NLB

Annual Report (ESEF) • Apr 15, 2022

NLB 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-01-01 2020-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-01-01 2021-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember ifrs-full:SeparateMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2019-12-31 ifrs-full:SeparateMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2020-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:ReserveOfExchangeDifferencesOnTranslationMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:RetainedEarningsMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:EquityAttributableToOwnersOfParentMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:NoncontrollingInterestsMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:IssuedCapitalMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:SharePremiumMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:ReserveOfGainsAndLossesOnFinancialAssetsMeasuredAtFairValueThroughOtherComprehensiveIncomeMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember nlb:OtherAccumulatedOtherComprehensiveIncomeMemberMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:StatutoryReserveMember 5493001BABFV7P27OW30 2021-12-31 ifrs-full:SeparateMember ifrs-full:RetainedEarningsMember iso4217:EUR iso4217:EUR xbrli:shares V erjamemo v potencial te r egije Letno por očilo NLB Sk upine za leto 2021 2 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo P r edvidev anja Pr edvidev anja, napov edi in izjave o prihodnjem dogajanju, ki jih vsebuje to por očilo, temeljijo na predpostavk ah in so odvisni od številnih dejavnik ov, ki se bodo pojavili v prihodnosti. Posledič- no bo lahk o dejanska situacija drugačna. V sebina Na govo r Up ra ve NL B ......................................... 6 Nag ovor pre ds edn ika Na dzorn eg a s veta NLB ............... 8 Pregled s tra teš kih član ic ..................................... 11 Ključni poudarki ............................................ 12 Ključni dogod ki ............................................. 17 T r ž na u sp eš no s t de lnic i n GD R NLB .......................... 18 M ak r o eko n o m s ko oko l j e .................................... 21 Regula tivno okolje ........................................... 26 P O S LO V N O P O R O ČI LO ..................................... 28 Strategija .................................................... 29 Dejavnik i t veganja in napov ed .............................. 31 Vpliv c ovida-19 na poslovanje ............................... 34 T rajnos tno pos lovanje ...................................... 35 Pregled finan čnega pos lova nja ............................ 40 Segme ntna analiza .......................................... 61 Pos l ovan je s pre bi val s t vom v S l oven ij i ....................... 62 Pos lovan je s po dje tji i n inves t ici js ko ban čn iš t vo v Sloven iji .. 67 St rat eš ki t uj i trg i ............................................. 71 Finančni trgi v Slo venij i ...................................... 91 Nest rateške članice .......................................... 94 Upravljanje t veganj .......................................... 96 IT in ki ber n et s ka varn os t ................................... 105 Upravljanje kadrov ......................................... 108 K orpora tivno upravljan je .................................... 111 Skladn ost pos lovanja in krepitev integritete ................ 119 Notranja revizija ............................................. 12 1 Izjave o k orporat ivnem upravljanj u ........................ 12 2 Razkrit ja o delnicah in delničarjih NLB ...................... 143 Do god ki po za klj uč ku po sl ovn ega l eta 2021 ................ 145 Us kl adi tev rač un ovods k ih izkazov v Pos lovn em i n Fin an čn em po roč il u ........................ 146 Al ter n at ivn i kazaln iki u sp eš no s ti p os lovan ja ............... 148 Organigram NLB Skupine .................................. 166 Organizacijska str uk t ura NLB .............................. 1 67 FINANČNO PO ROČILO ..................................... 169 Imenik NLB Skupin e ........................................ 339 Op red eli t ve in s lovar izb ran ih izrazov ....................... 342 NLB Bank a, P riština NLB Bank a, Sar aje vo NLB Bank a, Banja Luk a NLB Bank a, Beogr ad K omer cijalna Bank a, Beograd NLB Bank a, Sk opje NLB Bank a, P odgoric a NLB, Ljubljana Smo tam, kjer ste vi. T u je naš dom. T u so naše družine, prijatelji, sodelavci, sosedje, športniki, za k ater e navijamo, gostitelji, ki vedo, k akšno kav o imamo najr aje … V se to je naš dom in vanj sr čno verjamemo. K er smo tam, kjer ste vi, poznamo v aš potencial in r azumemo vašo pr edanost – tudi takrat, k o je ne razume nihč e drug. Saj tam, kjer drugi vidijo zgolj točk o na zemljevidu, mi vidimo r egijo, polno priložnosti. In verjamemo, da si zaslužite v sak o od njih. 4 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB Skupina s s edežem v Ljubljani je največja banč na in fina nčna s kupina v S l oven i j i , ki se s t rateško osredotoča n a izbrane dr žave v JVE s približno 17 milijon i prebivalce v – svojo domačo regijo. Skupino s es tavljajo N LB kot vodilna in sis tem sko najpom embn ejša ban ka v Slov eniji in sedem odvisn ih banč nih član ic v JVE , več dr užb za pomožne s torit ve ( upravljanje sreds t ev , upravljanje n epremičnin , leas ing itd . ) in manjše š tevilo nes trateških odvisnih podjetij, ki so v pos topku nadzoro vanega zapr tja . 1 Skupina zagotavlja un iverzalni ban čni model ter s tranke podpira s s tori t vami za prebiv als t v o in podjetja te r s torit vami inv esticijs k ega bančniš t va. Na šes t ih od sedm ih trgov , na kater ih Skupina posl uje, tr žni del ež bančnih č lanic presega 10 % ( mer jeno glede n a bilančn o vsoto). 1 Dn e 1 . m arc a 20 2 2 je N LB pr ev ze la s lov en sko b an ko S be rb an k b an ka d. d . Več in for m ac ij j e n a vol jo v p og la vj u Do go dk i po z ak lj uč ku p os lo vn eg a le ta 2 02 1 . NLB im a bonitetno oce no S&P in M oo dy ’s inv esticijs ke sto pnje . Bonitetne oc ene Opomba: Moody's: bonit etna oc ena na podlagi javno dostopnih podatkov . 2021 S&P: BBB- Moody's: Baa1 2020 S&P: BBB- Fitch: BB+ Moody's: ↑Baa1 2019 S&P: ↑ BBB- Fitch: BB+ Moody's: Baa2 2018 S&P: ↑BB+ Fitch: ↑BB+ Moody's: ↓Baa2 CI: BBB- 2017 S&P: ↑BB Fitch: ↑BB Moody's: ↑Ba1 CI: ↑BBB- 2016 S&P: BB- Fitch: BB - Moody' s: Ba3 CI: B B+ Kd o smo Viz ija V Skupini bo mo poskr beli za fin ančn e potrebe s vo jih s trank in izbolj šali kak ovost življenja v s voji domači regiji JVE . Naša s t r a t e š ka usmeritev Pos ta ti regionalni pr vak Postavi ti st rank e na pr vo mes to Okrepiti s voj tr žni položaj Unovčiti priložn ost i in sinergije T ra jnostno bančništ v o Skupina s i je leta 2021 pos tav ila sm er trajnos t nega poslovanja z objavo Ok virja t rajnos tn ega razvoja NLB Skupine in uskladit vijo poslo vnega model a s Cilji trajnos tn ega razvoja O ZN. G lavn a poz ornos t je bila n amen jena odloč nem u izvajanju dejav nos ti v ok v ir u treh s tebrov: • Prisp ev ek k druž bi • T rajnostn o finan ciranje • T r ajno stno poslo v anje NLB se je kot pr va banka i z Slovenije zav ez ala Načelom O ZN za odgo vorno ban čniš t vo, opravila analizo vpliv a in objavila region alne cilje trajnos t nega p oslovanja ( Poročilo NLB Skupine o t rajnos tn em poslovanju v letu 2021 ). Okoljsko ra zs ežnos t ESG s mo obrav navali z nadgradit vijo upravljanja podn ebnih in okoljskih t veganj, vklj učit vijo EU takson omije ter m erjen ja ogljičnega o dtis a poslovanja Skupine leta 2021. G lavn a poz ornos t je bila usm erjen a v dr užbeno raz sežnos t, kar je bilo podpr to z neprekin jenimi dejavn os tmi v o k vir u dr užbene odgovornos ti po djetja (CSR) in projek tom # Ok vir Pomoči . J ugo vzhodna Evr opa, r egija pril ožnost i. Hedvik a Usenik članica up rave (i) Blaž Brodnjak predsednik upr ave Andreas Burkhardt član uprave Antonio Argir član uprave (i) Archibald Kr emser član uprave Andrej Lasič član uprave (i) Opomba: (i) 20. januarja 2022 so bili imenovani s str ani Nadzornega sv eta NLB; g. Ar gir, ga. Usenik in g. Lasič še prič akujejo do voljenje E CB za pr evzem funk cije članice/člana upr ave NLB. 6 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 236,4 mi o EU R čis ti dobiček NLB skupin e. Dr agi deležniki, ste dobr o? Kolikokr at ste to vpr ašanje slišali ali postavili v letu 2021 – letu, ki ga je znov a zaznamo vala pandemija c ovida-19 ter njeni učinki na sveto vno gospodarstv o in kak ovost življenja? Iskr eno upamo, da ste lahk o nar edili tako, k ot smo v Sk upini – pustili epidemijo za sabo in odgov orili: »Nismo le dobr o, pr avzapr av smo močnejši kot k adar koli.« Ob gospodarsk em okr ev anju, ki sta ga poganjala z dr av a zasebna potr ošnja in močno povpr ašev anje po posojilih, je Skupina v pr eteklem letu zabeležila st abilno r ast in dosegla odlične r ezultat e, ki so celo pr esegli napovedi. T a rast je temeljila na uspešnem osnovnem poslov anju vseh poslo vnih segmentov, pr ecejšnjem prispevk u K omer cijalne Banke, Beogr ad, medtem k o se r obusten okvir upravljanja tv eganj, ki podpir a poslov anje Sk upine, k aže tudi v dobri k ak ov osti in strukturi kr editnega portfelja. Skupina je ustvarila 236,4 mio EUR čistega dobičk a in pov ečala tržne dele že v vseh segmentih, pri čemer so vse bančne članic e, ki poslujejo v naši domači r egiji, JVE, por očale o solidnem neto dobičk u in k r ezult atu Skupine po davkih prispe vale 39 %. Re zultati bančnih članic znov a dok azujejo, da postajajo vse pomembnejši dejavnik tak o v poslov anju Skupine k ot na svojih tr gih – na k ar petih od šestih tr go v, na kat erih Skupina posluje, je tržni delež (glede na bilančno vsoto) bančnih članic pr esegel 10 %. T r dno verjamemo, da bo nadaljnja k onsolidacija znotr aj Skupine, ki je v polnem tek u po uspešni združitvi NLB Banke, P odgorica in K omercijalne Bank e, P odgoric a v nov embru, pr odaji K omer cijalne Bank e, Banja L uk a v decembru t er ob pričak ovani združitvi NLB Bank e, Beograd in K omer cijalne Bank e, Beogr ad v aprilu 2022, prinesla dodatne priložnosti z a izk oriščanje siner gij. Dobr o poslov anje Sk upine, skupaj s pr enehanjem veljavnosti sklepa BS o omejitvi izplačila dividend, sta Banki omogočila, da izpolni pričak ovanja deležnik ov z znatnim izplačilom dividend. Bank a je držala obljubo in leta 2021 izplač ala sk upaj 92,2 mio EUR dividend, s čimer je potr dila stabilno in uspešno poslov anje Skupine, tr den kapitalski polo žaj in dobr o sposobnost izplačila dividend tudi v prihodnosti. Konkr etneje: ambicija Banke je skupno izplačilo dividend delnič arjem v višini 210 mio EUR v obdobju 2022–2023. F ebruarja 2022 je slovenski parlament spr ejel zak on glede kr editnih pogodb v švic arskih fr ankih, sklenjenih med bank ami, ki poslujejo v Slov eniji (vključno z NLB), in fizičnimi osebami. NLB je zoper ta z ak on upor abila in še upor ablja pravna sr edstv a. T r enutno je Ustavno sodišče izvajanje Z akona o CHF do dok ončne odločitve o skladnosti z ustav o zadrž alo. Če s pr avnimi sr edstvi ne bomo uspeli, bodo ocenjeni učinki na r ezult at pr ed davki znatni, vendar ob vladljivi. 2 Cena delnice Bank e je kot izr eden mejnik, vreden posebne poz ornosti, na letni r avni pridobila 67,2 % na L ondonski borzi in 66,4 % na Ljubljanski borzi, na kateri je pr ejela nagr ado »Delnica leta P rve kot acije«. Z upoštev anjem seštevk a izplačila dividend, prihodkov iz privatiz acije in vr ednosti pr eostalega lastniškega delež a RS v NLB, je Banka v c eloti poplačala znesek, ki ga je pr ejela z dok apitalizacijo leta 2013. Od tu napr ej ustvarjamo nov o vr ednost za v se naše delničarje. Skupina bo še napr ej pr eudarno pov eče vala tržne dele že na or ganski način, vendar pa skrbno spr emljamo tudi dogajanje v domači r egiji ter smo pripr avljeni pregledati in naslo viti mor ebitne priložnosti z a r ast z novimi pr evzemi in pripojitv ami, ki prinašajo dodano vr ednost. Bank a je sposobna kupiti bank e ozir oma por tfelje na kat er em k oli obstoječ em ali drugem tr gu v r egiji ter s tem postati r esnični r egionalni prvak. T ak o je NLB 1. mar c a 2022 na podlagi načrta SRB o r ešev anju slov ensk e Sberbank bank e d.d. in odločbe BS o pr odaji te bank e k upila 100 % njenih delnic ter tak o prispev ala k vzdrž ev anju finančne stabilnosti slov ensk ega bančnega sektorja in dodatno okr epila sv oj tržni položaj v Slo veniji. Sberbank bank a d.d. bo v prihodnjih mesecih integrir ana v NLB Sk upino. Kljub pr evladujočim globalnim geopolitičnim izziv om, makr oek onomsk emu ok olju ter drugim vplivom na naše poslovno ok olje v slov ensk em in širšem r egionalnem okviru Skupine, je naša napo ved z a prihodnost optimistična. V prihodnje se bomo večinoma osr edotočali na to, da str ankam 24 ur na dan v sak dan zagotavljamo ino vativne r ešitve in najboljšo upor abnišk o izk ušnjo. Naše str ank e lahk o danes v Slov eniji upor abijo sk or aj vse storitve, ne da bi jim bilo tr eba obisk ati poslov alnico. Z r azvijanjem uporabniških vmesnik ov za k onsolidacijo platform za elektr onsk o in mobilno bančništvo si prizade vamo, da bi v odilni polož aj v digitalizaciji pr enesli tudi na druge tr ge, na k aterih posluje naša Sk upina. Kljub številnim napov edim v pr eteklih desetletjih, da bodo bank e pr enehale obstajati, smo še vedno tu, močnejši k ot k adar k oli, saj smo se 2 V eč informacij je na voljo v poglavjih Dogodki po zaključk u poslovnega leta 2021 in Napoved z a leto 2022 . 236,4 mi o EU R čis ti dobiček NLB Skupin e. Nago v or U pr av e N L B 7 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo S spoštov anjem, dobr o pripr avili, prilagodili in začeli velik o vlagati v digitalizacijo in finančne tehnologije. Danes Skupina ni v eč samo bančna skupina, tem več eno najv ečjih podjetij za inf ormacijsko tehnologijo in podatk ovne znanosti v r egiji, ki želi spodbuditi ev olucijo lok alnega prilagodljivega digitalnega ek osistema ter str ank am ponuja prilagojene pr odukte in storitv e. Sk upina se tudi zav eda tveganj po ve zanih s kibernetsk o varnostjo in stalno pov ečuje sistemsk o varnost poslo vanja. V se navedeno nas navdaja s samo zav estjo in daje dobr e obete za prihodnost. Naši najpomembnejši dele žniki – naše str ank e – r azumejo, k aj jim ponujamo, in c enijo naš prispev ek k družbi. Navsez adnje so pripr avljeni priporočiti naše r ešitve, storitve, znanje in nasvete sv ojim družinam, prijateljem, znancem in skupnosti. T ega pa ne bi bilo mogoče zagoto viti br ez pr edanih sodelavc ev, ki jim je r esnično pomembno naše poslanstvo in so se pripr avljeni še posebej potruditi, k o je tr eba. Z ato si prizade vamo pritegniti, iz obr aziti, r azviti in zadržati največje talente v tej r egiji. Nismo osredotoč eni le na podr očje informacijsk e tehnologije, na k ater em si močno prizadevamo za pritegnite v najperspektivnejših talento v s tega podr očja z vzpostavitvijo tehnološk ega sr edišč a v Beogr adu, v k ater em bo potek al r azv oj r ešite v za c elotno Skupino, t emv eč tudi na druge poklice, ki jih v instituciji, k ot je NLB Sk upina, ne primanjkuje. V erjamemo, da nam bodo le zadov oljni zaposleni, ki čutijo, da jim podjetje zaupa in skrbi za ur avnotež enost njihovega poklicnega in zasebnega življenja, pomagali izk oristiti priložnosti, ki nas čak ajo. Zato nenehno r azvijamo svoje zaposlene in išč emo nov e pristope za potr ditev naše skrbi za njiho vo dobr obit. T o nam je znova priznal tudi inštitut T op Employ er, ki je Banki že sedmo leto z apor ed podelil svoj pr estižni » T op Employer « c er tifikat. Z veseljem spor očamo tudi, da se je Nadzorni sv et februarja 2022 odločil r azširiti Upr avo Banke s tr emi novimi člani. Ko bodo pr ejeli vsak sv oje dov oljenje, bo imela Upr av a šest članov, ki bodo po našem tr dnem pr epričanju znatno prispevali k uspešnemu vodenju Sk upine in izpolnjev anju str ateških z ave z, danim vam, našim dele žnikom. V endar pa v naših mislih in v sr edišču naše pozornosti ni le dobr obit naših str ank, zaposlenih in pr eostalih deležnik ov, temv eč tudi dobr obit in k ak ov ost življenja v celotni r egiji. Pr av zato tr ajnostnost našega poslovanja in pr aks vedno bolj postaja naša pr ednostna naloga. Sk upina je med prvimi v finančni industriji v JVE, ki si je postavila ambiciozne cilje na podr očju ESG, umaknila podpor o pr ojektom, pri katerih se upor abljajo izključno tehnologije, ki temeljijo na pr emogu, se osr edotočila na to, da postane podjetje z br ezpapirnim poslovanjem, aktivno zmanjšuje svoj ogljični odtis ter si priz adev a uvesti pr odukte, ki spodbujajo tr ajnostnost in ener getsk o učink ovit ost . V Sk upini ne pr avimo kar tak o, da je to naš dom. T u so naše družine, prijatelji, sodelavci, sosedje, športniki, z a k ater e navijamo, gostitelji, ki vedo, k akšno kav o imamo najr aje . . . tu lahk o dihamo s polnimi pljuči, ustvarjamo, izk ušamo dobr o in slabo ter sk upaj širimo naše ve zi. T u so naše misli in naša sr ca. Z ato lahk o na lastne oči vidimo, č esa je ta r egija sposobna, in pr epoznamo njen pot encial pr eden ga pr epoznajo drugi. Saj tam, kjer drugi vidijo zgolj točk o na zemljevidu, mi vidimo r egijo, polno priložnosti. U pra va N L B Archibald Kremser član Andreas Burkh ardt član Blaž Brodnjak predsednik 8 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Spoštov ani delničarji, Časi, ki jih pr avkar pr eživljamo, mi do voljujejo da r ahlo pr edelam citat, ki dobr o povzema logik o, k ateri posk ušamo slediti v NLB Skupini: »V teh negotovih č asih ne potr ebujemo nujno še več usmerjanja in nadzor a nad tem, k ar že počnemo v okviru svojega r ednega poslovanja, potr ebujemo pa vsa r azpoložljiva sr edstva, ki bi nam omogočila izkoristiti inteligenco v sak ega posameznik a pri r eševanju poslovnih izzivo v, s k aterimi se soočamo«. P o občutni umiritvi vpliva co vida-9 na poslovno uspešnost in ponovnem močnem zagonu gospodarstv a v celotni r egiji, ki je poslovanje naše Skupine dvignil na r ekor dno visoko r aven, smo se zdaj znašli v situaciji, ko v es sv et uvaja sank cije proti Rusiji, k ar je izjemno pov ečalo v olatilnost tržišč. T o zahte va, da zno va in znov a pr er ačunavamo možne učink e nov onastale situacije v posameznih gospodarskih sektorjih, medtem k o povsod po civilizir anem svetu vlada negot ov ost. Pri našem poslo vanju potr ebujemo umirjenost in osr edotoč enost, sposobnost hitr e izvedbe in odloč enost, da se ne bi nik oli oddaljili od naše osr ednje str atešk e usmeritve, ki je usmerjena v r ast poslov anja. Odločeni smo, da bomo drž ali obljube, ki smo jih dali vsem našim deležnik om. P r av tako si mor amo vsesk ozi neomajno priz adev ati, da v sv oje vrste privabimo najboljše str okovnjak e, ki so na voljo, da bomo lahko sledili hitr emu r azvoju, kater emu smo zave zani. T emelji naše Skupine so že sedaj močni in st abilni, zato v Nadzornem sv etu menimo, da bodo postali samo še močnejši. T r dni temelji so nujni, če želimo biti ob k oncu teh negoto vih časo v ponosni nase in na svoje odločitv e. V tr enutk u, k o je nastajal ta nagov or smo tak o že pr evzeli slo vensk o Sberbank banko d.d., in čepr av je še nekolik o zgodaj, si upam napovedati, da imamo v se možnosti, da to izk ušnjo spr emenimo v šolski primer tega, kak o učink ovita in sv oji str ategiji dosledna zna biti NLB Skupina. Medtem k o puščamo pr eteklost za sabo, saj v luči nedavnega dogajanja spomini nanjo hitr o bledijo, mor amo vseeno pr epoznati izjemno poslo vno uspešnost Skupine v letu 2021, ki je prinesla r ek or dno visoki dobiček. T akšen izvrsten r ezultat je dok azal, da lahk o tudi v č asu gospodarskih tež av znanje, izkušnje in pr eudarne poslovne odločitve, ki temeljijo na tr ajnostnih načelih, prinesejo uspeh. Pr epričani smo, da poslovni r ezultati Sk upine dok azujejo, da so njeni cilji zastavljeni pr eudarno in stratešk o, s poudarkom na inov ativnih finančnih pr oduktih z večjo, vz držno r astjo poslov anja, ki hkr ati odr ažajo pr emik k digitalnim inov acijam na vseh naših ključnih tr gih. P oleg tega je pr eteklo leto znova potr dilo pomembnost hčerinskih bank, ki so ključni dejavnik ne le v poslov anju Skupine, tem več tudi v sak a na svojem tr gu, kjer ima večina t eh bank sistemsk o pomemben položaj. T r dno verjamemo, da bo nadaljnja konsolidacija pr ocesov in pr oduktne nar avnanosti znotraj Sk upine prinesla nov e priložnosti za izk oriščanje siner gijskih učink ov in s tem še dodatno okr epila naš polož aj. Nar edili bomo vse, kar je potr ebno, da bomo dejansk o na čelu ino vativnih tr endov v bančništvu in da ne bomo le br anili svojega tržnega polo žaja v prihodnosti. Prihodnosti, v k ateri posamezni sveto vni tr endi nak azujejo, da naj bi pospešena digitalizacija pr edstavljala pr eobr at klasičnega bančnega modela na področju poslo vanja s pr ebiv alstvom. Pr evzem K omercijalne Bank e, Beograd k onec leta 2020 dok azuje, da smo sposobni izvesti k ompleksen pr oces poenotenja standar dov poslovanja NLB na podr očju storitev, finančnih pr oduktov in podpornih sistemo v. Ob tem se v eselimo dok ončne združitv e naših dveh bank v Srbiji (K omer cijalna Bank a, Beogr ad in NLB Bank a, Beogr ad), ki je načrtov ana za april 2022, saj bo omogočila nadaljev anje or gansk e r asti na tem tr gu. Z avedamo se, da je pot pr ed nami polna izzivov, kljub temu pa bo Skupina še napr ej sledila svojim str ateškim ciljem, pri čemer se bo osr edotoč ala pr edvsem na intenzivno digitaliz acijo in zagotavljanje vrhunsk e uporabnišk e izk ušnje ter tr ajnostno poslov anje in r azv oj. Obenem pa z izplačilom dividend v celoti upr avičila prič ako v anja svojih delnič arjev. Osr edotoč enost na poslovne odločitv e, ki pov ečujejo tak o vr ednost čistega dobičk a k ot znesek dividende na delnico, ostaja neomajna in se ne bo nik oli spr emenila. Skladno s tem vam Nadz orni svet z agotavlja, da je Sk upina na pr avi poti ur esnič ev anja svoje str ategije, ki vključuje privabljanje talentov z znanji s podr očja tehnologije in vedenja potr ošniko v, tor ej takšnih, ki so in bodo sposobni uspešno r ešev ati prihodnje izzive v bančni industriji. Poslovni dogodki v l etu 2 02 1 P o kr č enju, ki ga je povzr očila pandemija leta 2020, si je sveto vno gospodarstv o v letu 2021 močno opomoglo. Okr ev anje je bilo še posebej intenzivno po ponovnem z agonu gospodarstva, nato pa se je z agon med letom umiril zar adi pr etr esov v obliki ozkih grl v dobavni verigi, inflacijskih pritisk ov in novih izbruhov c o vida-19. Kljub temu pa je vpliv pandemije na gospodarsk o r ast med letom zmanjše val. P odobno k ot velja z a svet ovne gospodarsk e trende si je tudi r egija Sk upine močno opomogla po kr čenju gospodarske aktivnosti, ki ga je povzr očila pandemija. Zasebna potr ošnja je bila glavna gonilna sila r asti, spodbujali pa so jo r ast kreditir anja, nak azila in hitr o r astoče povpr aševanje. Na drž ave, ki so odvisne od turizma, je še posebej dobr o vpliv ala odpr ava omejit ev doma in v tujini, k ar je poleti povzr očilo oživitev turističnega sektorja. Kljub vsemu pa r egija Skupine ni bila imuna na sveto vno povišanje c en sur ovin, višje cene ener gentov in ozk a grla v dobavnih verigah, k ar je skupaj z oživitvijo domač ega povpr aševanja po vzr očilo vse v ečje inflacijsk e pritisk e. Nago v or pr edsednik a Nadzorn ega sv eta NL B Primož K arpe pr edsednik Nadzornega sv eta NLB 9 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Kljub temu je okr e vanje gospodarstv a leta 2021 pozitivno vplivalo na bančne sisteme v r egiji Skupine, saj se je okr epila dejavnost kr editir anja na področju pr ebivalstva in podjetij, močan priliv depo zitov pa se je nadalje val tudi v letu 2021. P ozitivna gibanja so se odr ažala tudi v dobičkonosnosti bančnih sistemov naše r egije, ki so zabeležili opazen napr edek. Uspe šnos t pos lov a nja v letu 2 02 1 Ner evidir ani podatki za leto 2021 k ažejo, da je Sk upina z uspešnim poslov anjem v letu 2021 ustvarila r ekor dno visok dobiček v višini 236,4 mio EUR, k ar je pr ecejšnja r ast v primerjavi z letom popr ej, br ez upoštev anja r ačunov odsk o pripoznanih učink ov nak upa Komer cijalne Bank e, Beogr ad. Visok a r ast se je nadaljev ala sk ozi c elo leto 2021, neto obr estni prihodki so se pov ečali z a 37 % v primerjavi z letom popr ej, pr edvsem k ot posledica močne r asti posojil in pomembnega prispevk a sk upine K omer cijalne Bank e (98,5 mio EUR). Kljub zahte vnemu ok olju nizkih marž je skupina z abeležila r ast neto obr estnih prihodk ov na v ečini svojih tr gov v r egiji. Impresivna, 39-odstotna r ast čistih prihodk ov od opr avnin v primerjavi z enakim obdobjem lani je dodatno pripomogla k izjemnim poslovnim r ezultatom Skupine v letu 2021. Visok o povpr aševanje po naložbenih pr oduktih, kot so pr odukti s področja upr avljanja sr edste v in bančnega zav ar ov anja, ter hkr ati visoki prihodki iz dejavnosti, pov ez animi s splošno poslovno dejavnostjo, k ot so npr. storitve s podr očja plačev anja, so privedli do po več anja prihodk ov od opr avnin. Skupini je kljub pomembnemu vplivu pr oc esa integr acije sk upine K omer cijalne Bank e uspelo obdržati str oške znotr aj napovedi. NLB še napr ej ostaja zelo zaž elen delodajalec v r egiji, pri č emer str ošk e dela skrbno upr avlja s pr oaktivnim pristopom k zaposlovanju ljudi z območja celotne r egije. V letu 2021 je Sk upina zabele žila 9-odstotno r ast kr editov in tak o pr esegla letni načrt. Z abeležila je dv omestno r ast kr edito v pr ebivalstvu na r avni celotne Sk upine (12-odstotna r ast oz. 13-odstotna r ast, br ez učink a pr odaje Komer cijalne Bank e, Banja Luk a), k čemur sta pripomogla r ast pr odaje stanov anjskih kr edito v v Slov eniji in visok o povpr aševanje po potr ošniških kr editih na strateških tujih tr gih. Depoziti so se v letu 2021 pov ečali z a 1.2 43,6 mio EUR na r avni Skupine. Depo ziti pr ebiv alstva so se po več ali le za 5 %, k ar kaže na t o, da so posamezniki del sv ojih prihr ank ov pr eusmerili v alternativne naložbe (npr. vzajemni skladi). Okr epljeni likvidnostna in k apitalsk a pozicija, s k oličnik om CET 1 na r avni 15,5 % in T CR 17,8 %, zagotavljata dobr o izhodišče za izplačilo ambicio zne dividende delničarjem in nadaljnje izk orišč anje priložnosti za r ast. Kljub znatni rasti je Sk upini uspelo obdržati tv eganju prilagojeno aktivo blizu vr ednosti iz leta 2020, pri čemer je bila v dodatno pomoč tudi odločitev E vr opske bančne agencije glede enak ovr edne obravnav e držav izv en EU za Se v erno Mak edonijo in BiH, ter sklenitev MIGA gar anciji. Neto obr estna marž a v višini 2,07 % in marža oper ativnega poslov anja v višini 3,28 % sta se stabilizir ali; manjši pozitiv en učinek je v zadnjem č etrtletju imelo tudi pripoznanje obr estnih prihodk ov TL TRO. Razmerje med str oški in prihodki se je na letni r avni pov eč alo za štiri odstotne točk e – na 62,3 %, upoštev ajoč str oške postopk a integr acije skupine Komer cijalne Bank e. Z ar adi dobr ega re zultata izterjav e starih slabih posojil in na tem podr očju pomembnega prispevk a skupine K omer cijalne Bank e, so bile čiste oslabitve in r ezerv acije za kr editna tveganja spr ošč ene v višini 35,8 mio EUR, zar adi česar je bil na koncu leta zabele žen str ošek tveganja pri -41 b.t. Skupina je oblik ovala druge oslabitve in r ezerv acije v višini 27,1 mio EUR, od tega 14,8 mio EUR za str oške k adr ovsk ega pr estrukturir anja v Srbi ji, pr eostali del pa so pr edvsem str oški sodnih postopko v v Srbiji, pri čemer je v z adnjem času dinamik a slednjih ugodnejša. NLB Skupina iz vaja načela k orporativn ega upravljanja v skladu z najviš jimi s tandardi Nadzorni sv et je izvajal sv oje aktivnosti v skladu z veljavno zak onodajo, predvsem, ne pa tudi izključno, z nedavno spr emenjenim Z ak onom o gospodarskih družbah (ZGD- 1) ter Z ak onom o bančništvu (ZBan-3), k ot tudi skladno s pooblastili in postopki, ki jih določata Statut in P oslovnik o delu Nadzornega sv eta NLB. P ri opr avljanju sv ojih nalog je r avnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstv enik a ter v skladu z internimi akti Banke. Nadzorni sv et je pri opr avljanju sv ojih nalog upoštev al pripor očila Slov ensk ega k odeksa upr avljanja javnih delniških družb. Izjava o k orporativnem upr avljanju NLB transpar entno r azkriva odst opanja od omenjenega kodek sa ter pojasnjuje ključne vidike k orporativnega upr avljanja Banke, pr edvsem sestavo in delo Upr ave in Nadzornega sv eta Bank e ter njenih k omisij, mehanizme notr anjega nadzor a in notranje k ontrolne funk cije. Omenjena izjava je objavljena v poslovnem delu tega Letnega por očila. Uprav a je omenjeno izjavo spr ejela na seji dne 1. februarja 2022, Nadzorni sv et pa na seji dne 24. f ebruarja 2022, in nanjo nista podala pripomb (pripor očilo št. 5 zgor aj omenjenega Kodek sa). Nadzorni sv et bo prihodnje leto por oč al o uvedbi no vih pripor očil v skladu s pr enovljenim Slovenskim k odeksom upr avljanja javnih delniških družb, ki bo prvič upor abljen pri pripr avi izjave o upr avljanju javnih delniških družb za poslo vno leto 2022. Na k oncu leta 2021 je imel Nadzorni sv et NLB dvanajst člano v, med k aterimi je osem pr edstavnik o v kapit ala (poleg Primo ža Karpet a in Andr easa Klingena so člani tudi Gr egor R ok K astelic, Mark William Lane Richar ds, Shr enik Dhir ajlal Davda, David Eric Simon, V erica T rstenjak in Islam Osama Z ekry) ter štiri pr edstavnic e zaposlenih (Ser geja Koč ar, Bojana Šteblaj, Janja Ž abjek Dolinšek in T adeja Žbontar Rems). V letu 2021 se je Nadzorni sv et sestal na sedmih r ednih in dvanajstih k orespondenčnih sejah. P ri svojem delo vanju je bil Nadzorni sv et delež en str ok ovne podpor e petih delujočih k omisij, to so Komisija z a r evizijo, Komisija z a tveganja, K omisija za imeno vanja, K omisija za pr ejemke ter K omisija za oper ativno poslov anje in informacijsk o tehnologijo. Omenjene k omisije delujejo k ot str ok ovna posv eto valna telesa Nadz ornega svet a, saj podr obno obr avnavajo gr adiva in pr edloge Upr ave v pov ez avi z določenim podr očjem, na osnovi njihovih ugotovit ev pa je Nadzorni sv et spr ejel ustr ezne sklepe. Posame zno k omisijo sestavljajo najmanj trije člani Nadzornega svet a. T ekom leta je Nadz orni svet spr emljal izvajanje in učink ovitost str ategije NLB Sk upine. Ravno t ak o je izdal soglasja Upr avi v pov ez avi s poslovno politik o Bank e ter finančnim načrtom NLB Skupine, spr ejel je Letno por očilo NLB Sk upine ter P or očilo NLB Skupine o tr ajnostnem poslovanju, Okvir tr ajnostnega delov anja NLB Skupine, r azkritja po 3. stebru baselskih standar dov za NLB Skupino, medletna poslo vna por očila, sklepe, ki se nave zujejo na upr avljanje tveganj, por očilo o aktivnostih za optimizacijo str oško v, letni (ter medletni) načrt Notr anje r evizije ter načrt Skladnosti poslovanja in kr epitve integritete, spr ejel je letno celostno mnenje Notr anje r e vizije, oceno dela in imeno vanja dir ektorjev na podr očju Skladnosti poslov anja in kr epitve int egritete, ter enak o na podr očju Notr anje r evizije. Nadzorni sv et je spr ejel sklepe o sklicu dveh sk upščin delničarje v, dal soglasje k pr enehanju funk cije člana upr av e (P etr Brunclík, član upr ave odgo v or en za oper ativno poslovanje bank e, pr enehanje funk cije z dnem 30. junijem 2021) ter dal soglasje k imenov anju kandidat a za člana nadz ornega sveta. Nadzorni sv et je dal soglasje k pr enovi notr anje politike - Sistemu notr anjih k ontr ol, Poslovnik u o delu Odbora z a tr ajnostni r azvoj NLB Skupine, pr egledu Politik e r aznolikosti, novi P olitiki prejemk ov z aposlenih v NLB in NLB Sk upini, P olitiki pr ejemk ov člano v Nadzornega sv eta NLB in člano v Upr ave NLB. Pr av tak o je dal soglasje k letnim samoocenam zaposlenih s posebno nar avo dela in odobril dose žk e Upr av e ter pr edlagal nov e cilje Upr av e. 10 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Nadzorni sv et je bil aktiven pri spr ejemanju odločitev o ustanovitvi no vih podjetij (v Srbiji in Makedoniji), č ezmejnem financir anju in mednar odnem sindiciranem financir anju, poslih z MIGA, velikih izpostavljenostih, pr odaji terjatev, odpisih terjatev, de zinv estir anju družb Sk upine, sodnih postopkih, v k aterih so vključene NLB in članic e Sk upine, poslih z osebami v posebnem r azmerju z Bank o, por očilu Sv eta delavc ev za leto 2021 itd. Na seji Nadzornega sv eta dne 20. januarja 2022 je Nadzorni svet, upošte vajoč najboljšo sv eto vno pr akso postopk a izbire in ocenje vanja v odilnih k adr ov, imenoval tri dodatne no ve člane upr av e, in sicer: Hedvik o Usenik, Antonia Ar girja in Andreja Lasič a, s čimer se je Upr ava po več ala na skupno šest članov. V si trije prihajajo iz NLB ali NLB Skupine ter imajo za seboj bogate izk ušnje in dokaz ano sposobnost ustvarjanja dodane vr ednosti na dosedanji k arierni poti. Menimo, da je Upr ava Bank e, dopolnjena s tr emi novimi člani, ustr ezno opr emljena za izziv e, ki so pr ed nami, ter k ot tak a ponuja najboljšo k ombinacijo r azličnih znanj, izkušenj in k ompetenc. Novim članom prične teči petletni mandat po pridobitvi soglasja r egulatorja, do takr at pa bodo še naprej opr avljali funkcijo pomočnik ov Upr ave. Nadzorni sv et se je tek om leta seznanjal z r ednimi por očili o dokumentih, pr ejetih od r egulatorjev BS in ECB, in o izv ajanju zahte v omenjenih r egulatorje v in spr ejetju spr ememb internih aktov. Z namenom zagotavljanja tr ajnostnega razv oja si Sk upina prizade va aktivno prispe vati k bolj ur avnoteženemu in vključujočemu gospodarsk emu in socialnemu sistemu po treh linijah delov anja: tr ajnostno poslov anje, tr ajnostno financiranje in družbena odgov ornost. V letu 2021 je NLB Sk upina pr ešla iz faze v ečje oz avešč enosti v faz o aktivnega uvajanja tr ajnostnih elementov v sv oj poslovni model. Z ato je Banka leta 2021 spr ejela T rajnostni okvir NLB Sk upine in vzpostavila štiri nivojsk o strukturo tr ajnostnega upravljanja NLB Sk upine, ki je naslednja: ( i) Nadzorni sv et; ( ii) Odbor za tr ajnostni razv oj (posveto valno t elo in or gan odločanja Upr ave), (iii) Oddelek T r ajnostni razv oj v sektorju Str ategija in poslovni r azvoj in (iv) Delovne sk upine implementacije tr ajnosti. Nadzorni svet sk or aj na vsaki seji spr ejema odločitv e v pov ez avi s tr ajnostnimi vpr ašanji. Čepr av imamo člani Nadzornega sveta ustr ezna str ok ovna in k omplementarna znanja, ter izkušnje in v eščine z a opr avljanje svojih nalog, imamo r azlično strok ovno, nacionalno in izobr azbeno podlago. V si člani Nadzornega sveta imajo potr ebno osebno integriteto in poklicno etik o z a opr avljanje svojih funk cij, kar je potr dila pozitivna oc ena primernosti za opr avljanje nadzornišk e funkcije (Fit & P r oper). T o zagot avlja, da lahk o odgov orno opr avljamo svojo nadz ornišk o vlogo in spr ejemamo odločitve, ki k oristijo NLB in predstavljajo dodano vr ednost za Sk upino. Podajanje kritičnih in asertivnih mnenj je bilo in bo vedno ostalo v sr edišču naših načel odločanja s pričak ovanim sodelov anjem vseh člano v. Lahk o vam zagoto vim, da tudi r edno nadgr ajujemo naše veščine in znanja, potr ebna za opr avljanje naših zadolžitev. Nadzorni sv et je ves č as r avnal v skladu z najvišjimi etičnimi standar di upravljanja, ob upošte vanju pr epreč evanja navzkrižja inter esov. Člani Nadzornega sveta so spr ejemali pr evidnostne ukr epe, da bi se izognili navzkrižjem inter esov, ki bi lahk o vplivali na njiho ve odločitv e. V pr eteklem letu je Nadzorni sv et zaznal deset potencialnih navzkrižij inter esov, ki pa jih je skrbno obr avnav al in upr avljal z največjo str oko vno skrbnostjo. Nadzorni sv et je vse leto ohr anjal uravnote žen in pr ofesionalen odnos z Upr avo, ki mu je pr avoč asno posr edov ala c elovite in s podatki podprte informacije ter mu tak o omogočala spr ejemanje odločitev skladno s poslo vnimi inter esi Banke ter dosledno zagotavljanje skladnosti z bančnimi pr edpisi in zak onskimi pooblastili. Kljub izr edno zaht evnim r azmeram v drugem letu pandemije co vida-19 člani Nadzornega sv eta oc enjujemo, da je Upr ava NLB uspešno izvajala Str ategijo NLB Skupine. Z elo solidni finančni r ezultati NLB Sk upine v letu 2021 so Banki omogočili izplačilo dividend delničarjem v sk upni vr ednosti 92,2 mio EUR, k ar potrjuje stabilno in uspešno poslovanje t er tr den in močan k apitalski položaj NLB Sk upine. Nadzorni sv et ocenjuje, da je NLB Skupina uspešno izk oristila priložnosti ugodnega gospodarsk ega ok olja z močno r astjo bruto domač ega pr oizv oda v r egiji, uspešnost in r ezult ati dela Upr ave NLB pa so ponovno potr dili, da je naše zaupanje v vodstveno ekipo popolnoma upr avičeno. V skladu z 272. členom Z ak ona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in z gornjim por očilom je Nadzorni sv et NLB ugotovil in zagotavlja, da je v okviru sv ojih pristojnosti r edno in pozorno spr emljal ter učink ovit o nadzir al poslov anje ter v odenje Bank e in NLB Skupine v letu 2021. Pregled Letne ga poročila NLB Skupin e za leto 2 02 1 V skladu z 282. členom Z akona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in 50. členom Z ak ona o bančništvu (ZBan-3) je Nadzorni sv et dolžan pr egledati Letno por očilo z r evizorjevim por očilom ter pr edlog za r azpor editev bilančnega dobičk a, kot ga pr edlaga Upr av a. Letno por očilo NLB Skupine za leto 2021 in ner evidir ane finančne izk aze NLB Sk upine sta pr egledala Komisija za r evizijo in Nadzorni sv et na sejah, ki sta potek ali 23. in 24. februarja 2022. Upr av a NLB je v zak onsk o določ enem r ok u Nadzornemu sv etu pr edložila L etno por očilo NLB Sk upine za leto 2021, ki vključuje poslovno por očilo in finančno poročilo, sk upaj z r evidir animi posamičnimi r ačunov odskimi izk azi NLB in r evidir animi konso- lidir animi r ačunovodskimi izk azi NLB in njenih odvisnih družb (v nadaljev anju NLB Skupina). P o mnenju re vizorja so prilo ženi posamični in konsolidir ani r ačunov odski izk azi v vseh pomemb- nih pogledih poštena pr edstavite v finančnega polož aja Bank e in NLB Skupine na dan 31. dec embr a 2021 ter njenega poslov- nega izida in denarnih tok ov z a tedaj k ončano leto v skladu z Mednar odnimi standar di računo vodsk ega poroč anja, k ot jih je spr ejela EU . Re vizor ugotavlja tudi v sebinsko skladnost infor- macij v poslovnem delu Letnega por očila z r evidir animi računo- vodskimi izk azi Bank e in NLB Sk upine. S spoštov anjem, Nadzorni sv et NLB P rimož K arpe pr edsednik 11 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 1: Pre gl ed s t ra te š ki h čl an ic Slov enija Srbija Sev erna Makedonija Bosna in Her cego vina Koso vo Črna gor a NLB Skupina NLB, Ljubljana NLB Lease&Go, Ljubljana NLB Skladi, Ljubljana Komer cijalna Banka, Beogr ad NLB Banka, Beogr ad KomBank Inv est, Beogr ad NLB Banka, Skopje NLB Banka, Banja Luk a NLB Banka, Sar ajev o NLB Banka, Priština NLB Banka, Podgoric a (vii) T ržni položaj v letu 2021 P oslov alnice 479 (i) 75 - - 190 28 - 48 47 36 33 22 Aktivne str ank e 1.891.064 (ii) 675.310 - - 975.033 142.964 - 415.368 213.112 129.954 230.014 84.342 Bilančna vsota (v mio EUR) 21.577 12.700 120 2.128 (iii) 4.165 715 2 1.771 927 728 931 751 Neto kr editi str ank am (v mio EUR) 10.587 5.153 100 - 1.796 512 - 1.084 471 453 635 492 Depoziti str ank (v mio EUR) 17.641 9.660 - - 3.425 449 - 1.400 76 0 593 799 610 Re zultat po davkih (v mio EUR) 236,4 208,4 -0,9 9,0 34,8 4,3 0,0 39,0 18,2 10,0 24,4 10,1 T ržni delež po bilančni vsoti - 26,3 % - 37,3 % (iv) 9,7 % 1,6 % (vi) - 16,9 % 19,1 % (viii) 5,4 % (v) 16,3 % 14,1 % Makr oek onomski kaz alniki za leto 2021 BDP (r ealna rast v %) 7,6 8,1 7,4 4,0 5,9 10,4 12,0 P ovpr ečna inflacija (v %) 2,9 2,0 4,1 3,2 2,0 3,3 2,4 Stopnja br ezposelnosti (v %) 10,7 4,8 11,1 15,7 15,5 24,0 16,6 T ekoči r ačun plačilne bilance (v % BDP) -1,4 4,8 -4,4 -3,5 -2,8 -6,8 -16,4 Pr oračunski primanjkljaj / pr esežek (v % BDP) -4,8 -6,5 -4,1 -5,4 -2,7 -3,6 -4,7 (i) Vključno s K omer cijalno Banko, Beogr ad. (ii) Število aktivnih str ank Komer cijalne Banke, Beogr ad zar adi r azličnih definicij ni vključeno v sk upno število str ank NLB Skupine. (iii) Obseg sr edstev v upr avljanju. (iv) T ržni delež sr edstev v upr avljanju v vzajemnih skladih. (v) T ržni delež v F ederaciji BiH na dan 30. septembr a 2021. (vi) T ržni delež na dan 30. septembr a 2021. (vii) Združit ev NLB Bank e, P odgorica in K omer cijalne Banke, P odgorica dne 12. novembr a 2021. (viii) T ržni delež v Republiki Srbski. Pr egled st r a teš kih članic 12 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Finančna us peš n os t Dobr o poslov anje, z aznamov ano s stalno r astjo kredito v, pov ečanimi prihodki iz opr avnin, enkr atnimi učinki in negativnim str ošk om tv eganja Pr egled p o s l ova n j a V odilni akt er v reg iji J VE Ka ko v o s t kr editnega por t fe lj a Dob ra kakovos t in razp r šen os t por t felja, preudarn i posojilni st andardi in odločni pr is t opi k iz t er jav i K apital in lik vidnos t Okrepljen kapitalski in likv idnos tni položaj zagotavljata kapitalski donos in nadaljnje mož no s ti za ras t Str ategija Zav ezani k uresničevanju s trateš kih ciljev • Dobiček po da vkih je zn aš al 236,4m ioEU R . • Mo čn a r ast kredito v , in sice r kr ed itov pre bi vals t v u v vi ši ni 12 % n a le tn i ra vn i z veli ki m ob se gom n ov ih k red itov (z la s ti s tan ovan js k ih) in k re dit ov go sp od ar s t v u v vi ši ni 8 % , je na do me s t ila z niž anj e ob res tni h me r in p oveča la č is t e ob res t n e pr ih od ke. • Gos p od ar sko o kr evanj e je vo dil o do optimizacije nalo žbenega por t felja pre bi vals t va te r ras ti s ta nova nj sk ih kr edi tov, vza je mn ih s kl ad ov in ba nč n eg a zava rovaln i š t va , zara di č es ar s o se pove čal i pr ih odk i iz č is ti h op ravn in ( 39 % na l et ni r av ni; 14 % n a le tn i ra vn i brez pris pevka skupine K omercijalne Banke). • Oh ran ja nje z me r ne r avn i s t r o š ko v. • En kra tn i pr ih od ki o d vre dn ote nj a v višini 14,8 mi o EUR iz p op la čil a izp os t avl je no s ti , raz v r šč en e me d ne do no sn e, 9,0 m io EU R dr ug ih p ri ho dkov iz p os lovan ja i z na sl ova po rav na ve pr av ne ga s po ra in 8,1 m io EU R izgube z aradi prodaje K omercijalne Ban ke, Banja Luka. • Pozit ive n vp liv s p ros t it ve oslabit ev in reze r vac ij za k red it na t vegan ja (35,8 m io EU R le ta 2021), ve či no m a zaradi uspešn ega poplačila bilančnih in zunajbilančn ih izpostavljenos ti ter spremen jenih parametrov zaradi ugodnejših makroekonomskih napo vedi . 27,1 mi o EUR č is t ih o bli kovani h drugih os lab it ev in reze r vac ij za rad i reze r va ci j za pre s t r uk t ur ir an je in r ezer vac ij za p rav na t ve gan ja , pr ed vs em v z vez i s Kome rci ja ln o Banko, Beograd. • T r de n in trajnosten univerzalni poslovni model z mo čn ej ši m poudar kom na digitalizaciji in ESG. • Želi mo p os t at i regijski pr vak . • Ve č j a razpoložljivost in upor aba digitalnih poti – šir š i na bo r dig ita ln ih reš i tev 24/ 7 za s tr an ke. • Proces integracije bank skupine K omercijalne Banke z banka ma N LB v Sr bi ji i n Čr ni g or i po teka s kl ad no z na čr ti . V Po dg or ic i je bi la zd r uži tev us pe š no iz ve de na n ovem b ra 2021, v Sr bi ji p a bo p o na čr t u kon čan a v dr ug em č et r t le tj u 2022. Kom erc ija ln a Ba nka v B iH j e bi la us p eš n o pro da na de cem br a 2021. • Pozi ti vn i tre nd i na p odro čj u kakovos ti kreditnega por tfelja so s e n ad alj eval i ter omogočili nadaljn je upadanje de leža s la bi h pos oj il in n e ga ti ven s tr oš ek t vega nj a. • Do bra r azpr š en os t in s ta bil na ka kov os t kreditnega por tfelja . • Pro ak t iv ni p ri s to p na p od ro čj u upravljanja slabih naložb in ugodnejše ma kro eko no ms ke n apove di od p ri čakova nj s o pr is p evali k negativnemu st rošku tveganja ( - 41 b.t.). • St abi len i n nize k de lež nedonosnih izpost avljenos ti NPE (de f. EBA) v v iš in i 1,7 % , ob d oka j vi so ki s t op nji p ok r ito s t i 57,9 % . • Kakovos t de la kreditne ga port felja , kje r so s e iz te kl i mo ra tor ij i , s e ni poslabš ala. • Kapitalski položaj zn at no n ad reg ul at or ni mi za ht evam i ( TCR 17,8 % , na l et ni r av ni za 1,2 o.t. v iš ji ). V k lju či tev negativnega dobrega imena, pr ip ozna ne ga o b na ku pu Kom erc ij aln e Ba nke , Be og rad n a d an 30. j uni ja 2021, ter d el na v kl ju či tev r ezul ta ta z a let o 2021 na e ni s t ra ni in u s pe šn i uk re pi za opt im iza cij o RWA na dr u gi s t ran i s o pozi ti vn o vp li vali n a kap ita ls ki p ol ožaj . • Ba nka j e le ta 2021 izp la čal a dividende v sk up ni v iš in i 92,2 mi o EUR . • Likvidnos tni položaj Sk upi ne j e os t al zel o tr de n, z v is ok im i ra vn mi razpoložljivih likvi dnos tnih naložb v bil an čn i vs ot i ( 38,3 %). Močna de pozi t na os n ova izkazuj e zau pa nj e s tr an k v Sk upi no . • Ba nka j e so de loval a v operaciji ECB TL TRO I II . P ozit iv ni u či ne k iz na s lova kr edi ti ran ja b o de ln o ub laž il n eg at iv ni vpliv dr žanja likvidnos tn ih rez er v. • Ba nka n ad al ju je z izpoln jev anjem svoj ih s t rat eš ki h in ici at iv ter iš č e n ove poslovne priložnosti tako n a dom a čih kot t udi n a dr ugih r eg ion al ni h tr gih , na ka te ri h Sk up in a še n i pr is ot n a. • V odilni položaj pri digitalizaciji v Sl oven iji , B an ka pre na š a na o s ta le t rge , na ka te ri h Sk up in a del uj e. Za sl ed uj e se c ilj p os t at i en o n ajb ol j na pr edn ih po dje ti j za up rav lj an je p oda t kov v reg ij i, s č im er b o mo go če pr od uk t iv no uporabiti prido bljene podatke st rank ter razviti lok alni prilagodljiv digitalni ekosistem za pon ud bo p rod uk t ov in stor itev stran kam. • Na dal jeva nje s s k rb jo za s ku pn os t s ciljem i zboljša ti k ako vost življenja v reg ij i Sk upi ne . Po ud are k je n a traj nos t nem ra zvoj u ter u pr av lja nj u z okol js ki mi i n so ci aln im i t ve ga nji po sl ovan ja , kot t udi n a izp ol nj evanj u pot re b in p ri čakovan j de le žni kov. Ključni poudarki 13 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Ključ ni k azalniki p oslov anja T ab ela 2: K lj u čn i f in an čn i po da t ki za N LB S ku pi no i n NL B 2021 2020 2019 NLB Skupina NLB NLB Skupina NLB NLB Skupina NLB Kaz alci izk aza poslovnega izida (v mio EU R) Čisti obrestni prihodki 409 139 300 139 318 158 Čisti neobrestn i prihodki (i) 258 222 205 173 199 197 Či s ti n eo br es t n i pr ih od ki ( B S) (i) 2 94 232 360 180 219 204 Stroški skupaj (i) - 415 -184 - 2 94 -180 -305 -191 Operativni stroški ( BS) (i) - 451 -193 -311 -188 -321 -198 Rezultat pred oslabit vami in re zer vacijami (ii) 252 178 211 131 212 164 Oslabit ve in rezervacije 9 34 -71 -17 -1 14 Dr u gi č is t i do bi čk i iz n al ožb v ka pi ta l od vi s ni h, p r id r uže ni h dr u žb in s k up ni h po dv ig ov 1 - 1 - 4 - Rezultat pr ed davki 261 211 278 114 215 178 Rezultat manj šinsk ih lastn ikov 11 - 3 - 8 - Rezultat po davkih 236 208 270 114 194 1 76 Kaz alci izk aza finančnega položaja (v mio EU R) Bilančn a vsota 21.577 12.700 19.566 11.027 14.17 4 9.802 Bruto kredi ti strank am 10.903 5.250 10.033 4.753 7.938 4.718 Os l abi t ve i n od m ik i od p oš t en e vr ed no s ti -316 -97 - 388 -158 -334 -129 Ne to k re di ti s t ra nka m 10.587 5.153 9.645 4.595 7.605 4.589 Finančna sredst va 5.208 3.034 5.120 3.017 3.830 3.169 Depo ziti strank 17.641 9.660 16.397 8.851 11.612 7.7 61 Kapital 2.079 1.552 1.953 1.451 1.686 1.333 Kapital manjš inskih las tnikov 137 - 170 - 45 - Obseg zunajbilan čnega poslovanja 4.655 3.489 4.671 3.684 4.222 3.644 Ključni fina nčni k azalci a) Kapi ta ls ka us t rez no st Količnik skupnega kapitala 17,8 % 2 4,6 % 16,6 % 27,1 % 16,3 % 22,6 % Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik) 15,5 % 20,3 % 14,2 % 22,3 % 15,8 % 21,8 % Koli čn ik n a vad ne ga l as t n iš keg a te m el jn eg a kap it al a (CE T 1 kol ičn ik ) 15,5 % 20,3 % 14,1 % 22,3 % 15,8 % 21,8 % T vega nj u p ri la go je na a k ti va (R WA) (v mi o EUR ) 12.667 6.709 12.421 6.029 9.186 5.225 T vega nj u p ri la go je na a k ti va (R WA) / Bi la nč n a vs ot a 58,7 % 52,8 % 63,5 % 54,7 % 64,8 % 53,3 % b) K vali t et a ak ti ve St op nj a po kr i tj a sl ab ih p os oj il 1 (s t opn j a po kr it j a br u to s la bi h po so ji l z os la bi t va mi za v s a po so ji la) 86,1 % 75,1 % 81,8 % 7 6,0 % 89,2 % 7 6,2 % St op nj a po kr i tj a sl ab ih p os oj il 2 (s t opn j a po kr it j a br u to s la bi h po so ji l z os la bi t va mi za s l ab a po so ji la) 57,9 % 60,6 % 57,3 % 57,9 % 65,0 % 56,7 % St op nj a po kr i tj a sl ab ih p os oj il (EB A de f in ici ja) (iii) 58,4 % 60,8 % 56,9 % 55,3 % 64,5 % 55,5 % St op nj a po kr i tj a sl ab ih p os oj il (EB A de f in ici ja) (B S ) (iv) 58,4 % 60,8 % 56,9 % 55,3 % 64,5 % 55,5 % NP L – ob se g sl ab ih p os oj il (v m io EU R) 367 130 475 208 375 169 De le ž NPL ( i nt er n a de fi ni ci ja; b r u to s la ba p os oj il a (NP L) / br u to p os o jil a) 2,4 % 1,5 % 3,5 % 3,0 % 3,8 % 2,8 % De le ž ne to N PL ( in te rn a d ef in ic ij a: n eto s l ab a po so ji la (N PL) / n e to po s oji la) 1,0 % 0,6 % 1,5 % 1,3 % 1,4 % 1,3 % De le ž NPL ( EBA d ef in ic ij a) (iii) 3,4 % 2,4 % 4,5 % 4,0 % 4,6 % 3,3 % De le ž NPL ( EBA d ef in ic ij a) (B S) (iv) 2,4 % 1,5 % 3,4 % 2,8 % 3,8 % 2,7 % De le ž NPE ( EBA d ef in ic ij a) 1,7 % 1,1 % 2,3 % 1,9 % 2,7 % 2,0 % De le ž NPE ( EBA d ef in ic ij a) (B S) (v) 1,7 % 1,1 % 2,3 % 1,9 % 2,7 % 2,0 % Prejeta z avarov anja / nedonos na posojila 61,7 % 60,0 % 60,7 % 65,8 % 66,6 % 72,0 % Pre je ta za var ovan ja / o bs e g ne do no s ni h po so ji l (EBA d ef in ic ij a) 58,8 % 63,1 % 42,4 % 43,5 % 35,4 % 33,6 % Kr ed it ne o s lab it ve in r eze r va ci je / s ku pn a izp os tav lj en os t t veg an je m (RWA) - 0,3 % - 0,4 % 0,5 % 0,1 % -0,1 % - 0,3 % Več in for ma cij g le de de fi ni cij d ol oče ni h kazalce v v tej tab el i je n a vol jo v po gl av ju A lt er n at iv n i kazal ni ki u s pe š no s ti p os l ovan ja . (i) Pod at ki za l eto 2019 s o pr il ago jen i sp re me nje ni m sh em am , p red pis an ih s s t ran i B S (p res ta vit ev ne kate ri h pos ta vk iz č is t ih dr u gih p ri ho dkov v s plo šn e in a dm in is tr at ivn e s t roš ke). (ii) Rez ul tat p red o sl abi t vam i in r ezer va cij am i NLB S ku pin e za le to 20 20 n e vk lju č uje n eg at iv ne ga d ob reg a im en a . (iii) Pos oji la b rez k rat koro čn ih s red s tev v po se st i za pro da jo, d en ar ni h sre ds tev p r i cent ra lni h ba nkah t er dr u gih v po gl edn ih v lo g. (iv) Pos oji la v klj uč no z d en ar ni mi s re ds t v i pr i cen tra ln ih ba nka h ter d ru gim i vp o gle dn im i vlo ga mi . (v) Kn jig ovod ska v red no st d ol žni š kih i ns t r um entov, me rj en ih p o po š ten i vre dn os ti p re k dr ug eg a vs eo bse ga jo čeg a do no sa , je p oveč an a za pop rav ke vre dn os t i zarad i os lab itev. (vi) Izračunana na podlagi povprečne akti ve. (vii ) Izra ču na na kot Či s ti p ri ho dk i iz op era ti vn eg a po sl ovan ja (Čis te o bre s ti - T ie r 2 odh o dki + Č is te op ra vni ne + R ed ni č is t i pr ih odk i iz f in an čn ih p osl ov) / Pov pre čn a ak t iva . (viii) Po de ln iš ki k nj igi K DD. D el ni ce koti raj o na L ju blj an sk i bor z i. B an ka New Yor k Me llo n (» de pozita r GD R«) , ki j e v de ln iš ki k nji gi K DD n ave de na kot u pra vi čen i im et nik , n i de jan sk i la s tn ik de ln ic ; de ln ice im a zara di s voj e vlo ge d ep ozita rj a GD R za ime tn ike G DR . G DR , k i pre ds ta vlj ajo d el ni ce, s o izdan e n a po dla gi d ep on iran ih d el nic i n koti raj o na Lo nd on sk i bo r zi . Zato š tevi lka up rav iče ni h la st n ikov v re gis t r u de lni c KD D ne p red s tav lja v se h upr av iče ni h las t ni kov de lni c B anke . Pra vic e na p od la gi de po ni ran ih de ln ic l ahko i me tn iki G D R uve lja vlj ajo l e pre k de pozi tar ja G DR , p osa me zni i me tn ik i GD R pa n im ajo n ep os red ne p rav ice d o ud el ežb e na s ku pš čin i de ln iča rj ev B anke a li do u vel jav lj anj a gl aso valn ih p rav ic n a po dla gi deponira nih del nicah. (ix) Vključuje Komercijalno Banko, Beograd. (x) Vključuje Komercijalno Banko, Beograd, Komercijalno Banko, Banja Luka in K omercijalno Banko, Podgorica. (xi) Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov . 14 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 2021 2020 2019 NLB Skupina NLB NLB Skupina NLB NLB Skupina NLB c) P rofitabilnos t Ne to o bre s t na m ar ža (B S) (vi) 2,0 % 1,2 % 2,0 % 1,3 % 2,4 % 1,7 % Ma r ža f in a nč ne ga p os r ed ni š t va (B S ) (i) 3,4 % 3,1 % 4,4 % 3,1 % 4,0 % 3,9 % Mar ža operativnega poslov anja (vii) 3,3 % 2,3 % 3,2 % 2,5 % 3,8 % 2,9 % Do no s n a kapi ta l pr ed d av ki ( RO E pr ed d av ki ) 11,8 % 14,0 % 15,4 % 8,2 % 12,7 % 13,4 % Do no s n a sr ed s t va p re d da vk i (R OA pr ed d av ki ) 1,3 % 1,8 % 1,8 % 1,1 % 1,6 % 1,9 % Do no s n a kapi ta l po d av k ih (R OE p o da vk ih) 11,4 % 13,8 % 15,4 % 8,2 % 11,7 % 13,3 % Do no s n a sr ed s t va p o da vk ih ( ROA p o da vk ih) 1,1 % 1,8 % 1,8 % 1,1 % 1,5 % 1,9 % d) S tro š ki p os lova nj a Op er at iv n i s tr oš ki / p ov pr eč na a k ti va (B S) (i) 2,2 % 1,6 % 2,1 % 1,8 % 2,4 % 2,2 % De le ž s tr oš kov v či s t ih p ri ho dk ih (C IR ) (i) 62,3 % 50,8 % 58,3 % 57,9 % 59,0 % 53,9 % Stroški / skupna izpostavljenos t tveganjem (RW A) (i) 3,3 % 2,7 % 2,4 % 3,0 % 3,3 % 3,7 % St ro šk i / bi la nč n a vs ot a (i) 1,9 % 1,4 % 1,5 % 1,6 % 2,2 % 2,0 % e) Likvidnos t Li k vi dn a sr ed s t va / k ra t koro č ne f in a nč ne o bve zno s t i do n eb an č ne ga s ek t or j a 48,9 % 59,4 % 56,1 % 65,8 % 54,7 % 63,8% Li k vi dn a sr ed s t va / p ov pr eč na a k t iva 40,2 % 47,4 % 51,8 % 54,9 % 44,7 % 52,1% Količnik likvidnos tnega krit ja (L CR) 252,6 % 314,5 % 257,5 % 336,3 % 324,9 % 362,1% Količnik neto stabiln ega financiranja 185,2 % 171,4 % 165,7 % 162,1 % 159,5 % 158,9% f ) Fi na nč n i vz vo d Koli čnik finačnega vzvoda 10,2 % 13,6 % 7,8% 10,3 % 8,7 % 9,7 % g) Drugo T r žni delež glede na bi lančno vsoto - 26,3 % - 24,7 % - 23,8 % Raz m er je m e d kre di t i in d ep ozit i (L TD) 60,0 % 53,3 % 58,8 % 51,9 % 65,5 % 59,1 % Či s ti p ri h od ki / t veg an jem p r il ag oj en a ak t iv a (RWA) (i) 5,3 % 5,4 % 4,1 % 5,2 % 5,6 % 6,8 % Ključni k aza lci na delnic o Število delničarjev (viii) - 2.571 - 2.455 - 2.100 Število delnic - 20.000.000 - 20.000.000 - 20.000.000 Pr ip ad aj oč i zn es ek e n e de ln ice (v E UR) - 10 - 10 - 10 Kn ji govo ds ka v re dn os t (v EU R) 103,9 77,6 97,6 72,5 84,3 66,7 Poslovalnice Štev ilo p os loval nic 479 (ix) 75 530 (x)  80 318 93 Zaposleni Štev ilo zap osl eni h 8.185 2.510 8.792 2.591 5.8 78 2.659 Mednarodne bonitetne oc ene Bonitetna ocena Napov ed Bonitetna oc ena Napoved Bonitetna ocena Napoved S&P BBB- Stabilno BBB- Negat ivno BBB - Stabilno Fitch - - BB+ Negativno BB+ Stabilno Moody's (xi) Ba a1 Stabiln o B aa1 Stabilno Baa 2 P ozi ti v n o Več in for ma cij g le de de fi ni cij d ol oče ni h kazalce v v tej tab el i je n a vol jo v po gl av ju A lt er n at iv n i kazal ni ki u s pe š no s ti p os l ovan ja . (i) Pod at ki za l eto 2019 s o pr il ago jen i sp re me nje ni m sh em am , p red pis an ih s s t ran i B S (p res ta vit ev ne kate ri h pos ta vk iz č is t ih dr u gih p ri ho dkov v s plo šn e in a dm in is tr at ivn e s t roš ke). (ii) Rez ul tat p red o sl abi t vam i in r ezer va cij am i NLB S ku pin e za le to 2020 ne v kl ju čuj e ne ga ti vn eg a do bre ga i me na . (iii) Pos oji la b rez k rat koro čn ih s red s tev v po se st i za pro da jo, d en ar ni h sre ds tev p r i cent ra lni h ba nkah t er dr u gih v po gl edn ih v lo g. (iv) Pos oji la v klj uč no z d en ar ni mi s re ds t v i pr i cen tra ln ih ba nka h ter d ru gim i vp o gle dn im i vlo ga mi . (v) Kn jig ovod ska v red no st d ol žni š kih i ns t r um entov, me rj en ih p o po š ten i vre dn os ti p re k dr ug eg a vs eo bse ga jo čeg a do no sa , je p oveč an a za pop rav ke vre dn os t i zarad i os lab itev. (vi) Izračunana na podlagi povprečne akti ve. (vii ) Izra ču na na kot Či s ti p ri ho dk i iz op era ti vn eg a po sl ovan ja (Čis te o bre s ti - T ie r 2 odh o dki + Č is te op ra vni ne + R ed ni č is t i pr ih odk i iz f in an čn ih p osl ov) / Pov pre čn a ak t iva . (viii) Po de ln iš ki k nj igi K DD. D el ni ce koti raj o na L ju blj an sk i bor z i. B an ka New Yor k Me llo n (» de pozita r GD R«) , ki j e v de ln iš ki k nji gi K DD n ave de na kot u pra vi čen i im et nik , n i de jan sk i la s tn ik de ln ic ; de ln ice im a zara di s voj e vlo ge d ep ozita rj a GD R za ime tn ike G DR . G DR , k i pre ds ta vlj ajo d el ni ce, s o izdan e n a po dla gi d ep on iran ih d el nic i n koti raj o na Lo nd on sk i bo r zi . Zato š tevi lka up rav iče ni h la st n ikov v re gis t r u de lni c KD D ne p red s tav lja v se h upr av iče ni h las t ni kov de lni c B anke . Pra vic e na p od la gi de po ni ran ih de ln ic l ahko i me tn iki G D R uve lja vlj ajo l e pre k de pozi tar ja G DR , p osa me zni i me tn ik i GD R pa n im ajo n ep os red ne p rav ice d o ud el ežb e na s ku pš čin i de ln iča rj ev B anke a li do u vel jav lj anj a gl aso valn ih p rav ic n a po dla gi deponira nih del nicah. (ix) Vključuje Komercijalno Banko, Beograd. (x) Vključuje Komercijalno Banko, Beograd, Komercijalno Banko, Banja Luka in K omercijalno Banko, Podgorica. (xi) Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov . 15 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 3: Us pe š no s t na t r gu i n na pove d za o bd ob je 2022-2 02 3 2021 - na poved i 2021 - dej an sko 2022 (iv) 2023 Redni prihodki Več kot 600 mio EU R 640,9 mi o EUR ~ 6 70 mio EU R > 700 mi o EUR Stro ški Zača sn o p oveča nj e s tr oš kov v let u 2021, pre dv id en i s tro š ki o kro g 430 m io EUR , vključno s stroš ki integracije 421,4 mi o EUR (i) St roš k i na r av ni 2021 ~ 400 mi o EUR St roš ek t veg an ja P ri bl ižn o -20 b.t. - 41 b.t. 20-3 0 b.t. 30- 50 b.t. Ra s t kr ed itov Srednje enomes tno število 9 % Visoko enomes tno število Visoko enomes tno število Dividende 92,2 mi o EUR 92,2 mi o EUR (ii) 100 mi o EUR 110 m io EU R Do no s na ka pit al p o da vk ih (R OE a .t.) > 10 % 11,4 % ~ 10 % , (RO E no r m . (iii) : 12 %) > 10 % (RO E no r m . (iii) : > 12 %) (i) Vk lju če ni s t roš ki i nte gra cij e: 7,8 mi o EUR za s pl oš ne i n adm in is t rat iv ne s t roš ke in 5,9 m io EU R za kadrov ske re zer va cij e. (ii) Na dal jn je in for ma cij e so n a vol jo v p ogl av ju Napoved 2022 . (iii) RO E no rm al izir an = R ezul tat p o da vk ih b rez do bi čkov m an jš ins ki h la st n ikov de lje n s po rab lje ni m kapi tal om . Po rab lje ni ka pita l je iz rač un an kot 13,06 % p ovp re čn e T ve ga nj u pr il ago je ne a kt ive , zm an jš anj e za kapi tals ki v lože k ma nj šin sk ih d el nič ar jev. (iv) Če bo do p rav na s re ds t va zop er f ebr u ar ja 2022 s pre jet i zakon o k red it ni h po go db ah v š vi car sk ih f ran kih , k i so j ih sk le ni le b an ke, ki p os luj ejo v S lo ven iji (v klj uč no z N LB) , in f izi čn e os eb e, ne us pe š na , je B an ka oce ni la , da n eg at iv ni u čin ek p re d ob dav čit vij o na pos lova nj e NLB i n NL B Sk upi ne n aj n e bi p res eg el 70 -75 m io EU R . T o bi im e lo om ej en i (do 55 b. t.) ne ga tiv ni u či ne k na ka pita ls ki p ol ožaj. Napo v ed 16 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Delni š k a s tr uk tura NLB T ab ela 4: G l av ni d el ni ča rj i NL B dn e 31. de ce mb ra 2021 (i) Delničar Število delnic Odstotek delnic Ba nk o f New York M el lo n v im en u im et ni kov GD R (ii) 11.357.368 56,79 od t eg a Br an de s Inve s tm en t Pa r t ne rs , L.P. (iii) / >5 in < 10 od tega E BRD (iii) / >5 in < 10 od t eg a Sch rod er s p lc (iii), (iv) / >5 in < 10 Re pu bli ka Sl oven ija (R S) 5.000.001 25,00 Os tali delničarji 3.642.631 18,21 Skupaj 20.000.000 100,00 (i) Info rm a cije s o pr id ob lje ne i z de lni ške k nj ige N LB , d os top ne p rek s pl et ne s to ri t ve KD D (Ce ntr aln a Kl ir in ško d ep otn a dr u žba) i n na vo ljo č la no m KDD. P od at ki o p om em bn ih de lež ih te me lji jo na s am op r ija vi s s t ran i pos am ezn ih im et ni kov v sk la du z ve lja vn im i do lo čb ami s love ns keg a pra va, k i zah teva, d a im et ni ki de ln ic d ru žb e, ki ko tir ajo n a bo r zi , obve st ij o dr už bo, ka dar n ji hov i ne pos re dn i in/ali p osr ed ni d ele ži pr es top ijo d ol oč en e pra gove , in si cer 5 % , 10 % , 15 % , 20 % , 25 % , 1/3, 50 % a li 75 % . V t abe li s o na ved en i vs i sa mo pr ija vl jen i im et nik i po m em bn ih de ležev, kate ri h obve s til a so b il a pre jeta . G le de n a to obvez no st i me tn ikov po m em bn ih de ležev B a nka p red pos ta vl ja, d a n ob en a dr ug a pra vn a ali f izi čn a os eb a ni i me tn ik n epo sre dn o in /ali pos re dn o 10 ali ve č od s tot kov del ni c Ba nke . (ii) Ba nk o f New York M el lo n im a del ni ce v vl og i dep ozita rj a (dep ozita r GD R) za im et nike G DR i n ni u pra vič en i la st n ik teh d el ni c. I me tn ik i GD R im ajo p rav ico zam en ja ti G DR za de lni ce. I me tn iki G D R lah ko pra vi ce iz n asl ova de po ni ran ih de ln ic u velj av lja jo sa mo p re ko dep ozita rj a GD R in s e nim aj o pra vi ce ne po sre dn o ud el eži ti s kup šč in e de ln iča rj ev ali iz v r ševa ti g la sova lni h pra vi c iz na sl ova de po nir an ih de ln ic . (iii) Info rm a cija o l as t ni š t v u GD R tem el ji n a sa mo pr ija vi s s t ran i po sam ezn ih i me tn ikov GD R n a po dla gi d olo či l sl oven ske ga p rava . (iv) Več in for ma cij j e na vo ljo v p og la vju D o go dk i po za kl ju čk u p os lov ne g a let a 2 02 1 . Delnice Bank e so uvrščene v Prv o k otacijo Ljubljansk e borze vr ednostnih papirjev (ISIN SI0021117344, tr govalni simbol delnic e na Ljubljanski borzi: NLBR); GDR, ki pr edstavljajo delnice, so uvrščeni na glavni tr g Londonske borz e (ISIN: US66 980N2036 in US66980N1046, tr govalni simbol GDR na L ondonski borzi: NLB in 55VX). P et GDR pr edstavlja eno delnic o NLB. 17 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Ključni dogodki Januar Februar Ma rec A pril M aj Junij J ulij Avg us t September Ok tober November December Januar Nov član Nadzornega s veta: T adeja Žbontar Rems je bila izv olje - na za članic o Nadzornega sv eta Bank e – predstavnic o delavc ev. Certifik at »T op Employer«: Družba za c ertificir anje T op Em- ploy ers Institute je že šest o leto zapor ed nagradila Bank o s pri- znanim certifik atom »T op Employ er«. F ebruar Hitri kr editi: Bolj dostopni hitri kr editi z a pr ebivalstv o pr ek video klic a. April Nadomestilo za stanja sr edste v str ank: Bank a je uvedla me- sečno nadomestilo za povpr ečna mesečna stanja sr edstev fizič- nih oseb nad določenim pr agom (trenutno 100.000 EUR). P ov ečan lastniški dele ž v KB, Beogr ad: P o pridobitvi dodatnih delnic se je lastniški delež Bank e v K omer cijalni Banki, Beogr ad pov ečal na 88,28 %. Spr ememba v Upr avi : Nadzorni sv et in P etr Brunclík, član Upr av e za oper ativno poslovanje bank e (C OO), sta dosegla dogov or glede pr ekinitve mandat a, ki velja s 30. junijem. Maj Novi načini plač ev anja: NLB je k ot prva bank a v Sloveniji uv ed- la način plače vanja Flik P2M in v sv ojo ponudbo vključi nov o debetno k artico Master car d z a fizične in pr avne osebe. Junij Nov član Nadzornega sv eta: Potr ditev imenovanja Islama Osa- me Z ekrya z a nov ega člana Nadzornega sv eta. Izplačilo dividend: Banka je izplač ala prv o tr anšo dividend v skupni višini 12,0 mio EUR. Bank arium: Z a javnost smo odprli prvi muzej bančništva v Slo- veniji. Julij Str esni testi ECB: R azkriti so bili r ezult ati str esnih testo v, ki jih je za pomembne bank e opr avila ECB, da bi pr eučila odpornost fi- nančnih institucij. Na podlagi r ezultato v se Sk upina uvršča med bank e, ki zagotavljajo stabilen k apitalski položaj tudi v str esnih r azmer ah. 3 A vgust Oglašev alec leta 2020: Slov ensk a oglašev alsk a zbornica je NLB k ot edini banki v zgodovini podelila naziv Oglaše valc a leta. September Novi pr odukti v ponudbi: Banka je v ponudbo za pr ebivalstvo vključila izr edne limite s postopnim zniže v anjem z avtomatsk o obnov o ter nov o zdr avstveno z avar ovanje. Oktober Izplačilo dividend: Banka je izplač ala drugo tr anšo dividend v skupni višini 12,8 mio EUR. Mark etinška nagr ada: Društvo za mark eting Slovenije je NLB podelilo glavno nagr ado v k ategoriji Odličnost mark etinšk e str ategije z a pr ojekt Str ateška iniciativa osr edotočenosti na str ank e. 3 Za v eč informacij glejte poglavje Upr avljane tveganj. Nov ember K onsolidacija poslov anja v Črni gori: Z aključena je bila z družitev bank NLB Bank a, P odgorica in K omercijalna Bank a, Podgoric a. 4 December P r odaja KB, Banja Luk a: Banka je uspešno pr odala 100 % na- vadnih delnic K omer cijalne Banke, Banja L uk a banki P oštansk a štedionica, Beogr ad. Širitev leasing dejavnosti: Sk upina je zač ela izv ajati dejavnosti ši - ritve poslo vanja na podr očju leasinga v Srbiji in Severni Mak edoniji. M-bank a Klikpr o: M-bank a Klikpr o je bila nadgr ajena z novo r ešitvijo digitalnega podpisa. Nagr ada za delnic o NLB: Delnica NLB (NLBR) je pr ejela nagr a- do Ljubljanske borz e »Delnic a leta P rve k otacije«. P osli Nadzornega svet a in Upr ave z delnic ami NLBR: P rimož Karpe, pr edsednik Nadzornega svet a, je kupil 200 nav adnih delnic NLB. Blaž Br odnjak, CEO & CM O, in Ar chibald Kr emser, CF O, sta vsak k upila 100 navadnih delnic NLB. Izplačilo dividend: Banka je izplač ala dodatno dividendo v višini 67,4 mio EUR, k ar pomeni, da je skupni znesek izplačil v letu 2021 znašal 92,2 mio EUR. 4 Za v eč informacij glejte poglavje Str ateški tuji trgi. 18 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo iz 2020 in 123 % vi šj e od n ajn ižje r avn i v le tu 2020. O d n ajv iš je vre dno s ti n ovem bra 2021 s e je ce na de ln ice v pre os t ale m del u le ta po ča s i zni ževala . V 2021 je Lj ubl jan s ka bor za s pre me nil a svo jo m etod olo gij o izrač un a kl juč ni h ind ek s ov , s čim er se j e ut ež del nic e NLB R z vi šal a z 8,71 % 21. de cem bra 2020 n a 18,05 % 20. de cem bra 2021. Zaradi v iš je u teži l okaln ih in dek s ov in ži vahn eg a dog aja nja n a kapi tal sk ih t rgih z d eln ico NLB R v l et u 2021 je NLB p r v ič os voj ila n agr ado » De lnic a let a Pr ve k ota cij e« . Ok tobra je Banka podpisala pogodbo z dr užbo InterCapital za zagot avl jan je s to ri t ve v zdr ževanja t rga za d eln ice NLB R z na me nom z ma njš an ja razl ike me d pon ud bo in povpraševanjem in posledično povečanja likvidnos ti delnic . Delni ce i n GDR NLB V 2021 se j e na dalj evalo ok revan je cen d eln ic evro ps kega ban čn eg a se k tor ja , ki s e je za čel a konec l eta 2020. N a sp lo šn o so s i de lnic e v evrop skem b an čn em s ek to rj u te kom leta pos t opo ma v c elot i op om ogl e po p adc u ma rca 2020, k i ga je pov zro čil a pan de mij a, p ri č em er s o bile n eka tere b an ke med us pe šn ej šim i dr u žbam i n a bor zi z vid ika okr evanja v o bdo bju od kon ca 2020. Vredn os t de lni c v evrop skem b an čn em se k tor ju s e je v 2021 p ovpr ečn o z vi š ala za 34 % . Klj ub te mu so d eln ice v evro ps kem ba nč nem s ek tor ju l eto zak lju čil e po d na jvi šj o vre dn os tj o v 2021, ki j e bila d os ežen a novem bra , in cel o nekol iko pod v rh om iz 2020 p red p an dem ijo , ki je b il dos ežen fe br u ar ja 2020. De lnic e Ba nke so s i več kot o pom og le po p adc u , ki je b il pos le dica p an dem ij e, gle de n a vre dn os t de lni ce B anke iz ma rca 2020. Cen a del nic e Ba nke je v le t u 2021 zabe leži la 66- od s tot no ra s t, me dt em ko je bil a ras t s love ns kega b lu e chi p in dek s a SB I TOP okoli 40 % , ras t d eln ic v evro ps kem ban čn em s ek t or ju p a je v te m let u do se gla 34 % . Dej an sko si je de lni ca B anke do za čet ka pol etj a 2021 v cel oti o pom og la po p adc u v let u 2020, k i je bi l pos le dica p an dem ij e, na to p a je v pre os ta nku l eta p os to po ma ra s tl a. Ce na d eln ice B an ke je let o zakl juč ila p ri bli žno 17 % v iš je v pr im er ja vi z n aj viš jo r avn jo T r žna us pešn ost delnic in GDR NL B Delnica NLB (NLBR) je prejela nagrado Ljub ljanske bor ze: Delnic a leta P r v e k otacije . T ab ela 5: Inf or m ac ij e o de ln ica h NL B Informacije o delnicah 31. de c . 2021 Skupno število i zdanih delnic 20.000.000 Na jvi š ji zak lj uč ni t eč aj (v 2021) 80,6 EUR Na jni žji za kl ju čn i te čaj (v 2021) 42,0 EUR Zakl ju čn i te čaj d ne 30. d ec em bra 2021 (i) 7 6,2 EU R Kn jig ovod ska v re dn os t NL B Sk upi ne n a d eln ico 103,9 EUR Do bič ek NL B Sk upi ne n a d eln ico ( EPS) 11,8 EUR T e ča j/ kn jig ovod s ka vre dn os t N LB Sk up in e (P /B) 0,73 Di vi den da n a d eln ico (za p re dh od no p os lov no l eto) 4,61 EUR T r žna kapitalizacija (i) 1.524.000.000 EUR (i) Ni t rgova nj a dne 31. d e cem bra 2021. 19 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo F un k cija odnosov z vlaga telji Ba nka je u pora blj ala raz lič ne v rs t e komu nikac ije , kot so se s tan ki z v lag at elji , kl ici , konfe ren ce in p red s tav it ve, kar odr aža razn oli kos t las t ni š t va Ban ke. Pre gle dn a komun ikac ija z vla ga tel ji in an al iti ki j e kre pila d ial og o s t rat eš kih d ogo dk ih , pa tudi o ak tualne m finanč nem poslovanju Skupine. Ban ka je sp odb uj ala ve čjo obve šče no s t in razu mevan je o pera t ivn eg a pos lovan ja , novos t i in do go dkov , k i vp liva jo na g iba nje c en e nje nih d eln ic . O d uvr s t it ve del nice n a bo r zo je š es t a nal it ikov izdalo svoja razisko valna poročila o Skupini. Poslovanje Banke spremljajo in objavljajo napovedi prihodn jega poslovanja an alit ik i iz JP M org an , De ut s ch e B ank , Wood & Co mp any , Cit i, Inter Capital in Raiffei sen Bank Inter nat ional. Pred s ta vi t ve v ok v ir u o dno sov z v lag ate lji , f ina nč na p oro čil a in pom em bn e in for ma cij e so n a volj o na s pl et nih s t ran eh B an ke, v sk la du s Fin ančnim koledarjem . Indek si De lnic e Ba nke so v kl ju čen e v več kazalni kov: S BITOP in dex , SB ITOP TR in dex in AD RI A pr im e ind ex Lj ubl jan ske bo r ze, F T SE F ron tie r In dex , MS CI Fronti er in M SCI S loven ia , S&P Ea s ter n Europ e BM I , S&P Em erg ing Front ie r Su per Co mp osi te B MI , S&P E x t en ded Front ie r 150, S&P Front ier B M I, S &P Front ier E x- GCC B MI , S&P S loven ia B MI , S TO X X A ll Europ e T ot al M ar ket, STOX X B alkan T o tal M ar ket, STOX X B alkan T ot al M ar ket ex Gre ece & T ur key , S TOX X EU Enla rge d T ota l Mar ket, S TO X X Eas ter n Euro pe 300, S TOX X Eas ter n Euro pe 300 B an k s , STOX X Eas te rn Eu rope L arge 100, S TOX X Eas te rn Euro pe T ota l Ma rket, S TO X X Eas t er n Europ e T ot al Ma rket S m all , STOX X G lob al T ot al M ar ket in S TO X X S loveni a T ota l Ma rket. Sl ika 1: G ib an je t eč aj a de lni ce N LB n a Lj ub lj an sk i b or z i in t eča ja G D R NLB n a Lo n don s ki b o r zi (v EU R) De ln ice (N LBR ) GD R (NLB ) GDR Delnice 18,00 17,00 16,00 15,00 14,00 13,00 12,00 11,00 10,00 9,00 8,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 85,00 80,00 75,00 70,00 65,00 60,00 55,00 50,00 45,00 40,00 35,00 30,00 25,00 20,00 15,00 10,00 5,00 0,00 jan . 