljih upravljamo z vzpos tavlje nimi naložb enimi p olitikam i tako, d a v pr vi vr sti sledimo interesom zavarov alcev , zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb in v ospredje postavljamo soč asno varnost naložb i n doseganje čim večje dobičkonosnosti ob dosle dnem upoštev anju prevzetih t veganj. Višino, ročnost in valuto sredste v , namenjen ih kritju obveznosti iz zavarovanj, v največji mož ni meri uskla jujemo z obveznostmi in tržna tveganja s tem dodatno omejujemo. Z upravljanjem preo stalih sredstev sledimo cilju doseganja primernega donos a ob upoš tevanju vseh prev zetih t veganj ter ohranj anju visoke s kupne bonitete naložbenega por t felja. V eč o naložbah v Sk upini v točki 7. 9 v poslov nem delu Letne ga poro čila , o tržnih tveganjih v točki 2. 4 tega dela Letnega po ročila . V sedanjih raz merah pozorno spremljamo optima lno dobičkonosnost zavarovalne dejavnosti in ustrezno donosnost nančnih nalož b, kar dosegamo tudi z n alagan jem sredstev v alternativne naložbe in kotirajoče indeksne sklade. S tem še dodatno po skrbimo za višjo razpršenost naložb. Alternativne naložbe ob primerljivo nižj i likvidno sti izkaz ujejo nek oliko viš je pričakovane donose . Obseg tovr stnih naložb podrejamo doseganj u ustrezne likvidno sti por t f eljev , pri čemer upoš tevamo stresne scenarije za poslabšanje likvi dnosti na nančni h trgih in povečanje potreb e po lik vidnos ti. Zavaro valnic a je v času covi d- 19 spremljala vpli ve po manjkanja energe ntov in zas toja dobavnih ver ig na poslo vanje. V ok viru re dnega upravljan ja tveganj v letu 2021 n i zaznal a presežnih koncentracij v prizadetih segmentih svojega zavarovalnega por t felja, ki bi lahk o pomembneje vpliv ale na na nčni položaj. Pomanjka nje polprevodnikov je povzro čilo opazno zm anjševanje števila novih registriranih vozil i n posledično p ovečev anje deleža rabljenih voz il v Slovenij i, pri katerih ima Sku pina sklenjen ih največ av tomobilskih zavarovanj. Povprečna st arost os ebnih voz il na trgu se povečuje, kar je Zavarovalnica smiselno u poš tevala pri prenovi pr oduk tov , hkrati pa je tudi poso dobila in razširila n abor produk tov, pri mernih za starejša vozila ( mini asistenca, tehničn a asistenca, kask o karambol). Le to 20 21 je bilo v pretežni meri povezano z nada ljevanjem pandemije covid- 19. Z uvedbo cepljenj a in d igitalnih po trdil o cepljenj u so države laž e uravnavale potek pandemije kot leto prej in v man jši meri sprejemale omejit vene ukrepe, ki bi os labili gospodarsko delovanje. Nada ljevanje močne in oh lapne podporne monet arne politike se je odrazilo v prav tak o iz raziti presežni likvidno sti, strmi rasti delni ških trgov in občutno okrepljeni gospodarski dejavnosti. Vlagatelje so ob stabilni gospodarski rasti, uvedbi cepljenja in us pešnem spoprijemanju s pandemi jo dosegla tudi negotova zna menja glede zaostrit ve monet arne politike, saj so zaradi presežne likvidnosti in posledično presežnega povpr aševanja počasi, a vztrajno začele naraščati cene, sprv a le energentov. Pandemija covid- 19 je zazn amovala tudi razpoložljiv obseg sve tovne proizvo dnje. Zaradi upoč asnitve oz. prekinit ve delovanja posameznih panog , ob občasno povišani rasti števila okužb i n drugi h nepričakovanih dejavniki h, so nastopile začasne težave v dobavni h verigah, ki se bodo pred vidoma še nadal jevale. Zman jšana svetovna ponudba je rast cen dodatno spodbudila, zla sti je na t o vplivala energetska kriza z višan jem cen električne energije. Rast teh cen se je počasi začela prelivati na vse člene v oskrbov alni verigi, v kateri končno breme nosi potro šnik. Na viš jo inacijo so se vse bolj začele odzivati centralne bank e, stopnjevale so zaostrov anje monetarne politike in naja vile višanje obrestnih mer . Slednje bi l ahko vplivalo na povišanje obrestnih mer na obvezni ških trgih, in če bi priš lo do prehitrega zategovanja monetarne politike, tudi na padec vrednos ti delnic. Gospodarski obe ti za prihodnja let a sicer ost ajajo dobri, a obenem vse bolj negotovi, tudi zaradi morebitnih novih raz ličic covid- 19, odpornih proti razvitim cepivom, ter pod vplivi pandemije vse bolj perečih geopolitičnih in notranji h družbenopolitičnih tveganj, ki povečujejo politično nestabilnost , socialno neenak ost in druž beno nestrp nost . 1. Makroek onomska, nančna in družbena nestabilnost kot posledica co vid-19 174 Njen por t f elj kritij, povezanih z avto mobilskimi za varovanji, je zelo dobro razpršen po znamkah osebnih vo zil in prodaj nih poteh, s čimer primerno obvladuje negotovos ti v razmerj u do pos amezni h proizv ajalcev in prodaj alcev . Za upravljanje tveganj neplačil v Sku pini T riglav delu je učinkovit sistem spremljanja celo tnega por t fe lja nasprotnih strank , s ka terim lah ko pravočasno zaznavamo ta tveganja in ukrepamo. Kreditno kakovost p or t felja redno spremljamo, koncentracijo v Skupin i pa upravljamo tak o, da upoštev amo in prilaga jamo i zpost avljenost do p osameznega segmenta par tnerjev . Višja inacij a vpliva tudi na delovanje Zavarovalnice in na izvajanje poslovanja. S povišanjem obratovalnih stroškov in strošk ov v zavarovalnem por t f elju, predvsem v delu premoženjskih zavarovanj, bi se njen a nepričakovana hitrejša rast lahk o odrazila v viš jih šk odnih zahtevkih. T ov rs tna t veganja obvladu jemo z rednim prilaga janjem cenovne politike. Višja i nacija prav tak o vpliva na naložbeni por t felj, pre dvs em preko na ložb s stalnim donosom, katerih vre dnost je zgodov insk o negativno p ovezana z rastjo inacije. T veganje inacije upravlja mo v ok viru obvladov anja obrestne ga t veganja. Višj a inacija ob tem vpliva na zm anjšan je realnega razpoložlj ivega doho dka gospodinjstev , ki bi zato manj dena rja namenil a za sklenitev novih neob veznih za varovanj ali podaljšanje že s klenjenih. Če se sedanj a makroekonomska gi banja u stalijo v stag aciji (n izka gospodarska rast z visoko inacijo ), se la hko povečajo tudi kreditna in likvidnos tna tve ganja. Zavarovalnice v Skupin i skrbno spremlja jo stroškovni vidik in na ložbene donose pri živ ljenjs kih in pokojni nskih zavarovanji h, za katere skoz i celotno dob o veljajo premi jski stroški, dolo čeni ob sklenitv i, in ima jo v zavarovalni pogodbi opre deljene tudi donose. Zavarov alnica se, upošt eva je pričakovano ina cijo , od po kojn inskih zavarovanj z zajamčeno obrestno mero v večji meri usmerja k skladom z mešano in deln iško naložbeno politiko. Ti zavarovalcem ponujajo mož nost višjih donosov in laže ublaž ijo inacijs ka giban ja, hkrati pa je manj i zpostavljena tudi Zavarovalnica sama, saj ne vključujejo zaj amčene obrestne mere, ki jo je v s edanjih t ržnih razmerah tež ko doseči. Skupina obenem za sklepanje prostovoljnih dodatnih pokojni nskih zavarovanj zavarovalce usmerja k T riglavu, pokojnins ki družbi, ki je njen a specializ irana druž ba za po koj nin ske sk la de . Zavarovalnica v le tu 20 21, za katero je bila značil na ekspanz ivna po litika centralnih ba nk, ni zazn ala poslabšanja l ik vidnosti. Njeno primernos t je redno preverjala in potrjevala s stresnimi testi, saj sistem upravlj anja l ik vidnostnega t ve ganja vklj učuje tako stresne scenarije k ot tudi izdelan načr t likv idnosti pri po teku dogodkov , ko brez nj ih ne bi dosegala ustrezne likvidno sti. Zavarov alnica ima s istem, s katerim zagotavlja primerne likvidno stne rezer ve za izpolnjevanje likvidnos tnih potreb tudi v izredni h okoliščinah. Skupin a T riglav je ak tivno sod elovala pri stresnem testu EIOP A , ki je potrdil n jeno kapitalsk o trdnost in l ikv idnostno moč z vidika hudi h posledic pandemije. Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izzivi in priložnosti današnjega časa Računov odsko poročilo 175 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Naše sprejemanje izziv ov in upr avljanje tv eganj T rajnostni vidiki so vgrajeni v poslov anje Sku pine T riglav , ki temelji n a odgovornem dolgoro čnem razvoju. S svojim delovanjem zma njšu jemo negotovos ti v okolju, stranka m zagotavljamo nančno in d rugo varnost ter skrbimo za ust varjanje dolgoročno vzdr žne vrednos ti za naše lastnik e in preost ale deležnike. Kritje tveganj, ki jih si stem obveznega so cialnega zavarovanja ne zajema ali jih zajema v prem ajhni meri, omogočamo s ponudbo dodatnih in dopolnilnih zavarovanj. Ponudbo širimo v s kupinah življenjskih, poko jnins kih in zdravst venih zavarovanj ter tako povečujemo varnost prebi valst va v v seh življenjskih obdobjih. V času pandemije smo s primernim obvladovanjem tveganj življenjskih za varovanj neprekinjeno rešev ali šk odne zahtevke in s tem pripomogli k na nčni varnosti prizade tih zavarovancev, posebej v primeru neugodnega razpleta preb olev anja covid- 19. T veganju dolgoživosti smo izpostavljeni predvs em pri produk tih z doživljenjskimi rentni mi ali pokojni nskimi i zplačili. Izra zito dolgoročno t veganje potrebuje p osebno pozorno st: obvladujemo ga z dina mičnim modeliranjem pričak ovane življenjsk e dobe zavarovancev in oblikovanjem primernih prem ijskih stopenj in rezervacij. Zavedamo se, da bo zdravst vo še naprej pridobiv alo družbeni pomen. Skupin a T riglav dejavno sodeluje pri pove čevanju ponudbe zdravst venih stori tev , da bi svojim zavarovancem preko zdravst venih centrov omogočila pravoč asne in ob ena ki kakovosti cenovno ugodnejše zdravst vene stori t ve kot ponudba na trgu. Prizadevamo si, da bi se iz kla sičnega ponudnika zdravst venih zavarovanj preoblikovali v » par tnerja za zdravje« ter strankam omogočili celostno, vseživljenjsko obravna vo. S ponudbo dodatnih zdravst venih storitev obr avnavamo tudi tveganje potencialne zdravst vene re forme in ukinitve do polnilnih zd ravst venih zavarovanj. Pandemija je močno vplivala tudi na zaposlovanje in delo z zaposlenimi, ki i majo ključno vlogo pri uresničevanju na ših visokozastavljenih poslovnih cil jev. Na tem podro čju so spremembe spodbudili vladni ukrepi i n prav tako strateške pobude Skupine T riglav , usmerjene v spodbudno, razvojno naravnano ok olje, v katerem delujejo zavzeti, zdravi in zadovoljni zaposleni. V obdobju širjen ja bolezni covid- 19 je še pomembneje nada ljevati poslov anje, ki si prizadeva za uravnotežen dolgoročni razvoj ter zajem a skrb za ok olje in družbo ter vse skupine deležnik ov. V letu 20 21 smo bil i v regij i Adria priča kar dvema valovoma povečanja števila oku žb ter ukrepom in na vodilom vlad in strokovnih skupin za nji hovo omejevanje. Podobno lahk o pričakujemo tudi v prihodnjem obdobju. Epidemij a covid- 19 je dodatno zaostrila zdravst veno krizo. Vse več je opozoril pred njeni mi prihodnji mi posledic ami n a zdravje prebivalst va zaradi prerazporedit ve zdravst venih storitev od rednega zdravljenja k zdravljen ju obolelih s covid- 19. Bolnišn ice, zapolnjene s te mi bolniki, so zaradi pomanjka nja delovne sile ponekod začasno ustavile druge programe in ma rsikatera bolezen zato ni odkrita tako z godaj, kot bi sicer bila. Pričakujemo lahk o sla bše zdravje populacije, ka r pomeni negativne posle dice v bli žnji prihodnosti. Vplive pandemije je bi lo čutiti tudi pri delu. Uveljavile so se različne oblike hibridnega dela, ki vključujejo možnost dela od doma. T o je nekaterim zaposlenim zaradi neustreznih delovnih razmer ( delovnega časa, prostor a in d rugih ) prineslo težave. Skoraj dve leti trajajoča pandemija je zaz namovala tudi duševno zdravje prebivalst va, vpliv ala je na osebne odnose zaradi zaskrbljenosti nad nevarnos tjo virusa in zaradi redke jših socialnih stik ov . Pričakujemo la hko, da se bodo težave z njenim nadaljevanjem še povečev ale. Med ključnimi izzivi Slovenije in regije ostaja staranje prebivalst va, ki bo še bolj vplivalo na zdravst veni sistem in trg dela. 101 T o po eni strani vpliva na pomanjka nje delovne sile ter upočasnjen razvoj in gospodarsko rast, po drugi pa se z n araščajočo dolgoživostjo pove čujejo j avni stroški pokojni n in zdravst va. Vse to zaradi naraščajočega primanj kljaja v državni blaga jni i n s tem poveče vanja j avnega dolga zvišuje tveganja vzdržnosti javnih nanc. 2. Uresničev anje družbenih vidiko v trajnostneg a poslov anja v razmer ah covid-19 101 Poročilo Ek onomski pregled Slovenije 2020; OECD Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izzivi in priložnosti današnjega časa Računov odsko poročilo 176 Skrbimo za njihov razvoj in premi šljeno izbi ramo nove sodelavce, ki jih pozorno uvajamo v delo. Vladne ukrepe smo v letu 2021 ažurno s premljali in jih dosledno izvajali, da bi zaposlenim zagotovili čim varnejše delovno okolje. T ako smo v Zavarovalnici sprotno revidirali varnostne ukrep e za obvladov anje šir jenja covid- 19. S s prejetimi in tekoče prilag ojenimi n avodili za delo smo podrobn eje določili obveznost in način preverjanj a izpolnjevanj a pogoja PC T pri zaposlenih, strankah in vseh drugih osebah, ki z nami sodelujejo. Dobre prak se smo iz matične druž be tekoče prenašali v druge d ružbe Skupine, ki so ji h prilagaja le lokalnim zak onodajnim posebnostim. Vpeljali in omogočili smo hibridno delo, ki vključuje možnost dela od doma, in z zaposlenimi, ki jim narava dela takšno ureditev omo goča, skladno z zakonodajo skleni li novo pogodb o o zaposlit vi. D elo od doma smo na podlagi odredbe delo dajalca omogočili tudi tistim, ki zaradi u krepov za obvlado vanje širjenj a covid- 19 niso mogli opravljati dela v prostorih družbe, in zdravs t veno ogroženim sku pinam. Izj avo o varnosti smo poso dobili z oceno t veganja in ukrepi, povezanim i s poveč anim tveganje m za okužb o s pov zro čite lji nalezlji vih b olezni . Z agotovili smo testiranja ter druge u krepe za z agotavljanje zdravj a in varnosti zapo slenih pri delu ( zaščitne maske, ra zkuži la idr .). V okv iru programa T riglav .smo ( zdravi, zadovoljni, zavze ti) smo se odločili, da poglobimo zn anja in vedenja sodelavcev o duševnem zdravju . Zaradi porast a psihični h stisk in težav v družbi smo priredil i dva sklopa spletnih dru ženj Zdrav duh v zdravem tele su . Sodelavci Psihološkega utripa so nadaljevali psihosocialno podporo in strokovno usmerj anje za boljše duševno zdravje. Opazil i smo ra st števila zaposlenih s takšno podporo. Za lažje usklajevanje druži nskih i n delovnih obveznosti smo nadaljevali uresničevanje ukrepov v ok viru cer tikata Družini prija zno podjetje. Nove visokousposobljene in visokos trokovne sodelavce bomo tudi v prihodnje pritegov ali s krepit vijo znamk e razvojno usmerjenega in odgovornega delo dajalca in verj amemo, da bomo tako pris pev ali k zadržanju na jboljših strokovnj akov v Sk upini. Merit ve organizacijs ke klime v Skupin i kažejo vsako leto boljše rezultate. T o odraža, da se uspešno prilagaj amo spremembam, ki so posledica epidemije; odpr to in učink ovito komun iciramo ter se kljub spremembam pri delu še vedno dobro poču timo. Izpelja ni ukrepi in doseženo v letu 2021 potrjujejo, da je v naš sistem upravljan ja tovrstnih t veganj vgrajena u strezna mera prilagodljivosti, ki bo za upravljanje vidik ov negotovos ti v družbi po trebna tudi v prihodnje. Več o na ših deja vnostih na po dročju skrbi za zaposlene v točki 12 .4. 2 po slovnega dela L etnega p oročila. Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izzivi in priložnosti današnjega časa Računov odsko poročilo 177 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Naše sprejemanje izziv ov in upr avljanje tv eganj Skupin a T riglav se na spremembe dejavno odziva s pospešeno digit alizacijo poslovanja i n uporabo drugih rešitev, ki so rezu ltat s trateških razvojnih proces ov v zadnjih letih, zla sti uvajanja vsekana lnega prodajnega pristopa ter oddaljenega in brezpapirnega poslovanja. V eč o raz vojnih ak tivnos tih v točki 11. 2 po slovnega dela Le tnega poro čila . Zaradi vpeljave rešitev , kot so po dpisovanje na dal javo, videoidentikacija in ogled predmet a zavarovanja na dal javo, s mo nemoteno poslova li tudi v izred nih ra zmerah i n potrdili, da smo ustrezno pripravljeni na d igitalno poslov anje. Zagotavljanje ustrezne informacijs ke varnosti in iz polnjevanja regulatornih zahtev se odraža v stalnem nadgrajev anju naše ga sistem a upravljanj a varov anja info rmacij in v arnos tnih kontro l ter v re dnem testiranju i nfor macijske varn osti in p reverjanju o krev anja po stopkov in in forma cijskih sis temov . Za neprest ano spremlj anje varnostnih dogodkov deluje n aš varnostno-nadz orni cent er 2 4 ur na da n in vse dni v tednu. Nova informacijska orodja ra zv ijamo v Zavarovalnici i n jih po ustaljenih postopkih prenašamo v druge druž be Skupine. Z nj imi sproti obvladujemo nova varnostna t veganja in dej avno upravljamo raven informacijsk e varnosti Skupine. Informacijska tveganja in znotraj nji h kiberne tska t veganja spremlj amo z novim orodjem za obvladov anje vseh opera tivnih tveg anj. Zavedamo se, da je n ajbolj ranljiv del informacijsk e varnosti človek , zato zaposlene re dno ozaveščamo in izobražujemo o informacijskih varnostnih t veganjih in njihovem obvladovanju. Stopn jo ozaveščenos ti redno preverjamo, na primer s testi socialnega inženi ringa z uporabo elek tronske kom unikacije ( t. i. phishing t est oziroma test ribarjenja ). Na podlagi ugotovitev pripr avimo načrt d ejavnosti in ukrepov za izboljšave informacijs ke varnosti in ozave šč anje zap osl enih. Pred vp eljavo novih teh noloških rešitev in med s amim postopkom pripravimo ocene povez anih tveganj in nabor ukrepov za njihovo obvladovanje; nove rešit ve ves čas preverjamo, merimo zadovoljst vo strank z nji mi in jih na podlagi povra tnih informacijše iz boljšujemo. Izbi ramo ponudnike IT -rešite v , ki ponujajo zakons ko skladne rešitve z a informacijsk o varnost in varov anje osebnih podatkov , pri čemer zahtevamo zajamčeno skladnost storite v . Navedeno uveljavlja mo tudi pri projektu raz voja enotnega prodajnega modula. Za lažje spre jemanje i zzivov oddaljenega poslov anja in povečevanja kibernetskih groženj strankam ponujamo prila gojena zavarovanja ki berne tske zaščite in povezane asistenčne storit ve. Že tako visoka stopnja digitalizacije življenj a v času obvladov anja covid- 19 še hitreje narašča. Širijo se napredna anal itika, uporaba oblačnih stori tev , internet st vari, kognitivno računalništvo, razvoj mob ilnih om režij, robo tizacija procesov, strojno učenje, umetna inteligenca, API in delit vena ekonomij a ter uvajanje poslovanja na da ljavo. V s e to se odraža tudi v pri čakovanjih i n po trebah strank, stro škovni učink ovitos ti po djetij, potrebi po hitrem prilagajanj u, razvoju ali pridobiv anju dodatnih informacij skih sistemov z ustreznimi fun kcionalnostmi, ki ustrezajo zahtevam predpisov ter info rmacijsk e varnosti, in nov ih načinih poslovanja. Pričakovano je, da zavarovalnice neprest ano sledijo premikom v druž bi in jim prilaga jajo svoje poslovanje, uv ajajo teh nološke spremembe in inovativn e poslov ne model e, ki jih razvijajo po djetja insu r tech in nte ch. Proces digitalne transformacije zavarov alnic se v zadnjem obdobju opazno pospešuje. Sledenje novim digitalnim storit v am in njihovo uvaja nje v poslov anje ter zagotavljanje izjem ne uporabniške iz kušnje je lah ko (zaradi h itrega in nenehnega r azvoja ) za ponudnike zavarovalni h stori tev precejšen izziv, venda r hkrati po staja tudi eden ključnih razlik ovalnih dej avnikov . Stranke im ajo visoka prič akovanj a, povezana s kakovostjo storitev in uporabniško i zkušn jo v vsekanalnem okolju, ki jo doživlja jo pri po nudnikih storitev v drugih panogah al i na sveto vnih digitalni h plat formah. Pandemija covid- 19 je pov zročila spremembo v načinu poslovanja zavarovalnic s strankami, od zičnega stika je prešlo na pre težno komu nikacijo na dal javo in po digitalnih poteh (sklepan je zavarovanj, rešev anje škod itd.). Kot obsežno poro čamo v pre dhodni točki o zap oslenih, so se tudi delovni pro cesi iz poslovnih pros torov delno pres elili v domače okolje zaposlenih, pri čemer je komunici ranje večinoma po tekalo po medmrežni povezavi in z o ddaljenim dostop om do p odatkov po djetja. Vse navedeno je dodalo zagon digitalizaciji poslovanja in odprlo štev ilne izzive, kot so identikacija strank, p odpisovanje na dalja vo, oddaljeni ogled pre dmeta zavarovanja, varna izmen java dokumentov ter upravljanje s prememb podatkov v z vezi s strankami v bazah zavarovalnice. S tehnološkim raz vojem je p ovezana tudi eksponen tna rast kiberne tskih groženj, kot so napadi z namenom kr aje informacij, izsiljevanj a za o dkupnino in ustavit ve poslovnih pro cesov. Ranlj ivost zavarovalnic za kib ernet ske napade in nji hovo šte vilo sta s e po vsem s vetu p oveč ala. Obvladov anje in omejevanje njihovih možnih n ančnih in operati vno -procesnih učinkov je ključnega p omena za uspešno poslov anje in ohranja nje zaupanj a strank v v arnost obdelave njihovih, pogos to ob čutljivih po datkov . Regulatorji si prizadevajo poveč ati v arnost z uvajanjem varnostnih ukrepov in pos topkov poro čanja o varnostnih incidentih ( na primer GDPR). Med aktualni mi so s mernice EIOP A o oddajanju storitev v zunanje izvajanje ponudnik om stori tev v oblaku ter smernice za upravljanje varnosti infor macijs ke in komu nikacijs ke tehnologije. V le tu 2022 bo predv idoma sprejeta Uredba Evrop skega parlamenta in Sveta o digitalni oper ativni odporno sti za nančni sektor. Povečana t veganja v okolju pa so za zavarovalnice oben em poslov na priložnost. Kiberne tska zavarov anja dragoceno prispevajo k v arnemu poslov anju in la hko igrajo ključno vlogo pri varnejši preobr azbi v digitalno gospodarst vo. 3. Digitalna preobr azba in kibernetska v arnost Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izzivi in priložnosti današnjega časa Računov odsko poročilo 178 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Naše sprejemanje izziv ov in upr avljanje tv eganj V Skupin i T riglav celovito spremljamo okol jsko učinkovitost svojega p oslovanja in v upravljavsk e sisteme vpeljujemo zak onsk e zahteve, ki gospodars t vo usmerja jo v trajnostni razvoj. S Strateškimi am bicijami Skupine T riglav na področju trajnostnega razvoja (ESG) s mo opredelili ključne usmeritve pri iz vajanju poslov nih procesov v družbah Skupine, pri poslovanju s strankam i in drugim i deležniki, pri na šem delovanju in vključevanju v š irši družbeni prostor . Prizadevamo si za trajnostne rešit ve, ki pou darja jo učinkovito rabo energije, vode in drugih na ravnih virov ter zman jšuje jo onesnaževanje. Pri poslovanju s strankam i in drugim i zun anji mi deležniki si prizadevamo za izpolnjevanje s prejetih okoljskih c iljev ter državnih in svetovnih okoljs kih zavez, zato spremlja mo neposredne in po sredne vplive po slovanja na ok olje in s tem povezana okol jska tveganja. K rešev anju i zzivov , kot so podnebne spremembe, dejavno pristopamo. Sočasno z razv ijan jem zavarovalnih kritij si prizadevamo, da bi posamezniki bolje razumeli podnebna tveganja, naraščajoče nevarno sti naravnih nesreč in drugih vplivov podnebnih sprememb na d ružbo ter se jih tudi močneje zavedali. Skupi na bo po dpirala razvoj zn anosti za razumevanje vzrokov okoljs kih sprememb in ka zalnik ov le-teh ter prav tako ra zvoj nov ih tehnologij za zni žanje negativnih vplivov gospo darskih in druž benih dejavnosti na okolje. V e č o tem v točki 12.3 v p oslovnem delu Le tnega po ročila . Izredni vremenski dogodki zaradi po dnebnih sprememb bodo d olgoročno p ogostejši in intenz ivnejši. Posebno pozorno st zato namenjamo ustreznosti višine premi j za kritje škod vremenskih ujm t er informacijam o z godovinskih podatkih (o številu in intenzivnosti pre teklih šk odnih dogodkov) , smiselno vgra jujemo tudi strokovno oceno t veganja povišanja zavarovalnih obvez nosti zaradi p odnebnih sprememb. Na podlagi stresnega scenarija za poveč anje ja kosti in/ ali po gostos ti vremenskih naravni h katastro f v enem letu, ki smo jo opravili na sedanjem por t felju premoženjski h zavarovanj Zavarovalnice, je bilo opazno povečanje skupne neto škode, vendar njena vrednost zaradi ustrezne pozavarov alne zaščite ne preseže no tranjega limita Zavarovalnice za prev zemanje tveganj naravni h katastro f. Podnebne spremembe p redst avljajo dolgoročno po membno t veganje, ki je o dvisno tudi o d nadaljn jih odzivov človešt v a in hitros ti približevanja ogljično nev tralnemu poslov anju. Obenem s o del trajnos tnih tveganj, ki vse bolj prehajajo v ospredje p oslovanja. Usklajenost in učinkovitost ukrep ov za blaženje podnebnih sprememb bos ta naraščala in z njima zahtevane prilagoditve poslov anja, kar bo v ospre dje pos tavilo t veganje preho da po slovanja. Po nasprotnem scenariju bo ukrepanje neustrezno in lahko pričakujemo poveč ana zična tveganja s pove čanim številom in jak ostjo vremenskih ujm in drugi h po sledic. Učinki podnebnih sprememb se na s vetovni ravni že odražajo v višji povpre čni temperaturi ozračja, dviganju morske gladine, pogostejših in daljš ih vro činskih valovih ter v zadnjih letih p ogostejših skrajnih vremenskih pojavih, ki smo jim priča tudi v regiji Adria. Za trge Skupine T riglav bo do v priho dnje značil ne po gostejše poplave, kar velja tudi za zimsk e mese ce (zavarovanje premoženja ), predvs em zaradi višjih vodos tajev rek , pogos tejše bo do tudi dolgotr ajne suše v pole tnih mese cih (kmetijska zavarovanja ) ter hude to če. Pogos tost in jak ost vremenskih ujm bost a dvignili pov praševanje p o zavarovalnih kritjih, zato b od o zavarovalnice potreb ovale večji obse g pozavarov alnih kritij, kar bo p ov zročilo pritiske na cene pozav arovanj. Naraščanje pogos tosti in jakosti vr emenskih ujm bo poveč alo t veganos t por t felja premoženjskih zavarovanj ter sočasno stopnjevalo p otreb o zavarov alnic po kapitalu, kar lahko še zman jša po nudbo tovr stnih zavarovalnih kritij. Z viš anjem temp era ture ozračja se p ove čuje tu di umrljivo st t er verj etn os t bo lezni oz . nov ih epi demij, k ar lahko vpliva na povp raševanje in p onudbo na po dročju življenjskih in zdravst venih zavarovanj. Pandemija covid- 19 je prinesla spoznanje, da obsežnejši in dolgotrajnejš i izbruhi bolezni lahk o poslabšajo družbenopoli tično stabilnost ter makroekonomsk e in geop olitične r azmere, kar se običajno o drazi v zma njšani gospodarski dejavnosti in pre tresih na nančnih trgih. Navedeni dogodki bo do vp livali tudi na novo delite v obmo čij, primernih za prebiv anje, kar lahk o pov zroči ob sežnejše preseljev anje in volatilnost nepremičninskega trga. Zavarovalni sek tor lahko znatno pripomore k lažjem u in usklajenemu druž benemu preho du v ogljično nev tralno gospo darst vo in z zagot avljan jem primernih kritij prispev a k višji stopnji st abilnosti in varnos ti z vidika zičnih tveganj, s tem p a k bo ljši kondici ji gospodars t va. Zakonodajni sveženj na področju trajnosti bo me d drugim uredil razvr sti tev gospo darskih dejavnosti po okoljs ki naravnanosti in nadgradil poro čevalske zahteve za o koljs ke vidike poslovanja podje tij. Njegova uveljavitev naj bi preo brazila druž bo v b olj okoljsk o ozaveščeno, a bo ob enem prinesla do datne stro ške. Precej izzivov os taja odpr tih na p odročju kakovosti in v irov po datkov ter meto dologij za njihovo raznovrstno uporabo, kar je predv sem po sledica splo šne nedo rečenos ti pristop ov in razpoložljivosti p odatkov ter s tem pomanjkanj a tržne pr akse v (po)zavarovalni panogi, ki bi sicer mo čno olajšala vpeljavo zakonodajnih sprememb. Nova ev ropska uredba z a spodbujanje prehoda v zeleno gospodars t vo in spremenjene vre dnote potro šnikov hkrati povečujejo zanimivost trga zavarovalnih produk tov , po vezanih s panogo proizvo dnje energije iz obnovljivih v irov . Povprašev anje po zav arovalno-naložbenih produk tih in zavarovalnih rešit vah, ki spremlj ajo kupca pr i sprejeman ju trajnostnega živ ljenjs kega sloga, se zato krepi. Ak tualne anal ize za Slovenijo kot del k ratkoročnih učinkov podnebnih sprememb pred videv ajo pove čano pogos tost in jak ost vremenskih ujm, vendar jih ne ocenjujejo k ot ek stremno hude. Ukrepanje Slovenije bo zato usmerjeno pre težno v po večev anje trajnostnih načinov pridobivanja energije, zmanj šanje izpustov v prome tu ter digitalizacijo javne uprave in industrije. 4. Uresničev anje okoljsk e trajnosti in upra vljanje tveg anja podnebnih sprememb Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izzivi in priložnosti današnjega časa Računov odsko poročilo 179 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V Zavarovalnici si prizadevamo izvajati raznovrstne oblike ozaveščanja ja vnosti o p omembnosti zavarov anj za šk ode zaradi po dnebnih sprememb, saj vemo, da bo tve ganje vplivalo na kak ovost življenja nas vseh. Vremens ke nevšečnos ti, ki pov zročijo večje škode, prič akujemo tudi v prihodnje, zato prebivalcem sve tujemo, na j preverjajo ustreznost svoje zavarovalne zaščite. Varno in samozaščitno ravnanje spodbuja mo s preventivnimi opozorilnimi sistemi, po dogodkih pa s produk ti, ki zagotavljajo razl ične vrs te asistenčnih storitev . Zavarovalnica tako ponuja aplikacijo T riglav Vreme ter opozoriln i sistem T oč a, v ok viru katerega zagot avlja pomoč ob kat astrofah. Več o tem v poglavju 12. v poslovnem delu Letnega p oroč ila . Za t veganje neželenih vremenskih dogodkov ponujamo ši roko iz biro zavarovanj in obliku jemo nove poslovn e modele v obliki novih zavarov alnih kritij ter za spodbujan je zavarovanos ti. Pritegniti želimo pozornost čim širšega krog a prebivalcev in gospo darst va ter spo dbuditi nakup zavarovanj, z geograf sko raz pršit vijo pa omo gočiti širšo in lažjo dostopnos t svojih produk tov . Vpliv prevzetih t veganj na svoje poslovanje zman jšujemo z ustreznim pozavarovalnim kritjem, ki ga stalno preverjamo i n prilagaj amo. Nadgrajevanje si stema upravljan ja trajnostnih tveganj, ki bodo v o spredju v prihodnjem letu, bo osnovano na t veganjih, prepoznanih v procesu izdelave la stne ocene t veganj in solventnos ti. T a t veganja se bodo nanašala na i zboljšanje kak ovosti po datkov za oceno okoljskih t veganj ter na tej osnovi nadgrajenega si stema spremlj anja i n poro čanja o traj nostnih t veganjih v s kladu z zak onodajo. Zavedamo se tudi tveganja ugleda Skupi ne zaradi prilagaj anja poslovanja v pri merjavi s konk urenco, zla sti ob vse ve čji ozaveščenosti družbe. T a prihodnja potencialna tveganja se lahk o reali zirajo v da ljšem časovnem ob dobju in vplivajo na vse ključne poslovne pr ocese, pr idobiv anje in ohranja nje poslov in kadrov . Obravnavamo jih v okviru s trateških akti vnos ti, pri čemer upravljavski s istem prilagaj amo tistim področjem, pri katerih je naša iz pos tavljenost največja, kar temelji na celostnem razumevanj u »vzrokov in posledic« ter n jihovem doslednem obravnavanju v ok viru poslov anja. Več o traj nostnih vidikih poslovanja v 12. poglavju T rajnostni raz voj v Skupi ni T riglav poslovnega dela le tnega po ročila . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izzivi in priložnosti današnjega časa Računov odsko poročilo 180 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2. Izposta vljenost in obvlado v anje tveg anj K vantita tivni prikaz iz pos tavljenos ti tve ganjem, ki ga predst avljamo v n adaljevanju, te melji pretežno na računovodskih podatkih. Izpostavljenos t na tržni osnovi p odrobneje predst avljamo v Poročilu o solventnosti in nančnem položaju, dostopnem na spletni str ani w w w.triglav .eu . Prikaz prola t veganj Skupine T riglav in ocene t veganj po po sameznih kategorijah temelj ijo na tržnih vrednos tih za namen solven tnosti. Pri tem uporabljamo regulatorno me todo, ki je bila v ok viru proces a lastne o cene t veganj in solventno sti o cenjena kot primerna za merjenje t veganj. Pri zavarovanjih, pri katerih zavarovanec prev zema nalož beno t veganje, le-tega ne nosi zavarovalnica. V dolo čenih preglednicah v nadal jevanju vrednos ti teh zavarovanj zato prikazujemo ločeno oz. jih i zključujemo iz prikaza i zpost avljenosti in ocene t veganj Zavarovalnice ter posledično Skupine. 2.1 Upra vljanje k apitala in kapitalsk e ustreznosti Z učinkovitim upravlj anjem kapitala izboljšu jemo poslov anje, omogoča nam, da sprejemamo u strezne poslov ne odloči t ve in ohran jamo k onku renčne prednosti. Razlaga razlik pri vrednotenju k apitala v bilanci stanja za namen solven tnosti in računov odskih izkazov za Skupino T riglav na 31. 12. 2021 (v milijonih EUR) Kapitalsk a ustreznost Skupine T riglav in Zavar ovalnice T riglav Opredeli tev kapitala v bilanci stanja za pripravo računovodskih izka zov se razliku je od njegove opredelit ve z a namen solventnosti. Razlike in pomembnejše razloge za spremembe pos tavk pri obeh vr stah kapitalov v p oslovnem le tu 202 1 predstavljamo v Poročilu o solventno sti in nančnem položaju Sku pine T riglav za leto 2021 v sklopih D in E. Poročilo je objavljeno na s pletni str ani w w w.triglav .eu . Skupin a T riglav je tudi na zadn ji dan leta 2021 dobro kapitaliziran a. Dos ežena kapitalska ustreznost je znašala 21 9 odsto tkov in ostaja znotraj ciljnega raz pona, to je med 200 in 250 odstotki. Skupina s tem i zpolnju je ciljni apetit p o t veganjih, ki je skl aden s Strateškimi cilji u pravljanj a kapitala in merili dividendne politike, predstavljenimi v točki 1. 3 tega dela Le tnega poro čila . Skupina T riglav Zavar ov alni ca Triglav 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Razpol ožljiv a lastna sre dst v a (v milijonih EUR) 1 . 007 968 1. 022 983 Kapit alska zah tev a/SCR (v milijonih EUR) 459 404 374 31 8 Kapi tal ska us tre zno st (v %) 219 24 0 273 309 Na kapitalsko u streznost je v plivalo po večanje razpoložljivih lastnih sredstev, ki so zaradi dobičkonosnega poslov anja v primerj avi z letom 2020 viš ja za 39 ,6 milijona evrov, pri čemer je v prikazanem z nesku že upoštev ana pričakovana viši na dividende za le to 202 1. Z avarovalnica T riglav je za poslov no leto 2020 i zplačala dividende v vre dnosti 38,6 milijona evrov . Kapitalska zahteva Skupine se je v primerj alnem obdobju poveč ala zaradi rasti tržnih in zavarovaln ih tveg anj, kar v na jvečji meri izhaj a iz povečanj na Zavarovalnici. Kapital Skupine Neopredmetena sredstva in odloženi stroški pridobitve Neto odloženi davki Naložbe v povezanih in pridruženih družbah Nepremičnine Finančne naložbe Neto sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje Zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene pozavarovateljem Zavarovalno-tehnične rezervacije** Podrejene obveznosti Druga sredstva in obveznosti Presežek sredstev nad obveznostmi Ostale odbitne postavke, vključno z predvidenimi dividendami Odbitki iz naslova manjšinjskih deležev Podrejene obveznosti Razpoložljiva lastna sredstva Skupine 932,99 107,2 28,6 66,0 25,6 405,4 104,6 79,2 663,9 2,2 129,3 84,3 1,5 51,7 1.007,11 1.041,24 * Poštena vrednost neopredmetenih sr edstev se vrednoti na 0. ** Konsolidacija za namen solv entnosti se razlik uje za družbi T riglav Skladi in T riglav , pokojninsk a družba. *** Pod ostale odbitne postavke se uvrščajo popra vki za udeležbe v družbe, ki imajo sektorska pr avila, in predvidene dividende. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 181 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Analiza občutljivosti na gibanje k oličnika kapitalske ustreznosti Sk upine * Scenarij vsebuje porast kreditnih pribitkov slov enskih državnih ob veznic za 300 bazičnih točk, podjetniških nančnih ob veznic za 350 bazičnih točk, podjetniških nenančnih ob veznic za 400 bazičnih točk in padec slovenskih delnic ter vr ednosti slovenskih k olektivnih naložbenih podjemov za 50 odstotkov . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 219 % 225 % 212 % 220 % 217 % 206 % 230 % 223 % 214 % 224 % 213 % 206 % 200 % 210 % 2 20 % 230 % 240 % 250 % O cena koli č nika kap italske ustreznosti na dan 31. 12. 2021 Delniške nalo ž b e +25 % Delniške nalo ž b e -25 % Obrestne mere +5 0 bp Obrestne mere -50 bp Kreditni pribitki + 50 bp Kreditni pribitki -50 bp Nepremi č nine +2 5 % Nepremi č nine -25 % Menjalni te č aji + 20 % Menjalni te č aji -2 0 % Poslabšanje razm er na finan č nem trgu Slovenije V grakonu prika zujemo občutljivost količnika ka pitalske ustreznosti na večje spremembe določenih parametrov kapit alsk ega trga in ob predpos tavljenem stresnem scenariju poslabšanja raz mer na na nčnem trgu Slovenije. Količn ik kapitalsk e ustreznosti Skupine ostaja znotraj ciljno opredeljenega razpona pri vseh ocenjenih občutljivos tih. 182 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 T veganje Ocena tveganja (trenutno) T rend tveganja (v prihodnje) Pojasnilo Kapitalska ustr eznost V Zav arov alnici in Skupini k apitalska ustreznost ostaja v ciljnem območju. Skupina je v letu 2021 sodelo vala pri izv edbi stresnega testa EIOP A za zav arov alne skupine, ki je potrdil njeno kapitalsk o moč. Zav arov alna tveganja Skupina ohranja pr emijsko r ast in dosega ciljne vrednosti kazalnik ov na stra teških trgih. Kljub pogostejšim in močnejšim ujmam je dosegala dobičk onosnost zav arov alnega portfelja v okviru načrtovanih vr ednosti. Ob inaciji so se nekoliko po večale tudi netv egane obrestne mere, k ar je deloma znižalo tveganje z agotavljanja vgrajenih nančnih jamste v življenjskih in pokojninskih za varo vanj. T ržna tveganja V letu 2021 so na nančnih trgih prevlado vale ugodne r azmere, saj so centr alne banke skrbele za nizk o nestanovitnost trga. V eč težav je bilo v doba vnih verigah zar adi presežnega povpraše vanja in nezadostne ponudbe ter kriz e na trgu energento v . Slednje je, ob presežni likvidnosti trga, ob koncu leta 2021 v odilo v večje inacijske pritisk e. V prihodnje ostaja negotovost pov ezana z višino in dolžino obdobja večjih inacijskih pritisk ov , kar lahko vpliv a tudi na spremembo višine obrestnih mer . Skupina kljub temu ohranja tržna tveganja na opredeljenih ra vneh, posebno pozornost pa namenja obliko vanju optimalnih naložbenih politik ter usklajenosti sr edstev in obveznosti. Kreditna tv eganja Kljub povečanju izposta vljenosti ostajajo kreditna tveganja na nizki r avni, ki jo zagota vljamo z rednim in sistematičnim spr emljanjem ter upravljanjem posameznih izposta vljenosti v vseh segmentih ter dobr o razpršenim portfeljem partnerjev . Likvidnostno tveganje Z rednim spremljanjem lik vidnostnega položaja ohranjamo močan likvidnostni polož aj Zav arov alnice. Stresni test EIOP A, izveden po enotni metodologiji na ravni Sk upine, je potrdil tudi ustrezno likvidnost za var ovalnih družb v Sk upini. Operativna tv eganja V Skupini pr oaktivno pristopamo k upr avljanju oper ativnih t veganj. Č edalje več poz ornosti namenjamo rednemu vzdržev anju ter doda tnim nadgradnjam sistema za upr avljanje informacijske varnosti. R aven tveganja po večujejo naša str atešk a nara vnanost v digitalizacijo in v se večje nevarnosti kibernetskih dogodkov . »Risk Dashboard« Zav arov alnice T riglav in Skupine T riglav na 31. 12. 2021 * Podana je splošna ocena temeljnih kategorij tv eganj na podlagi obravna vanih rednih četrtletnih poročil o tv eganjih. T rend tveganja prikazuje potencialno oceno tv eganj v prihodnosti glede na zadnje napovedi. ii) T rend tveganja: padajoče stabilno nar aščajoče. i) Barvna lestvica ocenjenega tveganja: V isoko Srednje Nizk o 2.2 Prik az prola tv eganja T ve ganja ocenj ujemo na podlagi standardne formule, opredeljene z zakonodajo , in internih meto dologij. T e so večinoma osnovane na metodi t vegane vre dnosti ( Value at Ris k), ki tržne iz gube ali dobičke porazdeli v obdobje enega let a z inter valom zaupanja 99 ,5 odsto tka. V skupni oceni kapitalske zahteve ( SCR) upoštevamo zakonsko dolo čeno razpršitev v standardni formuli. Raven prevze tih tveganj se je gibala znotraj raz pona, opre deljenega v apetitu p o t veganjih. V Skupin i T riglav smo na jbolj izpostavljeni tržnim in zavarovalnim tveganjem, sledijo ji m kreditna in operati vna t veganja. Na jvečji del t veganj v Skupin i prev zema Zavarovalnica. Prol t veganja Zavarovalnice in S kupine odraža njuno i zpostavljeno st najpomembnejšim kategorij am t veganj. Prika zujemo ga v na slednji preglednici. Ocena prola tveganja Sk upine T riglav na 31. 12. 2021 Zav arov alna tveganja: 47 % T ržna tveganja: 34 % Kreditna t veganja: 6 % Operativna t veganja: 6 % T veganja preostalih nenančnih družb: 3 % T veganja družb iz drugih nančnih sektorjev: 4 % * Prol tveganja je določen na podlagi ocene tveganj z upor abo standardne formule, br ez upoštevanja učink ov razpršenosti med posameznimi kategorijami tv eganj. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 183 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.3 Zav arov alna tv eganja Zavarovalna t veganja so nepo sredno povez ana s sklepanjem zavarovanj in višino njihove vrednos ti. Neg ativno nanje vpliv ajo izgube ali neugodne spremembe vre dnosti zavarovalnih obveznosti zaradi neus treznih premij in predpos tavk v izračunu zav arov alno -tehni čnih reze r v acij . T a vr sta t veganj je pomembno p ovezana z višino premije. Sestavo konsolidirane zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije Skupi ne T riglav po zavarovalnih segmentih premoženjski h in življenjs kih zavarovanj podrobneje pri kazu jemo v točki 7. 5 Ob računana k osmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premij a v poslovn em delu Letnega p oro čila . V nad aljevanju so zavarovalna t veganja prikazan a ločeno za premoženj ska i n ž ivljenjska zavarovanja. 2.3.1 Zav arov alna tveganja premoženjskih za v aro vanj Zavarovalne in pozavarovalne družbe Skupine s sklepanjem premožen jskih zavarovanj prev zemajo tveganja premij i n rezer vacij, predč asnih prekinitev in katastro f. Na vedena t veganja so po standardni formu li odvisna od izpostavljenos ti posameznim tveganjem in njihove spremenlj ivos ti. Skupin a je naj bolj izpostavljena t veganjem premij in rezer vacij, sledijo t veganja katastrof in predčasnih prekinitev . V Skupini n ajvečji delež t veganj pri premožen jskih zavarovanj ih prev zema Zavarovalnica T riglav , pri zdravst venih zav arov anjih T riglav, Zdrav st vena z avar ov alnic a, pri aktiv nem pozavarovanju pa Pozavarovalnica T riglav Re. Ostale zavarovalne družbe v S kupini doprinesejo k zavarovalnim tveganjem premoženjski h zavarovanj dobrih 20 odsto tkov . Ocena tveganj pri premoženjskih zavarov anjih, vključno z zdravst venimi, za Skupino T riglav na 31. 12. 2021 T veganje premij in rezerv acij: 63 % T veganje katastrof : 20 % T veganje predčasnih prekinitev: 17 % * Prol tveganja je določen na podlagi ocene tveganj z upor abo standardne formule, br ez upoštevanja učink ov razpršenosti med posameznimi kategorijami za varo valnih tv eganj premoženjskih za varov anj. Vključuje premoženjska z avar ovanja in doda tna nezgodna zavar ovanja, sklenjena skupaj z življenjskimi, ne vključuje pa rent iz premož enjskih zav arov anj. Prol zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj se v letu 2021 n i bist veno spremenil. Na povišanje njihove sku pne ocene je vpli vala rast por t felja, ki je poveč ala iz pos tavljenos t vseh treh gradnikov teh t veganj. Izpostavljenost za tveganje premij za Sk upino T riglav na 31. 12. 2020 in 31. 12. 2021 (v EUR) 800.000.000 700.000.000 600.000.000 500.000.000 400.000.000 300.000.000 200.000.000 100.000.000 2021 2020 0 Izpostavljenos t t veganju premije se je v le tu 202 1 najbolj povečala na zavarovalni sku pini ožji h premoženjski h zavarovanj. Pri čemer večina rasti v tej zavarovalni s kupini i zhaj a iz sklepan ja mednarodnih pozavarovanj kar povečuje geogr afsko razpršitev na ravni Skupine. V e č o gibanj u obračunane kosm ate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije je prikazano v t očki 7. 5 v poslovnem delu Letne ga poro čila . T veganje pr emij redn o spremljamo tako na rav ni celotne Skupine kot tudi na ravni zavarovaln ih segmentov. U streznost ob računane premije glede na dejans ke šk ode in stroške iz sklenjenih za varovalnih pogodb merimo tudi s kombin iranim i količniki. Nj ihovo giban je v preteklih treh letih je prikazano v točkah 8. 1 za Skupino in 8. 2 za Zavarovalnico v poslovnem delu Letne ga poro čila. Analiza občutljivosti čistega kombini ranega količnika S kupine je pokazala, da bi se ob poveč anju o z. zmanj šanju tega za 1 odsto tno točko dobiček Skupine pred davki zmanjšal oz. po ve čal z a 6, 8 milijona ev rov. Zaradi poveč anja oz. z manjšan ja čistega kombinir aneg a količ nika Z avar ov alnice za 1 odsto tno točko pa bi se dobiček pred davki spremenil za 4,1 milijon a evrov. Z upoštevanjem ene (dodatne ) maksima lne čiste škode v višini 7 , 5 milijona evrov bi se kom binirani k oličnik za Zavarovalnico v letu 2021 poslabšal za 1,82 ods totnih točk. Na podlagi aktuarskih ocen gibanja viši ne odško dnin, s tro škov, kombiniranih količ nikov in tržnih raz mer ocenjujemo, d a so premijsk e stopnje premo ženjs kih zava rovanj obli kovane v ustrezni višin i, obvladovanje t veganja premij pa ustrezno. Ustreznost rezer v acij za namen računovodskih izka zov iz nas lova zavarov anj po posameznih zavarovalnih vrstah (več v to čki 3. 18 v računovodskem delu Letnega po ročila ) preverjamo z iz računom test a ustreznosti rezer vacij, ki ga opravimo gled e na stanje na zadnji d an poslovnega le ta z re dnim izračunom zavarovalno-tehničn ih rezer vacij za namen solventnosti. A k tuarske ocene giban ja bod očih škod ob koncu leta 2021 ka žejo, da so zavarovalno-t ehnične rezerv acije obli kovane v ustrezni višin i, tako za na men računovodskih izka zov kot tudi za namen solventnosti (več v točkah 3. 18 in 3. 16 v računovodskem delu Le tnega poro čila ). ožja premoženjsk a zav arov anja preostali portfelj Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 184 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Na oceno t veganj iz rezerv acij poleg izpostavljenos ti (čiste šk odne rezer vacije) vpliva tudi nes tanovitno st, ki s e razlik uje po zavarovalnih sku pinah. V letu 20 21 je Skupi na ohranila ra zmerje med izpostavljenos tjo zavarovalnih segmentov z niž jo in višjo nest anovitnos tjo. Zavarovalni segmenti z niž jo nest anovitnos tjo na ravni Sku pine zajemajo : zavarovanje av tomobilske odgovornosti, druga zavarovanja motornih vozi l in zavarovanje stroškov pos topka. Za pre ost ale zavarovalne segmente je značilna viš ja nestanovi tnost . Razmerje med izpostavljenostjo za tv eganje rezervacij z nižjo in višjo nestanovitnostjo za Skupino T riglav na 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020 Najverjetnejše ocene škod (P ML) za povratno dobo 200 let po nevarnostih v Z avar ovalnici T riglav 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 2021 2020 0 % 47 % 53 % 50 % 50 % izpostavljenost z nižjo nestanovitnostjo izpostavljenost z višjo nestanovitnostjo Zavarovalne družbe v Sku pini redno preverjajo oz iroma an aliz irajo primernost višin e zav arov alno -teh ničnih r ezer va cij. Ker pri obli kovanju zavarovalno-tehničnih rezer vacij dosledno uporabljamo uskla jene aktuarske metode, se iz razli ke med prvo tno ocenjenimi obvez nostmi in pozneje ocenjen imi obveznostmi, na posamezen presečni datum, ocenjuje o zadostnosti rezer v acij. Anali ze kažejo , da je raz lika v zg odov inskih letih takšna, da potrdi zados tnost rezer v acij tudi na 31. 12. 20 21 T veganje pre dčasnih p rek initev je med letom naraslo zaradi poveč anja por t felja pre može njskih zav aro v anj. T veganje katast rof p rem oženjskih zav arovanj Zavarovalnica je v le tu 20 21 zabeležila štiri dogodke, ki jih je opredelila k ot naravne katastro falne dogodke, od tega eno pozebo, dva dogo dka z viharjem in e n dogodek s poplavo. V preglednici so predst avljeni bruto in neto nančni učinki teh dogodkov za Zavarovalnico. Prikazani so lo čeno glede na modelirane in nemodelirane nevarnos ti. V Zavarovalnici namreč nevarnosti, kjer imamo največje izpostavljenos ti ali predstavljajo večje t veganje, redno modeliramo. T e nev arnosti so poplave, toča , vihar in potres. Za območje Slo venije Zavarovalnica razpolaga z nekaj modeli, na podlagi katerih se določi porazdelitev škod glede na po vratne dob e za nevarnos ti toče, viharja in poplave. V spodnji tabeli so po nev arnostih prikazane najverjetnejše največje ocenjene škode (PML) z pov ratno d obo 20 0 le t 102 v obdobju ene ga le ta. Mo del iran a nev arn os t (v milij oni h EUR) 31. 12 . 2021 To č a 75,5 Vihar 132 ,7 Poplava 48,8 * V primeru dostopnosti več modelov je bilo upoštevano povpr ečje modeliranih rezulta tov . * V sebuje tudi razvoj škod in oceno do k onca leta. Uresničen nančni učinek naravnih k atastrof alnih dogodk ov v Za varo valnici T riglav 103 * Modelirane nevarnost i Nemodelirane ne varnosti 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Brut o nančni učin ek (v milijonih EUR) 12,8 20,8 3,4 0 Ne to nančni uč inek (v milijo nih EUR) 11, 2 11,8 3,3 0 V Zavarovalnici med realiz iranimi naravnimi katastro falnimi dogodki modeliramo poplavo, vihar in točo, ne modeliramo pa pozebe. Več o ure sničeni h narav nih ka tas tro f alnih do go dkih pojasnj ujemo v točki 7. 2 V pliv okolja n a poslov anje Sku pine T riglav v poslovnem delu Le tnega poro čila . T veganje koncent racije p remože njskih zavarov anj Največ posameznih velikih nevarnosti vključuje zavarovalni por t felj v segmentu zavarovanj a požara in elementarnih nesreč, iz pos tavljen je tudi nevarnos tim n aravnih katastro f, z ato je s tem povezana na jvečja potreba po pozavarovalnem kritju. Pozavarovalno kritje se v Sku pini, glede na preteklo leto, ni pomembno spremenilo. Delež čiste zavar ovalne premije glede na k osmato z avar ovalno premijo na 31. 12. 2021 Zav. odgovornosti pri uporabi motornih vozil Zavarovanje kopenskih motornih vozil Drugo škodno zavarovanje Zavarovanje požara in elementarnih nesreč Nezgodno zavarovanje S plošno zavarovanje odgovornosti Kreditno zavarovanje Ostala zavarovanja 0% 20% 40% 60% 80% 100% Skupina T riglav Zav arov alnica T riglav 102 SASB: FN-IN-450a.1 | 103 SASB: FN-IN-450a.2 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 185 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Pri ureja nju pozavarovalne zaščite v Skupini T riglav ima pomembno vlogo Pozavarovalnica T riglav Re, ki prevzema zavarovalna t veganja n a podlagi pozavarovalnih pogodb s po sameznim i družbam i Skupine. Za del tveganj, ki jih sprejme v pozavarovanje, sklepa pas ivne p ozavarovalne pogodb e. T ako učink ovito obv laduje svojo iz pos tavljenost in šči ti lastna sredst va, po sredno pa tudi sredst va zav arov alnic Skupine . Največji samopridrž aj Skupine T riglav znaša 5 mili jonov ev rov po nevarno sti, razen za p rimer jedrske nevarnos ti. Za naravno katastro fo kot d ogodek znaša največji samopridr žaj 10 milijonov evrov in 5 milijonov evrov za druge povezane nev arnosti p o do godku. Največja morebi tna izpostavljenos t Skupine, in sicer v višini 14 mil ijonov ev rov , velja za jedr ske nevarnosti, ki jih Skupin a prev zema od slovensk ega Je drskega poo la. Zanje je značilna zelo niz ka po gostos t. V 28 le tih tovrs tnih škod še nismo zazna li, niz ka oz. ničelna je tudi njihova povezanos t z drugimi potencialn imi obvez nostmi. Prevzeta zmogljiv ost tveganja jedrskih nev arnosti za leti 2020 in 2021 v Skupini T riglav Pre vze t a zmo glji vos t v EUR 2 021 2020 Zavar ovalni ca Triglav , d.d. 10. 000.000 10 .000. 000 Pozav arov alnica Triglav Re, d.d. 3 .000 .000 3.000 .000 T riglav Osigur anje, d.d ., Z agreb 1.000.000 1.000.000 Skupaj po dogodku 14. 000. 000 14.000 .000 Pozavarovalna zaščita samopridr žaja ob katastrof alnih n aravnih dogodkih ima štirislojno škodno-presežkovno obliko. V letu 20 21 je bila u por abljena en krat . Skupin a ima urejeno tud i zaščito za pove čano število ka tastrof alnih nesreč. Pozavarovalni program se je doslej izka zal za ustreznega. T ve ganje k oncentracije za Skupino predstavlja tudi dogodek p otres a v Ljublja ni. Zaščiten je s k votnim pozavarovanjem, samopridržaj pa še do datno s škodno-pres ežkovnim pozavarov anjem za katastro falne naravne dogodke. Vpl iv 200 -le tnega po tresa v Ljubljani na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice in Skupi ne preverjamo vsako leto s stresnim scenarijem v procesu lastne ocene t veganj in solventnos ti. Zavarovalnica in Skupina bi zaradi ustrezne pozavarovalne zašči te hud potres uspe šno p re st ali. Oc enjeni nan čni u činki hujšeg a po tr es a v L jubljani p o s tre snih izrač unih 104 bi znašali 39 ,3 milijona evrov za Zavarovalnico oz. 40 milijonov evrov za Skupino. T o nakaz uje velik o odporno st Zavarovalnice in Skupi ne, ki bi ost ali kapitalsk o ustrezni tudi ob u resničit vi tega dogo dka. Prol zavarovalnih tveganj življenjskih za varovanj se v letu 2021 ni z natno spremenil, tudi rast por t f elja ni pomembno vplivala nanj. Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premi ja ž ivljenjskih zavarovanj v letu 202 1 po (po)zavarovaln icah Skupine T riglav je prika zana v točki 7. 5 v poslovn em delu Letnega poro čila . Zavarovalno-tehnične rezerv acije za življenjska zavarovanja so določene po preudarnih predpostavkah, njihovo ustreznost redno preverjamo. Pri tem uporabljamo tudi t. i. preiz kus ustreznosti obvez nosti (L A T) in i zračun » realistični h rezerv acij« , določenih na podlagi tren utne vrednos ti na jboljše ocene pričakovanih pogo dbenih in drugih dena rnih tok ov. Preizkus izvedem o na jmanj enkrat letno na podlagi stanja n a zadnji dan poslov nega leta (več v točki 3. 17 v računovodskem delu Letnega poro čila ). Rezultati preverja nja za leto 202 1 so za Skupino in posamezne zavarovalnice pokazali zados tno višino zavarovalno-tehničnih rezer vacij za življenj ska zavarovanj a. Za prim anjklj aja, ugotovljena v kritnem skladu za varčevanje s prostovoljnim dodatnim pokojn inskim zavarovanjem i n kritnem sklad u za i zplačila prostovoljnih dodatnih pokojn inskih zavarovanj, s mo oblik ovali dodatne zavarovalno-tehnične rezer vacije. * Prol tveganja je določen na podlagi ocene tveganj z upor abo standardne formule, br ez upoštevanja učink ov razpršenosti med posameznimi kategorijami za varo valnih tv eganj življenjskih zav arov anj. Zajema tudi tveganja iz omejenih skladov . Vključuje življenjska z avar ovanja ter rente iz premož enjskih zav arovanj, ne pa doda tnih nezgodnih zav arov anj, ki se sklepajo skupaj z življenjskimi. 2.3.2 Zav arov alna tveganja življenjskih z av aro v anj Skupin a je najbolj iz pos tavljena tve ganju predčasnih prekin itev in t veganju stroškov ž ivljenjskih zavarovanj. Največji delež t veganj življenjs kih zavarovanj Skupi ne prev zema Zavarovalnica. T veganje predčasnih prekinitev: 35 % T veganje stroškov : 30 % T veganje dolgoživosti: 17 % T veganje umrljivosti: 10 % T veganje katastrof e: 6 % T veganje revizij: 2 % T veganje obolevnosti: 0 % Ocena tveganj življenjskih za varo vanj za Sk upino T riglav na 31. 12. 2021 104 Scenarij potresa v Ljubljani upoštev a poleg povečane škode iz naslo va za varo vanj tudi dodatne oper ativne strošk e zaradi prekinitv e poslov anja, povečanje cenilnih stroškov , zmanjšanje poplačila pozav arova teljev za škode. Scenarij ne upošte va potencialnih vplivo v potresa v Ljubljani na nančne trge v Slov eniji. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 186 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Iz polic klasičnih življenjs kih in rentnih zavarovanj, ki vsebujejo tudi varčevanje z zaja mčeno obrestno mero, izvirajo tveganja morebitnih neuskla jenosti naložb z obveznostmi. Podobna t veganja zaradi posebnega jamst va na donos izvirajo tudi iz prostovoljnih dodatnih pokojnin skih zavarovanj v času varčevanj a. Podrobneje so opisana med tržnimi tveganji v točki 2. 4.5 tega dela Le tnega poročila . Večin a obveznosti Zavarovalnice z za jamčeno ksno obrestno mero je v kritnem s kladu življenjski h zavarovanj. Zanj imamo oblikovane matematične rezerv acije v viš ini 7 01,2 mili jona evrov. Za doseganje zajamčene donosnos ti por t f elja ž ivljenjskih zavarovanj v omenjenem kritnem skladu Zavarovalnice moramo zagotavljati donosnost sredstev v višini 2,0 odsto tka. Dosežena donosnost sklada v letu 202 1 je z našala 1,9 ods totka (več v točki 15.11 poslovn ega dela Letnega poro čila ). Koncentr acija t veganj živ ljenj skih zavar ovanj Koncentracijo zavarovalnih tveganj življenjs kih zavarovanj ocenjujemo k ot nizko . Por t felj življenjski h zavarovanj je namreč po vseh merilih dobro razpršen, tudi geografsko, zaradi razpršene prodaje polic na drobno. Če v por t felju nastopajo nižje k oncentracije t veganj, jih s pozavarovalni m programom delno prenesemo na pozavarov atelje. Višina zavarovalne vsote za smr t je pri 83,1 odstotka zavarov anj za primer s mr ti nižj a od 60.0 0 0 evrov, pri 99 ,6 odsto tka preos talih življenjs kih zavarovanj pa niž ja od 35.000 ev rov. 99,1 odsto tka dodatnih zavarovanj nezgodne smrti ima zavarovalno vso to niž jo od 50.0 00 e vrov, 99 ,4 odsto tka dodatnih zavarovanj nezgodne invalidnosti pa nižjo od 100.00 0 evrov. Omenjeni z neski za večino zavarovanj preds tavljajo s pozavarovalno pogo dbo dolo čeno re tencijo. 2.4 T ržna tv eganja Skupin a je v ok viru tržnih tveganj nančnih naložb ( več v točki 7. 9 poslovnega dela L etnega por oč ila ) n ajbolj izpostavljena dolžniški m vre dno st nim papirj em. S ledij o naložb e v lastnišk e vrednos tne papirje in nepremičn ine. Največje med tr žnim i t veganji Sku pine je t veganje spremembe kreditnih pribitkov , sledijo mu delniš ko tveganje, t veganje spremembe cen nepremičnin ter valutno in obrestno tveganje. Najn ižje ocen jujemo tveganje tržne koncentracije. Panožna i n geograf ska koncentracija je razvidna v točki 7. 9 p oslovne ga dela Le tnega poro čila . V primerjavi s predhodnim letom se je pove čala zlasti ocena delniš kega tveganja. Višja je predv sem zaradi večje izpost avljenosti tega segmenta in rasti tr žnih cen deln ic. T veganje spremembe kreditnih pribitko v: 31 % Delniško tv eganje: 27 % T veganje spremembe cen nepremičnin: 18 % V alutno tveganje: 16 % T veganje tržne koncentr acije: 5 % Obrestno tveganje: 3 % Ocena tržnih tveganj po podk ategorijah za Sk upino T riglav na 31. 12. 2021 * Prol tržnih tveganj je določen na podlagi ocene tveganj z upor abo standardne formule. Zajema tudi tržna tv eganja iz omejenih skladov , ne upošteva pa učink ov razpršenosti med posameznimi k ategorijami tržnih tveganj. 2.4.1 T veganje spremembe kr editnih pribitko v T ve ganje spremem be kre ditnih pribitkov najbolj določajo dolžniški vrednostni papirji, ki predst avljajo ok oli 69 odstotkov naložb Skupine T riglav . Njihova vrednos t je odv isna tudi od višine kreditnih pribitkov , ki o dražajo kreditno kakovost dolžniških instrumentov . Višina kreditnih pribitkov se med letom 2021 n i bist veno spremenila. K ohran janj u stabilnosti so pripomogle p olitike centralnih bank, ki so s programi odkupa dolžni ških vrednostnih papirjev skrbele za ohranjan je niž jih vrednosti kreditnih pribitkov in hkrati omogočile, da so gospodars t va hitro in učinkovito okrevala po pretre su zaradi ustavit ve proizvo dnje in dobave. Zavarovalnica in Skupina to t veganje upravljata proak tivno in skladno z nalož benimi politikami. Največ, okoli 65 odstotkov naložb , izpo st avlj enih t v eganju sp rem emb e kr edi tnih pribitkov , je povezanih z iz post avljenostjo do držav. S ledi izpost avljenost nančnemu sek torju, ki predst avlja 18 odstotkov naložb v dolžnišk e vrednostne p apirje. Izpostavljenos t t veganju kreditnih pribitkov izh aja iz dolž niških vrednostnih papirjev . Omejujemo jo z na jvečjim dovoljenim deležem v kapitalu, ki mu prila gajamo tud i naložbeno politiko. Skupi na je v svojem nalož benem por t f elju iz pos tavljena naložba m z visoko kreditno kakovostjo. Več k ot 59 odstotkov naložb v dolžnišk e vrednos tne papirje ima najm anj bonitetno ocen o »A «. V elika večina (prek 90 o dstotkov) dolžniš kih vrednos tnih papirjev v por t felju sodi v investicijski razred z bonite tno oceno najman j »BBB«. Kreditna kakovost por t f elja dolžn iških vrednostnih papirjev se v letu 2021 ni bist veno spremenila. Njeno raven smo ohran ili klju b preusmerit vam naložb v druge nalož bene razrede, kar je zman jšalo nji hovo vre dnost, in kljub večjemu deležu nalož b z oceno kre ditne kakovosti »BBB«. T u di v letu 202 1 smo ohranil i povpre čno kreditno kakovost z boni tetno ocen o »A «. Podroben pregle d stanja dolžniški h naložb je predst avljen v točki 7. 9 S est ava naložb Sk upine T riglav in Zavarovalnice T riglav v poslovnem delu Letne ga poro čila . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 187 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Skupina T riglav Zavar ov alni ca Triglav 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Delnic e v EU 276.4 78. 222 18 2. 8 41 . 4 4 8 184 .660.0 63 112.3 58.977 Delnic e v ZDA 31.7 2 8 .9 27 11 . 59 4 .0 39 1 8 . 4 63. 8 91 0 Delnic e v A ziji 0 0 0 0 Delnic e raz vijajo čih se tr gov 6.988.43 8 6 .7 22 .7 71 885 . 254 703.4 85 Glob alne delnic e 15 .765. 073 19. 2 09.73 4 0 52 4.109 Skupa j nan čne n alož be 330.960 .660 220.3 67 .992 204.0 09.20 8 113.5 86.57 0 Naložb e v korist živ ljenjskih z avaro vanc ev, ki prev zemajo naložben o t veganje 594 . 267 . 073 4 43. 69 9. 251 52 9. 598 . 379 396. 272.477 SK U PA J 9 2 5 . 2 2 7. 7 3 3 6 6 4 . 0 6 7. 2 4 3 7 3 3 . 6 0 7. 5 8 7 50 9. 859. 0 47 Skupina T riglav Zavarov aln ica Triglav 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31. 12 . 2021 31 . 12. 2 020 10 % –10 % 10 % – 10 % 10 % –10 % 10 % –10 % Delnic e v EU 2 7. 6 47. 8 2 2 -2 7. 6 4 7. 8 2 2 18.284.14 5 - 18.284.14 5 1 8.46 6.006 - 18.466 .006 1 1 . 235 . 89 8 -1 1 . 23 5 . 89 8 Delnic e v ZDA 3. 17 2 . 8 9 3 -3. 172 . 8 93 1 .1 59.4 0 4 -1 . 1 5 9 . 4 0 4 1 .8 4 6.389 -1 . 8 4 6 . 3 8 9 0 0 Delnic e v A ziji 0 0 0 0 0 0 0 0 Delnic e raz vijajo čih se tr gov 69 8. 8 4 4 - 69 8. 8 4 4 67 2 . 27 7 - 67 2 . 27 7 88.52 5 -88.525 70 .3 49 -7 0 . 3 4 9 Glob alne delnic e 1.57 6.507 - 1 .57 6.50 7 1 .920. 973 -1.920. 973 0 0 52 . 411 -52. 41 1 Skupa j nan čne n alož be 33 .096.06 6 -33.096.066 22 .036.799 -22. 036.799 20.4 0 0.921 -20.40 0.921 11 . 358 . 657 -11 . 35 8. 657 Vpliv na rezer vo za p oš teno vr edno st 20.490.695 -2 0.394.885 14. 8 68 . 4 01 - 14.684.012 1 7. 2 3 7. 7 7 9 -17. 1 4 1 . 9 6 9 11 . 17 2 . 31 3 - 10.987 .92 4 Vpliv na izkaz po slovn ega izida 12. 605. 371 - 12 .701 . 181 7. 1 6 8 . 3 9 8 - 7 .352 .78 7 3.163.142 -3. 2 58 . 952 186.3 44 -370.7 33 Vpliv na ka pital 33.096.066 -3 3.096.066 22.036 .799 -22.036.799 20.4 0 0.921 - 20.4 00. 921 11 .35 8 .657 -11 . 358 .6 57 Geograf ska razpršenost delniških naložb Analiza občutljivosti delniških naložb* * V rednost zajema zgolj delniške naložbe. ** Delniške naložbe razvitega dela Azije (Japonsk a, Hongkong). *** Globalno razpršene delniške naložbe. * Prikaz ani učinki ne zajemajo davčnega vidik a in vpliva zmanjšanja sr edstev na obveznosti (pri življenjskih z avar ovanjih). ** Delniške naložbe razvitega dela Azije (Japonsk a, Hongkong). *** Globalno razpršene delniške naložbe. Analiza občutljivosti na spremembo cen delniških naložb , katerih t veganje prev zemata Zavarovalnica in Skupina, in proučev anje tega vpliva na vse obsegajo či donos oz. p oslovni izid Skupine pokažeta, da bi 10 odsto tni dvig tržne cene d elnic v por t felju pozitivno vplival na r ezer vo za po šteno v rednos t Skupine v višini 20,5 mili jona evrov. Za 12,6 milijona evrov bi prispev al k pove čanju poslovne ga izida. Pri nasprotnem gibanj u, 10- ods totnem p adcu tržnih cen delniških naložb , bi se rezer va z a po šteno v rednos t Skupine zma njšala za 20,4 milijona evrov , izkaz poslovn ega izida pa za 12,7 milijona evrov. Ocenjeni vpliv na poslov ni izid je prikazan v preglednici. T a p onazarja zgol j oc enjene spremembe na ravni Skupine in ne zajema naložb v korist življenjskih zavarovancev, ki prev zemajo nalož beno t veganje. 2.4.2 Delniško tv eganje V nalož benem por t felju Skupi ne T riglav obsegajo 9 odstotkov delnišk e na ložbe, ki jih vodimo v okv iru nančni h nalož b in ki ne u poš tevajo naložb v odvisne in pridružene d ružbe ter na ložb v k orist življenjski h zavarovancev, ki prev zemajo n aložbeno tveganje. Večin a izpostavljenos ti delniš kemu t veganju izha ja iz izpostavljenos ti matične druž be. Vrednost zgoraj opredeljenih delniš kih naložb se je v letu 20 21 močno poveč ala. Vzrok za nj ihovo rast so nove naložbe v kolektiv ne naložbene podjeme, pri katerih so v ospredju nakupi s kladov , ki kotirajo na borzi, nova v plačila v alternativne naložbene sklade in močno povišane cene delniških na ložb, predv sem s slovensk ega organizira nega trga. Ge ograf sko raz pršeno st delniških na ložb prikaz ujemo v preglednici. Največ jih je v delnicah izd ajateljev na razvitih trgih, med njim i močno prev ladujejo izdaj atelji s sedežem v Evropski uniji. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 188 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.4.3 T veganje spremembe cen nepr emičnin Skupna i zpost avljenost t veganjem spremembe cen nepremičnin Sk upine zna ša 194,7 mili jona evrov. Pri tem so v ok viru nepremičnin za lastno uporabo upoš tevane tudi tiste, ki jih im a Skupin a v najemu. Skupin a pri slednjih ni neposre dno izpostavljena nepremičnins kemu tveganju, saj so večinoma najemne pogodbe dolgoročne . Nepremičninsk o premoženje Sku pine je zgoščeno v Sloveniji. Skupina T riglav Zavar ov alni ca Triglav 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Pravi ca do up or abe sre dste v 10.93 3.10 9 9.821 . 211 4 .5 48 . 297 3.587 .916 Naložb ene nep remičnin e, ki niso nam enjene nep osre dnemu iz vajanju zav arov alne dejavn os ti 75.110 .973 7 8 . 9 7 7. 8 0 0 43 . 8 4 0 . 0 55 4 4 .4 51 . 276 Nepr emičnin e za lastn o upor abo 1 0 8 . 6 55. 2 1 2 1 13. 170.073 65. 143 . 310 67 .775.4 5 1 Skupaj 194.6 99 .294 201 .9 6 9.0 8 4 11 3. 531 . 6 62 115.8 14 .6 43 Izpostavljenost do nepremičnin glede na njihov namen * V rednosti nepremičnin za potrebe r ačunovodskih izkazov spremljamo po naba vni vrednosti. P oštena vrednost naložbenih nepr emičnin je prikazana v točki 3.3 v r ačunovodsk em delu Letnega poročila , pri čemer so odšteta druga zemljišča in zgradbe za neposredno izv ajanje zav arov alne dejavnosti, k ar je sicer zajeto v postavki Opr edmetena osnovna sredst va (točk a 3.2 v r ačunovodsk em delu Letnega por očila ). Poštena vrednost se določa s tehnik ami ocenjev anja vrednosti. V rednotenje nepremičnin na podlagi v eljavne metodologije izv aja pooblaščeni cenilec. ** Nepremičnine z a lastno uporabo prikazujejo posta vko Opredmetena osnovna sr edstva r ačunovodsk ega dela Letnega poročila. 2.4.4 V alutno tveg anje 105 Val utno t veganje Skupine večinoma i zha ja iz poslovanja odvisnih dru žb, ki delu jejo na območjih, kjer lokalna valuta ni evro. T e družbe opravijo večino po slovanja v lokalni valuti, v manj ši meri pa so izpostavljene tudi valutnemu tve ganju za evro. Del valutnega t veganje Skupi ne izvira tudi iz presežka sredstev nad obveznostmi v ameriških dolarj ih, pri katerih je ohranjena po dobna izpostavljenos t kot leto prej. Skupin a T riglav naložbena tveganja v m anjši meri u ravnava z izvedenimi nančni mi inštrumenti. Na 31. 12. 202 1 je z valutnim termi nskim poslom zni žana izpostavljenost Skupine do hr vaške kune. Finančne na ložbe v evrih zajemajo 9 1 odsto tkov na nčnih nalož b Skupine, pri čemer i zpost avljenost posamezni tuji valuti ne presega 3 odsto tkov . 105 SASB FN-IN-550a.1 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 189 Valutna izposta vljenost nančnih sredstev in obveznosti Sk upine T riglav Skupi na Triglav, 31. 12. 2 021 EUR USD BA M RSD HRK MKD Ostalo Skupaj Naložbene neprem ičnine 73. 655. 4 05 0 939. 9 0 8 3 43. 31 5 165.071 7. 27 4 0 75. 1 10. 9 73 Finan čn e nalo žbe v p rid ruže nih d ružb ah 35.5 91 . 377 0 43 9.9 70 0 0 0 0 36.031.348 Finančne naložbe 2. 696. 810.852 33. 34 8 . 2 6 0 16.018.156 46. 360.6 4 8 82.0 83.642 24.907 .4 86 38.1 71.1 05 2. 937 .700. 14 9 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 2 . 3 5 6 . 1 1 7. 2 8 2 16 .010. 033 1 0. 32 9. 321 4 0 . 4 83. 39 0 39 .468.000 16. 1 85.4 82 3 3.97 6.306 2 .51 2.569 .814 Las tniški v re dnos tni papirji 295 .388.35 5 13. 665 .4 59 2 . 653 . 539 9.1 61 17 .595 .702 5 6 3. 555 1.0 84. 890 330.960.661 Izv edeni nan čni instr ument i 20 . 317 0 0 0 0 0 0 20. 3 17 Dep oziti in p oso jila 4 1 . 2 5 7. 1 6 0 3 . 67 2 .76 8 2 .425 .3 87 5. 3 49 . 17 2 25. 019.94 0 7 .5 0 4. 037 3.109 .909 88.33 8.373 Druge nanč ne naložb e 4 . 0 2 7. 7 3 8 0 609.909 51 8 . 925 0 65 4 . 412 0 5 .810 .9 84 Znes ek z avar ova lno -te hni čnih r ezer vac ij, prenesen poza varovateljem 13 4 .76 0 . 073 11 .75 4 .73 0 10.9 16.99 2 5 .380.84 7 6.58 2.046 0 5.4 45. 203 17 4.83 9.89 1 T erj at ve iz p osl ova nja 137 .361 .117 6. 165. 396 5. 678 . 92 5 21 . 67 9. 8 6 0 1 6. 501 . 938 4.8 18 .444 21.098 .646 213 .304.3 26 Denar in denarni ustrezniki 59 .4 71.380 9 69. 631 15.422.167 1 .707.739 1.93 1.33 5 476 . 53 3 2.34 2.846 82 . 321 .631 Skupaj 3.137 .650.205 52.2 38. 01 7 49.41 6.118 75.4 72 .409 107 . 26 4.032 30.20 9. 737 6 7. 0 5 7. 8 0 0 3.5 19 .308.3 18 Nal ožb e v koris t živ lje njs kih zav ar ovan cev, ki pr ev zema jo nal ožb en o tv egan je 5 6 7. 8 4 4 . 5 3 1 4 4 . 651 . 331 0 0 2.55 2.189 108.067 4.461.368 619.617 . 48 6 SREDST VA SKUPAJ 3 .70 5. 4 9 4 .73 6 96.889.348 49.416.118 75.4 72.40 9 10 9.816. 221 30.31 7 .80 4 71 .519. 168 4.138.92 5.804 Podrejene o bveznosti 49 . 471 . 83 1 0 0 0 0 0 0 4 9. 47 1 . 8 31 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 2.306.950.485 2 2 . 6 7 7. 7 4 8 30 . 595. 8 27 45.5 49.130 79 .294.2 38 25 . 226 .955 66.07 4.002 2 .57 6.368.38 5 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zavar ovan cev, ki prev zemaj o naložben o t veganje 573 . 08 2 . 632 44 . 651 .331 0 0 0 10 8 .0 67 4 .4 61 . 36 8 622.30 3.398 Rezer v acije z a zapo slenc e 15.70 2. 584 0 59 0 . 328 2 2 7. 4 6 5 8 4 0 . 249 31 1 . 50 7 0 1 7. 6 7 2 . 1 3 3 Druge nanč ne obv eznos ti 2 . 653 . 2 2 6 0 3 7. 55 6 3 7 7. 0 5 4 15. 372 2. 4 45 0 3 . 0 85 . 653 OBVEZNOSTI S KUP A J 2. 947 . 860.758 67 .329.079 3 1 . 2 23 .71 1 4 6.153.649 80 . 14 9. 859 2 5 . 6 4 8 . 9 74 70.535.370 3. 268 .9 01 .4 0 0 Ne to va lutn a izp ost avl jen ost i zkaza nan čne ga po lož aja 757 .633.978 29.56 0.269 18. 192 .4 07 2 9. 31 8 .76 0 29.666. 362 4.668. 830 983. 798 87 0. 02 4.404 Valutn i izve de ni na nčn i inst rum en ti 19. 275. 628 -19. 255. 311 2 0 . 317 Neto valutna izpostavlj enost 7 76 .909.60 5 29.560.269 18 .192 .4 07 2 9. 31 8 .76 0 10.411. 051 4.668.830 983.798 870.04 4.721 Skupi na Triglav, 31. 12. 2 020 EUR USD BA M RSD HRK MKD Ostalo Skupaj Naložbene neprem ičnine 7 7. 1 3 4 . 4 7 5 0 1 . 185.6 45 35 0. 9 65 2 9 7. 6 4 4 8 .13 0 0 78 .976. 859 Finan čn e nalo žbe v p rid ruže nih d ružb ah 2 7. 7 8 7. 5 6 6 0 450.150 0 0 0 0 28 . 237 .715 Finančne naložbe 2. 655.8 45.4 92 2 9. 59 9.4 29 36 . 8 51 . 9 4 8 4 4. 20 3.9 06 7 1 .4 35.6 8 2 2 2 . 6 9 6 . 74 0 2 6 . 74 7. 35 8 2 . 8 87.38 0. 555 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 2 .438. 770.066 1 7. 5 9 6 . 2 9 1 15. 016. 223 37 .7 41. 3 02 38. 116.197 13.669.6 74 24 . 24 8 . 243 2.58 5.15 7 .996 Las tniški v re dnos tni papirji 20 0 . 675. 591 9 . 2 78 . 833 1.55 7 .322 20 .9 01 8 . 555 . 741 27 9.6 0 4 0 220.36 7 .992 Izv edeni nan čni instr ument i 1 13. 301 0 0 0 0 0 0 113. 3 01 Dep oziti in p oso jila 1 1 . 1 7 7. 0 8 3 2 .7 24 . 30 5 19. 691 . 31 5 6. 018 . 895 24 .763.744 8. 4 0 4 . 670 2 . 49 9. 115 75. 279. 1 27 Druge nanč ne naložb e 5. 10 9 .4 51 0 5 8 7. 0 8 8 422 . 8 08 0 342 .7 92 0 6. 462 . 139 Znes ek z avar ova lno -te hni čnih r ezer vac ij, prenesen poza varovateljem 96. 85 4. 065 10.58 8. 314 6.807 .883 4 .6 10 . 331 5. 0 65.478 0 1 . 9 4 7. 5 6 7 1 25. 873. 638 T erj at ve iz p osl ova nja 150.058. 314 3. 64 8 .5 43 6 . 2 0 7. 6 5 6 15. 420. 036 1 4 .78 7 .717 6 . 0 6 7. 2 6 5 7. 7 7 2 . 9 0 0 20 3. 9 62 . 431 Denar in denarni ustrezniki 5 7. 2 1 5 . 6 6 8 1 .68 5.2 4 4 1 4 . 9 0 7. 4 0 0 2 . 329 .78 8 3.520 .502 213. 55 4 2 . 0 2 7. 5 0 8 81.899.664 Skupaj 3. 06 4 .8 95. 580 45.5 21.5 30 66.410. 682 6 6. 915.02 6 95. 107.023 28.985.689 38 .4 9 5. 333 3 .4 0 6 . 33 0. 8 62 Nal ožb e v koris t živ lje njs kih zav ar ovan cev, ki pr ev zema jo nal ožb en o tv egan je 4 6 9 . 6 3 3 .74 3 29.1 27 . 80 7 0 0 2.2 38 .98 3 25 8 808.188 501.808.979 SREDST VA SKUPAJ 3.5 34.52 9.3 23 7 4.649.33 7 66 .410.682 66 .915. 026 97 .346.0 06 28.98 5.94 7 39. 3 03. 52 1 3.908.139 .841 Podr ejene ob vezno sti 49. 42 3. 693 0 0 0 0 0 0 49. 423 .6 93 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 2. 25 9.90 2.6 71 17 .650.600 4 6 . 3 43. 2 23 4 9. 235 . 94 0 73. 662 . 286 24. 62 8 .3 0 9 51.806.112 2 .52 3. 2 29. 141 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zavar ovan cev, ki prev zemaj o naložben o t veganje 480.048.1 9 7 2 9 . 1 2 7. 8 0 7 0 0 0 258 80 8.18 8 509.98 4.450 Rezer v acije z a zapo slenc e 1 5.73 4 . 2 57 0 524 .7 9 9 19 4 .59 8 98 4 . 470 3 43. 02 9 0 17 .781.153 Druge nanč ne obv eznos ti 1.996.32 6 0 3 3 7. 9 8 5 519. 6 67 15. 777 26 .0 8 4 0 2.895 .8 39 OBVEZNOSTI S KUP A J 2.80 7 .1 05 .144 4 6 .778.4 07 4 7. 2 0 6 . 0 0 7 49.950.205 74 . 6 6 2 . 5 3 3 24.997 .680 52 .6 14 . 3 0 0 3. 103. 314. 276 Ne to va lutn a izp ost avl jen ost i zkaza nan čne ga po lož aja 727 .424.179 27 . 870. 930 19. 20 4 . 675 16. 96 4.821 22 . 6 83 . 473 3 . 9 8 8. 267 -13.310. 779 8 0 4. 825. 565 Valutn i izve de ni na nčn i inst rum en ti 12 . 9 45.5 06 0 0 0 - 12.8 69 .2 18 0 0 76 . 2 8 8 Neto valutna izpostavlj enost 74 0 . 3 6 9. 6 8 5 27 .870. 930 19. 20 4 . 675 16. 96 4.821 9.8 14 . 255 3 . 98 8 . 267 -13.310. 779 804.90 1.85 3 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo * V prikazu so zajete le najpomembnješe postavke iz bilance stanja po v alutah. T ako niso zajeta neopredmetena sredstv a, opredmetena osnovna sr edstva, nekr atkoročna sr edstva, namenjena z a prodajo, pr avica do uporabe sr edstev , nančne naložbe v odvisnih družbah in druga sredstva, druge rezervacije, odlož ene obveznosti za da vek, ob veznosti iz poslov anja, obveznosti iz najemov in ostale ob veznosti. 190 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.4.5 T veganje spremembe obr estne mere Z vidika računovodskih i zkazov je Skupina izpostavljena tve ganju spremembe obrestne mere predv sem na strani s redstev, zl asti prek dolžniških vrednos tnih papir jev, ki so razporejeni v kategorijo na nčnih sredstev , razpoložlj ivih za prodajo, ter nančnih s redstev po p ošteni vrednos ti prek poslovnega izida. T veganju spremembe obrestne mere smo izpostavljeni tudi na strani obveznosti, predv sem pri zav arov alno -tehni čnih r ezer va cijah življenjskih zavarov anj . Sprememba obrestnih mer , gle dano računovodsko, v manj ši meri vpliva tudi na zavarovalno-tehnične rezerv acije premožen jskih zavarov anj , pred vsem na tiste, ki so oblik ovane za izplačil a škod v obli ki rent pri av tomobilskih in nezgodnih zavarovanj ih. V primeru padca tržnih obrestnih mer lahk o s preiz kusom ustreznosti zavarovalno-tehničnih reze r vacij (L A T) ugotovimo po trebo po njihovem povečanju. Pri dvigu obrestnih mer pa se zavarovalno-tehnične rezer vacije znižajo n a raven računovodsko ocenjenih vrednosti. Preizkus u streznosti zavarovalno-tehničnih reze r vacij je izkazal nižje preseganje njihovih vrednosti. Zavarovalnica obvladu je tveganje spremem be obrestne mer e z ekonomski m vredno tenjem. Prikaz ujemo ga v Poročilu o solventnos ti in nančnem položaju, v katerem razkrivamo obrestno ob čutljivost sre dstev in obveznosti na ekonomsk e vplive. Pri tem pozorno usklaju jemo denarne tokove s redstev in obveznos ti ter zman jšujemo t rajanje ra zmika med nji mi. V Zavarovalnici smo sredi leta 2021 začeli krajšati ročnos t naložbenega por t f elja. Pričakovali smo na mreč inacijsk e pritiske, ki so se uresničili ob koncu leta 202 1, ter višanje obrestnih mer . Giban je višine obrestnih mer namreč pokaže, da so bile na zadn ji dan leta 202 1 občutno višje kot leto pr ej. Njihova rast se lahk o tudi nadal juje, s čimer bi se k ončalo obdobje nizkih obrestnih mer . Skupina T r iglav Zavaro val nic a T rig lav 31 . 12. 2 021 31. 1 2. 2020 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 +100 bp –100 bp +100 b p –100 bp +100 bp –100 b p +100 bp –100 b p Dolžnišk i vre dnos tni papir ji drž av -9 5. 2 0 9.6 65 10 9.701 . 0 01 - 1 20.6 67 . 871 143. 6 8 4 . 528 - 72.058 .15 4 84.37 4.7 24 - 9 8 . 7 2 6 . 9 74 1 2 0 . 0 9 7. 8 9 8 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji nančnih ins tituc ij - 11 .781. 910 12 .4 66 . 526 - 15.155.525 16.167 . 191 - 8 . 9 8 7. 1 5 8 9.510.788 - 12.4 58.2 72 13 . 36 8 . 8 43 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji po dje tij -1 3 . 7 6 6 . 5 0 2 14.58 1.999 - 14.6 05. 276 1 5 . 2 3 7. 3 1 7 -8 .721. 396 9. 259.8 4 0 -9.50 7 .308 10. 0 63 . 12 2 Ses tav ljeni vr edno stni p apirji 4 . 851 1 . 427 -1 5 6 7. 9 7 7 4. 8 51 1 .427 -1 5 6 7. 9 7 7 Drugo 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupa j nan čne n alož be -12 0 . 75 3. 2 27 136.750.952 - 150.428. 828 175 .097 .013 - 8 9 .761 . 8 57 103. 146 .779 -1 2 0 . 6 92 .7 1 0 1 4 3 . 53 7. 8 4 1 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije življe njskih zav arov anj - 7 .11 4.800 8 9 . 55 6 . 17 3 - 18.578.3 29 12 5. 2 93 . 539 - 7 .114.800 56.984.92 4 - 9.78 5.793 8 7. 1 1 0 . 8 0 2 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije premoženj skih zavarovan j 0 23.6 87 .975 0 25 .925. 4 4 8 0 23. 255. 269 0 2 5 . 53 0 . 74 7 Skupaj zavarovalno -tehnič ne rezer vacij e -7. 1 1 4 . 8 0 0 113. 24 4 .1 49 - 18.5 78.3 29 151 . 21 8 . 98 7 -7. 1 1 4 . 8 0 0 80. 24 0.192 - 9.7 85.7 93 112.6 41.549 Vpliv na ka pital -113.6 38.426 23. 50 6. 8 03 -131 . 8 5 0 . 4 9 9 23. 8 78 .0 27 -82 .647 .057 22 .9 0 6.587 - 110.906.918 3 0. 8 96 . 292 Vpliv na rezer vo za p oš teno vr edno st -1 0 2 . 2 7 1 . 8 2 3 116.70 7 . 229 -1 2 8 . 8 0 3 . 5 9 3 15 2.194.2 39 - 8 2 . 2 7 7. 0 92 95 . 0 72 . 55 0 -1 0 9 . 4 5 5 . 6 1 4 1 31 . 023 . 2 16 Vpliv na izkaz po slovn ega izida - 11.366.604 -93. 20 0. 426 -3. 0 4 6 .9 0 7 - 128.316.212 -36 9.9 65 -72. 165 . 963 - 1.45 1.304 -10 0 . 1 2 6 . 9 2 4 Analiza občutljivosti sredste v in obve znosti na spremembo obrestne mere * Prikazani učinki ne zajemajo dav čnega vidika in vpliv a zmanjšanja sredstev na obv eznosti (pri življenjskih zav arov anjih). Analiza občutljivosti sredstev in obveznosti na spremembo obrestne mere ter njen vpliv na vseob segajoči do nos oz. po slovni izid S kupine kažeta, da bi imel nenaden upad obrestnih mer za 100 bazičnih točk pozitiven vpliv (v višini 19,3 m ilijona evrov), nen aden por ast obres tnih mer za 100 bazičnih točk pa negativnega (v višini 11 0,7 m ilijona evrov). V pliv zni žanja obrestnih mer na računovodske iz kaze je ni žji kot v predhodnem le tu, kar je posledica manjše obrestne ob čutljivosti sreds tev in obveznosti. Sredst v a so obres tno manj obču tljiva zaradi zman jšanja izpostavljenos ti in krajše ročnos ti glede na pretekl o leto, zavarovalne obveznosti pa zaradi povišanja nivojev obrestnih mer v obdobju. Zavarovalnica in Skupina spremljata razm ik v trajanju 106 obrestno ob čutljivih pos tavk v segmentu življenjskih, premož enjskih zavarovanj in prostovoljnega dodatnega pokojnin skega zavarovanja, brez segmenta življenjski h zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tve ganje. Usklajenost traja nja s redstev in obveznosti je bila k onec le ta 202 1 manj ša kot ob koncu leta 202 0. Raz log za razhaj anje tra janj a sredstev in obveznosti je v krajšan ju na ložbenega por t f elja zaradi pričak ovanega višanja obrestnih mer . Raz mik v trajan ju sredstev in obveznosti na Sku pini je negativen in z naša - 1 ,0 let a ( na 31. 12. 20 20 je z našal 0,1 leta). Najpomembnejši vpliv izha ja iz Zavarovalnice, kjer razm ik v traja nju s redstev in obveznosti znaša - 1 ,8 le ta (n a 3 1. 12 . 20 20 je z našal 0, 7 leta). Za por t felj življenjski h zavarovanj Zavarovalnice (brez prostovoljnega do datnega pokojnin skega i n brez segmenta življenjskih zavarovancev , ki prev zemajo n aložbeno tveganje.) zn aša - 2 ,9 let a, za por t f elj premoženjs kih zavarovanj pa 1,2 let a. 106 Razmik v trajanju poleg tr ajanja sredstev in obv eznosti upošteva tudi vr ednost sredstev in obveznosti. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 191 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.4.6 T veganje tržne k oncentr acije Največji delež sre dstev Skupine preds tavljajo dolžniški vrednostni papirji. Približno 6 5 ods totkov t vorijo državn e obveznice, preo stali del p a po djetniške. Slednje so približno enak omerno porazdeljene me d obveznicami nančnega in nenančenga sek torja. M ed p osameznimi izd ajatelji dolžniških vrednostnih papirjev – brez upoštev anja nalož b v korist življenjskih zavarovancev, ki prev zemajo nalož beno t veganje – smo najbolj izpost avljeni do Zvezne republike Nemčije, sledi Republi ka Slovenija. Koncentracija nančni h naložb je po drobneje prikazana v točki 7. 9 po slo vne ga dela Le tnega p oročila . 2.5 K reditna tv eganja V Skupin i T riglav smo iz pos tavljeni kreditnim tve ganjem i z naslova pozavarovanja, bank in t erjatev do zavarovalcev in drugih partnerjev. Do bank s mo izpostavljeni prek denarnih sredstev , ki jih ta drži za namen poslovanja Zavarovalnice in d rugih druž b Skupine. V primerj avi s koncem leta 2020 se ocena kreditnih t veganj na d an 3 1. 12 . 202 1 ni pomembno poveč ala, in to klj ub poveč anju i zpost avljenosti iz nas lova p ozavarovanja. Skupina T riglav Zavar ov alni ca Triglav 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Banke 82 .32 1 . 63 0 81 .8 9 9.6 6 4 13.9 12.991 22.3 04 .222 - Denar na sreds t va v ok viru naložb v kor ist živ ljenjskih zavar ovan cev, ki prev zemaj o naložben o t veganje 2.042.83 6 3. 523 . 659 1 . 9 67. 6 3 1 3.39 0. 04 0 - Os tala denar na sreds t va 80 . 27 8 .79 4 78 . 375.0 05 11.945.360 18 .914.182 Pozavarovaln ice 201.967 .510 1 4 6 . 35 7. 7 1 8 14 9.56 2.360 121.5 11.89 5 Zavar ovan ci in drugi par tnerji 4 4. 905. 588 42.92 9.5 10 16 . 8 81 . 127 17. 6 1 7. 7 7 1 Skupaj 329. 19 4 .7 2 8 271.186.892 180.356.4 78 161.43 3.888 Skupa j brez denarn ih sred stev v okvi ru nalož b v ko ris t živ lje njsk ih zavar ovan cev, ki prev ze majo nalo žbe no tve ganj e 3 2 7. 15 1 . 8 92 2 6 7. 6 63 . 2 3 3 17 8.388.84 7 1 58.043 .848 Skupina T riglav Zavar ov alni ca Triglav 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 AAA 0,0 % 0, 0 % 0,0 % 0, 0 % Od A A d o BBB 75,9 % 76,7 % 76,3 % 88 ,6 % Nižje od B BB 9,4 % 9,0 % 16,6 % 7 ,9 % Brez o cene 14 ,8 % 14, 3 % 7 , 1 % 3,5 % Povp reč na ocena BBB BBB BBB A Skupina T r iglav 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Nem čija 19,2 % Nem čija 25,8 % Rusija 12,6 % Srbija 8 ,7 % Srbija 8,6 % Velika Bri tanija 8, 1 % Bosna in H erce govina 7 , 0 % Rusija 7 ,3 % Velika Brit anija 6 ,1 % Fra ncija 5, 5 % Zava rov alni ca Triglav 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Slove nija 52,5 % Slo venija 67 , 4 % Rusija 16,1 % Rusija 8 ,1 % Barb ado s 4,3 % Ne mčija 4 ,4 % Kazahs tan 3, 4 % Velika Britanija 4 ,0 % Velika Brit anija 3, 2 % Šv ic a 2,6 % Izpostavljenost kreditnemu tveganju po tipu partnerja * Zapadle pozavaro valne terjatv e so vključene v izpostavljenost iz pozav arov anja. Zavarovalnica je pri denarju in dena rnih ustrezni kih najbolj i zpost avljena slovens kim bankam, ki im ajo večinoma bonite tno oceno »BBB« ali pa so brez nje. Skupina je iz post avljena tudi ban kam v državah odvisnih družb , ki običajno nima jo bonite tnih ocen. V zgornji preglednici so prikazan a tudi denarn a sredst va v ok v iru naložb v korist življenjs kih zavarovancev, ki prevzemajo nalož beno t veganje. T a za Skupino ne predstavljajo neposrednih kreditnih t veganj. Od konca let a 202 0 se bonite tne ocene bank, kjer ima Sk upina i zpost avljenosti, niso pomembno spremenile. V Zavarovalnici spremlj amo vse pozavarov alne partnerje tudi na ravni Skupine, pri čemer izpostavljenos ti v največji meri iz haja jo iz matične druž be in pozavarovalne družbe v Skupini. Izpostavljenost do pozav arov alnih partnerjev po bonitetnih ocenah K oncentracija petih najv ečjih izpostavljenosti do pozav arov ateljev po dr žavah Skupin a T riglav je najbolj iz post avljena pozavarovateljem z boni tetno ocen o »A «, obsežen pa je tudi delež par tnerjev z boni tetno oc eno »AA«. Delež pozavarov alnih par tnerjev brez bo nitetne o cene na ravni Skupi ne znaša 1 4,8 o dsto tka. Večji del i zha ja iz zavarovalni h škod zavarovalnih druž b na strateških trgih, ki jih krijejo pozavarovatelji brez bonite tne ocene. D elež pozavarov alnih pa r tnerjev brez bonite tne ocene na ravni Zavarov alnice je občutno manjš i in zn aša 7 ,1 ods totka. Geogra fska koncentracija pozavarovateljev na ravni Skupine T riglav je na jvečja v Nemčiji. Glede na leto 2020 se je spremenil a predv sem zaradi pove čanja k oncentracije izpost avljenosti do pozavarovalnic v Rusi ji, kar i zhaj a pretežno iz poslov v Zav arovalnici, k ot p osledica prijavljenih škod, pozavarovanih v Ru siji. Zavarovalnica T riglav je zaradi iz pos tavljenosti do hčer insk e družbe Pozavarovalnice T riglav Re g eogra fsko naj bolj izpost avljena v Sloveni ji. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 192 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Skupin a je do terjatev izpostavljena prek zapadlih zavarovalnih in drugih t erjatev . V sklopu kreditnih t veganj sprem ljamo in u pravljamo terj at ve do zavarov alcev in zavarovalnih posrednik ov , druge terjatve iz nepo srednih zavarovalni h poslov ter druge kratkoročne terjat ve – predv sem regresne zavarovalne terjatve. V p or t f elju Sku pine so te terjatve me d seboj dobro razprš ene in zato ne pov zročajo koncentracije. Vse terjatve, p ovezane z zavarovalnimi posli s stranka mi, prikaz ujemo v točki 3. 10 računovo dskega dela Letnega poro čila . V Zavarovalnici z več kazalni ki po drobno spremlja mo plačilno discipl ino pri terjatv ah do zavarovalcev. Spremlja mo gibanj a obračunane premije in plačil po zapadlosti, v različnih časovnih obdobjih in zav arov alnih v rs t ah. Lo čeno od terjatev iz neposrednih zavarovalnih poslov v Zavarovalnici T riglav spremlj amo in upravljamo še regresne zavarovalne terjatve. T e predstavljajo kreditno t veganje nepor avnave obveznosti zavarov anca. Ob plačilu regresnih terjatev s premljamo t udi uspešnost iz terjave knj iženih regresnih terjatev in delež regresnih terjatev glede na likvidirane škode. Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav 31 . 12 . 2021 31 . 12. 2 020 31 . 12 . 2021 31 . 12 . 2020 T erjat ve d o zavar oval cev 66 ,4 % 68, 2 % 88, 6 % 87 ,4 % Regresne terjatve 41,2 % 41,3 % 45,4 % 4 4 ,6 % Delež plačanih vzpostavljenih terjate v v tekočem letu Plačilna d isciplina se med letom pri terjat vah do zavarovancev in regre snih ter jat vah ni pomembno spremenila. T udi v le tu 202 1 ostaja znotraj pričakovanih vrednosti. 2.6 Likvidnostno tv eganje 107 Zavarovalnica in družbe v Skupi ni so bile v letu 202 1 ustrezno likvidne. Upr avljan je likvidno stnega t veganja je podrobneje opisano v točki 1. 5 tega dela Letnega p oročila . T erminske pogodbe, opcije in druge izvedene nančne instrumente uporabljamo z golj, če prispevajo k zman jševanju tržnih tveganj. Kot možen ukrep za pridobitev dodatne lik vidnos ti imamo vzpostavljene rep o linije s k omercialn imi banka mi. T ehnik posojanja vrednostnih papirjev v Zavarovalnici ne izvajamo. Skupna nančna sredstv a Skupine tudi v letu 20 21 presegajo skupne n ančne obveznosti. Presežek izka zujemo v raz redih z ročnos tjo od 1 let a do 5 let , od 5 do 10 let ter v razredu brez dolo čene ročnos ti. V preos talih razredih je bil a vrednos t sredstev p od vre dnostjo obveznos ti. V elika večina sredstev Skupine je naložen a v visokolikvidne naložbe, kar nam omogoča pokri vanje obveznosti tudi v razredih z ročno stjo, ki je pred razredom, v katerega s o razvr ščeni v prikazani preglednici. Pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah upoštev amo zapadlost gled e na napovedane denarne tok ove. Priman jklja ji v posameznih razredih za padlosti in tudi izplačil a obveznosti pred datumom doživetja zato ne preds tavljajo likvidnostne ga t veganja. Na podlagi likvidno sti Zavarov alnice in odv isnih d ružb ocenjujemo l ikv idnost na ravni Skupine. Skupin a T riglav je v letu 202 1 aktivno so delovala pri stresnem testu EIOPA, ki je potrdil n jeno likvidno stno moč z v idika hudi h posle dic pandemije. 107 SASB: FN-IN-550a.3 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 193 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Finančna sredstva in ob veznosti po pogodbeni z apadlosti v Skupini T riglav Skupi na Triglav, 31. 12. 2 021 Ni določeno D o 1 le ta Med 1 in 5 le ti M ed 5 in 10 l e ti N ad 10 l et Skupaj FIN ANČ NA SRE DST VA Finančne naložbe 2 9 9. 7 4 7. 25 0 305.299. 75 2 1.410. 124. 941 586.181 . 956 3 36.346.249 2 . 937 .700. 14 8 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 0 268 . 9 69. 89 4 1 . 32 2 . 232 . 3 4 8 585.021.323 33 6.346.249 2.512.56 9.81 4 v pos es ti do zap adlos ti 0 12.364.16 3 5 7. 5 1 7. 0 8 1 65.70 6 . 2 97 2 1. 973. 192 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 0 49.75 4. 8 95 2 6 3 . 6 8 7. 27 7 112.0 89.222 5 . 933 . 8 0 1 431.4 65.195 razpo ložljiv i za pro dajo 0 206.85 0.8 36 1.001.027 .99 0 4 0 7. 2 2 5 . 8 0 4 3 0 2 . 4 47. 6 1 7 1.91 7 .5 52.24 7 pos ojila in terja t ve 0 0 0 0 5.99 1.639 5.991.6 39 Las tniški v re dnos tni papirji 293.369.71 7 422 . 6 63 37 .1 59.39 7 8.884 0 330.960.661 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 112 . 613. 4 04 0 0 0 0 11 2. 613 .4 0 4 razpo ložljiv i za pro dajo 180.7 56.313 422 . 663 37.159.3 97 8.884 0 2 1 8 . 3 4 7. 2 5 7 Izv edeni nan čni instr ument i 2 0. 317 0 0 0 0 2 0 . 317 Poso jila in terjat ve 5 4 6 . 233 35.907 .195 5 0 .7 33. 1 9 6 1.15 1. 7 49 0 88.33 8.37 3 Ost ale nanč ne naložb e 5. 810 .9 83 0 0 0 0 5 .8 10. 9 83 Naložb e v korist živ ljenjskih z avaro vanc ev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 59 4 . 159. 0 07 7. 1 9 1 . 2 1 3 12.620.647 5 . 633 . 332 13.287 619.617 . 4 86 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 594 . 1 59.0 07 7. 1 9 1 . 2 1 3 12.62 0.647 5 . 633 . 332 13.287 619.617 . 4 86 razpo ložljive z a pro dajo 0 0 0 0 0 0 pos ojila in terja t ve 0 0 0 0 0 0 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 7 0 7. 3 1 7 111 . 030 .024 45. 868 .052 13. 893.756 3 . 3 4 0 . 74 1 17 4.839 .890 T erjat ve iz p oslo vanja (vk ljučno z a davek) 19.46 2.809 17 3.998.442 18.838. 077 1.0 05.010 1 213.3 0 4. 339 Denarna sr eds t va 6 0 . 0 2 7. 24 0 22.294.3 90 0 0 0 82 . 32 1 . 630 Skupaj 97 4. 103.623 619.813. 821 1.487 .45 1.71 7 60 6 .71 4 . 0 54 339.70 0. 27 8 4.027 .783 .493 FIN ANČ NE OBV EZN OSTI Podr ejene ob vezno sti 0 0 0 0 4 9. 47 1 . 831 49 . 471 . 83 1 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 3.70 4 . 86 8 810 . 272 .7 9 4 715. 6 8 6. 591 333. 26 7 . 2 67 713.436. 86 4 2.57 6.368.384 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 526.332 .71 8 3. 4 10 . 853 16.097 .832 2 2 . 33 9.7 1 0 54.122.28 5 622.30 3.398 Druge nanč ne obv eznos ti 94 9.0 8 8 2. 10 6. 282 236 . 919 -2 0 6 . 6 6 4 22 3. 0 8 5. 6 47 Skupaj 530.986.6 7 4 8 15 .78 9. 92 9 732 .0 21 . 3 42 355 .4 0 0 .31 3 81 7 .031.002 3.2 5 1.22 9.2 60 * Preglednica prikazuje nančna sredstv a, razvrščena po pogodbeni zapadlosti, čepr av se likvidne naložbe lahk o prodajo že pred tem. P ri obveznostih so prik azane zav arov alno-tehnične rezervacije, pri čemer se z a opredelitev trajanja upor ablja napovedane denarne tok ove. Preglednica torej ne odr aža pra ve likvidnosti. Likvidnost zagota vljamo ne samo z razredom kr atkor očnih naložb z ročnostjo do 1 leta, temveč tudi z drugimi visok olikvidnimi sredstvi v drugih r azredih ročnosti (npr . državne obveznice drž av EEA in OECD , deleži v ETF-skladih itd.). Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 194 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Skupi na Triglav, 31. 12. 2 020 Ni določeno D o 1 le ta Med 1 in 5 le ti M ed 5 in 10 l e ti N ad 10 l et Skupaj FIN ANČ NA SRE DST VA Finančne naložbe 230. 651 .3 80 31 4 . 2 4 6. 53 0 1 . 12 9.8 6 9. 235 666.57 3. 7 48 54 6. 039.662 2. 8 87.38 0 .555 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 0 29 3.809.3 61 1.0 82.460.413 6 65 .0 52 .4 57 544. 440 . 5 3 7 2 . 5 85 .76 2 .76 8 v pos es ti do zap adlos ti 0 31 . 231 . 539 15 2.806.645 1 29. 670 .71 6 32.856.608 346 .565.508 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 0 63.4 33.997 28 6. 695. 14 8 14 4 .426 .3 81 45.085. 691 539.6 41. 217 razpo ložljiv i za pro dajo 0 187 .050.251 6 41 . 413 . 262 390.9 55 .360 4 6 0 . 5 0 7. 1 7 6 1 .679.926.0 49 pos ojila in terja t ve 0 1 2 . 0 9 3 . 5 74 1 .5 45.358 0 5.991.062 19. 629. 9 94 Las tniški v re dnos tni papirji 220 .347 .368 0 0 20. 624 0 220.367 .992 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 69. 65 4 . 292 0 0 0 0 6 9. 654 . 292 razpo ložljiv i za pro dajo 1 50 . 6 93 . 076 0 0 20. 624 0 150 .71 3.70 0 Izv edeni nan čni instr ument i 0 113. 301 0 0 0 113. 3 01 Poso jila in terjat ve 3.84 1.87 3 20 . 323 . 8 6 8 4 7. 4 0 8 . 8 2 2 1 . 50 0 . 6 67 1 .599 .125 74 . 6 74 . 35 5 Ost ale nanč ne naložb e 6.4 62 . 139 0 0 0 0 6. 4 62. 139 Naložb e v korist živ ljenjskih z avaro vanc ev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 443 . 69 9. 1 51 27 .399. 797 8. 4 41 . 839 4 . 9 47. 7 2 0 1 7. 3 2 0 . 4 7 2 501 . 80 8 . 979 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 4 43. 69 9. 151 27 .399. 797 8. 4 41 . 839 4 . 9 4 7. 7 2 0 1 7. 3 2 0 . 4 7 2 501 . 80 8 . 979 razpo ložljive z a pro dajo 0 0 0 0 0 0 pos ojila in terja t ve 0 0 0 0 0 0 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 7 35. 6 63 54 . 32 8 . 8 65 49.41 9.91 4 14 .737 . 162 6. 652 . 033 1 25. 8 73. 637 T erjat ve iz p oslo vanja (vk ljučno z a davek) 18 . 201 . 14 4 180. 721.999 3.91 9. 14 6 921 . 0 97 199.054 203 .9 62 . 4 4 0 Denarna sr eds t va 6 3 . 6 9 7. 5 3 8 18.20 2.126 0 0 0 81 . 89 9. 66 4 Skupaj 756 . 9 8 4 . 8 76 5 9 4 . 8 9 9. 3 17 1.19 1.6 50 .13 4 6 87.179.727 570. 211 . 221 3.800.92 5.2 75 FIN ANČ NE OBV EZN OSTI Podr ejene ob vezno sti 0 0 0 0 49.4 23 .6 93 49.4 23. 6 93 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 4 4.804 751 . 4 8 8 . 693 704.856.1 57 427 . 30 9. 850 639 .52 9.6 4 0 2. 523. 229 .1 4 4 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 4 4 3. 46 7 .200 2. 05 0. 27 9 9.918.34 2 1 4 . 2 0 0 . 9 74 4 0.34 7 .914 509.984. 709 Druge nanč ne obv eznos ti 212 . 197 2 . 6 8 5 . 9 74 -2 . 3 6 2 1 24 2.89 5.8 34 Skupaj 4 4 3.7 24 . 20 1 756. 2 24 . 9 4 6 714.772. 137 441 .510.825 7 29. 30 1 . 271 3.0 85.533.380 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 195 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Finančna sredstva in ob veznosti po pogodbeni z apadlosti v Zav arov alnici T riglav Zava rov alni ca Triglav, 31. 12 . 2021 Ni določeno Do 1 l et a M ed 1 in 5 l et i Me d 5 in 10 le ti Nad 10 le t Skupaj FIN ANČ NA SRE DST VA Finančne naložbe 2 0 7. 3 0 7. 8 8 7 17 8 . 3 6 2 . 4 1 4 875.4 93.9 02 4 2 0. 8 4 3.7 93 286.67 1.983 1. 968 .679.979 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 0 175. 031 .5 47 854.8 13 .120 420.0 23.044 286.671.983 1.736. 539.694 v pos es ti do zap adlos ti 0 10. 423. 856 49. 8 73. 577 65.7 0 6. 297 14.942.50 3 140. 946.2 3 3 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 0 15. 282. 149 101.084.07 6 55. 1 2 8 . 5 41 3. 675. 459 175 . 17 0 . 2 2 4 razpo ložljiv i za pro dajo 0 149.325.5 42 70 3 . 855 . 4 6 8 299. 188 . 206 262 .0 62 .381 1.414.43 1.597 pos ojila in terja t ve 0 0 0 0 5.99 1.639 5.991.6 39 Las tniški v re dnos tni papirji 204 .0 09. 20 8 0 0 0 0 20 4 .0 09. 208 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 31 . 631 . 419 0 0 0 0 31 . 631 . 41 9 razpo ložljiv i za pro dajo 1 7 2 . 3 7 7. 7 8 9 0 0 0 0 1 7 2 . 3 7 7. 7 8 9 Izv edeni nan čni instr ument i 2 0. 317 0 0 0 0 2 0 . 317 Poso jila in terjat ve 0 3 . 33 0 . 8 67 20 .68 0.782 820.749 0 24 . 8 32 . 39 8 Ost ale nanč ne naložb e 3 . 278 . 36 2 0 0 0 0 3. 278 . 3 62 Naložb e v korist živ ljenjskih z avaro vanc ev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 529. 598 . 37 9 4.477 . 899 2 .755 . 24 1 2 .58 4 . 215 2 . 237 5 3 9 . 4 1 7. 9 7 2 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 529.59 8 . 379 4.477 .899 2 .7 55 . 24 1 2.58 4 . 215 2 . 237 5 3 9 . 41 7. 9 7 2 razpo ložljive z a pro dajo 0 0 0 0 0 0 pos ojila in terja t ve 0 0 0 0 0 0 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 86.954.349 38. 199.558 8. 39 4. 428 2 . 529. 62 2 1 3 6 . 0 7 7. 9 5 7 T erjat ve iz p oslo vanja (vk ljučno z a davek) 0 105.681 . 286 0 0 0 105.681 . 286 Denarna sr eds t va 13 .912.99 1 0 0 0 0 13.9 12.991 Skupaj 750. 81 9. 257 375. 475. 9 4 8 9 16 . 4 4 8 .7 01 431 .82 2. 437 289. 203 . 8 42 2.76 3.7 70 . 1 85 FIN ANČ NE OBV EZN OSTI Podr ejene ob vezno sti 0 0 0 0 4 9. 47 1 . 831 49 . 471 . 83 1 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 0 51 6.066.665 56 2. 566.4 80 222 .178.125 4 39 .561.9 1 7 1.7 40.373.186 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 499.681.62 6 8 43. 8 19 5. 022 .3 62 8.158.599 26 .42 8. 6 45 5 4 0.135.052 Druge nanč ne obv eznos ti 0 1. 6 84 . 4 03 0 0 0 1. 68 4 . 4 03 Skupaj 499.681.626 5 18.594.886 56 7 .588.842 23 0 . 336 .7 24 515. 462 . 393 2 . 331 . 6 6 4 . 47 2 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 196 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Zava rov alni ca Triglav, 31. 12 . 2020 Ni določeno Do 1 l et a M ed 1 in 5 l et i Me d 5 in 10 le ti Nad 10 le t Skupaj FIN ANČ NA SRE DST VA Finančne naložbe 1 19. 922 . 6 85 21 2 .38 0.789 70 4. 231 .4 4 4 487 .7 48.7 90 459. 3 0 4. 6 6 4 1.983.588.3 73 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 0 2 1 1 . 8 5 7. 2 0 8 681.095.384 4 86. 71 4.123 457 .705.5 39 1 . 837 .37 2. 253 v pos es ti do zap adlos ti 0 6. 16 4.778 43 .63 4 . 28 6 7 7. 9 6 8 . 8 0 4 16.1 40.644 143 .908.512 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 0 32.999.460 78 .6 61 . 256 6 6. 56 1 . 824 2 7. 5 2 7. 0 67 205.7 49.607 razpo ložljiv i za pro dajo 0 172. 692. 969 558 . 3 8 9.7 31 34 2. 1 83. 495 408.04 6.7 66 1.481.312.962 pos ojila in terja t ve 0 0 410. 110 0 5.99 1.062 6 . 4 0 1 . 17 3 Las tniški v re dnos tni papirji 113.586.5 70 0 0 0 0 113.586.5 70 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 1 . 8 63. 439 0 0 0 0 1 . 86 3. 439 razpo ložljiv i za pro dajo 111.723.131 0 0 0 0 111 .723.131 Izv edeni nan čni instr ument i 0 113. 301 0 0 0 113. 3 01 Poso jila in terjat ve 2 . 6 8 1 . 2 55 410. 281 23 .13 6. 0 60 1 . 03 4 .6 67 1.599 .125 28.861.388 Ost ale nanč ne naložb e 3. 654 . 8 6 0 0 0 0 0 3 .65 4 . 8 6 0 Naložb e v korist živ ljenjskih z avaro vanc ev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 396.272.477 26. 205.391 775.998 2. 6 69.4 41 16.36 9.1 80 442.2 92. 488 po p oš teni vre dno sti pr ek izida 396. 272.477 26. 205.391 775.998 2. 66 9.4 41 16.3 69 .180 442.2 92. 488 razpo ložljive z a pro dajo 0 0 0 0 0 0 pos ojila in terja t ve 0 0 0 0 0 0 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 0 66.54 7 .51 4 28 .797 .332 6 . 69 1 . 53 0 3.86 7 .062 105. 903.438 T erjat ve iz p oslo vanja (vk ljučno z a davek) 0 95.800.2 06 0 0 0 95 .800.2 06 Denarna sr eds t va 22 .30 4. 222 0 0 0 0 22.30 4. 222 Skupaj 538.499.384 400.9 33 .900 7 33. 8 0 4 .775 49 7 . 10 9 .761 47 9. 5 4 0. 9 0 6 2 .649.888.726 FIN ANČ NE OBV EZN OSTI Podr ejene ob vezno sti 0 0 0 0 49.4 23 .6 93 49.4 23. 6 93 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 0 486.927 .330 550.0 5 3.043 299. 025. 324 41 4 . 312 . 291 1.7 50.31 7 .988 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 420 .868.8 84 1. 005. 816 4.629 .11 3 6.6 1 7 .380 15. 604.904 448.7 26.09 7 Druge nanč ne obv eznos ti 0 1 . 6 2 7. 5 43 0 0 0 1 . 6 2 7. 5 4 3 Skupaj 420.868.884 489.560.689 554.682.156 305 .642 .704 4 79.340.888 2 .250 .095 .32 1 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 197 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.7 Opera tivna tveg anja T udi opera tivna t veganja proaktiv no upravljamo i n pri tem sproti prepoznavamo pomanjkljivosti, spremembe in gi banja v notranjem in zu nanjem ok olju, ki lah ko potencialno vplivajo na njihovo povečanje. T ak pristop nam je omogočil, da smo se tudi v izredni h razmerah pandemi je covid- 19 hitro odzivali. V eč pozorno sti in dodatnih ukrepov, kjer so bili potrebni, smo namenil i tve ganjem, ki smo jih zazna li kot pov eč ana (odso tn os t ključ nih zaposlenih ali sočasna odsotnos t večjega števila zaposlenih zaradi bolezni, prilagojena organiz iranost dela in način izvajanj a poslov nih proces ov , dodatna informacijska tveganja zaradi dela od doma in oddaljenega poslovanja ter regulatorne spremembe zaradi interventnih ukre po v dr žav). Čeprav Zavarovalnica zaradi kibern etsk ih do go dko v še ni doživela izgube, se zavedamo njihove vse večje nevarnos ti. Ključno za njihovo obvladov anje je redno vzdržev anje ter dodatno nadgr ajev anje sist ema uprav ljanja info rmacij ske varnosti. Z a pove čano prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na tovr stne dogodke smo v okviru lastne oc ene t veganj in solventno sti v letu 2021 ponovno po drobneje proučili največje kibernet ske grož nje in poslovna p odročja Skupine T riglav , ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev smo oblik ovali ukrepe za izboljšanje varnosti. Natančno smo proučili kibernet ski scenarij, v ok viru katerega smo ocenili potencialno škodo pri poslovanju in ob tem upoštevali vzpo stavljene nadzorne mehani zme. Na podlagi te anal ize smo posodobili tudi načr t ukrepanja v primeru neželenega kiberne tskega dogodka, zaznali s mo priložnosti za izboljšave in vzpos tavili dodatne kontrole, ki jih bomo preverili v nas lednjem letu. Zavarovalnica je izpostavljena tudi regulat orne mu tve ganju in t veganjem , povezanim z r ešit v ami digitaln ega p oslov anja ter od daljen ega po slovanja z o bstoje čimi in pote ncialnimi strankami . Slednja med drugim i obsegajo t veganja z vidika regulatorne skladnosti in informacijs ke varnosti. Njihovo obvladov anje zahteva izpolnjevanje standardov informacijsk e varnosti ter sprejemanje u krepov v pos topkih prepoznavanj a ter av tentikacije posameznikov , zagot avljanje točnosti in celovito sti po datkov o strankah, elektronsko podpisov anje in potrjevanje dokumentov , varno posre dovanje in dostopanje do dokumentov , zagotavljanje zaupnosti podatkov , transparentnosti poslovanja ter druge u krepe za doseganje skladnosti s predpisi, ki ureja jo elek tronsko poslovanje, elektro nski podpis in varst vo os ebnih podatkov . Zavarovalnica ostaja izpostavljena t veganjem, povezanim z opravljanjem poslov , dan ih v zu nanje izvajanje, in z opravlj anjem zavarovalnih poslov na tujih trgi h. Regulatorno tveganje obv laduj emo s prav oč asnim u veljav ljanjem zakonodajn ih sprememb v poslovnih procesih, rednim spreml janjem poslovne prakse, s tališč nadzorni h in drugih državnih organov ter z vključevanjem v redne in izredne postopke Slovenskega zavarovalnega združenja. V Zavarovalnici deluje učink ovit sistem upravljan ja tveganj izločenih poslov . T a zagotavlja, da se operati vna in ostala t veganja zaradi izločanja poslov v zun anje i zv ajanje ne poveč ajo prekomerno. V sklad u z notranjimi pravili tveganja prepoznavamo in ocenju jemo že pred sklenit vijo novega p osla. Nato jih redno spremlj amo in po potrebi iz vedemo ukrepe z a njihovo z manj šev anje. Zavarovalnica ima sedaj dva izločena po sla – pri upravlj anju premožen ja kritnih skladov PDPZ Drzni ter Zmerni je zuna nji i zv ajalec odvisna družba T riglav Skladi, pri prodaji zavarovanj in reševanju šk od Zavarovalnice na poljske m trgu pa poo blaščeni agent partner (mana ging general ag ent ali MGA). T a v imenu in za račun Zavarovalnice neposredno ter z organiziran jem mreže podiz vajalcev (zastopnik ov in zastopniških družb ) zagotavlja izvajanje storitev distribucije zavarovanj in opravljan je povezanih storitev. V si preos tali posli Zavarovalnice, ki se izv ajajo z unaj nje, se štejejo kot delno iz ločeni. Njihov izpad ne bi pomembno vpliv al na izvajanje kl jučnih poslovnih proc esov Zav arovalnice. Po vsebini se nana šajo predv sem na pogodb eno zavarovalno zastopanje (prodaja prek agencij ) in vzdržev anje programske in strojne opreme ter IT -sistemov. T udi zanje spremlj amo operativ na in druga t veganja ter po p otrebi ukrepamo. Za še učinkovitejše upravlja nje operativnih t veganj s mo v letu 202 1 uvedli novo aplikativno pod poro GRC/IRM (Governance, Risk, Complian ce/Integrated Risk Ma nagem ent) . Omogoč a celovitejše vod enje podatkov o teh tveganjih, vključno s kiberne tskimi in regulatornimi, ki smo jih prepoznali k ot osrednja operati vna tveg anja za naše poslovanje, ter tveganji, povezanimi z izločenimi posli. Omenjeno orodje podpira tudi procese notranjega revidiranja za še bolj us klajeno delovanje ključnih funkcij v procesih upravljan ja t veganj in odz ivnejši pregled nad tem. Z orodjem GRC/IRM smo poveč ali tudi celovitost o cene potencialnih operativnih tve ganj. 2.7.1 Zagota vljanje neprekinjenega poslov anja in delov anja sistemov , pomembnih za nemoteno izv ajanje poslovnih proceso v Na osnovi izkušenj, pridobljeni h med pandemijo covid- 19, s mo v sistemu upravlj anja neprekinjenega poslov anja ( SUNP) t emeljito poso dobili anali zo vpliva njegovega izpada na poslovanje. Pripravili smo dodatne načr te neprekinjenega poslov anja za a k tualne scenarije ter ji h preverili. Prav tako us pešno smo testirali okrevalne IT -načrte. Zavarovalnica T riglav je v letu 2021 prenovila tudi okrevalne načr te za nekatere ključne sisteme v odvisnih druž bah in v sodelovanju z njim i poso dobila oceno p oslovnih posle dic zaradi prekinit ve ključnih procesov. 2.8 Nenančna tveg anja Za upravljanje nenančn ih tveganj smo nadgradili metodo merjenja tveganja ugleda, pri kateri upoš tevamo dodatne v idike, ki lahk o negativno v plivajo na ugled Skupine. Negativ ni vpliv na ugled je lahk o notranji ali zuna nji. Z delu jočim notr anji m kontrolnim sistemom skrbimo, d a je poslov anje Sku pine zakonito, strokovno in etično. Zagotavljamo ustrezno kakovost storitev in produk tov, dosegamo nančne cilje, primerno upravlj amo odnose z našimi klj učnimi deležni ki ter uresničujemo tra jnostne zaveze oz. trajnostne vidike poslovanja. Spoštujemo zastavljene okoljs ke cilje i n si prizadevamo za spoštov anje neomejene, zdrave konkurence na trgu. Ohranjan je niz ke ocene pri t veganju ug leda je za nas ključno, sa j ima Sku pina na tem področju zas tav ljen e vis oke c ilje. Za ocenjev anje tveganja ugleda in ustreznosti našega ukrepanj a redno izv ajamo raz iskave, s katerimi spreml jamo poglede ključnih deležnik ov na Skupino . Podrobno sledimo objavam zu nanj ih medijev , moči blagovne znam ke T r iglav , zado voljst vu zaposlenih in strank ter ana lizi povratnih informacij dru gih deležnik ov . Zadovoljst vo ključnih deležnik ov spremlj amo tudi z raz ličnimi ka zalniki. Zadovoljst vo zapo slenih merimo z i ndeks om Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 198 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 ORVI (več v to čki 12.4. 2 .3 Organizacijs ka vitalnos t (klima ) in organizacijska ku ltura ), kakovostno upravljan je zadovoljst va s trank pa s kazalni kom NPS (več v točki 12.4.1.1 Zadovoljst vo strank ). Za ohranja nje ugleda Skupine, z lasti med delničarji oz. vlagatelji, skrbimo tudi z doseganjem ci ljne bonitetne ocene (več v točk i 6. 6 Bonitetna ocena Skupine T riglav in Zavarovalnice T riglav ). V Skupin i smo v letu 202 1 začeli nadgrajevati sistem upravlja nja traj nostnih t veganj, predv sem z opredeljev anjem metodol ogij, kazalni kov in poročanja. T ovr stna t veganja zajemajo predvsem prihajajoča t veganja, ki imajo l ahko dolgoročne učink e. Pri njihovi obravnavi zato prepoznavamo predv sem tista po slovna podro čja, ki bodo zaradi večje vloge trajnostnega p oslovanja v družbi najbolj podvr žena spremembam. T a trenutek navedenim tveganjem namen jamo pozornost predv sem v ok viru lastne ocene t veganj in solven tnosti, s katero preverjamo tve ganja podnebnih sprememb z ana lizo i zpost avljenosti naravnim katastrofam in stresnim preiz kusom povezanega p or t felja. 2.9 Prihodnja tv eganja k ot posledica pandemije Zavarovalnica T riglav in Skupin a T riglav z vidika t veganj in ka pitalske ustreznosti leto 2021 zaključujeta v zastavljenih ok virih, opredeljenih v Izja vi o ape titu p o t veganjih. Zavarovalnica prav tako ostaja močno likv idna. Leto 2021 sta zaznamovala nada ljevanje pandemije in gospodarsko okrevanje svetov nih gospodarstev (več v točki 7. 2 Vpl iv okolja na poslovanje Skupine T r iglav ). Kot posledic a pandemije in z n jo povezanih podp ornih ukrepov držav za gospo darsko rast se pojavlja zaskrbljenost zaradi poveč anih inacijski h pritiskov , na katere se b odo centralne bank e odzv ale z višanjem obrestnih mer in opuščanjem ohlapne monetarne politike. Prekomerni odz ivi lahko privedejo do gospodarskega ohlaj anja i n tudi do recesije. Ob višji zadolženosti po djetij se lahko razv ije dolžniška kri za s pov išanimi kreditnimi pribitki, nižjo rastjo tržni h cen delniških n aložb in posledično p ovišanimi tržnim i, kreditnimi in tudi li k vidnostnim t veganjem. Obe ti za prihodnost sicer os tajajo dobri, z zmerno rastjo nančni h trgov . Uresničitev trenutnih na povedi spremembe obrestnih mer pa lahk o prinese konec obdobja nizkih obrestnih mer . Ob višji inaciji se pojavijo t udi t veganja, povezana s podražit vijo s toritev in por astom stroškov , kar lahk o pov zroči po slabšanje dobičkonosnosti premoženjski h in zdravst venih zavarovanj. Posledično se lahko povečajo kombini rani količni ki ter obseg o dkupov življenjs kih polic z varčevalno k omponento. Poleg tega bi tudi globlja recesija la hko negativno v pliva na pov prašev anje po zavarovanjih in n a zavarovalno premijo. S tem je povezano tudi likvi dnostno t veganje, tako zaradi potencialnega zman jšanja pril ivov iz zavarovalnega posla kot tudi niž je tržne likvidno sti naložbenega por t f elja. Pomembnejši potencialni učin ki na poslov anje Skupine T riglav , ki bi se lahko uresn ičili v prihodnjem letu, se tako nan ašajo predv sem na tržna, zavarovalna in kreditna t veganja. Pri trž nih t veganjih bi zaznali povečano t veganje predvs em pri t veganju kreditnih pribitkov zaradi zaostri t ve gospodarskih razmer ali poslabšanj a kreditne sp osobno sti izdaj ateljev vrednos tnih papirjev . Pričakovana so tudi negativ na giban ja na delniški h trgih ter morebitno zmanj šanje vrednos ti nepremičnin. Poveč anje obrestne ga t veganja zaradi dviga obre stnih mer pa bi negati vno vplivalo na Z avarovalnico in Skupino . V ok viru zavarov alnih t veganj do sle dno spre mljamo premijska tveganja oz. ustreznost cenovn e politike, pri kre ditnih t veganji h pa plačilno disciplino terj atev in kredi tno sposobn ost po memb nejših p ar t nerj ev. Analiza občutljivosti Skupina T riglav Z ava rov alni ca Triglav Vpliv na rezervo za pošteno vrednost Vpliv na izka z poslov nega izida Skupaj vpliv na kapital Vpliv na re zervo za pošteno vrednost Vpliv na izka z poslov nega izida Skupaj vpliv na kapital Delniško t ve ganje (–10 % ) - 20.3 94.885 -12.701 . 181 -3 3.096.066 -1 7. 1 4 1 . 9 6 9 -3. 258 . 952 - 20.400.921 T veganje spr ememb c en nepr emičnin (–5 %) 0 - 1.441.5 62 - 1.441. 56 2 0 -1 . 0 6 5 . 3 1 6 -1 . 0 6 5 . 3 1 6 T veganje spr ememb e ne t vegan e obre stn e mere (+ 100 bp) -1 0 2 . 2 7 1 . 8 2 3 - 11.366.604 -113.63 8. 426 - 8 2 . 27 7. 0 9 2 -36 9. 965 - 8 2 . 6 47. 0 5 7 T veganje spr ememb e kombiniran ega količ nika (+ 1 p p) 0 - 6 .7 70.7 95 - 6 .77 0.7 95 0 - 4 .112 .225 -4.112 .225 Skupaj -1 22.666. 708 -32.28 0.142 -1 5 4 . 9 4 6 . 8 4 9 -9 9. 419. 0 61 -8. 80 6. 458 - 10 8. 225.519 T vega nje sp re mem be k red itn ih pr ibi tkov (+ 100 b p) -1 0 2.2 71.8 2 3 -18.481.40 4 -1 2 0 .75 3 . 2 2 7 -82.2 77 .09 2 -7 .4 8 4 .76 6 -8 9 .761 . 857 * Prikaz ani učinki ne zajemajo davčnega vidik a in vpliva zmanjšanja sr edstev na obveznosti (pri življenjskih z avar ovanjih). ** T abela prikazuje test občutljivosti na spremembo krivulje donosnosti pri vzpor ednem premiku, z ato povečanje netv egane obrestne mere in kr editnih pribitkov na str ani sredstev vpliva ta na enak način, saj ne razlikujemo glede na tip in kreditno kv aliteto vrednostnega papirja. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 199 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Na likvidno stno t veganje bi v prihodnje lah ko vplivala odloči tev Evropske centralne bank e, da v ma rcu 20 22 ukinj a pandemični program odkupovanja obveznic. Iz vedeni preizkusi l ik vidnosti Z avarovalnice ob predpos tavki p oveč anih odku pov z verje tnostjo enkrat v 20 0 letih kažejo, da bi Zavarovalnica tudi v tem primeru la hko i zpolnila vse obveznosti iz poslov anja t er ohranila ustrezno l ikv idnost . V ok viru preverjanja občutljivosti kreditnega p or t felja Zavarov alnice in Skupine s mo predpo stavili možne dogodke – posledice epidemije – ki bi materialno vplivali na n aše poslov anje v prihodnj ih letih. O vredno tili smo najverjetnejšega med njimi. Pri preverjanj u občutljivos ti do naših pa r tnerjev (bank) v okv iru denarja in denarni h ustreznik ov smo ugotovili, da se v primeru enostopenjskega poslabšanja bonitetne o cene našega največjega par tnerja in ob ena ki izpostavljenos ti njihova povpre čna bonitetna oc ena ne spremeni. Podobno smo ob preverjanju občutljivosti do naših pozavarovalnih par tnerjev ugotovili, da se v primeru enostop enjsk ega poslabšanja bonite tne ocene našega največjega par tnerja ob isti izpost avljenosti tudi njihova povpre čna bonitetna oc ena ne spremeni. Obču tljivost Zavarov alnice i z naslova terjatev zavarovalnega posla smo preverili z zni žanjem pričakovanega deleža plačil za le to 20 22. T a del ež smo opredelili glede na njegovo na jniž je stanje v zadnjih desetih letih, to je bilo v času dolžn iške kriz e let a 2012. Na osnovi tega scenarija smo ocenili, da bi z manjšan je pričakovanih plačil z našalo 66,3 milijona evrov in bi neposredno vpliv alo na poslovni izid. Ocena je bila pripravljena ob predpo stavki, da so zav arovalne terjatve v le tu 20 22 enak e njihovi vrednos ti v letu 2021. V prihodnjem letu bomo nadaljevali razvoj sistema upravlja nja tveganj predv sem na podro čjih, na katerih bomo zazn ali nj ihova pove čana gibanj a. Razvojne aktiv nosti b odo oblikovale tudi zakonodajne s premembe, ki jih pričakujemo predvs em pri trajnostnih ter likvidnostnem t veganju. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Izpostavljenost in obvladov anje tveganj Računov odsko poročilo 200 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Računov odsko por očilo Izjav a o odgovornosti poslo vodstv a 202 Poročilo neodvisnega re vizorja 203 1. Računovodski izkazi 208 1.1 Izkaz nančnega položaja 208 1.2 Izkaz poslovnega izida 209 1.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 210 1.4 Izkaz sprememb lastnišk ega kapitala 212 1.5 Izkaz denarnih tok ov 213 2. Pojasnila k računovodskim izk azom 214 2.1 Predsta vitev Zav arov alnice T riglav in Skupine T riglav 214 2.2 Podlage za pripr av o računov odskih izkaz ov 219 2.3 Podlage za k onsolidiranje 219 2.4 Pre vedba tujih valut 220 2.5 Pomembne r ačunovodsk e usmeritve 220 2.6 Pomembne r ačunovodsk e presoje, ocene in predposta vke 233 2.7 Upravljanje t veganj 235 2.8 Davčna politik a 237 2.9 Poročanje po segmen tih poslov anja 237 2.10 V pliv novih ali spremenjenih standardo v na priprav o računov odskih izkaz ov 247 3. Pojasnila k posameznim postavkam izkaza nančneg a položaja 252 3.1 Neopredmetena sredstv a 252 3.2 Opredmetena osnovna sr edstva 254 3.3 Naložbene nepremičnine 256 3.4 Pra vice do uporabe sr edstev 258 3.5 Naložbe v odvisne družbe 259 3.6 Naložbe v pridružene družbe in skupni podvigi 260 3.7 Finančne naložbe 263 3.8 Sredstv a zav arov ancev , ki prevzemajo naložbeno tv eganje 266 3.9 Znesek za var ovalno-tehničnih r ezervacij, pr enesen pozav arov ateljem 266 3.10 T erjatve iz poslov anja 267 3.11 Druga sr edstva 271 3.12 Denar in denarni ustr ezniki 271 3.13 Nekr atkor očna sredstv a, namenjena za prodajo 271 3.14 K apital 272 3.15 P odrejene obv eznosti 273 3.16 Z avar ov alno-tehnične rezervacije ter z avar ov alno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zav arov ancev , ki prevzemajo naložbeno tv eganje 273 R ačuno v odsk o por oč ilo . 3.17 P reizkus ustr eznosti rezervacij z a življenjska za varo vanja (LA T – Liability Adequacy T est) 281 3.18 P reizkus ustr eznosti rezervacij z a premoženjsk a zav arov anja (LA T – Liability Adequacy T est) 282 3.19 R ezervacije z a zaposlence 283 3.20 Druge r ezervacije 285 3.21 Odlož ene terjatve in ob veznosti za da vek 285 3.22 Druge nančne ob veznosti 286 3.23 Ob veznosti iz najemov 286 3.24 Ob veznosti iz poslov anja 287 3.25 Ostale ob veznosti 287 4. Pojasnila k postavkam izkaza poslo vnega izida 288 4.1 Prihodki od za varo valnih pr emij 288 4.2 Prihodki od naložb 293 4.3 Odhodki od naložb 293 4.4 Prihodki/ odhodki zaradi spremembe poštene vrednosti nančnih sredste v 293 4.5 Čisti dobički/izgube pri odtujitvi nančnih sredstev in ob veznosti 294 4.6 Drugi zav arov alni prihodki 294 4.7 Drugi prihodki 294 4.8 Škode 295 4.9 Poza var ovalni r ezultat 300 4.10 Spr ememba drugih zav arov alno-tehničnih rezerv acij 300 4.11 Odhodki z a bonuse in popuste 300 4.12 Str oški 300 4.13 Drugi z avar ov alni odhodki 305 4.14 Drugi odhodki 305 4.15 Odhodek z a davek 306 5. Ostale informacije 308 5.1 Merjenje poštene vrednosti 308 5.2 Dodatna pojasnila k izkazu denarnih tok ov 311 5.3 Zneski, por abljeni za reviz orja 312 5.4 Subvencije 312 5.5 Posli s pov ezanimi osebami 312 5.6 Organi upra vljanja in nadzora in njiho vi prejemki 314 5.7 Zunajbilančna evidenca 316 5.8 Pomembnejši sodni spori 316 5.9 Dogodki po poročev alskem obdobju 317 5.10 P oročanje po zah tevah A gencije za zav arov alni nadzor 318 202 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Izja v a o odgov ornosti poslov odstv a Uprava po trjuje računovodske izkaz e Zavarovalnice T riglav , d.d., in Skupine T riglav za leto, končano 31. 12. 202 1, in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim i zkazom. Uprava je odgovorna za tako pripravo letnega po ročila, da to predstavlja resničen in poš ten prikaz sredstev ter obveznosti, nančnega položaja in poslovne ga izida Zavarovalnice T riglav , d.d., ter Skupine T riglav za leto, končano 31. 12. 2021, v skl adu z Mednarodnimi standard i računovodskega poro čanja, kot jih je sprejela EU . Uprava po trjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske us merit ve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospo darjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkaz i skupa j s pojasni li izdelan i na podlagi predpos tavke o nada ljnjem poslovanju ter v skladu z v eljavno zakonodajo i n Mednarodnimi standardi računovodsk ega poro čanja, k ot jih je sprejela E U. Prav tako Uprava potrjuje, da je v poslovno poro čilo vključen po šten prikaz razvoja in iz idov poslov anja Zavarovalnice te r njenega nančnega položaja, vključno z opisom bist venih vrst t veganj, ki sta jim Zavarovalnica T riglav , d.d., in Skupina T riglav i zpost avljeni. Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodeno računovo dst vo, za sprejem ustrezni h ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oz. nezakonitosti. Davčne oblasti lah ko kadark oli v roku petih let o d dneva, ko je bilo treba obračunati davek, preverijo poslov anje Zavarovalnice, kar l ahko povzroči nastanek dodatne o bveznosti plačila davka, zamudn ih obresti in kazni, povezanih z d avkom od dohodkov pravnih oseb ali drugi mi davki ter da jatv ami. Uprava Zavarov alnice ni seznanjen a z okoliščina mi, ki bi lah ko povzro čile morebitno po membno obveznost iz tega naslova. Ljublja na, 10. ma rec 2022 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Izjav a o odgov ornosti poslov odstva Andr ej Slap ar pre dse dnik Up rav e Uroš Ivanc član Uprave T adej Čoroli član Uprave Barb ara Smol nikar članic a Upr ave David Bened ek član Uprave Mari ca Mako ter članic a Upr ave 203 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 P oročilo neodvisneg a re viz orja Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Por očilo neodvisnega reviz orja 204 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Por očilo neodvisnega reviz orja 205 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Por očilo neodvisnega reviz orja 206 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Por očilo neodvisnega reviz orja 207 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Por očilo neodvisnega reviz orja Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 208 1. Računo v odski izk azi 108 1.1 Izkaz nančneg a položaja v EUR Skupina T riglav Zav arov alnica T riglav Pojasnila 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 S R E D S T VA 4.374.353.616 4.139.441.072 3.118.944.094 2.995.518.165 Neo pre dme tena sre dst v a 3.1 107.184.415 100.975.475 67.022.027 62.397.579 Opre dme tena osn ovna sre ds t va 3. 2 108.655.212 113.291.036 65.143.307 67.775.451 Nekr atkor očna sr eds t va, name njena za pr odajo 3. 13 3.812.044 915.851 0 0 Odlož ene terja t ve za davek 3.21 927.425 778.589 0 0 Naložb ene nep remičnin e 3.3 75.110.973 78.977.800 43.840.055 44.451.276 Pravi ca do up or abe sre dste v 3.4 10.933.109 9.821.211 4.548.298 3.587.916 Finančne nal ožbe v o dvisnih dr užbah 3.5 0 0 131.924.683 132.337.466 Finančne nal ožbe v pr idruženih dr užbah 3. 6 36.031.346 28.237.714 41.693.997 31.337.951 – obra čunane z upo rab o kapit alske met ode 36.031.346 28.237.714 0 0 – vre dnot ene p o poš teni v redn os ti 0 0 41.693.997 31.337.951 Finančne nal ožbe 3.7 2.937.700.150 2.887.380.559 1.968.679.979 1.983.588.373 – v pos ojila in dep ozite 98.104.537 97.971.079 32.521.523 36.951.085 – v pos es ti do zapa dlos ti 157.560.733 162.824.686 140.946.233 143.908.512 – razpol ožljive z a pro dajo 2.137.609.082 2.101.914.068 1.588.390.263 1.595.002.429 – vre dnot ene p o poš teni v redn os ti prek p osl ovne ga izida 544.425.798 524.670.726 206.821.960 207.726.347 Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 3.8 619.617.488 501.808.980 539.417.972 442.292.488 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 3. 9 174.839.890 125.873.637 136.077.958 105.903.438 T erjatve 3.10 212.376.909 203.183.851 105.169.567 95.800.206 – terjat ve iz ne po srednih z avaro valnih p oslov 116.855.207 105.484.939 73.516.574 67.632.214 – terjat ve iz p ozav arov anja in sozav arov anja 67.200.932 72.355.133 23.522.340 19.797.094 – terjat ve z a odme rjeni davek 4.127.384 1.950.631 564.166 0 – druge terja t ve 24.193.386 23.393.148 7.566.487 8.370.898 Druga sr eds t va 3. 11 4.843.025 6.296.705 1.513.260 3.741.799 Denar in de narni ustr ezniki 3.1 2 82.321.630 81.899.664 13.912.991 22.304.222 KAPIT AL IN OBVEZ NOSTI 4.374.353.616 4.139.441.072 3.118.944.094 2.995.518.165 Kapi tal 3.14 932.986.869 870.151.947 675.221.933 644.003.173 Kapit al lastniko v obvl adujoč e družbe 930.511.224 867.648.574 675.221.933 644.003.173 – osnov ni kapi tal 73.701.392 73.701.392 73.701.392 73.701.392 – kapit alske rezer v e 50.283.747 50.271.107 53.412.884 53.412.884 – rezer v e iz dobič ka 421.633.959 384.106.692 404.562.643 367.862.643 – rezer v e za lastn e delnic e 364.680 364.680 0 0 – lastne d elnice -364.680 -364.680 0 0 – rezer v a za p oš teno v redn os t 77.834.278 89.293.484 55.884.634 59.402.079 – zadr žani čis ti po slov ni izid 234.588.994 229.284.048 50.944.831 60.526.536 – čisti p oslo vni izid p oslo vneg a le ta 75.439.847 44.131.955 36.715.549 29.097.639 – preve dbe ni pop ravek kap it ala -2.970.993 -3.140.104 0 0 Neobvladujoči deleži kapitala 2.1 .4 2.475.645 2.503.373 0 0 Podr ejene ob vezno sti 3.15 49.471.831 49.423.693 49.471.831 49.423.693 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 3.16 2.576.368.384 2.523.229.144 1.740.373.185 1.750.315.382 – preno sne pr emije 370.043.725 344.760.927 246.017.849 235.190.816 – matemati čne re zer v acije 1.432.613.660 1.457.023.963 1.008.319.155 1.041.557.084 – škodne re zer v acije 694.498.311 645.331.168 446.567.255 430.259.621 – druge zav arov alno -tehnične r ezer v acije 79.212.688 76.113.086 39.468.926 43.307.861 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 3. 16 622.303.399 509.984.710 540.135.052 448.726.097 Rezer v acije z a zapo slenc e 3.19 17.672.133 17.781.153 12.842.304 13.073.364 Druge r ezer v acije 3.20 2.512.536 2.809.101 358.980 769.957 Odlož ene ob veznos ti za dave k 3. 21 9.377.034 14.539.515 4.212.732 9.531.162 Druge nanč ne obv eznos ti 3.22 3.085.647 2.895.834 1.690.586 1.633.896 Obve znos ti iz posl ov anja 3.24 63.341.658 70.313.038 34.861.554 33.977.772 – obvezn ost i iz nepo srednih z avaro valnih p oslo v 19.450.557 16.801.856 10.182.945 10.636.904 – obvezn ost i iz pozav arov anja in sozav arov anja 41.241.465 48.940.738 24.678.609 19.824.185 – obvezn ost i za odm erjeni dave k 2.649.636 4.570.444 0 3.516.683 Obve znos ti iz najemov 3.23 11.274.806 10.025.532 4.643.844 3.675.805 Ost ale ob vezno sti 3.25 85.959.319 68.287.405 55.132.093 40.387.864 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Računov odski izkazi 108 Pojasnila na str aneh od 214 do 317 so sestavni del računov odskih izkazo v . Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 209 1.2 Izkaz poslo vnega izida v EUR Skupina T riglav Zav arov alnica T riglav Pojasnila 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Čisti p rih odk i od z avar ova lnih p rem ij 4.1 1.119.846.051 1.066.754.825 598.755.000 583.867.846 – obra čunane kosmat e zavar ovaln e premije 1.352.975.550 1.233.775.365 794.350.103 719.255.868 – obra čunana premija , oddana v p ozav arov anje in sozav arov anje -220.949.875 -160.022.349 -187.969.749 -137.934.204 – spreme mba pren osnih pre mij -12.179.624 -6.998.191 -7.625.354 2.546.182 Prih od ki od n alož b v pove zane d ruž be 4.2 1.444.054 436.610 8.179.885 302.643 – dobi ček iz naložb v kapi tal pr idruženih in skup aj obvl adov anih družb, obr ačunan z upo rab o kapit alske me tod e 1.444.054 436.610 0 0 – drugi prih odki o d naložb v po vezan e družbe 0 0 8.179.885 302.643 Prih od ki od n alož b 4.2 155.339.171 123.079.449 115.612.898 89.181.634 – priho dki o d obre sti, izr ačunani z upo rabo m et ode e fek tivnih o bre stnih me r 34.281.279 42.055.802 19.685.884 25.933.800 – dobi čki pri o dtuji t vah nal ožb 16.301.340 40.162.889 14.888.504 37.288.158 – drugi prih odki o d naložb 104.756.552 40.860.758 81.038.510 25.959.676 Drug i zava rov alni p rih od ki 4.6 48.794.300 41.006.993 45.387.033 38.110.029 – priho dki o d prov izij 38.916.088 30.649.757 38.196.377 30.080.891 – drugi prih odki o d zav arov alnih posl ov 9.878.212 10.357.236 7.190.656 8.029.138 Drugi prihodki 4.7 53.334.060 43.613.977 8.825.846 7.872.585 Čisti o dh odk i za ško de 4.8 715.028.788 683.631.775 365.137.225 375.336.947 – obra čunani kosmati zne ski škod 736.580.050 697.443.568 408.868.382 408.278.140 – obra čunani dele ži pozav arov ate ljev in so zavar ova telje v -44.884.460 -34.278.930 -35.818.958 -31.689.089 – spreme mba škodnih re zer va cij 16.152.394 12.541.034 -7.912.199 -1.252.104 – odho dki iz izravnaln e sheme d opo lnilnih zdrav st venih z avaro vanj 7.180.804 7.926.103 0 0 Spr eme mba d rugi h zavar ov alno -t ehni čni h reze r va cij (b rez N T) 4.10 -2.113.408 62.636.590 -13.989.227 13.449.956 Spr eme mba z avar ova lno -te hni čnih r eze r va cij zav aro van cev, ki pre vz emaj o nal ožb eno t ve ganj e 4 .10 112.661.349 25.492.453 91.860.583 13.270.367 Odh odk i za b onu se in p opu ste 4. 11 11.404.143 21.350.276 10.490.736 16.029.498 Obratovalni stroški 4. 12 266.857.908 240.912.735 170.334.866 155.904.617 – stro ški pr idob ivanja z avaro vanj 184.911.170 163.528.966 124.268.560 113.568.435 – drugi obr atov alni str oški 81.946.738 77.383.769 46.066.306 42.336.182 Odh odk i od n alož b v pove zane d ružb e 4.3 145.632 139.422 1.087.047 3.930.396 – izguba iz naložb v kapi tal pri druženih in skupaj ob vlad ov anih družb, obra čunana z upo rabo k apit alske meto de 145.632 139.422 0 0 – drugi nančni o dho dki 0 0 1.087.047 3.930.396 Odh odk i nal ožb 4.3 31.832.786 40.993.211 18.366.687 25.675.273 – oslabi t ve naložb 33.628 1.971.302 0 1.632.351 – izgube pri o dtuji t vah nal ožb 7.122.739 6.941.490 6.870.017 5.719.183 – drugi odh odki nal ožb 24.676.419 32.080.419 11.496.670 18.323.739 Drug i zava rov alni o dh odk i 4. 13 51.915.940 51.523.388 25.298.497 24.308.038 Drugi odhodki 4 .14 58.379.653 57.308.722 22.485.637 20.359.679 – odho dki iz nancir anja 2.729.286 2.937.501 2.277.892 2.578.946 – drugi odh odki 55.650.367 54.371.221 20.207.745 17.780.733 Posl ovn i izid p re d ob davči t vij o 132.644.845 90.903.282 85.688.611 71.069.966 Odho dek z a davek 4.15 19.679.152 17.238.584 12.273.062 13.072.327 ČISTI P OS LOVN I IZI D OB R AČUNS KEG A OBD OB JA 112.965.693 73.664.698 73.415.549 57.997.639 Dob iček na de lnico (čisti in p opr avlje ni) 109 4,97 3,24 - - Čisti p oslo vni izid las tnikov obv ladujo če družb e 112.761.814 73.504.373 - - Čisti p oslo vni izid ne obv ladujo čih del ežev 203.879 160.325 - - 109 Osnovni dobiček na delnico je izr ačunan tako, da se čisti dobiček lastnik ov deli s tehtanim povpr ečnim številom nav adnih delnic, pri čemer se izključijo navadne delnice, ki jih ima v lasti Z avar ovalnica ali Skupina. Skupina in Zav arov alnica nimata potencialnih popra vljalnih nav adnih delnic, zato sta osnovni in popr avljeni dobiček na delnico enaka. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Računov odski izkazi 210 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 1.3 Izkaz drug ega vseobseg ajočega donosa v EUR Skupina T riglav Zav arov alnica T riglav Pojasnila 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Čisti d ob iče k ob dob ja po o bdav čit v i 3.14 112.965.693 73.664.698 73.415.549 57.997.639 Drug i vse ob se gajo či d ono s po o bd avči tv i -11.437.675 4.584.416 -3.547.037 5.525.259 Pos tavke, k i v kasnejših ob dobjih n e bo do pre raz vr šče ne v po slov ni izid 129.024 -281.989 164.711 -283.076 Ak tuar ski čis ti dobi čki ali izgube v z ve zi s pokojninskimi nač r ti z dol oč enimi zaslužki 3.19 129.024 -281.989 164.711 -283.076 Davek od p os tav k, ki n e bo do pre raz vr šče ne v po slov ni izid 0 0 0 0 Pos tavke, k i bo do v kasnejših ob do bjih lahko prer azv rš čene v p osl ovni izid -11.566.699 4.866.405 -3.711.748 5.808.335 Čisti do bičk i ali izgube iz po nov ne izmere nan čnega sr eds t va, r azpol ožljive ga za pr odajo 3.7 -40.682.514 24.484.439 -32.679.481 24.426.078 – dobi čki ali izgube , prip oznani v rezer v i za po šte no vr edno st -19.537.964 42.532.142 -13.562.819 40.317.546 – preno s dob ičkov ali izgub iz rezer ve za p oš teno vr edno st v p oslo vni izid -21.144.550 -18.047.703 -19.116.662 -15.891.468 Obve znos ti iz zavar ovalnih p ogo db z diskre cijsko prav ico 23.304.304 -14.238.050 23.304.304 -14.238.050 Preve dbe ni pop ravek kap it ala 170.440 -556.570 0 0 Davek od p os tav k, ki b od o v kasnejših ob dobjih lahko pr eraz vr šč ene v p oslo vni izid 5.641.071 -4.823.414 5.663.429 -4.379.693 VSEO BSEG A J OČI D ON OS OB DO BJA P O OB DAVČITV I 101.528.018 78.249.114 69.868.512 63.522.898 Del ež obv ladujo čih last nikov 101.458.431 78.127.981 - - Neobvladujoči delež 69.587 121.133 - - Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Računov odski izkazi Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 211 Rezerve iz dobičk a v EUR Skupina T r iglav Osnovni kapital Kapitalske reze r ve V arnostna rez er va Zakonsk e in statutarne reze r ve Rezerve za lastne delnice Lastne delnice Druge rezerve iz dobička Rezerva za pošteno vrednost Zadržani čisti poslovni izid Čisti poslovni izid Prev edbene razlik e kapitala Skupaj kapital lastnikov obvladujoče družbe Kapital neobvladujočih deležev Skupaj Stanj e na 1 . 1 . 2020 73.701.392 50.276.637 640.340 19.793.934 364.680 -364.680 334.300.000 84.099.924 165.896.170 63.404.824 -2.587.098 789.526.123 2.425.665 791.951.788 Vseob segaj oči d ono s po slovn ega l et a po ob davči t vi 0 0 0 0 0 0 0 5.193.560 -16.946 73.504.373 -553.006 78.127.981 121.133 78.249.114 a. Čisti p osl ovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 0 73.504.373 0 73.504.373 160.325 73.664.698 b. Drugi v seo bse gajo či don os 0 0 0 0 0 0 0 5.193.560 -16.946 0 -553.006 4.623.608 -39.192 4.584.416 Razpor edi tev čis tega d običk a pre tekl ega le t a v zadr žani p oslo vni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 63.404.824 -63.404.824 0 0 0 0 Razpor edi tev čis tega d običk a tekoč ega le ta v r ezer ve iz d običk a 0 0 0 472.418 0 0 28.900.000 0 0 -29.372.418 0 0 0 0 Sprem emba Skupin e 0 -5.530 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -5.530 -43.421 -48.951 Stanj e na 31. 12 . 2020 73.701.392 50.271.107 640.340 20.266.352 364.680 -364.680 363.200.000 89.293.484 229.284.048 44.131.955 -3.140.104 867.648.574 2.503.373 870.151.947 Vseob segaj oči d ono s po slovn ega l et a po ob davči t vi 0 0 0 0 0 0 0 -11.459.206 -13.289 112.761.814 169.111 101.458.431 69.587 101.528.018 a. Čisti p osl ovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 0 112.761.814 0 112.761.814 203.879 112.965.693 b. Drugi v seo bse gajo či don os 0 0 0 0 0 0 0 -11.459.206 -13.289 0 169.111 -11.303.383 -134.292 -11.437.675 Izplačil o divi dend 0 0 0 0 0 0 0 0 -38.608.421 0 0 -38.608.421 0 -38.608.421 Razpor edi tev čis tega d običk a pre tekl ega le t a v zadr žani p oslo vni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 44.131.954 -44.131.954 0 0 0 0 Razpor edi tev čis tega d običk a tekoč ega le ta v r ezer ve iz d običk a 0 0 0 487.949 0 0 36.834.020 0 0 -37.321.969 0 0 0 0 Pove čanje z akonskih in st atu tarnih re zer v iz zadr žan ega p oslo vne ga izida 0 0 0 205.298 0 0 0 0 -205.298 0 0 0 0 0 Preraz v rs tite v iz zakonskih v druge r ezer ve iz do bičk a 0 0 0 -652.926 0 0 652.926 0 0 0 0 0 0 0 Sprem emba Skupin e 0 12.640 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12.640 -97.315 -84.675 Stanj e na 31. 12 . 2021 73.701.392 50.283.747 640.340 20.306.673 364.680 -364.680 400.686.946 77.834.278 234.588.994 75.439.847 -2.970.993 930.511.224 2.475.645 932.986.869 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Računov odski izkazi 212 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 1.4 Izkaz spr ememb lastniškeg a kapitala Rezerve iz dobičk a v EUR Zava rov alni ca Triglav Osnovni kapital Kapitalske reze r ve Zakonsk e in statutarne reze r ve Druge rezerve iz dobička Rezerva za pošteno vrednost Zadržani čisti poslovni izid Čisti poslovni izid Skupaj Stanj e na 1 . 1 . 2020 73.701.392 53.412.884 4.662.643 334.300.000 53.859.881 9.929.059 50.614.416 580.480.275 Vseob segaj oči d ono s po slovn ega l et a po ob davči t vi 0 0 0 0 5.542.198 -16.939 57.997.639 63.522.898 a. Čisti p osl ovni izid 0 0 0 0 0 0 57.997.639 57.997.639 b. Drugi v seo bse gajo či don os 0 0 0 0 5.542.198 -16.939 0 5.525.259 Razpor edi tev čis tega d običk a pre tekl ega le t a v zadr žani p oslo vni izid 0 0 0 0 0 50.614.416 -50.614.416 0 Razpor edi tev čis tega d običk a tekoč ega le ta v r ezer ve iz d običk a 0 0 0 28.900.000 0 0 -28.900.000 0 Stanj e na 31. 12 . 2020 73.701.392 53.412.884 4.662.643 363.200.000 59.402.079 60.526.536 29.097.639 644.003.173 Vseob segaj oči d ono s po slovn ega l et a po ob davči t vi 0 0 0 0 -3.517.445 -29.592 73.415.549 69.868.512 a. Čisti p osl ovni izid 0 0 0 0 0 0 73.415.549 73.415.549 b. Drugi v seo bse gajo či don os 0 0 0 0 -3.517.445 -29.592 0 -3.547.037 Izplačil o divi dend 0 0 0 0 0 -38.649.752 0 -38.649.752 Razpor edi tev čis tega d običk a pre tekl ega le t a v zadr žani p oslo vni izid 0 0 0 0 0 29.097.639 -29.097.639 0 Razpor edi tev čis tega d običk a tekoč ega le ta v r ezer ve iz d običk a 0 0 0 36.700.000 0 0 -36.700.000 0 Stanj e na 31. 12 . 2021 73.701.392 53.412.884 4.662.643 399.900.000 55.884.634 50.944.831 36.715.549 675.221.933 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Računov odski izkazi Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 213 1.5 Izkaz denarnih tok ov v EUR Skupina T riglav Za var ovalnica T riglav Pojasnila 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 A. DE NA RNI TO KOVI PRI P OS LOVANJU a. Čist i dob iče k 112.965.693 73.664.698 73.415.549 57.997.639 b. Prilagodi tve za: 63.556.712 75.812.482 4.209.150 -2.529.943 – amor tizacij o 23.556.292 19.063.160 14.336.508 13.288.592 – spremembe p oš tene v re dnos ti naložb -73.906.038 -16.440.324 -67.375.401 -21.180.963 – ostal e priho dke/odhodke naložbe nja -49.529.610 -71.130.714 -36.963.650 -42.433.628 – odhodke za o bres ti in os tal e odho dke 2.729.286 2.937.501 3.508.152 2.578.947 – prevre dno tenje o st alih sreds tev 2.607.602 7.348.264 1.304.005 3.895.575 – spremembe Z T R in preno sne pre mije 139.060.606 116.796.011 77.471.473 27.693.996 – davek od dobi čka 19.038.574 17.238.584 11.928.063 13.627.538 c. D ob iče k iz po slo vanj a pr ed sp rem em bami č isti h obr atn ih sr eds tev (a+b) 176.522.405 149.477.180 77.624.699 55.467.696 Sprememba s tanja p oslo vnih terja tev -14.471.407 2.544.756 -2.904.874 740.368 Sprememba s tanja os talih sr eds tev 2.972.861 -2.173.717 -454.701 -698.003 Sprememba s tanja p oslo vnih dol gov -9.851.218 -14.705.181 -4.224.674 -4.509.709 Plačani davek o d dobi čka -17.814.509 -16.087.519 -16.008.593 -12.475.023 č. S pr eme mb e čis tih ob ra tnih sr ed ste v pos lov nih p os tavk b ilan ce st anja -39.164.273 -30.421.661 -23.592.842 -16.942.367 d. Či sti d enar ni to k iz po slov anj a (c+č ) 5.2 137.358.132 119.055.519 54.031.857 38.525.329 B. D ENA RN I TOKOVI PR I NA LOŽBE NJ U a. Pre jem ki pr i nal ožbe nju 1.093.015.888 1.361.243.567 945.312.943 1.132.256.197 Prejemki od o bre sti, k i se nanašajo na nal ožbenje 37.412.752 43.998.453 23.440.425 28.815.764 Prejemki od di vid end in de leže v iz dobič ka drugih 5.653.046 5.248.223 12.494.301 3.801.801 Prejemki od o dt ujit ve ne opr edme tenih sre ds tev 0 132.562 0 12.562 Prejemki od o dt ujit ve op redm ete nih osnov nih sreds tev 3.515.560 3.005.255 151.349 414.273 Prejemki od o dt ujit ve nančnih nal ožb: 1.046.434.530 1.308.859.074 909.226.868 1.099.211.797 – prejemki o d od tujit ve o dv isnih in pridr uženih družb 0 0 0 0 – drugi prejemk i od o dtujit ve nančnih naložb 1.046.434.530 1.308.859.074 909.226.868 1.099.211.797 b. Izda tk i pri nal ožbe nju -1.186.871.319 -1.445.191.950 -965.578.127 -1.149.365.270 Izdatki za pr idob ite v neo pre dmet enih sreds tev -7.877.065 -9.126.252 -6.931.001 -7.711.934 Izdatki za pr idob ite v opre dme tenih osn ovnih sre dst ev -9.507.447 -13.601.854 -3.365.839 -7.310.866 Izdatki za pr idob ite v nančnih naložb: -1.169.486.807 -1.422.463.844 -955.281.287 -1.134.342.470 – izdatki za pr idob ite v od visnih in pridr uženih družb -4.465.325 -14.948.951 -7.039.617 -14.900.000 – drugi izdatki z a prid obit ev nančnih nal ožb -1.165.021.482 -1.407.514.893 -948.241.670 -1.119.442.470 c. I zid de nar nih toko v pri nal ožbe nju (a+b) 5.2 -93.855.431 -83.948.383 -20.265.184 -17.109.073 C. DEN AR NI TO KOVI PRI FI NA NCIR AN JU a. Pre jem ki pr i nan cir anju 0 0 0 0 b. Izda tk i pri nan cir anju -43.097.819 -29.035.063 -42.157.904 -25.224.146 Izdatki za dane o bre sti -2.458.714 -3.982.947 -2.343.302 -3.513.302 Izdatki za o dplač ila dolgo roč nih nančnih obv eznos ti 0 -21.620.132 0 -20.628.000 Izdatki za o dplač ila kra tkoro čnih nančnih ob vezno sti -2.030.685 -3.431.984 -1.164.850 -1.082.844 Izdatki za izpla čila div iden d -38.608.420 0 -38.649.752 0 c. I zid de nar nih toko v pri nan cir anju (a+b) 5.2 -43.097.819 -29.035.063 -42.157.904 -25.224.146 Č. Konč no s tanj e den arni h sre ds tev in nj ihov ih us tre znikov 3.12 82.321.630 81.899.664 13.912.991 22.304.222 D1 . De nar ni izid v o bd obju 404.882 6.072.073 -8.391.231 -3.807.890 D2 . Tečajne r azli ke 17.084 -42.184 0 0 E. Zač etn o st anje d ena rnih s red ste v in njih ov ih ust rez nikov 3.12 81.899.664 75.869.775 22.304.222 26.112.112 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Računov odski izkazi Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 214 2. P ojasnila k r ačuno v odskim izkaz om 2.1 Predsta vitev Z av aro v alnice T riglav in Sk upine T riglav 2.1.1 Predsta vitev Za v aro valnice T riglav Zavarovalnica T riglav , d.d., (v nadaljevanju Zavarovalnica T riglav al i Zavarovalnica ali obvladujoča družba ) je delniška družba s sedežem v Republi ki Sloveniji, na Miklošičevi ce sti 19, v Lju bljani. Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljan i. Delnice družbe kotirajo n a Ljubljan ski borzi vre dnostnih papirjev , s trgovalno oz nako Z V TG. Največja delničarja Zavarovalnice sta Zavod za p okojni nsko in invalids ko zavarovanje Slovenije i n Slovenski državni holding, d. d., ki imata v lasti 34,47 oz. 28,09 odsto tka delnic. Zavarovalnica T riglav je kompozitna zavarovalnica, ki zavarovalne posle opravlja v skupin i življenjs kih in premoženjski h zavarov anj. V skladu z Zakonom o pokojnins kem in invalids kem zavarovanju ZPIZ -2 v ok viru življenjskih zavarovanj izvaja tudi pokojni nska zavarovanja ter d ruge pomožne storit ve na podro čju zavarovanj in pokojn inskih s kladov . 2.1.2 Organi upr avljanja in nadz ora Zavarovalnica ima dvotirni sistem upravlja nja, v s kladu s katerim druž bo vodi uprava Z avarovalnice (v nada ljevanju Uprava ), njeno delo pa spreml ja in nad zoruje nadzorn i sve t Zavarovalnice (v nada ljevanju Nadzorni svet). Organi u pravljanj a in nadzora druž be so Skupščina delničarjev , Uprava in Nadzorni svet, znotraj slednjega pa delujejo še Revizi jska k omisij a, Komis ija za imenovanj a in prejemk e, Strateška komi sija i n Nominacijs ki odbor. Skladno s Statutom Zavarovalnice T riglav , d.d. (v nadal jevanju Statut) im a Zavarovalnica deve tčlanski Nadzorni svet, katerega člani na 3 1. 12 . 202 1 so bili : • Andrej Andolj šek (predsedni k) • Branko B rač ko (namestnik pre dse dnika) • T omaž Benčina (član ) • Peter Kavčič (član ) • Igor Stebernak ( član ) • Jure Va ljavec ( član ) • Peter Celar (čla n, predst avnik zaposlenih ) • Branko Gorjan ( član, pre dstavnik zaposlenih) • Igor Zupan ( član, pre dstavnik zaposlenih ) Uprava Zavarov alnico vodi, predstavlja in zastopa samostojno ter na lastno odgovornost . Nadzorni svet Z avarovalnice lahk o skladno s S tatutom v Upravo imenuje od tri do šest članov . V letu 2021 je Uprava delov ala v na slednji sestavi: • Andrej Sl apar (predsednik ) • Uroš Ivanc (čla n) • T adej Čoroli (član ) • Barbara Smolnikar ( članica) • David Benedek (član ) • Marica Makoter (čla nica) Pristojnosti pos ameznih organov so dolo čene z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanj u ZGD- 1), podrobneje pa jih opredeljujejo S tatut družbe in poslovniki o delu pos ameznih organov. Odgovornos t Uprave je, d a pripravi in odobri letno poro čilo. R evidirano letno poročilo potrdi Nadzorni s vet . Če Nad zorni svet letnega poročila ne po trdi, o s prejetju letnega poročila odloča Skupščina del ničarjev. Uprava je revidirano le tno poro čilo za poslov no leto, ki se je končalo 31. 12. 2021, odobrila 10. 3. 2 022. Le tno poro čilo je objavljeno na s pletnih straneh Zavarov alnice, ww w.triglav .eu . 2.1.3 Poda tki o zaposlenih V poslovnem l etu 2021 je Skupina zaposlovala povpre čno 5.281 delavcev (2 020 : 5.259 ), od tega jih je bilo 2. 24 3 zaposlenih v Zavarovalnici T riglav ( 202 0: 2. 24 5). Na dan 3 1. 12. 2021 je Sku pina zaposlovala 5.246 delavcev (3 1. 12 . 20 20: 5.3 16 ), od tega jih je bilo 2. 246 zaposlenih v Zavarovalnici T riglav (3 1 . 12. 2020: 2.24 4). Število zaposlenih v Skupin i i n Zavarovalnici g lede na d oseženo iz obrazbo je prikazano v spo dnji preglednici. Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav Raven iz obr azb e 31. 12. 2 021 31 . 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 2–5 2 . 2 26 2. 316 8 03 819 6/1 534 556 379 389 6/2 781 74 9 438 426 7 1 .491 1 . 476 52 8 516 8/1 211 198 90 86 8/2 21 21 8 8 SK U PA J 5. 26 4 5 . 316 2.246 2.244 Povp reč no šte vilo z apo slenih v le tu 5.281 5. 259 2 . 243 2. 245 Povprečno š tevilo zapo slenih je iz računano k ot po vprečje š tevila zaposlenih na zadnji delovni da n v mesecu. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 215 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 2.1.4 Predsta vitev Sk upine T riglav Zavarovalnica T riglav je obvladu joč a družba Skupine T riglav (v nadaljevanj u tudi S kupina ), zato poleg lo čenih računovodskih izka zov Zavarovalnice sestavlja tudi konsolidirane računovodske iz kaze Skupine T riglav . Ključna deja vnos t Skupine T riglav je zavarovalništ vo, pomembne pa so tudi dejavnost upravljanj a premoženja ter servisne in druge storit ve. Skupina T riglav je vodilna zavarovalno-nančna s kupina v Sloveniji in regiji Adria ter e na vodilnih v jugovzhodni Evropi. DEL EŽ V KA PITALU (v %) DELEŽ GL ASOV ALNIH PR AVIC (v %) NA ZI V DRUŽBE NA SLOV D AVČ N A STOPN JA (v %) DEJA VNOST 2021 2020 2 021 20 20 Pozav arov alnica Triglav RE, d.d. Miklo šičev a ce st a 19, Ljubljana, Slov enija 19 Pozavarovanje 1 00,00 100, 00 100, 00 100, 00 T riglav, Zdravst v ena zav arov alnica, d .d. Pris tanišk a ulica 10, Kop er, Slovenija 19 Zavarovanje 100, 00 100 ,00 100 ,00 100 ,00 T riglav Osigur anje, d.d ., Z agreb An tuna Heinz a 4, Zagr eb, Hr v aška 18 Zavarovanje 100 ,00 100 ,00 100 ,00 100 ,00 T riglav Osigur anje, d.d ., Sar ajevo Do lina 8, S arajevo, B osna in H erce govina 10 Zavarovanje 9 7, 7 8 9 7, 7 8 98 , 87 98,87 Lov ćen Osigur anje, a. d., Po dgor ica Ulic a slob od e 13a, Podgo ric a, Črna gor a 9 Zavarovanje 99, 07 99, 07 9 9,07 9 9,0 7 Lov ćen živo tna osig uranja, a. d., Po dgori ca Uli ca Marka Miljan ova 29/III, Po dgori ca, Črna gor a 9 Zavarovanje 9 9,07 9 9,0 7 9 9, 07 9 9, 07 T riglav Osigur anje, a.d .o., B eo grad Milutina Milanko vić a 7a, Novi B eo grad, Sr bija 15 Zavarovanje 100, 00 99,88 1 00, 00 99,88 T riglav Osigur anje, a.d ., Banja L uka Uli ca Pr v og kr ajiškog korpus a broj 29, Banja Luka, B osna in H erce govina 10 Zavarovanje 100 ,00 100 ,00 1 00,00 1 00, 00 T riglav Osiguru vanje , a.d ., Skopje Bule var 8-mi S ep temvr i 16, Skopje, S ever na Makedo nija 10 Zavarovanje 81 , 32 80 , 83 81 ,32 80 , 83 T riglav Osiguru vanje Ž ivo t, a. d., Skop je Bule var 8- mi Sep temv ri 18, Skop je, Se verna M akedonija 10 Zavarovanje 96, 26 9 6 , 17 9 6, 26 9 6 , 17 T riglav penzisko druš t vo, a.d ., Skopj e Bul ev ar 8-mi sep temv ri 18 , kat 2, Skop je, Se verna Make donija 10 Dejav nos t po kojninskih sklado v 100 ,00 100 ,00 1 00,00 1 00, 00 T riglav, pokojninska družba, d .d. Dunajska ces ta 22 , Ljubljana, S lovenija 19 D ejavn ost p okojninskih skl adov 100, 00 100, 00 100, 00 100 ,00 T riglav INT, d.o.o. Dunajska ces ta 22 , Ljubljana, S lovenija 19 Dejavn ost h oldingo v 100 ,00 100 ,00 1 00,00 1 00, 00 T riglav Skladi , d.o.o. Slo venska ce st a 54 , Ljubljana, Sl ovenija 19 Uprav ljanje vz ajemnih sklad ov 100 ,00 6 7, 5 0 100, 00 100, 00 T riglav Av to ser v is, d. o.o. Verovškov a 60 b, Ljubljana, Sl ovenija 19 Vzdrže vanje in po prav ila mot ornih vozil 100 ,00 1 00,00 100,00 100, 00 T riglav Sveto vanje , d.o.o. Ljub ljanska ces ta 8 6, Do mžale, S lovenija 19 Z avar oval no zas topanj e 100 ,00 100 ,00 100 ,00 1 00,00 T riglav, Upravljanje nep remič nin, d.o.o. Dunajska c est a 22, L jubljana, Slo venija 19 Uprav ljanje nepr emičnin 100 ,00 100 ,00 100 ,00 1 00,00 T riglav Savj eto vanje , d.o.o. , Saraje vo Dolina 8 , Saraj evo, Bo sna in Her cegov ina 10 Z avaro valn o zas topanj e 9 7, 7 8 98 ,91 9 7, 7 8 98 , 91 T riglav Savj eto vanje , d.o.o. , Zagreb S araje vska ce st a 60, Z agreb, Hr v aška 18 Zavarovanje 100, 00 100, 00 100 ,00 100 ,00 T riglav Save tov anje, d. o.o., B eog rad Zele ngor ska 1g , Nov i Be ogra d, Srbija 15 Zav arov alno z asto panje 100, 00 99, 9 4 100 ,00 9 9, 94 Auto cen tar BH , d.o. o. D žemala Bije dić a 165b, Sarajevo, Bo sna in Herc egov ina 10 T rženje avtomobilov 9 7, 7 8 9 7, 7 8 9 7, 7 8 98, 87 Saraje vos tan, d .o.o. Džemala Bij edić a 147 , Saraje vo, Bo sna in Herc egov ina 10 Upravljanje n epre mičnin 9 0,95 9 0,95 9 0,95 91 , 97 Lov ćen auto, d .o.o., P odgo rica No vaka M iloš ev a 6/2, Podgo ric a, Črna gor a 9 Vzdr žev anje in popr avila mo tornih vozil 9 9, 07 99, 07 99, 07 9 9,07 T riglav uprav ljanje nekr etninama , d.o.o. , Zagre b Ulic a Josip a Marohnić a 1/1 , Zagre b, Hr vašk a 18 Upr avljanje ne premič nin 100 ,00 1 00, 00 100, 00 100 ,00 T riglav uprav ljanje nekr etninama , d.o.o. , Podgo ric a Džo rdža Vašing tona 4 4 , Pod goric a, Črna go ra 9 Uprav ljanje nepr emičnin 100, 00 100 ,00 100 ,00 100 ,00 T riglav uprav ljanje nekr etninama , d.o.o. , Saraje vo Dolina 8, Sar ajevo, B osna in Her cego vina 10 Up ravljanj e nepre mičnin 9 7, 7 8 - 9 7, 7 8 - PROF -IN , d.o.o. Mehm ed paš e Soko lov ića 15, Sar ajevo, B osna in He rcego vina 10 Up ravljanj e sklado v 6 2,54 62,54 62,54 62,54 Zavo d Vse bo v re du Mik loši čev a ces ta 19, Ljubljana, Sl ovenija 19 Z avo d za družb eno o dgovor nos t 100 ,00 100 ,00 100 ,00 1 00,00 Odvisne družbe Skupine T riglav 110 110 V k onsolidirane računo vodske izk aze so po metodi popolne konsolidacije vključene v se odvisne družbe, razen družb PROF-IN, d.o .o. in Zav od V se bo v redu, ki za Skupino nista pomembni. GRI GS 102-45. 216 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Povz etek računov odskih izkazov družb v Skupini T riglav v EUR S R E D S T VA OBVEZN OSTI KAPIT AL PRIHODKI POSLOVNI IZID NA ZI V DRUŽBE 2021 2020 2021 2020 2 021 2020 2021 2020 2021 2020 Pozav arov alnica Triglav Re, d.d., L jubljana 3 6 2 . 4 67. 17 9 348 .003.0 15 26 6. 915.458 260.9 60.88 6 95 . 551 .7 2 1 87 .042 .1 29 228 .079. 978 201. 204 .0 85 11 . 324 . 430 2 . 8 1 7. 9 8 3 T riglav, Zdravst v ena zav arov alnica, d .d. , Koper 111. 4 48 .859 96.772.481 65 .81 2.86 9 56.280.962 45.635.99 0 4 0 .4 91 . 51 9 20 0.70 3. 43 4 1 9 7. 95 2 . 2 8 9 6. 379. 17 4 4. 8 45. 31 6 T riglav Osigur anje, d.d ., Z agreb 19 6 . 17 3. 3 29 185.916.419 166. 478.4 65 156 .973. 195 29. 69 4 . 86 4 2 8 . 9 43. 2 24 96 . 269 .51 5 79. 83 6. 4 02 1. 820.0 83 - 2.582.560 T riglav Osigur anje, d.d ., Sar ajevo 76 . 4 91 . 25 9 6 4.990.55 0 56.377 .177 45.763. 838 20. 114.0 82 1 9. 2 26 .71 2 36 . 21 9.9 4 6 30.99 5.57 5 1.296.180 1. 280. 528 Lov ćen Osigur anje, a. d., Po dgor ica 52 .4 24 .79 0 52 . 202 .70 1 39 . 2 86 . 51 9 39.584.5 20 13.138 . 271 12.618.181 3 7. 67 7. 4 1 7 36.3 21.508 1 .30 8 .16 4 3 . 93 6 . 476 Lov ćen živo tna osig uranja, a. d., Po dgori ca 8. 180.68 0 8.02 1.088 4.19 1.088 4.0 68.819 3.989 .5 92 3. 952 . 269 4 . 935.7 0 6 4.583.3 54 256 . 415 495.36 0 T riglav Osigur anje, a.d .o., B eo grad 1 0 1 . 3 0 7. 8 2 8 8 7. 5 4 9 . 7 3 9 74.8 49.135 6 2 . 7 74 . 8 53 26. 45 8 .6 93 24. 77 4.894 79. 8 49. 2 21 6 7. 5 2 7. 01 3 3.585.281 4 . 0 65. 4 69 T riglav Osigur anje, a.d ., Banja L uka 13.1 02.5 99 12 .783 .723 8.8 5 9 .000 8. 179 . 5 4 8 4. 24 3.5 99 4.604.1 7 5 6.625 .994 6.72 5.800 -3 02 .774 85. 3 42 T riglav Osiguru vanje , a.d ., Skopje 4 9.525. 142 47 .506.299 32 . 8 43 . 926 31 .6 6 8 . 4 4 0 16.6 81. 216 15 .8 37 .85 9 2 4.13 5.0 21 22 . 282. 221 482 . 192 1 . 1 9 9 . 617 T riglav Osiguru vanje Ž ivo t, a. d., Skop je 7. 9 0 7. 8 9 2 6.090.49 9 3 .6 4 9.1 58 1 . 8 43. 07 5 4. 2 58 .73 4 4 . 247 .424 3.4 0 9. 22 3 1 . 20 0. 013 - 8 6 . 1 55 - 428 . 683 T riglav penzisko druš t vo, a.d ., Skopj e 1 .7 38 . 0 4 6 2.399.92 3 18 4.0 87 233 . 16 7 1 .55 3.959 2. 16 6 .75 6 3 08 . 458 156 . 889 - 623.974 -513 . 592 T riglav, pokojninska družba, d .d. , Ljubljana 416.4 77 .600 38 9. 872 . 637 3 9 7. 3 8 0 . 0 8 4 37 2.104.664 1 9 . 0 9 7. 5 1 6 1 7. 7 6 7. 9 7 3 5 7. 7 8 4 . 5 0 0 53 .881.93 8 1 . 5 9 7. 6 7 0 52 4. 523 T riglav INT, d.o.o., Ljubljana 71 . 1 28 . 059 72.41 6.802 33 . 5 81 69.21 8 7 1 . 0 9 4 . 478 72.34 7 .584 69 18 . 324 -1 . 2 5 3 . 1 0 6 -94 0. 6 01 T riglav Skladi , d.o.o. , Ljubljana 86.2 48.2 79 71.6 3 1.0 7 0 11 . 071 . 037 9. 073. 843 7 5 . 1 7 7. 2 4 2 6 2 . 5 5 7. 2 2 7 3 0.7 28 . 5 66 25 .652 . 4 63 8. 24 6.7 29 5.306.93 8 T riglav Av to ser v is, d. o.o., Ljub ljana 1 . 298 .820 783. 4 4 6 1. 168 . 153 851 .4 5 4 130 . 6 67 - 68.008 2.508.4 76 2. 26 6 . 678 1 . 9 67 - 133.613 T riglav Sveto vanje , d.o.o. , Ljubljana 1.807 .856 1. 762 . 5 8 4 1 . 4 9 5 . 1 17 1. 253 . 0 8 4 312 .7 39 50 9.500 4.880.11 0 4 .792 . 8 6 0 -2 0 9 . 0 7 0 23.3 63 T riglav, Upravljanje nep remič nin, d.o.o. , Ljubljana 32.39 3.98 1 39. 371 . 023 3. 296 . 282 2. 565 .1 0 4 2 9 . 0 9 7. 6 9 9 36. 8 05.919 3 . 74 0 . 8 3 9 4.488.4 85 28 8 . 055 4 8 1 .7 17 T riglav Savj eto vanje , d.o.o. , Saraje vo 3 41 .6 8 9 33 9. 9 4 9 338.995 27 2 .0 77 2. 694 6 7. 8 7 2 70 0 . 024 7 2 9. 17 7 - 65 . 17 8 -1 3 . 5 3 0 T riglav Savj eto vanje , d.o.o. , Zagreb 236 .4 85 105. 27 4 14 6 .759 203. 597 8 9.7 26 -9 8 . 323 5 7 7. 2 9 1 424 . 8 03 42.090 - 4 7. 4 5 0 T riglav Save tov anje, d. o.o., B eog rad 1 3 7. 9 4 4 1 85. 021 128.612 21 6 . 0 76 9 . 332 -3 1 . 0 55 698 . 454 56 8 .429 -2 6 . 8 8 9 -5 6.109 Auto cen tar BH , d.o. o., Sar ajevo 2.775.4 50 2 . 923. 16 8 76 3. 557 923 . 22 8 2 .01 1 . 8 93 1.999.940 1 .7 20 . 8 85 1.7 22 . 6 65 63. 0 82 91 . 263 Saraje vos tan, d .o.o., S araje vo 1. 624 . 8 05 2.568. 709 666.977 2. 410 .9 87 9 5 7. 8 2 8 1 5 7. 7 2 2 2 .855. 026 2.138. 645 8 0 0. 106 -1 . 4 6 0 . 1 5 7 Lov ćen auto, d .o.o., P odgo rica 4 . 9 0 7. 4 3 0 5. 31 2 . 4 45 1 . 616 . 923 2. 293. 85 4 3 . 290 .5 07 3. 018 . 591 1. 8 56 .71 4 1 . 6 67. 4 3 3 - 428 .0 8 4 -581. 928 T riglav uprav ljanje nekr etninama , d.o.o. , Zagre b 4 6 0.73 7 1 . 503 . 8 45 2 .7 19 3. 228 458 .01 8 1 . 5 0 0 . 6 17 11 2 .7 72 70 .7 79 - 51 . 835 -6.000 T riglav uprav ljanje nekr etninama , d.o.o. , Podgo ric a 1.923.3 94 1.926.98 2 2 10. 583 103.6 03 1.7 12 . 8 11 1 . 823. 379 32 .7 0 6 222.9 94 -1 1 0 . 5 6 8 29. 243 T riglav uprav ljanje nekr etninama , d.o.o. , Saraje vo 15 . 33 9 - 0 - 1 5 . 339 - 0 - 0 - PROF -IN , d.o.o. , Banja Luka 4 .989.348 4.400 .21 5 3 4 . 8 47 6 . 258 4.954.50 1 4.39 3.95 7 1 . 0 4 6 . 67 7 76 6 . 9 02 560.5 4 4 286 . 6 02 Zavo d Vse bo v re du 14 8 . 057 9 7. 0 1 7 1 . 769 569 100 .000 100. 000 11 3 .000 29. 301 4 9. 8 4 0 -3 0. 355 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 217 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Neobvladujoči deleži v družbah v Skupini T riglav NEOBVLADUJOČI DELEŽ V KA PITALU (v %) DEL EŽ GL A SOVALN IH PR AVIC NEO BVL A DUJ OČI H L AS TNI KOV (v %) POS LOVN I IZI D, KI PRI PADA NEO BVL A DUJ OČI M L AS TNI KOM (v EUR) ZA DR Ž AN I REZULT A T, KI PRIPADA NEO BVL A DUJ OČI M L AS TNI KOM (v EUR) NA ZI V DRUŽBE 2021 2020 2021 2020 2 021 2020 2021 2020 T riglav Osigur anje, d.d ., Sar ajevo 2, 22 2, 22 1 ,13 1,13 27 .640 29 .76 8 28 0.0 4 0 261 . 476 T riglav Osigur anje, a.d .o., B eo grad - 0,12 - 0,12 - 4 . 919 - 2 10.1 12 T riglav Osiguru vanje , a.d ., Skopje 18,68 19, 17 18,68 19, 17 9 0.05 4 229.986 1 . 955 . 4 69 1.871. 646 Lov ćen Osigur anje, a. d., Po dgor ica 0, 93 0 ,93 0, 93 0, 93 1 8 . 6 76 43 . 11 9 4 98. 487 4 8 7. 1 4 1 Lov ćen živo tna osig uranja, a. d., Po dgori ca 0, 93 0 ,93 0 , 93 0, 93 2.385 4 .6 07 83 .6 0 0 83. 25 4 T riglav Savj eto vanje , d.o.o. , Saraje vo 2,22 1 ,09 2, 22 1,09 -1 . 4 47 -1 4 7 -1 9 . 6 2 2 -1 6 . 9 0 1 Auto cen tar BH , d.o. o., Sar ajevo 2, 22 2, 22 2, 22 1 ,13 1.400 2.02 6 - 14 2. 790 - 144.190 Lov ćen auto, d .o.o., P odgo rica 0 ,93 0 , 93 0, 93 0 , 93 -3 .9 82 -5 .41 2 -3 99. 4 83 -395 .5 0 0 T riglav Osiguru vanje Ž ivo t, a. d., Skop je 3 , 74 3, 83 3 , 74 3,83 -3 . 21 8 -1 6 . 4 3 6 - 26. 610 -2 7. 6 74 Saraje vos tan, d .o.o., S araje vo 9,05 9, 05 9,05 8, 03 72 . 370 -1 3 2 . 0 7 2 2 4 6 . 555 1 7 4.185 T riglav Save tov anje, d. o.o., B eog rad - 0,0 6 - 0,0 6 - -33 - -17 3 SK U PA J 203.878 16 0. 325 2 . 475 . 6 4 5 2 . 50 3. 377 Edina družba v Sku pini T riglav , ki ima pomemben ne obvladujoči delež , je družba T r iglav Osig uruvanje, a.d., Skopje. V nadal jevanju prikaz ujemo njene ključne računovodsk e informacije. v EUR POV ZET EK B IL A NCE STANJA 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Kra tkoro čna sreds t v a 7. 2 8 6 . 5 2 1 6. 13 9.9 45 Kratkoročne obvez nosti 3. 0 01 . 242 2 . 4 2 0 . 552 Neto kratkoročna s redstv a/ obveznosti 4.285 .279 3.719.393 Nekr atkor očna sr eds t va 42 . 238 . 621 41.366.3 54 Nekratkoročne obvez nosti 29.84 2.684 29.2 47 .888 Neto nekratkoročna sredstva/ obveznosti 12.39 5.9 3 7 12 .11 8.4 66 Skupa j ne to sr eds t va 16.681 .216 15. 837 . 859 v EUR POV ZET EK IZ K A Z A DEN AR NIH TO KOV 2021 2020 Denarni to kovi pr i po slov anju 33 6.580 -880.93 5 Denarni to kovi pr i naložbe nju -1 4 3 . 4 42 811 .387 Denarni to kovi pr i nanciranju 20. 28 0 0 Ne to spr em emb a de narn ih tokov 213. 418 - 69. 5 4 8 v EUR POVZETEK VSEOBS EGAJOČEGA DONOS A 2021 2020 Čisti p oslo vni izid po slov neg a le ta 4 82 . 192 1 . 19 9. 6 17 Drugi vseobsegajoči donos 36 1 . 165 -1 0 4 . 9 3 4 Skupa j vseobsegajoči donos 8 4 3. 357 1.094.683 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 218 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Sprememb e v sestavi Skupine T riglav v letu 2021 Dokapi talizac ija družb e ZTSR , d. o.o., ter prip ojitev k dr užbi Diagno stični ce nter Bled, d.o.o. Zavarovalnica T riglav , d.d., je v pr vem četr tl etju let a 202 1 dokapitalizira la skupa j obvladov ano družbo ZTSR , d.o.o., z denarni m vložkom v viši ni 3,3 mili jona evrov in s tem obdrž ala svoj 50-o dsto tni lastniš ki delež v obravnavani druž bi. Družba ZT SR, d.o.o., je bila v tretjem četr tle tju leta 2021 pripojena k svoji odvisni družbi Di agnostični center Bled, d.o.o. Z omenjeno transakci jo je bila družba ZTSR, d .o.o., iz brisana iz sodnega registra, Zavarov alnica T riglav pa je posledično pridobila 50- odsto tni lastniški delež v druž bi Diagnostični center Bled, d.o.o. Pripojitev in s tem sprememba la stniške strukture nista imeli vpliva na konsolidirane računovodsk e izka ze Skupine T riglav . V zadnjem četr tle tju leta 202 1 je Zavarovalnica T riglav dokapitalizirala družbo Diagnostični center Bled, d.o.o., v višini 1, 25 mil ijona evrov in s tem ohrani la svoj 50- odsto tni lastniški delež v tej d ružbi. Nakup družbe Kiruršk i sanatorij Rožna dolina d.o.o. Diagnostični center Ble d, d.o.o., je v pr vem če tr tle tju let a 2021 z naku pom 100 -o dstotne ga deleža v družbi Kirurški sanatorij d.o.o., pove čal svoj s trateški naložbeni por t felj. Z vidika Skupine T riglav je naložba del rednih ak tivnos ti upravljanj a obsežnega naložbenega p or t felja in na njego vo s es t avo nima p ome mbnejš eg a vpliva. Kirurški sanatorij je v Skupini T riglav obravnavan kot del Skupine Diagnostični center Ble d. Dokapi talizacija družb e T rigal, d.o.o. Zavarovalnica T riglav , d.d., je v le tu 202 1 izvedla naknadn i vplačili kapitala v svojo pridruženo družbo v sku pnem znesku 2,3 mili jona evrov. Z dokapitali zacijo je Zavarovalnica T riglav obdržala 49,9-o dsto tni lastniš ki delež v omenjeni druž bi. Dokapitalizacija ni imel a učinka na k onsolidirane računovodske i zkaze Skupine T r iglav . Dokapi talizac ija družb e Lovćen au to, d.o.o., Podgorica Družba Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica, je v letu 2021 dokapitali zirala svojo odvisno družbo Lovćen auto, d.o.o., Podgorica, z denarnim i vložki v skupnem z nesku 700 tisoč evrov. Lastniška struk tura družbe Lovćen auto, d.o.o. se z omenjeno dokapitalizaci jo ni spremenila, 1 00 - odsto tni lastnik je še vedno Lovćen Osiguranje, a.d. Dokapitalizacija ni imela vpliva na konsolidirane računovodske i zkaze Skupine T r iglav . Dokapi talizac ija družbe T rigl av A v tose r vis , d.o.o., Ljubljana Zavarovalnica T riglav , d.d., je v le tu 202 1 izvedla naknadni vplačili kapitala v svojo odvisno družbo v skupnem znes ku 194 tisoč evrov. Z dokapitali zacijo je Zavarovalnica T riglav obdržala 100 - odsto tni lastniški delež v omenjeni druž bi. Dokapitalizacija ni imel a učinka na k onsolidirane računovodske i zkaze Skupine T r iglav . Dokapi talizac ija družb e T r iglav Savje tovanje , d.o.o ., Zag reb Družbi T riglav Sv etov anje, d.o.o., in T riglav Osiguranje, d.d., Zagreb, sta v sorazmernih lastniških deleži h dokapitaliziral i svojo odvisno družbo T riglav Savjetov anje, d.o.o., Zagreb. Dokapitalizacija v viši ni 1,1 milijona hr vaških kun oz. 1 45 tisoč evrov je bila izvedena z denarnima vložk oma. Z izvedeno dokapitalizacijo sta družbi obdržali svoj 51 oz. 49-o dsto tni delež. Dokapi talizac ija družb e T r iglav Savetov anje, d.o. o., B eo gra d Družbi T riglav Sv etov anje, d.o.o., in T riglav Osiguranje, a.d.o., Beograd, st a v sorazmernih lastniških deleži h dokapitaliziral i svojo odvisno družbo T riglav Savetovanje, d.o.o., Beogr ad. Dokapit alizacij a v višini 7 ,9 milijona srbskih di narjev oz. 6 7 tisoč evrov je bila izvedena z denarnima vložk oma. Z izvedeno dokapitalizacijo sta družbi obdržali svoj 51 - oz. 49-o dsto tni delež. Odkup de lnic družb e T riglav Osiguru vanje, a .d., Skopje, od n eobv ladujo čih la stnikov Družba T riglav INT , d.o.o., Ljubljan a, je od neob vladujočih lastnik ov odkupila skupno 0,50-o dstotni delež v družbi T riglav Osiguruvanje, a.d., Skopje, in s t em pos tala 81,32 - ods totna lastnica te družbe. Naku pna vrednos t je znašala 3 ,2 milijona mak edonskih denarjev oz. 5 2 tisoč evrov. Učinek odkupa neobv ladujočega deleža je v konsolidiranih računovodskih izka zih pripozn an kot povečanje kapitalskih rezerv v višini 20 tisoč evrov. Odkup de lnic družb e T riglav Osiguranj e, a.d .o., Beo grad, o d neob vladujo čih la stnikov Družba T riglav INT , d.o.o., Ljubljan a, je od ne obv laduj oč ih last nikov odk upila 0, 12-o ds to tni delež v družbi T riglav Osig uranje, a.d.o., Beogr ad, in s tem postala njena 100- ods totna lastnica. Nakupna vrednost je znašala 3 ,7 milijon a srbskih din arjev oz. 3 3 tisoč evrov. Učinek odkupa neobvladujočega del eža je v konsolidiran ih računovodskih iz kazih pripoznan k ot znižan je kapitalskih rezerv v v išini 8 tisoč evrov. Preno s posl ovne ga del eža v družb i T r iglav Savje tovanje , d.o.o., Sar ajevo Družba T riglav Svetovanje, d.o.o., Domžale, je družbi T riglav Osiguranje, d.d., Sarajevo, prodala svoj 51 - ods totni lastniški delež v druž bi T riglav Savjetov anje, d.o.o., Sarajevo. Družba T riglav Osiguran je, d.d., Sarajevo, je s tem pos tala 100 -o dstotna lastnica družbe T riglav Savjetov anje, d.o.o., Sarajevo. Zaradi prodaje se je delež Skupine T riglav v obravnavani d ružbi zman jšal za 1,13 odsto tne točke. Ustanov itev nove dr užbe T riglav uprav ljanje nekr etnin ama, d.o.o., S arajevo Družba T riglav Osiguranje, d.d., Sarajevo, je z denarnim vložk om v višini 30 tisoč konvertibilnih ma rk oz. 15 tisoč ev rov ustanovila družbo T riglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo, in s tem pos tala njena 100- ods totna lastnica. Izčle nitev malo pro dajne dejavn osti iz družb e Nama, d. d. Pridružen a d ružba Zavarovalnice T riglav , Nama, d.d., Ljubljan a, je na podlagi svojih strateških načr tov izvedla iz členitev maloprodajne de javnosti in le-to prenesla na svojo novoustanovljeno odv isno d ružbo, Nama IN, d.o.o., Ljublj ana. T r ansakci ja ni i mela vpliva na k onsolidirane računovodsk e iz kaze Skupine T riglav . Na ma, d.d., je v Sku pini T riglav obravnavana k ot pridružena družba in je na po dlagi svo jih konsolidir anih rač unovo dskih izka zov vrednotena z u porab o kapitalsk e metode. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 219 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.2 Podlage z a pripra v o r ačunov odskih izk azov 2.2.1 Izjav a o skladnosti Konsolidiran i računovodski izkaz i Skupine T riglav in ločeni računovodski izkaz i Zavarovalnice T riglav za poslovn o leto, ki se je končalo 31. 12. 2021, so pripravljeni v skl adu z določili Mednarodnih standardov računovodskega poroč anja ( v nadaljevanj u MSRP), k ot jih je sprejela E U. Računovodski izka zi Sku pine in Zavarovalnice so sest avljeni tudi v s kladu z zahtevami Zakon a o gospodarskih družbah (Z GD- 1), Zakon a o zavarovalništ vu (ZZ avar - 1) in njegovih podzakonski h akto v . 2.2.2 Osnov e za merjenje in r azvrščanje Računovodski izka zi so pripravljeni ob predpost avki časovn e neomejenos ti delovanja in ob upoštev anju zahteve po ustreznosti, zanesljivosti, razumlj ivosti in primerljivosti računovo dskih informacij. Pripravljeni so na osnovi izvirnih vrednosti, razen pri nančni h naložba h, pripoznani h po po šteni vrednos ti prek poslov nega izida, in nančnih n aložbah, raz položljivih za prodajo, ki so vredno tene po po šteni vrednos ti. Računovodske us merit ve, uporabljene pri pripravi ra čunovodskih iz kazov , so enak e kot pri pripravi računovodskih izka zov za primerjalno obdobje. Poslovno le to je enak o koledarskem u letu. Pri pripravi izka za nančnega položaja se pos amezne postavke sredstev in obveznosti raz vr šča p o skupin ah, in sicer g lede na njihovo naravo ter v vrs tnem redu njihove udenarl jivosti oz. zapadlos ti v plačilo. V dodatnih raz kritjih so kratkoročna in nekratkoročna sredst v a ter kratkoročne in nekratkoročne obveznos ti predst avljene kot ločene p ost avke, odvisno od tega, ali se pričakuje, da bod o plačane ali poravnane v največ dvanajstih mesecih po datumu iz kaza na nčnega po ložaja (kratkoročne) ali v več k ot dv anajstih mesecih po datumu i zkaza n ančnega položaja (nekratkoročne) . Finančna s redst v a in obveznosti so v izkaz u nančnega položaja pobo tane samo tedaj, ko za to obst ajata pravna podlaga in namen neto poravnave ali istočasna real izacija sredstev ter poravnava obveznosti. Prihodki in odho dki v iz kazu poslovnega izida ni so pob ot ani, razen če tak o določ ajo standardi in pojas nila al i je to podrobno opr edeljeno v računovodski po litiki Zavarovalnice. Računovodski izka zi so predstavljeni v evrih, ki so pre dstavi t vena valuta Skupine T riglav . Zneski v računovodskih izka zih so zaokroženi na 1 evro. 2.2.3 V pliv epidemije co vid-19 na prev erjanje predposta vke o delujočem podjetju Zaradi epidemije covid- 19 je bila ob pripravi računovodskih izka zov narejen a presoja sposobn osti Skupine in Zavarovalnice kot delujočega po djetja glede nadaljnjega poslovanja. V delu letnega p oročila, v katerem preds tavljamo upravlja nje tveganj (poglavje 2. 9 Prihodnja tveganja kot posledic a pandemije ), je predstavljena občutljivos t dobičkonosnosti, nančnega položaja in likvidno sti Skupine in Zavarovalnice pri pomembnejši h predpo stavkah oz. nego tovostih v okolju. Na osnovi vseh predstavljenih iz računov la hko potrdimo, d a je predpos tavka delujočega podjetja ustrezna. Vpliv e pidemije covid- 19 na pos amezne postavke računovodskih i zkazov je predstavljen v poglavju 2. 7. 2 . 2.3 Podlage z a konsolidir anje Zavarovalnica pol eg ločenih računovodskih izkazov pri pravlja tudi k onsolidirane računovodske izka ze Skupine T riglav . V konsolidirane računovodsk e izka ze Skupine so vključene vse družbe, ki jih Zavarovalnica T riglav neposre dno ali posredno obvladuje. Zavarovalnica T riglav družbo obvladuje, če so izpolnjene vse tri prv ine obvladovanja: • ima vpliv na družbo ( usmerj a pomembne dejavnos ti, ki bist veno vpliv ajo na donos družbe) n a podlagi pravic , ki izha jajo iz gl asovalnih pravic, ki temeljijo na kapitalskih instrumentih, a li na podlagi drugih pravic, ki izhaj ajo iz pogodbenih sporazumov; • je izpostavljena spremenljivemu donosu ali i ma pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v družbi in • lahk o s svojim vplivom na družbo vpliva na znesek svojega d onosa. Presoja obstoja obvladov anja posamezne druž be se opravi enkra t letno oz. če dejst v a in okoliščine kažejo, d a se je spremenila ena a li več od treh pr vin obv ladovanja. Odvisne družbe so v konsolidirane računovodske izkaz e vključene po me todi pop olnega uskupi njevanja, in s icer od dneva prid obit ve obvlado vanja. Sredst v a in obveznosti odv isne druž be se ob pr v i konsolidaciji izmerijo po pošteni vre dnosti. Morebitna razlika med tržno vrednos tjo poslovn e združitve in deležem prev zemnika v čisti pošteni vrednos ti pridobljenih sredstev , dolgov in pogojnih obveznosti se obračuna kot dobro ime. Učinki vseh naknadn ih sprememb deleža prevzemnika v odvisni družbi se pripozn ajo v kapitalskih rezervah. Če Zavarovalnica odv isno druž bo od tuji oz. je ne obvladuje več, je ta z dnem izgube obvladovanja izklj učena iz kon solidacije. Odpravi se pripoznanje povezanih s redstev (vk ljučno z dobrim imenom ), obveznosti, neob vladujočega delež a in drugi h sest avin lastnišk ega kapitala, pri čemer se vsi učinki zaradi izgu be obvlado vanja v k onsolidiranem iz kazu poslovnega izida iz kažejo k ot dobiček ali izgu ba. Morebi tni preos tali deleži v tej d ružbi, ki po odtujit vi ne pre dstavljajo več pomembnega ali prevladujočega delež a, se pripoznajo po poš teni vrednosti. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 220 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Vse odvisne družbe v Skupini so popo lno uskupin jevane. Iz p opolne konsolidacije se izjemoma lahk o izklj učijo družbe, ki so z vidika konsolidi ranih računovodskih i zkazov nepomembne, t.j. velikost posamezne tak šne družbe ne pres ega 0,5 o dstotka b ilančne vsote Skupine. Iz konsolidacije ni mogoče izklj učiti družbe, ki se uk varja z zavarovalno dejavnostjo ali dej avnostjo, ki je z njo neposredno povezana (n pr . posredov anje zavarovanj). V postopkih pop olnega uskupin jevanja se pobo ta (izloči) knjigovodska vrednost nančne nalož be obv ladujočega podje tja v posamezni odvisni druž bi in delež obvladujočega p odjetja v lastnišk em kapitalu posamezne odv isne druž be. V celo ti se izločijo tudi medsebojna sredst v a in obveznosti, prihodki in odhodki, ter učinki drugih poslov znotraj Skupi ne. V konsolidiran ih računovodskih iz kazih se poslovni izid i n drugi vseobsegajo či donos v sor azmernem deležu pripiše tudi neobvladujočim deležem. Če se delež lastniškega kapitala v la sti neobv ladujočih deležev spremeni, se prilagodijo knj igovodske vrednosti obvladujočih in neobv ladujočih deležev tako, da iz ražajo spremembe sorazmernih deležev v odvisni družbi. V s e razlik e med zneskom, za katerega se prilagodijo neobvladujoči deleži, in pošteno v rednos tjo plačanih al i prejetih nadomestil se prip ozna jo neposredno v lastniškem ka pitalu ter se pripišejo lastnik om obvladujočega p odjetja. Datum poroč anja računovodskih i zkazov Zavarovalnice T riglav in njeni h odvisnih družb se ne raz likuje od datuma poroč anja k onsolidirani h računovodskih izka zov . Vse druž be Skupine T riglav , ki v stopajo v proce s uskupi njevanja, uporablja jo enotne računovo dske usmerit ve. Če se računovodske usmeritve po samezne družbe raz likuje jo od računovo dskih usmeritev Skupine T riglav , se računovodski izkaz i teh družb pred sestavo konsolidirani h računovodskih izka zov ustrezno prilagodijo, da se zagotovi skladnost z računovo dskimi us merit vami Skupine. Poslovno le to je enak o koledarskem u letu. 2.4 Pre v edba tujih valut Postavke, prikazane v posamičnih računovodskih iz kazih pos amezni h družb v Sk upini T r iglav , se merijo v valuti izvirnega gospo darskega okol ja, v katerem družba posluje ( funkci jska valuta) . Računovodski izka zi so podani v evrih, ki so preds tavit vena valuta Skupine T riglav . 2.4.1 Pre vedba poslo vnih dogodk ov in posta vk T ransakcije v tu ji valuti se pret vorijo v funkcijs ko valuto na da n posla po teč aju iz referenčne teč ajne liste Evropske centralne ban ke, ki jo obja vlja Banka Sloveni je. T ečajne razlik e, ki nastanejo pri poravnavi tak šnih tran sakcij in pri prevedbi denarnih post avk, se pripoznajo v iz kazu poslovnega izida. T e čajne razli ke, ki izvirajo iz s premembe odplačne vrednos ti denarni h postavk v tuji valuti, razvr ščenih v sku pino na nčnih s redstev, raz položljivih za prodajo, se pripozna jo v iz kazu poslovne ga iz ida. T udi tečajne razli ke, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so la stniški instrumenti, razvr ščeni v skupi no nančni h instrumentov , vre dnotenih po pošteni vrednos ti prek poslovnega izida, se prikažejo v izka zu poslovn ega izid a. T e čajne razl ike pri nedenarnih postavkah, kot so la stniški in strumenti, razvr ščeni v sku pino na nčnih s redstev, raz položljivih za prodajo, se prikažejo skupaj z učink om vrednotenja po poš teni vrednosti v drugem vseob segajočem donosu in se ak umuli rajo v ka pitalu. 2.4.2 Pre vedba iz funk cijske v predsta vitveno v aluto Računovodski izka zi druž b v Skupin i, katerih funkci jska valuta je različna od pre dstavi t vene valute, se v predst avit veno valuto pre t vorijo na naslednj i način : • sredst va in obveznos ti se pre t vorijo po končnem teč aju na datum poročanja ; • prihodki, odho dki in stroški se pre t vorijo po p ovpre čnem teč aju obravnavanega obdobja; • sest avine kapitala se pre t vorijo po iz virnem tečaju; • vse nastale teč ajne razlik e se pripoznajo v dru gem vseob segajoč em donosu. Dobro ime in prilagodit ve prev zetega premoženja tuje odvisne druž be na poš teno vredno st se obravnavajo enak o kot sredst va tuje odv isne druž be ter se preve dejo v predst avit veno valuto po končnem tečaju. V konsolidiran ih računovodskih iz kazih se tečajne raz like, povezane s pret vorbo čis te nalož be v družbo v tuji ni, pripozna jo v izka zu vseobs egajočega don osa. Ko Skupina izgubi n adzor nad druž bo v tujin i, se prej pripoznane tečajne raz like, ki so nastale zaradi pre t vorbe v pre dstavi t veno valuto, prerazvr stijo iz drugega vseobs egajočega dono sa v izkaz poslovnega izida k ot del dobička ali izgube pri prodaji. 2.5 Pomembne r ačunov odske usmeritv e 2.5.1 Naložbe v odvisne in pridružene družbe, poslovne z družitve in dobr o ime 2.5.1.1 Naložbe v odvisne družbe Za naložbo v odvisno družbo se šteje naložba v d ružbo, ki jo Zavarovalnica neposre dno ali posredno obvladuje. Naložbe v odvisne družbe se v ločenih računovodskih izka zih merijo po naba vni vrednos ti, zman jšani za nabrane oslabitve. Zače tno pripoznanje nalož be se opravi, ko prev zemna družba pridobi pravico do obv ladovanja prev zete družbe. Pove čanje osnovnega kapitala od visnih druž b s s t varnimi vložki se izmeri po ocenjeni poš teni vredno sti oz. p o knjigovodski vre dnosti, kadar je to upravičeno. V konsolidirane računovodsk e izka ze so odvisne družbe vključene po me todi pop olnega uskupi njevanja, k ot je opisano v po glavju 2. 3 . 2.5.1.2 Naložbe v pridružene družbe in sk upni podvigi Za naložbo v pridruženo druž bo se šteje naložba v druž bo, v kateri ima Zavarovalnica neposredno ali posredno pomemben vp liv (neposredno ali posredno med 20 in 50 odstotki glasovalnih pravic), ki je zagotovljen z možnostjo so delovanja pri odloči t vah o nančni i n poslov ni politiki družbe, ne pa z obvladovanjem te politike. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 221 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Skupni podvigi so družbe, ki jih Skupi na T riglav obvladuje sk upaj s pogodbenim par tnerjem na podlagi pogodbenega dogovora. Naložbe v kapitalsk e instrumente pridruženi h družb in s kupnih podvigov se v loč enih računovodskih izka zih obračunavajo po pošteni vre dnosti. Za pridružene družbe, katerih vrednos ti niso objavljene na bor zi, se uporablja model vredno tenja ( metoda primerljivih kotirajočih podje tij, meto da primerljivih transakci j, disk ontiranje denarn ih tokov , p ogodbena vre dnost). Učinki vrednotenja po po šteni vrednos ti se izkaže jo v drugem vseobseg ajočem donosu. V k onsolidiranih računovodskih i zkazi h Sku pine T riglav se nalož be v pridruž ene druž be in s kupne podvige obračunavajo po ka pitalski metodi. Naložba v pridruženo družbo a li s kupni po dvig se na začetku pripozna po nabavni vrednos ti. Knji govodska vrednost naložbe se pri kas nejšem merjenj u prilag odi za spremem bo deleža Skupine v čistih sredst vih pridružene d ružbe al i sku pnega podv iga od datu ma prevzema. Dobro ime, ki se nan aša na pridruženo d ružbo ali sku pni podvig , je vključeno v knjig ovodsko vrednost nalož be. Znamen ja s labitev se presoja na vsak datum poročanja. V kolik or je nadomestljiva vredno st niž ja od knjigovodsk e vrednosti, Skupin a opravi sl abitev , do viš ine nadomestljive vredosti. Pripadajoči delež poslovnega izida pridružene druž be in sk upnega pod viga se pripozna v kon solidiranem poslovn em iz idu. Pripada joči učinki, ki so vključeni v drug i vseobs egajoči donos pridružene družbe a li skupnega podviga, se pripoznajo v konsolidi ranem iz kazu vseo bsegajoč ega donosa. Dividend e pridruženih d ružb in s kupnih podvigov se v po slovnem izidu Zavarovalnice pripozn ajo, ko se pridobi pravica do preje tja dividende. V konsolidirani h računovodskih izka zih se dividende pridruženih d ružb in s kupnih podvigov izločijo. Ob izgubi pomembnega vpliva na pridruženo družbo ali ob izgubi s kupnega obvladovanja skupnega pod viga se vsako zadržano naložbo izmeri po njeni pošteni vrednos ti. Razli ka med knjigovodsko vrednos tjo pridružene družbe al i skupnega podv iga ter pošteno v rednostjo za držane naložbe se pripozna v poslovnem izidu. 2.5.1.3 P oslovne združitv e in dobro ime Pri poslovnih združitv ah se uporablja prevzemna meto da. Datum prevzema je datum, ko prevzemna družba pridobi pravico do obvladov anja prevzete družbe. Na dan prevzema se dolo či opred eljiva pridobljena sredst va in prev zete ob veznosti, ki se izmerijo po poš teni vrednosti. Pri vs aki poslovni združitvi s e izmeri tud i neobv ladujoči delež po se danjem sorazmernem deležu l astniških deležev v pripoznan ih neto sredst v ih prevze te družbe. Ob prev zemu odvisne družbe nastane dobro ime, če je presežek vso te danega nadomestila, merjenega po p ošteni vre dnosti, nad poš teno vrednos tjo prev zetega premoženja družbe. Če je razlika negativna, se dobiček v celoti prip ozna v i zkaz u poslovneg a izida. V nadomestilo se v ključi tudi pogojno nadomestilo p o poš teni vrednosti. Računovodske us merit ve v z vezi s presojo oslabljenosti dobrega imena ter nalož b v odvisne družbe so predst avljene v poglavju 2. 5.4 .7 , računovo dske us merit ve v zvezi z ugotavljanjem poštene v rednosti pridruženih d ružb in s kupnih podvigov pa v po glavju 2. 5.13 . 2.5.2 Zav arov alne pogodbe 2.5.2.1 Klasikacija pogodb Produk ti zavarovalnic v Skupi ni so razvr ščeni v homogene skupine glede na značil nost p osameznih produk tov , in sicer premoženj ska zavarovanja, kla sična življenj ska zavarovanja, pokojn inska zavarovanja in ž ivljenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanci prevzemajo nalož beno t veganje. Produk ti lahk o nosijo zgolj zavarovalno, lahk o pa zavarovalno in nančno tveganje. Pogodbe p osamezne homogene skupine se opredelijo kot zavarovalne, če nosijo pomembno zavarovalno t veganje. T akšne zavarovalne po godbe se obr avnava skladno z MSRP 4. Če pogodbe nosijo pomembno nančno tveganje, se opred elijo kot na nčne in se obravnavajo skladno z MRS 39 . Pomembnost zavarov alnega tveg anja se dolo ča gled e na dodatna izplači la ob škodnem dogodku. Pomembnost do datnih znesk ov se presoja s primerjavo n ajvečje razlik e med ekonomsko vrednostjo izplačil a po škodnem dogodku in izplači lom v preo stalih primerih. Omenjena razl ika mora v začetku zavarovanja zn ašati najma nj 10 odstotkov višine i zplačila. Vsa premožen jska zavarovanja, kla sična življenj ska zavarovanja in ž ivljenjska zavarovanj a, pri katerih zavarovanci prev zemajo nalož beno t veganje, nosijo pomembno zavarovalno t veganje in so zato opredeljena kot zavarovalne pogo dbe. Ena ko velja tudi za vsa pokojninska zavarovanja. Del zavarovalnih pogodb po kojn inskih zavarovanj ima na mreč že ob sklenit vi zavarovanja določen o osnovo za določ itev višine pokojnin ske rente, od preo stalih zavarovalnih pogodb pa večina zagotavlja dodatno izplačilo nad zbran imi sredst vi v primeru smrti člana med varčevanjem. Do datno vsa po kojn inska zavarovanj a vsebujejo tudi diskrecijs ko pravico do udeležbe pri dobičku. Te pogo dbe zavarovalcu p od dolo čenimi pogoji, ki jih določi Z avarovalnica, omogoč ajo izplačilo dodatnega kritja, ki je vezano na donos sredstev kritnega sklad, zato so tudi po tem merilu opredeljene kot zavarovalne pogo dbe. Ko je zavarovalna pogodba enkrat opredeljena kot zavarovalna, taka ost ane do izteka, tudi č e se medtem zavarovano tveganje pomembno z niža, ra zen če se vse pravice in obvez nosti ukinejo ali iztečejo. 2.5.2.2 Prihodki od z av aro v alnih premij in drugi z av aro v alni prihodki Čisti prihodki od zavarov alnih premij so izračun ani iz k osmatih zavarovalni h premij in k osmatih premij aktivne ga so-/ pozavarovanja, zm anjšan ih za so-/ pozavarovalni oz. retroce dirani del, in so popravljeni za spremembo kosmate prenosne premije, ki je k origirana za delež so-/ p ozavarovateljev oz. retro cesionarjev v prenosni premij i. Osnova za prip oznan je kosmati h zavarovalnih premij so obračunane pre mije. Drugi zavarovalni prihodki so prihodki od prov izij (proviz ije pri upravljan ju sredstev , so-/ pozavarovalne in druge provizi je) ter d rugi prihodki od zavarovalnih poslov (pro daja zelen ih kart , usluž nostno lik vidirane škode, asistenčne storit ve in drugo ). V okv iru teh prihodkov se iz kazu jejo tudi obrestni prihodki o d terjatev iz poslovanja. Ti prihodki se v izkaz u poslovneg a izida pripoznajo, k o je storitev op ravljena oz. ko je obračuna na. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 222 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.5.2.3 Odhodki za šk ode in drugi za var ov alni odhodki Čisti odhodki za škode so obra čunan i kosmati z neski škod (odšk odnine in ceni lni stroški), zm anjšan i za prihodke od uveljavljenih regresn ih terjatev in pozavarovalni del ter popravljeni za spremembo kosmati h škodnih rezervacij, ki so korigirane za delež pozavarov ateljev na teh rezerv acijah. Ceni lni stroški vs ebujejo z unan je in notranje stroške ocenit ve upravičenos ti ter zneskov odšk odninski h zahtevkov za škodne primere s sodnimi stroški in stroški izvedence v vred ter tudi stroške izterjave regresov. Obračunani kosmati z neski škod se pripoznajo v i zkaz u poslovne ga izida, k o so škode lik vi dirane . Drugi zavarovalni odhodki obsegajo o dhodke od provizij, odhodke i z oslabit ve terjatev , požarno takso, stro ške za preventivno dejavnost in druge zavarovalne odhodke. Drugi zavarovalni odhodki so pripoznan i v izka zu poslovnega izida, ko je storitev opravljena. 2.5.2.4 Za var ov alno-tehnične rezervacije Prenosne prem ije in re zervacije za nei ztekle nevarnost i Rezerv acije za prenosne premije predstavljajo tisti del kosmate obračuna ne premije, ki se nana ša na obdobje p o zaključku poslov nega le ta. Izračunavajo se lo čeno za p osamezno zavarov alno pogodbo. Prenosne premije se za večino zavarovanj izračuna vajo po me todi pro rata tempo ris , ki predpos tavlja enak omerno por azdelitev škod sk ozi celotno dobo trajanja zavarovalne pogodbe in konstantno zavarovalno kritje. Izjema so zavarov anja, pri katerih se višina zavarovalnega kritja spreminja. V to skupino sodijo kreditna zavarovanja, pri katerih viši na zavarovalnega kritja pada, ter gradbena in montažna zavarovanja, pri katerih viši na zavarovalnega kritja narašča. Za tak tip zavarovanja sta pri izračunu prenosne premije upoštev ani predpos tavka konstantne škodne pogos tnosti za celo tno trajan je zavarovalne pogo dbe in spremenljiva višina zavarovalnega kri tja. Rezerv acije za neiztekle nev arnosti se oblikujejo za tista zavarovanja, pri katerih se na podlagi izku šenj iz preteklega ob dobja predpos tavlja, da višina prenosne premije ne bo zado ščala za po kritje vseh bo dočih škod, to je za tiste zavarovalne vr ste, pri katerih škodni rezu lta t presega 10 0 odsto tkov . Dodatne rezer vacije za neiztekle ne varnosti s e izračun avajo v deležu prenosne premije, ki predstavlja razlik o med vrednos tjo pričakovanega škodnega rezultata ter 100 o dstotki. Z namenom preverjan ja zadostnos ti rezer vacij za preno sno premijo in nei ztekle ne varnos ti se izvajajo še dodatni testi. Pri tes tu se upoš tevajo kosmati bodoči zneski škod in kosmati bodoči stro ški ter se primerjajo z z neskom oblik ovanih rezerv acij za prenosno premijo, zm anjšan im za odložene stroške pri dob iv anja z av arov anj. Škodne r ezer v acij e Škodne rezerv acije se oblikuje jo za pok ritje škod, ki so nastale v pretekl osti, vendar do konca obračunskega obdobja še niso bile rešene. Rezerv acije se oblikujejo za že prij avljene škode in še neprijavljene šk ode oz. škode s prijavljenim preni zkim z neskom. Škodne rezerv acije se izračun avajo kot vso ta nastalih in prij avljenih šk od (RBNS) ter na stalih neprijavljeni h škod (IBNR). R ezer vacije za nastale in prijavljene š kode temeljijo na popisu škod. Glavnina rezer vacij za nastale neprijavljene škode se izračuna va s trikotnišk o meto do, pri čemer se upoštev a kombinaci jo meto de chain ladd er ter Bornhuet ter -Ferguson ove meto de. Osnova za izračun je vzore c rešev anja šk od v pre teklih letih ob upoštev anju pričakovan ih giban j v prihodnosti. V t a namen se uporablja jo večle tne časov ne vrs te rešev anja šk od. V preteklo sti se je izkazalo, d a se zavarovalni primeri množičn ih škodni h dogodkov , kot so toče, poplave in viharji, prijavlja jo z zakasnitvijo. Nob ena od standardnih aktuarskih metod za ugot avljan je višine nastalih nepri javljenih š kod po množičnih dogodkih ni pri merna za njihovo vrednotenje. T akšne škode lahk o obsegajo znaten delež v celotni višini na stalih neprijavljeni h škod, zato se za ažurno ugotavljanje dej ansk e višine šk od po množičnih dogodkih oblikuje dodatna rezervacija za nastale neprijavljene in ne dovolj prij avljene škode ločeno za vs ak množ ičen dogod ek. Če se pri odgovornos tnih zavarovanji h škoda rešuje v obliki rente, se znesek rezervira kot kapitalizi rana vrednos t rente, ki se v Zavarov alnici i zračuna na po dlagi s lovenskih tablic sm r tnos ti SIA65 i n obrestne mere 0,50 odsto tka. V drug ih odvisnih zavarovalnicah se uporabljajo lokal ne tablice smrtnos ti. Do datno se oblikujejo tud i škodne rezerv acije za prijavo preni zkih rentnih zahtevkov glede na možnosti, in sicer kadar je ošk odovane c mladoletna oz. mlada oseba ter se lahk o upravičeno pričakuje, da bo ob dopolnit vi do ločene s tarosti v ložil tudi za htevek ob izgubi dohodka. Z izjemo rentni h škod se škodne rezerv acije ne disk ontirajo. Ustreznost oblikovanih šk odnih rezerv acij se preverja četr tle tno. Škodna rezervacija je oblikovana na podlagi statis tičnih podatkov in z uporabo aktuarskih meto d. Kot taka že sama po sebi predst avlja tudi test ustreznosti škodnih rezerv acij. V ok viru preizkusa ustreznosti škodn ih rezer vacij se izv aja test zadostno sti oblikovanih obveznosti (L A T – Liabil it y Ade quacy T est), ki se izplačuje jo v obliki rent. Pri izračunu ustreznosti višine šk odnih rezer vacij, ki se izplačujejo v obli ki rent, s e uporabijo predpos tavke umrljivosti, indeksacije in disk ontne obres tne mere. Matemati čne rez er vacije Matematične rezer vacije po r t felja sklenjenih ž ivljenjskih, rentni h, pokojnins kih in na ložbenih življenjski h zavarovanj se izračuna vajo za vsako zavarovalno pogo dbo pos ebej. Pri vredno tenju obveznosti iz ž ivljenjskih i n rentnih zavarovanj se uporablja modicirana prospek tiv na metoda ne to premije z upoštevanjem stroškov pridobiv anja zavarovanj ob vključitv i vseh po godbenih obveznosti ter že pripisanih dobičkov . Zavarovalno tehnični parametri, ki jih upoštev a meto da, se bo disi u jemajo s parametri, uporabljenimi pri izračunu zavarovalne premi je, bodisi so korigirani za tiste kasneje spremenjene ok oliščine, ki povečujejo vredno st obveznosti. T o velja predvsem za ren tna zavarovanja, pri katerih se pri iz računu obveznosti upoštev ajo lastne, bolj konserv ativn e tablice smrtnos ti ter previdno dolo čena (n ižja ) obres tna mera. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 223 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Matematične rezer vacije pros tovoljnih pokoj ninskih zavarovanj se v obdobju varčev anja (plačevanja premije ) oblikuje jo z uporabo re trospek tiv ne meto de. T a pri izračunu rezer vacij upoš teva vse d o dneva vre dnotenja vplačane premije, obračunane vstopne stroške, morebitna izplačila s redstev, priraste iz zaja mčene obres tne mere in pripise na osebne račune iz udeležbe v dobičku. V obdo bju izplačevanj a pokojnins ke rente se rezerv acije oblikujejo v viš ini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti (prospek tivna neto me toda). Zavarovalno-tehničn i parametri, ki se upoš tevajo pri izračun u, se bo disi u jemajo s parametri, določenimi ob sklenitv i zavarovanja, bodisi so prilagojen i pričakovanim okol iščinam med izplačevanjem poko jnin, če so te okoli ščine slabše kot tiste, ki so bile upoštev ane pri izračunu prem ij. Matematične rezer vacije pros tovoljnih dodatnih pokoj ninski h zavarovanj se v obdobju plačev anja premije obliku jejo z uporabo re trospek tivn e meto de. Me toda v izračunu reze r vacij upo števa v se do dneva vre dnotenja vplačane premije, obračunane vstopne stroške, morebitna izplačila s redstev, priraste iz nas lova don osa kritne ga sklada, pri sklad u z zajamčeni m donoso m pa tudi zaja mčeni donos in pripise na osebne račune iz udeležbe zavarovancev pri pres ežnem donosu. V obdobju izplačevanja pokojnin ske rente se rezerv acije oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obvez nosti (prospek tiv na neto me toda) . Zavarovalno -tehn ični parametri, ki se upoš tevajo pri izračunu, se bodisi ujemajo s parametri, dolo čenimi ob sklenitvi z avarovanja, bodisi so korigi rani za tiste kasne je spremenjene okoli ščine, ki pove čujejo vrednost ob veznosti, predv sem pri vre dnotenju obveznosti za čas izplačevanja poko jnin. Rezerv acije za naložbena ž ivljenjska zavarovanja se i zračunavajo ločeno za vsako zavarovalno pogodb o in so določ ene v višini poštene vre dnosti premoženja na n aložbenem računu zavarovanja, zman jšane za bodo če kapitalizirane upravlj avske stroške ( ac tuaria l funding). Za določene z avarovalne produk te so oblikovane dodatne rezer vacije za kri tje pogo dbeno dolo čenih riz iko i zplačil iz osnovni h oz. dodatnih zavarovanj ter dodatne zavarovalno-tehnične rezer vacije za kre ditna tveganja. Vs i izračun i upoš tevajo ak tuarsk e predpo stavke, veljavna zak onska določila ter vse pogo dbene obveznosti do zavarov ancev , skladno z vsebino zavarovalne police in zavarovalnih pogojev . Matematične rezer vacije upoš tevajo tudi upravičenja iz pripi sanega dobička, ki je bil, skladno s pravicami, urejenim i v zavarovalnih pogodbah, dodeljen zavarovancem v pre teklih poslovnih le tih. V ok viru matematičnih rezervacij se izkazu je tudi rezerv a za po šteno vre dnost nančnih sredstev , razpoložljivih za prodajo. Uporabljeno je načelo obračuna v senci (s hadow accounting). Pri nančn ih sredst vih, razpoložljivih za prodajo, se rezer va za p ošteno v rednost o b pripoznan ju evidentira v drugem vseobsegajo čem donosu, na bilančni d atum pa se izvr ši prenos v matematične rezer vacije, in sicer tisti del, ki bo ob reali zaciji pripadal zavarovalcem v skladu z dolo čili zavarovalne pogodbe oz. inter nimi prav ilniki . V Skupin i in v Zavarovalnici se letno izv aja preiz kus ustreznosti rezer vacij (L A T – Liability Ad equacy T e st). Njegov namen je potrditi zadostno st oblikovanih rezerv acij življenjs kih zavarovanj. T es t se izvede t ako , da se višino oblik ovanih rezerv acij primerja z na jboljšo oceno rezer v acij, dolo čenih z upoštev anjem sedanje vrednosti najbolje ocenjenih bodo čih pričakovanih pogodbenih in drug ih denarnih tok ov . Izračun se izved e na ravni po samezne zavarovalne pogo dbe, rezultati p a se združujejo v ustrezne homogene skupine zavarovanj. T est ustreznos ti rezer vacij temelji na enotni metodol ogiji, ki med drugim določa način oblikovanja homogeni h skupin, i zbiro krivulj net veganih obrestnih mer in obseg obr avnavanih den arnih tok ov . T e st se izv aja po stanju por t felja na zadnji da n poslovn ega let a. Zavarovalne pogo dbe se raz vrs tijo v več homogenih skupi n, za katere veljajo približ no enaka tveganja in se vodijo v okv iru istega por t felja. Homogene skupine se obliku jejo glede na zavarovalno vrs to, in sicer za: • klasična ž ivljenjska zavarovanja ; • življenjska zavarovanj a, vezana na enote premoženja ( nalož bena življenjska zavarovanja ); • prostovoljna dodatna po kojn inska zavarovanja v faz i varčevanj; • prostovoljna dodatna po kojn inska zavarovanja med iz plačevanjem pokojnine. Kot homogeno skupino se upošteva tudi denar ust varjajočo enoto oz. z avarovalnico. Morebitni priman jkljaj se ug otavlja na ravni posamezne zavarovalnice in se v računovodskih izka zih pripozn a kot poveč anje rezerv acij in odhodek v izkaz u poslovn ega izida. V preizku s ustreznosti rezer v acij vstopajo predp ost avke glede umrlj ivos ti, dolgoživosti in obolevno sti, predpos tavke o trajnosti por t felja, predpos tavke stroškov , povečev anja zavarovalni h premij, pričakovanih donosov in disk ontne obres tne mere, udeležbe zavarov anj na dobičku in garancije rentnih faktorje v . Če preizk us ustreznosti rezer v acij pokaže, da rezerv acije niso oblik ovane v zados tni višini, se oblik ujejo dodatne rezer vacije v breme p oslovnega izida. Druge zavarov alno -tehnične rezer vacije Rezerv acije za bonuse pri premoženjskih zavarovanj ih se oblikujejo za vračila dela premi je tistim zavarovancem, ki izpolnjuje jo kriterije, opred eljene v zavarovalnih pogojih ( sku pni škodni rez ultat preteklih treh let , disciplina pri plačevanju zavarovalne premije in viši na skupne zavarovalne premije ). Na podlagi letne anali ze in vnaprej določenih kriterijev se izračuna viš ina premije, ki jo bodo zavarovaln ice vrnile za varovancem. Rezerv acije za storno pre dstavljajo tisti del prenosne premije, za katerega se pričakuje, da bo vrnjen ob predč asni prekin it vi, in so zanj oblikovani tud i razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj. 2.5.3 Finančna sr edstva Finančna s redst v a zajemajo n ančne naložbe, poslovne in druge terjatve ter denarna s redst v a in nji hove ustreznike. Raču novodske usmeritve za vs ako od navedeni h sredstev so pre dstavljene v nadalje v anju. 2.5.3.1 Finančne naložbe Finančne na ložbe se razv rs tijo v nas lednje skupine : nančn a sredst va, izmerjena po poš teni vrednos ti prek poslov nega izida, n ančna sredstv a v pos esti do zapadlos ti v plačilo, posojila in depoziti in nančna s redst v a, razpoložljiva za prodajo. Razvrs titev je o dvisna od pr votne ga namena n akupa naložbe. Poslovodst vo se pri zače tnem pripoznanj u odloč a o razv rsti t vi naložb. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 224 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Finančne na ložbe se ob zače tnem pripoznan ju izmeri jo po p ošteni vre dnosti. Zače tni pripoznani vrednos ti se prištejejo še stroški p osla (n adomestila in odpravnine, plačane zastopnikom, svetov alcem, bor znim posrednik om, dajatve bo rzi in druge da vščine, po vezane s prenosom), ki izh ajajo neposredno iz na kupa ali i zdaje na nčnega sredst v a. T o ne velja za nančne nalož be, ki so uvr ščene v skupino sredstev , izmerjen ih po poš teni vrednos ti prek poslovne ga izida, k er se ti stroški v izka zu poslovnega izida pripozna jo neposredno ob nakupu. Pri naku pu oz. prodaji nančne na ložbe se upoš teva datum trgovanja, razen za po sojila in depozite, pri katerih se upoš teva datum poravnave. Finančna sredst va, razpol ožljiva za prodajo Za prodajo razpoložljiva nančna s redst v a so tista neizpeljana n ančna sredstv a, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo ali pa niso uvrščena med p osojila in depozite, na nčne naložbe v poses ti do zapadlosti ali nančn a sredst va p o po šteni vrednos ti prek poslov nega izida. Finančna s redst v a, razpoložljiva za prodajo, se po zače tnem pripoznanj u izmerijo po pošteni vrednos ti, brez odšte tja stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob pro daji a li drugačni odtujitvi . Če nančni i nstrumenti ne kotirajo na borzi, se poš tena vrednos t izmeri n a po dlagi zadn jih transak cijs kih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vredno tenja disk ontiranja pričak ovanih denarni h tokov . Kapitalski in strumenti, za katere cena na delujočem trgu ni obja vljena in katerih poštene vre dnosti ni mogoč e zanesljivo iz meriti, se izmerijo po nabavni vrednos ti. Način ugotavljanj a poš tene vredno sti nančnih s redstev, raz položljivih za prodajo, je podrobn eje opisan v poglavju 2. 5.13 . Spremembe poš tene vredno sti se pripoznajo neposredno v drugem vseobs egajočem donosu kot poveč anje (dobiček) a li zma njšanje ( izguba ) rezer ve z a poš teno vrednos t, razen ob oslabit vi naložb ter tečajnih razl ikah pri denarn ih post avkah, kot so dolžniški vrednostni papirji, ki se pripozna jo v izka zu poslovn ega izida. Pri odpravi pripoznanj a sredstev, raz položljivih za prodajo, se nabrana i zguba al i dobiček, ki je bil prej pripoznan v d rugem vseobs egajočem dono su, prenese v izkaz poslovnega izida. Finančna sredst va v pos esti do zapadlosti Finančna s redst v a v pose sti do zapadlos ti so neizpelja na na nčna sredst va z dol očenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlos tjo v plačilo, ki jih Zavarovalnica nedvoumno namerava in zmore pose dovati do zapadlo sti. Finančna s redst v a v pose sti do zapadlos ti se izmerijo po odplačni vrednosti, zmanj šani za izgu be iz oslab it ve. Finančna sredst va, izmerje na po pošteni v rednosti pr ek poslovn ega izida T a kategorija vključuje dve skupi ni: nančne instrumente v posesti za trgov anje in n ančne instrumente, izmerjene po pošteni vredno sti prek po slovnega izida. Finančno sredstvo je v to skupino razvr ščeno, če je v osnovi pridobljeno z namenom nadaljn je prodaje v kratkem roku, če je del por t f elja n ančnih in strumentov, n amenjenega kratkoročnemu ust varjanju dobičkov , ali če se je za to klasikacijo odločilo p oslovodst vo. Iz vedeni nančni instrumenti so vedno razvr ščeni v skupino na nčnih instrumentov v posesti za trgov anje. Finančno sredstvo p o poš teni vrednos ti prek poslovn ega izida je s redst vo, ki: • je v pos esti v naložbenih por t feljih Zavarovalnice z namenom pokri vanja obveznosti iz zavarovalnih pogodb, vezanih na s premembo p oštene vr ednos ti teh sredstev (ta raz vrs titev odpravlja ali zm anjš uje neusklajenost, ki bi izha jala iz merjen ja sredstev in obveznosti ali pripoznavanj a dobičkov in izg ub na različn ih podlagah ); • se upravlja in katerega uspešnost s e meri na podlagi poš tene vre dnosti v skladu z nalož beno strategijo Zavaroval nice. Po začetnem prip ozna nju so sredst va, izmerjena po pošteni vre dnosti prek p oslovnega izida, izmerjen a po po šteni vredno sti. Način ugotavljanja poštene vredno sti nančnih s redstev p o poš teni vrednos ti prek poslov nega izida je podrobneje opisan v poglavju 2. 5.13 . Dobički in izgube, ki iz haja jo iz spremembe poštene vr ednosti, se pr ipoznajo v izkaz u poslovnega izida. V kategorijo nančni h sredstev, i zmerjenih po pošteni vrednos ti prek poslov nega izida, so vključena tudi na nčna sredst va, ki imajo vgrajen nepovezan izveden nančni instrument. Posojila in de poziti Posojila in depoziti so neiz peljana n ančna sredst va z dolo čenimi al i določljiv imi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Posojila in depoziti se ob začetnem pripoznanju i zmerijo po izvirni vrednos ti, kasneje pa po odplačni vrednos ti po me todi efek tivnih obresti. Izvede ni nančni instrumenti Izved eni nančn i instrumenti se p o zače tnem pripoznanju i zmerijo po po šteni vre dnosti prek poslovn ega izida. T r žna vrednos t se določ i na podlagi objavljene cene na delujočem trgu vrednos tnih papirjev , če ta ni zn ana, pa se poštena vre dnost o ceni po modelu vre dnotenja (d iskontiran je pričakovanih denarn ih tokov , Black -Scholesov mod el vredno tenja opcij). V ok viru izvedenih nančnih i nstrumentov so prikazani na nčni instrumenti za varovanje denarni h tokov pred t veganjem spremembe obrestne mere, za varov anje denarn ih tokov posameznih nančnih instrumentov in drugi h pos tavk. Vs i dokazani dobički ali i zgube i z spremembe poštene vrednos ti se pripozna jo v i zkaz u poslovnega izida. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 225 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.5.3.2 P oslovne in druge terjat ve T erjat ve iz zavarovalnih poslov se pripoznajo, k o se zavarovalne premije zaračunajo zavarovancem. Ob zače tnem pripoznan ju so terjatve izkazane po izvirni vrednos ti, kasneje pa zm anjšane za popravke vrednos ti terjatev , tako d a izka zujejo pričakovano poplačljivo vrednost terjatev. T erjat ve do regre snih dolž nikov se pripozn ajo, k o Zavarovalnica prejme pr vi obro k plačila, ko je terjatev sodno priznan a ali pa na podlagi s klenjenega dogovora z regre snim dolž nikom. Pri kreditnih zavarovanjih se regresna terj atev pripozna takoj ob n astanku. 2.5.3.3 Denarna sredstv a in denarni ustrezniki Denarna sredst va vključujejo denarna s redst v a na računih v ba nkah, denar n a po ti, denarna s redst v a v blagajn ah ter denarne u streznike, k ot so dep oziti na odpoklic. 2.5.3.4 Oslabitve nančnih sr edstev Oslabitev nančnih naložb Četr tle tno ali vsaj na k oncu poro čev alsk ega obdobja se o ceni, ali obstaja kak nepristrans ki dokaz oslabitve nančnega sredst v a ali sku pine nančni h sredstev. Pri lastniških vredno stnih papirji h so nepristranski dokaz oslabitve st atutarne spremembe izdajatelja (stečaj, likv idacija itd.), pomembno znižanje poštene vre dnosti vre dnostnega papirja ali dolgotrajno znižan je njegove poštene vr ednosti. Pri dolžniški h vrednos tnih papirji h nepristranski dokaz osla bit ve pre dstavljajo statut arne spremembe izdaj atelja ( steč aj, likvidacija itd.), zamuda pri plačevanj u ali drug i pomembni negativ ni dogodki, povezani s kreditno spos obnos tjo izdaj atelja. Če takšni dokazi obstajajo, je treba določiti višino izgu be zaradi oslabit ve. Višina iz gube zaradi oslabitve v z vezi s nančn im sredst vom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno poš teno vrednos t. Nabrana izgu ba, prej pripoznan a v drugem vseob segajočem do nosu, se prenese v izkaz poslovnega izida. Odprava oslabit ve lastniških vrednos tnih papirjev , raz vrš čenih v na nčna sredst va, r azpoložljiva za prodajo, se iz kaže v drugem vseobsegajočem donosu. Izguba zaradi oslabitve v z vezi s nančnim sredstvom, izkaza nim po odplačni vre dnosti, s e izračuna kot razlika med njegovo knjigovodsko vrednos tjo in sedanjo vrednostjo prič akovanih prihodn jih denarnih tok ov , ugotovljeno na osnov i izvirne e fek tiv ne obres tne mere. Izguba se prip ozna v iz kazu poslovn ega izida. Pri nančni h sredst vih, izkazan ih po odplačni vrednos ti, in nančn ih sredst vih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolžniški instrumenti, se odpr ava oslabit ve izkaže v poslovnem izidu. Izguba zaradi oslabitve s e odpravi, če je to odpravo mogo če nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripozna nju oslabitve. Oslabitev poslovnih in drugih terjatev Pri vsaki skupin i poslov nih terj atev se preverja ustreznos t izka zane višine terjatev . Najmanj ob koncu poslovnega le ta se pr everi, ali je treba terjatve oslabiti ali osla bit ve odpravi ti. Oslabitev , ki se evidentira kot p opravek vrednos ti terjatev , se oblikuje i ndividualno za posamične pomembne terjat ve ali sk upinsk o za terjatve s p odobnim kreditnim t veganjem. Kreditno t veganje se ocenjuje na podlagi razvr šč anja te rjatev v razrede po zapadlos ti in iz kušenj iz preteklih let o poplačilih terjatev istih staros tnih sk upin. Popravki vredno sti pove čujejo druge odhodke iz zavarovalnih poslov . Le tno se preverja, ali obstajajo zn amenja osl abit ve sredstev iz pozavarov alni h pogo db. T a s o oslabljena le, če obstajajo objektivni dokazi kot rezultat dogodka, ki je nastal po z ačetnem pripoznan ju pozavarovalnega sredst v a, da Zavarovalnica morda ne bo dobila pov rnjenih vseh zneskov , ki jih pozavarovalnice dolgujejo v sklad u s pogodb o, ter če ima dogodek zanesljivo i zmerljiv vpliv na zneske, ki j ih bo Zavarovalnica dobila pov rnjene od pozavarov atelja. V primeru oslabitev sredstev iz pozavarovalnih pogodb se učinek oslabit ve pripozna v iz kazu poslovnega izida. 2.5.4 Nenančna sredstv a Nenančna sredst va ob segajo naložbe v odvisne in pridružene druž be, neopr edmetena sredst v a, opredme tena osnovna sredst va, naložbene nepremičnine, pravico do uporabe sredste v , nekratkoročna sredst v a, namenjena za prodajo in druga sredst va. Računovodske us merit ve za naložbe v odvisne in pridružene družbe so predstavljene v po glavju 2. 5.1 . 2.5.4.1 Neopredmetena sr edstv a Neopr edmetena sredst v a predst avljajo dobro ime in d ruga neopre dmetena sredst va . Računovodske us merit ve za dobro ime so navedene v p oglavju 2. 5.1 . Druga neo predmetena sre dst va s e ob z ačetnem pripozananj u izmerijo po nabavni vrednos ti. Ob kasnejšem merjenju se neopr edmetena sreds t va izkazu jejo v višini nabavne vrednos ti, znižane za amor tizacijski popravek v rednos ti in nabrano izgu bo z aradi oslabit ve. Dobe koristnosti vseh drugih neopre dmetenih s redstev Zavarov alnice in Sk upine so ocenjene kot k ončne. Neopr edmetena sredst v a s končnimi dobami koristnosti se amor tizirajo v dobi k oristnos ti. Amor tizacija je obračunana posamično po meto di enak omernega časov nega amor tiziranj a za vsako od njih, z iz jemo dobrega imena, ki se ne amor tizira. Neopredme tena sredst va se z ačnejo amor tizirati, ko so na raz polago za uporabo. Stroški amor tizacije neopredme tenih sredstev s končnim i dobami koristnosti se pripoznajo v iz kazu poslovnega izida. Ustreznost amor tizacijske dobe in metoda amor tiziran ja neopredme tenih sredstev s končnim i dobami koristnosti se presoja vsaj ob koncu vsakega poroče valskega obdobja. Spremembe pričakovane dobe koristnos ti ali pričakovanega vzorca p orabe priho dnji h gospodarskih koristi, ki izh ajajo i z sredst va, s e obravnavajo kot spremembe amor tizacijs ke dobe ali metode, kot je primerno, in se obravnavajo kot spremembe računovodskih ocen. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 226 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Vsaj e nkrat le tno, ob koncu poročev alsk ega obdobja, se pre soja, ali obstajajo z namenj a oslabljenosti neopre dmetenih sredstev s končnimi dobam i koristnosti. V primeru, da zna menja osla bljenosti obst ajajo , se sredst va o slabijo , izguba pa se prikaž e v izka zu poslovnega izida. Pripoznan je neopre dmetenega sredst v a se odpr avi ob odtujit vi (tj. na datum, k o prejemnik pridobi obvladov anje sredstv a) a li ko se zaradi n jegove uporabe ali odtujit ve ne prič akujejo več nobene prihodnje gospodarske koristi. V sak dobiček ali iz guba, ki nastane ob odpravi pripoznan ja sredst va (izračun ana k ot razlika med čistimi prihodki od odtujit ve in knjigovodsk o vrednos tjo sredst va), se vključi v izka z poslovn ega izida. Neopr edmetena sredst v a vključujejo tudi odložene stroške pridobivanja premožen jskih zavarovanj. Povečanje ali zm anjšan je teh stroškov je v izka zu poslovnega izida pripozna no kot sprememba prenosne premije v okv iru čistih prihodkov od zavarovalnih premi j. Odloženi stroški pridobi vanja življenjski h zavarovanj so upoš tevani pri izračun u matematične rezer vacije po Zillmerjevi meto di. Sprememba odloženih stroškov pridobivanja življen jskih zavarovanj je prika zana kot sprememba matema tič nih re zer v ac ij. 2.5.4.2 Opredmetena osno vna sredstv a Opredme tena osnovna sredst va so v rednotena po mo delu nabavne vrednos ti. Ob zače tnem pripoznan ju se v nabavno vrednost vš tevajo nakupna cena in vsi stroški usposobi t ve sredst v a za namer av ano up or ab o. Po začetnem prip ozna nju se osnovna sredst va merijo po nabavni vrednos ti, zniža ni za amor tizacijski popravek vre dnosti in nabrano izg ubo zaradi oslabit ve. Opredme tena osnovna sredst va se za čnejo amor tizi rati, ko so na razpolago za uporabo. Pri obračunu amor tizacije se uporablja metoda enakomernega časovnega amor tiziranja. Preostale vre dnosti, dobe koristnosti in meto de amor tiziran ja opredmetenih osnovnih sredstev se pregle dajo ob koncu vsak ega poslovn ega let a in po po trebi prilagodijo za napre j. Spremembe se obravnavajo kot spremembe ocen. Sredst v a v gradnji a li izdelavi se ne amortizirajo, dokler niso na vol jo za uporabo. Osnov no sredst vo se preneha amor tizi rati, ko se odpravi njegovo pripoznan je. Pripoznan je opredmetene ga osnovnega sreds t va ali kateregakoli pomembnega dela, ki je bil prvo tno pripoznan, se odpravi ob odtujit vi (tj. na datum, k o prejemnik pridobi obvladovanje sredst va) al i ko se ne pričakujejo več nobene priho dnje gospodarske k oristi od njegove uporabe ali odtujit ve. Do biček ali iz guba, ki nastane ob odpravi pripoznanj a sredst va (izračunan a kot razlika med čistim i prihodki od od tujitve in knjigovodsko vrednostjo sredst v a ), se vključi v iz kaz poslovneg a izida ob odpravi prip oznanja sre ds t v a. Stroški vzdržev anja i n popravil se v izkazu poslovnega izida pripozn ajo v obdobju, ko na stanejo. Nadaljn ja vlagan ja, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povišujejo vrednost opredme tenih osn ov nih sre ds te v. Skupin a in Zavarovalnica v pojasnil ih z računovodskim iz kazom razkrivata po šteno vre dnost opredme tenih osnovnih s redstev. Način ug ot avljan ja poštene v rednosti je p odrobneje opisan v poglavju 2. 5.13 . 2.5.4.3 Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine so zeml jišča in zgradbe, ki so namenjene oddaja nju v na jem. Nepremičnina je opredeljena kot naložbena, če se v nje j ne opravlja lastna deja vnos t oz. če se za lastno dejavnost uporablja samo nepomemben del zgradbe. Usmeritve gle de načina pripozna vanja, vrednotenja in odprave pripozna nja na ložbenih nepremični n so enake k ot tiste pri opredme tenih osnovnih s redst v ih in so opisane v poglavju 2. 5.4. 2 . Vs i prihodki od naložbenih nepremičnin se nanašajo i zključno na n ajemni ne in so v izka zu poslovnega izida pri kazani med drugi mi prihodki. Odhodki o d naložbenih nepremičnin se nan ašajo na amor tizacijo in stroške vzdrževanja nalož benih nepremičnin ter so v i zkazu poslov nega izida vključeni med druge odhodke. Skupin a in Zavarovalnica v pojasni lih k računovodskim iz kazom raz kriva ta poš teno vrednost naložbenih nepremičnin. Način ugotavljanj a poštene vre dnosti je podrobneje opisan v poglavju 2. 5.13 . 2.5.4.4 Pr avica do upor abe sredstev Ob sklenitv i pogodbe se presoja, ali ta vsebuje najem. Pogodba vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladov anja uporabe dolo čenega sredst va za dolo čeno obdobje v zameno za n adomes tilo. Skupin a in Zavarovalnica uporabljata enoten pris top pripoznavanj a in merjenj a za vse najeme, razen za kratkoročne najeme (do enega leta) in na jeme sredstev majhn ih vrednos ti (do 4.300 ev rov). Sredst vo, pridobljeno na osnovi najema, se pripozna k ot pravic a do uporabe sreds tev in obveznost iz na jema. Sredst v a in obveznosti se pripoznajo v viši ni sedanje vrednosti najemnin, ki bodo plačane v skladu s s klenjeno najemno pogodbo. Prihodnje najem nine se disk ontirajo po obrestni meri, sprejeti pri najemu, a li po predpo stavljeni obres tni meri za izposojan je, kadar obrestna mera ni določ ena. Pri izračun u pravice do upor abe sredstev se upo štev a tudi morebitne zače tne neposredne s troške in oceno stro škov , ki b odo nast ali pri odstranit vi ali obnovit v i sredst va. Predpos tavljena obrestna mera se do loči na osnovi obre stne mere za ne t vegane državn e obveznice na ravni posamezne države, kjer poslujejo družbe Sku pine ter kreditnega pribitka. Pravica do upor abe sredstev se vr ednoti p o modelu nabavne vrednos ti. Zače tna vrednost pr avice se v dobi uporabe zmanjšu je za amor tizacijo in iz gubo zaradi oslabitve ter p opravlja za ponovn o merjenje obveznosti iz najem a. Obveznosti iz najema se po začetnem pripoznanju povečujejo za obresti in zmanj šujejo za odplačila n ajemnin. Pravice do uporabe sre dstev in obveznosti iz najemov so v iz kazu nančnega položaja prikazane kot lo čeni po st avk i. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 227 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Spremembe v zvezi z najemi so la hko posledica: • spremembe dogovorjenih najemn ih pogojev ali • spremembe računovodskih ocen v z vezi z najemi. Spremembe dogovorjenih najem nih pogojev se nanašajo n a spremembe obsega najema, spremembe nadomestila za najem ali s premembe trajanj a najemnega raz merja. Sprememba na jema se v teh primerih obračuna na dva načina i n sicer : • sprememba se obravnava kot lo čen najem ali • obstoje či najem se popravi za spremembo p ogojev. Sprememba najem a se obravnava kot lo čen najem le, kadar pomeni dodaja nje enega ali več sredstev , ki so predme t najema, po ceni, ki bi vel jala ob samostojnem na jemu tega dodatnega sredst v a. V tem primeru se najem obračuna k ot samos tojen najem, neodvisno od pr vo tnega najema, obračunavan je pr votnega najema pa ostane ne spremenjeno. Nasprotno pa, če sprememba ni ločen najem, računovodenje odraža, da obstaja povezav a med pr votnim najemom in s premenjenim na jemom. Obs toječa ob veznost se po novno izmeri, in sicer : • upošte va se nov a višina nadomestila za najem ; • ob dodajanj u novega sredst va se skupno nadomestilo enakomerno razporedi na vsa povezana sredst v a v najemu ; • upošte va se novo trajanje najem nega razmerja ; • ob ponov nem merjenju obveznosti iz najem a se upoš teva no va, ob spremembi veljavna diskontna s to pnja. Na po dlagi razl ike med novo izmerjeno obveznostjo in stanjem obveznos ti pred spremembo, se na drugi strani izvede ustrezna prilagoditev pravice d o uporab e sredstev, posledično s e spremeni višina amor tizac ije. V primeru spremembe računovodske ocene v zvezi z najemi, se pon ovno izmeri obveznost iz najema, u poš tevaje novo, ob spremembi velja vno diskontno stopnjo. Z nesek iz ponov nega merjenja obveznosti iz najema se pripoz na kot prilagoditev vrednosti sreds t va, ki pre dstavlja pravico do uporabe. Če je knjigovodska vrednos t slednjega enaka n ič in se obveznost iz najema pri merjen ju še zman jša, se preos tali znesek ponov nega merjenja pripozna v poslov nem izidu. V primeru najem nih pogo db, ki so sklenjene za nedoloč en čas, se predpost avi traj anje najemnega razmerja v s kladu s strateškim obdobjem. Ocena t rajanj a pogodbenega razmerja s e presoja vsaka tri let a. 2.5.4.5 Nekra tkor očna sredst v a, namenjena za prodajo Nekratkoročna sredst va, namenjena za prodajo, so ti sta ne nančna sredstv a, katerih vredno st se bo povrnila s prodajo in ne z njihovo n adaljn jo uporabo. Pogoj za uvr stite v v kategorijo nekratkoročnih sredstev, n amenjeni h za prodajo, je izpolnjen takrat, ko je prodaja z elo verjetna in je sredst vo v trenutnem stanju na raz polago za takojšn jo prodajo. Poslovodst vo je zavezano prodajnemu načr tu, ki mora biti izpeljan v roku enega leta od raz vr stit ve sreds t va v to kategorijo. Nekratkoročna sredst va, namenjena za prodajo, se ob pripozn anju izmerijo po knjig ovodski vredno sti pred raz vrs tit vijo ali po po šteni vrednos ti, znižan i za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je niž ja. Stroški prodaje so stroški, ki jih je mogoče n eposredno pripisati od tujitv i sredst v a (s kupine za odtujitev), brez nančni h stroškov in odhodkov za davek. Ena ko velja za kasnejše merjenje teh s redstev. Pri tem je treba pripoz nati izgu bo zaradi oslabit ve iz naslova začetnih ali na knadnih odpisov sredst va do po štene vre dnosti, znižane za stroške prodaje, oz. dobiček ob naknadnem povišanju poštene vre dnosti, znižane za stroške prodaje, ki ne sme presegati nabrane iz gube zaradi oslabitve. Ko so opredmetena osnovna sredst v a ali neopredme tena sredst va raz vrš čena med sredst v a v pose sti za pro dajo, se ne amortizirajo več. V izkaz u na nčnega po ložaja so predstavljena lo čeno kot kratkoročne postavke. 2.5.4.6 Druga sredstv a V ok viru drugih s redstev s o izkaza ne zaloge materiala in kratk oročno o dloženi stroški oz. odhodki ter prehodno nezaračunani prihodki. Zaloge se ob zače tnem pripoznanj u merijo po nabavni vrednosti, poveč ani za neposredne stroške nabave. Zaloge materi ala se vodijo po metodi FIFO. Kratkoročno o dloženi stroški oz. odhodki so zneski, ki bo do na poslovni izid vplivali šele v prihodnjih obdobjih. Razmeju jejo se zaradi enak omernega obremenjevanja poslovnega u činka ali pa se odloži jo, ker so že plačani, n iso pa še nastali. Med drugimi sredstv i so izkazan i še nezaračunani prihodki za dobavljeno blago in stori t ve kupcem, katerih izvr šit vene obveze so že izpolnjene. 2.5.4.7 Oslabitev nenančnih sredste v Za vsa ne nančna sredstv a, razen dobrega imena, Skupin a in Zavarovalnica na vsak datum poročanja ocenita, ali obs tajajo z namenj a oslabljenosti sredstev. Če z namen ja oslabljenosti obstajajo, se opravi test oslabit ve. Za dobr o ime se test oslabit ve opravi na datum poroč anja. Presoja znamenj oslabljeno sti nenančnih sredstev Znamen ja oslabitve naložb v odvisne družbe se presoja četr tle tno. Pri presoji se upo števajo znamen ja iz z unan jih virov informacij (pomembne spremembe v okolj u z negativnim vplivom na družbo, spremem be tr žnih obrestnih mer in donosnos ti sredstev, ki vplivajo na nadomestljivo vrednos t sredstev, nepričakovani padci tržni h vrednos ti sredstev ipd.) in iz notranjih virov i nformacij Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 228 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 (statutarne spremembe, spremembe po slovodst v a, sprememba obsega po slovanja, sla bša gospodarska uspešnos t družbe ). Znamen ja oslabitve zemljišč in zgradb (razvrš čenih med opredmetena osnovna sredst v a, naložbene nepremičnine ali pravico do upor abe sredstev) se pres oja četr tle tno. Pri presoji se upoš tevajo znamen ja iz z unan jih virov ( spremembe na trgu nepremičnin ) in notranjih virov (iztrošeno st, zastarelos t, nezmožnost od daje v na jem ali ustv arjan ja pozitivnih denarni h tokov iz poslovanja ). Če zna menja osla bit ve obs tajajo, se opravi test oslabit ve, pri čemer Skupina i n Zavarovalnica ocenit a nadomestljivo vre dnost sredst v a. V primeru, da knjigovodska vrednost sredst v a presega njegovo nadomestljivo vre dnost, s e sredst vo oslabi. T es t oslabitve naložb v odv isne družbe Podlaga za izvedbo tes ta oslabit ve je MRS 36, ki nadom estljivo vredno st sredst v a ali denar ust varjajoče enote do loč a kot večjo izmed dveh pos tavk: • poš tene vredno sti, zmanj šane za stro ške prodaje, al i • vrednos ti pri uporabi. T e ste oslabit ve naložb v odvisne druž be izv ajajo z unan ji pooblaščeni in notr anji ocenjevalci vrednosti podje tij z uporabo model ov vredno tenja, pri čemer se sledi smernicam Mednarodni h standardov ocenjevanj a vrednosti. Postop ek ocenjevanja obsega vsaj: • anal izo širšega okolja druž be (ma kroekonomsko in in stitucionalno) ; • anal izo ožjega ok olja (zavarovalni trg i n trgi drugih relevantnih deja vnos ti); • anal izo poslovnega m odela in poslov anja druž be; • anal izo konk urenčnega po ložaja druž be na trgu; • anali zo doseganja n ačr ta z vidika ustreznosti načr tovanja oz. s pos obnos ti reali zacije novega načrt a; • izbiro u strezne me todolo gije in metod o cenjevanja glede na standarde, namen ( za računovo dske potr ebe) in predmet ocenjev anja ( vrs ta zavarov anj) ; • izpelja vo in oceno predp ost avk, skladno z anali zo; • izpelja vo stroška kapit ala, na tržnih pa rametrih; • oceno vrednosti; • anal izo občutljivosti pr edpos tavk na oceno v rednos ti in oceno razpona. Ključne podlage in viri pri ocenjevanju so: • podatki o o kolju, pridobljeni od lokalnih regu latornih institucij in statističnih uradov , Evropske centralne bank e, Mednarodnega denarnega sklada (IMF); • ocena izkaza poslovnega izida in iz kaz na nčnega p oložaja za obravnavano leto ter o d nadzornih organov pos amezne družbe potrjen načr t po slovanja posamezne družbe za obravnavano le to in strateški načr t pos amezne druž be za naslednje triletno obd obje; • dokumentacija in informacije, pridobljene od po slovodnih in drugi h ključnih oseb ocenjevane dru žb e; • strokovne oc ene internih oddelkov Zavarovalnice T riglav in njeni h odv isnih d ružb oz. druž b v Skupini. Izguba zaradi oslabitve se izmeri kot razli ka med knjigovodsko vrednostjo naložbe in njegovo nadomestljivo vre dnostjo ter se pripozna v poslovnem izidu. Oslabitev nenančnih sredstev se pripozna v i zkaz u poslov nega izida. T es t oslabitve zemljišč in zgradb Pri posamično pomembnih sredst vih se o cena oslabitve iz vede po samično. Ocena oslabitve os talih sredstev se izve de na ravni denar ustv arjajočih enot. Pri ugotavljanj u poš tene vredno sti, zman jšane za stroške prodaje, se upoš teva Me dnarodne standarde ocenjevanja vrednos ti (MSOV), Slovenski poslovnonančni standard 2 – Ocenjevanje vrednos ti pravic na nepremičnina h in Slovenski poslovnonančni standard 8 – Ocenjevanje vrednos ti za računovodsko poroč anje. Pri ocenjevanju so uporabljeni tržni n ačini ocenjevanja, k ot so način tržnih primerja v , na donosu zasnovan način ter način razvoja zemlj išča. Cenitev iz vede neo dvisni poo blaščeni ocenjevalec v rednos ti nepremičnin. Način tržnih primerj av je uporabljen kot primarn i način za oceno vre dnosti, saj je ocena po tem načinu tudi naj boljši kazaln ik vrednos ti nepremičnins kih pravic, vendar le, če je na voljo dovolj transak cij s primerljivimi nepremični nami. Če a nali za trga ni dovolj verodos tojen kazaln ik za pripravo ocene vrednos ti, je ocena pripravljena na podlagi preost alih nači nov ocenjev anja. Pri nepremičninah, za katere se uporabi na dono su zasnovan način, se o ceni po tencialn a tržna najemn ina in stabilizi rani prihodki. T i po datki so pridobljeni z analizo trenutni h najemni n, z analizo dejans ko sklenjeni h najemni n za p odo bne nepremičnine v okolici ter gled e na ponudbo primerljivih nepremičnin v okolici ocenjevane nepremičnine. Mer a kapitalizacije je dol očena z me tod o tržne anal ize, in sicer na podlagi izračunanega razmerj a med s tanovi tnim dobičkom in prodajno vrednos tjo teh nepremičnin. Podatki o transakcij ah so pridob ljeni z anali zo in spremlja njem trga ter lastne baze ocenjevalc a. Pri večjih nepozidan ih stavbnih zemlji šč s po drobno denirano idejno zasnovo se ocena, če na trgu ni podobnih zemljišč, naredi tudi z metodo razvoja zemljišča. Podlaga za uporabo te meto de je predpos tavka, da racionalni investitor ne bo pro dal zeml jišča po nižji ceni, k ot je donos , ki bi ga lahk o z razvojem zemljišča ust varil sam. Pri nenančnih sredstv ih se na vsak datum poročanja oceni, ali obstajajo z naki, da prej pripoz nane izgu be zaradi oslabit ve ne obs tajajo več ali d a so se zmanj šale. Če obst ajajo takšni z naki, se oceni nadomestljivo vre dnost sredst v a. Prej pripoznana izguba zaradi osl abit ve se razveljavi le, če so se spremenile predpost avke, uporabljene za določi tev nadomestljive vre dnosti sredst v a od zadnje pripoznane i zgube zaradi oslabitve. Razveljavitev je omejena tako, da kn jigovodska vrednost sredst va ne pr esega njegove nadomestljive vre dnosti, niti ne pres ega knjigovodske vrednos ti, ki bi Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 229 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 bila določena brez amor tizacije, če v preteklih le tih za sredst vo ne bi bila pripozna na izg uba zaradi oslabitve. T akšna razveljavitev se pripozna v iz kazu poslovnega izida. T es t oslabitve dob rega imena Vrednost dobrega imena se zaradi potreb e po oslabitvi preverja vsako leto na datum poročanja. Skladno z MRS 36 se presodi, ali obstajajo zn amenja oslabit ve denar ust varjajoče enote, na katero je bilo dobro ime raz porejeno. Presoja oslabljenosti in ocena potrebne oslabit ve se izvede z oceno nadomestljive vrednos ti te dena r ustv arjajoče enote, ki temelj i na meto di dis kontirani h denarni h tokov . Če tako izračuna na nadomestljiva vrednost pres ega knjigovodsk o vrednost , se dobro ime oslabi. Ključne predpos tavke, ki vstopajo v izračun nadomestljive vrednos ti, so doseženi denarni tokovi in primerjava z načrtov animi, pričak ovani denarni tok ovi na podlagi razpoložljivih načrtov p oslovods t va in dis kontna mera, iz računana k ot zahtev ana stopnja donosa z uporabo mo dela CA MP . Oslabitev dobrega imena se pripozna v iz kazu poslovnega izida. 2.5.5 Kapital in podr ejene obv eznosti Osnovni kapital preds tavlja nomina lno vrednos t vplačanih navadnih delnic, izraženo v evrih. Če Zavarovalnica ali odvisna družba pridobi lastne delnice, t j. delnice Zavarovalnice T riglav , se njihova vrednos t prikaže kot odbitna post avka kapitala Skupine. V ena ki višini se sklad no z zahtevami ZGD- 1 oblikuje tud i rezer va za lastne delnice. Kapitalske rezerve so vplačila nad nominaln imi z neski delnic oz. druga vplačila kapitala na po dlagi statu ta. V konsolidirani h računovodskih izka zih se v okv iru kapitalskih rezerv pripoznajo tudi učin ki odkupa neobvladujočih deležev. Rezerve iz dobička Zav arovalnice so statut arne, zakons ke in dru ge rezer ve iz dobička ter rezerve z a lastne delnice. Zakons ke rezerve Zav arovalnice se obliku jejo in uporabijo skladno z Z GD- 1 . Skupaj s kapitalskimi rezervami morajo znašati naj manj 1 0 odstotkov osnovnega kapi tala. T o je vezani kapital družbe, ki je oblikovan za zaščito interesov upnikov . Statut arne rezer ve Zavarovalnice se oblikujejo v višini do 20 odstotkov osnovnega kapitala. Statutarne rezer ve s e oblikuje jo tako, da Uprava vanje v posameznem poslov nem letu o dvede do 5 o dstotkov čistega dobička, zmanjšanega za morebitne zneske, uporabljene za kritje prenesen e izgu be, oblikovanje zak onskih rezerv in rezer v iz dobička. Statutarne rezer ve se lahko uporabijo za kritje čiste izgu be po slovnega le ta in kritje prenesene izgube, za rezer ve za lastne delnice, za pove čanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in za uravnavanje dividendne politike. Skladno z Z GD- 1 ima Uprava Zavarovalnice možnost iz čistega dobička oblikovati druge rezer ve, vendar na jveč do p olovice zneska čistega dobi čka, ki ostane p o uporabi za obvezne namene. Rezerve o dvisnih druž b se oblikujejo i n porabljajo v skladu z zakonodajo držav , v katerih te druž be po slujejo. Podrejene obveznosti pre dstavljajo podrejene dolžnišk e vrednos tne papirje, za katere je pogo dbeno dogovorjeno, da bodo ob s tečaju ali likvidaciji družbe, ki je te vrednostne papirje izdala, poplačani nazadnje. Podrejen i dolg je v računovodskih izka zih merjen po odplačni vrednosti. 2.5.6 Rez ervacije za zaposlence Rezerv acije za zaposlence obs egajo rezer vacije za jubilejne nag rade, odpravnine ob upokojit vi in neizk oriščene dopus te. Izračun rezer vacij za jubilejne nagrade in odpravnine je narejen na podlagi aktuarske metode v rednotenja, to je meto de pred videne po membnosti enot oz. me tod e vračunavanja zas lužk ov sorazmerno z opravljenim delom. V skladu z MRS 19 so pri iz računu upoštev ane ak tuarsk e predpo stavke, in sicer : • demograf ske predpost avke ( umrlj ivos t in predčasna prenehanja zaposlitev), • nančne predpost avke: • disk ontna stopnja z upoštev anjem donosa drž avnih vrednostnih papirjev na bilančni d atum in • rast plač z upoš tevanjem inacije, staros ti, napredovanja in drug ih dejavnik ov , kot sta p onudba in povpraše vanje na trgu zaposlovanja. Rezerv acije za neizk oriščene dopuste s o izračun ane kot vrednos t plač zaposlenih, poveč anih za vse obvezne dajatve in prispevke za obd obje neizk oriščenega dopus ta. Rezer virani zneski so nediskon tirani . Spremembe rezer vacij za zapo slence zaradi izplačil i n novih oblikovanj se pripoz najo v iz kazu poslovn ega izida, v okviru obratov alnih stroškov ( stroškov dela ). Prevrednotenje rezer v acij, ki nastanejo zaradi povečanja ali z manjšan ja sedanje vrednosti obveznosti ob spremembi ak tuarskih pos tavk in izku st venih prilagoditev , pa se pripozna k ot ak tuarske dobičke o z. izgube v drugem vseob segajočem do nosu, in sicer le za rezerv acije za odpravnine ob upokojitv i. 2.5.7 Poslo vne in nančne obv eznosti Poslovne obveznos ti se pripoznajo v i zkaz u nančnega položaja, kadar i z pogodb ene obveznosti izhaj a plačilo obveznosti. Poslovne ob veznosti se izkaz ujejo po odplačni vrednos ti. Finančne obveznosti se ob zač etnem prip ozna nju vrednotijo po izvirni vre dnosti, ki izhaja i z ustreznih listin o n jihovem nastanku. Zma njšu jejo se za o dplačane zneske in povečujejo za pripisane obresti. F inančne obveznosti so v računovo dskih iz kazih podane po odplačni vre dnosti. Stroški obresti d obljenih posojil se pripoznajo kot odhodek in se us trezno razmeju jejo sko zi dobo trajanja dobljenega posojil a. 2.5.8 Prihodki in odhodki od nančnih naložb Prihodki od nančnih na ložb so obrestni prihodki, dividend e, spremembe poš tene vrednos ti, dobički pri odtujit vi nančnih sredstev in drugi nančni prihodki. Odhodki od nančnih na ložb so odhodki zaradi oslabitve naložb, iz gube pri odtujit vah naložb in d rugi odhodki naložb. Obres tni prihodki se v izka zu poslovnega izida pripozna jo po me todi efek tivnih obresti, razen za nančna s redst v a, razvr ščena v skupino po poš teni vrednosti prek p oslovnega izida. Prihodki od dividen d se v izka zu poslovnega izida pripozna jo, ko so te odobrene za izplačilo. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 230 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Prihodki in odhodki zaradi spremembe poš tene vredno sti nančnih s redstev se nanašajo na rezu ltate kasnejšega merjenj a poš tene vrednos ti nančni h sredstev, vrednotenih po poš teni vrednosti prek poslovn ega izida. Dobički in izgube pri odtujit vi nančnih s redstev se nanašajo na odpravo pripozna nja n ančnih sredstev, ra zen nančni h sredstev, vrednotenih po poš teni vrednosti prek p oslovnega izida. Dobiček pomeni razlik o med knjigovodsko vrednostjo nančnega sredst va in njegovo prodajno vrednostjo. V ok viru prihodkov in odhodkov od naložb so izkazan i tudi čisti neiztrženi dobički in izgube življenjs kih zavarovancev, ki prevzemajo nalož beno t veganje. Ti prihodki oz. odho dki predst avljajo s premembo poš tene vrednos ti naložb zavarovancev , ki prevzemajo naložbeno tveganje. 2.5.9 Drugi prihodki in odhodki Drugi prihodki vključuje jo prihodke od naložbenih nepremičnin, prihodk e v zvezi z neopre dmetenimi in opredmetenimi s redst v i, druge prihodke, ki nastajajo pri poslovanju in se ne nan ašajo neposredno na zavarovalne posle, ter prihodke od prodaje pri nezavarovalnih d ružbah. Na našajo se n a prihodke iz pogodb s kupci, ki se pripoznajo ob prenosu obvladovanja bla ga ali stori tev na k upca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero se ocenju je, da preds tavlja upravičeno zameno za prodano blago ali storit ve. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo po poš teni vrednosti preje tega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer z manj šani za vračila in popuste, rabate in količins ke popuste. Prihodki se izkažejo , ko je kupec prev zel obvladov anje nad blag om oz. koristi iz dobavljeni h stori tev . Pri prodaji blaga al i storitev s e prihodek pripozna, ko je blag o dost avljeno stranki oz. je storitev opravljena in je izterljivost povez anih ter jatev razum no zagotovljena. Drugi odhodki vključujejo druge odhodke, ki se ne na našajo neposredno na zavarovalne posle, ter odhodke iz poslovanja pri nezavarovalnih dru žbah. V okv iru drugi h odhodkov so izkazan i tudi odhodki iz na nciranja, ki za jemajo obrestne odho dke od podrejenih obveznic, obrestne o dhodke od najemov sredstev in druge obrestne odho dke pri poslovanju. Drugi odhodki so pripoznani v i zkaz u poslovneg a izida, k o je storitev opravljena. 2.5.10 Subv encije in drža vne pomoči Kot državno p odporo oz. p omoč s e obravnava zneske, ki ji h družba prejme posredno ali neposredno od vlade, vladne agencije ali podobnih organov na lokalni, državni ali medn arodni ravni. Prejeta državna pomo č ni posledic a izvedbe obi čajnih k omercialni h poslov, ki ji h družba prejme v zameno za opravljeno stori tev ali dobavo blaga. Pri d ržavni p odpori gre za pr enos sredstev na družbo v zameno za upoš tevanje nekaterih okoliščin v preteklosti ali prihodnosti. Pri obračunavanju d ržavne p omo či je uporabljen na donosu zasnovan način, ki predvidev a pripoznavanje d ržavne p odpo re znotraj poslovn ega izida. Državna podp ora se pripozna v izka zu poslovn ega izida v obdobju, k o se pojavljajo stroški, ki naj bi se pokrivali s prejeto drž avno po dporo. Prejete po dpore za že nastale stro ške se pripozna jo takoj. S sredst vi p ovezane državne p odpor e, ki so pogojene z nakupom, gradnjo ali d rugače pridobljenim sredst vom, se pripoznajo kot odloženi prihodki, ki jih d ružba sistematično pripozn ava v izka zu poslovn ega izida v dobi k oristnosti sreds t va. S prihodki povezane p odpore, tj. p odpor e, ki niso povezane s sredst vi, se pr ipozna jo kot zman jšanje odhodkov , na katere se nana šajo. 2.5.11 Obra tov alni stroški Kosmati obratovalni stroški se pripoznajo k ot izv irni stroški po naravnih vrstah. V izkazu poslovnega izida so stroški razdeljeni po vlogi (funk cionalnosti). Cenil ni stroški so ses tavni del odho dkov za šk ode, stroški upravljanja sredstev so s estavni del o dhodkov nalož b, stroški pridobiv anja zavarovanj i n drugi obratov alni stroški pa so v izka zu prikaza ni ločeno. V razkritjih so celotni obratov alni stroški prikazan i po naravnih vrstah in po vl ogi (funkcion alnosti). 2.5.12 Davki in odloženi da vki Odhodek za davek obseg a odhodek za o dmerjeni davek i n prihodek ali odhodek za o dloženi davek. Kratkoročne terjat ve in obveznosti za davek iz dobička se izmerijo v z nesku, za katerega se pričakuje, da bo plačan davčnim organom. Da včne stopnje in davčni zak oni, uporabljeni za iz račun zneska, so tisti, ki so uveljavljeni n a datum poroč anja v d ržav ah, v katerih Sku pina in Zavarovalnica poslujeta in ust varjata ob davčljivi dobiček . Odložene terjatve in obveznos ti za davek se obračunavajo za začasne razl ike med vrednostjo sreds tev in obveznosti za davčne namene ter n jihovo knji govodsko vrednostjo. Odložene terjatve za davek se pripoznajo za vse odbitne zač asne razli ke, prenos neizk oriščenih davčni h dobropisov in morebi tne neizk oriščene davčne izgu be. Odložene terjat ve za davek se pripoznajo , če je verjetno, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, v breme katere ga bo mogo če uporabiti odbitne zač asne razl ike al i opraviti preno s neizk oriščenih davčn ih dobropisov in neizk oriščenih davčni h izgub , razen : • če odložena terjatev za davek, ki se nanaša na odbitno začasno razlik o, iz haja i z zače tnega pripoznan ja sredst va ali obveznosti v transakciji, ki ni poslovna združitev , in v času tra nsakcije ne vpliva niti na računovo dski dobiček niti na obdavčljivi dobiček ali izgubo; • v zvezi z odbitnimi začasnimi raz likami, povezanim i z naložba mi v odvisna po djetja, pridružena podje tja in deleže v skupn ih dogovorih, se odložene terjat ve za davek pripoznajo le, če je odtujitev naložbe verjetna v predvidljivi priho dnosti in bo na voljo ob davčljivi dobiček, v breme ka terega bo mogoče upo rabiti zač asne razl ike. Knjigovodska vrednost odloženih terjatev za davek se pregleda na vsak datum poročanja in z manjša, če ni več verjetno, da bo na voljo dovolj obdavčljivega dobička, v breme katerega bo mo goče upor abiti odložene terjatve. N epripoznane terj at ve za odloženi davek se ponovno o cenijo na vsak datum poro čanja in se pripozn ajo, če je postalo verje tno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil poplačilo odloženih terjatev za davek. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 231 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Pri ocenjevanju unovčljivosti odloženih terj atev za davek se Skupin a in Zavarovalnica zanašata na iste predpos tavke, ki jih uporabljata v drugih delih računovodskih iz kazov . Obveznosti za o dloženi da vek se pripoznajo za vse obdavčljive začasne razli ke, razen : • če obveznost za o dloženi davek i zhaj a iz začetnega pr ipoznan ja dobrega imena ali sredstv a ali obveznosti v transakci ji, ki ni poslovna združitev , in v času transak cije ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na ob davčljivi dobiček ali izg ubo; • v zvezi z obdavčljivimi začasnimi raz likami, povezani mi z naložba mi v odvisna podje tja, pridružena podje tja in deleže v skupn ih aranž majih, kad ar je mogoče nadzorova ti čas odpravljanja začasni h razlik i n je verjetno, da začasne razlike ne bodo odpravljene v bližnji prihodnosti. Odložene terjatve in obveznos ti za davek se iz merijo po davčnih stopnja h, za katere se prič akuje, d a bod o veljale v letu, ko bo terj atev realizi rana ali obvez nost p oravnana, in sicer n a podlagi davčnih stopenj (in davčni h zakonov) , ki so bile uveljavljene ali dej ansk o uveljavljene na d atum poroč anja. Učinki pripozna vanja terj atev ali obveznosti za odloženi davek so iz kazani k ot prihod ek ali odhodek v izka zu poslovnega izida, razen kada r se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je prip oznal v drugem vseobsegajo čem donosu. T erjatev in obveznosti za odloženi davek, ki se na našajo na isto davčno ju risdikcijo , obdobje in obdavčljivo enoto, se na ravni posamezne družbe pobo tajo. Pri konsolidacij i se lahk o pripoznajo začasne raz like, ki i zv irajo iz raz lik med uradnim i računovodskimi izka zi odvisne družbe in prila gojenimi i zkaz i za po trebe konsolidacije, ter ti ste razlik e, ki izvirajo iz konsoli dacijskih p os top kov . 2.5.13 Merjenje poštene vrednosti Poštena vredno st je cena, ki bi bila dosežena s prodajo sredstev ali s prenosom obveznos ti v redni transakci ji med udeleženci na trgu na datum i zkaza n ančnega položaja. Pri merjenju poštene vrednos ti sredstev ali obveznosti se upoš teva njihove značilnosti in predpostavlja, da se sredst vo ali obveznost izmen ja v redni transak ciji v tren utnih tržnih raz merah, na glavnem trgu a li na naju godnejšem trgu za ta sredst v a ali obveznosti. Po poš teni vrednosti se merijo nančna sredst va, izmerjena po poš teni vrednosti skozi poslovni izid ter za prodajo raz položljiva nančna sredstv a. Finančna sredstv a, razv ršč ena v sku pino posojil in terjatev , ter nančna sredst va v po sesti do zapadlos ti v plačilo se merijo po odplačni vre dnosti, njihova poštena vre dnost pa se r azkriva. Poštena vredno st nančnih i nstrumentov, s katerimi se trguje na organ iziran ih na nčnih trgih, se določ a na podlagi objavljeni h cen na datum poročanja. Če za nančni i nstrument ni delujočega trga, se po šteno vre dnost ugotovi z r azličn imi tehn ikami ocenjevanja vrednosti. D elujoči trg je trg , na katerem se izvajajo transakc ije med udeleženci na trgu dovolj pogos to in v zadostnem obs egu, da se redno zagotavljajo informacije o cenah. Aktiv nost trga, to je, ali je trg delu joč ali ne, se za po samezni n ančni instrument določa gle de na dostopne informacije in okol iščine. Faktorji, ki si pomembni pri oceni akti vnos ti trga, so med drugimi : niz ko število transakcij v določenem časov nem obdobju, velika volatilnost kotiranih cen v dolo čenem časovnem ob dobju ali med različni mi vzdržev alci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpr aševanjem, niz ko število udeležencev na trgu (ma nj kot 4) . Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete fak torje, za ak tivno st vre dnostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Ser vice (BV AL) score«. Nizk e vrednos ti kazaln ika (pod 3) nakaz ujejo , da trg ni delujoč. Pri ugotavljanju poštene vrednos ti nančnih instrumentov se uporabljajo meto de vre dnotenja po primerljivi po šteni vre dnosti drugega instrumenta, ki ima po dobne bis t vene značilnosti, prouči tev disk ontiranih denarn ih tokov in modele za dol oč anje cen opcij. Če ob staja me toda vre dnotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno upor abljajo za določ anje cene instrumenta, in je njena zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, dokazana, se uporabi to me todo. Up orabljene predpos tavke in oc ene vsebujejo dol očena t veganja glede njihove dejansk e izpolnitve v prihodnos ti. Da se to t veg anje zma njša, se upor abljene predpos tavke in ocen e preveri na r azlične načine ( npr . primerjava predpo stavk oz. ocen s panogo, po sameznim i tržnimi podje tji in pod obno). Poleg tega se pri izračunu razpona ocene vrednos ti po samezne naložbe izvede tudi anal iza obču tljivosti za ključne nosilce vrednosti (value drivers), kot so: čisti prihodki od prodaje, marža EBITDA , marža nančnega posredništ va, donosnos t po r t felja nančnih nalo žb, operativ ni stroški na ak tivo, rast denarnega toka v napovedanem ob dobju in disk ontna stopnja. Pri m eto di disk ontiranega denarnega toka se uporabi oc enjene bod oče d enarne tokove in disk ontne stopnje, k i odražajo obrestne mere za primerljive in strumente. Če poš tene vrednos ti nančni h instrumentov ni mogoče zanesljivo izmeriti, se ti vrednotijo po nabavni vrednosti (plačani ali prejeti znesek), povišani za vse stroške, ki so nastali zaradi transakc ije. Po poš teni vrednosti se v lo čenih računovodskih izka zih Zavarovalnice merijo t udi naložbe v pridružene druž be in skupne podv ige. Za pridružene družbe in s kupne podv ige, katerih vrednosti niso objavljene na bor zi ali pa zan je trg ni delujoč, se uporablja model vr ednotenja (metoda primerljivih kotirajočih podjetij, me toda primerljivih transakci j, disk ontiranje denarni h tokov , po godb ena v re dno st). Za po trebe razkrivanja poš tene vrednos ti se ocenjuje tudi poštene vre dnosti ne nančni h sredstev, pri čemer se upoš teva spos obnos t udeleženca na trgu, da z uporabo sredst va v skladu z njegovo n ajvečjo in naj boljšo upor abo ali s prodajo sredstv a drugemu udeležencu na trgu, ki bi to s redst vo upor abil v skladu z n jegovo največjo in naj boljšo upor abo, doseže gospo darske k oristi. Pri ocenjevanju poštene v rednos ti zemlj išč in zgradb za lastno deja vnos t ter nalož benih nepremičnin se uporabljajo donosnostni način, način tržni h primerjav ter a nali za najgospodarnejše rabe za razvojna zemlj išča. Najpomembnejši parametri, ki vstop ajo v iz račun, so tržne cene primerljivih nepremičnin in mera kapitali zacije. Ocene p oštenih vredno sti izv ajajo notranj i in zun anji pooblaščeni ocenjevalci vre dnosti, pri čemer sledijo smernicam Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti. Pri ocenjevanju poštene v rednos ti izda ne po drejene obveznice se upošteva c ena po modelu (metoda disk ontiranega denarnega toka ), saj je poslovodst vo o cenilo, da je trg nedelujoč. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 232 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Za p otrebe razkrivanja načina ugotavljan ja poš tenih vrednos ti sredstev in o bveznosti je uporabljena hierarhija poštene v rednos ti. T a j e določ ena glede na v ložke v tehni ki ocenjev anja vrednos ti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vre dnosti. • Vložki za nivo 1: neprilago jene kotirane cene na delujočih trgih po MSRP 13 za enaka sredstv a ali obveznosti, do katerih lahk o podje tje dostop a na datum merjenj a. Prilagoditev kotiranih cen se la hko izvaja le izjemoma. • Vložki za nivo 2: k otirane cene za p odob na sredst va ali obveznos ti na delujočih trgih, kotirane cene na nedelujočih trgih, nekotirane cene, ki jih je mogoče opazova ti. • Vložki za nivo 3: cene, ki niso dosegle standardov nivoja 1 in nivoja 2. Delež neopazovanih vložkov pri merjenju poštene vrednos ti je znaten. Neopazovani vložki morajo izražati predpos tavke, ki se na trgu uporabljajo za določ anje cene sredst va ali obveznosti, vključno s pre dpos tavkami o t veganjih. V nadal jevanju so prikazani teh nike ocenjevanja vrednos ti in tržni vložki, uporabljeni za razvoj teh tehnik . Vrst a nan čnih n alož b Meto da ocenjev anja Pomembnejši para metri Upo rab lje na vi šin a param e tra Hier arhija poštene vrednosti ZUNA NJ I OCE NJ EVALCI (o rgan izat or tr ga) Dolžnišk i vre dnos tni papir ji – ses tav ljeni Stohasti čni mod el, mre žni mode l HW1f in HW2f Kri vulja EUR SWAP obre stnih m er, kre ditni pr ibitk i izdajatelja, k redi tni pribi tki pr imerlji vih izdajate ljev, volati lnos t obre stnih m er, k orel acijska matrika , volat ilnos t delniškeg a indek sa Nivo 2 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji – ses tav ljeni z izpos tav ljeno stjo d elniškim tr gom Stohasti čni mo del Kr ivulja EUR SWAP ob res tnih mer, kre ditni pr ibitk i izdajatelja, k redi tni pribi tki pr imerlji vih izdajate ljev, volati lnos t delniškega in dek sa Nivo 2 Izv edeni nan čni instr ument i Mo del B lack- Scho les Volatilno st ind eks a Niv o 2 BLO OMB ERG BVAL Dolžnišk i vre dnos tni papir ji po dje tij in nančnih insti tucij t er drž avni vre dnos tni papir ji Diskontir anje denarnih t okov po amor tiz acijskem načr tu Kri vulja EUR SWAP obre stnih m er, kre ditni pr ibitk i izdajatelja, k redi tni pribi tki pr imerlji vih izdajate ljev, indikati vn e kota cije Nivo 2 INTERNI OCENJEV A LCI Dr žavni d olžniški v redn os tni papirji D iskontiranj e denarnih to kov po amor tiz acijskem načr tu Kri vulja obr est nih mer Republike Slove nije Kri vulja don osno sti izdaja telja Republika Slove nija (Blo ombe rg ID: I259 Currenc y); kre ditni pr ibitk i med 0 % in 0, 88 % Nivo 2 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji po dje tij in nančnih inst ituc ij Diskontir anje denarnih t okov po amor tiz acijskem načr tu Kri vulja obr est nih mer Republike Slove nije, kre dit ni pribi tki izdajate lja Kri vulja don osno sti izdaja telja Republika Slove nija (Blo ombe rg ID: I259 Currenc y); kre ditni pr ibitk i med 1 ,71 % in 4,49 % Nivo 2 Las tniški v re dnos tni papirji Diskontiranje d enarnih tokov g (stopnja ras ti v ob dobju kons tan tne rast i) 2 % Nivo 3 Marž a EBIT (obd obje kons tantn e rasti) 16,1–36, 11 % Diskontna s topnja 9,29 –11,18 % Diskont za p omanjkanje t ržlji vos ti 6,5 –18,0 % Me toda či ste vr edn ost i sreds tev S preme mba cen ne premi čnin Me toda tr žnih prim erjav MVIC/EBITDA Kapit alske naložbe v p ridruže ne družb e Kap it alska me to da Akumulirani d obič ki in izgube Niv o 3 Nepr emičnin e za lastn o dejavn ost Naložb ene nep remičnin e Don osno stni nač in, način tr žnih primer jav, metoda zemlji škega os tanka (analiza najgospo darnejš e rabe z a raz vojna zemljiš ča) Mera k apit alizacij e, tr žne cene primer ljiv ih nepre mičnin Od 7 ,5 % do 15 %, o dv isno od tveganos ti/lokacije T ržne vr edn ost i iz razpol ožljivih infor macij Nivo 3 Poštena vredno st sredstev in obveznos ti je prikazana v poglavju 5. 1 . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 233 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.6 Pomembne r ačunov odske presoje, ocene in pr edpostavk e Priprava računovodskih izkaz ov v skladu z MSRP zahteva uporabo pres oj, ocen in predpo stavk , ki vpliv ajo na vrednost p oroč anih s redstev in obveznos ti na datum poročanja ter na viš ino prihodkov in odhodkov v obdobju poro čanja. Čeprav so uporabljene ocene zasnovane na najboljšem poznavan ju tekočih dogodkov i n ak tivnos ti, se lahk o dejans ki rezultati razliku jejo od ocen. O cene in predpos tavke se redno pregledujejo, pri čemer se njihovi popravki pripoznajo v obdobju spremembe. V nadal jevanju je prikazan povze tek računovodskih presoj, ocen in pre dpost avk, ki se upor abljajo pri pripravi računovodskih i zkazov Sk upine in Zavarovalnice. Računovodsk e usmerit ve v zvezi s pos tavkami, ki so pod vr žene presojam in ocenam, so predstavljene v po glavju 2. 5 . Ocene, ki so bile upor abljene pri pripravi računovodskih izka zov za poslovn o leto, ki se je končalo 31. 12. 2021, pa so predstavljene v p oglavju 3 . Post avk a v raču novo dsk ih izkazih/vsebina Računovodska pre soja/ ocena P redpostavke in viri negotovosti Računovodska usmeritev Uporabljene predpostavke in ocene Delujo če p odje tje Pre soja Skupin e in Zav arov alnice kot d elujoč ega p odje tja se p ripr avi na po dlagi o cene t veganj in ne goto vos ti, ki s ta jim Skupina in Z avaro valnic a izpo st avljeni . Pred vid ev anja gled e bo doč e izpos tav ljeno sti t v eganjem in n egot ovos ti v po slov nem okolju. O cena ob ču tljivo sti do bičkon osno sti, nan čneg a pol ožaja in lik vi dnos ti Skupin e in Zavar ovalni ce na t veganja in ne got ovos ti. Ni rele van tno. Poglavje o tv eganjih, 2.7 Naložb e v odv isne družb e Naložbe v o dvisn e družbe s o naložbe v dru žbe, ki jih Z avaro valnic a nep osre dno ali posr edno o bvla duje. Pom embna pr esoja j e pres oja o tem, ali so izp olnjeni p ogoji obv ladov anja pri p osam ezni družbi. Obs toj vp liv a na družbo na p odlagi glas ov alnih prav ic ali po godb enih spo razumov. Izpos tav ljeno st spr emenlji vemu do nosu. Vpli v na dono s prek v pliv a na družb o. 2.3, 2.5.1.1 3.5 Naložb e v odv isne družb e Naložbe v o dvisn e družbe s e v loč enih rač unovo dskih izkazih Zav arov alnice me rijo po nabav ni vre dnos ti. Po membna pr es oja je pre soja o tem, ali o bst ajajo znamenja oslablje nos ti teh naložb. V pr imeru, da zname nja oslablje nos ti obs tajajo, s e pom embna račun ovo dska oc ena nanaša na izračun p o trebn e oslabi t ve na bilančni da tum. Pred vid ev anja gled e širše ga in ožjeg a okolja družbe t er gle de po ložaja družb e na trgu , pre dvi dev anja gled e ustr eznos ti po slov neg a mod ela, pr edv ide vanja gle de pr ihodnj ega posl ov anja družbe in spo sob nos ti ure sničev anja zas tavlj enih plano v, predpo st avka stro ška kapi tala in d olgor očn e stop nje ras ti. 2.5.1.1, 2. 5 .4 .7 3.5 Naložb e v pridruž ene družb e in skupne p od vige Naložb e v pridruž ene družb e in skupne po dv ige se v lo če nih računo vod skih izkazih merijo po p oš teni vre dno sti. P omembna o cena j e ocena p oš ten e vre dnos ti teh naložb, ka dar njihove v redn ost i niso objav ljene na b or zi. Oce na primer ljivih ko tirajo čih dru žb, ocena pr imerlji vih b or znih transakcij , ocena prič akovanih d enarnih tokov, diskontne s topnje in d olgor očn e sto pnje ras ti. 2.5.1.2, 2.5. 13, 5.1 3.6 Dob ro ime Do bro ime s e ob zač etn em prip oznanju izmeri p o nabavni vr edno sti , kasneje pa s e vsako le to op ravi p res oja njegov e oslablje nos ti. Zne sek p otr ebne o slabit v e pre dst avlja pom embno o ceno v r ačuno vodsk ih izkazih Skupine. Pred vid ev anja gled e priho dnjega p osl ovanja dru žbe in spo sob nos ti ure sničev anja zast avlje nih ciljev, ocena konv ergen ce trgo v pro ti raz vi tejšim, pri čakov ana gosp odar ska gibanja, diskontna s topnja , ocena p o trebnih p ribi tkov za spe cič na t veganja. 2. 5 .4 .7 3. 1 Klasika cija po godb Pogo dbe , ki jih sklep at a Skupina in Zav arov alnica , se gle de na sv oje karak t erist ike uvr šč ajo me d zav arov alne ali nančne p ogo dbe . Pres oja, ali skle njena po godb a pre dst avlja zav arov alno ali nančn o pogo db o, pom embno v pliv a na nadaljnje mer jenje in izkazovanje z njo p ove zanih po st avk v ra čunovo dskih izkazih. Predp os tav ka po membn ega zav arov alneg a t veganja gle de na do datna izpl ačila ob škodnem d ogo dku. 2.5.2.1 Ni rel ev antno. Preno sne premij e in rezer v acije za neiz tek le nev arno sti Ob prip ravi r ačuno vodsk ih izkazov se pr esoja , ali je Skupina oz. Z avar ovalni ca ob likovala preno sne pr emije v zad os tni višini. Če p reno sne pre mije niso ob likovane v z ado stni višini, se p ripr avi oc ena, kolik šna je p otr ebna višina o blikovanja re zer v acij za n eizt ekle nevarnosti. Pred vid ev anja gled e škodneg a rezult at a, pre dv idev anja gle de bo do čih kosmat ih zneskov škod in kosmatih b od očih s tro škov. 2.5.2.4 3. 16 Škodne rez er va cije Škodne re zer v acije s e oblikujej o za po kri tje škod, k i so nast ale v pr ete klo sti, ve ndar do konca o brač unskega ob dobja š e niso bile r eš ene. Škodn e rezer vacij e se izrač unavajo na po dlagi ak tuarsk ih met od, k i upoš tev ajo v zor ec re šev anja škod v pre tek los ti in pre dvi dev anja gled e gibanj v priho dno sti . Škodne rez er va cije pr eds tavljaj o pom embno ocen o v račun ovo dskih izkazih. Pred vid ev anja gled e gibanja škod v prih odno sti . Pri ren tnih škodah tudi p redp os tav ke o umrljivos ti, d olgoživo st i in obo lev nos ti, indek sa cija in diskontna obr es tna mera . 2.5.2.4 3. 16 Matema tičn e rezer v acij e Matema tične r ezer v acije s e oblikujej o za po kri tje ob veznos ti iz živ ljenjskih zav arov anj. Izračunav ajo se na p odlagi ak tuar skih me to d in pre dst avljajo p omemb no oc eno v račun ovod skih izkazih. Predp os tav ke gled e umrljivo sti, d olgoži vos ti in obo lev nos ti, ob res tna mer a, zajamč ena tehnična ob res tna mer a. 2.5.2.4 3. 16 Matema tičn e rezer v acij e Zado stn ost o blikov anih rezer v acij ži vljenjskih z avaro vanj se l et no pre verja s tes tom L AT (liabilit y a dequa c y tes t), ki temelji na najb oljši o ceni reze r va cij, ob up oš tev anju sedanje vre dnos ti najbo lje oc enjenih b odo čih pr ič akovanih po godb enih in drugih d enarnih tokov, ter se iz ved e na ravni p os amezne zav arov alne p ogo dbe. Predp os tav ke gled e umrljivo sti, d olgoži vos ti in obo lev nos ti, pr edp os tavke tr ajnos ti por t felja, s tro škov, poveč evanja z avaro valnih pr emij, pri čakov anih dono sov in diskon tne obre stn e mere, u dele žbe zav arov anj na dobi čku in garan cije ren tnih fak t orje v. 2.5.2.4 3 . 17 Finančne nal ožbe Finan čne naložb e se v ra čunov odskih izkazih mer ijo po p oš teni v redn ost i ali pa se njihov a poš tena v redn os t razkri va. P oš tena vre dno st nančnih nal ožb pre dst avlja po membn o račun ovo dsko ocen o, kadar po šte ne vr edno sti nal ožb niso objav ljene na b or zi. Oce na primer ljivih b or znih trans akcij, kri vulje ob res tnih mer, kredi tni prib itki , volati lnos t obre stnih me r, volatilnos t delniškeg a indek sa , ocena p rič akovanih de narnih tokov, diskontne s topnj e in stop nje ras ti. 2.5.3.1, 2.5. 13 3 . 7, 5.1 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 234 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Post avk a v raču novo dsk ih izkazih/vsebina Računovodska pre soja/ ocena P redpostavke in viri negotovosti Računovodska usmeritev Uporabljene predpostavke in ocene Finančne nal ožbe, r azpol ožljive za pro dajo, nančn e naložbe, v re dnot ene p o odpla čni vre dno sti, nal ožbe v pridruž ene družb e Pomemb na pres oja je pr esoja o tem , ali obs tajajo znamenja o slabljen ost i teh naložb. Če znamenja oslablje nos ti obs tajajo, s e po membna ra čunov odska o cena nanaš a na izračun po trebn e oslabi t ve na bilanč ni datum. Pred vid ev anja gled e prič akovanih de narnih tokov, ocena , kaj je po memb en in kaj dolgo traj en pade c vr edno sti nan čnih inštr ument ov. 2.5.3.1, 2.5.3.4 3.7 T erjatve Terjatv e se v rač unovo dskih izkazih izkazujejo po o dplač ni vre dnos ti, ob p riprav i račun ovo dskih izkazov pa s e pres oja, ali so te rjat ve o slabljen e. Pome mbna pre soja je pres oja kre ditn ega t ve ganja, po vezan ega s p osam eznimi terjat v ami ali skupino terja tev, pom embna oc ena pa je o cena p otr ebne o slabit v e. Pred vid ev anja gled e pop lačlji vos ti/iz terlji vos ti terjat ev na osno vi izkušenj iz pr et eklih le t. 2.5.3.2, 2.5.3.4 3.10 Neo pre dme tena sre dst v a, opre dme tena osn ovna sreds t va , naložben e nepremičnine Opre dme tena osn ovna sre ds t va in naložb ene ne premi čnine so v r ačuno vodsk ih izkazih vre dno teni po m ode lu nabavne v redn os ti. Pom embna o cena, ki v pliv a na višin o stro ška amor tiz acije, j e oce njena dob a korist nos ti sred stev. Prič akovano zič no izrabljanje, t ehnično in go spo darsko s taranje sr eds t va . Prič akovane zakonske ali druge omeji t ve up orab e. 2.5.4.1, 2.5.4.2, 2.5.4.3 3.1, 3.2 , 3.3 Opre dme tena osn ovna sreds t va , naložben e nepremičnine Opre dme tena osn ovna sre ds t va in naložb ene ne premi čnine so v r ačuno vodsk ih izkazih vre dno teni po m ode lu nabavne v redn os ti. Po štena v redn os t teh sre dste v, ki se ugotav lja za po tre be razkr itij , pre dst avlja po membn o ocen o. T ržne ce ne prime rljiv ih nepr emičnin, p rič akovane d ono snos ti nepr emičnin ( po tencialna tržna najemnina in s tabilizir ani priho dki), mer a kapi taliza cije. 2.5.4.2, 2.5.4.3, 2.5. 13 3.2 , 3.3 Opre dme tena osn ovna sreds t va , naložben e nepremičnine Opre dme tena osn ovna sre ds t va in naložb ene ne premi čnine so v r ačuno vodsk ih izkazih vre dno teni po m ode lu nabavne v redn os ti. Ob p riprav i rač unovo dskih izkazov s e pres oja, ali obs tajajo znamenja osl abljeno sti t eh sreds tev. Če znamenja oslablje nos ti obs tajajo, j e ocena p o trebn e oslabi t ve po membna r ačuno vodska o cena . T ržne ce ne prime rljiv ih nepr emičnin, p rič akovane d ono snos ti nepr emičnin ( po tencialna tržna najemnina in s tabilizir ani priho dki), mer a kapi taliza cije. 2.5.4.2, 2.5.4.3, 2. 5 .4 .7 3.2 , 3.3 Sreds t va in o bvezno sti iz prejetih na jemov Višina sre dste v, vzet ih v najem, in prip adajo čih nančnih ob vezno sti s e ob prip oznanju izmeri v višini s edanje v redn os ti bo do čih najemnin. Po membna o cena pr i dolo č anju višine sre dst ev in obv eznos ti je pr edp ost avlj ena diskontna s topnja, p ri sred st vih , najet ih za ne dolo čen č as, pa tu di oc ena trajanja najemne ga razmer ja. Predp os tav ka obr es tne mer e in po trebnih p ribi tkov. Prič akovano tr ajanje najemne ga razmer ja. 2.5.4.4 3. 4 T erjat ve z a odlož ene davke O dložen e terjat ve z a davek se v ra čunovo dskih izkazih prip oznajo, če je ver je tno, da bo na voljo ob davčlji vi do biče k, v br eme kat ereg a bo mo goč e upor abiti o dbi tne za časne r azlike ali oprav iti pr eno s neizkoriš čenih davčnih do bro pisov in izgub. Pr esoja up ravi čeno sti oblikov anja odlože nih terjate v za davek j e pom embna ra čunovo dska pr esoja . Prič akovanja gle de do bičkon osno sti p oslo vanja družb v Skupini t er Zav arov alnice v priho dnje. 2.5. 12 3 .21 Rezer v acije z a zapo slenc e Izra čun rezer vacij z a odpr avnin e in jubilejne nagr ade je nar ejen na po dlagi ak tuar ske met ode v re dnot enja, zat o v račun ovo dskih izkazih pred st avlja po membn o ocen o.. Demo gra fske pre dpo st avke (umrljivos t, p red časna pr enehanja zap osli tev) in nančn e pre dpos tav ke (diskontna sto pnja, ras t plač , inac ija). 2.5. 6 3.19 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 235 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.7 Upra vljanje tv eganj Zavedanje tveganj, ki so jim posamezne družbe izpostavljene, je bist veno za njihovo varnost in nančno stabilnost. V Skupini T riglav pri poslovanju nastopajo štirje večji sklopi na nčnih tveganj, in sicer : zavarovalno, tržno, kreditno in likvidno stno. V nadal jevanju so pov zet a navedena tveganja z naravo i zpostavljeno sti, meto dami meritve ter sklici na ustrezno poglavje v letnem po ročilu, v katerem je mogoče do biti dodatne informacije. 2.7.1 Pregled pomembnih tv eganj, ki sta jim izpostavljeni Zav arovalnica in Sk upina Vrsta tvega nja in referenca Narava izpostavljenost i Metoda meritve Upravljanje s t veganjem Zavarovalno tveganje Uprav ljanje t veganj , točk i 1. 5 in 2.3, Računo vodsko p oro čilo, to čka 3. 17 T veganje p remij T veganje r ezer v acij T veganje p red časnih pr ekinit ev T veganje k atas tro f T veganje kon cent racij e zavar ovanj T veganja z nizko pogo sto stj o in velikim uč inkom T veganje s tro škov življ enjskih zav arov anj T veganje umr ljivos ti T veganje d olgoživ ost i T veganja us trezno sti pr emij in zav arov alno -tehničnih re zer va cij Analiza ob ču tljivo sti tes t L AT Pregl ed nad kon centr acijami Analiza vo latilno sti t v eganj pre mije in rezer vacij , re dna spremljav a tv eganj z nizko pogos tos tjo in velik im učinkom, p reizkus us trezno sti ob vezno sti (L A T) T ržno t ve ganj e Uprav ljanje t veganj , točk i 1. 5 in 2.4 Obre stn o t veganje Delniško t ve ganje T veganje spr ememb e cen ne premi čnin T veganje spr ememb e kre ditnih p ribi tkov Valutno t ve ganje T veganje tr žne kon centr acije Analiza ob ču tljivo sti Analiza usklaj enos ti sre dste v in obve znos ti Pregl ed nad kon centr acijami Primer na razpr šeno st nalo žbene ga po r t fe lja, redn o usklajev anje sre dste v z obvezn ost mi, redn o oce njev anje tržnih t ve ganj po v zpo st avlje nih met odah, limitni sist em. Kredi tno t veg anje Uprav ljanje t veganj , točk i 1. 5 in 2.5 T veganje iz naslo va nalo žbe T veganje iz p ozav arov alnih pogo db T veganje iz naslo va zav arov alnih po godb Analiza zap adlo sti Pregl ed nad kon centr acijami Analiza kr edi tne kakovo sti p ar tner jev, zados tna s topnja razpr ši t ve por t felja , redna spr emljava izp ost avlj enos ti po b oni tet nih ocenah in up ravljanje izpos tav ljeno sti do p ar tner jev br ez bo nite tne o cene , spremljanje te rjatev p od in nad 0 dnev i zapadl os ti, lo čena spr emljava re gresnih z avaro valnih terja tev, vklju čujoč usp ešn os t izte rjave, limitni sis tem. Likvidnostno t veganje Uprav ljanje t veganj , točk i 1. 5 in 2.6 T veganje n eustr eznos ti sre dste v gled e na svoj o naravo, trajanje in lik v idno st v primer javi z obv eznos tmi Zapadl os t sreds tev in o bvezno sti Načr tov anje dejanskih in p oten cialnih ne to denarnih o dliv ov, primerna višina in ses tav a lik vidnih nal ožb, redna spr emljava lik v idnos tne ga po ložaja , in sicer v različnih č asov nih inter v alih, ob p redp os tav ljenih obi čajnih in izjemnih razmerah , limitni sis tem. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 236 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.7.2 V pliv epidemije co vid-19 na posamezne postavk e r ačunov odskih izkaz ov 2.7.2.1 V pliv epidemije covid-19 na z av arov alni portfelj Zavaro valne prem ije Epidemij a covid- 19 je tudi v letu 202 1 zaz namovala prodajo zavarovanj tako pravnim kot zičnim osebam. V segmentu prodaje zavarovanj zični m osebam se je zaznalo večjo cenovno obču tljivost strank, predv sem na podro čju avtom obilskih zavarovanji h. Zaradi manjše u porab e vozil i n posledično manjše izpostavljenos ti t veganjem so stranke pričak ovale znižanje prem ije. Pri zavarovanjih potovanj v tuji no so se učinki epidemije odražali z ma njšim obsegom povprašev anja po teh zavarovanjih. Za ohran itev obstoječih zav arovanj smo stranka m ponudili določene ugodnos ti. Zmanj šala se je tudi pripravljenost strank za obisk zastopnika oz. sklepal nih mest. S p ospešenim sklepanjem na da ljavo s mo stranke uspešn o zadr žali . T udi na segmentu prodaje zavarovanj pravnim osebam smo zazn ali večje pritiske za z niževanje premije. Zaradi negotovih razmer na trgih so podjetja skrbneje ravnala s nančnim i sredst vi, kar se je odražalo v pritiskih po višjih popustih in ni žanju zavarovalni h kritij. Kljub na vedenim težavam epidemija covid- 19 ni imela pomembnih negativnih učinkov n a obseg in struk turo zbrane premije, tak o na ravni Zavarovalnice k ot tudi v Skupine. Te r j a t v e V letu 2021 s mo nadaljevali a k tivno spremljan je kreditne spo sobnos ti naših dolž nikov . Ker se delež neizterjanih ter jatev ni pomembno pove čal, ocenjujemo, da kriteriji za osl abitev še vedno ustrezno odražajo dejans ko poplačljivost terjatev . V letu 2021 s mo na ravni Skupi ne pripoznali odhodke zaradi oslabitve terjatev v višini 1,9 milijona evrov (v predhodnem letu 4,5 milijona evrov), na ravni Zavarovalnice pa odhodke v višini 1,2 milijona evrov (v predhodnem letu 3,0 milijona evrov). Ško d e Na podro čju škod pri premoženj skih zavarovanjih je e pidemija covid- 19 vplivala pred vsem na upad prijav novih šk od iz zavarovalnih podvr st , pri katerih je za nastanek škode potrebna ak tivno st oz. gibanje posamezni ka (n pr . av tomobilske š kode, odgovornos tne škode) , kar je pozitivno vpliv alo na poslovn e rezultate tega po dročja. Na področju škod življenj skih zavarovanj je bil vpliv e pidemije na rezultat poslovanja sorazmerno majhen. Zavarovalnica je sicer zabeležil a malo manj kot 300 smrti zaradi epidemije covid- 19, vendar pa je bil njihov vpliv na poslovanje zaradi sorazmerno niz kih zavarovalnih kritij maj hen. Se pa v letu 202 1 ni nadaljevalo m anjšenje števila škod iz naslova dodatnih nezgodnih zavarovanj, ki je k ot posledic a omejitvenih ukrepov pozitivno vpliv alo na rezultat v letu 20 20. Zavarovalno-tehn ični rezultat Zavarovalnice na področju življenj skih zavarovanj je bil tak o primerlj iv z rezultati pred epidemijo . Na ravni Skupine T riglav je zaradi struk ture por t felja življenjskih zavarovanj epidem ija negativno vplivala na rezultat poslov anja pri druž bah T riglav Osigu ranje, Beograd, in Lo vćen Životna Osiguranj a, Podgorica. V T riglavu, Zdravstveni zavarov alnici, d.d., ki posluje na trgu dopolnilnega zd ravst vene ga zavarovanja v Slovenij i, so zaradi ukrepov, vezan ih na zajez itev epidemije covid- 19, zabeležili večji izpad šk od. Pozavarovanj e Epidemij a covid- 19 je imela vpliv tudi n a pozavarovalno in medna rodno zavarovalno okolje s krepit vijo zavedanja, da je v zavarovalne pogodbe treba vpeljati varovalke, ki bi kritja vpliva nalezljivih bolezni izn ičila ali kontrolirano omejila. Predvsem to velj a za pogodbe, ki delujejo po načelu iz ključevanja. Na domačem trgu je večina pozavarovalnih pogodb sklenjena po konceptu t.i. nev arnosti, zato je učinek epidemije covid- 19 razmeroma ma jhen. V pozavarovalne pogo dbe, sklenjene na tu jih trgih, pa smo z namenom obvladovanja tveganja, ki iz haja i z kritja vpliva nalezljivih bolezni, po potrebi implementi rali prila gojene kla vzule. 2.7.2.2 V pliv epidemije covid-19 na obliko v anje za var ov alno-tehničnih rez ervacij Epidemij a covid- 19 ni vplivala na predpo stavke, uporabljene pri izračunu zavarovalno-tehničn ih rezer vacij premoženjskih zavarovanj. Pri obli kovanju m atematičnih rezerv acij življenjs kih zavarovanj je bilo predpos tavljeno, da bo dolgoročni vpliv epid emije covida- 19 na smr tnost so razmerno ma jhen, pri kritjih dodatnih zavarovanj pa dolgoročni vpliv covida- 19 ni bil predv iden. Pri zdravst venih zavarovanjih so posledice epidemije covid- 19 po membno vplivale na oblikovanje zavarovalno_ tehnični h rezer vacij iz naslova dopolnilnih zd ravst venih zavarovanj. Z namenom izvrš evanja določb Zakona o začasn ih ukrepih za omi litev in odpravo posledic COVID1 9 (ZZUOO P , tudi PKP5) ter ob upoštev anju u smeritev evropskega zavarovalnišk ega nad zornega organa EIOP A , se je oblik ovalo druge zavarovalnotehnične rezerv acije. Dodatne rezer vacije so namenjene kritju še ne nastalih o z. bod očih škodnih dogodkov , ki izhaj ajo iz i zpada šk od iz dopolnilnega zdravst venega zavarov anja v letu 202 0 in 20 21 zaradi epidemi je. V letu 2020 s mo iz tega nas lova oblikovali za 18,1 milijona evrov , v letu 202 1 pa dodatnih 3,9 mil ijona evrov, kar skupno z naša 22 mil ijonov evrov. Podrobnosti so prikazane v poglavju 3. 18 v sklopu test a ustreznosti rezer v acij za zdravst vena zavarovanja. 2.7.2.3 V pliv epidemije covid-19 na naložbene portfelje in donosnost naložb Na vzdušje na kapitalskih t rgih so v letu 2021 poleg okrevanja posameznih gospodarstev p omembno vplivale epidemične in zdravst vene razmere, povezane z epidemijo covid- 19 . Spremembe na nančn ih trgih ter s ituacija, povezana z epidemijo covid- 19, v Zavarovalnici in Sku pini nista pov zročili pomembnih sprememb sestave naložbenih por t feljev, smo pa dejavno prilaga jali deleže pos amezni h naložbenih ra zredov. Epidemij a covid- 19 ni vplivala na predpo stavke pri pres oji oslabl jenosti naložb. V pliv epidemije pa je implicitno upoštev an v poslovnih načr tih druž b, katerih lastniš ki deleži so v por t felju Zavarovalnice vredno teni modelsko. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 237 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.7.2.4 V pliv epidemije covid-19 na najeme Epidemij a covid- 19 ni pomembno vpliv ala na razmerj a z najem niki in na jemodajalci, niti ni imela za posledico o dpovedi ali sprememb na jemnih raz merij na eni a li drugi strani. Zavarovalnica in S kupina od svojih najemodaja lcev nista prejeli pomembnih zneskov odpustov na jemnin, niti teh n ista od obrili svojim na jemnik om. Plačilna di sciplina na jemnik ov se redno spremlja, ocenju jemo, da se zaradi epidemije covid- 19 ni bistveno p oslabšala. 2.7.2.5 Drža vne pomoči, povez ane z epidemijo co vid-19 Drž ave, v katerih poslujejo čl anice Skupi ne T riglav , so tudi v letu 202 1 sprejemale raz lične inter ventne ukrepe, s katerimi so želele omiliti po sledice epidemije. Inter ventni ukrepi so se ve činoma nan ašali na povračilo nadome stil plač ali oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v č asu odsotnos ti delavcev zaradi višje s ile ter na povračilo različnih stroškov . Na ravni Zav arovalnice je bilo v letu 202 1 prejetih za 127 tisoč evrov tovr stne drž avne pomo či, na ravni Skupi ne pa za 195 tisoč evrov. 2.8 Dav čna politika V Skupini T riglav redno pregle dujemo in skrbno izvajamo proce se za prepoznavanje, vrednotenje, spremlj anje in upravljan je davčnih tveganj ter po po trebi angažiramo tudi z unanje da včne svetov alce. Pri pr ocesu upravljanja dav čnih obveznosti sledimo s trategiji Skupine T riglav , pri čemer dajemo glavni poudarek varnosti in zanesljivosti. Pri s odelo vanju z davčnim i organi smo zavezani k pregledno sti in o dzivnosti, o dpr temu in zgodnjemu dia logu. Na v se p oizvedb e, informacije ali zahteve se p ravočasno o dzovemo. Naše ključne usmeritve na po dročju davkov so: • skladnost z davčno zakonodajo in predpisi , ki urejajo da včno po dročje, • prilagaj anje na nove smernice di gitalnega po slovanja ter • jasnost in preglednost pr i komun iciranju d avčnih zadev z različni mi deležniki. Za po dročje davkov je v Zavarov alnici T riglav odgovorno računovo dst vo. Za skladnost z lo kalno davčno zakonodajo so odgovorne pos amezne čla nice Skupine T riglav samostojno, o vseh morebitnih davčnih zadevah pa re dno poroč ajo računovodst v u Zavarovalnice T riglav . Davčne stopnje po različnih državah, kjer poslujejo član ice Skupine T r iglav , so pr edstavljene v p oglavju 2. 1.4 . V nadal jevanju je prikazana viš ina obračunan ih davkov i n prispevkov po po sameznih vrstah. v EUR Skupina T riglav Zavar ova lnic a Triglav 2021 2020 2021 2020 Davek od p rome ta z avaro valnih p oslo v 55.4 97 .420 50 .305. 506 45 .732 .765 41 . 2 16 . 351 Dajat ve o d prejemkov zič nim oseb am (prisp evk i in davki d elo dajalca) 34.312.596 27 . 111. 965 14 .829.707 1 3.76 1 . 2 27 Davek od d oho dkov prav nih ose b 20.082 . 226 18.997 .540 1 1 .92 8 .0 6 4 1 3 . 6 2 7. 5 3 8 Požarna t aks a 5. 162 .0 8 4 4.885 .82 7 4. 60 0. 869 4.400.3 5 3 Davek na do dano vr edno st 3. 878. 207 4.5 95.1 83 1. 315.778 1. 7 41.2 19 Nado mes tilo za up or abo st avb nega ze mljišč a 992.342 8 2 7. 9 6 8 7 1 7. 6 1 9 722 .112 Davek na nančn e stor it ve 725 .015 501 .70 9 8 9 . 7 74 92.995 Os tale daja t ve 232. 51 6 335. 4 53 0 0 Skupa j obr ačun ane d ajat ve v l etu 120. 882 .40 6 107 .561 . 151 79. 21 4. 576 7 5. 5 61 .79 5 2.9 Por očanje po segmentih poslov anja 2.9.1 Segmenti poslov anja Skupine T riglav Poslovodst vo Z avarovalnice T riglav spreml ja poslovanje Skupine T riglav po segmentih glede na podro čja in območja poslovanja. Področja poslov anja so posamezni deli poslovanja Sku pine T riglav , ki se od drugih področij poslov anja ra zliku jejo po naravi posla, vrs ti storitev in p oslovnih tve ganjih. Področja poslovanja, za katera po slovodst vo zav arovalnice ločeno spremlja rez ultate p oslovanja in spre jema odloči t ve o razporejan ju virov , so premoženjska za varovanja, življenjs ka zavarovanja, zdravst vena zavarovanja in nezavarovalna deja vnos t. Območja po slovanja so deli poslovanja Skupi ne T riglav , ki se od drugih območij poslov anja raz liku jejo predv sem po geo grafski lokaciji, gospo darskem ter zakonodajnem ok olju, to pa ima za posle dico tudi razl ično donosnos t poslov anja i n različna tveganja. Poslovodst vo zavarovalnice ločeno spremlja rezultate poslov anja i n sprejema odločit ve o razporejanju virov za slovens ki trg in ločeno za tuje trge. Vs i deli poslovanja Skupine T riglav so vključeni v eno od po dročij poslov anja in v eno od obmo čij po slo vanja . Uspešnost p oslovanja posameznega po dročja oz. območja poslov anja se ocenjuje n a podlagi doseženega p oslovnega izida segmenta, p oslovodst vo pa spremlja tudi viši no sredstev in obveznosti posameznih segmentov . V ugotavljanje poslovnega izida so vključene vse pos tavke prihodkov in odhodkov , prav tako so v spreml janje viš ine sredstev in obveznosti po sameznega segmenta vključene vse po stavke sredstev in obveznosti Skupine T riglav . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 238 Prihodki in odhodki se v po samezen segment razporejajo direktno, če pa to ni mogoče, so z a ta namen sprejeti razdeliln iki. Prihodki in odhodki iz zavarovalnih poslov se v računovodskih evidenc ah vodijo po zavarovalnih vrstah, ki se nato združujejo v zavarovalne skupine. Drugi prihodki in odhodki ter stroški s e v računovodskih evidenc ah vodijo po zavarovalnih sku pinah in ločeno za slovenski trg in tuje t rge. V posamezne zavarovalne skupine se razporejajo deloma di rek tno, deloma pa prek v zpo st avlj enih r azde lilnikov. Prihodki in odhodki iz poslovanja nezavarovalnih druž b se v celoti vk ljučujejo med druge prihodke o z. odho dke. Sredst v a in obveznosti se v posamezen segment razporejajo di rek tno in se že v računovodskih evidenc ah vodijo ločeno po zav arovalnih skupin ah in glede na območje poslov anja. Poslovodst vo spremlja poslovanje pos amezni h segmentov na ravni nekonsolidiran ih izka zov posameznih družb , ki se za po trebe analiz e celotnih izka zov skupine seštevajo, ne upo šte vajo č kons olida cijske izloči t ve . V nadal jevanju sta prikazana iz kaz na nčnega položaja in izka z poslovneg a izida po p odročjih poslov anja i n po obmo čjih poslovanja za tekoče in preteklo le to. v EUR 31. 12 . 2021 Izkaz nan čn ega po lož aja PREMOŽ ENJE ŽIVLJENJE ZD R AV S T V O DRUG O SK U PA J (pred izločitvami ) IZLOČI T VE SK U PA J (po izločitvah ) S R E D S T VA 2. 121.657 .49 4 2.293 .2 77 .85 8 10 6. 4 63. 985 2 0 7. 0 3 8 . 3 1 4 4 . 7 2 8 . 4 3 7. 6 5 1 - 354 . 08 4 . 035 4. 37 4.353 .61 6 Neo pre dme tena sre dst v a 80.112.808 8 . 37 7 .752 6 63. 29 8 18 .03 0. 557 107 .1 84 .415 0 107 . 18 4 .415 Opre dme tena osn ovna sre ds t va 90.588.295 1 0 . 2 33. 47 2 2.062.448 5.77 0.997 10 8 . 655 . 2 1 2 0 10 8 . 655 . 2 1 2 Odlož ene terja t ve za davek 110. 86 9 101. 0 0 4 421 . 8 98 2 93. 65 4 927 . 425 0 927 .425 Naložb ene nep remičnin e 46.3 40.1 3 3 1.77 3. 0 6 4 0 2 2 . 9 74 . 76 1 7 1 . 0 8 7. 9 5 8 4.023.0 15 75. 110 .973 Pravi ca do up or abe sre dste v 11 . 276 . 0 4 6 9 6 0. 258 5 0 0.7 97 2 .7 50 .4 6 9 1 5 . 4 8 7. 5 7 0 -4.55 4.461 10.933.109 Finančne nal ožbe v o dvisnih dr užbah 126.066. 794 1 3. 43 8 . 18 7 0 70. 917 .79 8 210 .422.77 9 -2 10.42 2.779 0 Finančne nal ožbe v pr idruženih dr užbah 3 5.5 91.37 6 439. 97 0 0 0 36. 031 . 34 6 0 3 6 . 031 . 3 4 6 Finančna sre dst v a 1 . 21 3.7 22 . 0 4 6 2.21 1.229 .23 1 92 . 21 9. 328 42 .7 31 .707 3.5 59.90 2.312 -2 . 5 8 4 . 6 74 3 . 5 5 7. 3 1 7. 6 3 8 Finančne nal ožbe: 1 . 213 .72 2 . 0 4 6 1.59 1.61 1. 7 43 9 2 . 21 9. 32 8 42 .731 .707 2 . 9 4 0. 28 4 . 824 -2 . 5 8 4 . 674 2 . 93 7. 7 0 0 . 1 5 0 – v posojila in d epozi te 67 .343.9 10 31 . 324 . 53 8 0 2 .02 0.763 10 0. 6 89. 21 1 -2 . 5 8 4 . 6 74 98.104.5 37 – v poses ti do z apadlo sti 0 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 0 0 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 0 1 5 7. 5 6 0 .7 3 3 – razpoložlji ve za pr odajo 1.134.4 39.1 5 2 87 0. 2 39. 658 92 . 21 9. 328 40.710.944 2 . 137.60 9.0 82 0 2 . 137.60 9.0 82 – vredno tene p o po št eni vre dnos ti 11 .938.98 4 532 . 4 8 6 . 81 4 0 0 5 4 4 .425.79 8 0 54 4 .425 .798 Sred stva zava rova ncev , ki pre vze majo naložb eno t veg anje 0 61 9.617 . 4 8 8 0 0 619. 617 .4 8 8 0 619.617 . 4 88 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, prenesen pozavarovateljem 245.7 21 . 49 9 5.78 9.4 8 8 3. 14 0. 932 0 2 5 4 .6 51 . 919 - 79. 81 2. 029 17 4.839 .890 T erjatve 250.038.638 4.281.888 5.792. 9 83 1 2 . 8 89. 452 273 .0 02 .9 61 -6 0. 62 6. 0 52 212.37 6.909 – terjat ve iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 110.522.961 1 . 6 47. 3 6 7 5. 3 4 4 . 333 61 . 24 0 117 .575. 9 01 -7 2 0 . 6 9 4 1 1 6 . 8 55. 2 07 – terjat ve iz poz avaro vanja in soz avaro vanja 11 4.992.3 37 196 . 218 281.728 0 11 5. 47 0. 2 83 -48 .2 69 .3 5 1 6 7. 2 0 0 . 9 3 2 – terjat ve za o dmerje ni davek 924. 39 6 1 3. 33 0 0 3. 1 89. 65 8 4.127 .384 0 4.127 .384 – druge terjat ve 23.5 98.944 2 .424. 973 166 . 922 9. 63 8 . 55 4 35. 829.393 -11 . 6 3 6 . 0 0 7 24.19 3.386 Druga sr eds t va 3.0 80. 138 1.000.4 30 3 14.1 79 555 . 333 4.950 .0 80 -1 0 7. 0 5 5 4 . 8 43 .0 25 Denar in de narni ustr ezniki 18. 810.948 35. 6 53. 11 4 1 .34 8. 122 26.5 09.446 82 . 321 . 63 0 0 8 2 . 321 . 63 0 Nekr atkor očna sr eds t va, name njena za pr odajo 1 9 7. 9 0 4 0 0 3.614. 14 0 3. 812 . 04 4 0 3. 812 .0 4 4 KAPIT AL IN OBVEZ NOSTI 2 .121.657 .494 2.29 3.27 7 .8 58 106 .4 63. 9 85 2 0 7. 0 3 8 . 3 1 4 4 . 7 2 8 . 4 3 7. 6 5 1 -35 4 .0 8 4 .0 35 4.37 4.35 3.616 Kapi tal 74 3.5 87 .95 2 168.107 .999 4 0. 652 . 4 05 185.9 14.9 32 1. 138. 263.28 8 - 205. 276.419 93 2.986.869 Kapit al lastniko v obvl adujoč e družbe 7 43 .587 .952 168.1 07 .999 4 0. 652 .4 05 185.9 14.9 32 1.13 8. 263.288 - 2 07.752.0 6 4 930.511.224 – osnovni kapi tal 113 .689.6 14 5 5.54 3.349 20.82 2. 14 4 103.3 4 4 . 414 293.3 99.5 21 -219.698. 129 73.701 . 392 – kapitalske reze r ve 43 . 51 1 . 47 8 13. 65 8 . 827 0 21.0 61. 946 7 8 . 2 32 . 251 - 27 .948 .504 5 0 . 2 8 3 .74 7 – rezer ve iz dob ička 369 .67 6 .65 1 47 .734.549 1.853. 961 1 . 59 8 . 175 420 . 8 6 3 . 336 7 70.623 42 1 . 633.9 59 – rezer ve za las tne de lnice 0 0 0 36 4.68 0 36 4.68 0 0 364 .680 – lastne delnic e 0 0 0 0 0 -3 6 4 .6 8 0 -36 4. 6 8 0 – rezer va z a po šten o vre dnos t 52 . 410. 52 8 6.571.9 12 813. 221 19.058. 145 7 8.8 5 3.806 -1 . 0 1 9 . 5 2 8 7 7. 8 3 4 . 2 7 8 – zadržani č isti p oslo vni izid 115. 164 .702 36 .67 8 . 335 11 . 403. 820 3 3.87 6.580 197 . 123 .437 37.465 .557 234.588.994 – čisti po slov ni izid posl ovn ega le ta 51. 103 .02 0 8. 814. 962 5 .759. 259 6 . 673 . 325 72 .350.566 3. 08 9. 281 75 .439. 8 47 – prevedb eni po prav ek kapi tala - 1 .968.041 -8 93. 935 0 - 6 2 . 333 -2.9 24.309 -46.68 4 - 2.97 0.99 3 Neobvladujoči delež kapitala 0 0 0 0 0 2 . 47 5. 6 45 2. 47 5. 6 45 Podr ejene ob vezno sti 49. 47 1 . 831 0 0 0 49 . 471 . 83 1 0 4 9. 47 1 . 8 31 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 1 . 1 3 0 . 2 4 7. 0 8 2 1 .472.41 3.32 0 53.5 51.980 0 2.65 6.212.3 82 - 79.843.998 2.57 6.368.384 – prenosne p remije 38 6.311. 527 454 . 613 3.6 14.67 2 0 390.38 0.812 - 20. 337 .0 87 370. 0 43 .72 5 – matematičn e rezer v acij e 0 1 .43 2.613 .660 0 0 1.43 2.613 .660 0 1 .43 2.613 .660 – škodne rezer v acij e 711 . 9 6 4. 8 25 23 .11 4.7 87 16. 058.6 86 0 751 . 1 3 8 . 2 98 -5 6 .63 9. 98 7 694 . 49 8 . 31 1 – druge zavarov alno -tehničn e rezer vac ije 31. 970.730 16.2 30 .2 60 33 . 8 7 8 . 62 2 0 8 2 .07 9.61 2 -2 . 8 6 6 . 9 2 4 79. 21 2 .6 8 8 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t življe njskih zav arov ancev, ki pre vze majo naložben o t veganje 0 6 22.303 .399 0 0 622.30 3.399 0 6 22.303 .399 Rezer v acije z a zapo slenc e 13 .617 .610 2 . 335 . 076 872 . 627 84 6 .820 17. 6 7 2 . 1 3 3 0 1 7. 6 7 2 . 1 3 3 Druge r ezer v acije 1. 053.458 26 . 51 8 182.905 1. 24 9 . 655 2.512.5 36 0 2.5 12.5 36 Odlož ene ob veznos ti za dave k 2.186.148 1. 9 14 . 47 9 0 5. 2 88 . 143 9.388.7 70 -1 1 . 7 3 6 9.377.034 Druge nanč ne obv eznos ti 4.871 .9 05 25.666 0 810.018 5.707 . 589 -2 . 6 2 1 . 9 4 2 3. 0 85 . 6 47 Obve znos ti iz posl ov anja 98. 011.738 8.890.090 6.073. 859 2 7. 5 4 9 113. 003. 236 - 49. 661 . 578 63. 341 .65 8 – obve znos ti iz n epo sre dnih zavarov alnih poslov 6. 9 49. 4 87 8.16 5.90 1 5. 5 18 .76 6 0 20 .634.1 54 -1 . 1 8 3 . 5 9 7 19.45 0. 557 – obveznos ti iz poz avaro vanja in soza varo vanja 88.834.1 3 7 6 9 7. 6 8 1 1 8 7. 6 2 8 0 89.7 19. 4 4 6 -4 8.477 .981 41 . 241 . 4 65 – obveznos ti za o dmerj eni davek 2 .228 .114 26 .5 08 3 6 7. 4 6 5 2 7. 5 4 9 2 .649.63 6 0 2.649.63 6 Obve znos ti iz najemov 11 .6 06 .19 4 904 .600 51 0. 0 0 9 2. 935 . 103 15.955.90 6 -4.68 1.100 11.27 4.806 Druge ob vezno sti 67 .0 03. 576 16. 35 6.7 11 4.620 .20 0 9.966.094 97 .946 .581 -1 1 . 9 8 7. 2 6 2 85. 959.319 Obve znos ti, vez ane na nekr atkor očna sre ds t va v pos es ti za pro dajo 0 0 0 0 0 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 239 v EUR 31. 12 . 2020 Izkaz nan čn ega po lož aja PREMOŽ ENJE ŽIVL JENJE ZD R AV S T V O DRUG O SK U PA J (pred izločitvami ) IZLOČI T VE SK U PA J (po izločitvah ) S R E D S T VA 2. 01 2.4 72.5 64 2.201.999.97 0 96 .7 72 . 4 8 1 203.230. 241 4.514.475 .256 -37 5.034.184 4 . 139.441 .072 Neo pre dme tena sre dst v a 75. 4 93. 0 9 9 5 . 310 . 0 02 1.104.346 19 .068.028 10 0. 975. 475 0 1 0 0. 975. 475 Opre dme tena osn ovna sre ds t va 94 .967 .543 10.3 38. 223 2 .070 .4 91 5.91 4 .77 9 113 . 291 . 036 0 11 3. 291 . 036 Odlož ene terja t ve za davek 12. 2 25.4 0 8 315 .7 28 10 0 .4 92 353.711 12.995.3 39 -1 2 . 2 1 6 . 7 5 0 7 78. 589 Naložb ene nep remičnin e 4 6 . 47 9. 633 1. 81 5. 6 63 0 26 . 659. 4 89 7 4.95 4 .785 4.023 .015 7 8 . 9 7 7. 8 0 0 Pravi ca do up or abe sre dste v 9.1 9 6 .76 1 742 . 5 1 4 736 .587 2. 868.5 56 13. 5 4 4 . 418 -3 .72 3. 2 07 9. 821 . 211 Finančne nal ožbe v o dvisnih dr užbah 126. 370. 012 13 .43 8 . 1 87 0 73 .079. 881 212.888.080 - 212.888.08 0 0 Finančne nal ožbe v pr idruženih dr užbah 2 7. 7 8 7. 5 6 4 450. 150 0 0 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 0 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 Finančna sre dst v a 1.139.058 . 291 2 .13 2.154. 775 8 4 .738 . 0 85 4 0.370.53 1 3.39 6. 321. 682 - 7 .13 2.14 3 3. 38 9.1 89. 539 Finančne nal ožbe: 1 .139.058 . 291 1 . 63 0. 3 45.7 95 8 4 .73 8 .0 85 40.370.5 31 2.894.5 12. 702 - 7 .132.1 4 3 2.887 .380.5 59 – v posojila in d epozi te 7 1 .52 8 .702 28 .8 80. 122 0 4 .69 4. 398 10 5.103. 22 2 - 7 .13 2.143 97 .971 .07 9 – v poses ti do z apadlo sti 0 162. 824 . 68 6 0 0 162 . 824 . 68 6 0 162. 8 24. 6 86 – razpoložlji ve za pr odajo 1 . 0 61 . 0 65.742 92 0.4 34.1 08 8 4 .73 8 .0 85 35 .676 . 1 33 2. 101 . 914 .0 6 8 0 2. 101 . 914 .0 6 8 – vredno tene p o po št eni vre dnos ti 6 . 4 6 3. 8 47 5 18. 20 6 .879 0 0 524. 670 .72 6 0 524 . 670.7 26 Sred stva zava rova ncev , ki pre vze majo naložb eno t veg anje 0 501.808.980 0 0 501.808.980 0 501.808.980 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, prenesen pozavarovateljem 205.023. 278 2 . 1 20 .72 5 1.930.50 7 0 2 0 9 . 0 74 . 5 1 0 -83.20 0. 873 1 25. 8 73. 637 T erjatve 24 4 .0 6 1 . 313 2 . 8 53 . 38 1 5.7 73. 521 10. 329.5 03 2 63. 017 .718 -5 9 .8 3 3.86 7 203.183. 851 – terjat ve iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 99.3 28.7 43 857 . 266 5.415.317 46 .03 6 105.6 47 .362 - 162. 423 105. 48 4 .939 – terjat ve iz poz avaro vanja in soz avaro vanja 124.912.987 1 25. 891 288.5 94 0 1 2 5 . 3 2 7. 4 7 2 -5 2.972.3 39 7 2 . 355 . 1 33 – terjat ve za o dmerje ni davek 2 6 0 . 74 4 16 . 522 0 1. 673 .3 65 1 .9 50 . 631 0 1 . 9 50 . 631 – druge terjat ve 19.5 58. 839 1 . 8 53. 702 69. 610 8.610. 102 3 0 . 0 9 2 . 253 - 6 . 69 9.1 05 23.393.14 8 Druga sr eds t va 5.1 63. 2 9 0 4 2 7. 4 3 9 110.588 6 5 7. 6 6 7 6.35 8.984 - 62 . 27 9 6.296. 70 5 Denar in de narni ustr ezniki 26.646.372 32 . 0 33. 18 3 2 0 7. 8 6 4 23. 01 2 . 245 81 . 8 99. 6 6 4 0 81 . 89 9.6 6 4 Nekr atkor očna sr eds t va, name njena za pr odajo 0 0 0 9 15 . 851 91 5. 8 51 0 9 15 . 851 KAPIT AL IN OBVEZ NOSTI 2.0 12. 4 72. 564 2 .201.999.9 70 96.7 7 2 . 4 81 203. 230. 241 4 .514.47 5.256 -37 5.034.184 4 .139.4 41 .072 Kapi tal 692 . 5 0 6 .7 17 170.820 .4 88 4 0 . 491 .51 9 182 .757.721 1.086.57 6.445 -21 6.42 4.498 870 . 151 . 9 47 Kapit al lastniko v obvl adujoč e družbe 69 2 . 5 0 6 . 7 17 170.820. 48 8 4 0 .4 91 . 51 9 1 82 .75 7 .721 1 .086.57 6.4 45 - 2 1 8 . 92 7. 8 7 1 8 6 7. 6 4 8 . 57 4 – osnovni kapi tal 1 1 5 . 74 1 . 0 9 7 48 . 491 . 86 6 25.8 22 .1 4 4 103.744 . 632 293 .79 9.73 9 -2 2 0 . 0 9 8 . 3 47 73.701 . 392 – kapitalske reze r ve 43 . 51 1 . 47 8 13. 65 8 . 827 0 2 0. 59 6 .4 89 7 7.7 66 .7 9 4 -2 7. 4 9 5 . 6 8 7 50. 271 . 10 7 – rezer ve iz dob ička 333 . 2 3 6 . 478 4 7 .22 3.2 57 1 .231.991 1 . 6 92 . 535 383 .3 84 . 261 7 22 . 431 384.106.69 2 – rezer ve za las tne de lnice 0 0 0 36 4.68 0 36 4.68 0 0 364 .680 – lastne delnic e 0 0 0 0 0 -3 6 4 .6 8 0 -36 4. 6 8 0 – rezer va z a po šten o vre dnos t 5 8 . 511 . 21 3 15.245.473 2 . 0 33. 56 4 14.65 5.3 99 9 0 .4 45. 6 49 - 1 . 152 . 165 89. 2 93. 4 8 4 – zadržani č isti p oslo vni izid 1 0 7. 9 8 7. 0 5 4 40 .763. 9 81 7. 0 3 0 . 9 2 2 3 9.5 89. 850 195.371 . 807 33 . 91 2 . 24 1 22 9 .284. 048 – čisti po slov ni izid posl ovn ega le ta 35 . 54 9.7 23 6 . 453 . 0 4 4 4 . 372 . 8 98 2 . 17 9. 5 4 4 4 8 . 555 . 2 0 9 - 4 .423 . 254 44.131.9 5 5 – prevedb eni po prav ek kapi tala -2 . 0 3 0 . 32 6 -1 . 0 1 5 . 9 6 0 0 - 65 .4 0 8 -3.111. 694 -2 8 . 4 1 0 -3.1 40.104 Neobvladujoči delež kapitala 0 0 0 0 0 2 . 503. 373 2 . 503. 373 Podr ejene ob vezno sti 49. 423 . 693 0 1.500 .000 0 50 . 923 .6 93 - 1.5 00. 000 4 9.4 23. 6 93 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 1 .0 63 .65 7 .574 1 .49 0.492. 569 43 . 6 4 9. 53 9 0 2 . 597.799. 68 2 - 7 4.57 0.5 38 2 . 523. 22 9. 14 4 – prenosne p remije 357.552 . 557 457 . 883 3. 51 5. 8 4 6 0 3 61 .526 . 28 6 - 16 .765. 359 34 4 .76 0. 9 27 – matematičn e rezer v acij e 0 1 .44 8.316.42 7 0 0 1 .44 8.316.42 7 8 .7 0 7. 5 3 6 1 . 457 .023. 9 63 – škodne rezer v acij e 674. 353. 5 4 4 2 1 .3 80 . 025 1 4.6 54.188 0 710. 38 7 .757 -65.056 .589 6 45 . 331 . 1 6 8 – druge zavarov alno -tehničn e rezer vac ije 31 .751 . 473 2 0 . 33 8 . 23 4 25.479.505 0 77.569.212 -1 . 4 5 6 . 1 2 6 76 . 1 1 3. 0 86 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t življe njskih zav arov ancev, ki pre vze majo naložben o t veganje 0 509. 9 8 4 .71 0 0 0 50 9. 98 4 .7 10 0 5 09. 9 8 4 .71 0 Rezer v acije z a zapo slenc e 13.719.361 2 . 523 .4 9 6 74 8 . 274 79 0. 022 17 .781 .153 0 17 .781 .153 Druge r ezer v acije 1.337 .516 128 . 168 170 . 0 7 1 1 . 17 3 . 3 4 6 2.809 .10 1 0 2.809.10 1 Odlož ene ob veznos ti za dave k 13.716.085 8 .795 . 20 6 0 4 . 25 6 . 6 53 2 6 . 7 6 7. 9 4 4 - 12.228.4 29 14.5 39 .51 5 Druge nanč ne obv eznos ti 2.646.2 72 62 . 652 99. 1 25 1 .61 2 .57 3 4. 420. 622 -1. 524 .78 8 2.895 .8 34 Obve znos ti iz posl ov anja 110.5 12.564 8 . 970. 4 6 6 4. 24 0. 07 7 148 .714 123. 871. 821 -53 . 55 8 . 78 3 70 . 313 . 03 8 – obve znos ti iz n epo sre dnih zavarov alnih poslov 5.370. 819 8.35 2 .55 1 3. 60 2 . 278 0 1 7. 3 2 5 . 6 4 8 -52 3.7 92 16.801.85 6 – obveznos ti iz poz avaro vanja in soza varo vanja 1 0 1 . 1 8 7. 93 3 5 4 7. 2 2 8 24 0 . 56 8 0 101 . 975.7 29 -5 3.0 34.991 4 8 .9 4 0 .73 8 – obveznos ti za o dmerj eni davek 3.953.812 70. 687 397 .231 14 8.714 4.5 7 0. 444 0 4.5 70 . 444 Obve znos ti iz najemov 9.425. 28 4 684 .384 74 5 . 7 7 1 3. 024 .6 07 13. 88 0.0 4 6 - 3. 8 5 4 .51 4 10 . 02 5. 53 2 Druge ob vezno sti 5 5 . 5 2 7. 4 9 8 9. 537 .831 5.128 .105 9.466.605 79. 66 0 .039 -1 1 . 3 7 2 . 6 3 4 6 8 . 2 8 7. 4 0 5 Obve znos ti, vez ane na nekr atkor očna sre ds t va v pos es ti za pro dajo 0 0 0 0 0 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 240 v EUR 2021 2020 Izkaz poslovne ga izida PREMOŽENJE ŽIVL JENJE Z D R AV S T V O DRUGO S K U PA J PREMO ŽENJE ŽIVLJENJE Z D R AV S T V O D RUGO S K U PA J Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij 6 77 . 079.548 24 4.584.43 5 198.182.0 68 0 1 . 11 9. 8 4 6 . 051 6 43.77 9.552 2 2 7. 3 7 8 . 6 4 5 195.5 96.62 8 0 1 . 0 6 6 .75 4 . 82 5 – obračunane ko smate zav arov alne pre mije 90 4 .5 0 0. 010 250.160.9 45 198.31 4.59 5 0 1.352.9 75.5 50 8 0 7. 2 4 4 . 3 2 2 2 3 0 . 8 1 7. 6 5 3 195.713. 390 0 1 . 233 .775 . 365 – obračunana pr emija, od dana v poz avarov anje in soz avar ovanje -215.369.68 6 -5. 580. 189 0 0 -220. 9 49. 875 -1 5 6 . 5 9 7. 4 8 2 -3 .4 24 . 867 0 0 -1 6 0 . 0 2 2 . 3 4 9 – sprememba pr enosnih p remij -1 2 . 0 5 0 . 7 7 6 3. 679 -1 3 2 . 5 2 7 0 -1 2 . 1 7 9 . 6 2 4 - 6 . 8 6 7. 2 8 8 - 14. 141 -1 1 6 . 7 6 2 0 - 6.998.191 Prih od ki od n alož b v pove zani h druž bah 1 . 093. 8 64 0 0 35 0. 1 90 1.444 .0 54 24 9. 555 0 0 1 8 7. 0 5 5 436. 610 – dob iček iz nalo žb v kapit al pridr uženih in skupaj obv lado vanih družb, obra čunan z upor abo k apit alske meto de 1 .0 93 . 8 6 4 0 0 350 . 19 0 1.444 . 05 4 24 9 . 555 0 0 1 8 7. 0 5 5 436 . 61 0 – drugi prihodk i od nalo žb v povez ane družb e 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prih od ki od n alož b 23. 313.042 131 . 0 8 4 . 839 8 81. 499 5 9.79 1 155. 339. 171 34 . 8 23 .751 86 . 98 9. 555 7 81 . 928 484.215 123.0 79.449 – prihodki o d obr es ti, izračunani z up orab o me tod e ef ek tiv nih obr est nih mer 10 . 513 . 512 23.153.778 569. 8 9 0 4 4.099 34. 281. 279 1 3 . 2 74 . 8 1 6 28 . 14 8.701 585.0 4 8 4 7. 2 3 7 4 2. 055.802 – dobički p ri od tujit v ah naložb 6. 28 8. 821 9.79 5. 552 203. 031 13. 93 6 16.30 1.340 1 7 .065 .688 22.56 2.061 15 1.048 3 8 4. 0 92 40 .162 . 88 9 – drugi prihodk i od nalo žb 6.5 10 .7 09 9 8 . 135 . 50 9 10 8 .578 1.7 56 10 4 .756 . 552 4. 4 83 . 2 47 3 6 . 27 8 .793 45. 832 52 . 88 6 40. 860.758 Drug i zava rov alni p rih od ki 46.7 45 .180 1 . 976.072 73. 04 8 0 4 8 .79 4 . 3 0 0 3 9.8 8 2 . 94 0 1 . 056 . 365 6 7. 6 8 8 0 41 . 00 6 .9 93 – prihodki o d pro vizij 36.966.45 1 1. 9 49. 637 0 0 38.91 6.088 29.64 3.684 1 .0 0 6 .073 0 0 3 0. 6 49.757 – drugi prihodk i od z avarov alnih po slov 9.7 78 .7 29 26 . 435 73.04 8 0 9. 87 8. 212 10.2 39 .2 56 50. 2 92 6 7. 6 8 8 0 1 0 . 3 5 7. 2 3 6 Drugi prihodki 11 . 211.6 89 428 . 125 1 0 9. 532 41 .58 4.714 53 . 334 . 0 6 0 7. 27 5 . 4 3 0 93 .73 0 105. 839 36 .138 . 978 43.613.977 Čisti o dh odk i za ško de 36 3.348.949 185.4 40.722 16 6 . 2 3 9. 117 0 715.02 8.78 8 359.4 49. 9 0 6 172.435.721 1 5 1 .74 6 . 1 4 8 0 6 83 . 631 .775 – obračunani kosmat i zneski ško d 393. 2 54 . 8 8 1 185. 673. 862 1 5 7. 6 5 1 . 3 0 7 0 736 .58 0.050 3 8 0 . 8 55 . 2 43 1 72.8 78.28 3 143.710.042 0 6 9 7. 4 43 . 5 6 8 – obračunani de leži poz avar ova telje v in sozav arov atelj ev -42 . 961 . 0 49 -1 . 9 2 4 . 6 9 4 1 . 283 0 -4 4.884.460 -33 . 3 03 . 933 - 975 .65 6 659 0 -3 4 . 27 8 . 930 – spremembe ško dnih rezer vacij 13.055.117 1.6 91. 5 54 1 .4 05.723 0 16 .152 .39 4 1 1 . 8 98 . 59 6 533 . 0 9 4 10 9. 34 4 0 12.541.0 34 – odhodki iz izrav nalne shem e dop olnilnih zdr avst v enih zavar ovanj 0 0 7 .180.8 04 0 7 .180. 804 0 0 7. 9 2 6 . 1 0 3 0 7. 9 2 6 . 1 0 3 Sprememba drugih zavarovalno -tehničnih rezer vacij -503.6 42 - 10. 008.883 8 . 3 9 9 . 1 17 0 -2 . 1 1 3 . 4 0 8 -1 2 6 . 0 3 8 4 4. 301 .421 18 .4 61 .2 07 0 62 .63 6. 59 0 Spr eme mba z avar ova lno -te hni čnih r eze r va cij zav aro van cev, ki pr ev zem ajo nal ožb en o tv egan je 0 112 .661.349 0 0 112.661. 349 0 25 .492.453 0 0 25.492.45 3 Odh odk i za b onu se in p opu ste 1 1 . 392 . 922 11 . 221 0 0 11.404.14 3 17 .971 . 591 80. 23 6 3.298.4 49 0 21 . 35 0. 276 Obratovalni stroški 209. 83 8 .574 41. 771. 95 3 1 5 . 2 4 7. 3 8 1 0 26 6. 857 . 90 8 190. 362. 7 48 36.323.110 14. 226. 877 0 24 0 .91 2 .735 – stroški pridobivanja zavarovan j 15 5. 114 . 037 26 .761.6 6 6 3. 035 .4 67 0 1 8 4. 911 . 170 13 8.2 95 .23 1 21 . 65 0. 359 3.583.37 6 0 163 .52 8 . 96 6 – drugi obrat ovalni s tro ški 54. 72 4.5 37 15.010. 287 12 . 211 . 914 0 81 .9 4 6 .7 38 5 2 . 0 67. 51 7 1 4 . 672 .7 51 10 . 6 43 . 501 0 7 7. 3 8 3 . 7 6 9 Odh odk i od n alož b v pove zane d ružb e 135. 453 1 0 . 179 0 0 14 5. 632 63 .5 08 75. 914 0 0 139.422 – izguba iz naložb v kapital p ridruže nih in skupaj obv ladov anih družb, obra čunana z upor abo k apit alske meto de 135 . 4 53 1 0 . 17 9 0 0 145 . 632 63. 50 8 75. 914 0 0 139. 422 – drugi odho dki od nal ožb v pove zane družb e 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Odh odk i nal ožb 6.780.978 24.870.022 92 .9 4 5 8 8. 841 3 1 . 8 32 .78 6 11 .424. 877 2 9. 19 4 .4 18 8 0 .435 293. 48 1 4 0. 9 93. 211 – oslabit ve nančnih sr eds tev 29. 2 85 4 . 3 43 0 0 33 . 62 8 1 . 629 .35 4 72 . 43 0 0 26 9. 518 1 .971.302 – izgube pri od tujit v ah naložb 1 .72 0. 014 5. 38 4 . 2 02 18 .116 4 07 7. 1 2 2 . 7 3 9 1 . 6 47. 9 3 6 5. 273.673 19. 88 1 0 6.9 41 . 49 0 – drugi odho dki naložb 5. 031 . 67 9 19.481.477 7 4. 829 88 .43 4 24. 676 . 4 19 8 . 1 4 7. 5 8 7 2 3. 8 4 8 . 315 6 0 . 55 4 2 3. 9 63 32 .0 8 0 . 41 9 Drug i zava rov alni o dh odk i 5 0. 4 34 .7 27 9 91 . 677 4 8 9. 53 6 0 51.9 15 .940 49.046. 549 1 .728.695 74 8 . 1 4 4 0 51.52 3.388 Drugi odhodki 20.779 .04 0 2.696 .20 7 7 92 . 47 1 34. 111. 935 5 8 . 379 .6 53 18.796.881 2 .78 5. 1 1 8 63 9. 5 47 35 . 0 8 7. 1 7 6 57 . 308 .722 – odhodki nan ciranja 2 . 4 65. 5 09 55 . 6 0 0 0 2 0 8 . 17 7 2.7 29. 28 6 2.628.5 71 15 4. 221 -1 1 . 4 0 8 1 6 6 . 117 2.93 7 .501 – ostali drugi o dho dki 1 8 . 31 3. 531 2.640.607 7 92 . 47 1 33.9 03.758 55. 65 0 . 3 67 16 .16 8. 310 2 .63 0 . 897 6 50 . 9 55 3 4 . 921 . 059 5 4. 371 . 221 Posl ovn i izid p re d ob davči t vij o 9 7. 2 3 6 . 3 2 2 19. 629. 02 4 7 .985.5 80 7. 7 9 3 . 9 1 9 1 32 .6 4 4 . 8 45 79. 021 . 2 0 6 3. 101 . 20 9 7 .351 . 276 1. 42 9. 591 90.903 .282 Davek od d oho dka 15. 13 0 .72 9 9 74 . 8 0 5 1.4 69.393 2.104.225 19. 679. 152 13 . 356 . 1 81 1 .41 0. 070 1.0 5 1.9 14 1.420.41 9 1 7. 2 3 8 . 5 8 4 ČISTI P OS LOVN I IZI D OB R AČUNS KEG A OBD OB JA 82 . 105. 593 1 8. 654. 219 6.516.187 5.689.694 112 . 9 65.693 65. 665. 025 1.69 1.13 9 6. 299.362 9. 17 2 73.664.698 Čisti p oslo vni izid las tnikov obv ladujo če družb e 81 .973 .513 1 8 .65 0 .761 6.516.1 87 5 . 62 1 . 353 1 1 2 .76 1 . 8 14 65.36 1 . 678 1 . 69 8 . 523 6 .299.36 2 14 4 . 810 73. 50 4 .373 Čisti p oslo vni izid las tnikov neo bvla dujoč ih dele žev 132 . 0 8 0 3. 458 0 6 8 .3 41 203.87 9 3 0 3. 3 47 -7. 3 8 4 0 -1 3 5 . 6 3 8 16 0. 32 5 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 241 v EUR 31. 12 . 2021 Izkaz nan čn ega po lož aja SLO VENIJA TUJINA SKUPA J (pr ed iz lo či t vami ) IZ LOČIT VE SKU PAJ ( po iz lo či tv ah) S R E D S T VA 4.20 9 .16 2.8 13 519. 274. 83 8 4 .7 2 8 . 4 3 7. 6 5 1 -35 4 .0 8 4 .0 35 4.37 4. 35 3.6 16 Neo pre dme tena sre dst v a 8 7. 0 4 0 . 1 9 1 20.144.22 4 107 .18 4 .415 0 107 .1 84 .415 Opre dme tena osn ovna sre ds t va 7 0 . 5 9 7. 4 3 8 3 8 . 0 5 7. 7 7 4 10 8 . 655 . 2 1 2 0 1 0 8 . 655 . 21 2 Odlož ene terja t ve za davek 70 2.993 2 24 . 432 927.425 0 927 .425 Naložb ene nep remičnin e 6 5.830.986 5. 256 .97 2 7 1 . 0 8 7. 9 5 8 4 .02 3.01 5 75. 110. 973 Pravi ca do up or abe sre dste v 7 .819 .804 7. 6 67. 7 6 6 1 5 . 4 8 7. 5 7 0 -4.5 54.461 10. 933.109 Finančne nal ožbe v o dvisnih dr užbah 204.6 14.5 72 5.80 8 . 207 210.4 22.779 - 210.4 22.779 0 Finančne nal ožbe v pr idruženih dr užbah 3 6 . 031 . 3 4 6 0 3 6 .0 31 . 3 4 6 0 36 . 031 . 3 4 6 Finančna sre dst v a 3.267 .0 43.376 2 92.8 58. 93 6 3.5 59 .902.3 12 -2 . 5 8 4 . 6 74 3 . 55 7. 31 7. 6 3 8 Finančne nal ožbe: 2. 67 4.514. 711 265.7 70 . 113 2 .9 4 0 . 28 4 . 824 - 2 . 5 8 4 . 6 74 2 . 9 3 7. 7 0 0 . 1 5 0 – v posojila in d epozi te 50.234 .018 50.455.193 10 0 .6 89. 2 11 -2 . 5 8 4 . 6 74 98.1 04.5 37 – v poses ti do z apadlo sti 149.195.563 8 . 3 65 . 17 0 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 0 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 – razpoložlji ve za pr odajo 1.947 .934.17 4 1 8 9 . 674 . 9 0 8 2. 137.60 9.0 82 0 2 .1 37 .6 09. 0 82 – vredno tene p o po št eni vre dnos ti 527 . 150. 956 1 7. 27 4 . 8 4 2 54 4 . 425.798 0 5 4 4 .425 .798 Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 592 . 528 . 6 65 2 7. 0 8 8 . 8 2 3 61 9.617 . 4 88 0 61 9.617 . 4 88 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 20 1 .52 4. 459 5 3 . 1 27. 4 6 0 25 4 . 651 . 91 9 - 79. 81 2. 029 17 4.839 .890 T erjatve 205 .351 .67 8 6 7. 6 5 1 . 2 8 3 27 3. 0 02 . 96 1 - 6 0 .62 6 .0 52 212.37 6.90 9 – terjat ve iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 79. 378 .4 9 0 38.197 .411 1 17 . 575. 9 01 -7 2 0 . 6 9 4 1 16 . 855 . 20 7 – terjat ve iz poz avaro vanja in soz avaro vanja 97 .8 0 9.626 17 .660.65 7 11 5 . 470 . 2 8 3 -48.26 9.3 51 6 7. 2 0 0 . 9 3 2 – terjat ve za o dmerje ni davek 3. 733.579 3 93. 8 0 5 4.12 7 .384 0 4.127 .384 – druge terjat ve 24 .42 9.9 83 11.399 .4 10 35.829.393 -1 1 . 6 3 6 . 0 07 24.1 93 .386 Druga sr eds t va 2. 13 6 . 932 2. 81 3.14 8 4 .950 .08 0 -1 0 7. 0 5 5 4 . 8 43. 025 Denar in de narni ustr ezniki 56 .9 0 4 . 412 2 5 . 4 1 7. 2 1 8 8 2 . 321 .63 0 0 8 2 . 321 .6 30 Nekr atkor očna sr eds t va, name njena za pr odajo 3. 56 4 . 626 2 4 7. 4 1 8 3. 812 .0 4 4 0 3. 812 .0 4 4 KAPIT AL IN OBVEZ NOSTI 4.209 .162.8 1 3 519.274. 8 38 4 . 7 2 8 . 4 3 7. 6 5 1 -35 4 .0 8 4 .0 35 4.37 4.35 3.616 Kapi tal 1. 0 0 9.5 82 . 130 128 . 681 . 158 1 .138 . 263.288 -205.276.419 932.986.869 Kapit al lastniko v obvl adujoč e družbe 1 . 0 09. 58 2. 13 0 128 .6 81. 158 1 . 138. 263.28 8 -207 .752 . 0 6 4 930.511. 224 – osnovni kapi tal 192.180.918 101 . 218 . 603 293 .399.5 21 -219.698. 129 73.701 . 392 – kapitalske reze r ve 76 . 21 2 . 455 2 . 019.7 9 6 7 8 . 232 . 251 - 27 .94 8.504 5 0 . 2 8 3 . 747 – rezer ve iz dob ička 4 10 . 0 8 6 . 8 47 10. 776.489 4 20 . 8 63 . 33 6 7 70.623 42 1 . 633.9 59 – rezer ve za las tne de lnice 36 4. 680 0 36 4.6 80 0 36 4.68 0 – lastne delnic e 0 0 0 -36 4 .6 8 0 -36 4 . 6 8 0 – rezer va z a po šten o vre dnos t 73.77 9.4 54 5 . 0 74 . 35 2 78.8 53 .806 -1 . 0 1 9 . 5 2 8 7 7. 8 3 4 . 2 7 8 – zadržani č isti p oslo vni izid 192. 565.34 8 4 . 55 8 . 0 89 197 .123 .437 37 .4 65. 557 234.588.994 – čisti po slov ni izid posl ovn ega le ta 6 4. 392 . 428 7. 9 5 8 . 1 3 8 72. 350.566 3 .0 89. 281 75 .439. 8 47 – prevedb eni po prav ek kapi tala 0 -2.9 24.309 -2.9 24.309 -4 6.684 - 2.97 0.99 3 Neobvladujoči deleži kapitala 0 0 0 2 . 475 . 6 4 5 2 . 475 . 6 4 5 Podr ejene ob vezno sti 49 . 471 . 831 0 49 .47 1 . 831 0 49 .47 1 . 831 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 2 . 35 4 . 6 29. 76 0 3 01 .5 82 .62 2 2.656.2 12.3 82 - 79 .843.998 2.576.3 68.384 – prenosne p remije 291. 9 69.0 0 4 98 . 411 . 8 0 8 39 0.380.812 - 20.337 . 087 370 .0 43.7 25 – matematičn e rezer v acij e 1 . 345 . 183. 07 1 8 7. 4 3 0 . 5 8 9 1 .43 2.613 .660 0 1.43 2.613 .660 – škodne rezer v acij e 63 8 . 293 . 19 5 11 2 . 8 45. 103 751 . 1 38 . 29 8 -5 6 .63 9. 98 7 69 4 . 4 98 . 31 1 – druge zavarov alno -tehničn e rezer vac ije 79.18 4. 490 2. 895. 12 2 8 2. 079. 61 2 -2 . 8 6 6 . 9 2 4 79. 212 . 68 8 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 595. 54 4 . 24 0 26 .759. 1 58 622.303.3 99 0 622.30 3.399 Rezer v acije z a zapo slenc e 14 . 6 9 6 . 255 2. 975. 8 78 1 7. 6 7 2 . 1 3 3 0 1 7. 6 7 2 . 1 3 3 Druge r ezer v acije 1 .59 8 . 6 0 4 91 3. 932 2.512.53 6 0 2.512.5 36 Odlož ene ob veznos ti za dave k 7. 9 1 6 . 7 9 4 1.4 71.9 7 6 9.388. 770 -1 1 .7 3 6 9.377.034 Druge nanč ne obv eznos ti 2 . 873. 112 2.834.477 5.707 .589 -2 . 6 2 1 . 9 4 2 3 . 0 85 . 6 47 Obve znos ti iz posl ov anja 8 3 . 74 9 . 4 0 8 29. 253.828 113.0 03.236 - 49. 6 61 .57 8 63.3 41 . 658 – obveznos ti iz nep osre dnih zav arov alnih posl ov 16 .753 . 335 3.880 .81 9 20.6 34.154 -1 . 1 8 3 . 5 9 7 19. 450 .557 – obveznos ti iz poz avaro vanja in soz avaro vanja 64.585.731 25.133. 715 89.71 9.4 4 6 -48 .477 .981 41. 241 . 4 65 – obveznos ti za o dmerj eni davek 2. 410 .3 42 239. 2 94 2.6 49.6 36 0 2.6 49.6 36 Obve znos ti iz najemov 7 .976.1 99 7 . 979.707 15. 955.90 6 -4.681.100 11.2 7 4.806 Druge ob vezno sti 8 1.12 4.480 16 .8 22. 102 97 .94 6.582 -1 1 . 9 8 7. 2 6 3 85.959.319 Obve znos ti, vez ane na nekr atkor očna sre ds t va v p ose sti z a pro dajo 0 0 0 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 242 v EUR 31. 12 . 2020 Izkaz nan čn ega po lož aja SLO VENIJA TUJINA SKUPA J (pr ed iz lo či t vami ) IZ LOČIT VE SKU PAJ ( po iz lo či tv ah) S R E D S T VA 4. 032. 148 .922 4 8 2 . 326 . 334 4.514.475 .256 -37 5.034.184 4. 139.441 .072 Neo pre dme tena sre dst v a 8 4 . 0 1 7. 8 1 2 16.957 .663 10 0. 975. 475 0 10 0. 975 .475 Opre dme tena osn ovna sre ds t va 7 3. 1 82 . 4 53 4 0. 10 8 .5 83 11 3. 29 1 .03 6 0 113 . 291 . 036 Odlož ene terja t ve za davek 12 .65 6 . 083 33 9. 25 6 12.995.3 39 -1 2 . 2 1 6 . 7 5 0 778. 589 Naložb ene nep remičnin e 6 9. 24 0 .9 58 5.713.827 7 4. 954 .785 4.023 .015 7 8 . 97 7. 8 0 0 Pravi ca do up or abe sre dste v 6 .03 4 . 215 7. 5 1 0 . 2 0 3 13. 54 4 .41 8 -3 .72 3. 2 07 9. 821. 21 1 Finančne nal ožbe v o dvisnih dr užbah 2 0 7. 1 8 9 . 4 3 8 5.698.642 212.888.080 -2 12.888.080 0 Finančne nal ožbe v pr idruženih dr užbah 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 0 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 0 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 Finančna sre dst v a 3.122.540.978 273.7 8 0.70 4 3.39 6. 321.6 82 - 7 .13 2.14 3 3. 389. 1 89. 539 Finančne nal ožbe: 2.643 .3 72.240 2 5 1.1 40. 46 2 2.894.51 2.7 02 - 7 .132.1 4 3 2 .887 .380.5 59 – v posojila in d epozi te 5 7. 6 7 0 . 4 2 2 4 7. 4 3 2 . 8 0 0 105.103. 222 - 7 .132.1 4 3 97 .971 .079 – v poses ti do z apadlo sti 154. 495.49 0 8 . 329. 1 9 6 162 . 8 24. 6 86 0 1 62 . 824 .6 8 6 – razpoložlji ve za pr odajo 1.914.1 14. 79 5 1 8 7. 7 9 9 . 2 7 3 2. 101 . 914 .0 6 8 0 2 . 101 .914 . 0 68 – vredno tene p o po št eni vre dnos ti 5 17 . 0 91 . 533 7 .57 9.1 93 524 . 670.7 26 0 524 . 670 .726 Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 479 . 16 8 .73 8 22 .640.2 42 501.808.980 0 501.808.980 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 16 5. 288.509 43.78 6 . 0 01 2 0 9 . 0 74 . 5 1 0 - 83.20 0. 873 1 25 . 873 .63 7 T erjatve 203.568 .387 59.4 4 9.331 263 . 017 .7 18 -5 9.83 3.86 7 203.1 83.851 – terjat ve iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 7 3 . 0 4 7. 7 7 6 32.599 .586 105.6 47 .3 62 - 162. 423 105.48 4 .939 – terjat ve iz poz avaro vanja in soz avaro vanja 109.69 4. 158 1 5. 6 33. 3 14 1 2 5 . 3 2 7. 4 7 2 -5 2.972.3 39 7 2 . 3 55. 133 – terjat ve za o dmerje ni davek 1. 824. 200 12 6 .4 31 1 . 9 50 . 631 0 1 . 9 50 . 631 – druge terjat ve 19.0 02 . 253 11.09 0.000 3 0 . 0 92 . 253 - 6. 69 9. 105 23.393.148 Druga sr eds t va 4 . 263.75 8 2 .0 95. 2 26 6.35 8.984 - 62 . 27 9 6. 296. 70 5 Denar in de narni ustr ezniki 55.1 59. 650 2 6 . 74 0 . 0 1 4 81 . 8 99. 6 6 4 0 81 . 89 9.6 6 4 Nekr atkor očna sr eds t va, name njena za pr odajo 768 . 9 6 7 14 6. 8 8 4 9 15 . 851 0 915 . 851 KAPIT AL IN OBVEZ NOSTI 4 .032. 14 8. 922 4 82 . 326 . 33 4 4. 514.47 5.256 -37 5.0 34.184 4 .139.4 41 .072 Kapi tal 96 1.7 66. 208 124 . 810 . 237 1.086.57 6.4 45 -2 16.42 4.498 8 70 . 1 51 . 9 47 Kapit al lastniko v obvl adujoč e družbe 961.7 66. 208 1 24 . 810 . 237 1.086.57 6.4 45 -2 1 8 . 92 7. 8 7 1 8 6 7. 6 4 8 . 5 74 – osnovni kapi tal 192 .452 . 158 101.34 7 .581 2 93.7 99 .739 -2 2 0 . 0 9 8 . 3 47 7 3.701 .392 – kapitalske reze r ve 75. 7 46.998 2 .01 9.79 6 7 7 .766 .79 4 - 2 7. 4 9 5 . 6 8 7 50 . 271 . 10 7 – rezer ve iz dob ička 37 2 .76 4 . 8 77 10 .61 9.3 8 4 383. 38 4 . 261 7 22 . 431 384.106.6 9 2 – rezer ve za las tne de lnice 36 4. 680 0 36 4.6 80 0 36 4.68 0 – lastne delnic e 0 0 0 -36 4 .6 8 0 -36 4 . 6 8 0 – rezer va z a po šten o vre dnos t 81 . 192 . 80 3 9.2 52 . 8 4 6 9 0 .4 45. 6 49 -1. 152 . 165 8 9. 293 . 4 8 4 – zadržani č isti p oslo vni izid 19 6 . 1 82 .765 -810. 958 195.371 .8 07 33 . 9 1 2 . 2 41 2 29 . 284. 048 – čisti po slov ni izid posl ovn ega le ta 43.0 61 .9 27 5.493. 282 4 8 . 555. 20 9 -4 . 423. 25 4 44.131.9 5 5 – prevedb eni po prav ek kapi tala 0 -3.111 .694 -3.111.69 4 -2 8 . 4 1 0 -3 .140.1 04 Neobvladujoči deleži kapitala 0 0 0 2 .5 03. 373 2 .5 03. 373 Podr ejene ob vezno sti 5 0 .9 23. 6 93 0 50 .92 3. 693 - 1.500 .000 4 9. 423 .6 93 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 2.32 1.584.385 2 7 6.2 1 5.2 97 2 .59 7 .79 9.6 82 - 7 4.57 0.5 38 2 .52 3. 2 29. 1 4 4 – prenosne p remije 2 7 4 . 0 5 7. 9 1 5 8 7. 4 6 8 . 3 7 1 361 . 526. 2 86 - 1 6 .765. 359 3 4 4 .76 0 . 9 27 – matematičn e rezer v acij e 1.3 70.6 22.906 77 .693.521 1 .4 48.316.42 7 8 .7 0 7. 53 6 1 .457.023. 963 – škodne rezer v acij e 60 3.08 7 .599 107 . 30 0. 158 7 10. 3 87 .757 -65.056 .589 6 4 5. 33 1 . 1 6 8 – druge zavarov alno -tehničn e rezer vac ije 7 3. 81 5. 9 65 3.753.24 7 77 .569. 212 -1 . 4 5 6 . 1 2 6 76 . 11 3 . 0 8 6 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 4 87 .386.393 22.5 98.31 7 5 09. 9 8 4 .71 0 0 50 9. 9 8 4 .710 Rezer v acije z a zapo slenc e 14. 75 4.94 7 3 .02 6. 2 0 6 17 .781 . 153 0 17 .781 . 153 Druge r ezer v acije 1 . 823 . 032 986.069 2.809.10 1 0 2.809.1 01 Odlož ene ob veznos ti za dave k 25.077 .905 1 .69 0. 039 2 6 . 7 6 7. 9 4 4 - 12.228.4 29 14.5 39 .5 15 Druge nanč ne obv eznos ti 2.46 7 .346 1 . 953 . 276 4 . 420. 622 - 1. 524 .78 8 2.895 .83 4 Obve znos ti iz posl ov anja 100.356.5 39 23. 515 . 2 82 123. 871 . 821 - 53 . 558 .7 83 70 .31 3. 0 38 – obveznos ti iz nep osre dnih zav arov alnih posl ov 14.5 10.5 00 2. 815. 14 8 1 7. 3 2 5 . 6 4 8 -52 3.79 2 16.801.856 – obveznos ti iz poz avaro vanja in soz avaro vanja 8 1 . 8 0 8 . 051 20. 1 67 .67 8 1 01 . 975.7 29 -53 .034.99 1 4 8 .9 4 0 .73 8 – obveznos ti za o dmerj eni davek 4 .037.988 532 . 45 6 4. 5 7 0.444 0 4.5 70 .444 Obve znos ti iz najemov 6 . 17 7. 7 9 0 7. 7 0 2 . 25 6 13. 88 0.0 46 -3 . 85 4 . 514 10 . 02 5 . 532 Druge ob vezno sti 59. 830 . 68 4 1 9. 829. 355 79. 66 0. 039 -1 1 . 3 7 2 . 6 3 4 6 8 . 2 8 7. 4 0 5 Obve znos ti, vez ane na nekr atkor očna sre ds t va v p ose sti z a pro dajo 0 0 0 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 243 v EUR 2021 2020 Izkaz poslovne ga izida SLO VENIJA TUJINA SK U PA J SLOVENIJA TUJINA S K U PA J Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij 9 0 6 . 255. 8 58 21 3.59 0.193 1 . 1 19. 8 4 6 . 0 51 875.282. 314 19 1 . 47 2 . 51 1 1 . 0 6 6 .75 4. 82 5 – obračunane ko smate zav arov alne pre mije 1.096.280.4 33 25 6 . 6 95 . 1 17 1.35 2.975 .5 50 1 .009.688.387 2 24 .0 8 6 .97 8 1 . 233 .775 .3 65 – obračunana pr emija, od dana v poz avarov anje in soz avar ovanje - 180.456.64 0 -40.4 93 .2 3 5 -220. 9 49. 875 -1 2 9 . 7 1 5 . 9 42 -30.306.4 07 -1 6 0 . 0 2 2 . 3 4 9 – sprememba pr enosnih p remij -9 .5 67 .935 - 2.611.689 -1 2 . 1 7 9 . 6 2 4 -4.690.1 3 1 - 2.308.060 -6.998.191 Prih od ki od n alož b v pove zani h druž bah 1. 444. 05 4 0 1.444 .0 54 436. 610 0 436.610 – dobiček iz naložb v k apit al pridru ženih in skupaj obv lado vanih družb, ob rač unan z upor abo kapi talske me to de 1.444 .0 54 0 1. 444. 0 54 436 . 61 0 0 436 . 61 0 – drugi prihodk i od nalo žb v povez ane družb e 0 0 0 0 0 0 Prih od ki od n alož b 143.978 .937 11 . 360.234 1 55. 339. 171 114.356.230 8.723. 219 123.07 9.449 – prihodki o d obr es ti, izračunani z up orab o me tod e ef ek tiv nih obr est nih mer 2 8 . 0 2 7. 8 6 6 6 . 253 . 41 3 3 4. 281. 279 35.52 4. 105 6 . 531 . 6 97 42.055.802 – dobički p ri od tujit v ah naložb 1 5.883.5 14 4 1 7. 8 2 6 16.301.340 3 9.959. 6 4 6 20 3. 2 43 4 0. 162. 8 89 – drugi prihodk i od nalo žb 1 0 0 . 0 67. 55 7 4 .688.995 10 4 .756 . 552 38.87 2.4 79 1 .988.279 40. 860.758 Drug i zava rov alni p rih od ki 39.79 9. 14 8 8 . 9 95 . 152 4 8 .7 9 4 . 30 0 31 . 9 9 7 .652 9. 0 0 9.3 41 41 .0 0 6 .9 93 – prihodki o d pro vizij 3 2.8 48.7 42 6 . 0 6 7. 3 4 6 38.916.088 25.044.990 5 . 6 0 4 .767 30 .6 4 9.757 – drugi prihodk i od z avarov alnih po slov 6. 950.4 0 6 2.9 27 .806 9. 878 . 2 12 6 . 952 . 66 2 3 . 4 0 4 . 5 74 1 0 . 3 5 7. 23 6 Drugi prihodki 41.096.092 12.2 3 7 .968 53. 33 4. 0 6 0 3 5.81 7 .868 7. 7 9 6 . 1 0 9 43.613.977 Čisti o dh odk i za ško de 596.436.5 54 118.592.234 715. 028 .788 5 7 6 . 5 0 7. 0 2 4 1 0 7. 1 2 4 . 7 5 1 6 83 .6 31 .7 75 – obračunani kosmat i zneski ško d 612 .7 75. 0 0 9 123.8 05.0 41 736. 580 .050 5 9 2.9 71. 464 104 .472 .10 4 6 9 7. 4 43 . 5 6 8 – obračunani de leži poz avar ova telje v in sozav arov atelj ev -35.058.683 -9.825 .777 -4 4.884.460 -25 . 17 6 . 0 2 2 -9. 102 . 9 08 -3 4 . 2 78 . 930 – spremembe ško dnih rezer vacij 1 1 . 539 . 424 4. 612 . 970 16. 152. 394 7 85 . 47 9 1 1 .7 55. 555 12.541.034 – odhodki iz izrav nalne shem e dop olnilnih zdr avst v enih zav arov anj 7 .180.8 04 0 7 . 180.8 04 7. 9 2 6 . 1 0 3 0 7. 9 2 6 . 1 0 3 Sprememba drugih zavarovalno -tehničnih rezer vacij - 7 .719.847 5.6 0 6. 439 -2 . 1 13 . 4 0 8 5 7. 2 6 6 . 87 8 5. 3 6 9.71 2 62. 636 .5 90 Spr eme mba z avar ova lno -te hni čnih r eze r va cij zav aro van cev, ki pre vz emaj o nal ožb eno t ve ganj e 108. 609.4 75 4 . 0 5 1 . 8 74 112.661.349 23 .93 6.744 1 . 555.70 9 25.492.453 Odh odk i za b onu se in p opu ste 10.4 90. 542 91 3.6 01 11.404.14 3 19.331 .0 31 2.01 9.24 5 21 . 35 0. 276 Obratovalni stroški 185.659.8 45 81.198.0 63 266. 857 . 90 8 170. 2 27 .757 70.6 8 4. 978 24 0 .91 2 .735 – stroški pridobivanja zavarovan j 124.303.4 36 60.6 07 .734 1 8 4. 911 . 170 114.294. 794 49 .234.1 72 163 . 528 . 9 66 – drugi obrat ovalni s tro ški 61.35 6.409 20.590 .329 81 . 9 4 6 .73 8 55 .93 2 .963 21.4 50 .806 7 7. 3 8 3 . 7 6 9 Odh odk i od n alož b v pove zane d ružb e 1 45. 632 0 145 .632 139.422 0 139.422 – izguba iz naložb v kapital pr idruže nih in skupaj obv ladov anih družb, obr ačunana z up orab o kapi talske me to de 145. 632 0 14 5. 632 13 9.42 2 0 139. 422 – drugi odho dki od nal ožb v pove zane družb e 0 0 0 0 0 0 Odh odk i nal ožb 30.608.229 1 . 22 4 .557 31 . 832 .78 6 40.29 0.313 702 . 89 8 4 0. 9 93. 211 – oslabit ve nančnih sr eds tev 0 33. 6 2 8 33. 62 8 1.90 1.86 9 69 . 433 1 .971.30 2 – izgube pri od tujit v ah naložb 7 . 101 .695 21 . 04 4 7. 1 2 2 . 7 3 9 6.922.512 1 8. 978 6. 9 41 .4 9 0 – drugi odho dki naložb 23.5 06.534 1 . 169. 8 85 24 . 676 . 41 9 31 . 4 65 . 932 614 .4 87 32 . 0 8 0 .4 19 Drug i zava rov alni o dh odk i 46.552.182 5. 3 63 .758 5 1.915 .940 4 5. 28 8 . 127 6.2 3 5.2 6 1 51.52 3.388 Drugi odhodki 4 8. 575. 9 54 9. 8 03 .6 99 58 . 37 9. 653 46 . 239. 59 9 1 1 . 0 69. 1 23 5 7 . 308 .722 – odhodki nan ciranja 2. 30 4 . 423 424 . 8 63 2 .7 29. 2 86 2 .517.321 420.180 2.937 .501 – ostali drugi o dho dki 4 6 . 27 1 . 531 9. 378 . 836 55 . 65 0 . 3 67 43 .72 2 . 27 8 10 . 6 4 8 . 9 43 5 4 .37 1 . 221 Posl ovn i izid p re d ob davči t vij o 11 3. 215.523 19.4 29. 322 1 32 .6 4 4. 8 4 5 78. 663.779 12.23 9 .50 3 90.903 .282 Davek od d oho dka 1 8. 425. 518 1 . 253 . 63 4 1 9.679. 152 16 .1 23.156 1 . 115 .428 1 7. 2 3 8 . 5 8 4 ČISTI P OS LOVN I IZI D OB R AČUNS KEG A OBD OB JA 9 4 .7 9 0. 0 05 1 8 . 175 . 6 8 8 112 . 965. 693 62 . 54 0.623 11 . 12 4 .075 73 .664.698 Čisti p oslo vni izid las tnikov obv ladujo če družb e 9 4 .7 90 . 0 05 17 .971.809 11 2 .76 1 . 81 4 62 . 54 0. 623 10. 9 63.7 50 73. 50 4. 373 Čisti p oslo vni izid ne obv ladujo čih del ežev 0 203.879 203.879 0 16 0 .32 5 16 0. 32 5 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 244 2.9.2 Poslo vna področja Za var ov alnice T riglav V skladu z zahtevo Sklepa o letnem poro čilu in tri mese čnih računovodskih iz kazi h zavarovalnic (Ur . list RS š t. 1/16) v nadaljevanj u predst avljamo poslovanje Zavarovalnice po pos amezni h poslov nih področjih. v EUR 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Izkaz nan čn ega po lož aja PREMOŽENJE ŽIVLJENJE S K U PA J PREMOŽENJE ŽIVL JENJE S K U PA J S R E D S T VA 1 .425.009.986 1.7 04. 59 2.224 3.1 29 .602.2 1 0 1 . 3 49. 95 8 . 827 1 . 66 3. 255 .332 3.013. 214 .159 Neo pre dme tena sre dst v a 58 .793 . 824 8. 228.2 03 67 .022 . 027 57 .234.354 5. 1 63. 2 25 62. 397 .579 Opre dme tena osn ovna sre ds t va 57 . 022 . 314 8.120.99 3 65. 1 43. 3 07 59. 61 8 . 4 41 8. 157 .010 67 .77 5.45 1 Odlož ene terja t ve za davek 0 0 0 1 1. 970. 197 24 6 . 55 4 1 2 . 216 .7 51 Naložb ene nep remičnin e 43.019.7 70 820.2 85 43 . 8 4 0 . 0 55 43. 61 4 . 54 6 83 6 .73 0 4 4 . 45 1 . 2 76 Pravi ca do up or abe sre dste v 4.5 4 8. 298 0 4. 54 8. 29 8 3.587 .916 0 3.587 .916 Finančne nal ožbe v o dvisnih dr užbah 1 2 0 .444 .6 72 11. 480 .011 131 . 924 .6 83 1 2 0 . 8 5 7. 4 5 5 11 .48 0.011 1 3 2 . 3 3 7. 4 6 6 Finančne nal ožbe v pr idruženih dr užbah 41.69 3.997 0 41.693 .997 31 . 337 .9 51 0 31 . 337.951 Finančna sre dst v a 8 41 . 558 . 0 8 1 1.666.539 . 87 0 2.508.097 .951 80 0. 423. 050 1 . 6 2 5 . 4 5 7. 8 1 1 2. 425. 8 80 .8 61 Finančne nal ožbe: 8 41 . 558 . 0 81 1 .127 .121. 898 1 .9 68 .679.979 8 0 0. 423. 050 1.183.1 6 5.3 2 3 1.983.588.3 73 – v po sojila in d epozi te 25.488.9 33 7 .0 3 2.5 90 32 . 521 . 523 3 0 . 245. 9 4 6 6.705.139 36 . 9 51 . 0 85 – v po se sti do z apadlo sti 0 140. 946.2 3 3 140 .946.2 33 0 14 3.908.51 2 143.908.5 12 – razp oložlji ve za pr odajo 81 6.048.8 3 1 772.341.432 1.588.390.263 77 0.06 3.803 824 . 93 8 .6 26 1 . 595 . 0 02 . 429 – vr edno tene p o po št eni vre dnos ti 2 0 . 317 206.801.643 206 .821 . 960 11 3. 301 2 0 7. 6 1 3 . 0 4 6 2 0 7. 7 2 6 . 3 4 7 Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 0 5 3 9 . 41 7. 97 2 5 3 9 . 4 1 7. 97 2 0 4 42.29 2.488 4 42.2 92. 488 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 135.986.39 7 91 .5 60 1 3 6 . 0 7 7. 9 5 7 105.862. 172 41 . 26 6 105.9 03.438 T erjatve 113. 94 4.6 82 1 . 883 . 0 02 1 1 5 . 8 2 7. 6 8 4 9 9. 8 41 .0 79 1 .43 8 . 370 101 .279.4 49 – terjat ve iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 73 . 285. 0 0 8 231. 5 6 6 73.5 16.5 7 4 6 7. 4 5 3 . 1 9 3 179.021 6 7. 6 3 2 . 2 1 4 – terjat ve iz poz avaro vanja in soz avaro vanja 23. 516 . 4 9 4 5. 84 6 23.5 22.340 1 9 . 7 9 7. 0 9 4 0 1 9 . 7 9 7. 0 9 4 – terjat ve za o dmerje ni davek 564.166 0 564.166 0 0 0 – druge terjat ve 16. 579. 014 1 . 6 45 . 59 0 18 . 2 24. 6 0 4 1 2 . 59 0.7 92 1 . 259. 3 49 13 . 850. 141 Druga sr eds t va 1. 4 63 .755 4 9.5 05 1 . 513 . 2 60 3.695.10 6 4 6 . 693 3.741.7 9 9 Denar in de narni ustr ezniki 6.534.1 96 7 .378 .795 13.91 2.991 11.916.5 60 1 0 . 3 8 7. 6 6 2 22. 304 .222 KAPIT AL IN OBVEZ NOSTI 1 .425.009.986 1.7 04.5 92.22 4 3.12 9.60 2.210 1 . 3 4 9.9 58 . 827 1 . 6 63. 2 55. 332 3.013.214 . 159 Kapi tal 5 7 7. 3 9 6 . 8 1 6 9 7. 8 2 5 . 1 1 7 6 75 . 2 2 1 . 933 533 . 6 92 . 01 1 110. 311. 163 644.003.1 73 – osnovni kapi tal 51.340.540 2 2. 3 6 0. 852 73.701 .392 51.340.540 22 . 3 60 . 852 73.701. 392 – kapitalske reze r ve 40.34 4.978 1 3 . 0 6 7. 9 07 53 . 41 2 . 8 8 4 40.344.978 1 3 . 0 67. 9 0 7 53 . 41 2 . 8 8 4 – rezer ve iz dob ička 359. 0 4 8 .752 45 . 513 . 8 91 404.5 6 2.64 3 322 . 3 4 8 .752 45 . 513 . 89 1 3 6 7. 8 6 2 . 6 43 – rezer va z a po šten o vre dnos t 5 2.86 1.390 3. 023.244 55. 8 8 4 . 6 3 4 49.3 99.36 2 1 0 . 0 02 . 7 17 59. 4 02 .0 79 – zadržani č isti p oslo vni izid 43. 310 . 026 7. 6 3 4 . 8 0 5 5 0. 9 4 4 . 831 46.2 07 .2 50 14 . 31 9. 2 8 6 60.526.5 36 – čisti po slov ni izid posl ovn ega le ta 30.491 .131 6 . 2 24 .41 8 36 .7 15. 5 49 24.05 1.129 5. 0 4 6 . 510 2 9 . 0 9 7. 6 3 9 Podr ejene ob vezno sti 4 9. 47 1 . 831 0 4 9. 47 1 . 8 31 49. 423 .6 93 0 49.4 23. 6 93 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 696.3 32.340 1.04 4.04 0.84 6 1 .7 4 0.373.186 671 . 257 .573 1 .07 9.0 57 .8 0 9 1.750 .31 5.38 2 – prenosne p remije 245 .6 29.45 4 3 88.396 2 4 6 . 0 1 7. 8 5 0 23 4 .785 .4 8 4 4 05.332 235.190. 816 – matematičn e rezer v acij e 0 1 . 0 0 8 . 31 9. 1 55 1 . 0 0 8 . 31 9. 155 0 1.041.55 7 .084 1.041.55 7 .084 – škodne rezer v acij e 425.0 72 .536 21 . 49 4 .71 9 4 4 6 . 5 6 7. 2 5 5 4 1 0 . 5 6 7. 4 3 9 19.692 . 1 82 43 0 . 259 .6 21 – druge zavarov alno -tehničn e rezer vac ije 25. 63 0 .35 0 13 . 8 38 . 576 39. 4 6 8. 926 25. 9 0 4 .65 0 1 7. 4 0 3 . 2 1 1 4 3 . 3 0 7. 8 6 1 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 0 54 0. 135.052 54 0. 135.052 0 44 8.72 6.09 7 448.7 26.09 7 Rezer v acije z a zapo slenc e 10.763. 216 2.079.089 12. 842.305 10. 820. 64 8 2 . 252 .716 13. 073. 36 4 Druge r ezer v acije 342 . 26 6 16 .714 358 . 98 0 65 8 . 257 111.700 769. 957 Odlož ene ob veznos ti za dave k 973. 178 3. 23 9. 555 4 . 2 1 2 .7 33 1 1 . 833 . 57 3 9.91 4.340 2 1 . 74 7. 91 3 Druge nanč ne obv eznos ti 1. 69 0.58 6 0 1 .69 0.58 6 1 . 633 . 89 6 0 1 . 633 . 8 9 6 Obve znos ti iz posl ov anja 28 .72 4.7 74 6.136.7 80 34.861.5 54 26. 962 .627 7. 0 1 5 . 1 4 4 33 .977 .772 – obveznos ti iz nep osre dnih zav arov alnih posl ov 4. 0 53 . 2 3 4 6. 1 29.7 11 10.182 .945 3.6 33.281 7 .0 03.623 10 .63 6 . 9 0 4 – obveznos ti iz poz avaro vanja in soz avaro vanja 24. 671 .5 4 0 7. 0 6 9 24.6 78.609 19. 8 12 . 6 63 1 1 . 521 19.82 4.185 – obveznos ti za o dmerj eni davek 0 0 0 3.51 6 .6 8 3 0 3.51 6 .6 83 Obve znos ti iz najemov 4. 6 43 . 8 4 4 0 4 . 6 43 . 8 4 4 3.67 5.8 05 0 3. 675.805 Druge ob vezno sti 54.6 71.134 11 .119.071 65.7 9 0. 20 6 40.000 . 7 44 5. 8 6 6 .3 63 4 5 . 8 6 7. 1 0 7 V izka zu na nčnega pol ožaja po poslovnih po dročjih so vse izkazane postavke nepob otane. V nadal jevanju je prikazana viš ina bila nčne vso te po p obo tu. v EUR 31. 12 . 2021 31 . 12. 2 020 Skupna bilanč na vso ta (nep ob ot ano st anje) 3. 129. 6 02 . 210 3.013. 214.159 Meds eb ojne terja t ve in obve znos ti - 10.658 .116 - 5 .47 9 . 24 3 Obve znos ti in terjat v e za odl oženi davek 0 -1 2 . 2 1 6 .7 5 1 Pobot ano stanje 3.11 8.944.094 2. 9 9 5. 51 8 . 16 5 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 245 v EUR 2021 2020 Izkaz poslovne ga izida PREMOŽENJE ŽIVL JENJE SK U PA J PREMOŽ ENJE ŽIVL JENJE S K U PA J Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij 411. 222 .50 4 187 .53 2.496 5 98.7 55 .000 410.20 9.492 173 . 6 5 8 . 3 5 4 58 3.86 7 .84 6 – obračunane ko smate zav arov alne pre mije 606.009.4 93 188. 340. 610 794.3 50.1 0 3 54 4.787 .178 1 7 4.468.690 719. 255.868 – obračunana pr emija, od dana v poz avarov anje in soz avar ovanje - 187 .144.606 - 825 . 143 -1 8 7. 9 6 9 . 7 4 9 - 137 .13 6. 826 - 7 9 7. 3 7 8 - 1 3 7. 9 3 4 . 2 0 4 – sprememba pr enosnih p remij -7. 6 42 . 3 8 3 1 7. 0 2 9 -7. 6 2 5 . 35 4 2 . 559 . 1 4 0 -1 2 . 9 5 8 2. 54 6. 182 Prih od ki od n alož b v pove zani h druž bah 8 . 17 9. 8 85 0 8 . 17 9 . 8 8 5 302 .6 43 0 302 . 643 – dobiček iz naložb v k apit al pridru ženih in skupaj obv lado vanih družb, ob rač unan z upor abo kapi talske me to de 0 0 0 0 0 0 – drugi prihodk i od nalo žb v povez ane družb e 8 . 17 9. 8 85 0 8. 17 9 . 8 8 5 302 . 6 43 0 302 . 6 43 Prih od ki od n alož b 1 4 . 19 6 . 0 67 101 .416 .831 115.612.898 27 .042.2 18 62.139.416 89.181.634 – prihodki o d obr es ti, izračunani z up orab o me tod e ef ek tiv nih obr est nih mer 4.5 1 7 .587 15.16 8. 297 19.6 85.8 84 6 . 9 33. 6 37 19 .000 .1 6 3 25 . 933 . 8 0 0 – dobički p ri od tujit v ah naložb 5.5 99.009 9. 289. 495 14.888.504 16 . 2 93. 61 1 20.994.547 3 7. 2 8 8 . 1 5 8 – drugi prihodk i od nalo žb 4 . 07 9. 47 1 76.9 59.039 8 1 . 03 8 . 510 3.814 . 970 22.144.7 06 2 5. 9 59 . 676 Drug i zava rov alni p rih od ki 40.1 77 .409 5. 2 0 9.6 24 45.387 .033 3 4 . 556 . 277 3.553.75 2 38.110.029 – prihodki o d pro vizij 32 . 9 89. 4 8 2 5.206.8 95 38. 19 6 .37 7 26 . 528 . 102 3. 552.7 89 30.08 0.891 – drugi prihodk i od z avarov alnih po slov 7. 1 8 7. 9 2 7 2 .7 29 7. 1 9 0 . 6 5 6 8 . 028 . 175 9 63 8.02 9.1 38 Drugi prihodki 7. 9 3 3 . 55 9 8 92.2 87 8.825 .846 7. 2 9 8 . 1 4 8 5 74 . 4 3 7 7 .872 .585 Čisti o dh odk i za ško de 207 .492.09 4 15 7 .645 .131 365.137 . 225 225.0 0 6. 21 2 150. 330.7 35 37 5.3 36.947 – obračunani kosmat i zneski ško d 252.7 25. 8 31 15 6 . 1 42 . 551 408.868.3 82 258. 037 .8 07 1 50 . 24 0 . 333 408.2 78.1 40 – obračunani de leži po zavar ova telje v in sozav arov atelj ev -35. 56 9. 203 -249.75 5 -35.818. 958 -31 . 4 4 6 . 853 -2 4 2 . 2 3 6 - 31.689.089 – spremembe ško dnih rezer vacij -9. 6 6 4 . 53 4 1 .752 . 335 - 7 .912.199 -1 . 5 8 4 . 74 2 332 . 63 8 -1 . 25 2 . 1 0 4 Sprememba drugih zavarovalno -tehničnih rezer vacij -161. 262 - 1 3 . 8 2 7. 9 6 5 -13. 98 9. 2 27 -39 9.454 13.8 49.410 13.449. 956 Spr eme mba z avar ova lno -te hni čnih r eze r va cij zav aro van cev, ki pre vz emaj o nal ožb eno t ve ganj e 0 91 . 860. 583 91. 86 0.583 0 13. 270 . 367 1 3. 2 70. 3 67 Odh odk i za b onu se in p opu ste 10.490.736 0 10.490.736 16.029 .498 0 16.029.498 Obratovalni stroški 13 4 . 49 9.7 56 35 . 835. 11 0 1 70.3 34.866 124 .141 . 249 31 .763 . 3 6 8 15 5. 9 0 4 . 617 – stroški pridobivanja zavarovan j 98.861.65 3 25.4 0 6 .9 07 1 24 . 26 8 .5 60 91 .7 1 2 . 332 21 . 85 6. 103 11 3. 5 6 8 . 435 – drugi obrat ovalni s tro ški 35 . 638 . 103 1 0. 428 . 203 46.066.306 32. 42 8.9 1 7 9 . 9 0 7. 2 6 5 42 . 33 6 . 1 8 2 Odh odk i od n alož b v pove zane d ružb e 1.087 .0 47 0 1 .087 .0 47 2.264 .409 1.6 65.987 3.93 0.396 – izguba iz naložb v kapital pr idruže nih in skupaj obv ladov anih družb, obr ačunana z upo rab o kapit alske me tod e 0 0 0 0 0 0 – drugi odho dki od nal ožb v pove zane družb e 1 .087 .047 0 1.087 .047 2.2 64.409 1 .6 65 .9 8 7 3.930 .396 Odh odk i nal ožb 5.475.499 12 . 891 . 1 88 18.366.687 7 .053.203 18.622.070 25.675. 273 – oslabit ve nančnih sr eds tev 0 0 0 1 . 56 2 .1 27 70. 2 24 1. 632 . 351 – izgube pri od tujit v ah naložb 1.6 91.09 2 5. 178 . 92 5 6. 870 .017 1 . 28 4 . 5 63 4.43 4.62 0 5.719.183 – drugi odho dki naložb 3.78 4 . 4 07 7.712 . 263 11 . 4 96 . 670 4. 20 6 . 51 3 14.117 .226 18 . 323.739 Drug i zava rov alni o dh odk i 24.354.804 943. 693 25.298.497 2 2 .91 8 .91 6 1 .3 89. 122 24.308. 038 Drugi odhodki 19 .93 2 .095 2 .55 3.54 2 22. 4 85. 637 1 7. 7 0 3 . 4 0 8 2.6 56 .2 71 20. 359. 679 – odhodki nan ciranja 2 . 276 . 3 28 1.56 4 2 . 2 7 7. 8 9 2 2. 4 4 6 . 016 132 . 93 0 2.578.946 – ostali drugi o dho dki 17.655.767 2.55 1.978 20. 207 .745 1 5 . 2 5 7. 3 9 2 2.523.34 1 17 .7 8 0.733 Posl ovn i izid p re d ob davči t vij o 78.53 8.65 5 7 . 149.956 85 .688.611 6 4 . 691 .337 6 .37 8. 62 9 71 .0 6 9.9 6 6 Davek od d oho dka 11.3 47 .522 925. 5 4 0 12 . 273. 062 1 1 . 74 0 . 2 0 8 1. 332 . 1 1 9 13 . 07 2 . 327 ČISTI P OS LOVN I IZI D OB R AČUNS KEG A OBD OB JA 6 7 .191.1 3 3 6. 224.416 73 .415. 5 49 52. 9 51 . 1 29 5. 046.5 10 5 7. 9 9 7. 6 3 9 v EUR 2021 2020 Izkaz drugeg a vseobsega jočega donosa PREMOŽENJE ŽIVLJENJE SK U PA J PREMOŽ ENJE ŽIVL JENJE S K U PA J Čisti d ob iče k ob dob ja po o bdav čit v i 6 7 .19 1.13 1 6.224.418 73.415. 54 9 52. 951 . 1 29 5.046.5 10 5 7. 9 97. 6 3 9 Drug i vse ob se gajo či d ono s po o bd avči tv i 3 . 4 3 7. 17 0 - 6. 98 4. 207 - 3 . 5 4 7. 0 3 7 1 . 851. 399 3.673.86 0 5. 525.259 Pos tavke, k i v kasnejših ob dobjih n e bo do pre raz vr šče ne v po slov ni izid 13 8. 3 03 26 .4 0 8 16 4 .71 1 -238 . 333 - 4 4 . 74 3 -2 8 3 . 0 7 6 Ak tuar ski čis ti dobi čki ali izgube v z ve zi s pokojninskimi nač r ti z dol oč enimi zaslužki 138 .3 03 26 .4 0 8 16 4 .71 1 -238 . 333 - 4 4 . 74 3 -2 8 3 . 0 7 6 Davek od p os tav k, ki n e bo do pre raz vr šče ne v po slov ni izid 0 0 0 0 0 0 Pos tavke, k i bo do v kasnejših ob do bjih lahko prer azv rš čene v p osl ovni izid 3.298.867 -7 .010. 615 -3 .71 1 .748 2 . 08 9.7 32 3.718 .603 5. 8 0 8 . 33 5 Čisti do bičk i ali izgube iz po nov ne izmere nan čnega sr eds t va, r azpol ožljive ga za pr odajo 4. 072 . 63 8 -3 6 .752 . 119 -32 . 679 .4 81 2. 579. 916 21 .8 4 6 .162 24 .426 .07 8 – dobički ali izgub e, prip oznani v rezer vi za p oš teno v redn os t 12 . 38 0. 157 -25.9 42 .976 -1 3 . 5 6 2 . 8 1 9 10.140.738 30.1 7 6.808 40.31 7 .546 – prenos do bičkov ali izgub iz re zer ve za p oš teno v re dnos t v po slov ni izid -8 .307 .519 - 10.809.1 43 -1 9 . 1 1 6 . 6 6 2 -7. 5 6 0 . 8 2 2 -8 .330.646 -1 5 . 8 9 1 . 4 6 8 Obve znos ti iz zavar ovalnih p ogo db z diskre cijsko prav ico 0 23.304.30 4 23.304.304 0 -1 4 . 2 3 8 . 0 5 0 -1 4 . 2 3 8 . 0 5 0 Davek od dr ugega v seo bse gajo čeg a dono sa -773. 771 6 . 4 3 7. 2 0 0 5. 6 63. 429 -49 0.184 -3.889 .509 - 4. 379. 693 VSEO BSEG A J OČI D ON OS OB DO BJA P O OB DAVČITV I 70. 628 .3 01 -7 5 9 . 7 8 9 69.868.5 12 5 4 . 8 02 . 52 8 8 .7 20 . 37 0 63. 522 . 89 8 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 246 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V EUR Skupina T r iglav Le to 2021 PREMOŽ ENJE ŽIVLJENJE Z D R AV S T V O DRUG O S K U PA J Inves ticije v ne opr edme tena sred stva 10 . 8 68 . 526 5.4 92. 221 51 . 5 03 6 89. 454 17 . 101 .703 Inves ticije v op redm ete na osnov na sred stva 4.383.3 10 222.963 4 63. 8 51 5 43.7 95 5.613. 921 Inves ticije v naložb ene nepremičnine 633.222 10. 25 8 0 9 42 .37 1 1. 585. 851 Skupina T r iglav Le to 2020 PREMOŽ ENJE ŽIVLJENJE Z D R AV S T V O DRUG O S K U PA J Inves ticije v ne opr edme tena sred stva 4.954. 7 40 2. 29 9. 681 19 9. 834 2 84 . 621 7. 7 3 8 . 8 7 6 Inves ticije v op redm ete na osnov na sred stva 7. 3 6 8 . 6 0 6 1 6 7. 85 6 9 6 6 . 53 6 4 49 . 433 8.952. 4 31 Inves ticije v naložb ene nepremičnine 3 8 4 . 677 0 0 2 . 261 . 859 2. 646.5 36 2.9.3 Dodatna r azkritja Skupine T riglav in Za var ov alnice T riglav Stroški amortizacije po p osameznih področjih poslov anja so raz kriti v ok viru obra tovalnih stroškov v poglavju 4. 12 . Vrednost nakupa neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in nalo žbenih nepremičnin po posameznih odsekih je razvidna iz spodnje preglednice: Največja izpostavljenos t Skupine T riglav pos amezni m nančni m institucijam z naša: • pri premoženjskih zavarovanj ih: Kreditanstalt für Wie derauf bau: 6 1. 226.183 evrov, • pri življenjski h zavarovanjih : SID – Slovenska i zvozna in razvojna ba nka, d.d., Ljubljana : 26.818.79 3 evrov , • pri zdravst venih zavarovanjih : SID – Slovens ka izvozna in ra zvojna banka, d.d., Ljublja na: 2. 0 05.0 65 ev rov, • pri nezavarovalnih družbah : B KS B ank AG, bančna podružnica: 8.10 2.421 evrov . V EUR Zava rov alni ca Triglav Le to 2021 PREMO ŽENJE ŽIVLJENJE S K U PA J DODATNI P ODATKI IZ IZK A Z A FI NA NČN EGA P OLOŽ A JA Inves ticije v ne opr edme tena sre ds t va 10.012.0 22 5. 43 4 . 8 4 8 15. 4 4 6 . 870 Inves ticije v op redm ete na osnov na sreds t va 2.424.4 16 14 8 . 325 2.572. 7 40 Inves ticije v naložb ene ne premi čnine 631 . 433 10 . 258 641 . 69 0 DODATNI P ODATKI IZ IZK A Z A P OSL OVNEG A IZI DA Amor tizacija v te kočem l etu - 10 .567 .162 2 . 572 . 023 - 13.139.185 Amor tizacija p ravi ce do up orab e sreds tev - 9 67. 9 5 8 -2 1 8 . 63 4 -1 . 1 8 6 . 5 9 2 Odho dki o d oslabi t ve terja tev za pr emije in re gres e -9.7 12 . 6 92 -3. 8 18 -9.716.510 Priho dki od o dpr ave oslabi t ve terja tev 8.610 .0 07 0 8. 610 .0 07 Odho dki o d oslabi t ve naložb enih nepr emičnin 0 0 0 Odho dki o d oslabi t ve drugih ter jatev - 62 .736 0 - 62.736 Priho dki od o dpr ave oslabi t ve drugih te rjatev 4 4 .41 3 0 4 4 .41 3 Zava rov alni ca Triglav Le to 2020 PREMO ŽENJE ŽIVLJENJE S K U PA J DODATNI P ODATKI IZ IZK A Z A FI NA NČN EGA P OLOŽ A JA Inves ticije v ne opr edme tena sre ds t va 3. 850. 49 6 2.24 2.11 3 6.092.609 Inves ticije v op redm ete na osnov na sreds t va 4 . 492 .6 14 230 .92 0 4 . 72 3 . 53 4 Inves ticije v naložb ene ne premi čnine 288 . 439 0 2 8 8 . 439 DODATNI P ODATKI IZ IZK A Z A P OSL OVNEG A IZI DA Amor tizacija v te kočem l etu -10 . 0 5 6 . 4 4 8 -2 . 1 0 7. 8 1 4 - 12.164.26 2 Amor tizacija p ravi ce do up orab e sreds tev -91 8 .63 9 -205.691 - 1.124.330 Odho dki o d oslabi t ve terja tev za pr emije in re gres e - 11.370 .52 6 0 - 11.37 0.5 26 Priho dki od o dpr ave oslabi t ve terja tev 8.33 2.010 5 4 . 9 43 8.386.95 3 Odho dki o d oslabi t ve naložb enih nepr emičnin -6 53 . 3 4 0 0 - 653 . 3 4 0 Odho dki o d oslabi t ve drugih ter jatev - 110.183 -1 . 4 2 8 - 111.611 Priho dki od o dpr ave oslabi t ve drugih te rjatev 7 0. 59 0 1 .750 72 .34 0 Največja izpostavljenos t Zavarovalnice T riglav posameznim na nčnim institucija m znaša : • pri premoženjskih zavarovanj ih: Kreditanstalt für Wie derauf bau: 4 3.127 .597 evrov , • pri življenjski h zavarovanjih : SID – Slovenska i zvozna in razvojna ba nka, d.d., Ljubljana : 26.818.79 3 evrov . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 247 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 2.10 V pliv novih ali spremenjenih standardov na pripr avo računo v odskih izkaz ov Računovodske us merit ve, uporabljene pri pripravi konsolidiranih in ločenih računovodskih izkazov , so enake k ot pri pripravi konsolidirani h in ločenih računovodskih izka zov Zavarovalnice T riglav za poslovn o leto, ki se je končalo 31. 12 . 2020. Iz jema so na novo sprejeti oz. spremenjeni st andardi in pojasn ila, ki so v velja vi za le tna obdobja z zače tkom 1. 1. 2021 a li kasneje i n so preds tavljeni v nadalje v anju. Sprememb e obstoječih st andardov , k i veljajo v tekočem poročevalskem obdo bju V tekočem poroč evalskem obdobju velj ajo nasledn je spremembe obstoje čih standardov , ki jih je izd al Upravni odbor za me dnarodne računovodske standarde ( UOMRS) in sprejela E U: Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 39 – Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, MSRP 7 – Finančni instrumenti: R azkritja, MSRP 4 – Zavarovalne pog odb e in MSRP 1 6 – Najemi Spremembe obravnavajo refo rmo refer enčnih obrestnih mer (2. faza ) in velja jo za letna obd obja, ki se začnejo 1. 1 . 202 1 ali pozneje. Spremembe se nanašajo n a spremembo nančni h sredstev, nančnih obvez nosti in obveznos ti iz najema, posebne zahteve glede obr ačunavanj a varovanja pred t veganjem in zahteve po razkritju po MSRP 7 ter spremlja jo spremembe v zvezi s spremembami i n obračunavanjem varovanja pred t veganjem: • Sprememba na nčnih sredstev , na nčnih obveznosti in obvez nosti iz najem a – IASB uvaja prak tično rešitev z a spremembe, ki jih zahteva re forma (spremembe so potrebn e neposredno zaradi reforme IB OR in so narejene na e konomsk o enak ovredni po dlagi). T e spremembe se obračunavajo s poso dobit vijo efek tivne obre stne mere. Vse druge spremembe se obračunavajo z uporabo trenutnih zahtev MSRP . Podobna prak tična rešite v je predlagana za obračunavanje na strani najemn ika po MSRP 16. • Zahteve glede ob računavanja varovanj a pred t veganjem – v skladu s spremembam i se obračunavanje varovanja pred tveganjem ne ukinj a samo zaradi reforme IBO R. Razmerja varovanja pred t veganjem (in z nj imi povezano dokumentacijo) je treba spremeniti tako , da bod o odražala spremembe varovane p ost avke, instrumenta varovanja pred t veganjem in varovanega t veganja. Spremenjen a razmerja varovanja pred tveganjem morajo izpolnjevati vsa m erila ustreznosti za obr ačunavanje varovanja pred tveganjem, vključno z zahtev ami glede učinkovitosti. • Razkritja – d a bi uporabniki lahk o razu meli naravo in obseg t veganj, ki jim je podje tje izpostavljeno zaradi reforme IB OR , kako po djetje obvladuje ta t veganja, n apredek po djetja pri prehodu z IBOR na alternativne re ferenčne obre stne mere in način upravljanj a tega prehoda, mor a podje tje razkriti na slednje i nformacije: • kako u pravlja prehod na alternativn e refer enčne obres tne mere, njegov napredek na datum poro čanja in tveganja, ki jim je iz pos tavljeno zaradi prehoda; • k vantit ativne info rmacije o neizvedenih nančni h sredst vih, neiz vedenih nančni h obveznostih in izvedenih nančnih in strumentih, ki še niso prešli na alternativno re ferenčno stopnjo, razčlenjene po pomembni re ferenčni obres tni meri, za katero se izve de re forma referen čnih obrestnih mer ; • če je zaradi reforme IB OR prišlo do sprememb strategije podje tja za obvladovanje tveganj, opis teh sprememb in tega, kak o jih podjetje obv laduje. UOMRS je spremenil tudi MSRP 4 na način, da morajo zavarovatelji, ki uporabljajo začasno oprostitev od uporab e MSRP 9, u porabljati spremembe pri obračunavanju spremem b, ki jih neposredno zahteva reforma IBO R. Spremembe MSRP 16 – Najemi Spremembe obravnavajo prilagodit ve najemn in v zvezi s covid- 19 po 30. 6 2021 i n veljajo od 1. 4. 202 1 za poslovna le ta, ki se za čnejo 1. 1 . 202 1 ali pozneje. Spremembe po daljš ujejo obdobje uporabe pr aktične r ešit ve iz MSRP 16 za eno leto. Oprosti tev je bila podaljšana, da bi zajela pri lagodit ve najemni n, katerih posledica je zmanjšanje z golj tistih na jemnin, ki zapadejo 30. 6. 2022 a li prej. Spremembe MSRP 4 – Zavarovalne po god be Spremembe se nanašajo n a podaljšanje začasne oprostit ve od uporabe M SRP 9. Spremem be spremin jajo datum preneh anja vel javnosti zač asne oprostit ve o d uporabe MSRP 9 – Finančni instrumenti v MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe, s čimer mor ajo podjetja uporabljati MSRP 9 za letna obdobja, ki se začnejo 1 . 1. 2023 al i pozneje. Vpliv sprememb obstoje čih standa rdov na računovo dske izkaze Zavarovalnice in Skupine Sprejetje sprememb k obstoječim st andardom ni vplivalo na k onsolidirane in ločene računovodske izkaze Zav aro valni ce Triglav . Sprejeti standardi in spremembe obstoječih standardov , ki bodo stopili v v eljavo na poznejši datum in ki jih Za varovalnica in Skupina ne uporabljata v svojih računovodskih izka zih Na dan odobrit ve teh računovodskih izkazov je UOMRS izda l naslednje s premembe obs toječih standardov , ki jih je EU s prejela, vendar še ni so stopile v veljavo: Spremembe MRS 16 – Opredme tena osnovna sredst va Spremembe standarda velja jo za le tna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 2022 a li pozneje, in obravnavajo dobičke pred nameravano uporabo. Spremembe standarda prepovedujejo, da bi podjetje od nabavne vre dnosti opre dmetenega osnovnega sredst va odš telo kakršne koli dobičke od prodaje sredst va, ust v arjene pri spravljan ju sredst va na njegovo mesto in v st anje, v katerem sredstvo lahko deluje v skladu s pričakovanj i poslovo dst va. Po djetje mora dobičke od pro daje takšnih sredstev in stroške nji hove izdelave pripoznati v poslovnem izidu. Spremembe MRS 37 – Rez er vacij e, po gojne o bveznosti in po gojn a sredst va Spremembe standarda velja jo za le tna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 2022 a li pozneje, in obravnavajo stroške izpolnjevanj a pogodb pri kočljivih po godbah. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 248 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Spremembe dolo čajo, da »stroški izpolnitve« p ogodbe z ajemajo »stroške, ki se na našajo neposredno na pogodbo «. S troški, ki se nanašajo neposredno na pogodbo, so lahko dodatni stroški izpolnitve te pogodb e ali raz pore ditev drugih stroškov , ki s e nana šajo neposre dno na iz polnitev po godbe. Spremembe MSRP 3 – Poslovne združitve Spremembe standarda velja jo za le tna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 2022 a li pozneje, in obravnavajo sklicevanja n a temeljni okvir s spremembami MSRP 3. T e sprememb e: • poso dabljajo MSRP 3 tak o, da se sklicuje n a konceptualni okvir, i zdan leta 2018, namesto na ok vir , izdan leta 1989; • v MSRP 3 dodajajo zahtevo, da prevzemnik za transak cije in druge dogodke, ki s padajo v podro čje uporabe MR S 37 ali OPMSRP 2 1, upor ablja MRS 37 a li OPMSRP 21 ( namesto temeljnega ok vira) , da opredeli obveznos ti, ki jih je prevzel v p oslovni združit vi; • v MSRP 3 dodajajo iz recno izjavo , da prev zemnik ne pripoz na pogojnih sredstev , pridobljenih v poslovni združit vi. MSRP 1 7 – Zavarovalne p ogo db e Nov računovo dski standard velj a za letna obd obja, ki se začnejo 1. 1 . 202 3. Novi s tandard zahteva merjenje zavarovalnih obveznosti po trenutni vrednosti izpolnjevanja in prinaša enotnejšo meto do merjenja in predstavit ve za vs e zavarovalne pogo dbe. Namen zahtev je zagoto vi ti dosle dno in na načelih temelje če obr ačunavanje zav arov alnih pogo db. MSRP 17 nadome šč a MSRP 4 – Zavarovalne pogo dbe in z njim povezana pojasnila. S s premembami MSRP 1 7 – Zav arovalne pogodb e, ki jih je UOMRS izdal 2 5. 6. 202 0, je datum začetka uporabe MSRP 17 preložen za dve leti, na letna obdobja, ki se začnejo 1 . 1. 2023 al i pozneje. Spremembe uvajajo poenos tavit ve in razlage nekaterih zahtev standarda ter zagotavljajo dodatno pomoč pr i pr vi upor abi MSRP 1 7 . Spremembe različnih s tandardov zaradi izb oljšav MSRP (cikel 20 18 –20 20) Spremembe izha jajo i z letneg a projek ta za izboljšanje MSRP ( MSRP 1, MSRP 9, MSRP 16 in MRS 4 1), predv sem z namenom odpravljanj a neskladnosti in razlag e bese dila, in velj ajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 2022 a li pozneje. Sprememba MSRP 1 6 se nanaša samo na pona zorilni zgled, zato datum začetka veljavnos ti ni na veden. T e spremembe s tandardov: • pojasnj ujejo, da l ahko odvisna druž ba, ki uporablja odstavek D16( a ) MSRP 1, meri kumulativne tečajne razlik e z uporabo zneskov , ki jih prikaže obvladujoče podje tje, na podlagi datuma prehoda obvladujočega p odjetja na MSRP (MSRP 1) ; • pojasnj ujejo, katera nadomestila podje tje vključi pri izvedbi »preizkusa z 10 odstotki«, n avedenega v odst avku B3 .3.6. MSRP 9, ko ocenjuje, a li naj odpravi pripoznan je nančne obveznosti. Podjetje pri izračunu u poš teva s amo nadomestila, plačana ali prejeta med p odje tjem (pos ojilojema lcem) in posojilodajalcem, vključno z nadomestili, ki jih plača ali prejme kateri-koli od nji ju v imenu drugega (MSRP 9 ); • iz zgleda odpravijo ponazoritev po vračila za izboljšanja s redst v a v najemu s strani na jemodajalca, da bi se odpravila morebitna zmeda glede o bravnave spodbud za najem, do katere bi lahko prišlo zaradi ponazorit ve teh spodbud v zgledu (Ponazorilni z gled 13, ki spremlja MSRP 1 6) ; • odpravijo zahtevo iz 22. o dstavka MR S 41, da podje tja pri merjenju poštene vre dnosti biolo škega sredst va p o me todi sedanje vrednos ti ne smejo upoštev ati denarnih tokov , nastalih v zvezi z obdavčit vijo (MRS 41). Vpliv novih standardov in sprememb o bstoje čih stand ardov, ki bodo stop ili v veljavo na p oznejši datum, na računovo dske izkaze Zavarovalnice in Skupine Na konsolidirane i n ločene r ačunovodske i zkaze Zavarovalnice T riglav bo p omembno vplival pre dvsem novi st andard MSRP 1 7 . Uporabniki računovodskih izka zov Zavarovalnice bod o spremembe, ki jih prina ša MSRP 17 , zazna li predv sem tako, da v računovodskih izkaz ih zavarovalnic ne bo več prihodkov od zavarovalnih premij in odhodkov za škode, pač pa bo prikazan pričakovani dobiček iz na slova zavarovalnih pogodb. Gre za t.i. p ogodbeno s torit veno maržo (ang l. Contrac tual Ser v ice Margin, v nada ljevanju CSM) , ki se izračuna n a podlagi pričakovanih prilivov ( zavarovalne premije) in odlivov (odškodn ine in ostali neposredno pripisljivi stroški), ob upošte vanju časovne vre dnosti denarja in pril agodit ve za t veganja (t.j. negotovo sti glede višine in časovne ga razporeda prilivov in odlivov). T ako i zračunan CSM se bo pripoznal tak oj ob sklenitvi z avarovalne pogodb e oziroma ob začetku njene velj avnosti in sicer kot obveznost zavarov alnice, v i zkaz poslovnega izida pa se bo sproščal skozi celotno traja nje zavarovalne pogodb e (ne glede na to , kdaj je bi la obračunana a li plačana zavarovalna premij a ). Sprememba predst avit ve računovo dskih i zkazov bo vplivala tudi na kaza lnik e uspešnosti. Z avarovalnica trenutno meri svojo uspešnost tudi preko obračunane zavarovalne premije (ki je tudi osnova za merjenje tržnega deleža) in k ombiniranega k oličnika. Finančnega vpliva na računovodske iz kaze zaenkrat še ne moremo komentirati, ker še ocenjujemo celosten vp liv prehoda na MSRP 1 7 in sočasno na MSRP 9. Pričakujemo , da bo na višino in volati lnost poslovn ega izida l ahko pomembneje vplivala sprememba predpostavk pr i vredno tenju dolgoročnih zavarovalnih pogodb življenjskih za varovanj. Pri premoženjskih zavarovanjih pričakujemo, d a bo imelo največjih vpliv na poslovni izid zavarovalnice vrednotenje pozavarovalnih pogodb. Novi standardi in spreme mbe obstoječ ih standardov , ki jih je izdal O MRS, vendar jih EU še ni sprejela Za zdaj se MSRP , kot jih je sprejela E U, bistveno ne razlikuje jo od pre dpisov , ki jih je s prejel Odbor z a mednarodne računovodske standarde (OMRS) , z iz jemo naslednji h novih standardov in sprememb obstoječih standar dov . MSRP 1 4 – Zakonsko predpisani odlo g plač ila računov Odbor za me dnarodne standarde (OMRS) je standard obj avil 30. 1. 2014. Ci lj standarda je omogoči ti podje tjem, ki MSRP uporabljajo prvi č in ki zakon sko predpisane odloge plačila računov še pripoznavajo v s kladu s prejšn jimi SS RN, da ob preho du na MSRP takšno pripoznavan je nadalj ujejo. Evropska komis ija je skleni la, da ne bo pričela pos topka po trjevanja tega vmesnega standarda ter da bo po čakala na izda jo njegove končne verzije. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 249 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Spremembe MRS 1 – Predstavljanj e računovo dskih izkazov Dopo lnila standard a veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 202 3 ali pozneje, in obravnavajo razvr šč anje obveznosti na kratkoročne in dolgoročne. Spremembe standarda zagotavljajo splošnejši pristop k raz vrš čanju obveznosti po MRS 1 na po dlagi pogodb enih dogovorov , veljavni h na datum poročanja. S spremembam i MRS 1, ki jih je UOMR S izdal 15. 7 . 202 0, je datum začetka veljavnosti preložen za le to dni, na letna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 202 3 ali pozne je. Spremembe MRS 1 – Predstavljanj e računovo dskih izkazov Dopo lnila standard a veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 202 3 ali pozneje, in obravnavajo razkritj a računovods kih us meritev . Spremembe zahtevajo, da podje tja na mesto svojih pomembnih računovodskih usmeritev razkrijejo svoje bist vene računovodske usmeritve. Vsebujejo napotke in primere za pomoč pripravljavcem pri odloč anju, katere računovodske u smerit ve naj raz krijejo v svojih računovodskih iz kazi h. Spremembe MRS 8 – Računovo dske usmerit ve, sprememb e računovo dskih oc en in napak Dopo lnila standard a veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 202 3 ali pozneje, in obravnavajo opredelitev računovods kih ocen. Spremembe se osredo toč ajo na računovodske ocene in podaja jo napotke, kako raz lik ovati me d računovodski mi us meritv ami i n računovodski mi ocena mi. Spremembe MRS 12 – Davek iz do bička Dopo lnila standard a veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 202 3 ali pozneje, in obravnavajo odložene davke, povezane s sredst vi in obveznostmi, ki izha jajo i z pos amične transak cije. V skladu s s premembami oprostitev od up orabe ob zače tnem pripoznanj u ne velja za posle, pri katerih ob začetnem prip ozna nju na stanejo tako odbitne kot tudi obdavčljive začasne razli ke, katerih posledic a je pripoznan je odloženih terjatev in obvez nosti za davek v enak em znesku. Spremembe MSRP 10 – K o nsolidirani računo vodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v pridružena p odje tja in skupne po dvige Sprememba standarda obravnava prodajo ali pris pev anje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oz. skupni m pod vigom ter nadalj nje spremembe. Spremembe izh ajajo i z razha janj a zahtev po MR S 28 in MSRP 10 ter pojasnj ujejo, d a je obseg prip ozna vanja dobička oz. izgu be pri p oslu s pridruženi m podje tjem ali pri sk upnem pod vigu odv isen od tega, ali prodana oz. prispevana sredst va pre dstavljajo poslovni subjek t. Datum pričetka veljavnosti spremembe standarda je odložen za nedolo čen čas do zaključka razis kovalnega projekt a v zvezi s kapitalsko metodo. Spremembe MSRP 1 7 – Zavarovalne pog odb e Sprememba obravnava zače tno uporabo MSRP 17 in MSRP 9 z vidika primerjal nih informacij. Gre za spremembo ozk ega po dročja uporabe preho dnih zahtev MSRP 1 7 z a podje tja, ki prv ič uporabljajo MSRP 1 7 in MSRP 9 hkrati. Spremembe veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1 . 2023 ali pozneje. Vpliv novih standardov in sprememb o bstoje čih stand ardov, ki jih E U še ni sprejela, na ra čunovo dske izkaze Z avarovalnice in Skupine Poslovodst vo pre dvid eva, da uvedba teh novih st andardov in spremem b obstoje čih standardov v obdobju zače tne uporabe ne b o imela pomembnega vpliv a na ločene in konsolidirane računovodske izka ze Zavarovaln ice. Obračunavanje varovanja pred tveganjem v zvezi s por t feljem nančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU ni spre jela, ost aja še na prej neregulirano. Poslovodst vo o cenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s nančni mi sredst vi ter obveznos tmi v sklad u z MRS 39 – Finančni i nstrumenti: Pri poznavanje in merjenje, če bi bila uporabljena na poročevalski datum, ne bi imela pomembnega vpliva na loč ene in konsolidi rane računovodske iz kaze Zavarovalnice T riglav . Spremembe rač unovods kih us meritev V letu 2021 n i bilo sprememb računovodskih us meritev. Pojasnila v zvezi z začasno oprostit vijo uporab e standarda MSRP 9 V letu 2021 je zavarovaln ica še vedno u veljavlj ala začasno oprostitev up orabe st andarda MSRP 9. Zaradi s prejetja novega st andarda, ki obravnava zavarovalne pogodbe, MSRP 17 , st andard la hko začnejo uporabljati s 1. 1 . 202 3. Pogoj za odlog je, da knjig ovodska vrednos t obveznosti, ki izhaja jo iz zavarovalnišk e deja vnos ti, znaša na jman j 90 odsto tkov celotne knjigovodske vrednosti obveznosti. Izpolnjevanje pogojev smo preverili na 31. 12. 2015. Iz račun je prikazan v spodnji preglednici. Po 3 1. 12 . 201 5 ni bilo sprememb , ki bi pomembno vpliv ale na iz polnjevanje pogojev. v EUR Skupina T riglav Zavar ov alni ca Triglav 31. 12 . 2015 31 . 12 . 2015 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 2.600 .442.12 3 2.053 .864 .286 Celotne obveznosti 2.7 89 .4 12.29 9 2.154.8 72.3 19 Del ež zav ar oval nih ob vezn ost i v cel ot nih ob vezn ost ih 93 % 95 % V naslednji preglednici je prikazana ana liza poš tene vre dnosti nančnih sredstev na koncu poro čevalskega obdobja in spremembe p oš tene vre dnosti v o bdobju p oroč anja. Fina nčna sredst v a so razdeljena na sredst v a, katerih p ogodbeni denarni tokovi pre dstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na n eporavnani znesek glavnice, brez nančnih sredstev, na menjenih trgovanju, in vsa druga nančna sredst va . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 250 v EUR Sre dst v a, ka ter ih de nar ni tokov i so iz klj učn o odp lač ila glav nice i n obr es ti na ne po rav nani z nes ek gl avni ce O st ala n ančn a sre ds tv a Skupina T r iglav Poštena vrednost 1. 1 . 2021 Poštena vrednost 31. 12 . 2021 Poštena vrednost 1. 1 . 2021 Poštena vrednost 31. 12 . 2021 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 2.58 1.85 3.541 2.5 04.048 .7 41 0 42. 75 1 .390 Las tniški v re dnos tni papirji 0 0 251 . 3 65.74 4 3 6 0 . 7 0 7. 9 0 3 Izv edeni nan čni instr ument i 0 0 113. 301 2 0 . 317 Poso jila in dep oziti 76 . 2 0 8 .7 1 8 7 4.17 0.9 2 6 0 0 Denar in de narni ustr ezniki 81. 89 9. 66 4 82 . 32 1 . 63 0 0 0 Skupaj 2.7 39 .96 1.923 2.6 60. 541 .297 2 51 . 47 9. 0 4 5 4 0 3. 47 9. 6 0 9 v EUR Sre dst v a, ka ter ih de nar ni tokov i so iz klj učn o odp lač ila glav nice i n obr es ti na ne po rav nani z nes ek gl avni ce O st ala n ančn a sre ds tv a Zava rov alni ca Triglav Poštena vrednost 1. 1 . 2021 Poštena vrednost 31. 12 . 2021 Poštena vrednost 1. 1 . 2021 Poštena vrednost 31. 12 . 2021 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 1 .8 60. 111. 108 1 .74 3 . 9 5 0 . 0 17 19. 39 9. 127 2 5.504.977 Las tniški v re dnos tni papirji 0 0 113.5 86.57 0 204. 0 09. 208 Izv edeni nan čni instr ument i 0 0 113. 301 2 0 . 317 Poso jila in dep oziti 2 7. 5 4 2 . 0 2 4 24 . 470 . 02 9 3. 65 4 . 8 60 3. 278 . 3 62 Denar in de narni ustr ezniki 18. 914.182 13.9 12.991 0 0 Skupaj 1.906.567 .313 1 .782 . 333 .0 38 1 36 .753 . 85 8 2 32.8 12.864 v EUR Bon ite tna o ce na sr eds tev, kate rih d enar ni to kovi s o izkl jučn o od pla čil a glav nic e in obr es ti na ne po rav nani z ne sek g lavn ice Skupina T r iglav Neo cenjeno AAA A A /A BBB B B/ B Skupaj Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 43.97 2.345 438 .92 1 .752 1 .054 .713.18 4 78 9. 29 4 .8 18 185.667 .718 2.512.56 9.8 18 Poso jila in dep oziti 6 7 .296 .23 9 0 0 1.622.647 6 .07 9. 25 4 7 4.998.140 Denar in de narni ustr ezniki 44.224. 7 62 0 4.69 6 37 . 4 69. 4 0 4 62 2 .76 8 82 . 321 .63 0 Skupaj 155.493. 34 6 43 8 . 921 .752 1 . 0 5 4 . 7 1 7. 8 8 1 828 .386. 869 1 92 . 3 6 9 .74 0 2 .669.889 .588 v EUR Bon ite tna o ce na sr eds tev, kate rih d enar ni to kovi s o izkl jučn o od pla čil a glav nic e in obr es ti na ne po rav nani z ne sek g lavn ice Zava rov alni ca Triglav Neo cenjeno AAA A A /A BBB B B/B Skup aj Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 22.8 51.80 1 36 1 .651 .765 8 42 .738 .7 7 7 459.42 8 .6 0 0 49. 8 68 .751 1.736. 539.694 Poso jila in dep oziti 24. 8 16 .4 83 0 0 0 0 24. 81 6. 4 83 Denar in de narni ustr ezniki 1 .0 6 4 . 256 0 4 .69 6 12 . 84 4 .039 0 13.9 12.991 Skupaj 48 .73 2 . 5 4 0 36 1 . 65 1 .765 8 4 2 .74 3 . 4 7 3 47 2.2 7 2.6 38 49.868.7 5 1 1 .775 . 2 69. 16 8 V spodnji preglednici je prikazan a knjigovodska vrednost sredste v na 3 1. 12. 2021, katerih pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izklj učno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek gla vnice, glede na bonite tne ocene kre ditnega t veganja. Knjigovodska vrednost se meri v skladu z MRS 39 pred popr avkom vrednosti sreds tev , ki se merijo po odplačni vre dnosti. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om 251 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V naslednj i preglednici sta prikazani poš tena in knj igovodska vrednos t sredstev, kateri h pogo dbeni denarni tok ovi preds tavljajo iz ključno odplačila gla vnice in obresti na nepo ravnani z nesek glavnice, za katera je Skupina ug otovila, da nimajo n izk ega kreditnega t veg anja. Kn jigovodska vrednost s e meri v skladu z MRS 39 pred popravkom vredno sti sredstev, ki se merijo po odplačni vrednosti. v EUR Sre dst v a, ka ter ih de nar ni tokov i so iz klj učn o odp lač ila glav nice i n obr es ti in nim ajo niz kega k red itn ega t ve ganj a Skupina T r iglav Poštena vrednost Knjigovo dska vredn ost Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 229. 6 41 .737 22 9 .640. 06 3 Poso jila in dep oziti 72.569.99 3 73. 375. 49 4 Denar in de narni ustr ezniki 4 4 . 8 4 7. 5 2 9 4 4 . 8 4 7. 5 2 9 Skupaj 3 4 7. 0 5 9 . 2 6 0 34 7 .863 .086 v EUR Sre dst v a, ka ter ih de nar ni tokov i so iz klj učn o odp lač ila glav nice i n obr es ti in nim ajo niz kega k red itn ega t ve ganj a Zava rov alni ca Triglav Poštena vrednost Knjigovodska vre dnost Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 72. 6 80 .91 3 72 .72 0. 552 Poso jila in dep oziti 2 4 . 470 . 02 9 24 . 816 . 4 83 Denar in de narni ustr ezniki 1 .0 6 4 . 256 1 . 0 6 4. 256 Skupaj 98. 215. 198 98.601 .291 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k računo vodskim izkaz om Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 252 3. P ojasnila k posameznim posta vk am izkaz a nančnega položaja 3.1 Neopredmetena sredstv a v EUR Skupina T r iglav Dob ro im e Ra zmejeni stroški pridob ivanja zavarovanj Dolgoročne akti vne časovne razmejitve Licence in računalniški programi Neopredmetena sredstva v pri dob iv anju Skupaj NABA VNA VREDNOST Stanj e na 1 . 1 . 2020 10.413. 312 50 .7 74.75 6 1 .813. 4 48 86.234.883 4.779.537 154 .015. 936 – preno s v upo rabo 0 0 0 5.185.569 -5.185.569 0 – nakupi 0 0 0 3. 8 91 .7 27 3 . 8 4 7. 1 4 9 7. 7 3 8 . 8 7 6 – odt ujit ve 0 0 0 - 1.07 6.03 3 -1 8 2 . 9 4 1 -1 . 2 5 8 . 9 7 4 – oslabi t ve 0 0 0 -2 . 2 0 0 . 0 2 5 0 -2 . 2 0 0 . 0 2 5 – net o spreme mba 0 1.932.946 -2 1 7. 8 6 0 0 0 1 .715 .0 8 6 – preno s na opr edme tena OS 0 0 0 - 53 . 83 5 0 - 53 . 83 5 – teč ajne razlike 0 -51 . 72 9 0 -76 . 7 9 4 -59 5 -1 2 9 . 1 1 8 Stanj e na 31. 12 . 2020 10.413. 312 52 .6 55. 97 2 1.595 .588 9 1 .9 0 5.4 92 3. 257 .581 159. 827.9 4 6 – preno s v upo rabo 0 0 0 2.40 0.47 1 - 2 .40 0.47 1 0 – nakupi 0 0 0 14. 39 0.973 2.7 10 .73 0 17 .101 .703 – odt ujit ve 0 0 0 -1.705.072 0 - 1.705.072 – net o spreme mba 0 422 . 54 6 -1 . 2 9 3 . 3 0 6 0 0 -8 70 . 76 0 – druge sprem embe 0 0 0 2.200. 000 0 2.200 .000 – teč ajne razlike 0 26 . 4 45 0 2 9.1 39 192 55. 7 76 Stanj e na 31. 12 . 2021 10.413. 312 53. 1 0 4 . 96 3 30 2.28 2 10 9.221 .0 03 3. 56 8 . 032 176 . 6 0 9. 5 93 POPR A VEK VREDNOSTI Stanj e na 1 . 1 . 2020 0 0 0 - 5 2.290 .206 0 -5 2.290 .20 6 – amor tiz acija teko čega l et a 0 0 0 - 8 .9 03.702 0 -8 .9 03 .702 – odt ujit ve 0 0 0 834 . 24 9 0 83 4 . 249 – oslabi tev 0 0 0 1 .416 . 8 61 0 1 . 416 . 861 – preno s na opr edme tena OS 0 0 0 29. 323 0 2 9. 323 – teč ajne razlike 0 0 0 61 . 011 0 61 .01 1 Stanj e na 31. 12 . 2020 0 0 0 -58 . 8 52 . 4 6 4 0 -58 . 852 .4 6 4 – amor tiz acija teko čega l et a 0 0 0 - 10.018.359 0 - 10.018.359 – odt ujit ve 0 0 0 1.669.6 35 0 1 .669.6 3 5 – druge sprem embe 0 0 0 - 2.200. 000 0 - 2.200 .000 – teč ajne razlike 0 0 0 -2 3 . 9 8 7 0 -2 3 . 9 8 7 Stanj e na 31. 12 . 2021 0 0 0 - 6 9. 4 2 5 . 175 0 - 6 9. 4 2 5 . 175 NEODPISANA VREDNOST Stanj e na 31. 12 . 2020 10.413. 312 52 .6 55. 97 2 1.595 .588 33.053.028 3.257 . 581 10 0 . 975. 475 Stanj e na 31. 12 . 2021 10.413. 312 53. 1 0 4 . 96 3 30 2.28 2 39.7 95 . 8 28 3. 56 8 .0 32 1 0 7. 1 8 4 . 4 1 5 Dobro ime Dobro ime izha ja iz pripojitve družbe Alt a Skladi, d.d. k družbi T riglav Skladi, druž ba za upravljanje, d.o.o . v letu 2019 . Pri preverjanju vrednosti d obrega imena na 31. 12 . 2021 je bila narejena ocena nadomestljive vre dnosti sre dstev za denar ust varjajočo enoto, tj. družbo Al ta skladi. Na domestljiv a vre dnost je bila izračuna na po me todi diskontiranega neto d enarnega toka, pri čemer so bili upoštev ani ocenjeni neto denarni tokovi za obd obje 2022– 2028 ter disk ontna stopnja v višini 11,99 odsto tka (202 0: 11,6 o dstotka). Izračuna na nadomestljiva vrednos t dobreg a imena presega njegovo knjigovodsk o vrednos t, zato oslabitev dobre ga imena ni potrebna. Druga neopredmeten a sredstva Skupin a nima neopredmetenih sredstev, ki bi bil a zastavljena kot jamstvo za obveznos ti. Skupina t udi nima nančnih obvez, povezanih z naku pi neopre dmetenih sredstev. Neopredmetena sredst v a v lasti Skupine ni so bila pridobljena z državno po dporo. Uporabljena amor tizacijska stopnj a za programsko podporo je 20 odsto tkov , z a druge materia lne pravice pa se giblje med 1 in 20 odsto tki. Amor tizacijs ke stopnje se v letu 202 1 niso spremenile. S trošek amor tizacije neopredme tenih sredstev je v izka zu poslovnega izida izka zan v različni h pos tavkah, kot je razvidno iz prikaza razdelit ve stroškov po naravnih in fun kcional nih sku pinah v poglavju 4. 12 . V ok viru neopre dmetenih sredstev Skupina na 31. 12. 2021 izkaz uje tudi razme jene stroške pridobiv anja zavarovanj. Spremem ba teh je pripoznan a kot sprememba prenosne premije, k ot je navedeno v poglavju 4. 1 . Dobički in izgube iz n aslova od tujitev neopredme tenih sredstev ter odhodki iz naslova oslabitev so prikazani v postavki Drugi prihodki oz. Drugi odhodki izkaza poslovnega izida. Skupin a nima neopredmetenih sredstev, ki bi bil a posamično po membna za konsolidirane računovodsk e izka ze. Skupin a je v letu 2021 presojal a obstoj morebi tnih zn akov osla bljenosti drugih neopredmetenih sredstev. Z namenj osl abljenosti ni zazna la. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 253 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Zava rov alni ca Triglav Razmejeni stroški pridob ivanja zavarov anj Dolgoročne a ktivne časovne ra zmejitve Licence in računalniški pr ogrami Neopredmetena sredstva v pri dob iv anju Skupaj NABA VNA VREDNOST Stanj e na 1 . 1 . 2020 37 .13 2.12 0 1.59 5.164 53 .888.544 2 . 9 03 . 514 95 .51 9. 3 4 4 – preno s v upo rabo 0 0 2 .51 9.5 26 -2.5 19 .52 6 0 – nakupi 0 0 3. 123. 231 2. 96 9.37 8 6. 092.609 – odt ujit ve 0 0 -856 . 10 0 0 - 856 .10 0 – net o spreme mba 666.7 35 -2 1 7. 8 6 0 0 0 4 4 8 . 875 Stanj e na 31. 12 . 2020 3 7. 7 9 8 . 8 5 5 1 .377 .305 58 .67 5. 2 0 0 3. 353.370 1 01. 204.730 – preno s v upo rabo 0 0 1.908.1 77 - 1.908.17 7 0 – nakupi 0 0 13.93 0.5 34 1 .51 6.33 7 15. 4 4 6 . 870 – odt ujit ve 0 0 -365. 3 0 4 0 -3 65. 3 0 4 – net o spreme mba -2 . 7 5 3 . 0 0 6 - 1 .075 .021 0 0 -3. 8 28 . 027 Stanj e na 31. 12 . 2021 35.0 45.8 4 9 30 2.28 3 74 . 1 4 8 . 6 0 9 2.96 1.525 112 .458 .267 POPR A VEK VREDNOSTI Stanj e na 1 . 1 . 2020 0 0 -33.595.071 0 -33.595.071 – amor tiz acija 0 0 - 6. 055.615 0 - 6 .055.615 – odt ujit ve 0 0 8 43 . 53 8 0 8 43. 538 Stanj e na 31. 12 . 2020 0 0 - 3 8 . 8 0 7. 1 4 8 0 - 3 8 . 8 0 7. 1 4 8 – amor tiz acija 0 0 -6.986. 368 0 - 6.986. 368 – odt ujit ve 0 0 3 5 7. 27 6 0 3 5 7. 2 7 6 Stanj e na 31. 12 . 2021 0 0 - 45.436. 242 0 - 45.436.242 NEODPISANA VREDNOST Stanj e na 31. 12 . 2020 3 7. 7 9 8 . 8 5 5 1 .377 .305 19 .868.05 2 3.353.370 62 .397 .579 Stanj e na 31. 12 . 2021 35.0 45.8 4 9 30 2.28 3 28 .7 12 . 367 2 .961.52 5 67 .022 .027 Zavarovalnica nima neopredme tenih sredstev , ki bi bila zastavljena k ot jamst vo za obveznosti. Zavarovalnica tudi nima nančnih obvez, povezanih z n akupi neopredmetenih sredstev. Obveznosti do dobaviteljev v z vezi z nak upi neopre dmetenih sredstev na 3 1. 12 . 202 1 znaša jo 8. 25 5.490 evrov (3 1. 12. 2020: 7 10.42 0 evrov). Neopr edmetena sredst v a v lasti Zavarovalnice niso bila pridobljena z državno p odporo. Uporabljena amor tizacijska stopnj a za programsko podporo je 20 odsto tkov , z a druge materia lne pravice pa se giblje med 1 in 20 odstotki. A mor tizacijske stopnje se v le tu 20 21 niso spremeni le. Strošek amor tizacije tek očega l eta je v izkazu poslovnega izida i zkazan v raz ličnih postavkah, kot je razvidno iz prikaza razdelit ve stroškov po naravnih vrst ah in funk cionaln ih skupi nah v poglavju 4. 12 . V ok viru neopre dmetenih sredstev Zavarov alnica na 3 1. 12. 2021 i zkazu je tudi raz mejene stroške pridobiv anja zavarovanj. S prememba teh je pripoznan a kot sprememba prenosne premije, k ot je navedeno v poglavju 4. 1 . Dobički in izgube iz n aslova od tujitev neopredme tenih sredstev so prikazani v postavki Drugi prihodki oz. Drugi odhodki izkaza poslovnega izida. Zavarovalnica nima neopre dmetenih sredstev , ki bi bila posamično pomembna za računovodske i zkaze. Nabavna vrednost sreds tev , ki so v celoti amor tizirana in se še uporablja jo, zna ša 14,68 ods totka nabavne vrednosti vs eh sredstev v uporabi Zav arovalnice. Zavarovalnica je v le tu 20 21 presojala obstoj morebitnih zna kov osla bljenosti drugih neopredme tenih sredstev. Z namenj osl abljenosti ni zazna la. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 254 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.2 Opredmetena osnovna sr edstv a v EUR Skupina T r iglav Zemljišča Zg radb e Oprema O predmetena osnovna sred stv a v pri dob iv anju S kupaj NABA VNA VREDNOST Stanj e na 1 . 1 . 2020 1 1 . 5 0 7. 7 0 5 127 .03 3.164 63.783.402 3. 263.4 82 205.587 .753 – preno s v upo rabo 0 2.7 3 3. 048 1.809.846 - 4 . 542 . 8 94 0 – pove čanja 0 80 0 .75 6 4.1 7 4.810 3 . 976 . 8 6 5 8.9 52. 4 31 – odt ujit ve 0 -1 . 1 4 2 . 22 9 - 2.448.580 0 -3. 59 0 . 80 9 – preno s iz naložbe nih nepre mičnin 0 386.384 0 9 4. 011 48 0. 395 – preno s iz neo pre dme tenih sred ste v 0 0 53. 835 0 53. 835 – oslabi tev 0 -2 4 0 . 8 33 - 7 7. 7 6 4 0 -31 8 . 597 – teč ajne razlike -6 6.50 6 -24 9. 4 2 0 -7 0 . 8 0 3 - 4 67 - 3 8 7. 1 9 6 Stanj e na 31. 12 . 2020 11.44 1.1 99 1 2 9. 320 .8 70 6 7. 2 2 4 . 7 4 6 2 .79 0 . 9 97 210.777 . 812 – preno s v upo rabo 356 1 . 07 2 . 533 878 .613 - 1.951.50 2 0 – pove čanja 17. 8 1 0 6 01 . 8 93 3. 398 .4 05 1 . 595 . 813 5. 613. 921 – odt ujit ve 0 - 9 5 0. 733 - 4 . 019. 5 4 8 -4 77 .22 1 - 5 . 4 47. 5 0 2 – preno s na naložbe ne nep remičnin e 0 -1 . 0 9 9 . 7 2 5 0 0 -1 . 0 9 9 . 7 2 5 – oslabi tev 0 0 -50 . 813 0 -50.81 3 – teč ajne razlike 21 . 261 83 .6 87 25. 627 261 130 . 836 Stanj e na 31. 12 . 2021 11. 4 8 0. 627 1 29. 02 8 .52 4 6 7. 4 5 7. 0 3 1 1.958.349 209.9 24.5 31 POPR A VEK VREDNOSTI Stanj e na 1 . 1 . 2020 0 - 4 0 . 7 3 7. 0 6 4 - 50 .77 8 . 39 8 0 -91 .51 5. 4 62 – amor tiz acija teko čega l et a 0 -2 . 5 93 . 4 3 5 -5. 8 4 0 .6 93 0 -8.434.128 – odt ujit ve 0 1 9 0.75 4 2. 177 .877 0 2.368.6 31 – preno s iz neo pre dme tenih sred ste v 0 0 -2 9 . 32 3 0 -2 9 . 32 3 – oslabi tev 0 -73 . 5 4 4 75 . 6 47 0 2 . 103 – teč ajne razlike 0 66 .050 55 . 357 0 1 21 .4 07 Stanj e na 31. 12 . 2020 0 - 43 . 1 4 7. 2 3 9 -54 . 33 9. 537 0 - 97.4 8 6 .7 76 – amor tiz acija teko čega l et a 0 - 2.490.23 1 - 6 . 135. 9 8 9 0 -8 . 626 . 220 – odt ujit ve 0 395. 142 4. 105.071 0 4. 500 . 213 – preno s na naložbe ne nep remičnin e 0 334.888 2 .63 4 0 3 3 7. 5 2 2 – oslabi tev 0 0 5 0. 0 92 0 5 0. 0 92 – teč ajne razlike 0 -24. 243 -1 9 . 9 0 7 0 -44.150 Stanj e na 31. 12 . 2021 0 - 4 4.93 1.684 -5 6 . 33 7. 6 3 5 0 -1 01 . 2 6 9. 3 1 9 NEODPISANA VREDNOST Stanj e na 31. 12 . 2020 11.44 1.1 99 8 6 . 17 3 . 631 12.8 85 .20 9 2 .7 9 0. 9 9 7 113. 291.036 Stanj e na 31. 12 . 2021 11. 4 8 0. 627 84.096.840 11 . 119.396 1.95 8.349 108.6 5 5.21 2 Skupin a ni ma opredmetenih osnovnih s redstev, ki bi bila zastavljena kot j amst vo za obveznosti. Obenem Skupi na n ima nančni h obvez, povezanih z nak upi opredmetenih osnovnih s redstev. Uporabljene amor tizacijsk e stopnje za zgradbe se gibljejo med 1,5 in 5 odsto tki, za računalnišk o opremo je bila uporabljena amor tizacijska stopnj a 50 odsto tkov , za o stalo opremo p a amor tizacijsk e stopnje med 6,7 in 2 5 odsto tki. Amor tizacijs ke stopnje se v le tu 20 21 niso s premenile. Strošek amor tizacije opredme tenih osnovnih s redstev je v izkazu poslovnega izida izka zan v različni h pos tavkah, kot je razvidno iz prikaza razdelit ve stroškov po naravnih in fun kcional nih sku pinah v poglavju 4. 12 . Dobički in izg ube iz n aslova odtujitev opredmetenih osnovnih sredstev ter odhodki iz naslova oslabitve teh sredstev so prikaza ni v post avki Drugi prihodki o z. Drugi odhodki iz kaza poslovnega izida. Skupin a je v letu 2021 presojal a obstoj morebi tnih zn akov oslabljenosti zemlj išč, zgradb in opreme. Znamenj a oslabljenosti niso bila zaz nana. Poštena vredno st opre dmetenih osnovnih sredstev Skupine presega njihovo knjigovodsk o vrednos t in je podrobneje predst avljena v poglavju 5. 1 . Poštena vredno st nepremičnin je bila določena na podlagi cenitev , ki jih je po stanju na da n 30. 9. 2 021 i zved el zuna nji pooblaščeni ocenjevale c vrednos ti nepremičnin v skl adu z usmeritv ami, opisanimi v poglavju 2. 5.13 . V času od opravljene cenit ve d o dneva poro čanja, ni bilo sprememb , ki bi pomembno vpliv ale na poš teno vrednos t nepremičnin. Za po trebe ocenit ve v rednos ti nepremičnin je bila preverjen a primernost up orabe vseh načinov ocenjevanja, ki jih predvidev ajo MSOV . Gle de na izsledke a nali ze trga nepremičnin ter ob upoštevanju namen a ocenjevanja in značil nosti p osamezne nepremičnine so bili pri oceni vrednosti upo rablj eni: • način tržnih primerj av ( meto da primerljivih poslov), • na donosu zasnovan način ( metoda kapit alizacije donosa) i n • meto da zemlj iškega ostanka. Pri metodi primerljivih po slov se je poš tena vrednos t ocenjevala na osnovi tržnih podatkov , ki izh aja jo iz primerljivih transak cij s po d obni mi nep remi čninami . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 255 Pri uporabi meto de kapitalizacije donosa se je p oštena vre dnost slovenskih nepremičn in ocenjevala ob uporabi diskontne stopnje, ki se je gibala med 7 , 25 in 9 ,25 odsto tka za po slovne st avbe ter med 3,7 5 in 5, 75 odstotka za st anovanjsk e objekte. Pri izračunu mere kapitalizacije so bile uporabljene naslednje predpostavke: • net vegana stopnja donos a, pri čemer je bila upoš tevana donosnos t 10-le tne slovenske d ržav ne obveznice v višini 0,14 ods totk a; • premija za tveganje pri nalagan ju v nepremičnine v višin i 5,3-6 ,8 o dstotka; • premija za ohranitev kapitala v višin i 1,6 o dstotka (v primeru ocenjene st arosti pisarniških nepremičnin 60 let). Pri uporabi meto de kapitalizacije donosa se je p oštena vre dnost nepremičnin v tu jini ocenjevala ob uporabi dis kontne stopnje, ki se je gibala med 6,91 in 12,16 odstotka. Pri izračunu mere kapitalizacije so bile uporabljene nasledn je predpo stavke: • net vegana stopnja donos a v višini 0,86 –5, 20 odsto tka, pri čemer je bila upošte vana donosnost 10 -le tne nemške državne ob veznice, premij a za deželno t veganje ter trenutna in napovedana stopnja inaci je za drž avo, v kateri je nepr emičnina; • premija za tveganje pri nalagan ju v nepremičnine v višin i 5,3-6 ,8 o dstotka; • premija za ohranitev kapitala v višin i 1,6 o dstotka (v primeru ocenjene st arosti pisarniških nepremičnin 60 let). v EUR Zava rov alni ca Triglav Zemljišča Zg radb e Oprema O predmetena osnovna sred stv a v pri dob iv anju S kupaj NABA VNA VREDNOST Stanj e na 1 . 1 . 2020 5 . 8 5 7. 3 7 7 80.49 0.677 40 .47 9.76 2 35 8 . 472 127 .18 6.288 – preno s v upo rabo 0 1 .71 0. 920 352 . 191 - 2.0 63.111 0 – nakupi 0 1 8 7. 0 5 7 2. 2 25 . 321 2 . 311 . 15 6 4. 72 3 . 53 4 – odt ujit ve 0 -8 8 . 231 - 1.564.959 0 -1 . 6 5 3 . 1 9 0 – oslabi tev 0 - 169 .599 0 0 - 169.5 99 – preno s iz naložbe nih nepre mičnin 0 0 0 9 4 . 011 9 4. 011 Stanj e na 31. 12 . 2020 5 . 8 5 7. 37 7 82. 130. 823 41 .4 92 . 31 5 7 0 0. 52 9 130.181 . 047 – preno s v upo rabo 356 1.0 5 1.3 65 180.956 -1 . 2 3 2 . 6 7 7 0 – nakupi 1 7. 8 1 0 73. 63 4 1 .7 18 . 145 763.152 2.5 72. 7 40 – odt ujit ve 0 -1 . 3 3 5 - 2.688.12 7 0 -2 . 6 8 9 . 4 6 1 Stanj e na 31. 12 . 2021 5. 875.5 45 83.25 4. 48 7 4 0 .70 3. 2 8 9 231 . 0 0 4 1 30 .0 6 4 . 326 POPR A VEK VREDNOSTI Stanj e na 1 . 1 . 2020 0 - 2 7. 4 8 5 . 9 4 4 -3 1.394.660 0 -58. 880. 60 4 – amor tiz acija 0 - 1.377 .931 -3.765. 355 0 -5.143. 285 – odt ujit ve 0 33. 89 4 1 . 5 4 7. 2 7 2 0 1.58 1.166 – oslabi tev 0 3 7. 1 3 1 0 0 3 7. 1 3 1 Stanj e na 31. 12 . 2020 0 -28.792.850 - 3 3 . 6 1 2 . 74 2 0 - 62 .4 0 5.591 – amor tiz acija 0 -1 . 4 0 8 . 8 4 8 -3 .776 .72 0 0 -5.1 85.568 – odt ujit ve 0 3 62 2 . 6 69.78 2 0 2 . 670. 14 5 Stanj e na 31. 12 . 2021 0 -30. 201.335 -34.719.68 0 0 - 6 4. 921 . 015 NEODPISANA VREDNOST Stanj e na 31. 12 . 2020 5 . 8 5 7. 37 7 53 .33 7 .97 4 7.879. 573 700 . 529 6 7. 7 7 5 . 4 5 1 Stanj e na 31. 12 . 2021 5. 875.5 45 53.0 53. 1 52 5.983.609 2 31 . 0 0 4 65.1 43. 307 Zavarovalnica nima opredmetenih osnovnih sredstev , ki bi bila zastavljena kot jamstvo za obveznos ti. Zavarovalnica tudi nima nančni h obvez, povezanih z nakupi opredmetenih osnovnih sredstev. Na 3 1 . 12. 2021 zn ašajo obveznosti do dobaviteljev za opredme tena osnovna sredst va 1 .141.961 evrov (na 3 1 . 12. 2020 so te obveznosti znašale 648 .156 evrov). Uporabljene amor tizacijsk e stopnje za zgradbe se gibljejo med 1,5 in 5 odsto tki, za računalnišk o opremo je bila uporabljena amor tizacijska stopnj a 50 odsto tkov , za o stalo opremo p a amor tizacijsk e stopnje med 6,7 in 2 5 odsto tki. Amor tizacijs ke stopnje se v le tu 20 21 niso s premenile. Strošek amor tizacije tekočega let a je v izka zu poslovnega izida iz kazan v razl ičnih pos tavkah, kot je razvi dno iz prika za razdelit ve stroškov po naravnih vrstah in funkcion alnih s kupina h v poglavju 4. 12 . Dobički in izg ube iz n aslova odtujitev opredmetenih osnovnih sredstev ter odhodki iz naslova oslabitve teh sredstev so prikaza ni v post avki Drugi prihodki o z. Drugi odhodki iz kaza poslovnega izida. Nabavna vrednost sreds tev , ki so v celoti amor tizirana in se še uporabljajo, predstavlja 19 ,12 odsto tka nabavne vrednos ti vseh sredstev v uporabi. Zavarovalnica je v le tu 20 21 presojala obstoj morebitnih zna kov oslabljenosti zemlj išč, zgradb in opreme. Znamenj a oslabljenosti niso bila zaz nana. Poštena vredno st opre dmetenih osnovnih sredstev Zavarovalnice presega njihovo knjigovodsk o vrednos t in je podrobneje predst avljena v poglavju 5. 1 . Poštena vredno st nepremičnin je bila določena na enak n ačin kot za Skup ino. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 256 3.3 Naložbene nepremičnine v EUR Skupina T r iglav Zemljišča Zg radb e Nalož bene nepremičnine v p ridobi vanju Skupaj NABA VNA VREDNOST Stanj e na 1 . 1 . 2020 18 .08 4. 824 6 8 . 359. 05 6 12.26 5 .19 2 98.7 09.072 – preno s v upo rabo 0 59 6 . 56 8 - 596 . 56 8 0 – pove čanj e 15. 155 115.758 2 .515.623 2.646.5 36 – odt ujit ve - 229.114 - 1.048.89 1 -5.9 89 - 1.283.994 – preno s na opr edme tena o snovna sr eds t va 0 -386.38 4 -9 4 .01 1 - 48 0. 395 – oslabi t ve - 34.184 -1 2 8 . 8 9 3 -562 . 2 65 - 725.3 42 – teč ajne razlike -2 . 6 55 -6 . 952 0 - 9.6 07 Stanj e na 31. 12 . 2020 1 7. 8 3 4 . 0 2 6 6 7. 5 0 0 . 2 6 6 13 .52 1 . 9 82 9 8 . 8 5 6 . 274 – preno s v upo rabo 0 1 . 179 . 0 5 4 -1 . 1 7 9 . 0 5 4 0 – pove čanj e 0 23.739 1 .562 . 112 1 . 585. 851 – odt ujit ve -352. 328 - 1.862.808 0 -2 . 2 1 5 . 1 3 6 – preno s iz opre dme tenih osn ovnih sre dst ev 0 1 .0 9 9.7 25 0 1. 0 9 9.72 5 – preno s na nekr atkor očna sr eds t va -2 . 63 1 . 8 4 0 -513.428 0 -3 .1 45. 2 68 – oslabi t ve -2 . 1 3 0 -10 . 1 7 6 0 - 12.306 – teč ajne razlike 458 1. 733 0 2. 191 Stanj e na 31. 12 . 2021 14.848.18 5 6 7. 4 1 8 . 1 0 1 13 .905. 040 9 6 . 17 1 . 32 6 POPR A VEK VREDNOSTI Stanj e na 1 . 1 . 2020 0 -1 8 .7 8 7. 6 0 1 0 - 1 8 . 7 8 7. 6 0 1 – amor tiz acija teko čega o bdo bja 0 - 1.400.1 96 0 - 1.400.1 96 – odt ujit ve 0 27 9.5 8 0 0 279. 58 0 – oslabi t ve 0 28 . 029 0 28 .029 – teč ajne razlike 0 1 .71 2 0 1 .71 2 Stanj e na 31. 12 . 2020 0 -19.878. 47 4 0 -19.878.474 – amor tiz acija teko čega o bdo bja 0 - 1 .3 35 .886 0 - 1.33 5.886 – odt ujit ve 0 50 0. 169 0 50 0. 169 – preno s iz opre dme tenih osn ovnih sre dst ev 0 -337 .52 2 0 -337 . 52 2 – oslabi t ve 0 -7. 9 6 6 0 -7. 9 6 6 – teč ajne razlike 0 - 670 0 - 670 Stanj e na 31. 12 . 2021 0 -21 . 0 6 0 . 35 3 0 -21 . 0 6 0 . 3 53 NEODPISANA VREDNOST Stanj e na 31. 12 . 2020 1 7. 8 3 4 . 0 2 6 47. 6 2 1 .7 9 2 1 3. 521 .9 8 2 78. 977 .80 0 Stanj e na 31. 12 . 2021 14.848.18 5 4 6 .357.7 48 13. 905 .040 75. 1 10. 97 3 Skupin a v poslovni najem daje na ložbene nepremičnine oz. posamezne poslov ne prostor e. Vse poslovn e najeme je mogoče odpove dati, sklenjeni pa so za začetno obd obje od enega do de set le t oz. za nedolo čen čas. Najemi ne vključujejo pogojnih n ajemni n. Vs i prihodki o d naložbenih nepremičnin se nanašajo iz ključno na najemn ine in morebitne pripadajoče stro ške ter so v izkazu poslovnega izida prikazani v pos tavki drugih prihodkov . Odhodki iz naslova naložbenih nepremični n se nanašajo na amor tizacijo in stroške v zdrževanja naložbenih nepremičnin ter so v izkazu poslovnega izida prikazani v pos tavki drugih odho dkov . Skupin a nima na ložbenih nepremični n, ki bi bile zastavljene kot jamst vo za obveznosti. Skupina tudi nima nančnih obvez, povezanih z n akupi na ložbenih nepremičnin. Uporabljene amor tizacijsk e stopnje za naložbene nepremični ne se giblje jo med 1,5 in 5 odsto tki. Amor tizacijske stopnje se v letu 20 21 niso spremeni le. Strošek amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev je v i zkaz u poslovnega izida i zkazan v razl ičnih postavkah, kot je razvidno iz pri kaza razdelitve stroškov po naravni h in fu nkcional nih s kupina h v poglavju 4. 12 . Dobički in izgube iz n aslova od tujitev nalož benih nepremičnin ter odhodki iz naslova oslabit ve teh sredstev so prikazani v post avki Drugi prihodki oz. Drugi odhodki izkaza poslovnega izida. Skupin a je v letu 2 02 1 presojala obstoj morebitnih zna kov os labljenosti na ložbenih nepremičnin. Znamen ja osl abljenosti niso bila zazna na. Poštena vredno st naložbenih nepremični n Skupine presega njihovo kn jigovodsko vrednost in je podrobn eje predstavljena v poglavju 5. 1 . Poštena vre dnost nepremičnin je bila dolo čena na po dlagi cenitev , ki jih je po stanju na dan 30. 9. 20 21 izvedel zunanji pooblaščeni oc enjevalec v rednos ti nepremičnin v skladu z usmerit vami, opisanimi v poglavju 2. 5.13 . V č asu od opr avljene cenit ve do dneva p oroč anja, ni bilo sprememb, ki bi p omembno vpliv ale na po šteno v rednos t nepremičnin. Za p otreb e oc enit ve vre dnosti nepremičnin je bila preverjena primernos t uporabe vseh načinov ocenjevanja, ki jih pred videv ajo MSOV . Glede na izsledke ana lize trga nepremičnin ter ob upoš tevanju namena ocenjevanja in značil nosti pos amezne nepremičnine, so bili pri oc eni vrednos ti uporabljeni: • način tržnih primerj av ( meto da primerljivih poslov) • na donosu zasnovan način ( metoda kapit alizacije donosa) • meto da zemlj iškega ostanka. Pri metodi primerljivih po slov se je poš tena vrednos t ocenjevala na osnovi tržnih podatkov , ki izha jajo iz primerljivih tran sakcij s podobnimi nepremičnin ami. Pri uporabi meto de kapitalizacije donosa se je p oštena vre dnost slovenskih nepremičnin ocenjevala ob uporabi disk ontne stopnje, ki se je gibala med 7 , 25 in 9 ,25 odstotka za p oslovne s tavb e ter med 3,7 5 in 5 ,7 5 odsto tka za stanov anjs ke objekte. Pri izračunu mere kapitalizacije so bile uporabljene nasle dnje pr edp o st avke: • net vegana stopnja donos a, pri čemer je bila upoš tevana donosnos t 10-le tne slovenske d rž avne obveznice v višini 0 ,14 odsto tka; • premija za tveganje pri nalagan ju v nepremičnine v višini 5 ,3- 6,8 o dsto tka; • premija za ohranitev kapitala v višin i 1,6 o dstotka (v primeru o cenjene staros ti pisarniških nepremičnin 60 let). Pri uporabi meto de kapitalizacije donosa se je p oštena vre dnost nepremičnin v tuji ni ocenjevala ob uporabi disk ontne stopnje, ki se je gibala med 6,91 in 12,16 odsto tka. Pri izračun u mere kapitalizacije so bile uporabljene naslednje predpost avke: • net vegana stopnja donos a v višini 0,86 –5, 20 odsto tka, pri čemer je bila upošte vana donosnost 10-le tne nemške državne obveznice, premija za deželno tveganje ter trenutna in na pove dana stopnja inacije za državo, v kateri je nepremičnina ; • premija za tveganje pri nalagan ju v nepremičnine v višin i 5,3– 6, 8 ods totka; • premija za ohranitev kapitala v višin i 1,6 o dstotka (v primeru o cenjene staros ti pisarniških nepremičnin 60 let). Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 257 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Zava rov alni ca Triglav Zemljišča Zgra dbe Naložbene nepremičnine v pri dob iv anju Skupaj NABA VNA VREDNOST Stanj e na 1 . 1 . 2020 3 .5 4 9. 193 40. 569.237 11 .552.293 55.670.723 – preno s v upo rabo 0 353 . 32 0 -353 . 32 0 0 – nakupi 0 1 4. 070 2 74 . 3 6 9 2 8 8 .43 9 – odt ujit ve 0 -27 2 . 6 5 4 -5. 98 9 -2 7 8 . 6 4 3 – oslabi t ve 0 -1 3 2 . 0 6 4 -5 62 . 2 65 - 69 4 . 32 9 – preno s na opr edme tena o snovna sr eds t va 0 0 -9 4 .01 1 - 94 . 011 Stanj e na 31. 12 . 2020 3. 54 9. 193 40.53 1 .909 10. 811 .077 5 4 . 8 9 2 . 17 9 – preno s v upo rabo 0 619. 9 0 0 - 619. 90 0 0 – nakupi 0 21 .950 6 1 9 . 74 1 641 . 69 0 – odt ujit ve -1 9 . 7 2 8 - 4 85. 625 0 -505.353 Stanj e na 31. 12 . 2021 3. 529. 4 6 4 4 0. 6 8 8. 1 33 10.810.918 55.028 .516 POPR A VEK VREDNOSTI Stanj e na 1 . 1 . 2020 0 - 9. 579. 58 7 0 -9. 579. 58 7 – amor tiz acija 0 -9 65. 3 61 0 -9 65. 3 61 – odt ujit ve 0 63. 057 0 63. 057 – oslabi t ve 0 40.990 0 40.990 Stanj e na 31. 12 . 2020 0 -10.440. 902 0 -10.4 40. 902 – amor tiz acija 0 - 9 6 7. 2 5 0 0 - 9 6 7. 2 5 0 – odt ujit ve 0 219.69 0 0 219.690 Stanj e na 31. 12 . 2021 0 -1 1 . 1 8 8 . 4 6 1 0 -1 1 . 1 8 8 . 4 6 1 NEODPISANA VREDNOST Stanj e na 31. 12 . 2020 3. 54 9. 193 30.091.007 10.811 .077 4 4 . 4 51 . 2 76 Stanj e na 31. 12 . 2021 3. 529. 4 6 4 29. 49 9. 672 10.810. 918 43. 8 4 0. 055 Zavarovalnica v poslov ni najem da je nalož bene nepremičnine oz. pos amezne poslovne pros tore. Vse poslovn e najeme je mogoče odpove dati, sklenjeni pa so za začetno obd obje od enega do de set le t oz. za nedolo čen čas. Najemi ne vključujejo pogojnih n ajemni n. Vs i prihodki o d naložbenih nepremičnin se nanašajo iz ključno na najemn ine in morebitne pripadajoče stro ške terso v izkazu poslovnega izida prika zani v po stavki drugih prihodkov . Odhodki iz naslova naložbenih nepremični n se nanašajo na amor tizacijo in stroške v zdrževanja naložbenih nepremičnin ter so v izkazu poslovnega izida prikazani v pos tavki drugih odho dkov . Zavarovalnica nima na ložbenih nepremičnin, ki bi bi le zastavljene kot jamst vo za obveznosti. Zavarovalnica tudi nima nančnih obvez, povezanih z n akupi na ložbenih nepremični n. Naložbene nepremičnine v lasti Zavarovalnice ni so bila pridobljene z državno p odporo. Uporabljene amor tizacijsk e stopnje za naložbene nepremičnine se gibl jejo med 1, 5 in 5 odstotki in se v letu 202 1 niso spremenile. S trošek amor tizacije opredme tenih osnovnih sredstev je v iz kazu poslovn ega izida i zkazan v ra zličnih postavkah, kot je razv idno iz prika za razdelit ve stro škov po naravnih i n funkciona lnih s kupina h v poglavju 4. 12 . Dobički in izgube iz n aslova od tujitev nalož benih nepremičnin so prika zani v post avki Drugi prihodki oz. Drugi odhodki izkaza poslovnega izida. Zavarovalnica je v le tu 20 21 presojala obstoj morebitnih zna kov osla bljenosti naložbenih nepremičnin. Zna menja osla bljenosti niso bila zazn ana. Poštena vredno st naložbenih nepremični n Zavarovalnice presega njihovo knjigovodsk o vrednos t in je podrobn eje predstavljena v poglavju 5. 1 . Poštena vredno st nepremičnin je bila določena na enak n ačin kot za Skupino. V izka zu poslovnega izida so iz na slova danih poslovnih najemov pripoz nani na slednji prihodki : v EUR Skupina T riglav Zavar ova lnic a Triglav 2021 2020 2021 2020 Priho dki od naj emov 4. 954 . 878 6 . 51 9. 2 68 5. 59 6 . 224 5 . 57 7. 2 5 6 Priho dki od p o dnajemov 9 4 . 255 9 0 . 324 56. 692 58 . 928 v EUR Skupina T riglav Z avar ova lnic a Triglav 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Le to 1 6 .59 8 . 071 7 .400.1 1 7 4.194.02 7 4. 651 . 50 6 Le to 2 6.0 65.580 6 .7 31 . 853 3. 885.191 4 .105. 947 Le to 3 2 .724 . 4 05 6. 205. 172 1 . 24 6 . 5 45 3.7 85. 36 0 Le to 4 1 .182.994 2.20 2.000 818 . 80 0 7 73. 971 Le to 5 1.085.00 3 7 11 . 412 7 68.063 380.183 Od 5 dalje 730. 220 1 .7 1 2 . 8 76 47 3. 8 02 1 . 1 23. 249 SK U PA J 18 .386.272 2 4. 9 63.43 0 11 .386 .428 14. 820. 216 V letu 2021 n i prišlo do pomembnih sprememb n ajemnih pogojev oz. prekinitev najemnih pogodb. Na podlagi sedanjih pogodbenih določil v najemni h pogo dbah je v nada ljevanju prika zana ana liza pričakovanih prihodnji h denarnih pri livov iz najemov . Prič akovani dena rni prilivi so izračuna ni glede na dobo trajanj a veljavni h najemn ih pogodb. Za po godbe, ki so sklenjene brez dob e trajan ja, se je ob začetnem prip oznan ju traja nje omejilo n a pe t let . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 258 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.4 Pr avice do upor abe sredstev v EUR Skupina T r iglav Zemljišča in zgradbe Voz i l a O stal a oprema Skupaj Ne odp isa na vr edn os t na 1 . 1 . 2020 8.9 3 2.27 2 1 .861.6 49 14 4.0 04 10.9 37 .925 – pove čanj e 1 . 8 78 . 175 58 9. 883 13. 142 2.4 81. 20 0 – amor tiz acija -2. 6 35 .806 -84 7 .384 - 63 . 88 2 -3 . 5 4 7. 0 7 2 – spreme mbe -7 4 9 -2 . 4 5 4 -1 2 . 7 4 2 -1 5 . 9 4 5 – teč ajne razlike -5 6. 96 0 1 1 .452 10. 611 -34 . 8 97 Ne odp isa na vr edn os t na 31. 12 . 2020 8 . 11 6 .9 32 1 .613. 14 6 91 . 133 9.821. 211 – pove čanj e 1.211.5 37 1 .3 65. 4 93 38 . 192 2.615.222 – amor tiz acija -2. 792.0 93 -7 5 2 . 0 4 3 -39.7 35 -3.583.871 – spreme mbe 2 . 036 . 818 -6. 209 - 4 . 918 2 . 025. 691 – teč ajne razlike 40 . 350 1 4 . 518 -1 2 5 4. 85 6 Ne odp isa na vr edn os t na 31. 12 . 2021 8.613. 54 4 2.234 .905 8 4.660 10.933.10 9 v EUR Zava rov alni ca Triglav Zemljišča in zgradbe Voz i l a O stal a oprema Skupaj Ne odp isa na vr edn os t na 1 . 1 . 2020 2 . 9 3 5 . 4 74 1 . 1 49. 5 4 8 21. 29 4 4 . 10 6 . 316 – pove čanj e 194. 896 53 9. 32 7 13. 142 7 4 7. 3 6 5 – amor tiz acija - 658 . 65 4 - 452 . 5 62 -1 3 . 1 1 4 - 1.124.330 – spreme mbe - 105. 212 -3 6 . 2 23 0 -1 4 1 . 4 3 5 Ne odp isa na vr edn os t na 31. 12 . 2020 2. 366. 504 1. 20 0.09 0 2 1 . 322 3 . 5 8 7. 9 1 6 – pove čanj e 4 63. 43 6 6 9 1 . 74 7 38 . 1 93 1 . 193. 375 – amor tiz acija - 667.267 -50 6 .765 -1 2 . 5 6 0 -1 . 1 8 6 . 5 9 2 – spreme mbe 1 . 022 . 250 - 6 8 . 651 0 95 3.5 99 Ne odp isa na vr edn os t na 31. 12 . 2021 3. 18 4 . 921 1.316.422 46. 954 4.5 48 .298 Skupin a in Zavarovalnica najemata poslovne pro store, vozila in d rugo opremo, ki jih u por abljata pri svojem poslov anju. Na jemne pogodb e za poslov ne prostor e so običajno sklenjene za nedolo čen čas, najemne pogodbe za vozila in drugo opremo pa za obdobje o d enega do pe t let . Skupin a in Zavarovalnica imata tudi določene najeme z roki 12 mese cev ali man j in na jeme opreme z niz ko vrednostjo. Za te najeme se uporablja dovoljene izjeme pri pri poznavanju. Za izračun neto sedanje vrednos ti prihodnjih n ajemni n so bile uporabljene diskontne stopnje, določ ene v višini obrestne mere za net vegane državne obveznice, pove čane za kredi tni pribitek posamezne družbe v Skupin i. Pri vredno tenju sredstev in obveznosti iz pogodb, ki so sklenjene za nedolo čen čas, je bilo pri dolo čit v i trajan ja najem nega razmerja upoštevano novo str ateško obdobje. Vrednost sredstev v najemu se je iz tega na slova pove čala za 1,07 milijona evrov . v EUR Skupina T riglav Zavar ov alni ca Triglav 2021 2020 2 021 2020 AM OR TIZ ACI JA PR AVICE D O UP OR A BE SRED STE V V NA JEMU 3.583.871 3 . 5 4 7. 0 7 2 1. 186.592 1 . 12 4. 33 0 Amor tizacija p ravi ce do up orab e zemljišč in zgr adb 2.7 92. 093 2.63 5.806 667.267 658. 65 4 Amor tizacija p ravi ce do up orab e vozil 752 . 0 43 847 .384 506 .765 4 52.562 Amor tizacija p ravi ce do up orab e os talih sre dste v 39.735 63. 8 82 12. 560 13.1 14 ODHODKI ZA OBR ESTI OD NAJEMA 4 89. 3 03 512.4 81 6 5.71 4 65 .39 5 STROŠKI NA JEMNIN 572 . 507 665. 939 43 0.026 433.8 25 Stroški k rat koroč nih najemov 84 . 236 81 . 677 1 . 67 8 15. 849 Stroški naj emov manjše v re dnos ti 4 88 . 27 1 58 4 . 262 428 .3 4 8 4 1 7. 9 7 6 Plač ila z a prav ic e do up ora be sr ed stev 3.9 45.7 55 3 .9 4 4 .4 65 1.2 30 .260 1 . 147 . 971 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 259 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.5 Naložbe v odvisne družbe V letu 2021 v Skupini T riglav ni bilo poslovnih združitev . Vse druge spremembe v Sku pini v letu 202 1 so opisane v poglavju 2. 1.4 . Pri pripravi računovodskih izka zov za leto 2021 se je presojalo, al i je morda pri kateri od družb v Skupin i prišlo do sprememb predpost avk, po vezanih s pogoji, ki velj ajo za obvladovanje pos amezni h družb. Ugotovljeno je bilo, da takih sprememb n i bilo. V letu 2021 so se presojala z namenj a oslabljenosti nalož b v odv isne druž be. Kjer so bila znamenj a zazna na, se je izračun ala nadomestljiva vre dnost naložbe in za razli ko do njene knj igovodske vrednos ti opravila slabitev . V ločenih računovodskih izka zih Zavarovalnice je bila v okviru odhodkov od naložb v povezane družbe pripoznan a oslabitev naložb v odv isne druž be v višini 607 tisoč evrov, ki se nanaša na osla bitev naložbe v druž bo T riglav penzisk o društ vo, a.d., Skopje. Pri ugotavljanj u nadomestljive vre dnosti naložb v odvisne družbe so bile uporabljene nas lednje pr e dp o st av ke: • pričakovani denarni tok ovi na po dlagi pla nov po slovanja druž b za obdobje 2022 - 2026 ; • disk ontna stopnja v višini od 6,49 do 9,3 odstotka, ki je s estavljena na po dlagi tehtanih povprečnih stroškov kapitala (WAC C); • pričakovana dolgoročna stopnja rasti v višini 2 odsto tkov . Deleži Zav arov alnice T riglav v odvisnih družbah DELEŽ V KA PITALU (v %) DELEŽ GL ASOV ALNIH PR AVIC (v %) KNJIGOVODSKA VRE DN OST (v EU R) Z.š. NA ZIV NA SL OV DAV Č N A STOPNJA (v %) DEJAVNOST 2021 2020 2021 2020 2021 2020 1 Poz avaro valnic a T riglav Re, d. d. Mikl ošič eva c es ta 19, Ljubljana, Sl ovenija 19 Pozavarovanje 100, 00 100 ,00 100 ,00 100, 00 9.75 0.7 52 9.75 0 .752 2 Triglav , Zdravs t vena z avaro valnic a, d. d. P rist aniška ulic a 10, Koper, Slovenija 19 Zavarovanje 100 ,00 100 ,00 100, 00 100 ,00 3.735. 8 8 6 3.735 . 88 6 3 Triglav INT , d.o.o. Dunajska cest a 22, L jubljana, Slo venija 19 Dejavno st ho ldingov 100 ,00 100, 00 100 ,00 100, 00 7 9.770 .73 0 79.7 70 .730 4 Triglav , pokojninska dru žba, d. d. Dunajska c est a 22, L jubljana, Slo venija 19 Pokojninski skladi 100, 00 100 ,00 100 ,00 100, 00 9.965 .340 9 .965 .340 5 Triglav , Uprav ljanje nepr emičnin, d .o.o. Dunajska ces ta 22 , Ljubljana , Slovenija 19 Uprav ljanje nepr emičnin 100, 00 100 ,00 100 ,00 100, 00 24 . 493 . 30 0 24. 4 93. 3 0 0 6 Triglav Skladi, d.o. o. Sl ovenska c est a 54 , Ljubljana, Sl ovenija 19 Upravljanje v z ajemnih sklad ov 1 00, 00 67, 5 0 1 00, 00 100 ,00 2 . 076.723 2. 076.723 7 Triglav Avt oser vis, d .o.o. Verov škova 6 0b, Ljubljana , Slove nija 19 Vzdr ževanj e in popr avila mo tornih vozil 1 00, 00 100 ,00 100 ,00 100, 00 194 . 216 - 8 Triglav Svetov anje, d.o. o. Ljub ljanska ces ta 8 6, Do mžale, S lovenija 19 Zav arov alno zas top anje 100 ,00 100 ,00 100, 00 100 ,00 279.73 6 279.73 6 9 Z avod Vse b o v redu Mikl ošič eva c est a 19, Ljubljana, Sl ovenija 19 Zavod z a družbe no odgo vorn os t 1 00, 00 100 ,00 100, 00 100 ,00 100 .000 100 .000 10 Triglav penzisko društ vo, a .d. , Skopje Bul evar 8- mi Sep temv ri 18, k at 2, Skop je, Se verna Make donija 10 D ejavno st p okojninskih skla dov 1 00,00 100 ,00 100, 00 100 ,00 1.5 58.000 2 .16 5.000 SK U PA J 13 1.924.68 3 132 . 337.46 6 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 260 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.6 Naložbe v pridružene družbe in skupni podvigi V ločenih računovodskih izka zih Zavarovalnice je bil pripoz nan učinek ponovnega merjenja poš tene vrednos ti naložb v pridru žene družbe in sk upne pod vige v višini 3,5 m ilijona evrov . Učinek prevre dnotenja v višin i 4 mili jone evrov je bil prip ozna n v drugem vseobsegajo čem donosu, kot poveč anje rezerve z a poš teno vrednos t, med tem ko je bila s labitev v višini 460 tisoč evrov prip oznan a v izka zu poslovnega izida, med odhodki o d naložb v povezane družbe. Pri ugotavljanj u poš tene vredno sti naložb v pridruž ene družbe in sku pne pod vige so bile uporabljene nasle dnje pr edp o st avke: • pričakovani denarni tok ovi na po dlagi načrtov po slovanja družb za obdobje 202 2- 2026 ; • disk ontna stopnja v višini od 9 ,29 do 11 ,18 ods totka , ki je se stavljena na po dlagi tehtani h povpr ečnih stroškov kapitala (WAC C); • pričakovana dolgoročna stopnja rasti v višini 2 odsto tkov . Učinki vrednotenja z uporabo kapitalske metode so v konsolidiranem izka zu poslovnega izida prikazani v postavkah prihodki in odhodki o d naložb . Povze tek računovodskih informacij za pridružene družbe in deleži Skupine T riglav v teh d ružbah so prikaza ni v spodnjih treh preglednicah. 111 NA ZI V DRUŽBE NA SL OV DA VČN A STOP NJA (v %) DEJAVNOST Nama, d.d. T o mšiče va 1 , Ljubljana, Sl ovenija 19 T rgovina T riglavko, d.o. o. Ulic a X X X . div izije 23, Nov a Gor ica , Slovenija 19 Zav arov alno z asto panje TRI GAL , uprav ljanje naložb in sveto vanje, d. o.o. D unajska ces ta 22 , Ljubljana, Sl ovenija 19 Upravljanje nan čnih sklad ov Druš t vo za upr avljanje ED PF , a.d. , Banja Luka Kralja Pe tra I Kar ađor đev ića 10 9/III Banja Luka , Bosna in H erce govina 10 U prav ljanje sklado v Diagnos tič ni cente r Ble d, d.o. o. Pod Skalo 4 , Ble d, Slo venija 19 Zdrav st vo ZT SR , d.o.o. M iklo šičev a ce st a 19, Ljubljana, Slov enija 19 P odje tniške in po slov ne st ori t ve Alif ene t d.o. o. Dunajska ces ta 22 , Ljubljana , Slovenija 19 Zavar ov alno zas top anje 111 Podatki z a poslovno leto 2021 so nerevidir ani. Podatki za leto 2020 so popr avljeni, če so bili re vidirani podatki drugačni od obja vljenih v Letnem poročilu za leto 2020. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja * Družba ZTSR, d.o.o ., je bila v letu 2021 pripojena k družbi Diagnostični center Bled d.o.o . 261 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Skupina T r iglav Zav arov aln ica Triglav DEL EŽ V KA PITALU (v %) DEL EŽ GL A SOVALN IH PR AVIC (v %) VRE DN OST NA LOŽB E (v EUR) DEL EŽ V KA PITALU (v %) DEL EŽ GL A SOVALN IH PR AVIC (v %) VRE DN OST NA LOŽB E (v EUR) NA ZI V DRUŽBE 2 021 2020 2021 2020 2021 2020 2 021 2020 2021 2020 202 1 2020 Nama, d.d. 39,1 5 39, 07 39, 15 39, 07 4 . 315 . 81 3 4. 0 6 0 .437 39,0 7 39,0 7 39, 07 39, 07 9.0 91 . 928 9. 091 . 928 T riglavko, d.o. o. 38 , 47 3 8 , 47 3 8 , 47 3 8 , 47 18 .1 25 1 7. 2 0 2 3 8 , 47 3 8 , 47 3 8 , 47 3 8 , 47 38.499 38.499 TRI GAL , uprav ljanje naložb in sveto vanje, d. o.o. 49,9 0 49,9 0 49, 90 49, 9 0 1 0.70 4 . 5 0 6 8.544 .5 58 4 9,9 0 49,9 0 49, 90 49, 9 0 10.016 .0 0 0 8. 180.0 00 Druš t vo za upr avljanje ED PF , a.d. 34 ,00 34,00 34,0 0 34 ,00 43 9. 970 450.150 0,00 0,0 0 0,00 0,0 0 0 0 Diagnos tič ni cente r Ble d d.o.o. 50,00 - 50, 00 - 2 0. 47 9. 73 0 - 50,0 0 - 50 ,00 - 2 2 . 474 . 3 6 8 - ZT SR , d.o.o. - 50, 00 - 50,00 - 15. 092 .16 6 - 50,00 - 50,00 - 13.9 54.32 1 Alif ene t d.o. o. 23, 58 23,58 23,58 23,5 8 73. 202 73 . 202 23,58 23,58 23, 58 23, 58 73. 202 73. 2 02 SK U PA J 36.03 1.34 6 28.237 .714 41 . 693. 9 97 31.3 3 7 .951 v EUR S R E D S T VA OBV EZNO STI KAPIT AL PRIHODKI POSLOVNI IZID NA ZI V DRUŽBE 202 1 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 Nama, d.d . * 15.627 .103 13. 620 .752 4.388.209 3. 03 3.854 11 .238 .89 4 10.586.898 11 .511. 882 7 .325.199 4 9 7. 8 43 -16 0 . 6 7 5 T riglavko, d.o. o. 1 63 . 5 74 120 .8 0 4 8 0. 9 45 4 0. 5 76 82 .629 8 0. 228 373. 638 32 9. 6 47 2.400 -3.491 TRI GAL , uprav ljanje naložb in sveto vanje, d. o.o. 22 . 4 63. 9 68 17 .604 .699 13 7 .388 193. 80 3 22.32 6.580 1 7. 4 1 0 . 8 9 6 1 . 28 6. 9 45 1 . 679 .3 41 31 5. 52 1 209. 370 Druš t vo za upr avljanje ED PF , a.d. 1.390.960 1 .3 4 8 .70 5 4 6 . 825 3 6 . 33 4 1.344.13 5 1.312.3 71 324 . 9 0 3 14 8 .763 31 . 6 65 -2 3 4 . 374 Diagnos tič ni cente r Ble d d.o.o. 4 4. 373 .702 - 18.380. 231 - 25.993.471 - 25. 928 . 23 0 - 1 . 675. 1 27 - ZT SR , d.o.o. - 40 . 255 . 9 4 4 - 10. 071 . 614 - 3 0.184 .330 - 10.80 0.226 - 301 .7 25 Družba ZTSR, d.o .o., je bila v letu 2021 pripojena k družbi Diagnostični center Bled d.o .o. Pri družbah Nama, d.d., Diagnostični center Bled, d.o .o. in ZT SR, d.o.o . so prikazani podatki iz k onsolidiranih r ačunovodskih izk azov teh družb . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 262 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V nadal jevanju je pov zetek bilance stanja in vseobsegajo čega donos a za materialno pomembne naložbe v pridružene d ružbe. v EUR Diagn os tič ni cen ter B le d d.o. o. N A M A , d.d . TRIGAL , d.o.o. Z TS R, d .o.o. POV ZET EK B IL A NCE STANJA 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 1 2. 2020 31. 12 . 2021 31 . 12. 2 020 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 Kra tkoro čna sreds t v a 7. 4 3 6 . 3 9 6 - 6.512.09 8 5.7 25. 161 4 .7 28 . 59 9 6 5 0 . 8 74 - 3. 9 85. 824 Kratkoročne obvez nosti 4.684.7 3 1 - 2 . 635 .5 07 1 .64 8.658 96.6 89 1 91 .4 45 - 2.71 8.648 Neto kratkoročna s redstv a/ obveznosti 2 .751 .6 6 5 - 3. 8 76 . 591 4 . 076 . 50 3 4 . 631 . 91 0 459. 429 - 1 . 2 6 7. 1 7 6 Nekr atkor očna sr eds t va 36.937 .305 - 9.115.0 05 7. 8 6 2 . 5 4 4 1 7. 7 3 5 . 3 6 9 16 .953. 826 - 36 . 270 . 12 0 Nekratkoročne obvez nosti 13. 695.50 0 - 1 .752 .702 1 . 385.196 4 0.69 9 2 .359 - 7 .352 . 9 67 Neto nekratkoročna sredstva/ obveznosti 23. 241 .8 05 - 7 .362.303 6.47 7 .34 8 17 .69 4.67 0 1 6 . 951 .4 67 - 2 8 . 9 1 7. 1 5 3 Neto sredstva 25.9 93.470 - 11. 238.89 4 10 . 553. 8 51 22.3 26.5 80 17 .410. 896 - 3 0. 18 4 . 329 POVZETEK VSEOBS EGAJOČEGA DONOS A 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 Čisti p os lov ni izi d po slov ne ga le ta 1 . 675. 1 27 - 4 9 7. 8 43 -16 0. 675 315 .52 1 209.340 - 3 0 1 .7 25 Drugi vseobsegajoči donos 0 - 0 71 .4 01 -1 6 4 0 - 0 Skupa j vseobsegajoči donos 1 . 675. 127 - 4 9 7. 8 4 3 - 8 9. 274 315. 357 209.340 - 3 0 1 .7 25 Prej et e div id end e od p rid ruže nih dr užb v l etu 0 - 0 0 0 0 - 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 263 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR HTM FV TPL – namenjena trgovanju FV TPL – razporejena ob pridobitvi AFS L&R S K U PA J Dolžniški vre dnos tni papirji in drugi V P s stalnim d ono som 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 0 431.465. 194 1 . 917.552. 252 5.991.63 9 2.5 12.569 .818 Las tniški vre dnos tni papirj i (delnice in drugi VP s sprem enljiv im donosom ter kuponi sk ladov) 0 0 11 2. 613. 4 0 4 2 1 8 . 3 4 7. 2 5 7 0 330.960.661 Izv edeni nan čni instrumenti 0 20 . 3 17 0 0 0 20 . 3 17 Poso jila in de p oz it i: 0 0 32 6 . 8 83 1.70 9.573 78.7 72.5 38 80.8 08.994 – depoziti p ri bankah 0 0 0 0 7 0 . 47 2 . 8 26 70. 47 2 . 8 26 – dana posojila 0 0 0 0 4. 525. 185 4 . 525. 185 – druge nančn e naložb e 0 0 32 6 . 8 83 1.70 9.573 3.7 74.52 7 5. 810 . 983 Finančne nal ožbe pozavarovateljev iz naslova pozav arov alnih pogod b 0 0 0 0 13.340.360 13.340.360 SK U PA J 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 20 . 317 54 4.405.481 2. 137 .6 09.082 9 8 . 10 4 . 537 2 . 937 .70 0. 150 v EUR HTM FV TPL – namenjena trgovanju FV TPL – razporejena ob pridobitvi AFS L&R S K U PA J Dolžniški vre dnos tni papirji in drugi V P s stalnim d ono som 162 . 824 . 68 6 0 454.9 03.131 1.948.4 04.958 6. 4 01 .170 2.57 2.53 3.945 Las tniški vre dnos tni papir ji (delnice in drugi VP s sprem enljiv im donosom ter kuponi sk ladov) 0 0 6 9. 654 . 29 4 15 0.7 13 .70 0 0 220.36 7 .994 Izv edeni nan čni instrumenti 0 113. 301 0 0 0 113.301 Poso jila in de p oz it i: 0 0 0 2 .795.410 80 .359 . 227 8 3.1 54.6 37 – depoziti p ri bankah 0 0 0 0 7 2 . 4 74 . 2 1 9 7 2 . 4 74 . 2 1 9 – dana posojila 0 0 0 0 4. 218 .279 4.218 . 279 – druge nančn e naložb e 0 0 0 2 .795.410 3.666.72 9 6. 462 .139 Finančne nal ožbe pozavarovateljev iz naslova pozav arov alnih pogod b 0 0 0 0 11 . 210.6 82 1 1. 210 .68 2 SK U PA J 162.824 .68 6 113. 301 524 . 557 .4 23 2. 1 01 .91 4. 0 68 97 . 971 .079 2.8 87 .380.559 V rste naložb Skupine T riglav na 31. 12. 2021 V rste naložb Skupine T riglav na 31. 12. 2020 3.7 Finančne naložbe 112 v EUR K njigovodska vredn ost Poštena vrednost Skupina T r iglav 31. 1 2. 2021 31 . 12. 2 020 31. 12 . 2021 31. 1 2. 2020 V pos es ti do zap adlos ti v pla čilo 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 1 62 . 824 . 68 6 191 .79 8 . 392 206.89 3.87 4 Po po šteni v re dnos ti prek p osl ovn ega izida: 5 4 4 .425 .798 524 . 670 .726 54 4 .425 .798 524 . 670 .726 – namenjena trgov anju 266 . 015 1 13. 301 266 .01 5 11 3. 301 – razporeje na ob prid obi t vi 5 4 4 . 1 59.783 5 2 4 . 5 5 7. 4 2 3 5 4 4 . 159 .783 5 2 4 . 5 5 7. 4 2 3 Razpol ožljiv a za pro dajo 2 . 137 .6 0 9.0 82 2 . 101 . 914. 0 6 8 2 . 137 .6 0 9.0 82 2 . 101 . 914 .0 6 8 Poso jila in dep oziti 98.104.5 37 97 . 971 . 079 99.906.383 104.49 2.900 SK U PA J 2 .937. 700 .15 0 2. 887 .380.5 59 2 . 97 3.739. 655 2 . 937 . 971 .56 8 112 Zaradi lažje pr edstavitve so v r azkritjih za posamezne kategorije nančnih sr edstev uporabljene okr ajšave: • HT M – nančna sredstva v posesti do z apadlosti • FVTPL – nančna sredstv a, merjena po pošteni vrednosti prek poslo vnega izida • AFS – nančna sredstv a, razpoložljiv a za prodajo • L&R – posojila in depoziti Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 264 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR GIBA NJ E NAL OŽB SKUP INE TR IGL AV HTM F V TPL A FS L &R S K U PA J Vredn os t na 1 . 1 . 2020 18 6. 109.072 614 .403. 313 1.8 26.9 40.416 11 2 . 578 . 151 2 .7 40.030. 952 Nakupi 0 293.129. 867 1.062.889.994 39.5 15.5 97 1 . 395.535.458 Odtuj itve -1 5 6 . 0 3 0 -352 . 16 0. 420 -5 94.050.1 3 3 -1 2 . 24 4 . 0 7 1 - 958 .610.65 4 Zapa dlos ti -30 .757 .737 - 4 6. 198 .195 - 238.713.133 - 41 . 3 65. 82 8 -357 .03 4 . 893 Zneski , prene seni iz v seo bse gajo čeg a dono sa ob o dtuji t vi 0 0 - 2 2 . 0 47. 6 2 8 0 -2 2 . 0 4 7. 6 2 8 Vredno tenje pre k IPI 0 8 . 69 5 . 33 0 0 0 8 . 69 5 . 33 0 Vredno tenje pr ek drugeg a vse ob segaj oč ega do nos a 0 0 4 9. 10 8 . 263 0 49. 10 8 . 263 Oslabi tev oz. sp rememb e po prav ka vr edno sti 0 0 - 1.6 46.803 4 8.56 4 -1 . 5 9 8 . 23 9 Premije in diskon ti 4. 640. 706 0 - 7 .140 .404 24 8 . 452 - 2.2 51.2 46 Obre stni p riho dki 3 . 1 2 7. 9 2 5 8 . 255 . 5 0 9 29.5 34.521 1 . 41 4 . 33 9 42.3 32.29 4 Pripojitev 0 0 2 99. 4 0 4 - 1.34 6.32 3 -1 . 0 4 6 . 9 1 9 T eč ajne r azlike -1 3 9 . 2 5 0 -1 . 4 5 4 . 6 7 8 -3. 26 0. 429 - 8 7 7. 8 0 2 -5 .732 . 159 Vredn os t na 31. 12 . 2020 162 .824. 686 524.670.724 2.101.914.068 97 .971 . 079 2 .8 8 7 .3 80 . 557 Nakupi 0 3 03 .0 8 2 .731 828.6 12.089 61 . 4 8 8 .79 8 1. 193.183.618 Odtuj itve - 155. 425 -2 3 0 . 2 5 9. 6 01 -5 0 0. 1 65. 30 1 -3 . 4 01 . 1 32 -7 3 3 . 9 8 1 . 4 5 9 Zapa dlos ti -1 2 . 3 9 4 . 2 6 3 - 55 . 550 . 2 8 9 -27 3 . 3 8 0 . 8 7 9 - 6 0 . 1 53 . 2 4 4 - 4 0 1 . 47 8 . 67 5 Zneski , prene seni iz v seo bse gajo čeg a dono sa ob o dtuji t vi 0 0 -2 0.990.57 6 26 0 . 4 53 - 20.730. 1 23 Vredno tenje pre k IPI 0 -4.896.18 1 0 0 -4.896.18 1 Vredno tenje pr ek drugeg a vse ob segaj oč ega do nos a 0 0 -1 7. 6 3 6 . 4 7 0 0 -1 7. 6 3 6 . 4 7 0 Oslabi tev oz. sp rememb e po prav ka vr edno sti 0 0 0 0 0 Premije in diskon ti 4.77 9.6 63 0 -7. 3 8 7. 8 3 5 473 - 2.607 .699 Obre stni p riho dki 2 . 4 8 7. 6 1 1 6 . 4 07. 1 2 8 25. 210. 816 1.313.9 5 5 35.419.510 Pripojitev 0 0 0 0 0 T eč ajne r azlike 18.4 61 971. 28 4 1 . 433 . 172 62 4.15 5 3.047 .072 Vredn os t na 31. 12 . 2021 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 5 4 4 .4 25 .79 8 2 .137 .609.082 98 . 1 0 4 . 537 2 . 937 .70 0. 150 Skupin a na 3 1. 12 . 202 1 nima prejetih vrednostnih papirjev kot ja mst vo za dana posojila, niti nim a v svojem por t f elju vrednostnih papirjev , dan ih kot jamstvo za svoje ob veznosti. Delež nančnih nalož b Skupine T riglav , ki pri izdaj atelju predstavljajo podrejene instrumente, na poroč evalski datum zn aša 2, 22 ods to tka. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja v EUR Knjigovo dska vredn ost Poštena vrednost Zava rov alni ca Triglav 31 . 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 Poso jila in dep oziti 32. 521 .52 3 3 6 .9 51 . 0 85 32. 1 35 .431 36 . 32 2 .0 25 V pos es ti do zap adlos ti v pla čilo 140 .946 .23 3 143 .908.512 17 3 . 9 0 1 . 17 2 18 6 .0 83. 4 61 Razpol ožljiv a za pro dajo 1.588.390.26 3 1 .59 5. 0 02 . 429 1.588.390.263 1 . 59 5. 0 02 . 429 Po po šteni v re dnos ti prek p osl ovn ega izida: 20 6. 821 .96 0 2 0 7. 7 2 6 . 3 47 206 .821 .9 60 2 0 7. 7 2 6 . 3 4 7 – razpor ejena ob p rido bit v i 206.801.643 2 0 7. 6 1 3 . 0 4 6 206.801.64 3 2 0 7. 6 1 3 . 0 4 7 – namenjena tr govanju 20 . 317 113 .3 01 20 . 317 113. 3 01 SK U PA J 1. 968 .679.979 1.983.588.3 73 2.0 01 .24 8. 826 2 . 025. 134 . 262 265 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR HTM F V T P L – razporejena ob pridobitvi AFS L &R SK U PA J Dolžnišk i vre dnos tni papir ji in drugi VP s s talnim do nos om 140 .9 46.23 3 175 . 170 . 2 24 1.414.43 1 .597 5.991.6 39 1 .736.539.694 Las tniški v re dnos tni papirji (delnice in drugi V P s sprem enljiv im dono som te r kuponi sk ladov) 0 31 . 631 . 419 1 7 2 . 3 7 7. 7 8 9 0 20 4. 0 09. 208 Izv edeni nan čni instr ument i 0 2 0 . 317 0 0 20 . 3 17 Poso jila in dep oziti: 0 0 1 . 58 0 . 876 26.5 29 .884 28 . 11 0 .76 0 – depoziti p ri bankah in p otrdil a o vlo gah 0 0 0 1 9. 676 .7 07 19. 676 . 70 7 – dana posojila 0 0 0 5. 155.690 5. 155.690 – druge nančne naložb e 0 0 1 . 58 0 . 8 76 1 . 6 9 7. 4 8 6 3. 27 8 .3 62 SK U PA J 140.946 .23 3 206 .821 . 96 0 1. 588 .39 0. 263 32 . 521 . 523 1.968.67 9.9 79 v EUR HTM F V T P L – razporejena ob pridobitvi AFS L &R SK U PA J Dolžnišk i vre dnos tni papir ji in drugi VP s s talnim do nos om 14 3.908.51 2 205.749 .607 1 .481.312.962 6. 4 01 . 173 1 . 837 .37 2 . 254 Las tniški v re dnos tni papirji (delnice in drugi V P s sprem enljiv im dono som te r kuponi sk ladov) 0 1. 8 63 . 439 111.723.131 0 113.5 86.57 0 Izv edeni nan čni instr ument i 0 1 13. 301 0 0 11 3. 301 Poso jila in dep oziti: 0 0 1.966.336 30.549.912 32 . 516 . 2 4 8 – depoziti p ri bankah in p otrdil a o vlo gah 0 0 0 1 9.5 67 . 3 02 1 9.5 67 . 3 02 – dana posojila 0 0 0 9. 29 4 .0 8 6 9. 29 4 .0 8 6 – druge nančne naložb e 0 0 1.966.336 1.688.5 24 3.65 4. 8 6 0 SK U PA J 143 .908.5 12 207 .72 6.347 1 .595. 0 02 .429 36 . 951 .0 8 5 1.983.588.3 7 3 V rste naložb Zavaro valnice T riglav na 31. 12. 2021 V rste naložb Zavaro valnice T riglav na 31. 12. 2020 v EUR GIBANJE NALO ŽB Z AVA R O VA L N I C E T R I G L AV HTM FV TPL A FS L&R SK U PA J Vredn os t na 1 . 1 . 2020 150. 4 69. 553 329. 8 8 5. 