2021 feb . 2021 ma r . 2021 apr. 2021 ma j 2021 ju n. 2021 ju l. 2021 avg . 2021 se p. 2021 ok t. 2021 nov. 2021 de c . 2021 Vi r : Lj ub lja ns ka bor za , B loo m be rg. Smo v aši zv esti par tnerji. P r adedki so gr adili mostov e. Dedki so postavili to v arne. Oč etje so ustv arili internetno omr ežje. V aš cilj je zgr aditi prihodnost. Novi gr aditelji prihodnosti ste gnani z istim pionirskim duhom, ki kr asi to r egijo že desetletja. T udi vi niste pripr avljeni č ak ati na boljše čase, t emv eč jih želite z gr aditi sami. Pri tem v am stojimo ob str ani, sledimo času in r azvijamo v edno nov e r ešitve, ki vas bodo nav dihov ale in spodbujale k ustvarjanju spr ememb. T ak o k ot smo pomagali vsem pr ed vami. 21 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo S v eto vno in e vro psk o gospodar s t v o Po mo čn i ras ti kot pos le dic i pon ovn eg a odp r t ja s e je t ren d skozi let o pos t opn o um ir jal , sa j se je r as t n a s vetovn i rav ni s reč evala s š tevi lni mi ovi ram i, k i so zav ira le nj en zag on . Zaradi š tevil nih ozkih gr l v pr oiz vodn i ver igi s o ob p ovečan em p ovpra ševan ju p o blagu nastala neravnov esja med po vprašev anjem in ponudbo. T o je p ovzr oči lo in fl aci js ke pri ti ske v v seh g os po dar s t vih z mot nj am i v osk r bi z en erg ijo, h ran o in n a tr gih s urovi n , ki s o se o drazi le v z vi ša nj u cen . In fl aci js ki pr i ti sk i so s e pre ne sl i na pot roš ni ke in so t raja li dl je, kot je bi lo s pr va pri čakovano . T rg del a si š e ni v c elot i op om oge l, v š t evil nih g osp od ar sk ih s ek to rj ih pa s e sp op ada jo s po man jkan jem d elov ne s ile . Go sp oda rs ka dej avn os t j e bil a v pr im ežu p and em ije t ud i v 2021, a v veliko ma njš em o bs eg u kot v pret ekl em le t u. Nov i izbr u hi s o ne ugo dn o vplivali na gospodar sko dejavnos t s podaljševanjem obstoječih in na s taj anj em n ovih om ej itev n a po dro čju o sk r be. Zara di te ga s ta se o bs eg pro iz vodn je, m er je n s pos lovn im i razis kavam i, i n obs eg novi h na roč il zni žala p od n ajv iš je v redn os t i, zab el ežen e v dr ug em čet r tle tj u, m ed tem ko se j e zaup an je po tro šn ikov v zadnj ih me se cih l eta v š t eviln ih dr žavah po sl abš al o. Svetovn a in du s tr i js ka proiz vo dnj a in pro da ja na d rob no s t a klj ub te mu o s tal a na v iš ji rav ni , kot je bil a zabe ležen a pre d pa nd emi jo, če pra v je bil a t udi na t em po dro čju m ed l eto m zabe ležen a up oča sn it ev . V evr skem o bm oč ju je g os pod ar s t vo hit ro ras t lo v p r ve m polletju, skladno z iz boljšanjem zdr avst vene situacije. Glavno gon ilo r as t i je bil a zas ebn a po tro šn ja , ki jo j e sp odb ud ilo zadržano povpraševanje in znižanje stopnje varče vanja pre bival s t va . Vse to s o sp odb ud ili zm an jš ani p ri si lni p r ihra nk i zaradi z ačetka postopne ga sproščanja ukrepov spoml adi. Pos le dič no je p r iš lo do o krevan ja s to r it venih d eja vn os ti , ki j e sledilo okrevanju v predelov alnih dejavnos tih . Zaradi hitrega dviga gospodarske dejavnosti je nastalo neravnov esje med ponudbo in povpraševanjem, kar je ust varilo precejš nje mot nj e v os kr bi in ozka gr la . Sl edn je je p ov zroč ilo u po čas ni tev zago na go sp od ar ske ak t iv no s ti , ki j e upo čas ni la po nov no ras t, in u mir i tev gos po da rs ke dej avn os t i, p o tem ko je l e -ta pol et i dos egl a vr h . Ozka gr la v s vet ovni p res kr boval ni ver ig i so v se l eto pr eds tav ljal a pom em bn o ovir o za ind us t r ijs ko proiz vo dnj o in tr govi no z b lag om . Ozka gr la n a po dro čju os kr be, v iš je ce ne p ri p roiz vaj alc ih in z v iš anj e cen e ner gij e ter o kre pit ev povp raš evanj a zarad i pon ovn eg a zagon a Po krčenju v let u 2020 zaradi pandemije je svetovno gospodar st v o leta 2021 zabelež ilo st abilno, a neuravnot eženo okrev anje. Na sploš no je s veto vna gosp odars k a dejavnos t presegla ravni pred pande mijo, vendar pa to okrev a nje ni popo lno in je bilo ne enakomerno po posam eznih dr žavah in sekt orjih . gos po dar s t va so p ovzr oči li vedn o m očn ej še p ri ti ske n a inf la cijo . Zaradi s le dn jih s e je z vi š ala s kup na p a t udi o sn ovn a inf la cij a, s aj s e je ob se g teh p ri ti skov vedn o bo lj š ir il in s e je v veči ni pr im erov p ren es el n a pot roš ni ke skozi leto. M oč t rga del a v 2021 se j e odraz ila v u pad anj u s to pnj e brezp os eln os t i, ki je b ila zn ač iln a za vs e let o, me dt em ko so s e v ne kate ri h se k tor ji h poja vi li zn aki p om anj kanja d elov ne s il e, le - ti p a so pos t ali zn ač iln i za dol oče ne s ek to r je. Org an i mon et ar ne p oli tike s o veči no l eta govo ri li o zača sn i inflaciji, vendar so jih hiter ponovni z agon gospodars ke dej avn os t i, r as t in fl aci js kih s tope nj in iz bol jš ani p ogo ji n a trg u del a pr is ili li, d a so p on ovno r azmi sl ili o s t ali šč ih mo ne tar n e pol it ike. V evr s kem obm oč ju je l eta 2021 ECB oh ran jal a zelo u god ne p ogo je f ina nc iran ja s TL TR O - II I in z izre dnim programom nakupa vredn ost nih papirjev za čas pandem ije (PE PP ), ki sta odigrala pomembno vlogo pri podpori po novne oživ it ve v evrs kem ob mo čj u. K lju b vs em u pa je d in ami ka na kup ov v ok vi r u PEPP vs e let o upa dal a in n a dec em br skem ses tanku je E CB objavila načr t ukinit ve programa. Neto nakupi po pr ogra mu s o bil i uk inj eni m arca 2 02 2 , kar je b ilo v s kl ad u z nje govo zas novo. Vend ar se j e ob ene m ECB odlo čil a, d a bo začasno povečala nakupe v okvir u rednega programa nakup ov sre ds t ev , da bi zag otovi la n ekak šn o pre ho dn o obd obj e, am pak je nato uvedla hitrejšo upočas nitev programa nakupov . Z DA so nov embra o znanile in opredelile načr t zmanjšanje odkupa vre dno s tn ih p apir jev, F ed p a je zara di v z tr ajn ih pr it is kov na ce ne op us t il id ejo o zač as ni in fl aci ji in o krep il di nam iko zm anj ševan ja , kar je bo trovalo k p rem iku č as ovni ce dv iga o bres tni h me r na zgodnejše obdobje. Na marčevskem z asedanj u je F ed dejansko z vi šal o bre s tn o m ero za 25 b .t., s le dila p a n aj bi š e dod at na povi ša nja o bre s tn e m ere. Okrevanje svetovnega gospodar st va naj bi se nadaljevalo v let u 2022. Vpli v pan de mi je n a gos po dar s ko ak ti vn os t s e je s čas om a pre cej zm an jš al , v pr iho dn jih le ti h pa bi m ora l še d oda tn o os la bit i, kar b i se m oral o od razit i v po novn i vzpos tavit vi vzorc ev povpraše vanja in lajšanju motenj v pon ud bi te r inf la cij sk ih pr i ti sk ih . Kl jub t em u bi la hko okr evanje p o dr ža vah in p o sek tor jih o s tal o ne ura vn otežen o. V evr skem o bm oč ju s e tu di v 2022 pr ič aku je n ada ljevan je se dan jeg a hi tre ga ok revan ja . Ras t BDP s e bo v 2022 po pr ič akovanjih u mir il a na 3,6 % , s te m ko bo ras t o b pon ovn em o dpr tj u gos po da rs t ev izz venel a. R as t v ev r skem Makr oek onom sk o ok olje gospodarska ras t n a evr ske m ob mo čj u le ta 2021. 5,3 % gospodarska ras t v S love ni ji le ta 2021. 8,1 % 7,6 % go sp od ar ska ra s t v reg ij i Sk up in e le ta 2021. 22 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo obm oč ju b o sp odb ud ila zl as t i mo čn a zas ebn a p otro šn ja zaradi zmanjšanega obs ega varče vanja na normalne rav ni , kar bo om og oči lo n ada ljn je zm anj š evanje p ri si lne ga in prev idn os t ne ga varč evanja . D r ugo g oni lo s o pos lov ne na ložbe , ki s e bo do po p ri čakovanji h bis t ven o okr epil e, s aj bodo dodatno podkrepl jene s sredst vi instr umenta »Next Ge ner at ion EU « . Uk ini tev izre dni h pod por n ih uk repov za podjetja in gospodin js t va naj bi z aost rila naravn anos t fis kalne pol it ike, me dt em ko ECB daje v t is , d a se u s mer j a k iz s top u iz akomo da ti vn e mo net ar ne p oli ti ke. Pri čak uje s e, da b odo ozka gr la v pr es kr bovaln i ver igi i n pora s t ce n ene rgi je oh ran jal a inf la cij ske pr i tis ke v le tu 2022, p ri č em er n aj bi b ila in fl aci ja vi šja . Veliko povp raš evanj e po de lovn i si li in ver je tn o na dal jnj e izbo ljš evanj e razm er n a trg u de lovn e si le bo š e n apre j zma nj ševal o brezp os eln os t. V z vezi z n apove djo p a os ta jajo določena t veganja . Kljub oslabljenem u vplivu pan demije na gos po dar s ko ak ti vn os t l e- ta š e vedn o pre ds t av lja do lo čen o s top njo t vega nja . Pra v tako bi s e lah ko zgodi lo, da b odo ozka grla v o sk r bi h ujš a , dol got rajn ej ša in b ol j raz ši rj en a kot je bil o pr ičakovan o, po leg t ega p a lah ko na s tan ejo t u di nova o zka grla v oskrbi . Dolgotrajno pom anjkanje osebja bi lahko z aviralo gospodar sko dejavnos t in poslabšalo težave s kate ri mi s e so oča jo do bav ne ve ri ge. In fl aci ja bi l ahko š e na prej p res en eča la z vi so ki mi s to pn jam i in bi s e lah ko izkazala kot viš ja o d pr iča kovane. Če bi s e inf la cij ska pr ič akovanja ut rdil a na v iš jih r avn eh , n i mo goč e izkl juč it i ni ti n ada ljn je ras t i cen v š e več jem o bs egu . Po leg t eg a bi lah ko zarad i pre nos a s t roš kovnih p ri ti skov n a pot roš nike, i nf lac ijs ki p r it is ki pos t ali š e več ji. S le dnj e bi la hko sp odkop alo k up no m oč gospodinjstev in vplival o na glavno gonilo rasti. Geopolitične na pet os ti v Vz ho dni Evrop i dod aja jo še e no p la s t celo tn em u Gospodars t v o v regiji Skupine Sk lad no s s vetov nim i go sp oda r sk imi t ren di s i je t ud i reg ija Sk upin e m očn o op om ogl a od k rize, k i je b ila p os led ica pan de mi je. Zas ebn a po tro šn ja je b ila gl av na g oni ln a sil a ras t i. S po db udi li so j o ras t k re ditov, nakazil a, do bra t ur i s ti čn a sezon a in za dr žan o pov pra ševan je k lju b dej s t v u , da s e trg i del a v ne kater ih d r žava h še ved no n is o reš ili v pl iva kr ize, k i jo je p ovz roči la p and em ija . Zas ebn e na ložb e so s e ok repi le klj ub n ekat er im razli kam v din am iki m ed d r žavam i . Prec ejš nj e T ab ela 6: Gi ba nj e kl ju čn ih m ak ro eko no m sk ih ka zal ni kov v evr s kem o bm o čj u in v r egi ji N LB S ku pi ne BDP (real na r as t v %) Povpr ečna inflacija (v %) Stopnja bre zposelnosti (v %) 2019 2020 2021 2022 2023 2019 2020 2021 2022 2023 2019 2020 2021 2022 2023 E vroobmočje 1,6 - 6,5 5,3 3,6 2,7 1,2 0,3 2,6 5,3 2,2 7,6 8,0 7,7 7,2 7,2 Slovenija 3,3 - 4,2 8,1 3,5 3,4 1,7 - 0,3 2,0 5,7 2,4 4,5 5,0 4,8 4,4 4,4 Srbija 4,3 - 0,9 7,4 3,9 4,1 1,8 1,6 4,1 7,8 4,1 11,2 9,7 11,1 10,0 9,4 S. Makedonija 3,9 - 6,1 4,0 3,4 3,7 0,8 1,2 3,2 6,1 2,5 17,3 16,4 15,7 15,1 14,7 BiH 2,8 - 3,2 5,9 3,2 3,2 0,6 -1,1 2,0 6,0 2,5 15,7 15,9 15,5 15,1 14,7 Kos ovo 4,8 - 5,3 10,4 3,9 4,2 2,7 0,2 3,3 6,3 2,6 25,7 25,9 24,0 23,0 22,2 Črna gora 4,1 -15,3 12,0 4,8 3,9 0,6 - 0,3 2,4 5,0 2,0 15,1 17,9 16,6 15,8 15,2 Vi r : Sta ti st ič ni u rad i, Fo cu s Econo mi c s . Op om ba : Nap ove di NL B so s ivo o sen če n e. na bor u t vega nj za go sp oda rs ke ob ete . V ojn a v Uk raji ni im a več gos po da rs k ih pos l edic , k i s e odra žajo v o bn ovit vi ne gat iv ni h t veg anj za s vet ovno r as t, pr i če mer j e Evropa v t em pogledu najbolj izpostavljena. Po veča na negoto vost, možne mot nj e v os kr bi z e ner gijo , vs e bol j raz ši rj en o pom an jkanj e su rovin i n nove mo tn je do bav ni h ver ig bo do ob rem eni le gos po dar s t vo. Zviš an je cen s urov in , pr i čem er p os pe še no ras t ejo p red vs em cen e n af te in pl ina , bo v p r iho dn jih m es eci h sp odb ud ilo in fl aci jo. V bi s t vu bi s e in fl aci ja la hko še d oda tn o povi ša la in d lje os tala p oviš an a zara di dv iga ce n s urovi n, i n dodatno zaradi sekundarnih učinko v , ki zadev ajo vpliv na os novn o in fl aci jo, ra s t pla č in v iš ja in fl aci js ka pri čakovanja . T o sp odkop ava ku pn o mo č gos po din js t ev in sk upa j s pr it is kom na dobičke podjetij ter poslabšan o zaupanje podjetij in pot roš ni kov vpliva n a go sp oda rs ko ras t. P os led ičn o so s e s poveča nim i ne ga ti vn imi t vega nji za ra s t in s p ora s tom t vega nj za viš jo i nf lac ijo p ovečal a t veg anj a za s tag fl aci jo. iz vozno povp ra ševan je n a trg u EU in in du s tr i js ka proiz vod nja s ta s po dbu dil a ras t v B iH , S evern i M akedo nij i in Sr bi ji , me dt em ko s ta Čr na g ora in Kos ovo izkori s ti li pre dv sem r as t v se k tor ju t u rizm a v p ole tn i sezon i. K lj ub vs em u pa s e re gija Sk upin e ni m og la izog nit i s vetovn em u pov iš an ju ce n su rovin , na raš čaj oči m cen am en er gije i n ozkim gr lo m v pre sk r bovaln i ver igi . Sk upa j s kre pit vij o dom ač ega p ovpr aš evanja j e to pov zro čil o ras t in f lac ije s kozi vse le to. Pro rač un ska p oli tika je os ta la ug odn a, o bre s tn e m ere m on etar n e po lit ike pa s o os ta le na re kordn o nizk ih ra vn eh . Makroek on oms k a slik a regije NLB Skupi ne Gosp odars ka dejavnost v S love n ij i j e leta 2021 p res eg la rav ni iz ča sa p red p an dem ijo , zahvalj ujo č oživ it vi zas ebn e potrošnje, naložb in močne ga mednarodne ga povpraševanja. Go sp oda rs t vo je h it ro ras t lo v p r ve m pol let ju . Od t akr at je r as t uvoza preh ite la ra s t iz voza, zara di čes ar j e zun an ja tr govin a ne gat iv no v pli vala n a go sp oda rs ko ras t. T a neg at iven pr is pevek s e je ve č kot izrav nal z n ad alj njo ra s t jo zas ebn e pot roš nj e in n aložb, p ri p od por i go sp oda r ske de jav no s ti p a je bil a v pom oč t u di na rav na nos t prora ču ns ke pol it ike. Pod obn o kot v dr ugi h gos po dar s t vih ev rs keg a obm oč ja go sp oda r s t vo ni bi lo im un o na ozka gr la v p res kr boval ni ver igi i n inf la cij ske pr it is ke. Inf la cij a se je o kr epil a v tre tj em čet r tle tj u, k rep itev s e je n ada ljeval a v čet r t em če tr tl etj u, g la vn a gon iln a si la pa s o bile cene energentov . Po tem ko s e je go sp oda r s t vo v Sr biji leta 2020 n ekoli ko sk rči lo, s e je v 2021 vr ni lo n a vi šjo r aven ra s ti , kot je bi la zabe ležen a pr ed pa nd emi jo, in s ice r zarad i bis t ven ega poveča nja za se bn ega p ovpr aš evanja i n na ložb, k i s ta s kup aj več kot izrav na la n ega ti vn i vp liv n eto iz voza in zm anj ša no dr ža vn o pot roš njo . Rob us tn a ras t p lač v t em le t u je sp odb ud ila p otro šn jo p rebi vals t va, zara di ob ču t ne ra s ti c en na f t e in z vi ša nja c en h ran e pa s e je s ko zi let o pos pe ši la ra s t inflaci je. V Sev erni Makedoniji se je zas eb na p otr oš nja p o zm anj ša nju v pr vem čet r tle tj u v dr ug em če tr tl etj u izje mn o ok repi la . Pr iliv na kazil je pra v tako s po dbu dil k rep itev za seb ne p ot roš nje zaradi po večanja raz položljivih prihodkov prebiv als t va. Ra s t t uje ga pov pra ševan ja je u god no v pli vala n a zun an ji se k tor g os pod ar s t va . In fl aci ja je vs e le to ra s tl a, pr i ti sk i pa s o na s taj ali zl as t i zara di na raš ča joč ih cen e ne rge ntov in b la ga na s vetov ni ra vn i ter m ote nj v p res kr boval ni ver igi . 23 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Gl av ne go nil ne s ile r as t i v BiH v 2021 s ta bi la ok revan je zun an jih t rgov te r ok repi tev do ma če zas ebn e po tro šn je. Zase bn o pot roš nj o je po dpr la r as t k redi tov, plač in n akazil . V dr ug i pol ovici l eta s e je r as t zas eb ne p otr oš nje u mir il a, dom ač e gos po dar s t vo pa s ta d o neke m ere p os pe šil i vi soka jav na p ot roš nja i n kapit als ke nal ožbe . Inf la cija j e vs e let o ras t la zar adi oži vi t ve do ma čeg a povp raš evanj a in s vetovn ih tre nd ov v pr it is kih n a cen e. Na Ko s o v u se j e gos po dar s t vo okre pil o zarad i mo čn e ras t i dom ač ega i n tu jeg a povp raš evan ja. S pr os ti tev om ej itev g led e potovan j v evro ps kem pros tor u je o mo goč ila ve čje p ri live v tu r izmu . R as t je b ila zab el ežen a v gos t in skem s ek t or ju , večj i pr ili vi iz n as lova na kazil pa s o sp od bud ili za se bno pot roš nj o. V dr ug i pol ovic i let a, ko se j e jav na p otr oš nja umi ri la , je go sp oda rs t vo sp od buj al več ji ob se g iz voza blaga i n s tor it ev . Zaradi v iš jih c en hr ane i n en erg ent ov so s e skozi leto povečeval i t udi p ri ti sk i na c en e. V Črni gori so v is oko gos po dar s ko ras t zab ele žili zl as t i zara di izboljšanja epidemiološ ke situacije in odpr t ja mej, kar je om ogo čil o pon oven zag on t ur izm a. Po n ekol iko poč as nem začet ku j e bil a pol et na t ur is tič na s ezon a zelo d obra . R as t tu r izma j e pos le dič no s po db udil a zas ebn o po tro šn jo, k i je bil a gon iln a si la ok revanj a. I nf lac ija j e vs e leto r as t la , pr it is ke na ce ne p a so p ov zroč ale zl as t i vi šj e cen e bla ga in k rep itev pov pr aš evan j a. povi ša ne in fl ac ije te r dol gor očn eg a vp liva ozkih g rl n a s t ran i pon ud be. G os po dar s ke pos le dice vo jne v U kr ajin i do dajo š e eno p last nego to vo sti. V Sev erni Makedoniji naj bi bi la gl avn a go nil na s il a ras t i v let u 2022 zas ebn a po troš n ja, k i je k lju čn i del o kre plj en ega d om ače ga povpraševanja. Skupaj z okrepljenim tu jim povpraševa njem na j bi to zag otovi lo s ta biln o ra s t. Gl avn a t vegan ja , ki bi l ahko negativno vplivala na napov ed, pa so negoto vost, pov ez ana s pan de mi jo, vi so ke cene e ne rge ntov in d olg otr ajn e mo tn je v preskr bovalnih v erigah . Gospodar ske posledice vojne v Ukrajini predstavljajo dodatno tveganje z a obete. V BiH naj bi gospodar ska rast po pričakov anjih ostala s tabilna in podprta s pov ečano k apitalsko in javno potro šnjo. T v eganja, ki negativno vpliva jo na napo ved, vključujejo negot ov osti v povezav i s pan de mij o, po čas n ejš e ok revanj e iz voznih tr gov in pol it ičn i zas to j. V iš ja i nf lac ija i n gos po dar s ke pos le dice voj ne v Ukrajini pr edstavljajo dodatno t vega nje za obete. Na Ko s o v u se v l et u 2022 pr iča kuj e rob us t no, a n ekoli ko umirjen o gospodar sko rast zaradi zmanjšaneg a učinka Makroek on oms k a napo v ed za r egij o NLB Sku pine Gosp odars ka dejavnost v S love n ij i b o po pr ič akovanjih r as t la še n ap rej , kot glav na g on iln a si la pa j e pre dvi den o do ma če povp raš evanj e. Zas ebn a po tro šn ja in n aložb e, k i so ji h bo do sp odb ud ila s red s t va EU, naj bi bi li kl ju čni g on iln i sil i ras t i B DP . Izbol jš evanj e trg a del a bo š e na prej z niževalo b rezp os eln os t. Po pos pe še ni ra s ti i nf lac ije v 2 02 1 s e pr iča kuj e oh rani tev t ren da t ud i v 202 2, ko bo do n a sk upn o in fla cij o večj i del l eta v pli vale zl as t i vis oke ce ne e ner gen tov. Posp eš ena r as t u voza naj bi p rehi te la iz voz in tako pos kr b ela za n eg at iven pr i sp evek ne to iz voza k ras t i BD P . Ne gotovos t i, p ovezane s p an dem ijo , čepr av s e zma nj šu jej o, še naprej obremenj ujejo obete. Gospod arske posledice vojne v Uk raji ni pr eds tavl jaj o še več je t vegan je za ob ete . V Srbiji pr ič aku jejo, d a se b o ras t vrn il a na ra ven pr ed pan de mi jo. G lav ne g oni ln e sil e ras ti bo do po p r ičakovanj ih zas ebn a po troš n ja in n aložb e te r bol j pozit iven p ri sp evek n eto iz voza. Pr i tem š e vedn o ob s taj ajo n eg at ivn a t vegan ja v ob lik i negotovosti zaradi pandemije, moč nejše in dolgotrajnej še os nove. K de jav no s ti p oziti vn o pr is pevaj o ok repl jen a kapit als ka pot roš nj a in te sn ejš i t rg de la, d od at no p a ugo dn o vpliva tudi izboljšanje zunanje ga ok olja. T veganja z vidika na povedi v kl juč uj ejo n ego tovos t v povezav i s pa nd emi jo in v z tra jn a pol it ičn a ne got ovos t. Dod at no t vega nje n a s taj a zaradi splošnih gospo dars kih posledic vojne v Ukrajini. V Črn i gor i n aj bi p o pr ičakovan jih n ada ljn ja ra s t v t ur is t ičn em se k tor ju s p odb udi la ok revan je gos po da rs t va na r aven pr ed pan de mi jo, hk ra ti p a se zdi , da t rg de la po tre bu je š e nekaj čas a, p red en b o pop oln om a pozabil n a k rizo. T vegan je sl abš an ja ob etov je p ovezano z n eg otovos t jo, p ovezano s pan de mi jo, in m ožni mi po sl edi cam i za tu ri s t ičn i se k tor , čepr av nje n uči ne k ble di . Neg at iv no t vegan je n as t aja zar adi s pl oš nih gospodar sk ih posledic vojne v Ukrajini. Go sp oda rs ka ras t v regiji Skupine v let u 202 2 bi lah ko zna ša la okr og 3 ,7 % . S po čas ni m um ir jan jem zu na nje s po db ude i n zma nj ševan jem o sn ovni h uč inkov se b o ras t p os t opo ma upo čas n ila . Gl av ne g oni lne s il e ras t i bo do po p r ičakovanj ih zas ebn a po troš n ja in n aložb e. T esn ejš i t rg de la bi l ahko spodbudil potrošnjo prebiv alst va in r ast plač . Nadaljnje T ab ela 7: G i ba nj e pl ač iln e b ila n ce in j av n of in an č ni h kazal ni kov v ev rs ke m ob mo čj u in v r eg ij i NLB S k upi n e T ekoči račun plačilne bilance (v % BD P) Proračunska bilanca (v %B D P) Javni dolg (v %B D P) 2019 2020 2021 2022 2023 2019 2020 2021 2022 2023 2019 2020 2021 2022 2023 E vroobmočje 2,3 1,9 2,7 2,5 2,6 - 0,6 - 7,2 - 6,8 - 4,0 -2,7 83,6 97,3 99,0 97,5 9 6,5 Slovenija 6,0 7,4 4,8 4,9 4,7 0,4 -7,7 - 6,5 - 4,5 -3,2 65,6 79,8 78,7 77,3 7 6,0 Srbija -6,9 - 4,1 - 4,4 - 4,3 -4,4 - 0,2 - 8,0 - 4,1 -2,9 -1,7 51,9 57,0 55,6 55,5 53,4 S. Makedonija -3,3 - 3,4 - 3,5 -2,8 -2,7 -2,0 -8,2 -5,4 -4,6 -3,9 40,7 51,2 53,8 55,4 56,3 BiH -2,7 -3,6 -2,8 -2,9 -2,9 1,9 - 5,3 -2,7 - 1,9 -1,4 32,5 36,7 37,3 37,2 36,9 Kos ovo - 5,7 -7,0 - 6,8 - 6,8 - 6,3 -2,6 -7,1 -3,6 -2,2 -2,1 17,6 22,4 23,8 25,5 26,3 Črna gora -14,3 -26,0 -16,4 -14,4 -13,5 -2,9 - 10,2 - 4,7 -3,7 -2,9 7 6,5 105,1 92,3 85,7 81,5 Vi r : Sta ti st ič ni u rad i dr ža v, F oc us Econ om ic s . Op om ba : Nap ove di (Co ns en sus Fo rec as t s) so ozna če ne v s ive m. 24 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo izbo ljš evanj e si tu ac ije v t ur is tič nem s ek tor ju b o pr ičakovan o ugo dn o vpl ivalo n a dr žave v reg iji S kup ine , ki s o od vis n e od tu r izma . Na s re dnji r ok n aj bi im el e dr ža ve v regi ji S kup ine kori s ti t u di od G os po dar s kega i n nal ožbe ne ga n ačr ta EU, kate rega n am en j e sp odb ud it i bol j tra jno s tn o, zel en o in digi tal no ra s t, ki b o os redo toč en a na lj ud i. M otn je v os k rb i in ras t c en s urovi n in en erg ent ov , na kat ere n aj bi š e do da tn o Bančni sis tem v regiji Skupine Go sp oda rs ka ras t v let u 2021 je p oziti vn o vpl ival a na b an čni si s tem v r egi ji Sk upi ne. K red it na d eja vn os t je za živel a tako na pod roč ju po dj eti j kot tu di pr ebi vals t va. Večin a dr ža v v reg iji Skupine je zabeležila pomembn o izboljšanje rast i kreditov pod jet je m; po n ega ti vn ih rez ult at ih v le t u 2020 s ta S loveni ja in B iH v tem l et u zab elež ili p oziti vn e rezul ta te. V S r bij i se je ras t k red itov p odj et jem n ekoli ko umir il a a vs een o os t ala s tab iln a, m ed tem ko je b ilo n a Kosov u zabe ležen o izb olj šan je ras t i kr edi tov po dje tje m . Črn a go ra in S ever na M aked oni ja s ta zab ele žili ro bu s tn o ra s t kre dit ov pod jet jem , k i pre ds t avl ja T ab ela 8: Gi ba nj e kl ju čn ih kaz aln iko v ba nč ni h si s t em ov v re gi ji N LB S ku pin e, 2021 Posojila podjetjem Posojila gospodinjstvom Depoziti podjetij Depoziti gospodinjstev Neto obr estna marža Dele ž NP L Kol ič n ik kap i ta l s ke ustrezno sti v mi o EUR le tn a ∆ (%) v mi o EUR le tn a ∆ (%) v mi o EUR le tn a ∆ (%) v mi o EUR le tn a ∆ (%) 2020, v % 2021, v % v % le tn a ∆ (o.t.) v % let na ∆ (o. t.) Slovenija 9.302 6,3 11.263 5,1 8.998 12,0 23.953 6,8 1,8 1,4 1,6 - 1,0 18,2 -0,1 Srbija 16.166 8,8 10.606 11,1 10.845 13,0 16.919 13,6 3,0 2,7 3,5 - 0,2 21,7 -0,7 S. Makedonija 3.003 8,7 3.256 7,8 2.237 11,6 4.9 66 7,1 3,3 3,2 (i) 3,6 (i) 0,2 17,3 (i) 0,4 BiH 4.486 2,2 5.336 5,5 2.830 17,6 7.513 6,8 2,4 2,4 (i) 5,5 (i) -1,1 19,2 (i) 0,9 Kos ovo 2.335 13,7 1.399 18,6 1.129 19,7 3.237 13,8 4,5 4,5 2,3 - 0,4 15,2 - 1,2 Črna gora 1.277 7,3 1.456 3,2 1.616 26,6 2.193 25,3 3,7 4,0 6,2 0,7 18,5 0,0 Vir : Statistični uradi držav, centralne banke, NLB. Op om ba : Neto o br es tn a m ar ža , izra ču na na n a ob res to nos ni a k ti vi; ( i) p od at k i za Q3 2021. pom em bn o izbo ljš an je v pr im er ja vi s p rete kl im let om . Na pod roč ju k redi tov pr ebiva ls t vu je b ila d ina mi ka podo bn a kot pr i kre di tih p odj et jem . B iH in S loven ija s ta zabe leži li pre cej šn jo ras t n a po dro čju k re ditov p rebi vals t v u. Čr n a gora j e pra v tako zabeležila iz boljšan je, Srbija in Severna Makedonija pa s ta oh ran ili ro bu s tn e s to pn je ras ti v pr im er ja vi s pr edh od nim let om . Na Kosov u s o zabe leži li bi s t ven o izbo lj šan je ra s ti kreditov prebivalst v u. Kljub bis t venemu izboljšan ju kreditne dejavn os ti, pa se je velik pr ili v dep ozitov n ada ljeval t ud i v let u 2021. V S loven iji in d eln o v Sr bi ji se j e ras t d ep ozitov po djet ij i n preb ival s t va n ekoli ko umi ri la , a vs een o os t ala ro bu s tn a . V Črn i gor i s e je ra s t depo zito v podjetij in pre bivalst va o krepila po odlivu depo zitov prej š nje l eto. N a Kosov u, k jer j e bila r as t d epozit ov pod jet ij in pre biva ls t va že tako vis oka, s e je t a še do da tn o poveč ala , me dt em ko s ta Seve rn a M akedo nij a in B iH zab elež ili n ekoliko skromnejše povišanje r asti depozit ov podjetij in prebiv alst va. Pr i net o obr es t nih m ar ža h ban čn ih s is t em ov v regi ji Sk upi ne obs t aja jo do loč en e razlike. N a sp loš n o je ne to ob res t ne p r iho dke spodb ujala hitrejša ras t kreditiranj a, ki je prispevala k po zitivnim količ ins k im uč inkom n a gib an je ne to ob res t i, n eg at ivn o pa s o na nje v pli vali uč in ki ce n . T a dva d ejav ni ka st a vp lival a na n eto obr es t no m ar žo b an čn ega s is t em a v reg iji S kup ine . vplival a v ojna v Ukra jini, predstavljajo negativna t veganja za gos po dar s ke obe te v reg iji S ku pin e. Vz tr ajn e vi so ke ravn i inf la cij e bi lah ko sp odkop ale k upn o m oč go sp odi njs tev in s tem za se bno p ot roš njo . T o bi ovi ralo g lav no g on ilo ra s ti i n tako vp lival o na r as t. Na dal je je t reb a upo š tevat i po lit ič ne napetos ti in negotovost v nekaterih dr žavah regije Skupine, sa j bi lah ko pom em bn o vp lival e na za up anj e v gos po dar s t vo, me dt em ko je gos po dar s ka dej avn os t v d r žavah , k i so o dv is ne od t ur izm a, t es no p ovezana z do ga jan ji gl ede p an dem ije , tako v reg iji S kup ine kot v t uj ini , kl jub n a s plo šn o os la blj ene mu učinku pand emije na gospodar sko akt ivnos t. Sl ika 2: R azm er j e me d k red it i in d ep ozi ti ( L T D) v ev rs ke m ob mo čj u in r eg ij i NLB S k upi ne 2021 2020 Črna gora Kos ovo BiH S. Makedonija Srbija Slovenija E vroobmočje 0% 10 % 20 % 30% 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Vi r : ECB , na cio na ln e cen tra ln e ba nke, N LB . 25 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sl ika 3: D on os n os t l as t ni š keg a kap it al a (RO E ) v evr s kem o bm o čj u in r egi ji N LB S ku pi ne 2021 2020 Črna gora Kos ovo BiH S. Makedonija Srbija Slovenija E vroobmočje 0 % 3 % 6 % 9 % 12 % 15 % 18 % Vir : E CB, nacionalne centralne banke. Op om ba : Do no sn os t pov pre č ne ga l as tn iš keg a kap ital a (R OAE ), up or abl jen a za B iH; p od at ki i z Q3 2021 za Bi H, S . Make do nij o in ev rs ko ob mo čj e. K apitalska us treznos t bančnih sis tem ov je ostal a solidna, kapitaliz acija je ustrezna , splošn o izboljšanje razmerja slabih posojil pa nakazuje iz boljšanj e v k ak ov os ti bančnih por t feljev . Količn ik L TD s e je v n ekat er ih ba nč nih s is t em ih v re giji Sk upin e zn ižal zara di m očn ih pr il ivov de pozitov. Na sp loš no je ra s t dep ozitov pr ehi tel a ras t k re ditov, kar je izrav na lo učinek oživit ve kreditne dejavn os ti. Dobičkonosn ost ban čnih si s tem ov v reg iji S ku pin e se j e izbol jš ala , v vs eh d r žavah v reg iji S kup ine p a se j e poveč ala t ud i don os no s t la s tn iš kega kapitala ( ROE). Izboljšanje dobičkonosn ost i je bilo v precejšnji mer i posledica neto sproščanja os labitev in re zer vacij. Sl ika 4: K re di ti n ef in a nč ni m dr u žb am i n pre bi val s t v u v ev ro o bm oč j u in v re gi ji N LB S ku pin e v l et u 2021 Pos oj il a gos po di nj s t vo m , v % BD P Posojila nefin ančnim dr užbam, v % BDP Črna gora Kos ovo BiH S. Makedonija Srbija Slovenija E vroobmočje 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % Vir : Nacionalne centralne banke, nacionalni statist ični uradi. Op om ba : Na l etn o ra ven p rera ču na ni p od at ki za Q3 2 02 1 za B iH i n Kosovo . Napo ved potencia la kr edito v v r egiji Skupi ne Kre dit i ne fi na nč nim d r užb am in k red iti p reb ival s t v u kot del ež BD P v reg iji S kup ine kaže jo, da i ma ce lot na S ku pin a pot en cia l za na dalj njo r as t v p ri me rj avi z e na kim i kate gor i jam i v evr skem o bm oč ju . Nad alj nja s t abi lna r as t v go sp od ar s t v ih v reg iji S kup ine v l et u 2021 n azna nja d obe r pot en cial k re ditov. Ra s t v reg iji S kup ine b i mo ral e sp odb uja ti z las ti zas eb na pot roš nj a in f ik sn e n aložb e kot pom em bn a el eme nt a pot enc ial a kre dit ov , ki n aj bi s e pre dv idom a pove čala v l et u 2022. Zase bn a pot roš nj a kot naj pom em bn ej ša kom pon en ta BD P se b o po pr ič akovanjih p ovečal a od p ri bliž no 3 ,0 % v B iH , do 5 , 9 % v Črn i gor i . Fik s ne n al ožbe s e bo do po p ri čakovanji h poveča le n ekj e v razpo n u me d 3, 4 % v Č rn i gor i in 8 , 6 % v Sever n i Make don iji , pr i čem er b o s top nja r as t i v reg iji S kup in e v zgor nje m del u n aved en ega raz pon a . Na s plo šn o bi m ora li im eti o kre plj en a zas ebn a pot roš n ja in f ik s ne n aložb e pozit ive n vpliv na dejavnos t kredit iranja v regiji Skupine. 26 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Reg ula tivno ok olje v S lo v eniji Za Banko veljajo pravila o kapitalski us treznos ti in likvidn ost i, ki ji h ji je n alož ila EU (CR R/CRD) in u reja jo de jav nos ti, k i jih lahko i z vajajo bank e, namenjen a pa so ohranjanju varnos ti in zdravja bank ter omejev anju njihove i zposta vljenos ti t veg an jem . D irek t iva CR D V , ki je bi la pr ene se na v n ovi Zakon o ban čn iš t v u ZBan - 3, bo u reja la t ud i ude ležb o zapo sl eni h v upravljanju bank , kar Banka ž e spodbuja . Kot fin an čn a in s ti t uci ja, k i po nu ja ref ere nč ne pr od uk te, B a nka izpo lnj uje s voj e obvezno s ti v s kl ad u z Ure dbo 2016/ 1011 (B M R) in red no s pr eml ja do gaj anj e na t em po dro čju , pr i če me r svo je poslovanje prilagaja zahtevam regulator jev in indust rije. Zaradi n en eh ne s kr bi za i nte res e s vojih s t ran k , zla s ti n a pod roč ju zaš č ite n jih ovih p oda t kov , je za B an ko ena ko pom em bn a t udi za kono daja s p od ročj a var s t va o seb nih pod at kov . Ban ka ves tn o izp oln juj e s voje obvezn os t i, k i jih na lag a GDP R v Sl oveni ji in v S kup ini . Sl ovens k i zakon, k i bi n ada lje do po lnil u red bo, t ud i v let u 2021 n i bil s pre jet. S sprejetjem zakona bodo za Banko lahko veljale dodatne obvez no s t i. Na po dro čju f in an čn ih t rgov v 2021 n i bilo p om em bni h sp rem em b v reg ula t ivn em o kolju . Om ej eni u čin ki n aj novej ši h pos od obi tev Di rek t ive o pr avi cah de lni čar jev (S RD I I), ki j e bil a pre nes en a v s prem en je n Zakon o gos pod ar s kih d r užb ah , so bi li u s trez no u veden i v pro ces e B an ke. Ba nka izpo lnj uje dol oč be M IFIR /MIFID II i n EM IR o tra ns akcij ah n a fi na nč nih trg ih , kre pit vi za šč ite v lag at elj ev , preg led nos ti in o bveznos t i poročanja. Sk upin a t udi u po š teva in izp oln juj e pre dpi se n a po droč ju preprečevanja pranja denarja in financiranja teror izma. Konec 2021 j e bil v ložen pr edl og s prem em be Zakon a o pre pre čevanj u pran ja d en ar ja in f in an cira nja t eror izm a , ki bo nadalje odpravil nekatere nesk ladnos ti in dvoumnos ti , sprost il ne kater e zaht eve ter uve del d oda t na or odj a ali m ožno s ti za zavezan ce pr i iz vaja nj u ukr epov. V letu 2021 je bil o sprejetih več k ot 100 spremem b v EU in slovenskem pravnem okvir u , ki so zn atn o vplivale tak o na Ban k o k ot Skupino. Skupi na si prizadev a k popoln i skladn osti z o bstoje čimi in novimi zahtevami. V nadaljev anju razkr ivamo najpomem bnejše spremem be v zak on odaji in regulat ivi, ki so vp livale na Skupino. Sk lad no s t z zakono da jo o pl ači lnih s tor it vah (PS D2) in reg ula tor n imi t eh nič nim i s ta nd ardi , ki s o od pr to ba nč ni š t vo uved li v f in anč no o kolje, j e zaht evala vel ike sp rem em be v inf or ma cij sk ih s is te mi h Ba nke. B an ka nen eh no s pre ml ja n ove reg ula tor n e zaht eve, ki j ih pos tavl ja re gul at or , s e jim p r ila gaj a in up oš teva n ajb olj šo u por abn iš ko izkuš n jo. Zaradi e pid emi je cov ida -19 v l et u 2021 je R S sp reje la več int er vent ni h zakonov in u kre pov , ki s o na B a nko veči no ma vplival i na podr očju odlogo v plačil kredito v in dnevnega poslovanja. Nadaljevanje aktivn os ti iz leta 2 019 je vključevalo spreminjanje pol it ik in p ogo db zara di EBA S me rn ic o zu na nje m iz vajan ju , ki jasn o opredeljujejo zunanje izvajanje in meril a za ocenjevanje, ali je d eja vn os t, s to ri tev, pos top ek al i fu nkcij a (ali del n je), ki j o Banka odda v zunanje izvajanje, ključn a ali pomembna . V konte k s tu p ol iti ke EU v ok vir u Evrop ske ga zel ene ga dogovora, je »trajnos tn o financiran je« razumljeno kot fi na nci ran je z n ame no m po dpre ti go sp od ar sko ra s t, pr i tem pa zm an jš at i pr it is ke na o kolje te r upo š tevat i dr u žbe ne in upra vl jav ske vi dike. B an ka je vs e bli že raz voju ce lovi te p oli tike o tra jn os tn em f in an cir anj u, k i vk lj uču je akci js ki n ač r t za finan ciranje prehoda v nizk oogljično gosp odars t vo. V z vezi s pr ih odn jo zakon od ajo n a po droč ju kor po rat iv ne ga upravljanja je v postopku s prejema sprem emba Z GD -1, ki bo n a Ba nko vp lival a pre dv sem n a po dro čju o dn os ov z delničar ji in uresničevanjem delničars kih pravic ter inform acij o korp ora ti vn ih akcij ah (v sk la du s S RD2) . Regula t iv no ok olje 27 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo V Republiki Srbsk i je Agen ci ja za ba nč ni š t vo R epu bli ke Sr bs ke obj avi la n ov Skl ep o s is t em u upra vl jan ja ba nke, k i je na dom es til pet p rej šn jih p redp is ov , zaradi č es ar so b ile p ot rebn e n ekate re koren ite s pre me mb e v in ter ni h ak t ih ba nke. O k tob ra 2021 je bi l objavljen tudi zakon o preprečevanju nadlegovanja na delu. Pol eg te h je lo kalni re gu lat or ob jav il š tev iln e dr ug e pre dpi se, ki se nana šajo na področja lik vidnos ti, poročanje, upravljanje kreditnih tveganj itd. Na Kos o v u je l okaln a cen tra ln a ban ka sp reje la Na vodi la za upo rab o obrazca o iz vor u sre ds t ev in do loč anj u im etn ika las tni ns ki h pra vic t er Sm er n ico o pr es t r uk t ur ira nju p os oji l zarad i covid a- 19. Vl ada R ep ubl ike Kosovo in Mi nis tr s t vo za fi na nč no d elo in p ren os e s ta s pre jel a pro duk t »O bveznice dia sp ore « ; Kosovs k i sk la d za zavarovanj e dep ozitov (DIFK ) je sp reje l Pra vil a o poro čan ju , izra čun ava nju i n pob iran ju p rem ij , pre sk uš anj u si s te ma kom pe nzaci j de pon en tov in o up rav nih sa nkcij ah za čl ane D IFK . S ku pš čin a Re pub like Kosovo je sprejela Z ak on o elekt ronski identifikaciji i n skrbniš kih stor it vah v elek tronsk ih transakcijah. V Črni gori so bi le gl avn e de jav no s ti v 2021 o sre dot oče ne na u velja vi tev Zakona o k re dit nih u s ta novah , Zakona o reš evanj u ba nk in š t evil nih iz ve dbe nih p red pis ov za oba zakona . Pra v tako je b ilo p om emb no d ejs t vo, da s o bil i še p red zač et kom velja vn os t i sp rem en jen i neka ter i dr u gi pre dpi si . Enako po me mb ne p a so b ile t ud i dej avn os t i v z vezi z uveljavitvijo izvedbenih predpiso v Z ak ona o z aščiti depo zito v in Sk le pa ce nt raln e ba nke Čr ne G ore o c ent ral ne m regi s tr u transakcijsk ih računov . Reg ula tivno ok olje v regiji Skupin e Regula tivno okolje v preostalem delu regije, kjer Skupina pos l uje, j e bilo zaz nam ovan o z zakono daj nim i in re gu lat or nim i sp rem em bam i v z vezi s p and em ijo cov ida -19 t er om ili t v ijo nje nih p os le dic v f in an čn em se k to rj u in go sp oda r s t v ih na sp loh . S pre jet i so b ili t ud i lokal ni re gul at or ni uk rep i (za varno poslovanje in makroekonomski ukrepi ), k ater ih namen je bil z agotoviti stabiln o delov anje finan čnih sis temov . V Srbiji se je nadaljevala harmon izacija poslovnega okolja v ok viru EU s sprejemanjem/spreminjanjem novega zak ona o kapit als kem tr gu , zakon a o izdaja nj u ele k tro ns k ih rač un ov in zak ona o gospodars kih dr užbah (ki bodo uveljavljeni zaporedno) . Narodna banka Srbije je natanč neje nadzirala pritožbe s trank in proces refinanciranja pos ojil v bankah. Reg ul at ivn e de jav no s ti v z vezi s c ovido m -19 s o se n ad alj evale s cil jem om il it ve pos led ic pa nd emi je za go sp oda rs t vo in za dr žavljane. V Sev erni Makedoniji so se za koni, p ovezani s cov ido m -19, osredotočal i predvsem na socialno podpor o ranlj ivim dr užb en im s kup ina m in f in anč no p om oč p riza det im podjetjem . Spremen jen je bil z akon o preprečev anju pranja den ar ja (PP D), tako da p ren aš a zakono da jo EU na u s tr ezna pod roč ja in b ankam o mo go ča upo rab o ele k tro ns ke identif ikacije v vsak odnevnem poslovanju. Narodna ban ka Republike Severne Makedonije je sprejela odločit ve, veči nom a z n am en om us k lad it ve s st and ard i in zakon oda jo EU na p odro čj u obvezni h rezer v , met odo log ije i den ti fi kacij e sis tems ko pomembnih bank ter pošiljanja in objavljanja podatko v o i zvedenih dejavnostih v plačilnem pr ometu . V Feder aciji BiH je bila najpomembn ejša odločit ev regulatorja let a 2021 Sk lep o s is tem u not ran je ga up rav ljan ja v b ank i, k i pre ds ta vl ja us kl adi tev lo kalni h pre dpi sov s S me rn icam i EBA na področju notran jega upravljanja. Izpost aviti velja tudi novi »Z akon o rač un ovods t v u in revi dira nju v Fed era cij i Bi H« , sa j uvaj a nov ra čun ovod sk i ok v ir v Feder aci ji B iH . Na po dro čju zakono daj e pra vn ih os eb s o bili s pr ejet i n ovi pre dpi si v z vez i z možnost jo uporabe digitalno podpisanih dokum entov pri reg is t raci ji pr avn e os eb e, ven dar p a v tem t ren u tku š e n i zagot ovlje na tehnična in pravna podpora na ravni države. 28 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo P OS LO V N O P O R O Č I LO 29 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Skupina je kl jub težavnem u in neg otov emu gospodars k emu okolju nadalje v ala uspešn o izvajanje svoje srednjeročne s trat egije. T o vključ uje zašč ito in krepit ev trž nega po ložaja v domač i regiji ter dejavno s odelov anje pri rasti in konsolidaciji trga. Digitalizacija, osredoto čanje na s tranke in stroško vna učinko vitos t os tajajo med k ljučn imi s trateš kimi usm erit v ami za uresnič itev vizije Skupine. Str at egij a Zaključiti integracijo K omercijalne B anke, Beograd Spodbu janje trajnos tne agen de Kre aci ja n ovih pr il ožno s ti za ras t poslovanja Digitalizacija distr ibucijs kih kanalov Podpora širit vi poslovanja strank Raz voj n ovih f in an čn ih pr od uk tov Gradnja moč ne podpore uporabnikom Spremljanje ter dodajan je vrednosti za deležnik e Pos t at i odl ičen delodajalec Nadaljevanje ss tratešk ih iniciativ trans formacije Vzpostavitev dodatnih finančnih s to ri tev Posta ti regi onalni pr v ak Sk upin a s i pr izadeva n ada lje o kre pit i s vojo vl og o si s tem s ko pom em bn e f ina nč ne i ns t it uc ije v r egi ji JV E, p os ta ti vo dil na na v se h svoj ih k lju čni h tr gih in p om em bno p r is pevat i k raz voju r egi je. Z zak lj učkom p rev zem a Komerc ija lne B an ke, Be og rad le ta 2020 je S ku pin a na redi la po me mb en korak v tej s m er i. S kup in a verj am e, da im a ta p os el zn at en po ten cia l za celo tn o reg ijo, s aj im a Kome rci jaln a B an ka, B eog rad komp lem en tar n o pon ud bo pr od uk tov, ki Sku pin i om ogo ča , da pove ča š tev ilo p rod uk tov in s t or itev n a s rb skem t rg u ter svo jo čezm ejn o de jav no s t. Pole g te ga bo n jen a vk lj uči tev v Sk upin o, k i bo kon čan a v let u 2022, p ri nes l a pos lovn e s ine rgi je na p odro čj u s tro škov in zm og lji vos ti . Oc enj uje s e, d a bi lah ko zdr užen i uč ink i s ine rgi j od le ta 2023 zn aš ali p rek 20 m io EUR let no . Dod at ne p os lovn e s ine rgi je se p r ičak uje t ud i iz na s lova int egr aci je Sb er ba nk b anke d .d. v N LB Sk upi no. Post aviti s trank e na pr v o mes to V pos lovan ju s p rebi vals t vom s i Sk upin a pr izad eva pr ibli žat i se s t ran kam s kl juč ni mi pr od uk t i ter č im bo lj dos topn im i in pers onaliziranimi digitalnimi s torit vami ( n pr . večkanalnost, odp r to ban čn iš t vo), ki us t rezaj o nji hovem u živ lje nj skem u sl og u. V p os lovanj u s po dje tji že li B an ka pokr i vati komp lek s ne jš e, čezm ejn e pro du k te in s t or it ve ter n ajt i n ove vs to pn e toč ke za zadovolj itev v seh n jih ovi h fi nan č nih p otr eb. Eden od c ilj ev , ki jim n am en ja n ajve č tr u da, j e izbo ljš a ti dosegljivos t za vse s tranke. Skupina je postala dos topna kje r koli in kada rkol i s pom o čjo m oč ne ga kont ak t ne ga cen tr a in nadgradnjo svojega por t felja digitalnih prodajnih poti. T e se daj p on uja jo vs e š ir ši n ab or ba nč nih p rod uk tov i n s tor it ev , tako za pre bival s t vo kot za po dje tj a. Postavi ti s t ra n ke na p r vo mes to Ok repi ti s voj trž ni položaj Post at i regionalni prvak Unov čiti priložnosti in siner gije 30 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo dial og v zad evah , povezan ih s tr ajn os t nos tjo. N ekat ere o d na jpo me mbn ej ši h pot i za komu nic iran je z de ležn ik i (p ole g redn ih j avn o do s top nih p oro čil , preze nta cij i n sp let ni h pre ds ta vi tev o po sl ovanj u Sku pin e) so Por oči lo NLB S ku pin e o trajnos tnem pos lovanju, e-n abiralnik za družb eno odg ovorn os t p od jet ja (C SR) i n tra jno s tn os t, s ple tn a s t ran družbe in k omunikacija v družbenih medijih . Zapos le ni v S kup ini s o nj en kl ju čni v ir in e na g lav nih g on iln ih sil us t varjanja vrednos t i. S poudarkom na zaposlovanju, upra vl jan ju in s t aln em raz vo ju zap os len ih so j im n a voljo pr iložn os t i za us pe h tako, da č im bo lje iz kori s ti jo s voje ta len te in izku š nje t er s e pr ila gaj ajo h it ro sp rem inj ajo čem u s e sve tu . Sp odb uj a se ji h, d a so o dziv ni , sp oš t lji vi in o sre dot oče ni na re zul ta te, ta ko pri d el u kot dr ugo d. A mb ici ja je re sn ičn o vključi ti celotno organizacijo v uresničev anje ciljev Skupine glede traj nostnosti. Unov či ti pr iložnos ti in s inergije Pom em bn a s tr ate ška p osl ovn a pr izadevan ja s o us m er jen a k dos eg anj u pos lov nih s in erg ij v vs ej S ku pini , ta ko z vidika s tro škov kot uči nkovi tos t i pos lovan ja . Sk upin a ver ja me, d a te lahko pomagajo u blažiti pomembne negativne gospodarske uči nke pa nd emi je cov ida -19 n a pr ih odn je p os lovn e rezu lta te Sk upin e. S kup in a si m oč no p riza deva za pon ovn o uved bo ne kater ih k lj učn ih f in an čn ih s tor i tev (l eas in g, f ak to ri ng i td .) in s tem za h or izon taln o š ir jen je s vojih s t or itev. Ba nka ob en em s prem lj a dod at ne p ri ložn os t i za zdr uži t ve in prev zem e (zno tra j proc es a kons oli dac ije v b an čn ih se k tor ji h JVE ), k i bi la hko pr in es le d oda no v redn os t za d eln ičar je Ba nke. S mi se lno b i bil o ak t ivn o s ode lovat i pr i pr iča kovani ras t i in kon so lid aci ji tr ga . Nadalje v anje pr eobrazbe Da bi l ažj e iz vajal a om en jen o s tr ate ško u sm er it ev in po dpr la svo jo ne ne hn o pre obr azbo v s pre min jaj oče m se o kolju , Sk upin a iz vaj a izpop oln jen , o bs ežen in p odro be n na čr t za uresničitev svojega posl ans t va in finančnih ciljev . Skupina je op red elil a cel o vr s to p roje k tov in p obu d ter v loži la zna tn a s red s t va v n jih ovo iz vedb o. S proj ek t i so v sa g lav na pr izadevan ja za s pre me mb e zdr užen a v en em k rovn em s trate škem program u preobrazbe. Hrbtenica s trategije je krepitev osredotočenos t i na stran ke z vzpos tavit vijo stran kam prilagojen ega upravljanja trga, Digitalizacija Sk upin a n ada lju je z ob sež nim i in po me mb nim i s t rat eš kim i pr izadevan ji za di git aln o dis t r ibu cij o in op era ti vn e mo del e, ki ji h je pa nd emi ja cov ida -19 p os peš il a. N ove okoliš či ne, povezan e s pan de mi jo in go sp oda r sko ne gotovo s tjo, š e na prej v pli vajo n a ras t upor abe d igi taln ih pro da jni h pot i s s tra ni n aš ih s t ran k . Sk upi na je b ila p ri pra vlj en a na tov r s ten tre nd n a tr gu , ker je bi la že pre d izbr u ho m pan de mi je vodi lni pon ud nik s tor itev i n inova tor n a s vojih k lj učn ih t rgih . Ob en em si S ku pin a pr izad eva poe nos t av it i in av tom at izira ti pos t opke, d a bi s kra jš ala n jih ovo tra jan je in zm an jš ala s tro ške. N am en us m er it ve v digi taliza cij o je om og oči ti h it rej šo in bo ljš o s to ri tev za s t ran ke, učin kovit ejš e no tra nje p roce se i n dodatne prihrank e pri stroških. Sk upin a bo š e n apre j veliko vl ag ala v s vojo IT i nf ras t r uk t ur o in zm ogl jivos t i . Os red oto čil a se b o na izb olj ša nje h it ros t i, s kate ro lah ko IT z uvedb o na čel a giln e m eto dol ogi je zago tav lja rezu lta te, p on uja nje n aj bol jš e sp let n e izku šn je za s t ran ke v JVE t er p ovečan je zm ogl jivos t i n a pod roč jih ob de lave pod at kov in mo del iran ja , kot tu di n a zagot avl jan je s to ri tev, ki ji h s tra nke po tre bu jejo . Eden od t aki h pr im erov je že v zpos tavl jen o te hn olo ško s redi š če v B eog rad u, k i raz v ija reš it ve za celot n o Sk upin o. Zar adi po zitivnih učink ov dela na daljav o med pandemijo covid a- 19 je S kupi na r az vil a pob ud o hib ri dn ega d ela (kom bin aci ja de la o d dom a in v pi sa rn i) t er s te m om ogo čil a več prož nos t i s vojim za pos le nim i n hk rat i pove čala s t roš kovn o uč in kovi to s t. Okre piti sv oj tr žni položa j Sk upin a s i mo čn o pr izadeva za šč it it i in ok repi ti s voj t r žn i pol ožaj kot si s te ms ki i gral ec v do ma či re gij i. Za ta n am en sp rem lja , kako us peš n o dod aja v red no s t za tr i vr s te s voj ih gla vn ih de ležn ikov: d eln ičar je , s tra nke in zap os len e. Kar zadeva de lni čar je, S ku pin a na s voj e odl oči t ve g led a skozi leč o povečanja svojega donosa na kapital. K ar z adeva s tranke, sp rem lja o cen o ne to pro mo tor ja (NP S). Kar zad eva zapos le ne, pa m er i in an aliz ira zav zet os t zap os len ih . Po leg n ave den ih klj uč nih kazal nikov us pe šn os t i sp rem lja š e dr u ge kazaln ike in refe ren čn e vre dn os t i, da l ah ko sprot i oc enj uje t ekoče p roje k te in ugotovitve uporabi pri prih odnjih odločit vah. Skupina redno sodeluje z vsemi deležniki, da bi opredel ila, kaj je po me mb no t ako zanje kot za S kup ino . Upo rab lja različ ne kom un ikaci js ke kanal e za odp r t in tra ns pa ren ten izboljšanjem razumevanja strank , iskanjem novih digitalnih pot i za s tr anke in p os pe ševan jem in ovaci j za zagot ovit ev s tor it ev , povezani h z živ lje njs ki m sl ogo m in vr edn os t no ve ri go za krepitev poslovnih odnos ov . Prog ram pr eob razb e je na me nje n t udi p ovečan ju u čin kovito s ti poslovanja in upravljanja stroš ko v ter i zboljšanj u uporabe kapitala Skupine. Obenem se povečujejo operativ ne zmogljivost i z iz boljšan jem strokovnega znanja zaposlenih , opt im izacij o IT inf ra s tr u k t ure, di git alizac ijo i nte rn ih p roce sov in vn ovčen jem in for m ac ijs kega kap ita la . Za pos peš it ev pre obraz be je b ila v zp os ta vl jen a nova pl at for m a za upravljanje sprem emb. V pl iv bre xit a na p osl o v an je S kupine Osredotočen os t poslovanja Skupine je omejena na regijo JVE, zato b rexi t ni bi s t ve no v pli val na p os lovn o us pe šn os t S ku pin e. 31 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Posebna pozornos t je namenjen a stalnem u zagotavljanju s tor it ev komi ten tom i n nji hovi s pr eml jav i, u kre pom za varovanj e zdrav ja in p rep rečevan ju k ib er net s k ih na pa dov ter potencialnih prevar . Skupina je vzpos tavila notranje kontrole ter uvedla druge ukrepe z namen om lažjega upravljanja teg a po droč ja , vend ar pa o me nj eni u kre pi mo rda n e bo do v vs akem tr en ut ku v ce lot i pre pre čili p ote nc ialn ih n ega t ivn ih učinko v . Sk upin a je p od vr žen a vel ikem u š tevi lu razl ičn ih re gul at iv nih in zakon sk ih zah tev, ki se n ana š ajo n a ban č no p osl ovanj e, zavarovaln iš ke pos le i n fi na nč ne s t or it ve, ter s e pos le dič no so oča s t vega nje m obs ežn ih po se gov s s tr ani ve č reg ula t ivn ih in iz vr š iln ih or gan ov v pos am ezn i dr ža vi, v ka ter i de lu je. Regija JVE je najpomem bnejš e geografs ko področje za del ovanje S ku pin e iz ven Re pub like S loveni je, za to s o gos po dar s ke razm ere v te j regi ji po me mb ne za n jen e pos lov ne rez ul tat e in f in an čn o s tan je, s aj bi l ah ko kakrš n a koli nes tabilnos t ali poslabš anje gospodar s t va v tej regiji ne gat iv no v pli vala n a f in anč no s tanj e cel otn e Sk upi ne. V z vezi s tem S ku pin a na ta nč no s pre ml ja ma kro ekon om ske kazalce, k i so r elevan tn i za nje no p os lovanj e: • trendi gibanja BDP , • g ospo darsk a kli ma, • bre zposelnos t, • z aupanje potrošn iko v , • klim a in na poved i na p odro čj u grad ben iš t va, • sta biln os t v lo g in ras t kred itov v b an čn em se k tor j u, • gibanje kreditnih pribitkov in s tem pov ezane napov edi, • razvoj o bre s tn ih m er in s t em povezan e na povedi , • de viz ni teč aji, • dru gi rel evant ni t r žn i kazalni ki . V let u 2021 je S ku pin a revi dira la m eto dol ogi jo za obl ikovanje rezer vaci j po M SR P 9 s testiranjem nabora rele vantnih makroekonomskih scenarijev , tako da u s trez no odr ažajo t ren u tn e okoli šč in e in z nj imi p ovezane v pli ve v pr ih odn os t i. V t a na men j e Sk upi na raz v ila i n pr ipr avi la sk lop m ak roe kono ms ki h sce na ri jev (tj . izh odi šč ni , bla g in zaos t ren p ote k ekono ms kega r az voja) za pot reb e dol oč it ve pričakov anih kreditnih izgub : • Izhodiš čni makroekonomski scenarij odraža enoten in cel ovit p og led e konom s kega raz vo ja za cel otn o Sk upin o, k i del uje n a po dro čj u JVE . S cen ar ij j e pr ipr avl jen z n am en om , da raz lič ne po gl ede zdr uži Deja vn iki t vegan ja Dej avn iki t ve gan ja, k i vpl ivajo n a pos lovn e napov edi, so ( med drugim): • obču tl jivos t gos pod ar s tev n a mo reb itn o re ces ijo evr ske ga ob mo čja a li rec es ije n a glo bal ni ra vn i, • povečanj e kre di tni h razm ikov , • potencialni likvidno st ni odlivi, • poslabšanje napovedi glede obrest nih mer , • potencialni kibernet s ki napadi, • regul ato r ni in d r ugi zakon s ki te r davč ni ukr epi , ki v pli vajo n a ban ke, ter • geopol itične negoto vosti. Gosp odars ki zagon v r egiji, kjer Skupin a posluje, se je zaradi pan de mi je covi da -19 po sl abš al . Vl ade v r egi ji so iz ve dle različ ne o mi lit vene u kre pe, d a bi ub laž ile n ega t ivn e vp live pan de mi je. V le t u 2021 se je p ovr ni la ra s t v reg iji zar adi oži vit ve zas ebn e in inve s tic ijs ke pot roš n je, a ven dar n i zan es lji vo, da s e bo t ren ut ni za gon v g osp od ar s t v u n ada ljeval t u di v bo doč e. Ra s t kre dit ov na s egm en t u po dje tij j e os ta la razm ero ma zme rn a , zla s ti v t ren u tni h razm erah . P o dr ug i s tra ni p a se je Sk upin a izkor is t il a poveča no p ovpra ševan je p o hip ote karn ih kre dit ih , zl as t i v Sl ovenij i, p a tu di v od vi sn ih b anč ni h čla nica h . Me d let om 2021 po sl edi ce pan de mi je covi da -19 ni so p ov zroč ile znatn ega poslabš anja kak ov osti kredi tnega por t felja. V Skupini je bilo prisot no ugodno gibanje sl abih posojil, kar se je od razil o v nižj em de lež u sl abih p os ojil t er p oziti vni h uči nk ih iz ter ja ve in po pla čil b ila nč nih i n iz venb ila nč nih t er jat ev . V čas u rece si je je s ice r obič ajn o zazn at i obč ut en p ora s t kre dit ne ga t veg an ja. N e gle de n a us t rezn o v zpo s tav lje ne p os to pke za upravljanje t veganj v Skupini nam to ne daje zadostn ega zagot ovil a, da b od o om enj eni p os to pk i zado šča li za zagotavljanje us trezne kak ovost i kreditneg a por t felja Skupin e ter o bs ega o bli kovanja us t rezn ih os la bit ev tu di v b odo če. Strategija invest iranja Skupine, ki se nana ša na upravljanje lik v idn os t nih r ezer v v obli ki o bvezniš keg a por t f elj a Sk upin e, s e pr ila gaj a pr iča kovanim tr žnim t ren do m v ok v ir u op rede lje ne nagnjen ost i za prevzemanje t veganj. M edtem ko Skupina sp rem lja s voj l ik vi dno s tn i po ložaj in u s tr ezne t ren de , vpl ive kre dit n ega raz mika in n ih anj o bre s tn ih m er n a svo je pozici je, bi la hko kakr š na kol i pom em bn a in n epr ič akovana gi ban ja na t rgi h ali š t eviln i dr ug i dej avn ik i, kot s o konku ren čn i pr it is ki , zaupanje st rank ali drugi dejavnik i izven k ontrole Skupine, negat ivno vplivali na njeno poslovanje in finanč no stan je. v en otn o pro jekci jo ma kro ekono ms k ih in f in an čn ih sp rem en lji vk , ki s o re levan tn e za Sku pin o, kar je v sk la du s kon cept om kons ol idir an ega p ogl eda b an ke na pr ih odn os t g osp od ar ske ga raz voj a v JVE . Pr ih od nji p ogl ed gospodar skega razvoja na področju JVE je osnovan na podlagi mesečnega ekonomskega pogleda N LB, pr ipr avl jen eg a v apr il u 2021. • Alter nativna makroekonomska scenarija s ta o s nova n a na p odl agi m ožni h uči nkov pan de mi je covi da -19 n a ekono ms k i raz voj v n as le dnj ih tre h let ih . Izh odi š če pr i obe h al ter n at ivn ih s cen ar iji h je po gle d ECB pri b lag em in ote žene m reš evanj u pa nd emi čn e kr ize in nj en em pr ičakovan em vp liv u n a ekon om sko ak t iv nos t v evrs kem obm oč ju . B lag p ote k ekono ms kega o kreva nja p red vid eva reš evanj e zdrav s t ve ne k rize d o konca l eta 2021, ka tere mu sl edi d olg oro čni p roc es oživ it ve ekono ms ke ak t ivn os t i. N a dr ug i s tra ni p a zaos t ren p otek e kono ms kega o krevan ja pre dvi deva dol got raj nej šo p an de mič no k r izo in tra jn o izgub o ekono ms kega r az vojn ega p ote nc iala . Vsi n aved eni sce na ri ji s o bili v kl juč eni v izr ač un pr ič akovanih k redi tn ih izgub v s kl ad u z MS RP 9 p o s ta nju 30. j un ija 2021. P ole g teg a je Skupina sprem ljala najnovejša gospodar ska gibanja in spremem be uradnih projekcij. • Z adn ji n abo r sce nar i jev za ma kro ekono ms ke sp rem en lji vke, pr ipr avl jen v s kl ad u s MS R P 9, je bil v kl ju čen v pr oces mo del iran ja za izra ču n ocen e ver je tn os t i nep la čil a (PD) ter izgu be v p ri me r u nep la čil a (L GD). N e gle de n a to pa fokus makroekonoms kih scenar ijev ostaja na gibanju real ne ga B DP te r s top nji n ezap os len os t i zn otra j čas ovn eg a okn a pr ojekci j od l eta 2021 do 2023. O b e sp rem en ljiv ki s t a vk lju čen i v pro ces m od elir anj a za pr ipra vo oce ne ver je tn os t i neplačila (P D) ter iz g ube v primeru neplačila (L GD). Skupina je vzpostavila obse žen ok vir str esnega testiranja in sisteme zgodnjega opozarjanja z a r azlična področja tveganj z v gr ajenimi dejavniki tveganja, ki so rele vantni z a poslovni model Sk upine. Okvir str esnega testiranja je v gr ajen v opr edelite v pr evz emanja tveganj (Risk Appetite), ICAAP , ILA AP in Plan r ešev anja (R eco very Plan), da bi pr everili, k ako lahk o nepričak ovane in močno zaostr ene spr emembe v poslovnem in makr oek onomsk em ok olju vplivajo na k apitalsko ustr eznost ali likvidnostno pozicijo Sk upine. T ak o okvir str esnega testir anja k ot indikat orji plana r ešev anja podpir ajo proaktivno upr avljanje celotnega pr ofila tveganj Skupine v t eh ok oliščinah, vključno s k apitalskimi in likvidnostnimi pozicijami z vidik a prihodnosti. Deja vniki t v eganja in na po v ed 32 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Napo ved Ob et i vkl ju čuj ejo p red vid evanja , n a kater a vpl ivaj o š tevi lni dej avn ik i t veg anj a, za to n e zagot avl jaj o fi nan č ne u sp eš no s ti v prihodno sti. Skupina iz vaja ra zlične st rateške dejavnos ti za izboljšanje svo jeg a pos lovan ja . Ob et i v z vezi z obr es t nim i m eram i so negotovi, posebej zaradi prilagajanja den arne polit ike E CB sp loš n em u gos po dar s kem u razpo ložen ju . Ba nka je za vezana k ohranjanju dobrega fin ančn ega poslovanja. Uk repi i n pre dvi devanj a začr ta ni v zgor aj om en jen ih s tra te šk ih ak tiv no s tih s e od ražaj o na N apove di Sk upi ne za obd obj e od le ta 2022 do 2023 ( T abe la 9). Pote nc ialn i uč ink i prev zem a Sb er ba nk b an ke d.d . v na poved n is o vkl ju čen i. Napo v ed za leto 2022 Makroek on oms k o ok o lje Okrevanje svetovnega gospodar st va naj bi se nadaljevalo v let u 2022. Vpli v pan de mi je n a gos po dar s ko ak ti vn os t s e je sč as om a prec ej zm anj ša l, v p ri ho dnj ih let ih p a bi s e mo ral še d oda tn o os la bit i. V ev rs kem o bmo čj u se t u di v 2022 pričakuje nad aljev anje sedanjeg a hitrega okrevanja. Rast BD P se b o v 2022 po pr ič akovanjih u mir il a na 3,6 % , s t em ko bo ra s t ob p onov ne m odp r t ju g os po dar s tev iz z ven el a. R as t v evr skem o bm oč ju bo s p odb udi la zl as t i mo čn a zas ebn a pot roš nj a in po sl ovne n al ožbe, k i se b od o po pr ič akovanjih bis t ven o okr epil e, s aj bo do do da tn o po dkr epl jen e s sr eds t vi in s tr um en ta » Nex t G en era ti on EU« . U kin it ev izredn ih pod por n ih uk rep ov za pod jet ja in g osp od inj s t va n aj bi zaos t r ila n ara vn an os t f is kaln e pol it ike, me dt em ko E CB da je v t is , da s e u sm er ja k iz s t opu iz a komo da tiv ne m on et ar ne pol it ike. Pr iča kuj e se, d a bod o ozka grl a v pres k rb ovalni ver igi in p ora s t cen e ner gij e oh ranj ala i nf lac ijs ke pr it is ke v let u 2022, p ri č eme r na j bi bi la in fl aci ja vi šj a. V z vezi z napovedjo pa ostajajo določena t veganja . Kljub oslabljen emu vpl iv u pa nd emi je n a gos po dar s ko ak ti vn os t le - ta š e vedn o pre ds ta vl ja do loč eno s topn jo t vegan ja . Prav t ako bi se lah ko zgodil o, da b odo ozka gr la v os k rb i hu jš a, d aljš a in bo lj raz š ir jen a kot je bi lo pr ič akovano, p ole g teg a pa lah ko na s tan ejo t ud i nova ozka grl a v os kr bi . Do lgot ra jno pomanjkanje osebja bi lahko z aviralo gospodar sko dejavnos t in po sl abš alo t ežave s kat er im i se s oo čajo d ob avn e ver ige . Inf la cij a bi lah ko še n apr ej pre se ne čal a z vis ok im i s top nja mi , pra v tako pa n i mo go če izkl juč it i ni ti n ad aljn je ra s ti c en v še ve čjem o bs eg u. S le dnj e bi la hko sp odkop alo k up no m oč gospodinjstev . Geopolitične napetost i v Vzhodni E vropi dod aja jo š e eno p la s t na bor u t vega nj za go sp od ar ske obe te. Vojn a v Ukr ajin i im a več go sp od ar sk ih po sl edi c , ki s e odr ažajo v o bn ovit vi n ega t ivn ih t vegan j za sve tovn o ras t, pr i čem er j e E vro pa v te m pog led u n ajb olj izp os t avl jen a. Povečan a n ego tovos t, možn e m otn je v os kr bi z e ne rgi jo, vs e bol j raz š ir jen o pom an jkan je s urovin i n nove m otn je dobavnih v erig bodo obremenile go spodars t vo. Z vi šanje cen s urov in , pr i čem er p os peš en o ra s tej o pred vs em ce ne na f t e in pl ina , bo v p ri ho dnj ih m es eci h sp odb udi lo in fl aci jo. V bis t v u bi se i nf lac ija l ahko š e dod at no p ovi šal a in dl je os ta la pov iš an a zarad i dvi ga ce n su rovin , in d oda tn o zara di se kun dar n ih uč inkov, ki zadevajo v pli v na o sn ovn o inf la cij o, ras t p la č in vi šj a inf lac ij ska pr iča kovanja . T o s pod kopava kup no m oč g os pod inj s tev in s ku paj s p r it is kom na do bič ke podjetij ter posl abšano zaupanje podjet ij in potrošniko v vpl iva n a gos po dar s ko ras t. Pos le dič no s o s e s poveča nim i ne gat iv ni mi t vegan ji za ra s t in s po ras t om t vegan j za vi šjo inf la cijo p oveča la t ve gan ja za s ta gf lac ijo. G os po da rs ka ras t v reg iji S kup ine v l et u 2022 bi l ahko zn aš ala o kro g 3,7 % . Pr ičakovat i je, d a bo ok revanj e izgubi lo de l zago na . Kl jub tem u bi m ora la ra s t sp od buj at i pre dv sem k rep itev za se bn e pot roš nj e in n aložb. T es nej ši t rg d ela bi l ah ko spo db udil pot roš nj o preb ival s t va in r as t p lač , m ed tem ko bi n ada ljn je izbo ljš evanj e si tu ac ije v s ek to r ju t ur izm a ugo dn o vpl ivalo pre dvs em n a dr ža ve, ki s o od vi sn e od t ur izm a . Mot nj e v osk r bi in ra s t cen s urov in in en er gije , na kat ere n aj b i še do da tn o vplival e gospodarske po sledice v ojne v Ukrajini, predstavljajo ne gat iv na t vega nja za g os pod ar s ke obet e v reg iji S kup ine , sa j bi la hko v z tra jn o vis oke ra vn i inf la cije s p odkop ale k upn o mo č gospodinj stev. Nadalje je treba upoštevati politič ne napetos ti in ne got ovos t v ne kater ih d r žava h regi je S kup ine , saj b i lah ko pom em bn o vp lival e na za up anj e v gos po dar s t vo, me dte m ko je go sp oda rs ka dej av nos t v dr žavah , k i so o dv is ne o d tu riz ma , tes n o povezan a z dog aja nji g led e pan de mi je, k lju b sl abe nj u njenega učin ka na gospod arsko akt ivnos t. Rast pr ihodk o v in kr edito v Glede na n adaljevanje gospodarskega okrevanja z močno zas ebn o pot roš n jo in po sl ovni mi n alož bam i Sk upi na v let u 2022 p ri čaku je vi so ko eno me s tn o ras t kre ditov. Na pod roč ju po sl ovanj a s preb ival s t vom s e v S loveni ji pr ič aku je na dal jevanj e mo čn e ras t i kr edi tov t udi v l et u 2022 z zdra vim povpraše vanjem po hipo teka rnih kreditih. T udi podj etniško in inves tici js ko ban čn iš t vo v Sloven iji n aj b i ras lo n a po dla gi čezmejnega fin anciranja in oživljanja inv est icijskih izdatkov . St rat eš ki t uj i trg i bod o še n ap rej zag ota vlj ali do bre re zul ta te, pr i čem er s e pr iča kuj e, da b o ras t kre ditov d os egl a dvom es t no š tevi lko, zato n aj b i bila r as t o bres tni h pr ih odkov odv is n a predvsem od rasti kreditnega por t felja ter učinko vite i zra be likv idnih sreds tev . Odpiranje gospodars tev po pandemiji covid a- 19 in uve dba n ad om es t il za vi so ko st anj e na ra ču nu s ta s po dbu dil a povp raš evanj e po pr oiz vodi h , za kater e se zarač un a na do me s til o. Vse, kar je b ilo p redh od no o me nje no, na j bi v le tu 2022 za gotov ilo s ku pn e pr iho dke v vi ši ni okol i 670 mi o EU R . T ab ela 9: Nap ove d za ob do bj e 2022-20 2 3 2022 (ii) 2023 Redni prihodki ~ 670 mio EU R > 700 mio EUR Stro ški St roš k i na r av ni 2021 ~ 400 mi o EUR St roš ek t veg an ja 20-3 0 b.t. 30-5 0 b.t. Ra s t kr ed itov Visoko enomes tno število Visoko enomes tno število Dividende 100 m io EU R 110 mi o EUR Do no s na ka pit al p o da vk ih (R OE a .t.) ~ 10 % , (R OE n o rm . (i) : 12 %) > 10 % (R OE n or m . (i) : > 12 %) (i) RO E no rm al izir an = R ezul tat p o da vk ih b rez do bi čkov m an jš ins ki h la st n ikov de lje n s po rab lje ni m kapi tal om . Po rab lje ni ka pita l je iz rač un an kot 13,06 % p ovp re čn e T veganju prilag ojene aktive, zmanjšanje za k apitalski vlož ek manjšinskih delni čarjev . (ii) Če bo do p rav na s re ds t va zop er f ebr u ar ja 2022 s pre jet i zakon o k red it ni h po go db ah v š vi car sk ih f ran kih , k i so j ih sk le ni le b an ke, ki p os luj ejo v S lo ven iji (vk lju čn o z NL B), i n fiz ič ne os eb e, n e usp eš n a, j e Ba nka o cen il a, d a ne ga ti vn i uč ine k pr ed o bd avči t v ijo n a po sl ovan je NL B in NL B Sk up ine n aj n e bi p res e gel 70 -75 mio E UR . T o bi im elo o m eje ni (do 55 b .t.) neg at iv ni u či ne k na kap ita ls ki p olo žaj. Razpolo žljivi ukr epi za ob vladov anje tv eganj na r avni Sk upine so opr edeljeni v r azličnih internih politikah ter se lahk o upor abijo, k adar je to potr ebno. Poleg tega izbir a in uporaba r azpoložljivih pr emostitvenih ukr epov t emelji na večplastnem pristopu, ki upoštev a izvedljiv ost ukr epa, vpliv ukrepa na poslovni model Sk upine ter jak ost učink a izbr anega ukr epa. 33 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Stroški in s trošek t veganja Sk upin a bo š e n apre j iz vaja la s t rog n ačr t obv lad ovanja s tro škov , ki o brav n ava tako s t roš ke dela kot e lem en te dr u gih s tro škov. Na sku pne s troš ke še n ap rej vp liva p os lovn o okolj e, v kate rem je p ri so tn a ras t st roš kov del a v cel otn i reg iji , poleg tega pa Skupina nadaljuje z vlaganji v nadgrad njo inf or ma cij ske te hn olo gij e, s aj dig ita lno b an čn iš t vo vse b olj pr ido biva n a po me nu . St roš ki i nte gra cij e povezani z n ak upo m Komerc ija lne B an ke, B eog rad , bo do š e dod at no v pli vali na s ku pn e s tro ške v le tu 2022, k i pa n aj b i sk upa j s s tr oš ki int egr aci je os t ali n a ni voju s t roš kov za leto 2021. Rea lizac ija s t roš ka t veg an ja v vi ši ni - 41 b .t. je bil a nižj a od na povedi za l eto 2021 (okro g -20 b.t.) zaradi ze lo do bre ga pot eka razre ševan ja s labi h pos oj il. N ad aljn ji raz voj n a te m pod roč ju bo š e n apr ej pozit iv no v pli val na s t roš ek t vega nj v let u 2022, a b o nje gov vp liv m an jš i. O cen e kažejo, d a se b o s tro še k t veg an ja pre dv ido ma gi bal n ek je o d 20 do 30 b.t., kar bo n ekoliko ni žje kot kažejo o cen e za let o 2023 (30 d o 50 b.t.). K ak o v os t k reditnega p or t felja NLB S kup ina p r ičak uje ra s t k redi tov n a vse h kl juč ni h pod roč jih . Po seb en p ou dare k bo n am eni la s egm en t u poslovanja s prebiv als t vom, kjer je lani zabeležila močno ras t. Skupina zelo previdno spremlja morebit no povečanje kreditn ega t veganja in je proaktivn a na področju upravljanja sl abih p os oji l. M ore bit na u mir i tev tr en ut nih p oziti vn ih gos po dar s ki h tre nd ov zaradi n eg otovos t i v povezav i s covid om -19 l ahko š e dod at no n eg at iv no v pli va na kakovos t kre dit n ega p or t fe lja , ven dar n jen v pli v ne b i sm el b it i pret ira n . Lik vidnos t Na po dro čju l ik vi dn os t i s tan je vl og n a ni voju S kup ine š e ved no na raš ča (v B ank i kot t udi b an čn ih čl ani cah), če prav s e je r as t dep ozitov pre biva ls t va us tal ila v d r ugi p olov ici 2021. T udi v pr im er u ur es nič it ve zelo ne ug odn eg a s tre sn eg a sce na ri ja im a Sk upin a zad os t ne li k vid no s tn e rezer ve v obl iki p la sm ajev p ri ECB, p r vovr s t nih d olž ni šk ih vr edn os t nih p api rj ev in pl as ma jev na d en ar nem t rg u. B an ka pom em bn o pozor no s t na me nja st ruk t uri in koncentraciji lik vidnos tnih rezer v z uvajanjem zgodn jih s is t em ov obveš čan ja ob up oš t evanj u mo rebi tn ih ne gat iv ni h giba nj n a tr gu te r z na dal jnj im kr ajš an jem ro čn os t i por t felj a ter raz v r s ti t v i nov ih na ložb z d aljš o ro čn os t jo v ok v ir pos lov ne ga m ode la , kate reg a nam en j e pr ido bivan je den ar ni h tokov (h old t o coll ec t), in s te m zma nj šan je obč u tlj ivos t i za reg ula to rn i kapit al . Vi so k obs eg p ri livov dep ozitov pov zro ča do da ten p ri ti sk n a do bič konos n os t. Banka se je udeležila junijske operacije zagotavljanja lik v idn os t i ECB, t.i . TL TRO v v iš in i 750 mio EU R in razm iš lj a o pre dča sn em p opl ači lu v m es ec u jun ij u 2022. Pre dča sn o pop la čilo n e bo i me lo m at er ialn eg a vpl iva n a lik v idn os t ni pol ožaj NLB S ku pin e. K apital K apitalsk i položaj preds tavlja močn o osnovo z a izpolnjev anje vseh regulator nih kapitalskih zahtev , vklju čno s kapitalskimi bla žiln ik i in dr u gim i tre nu tn o zn ani mi zah tevam i, kot t ud i kapit als ki h sm er ni c v ok v ir u 2. s te bra . Če ban ka s pra vni mi sre ds t vi p roti f ebr u ar ja 2022 s pre jete m u zakonu g led e kre dit ni h pog odb v š v icar s ki h fra nk ih , sk len jen ih m ed ban kami , ki p os lu jejo v S loven iji (v klj uč no z N LB), in f izi čni mi os eba mi n e bo u sp eš na , oce nj uje , da ne ga ti vn i uči nek p red dav ki n a po sl ovanje N LB in NLB S ku pin e na j ne b i pres eg el 70 -75 mio EUR . T o bi im elo o m ejen (do 55 b.t.) ne ga ti vni v pl iv na kap ita ls ki po ložaj , kar B an ki š e vedn o zago tav lja u s tre zno raven k apitala nad vsemi veljavnimi zahtevami. Ba nka preve rj a možn os t i za pr ido bit ev virov za zah tevo M REL , izdajo i ns t r um en tov do da tn ega kap ita la ( T ier 2) in m ore bit n o izdajo d od at ne ga te me ljn ega kap ita la (A T 1), s či me r bi lah ko nadalje okrepila in optimizirala kapital na nivoju Banke in na konsolidiranem nivoju. Zaradi postopneg a poviševanja zaht eve MR EL, n am era va B anka v le t u 202 2 o kre pit i M REL pr im er ne v ire in z nes ku p r ibli žno 4 0 0 mi o EUR . S kup ina t u di v let u 2022 n ad alj uje z d eja vno s tm i za opt im izaci jo t ve gan ju prilagojen e akt ive. Pri lož no s ti za zdr uži t ve in p re v zem e Skupina s ciljem povečanja vrednost i za delničarje preuč uje na dal jnj e možn os t i za zdr uži t ve i n prev zem e na d om ače m trg u in os talih t rg ih v reg iji , kj er Sk upi na š e ni p ri so tn a. Dividende Sp loš ni n am en B an ke je le tn o razdel it i div ide nd e v sk la du s svo jim i zmo glj ivos t mi , hk rat i pa iz pol njeva ti v se zakon ske zaht eve, vk lju čn o s sm er ni cam i v ok v ir u 2. s te bra in opr ede lit vij o za prev zem an je t ve gan j. Izr ač un kapi tala o b konc u let a 2021 ne v klj uč uj e del a rezul ta ta 2 02 1 v vi ši ni 1 00 m io EUR . V p ri me r u, d a v let u 2022 pr id e do izp lač ila d ivi den d , to ne b o vpl ival o na kapi tal . V le tu 2 02 2 b i lah ko bile d ivi den de izpl ačan e v dve h obro kih . B an ka sic er v le tih 2 02 2-20 2 3 načr t uje izplači lo dividend v skupnem znesku 210 mio EUR. C O VID -19 Kljub spreme njenim razmeram zar adi covida-19 je Skupina neprekinjen o svojim stran kam zagotavljala stor it ve ob prilagojen i ponudbi, s povečano uporabo digitalnih k analov ter izb olj š ano u por abn iš ko izkuš n jo. NLB S ku pin a si p riza deva še b olj p odp ret i s voje s t ran ke, tu di z n epre ki nje nim r az vojem , ki vključ uje ust varjanje prilagodljivega lokalnega digitalnega ekosi s te ma s š iro ko pon udb o pro duk tov in s tor i tev . T ra j n os t ni ra z voj Sk upin a s e zav zem a za tra jno s tn i raz voj , sa j je pr i s voje m poslov anju uv edla številne izboljšav e na podr očju upravl janja okolj sk ih in d r užb eni h t veg anj , s kat er im i me d dr ugi m izpo lnj uje s t an dard e po s tav lje ne s s t ran i EBR D in M IGA . R avn o tako je znatno povečala uporabo digitalnih k analov , izboljšal a izku šn jo s t ran k ter s i pr izad eva za fle ks ibi len l okaln i digi tal ni ekosistem za z agotavljanje produk tov i n stor itev . V let u 2022 s e bo NL B Sku pin a š e bol j pog lob ila v to področje in naredila trajnos tn o poslovanje bolj oprijemljivo v cel otn i Sk upin i. S re ds t va se pr eu sm er ja jo v nizkoo glj ičn o gospodar s t vo in sodelovanje s st rankami je ključnega pom en a pr i f in an cira nj u teg a preh od a. P om emb en kora k na prej b o na reje n s ši ri t v ijo p on udb e s kr edi ti za p odp oro ukr epo m za ene rge t sko uč inkovi tos t i n proiz vo dnj o obn ovlj ive energije ter z uvedbo samo digitalne kart ice. Skupina podpira glo bal ne po bu de za razo glji čen je, in š ir i m er jen je em is ij v Sk upin i na o bs eg 3. U vedb a si s tem a up rav lja nja p odn eb nih in okolj s kih t vega nj s led i sm er n icam o rgan ov ECB in EBA . Pol eg te ga bo s od el ovanje v p odn eb nih s t res n ih te s tih ECB zagot ovilo p om em bn a dod at n a sp oznan ja, k i jih b o Sk upi na zagotov o upoštevala pri nadaljnji pril agodit vi s vojega obstoječega poslovnega modela. Učink ovita integraci ja reg ula ti vn ih zah tev , povezan ih s tr ajn os t nim p os lovanj em , bo v let u 2022 p om emb na za r azkr it ja in p oro čan je o po dro čju ES G (npr . t ak so no mij a EU, BA SEL 3. s t ebe r). O b upo š tevanj u pot reb n a tr gu , bo NL B Sk upin a n ared ila v se, kar j e pot reb no za pr ido bit ev pr ve ocen e okolj ske, d r užb ene i n upr avl jav ske us pe šn os t i. Vse ga n aš t ete ga pa n i m ogo če do se či br ez vis oko mot iv iran ih in u s t rezn o us pos ob lje nih e kip, za to bo do u s trez na iz obraže vanja pomemben del delo vnega programa. 