913 1.382.802.069 49.049.847 1 .912.20 7 .382 Nakupi 0 211 .961. 511 8 63 .59 0 . 12 1 5. 640. 7 4 1 1.08 1.1 9 2.3 7 3 Zapa dlos ti -13. 476 . 0 47 -20 . 5 1 4 . 8 1 1 - 164.604.063 - 18.61 3. 902 -21 7 . 208 . 823 Odtuj itve 0 -321 .531 . 0 70 -52 4.7 70 .4 01 -5. 113 -8 46. 306.58 4 Zneski , prene seni iz vseobsegajočega donosa ob odtuj itvi 0 0 - 20.1 5 7 .134 0 - 20.1 5 7 .134 Realizirani učinki o b od tujit vi 0 0 0 0 0 Vredno tenje pre k IPI 0 5 .419. 6 45 0 0 5.41 9.6 45 Vredno tenje pr eko drugega vseobsegajočega donosa 0 0 4 4 . 955 . 8 32 0 4 4 . 9 55 . 8 32 Oslabi tev oz. sp rememb e pop ravk a vre dnos ti 0 0 - 1 .632 .3 51 0 - 1 .6 32 .3 51 Premije in diskon ti 4.640 . 7 06 0 -6 . 4 83. 26 0 24 8 .452 - 1.594.10 2 Obre stni p riho dki 2 . 274 . 3 0 0 2 .5 59 .999 21. 367 .701 921 . 15 0 2 7 .123.1 50 Preno s med sk ladi 0 0 0 0 0 T eč ajne r azlike 0 -5 4 .8 4 0 - 66.083 -2 9 0 . 0 9 1 - 411 . 014 Vredn os t na 31. 12 . 2020 143 .908.51 2 207 .7 26.347 1 . 595. 002 . 429 36 . 9 51 . 0 85 1.983.588.3 73 Nakupi 0 184.307 .139 701 .453. 620 361.588 886.122.347 Zapa dlos ti -9.6 54.672 -2 8 . 6 1 4 . 8 3 4 -2 2 3 . 0 8 1 . 7 2 7 -5. 26 6 .10 7 - 266 . 617 . 34 0 Odtuj itve 0 - 15 4. 89 8. 078 -45 8.906.85 3 - 415 .0 14 - 614 . 219. 9 45 Zneski , prene seni iz vseobsegajočega donosa ob odtuj itvi 0 0 - 19.9 7 6.488 0 - 19 .97 6.4 88 Realizirani učinki o b od tujit vi 0 0 0 0 0 Vredno tenje pre k IPI 0 -3.1 91 . 30 8 0 0 -3. 1 91 . 30 8 Vredno tenje pr eko drugega vseobsegajočega donosa 0 0 -1 6 . 6 6 9 . 9 3 3 0 -1 6 . 6 69 . 9 3 3 Oslabi tev oz. sp rememb e pop ravk a vre dnos ti 0 0 0 0 0 Premije in diskon ti 4 .7 79. 6 62 0 - 6. 8 61 .57 3 922 -2 . 0 8 0 . 9 8 9 Obre stni p riho dki 1 . 91 2 .731 1 . 6 0 2 . 74 8 1 7 .423.471 7 9 6 . 312 21 .735. 262 Preno s med sk ladi 0 0 0 0 0 T eč ajne r azlike 0 -1 1 0 . 0 5 4 7. 3 1 7 92 .737 -9.999 Vredn os t na 31. 12 . 2021 140.946 .23 3 20 6. 821 .9 60 1 . 588 .39 0. 263 32 . 521 . 523 1. 968 .679.979 Zavarovalnica na 31. 12. 202 1 nima prejetih vrednostnih papirjev kot ja mst vo za dana posojila, niti nima v svojem por t felju vrednostnih papirjev , dani h kot jamstvo za s voje obveznosti. Delež nančnih naložb Zavarovalnice, ki pri i zdajatelj u predst avljajo podrejene instrumente, na poročevalski datum znaša 2,96 odsto tka. Na 31. 12. 202 1 smo presojali z namenj a oslabljenosti nančni h naložb , pri čemer je bilo pri lastniških vrednos tnih papirj ih kot nepristranski dokaz osla bljenosti upoš tevano p omembno zniža nje poš tene vrednos ti vrednos tnega papirja (2 0- o dstotno znižanje poštene vre dnosti po d nabavno vrednos t) ali dolgotrajno zn ižanje njegove poštene vredno sti (zni žanje vrednosti v 9 -mese čnem obdobju). Znamen ja oslabljenosti na nčnih nalož b niso bila zaz nana. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 266 3.8 Sredstv a za v arov ancev , ki prevzemajo naložbeno tv eganje Vsa sredstv a zavarovancev, ki prevzemajo nalož beno t veganje, so razv ršč ena v sku pino nančni h sredstev, vrednotenih po poš teni vrednosti prek p oslovnega izida. Knjigovodsk e vrednos ti so enake po št enim vr edn os tim nave denih nančnih sre ds tev. V nadal jevanju so prikazana s redst v a zavarovancev, ki prevzemajo nalož beno t veganje, glede na vrs to nančnih sre ds tev. v EUR Skupina Trigla v Zav aro val nic a T rigl av 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31 . 12 . 2021 31. 1 2. 2020 Las tniški v re dnos tni papirji 5 9 4 . 2 6 7. 0 7 4 4 43. 69 9. 1 50 529 .59 8 . 379 396.272.477 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 25.35 0. 414 58 . 10 9. 830 9. 81 9.593 4 6.020.0 11 Skupaj 619.617 .4 8 8 501.808.980 5 3 9 . 4 1 7. 9 7 2 442.29 2.48 8 v EUR Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav 31. 12 . 2021 31. 1 2. 2020 31. 12 . 2021 31 . 12. 202 0 PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Pozav arov alni del pre nosne p remije 53. 1 1 5. 6 3 4 4 0 . 74 2 . 2 9 1 41.581.360 35. 62 6 .767 Pozav arov alni del škodnih r ezer v acij 11 5.8 99.8 52 82.994. 283 9 4 .4 0 5.037 70 . 235. 4 0 6 Pozav arov alni del reze r va cij za b onuse in p opus te 3 4 .91 6 16 . 339 0 0 Skupaj premoženj ska zavarovanja 169.050.402 1 23 .752 . 9 13 135 .986.3 97 1 0 5 . 8 6 2 . 173 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Pozav arov alni del pre nosne p remije 1. 9 03 1 . 576 728 635 Pozav arov alni del škodnih r ezer v acij 155.829 1 14. 2 86 9 0. 8 32 4 0 .63 0 Pozav arov alni del mate matičnih r ezer v acij 5 .631 .75 6 2 . 0 0 4 . 8 63 0 0 Skupaj življenjs ka zavarovanja 5.7 8 9. 4 8 8 2. 1 2 0.7 25 91 . 56 0 41 . 265 S K U PA J S R E D S T VA I Z P O Z AVA R OVA L N I H P O G O D B 17 4.839 .890 125. 8 73. 637 136 .077 .958 105. 903.438 v EUR Skupina T riglav Z avar oval nic a Triglav Vredn os t na 1 . 1 . 2020 48 2.0 3 1.288 433.75 8 . 61 0 Nakupi 101 . 1 29 .592 88.646 .0 2 8 Odtuj itve -84.7 66.909 -81.78 2.012 Zapa dlos ti -6.21 7 .099 -5 .7 88.340 Zneski , prene seni iz v seo bse gajo čeg a dono sa ob o dtuji t vi 0 0 Realizirani učinki o b od tujit vi 0 0 Vredno tenje pre k IPI 1 0 . 8 9 8 . 5 74 7. 7 76 . 0 3 2 Vredno tenje pr ek drugeg a vse ob segaj oč ega do nos a 0 0 Oslabi tev oz. sp rememb e po prav ka vr edno sti 0 0 Premije in diskon ti 93. 18 6 93. 18 6 Obre stni p riho dki 752.7 21 528 . 16 8 Preno s med sk ladi 0 0 T eč ajne r azlike - 2.112.3 73 - 939. 1 83 Vredn os t na 31. 12 . 2020 501.808.980 442.29 2.48 8 Nakupi 16 4.7 19. 4 85 13 0. 14 8 . 4 67 Odtuj itve - 126 .7 92 .78 0 - 107 . 958. 832 Zapa dlos ti -1 . 6 7 9 . 7 8 6 -3 04.16 1 Zneski , prene seni iz v seo bse gajo čeg a dono sa ob o dtuji t vi 0 0 Realizirani učinki o b od tujit vi 0 0 Vredno tenje pre k IPI 78.491 .784 73. 893.0 62 Vredno tenje pr ek drugeg a vse ob segaj oč ega do nos a 0 0 Oslabi tev oz. sp rememb e po prav ka vr edno sti 0 0 Premije in diskon ti 0 0 Obre stni p riho dki 3 43. 5 6 4 8 6 .41 9 Preno s med sk ladi 0 0 T eč ajne r azlike 2.7 26 . 241 1 . 26 0. 52 9 Vredn os t na 31. 12 . 2021 619.617 .48 8 5 3 9 . 4 1 7. 9 7 2 Gibanje sredstev za varo vancev , ki prevzemajo naložbeno tveganje 3.9 Znesek zav arov alno-tehničnih rez ervacij, pr enesen poza var ov ateljem Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 267 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.10 T erjatve iz poslo v anja Skupina T riglav v EUR NEZAPADLE TERJATVE Z APADL E TER JA T VE D O 18 0 DNI Z A PADLE TE R JATV E NA D 180 D NI 31. 12 . 2021 Bruto vredn ost Popravek vrednosti N eto vredn ost Bru to vrednost Popravek vrednosti N eto vredn ost Bru to vrednost Popravek vrednosti N eto vredn ost SKUPA J NE TO VREDNOST T erjat ve iz neposrednih zavarov alnih poslov 91 . 82 0. 356 -1 1 4 . 58 5 91 .70 5.7 71 22.2 86 .16 7 -2 . 5 4 5 . 4 9 0 1 9 . 74 0 . 67 7 4 6 . 5 8 7. 4 7 3 -41 . 178.714 5. 408.7 59 116 .8 55. 20 7 T erjat ve d o zavar oval cev 8 5 . 6 2 7. 7 7 9 -1 0 9 . 0 0 7 85 . 518 . 77 2 2 0. 9 61 .7 28 - 2.4 12.8 5 7 1 8.548.87 1 35.233.205 -33. 8 65 .076 1 . 368 .1 29 105.43 5.772 T erjat ve d o zavar ovalnih p osre dnikov 483. 01 8 0 4 83 .01 8 28 4 .70 8 -7 8 . 4 8 3 20 6 . 225 4 07 . 273 -3 98 . 4 45 8. 828 698. 071 Druge ter jat ve iz nep osr ednih zav arov alnih po slov 5.70 9. 559 -5. 578 5 .703. 9 81 1.03 9.731 -54.1 50 985.581 1 0.946.995 - 6. 915.193 4 . 031 . 802 10.721.364 T erj at ve iz s ozava rov anja i n poz avar ova nja 50.828 .032 0 50.828.032 11 .928. 250 0 11 .928. 250 4. 546.183 -1 01 . 5 33 4.444.650 6 7. 2 0 0 . 9 3 2 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega s ozav arov anja 2 .6 86. 589 0 2.6 86. 589 815. 126 0 815. 126 516. 108 -6 . 107 510 . 0 01 4 . 011 .716 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega p ozav arov anja 36.929 .384 0 36.92 9.384 9. 6 45. 37 7 0 9.6 45 .37 7 2 . 9 81 . 035 - 95.426 2 .8 85. 60 9 4 9.4 6 0. 370 T erjat ve z a dele že sozav arov ate ljev v škodah 345.34 2 0 345 .342 15 6 . 693 0 156 . 693 2 . 0 03 0 2 .0 03 50 4. 038 T erjat ve z a dele že poz avaro vat eljev v ško dah 1 0 . 4 1 2 .74 7 0 1 0 . 41 2 . 747 1.3 11. 054 0 1.31 1.0 54 1.043.666 0 1.043. 666 1 2 .767 .4 67 Druge ter jat ve iz soz avaro vanja in p ozavar ovanja 453. 970 0 4 53. 9 70 0 0 0 3.371 0 3.371 457 .3 41 T erjatve za odmerjeni davek 4 . 1 2 7. 3 8 4 0 4 . 1 2 7. 3 8 4 0 0 0 0 0 0 4 . 1 2 7. 3 8 4 Druge terjat ve 18.726.280 - 57 0 . 9 74 1 8 . 155. 30 6 5.2 01 . 870 -980 .91 7 4 .22 0.953 64 .283.690 - 62 .4 6 6. 5 63 1 . 8 1 7. 1 2 7 2 4.193 .386 Druge kr atkor očn e terjat v e iz zavaro valnih p oslo v 4 . 4 3 7. 2 7 6 -2 5 4 . 4 3 7. 25 1 3.3 10.488 -935 .72 6 2 . 3 74 . 7 6 2 60.40 4.439 -5 9.3 15.389 1.089.05 0 7. 9 0 1 . 0 6 3 Kra tkoro čne terja t ve iz nancir anja 518 . 52 5 0 518 . 525 102 . 493 - 69 6 101 .797 452 . 8 13 -449 .25 9 3 . 55 4 623. 876 Druge kr atkor očn e terjat v e 1 2 . 0 59 . 476 -5 26.80 3 1 1 . 532 . 673 1.768.069 - 4 4. 495 1 . 7 2 3 . 5 74 3.426. 438 -2.701 . 915 7 24 .52 3 1 3. 9 8 0.7 70 Dolgoročn e terjatve 1.7 11. 003 -44.146 1.666.85 7 20. 820 0 20.820 0 0 0 1.687 .677 SK U PA J 165.502 .0 52 - 68 5. 559 16 4.816 .493 39. 416 . 2 87 -3. 526 . 4 07 35. 8 89. 8 8 0 1 1 5 . 4 17. 3 4 6 -103. 7 46. 810 11 .670.536 2 12.37 6.909 * Regresne terjatve so vključene v druge kr atkor očne terjatve iz za var ovalnih poslov . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 268 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR NEZAPADLE TERJATVE Z APADL E TER JA T VE D O 18 0 DNI Z A PADLE TE R JATV E NA D 180 D NI 31. 12 . 2020 Bruto vredn ost Popravek vrednosti N eto vredn ost Bru to vrednost Popravek vrednosti N eto vredn ost Bru to vrednost Popravek vrednosti N eto vredn ost SKUPA J NE TO VREDNOST T erjat ve iz neposrednih zavarov alnih poslov 82. 205.319 -1 71. 297 82 .034. 022 2 1 . 2 3 7. 5 6 6 -2 . 4 1 8 . 1 0 4 18. 8 19.4 6 2 49. 23 9.6 4 8 -44.608.193 4 .631 .4 55 105. 484.9 39 T erjat ve d o zavar oval cev 8 0.608. 71 7 -1 6 4 . 2 2 8 80.444 .489 20.180.616 -2 . 3 8 3 . 4 7 9 1 7. 7 9 7. 1 3 7 38 .6 61 . 914 -36 . 80 5. 565 1 . 856 .3 49 100 .0 97 .975 T erjat ve d o zavar ovalnih p osre dnikov 29 6 . 535 0 29 6 . 535 133 . 0 0 3 -2 3 . 6 47 10 9. 35 6 569.69 4 -5 35 .988 33.7 0 6 439. 59 7 Druge ter jat ve iz nep osr ednih zav arov alnih po slov 1 . 3 0 0 .0 67 -7. 0 6 9 1.292.998 923 . 9 47 - 10. 978 91 2 .9 69 10.008.04 0 - 7 .266. 640 2.7 41.400 4.947 .367 T erj at ve iz s ozava rov anja i n poz avar ova nja 57. 2 9 8 . 4 6 8 0 5 7. 2 9 8 . 4 6 8 9. 6 1 7 .444 0 9 .6 1 7 .444 7. 55 8 . 1 4 8 -2 . 1 1 8 . 9 27 5.4 39. 22 1 72. 355. 133 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega s ozav arov anja 1 . 252 .4 89 0 1 . 252 . 4 89 191 .763 0 191 .763 291 . 039 - 6 .101 28 4 . 93 8 1 .729. 1 9 0 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega p ozav arov anja 47 .104.086 0 47 .104.086 6. 387.375 0 6. 38 7 .375 2.996.7 44 -98 . 192 2.898.5 52 56 . 39 0. 013 T erjat ve z a dele že sozav arov ate ljev v škodah 28 2 . 865 0 282 . 865 238 . 961 0 2 38 .9 61 4. 250 0 4 . 250 526 . 0 76 T erjat ve z a dele že poz avaro vat eljev v ško dah 5. 679. 670 0 5. 679. 670 2 . 4 5 7. 3 4 3 0 2 . 4 5 7. 3 43 4.072.999 -2 . 0 1 4 . 6 3 4 2. 058. 365 10 .195. 378 Druge ter jat ve iz soz avaro vanja in p ozavar ovanja 2.979 .3 58 0 2.979 .35 8 342 . 0 02 0 342 . 0 02 1 93. 1 16 0 193 .1 16 3. 51 4 . 476 T erjatve za odmerjeni davek 1 . 9 50 .6 31 0 1 . 95 0. 631 0 0 0 0 0 0 1 .9 50 . 631 Druge terjat ve 16.114.518 - 6.411 1 6.10 8. 107 6.404 .44 4 -1 . 2 1 4 . 33 1 5 .190 .11 3 6 7. 5 4 8 . 6 9 7 - 65 .4 53 .769 2 .094.92 8 23 .393 .1 4 8 Druge kr atkor očn e terjat v e iz zavaro valnih p oslo v 3.9 14.54 2 0 3.914.54 2 3. 8 05.245 - 1.06 7 .82 2 2.737 . 423 6 2.828. 1 77 - 61 .4 8 0. 425 1 .3 47.752 7 .999.7 1 7 Kra tkoro čne terja t ve iz nancir anja 1 . 3 43. 279 0 1 . 3 43. 279 46.940 -5 . 47 2 41 .4 6 8 4 63.671 - 456 . 88 7 6 .78 4 1.391.5 3 1 Druge kr atkor očn e terjat v e 9.63 4 . 163 0 9. 634 . 163 1 . 96 2 . 292 - 141. 037 1.82 1.25 5 4. 218 .305 - 3.4 77 .913 74 0 . 3 9 2 12 .195. 810 Dolgoročn e terjatve 1. 222 .534 - 6. 411 1 . 216. 123 5 89 .9 67 0 58 9. 967 38.54 4 -38 .5 4 4 0 1 .806.090 SK U PA J 157.568 .93 6 - 1 7 7. 7 0 8 1 5 7. 3 9 1 . 22 8 37. 25 9 . 4 5 4 -3. 632 .4 35 33.6 27 .019 124.346.493 -1 1 2 . 1 8 0 . 8 8 9 12 . 165. 60 4 203. 183. 851 * Regresne terjatve so vključene v druge kr atkor očne terjatve iz za var ovalnih poslov . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja Skupina T riglav 269 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Zav arov alnica T riglav v EUR NEZAPADLE TERJATVE Z APADL E TER JA T VE D O 18 0 DNI Z A PADLE TE R JATV E NA D 180 D NI 31. 12 . 2021 Bruto vredn ost Popravek vrednosti N eto vredn ost Bru to vrednost Popravek vrednosti N eto vredn ost Bru to vrednost Popravek vrednosti N eto vredn ost SKUPA J NE TO VREDNOST T erjat ve iz neposrednih zavarov alnih poslov 62. 724.2 56 -9 0 . 867 62 .633 . 38 9 8. 03 2.202 - 1 . 226. 874 6.805 .32 8 19.9 14.409 -15 . 8 3 6 . 552 4 . 0 7 7. 85 7 73.5 16.57 4 T erjat ve d o zavar oval cev 57 . 180.390 -9 0 . 8 67 57 . 08 9.523 7. 3 3 7. 6 9 8 - 1 . 219.558 6.118.140 15.952. 913 - 15. 816. 111 13 6.802 63.3 4 4 . 4 65 T erjat ve d o zavar ovalnih p osre dnikov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Druge ter jat ve iz nep osr ednih zav arov alnih po slov 5. 5 43 . 86 6 0 5. 5 43 . 86 6 694.5 04 -7. 3 1 6 6 8 7. 1 8 8 3.96 1.496 -2 0 . 4 4 1 3 . 9 41 . 0 55 10. 172. 109 T erj at ve iz s ozava rov anja i n poz avar ova nja 16.077.319 0 16 .077 .319 4.7 84.925 0 4. 784.9 25 2.660.096 0 2.66 0.096 2 3. 522 .3 4 0 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega s ozav arov anja 703.4 83 0 703. 4 83 0 0 0 0 0 0 703.4 83 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega p ozav arov anja 9. 33 4 . 4 52 0 9 . 33 4 . 4 52 3. 85 8. 491 0 3. 85 8. 491 2. 037 .15 8 0 2. 037 .1 58 15. 230 .101 T erjat ve z a dele že sozav arov ate ljev v škodah 18 2 .738 0 18 2 .738 45. 4 02 0 45. 4 02 0 0 0 228 .14 0 T erjat ve z a dele že poz avaro vat eljev v ško dah 5.8 5 6.646 0 5.8 56 .646 8 81 . 032 0 8 81 . 032 622 .938 0 622.938 7. 3 6 0 . 6 1 6 Druge ter jat ve iz soz avaro vanja in p ozavar ovanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 T erjatve za odmerjeni davek 564 .166 0 564.1 66 0 0 0 0 0 0 564.166 Druge terjat ve 4. 27 3 . 617 -2 5 4 . 273. 592 3 . 5 9 1 .7 74 -92 8 .4 6 6 2 . 663 .3 08 58 .9 48 .341 -58.3 18. 75 4 62 9.5 87 7. 5 6 6 . 4 8 7 Druge kr atkor očn e terjat v e iz zavaro valnih p oslo v 1.568 .569 -25 1 .568.544 3.048.3 04 - 9 2 7. 7 7 1 2 . 1 20 . 533 5 8 . 7 2 7. 8 4 2 -58 . 120 .91 6 6 0 6 . 926 4. 296 . 0 03 Kra tkoro čne terja t ve iz nancir anja 4 62 . 938 0 462 . 93 8 10 2 .4 93 - 695 101 .79 8 1 40.640 -1 4 0 . 1 7 0 47 0 565. 20 6 Druge kr atkor očn e terjat v e 1 . 9 62 . 76 0 0 1 . 9 6 2 .76 0 4 4 0 .97 7 0 4 4 0. 977 7 9. 859 - 5 7. 6 6 8 22 .1 91 2 .425 .928 Dolgoročn e terjatve 279. 350 0 279. 350 0 0 0 0 0 0 279. 35 0 SK U PA J 8 3.6 39. 358 -90 .8 92 83. 54 8 .4 66 16.408.901 -2. 1 55 . 3 4 0 14.253.561 81 . 52 2 . 8 4 6 -74 . 1 5 5 . 3 0 6 7. 3 6 7. 5 4 0 105.169.567 * Regresne terjatve so vključene v druge kr atkor očne terjatve iz za var ovalnih poslov . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 270 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR NEZAPADLE TERJATVE Z APADL E TER JA T VE D O 18 0 DNI Z A PADLE TE R JATV E NA D 180 D NI 31. 12 . 2020 Bruto vredn ost Popravek vrednosti N eto vredn ost Bru to vrednost Popravek vrednosti N eto vredn ost Bru to vrednost Popravek vrednosti N eto vredn ost SKUPA J NE TO VREDNOST T erjat ve iz neposrednih zavarov alnih poslov 5 7. 1 4 3 . 9 3 0 -1 4 6 . 2 55 5 6 . 9 97. 6 7 5 9. 38 1 . 89 6 -1. 350.114 8 .0 31 .7 8 2 20. 457 . 885 -1 7. 85 5 . 1 3 0 2.602. 75 5 67 .6 3 2.21 4 T erjat ve d o zavar oval cev 56 .050.971 -1 4 6 . 2 5 5 55 . 9 0 4 . 71 6 8 . 50 6 . 17 2 - 1 .346.199 7 . 159.973 1 7. 9 8 7. 5 8 1 - 17 .713 .9 59 273. 622 63.338.311 T erjat ve d o zavar ovalnih p osre dnikov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Druge ter jat ve iz nep osr ednih zav arov alnih po slov 1 . 0 92 .9 59 0 1 . 0 92 . 959 8 75.7 24 -3 .9 15 871.809 2 .47 0 . 3 0 4 -1 4 1 . 1 7 0 2 . 32 9. 1 33 4 . 293 . 9 02 T erj at ve iz s ozava rov anja i n poz avar ova nja 9. 79 2.26 7 0 9. 79 2.26 7 8. 32 5.0 30 0 8 . 325. 03 0 1 .679. 797 0 1. 679. 797 19.797 .0 94 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega s ozav arov anja 575 .795 0 575.795 0 0 0 0 0 0 575.795 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega p ozav arov anja 3. 61 2. 8 42 0 3. 612 . 8 42 7 .426. 927 0 7.426. 927 302 . 528 0 302 . 528 11. 3 42. 2 97 T erjat ve z a dele že sozav arov ate ljev v škodah 281. 820 0 281 . 820 0 0 0 0 0 0 281. 820 T erjat ve z a dele že poz avaro vat eljev v ško dah 5.32 1 . 81 0 0 5 .32 1 . 8 10 89 8. 103 0 898 .1 03 1 . 3 7 7. 26 9 0 1 . 3 7 7. 26 9 7. 5 9 7. 1 8 2 Druge ter jat ve iz soz avaro vanja in p ozavar ovanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Druge terjat ve 4.5 23 .5 30 -2 4. 52 3. 528 4.092.985 -1 . 1 1 4 . 63 9 2 .978 .3 47 6 1 .47 0 . 573 -60.601 .549 8 6 9.02 3 8. 370. 8 98 Druge kr atkor očn e terjat v e iz zavaro valnih p oslo v 1.387 .666 -2 1 . 3 8 7. 6 6 4 3.61 4 . 241 -1. 0 60 .037 2 . 55 4 . 2 0 4 6 1 . 29 9. 633 - 60.450.817 84 8 .816 4 .79 0 .6 85 Kra tkoro čne terja t ve iz nancir anja 1 . 2 9 7. 6 6 9 0 1 . 2 9 7. 6 6 9 3 7. 3 8 0 -5. 47 1 31 . 9 0 9 1 35. 326 -1 3 1 . 3 0 6 4 . 020 1 . 333 . 59 8 Druge kr atkor očn e terjat v e 1.568.37 9 0 1 .568.379 4 41 . 36 4 - 49.131 39 2 . 2 33 35. 61 3 -19.426 16 .187 1.97 6.800 Dolgoročn e terjatve 269. 8 15 0 269. 815 0 0 0 0 0 0 269. 815 SK U PA J 7 1 .4 59.727 -1 4 6 . 2 57 7 1 . 3 13 . 470 21 .7 9 9. 91 2 -2 . 4 6 4 . 75 3 19. 335. 1 59 8 3.608.25 4 -7 8 . 4 5 6 . 6 7 9 5. 151 . 575 95. 8 00 . 20 6 * Regresne terjatve so vključene v druge kr atkor očne terjatve iz za var ovalnih poslov . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja Zav arov alnica T riglav 271 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav 31. 12 . 2021 31. 1 2. 2020 31. 12 . 2021 31 . 12. 202 0 PO PR AVEK VR ED NOS TI TE R JATEV D O Z AVA RO VA L C E V Stanj e po prav ka v re dno sti te rja tev na 1 . 1 . 39. 353. 272 4 1 . 51 8 . 055 19.2 0 6. 41 3 20.330.577 – Poveč anje p opr avka vr edn ost i terjate v 4 . 3 93.7 27 5. 619.17 4 2.607.237 2. 96 9.0 8 0 – Zmanjšanje po prav ka vre dno sti ter jatev -3.037.943 -3.2 34.1 7 4 -2. 523 .776 -2.2 68.890 – Odpis ter jatev -4.363.3 19 - 4 . 4 0 7. 7 1 2 -2 . 1 6 3 . 33 8 -1 . 8 2 4 . 3 5 5 – Spreme mbe v Skupini 0 0 0 0 – Pripoji tev 6. 176 -2 5 . 5 4 5 0 0 – T ečajn e razlike 35. 03 0 -1 1 6 . 5 2 6 0 0 Stanj e po prav ka v re dno sti te rja tev na 31 . 12 . 36.38 6.9 40 3 9. 353. 272 1 7. 1 2 6 . 5 3 6 19. 2 0 6 .41 3 PO PR AVEK DRUG IH KR ATKOROČN IH TER JATEV I Z Z AVA R O VA L N I H P O S L O V Stanj e po prav ka v re dno sti te rja tev na 1 . 1 . 62.54 8.24 7 64.624.294 6 1 . 510 . 85 6 63.6 0 6. 38 4 – Poveč anje p opr avka vr edn ost i terjate v 7 . 179.130 8 . 4 5 7. 5 9 1 7. 1 2 3 . 6 1 9 8 . 428 . 269 – Zmanjšanje po prav ka vre dno sti ter jatev -5.986.348 - 6 . 179 . 8 27 -6.095.000 - 6 . 17 1 . 65 0 – Odpis ter jatev -3 . 49 0 .763 -4.35 2.147 -3. 49 0 .763 -4.35 2.14 7 – Spreme mbe v Skupini 0 0 0 0 – T ečajn e razlike 8 74 -1 . 6 6 4 0 0 Stanj e po prav ka v re dno sti te rja tev na 31 . 12 . 6 0 . 251 . 14 0 62. 548.2 4 7 59. 0 4 8 .71 2 6 1 . 510 . 85 6 POPRAVEK VREDNOSTI OST ALIH TER JA TEV Stanj e po prav ka v re dno sti te rja tev na 1 . 1 . 1 4 .0 8 9. 51 3 14. 84 6.96 6 350.419 361 .021 – Poveč anje p opr avka vr edn ost i terjate v 293. 93 8 5 2 7. 8 8 6 48.390 8 4.7 8 8 – Zmanjšanje po prav ka vre dno sti ter jatev - 2 . 51 7. 85 0 -259.361 -3 5. 6 43 -1 8 . 7 5 3 – Odpis ter jatev - 5 7 7. 3 5 3 -916. 168 -1 3 6 . 8 7 6 -7 6 . 6 3 7 – Preno s na odlož ene prih odke 0 0 0 0 – T ečajn e razlike 32 . 4 4 8 -1 1 0 . 8 07 0 0 – Spreme mbe v Skupini 0 997 0 0 – Pripoji tev 0 0 0 0 – Nekr atkoro čna sre dst v a namenje na za pro dajo 0 0 0 0 Stanj e po prav ka v re dno sti te rja tev na 31 . 12 . 11 . 32 0. 69 6 14 .0 8 9. 513 226.29 0 350.419 SKUPA J P OPR AVKI V RE DN OSTI T ER JATEV Stanje na 1 . 1. 115 .991.0 32 120.989.3 15 81.067 .688 84 . 297 .982 Stanje na 31. 12 . 107 . 958 .776 115.99 1.03 2 76 . 4 01 . 538 8 1.067 .689 v EUR Skupina T r iglav Zav ar oval nic a T rig lav 31. 12 . 2021 31. 12. 2 020 31. 12 . 2021 3 1. 1 2. 2020 Zalo ge 4 74 . 24 8 526 .765 199.858 253 . 0 0 6 Kra tkoro čno o dloženi s trošk i 3.9 4 0.050 5. 0 0 9. 827 1 . 313 . 4 02 3 . 0 8 7. 24 1 Sreds t va , vlož ena v računalniške pr ogr ame za Skupin o 0 4 0 1 . 553 0 4 01 . 553 Druga sr eds t va 428 .727 358 . 5 60 0 0 SK U PA J 4.8 43.025 6.296.7 05 1 .51 3. 26 0 3.741 .79 9 v EUR Skupina T r iglav Zav ar oval nic a T rig lav 31. 12 . 2021 31. 12. 2 020 31. 12 . 2021 3 1. 1 2. 2020 Denarna sr eds t va na tr ansakcijskih ra čunih 54 . 383. 2 07 58.67 0.999 1 3 . 8 9 7. 7 8 3 1 7. 2 8 8 . 1 2 2 Dep oziti na o dpo klic 2 7. 5 1 0 . 4 5 4 22 .766.225 0 5.000 .1 72 Denarna sr eds t va v blag ajni 4 2 7. 9 6 9 462. 440 15. 20 8 15. 928 SK U PA J 8 2 . 321 .63 0 81.899.664 13 .91 2 .9 91 22 .3 04 .222 v EUR Skupina T r iglav Zav ar oval nic a T rig lav 31. 12 . 2021 31. 12. 2 020 31. 12 . 2021 3 1. 1 2. 2020 Zemljišč a in zgradb e družb e T riglav uprav ljanje nekr etninama , d.o.o. , Zagre b 4 9. 514 14 6. 8 84 0 0 Zemljišč e in zgradb e družbe T riglav, Upravljanje nep remič nin, d.o.o. , Ljubljana 3. 56 4 . 626 768 . 9 67 0 0 Zemljišč a in zgradb e družb e T riglav Osigur anje, a.d ., Banja L uka 1 9 7. 9 0 4 0 0 0 SK U PA J 3. 812 .0 4 4 915. 8 51 0 0 V nadal jevanju je prikazana a nali za gibanj a popravka v rednos ti terjatev , ločeno za Skupino T riglav in Zav arov alnic o T riglav. 3.11 Druga sredstv a 3.12 Denar in denarni ustrezniki 3.13 Nekra tkor očna sredstv a, namenjena za prodajo Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 272 3.14 Kapital Osnovni kapital Zavarovalnice na 31. 12. 202 1 znaša 7 3.7 01.39 2 evrov (31. 12. 202 0: 73. 701.392 evrov). Razdeljen je na 2 2.73 5.148 navadnih i menskih k osovnih delnic. Vsaka delnica ima en ak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu. Delež p osamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določ a glede na štev ilo izdan ih kosovnih delnic. Vse deln ice so v celo ti plačane. Delnice so vpisane v registru KDD p od oznak o ZV TG in so uvrščen e v pr vo bor zno kotacijo Ljublja nske bor ze vrednos tnih papirjev . Ime tniki delnic ima jo pravico do ud eležbe pri upravljanju d ružbe in pravico do udeležbe pr i dobičku. Na 31. 12. 202 1 je bilo v delniški kn jigi Zavarovalnice 11.998 vpisnikov deln ic (3 1. 12. 2020: 12.982 ). Največji vpisniki so na vedeni v spodnji tabeli. Lastniška struktura Z avar ovalnice T riglav 113 V rednost delnice Razporeditev bilančnega dobičk a Zavar ovalnice T riglav Število delnic Del ež (v %) Vpisniki 2021 2021 Zavo d za po kojninsko in invalidsko zav arov anje Slov enije, Ljub ljana 7. 8 3 6 . 6 2 8 3 4 , 47 SDH , d.d. , Ljubljana 6.386.64 4 28,0 9 Erst e Group Bank PBZ Cr oatia O siguranje OM F - duciarni r ačun, Z agreb, Hr vaška 1 . 526 . 1 9 0 6,71 Unicre dit Bank Au stria – duciarni ra čun, Dunaj , Avstr ija 595. 28 6 2 ,62 Citibank – duciarni ra čun, L ond on, Velika Bri tanija 555. 38 3 2,4 4 Hr va tska p oš tanska b anka – duc iarni račun , Zagreb, H r vašk a 232 .76 4 1 , 02 Skandinavisk a Enskilda Banken - du ciarni ra čun, Luxe mbour g, L uks emburg 161 . 94 0 0,7 1 Clears tream B anking SA – du ciarni rač un, Luxemb our g 12 0. 5 65 0, 53 State Stre e t Bank and T rus t – duciarni r ačun, B os ton, ZDA 9 0.19 4 0,40 Forp lan, d.o. o., Ljub ljana 83.014 0,37 Drugi de lničar ji (po same zni manj kot 1 %) 5. 146 .540 22,6 4 SK U PA J 22 .7 35. 1 4 8 100 ,00 v EUR 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 Objavlj ena vre dno st de lnice na org aniziranem tr gu vre dnos tnih papir jev 36, 80 30, 00 Knjigovo dska v redn ost d elnice 29,70 2 8 , 33 v EUR 2021 2020 Čisti p oslo vni izid po slov neg a le ta 73 .415 .5 49 5 7. 9 97. 63 9 Prene seni čis ti do biček 50. 974.423 60 . 5 4 3. 47 5 Zmanjšanje pre nes eneg a čiste ga dob ička -2 9 . 59 2 -1 6 . 9 3 9 Pove čanje drug ih rezer v iz d običk a po o dlo čit v i Uprave in N adzorn ega s vet a -36 . 700 .000 - 28.900 .000 BILAN ČNI DOBIČEK 87 .660.380 8 9. 6 2 4 . 17 5 Razpor edi tev bilanč nega d obič ka: – za delničar je 3 8 .6 49.752 – razpore dite v v druge rezer ve iz dobi čka 0 – za prenos v nasl ednje l eto 50.974.423 Število delnic Del ež (v %) Vpisniki 2020 2020 Zavo d za po kojninsko in invalidsko zav arov anje Slov enije, Ljub ljana 7. 8 3 6 . 6 2 8 3 4 , 47 SDH , d.d. , Ljubljana 6.386.64 4 28,0 9 Addiko Bank , d.d ., Pensio n fund 1 – du ciarni rač un, Zagr eb, Hr v aška 1 . 526 . 19 0 6,7 1 Unicre dit Bank Au stria – duciarni ra čun, Dunaj , Avstr ija 6 0 4 .6 42 2,66 Citibank – duciarni ra čun, L ond on, Velika Bri tanija 530 . 4 0 2 2, 33 Hr va tska p oš tanska b anka – duc iarni račun , Zagre b, Hr vašk a 2 32 . 6 4 4 1, 02 East Cap ital – Eas t Capi tal B alkans, Lu xembour g , Luk sembur g 186 . 2 01 0, 82 Pozav arov alnica S ava Re, d. d., L jubljana 16 6. 678 0,73 The Bank o f Ne w Y ork M ellon – duciarni ra čun, N ew York, ZDA 8 4.399 0, 37 Forp lan, d.o. o., Ljub ljana 8 4 . 298 0 , 37 Drugi de lničar ji (po same zni manj kot 1 %) 5.096. 42 2 22 , 43 SK U PA J 22 .7 35. 1 4 8 100 ,00 113 V pr eglednici je na podlagi podatkov KDD na vedeno 10 največjih delničarjev ali vpisnik ov , ki so skrbniške banke z delnicami sv ojih strank na duciranih r ačunih. O uporabi bilančnega dobička za leto 2021 bo na predlog Uprave in Nadzornega sveta o dloč ala skupš čina Z av arov alnic e. Rezerve iz dobička Poleg zakonskih i n statu tarnih rezerv so m ed rezer vami iz dobička izkaza ne še druge rezer ve iz dobička. Uprava ima skladno z Z G D- 1 možnost iz čistega dobička oblikovati druge rezerve, vendar največ do polov ice zneska čistega dobička, ki ost ane po uporabi za obvezne namene. Pri oblikovanj u navedenih rezer v se pol eg preudarnega upravljan ja tveganj upoš teva zlasti predv idene stra teške potrebe družbe po kapitalu ob upoš tevanju virov za njegovo zagotavljanje. Ob sestavi le tnega poro čila za poslovn o leto 2021 je Uprava zavarovalnice oblik ovala druge rezerve iz dobička v višini 36. 700.0 00 ev rov. Rezerve za lastne delnice in lastne de lnice (kot odbitna post avka ) Med lastnimi delnicami so izkazane delnice Zavarovalnice T riglav , ki jih imajo v lasti druge družbe Skupine T riglav , katerih računovo dski izka zi so vključeni v konsolidirane računovodske izkaz e Skupine T riglav . Na 31. 12. 202 1 ima 24.312 delnic Zavarovalnice T riglav v vre dnosti 36 4.68 0 evr ov družba T riglav , Upravljanje nepremičnin, d.o.o. S tanje lastnih delnic je v primerjavi s pre teklim letom nespremenjeno. Las tne delnice so v konsolidi ranih računovodskih iz kazi h merjene po izv irni vrednosti in so izkazane kot odbitna pos tavka v ok viru kapit ala. Za te delnice so oblik ovane rezer ve za lastne delnice v enaki višini, i n sicer iz zadržanega čistega po slovnega izida. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 273 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Rez erv a za pošteno vrednos t Rezerv a za pošteno vre dnost izkaz uje s premembe v pošteni vrednos ti na nčnih s redstev, raz položljivih za prodajo. Zneski rezer ve so zm anjšan i za znesek odloženi h davk ov . Spremembe rezerve za poš teno vrednos t so podrobneje prikazane v izka zu vseobsegajo čega donosa v poglavju 1. 3 . Preved beni poprav ek kapita la Prevedbeni popr avek kapitala oz. prevedbena razlika se na naša na tečajne razl ike pri prevedbi oz. uskupi njevanju računovodskih i zkazov odvisnih dru žb. V letu 20 21 prevedbene razlike z našajo 169 .111 evrov (202 0: 5 3 3.006 ev rov) 114 . Prevedbene razlike se večinoma na našajo na s premembo vrednos ti tečaja hr vaške kune i n srbskega di narja. Pojasnila k izk azu sprememb lastniškega kapitala Iz izka za sprememb lastnišk ega kapitala Skupine za le to 2021 je razvidno: • poveč anje kapitala za čisti dobiček tekočega le ta v v išini 112.965 .693 evrov , od katerega 203 .879 evrov pripada lastnikom neobvladujočih deležev; • znižan je kapitala za izplačilo dividend v višini 38.608. 421 evrov; • razporeditev čiste ga dobička le ta 2020 v zadržani čisti poslovni izid v višini 44.131.954 evr ov; • razporeditev čiste ga dobička le ta 2021 v rezerve iz dobička v višini 37 .321.969 evrov; • poveč anje zakons kih in statut arnih rezerv iz zadrž anega poslov nega izida v višin i 205.298 evrov; • prerazv rsti tev iz zakons kih v druge rezerve iz dobička v v išini 6 5 2.926 evrov; • učinek odkupov delnic odv isnih d ružb od neobv ladujočih lastnik ov , s katerimi se je vrednos t kapitala neobv ladujočih lastnik ov znižal a za 97 . 31 5 evrov, pozitiven učinek od odkupov v višini 12.6 4 0 evrov pa je izkazan kot poveč anje kapitalskih rezerv Skupine; • znižan je rezer v za po šteno vr ednost ter z adržanih dobičkov v skupnem z nesku 11.437 .67 5 evrov, od čes ar 134.292 evrov znižu je kapital neob vladujočih lastnikov . Znižanje se nan aša na ponovn o merjenje poštene v rednos ti nančnih n aložb in ponovni izračun a k tuarskih dobičkov in iz gub v zvezi z oblikovanimi rezervacijami za zaposlence. Iz izka za sprememb lastnišk ega kapitala Z avarovalnice za le to 202 1 je raz vidno : • poveč anje kapitala za čisti dobiček tekočega le ta v v išini 7 3.41 5.549 evrov; • znižan je kapitala za izplačilo dividend v višini 38.649.7 5 2 evrov, ki je bilo izvedeno na po dlagi skupš činske ga sk lep a; • razporeditev čiste ga dobička le ta 2020 v zadržani čisti poslovni izid v višini 2 9.097 .639 evrov; • razporeditev čiste ga dobička le ta 2021 v dru ge rezer ve iz dobička v znesku 36.7 00.0 0 0 evrov, ki je bila izvedena na po dlagi sklepa Uprave ; • znižan je rezer v za po šteno vr ednost ter z adržanih dobičkov v skupnem z nesku 3.547 .037 evrov , ki se nanašajo na ponovno merjenje poš tene vredno sti nančnih na ložb in ponovni izračun aktuarskih dobičkov in izgu b v zvezi z oblikovanimi rezervacijami za zaposlence. v EUR Skupina T r iglav Zav ar oval nic a T rig lav 31. 12 . 2021 31. 12. 2 020 31. 12 . 2021 3 1. 1 2. 2020 Odpla čna vre dno st 4 9. 47 1 . 831 4 9. 423 .6 93 4 9. 47 1 . 831 4 9.4 23. 6 93 Poš tena vr edno st 53.749.521 51 .792 . 521 53.749.52 1 51 .79 2 .52 1 3.15 Podr ejene obv eznosti 114 Znesek ne vključuje pre vedbenih razlik neobvladujočih lastnik ov . Obveznica Z A V ARO 4 3 /8 1 0 /22/ 49 je bila izdana 2 4 . 4. 2019 v vrednosti 50 milijonov evrov (500 apoenov po 10 0.0 00 ev rov). Omenjena obvezn ica ima končno zapadlost 22. 10. 2049 in možnost predč asnega odpoklic a 22. 10. 20 29. Do pr vega o dpoklica s e obresti izplačujejo letno, s ksno obrestno mero 4 ,375 odstotka. Kasnejša obrestna mera je variabilna, 3-mesečni Eu ribor + 4,8 45 odstotka, obre sti pa se izplačujejo četr tletno. Obveznica je v računovo dskih iz kazi h vredno tena po odplačni vrednos ti. Obveznica je bila 30. 4. 201 9 uvrš čena na reguliran i trg Luksemburške bor ze (koda ISIN XS19802 7 6858 ). Obveznica je podrejena (Tier2) in izda na v skladu z regulativo Solventno sti II. Izdane obveznice so izka zane po o dplačni vrednos ti. Pri izračunu poštene v rednos ti je upoš tevana cena po modelu, saj je transakcij na Ljublja nski borzi zelo malo. Cena Z A V ARO 4 3 /8 10 /22/ 49 je na 3 1. 12 . 202 1 zna šala 106,660 o dsto tka ( na 3 1. 12 . 202 0 je tečaj znašal 1 02,7 4 6). Obveznosti iz navedenih izd aj obveznic so ob stečaju oz. likvidaciji Zavarovalnice po drejene čistim dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so iz plačane vse nepo drejene obveznosti do navadnih u pnikov . Obveznice ne vsebujejo pravice ime tnika do predčasne unovčit ve terjatev pred roki, ki so dolo čeni z amor tizacijskim načr tom. Obveznic ni mogoče konver tirati v kapital ali v katero drugo obveznost. 3.16 Zav arov alno-tehnične rez ervacije ter za v aro valno-tehnične rezerv acije v k orist življenjskih zav aro v ancev , ki prevzemajo naložbeno tveg anje Izračun zavarovalno tehnični h rezer va cij temelji na aktuarskih metodah, pri čemer je vpliv izbranih ocen in predpo stavk , predv sem pri izračunu obveznosti iz ž ivljenjskih zavarovanj, zelo veli k. Uporabljene ocene in pre dpost avke pri iz računu zavarovalno tehnični h rezer vacij za življenjska zav aro vanja na vajam o v nad aljev anju . Pri vredno tenju obveznosti življenj skih in rentnih za varovanj je bila uporabljena modicirana prospek tiv na metoda ne to premije z upoštevanjem stroškov pridobiv anja zavarovanj ob vključitv i vseh po godbenih obveznosti ter že pripisanih dobičkov . Zavarovalno-tehnični parametri, ki so bili upoštev ani, se bodisi ujema jo s parametri, uporabljenimi pri iz računu zavarovalne premije, bodisi so bili korigi rani za tiste kasneje s premenjene okoliščine, ki povečujejo vrednost ob veznosti. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 274 T o velja predv sem za rentna zavarovanja, pri katerih zavarovalnice pri vredno tenju obveznosti upoštev ajo lastne konserva tivnejše tablice smrtnos ti ter previdno dolo čeno (niž jo) obres tno mero. V Zavarovalnici so bile pri vredno tenju obveznosti uporabljene slovensk e rentne tablice smrtnos ti SIA65 iz leta 201 0 in obrestna mera v viši ni 2,4 odstotka za tiste pogodb e, ki imajo vračuna no zajamčeno obrestno mero v višini 2,5 ods totka ali več. Z ajamčena tehnična obrestna mera, uporabljena pri vredno tenju, se je giba la v razponu od 0 do 5,0 odstotka. Pri izračun u so bili upoštev ani stroški pridobiv anja zavarovanj, katerih višina ne presega 3,5 odsto tka pogodb ene zavarovalne vso te živ ljenj skega zav aro vanj a. Matematične rezerv acije prostovoljnih pokoj ninskih zavarovanj v obdobju plačevanja premije so bile oblikovane z uporabo retrospek tivne meto de. T a pri izračun u rezerv acij upoštev a vse do dneva vredno tenja vplačane premije, obračunane vstopne stro ške, morebitna izplači la sredstev , priraste i z zajamčene obres tne mere in pripise na osebne račune i z udeležbe pri dobičku. Matematične rezer vacije prostovoljnih pokojn inskih zavarovanj v obdobju i zplačevanja pokojnin ske rente so bile oblik ovane po prospek tivni neto me todi. Zavarovalno-tehnični para metri, ki so bili u poš tevani pri iz računu, se bodisi ujema jo s pa rametri, dolo čenimi ob sklenit vi zavarovanja, bodisi so bili prilagojeni prič akovanim okoliščinam med izplačev anjem pokojnin, če so te ok oliščine sla bše kot tiste, ki so bile upoštev ane pri i zračunu premij. Obrestna mera, ki je bila uporabljena pri vrednotenju obveznosti med plačevanjem premije, se je gibal a v raz ponu od 0,7 5 do 2,4 5 odsto tka. Pri vrednotenju obveznosti za čas izplačevanja pokojnin ske rente se je uporabila obrestna mera v razponu od 0,5 do 2,4 odstotka in slovensk e rentne tablice sm r tnos ti SIA6 5 iz leta 201 0. Matematične rezerv acije prostovoljnih dodatnih pokojnins kih zavarovanj v obdobju plačevanj a premije so bile oblik ovane z uporabo retrospek tivne meto de, v obdobju iz plačevanja pokojn insk e rente pa v višin i sedanje vrednosti ocenjenih pri hodnjih obveznosti (prospek tivna neto meto da ). Zavarovalno-tehnični parametri, ki so bili upoštev ani pri iz računu, se bodisi ujemajo s parametri, določenimi ob s klenit vi zavarovanja, bodisi so bili k origirani za tiste kas neje spremenjene okoliščine, ki povečujejo vrednos t obveznosti, predvs em pri vrednotenju obveznosti za čas iz plačevanja pokojn in. Pri vrednotenju obvez nosti so bile uporabljene slovens ke rentne tablice s mr tnosti SIA65 i z leta 2010. V času izplačevanja pokojnin ske rente se je pri vrednotenju obvez nosti uporabila obrestna mera v ra zponu od 0,5 do 2,4 odsto tka. v EUR Skupina T riglav Zava rov alni ca Triglav PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 31. 12 . 2021 31. 1 2. 2020 KOS MATE PRENOSNE PRE MIJE 366.127 .294 34 0.9 41. 945 245.629.454 234. 785 .484 KOSM ATE ŠKODN E REZERVACIJE 655. 329. 26 2 60 9.30 2.604 4 25. 0 72 . 53 6 410.567 . 439 Kosmate škodn e rezer vac ije za nast ale in ne prijavlj ene škod e (triko tniki) 263.481.464 2 8 4 .67 1 . 957 165.583.0 89 192.205. 172 Kosmate škodn e rezer vac ije za nast ale in pr ijavljen e škode 355 . 6 93 . 49 7 295.382.9 60 228.650.138 19 4 . 30 1 . 6 47 Kosmate škodn e rezer vac ije iz spreje teg a sozav arov anja 646.2 1 1 65 5 . 8 74 646.211 65 5 . 8 74 Prič akovani re gresi iz naslo va ško dnih rezer v acij - 6 .3 91 .970 -6.796.2 69 - 6 . 391 .970 -6.796.26 9 Škodne rez er va cije za c enilne s troške 41. 9 0 0 .0 59 3 5.388.08 3 36.585. 06 8 3 0. 201 . 015 REZE RVACIJE Z A BO NUSE I N PO PUST E 24 .165.736 24.8 82. 389 23 .72 4 .0 69 2 3 . 8 3 7. 1 0 7 DRUGE ZAV AROV ALNO-TEHNIČ NE RE ZERV ACIJE 4. 938 .070 5.412. 958 1 . 90 6. 281 2 . 0 6 7. 5 4 3 SKUPA J Z TR Z A PREM OŽEN JSK A ZAVAROV AN JA 1 .050. 560. 362 980.53 9.896 69 6. 332 . 3 4 0 671 . 2 57 .573 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA KOS MATE PRENOSNE PRE MIJE 454 .613 4 5 7. 8 8 3 388.396 4 0 5. 332 KOSM ATE M ATEMATIČNE RE ZERVACIJE P O KRITN IH SKL AD IH 1.432.613.660 1 . 4 5 7. 0 2 3 . 9 6 3 1 . 0 0 8 .31 9. 155 1. 0 41 . 557 .0 8 4 Kri tni sklad živ ljenjskih z avaro vanj 81 0.444 .0 12 8 43. 031. 557 723.013.422 7 65 .3 30.996 Kri tni sklad pr ost ovoljnih d oda tnih pokojninskih z avaro vanj 5 4 5 . 6 2 7. 33 1 547 .404.191 208 .763. 416 209. 637 .8 73 Kri tni sklad pr ost ovoljnih d oda tnih pokojninskih z avaro vanj v č asu izplačila ren t 76.54 2.31 7 66.588.215 76.542.3 1 7 66.588.215 KOSM ATE ŠKODN E REZERVACIJE 2 3. 11 4 .78 7 21.380.0 25 21.49 4.719 1 9.6 92 . 18 2 Kosmate škodn e rezer vac ije za nast ale in ne prijavlj ene škod e (triko tniki) 19. 431 . 91 3 1 7. 3 2 5 . 1 3 4 18.54 2.390 16.280 .801 Kosmate škodn e rezer vac ije za nast ale in pr ijavljen e škode 3.38 2.190 3.7 80 . 13 4 2.684. 866 3. 17 5. 95 4 Kosmate škodn e rezer vac ije iz spreje teg a sozav arov anja 0 0 0 0 Prič akovani re gresi iz naslo va ško dnih rezer v acij 0 0 0 0 Škodne rez er va cije za c enilne s troške 3 0 0. 6 83 27 4.757 2 6 7. 4 63 2 35. 427 REZE RVACIJE Z A BO NUSE I N PO PUST E 0 14 . 516 0 0 DRUGE ZAV AROV ALNO-TEHNIČ NE RE ZERV ACIJE 16.2 30 .260 2 0. 32 3.7 18 13. 83 8 . 576 1 7. 4 0 3 . 2 1 1 SKUPA J ZTR Z A ŽIV L JE NJS K A ZAVAROV AN JA 1.472. 413.320 1 .499.20 0.105 1 .044.040 .846 1 .07 9.0 57.80 9 Z D R AV S T V E N A Z AVA R O VA N J A KOS MATE PRENOSNE PRE MIJE 3.4 61 .8 18 3.36 1.099 0 0 KOSM ATE ŠKODN E REZERVACIJE 16.054. 262 14 . 6 4 8 . 539 0 0 Kosmate škodn e rezer vac ije za nast ale in ne prijavlj ene škod e (triko tniki) 14. 0 62. 21 6 13.461.809 0 0 Kosmate škodn e rezer vac ije za nast ale in pr ijavljen e škode 1 .735. 6 8 6 79 2.999 0 0 Kosmate škodn e rezer vac ije iz spreje teg a sozav arov anja 42. 281 3 9. 4 53 0 0 Prič akovani re gresi iz naslo va ško dnih rezer v acij 0 0 0 0 Škodne rez er va cije za c enilne s troške 214 . 079 354 . 277 0 0 REZE RVACIJE Z A BO NUSE I N PO PUST E 3.298.449 3.298.449 0 0 DRUGE ZAV AROV ALNO-TEHNIČ NE RE ZERV ACIJE 30.580. 173 22 . 181 .056 0 0 SKUPA J Z TR Z A ZDR AVSTV EN A ZAVAROVANJA 5 3. 3 9 4 .702 43.4 89. 143 0 0 SKUP AJ ZAV AROV ALNO-TEHNIČ NE REZ ERV ACIJE 2.576.368. 384 2.52 3.22 9 .144 1 . 74 0 . 3 7 3 . 1 8 6 1. 75 0.3 15 .38 3 KOSM ATE M ATEMATIČNE REZ ERVACIJE V KORIST ŽI VL J EN JSKI H ZAVAROV ANC EV, KI PRE V ZEM A JO N ALOŽ BEN O T VE GA NJE 622 .303. 398 509.9 84.7 10 54 0. 1 35. 0 52 4 4 8 .7 26 . 0 97 Kosmate zavarovalno-tehn ične rezer vacije, ki se nanašajo n a kosmate m atematične rezer vacije v korist življenjski h zavarovancev, ki prevzemajo nalož beno t veganje, so v računovodskih izkaz ih prikaza ne loč eno. Druge zavarovalno-tehnične reze r vacije za premoženjska zavarovanja vključu jejo rezerv acije za storno in rezer vacije za neiztekle nevarnos ti, medtem ko d ruge zavarovalno-tehnične rezer vacije za življenjs ka zavarovanja vklj učujejo dodatne rezer vacije za kreditna tveganja. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 275 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Prikaz k osmatih in čistih škodnih rez ervacij v EUR Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31. 12. 2 021 31. 1 2. 2020 Čist e škodn e reze r v acij e za nas tal e in ne pr ijav lje ne ško de 246.006.8 02 263.6 61 . 81 4 156 . 055. 41 1 180.60 0. 843 Kosmate re zer v acije 263. 4 81 . 4 65 28 4 . 671 . 95 7 165.583.0 89 192. 205. 172 Del ež poz avaro va teljev -1 7. 4 7 4 . 6 62 -2 1 . 0 1 0 . 1 4 3 - 9. 5 2 7. 67 8 -1 1 . 6 0 4 . 3 2 9 Čist e škodn e reze r v acij e za nas tal e in pr ijav lje ne ško de 25 6. 859 .73 6 232 . 98 3. 50 4 143. 36 4. 210 135. 2 60 . 90 5 Kosmate re zer v acije 355 . 69 3. 4 9 7 295. 382 .96 0 2 28.650. 138 1 9 4 . 30 1 . 6 47 Del ež poz avaro va teljev in s ozav arov atelje v - 9 8 . 833 .76 1 -62.399. 456 - 85. 285. 928 -59. 0 4 0 .742 Čist e škodn e reze r v acij e iz spr eje te ga soz avar ov anja 6 4 6. 211 6 61 . 523 64 6. 211 6 55 . 8 74 Kosmate re zer v acije 646.2 11 65 5 . 8 74 646.211 6 5 5 . 8 74 Del ež poz avaro va teljev 0 5. 649 0 0 Čist e reze r va cije z a pri čako van e reg re se iz na slov a ško dnih r ezer vac ij -5.983.4 01 -6.386.603 -5.9 83.4 01 -6.386.603 Kosmate re zer v acije - 6. 391 . 970 -6.796.26 9 - 6 .391 . 970 -6.796.26 9 Del ež poz avaro va teljev 40 8. 569 409.666 4 0 8. 569 409.666 Čist e škodn e reze r v acij e za ce niln e str oške 41 . 90 0.059 35.388. 083 36 .5 85.0 68 30. 201 .015 Kosmate re zer v acije 41 . 9 0 0. 0 59 35.388.08 3 36 .585.0 68 3 0. 2 01 .015 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 SKUPA J ČISTE ŠKOD NE REZE RVACIJE ZA PRE MOŽE NJS K A ZAVAROV ANJA 539.42 9.4 07 52 6.308.3 21 330.667 .499 34 0 .332 .0 34 SKUPA J KOSMATE ŠK ODN E REZERVACIJE 655 . 32 9. 26 2 60 9.3 02 .6 05 425.0 72 .536 4 1 0 . 5 6 7. 4 3 9 SKUPA J DEL EŽ POZ AV AROVA TEL JE V - 115 .89 9.8 52 -82.994.284 -94 . 4 05. 037 -7 0 . 2 3 5 . 4 0 6 v EUR Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31. 12. 2 021 31. 1 2. 2020 Čist e škodn e reze r v acij e za nas tal e in ne pr ijav lje ne ško de 19.431 . 9 13 17. 3 2 5 . 1 3 4 18. 542 .39 0 16.280 .801 Kosmate re zer v acije 19. 431 . 91 3 1 7. 3 2 5 . 1 3 4 18.54 2.390 16.280 .801 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 Čist e škodn e reze r v acij e za nas tal e in pr ijav lje ne ško de 3.226 .3 61 3 .66 5.848 2. 59 4.03 4 3. 1 35. 324 Kosmate re zer v acije 3.3 82.1 90 3.7 80 . 13 4 2.68 4.866 3. 175 . 9 5 4 Del ež poz avaro va teljev - 155.829 -1 1 4 . 2 8 6 - 9 0 . 832 - 4 0 . 630 Čist e škodn e reze r v acij e iz spr eje te ga soz avar ov anja 0 0 0 0 Kosmate re zer v acije 0 0 0 0 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 Čist e reze r va cije z a pri čako van e reg re se iz na slov a ško dnih r ezer vac ij 0 0 0 0 Kosmate re zer v acije 0 0 0 0 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 Čist e škodn e reze r v acij e za ce niln e str oške 30 0.6 83 274.757 2 6 7. 4 6 3 2 35.4 27 Kosmate re zer v acije 30 0 .6 83 274.757 2 6 7. 4 63 2 35. 427 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 SKUPA J ČISTE ŠKOD NE REZE RVACIJE ZA ŽI VL J EN JSK A Z AV AROVANJA 22 .958 .957 21 . 265.739 21 .403. 887 1 9.651 .552 SKUPA J KOSMATE ŠK ODN E REZERVACIJE 23.11 4. 78 7 21 .3 80 .02 5 21 . 4 94 .7 19 1 9.6 92 .1 82 SKUPA J DEL EŽ POZ AV AROVA TEL JE V - 155.829 -1 1 4 . 2 8 6 - 9 0 . 832 - 4 0 . 630 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 276 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav Z D R AV S T V E N A Z AVA R O VA N J A 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31. 12. 2 021 31. 1 2. 2020 Čist e škodn e reze r v acij e za nas tal e in ne pr ijav lje ne ško de 14. 06 2.21 6 13.46 1.809 0 0 Kosmate re zer v acije 14. 0 62. 2 16 13.46 1.809 0 0 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 Čist e škodn e reze r v acij e za nas tal e in pr ijav lje ne ško de 1 .7 35 .686 792.999 0 0 Kosmate re zer v acije 1 .735. 6 8 6 792.999 0 0 Del ež poz avaro va teljev in s ozav arov atelje v 0 0 0 0 Čist e škodn e reze r v acij e iz spr eje te ga soz avar ov anja 42.28 1 39.453 0 0 Kosmate re zer v acije 42. 2 81 39 . 453 0 0 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 Čist e reze r va cije z a pri čako van e reg re se iz na slov a ško dnih r ezer vac ij 0 0 0 0 Kosmate re zer v acije 0 0 0 0 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 Čist e škodn e reze r v acij e za ce niln e str oške 214 .079 35 4 . 277 0 0 Kosmate re zer v acije 214. 079 354 . 277 0 0 Del ež poz avaro va teljev 0 0 0 0 SKUPA J ČISTE ŠKOD NE REZE RVACIJE ZA ZD R AVSTV EN A ZAVAROV ANJA 16.054. 262 14 . 6 4 8 . 538 0 0 SKUPA J KOSMATE ŠK ODN E REZERVACIJE 16 .05 4 . 262 14 . 6 4 8 . 538 0 0 SKUPA J DEL EŽ POZ AV AROVA TEL JE V 0 0 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 277 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Analiza gibanja kosma tih zav arov alno-tehničnih rezervacij Skupine T riglav v EUR PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Kosmat e prenosne premije Kosmate matematične rezer vacij e Kosmate škodne rezer vacij e Kosmate rezer vacij e za bo nus e in po pus te Drug e kosmate ZTR VEP Skupaj kosmate ZTR Stanj e na 1 . 1 . 2020 32 8 .73 6. 4 13 0 580.0 98. 532 19.683.771 5.581 . 324 0 93 4.100 .040 Povečanje 250.41 0.276 0 249 . 101 . 43 4 14.82 4.16 2 3 . 6 1 7. 8 0 5 0 5 1 7. 9 5 3 . 6 7 7 Zmanjšanj e -237 .769.242 0 -219.45 0.758 -9. 619. 135 -3.7 79 .9 51 0 - 470 . 61 9. 0 8 6 T eč ajne r azlike -43 5. 50 2 0 -4 4 6.604 -6.409 - 6 . 220 0 - 89 4 .7 35 Stanj e na 31. 12 . 2020 340. 941 .9 45 0 609.30 2.604 24 .8 82. 389 5.412 .958 0 980.53 9.896 Povečanje 2 65 .980.91 5 0 2 3 0 . 5 89 . 1 55 1 7. 2 1 2 . 5 4 3 3.053.771 0 51 6.836.3 84 Zmanjšanj e -24 0 . 9 7 1 . 1 2 9 0 -1 8 4 . 7 9 2 . 8 6 0 - 1 7 .93 2.464 -3 . 531 . 41 6 0 - 4 4 7. 2 2 7. 8 6 9 T eč ajne r azlike 175 . 5 63 0 230 . 363 3 . 268 2 .757 0 4 11 .9 51 Stanj e na 31. 12 . 2021 36 6. 127 . 294 0 655. 329. 2 62 24.165.736 4. 938 .070 0 1 .050. 560. 362 v EUR ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Kosmat e prenosne premije Kosmate matematične rezer vacij e Kosmate škodne rezer vacij e Kosmate rezer vacij e za bo nus e in po pus te Drug e kosmate ZTR VEP Skupaj kosmate ZTR Stanj e na 1 . 1 . 2020 443.779 1.4 04.439. 7 48 20 .76 1 . 01 8 0 12.592.96 5 484.942.83 4 1.923 .180.344 Povečanje 418 . 115 158 . 6 42. 026 16 . 162. 580 14 . 51 6 8.490 .809 79. 624 . 21 6 263. 352 . 26 2 Zmanjšanj e - 4 03.7 92 - 105.366 .492 - 15.5 38.3 13 0 - 759.914 -5 4 . 27 1 . 523 - 17 6.340.034 Preno s med sk ladi 0 -7. 0 4 0 0 0 0 7. 0 4 0 0 T eč ajne r azlike -21 9 -6 8 4 . 27 9 -5. 260 0 -1 4 2 - 3 1 7. 85 7 - 1 . 0 07.757 Stanj e na 31. 12 . 2020 4 5 7. 8 8 3 1 . 4 5 7. 0 2 3 . 9 6 3 21.380. 02 5 1 4 . 516 2 0 . 323 .71 8 509 .984.71 0 2 . 0 09. 1 8 4 . 815 Povečanje 4 0 8 . 591 107 .993.66 1 16 . 37 2 . 852 0 618 . 036 17 0 .75 3. 4 2 0 29 6.146.560 Zmanjšanj e - 411 .93 0 - 132.628. 576 -1 4 . 6 3 9 . 9 4 0 -1 4 . 5 1 6 - 4.7 11 .57 3 -58.543 .880 - 210.95 0.415 Preno s med sk ladi 0 0 0 0 0 0 0 T eč ajne r azlike 69 224 . 61 2 1. 85 0 0 79 10 9.14 8 335.758 Stanj e na 31. 12 . 2021 454.61 3 1 .432.613 .660 23. 11 4 .78 7 0 16.2 30.2 60 622. 303. 398 2 .0 9 4.7 1 6.7 1 8 v EUR Z D R AV S T V E N A Z AVA R O VA N J A Kosmat e prenosne premije Kosmate matematične rezer vacij e Kosmate škodne rezer vacij e Kosmate rezer vacij e za bo nus e in po pus te Drug e kosmate ZTR VEP Skupaj kosmate ZTR Stanj e na 1 . 1 . 2020 3 . 3 3 0 . 74 3 0 14 . 539. 19 4 0 3.719.84 9 0 21 . 589.786 Povečanje 3 .4 6 6 . 830 0 14. 23 0. 810 3.29 8. 4 49 18 . 8 16 . 32 8 0 39 . 8 1 2 . 4 17 Zmanjšanj e -3.436.4 7 4 0 - 1 4.121.46 5 0 -3 55. 1 21 0 -1 7. 9 1 3 . 0 6 0 T eč ajne r azlike 0 0 0 0 0 0 0 Stanj e na 31. 12 . 2020 3.36 1.099 0 14 .6 4 8 . 53 9 3.298.449 22. 181 .0 56 0 43.4 89. 143 Povečanje 3.4 61 . 81 8 0 15. 595. 425 0 8. 605. 950 0 2 7. 6 63 . 1 9 3 Zmanjšanj e -3 .361.099 0 - 14 .1 89.702 0 -2 06.83 3 0 -1 7. 7 5 7. 63 4 T eč ajne r azlike 0 0 0 0 0 0 0 Stanj e na 31. 12 . 2021 3.4 61 .81 8 0 1 6.05 4. 262 3.298.4 49 30.580. 173 0 53. 3 9 4 .70 2 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 278 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Analiza gibanja kosma tih zav arov alno-tehničnih rezervacij Zav arov alnice T riglav v EUR PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Kosm ate prenosne premije Kosmate škodne rezervacije Kosmate rezer vacij e za bo nus e in po pus te Druge kosmate ZTR VEP Sku paj kosm ate Z TR Stanj e na 1 . 1 . 2020 232. 39 8 .752 408.984.7 59 1 9.0 65 . 14 8 2.466.997 0 662 . 915.65 6 Povečanje 189. 69 8 . 292 150.796. 816 14.19 3.5 23 2 . 0 67. 5 43 0 356.756.17 4 Zmanjšanj e - 187 .311.560 -149.214 .13 6 -9. 421 . 56 4 - 2.466.997 0 -34 8 . 414 . 257 Stanj e na 31. 12 . 2020 23 4. 78 5 .484 410.567 . 439 2 3 . 8 3 7. 1 0 7 2 . 0 6 7. 5 43 0 671. 257 .573 Povečanje 203. 86 8 . 54 6 17 8 . 33 9. 4 5 8 1 7. 0 7 1 . 6 7 6 1. 90 6 . 281 0 4 01 . 185. 961 Zmanjšanj e -193.024 .576 -1 6 3 . 8 3 4 . 36 1 - 1 7 .184. 71 4 - 2 . 0 6 7. 5 4 3 0 -37 6.111 .19 4 Stanj e na 31. 12 . 2021 245.629.45 4 42 5. 07 2 . 536 23 .72 4 . 0 6 9 1 .9 06 .281 0 69 6. 332 . 3 4 0 v EUR ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Kosmate prenosne premije Kosmate matematične rezer vacij e K osmate š kodne re zervacije Druge kosmate ZTR VEP S kupa j kosma te Z TR Stanj e na 1 . 1 . 2020 392 . 30 4 1 .020.23 1.68 6 1 9. 336 .0 0 4 10. 545.871 4 35. 5 92 .7 11 1 .486.0 98.576 Povečanje 405. 33 2 100 .648. 3 22 1 2. 566 .4 05 6.9 36.986 61. 613. 8 90 182.17 0.93 5 Zmanjšanj e -3 92 .3 0 4 - 79.32 2.92 4 - 12.21 0.22 7 - 79 .646 -48.480 .5 04 - 140.4 85.6 05 Preno s med sk ladi 0 0 0 0 0 0 Stanj e na 31. 12 . 2020 4 05. 332 1 . 0 41 .557.08 4 19.6 92 . 18 2 17. 4 0 3 . 2 1 1 4 4 8 .72 6 . 0 97 1 . 5 2 7. 7 8 3 . 9 0 6 Povečanje 388.396 58.49 6.458 1 1 . 9 0 7. 1 0 4 0 141 .78 9. 936 212. 581 . 894 Zmanjšanj e -405. 332 - 91 .7 34 . 3 87 - 10. 10 4. 567 -3 . 56 4 . 635 -50.380.981 -156. 18 9. 902 Preno s med sk ladi 0 0 0 0 0 0 Stanj e na 31. 12 . 2021 388.396 1. 0 0 8. 319. 1 55 21 .4 94 .719 1 3. 8 38 . 576 54 0 . 135 .0 52 1 . 5 8 4 . 17 5. 8 9 8 Analiza zmanjšanja matematičnih rezerv acij v EUR Skupina T r iglav Zav ar oval nic a T rig lav 2021 2020 202 1 2020 Odkupi in pr edujmi 3 4 .74 5 . 3 74 41.713.979 13. 58 2. 6 83 2 8 . 0 9 7. 6 1 0 Doži ve tja 6 7. 3 4 4 . 27 2 53. 13 0 . 433 6 3. 1 91 . 2 76 48.648.3 5 3 Smr ti 3 . 532 . 65 7 3. 1 91 . 8 63 2.6 38.5 00 2.477 .250 Druge sprostitve 27 . 0 0 6 . 273 7. 3 3 0 . 21 5 12 .32 1.928 99.7 11 SKUPA J ZM AN JŠ AN JE M A TEM ATIČNI H REZE RVACIJ 13 2 . 62 8 . 576 1 05.3 66 .4 90 91 .734. 38 7 79.3 22.9 24 Druge sprostit ve se nanašajo na i zplačilo rent, sprostit ve ob s tornacijah zavarovanj i n sprostit ve dodatnih valuacijs kih rezer vacij ob prekinit vah zavarovanj. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 279 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Razvoj šk odnega dogajanja pri premoženjskih zavar ovanjih Sk upine T riglav v EUR Škodn o le to Pred 2012 2012 2013 2014 2 015 2016 2 0 17 201 8 2019 2020 2021 SK U PA J Kumulativna oce na škod – ob koncu ško dnega l et a 5 37 .7 73.397 54 0.980.5 48 523.3 35.884 4 9 4 . 7 2 1 . 9 74 4 9 7. 6 1 0 . 9 0 9 523.078 .938 559.765.70 4 58 9. 47 8 . 9 6 1 699.75 4 .01 5 65 1.454.34 3 – 1 let o po škodn em le tu 539.573 .01 2 4 47 .917 .990 481. 304.2 84 47 7 .33 7 .992 4 63 .199.5 16 51 3.384.5 36 5 5 1.464. 78 5 615 .659. 287 5 6 7. 9 8 0 . 7 2 5 – 2 leti p o škodn em le tu 50 0 . 921 . 267 46 3. 3 42 . 2 93 4 6 6 . 0 2 7. 5 1 0 463 .9 10. 257 45 6 . 2 8 7. 5 3 4 505 .3 63.769 5 51 . 95 0 .9 51 570 .03 9.61 9 – 3 let a po ško dnem le tu 496 . 6 41 . 454 43 9.5 83.068 458 .436.319 460. 400.1 0 2 45 0. 3 45. 614 501.998.85 7 5 56.9 23.80 2 – 4 let a po ško dnem le tu 4 8 7. 3 8 1 . 0 7 9 4 33. 339 . 855 45 3. 418 . 013 453.4 83. 0 42 4 49. 03 6. 330 51 2 . 18 9. 291 – 5 let p o škodn em le tu 4 8 1 . 3 0 6 . 0 74 431 .7 3 4 . 29 3 4 49 .93 4 . 658 452. 435. 03 4 459. 08 1 . 971 – 6 let p o škodn em le tu 47 6.606.548 4 2 7. 3 6 5 . 0 4 4 4 49 .71 5. 32 9 4 6 3 . 2 0 7. 6 9 3 – 7 let p o škodn em le tu 47 3 . 1 85 . 651 425.783.6 67 45 6.12 4.57 4 – 8 let p o škodn em le tu 467 .706 .623 433. 719.427 – 9 let p o škodn em le tu 468.598.22 8 – 10 let p o škodne m let u 84 . 4 82 . 924 Kumulativna oce na škod 468.598.228 433.7 19.4 27 4 5 6 . 1 2 4 . 5 74 4 63 . 2 0 7. 6 9 3 459.081 . 971 51 2.189 .291 556.9 23 .802 570 .0 39. 619 56 7 .980. 72 5 651 . 45 4 . 3 43 Kumulativna p lačila d o bilančn ega datuma 5.7 85.7 8 4 4 6 0 .71 2 . 456 421 .85 8. 0 43 4 45. 614. 142 4 4 6 . 631 . 55 0 439 .35 1 .507 487 .46 8.47 0 519. 138 . 075 514 . 427.310 4 61 . 379.6 85 385.77 4.221 Stanj e škod ne rez er v acij e na za če tku ob do bja 1 8. 20 0. 013 7. 74 0 . 0 6 0 4.615 .91 1 5.968.288 7. 4 3 5 . 9 6 0 12 .82 0.497 2 0 . 2 8 7. 8 5 9 42. 110.81 2 1 2 9 . 3 0 7. 8 4 1 346.517 .811 595. 00 5.052 Lik vi dirano v ob do bju 5.78 5.78 4 74 5 . 8 9 3 69 0. 287 1 . 8 67. 10 1 1 . 632 . 476 3.1 35. 674 5.757 .472 9. 2 9 7. 9 3 6 28 .075 . 86 4 10 8 . 143 . 4 81 385.77 4. 221 550.906. 188 Stanj e škod ne rez er v acij e na kon cu ob do bja 78 .697 .1 40 7. 8 8 5 . 7 7 2 11 .861 .38 4 10.510.431 16.57 6.143 19 .73 0. 4 6 5 24.720.821 37.785.7 27 55. 612.309 106.601.041 265.6 8 0. 122 635. 6 61 . 355 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 280 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Razvoj šk odnega dogajanja pri premoženjskih zavar ovanjih Za varo valnice T riglav v EUR Škodn o le to Pred 2012 2012 2013 2014 2 015 2016 2 0 17 201 8 2019 2020 2021 SK U PA J Kumulativna oce na škod – ob koncu ško dnega l et a 35 7 .52 3.99 1 3 1 7. 8 3 5 . 5 4 9 320 . 47 3. 6 0 5 2 8 8 . 0 1 7. 4 5 5 287 .798.336 3 03. 0 02 .4 6 2 300.17 5.99 3 30 6.62 5.399 297 . 229.772 31 9. 1 8 0 .31 3 – 1 let o po škodn em le tu 304.864.5 38 266. 546. 400 27 6. 286.82 3 24 4 .62 0. 3 0 6 2 4 8 . 5 5 7. 0 9 7 279 .99 3.01 0 278.6 3 2.613 281 . 0 0 8 .78 0 263. 456 . 383 – 2 leti p o škodn em le tu 296.542.9 71 256.384.32 8 2 6 5 . 0 47. 9 2 9 2 3 6 . 8 7 7. 3 4 2 24 4. 24 0. 955 273 . 830 . 9 4 4 26 9. 833 . 0 0 5 275. 224 . 075 – 3 let a po ško dnem le tu 2 8 9. 32 6 . 478 249. 972 . 030 260 .3 39 .640 233 . 832 . 53 7 23 8 .8 8 6. 26 4 2 70 . 6 4 4 . 3 47 2 6 6 . 83 7. 9 1 6 – 4 let a po ško dnem le tu 283.7 50 .1 6 8 2 4 5 . 8 9 8 . 74 4 255. 5 4 9 . 81 2 229.118 . 262 2 3 7. 4 2 2 . 9 41 2 6 9 . 32 7. 4 0 5 – 5 let p o škodn em le tu 279. 036 . 814 243. 24 6 .9 4 0 251. 874.520 230.089.064 23 5.266. 092 – 6 let p o škodn em le tu 273 . 8 4 8 .76 9 239.361 .6 97 252 . 655.7 77 228 . 533 . 326 – 7 let p o škodn em le tu 27 1 . 275. 0 0 9 238.448.94 5 24 7 .509 .999 – 8 let p o škodn em le tu 263 .3 85. 521 236.72 7 . 536 – 9 let p o škodn em le tu 26 2 . 2 19 . 17 7 – 10 let p o škodne m let u 72 . 6 76 . 2 57 Kumulativna oce na škod 262 .219. 177 236.7 27 .536 247 .509.999 22 8 .533 . 326 235. 26 6 .0 92 2 69. 327.40 5 2 6 6 . 8 3 7. 9 1 6 275. 22 4 .075 263.456 .383 319. 1 8 0. 31 3 Kumulativna p lačila d o bilančn ega datuma 25 6. 035.750 22 7 .6 49.64 7 240.138 . 221 214.837 .777 2 2 1 . 2 0 7. 17 9 252 . 0 83. 8 16 245.145 .027 24 4 .0 4 9. 910 215. 456 .6 20 161 . 267 .0 4 4 Stanj e škod ne rez er v acij e na za če tku ob do bja 8 4 . 6 3 7. 8 7 4 7 .848.2 14 11 .077 .127 1 4 . 02 1 . 74 0 1 6 . 43 0 . 171 18 . 3 0 1 .70 4 22.10 4. 252 28.91 7 .386 49.865.011 133.959.215 3 8 7. 1 6 2 . 6 9 3 Lik vi dirano v ob do bju 4 . 20 8 . 0 51 4 98 . 4 43 277 . 829 1.504.184 1 . 17 8 . 8 8 4 2.0 85. 942 3. 543.721 4 . 229. 4 0 8 12.906.1 41 52. 1 86 . 0 62 161. 267 . 0 4 4 243 . 8 85. 70 8 Stanj e škod ne rez er v acij e na kon cu ob do bja 68.4 68.206 6.183.427 9 . 0 7 7. 8 8 9 7 . 371.777 13.695.54 9 14 .0 58 .913 1 7. 2 4 3 . 5 8 9 2 1 .6 92 . 89 0 31.1 7 4.1 65 47 .9 9 9 .76 4 1 5 7. 91 3 . 2 6 9 39 4.879.438 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 281 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.17 Preizk us ustreznosti r ezerv acij za življenjska z av arov anja (LA T – Liability Adequacy T est) Preizku s ustreznosti rezer v acij za življenjs ka zavarovanja so poob laščeni aktuarji Skupi ne izvedli po st anju n a dan 3 1. 12. 2021. 3.17.1 Predposta vk e testa Predpost avke umrljivosti, dolgož ivosti in obolev nosti Predpos tavljene stopnje umrljivosti, dolgoživosti in obole vnos ti temeljijo n a notranjih ana lizah lastnega por t felja življenj skih zavarovanj, na podatkih državnih statis tičnih uradov , p odatkih pozavarovalnic in drugih virov. T rajnost portfe lja V modelu je uporabljena verjetnos t predč asne prekinitve zav arovanja oz. plačevanja prem ije, ki je določ ena na podlagi an alize predč asnih prekin itev zavarov anj por t felja življenjski h zavarovanj v preteklih letih. Redno se spremlja spremi njan je trajnosti zavarovanj po zavarovalni dobi in vrs tah zavarovanja ter predpost avke ustrezno prila gaja. Stroški Model up oštev a stroške vodenja zavarovanj, rešev anja zavarovaln ih primerov in upravlja nja s redstev, ki so dolo čeni na podlagi ana lize stroškov posamezne zavarovalnice Sku pine v preteklih letih in načr tov poslov anja zavarovalnic v naslednjem strateškem obdobju. Ocenjeni prihodnji stroški se letno povečujejo skladno s pričakovano inacijo. Povečev anje zavar ovalnih p remij Pri zavarovanjih, katerih viši na mesečne premije se spreminja i n je posredno ali neposredno o dvisna od rasti plač , se v prihodnos ti upoštev a rast premije skladno s pričakovano stopnjo rasti plač. Pričakovani donosi in disk ontna obre stna mera Pri izračun u sedanje vrednosti s e uporablja krivuljo ( net ve ganih ) obr estnih mer , izdela no na podlagi donosov us treznih lokal nih državnih dolžni ških vrednos tnih papi rjev (obveznic ), nomin iranih v valuti upravičenj police na dan vrednotenja, pri čemer se ta ustrezno prilagodi zaradi upoštevanja bodo čih presežnih donosov iz naložb , vredno tenih po metodi dr žanja do dospelosti (HTM) . • Za Zavarov alnico T riglav je bila uporabljena krivulja, ki temel ji na donosih slovenskih d ržavnih dolžniških vrednostnih papirjev , n ominiran ih v evrih, z dne 31. 12. 202 1. Re ferenčna vredno st za dobo 10 le t za življenjska, rentna in prostovoljna pokojn inska zavarovanja z naša 1,02 odstotka, za vsa pre ost ala zavarovanja pa 0,46 ods totka. • Za T r iglav , p okojni nsko d ružbo, d.d., je bila uporabljena krivulja slovenskih državnih dolžn iških vrednos tnih papirjev , no minira nih v evrih, z dne 3 1. 12 . 2021. Referenčna vrednos t za dob o 10 let znaša 0,46 odsto tka. • Za zavarov alnico T riglav Osigu ranje, d.d., Sarajevo, je bila uporabljena krivulja donosov slovenskih državnih dolžniških vrednostnih papirjev , nomini ranih v evrih, z dne 3 1. 12 . 202 1. Ref erenčna vrednos t za dob o 10 let znaša 0,46 o dstotka. • Za zavarov alnico Lovćen životna osiguranj a, a.d., Po dgorica, je bila uporabljena krivulja donoso v slovenskih državnih dolžn iških vrednos tnih papirjev , nominiranih v evrih, z dne 3 1. 12. 2021. Referenčna vre dnost za do bo 10 let znaša 0,46 o dsto tka. • Za zavarov alnico T riglav Osigu ranje, d.d., Zagreb, je bila uporabljena krivulja, ki temelji na donosih hr vaških državnih dolžniških vrednostnih papirjev , nomini ranih v evrih in z iz plačilom obveznosti v kunah, z d ne 31. 12. 2021. Referenčna vredno st za dob o 10 let znaša 1,05 ods totka. • Za zavarov alnico T riglav Osigu ranje, a.d.o., Beo grad, st a bili uporabljeni krivulji srbskih d ržavnih dolžniških vrednostnih papirjev , n ominiran ih tako v evrih ( referen čna vrednos t za dobo 10 let znaša 2,25 odsto tka) k ot v srbskih dinar jih ( refer enčna vrednos t za dob o 10 let znaša 4,19 ods totka), z d ne 31. 12. 2021. • Za zavarov alnico T riglav Osigu ruvanje Život , a.d., Skopje, je bila uporabljena krivulja mak edonskih državnih dolžniških vrednostnih papirjev , nomini ranih v ma kedonskih denarj ih, z dne 3 1. 12 . 2020. Referenčna vre dnost za do bo 10 let znaša 1,69 ods totka. Udeležba zavarovanj na dobičku Višina udeležbe zavarovanj na vsakoletnem dobičku je diskrecijska pravica vsake zavarovalnice v Skupin i in je urejena z internimi praviln iki. V izračun u predv ideni bodo či pripisi presežkov so skladn i s pričakovanimi rez ultati po slovanja, s prakso pripisovanja presežkov v preteklos ti ter razu mnim i pričakovan ji zavarovalcev . V modelu se zavarov anjem, ki im ajo pravico do udeležbe na dobičku zapisano v zavarovalnih pogojih, pripisu je dobiček v obliki presežka nad tehnično obrestno mero zavarov anja. Osnova za določi tev je zbrana matem atična rezer vacija ob koncu poslovnega le ta. Garancija ren tnih fak torjev T e st ustreznosti rezer vacij v izračun u upoš teva garancijo rentnih faktorje v za tista zavarov anja, pri katerih napovedi umrljivosti v prihodnosti kažejo, da do upoko jit ve pos ameznega član a ne bo izpolnjen pogoj iz za varovalnih pogojev o višini povečanja pričakovane življenjs ke dobe, ki omogoč a spremembo garantirani h rentnih fakto rjev . V izračun u je dodatno upo števano, da se bo me d 22 in 50 odstotkov zavarovancev pr i prostovoljnih dodatnih pokojni nskih zavarovanji h in 95 odstotkov zavarovancev pri pro stovoljnih pokojn inskih zavarovanj ih odločilo za nakup pokojni nsk e rente po garantirani h rentnih fak torjih, preost ali član i pa bod o izk oristili druge mo žnosti izplačila s redstev. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 282 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.17.2 Rezulta ti testa Na podlagi upoštev anja raz položljivih po datkov rezu ltati tes ta ustreznos ti rezer vacij po trjujejo zados tnost v išine oblik ovanih rezer vacij za ve čino zavarovalnic v Skupini. Izjem a sta kritna sklada rentnih zavarovanj iz naslova prostovoljnih dodatnih pokojni nskih zavarovanj Z avarovalnice T riglav , d.d., ki na d an 3 1. 12. 202 1 iz kazu jeta primanjklj aj v skupni višini 12. 257 .283 evrov ( na da n 3 1. 12. 2020 : 15.348. 57 4). Zaradi zm anjšan ja vrednosti primanjklj aja v primerj avi s preteklim le tom so se iz tega nas lova druge zavarovalno tehnične rezerv acije sprostile v višini 3.091.290 ev rov . 3.17.3 Analiza občutljiv osti testa Na vredno tenje obveznosti v največji meri vpliva dolo čitev zav arovalno-tehnični h parametrov, kot so umrljivost, prekinitev zavarov anj, stroški poslov anja, ve rjetno st uveljavljan ja opcije naku pa pokojnin ske rente in bodoče p oveč anje pričakovane življenj ske dobe populacije. S preiz kusom občutljivos ti parametrov se ugot avlja vpliv spremembe naštetih spremenlj ivk na višino prihodnjih obveznosti, višino rezer vacij in tekoči poslovni izid. Spremembe predstavljajo smiselne mož ne variacije omenjeni h parametrov, ki bi se la hko zg odile v prihodnos ti in bi imele pomemben vpliv na po slo vanje zav arov alnic . Posamezni iz računi občutljivosti so narejeni tako , da se upošte va sprememba posameznega parametra, pri čemer pre ost ale predpos tavke ost anejo nespremenjene. Pri tem se ne upoštevajo spremembe v vrednos ti sredstev, ki stoj ijo za obravnavanimi obveznostmi. Rezu ltati tes tiranja so prikaza ni v spodnji preglednici, ki prikaz uje vpliv spremembe posameznih parametrov na izka zani priman jklja j. Viš ina p rima njkl jaja o b upo rab i spr em enje nih p aram et rov Zavarov aln ica Triglav Pove čanje ve rje tnos ti smr tno sti z a 10 ods tot kov 10. 4 61 .6 87 Zmanjšanje verj etn os ti smr tno sti za 10 o dsto tkov 1 6 . 9 6 7. 7 1 3 Poviš anje st opnje o dsto po v za 10 ods tot kov 12.2 5 7 .28 3 Znižanje st opnje o dst opo v za 10 ods to tkov 1 2.2 5 7 .28 3 Pove čanje s troš kov za 10 ods to tkov 12 . 9 67 .935 Pove čanje de lež a zavar ovan cev, ki se bo do o dlo čili za nakup pokojninske ren te, za 10 o dsto tkov 12.2 5 7 .28 3 Ničeln o pov eč anje prič akov ane življ enjske dob e pop ulacije 12.2 57 .28 3 Za družbe T riglav Osiguran je, a.d.o., Be ograd, T rigla v Osiguranje, d.d., Sarajevo, Lovćen životna osiguran ja, a.d., Podgoric a, T riglav Osiguran je, d.d., Zagreb, T riglav Osiguruvanje Život, a.d. , Skopje in T riglav , pokojni nska druž ba, d.d., tes t ustreznosti rezer v acij pokaže zados tnost oblikovanih rezerv acij tudi ob spremenjen ih parametrih. 3.18 Preizk us ustreznosti r ezerv acij za premoženjsk a za v aro vanja (LA T – Liability Adequacy T est) Preizku s ustreznosti rezer v acij za premoženjs ka zavarovanja so poob laščeni aktuarji Sku pine izvedli po st anju n a dan 3 1. 12. 2021. Rezu ltati tes ta zado stnos ti oblikovani h prenosnih premij za Zavarovalnico T riglav kaž ejo, da so rezer vacije za preno sno premijo sk upaj z rezerv acijam i za neiztekle ne varnosti oblikovane v zados tni višini. Dodatnih rezerv acij ni bilo treba oblik ovati. Na podlagi testa us treznosti rezer vacij za zdravs t vena zavarovanja je bil n a dan 3 1. 12. 2021 ugotovljen primanj kljaj v viši ni 21.95 1. 15 3 evrov (na dan 3 1. 12. 2020 18.092.156 evrov). Zato so bile v letu 2021 dodatno oblikovane rezer vacije za neiz tekle nevarnos ti v višini 3.85 8.997 evrov. Rezerv acije so namenjene pokrivanju prihodnjih doplačil zd ravst venih storite v , ki jih bo naknad no določil minister , pristojen za zdravje. V ok viru preizkusa ustreznosti škodn ih rezer vacij se je izve del test za ob veznosti, ki se izplačuje jo v obliki rent. Pri izračunu so bile uporabljene spodnje predpost avke. • Umrljivost: T veganje izha ja iz predpost avke o dolgoživosti. T ako za vredno tenje samih rezervacij kot tudi i zve dbe testa ustreznos ti višine se u porabijo slovenske rentne tablice smrtnos ti SIA65 iz leta 2010, ki se uporabljajo za vrednotenja produk tov osebnih zavarovanj. Glede na to, da so upravičenci oseb e, ki so se v pr eteklo sti po škodovale, menimo, da so tablice ustrezne. Zaradi majh nosti v zorca ni možno izves ti anali ze ustreznosti tablic , ki bi po trdila statistično značilno ust rez nost. • Indeks acija : Škode pri rentnih zahtevkih se s časo m lahk o prilagaja jo spremenjenim ok oliščinam, kot so inacija, dodatano prisojeni stroški in druge odloč it ve so dišč. Vsako leto se izved e tudi izračun indeksacije, ki se pri vre dnotenju obveznosti, povez anih z rentnim i zahtevki, ustrezno upošteva. • Diskontna obrestna mera: Na n ančnih trgih t renutno vladajo razmere niz kih obrestnih mer . Osnovni model izračuna višine kapitaliz iranih z neskov za rentne zahtevke upoš teva diskontno obrestno m ero v višini 0,50 odstotka. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 283 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.19 Rez ervacije za zaposlence v EUR Skupina T riglav Zavar ova lni ca Triglav 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31 . 12 . 2021 31 . 12. 2 020 Rezer v acije z a neizkorišč ene do pust e 4.57 3.999 4.680.12 3 3. 665 . 4 67 3. 858 . 49 9 Rezer v acije z a pokojnine in o dprav nine ob up okojit v i 10.914.184 10.765. 010 7 .55 2.987 7 . 489.893 Rezer v acije z a jubilejne nagr ade 2. 183 .9 50 2 . 33 6 . 0 2 0 1. 623. 850 1.724.972 SK U PA J 17 .672. 133 1 7. 7 8 1 . 1 5 3 12.842. 304 13.073.3 64 V izračun u rezer vacij za po kojn ine in odpravnine ob upokojitvi so bile up oštev ane naslednje ocene in pr e dp o st av ke: • pričakovana smrtnos t na podlagi surovih tablic umrlj ivosti pr ebivalst v a Republik e Slovenije iz leta 2019 ( Statistični urad RS), pri čemer se upoš teva 20 odsto tkov niž ja umrlj ivos t od po dane v omenjenih tablicah ; v družba h zuna j RS so bile up oštev ane tablice smrtno sti iz pos amezni h držav; • pričakovana letna uktuacija zaposlenih v odv isnosti od s tarosti, ki v R S v pov prečju znaša 2,5 ods totka; v druž bah zuna j RS je bila upoš tevana pričakovana uktuacija zaposlenih v posamezni državi; • pričakovana rast pov prečnih plač v RS v v išini 2,9 odstotka le tno; v družba h zuna j RS je bila upošte vana pričakovana rast povp rečnih plač v pos amezni d rž avi; • krivulja donosov slovenskih državnih dolžniških vrednostnih papirjev , nominiran ih v evrih, z dne 31. 12. 202 1. Re ferenčna vredno st za dob o 10 let znaša 0,46 o dsto tka. V družbah z unaj RS so bile upošte vane krivulje dono sov drž avnih dolžniš kih vrednos tnih papirjev posamezne države. Analiza gibanja rezervacij za z aposlence v Skupini T riglav Analiza gibanja rezervacij za z aposlence v Zavar ovalnici T riglav v EUR Rezerv acije za neizkor iščene dopuste Rezerv acije za pokojnine in odp rav nine o b upokojitv i Rezerv acije za jub ile jne na gra de Skupaj rezer vacije za zaposlenc e Stanj e na 1 . 1 . 2020 4 .281 . 300 9.5 4 0. 42 9 2 .0 51 . 31 6 15.8 7 3. 046 Črpanje re zer v acij v le tu -3 .92 6. 6 96 -2 1 9 . 9 0 8 -2 1 5 . 5 0 4 - 4.36 2.108 Spros ti tev rez er va cij v le tu - 4 6 . 551 -9.623 - 10 .829 - 67. 0 0 3 Oblikov anje reze r va cij v le tu 4. 373 . 2 93 1.4 64 .77 3 513 . 5 47 6 . 351 . 61 3 T eč ajne r azlike -1 . 2 2 3 -1 0 . 6 6 1 -2 . 5 1 0 -1 4 . 3 9 4 Stanj e na 31. 12 . 2020 4.680.123 1 0.76 5. 01 0 2 . 336 .0 20 1 7. 7 8 1 . 1 5 3 Črpanje re zer v acij v le tu - 4 . 333 . 8 0 5 - 3 4 7. 31 9 -1 79.750 -4.860.8 7 4 Spros ti tev rez er va cij v le tu -3 4 .756 -1 3 5 . 25 1 -7 3 . 5 5 9 -24 3 . 5 6 6 Oblikov anje reze r va cij v le tu 4.2 62 .20 9 6 2 7. 8 2 8 10 0.49 9 4.990.5 36 T eč ajne r azlike 228 3. 916 74 0 4.88 4 Stanj e na 31. 12 . 2021 4.573 .999 10. 914 . 18 4 2 . 183. 950 17 .672 .133 v EUR Rezerv acije za neizkor iščene dopuste Rezerv acije za odp rav nine o b upokojitv i Rezerv acije za jubilejne nagrad e Skupaj rezer vacije za zaposlenc e Stanj e na 1 . 1 . 2020 3.5 25 .883 6.909.641 1.4 56 .925 11 .8 92 .4 49 Črpanje re zer v acij v le tu -3. 525. 8 83 -1 1 8 . 2 5 6 -1 6 8 . 6 1 3 -3 . 81 2 .752 Oblikov anje reze r va cij v le tu 3. 858 . 49 9 698 .50 8 436.660 4.993.66 7 Stanj e na 31. 12 . 2020 3. 858.4 99 7 .489.893 1.724. 972 13. 073.36 4 Črpanje re zer v acij v le tu -3. 858 . 4 99 -17 6 . 4 8 7 -1 4 9 . 3 1 8 -4.184.304 Oblikov anje reze r va cij v le tu 3.6 65. 4 67 239.5 81 4 8. 196 3.953.24 4 Stanj e na 31. 12 . 2021 3 .6 65 . 4 67 7. 5 5 2 . 9 8 7 1.623. 850 12.84 2.304 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 284 Razvoj re zervacij za odpra vnine ob upokojit vi in jubilejne nagrade v Skupini T riglav v EUR Rezerv acije za od prav nin e ob up okoji t vi Rezerv acije za jub ile jne na gra de Skupaj Stanj e na 1 . 1 . 2020 9.5 4 0 .42 9 2 . 051 . 316 11.5 9 1. 74 5 Stroški sp rot nega služb ov anja 1 .02 2. 69 4 1 43. 5 4 9 1 . 16 6 . 243 Stroš ek obre sti 31 .5 0 4 360 31 . 8 6 4 Ak tuar ski dob ički/izgub e zar adi: – spreme mb demog raf skih pr edp os tavk - 453 . 1 6 9 18. 26 9 - 434 . 9 0 0 – spreme mb nančnih pre dpo st avk 693 .70 8 180.029 873.737 – izkust venih pr ilagodi tev 424 . 21 1 1 2 7. 9 0 3 552 . 11 4 Stroški p re tekle ga službo vanja - 25.3 85 -3 . 511 -2 8 . 8 9 6 Izplačila m ed le tom - 423. 8 49 2 . 023 - 421 . 826 Dob ički/izgub e ob izplač ilu -3 4 . 47 3 -1 8 1 . 4 0 9 -2 1 5 . 8 8 2 Obve znos ti, prip oznane v po slov nih združi t vah 0 0 0 T eč ajne r azlike - 10.660 -2 . 5 0 9 -1 3 . 16 9 Stanj e na 31. 12 . 2020 1 0.76 5. 01 0 2 . 33 6. 02 0 13.101. 030 Stroški sp rot nega služb ov anja 5 83 . 976 1 12 . 839 696 . 815 Stroš ek obre sti -2 . 1 1 2 -4 .648 - 6 .76 0 Ak tuar ski dob ički/izgub e zar adi: – spreme mb demog raf skih pr edp os tavk 82 .93 6 26 82 .9 62 – spreme mb nančnih pre dpo st avk -391 . 422 - 1 7. 3 2 2 - 4 0 8 .74 4 – izkust venih pr ilagodi tev 5 4 9 . 74 8 -7 0 . 0 07 4 7 9 . 74 1 Stroški p re tekle ga službo vanja -3 6 . 553 1 .32 9 -35. 2 24 Izplačila m ed le tom -53 6 . 4 61 -17 9 . 21 0 - 715.671 Dob ički/izgub e ob izplač ilu -1 0 4 . 8 5 4 4.18 3 -1 0 0 . 6 7 1 Obve znos ti, prip oznane v po slov nih združi t vah 0 0 0 T eč ajne r azlike 3.916 74 0 4. 656 Stanj e na 31. 12 . 2021 10. 914 . 18 4 2 .1 83.95 0 13.0 98. 134 v EUR Paramet ri Spremembe parametrov 2 021 2020 Obrestna mera premik diskon tne kri vulje z a +0, 25 % -25 8 . 7 0 6 -2 9 0 . 0 0 8 premik diskon tne kri vulje z a – 0, 25 % 261 . 833 3 01 .6 0 4 Rast p lač spreme mba le tne ras ti pla č za +0, 5 % 530 . 8 4 9 51 9. 4 0 6 spreme mba le tne ras ti pla č za – 0 ,5 % - 478 .4 81 - 4 61 .9 77 Umrljivost staln o pov eč anje umrljiv ost i za +2 0 % - 9 7. 1 6 9 -86.980 staln o pov eč anje umrljiv ost i za –20 % 99.3 22 88 .6 62 Predčasno preneha nje za poslitve premik kr ivulj e odho do v za +2 0 % -331 . 476 -299.031 premik kr ivulj e odho do v za –20 % 385. 06 4 33 8 . 89 8 v EUR Paramet ri Spremembe parametrov 2 021 2020 Obrestna mera premik diskon tne kri vulje z a +0, 25 % -1 8 6 . 2 8 3 - 196.854 premik diskon tne kri vulje z a – 0, 25 % 194.068 205.4 0 0 Rast p lač spreme mba le tne ras ti pla č za +0, 5 % 32 2 . 551 353 . 9 8 1 spreme mba le tne ras ti pla č za – 0 ,5 % - 282.990 -31 0 . 12 8 Umrljivost staln o pov eč anje umrljiv ost i za +2 0 % -7 4 . 9 1 0 -7 7. 1 2 6 staln o pov eč anje umrljiv ost i za –20 % 75. 9 41 78. 212 Predčasno preneha nje za poslitve premik kr ivulj e odho do v za +2 0 % -345 . 66 9 -36 1 .71 3 premik kr ivulj e odho do v za –20 % 36 9.4 92 3 8 7. 5 4 6 Analiza občutljivosti re zervacij na spremembe parametr ov na ra vni Skupine T riglav Analiza občutljivosti re zervacij na spremembe parametr ov na ra vni Zav arov alnice T riglav Razvoj re zervacij za odpra vnine ob upokojit vi in jubilejne nagrade v Za varo valnici T riglav v EUR Rezerv acije za od prav nin e ob up okoji t vi Rezerv acije za jub ile jne na gra de Skupaj Stanj e reze r va cij na 1 . 1 . 2020 6.909.641 1 . 456 . 925 8.366.566 Stroški sp rot nega služb ov anja 395.878 11 2 .35 0 50 8. 228 Stroš ek obre sti 19. 553 269 1 9.8 22 Ak tuar ski dob ički/izgub e zar adi: – spreme mb demog raf skih pr edp os tavk -415 . 875 18. 26 9 - 3 9 7. 6 0 6 – spreme mb nančnih pre dpo st avk 596 .820 142 . 612 739. 432 – izkust venih pr ilagodi tev 4 79.754 1 2 7. 0 4 1 60 6 .79 5 Dob ički/izgub e ob izplač ilu -1 1 8 . 25 6 -1 6 8 . 6 1 3 -2 86.869 Izplačila o dprav nin me d let om - 3 7 7. 6 2 2 36. 119 -341 . 5 03 Stanj e reze r va cij na 31 . 12 . 2020 7 .489.893 1 .724.972 9.214.86 5 Stroški sp rot nega služb ov anja 444.2 88 14 0. 920 585. 208 Stroš ek obre sti -1 1 . 9 5 2 - 4 .69 0 -1 6 . 6 42 Ak tuar ski dob ički/izgub e zar adi: – spreme mb demog raf skih pr edp os tavk 0 0 0 – spreme mb nančnih pre dpo st avk -358 . 878 -2 1 . 0 6 5 -379.9 43 – izkust venih pr ilagodi tev 56 4. 54 8 -7 1 . 0 1 8 4 93 . 53 0 Dob ički/izgub e ob izplač ilu -14 8 . 4 42 -1 4 9 . 3 1 8 - 2 9 7. 7 6 0 Izplačila o dprav nin me d let om - 426. 470 4 .0 49 - 422 . 421 Stanj e reze r va cij na 31 . 12 . 2021 7. 5 5 2 . 9 8 7 1 .623. 850 9 . 17 6 . 8 37 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 285 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.20 Druge rez ervacije v EUR Skupina T r iglav Zav arov aln ica Triglav Stanj e na 1 . 1 . 2020 2 .75 0 .4 0 0 732. 8 11 Povečanje ( oblikovan je) 5 88.51 5 3 7. 1 4 6 Poraba ( črpanje ) -529.293 0 T eč ajne r azlike - 521 0 Stanj e na 31. 12 . 2020 2.809.101 769. 9 57 Povečanje ( oblikovan je) 831. 897 2 81 . 336 Poraba ( črpanje ) -660.262 -2 2 6 . 3 1 3 Sprostitev - 4 6 8 . 55 6 -466. 000 T eč ajne r azlike 356 0 Stanj e na 31. 12 . 2021 2 . 512 . 53 6 3 58.980 v EUR Skupina T r iglav Zav arov aln ica Triglav TER JAT VE Z A OD LOŽE NI DAVEK Stanj e na 1 . 1 . 2020 13. 142.556 11.6 61. 540 – pove čanj e 2.808.6 70 2.550.5 28 – zmanjšanj e -1 . 3 3 0 . 4 8 2 - 1.995.3 1 7 Stanj e na 31. 12 . 2020 1 3. 9 4 0. 270 12.21 6. 75 1 – pove čanj e 2. 39 2.6 3 7 2 .011.611 – zmanjšanj e - 2.985.3 72 -2 . 3 5 6 . 6 1 1 Stanj e na 31. 12 . 2021 13 . 3 4 7. 53 5 11.8 7 1. 7 5 1 OBV EZNO STI Z A O DLOŽE NI DAVEK Stanj e na 1 . 1 . 2020 23. 197 .16 6 1 7 .368 . 219 – pove čanj e 5 . 252 . 6 43 4. 379. 69 4 – zmanjšanj e - 68 . 14 0 0 Stanj e na 31. 12 . 2020 2 7. 7 0 1 . 1 9 5 2 1 .7 4 7. 9 1 3 – pove čanj e 4.36 7 .913 4.302.52 8 – zmanjšanj e -1 0 . 2 7 1 . 9 6 3 -9. 965.958 Stanj e na 31. 12 . 2021 21.797 .14 5 16.084. 484 Več k ot 90 o dsto tkov drug ih rezer vacij ima ročnost , daljšo od 12 mesecev. V okviru drugih rezer vacij so oblikovane rezerv acije za varčev alne načrte družbe T riglav Skladi v višin i 758 ti soč ev rov . Preos tali del drugih rezervacij se nanaša na rezerv acije za sodne spore, r ezer vacije za brezplačno pridobljena osnovna sredst va in rezer v acije za prejete drž avne po dpore. 3.21 Odložene terjatv e in ob veznosti z a dav ek V nadal jevanju je prikazano gi banje terjatev in obvez nosti za o dloženi dave k v nepob otanem znesku. T erjat ve za odloženi davek so pripoznane za odbitne začasne razlike, ki iz haj ajo pretežno iz oslabitev terjatev (za Sku pino: 7 .9 43.3 78 evrov , za Zav arovalnico: 7 .4 47 .491 evrov), na nčnih naložb ( za Skupino: 3 .7 08. 803 evrov, za Zavarovalnico: 3.083 .805 ev rov) in nepremičnin (za Sku pino: 3 30.596 evrov, za Zavarovalnico: 30 2.941 evrov) ter oblikovanja rezerv acij za odpravnine, jubilejne nagrade (za Skupi no: 1.314.082 evrov, za Zavarovalnico: 1.037 .513 evrov). T erjatev za odloženi davek se ne pripozna iz na slova oslabitev naložb v odvisne in pridružene družbe, izkazane v ločenih računovodskih izkaz ih. Obveznosti za o dloženi davek so večinoma pripoznane zaradi vrednotenja nančni h sredstev, raz položljivih za pro dajo (za Skupi no: 20.669 .86 4 evr ov , za Zavarov alnico: 16.084 .4 84 ev rov). V nadal jevanju je prikazano pobot ano stanje terjatev in obveznosti za odloženi davek n a ravni posamezne družbe v Skupin i, združeno po davčni h jurisdik cija h ter pobo tana vrednos t odloženega davka na ravni posamezne jurisdi kcije. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 286 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR 2021 2020 Davčna jurisdikcija Terjat ev za o dlož eni dav ek Obv ezno st za o dl ožen i davek Sk upaj o dlož eni dav ek Terja tev za o dlo ženi d avek Ob vezn ost z a odl ože ni dave k Skupaj o dl ožen i davek Slove nija 13.1 23.103 -2 0 . 3 2 5 . 1 6 9 -7. 2 0 2 . 0 6 6 13. 59 6 . 201 -2 6.018.0 22 - 12 .421. 821 Hr vašk a 66 . 533 -7 0 3 . 6 9 6 - 637.163 27 2 . 316 -95 4 .010 - 6 81. 694 Črna gora 1 20. 850 -505.058 -3 8 4 . 20 8 36 . 143 - 47 2 . 8 65 -436.722 Bosna in H erce govina 10.789 -1 1 5 . 4 9 2 -1 0 4 . 7 0 3 4.31 4 -1 5 4 . 3 6 0 -1 5 0 . 0 4 6 Seve rna Maked onija 0 -1 4 7. 7 3 0 -1 4 7. 7 3 0 5. 0 61 -1 0 1 . 9 3 8 -96 .87 7 Srbija 26. 260 0 26. 26 0 26 . 235 0 26 . 2 35 SKUPA J OD LOŽE NI DAVEK 1 3 . 3 4 7. 5 3 5 -21 .797 . 145 -8.4 49.61 0 13 . 94 0 . 270 - 2 7. 7 0 1 . 1 9 5 -13.76 0 . 92 6 Skupaj odl ožene te rjat ve za dav ek 927 . 425 26 . 235 Skupaj odl ožene ob vezno sti z a davek - 9. 377.034 -13.787 .16 0 3.22 Druge nančne obv eznosti v EUR Skupina T riglav Zavar ova lni ca Triglav 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31 . 12 . 2021 31 . 12. 2 020 Obve znos ti iz naslov a preje tih ban čnih po sojil 414 . 89 7 63 4 .748 0 0 Obve znos ti iz naslov a nakupa vre dno stnih pap irjev 5. 17 0 0 5 . 17 0 0 Obve znos ti iz naslov a divi dend 656 . 594 6 5 7. 3 0 0 656 . 59 4 6 5 7. 3 0 0 Druge nanč ne obv eznos ti 2.008.986 1 . 6 03 .78 6 1. 028 . 82 2 976 . 5 9 6 SK U PA J 3.085.647 2.895.8 34 1 .690. 586 1 . 633. 8 9 6 v EUR Skupina T riglav Zavar ova lni ca Triglav 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31 . 12 . 2021 31 . 12. 2 020 ANALIZA ZAP ADLOS TI Le to 1 3.4 66 . 114 3. 195.958 1.1 6 7 .17 9 1. 079. 11 9 Le to 2 2.52 5.54 1 2 .9 81. 13 4 94 9.7 73 9 5 7. 2 6 6 Le to 3 1.9 71.1 5 9 1. 979. 579 78 5.757 789. 0 63 Le to 4 1. 680.34 6 835 . 021 702. 0 87 23 4 .3 03 Le to 5 1 . 17 9. 3 8 0 55 0 .7 1 3 4 94 . 262 121 . 4 45 Od le ta 5 dalj e 391 . 8 68 529.028 54 4 .7 85 494.608 T eč ajne r azlike 60.399 - 45. 9 01 0 0 SK U PA J 11 . 2 74 . 8 0 6 10. 025.532 4.6 43. 8 4 4 3.675 . 8 05 Druge nančne obveznosti Zavarovalnice predstavljajo obveznosti iz naslova iztisnitve manjši nskih delničarjev Zavarovalnice T riglav . Na ravni Skupi ne so med drugimi na nčnimi obveznostmi iz kazane obveznosti pozavarov alnice za zadržane depozite ceden tov . 3.23 Obv eznosti iz najemo v Za izračun neto sedanje vrednos ti prihodnjih n ajemni n so bile uporabljene diskontne stopnje, določ ene v višini obrestne mere za net vegane državne obveznice, pove čane za kredi tni pribitek posamezne družbe v Skupin i. V spodnji preglednici je prikazan a anali za zapadlosti najemnih obveznosti. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 287 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 3.24 Obv eznosti iz poslo vanja 3.25 Ostale ob v eznosti v EUR Skupina T riglav Zavar ova lni ca Triglav 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31 . 12 . 2021 31 . 12. 2 020 OBVEZNOSTI IZ NEPOSREDNIH ZA VAROV ALNIH PO SLOV 19.450 .557 16.80 1.856 10. 18 2. 945 10. 636 . 90 4 Obve znos ti do zav arov alce v 1 1 . 8 2 3 . 747 10 . 521 . 036 7. 9 2 7. 5 0 9 7. 81 4 . 7 0 2 Obve znos ti do zav arov alnih po srednikov 1 . 28 9. 593 9 66. 894 1 . 14 2 . 535 808 .4 46 Druge ob vezno sti iz ne posr ednih zav arov alnih po slov 6 . 33 7. 2 1 7 5.3 13.9 26 68 8 . 8 93 1. 637 .753 Obve znos ti iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov do družb v skupini in pridr uženih družb 0 0 424 . 0 0 8 376. 0 03 OBV EZNO STI IZ S OZ AV AROVANJA IN P O Z AVA R O VA N JA 41 .241 .4 65 4 8 . 9 4 0.73 8 24.678.609 19.824. 185 Obve znos ti za p o-/sozavarov alne pr emije 33.219.39 9 25 .56 2. 611 18.510.7 39 14.598.38 3 Obve znos ti za del eže v zne skih škod iz soz avaro vanja 7. 8 6 6 . 1 6 5 9. 09 8 .91 2 6 . 1 6 7. 8 7 0 5. 225. 802 Druge ob vezno sti iz p o-/sozavaro vanja 155. 9 01 14.2 79 .2 15 0 0 OBVEZNOSTI ZA ODMERJENI DA VEK 2.649.636 4.5 7 0. 444 0 3.51 6. 6 83 SKUPA J OB VEZN OST I IZ P OSLOVAN JA 63. 341 .658 70.313.038 34.861.554 33.977 .772 v EUR Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav 31. 12 . 2021 31. 1 2. 2020 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 Kra tkoro čne ob veznos ti do z apo slenih 2 9.754 . 0 61 2 6 . 0 4 0. 9 47 25 . 27 0. 631 22. 227 .413 Obve znos ti do dob avi teljev 17 .4 35 . 2 17 5. 249. 56 0 1 3. 450 .724 5. 249. 56 0 Druge kr atkor očn e obve znos ti iz zavar ovalnih p oslo v 9. 632 . 01 9 8 .4 31 . 6 55 6 . 24 4 . 071 5.758.140 Druge kratk oročne obveznosti 6 . 8 69 .47 1 13 .02 9.703 3. 8 01 . 755 2. 673 . 459 Druge d olgoro čn e obvezn ost i 1 . 414 . 672 1 .370.189 0 0 Vnaprej vra čunani odho dki z a obre sti o d izdanih obv eznic 41 9.52 1 419 .52 1 419. 52 1 419. 521 Kra tkoro čno odlože ni prihodk i zaračunanih zamudnih obre sti 3 . 319. 24 0 1 .759. 420 3. 319 . 24 0 1 .759. 42 0 Vnaprej vra čunani stro ški 17 .115.118 11.986.410 2 . 62 6 . 151 2.300.352 SK U PA J 85 .95 9.3 19 6 8 . 2 8 7. 4 0 5 55 . 132 . 0 93 4 0 . 3 8 7. 8 6 4 Vse obveznosti iz poslovanja so kratkoročne in v plačilo zapadejo v roku 12 mesecev. Med drugimi kratkoročnimi obvez nostmi so izkazane kratkoročne obveznosti za prispev ke, da vke in druge d ajatve v višini 1.307 .55 1 evrov (3 1.12 . 202 0: 1. 292.3 23evrov) in kratkoročne obveznosti za prejete avanse v višini 1.7 00.798 evrov (3 1.12 . 202 0: 6 7 4 . 281 evrov). Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k posameznim postavk am izkaza nančnega položaja 288 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 4. P ojasnila k posta vk am izk aza poslovnega izida 4.1 Prihodki od za v aro v alnih premij v EUR Skupina T riglav Zav arov alni ca Triglav 2021 2020 2 021 2020 PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Obr ačunana kosmat a zav arov alna premija 7 32 . 320 . 025 6 63. 653. 9 47 51 8.6 12.566 473.082 . 070 Obr ačunane pr emije sprej ete ga po zavar ovanja 16 5. 0 13 . 1 47 139. 910 .457 86 . 28 8 .4 45 70 .73 6 . 329 Obr ačunane pr emije sprej ete ga soz avaro vanja 7. 1 6 6 . 83 8 3. 679. 91 8 1. 108 .4 82 9 6 8 .7 79 Obr ačunane pr emije o ddaneg a sozav arov anja -6.708.6 80 -4.522.997 -2.5 56.301 -2 . 3 07. 0 9 5 Obr ačunane p ozav arov alne premij e - 208.66 1.006 -1 5 2 . 0 74 . 4 8 5 - 184 .588.305 -134.829.732 Sprem embe kosma tih pren osnih pre mij -2 7. 5 74 . 8 1 4 -1 1 . 4 9 8 . 3 2 9 - 13.596.9 7 6 - 1.7 19.996 Sprem embe pr enosnih p remij za p ozav arov alni del 1 5. 524 .0 38 4. 631 . 0 4 1 5.954.5 9 3 4 . 27 9.1 37 Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij za p rem ože njsk a zava rov anja 677 .079.54 8 6 43 .779. 552 411 . 222 .50 4 410. 209.492 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Obr ačunana kosmat a zav arov alna premija 2 5 0 . 1 3 7. 2 7 6 2 3 0. 8 0 8 . 276 188.3 40.610 174 . 4 6 8 . 6 9 1 Obr ačunane pr emije sprej ete ga soz avaro vanja 23. 669 9. 37 7 0 0 Obr ačunane pr emije o ddaneg a sozav arov anja -97 2 .6 42 -1 . 0 1 3 . 8 4 3 -7 3 . 3 2 9 -59. 3 43 Obr ačunane p ozav arov alne premij e - 4 . 6 0 7. 5 4 7 -2 . 4 1 1 . 0 2 4 -7 5 1 . 8 1 4 -7 3 8 . 0 3 6 Sprem embe kosma tih pren osnih pre mij 3 . 353 -1 4 . 3 1 6 16 . 93 6 -13.028 Sprem embe pr enosnih p remij za p ozav arov alni del 326 175 93 69 Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij za ži vl jen jska z avar ova nja 244.584.435 2 2 7. 37 8 . 6 4 5 18 7 .53 2.496 173 . 65 8 . 35 4 Z D R AV S T V E N A Z AVA R O VA N J A Obr ačunana kosmat a zav arov alna premija 198.31 4.595 195.713.390 0 0 Sprem embe kosma tih pren osnih pre mij -1 3 2 . 5 2 7 -1 1 6 . 7 6 1 0 0 Čisti p rih od ki od z avar ova lnih p re mij za zd ravs t ven a zavar ov anja 198.182.0 68 195.5 96.62 8 0 0 SKUPA J ČI STI PRI HO DK I OD Z AV AROVALNI H PRE MI J 1. 1 19. 8 4 6 . 051 1 .0 6 6 .75 4 . 8 25 598.7 55.000 583.8 67 .846 289 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Pregled prihodko v od zav arov alnih premij na ra vni Skupine T riglav 115 v EUR Le to 2021 Obračunane kosmate zavarovaln e premije 116 Obračun ane premije s prejetega sozavarovanja Obračun ane premije odda nega sozavarovanja Obračun ane pozavarov alne premije La stni d el ež PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Nezgo dno zav arov anje 39. 1 3 0 . 478 212. 297 -324 . 0 8 0 -1 . 14 5 . 21 0 3 7. 8 7 3 . 4 85 Zdrav st ven o zav arov anje 206 .7 10 .3 4 9 856 . 987 -2 5 4 . 6 4 4 -7 7 0 . 1 3 6 206.542.5 56 Zavar ovanj e kopensk ih moto rnih vozil 157 .378 . 102 4 6 . 559 - 1 8 7. 5 8 5 -1 4 . 6 2 2 . 0 9 1 142. 614 .9 85 Zavar ovanj e tirnih vozil 4.910 .990 10 . 201 -1 2 6 . 1 74 - 1 .988. 898 2.806.119 Le tal sko zavar ov anje 7. 2 8 4 . 97 7 0 0 -3.78 0 .515 3.5 04 . 462 Zavarovanje plovil 18 .20 9 .2 42 140. 00 3 0 -2 . 8 6 5 . 5 7 8 15 .4 83. 6 67 Zavar ovanj e prev oza blaga 11 . 4 0 4. 0 91 0 - 5 8 8 . 17 3 - 2 . 0 8 7. 1 9 7 8 .7 28 .72 1 Zavar ovanj e pož ara in elem ent arnih nesr eč 114.457 . 118 1 . 555 . 417 -1. 359.9 02 - 4 2 . 8 0 7. 6 4 9 71.844.984 Drugo ško dno zav arov anje 229 .94 7 .365 3. 9 8 0 . 6 33 -2 . 2 9 3 . 8 35 -79 .227 .479 1 52 .4 0 6. 6 8 4 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 180. 798.516 1 2 .4 03 0 - 2 0 . 9 0 7. 1 7 1 1 59. 9 03.748 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zra koplovov 3. 362 .8 0 4 0 0 -2.027.875 1 .3 34.929 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi pl ovil 2. 436. 261 0 - 16 .000 -30 6 . 6 03 2 . 1 13 .65 8 Splošno zavarovanje odgovornosti 55.358.707 17 2 . 1 1 9 - 1.400. 13 9 - 16.60 1.666 37 .529. 021 Kre ditno z avaro vanje 3 0 . 674 . 9 6 4 0 0 -1 0 . 2 0 7. 9 0 9 2 0 . 4 67. 0 5 5 Kavcijsko z avar ovanj e 6 . 51 0. 0 31 129. 370 -1 0 1 . 2 9 2 -3.5 78.3 13 2 .9 59.79 6 Zavar ovanj e različnih nanč nih izgub 6 .731 . 191 50.8 49 - 8 .61 8 -4. 881.32 7 1 . 8 92 .0 95 Zavarovanje strošk ov postopka 615 .4 45 0 -48.2 38 -7 3 . 15 2 49 4 . 0 55 Zavarovanje pomoči 19.727 .136 0 0 -7 8 2 . 2 3 7 18.94 4.899 Skupaj premoženj ska zavarovanja 1. 0 9 5. 6 47.767 7. 1 6 6 . 83 8 -6.708. 680 - 208.661.0 06 8 87 .444 .9 1 9 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Življenjs ko zavarovan je 111 .90 8.734 23.6 69 -972 . 6 42 -4.606 .600 10 6 .353.161 Zavar ovanj e za prim er po roke oz. rojs t v a 0 0 0 0 0 Življ enjsko zavar ovanje , vezan o na enot e inves ticijskih skl adov 1 1 7. 5 9 2 . 4 0 7 0 0 0 1 1 7. 59 2 . 4 0 7 T ontine 0 0 0 0 0 Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 20 . 316 . 0 6 4 0 0 0 2 0. 316 . 0 6 4 Izpad doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni 320 . 07 1 0 0 - 9 47 31 9. 1 24 Skupaj življenjs ka zavarovanja 2 5 0 . 1 3 7. 27 6 23.6 69 -972 .6 42 - 4 . 6 0 7. 5 4 7 244 .58 0.756 SK U PA J 1 . 34 5.785.0 43 7 . 19 0.507 -7. 6 8 1 . 3 2 2 -2 1 3. 2 6 8 . 55 3 1 . 132. 025.675 115 V okviru pr emoženjskih zav arov anj so prikazana tudi z drav stvena zav arov anja. 116 V obr ačunano kosmato za varo valno premijo je vključena tudi obr ačunana premija sprejetega poz avar ovanja. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 290 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Le to 2020 Obračunane kosmate zavarovaln e premije Obračun ane premije s prejetega sozavarovanja Obračun ane premije odda nega sozavarovanja Obračun ane pozavarov alne premije La stni d el ež PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Nezgo dno zav arov anje 4 0.020.368 105. 847 - 2 9 7. 3 4 7 -9 61 .0 07 38. 867 . 861 Zdrav st ven o zav arov anje 202.7 87.7 4 2 432 . 016 - 532 . 8 10 - 665 . 89 9 202 .021 . 0 49 Zavar ovanj e kopensk ih moto rnih vozil 15 5. 385. 206 25 . 242 -37 3. 428 -1 2 . 7 8 3 . 0 9 8 142 . 253.922 Zavar ovanj e tirnih vozil 4. 26 6 . 260 0 0 - 1 . 2 2 7. 52 3 3. 038 .737 Le tal sko zavar ov anje 4.676.6 5 3 0 0 -2 . 4 67. 1 9 1 2 . 20 9.4 62 Zavarovanje plovil 1 1 . 0 74 . 4 6 5 0 -90 .082 -905.362 10 .07 9.02 1 Zavar ovanj e prev oza blaga 8. 129.30 1 0 - 4 85. 4 08 -1.78 9. 2 52 5.8 54 . 6 41 Zavar ovanj e pož ara in elem ent arnih nesr eč 99.87 3.842 1.23 6.29 5 - 1.068.597 -3 6 . 53 4 . 20 3 63 .507 .33 7 Drugo ško dno zav arov anje 182 . 230. 29 6 1 . 39 9.752 -7 1 2 . 7 2 3 - 53. 4 20 . 5 0 8 1 2 9. 4 9 6 . 817 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 18 0.538.288 53 . 23 5 0 -1 5 . 4 6 8 . 7 1 4 165 .122.809 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zra koplovov 2.593 .392 0 0 - 1.407 .4 45 1 . 1 85 . 9 47 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi pl ovil 2. 0 65 .93 4 0 0 -31 1 . 476 1 .75 4 . 458 Splošno zavarovanje odgovornosti 49.707 .8 02 121 . 234 - 599 .776 -1 0 . 8 7 2 . 2 5 3 3 8 . 3 5 7. 0 0 7 Kre ditno z avaro vanje 25. 673 . 29 6 0 0 - 7 .194.52 7 18.4 78.7 69 Kavcijsko z avar ovanj e 5. 392 .70 0 281 . 659 -2 3 6 . 6 55 - 2.112.5 84 3. 32 5. 1 20 Zavar ovanj e različnih nanč nih izgub 6. 204 .6 64 24. 63 8 - 8 7. 8 4 9 -3 .3 91 . 414 2 .750 .03 9 Zavarovanje strošk ov postopka 662 . 20 9 0 -3 8 . 324 -109. 034 51 4 . 851 Zavarovanje pomoči 17 .995.37 8 0 0 -452.99 3 17 . 5 42 .385 Skupaj premoženj ska zavarovanja 99 9. 277.796 3. 67 9. 91 8 - 4.522.999 -1 5 2 . 0 74 . 4 8 3 8 4 6 . 3 60 . 232 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Življenjs ko zavarovan je 1 0 7. 4 9 6 . 2 6 8 9.37 7 -1 . 0 1 3 . 8 4 1 -2 . 4 1 0 . 2 0 5 104.081.599 Zavar ovanj e za prim er po roke oz. rojs t v a 0 0 0 0 0 Življ enjsko zavar ovanje , vezan o na enot e inves ticijskih skl adov 104 . 156. 321 0 0 0 10 4. 156 .321 T ontine 0 0 0 0 0 Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 18.88 0.523 0 0 0 18 .880. 523 Izpad doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni 275 . 162 0 0 -821 2 74 . 3 4 1 Skupaj življenjs ka zavarovanja 230.808.27 4 9.37 7 -1 . 0 1 3 . 8 41 -2. 4 1 1 . 0 2 6 2 2 7. 3 9 2 .7 8 4 SK U PA J 1. 230. 08 6. 070 3. 68 9. 2 95 - 5. 536 . 8 4 0 -1 5 4 . 4 8 5 . 5 0 9 1 .073.753.016 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida Skupina T riglav 291 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Pregled prihodko v od zav arov alnih premij na ra vni Zavar ovalnice T riglav v EUR Le to 2021 Obračunane kosmate zavarovaln e premije Obračun ane premije s prejetega sozavarovanja Obračun ane premije odda nega sozavarovanja Obračun ane pozavarov alne premije La stni d el ež PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Nezgo dno zav arov anje 25. 235.4 48 0 - 158 .758 -965.296 24. 111. 394 Zdrav st ven o zav arov anje 787 . 15 4 0 -38 4 . 014 0 40 3. 140 Zavar ovanj e kopensk ih moto rnih vozil 1 29.298 .413 0 0 -1 0 . 5 5 1 . 6 2 4 118 .746 .7 89 Zavar ovanj e tirnih vozil 4.6 14.3 28 0 0 -1 . 4 3 5 . 2 7 8 3 . 17 9. 0 5 0 Le tal sko zavar ov anje 3.683.029 0 0 -3 . 170 . 9 45 51 2 . 0 8 4 Zavarovanje plovil 7. 6 8 9 . 3 6 4 0 0 -3 .640 .1 5 7 4 .0 49. 207 Zavar ovanj e prev oza blaga 6.85 8.896 0 -5 8 8 . 173 -1 . 8 9 3 . 3 9 5 4.377 .328 Zavar ovanj e pož ara in elem ent arnih nesr eč 59. 69 0. 602 1 . 10 6 . 031 -434.11 2 - 2 3 . 9 2 7. 1 6 4 3 6 . 435. 357 Drugo ško dno zav arov anje 165. 026 . 243 0 -7 3 . 28 2 -94.113.8 3 5 7 0. 839. 1 26 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 10 9. 621 . 258 0 0 - 13.863.079 95.758. 179 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zra koplovov 2.7 79. 4 02 0 0 -2 . 5 0 4 . 4 2 2 274 . 9 8 0 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi pl ovil 1.390.962 0 - 16.000 -1 7 0 . 53 8 1 . 20 4 . 424 Splošno zavarovanje odgovornosti 42 .7 16 . 918 2 . 451 - 8 45. 10 6 -1 5 . 5 4 7. 0 6 9 2 6 . 3 2 7. 1 9 4 Kre ditno z avaro vanje 2 1.883 .87 2 0 0 - 6 . 24 1 . 117 15. 6 42 .7 55 Kavcijsko z avar ovanj e 3. 6 0 0. 83 9 0 0 - 1 .903.3 5 5 1 . 6 9 7. 4 8 4 Zavar ovanj e različnih nanč nih izgub 2.948. 79 3 0 - 8. 618 -3. 679 .0 8 6 - 738.911 Zavarovanje strošk ov postopka 595 . 434 0 -48.2 38 - 67. 4 7 6 47 9. 72 0 Zavarovanje pomoči 1 6.480.05 5 0 0 - 914. 4 69 15.565.586 Skupaj premoženj ska zavarovanja 604 .9 01 .010 1 .108.482 -2 . 5 5 6 . 3 01 -184.588. 305 418.864.886 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Življenjs ko zavarovan je 79. 238 . 9 43 0 -7 3 . 3 2 9 -7 1 7. 1 0 0 78.448.5 14 Zavar ovanj e za prim er po roke oz. rojs t v a 0 0 0 0 0 Življ enjsko zavar ovanje , vezan o na enot e inves ticijskih skl adov 88 .7 85. 6 0 4 0 0 -3 4 .715 88.75 0.889 T ontine 0 0 0 0 0 Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 20 . 316 . 0 6 4 0 0 0 2 0. 316 . 0 6 4 Izpad doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni 0 0 0 0 0 Skupaj življenjs ka zavarovanja 188.340.611 0 -7 3 . 3 2 9 -7 5 1 . 8 1 5 1 8 7. 5 1 5 . 4 6 7 SK U PA J 793.241 . 621 1 .108.482 -2.629.6 30 - 185 .340.120 606.380.3 5 3 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 292 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Le to 2020 Obračunane kosmate zavarovaln e premije Obračun ane premije s prejetega sozavarovanja Obračun ane premije odda nega sozavarovanja Obračun ane pozavarov alne premije La stni d el ež PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Nezgo dno zav arov anje 25.69 6. 56 8 0 -1 5 5 . 2 9 3 -878 . 26 6 24 . 6 63. 0 0 9 Zdrav st ven o zav arov anje 926 . 557 0 - 4 02 .03 8 0 524. 51 9 Zavar ovanj e kopensk ih moto rnih vozil 127 .536.3 58 0 0 - 10 .10 9.6 80 117 .426 .678 Zavar ovanj e tirnih vozil 4.1 75.19 8 0 0 - 8 33. 4 23 3 .3 41 .7 75 Le tal sko zavar ov anje 2.390.51 9 0 0 - 2.238.20 3 152.316 Zavarovanje plovil 9 9 4 .76 0 0 0 - 4 62 .673 532 . 0 8 7 Zavar ovanj e prev oza blaga 5.321. 053 0 - 4 85.3 82 - 1.87 1.1 86 2 . 96 4 . 485 Zavar ovanj e pož ara in elem ent arnih nesr eč 5 7. 3 2 6 . 0 5 6 9 65 .93 9 - 42 8. 5 03 - 21.5 98.977 36 . 2 6 4 . 515 Drugo ško dno zav arov anje 13 0 . 253 . 8 2 2 0 -85. 361 -64.7 58.546 65 .4 0 9. 91 5 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 10 6.754 . 958 0 0 - 11 . 037 .6 89 9 5 . 7 1 7. 2 6 9 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zra koplovov 1 . 6 93. 326 0 0 -1 . 5 5 6 .7 33 1 36 . 593 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi pl ovil 950.91 1 0 0 - 134. 428 816. 4 83 Splošno zavarovanje odgovornosti 3 8 . 6 1 7. 0 47 2 . 8 41 -7 0 2 . 6 3 9 - 10.942.51 4 26. 974.735 Kre ditno z avaro vanje 19.1 37 .65 4 0 0 -4 . 4 0 6. 029 14 .731. 625 Kavcijsko z avar ovanj e 2.7 75 .31 6 0 0 -1 . 4 1 6 . 0 0 6 1.35 9.3 10 Zavar ovanj e različnih nanč nih izgub 2 . 5 74 . 2 8 1 0 -9 . 553 -1 . 6 9 3 . 2 0 4 871 .524 Zavarovanje strošk ov postopka 6 41 .3 0 9 0 - 38 . 324 -1 0 4 . 8 41 498. 14 4 Zavarovanje pomoči 16 .0 52 .70 4 0 0 - 7 8 7. 33 4 15. 265.370 Skupaj premoženj ska zavarovanja 5 43. 818 .397 96 8 .7 8 0 - 2.307 .093 -1 3 4 . 8 2 9 .7 32 4 07. 6 5 0 . 3 5 2 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Življenjs ko zavarovan je 79. 4 66 . 23 0 0 -59 . 343 -7 1 7. 0 1 6 78 .6 89. 8 71 Zavar ovanj e za prim er po roke oz. rojs t v a 0 0 0 0 0 Življ enjsko zavar ovanje , vezan o na enot e inves ticijskih skl adov 76 . 1 2 1 . 93 8 0 0 -2 1 . 0 2 0 76.100.918 T ontine 0 0 0 0 0 Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 18.88 0.523 0 0 0 18 .880. 523 Izpad doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni 0 0 0 0 0 Skupaj življenjs ka zavarovanja 17 4.468.691 0 -59.3 43 -738.036 173 . 67 1 . 31 2 SK U PA J 718.28 7 .088 96 8 .7 8 0 - 2. 366.436 -135. 5 67.768 581 .321. 66 4 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida Zav arov alnica T riglav 293 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 OBR ESTN I PRIH OD KI OD FIN AN ČNI H SREDS TE V: – razpoložlji vih za p rodaj o 18 . 9 61 . 2 33 23. 459.079 10. 629. 50 6 14.909 .51 9 – posojil in de pozi tov 1 . 31 2 . 2 36 1 . 8 42 . 659 852 .0 57 1 . 33 4 . 8 0 0 – v poses ti do z apadlo sti 7. 2 6 7. 2 7 3 7.7 68 . 631 6.692. 393 6. 915. 0 0 6 – po poš teni vr edn ost i prek p oslo vne ga izida 6 . 74 0 . 53 7 8. 9 8 5. 4 33 1. 6 89. 16 6 3.068.915 Obrestni prihod ki 34.28 1.27 9 42 .0 55.8 02 19.8 63. 1 22 26 .22 8.24 0 DIVIDENDE OD: – nančnih sreds tev, razpoložlji vih z a pro dajo 4 . 5 1 7. 6 6 4 3 . 7 2 7. 0 4 0 4.28 5.1 50 3 .5 20 . 893 – nančnih sreds tev, merjenih p o poš teni vre dnos ti pre k posl ovn ega izida 1 . 51 0. 51 4 758 .751 539 . 4 85 276 . 4 4 8 – odvisnih in pr idruženih dr užb 41 . 552 0 8.000. 000 0 Dividende 6. 0 6 9.73 0 4. 4 8 5.7 91 12.824 .635 3 . 7 9 7. 3 41 Prihodki od spremembe pošt ene vrednosti 90.078 . 182 33.0 8 5. 1 87 73 .502.58 2 21.180.963 Dob ičk i pr i odt ujit v i nan čni h sre dst ev 16.301.340 40. 162 .8 89 14.888.504 3 7. 2 8 8 . 15 8 Drug i nan čni p rih odk i 8. 608.640 3. 2 89 .78 0 2 .71 3. 9 4 0 98 9. 574 Dob ičk i iz nal ožb v kap it al pr idr užen ih dru žb, obr ačun an po k api tal ski m eto di 1.444. 05 4 436 .610 0 0 SKUPA J PRI HOD KI OD FIN AN ČNI H SRED STE V 15 6.7 83 . 2 25 1 23. 51 6 .0 59 12 3.7 92 .7 83 89.4 8 4 . 277 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Odho dki zar adi spre memb e poš ten e vre dnos ti 16. 138 .516 16 . 6 4 4 . 853 6.1 27 .181 1 1.35 3.809 Izgube pr i od tujit vi nan čnih sred stev 7. 1 2 2 .7 3 9 6. 941 . 491 6 .8 70. 017 5.719.183 Izgube o d od tujite v odv isnih družb 0 0 0 0 Odho dki zar adi oslab it ve nanč nih sreds tev 33 . 62 8 1.971.302 1.066. 400 5 . 550 . 2 0 9 Drug i nan čni o dho dk i 8 . 53 7. 9 0 3 15. 435.5 65 5. 39 0. 136 6. 982.4 68 – nega tiv ne teč ajne razlike 1 .52 6 . 8 41 7 .995 .342 694.11 6 2. 120.782 – ost ali drugi nančni o dho dki 2.612.849 2.970 .51 7 1. 103 . 281 1. 10 6 . 372 – stro ški upr avljanja sred stev 4 .398 . 213 4 . 4 69.7 0 6 3. 592 .73 9 3.7 55. 314 Izgub e iz nalož b v kapit al pri druž eni h družb, obr ačun an po k api tal ski m eto di 1 45. 632 139.422 0 0 SKUPA J ODH OD KI OD FIN AN ČNI H SRED STE V 31 . 978.41 8 4 1 . 1 32 .6 33 19. 45 3.73 4 29.605 .669 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Finančna sre dst v a, me rjena p o po šteni v redn os ti prek p oslo vne ga izida 73.908.1 19 16.395.317 67 .343.8 54 9.782. 156 – priho dki 89.984.986 3 2.983.586 73.4 0 9.3 86 21 . 079. 37 2 – odho dki - 16.07 6.867 - 16.588.26 9 -6 . 0 65 . 532 - 11.29 7 .21 5 Izv edeni nan čni instr ument i 31 . 5 47 45. 0 07 31 . 5 47 4 4.998 – priho dki 93 . 19 6 101 .6 01 93 . 19 6 101 . 592 – odho dki -61 . 6 49 -56 . 59 4 -61 . 6 49 -5 6. 59 4 ČISTI P RIHODKI/ODHODKI ZARADI SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI 73.9 39 .666 16.4 4 0.324 6 7. 3 7 5 . 4 0 1 9. 827.15 4 4.2 Prihodki od naložb 4.3 Odhodki od naložb 4.4 Prihodki/ odhodki zaradi spr emembe poštene vrednosti nančnih sredstev Prihodki od spremembe po štene vre dnosti so p odrobneje opre deljeni v poglavju 4. 4 , dobički od prodaje pa v poglavju 4. 5 . V preglednico so vključeni tudi pri hodki od naložb v povezanih družba h. Odhodki zaradi spremembe po štene vre dnosti so p odrobneje opre deljeni v poglavju 4. 4 , i zgube pri odtujit vi nančnih sredstev pa v poglavju 4. 5 . V preglednico so vk ljučeni tudi odhodki od naložb v povezanih družba h. Odhodki zaradi oslabit ve nančnih s redstev Z avarovalnice vključujejo tud i odhodke zaradi oslabitve naložb v odvisne družbe v sku pnem znesku 607 tisoč evrov (glej tudi po glavj e 3. 5 ). Čisti prihodki in odhodki zaradi spremembe poš tene vredno sti nančnih s redstev vk ljučujejo t udi čiste neiztržene do bičke in i zgube nalož b življenjski h zavarovancev, ki prevzemajo nalož beno t veganje. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 294 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Finančna sre dst v a, me rjena p o po šteni v redn os ti prek p oslo vne ga izida 3.73 0 .4 8 0 3. 50 4 .623 3.487 .4 84 3. 6 42 . 824 – dobi čki pri o dtuji t vi 6.380.0 71 6 .7 25. 0 69 5.972 . 20 0 6 . 591 . 1 25 – izgube pri o dtuji t vi -2 . 6 4 9 . 59 1 -3. 2 20 .4 4 6 -2 . 4 8 4 . 7 1 6 -2.948.301 Finančna sre dst v a, r azpolo žljiva z a pro dajo 5.5 36.389 30. 268 . 8 01 4.6 65 .592 2 8 . 4 8 6 . 674 – dobi čki pri o dtuji t vi 9.870 .9 50 33.427 .713 8.912.305 30. 695. 423 – izgube pri o dtuji t vi -4 .3 34.561 -3 . 158 . 91 2 -4.246 . 71 3 - 2.208. 7 49 Izv edeni nan čni instr ument i -92 . 26 8 - 552 . 0 26 -1 3 8 . 5 8 7 -56 0 .52 3 – dobi čki pri o dtuji t vi 4 6 . 319 10. 107 0 1 . 610 – izgube pri o dtuji t vi -1 3 8 . 5 8 7 -5 62 . 1 33 -1 3 8 . 5 8 7 -5 62 . 133 Poso jila in dep oziti 4.000 0 4.000 0 – dobi čki pri o dtuji t vi 4.000 0 4.000 0 – izgube pri o dtuji t vi 0 0 0 0 Finančna sre dst v a v po se sti do z apadlo sti 0 0 0 0 – dobi čki pri o dtuji t vi 0 0 0 0 – izgube pri o dtuji t vi 0 0 0 0 ČISTI D OB IČK I PRI O DTUJ IT V I FIN AN ČNI H SRE DSTE V 9 . 17 8 . 6 0 1 33. 221 .3 98 8.0 18.488 31 . 56 8 . 975 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Prihodki od prov izij 38.91 6.088 30.6 4 9.757 38 .196. 377 30. 080. 891 – priho dki o d prov izij 38.817 .938 3 0. 58 4 . 8 02 38.098 . 226 30 . 015 .93 7 – priho dki o d prov izij pri uprav ljanju sreds tev 98 . 150 6 4 . 955 98 . 151 6 4 .95 4 Drug i pri ho dki o d zav arov alni h po slo v 9.878. 212 10 .357.23 6 7. 1 9 0 . 6 5 6 8 .029.138 – priho dki o d pro daje zelenih k ar t 1. 560.4 68 1.81 1.6 90 758. 052 843 . 416 – priho dki o d stor ite v uslužnos tno lik vi diranih škod 58 0. 4 33 671 .1 61 1 8 .026 474 . 2 6 9 – priho dki o d asisten čnih sto rite v 30.508 17. 24 5 23. 622 1 .61 2 – drugi prih odki o d zav arov alnih posl ov 3. 4 74 . 8 9 1 3 . 1 2 7. 7 3 1 2.522.30 3 2.288.777 – obre sti o d terjat ev 4 . 2 31 . 91 2 4 .7 29. 4 0 8 3 . 8 6 8 . 653 4 .42 1. 0 6 4 SKUP AJ DRUGI ZA V AROV ALNI PRIHODKI 4 8 .7 9 4 . 3 0 0 41 . 0 0 6. 993 45. 387 . 033 38. 110.029 v EUR Skupina T riglav Zav aro valn ic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Priho dki od nal ožbenih n epremi čnin in drugih najemnin 6.918.5 34 6 . 51 9. 2 6 8 5. 59 6 . 2 24 5 . 5 7 7. 2 5 6 Dob ički pr i od tujit vi nal ožbenih n epremi čnin 31 9.7 81 3 6 6 . 7 74 1 51 . 3 49 1 29. 90 7 Dob ički pr i od tujit v i neop re dmet enih sreds tev 0 9 8 . 163 0 2 .973 Dob ički pr i od tujit v i osnov nih sreds tev 418 .45 6 12 .987 0 0 Drugi pr iho dki 6.480.257 2. 295.222 2 . 9 74 . 8 1 9 2.086 .698 Poslo vni prih odk i nezav arov alnih družb 39.03 8. 452 34.096.405 0 0 – priho dki o d upravljanja pr emože nja 30. 184. 817 23.716. 238 0 0 – drugi po slov ni priho dki ne zavar ovalnih dr užb 8 . 853 . 635 10. 38 0.167 0 0 Prev redn oto valni pr ihodk i 158 .58 0 225. 158 10 3.45 4 75.751 SKUPA J DRU GI PR IHO DK I 53. 33 4 . 0 6 0 43.613.977 8.8 25 .846 7 .872 .585 4.5 Čisti dobički/izgube pri odtujitvi nančnih sredstev in ob ve znosti 4.6 Drugi zav arov alni prihodki 4.7 Drugi prihodki Zavarovalnica med drugimi prihodki izka zuje pri hodke iz na slova opravljanja storitev za družbe v sku pini v višin i 1.6 64 .98 4 evrov (202 0: 1.33 7 .658 evrov) , prihodke iz n aslova odbitnega DDV -ja in s prostite v rezer vacij za tožbe v višini 661.45 0 evrov (202 0: 139 .908 EUR ter prihodke iz spodpud pri zapo slovanju inval idov v višini 20 1.4 82 evrov (20 20 19 3.97 4 evrov) ter ost ale prihodke v višini 446 .903 evrov (2020 : 41 5.158 evrov). Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 295 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav 2021 2020 2021 2020 PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Obr ačunani kosmati zne ski škod 354.1 71.5 78 3 49. 229. 525 248 . 226 . 326 2 58 . 51 3. 24 4 Obr ačunani kosmati zne ski škod iz ak ti vne ga poz avar ovanja 53 . 9 8 0 . 1 57 49.6 05.4 4 8 16.3 84 .151 14. 637 .9 63 Obr ačunani kosmati zne ski škod iz spr eje tega s ozavar ovanja 1 . 1 53 . 2 8 0 270 .79 8 1. 28 0 -21 3 . 3 6 4 Priho dki od u veljav ljenih kosmatih r egre snih terjate v -1 6 . 0 5 0 . 1 3 4 - 18 .250.528 - 11. 885.9 2 7 -14.9 0 0 .037 Obr ačunani del eži poz avaro vat eljev v kosma tih škodah - 4 1 . 0 4 7. 8 2 4 -31 . 431 . 285 -34.82 4. 864 -3 0 . 576 . 20 1 Obr ačunani del eži soz avarov ate ljev v kosma tih škodah -1 . 9 1 3 . 2 2 5 -1 . 8 7 2 . 6 4 8 -74 4 . 3 3 9 - 870 . 652 Sprem emba kosmatih ško dnih rezer vac ij 39. 0 93. 3 01 29.20 8. 17 4 14.505.0 97 1 .582 .6 80 Sprem emba kosmatih ško dnih rezer vac ij za po -/ sozav arov alni del -2 6 . 0 3 8 . 1 8 4 -1 7 .30 9. 578 - 2 4.16 9.6 31 -3 . 1 6 7. 4 2 2 Čisti o dh odk i za ško de za p re može njsk a zava rov anja 363 .348.949 359.4 49. 9 0 6 207 .492.0 93 225.0 0 6. 211 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Obr ačunani kosmati zne ski škod 185. 673.8 62 1 72.8 78.28 3 1 5 6 . 1 42 . 551 1 50 . 24 0 . 333 Obr ačunani del eži soz avarov ate ljev v kosma tih škodah - 1 .064.81 5 -7 3 6 . 1 1 2 -8 .3 69 -3.70 4 Obr ačunani del eži poz avaro vat eljev v kosma tih škodah -859. 8 79 -2 3 9 . 5 4 4 -24 1 . 3 8 6 -2 3 8 . 53 2 Sprem emba kosmatih ško dnih rezer vac ij 1 .75 3.071 624 .02 1 1 . 8 02 .537 3 5 6 . 17 8 Sprem emba kosmatih ško dnih rezer vac ij za po -/ sozav arov alni del - 61 . 517 - 9 0. 927 - 50. 202 -2 3 . 5 4 0 Čisti o dh odk i za ško de za ži vl jen jska z avar ova nja 185.4 40.722 172.435.721 1 5 7 .645 .13 1 150.330.735 Z D R AV S T V E N A Z AVA R O VA N J A Obr ačunani kosmati zne ski škod 157 .763.9 6 6 1 43 . 8 3 4 . 9 55 0 0 Priho dki od u veljav ljenih kosmatih r egre snih terjate v -112 . 659 -1 2 4 . 2 5 4 0 0 Obr ačunani del eži soz avarov ate ljev v kosma tih škodah 1. 2 83 0 0 0 Sprem emba kosmatih ško dnih rezer vac ij 1 . 4 02 . 895 107. 716 0 0 Sprem emba škodnih r ezer v acij za p ozav arov alni del 2.828 1 .628 0 0 Odho dki iz izravnaln e sheme 7 .18 0.80 4 7. 9 2 6 . 1 0 3 0 0 Čisti o dh odk i za ško de za zd rav st ven a zava rov anja 16 6 . 23 9 . 1 17 1 5 1 .74 6 . 1 4 8 0 0 SKUPA J ČI STI OD HO DKI Z A Š KODE 715.02 8.788 6 83 .6 31 .7 75 365. 137 . 224 3 7 5.3 36.94 7 4.8 Škode Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 296 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Pregled škod po z avar ovalnih vrstah v EUR Skupina T r iglav Le to 2021 Kosmati zneski za odškodnine 117 Obračun ani kosma ti zn esk i škod iz spreje tega sozavarov anja Obračunani deleži sozavarovate ljev Prihodki od uveljavljenih regresnih terja tev Del eži pozavarovate ljev Čisti z ne ski za ško d e PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Nezgo dno zav arov anje 23.308.302 5 8 . 455 -17 2 . 8 5 3 -5. 593 -595.7 20 22 . 592 . 591 Zdrav st ven o zav arov anje 1 62 . 80 4 . 419 556.111 -1 5 3 . 7 4 7 -1 1 3 . 0 8 0 - 331 . 6 0 4 162.762. 09 9 Zavar ovanj e kopensk ih moto rnih vozil 9 8 . 314 . 4 6 6 21.4 49 -2 9 1 . 0 0 3 -3 .460 .3 40 - 6. 142 . 26 0 88.442.312 Zavar ovanj e tirnih vozil 1.4 42.4 77 0 0 - 550 . 0 87 -1 0 2 892. 28 8 Le tal sko zavar ov anje 1 . 654 . 8 18 0 0 0 -1 . 0 4 0 . 6 1 3 614. 20 5 Zavarovanje plovil 5 . 4 0 7. 2 1 0 515 -4 8. 081 0 -74 . 6 3 2 5.285.012 Zavar ovanj e prev oza blaga 2 . 8 7 7. 2 1 2 0 -2 2 0 . 8 57 -1 7 3 . 5 7 2 -1 1 5 . 2 0 9 2.367 .57 4 Zavar ovanj e pož ara in elem ent arnih nesr eč 4 9 .81 5 .866 4 . 317 - 6 7. 3 4 1 -22 4.422 - 12.081.808 3 7. 4 4 6 . 61 2 Drugo ško dno zav arov anje 72.52 2.993 4 43. 97 7 - 468.072 - 41 8 . 0 55 - 10.0 45.103 6 2 . 0 3 5 . 74 0 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 100. 895.715 1 7. 4 8 0 0 -2.8 52.9 23 -6.842. 066 91.2 1 8.2 06 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zra koplovov 5 6 0. 9 03 0 0 0 -371 .5 68 1 8 9. 33 5 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi pl ovil 56 0. 882 0 -24 . 0 41 0 - 1.400 53 5. 4 4 1 Splošno zavarovanje odgovornosti 13 .9 68 . 126 5 0 . 976 - 4 61 .69 4 -22 1 . 47 0 - 4 01 . 86 8 1 2 .93 4 . 07 0 Kre ditno z avaro vanje 1 2 . 2 85. 635 0 0 -7. 4 4 1 . 5 2 9 - 1 .599 .993 3.244.113 Kavcijsko z avar ovanj e 1 . 518 . 451 0 0 - 676 . 32 9 -78 . 24 3 763. 87 9 Zavar ovanj e različnih nanč nih izgub 2 .5 43 . 4 8 0 0 0 0 -1 . 1 2 8 . 24 4 1. 415 . 236 Zavarovanje strošk ov postopka 66 . 885 0 -4.25 4 0 -33 4 62 . 297 Zavarovanje pomoči 15 . 3 6 7. 8 6 5 0 0 -2 5 . 3 9 3 - 197 .057 15. 145 .415 Skupaj premoženj ska zavarovanja 5 65.915.705 1 . 153 . 28 0 -1.9 11.943 - 16. 162.793 -41 .0 47 .824 5 0 7. 9 4 6 . 4 2 5 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Življenjs ko zavarovan je 1 19. 337 . 13 8 0 - 1.064.81 4 0 -859. 8 79 117 .41 2. 4 45 Zavar ovanj e za prim er po roke oz. rojs t v a 0 0 0 0 0 0 Življ enjsko zavar ovanje , vezan o na enot e inves ticijskih skl adov 61 . 8 08 . 056 0 0 0 0 61 .8 0 8 .05 6 T ontine 0 0 0 0 0 0 Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 4 .425 .926 0 0 0 0 4 .425. 926 Izpad doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni 102.7 38 0 0 0 0 102.7 38 Skupaj življenjs ka zavarovanja 185. 673.858 0 -1 . 0 6 4 . 8 1 4 0 -8 59. 87 9 1 8 3 .74 9 . 1 6 5 SK U PA J 75 1.589.56 3 1 . 1 53. 2 8 0 -2. 9 76 .757 -16.162.793 - 4 1 . 9 0 7. 7 0 3 691.695.590 117 V k osmatih zneskih za odškodnine so vključeni tudi obr ačunani kosmati zneski šk od iz aktivnega pozav arov anja in odhodki izravnalne sheme dopolnilnih z dravst venih zav arov anj. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 297 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T r iglav Le to 2020 Kosmati zneski za odškodnine 118 Obračun ani kosma ti zn esk i škod iz spreje tega sozavarov anja Obračunani deleži sozavarovate ljev Prihodki od uveljavljenih regresnih terja tev Del eži pozavarovate ljev Čisti z ne ski za ško d e PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Nezgo dno zav arov anje 21. 2 9 0. 057 39.557 -1 2 4 . 6 3 6 - 9. 638 -3 01 . 27 7 20.894. 06 3 Zdrav st ven o zav arov anje 14 8 . 018 .770 2 23. 878 -2 8 . 3 1 9 - 129 .809 -2 2 6 . 0 8 6 1 4 7. 8 5 8 . 4 3 4 Zavar ovanj e kopensk ih moto rnih vozil 9 8 . 2 6 4 . 951 0 -267 .426 -3 .77 9. 373 -3.393.568 9 0. 8 24 .5 8 4 Zavar ovanj e tirnih vozil 703 . 145 0 0 -1 4 4 . 5 74 0 55 8 . 57 1 Le tal sko zavar ov anje 1 . 51 9. 2 0 6 0 0 0 -26 3 . 1 3 5 1. 25 6. 071 Zavarovanje plovil 5.02 0.088 - 222.792 -215.399 - 6 . 035 -51 5. 0 82 4. 0 60 .78 0 Zavar ovanj e prev oza blaga 2. 7 62.90 2 0 -2 6 3 . 9 8 2 -2 5 6 . 9 8 7 -3 4 0. 8 62 1.90 1.0 71 Zavar ovanj e pož ara in elem ent arnih nesr eč 43 . 4 8 7. 3 7 4 630 -1 2 9 . 8 4 2 -75 3.0 02 - 4 .71 0. 921 3 7. 8 9 4 . 2 3 9 Drugo ško dno zav arov anje 7 1.46 6.410 181 . 023 -34 9. 858 -338 .752 - 8 .5 45 .1 92 62 . 41 3. 631 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 98.12 8.200 9. 43 0 0 - 2.83 2.850 -3 .80 7 .640 9 1 . 4 9 7. 1 4 0 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zra koplovov 43 2 .888 0 0 0 -2 74 . 5 6 4 15 8 . 324 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi pl ovil 65 0. 939 0 -1 3 4 . 0 6 4 -1 . 5 4 9 - 64.183 451 . 143 Splošno zavarovanje odgovornosti 1 8 .79 4 . 0 61 39.0 72 -3 53. 558 -2 5 8 . 4 1 0 -5.0 4 0 . 228 13.18 0.937 Kre ditno z avaro vanje 15. 3 41 . 27 9 0 0 -9. 21 1 .9 0 4 -3 . 0 63. 23 8 3. 0 6 6. 137 Kavcijsko z avar ovanj e 1 . 02 7. 26 6 0 0 -3 6 6. 207 -1 9 . 1 6 5 6 41 .8 9 4 Zavar ovanj e različnih nanč nih izgub 1.77 4.640 0 0 -261.58 9 - 670. 23 6 8 42 . 815 Zavarovanje strošk ov postopka 76 . 9 47 0 - 4 .9 05 -1 9 1 - 4. 561 6 7. 2 9 0 Zavarovanje pomoči 1 3 . 91 0 . 147 0 0 -2 3 . 9 1 2 -1 9 1 . 3 4 7 13.694.888 Skupaj premoženj ska zavarovanja 542 . 66 9. 270 2 70 .79 8 - 1.87 1.98 9 -1 8 . 374 .7 8 2 -31 .4 31 . 2 85 491. 262 .012 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Življenjs ko zavarovan je 111 .517 .0 84 0 -7 3 6 . 1 1 2 0 -2 3 9 . 5 4 4 11 0. 5 41 .42 8 Zavar ovanj e za prim er po roke oz. rojs t v a 0 0 0 0 0 0 Življ enjsko zavar ovanje , vezan o na enot e inves ticijskih skl adov 5 6 . 6 2 7. 0 2 1 0 0 0 0 5 6 . 6 2 7. 0 2 1 T ontine 0 0 0 0 0 0 Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 4 . 656 . 031 0 0 0 0 4 . 656 . 0 31 Izpad doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni 78. 14 6 0 0 0 0 78 . 146 Skupaj življenjs ka zavarovanja 172.878. 282 0 - 736.112 0 -2 3 9 . 5 4 4 171. 9 02.626 SK U PA J 715 .54 7 .552 270 .79 8 -2.608.1 01 -1 8 . 3 74 . 7 8 2 -31 .67 0. 8 29 6 63. 1 6 4. 638 118 V k osmatih zneskih za odškodnine so vključeni tudi obr ačunani kosmati zneski šk od iz aktivnega pozav arov anja in odhodki izravnalne sheme dopolnilnih z dravst venih zav arov anj. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 298 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Zava rov alni ca Triglav Le to 2021 Kosmati zneski za odškodnine Obračun ani kosma ti zn esk i škod iz spreje tega sozavarov anja Obračunani deleži sozavarovate ljev Prihodki od uveljavljenih regresnih terja tev Del eži pozavarovate ljev Čisti z ne ski za ško d e PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Nezgo dno zav arov anje 12 .761. 262 0 - 42. 8 25 -5. 3 43 - 5 4 7. 07 7 1 2 . 16 6 . 017 Zdrav st ven o zav arov anje 232 . 435 0 -7. 2 0 4 0 0 2 25. 231 Zavar ovanj e kopensk ih moto rnih vozil 77 . 841.773 0 0 -1 . 6 2 5 . 4 5 5 -5 .677 .6 47 70 . 53 8 . 67 1 Zavar ovanj e tirnih vozil 1 . 4 2 7. 5 6 0 0 0 -26 5 . 55 4 - 414 1.1 61. 5 92 Le tal sko zavar ov anje 463.425 0 0 0 -414.388 49.037 Zavarovanje plovil 506.568 515 0 0 -27 8 . 0 1 4 229. 0 69 Zavar ovanj e prev oza blaga 1.4 79.440 0 -2 2 0 . 8 5 7 - 94 . 862 -1 3 3 . 2 4 8 1 . 03 0 . 473 Zavar ovanj e pož ara in elem ent arnih nesr eč 19 .908.46 7 24 0 -58 . 20 8 -1 7 6 . 3 2 2 - 7 .25 5.22 7 12.4 18.9 50 Drugo ško dno zav arov anje 45. 28 8 . 870 0 - 2 7. 6 4 1 -2 7 0 . 2 2 0 - 10 . 165.7 25 3 4. 8 25. 28 4 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 65.4 02 .57 1 0 0 - 1.401. 3 36 - 6.7 96.060 57.20 5. 175 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zra koplovov 4 8 . 321 0 0 0 - 4. 078 4 4 . 243 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi pl ovil 2 78.905 0 -2 4 . 0 4 1 0 -4.2 0 3 250. 6 61 Splošno zavarovanje odgovornosti 10.930.823 525 -359. 310 - 169 .996 - 671 . 29 9 9.73 0.743 Kre ditno z avaro vanje 11 . 2 32 . 3 45 0 0 -7. 1 8 6 . 4 4 2 -1 . 26 4 . 3 3 9 2 .781 . 5 6 4 Kavcijsko z avar ovanj e 959. 033 0 0 - 6 6 7. 2 5 9 -1 7. 2 1 9 274. 555 Zavar ovanj e različnih nanč nih izgub 1 .59 2. 237 0 0 0 -962.342 629. 895 Zavarovanje strošk ov postopka 6 6 .610 0 -4.25 4 0 - 433 61 .92 3 Zavarovanje pomoči 14.18 9.8 3 3 0 0 -2 3 . 1 3 9 - 633 . 1 53 13. 533 . 5 4 1 Skupaj premoženj ska zavarovanja 26 4.61 0.478 1 . 280 -7 4 4 . 3 4 0 -1 1 . 8 8 5 . 9 2 8 -34.824.866 2 1 7. 1 5 6 . 6 2 4 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Življenjs ko zavarovan je 10 0 .67 7 .757 0 -8 .369 0 -236. 262 10 0 . 433 . 1 26 Zavar ovanj e za prim er po roke oz. rojs t v a 0 0 0 0 0 0 Življ enjsko zavar ovanje , vezan o na enot e inves ticijskih skl adov 51.038.868 0 0 0 -5. 125 5 1 . 0 33 .74 3 T ontine 0 0 0 0 0 0 Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 4 .425 .926 0 0 0 0 4 .425. 926 Izpad doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni 0 0 0 0 0 0 Skupaj življenjs ka zavarovanja 156.142 .551 0 -8 .369 0 -2 4 1 . 3 8 7 15 5. 8 92 .7 9 5 SK U PA J 4 20 .753 . 02 9 1. 280 -7 5 2 . 7 0 9 -11 . 8 8 5. 92 8 -35. 0 6 6 . 253 373 .049.419 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 299 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Zava rov alni ca Triglav Le to 2020 Kosmati zneski za odškodnine Obračun ani kosma ti zn esk i škod iz spreje tega sozavarov anja Obračunani deleži sozavarovate ljev Prihodki od uveljavljenih regresnih terja tev Del eži pozavarovate ljev Čisti z ne ski za ško d e PREMO ŽENJS KA ZAV AROV ANJA Nezgo dno zav arov anje 1 1 . 2 6 7. 8 4 4 0 - 4 7. 1 1 9 - 8. 628 -3 0 9. 67 7 10.90 2.420 Zdrav st ven o zav arov anje 425. 255 0 -7. 3 9 2 0 0 4 1 7. 8 6 3 Zavar ovanj e kopensk ih moto rnih vozil 79 . 74 8 . 5 0 5 0 0 - 2.200.3 46 - 3 . 8 47. 1 2 9 73.701. 030 Zavar ovanj e tirnih vozil 6 8 2 . 1 53 0 0 - 6 9.6 89 0 61 2.464 Le tal sko zavar ov anje 83 .6 13 0 0 0 -2 . 2 32 81 .3 81 Zavarovanje plovil 240 .4 45 - 222 .792 0 0 - 4 . 678 12 .9 75 Zavar ovanj e prev oza blaga 1. 662 .070 0 -2 6 3 . 9 8 2 -1 6 7. 0 6 9 -2 1 9 . 674 1.0 11. 34 5 Zavar ovanj e pož ara in elem ent arnih nesr eč 21. 269.591 41 5 - 126. 25 4 -672.477 -3. 1 89. 052 1 7 .282 .22 3 Drugo ško dno zav arov anje 47 .415.587 0 -32 . 15 8 -315 . 0 89 -1 0 . 2 1 9 . 6 6 1 3 6 . 8 4 8 . 679 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi mo tor nih vozil 65.884.92 1 0 0 - 1.640.3 04 - 4 . 620.762 59.623. 855 Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zra koplovov 70 . 596 0 0 0 -2 2 . 7 2 1 4 7. 8 7 5 Zavar ovanj e odgov orno sti p ri upo rabi pl ovil 333.0 1 2 0 -1 3 4 . 0 6 4 -2 0 -54 6 19 8. 382 Splošno zavarovanje odgovornosti 16.3 34 .883 9. 013 -2 5 4 .7 7 8 -20 0 . 1 65 -5 . 1 33 . 2 59 10. 755 . 69 4 Kre ditno z avaro vanje 1 3.6 85. 542 0 0 -8 . 976. 231 -2.0 21.059 2.688.25 2 Kavcijsko z avar ovanj e 525.9 75 0 0 -36 4 . 9 0 8 1 7. 4 8 7 178 . 55 4 Zavar ovanj e različnih nanč nih izgub 99 4 . 852 0 0 -261.58 9 -444. 9 5 4 288.309 Zavarovanje strošk ov postopka 76. 8 4 4 0 -4 .9 05 -1 9 1 - 4. 069 67 .679 Zavarovanje pomoči 1 2 .4 49. 52 0 0 0 -2 3 . 3 3 0 -55 4 . 2 17 11. 871 . 973 Skupaj premoženj ska zavarovanja 273 . 151 . 20 8 -2 1 3. 3 6 4 -870. 652 -1 4 . 9 0 0 . 0 3 7 -30.57 6.201 226.590. 954 ŽIVLJENJSKA ZA V ARO V ANJA Življenjs ko zavarovan je 96.4 31.880 0 -3.70 4 0 -2 3 8 . 2 8 4 96 .189.892 Zavar ovanj e za prim er po roke oz. rojs t v a 0 0 0 0 0 0 Življ enjsko zavar ovanje , vezan o na enot e inves ticijskih skl adov 49. 152 . 423 0 0 0 -2 4 8 49.152 .175 T ontine 0 0 0 0 0 0 Zavar ovanj e s kapit alizacij o izplačil 4 . 656 . 031 0 0 0 0 4 . 656 . 0 31 Izpad doh odkov z aradi ne zgod e ali bol ezni 0 0 0 0 0 0 Skupaj življenjs ka zavarovanja 150. 24 0.334 0 - 3.7 0 4 0 -23 8 . 53 2 149.998.098 SK U PA J 423.391.542 -2 1 3 . 3 6 4 - 8 74 . 35 6 -1 4 . 9 0 0 . 0 3 7 -30. 814.733 376 . 58 9. 0 52 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 300 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Pozav arov alne premij e -2 1 3 . 2 6 8 . 55 3 -1 5 4 . 4 8 5 . 5 0 9 -1 8 7. 9 6 9 . 74 9 -1 3 7. 9 3 4 . 2 0 6 Sprem embe pr eno snih premij za p ozav arov alni del 15. 524 . 365 4 . 631 . 21 5 5.954 .6 86 4.2 7 9 .20 6 Del eži poz avaro vanja v odš kodninah 4 1 . 9 0 7. 7 0 3 31.670.829 35 .0 66 . 250 3 0. 81 4 .7 33 Sprem embe ško dnih rezer v acij z a pozav arov alni del 2 6.096.873 17. 3 9 8 . 8 7 7 24 . 21 9 . 833 3. 19 0. 962 Čisti p ozav aro val ni izi d -12 9.739. 612 -100.784.58 8 - 122.728. 980 - 9 9.6 4 9. 30 5 Pozavarovalne provizije 3 8 . 8 1 7. 9 3 7 30. 58 4 . 8 03 33 . 1 8 9. 769 26 . 6 33. 33 6 KO S M AT I P OZ AVA R O VA L N I I Z I D - 9 0. 92 1 . 675 - 70.19 9.785 - 8 9.53 9. 211 -7 3 . 0 1 5 . 9 6 9 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Obr ačunani bo nusi za izplačil o 11.584.788 13.057 .497 1 0 . 6 0 3 . 7 74 1 1 . 2 5 7. 5 3 9 Sprem emba kosmatih r ezer v acij z a bonus e - 180.6 47 8.29 2.7 79 - 113.038 4.7 71 .9 59 SKUPA J OD HO DK I ZA B ON USE IN P OP USTE 11.404 .141 21 . 35 0. 276 10.49 0.736 16.029.498 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Stroški pridobivan ja zavarovanj 1 8 4. 911 . 170 163.52 8 . 96 6 124 . 26 8 . 56 0 11 3. 5 68 . 435 Drugi ob rat ovalni s tro ški 8 1 .9 4 6 .7 38 7 7. 3 8 3 . 7 6 9 46.066.306 4 2 . 33 6 . 1 8 2 Cenilni str oški * 28.586.3 29 26.966.05 1 2 1 . 1 2 0 . 474 20. 290 .917 Stroški up ravljanja sre dst ev ** 4.39 8. 213 4 . 4 69 .70 6 3. 592 .73 9 3.7 55 . 314 Strošk i nezav aro valne d ejavno st i * 33 .548.996 34.397 .927 0 0 SKUPA J KOSM ATI OBR ATOV AL NI STRO ŠKI 333. 391 .4 4 6 306.7 46.419 195.0 4 8. 079 1 79 .95 0.848 v EUR Skupina T rigl av Z avar ova lni ca Triglav 2021 2020 2021 2020 Sprememb e drugih zavarovalno-tehničnih rezer vacij -2 . 1 1 3. 4 0 8 62 . 636 .591 -13. 9 89. 2 27 13.4 49.956 – spremembe ko smatih reze r va cij za st orno - 30 . 917 1. 6 02 .1 6 4 25.61 6 - 42. 82 2 – spremembe ko smatih reze r va cij za neiz tek le nev arno sti 7. 8 7 7. 0 2 4 16 .7 40. 058 -1 8 6 . 8 7 8 -35 6 .632 – spremembe ko smatih reze r va cij za druge ka tas tro falne ško de 4 9. 367 0 0 0 – spremembe ko smatih reze r va cij za živ ljenjska zav arov anja - 10.190.070 43.781 .010 - 14.009 .15 3 1 3. 336 . 051 – spremembe ko smatih reze r va cij za živ ljenjska zav arov anja iz naslov a pripis a dobi čka 181. 188 513. 359 181. 188 513. 359 Spremembe k osmatih rezervacij za živ lj enjs ka zav arov anj a, pr i kate rih zava rov anci p rev ze maj o nalo žbe no t ve ganj e 112 .661.349 25.49 2.453 91.8 60.583 13 . 270 . 367 SKUP AJ SPREMEMBE DRUGIH ZAV AROV ALNO-TEHNIČNIH REZER V ACIJ 110.5 47 .9 41 88 . 1 29. 0 43 7 7. 8 7 1 . 35 6 26 .7 20 . 323 4.9 Poza varo valni r ezultat 4.11 Odhodki za bonuse in popuste 4.12 Stroški 4.10 Sprememba drugih za v aro valno-tehničnih r ezerv acij * Cenilni stroški so v r ačunovodskih izk azih prikazani k ot del obračunanih kosmatih znesk ov škod. ** Stroški upra vljanja sredstev so v računo vodskih izkazih prik azani kot del nančnih odhodko v . *** Stroški nezavaro valne dejavnosti so v k onsolidiranih r ačunovodskih izk azih prikazani kot del drugih odhodk ov . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 301 4.12.1 Kosma ti obra tov alni stroški po nar avnih vrstah in deja vnostih v EUR Skupina T r iglav Le to 2021 Prem oženjska zavarovanja Življ enjska zavarov anja Zdr avst v ena z avar ovan ja Skupaj stroški za zava rov alno d ejav no st Stro ški n ezav arov aln e dejavnosti SK U PA J Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj 4 8.35 8.908 13.692. 956 9 8 4. 9 55 63.0 36 .8 19 0 63. 036 . 819 Nabav na v red no st pr oda neg a bla ga 0 0 0 0 130.0 08 130. 00 8 Amo r tiz acij a sre ds tev, pot reb nih z a obr atov anj e 14 .7 26 . 1 65 3 . 271 . 0 4 8 93 1 .74 3 18. 928.956 2 .57 8 .4 4 1 21. 507 .397 Stro ški d ela 1 2 0. 19 4 . 355 16 .592.516 6.732 . 15 6 143. 519. 027 15.603.0 03 159.122 .030 Plače z aposl enih 83 . 158 . 24 6 10.029. 319 5. 141 . 96 4 98 .329.529 1 0. 9 4 8 . 224 10 9. 27 7 .753 Stroški s oc ialnega in p okojninskega zav arov anja 18 . 956 . 2 83 3.1 99.344 858. 629 2 3. 014. 25 6 2. 874.701 25 .888.957 Drugi s troš ki dela 18 . 079. 82 6 3.3 63.853 731 . 563 2 2 . 17 5. 2 42 1 .780. 078 23.95 5.32 0 Stro ški st ori tev zičn ih os eb, ki n e opr avl jajo d ejav no sti 1 .24 4. 112 95. 630 195.952 1 . 535. 69 4 0 1 . 535 .6 9 4 Drug i obr ato val ni str ošk i 5 4 . 323. 6 4 8 11 . 52 4. 9 10 6.973 .396 72. 821. 954 15. 237 . 5 4 4 88.059.498 Stroški r epre zent ance, r eklam, s ejmov 15 . 473 . 51 8 2.6 58.404 1.02 1.1 4 1 19 . 1 53. 0 63 1.5 3 1.8 91 20. 68 4. 954 Stroški ma teriala in en ergije 4. 9 80 .41 6 970.375 2 6 7. 7 3 0 6 . 218 .521 1.63 2.672 7. 8 5 1 . 1 9 3 Stroški s tor itev v zdr že vanja 9.2 20 . 834 2 .0 0 8 . 037 2. 6 80 . 383 13. 9 09. 25 4 1 . 126 . 0 83 15.035.337 Povr ačila s tro škov v zve zi z delom 2. 50 9. 0 4 4 399 .909 50.0 08 2.958.961 49 6 .1 01 3 . 455 . 0 6 2 Stroški in tele k tualnih in ose bnih sto rit ev 3. 678 . 37 7 9 4 8.56 8 484.0 86 5.111 .031 8 62. 323 5.973. 354 Dajat ve (članarine, p rispe vki) 2 . 1 8 7. 9 1 5 356. 050 14 2 . 55 0 2. 6 8 6 . 515 793. 3 63 3. 479 . 8 78 Stroški s tor itev p rome t a in zve z 3. 171.7 40 952 .785 1 . 256 .7 79 5.381.304 125. 837 5 . 5 0 7. 1 4 1 Stroški z avaro valnih pr emij 679. 1 07 43.371 91 . 675 8 14.1 5 3 3 8 . 535 852 . 6 8 8 Stroški p lačiln ega pro me ta in ban čnih sto rite v 1.211. 6 30 414 .02 2 250 .14 9 1.87 5.80 1 4.921.518 6 .7 9 7. 3 1 9 Najemnine in z akupnine 4.17 2.26 7 76 9. 4 22 7. 5 2 8 4 . 9 4 9. 2 17 6 9 0 . 17 2 5.63 9. 38 9 Stroški s tor itev s tro kovne ga izobr ažev anja 858 .41 1 21 0. 383 111.1 24 1 . 17 9. 9 1 8 123. 09 6 1. 303 .014 Drugi s troš ki sto rit ev 6. 180.389 1 .793 .5 8 4 610. 243 8.5 84 . 216 2. 895. 953 11 .4 8 0.169 SKUPA J KOSM ATI OBR ATOV AL NI STRO ŠKI 2 3 8 . 8 4 7. 1 8 8 4 5 . 17 7. 0 6 0 15.81 8. 202 29 9. 8 42 . 45 0 33.548.996 333. 391 .4 4 6 v EUR Skupina T r iglav Le to 2020 Prem oženjska zavarovanja Življ enjska zavarov anja Zdr avst v ena z avar ovan ja Skupaj stroški za zava rov alno d ejav no st Stro ški n ezav arov aln e dejavnosti SK U PA J Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj 38.3 19 .942 1 0 . 9 0 7. 5 4 5 1.798.039 51 .025. 526 0 51 . 025.526 Nabav na v red no st pr oda neg a bla ga 0 0 0 0 11. 179 11 . 179 Amo r tiz acij a sre ds tev, pot reb nih z a obr atov anj e 14.2 43 .202 2.711 . 218 8 74 . 3 7 5 1 7. 8 2 8 . 7 9 5 3 . 4 3 7. 3 1 0 21 . 26 6. 105 Stro ški d ela 1 15. 59 4 . 332 20. 3 76 . 522 5 .72 8 . 0 67 141.69 8.921 15 .01 6. 8 92 156.715. 813 Plače z aposl enih 80.9 92 . 241 14.3 32.568 4.33 4.405 9 9.659 . 214 10 .570 .01 3 110.229. 227 Stroški s oc ialnega in p okojninskega zav arov anja 1 7 .898. 066 2.9 58.6 1 4 722.0 94 2 1 . 57 8 . 7 74 2.76 4 .79 7 24.343.571 Drugi s troš ki dela 1 6.7 0 4 .02 5 3.0 85. 3 4 0 67 1 . 56 8 20.4 60.933 1 .6 82. 082 22 . 143 .0 15 Stro ški st ori tev zičn ih os eb, ki n e opr avl jajo d ejav no sti 952 . 43 4 82 . 0 47 174 . 2 8 8 1 . 2 08 .76 9 0 1 . 2 0 8 .769 Drug i obr ato val ni str ošk i 4 8 . 679 . 515 5.682.63 3 6 . 22 4 . 333 6 0.586 .481 15. 932. 5 46 76.519. 027 Stroški r epre zent ance, r eklam, s ejmov 13 . 19 8 . 936 331 . 8 3 0 805. 092 14.335.858 1 . 216. 0 04 15 . 551 . 8 6 2 Stroški ma teriala in en ergije 5.330.197 52 2 . 923 458 . 225 6.31 1.345 1.606.86 5 7. 9 1 8 . 2 1 0 Stroški s tor itev v zdr že vanja 7 .865 .88 5 1.4 31.0 81 2 . 47 5. 26 6 11 .7 72 . 232 1 . 2 33. 0 2 9 13. 0 05. 261 Povr ačila s tro škov v zve zi z delom 2 . 275. 8 9 6 83. 910 51. 6 19 2. 411 . 425 56 6 . 538 2.977 .963 Stroški in tele k tualnih in ose bnih sto rit ev 2 .97 5.299 706 . 620 5 43 . 555 4 . 2 2 5 . 4 74 771 . 897 4.997 .371 Dajat ve (članarine, p rispe vki) 1.98 1.1 6 3 325.7 32 118 . 160 2.425. 055 685 .9 4 8 3.111. 003 Stroški s tor itev p rome t a in zve z 3. 222 .31 7 294 . 875 1 . 0 70 . 552 4 . 5 8 7. 7 4 4 119.1 09 4.7 06.8 5 3 Stroški z avaro valnih pr emij 766 . 0 39 64.142 2 . 335 832 . 51 6 30 . 114 862 . 63 0 Stroški p lačiln ega pro me ta in ban čnih sto rite v 1. 142 . 426 24 4 .725 28 4 . 35 4 1.6 71.5 0 5 3.994.310 5.665. 815 Najemnine in z akupnine 3. 505.396 383. 959 8. 03 6 3 . 8 9 7. 3 9 1 694 . 45 4 4 .59 1 . 8 45 Stroški s tor itev s tro kovne ga izobr ažev anja 687 .076 14 4 . 857 79.752 911 . 685 81. 141 9 92 . 826 Drugi s troš ki sto rit ev 5.7 28 . 8 85 1 . 1 4 7. 97 9 3 2 7. 3 8 7 7 .204 .2 5 1 4.93 3.137 12.13 7 .388 SKUPA J KOSM ATI OBR ATOV AL NI STRO ŠKI 217 .789.425 3 9.759. 965 14 .7 9 9. 10 2 272 . 34 8 . 492 34.3 97 .927 306. 7 46.419 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 302 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR 2021 2020 Zava rov alni ca Triglav Premoženjska zavarov anja Življ enjska zavarovanja SK U PA J Premoženjska zavarovanja Ži vljenjska zavar ovanja S K U PA J Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj 24 .425.956 9. 9 4 9. 18 6 34 . 375. 14 2 19 .994.366 8. 55 6. 3 61 28. 550 .727 Amo r tiz acij a sre ds tev, pot reb nih z a obr atov anj e 10.403.5 46 2 .76 9.72 7 13.173. 273 9. 853 . 276 2.29 1.994 12.1 45 .27 0 Stro ški d ela 8 9 . 743 . 6 3 0 16.86 3.8 39 1 0 6 . 6 0 7. 4 6 9 85. 276 .0 8 1 1 6 . 0 3 7. 5 5 4 101 .313.635 Plače z aposl enih 63 . 30 0 . 2 86 11.908.0 7 4 75.208.360 6 0 . 851 . 633 11.4 82.38 4 7 2 . 33 4 . 017 Stroški s oc ialnega in p okojninskega zav arov anja 1 0. 70 4 . 876 2 . 074.123 12.778.999 1 0. 079. 2 91 1.9 21.46 1 1 2 . 0 0 0.7 52 Drugi s troš ki dela 15 .738 . 4 6 8 2. 881 . 6 42 18.620.110 14.34 5.1 57 2 . 633.70 9 16 .978 .8 66 Stro ški st ori tev zičn ih os eb, ki n e opr avl jajo d ejav no sti 27 2 .9 79 3 6 .776 3 09.755 251 . 2 4 0 38.729 289.969 Drug i obr ato val ni str ošk i 31 . 311 . 263 9. 271 . 177 40. 582. 44 0 29.707 . 071 7. 9 4 4 . 17 5 3 7. 6 5 1 . 2 4 7 Stroški r epre zent ance, r eklam, s ejmov 6.341.580 2 . 30 6 . 27 2 8 . 6 47. 8 5 2 5.9 72.3 57 1.635.219 7. 6 0 7. 5 7 6 Stroški ma teriala in en ergije 2. 685. 8 4 0 757 .417 3. 4 43.257 3 . 075 .76 0 70 6 .78 4 3.7 82 . 5 4 4 Stroški s tor itev v zdr že vanja 6. 832 .70 0 1. 8 6 6 .35 0 8. 699. 05 0 6 . 97 8 .76 8 1 . 8 4 4 . 267 8 . 8 23. 035 Povr ačila s tro škov v zve zi z delom 2. 11 3 . 331 313 . 4 05 2 . 426.73 6 1.929 .36 7 24 6 . 10 8 2. 175.475 Stroški in tele k tualnih in ose bnih sto rit ev 2.127 .30 0 6 2 7. 0 3 8 2 .75 4 . 33 8 1 . 4 8 7. 2 3 4 5 8 4 .79 0 2.072.0 24 Dajat ve (članarine, p rispe vki) 1 .195. 811 261. 8 03 1 . 45 7. 6 1 4 1 .0 8 2 .657 2 98 . 011 1 .38 0.66 8 Stroški s tor itev p rome t a in zve z 2.0 7 4.106 855 . 8 81 2 .929.987 2 . 1 45 . 9 47 832 .75 0 2 . 978. 697 Stroški z avaro valnih pr emij 286 . 638 18.505 305. 143 353 . 6 8 6 25 . 631 37 9.318 Stroški p lačiln ega pro me ta in ban čnih sto rite v 78 8 . 435 3 4 6 .719 1.13 5.1 54 7 75. 856 4 43 . 1 28 1 . 218 .9 84 Najemnine in z akupnine 2.985.344 703 . 28 9 3.688.6 3 3 2 . 4 85 . 320 539.378 3. 024 . 69 9 Stroški s tor itev s tro kovne ga izobr ažev anja 7 22 . 2 33 173 . 4 95 895 .72 8 60 3. 519 161 . 427 7 64.946 Drugi s troš ki sto rit ev 3 . 15 7. 9 45 1.041.00 4 4.198.949 2. 816 .6 0 0 626. 6 81 3.4 43.281 SKUPA J KOSM ATI OBR ATOV AL NI STRO ŠKI 156 . 157 .374 38 . 8 9 0.7 05 195.0 4 8. 079 145.082.034 34.868. 813 17 9.9 50 .848 Poleg stroškov plač ima Zavarovalnica v ok viru drugih odhodkov oblik ovane rezer vacije za nagrade zaposlenim za poslov ne rezultate v le tu 20 21 v višin i 13.49 3. 729 evrov (v letu 202 0: 10.9 31.618 evrov). Skupen znesek plač zaposlenih v Zavarovalnici v letu 20 21 tako z naša 88.7 02.089 evrov (v le tu 202 0: 8 3.265.6 3 5 evrov). Pri oblikovanj u rezer vacij za nagrade zaposlenim za poslov ne rezultate so pol eg plač zaposlenih upoštev ani tudi pris pev ki, ki bremenijo delodajalca. Skupni z nesek oblikovanih rezervacij za le to 2021 z naša 15.666. 219 evrov (v letu 202 0: 12.691.608 ev rov). Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 303 4.12.2 Kosma ti obra tov alni stroški po nar avnih vrstah in funk cionalnih skupinah v EUR Skupina T r iglav Le to 2021 Stro ški p rid obi va nja zavarovanj Cenilni stroški Stro ški up rav ljan ja sredstev D rugi o bra tov alni s tro ški Stro ški n ezav arov aln e dejavnosti SK U PA J Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj 63. 036 . 819 0 0 0 0 63.0 36. 8 19 Nabav na v red no st pr oda neg a bla ga 0 0 0 0 130.0 08 130. 00 8 Amo r tiz acij a sre ds tev, pot reb nih z a obr atov anj e 9. 357.628 2 . 2 26 .555 4 0 9. 252 6 . 935. 521 2 . 578 .4 41 21. 507 .397 Stro ški d ela 74.311.229 2 0 . 62 1 . 17 5 2 . 8 86 .76 3 45.699 . 860 15.6 03.0 03 159.122 .030 Plače z aposl enih 51 .6 6 8 . 28 0 14.066.086 2.0 69.0 15 3 0 .52 6. 1 4 8 10 .9 4 8 . 2 24 10 9. 277.75 3 Stroški s oc ialnega in p okojninskega zav arov anja 11.656.99 2 3. 215. 161 414 . 6 68 7. 7 2 7. 4 3 5 2. 874.701 25 .888.957 Drugi s troš ki dela 10 .9 85.957 3.3 39.9 28 4 03. 0 80 7 .4 46. 277 1.78 0.078 2 3.95 5.32 0 Stro ški st ori tev zičn ih os eb, ki n e opr avl jajo d ejav no sti 675. 56 0 36 6 . 678 3 . 827 4 8 9.6 30 0 1 . 535 .6 95 Drug i obr ato val ni str ošk i 3 7. 5 2 9 . 9 3 4 5. 371. 921 1.0 98.371 2 8 . 8 21 .727 15. 237 .5 4 4 8 8.059.49 7 Stroški r epre zent ance, r eklam, s ejmov 1 7. 4 5 0 . 6 3 3 33. 9 7 7 28.1 90 1.640.2 6 3 1.5 31.8 9 1 20.6 8 4. 954 Stroški ma teriala in en ergije 3 . 5 3 7. 4 8 6 8 14 .731 71 .368 1.7 9 4 . 936 1.632.6 72 7. 8 5 1 . 1 9 3 Stroški s tor itev v zdr že vanja 3.757 .9 0 0 1.07 1.5 54 299.9 5 5 8 .77 9. 8 45 1 . 12 6. 0 83 15.035. 337 Povr ačila s tro škov v zve zi z delom 2 . 4 3 7. 7 1 2 115 . 755 31 . 39 5 3 74 . 0 9 9 4 96 . 101 3 . 4 55. 0 62 Stroški in tele k tualnih in ose bnih sto rit ev 855 . 2 75 47 9. 533 167 . 671 3.608.5 52 862 .323 5.973 .354 Dajat ve (članarine, p rispe vki) 1. 215.6 0 6 1 65. 9 4 6 18 . 14 4 1. 286 . 819 793. 363 3. 47 9. 8 7 8 Stroški s tor itev p rome t a in zve z 2 .813.712 572.972 5 8 . 365 1 . 93 6 . 255 125 . 837 5 . 5 0 7. 1 4 1 Stroški z avaro valnih pr emij 28 2 . 17 8 61 . 115 7. 4 4 8 4 63. 41 2 38 . 535 852 . 68 8 Stroški p lačiln ega pro me ta in ban čnih sto rite v 48 4. 0 61 2 . 0 65 93. 6 17 1. 29 6.058 4.92 1.518 6 . 7 9 7. 3 1 9 Najemnine in z akupnine 1 . 524 . 895 4 82. 98 4 38 . 965 2.90 2.3 73 6 9 0 . 17 2 5 .63 9. 38 9 Stroški s tor itev s tro kovne ga izobr ažev anja 456. 5 42 1 20 .73 8 118.511 484.127 1 23.0 96 1 .3 03. 014 Drugi s troš ki sto rit ev 2.713.934 1 . 4 5 0. 551 1 6 4 . 74 2 4.254.988 2 . 895.953 11 .4 80 .169 SKUPA J KOSM ATI OBR ATOV AL NI STRO ŠKI 18 4 . 9 1 1 . 170 28 . 5 86 . 329 4. 398 .21 3 8 1 . 9 4 6 .7 38 33 .548.996 333.3 91 . 4 4 6 v EUR Skupina T r iglav Le to 2020 Stro ški p rid obi va nja zavarovanj Cenilni stroški Stro ški up rav ljan ja sredstev D rugi o bra tov alni s tro ški Stro ški n ezav arov aln e dejavnosti SK U PA J Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj 51 . 025.526 0 0 0 0 51 .025. 526 Nabav na v red no st pr oda neg a bla ga 0 0 0 0 11. 179 11 . 179 Amo r tiz acij a sre ds tev, pot reb nih z a obr atov anj e 8.601 .07 4 2 . 12 6. 914 3 4 4.7 58 6.7 56.049 3 . 4 3 7. 3 1 0 21 . 266 .10 5 Stro ški d ela 7 4.52 4.63 2 19. 58 6 . 339 2 . 923. 68 8 4 4 .66 4. 262 15. 016 . 892 15 6.715. 813 Plače z aposl enih 53 . 7 0 7. 6 8 8 13. 592.28 9 2 . 1 45 . 4 47 30. 213.790 10. 570. 013 110. 229.227 Stroški s oc ialnega in p okojninskega zav arov anja 10.991.81 9 3. 043.413 4 1 7. 8 1 4 7. 1 2 5 . 7 2 8 2 .76 4.7 97 24.343.571 Drugi s troš ki dela 9 . 825. 125 2 . 950 . 637 3 60 . 427 7. 3 2 4 . 7 4 4 1 .682 .0 82 22 . 143. 01 5 Stro ški st ori tev zičn ih os eb, ki n e opr avl jajo d ejav no sti 39 0. 142 37 6.434 10.095 432.098 0 1 . 2 0 8 .76 9 Drug i obr ato val ni str ošk i 2 8 . 9 8 7. 5 9 2 4. 876 . 3 6 4 1.19 1.16 5 2 5. 531 . 3 6 0 15. 932. 5 46 76.519. 027 Stroški r epre zent ance, r eklam, s ejmov 1 1 . 9 7 7. 0 2 1 42. 029 21. 221 2 . 295.587 1. 216 .0 0 4 15. 551 . 8 62 Stroški ma teriala in en ergije 3. 229.1 20 908.908 73. 927 2.099.390 1.606.86 5 7. 91 8 . 2 1 0 Stroški s tor itev v zdr že vanja 3.38 7 .53 5 971 . 12 8 2 96 . 013 7. 1 1 7. 5 5 6 1 . 233 . 02 9 1 3.0 0 5. 261 Povr ačila s tro škov v zve zi z delom 2.063 .86 7 8 0. 429 28 . 51 2 23 8 . 6 17 5 6 6 . 53 8 2.977 .963 Stroški in tele k tualnih in ose bnih sto rit ev 765.7 10 4 45 . 55 7 226 . 501 2.7 87 .70 6 7 71 .8 97 4.997 .371 Dajat ve (članarine, p rispe vki) 688 .59 7 16 8 . 8 41 4 8 .10 8 1 .51 9.509 685. 9 48 3.111 .0 03 Stroški s tor itev p rome t a in zve z 2.202. 52 6 4 8 7. 8 1 7 58 . 273 1 . 83 9.1 28 1 19. 10 9 4. 706.8 53 Stroški z avaro valnih pr emij 30 4 . 939 76. 247 13.9 01 4 3 7. 4 2 9 30 . 114 862 . 63 0 Stroški p lačiln ega pro me ta in ban čnih sto rite v 253 . 351 5.86 0 134. 380 1 . 27 7. 91 4 3.994.310 5.665. 815 Najemnine in z akupnine 1 . 529. 852 552 . 57 3 43 . 5 47 1.771.419 69 4 . 454 4 . 591 . 8 4 5 Stroški s tor itev s tro kovne ga izobr ažev anja 343 . 11 9 81 . 74 1 82 .4 43 40 4 .382 8 1 .1 41 9 92 . 826 Drugi s troš ki sto rit ev 2 . 24 1 . 9 55 1. 055.234 16 4 . 339 3.742 .723 4.9 3 3.1 37 12.137 .388 SKUPA J KOSM ATI OBR ATOV AL NI STRO ŠKI 163 .528.966 26.96 6.051 4 .4 69 .70 6 7 7.38 3.76 9 34.397 .927 306.7 46.419 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 304 v EUR Zava rov alni ca Triglav Le to 2021 Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj Cenilni stroški Stro ški u prav lja nja sr eds tev Dru gi obr ato val ni str ošk i S K U PA J Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj 3 4 . 375. 1 42 0 0 0 34 . 375. 1 42 Amo r tiz acij a sre ds tev, pot reb nih z a obr atov anj e 7. 6 3 1 .7 0 7 1.868.8 43 325. 4 83 3 . 3 4 7. 2 4 0 1 3. 173.273 Stro ški d ela 60 .76 0. 5 02 15.886.968 2.410. 361 27.54 9.6 38 1 0 6 . 6 0 7. 4 6 9 Plače z aposl enih 43.7 26 . 323 11 . 012 . 037 1 .765. 81 2 18.704.189 75.208.3 60 Stroški s oc ialnega in p okojninskega zav arov anja 7.375.83 4 1 . 863 .9 78 304.48 3 3 . 23 4 .705 12.778.999 Drugi s troš ki dela 9.65 8 . 345 3.010. 954 3 4 0 . 0 67 5 . 6 1 0 . 74 5 18.620.111 Stro ški st ori tev zičn ih os eb, ki n e opr avl jajo d ejav no sti 25. 29 4 21 3.54 1 1.4 95 69. 425 3 09.755 Drug i obr ato val ni str ošk i 21 .47 5. 9 15 3.1 5 1.12 2 855.399 1 5.1 00. 004 4 0.582 .4 40 Stroški r epre zent ance, r eklam, s ejmov 8.388.109 24.10 3 19.986 21 5. 65 4 8 . 6 47. 85 2 Stroški ma teriala in en ergije 1 . 918 . 2 28 61 8. 3 4 8 55.191 851 . 4 8 9 3.443.257 Stroški s tor itev v zdr že vanja 2.812.68 3 8 45 .92 1 275. 36 9 4 .76 5. 0 76 8 .69 9. 0 49 Povr ačila s tro škov v zve zi z delom 2 .1 69. 023 6 6 . 670 24 . 50 4 16 6. 54 0 2. 426.73 6 Stroški in tele k tualnih in ose bnih sto rit ev 658. 428 79. 107 15 0. 657 1. 8 66 . 146 2 .7 5 4 . 33 8 Dajat ve (članarine, p rispe vki) 55 9. 53 8 1 33 . 3 89 14.1 77 750 . 511 1 . 4 5 7. 6 1 4 Stroški s tor itev p rome t a in zve z 1 . 8 72 . 035 4 65. 1 25 49.8 65 542.962 2 .929.987 Stroški z avaro valnih pr emij 56 . 255 22.95 8 1. 9 43 223.986 305. 142 Stroški p lačiln ega pro me ta in ban čnih sto rite v 3 6 6 . 17 8 553 75.11 6 693. 3 07 1 .13 5.1 54 Najemnine in z akupnine 736.3 99 291 .058 28.4 66 2. 632 .70 9 3.688.6 3 3 Stroški s tor itev s tro kovne ga izobr ažev anja 361 . 503 10 4 .0 83 1 1 7. 4 9 8 31 2 . 6 4 4 89 5.7 28 Drugi s troš ki sto rit ev 1 .57 7 .537 499 .806 42 .6 27 2.078. 980 4.198.94 9 SKUPA J KOSM ATI OBR ATOV AL NI STRO ŠKI 124.268.560 2 1 . 1 2 0 . 474 3.5 92 .73 9 4 6.066.30 6 195. 04 8 .079 v EUR Zava rov alni ca Triglav Le to 2020 Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj Cenilni stroški Stro ški u prav lja nja sr eds tev Dru gi obr ato val ni str ošk i S K U PA J Stro ški p rid obi va nja zav aro vanj 28 .55 0.727 0 0 0 28 . 550.7 27 Amo r tiz acij a sre ds tev, pot reb nih z a obr atov anj e 7. 0 3 1 .7 5 3 1 .767.1 6 4 2 83.7 1 1 3.062.642 12.14 5.2 70 Stro ški d ela 5 7. 5 1 1 . 1 9 0 15. 24 0. 239 2 . 47 3. 5 6 8 26.088.638 101. 313.635 Plače z aposl enih 4 1 . 93 7. 1 2 7 10.760. 110 1 . 8 3 7. 7 4 4 17 .79 9.035 7 2 . 3 3 4 . 0 17 Stroški s oc ialnega in p okojninskega zav arov anja 6 . 9 6 9 . 4 74 1.78 6 . 28 7 31 2 . 8 45 2.93 2.14 7 12 . 0 0 0 .752 Drugi s troš ki dela 8 .6 04 .589 2 . 693 . 8 42 32 2 . 979 5 . 3 5 7. 45 6 16. 978 .8 66 Stro ški st ori tev zičn ih os eb, ki n e opr avl jajo d ejav no sti 20 .37 9 19 5. 592 6 .23 0 67.769 289.969 Drug i obr ato val ni str ošk i 20.454.386 3 . 0 8 7. 9 2 3 991 . 8 05 13. 117 . 133 3 7. 6 5 1 . 2 4 7 Stroški r epre zent ance, r eklam, s ejmov 7. 4 6 2 . 6 0 9 17. 4 8 0 14. 86 4 112 . 624 7. 6 0 7. 5 7 6 Stroški ma teriala in en ergije 2.049.04 3 69 3. 55 8 59. 28 8 9 8 0. 65 6 3 .78 2 .5 4 4 Stroški s tor itev v zdr že vanja 2.969.546 7 74 . 2 17 2 7 7. 3 8 6 4.801.8 86 8. 8 23 .0 35 Povr ačila s tro škov v zve zi z delom 2.02 8.4 22 4 1 . 0 47 21 . 925 84 .0 81 2 . 175.475 Stroški in tele k tualnih in ose bnih sto rit ev 45 8.994 1 22 . 632 2 0 9. 6 53 1 . 2 8 0 . 74 6 2.072.0 24 Dajat ve (članarine, p rispe vki) 58 6. 5 42 1 47.8 47 45. 82 3 60 0 .45 6 1. 380.6 68 Stroški s tor itev p rome t a in zve z 1. 910 . 654 3 76 . 2 42 5 0. 53 8 641 . 263 2 .978 . 697 Stroški z avaro valnih pr emij 8 0.395 33. 535 3.00 9 262 . 379 379.31 8 Stroški p lačiln ega pro me ta in ban čnih sto rite v 3 92 .78 6 621 1 21 . 410 704.16 7 1 . 218 .9 8 4 Najemnine in z akupnine 1. 02 2. 141 348.547 3 4 . 263 1 . 6 1 9 . 74 8 3. 024 . 69 9 Stroški s tor itev s tro kovne ga izobr ažev anja 28 0.4 87 7 4.14 3 79. 18 8 331 . 1 27 7 64.9 46 Drugi s troš ki sto rit ev 1 . 21 2 .76 8 458. 055 74 . 4 5 8 1.698 .000 3.4 43.281 SKUPA J KOSM ATI OBR ATOV AL NI STRO ŠKI 11 3. 56 8 .4 35 20.29 0.917 3.755 . 31 4 42 .336.1 82 17 9 .95 0.848 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 305 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Odho dki o d prov izij 35. 152 . 6 67 30.320.683 14.43 7 .986 1 1 . 31 8 . 83 6 Odho dki iz oslab it ve in o dpiso v terjate v 2.02 2.500 5.221 . 362 1 . 28 4 . 51 5 3 . 29 8 .3 41 Požarna t aks a 5. 013. 1 23 4.7 41.18 7 4 .60 0 .8 69 4 .400 .36 0 Odho dki za p reve ntiv no dejav nos t 3 . 5 2 7. 0 2 9 3 . 3 74 . 6 4 3 2 . 8 91 .761 2 . 77 3. 51 6 Stroški na dzorne ga or gana 2 .014 . 826 1.7 86 .7 95 1 .058 .18 0 9 07. 2 4 1 Drugi o dho dki iz zavar ovalnih p osl ov 4.185 .7 95 6 . 07 8 . 7 17 1 . 025. 18 6 1 . 6 0 9 . 74 3 SKUPA J DRU GI Z AV AROVALNI O DH OD KI 51.9 15 .940 51 . 523. 3 87 25 .298.497 24.308.03 8 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Odhodki nanciranja 2.7 29 .286 2 . 9 3 7. 5 0 1 2.2 7 7 .89 2 2 . 578 .9 4 6 Odho dki za o bre sti o d izdanih obve znic 2 . 1 8 7. 5 0 0 2 . 351 . 6 0 4 2 . 1 8 7. 5 0 0 2 . 4 6 0 . 276 Odho dki za o bre sti iz najema 4 8 9.3 03 512 . 4 81 65.7 14 65 .3 95 Ost ali odh odk i iz nanciranja 52 . 4 83 73 .416 24 . 678 53. 275 Ostali drugi odhodki 5 5. 65 0. 3 67 54 .371 . 221 20.207 .7 45 17.780 .733 Odho dki iz p oslov anja nez avaro valnih družb 32 . 8 4 4 . 27 8 32.1 8 4. 037 0 0 Nagrad e zap oslenim in Up ravi 1 7. 8 6 2 . 0 5 5 14. 69 9. 072 15.6 66 . 219 12.69 1.608 Odho dki zar adi oslab it ve nalo žbenih nep remič nin 4.340 6 9 7. 3 1 3 0 653. 3 4 0 Drugi o dho dki naložb enih nepr emičnin 2.162.14 9 2.312. 787 2 .7 25. 51 2 2. 829.4 42 Amor tizacija nal ožbenih n epremi čnin 1.33 5.886 1.400. 196 9 6 7. 2 5 0 965 . 361 Amor tizacija p ravi c do upo rabe sr eds tev iz najema 4 4 .305 43 . 19 0 4 4.3 05 43. 1 9 0 Izguba od o dtuji t ve naložb enih nep remičnin 28 . 825 2 0 7. 6 7 9 0 1 .6 85 Odho dki zar adi oslab it ve drug ih terjate v 33.829 1 1 7. 2 5 7 1 8 . 323 39. 27 2 Izguba od o dtuji t ve opr edme tenih o snov nih sreds tev 39. 2 98 23. 48 8 4. 549 16. 116 Izguba od o dtuji t ve ne opr edme tenih sre dst ev 4 67. 8 2 8 70.809 4 6 7. 8 2 8 70.809 Odho dki zar adi oslab it ve ne premi čnin iz redn e dejavn os ti 0 31 4 . 37 7 0 132. 4 67 Odho dki zar adi oslab it ve ne opr edme tenih sr eds tev 0 783. 16 4 0 0 Drugi o dho dki 8 2 7. 5 7 4 1 . 5 1 7. 8 5 2 313.759 3 3 7 .444 SKUP AJ DRUGI ODHODKI 5 8 . 379. 653 57 .30 8.722 2 2 .4 8 5.637 20. 359. 679 4.13 Drugi zav arov alni odhodki 4.14 Drugi odhodki Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 306 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR 2021 2020 Skupina T r iglav Pre d dav ki Dave k Po dav kih Pre d davk i Dave k Po dav kih Dob iček iz p ove čanja po šte ne vr edno sti nanč nih sreds tev, razpol ožljiv ih za pro dajo - 46 . 14 8. 956 1 1 . 1 0 7. 5 1 3 -35. 0 41 . 4 43 2 7. 8 2 4 . 2 3 1 -8 . 1 63. 2 0 6 1 9.6 61 . 025 Obve znos ti iz zavar ovalnih p ogo db z diskre cijsko prav ico 28 .7 70 .746 -5.466 .442 23.304.30 4 -1 7. 57 7. 8 4 0 3. 33 9. 79 0 -14 . 2 3 8 . 0 5 0 Ak tuar ski dob ički ali izgub e 129. 024 0 1 29. 024 -2 8 1 . 9 8 9 0 -28 1 . 9 8 9 Preve dbe ni pop ravek kap it ala 170. 4 4 0 0 17 0 . 4 4 0 - 55 6 . 57 0 0 -55 6 . 57 0 SKUPA J DRU GI VSE OBS EGA JOČ I DO NOS -1 7.078.7 46 5. 64 1 .071 -1 1 . 4 3 7. 6 7 5 9 . 4 0 7. 8 3 2 - 4 .823.416 4. 584 .416 v EUR 2021 2020 Zava rov alni ca Triglav Pred d avk i Davek Po d avk ih P red d avk i Davek P o davk ih Dob iček iz p ove čanja po šte ne vr edno sti nanč nih sreds tev, razpol ožljiv ih za pro dajo -38 . 145. 921 11 .1 29.871 - 27 .016.05 1 27 .765. 8 68 - 7. 7 1 9 . 4 8 3 20 .0 4 6 .3 85 Obve znos ti iz zavar ovalnih p ogo db z diskre cijsko prav ico 28 .7 70 .746 -5.466 .442 23.304.30 4 -1 7. 57 7. 8 4 0 3. 33 9. 79 0 -14 . 2 3 8 . 0 5 0 Ak tuar ski dob ički ali izgub e 164 .710 0 16 4 .710 -2 83 . 0 7 6 0 -2 8 3 . 0 76 SKUPA J DRU GI VSE OBS EGA JOČ I DO NOS - 9. 21 0. 4 65 5. 663 .42 9 - 3 . 5 4 7. 0 3 6 9.904.95 2 - 4 . 379. 693 5. 525.259 4.15.2 Odhodek za dav ek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu v EUR Skupina T riglav Zavar ova lnic a Triglav 2021 2020 2021 2020 Odho dek z a odme rjeni davek 19. 038 . 574 18 . 0 92 .759 1 1 .92 8. 0 6 4 1 3 . 62 7. 5 3 8 Odho dek z a odlo ženi davek 640. 57 8 -85 4.1 75 34 5 .000 -555 . 21 1 ODH OD EK Z A DA VEK , PRI POZ NAN V IZ K A ZU POS LOVN EGA IZ IDA 19.679. 152 1 7. 2 3 8 . 5 8 4 12.27 3.064 13. 072. 327 4.15 Odhodek za dav ek 4.15.1 Odhodek za dav ek, pripoznan v izkazu poslovnega izida Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida 307 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zavar ova lnic a Triglav 2021 2020 2021 2020 Raču novo dsk i dob ič ek pr ed d avki 1 32 .6 4 4 .8 4 5 90.90 3.28 2 85.688.613 7 1 .0 6 9. 96 6 Stopnja davka o d doh odk a 1 7 , 82 % 19,88 % 19,0 0 % 19,00 % Odh od ek za d avek p o pov pr eč ni oz . pre dpi san i davčni s top nji 2 3.6 39. 583 18.068.868 16. 28 0.83 6 13.503. 293 Davčni učin ek prih odkov, ki se izv z amejo iz davčn e osnove -3. 924 . 4 4 6 -1 . 7 1 8 . 0 2 5 -3.486.988 -1. 251 .616 Davčni učin ek po prav ka prih odkov, ki pove čujej o davčno osn ovo - 9. 06 4 2 25. 86 4 10 .614 0 Davčni učin ek za zmanjšanje o dho dkov, ki niso davčno priznani 3. 9 49. 419 4 .083.688 1. 276 . 9 0 1 2 . 2 6 6 . 0 47 Davčne olajšave -4 . 616. 918 -3.086.668 -2 . 2 4 5 . 6 3 2 -1 . 4 6 8 . 1 5 5 Predh odno n eprip oznani odl oženi davk i 0 -3 65. 535 0 0 Drugi davč ni učinki 0 3 0. 392 92 . 332 2 2 .758 ODH OD EK Z A DA VEK , PRI POZ NAN V IZ K A ZU POS LOVN EGA IZ IDA 1 9.0 38 . 574 17. 2 3 8 . 5 8 4 11 .92 8 .0 63 13.072.327 Efek ti vna davč na stop nja 119 14,35 % 18 ,96 % 13,92 % 18, 39 % 4.15.3 Uskladitev r ačunov odsk ega dobička z odhodk om za da vek V skladu z Zak onom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDP O-2 ) je bil v Sloveniji leta 2021 da vek od doho dkov obračunan po 19- odsto tni davčni stopnji, enako k ot v predhodnem le tu. V od visnih d ružbah, ki poslujejo z una j območja Republik e Slovenije, je bil davek obračuna n po veljavnih d avčnih stopnja h, ki so predpisane z lokalno zakonodajo. Uporabljene davčne stopnje so nav edene v poglavju 2. 1.4 . Zavarovalnica nima neiz koriščene davčne iz gube, vrednos t v Skupini na 3 1. 12 . 202 1 znaša 2 7 , 5 mili jona evrov (31. 12. 202 0 je znašal a 28,6 milijona evrov). 119 Pri podatkih Skupine Trigla v je pri stopnji davka od dohodk ov upoštev ano povprečje vseh drž av . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Pojasnila k postavk am izkaza poslovnega izida Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 308 5. Ostale informacije 5.1 Merjenje poštene vrednosti 5.1.1 Hierarhija poštenih vr ednosti V nadal jevanju so prikazane poštene vr ednosti sreds tev in obveznosti glede na hierarhijo poštenih vrednos ti. v EUR Skupina T r iglav Vredn os ti na 31. 1 2. 2021 Knjigovo dska vredn ost Niv o 1 Ni vo 2 Ni vo 3 Skupaj poštena vrednost Sre dst v a, m erj ena p o po šte ni vr edn os ti Las tniški v re dnos tni papirji in d eleži 332 . 9 8 8 . 2 33 24 0 . 531 . 85 8 0 92 .45 6. 375 332 . 9 8 8 . 233 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 2. 3 49. 026. 330 479 .980.3 27 1 .8 69. 037 .1 19 8. 884 2 . 3 49. 026. 330 Izv edeni nan čni instr ument i 2 0 . 317 0 2 0 . 317 0 2 0 . 317 Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 619. 617 . 4 88 598. 67 8. 211 20 .63 5. 9 43 3 03 . 33 4 619.617 .4 88 Sre dst v a, pr i kat eri h je raz kri ta p ošt ena v re dno st Zemljišč a in zgradb e za las tno dejav nos t 95.5 77 .4 67 0 0 105. 162. 133 105. 162. 133 Zemljišč a in zgradb e za nal ožbeno d ejavno st 75. 110. 973 0 0 9 4 . 510 . 057 9 4 . 510 . 05 7 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji (HTM) 1 5 7. 5 6 0 . 7 3 3 0 191.78 9. 261 0 1 91.78 9. 261 Dep oziti pr i bankah 70 . 47 2 . 82 6 0 6 9. 6 41 . 17 1 0 69 . 6 4 1 . 17 1 Dana pos ojila 8 . 29 9.71 2 0 0 8 .3 0 4 . 283 8 . 30 4 . 2 83 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji (L&R) 5.991.6 39 0 5.9 5 2.000 0 5.9 5 2.000 Obve zno sti , pri ka ter ih je r azkr it a poš ten a vr edn ost Podr ejene ob veznice 49. 471 . 83 1 0 53.7 49. 521 0 53.749.521 v EUR Skupina T r iglav Vredn os ti na 31. 1 2. 2020 Knjigovo dska vredn ost Niv o 1 Ni vo 2 Ni vo 3 Skupaj poštena vrednost Sre dst v a, m erj ena p o po šte ni vr edn os ti Las tniški v re dnos tni papirji in d eleži 223.163.4 02 1 51 . 243 . 025 0 71.920.3 77 223.163.402 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 2.40 3.308. 090 1.506.407 .35 5 8 9 6 .9 0 0.7 35 0 2.403. 308.090 Izv edeni nan čni instr ument i 1 13. 301 0 113. 301 0 1 13. 301 Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 501.808.980 4 4 9 . 3 2 7. 6 42 52. 4 61 .7 80 19. 558 501.808.980 Sre dst v a, pr i kat eri h je raz kri ta p ošt ena v re dno st Zemljišč a in zgradb e za las tno dejav nos t 97 . 614.829 0 0 101. 997 .495 101 . 997 .495 Zemljišč a in zgradb e za nal ožbeno d ejavno st 7 8 . 9 7 7. 8 0 0 0 0 97 .6 6 0.730 97 .66 0.730 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji (HTM) 162 . 824 . 68 6 18 . 331 . 0 0 6 188.5 53. 736 0 206.884. 7 42 Dep oziti pr i bankah 7 2 . 4 74 . 2 1 9 0 71 .987 .450 0 71. 987 . 450 Dana pos ojila 7. 8 8 5 . 0 0 8 0 0 7. 8 8 7. 1 1 4 4. 220.386 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji (L&R) 6 . 4 0 1 . 17 3 0 6.3 64 . 20 4 0 6.36 4 . 204 Obve zno sti , pri ka ter ih je r azkr it a poš ten a vr edn ost Podr ejene ob veznice 49.4 23. 6 93 0 51 .792 . 521 0 51.792 . 52 1 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 309 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Zava rov alni ca Triglav Vredn os ti na 31. 1 2. 2021 Knjigovo dska vredn ost Niv o 1 Ni vo 2 Ni vo 3 Skupaj Sre dst v a, m erj ena p o po šte ni vr edn os ti Las tniški v re dnos tni papirji in d eleži 205.59 0.0 84 120. 508. 156 0 85 .0 81 . 928 205.590. 08 4 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 1.58 9 .60 1.822 35 6 . 8 25 . 433 1. 23 2.77 6 .388 0 1.5 89 .6 01. 82 2 Izv edeni nan čni instr ument i 2 0 . 317 0 2 0 . 317 0 2 0 . 317 Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 5 3 9 . 4 1 7. 9 7 2 530.759.767 8 .658. 205 0 5 3 9 . 4 1 7. 97 2 Kapit alske naložbe v p ridruže ne družb e 41.693 .996 0 0 41.69 3.996 41.69 3.996 Sre dst v a, pr i kat eri h je raz kri ta p ošt ena v re dno st Zemljišč a in zgradb e za las tno dejav nos t 59.0 18.066 0 0 66.7 48.484 66. 7 48.484 Zemljišč a in zgradb e za nal ožbeno d ejavno st 43. 8 4 0 . 05 4 0 0 61 . 38 6 .76 6 61 . 3 8 6 . 76 6 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji (HTM) 140 .946 .23 3 0 173 . 9 0 1 . 17 2 0 173 . 9 01 . 17 2 Dep oziti pr i bankah 19.660. 79 3 0 19. 6 0 4 . 272 0 1 9. 60 4 . 272 Dana pos ojila 6.869.09 1 0 6. 579. 159 0 6.579. 159 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji (L&R) 5.991.6 39 0 5.9 5 2.000 0 5.9 5 2.000 Obve zno sti , pri ka ter ih je r azkr it a poš ten a vr edn ost Podr ejene ob veznice 49. 471 . 83 1 0 53.7 49. 521 0 53.749.521 v EUR Zava rov alni ca Triglav Vredn os ti na 31. 1 2. 2020 Knjigovo dska vredn ost Niv o 1 Ni vo 2 Ni vo 3 Skupaj Sre dst v a, m erj ena p o po šte ni vr edn os ti Las tniški v re dnos tni papirji in d eleži 115 .5 52.906 49.57 1 .4 0 9 0 65.98 1.498 115.5 52.906 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji 1.687 .062.569 1. 226. 158. 197 460.904.372 0 1.687 .062.569 Izv edeni nan čni instr ument i 1 13. 301 0 113. 301 0 1 13. 301 Sreds t va z avaro van cev, ki prev zemajo nal ožben o t veganje 4 42.29 2.488 397 .371 .769 4 4 . 920 .71 9 0 442.29 2.488 Kapit alske naložbe v p ridruže ne družb e 31 . 337.951 0 0 31. 337.951 31 . 337 . 951 Sre dst v a, pr i kat eri h je raz kri ta p ošt ena v re dno st Zemljišč a in zgradb e za las tno dejav nos t 59.195.351 0 0 6 4 . 855 . 52 8 6 4 . 8 55 . 52 8 Zemljišč a in zgradb e za nal ožbeno d ejavno st 4 4 . 45 1 . 2 76 0 0 59.837.722 59. 837 .722 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji(HTM) 14 3.908.512 11. 001.2 64 17 5.082 . 197 0 186 .0 83 .4 61 Dep oziti pr i bankah 19. 567 .3 02 0 19 .432 . 1 0 4 0 1 9. 432 . 10 4 Dana pos ojila 10. 982 . 611 0 8 . 10 9.92 0 0 8. 10 9. 920 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji (L&R) 6 . 4 0 1 . 17 3 0 6.3 64 . 20 4 0 6.36 4 . 204 Obve zno sti , pri ka ter ih je r azkr it a poš ten a vr edn ost Podr ejene ob veznice 49.4 23. 6 93 0 51 .792 . 521 0 51.792 . 52 1 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 310 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije v EUR Skupina T riglav Zavar ova lnic a Triglav 2021 2020 2021 2020 Stanj e na 1 . 1 . 7 1 . 939. 935 61 .0 61 .8 88 97 .319.4 48 73 .739.170 Nakupi 31. 161 . 252 11.36 1.4 78 33 . 8 7 2 . 252 25. 6 01 .495 Prodaje - 15 .20 2.21 1 - 1 .361.9 24 -15.152.076 -1 . 3 2 7. 0 1 7 Prev redn ote nje prek p osl ovne ga izida 4 83. 96 4 -505.9 08 400.9 20 - 1 . 7 1 7. 0 4 4 Prev redn ote nje v drugem v seo bse gajo čem do nosu 5 . 4 74 . 9 6 1 1 .0 91 .073 9.7 25. 8 9 6 1 . 022 . 8 4 4 Preraz v rs tit ve v dr uge nivoj e ali iz njih 1 . 373. 238 0 6 0 9. 48 5 0 Pripojitev - 700 .404 299. 4 0 4 0 0 T eč ajne r azlike 1 .820 - 6 . 076 0 0 Stanj e na 31. 1 2. 9 4 . 532 .555 71 . 939. 935 12 6.7 75 . 925 97 . 319.4 48 v EUR Skupina T riglav Zavaro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Vredno st naložb, r azv rš čenih v niv o 3 9 4 . 532 . 555 71 . 939. 935 85. 0 81 . 928 65.98 1.498 Oce njen odk lon v redn os ti -23.26 8 .934/ 13. 159.4 89 - 11.989.589 /7 .987 .55 5 - 21.420.123 /10.090.53 5 - 11.236.4 48/7 .451.002 Kapit alske naložbe v p ridruže ne družb e 3 6 . 031 . 3 4 6 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 41.69 3.996 31. 337.951 Oce njen odk lon v redn os ti n/a n/a - 5. 414 . 335/96 6 . 9 67 - 7 . 78 5.2 94/ 4.184.099 5.1.2 Finančna sr edstva, uvrščena v niv o 3 Vrednost nančnih sredstev, uvrščenih v nivo 3, se je v letu 202 1 pove čala predv sem zaradi vplačil v alternativne naložbene sklade. Povečanje zniž ujejo prejeta izplačila i z alternativnih nalož benih skladov , ki predstavljajo glavnino postavke Prodaje. T udi pos tavka Prevredno tenje v drugem vseobsegajoč em donosu, ki pomembno vpliv a k skupnemu povečanju na nčnih sredstev uvr ščenih v nivo 3, je v glavnin i posledic a spremembe vrednos ti alternativnih nalož benih skladov . 5.1.3 Analiza občutljiv osti netržnih vrednostnih papirje v V nada ljevanju je prikazana anali za občutljivosti nančnih sredstev, razvr ščenih v nivo 3 . Pri Zavarovalnici so navedene tudi kapitalske naložbe v pridružene dru žbe. Analiza kaže, za k oliko bi se poštene vrednos ti teh n ančnih sredstev poviš ale ali zni žale glede na raz lično uporabljene predpost avke, ki ne temeljijo na zaz navnih tržnih podatkih. Anali za občutljivos ti je n arejena g lede na sredn ji scenarij ocen vrednos ti. Pri naložbah z modelskim vre dnote njem je odklon vre dnosti določ en med cenit vijo s prilagodit vami ključnih predpos tav k (cena investirane ga kapitala, stopnja rasti) . Pri na ložbah, ki niso vrednotene, je pri iz računu odklona u poš tevano ± 15 odsto tkov spremem be vrednos ti nalož be, pri alternativnih n aložbenih skladih dolžnišk e narave ± 10 odsto tkov s premembe vrednos ti nalož be, pri alternativnih n aložbenih skladih lastnišk e na rave pa nesimetrično – 2 5 oz. + 10 odstotkov s premembe vrednos ti nalož be. 5.1.4 Prer azvrstitv e nančnih sredstev med niv oji v EUR Skupina T r iglav Zav arov aln ica Triglav 2021 2020 2 021 2020 Prerazvr stit ve z nivoja 1 na nivo 2 755.181 . 819 1 15 .6 43. 9 0 9 6 0 3 . 6 8 7. 5 0 5 8 4 . 685. 1 26 Prerazvr stit ve z nivoja 2 na nivo 1 80.144.184 452 .4 18 .7 13 50.5 88.034 3 2 2 . 3 07. 6 0 3 Način ugotavljanj a nivoja poštene vre dnosti je v le tu 202 1 ostal nespremenjen. Prerazvr stit ve me d nivojema so posledic a tržnih dejavnik ov . Nekatera nančna sredstv a so konec le ta 2021 izka zovala nižjo l ikv idnost in globino trga kot konec le ta 202 0 ter tako n iso izpolnila za htev za uv rsti tev v nivo 1. Del nančnih sredstev je izpolnjeval pogoje za uvr stite v v najvišji nivo poš tene vrednos ti, zato je bil prerazv ršč en v nivo 1. Prerazv rs titev med nivoji nim a vpliva na po šteno vre dnost . Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 311 5.2 Dodatna pojasnila k izk azu denarnih tok ov V nada ljevanju je prikazan i zkaz denarnih tokov , kot ga predpisuje Agencija za zavarovalni nadz or . Denarni tokovi pri poslovanju so pripravljeni n a osnovi posredne meto de. Prihodki in odhodki v poslovnem izidu so popravljeni za učink e poslov , ki niso denarne narave (osla bit ve, spremembe zavarovalno-tehničnih rezer vacij, odlože ni prihodk i in stroški), ter za pos tav ke prihodkov in odhodkov, ki so povezani z denarnim i tokovi i z nalož benja in nanci ranja. Pri iz računu čistih denarnih tokov i z poslovanja se u poš teva še spremembe terjatev in obveznosti iz poslov anja v obdobju. Denarni tokovi pri na ložbenju in nanciranj u so izkaza ni na podlagi dejans kih izpl ačil. Plačane obres ti in glavnica pri na jemih so vključeni v denarni tok i z nanci ranja. Konsolidiran i izka z denarnih tok ov je narejen i z seštev ka denarnih tokov vseh družb v S kupini i n nato korigiran za medseb ojne denarne tokove. v EUR Skupina T r iglav Zava rov alni ca Triglav 2021 2020 2021 2020 A. D EN ARN I TOKOVI PR I PO SLOVANJ U a. Postavke i zkaza poslovnega i zida 1 4 4.6 41 . 397 1 25 . 392 .51 1 5 7. 37 7. 2 9 4 43.16 0.418 Obr ačunane čis te zav arov alne pr emije v ob dobju 1 . 1 8 7. 4 8 8 . 7 2 1 1 .1 19.6 4 4 .973 606.380.354 581. 3 21. 664 Priho dki naložb (razen nanč nih priho dkov) 22.539 .986 18 . 201 . 06 2 9.1 34.442 9 .606.634 Drugi p oslo vni pr ihodk i (razen za pre vre dno tenje in br ez zmanjšanja rezer v acij) in nan čni priho dki iz p oslo vnih terja tev 43 . 25 8 . 76 6 34 .516. 215 1 2 . 1 43. 2 85 9. 9 4 6. 221 Obr ačunani čis ti zneski ško d v obd obju -713.3 59.986 - 6 8 6 . 4 47. 3 0 5 - 373 . 05 6 .51 2 -376.58 9. 051 Obr ačunani str oški b onus ov in po pust ov - 12.0 72.22 1 - 12.999.285 -1 0 . 6 0 3 . 7 7 4 -1 1 . 2 5 7. 5 3 9 Čisti ob rat ovalni s tro ški bre z stro škov amor tizacij e in brez spr ememb e v razmejenih s troš kih prid obi vanja zav arov anj -2 88.52 9.9 78 -2 5 7. 8 74 . 5 2 4 - 138 . 213.385 - 1 27 .492 . 924 Odho dki naložb ( brez amo r tiza cije in nančnih o dho dkov) -8 . 83 9. 29 9 -9.1 72.14 5 -6.371.3 39 -6.925.5 20 Drugi p oslo vni o dhodk i brez amo r tiza cije (razen za pr evr edno tov anje in brez p ove čanja rez er va cij) -66.806.01 8 -6 4.388.961 - 2 6 . 0 2 7. 1 8 4 -2 2 . 9 74 . 0 4 3 Davki iz do bička in dr ugi davki , ki niso zaj eti v p oslo vnih o dhodk ih -19.038 . 574 -1 6 . 0 8 7. 5 1 9 -1 6 . 0 0 8 . 5 9 3 - 12 .475. 023 b. Sp re me mbe č ist ih ob rat nih sr ed stev p osl ov nih p ost avk b ilan ce st anja - 7 .28 3.26 5 -6.336.992 -3 .3 45.43 6 - 4.635 .089 Zač etn e manj končne ter jat ve iz nep osre dnih zav arov alnih po slov -12.70 9.03 6 8.0 86.40 4 - 6 . 1 1 3 . 550 68 . 733 Zač etn e manj končne ter jat ve iz poz avaro vanj 5 .74 2 . 3 4 0 - 16 . 107 .791 -3.7 25. 245 - 2.577 .41 7 Zač etn e manj končne druge t erjat ve iz (p o)zavar ovalnih p osl ov 4 24.995 -8.24 2.08 9 -1 . 5 5 0 . 6 5 8 -2 . 3 6 7. 7 9 2 Zač etn e manj končne druge t erjat ve in sre ds t va -2 . 67 9 . 3 43 1 . 11 5. 8 63 1 . 575. 