34 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Po zelo zahte vnem letu zaradi globalnega vpliva izbruha covida-19, kakrš nega v vsej zgodovini še ni bilo, je bilo 2021 na s plošn o gledano le to vračanja v nov o norm alo in rast. V en dar pa je bolezen še vedno pr isotn a in bo v različnih o bsegih š e naprej vplivala na gospod ars t va kljub pov ečanim med icinsk im zmo gljivostim in kljub iz boljš anem u naboru orodij z a boj pr oti pandemiji. Čepra v je bi la p and em ija cov ida -19, s ku paj z n jen im i vp liv i na v se v idike ži vlj enj a in zl as t i na p os lovn o okolj e, še ve dn o najpogos teje uporabljen a fraz a v regiji in svetu , je Skupini uspel o ohraniti dobro kapitaliz acijo in likvidnos t, rezultati poslovanja pa k ažejo tudi visoko dobičk onosn os t. V pli v c o vi da -19 n a poslo v an je V pli v na k ak o v ost kr editnega por t f elj a Covid -19 ni p om em bn o vpl ival n a kakovos t kre dit ne ga por t felj a. S he me, k i so j ih uve dle v lad e v dr ža vah Sk upi ne za z agotavljanje moratorijev upravičenim k omitentom kot del uk rep ov v z vezi s pa nd emi jo covi da -19, s o bile v let u 2021 p os top no u kin je ne. N a dan 31. d ece mb ra 2021 so izpostavlje nos ti iz naslova odobrenih moratorijev zaradi covid a- 19 zna š ale 1.681,5 m io EUR , kar p om en i 10,8 % kreditn ega por t fe lja Skupine. Izpostavlje nos t iz naslova preos talih moratorijev zaradi co vida-19 je bila zanemarljiva in je zna š ala 24,8 mio EU R , pol eg t ega j e 98,5 % od te h mo rato r ijev že zapa dlo do kon ca l eta 2021. S kup aj 86,4 % izp os ta vlj en os t i iz na sl ova zapad lih m ora tor ij ev ne b ele ži zam ud , pr i 2,1 % pa zam ud e pre se gaj o 90 dni . B anka zel o sk r bn o sp rem lja in identif icira kakršnakoli povišanja kredit nih t veganj. U k re pi Sk upin a je š e n apre j sp reje ma la po tre bn e ukr epe za za šč ito svo jih s t ran k in zap os len ih , tako da j e zagot ovila va rn os t ne pog oje i n pos kr b ela za n em ote no o prav lja nje s tor itev v c elot ni Sk upin i. Velika več in a prod uk t ov in s tor i tev , ki ji h pon uj ajo ban ke v Sk upin i, j e komit en tom n a volj o v digi tal ni ob lik i in jim zar adi te ga n i tre ba o bis kat i pos loval nice – s k rep it vijo razpoložljiv ost i digitalnih k analov pa je z agotovljena tudi ne prek in jen a po dpo ra za komi ten te, k i je do s top na 24/ 7. Pobuda » delo od dom a« Vzpor edn o so b ili n ač r ti za uved bo p obu de » d ela o d dom a« , ki je b ila d an a že pred p an de mij o covid a- 19, pos pe še ni zar adi sp loš ni h okoli šč in v zad nji h dveh l eti h, za pos le ni p a so jo dob ro sp rej eli . S teg a vid ika je pa nd em ija do da tn o po sp eš ila razvoj v smeri digitalizacije poslovnega mod ela Skupine. Odpor nos t s t rateš kih pob ud Me d izbr uh om p an dem ij e covid a- 19 je bil a dob ro vi dn a odp or no s t s tr ate š kih p ob ud S kupi ne. N ovi n ači ni d ela s o om ogo čil i us pe šn o pre pre čevanj e večj ih zam ud p red vid eni h čas ovn ic iz vedb e, kar bi m ora lo pozi tiv no v pl ivat i na uspe šnos t Skupine v prih odnje. V pli v na tr ajnostno p o s l ova n j e Pan dem ij a covid a- 19 je m očn o vp liva la n a tr i najpom embnejš e vidike trajnos tn ega poslovanja: družbo, gos po dar s t vo in okolj e. Nj eno ve liko bre me za dr užbe bo n ajve rj etn ej e pu s til o tr ajn e pos le dice v o bli ki ve čje ne en akos ti i n revš čin e te r izz ivov gle de cen ovn e do s top nos ti in do s top a do os nov nih p ot reb. Zara di n aš eg a razum evanj a neposre dnega vplivala pandemije n a gospodar st vo, smo se o dlo čil i, da b om o še n ap rej po dpi rali r anl jive s kup in e in humanitarn e organi zacije oproščali plači la pro vizij. 5 Čepra v so s e v zad nji h dveh l eti h om eji t ve gib an ja zara di covid a- 19 in v zorci p revoza na de lo s prem en ili , se g lob aln e emi s ije v 2021 zar adi go sp od ar skeg a ok revanj a pon ovn o z vi šu jej o na ra vn i pre d covid om -19, zar adi č esa r je š e toli ko pomembnejši uspešen boj proti podnebnim spremembam. 6 Zaradi t ega s o bi li s prej eti t u di po me mb ni in o dlo čil ni korak i pr i raz voj u reg ula tor n eg a ok vi ra tr ajn os t ne ga po sl ovanja . Sk upin a je s t ega v idi ka okre pil a vlo go t rajn os t ne ga poslovanja v Skupini in pospešila s voje aktivn ost i: intenzivnejše obvlad ov anje ok oljskih in podnebnih t veganj, iz vedb a an alize vp liva i n pom em bn os t i, zač ete k me rj enj a ogl jič ne ga od ti sa l as t ne ga p os lovanj a in ok rep ljen o ko rporativno upravljanje z vzpostavit vijo Odbora z a tra jn os tn o po sl ovanje N LB Sk upi ne. Za več i nfo rm ac ij gl ejt e Poro čil o NLB S kup ine o t raj no s tn em p osl ovanj u v let u 2021. V let u 2021 s e je po kazalo, da j e Sk upin a o dlič no p ri pra vlj en a na »novo normaln ost«. Digitalizacija, vklju čenos t in v arov anje okolj a so bi le za n as n ajp om em bne jš e gon iln e si le. U po rabil i smo jih za nadaljevanje razvoja progresivnih in digitaliziranih s tor it ev , ter p rod uk tov, ki pod pira jo en erg et s ko učin kovito s t in s tem p reh od n a nizkoo glj ičn o dr už bo. 7 5 Za več i nf or m ac ij g lej te p o gl av je T rajnostn o poslova nje in podpoglavje Družben a odgov ornos t podjetja. 6 IE A , 2021: https:/ /w ww . iea . org/ repor ts/ global- energy-review- 2021 /c o 2 - emiss ions . 7 Za v eč in fo r ma ci j gl ej te p og la vj e Po sl ova nj e s po dj et ji in i nve s ti ci js ko ban čn iš t vo v Sloven ij i. 35 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Iz v ajanje trajnost nega poslov anja v pos lo vnem mo del u Skupi ne Do le ta 2030, k i je op red elje no kot ro k za dos eg anj e sve tovni h zavez n a pod roč ju E SG , je o s tal o ma nj kot en o des et le tje , zato so s t opil e v velj avo ne kate re kl juč ne za konod ajn e po dla ge EU v z vezi s tr ajn os t nim f in an cir anj em te r na čr t »Pr ip rav ljen i n a 55« (nač r t EU, da d o let a 2030 zm anj ša e mi si je top lo gred nih pli nov za 55 %), ki s o sp rožil i iz vajan je ob se žnih g os pod ar s kih sp rem em b. Sk upi na j e obl ikovala š tev iln e pom em bn e raz vojn e cil je z na s led nji mi rez ul tat i: T r ajno stni okvir T rajnos tn i okvir NLB Skupin e je bil objavljen k ot strateš ki dok um ent, k i po uda rj a am bici je in za veze gled e in tegr aci je tra jn os tn eg a pos lovan ja v p os lovn i mo del S ku pin e. Pol eg zagotavljanja uskladi t ve pris topa Skupine k trajnos tn emu po sl ovan j u s Cil ji tr ajn os t ne ga raz voj a O ZN (UN SD G) del ežni kom pon uj a t udi s ezn am tr ajn os t nih g os po dar s kih dejavnos ti , ki jih spodbuja Skupina , in tak o opredeljuje pod lag o za raz vr š čan je f in an cira nja kot t rajn os t n ega . Nadalje dokumen t podrobno nasl avlja obvladov anje ESG t veg an j, n ače la o dgovor n ega b an čni š t va in pos lov ne et ike te r st ruk t uro upravljanja trajnos tn ega poslovanja Skupine. Uskladitev trajnostnega pris topa Skupine s Cilj i tra jno s tn eg a raz voja OZN: 3. cil j: Pos kr be ti za zdr avo živ lje nje i n sp odb uj at i dob ro po ču tje v v se h živ lje njs k ih ob dob jih T rajnostn o poslovanje, z osredotočenos tjo na podn ebna in okoljska vprašanja ter ši rše vidike ESG , je prilož nos t za Skupino, da uresniči pr ičako vanja dr užbe, se pr ilagodi spreminjajo čemu se okolju in ublaž i nekatera t veganja. T o je Skupina že n ak azala z obsežn imi ukrepi, ki jih je s prejela na tem področj u. 7. cil j: Zagotov it i dos t op do ce nov no s pre jem lji vih , zan es lji vih , tra jn os tn ih in s od obn ih v irov en ergi je za vs e 8. cil j: Spodbu jati trajnos tn o, vključujočo in vzdr žno gos podars ko ras t, p oln o in pro du k ti vn o zapo sl en os t te r dos t ojn o del o za vs e 12. cil j: Zagotov it i tra jno s tn e n ači ne p roiz vodn je in p ora be 13. cil j: Sp reje ti n ujn e uk rep e za boj p rot i pod ne bni m sprem embam in njihovim posl edicam T r ajnos t no poslo v an je 36 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Na čelo 5: Upravljanje in kult ura Na čelo 6: T ransp arentnos t in odgovornos t Ba nka bo v c elot i ud eja nji la vs eh š es t n ače l, t er s te m pot reb ne korak e glede analiz e vpliva, določanja in udejanjanja ciljev ter odg ovorn os t i do kon ca 2024. Sk upin a je v 2021 iz ve dla a nal izo vpl iva, n a po dla gi kat ere je dol oči la ci lje, i n s tem iz pol nil a dr ug o na čelo o dg ovorn eg a ban čn iš t va. A na liza vp liva id en ti fic ira n ajr elevan tn ej še i n najpomembnejše poz itivne in negativne vpliv e port felja Banke na d r užb e, gos po dar s t va in okolj a, v ka ter ih p os luj e. Po leg teg a sl uži t u di kot tem el j, p otr ebe n za us t rezn o dol oča nje pomem bnih ciljev . Analiza pomembnos ti Da bi t u di v 2021 oh ran ila s voj o osr edo toč eno s t na n ač elo » dvojn e po me mb nos ti« , je S ku pin a kot dod at ek k an alizi vpliva izvedla tudi tradicionaln o analizo pomemb nos ti (skl adn o z G RI), s aj l ah ko izs le dke sk upa j z ide nt if ikaci jo del ežni kov upora bi kot do dat no p od poro u got ovit vam an alize vpl iva in kot po mo č pr i do loč anj u pre dn os t nih n alo g. Ogljični o dtis V dr ug i pol ovici l eta 2021 j e bil a sp reje ta »P oli tika NLB S ku pin e o me rj enj u in p oroč anj u og ljič ne ga o dt is a« kot in ter n a pol it ika o izrač un u og ljič ne ga o dt is a ope rat iv ne ga de lovan ja Sk upi ne, ki s lu ži kot klj uč ni m eto dol oš ki p ri s to p k nač in u in razl ogo m za poro čan je o glji čn ega o dt is a Sk upi ne. M et odo loš ki p r is to p tem el ji na P roto kolu o to plo gre dni h plin ih (Pro tokol G HG), k i je najbolj razš irjen s tandard mer jenja izpustov toplogrednih pli nov v s vetovn em m er il u. Analiza vpliva in določanje ciljev Ba nka je v 2020 p odp is ala N ače la OZ N za odgovor n o ban čn iš t vo v ok v ir u f in anč ne p ob ude P rogr am a Zdr užen ih na rodov za okol je (U NEP FI PR B), kat er ih ci lj je u sk la dit i s tra te gij o in pra ks o B an ke z UN SG D ter P ar iš ki m sp oraz umo m o po dne bn ih sp rem em ba h . Načela odgo vornega bančništ va so naslednja: Na čelo 1: Uskla jev anje Na čelo 2: Vpliv in d olo či tev ci ljev Na čelo 3: Strank e Na čelo 4: Deležniki T rajnostn o finan ciranje V 2021 je B an ka odob ri la za več kot 60 m io EUR d olg oroč ni h kre dit ov v ok vi r u pot en cial ne s kl adn os t i s T ak s on om ijo EU (segm en t veli kih p odj et ij) : B anka je f in an cir ala n aložb e v energets ko infras tr ukt uro, telek omunikacijsko omrežje , om režje o sk r be z vod o, izgradn jo ku lt ur n ih in š ol sk ih ob jek tov ter e ner get s ko uči nkovit os t. V se gm en tu M S P je bi lo tr ajn os t no fi na nci ran je n a sk rom ni ra vn i. Kone c let a 2021 so s i B an ka in bančn e članice Skupine zadale ambicioz ne cilje na področju tra jn os tn eg a f ina nc iran ja za ob dob je 2022-202 5 . Na po dla gi an alize bo p ou dare k na o bn ovlj ivi h vir ih e ner gij e, reš it vah za zma njš an je o glji čn ega o dt is a, izb ol jš anj u en erg et ske učinko vitosti in pod pori krož nemu gospodars t vu. T aksonomija EU Uvajanje Uredbe o taksono miji EU je podrobno sprem ljal pre ds ta vn ik S kupi ne v d elov ni s kup ini za t raj nos tno fi na nci ran je Evrops ke ban čn e fe dera cij e, ki j e me d dr ug im pok r ivala n al oge p roj ek ta U NEP FI in EBA » Up orab a tak s on omi je EU v ba nč ne m kre dit ira nju « . Ure db a o tak s on omi ji EU bo v p roce s fi na nc iran ja S kupi ne v ce lot i uved en a v 2022. Obvlado vanje tveganj ESG V 2021 so p otekal a in ten zivn a pr izad evanj a za iz vajan je zaht ev na p odro čj u pod ne bni h, o koljs k ih in dr u žbe nih t veg an j sk lad no s s m er nica mi ECB in EBA . Ba nka je n ed avn o pod pis al a ok v ir ne s por azum e z EBR D in g aran ci js ke pogo db e z MI GA . Iz teg a izha jaj o pr ičakovan ja, d a bo v zp os ta vlj en me ha nizem za okol js ko in dr užb en o pre gle dovanj e tre nu t nih in potencialnih vlog za financiranje, za k ar se uporablja izkl juč it vene s ezn am e MI GA in EB RD t er vel jav no o koljs ko in dr u žben o zakon od ajo. O bs t oje či ok v ir S kup ine za obvl adovan je t vegan j se za to s ta lno n ad gra juj e z okolj sk im i in dr u žben im i ele me nt i. Kot s is te ms ko pom em bn a us t an ova je Sk upin a vk lj uče na v o k vir p odn eb nih s t re sn ih te s tov ECB 2022. V eč in for m aci j je n a voljo v p ogl av ju Uprav ljanje t veganj . Uspos abljanje za trajnos tno p oslov anje Na podlagi modela podob nih programov usposabljanja Mednarodn e finan čne korporacije (IF C) je bil skr bno pripravljen s pletni program uspos abljanja na področju tra jn os tn eg a pos lovan ja , ki s e iz vaja n a ra vni c elo tn e Sk upin e. V prihodn ost i bo Skupina izvajala uspos abljanje za trajnos tno pos lovan je n a let ni r avn i. 37 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Delovne skupine implementacije trajnosti V Ba nk i se zar adi u vajan ja raz ličn ih e lem en tov tr ajn os t i v zpos tavl jaj o nam en s ke delov ne s ku pin e. Nj ihova s es ta va je različ n a, o dvi sn o od p odr očj a tra jn os ti , n a kater em de laj o. V ban čn ih č lan icah s o bil i im en ovani po ob laš če nci za E S MS , k i redn o po roč ajo ur adn im or gan om vod en ja. T o so pr eds t av nik i področja upravljanja t veganj, ki zagotavljajo us trezno izvedbo ES M S na ra vn i org aniza cij e. Dr uge tem e, po ve zane s trajnos tnim p oslov anjem Števi lni o d teh r ezul ta tov odr ažaj o dol goro čn e iz zive, h kra ti p a tu di s pos ob no s t Sk upin e, d a na t em po droč ju d ose že otip lji ve rezu lta te. T reb a je om en it i, da s o bil e v 2021 ob rav na vane t ud i š tevi lne d r uge t em e, povezan e s tr ajn os t nim p os lovanj em , in s icer : • digitali zacija in bre zpapirno pos lovanje, • politika nagrajevanja, • projek t i C SR , ki s o sk lad ni s Ci lji t rajn os t ne ga raz vo ja O ZN, • vklj učen os t i n razn oli kos t na ra vn i zapos l eni h in komi ten tov, • grajen je p ar tn er s tev in s po so bno s ti s od elovan ja z raz ličn im i pre ds ta vn iki n a akad em skem p od ročj u, iz n evl adn ih org aniza cij t er rea ln ega g os pod ar s t va , • razvoj t ale ntov in s k rb za zap os len e. Načr t za 2022 Nač r t tra jno s tn eg a pos lovan ja S kup ine za l eto 2022 je p oln novi h iz zivov . Kot podp is nic a UN PR B bo B an ka pre uč ila možn os t p ri s to pa k zavezn iš t v u Net Zero B an ki ng A llia nce UNEP FI , s či mer b i pr ido bil a dos t op do p odl ag za ob likovanj e brezogljičnega bančni št va. Skupina upoš teva zahtev e vlagateljev , nadzornik ov , k onkurentov in drugih dele žnik ov , da s e pos lov ni m ode l ban ke us kl adi s c ilj i brezog ljič ne ga pos lovan ja . Nap red ek pr i do se gan ju c iljev za l eto 2030 in na jpozn eje le ta 2050, s kl adn o z ver jet ni mi s cen ar iji p oviš an ja tem pe rat ur e za mak s im aln o 1,5 °C , p a ni o dv is en le o d pr ipr avl jen os t i in zm ogl jivos ti B an ke, amp ak v veli ki m er i t udi od kom ple ks n ega n ab ora d eja vni kov , kot s o razpo ložl jivos t trajnos tnih nal ožb in akt ivnos ti, tranzicijs ki projek ti, zmogljivos ti preoblikovanja indus trij e ter gospodar ske politike v podporo tranz iciji. Ambicija Skupin e na področju trajnos tn ega poslovanja je zas idra na v n jen em p os lan s t v u . T o je h kr at i pr iložn os t, d a pod jet je m pom ag amo n e s am o preži veti , am pak t u di pr evze ti pob ud o in se p ozicio nir at i tako, da b odo l ah ko rasl a. T rajn os t je os red nja t em a na še ga p os lovn eg a mo del a in s te ber za preobraz bo Skupine. Str uk tura upravljanja trajnostneg a poslovanja v NLB Skupini Str uk tura upravljanja trajn ost nega poslovanja v NLB Skupini je zas idr an a na razl ičn ih ra vn eh zn otr aj S kupi ne, s č im er zagot av ljam o, da j e del ežn a pozor nos ti n ajv iš jih o dlo čevals k ih org anov i n je hk ra ti m oč no v klj uče na v n a še po sl ovanj e. V tre tje m čet r tle tj u 2021 je bi l us ta nov ljen » O dbo r za tra jno s tn i razvoj NLB Skupine« kot del ra zvoja upravljanja trajnos tn ega pos lovan ja , ki s e je pr vi č se s tal d ecem br a 2021. Odb or u pre ds ed uje p red se dni k upra ve Ba nke in n adzi ra in teg raci jo dej avn ikov ESG v p os lovn i m ode l Sk upin e n a os redo toč en in usklajen način v celo tni Skupini, iz daja mnenja, priporočila in po bu de te r sp reje ma u s tr ezne o dlo či t ve, ko je to p ot rebn o. Odbor je pooblaščen, da obravnav a, ra zvija in odobrav a politik e, pobude, metodologije in strategije traj nos tnega poslovanja, ključn e k azalnik e uspešn os ti, cilje in druge us t rezn e pos topke NLB S ku pin e ter v pli va na s t ra teš ke cil je, pove zane s trajnost nim poslovanjem. Poleg utrdit ve trajnos tn ega poslovanja v vsak odnevnih poslih na raz lič nih ra vn eh v B an ki (na r avn i Up rave, iz v r šn eg a vods t va, S kup in e, po droč ja in d r žave) je NLB u vedl a št irinivojsko Str uk turo upravljanja trajnos tn ega poslovanja v NLB S kup ini , in s icer : Nad zor ni s vet NLB Banka je vzpos tavila celovit okv ir za trajnos tno upravljan je, ki s e začn e s s pon zor s t vo m te te me n a rav ni N adzor n ega sve ta NLB , k i po me mb no pr i sp eva k iz vajan ju t raj nos tne ga poslovanja. Nadzorni svet redno spremlja izvajanje dejavn iko v ES G in to te mo re dn o obr avn ava . Odbor z a tr ajnostni r azv oj Ses tavljen je i z pooblaščencev na najvišji ravni in z agotavlja cel os tn o viz ijo in t raj no s tn o s tr ate gij o, opr ede lj uje k lju čn e politik e, preg leduje napredek na področju pomembnih pobud, odl oča o p os ebn ih zu na njih p ar tn er s t vih i n dog ovori h ter zagotavlja usklajen ost celovitega programa s poslan s t vom B an ke . Oddelek T rajnostni razvoj v sektorju St rat egi ja in p osl ovni raz voj Ekip a za tra jn os t v ok v ir u S tra teg ije i n pos lov ne ga raz voj a NLB n adzir a na čr t tra jn os ti za v so S ku pin o in im a na log o, da spodb uja to kulturo, spremlja izvajanje s trategije, koordinira pob ud e, m er i vpl iv in p oro ča o na pre dku O db or u za tra jn os tn o po sl ovanje , Upr avi i n Nadzo rn em u s vet u. Za doda tn e in for m aci je s i ogl ejt e: • pogl avje Upravljanje t ve ga nj , podpoglavje Vključevanje ESG t veganj • Pojasnilo 6 finančnega dela poročila • pogl avje Izjav a o upravljanju t veganj • Razkr it ja po 3 . stebr u • Poroči lo NLB S ku pin e o tra jn os t nem p os lovan ju v 2021 Dr u žben a odgo v or nos t podjetja Skupina s svojimi ak tivn ost mi s področja družben e odg ovorn os t i (C SR) p ri sp eva k ši rš em u dr u žbe no - gos po dar s kem u raz voju i n rav na o dgovor n o v odn os u do svojih st rank, zaposlen ih in družbenega okolja. Skupina posebn o po zornos t namen ja znanju in vseživljenjskemu uče nju . K lju čn i s teb ri d r užb en o odg ovorn eg a pos lovan ja Sk upin e s o sk rb za za pos le ne, za šč ita za konit os t i in in teg ri tet e, spodb ujanje podjetni št va, pov ečev anje finan čne pism enos ti, podpora profesionaln im in mladim špor tn ikom, humanitar ne dej avn os t i, za šč ita k ul t ur ne de di šč ine i n sk r b za okolje . Skupina si vsak o leto prizade va po v ečati delež aktivnos ti CSR , ki za sl edu jej o Cilj e tra jno s tn eg a raz voja OZN. Cilj za l eto 2021 – vs aj 30 % vs eh d eja vn os t i CS R v vs ak i ban č ni čl an ici m ora bit i us kl aje nih s C ilji t raj no s tn eg a raz voja OZN – je bil dos ežen , ne kater e ban ke čla nic e pa s o ga cel o pre se gle . Hkr at i Sk upin a na čr t uje n e le u sk lad it i C SR te me s s voj imi č la nica mi , amp ak tu di iz ves ti več s kup ni h proj ek tov. Dva gla vn a proj ek ta v 2021 s ta bi la # Ok vir Pom oč i in Sr čn e pr iložn os t i. Razume v anje i zziv o v mali h pod jet nik o v – pr ojek t # O k virPomo či se je nada lje v al v 2021 Dr užbeno odgovorna dejanja Skupin e stalno na dgrajujemo s proj ek t i, k i sl edi jo Cil jem t raj nos tne ga raz vo ja O ZN. Pr vi reg ion aln i proj ek t S kup ine n a te m po droč ju je b il uve den sp om lad i 2020. Kr iza zarad i covid a- 19 je v pr ejš nj ih le tih zaprla vrata mnogim san jam. Zato je bila sprejeta odločitev , da s e zagot ovi žare k upa nja s p roje k tom # O k vi rPo mo či t ud i v let u 2021. Pro jek t je na š na čin n ud en ja po mo či m alim l okaln im pod jet ni kom, k i jih j e si t uac ija v za dnji h let ih n ajb olj p r izade la . V sk lop u kam pan je s mo d oni rali o gla ševa ls ki pr os tor 73 izbra nim p odj et nikom v S loven iji in 258 n a ra vn i celo tn e 38 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sk upin e. U del ežen ce iz let a 2020 sm o povab ili , da po s tan ejo ambasadorji lanskoletnega projekta in delij o svoje poz itivne izku šn je s pr ojek tom # Ok vir Pom oč i. S v et , pol n srčno s ti, je sv et, po ln pril ožnosti Svet je le pš i in ba r v it ejš i, č e dr ug dr ugem u s to jim o ob s t ran i in z vs em s rcem u s t varj amo n ove pr iložn os t i – ta kš n e, kot na s taj ajo t u di ob n aš i po dpo ri . Na v se h trg ih , kj er po sl uje Skupina , z donacijami podpiramo organizacije, ki promovirajo vključenos t otrok, s tarejših ali obeh generacij. V S love ni ji j e NLB don irala dvema humanitar nima organizacijama, Botr s t v u in Humanitarčku. Don acija Bo tr s t vu b o 200 pr ikr ajš an im ot rokom om og oč ila p ri ložn os t za raz vi jan je tal en tov . Po dr u gi s tr ani p a v Sl oveni ji 97.000 s tar ejš ih lj udi ž ivi p od p rago m revš či ne. S p om očj o don ac ije jim b o dr uš t vo Hu man it arče k zagot ovilo 21.000 t opl ih obrok ov . NLB B an ka, Be ogra d in K omercijalna Banka, Beograd s ta do nir ali s red s t va c ent r u za vk lju čevan je ml adi h »SO S dečija sela«, nevladni humanitarni in neprofitni organi zaciji, ki s i pr izadeva za izb olj ša nje kakovos t i živ ljen ja ot rok b rez s tar š evs ke osk r be, o pol no mo čen je og roženih d r uži n, p odp oro pr i dos eg anj u ekon om ske n eod vi sn os t i ml adi h lju di iz ra nlj ivi h skupin in zagotavljanje nujne pomo či lokalnemu prebivalst v u in be gu nce m . NLB B an ka, Skopj e se j e prav t ako odl oč ila , da bo p od pr la otro ke ter s t arej še, i n si cer z do na cij o zdrav s t ve nem u cen tr u za s t arej še v S kopj u, Fund aci ji za izobr aževaln e in kul t ur ne p ob ude » Korak za korakom « te r proj ek t u »B od i V , bod i vk lju čevale n , bod i vk lju čen « , ki s i pr izad eva izbol jš at i pr iložn os t i izobr aževanj a za invali dne o tro ke in pr is peva k raz voj u vkl ju čevaln ega i n ne loč evalne ga p ods is tem a osnovnoš olskega izobraž evanja. NLB B an ka, Ba nja L uka se je o sre dot oči la n a ml ade i n s tar ejš e in je 500 i nvalid nih ot rok t er ot rok iz s oc ialn o ogrože nih d r užin o bd ar ila z n ovole tni mi d ar ili , za 500 os kr bovan cev v cen tr ih s tarej ši h obč anov p a je zag otovi la božično kosilo in posteljn ino. Sk lad no s t rad ici jo iz pre tek lih l et je N LB Ba nka, S araj evo pod pr la s irot iš ni co v T uz li in ta ko pom aga la ot rokom br ez s tar š ev in dr u žin . J avn a us tan ova »Dom za o tro ke brez s tar š evs ke osk r be T uzla« v zgaj a in s kr bi za ot roke br ez s tar š evs ke osk r be, ot roke iz di s f unkci on alni h dr už in in otro ke, ki p ros jač ijo in ž ivi jo n a ces t i. Vse m zagot avl jaj o dom , zdr avs t ven o osk r bo, re dn o izobra ževanje , obl ači la in hra no. T ren ut no j e pr i nji h v os kr bi 56 ot rok v se h s taro s ti , od dojenčkov do dijako v . Tu d i N LB B anka , Pri š tin a se j e odl oči la za dvoj no d on aci jo. Pr vo so na me nil i Nac ion aln em u zdr u ženj u za av tizem n a K osovu (ANAK), ki se ukvarja z ident ificiranjem otrok z av tizm om in zag ota vlj anj em po dpo re zan je in za n jih ove dr uži ne . Org aniza cij a tok rat p rom ovira t ale nt e otro k z av tizm om s po mo čjo s li kanja . Dr u ga do na cij a je bi la na me nje na Pa r tne r s t v u id ej, o rga nizac iji , ki s od el uje zl as t i s pr ipa dn iki ro ms ke, aš kals ke in eg ipč an ske s kup nos ti n a področju izobraže vanja, zdravst va, socialne ga dela in ok olja. NLB Banka, Podgorica je do nac ijo n am en ila Ce nt r u za otro kove pravi ce, n evla dni o rga nizac iji , ki m ed dr ugim pom ag a otr okom pr i bo ljš i vk lj uče nos ti v pro ces o dlo čan ja in zago tav lja nja , da s e nj ihov g las s li ši , so de luj e pa t ud i z obč u tlj ivi mi s kup in ami , kot so o tro ci iz rej ni š t va in s oc ialn o ogrožene skupine. Smo v aši sosedje. P r ababic e so var č e v ale z a težk e č ase. Z a babic e je bila izobr azba najboljša naložba. Mame so inv estir ale v sv oja podjetja. Vi vlagate v sanje. Spr emljamo vas sko zi vsa življenjsk a obdobja, v am pomagamo uspešno vijugati med izzivi, ki jih prinašajo, ter nudimo upor abne rešitv e in zanesljiv o pot do ur esničenja največjih in najdrznejših cilje v. In čepr av se vaše prioritete z leti spr eminjajo, ostajajo naše nespremenjene: da v am pomagamo s pr avimi nasveti in vam na vsak em k or aku zagotavljamo no v e priložnosti. 40 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Rezultat Skupin e temelji na nas lednjih ključnih dejav nikih: • Vklj uči tev Kome rcij aln e B anke, B eo gra d, p rev zete ob kon c u let a 2020, zdr uži tev NLB B an ke, Pod gor ic a in Komer cij aln e Ba nke, Po dgo ri ca novem br a 2021 ter p roda ja Kome rcij aln e Ba nke, B an ja Luka d ecem br a 2021. • Vis oka, 12- o ds t otn a ra s t kre dit ov preb ival s t v u in p rece jš nja , 8- od s tot na ra s t kr edi tov gos p oda rs t v u; ras t j e pre se gla 10 % tu di b rez Komer cij aln e Ba nke, B an ja Luka . • Čis ti ob res t ni p r iho dk i so s e poveč ali za 109,8 m io EUR , predvsem zaradi pris pevka skupine Komercijalne Banke v vi šin i 98,5 mi o EUR . T udi či s ti o bre s tn i pr ih odk i bre z pr is pev ka sku pin e Komerc ija lne B a nke so s e pove čali , in sic er n a pod lag i večji h obs eg ov in poveč ani h tr ž nih d ele žev v kre dit n em po r t fel ju , ki s o na dom es tili z nižan je ob res t ni h me r . Na s p loš no j e na č is t e obre s tn e pr ih od ke vpli vala pre sežn a li k vid no s t, ki je p os led ičn o vodi la v več ji ob se g den ar ja i n den ar ni h sre ds t ev pr i cen tra lni b an ki , z nizk imi ali n ega t ivn im i obre s tn im i me ram i; vend ar s o bili d oda tn i obr es t ni pr ih od ki pr izn an i na p odl agi n ižji h obr es t nih m er za TL TRO v B an ki v d ece mb r u. • Gospodar sko okrev anje je v odilo do optimizacije naložbenega por t felja prebivalst va, rasti s tanovanjskih kr ed it ov , v zaj em n ih s k la dov i n ba n čn eg a za varova ln iš t va , zarad i čes ar s o se p ovečal i pr ih odk i iz na sl ova čis t ih opr avn in (nad om es t ila za v is oka s tan ja d epozit ov ter čis te proviz ije iz upravljanja premož enja in bančneg a zava roval ni š t va). • Nižji en kra tn i pr ih odk i, k i s o v let u 2021 vk lj učeval i pr ih ode k od v redn ote nj a v viš in i 14,8 mio EU R iz po pla čil a izpos tav ljen os t i, r az vr š čen e me d ne don os ne , 9,0 mio EU R dr ug ih pr ih odkov iz po sl ovanja iz n as lova p orav na ve pra vn ega s po ra in 8,1 m io EUR n eg at ivn eg a vp liva pr oda je Komerc ija lne B an ke, B anj a Luka; le ta 2020 je p roda ja NLB Vi te in d olž niš k ih vre dn os t nih p api rj ev pozit ivn o vp lival a na rezu lta t v vi ši ni 28,1 m io EUR . • Ohra nit ev zme rn e ra vni s troš kov; v iš ji s t roš ki zar adi s t roš kov integracije in st roškov zaposlenih . • Čis te os la bit ve in rezer vaci je za kre di tn a t veg an ja so b ile sp roš čen e v vi ši ni 35,8 m io EUR , ve čin om a zarad i us pe šn eg a poplačila bilanč nih in zunajbilančnih izpos tavljenos ti ter spremenje nih parametrov zaradi ugodnejš ih makroekonoms kih napovedi. Dru ge oslabit ve in rez er vacije so bi le ob likovan e v viš in i 27,1 mio EU R , več in om a zaradi rezer vaci j za pres t r uk t u ri ranj e in rezer vac ij za pra vn a Skupina je u st varila dobi ček po davkih v zn esku 236,4 mio EU R , kar je 6 7,3 % oz . 95,1 mio E UR več k ot v prejšnjem let u (2020: 141,3 mio EU R), ob izključ it vi pozi tivnega vpliva nakupa Komercijalne Ban k e, Beograd leta 2020. t veg an ja, p red vs em v z vezi s Kom erci jaln o B an ko, Beo gra d. • NLB Skl adi s o n a let ni ra vn i dos eg li 79,8- od s tot no r as t br u to pr ili vov v vza jem ne s k lad e (252,4 mi o EUR), s re ds t va komi ten tov B anke v up rav lja nju p a s e pr ibl ižuj ejo 1,3 m rd EUR . • Vis ok koli čni k cel otn eg a kapit ala ( TCR), in s ice r 17,8 % . • Nega tive n s tro še k t veg an ja (CoR) v vi ši ni - 41 b .t. ob do br ih tre nd ih kakovost i s red s tev in o dlo čn em u pr is t op u k reševanju problema tičnih nal ožb. • Nadaljev al se je v ečletni padajo či trend por t felja slabih pos oji l, in s ice r zla s ti za radi o dpl ač il, iz t er ja ve, prod aje terjat ev in oz dravljenih komitentov . Zaradi k ombinacije uspe šnega reš ev anja slabih posojil in ras ti kak ov ostn ega kre dit n ega p or t fe lja s e je b r uto kol ičn ik s lab ih po soj il (def. EBA) na l et ni ra vn i zniža l s 4,5 % na 3,4 % , količn ik ne don os nih iz pos t av ljen os t i (def. EBA) p a za 0,6 o.t. na 1,7 % . • Port felj neobremenjen ih likvidn ost nih rezerv je znaš al 8.280,6 mio EU R (38,3 % b ila nč ne v sot e). Pr egled finan čn ega poslo v anja 236,4 mio EUR čis tega dobička. Sl ika 5: D ob iče k po d av k ih NL B Sk up in e (v m io EU R) / R OE p o da vk ih (v %) (i) RO E po d av kih 225,1 203,6 193,6 269,7 236,4 2017 2018 2019 2020 2021 14,4 % 11,8 % 11,7 % C AG R * 1 % 8,1 % 11,4 % * Sk upn a le tn a s top nj a ras t i. (i) Sk upi na Kom e rcij aln e B an ke vkl ju čen a o d leta 2021. 41 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izk az poslovnega izida T ab ela 10: Izkaz p os l ovn eg a izi da N LB S ku pi ne i n NLB NLB Skupina v mi o EU R 2021 2020 Letna spr ememba Q4 2021 Q3 2021 Q 2 2021 Q1 2021 Q4 2020 Sprememba v zadnjem kvartal u od tega prispev ek KB Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 409,4 299,6 109,8 98,5 37 % 107,0 103,7 101,1 97,5 75,1 3,4 3 % Čiste opravnine 237,2 170,3 66,9 42,5 39 % 64,6 58,6 59,9 54,1 45,1 6,0 10 % Prejete dividende 0,2 0,1 0,1 0,2 101 % 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 - 0,1 - 65 % Čis t i p ri ho dk i iz f in an čn ih p os lov 38,4 32,0 6,5 8,1 20 % 5,0 7,4 20,8 5,3 2,0 -2,4 - 32 % Čist i drugi prih odki -18,3 2,6 -20,8 - 17,9 - -9,6 -3,8 -2,0 -2,8 -1,0 - 5,8 -154 % Čisti neobrestni prihodki 257,6 204,9 52,6 32,8 26 % 60,0 62,3 78,7 56,5 46,1 -2,3 - 4 % Skupaj čisti prihodki 666,9 504,5 162,4 131,3 32 % 167,0 166,0 179,9 154,0 121,2 1,1 1 % Stroški dela -231,3 - 165,0 - 66,4 - 54,9 - 40 % - 63,1 -56,5 - 56,5 -55,1 - 42,0 - 6,6 -12 % Drugi admi nistrativni stroški -137,5 -97,3 - 40,3 -38,3 - 41 % - 43,4 -31,7 - 32,6 -29,8 -27,6 -11,7 - 37 % Amor t izacija - 46,5 -31,7 -14,8 -13,4 - 47 % - 11,7 - 11,6 - 11,6 - 11,6 - 8,0 - 0,1 -1 % Stroški skupaj - 415,4 -293,9 -121,4 -106,6 - 41 % -118,2 -99,9 -100,7 -96,6 -77,7 -18,4 - 18 % Rez ul ta t pre d os la bi t vam i in reze r vac ija mi 251,5 210,5 41,0 24,7 19 % 48,8 66,1 79,1 57,5 43,5 -17,3 -26 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e za kre di tn a t vega nj a 35,8 - 62,3 98,1 3,4 - 1,8 3,3 14,8 16,0 -13,2 -1,6 - 47 % Dr u ge o sl abi t ve i n reze r va ci je -27,1 -9,1 - 18,0 -24,0 -198 % -18,3 2,9 - 11,3 -0,5 -7,9 -21,2 - Os la bi t ve i n rezer vac ij e 8,8 -71,4 80,1 -20,6 - -16,5 6,3 3,5 15,5 -21,1 -22,8 - Dr u gi č is t i do bič ki i z na ložb v ka pit al o dv is ni h , pr id r uže nih d r už b in s kup ni h po dv igov 1,1 0,9 0,2 0,0 27 % 0,2 0,5 0,3 0,1 0,0 - 0,4 - 68 % Negativno dobro i me 0,0 137,9 -137,9 0,0 - 0,0 0,0 0,0 0,0 137,9 0,0 - Rez ul ta t pre d da vk i 261,4 277,9 -16,5 4,2 - 6 % 32,5 72,9 82,9 73,1 160,2 - 40,4 -55 % Da vek iz d oh od ka -13,5 - 5,2 - 8,4 2,5 -162 % - 0,6 -3,3 - 4,8 - 4,7 3,8 2,7 81 % Rez ul ta t ma nj ši n sk ih l as t ni kov 11,5 3,0 8,4 1,5 - 1,0 3,9 2,9 3,8 -1,1 -2,9 -75 % Rez ul ta t po d av kih 236,4 269,7 - 33,3 5,2 -12 % 30,9 65,7 75,2 64,6 165,1 -34,8 - 53 % 42 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB v mi o EU R 2021 2020 Let na sprememba Q4 2021 Q 3 2021 Q2 2021 Q1 2021 Q 4 2020 Sprememba v zadnjem kvartal u Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 139,1 138,9 0,3 0 % 37,4 34,2 33,8 33,7 34,5 3,2 9 % Čiste opravnine 119,6 104,5 15,1 14 % 31,2 30,0 30,8 27,6 27,3 1,2 4 % Prejete dividende 79,6 6,3 73,4 - 7 4,7 0,4 0,0 4,5 5,5 7 4,2 - Čis t i p ri ho dk i iz f in an čn ih p os lov 19,0 28,1 -9,2 -33 % 0,8 1,8 14,7 1,6 3,0 - 1,0 - 55 % Čist i drugi prih odki 4,2 33,9 -29,8 - 88 % 0,9 0,3 0,8 2,2 1,5 0,5 160 % Čisti neobrestni prihodki 222,4 172,8 49,6 29 % 107,5 32,6 46,3 35,9 37,4 7 4,9 - Skupaj čisti prihodki 361,5 311,7 49,8 16 % 144,9 66,8 80,1 69,6 72,0 78,2 117 % Stroški dela -107,0 - 102,6 - 4,4 - 4 % -28,4 -26,8 -26,0 -25,8 -25,4 -1,6 - 6 % Drugi admi nistrativni stroški - 59,1 - 60,0 0,9 2 % - 19,2 - 13,0 - 13,8 -13,1 -17,0 - 6,2 - 48 % Amor t izacija -17,5 -17,8 0,3 2 % - 4,3 - 4,4 - 4,4 - 4,4 - 4,3 0,0 1 % Stroški skupaj -183,6 -180,5 - 3,1 -2 % -52,0 - 44,1 - 44,3 - 43,2 - 46,8 -7,8 -18 % Rez ul ta t pre d os la bi t vam i in reze r vac ija mi 177,9 131,2 46,7 36 % 93,0 22,6 35,9 26,4 25,2 70,4 - Os la bi t ve i n rezer vac ij e za kre di tn a t vega nj a 26,1 -9,0 35,1 - 4,9 6,3 3,3 11,7 8,5 - 1,4 -22 % Dr u ge o sl abi t ve i n reze r va ci je 7,5 - 8,3 15,8 - 5,7 0,1 - 0,1 1,8 -7,9 5,5 - Os la bi t ve i n rezer vac ij e 33,6 -17,4 50,9 - 10,6 6,4 3,2 13,5 0,6 4,2 66 % Rez ul ta t pre d da vk i 211,5 113,9 97,6 86 % 103,6 29,0 39,0 39,9 25,8 7 4,5 - Da vek iz d oh od ka -3,0 0,1 -3,1 - - 1,1 - 0,2 -1,2 - 0,6 2,6 - 0,9 - Rez ul ta t po d av kih 208,4 114,0 94,5 83 % 102,5 28,8 37,9 39,3 28,4 73,7 - 43 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sl ika 6: D ob iče k po o bd a vči t v i NLB S k up in e (mio E UR ) – raz vo j na l et n i ra vn i 98,5 42,5 -106,6 -20,6 -137,9 24,4 100,7 2,5 11,3 - 4,6 -9,6 -14,9 0,2 -9,9 1,5 5,4 -10,8 2020 269,7 109,8 66,9 - 14,2 -121,4 80,1 0,2 -137,9 - 8,4 - 8,4 236,4 Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i Čiste opravnine Os ta li č is t i ne ob res tni prih odki Stro ški Os la bi t ve i n rezervacije Dr u gi č is t i dobički (i) Negativno dobro ime Da vek iz d oh od ka R ez ul ta t manjš ins kih las tnikov 2021 NLB S ku pin a b rez KB KB (i) Do bi čki , zm an jš an i za izgub e iz na lož b v kapi tal o dv isn ih , pr id r užen ih in s ku pa j obv lad ovan ih d ru žb. 666,9 mio EU R čis tih pr ihodkov i z poslovanja. Re zulta t odr aža uspešno poslo v anje in dosežene pom embne mejnik e Sk upin a je u s t va ri la 236,4 mi o EUR do bič ka po da vki h , kar je 33,3 mio EU R oz. 12 % m anj kot v p rejš n jem l et u, n a po dla gi na sl edn jih k lj učn ih d ejav ni kov v tekočem l et u: • Čis ti ob res t ni p r iho dk i so s e poveč ali za 109,8 m io EUR , pre dvs em zar adi p ri sp evka s kup ine Kom erci jal ne B an ke v vi šin i 98,5 mi o EUR . N a nar aš čaj oče č is te o bre s tn e pr ih od ke brez p ri sp evka s kup ine Kom erci jal ne B an ke je vp lival a pre sežn a li k vid no s t, ki je p os led ičn o do loč ala več ji ob se g den ar ja i n den ar ni h sre ds t ev pr i cen tra lni b an ki , z nizk imi ali n ega t ivn im i obre s tn im i me ram i. O bre s tn i pr ih odk i na let ni ra vn i brez p ri s pevka s kup ine Kom erc ijal ne B an ke so se p ovečal i, in s ice r na p odl agi ve čjih o bs egov in p oveča nih tr ž nih d ele žev v kre dit ne m por t f elj u, k i s o na dom es t ili zniža nje o bre s tn ih m er . • Prih od ki iz č is t ih op rav nin s o se p ovečal i v vs eh ba nkah , v Ba nk i veči no ma zar adi s pre me mb ce n paket ov , nad om es t il za vis oka s ta nja s re ds t ev , viš jih č is t ih prov izij iz up rav lja nja pre možen ja in b an čn ega za varovaln iš t va ter prov izij za organizacijo sindiciranih pos ojil. • Enkra tn i pr ih odk i od v red not enj a v vi ši ni 14,8 mi o EUR iz poplačila i zpostavljenosti, razvr ščene med nedonosne, 9,0 mio EU R dr ug ih pr ih odkov iz po sl ovanja iz n as lova por avn ave p rav ne ga s por a in 8,1 mio EU R izgub e zarad i pro daj e Komerc ijal ne B an ke, B anj a Luka; na l et ni ra vni nižj e, pr i če me r je pro daj a NLB V it e in dol žni šk ih v redn os t ni h pap ir jev vp lival a na r ezul ta t za leto 2020 v v iš in i 28,1 mio EU R . • Ohra nit ev zme rn e ra vni s troš kov; v iš ji s t roš ki zar adi s t roš kov integracije in st roškov zaposlenih . • Čis te os la bit ve in rezer vaci je za kre di tn a t veg an ja so b ile sp roš čen e v vi ši ni 35,8 m io EUR , ve čin om a zarad i us pe šn eg a poplačila bilanč nih in zunajbilančnih izpos tavljenos ti ter spremenje nih parametrov zaradi ugodnejš ih makroekonoms kih napovedi. • Dr uge o sl abi t ve in reze r va cij e so bi le ob likovane v v iš in i 27,1 mio EU R , več ino ma za radi r ezer vacij za p res t r uk t ur ira nj e in rezer vaci j za pra vn a t veg an ja, p red vs em v z vezi s K omercijalno B anko, Beograd . 44 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 2020 2021 +83 % +103 % +80 % + 70 % +83 % +625 % +65 % NLB , Ljubljana NLB B an ka , S kop je NLB B an ka , Banja Luka NLB B an ka , Sa raj evo NLB B an ka , Priš ti na NLB B an ka , Podgorica NLB B an ka , Beograd KB , Beograd KB , Ba nj a Luka KB , Podgorica 114,0 208,4 19,2 39,0 10,1 18,2 5,9 10,0 13,3 24,4 1,4 10,1 2,6 4,3 34,8 0,5 -5,8 Sl ika 7: D ob iče k po o bd a vči t v i ba nk i z NLB S k upi ne (i) (p os am ez no , v mi o EUR ) (i) NLB B a nka Po dg or ica i n Kome rcij al na B an ka, P od gor ica s ta s e zdr už ili n ovem b ra 2021; Kom erci jal na B an ka, B a nja L uka je b il a pro dan a 9. d ece mb ra 2021. Kljub nes tabilnem u ok olju zaradi pandemije covida-19 so vse ban ke (akt iv ne o b konc u let a) pos lovale z d obič kom . Na le tn i rav ni je b il vi šj i dob iček za bel ežen v v seh b an kah, z las ti zara di obl ikovanja k red it nih o sl abi tev in rezer vac ij, p ovezani h z izbr uh om c ovida -19 l eta 2020, t er u sp eš ne ga po sl ovanja v l et u poročanja. Rezu lt at B an ke se je n a le tn i rav ni pove čal za 83 % , i n si cer s 114,0 mio EU R v let u 2020 n a 208,4 mi o EUR , p red vs em zara di vi šje ga izp lač ila d iv iden d , sa j odv is ne b an ke leta 2020 n is o izpl ačeval e div ide nd zar adi om ej itev v p ovezavi s cov ido m -19, ter s pro s ti t ve os l abit ev in rezer vaci j za kre di tn a t veg an ja (oblikovanj e v let u 2020 zara di izb r uha c ovid a- 19, zarad i čes ar je b il konč ni r ezul ta t zna tn o ni žji ). Enk rat ni p r iho dk i od vrednotenja iz po plačila i zpostavljenosti , ra zvr ščene med ne don os ne , v viš in i 12,9 mi o EUR in iz p orav n ave pra vn ega sp ora v v iš ini 8,6 m io EU R so v pli vali n a rezul ta t za let o 2021, me dt em ko s ta pro daj a NLB V it e v vi šin i 35,5 mi o EUR in pro daj a dolž ni šk ih vr edn os t nih p api rj ev v vi šin i 17,1 mi o EUR pozit ivn o vp liva li na r ezul ta t za let o 2020. Dobiček Skupine pred oslabit vami in r ezer vacijami je znašal 225,5 mio EU R , kar je n a le tni r avn i 48,7 mi o EUR oz. 28 % več . V 2. čet r tle tj u 2021 je bil r ezul ta t pre d os lab it vami in rezer vaci jam i viš ji za radi e nk rat ni h ne obre s tn ih p ri ho dkov (14,8 m io EUR p r iho dka od v redn ot enj a iz pop lač ila izpos tav ljen os t i, r az vr š čen e me d ne don os ne , in 9,0 mi o EUR dr u gih p ri ho dkov iz pos lovanj a iz na sl ova pora vn ave pra vn ega s po ra), vend ar p a je bil d eln o os la blj en z reg ula tor n imi s troš ki v B a nk i (2,0 mi o EUR za SR F (Eno tn i sk la d za reš evanje) in 7,5 m io EUR za D GS (S is t em ja ms t ev za vloge )). Slika 8: R ezultat NLB Sk upine pr ed oslabitvami in r ezervacijami (v mio EUR) Q4 2020 Q1 2021 Q2 2021 Q3 2021 Q4 2021 47,1 61,1 70,9 67,2 61,4 43,5 -1,1 -2,4 - 6,3 -15,9 - 6,4 - 6,5 57,5 2,4 79,1 27,8 66,1 1,6 48,8 Rez ul ta t pre d os l abi t va mi i n rezer vac ij ami b rez izre dn ih pr i ho dkov in r eg ula to r nih s t ro škov Izred ni čisti neobrestni prihodki Regulatorn i stroški - 5,8 45 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Q4 2020 Q1 2021 Q2 2021 Q3 2021 Q 4 2021 Ne to ob res tn a ma r ža - k va r t la na Ma r ža op er at iv ne ga p os lova nj a - k var tal na 3,25 % 2,03 % 3,25 % 2,09 % 3,32 % 2,08 % 3,18 % 2,02 % 3,35 % 2,07 % Sl ika 10: N eto o br es t n a ma r ža i n ma r ža o pe ra ti vn e ga p os lo van ja N LB S kup in e (i) ( četrtletni podatki v %) (i) Izra ču nan o n a po dl agi p ovp re čn ih ob res to no sn ih sr ed st ev. Skup in a Kome rci jal ne B an ke vk lju če na o d le ta 2021. Četr t let na č is t a obr es t na m ar ža v v iš in i 2,07 % in mar ža ope rat iv ne ga p osl ovanj a v viš in i 3,35 % za Sk upin o s ta b ili v zadn jem č etr tl et ju n a let ni r avn i 0,1 o.t. oz. 0,04 o.t. v iš ji . Klj ub p ada joč em u tre nd u obr es t nih m er n a kr edi te, s e je obr es t na m era n a kr edi te go sp oda r s t v u in dr žavi v B an ki rahlo povišala zaradi sindiciranega posojila s pri vlačno obr es t no m ero, p opl ač il ne kate ri h izpos t av ljen os t i z niz kim i obr es t nim i me ram i in več jeg a obs eg a čezm ejn ih k redi tov pod jet je m z viš ji mi ob res t ni mi m era mi . Ob res t na m er a na k red ite p rebi vals t v u je v up ada nj u, pr edv se m zarad i sp rem em be s es t ave por t felj a v kori s t s ta novan js kim k red ito m z nižj o obr es t no m ero. Če tr tl et no s o bil e ma r že vi šj e zarad i sp rem em be ce n v ok v ir u TL TR O. 75,1 -14,2 103,7 107,0 89,3 92,5 28,6 97,0 26,7 -14,3 -3,1 KB ob re s tn i pr ih od ki O brestni prihodki Ob res tni o dh od ki K B ob res t n i odh o dki Sl ika 9: Či s t i ob re s tn i pr ih o dk i NL B Sk up in e (v mi o EU R) 2020 2021 Q 4 2020 Q 3 2021 Q 4 2021 299,6 409,4 355,2 - 55,6 366,7 111,1 - 55,8 -12,6 -2,6 -14,1 Čisti obrestni prihodki Čis t i ob res t ni p ri ho dki S ku pin e so p red s tav lja li 61 % cel otn ih čis tih p ri ho dkov Skup in e (2020: 59 %) in so zn aš ali 409,4 m io EUR . O d poveč anj a v viš in i 109,8 mi o EUR je 98,5 m io EUR pris pevala skupina K omercijalne Ban ke. Br ez pr is pev ka sku pin e Komerc ija lne B a nke je bi la do seže na vi šja r aven č is t ih ob res t nih p r iho dkov na l etn i rav ni zar adi večjega obsega vrednos tn ih papirjev in kreditov kljub ma njš im d on oso m , vend ar s o jo de lno n ižali ve čji o bs egi den ar ni h sre ds t ev in s ta nj pr i ce nt raln i ba nk i (z neg at iv nim i obrestmi sk ladno z ekspanzivno denarno politik o ). Na či s te o bre s tn e pr ih odke je v pli vala t ud i vi šj a lik v idn os t iz na sl ova kre dit iran ja , zavarovan eg a v ok vi r u TL TR O - III , v B ank i pa s o bili o b konc u le ta pr ip oznan i dod at ni o bre s tn i pr ih odk i na p odl agi n ižji h obr es t nih m er . Ob res t ni o dho dk i so s e zm anj ševal i v vs eh ba nč nih č la nica h zarad i nižj ih ob res t ni h me r na d epozit e komi ten tov. Prit is k na n eto o bre s tn e ma r že v B an ki in b an čn ih čl ani cah v J VE se nadaljuje. Enkratni po zitivni učin ki v viš ini 23,8 mio EU R zaradi po zitivnih učin k ov vrednotenja ob poplačil u izpostav ljenos ti , razvr š čene med n edonos ne, in dr ugih prih odko v iz poslov anja iz naslova poravnave pravnega spora. Čisti neobrest ni prih odki Čis t i ne ob res t ni p rih od ki s o zn aš ali 257,6 m io EUR , od teg a je 32,8 mio EU R pr is peval a sk upi na Kom erci jaln e B an ke. V elik del č is t ih n eob res t ni h pr ih odkov izha ja iz pr ih od kov od čis t ih opr avn in , ki s o s e poveča li na l et ni ra vn i, v B an ki več in om a zarad i sp rem em b cen p aketov, nado me s til za v is oka s ta nja sre ds t ev v vi šin i 8,1 mi o EUR (od apr il a t udi za f izič ne o seb e 8 ), vi šji h čis tih p rovizij iz u pra vlj anj a prem ožen ja ( 79,8- o ds tot n a let na r as t b r uto p ri livov v v zaj emn e s kl ade, l eta 2021 s ku pa j 252,4 mio EU R) in b anč ne ga za varovalni š t va (viš ji le tni p r iliv i z nov imi p ogo ji di s tr ib uci je) ter p rovizij za o rga nizac ijo sindiciran ih posojil. Na či s te n eo bres tn e pr iho dke so m oč no v pl ivali e nk rat ni pr ih odk i od v redn ot enj a v vi šin i 14,8 mi o EUR iz po pla čil a izpos tav ljen os t i, r az vr š čen e me d ne don os ne , 9,0 mio EU R dr ug ih pr ih odkov iz po sl ovanja iz n as lova p orav na ve pra vn ega s po ra in 8,1 m io EUR izgu be zar adi p roda je Komerc ija lne B an ke, B anj a Luka . Enkr at ne p os ta vke so b ile let a 2020 vi šje i n so v klj uč evale pro daj o NLB V it e in do lžni š kih vre dno s tn ih p apir jev v s ku pn em zn es ku 28,1 m io EUR . 8 N a da ljn je i n for m ac ij e s o na vo lj o v po gl av j u Ključni dogodki. Sl ika 11: Či s t i ne ob re s tn i pr i ho dk i NL B Sk up in e (v m io EU R) Čiste opravnine Redni ostali čisti neobrestni prihodki KB či s te o pr av nin e Izre dn i os t ali č is t i n eob re s tn i pr ih o dki Dividende 2020 2021 Q 4 2020 Q 3 2021 Q 4 2021 204,9 257,6 46,1 62,3 60,0 - 5,8 -1,1 - 5,9 12,9 1,2 2,0 2,1 1,6 0,1 0,1 0,8 0,2 0,0 8,8 45,1 170,3 33,7 19 4,7 42,5 26,0 49,8 51,7 0,0 46 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Str oški Sl ika 12: S tr oš ki N LB S ku pi ne (v m io E UR) 165,0 97,3 31,7 42,0 27,6 47,1 16,0 30,8 44,1 12,5 22,7 17 6,4 54,9 99,3 38,3 33,2 13,4 Stroški dela KB s t roš k i del a Drugi admi nistrativni stroški KB d rugi admi nistrativni stroški Amor t izacija KB amor tizacija 2020 2021 Q 4 2020 Q 3 2021 Q 4 2021 293,9 415,4 77,7 99,9 118,2 3,3 3,3 9,0 8,0 12,6 8,4 8,3 St roš ki s o zn aš ali 415,4 m io EUR , o d te ga s o 106,6 mio EU R preds tavljali s troški sk upine K omercijalne Ban ke. Brez skupine Komerc ija lne B an ke so s e s t roš ki n a let ni r avn i poveč ali za 14,9 mio EU R zarad i s tro škov in teg rac ije in s troš kov zapos le nih . CIR je zn a šal 62,3 % , kar j e za 4,0 o.t. več kot pre jš nje l eto . Os labit ve in re zer v acije Sk upin a je s pro s ti la či s te o sl abit ve in rezer vac ije za k redi tn a t veg an ja (35,8 m io EU R let a 2021), več ino ma za radi u sp eš n ega poplačila bilanč nih in zunajbilančnih izpos tavljenos ti ter spremenje nih parametrov zaradi ugodnejš ih makroekonoms kih napovedi. Dr u ge os la bit ve in rezer vaci je so b ile o bli kovane v vi ši ni 27,1 mio EU R , od č es ar so r ezer vacij e za prav na t vega nja z na ša le 16,6 mio EU R (veči nom a v z vezi z n ad om es t ili za pro ces ira nje v Sr bi ji) i n rezer vacij e za pre s tr u k t ur iran je 14,8 m io EUR . 9 St roš ek t vegan ja S kupi ne j e bil n ega ti ven (- 41 b.t.), kakor t udi v večini bančnih čla nic Skupi ne. 9 Več po dr ob no s ti j e na v ol jo v pojas nilu 5.16. revidiranih računov odskih izkaz ov NLB S k up in e v te m po roč il u . KB os t al e os la bit ve in re zer vaci je Os t al e os la bit ve in re zer vaci je Os la bi t ve i n rezer vac ij e za kre di tn a t vega nj a KB os l abi t ve i n reze r va cij e za kr ed it na t veg anj a in p ri čakova ne k re dit n e izgu be Sl ika 13: O s lab it ve in r ezer vac ij e NL B Sk up in e (v mi o EU R) 35,8 mio EUR sproš čenih oslabitev in rezer vacij za kreditna t veganja. 2020 2 02 1 Q4 202 0 Q3 202 1 Q4 2 02 1 -7 1 , 4 8,8 -21 ,1 6,3 -16, 5 -13, 4 - 4 8 ,9 - 9, 1 -13, 4 - 7, 9 3,4 3,6 2,8 -4, 2 -14,1 32, 4 3,4 -3,1 -24 , 0 Ob likova nj e Sp roš ča nj e 62 - 41 Strošek t ve gan ja (b . t.) 0, 2 -1,0 - 0, 3 - 0, 4 47 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izk az finančnega položaja T ab ela 11: Izkaz f i na nč n eg a po loža ja N LB S ku pi ne i n NL B NLB Skupina v mi o EU R 31. de c . 2021 31. de c . 2020 Letna sprememba 31. d ec . 2021 30. s ep. 2021 30. ju n. 2021 31. m ar . 2021 31. dec . 2020 Sprememba v zadnjem kvartal u A K T I VA De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih bankah in vpogledne vloge pri bankah 5.005,1 3.9 61,8 1.043,2 26 % 5.005,1 4.9 47,0 4.739,4 3.918,2 3.961,8 58,1 1 % Krediti bankam 140,7 197,0 - 56,3 -29 % 140,7 211,7 243,4 205,0 197,0 -71,0 - 34 % Neto krediti st rankam 10.587,1 9.644,9 9 42,2 10 % 10.587,1 10.26 7,0 10.071,4 9.824,5 9.644,9 320,2 3 % Br uto krediti s trankam 10.903,5 10.033,3 870,1 9 % 10.903,5 10.593,7 10.421,8 10.208,2 10.033,3 309,8 3 % - gospodarst vo 4.996,0 4.631,7 364,3 8 % 4.99 6,0 4.783,9 4.772,7 4.720,8 4.631,7 212,1 4 % - pre bi vals t vo 5.621,1 5.027,6 593,5 12 % 5.621,1 5.487,4 5.304,8 5.126,6 5.027,6 133,7 2 % - dr ža va 286,3 37 4,0 - 87,7 -23 % 286,3 322,3 344,4 360,8 37 4,0 - 36,0 -11 % Os la bi t ve i n vre dn ot enj e kr ed itov s t ra nka m -316,3 - 388,4 72,1 19 % - 316,3 - 326,7 - 350,4 - 383,7 - 388,4 10,4 3 % Finančna sredst va 5.208,3 5.119,5 88,8 2 % 5.208,3 5.264,7 5.490,9 5.37 6,4 5.119,5 -56,4 - 1 % - tr goval na k nj ig a 7,7 84,9 -77,2 -91 % 7,7 10,5 13,5 75,1 84,9 -2,8 -27 % - ba nč na k nj ig a 5.200,6 5.034,7 166,0 3 % 5.200,6 5.254,2 5.477,4 5.301,3 5.034,7 -53,6 - 1 % Do lgo ro čn e na lož be v o dv is ne d r užb e, pr id r uže ne d r užb e in s ku pn e po dv ig e 11,5 8,0 3,5 44 % 11,5 8,5 8,4 8,1 8,0 3,0 36 % Os n ovn a sr ed s t va i n na ložb en e n ep rem ič ni ne 247,0 249,1 -2,1 -1 % 247,0 242,1 243,8 247,3 249,1 4,9 2 % Naložbene nepremičnine 47,6 54,8 -7,2 - 13 % 47,6 54,1 53,3 54,4 54,8 -6,5 -1 2 % Neopredmetena sreds t va 59,1 61,7 -2,6 - 4 % 59,1 53,0 55,7 58,2 61,7 6,1 12 % Dr u ga s re ds t va 271,1 268,9 2,1 1 % 271,1 249,0 281,1 266,9 268,9 22,1 9 % SKUP AJ SREDSTV A 21.577,5 19.565,9 2.011,6 10 % 21.577,5 21.296,9 21.187,3 19.959,0 19.565,9 280,6 1 % PA S I VA Depoz iti strank 17.640,8 16.397,2 1.243,6 8 % 17.640,8 17.248,6 17.143,0 16.732,1 16.397,2 392,2 2 % - gospodarst vo 4.463,7 3.9 49,1 514,5 13 % 4.463,7 4.27 6,6 4.130,2 4.011,0 3.9 49,1 187,1 4 % - pre bi vals t vo 12.680,8 12.023,5 657,2 5 % 12.680,8 12.495,2 12.477,8 12.254,4 12.023,5 185,5 1 % - dr ža va 496,4 424,5 71,8 17 % 496,4 47 6,8 535,0 466,7 424,5 19,6 4 % De pozi ti b an k in ce nt ra lni h ba nk 71,8 72,6 - 0,8 -1 % 71,8 82,0 78,0 71,9 72,6 - 10,1 - 12 % Krediti 932,6 249,8 682,8 - 932,6 975,6 97 6,6 251,1 249,8 - 43,0 - 4 % Dr u ge o bvezn os t i 427,6 434,9 -7,3 -2 % 427,6 412,5 466,8 428,5 434,9 15,1 4 % Pod rej en e obvez no s ti 288,5 288,3 0,2 0 % 288,5 290,2 287,6 286,8 288,3 -1,7 - 1 % Kapital 2.078,7 1.952,8 125,9 6 % 2.078,7 2.140,5 2.091,4 2.014,1 1.952,8 - 61,8 - 3 % Kapital manjš insk ih lastn iko v 137,4 170,3 - 32,9 -19 % 137,4 147,6 143,8 17 4,5 170,3 -10,2 -7 % SKU PAJ O BVE ZN OS TI I N K AP IT AL 21.577,5 19.565,9 2.011,6 10 % 21.577,5 21.296,9 21.187,3 19.959,0 19.565,9 280,6 1 % 48 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB v mi o EU R 31. de c . 2021 31. de c . 2020 Let na sprememba 31. dec . 2021 30. sep. 2021 30. jun . 2021 31. m ar . 2021 31. dec . 2020 Sprememba v zadnjem kvartal u A K T I VA De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih bankah in vpogledne vloge pri bankah 3.250,4 2.261,5 988,9 44 % 3.250,4 3.049,8 2.9 61,4 2.127,3 2.261,5 200,6 7 % Krediti bankam 199,3 158,3 41,0 26 % 199,3 17 6,5 162,8 164,3 158,3 22,7 13 % Neto krediti st rankam 5.153,0 4.595,1 557,9 12 % 5.153,0 4.903,5 4.787,8 4.677,5 4.595,1 249,5 5 % Br uto krediti s trankam 5.250,4 4.753,1 497,3 10 % 5.250,4 5.001,0 4.916,3 4.828,4 4.753,1 249,3 5 % - gospodarst vo 2.411,1 2.168,5 242,6 11 % 2.411,1 2.244,9 2.245,4 2.213,4 2.168,5 166,2 7 % - pre bi vals t vo 2.69 4,4 2.411,9 282,4 12 % 2.69 4,4 2.609,8 2.514,4 2.452,3 2.411,9 84,6 3 % - dr ža va 144,9 172,6 -27,7 - 16 % 144,9 146,3 156,5 162,7 172,6 -1,4 -1 % Os la bi t ve i n vre dn ot enj e kr ed itov s t ra nka m -97,4 -158,0 60,6 38 % -97,4 -97,5 - 128,5 -150,9 -158,0 0,2 0 % Finančna sredst va 3.034,3 3.017,2 17,1 1 % 3.034,3 3.160,2 3.398,6 3.365,2 3.017,2 -125,9 - 4 % - tr goval na k nj ig a 7,7 18,8 -11,1 - 59 % 7,7 10,4 13,6 23,8 18,8 -2,8 -26 % - ba nč na k nj ig a 3.026,6 2.998,4 28,2 1 % 3.026,6 3.149,8 3.385,0 3.341,4 2.998,4 - 123,2 - 4 % Do lgo ro čn e na lož be v o dv is ne d r užb e, pr id r uže ne d r užb e in s ku pn e po dv ig e 786,0 750,7 35,3 5 % 786,0 775,5 775,5 750,7 750,7 10,6 1 % Os n ovn a sr ed s t va 86,1 91,7 -5,6 - 6 % 86,1 88,1 89,3 89,7 91,7 -2,0 -2 % Naložbene nepremičnine 9,2 8,3 0,9 11 % 9,2 9,1 8,3 8,3 8,3 0,1 1 % Neopredmetena sreds t va 29,5 28,1 1,3 5 % 29,5 25,3 26,1 26,8 28,1 4,1 16 % Dr u ga s re ds t va 151,7 115,6 36,1 31 % 151,7 125,4 121,2 128,6 115,6 26,2 21 % SKUP AJ SREDSTV A 12.699,5 11.026,6 1.672,9 15 % 12.699,5 12.313,5 12.330,9 11.338,4 11.026,6 386,0 3 % PA S I VA Depoz iti strank 9.659,6 8.850,8 808,9 9 % 9.659,6 9.243,3 9.272,2 9.056,6 8.850,8 416,3 5 % - gospodarst vo 2.436,7 1.916,6 520,1 27 % 2.436,7 2.158,4 2.070,0 1.996,8 1.916,6 278,3 13 % - pre bi vals t vo 7.078,9 6.812,4 266,5 4 % 7.078,9 6.99 4,2 7.060,3 6.924,9 6.812,4 84,6 1 % - dr ža va 144,0 121,8 22,2 18 % 144,0 90,7 142,0 134,9 121,8 53,4 59 % De pozi ti b an k in ce nt ra lni h ba nk 109,3 41,6 67,7 163 % 109,3 158,3 142,0 124,0 41,6 - 49,0 -31 % Krediti 873,9 143,5 730,4 - 873,9 863,6 866,3 143,4 143,5 10,3 1 % Dr u ge o bvezn os t i 216,3 251,4 - 35,2 -14 % 216,3 233,5 252,5 242,0 251,4 - 17,2 -7 % Pod rej en e obvez no s ti 288,5 288,3 0,2 0 % 288,5 290,2 287,6 286,8 288,3 - 1,7 - 1 % Kapital 1.551,9 1.451,0 100,9 7 % 1.551,9 1.52 4,6 1.510,3 1.485,5 1.451,0 27,4 2 % SKU PAJ O BVE ZN OS TI I N K AP IT AL 12.699,5 11.026,6 1.672,9 15 % 12.699,5 12.313,5 12.330,9 11.338,4 11.026,6 386,0 3 % 49 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Bi lan čn a vs ota S ku pin e se j e na l etn i rav ni p ovečal a za 2.011,6 mio EU R in do se gla 21.577,5 m io EUR , in sic er pre dv se m zarad i ne neh n ega p ri liva d epozit ov preb ivals t va (657,2 mio EUR n a let ni ra vn i) i n gos po dar s t va (514,5 mio EUR n a le tn i rav ni ) ter sodelovanja pri procesu zagotavljanja lik vidnos ti EC B v višini 750 mio EU R ( TL TR O - III). P res ežn a lik v idn os t j e bila v ve lik i me ri p olože na n a rač un p ri c ent ral ni b ank i (l etn o pove čan je za 1.043,2 mio EU R) in pl as ira na v b r uto k red ite s tran kam (364,3 m io EUR g os po dar s t vu in 593,5 m io EU R preb ival s t v u). Klj ub ra s ti d epozi tov je vi den t ren d pre razp ored it ve depozi tov v alt er na ti vn e na ložb e (npr . v za jem ne s k lad e in ba nč no zavarovaln iš t vo). Dele ž dep ozitov s t ran k je zn aš al 82 % cel otn eg a fi nan ci ran ja, 2,0 o .t. man j kot kone c let a 2020. 54,3 % vs eh s red s tev s e je na na ša lo n a čl anic e Sk upin e v Sl ovenij i (2020: 51,8 %) in 22,2 % v Sr bi ji (2020: 23,4 %). S r e d s t va (i) Geografska analiza glede na lokacijo sedež a članice Skupine. Skupina Kome rci jal ne B an ke je razd el jen a m ed dr žave na o sn ovi l okac ije p os am ezn e čl ani ce od 30. s ep tem bra 2021 d al je; p od at ki za kon ec l eta s o pr il ago je ni n ovi metodologiji. Slovenija Srbija S. Makedonija BiH Kos ovo Črna gora Os talo 51,8 % 54,3 % 23,4 % 22,2 % 8,1 % 8,1 % 8,5 % 7,4 % 4,5 % 4,3 % 3,6 % 3,6 % 0,1 % 0,1 % 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2019 31. d ec . 2020 31. de c . 2021 De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač un ih p r i cen tr aln ih b an kah , vpogledn e vloge pri bankah in krediti bankam Neto krediti st rankam Finančna sredst va Dr u ga s re ds t va +10 % 5.145,7 4.158,8 2.19 4,7 10.587,1 9.644,9 7.604,7 5.208,3 5.119,5 3.829,7 14.17 4,1 544,9 642,6 636,3 19.565,9 21.577,5 Sl ika 15: B il an čn a v so ta N LB S ku pin e p o dr ža va h (v %) (i) Sl ika 14: S ku pn i ob se g s re ds t ev NL B Sk up in e (v mi o EU R) – s t r uk t u ra 50 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo V let u 2021 s e je k redi tn a ak t iv no s t poveča la in v v se h ban kah zabe leži la zn at no ra s t. B r uto k re dit i pre bival s t v u s o v St rat eš kih tujih trgih (brez bank skupin e K omercijalne Banke, vendar vk lju čn o s Komerc ija lno B an ko, Pod gor ica n a da n 31. dec emb ra 2021 zarad i zdr uži t ve z NL B Ba nko, Pod gor ic a) zabele žili na jveč je, 17- o ds to tn o poveča nje n a le tn i rav ni , me dte m ko so na jveč jo ras t br ut o kre dit ov gos pod ar s t vu in d r žav i zabe leži li v Komerc ija lni B an ki , B eog rad , in s icer 16 % n a le tn i rav ni . Br u to k red iti p reb ival s t v u v B an ki s o se n a le tni r avn i poveča li za 282,4 mi o EUR , p redv se m zara di ras toče ga obs eg a s tan ovanj sk ih k redi tov (280,9 m io EUR n a le tn i rav ni, z zavi dlji vo vi soko n ovo prod ajo v v iš ini 557,6 m io EU R v let u 2021, v pr im er jav i s 303,1 mi o EUR v pr ete kle m let u), povezan ih s pr iv lač ne jš o pon ud bo za s t ran ke in int enzi vn imi t r že njs ki mi akcija mi . Ob se g pot roš ni š kih k red itov je b il n a let ni ra vn i ne koliko nižj i (16,1 m io EUR ), ven dar j e nova pro da ja v let u 2021 zna š ala 229,1 m io EUR i n bila v iš ja v p ri me rj avi z l eto m 2020 (196,7 mio EU R). B r ut o kre dit i gos p oda rs t v u in dr ža vi so s e na l et ni ra vn i poveča li za 214,9 mi o EUR , pr i če me r je ra s t tem el jil a na s egm en t u gos po dar s t va (242,6 mio EUR), m ed te m ko so se iz pos t avl jen os t i v se gm en tu d r žave sk rči le za 27,7 mi o EUR . R as t k red itov go sp od ar s t va je b ila raz porejena po vseh podsegmentih. Ob se g br u to kre dit ov s tra nkam v S tra te šk ih t uji h trg ih se j e poveča l, z izj emn o n ovo prod ajo k redi tov pr ebi vals t vu , pr i čem er s o vs e ban čn e č lan ice S kupi ne d ose gle d vom es t no ra s t s tan ja n ezapa dlih k re ditov n a le tn i rav ni . (i) Na p osa mi čn i os nov i; (i i) N LB B an ka, Po dg or ica i n Kom erci jal na B an ka, P od go ri ca s ta se zdr už il i nove mb ra 2021; Kom erc ija lna B a nka , Ba nj a Luka je b il a pro da na 9. d ece mb ra 2021; n a ras t St ra teš ki h t uji h trg ov je v pli val a zdr uži tev NL B B anke , Pod go ri ca in Kom er cij aln e B anke , Pod go ri ca (zadn ja n i bil a vk lj uče na v t a se gm ent n a d an 31. de cem br a 2020). 1,726.1 Klj ub p ada joč em u tre nd u obr es t nih m er n a kr edi te s e je pov pre čn a obr es t na m era n a kr edi te go sp oda r s t v u in dr ža vi v B an ki r ahl o povi ša la zara di s pre me nje ne st ruk t ure por t felja ( sklenit ev no vega sindiciranega posojila s privlačno obrestno mero, poplačilo ne kater ih iz pos t avl jen os t i z nizk im i obr es t nim i me ram i in večj i obs eg č ezm ejni h kre di tov pod jet jem) z vi šji mi o bres tni mi m era mi . Ob res t na m er a na kredite prebivalst vu je v upadanju, predvs em zaradi sp rem em be s es t ave por t felj a v kori s t s ta novan js kim kre dit om z ni žjo ob res t no m er o. Sl ika 16: D in am ika b r ut o kr ed it ov s t ran kam v N LB S ku pi ni (v m io E UR) NLB Skupina NLB (i) Strateški tuji trgi brez KB (i)(ii) KB B eo grad (i)(ii) +12 % +13 % brez KB B L +6 % +8 % br ez KB B L +12 % +9 % +16 % +9 % +17 % +14 % brez KB P G +10 % + 7 % b rez KB P G 5.027,6 34,6 120.8 50,4 31. d ec . 2020 31. d ec . 2020 31. d ec . 2021 31. d ec . 2021 31. d ec . 2020 31 d ec . 2020 31. dec . 2021 31. dec . 2021 31. d ec . 2020 31. d ec . 2020 31. dec . 2021 31. dec . 2021 31. d ec . 2020 31. d ec . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2021 4,92% 2,72 % 2,98 % 1,85 % 1,91 % 4.884,9 4.993,0 1.992,5 4,90% 5.005,7 5,621.1 5.282,3 2.411,9 4,05 % 6,28% 5,83% 2.341,1 2.69 4,4 3.84 % 2.556,0 1.7 43,5 1.613,9 4.11 % 4.01 % 2.036,9 44,3 1.77 6,5 770,2 846,1 840,4 978,4 5,87 % 3,52 % Bru to krediti pr ebivalstva Br u to k red it i go sp oda rs t v u in d r ža vi Ob res tn a me ra B r ut o kr edi t i KB B an ja Lu ka KB Podgorica 51 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sl ika 17: Kreditni port fel j (i) po s eg m en ti h, g e og raf s ko, p o val u ta h in vr s t i ob re s t ne m er e (v mi o EU R) Klj ub zn at ni r as t i por t f elj a v vs eh ba nkah NL B Sku pin e v le tu 2021 ni bi lo več jih s pre me mb v s t r uk t ur i k redi tn eg a por t felj a podjetij in prebivalst va. Kreditni por t felj je ostal dobro razpr š en in v n ob en i pan ogi a li s egm en t u komit en tov ni vis oke kon cen tra cij e. De lež k red itov pr ebi vals t vu v ce lot ne m kre dit n em po r t fel ju je p rece jš en , še ve dn o pa pr evla du je segment hipotek arnih kredit ov . V ečina kred itnega por t felja je den om ini ran a v evr ih , m edt em ko pre os ta nek iz ha ja iz lo kalnih valu t ba nč nih č lan ic S kup ine . Z vid ika obre s tn e m ere s e za več kot 63 % kre di tn ega p or t f elja u por abl ja f ik sn a ob res t na me ra, za p reo s tali d el p or t fe lja p a sp rem en lji va obre s tn a m era (večin om a Eur ibo r kot refe ren čn a me ra). Ra s t kre dit ira nja v se gm ent u p odj eti j je os tala re la ti vn o zme rn a , me dte m ko je bil a v se gm ent u p os lovanj a s preb ival s t vo m, i n sic er hi pot ekar ne ga kre dit ira nja , v 2021 zab eleže na p rece jš nja r as t. Insti tucije 539 3 % Drugo (iii) 730 5 % Sl oven i ja 7.871 51 % BiH 1.262 8 % S. Makedonija 1.309 8 % Črna gora 618 4 % Ko s ovo 796 5 % Srbija 2.956 19 % Ma la in sre dn ja podjetja 2.881 19 % V elika podjetja 2.298 15 % Potrošniški krediti prebivalst vu 2.427 16 % Dr žava (ii) 4.202 27 % Stanovanjski krediti prebivalst vu 3.195 21 % EUR 81 % Drugo 2 % BAM 5 % MKD 5 % RSD 7 % 15,5 mrd E U R 15,5 mrd E U R 15,5 mrd E U R 15,5 mrd E U R (i) Kre di tn i po r t fe lj v klj uč uj e tu di s ta nj e na ra ču ni h in obve zno r ezer vo p r i centralnih bankah t er vpogledne vloge pri bankah. (ii) Država vključuje izpostavljenost do centralnih bank. (iii) Naj ve čji d el p red s tav lja jo čl an ice EU . (iv) Se gm en tac ija j e sk lad na z ve li kos tj o po dje tij , de fi ni ran a v zakon u o gospodar skih družbah posamezne dr žave v regiji. po segmentih (iv) po val u tah po dr žava h po v rs ti ob re s tn e m ere fiksna 63 % spremenljiva 37 % 52 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo O bve z n o s t i Sl ika 18: S ku pa j obv ezn os t i NL B Sk up in e – s t r uk t ur a (v mi o EU R) 31. de c . 2019 31. d ec . 2020 31. de c . 2021 De pozi ti p reb iva ls t va Depoz iti gospodarst va Depoz iti države Kre di ti b an k te r de pozi ti b an k in ce nt ral ni h ba nk Podrejeni dolg Os t al e obvezn os ti Kapital +10 % 14.17 4,1 342,6 434,9 427,6 257,4 322,4 1.004,4 210,6 288,3 288,5 277,7 424,5 496,4 19.565,9 21.577,5 8.582,9 12.023,5 12.680,8 4.463,7 3.9 49,1 2.772,0 1.730,9 2.123,1 2.216,1 Obvezn os t i Sk upin e s o se p ovečal e in so z na ša le 19.361,4 mi o EUR . V ce lot nih v ir ih S kup ine p revl ad uje jo dep oziti s tran k , ki zn aš aj o 82 % , m ed kat er imi j e na jveč v po gle dni h vlo g (87 % v pr im er jav i z 85 % kone c let a 2020 in 81 % kone c le ta 2019). Večin o dep ozitov s tr ank ( 72 %) pr eds t av ljaj o dep oziti pre bival s t va . 55 % dep ozitov je b ilo zb ran ih v S loveni ji (kon ec le ta 2020 54 %), 22 % v Sr bi ji (kon ec l eta 2020 24 %) in preos tanek v drugih banč nih članicah Skupine v JVE. 53 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sl ika 19: D in am ika d ep ozi tov s t ra nk v N LB S ku pin i (v m io EU R) (i) Na p osa mi čn i os nov i; (ii ) NLB B a nka , Pod go ri ca in Kom erc ija ln a Ba nka , Po dg or ica s ta s e zdr uži li n ovem bra 2021; Kom e rcij aln a B an ka, B an ja Lu ka je bi la p rod an a 9. de cem bra 2021; n a ra s t Str ate šk ih t uj ih t rgov j e vpl iva la zdr už itev N LB B an ke, Po dg or ica i n Kome rci jal ne B an ke, Po dg or ica (zad nj a ni b ila v kl ju čen a v ta s egm en t n a dan 31. d ece mb ra 2020). NLB Skupina NLB (i) Strateški tuji trgi brez KB (i)(ii) KB Beograd (i)(ii) +5 % +6 % b rez KB B L +13 % +16 % brez KB B L +4 % +10 % +2 % +27 % +11 % +8 % br ez KB P G +15 % +11 % brez KB P G 12.023,5 59.7 78,5 31. d ec . 2020 31. d ec . 2020 31. d ec . 2021 31. d ec . 2021 31. d ec . 2020 31. d ec . 2020 31. dec . 2021 31. dec . 2021 31. d ec . 2020 31. d ec . 2020 31. dec . 2021 31. dec . 2021 31. d ec . 2020 31. d ec . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2021 4.90% 4.373,7 4.278,7 95,0 12.680,8 4.960,1 2,411.9 6.812,4 2.7 64,9 3.058,1 2.038,4 2,69 4.4 7.078,9 2.580,7 1.355,4 1.552,4 44,0 2.307,7 860,8 2.543,7 880,9 Depoziti prebiv alst va De poz it i gos po da rs t va in d r žave Ob res tn a me ra Depoziti KB B an ja Lu ka KB Podgorica 0,31 % 0,18 % 11.963,8 0,17 % 0,17 % 0,16 % 0,13 % 0,05 % 0,03 % 0,35 % 1.508,4 0,22 % 0,05 % 0,04 % 0,47 % 0,31 % 2.979,6 Dep ozit i s tra nk s o se n a le tn i rav ni pove čali za 8 % . Naj večj e poveča nje v v iš in i 542,3 mio EU R je bi lo zab eleže no p ri dep oziti h gos po dar s t va in dr ža ve v Ba nk i, in s ice r iz različ ni h razlo gov , np r . zar adi več jeg a ob se ga s ta nj v inve s tic ijs k ih in pokoj nin sk ih s kl adi h, p r ilivov iz p rev zemov n a tr gu in s po db ud zarad i pan de mi je covi da -19. De pozit i pre bival s t va s o s e na jbo lj poveč ali v Kom erci jaln i B an ki, B e ogr ad, i n sic er za 236,0 mio EU R . Ob res t na m er a na d epozit e se zm an jš uj e zarad i nižj e obr es t ne m ere n a zap adl e vezane v log e in kr ajš e ro čn os ti (zapad le vezan e vlo ge s e veči no ma p oloži jo n a rač un e). Ras t dep ozitov s e je odr azila v v iš jih s troš ki h pre sež ka lik vi dno s ti , ki s o bil i us pe šn o zm anj ša ni z n ado me s ti lom za v is oka s tan ja dep ozitov , ki j ih B anka ob rač un a po dje tje m in od a pr ila t u di fiz ičn im os eb am . Pos le dič no j e bil vi den t ren d pr erazp ore dit ve dep ozitov v al ter n at iv ne n aložb e (npr . vza jem ne s kl ad e in ba nč n o za varova ln iš t vo). 54 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sl ika 20: D ep ozit i s t ra nk g le de n a vr s t o na d an 31. d ec em br a 2021 93,0 % 79,4 % 7,0 % 20,6 % Vezane v lo ge Vpogledne vloge T ujin a S lov enija Zuna jbil an čn e pos tavke S kup ine s o zn aš al e 4.655,3 mio EU R in so j ih s es ta vlj ali g aran ci je (27 %), ak redi ti vi ( 1 %), prev zet e obvezno s ti iz o dob ren ih k redi tov in dr u ge t vegan e obvezn os t i (41 % ) ter iz ved en i fi na nč ni in s t r um ent i ( 32 %). Prev zete o bveznos ti iz od obr eni h kre dit ov in dr ug e t veg an e obvezno s ti s o bi le razde lje ne m ed k red ite (99 % gos po dar s t vo), limi te n a ose bn ih rač un ih (59 % pre bival s t vo in 41 % go sp oda rs t vo) in kar t ice (89 % pre biva ls t vo ). Večino iz vede nih f in an čn ih in s t r um ent ov Sku pin e je s kl eni la B an ka, bod is i za varovanj e ban čn e kn jig e bo dis i za tr govanj e za stranke . 7.604,7 31. de c . 2019 31. dec . 2020 31. de c . 2021 65,5 % 11.612,3 58,8 % 9.644,9 60,0 % 16.397,2 10.587,1 17.640,8 LT D N eto k re dit i (v m io EUR ) De pozi ti (v m io EU R) Sl ika 21: G ib an je kaz aln ika LTD Sl ika 22: Zunajbilanč ne postavke NLB Skupine ( v mio E UR) 31. de c . 2019 31. d ec . 2020 31. de c . 2021 Garancije Ne pok r it i do ku me nt ar ni a kre di ti vi - t veg an i Prev ze te obve zn os t i iz od ob ren ih k red it ov in dr u ge t veg ane o bvezn os t i Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i 0 % 4.221,7 22,9 21,8 35,6 4.672,7 4.655,3 1.490,8 1.697,7 1.927,5 1.892,2 1.826,7 1.354,8 916,5 1.236,7 1.126,4 Količn ik L TD (ne to) je zna ša l 60,0 % na ra vn i Sk upin e in s e je n a let ni ra vn i poveča l za 1,2 o.t. zarad i ugo dn e viš je r as t i kredito v v primerjavi z depo ziti. 55 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo K apital in k apitalsk a ustr eznost K apital 31. de c . 2019 31. d ec . 2020 31. de c . 2021 Ti er 1 T ier 2 Sl ika 23: Kapital NLB Skupine (v mio EUR) 1.966 1.7 68 1.451 287 297 1.496 45 2.065 2.252 Leta 2021 j e mo rala N LB oh ran jat i cel otn o kapi tal sko zah tevo (OCR) v vi š ini 14,25 % n a kons ol idir ani o sn ovi , ki jo s es t avl jaj o 10 : • TSCR v vi š ini 10,75 % (zah teva v vi šin i 8 % iz 1. s te bra in zah teva v vi šin i 2,75 % iz 2. s te bra) in • CBR v vi š ini 3,5 % (varovaln i kapi tal sk i bla žiln ik v v iš ini 2,5 % , bla žiln ik DS PB v v iš ini 1 % 11 in proticiklični blažiln ik v višini 0 %). Kapita ls ke sm er nic e v ok vi r u 2. s teb ra (P 2G) o s taj ajo 1,0% CET 1 . K apital Banke in Skupine izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulator ne kapitalske z ahteve, vključn o s kapitalskimi bl ažilniki in ostalim i trenu tno znanim i zahtev ami ter kap ita ls kim i sm er n icam i v ok v ir u 2. s te bra (P 2G ). 10 V eč in fo r ma ci j o do go dk ih v l et u 2022 j e na vo lj o v po gl av ju D o go dk i po zaključku poslovnega leta 2021. 11 Bla žil ni k DS PB b o o d 1. j an u ar ja 2 02 3 n ap rej z n aš al 1 , 25 % . 16,28 % 15,75 % 15,25 % 15,25 % 14,75 % 14,25 % 14,25 % 15,80 % 16,63 % 14,12 % 17,78 % 15,47 % 31. de c . 2019 31. de c . 2020 31. de c . 2021 Skupni kapitalski količnik Ko lič ni k CE T 1 OC R = MDA p rag (S ku pn i kapi ta l) OCR+P 2G (Skupni kapital) Sl ika 24: Kapitalski količniki in regulativn i pragi NL B Skupine (v %) 2,00 % 2,69 % 2,69 % 1,50 % 0,69 % 2,02 % 3,50 % 1,00 % 2,02 % 4,50 % 0,52 % 6,05 % 10,55 % 1,55 % 8,00 % Pillar 1 Pillar 2 TSCR P 2G OCR+ P 2G (Skupni kapital) Skupni bla žilnik CET 1 AT 1 T2 2,75 % 10,75 % 15,25 % Sl ika 25: Kap it al ske z ah teve N LB S ku pi ne n a d an 31. de ce mb ra 2021 56 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 12: Kapitalske zahteve in blažilniki NLB Skupine (i) 2021 od 12. ma rca 2020 da lj e o d 1. jan ua rj a do 11. m arca 2020 2019 Zaht eva 1. s te br a (P 1R) CET 1 4,5 % 4,5 % 4,5 % 4,5 % AT 1 1,5 % 1,5 % 1,5 % 1,5 % T2 2,0 % 2,0 % 2,0 % 2,0 % Zaht eva 2. s te br a (P 2R) CET 1 1,55 % 1,55 % 2,75 % 3,25 % T eme ljni kapital 2,06 % 2,06 % 2,75 % 3,25 % Skupni kapital 2,75 % 2,75 % 2,75 % 3,25 % Sk up na kap it al ska za ht eva SR EP ( TS CR) CET 1 6,05 % 6,05 % 7,25 % 7,75 % T eme ljni kapital 8,06 % 8,06 % 8,75 % 9,25 % Skupni kapital 10,75 % 10,75 % 10,75 % 11,25 % Zaht eva po s k upn em b la žil ni ku (CB R) V arov alni kapitalski blažilnik CET 1 2,5 % 2,5 % 2,5 % 2,5 % DSPB blažilnik CE T 1 1,0 % 1,0 % 1,0 % 1,0 % Proticiklič ni blažilnik CET 1 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % Cel otn a kap it als ka zah te va (OCR) = M DA pr ag CET 1 9,55 % 9,55 % 10,75 % 11,25 % T eme ljni kapital 11,56 % 11,56 % 12,25 % 12,75 % Skupni kapital 14,25 % 14,25 % 14,25 % 14,75 % Priporočilo o kapitalskih sme rnicah v ok v ir u 2. s t ebr a (P 2G) CET 1 1,0 % 1,0 % 1,0 % 1,0 % OCR + P 2 G CET 1 10,55 % 10,55 % 11,75 % 12,25 % (i) Več in for ma cij o d og odk ih v l et u 2022 je n a vol jo v p ogl av ju D og od ki p o zak lj u čk u po sl ovn e ga l et a 2021. 57 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sk upn i kapit als ki kol ičn ik S kup ine j e 31 . de cem bra 2 02 1 zn aš al 17,8 % (o z. 1,2 o.t. več kot 3 1. d ece mb ra 20 20), za NLB p a 24,6 % (o z. 2,5 o.t. m an j kot 31 . dece mb ra 2020). D ne 31. d ecem br a 2021 je količ ni k CET 1 zna ša l 15,5 % (p ovečan je za 1,4 o.t. n a let ni ra vn i) . Vi šj a kapit als ka us t rezn os t S kup ine v p ri me rj av i s konce m let a 2020 je po sl edi ca vi šje ga kapi tal a (p oviš an je za 187,0 mio EUR n a let ni ra vn i) , ki s e je izra vn alo s p ovečan jem obs eg a t ve gan ju pr il ago jen e ak t ive za 246,4 mio EUR n a le tn i ravni za Skupino. Pov ečanje t veganju prilagojen e akt ive i zhaja iz večj e t veg anj u pr il ago jen e ak t ive za op era ti vn a t veg anj a. Celot ni kap ita l se j e povi ša l zla s ti zar adi v klj uč it ve neg at ivn eg a dob reg a im ena v za dr ža ne do bič ke v viš in i 137,9 mio EU R in del ne v klj uč it ve dobič ka za leto 2021 ( 136,0 m io EUR). Sl ika 26: Kap it al N LB S ku pin e (v m io EU R) – s p rem e mb a na l et n i ra vn i 16,6 % 17,8 % 2.065 138 136 13 - 63 - 37 n.p. 2.252 31. de c . 2020 NGW Vključitev rezultata KB B G odk up Manjši nski d ele žni ki DVD in dr u go V p l i v R WA 31. dec . 2021 1,1 % 1,1 % 0,1 % - 0,5 % - 0,3 % - 0,3 % 58 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izplačilo dividend V sk la du s pr ip oro čil om ECB/Skl epo m B S , velj avn im do 30. se ptem br a 2021, je bil o izpl ači lo di vid en d v let u 2021 razd elj eno v dve tr an ši . Pr vi ob rok v vi š ini 12,0 m io EUR j e bil p lač an 22. jun ija 2021, d r ugi v v iš in i 12,8 mio EU R pa p o iz tek u sk le pa B S 18. ok to bra 2021. B an ka je po leg t ega 24. de cem bra 2021 p lača la dod at ne d ivi den de v v iš in i 67,4 mio EUR , kar po me ni , da je sk upn o izpl ač ilo v 2021 zn aš al o 92,2 mio EU R . Dinamika skupne izpos tavljenos ti t v eganju T ab ela 13: T veganju prilagojen a aktiva NLB Skupine v mi o EU R 31. de c . 2021 30. s ep. 2021 31. de c . 2020 Sprememba v le tu Sprememba v kvartal u T veganju prilagojena aktiva (R W A) 12.667,4 12.824,4 12.421,0 246,4 -157,0 T veganju prilagojena aktiva za kre di tn o t veg an je 10.205,2 10.648,0 10.222,9 - 17,8 -442,8 Eno te ce nt ra ln e rav ni d r ža v ali centralnih bank 1.158,5 1.842,8 1.892,2 -733,7 - 684,3 Enote regionalne ali lokalne ravni dr žav 99,8 126,0 135,5 -35,6 -26,2 Subjek ti javnega sek torja 47,0 212,7 248,8 -201,8 - 165,8 Ins titucije 310,2 355,1 311,7 -1,4 - 44,8 Podjetja 2.7 48,7 2.312,4 2.224,2 524,5 436,3 Izpostavljen osti na drobno 4.171,0 4.190,7 3.891,8 279,2 -19,7 Izpo s ta vl jen os ti , zavar ovan e s hipotekami na nepremičnine 453,0 397,1 355,7 97,4 56,0 Nedonosn e izpostavljenos ti 179,4 191,8 231,5 -52,0 - 12,4 Pos t av ke, pove zan e z zel o vi so ki m t ve gan je m 442,5 444,1 344,2 98,3 - 1,5 Kr it e obvez ni ce 41,1 40,3 40,9 0,2 0,8 Kolektivni naložbeni podjemi 19,4 17,6 18,7 0,8 1,8 Izpo s ta vl jen os ti iz n as lova lastniških instrumentov 88,5 79,7 47,1 41,4 8,8 Dr uge izpostavljenos ti 446,0 437,7 480,9 -34,9 8,2 T veganju prilagojena aktiva za tr ž n o t veg anj e + C V A 1.218,2 1.229,0 1.250,8 -32,6 -10,8 T veganju prilagojena aktiva za oper ativno tveganje 1.244,0 9 47,3 9 47,3 296,7 296,7 59 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T veg anj u pr ila goj en a ak t iva za kre dit n a t veg anj a se j e zma nj šal a za 17,8 mio EU R . Na e ni s t ran i so b ili de jav ni ki poveča nja r as t k red itov po dje tj em in p rebi vals t vu t er n ove na ložbe v p od reje ne in d r žav ne o bveznice i n obvezni ce in s ti tu cij EU. N a dr ug i s tra ni je b ilo p ovečan je izra vn an o z reg ula tor n imi s pr em em bam i, in s ice r vk lju či t v ijo B iH in Sever n e Ma kedon ije n a s ezna m EBA en akovre dnih t ret ji h dr ža v , s spr em emb am i zakono da jni h mer il za p r ime rn os t zavarovan j po CR R , s po dpi so m gar anc ijs k ih po god b z MIG A in s s prem en jen o n aložb en o pol it iko, kot je pre us m er itev ne kater ih l ik vi dni h sr eds t ev iz na ložb v dr žavn e in s tr u men te v na ložbe i ns t r um en tov na s prot nih s tran k z ni žjim t vega nje m (NLB B anka , Pr iš t in a, N LB Ba nka, P odg or ica) ali o pti mizac ija dep ozitov pr i b ankah (Kom erci jaln a B an ka, B eog rad ). Po leg teg a je k zm an jš anj u t ve gan ju pr il ago jen e ak t ive pr i sp evalo us pe šn o reš evan je s labi h pos oji l, p ri č em er so i me la n ajve čjo vlo go p opl ači la s s t ran i velikeg a komi ten ta , po dr u gi s t rani pa je v iš ja t vegan ju p ri lag oje na a k ti va za vis oko t ve gan e izpostavlje nos ti, večinoma zaradi novih kreditov z a projektn o fin anciranje. T veg anj u pr ila goj en a ak t iva za tr ž no t vega nje s e je n a let ni rav ni zm an jš ala za 32,6 m io EUR za radi n ižje p ozicij e s fi k sn imi pr ih odk i v tr govaln i knj igi . Na dr u gi s t ran i se je t vega nj u pr ila goj en a ak ti va za valu tn o t ve gan je n a let ni r avn i z vi ša la za 35,3 mio EU R , t ve gan ju p ri lag ojen a ak tiva za C VA pa za 10,7 mio EU R , od č es ar za 10,6 mio EU R zara di nov ih reg ul at ivn ih zaht ev , ki s o začel e velj at i jun ija 2021 ( izra ču n z met odo originaln e izpostavljen ost i (OEM) s preostalo zapadlos tjo). Pov ečanje t veganju pril agojene ak tive za operativn a t veganja (296,7 mio EUR n a let ni r avn i) iz ha ja iz vi šj ega p ovpr ečn eg a tr il etn eg a upo š tevan eg a pr iho dka, kot j e opre de ljen v 316. čl en u CRR , k i pr eds t av lja os n ovo za izrač un . Gl av ni dejavnik povečanja upoštevanega prih odka je bil prevzem Komerc ija lne B an ke, B eog rad l eta 2020. V eč in for m aci j o kapit alu i n kapit als ki u s t rezn os ti j e na vo ljo v pojasn ilu 5.22 k revid iran im le tn im f ina nč nim iz kazom in v Razk r itj ih po 3 . s tebr u . MREL MR EL zaht eva za Sku pin o tem el ji na p r is to pu re ševan ja z več vs t opn im i toč kami (M PE ). Zaht eva MR EL, k i jo m ora o d 1. jan ua rj a 2024 izpolnj evat i NLB n a kons oli dira ni po dl agi na ra vn i sk upi ne v p os top ku re ševan ja (t j. NL B Res ol ut ion Gro up, k i je s es ta vlj en a iz NLB in d r ugih č la nic S kup ine r azen ban k), z na ša 31,38 % zn es ka sk upn e izpo s ta vlj eno s ti t vega nj u ( T ota l Ri sk E x pos ure A m oun t) (b rez s kup ne ga kapi tal skeg a bla žiln ika) in 9,97 % me re sk upn e izp os ta vlj en os ti (Lever age Ra tio E x pos ur e). NLB mo ra zagot av lja ti li ne ar no p ovečevan je kapitala in k valificiranih obv eznost i zaradi približevanja zaht evi M REL , zat o mo ra zago tovit i 25,19 % zn es ka sku pn e izpostavlje nos ti t veganju (brez skupne ga k apitalskega bla žiln ika) in 8,03 % me re sk upn e izpo s ta vlj eno s ti . Zahteva M REL t vori d el p ri prav lje no s ti S kup in e za prevzemanje t veganj in Skupina jo redno analizira in spremlja. 60 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Neo bre me nje ne li k vi dno s tn e rezer ve Sk upin e s o 31 . de cem bra 202 1 v kl juč evale go tovin o, s ta nja p r i cen tra lni b an ki n ad obvezno r ezer vo, por t f elj d olžn iš ki h vre dn os tn ih p apir jev i n kreditov , pr imer nih za operacije z avaro vanega financ iranja cen tra lne b an ke, ter s o zn aš ale 8.280,6 m io EUR ( 2020: 8.327,0 mio EU R). T e l ik vi dn os t ne reze r ve m ed dr u gim za gota vlj ajo sre ds t va za pr ih odn jo s t rat eš ko ras t. Ob rem en jen e lik v idn os t ne re zer ve (877,6 mio EU R , brez o bveznih r ezer v), upo rab ljen e za op era ti vn e in reg ul at ivn e n am ene , so izključene iz por t felja lik vidnos tnih rezer v . 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 mi o EUR 31. de c . 2020 31. m ar . 2021 30. jun . 2021 30. s e p. 2021 31. de c . 2021 Kre di ti p r im er ni za za s ta vo pr i ECB D en ar in s t an je n a ra ču nu p r i cen tr aln i ba nk i Vredn os tni p ap ir ji n am en je ni t rg ovanj u Vrednost ni papirji bančn e knjige 8.327,0 8.203,1 8.366,1 8.191,1 8.280,6 43,1 % 42,0 % 39,1 % 29,6 % 32,2 % 55,9 % 57,7 % 59,7 % 63,4 % 59,9 % 7,0 % 0,8 % 6,3 % 0,7 % 1,2 % 0,0 % 0,4 % 0,0 % 1,0 % 0,0 % 5.367 5.286 5.453 4.915 5.003 2.125 1.9 41 2.000 1.87 6 1.9 43 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 - mi o EUR 300,0 % 250,0 % 200,0 % 150,0 % 100,0 % 50,0 % 0,0 % 31. de c . 2020 31. m ar . 2021 30. jun . 2021 30. s e p. 2021 31. de c . 2021 Lik vidnos tni blažiln ik Neto lik vidnos ti odliv LC R 257,5 % 262,0 % 272,6 % 272,4 % 252,6 % Lik vidn os t ni položa j Likvidnost Skupine ostaja močna, z visok o ravnijo neobr emenjenih likvidnostnih r ezerv v bilančni vsoti (38,3 %), k ar se odr aža v k oličniku LCR, ki znaša 252,6 % (31. dec embr a 2020: 257,5 %). Likvidnostni položaj Sk upine ostaja trden tak o na r avni Sk upine k ot tudi na r avni posameznih bančnih članic, likvidnostni k azalci se nahajajo pr ecej nad limiti pripr avljenosti za pr evzemanje tv eganj. Sl ika 27: Če tr tl et n o gib a nj e LCR v NLB S k upi ni Slika 28: R azvoj neobr emenjenih likvidnostnih rez erv NLB Sk upine (v mio EUR) 61 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Segmen tn a analiza T ab ela 14: St ra te šk i in n e s tr at eš k i se gm en t i NLB S k up in e Strateški segmen ti Nestrateški segment Pos lovan je s prebiv alst vom v Slov eniji Pos lovan je s p od jet ji in inve st ic ijs ko bančništ vo v Slo v eniji Strateški tuji trgi Fina nčni trgi v Slov eniji Drugo Nestrateške članic e zaj em a pos l ovanj e s pre bi vals t vom i n mi kro podjetji, upravljanje pre mo žen ja (NL B Sk la di ) in de l dr už be N LB Lea s e&G o, ki v kl ju ču je p os lovan je s pre bi vals t vom , ter p r is peve k k po sl ovan ju p ri dr u žen e družb e Bankar t. vk lj uč uj e pos l ovanj e s ključn imi, sredn jimi in malimi podje tji, področj e čezmejnega fin anciranja po dje ti j , inves tic ij sko bančništ vo i n skrbniške s tor i t ve , pre s tr u k t ur ir an je in upravljanje problematičnih naložb ter d el d r užb e NL B Lea se &G o, ki v kl ju ču je po sl ovan je s po dj et ji . vk lj uč uj ejo p os lova nje s tr at eš ki h ba nk v S ku pin i na s t ra te šk ih t rg ih (S r bij a, Seve r na M ake don ij a, B iH , Kosovo i n Čr na g ora). po kr iva jo d eja vn os t i zak la dni š t va in tr govan je s finančni mi instrumenti, pre ds t av lj ajo p a t ud i rezultate upravljanja bilance (ALM). vključuje kategorije Ba nke , kate r ih po s lovn ih rez ul ta tov ni m o goč e razpo rediti v posamezne segmente, ter družbo NLB Za vod za up ra vl jan je kult urne dediš čine. vk lj uč uj e pos l ovanj e ne s tr at eš ki h čl an ic Sk upi ne , in s ice r čl an ice RE A M i n le as in g dr už be (raze n NLB Lea se &G o), NLB S r bij o in NL B Cr no G or o. (v mi o EUR) NLB Skupina Dobiček pred davki 261,4 49,0 86,8 113,2 15,8 - 4,7 1,3 Prispevek k dobičku skupine pred davki 100 % 19 % 33 % 43 % 6 % -2 % 0 % Bilančna v sota 21.577 2.823 2.334 9.798 6.190 337 96 % bil an čn e vs ot e 100 % 13 % 11 % 45 % 29 % 2 % 0 % Ra zm er je m ed s t roš ki in pr ih od ki (C IR) 62,3 % 68,1 % 44,4 % 63,0 % 35,8 % 177,5 % 157,4 % St roš ek t ve ga nja ( b.t.) - 41 26 - 141 -11 / / / Gl av no m er ilo u s peš n os t i pos lovan ja po sa mezn eg a se gm ent a je do biče k iz pos lovan ja p red da vk i. S ku pin a ne u s t va rj a pr iho dkov , ki bi izh aj ali iz p os lov z en o sam o s t ran ko in bi pre ds t avl jal i 10 % ali več celotnih pr ihodkov Skupine. 62 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Fina nčna uspešnost T ab ela 15: Rezultati segmenta Poslovanje s prebiv alst vom v Sloveniji v mi o EU R na kon s oli dir ani o sn ovi 2021 2020 Letna sprememba Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 79,5 81,4 -1,9 -2 % Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i iz sr ed s tev (i) 82,7 78,4 4,3 5 % Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i iz obvez no s ti (i) -3,1 3,0 - 6,1 - Čisti neobrestni prihodki 91,5 89,0 2,5 3 % od tega čiste opravnine 9 6,6 82,7 13,8 17 % Skupaj čisti prihodki 171,0 170,4 0,7 0 % Stroški skupaj -116,5 -114,1 -2,4 -2 % Rez ul ta t pre d os la bi t vam i in reze r vac ija mi 54,5 56,2 - 1,7 - 3 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e - 6,7 -15,1 8,4 56 % Dr u gi č is t i do bič ki i z na ložb v ka pit al o dv is ni h in pridr uženih družb ter skupnih podvigov 1,1 0,9 0,2 27 % Rez ul ta t pre d da vk i 49,0 42,0 6,9 17 % 31. de c . 2021 31. d ec . 2020 Letna sprememba Neto krediti st rankam 2.731,6 2.415,4 316,2 13 % Br uto krediti s trankam 2.7 69,7 2.450,7 319,0 13 % St an ovanj s ki k red it i 1.815,5 1.534,7 280,9 18 % Obr estna mer a na stano vanjsk e kr edite 2,34 % 2,51 % - 0,17 o .t. Potro šniški krediti 635,6 651,7 - 16,1 -2 % Obr estna mer a na potr ošnišk e kr edite 6,70 % 6,43 % 0,27 o.t . Os talo 318,6 264,3 54,3 21 % Depoz iti strank 7.703,6 7.356,8 346,8 5 % Obr estna mer a na depozite 0,03 % 0,04 % - 0,01 o .t. Obseg sl abih posojil (bruto) 58,1 52,4 5,7 11 % 2021 2020 Letna sprememba St roš ek t veg an ja (v b.t.) 26 63 - 38 CIR 68,1 % 67,0 % 1,1 o .t. Ob res tn a ma r ža 1,55 % 1,75 % -0,20 o .t. (i) Čis t i ob res t ni p ri ho dk i iz sre ds tev i n obvez no s ti z up or abo I TC. Ban k a ost aja v odilna n a trgu na pod ročju poslovanja s prebiv al st v om , k er pozna potrebe s trank . Ba nka je s ključnim i kreditnim i produk ti in naju st re znej šo pon udbo različn im segmen tom ponovno dok azala sv ojo učink o vitos t in pridobila n ov e stranke. Bančn o ok olje se izrazito s preminja in pojavljajo s e novi pris topi in prodajn e poti . Banka je še naprej dost opna prek svojih klasi čnih pos lov alnic , pa tudi prek mobilne poslov alnice. T ehnologija omogo ča razpoložljivost s tor itev Banke st rank am 24 ur na dan, vs e dni v tedn u prek k ontak tnega centra in digitalnega ban čniš t va. Po slo v an je s pr ebiv als t v om v Slo v eniji Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 29: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rezultat pred davki 19 % Čis t i ob res t ni prihodki 19 % 36 % Čis t i ne ob res t ni prihodki 63 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Čisti o brestn i priho dki Čis t i ob res t ni p ri ho dki iz n as lova k redi tov pre biva ls t vu s o bil i na l etn i ra vni za 4,3 m io EUR v iš ji; več ji ob se g s tan ovanj sk ih kre dit ov in vi šj e obre s tn e m ar že n a pot roš ni š ke kred ite s o bi li posledica v ečjega obsega no ve pr odaje in večjega deleža bolj t veg an ih in h itr ih k re ditov v p or t fe lj u; ma njš i ob se g lim itov n a rač un ih je n ega ti vn o vp lival n a ob res t ne p r iho dke. Na l et ni rav ni je b ilo zab el ežen o je bil o zniža nje m ar že na de pozit e pre bival s t va p o int er ni t ran s fer n i cen i (ITC) v viš ini 6,1 m io EUR . Čisti n eobres tni pr ihodki Vi šj i či s ti n eob res t ni p r iho dk i v viš in i 2,5 mi o EUR n a let ni ra vn i so izh aj ali iz 13,8 m io EUR oz. 17 % v iš jih č is t ih p ri ho dkov iz opr avn in in p rovizi j, več in om a povezani h s sp rem em bo ce n paketov in višjimi čis timi provizijami iz upravljanja premož enja (vis ok i či s ti p ri liv i v v zajem n e sk lad e dr už be NLB S k ladi v v iš in i 192,8 mio EU R) in b anč ne ga za varovalni š t va. Ap ri la je B an ka začel a zara čun ava ti n ad om es t ilo za v is oka s tan ja f izič nim os eba m, d a je om ej ila p ri liv d epozit ov , doda tn o li k vid no s t pa pre us me r ila v dr u ge f in an čn e pro duk te (vza jem ne s k lad e, na ložbe) in s te m na dom es til a ne gat iv ne o bre s tn e me re, zaračunane za stanja pr i centralni banki. Čist e oslabit ve in r ezervacije Čis t e os labi t ve i n rezer vacij e so b ile o blikovan e v vi šin i 6,7 mio EU R zara di sp rem en jen ih p aram et rov t veg an ja. Krediti s trank am Ob se g prod aje n ovi h s tan ovanj sk ih kr edi tov je bi l rekord no velik , 557,6 m io EUR v l et u 2021 (l eta 2020: 303,1 m io EU R). Depo ziti str ank Ob se g dep ozitov se j e poveča l za 346,8 mio EU R (5 %) na le tni rav ni , pr i čem er s o prev lad ovale vl og e na v pog led (95 % le ta 2021 v pr im er jav i s 93 % le ta 2020). Posl o vna u sp eš nos t V odil na bank a na trgu v po slo v anju s prebiv als t v om v Slov eniji V odiln a banka v Slov eniji Ba nka os t aja vo diln a n a sl ovens kem tr gu n a po droč ju kreditiranja in depozitov prebivalst va. Spodbudno povečanje tr ž ne ga de leža je o pazi ti v ka teg or iji s t an ovanjs ki h kre di tov , in si cer n a 24,4 % (31. de cem bra 2020: 22,5 %), kar je p os led ica odl ičn e nove pr oda je s ta novan js kih k re ditov v l et u 2021 (tr žni del ež 32,2 %; 2020: 28,3 %). Banka osta ja vodilna z aradi zelo dobro vzpos tavljen e mreže pos loval nic in b an koma tov, k ont ak tn eg a cen tr a, k i je n a voljo 24 ur na dan v se d ni v te dn u, i n nen eh ni h izbo ljš av n a po droč ju digitalizacije. Ba nka oh ran ja vod ilni t r ž ni po ložaj n a po dro čju p lač il , sa j je zane sl jiva in za up anj a vre dn a pon ud nica p la čiln ih s t or itev, pri čem er s e os red otoč a na p oziti vn o upo rab niš ko izku šn jo. Pr ivat no b an čn iš t vo Ba nke je že več kot 20 l et vodi lno n a te m pod roč ju v S loven iji . NLB S kla di je vo diln a dr u žba za u prav lja nje s re ds t ev na t rgu , kate re tr žni de lež in l et ni n eto p ri liv i se iz l eta v l eto p oveču jejo . T r žni d el ež kr ed itov s tra nkam T r žni d el ež de pozi tov s t ran k T r žni d el ež s ta nova nj sk ih k re di tov T r žni d el ež po tr oš ni šk ih k re di tov 33,0 % 31,0 % 29,0 % 27,0 % 25,0 % 23,0 % 21,0 % 19,0 % 17,0 % 15,0 % 31. de c . 2019 31.d ec . 2020 31. d ec . 2021 T r žne poti Mreža poslovalnic in bank oma tov Gl av na pr oda jn a pot B an ke os ta ja nj en a pos lovn a m reža s 75 pos loval nica mi , ki jo d opo ln juj e mreža b an koma tov (538 oz. 37,6- od s tot ni t r žn i de lež v S loveni ji ), od ka ter ih ji h je 89 % brezs tič nih . Povi šan j e bil d nevn i lim it za d vig g otovi ne n a ban kom at ih , s čim er s e sp od buj a s tr anke k up ora bi ba nkom atov i n s tem kr ep it ev s vet ovaln e v lo ge po sl oval ni c . Mobilna b anka: NLB Bank& Go Mo biln a po sl ovalnic a NLB B an k&Go, ki p rom ovira B an ko v različ ni h me s tih v S loven ij i, je ve dno b olj p rep oznav na . Edins t vene banč ne s tori t ve v Slov e niji, na voljo 2 4 ur na dan vsak dan Raz š ir it ev upor abe v ide ok lica za p roda jo in s kl ep anj e pog odb za skora j vs e pro duk te Ba nke (p otr oš ni šk i in s ta novan js ki krediti z enos tavnim zavarov anjem, zavaro valni produkt i zavarovaln ic V ita i n Ge ne rali , dep oziti , varčevan ja in kar t ice ter a k ti vacij a e - in m - ban ke) pred s tav lja p om em ben kora k h kre pit vi v log e Kontak tne ga ce nt ra kot pro daj ne p oti , ki j e na voljo 24 ur n a dan v se dn i v te dn u. Kontak tni c ent er je za bel ežil 11- o ds t otn o poveč anj e celo tn eg a š tevi la s t ikov na le tn i rav ni , večin om a zara di 57- o ds to tn ega pov ečanja števila videoklic ev . Klj ub več jem u ob se gu d ela j e upo rabn iš ka izku šn ja o s tal a na zelo v is oki r avn i, p r i čem er je b ila l eta 2021 p ovpre čn a oc ena ne to pro mot or ja (NP S) za vi deo kli c in kl epe t 71. Sl ika 30: Trž ni d el ež NL B v se gm e nt u Po s lova nj a s pr eb iva ls t vom v S lov en iji Ban ka je okrepila svoj polož aj pri kr edi tir an ju in upr avljanju s r e d s t e v. 30,5 % 26,2 % 23,1 % 21,8 % 31,3 % 26,4 % 23,4 % 22,5 % 30,7 % 26,9 % 24,7 % 24,4 % 64 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T rajnostn o poslovanje V sk la du z E SG us m er it vami S kup in e je bil o z eni m od slovenskih trgovc ev s tehničnimi izdelki dogov orjeno so del ovanje p r i fi nan ci ran ju s t ran k za nak up s on čni h elek trar n, bate rijs kih hranilnikov in toplotnih črpalk . Digital no bančništ v o Števi lo di git alni h upo rab nikov se j e še n apr ej poveč evalo ( 13 % na l etn i ra vni ), p ri č em er je š t evil o ak ti vn ih up orab nikov pre se glo 300.000. Št evil o upo rabn ikov mo biln e ba nke Kli kin in s ple tn e ban ke NLB Kl ik s e je n a let ni ra vn i povi ša lo, in s ice r bel eži m - ba nka 23- od s tot no ( 72.07 6 novih u por abn ikov) in e -b an ka 6-o ds t otn o (22.771 n ovih up ora bni kov) ras t, kar se dob ro odr aža v dig ita lni p ok ri tos t i (sp odn ja s lika). Sk upn i obs eg i n š tevi lo pl ači l, iz ve den ih v e - ban ki i n m -b an ki , s ta s e na l etn i ra vni p ovečal a za 32 % oz. 14 % . Sl ika 33: Po k ri to s t s pl et ne ga i n mo bi ln eg a ba n čn iš t va 31. de c . 2018 31. d ec . 2019 31. de c . 2020 31. d ec . 2021 e - ba n ka m - ba n ka 35 % 35 % 27 % 38 % 40 % 36 % 42 % 52 % Digitalizacija in izboljš ana izkušnja strank Visoka ra ven z adov oljs t va strank Ba nka je o hra nil a vis oko ra ven zadovol js t va s tra nk , m er jen o s kazalnikom za dovolj s t va s t ran k (C SI). T a kazalnik os taja s tab ile n in pre cej v iš ji kot pr i konk ure nt ih . Pol eg te ga s t ran ke izraža jo vi so ko raven zau pan ja in z ve s tob e. Ba nka je u sp el a tu di s pre men it i pe rcep cij o cen v s egm en t u ml adih , k jer s e je za dovolj s t vo p ovečalo (s 7 4 n a 77; Raz is kava zadovol js t va st ran k , Valicon , 2021). Sl ika 31: Št ev il o s ti kov NLB Ko nt ak t n eg a ce nt ra 43.289 100.397 158.099 863.717 2019 2020 2021 2019 2020 2021 Vi de o kl ic S kup n o š tev ilo s t ikov Povp re čj e konk ure n čn ih ba nk 2021 NLB 2021 NLB 2020 NLB 2019 NLB 2018 75 81 83 77 77 Sl ika 32: Za dovo lj s t vo z o dn os o m do s t ra nk Vi r : Raz is kava zad ovolj s t va s tr an k, Val icon , 2021. Mobilna d enarn ica –N LB Pay Upo rab a mo biln e de na rn ice NL B Pay s e pre cej h it ro poveč uje , apl ikaci jo pa s e s tal no n ad graj uje . Zadnj e pos od obi t ve s o bil e iz vede ne v s kl ad u z reg ula ti vn imi za htevam i za mo čn o av ten tikac ijo s t ran ke in vk lju ču jej o takojš n ja pl ači la Fli k za medsebojna plačila (P2P), plačila pri trgo vcu ( P2M) in plačila pr i sp let n em tr govcu (P 2e M). Ap likac ija j e pos t ala n uj na , zla s ti ker predstavlja enos taven način potr jevanja spletnih nakupov . 2 4,4 % tr žni de lež st anov anjs kih kreditov . Digitalni ba n ki NLB Klik in Klikin s ta znat no pov ečali pokr itos t ter delež ak tiv nih upo rabniko v . +57 % +11 % Sl ika 34: N LB Pa y v š te vi lkah 12.827 18.402 44.097 7.722 12.577 36.218 2019 2020 2021 2019 2020 2021 Št. up or abn ikov O bs eg t ran s akci j (v ti so č EU R) +140 % +188 % 999.460 1.112.933 65 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Storit v e, ki dopolnjuje jo banč ne produk te NLB Skladi – n ajvečja slov enska dru žba za upravljanje sredst ev T r ž ni de lež dr užbe N LB Sk lad i se j e poveča l na 37,3 % (31. d ece mbr a 2020: 34,9 %). Dr užb a je m ed p ri me rl jiv imi sl ovens ki mi dr užba mi n a pr vem me s t u po ob se gu n eto p r ilivov, ki s o v let u 2021 zn aš al i 232,8 mio EU R , kar je n ajve čji l etn i obs eg p ri livov dr u žbe d o se daj , in p red s tav lja 50,4 % v se h ne to pr ili vov na t rgu . Na dom es t il a za vis oka s ta nja , uve den a v ap ri lu 2021, so p rav ta ko pri s pevala k d eln i pre razpo red it vi sr eds tev s tra nk iz d epozit ov in pr is peval a k do dat n em u poveča nju zanimanja za produkte upravljanj a sreds tev . Sk upn a s red s t va v up rav lja nju s o zn aš al a 2.128,0 mio EU R (31. dec emb ra 2020: 1.625,6 mio EU R), o d teg a je 1.610,4 mi o EUR v v zajem ni h sk la dih ( 31. de cem bra 2020: 1.125,5 m io EUR) i n 517,6 mio EU R v sr eds t vi h gos po dar je nja s f in an čn im i ins tr um en ti (31. d ece mbr a 2020: 500,1 mio EU R). Za va rova l n ic a V i t a Zavarovaln ica V ita o s taj a s tr ate ška p ar tn er ica B an ke, ki pr ek pos lov ne m reže pro da ja nj en a nal ožbe na za varovanj a ter riz ičn a, n ezgod na i n zdrav s t ve na zava rovanja . Vi ta je u vedl a novo zdra vs t veno za varovanj e – NLB V ita Sp eci ali s t, ki m ed dr u gim p okr i va s troš ke zdra vs t venih speciali stov in bolj zapletenih diagnost ičnih preiskav . Stabilen t r žni de lež na področju kar tic T r ž ni de lež B an ke na p odro čj u kar t ic os taja s t abil en p ri 26,1 % (2020: 26,5 %) sloven s kega t rga . Uved en e so b ile n ove deb etn e M as te rcard kar t ice (NLB Deb et na M as terca rd, N LB De bet na M a s terc ard World i n NLB Deb et na M as terca rd W or ld Eli te) za nad om es t itev M ae s tro kar t ice , in so d el s t ran kin e de na rn ice in m ob iln e den ar ni ce NLB Pa y . V čas u , ko je veliko n akup ov opr avl jen ih po s pl et u , deb et ne kar ti ce Ma s te rcard za s t ran ke pred s ta vlj ajo d oda no vrednos t. Uved en i so bi li S MS O bro ki za kar ti ce z odl oženi m pla čil om . Edini pogoj z a akti viranje te možnosti je ak tiviranje s tori t ve SM S A lar m . T a n ova s tor it ev dop oln ju je na kup ovanje n a obro ke za vse kar t ičn e tra ns akci je (nak upi n a PO S ter m ina lih in s ple tn i nak upi , dv igi n a ba nkom at ih). T ak oj šnja pl ačila Flik Uved ba n ove pla čiln e m eto de v ok v ir u lo kaln e sl ovens ke sh em e takoj šn jih p lač il Fl ik P 2M s po db uja n ad aljn ji p reh od iz gotov in sk ih n a digi tal na p lač ila . Fli k P 2M je v kl juč en v m obi lno den ar ni co NLB Pa y in je za gotov lje n tu di za up orab nike z operacijskim sis tem om iOS. Priv atno bančniš t v o V odiln i ponu dnik privatn ega ban čniš t v a v Slov eniji Pr ivat no b an čn iš t vo se že več kot 20 l et uv r šča m ed vo diln e pon ud nike p ri vat neg a ba nč ni š t va v S loven iji . Leta 2021 s e je nje gov vod ilni p ol ožaj še o kre pil , sr eds t va v upr avl jan ju s o dos egl a 1,2 mr d EUR ( 16 % na l et ni ra vni ), š t evil o s tra nk p a se j e poveča lo za 14 % n a let ni ra vn i. Pr ivat ni b an čn iki s o cel o let o oh ranj ali p rod ajn e ak t ivn os t i n a vis ok i ra vni . Rez ul tat i s o bili d obr i n a vs eh po dro čjih , n aj bol jš i pa pr i p roda ji v zaj emn ih s kl adov. T o lah ko pri piš em o na š im zavzetim sodelavcem, po zitivnem u gospodarskemu ok olju in okolj u kapit als ki h trg ov ter u vedb i na dom es t il za vi so ka s tan ja fizičnim oseb am. Ba nka s po nu dbo s k rb no izb ran ih in p ri lag ojen ih pr od uk tov in s to ri tev do kazuje, d a je s pos ob na d obro p os kr b eti za pre možen je s vojih s tran k . GE NER ALI Z avar o valnica – neživljenjs k a zav aro v anja Neživljenjska zavar ovanja, ki vključujejo av tomobil ska in s ta novan js ka zavarovanj a, s o s tr ankam n a volj o v so de lova nj u z G EN ER ALI Zavar ovaln ic o. Klj ub razm er am , pol nim iz zi vov , so bil i dos ežen i odl ičn i rezu lta ti , sa j so s e br u to o brač un an e pre mij e na l et ni rav ni p ovečal e za 19 % , š tev ilo p olic a v t om obil ske ga in s tan ovanj skeg a zavarovan ja p a za 19 % oz. 23 % . Slika 35: Sr edstva v upravljanju in šte vilo str ank privatnega bančništv a No v a debetna k ar tic a Master c ar d je bila uvedena, d a bi nadomes tila kar tico Maes tro. Sl ika 36: Po k ri to s t s t ran k z do po ln il ni mi s t or i t va mi 31. de c . 2016 31. d ec . 2017 31. de c . 2018 31. de c . 2019 31. dec . 2020 31. d ec . 2021 NLB S kl ad i Vi ta Gen erali 1,2 % 3,7 % 12,9 % 13,4 % 14,0 % 14,9 % 15,2 % 15,6 % 4,9 % 6,5 % 7,5 % 8,3 % 9,1 % 1,5 % 1,5 % 1,7 % 1,9 % 2,2 % 31. de c . 2016 31. d ec . 2017 31. de c . 2018 31. de c . 2019 31. dec . 2020 31. d ec . 2021 Sr ed s t va v u pra vl jan ju (m io EU R) Št. s t ran k 554,0 7 46,9 752,5 911,1 1.075,1 1.242,9 1.077 1.168 1.231 1.309 1.580 1.800 Smo v aša desna r ok a. P r adedek je imel prv o tr govino v ulici. Dedek je posel r azširil na vse mest o. Oč e je z gr adil nacionalno v erigo. Z a v as meje ne obst ajajo. T udi majhna podjetja imajo velik e načrte. A skrb za r ast zahtev a ustvarjalnost, str ast in tr do delo. S podjetji, ki jih kr asijo te odlik e, želimo sodelo v ati in jih podpir ati na njihovi poti. Z ato vam nudimo več k ot le bančne storitve – z vami delimo svoje znanje z a gr adnjo močnejše, donosnejše prihodnosti v regiji, kjer odločnost in podjetniški pogum ne poznata meja. 67 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Ban k a krepi tr žni p oložaj sis tem skega akt erja v domač i regiji in dejavno sod eluje pr i rasti t rgo v s podpiranjem trajnos tn ih projektov . B anka k ot vodilni akt er podpira tudi bo lj k omplek sn e, čezmejne pot rebe svojih strank in zanje š iri ponud bo st orit ev . Zaupanje in zadov oljs t vo strank st a trdna teme lja za prihodn jo trajnos tno ras t. Po slo v an je s podjetji in in v esticijsk o ban čn iš t v o v Slo v en iji 31,5 % tr žni de lež pri garanc ijah in akreditivi h. Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 37: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rezultat pred davki 33 % Čis t i ob res t ni prihodki 9 % 26 % Čis t i ne ob res t ni prihodki Fina nčna uspešnost T ab ela 16: Rez ul ta t i se gm en t a Pos l ovan je s p od je tj i in i nve s ti ci js ko ba nč n iš t vo v Sl oven i ji v mi o EU R na kon s oli dir ani o sn ovi 2021 2020 Letna sprememba Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 35,7 34,0 1,7 5 % Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i iz sr ed s tev (i) 41,1 36,8 4,3 12 % Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i iz obvez no s ti (i) - 5,4 -2,8 -2,6 -93 % Čisti neobrestni prihodki 65,8 41,2 24,6 60 % od tega čiste opravnine 38,9 33,2 5,7 17 % Skupaj čisti prihodki 101,5 75,2 26,3 35 % Stroški skupaj - 45,1 - 41,8 - 3,3 - 8 % Rez ul ta t pre d os la bi t vam i in reze r vac ija mi 56,4 33,4 23,0 69 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e 30,5 9,0 21,5 - Rez ul ta t pre d da vk i 86,8 42,4 44,5 105 % 31. de c . 2021 31. d ec . 2020 Letna sprememba Neto krediti st rankam 2.332,4 2.047,1 285,2 14 % Br uto krediti s trankam 2.390,7 2.167,5 223,1 10 % Gospodars t vo 2.258,5 2.006,4 252,1 13 % Ključna/srednja/ mala podjetja in po dro čj e čezm ej ne ga p os lova nj a 2.110,6 1.827,6 283,1 15 % Ob re st na m er a na kr ed it e kl ju čni h/ srednjih / malih podjetij in p odročja čezmejnega poslovanja 1,79 % 1,79 % 0.00 o.t. Investicijsko bančniš t vo 0,1 0,2 - 0,1 -38 % Prest ruk t uriranje in upravljanje problematičnih naložb 88,2 160,8 -72,6 - 45 % NLB Lease&Go 59,6 17,8 41,7 - Dr žava 131,9 160,7 -28,8 -18 % Obr estna mer a na kr edite državi 2,07 % 2,20 % - 0.13 o .t. Depoz iti strank 1.938,2 1.487,4 450,7 30 % Obr estna mer a na depozite 0,03 % 0,06 % -0.03 o .t. Obseg sl abih posojil (bruto) 72,5 156,0 - 83,5 - 53 % 2021 2020 Letna sprememba St roš ek t veg an ja (v b. t.) -141 - 44 -97 CIR 44,4 % 55,6 % -11,1 o.t. Ob res tn a ma r ža 1,7 6 % 1,90 % -0,15 o .t. (i) Čis t i ob res t ni p ri ho dk i iz sre ds tev i n obvez no s ti z up or abo I TC. 68 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Čisti o brestn i priho dki Ob res t ni p ri ho dki o d kre di tov pod jet je m in dr ža vi s o bil i na let ni ra vn i 4,3 mi o EUR vi šj i zarad i večj ega o bs ega , več ino ma pr i pos lovan ju s k lj učn im i pod jet ji in n a po dro čj u čezm ejn ega finan ciranja podjetij . Z abeleženo je bilo zniž anje mar že na dep ozite p o int er ni t ran s fer n i ceni (ITC) v vi š ini 2,6 m io EUR n a let ni ra vn i. Enkratni či sti neobr estni prihodki Enk rat ni č is t i pr ih odk i od v redn ot enj a v vi šin i 13,0 mi o EUR zara di poplačila iz postavljenos ti, razvrščene med nedonosne, in 8,6 mi o EUR dr u gih p ri ho dkov iz pos lovanj a iz na sl ova poravnave pravnega spora. Čist e opravnine Čis t e opr avn in e so s e na l et ni ra vni p oveča le, pr edv se m zarad i vi šji h na dom es t il za v is oka s tan ja s red s tev s t ran k (6,6 mio EUR v let u 2021, kar je 3,3 m io EU R več n a let ni ra vn i) in p rovizi j za organizacijo sindiciranih pos ojil. Čist e oslabit ve in r ezervacije Čis t e os labi t ve i n rezer vacij e so b ile s pro šč ene v v iš in i 30,5 mio EUR zara di po pl ači l več izpo s tav lje no s ti , sp rem em b bon it et nih oce n in sp rem en jen ih p aram et rov za sk upin s ke osl abi t ve in rezer vaci je, povezan ih z ug odn ej ši mi m akr oekon om sk im i na pove dm i . Krediti s trank am Ob se g kre dit ov gos pod ar s t vu s e je n a let ni ra vn i poveč al za 252,1 mio EU R pre dv sem za radi n ovoo dob ren ih si ndi cira nih pos oji l in pove čan ega o bs ega č ezme jn ega p os lovanj a in NLB Lease&Go. Inv esticij sko bančniš t v o in skr bniš ke stori t ve V Inves t ici js kem ban čn iš t v u in sk r bn iš kih s tor it vah so bi li dos ežen i ne obr es t ni pr ih od ki v v iš ini 10,8 m io EUR , kar pom en i poveča nje za 1,4 m io EUR n a le tn i rav ni , veči no ma zar adi provizij za organiz acijo sindiciranih posojil . Skupna vrednos t pre možen ja v s kr bn iš t vu s e je n a le tn i rav ni zm an jš ala in j e zna š ala 15,9 m rd EUR ( 31. de cem bra 2020: 16,2 m rd EUR ). Posl o vna u sp eš nos t V odil na na trgu in osr edotočena na potrebe strank V odiln a banka pri zagotavljan ju st orit ev podjetjem v Sloveniji NLB je vo diln a ba nka pr i zag ota vlj anj u s tor i tev po dje tje m v Sl ovenij i, z ra s to čo bazo s t ran k in 18,3- o ds to tni m tr žnim del ežem pr i k red it ih po dje tje m (31. d ece mb ra 2020: 17,3 %). Ba nka pra v tako os t aja za ne slj iv p ar tn er s loven sk im pod jet je m, kad ar žel ijo p os lovanj e raz š iri ti v t u jin o. Klj ub več jim o dpl ači lom k red itov, se je cel ote n kre dit ni p or t f elj poveča l s sk le nit vi jo več n ovih kakovos tn ih po sl ov , s kater im i se j e fi nan ci ralo iz voz in pr oiz vodn jo, d r žavo, p roje k tn o finan ciranje, prevzeme, faktor ing in mednarodne f inance. Leta 2021 je bil o od obre no za 1.281,5 m io EUR k red itov p odj et jem in dr ža vi , kar pre ds ta vl ja 23- od s tot no r as t n a le tni r avn i . Pr is otn os t n a tr gu i n proa k ti vn i pr is to p se o dra žata t u di v let ni ra s t i kre dit ne ga p or t fe lja v v se h se gme nt ih po sl ovanj a s pod jet ji , in s icer n a po droč ju k lj učn ih po dje ti j za 7 % , pr i M SP za 9 % in na p od ročj u čezm ej neg a f ina nc iran ja ce lo za 79 % , pr i čem er j e bila r as t d ose žena p r i vse h pro du k tih i n s tor i t vah . Ba nka kot vodi lna o rga nizat or ka sin dic iran ih p oso jil n a sl ovens kem t rgu š e n apre j us pe šn o po dpir a in f in anc ira š ir itev slovenskih podjetij v r egiji. Ba nka je p rav t ako vodiln a s loven ska b anka n a pod roč ju trg ovin s kega ba nč ni š t va , in s icer s p rod uk t i, k i po dpira jo izvozno gospodars t vo. Stranke Skupina podpira z garancijami in akreditivi ter odkupi terja tev prek digitalnih kanalov na var en in h ite r na čin . T r žni d elež p r i gara nc ijs kem in akreditiv nem poslovanju (vključno z garancijsk imi linijami) zna š a 31,5 % (31. d ecem br a 2020: 31,4 %). Razno lik a ponudba p roduktov Ponudba B anke Ponudba f inančn ih stor itev Banke, vključno s kreditiranjem , upravljanjem denar nih sreds tev , plačilnimi stor it vami ter stor it vami svetovanja o k apitalskih trgih , podpira ra zlične potre be strank. Banka jih podpira s kratkoročnim ali dolgoročnim f inanciran jem in s vetovan jem gl ed e us t rezn e fi nan č ne s t r uk t ur e. T ako B an ka pod pira k lj učn e pr ojek te, ki s o po me mb ni pr i raz vo ju dr žave in tudi dom ače regije Skupine. T r žni d el ež kr ed itov s tra nkam T r žni d el ež de pozi tov s t ran k T r žni d el ež ga ran ci j in a kre di ti vov 35.0% 30.0% 25.0% 20.0% 15.0% 10.0% Sl ika 38: Trž ni d el ež NL B v se gm e nt u Po s lova nj e s po dj et ji v S l oven ij i 30,0 % 17,5 % 16,5 % 31,4 % 17,3 % 17,0 % 31,5 % 18,9 % 18,3 % 31. de c . 2019 31.d ec . 2020 31. d ec . 2021 Baza st r ank se je p o v ečal a z dodat nimi s tabilnimi in usp ešnim i skupin ami podjet ij. 69 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Osn ovni produkti in kar tič no posl ov an je Nova deb et na kar ti ca Ma s te rcard (N LB Pos lovn a de bet n a kar t ica M as terca rd in NLB P os lovn a deb et na kar ti ca Ma s ter card Worl d) je s ed aj n a voljo t u di vs em i met ni kom pos lov nih r aču nov in n ad om eš ča po sl ovn o kar t ico M ae s tro . Nove deb et ne kar ti ce so v kl juč ene t u di v pr enov lje no pon ud bo p aketov za pra vn e os ebe , in s icer N LB Pos lovn i paket O s novn i, N apr edn i in Cel ovit i. P ose bn a pon u dba j e na vol jo za ci ljn e sk upin e s t ran k , kot so n ovous t an ovlje na i n neprofi tna podjetj a. Uved en a je bi la nova s t or itev S M S Ob rok i za kar t ice z odl oženi m pla čil om za po dje tja , ki m or ajo l e ak t ivi rat i s tor i tev SM S A lar m o up orab i kar tice. T a nova s to ri tev do pol nju je nakupovanje na obroke za vse k ar tičn e transakcije ( nakupi na PO S ter m ina lih in s pl et ni n aku pi, d vig i na b an koma tih). Reši t ve za trgo vinsko bančn iš t vo NLB je vo diln a s loven ska ba nka n a pod roč ju t rgovi ns kega ban čn iš t va, s aj n jen i pro duk ti po dpi rajo t ud i iz vozno gospodars t vo, ki predstavlja pomemben del slov enskega gos po dar s t va. N abor p rod uk t ov trg ovin skeg a ba nč niš t va in pr ila goj eni h reš it ev vse bu je vs e od t rad icio na lni h prod uk t ov do dr u gih s odo bn ih m eha nizm ov , ki zag ota vlj ajo var n o fi na nci ran je v cel ot ni do bav ni ve rig i. Kot član ica Fac t or Ch ain In te rn at io nal B an ka iz voznikom in uvozni kom nu di m edn aro den o dku p ter ja tev te r jim om ogo ča s odo ben , h ite r in pr epro s t na čin f in an cir anj a, kar je še dodatn a spodbuda za mednarodn o poslovanje. Banka posebn o po zornos t namen ja garancijam, s katerimi podpira velike in fra s t r uk t ur ne p roje k te v S loven iji i n šir š i do ma či re giji . Mo čn ejš i tr žni p oloža j odra ža dej aven s vetoval ni pr i s top Skupine k s trankam. T r ajno stno poslo v anje Banka v procesu dejavnega vk ljučevanja ESG dejavnik ov us me rj a vs e več pr izad evanj v p rep oznavan je n ovih p os lovn ih pr iložn os t i, k i izh aja jo iz pre ho da h k rožne mu i n ogl jič no nev tralnem u gospodar s t vu . #O kv irPomoči , družben o- okoljski projek t z jasno opredeljen o tra jn os tn o kom pon en to, s e je n ada ljeval v le t u 2021. Izbra nim pod jet ni cam in p odj et nikom , k met ovalkam in k me tovalce m ter m ik ro in m alim p od jet jem s m o pol eg zn an ja, n as vet ov in dr ug ih ba nč nih s t or itev d ali n a volj o tu di o gla sn i pros tor te r tako pr ip om ogli , da s o nj ihov i izdel ki in s t or it ve pred s ta vlj eni potencialnim kupcem in st rankam. Projektno f inan ciranje Ned av ni raz voj n a n epr emi čni ns kem t rgu j e pon ud il nove pr il ožno s ti za p roje k tn o f ina nc iran je. B an ka je s cel ovit imi f i nan čn im i reš it vami , ki j ih po dpir a mo čn a ek ipa s tro kovnja kov , s po sob na o dg ovori ti t ud i na n ajzah tev nej še izz ive na t em po dro čj u. Vsak pro jek t s e pr euč i z razli čn ih vid ikov – iz vedlj ivos t, s t roš ki in pro daj a, d a bi bil a t ve gan ja či m ma njš a ta ko za Ban ko kot za s tra nko. St ran ke se p odp ira t udi n a po dro čj u trg ovin skeg a ban čn iš t va, s aj s o za us pe šn o do konča nje p os la p otre bn e t udi garancije končnim uporabnikom z a odpravo skritih nap ak. Kupc u nep rem ičn in e po nu dim o ugo dn e fi na nč ne p ogo je, z vk lju čit vi jo ek ipe m ob iln ih ba nč nikov pa je za gotov lje na uspešna izvedba. Upo rab nik i sp le tn ih tr govin p ri čak ujej o var no in p rep ros to sp let no n ak upovan je, za to n udi B an ka pon ud nikom i n nji hovi m s tr ankam s od obn o pl ači lno p la t fo rm o NLB E-commerce, ki zago tavlja varnos t, enos tavnos t ter konk uren čn os t p on udn ikom in d obro u por abn iš ko izkuš n jo njihovim s trankam. T ak oj šnja pl ačila Ba nka od l eta 2 020 p os to pn o uvaj a takoj šn ja pl ači la , vk lju čn o s takojšnjimi inter nimi plačili in plači li Flik v NLB Pay . Strankam so, b rez n ado me s ti la, v m ob iln ih ba nkah K lik in in Kl ikp ro n a voljo tudi tak ojšnja eks terna plačila. Plačila Flik Me tod a pla čil a Flik P 2 M s e pos t opn o uvaj a v vs e tr govin e z NLB P OS te rm in ali , pr i čem er j e gla vn i cilj z ma njš an je up ora be gotov ine . NLB je b ila p r va b an ka v Sloven iji , ki j e s tra nkam om ogo čil a tako s to ri tev. Popolna vklj učit ev stori t ve Global Payment s Innov ation (GPI) Sk upin a je kot pr va ba nč na s ku pin a v reg iji v ce lot i vk lju čil a s tor it ev GP I (Glo bal P aym en t Ini ti at ive), tj . s to ri tev SW IF T , ki om o goč a uči nkovit ejš e pro ces ira nje i n laž je s led enj e mednarodnih plači lnih nalogo v ter s tem precejšnjo izboljšav o in enos tavnejš e izvajanje mednarodnih plačil za st ranke, ki poslu jejo mednarodno. Sl ika 39: O bs eg t ra n sa kci j na p ro da jn ih m es t ih ( v mi o EUR ) 14 47 55 2.247 2.348 2.535 2019 2020 2021 2019 2020 2021 Sp le tn o po sl ovan je (v m io EU R) P OS te r mi na li (v m io EUR ) +17 % +8 % Č e z mej no financ ir anje pos taja vse p omem bnejš e. V odiln a na področj u pridobivanja trgov ce v Ba nka je vo diln a n a pod ročj u pr id obi vanja t rg ovcev , saj sp reje ma v se p om em bn e pla čil ne kar tic e, im a v zpos tavl jen o lokal no s he mo t akojš nji h pla čil F lik in s od obn o m režo brez s t ič nih P OS t er min al ov , pri č em er je n jen t r žn i de lež pr i pr ido bivan ju t rgovcev 36,7 % . 70 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Digitalizacija ponudbe M -b anka Klikpro Števi lo up ora bni kov mobi lne b an ke Klik pro s t aln o ras t e (na let ni ra vn i za 17 %), kar kaže, da s t ran ke spre jem aj o digi tal no bančništ vo . Najnovejša posodobitev je vključevala tudi digitalni podpis dok um ent ov za nab or pr od uk tov, ki bo v pr ih odn jih o bd obji h še raz šir je n. Mobilna d enarn ica NLB Pay Mo biln a de nar n ica oz. a plikac ija N LB Pay s tran kam om og oča brez s t ič na , en os ta vn a, h it ra in var n a pla čil a z NLB Po sl ovno Ma s ter card in N LB Pos lov no M aes tro kar tic o na b rez s ti čn ih PO S ter m ina lih (v S loveni ji in t uj ini ), o mo goč a pa t ud i obro čn a pl ači la . In v esticijsk o bančniš t v o in storit v e na po dročju vrednos t nih papirjev Organizator več transakcij Leta 2021 j e Ba nka org an iziral a še s t si nd icir anih p os oji l v sk upn i vi ši ni 652,1 m io EUR , v ka ter ih je i me la t ud i vlo go gla vn ega o rga nizat or ja in a gen ta te r je kot vodi ln a ban ka so del ovala t ud i z ude ležb o v vi šin i 275,7 mi o EUR . Ba nka je p om aga la š tev iln im po dje tje m pr i š ir it v i baze fi na nci ran ja in o rgan izira la izda jo tako do lgo roč nih kot kra tkoro čn ih in s t r ume nt ov v sku pn i vre dno s ti 44,3 m io EUR n a dolžnišk ih ka pitalsk ih trgih. Ba nka je bi la de jav na n a p odro čj u zdr uži tev in p rev zemov ter d r uge ga f in an čn ega s vet ovanja . Kot edin i f ina nč ni svetov alec j e uspešno organizirala prodajni proces v odilnega slovenskega podjetja na področju proiz vodnje bar v . Banka je us pe šn o org an iziral a t udi d ve prev zem ni po n udbi . Mednarodno pos lo v anje s podjetji Sodelovanje znotraj Skupin e Pres ežn a lik vidn os t, om ej en s loven sk i trg i n želj a po š ir it vi so del ovanja z o bs to ječ im i in nov im i s tra nkam i so g lav ni razlo gi, d a je čez mej no f in an cir anj e vs e bol j pom em bn o. Banka na Zahodnem Balkanu med dr ugim trenutn o podpira izbra ne p roje k te pr edv se m na p odro čj u tel ekom uni kacij i n pre hra ns ke ind us t r ije t er ob nov ljiv ih v irov en ergi je. Ob kon cu l eta j e por t f elj , vk lj učn o z de leži č la nic S kup ine , ki kre dit ira jo ta kš n e tra ns akcij e, že kre pko pre se gel 1 50 m io EUR . Zn at en pot en cia l v regi ji ob s taj a zla s ti p ri f in an ci ranj u pod jet ij o sre dot oče nih n a ob novl jive v ire en erg ije , infras tr uk turo in finan ciranje stan ovanjskih projektov . Kreditiranje podje tij v EGP Ba nka je v s top ila t ud i na raz lič ne t rge EU in r az šir il a s voj čezm ejn i por t felj v EGP . N ajp om em bn ejš i po sl i so bi li s kle nje ni v Nem či ji, Fran ciji , Avs t ri ji in n a Nizozems kem . Pos li s e sk lep aj o pred vs em p rek s ode lovan ja pr i s ind icir ani h medn arodnih posojilih ali posojilih Sc hulds chein , pri katerih so vk lju čen e t udi n ekat ere o d sve tovn o zna nih b lag ovn ih zn amk in vodi lni h dr užb n a s voje m pod roč ju . Kre dit ni p or t f elj EGP je ob konc u le ta pr es ega l 150 mio EU R in bo p o pr iča kovanjih š e naprej naraš čal zar adi zelo dobro vzpos tavlje nih odnosov z nek aterimi evr opskimi partner skimi b ank ami. Bor zn oposredni ške stor it ve in finan čni in st rum enti V ok v ir u bo r zn opo sre dni š kih s t or itev j e Ba nka iz vr š il a nar oči la s tra nk v s ku pn em zn es ku 902,9 m io EUR (2020: 941,3 mio EUR), me dt em ko je na p odr očj u tr govanj a s fi na nč nim i in s tr u me nt i sk len il a valu tn e ter m in ske po sl e v sk upn i vre dn os t i 9 46,6 mio EUR (2020: 724,0 mio EU R) in po sl e z iz vede nim i f in anč ni mi in s tr um en ti v v iš in i 382,5 mio EU R (2020: 242,6 mio EUR ). Zaradi d obr ih g os pod ar s kih r azme r v let u 2021 s o bil e s tra nke dej avn ej še n a t uji h ne evr sk ih t rgih . Hk ra ti j e bilo za radi pr ičakovan j viš je i nf lac ije zazn at i več p ovpra š evanja p o varova nj u p re d ob re s tn im i t veg an ji . Skrbn iške storit v e Ba nka os t aja e den vo diln ih s loven sk ih p on udn ikov na pod roč ju s kr bn iš ki h s tor it ev za sl ovens ke in m edn aro dne s tra nke. S kup na v red no s t sr eds t ev v sk r bni š t vu , sk upa j s s tor it vami s k rb ni ške b anke, j e 31. dece mb ra 2021 zn aš ala 15,9 mrd EU R (31. d ece mb ra 2020: 16,2 mr d EUR). Organizacija 652,1 mio EUR sin diciranih p osojil . 71 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Fina nčna uspešnost T ab ela 17: Rezu ltati seg menta Str ateških tujih trgo v v mi o EU R na kon s oli dir ani o sn ovi 2021 2020 Letna spr ememba od tega prispev ek KB Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 266,8 159,3 107,5 98,8 68 % Obrestni prihodki 299,6 182,6 117,0 111,5 64 % Obres tni odhodk i - 32,8 -23,3 -9,5 -12,8 - 41 % Čisti neobrestni prihodki 95,1 49,8 45,3 33,2 91 % od tega čiste opravnine 101,6 54,1 47,5 42,3 88 % Skupaj čisti prihodki 361,9 209,1 152,9 132,0 73 % Stroški skupaj -227,9 -109,0 -118,9 - 107,3 -109 % Rez ul ta t pre d os la bi t vam i in reze r vac ija mi 134,0 100,1 34,0 24,7 34 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e -20,8 - 59,1 38,3 -20,6 65 % Negativno dobro i me (KB ) 137,9 - 137,9 - Rez ul ta t pre d da vk i 113,2 178,8 - 65,6 4,2 - 37 % od t ega R ez ul ta t ma nj ši nj sk ih l as t ni kov 11,5 3,0 8,4 1,5 - 31. de c . 2021 31. d ec . 2020 (i) Letna sprememba Neto krediti st rankam 5.441,9 5.052,4 389,5 8 % Br uto krediti s trankam 5.632,2 5.234,8 397,4 8 % Prebivalst vo 2.877,3 2.592,9 284,4 11 % Ob res tna m era na kre di te pre biva ls t va 5,83 % - - 0,45 o.t. Gospodars t vo 2.613,5 2.443,7 169,8 7 % Obrestna mer a na kr edite podjetij 3,96 % - - 0,20 o .t. Dr žava 141,4 198,1 - 56,7 -29 % Ob re st na m er a na kr ed it e dr ž av i 3,35 % - - 0,18 o .t. Depoz iti strank 7.998,8 7.552,2 446,6 6 % Ob re st na m er a na de poz it e 0,29 % - - 0,14 o.t. Obseg sl abih posojil (bruto) 191,7 195,0 - 3,3 -2 % 2021 2020 Letna sprememba St roš ek t veg an ja (v b.t.) (ii) -11 140 - 151 CIR 63,0 % 52,1 % 10,8 o.t. Ob res tn a ma r ža (ii) 2,86 % 3,33 % -0,47 o .t. (i) Ob res t ne m er e za 2020 so izr ač un an e bre z sku pin e Kom erc ija ln e Ba nke . (ii ) Uči nk i pr evze ma Kom e rcij aln e B an ke, B eo gra d so izk lj uč eni i z izra ču na . Z zdru žit vijo dveh bank v Čr ni gori i n zaključeno prodajo banke v Republiki S rbsk i tekom leta 2021, s trat eški d el Skupine n a tujih trgih ses tavlja sedem bank in dr už ba za upravljanje inv esticij skih s kladov . T e so v svojih ok oljih še moč neje vklju čene kot pomembn e finan čne us tanov e in vodilne na trgu v različ nih poslovnih segm entih . V se ban čne čl anice Skupine im ajo st abilen tr žn i položaj in m očan ugled . T rž ni deleži gled e na bilanč no vsoto b ančn ih članic presegajo 10 % na pe tih od šes tih trgov . Ban k e na s trateš kih tu jih trgih Skupin e ponujajo celoten obse g finan čnih s tor itev za prebiv als t vo in podjetja . V let u 2021 so banke Skupine zabel ežile izjemno dvomes tno ras t br uto k reditov strankam, predv sem v segmentu s tano va njskih kredito v , kjer je pri šlo do p ov ečanega povprašev anja, ki je dosegl o med 41- od st otno (NLB B anka, Sarajev o ) in 55-o ds totno ras t na le tni ravni (NLB Banka, Be ograd). V 2021 so ban ke Skupine pospeš ile s v oje digitaln o preoblik ov anje s ponudbo elek tronske identifikacije (NL B Banka, Skopje ), reši t vijo mo bilnega pla čev an ja s kartico, av tom atiz iranim procesom odobrav anja kreditov (K om ercijalna Ban ka, Beograd) in z rešit vami na p odročju robotike v številnih inter nih procesih (NLB Ban ka, Sarajev o) ter uvedle st orit v e SWIF T G PI, da bi s vojim strank am omogočile hitr ejše , pr egled nejše in zanesljivejše mednarodne t ransakcije . Str a teš ki tuji t r gi Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 40: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rez ul t at p red obdavčitvijo 43 % Čis t i ob res t ni prihodki 65 % 37 % Čis t i ne ob res t ni prihodki 72 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Čisti o brestn i priho dki Čis t i ob res t ni p ri ho dki s o se p oveča li za 8,8 mio EU R (6 % ) na let ni ra vn i brez p ri s pevka s kup ine Kom erc ijal ne B an ke zarad i vi šji h obs eg ov klj ub ni žji ob res t ni m ar ži. Čisti n eobres tni pr ihodki Čis t i ne ob res t ni p rih od ki s o se p ovečal i za 12,1 mio EU R na let ni ra vn i brez p ri s pevka s kup ine Kom erc ijal ne B an ke, od teg a 5,1 mio EU R iz na s lova čis tih o prav ni n in prov izij zara di no rm aliza cij e pos lovan ja po iz br uh u covi da -19 v 2020. Na čis te ne obr es t ne pr ih od ke je v 2021 ne ga tiv no v pl ivala p rod aja Komerc ija lne B an ke, B anj a Luka (8,1 mio EU R), v 2020 p a izgub e iz na sl ova spr em emb p og odb eni h den ar ni h tokov pr i kre dit ih , k i so bi li pre dm et cov id- 19 mo rat or ijev. St ro šk i St roš ki s o se n a le tn i rav ni p ovečali ( 11,6 m io EUR oz. 11 %) zaradi v ečjega obsega pos lovanja v vseh bankah in z aradi s tro škov in teg raci je n a sr bs kem in č r no gor s kem trg u . Čist e oslabit ve in r ezervacije Čis t e os labi t ve i n rezer vacij e so b ile o blikovan e v vi šin i 20,8 mio EU R , zla s ti za r ezer vacij e za sod ne p os to pke in rezer vaci je za pres tr uk t u ri ranj e, m edt em ko so b ile n eto s pro šč en e oslabit ve in rez er vacije za kreditna t veganja. Sl ika 41: O bs eg b r u to k re di tov in o br es t n e me re n a St ra t eš ki h t uj ih t rg ih Sed em bančnih članic in ena dr užba za upravljanje inv esticijs kih skladov . Br uto krediti strank am Br u to k red iti s tran kam s o se p ovečali za 397,4 m io EUR (8 %) na let ni r avn i, k lj ub zm anj ša nj u za 155,4 mio EU R zarad i pro daj e Komerc ijal ne B an ke, B anj a Luka. N ajb olj s o s e povečali s tanovanjski krediti . Po večanje kreditnega por t felja je vi dno v v se h ban č nih č lan icah ; na jveč ji poveč anj i s ta zabe leži li Komer cij aln a Ba nka, B e ogr ad (202,5 m io EUR) i n NLB B an ka, Skop je ( 123,1 mio EU R). 1.604,0 3.162,0 6,71 % 4,46 % 1.558,0 31. de c . 2019 31. d ec . 2020 31. de c . 2021 2019 2020 bre z KB 2021 Pre biva ls t vo Go s po dar s t vo in dr žava +8 % 2.592,9 5.234,8 6,28 % 4,11 % 2.641,9 2.877,3 5.632,2 5,83 % 3,92 % 2.754,9 Rezultat pred d avki 113,2 mio EUR le 37 % manj kot prejšnje leto, ko je bil rezultat viš ji zaradi vpliva pre vzema K omercijaln e Ban ke, Beograd. 73 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sl ika 42: O bs eg d ep ozi tov i n ob re s tn e m ere n a s t ra te š ki h tu ji h tr gi h Depo ziti str ank Dep ozit i s tra nk s o se p ovečal i za 446,6 mio EU R na l et ni rav ni , klj ub zm an jš anj u za 154,7 mio EU R zara di pro daj e Komerc ija lne B an ke, B anj a Luka . Ras t je bil a zabe ležen a v vs eh ba nkah č lan icah , raze n v NLB B an ki , Be ogr ad . 2.598,0 3.856,7 0,58 % 0,41 % 1.258,7 31. de c . 2019 31. d ec . 2020 31. de c . 2021 2019 2020 bre z KB 2021 +6 % 5.211,1 7.552,2 0,47 % 0,35 % 2.341,1 5.601,9 7.998,8 0,32 % 0,22 % 2.397,0 Pre biva ls t vo Go s po dar s t vo in dr žava T r žni deleži (po bilanč ni vsot i) bančnih članic presegajo 10 % na pet ih od šes t ih trgov . 74 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo K omercijalna B ank a, Beograd Prevzem K o mercijalne Ban ke, Beograd je nadalje okrepil s tra te šk i po ložaj S kup ine v S r bij i, s č ime r je NLB p os t ala en a od vod ilni h (i n si s tem s kih) b ank n a tr gu . B anka je d obr o pozicio ni ran a kot vodiln a n a trg u po sl ovanja s p reb ivals t vom z več kot 1,1 mi lijo na s t ran k in z v is ok im tr žnim d ele žem tako na področju kreditiranja (potrošniškega in stanov anjskega ) kot dep ozitov . V se gm ent u p os lovanj a s po djet ji j e ban ka grad ila o dn ose z las ti z ja vni mi in ve lik imi d om ač imi p odj et ji. Komerc ija lna B a nka, B eo gra d im a še p rece jš en po ten cia l ras t i v vs eh s egm en tih p os lovan ja, k i bo p o pr iča kovanjih ur es nič en v na sl edn je m obd obj u. NLB je s p roce so m ha rm on izaci je s s ta nd ardi N LB klj uč nih področij poslovanja v K omercijalni Bank i, Beograd zaključila v še s tih m es ec ih od p rev zem a, zdr u žit ev Komerc ija lne B an ke, Be og rad z NLB B an ko, B eog rad p a se n ač r t u je kone c apr il a 2022. Zdr uži tev dveh b an k na s r bs kem trg u bo p o pr iča kovanjih prinesla pomembn e sinergijske učinke tak o na stroško vni kot pr iho dkovni s t ran i. P o zakl juč ku zdr u žit ve se b o ban ka osredotočila na digitalizacijo in modernizacijo storitev , s ciljem pos t at i en a od vod iln ih ba nk z v idika kakovos ti s t or itev. Klju b pro ces u ha rm on izaci je in p ri pra vam na zd r užit ev z NLB B an ko, Be og rad , je ba nka v 2021 zab elež ila re kordn o ras t p rod aje n a pod roč ju po sl ovanja s p reb ival s t vom i n pod jet ji in h kr at i uved la nov e sodobne di gitalne rešitve ( rešite v mobilnega plačev anja s kartico K ombank, av tomatiziran proces odobrav ane kredito v ( e2e ), itd.). Makroekonomska slika V čet r tem če tr tl etj u se j e zago n gos po dar s t va v Sr bij i ne koliko umi ri l zarad i na raš čaj oče ga p ri ti ska n a cen e, po čas n ejš a ras t u voza blag a pa n akazuj e pos t opn o oh laj an je dom ač ega povp raš evanj a. G os po dar s t vo si je p o ma nj še m krče nj u v 2020 opo mo glo; go sp od ar sko dej av nos t v 2021 so po gan jal e na ložbe i n zas ebn a po tro šn ja . Sl ika 43: Ras t BDP , inflacija, brez poselnost 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 -2,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 12,0 10,0 8,0 6,0 2020 2021 2022 2020 2021 2022 2020 2021 2022 BD P (rea ln a s top nj a ra s ti v %) Povp re čn a in fl ac ija (v %) Sto pn ja b rezp os el no s ti (v %) N ap ove d Go sp oda rs ka ras t se bo p o pr iča kovanjih v rn ila n a po t, na ka ter i je bi la pr ed pa nd em ijo; v 2022 se t ako pr ičak uje počasnejša rast. Podlaga za rast gospodars t va bo predvidoma zas ebn a po troš n ja in n aložb e, do da tn o pa b odo p ri pom og le tu di v lad ne n aložb e in s red s t va EU. N ega ti vn a t ve gan ja s o v obl iki n eg otovos t i, p ovezane s p and em ijo, m oč ne jš e in dol got rajn ej še p oviš an e in fl aci je, do lgo roč ne ga vp liva ozki h gr l na s t ran i po nu dbe i n gos po dar s kih p os le dic voj ne v Uk ra jini . Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 44: Pr i s peve k k NL B Sk up in i 18 % Čis t i ne ob res t ni prihodki Rezultat pred davki 10 % Čis t i ob res t ni prihodki 22 % B an č n e s t or i t ve se zagotavljajo prek : 190 poslo v alni c 281 bank oma to v 4. največja ban ka v državi. 75 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Pr egled pos lo v anja Poslo v anje s prebiv al st v om Glavn a prednos t K omercijalne Ban ke, Beograd je največja baza s t ran k na l okaln em t rgu v s eg me nt u po sl ovanja s pre bival s t vo m. O d pr evze ma s s t ran i NLB , s e ba nka osredotoča na krepitev dejavnos ti na področ ju poslovanja s pre bival s t vo m s pom oč jo niza s t r uk t u rn ih po bu d. R ezul ta t je bil v id en na p om em bn i ras t i br u to k redi tov (9 % na le tn i rav ni ). B anka je za bel ežil a rekord no v is oko ras t p rod aje kre dit ov (ras t gotov in sk ih kr edi tov 62 % na le tn i rav ni , ras t s tan ovanj sk ih k redi tov 34 % n a let ni ra vn i) i n ras t i cel otn ih pr ih odkov (9 % viš ja n a let ni ra vn i) t er ra s ti č is t ih op rav nin ( 18 % vi šja n a le tn i rav ni ). B anka j e klj ub š tev iln im ak t iv no s tim n a pro ces u in teg raci je u sp ela u bran it i tr žni d elež n a po dro čju kre dit ov preb ival s t v u . Ras t dep ozitov je bi la 10- od s tot n a na l etn i ra vni , od t ega s o s e devizn e vl oge p ovečal e za 169 mio EU R . B an ka je raz vil a t udi » KomB an k Pay« , m obil no denarnico za brezs tična plačila. Poslov a nje s p odjetj i Poslovanje s podjetji v banki je tradicionalno koncentrirano na p odro čj e ser vi si ran ja ja vni h in do ma čih dr užb in je v m an j dom in ant n em po ložaj u v pr im er jav i s se gm en tom p os lovanj a s pre bival s t vo m. V s eg me nt u po sl ovanja s p od jet ji je b an ka izbo ljš ala n ač in vod en ja in k lju čn e pro ces e z na me nom v zpos tavi t ve p ogo jev za us pe šn o po sl ovanje . Let na ra s t br u to kre dit ov je tako do se gla 18 % . Pole g te ga je bi lo 2021 re kordn o let o v sm is lu p rod aje n ovih k red itov, ki je do seg la 524,7 mio EUR , kar p om eni 39- o ds t otn o ra s t na l et ni ra vni , pre težn o na s eg men t u veli kih p odj et ij , in dos eg la po me mb no ra s t n ad s top njo r as t i trg a. P ole g teg a je bi la n a pod roč ju de pozitov pod jet ij zab el ežen a 8- od s tot na ra s t. Kl juč na g oni ln a sil a ras ti pr ih odkov izha ja iz k redi tov veli kim p od jet jem i n MS P . Či s ti ne obr es tn i pr ih od ki s o se p ovečal i za 3 % na le tn i rav ni , čis te opr avn in e pa s o zras le za 11 % n a le tn i rav ni . Pol eg te ga je B an ka pre obl ikovala po nu dbo k red itov za zagot av ljan je li k vid no s ti in o bra tn eg a kapit ala ( 18 in 36 me se cev) ter u vedl a obra tn i fak tor ing (v o bs eg u 7,4 mio EU R). Fina nčna uspešnost T ab ela 18: Gl av ni ka zal ni ki u s pe šn o s ti za Ko me rc ij aln o B an ko, B e ogr ad (i) v ti so č EU R 2021 Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 88.570 Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 40.110 St roš k i sk up aj - 87.979 Os la bi t ve i n rezer vac ij e -7.637 Rez ul ta t pre d da vk i 33.064 Rez ul ta t po d av ki h 34.818 K azalci izk aza finančnega položaja Bi la nč na v s ota 4.165.249 Neto krediti st rankam 1.795.882 Br uto krediti s trankam 1.818.793 Depoz iti strank 3.424.633 Kapital 634.643 Ključni finanč ni k azalci Količnik skupnega kapitala 28,6 % Čis t a ob res tn a ma r ža 2,4 % RO E po d av ki h 5,5 % ROA p o dav k ih 0,9 % CIR 68,4 % NPL - obseg slabih posojil 36.329 De lež N PL ( in ter n a de f ini ci ja; b r ut o slaba posojil a (NPL ) / bruto posojila) 1,4 % T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i 9,7 % LT D 52,4 % (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Sk upi ne . Pr im er lji vi p od at ki za 2020 n iso n a vo ljo . Ba nka je u s t var il a do biče k po da vk ih v vi ši ni 34,8 m io EUR , RO E po da vk ih 5,5 % in CIR 68,4 % . TCR je bil s ta bil en n a rav ni 28,6 % . N a rezul ta t je vp liva la vi so ka ras t p roda je k redi tov pre bival s t v u in p odj et jem . Či s ti o bre s tn i pr ih odk i so d os egli 88,6 mio EU R , ne to n eob res t ni p ri ho dki p a 40,1 mi o EUR . B ila nč na vs ota je z na ša la 4.165,2 mi o EUR . D ele ž NPL je b il 1,4 % . 9,7 % tr žni de lež po bilančni v soti . 33,1 mio EUR rezultat pred dav ki. T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i T r žni d el ež kr ed itov g os po da r s t v u T r žni d el ež kr ed itov p re biva ls t vu T r žni d el ež de pozi tov s t ran k 14,0 % 12,0 % 10,0 % 8,0 % 6,0 % 4,0 % 2,0 % 0,0 % 31. de c . 2020 31. d ec . 2021 11,8 % 10,0 % 6,3 % 8,5 % 11,2 % 9,7 % 6,3 % 8,4 % Sl ika 45: 2-letni razv oj tržnega deleža 76 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NL B Bank a , Beogr ad Me d klj uč nim i de jav no s tm i NLB B an ke, Be ogr ad v 2021 je bil o so del ovanje v a k ti vn os t ih pr ipr ave n a int egra cij o s Komerc ija lno B an ko, B eog rad , zdr uži tev je n ač r tovana za dr ug o čet r t le tj e 2022. Po zdr uži t v i bo N LB Ba nka, B e ogr ad prenehala obs tajat i. Kljub zahtevnemu proces u integracije je Banki us pelo ohranit i dinamično dejavn ost prodaje z izjemnimi rezultati v segm entih poslovanja s prebivalst vom in km et ij s t va . Ba nka je p ovečal a tr žne de leže n a po droč ju s tan ovanj sk ih in p otr oš ni šk ih kr edi tov , v km et ijs kem s egm en t u pa je o kre pil a svo j pol ožaj n a trg u in do se gla 14,1 % t r žn i de lež (2020: 13,6 %). Ma kro ekono ms ka sl ika in n apoved za S rb ijo s t a na vede na v poglavju K om ercijal na Banka, Beograd. Fina nčna uspešnost T ab ela 19: Kl ju čn i kaza ln ik i po sl ovan ja N LB B an ke , Be og ra d (i) v ti so č EU R 2021 2020 Sprememba Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 23.359 21.822 7,0 % Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 6.954 4.812 44,5 % St roš k i sk up aj -22.170 -20.351 - 8,9 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e -3.202 - 3.591 10,8 % Rez ul ta t pre d da vk i 4.9 41 2.692 83,5 % Rez ul ta t po d av ki h 4.293 2.598 65,2 % K azalci izk aza finančnega položaja Bi la nč na v s ota 715.375 686.693 4,2 % Neto krediti st rankam 511.693 472.170 8,4 % Br uto krediti s trankam 520.518 482.552 7,9 % Depoz iti strank 449.476 496.288 -9,4 % Kapital 77.918 7 4.205 5,0 % Ključni finanč ni k azalci Količnik skupnega kapitala 19,2 % 19,1 % 0,2 o .t. Čis t a ob res tn a ma r ža 3,4 % 3,4 % 0,1 o .t. RO E po d av ki h 5,5 % 3,5 % 2,0 o.t. ROA p o dav k ih 0,6 % 0,4 % 0,2 o.t. CIR 73,1 % 7 6,4 % - 3,3 o.t. NPL - obseg slabih posojil 9.489 8.718 8,8 % De lež N PL ( in ter n a def i nic ij a; br u to slaba posojil a (NPL ) / br u to p os oji la) 1,5 % 1,4 % 0,1 o .t. T r žni d el ež po bilančni vsot i (ii) 1,6 % 1,9 % - 0,2 o.t. LT D 113,8% 95,1 % 18,7 o.t. (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Skupine. (ii) Pod at ki za 2021 s o n a dan 30. s ep tem bra 2021. Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 46: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rezultat pred davki 2 % Čis t i ob res t ni prihodki 6 % 3 % Čis t i ne ob res t ni prihodki Ba nka je u s t var il a do biče k po da vk ih v vi ši ni 4,3 m io EUR (2020: 2,6 mio EU R) ter d obi ček p red os la bit vami i n rezer vaci jam i v vi šin i 8,1 mi o EUR (2020: 6,3 m io EUR) . ROE p o da vki h je zna š al 5,5 % (2020: 3,5 %), CIR s e je zn ižal n a 73,1 % (2020: 7 6,4 %). Ključni dejavnik pos lovnega izida je bilo zlas ti povečanje obs eg a pos lovan ja . Bi lan čn a vs ota b an ke se je p ovečal a za 4 % , pr i če me r so i me li os red njo v log o novo od obr eni k red it i. Razm er je N PL se j e poveča lo n a 1,5 % (2020: 1,4 %). B an č n e s t or i t ve se zagotavljajo prek : 28 pos lo v aln ic 63 bank oma to v 16. največja ban ka v državi. 77 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Poslov a nje s p odjetj i Kot del s t rat egi je bo doč e int egr aci je ba nk n a sr b skem trg u, j e bil o kre dit ira nje ve lik ih po dje tij s kozi leto p os to pn o pre s tav lje no iz N LB Ba nke, B eo gra d v Komerc ija lno B an ko, Be og rad , da bi t ako izkori s ti li večj o kapit als ko bazo in n ižje s tro ške f in an cira nja , ki s o v kon čni f azi pov zro čil i upa d cel otn eg a obs eg a br u to kre di tov (-1,4 %) v NLB Ba nk i, Be og rad . Por t f elj s o tako s pod bu jali z las ti kr edi ti v s egm en t u MS P , k i so bi li n a zadovol jiv i rav ni . V pro ces u in teg raci je je b ilo dog ovorj en o, da s e v zače tku l eta 2022 ve čin a zap os len ih v pro daji za s eg me nt p odj eti j in s te m t udi s kr bn iš t vo in pro da ja (vkl juč no z m ik ro po dje tji i n km et ijs k im se gm ent om) pre s tav i v Komerc ija lno B an ko, B eog rad , kar je bi la en a od p om emb ni h ak t ivn os t i v pro jek t u i nte gra cije kon ec l eta 2021. Znižan je ob se ga d epozit ov (-3,1 %) je pred vs em p os led ica pre nos a veli kih p od jet ij n a Komerc ija lno B a nko, B eog rad , in izkori š čan je si ne rgij b od oče zdr u žen e ban ke, kar je NLB B an ki , Beograd omogočilo od obrava nje kredito v po višjih obr estn ih me rah v pr im er ja vi z o bre s tn imi m er ami , ki j ih je NL B Ba nka, Be og rad m oral a pl ačevat i n a trg u . Sle dn je je NL B Ba nk i, Be og rad om og oč ilo p os to pno s pr oš čanj e dra gih de pozitov, kar se j e odraz ilo n a zm anj ša nem o bs eg u le -t eh . Pr egled pos lo v anja Poslo v anje s prebiv al st v om Pos lovan je s pre bival s t vom je zabe lež ilo dvo me s tn o ra s t na pod roč ju br u to k red itov (22,3 %) in up ad de pozitov za 13,8 % v pr im er jav i z 2020. De pozit i pre bival s t va s o bil i veči nom a v EUR . V por t felj u kre dit ov preb ival s t v u s o v let u 2021 pr evla dovali pot roš ni šk i kr edi ti (62,4 % br uto k red itov p rebi vals t vu), me dt em ko so s ta novan js ki k red iti z na ša li 36,1 % br u to k redi tov pre bival s t v u . V por t felj u kre dit ov preb ival s t v u s o še ved no klj uč ni go tovin s ki k redi ti (R S D) s tr žn o pr iv la čni mi o bres tni mi me ram i (po d 7,6 %). Obr es t na m ar ža na got ovin ske k redi te j e bil a vis oka , a pod m oč ni m pr it is kom konku ren ce te r pad ajo čim i obr es t nim i me ram i v RS D in s pl oš no ra s to čo din ar izac ijo 12 . V 2021 se j e ban ka pom em bn eje o sre dot očal a na s tan ovanjs ko kre dit ira nje i n dos egl a po me mbn o 55- o ds to tn o let no r as t, kar je n a zelo ak tiv ne m in konk uren čn em t rg u dob er rez ult at. Sl ika 47: 3-letni razv oj tržnega deleža (i) T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i T r žni d el ež kr ed itov g os po da r s t v u T r žni d el ež kr ed itov p re biva ls t vu T r žni d el ež de pozi tov s t ran k 2,5 % 2,0 % 1,5 % 1,0 % 0,5 % 0,0 % 31. de c . 