8 07 -557 . 237 Zač etn e manj končne o dložen e terjat ve z a davek -107 .165 -7 7 2 . 9 4 7 0 0 Zač etn e manj končne zal oge 3 65. 9 67 6 0 . 592 45 4 .701 24 .3 85 Končni manj zač etni d olgov i iz nep osre dnih zavar ovanj 2.55 1.991 - 4 . 8 91 .037 - 436 . 03 4 -3. 6 02 .59 1 Končni manj zač etni d olgov i iz poz avaro vanj - 1.363 .32 6 4.569 .364 4. 85 4 .423 4 .515.110 Končni manj zač etni dr ugi po slov ni dolgo vi -9.4 4 6 . 802 -9.988.5 88 0 -2 4 4 . 3 9 4 Končne manj za če tne os tal e obve znos ti (razen pren osnih premij ) 10.4 72 .491 20. 1 85.037 1 . 595. 1 20 10 6. 113 Končne manj za če tne o dložene o bvezn ost i za davek -5 42 . 24 4 -351 . 8 0 0 0 0 c. Pr ebi tek p rej emkov pr i pos lov anju al i preb ite k izda tkov pri p osl ova nju (a + b ) 137 . 358.132 1 19. 055. 519 54 . 031 . 8 58 38.525.329 B. DEN AR NI TOKOVI P RI NA LOŽB EN JU a. Pr ej emk i pri na lož be nju 1 .0 93. 015. 88 8 1.36 1.2 4 3. 56 7 945 .31 2.942 1 .132 . 256. 197 Prejemk i od ob res ti, ki se nanaš ajo na naložb enje 37 .41 2 .752 43.998.4 5 3 23 .4 4 0 .425 2 8 . 8 15 .76 4 Prejemk i od div ide nd in dele žev iz dob ička dr ugih 5 . 653 . 0 4 6 5.2 48.2 2 3 12 .494.301 3.8 01 . 8 01 Prejemk i od o dtujit v e neo pre dme tenih sred ste v 0 132 . 5 62 0 12 .5 62 Prejemk i od o dtujit v e opre dme tenih osn ovnih sre dst ev 3.51 5.560 3.0 05. 255 151 . 3 4 9 414 . 273 Prejemk i od o dtujit v e nančnih naložb 1 . 0 4 6 . 4 3 4 . 53 0 1 . 3 0 8 . 8 5 9 . 0 74 9 09.22 6.86 7 1.099 .21 1. 79 7 – prejemk i od o dtuji t ve od visnih družb ali drugih dr užb 0 0 0 0 – drugi prej emki od o dtuji t ve nančnih nal ožb 1 . 0 4 6 . 43 4 . 53 0 1 . 3 0 8 . 8 5 9. 0 74 909 .226.86 7 1.099 .211. 797 b. I zdat ki pr i nalož be nju -1.1 86. 871 . 319 -1. 445. 19 1.95 0 - 9 65. 578 . 127 - 1 . 14 9. 365. 270 Izdatki z a prid obi tev ne opr edme tenih sr eds tev -7. 8 7 7. 0 65 - 9.1 26 . 252 - 6 . 931 . 0 0 1 - 7. 7 1 1 . 9 3 4 Izdatki z a prid obi tev op redm ete nih osnov nih sreds tev - 9 . 5 0 7. 4 47 -1 3 . 6 0 1 . 8 5 4 -3. 365 . 839 - 7. 3 1 0 . 8 6 6 Izdatki z a prid obi tev nanč nih naložb - 1.169 .486.807 - 1 .422.463.84 4 -955.281 .287 - 1. 134.342.4 70 – izdatki z a prid obi tev od visnih družb ali dru gih družb - 4 .4 65. 325 - 14.948 .95 1 -7 .03 9.617 - 14 .900 .000 – drugi izdatk i za pri dobi tev nanč nih naložb - 1.16 5 .0 21. 482 - 1 . 4 0 7. 5 1 4 . 8 9 3 -9 4 8 . 241 . 670 - 1.119.442.47 0 c. Pr ebi tek p rej emkov pr i nalo žbe nju ali pr eb ite k izdat kov pri nal ožb enj u (a + b) -93 . 855. 431 -83. 94 8 .383 -20.265.185 - 1 7. 10 9. 0 7 3 C. DENA RNI TO KOVI PRI F INA NCI R A NJU a. Pr ej emk i pri n anc iran ju 0 0 0 0 Prejemk i od vp lač anega kap it ala 0 0 0 0 Prejemk i od do bljenih do lgoro čnih p oso jil (izdana obve znica) 0 0 0 0 Prejemk i od do bljenih kr atkor očnih p os ojil 0 0 0 0 b. I zdat ki pr i nanc iran ju - 43.0 97 .819 -29.0 35.0 63 - 4 2 . 15 7. 9 0 5 -2 5 . 2 2 4 . 1 4 6 Izdatki z a dane obr es ti -2. 45 8. 71 4 -3.982.94 7 - 2.343.3 02 -3.513.302 Izdatki z a nakup lastnih d elnic 0 0 0 0 Izdatki z a vr ačila kapi tala 0 0 0 - 20 .6 28 .000 Izdatki z a odp lačila do lgoro čnih nanč nih obvezn ost i 0 -21 . 6 2 0 . 1 3 2 - 1 .164.85 0 -1 . 0 8 2 . 8 4 4 Izdatki z a odp lačila kr atkor očnih nan čnih obve znos ti -2.0 30.685 -3. 431 . 9 8 4 0 0 Izdatki z a izplačila di vid end in drugih d eleže v v dobi čku - 38.608.4 20 0 -38 . 6 4 9.752 0 c. Pr ebi tek pr eje mkov pri nan cir anju ali pre bit ek izda tkov pri nan cira nju (a + b) - 43.0 97 . 819 -29.0 35.0 63 - 4 2 . 15 7. 9 0 5 -2 5 . 2 2 4 . 1 4 6 Č. Končn o sta nje de nar nih sr ed stev i n njih ovi h ustr ezn ikov 82 . 321 .63 0 81.899.664 13 .91 2 .9 91 22. 304 .222 D1 . Den arn i izid v ob do bju 404.8 82 6.072 .073 -8 . 3 91 . 2 31 -3.80 7 .890 D2 . Zunanji prevze m 0 0 0 0 D3. Tečajne r azli ke 1 7. 0 8 4 - 42. 18 4 0 0 E. Za če tno s tan je de nar nih sr eds tev in n jiho vih u str ezni kov 81.899.664 75.8 6 9.775 22. 304 .222 26.112 . 112 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 312 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Revidir anje le tneg a por oč ila 540. 408 5 45 . 478 1 81 . 414 174 . 2 7 7 Druge s tori t ve dajanja zago tov il 9.71 9 1 . 501 0 0 Druge ne rev izijske stori t ve 5 4 .7 78 3.90 0 0 0 SK U PA J 604.9 05 55 0. 87 9 181. 414 174 . 2 7 7 v EUR Skupina T riglav Zav aro val nic a T rigl av 2021 2020 2021 2020 Podp ore o b epide miji 194. 560 381 . 4 67 1 2 7. 0 1 7 7 7. 16 9 Dr žavn e spo dbude z a zap oslov anje do lo čenih kate gorij de lavcev 21 4 . 417 21 2 . 831 20 4 .92 1 198 . 242 Sreds t va , prid oblje na na javnih razpisih 29.79 7 55. 47 3 4 . 807 36 .7 73 Povr ačila s tro škov dela – re fun dacije v br eme drž ave 2.2 5 9 .2 4 1 2. 379. 0 6 6 2. 18 9. 942 1 .7 74 . 333 Druge dr žav ne po dp ore in subve ncije 14 . 27 2 - - - SK U PA J 2. 712.2 87 3.028 .83 6 2. 526 .6 8 7 2 . 0 8 6 . 517 5.3 Zneski, por abljeni za re vizorja Revizijo ločenih in k onsolidirani h računovodskih i zkazov za leto 2021 je opravila reviz ijska družba Deloit te, Reviz ija d.o.o ., Ljublja na. Navedena družba je opravila postopke revidiranja tudi v vseh d ružbah v Skupi ni. Zneski, porabljeni za storit ve te revizij ske družbe, so prika zani v spodnji preglednici. 5.4 Subv encije V nadal jevanju so prikazane su bvencije držav, ki s mo jih prejeli v obli ki: • podp ore ob epidemiji, ki se nanaša na pomoč po samezne države za zajezitev po sledic epidemije covid- 19; • spodbud za zap oslovanje dolo čenih kategorij delavcev; • sredstev, pridobljenih n a javnih raz pisih, tak o za sonanciranje stroškov kot tudi za naku p določenega sredstva; • povr ačil stroškov dela, ki se re fundirajo v breme države. S sredst vi p ovezane subvencije se pripozn ajo kot prihodki, preos tale subvencije pa zn ižuje jo stroške, ki naj bi se pokrivali s prejeto dr žavno po dporo. 5.5 Posli s po ve zanimi osebami Posli s povezanimi osebami so razkriti ločen o za Skupino T riglav in Zavarovalnico T riglav , in sicer : • posli z odv isnim i družbam i so razkriti samo na ravni Zavarovalnice T r iglav in vklj učujejo posle z družbam i, v katerih ima Zavarovalnica T riglav obvladujoči vpliv (družbe so preds tavljene v poglavju 3.5 ); n a ravni Skupine T riglav so ti posli izločeni s postopk i konsolidacije ; • posli s pridruženimi d ružbami, v katerih i ma Skupin a T riglav oz. Zavarov alnica pomemben vpliv (druž be so pre dstavljene v p oglavju 3.6 ); • posli z lastniki in z nj imi povezanimi dru žbami ; • posli s poslovo dst vom, ki ga pr edst avljajo čla ni Uprave in Nadzornega sveta. Posli z odvisnimi i n pridruženim i družbam i ter prihodki, odhodki, terjat ve in obveznosti, ki izha jajo i z teh poslov, so prika zani v nada ljevanju. Največja lastnika Zavarovalnice T riglav st a Zavod za p okojni nsko in in validsko zavarovanje (ZPIZ) s 34,47 -o dsto tno udeležbo v kapitalu ter Slovenski državni holding ( SDH) z 28,09 -o dstotno udel ežbo v kapitalu zavarovalnice. V letu 202 1 je bila edina m aterialno pomembna transak cija i zplačilo dividend. N avedenima lastnik oma smo izpl ačali skupno 24,2 milijona evrov div idend, o d tega ZPIZ -u 13,3 mil ijona evrov, S DH-ju pa 10,9 mili jona evrov. Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih im a SDH večinski delež ali prevladujoči vpliv . Na 31. 12. 202 1 sta taki družbi dve, z njim a pa tako Zavarovalnica kot Skupi na nimata pomembnih poslov . Medseb ojne storit ve med p ovezanimi osebami so obračunane po ena kih cenah k ot z nep ovezanimi osebami. Pri oblikovan ju cen se uporabljata meto da zun anje ali notranje primerljivih prostih cen in meto da prerazporedit ve stro škov . Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 313 Posli z odvisnimi družbami v EUR 31. 12 . 2021 31. 12 . 2020 S R E D S T VA Delnic e in dele ži 131. 924 . 683 1 3 2 . 3 3 7. 4 6 6 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji in dana pos ojila 2.146.807 6. 610. 381 Pravi ca do up or abe sre dste v 888.293 8 2 7. 2 5 5 T erjat ve iz ne posr ednih zav arov alnih po slov – d o zavar oval cev 10. 027 15. 620 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega s ozav arov anja 0 0 T erjat ve z a premijo iz spr eje tega p ozav arov anja 7. 0 0 2 . 6 9 7 6 .77 8 . 18 4 T erjat ve z a dele že sozav arov ate ljev v škodah 2 . 630 197 T erjat ve z a dele že poz avaro vat eljev v ško dah 6 . 478 . 50 3 5. 221 .70 4 Druge kr atkor očn e terjat v e iz zavaro valnih p oslo v 228.795 82 . 267 Kra tkoro čne terja t ve iz nancir anja 21 . 53 1 4 6 .1 52 Druge kr atkor očn e terjat v e 752 .71 3 73 0 . 317 Kra tkoro čno o dloženi s trošk i 3 0. 732 61 .9 69 OBVEZ NOSTI Obve znos ti do zav arov alce v 1 7. 92 5 0 Obve znos ti do zav arov alnih po srednikov 419. 562 3 6 8 . 827 Obve znos ti do zav arov alnic za s ozavar ovaln e premij e 24. 24 8 22 .37 7 Obve znos ti za p ozavar ovaln e premij e 1 0 . 9 67. 4 8 5 9.594.905 Obve znos ti za del eže v zne skih škod iz soz avaro vanja 0 0 Obve znos ti za del eže v zne skih škod iz poz avar ovanja 5.909.345 4 . 510 . 8 57 Obve znos ti iz najemov 9 15.16 6 8 51 . 9 81 Druge kratk oročne obveznosti 1 74 . 6 1 0 1 53 . 5 03 v EUR 2021 2020 PRIHODKI IN ODHODKI Obr ačunane kosma te zavar ovaln e premij e in ak tivn e pozav arov alne pr emije 31 . 8 0 2 . 13 0 29. 56 0. 612 Obr ačunane pr emije sprej ete ga soz avaro vanja 0 0 Obr ačunane p o-/sozavaro valne p remije -81.39 4 .215 - 73.313.592 Skupa j čis ti pri ho dki o d zav arov alni h po slov -49.592.085 - 43. 75 2.980 Priho dki od p o -/ sozav arov alnih prov izij 17 .7 1 0. 400 15.558. 263 Priho dki od p rov izij 4.908.4 56 3 .3 82 .6 02 Drugi pr iho dki od z avaro vanj 1 .4 4 0. 370 1 . 202 .3 4 6 Priho dki od o bre sti 1 7 7. 2 3 8 29 4 .4 41 Drugi čis ti zav arov alni priho dki 1 . 1 45 . 55 4 1 . 15 0 . 0 55 Priho dki od z emljišč in zgr adb 7 0 7. 0 4 0 6 8 7. 3 3 6 Drugi pr iho dki 573. 3 0 0 473 . 2 8 2 Priho dki od di vid end de leže v 8.000 .000 0 Drugi nanč ni priho dki 2 . 6 47 8 . 203 SKUPAJ PRIHOD KI - 14.9 2 7 .080 -2 0 . 9 9 6 . 4 5 2 Obr ačunani kosmati zne ski škod 9. 1 85 . 31 2 8.24 2.296 Obr ačunani del eži po -/ sozav arov atelj ev v škodah - 26.49 1.45 1 -22.51 7 .38 0 Skupa j čis ti odh od ki za š kode -1 7. 3 0 6 . 1 3 9 -1 4 . 2 75 . 0 8 4 Odho dki za p ozav arov alne pr emije 4. 83 3.4 77 4 . 575. 49 4 Izguba pri p rodaji nan čnih sreds tev 0 0 Drugi nanč ni odho dki 2 0 . 6 47 1 2 . 53 7 Drugi o dho dki 0 0 Odho dki o d obre sti 20. 549 22 . 561 Amor tizacija p ravi c do upo rabe sr eds tev v najemu 122 . 0 01 1 29. 523 SKUP AJ ODHODKI - 12.309 .465 -9.5 34.969 Posli s pridruženimi družbami v EUR Skupina T riglav Zav arov aln ica Triglav 31. 12 . 2021 31. 1 2. 2020 31. 12 . 2021 31. 1 2. 2020 S R E D S T VA Delnic e in dele ži 3 6 . 031 . 3 4 6 2 8 . 2 3 7. 7 1 4 41.69 3.997 31 .337.951 T erjat ve iz ne posr ednih zav arov alnih po slov – do zav arov alce v 8 . 857 5.0 96 8 . 693 4 . 932 OBVEZ NOSTI Obve znos ti do zav arov alce v 0 27 0 0 Obve znos ti do zav arov alnih po srednikov 2 . 250 7. 3 1 9 4.4 4 6 7. 17 6 Druge kratk oročne obveznosti 1 . 561 31 2 0 0 Vnaprej vra čunani stro ški in o dho dki 450 450 0 0 v EUR Skupina Triglav Zavar ov alni ca Triglav 2021 2020 2021 2020 PRIHODKI IN ODHODKI Obr ačunane kosma te zavar ovaln e premij e 9 1.048 7 9. 4 33 89.0 85 7 7. 1 1 5 Priho dki od di vid end in de leže v 0 0 0 0 Priho dki od z emljišč in zgr adb 0 0 0 0 Dob ički pr i od tujit v ah vre dnos tnih papir jev 0 0 0 0 SKUPAJ PRIHOD KI 91 .0 4 8 7 9.4 33 89.0 85 77 .115 Obr ačunani kosmati zne ski škod 31 . 551 2.64 8 31 .551 2.6 48 Stroški pridobivan ja zavarovanj 2. 25 6 2 . 829 0 0 Ost ali obr ato valni st rošk i 0 0 0 0 SKUP AJ ODHODKI 33. 8 07 5 . 47 7 31 . 551 2 .648 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 314 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5.6 Organi upr avljanja in nadz or a in njihovi prejemki V letu 2021 so čla ni Uprave za opravljan je funkci j prejeli nasledn je prejemke : v EUR Ime in priimek Fik sni p rej emk i - br ut o (1) * Variabilni prejemki (nagra de) – bru to (2) Skupa j bru to (3 = 1 + 2) Skupa j pre jem ki – ne to (4) Zava rov alne p re mije – bon ite te in P DPZ (5) Ostale bo nitete (6 ) Skupa j bon ite te in PDP Z (7 = 5 + 6) Andr ej Slapar 1 9 7. 5 6 3 53. 6 3 4 251 . 1 97 8 1 . 935 6 7. 6 8 3 10. 456 78. 139 Uroš Iv anc 188.4 87 5 0 . 953 23 9.4 4 0 83. 24 4 4 8 . 741 1 .07 8 49. 819 T adej Čoro li 1 88 .4 87 5 0. 9 53 239. 4 4 0 81 .7 96 48 .7 0 6 5. 4 61 54.167 Barbar a Smolnikar 1 87.7 63 4 7. 0 9 5 23 4 .85 8 79. 124 4 8 . 474 5.92 8 54 .4 02 David B ene dek 1 8 7. 7 9 8 2 6. 652 214 . 450 7 2 . 2 53 4 8 . 17 1 7. 1 8 1 55 . 35 2 Maric a Mako ter 1 8 7. 7 9 8 50 . 953 2 38 . 751 79 .998 4 8 .705 5. 28 6 5 3.991 Benjamin Jo šar ** * * 0 3.857 3. 857 2. 254 0 0 0 SK U PA J 1 . 1 3 7. 8 9 6 284 .0 97 1.4 21.99 3 4 80.6 04 31 0. 4 8 0 35. 39 0 345. 870 v EUR Obve zno sti na 31 . 12 . 2021 Ime in priimek Odl oženi variablni prejemki (nagra de) – bru to (1) Fiksni preje mki (pl ača) – br uto in pov rač il a stro škov (2) Skupaj obveznosti (3 = 1 + 2) Andr ej Slapar 6 0. 261 16 . 473 76 .7 3 4 Uroš Iv anc 5 7. 2 4 8 15.625 7 2. 873 T adej Čoro li 5 7. 2 4 8 15. 631 72. 879 Barbar a Smolnikar 5 7. 2 4 8 15.3 49 72 . 597 David B ene dek 35. 2 11 15.63 8 50. 8 49 Maric a Mako ter 5 7. 2 4 8 15.619 7 2 . 8 67 SK U PA J 324. 4 6 4 9 4 . 335 4 1 8 .79 9 * Fiksni prejemki vsebujejo plač o, regr es in jubilejne nagrade. ** Zav arov alne premije vsebujejo premije z a prostovoljno doda tno pokojninsko z avar ovanje, nezgodno za varo vanje, za varo vanje odgov ornosti in druga zav arov anja. *** Ostale bonitete vsebujejo boniteto za službeno v ozilo. Benjamin Jošar je opravljal funkcijo člana Upr ave do 2. 11. 2017. V razkritju ni so vključeni po tni stroški, stroški prehrane, stro ški namestit ve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo prejemkov U prave. Na 31. 12. 202 1 Zavarovalnica izkaz uje obveznosti do navedenih čla nov Uprave: T erjat ve, ki jih Zavarovalnica izkaz uje do članov Uprave, se na našajo iz ključno na terj at ve iz naslova odtegljajev od plač. Zneski teh so zanemarljivo niz ki. V letu 2021 je Zavarovalnica zaposlenim na po dlagi i ndividualne pogodbe izplačala 1 7 . 31 7 .917 evrov prejemkov ( 202 0: 14.943.6 76 evrov), od tega 15.5 34.78 1 evrov bruto plač (202 0: 13. 710.082 evrov) in 1.78 3.136 evrov ostalih prejemkov (2 02 0: 1. 23 3.594 evrov). Zneski ne vključu jejo nadomestil za prehrano in prevoz. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 315 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Ime in priimek Pavš aln o nad ome sti lo – br uto (1) Se jnin e – bru to (2) Sk upaj b rut o (1 + 2) Skupaj neto Pot ni str ošk i – bru to Po tni s tro ški – n et o Andr ej Ando ljšek 26 . 125 2 .981 29. 10 6 21 .169 278 202 Branko Bra čko 1 2 .02 8 1. 265 1 3. 2 93 9.6 6 8 555 4 03 T omaž Ben čina 11.224 1 . 265 12 .4 89 9.0 83 317 231 Peter Kavčič 12. 229 1 .7 05 1 3. 93 4 10.1 34 1 . 275 927 Igor Stebe rnak 20. 40 6 7. 55 7 2 7. 9 63 20.0 9 0 337 245 Jure Valjavec 10. 219 1 . 265 11 .4 84 8 . 352 0 0 Milan T omažev ič 1 0.018 1.7 16 1 1 .73 4 8 . 53 4 278 202 Žiga Škerjane c 10.18 8 5. 852 16.0 40 1 1.666 27 8 202 Mario Gobbo 9. 33 9 2. 156 11. 495 7. 5 7 2 0 0 Pete r Celar 20 . 210 6 .72 1 26 . 931 19.587 73 0 531 Branko Gor jan 1 8 .708 2 .9 81 21.689 1 5.7 75 0 0 Igor Zupan 1 8.7 08 3. 421 22.1 29 16.0 95 278 203 Simon Kole nc 3.39 6 1 . 0 45 4 .4 41 3. 230 0 0 Boš tjan Koler * 1 .50 4 2. 20 0 3 .70 4 2.69 4 0 0 Luka Kumer * 2.782 275 3. 057 2 . 224 0 0 SK U PA J 1 8 7. 0 8 4 42 .405 229. 4 89 165.8 73 4 . 326 3. 14 6 V letu 2021 so čla ni Nadzornega sveta, komisij i n odbor a za opravljanje funk cij prejeli n aslednje prejemk e: * Zunanji člani v komisijah. Vs i navedeni prejemki čla nov Uprave in Nadzornega sveta preds tavljajo prejem ke, ki so jih prejel i v Zavarovalnici T riglav , d.d. V preostalih druž bah v Sk upini navedeni čla ni ni so prejeli nobenih prejem kov . Predloge kriterijev in meril za izračun uspešnosti članov Uprave pripravi Komi sija za i menovanje in prejemk e, potrdi pa jih Nadzorni svet. Namen kriterijev in meril uspešnosti je čim objek tiv nejše spremlj anje reali zacije letnih in srednjeročnih ci ljev ter vrednotenje dela članov Uprave v rednih časovnih razmikih. Kriteriji i n merila za izračun u spešnosti s o denirani tako , da je z nji hovo uporabo mogoče ugotov iti stopnjo realizacije letnih in sredn jeročnih ciljev poslovanja Zavarovalnice, sprejetih v letnih načr tih poslovanja ter v strateških dokumentih družbe. Opredelitev p osameznega cilja vsebuje: opis cil ja, pričakovano ciljno vrednost, p onder oz. utež in način merjenja o z. ugotavljanja realizacije ci lja. Uporabljena metoda za izračun uspešnosti odmike od zastavljenih cil jev meri tako, da ob preseganju načrtov anih cil jev predv idev a nagrado, ob nedoseganju pa zn ižanje osnovne plače posameznega člana Uprave. Le tna nagrada za us pešnos t poslov anja se i zplača v treh delih, in s icer najprej polovica. T a znesek se izplača v 30 dneh od potrdit ve le tnega po ročila v Nadzornem svetu in sprejetja sklepa Nadzornega svet a o določi t vi nagrade oz. v 30 dneh po sprejetju letnega p oročila na skupščini, če letno poro čilo sprejema sku pščina, in sprejetju sklepa Nadzornega sve ta o določ it vi l etne nagrade. Izplačilo 40 o dstotkov nagrade se odloži za dve leti, izplačilo 10 odstotkov nagrade pa za tri leta, pri čemer se pri vseh treh delih sorazmerno upoš teva čas opravljanja funk cije v k oledarskem letu. Član u Uprave pripada odpravnina v viši ni šestkra tnega pov prečnega me sečnega o snovnega plačila, ki ga je prejemal med opravljan jem funkci je, če je odpok lican iz ek onomsko-poslovnih razlogov in mu hkrati preneha delovno razmerje. Odpravnina se izplača v roku enega meseca p o odpo klicu. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 316 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5.7 Zunajbilančna e videnca v EUR Skupina Triglav Zava rov alni ca Triglav 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 31 . 12 . 2021 31 . 12. 202 0 Neu veljavlje ne reg resne te rjat ve 63 .743.330 49.749.916 5 4.85 1.990 4 3.30 1.366 Alt ernati vn e naložbe 3 6 . 3 1 7. 2 0 8 43. 651 . 57 3 34.145 .6 77 38.348.369 Dana por oš t va, gar ancije in dr uga jamst v a 864 .880 3 .1 60 .9 42 0 0 Potencialne terjatve 5.302.124 4 .570 . 811 2 .7 30 . 891 2.757 .155 T erjat ve iz op cijskih p ogo db 0 0 0 0 T erjat ve iz ter minskih po godb 19.2 81 .91 5 25.57 9.1 03 19. 2 81 .91 5 19.26 9.1 03 Potencial ne obveznosti 29 8 . 6 47 33 2 . 4 6 7 0 0 Nepr emičnin e – lastniš t vo v prid obi vanju 4 6. 8 62 8 . 820 0 0 Sreds t va v up ravljanju 1 6 7. 2 2 9 . 8 9 2 95 .640.3 12 0 0 SKUPA J ZUNA JB IL A NČN A EV IDE NC A 293 .0 84 . 859 222.693.9 4 4 111.010.473 103.6 75.993 5.8 Pomembnejši sodni spori Zavarovalnica T riglav , d.d., je 19. 8. 201 3 prejela tožbo Matjaža Ra kovca na ugotovitev ničnos ti sklepa Nadzornega svet a z dne 22. 5. 20 13, ki se nan aša na odpoklic predse dnika Uprave Matja ža Rakovca in i menovanje Andreja Slaparj a za začasnega predse dnika Uprave, in u gotovi tev ničnosti vpisa spremembe pri predse dniku Uprave v sodni register, ter za plačilo odškodnine v s kupni višin i 51 6.399 evrov. Podredno je Matjaž Ra kovec zahteval, da ga je Zavarovalnica T riglav , d.d., dolžna pozv ati na funkci jo predse dnika Uprave ter m u za ves čas trajanj a nezakonitega prenehan ja funk cije predsednika Uprave priznati neprekin jeno opravljanje funk cije predsednika Uprave Zavarovalnice T riglav , d.d., z vsemi pravic ami, ki iz t ega izha jajo na podlagi pogodbe o zaposlit vi . T renutno je o dpr t le še spor o plačilu odškodnine za nemateria lno škodoOkrožno sodišče v L jublja ni je razsodilo, da Matjažu R akovcu pripada odšk odnina v viši ni 6.00 0 evr ov , pri čemer je bila višin a tožbenega zahtevka 80.0 00 ev rov. Zoper o dločitev s odišča je Z avarovalnica T riglav , d.d., vložila pritožbo, o kateri pa še ni bilo odločeno. Gle de plačila material ne škode je bil zahtevek odstopljen v rešev anje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljublja ni. Delovn o in socialno sodišče v Ljubljani je v ponovljenem pos topku (opr . š t. I Pd 421/20 19) t ožnik ov tožbeni zahtevek za iz plačilo nadomestila plač, regre sov, n adomes til za preventivne zdravs t vene preglede, izobraževanja, letnih premij za zavarovanja ter n agrad (pc to. 436.399,4 2 evrov s pripadki) presojalo še na odškodnins ki podlagi. Primarni to žbeni zahtevek je sodišče delno zavrglo zaradi litispendence (pre težni del zahtevka iz na slova plač in regresov) in res iudicate (pre težni del zahtevka iz nas lova izobraževanj) ter delno zavrnilo. Sodišče je v celoti zavrnilo tožnik ov podre dni zahtevek. Zoper navedeno so dno odločb o je tožni k vložil pritožbo, Zavarovalnica T riglav , d.d. pa je po dala odgovor na pritožbo. Odloči tev o zavrnit vi tožnikovega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlit vi in delovn ega razmerja ter poz iva nazaj na delo je pravnomočna in po trjena na V rhovnem sodišču RS (sodba VI II Ips 105 /2018). Matjažu R akovcu je t orej delovno razmerje prenehalo zakon ito in z navedeno odloči t vijo je pos topek gled e zatrjevane nezakonitosti pren ehanj a pogodb e o zaposlit vi in delovnega razmerja na rednem sodišču končan. Ustavna pritožba, ki jo je tožnik vloži l zoper sodb o Vrhovnega sodišč a RS, ni bila sprejeta v obravnavo. Delovn o in socialno sodišče je v p onovljenem po stopku (opr . št. I Pd 394/201 9) presojalo tož nikov tožbeni zahtevek o plačilu nadomestil plač in regresov ( pc to 75.62 5,16 evrov s pripadki) tudi n a odškodnins ki po dlagi. Sodišče pr ve stopnje je zavrnilo zahtevek v delu 3. točke tožbenega zahtevka, ki se glasi » in z vsemi pravicami, ki iz tega i zhaj ajo«, n a obračun in izplači lo nadomes tila plač za čas od maja 201 6 do vrnit ve na delo ter regrese za l etni dopust za le to 201 6 in vsa nadaljn ja leta do vr nit ve na delo. Nadalje je za vrnilo tudi tožbeni zahtevek za obračun nadomestila plač za čas od junij a 201 3 do aprila 20 16 in za plačilo regresa z a letni dopust za le to 2015 z za konskim i zamudni mi obrestmi. Višje delovno in socialno sodišče je pri tožbo Matjaža Rak ovca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Zavarovalnica T riglav , d.d., ima za spor oblikovane rezer vacije v višini 82.00 0 evrov. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 317 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5.9 Dogodki po poroče v alskem obdobju V obdobju med koncem poro čevalskega obdobja in datumom odobrit ve računovo dskih iz kazov za objavo ni bi lo popr avljal nih dogodkov , ki bi v plivali na izdela ne konsolidirane in ločene računovodske izka ze Zavarovalnice T riglav za leto 2021. Kot pomemben nep opravljalni dogodek p o poro čevalskem datum u izpostavljamo vojne dogodke v Ukrajini, ki so se začeli 24. 2. 2022. Do po trdit ve tega letneg a poro čila še niso zn ane razsežnosti teh dogodkov in z nj imi povezanih sank cij proti Rus iji in Belorusij i. Poslovodst vo je z do lžno skrbnostjo anal iziralo i zpost avljenost po slovanja Sku pine in Zavarovalnice omenjeni m razmeram in oceni lo potencialne vplive na poslov anje. Anali za je bila izvedena z vidika neposrednih učinkov voj ne, z vidika sank cij proti Rusi ji in Belorusiji ter z vidika poveč anih tveganj kibernet skih napadov . Neposre dni učinki voj nih dogodkov so bili za na še poslov anje ocenjeni k ot zanemarljivi. Pri zavarovalnih poslih v Ukraj ini ima mo sicer velj avnih nekaj a k tivnih zavarovalnih kritij, pri katerih je v večini primerov naša obveznost v primeru vojne iz ključena. Če pride do šk ode, ki ni povez ana z vojni mi dogodki, so naše obveznosti zanemarljive oz. bodo obravnavane kot del našega rednega po slo vanja . Učinke na poslovanje pa bi lahko imele sankcije, uvedene proti Rusi ji in Belorusiji. T e so pomembno vplivale na nančne trge in plačil ni promet. N eposre dna iz post avljenost do ruskih izdaj ateljev vrednos tnih papirjev , t.j . večinoma državnih obveznic, predst avlja 0,5 odstotka obvezniškega por t felja Skupine. V na jbolj pesimističnem scenarij u bod o te obveznice v celoti oslabljene, kar bo vplivalo na znižan je naložbenega donosa in poslovn ega izida S kupine za leto 2022. Visoka sto pnja volatil nosti, ki je bila zabeležena pri gibanju vrednosti bor znih i ndeks ov, pa vpliv a na vrednos t delnišk ega por t felja Skupi ne. Do po trdit ve tega le tnega poro čila so bili zabeleženi splošni padci vrednos ti bor znih tečajev , pri čemer je bil vpliv na poslovni izid zanema rljiv . Padci vrednos ti so v pretežni meri vpliv ali na z nižanje d rugega vseob segajočega d onosa. Če bi bil padec v rednos ti znaten al i dolgotrajen, bi to vplivalo tudi na znižan je tekočega poslovn ega izida. Anal iza občutljivosti na spremembo cen delni ških nalož b je predst avljena v delu tega letnega poro čila, kjer predstavljamo upravljan je t veganj, v poglavju 2. 4.2 Delniško tveganje . Pri izvajanju n aših redni h zavarovalnih in pozavarovanih poslov ocenjujemo , da glavno tveganje izh aja iz s labšanja kreditne k v alitete ruskih pozavarovalnic, s katerimi Skupin a posluje. Dodatno pa je tudi tveganje prepove di mednarodnega plačilnega prometa z ruskimi pozavarovalnicami. V Sku pini imamo tren utno 1,6 o dstotka škodnih rezerv acij za nastale škode, ki so pozavarovane pri ruskih pozavarovalnicah. V najbolj pesimi stičnem scenariju, t.j. pop olni blokadi mednarodnega plačilnega promet a ruskih pozavarovalnic al i pop olni prekinitv i njihovega poslovanja, bi morala Sku pina celoten delež rezer vacij prev ze ti sama, kar bi vplivalo na zn ižanje poslovnega izida. V Skupin i posebn o pozornost p osve čamo tudi kibernet skim tveganjem. Od 22. 2 . 2022 d alje zazna vamo pove čan obseg sple tnih aktivno sti, pove čalo se je š tevilo e-p oštnih sporočil z upor abo socialnega inženi ringa ( npr . phishing), zaz navamo pa tudi porast skeni ranja n aših ja vno dos topnih IP naslovov . Vsled temu večjo pozornost po sveč amo rednemu spreml janj u morebitnih incidentov . Pripravljen ima mo tudi načrt nepr ekinjenega poslovanja, ki obravnava kibernet ska tve ganja. Obvladov anje kibernetskih t veganj je podrobneje preds tavljeno v delu tega letnega p oročila, kjer predst avljamo u pravljanje tveganj (poglavje Izzivi in priložnosti današnjega časa ter poglavje 2. 7 Opera tivna t veganja ). Na podlagi izvedene analize n i znak ov , da bi na vedeni nepopravljalni dogodki po poro čev alsk em datumu ogrožal i Skupino glede sposobnos ti nadalj njega poslovanja kot delujočega podje tja. Kot pomemben nep opravljalni dogodek navajamo tudi i zdajo ja mst va za p otencialne naložbene priložnosti. Pogojna obveznost, ki izha ja iz da nega jamstv a, ne bo p omembno vplivala na višino sreds tev Skupine. Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 318 5.10 Por očanje po zahte vah A gencije za za v aro v alni nadzor 5.10.1 Prik az sredstev in ob ve znosti za pok ojninske sklade, oblik ov ane kot kritni sklad v EUR 31. 12 . 2021 31 . 12. 2 020 Prik az sre dst ev in ob vezn ost i za skl ade P DPZ PDP Z – skup ina PDP Z – zajam če ni PDPZ – zme rni PDPZ – dr zni PDPZ – sk upin a PDPZ – zaj amč eni PDPZ – zm er ni PD PZ – dr zni S R E D S T VA 2 49.78 9. 2 07 209.3 37 .165 20.06 2.106 2 0.4 49. 8 92 238 .022. 822 210. 130. 825 14 .9 03. 162 13. 0 02 . 992 Naložb ene nep remičnin e in druge st v arne p ravi ce na nep remičninah 0 0 0 0 0 0 0 0 Naložb ene nep remičnin e 0 0 0 0 0 0 0 0 Druge s t varn e prav ice na ne premič ninah 0 0 0 0 0 0 0 0 Finančne nal ožbe 245. 30 6 . 21 0 206.80 1.643 18.9 53 .886 19 . 55 0 . 6 81 232. 607 .973 2 0 7. 6 1 3 . 0 4 7 12.89 2.07 8 12.10 2.848 Merje ne po o dpla čni vre dnos ti, o d tega: 0 0 0 0 0 0 0 0 – pos ojila in dep oziti 0 0 0 0 0 0 0 0 – dolžniški v re dnos tni papirji 0 0 0 0 0 0 0 0 Merje ne po p oš teni v redn ost i prek drug ega vs eo bse gajo čega d ono sa, o d tega: 0 0 0 0 0 0 0 0 – dolžniški v re dnos tni papirji 0 0 0 0 0 0 0 0 – lastniški v re dnos tni papirji 0 0 0 0 0 0 0 0 Merje ne po p oš teni v redn ost i skozi poslo vni izid, o d tega: 245. 3 0 6. 210 206.801.64 3 18.95 3.886 1 9. 550 . 6 8 1 232 .6 07 .973 2 0 7. 6 1 3 . 0 47 12.89 2.0 78 12.10 2.84 8 – dolžniški v re dnos tni papirji 180.91 0.694 175 . 17 0 . 22 4 5. 5 43. 01 0 1 9 7. 4 6 0 2 0 9. 31 8 . 17 8 205.7 49.608 3.381 . 150 187 .420 –las tniški v re dnos tni papirji 6 4 .395. 516 31 . 631 . 41 9 13.41 0.877 19 . 353 . 22 1 23. 289.795 1 . 86 3. 439 9.51 0.9 28 11 . 915. 428 T erjatve 28. 662 1. 771.999 479. 41 5 6 8 6 .35 7 9. 697 1 .8 28 .6 02 392. 015 5 6 7. 2 3 4 T erjat ve d o uprav ljavca zar adi ne dos eganja zajamč eneg a dono sa 0 0 0 0 0 0 0 0 Druge terjatve 28 .6 62 1.771.999 479. 41 5 6 8 6 .35 7 9. 697 1 . 8 28 .6 02 392. 015 5 6 7. 2 3 4 Denarna sr eds t va in de narni ustr ezniki 4.4 54.3 3 5 763 .52 2 628 .8 0 4 2 1 2 . 8 55 5. 405. 152 68 9. 176 1 .61 9.0 69 332 . 91 0 Druga sr eds t va 0 0 0 0 0 0 0 0 Zunajbilančna sre dst v a 2.137 .172 2.137 .17 2 0 0 3 . 1 4 6 . 747 3 . 1 4 6 . 74 7 0 0 Iz naslov a izve denih nan čnih instr umento v 0 0 0 0 0 0 0 0 Druga zunajbilan čna sred st v a 2.137 .17 2 2.13 7 .1 72 0 0 3 . 1 4 6 . 747 3 . 1 4 6 . 747 0 0 OBVEZ NOST I 2 49.78 9. 2 07 209.3 37 .165 20.06 2.106 2 0.4 49. 8 92 238 .022. 822 210. 130. 825 14 .9 03. 162 13. 0 02 . 992 Zavar ovaln o-tehni čne re zer v acije 24 9. 216 . 8 41 20 8 .763. 416 2 0. 0 31 . 76 0 20 .42 1 . 665 2 3 7. 4 9 5 . 0 8 7 20 9.637 . 873 14. 8 83 . 4 67 12 . 973.7 47 Matema tičn e rezer v acij e za vp lačan e čiste p remije 16 6 . 070 . 634 166 . 070 .63 4 0 0 161 . 8 02 .0 0 5 161 . 802 . 0 05 0 0 Matema tičn e rezer v acij e za prip isan don os kr itne ga sklada , od teg a: 42.6 92. 782 42.6 92. 782 0 0 4 7 .83 5.86 8 47 .83 5.868 0 0 – rezer v a za p oš teno v redn os t 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezer v acije z a zavar ovanja, p ri kate rih je pr emoženje k ritn ega skla da razdelj eno na eno te ( VEP), o d tega: 40 .453. 425 0 2 0. 0 31 . 76 0 20 .42 1 . 665 2 7. 8 5 7. 2 1 4 0 14. 8 83 . 4 67 12 . 973.7 47 – rezer v a za p oš teno v redn os t 0 0 0 0 0 0 0 0 Finančne o bvezno sti 0 0 0 0 0 0 0 0 Poslovne obvez nosti 56 4 .811 5 01 . 18 4 29. 4 62 2 7. 2 5 2 524 . 297 473. 26 8 19. 21 1 28 . 8 31 Obve znos ti iz nakupa vre dno stnih pap irjev in drug ih nančnih inst rumen tov 0 0 0 0 0 0 0 0 Obve znos ti do upr avljavca k rit nega skl ada 261 . 582 21 1 .91 5 23.737 25 . 931 250.7 19 212. 887 19. 211 18 .621 Obve znos ti za izplač ilo odkup ne vr edno sti d o članov kr itn ega skla da 29 6 . 316 289. 269 5.7 25 1 . 321 270 .591 26 0. 381 0 10. 210 Druge p oslo vne o bvezno sti 6 . 914 0 0 0 2. 987 0 0 0 Druge ob vezno sti 7.555 7 2 .5 65 884 975 3. 438 19. 6 8 4 484 414 Zunajbilančne o bvezno sti 2.13 7 .17 2 2.13 7 .172 0 0 3 . 1 4 6 . 74 7 3 . 1 4 6 . 74 7 0 0 Iz naslov a izve denih nan čnih instr umento v 0 0 0 0 0 0 0 0 Iz naslov a danih jamstev 0 0 0 0 0 0 0 0 Druge zunajbilan čne ob veznos ti 2.1 37 .17 2 2.13 7 .172 0 0 3 . 1 4 6 . 74 7 3 . 1 4 6 . 74 7 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 319 5.10.2 Prik az sredstev in ob ve znosti za sklade, ki se v odijo ločeno v EUR 31. 12 . 2021 3 1 . 12. 2 020 Prik az sre dst ev in ob vezn ost i za skl ade , ki s e vodi jo lo če no Renta 1 Renta 2 Renta 1 Renta 2 S R E D S T VA 45. 0 4 8 . 536 31 .703 . 3 41 43.680.668 24.080.691 Naložb e v nepre mičnine in nanč ne naložb e 43 .735 . 837 31. 375.017 41.8 2 1.05 4 23.16 6. 231 Naložb ene nep remičnin e 0 0 0 0 Finančne nal ožbe v družb ah v Skupini in v pridr uženih družbah 0 0 0 0 Naložb e v družbah v Skupini 0 0 0 0 Naložb e v pridruž enih družbah 0 0 0 0 Druge nanč ne naložb e 43 .735 . 837 31.375 .017 41.8 2 1.0 54 23.16 6. 231 Delnic e in drugi vr edno stni p apirji s sprem enljiv im dono so m in kuponi v v zaj emnih skladih 1 . 980 .828 1 . 980 .828 0 0 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji s stalnim d ono som 41 . 755 . 0 0 9 29.3 94.190 4 1.82 1.054 23. 16 6. 231 Del eži v inves ticijskih sk ladih 0 0 0 0 Dana pos ojila z zas tav no prav ico 0 0 0 0 Druga dana p os ojila 0 0 0 0 Dep oziti pr i bankah 0 0 0 0 Ost ale nanč ne naložb e 0 0 0 0 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij pren ese n pozav arov ate ljem 0 0 0 0 – iz preno snih premij 0 0 0 0 –iz mat ematič nih rezer v acij 0 0 0 0 –iz škodnih r ezer v acij 0 0 0 0 –iz re zer v acij za b onuse in p opus te 0 0 0 0 –iz zav arov alno -tehničnih r ezer v acij v koris t živ ljenjskih zav arov ance v, ki prev zemajo naložb eno t ve ganje 0 0 0 0 T erjatve 1. 226 .4 82 56. 325 1. 393.339 0 T erjat ve iz ne posr ednih zav arov alnih po slov 0 42 . 039 0 0 – terjat ve d o zavar oval cev 0 42. 039 0 0 – terjat ve d o zavar ovalnih p osr ednikov 0 0 0 0 – druge terja t ve iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 0 0 0 0 T erjat ve iz p ozav arov anja 0 0 0 0 Druge terjatve 1. 226 .4 82 14. 28 6 1 .393.339 0 Razna sreds t va 8 6 . 2 17 27 1.999 46 6 . 275 914 . 4 60 Denarna sr eds t va 8 6 . 2 17 271.999 4 66 . 275 914. 4 60 Druga sr eds t va 0 0 0 0 Kra tkoro čne ak ti vne č asov ne razmeji t ve 0 0 0 0 Preho dno ne zara čunani priho dki o d obre sti in naje mnin 0 0 0 0 Kra tkoro čno o dloženi s trošk i 0 0 0 0 Druge kr atkor očn e ak tiv ne čas ovn e razmeji t ve 0 0 0 0 OBVEZ NOST I 45. 0 4 8 . 536 31 .703 . 3 41 43.680.668 24.080.691 Rezer v a za po šte no vr edno st 0 0 0 0 Kosmate zav arov alno -tehničn e rezer vacij e 4 4. 8 91 .69 8 31.650.6 19 43. 2 68 .6 0 0 23. 319 .6 15 – kosmate pr enosn e premije 0 0 0 0 – kosmate mate matičn e rezer vacij e 4 4 . 891 . 698 31.6 50.61 9 43. 26 8 . 60 0 23 . 319. 6 15 – kosmate škodn e rezer vacij e 0 0 0 0 – kosmate rez er va cije za b onus e in popu ste 0 0 0 0 Kosmate zav arov alno -tehničn e rezer vacij e v korist ži vljenjsk ih zavar ovan cev, ki prev zemaj o naložben o t veganje 0 0 0 0 Obve znos ti za nančn e naložbe p ozav arov atelj ev iz naslov a poz avaro valnih p ogo db pri ce den tih 0 0 0 0 Druge ob vezno sti 156 . 837 52.72 2 412.068 761 . 0 76 Obve znos ti iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 78 .705 13. 896 255.205 595 . 82 8 – obvezn ost i do zav arov alcev 13 . 557 608 2 3. 2 51 1. 0 05 – obvezn ost i do zav arov alnih posr ednikov 0 0 0 0 – druge obv eznos ti iz nep osre dnih zav arov alnih posl ov 65. 14 8 13. 288 231 . 95 4 59 4 . 823 Obve znos ti iz sozav arov anja in pozav arov anja 0 0 0 0 Druge ob vezno sti 78 . 1 33 38 . 826 156 . 8 63 165. 24 8 Pasivn e čas ovn e razmejit v e 0 0 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 320 v EUR Prik az sre dst ev in ob vezn ost i za kri tni s kla d živ lje njsk ih zav aro van cev, ki pre vz emaj o nal ožb eno t ve ganj e 31. 12 . 2021 31 . 12 . 2020 S R E D S T VA 50 2.04 2.8 5 3 420 . 875. 1 29 Naložb e v nepre mičnine in nanč ne naložb e 500 .9 1 3. 405 4 1 7. 29 7. 5 6 2 Naložb ene nep remičnin e 0 0 Finančne nal ožbe v družb ah v Skupini in v pridr uženih družbah 0 0 Naložb e v družbah v Skupini 0 0 Naložb e v pridruž enih družbah 0 0 Druge nanč ne naložb e 500 .9 1 3. 405 4 1 7. 29 7. 5 6 2 Delnic e in drugi vr edno stni p apirji s sprem enljiv im dono so m in kuponi v v zaj emnih skladih 496 .834 . 282 37 4. 846.121 Dolžnišk i vre dnos tni papir ji s stalnim d ono som 4.079. 123 42 . 451. 4 41 Del eži v inves ticijskih sk ladih 0 0 Dana pos ojila z zas tav no prav ico 0 0 Druga dana p os ojila 0 0 Dep oziti pr i bankah 0 0 Ost ale nanč ne naložb e 0 0 Znes ek zavar ovaln o-tehni čnih reze r va cij, pre nes en poz avaro va teljem 0 0 – iz preno snih premij 0 0 – iz matemati čnih rezer vac ij 0 0 – iz škodnih rezer vacij 0 0 – iz rezer v acij za b onus e in pop uste 0 0 – iz zavaro valno -tehnič nih rezer v acij v kor ist živ ljenjskih z avaro vanc ev, ki prev zemajo nal ožbeno t v eganje 0 0 T erjatve 3. 476 2. 13 9.5 0 6 T erjat ve iz ne posr ednih zav arov alnih po slov 944 860 – terjat ve d o zavar oval cev 0 0 – terjat ve d o zavar ovalnih p osr ednikov 0 0 – druge terja t ve iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 944 860 T erjat ve iz p ozav arov anja 0 0 Druge terjatve 2 . 532 2.1 38.646 Razna sreds t va 1 .1 25. 972 1 . 43 8 . 0 61 Denarna sr eds t va 1. 1 25. 972 1 . 43 8 . 0 61 Druga sr eds t va 0 0 Kra tkoro čne ak ti vne č asov ne razmeji t ve 0 0 Preho dno ne zara čunani priho dki o d obre sti in naje mnin 0 0 Kra tkoro čno o dloženi s trošk i 0 0 Druge kr atkor očn e ak tiv ne čas ovn e razmeji t ve 0 0 OBVEZ NOST I 50 2.04 2.8 5 3 420 . 875. 1 29 Rezer v a za po šte no vr edno st 0 0 Kosmate zav arov alno -tehničn e rezer vacij e 0 0 – kosmate pr enosn e premije 0 0 – kosmate mate matičn e rezer vacij e 0 0 – kosmate škodn e rezer vacij e 0 0 – kosmate rez er va cije za b onus e in popu ste 0 0 Kosmate zav arov alno -tehničn e rezer vacij e v korist ži vljenjsk ih zavar ovan cev, ki prev zemaj o naložben o t veganje 499 .681.62 6 42 0.86 8.88 3 Obve znos ti za nančn e naložbe p ozav arov atelj ev iz naslov a poz avaro valnih p ogo db pri ce den tih 0 0 Druge ob vezno sti 2. 3 61 . 2 27 6 . 24 6 Obve znos ti iz nep osre dnih zavar ovalnih p osl ov 1. 614 6.128 – obvezn ost i do zav arov alcev 0 0 – obvezn ost i do zav arov alnih posr ednikov 0 0 – druge obv eznos ti iz nep osre dnih zav arov alnih posl ov 1 . 614 6.128 Obve znos ti iz sozav arov anja in pozav arov anja 0 0 Druge ob vezno sti 2 .359. 61 3 118 Pasivn e čas ovn e razmejit v e 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 321 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 5.10.3 Izkaz izida za pok ojninske sklade, obliko v ane kot kritni sklad v EUR 2021 2020 Izkaz i zida z a skl ade P DPZ P DPZ – sk upin a PDPZ – za jamč eni PDPZ – z mer ni PD PZ – dr zni PDPZ – sk upin a PDPZ – za jamč eni PDPZ – zm er ni PD PZ – dr zni Finančni prihodki 10 . 917.769 3 . 519. 41 2 2 .74 0 . 1 9 2 4. 658 .1 65 11 .6 0 4 . 157 7. 9 2 0 . 2 8 2 1.541.520 2 . 142 .355 Priho dki iz div iden d in delež ev 533. 9 0 1 65.775 1 66 . 267 301 . 8 60 27 2 . 6 17 70.757 7 2 .8 25 129.035 Priho dki od o bre sti 1 . 6 8 7. 3 3 1 1 . 6 0 2 . 74 8 76 . 1 83 8.400 2 . 5 4 6 .739 2 . 4 63 .715 75.775 7. 2 4 9 Dob ički pr i od tujit v i nančnih naložb 1.105.119 31 . 059 3 8 7. 8 6 2 6 86 . 197 2 . 50 4 .02 9 2.07 4.185 256. 36 0 173 . 4 8 4 Čisti pr ihodk i iz naslov a spreme mbe p oš tene vr edno st i nančnih naložb, prip oznanih po po šte ni vre dnos ti skozi izkaz posl ovn ega izida 6.15 9.1 70 1. 81 9. 238 1 . 59 0. 02 2 2 . 74 9 . 9 1 0 6.216. 723 3. 310 . 1 25 1 .110.338 1.7 9 6 . 26 0 Drugi nanč ni priho dki 1 . 432 . 24 8 5 93 519.857 911 .79 8 6 4. 049 1 .50 0 26. 222 36 . 327 Prih od ki od n alož be nih ne pr emi čni n 0 0 0 0 0 0 0 0 Priho dki od o ddajanja naložb enih nep remičnin v naje m 0 0 0 0 0 0 0 0 Dob ički pr i od tujit v i naložbenih n epremi čnin 0 0 0 0 0 0 0 0 Čisti pr ihodk i iz naslov a spreme mbe p oš tene vr edno st i naložbenih nepre mičnin, pr ipoznanih p o po šteni v redn os ti skozi izkaz poslo vne ga izida 0 0 0 0 0 0 0 0 Finančni odhodki 6.199.098 4 .93 4. 565 6 4 7. 2 0 2 6 1 7. 3 3 0 3.919. 1 0 0 1 .73 0.7 71 951. 197 1 . 2 3 7. 1 3 2 Odho dki za o bre sti 0 0 0 0 0 0 0 0 Izgube pr i od tujit vi nan čnih naložb 2 . 028 .376 1.64 7 .009 225 . 218 156 . 149 2 . 05 6 . 951 1. 1 26 . 43 4 4 3 7. 0 9 9 4 93. 41 8 Čisti o dho dki iz naslov a spreme mbe p oš tene v redn ost i nančnih naložb, prip oznanih po po šte ni vre dnos ti skozi izkaz posl ovn ega izida 4.028.1 07 3 . 2 8 7. 5 5 6 3 43. 592 396 . 959 823. 878 59 6 . 33 0 11 4.160 113.388 Drugi nanč ni odho dki 142. 615 0 78 .3 93 6 4. 222 1 . 03 8 . 271 8 .0 07 3 99.9 38 630 . 326 Odhodki na ložbenih neprem ičnin 0 0 0 0 0 0 0 0 Odho dki o d uprav ljanja in oddajanja naložb enih nepr emičnin 0 0 0 0 0 0 0 0 Izgube pr i od tujit vi nal ožbenih n epremi čnin 0 0 0 0 0 0 0 0 Čisti pr ihodk i iz naslov a spreme mbe p oš tene vr edno st i naložbenih nepre mičnin, pr ipoznanih p o po šteni v redn os ti skozi izkaz poslo vne ga izida 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezultat naložbe nja 4.71 8 . 672 -1. 415. 153 2 .092.990 4.040.8 3 5 7 .685.05 7 6.189.511 5 9 0. 323 9 05. 2 23 Prih od ki iz vp lač il up rav ljavc a zara di ne do se ganja z ajam čen ega d on osa 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi prihodki 0 0 0 0 0 0 0 0 Odh odk i v z vezi z up rav ljanj em in p os lov anj em kr itn ega s kla da 2.444 .6 31 2 .070 .910 192 . 53 6 181.185 2.28 2.09 4 2 .02 9. 86 4 141 .32 7 110.9 03 Prov izija za uprav ljanje 2.406. 807 2 . 070. 910 17 2 . 8 4 8 163 . 0 49 2 . 258 .025 2. 029. 86 4 1 2 7. 7 9 0 10 0 .37 1 Odho dki v z vezi z banko skrb nico 13 .43 6 0 6 .91 4 6 . 522 9.1 27 0 5.11 2 4 . 015 Odho dki v z vezi z re vidir anjem 418 0 20 9 209 2 .72 0 0 1. 360 1 .360 Odho dki v z vezi z ob veš čanjem čl anov kri tne ga sklada 0 0 0 0 0 0 0 0 Odho dki iz p osre dov anja pri nakupu in pro daji vr edno stnih p apirjev 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi o dho dki, ki v skla du s prav ili uprav ljanja nepo sredn o breme nijo kri tni sklad 23. 970 0 1 2 . 565 11 .4 04 12. 222 0 7. 0 6 5 5. 157 Drugi odhodki 0 0 0 0 0 0 0 0 Čisti p os lov ni izi d, nam enj en zav aro van cem 2.2 7 4.041 -3. 48 6 .0 63 1 . 9 0 0 .4 53 3. 859 .6 51 5.4 02 . 963 4.15 9 .64 7 44 8.996 794 . 320 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 322 5.10.4 Izkaz izida za sklade, ki se v odijo ločeno v EUR 2021 2020 Izkaz izi da kr itn ega skl ada za d oda tno p okojn insko zav aro vanj e v času izp lače van ja ren t R enta 1 Renta 2 Renta 1 Renta 2 Pre nos d ena rnih s re dst ev iz po kojni nskeg a nač r ta do da tne ga po kojni nskeg a zava rov anja 5. 929. 1 43 13.773.514 3. 36 0. 627 9.6 33 .650 te prav ne os ebe 3 . 8 35 . 53 6 4. 820.151 1 .52 3. 152 3 . 8 1 7. 9 4 0 druge zav arov alnice 0 0 0 0 druge po kojninske družbe 2.093.608 8.95 3.36 3 1. 837.475 5.815.710 vz ajemne ga po kojninskega sklada 0 0 0 0 Prih od ki nal ožb 1 .57 9. 82 2 203. 815 2. 591 . 613 675. 1 10 Priho dki iz div iden d in delež ev v družbah 0 0 0 0 Priho dki drugih nal ožb 1.4 5 5.99 3 1 24 .7 29 1 . 8 0 7. 5 0 0 151 . 931 Priho dki od z emljišč in zgr adb 0 0 0 0 Priho dki od o bre sti 30 4 . 028 1 24 .7 29 414 . 2 8 4 1 51 . 931 Drugi pr iho dki naložb 1.15 1.965 0 1 .393. 216 0 Priho dki zar adi po prav kov vre dnos ti naložb 0 0 0 0 Dob ički pr i od tujit v ah naložb 123.830 7 9.0 85 784.113 52 3 . 17 9 Odh odk i za ško de 3.3 5 1.330 3. 633.7 54 3. 52 6 .77 1 2 . 521 .70 4 Obr ačunani znesk i škod 3.35 1 .33 0 3.633.75 4 3.526 .7 71 2 . 521 .70 4 Sprem emba škodnih r ezer v acij 0 0 0 0 Spr eme mba o sta lih č isti h zava rov aln o-t ehn ični h reze r v acij (+/ –) 3.500.5 24 9.702.071 1.710.413 7.354 . 957 Sprem emba matema tičnih r ezer v acij (+ /–) 3.500.52 4 9.702. 071 1.71 0. 41 3 7 .354.95 7 Sprem emba drugih o st alih čistih z avaro valno -tehnič nih rezer v acij (+/ –) 0 0 0 0 Stro ški v rač unani p o po li cah 621 .6 41 565. 387 5 8 3. 473 375 . 476 Zač etni s troš ki 69. 55 9 41 8 . 4 47 55. 1 24 2 74 . 74 9 Inkaso, upr avni, re žijski stro ški 444.160 0 4 1 5 . 74 6 0 Zaklju čni stro ški oz . stro ški izpla čil 1 0 7. 9 2 2 146 .940 112 . 6 03 10 0 .727 Čisti o br atov aln i str ošk i 155. 155 281.503 139.398 194. 141 Stroški pridobivan ja zavarovanj 0 156 .369 0 112. 06 6 Sprem emba v razmeje nih stro ških pr idob iv anja zavaro vanj (+ /–) 0 0 0 0 Drugi ob rat ovalni s tro ški 155 . 1 55 1 25 . 135 139. 398 82 . 075 Amor tizacija v re dnos ti sred stev, po treb nih za obr atov anje 11 .49 0 9. 6 17 9.10 5 5. 507 Stroški d ela 70. 613 59.103 6 4 .73 4 39. 153 – plače z apo slenih 49.0 88 41 .0 8 6 45.5 65 2 7. 5 5 9 – stro ški so cialne ga in po kojninskega zavar ovanja 8.806 7. 3 7 0 7. 5 6 1 4 . 573 – drugi str oški d ela 12 .7 19 10.646 11.608 7. 02 1 Stroški s tor itev zič nih ose b, ki ne opr avljajo d ejavno sti (str oški p o po g.o d elu, po g.o av t.d elu in v z vezi z drugimi prav nimi razmerji), skupaj z dajat v ami, ki br emenij o družbo 167 14 0 198 120 Ost ali obr ato valni st rošk i 72 . 885 56 . 2 74 65. 3 61 3 7. 2 9 5 Priho dki od p ozav arov alnih pro vizij in iz delež ev v pozi tiv nem tehni čnem izidu iz poz avar ovalnih p ogo db (–) 0 0 0 0 Odh odk i nal ožb 35.47 0 7 6 . 1 17 1 31 . 58 3 56.623 Amor tizacija nal ožb sreds tev, ki niso p otr ebna za ob rat ovanje 0 0 0 0 Odho dki za up ravljanje sr eds tev, odho dki za ob res ti in drugi nanč ni odho dki 29.1 12 18. 812 10 8 .0 01 53.6 4 9 Prev redn oto valni nanč ni odho dki 0 0 0 0 Izgube pr i od tujit v ah naložb 6 . 358 5 7. 3 0 4 23.582 2 . 9 74 Izid kr it neg a sklad a ob upo štev anju s tro škov, vračun anih p o poli cah 0 0 0 0 Izid kr it neg a sklad a ob upo štev anju č isti h obr atov aln ih stro škov 46 6.486 283 .8 84 444.0 7 5 1 81 . 335 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 323 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 v EUR Izkaz izi da za kri tni sk lad ži vlj enj ski h zavar ovan cev, ki prev ze majo na ložb en o tve ganj e 2021 2020 Obr aču nane ko sma te zav arov aln e pre mij e 6 9.868. 754 56. 6 4 0. 8 52 Prih od ki nal ožb 72. 124. 822 17. 9 4 3 . 6 1 4 Priho dki iz div iden d in delež ev v družbah 5.583 3. 832 Priho dki drugih nal ožb 6 7. 25 2 . 1 5 8 15 .4 01 . 135 Priho dki od z emljišč in zgr adb 0 0 Priho dki od o bre sti 1 . 835 538.380 Drugi pr iho dki naložb 6 7. 25 0 . 32 3 14 . 8 62 .755 – prev redn oto valni nanč ni priho dki 6 7. 2 5 0 . 3 2 3 14 . 8 62 .755 – drugi nančni pr ihodk i 0 0 Priho dki zar adi po prav kov vre dnos ti naložb 0 0 Dob ički pr i od tujit v ah naložb 4 . 8 6 7. 0 8 1 2.5 38.64 7 Odh odk i iz nas lov a izp lač il zav aro valn ih vs ot oz . o dkup ne vr ed nos ti 5 0 . 176 . 6 0 8 48.33 8.150 Redno pr enehanje 22. 057 .919 25 .651 .7 24 Izredno p rene hanje 28.1 18.6 90 22 . 68 6 .426 – z izstop om iz zav arov anja 2 6 . 1 4 1 . 74 0 21 . 0 63.7 58 – z odp ovedj o pog odb e o zavar ovanju 0 0 – s smr tjo zav arov anca 1.97 6.950 1.622.668 Spr eme mba o sta lih č isti h zava rov aln o-t ehn ični h reze r v acij (+/ –) 78 .911. 179 6. 525 . 9 05 Sprem emba matema tičnih r ezer v acij (+ /–) 7 8 . 9 1 1 . 17 9 6 .525.905 Sprem emba drugih o st alih čistih z avaro valno -tehnič nih rezer v acij (+/ –) 0 0 Obr aču nani s tro ški in p rov izij e 10.40 6. 903 7. 9 2 2 . 85 7 Obr ačunani vs topni s tro ški 2 . 74 3 . 8 5 8 792 .926 Izsto pni st rošk i 0 0 Prov izija za uprav ljanje 7. 6 6 3 . 0 4 5 7. 1 2 9 . 9 3 1 Odh odk i nal ožb 2.498.8 85 11.797 .554 Amor tizacija nal ožb sreds tev, ki niso p otr ebna za ob rat ovanje 0 0 Odho dki za up ravljanje sr eds tev, odho dki za ob res ti in drugi nanč ni odho dki 5.075 0 Prev redn oto valni nanč ni odho dki 2. 037 .470 10.473. 629 Izgube pr i od tujit v ah naložb 456 .3 4 0 1.32 3.92 5 Izid kritnega sklada 0 0 Poslovno poročilo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ostale informacije 324 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Prilog a: Slo v ar za v aro v alnih izraz ov Poslovno poročilo Slov ar zav arovalnih izraz ov Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Ak tiv no pozav arovanj e Dejavnost p ozavarovalnice, da od drugih zav arov alnic in po zav arov alnic pre v zema nase tisti del nevarnosti, ki pre sega njihove samopridržaje. Bilančni d obič ek Pravno utemeljeni znesek čistega dobička tekočega let a, preneseneg a čistega dobička iz preteklih let in rezer v iz dobička, je p o sklepu uprave zavarovalnice na jprej porabljen za poveč anje rezerv (zakonskih rezerv, rezer v za lastne delnice in la stne deleže ter st atutarnih rezer v) ter po odloči t vi nadzornega sve ta še drugih rezerv. Ostanek je bilančn i dobiček, ki ga skupščina deln ičarjev zavarov alnice raz pore di na dividende, v druge rezerve, z a prenos v naslednje leto in za druge namene. Cede nt Stranka v pozavarovalni pogodbi , ki del svojih prev ze tih rizikov pre daja v pozavarovan je . Praviloma je to zavarovalnica. Cedirati pomeni odstopi ti delež prev zetega zav arovanja poz avar ov ate lju. Celotna donos nost delnice Vsota rasti teč aja delnice v opa zovanem obdobju in dividendne donosnos ti na dan izra čuna . Celotni p rihodki Sest avljajo j ih obračunan a kosm ata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija, drugi zavarovalni prihodki in drugi prihodki. Čisti dobi ček na d elnico Razmerje med čistim dobičkom v obravnavanem obdobju, ki se nanaša na navadne delničarje obvladujočega po djetja, in tehtanim povprečnim štev ilom navadnih deln ic, pri čemer se odš tejejo na vadne delnice v lasti Zavarovalnice T riglav ali druž b v Skupi ni T riglav . Čista do bičkono snos t kapitala (ROE) Razmerje med čistim poslovnim iz idom obdo bja in povpre čnim stanjem kapitala v obdobju. Čista do bičkono snos t kapitala l astnikov obvla dujoče dr užbe Razmerje med čistim poslovnim iz idom in povpre čnim stanjem kapitala lastni kov obvladujoče družbe v opazovanem obdobju. Čisti odh odki za škod e Sest avljajo j ih obračunan i kosm ati zneski škod ( zavarovalnine, odškodn ine in cen ilni stroški), ki so z man jšani za obračuna ne deleže pozavarova teljev in sozavarova teljev v k osmatih škodah, popravljeni za spremembo čistih škodnih rezer vacij in viš ji za odhodke iz iz ravnalne s heme dop olnilnih zdrav st venih zav aro vanj . Čisti prih odki o d zavarov alnih pre mij Sest avljajo ji h obračunane kosm ate zavarovalne premije, zm anjšane za obračunano zavarovalno premijo, oddano v pozavarovanje in sozavarovanje, ter popravljene za spremembo čiste prenosne premije. Delnice v prostem prometu Delnice v lasti delničarjev s 5 ali manj odstotnim lastniškim d eležem . Distribu irana ekonoms ka vrednost Obsega čis te odhodke za škode in drug e zavarovalne odhodke, odhodke od nančnih sredstev, d ruge odhodke, operativ ne stroške poslov anja, i zplačila d ividend, o dhodek za davek, nalož be v družbeno skupnost (preventiv a, donacije in sponzorst va) ter plačila, nadomestila in bonite te zaposlenim. Dividendna donos nost Razmerje med vrednostjo bru to dividende na delnico in tečajem delnice na določen dan. Doda tno zavar ovanje Zavarovanje, ki je sklenjeno kot dodatek drugemu ( nat ančno določenemu) zavarovanju in ga ni mogoče skleniti samostojno. Dono s od nalož b Razli ka med prihodki in odho dki od nančnih sredstev. Pri hodke od naložb sestavljajo prihodki od naložb v povezanih druž bah in prihodki od naložb (prihodki od obres ti, dobički pri odtujit vah naložb in dru gi prihodki od naložb ). O dhodke na ložb sestavljajo odhodki o d naložb v povezane družbe in odhodki od naložb (osla bit ve naložb, izgube pri odtujit vah naložb in drugi odhodki nalož b) . Donos o d naložb ne vključuje čistih neiztrženih dobičkov in i zgub naložb ž ivljenjskih zavarovancev , ki prevzemajo nalož beno t veganje. Dožive tje (pr i življ enjskih zav arovanjih z varčev anjem) Zavarovalni pri mer , pri katerem zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto, skupaj s pripi sanimi dobički, ko zavarovanec preživi do govorjeno zavarovalno dobo. IBNR (angl. Inc urred Bu t Not Repo r ted ) Rezerv acije za nastale škode, ki še niso prija vljene. Kapitaliza cija Znižan je zavarovalnih vsot pri življenjskem zavarovanju z varčevalno komponento, ki se izvede, č e zavarovalec pren eha plačevati premijo. Višin a zavarovalne vso te je, pole g standardnih kriterijev za določite v premije ( spol in starost zav arovanca), odvisna predvsem od štev ila vplačanih premij i n preos tale dobe trajanja z av arov anja. Knjigovod ska vre dnos t delni ce Razmerje med stanjem kapitala in številom delnic na da n izračun a. Količnik kapi talske ustrez nosti Razmerje med razpoložlj ivimi lastnimi sredst vi, primerni mi za pokrivanje zahtevanega solventno stnega kapitala, in zahtevanim sol ven tno s tnim kap it alo m. Kombinirani količnik Vsota odho dkovnega in šk odnega količnika. Izka zu je dobičkonosnost poslovanj a premoženjski h in zdravst venih zavarovanj. Vrednost po d 100 odsto tkov odraža pozitivno poslov anje premožen jskih in zd ravst venih zavarovanj, brez donos ov od naložb. Kompozitna (ali univer zalna, sp lošn a) zavarovalni ca Zav arov alnic a, ki o prav lja z avar ov alne p osl e premoženjski h in življenjs kih zavarovanj. 325 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Kosmat oz. či st V zavarovalst vu s e izraza k osmat in čist običajno nanašata na k oličine ali kazal nik e pred odbitkom pozavarovanja in po njem. Kosmat i obratovalni stroški Kosmati obratovalni stroški so pripoznani kot izvirni stroški p o naravnih vrstah. Las tna oce na t veganj in sol ventn osti (OR SA - angl. Ow n Risk an d Solve nc y Asse ssme nt ) Las tna ocena tveganj, ki j im je za varovalnica izpostavljena pri svojem poslovanju, vključno s tveganji, ki j im bo lah ko i zpost avljena v prihodnosti, ter ocena ustreznosti raz položljivih lastnih sredstev za njihovo pokri vanje. Obra čunana kosmat a zavarov alna pre mija Vsota vseh premij, ki jih je zavarovalnica zaračunala zavarovalcem po sklenjenih i n obnovljenih policah v obračunskem obdobju. Obra čunana kosmat a zavarov alna pre mija na zaposl enega v zav arovalnici Obračunana k osmata zavarovalna premija v opazovanem obdobju, deljena s povpre čnim šte vil om z ap osle nih. Obra čunani kosmati zn eski škod Zavarovalnine in odškodni ne, obračunane za v celoti ali delno rešene škode v obravnavanem obdobju, vključno s stroški re ševanja škodni h z a h t e v ko v. Odho dkovni količnik Razmerje med vsoto obra tovalnih stroškov , odhodkov za bonuse in popuste in drugih neto zavarovalnih odhodkov (iz računani h kot razli ka med drugimi zavarovalni mi odhodki in drugim i zav arov alnimi prih odk i) ter čistimi priho dki od zavarov alni h premij premoženjs kih in zdrav s t venih zav arov anj. Odkup zavar ovanja Prekinitev življenjsk ega zavarovanja, ki im a za posle dico izplači lo vre dnosti zavarovalne police (priv arčevanih sredstev oz. matematične rezer vacije, znižani h za stroške zavarovalnice) . Povpr ečni dne vni pro me t z delnic o Razmerje med sku pno vrednos tjo prome ta z delnico v opazovanem obdobju in številom trgovalnih dn i v tem obdobju. Pozavarovanj e Pozavarovanje je zavarovanje presežkov nad stopnjo lastnega izravnavan ja nevarnos ti dane zavarovalnice pri drugi zavarovalnici, ki je registrirana za pozavarovanje. Prenosne prem ije So del zavarov alno-tehničn ih rezer vacij in predst avljajo ti sti del kosmate obračunane premije, ki se nana ša na prihodnja oz iroma naslednj a obračunska obdobja. Preventiv a Del premije premoženjski h zavarovanj, ki ga zavarovalnica nameni za preventivne dejavnosti za zman jšanje tveganj v prihodnosti. Pridruže na družba Družba, v kateri ima dru ga družba neposredno ali posredno med 20 in 50 odstotki glasovalnih pravic in ima tak o v njej pomemben kapitalski vpliv, ve ndar je ne obvladuje. Prihodki o d uveljavljenih kosmatih regre snih terjatev Znesek regresnih zahtevkov , ki so bili v obravnavanem obdobju oblikovani k ot regresna terjatev na podlagi sodbe pristojnega sodišč a, dogovora z regresnim zavezancem, pri kreditnih zavarovanjih pa iz plačila zav arov alnine . Prol t veganj a Prol tveg anja je kv antitativ na ocena tveganj, ki jim je zavarovalnica iz pos tavljena. Za ustrezno ugotavljanje prola t veganj so za vsako vrsto t veganj vzpostavljeni procesi in denirane izpostavljenos ti ter mere t veganj, s katerimi se presoja velik ost t veganj. Razmejen i strošk i prid obiv anja zavarov anj (angl. DA C – Deferred Acquisition costs ) Računovodska razmej itev stro škov , ki jih ima zavarovalnica s pridobit vijo novega zavarovanja, enak omerno na celotno trajanje pridobljenega zavarov anja. T ako je enkratni strošek , ki je nastal ob sklenit vi zavarovanja, enak omerno razporejen skoz i celotno zavarovalno obdobje. Razpol ožljiv a lastna sr edst v a So razpoložljiva lastna sredst va za p okriv anje zahtevanega sol ventnostne ga kapitala in predstavljajo presežek sredstev nad obveznostmi, poveč an za po drejene obveznosti, upoštev ajoč druge zakonodajno določene zavarovalnici specične prilag odit ve. RBNS (angl. Rep or te d But N ot Se tt led ) Rezerv acije za nastale prijavljene, še ne poravnane škode (rezervacije p o popisu ). Rezer ve iz dobi čka Obsegajo druge rezer ve iz dobička, zakons ke in statu tarne rezer ve, varnos tne rezer ve in rezer ve za izravnavo kreditnih t veganj. Solventnost II Regulatorni ok vir Evropske u nije n a področju zavarovalništ va, ki opredeljuje iz račun kapitalske ustreznosti, upravljan je in poročanje zava ro val nic. Ra z polož ljiva la stn a s redstva zavarovalnice morajo biti n ajma nj ena ka oceni prev zetih tveganj, kot jo določa regulatorni okv ir . Sozavarov anje Oblika izravna ve tve ganj, pri kateri se v kritje pre v ze t o t ve ganj e po raz de li na ve č zav ar ov alni c . Višina deleža prev zetega t veganja posamezne zavarovalnice je lahk o različn a in predstavlja podlago za dolo čitev delež a posamezne zavarovalnice v premiji i n morebitni škodi. Vsaka od zavarovalnic zavarovancu odgovarja solidarno, torej za popolno zavarov alni no oz. odškodnino iz zavarovalne po godbe, ne glede na prevze ti delež t veganja. Stroškovni količn ik – dele ž kosmatih obra tovalnih st roškov zavarov alne dej avnos ti v obrač unani kosmati zavaro valni pr emiji Razmerje med kos matimi obratovalnimi stroški zavarov alne deja vnos ti in obračunani mi kosmat imi zav aro v alnimi pr emijami. Škodne rezer vacij e Rezerv acije, oblikovane za pokritje škod, ki so nastale v preteklo sti in do konca obračunskega obdobja še niso bile rešene. Rezer v acije se oblikujejo za že pri javljene šk ode in tudi za še neprijavljene oz. premalo prij avljene škode. Ško dn i kol i čn ik Razmerje med vsoto čistih odho dkov za šk ode in sprem emb o drugih z avar ov alno -tehničnih rezer vacij ter čistimi prihodki od zavarovalnih premij premoženjski h in zdravst venih zavarovanj. T r žna kapit alizacija T r žna vrednost družbe, izračunan a kot zmnože k zaključnega tečaja delnice in števila delnic n a dan iz računa. Ustvarjena ek onomska vrednost Sest avljajo jo čisti prihodki od zavarovalnih premij, drugi zavarovaln i prihodki, prihodki od nančni h sredstev in drugi prihodki. Poslovno poročilo Slov ar zav arovalnih izraz ov Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 326 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 V seobsegajoči donos Vseobsegajoči don os je ses tavljen iz dveh delov. P r vi del pre dstavlja čisti poslov ni izid obračunskega obdobja iz i zkaza poslovnega izida. Drugi del predstavlja drugi vse obsegajo či donos, kjer so izkazani učin ki drugih postavk prihodkov in odhodkov , ki niso pripoznani v izka zu poslovnega izida, vplivajo pa na velikost lastniš kega kapitala, pretežno zaradi spremembe presežka iz prevredno tenja. Zadržana ekonoms ka vrednost Razli ka med ust v arjeno in di stribuirano ekonom sko vrednostjo. Zahtev ani solve ntno stni kapi tal (angl. SCR – Solvency C apital Requiremen t ) Izračuna se po zakonsk o dolo čeni standardni formuli, ki upošteva v sa pomembna merljiva t veganja : zavarovalna, tržna, kreditna in operativn a. Zavarov alna gosto ta (p remija na p reb ival ca) Razmerje med obračunano k osmato zavarovalno premijo in številom prebiv alcev posamezne države. Zavarovalna pene tracija Delež zavarov alne premije v bruto domačem proizvodu (BDP). Zavarovalna p remija Znesek, ki ga zavarov alec plača zav arovalnici in je dolo čen v zavarov alni pogodbi. Iz zavarov alne premije se plačujejo sedan je in prihodnje škode, pokri vajo stroški preven tivnih dejavnosti ter str ošk i p osl ov anja zav arov alnic e. Zavarovalna skup ina Več sorodnih vrst zavarov anj, obravnavanih v skupi ni. Zakon o zavarovalništvu združuje zavarovalne vrs te od 1 do 18 v skupino premoženjski h zavarovanj, zavarovalne vrs te od 19 do 24 pa v skupino ž ivljenjskih zavarovanj. Zavarov alna vr sta Različn a zavarovanja, ki so v skladu z Zak onom o zavarovalništ vu združena na osnovi glavnih vrst nevarnos ti, ki jih krijejo. Zak on o zavarovalništ vu kategorizira 24 različnih zav arov alnih v rs t . Zavarovaln o-te hnične rezer vacije Zavarovalnica mora v z vezi z vsemi zavarovalnimi posli, ki ji h opravlja, oblikovati ustrezne zavarovalno-tehnične rezerv acije. Namenjene so kritju prihodnjih obveznosti iz zavarovanj in morebitnih i zgub zaradi t veganj, ki iz haja jo iz opravljan ih zavarovalnih poslov. Sestavljajo jih prenosne premije, škodne rezerv acije, matematične rezerv acije, rezer vacije za bo nuse in popuste ter druge zavarovalno-t ehnične rezerv acije. Poslovno poročilo Slov ar zav arovalnih izraz ov Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 327 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 GRI in SASB k azalo Kaz alo po standardu poročanja GRI GS (Global Standar ds) – osnovna opcija ( Core) SPLO ŠNA STANDAR DNA R A ZK RI TJA GRI standard in razkrit je Opis Pogla vje/ stran Opombe/ omejit ve GRI 101: Osnov a 2016 GRI 102: Splošna r azkritja 2016 Pre dst avi tev or gan izac ije 2016 1 0 2 -1 Ime org anizacij e 2. 3/ 1 2 1 0 2-2 B lagovn e znamke, produk ti in stor it ve 2. 8 /17 102- 3 Se dež o rganiza cije 2 . 3/ 1 2 102- 4 D rž ave, v kat erih or ganizacija d eluje 2. 8/17 , 7 .4/55 102- 5 L astniš t vo in pr avna ob lika 6 .3/ 49 102- 6 Trgi (ge ogra fska , sek to rska r azdeli tev in tipi o djemal cev) 2 .8/17 , 7 . 4/55 1 0 2 -7 Velikos t organiz acije 2. 1/11 , 2. 2/11 , 12. 4. 2/120 102- 8 Zap osl eni po v rs ti zap oslit v e, vr sti p ogo dbe, r egiji in spo lu 12.4 .2/121 102- 9 Opis o skrb ne verig e organiza cije 12. 4.4/str. 136 N e po roč amo o št evilu d obavi telj ev. 102- 10 Po membnejš e sprem embe v z vezi z vel ikostjo o rganiza cije, s truk turo, las tniš t vom in osk rbno ve rigo 2 .8 .4/20, 5.4/44 , 6.3/49 , 12.4 .4/136 1 0 2 -1 1 Pojasnilo, če in kako or ganizac ija upor ablja pre vidn ost no načel o P oglavj e Uprav ljanje s t veganji/160 –199 1 0 2 -1 2 Zunanje listin e, nače la in druge ekono mske, okoljske in družben e pob ude, k aterih p odp isnica in p odp orni ca je organiz acija 5.2/3 6, 12 .5/138 1 0 2 -1 3 Članst vo v o rganiza cijah 12.5/138 Stra tegi ja in ana liza 1 0 2 -1 4 Izjava najv išjega n osilc a odl oč anja v organiza ciji o po menu trajn ost nega r azvo ja za org anizacijo in s tra tegija 1 . /8 –1 0 Etika in integritet a 102- 16 Vredn ote , načela , st andardi in nače la ravnanja, ko t so kod eksi r avnanja in et ični kod eks 1 2 . 5/ 1 37 Upravljanje 1 0 2 -1 8 Uprav ljavska s truk tur a organiz acije, v ključ no s komisijami najvišje ga org ana uprav ljanja 5.3/37 , 5.4/44 Vključevanj e deležnikov 102- 4 0 S eznam skupin del ežnikov, s katerimi or ganizacija s od eluje. 12. 2/107 102- 41 D ele ž zapo slenih p o kolek ti vni p ogo dbi 12 .4. 2. 1/122 102- 42 Izho dišč a za izb or in prep oznavanj e deležnikov, s kater imi organiz acija so deluje oz . jih vklju čuje 6.5/51, 12. 2/107 102- 43 Pr isto pi k vklju čev anju dele žnikov in pogo sto st s od elov anja po skupinah d eležnikov 6. 5/5 1, 12 . 2/107 , 12 .4 .2 .3/124 102- 4 4 Ključne te me in vpr ašanja, izp ost avlj ena v pro cesu so de lov anja z deležnik i ter odziv o rganiza cije nanje (tudi pre k por oč anja) 2.4/13, 12 . 2/107 , 12. 4. 1. 1/117 , 12 .4 .2 .3/124 Poslovno poročilo GRI in SASB kazalo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 328 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 SPLO ŠNA STANDAR DNA R A ZK RI TJA GRI standard in razkrit je Opis Pogla vje/ stran Opombe/ omejit ve Pod atk i o por oč ilu 102- 45 S eznam subjek to v, vključenih v kons olidiran e račun ovo dske izkaze Računovo dsko poro čil o 2. 1. 4/215 102- 4 6 Pr oc es de niranja vs ebine p oro čila in zam ejite v tem 2 . 4/13 102- 47 S eznam vse h bist ve nih tem 2. 4/13, 12. 1/105, GRI kaz alo/327 Bis t ven e teme, ki jih j e Skupina T riglav prep oznala so nave dene v p ričujo čem G RI kazalu. O ne bist v enih temah ne p oro čamo. 102- 4 8 Uč inki spre memb po datko v iz predh odnih p oro čil in razlo gi za spr ememb e 2. 4/13 102- 4 9 Po membn ejše spre memb e v primer javi s pre dho dnimi obd obji po ro čanja v z vezi z zameji t vijo o bse ga in tem 2.4/13 V prime rjavi s pre dho dnimi por oč ili se obs eg tem ni bis t ven o spreme nil. 102- 5 0 O bdo bje p oro čanja 2 .4/ 13 102- 51 Datum z adnjeg a pre dhodn ega p oro čila Zadnje L e tno po ro čilo Skupin e T riglav in Zavar ovalni ce T riglav, d.d., z a le to 2020 je bilo ob javljen o 31. 3. 2021. 102- 52 Cikel p oro čanja (le tno, č etr tle tno) 2. 4/13 10 2-53 Kon tak tni p oda tki za v praš anja v zve zi s poro čil om 2 . 3/ 1 2 102- 5 4 Sk lic gle de p oro čanja v skla du z GRI s tandardi GRI kazalo /3 27 10 2-55 K azalo p o smernic ah GRI GRI kazalo /3 27 102- 5 6 Zunanja pr everi tev p oro čanja Za zunanjo pre veri tev p oro čanja po s tandardih G RI GS se za e nkra t še nismo odl očili . Poslovno poročilo GRI in SASB kazalo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 329 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 SPECI FIČN A ST AN DARD NA R A ZKR ITJA Upravljavski pristopi in razkritja Bistvene teme P oglav je/Str an Razlogi za opusti tev /pojasnila EKONOMS KI VPLIVI GRI 201: Ekonomska usp ešno st 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 4.2/32, 12 .4 .3/129 2 0 1-1 N ep osre dno ust v arjena in dis tribuir ana ekonomsk a vre dnos t 12 .4. 3.2/ 132 2 0 1-2 Finančni vpli vi in drug a t veganja ter p riložno sti z a dejavno sti o rganiza cije, p ovez ana s klimat skimi sprem embami 7. 2 / 5 4 P oro čamo o nan čnih po sledi cah vr emensk ih ujm in naravnih ka t a s tr o f. 2 0 1-3 Obvezno sti iz p okojninskega načr ta 12.4 .2 .5/ 128 2 0 1- 4 Pome mbnejš e preje te dr žavn e pom oč i, subvenc ije 12 . 5/ 1 3 9 GRI 202: Priso tnos t na trgu 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 4.1/ 29 2 0 2-2 D ele ž lokaln ega ka dra v višje m mene džmentu 12 .4.1 .5/12 1 GRI 203: Posredni eko nomski v pliv i 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.3/12 9 2 0 3 -1 Razvoj in v pliv p ome mbnejših inf ras truk turnih v laganj ter s tori tev, ki jih organiza cija po dpira 12.4.3.1/130, 12. 4.3. 2/132 GRI 20 4: Nabavna p rak sa 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.4/13 6 2 0 4 -1 D elež sr eds tev za nab avo, upor abljenih z a lokaln e dobav ite lje na po membn ejših proiz vo dnih loka cijah 12.4.4/136 O del ežu ne p oro čamo. GRI 205: Protiko rupcijsko r avnanje 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12 . 5/ 1 37 2 0 5 -1 Števil o in delež ak t ivn os ti, pri ka terih s o bila pre verje na t veganja, p ovez ana s korupc ijo 1 2 . 5/ 13 7 2 0 5 -2 Izobraž evanj e o prot ikorupc ijskih prak sah 1 2 . 5/ 1 3 7 205 -3 Števil o po trjenih pr imero v korup tivnih d ejanj in spreje ti ukrep i 1 2 . 5/ 1 3 7 GRI 20 6: Varst vo konk urenc e 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.5/138 2 0 6 -1 Štev ilo pr avnih po sto pkov s po dro čja var st v a konkure nce, mo nop olnih pr aks in izidi z aključenih p os top kov 12 .5/138 GRI 207 : Davki 2019 2 0 7-1 Pr isto p k davkom Računovodsko poročilo 2. 8/23 7 2 0 7-2 Dav čno upr avljanje, nadzo r in obv ladov anje t ve ganj Računovodsko poročilo 2. 8/23 7 2 0 7-3 Vk ljuče vanje de ležnikov Računovodsko poroč ilo 2. 8/23 7 2 0 7- 4 Po roč anje o davk ih po dr žav ah Računovodsko poro čilo 2. 8/23 7 OKOLJSKI VPLIVI GRI 302: Energija 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.3. 2/111 3 0 2 -1 Poraba en ergij e v organiza ciji 12.3. 2/111 GRI 305: Emisije v zrak 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.3 . 2/109 Poslovno poročilo GRI in SASB kazalo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 330 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 SPECI FIČN A ST AN DARD NA R A ZKR ITJA Upravljavski pristopi in razkritja Bistvene teme P oglav je/Str an Razlogi za opusti tev /pojasnila 3 0 5 -1 Nep osr edne emisije t oplo gre dnih plinov 12.3. 2/110 3 0 5 -2 Posre dne emisije to plo gre dnih plinov z aradi en ergije 12 .3. 2/110 30 5-3 Os tale p osre dne emisije t oplo gre dnih plinov 1 2.3. 2/110 GRI 30 6: Odp adki 2020 3 0 6 -1 Nas tajanje o dpadkov in bis t veni v pliv i, po vezani z njimi 12 .3. 2/112 3 0 6 -2 Obv lado vanje bis t venih v plivo v, povezanih z o dpadk i 12.3. 2/112 30 6 -3 Ustv arjeni o dpadk i 12.3.2/112 306- 4 O dpadki, p reusmer jeni v re ciklažo in p ono vno up orab o 12.3. 2/112 30 6 -5 Odp adki, pr eusmerj eni v sežig , s ose žig ali na odlagališ ča 12 .3. 2/112 DRUŽBENI (SOCIALNI) VPLIVI GRI 4 01: Zapo slov anje 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.2 .1/120 4 0 1 -1 Število in s topnja no vo zap oslenih te r uk tuacija 12.4.2 .1/121 4 0 1- 2 Ugodno sti z a zap oslen e za p olni del ovni č as, ki nis o na voljo zap osl enim za do lo čeni ali skrajš ani delo vni č as gled e na glavne d ejavno st i 12.4 .2 .1/1 22, 12.4. 2.5/128 4 0 1- 3 Vrnitev na de lo in st opnja zadr ž anja zapo slenih p o izkorišče nem st arš ev skem dopus tu (p o spolu) 12.4.2 .5/12 8 Ne poro č amo o šte vilu in del ežu zap oslenih , ki so bili š e zapo sleni 12 m ese cev p o zaklju čku st arš ev skega dopu sta . GRI 4 02: Odnosi me d zap osle nimi in vods t vom 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.2 .5/ 128 4 0 2 -1 Najkrajše o bd obje v naprejšnje ga obve šč anja o pom embnih spre membah v p oslo vanju, v ključn o s po datkom, ali je l e-to opre delj eno v kolek tivni p ogo dbi 12.4. 2.5/128 GRI 4 03: Varst vo in zdrav je pri d elu 2018 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.2 .4/125 4 0 3 -1 Pojasnilo ali ima po dje tje uv ede n sistem upr avljanja var nos ti in zdrav ja pri delu . 12.4 .2 .4/125 4 0 3 -2 Pro ces id enti cir anja nev arnos ti, p ovez anih z delo m. 12.4.2 .4/125 4 03-3 Opis f unkcije medi cine de la. 12.4. 2.4/125 4 03- 4 O pis pro ce sa zas topan os ti zapo slenih v r azvoj , implem ent acijo in e valuacij o sistema v arno sti in zdr avja pri d elu. 12 .4. 2.4/125, 127 4 03-5 Usposab ljanja s podr očja v arno sti in zdr avja pri d elu. 12. 4.2 .4/126 4 03- 6 Pr omo cija zdrav ja. 12.4. 2.4/126 4 0 3 -7 Pristo p po djetja k p repr eče vanju ali ublaži t vi vp livo v na varno st in zdr avje pr i delu, k i so po vezani z izd elki, s tori t vami podjet ja . 12.4. 2.4/126 403-8 Števil o in ods tote k vse h zapo slenih, k i so vk ljučeni v sis tem var nos ti in zdrav ja pri delu . 12.4.2. 4/12 5 4 03- 9 Sto pnja po škodb pri d elu 12.4. 2.4/127 4 0 3 -1 0 Zap osleni z v isoko s topnj o t veganja za p okli cne b olezni 12.4 .2 .4/12 7 GRI 4 04: Izo braž evanje 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.2 .2/123 4 0 4 -1 Povpre čno š tev ilo ur izobr ažev anja po zap osl enem, p o spo lu in po ka tegor ijah zapo slenih 12.4. 2. 2/123 Zajem po datkov š e ne vk ljučuje r azv rs tit ve p o kat egorijah zapo slenih . 4 0 4 -3 De lež zap osl enih, ki s o vklju čeni v re dne pre gle de uspe šnos ti in raz voja p oklic ne kari ere po sp olu 12 .4. 2. 2/123 Poslovno poročilo GRI in SASB kazalo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 331 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 SPECI FIČN A ST AN DARD NA R A ZKR ITJA Upravljavski pristopi in razkritja Bistvene teme P oglav je/Str an Razlogi za opusti tev /pojasnila GRI: 4 05: Različnos t in enake možno sti 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.2/120 4 0 5 -1 Struk tur a organ ov uprav ljanja in struk t ura zap osle nih po ka tegor ijah (spol, s taro st , pripa dniki manjšin, drugi re lev antni kazalniki r azlično sti) 5.3. 2. 2/39, 5.3.3. 2/42, 12.4. 2.1/121 Poro čamo o sp olni in s taro stni s truk turi v seh z aposl enih, zapo slenih na 1 . in 2. me nedž erski r avni ter na r avni Upr ave in Nadzornega sveta. 4 0 5 -2 Stopnja osn ovne p lače že nsk v primerjav i z mošk imi, po p ome mbnejših lo kacijah in dejav nos tih 12.4. 2 .1/122 GRI 4 06: N ediskr iminacija 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.2 .5/ 129 406- 1 Števil o primer ov diskriminac ije in ukrep i za njen o odpr avo 12.4.2 .5 /129 GRI 412: Pregl ed čl ovekov ih prav ic 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.5/138 41 2-2 Štev ilo ur izob ražev anja zap oslenih o p oli tiki člo vekov ih pravi c in po stop kih v z vezi z njihov imi temami, po membnimi z a dejavno st p odj etja ter d elež z apo slenih, v ključe nih v tak šno izobr ažev anje 12.5/138 GRI 413: Lokalne sk upnos ti 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.3.1/130 4 1 3 -1 Dele ž ak tiv nos ti, pri k aterih j e bila vk ljučena l okalna skupno st 12.4.3.1/130 GRI 414: Ocenj evanj e dobav ite ljev p o družbe nih kri terijih 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4.4/13 6 4 1 4 -1 Štev ilo oz. d elež n ovih do bavi telje v, ki so bili oce njeni po dr užbenih kr ite rijih 12.4 .4/136 Ne po roč amo o de ležu GRI 415: Javne po litike 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12 . 5/ 1 37 4 1 5 -1 Vrednos t prisp evko v organiz acije v p oliti čne name ne 1 2 . 5/ 1 37 GRI 417 : T rže nje in označe vanje izd elkov 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.4. 1/116 4 1 7-1 Vrst e predp isanih inf ormacij o izd elkih in s tori t vah 1 2.4 .1/116 41 7-2 Štev ilo prim erov ne skladn ost i z zakono dajo in pro sto voljnimi kod eksi s p odr očja označ evanja izd elkov ter inf ormir anja kupce v o izdelkih in s tori t v ah 12.4.1.1/ 118 41 7-3 Število k rši tev zar adi ne skladno sti z r egulati vo in s kod eksi na p odro čju tr ženjskega komunic iranja, vk ljučno z oglaše vanjem , prom ocijami in sp onzor st v i, po v rs tah kr šit ev in izidih po sto pkov 12.4.1.1/ 118 GRI 418 Zas ebno st up orab nikov 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12.5/138 4 1 8 -1 Števil o utem eljenih pr itožb v z vezi s kr šit v ami zase bnos ti st rank in izgube o sebnih p oda tkov st rank 12. 5/138 GRI 419: Družb eno -eko nomska skl adnos t 2016 103- 1 , 103- 2, 103-3 O br azložite v bist ve ne teme in nje nih mej 12 . 5/ 1 37 4 1 9 -1 Vredno st de narnih kazni ter št evil o ned enarnih sankcij z aradi ne skladno sti z z akono dajo in regula tivo na dru žbene m in ekonomskem p odro čju 12. 5/137 , 138 Poslovno poročilo GRI in SASB kazalo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 332 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 GRI G 4 spe ci čni kaz alni ki za nanč ni se k tor Upravljavski pristopi in razkritja Bistvene teme P oglav je/Str an Razlogi za opusti tev /pojasnila G4 - FS7 Vredn ost p roduk tov in st ori tev, tako oblikovanih , da prinašaj o pos ebno dr užben o korist 1 2.3.4/113 –11 4 G4- FS8 Vredno st pr oduk to v in sto rite v, tako oblikovanih, da pr inašajo p ose bno okoljsko koris t 12. 3.4/113–114 G4 - FS13 D os topn e točke v nizko po selje nih in ekonomsko prik rajšanih o bmo čjih, po v rs tah 14/14 4 –145 Štev ilčnih p oda tkov o dos topnih t očk ah ne vodim o na ta način . G4 - FS14 Po bude z a izboljš anje do stop nos ti nančnih s tori tev z a prikr ajšane o seb e 12.4 .1/117 Poslovno poročilo GRI in SASB kazalo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo 333 Letno poročilo Sk upine T riglav in Za v arov alnice T riglav , d.d., 2021 Zavarovalništvo Te m a R azkri tje Oznaka Pogla vje/ stran Pregledno st informacij in pošteno sve tovanje strankam Skupni znes ek denar nih izgub zaradi pr avnih p os topkov, pove zanih s tr ženjem in p osre dov anjem inf ormac ij o zavar ovalnih pr oduk tih n ovim in ob st oječ im strank am FN-IN- 27 0a.1 12.4.1.1/11 8, 12. 4.1.3 /11 8, 12.5 /13 7 Stopnja pri tožb gle de na št evil o škodnih zah tevko v FN-IN- 27 0a.2 1 2. 2/ 108 Stopnja zadr žanja s trank FN-IN- 2 70 a.3 12.4.1.1/ 118 Opis pr isto pa k obve šč anju str ank o pro duk tih F N-IN- 27 0a.4 1 2.4 .1/116 Vkl juč evan je oko ljsk ih, d ružb en ih in up ravl javs kih dejav niko v (ESG) pr i upr avlj anju z na ložb ami Skupna vr edno st in se st ava nal ožb po pano gah in naložb enih razre dih F N-IN-4 10a .1 7 .9/76, 77 , 7 . 11/ 79 Opis pr istop a vklju čev anja okoljskih, družb enih in uprav ljavskih (ES G) dejavnikov v str ategij e in pro ces e upravljanja naložb FN-IN-41 0a.2 7 .9/77 , 7 .11/ 79, 12. 3.4/114 Poli tike, k i spo db ujaj o odgo vor no ve den je Vre dnos t čis te zav arov alne premij e, po vezan e z energe t sko učinkovi tos tjo in nizkoog ljično tehn olo gijo FN-I N-41 0b.1 12.3.4/113 Pojasnilo o pro duk tih oz. las tno stih p roduk t ov, ki spodbujajo z dravje , varn os t ali okoljsko odgov orne uk rep e in vede nja FN-IN-41 0b.2 12.3.4/113 Izpostavljenost okoljsk im tveganjem Najve čja verj etna ško da (PML) zav arov anih pro duk tov zar adi narav nih kat astr of p ovez anih z vreme nom FN-IN-45 0a.1 Upr avljanje t ve ganj 2. 3.1/1 84 Skupni znes ek denarnih izgub, k i jih je mogo če pr ipisa ti izplačil om zav arov anja zaradi (1) mod eliranih narav nih kat astr of in (2) nemode liranih narav nih katas tro f, glede na v rs to dog odka in ge ogr af ski segm ent (čis te in bru to s poz avarov anjem) FN-IN-4 50a .2 7 . 2/5 4, Upr avljanje t ve ganj 2.3.1/18 4 Sistemsko upravljanj e tveganj Izpo st avlje nos t do iz ved enih nančnih ins trumen tov p o kate gorijah FN-IN- 5 50a.1 Upr avljanje t veg anj 2.4 .4/188 Skupna po šte na vre dnos t sre dste v za zav arov anje po soje nih vre dnos tnih papirj ev FN-IN- 5 50a.2 7. 9 / 7 5 Opis pr isto pa k uprav ljanju kapit alskih in lik vi dnos tnih t veg anj, po vezanih s sist emskimi nez avaro valnimi dejav nos tmi FN-IN- 5 50a.3 Upr avljanje t veg anj: 1.3/165, 2 .6/ 1 92 Upravljan je premožen ja Pregledno st informacij in pošteno sve tovanje strankam Število in o dst ote k zapo slenih v ple tenih v pre iskave, p ovez ane z naložbami, s pr itožb ami po trošnikov, civ ilnimi pravdami ali z drugimi regula tiv nimi pos top ki F N - A C-2 7 0 a . 1 1 2 . 5/ 1 37 Skupni znes ek denarnih izgub z aradi pr avnih p os topkov, pove zanih s tr ženjem in p osre dov anjem inf ormacij o zavar ovalnih pr oduk tih n ovim in ob st oječ im strank am F N - A C-2 7 0 a . 2 12 .4. 1. 3/118 Opis pr isto pa k obve šč anju str ank o pro duk tih in sto rit v ah F N - A C-2 7 0 a . 3 12 .4. 1/116 Raznoli kost i n vključenost zaposlenih Struk tur a zap oslenih p o spo lu in rasni oz. e tnični p ripadn ost i za (1) izvr šno vo dst v o, (2) neizvr šno vo dst v o, (3) stro kovnjake in (4) vse os tale z aposl ene FN - A C-33 0 a . 1 5.3. 2 .2/ 39, 5.3.3. 2/4 2, 12 .4. 2 .1/1 21, 122 Vkl juč evan je oko ljsk ih, d ružb en ih in up ravl javs kih dejav niko v (ESG) pr i upr avlj anju z na ložb ami in svetovanju Vredno st pr emoženja v upr avljanju po nal ožbenih r azredih, p ri kate rem se up or ablja (1) vključev anje okoljsk ih, so cialnih in upravljav skih (ESG) vi dikov, (2 ) trajnos tno nar avnano v laganje in (3) presejanje FN - A C- 4 10 a . 1 7. 9 / 75 Opis pr isto pa k vklju čev anju okoljskih, dr užbenih in upr avljav skih dejavnikov (ES G) v proc ese in s tra tegije upr avljanja naložb in/ali premoženja FN -A C -41 0a .2 7. 9. / 7 7 Opis p olit ike in pos topkov glas ov anja prek p oob lašč enca FN - A C- 41 0 a . 3 7. 1 1 / 7 9 Poslovna etika Skup ni znesek d enarnih izgub zar adi so dnih po sto pkov, povez anih z goljujami, tr govanje m z notr anjimi info rmacijami, pro timono po lnim, pro tikonkure nčnim ve denjem , tržnimi manipulac ijami ali zlorabami dr ugih zakono v ali predp isov nančne indu strij e FN - A C-51 0 a . 1 1 2 . 5/ 1 37 Opis p olit ik in pos top kov na po droč ju zašč ite ž vižg ačev FN - A C-5 10 a . 2 1 2 . 5/ 1 37 Razkr itje Oznaka Poglavje/ stran Skupa j reg istr ira na in n ere gis trir ana s red st v a v upr avlj anju FN- A C -000.A 7. 1 1 / 7 8 Celo tn a sre dst v a v hra mbi in n adzo ru FN- A C -000.B 7. 1 1 / 7 9 Kaz alo po standardu SASB (Sustainability Acc ounting Standards Board) Poslovno poročilo GRI in SASB kazalo Upra vljanje tveganj Računov odsko poročilo Le tno po ro čilo Skupi ne T riglav in Zavarov alnice T riglav, d.d., 2021 Založnik: Zavar ovalnic a T riglav , d.d. Bese dilo: Zavarovalnica T riglav , d .d. Uredništ vo, svetov anje, produk cija : Studio K ernel d.o.o. Fotogr aje: Ci ril Jazbec, Andraž Blaznik, arh iv Skupine T riglav , Shut ter sto ck, iStock Ljubljana , mare c 2022
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.