2019 31. de c . 2020 31. de c . 2021 2,0 % 2,0 % 2,0 % 2,2 % 1,9 % 1,8 % 1,8 % 1,8 % 1,6 % 1,4 % 1,9 % 1,9 % (i) Pod at ki o t r žn e m del ež u za 2021 na d an 30. s epte mb ra 2021. 12 D in ar iza ci ja – s t ra te gi ja d in ar iza ci je s r bs ke ga f in an č ne ga s i s te ma s k la dn o z me m ora n du mo m , ki s t a ga p od pi sa li N ar od na b an ka S rb ij e (NB S) i n vl ad a Re pu bl ike S r bi je, k i bo p o p ri ča kovan ji h iz ve den v 2022. 1,6 % tr žni de lež po bilančni v soti . 4,9 mio EUR rezultat pred dav ki. 78 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Makroek onomska slik a Go sp oda rs ka ras t v Sever ni M aked oni ji s e je v tr etj em četr t letju bis t veno upočas nila zaradi zmanjšanja osn ovnega uči nka . Prav t ako se je u po čas ni la ra s t zas ebn e pot roš n je in inv es ticij, gospo dars ko dejavnos t pa je podpiral zunanji se k tor . V čet r t em če tr tl etj u 2021 se j e ras t p rod aje n a dro bn o umi ri la , sa j se je š e pove čala i nf lac ija , po da tk i o in du s tr ij sk i proiz vo dnj i pa kažej o na izb olj š ano d ina mi ko v zaseb ne m sek tor ju. Sl ika 48: Ras t BDP , inflacija, brez poselnost 7,0 3,5 0,0 -3,5 -7,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 17,0 15,0 13,0 11,0 2020 2021 2022 2020 2021 2022 2020 2021 2022 BD P (rea ln a s top nj a ra s ti v %) Povp re čn a in fl ac ija (v %) Sto pn ja b rezp os el no s ti (v %) N ap ove d Pr ičak uje s e, da s e bo B DP v 2022 o kr epil za radi b olj še zas ebn e pot roš n je. T o n aj b i bila g lav n a gon iln a si la okrepljenega d omačega po vprašev anja, po zitivno pa naj bi pr i sp eva lo t u di t u je p ovp ra š evan je . Ne go tovo s t, pove zan a s pan de mi jo, vi so kim i cen am i en erg ije in d olg otr ajn imi motnjami v dobavni h ve rigah predstavljajo g lavna negativna t veg an ja za ob ete. G os po dar s ke pos le dice vo jne v U kr ajin i predstavljajo dodatno negativno tveganje za obete. NL B Bank a , Sk opje Na s voje m lokaln em t rg u je ba nka uv r šče na v s ku pin o si s tem s ko pom em bni h ban k . Prev lad ujo ča p redn os t b an ke je s egm en t pre bival s t va , seved a pa b an ka pon uja c elot en obs eg f in an čn ih s to ri tev za pre biva ls t vo in pod jet ja . S st alnim razvojem in napredk om na področju digitalizacije je ban ka v 2021 dos egl a veli k us peh , s aj je p r va v dr žav i, k i je uvedla e- identifikacijo, nadgradila in prilagodila a plikac ijo mK lik za s lep e in s lab ovid ne t er od pr la n ovo, povs em digitalno poslovalnico, ki ponuja brez gotovinske storit ve. Pol ožaj vodi lne b an ke na tr gu n a po droč ju b an čn ega zav aro val niš t va je pono vno utrdila s širit vijo ponudbe, uv edbo prostovol jnega zasebnega z dravst venega zav aro vanja in novega edinst venega produkt a življenjskega zav arov anja v so del ovanj u s par tn er s ko zavarovaln ico. Po le g teg a je ba nka v sodelovanju z družbo za upravljanje premoženja in investicijs ke stor it ve uvedla produk te upravljanja premoženja, prodajo in trg ovanje z d eln icam i in s kl adi za p rebi vals t vo in pra vn e os ebe . Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 49: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rezultat pred davki 17 % Čis t i ob res t ni prihodki 13 % 7 % Čis t i ne ob res t ni prihodki B an č n e s t or i t ve se zagotavljajo prek : 48 pos lo v aln ic 170 bank om a to v 3. največja ban ka v državi. 79 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo s tor it ev in do da tn o nižj ih os la bit ev in rezer vaci j ter v iš jih iz t er jan ih pre dho dn o odp is ani h ter ja tev. Bila nč na v so ta ba nke je zra s la za 12 % ob 12- od s tot ni r as t i br u to kr edi tov s tr ankam i n 9- ods totn i ras ti dep ozitov s t ran k . Razm er je NP L je zn aš alo 4,3 % ( 2020: 5,1 %). Pr egled pos lo v anja Poslo v anje s prebiv al st v om Pos lovan je s pre biva ls t vom je zab elež ilo p om emb no r as t br u to kr edi tov (12 %), kar je b is t veno n ad p ovpr ečn o ra s tj o trg a, s po db uja la pa g a je ra s t na p odr očj u s tan ovanj sk ih kre dit ov (17,5 %) in de pozit ne b aze (9 % ). V por t felj u kre di tov pre bival s t v u s o prev lad ovali pot roš n iš ki k red iti (54,4 % b r ut o kre dit ov preb ival s t v u), me dt em ko so s t anovan js ki k red it i obs eg ali 37,5 % b r uto k re ditov p rebi vals t v u. O bre s tn a m ar ža v se gm ent u p rebi vals t va je š e vedn o vis oka , vend ar po d mo čn im pr it is kom konk ure ntov in e k sp anzi vn e mo ne tar ne pol it ike. Kl juč na g on iln a sil a ras ti pr ih od kov je bil dom ač i in tu ji pl ač iln i prom et, vod enj e rač un ov in kar tič no p os lovanj e. Sl ika 50: 3-letni razv oj tržnega deleža T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i T r žni d el ež kr ed itov g os po da r s t v u T r žni d el ež kr ed itov p re biva ls t vu T r žni d el ež de pozi tov s t ran k 25,0 % 20,0 % 15,0 % 10,0 % 5,0 % 0,0 % 31. de c . 2019 31. de c . 2020 31. de c . 2021 20,5 % 20,8 % 21,6 % 17,3 % 16,0 % 18,1 % 14,4 % 16,9 % 14,9 % 18,0 % 14,2 % 16,5 % Poslov a nje s p odjetj i T re nd ra s ti v s eg me nt u po sl ovanja s p od jet ji, k i s e je zače l ma ja, j e kone c let a 2021 dos eg el 12 % ra s t br u to kr edi tov . Na po dro čju d ep ozitov po djet ij j e bil a zabe ležen a 8 % ra s t. Klj uč na g oni lna s il a ras t i pr ih od kov so bili d olg oro čn i kre dit i, inves t ici js ki k red iti , kr edi ti za o bra tn i kapit al in li k vid nos tne pot reb e dr už b, dom ač i in t uji p la čiln i pro me t ter vo den je r a č u n o v. Ba nka je im el a 31. de cem bra 2021 14,9 % t r žn i del ež n a pod roč ju br u to k red itov p odj etj em . B an ka je poveča la po r t fel j, zla s ti v s egm en t u do lgor očn eg a f ina nc iran ja s t ran k z vi soko bon it eto, s č im er je zag otovi la do lgo roč no s t abil no s t por t felj a in s ta biln e pr ih od ke. Ban ka je od obr il a sk up aj 55 mi o EUR za proj ek t no f in an cir anj e, od te ga s koraj 20 m io EUR za n al ožbe v zele no en er gijo , hk rat i pa za gotov ila s in dici ran e kre dit e več velikim podjetjem . Banka je uspešno zaključil a financiranje mednarodn e sindicirane kredit ne linije za nakupov alni center v Skopj u, k i s e je od pr l in de luj e od o k tob ra 2021, kar je bi l ede n na jpo me mb nej ši h proj ek tov b an ke in Sk upin e. Pro jek t v sk upn i vre dn os t i 72 mio EU R je bil p od pr t s so del ovanje m pet ih ban k – tr eh lo kalni h in dveh m ed na rodn ih . Fina nčna uspešnost T ab ela 20: Klj u čn i kaza ln ik i po sl ovan ja N LB B an ke, S ko pje (i) v ti so č EU R 2021 2020 Sprememba Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 50.386 48.140 4,7 % Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 18.043 14.518 24,3 % St roš k i sk up aj -28.619 -26.497 - 8,0 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e 3.244 -15.373 - Rez ul ta t pre d da vk i 43.054 20.788 107,1 % Rez ul ta t po d av ki h 39.000 19.222 102,9 % K azalci izk aza finančnega položaja Bi la nč na v s ota 1.770.587 1.585.652 11,7 % Neto krediti st rankam 1.084.075 956.931 13,3 % Br uto krediti s trankam 1.144.420 1.021.27 6 12,1 % Depoz iti strank 1.399.501 1.288.824 8,6 % Kapital 243.267 229.777 5,9 % Ključni finanč ni k azalci Količnik skupnega kapitala 18,0 % 15,7 % 2,3 o.t. Čis t a ob res tn a ma r ža 3,1 % 3,3 % - 0,2 o.t. RO E po d av ki h 15,9 % 8,8 % 7,1 o.t. ROA p o dav k ih 2,4 % 1,3 % 1,1 o .t. CIR 41,8 % 42,3 % - 0,5 o.t. NPL - obseg slabih posojil 59.728 63.177 - 5,5 % De lež N PL ( in ter n a de f ini ci ja; br u to s la ba p os oji la (NPL) / bruto pos ojila) 4,3 % 5,1 % - 0,8 o.t. T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i 16,9 % 16,5 % 0,4 o.t. LT D 77,5 % 7 4,2 % 3,2 o.t. (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Skupine. Ba nka je u s t var il a do biče k po da vk ih v vi ši ni 39,0 m io EUR (2020: 19,2 mio EU R) ter d obi ček p red os la bit vami i n rezer vaci jam i v vi šin i 39,8 mi o EUR (2020: 36,2 m io EUR) . Zelo dob er re zul tat v pr vem let u p o covid u -19 se j e odr ažal t ud i v ROE p o da vk ih , ki s e je z v iš al na 15,9 % ( 2020: 8,8 %), in CIR , k i se j e znižal n a 41,8 % (2020: 42,3 %). TCR se je poveč al n a 18,0 % (2020: 15,7 %). Rezultat je bil zlast i posledica kreditiranja prebivals t va, plačilnih 16,9 % tr žni de lež po bilančni v soti . 43,1 mio EUR rezultat pred dav ki. 80 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Makroek onomska slik a Go sp oda rs t vo v B iH je v t ret jem č etr t let ju ra s tl o po čas n eje, ne koliko tu di zara di m anj u go dne ga os n ovn ega u čin ka. Zase bn a pot roš nj a je zab elež ila n aj večjo u po čas ni tev s top nje r as t i v ob dobj u ra s toč e inf lac ije . Vi so ka ras t j avn e in kapitalske potrošnje je pospešila dom ače gospodar st vo. V čet r tem če tr tl etj u s ta b ila zab el ežen a na dalj nja r as t ce n in zaos t rovanj e ukr epov, povezanih s p an dem ijo, k i s o neg at iv no vpl ivali n a zas eb no p otr oš njo. Sl ika 51: Ras t BDP , inflacija, brez poselnost 6,0 3,0 0,0 -3,0 - 6,0 6,0 4,0 2,0 0,0 -2,0 16,0 14,0 12,0 10,0 2020 2021 2022 2020 2021 2022 2020 2021 2022 BD P (rea ln a s top nj a ra s ti v %) Povp re čn a in fl ac ija (v %) Sto pn ja b rezp os el no s ti (v %) N ap ove d Pr ičak uje s e, da b o v le tu 2022 g os pod ar s t vo zabel ežil o solidno ras t ob podpori okreplje ne kapitalske in javne pot roš nj e, sp ros t it ev ome jevaln ih uk rep ov v z vezi s pan de mi jo dom a in v t uj ini p a bo d oda tn o po sp eš ila g os pod ar s ko dejavnos t. Negotov os t, povez ana s pandemijo, počasn ejše okr evanje n a iz voznih t rgi h in po lit ič ne n ap etos t i pr eds t av ljaj o ne gat iv na t vega nja za o bet e. Do da tn o ne ga ti vn o t veg an je za obe te s e je po jav ilo za radi voj ne v U kra jin i. NL B Bank a , Banja Lu k a Ba nka je v 2021 p raznoval a s vojo 25. ob let ni co de lovanj a. Gl av ni pr edn os t i ban ke s ta n jen p oložaj n a t rgu v s eg me nt u pos lovan ja s po dj etj i in pre biva ls t vom ter zel o mo čn a dep ozitn a baza . B an ka je uvedl a nove b anč ne s tor it ve za s tra nke, k i pom em bn o pr is p evajo k vi so kemu d el ežu n eto ne obr es tn ih p ri ho dkov (37,7 % pr ih od kov od opra vn in in proviz ij v či s ti h pr ih odk ih). Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 52: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rezultat pred davki 7 % Čis t i ob res t ni prihodki 5 % 5 % Čis t i ne ob res t ni prihodki B an č n e s t or i t ve se zagotavljajo prek : 47 pos lo v aln ic 71 bank oma to v 2. največja ban ka v Republiki Sr bsk i. 81 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo rezervacij zaradi uspeš nega upravljanja slabih n aložb. Č is ti ne obr es tn i pr ih od ki pr eds tavl jaj o 39,5 % sk upn ih pr ih od kov , kar je n ajve č me d vs emi b an čn imi č la nica mi NL B Sku pin e. B ila nč na vs ota b anke je z ras la za 16 % ob 9- ods t otn i ras t i n eto k redi tov s tra nkam , zl as t i pre bival s t v u , in 20- od s tot ni r as t i dep ozitov s tra nk . D el ež NPL s e je zn ižal n a 1,3 % (2020: 2,3 %). Pr egled pos lo v anja Poslo v anje s prebiv al st v om Pos lovan je s pre biva ls t vom je zab elež ilo d vome s tn o ra s t na pod roč ju br u to k red itov ( 14 %) in dep ozitov ( 10 %). V por t fe lju kre dit ov preb ival s t v u s o prevl adoval i s tan ovanj sk i kr edi ti (51,9 % br u to kre di ti pr ebi vals t vu), m ed tem ko s o pot roš ni šk i kr edi ti obs eg ali 43,5 % b r uto k re ditov p rebi vals t vu . Zab eleže na j e bil a ras t b r uto k re ditov p rebi vals t v u, več in om a zarad i ras t i pot roš ni šk ih k red itov (8 %) in s tan ovanj sk ih k redi tov ( 13 %). Klj uč ni go nil ni s ili ra s t i pr iho dkov so bi li n ovi kr edi ti in kar t ičn e transakcije. Ba nka bo š e n apre j os red otoč en a na ra s t po r t fel ja po sl ovanja s pre bival s t vo m s pos eb nim p ou dar kom na u vaja nj u dod at nih s tor it ev za s tra nke, pr edv se m na p odr očj u dig ita lizaci je. Slika 53: 3-letni r azvoj tržnega deleža T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i T r žni d el ež kr ed itov g os po da r s t v u T r žni d el ež kr ed itov p re biva ls t vu T r žni d el ež de pozi tov s t ran k 25,0 % 20,0 % 15,0 % 10,0 % 5,0 % 0,0 % 31. de c . 2019 31. de c . 2020 31. de c . 2021 20,1 % 20,1 % 20,4 % 18,8 % 16,4 % 19,1 % 14,8 % 18,4 % 14,3 % 13,8 % 17,5 % 18,6 % Poslov a nje s p odjetj i Na po dro čju p os lovan ja s po dje tji j e bil a zabe ležen a ra s t dep ozitov (22 %) in br u to k redi tov ( 3 %). Pand em ija j e že dr ugo let o zapor ed m oč no v pli vala n a zma nj šan o pov pra ševan je p o inves t ici jah in n ovi h proj ek t ih , kar je vp liva lo t udi n a k redi tn i por t felj v t em s egm en tu . Ag enc ija za b an čn iš t vo Rep ubl ike Sr bs ke (BAR S) je o hra nja la ol aj ša ve, mo rato r ije, o dlo ge za komit en te, k i so ji h ne pos re dno a li po sre dn o pr izade li negativni učinki pandemije. Fina nčna uspešnost T ab ela 21: Klj u čn i kaza ln ik i po sl ovan ja N LB B an ke, B a nj a Lu ka (i) v ti so č EU R 2021 2020 Sprememba Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 20.087 18.589 8,1 % Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 13.128 11.477 14,4 % St roš k i sk up aj -15.182 - 13.87 4 -9,4 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e 1.379 - 5.009 - Rez ul ta t pre d da vk i 19.412 11.183 73,6 % Rez ul ta t po d av ki h 18.180 10.122 79,6 % K azalci izk aza finančnega položaja Bi la nč na v s ota 927.152 796.486 16,4 % Neto krediti st rankam 471.144 430.713 9,4 % Br uto krediti s trankam 488.672 450.708 8,4 % Depoz iti strank 759.915 633.507 20,0 % Kapital 97.149 99.872 -2,7 % Ključni finanč ni k azalci Količnik skupnega kapitala 16,9 % 17,3 % - 0,5 o .t. Čis t a ob res tn a ma r ža 2,4 % 2,5 % - 0,1 o.t. RO E po d av ki h 17,0 % 10,8 % 6,2 o.t. ROA p o dav k ih 2,1 % 1,3 % 0,8 o.t. CIR 45,7 % 46,1 % - 0,4 o .t. NPL - obseg slabih posojil 9.371 13.703 - 31,6 % De lež N PL ( in ter n a de f ini ci ja; br u to s la ba p os oji la (NPL) / bruto pos ojila) 1,3 % 2,3 % -1,0 o .t. T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i 19, 1% 18,6 % 0,4 o .t. LT D 62,0 % 68,0 % - 6,0 o .t. (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Skupine. Ba nka je u s t var i la do biče k po da vk ih v vi ši ni 18,2 m io EUR (2020: 10,1 mio EU R) ter d obi ček p red os la bit vami i n rezer vaci jam i v vi šin i 18,0 mi o EUR (2020: 16,2 m io EUR) . ROE p o da vki h je zna š al 17,0 % (2020: 10,8 %), CIR je p ad el n a 45,7 % (2020: 46,1 %). T CR se j e pra v tako zm anj ša l na 16,9 % (2020: 17,3 %). T a k rezu lta t so o mo go čil i viš ji p ri ho dki t er s pros t it ev os lab itev in 19,1 % tr žni de lež po bilančni v soti . 19,4 mio EUR rezultat pred dav ki. 82 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo K omercijalna B ank a, Ban ja Luk a Postop ek prodaje K omercijalne Ban ke, Banja Luka je bil kon čan 9. d ecem br a 2021, po te m da tu mu b an ka ni več čl ani ca NLB S kup in e. Ker je bil a do 9. de cem bra 2021 Komerc ija lna B a nka, B an ja Lu ka del s t rat eš kega s eg men ta i n en a od s amo s toj nih b an k čla nic S ku pin e, so v s p odn ji tab el i pre ds ta vl jen i tu di k lju čn i kazalnik i ba nke za let o 2021. T ab ela 22: G l av ni ka zal ni ki u s pe šn o s ti za Ko me rc ij aln o B an ko, B an ja L uka (i) v ti so č EU R 2021 Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 4.885 Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 1.655 St roš k i sk up aj - 5.393 Os la bi t ve i n rezer vac ij e - 607 Rez ul ta t pre d da vk i 540 Rez ul ta t po d av ki h 495 (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Sk upi ne . Pr im er lji vi p od at ki za 2020 n iso n a vo ljo . 83 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NL B Bank a , Sar aj e v o Gl av na pr edn os t b an ke je pot roš ni ško k redi ti ranj e in raz voj inova ti vni h pro duk tov za preb ivals t vo, ki p om em bn o prispevajo k visokemu deležu neto neobrestnih prihodkov (33 % p ri ho dkov od op rav nin in p rovizi j v ne to pr ih odk ih). Izboljšanje uporabniš ke i zkušnje s trank je banka dosegla tudi z uv edbo novi h dig italnih pr oduktov in rešitev robotiz irane av tomatizacije proceso v (RP A). Makroek onomska slik a Go sp oda rs t vo v B iH je v t ret jem č etr t let ju ra s tl o po čas n eje, ne koliko tu di zara di m anj u go dne ga os n ovn ega u čin ka. Zase bn a pot roš nj a je zab elež ila n aj večjo u po čas ni tev s top nje r as t i v ob dobj u ra s toč e inf lac ije . Vi so ka ras t j avn e in ka pitalske potrošnje je posp ešila domače gosp odars t vo. V čet r tem če tr tl etj u je bi la zab ele žena n ad alj nja r as t ce n in zaos t rovanj e ukr epov, povezanih s p an dem ijo, k i s o neg at iv no vpl ivali n a zas eb no p otr oš njo. Sl ika 54: Ras t BDP , inflacija, brez poselnost 6,0 3,0 0,0 -3,0 - 6,0 6,0 4,0 2,0 0,0 -2,0 16,0 14,0 12,0 10,0 2020 2021 2022 2020 2021 2022 2020 2021 2022 BD P (rea ln a s top nj a ra s ti v %) Povp re čn a in fl ac ija (v %) Sto pn ja b rezp os el no s ti (v %) N ap ove d Pr ičak uje s e, da b o v le tu 2022 g os pod ar s t vo zabel ežil o solidno ras t ob podpori okreplje ne kapitalske in javne pot roš nj e, sp ros t it ev ome jevaln ih uk rep ov v z vezi s pan de mi jo dom a in v t uj ini p a bo d oda tn o po sp eš ila g os pod ar s ko dejavnos t. Negotov os t, povez ana s pandemijo, počasn ejše okr evanje n a iz voznih t rgi h in po lit ič ne n ap etos t i pr eds t av ljaj o ne gat iv na t vega nja za o bet e. Do da tn o ne ga ti vn o t veg an je za obe te s e je po jav ilo za radi voj ne v U kra jin i. Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 55: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rezultat pred davki 4 % Čis t i ob res t ni prihodki 4 % 4 % Čis t i ne ob res t ni prihodki B an č n e s t or i t ve se zagotavljajo prek : 36 pos lo v aln ic 84 bank oma to v 7. največja ban ka v F ederaci ji BiH . 84 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Fina nčna uspešnost T ab ela 23: Klj u čn i kaza ln ik i po sl ovan ja N LB B an ke, S a raj evo (i) v ti so č EU R 2021 2020 Sprememba Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 17.795 17.826 - 0,2 % Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 10.256 8.902 15,2 % St roš k i sk up aj -16.183 -15.113 -7,1 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e - 920 - 5.063 81,8 % Rez ul ta t pre d da vk i 10.9 48 6.552 67,1 % Rez ul ta t po d av ki h 10.012 5.895 69,8 % K azalci izk aza finančnega položaja Bi la nč na v s ota 727.860 647.150 12,5 % Neto krediti st rankam 452.977 399.146 13,5 % Br uto krediti s trankam 473.118 420.27 4 12,6 % Depoz iti strank 593.026 521.639 13,7 % Kapital 87.838 89.808 -2,2 % Ključni finanč ni k azalci Količnik skupnega kapitala 16,9 % 17,9 % -1,1 o.t. Čis t a ob res tn a ma r ža 2,8 % 2,9 % - 0,2 o.t. RO E po d av ki h 10,7 % 7,0 % 3,7 o.t. ROA p o dav k ih 1,5 % 0,9 % 0,6 o.t. CIR 57,7 % 56,5 % 1,1 o.t. NPL - obseg slabih posojil 19.046 24.6 91 -22,9 % De lež N PL ( in ter n a de f ini ci ja; br u to s la ba p os oji la (NPL) / bruto pos ojila) 3,1 % 4,5 % -1,4 o.t. T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i (ii) 5,4 % 5,2 % 0,2 o.t. LT D 7 6,4 % 76,5 % - 0,1 o .t. (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Skupine. (ii) Pod at ki za 2021 s o n a dan 30. s ep tem bra 2021. Ba nka je u s t var il a do biče k po da vk ih v vi ši ni 10,0 m io EUR (2020: 5,9 m io EUR) t er do biče k pre d os lab it vami in rezer vaci jam i v viš in i 11,9 mi o EUR (2020: 11,6 m io EUR) . Vi šj i dob iček j e bil rez ul tat v iš jih č is t ih n eob res t ni h pr ih odkov in sp ros t it ve osl abi tev in reze r vac ij . RO E po da vk ih s e je z vi ša l na 10,7 % (2020: 7,0 %), CI R pa s e je pove čal n a 57,7 % (2020: 56,5 %). Čis t i obre s tn i pr ih od ki s o bili n a is ti ra vni kot l eta 2020, čis ta obr es t na m ar ža p a je p adl a na 2,8 % (2020: 2,9 %). Či s ti ne obr es tn i pr ih od ki s o bili v iš ji kot pr ejš nj e let o, zla s ti zar adi večj ih či s tih p r iho dkov iz na sl ova fin an čn eg a pos lovan ja . Ba nka je o kre pila d eja vn os t i v z vezi z m anj t vega nim i pro duk ti, kot je d oku me nt ar no p os lovanj e, in z do br im i rezu lta ti n ad om es t ila m an jkajo če ob res t ne p ri ho dke. TCR je zna š al 16,9 % , kar j e na d zaht evanim zakon s kim m in im umo m . Bi lan čn a vs ota b an ke je zras la za 12 % o b 13- od s tot ni ra s ti ne to kre di tov in 14- od s tot ni r as t i dep ozitov. Delež N PL se j e zniža l na 3,1 % (2020: 4,5 %). Pr egled pos lo v anja Poslo v anje s prebiv al st v om Pos lovan je s pre biva ls t vom je zab elež ilo ra s t n a pod ročj u br u to kr edi tov (12 %) in d epozit ov (8 % ). Ra s t br u to k redi tov prebivalst vu je bila posledica večjega obsega stan ovanjskih in pot roš ni šk ih k red itov. Pome mb na ra s t s ta novan js kih k red itov, ki je d os egl a 41 % , je b ila re zul ta t večje ga p ovpra š evanja , ma rket in šk ih kam pan j te r izbol jš an e zav zeto s ti in p rod ajn e usm erjenos t i zaposlenih. Del ež stanovanjskih kreditov v cel otn ih kr edi tih p reb ival s t v u se j e poveč al za 4 o.t. na 20,5 % . Povpr eč na ob res tna m er a v se gm ent u p rebi vals t va upa da (2021: 5,73 %; 2020: 6,26 %). Banka je nadaljevala z akt ivnos tm i usmer jenimi v poveče vanje števila aktivnih uporabnik ov elektronskega in mobilnega ban čn iš t va, k i se j e v let u 2021 p ovečal o za 60 % , š tev ilo tra ns akcij p a cel o za 72 % . Sl ika 56: 3-letni razv oj tržnega deleža (i) T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i T r žni d el ež kr ed itov g os po da r s t v u T r žni d el ež kr ed itov p re biva ls t vu T r žni d el ež de pozi tov s t ran k 7,0 % 6,0 % 5,0 % 4,0 % 3,0 % 2,0 % 1,0 % 0,0 % 31. de c . 2019 31. de c . 2020 31. de c . 2021 6,1 % 6,3 % 6,6 % 5,3 % 5,3 % 5,1 % 5,5 % 5,4 % 5,4 % 5,0 % 5,2 % 5,2 % (i) Po da tk i o t r žn em d el ež u za 2021 na d an 30. s e pt em br a 2021. Poslov a nje s p odjetj i Se gm ent p os lovan ja s po dje tji j e ras el t ako na po dro čju br u to kr edi tov (14 %) kot dep ozitov (9 %). Poud arek j e bil n a povečevan ju p or t f elja k re ditov n ovim kom it ent om z do bro bon it eto. Pozi tive n tre nd j e bil zab ele žen t udi p ri o bs eg u por t felj a gara nc ij, p red vs em kot rez ult at u vedb e noveg a produk ta »garan cijska linija«. Dep ozit i pod jet ij s o se p ovečal i. D ece mb ra je ba nka uve dla na dom es t il a za vpo gle dn e dep ozite n ad 0,3 m io EUR za pra vn e ose be, z iz jem o vl adn ih in ja vn ih po dje ti j. Ci lj je bi l zmanjšati ko ncentracijo vpog lednih depo zitov podje tij. 5,4 % 13 tr žni de lež po bilančni v soti . 10,9 mio EUR rezultat pred dav ki. 13 Podatki za 2021 so na dan 30. septembr a 2021. 85 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NL B Bank a , Priš tina Na s voje m trg u je b anka vod iln a, z n ad povp reč no r as t jo v let u 2021. G la vn a pre dno s t ba nke je zag ota vlj anj e celov ite pal ete f in an čn ih s to ri tev za pr ebiva ls t vo in pod jet ja in vlo ga vod iln eg a inova tor ja v l okaln em ba nč ne m se k tor ju . Zabeleženo je bilo pomembn o pov ečanje uporabe ele k tro ns k ih ba nč nih s t or itev, kar je pr ived lo do 17,8 % z v iš anj a št evila uporabnik ov e-ban čniš t va. Makroek onomska slik a Na Kosov u se j e ši rj enj e gos po dar s t va v tre tje m čet r tle tj u pre cej om ili lo, a k lju b tem u je o s tal o mo čn o. Zma nj šan je je odr ažalo n ižje d om ače p ovpr aš evanje , zas ebn a in ja vn a por aba p a s ta ra s tl i po čas ne je. G os po dar s t vo je v tre tj em čet r tle tj u sp odb udi l iz voz blag a in s to ri tev. V četr tem č etr t let ju se j e dom ače p ovpr aš evanje u mi ri lo, h kra ti p a se j e z vi šal a inf la cij a in pr ili vi n akazil s o up adli . Kl jub t em u so p r iliv i na kazil v 2021 pre cej pr es egli r avn i pre d pa nd emi jo, kar je m oč no pr ipo mo glo k d om ače mu p ovpr aš evanj u. Pr il ivi iz d ias po re s o bili n a s plo šn o pr ecej šn ja g oni lna s il a gos po dar s ke ras t i, zl as t i po sprostit vi ukrepov v po ve zavi s pandemijo. Sl ika 57: Ras t BDP , inflacija, brez poselnost 12,0 6,0 0,0 - 6,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 26,0 24,0 22,0 20,0 2020 2021 2022 2020 2021 2022 2020 2021 2022 BD P (rea ln a s top nj a ra s ti v %) Povp re čn a in fl ac ija (v %) Sto pn ja b rezp os el no s ti (v %) N ap ove d V gos po dar s t vu v 2022 p ri čak uje jo rob us t no a n ekol iko umirjen o gospodar sko rast zaradi zmanjšaneg a osnovnega uči nka . K deja vn os t i pozit iv no p ri sp evajo ok rep lje na kapit als ka pot roš nj a in te sn ejš i t rg de la, d od at no p a ugo dn o vpliva tudi izboljšanje zunanje ga ok olja. Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 58: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rezultat pred davki 10 % Čis t i ob res t ni prihodki 9 % 3 % Čis t i ne ob res t ni prihodki B an č n e s t or i t ve se zagotavljajo prek : 33 pos lo v aln ic 99 bank oma to v 2. največja ban ka v državi. Neg otovos t, povezan a s p and em ijo, i n dol got rajn a po lit ič na ne gotovos t s ta ne ga tiv ni t vega nji za o bet e. Vojna v U kra jini i n njene splošne gospodarske posledi ce predstavljajo negativna t veg an ja za ob ete. 86 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Fina nčna uspešnost T ab ela 24: K lj uč ni ka zal ni ki p os lo van ja N LB B an ke, P ri š t in a (i) v ti so č EU R 2021 2020 S prememba Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 34.459 32.286 6,7 % Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 7.37 4 6.392 15,4 % St roš k i sk up aj -13.546 -12.289 -10,2 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e -1.064 - 11.345 90,6 % Rez ul ta t pre d da vk i 27.223 15.044 81,0 % Rez ul ta t po d av ki h 24.436 13.334 83,3 % K azalci izk aza finančnega položaja Bi la nč na v s ota 930.545 879.064 5,9 % Neto krediti st rankam 634.529 559.223 13,5 % Br uto krediti s trankam 672.37 6 596.0 7 6 12,8 % Depoz iti strank 798.790 7 48.315 6,7 % Kapital 98.856 98.335 0,5 % Ključni finanč ni k azalci Količnik skupnega kapitala 17,3 % 17,8 % -0,5 o .t. Čis t a ob res tn a ma r ža 3,8 % 3,9 % - 0,1 o .t. RO E po d av ki h 22,4 % 14,5 % 8,0 o.t. ROA p o dav k ih 2,7 % 1,6 % 1,1 o.t. CIR 32,4 % 31,8 % 0,6 o.t. NPL - obseg slabih posojil 15.614 17.519 - 10,9 % De lež N PL ( in ter n a de f ini ci ja; br u to s la ba p os oji la (NPL) / bruto pos ojila) 1,9 % 2,3 % - 0,3 o.t. T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i 16,3 % 17,2 % - 0,9 o.t. LT D 79,4 % 7 4,7 % 4,7 o .t. (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Skupine. Fin an čn i rezu lta t ba nke je o s tal s oli den k lj ub vp liv u cov ida -19. Čis t i dob iče k je zn aš al 24,4 mio EUR ( 2020: 13,3 mio EU R), dob iček p red o sl abi t vam i in reze r vac ija mi p a se j e poveča l na 28,3 mio EU R (2020: 26,4 mi o EUR). R OE p o dav ki h je zn aš al 22,4 % (2020: 14,5 %), CIR s e je mi nim aln o pove čal n a 32,4 % (2020: 31,8 %). TCR se je zara di izpl ač ila di vid en d zm anj ša l na 17,3 % (2020: 17,8 %). G on iln a si la po sl ovne ga izi da je b ilo poveča nje o bs ega p os lovan ja . Bil an čn a vs ota b an ke se je poveča la za 6 % , p r i čem er je b il gl avn i dej avn ik o bse g ne to kre dit ov in dep ozitov kom ite ntov. Dele ž NPL s e je zn ižal n a 1,9 % (2020: 2,3 %). Pr egled pos lo v anja Poslo v anje s prebiv al st v om Ba nka je v 2021 zab el ežil a ras t n a po dro čju b r uto k re ditov (17 %) in de pozitov ( 12 %). V por t felj u kre di tov pre bival s t v u so p revla dovali s t an ovanjs k i kre dit i ( 70,7 % br u to k redi tov pre bival s t v u), m edt em ko so p otro šn iš k i kre dit i ob se gali 26,3 % br u to kre di tov pre bival s t v u . Zabel ežen a je bi la ra s t br u to kreditov prebivalst v u, večinoma zaradi pov ečanja obsega s tan ovanj sk ih k redi tov (21 % ra s t). Kl ju čn a gon iln a si la ra s ti priho dko v so bili stanovanjski kredit i. Ra s t na p odr očj u pos lovan ja s p rebi vals t vom je v gl av nem pos le dica p ar tn er s kih d ogovo rov z grad ben im i in tr govs ki mi pod jet ji za f in an cira nje n jih ovih p roje k tov in p rod uk tov. Prav ta ko so bi le u veden e n ove fun kcion al nos ti mo bil ne b anke m - Kl ik . Sl ika 59: 3-letni razv oj tržnega deleža T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i T r žni d el ež kr ed itov g os po da r s t v u T r žni d el ež kr ed itov p re biva ls t vu T r žni d el ež de pozi tov s t ran k 19,5 % 19,0 % 18,5 % 18,0 % 17,5 % 17,0 % 16,5 % 16,0 % 15,5 % 15,0 % 31. de c . 2019 31. de c . 2020 31. de c . 2021 18,8 % 18,9 % 18,7 % 18,3 % 17,9 % 17,6 % 16,9 % 16,7 % 16,3 % 17,2 % 17,5 % 17,4 % Poslov a nje s p odjetj i V se gm ent u p os lovanj a s pod jet ji je b an ka zabel ežil a ras t br u to kr edi tov (10 %), več in om a zarad i na v zkr ižn e pro daj e pro duk tov obs to ječ im več jim p os lovn im s t ran kam, p reko kate ri h je ba nka sk uš al a dos eč i tu di n ove st ran ke iz se gm ent a pre bival s t va t er ma lih i n sre dnj e velik ih p odj eti j. D ep oziti s o se z n ač r t ni mi n es po dbu jevaln im i ukr epi b anke v p rim er j avi s prej š nji m leto m zni žali za 7 % . K lj učn a go nil na s ila r as t i pr ih odkov so b ili k redi ti za o sn ovn a sr eds t va in li mit i . Ba nka je p on uja la hi tro , varn o in zan es lj ivo iz vaja nje p lač il , s konk uren čn im i cen ami p a do se gla več je ob se ge p lač il, k i so pr is peval a k ras t i n eob res t ni h pr iho dkov . Rezu lt at s ode lovan ja na ravni Skupine je bilo fin anciranje gradnje velik ega lokalno pre pozna vn ega p roje k ta , ki j e obč ut n o pr is peval k p roiz vod nji čis te en ergi je iz ob nov ljiv ih v irov. 16,3 % tr žni de lež po bilančni v soti . 27,2 mio EUR rezultat pred dav ki. 87 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB Ban k a , Podgorica Dn e 12. novem br a je bil a zakl juč en a zdr uži tev b ank N LB Ba nka, P odg or ica in Kom erc ijal na B an ka, Po dgo ri ca, zdr užen a b anka (p od f ran šizo N LB Ba nka , Podg or ica) je dr u ga n ajve čja f in an čn a us t anova v Čr n i gor i in je n a lokal nem t rg u uv rš če na m ed s is t em sko po me mb ne b anke. Kot pr vi pozit iv ni u čin ek zdr u žit ve so bi le s t ran kam pon uj en e nove in n adgr aje ne re ši t ve v o k vir u d igi taln eg a ban čn iš t va, i n sic er splet na aplikacija NLB Klik in aplik acija za e-ban čniš t vo. Pred no s t ban ke je v s egm en t u s tan ovanj sk ih in p otro šn iš k ih kre dit ov preb ival s t v u, k je r je ba nka po me mb en igr ale c na lokal nem t rg u. M ed v se mi b an čni mi č lan icam i Sk upi ne je v let u 2021 do se gla n aj vi šjo r aven ra s ti s tan ovanjs ki h kre dit ov . Leto s o zazn amoval e š tevi ln e mar ket in ške kam pan je, k i so prom ovi rale u por abo d igit aln ih re ši tev , s po uda rkom n a kar t ica h, p aket ih in N LB Pay. Z večan jem š t evil a pos lov nih par t nerjev se je nadaljevala tudi kampanja »Hitri kredit NLB « . Po iz vedb i nove pl ači ln e s tor it ve SWI F T GP I je ba nka po s tal a edi na b anka v Čr ni g or i, k i je p ovezana s p lat for m o SWI F T GP I z na me nom iz bol jš anj a pla čil S WIF T za ban ke in komit en te te r zagotavljanja hitrejše in trans parentn ejše izvedbe. Makroek onomska slik a Go sp oda rs t vo v Čr ni go r i je v tr etj em če tr tl etj u ra s tl o hit rej e zarad i rob us t ne j avn e po rab e in pre cej šn e ra s ti iz voza, kar je bil a pos le dica d obr e tu ri s ti čn e sezo ne. V č etr te m čet r tle tj u se je ra s t proiz vodnj e ne koliko okr epil a, v t ur i s ti čn em se k tor j u pa je š e ved no m oč no n ara šč alo š t evil o pr iho dov. Z ara di vi šj e inf la cij e se je n ekol iko zman jš al a prod aja n a dro bn o. Sl ika 60: Ras t BDP , inflacija, brez poselnost 16,0 8,0 0,0 - 8,0 -16,0 6,0 4,0 2,0 0,0 -2,0 18,0 16,0 14,0 12,0 2020 2021 2022 2020 2021 2022 2020 2021 2022 BD P (rea ln a s top nj a ra s ti v %) Povp re čn a in fl ac ija (v %) Sto pn ja b rezp os el no s ti (v %) N ap ove d Go sp oda rs t vo na j bi s e po pr ič akovanjih v 2022 u mi ri lo zarad i ma njš eg a uč inka os n ove. Nad aljn ja ra s t v t ur is t ič nem se k tor ju n aj b i sp odb ud ila o krevan je go sp od ar s t va n a raven , zab el ežen o pred p an de mij o, hk rat i pa b i sp roš čan je om eji tev povezan ih s pa nd emi jo po dpr l o tu di do ma če in tu je p ovpra ševan je. K lj učn o n ega ti vn o t ve gan je za ob ete j e povezan o z ne gotovos t jo gl ed e pan de mi je, in n jen im uč in kom na t ur i s tič ni s ek t or zara di pr ecej šn je o dvi sn os t i čr n ogo r skeg a gos po dar s t va od t ur izm a. Vojna v U kr ajin i se j e pokazal a kot dod at no n eg at iv no t vegan je za ob ete . Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 61: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Rezultat pred davki 4 % Čis t i ob res t ni prihodki 5 % 2 % Čis t i ne ob res t ni prihodki B an č n e s t or i t ve se zagotavljajo prek : 22 pos lo v aln ic 65 bank oma to v 2. največja ban ka v državi. 88 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Fina nčna uspešnost T ab ela 25: Klj u čn i kaza ln ik i po sl ovan ja N LB B an ke, P od go r ica (i) v ti so č EU R 2021 2020 Sprememba Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 21.953 20.598 6,6 % Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 6.161 3.7 41 64,7 % St roš k i sk up aj -17.351 -13.622 -27,4 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e 613 - 8.887 - Rez ul ta t pre d da vk i 11.37 6 1.830 - Rez ul ta t po d av ki h 10.050 1.387 - K azalci izk aza finančnega položaja Bi la nč na v s ota 751.351 537.6 29 39,8 % Neto krediti st rankam 491.579 36 7.168 33,9 % Br uto krediti s trankam 514.308 386.525 33,1 % Depoz iti strank 609.792 431.657 41,3 % Kapital 92.643 68.556 35,1 % Ključni finanč ni k azalci Količnik skupnega kapitala 16,3 % 16,2 % 0,1 o .t. Čis t a ob res tn a ma r ža 4,0 % 4,1 % - 0,1 o.t. RO E po d av ki h 13,1 % 2,0 % 11,1 o.t. ROA p o dav k ih 1,7 % 0,3 % 1,4 o.t. CIR 61,7 % 56,0 % 5,7 o.t. NPL - obseg slabih posojil 42.166 27.280 54,6 % De lež N PL ( in ter n a de f ini ci ja; br u to s la ba p os oji la (NPL) / bruto pos ojila) 7,0 % 5,8 % 1,2 o.t. T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i 14,1 % 11,7 % 2,4 o.t. LT D 80,6 % 85,1 % - 4,4 o.t. (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Skupine. Ba nka je u s t var il a do biče k po da vk ih v vi ši ni 10,1 m io EUR (2020: 1,4 m io EUR) t er do biče k pre d os lab it vami in rezer vaci jam i v viš in i 10,8 mi o EUR (2020: 10,7 m io EUR) . V pr im er jav i s pre jš nji m let om je o paže n pozit iven p rem ik v se gm ent u s t roš ka čis tih os l abit ev in rezer vaci j. R OE p o dav ki h se j e z viš al n a 13,1 % (2020: 2,0 %), CIR s e je z v iš al n a 61,7 % (2020: 56,0 %). TCR male nkos t v iš ji kot pre jš nje l eto, i n sic er 16, 3 % (202 0: 16 , 2 %). Klju čn i dej avn ik te ga rez ul tat a je bi la dvom es t na r as t p or t fe lja k red itov p rebi vals t vu i n pos le dič no gen er ira nje č is t ih ob res t ni h pr ih odkov . Bi lan čn a vs ota s e je poveča la za 40 % , z las t i zara di zdr u žit ve. Leta 2021 s e je p rav tako zaradi z druži t ve pov ečal obseg slabih posojil v banki. De lež NP L se je p ovečal n a 7,0 % (2020: 5,8 %). Pr egled pos lo v anja Poslo v anje s prebiv al st v om Ba nka je zab el ežil a ras t n a po dro čju b r ut o kre dit ov (30 %) in de pozitov (41 %), pred vs em zara di uč in ka zdru žit ve in pozit ivn eg a uč inka t ur is t ič ne s ezon e v jul iju i n avg us t u . V por t felju kreditov prebiva ls t vu so prevladovali stanovanjski kre dit i (60 % br ut o kre dit ov preb ivals t v u), me dte m ko so pot roš ni šk i kr edi ti o bs ega li 40 % br u to k redi tov pre bival s t vu . Ra s t br u to kr edi tov pre bival s t v u je b ila za bel ežen a zla s ti zarad i poveča nja o bs ega s tan ovanjs ki h kre di tov za 36 % , ob tem s o pot roš n iš ki k red it i zras li za 23 % . Ba nka je s vojo p on udb o raz š ir ila z u vedb o pro duk tov ban čn eg a zavarovan ja in t ako omo go čil a s tra nkam h ite r , en os ta ven , poc eni i n varen n ak up ne zgodn ih in pr em oženj sk ih zavarovaln ih po lic p eko sp let ni h s tra ni . Pon ud bo b anke je dop oln il go tovin s ki k redi t pre bival s t vu v m ak si ma lni v red nos t i 25.000 EUR do 10 l et, kar pre ds t avl ja ed ins t ven o pon u dbo n a trg u . V sk upn em pr ojek tu s t a ban ka in M as te rcard v z pos t avi la pr vi s amo pos trežn i pl ači lni t er min al v Čr n i gor i . Sl ika 62: 3-letni razv oj tržnega delež a T r žni d el ež po b il an čn i vs ot i T r žni d el ež kr ed itov g os po da r s t v u T r žni d el ež kr ed itov p re biva ls t vu T r žni d el ež de pozi tov s t ran k 25,0 % 20,0 % 15,0 % 10,0 % 5,0 % 0,0 % 31. de c . 2019 31. de c . 2020 31. de c . 2021 16,9 % 18,1 % 22,9 % 11,9 % 12,6 % 8,3 % 14,5 % 14,1 % 11,9 % 8,7 % 11,7 % 12,8 % Poslov a nje s p odjetj i Se gm ent p os lovan ja s po dje tji s e je zar adi u čin ka zdr uži t ve poveča l v br u to kr edi tih za 42 % i n dep oziti h za 36 % . Po r t fel j kre dit ov , kjer s o pr evla dovala ve lika po djet ja , se j e na l et ni rav ni p oviš al za 40 % . Zabele žena j e bil a ras t b r ut o kre dit ov , veči nom a zara di u čin ka zdr uži t ve in p ovečan ja k redi tov M SP ter u por abe li mi tov za 47 % . Pove čanj e obr es t nih p ri ho dkov v segment u poslovanja s podjetji je posledica povečanja obsega pos lov anja. Leta 2021 j e bil a vz pos t avl jen a kr edi tn a lin ija z EB R D za nam en iz vedb e proj ek t a »Ž ens ko pod jet ni š t vo « , kat ere ga n am en je podpreti podj etnice in njihov a podj etja. 14,1 % tr žni de lež po bilančni v soti . 1 1 , 4 mio EUR rezultat pred dav ki. 89 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo K omercijalna B ank a, Podgorica Dn e 12. novem br a je bil a zakl juč en a zdr uži tev b ank Komerc ija lna B a nka, P odg or ica in N LB Ba nka , Podg or ica . Do 12. n ovemb ra 2021 je bi la Kome rcij aln a B anka , Pod gor ica del s t ra teš keg a se gme nt a, en a o d sam os t ojn ih ba nk č lan ic Sk upin e, za to so v s po dn ji tab eli p red s ta vlj eni t u di kl ju čni kazalnik i ba nke za le to 2021. T ab ela 26: Gl av ni ka zal ni ki u s pe šn o s ti za Ko me rc ij aln o B an ko, P od gor i ca (i) v ti so č EU R 2021 Kazalci izkaza poslovega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 5.306 Čis t i n eo bre s ti p r ih od ki 537 St roš k i sk up aj - 6.049 Os la bi t ve i n rezer vac ij e -5.658 Rez ul ta t pre d da vk i - 5.864 Rez ul ta t po d av ki h - 5.7 61 (i) Pod at ki n a s am os tojn i po dl ag i, kot s o vk lju če ni v ko ns oli dir an e fi na nč ne iz kaze Sk upi ne . Pr im er lji vi p od at ki za 2020 n iso n a vo ljo . Smo v edno dostopni. P r ababic e so k upo v ale z goto vino. Babic e so upor abljale ček e. Mame plačujejo digitalno. Le k aj bo iznašla no v a gener acija? Da bi držali k orak z v se hitr ejšimi globalnimi spr emembami, razvijamo r ešitve, ki imajo enak e lastnosti k ot sodobni svet: so hitr e, učinko vite, prir očne in pametne. Z inovativnimi digitalnimi r ešitvami skrbimo, da imate vse bančne storitve na v oljo kjerk oli in k adark oli, hkr ati pa z napr edno varnostno tehnologijo pomagamo v ar ovati z asebnost. 91 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Segm ent je osredo točen na dejavn osti Skupine n a medn arodnih finan čnih t rgih, vključ no z zakladni škim i posli . V zahtevnem ok olju niz kih obrest nih mer n a finan čnih t rgih je bil poudarek še n aprej na preudarn em upravljanju likvidnos tn ih re zer v . Finan čni t r gi v Slo v en iji Prisp ev ek k NLB Skupini Sl ika 63: Pr i s peve k k NL B Sk up in i Fina nčna uspešnost T ab ela 27: R ez ul ta t i se gm en t a Fin a nč ni t rg i v S love ni ji v mi o EU R v na kon s oli dir ani o sn ovi 2021 2020 Letna sprememba Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 26,4 23,5 2,9 12 % od t ega A L M (i) 17,1 16,5 0,6 4 % Čisti neobrestni prihodki -2,3 16,2 - 18,4 - Skupaj čisti prihodki 24,1 39,6 -15,5 - 39 % Stroški skupaj - 8,6 -7,6 -1,0 -14 % Rez ul ta t pre d os la bi t vam i in reze r vac ija mi 15,5 32,0 - 16,6 - 52 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e 0,3 -1,3 1,6 - Rez ul ta t pre d da vk i 15,8 30,8 - 15,0 - 49 % 31. de c . 2021 31. d ec . 2020 Letna sprememba St anj e na r ač un ih CB 2.982,2 1.998,1 984,2 49 % Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji b an čn e kn ji ge 2.977,5 2.945,8 31,7 1 % Obr estna mer a na dolžnišk e vr ednostne papirje bančne knjige 0,68 % 0,77 % - 0,09 o .t. Grosistični viri 873,5 143,5 730,0 - Obr estne mer e na gr osistične vire - 0,46 % 0,54 % -1,00 o .t. Podrejeni dolg 288,5 288,3 0,2 0 % Obr estna mer a na podr ejeni dolg 3,70 % 3,64 % 0,06 o .t. (i) Čis t i ob res t ni p ri ho dk i iz sre ds tev i n obvez no s ti z up or abo I TC. Čisti o brestn i priho dki Čis t i ob res t ni p ri ho dki s o bil i vi šji za 2,9 m io EUR ( 12 %) na l et ni rav ni , pre dvs em zar adi s pre me nje ne p oli ti ke IT C , ki j e s tro ške plasiranja presežne likvidnos ti delno prenesla iz zakladništ va na s eg men t pr ebi vals t va in pod jet ij , da b i des t im uli rala zbira nje d ep ozitov . Sic er pa s o bi li pr ih odk i iz zak lad niš ke dej avn os t i v pr im er ja vi z la ns ki m let om ni žji zara di bi s t ve no nižjih reinv est iranih donosov vrednos tnih papir jev i z bančne kn jige i n pre sežn e li k vid nos ti, kar s e do da tn o odr aža v ne gat iv ne m uči nk u zarad i vi šji h s tan j pr i cen tr aln i ban ki p o negativnih obrest nih merah. Rezultat pred davki 6 % Čis t i ob res t ni prihodki 6 % Čisti n eobres tni pr ihodki Za 18,4 mio EUR n ižji č is t i n eob res t ni p ri ho dki n a le tn i rav ni zaradi enkratnega učinka prodaje dol žniških vrednost nih pap ir jev , ki j e pozit ivn o vp lival n a po sl ovanj e v 2020. Pov e čanje obsega s reds tev v v eliki mer i izravnano z grosis tičn im finan ciranjem Zviš anj e s tan ja n a rač un ih cen tr aln e ban ke (984,2 mio EUR n a let ni ra vn i) , pre dvs em zar adi p ovečan ja ob se ga gro si s ti čn ega fi na nci ran ja v vi ši ni 730,0 m io EUR iz n as lova s ode lovan ja v ope rac iji ECB za zagot avl jan je li k vid nos ti TL TR O - III ( 750 mio EU R). Pr i vr edn os t nih p api rj ih v ba nč ni k nji gi je bi lo zabe ležen o m anj še p ovečan je za 31,7 m io EUR oz. 1 % . 92 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Pr egled pos lo v anja Upravljanje bil ance S kupine Fo k u s Namen procesa AL M Skupine je stra teško upravljanje bil anc e Sku pin e z vi dika obr es t ne ga , valu tn eg a in likv idnos tnega t veganja , ob hkratnem upoš tevanju spremem b makroekonoms kega ok olja in dogajanja na finanč nih trgih. Organizacija Izpostavljen os t Skupine tr žnem u t veganju se spremlja in upravlja decentralizirano. V endar pa so za posam ezne čla nic e Sk upin e do loč ene e no tn e us me ri t ve i n lim it i za vsako posamezno t veganje. Redno se izvajata sp remljanje in poročanje izpostavljen ost i posameznih članic Skupin e v ok vir u AL CO Skupine. Upravljanje bilance Z vidika obres tnega t veganja je položaj presežne likvidn ost i Sk upin e do da tn o pr is peval k r as t i obs eg a kre dit ov s fik s n o obr es t no m ero, zl as t i s ta novan js kih k red itov, in nalož b v visokokak ov ost ne dolžniške vrednos tne papir je. Z vidik a fi na nci ran ja so s e n eba nč ni d epozit i še n ap rej p ovečevali n a mesečni ravni v obl iki vpogledni h vlog i n v arče val nih računo v , delno tudi zaradi povečane nagnjenos ti k varče vanju, ki jo je spodb udila pandemija covida-19. Skupina upravlja pozicije in stabilizira obrest no mar žo z aktivn im prilagajanjem cenovne politike in z aračunavanjem ležarin , za upravljanje izpostavlje nos ti obres tnem u t veganju pa uporablja klasičn e izvedene f inančn e inst rum ente. Ak tivn o upravljanje donosn os ti je bilo podpr to z izjemno dis ciplinirano poli tiko oblik ov anja cen d epozit ov , ki je om og oča la odz iv n a zelo kon kure nč en tr g kre dit ov na vs eh s t ra teš k ih tr gih , kj er po sl uj e Sk upin a . V alutno t veganje Sk upine se meri in upravlja z uporabo kombinacije analize občutljivost i, V aR in scenar ijev stres nega tes tiranja. Z vidika upravljanja likvidnos tn ega t veganja je vsaka članica Skupine odgovorna za z agotavljanje prim erne lik v idn os t i z upo rab o pot reb nih v irov f in anc iran ja t er nj ihovo us t rezn o razpr š it vij o kot tu di z up rav lja nje m lik v idn ih sr ed s tev in upoštevanjem zahtev predpisov , ki urejajo likvidn ost. Upravljanje lik vidnos ti Fo k u s Upravljanje lik vidnos ti v Skupini je osredotočen o na zagot avljanje ustrezne ravni likvidnih r ez er v za poravnavanje vs eh zap adli h obvezn os ti , mi nim izaci jo s t roš kov za potre be vzdr ževanja likv idnos ti in optimizacijo str uk ture lik vidnos tn ih rezer v . Za zagota vlj anj e us t rezn e rav ni l ik vi dno s ti za raz lič ne si tu ac ije s e pre dvi devajo n u jni i n kr izni p ogo ji, k i s o opi san i v kriznem nač r t u likvidn ost i. Organizacija Upravljanje lik vidnos ti v Skupini se iz vaja decentralizirano. Vsaka pos am ezn a ban čn a čl an ica je o dgovor n a za svo jo lik v idn os t n a op era ti vni i n s tra te šk i rav ni , me dt em ko Fin an čn i trgi v Sloveniji upravljajo likvidnos t Banke. Fi n ska Avs tr i ja Ni zo zemsk a Nemčija Belgija Fr a n c i j a S. Makedonija Slovenija Srbija Os t al e dr ža ve 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 3 % 3 % 4 % 4 % 4 % 7 % 7 % 13 % 24 % 30 % Pod je tn iš ke obve zni ce Podrejeni dolg Agencije Obvez ni ce z dr ž av no g ara nc ijo Kr it e obvez ni ce Na vadn e n ezava rovan e obve zni ce Dr žavni vrednos tni papir ji 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 7 % 10 % 77 % 0 % 1 % 2 % 3 % Sl ika 64: Po r t fe lj v re dn os t ni h pa pi rj ev b an čn e k nj ige N LB S ku pi ne g le de n a v rs t o s red s t ev in g eo gr af s ko s tr u k t ur o na d an 31. d ec em br a 2021 77 % dr žavnih vredn os tnih papir jev v por t felju b ančn e knjige Sk upine. Geografs ka str uktura Vrsta sredstev 93 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Likvidn a sreds t va Za poravna vanje z apadlih obv eznos ti, Skupina uporablja svo ja lik vidn a s red s t va , ki s o se s ta vlje na iz l ik vi dn os t nih reze r v (glejte podpoglavje Likvidnos tn i položaj v poglavju Pregled finan čnega pos lovanja ) in dr ug a lik v idn a sr eds t va. S le dnj e vk lju ču je s red s t va n a rač un ih pr i dr u gih b ankah i n pla sm aj e na d en ar nem t rg u, k i se v iz rač un u LCR št ejej o kot pr iliv i. P rav tako vsaka članica Skupine obvladuje svoja las tna lik vidna sr ed s t va. Por t f elj vrednos tnih papir jev v bančni k njigi Por t felj dolžni ških vrednos tn ih papirjev bančne knjige je kone c le ta pre ds t avl jal 23,7 % b ilan čn e vs ot e Sku pin e. Namen vrednos tn ih papirjev v bančni knjigi je zagotavljanje lik v idn os t i, s kup aj s s t abi lizaci jo ob res t ne m ar že in upravljanjem obres tne ga t veganja. Por t felj je dobro razpršen tako ge ogra f sko kot t udi z v idi ka vr s te s red s tev in p rof ila zapa dlo s ti . Od 2020 s e je S kup ina o sr edo toč ila n a nov i n hi tro raz v ija joč i se t rg E SG obvezn ic . T e obveznice t ren u tn o pre ds ta vl jajo m aj he n del ež v cel otn em p or t fe lj u (106,2 m io EUR), p r ičak uje p a se , da bo v p ri ho dno s ti r as el . v mi o EU R  2022 2023–2024 2025–2026 2027+ Skupaj Do ma či v red no s t ni p api rj i (strateš ki trgi Skupine) 489,3 77 4,4 7 41,9 498,2 2.503,8 - Sl oven ija 53,3 100,7 172,4 329,4 655,9 - Dr u ge d r žave J VE 435,9 673,7 569,5 168,8 1.847,9 T uji vredn ost ni papirji 498,8 706,3 541,4 810,1 2.556,5 Skupaj 988,0 1.480,7 1.283,3 1.308,3 5.060,3 3,5 leta povprečna zapadlos t por t felja banč ne kn jige Skupin e. Značilnos ti po r t fe lja vrednost nih papirjev v banč ni knjigi Povprečna ročnos t vrednos tnih papir jev bančne knjige je bila kone c let a pr ibl ižno 3,5 l eta . Povprečen dosežen donos por t felja vrednos tnih papir jev v ban čn i kn jig i v 2021 je bil 0,68 % ( 2020: 0,77 %). Grosi s tičn o fin anciranje Namen Ak tivn ost i grosist ičnega f inanciranja v Skupini se iz vajajo z namenom razprš it ve, izboljšanja st ruk t urn e likvidn ost i, kapit als kega p oloža ja in izp oln it ve reg ula tor ni h zaht ev , zlas ti zagotavljanja skladn ost i z z ahtevo MREL. Ba nka v 2021 ni b ila a k ti vn a na g ros is t ičn em t rgu , n am es to teg a pa je o pt imiz iral a svo jo dol gor očn o s t r uk t uro fin anciranja z odplačilo m nekaterih kredit nih linij. T ab ela 28: Pro fi l zap a dlo s t i vr edn o s tn ih p ap ir je v ba nč ne k n jig e NL B Sk up in e n a dan 31. d e cem b ra 2021 94 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Fina nčna uspešnost T ab ela 29: Rezu ltati seg menta nestrateški h čla nic v mi o EU R na kon s oli dir ani o sn ovi 2021 2020 Letna sprememba Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 1,3 1,2 0,1 11 % Čisti neobrestni prihodki 5,9 4,2 1,6 39 % Skupaj čisti prihodki 7,2 5,4 1,8 33 % Stroški skupaj -11,4 -12,9 1,5 12 % Rez ul ta t pre d os la bi t vam i in reze r vac ija mi - 4,1 -7,4 3,3 44 % Os la bi t ve i n rezer vac ij e 5,4 2,9 2,5 89 % Rez ul ta t pre d da vk i 1,3 - 4,6 5,8 - 31. de c . 2021 31. d ec . 2020 Letna sprememba Sredst va segmenta 95,9 131,2 -35,3 -27 % Neto krediti st rankam 24,3 45,0 -20,7 - 46 % Br uto krediti s trankam 53,9 95,0 -41,1 - 43 % Naložbene nepremičnine in op red me te na o sn ovn a s re ds t va prejeta z a poplačilo terjatev 65,6 70,2 - 4,6 -7 % Os t al a ak t iva 6,0 16,0 -10,0 - 63 % Obseg sl abih posojil (bruto) 45,0 71,3 -26,3 -37 % Rezultat pred davki Se gm ent j e zabe leži l 1,3 mio EU R dob ička pr ed da vk i. V iš ji čis ti ne ob res t ni p ri ho dki s o bil i dos ežen i t udi v p ovezavi s pozit ivn im u čin kom (0,4 mio EU R) iz po rav na ve prav ne ga sp ora , ki g a je m ogo če pr ip is at i se gm ent u . Bilan čna vso ta se je zm anjš ala Bi lan čn a vs ota s eg me nta s e je v s kl ad u s s tr ate gij o dezin ves ti ran ja ne s tr ate ške ga s egm en ta n a let ni ra vn i zniža la (35,3 m io EUR ). Nes trateš ki se gmen t vključ uje delov anje nes trateš kih čla nic Skupin e. Glavni cilj nes trateš kega segmen ta je s trogo zm anjša nje vseh por t feljev in posledič no zni žanje s troško v . Zmanjš anje se je iz vajalo z različnimi uk repi, vključ no s prodajo por t feljev , prodajo nes trateš kih dr už b, prodajo posameznih s redst ev , izter javo ali prestr ukt uriranjem pos ameznih sreds tev in aktivn im upravljanjem nepremi čnin . Nes tr a teš k e članice 41,1 m io E U R manj br u to kreditov s trankam v 2021. 95 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 25,1 mio EUR znaš a celotna vredn os t posl ov prodaje nepremič nin, pr i katerih je v let u 2021 pri iz vedbi so delovala ali pomagala ekipa neprem ičnin sk ih s t ro ko v n j a kov. Pr egled pos lo v anja Likvidacija nes trateškega segmenta je v letu 2021 vk ljučev ala: • dez investiran je nes trateš kih članic NLB Skupin e, • prodajo k apitalskih naložb Banke, • aktivn o upravljanje nepremičnin . Dezinv es ti ranje nes tra teš kih članic NLB Skupine Proces likvidacije V vs eh n es tr at eš kih o dv is nih d r užb ah n a pod roč ju le as in ga in fak tor ing a ter n eka ter ih n epr emi čn ins k ih dr u žbah j e bil začet l ik vi dac ijs k i pos t ope k . V 2021 je bi l zakl juč en pro ces lik v ida cij e dr užb B H - RE d .o.o. S ar ajevo in Pr vi f ak to r d.o.o . Sa rajevo, dr užbi s t a bili izb r is ani iz s od ne ga reg is t ra . Pos to pe k dezinv es tiranja se je izvajal s premišljenim upravljanjem s tro škov in u sp eš nim i po s top ki iz t er jave. Zmanjš anje nes tra teškega por t felja V vs eh n es tr at eš kih č lan ica h Sku pin e, k i so bi le v po s top ku likv idacije, je bilo ustavljen o novo poslovanje. Z manjš anje cel otn eg a por t f elj a ne s tra te šk ih od vi sn ih dr u žb se n ad alj uje skozi celo ten p roce s red nih p opl ač il in uk rep ov iz ter ja ve. Pr odaj a k apitalskih naložb NLB Številk e Konec l eta 2021 j e bil ce lote n ob seg s re ds t ev kapita ls ke ude ležb e 0,20 mi o EUR (2020: 0,28 m io EUR) . Ak tivno upravljanje nepremičnin Posto pki dezinv estiranja Postop ek dezinv est iranja preostalih izpos tavljenos ti iz na sl ova sla bih n alož b v Ba nk i ali v n es t rat eš ki h dr užb ah vodi posebna ekipa za zaseg, upravljanje in dezinv est iranje zava rovan ih ne pr em ič ni n . T a nu di s t rokov no s ve tova nj e in s to ri t ve č lan icam S ku pin e ter j im po ma ga pr i iz vaj anj u najučinko vitejšega načina dezin vestiranja preostalega dela por t felja slabih naložb ali zasega zavaro vanih nepremičnin. Strat egije za ohranit ev vr ednos ti Glavn a naloga je zagotavljanje stra tegij za ohranitev vrednos ti pri upravlj anju nepremičn in o ziroma vrednos ti zavarovan j ter ja tev iz pr obl em at ičn ih n aložb z za čas ni m odv zemom nepremičnin ali zagotavljanjem ohranjanja vre dno s ti v p roce s u dezin ves ti ran ja ne pre mič nin e al i ter ja t ve . V obd obj u 2015–2021 so bi li iz ved eni a li po dpr t i ne prem ič nin s ki po sl i s cel otn im ob se gom p rod aje v v iš ini 193,8 mio EU R , kar je n ep osr edn o ali p os red no p ri sp evalo k zma nj šan ju p or t f elja s la bih p os ojil v v iš in i 622,6 mio EUR , o d teg a sa mo v 2021 122,5 m io EUR . 96 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Skupina ima dobro diverzificiran poslo vni model. Skladno s svo jim i s tra te šk im i us me ri t va mi n am era va bit i v zdr žn o dob ičkon os na i n pos lova ti pr edv se m s komi ten ti n a s t rat eš kih trg ih , kj er jim za gota vl ja in ovati vn e, ven dar e no s tav ne reš it ve, os red otoč en e na s t ran ko, ter ak tiv no p ri sp evat i k bolj uravnoteženemu in vključujočemu gos podars kemu in družben emu sis tem u. Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključn ega pomen a za Skupino pr i ohranjanju dolgoročno dobičkonosn ega poslovanja. Področje upravljanja t veganj v Skupini je pris tojno za upravljanje, ocenjevanje in spremljan je izpostavljen ost i t veganjem v Banki, ki je m a tič na d r užb a v Sl oveni ji, o ben em p a t udi kom pet en čn i cen ter za s ed em ba nč nih č lan ic . Sl ika 65: Pr of il t veg an ja N LB S ku pi ne n a da n 31. de ce mb ra 2021 Kreditno tveganje T veganje k oncentracije T ve ga nje i z na s lova kr ed it ne ga p ri bi tka Ob res tn o t ve gan je v b an čn i kn ji gi Op er at iv no t veg anj e T r žno t veg an je Pos lov n o in s t ra teš ko t ve ga nj e Na podlagi poslovne s trategije Sk upine prevladuje kreditno t veg an je, k i mu s le di t vegan je kr edi tn eg a pr ibi tka in ob res t n o t veganje v bančni knjigi ter operat ivno t veganje. Upravljanje kre dit n ega t vega nja s e os red oto ča na p rev zem anj e zme r nih t veg an j s cilj em zag otovi ti raz pr še n kre dit ni p or t f elj , us t rezn o kak ov ost kredit nega por t felja, vzdr žen st rošek t veganj in 0,8 % 2,2 % 63,2 % 3,1 % 13,2 % 10,4 % 7,1 % Model f inanc iranja, ki tem elji na zagot avljanju las tnih virov , moč na lik vidnos t in trden kapitalski po ložaj so se nad aljev ali tudi v let u 2021 in potr jev ali finan čno odp ornos t Skupin e. Učinko vito upravljanje t v eganj in kapitala je ključ nega pom ena za Skupin o pri oh ranjanju dolgoročno dobičkonosnega poslov anja. Skupina je celos tn o vgr adila robus ten ok vir upravljanja t veganj v svoje postop k e odločanja, s premljanja in upravljanja tveganj z namen om proak tivne podp ore svojega poslovanja. Skupina pr ispeva k trajnostn emu poslovanju z vključev anjem E SG t veganj v svoje poslovne st rategije, okvir upravljanja t veganj in ureditev k or porativneg a upravljanja. opt im aln i don os gl ed e na p rev zeta t vegan ja . Sk upin a im a omejeno izpos tavljenos t os talim omenjenim t veganjem , tr ž no t vegan je in d r uga n ef in an čn a t ve gan ja p a so z v idika mater ialnos ti manj pom embn a. Skupina integr ira in upravlja t veg an ja na p od ročj u ES G v ok v ir u pr ej om en jen ih vr s t t vegan ja , in si cer k red itn eg a in op era ti vn eg a, kot de l svo jeg a ok vi ra obvladov anja t veganj. T oleranca do lik vidnos tneg a t veganja je nizka . Sku pin a m ora ves ča s oh ran ja ti u s trez no ra ven lik v idn os t i in si p r izadeva ti za us trezn o s tr uk t uro vi rov fi na nci ran ja. T ab ela 30: Kl ju čn i kaza ln ik i pr ip ra vl je no s ti z a pre v zem an je t veg an j (KR I) N LB Skupine KRI 31. dec . 2021 TCR 17,8 % Količnik CET1 15,5 % LCR 252,6 % NS FR 185,2 % St roš ek t veg an ja - 41 b.t. NPL (de f. EBA) 3,4 % NPE (de f. EBA) 1,7 % Ob res tn o t ve gan je (E V E) - 6,4 % Covid -19 n i pom em bn o vp lival n a kakovos t kre dit ne ga por t felja. Njegov vpliv je po vzročil zmer no poslabš anje kreditn e k ako vosti, kar se k aže v po večanju izpostavljen ost i 2. in 3. s kupi ne . V dr ug em čet r tle tj u 2021 je bi lo zazn at i pre obra t, zla s ti n a rač un u sp eš n e razre ši t ve bil an čn ih in zunajbilan čnih slabih posojil. Kak ov os t kreditnega por t felja Sk upin e je o s tal a zelo do bra , s s ta biln o bo ni tet no s t r uk t u ro in do bro razp r šen os t jo p or t fe lja . Kr edi tn a ras t n a s egm en t u pod jet ij j e os ta la do kaj zme rn a , me dte m ko je bil a na se gm ent u p os lovanj a s pre bival s t vo m, i n sic er n a pod roč ju hip ote karn eg a kre dit ira nja , v 2021 zab eleže na p rece jš nj a ras t. Sk upin a de lu je s kla dn o s sm er ni cam i EBA na p odr očj u mo rat or ijev n a pl ači lo obvezn os t i in zelo s k rb no i den ti fi cira kakr š na koli povi š anj a kre dit ni h t veg anj . O bs ežne s h em e, ki s o jih u vedl e vla de v dr žavah S kupi ne i n so zag ota vlj ale mo rat or ije za up rav iče ne kom ite nte kot d el uk rep ov v z vezi s pan de mi jo covi da -19, so s e v le t u 2021 uki nja le. Po le g morator ijev je Skupina zagotavljala dodatno lik vidnos t tudi z odobrav anjem no vih posoji l kreditno sposobnim k omitentom za pom oč p ri s p eci fi čn ih razm era h zarad i kr ize covid a- 19. Upr av ljanje t v egan j - 41 b .t . nega tivni s t rošek t veganja na ravni Skupin e. 97 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo St roš ek t vegan ja je b il ne ga ti ven (- 41 b.t.) zaradi ze lo do bre ga poteka postopkov razrešev anja slabih posojil in ugodnejš e ma kro ekono ms ke si t uac ije v p ri me rj avi s kon cem l eta 2020. Sk upin a je b ila p ri ča ugo dn em u raz voj u na p odro čj u upravljanja slabih posojil zaradi poplačil velikih podjetij in os talih uspešn o rešenih manjš ih izpostavljen os ti v regiji. V tem l et u je S kup ina r evid iral a obl ikovanje reze r vac ij p o MS R P 9 s tes t ira nje m na bor a us t rezni h ma kro ekono ms k ih sce na ri jev , da bi d obi la n ata nč no s liko s eda nji h okoli šč in in s tem p ovezanih u čin kov v pri ho dn os ti . V ta n am en j e Sku pin a raz vi la in p ri pra vil a sk lop m ak roe konom s kih s ce nar i jev za pot reb e dol oč it ve pri čakovanih k red it nih izg ub. Čepra v je cov id -19 sk up aj s po sl edi cam i vpl ival n a pos lov no okolj e, se j e Sk upin a s rečeval a z na raš ča joč o pres ežn o lik v idn os t jo in u sp eš no o hr anil a do ber kap ita ls ki po ložaj . Skupina velja za v arno zavetje, z aradi česar se povečuje nje na p res ežn a lik v idn os t, vp liv i pa nd emi je p a nis o pov zro či li pomem bnih lik vidnos tn ih odlivov . V eliko poz orn ost i je bilo namen jene st ruk t uri in koncentraciji lik vidnos tnih rezer v , vk lju ču joč t u di si s te m zgodn jeg a obveš čan ja v pr im er u pot enc ial no n eu god nih g iba nj n a trg u . Zaradi p res ežn e lik v idn os t i in t r žn ega p ovpr aš evanja p o pro du k tih s f ik s n o obr es t no m ero s t a bili iz pos t avl jen os t i ob res t ne mu t vega nj u in t ve gan ju k red it ne ga pr ib itka v b an čni k nj igi zm er ni t er s ta os tali znotraj dov oljenega ods topanja , skladno z opredeljen o pripravljen os tjo za pre vzemanje t veganj . K apitalski in likv idnos tni položaj Skupine je ostal močan tako na ravni Skupine kot tudi posameznih odvis nih bank . V 2021 je bil a Sk upi na v klj uče na v s t re sn o tes tira nje ECB . 30. jul ija s o bil i razkr i ti rez ul tat i s t res nih t es tov, ki jih j e ECB izved la za pom em bn e ban ke, da b i ocen il a odp or no s t fi na nč nih in s ti tu cij . V n eug odn em s cen ar ij u bi s e količ nik CE T 1 ( celo tn a zaht eva) po treh l et ih , od kon ca let a 2020, brez o mil it venih ukr epov zn ižal za n ajve č 483 b.t. (objav lje n razpo n 300– 599 b.t.). Uči nk i ne ugo dn ega s cen ar ij a za Sku pin o so b ili n ižji kot uči nk i pr i sk upi ni pr im er lj ivi h in v zorč nih S S M ba nk . Po le g teg a s ta bi li n ata nč no s t in kakovos t pos re dovani h pod at kov Sk upin e oc enj eni kot n adp ovp reč ni . Končn i rezu lta t i s tre sn eg a tes tiranja so pokaz ali, da je k apitalska ust reznost Skupin e dovolj ro bu s tn a t ud i v pr im er u n as to pa zel o ne ugo dn ih tr žnih razm er , o pre del jen ih s s t ran i EBA in ECB . K va lit at ivn i rezu lt at i s tre sn eg a tes tira nja s o bi li upo š tevan i pr i do loč it vi kapi tal sk ih zaht ev v ok vi r u 2. s teb ra (Pil lar 2 G ui dan ce). 14 14 Več in for m ac ij j e n a vol jo v p og la vj u Do go dk i po z ak lj uč ku p os lo vn eg a le ta 2021. Kot sis t em ska ba nka je B an ka vkl ju čen a v en otn i me ha nizem na dzora . Nadzo r iz vaja s kup na n adzo rn iš ka sk upin a: EC B BS Pred pis e ECB upoš teva celo tn a Sk upin a , odv is ne d r užb e Skupine, ki posl ujejo zunaj Slovenije, pa spošt ujejo tudi pra vil a, k i jih d olo čajo l okaln i reg ul ato rj i. T.i. " th ird pa r t y eq uival en ce" je bi l odo bre n v Sr bi ji, B iH in S ever ni M aked oni ji, kar om ogo ča us k lad itev l okaln e reg ula ti ve s pra vil i CRR . Na ravni Skupine se t veganja ocenjuj ejo, spremljajo, upra vl jajo a li bl aži jo na e no ten n ač in , kot je opr ede lje no v st andardih upravljanja t veganj Skupine, upoš tevajoč tudi posebn ost i trgov , na katerih posl ujejo posamezne članice Skupine. Upr avl jan je t vegan j in kont rol a se iz va jat a pre k jas n e org aniza cij ske s t r uk t ure z o pre del jen imi v lo gam i in odg ovorn os t mi . O rgan izac ija in r azme jit ev pr is to jn os ti s ta zas n ovani ta ko, da pre pre ču jeta n as tan ek n as prot ja interesov ter z agotavljata pregleden in dokumentiran proces sp reje ma nja o dlo či tev ob u s tr ezne m pret oku i nfo rm ac ij na v zgor in n av zdo l. V NLB je p os lovn o po dro čje U pra vlj anj a t veg anj , k i obs eg a več s t rokovni h pod roč ij , zado lžen o za: • oblik ov anje in pre verjanje politik Skupin e na področju upravljanja t veganj, • določ anj e lim itov, • nadziranje usk lajenos ti, • redno spremljanje izpostavlje nos ti t veganjem in limitov , ki tem el ji na c ent ral izira nem p oro čan ju n a rav ni S kup in e. Skupina daje velik poudarek kultur i upravljanja t veganj in o zaveščenos ti o njej v celotni Skupini. Ok vir upravljanja t veganj Skupine je usm erjen v prih odnos t, prilagojen njenem u pos lov nem u m od elu i n tem u u s tre zno o pre del jen em u pro fi lu t veg an os t i. G la vn a na čel a in om eji t ve s o dol oče ni v S tra te giji prevzemanja in upravljanja t veganj v Skupini, ki je zasnovana sk la dno s p os lovn o s t rat egi jo. S kupi na r edn o iz vaja p roce s ide nt if ikaci je t vegan j kot del o k vir ov IC A AP i n IL A AP . V tem p roce su s e vs a ak t u aln a t ve gan ja , vkl ju čn o s ti s tim i, povezani mi z E SG , c elovi to o ceni jo, s pre ml jajo i n po po tre bi bla žijo . Pos eb en po ud arek j e na v klj uč it vi an alize t vegan j v pos topek sprejeman ja odločanja na st ratešk i in operativni rav ni , razpr š it vi v izogi b velik im kon cen tra cij am , opt im aln i rab i kapit ala in n je govem do del jevan ju , us t rezni c en ovni p oli ti ki, ki v klj uč uje p rev zeta t vega nja t er zago tav lja nj u sp loš n e sk la dno s ti z n ot ran jim i ak ti i n zadev nim i pr edpi si . Upravljanje t veganj je osredotočen o na obvladov anje in zmanjš ev anje t veganj skladn o s Strategijo pripravljen os ti za pre vzemanje t veganj in Strate gijo upravljanja t veganj Skupine, ki preds tavlja ta temelj okv ira upravljanja t veganj Sk upin e. V t em ok v ir u S kupi na s pr eml ja n abo r me tr ike t ve gan j in tako zag ota vlj a, da j e prof i l t veg an os ti S ku pin e sk la den z nje no p ri pra vlj eno s tj o za prev zem an je t ve gan j. Po le g teg a Skupina redno na dgrajuje svoj sis tem upravljanja t veganj, pr i čem er je k lj učn o vk lj učevan je pr oce sov IC A AP in IL A AP , Plan reš evanj a in dr u geg a int er ne ga te s ti ran ja izje mn ih si t uac ij v sis tem upravljanja t veganj. Poleg tega Skupin a posveča veliko pozor no s t nj ihov i int egr aci ji v cel ovit s is tem up rav ljan ja t veganj z namenom zagotavljanja proak tiv ne podpore pri sprejeman ju poslovnih odločitev . Sl ika 66: Ok vir upravljanja t veganj v NL B Skupini Poslo vna str ategija ICAAP & ILAAP vhodni podatki Identifikacija tv eganj Opr edelitev nagnjenosti za pr evzemanje tv eganj (Limitni sistem) P r oc es planir anja Rezultati Plan r ešev anja Ocena vpliv a na likvidnost in k apital (znatno poslabšanje) ILAAP • ocena lik vidnosti po notr anjem pristopu (ek onomski in normativni vidik) • stresno testir anje • načr t ukr epov z a zagotavljanje lik vidnostni ICAAP • ocena notr anjega k apitala (ek onomski in normativni vidik) • stresno testir anje 98 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Enot en ok v ir s t res ne ga t es t iran ja , ki vk lj uč uje i nte rn o raz v ite mo del e, s t res ne s cen ar ij e in an alize o bč ut lji vos ti , je bi l dod at no n ad graj en . V 2021 je S kup in a uved la la s tn i konc ept tes t ira nja E SG za i den ti fi kacij o na jpo mem bn ej ši h fi nan čn ih ran lji vos ti iz n as lova te ga t vegan ja . T ak š en o k vir s t re sn eg a tes t ira nja j e po dvr žen red nem u c ikl u in ter ne ga p otr jevan ja in s te m povezani h pos t opkov. Skupi na je v z pos t avi la t ud i celos tni ok vir za izvedbo validacij. Skupina nam reč podpira robus ten proces potrjevanja in pre verjanja uporabljenih izbra nih p ri s to pov in n otr anj ih mo del ov za pre soj o t veg an j. Pos lovn o in o per at ivn o okol je, po me mb no za p os lovanj e Sk upin e, s e sp rem inj a sk up aj s tr en di, kot s o sp rem em be vede nja s t ran k , raz voj n ovih t eh no log ij in kon kure nt ov , ak t ivn i pr is peve k k bol j ura vn otežen em u in v klj uč ujo čem u gos po dar s kem u in dr už ben em u s is t em u ter ved no ve čji o bs eg reg ula ti vn ih zah tev. Skla dn o s tem s e s tal no p ri lag aja i n dograjuje sis tem upravljanja t veganj , predvsem z namen om odkri vanja in upravljanja novih potencialnih t veganj . Pr oak tivno upravljanje t ve ganj v letu 2021 Pr eudarn a rav en kapitala in dosežen i vm esn i M RE L ci lji Eden od ključn ih ciljev upravljanja t veganj je ohranjanje us treznega kapitalskega polož aja Skupine. Skupin a spremlja kapit als ko us t rezn os t n a rav ni S kup ine i n po po sa mezn ih odvis nih bankah skladno s pripravljen os tjo za pre vzemanje t veg an j, v to p a vk lj uč uje t ud i no rm at iv ni in e kono ms ki v idi k kot del v zp os ta vlj en ega p roce sa I C A AP . Na dan 31. d ece mb ra 2021 je im el a Sk upin a zelo t rd en kapi tal sk i pol ožaj in TCR v vi šin i 17,8 % ( 1,2 o.t. viš je kot kon ec le ta 2020). Koli čni k CE T 1 , ki pre ds ta vl ja kapit al n ajv iš je kakovos ti , je zn aš al 15,5 % (več za 1,4 o.t. na l et ni ra vni ). Vi šj a kapit als ka us t rezn os t S kup in e v pr im er jav i s konce m prejšnjeg a leta je posledica višjega kapitala (povišanje za 186,8 mio EU R na l etn i ra vni , zla s ti za radi v kl juč it ve ne gat iv ne ga do bre ga im en a v zadr žane d obi čke), ki s e je izrav na l s poveča nje m obs eg a t ve gan ju p ri lag ojen e ak t ive (RW A) za 58,2 mio EU R na l et ni ra vn i. R as t k red itov po dje tj em in pre biva ls t vu te r nove n aložb e v obvezn ice s o pr ipo mo gli k poveča nj u RW A za kre dit n a t veg anj a. P o dr ugi s tran i se je poveč anj e izrav na lo z im pl em ent aci jo t.i. » th ird p ar t y eq uvi vale nt« pra vil i n zarad i dog ovorov z MI GA , sp rem em bo na ložbe ne p oli ti ke in us peš n o iz ter j avo NPL . Pole g teg a je zapr tje trgovalne po zicije K omercijalne Banke, Beograd pov zro čil o zma njš an je RWA za tr žn a t ve gan ja . RW A za ope rat iv no t vega nje s e je p ovečal o zarad i vi šji h pr ih odkov Sk upin e iz n as lova prev zem a Kome rcij aln e B anke, B eo gra d. Na da n 31. dec em bra 2021 je S ku pin a v cel oti izp oln jeval a vs e reg ula tor n e zaht eve. Pol eg te ga je iz bol jš an o celov ito upra vl jan je v zadn jih l et ih pr ive dlo do z nižan ja zah teve 2. s teb ra (P 2R) , in s icer s 3,5 % v l et u 2018 na 2,75 % , ki vel ja za let o 2021, in 2,60 % od 1. m arca 2022, m e dte m ko zahteva kapit als ki h sm er ni c v ok v ir u 2. s te bra os taja n izka v viš in i 1 % . L CR NLB Skupine 450 % 400 % 350 % 300 % 250 % 200 % 150 % 100 % 31. de c . 2020 31. jan . 2021 28. feb . 2021 31. ma r . 2021 30. apr. 2021 31. ma j 2021 30. ju n . 2021 31. ju l. 2021 31. avg . 2021 30. se p. 2021 31. ok t. 2021 30. nov. 2021 31. de c . 2021 Sl ika 68: LCR N LB S ku pin e Sl ika 67: Raz vo j zah t eve 2. s te br a za NL B Sk up in o 2017 2018 2019 2020 2021 2022 (i) 2,60 % 2,75 % 2,75 % 3,25 % 3,50 % 3,50 % (i) Velja o d 1. ma rca 2022. Zahte va MREL tvori del opredelitve pripravljenosti Skupine za prev zem an je t ve gan j, n jen o izp oln jevanj e pa s e red no an alizir a in s prem lj a. NL B pos lu je s kl adn o z vs em i vm es nim i cil ji. Več in for ma cij o M R EL je na vo ljo v po gl avj u Kapital i n kapitalska ustreznos t . Oh ranja nje solidn e ravni in st r uk ture lik vidn os ti Nasle dnji zelo pomembni cilj na področju t veganj je ohranjanje st abilne ravni in str uk t ure likvidnos ti . Likvidn os tni položaj Sk upin e je o s tal zel o mo čan , v pli vi pa nd em ije p a ni so p ovzr oči li večjih likvidnos tn ih odlivo v . Skupina ohranja zelo močan likv idnos tni položaj na ravni Skupine in tudi posam eznih odv is ni h ban k . LCR se je zm an jš al n a 252,6 % (za 4,9 o.t. na le tn i ravni), še vedno pa je ostal precej nad nivojem opredeljene pr ipr avl jen os t i za prev zem an je t ve gan j ( 130 %). Klju b tem u je raven neobremenjenih primer nih likvidnih sreds tev ostala na vis ok i rav ni i n pre ds ta vlj a 38,3 % bil an čn e vso te. T udi v pr im er u uresničit ve k om biniranega ne ugodnega s tresn ega scenar ija bi im ela N LB Sk upin a dovol j lik v idn os t nih r ezer v v obli ki p las m ajev pr i ECB, p r vovr s t ni h dol žni šk ih vr edn os t nih p api rj ev in n aložb na d en ar nem t rg u. Vse b an čn e čl anic e izpo lnj uje jo mi nim aln e zaht eve gled e lik v idn os t ni h rezer v in bi pr ežive le vs aj t ri m es ec e takega stresn ega scenar ija. Finan ciranje Skupine, tako na ravni Sk upin e kot pos am ezn ih od vi sn ih ba nk , te me lji p red vs em n a dep oziti h s tra nk v s egm en t u pre bival s t va , kar pre ds t avl ja zel o s tab iln o bazo, k i se s t aln o poveč uje . L TD se j e poveč al na 60,0 % (31. d ece mbr a 2020: 58,8 %) in je os ta l na zel o ugo dn i rav ni . Ba nka s e je ud elež ila j uni js ke 8. ope raci je zag otav lja nja lik v idn os t i ECB, t. i . TL TRO - III , kje r je čr p ala t r ile tn o kre dit no tra nš o v vi ši ni 750 m io EUR . ECB s pro gram om T L TRO š e naprej podpira dostop pod jetij in prebivalst va do bančnih posojil. B anka je v opredeljenem referenčn em obdobju 99 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo uspe šno dosegl a cilj, zastavljen na področj u kreditiranja, pozit iven u čin ek iz te t ran s akcije p a bo u por abil a za del no pokritje negativnega učinka likvidnos tnih re zerv. Oh ranja nje us trezne k ak ov os ti kreditnega por t felja Ohranitev us trezne kak ov ost i kreditneg a por t felja je na jpo me mbn ej ši c ilj , s po ud ar kom na p reu dar n em prev zem an ju t vegan j in kakovos ti n ovih p os ojil , kar vodi d o razpr š en ega p or t f elj a s tra nk . S kup in a s taln o raz v ija š iro k na bor n ap redn ih pr i s top ov v se gme nt u o cen e kre dit ni h t veg an j sk lad no z n aj bol jš imi b an čn imi p rak s ami , in s icer z namen om nadaljnje krepit ve obs toječih orodij za upravljanje t veg an j, h kra ti p a tako zag ota vlj a večjo o dziv no s t do s voji h s tra nk . Pr i s top i k pre s tr uk tu ri ranj u v S kupi ni s o os red otoč eni na zgodnje odkrivanje st rank s potencialnimi fin ančnim i težava mi te r nji hovo pro ak t iv no re ševan je. Sk upin a je a k ti vn o pr is otn a n a trg ih J VE pre k fi na nc iran ja obs t oje čih i n novi h kre dit n o sp oso bn ih komi ten tov. Kre dit na s tra teg ija S kup in e je os red oto čen a na k lj učn e tr ge pre bival s t va , MS P in izb ran a veli ka podj et ja v reg iji i n v EU. Na s loven skem t rg u se B an ka osr edo toč a na zag ota vlj anj e us t rezn ih reš it ev za se gm ent e pos lovan ja s pr ebi vals t vom , sre dn je veli kim i in m ali mi po dj etj i, v s egm en t u pos lovan ja z velik im i pod jet ji p a je v zpo s ta vil a so del ovanje z izb ran imi pod jet ji (z razli čn imi v r s tam i in s tr u me ntov k red it iran ja/ inves t ici js kih i ns t r um en tov). Vse dr u ge ba nč ne č lan ice v reg iji J VE , kje r je pr i sot na S ku pin a, s o un iver zalne b an ke, ki s e v gla vn em os re doto čaj o na s egm en ta p os lovanj a s prebivals t vom ter srednje velikimi in malimi podje tji. Njihov gla vn i cilj j e komi ten tom za gota vlj at i cel ovit e s tor i t ve ob upoš tevanju načel preudarne ga upravljanja t veganj. Ra s t kre dit ira nja v s eg me nt u po dje ti j je os t ala re la ti vn o zme rn a , me dt em ko je bil a v se gm ent u p os lovanj a s preb ival s t vom i n MS P v 2021 zab eleže na p rece jš nja r as t p o zača sn i umi ri t v i v 2020 zarad i okoli šč in , povezan ih s covi dom -19. V o bs t oje či st ruk t uri kredi tnega por t felja (br uto posojila) znaša delež danih na ložb pr ebiva ls t vu 36,2 % , del ež na ložb veli kim p od jet jem 14,8 % , de lež n al ožb MS P ter m ik ro dr u žbam 18,5 % , pre os ta nek por t felja pa predstav ljajo druge lik vidne naložbe. Kreditni por t felj o s taj a dob ro razpr š en in v n ob en i pan og i ali s egm en t u komi ten tov ni v is oke konce nt rac ije. D el ež po soj il pre biva ls t vu v cel otn em k redi tn em p or t fe lj u je pre cej še n, š e vedn o pa prevladuje segme nt hipotekarnih posojil. Sl ika 69: Struk t ura kreditnega por t felja NLB Skupine (i) (b r ut o kr ed it i ) po s eg me n ti h (v mi o EUR ) in p o bo ni te tn i o cen i (ii) Insti tucije 539 Ma la in s re dnj a podjetja 2.881 V elika podjetja 2.298 Potrošniški krediti prebivalst vu 2.427 Dr žava (iii) 4.202 Stanova njski krediti prebiv alst vu 3.195 A B C D E 61 % 63 % 65 % 60 % 63 % 28 % 30 % 28 % 33 % 3 % 32 % 4 % 4 % 3 % 3 % 3 % 2 % 2 % 2 % 1 % 4 % 2 % 2 % 2 % 1 % 31. de c . 2018 31. de c . 2019 31. de c . 2020 bre z KB 31. de c . 2020 31. de c . 2021 Najk valitetnejša posojila Slaba posojila NPLs 15,5 mrd E U R (i) Kre di tn i po r t fe lj v klj uč uj e tu di s ta nj e na ra ču ni h in obve zno r ezer vo p r i cen tra lni h ba nka h ter v po gle dn e vl og e pr i ba nkah . (ii) Bo ni tete A , B in C s o dob ič kon osn e izp os ta vlj en os ti . B on ite ta A : komi ten ti z v is oko b on itet n o oce no i n vis oko f in an čn o s tab iln os t jo; B on ite ta B: ko mi ten ti z v iso ko zm ožn os tj o od pl ačeva nj a obvez nos t i, p om em bn o p osl ab ša nje g os po dar s kega o kolj a bi zan je l ah ko po me ni lo teža vo; B on iteta C : do bi čkon os ni ko mi ten ti s p oveč ani m t ve ga nje m , ki bi l ah ko im eli v p r ih odn os t i težav e z odp la čeva nje m obve zno s ti; B o ni teti D i n E po me ni ta sl ab e na lož be: ko mi ten ti v zam ud i ( 178. čle n CRR ), v klj uč no s ko mi ten ti , ki zam u jaj o več kot 90 dn i, in d r ugi mi ko mi ten ti , za kater e obs ta ja »m al a ver je tn os t pl ač il a« , ki za mu jaj o ma nj kot 90 d ni . Zarad i zao kroža nja s e š tev ilke m ord a ne u je maj o 100- od s totn o. (iii) Država vključuje izpostavljenosti do c entralnih bank. P r oaktiv no upr av ljanje t v eganj v letu 2021. 100 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v mi o EU R Segment podjetij po panogah N LB Sk upi na % ∆ 2021 Sto r it ve - Go s ti ns t vo, Ho tel i 156,3 3,0 % 15,1 Dr u ge ra znov r s t ne p os lov ne d eja vn os ti 108,1 2,1 % - 13,6 Km et ij s t vo , gozda rs t vo in r ib ol ov 310,7 6,0 % 22,0 Kult u rn e, r az ved ri ln e in re kr ea cij s ke dej av no s ti 22,7 0,4 % 1,7 Gradbeništ vo 434,6 8,4 % 60,9 Izobr aževan je 13,3 0,3 % - 0,8 Os k rb a z el ek t r iko, pl in om , p aro i n kl im a 318,2 6,1 % 60,1 Finan ce 120,2 2,3 % - 47,5 Zdra vs t vo in so ci aln o var s t vo 37,9 0,7 % -12,1 Informacijs ke in k omunikacijske dejavnos ti 244,1 4,7 % 10,2 Indus t rija 1.091,1 21,1 % 105,0 Rudar s t vo in pridobivanje kamnin 50,4 1,0 % -29,6 St rokov ne , zna n s t ven e in t eh ni čn e de ja vn os t i 175,4 3,4 % 3,7 Ja vn a up ra va in ob ram b a, d eja vn os t o bvezn e s oc ial ne va rn os t i 172,4 3,3 % - 47,0 Pos lova nj e z ne pr em ičn in am i 251,3 4,9 % 29,7 Storit ve 12,0 0,2 % -1,9 Pro me t in s kl ad iš če nje 573,3 11,1 % -18,8 Os k rb a z vod o 43,9 0,8 % 2,8 T r gov in a na d eb el o in dr obn o 1.043,1 20,1 % 120,0 Dr ugo 0,5 0,0 % -1,3 Skupaj podjetja 5.179,5 100,0 % 258,4 T ab ela 31: Kre di t ni p or t fe lj N LB S ku pi ne p o pa no ga h n a da n 31. de cem b ra 2021 Insti tucije 3 % Prebivalst vo 37 % Potrošniški krediti prebivalst vu 43 % Skupina 2 3 % Skupina 1 94 % Skupina 3 2 % Krediti merjeni po po št en i vre dn os ti s kozi pos lov ni i zid ( F V TPL) 0 % Dr žava 29 % Stanovanjski krediti prebivalst vu 57 % Segment podjetij Segmen t prebiv al st va 5,6 mrd EUR Sl ika 70: K re di tn i po r t fel j NL B Sk up in e (p o od pl ač n i vre dn o s ti ) po s k upi n ah n a da n 31. de cem b ra 2021 Podjetja 31 % V eči na k red it ne ga po r t fel ja S kup ine j e razpo reje na v 1. sk upin o (9 4,2 %), p reos tali d el pa v 2. s ku pin o (3,4 %) in v 3. sk upin o te r kre dit ov me rj eni h po po š te ni vr edn os t i skozi izkaz pos lov ne ga izid a (F V TP L) (2,4 %). Kak ovos t po r t fel ja os t aja zelo s t abil na z n ara šč ajo čim i izpo s ta vlj eno s tm i v 1. s kupi ni in so razm er no n izki m ods t otkom n ed on os nih p oso jil . Od s tot ek por t felj a pos oji l v 1. sk upin i v s egm en tu p reb ival s t va os t aja n a pod obn i ra vni kot kon ec l eta 2020, t j. n a 95,6 % , v s eg me nt u pod jet ij p a se j e klj ub n eu god nim g osp od ar sk im razm er am izbo ljš al n a rave n 87,4 %, kar j e pos le dica p revid ne k red it ne politike in uspeš nega reš evanja slabih posojil. Covid -19 n i pom em bn o vp lival n a kakovos t kre dit ne ga por t felj a. O bs ežn e sh em e, ki s o jih u vedl e vl ade v d r žavah Sk upin e in s o zago tav lja le mo ra tor ije za u pra viče ne kom it ent e kot del uk rep ov v z vezi s pa nd emi jo cov ida -19, s o se v l et u 2021 pos topoma ukinjale. Na da n 31. dec em bra 2021 je izp os t avl jen os t iz n as lova odo bre nih cov id -19 m ora tor ij ev zna ša la 1.681,5 mi o EUR , kar pre ds ta vl ja 10,8 % kr edi tn ega p or t f elj a Sku pin e. Izpostavljen os t iz naslova preos talih covid-19 morator ijev je zane ma rl jiva in z na ša 24,8 mio EU R , po leg t ega j e 98,5 % od 101 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 32: Kre di t ni p or t fe lj N LB S ku pi ne p o sk up in ah n a d an 31. d ece m bra 2021 v mi o EU R Kreditni port felj Os la bi t ve in s pre me mb e po št en ih v red nos t i (PV ) z a kre di tn i po r t f elj Skupina 1 Skupina 2 S ku pin a 3 & PV k red it i Skupin a 1 S kupina 2 S kup in a 3 & PV k red iti Kreditni por t felj De lež v por t felju Sprememba v le tu Kreditni por t felj De lež v por t felju Sprememba v le tu Kreditni por t felj De lež v por t felju Sprememba v le tu Ob se g oslabit ev Pok ri tj e z oslabit vami Ob se g oslabit ev Pok ri tj e z oslabit vami Ob se g os lab it ev in sprememb PV Pok ri tj e z os lab it vami in spremembami PV Sk upa j NLB Skupina 14.638,0 94,2 % 1.98 7,2 532,4 3,4 % -27,6 371,4 2,4 % - 104,3 70,4 0,5 % 34,0 6,4 % 212,1 57,1 % od tega podjetja 4.525,5 8 7,4 % 389,9 412,2 8,0 % - 14,6 241,7 4,7 % -116,8 50,6 1,1 % 26,6 6,5 % 136,0 56,3 % od t ega prebivalst vo 5.371,1 95,6 % 591,9 120,2 2,1 % - 13,1 129,7 2,3 % 12,6 18,3 0,3 % 7,4 6,2 % 7 6,0 58,6 % od t ega d r ža va 4.202,4 100,0 % 912,3 - - - - - - 1,3 0,0 % - - - - od t ega ins titucije 538,9 100,0 % 93,2 - - - - - - 0,2 0,0 % - - - - Sl ika 71: K re di tn i po r t fel j NL B Sk up in e na p o dro čj u po s lova nj a s po dj et ji i n pr eb iva ls t vom (ovr ed no te n po o dp la čn i vr ed no s t i) p o s kup in ah +9 % +12 % 2.811 3.207 3.170 4.136 4.526 3.492 3.822 4.779 427 5.371 427 445 412 367 133 104 133 133 120 520 286 324 359 242 101 87 111 117 130 3.936 Sku pin a 1 gle de n a seg me nt (v m io EUR) Sku pin a 2 gle de n a seg me nt (v m io EUR) Sku pin a 3 gle de n a seg me nt (v m io EUR) 31. de c . 2018 31. de c . 2019 31. de c . 2020 bre z KB 31. de c . 2020 31. de c . 2021 Podjetja Podjetja Podjetja Prebivalst vo Prebivalst vo Prebivalst vo -3 % -10 % +11 % -33 % 1,7 % NPE ( def. E BA) teh m ora tor i jev že zapa dlo v 2021. O d zapa dli h mo rato r ijev 86,4 % izpos tavl jen os t i ne b el eži zam ud , pr i 2,1 % pa za mu de pre se gajo 90 d ni . B anka zel o sk r bno i den ti f icir a kakr š nakol i povišanja kr editnih tveganj. Pol eg m ora tor ij ev s ta s rb ska in s loven s ka vlad a zagot ovili tu di s he me j avn ih ga ran cij za n ovo fi na nci ran je komi ten tov, pr i kate ri h je pa nd emi ja cov ida -19 p om emb no v pli vala n a pos lovan je. D ne 31. d ece mb ra 2021 so t a pos oj ila zn aš al a 177,2 mio EU R; n ob en a od ga ran cij n i bil a uvel jav lje na . Nas tanek nov ih slabih n aložb in njihov o upravljanje Konec l eta 2020 j e bila p rev zeta s ku pin a Komer cija ln e Ba nke, n eto v redn os t n je nih s la bih po so jil p a je pr is p evala k dod at ne mu o bli kovanju s lab ih po so jil n a rav ni S kup ine (n a podlagi pravil konsolidacije), k ar je skupaj z ok oliščin ami, povezani mi s cov ido m -19, pov zro čil o ob likovanje s la bih p oso jil v vi šin i 148 mi o EUR oz. 1,1 % ce lot ne ga p or t fe lja . 102 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Bre z z amud 1-3 0 dn i zam ud e 31-9 0 dni za m ude >90 dni za m ud e 30. se p. 2020 31. d ec . 2020 30. s ep. 2021 31. dec . 2021 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 81,8 % 88,9 % 84,8 % 86,4 % 14,1 % 7,4 % 11,5 % 9,3 % 2,4 % 1,7 % 2,2 % 1,5 % 1,6 % 2,1 % 2,1 % 2,1 % Sl ika 72: % š t evi la d ni za m ud n a pr et eč en ih co vi d- 19 mo ra to r ij ih v NL B Sk up in i V 2021 so n ova sl aba p os ojil a zn aš ala 143 m io EUR oz . 0,9 % celotnega por t felja, nanje pa je vplival proces usklajevanja st andardov v skupini K omercijalne Banke. Kljub temu se je obseg slabih pos ojil v 2 021 z manjš al. Proak tivno upravljanje por t felja slabih posojil, vključ no z uspeš no izter javo bilančnih in zunajbilan čnih izpostav ljenos ti ter ugodnejš o ma kro ekono ms ko si tu ac ijo v ce lot ni re gij i od pr vot no pr ičakovan e, se j e odr azilo v n eg at ivn em s t roš ku t vega nj a. Sl ika 73: Pr i ra s t br u to s la bi h po so ji l v NLB S k up in i (v mi o EUR ) 58 80 60 78 2017 2018 2019 2020 2021 Na st an ek s la bih p os oji l / ob se g (br u to) p oso jil 20 21 16 35 36 37 60 2 12 10 5 64 56 148 143 V elika podjetja Ma la in s re dn ja p od jet ja Prebivals t vo 0,9 % 1,1 % 0,6 % 0,7 % 0,7 % Natančno določeni cilji v Str ategiji slabih naložb Skupine in r azlični pr oaktivni pristopi k izterjavi so omogočali upr avljanje nedonosnega portfelja. Pristop Sk upine k upr avljanju slabih posojil namenja velik poudar ek prestrukturir anju z uporabo drugih or odij za aktivno upr avljanje slabih posojil, kot so unov čenje z avar ovanj t er pr odaja terjate v in zastavljenega pr emož enja. V 2021 se je nadaljev al večletni padajoči tr end portfelja nedonosnih posojil, predvsem z ar adi poplačil, izterjave, pr odaje terjatev in oz dr avitve komit entov. Nedonosni kr editni portfelj v Skupini se je k onec leta 2021 zmanjšal na 36 7,4 mio EUR v primerjavi s konc em leta 2020 (k onec leta 2020: 47 4,7 mio EUR). Kr čenje obsega nedonosnega kr editnega port felja in kr editna r ast kak ov ostnejšega portfelja sta skupaj pripeljala do 2,4 odstotnega delež a slabih posojil, medtem k o je mednar odno bolj primerljiv kaz alnik NPE, ki temelji na metodologiji EBA, znašal 1,7 %. Kaz alnik Sk upine - delež bruto slabih posojil, ki ga opr edeljuje EBA, je znašal 3,4 % in je pod r egulatorno določeno mejo za vzpostavite v okvir a strategije upr avljanja slabih posojil. Sl ika 7 4: S la be n al ožb e NL B Sk up in e, ko lič n ik NP L in s t op nj a po kr i to s ti s l abi h po so ji l 1 (i) (v mi o EUR ) 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 31. de c . 2016 31. de c . 2017 31. de c . 2018 31. de c . 2019 31. de c . 2020 31. de c . 2021 Sto pn ja p ok ri t ja s lab ih p os oji l 1 Delež slabih posojil Obs eg slabih posojil 7 6,1 % 1.299 13,8 % 77,5 % 844 9,2 % 77,1 % 622 6,9 % 89,2 % 375 3,8 % 81,8 % 475 3,5 % 86,1 % 367 2,4 % (i) Po interni defin iciji. Zaradi b og at ih izku še nj iz za dnj ih ne kaj let p r i obra vn av i komi ten tov v f ina nč nih t ežavah , k i izha jaj o zla s ti iz p rete kli h por t felj ev , je Sk upin a raz v ila o bs ežno b azo zn anj a tako na p odro čj u pre pre čevanj a fi nan č nih t ežav komi te ntov z na me nom p res t r uk t u ri ranj a us t rezn ih komi ten tov, kjer je t o smiselno in potrebno , k ot tudi pri obravnavi iz postavljenos ti, pr i kate ri h ni re aln o pr iča kovati po pla čil . T a o bs ežn a baza znanja je na voljo v celotni Skupini, en ote za upravljanje t veg an j, p res t r uk t ur ira nj e in iz te rj avo pa s o us t rezn o kadrov sko zapo lnj ene i n im ajo zad os t ne zm og lji vos ti , da l ahko po p otr ebi obvladujejo pov ečan obseg dela na stroko ven in učink ovit način. P omembna pr ednost Sk upine je visok a stopnja pokritja slabih posojil 1 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitv ami za vsa posojila), ki ostaja visok a in znaša 86,1 %. P oleg tega je stopnja pokritja slabih posojil 2 (pokritost bruto slabih posojil z oslabitvami z a slaba posojila) v Sk upini znašala 57,9 %, k ar je pr ec ej nad povpr ečjem EU, ki ga objavlja EBA (45,1 % za tr etje četrtletje leta 2021). T o omogoča dodatno zmanjšanje slabih posojil br ez pomembnega vpliv a na str ošek tveganja v naslednjih letih. Na poslabšanje k azalnik ov pokritja konec leta 2020 je vpliv ala posebna obr avnav a slabih posojil v pr evz etih bank ah. Slaba posojila skupine K omercijalne Bank e so se na dan pre vzema pripoznale po pošteni vr ednosti br ez dodatnih popr avkov vr ednosti za kr editne izgube. Slednje se je odr až alo tudi v nižji stopnji pokritja slabih posojil 2 v Komer cijalni Banki, Beogr ad in NLB Banki, P odgorica, ki se je no vembr a 2021 združila s K omer cijalno Banko, P odgorica, glede na po vpr ečje bank v NLB Skupini k onec leta 2021. Skupina t eži k temu, da bi z agotovila najboljše z avar ovanje z a dolgor očne naložbe, najv ečkr at z zastavo nepr emičnin. T ako je zastav a nepr emičnin najpogostejša oblika zav ar ovanja posojil pr avnim in fizičnim osebam. P ri posojilih podjetjem temu sledijo državna jamstv a in gar ancije podjetij. P ri posojilih pr ebivalstvu so druge najpogostejše oblik e zav ar o vanja posojil z avar ovanja pri zav ar o valnic ah in s por oki. Skupina upošt ev a napotk e ECB bank am glede slabih posojil v zve zi z vr ednotenjem z avar ovanj. V zpostavitev tržnih vr ednosti za z avar ovanje slabih posojil potek a s pomočjo posameznega vr ednotenja, k o je določen status slabega posojila. V r ednost zav ar ovanja se nato r edno spremlja in posodablja na letni r avni, bodisi z neodvisnim vr ednotenjem (nad pr edpisanim pragom) bodisi z upor abo statistične pono vne ocene z a manjše vr ednosti slabih posojil. Z a statistično ponovno oc enje vanje se upor abljajo indeksi vladne agencije ali drugi ustr ezni viri podatko v. V r ednost zav ar ovanja je s statističnim pristopom v edno popr avljena le navzdol, nik oli navzgor. Popr avek navzgor se nar edi le, če se višja vr ednost zav ar ovanja ugoto vi na podlagi individualne ocene. Č e bi podatki iz statistik e pok azali znaten padec nepr emičninsk ega tr ga, bi se opravile individualne oc ene takšne vrste nepr emičnin in ustre zno popr avile vr ednosti. 103 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Nize k obseg tr žnih t vega nj v trgo v alni knjigi Pr i tr ž nih t vega nji h v trg ovalni k nj igi S kupi na za sl ed uje nizko pr ip rav ljen os t za p rev zem anj e teh t vega nj . Po CR R je izpostavlje nos t zaradi trgovanja do voljena samo v matič ni ban ki kot g lav ne m su bjek tu S ku pin e in je zel o om eje na . V 2021 se j e pozicij a tr govaln e kn jige v Kom erci jal ni B an ki , Be ogr ad zmanjš ala na minimalen obse g. Banka namerava nadalje ohranjat i majhen trgovalni por t felj, predv sem za spremljanje tr ž nih s ign al ov na gl ob alni h trg ih . T a n e pre ds t avl ja pomem bnega t veganja za poslovanje Skupine, saj je njena tol eran ca do o bre s tn eg a t veg an ja in t vegan ja iz n as lova kre dit ni h pr ibi tkov v trg ovalni k nj igi zel o nizka . Skupina opravlj a glavnino poslovnih d ejavnosti v evrih, odv is n e ban čn e čl ani ce pa v s voji h dom ač ih val ut ah in t ud i v evr ih; evr o je valu ta p oro čan ja za cel otn o Sk upi no. N eto odp r ta devizn a pozic ija S ku pin e, ki izh aj a iz tra ns akcij ske ga t veg an ja, j e ma jhn a in p red s ta vlj a man j kot 1,10 % kapit ala . Gl ede s tr uk t u rn ih val ut nih p ozicij n a kon sol idi rani o sn ovi se s red s t va in obvezno s ti v t uj ini p ret vor ijo v val ut o evro z upo rab o zaklj uč ne ga te čaj a na d at um p ri pra ve fin an čn ih izkazov . T eča jne r azlike s red s tev in o bveznos t i, k i ni so iz ražen e v evr ih , se p ri pozna jo v dr u gem v se obs eg ajo čem d on os u in tako vp livaj o na d eln iš ki kap ita l in kapi tal CE T 1 . Pr oak tivno upravljanje obre s tnega t veganja v bančn i knjigi Izpostavljen os t Skupine obres tnem u t veganju je zmerna in izha ja zl as t i iz pozici j v ban čn i kn jigi . V zad nji h let ih je S kup in a bel ežil a večj i obs eg p os ojil s f ik s no o bre s tn o m ero in d olg oroč ni h vrednos tnih papir jev v bančni knjigi na st rani akt ive ter preoblik o vanje ve zanih depo zito v v depo zite na vpogled, k ar je bil a pos le dica n izki h obr es t nih m er in p res ežn e lik v idn os t i. Na ob res t ne p ozicij e Sk upin e s o v ma njš i m er i vp lival i odo bren i mo rat or iji v l et u 2021, ki s o bil i večin om a k rat koroč ni , od 3 do 6 me se cev , in po sl edič no b rez p ome mb nih u čin kov . Sku pin a presežno lik vidnos t večinoma plas ira v vrednost ne papirje ban čn e kn jig e s f ik sn o ob res t no m ero, v t ren u tn em okol ju ne gat iv ni h obre s tn ih m er p a je t udi ve čje p ovpra š evanje p o pro duk tih s f ik s no ob res t n o me ro. Izpo s tav lje no s t obr es t nem u t veganju os taja zmern a, v okvir u opredeljen e pripravljenos t i za prev zem an je t ve gan j. Če bi s e ob res t n e mer e z vi ša le, bi t o pozit ivn o vp liva lo n a net o obr es tn e pr ih od ke Sku pin e, če p a bi se z nižal e, bi b ili n ega ti vn i uči nk i ma njš i zara di k lav z ul o nič eln em ob res t ne m dn u, k i so v kl juč en e v š tevi lne k red it ne pog odb e. Za oce njeva nje o bre s tn e obč u tlj ivos t i po p ri s top u EVE članice Skupin e uporabljajo različne scenarije. Za v ečino čla nic j e na jm anj u god en re gul at or ni s cen ar ij v pr im er u poveča nja o bre s tn ih m er za 200 b.t. Z vi dika ekon om ske vrednos ti las tni škega kapitala z naš a ocena občutlji vosti (EVE) v pr im er u s pre mem b e vre dno s ti b azič ne to čke za 200 - 6,4 % kapitala Skupine. Robus tn o upravljanje oper ativnih t veganj Na področju upravljanja operat ivnega t veganja , kjer je Skupina v zpos tavila robus tno kul turo upravljanja t veganj, se gl av ne k val ita ti vn e dej av nos ti n ana ša jo n a por očan je škodnih dogodko v ter identifikacijo, ocenjevanje in upravljanje ope rat iv nih t vega nj . Na te j po dla gi se s t aln o izbo ljš u jejo kont roln i me ha nizm i, p os to pki i n/ ali or gan izaci ja. P ole g teg a se S ku pin a os red otoč a tu di n a pro ak t ivn o bl aži tev , Sl ika 75: R az vo j ekon o ms ke v red n os t i la s tn i ške ga ka pi ta la (E V E) N LB S ku pi ne T ab ela 33: Slaba posojila, količnik slabih posojil (i) in s t op nj a po kr it j a po č la ni cah N LB S ku pi ne v ti so č EU R Članica NLB Skupine Obseg slabih pos ojil (NP L) 31. de c . 2021 De lež N PL 31. de c . 2021 Stopnja pokritja slabih posojil 1 31. de c . 2021 Stopnja pokritja slabih posojil 2 31. de c . 2021 NLB, Ljubljan a 130.392,1 1,5 % 75,1 % 60,6 % NLB Banka, Skopje 59.728,3 4,3 % 101,2 % 64,7 % NLB Banka, P odgorica 42.165,7 7,0 % 54,0 % 39,1 % NLB Banka, Sarajevo 19.045,5 3,1 % 106,3 % 87,6 % NLB B an ka , Pr iš t in a 15.613,7 1,9 % 243,2 % 91,6 % NLB Banka, Banja Luka 9.371,2 1,3 % 189,3 % 61,0 % NLB Banka, Beograd 9.489,0 1,5 % 93,4 % 57,6 % Komercijalna Banka, Beograd 36.342,9 1,4 % 63,5 % 21,7 % Skupaj bank e NLB Sk upine 322.148,4 2,0 % 89,7 % 57,2 % Skupaj NLB Skupina 367.409,1 2,4 % 86,1 % 57,9 % (i) Po interni defin iciji. -3,7 % - 4,8 % - 5,5 % - 6,1 % - 6,1 % - 6,4 % -7,0 % -7,1 % -7,1 % -7,2 % -7,2 % -7,3 % - 8,1 % -9,0 % - 8,0 % -7,0 % - 6,0 % - 5,0 % - 4,0 % -3,0 % -2,0 % -1,0 % 0,0 % 31. de c . 2018 31. ma r . 2019 30. ju n . 2019 30. se p. 2019 31. de c . 2019 31. ma r . 2020 30. ju n . 2020 30. se p. 2020 31. de c . 2020 31. ma r . 2021 30. ju n . 2021 30. se p 2021 31. de c . 2021 104 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo preprečevanje in minimiziranje potencialne škode. Posebna pozor nos t j e na me nje na s is t em u s tr es ne ga te s ti ranj a, k i tem el ji na a na lizi s cen ar ijev, ki se n an aš ajo n a po ten cia ln e ma lo ver jet n e dog odke, in m od eli ran je po da tkov na p odl agi škodnih dogodko v . Nadalje se redno spremljajo, analizirajo in po roča jo kl ju čni kazal nik i t ve gan j, kot je s i s tem zgo dnj ega obveš čan ja za ši r še p odro čje o pe rat iv nih t vega nj (na pod roč jih kot s o kadr i, pr oce si , si s tem i in zu na nje r azme re), in sic er z n am eno m izbo ljš an ja ob s toj eči h not ran jih kon tro l in za om ogo čan je pr avoč as ne ga odzi va. Me d pan de mi jo covi da -19 v Sl oveni ji in J VE je S kup in a sp reje la p otre bn e ukr epe za za šč ito s voj ih s t rank i n zaposlenih z zagotavljanjem us treznih v arno st nih pogojev in neprekinjeneg a zago tavljanja stor itev . Skupina je k om itentom neprekinjeno zagotavljala stor it ve, zlasti prek digitalnih poti (mobi lno b an čn iš t vo, vid eok lic i, te lef on sko ba nč niš t vo), ki jih S kup in a še n apr ej po sp eš en o raz vi ja. V B an k i in os t alih bančnih član icah so ustan ovljene ekipe za krizno upravljanje, s pol nim a ng ažira nje m čl anov U pra ve. Pos eb na p ozorn os t je bila namenjena s talnemu zagotavljanju s toritev k omitentom , njihovemu spremljanj u, ukrepom za v arov anje zdravja in pre pre čevanj e kib er ne t sk ih pr evar . Skupina je preudar no upravljala tudi dr uga nef inančn a t veg an ja, k i se n an aš aj o na n jen p os lovn i mo de l ali izh aja jo iz zun an jih okol iš čin , v o k vir u v zp os t avl jen eg a IC A A P pro ces a. Vključe va nje ESG t veganj Skupina pr ispeva k trajnost nemu pos lovanju z vključevanjem t veganj na področju okolja, družbe in upravljanja (ESG) v svoje poslovne s trategije, ok vir upravljanja t veganj in ureditev notranjega upravljan ja. Z uvedbo programa trajnost nega poslovanja NLB Skupine je Skupina integrirala elem ente tra jn os tn eg a pos lovan ja v p os lovn i mo del . O dbo r za traj no s tn i raz voj NLB S ku pin e na dzira i nte gra cijo d eja vn ikov ESG v poslovni mode l NLB Skupine. T rajnost no fin anciranje vključ uje ES G me ri la v s prej em anj e pos lov nih i n nal ožbe nih o dlo či tev Sk upin e v tr ajn o kor is t kom ite ntov S kup in e in dr už be. T veg anj a ESG n e pr eds tavl jaj o nove kate gor i je t ve gan j, temve č dod at ne d eja vn ike v ok vi r u obs t oje čih v r s t t ve gan j. Sk upin a ji h int egr ira i n upr avl ja zn otr aj ob s toj eče ga ok v ira upra vl jan ja t ve gan j, i n sic er n a pod roč ju k redi tn eg a in operativ nega t veganja. Uprav ljanje ESG t veganj tako sledi sm er ni cam ECB in EBA te r s tr m i k celo s tn i vk lju čen os t i v vs e rel evant ne p roce se. R azpo ložl jivos t E SG p od at kov v regij i, k jer pos l uje S kup in a, je š e ved no po ma njk lji va. K lju b vs em u pa s i Sk upin a pr izad eva pr ido bit i us t rezn e po da tke s s tr ani s voj ih komi ten tov kot pre dpo goj za u s tre zno s pre jem an je od loč it ev in zagotavljanje proaktiv nega upravljanja ESG t veganj . Ba nka je v za dnji h let ih p odp is ala ok vir ne s po razu me z EB RD, gara nc ijs ke po god be z M IGA i n se za vezala up oš teva ti N ače la O ZN za odgovor no b an čn iš t vo. Zato je S ku pin a v zpo s tav ila me ha nizem za okol js ko in dr užb en o (E&S) preg led ovanje trenu tnih ali potencialnih vlog za financiranje, za k ar uporablja izkl juč it vene s ezn am e MI GA in EB RD t er vel jav no E&S zak onodajo. Upravljanje ESG t veganj je integr irano v celoten proces odobrit ve posojil Skupine in s tem pove zano upravljanje kreditn ega por t fe lja. T rajnos tno f inanciranje se iz vaja skladno s sis temom upravljanja okoljskih in dru žbenih dejavnikov ozirom a t veg an j (ES MS) S ku pin e. Po leg o bra vn avan ja ES G t veg an j v vs eh rel evant nih f azah pro ces a od obr avan ja na ložb se u s tr ezna m er il a ES G upo š tevajo t u di v po s top ku oc enj evanja zavarovan j. N a rav ni po r t fe lja S kup ina n e be leži n ob en e večj e konce nt rac ije do s p eci fi čn ih in du s tr ij sk ih s ek to r jev NACE, k i so izpostavljeni podn ebnemu t veganju, pr i čemer je pre vladujoča vloga tranzi cijskega tveganja. Skupina sk rbn o preučuje potencialn a t veganja na področju ugl eda i n odg ovorn os t i, k i bi l ahko izh aja la iz t rajn os t ne ga finan ciranja njenih komitentov . Posebn a poz ornos t je namen jena odobravanju novih produk tov in spremljanj u izpo lnj evanja u s tr eznih m er il . Pra v tako s o v zpos tavl jen i dod at ni k lju čn i kazalni ki t vegan j, k i s luž ijo kot s is te m zgodn jeg a obveš čan ja t vegan j ES G . Po leg t ega s e v ok v ir u Upravljanja neprek injenega pos lov anja Skupine obravn avajo fiz ičn a t ve gan ja kot de l ES G t veg anj n a področju operativn ega t veganja. Upravljan je neprekinjene ga poslovanja se i z vaja z na me nom o bvarovanj a živl jen j, d obr in i n ugl eda . Na čr ti neprekinjen ega poslovanja so pripravljeni za primere narav nih ne sre č , ne sre č na p odr očj u IT in n ežele nih o koljs k ih vp livov z namenom omilitev posledic t ovrstnih dogodko v . Kot sis t em sko po me mb na u s tan ova je Sk upi na v klj uče na v ok v ir ECB podn eb nih s t res ni h tes tov v let u 2022. Pr ipr avl jal ne ak t ivn os t i v Sk upi ni za n am ene t ega t es t iran ja , ki v klj uč uj e tr i mo dul e, s e že iz vajaj o. ECB nam era va s tem te s ti ran jem o cen it i, kako dobro s o ba nke pr ip rav ljen e n a reš evanj e mo rebi tn ih fi na nč nih i n gos po dar s kih s tres n ih si t uac ij , ki izh aja jo iz pod ne bni h t veg an j. T es tir anj e bo iz ved en o v pr vi po lovi ci 2022, agre gir ane r ezul ta te pa b o ECB objav il a juli ja 2022. V eč in for m aci j o upr avl jan ju t vegan j je n a voljo v pojasnil u 6 finančn ega dela por očila, Razk ri tji h po 3 . s teb r u in Poročilu NLB Sk upin e o tr ajn os t ne m pos lovan ju za l eto 2021 . 105 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo I T in kibernetsk a v arnost Infrastr ukt ur a in zane sljiv os t IT Vis ok a zmo gljivost, ki jo potrju jejo št evilk e Uči nkovit os t de lovanj a IT se s pr eml ja pr ek niza u s tr eznih kazalnikov v s klo pu vo den ja s is te ma u rav no težen ih kazalnikov. K azalnik i kažejo v is oko uč inkovi tos t d elovan ja IT in us p eš no obv lad ovanj e t veg anj n a te m po droč ju . Razp oložl jivo s t inf or ma cij skeg a si s te ma B an ke je na ze lo vis ok i ra vni 99,98 % ( 2020: 99,92 %), del ež ne na čr tovanih pre kin itev p a je zel o ma jh en 0,02 % (2020: 0,08 %). Leta 2021 je bil o š tev ilo dn i bre z prek in it ve delovan ja s is te ma / s tor it ev na ra vn i 83,6 % (2020: 78,5 %). Z upor abn iki i nfo rm ac ijs kega sis tema so sklen jeni dogov ori o zagotavljanju nivoja stor itev (SL A), ki j ih IT us p eš no izp oln ju je v vi so kem del ežu . V is oko raven učinko vitosti delov anja so belež ile tudi članice Skupine (med 99,90 % in 99,99 %). Glavn e pobude IT Preobr azba Gl av ni po ud arek j e bil n a pre ob likovanj u pod ročj a IT z vid ika organizacije, skupine, procesov , ljudi in tehnol ogije. IT je podpiral agilnejši na čin poslovanja z a boljše sodelovanje s poslovnim del om in s t em zago tav lja nje ve čje u čin kovito s ti in u s peš n os t i. Prav t ako so bi li zap os len i nov i vods t veni d ela vci in s t rokovn jak i, zla s ti n a po droč jih var n os t i IT in dig ita lne ga b an čni š t va. Sprememba pris topa k zagotavljanju rezultatov Ekip a je zab ele žila p om em bn e dos ežke na p odr očj u na sl edn jih n ovih s tra teš k ih us m er itev z v idika zag ota vlj anj a reš it ev . Us pel o ji je iz ve s ti m igra cij o pr vih ap likac ij s cen tra lne ga n a di s tr ib uira ne s is t em e, izbr at i š tevi lne n ove reš it ve v obl aku n am es t o na lo kaci ji in ok rep it i vire n a digitalnem in poslovnem področju . K onsolidacija glavnih sist emov Področje IT je sledilo s trategi ji osrednjega bančn ega si s tem a in u sp eš n o pre dložil o konce pt za v zpo s ta vit ev konsolidiranega osrednje ga bančneg a sis tema. Na podlagi us t rezn ega kon cep ta je b il pr iče t pro jek t kon so lid aci je gla vn ega s is tem a v sl ovens kem po sl ovn em s ubje k t u. Skupina s vojim strankam še naprej zagotavlja trajnos tne in u činko vite s tori t ve, ki so podpr te z zanesljivim i in varnimi teh nološ kimi p lat f ormam i. Ban k a še naprej ak tivno iz vaja pr ogram tehnološ kega pr eoblik o v anja. Skladn o s prenovljeno st rategijo IT , uvedeno v 2020, je začela IT ekipa uresničevati opredeljene na čr t e in je uspe šno predlož ila k oncept za vz pos tavitev k onsolid iranega osrednjeg a bančn ega si ste ma. Namen S kupine je cent ralizirati in poeno titi upravljanje, aplik acije in in frastr uk turo. Banka je nadaljevala z uv ajanjem učinko vite reš it ve za splet no sode lov a nje na ravni celotn e Skupine, tako da je v ečina zapos lenih lah ko delala od doma brez pr ekinit ve poslov anja . Zaradi splošn ega pov ečanja kiber net sk ih t veganj so bili pose ben poudarek , doda tni vir i in naložb e namen jeni zagotavljan ju splo šne odpornosti na področju kibernetske v arnosti. Arhi tek tura aplik acij Ar hi tek tur a apl ikaci j je os red oto čen a na r eš it ve za Skup ino i n veči na n ovih re š itev je iz bran a kot s ta nd ard S kupi ne . Ekip a IT je dosegla pomemben napredek na področju poenostavit ve nekaterih aplikacij. Pov e čanje zm ogljivosti na ravni Sku pine Mo čn o so b ile p ovečan e zmo glj ivos t i na r avn i S kupi ne (zla s t i v komp ete nč nem c en tr u S kup ine v B e ogra du , S rb ija) za novo dig ita lno b an čn o pl at for mo, i nte gra cij sko pl at for mo, raz voj pl at for m e za upra vlj anj e pos lov nih p roce sov v re gij i ter s ku pin e za kib er ne t sko var no s t in in fra s tr uk t uro. V kompetenčnem centr u je 46 zaposlenih. Upravljanje podat k ov Ba nka je d ose gla ve č nov ih me jni kov v uvajan ju p la t for m e za upravljanje podatko v na ravni Skupine, ki z ajema podatk ovno skladi šče podjetja , napredno analitiko, analitiko ob vladovanja t veganj, dobičkonosn ost, upravljanje podat ko v in k onsolidirano reg ula tor n o po roča nje S ku pin e. Ok tobr a 2021 je bil a pob ud a NLB Iz koriščanje infor macijs kega k apitala: Arhitek t ura fin- tec h v os rčj u tra dici on aln e ban ke, raz v ita kot de l Proj ek ta upravljanja podat ko v Skupine, uvrš čena med 6 fin alis tov na tek movan ju » G ar tn er ’s E ye on In novat ion Award s « . 99,98 % razpolož ljivost v NLB . 1.366.984 digitalnih uporabniko v v Skupini . 106 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo N ap ove d Ba nka bo p o pr iča kovanjih v n as le dnj ih le tih š e n apre j vla gal a v novo vpeljane tehn ologije za podporo poslovne stra tegije, zlas ti na področjih digitalnega posl ov anja, podat ko v in upravljanja odnosov s stran kami ( CRM – Custome r Relation ship Man agemen t), k onsolidacije infra st ruk t ure Skupine, poenostavit ve g lavnih sistemov in za doseganje na dpov pre čn e upo rabn iš ke izku šn je v s mi sl u kakovos ti , inovacij, zanesljivosti in varnos ti . Krepitev ekipe in doda tne n aložbe v kiberne ts k o va r n o s t . 16 % 25 % 11 % 19 % 10 % 59 % 22 % 50 % NLB B an ka , Beograd NLB B an ka , Sa raj evo NLB B an ka , Podgorica NLB B an ka , Pr iš t in a NLB B an ka , Banja Luka NLB B an ka , S kop je Komercijal na Banka , Beograd NLB Kibe rnet sk a v arnost Krepitev ekipe in izvedba novih rešit ev Skupina pos ebno poz ornos t pos veča kibernet sk i varnost i in posledičn o zagotavljanju zaupnost i, celovitost i in razpo ložlj ivos t i po da tkov ter in for m aci j in s is t emov IT, ki pod pira jo ba nč ne s t or it ve in pro duk te za s tra nke. K ibe rn et s ka var nos t v S ku pin i se s t aln o prever ja i n na dgra ju je z ocenjevanjem v arnos ti , neodvis nimi pregledi in varnos tnim tes t ira nje m . Kib er ne t sko var no s t red no o brav na vajo Nadzo rn a s kup ina za i nfo rm ac ijs ko varn os t B an ke, Od bor za ope rat iv na t vega nja i n Upr ava na s voj ih se jah . V 2021 je Skupina povečala svojo zmogljivost na kadro vskem področju, sa j je zapo sl ila s pe cia lis t e na r azlič nih p odr očj ih . Zdaj im a Skupina ekipi na dveh lokacijah, v Ljubljani in Beogradu . Poleg kadro vske okrepit ve so bile i zboljšane t udi sposob nos ti odkri vanja ranljivosti, z izpopolnit vijo si stem ov odkrivanja in ut rdi t v ijo de lovan ja om režn ih n apra v na r avn i cel otn e S kup ine . Vzpostavljen je bil pos topek obveščanja o gr ožnjah in sprejeta nova s t rat egi ja var no s ti IT , ki je o sr edo toče na n a po en ote nje var nos t ni h si s tem ov IT in ce nt raliza cij o proc es ov . Izbran a je bi la nova plat forma upravljanja ranljivos ti Skupin e. Prav tak o so bil e sp reje te in n a rav ni S kup in e uved ene s m er nic e teh ni čni h ukr epov kot s ta nd ard S kup ine za o rod ja in pr oces e. V si zaposlen i so se udel ežili izobražev a nja, poteka staln a izmen jav a infor macij Vsi zapos l eni v S ku pin i se s t aln o izobra žuj ejo o p om emb no s ti inf or ma cij ske/k ibe r net s ke var nos ti in te hn ikah s oci aln ega inženirin ga. Ban čne član ice Skupine svojim zaposlenim in s tra nkam zag ota vlj ajo var n os t na o bves ti la, z las ti v pr im er u nevar n os ti v ( glo bal ne m) okolju , ki b i lah ko vpl ivala n a IT si s tem e b ank oziro ma n jih ove prod uk t e, s to ri t ve in s tran ke. Ba nka t udi p rever ja ozaveš čen os t s voj ih zapo sl en ih s simula cijami napadov socialneg a inženiringa. Vzpos tavljeno je ažurno obveščanje in seznanjanje o vseh grožnjah v vse čla nic e Sk upin e, vk lj uč no z in for m aci jam i in pr ip oro čil i za ublažit vene ukrepe. Vizija Po s l an s t v o Glavn a načela • pove čan je za dovo ljs t va s t ran k v vs eh s eg me nt ih z novo digitalno v ečkanalno plat for mo, digitalizacijo pot i s t ran k do b an ke in n jih ovi h in te rakci j z nj o (CR M) te r dos e gan je o dl ičn os t i p os lovan ja , • v zpo s ta vi tev u čin kovi te IT a rh it ek t u re, k i bo up ora blj al a reš i t ve v o bla ku i n odp r tokod no pro gra m sko op re mo, k je r je t o mo go če, • v zpo s ta vi tev n oveg a na či na a gil ne ga r az voj a in pr eo bli kovanj a po sl ovan ja n a po dro čj u raz vo ja , kar bo vo dil o v kr aj še r az voj ne cik le , av tom at s ko te s ti ran je i n ma nj ro č nih p os t op kov , • zag otov it ev pot re bn ih raz vojn ih kap ac ite t – zap os lovan je p ra vih t al en tov z di git al nim i ve šč in am i in pr i pra vl jen os tjo za iz vaja nje s p rem em b, • uve db a mo de rn ih o rod ij za p odp or o so de lovan ju in digitalizacijo notranjih pos topkov , • sp od bu jan je n al ožb v p od at kovn o pl at for m o, • zag ota vl jan je kakovo s ti IT, varn os ti in razpolož ljivosti sis temov in aplikacij, • v zpo s ta vl jan je m ot iv ira ne , uč inkov it e in za dovol jn e ek ip e IT , ki b o tes n o so de lova la t ud i s po sl ovn im d elo m . Strategija I T v obdobju 2020–202 4 Konec l eta 2020 j e bila s pr eje ta po so dob ljen a St ra teg ija IT, ki vkl juč uj e tu di di me nzij o Sk upin e. Us t var it i na jb ol jš o ek ipo I T za dig it aln o ba nč ni š t vo v reg ij i JV E. Omogočiti najboljšo up ora bn iš ko izku š nj o s tr an k in zap os le ni h z zanesljiv imi, učinkovitimi , var ni mi , do s top ni mi in nadgradljivim i reš i t vam i IT. Slika 7 6: D igi ta ln a p ok ri to s t v ba nk ah S ku pin e n a da n 31 . d ece m be r 20 2 1 Smo del v ašega moštv a. P rva gener acija je ustanavljala klube. Naslednja gener acija je blestela v drž avnem prvenstvu. T r etja gener acija je dala r egijsk e prvak e. T ej gener aciji bomo pomagali seči po zv ezdah. Nič ne pov ež e, kr epi sodelovanja, uči zmago vati in dost ojanstveno pr enašati por azo v k ot špor t. Še posebej v regiji s tak o bogato športno zgodo vino. K er verjamemo, da ima šport nev erjetno moč pov ezov anja, spodbujanja fizičnega in duševnega počutja ter vključ ev anja, ponosno podpir amo vrhunske športnik e in mlade športne upe na r egionalni r avni, med njimi tudi dekleta selek cije U13 iz NK Radomlje. S tem post ajamo eden največjih športnih pokr oviteljev v r egiji. 108 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Števi lo zapos lenih Število zaposlenih s e je zman jšal o Sk upin a je n ad alj evala z op tim izaci jo pro ces ov in zagotavljanjem us treznega št evila z aposlen ih. Zaradi prev zem a Kome rcij aln e Ba nke, B eo gra d in nj eni h odv is ni h dr užb v d ece mb r u 2020 se j e š tevi lo zap os len ih kone c let a 2020 poveča lo n a 8.792; na to pa s e je d o konca l eta 2021 pos t opo ma z man jš al o na 8.185. Delo od doma Pan dem ij a covid a- 19 je vs e le to vp lival a na p os lovanj e, de lo pa je b ilo o rgan izira no t ako, da s o bila č im b olj zm an jš an a t veganja okužb. Skupina je svojim zaposlenim staln o om ogo čal a del o od do ma (na d alj avo) (Sku pin a: 32 % , NLB: 47 %), če n jih ova pr is ot nos t v pros to r ih Sk upi ne n i bila nu jn a za iz vedbo p os lovn eg a pro ces a. Vse o dlo či t ve n a pod roč ju zdra vj a in var no s ti s o bil e pra voča sn e in s kl adn e z epidemiološkimi ok oliščinami. Pr izad e v anj a za oh ran i tev naziv a ‘T op Em plo y er ’ Skupina še nap rej razvija svoje kadr ovske prakse na podlagi povr at nih in for m ac ij pr izn ani h us t anov in p r ime r jave z n ajb olj ši mi Skupina s e k ot vodilna na trgu zaveda pomembn osti vlaganja v zaposlene. Zavzeti zaposleni pomem bno prisp ev ajo k poslovnim ciljem in rezulta tom . Zato je Skupin a nadaljevala z dolgoletno t radicijo vlaganja v razv oj zaposlenih, hkrati p a je iskala nov e pris tope in uvajala nov e prakse za izbol jšanje o rganizacijske kulture, vodenja in uporabniš k e izkuš nje zaposle nih . V plive pandemije covida-19 je bilo m ogoče obču titi s k ozi vse leto, zato je bilo zag otavljanje zdrav ega in varnega delovnega okolja prior itet a. Skupin a je st alno omo gočala večini zaposlen ih, k i ne delajo v pos lov alnicah, da s o delali od dom a, kar je sko zi leto v povprečju vsak dan izkoris tilo 32 % zaposlen ih. Zaradi sit uacije covida-19 so raz vo jne dejavnos ti potekale pr ek spleta in so os tale osredotočene na izzive dela na daljavo in v odenja . Upr av ljanje k a dr o v ‘ To p Empl o y er’ že 7. leto z apored. T ab ela 34: Šte vil o za po sl en ih v S ku pi ni p o dr ž ava h na d an 31. d ec em br a 2021 in 2020 Dr žava 31. dec . 2021 31. dec . 2020 Sprememba na letni ravni Sl oven i ja 2.619 (NL B: 2.510, dr ug o: 109) 2.691 (NL B: 2.591, dr ug o: 100) -72 (NL B: - 81, dr ug o: 9) Srbija 2.901 3.198 -297 Severna Makedonija 877 877 0 BiH (i) 94 2 1.086 - 144 Kos ovo 463 463 0 Črna gora (ii) 3 74 467 -93 Nemčija 1 1 0 Švica 2 2 0 Hr va ška 6 7 -1 Skupina skupaj 8.185 8.792 - 607 (i) Pos to pe k pro daj e Kom erci jal ne B a nke, B an ja L uka, j e bi l zakl juč en d ece mb ra 2021. (ii) Nove mb ra 2021 je b ila za klj uč en a zdr uži tev b an k NLB B an ka, P od go ri ca in Kom erc ija ln a Ba nka , Po dgo r ica . 109 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Povpreč no 32 % zaposlenih Sk upine je v obdobj u raz glašene p andem ije delalo od doma. kadrovs ki mi p rak sa mi v gl ob aln em okol ju . Ba nka je p on ovno, že se dmo l eto zap ore d, p reje la p rizn an je » T op Empl oyer«, ki g a pod elj uj e nizozems ki i nš t it u t T op Em ploye r , in s ice r na p odl agi izkazane v is oke s top nje s trokovn eg a zna nja i n pr is pev ka na področju kadrovsk e stra tegije, vodenja, digitalizacije, privabljanja talentov , upravljan ja uspeš nos ti poslovanja, trajnos tn ega pos lovan ja in š e veli ko več. B an ka si b o pr izadeval a t udi v priho dnje zagotavljati še bolj s timula tivno okolje. Nadalje v anje dolge tradicije vlaganja v zaposlen e Organizacijska k ultura Org an izacij ska k ult ur a je po me mb na g oni lna s il a raz voja i n uspe šnos ti podjet ja, zaradi česar se je Skupina odločila, da bo k nje ne mu r az voju p ri s top ila n a ak t iven i n celo s te n nač in . Z mer jenjem organizacijske kulture je pridobila načr t poti, kak o sp odb uj at i ras t i n še n apr ej kr epi ti kon s tr u k ti vn e org aniza cij ske sl oge . T o po me ni t ud i vkl ju čevanj e zapos le nih iz r azlič nih o kolij , področij i n ravni v fokusne skupine in z agotavlja poglobljen vpo gle d v de jan ja, k i jih j e tre ba op rav it i za zagot av ljan je še ve čje v klj uče no s ti in u s peš n os t i na p odro čji h vode nja , opolnom očenja zaposlenih in medoseb nega sodelovanja. Raz v oj vodst venih veščin Na zad ov oljst vo zaposlenih pomembno vpliva njiho vo delovno okol je, pomembno vlogo pri vzpostavit vi pro duk tiv ne ga ozrač ja pa i ma jo vodj e na v se h rav neh . Sk upin a ak t iv no r az vij a vods t ven e komp eten ce v iš jeg a vods t va, k i so u sk la jen e z dej av nos tmi s pr emi nja joč e se org aniza cij ske ku lt ure . Prav t ako je kl ju čn ega p om en a zagot av ljan je n as le ds t va na vod s t ve nih p oloža jih n a rav ni cel otn e Sk upi ne, kar j e tu di en a od s tra teš ki h dej avn os t i. Razvoj talentov Sk upin a m ed s voji mi zap os len imi i den t if icir a tal ent e na pod roč jih vod en ja, s t rokovn eg a zna nja i n ml ade t ale nte . T em se zag otovi jo do da tn e pr ilož nos ti, zn an je in ve šč ine , ki ji h pot reb uje jo za up rav ljan je in vo den je pr i p ri ho dnj ih iz zivi h in posameznih razvojnih ak tivn ost ih. Razvoj blago vne znamke delodajalca NLB Da bi p r ivabi la n ajb olj še t alen te v c elot ni r egi ji, j e Sk upin a ide nt if ici rala p ot rebo p o ak t iv nem r az voju b lag ovn e zna mke delodajalca. Sk upina je izvedla notranje in zunanje raziskave , int er vju je in ve č fok us nih s ku pin , da b i ide nt if ici rala u s tr ezno vrednos tno pon udbo delodajalca . Zaposlit ev – r ačunaln iško tekmovanje Hack ath on Strateš ka usmerit ev Banke opredeljuje za poslovanje novih prof il ov , ki s o pot reb ni n a rav ni S kup ine . Kot us t va rj alka tre nd ov je B anka or gan izira la dve te km ovanj i Hac kath on N LB (eneg a za pod at kovno zn an os t i n ene ga za o dpr te f in an ce), da bi t ako iden ti f icir ala t alen te v d om ači r egi ji in pr omov iral a Banko k ot zaželenega del odajalca. Zavze tos t zap osl enih Klj uč ni de l teg a pro ces a je m ot ivaci ja in za v zetos t zaposlenih . Leta 2021 je v raz is kavi s od eloval o 72 % zapos le nih . 15 V pr im er jav i z 2020 se j e od s tote k zav zet ih zap os len ih (z ves t in ps iho loš ko pre dan o rga nizac iji ) dvi gni l z 10 % na 53 % . Sl ika 77: Za v zet os t za po sl en ih v N LB S ku pi ni v 2021 Zav ze ti 53 % Ni so za vz et i 36 % Ak ti vn o nez av zet i 11 % Priprav ljenos t za sp opadanje s prihodnj imi izzi vi Različn e dejavnosti u sposabljanja za sprejemanje sprememb Sk upin a s i pr izadeva za vi so ko kakov os t in s t an dard e so dob ne u čeč e se or gan izaci je. Zaradi hitro spremin jajočega se okolja je Skupina s vojo pon ud bo u sp os ablj an j raz ši ri la z do s top om do t em at ik o veščinah priho dnos ti, s čimer je pos talo usposablj anje dos t opn o kj er koli in kad ar koli, p ri č em er pa j e še n ap rej ponujala kla sične oblike usposab ljanja in delavnice. Uspos abljanje, e - učenje Zaradi covida-19 je bila v ečina uspos abljanj izvedena preko sp let a. Po ud arek s p let nih p rog ram ov je bil n a razl ičn ih pod roč jih , kot so b an čn iš t vo in fi na nce , voden je in u pra vlj anj e, pro daj a, IT , ose bn i raz voj , sk lad no s t in de lovn o okolj e ter E SG in dr u žben a o dgovor n os t. Pol eg n aš t eti h po droč ij , je S kup ina velik o vlagala v usposabljanje zaposle nih na področju pod at kovne a nal it ike in zn ano s ti , na r avn i S kupi ne. Učenje prek spleta z dostopom do več k ot 7.000 tečajev Sk upin a je 1. m arca za pos le nim o mo go čil a dos to p do sp let ne u čn e pl at for me » Ud emy for B u si ne s s «. N am en je b il zapo sl eni m om ogo či ti op oln om oč enj e las tne ga raz voja in jim 15 N LB B an ka , Be og ra d in P od go ri ca s t a bil i iz v ze ti i z razi s kave z ara di dejavnost i integracije s K omercijalno Banko. da ti pr il ožno s ti za izp op oln jevanj e ali p rek val if icir anj e in s te m zagot ovit i, d a bod o bo lje p ri prav lje ni n a pr ih odn je iz zive . V pr vih 10 m es ec ih so b ili n ajb olj e obi skan i te čaji n a p odro čji h IT raz voja , po da tkovn e ana lit ike in zn an os t i, p os lovn e produk tivn ost i in osebnega razvoja. Z dr avje in do br o poč utje Us t varjanje delo vnega okolja Skupina je s talno zavez ana k posredovanju znanja o z dravem na čin u ži vlj enj a ter u s t var j anj u del ovn ega o kolja , ki o mo goč a kak ov ost ne meds ebojne odnose in spo dbuja dejavnos ti za krepitev dobrega zdravja in zadov oljs t va z aposlen ih. Promocija zdravih navad in no vi ukrepi na področju zdravja in varst va pri del u V čas u p and em ije j e bil p oud are k na raz vo ju zdra vih življenjsk ih navad. Organizirana so bila uspos abljanja na p odro čj u zdrav ja , da bi za pos le nim o mo goč ili l ažj e sp opa dan je s p sih ol oš ko pla tjo n ove rea lno s ti i n pou dar il i kori s ti r edn e f izičn e vadb e. Skupina je še naprej zagotavljala upoš tevanje predpisanih zaš čit ni h uk repov i n je po sk rb el a, d a je bil a zapo sl eni m in s tra nkam n a volj o us t rezn a zaš či tn a opr em a (mas ke, rokav ice in razk užil a). Prav t ako je sp odb uj ala d elo o d dom a . 110 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Politika nagrajev an ja članov Nadzorn ega sveta in Up rav e Član i Na dzor neg a s veta la hko pre jm ejo n agr ado, k i je s kl adn a z us t rezn im s kle pom S ku pš čin e B anke. Član i Up rave pr ejm ejo n ag rado, k i je s es t avl jen a iz f ik sn eg a dela plače in v ariabilnega dela plače . V ariabilni del nagrade se d ode li in izp lač a v obl iki d en ar ja in / a li in s tr ume ntov. Politika nagrajev an ja za zaposlene v NLB in v Skupini V 2021 je bil a sp rej eta p ren ovlje na P oli tika n agr ajevan ja za zapos le ne v N LB in v S kupi ni , kater e os novn a n ače la preds tavljajo ok vir za nagrajev anje zaposlenih v NLB in v Skupini. Politika nagrajev anja opredeljuje fik sn o in variabilno nagrajevanje, sistem dolo čanja ciljev in meril us pe šn os t i (KPI) in d olo ča po goj e za dod eli tev in izp lač ilo variabilnega dela nagrade. Politika r azn olik os ti Ok vir Poli ti ka dolo ča ok v ir n a po droč ju razn ol ikos ti i n zas to pan os t i ob eh s pol ov v Nadzo rn em s vet u in U pra vi te r na ra vn i vi šje ga vod s t va. S pol it iko je B anka po s ta vil a ok vi r na p odr očj u razn oli kos ti gl ede izo brazb e, s t rokovne ga zn an ja , vešč in in izk uš en os t i, s t aros t i, sp ola i n me dn arod nih iz kuš en j. Cilji • Pokr ivajo u s t rezn o šir ok razp on zn anj , veš či n in izku še nj s voji h čl anov i n so s es ta vl jen i gle de n a na sl edn ja m er ila : izku šn je, u gle d, obvladov anje nas protij interesov , neodvisn ost i in časovne razpolo žljivosti ter usp osobljenos t i upravljalnega organa kot c elote. • Medn aro dne iz kuš n je čl an ov na razl ičn ih po dro čjih . • Razno likos t z vi dika zas t opa no s ti s po lov. • Razno likos t v s mi sl u s ta ros t ne s t r uk t ur e, ki bi m or ala kar v n aj večji m er i o draža ti s taros t no s tr uk t u ro v Ba nk i. Cilj i pol it ike se raz umn o up ora blja jo t ud i za zagot avl jan je razn oli kos ti š ir š ega vo ds t va. T ab ela 35: Raz no li kos t - p re gl ed up ra vl ja vs k ih o rga n ov in v iš je ga v od s t va v 2021 i n na čr t za 2022 Na dzo rn i sve t NLB U pra va NLB V i šj i vods t veni d ela vci N LB 2021 Nač r t z a 2022 2021 Na čr t za 2022 2021 Na čr t za 2022 Šir ok n abo r zn an ja , usposo bljenos ti in s tr okovn ih izk u še nj V is o ko V i s o ko V i s oko V i so ko V is o ko V i s o ko Me dn aro dn e izk uš n je čl an ov na različnih področjih V is o ko V i s o ko V i s oko V i so ko Srednje visoko Srednje visok o Starost na st ruk t ura 20-3 0 = 0 0 20- 30 = 0 0 20- 3 0 = 1 1 30- 4 0 = 0 0 30- 40 = 0 0 30- 40 = 5 5 40- 50 = 1 1 40-5 0 = 3 5 40- 50 = 19 19 50- 60 = 8 6 50- 6 0 = 0 1 50- 60 = 13 13 60+ = 3 5 60+ = 0 0 60+ = 0 0 Delež žensk 42 % 42 % 0 % 16,7 % 45 % 45 % Sistem nagr aje v anja k ot motiv aci ja z a za vzete in pr edane za poslene Pla ča za pos l en eg a, k i de la v dr užbi z no tr aj S kup in e, je s es tav lj en a iz: fiksn ega dela Do loč i s e gle de n a zah tev n os t de la , za kat er eg a je de la vec s kl en il p og odb o o zap os li t v i. variabilnega dela O dv is en j e od u s pe šn os t i zap os le n ega p r i dos e gan ju c il jev. Zapo sl en i so u pr av iče ni d o: 1. četr tletnega in polletnega nadomes tila ter 2 . le tn ih n ag rad g le de n a po sl ovn o u sp eš n os t b an ke, v kat er i de la jo. Oc enj evan je u sp eš n os t i iz ve de vod ja o rga niz aci js ke en ot e zapo s len e ga n a po dla gi ka ska dir anj a cil jev o d zgor aj n av zd ol , in s ice r z oc enj evan je m dos ež kov zapo sl en eg a gl ede n a c ilj e, do lo čen e za po sa mez no o cen jeva ln o ob do bje (čet r tl et je al i po lle tj e). Cil ji s o do loč en i po m et odi » S M ART«, kar po me ni , da m or ajo b it i ja sn i, m e rl jiv i, d os eg lji vi , re aln i in o pre de lj en i s čas ov nim o k vi rom . 8.185 zaposlenih v dr užini S kupine. 111 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Interni ak ti in pr oce s K orpora tivno upravljan je Banke vključuje proces , v okvir u kate rega s o do lo čen i in se u res ni ču jejo (us m er jaj o in na dzira jo) cilji B an ke, v zadn jem č as u pa p os ta ja t ud i uči nkovit na čin u sm er ja nja p ob ud vl ag ate ljev v z vezi s t raj no s tn im poslovanjem. Načela korporati vnega upravljanja iden tificirajo por azdeli tev pr avi c in od govor no s ti m ed r azlič nim i de ležn iki v Ba nk i (Up rava in N adzor n i sve t, deln ičar ji , up nik i, rev izor ji, reg ula tor ji i n dr ug i del ežn iki ) in vk lj uč uje jo pra vil a in po s top ke za sprejemanje odločitev v zadev ah družbe. Najpom embnejš i pra vil nik i in po s top ki s o: Statut NL B Sk lad no z vel jav ni m Zakonom o b an čn iš t vu ( ZBa n -3) in Zakonom o g os po dar s kih d r užb ah (ZGD - 1) ter S ta tu tom NLB ima Banka vzpos tavljen dvotirni sis tem upravljan ja, po kat erem U pra va Ba nke pre ds t av lja B an ko in vodi n jen o pos lovan je, n jen o de lovanj e pa n adzi ra Nadzo rn i s vet ( ht tps:/ / www . nlb . si/korporat ivno - upravljanje ). Del nič ar ji B anke s voje pravice uresničujejo na s kupščin ah. Izjava o upr avljanju NLB Pol eg zavez ujo čeg a zakons kega o k vi ra B anka de lu je t udi skladno s priporočili K odek sa upravljanja javnih delniških dr užb ( ki ve lja o d 1. jan ua rj a 2017). Kodek s op red elj uje pr ipo roč ila g led e upr avl jan ja, vo den ja in n adzo ra, k i tem el jij o na n ače lu »s p oš t uj al i poj as ni « , in si cer za dr u žbe, k i koti rajo na s loven s kem org anizi ran em tr gu ( ht tps:/ /w w w . ljse . si ). Od s top anj a od p ri poro čil o me nj ene ga kod ek sa s o obj av ljen a v Izjav i o up rav ljan ju N LB , ki jo s pr ejm e Na dzor ni s vet NLB . Om en jen a Izja va je pr ip rav ljen a s kl adn o s pe tim o ds t avkom 70. čle na ZGD - 1 in je d el po sl ovne ga p oro čil a v ok vi r u Let ne ga poročila NLB Skupine. Omen jena Izjava je objavljena tudi na s pl et ni s t rani B a nke ( ht tps:/ /ww w . nlb . si/korporativno - upravljanje ), ter n a s ple tn i s tra ni Lj ub ljan s ke bor ze – S EOne t ( ht tps:/ / seonet . ljse . si ). Politika k orporativn ega upravljanja NLB in Politika k orporativn ega upravljanja NLB Skupin e Poli ti ka korpo rat iv ne ga up rav lja nja N LB (novemb er 2020) predstavlja okvir k orporativnega upravljanja, ki ga skupaj obl iku jet a Upra va in Na dzor ni s vet B an ke. V nje j Upr ava in Na dzor ni s vet ja vn o razk ri jeta d eln iča rj em , s tr ankam , K orporativno upravljanje Ban k e temelji na zak onodaji R S , zlas ti (v endar n e izključ no) na določbah s premenjenega Zak on a o gospod arskih d ru žbah (ZGD -1) in Zak ona o banč niš t v u (ZB an -3), Sk lepa B S o uredit vi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjev anja us treznega not ranjega kapitala za banke in hranilnice, ustreznih Smer nic E BA o notranjem upravljanju , Sm ernic EBA o ocenjevanju primer nos ti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključn ih funkcij ter Sm ernic E BA o praksah n agrajev an ja in predpisov EU na področju E SG . upn ikom , zapo sl eni m in dr u gim d elež nikom n a kak še n na čin bos t a upr avl jal a in na dzira la B an ko. Spr ejm eta p a t udi odločitev o tem, k ateri k odeks k orporativnega upravlja nja bo Banka uporabljala ( ht tps:/ /w w w . nlb . si/korporativno - upravljanje ). Poli ti ka je us kl ajen a in s e up orab lja s ku paj s Poli ti ko korpo rat iv ne ga up rav lja nja N LB Sk upin e, v kat er i so dol oče na i n urej en a nač ela i n me ha nizm i korp ora ti vn ega upravljanja v članicah Skupine (ra zen NLB) . K odeks ravnanja N LB Skupine Kodek s ra vn anj a NLB S kupi ne (Kode ks) o pred elj uj e vre dno te, pos la ns t vo in kl juč n a na čela r avn an ja , ki s o opr ede lje na sk upa j z dol oče nim i us m er it vami , h kate ri m je zavezan a Sk upin a . Kodek s opi s uje v red not e in os nov na n ač ela e tič ne ga pos lov ne ga ra vn anj a, k i ga S kupi na u poš teva in sp odb uj a in en ako pr ičak uje t u di od v se h os ta lih v S kup ini ( ht tps:/ /w w w . nlb . s i/ ko d e k s ). K lj učn i el em ent kor po rat iv ne k ul tu re Sk upi ne je de lovanj e po n ače lu o dgovor n os t i in in teg ri tet e. Pom em bn o je n e sam o to, d a so p os lovn i cil ji dos ežen i, p ač p a tu di , na kakš en n ač in s o dos ežen i. S kup in a zaht eva od vs akega zapo sl ene ga , ne g led e na d elov no m es t o ali lo kacij o del a, i n od vsakega drugega deležnik a Skupine, da ravna v skladu z na jvi šj im i s tan dar di in teg ri tet e. Kl ju č za dos ega nje t eh st andardov ravnanja je tudi dosledn o upošt ev anje princip ov skladn os ti poslovanja, ki jo izvaja Skupina. Politika prejemk o v članov Nadz ornega sveta in član ov Uprav e N LB Sk lad no s p et im od s ta vkom 294a . čl en a Zakona o gospodar sk ih družbah je Banka na svoji spletni s trani objavil a Poli ti ko preje mkov čl anov N adzor n ega s vet a NLB in č lan ov Upr ave NLB (razli čica 1) , ki jo j e Nadzo rn i s vet B anke s pre jel dne 15. o k to bra 2021 in j o je, n a zas eda nj u Sk upš čin e NLB d ne 16. dec emb ra 2021, s prej el a tu di S kup šč in a NLB ( ht tps:/ /ww w . nlb . si/korporat ivno - upravljanje ). Sk lep j e bil vel jav no s pr ejet s pot reb no ve čin o gla sov. K orpor a tiv no upr a vljanje 112 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Ba nka je s kozi vse l eto po s top no g radi la m eh anizm e za zagot ovit ev ak ti vn os t i pr i vk lju čevan ju t rajn os t ne ga poslovanja v poslovanje Banke, in sicer vzpos tavit vi jo tak o imenovanega Sis tema upravljan ja z ok oljskimi in dr užbenimi dej avn ik i ozirom a t veg anj i (ES M S - Enviro nm en tal S oc ial Ma nag em en t Sys te m). ES M S je n abo r pol it ik , pos topkov , orodij in notranjih zmogljivosti za ugotavljanje in upravljanje izpostavlje nos ti finan čne ins ti tucije okoljskim in družbe nim t veganjem njenih s trank /vlagate ljev . Ena najpom embnejš ih pos le dic u vedb e si s tem a E SM S s o obč u tn e sp rem em be v procesu odobravanja naložb v Skupini. Politike upravljanja t veg an j so bi le n adg raje ne t ako, da s o sk lad ne s s m er nica mi ECB in EBA . Ba nka je v zp os ta vil a ES M S na r azlič nih r avn eh v B an ki i n Sk upin i, s č im er zago tav lja , da j e tem at ika de ležn a pozor no s ti na jvi šj ih or gan ov odl oča nja v B an ki i n v čl anic ah Sk upi ne. Z v zpos tavi t v ijo O db ora za t rajn os t ni r az voj jes en i 2021, ki j e nov s vetovaln i or gan U pra ve, je B anka zgra dil a š tir in ivoj sko st ruk t uro upravljanja trajnos tn ega poslovanja v NL B Skupini, in si cer : V eč in for m aci j je n a voljo n a ht tps:/ /ww w . nlb . s i /n l b /n l b - por tal/slo / o -ban ki/trajnos t/ okv ir -trajn ost nega -razvoja . pdf in v tem poročilu, poglavje T rajnos tno pos lov anje . Nadzorni svet NLB Oddelek T rajno stni raz voj v sek t orj u St rat egi ja in pos lovn i raz voj Odb or za trajno stni razv oj Delovne skupi ne implemen tacije trajnosti Politika za zagotavljanje raznolikosti upravljalnega organa in vi šjega vods t va Politiko z a zagotavljanje raz nolikosti upravlja vskega organa in vi šj ega vo ds t va gle de izbi re čl anov N adzor ne ga s vet a, Upr ave in ra vn i B -1 j e pot rdil a Sk upš či na d ne 10. j uni ja 2019. Ba nka z om en jen o po lit iko sl edi v is ok im s ta nd ardo m us t rezn e zastopan os ti obeh spolov v upravljalnih organih. V let u 2020 in j an uar ja 2021 j e Svet del avcev NL B iz volil i n im enoval p red s ta vni ke zapos le nih za č lan e Na dzor ne ga s veta NLB , in s ice r so b ile n a ta n ači n im enovan e š t ir i pre ds ta vn ice zaposlenih . V okvir u udeležbe zaposlenih v upravljanju Ba nke im en ovanje š tir ih p red s tav nic za gota vl ja do dat n o razn olikos t n a vs eh r avn eh , vk lj učn o z do se gan jem k vot sp olov v u pra vlja lni h org ani h Ba nke, po le g teg a pa b odo lah ko pred s ta vni ce de lavcev s s voj imi raz no lik imi d elov nim i izku šn jam i pr ip om ogl e k bol jš i vk lju čen os t i in tere sov zapo sl eni h v upra vl jaln e org an e. Na dzor ni s vet le tn o sp rem lja izvajanje ciljev , opredeljen ih v navedeni politiki. Str uk tura upravljanja trajnostneg a poslovanja v NLB Skupini (ES MS) NLB je p r va b an ka v Sloven iji , ki s e je zavezal a k s poš t ovanju Nač el OZ N za odgovor n o ba nč ni š t vo (se ptem br a 2020). T a na čel a pre ds ta vlj ajo s ku pni o k vi r za traj no s tn o ba nč ni š t vo. Us kl ajen a s o s Par iš k im sp oraz um om iz le ta 2015 o po dn ebn ih spremem bah ter s Cilj i tra jn os tn eg a raz voja OZN (Sust ainabilit y Devel opm en t Go al s - SDG ), ki p ok ri vajo t ri d im enzi je tr ajn os t i: gos po dar s ko, dr užb en o in okol js ko. V tem s mi sl u je B an ka nadgradila svoje dejavnos t i v okvir u družben e okoljske odg ovorn os t i (Cor por ate S oc ial R es pon s ibil it y - CS R) v s me ri upo š tevan ja Age nd e 2030 O ZN SDG . V 2021 je S kupi na n are dil a pre mik o d ozaveš čanj a k ak tivnem u izvajanju ak tivnos t i trajnos tnega pos lovanja v okvir u poslovnega modela in vzpostavljenega trajnostnega poslovanja s sprejetjem Ok vira za trajnos tn o poslovanje NLB S kup ine ( ht tps:/ /w w w . nlb . si/trajno st ). Navedeni o kvir opr ede lju je kor por at ivn o s t rat egi jo, viz ijo in p os lan s t vo Banke na področju trajnos tn ega poslovanja, zave zanos ti k sp oš tovan ju c iljev t raj no s tn eg a raz voja OZ N, t ra jno s tn e gospodar ske dejavnos ti, obvladovanja t veganj na področju ESG , st ruk t ure upravljanja trajnos tn ega poslovanja, od govo r ne ga b a nč ni š t va in po sl ovn e e ti ke. Dej av nik i ES G in po sre dn i ekono ms k i deja vn iki s e ce los t no obr avn ava jo in up rav lja jo sk la dn o s s tan dar di ok v ira za glo bal no p oroč anj e GR I (Gl oba l Rep or tin g In it iat ive – G lo bal Sta nd ard s (GRI G S)). K lju čn e in for ma cij e na p odr očj u ES G so o bja vlj ene v n as l edn jih p ogl avj ih te ga po roč ila i n os ta lih rele v antnih spletni h straneh : Okoljski vidik : (Environment): • V poglavju T rajnost no poslovanje . • V posebej objavljen em Poro čil u o tra jn os t nem p os lovan ju NLB S kup ine 2021 n a s ple tn i s tra ni B an ke. • V poglavju Upravljanje t vegan j , podpoglavje Vključevanje ESG t ve ga nj . • V poglavju I zjava o upravljanju t veganj . • V pojas ni lu 6 Finan čnega dela poročila. Dr užbeni vidik : (Social): • V poglavju Upravljanje kadr ov . • V pogla vji h o razn olikos t i in n agr ajevan ju v l oče nem poro či lu R azkr it ja p o 3 . stebr u . Vidik vodenja: (Gov ernan ce ): • V tem poglavju poročila. • V I zjavi o upravljanju NLB tega p oro čil a in na s pl et ni s t ran i B an ke ( ht tps:/ /ww w . nlb . si/korporat ivno - upravljanje ) ter n a splet ni stran i Ljubljanske bor ze https:/ / seonet . ljse . si . 113 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo V 2021 s ta bi li iz ved eni d ve Sk upš čin i de lni čar jev. 14. juni ja so s e del nič ar ji se s tal i na 36. S ku pš čin i, k i je bil a zara di pa nd emi je covid -19 p r v ič or gan izira na v h ibr id ni ob lik i, in s ice r del no s fiz ičn o pr is ot no s tjo d eln iča rj ev ter d eln o pre k sp let a. D eln ičar ji so s e sez nan ili z o do bren im Le tni m por oči lom N LB Sk upin e za leto 2020, s p oro čil om Na dzor ne ga s veta N LB o rezu lt at ih pre gle da Let ne ga p oro čil a NLB Sk upi ne za le to 2020 te r z Inf or ma cijo o n ag rajeva nju č la nov Up rave in N adzor n ega sve ta za pre jš nje p os lovn o le to. Delničarji s o odločali tudi o uporabi bilančnega dobička za let o 2020. Bi lan čn i dob iček B an ke dne 31. d ece mb ra 2020 je zna š al 341.992.219,43 EUR . Sk upš či na NL B je po del ila raz reš ni co čl ano m org anov upra vl jan ja in n adzor a za fin an čn o le to 2020, sp rej ela spremem be in dopolnit ve Statuta ter imenovala Islam a Os am o Zekr yja za n ovega č lan a Na dzor ne ga s veta . Na 37. S kup šč ini d eln iča rj ev , ki je bi la s kli can a 16. dec em bra 2021, so d eln ičar ji o dlo čal i o dod at ni d eli t v i bil anč ne ga dob ička za le to 2020. B anka je l eta 2021 d eln ičar je m izpl ača la tr i tr an še di vid en d v sk upn i vi ši ni 92,2 m io EUR . Na Skupščini so delniča rji sprejeli tudi Pol itiko prejemk ov čla nov N adzor ne ga s veta N LB in č lan ov Upr ave NLB . V eč in for m aci j o del u S kup šč ine j e na vo ljo v Izja vi o upravljanju NLB . Organi upravlj anja B ank e Korpo ra tiv no u pra vlj anj e Ba nke te me lji n a dvot ir ne m si s tem u , v kate rem Up rava vo di po sl ovanje in p red s ta vlj a Ba nko, nj en e vs akodn evn e dej avn os t i pa n adzi ra Na dzor ni s vet. Skupš čina Nadzorni svet U pr ava Skupšč ina Delničar ji uresnič ujejo svoje pr avice v zadev ah Ban k e na skupš činah . S kupščin a Ban k e sprejema odločit ve skladno z relev an tno zakonodajo in Sta tu tom Ban ke . Med pri st ojnost i Skupš čine so dijo med dr ugim s prejetje spremem b Sta tu ta, uporaba bilančn ega dobič k a, pod elitev razrešnice Upravi in Nadzornemu s vetu, spremembe os novnega kapitala Banke, imenov anje in razrešev anje članov Nadzornega sveta ter odločanje o znač ilnos tih izdaj vrednos tnih papir jev . Nadzorni s vet Nadzorn i svet Banke nadzira upravljanje Ba nke skladn o s poobla stili , ki m u jih podelju je ZGD -1, ter skladn o z določ bami ZB an -3, d rugih p redpisov in notranjih ak tov Banke (Sta tut N LB in Poslovnik o delu Nadzornega s veta NLB). Skladno s Stat utom je Nadzorn i svet Banke ses tavljen iz 12 član ov , od katerih jih os em zast opa int erese delničar jev , š tirje pa in terese zaposle nih . Člane Nadzor nega sveta Ban ke , ki zast opajo int erese delničarjev , izvoli in odpokliče S kupščin a Ban k e izmed oseb, ki jih predlagaj o delničarji ali Nadzorni svet Ban k e. Člane Nadzorn ega sveta B anke , ki zast opajo int erese delavce v , izvoli in odpokli če Sv e t delavc e v Banke. V si člani Nadzorn ega sveta morajo biti n eodvis ni s trok ovnjaki. 12 (8 pre ds ta vni kov kapi ta la i n 4 predstavniki de l avcev ) V NS j e od s kup aj 12 čl an ov 5 čla ni c ženskega spola (41,6 7 %). Število člano v: Raznolikost: V 2021 s ta bi li v se s ta vi Na dzor ne ga s veta d ve sp rem em bi. Svet del avcev NL B je iz voli l T ad ejo Žb ont ar Re ms za č lan ico Nadzo rn eg a sve ta (p red s ta vni co de lavcev). N jen m an da t se je zače l 22. jan ua rj a 2021. Na S kup šč ini 14. j un ija 2021 j e bil kot novi č la n Nadzo rn eg a sve ta iz volj en Is l am Os am a Zekr y. 114 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Predstav niki kapitala ma g. P ri mož Kar pe predsednik Ma nd at : 2016–2020, podaljšan za obdobje 2020–2024 poveza va n a živ lj enj ep is Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komi si ja za i me nova nj a (predsednik) • Komi si ja za r evizi jo (čl an) • Komisija z a operativno po sl ovan je in IT (čl an) Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • An gl er d .o.o. - d ire k to r Andreas Klingen podpredsednik Mandat : 2015–2019, podaljšan za obdobje 2019–2023 poveza va n a živ lj enj ep is Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komi si ja za i me nova nj a ( namestnik predsednik a ) • Komi si ja za t vega nj a (predsednik) • Komisija z a operativno po sl ovan je in IT (čl an) Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • Cre di t Ba nk o f Mo sc ow – čl an n adzo rn e ga s vet a (i) • K yrg y z Inve s tm en t an d Cre di t Ba nk C IS C – čl an upravnega od bora • Ne pi Ro ckca s t le p lc – član upravnega odbora (i) Do 14 . ma rca 2 02 2 . David Eric Simon čl an Ma nd at : 2016–2020, po dal jš an za ob dob je 2020–2024 Dr . Is la m Os am a Zek r y. čl an Ma nd at : 2021–2 025 poveza va n a živ lj enj ep is Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komisija z a operativno po sl ovan je in IT ( namestnik predsednik a ) • Komi si ja za t vega nj a (član) poveza va n a živ lj enj ep is Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB • Komi si ja za r evizi jo (predsednik) • Komi si ja za t vega nj a (član) Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • Ji hl avan a .s . – p red s edn ik na dzor n eg a sve ta • Cze ch A ero sp ac e in du s tr i es s ro – zak oniti zastopnik • Cen tr al Eur ope I nd u s tr y Par tn e rs a .s . – e din i čl an na dzor n eg a sve ta Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • St an ovanj s ko zdr uže nj e Commercial International Ba nk , Egi pt – p red se dn ik na dzor n eg a sve ta • Svet za u me tn o in te lig en co Egipt ( Mi ni s tr s t vo za kom un ikac ije i n informacijs ko tehnologijo) – čl an n adzo rn e ga s vet a ma g. S hr en ik Dhirajlal Dav da čl an Ma nd at : 2019–2023 ma g. M ar k W ill iam Lane Richards čl an Ma nd at : 2019–2023 poveza va n a živ lj enj ep is povezava n a ži vl je nje pi s Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komi si ja za t vega nj a ( namestnik predsednik a ) • Komi si ja za p rej em ke (član) • Komi si ja za r evizi jo ( namestnik predsednik a ) Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b (i) : • P JS C Uk rg as ba nk – neodvisni član na dzor n eg a sve ta (i) Od 8 . m ar ca 2 02 2 t ud i: Neodvisna organizacija z a merila v ti s ku (I PS O), Vel ika B r it an ij a - čl an s t ro kovn eg a s vet a . Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komisija z a operativno po sl ovan je in IT (predsednik) • Komi si ja za p rej em ke ( namestnik predsednik a ) • Komi si ja za t vega nj a (član) Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • V encap International pic Uk rai ne ( UK ) – dir ek t or • BP L Gl ob al (L loyd s of London Insurance Broker) – ne iz vr š ni d ire k to r • Sh ef fi el d Hawo r th Lt d – ne iz vr š ni d ire k to r Gregor Rok K as telic čl an Ma nd at : 2019–2023 dr . V er ica Trst en jak članica Ma nd at : 2020–2024 poveza va n a živ lj enj ep is povezava n a ži vl je nje pi s Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komi si ja za p rej em ke (predsednik) • Komi si ja za r evizi jo (čl an) • Komi si ja za t vega nj a (član) Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komi si ja za i me nova nj a ( članica) Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • Agencija E vropske Unije za te me ljn e pr av ice – članica upr avnega in izvršn ega odbor a Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • Nobeno Predstav nik zaposlen ih mag. Bojana Šteblaj članica Ma nd at : 2020–2024 mag . Sergeja K očar članica Ma nd at : 2020–2024 poveza va n a živ lj enj ep is povezava n a ži vl je nje pi s Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komi si ja za i me nova nj a ( članica) • Komi si ja za p rej em ke ( članica) Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komi si ja za i me nova nj a ( članica) • Komi si ja za p rej em ke ( članica) Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • Nobeno Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • Nobeno ma g. J an ja Ža bje k Do lin š ek članica Ma nd at : 2020–2024 mag. T adeja Žbontar Rems članica Ma nd at : 2020–2024 poveza va n a živ lj enj ep is povezava n a ži vl je nje pi s Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komisija z a operativno po sl ovan je in IT (čl an ica) Čla ns t vo v kom is ija h Nadzornega sveta NLB: • Komisija z a operativno po sl ovan je in IT (čl an ica) Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • Nobeno Članst vo v upravnih org an ih poveza ni h ali ne pove za ni h dr u ž b: • Nobeno Do dat ne i nfo rm ac ije o d el u in se s ta vi Na dzor ne ga s veta s o n a volj o v poglavju Izjav a o upravljanju NLB . Na dan 31. decem bra 2021 je Nadzorni s vet delov al v nasle dnji ses tavi: 115 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo K omisija za re vizijo Komi si ja za t ve ga nj a Komi si ja za im e nova nj a Komi si ja za prejemk e Komi si ja za operativno pos lova nje i n IT K omisije Nadzornega s veta Nadzorn i svet imen uje k omis ije, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, zagotavljajo njih ov o iz vajanje in opravljajo druge s trok o vne naloge. Nadzorni s v et Ban k e je imel pe t k omisi j, ki so kolek tivni odločev alsk i in svetov alni organi, in s icer: Do dat ne i nfo rm ac ije o d el u in se s ta vi kom is ij Na dzor ne ga sve ta s o na vol jo v po gla vj u Izjava o upravljanju NLB . Dav id E ri c Simon , predsednik Shrenik Dhirajlal Davda , na me s t nik predsednik a Primož K arpe , član Gregor R ok Ka s t e l i c , član Andre as Klingen , predsednik Shrenik Dhirajlal Davda , na me s t nik predsednik a Islam Osama Zekr y , član Ma rk W il lia m Lane Richar ds , član Dav id E ri c Simon , član Gregor R ok Ka s t e l i c , član Primož K arpe , predsednik Gregor R ok Ka s t e l i c , predsednik Ma rk W il lia m Lane Richar ds , predsednik Andre as Klingen , na me s t nik predsednik a Ma rk W il lia m Lane Richar ds , na me s t nik predsednik a Islam Osama Zekr y , na me s t nik predsednik a Ve r i c a Trstenjak , članica Shrenik Dhirajlal Dav da , član Andre as Klingen , čl an Bojana Šteblaj , članica Sergeja K očar , članica Bojana Šteblaj , članica Sergeja K očar , članica Primož K arpe , član Ja nj a Žabjek Dolinšek , članica T a deja Žbontar Rems , članica 116 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo U p r a va Uprava pr eds tavlja B anko in v o di njeno poslovanje , samos tojn o in na las tno odgov ornos t, za k ar ima vsa poobl as tila skladn o z zak onom in s ta tut om Ban k e. Skladn o z določil i Sta tut a ima lah k o Uprava od tri d o sedem č lanov (predsednika in do šes t članov), ki jih imenuje i n razrešuje Nadzorn i svet. Pr edsedn ik in člani U prav e so imen ov ani za obdobje petih l et, lahk o so ponovno imen ov an i, lah k o pa so tud i predčasno odpoklicani s kladno z zakonom in Sta tu tom . tr ij e čl an i pet let Število člano v: Mandat : Nadzo rn i s vet NLB in P etr B r u nc lí k , čla n Upr ave za op era ti vn o pos lovan je b anke (COO), s ta s e do govor ila o p rek ini t v i ma nd ata z d ne m 30. jun ija 2021. O dlo či tev je b ila s pre jet a iz os ebn ih razl ogov. Zadolži t ve o dha jaj oče ga č lan a Up rave s o z 22. apr il om 2021 pr evze li os t ali č lan i Upr ave NLB . Do dat ne i nfo rm ac ije o d el u in se s ta vi Up rave s o n a voljo v poglavju Iz java o upravljanju NLB . K onec leta 2021 je b ila ses tava Uprav e nasle dnja 16 : 16 Več in fo r ma ci j je n a vo ljo v p o gl av ju D og od ki p o zak l ju čk u po sl ov ne ga l et a 2021. Blaž Brodnjak Pred sed nik (C EO in CM O) Man da t : 2016–2021, pod alj ša n za ob dobj e 2021–2026 pove zava na življenjepis Andreas Burkh ardt Član (CR O) Man da t : 2016–2021, pod alj ša n za ob dobj e 2021–2026 pove zava na življenjepis Archibald Kremser Član (CFO) Man da t : 2016–2021, pod alj ša n za ob dobj e 2021–2026 pove zava na življenjepis Druge pom embne funkcije in do sežki: • V e č kot 21 let izk uš en j na vod s t venih pol ožajih n a vs eh s t opn jah v mednarodn ih bančnih skupin ah. • Bil je p red se dni k ali č lan n adzor n ih sve tov 13 kome rcia lni h ban k v 6 dr ža vah , 3 zavarovaln ic v tre h dr ža vah , vodil j e dr užb o za upravljanje premoženja v Sl ovenij i in m edn aro dno proizvodno -s tori t veno skupino. Druge pom embne funkcije in do sežki: • 20 let izku še nj n a pod roč ju ban čn iš t va, p red vs em v Sre dn ji Evropi . Druge pom embne funkcije in dosežki: • V e č kot 21 let izk uš en j v pan og i fi na nč nih s t or itev v Avs tr iji , SVE i n JV E z os redo toč anj em na upravljanje fin anc in pre možen ja , s tra te gijo i n raz voj po dj eti j ter n al oge izboljševanja uspešn ost i. Neposredna odgov ornost : • Stra teg ija in p os lovn i raz voj • Pravn e zadeve in s ek ret ar iat • K om uniciranje • Upravljanje s k adri in razvoj organizacije • Inves t ic ij s ko ba nč n iš t vo in s kr bn iš ke s tor it ve • Ban čni š t vo na dro bn o in pr iva tn o ban čn iš t vo ter korporativno bančniš t vo • P lačilni sistemi • T rezor in os k rb a z gotov in o Neposredna odgov ornost : • Notranja re vizija • Skladnos t poslovanja in krepitev integritete • T veganja in Kreditn a t veganja – podjetja in prebivalst vo • Upravljanje problematičn ih na ložb in iz t er java • Pr es tr uk tur iranje • V redn ote nje i n kont rola • Z ale dne s tor it ve za pos le s finančnimi instr umenti • P odpora pr odaji pr avnim osebam • Z ale dne s tor it ve za pos le s fiz ičn imi o se bam i Neposredna odgov ornost : • Fin an čn o r ač un ovo ds t vo • K on troling • Fi nančni trgi • Upravljanje z nepremičninami NLB Skupine • Upravljanje NLB Skupine • I T arhitek t ura • IT razvoj • Upr avljanje podatk o v • Podpora poslov anju IT • Upravljanje informacij ske varnos ti NLB Skupine • I T infr astr ukt ura • Nab ava Član s t vo v uprav nih i n nadzornih organih pov ezanih ali nepov ez anih druž b: • Preds edn ik n adzor n ega s vet a: • NL B Banka, Skopje • P redsednik upr avnega odbora : • NLB Ban ka, Pr i š tin a • Č lan upr avnega odbora : • K om ercijalna Banka, Be ograd • Pr edsedn ik Z druženja ban k Slovenije • P redsednik odbor a guvernerjev: Am Ch a m S love ni ja • Č lan i zvr šnega odbora Rokometne zveze Slovenije • Č lan upr avnega odbora : • C edevita Olimpija (od 1. fe br u ar ja 20 2 2) Član s t vo v uprav nih i n nadzornih organih pov ezanih ali nepov ez anih druž b: • P redsednik upr avnega odbora : NLB Le as e&Go NLB Banka, Banja Luka NLB Banka, Sarajevo Član s t vo v uprav nih i n nadzornih organih pov ezanih ali nepov ez anih druž b: • P redsednik upr avnega odbora : NLB B an ka, Pod gor ic a K omercijalna B anka, Beograd 117 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Upr ava je im en ovala d elov ne o rgan e, k i del uj ejo n a nižj i rav ni , in si cer : Od bor z a nove in o bs to je če prod uk t e Pododbor odbora z a upravljanje z nepremičninami NLB Skupine Od bor z a po sl ovno a rh it ek t uro IT O dbor za upravljanje podatko v K omisija za prepreče v anje pranja denar ja Komi si ja za s prej em lj ivos t s tra nk – pravnih oseb Posv etov alna t elesa Uprav e Odbor za spr emljanje k omitentov na opazo v alnem seznamu Od bor z a t veg anj a O db or za d ezi nves tir anj e ne do nos n ega premoženja NLB Skupine Od bor z a tra jn os tn i raz voj N LB Sk up ine Predsednik: član Uprave , zad olže n za po dro čj e t ve ga nj (CR O) Predsednik: član Uprave , zad olže n za po dro čj e t ve ga nj (CR O) Predsednik: dir ektor Upravljanja problematičnih naložb in i zter jave Predsednik: predsednik Uprav e ( CE O) Štev il o čl an ov : 7 Števi lo č lan ov : 12 Števi lo č lan ov : 7 Š tev ilo č la nov : 17 Od bo r za sp rem lj an je kom it en tov n a op azoval ne m sez na m u je or gan , k i s pre ml ja d eja vn os t i komi te nt ov na o pazova ln em s ezn am u . Se je od bor a so p ra vil om a s kl ica ne če tr t let n o. Od bo r za t ve gan ja s pr em lj a in re dn o pre gl ed uj e zad eve, pove zan e s t ve gan je m in po s lovn im t veg an jem , t er pr i pra vl ja gra di va za odl oč an je U pra ve ba nke. S ej e od bor a so p ra vil om a s kl ica ne če tr t let n o. Od bo r sp rem lj a po sl ovan je n es t ra te šk ih čl an ic NLB S k upi ne t er izd aj a mnenja, priporočila in pobude. Od bo r je pr i s toj en , d a razp rav lj a o s tr at egi ja h za op tim al no u pr av lja nj e dr už b, te r s pre ml ja rea liza ci jo s t rat eš k ih ci lj ev. Seje o db ora so p ra vil om a s kl ican e če tr t let n o. Od bo r na dzir a in teg ra cij o de jav ni kov ES G v po sl ovn i mo de l NLB S ku pi ne n a os re dot oče n in u sk la je n na či n v cel ot ni d r užb i ter i zda ja m ne nja , p ri po roč il a, p ob ud e in sp rej em a po tr ebn e in u s t rezn e o dlo či t ve . Se je o dbo ra s o pra vi lo ma s k lic an e čet r tle tn o. K olek tivni organi odločanja Upr ava la hko im en uje raz ličn e od bor e, komi si je, te le sa in d elov ne o rgan e za iz vaja nj e pos am ezni h na log , ki s od ijo v n jen o pr is tojn os t. Kre di tn i odb or z a prav ne osebe Odbor za upr avljanje bilance NLB Skupine Odbor za oper ativna t ve ga nj a N LB Od bor z a pre ob likovanj e B an ke Odbor za upr avljanje nepremičnin NLB Skupine K olegij prodaje K red it ni o db or za f iz ič ne osebe Predsednik: član Uprave , zad olže n za po dro čj e t ve gan j (CR O) Predsednik: član Uprave , zado lžen za področje finan c (CFO ) Predsednik: član Uprave , zad olže n za po dro čj e t ve gan j (CR O) Predsednik: predsednik Up rave (C EO) Predsednik: član Uprave , zad olže n za po dro čj e f in a n c (C FO) Predsednik: pomočnik Up rave za p od ro čje C IB Pre ds ed ni k : dir ek to r Kreditnih analiz stan dardiziranih se gm en tov Štev il o čl an ov : 8 Š tev ilo č la nov : e na ko š tev il u im en ovan ih čl an ov Up rave Štev il o čl an ov : 16 Štev il o čl an ov : en ako š tev il u im en ovan ih čl an ov Up rave Štev il o čl an ov : 3 Št evil o čl an ov : 13 Š tev ilo č la nov : 5 Odbor določa bonitetne oce ne i n sp re jem a o dlo či t ve o prerazvrs tit vi komitentov ter odobrava naložbe in limite komercialnega bančni št va, ki s o n ad pr i s toj no s t mi direktorjev. Odbor sprejema od loč it ve o na lož bah n a področju komercialnega ba nč ni š t va , k i so n ad p oo bl as t il i direktorjev ter skladno z zak onskimi določbam i z a po sl ovan je B an ke s po dje tj i (vs e dr u žbe , ba nke in f i na nč ne us t an ove), o po sl ovan ju s ko mitenti prestruk turiranja in problematič nih naložb. Se je o dbo ra s o pra vi lo ma sklica ne enkra t teden sko. Od bo r sp rem lj a razm e re makroekonomskega okolja, analizira st anja, sp rem e mb e in t ren d e v bilancah Banke in članic Sk upi ne t er o bl iku je s kl ep e in u sm er i t ve za d os eg anj e st ruk t ure bilance stanja Banke in Skupine. Seje od bor a so p ra vil om a sk li can e en kr at m es e čn o. Od bo r je od govo ren za spremljanje, usm erjanje in n adzo r up rav lj anj a op era ti vn e ga t ve ga nj a v Ba nk i te r pr en os me to dol og ije v č l ani ce Skupine. Odbor se pra vi lo ma s es t an e vs aka dva m e se ca . Od bo r je pr i s toj en za sprejeman je odločitev s po dro čj a raz voj a z na me no m pr eob li kovanj a Ba nke i n od loč it ev v z vezi s s pr eje ma nj em raz vo jni h sm e rn ic . S ej e od bor a so p ra vil om a sk li can e en kr at m es e čn o. Od bo r je pr i s toj en za izda jan je m n en j o prevze mni/ nakupni ceni ne pre mi čn in in d od at n ih na ložb ah v n ep re mič n ine , ki s o zas tav lje ne kot zava rovan je za problematičn e naložbe, o pro da jn i cen i la s tn ih nepremičnin in pre vzemni/ na ku pni c en i za zas t av lj en e nepremičnine pri proda ji terjatev . Seje odbora so p ra vil om a s kl ican e enkrat tedensko. K olegij prodaj e sprejema od loč it ve o up rav lj anj u po nu db e pro du k tov i n s tor i tev t er o dn os ov s komi te nt i n a po dro čj u pro da je. S ej e od bo ra so p ra vil om a s kl ican e enkrat tedensko. Od bo r je pr i s toj ne za sprejeman je odločitev o od obr i t va h kre di tn ih in dr u gi h na ložb en ih pre dl og ov , kj er p ogo ji kreditiranja odstopajo od red ne b an čn e p on ud be in za B an ko pre ds t av lj ajo do da tn a t ve ga nj a. S ej e od bor a se p ra vil om a skličejo po potrebi. 118 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo K orporativno upravlj anje S kupine NLB k ot ma tična b anka v Skupini upravlja in nadzor uje članice S kupine sk ladno z zak onodajo EU in B S , lokalno zak onodajo in regulat ivnimi zah tev ami, ki veljajo za posam ezne članice Skupin e, ob hkratn em upoš tev anju no tranjih pravilniko v , smer nic ECB in drugih veljavnih predpis ov . Vlo ge, p r is to jno s ti i n odg ovorn os t i po sam ezn ih or gan ov in org an izacij sk ih e not t er n ači n zagot avl jan ja n jih ovega enotne ga delov anja za uresničev anje poslovnih ciljev celo vito ureja Politika upravljanja in nadzora NLB Skupine. V Bank i je OE Up rav lja nje N LB Sk upi ne gl avn i pa r tne r Up rave B an ke pr i upr avl jan ju s t rat eš ki h in ne s tr ate š kih č lan ic S kup ine t er je odgovoren za ustrezno korporati vno upravljanje, usk lajevanje st rategij in doseganje ciljev odvisn ih družb. V zadn jih l eti h sm o na dgr adi li konce pt kor por at ivn eg a upravljanja Skupine in okrepili vlogo član ov Uprav e Banke ter vo ds tev č lan ic S kup ine . Vzpos tavi li s mo t ud i cil jne se s tave n adzor n ih org an ov čla nic S ku pin e, opt im izira li del ovanje n adzo rn ih or gan ov ter p oen os t av ili po roč anj e in stan darde na področju harm onizacije poslovanja. V sk la du s s t rat eš ki mi ci lji je b il uve den kon cep t »re gio nal nih ma na ger jev« (Coun tr y M an age rs), ka ter ih g lav ni c ilj je pod pira ti i n us m er jat i čl ani ce. Pre ds t av ljaj o t udi m oč no povezavo m ed č lan icam i in B an ko. Pole g teg a po sp eš uje jo izme nj avo dob re pr ak se n a razli čni h rav ne h . Uved eni s o bili linijski koordinatorji , ki se ukvarjajo z zagotavljanjem bolj poglobl jenega po znava nja k ompetenčnih podr očij, boljše integraci je med linijami in članicami Skupine, bol jš ega p ren os a ak t ua lni h inf or ma cij , po tre b in dr ug ih zaht ev čla nic S ku pin e ter z izkor i šča nje m si ne rgij n a ravni Skupine in koordinacijo regionalnih projek tov . Opi s pra vn e in or gan izaci js ke s tr uk tur e ban čn e s kup ine , vključn o z opisom uredit ve notranjega upravljanja , ure dit ve gled e razm er ji te sn e povezan os t i in ur edi t ve upravljanja v podrejenih družb ah je na spletnih s traneh dr užb e ( ht tps:/ /ww w . nlbskupina . si/ o -n lb -skupin i ). Skupina se upravlja: skladn o s teme ljnimi korporativn imi pravili prek organov članic Skupine: • z glasovanjem na skupščin ah članic Skupine, • z izvaja nj em na dzora p rek n adzor ni h org anov č lan ic Skupine, • s predlogi za imenovanje v odst ev članic Skupine, • s predlo gi za im en ovanj e pre ds ta vn ikov Ban ke v na dzor ne organ e, • s sode lovanj em pr eds tavn ikov Ba nke v razl ičn ih od bor ih i n komisijah članic Skupine, z mehan izmi , ki zagotavljajo uč inko vit nadzor in upravljanje pos lov anja, kot so: • usk lad itev p os lovanj a sk lad no s t ako ime novan im n ače lom kompetenčnih področij, • seje Uprave NLB Skupine, seje vodst va NLB Skupine, seje ALCO Skupi ne in p od obn o, • ra zvojne dejavn ost i, ki jih izvajajo medfun kcionalne skupine, skupins ki projekti , k ompetenčn i centri, centr i odličnost i itd., • z doda tn imi o bli kami n adzora v č la nica h NLB S kup ine , ki se iz vaj ajo p rek kon tro lni h fu nkcij (obvl adovan je t vegan j , not ran ja rev izija , s kla dn os t, PPD, in for m aci js ka in fiz ičn a var nos t) i n ki j ih iz vaja jo zu nan ji n adzor ni o rga ni (ECB , lokalni regulatorji, zunanji reviz orji). 119 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Kultura skladn ost i je v grajena v vsakodnevno poslovanje Ba nke in t ako pri pom or e k mo čn em u int er ne mu kon tr oln em u okolju ter z agotavlja zmanjševanje t veganj skladn ost i. Standar di etik e in integritete na ravni S kupine V okvir u programa zagotavljanja skla dnos ti poslovanja se Sk upin a uk va rj a tu di z et iko in in te gr ite to org aniza cij e. Zato so vsi zaposleni vklj učeni v letno uspos abljanje in dejavnos ti Skupina s e z izzivi s troge regula tive in regulat ivnih zahtev spop ada s sis tem ati čnim pris topom k zmanj šev anju t veganj skladnosti . Pomem bno je zagotoviti, da zapos leni in nosilci o dločanja poznajo in razum ejo namen ter cilje predpisov . S kupina s talno krepi funkcijo zagotavljanja skladnos ti poslovanja in dolž no skr bnos t pri p oslov anju . ozavešč anj a na p odro čj ih sp loš n e et ike, pre pre čevanj a korupcije, preprečevanja pranja denarja, inform acijske var nos t i it d. Vred not e Sk upi ne, k i jih v se buj e Kodek s ra vn anj a Skupine, podajajo smern ice i n načela pričak o vanega vede nja g led e et ičn eg a obn aš an ja te r pre dpi su jejo u s t rezn o obn aš an je zap os len ih n a vs eh ra vne h org aniza cij e, vk lju čn o s pogodbenim i izvajalci. Režim not ranjih infor macij (M AR) Sk lad no z U red bo o zlo rabi t rg a (M AR) in d r ugim i us t rezn im i pre dpi si je B an ka v zpos tav ila s is t em n a rav ni B an ke in Sku pin e za upravljanje in javno raz krivanje notran jih informacij na na čin , k i ji om ogo ča zag ota vlj anj e sk lad no s ti z o bveznos t m i, povezani mi z i den ti fi kacij o not ran jih i nfor m ac ij in razk r it jem , sk la dno z v sa kokra t velj avn im i prav ili i n pre dpi si . Ba nka im a poleg tega vzpos tav ljen sis tem izvajanja režima preprečev anja zlor abe t rga s k lad no z M AR , in sic er z n ame no m pre pre čevanj a trg ovanja n a po dl agi n otr anj ih in for ma cij , t r žni h ma nip ul aci j in nezakon it ega r azkr it ja n otr anj ih in for m acij . Skladno st poslo v anja i n kr epite v integritete Sk la dn os t p os lova nja in krepitev integritete po kr iva n a sl ed nja po dro čj a t ve gan j: Pre pre čeva nj e in pre is kovan je pr evar PPDFT Vars t vo os ebn ih po da tkov in informacijs ka var no s t Regulativna skladnos t Pre pre čeva nj e korupcije Postopki ocenjevanja prime rnosti (v del u o cen e ugleda, finančnega po loža ja , čas ov ne razpoložljivos ti in n as pr otj a in ter es ov) Pra vi la s p odr oč ja na s pro ti j int er es ov, dar i la in g os t it el js t va Ugotavljanje, oce nj evan je ter upravljanje t ve gan j s kl adn o s ti in in te gr it et e v Bank i in Skupini Nadzo r , spremljanje, upravljanje in vod en je f un kcij e sk la dn os t i po sl ovan ja in pr og ram a sk la dn os t i v Skupini (i) Pos lov n a et ika in korporativna integriteta Fizično / informacijs ko varova nj e (i) vz po sta vl jen p o s tan da rdi h sk la dno s ti i n inte gr it ete Sk up in e ter iz va jan ja s pre ml jave n a dzira nj a s po mo čj o zun an je an al ize po da tkov in o bi skov n a lo kacij i. 537 pregledanih n ovih z akono v , os nu tko v zak onov , predpis ov in dru gih inform acij o regula torn em okolju Ban ke. 120 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Infor macij sk a v ar nos t in v aro vanje osebnih poda tk o v Pod ročj e inf or ma cij ske var no s ti s e m ed dr u gim o sre doto ča n a iz vajan je u krep ov za dvi gan je ra vn i info r mac ij ske/k ibe rn et s ke var nos t i te r pre sk uš anj e odp or no s ti i nfo rm ac ijs k ih si s te mov z vidika kibernet ske varnost i (pen -tes ti). Nad alj e je bil o v 2021 sk la dno z nač r tom iz ved en ih več not ran jih o cen /pregle dov s kla dn os t i na p odl agi I SO/IE C 27001, vk lju čn o z oce no in for m aci js ke varn os t i in z una nji h iz vajal cev. Pripr avl jen o in iz ved en o je bi lo po se bno o bvezno e- us posabljanje za vse zaposlene na področju infor macijs ke var nos t i in s oc ialn eg a inže nir in ga , in s icer v se v o k vir u preven ti vn ih uk repov n a te m pod roč ju . Ba nka po sl uje s k lad no z zah tevam i GD PR , v klj uč no s h ram bo in ob del avo os eb nih p oda t kov , im en ovala j e poo bla š čen ca za varovanj e ose bn ih po da tkov , sk rb i pa t ud i za izobraževan je in usposablj anje zaposlenih . Nov slovenski Zak on o v ars t v u os ebn ih po da tkov (Z VOP-2) k lj ub pr iča kovanjem v l et u 2021 ni bi l sp reje t. Po pot reb i bod o po s pre jet ju n ovega zakon a izvedene dodatn e prilagodit ve. P re ve n t i va Na po dla gi oc en e t veg anj s k lad nos ti (tako im en ovana ECR A – ocena t veganja za integriteto in skladnos t pos lov anja) je vodst vo Banke načr tov alo dejavnos ti skup aj s Skladnos tjo pos lovan ja in k rep it vijo i nte gr it ete; vs e z n am eno m ubl aži t ve al i zma nj šan ja t vegan j n a pod roč ju s kla dn os t i in in teg ri tet e. Kot del programa skladn os ti Skladn ost pos lovanja i n krepitev integritete me d dr ug im so de luj e t udi p ri o cen ah t vegan j v z vezi z n ovim i in s prem en jen im i pro duk ti, o cen ah u s trez nos ti in p ri mer n os t i za ključne nosilce fun kcij, zunanjem izvajanju in drugih sp rem em bah , k i pom em bn o vp liva jo na p os lovan je B anke. Funkcija s k lad nos t i je, kot u s tal jen o, pr ip rav ila ve č del av nic in obv eznih usposabljanj o etiki , preprečev anju korupcije, na sp rot ju in ter es ov , vars t vu o se bni h po dat kov , PPDF T , inf or ma cij sk i var no s ti , fiz ičn em varovan ju t er dr ug ih zad evni h tem ah v z vezi z v sa kdanj im de lom . Za vs e zapo sl en e so obve zna letna e -u sposab ljanja o temah, kot so prepreče vanje trg ovanja n a po dl agi n otr anj ih in for ma cij i n tr žnih manipul acij, etika, preprečevanje korupcije, preprečevanje na sp rot ij in ter esov, zašč ita o se bni h pod at kov , i nfo rm ac ijs ka Pr epr eče v anje pranja dena rja in f inan ciranja ter ori zma ter skladnost s fin anč nim i san k cijam i Ba nka s poš t u je n acio na lno za kono dajo o p rep reč evanj u pranja denar ja in financiranja terorizma (PPDFT ), vklj učno s s tan da rdi in s m er nic ami Evrop skeg a ban č neg a org an a (EBA), B S in d r ugih p r is to jni h org anov. RS je č lan ica EU, zato zanjo vel jajo evro ps ke direk t ive na p odro čju P PDF T , s pomočjo katerih EU na svojem celotnem oz emlju prevzema priporočila Projek t ne s kup ine za f in anč no u krep anj e ( FAT F ) . Z a Banko je usp ešno zmanj ševanje tveganja pranja den ar ja , f ina nc iran ja te ror izm a in kr š it ev fi nan č nih s an kcij izjem n ega p om en a. Zara di te h razlo gov za pra vil a, p os to pke in te hn olo gij o na p odro čj u PPD F T velja jo s t rogi i n en otn i standardi in politik e. E naka načela vel jajo tudi z a opredelite v ok v ira B an ke gled e fi na nč nih s an kcij . Ba nka je la ni n adg rad ila in uvedla nadaljnje izboljšave upravljanja PPD skladno z us me ri t va mi B S . N a se dežih d r užb u čin kovito s pr eml jaj o uvajanje in i z vajanje standardov na ravni Skupine n a mes tu sa mem i n na t eren u s p om očj o si s tem a re dne ga p oroč anj a in st alne spremljave. Ba nka re dno iz va ja s kr bn i pre gle d s tra nk s p om očj o pr is to pa na p odl agi t vega nj , v pr im er u pove čan ega t vega nja p a iz vede d oda tn e uk rep e v se gm en tu »s p oznaj s vojo s t ran ko « (KY C) in na področju stalneg a spremljanja trans akcijske dejavnos ti . V primer u odkri tih ods topanj, upoš tevajoč tudi kazalnike PP DF T , eno ta PPD B an ke zagot av lja p regl ed , če tako zah teva zakon oda ja n a pod roč ju PPD F T , pa t udi poročanje o st rankah in poslih pris tojni f inančn i obv eščevalni enoti. V svoji Politiki sprejem ljivosti je Ban ka sprejela še dod at ne u kre pe za pr epre či tev s prej em anj a s tra nk , k i ne us trezajo njenemu profilu pr ipravljenos ti za prevzemanje t veg an j. Po leg t eg a Ba nka zago tav lja v is oko s top njo ozavešč en os ti g led e PPD F T in f in an čni h sa nkcij z r edn im uspos abljanjem vseh zaposlenih B anke. varnos t in podobno. Skupina sp odbuja poslovno kul turo, ki om ogo ča s kl adn os t p osl ovanj a, in s t aln o dv iga ozaveš če nos t, na p ri me r z obveš čan jem p rek m es eč nika o s kl adn os t i pos lovan ja , ki n e vs eb uje zgo lj in for ma cij o p om em bn ih reg ula ti vn ih s prem em ba h , temve č tu di n ajn ovejš e in for ma cij e in š t udi je pr im er ov o različ nih t em ah , povezan ih s s kla dn os t jo pos lovan ja in e tiko. 39 preis kanih prim erov . 16 9 pregledov skladn os ti proces ov in drugih pregledo v . 121 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Not ran ja reviz ija je n eo dv is no, o bje k ti vn o in s vetovaln o oro dje za si s tem at ič no i n prof es ion aln o oce njevan je u čin kovito s ti pos topko v upravljanja t veganj, popolnos t i in funkcionalnos ti si s tem ov no tra nji h kont rol te r vode nja p os lovan ja Sk upi ne. Not ran ja reviz ija je p od ala n ep ri s tr ans ka zago tovil a Upr avi i n Nadzo rn em u s vet u gle de o bvla dovanj a t veg anj na k lj učn ih po dro čjih , i n sic er gl ede k ibe r net s ke var nos ti, s tre žni šk ih p lat for m Li nu x in W ind ows , pr es t r uk t ur ira nja na p odro čj u pos lovan ja s p rebi vals t vom , pro ces ov IC A A P , osebnih račun ov , pos topka najemanja zunanjih iz vajalce v , obvladov anja kreditnih in lik vidnos tnih t veganj , procesov kreditiranja (kre ditiranje prebivalst va – limiti na računih , kre dit n e kar t ice, s la ba p oso jil a, p os li s f ina nč nim v z vo dom), upravljanja poslovnih neprem ičnin, upravljan ja denarnih sre ds t ev v pos loval nica h in dr u gih . Iz v edene re vizije Not ran ja reviz ija s voje n al oge i n odg ovor nos t i iz vaj a po las tni p res oji i n v sk la du z le tn im n ačr to m revizi j, k i ga odo br i Up rava in p otr di Na dzor ni s vet. Na p odl agi i nte rn e me tod olo gij e in cel ovit e an alize t vegan j za leto 2021 j e Not ran ja reviz ija v B an ki iz ve dla 43 rev izij sk ih pr egl edov (od teg a tr i n a rav ni S kup ine), s ed em pa j ih je o dložil a zara di obj ek t ivn ih razl ogov. Nada lje s o revizo rj i opra vil i 27 pre gle dov pos loval nic , e n sk upe n pre gle d z lokal nim i revizor ji i n dva pre gle da kakovos ti n ot ranj e revizi je, ob a v S kupi ni . Pra v tako so r evizor ji s ode lovali p r i več s tr ate š kih p roje k ti h v vlo gi s vetoval cev . V eči na p ri poro či l, da nih v l et u 2021, je b ila izvedena v dogov orjenih rokih . Iz v ajanje e not nih pravil Not ran ja reviz ija ves č as izb olj šu je u čin kovitos t. Osr edo toča s e na spremljan je izvr ševanja re vizijskih priporoč il, usposab ljanje in izobr aževanj e, pre novo pr iro čn ika in li s ti ne za n otr anj e revidiranje, sveto vanje poslovodst v u ter zagotavljanje visokokak ov ost nega in profesionalne ga delov anja funkcije notranje revizije v Skupini . Notranja revi zija uvaja tudi enotna pravila delovanja notranjerevizijske funkcije v Skupini in redno na dzo r uj e n jih ovo s p oš t ovan je . Notranja revizija pregleduje ključ na t veganja pri pos lov anju Skupine, s vetuje poslovodst v u na vseh ravneh in pogla blja razumev anje posl ov an ja Ban k e. Daje neodvis na in ne pris trans k a zagotovila glede upravljanja ključnih t veganj, upravljanja Banke in delo v anja notranjih k ontrol ter s t em krepi in šči ti vrednos t Ban ke . Upoš te v ani so bi li najviš ji s tandardi Not ran ja reviz ija in d r uge n ot ran jerev izij ske s lu žbe v S kup ini del uj ejo v s kl adu z : Notr anja r e v izij a 69 opravljenih nač r tovanih in izrednih re vizij v Banki . 28 st rok ovnjak ov Notranje r evizije . Zak onom o bančništvu (ZB an- 3) ali d r ugi mi za koni , ki u rejaj o poslov anje članic Skupine K odeksom etik e notranjih revi z or j ev K odeksom na čel notranjega re vidiranja Mednarodnimi standardi strok o vnega ravna nj a pri notranjem re vidir anju 122 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izjav e o k orpor a tiv nem upr av ljanju 123 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izjav a o odgo v or nos ti p o s l ovo d s t va Sk lad no z d olo čb ami 134. č le na (2. o ds t avek) Zakon a o trgu fina nčnih instr umento v 17 , Uprav a potrjuje nav edbe v pos lov ne m poro čil u , ki s o sk la dne s p ri ložen imi rač un ovods ki mi izkazi p o s tan ju n a dan 31. d ece mb ra 2021 ter p red s tav lja jo re sn ičen i n po š ten p ri kaz fin an čn eg a s tan ja Ba nke in NL B Sk upin e te r izidov n jun eg a pos lovan ja za le to, ki se j e konča lo dn e 31. de cem bra 2021. Upr ava pot r ju je, da j e pos lov no p oro čil o poš t en pr ikaz dog odkov in izi dov pos lovan ja B an ke in Sk upin e te r nj une ga fi na nč ne ga po ložaj a, vk lj uč no z op is om bi s t ve nih v r s t t ve gan j, ki s o jim č lan ice S kup in e, vk lju čen e v kons ol ida cijo , kot celot a izpostavlje ne. Ljubljana, 11. april 2022 17 Z TFI -1, U ra dn i li s t R S , š t. 77 / 18, 17 / 19 – po pr., 66/ 19 in 123/ 21. U pra va N L B Archibald Kremser član Andreas Burkh ardt član Blaž Brodnjak predsednik 124 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo  svetovanje podjetjem v zvezi s st ruk t uro k apitala  pos lov no s t ra teg ijo in s oro dn imi za devami t er s vetovan je in s to ri t ve v z vezi z zd r užit vam i in prev zem i po dje ti j   denarn o posredniš t vo na medban čnih trgih   svetovanje v zvezi z upravljanjem naložb   h ramba vrednos tnih papir jev in druge stor it ve  povez ane s hra mb o   kred it ne b oni tet ne s tor it ve: zbiran je  ana liza in pos re dovanj e inf or ma cij v z vezi s k re dit no s po so bno s tj o   od dajanje sefov   inve s ti cij ske s to ri t ve in p os li te r pom ožn e inves t ici js ke s tor it ve po Zakon u o trg u f in an čni h in s tr um en tov ( ZTFI) Ba nka la hko opr avl ja n as le dnj e dod at ne f in an čn e s tor i t ve po 6. čle n u ZBan - 3:  zavarovaln o zas t opn iš t vo po zakon u  ki ur eja zava roval ni š t vo  s kr bn iš ke s tor it ve po zakon u  ki ur eja inve s tic ij ske s kla de in družbe za upravljanje  kre dit no p os red ni š t vo pr i p otro šn iš k ih in dr u gih k red it ih Dovoljenje z a opravljanje bančnih s tori tev je objavljeno na urad ni s pl etn i s t rani B S: ( ht tps:/ /ww w . bsi . si/fin ancna -s tabilnos t/ s ubjekt i-n adzora/ ba nke - v- sl oven ij i/ 8 / nova-ljubljans ka-banka- dd- ljubljana ). Do v o ljenje za opravljanje bančnih storitev Sk lad no z d olo čb ami 14. č le na ( 1. od s ta vek) Sk le pa o po sl ovn ih kn jiga h in le tn ih po roč ilih b an k in hr anil nic ( Ura dni l is t R S , š t. 184/21), k i ga j e sp reje la B S na p od lag i poo bla s ti l iz 109. čl en a Zakona o b anč ni š t vu 18 (ZBan- 3), NLB v nadaljevanju navaja vse vr s te f in an čn ih s to ri tev, ki jih je v s kl ad u z dovolj enj em B S iz vaja la v obd obj u, za ka tere ga je b ilo p ri pra vlj eno p os lovn o po roč ilo. NLB ima dov oljenje za opravljanje bančnih stor itev skladn o s 5. čl eno m ZBan - 3. B an čn e s tor i t ve s o s tor it ve sp reje ma nja dep ozitov in dr u gih v rač lji vih s re ds tev o d jav no s ti t er da jan je kre dit ov za svoj r ač un . Banka ima dovoljenje z a opravljanje vzajemno pr iznanih in dod at nih f i nan čn ih s to r itev. Opravlja lahko nasledn je vzajemno pr iznane finan čne s torit ve po 5. č len u ZBa n -3, i n sic er :  sp reje ma nje d epozi tov in dr u gih vr ačl jiv ih s red s tev o d javnos ti  dajanje pos ojil  kar vključuje: • p otrošni ška posojila • h ipotekarna pos ojila • o dku p ter ja tev z re gre som a li br ez nje ga (fak tor in g) • f inanc iranje k omercialnih poslov , vključno z izvoznim fi na nci ran jem n a po dla gi od kup a z dis kon tom in b rez regr es a dol goro čn ih n ezapa dlih t er ja tev , zavarovan ih s fin ančnim i ins tr ument i (for feiting)  plačilne stor it ve  izdajanje in upravljanje dr ugih plačilnih ins tr umentov (na pr im er po tovaln ih čekov in b anč ni h me nic)  kadar ta s tor it ev ni v klj uče na v s t or it ev iz prej šn je to čke  iz dajanje garancij in drugih jams tev  trg ovanje za s voj r aču n ali za ra ču n s tra nk : • z instr umenti de narnega tr ga • s t ujimi plačiln imi sreds t vi, vključn o z menjalni škimi pos li • s s tandardiziranimi term insk imi pogodbami in opcijami • z valutni mi i n obr estnimi finančni mi i nstr umenti • s prenos ljivimi vredno st nimi papirji  so del ovanje p r i izdaji v red no s tn ih pa pir jev in s t em povez an e s to r it ve 18 Ur adn i li s t R S , š t. 92/ 21 in 123/ 21. 125 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izjav a o upravljanju NLB V sk la du s p eti m ods tavkom 70. č le na ZGD -1 19 NLB po da ja Izjavo o u pra vlj anj u NLB , k i je de l pos lov ne ga po roč ila , vk lju čen eg a v Letn o po roč ilo N LB Sk upin e za le to 2021. Gl av na fu nkci ja te izj ave je pr avoč as no o bvešč anj e vla ga tel jev o uskl ajenos ti sis tem a k orporat ivnega upravljan ja Banke. 1. IZ JA V A O SKLADNOSTI S K OD EKSOM UP R A VL JANJA JA VNIH DELNIŠKIH DRUŽB NLB k ot javna delniška družba, k atere delnic e so uvrščene na or ganizir ani trg vr ednostnih papirjev v Sloveniji, r azkriva skladnost s Slov enskim kodek som upr avljanja javnih delniških družb, ki velja z a Bank o in sta ga spr ejela Ljubljansk a borza vr ednostnih papirjev in Z druženje nadzornik ov Slo venije dne 27. oktobr a 2016 (v eljaven od 1. januarja 2017). Informacije v tej točki pr edstavljajo »Izjav o o skladnosti s Kodek som upr avljanja javnih delniških družb«, kot je opr edeljena v 24. členu P r avil Ljubljansk e borze vr ednostnih papirjev z dne 27. maja 2020 ( https:/ /ljse.si/si/pr avila-borze-in-drugi-akti/252 ). 1.1. Sk lice vanje na K odek s upravljanja javnih delni ških dr už b Priporočila najboljše korporativne prakse pomagajo obliko vati transp arenten in razumljiv sistem upravljan ja, kar z vi šu je ra ven zau pan ja ta ko dom ačih kot t u jih vl aga te ljev, zapo sl eni h, d r ugi h del ežni kov ( reg ula tor ji , dob av ite lji i td .) in tu di š ir še j av nos ti. O dl oči tev, k ate rem u kode k su b o B anka sl edi la , s ta s prej ela s ku pa j Upra va in Na dzor ni s vet B an ke s sp reje tj em Pol it ike upra vl jan ja NLB (novem be r 2020). V le tu 2022 bo S kup ina a k ti vn o an alizi rala s pr eme mb e pre nov ljen e različ ice S loven ske ga kode ks a up rav lja nja j avn ih de lni š kih dr užb , ki s e bo p r v ič up orab il za pr ip ravo Izja ve o upra vl jan ju NLB za po sl ovno l eto 2022. NLB p a ima t u di s voj kode ks u pra vlj anj a. Kode ks r av nan ja v NLB S kup ini j e s tan dar dizira n dok um en t za vse č la nice Sk upin e, k i def in ira v redn ot e, dol oča s tan dard e et ičn eg a pos lovan ja in s l uži kot s mer n ica za vs e od nos e s kom ite nt i, k onkure nti, po slov nimi pa r tnerji, državn imi o rgani, regu latorji in de lni čar ji al i za not ran je od no se m ed zap os len im i. Po le g teg a sl uži t u di kot os nova za vr edn ote i n osn ovn a n ačel a ravnanja Skupin e ter njenim zaposlenim zagotavlja smer nice 19 Zak on o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur adni list RS, št. 65/09 in naslednji). rav na nja . Na men t eg a pr is to pa j e zagot ovit i sk la dno s t z vs em i veljavnimi zak oni, predpisi in s tandardi. Objav ljen je na spletni s tra ni B an ke ( ht tps:/ / w w w . nlb . si/ skladnos t-in- integriteta ). Skladn ost z omen jenim kodeksom je v tej I zjavi o upravljanju NLB pr eds tavl jen a n a pod lag i na čel a »sp oš t uj a li po jas ni « , v kate ri B an ka poj as ni razl oge za o ds t opa nja a li pa u te me lji , zakaj do loč eni h pr ipo roč il ne u poš teva oziroma ka ter e alt er na ti vn e pra ks e iz vaj a, p retež no zl as t i zarad i s trož je ba nč ne uredit ve. Izjav a se nanaš a na sis tem upravljanja Banke od začet ka do konc a pos lov ne ga le ta, k i pa s ta en aka tu di zač etk u in konc u kole dar s kega l eta (od 1. jan u ar ja do 31. d ecem br a). Izjava o u pra vlj anj u NLB je v kl juč en a v pos lov ni de l Let ne ga poročila NLB Skupine ( objavljeno na ht tps:/ /ww w . nlb .si/ fin ancna -poro cila ), prav t ako pa je l oče no p oroč ilo o bja vlj en o tu di n a sp let ni s tran i B anke v p ogl avj u o kor pora ti vn em upravljanju ( ht tps:/ /ww w . nlb . si/korporat ivno - upravljanje ) in na spletni s trani Ljubljan ske borze vrednos tn ih papirjev ( ht tps:/ / seonet . ljse . si ). NLB s i pr izadeva d vign it i rave n tra ns pa ren tn os t i pos lovan ja ter o bvešč a svo je de lnič ar je in d r ugo s t rokovn o jav no s t sk la dno s P ri poro či li jav ni m dr užb am za obve šča nje (Ljubljanska bor za, v v eljavi od 18. dece mb ra 2020) v elek trons kem sistem u obv eščanja Ljubljan ske borze ( ht tps:/ / ljse . si/ si/ pr avil a-borze-in-drugi-ak ti/ 252 ), skl adn o s Pra vil i Luk s emb ur š ke bor ze ter s kla dn o s Prav ili Lo nd on ske bo r ze pre k Reg ul ato rn e po ročeval ske s lu žbe Lo nd on ske bo r ze (Regulatory News Ser vices ). Sistem k orpor ativnega upr avljanja Banke in vse r elevantne informacije o vodenju Bank e, ki presegajo z ahtev e 70. člena Z ak ona o gospodarskih družbah (ZGD-1), so objavljeni v poglavju Upr avljanje tveganj v t em letnem por očilu, kjer je opisano upr avljanje tveganj na podr očju okolja, družbe in upr avljanja (ESG – Envir onmental Social Governanc e) za leto 2021, ter v poglavju T rajnostno poslo vanje v tem letnem por očilu in v P or očilu o trajnostnem poslo vanju NLB Sk upine ( ht tps:/ / www.nlb.si/tr ajnost ). Nek ateri drugi vidiki delov anja or ganov upr avljanja Banke so opisani v poglavju K orpor ativno upr avljanje v tem letnem por očilu ter v Politiki k orpor ativnega upr avljanja NLB (nov ember 2020), ki je objavljeno na spletni str ani NLB ( https:/ /www.nlb.si/korpor ativno-upr avljanje ). Informacije o P olitiki r aznolik osti in P olitiki nagr ajevanja so pr av tak o opisane v Razkritjih v okviru 3. stebr a skladno z baselskimi standar di ( https:/ / www.nlb.si/financna-por ocila ). 2. SKLADNO ST S SL O VENSK IM K OD EKSOM UP R A VL JANJA JA VNIH DELNIŠKIH DRUŽB Ba nka n e upo š teva ali d eln o im ple me nt ira al i del uj e sk lad no z različ ni mi , v veči ni pr im erov s t rožji mi b anč ni mi p redp is i v z vezi z nasl ednjimi pr iporočili: Pri poro čil o š t. 8.5 : V ute me lji t v i pre dlo gov za Sk upš či no, N LB ne n avaj a mo rebi tn ih n as prot ij i nte res ov , sa j so ta že v kl juč en a v pos t ope k oce njevan ja p ri me rn os t i kand ida ta (Fi t & Pro per) . Pri poro čil o š t. 10.1 : Pr i ocen jevan ju p ri mer n os t i kand ida ta za čla na N adzor n ega s vet a se u pora blj ajo zakon s ko dolo čen a me ri la , vend ar kan dida t i nim ajo p os ebn eg a pot rdi la o s voji s tro kovni u sp oso blj en os t i za čla ns t vo v Nadzor n em s vet u, kot je na p r ime r cer ti f ikat Zdr uže nja n adzor n ikov Sloven ije ali dr u ga u s tre zna l is t ina , m oraj o pa izp oln jevat i vs e s tr oge pog oje v s k lad u z ba nč no zakon od ajo. Pri poro čil o š t. 12.2 : V Pos lovn iku o d el u Nadzo rn eg a sve ta NLB ni s o na veden e vs e vr s t e tra ns akcij , za kat ere Up rava pot reb uje p red ho dn o odo br itev N adzor n ega s vet a, am pa k le s kli cevanj e na 24. čle n Sta t ut a. O me nje ni p os lovn ik pra v tako ne vključ uje ocenjevanja, iz obraže vanja in usposabljanja čla nov N adzor ne ga s veta . Na vede ne d olo čb e so d el dr u gih intern ih dokumentov ali sklepov organov upravljanja. Pri poro čil o š t. 12.3 : V Pos lovn iku N adzor n ega s vet a NLB ni pr egl eda t em in č as ovne ga o k vir a, k i ju m ora U pra va sp oš tova ti p ri s voje m red ne m poro čan ju N adzor n em u sve tu . V en dar p a s ta pr egl ed vs eb in in ča sov ni ok vir re dne ga poro čan ja N adzor ne mu s vet u v klj uč ena v l et ni A kcijs ki n ač r t Nadzo rn eg a sve ta te r v Sta t ut. St rokovn e s luž be B an ke sk r bijo, d a Na dzor ni s vet pr avoča s no pr ejm e in for ma cij e. 126 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Pri poro čil o š t. 15.3: NLB od s to pa od t eg a pr ipo roč ila , ker je pre ds edn ik Na dzor ne ga s veta h kra t i tu di pr eds ed nik Kom is ije za im e nova nj a. Pri poro čil o š t. 17.1: V let u 2021 č lan i Nadzo rn eg a Sveta ni s o prejeli sejnine, so pa prejeli nadome st ilo za opravljanje fu nkci je v vi ši ni, k i jo j e dol oči la S kup šč in a dne 21. o k tob ra 2019 in dn e 15. jun ij a 2020. Nagr ajevan je č lan ov Nadzo rn eg a sve ta urej a Poli ti ka prej emkov čl an ov Nadzor n ega s vet a NLB in čla nov U pra ve NLB , ki j o je Na dzor ni s vet s prej el 15. ok tobr a 2021 in Sk up šč ina 16. d ece mb ra 2021. Gl as ovanj e Sk upš či ne o om enj eni p ol iti ki je b ilo p os vetovaln e n arave . Pri poro čil a š t. 21.4 do 21.6: V le tu 2021 N LB ni za gotov ila variabilnega nagrajevanja v obliki delnic NLB noben emu čla nu U pra ve, pra v tako de lni š ke opci je in p ri me rl jiv i fi na nč ni in s tr um en ti n e pr eds tavl jaj o veči ne var ia biln eg a pla čil a za katerega koli člana Uprav e NLB. Glede iz plačila v ariabilnega dela nagrade v navadnih ali prednostnih delnicah NLB ozir oma z njimi povezanih instr um entih ali enakovrednih ne den ar ni h in s tr um en ti h NLB de lu je s kla dn o z na jn ovejš imi sp rem em bam i, k i jih u vaja Zakon o b an čni š t vu ( ZBan - 3) 20 , ki je za čel ve lja ti 23. j uni ja 2021. S kla dn o s 3. toč ko dr uge ga od s tav ka 190. čle na ZB an - 3 vs aj 50 % var iab iln ega d el a na grad e (med d r ugim) v sakeg a čl an a Upr ave NLB s es to ji iz na vadn ih ali p red nos tni h del nic N LB ali z n jim i povezani h ins tr umentov ali enako vrednih neden arnih ins tr um entov (v nadaljev anju skupaj ime novani: ins tr ument i). Navedena zaht eva velja za n eo dložen i in od ložen i del var ia biln eg a de la na grad e (razliku je s e od pr ip oro čil 21.4 i n 21.6, ki do lo čat a, da var iab iln i prej em ki , izpla čan i v ob liki d eln ic , kot t udi iz vr š evanje d eln iš ki h opc ij al i kater ih koli d r ugih p rav ic do pr ido bit ve del nic al i pra vic d o prej em kov , p rera ču nan ih gle de n a gib anj e cen d eln ic , ne s m ejo bi ti m og oč i vs aj tr i l eta po n jih ovi do del it vi) . Če vari abil na n agr ada p os am ezne ga identificiranega zaposlenega v določenem letu ne presega 50.000 EUR in n e pre se ga en e t ret jin e nje gove cel otn e na grad e za tako le to, ZBa n -3 d opu š ča izje mo o d zaht eve, da m ora bi ti var ia bil ni de l na grad e izpl ača n v ins tr um en tih . Dn e 15. ok to bra 2021 j e Nadzo rn i s vet B anke s pre jel n ovo Poli ti ko preje mkov čl anov N adzor n ega s vet a NLB in č lan ov Upr ave NLB , k i jo je o dob r ila S kup šč in a na za se dan ju 16. dec emb ra 2021. G la sovan je Sk upš či ne o o me nje ni p oli tik i je bil o p os ve toval ne na ra ve. 20 Zakon o b a nč ni š t v u ( ZB an - 3; Ur ad ni l is t R S 92/ 21). Pri poro čil o š t. 25.3: Ba nka od s top a od p ri poro či la gl ede rota cij e zun an jih rev izorj ev (vsa j na s ed em le t), up oš t eva pa dol oči lo ZB an -3, k i do pu šč a dal jš e obd obj e. Vendar p a je revizor za men jal r evizor s kega p ar tn er ja, k i je b il od govoren revizi jo rač un ovods k ih izkazov NLB in NLB S ku pin e za let i 2020 in 2021. Pri poro čil o š t. 27.4: NLB pr ip rav i Fin an čn i kole dar , ki je objavljen na splet ni st rani Banke ( ht tps:/ /w w w . nlb .si/ financni -koledar ), ki vs ebu je in for m aci je o pr ič akovanih da tu mih S ku pš čin , n e vs eb uje p a inf or ma cij o d at um u izplačila dividend. Datum izplačila dividend je nav eden v obj avi d nev neg a red a in pr edl aga nih s kl epov, ki na j bi ji h sprejela Skupščina ( ht tps:/ /w w w . nlb . si/ s kupscine ). Dat um izpl ači la di vid en d se do lo či n a pod lag i Prav il p osl ovanj a KDD (C entraln a klirin ško depotna dr užba). Pri poro čil o š t. 29.2: Banka izvaja trajnos tno poročanje po St an dard ih po roč anj a o tra jno s tn em raz voju (Gl oba l Rep or ti ng In it iat ive S tan dar ds - G RI). P rav iln os t in for m aci j v tra jn os tn em p oro čil u bo p rever ila d r uga in s t it uc ija , ki je pr im er n a za ne odv is no z un anj o pre soj o tra jn os tn eg a poro čan ja , pre dvi dom a že za le to 2022 (to vk lj uč uje t ud i s tan da rde G RI). Vend ar p a je B anka že s pre jel a odl oči tev, da bo le ta 2022 pr izn an s loven sk i razi skovaln i in š ti tu t n a pod roč ju naravoslovja in tehnologije iz vedel neodvisn o zunanje preverjanje izr ačuna vanja ogljičnega odtis a. Pri poro čil o š t. 29.9 : NLB n a svo jem s pl etn em m es t u n e obj avl ja po sl ovni kov svoji h orga nov (U pra ve, Nadzo rn eg a sve ta in n jeg ovih kom is ij ). Vendar p a B anka v sako le to razk ri je se s tavo, kom pe ten ce in d elo s voj ih org an ov upra vlj anj a v Izjav i o up rav ljan ju N LB in jo o bjav i v Let ne m por oči lu NLB S kup ine , na s voji s pl et ni s t ran i ( ht tps:/ /ww w . nlb .si/ korporativn o- upravljan je ) in n a sp let ni s t ran i Lj ubl jan ske bor ze vrednost nih papirjev ( ht tps:/ / seone t.l jse.si ). 3. GL A VNE ZNA ČILNO STI SISTEMO V NO TR ANJIH K ONT ROL IN UPR A VLJANJ A T VEGANJ V POVEZ A VI S POST OPK OM R AČ U N OVO D S K EG A POR OČ ANJA NLB m ora up oš t evati d olo čb e Ure db e o kapit als ki h zaht evah (CRR) , vk lju čn o z nje no s pre me mb o, sk up aj z vs em i del egi ran imi a k ti , Zakona o b an čni š t vu ( ZBan - 3) in S kl ep a o uredit vi notranjeg a upravljanja, upravljalnem organ u in procesu ocenjevanja ust reznega notranjega kapitala za ban ke in hr ani lnic e ter u s tr ezni h Sm er nic EB A , k i me d dr ug im urej ajo o bveznos t B a nke, da v zp os ta vi i n vzd r žu je us trezn e si s tem e n otr anj ih kont rol in s i s tem a up rav ljan ja t vegan j. Zaradi zgo raj n ave den eg a je NLB raz v il a trd en in zan es lji v sis tem notranjeg a upravljanja, ki obsega: • jase n org anizac ij sk i us t roj z n at anč no o pre del jen im i, pre gle dni mi in d os led nim i no tra nji mi razm er ji n a po dro čj u od govo r no s t i, • učink ovite postopke upravljanja t veganj za ugotavljanje, mer jenje o ziroma ocenjevanje, upravljanje in spremljan je t veganj, vklj učno s pripravljen os tjo za pre vzemanje t veganj , st rategijo upravljanja t veganj , ICA AP , IL A AP , nač r tom sa nac ije i n por očan je m t veg anj , k i jim je a li bi ji m lah ko bila Skupina izpos tavljena pr i svojem poslovanju, • vklj uči tev gl avn ih s me rn ic n a po droč ju s t ra teš ki h t veg an j v letni pregled poslo vnega načr ta, pos topek priprave plana, sprejeman je drugih pomem bnih odločitev , • prim er ni m eh an izmi n ot ran jeg a na dzora , ki v klj uč uje jo t udi ustrezne admin istrativne in raču nov odsk e p ostopk e, • us trezn e po lit ike in p rak se n ag rajevan ja , ki s o sk la dn e s pre uda rn im in u čin kovit im up rav lja nje m t veg an j ter s t em spodb ujajo upravljanje t veganj. 3.1. M ehanizm i not ranjih k ontrol Us t rezn os t m eh anizm ov n otra nji h kont rol je d olo čen a n a podlagi neodv isnos ti , kak ovost i in v eljavnos ti: • pravi lnikov in kon tro l iz vedb e org aniza cij sk ih , po sl ovni h in del ovni h pro ces ov Ba nke (not ran je kont rol e) in • not ranjih kontrolnih funkcij in oddelkov (notranje kontrolne funk cije ). 127 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 3.1.1. No tran je kont rol e Avgus t a 2021 je B an ka pos odo bila s i s tem n ot ranj ih kont rol s sp reje tj em do pol nje ne p oli tike S is te ma n ot ran jih kon tro l, ki je u s kla jen a z m edn aro dni mi re gu lat or nim i zah tevam i in s tan da rdi (CR R , Zakon o ban čn iš t vu , B IS , COS O, sk lep B S , EB A in dr u gi) . Sis tem n otr anj ih kont rol p om eni n iz pra vil , po s top kov in organizacijskih st ruk t ur , name njenih za: • z agotavljanje učinkovitega in doslednega izvajanja s trategi j in poslovanja NLB, • zagotav lja nje u čin kovit ih in d os led nih p roce sov in pos t opkov v NLB , • z aščito vrednosti sredstev NL B, • z agotavljanje zanesljivos ti in integritete račun ovodst va ter upravljanja podat ko v in informacij, • z agotavljanje delovanja in poslovanja NLB skladno z vsemi veljavni mi pravili in pr edpisi. Si s tem n ot ran jih kont rol v N LB je za sn ovan tako, da zagot av lja , da za vs ako kl juč no t vega nje o bs t aja pr oce s ali drug ukrep za zmanjšanj e ali upravljanje tak ega t veganja in da je t ak pro ces a li uk rep u čin kovit za ta n am en . Nave den a po lit ika uva ja nov o pis t reh o bra mbn ih li nij , in s ice r :  Pr va raven (l ini ja) kont rol s e iz vaja v p os lovn ih in ne pos lovn ih o rgan izaci js ki h eno tah (OE ): kont rol e so zasnovane tak o  da zagotavljajo ustrezno iz vajanje poslovnih dejavno st i  tj  zagotavljanje poslovanja Ba nke  Nadzor n a vs akem o d ind ivi du aln ih po sl ovni h pod roč ij iz vaj a pr is to jn a org anizac ij ska en ota (OE )  ki je od govo r na z a iz ve db o po s to pkov   D r uga r aven kon tro l je razde lje na m ed kon tro ln e fu nkcij e Upravljanja t veganj in Skladn os ti (vključno z PPDFT in upravljanjem inform acijske varnos ti)  ki i zvajajo ne odv is ne kon tr ole i n na dzor na d del ovanj em kont rol na pr vi obramb ni liniji  Funkcija skladn os ti poslovanja skr bi za nadzir anje pravilnega iz vajanja in z agotavljanja sk la dno s ti ( lin ijs ke kont rol e) z regul at iv nim o k vir om  za njeno dosledn o interpretacijo na ravni Skupine ter za identif ikacijo  ocenjevanje  preprečev anje in spremljanje vs eh t ve gan j sk la dn os ti i n in tegr i tet e v NLB  Funkci ja upravljanja t veganj usm erja kontrolo in upravljanje t veg an j z opre de ljevan jem p oli tik i n me tod olo gij za ocenjevanje in upravljanje t veganj   T re tjo r aven kon tro l iz vaja f un kcija n ot ranj e revizi je  ki oce nju je in r edn o prever ja p op oln os t  fun kcion aln os t i n us t rezn os t s is t em a not ran jih kon tro l  Not ranj a revizi ja je po pol no ma n eo dvi s na o d kont roln ih f un kcij na p r vi in drugi ravn i  Če se v p roce su iz va jan ja n otra nji h kont rol p oja vijo pomanjkljivo st i, nepravilnosti ali kršit ve , te obravnava Odbor za ope rat iv na t vega nja ( ki j e kolek t iv ni or gan o dlo čan ja , ki g a ime nu je U prava B an ke in je v zp os ta vlj en za iz ved bo posameznih nalog v okviru pooblast il Uprav e Bank e ). Om en jen i odb or s pre jem a od loč it ve z nam en om u s tre zne ga ukr epa nja i n obveš ča Up ravo B an ke o pom an jkl jivos tih in ukr epih , s pre jet ih za ta n am en . 3.1.2. Fun kcije n ot ranj ih kont rol Funkcije n ot ran jih kon tro l so d el si s te ma n ot ran jeg a upravljanja Ban ke. F unkcije notranjih k ontrol vklju čujejo: a) Funkcij a notranj e re vizije F unkcija Notranje re vizije je organiz irana skladn o z Listin o o del ovanj u fu nkcij e Not ran je rev izije v N LB , ki jo j e Up rava sp reje la 13. n ovemb ra 2018 (i n dop oln ila 13. a vgu s ta 2019) v so gla sj u z Na dzorn im s veto m NLB ( 30. novem bra 2018 i n 6. se ptem br a 2019). Lis tin a o del ovanj u Not ran je reviz ije v NL B je krov ni d oku me nt o razum evan ju in v log i no tra nje rev izij e v NLB , ki o pre del ju je namen , pris tojnos t i, odgovornos ti in naloge Notranje revizije v NLB , s kl adn o z Me dn aro dnim i s ta nd ardi s trokovn ega rav na nja p ri n ot ran jem rev idi ranj u . Lis t in a dol oča p ol ožaj Not ran je reviz ije v o rgan izaci ji, v kl juč no z n ar avo razm er ja funkcijske odgovornos ti vodje Notranje re vizije organu na dzora , daj e poo bla s t ila n otr anj im revizo rj em za dos top do zapi sov, z apo sl en ih , pros t orov in o prem e, k i so p om em bni za izvajanje njihovih nalog, ter opredelj uje področje in dejavnos ti Notranje revizije. Uprava NLB je vzpostavila neodvisno notranje r evi zijsko fu nkci jo, ki d aje za gotov ila in s vet u je n a pod roč jih up rav lja nja t veganj, notran jega kontrolnega sis tema in upravljanja NLB . Pos lan s t vo in gla vn a na log a Not ran je reviz ije s t a kre pit ev in zaščita vrednos ti B anke s podajanjem objekti vnih zagoto vil na p odl agi o cen e t ve gan j, s s vet ovanje m in po glo blj eni m razumevanjem delo vanja Banke. Poleg tega Notranja re vizija iz vaja re den n adzo r na d kakovost jo de lovan ja os t alih n ot ran je revizi js kih s l užb v S kup ini t er s kr bi za n ene he n raz voj f un kcije notranjega revidiranja. Sk lad no z zakon s kim i do loč ili j e Ba nka org aniz iral a Not ran jo revizi jo kot ne od vis n o org aniza cij sko en oto, k i je pr im ar no o dgovor n a Nadzo rn em u s vet u NLB , s eku nd ar no pa Upravi Banke. Nadzo rn i s vet NLB obvezn o po da s ogl as je k im en ovanj u, na graj evanj u in razre ši t v i dire k to rj a Not ran je revizi je, s č im er se zag otavlja njeg ov a neodvisnost in s tem tudi neodvisnos t delovanja Notranje re vizije. b) Funkcija upravljanja t veganj F unkcija upravljanja t veganj je organizir ana skla dno z Lis tin o o del ovanj u fu nkcij e upr avl jan ja t vegan j v NLB , k i jo je Upr ava s prej ela v s og las ju z N adzor n im s vetom N LB . Li s ti na o delov anju fun kcije upravljanja t veganj v NLB predstav lja krovni dokument o razumevanju in vlogi fun kcije upravljanja t veganj; opredeljuje namen, vel javo i n način delo vanja ter pooblas til a in odgo vornos ti fun kcije upravljanja tveganj sk la dno z za htevam i Zakona o b an čn iš t vu ( ZBa n -3) t er Sk le pa o uredit vi notranjeg a upravljanja, upravljalnem organ u in procesu ocenjevanja ust reznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. F unkcija upravljanja t veganj je pomemben del celotneg a procesa vodenja in upravljanja Skupine. Funk cija upravljanja t veg an j je v NLB o rgan izira na v o k vir u Podro čja t vega nj , ki g a pok r iva čl an Up rave, o dgovor en za t ve gan ja (CRO). P odro čje t veganj vključ uje nasle dnje organizacijske enote: • T veganja , • Kreditne analize pravnih oseb, • Kreditne analize standardiziranih segmentov , • V redn ote nje i n kont rola , • Pr es tr uk tur iranje, • Upravljanje problematičn ih naložb in izter java. F unkcijo upravljanja t veganja opravlja organizacijska en ota T ve gan ja . Pri s to jno s ti , po obl as t ila i n odg ovorn os t i T veg anj za s top a dire k tor s ek tor ja . Funkcion aln o in org aniza cij sko so T vegan ja lo čen a od d r ugi h fu nkcij , k jer s e sp reje ma jo po sl ovne o dlo či t ve in p r i kater ih l ah ko pri haj a do potencialnega na sprotja interesov s funkcijo upravljanja t veganj. V odja funkcije upravljanja t veganj ima nepos reden dos t op do U pra ve NLB , hk ra ti p a tu di n eovi ran in n eo dv is en dos t op do N adzor ne ga s vet a NLB in Komi si je za t vegan ja pr i Nadzo rn em s vet u NLB . F unkcija upravljanja t veganj je v posam eznih članicah Skupine urejena sk ladno z lokalno z akonodajo, upoštevajoč izho di šča za p os ta vi tev , org aniza cijo t er ak tiv no s ti n a področju upravljanja t veganj v članicah , k ot je opredeljeno v dokument u »Standardi upravljanja t veganj v NLB Skupini« . Opis ani stan dardi na področju upravljanja t veganj 128 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo pom en ijo za č lan ice S kup in e osn ovn a izh odi šč a, kat er im mo rajo p ri lag odi ti s voj o orga nizac ijo, s tra teš ke sm er ni ce za prevzemanje t veganj, interne polit ike, metodologije ter sis tem poročanja. Upr avl jan je t vegan j in kont rol a se iz va jat a pre k jas n e organizacijske str uk ture z opredeljenim i vlogami in odg ovorn os t mi . O rgan izac ija in r azme jit ev pr is to jno s ti s ta zasnovani tak o, da preprečujeta nas tanek nas protja interesov ter zagotavljata pregleden i n dokumentiran pos topek sprejemanja odločitev , ob us treznem pret oku informacij navzgor in navzdol. V NL B je poslovno podr očje Upravlj anja t veg an j, k i obs eg a več s t rokovni h pod roč ij , zado lžen o za: obliko vanje in pre verjanje politik Skupine na področ ju upravljanja t veganj, dolo čanje omejitev , n adziranje usklajevanja ter redno spremljanje izpos tavljenos ti t veganjem in omejit ev , ki tem el jijo n a ce nt ralizi ran em po roča nj u na ra vn i Sk upin e. Skupina daje velik poudarek kultur i upravljanja t veganj in o zaveščenos ti o njej v celotni Skupini. Ok vir upravljanja t veganj Skupine je usm erjen v prih odnos t in prilagojen nje ne mu p os lovn em u m ode lu in u s t rezn em u prof il u t ve gan j. c) Funk cija skladnosti, fun kcij a informacijs k e varnosti in funkcija pr eprečev an ja pr anja denarja in financiranja terorizma Skladn ost pos lovanja in krepitev integritete v Skupini v svoji vlogi funkcije notranje kontrole izvaja kontrolne dejavnos ti na nas lednjih področjih: • prepreče vanje pranja denarja in finan ciranja terorizma (lo čen o za NLB i n Sku pin o), • infor m aci js ka varn os t in va rs t vo po dat kov , • vars t vo o se bn ih po da t kov , • upravljanje regulativn e skladnos ti , • prepreče vanje prev ar in notranje preis kav e, • fizi čn o va rovan je , • razvoj m et odo log ij t vegan j na p odr očj u sk la dno s ti i n določitev ter spremljanje s tandardov na področju etičn os ti in integritete, • usklajevanje politik in praks znotraj Skupine (področje komp ete nc zn ot raj S kl adn os t i pos lovan ja in k rep it ve integritete). Skladn ost pos lovanja in krepitev integritete je organizacijska en ota B an ke, ki je g led e na o rga nizac ijs ko s tr uk tu ro um eš čen a ne pos re dno p od U pra vo Ba nke. B an ka je sp reje la Poli ti ko o inte gr it eti i n sk lad no s ti p os lovanj a v NLB in N LB Sk upin i (Razl ičic a 1, dec emb er 2016) , ki ur eja n ači n in ob se g dejavnos ti f unkcije skladnos ti v Bank i. Ločene politike urejajo različ n a pod roč ja, k i so o rga nizir an a v ok vi r u Sk la dno s ti pos lovan ja in k rep it ve inte gr ite te v NL B . Nadzo r na d skladn os tjo poslovanja je v pris tojnos ti S kladnos ti pos lov anja in kr epi t ve in teg ri te te. Na t ak n ači n je zag otovlj en o ne odv is n o delovanje Skladnos ti poslovanja in krepit ve integritete od os ta lih s lu žb v B ank i. Dir ek to r Sk lad nos ti po sl ovanja i n kre pit ve int egr it ete v B an ki ne opravlja noben e druge fun kcije, ki bi lahko predstavljala kakr š ne koli možn os t i za n as ta ne k na sp rotj a in tere sov. Za zagot avljanje te neodvisnos ti dire k tor por oča neposredno čla nu U pra ve Ba nke, o dgovor n em u za sk lad no s t (vkl juč no s funkcijami inform acijske varnos ti, vars t va osebnih podat ko v in PPD F T ), s č ime r je do da tn o zago tovlj en a ne odv is no s t delovanja Skladnos ti poslovanja in krepit ve integritete. Ker so f un kcije in for m aci js ke varn os t i, P PDF T i n prep reč evanja pranja denar ja (PPD ) v Skupini organizirane znotraj Skladn ost i poslovanja in krepitve integr itete, imajo vodja inf or ma cij ske var no s ti (CI SO) NLB in vo dja i nfo rm ac ijs ke var nos t i (CIS O) NLB Sk upi ne, D PO ( in for ma cij sk i poo bl aš čen ec), vod ja PP DF T za NLB i n vodja P PD v NLB Skupini zagotovljeno popolno neodv isnos t v enakih linijah poročanja kot direktor Sk ladnos ti pos lov anja in krepit ve int egr i tet e. Vsi im ajo t ud i ne pos red en do s top d o Na dzorn eg a sve ta B an ke in loče no l ini jo po roča nja . Na p od lagi m o del a NLB je bila funkcija skladn os ti vzpos tavljen a tudi v st ratešk ih članicah Skupine in prav tako temelji na s tandardih Skupin e na p odro čj u sk la dno s ti i n int egr i tete . Prav t ako obs t aja us kl aje n si s tem s t an dard ov in pra k s na p odro čj u sk lad no s ti in in teg ri tet e v cel otn i NLB S kup ini , tako v s t rat eš ki h kot ne s tra te šk ih č lan icah , v ob lik i po seb nih za vezuj oč ih st andardov na področju skladn ost i in integritete. 3.2. Fin ančn o poročanje Za zagotov itev u s tre znih p os to pkov rač un ovods kega poro čan ja NL B sl edi s pre jet i Pol it iki r ač unovod s kega kontroliranja. Računovodsko k ontroliranje se zagotavlja preko delovanja celotne računovodske funkcije, njegov namen pa je zagotavljanje kvalitetnih in zanesljivih račun ov odsk ih inf or ma cij t er s te m pra viln eg a in pr avoč as ne ga f in anč ne ga poročanja. Najpom embnej ša identif icirana t veganja na tem pod roč ju s e obvl ad ujej o z us t rezn im si s te mo m poo bl as t il, razmejit vijo dolžnos ti, upoš tevanjem računovodskih pravil, dokument iranjem vseh poslovnih dogodk ov , sis temom sk r bni š t va, kn jižen jem n a da n pos lov ne ga do god ka, vgraj eni mi kon tro lni mi m eh aniz mi v vi rn ih ap likac ija h ter ar hiv ira nje m sk la dno z za konod ajo i n int er ni mi pr avi lni ki . Poleg tega politika natančno opredeljuje primarno rač un ovods ko kontr olir anj e, ki s e v n ajve čji m er i iz vaja v an alit ič nih k nj igovod s t v ih , ter s ek un dar n o rač un ovods ko kontroliranje, k aterega namen je preverjanje učinkovitosti iz vajan ja p ri mar n ih rač un ovods k ih kont rol . Z uč inkovi ti m kont roln im m eh anizm om n a po dro čju r ač unovo ds kega poročanja NLB zagotavlja: • z anesljiv si ste m za podporo poslovanju in odločanju, • pr avilne, popol ne in pr avočasne r ačunovodsk e podatk e ter pos le dič no r aču novod s ka in dr ug a poro čil a B anke, • skladnos t z zak onskimi in dr ugimi zahtev ami. Ra čun ovod ske izkaze NLB in kon so lid iran e f ina nč ne izkaze NLB S kup ine r evidi ra revizi js ka dr užb a Ern s t & Y oun g d .o.o., Lju blj an a. O me nje no r evizij sko dr u žbo je za r evizor ja NL B im enoval a Sk upš či na B an ke za pos lovn a le ta od 2018 d o 2022 (27. ju nij a 2018). Rev izijs ka dr už ba pr egl ed uje p os lovn o poro či lo s kla dn o z dol oč bam i Zakona o g os pod ar sk ih družb ah (Z GD -1). 4. INFORM A CIJ A O 4. T OČKI , 5. ODST A VK A , 70. ČLENA Z G D -1, in sicer o točk ah 3, 4, 6, 8 in 9 - 6. ods tavk a is tega č lena Pojasnilo glede pomembnega neposrednega in posrednega las t ni š t va vredn os tn ih pa pir jev dr už be v s m isl u do seg anj a kvalificiranega deleža, k ot ga določa z akon, ki ur eja prevzeme (3. t očka 6. od s tav ka 70. člen a ZGD -1) 129 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Nep os red ni in p os redn i im et nik i de lnic N LB v sm is l u doseganja k valificiranega deleža po zak onu, ki ureja prev zem e (na da n 31. dec emb ra 2021). Delničar Število delnic Odstotek delnic Vr s t a lastništ va RS 5.000.001 25,00 delnice Br andes Inv estment P artners, L.P . (i) / > 5 in < 10 GDR EBRD (i) / > 5 in < 10 GDR Schr oders plc (i), ( ii) / > 5 in < 10 GDR (i) V obli ki GDR . (ii) Več in for ma cij j e na vo ljo v p og la vju D o go dk i po za kl ju čk u po s lov ne ga l et a 20 2 1 . V eč in for m aci j o la s tn iš kem kapit al u Ba nke je n a voljo n a sp let ni s t ran i: ht tps:/ /w w w . nlb . si/las t niski -kapital . Pojasnilo o imetnikih vrednos tnih papirjev , ki zagotavljajo posebne kontrolne pr avice (4. točka 6. od s tav ka 70. člen a ZGD -1) Banka ni izdala nobenih vredn ost nih papirjev , ki bi z agotavljali posebne kontrol ne pravice. Pojasnilo o omejitvah glasov alnih pravic, zlasti: (i) omejit vah glasov alnih pravic na določen delež ali določeno število glasov , (ii ) rokih z a izvajanje glaso valnih pr avic in (iii) dogov orih, pri katerih so s sodelov anjem družbe finanč ne pravi ce, ki iz ha jajo i z vredn os tn ih p apir jev, ločen e od lastništ va v redno stnih papi rjev (6. toč ka 6. ods tav ka 70. člen a ZGD -1) De lnic e Ba nke so p ros t o pren os lj ive sk la dno z d ol očb am i Sta t ut a Ba nke, k i zaht eva odob ri tev N adzor ne ga s veta , in sic er za pre no s del nic B an ke, s kate ri m del ež pr ido bi telj a, sk upa j z del nic ami , ki j ih že im a v las ti pr ed novo p ri dobi t v ijo , in de lni cami , ki j ih im ajo t ret je o seb e za rač un p ri dob ite lja , pre seže 25 % d eln ic B anke z gl as ovaln o pra vico. O do br it ev za prenos delnic iz da Nadz orni svet. Ba nka zav rn e zah tevek za od obr i tev pre no sa d eln ic , če de lež prej em nika , sk upa j z del nic ami , ki j ih že im a v las ti pre d novo pr ido bit vij o, in de ln ic , ki j ih im ajo t ret je os eb e v nj egovem im en u in za nje gov ra ču n, p res eže 25 % de lnic B a nke z gla soval no pr avi co, pove čan o za eno d eln ico. Ne gl ede n a n aved en o v pr vem od s tav ku p a dovolj enj e za pre nos d eln ic ni p ot rebn o, če j e pr ido bit elj d eln ice p ri dobi l za rač un t ret jih os eb, t ako da n i upra vič en iz vr š evat i gla soval nih pra vic iz t eh de lnic p o la s tn i pre so ji, h kr at i pa s e Ba nk i zaveže, da n a pod lag i na vodil p os am ezne t ret je o se be, za ra čun kate re je im et nik d eln ic , n e bo iz v rš eval gl as ovalni h pra vic , če od te o se be s kup aj z n avod ili za gl as ovanj e ne pr ejm e pi sn eg a zagot ovil a, da i ma t a os eba d eln ice za s voj ra čun i n da h kra ti ni , nep os red no al i pos re dno , im etn ica več kot 25 % d eln ic Ba nke z gl as ovalno p rav ico. Pr ido bit elj , ki p res eže 25 % de lež de lni c Ba nke z gl as ovalno pra vico i n ne zah teva izda je dovol jen ja za pre no s del nic al i ne prej me d ovolje nja B an ke, s me ur es nič evati g las ovaln o pra vic o iz 25 % del nic B an ke z gla sovaln o pr avi co. Pol eg zgora j na vede nih i n sp loš n ih om eji tev, ki izhaj ajo iz veljavne zak onodaje, ni dru gih omejitev . Poja sn ilo o ( i) p ravil ih dr u žb e o ime novanj u ter z ame nja vi članov organo v v odenja ali nadzor a in (ii) spremembah stat uta družbe (8. to čka 6. ods t avka 70. čle na ZG D - 1) Imenovanje ali zamenjav a članov organov vodenja ali nadzora U pra va Upr ava im a tr i do s ed em č lan ov , od kate ri h se e den i me nu je za pre ds edn ika Upr ave. Št evilo č la nov Up rave d olo či Nadzo rn i s vet B anke s s kl epo m . Pred se dni ka in dr ug e čl ane Upr ave im en uje i n razre šu je Na dzor ni s vet, pr i če me r lah ko pre ds edn ik Up rave p redl aga N adzor n em u s vet u v im enovan je ali razr eš itev p os am ezne ga al i pre os ta le čl an e Upr ave. Pred se dn ik in č lan i Upr ave se i me nu jej o za obd obje p et ih le t in so l ah ko pon ovno i me novan i. Pr eds ed nik i n čla ni U pra ve so l ahko pr edč as no raz reš eni v s k lad u z velj av nim i zakoni in St at ut om B an ke. Vsak čl an Up rave s e lah ko pred ča sn o odp ove svoj em u ma nd at u z od povedn im ro kom tre h me se cev . Pis n o odp oved je t reba p os la ti p red se dni ku Na dzor ne ga sve ta . Odp ovedn i rok je l ahko k raj ši o d tre h me se cev , če v pis ni o dp ovedi tako zah teva čl an Up rave, k i od s top a, i n če s tem s og laš a Na dzor ni s vet. Za član a Up rave j e lah ko ime novan a sa mo os eb a, k i izpo lnj uj e pog oje za č lan a Up rave p o zakonu , k i urej a ban čn iš t vo, in ki je pridobila dovoljenje BS ali E CB , kadar izvaja pris tojnos ti in na log e na dzora iz čl en a 4(1) (e) Uredb e (EU) š t. 1024/2013 za opravljanje fun kcije člana Uprave Banke po zak onu, ki ureja bančni š t vo. Banka vsakega kandidata pred imenovanjem na pol ožaj oc eni n a po dla gi Po lit ike oce njevan ja p ri mer n os t i (Fit & Prop er). Nadzorni svet Nadzo rn i s vet B anke je s es t av ljen iz s ku pa j dvan ajs t č la nov, od kat er ih jih o se m zas to pa in te res e del nič ar jev , š ti rj e pa int ere se zap os len ih . Čl ane , ki zas t op ajo in ter es e del niča r jev , iz voli in r azreš i S kup šč in a Ba nke izm ed os eb, k i jih p red lag ajo del nič ar ji ali N adzor ni s vet B an ke; čla ne, k i zas t opa jo in ter es e zapo sl eni h, iz vo li in raz reš i Svet de lavcev B an ke. Čla ne Nadzo rn eg a sve ta, k i zas t opa jo in ter es e del niča rj ev , iz volij o del nič ar ji z na vadn o več ino g las ov. Ma nd at č lan ov Nadzor n eg a sve ta pr ič ne t eči z d nem , ko začn e velj at i nji hovo im en ovanje (zač ete k ma nd ata) in t raja d o zaključka letne Skupščin e Banke, ki odloča o uporabi bilančnega dob ička za čet r to pos lov no l eto o d začet ka velja vn os t i ma nd ata , če ni o b im enovan ju p os am eznih č la nov do loč en o dr ug ače. P ri tem s e kot pr vo leto u poš t eva pos lov no le to, v kat erem s e je za čel ma nd at č lan ov Nadzo rn eg a sve ta B anke. Sk upš či na l ahko t udi p red p ote kom ma nda ta r azreš i pos am ezn e ali v se č lan e Na dzorn eg a s veta (p red s ta vn ike del nič ar jev). Sk le p o razreš i t vi j e velj aven , če je s pr eje t z večin o na jm anj t reh č etr t in od dan ih gl as ov . Nadzo rn i s vet na s voj i pr vi s eji po i me novan ju iz vol i izme d svo jih č lan ov pre ds edn ika in n ajm an j ene ga n am es t nika pre ds edn ika Nadzo rn eg a s veta . Član , k i zas to pa in te res e zapo sl eni h, n e m ore bi ti iz vo ljen za p red se dn ika ali na me s tn ika pre ds edn ika Nadzo rn eg a sve ta B anke. Vsi č la ni Nadzo rn eg a sve ta m oraj o bit i ne od vis n i s tro kovnja ki, kot j e določeno v Statu tu. Za član a Na dzor ne ga s veta j e lah ko ime novan a sa mo o seb a, ki izp oln ju je po goj e za čla na N adzor ne ga s veta p o zakon u, k i ureja bančniš t vo, in ki je pridobila dov oljenje BS ali E CB, kadar iz vaja p ri s toj nos ti in n alo ge n adzor a iz čle na 4( 1) (e ) Ured be (EU) š t. 1024/2013 za opra vlj anj e fu nkcij e čl ana N adzor n ega sve ta B an ke po zakonu , k i urej a ban čn iš t vo. B anka vs akeg a kand ida ta pr ed im en ovanje m na p oloža j oce ni n a po dlag i Poli ti ke ocen jevan ja pr im er no s ti (F it & Pro pe r). 130 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Spremembe Sta tuta Za spr ejet je kak r šn ihkol i sp rem em b Sta t ut a je po tre bn a k vali fic ira na več in a na jm anj 75 % ( pet in se de md ese t ods totk ov ) oddanih glasov delnič arjev na Skupščini Bank e. Pojasnilo o pooblastilih članov poslo vodst va, zlasti pooblas tilih za izdajo ali nakup lastnih delnic (9. toč ka 6. ods tav ka 70. člen a ZGD -1) Z na me nom za gotov it ve las t nih d eln ic NLB , za izpla čilo variabilnih prejemkov z aposlen im NLB v obliki last nih delnic , je S kup šč ina B a nke dn e 10. jun ija 2019 p oo bla s ti la Up ravo za odk up la s tn ih de lni c , in s icer v o bdo bju 36 m es ec ev od sp reje tj a sk lep a na S ku pš čin i. P oob las til o velja d o pr ido bit ve na jveč 36.542 l as t nih d eln ic NLB , m e dte m ko celot en de lež del nic , p ri dob lje nih n a po dla gi te ga po ob las til a, s kup aj z del nica mi , ki ji h im a NLB že v la s ti , ne s m e pre se gat i 10 % os novn eg a kapit ala N LB (2.000.000 de lni c). Pri p rod aji l as t nih del nic , k i jih j e NLB pr id obi la n a pod lag i teg a poo bl as t ila , je prednos tna pravica obs toječih delničarjev do nakupa del nic v ce lot i izkl ju čen a, č e so la s t ne de ln ice pro dan e za namen izplačila variabilnega dela nagrade zaposlenim NL B v del nica h NLB . V l et u 2021 NLB n i izkori s ti la pr avi ce odk up a last nih delnic. 5. POD A TKI O DEL O V ANJU IN KLJ U ČNIH PRIST O JNOSTIH SKUPŠČINE T ER OPIS PR A VIC DELNIČARJ E V IN NA ČINA NJI HO VEGA U VEL J A VL JANJ A Sk upš či na im a pr i s tojn os t i, kot j ih dol oča jo ZGD -1, ZB an - 3 in St at ut B a nke. S kup šč in a je org an B an ke, preko kat ereg a delničarji uveljavljajo svoje pravice, ki med drugim vk ljučujejo: odl oči t ve o kor po rat iv nih s pr em em bah (s prem em be Stat uta, povečanje ali z manjš anje osnovneg a k apitala) in pravno pres tr uk tur iranje (z družit ve, prevzemi), sprejem anje odl oči tev o v seh za kons ki h zadevah v z vezi z i me novan jem in razre ši t v ijo č la nov Na dzor ne ga s veta ( pre ds ta vn iki del nič ar jev) ter i men ovanj em rev izor ja in de lit vi jo do bička ( delitev bilančnega dob ička ) ter podelitvijo raz rešnice Upravi in Na dzor nem u s vet u . Sk upš či no s kl icu je Up rava , lah ko pa jo s kl iče t ud i Nadzor n i sve t, in sic er v pr im er u , ko Upra va Sk upš či ne n e sk lič e pra voča sn o ali ko je s kl ic pot reb en za n em ote no de lovan je Ba nke. N adzor ni s vet l ahko do pol ni dn evn i red s k lican e Sk upš či ne v s kl ad u s podza kons kim i ak t i . Prav ilo ma j e Sk upš či na B an ke sk lica na v k raj u se deža Ba nke, la hko pa t u di v dr u gem k raj u, k i ga do lo či s kli cat elj . Uprava lahko določi, da se delničarjem omogoči udelež ba Sk upš či ne al i gla sovan je pr ed S kup šč ino a li n a nje j s pom oč jo ele k tro ns k ih sr eds tev brez f izič ne p r is otn os t i. S ku pš čin a sp reje ma s k lep e z na vadn o veči no o dda nih g las ov , razen če zakon ali S ta tu t ne d olo ča ta vi šj e veči ne a li dr ug ih po goj ev (spre jem i n sp rem em be S tat u ta , izdaja za me nlj ivi h obvezni c ali drugih las t niških vredn os tnih papirjev , iz ključit ev prednostn e pravice obstoje čih delničarjev , zmanjšanje osn ovnega kapitala, stat us no preobliko vanje Banke, likvidacija Ban ke in razre ši tev čl an ov Nadzor n ega s vet a). De lnič ar ji im ajo p rav ico do u de ležb e na S ku pš čin i B anke, gla soval no pr avi co, pr edk upn o pra vic o do vp is a novi h del nic v pr im er u do kapit alizac ije , prav ico d o ude ležb e v do bičk u ( dividende ) in pr avico do udeležbe v presežku v primer u lik v ida cij e ali s t eča ja B anke te r pra vic o do obveš čen os t i . Na po dla gi 296. člen a ZGD -1, N LB obveš ča de lni čar je o nji hovi h pra vica h , ki ji h ima jo kot de lni čar ji z In for m aci jam i o pra vica h del nič ar jev , ki s o obj avl jen e m ed do kum en ti o sk lic u vs ake Sk upš či ne ( in s icer o even t ual no raz šir je nem dnevnem redu, predlogih delničar jev , predlogih za glasovanje delničarjev in pravic ah delničarje v glede o bv eščenos ti). V let u 2021 s t a bili d ve Sk upš či ni . Del nič ar ji NLB s o se 14. j un ija 2021 se s tal i na 36. S kup šč in i. T a j e bil a zarad i covid a- 19 pr vič org anizi ran a v hib r idn i obl iki , in s icer v ž ivo ter p rek s pl eta . De lnič ar ji s o se s ezn ani li z od obre nim L etn im po roč ilo m NLB S kup ine za l eto 2020, s p oroč ilo m Na dzorn eg a s veta NLB o rez ult at ih pr egl eda Le tn eg a poro či la NLB S ku pin e za let o 2020 ter z In for m aci jo o n agra jevan ju čl an ov Upr ave in Nadzo rn eg a sve ta NLB za p rejš n je po sl ovno l eto. Delničarji s o odločali tudi o uporabi bilančnega dobička za let o 2020. Bi lan čn i dob iček N LB dn e 31. dece mb ra 2020 je zna š al 341.992.219,43 EUR , b ilan čn i do biče k v sk upn em zn es ku 24.800.000,00 E UR s e je izp lač al de lnič ar jem kot di vid en de v dveh o brok ih . V s kl adu s p r ipor oči lom ECB in s kl epo m BS ter n a po dla gi s prej ete ga s kl epa S ku pš čin e je ta ko Ban ka 22. jun ija 2021 iz pla čal a pr vi ob rok di vid en d v sk upn em zn es ku 12 mio EU R (0,60 EUR n a del nico) in 18. ok tobra 2021 d r ugi o brok div ide nd v s ku pn em zn es ku 12,8 mi o EUR (0,64 EUR n a de lni co). Sk upš či na NL B je po del ila raz reš ni co čl ano m Up rave in Nadzo rn eg a sve ta org an ov za pos lovn o le to 2020, s prej ela sp rem em be in d opo ln it ve Stat u ta NLB t er im en ovala I sl am a Os am o Zekr yja za n ovega č lan a Na dzor ne ga s veta . Na 37. S kup šč ini d eln iča rj ev , ki je bi la s kli can a 16. dec em bra 2021, so d eln ičar ji o dlo čal i o dod at ni d eli t v i bil anč ne ga dob ička za le to 2020, sa j je s kl ep B S , ki j e om ejeval izp lač ilo div ide nd , pot ekel kon ec s ept emb ra 2021. Zato j e bil o del nič ar jem dn e 24. dece mbr a 2021 izpl ačan o do da tn ih 67,4 mio EU R (3,37 EU R na d eln ico). NLB je d eln ičar j em v le tu 2021 t ako sk upa j izpl ačal a 92,2 mi o EUR di vid en d (o z. 4,61 EUR n a de ln ico), in si cer 12 m io EUR dn e 22. jun ija , 12,8 m io EUR dn e 18. ok t obr a in 67,4 mio EUR dn e 24. decem bra i n je tako po nov no p otr dila s tabil no in u s peš n o poslovanje ter trdno k apitalsko poz icijo NLB Skupine. Na Skupščini so delniča rji glasov ali tudi o Politik i prejemkov čla nov N adzor ne ga s veta N LB in č lan ov Upr ave NLB , k i je bil a sp rem enj en a zarad i ne dav ni h sp rem em b Zakona o gos po dar s ki h dr užb ah ( Z GD -1) in jo m ora jo upo š teva ti vs e družb e, k aterih vredn ost ni papirji so vklju čeni v trgov anje na o rgan izira ne m trg u . Ob v sak i po me mbn i s prem em bi al i vs aj en kra t n a š ti ri l eta b o NLB po lit iko pre dloži la S kup šč ini v gl as ovan j e. 131 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 6. POD A TKI O SEST A VI IN DEL O V ANJU ORGANO V V ODENJ A IN NAD ZOR A TER NJIHO VIH KO M I S I J 6.1. Uprava Sestava Uprave Uprava je organ odločanja in zastop anja Banke. Upravlja družbo, sam os tojno in neodvis no sprejema pos lovne odločit ve, sprejema s trategijo raz voja, zagotavlja trdno in uč inkovi to up rav ljan je t vegan j , del uje z n aj vi šjo s topn jo profesionaln e integritete, varuje pos lovne skr ivnos ti in odg ovarj a za zakoni tos t p os lovanj a Ba nke v ok v ir ih , ki j ih dol oča jo us t rezn i pre dpi si . Na zač etk u let a 2021 so U pra vo Ba nke se s ta vlj ali B la ž Brodnjak (CE O ), Archibald Kremser (CF O), Andreas Bur khardt (CRO) in Pe tr B r un clí k (COO), s aj je N adzor ni s vet d ne 12. novem bra 2020 p red se dni ka in oba č la na up rave p on ovno im enoval (B la ža Br odn jaka za CEO, Archi bal da K rem se rj a za CFO in An dre as a B ur kh ard ta za CR O NLB). Dn e 21. apr il a 2021 s ta s e Na dzorn i s vet NLB i n Pet r Br u nc lí k dog ovori la o pr eki ni t v i ma nda ta z d ne 30. j uni ja 2021. Zadol žit ve odh aja joč ega č la na U pra ve so z 22. ap ri lom 2021 prev zel i os ta li čl ani U pra ve NLB . Pom em bn e sp rem em be, k i so s e zgod ile v U pra vi po kon c u pos lov ne ga le ta 2021, s o opi san e v po se bni iz jav i, k i se n ah aja na kon cu t e Izjave o u pra vlj anj u NLB . Delo Uprave V let u 2021 je U pra va na dal jevala z d elo m v z vezi z iz vaja nje m St rat egi je NLB S ku pin e. Zelo s oli dni f in an čn i rezu lt at i NLB Sk upin e v 2021 s o Ba nk i om ogo čil i, d a je de lnič ar jem v l et u 2021 sk upa j izpl ačal a 92,2 mi o EUR di vid en d (12 m io EUR d ne 22. jun ija , 12,8 m io EUR dn e 18. ok t obr a in 67,4 mio EUR dn e 24. decem bra) in ta ko pon ovno p ot rdil a s tab iln o in us pe š no poslovanje ter trdno k apitalsko poz icijo NLB Skupine. S kombinacijo izplači la dividend, prihodko v i z privatiz acije i n pre os ta le vr edn os t i RS j e NLB v ce lot i po pla čal a zne sek , k i ga je pre jel a z dokap ita lizaci jo le ta 2013. Po u sp eš ne m prev zem u Komerc ija lne B an ke, B eog rad v d ece mbr u 2020 je Upr ava poslovanje banke pričela nemudom a usklajevati s stan dardi Sk upin e. U pra va si je p riza devala za i nte nzi vn o digi tal izacij o s po uda rkom n a vi so kokakovost ni u por abn iš ki izk uš nj i, zave zala pa se je tudi zagotavljati trajnos tno pos lovanje in raz voj . Up rava s e je po sve til a im ple me nta cij i na čel trajnos tn ega poslovanja, razvoju in i z vajanju dejavniko v ESG ter n jih ovi v klj uč it v i v po sl ovni m od el NLB S ku pin e. S ko zi vs e let o je Up rava iz vaj ala v se p otr ebn e uk rep e, da bi zm an jš al a vpliv in posledice epidemije covida-19 v Skupini. Pod robn e in for m aci je o se s ta vi in v iš ini p rej emkov Up rave s o v Pr ilo gah C .1 in C .3 te izj ave. 6.2. Nadzor ni svet V sk la du z dvo tir ni m si s te mom u pra vlj anj a Nadzo rn i s vet me d dr ug im po daj a so gla sj a Upr avi v z vez i s pos lov no po li tiko in fi na nč nim p lan om B an ke, pot r juj e s tr ate gij o Ba nke in S kup ine ter o rgan izaci jo s is t ema n ot ran jih kon tro l ter l et ni n ačr t de la notranje revizije in finan čne trans akcije, ki so opredeljene v Sta t ut u . Nadzo rn i s vet rav na v s k lad u z n ajv iš jim i et ičn imi st andardi upravljanja ob upoš tevanju prepreče vanja na sp rot ja in tere sov. Nadzor ni s vet o pra vlj a svo je n alo ge v sklad u z določili veljavnih z akonov , ki urejajo poslovanje bank in go sp oda rs k ih dr už b, St at ut om B an ke in Pos lovn ikom o de lu Nadzo rn eg a sve ta . Nadzor n i sve t lah ko ang ažira p rav ne i n dr ug e sve tovalce t er in s ti t uci je, k i jih o n ali n jeg ove komis ije potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Sestava Nadzornega sveta Sk lad no s s pre me nj eni m Sta t uto m NLB ( ju nij 2020) , ki je omogočil udeležbo delavce v v organih upravlj anja Banke, je Na dzor ni s vet s es ta vl jen iz 12 č lan ov , od kate r ih je os em pre ds ta vn ikov kapita la te r š ti rj e pre ds ta vn iki za pos le nih ( ki j ih je iz voli l in im en oval Svet de lavcev N LB). Na zač etk u let a 2021 je im el N adzor ni s vet N LB 11 čl anov, me d kate ri mi je b ilo o sem p red s ta vn ikov deln ičar jev ( po leg pre ds edn ika Pr imoža Kar pe ta in n jeg ovega n am es t nika An dre as a Kli ngn a s o bili č lan i t udi M ar k W ill iam Lan e Ric ha rds , S hr eni k Dh iraj lal D avda , Pe ter G roznik , D av id Eri c Sim on , G reg or Ro k Kas tel ic in Veric a T r s te nja k), t ri č lan ice pa s o bil e pre ds ta vn ice zap os len ih (S erg eja Kočar , Bo jan a Šteb la j in Ja nja Žab jek D oli nš ek) . Jan ua r ja 2021 pa j e Svet del avcev NLB za č lan ico N adzor n ega s vet a - pre ds ta vn ico del avcev iz vol il T a dejo Žb on tar R em s . Z om enj en o iz voli t v ijo se j e ses tava Na dzor ne ga s veta p opo lni la . Ker se je s red i let a iz tekel m an da t Pet r u G rozniku – č la nu N adzor n ega s vet a, je Sk upš či na B an ke 14. jun ija 2021 kot n ovega č lan a Na dzor ne ga sve ta iz voli la Is l ama O s amo Zek r yja . Izjava o neodvisnos ti članov Nadzornega Sv eta Sk lad no z 20. č len om S ta tu ta N LB mo rajo b it i vs i čla ni Nadzo rn eg a sve ta ne od vi sn i s tro kovnja ki . Os eb e, ki v Nadzo rn em Svet u B an ke zas top ajo i nt eres e de la vcev , se kl jub obs t oju d elov ne ga razm er ja z B an ko, ob izp oln jevanj u os t alih pogojev , š tejejo za neodvisn e osebe. Kandi dat za f un kcijo č la na N adzor ne ga s veta o b vs aki sp rem em bi, k i bi v pli vala n a nj egovo n eod vi sn os t, ozirom a en kra t na l eto, p od a izjavo o n eo dvi s nos t i, v ka ter i n aved e, da izpo lnj uje m er il a na sp rot ja in tere sov. Obja vl jen a je n a sp let ni s tra ni B an ke ( ht tps:/ / w w w .nlb . si/korporati vno - upravljanje ). Delo Nadzornega sveta Nadzo rn i s vet je im el v l et u 2021 se dem r edn ih in d vana js t kores po nd enč ni h sej . Po p reje tj u poro či l svoj ih komi si j se j e Nadzor n i sve t sezn an il z n jim i ali s pre jel n as le dnj e najpomembnejše odločit ve: • Por očilo o napredku izvajanja Strate gije NLB Skupine; • Letn o po roč ilo N LB Sk upin e za le to 2020; Poro čil o Na dzorn eg a sve ta NLB o re zul ta tih p reg led a Let ne ga po roč ila NL B Sk upin e za leto 2020, Iz java o up rav lja nju N LB , Izja va o upra vlj anj u t veg an j NLB , Let no p oro čil o Not ran je reviz ije za l eto 2020, Celov ito m ne nje N otr anj e revizi je za let o 2020; • Poroči lo o t rajn os t ne m pos lovan ju za l eto 2020; Pro gra m tra jn os tn eg a pos lovan ja NL B Sk upin e; ES C Int er ni o k vir (po li tike k redi ti ranj a); T raj nos tni o k vir N LB Sk upi ne; Pot rdi tev razkr i tij v o k vi r u III . s te bra NL B Sku pin e za let o 2020; • Dva predl og a sk licev re dn e let ne S ku pš čin e 14. ju nij a 2021 in izred ne S kup šč in e 16. dec emb ra 2021; • Infor m aci ja o iz voli t v i Na dzorn eg a s veta; Čl ans t vo v komi sij ah Na dzor ne ga s veta; U pra vlj anj e na sp rot ij int ere sov ; In for ma cij a o odh od u čl an a Upr ave; Sa mo oce na kolektivne primer nost i članov Nadz ornega sveta; Sa mo ocen a Na dzor ne ga s veta i n akcij sk i na čr t ; Dos ežen i cil ji Up rave v 20 20 ; Letn a s am ooc en a zapos le nih s p os ebn o naravo dela; Inf ormacija o dodelit vi v ariabilnega dela pla če čl an om Up rave in za pos le nim s p os ebn o n aravo d ela; Prihodn ja ses tava upravljalnega organa; Ocena prim ernos ti (Fit & P rop er) za kand ida te za č lan s t vo v Nadzor ne m s vet u – predstavniki zaposlenih ; • Imenov anje direktor ja T veganj in direktorja Sk ladnos ti pos lovan ja in i nte gr it ete t er nj un a us pe šn os t ; • Plan NLB S kup ine za l eto 2021 i n fi nan čn e pr ojekci je za obd obj e 2022–2025; Me dlet n a poro či la o po sl ovanj u NLB Skupine; Primer jalna analiza NLB Skupine; P roračun NLB Sk upin e za le to 2022 in f in an čn e proj ekcije za o bdo bje 2023–2025; Info rm ac ija o o pt imiza ciji s troš kov; 132 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo • Pripravljenos t NLB Skupine za pre vzemanje t veganj; St rat egi ja t ve gan j NLB S kup in e; Redn a p oroč ila o t vega nji h za NLB in NL B Sk upin o; Rez ult at i pra gma t ičn eg a SR EP za NLB; N ač r t r eš evanja N LB Sk upi ne za 2020; Po roč ilo o 50 na jveč jih kom ite nt ih po izp os t avl jen os t i v NLB S kup ini; Poro čil o o 20 na jveč jih p os to pki h pre s tr u k t ur iran ja; Posodobljen IL A AP – proces ocenjevanja ustrezne notran je likv idnos ti; Posodobljen ICA AP – proces ocenjevanja us treznega notranjeg a k apitala; Upravljanje t veganja ugleda; Strategija upravljanja zaseženega premoženja v obd obj u 2021–2025; • Letno p oro čil o Not ran je reviz ije za 2020; N ačr t No tran je revizi je za let o 2022 in do lgo roč ni n ač r t ; N ačr t ak tiv no s ti Sk lad no s ti in i nt egr it ete za 2022; R edn a pe ri odi čn a por oči la o not ran ji rev iziji , sk la dn os ti i n var nos ti te r o zagot avl jan ju inf or ma cij ske var no s ti v N LB; • Poroči lo o pr ejet ih d oku men t ih B S in ECB; Poro či la o izpo lnj evanju za htev B S i n ECB; • Pr enova intern ega dokumenta o Sis temu notranjih kontrol; Prav ila i n pos topk i Od bor a za traj no s tn o pos lovan je; Preg led P oli tike o raz nol ikos ti; N ova poli ti ka prej emkov zapo sl eni h za NLB in NL B Sku pin o; Poli ti ka preje mkov čla nov N adzor ne ga s veta N LB in U prave N LB; • Perio dič na p oro čil a Od nos ov z vl aga te lji; Por oči lo Sveta delavce v NL B; • Iz va jan je St ra teg ije IT ; P oda tkovn i cen tr i v NLB S ku pin i; Posodobitev s trategije; Posodobitev KPI V ar nos ti IT ; Stat us IT periodična Poročila; K onso lidacija osrednjega bančne ga sis tema; • Sogl as je za sk le ni tev pra vn ega p os la z a gen cij o MI GA , W as hin gt on; S cen ar iji zd r uži tev v Sr bi ji; In for m aci je o proj ek t u M at hew ; Pr iča kovana pro daj a od vis n e ban ke; velik e izpostavljen ost i, prodaja terjatev , odpis terjatev , odo br it ev pos lov z os eb am i v pos ebn em r azme rj u z B anko; Us ta nov itev n ovih d r užb v S rb iji i n Sever ni M aked on iji i td . Pod robn e in for m aci je o se s ta vi in v iš ini p rej emkov čl an om Nadzo rn eg a sve ta s o opi san i v Pr ilo gah C .2 in C .4 te iz jave. 6.3. K omi sije Nadzor nega s veta Vseh pe t komi si j Nadzor n eg a sve ta de luj e kot pos vetoval na tel es a Nadzo rn eg a sve ta NLB , k i ob rav na vajo gra diva i n pre dlo ge Up rave NL B s pos am ezn ega p odr očj a za sej e Nadzo rn eg a sve ta . Nadzor n i sve t im a na sl edn je kom is ije: • K omis ija za revi zijo, • K om isija za t veganja, • K om isija za imenovanja, • K om isija za prejemke, • K omi sij a za ope ra tiv no p os lovan je in IT . Vsaka od komi si j je s es ta vl jen a iz na jm anj t reh č la nov Nadz ornega sveta. Sv et delav cev lahko predlaga e nega člana Nadz ornega sveta – pr eds tavnika delavc ev v vsako komi sij o. Čla n komi sij e je la hko im en ovan sam o izm ed č lan ov Nadzo rn eg a sve ta . Pred se dni k , na me s tn ik in č lan i komi sij e so l ahko im en ovani n ajd lje za ča s nj ihove ga m and at a v Nadzo rn em s vet u . Odg ovor nos ti komi si je s o opre de ljen e v Pos lovn iku o d el u pos am ezn e komi si je Na dzorn eg a s veta NLB . Se s tava zgo raj n aved en ih komi si j v let u 2021 je p od robn o opi sa na v Pr il ogi C .2 te izja ve. 6.3.1. Komi sij a za revizi jo Na dzor ne ga s veta N LB Komis ij a za revizij o sp rem lja i n pr ipra vl ja pre dlo ge s kl epov za Nadzor n i s vet s po droč ja ra čun ovod skeg a poro čan ja , not ran jih kon tro l in obv lad ovanja t vega nj , no tra nje r evizij e, skladn os ti poslovanja in zunanje re vizije ter nadzira izvajanje regulativnih ukrepo v . Konec l eta 2021 j e bila s es tava komi si je n as le dnj a: Da vid Eric S im on ( pre ds edn ik), S hr eni k Dh iraj lal D avda (n ame s tn ik pre ds edn ika), Pri mož Kar pe in G re gor R ok Kas te lic (član a). Sp rem em be č lan s t va kom is ije , uved en e me d leto m , so p ri kazane v tab eli g led e se s tave kom is ij Na dzor ne ga s veta (C 4 sp oda j) . Komis ij a za revizij o opr avl ja n alo ge, do lo čen e z rel evant nim zakono m , s Sta t uto m Ba nke, p os lovn ikom Komis ij e za revizi jo Nadzo rn eg a sve ta NLB , s k lepi N adzor n ega s vet a in dr u gim i pre dpi si , pr i čem er kom is ija p red vs em s pre mlj a in pr ip rav lja pre dlo ge s kle pov za Na dzor ni s vet z n as le dnj ih po droč ij: • računov odsko in finančn o poročanje, • notranje k ontrole in upravljanje t veganj, • notranja re vizija, • skladnos t poslovanja, • zunanja re vizija. Komis ij a za revizij o je im el a v 2021 se dem re dn ih in t ri kores po nd enč ne s ej e. Kl juč ne t em e, ki j ih je ob rav na vala p a so kot s le di: • Letno p oro čil o NLB S kup ine za 2020; S pl oš no m ne nje Not ran je reviz ije za 2020; Izja va o upr avl jan ju NL B; Izja va o upr avl jan ju t vegan j v NLB , Po roč ilo N LB Sk upin e o tra jn os tn em p os lovanj u 2020; • Redn a per io dič na p oro čil a o pos lovan ju N LB Sk upin e; Kazalnik i us pe šn os t i po sl ovanja za NL B in NLB S kup in o; čet r tle tn a por oči la No tra nje rev izij e; Poroč ila o d el u Sk lad no s ti p os lovanj a in kr epi t ve in teg ri te te; Poro čil a o zagotavljanju inform acijske varnos ti v NLB; • Načr t revi dira nja 2021; N ačr t No tra nje r evizij e (za 2022 in dol goro čn i na čr t); Na čr t ak t iv nos ti Sk la dno s ti i n int egr i tet e za 2022; • Redna poročila o zapadlih pomembn ih priporoč ilih Notranje revizi je; Poro či la o do kum en tih p rej eti h od B S in ECB o iz vajan ju za htev B S in ECB; P oli tika s is t em a not ran jih kon tro l; Poslovnik Odbora za trajnost no poslovanje NLB Skupine; • Ocena uspešn os ti direktor ja Skladn ost i poslovanja in krepit ve integritete ter direktorja Notranje revizije ; • Samo oce na Kom is ije za rev izijo . 6.3.2. Komis ija za t vegan ja Nad zor ne ga s veta N LB Komis ij a za t veg anj a sp rem lja i n pr ipra vl ja pre dlo ge s kl epov za Nadzor n i s vet za vs a pod roč ja t ve gan j, k i so p om em bn a za poslov anje Banke. Sv etuje glede se danje in prihodnje pripravljen os ti Skupine za prevzemanje t veganj, us treznega profila t veganj, kakor tudi glede s trate gije upravljanja t veganj ter p om aga p ri iz vajan ju n adzora n ad v iš jim vo ds t vom gle de izvajanja s trategije upravljanja t veganj . Konec l eta 2021 j e bila s es tava komi si je n as le dnj a: An dre as Klingen (pred sednik), Sh renik Dhirajlal Da vda ( names tnik predsedn ika ), Is lam Osama Zekr y, Mark W illiam Lane Richards , Gre go r Rok Kas t elic , D av id Er ic Si mo n ( čla ni ). Sp rem em be čla ns t va komi si je, uve den e m ed le tom , s o pr ikazane v t abe li gle de s es ta ve komi sij N adzor n ega s vet a (C4 s pod aj ). Komis ij a za t veg anj a se j e v let u 2021 s es ta la n a pet ih re dni h sej ah . Kl juč ne t em e, ki j ih je o bra vn avala p a s o kot sle di: • I zjava o upravljanju t veganj v NLB; • Pripravljenos t NLB Skupine za pre vzemanje t veganj; • Redn a čet r tle tn a por oči la o t vegan jih v N LB in NLB S ku pini; • Strategija prevzemanja in upravljanja t veganj v NLB Skupini; • Pr oces ocenjevanja ustrezne notranje lik vidnos ti (IL A AP), Proces ocenjev anja us treznega notranjeg a k apitala (ICA AP) v NLB S kup ini; • Načr t reš evanj a Sk upin e NLB v l et u 2021; • Strategija upravljanja nedonos nih izpostav ljenos ti in zas ežen ega p rem oženj a v NLB S kup ini v o bdo bju 2020– 2024 in poll etn a po roč ila o iz va jan ju; • Upravljanje t veganja ugleda – mehanizmi upravljanja; • Infor m aci ja o razk r it jih v ok vir u III . s t ebr a NLB S kupi ne za l eto 2020; Sezn an it ev s četr t let ni mi razk r it ji v ok v ir u III . s t ebra; • Četr tle tn e inf or ma cij e o s tat u s u info r mac ij ske var no s ti v N LB in NLB Skupini; • Poroči lo o 50 n ajve čjih kom it en tih p o izpo s tav lje nos ti v NLB Sk upin i; Poro či lo o 20 na jveč jih p os to pk ih pre s tr u k t ur iran ja; • Z ačet ek n aba vn eg a pos t opka izbi re zakon skeg a revizor ja 133 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo za pos lov na l eta o d 2023; Revi dira nje e lek t ron s kega fo rm a ta (ES EF) f in an čn ih izkazov; • Iz daj a po drej eni h obveznic T ie r 2; • Predlo gi za izda jo vn apr ejš nj ega s og la sja N adzor n ega sve ta NLB k s kl en it vi pra vn eg a pos la , s kate ri m se d ose že ali preseže celotna izpostavljenos t do posam eznega komi ten ta al i sk upin e povezan ih komi ten tov v v iš ini 10 % sprejemljivega kapitala Banke; soglasje za predčasna odplačila; odobritev limita na po slovnem računu k omitenta in dok ončni odpisi terja tev; • Poroči lo o več jih s odn ih p os top ki h za NLB in č lan ice NLB Skupine. 6.3.3 Komi si ja za Im en ovanja Na dzor ne ga s veta N LB Komis ij a za ime novan ja pr ip rav lja p redl og e sk lep ov za Nadzo rn i s vet na p odr očj ih im en ovanja i n razre ševan ja članov Uprav e, priporoči ka ndidate za člane Nadz ornega sve ta, p r ipo roč i Nadzor n em u s vet u razre ši tev čl anov U pra ve in Na dzor ne ga s veta ( pre ds ta vn ike kapit ala), pr ip rav i vs ebi no individualnih pog odb predsednik a i n člano v Uprav e, oc eni us pe šn os t d elovan ja Up rave i n Nadzor n eg a sve ta ter o cen i zna nje , veš čin e in izku š nje p os am eznih č la nov Up rave i n Nadzo rn eg a sve ta te r org ana kot ce lot e. Konec l eta 2021 j e bila s es tava komi si je n as le dnj a: Pr imož Kar pe ( pre ds edn ik), A n drea s Kl ing en (nam es t ni k predsedn ika ), Verica T rs tenjak, S ergeja K očar in Bojana Šteb la j ( čla nic e). Spre me mb e čl ans t va komi si je, uve den e me d let om , so p ri kazane v t abe li gle de č lan s t va komis ij Nadzo rn eg a sve ta (C4 s po daj ). Komis ij a za ime novan ja je im el a v 2021 se de m redn ih in e no kores po nd enč no s ej o. Klj uč ne t em e, ki ji h je ob rav na vala p a so kot s le di: • Pos top ek iz voli t ve č lan ov Na dzorn eg a s veta in izb ire kand ida tov ; Podl age za o cen o pr im er n os ti (F it & Pr ope r) kand ida tov ; Ma tr ika pr im er n os ti – s am oo cen a kole k ti vn e pr im er no s ti č lan ov Na dzorn eg a s veta; • Pos to pe k š ir i t ve Up ra ve; Nova o rg an izac ij s ka s t r uk tu ra; • Pregle d po lit ike razn olikos t i; Pra vil a in po s top ki za izb iro kandidatov . 6.3.4. K omis ij a za preje mke Na dzor ne ga s veta N LB Komis ij a za prej emke iz vaj a s tro kovne in n eo dv is ne o cen e pol it ik in p rak s pre jem kov ter ob lik uje p obu de za uk rep e v zvezi z iz boljšan jem upravljanja t veganj Banke, k apitala in lik v idn os t i B anke, p ri prav lja p red log e odl oč itev za N adzor ni sve t v z vezi s pre jem ki t er n adzor u je pre jem ke viš je ga vod s t va , ki opravlja funkciji upravljanja t veganj in zagotavljanja skladn os ti poslovanja. Konec l eta 2021 j e bila s es tava komi si je n as le dnj a: Gre gor R ok K as telic (predsedn ik), Mark William Lane Richards (names tnik pre ds edn ika), Sh ren ik Dh ira jlal D avd a, S erg eja Koča r in Bo jan a Šte bla j (člani ). S pre me mb e čla ns t va komi sij e, uve den e me d let om , so p ri kazane v t abe li gle de s es t ave komi si j Nadzo rn eg a sve ta (C 3 sp oda j) . Komis ij a za prej emke je i me la v 2021 š t ir i red ne in p et kores po nd enč ni h sej . Kl ju čn e tem e, ki j ih je o bra vn avala p a s o kot s l ed i : • Letna s am oo cen a zapo sl en ih s po seb no n ara vo del a skladn o s Politiko nagrajevanja; • Realiza cija c ilj ev Upr ave NLB za le to 2020 in p redl og c iljev za leto 2021; • I nformacija o dodelit vi v ariabilnega dela plač e članom Upr ave in zap os len im s po se bn o na ravo de la za le to 2020; • P redlog z a iz plačilo neodlož enega v ariabilnega dela plač e za leto 2019 i n pla čil o od ložen ega var ia biln eg a de la pl ače za let i 2016 in 2017 za Up ravo B an ke; • Predlo g nove Po lit ike pre jem kov član ov Nadzo rn eg a s veta NLB in č lan ov Up rave NLB . 6.3.5. Komis ija za o pera tiv no p osl ovanje in IT Na dzor ne ga s veta N LB Komis ij a sp rem lja in p r ipra vlj a os nu tke s kl epov za N adzor ni sve t, pri č em er s o nje ne gl av ne n alo ge: s pre ml jan je iz vaja nja St rat egi je IT , Stra te gij e inf or ma cij ske var no s ti i n Op era ti vn e st rategije, spremljan je ključnih operacij in ključn ih k azalnik ov us pe šn os t i IT ter kazal nikov kakovost i s to ri tev, sprem lj anj e klj uč nih t vega nj n a po droč ju o per acij , IT in va rn os t i, spremljan je priporočil za zagotavljanje in poveče vanje rav ni in for m aci js ke/kib er n et ske var n os ti , ki j ih izda vo dja inf or ma cij ske var no s ti (CI SO), ob rav na vanj e por oči la o mo rebi tn ih k rš it vah , dog odk ih in i nc ide nt ih n a pod ročj u inform acijske varnos ti ter spremljanje iz vajanja ciljnega ope rat iv ne ga m ode la n a po droč ju IT , op erac ijs keg a si s tem a varnos ti, kompetenčnega centra in operative. Konec l eta 2021 j e bila s es tava komi si je n as le dnj a: Mar k William Lane Richards (pred sednik), Islam Os ama Zekr y (nam es t nik p red se dni ka), And rea s Kli nge n , Pri mož Kar pe, T adeja Žbontar Rems in Janja Žabjek Dolinšek ( člani). Komis ij a za ope rat iv no p os lovanj e in IT se j e v let u 2021 s es t ala pet kr at. Komi si ja za op era ti vno p os lovan je in IT s e je s ezn anil a z nasl ednjim: • Por očilo o napredku Strategi je IT , dejavnos tmi izvajanja Strategije IT ; • Informacija o sta tus u akt ivnos ti z upravljanjem gotovine; Informacija o stat usu ak tivnos ti pri optimizaciji stroškov; • Poroči lo o n ada ljn jem n apr edk u pr i pro jek t u o izkor i šča nj u inform acijskega kapitala; • Nova digita ln a pla t f or ma D EMO ; Inf or ma cij e o proj ek t ih; • KB IT varn os t no p oroč ilo; Komp ete nč ni ce nt er S kupi ne, Be og rad – s ta t us a k ti vn os t i in na čr t ; • P odatko vni centri v Beogradu; K oncept za vzpos tavitev osrednjega ban čnega si stem a; K onsolidacija os rednjega bančne ga sis tema; • Pr oračuns ke aktivn ost i Skupine. 6.4. Politika pr ejemko v članov Nadzorneg a sveta NLB in članov Uprave NLB Na S kup šč ini d ne 16. d ecem br a 2021 so d eln ičar ji g las ovali t ud i o Poli ti ki p reje mkov čla nov N adzor ne ga s veta N LB in č lan ov Upr ave NLB (za čl an e Nadzor n eg a sve ta po lit ika tem el ji n a predhodno s prejetih sklepih Skup ščine), ki je bila spremen jena zarad i ne dav nih s p rem em b Zakona o go sp oda r sk ih dr u žba h (ZGD -1) i n jo m oraj o upo š tevat i vs e dr už be, ka ter ih v redn os t ni pap ir ji so v kl ju čen i v trg ovanje n a or gan iziran em t rg u. Sk lad no z Zakon om o go sp od ar sk ih dr u žba h (ZGD -1) j e om enj en a pol it ika obja vl jen a na s pl et ni s t ran i NLB ( ht tps:/ / www . nlb . si/korporat ivno - upravljanje ), sk upa j z da t umo m in rezu lta ti g las ovan ja. V i šin e pr ejem kov čla nov Up rave in č la nov Nadzo rn eg a sve ta za 2021 so p red s ta vlj en e v Pri log ah C 3 in C 4 k tej izj avi t er v p ogl avj u Raz kr it ja gl ede p ovezanih o se b teg a letnega poročila ( Finančno poročilo ). 134 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 7. OPIS PO L IT IKE Z A ZAGO T A VL JANJE R A ZNOLIK OSTI UPR A VL JAL NEGA O RG ANA IN VIŠJE GA V ODST V A Poli ti ka razno likos t i upr avl jaln eg a org an a in vi šj ega vo ds t va je bil a sp rej eta n a Sk upš či ni dn e 10. ju ni ja 2019. NLB z na vede no p oli tiko do loč a cil jno r azno likos t, ki j o zas le duj e v z vezi z zas t opa nos tjo č lan ov v Nadzo rn em Svet u in U pra vi t er na ra vn i vi šj ega vo ds t va, in s icer g led e na izo brazb o, zn anj e, veš čin e in izk uš nje , s taro s t, sp ol in m ed nar odn e izku šn je, kot je pr im er no za NL B gle de n a nje ne zn ač iln os t i. Ba nka iz vaja n ač ela t e po lit ike pre k dr ugi h pol it ik in pos t opkov , in s icer Po li tike o izbi ri p ri me rn ih kan did atov za čla ne N adzor ne ga s vet a in Pol it ike o izbir i pr im er ni h kand ida tov za čl ane U pra ve, kot tu di po s top kov K omi si je za ime novan ja Na dzor ne ga s veta . G lav na m er il a za izbiro kand ida tov so b ila d opo lnj en a z me ri li, k i vk lju ču jej o izkušnje, ugled, upravljanje poten cialnih nav zkrižij interesov , neodvisnos t, r azpolo žljiv ost in pogo je z a doseganje ko lekt ivne pr im er no s ti N adzor ne ga s veta . Om en jen o Pol it iko za zagota vl jan je razn oli kos ti č lan ov red no pre gle da Komi si ja za im en ovanja N adzor n ega s vet a. Iz vajan je in rezu lt at i, d osež eni s p om oč jo po lit ike raznolik osti v obdobju poročanja: a) Nadzorni svet Oce nj uje mo, d a so bi li ci lji za le to 2021 do seže ni, s aj s o čl an i Nadzo rn eg a sve ta kot cel ote n a vi so ki ra vni iz pol njeval i zaht eve, povezan e z zna nje m, s p oso bn os t mi , s tro kovnim i izku šn jam i te r zaht eve po us t rezn ih m edn aro dni h izku šn jah n a različ ni h pod roč jih; kar vel ja t udi za l eto 2022. O cen jen d ele ž zas to pan os t i žen sk j e 42 % , c ilj p a je, da b o na vede ni o ds to tek os ta l en ak t udi v l et u 2022. T ud i s tar os tn a s t r uk t ura j e oce nje na kot p ri me rn a, s aj s o čl an i Nadzo rn eg a sve ta zas t opa ni v s t aros t ni h sk upin ah o d 40 do 60+, z rahlim p ovečan jem d el eža čla nov v s t aros t ni s ku pin i na d 60 let (s 3 n a 5 čla nov), c ilj p a je, da s e n aved eni o ds t ote k oh ranj a t udi za l eto 2022. b) U p r a va Oce nj uje mo, d a so bi li ci lji za le to 2021 do seže ni, s aj s o čla ni U pra ve kot celot e na v is ok i rav ni izp oln jevali zah teve, pove zane z znanjem, spos obnos tmi , strokovnimi izkušnjami ter zah teve po u s t rezni h me dn arod nih iz kuš n jah n a razli čni h pod roč jih; c ilj p a je, da s e n aved en o ohr ani t u di v le tu 2022. V let u 2021 v U pra vi ni b ilo že ns ke pred s ta vn ice, za le to 2022 pa n aj bi s e Up rav i po p ri čakovanji h pr idr u žila e na č lan ica , tako da bi b il de lež za s top an os ti že ns k v Up rav i 16,7 % . Kot je na vede no v n ad aljevan ju t e izja ve, pa je b il ta ci lj izp oln jen že jan ua rj a 2022. Z vid ika s taro s tn e s tr uk t ure s o bili v si č la ni Up rave v l et u 2021 v s taro s tn i sk upi ni o d 40 do 50 le t ; v let u 2022 p a se bo za radi novi h čl anov za s top an os t v te j sk upin i poveč ala (s 3 n a 5), en čla n Up rave pa b o pre še l v s tar os tn o s kup ino o d 50 do 60 l et. c) V i š je vod s t vo Oce nj uje mo, d a so bi li ci lji za le to 2021 do seže ni, s aj j e vi šje vods t vo na v is ok i rav ni izp oln jevalo zah teve, p ovezane z zna nje m , sp os obn os t mi in s trokovn imi iz kuš n jam i. G le de zaht ev , povezanih z m e dna rod nim i izku šn jam i n a različ ni h pod roč jih , je o cen jen o, da i ma v iš je vod s t vo o bse žne u s tr ezne me dn arod ne izk uš nj e, en ako pa s e na čr t uje t ud i za leto 2022. V vi šje m vods t v u je 45 % žen sk , kar s e oc enj uje kot p ri me rn o in bo t ako os tal o t udi v l et u 2022. T ud i gle de s t aros t ne s t r uk tur e se o cen juj e, da j e pr im er na , sa j so v v iš jem vo ds t vu za s top an e vs e sk upin e od 20 d o 60 let, ci lj pa je , da s e na veden a zas topa no s t oh rani t u di v le tu 2022. Do dat ne i nfo rm ac ije o o k vi r u, ci lji h in tab el ar ičn i pr ikaz opr ede lje nih c iljev P oli tike razn ol ikos ti s o n a voljo v p ogl av ju Upravljanje kadrov tega letnega poročila. Izjava o spremembah, ki so nas tale od k onca obdobja poro čan ja do ob jave te i zjave Sk lad no s to čko 6.3.2 Pr ip oroč il ja vn im dr u žbam za o bvešč anj e (Lju blj ans ka bo r za vre dn os tn ih p apir jev, 18. dece mb er 2020) NLB izja vl ja, d a so v o bd obj u od konc a obd obj a por očan ja d o objave te i zjave nastale na slednje sp remembe. Dn e 20. jan ua rj a 2022 je Na dzor ni s vet im en oval tr i n ove čla ne Upr ave, in s ice r Hed viko Us en ik , An to nia A rgi rj a in An dre ja Las iča . Vsi pr ih aja jo iz NLB a li S kupi ne, i ma jo bo ga te izku š nje in nj ihov i pre tek li rez ult at i kažejo, d a us t varj ajo d oda no vre dno s t. Vsi tr ij e so t ren ut n o iz vr š ni po mo čn iki U pra ve NLB: H ed vika Us en ik za B an čni š t vo na dro bn o in pr iva tn o ban čn iš t vo, An ton io A rgir za NL B Sk upin o in A nd rej La sič za K orporativn o in in vesticijsko bančniš t vo. Razl ogi , zarad i kate ri h se je N adzor n i sve t odl oči l za raz ši ri tev Upr ave s tr eh n a še s t čla nov, so dej s t vo, d a je NLB u sp eš n o prev zel a Komerc ija lno B an ko, Be og rad , da je s t ra teg ija Sk upin e os red oto čen a t udi n a in ten ziv no di git alizac ijo i n po uda rek n a vi sokokakovos t no u pora bn iš ko izkuš nj o, ter d ejs t vo, da B an ka izva ja s vojo zavezo zag ota vlj anj a tra jn os tn eg a pos lovan ja in r az voja , vs e to pa j e in bo zaht evalo š e bol j cel os tn o, u sk laj en o in uč inkovi to vod enj e tako po sam ezn ih po sl ovni h pod roč ij kot t udi S ku pin e kot cel ote te r izkori š čan je vs eh s in ergi j v Sk upin i. Upr ava B anke, d opo lnj en a s tre mi n ovim i čl ani , je d obro opr eml jen a za ta iz ziv i n zagot av lja kom bin aci jo razl ičn ih zna nj , izku še nj in kom pe ten c . Pe tle tn i ma nd at n ovih č lan ov se bo zač el tak ra t, ko prid obi jo lic enc o ban čn eg a reg ula to rj a, do te daj p a bo do op rav lja li tr en ut ne f un kcije p om oč nikov Uprave . Lju blj an a, 11. ap ri l 2022 Nadzorni svet NLB U p rava N LB Primo ž K arpe predsednik Archibald Kremser član Andreas Burkh ardt čla n Blaž Brodnjak predsednik 135 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 36: Se s ta va up ra ve v po s lov ne m le t u 2021 (C .1) Ime in priimek Funk cija (predsednik, čl an) Pod roč je d ela , k i ga p okr iva v o kv ir u uprave Pr vo im en ovanj e na to funkcijo Zaključek funkcije / mandata Dr žavljanst vo Let o ro js t va K valifikacija Stroko vni pr ofil Čla ns t vo v n adz or ni h org an ih dr u žb, k i ni so povezan e z dr u žb o Blaž Brodn jak predsednik C EO 6. j uli j 2016 6. ju lij 2026 s love ns ko 197 4 MBA bančniš t vo, finan ce Združenje bank Slo venije, Am Ch am S love ni ja , Ro kome tn a z veza S l oveni je Andreas B urkh ardt član CR O 18. se pte m ber 2013 6. ju lij 2026 n e m š ko 1971 MBA bančni št vo, finan ce  Archibald Kremser član CFO 31. j ul ij 2013 6. j uli j 2026 avst rijsko 1971 MBA bančni št vo, finan ce  Petr Br unclí k član CO O 18. m aj 2020 30. j un ij 2021 č eš ko 1979 Magis ter znan os ti informacijs ka tehnologija in uporabna infor mat ika 136 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 37: Se s ta va n adzo r ne ga s ve ta i n kom is ij v p os l ovn em l et u 2021 (C .2) Ime in priimek F unk cija (pr edsednik, namestnik, član) Prv o imenov anje na funkcijo Zaključ ek funkcije/ mandata Pr edstavnik kapitalsk e sestave družbe/ zaposlenih Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS (na primer 5/7), ki se nanaša na njegov/njen mandat Spol Državljanstvo Leto rojstv a K valifik acija Str ok ovni pr ofil Neodvisnost po 23. členu Kodek sa (D A/NE) Obstoj naspr otja inter esov, v poslovnem letu (D A/NE) Članstvo v nadzornih or ganih drugih družb ali institucij Prim ož K arp e predsednik 10. fe br u ar 2016 202 4 Predstavnik kapitalske se s ta ve dr u žb e 7/ 7 moški s loven s ko 1970 magis ter znanos ti bančništ vo/ fin ance DA DA An gl er d .o.o . An dr ea s Klingen na me s t ni k predsednika 22. ju ni j 2015 2023 Predstavnik kapitalske se s ta ve dr u žb e 7/ 7 moški n em š ko 1964 univerzitetn a diploma bančništ vo/ fin ance DA NE K yr gy z In ves t m en t an d Cre di t B an k CI SC , C red it B a nk of Moscow (i) , Ne pi Rockcastle plc Da vi d Er ic Simon član 4. a vgu s t 2016 2024 Predstavnik kapitalske se s ta ve dr u žb e 7/ 7 moški britansk o 19 48 dip lo m a pr ve s to pn je iz poslovnih št udij bančništ vo/ fin ance DA NE Ji hl ava n a.s . , C zec h Aer os pa ce i nd us tr ie s sr o, Cen t ral Eu ro pe In du s t r y P ar tn er s a .s . Peter Gro znik član 8. september 2017 14. ju ni j 2021 Predstavnik kapitalske se s ta ve dr u žb e 3/3 m oški s lov en sko 1971 dok torat fin ance, in du s t ri ja , investicijsko bančništ vo DA NE MS IN d .o.o ., Ljubljana, CETIS d.d., Ljubljana Mark William Lane Richards član 10. j un ij 2019 2023 Predstavnik kapitalske se s ta ve dr u žb e 7/ 7 moški britansk o 1966 magis ter znanos ti bančništ vo/ fin ance DA NE BPL Global (Llo yds of Lo nd on i ns u ran ce Broker), Sheffie ld Ha wor th L td , Venca p Inter nation al pic Ukraine (VB) Sh re ni k Dhirajlal Da vda član 10. j un ij 2019 2023 Predstavnik kapitalske se s ta ve dr u žb e 7/ 7 moški britansk o 1960 magis ter znanos ti fin ance DA NE P JSC Ukrgasbank (ii) Gregor Rok Kas te l ic član 10. j un ij 2019 2023 Predstavnik kapitalske se s ta ve dr u žb e 7/ 7 moški s loven s ko 1968 magis ter znanos ti bančništ vo/ fin ance DA NE Ve r i c a T r sten jak članica 15. j un ij 2020 202 4 Preds tavni ca kapitalske se s ta ve dr u žb e 7/ 7 ž ensk a slove ns ko 196 2 doktorat p ravo DA NE Age n cij a EU za te me lj ne pravice, Dun aj Sergeja Kočar članica 17. j un ij 2020 2024 Preds tavni ca zaposlenih 7/ 7 ž ensk a slove ns ko 1968 ma gi s tr a znanos ti managemen t DA NE Bojana Šteblaj čl anica 17. ju ni j 2020 2024 Preds tavni ca zaposlenih 7/ 7 ž ensk a slove ns ko 196 2 ma gi s tr a znanos ti managemen t DA NE Janja Žabjek Dolinš ek članica 20. nove m be r 2020 2024 Preds tavni ca zaposlenih 7/ 7 ž ensk a slove ns ko 1957 ma gi s tr a znanos ti IT DA NE T adeja Žbontar Rems članica 22. j an ua r 2021 2025 Preds tavni ca zaposlenih 7/ 7 ž ensk a slove ns ko 1957 ma gi s tr a znanos ti IT DA NE Is la m Os am a Zek r y član 14. j un ij 2021 2025 Predstavnik kapitalske se s ta ve dr u žb e 4 /4 moški e gipčansko 1977 dok torat IT DA NE St anova nj sko združenje Commercial Interna tional Bank, Egip t, Svet za umetno inteligenco Egip t (Mi ni s t r s t vo za kom un ika ci je in in fo r ma ci js ko tehnologijo) (i) Do 1 4 . ma rca 20 2 2 . (ii ) Od 8 . m arca 2 02 2 tu di: N eo dv isn a or gan izac ija za m er il a v ti sku ( IP SO) , Velika B r itan ij a. 137 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Ime in priimek Čla ns t vo v kom is ija h (za revi zij o, imenova nja, prejemk e itn.) Pr vo im en ovanj e na t o fu nkc ijo Zaključek funkcije / mandata Predsed nik/čla n Ud ele žb a na s eja h komi si je N S gle de n a sk up no š t evil o sej N S (glede na njego v /njen mandat) Sh re nik D h ira jla l Da vda K omisija za prejemk e 28. j un ij 2019 2023 član 4 /4 Gregor Rok K astelic Komisija z a prejemk e 28. j un ij 2019 2023 član/predsednik 4 /4 Mark William Lane Rich ards K omisija za prejemk e 26. j un ij 2020 2024 n amestnik predsednik a 4 /4 Peter Groznik Komisija z a prejemk e 26. j un ij 2020 14. j un ij 2021 član 4 /4 Bojana Šteblaj Komisija za prejemke 8. apr il 2021 2024 članica 2/ 2 Sergeja Kočar Komisija za prejemke 26. ju ni j 2020 2024 čla nica 3/3 Pri mož Karp e Komi s ija za i me n ovanj a 15. a pr il 2016 2024 predsednik 7/ 7 Andreas Kling en Kom is ij a za im en ovan ja 19. feb r ua r 2016 2023 namestnik predsednik a 7/ 7 Peter Groznik Komi si ja za i me nova nj a 6. ok tob er 2017 14. ju nij 2021 član 3/ 7 V erica T rs tenjak K om is ij a za im en ovan ja 26. j un ij 2020 202 4 č lanica 7/ 7 Sergeja Kočar Kom is ij a za im en ovan ja 26. jun ij 2020 202 4 č lanica 7/ 7 Bojana Šteblaj Komi s ija z a im en ovanj a 8. a pr il 2021 2024 članica 2/ 2 Da vi d Eri c Si mo n Komisija za r evizijo 7. apr il 2016 2024 predsednik 7/ 7 Pri mož Karp e Komisija z a revi zijo 15. ap ri l 2016 2024 član 7/ 7 Sh re nik D h ira jla l Da vda K omisija za re vizijo 28. jun ij 2019 2023 član/ names tn ik predsednika 7/ 7 Gregor Rok K astelic Komisija z a re vizijo 28. ju ni j 2019 2023 č lan 7/ 7 Janja Žabjek Dolinšek K omisija za reviz ijo 28. ja n uar 2021 12. avg us t 2021 članica 4 /4 Andreas Kling en Kom is ij a za t ve ga nja 19. feb r uar 2016 2023 predsednik 6 /6 Peter Groznik Komi si ja za t vega nj a 6. o k tob er 2017 14. juni j 2021 član/namest nik predsednika 3/ 3 Sh re nik D h ira jla l Da vda Komi si ja za t vega nj a 8. j uli j 2021 2025 namestnik predsednik a 2/ 2 Da vi d Eri c Si mo n Kom is ij a za t ve ga nj a 7. ap r il 2016 202 4 čl an 6/6 Mark William Lane Rich ards Komi si ja za t vega nj a 28. j uni j 2019 2023 član 6 /6 Gregor Rok K astelic Komi si ja za t veg anj a 26. j un ij 2020 2023 č lan 6/6 Is la m Os am a Zek r y Komi si ja za t veg anj a 8. j uli j 2021 2025 član 2/2 T a de ja Žb on tar R em s Kom is ij a za t ve ga nja 28. jan ua r 2021 12. avgu s t 2021 č lanica 2/2 Mark William Lane Rich ards Komisija z a operativno po sl ovan je in IT 28. ju nij 2019 2023 predsednik 5/5 Sh re nik D h ira jla l Da vda Komisija z a operativno po sl ovan je in IT 28. ju nij 2019 8. j uli j 2021 namestnik pr edsednik a 5/5 Andreas Kling en Komisija z a operativno po sl ovan je in IT 28. ju nij 2019 2023 član 4/5 Pri mož Karp e Komisija z a operativno po sl ovan je in IT 15. apr i l 2016 2024 član 5/5 Bojana Šteblaj Komisija z a operativno po sl ovan je in IT 26. ju nij 2020 12. apr il 2021 č lanica 2/2 T a de ja Žb on tar R em s Komisija z a operativno po sl ovan je in IT 8. apr i l 2021 202 4 član ica 3/ 3 Janja Žabjek Dolinšek Komisija z a operativno po sl ovan je in IT 8. apr i l 2021 2025 članica 3/ 3 Is la m Os am a Zek r y Komisija z a operativno po sl ovan je in IT 8. ju lij 2021 2025 names tnik predsedni ka 2/2 Zun an ji čl an v kom is ij ah (za revi zi jo, im en ovanj a, p rej em ke itd .) - Za kon o ba nč ni š t v u (Z Ba n -2), k i je pr i čel vel ja ti 13. m aj a 2015, vse bu je do lo čb o, ki p rav i, d a je n e gle de n a do lo čb e Zakon a o gos p oda rs ki h dr u žb ah ( ZGD -1) v k omisije nadzornega sveta mogoče imenov ati samo člane nadzornega sveta. Ime in priimek Ud ele žb a na s eja h komi si je N S gle de n a sk up no š t evil o sej (n a pr im er 5/ 7) Spol K valifikacija L et o ro js t va Stroko vni profil Članst vo v nadzornih organih dr už b, k i ni so p ovezan e z druž bo nihče       138 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 38: Se s ta va in z ne se k pr ej em kov čl an ov u pr ave v p os lo vn em l et u 2021 (C .3) Ime in priimek Funk cija (predsednik, član) Fik s ni p reje mk i – br u to ( 1) V ariabilni prejemki – brut o Zadržani prej em ki ( 3) Odpravnine ( 4) B on it et e (5) O d te glj aj (6) Sk upn i br u to (1+2 +3+4 +5 - 6) Skupaj neto (i) na podlagi kriterij ev kvantitete na podlagi kriterij ev kvantitete Sk upa j (2) Blaž Brodn jak predsednik 441.770,20 43.750,00 43.750,00 87.500,00 42.710,85 0,00 2.310,19 0,00 57 4.291,24 2 41.568,49 Archibald Kremser član 420.808,88 41.666,67 41.666,67 83.333,34 42.710,85 0,00 34.116,83 0,00 580.96 9,90 244.905,39 An dr ea s Bur khardt član 405.091,54 40.104,17 40.104,17 80.208,34 42.710,85 0,00 32.671,82 0,00 560.682,55 237.273,57 Petr Br unclí k čl an 221.963,09 7.316,72 7.316,72 14.633,44 0,00 385.000,00 30.091,68 0,00 651.688,21 327.310,24 (i) T a preg le d ne v se bu je dr u gih u go dn os ti i n pov rač il s t roš kov.         T ab ela 39: Se s ta va in z ne se k pr ej em kov čl an ov n ad zor n eg a s vet a in č la nov ko mi s ij v p os lov n em l et u 2021 (v EU R) (C .4) Ime in priimek Funk cija (predsednik, namest nik, član, zunanji č la n ko m i s i je) Pla či lo za opravljanje storitev – br u to n a le to ( 1) Sej ni ne z a NS i n komi si je – br u to n a le to (2) Sk upa j br u to ( 1+2) Skupaj neto (i) Potni stroški Ugodnosti Pri mož Karp e predsednik 96.000,00 - 9 6.000,00 7 4.400,00 4.629,06 447,47 Andreas Kling en namestnik predsednik a 90.000,00 - 90.000,00 90.000,00 4.946,99 447,47 Is la m Os am a Zek r y član 38.607,52 - 38.607,52 25.432,70 5.704,85 447,47 Da vi d Eri c Si mo n član 81.000,00 - 81.000,00 62.775,00 5.251,42 447,47 Peter Groznik član 32.800,00 - 32.800,00 23.855,44 0,00 0,00 Mark William Lane Richards član 81.000,00 - 81.000,00 53.358,72 2.642,98 447,47 Sh re nik D h ira jla l Da vda član 72.000,00 - 72.000,00 47.430,00 2.36 7,17 447,47 Gregor Rok K astelic član 81.000,00 - 81.000,00 53.358,72 758,31 447,47 V erica T rs tenjak članica 65.790,32 - 65.790,32 43.339,32 0,00 447,47 Sergeja Kočar članica 11.855,7 6 - 11.855,7 6 8.622,6 9 0,00 447,47 Bojana Šteblaj č lanica 15.655,26 - 15.655,26 11.386,05 0,00 447,47 Janja Žabjek Dolinšek č lanica 6.839,40 - 6.839,40 4.97 4,27 0,00 447,47 T a de ja Žb on tar R em s član ica 26.656,31 - 26.656,31 19.387,12 0,00 447,47 (i) Po pl ač il u akon ta ci je do ho dn in e, k i ni up oš tevan a v mo re bit n ih kas n ejš i h izra vn al nih p la či lih d oh od nin e. 139 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izjav a o upravljanju t v eganj Upr ava in N adzor ni s vet N LB izdaj ata s t r nje no iz javo o upra vl jan ju t vegan j sk la dno s 17. čle no m Sk lep a o ure dit vi notranjega upravljan ja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega not ranjega kapitala z a banke in hra nil nice ( Ur . l. R S , š t. 73/2015 in 115/ 2021), U redb o EU 575/2013, 435. čl en (Cilji i n pol it ike upra vl jan ja t ve gan j) , toč ki (e) in (f ), te r Sm er ni cam i EBA o no tran je m upra vlj anj u (EBA /GL /2021/05) in Sm er ni cam i EBA o zaht evah za razk ri tj e (EBA GL / 2016/ 11). Upravljanje t veganj , ki v Skupini predsta vlja pomemb en elemen t celostn ega korporativn ega upravljanja Skupine, je org anizi ran o v sk la du s s t ra teš ki mi u sm er it vami , uve lja vlj eni mi int er nim i po lit ikam i in po s top ki , ki up oš t evajo evro ps ke ban čn e pr edpi se , pre dpi se B S , t ren ut ne s m er ni ce EBA ter us t rezn e dob re ba nč ne p rak se . Pred pis e EU up oš teva ce lot na NLB S kup ina , m ed tem ko čl ani ce Sk upin e, k i pos l uje jo zun aj Sl ovenij e, s poš t u jejo t u di pra vil a, k i jih d olo čaj o lokal ni reg ula tor ji . S kup ina d aje ve lik p ome n kul t ur i prev zem an ja in upra vl jan ja t ve gan j ter za veda nj u o t veg anj ih zn otr aj cel ot ne Skupine. Zagotavljanje oz aveščenos ti o t veganjih je sesta vni del p os lovn e s t rat egi je Sk upi ne. P os lovn o in op era ti vn o okolj e, pom em bn o za pos lovan je S kup in e, se s pre mi nja s ku paj s tre nd i, kot so s pr em em be ved enj a s tra nk , raz vo j novi h teh no lo gij in kon ku ren tov , tra jno s tn o f in anc iran je te r vedn o večj i obs eg re gu lat iv nih za ht ev . Zato se n ač in up rav lja nja t veg an j s taln o s pre min ja , in si cer z n am en om od kr ivan ja in upravljanja potencialnih novih t veganj. Skupina kot pomemben elem ent intern ega upravljanja upo rab lja kon cept » tre h obr amb nih l ini j« , pr i če me r je f un kcija upravljanja t veganj dr uga obrambna linija. O krepljeno celos tno korporativn o upravljanje Skupine se odraža v zniža nj u SR EP zaht eve v prete kl ih let ih . R obu s te n in ce lovi t ok vir upravljanja t veganj je opredeljen in organiziran glede na p ri čakovani p rih od nji p os lovn i pro fi l in pro fi l t ve gan os t i Skupine ter zasled uje doseganje inter no zastav ljenih st ratešk ih ciljev i n izpolnjev anje vseh zunanjih zahtev . Proakt ivno upravljanje t veganj in kontrolni sis tem temeljita predvsem na Opredelitvi pripravljenos ti za pr evzemanje t veganj in Strategiji prevzemanja in upravljanja t veganj , ki s ta s kl adn i s Pos lovn o s t rat egi jo Sk upi ne t er os red oto čen i na zgodnje odkrivanje in učinko vito obvladov anje t veganj. Vzpostavljen i sis tem upravljanja in različna orodja z a obvl adovan je t vegan j om ogo čaj o us t rezen n adzor n ad prof il om t vegan os t i Sk upi ne te r pro ak t ivn o po dpi rajo n jeno poslovanje prek v grajenih pos topko v eskalacije in uporabe različ ni h omi lit veni h ukr epov, k ada r je to p otr ebn o. S te ga vi dika Skupina s talno krepi in dopolnjuje obs toječe metodolo gije in pos topke v vseh segm entih upravljanja t veganj . Skupina pr ispeva k trajnost nemu pos lovanju z vključevanjem t veganj na področju okolja, družbe in upravljanja (ESG) v svoje poslovne st rategije, ok vir upravljanja t veganj in ureditev notranjega upravljanja . Z uv edbo programa trajnos tn ega poslovanja NLB Skupine je Skupin a uvedla ele me nte t ra jno s tn eg a pos lovan ja v po sl ovni m o del . Cilj t e s tra te ške po bu de n a rav ni ce lot ne o rga nizac ije j e zagotov it i trajnos tn o finanč no uspe šnos t Ban ke z upoštevanjem t veg an j ESG i n pr ilož nos ti v po sl ovanju t er ak tiv no p ri sp evat i k bol j ura vn otežen em u in v kl juč uj oče mu g os pod ar skem u in družb enemu si ste mu. T rajnos t no finan ciranje vključu je merila ES G v pos lov ne in n al ožben e od loč it ve Sku pin e v tr ajn o kori s t komi ten tov Sk upi ne in d r užb e. Od bor za t raj no s tn o pos lovan je NLB S kup ine n adzi ra in teg raci jo de jav nikov ES G v po sl ovni model Skupin e. Upravljanje t veganj ESG je celost no vključen o v pro ces o dob ravan ja po so jil S kup ine i n s tem p ovezano upravljanje kreditn ega por t felja. Pri tem zasleduje sm ern ice ECB in EBA s ten den co n jih ove celo s tn eg a vkl ju čevanj a v vs e rel evant ne p roce se. R azpo ložl jivos t p od at kov ESG v re gij i, kjer poslu je Skupina, je še vedno pomanjklji va. Kljub vsemu si Sk upin a pr izad eva pr ido bit i us t rezn e po da tke o komi ten ti h kot predpogoj za sprejemanje us treznih odločitev . Skupina na čr t uje preudaren profil t veganos ti, opt imalno porabo kapitala in dobičkonosno pos lov anje na dolgi rok, ob up oš tevan ju p rev zeti h t ve gan j. Po sl ovn a s tra te gij a, Opredelitev priprav ljenos t za pre vzemanje t veganj , Strategija t veg an j in kl juč ne i nt er ne p oli tike n a po droč ju t vegan j Sk upin e, k i jih p otr ju jet a Up rava in N adzor ni s vet N LB , dol oča jo s t rat eš ke cilj e in sm er n ice o pr evze man ju t vega nj , pris topih in metodologi jah, mer jenju, mi tigaciji in upravljanju vs eh vr s t t vega nj n a različ ni h rav neh u pra vlj anj a. K lju čn e s tra te ške s me rn ice g led e prev zem an ja t ve gan j so d os led no integrirane v redni pr egled poslo vne strategije, postopek pr ipr ave f ina nč ne ga pl an a pos lovan ja in d r uge s tra teš ke odločit ve, pri čemer je zagotovljeno celostn o sprejemanje poslovnih odločit ev . Skupin a redno spremlja svoj ciljni profil na gnj eno s ti k p rev zem anj u t ve gan j in po rab o int er ne ga kap itala, ki predstavljata ključna elementa proaktivnega upravljanja. Izpos tavljenos t t veganjem in morebitn a od s top anj a od li mi tov ali ci ljn ih vr edn os t i se r edn o por oča jo us t rezn im komi si jam i n/ ali Up rav i Ba nke, Komi si ji za t ve gan ja Nadzo rn eg a sve ta in N adzor ne mu s vet u B an ke. Skupina je poleg tega vzpos tavila c elovit okvir st resnega tes t ira nja i n dr ug e si s tem e zgod nje ga o bvešč anj a na razl ičn ih področjih t veganj, in sicer z namenom zagotavljanja podpo re pri oblikov anju in uresničevanju poslovne stra tegije Skupine ter sprejeman ju poslovnih odločitev , krepit ve obstoječih not ranjih kont rol in p ravo čas ne ga u kre pan ja , kadar j e to pot reb no . Ok v ir s t res ne ga te s ti ran ja vk lj uč uje v se p om emb ne v r s te t veg an j in več razl ičn ih s t res ni h sce na ri jev ali a nal iz obč u tlj ivos t i upoš tevaje ranljivost pos lovnega modela Skupin e. Stresn o tes t ira nje i ma p om em bn o vlo go pr i oc enj evanj u odp or no s ti Sk upin e n a s tre sn e okol iš čin e, in s ice r z vid ika pr ičakovane dobičkonosnos ti , k apitalske ust reznost i in likvidnos ti . K ot takšno je k ot pomemben elem ent preudar nega upravljanja t veganj vk lju čen o v si s te m upra vlj anj a t ve gan j Sk upin e, in s ice r v ok v ir u opredelit ve pripravljenost i na pre vzemanje t veganj, pr ocesa IC A A P in IL A AP t er Pla na r eš evanja . Pol eg n ot ranj ega s tres n ega tes t ira nja S ku pin a kot si s tem s ko pom emb na b an ka sod el uje t u di v reg ula tor n o opr ede lje nih s t re sn ih te s tir anj ih , ki ji h iz vaja ECB . Skupin a je ena največjih slovenskih ban čnih in fin ančnih s kupin, ki je p om em ben a k te r tu di n a trg ih reg ije J VE . S kla dn o s svo jim i st ratešk imi usm erit vami nam erava biti vzdr žno dobičkonosna in so de lovat i pre dvs em s kom it ent i na s tra teš k ih tr gih , ki j im zagotavlja ino vativne, vendar enostav ne rešit ve, osredotočene na s t ran ko, ter ak tiv no p ri s pevat i k bo lj ura vn oteže nem u in vključujočem u gospodars kemu in družbenemu sis tem u. Skupina ima dobro diverzificiran poslo vni model. Učink ovito upravljanje t veganj in kapitala je ključn ega pomena za Skupino pri ohranjan ju dolgoročno dobičkonosn ega poslovanja. Na podlagi poslovne s trategije Sk upine prevladuje kreditn o t veg an je, k i mu s le dij o t veg anj e kre dit n ega p ri bit ka v por t f elj u ban čn e kn jig e, ob res t no t vega nje v b an čn i kn jigi , op era tiv no t veganje, likvidn os tno t veganje, tr žno t veganje in dru ga nefin ančn a t veganja. Redna ident ifikacija t veganj in njihov o oce njevan je s e iz vaja ta v ok v ir u p roce sa I CA AP s ci lje m zagot av ljan ja s t aln ega i n celo s tn eg a na dzora n ad t vegan ji in njihov ega učink ovitega upravlja nja. Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pom en a za Sk upi no p ri o hra nja nj u dol goro čn o dobičkonosnega pos lovanja. Upravljanje kreditne ga t veg an ja, k i je n ajp om em bn ejš e t ve gan je v S kup ini , se os redo toč a na p rev zema nje z me rn ih t vegan j – razpr š en kreditni por t felj, us trezna kako vost kreditne ga por t felja , vzdr žen stroš ek t veganj in z agotavljanje optim alnega donos a gle de n a prev zet a t veg anj a. T oler anc a do lik v idn os t ne ga t veg an ja je n izka. S kup ina m or a ves čas o hr anj at i us t rezn o 140 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo raven l ik vi dn os ti , da l ahko po rav na va s voje kr at koroč ne obvezno s ti , če s e ure sn iči d olo čen s t res n i sce na ri j. Po leg t eg a se z nameno m zmanjšanja t veganja Skupin a osredotoča na us trezno st ruk t uro virov finan ciranja. Skupin a je omejila izpostavlje nos t t veganju kreditn ega pribitka, ki izhaja iz t veganja vrednotenja por t felja dolžnišk ih vrednos tnih pap ir jev , ki s lu ži kot lik v idn os t na r ezer va, na z me rn o rave n . T emeljn a usmer itev Skupine pri upravljanj u obrest nih t veganj je omejevanje nepričako vanih negativnih učin ko v na prihodke in kapi tal , ki iz v iraj o iz sp rem en jen ih ob res t nih m er n a t rgu , zato j e tol eran ca do t ega t vega nja z me rn a . Pri p rev zem anj u ope rat iv nih t vega nj S kup in a zas led uj e us me ri tev, da tovr s tn a t veg an ja ne s m ejo p om emb no v pli vat i na n jen o po sl ovanje . Pr ipra vlj en os t za pr evze man je o per at ivn ih t vegan j je n izka do zme rn a , s po uda rkom n a uk repi h bl ažen ja t ve gan j in kl ju čni h kazalnik ih t vegan j , ki s lu žijo kot s is t em zgod nje ga obve šča nja . Sk lep an je po sl ov z iz veden im i fi na nč nim i in s tr u me nt i v NLB je om eje no pr edv se m na s er vi sir anj e s tra nk i n varovanj e las t ni h postavk pred tveganji. Na pod ročju v alutnega t veganja Skupina tako zasleduje cilj nizk e do zmerne izposta vljenos ti. T ol eran ca do p rev zem anj a vs eh os t alih v r s t t ve gan j, v kl juč no z ne fi nan čn im i, je n izka, s p ou dar kom n a min im izacij i nji hoveg a možn eg a vpl iva n a pos lovan je S kup ine . T vega nja ES G ne pr ed s tav lja jo nove kat ego r ije t vegan j, t emve č dod at ne dej avn ike v ok v ir u ob s toj eči h vr s t t vegan j, kot s t a kre dit no i n ope rat iv no t vega nje . Sk upin a jih v kl ju čuj e in up rav lja v s kl op u obs toječega ok vira upravljanja t veganj. Gl av ni ci lji Izja ve o pr ipr avl jen os t i za prev zem an je t vegan j v NLB S kup ini s o: • z agotavljanje prim erne ravn i k apitalske ust reznost i, upoštev ajoč vse r egulativ ne z ahte v e, • z agotavljanje us trezne intern o opredeljene ravni kapitalske ustreznosti, • i zpolnjevanje MREL z ahteve , • vzdrževanje niz ke stopnje fin ančneg a vz voda, • z agotavljanje us trezne kak ov ost i in ra zpršen os ti kreditn ega por t felja, zadostn o pokrit je slabih naložb, vzdržen s trošek t veg an ja skozi cel oten g os po dar s ki c ikel, t er v zdr ž ne izpostavlje nos ti projek tnem u financiran ju, • ohranjanje ust rezne ravni in str uk ture lik vidnos ti, kjer stabilni depo ziti k omitentov predstavljajo g lavni vir finan ciranja, • razpr ši tev t ve gan j iz na sl ova izpos t av ljen os t i do b an k in d r ž a v, • omejena izpostavljen os t t veganju kreditneg a pribitka, • omejena izpostavljen os t obrestn emu t veganju , • omejena izpostavljen os t valutnemu t veganj u, • vzdr ž na to ler anc a do n eto izgu b iz na sl ova oper at ivn eg a t veganja. T ra jno s tn o f in anc iran je E SG b o sk lad no s S is t em om z okolj sk im i in dr už ben im i dej avn ik i ozirom a t veg anj i (ES M S) integriran o v I zjavo Skupine o pripravljenos ti za prevzemanje t veg an j v let u 2022. D oda tn i kl juč ni kazaln ik i t veg an j in s tem povezani c ilj i na p odro čj u ES G bod o opr ede lje ni s kl adn o s T ra jno s tn im pr ogra mo m NLB S kupi ne i n ES M S . Konec l eta 2 02 1 s o bil e vre dno s ti n aj pom em bn ejš ih kazaln ikov v ok v ir u op rede li t ve pr ip rav lje nos ti na p rev zem anj e t veg an j Sk upin e, k i so o draža le povezan os t m ed s t ra teš k imi pos lov nim i us m er it vami , s tra te gijo p rev zem anj a gle de t vegan j in ciljnim profilom t vegan os ti: • k olič ni k sk upn eg a kapita la 17,8 % , • k olič ni k tem elj ne ga kapi tal a ( Tie r 1) 15,5 % , • k oličnik navadnega lastni škega te meljnega kapita la ( CET 1) 15,5 % • k olič ni k fi nan čn eg a v z voda 10,2 % , • st roš ek t vegan ja - 41 b .t., • delež n edo no sn ih izp os ta vlj eno s ti (N PE) p o EBA 1,7 % , • sto pnj a pok r it ja s lab ih na ložb (NPL C R 2) 57,9 % , • razmer je m ed p os ojil i in de pozit i (L TD) 60,0 % , • k olič ni k lik v idn os t ne ga kr i tja (LCR) 252,6 % , • k olič ni k net o s tab ilni h vir ov fin an cir anj a (NS FR) 185,2 % , • obču tl jivos t vred nos ti la s tn iš kega kap ita la (E VE ) (200 b.t.) v vi šin i - 6,4 % kap ita la, • tran sakci js ko valut n o t veg anj e v vi ši ni 1,10 % , • neto izgub e iz n as lova op era tiv ne ga t vegan ja v v iš ini 1,6 % kapitalske z ahteve za operativno t veganje. Covid -19 n i pom em bn o vp lival n a kakovos t kre dit ne ga p or t fe lja . Sk upin a de lu je s kla dn o s sm er ni cam i EBA na p odr očj u mo rat or ijev n a pl ači lo obvezn os t i in zelo s k rb no id en ti fi cira kakr š no koli po ras t iz n as lova k redi tn ih t vegan j. O bs ežn e sh em e, ki s o jih u vedl e vla de v dr žavah Sk upi ne in s o zag otav lja le mo rat or ije u prav iče nim kom it ent om kot del u kre pov v z vezi s pan de mi jo covi da -19, so b ile v l et u 2021 pos topn o uk inj en e. Zaradi u kre pov v z vezi s cov idom - 19 in nj ih ovim vp livo m na poslovno okolje se je Skupina srečevala s presežno lik vidnos tjo, obe ne m pa je o hra nil a dob er kapi tal s ki po ložaj . Sk upin a je zak lj uči la le to 2021 kot ba nč na s ku pin a, kat ere fi na nci ran je te me lji n a la s tn ih vi rih t er im a t rden l ik vi dn os t ni in kapitalski položaj, kar potrju je finanč no odporn os t Skupine. Prev zeta s ku pin a Komer cij aln e Ba nke je im el a po dob en pos lov ni m ode l kot Sk upin a , zato j e bil nj en v pli v na p rof il t veg an os t i Sk upin e v le tu 2020 z me ren te r brez d r ugih pom em bn ej ših u čin kov tu di v le tu 2021. D r ug ače v l et u 2021 ni bil o dr ugi h pos lov, ki bi bi s t ven o vp liva li na p rof il t vega nos ti Sk upin e ali p orazd eli tev t vegan j na r avn i Sk upi ne. St rn jen a izja va Upr ave o t vegan jih je o bja vlj en a na i nt ran et u Ba nke, in s ice r z na me nom , d a bi zap os len i Ba nke pr i vsakod nevnih opr avilih st rogo u poštevali opredelitve in pom en d os led no s ti p ri p rev zem anj u t ve gan j ter n ač ine upoš tevanja le-teh pri sprejem anju vsakodnevnih poslovnih odločitev . Lju blj an a, 11. ap ri l 2022 Nadzorni svet NLB U p rava N LB Primo ž K arpe predsednik Archibald Kremser član Andreas Burkh ardt čla n Blaž Brodnjak predsednik 141 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izj av a o nefinančnem poslo v anju Sk lad no s 70.c č len om Zakon a o gos po dar s ki h dr už bah ( Z GD - 1) 21 Ba nka po roča n ef in an čn e in for ma cij e lo čen o od Let ne ga poro či la NLB S ku pin e za leto 2021. R azk ri tj a o nef in an čn ih inf or ma cij ah B anke s o pr ipr avl jen a v Por oči lu NL B Sku pin e o tra jn os tn em p os lovanj u v le tu 2 02 1 (ht tps:/ /www.nlb.si/trajnost) . Omen jeno poročilo je pripravljen o na podlagi stan dardov trajnos tn ega poročanja (GRI), s čimer je zagotovljena skladnos t z zaht evami p redp is ov gle de razk r itj a ne fi na nč nih in for m aci j. Ba nka kot del P oro čil a NLB S kupi ne o t raj nos tne m po sl ovanju v let u 2021 o bjav lja P oro čilo o s am oo cen i v z vezi z Na čel i O ZN za odg ovorn o ba nč ni š t vo, k i so b ila r az vit a v ok v ir u f in anč ne pob ud e Prog ram a Zdr užen ih n arod ov za okolje ( UNEP FI PR B). Na čel a O ZN za odgovor no b an čn iš t vo opre de lju jejo vlo go in o dgovor n os t b an čn e pan og e pr i obl ikovanju tra jn os tn e pr ih od nos ti in p ri u sk la jevanj u ba nč ne ga s ek to rj a s Cilj i tra jno s tn eg a raz voja OZN in par iš ki m pod ne bni m sp oraz umo m iz let a 2015. Lju blj an a, 11. ap ri l 2022 21 Ur ad ni l is t R S , š t. 65/09, 33/ 11, 91/ 11, 32/ 12, 57 / 12, 44/ 13 – o dl . US , 82/ 13, 55/ 15, 15/ 17, 22/ 19 – ZPos S, 158/ 20 – ZIn t PK- C in 18/ 21). U pra va N L B Archibald Kremser član Andreas Burkh ardt član Blaž Brodnjak predsednik Smo skrbni do tistega, k ar najbolj c enite. P r ed 52 leti smo prvič pr azno vali dan Z emlje. P r ed 40 leti smo uv edli r eciklir anje. P r ed 2 letoma smo se z ave z ali k nizk oogljičnemu gospodarstvu. Z a k aj se bodo zavzemale no v e gener acije? V se večji pomen ok oljskih in družbenih vpr ašanj pomembno vpliva na kak ovost življenja v naši domači r egiji. Z vključev anjem tr ajnosti v naše bančno poslovanje ne kr epimo zgolj odnosov s str ankami, zaposlenimi, dobavitelji, vlagat elji in širšimi skupnostmi, ampak skrbimo z a sedanje in prihodnje gener acije. T r ajnost za nas ni črk a na papirju, temv eč vrsta odločite v, ukr epo v in dejanj, ki bodo zanamc em omogočili nov e priložnosti. 143 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Razkritja o delni c ah in delničarj ih NL B 1. Inf ormacije skladno s 6. odstavk om 70. člena Z G D -1 1.1 Str uk tura osnovnega k apitala B anke Ba nka je izd ala l e na vadn e ime ns ke kosov ne de lni ce, kat er ih im etn ik i ima jo gl as ovalno p rav ico, p rav ico do u de ležb e na Skupščini delničarjev , predkupno pravic o do vp isa novih del nic v p ri me r u dokap ita lizaci je, p ravi co do d ela d obič ka ( dividende ), pravico do ustreznega dela pr eostalega pre možen ja po l ik vi dac iji a li s te čaj u B anke in p rav ico do obve šč en o s ti . Vse d eln ice s o is t ega raz red a in so izd an e v nema terializirani obliki . Inf or ma cij e o s tr uk tu ri d eln ičar j ev NLB (na da n 31. dec emb ra 2021) so n a volj o v pog lav ju Ključni poudarki po d n as l ovom De lni ška s t r uk t ura N LB . 1. 2 V se omejit ve prenosa deln ic in omejit v e glede gla sov alnih pravic De lnic e Ba nke so p ros t o pren os lj ive sk la dno z d ol očb am i Sta t ut a Ba nke, k i zaht eva odob ri tev N adzor ne ga s veta , in sic er za pre no s del nic B an ke, s kate ri m del ež pr ido bi telj a, sk upa j z del nic ami , ki j ih že im a v las ti pr ed novo p ri dobi t v ijo , in de lni cami , ki j ih im ajo t ret je o seb e za rač un p ri dob ite lja , pre seže 25 % d eln ic B anke z gl as ovaln o pra vico. O do br it ev prenosa delnic i zda Nadz orni svet. Ba nka zav rn e zah tevo za dovolj enj e za pren os d eln ic , če bi pr id obi tel j sk upa j z del nic ami , kate ri h im etn ik je b il pre d pr ido bit vij o, in de ln icam i, k i jih im aj o tre tje o se be za ra čun pridobitelja, presegel delež 25 % delnic Banke z glasova lno pra vico , poveča n za eno d eln ico. Ne gl ede n a n aved en o v pr vem od s tav ku p a dovolj enj e za pre nos d eln ic ni p ot rebn o, če j e pr ido bit elj d eln ice p ri dobi l za rač un t ret jih os eb, t ako da n i upra vič en iz vr š evat i gla soval nih pra vic iz t eh de lnic p o la s tn i pre so ji, h kr at i pa s e Ba nk i zaveže, da n a pod lag i na vodil p os am ezne t ret je o se be, za ra čun kate re je im et nik d eln ic , n e bo iz v rš eval gl as ovalni h pra vic , če od te o se be s kup aj z n avod ili za gl as ovanj e ne pr ejm e pi sn eg a zagot ovil a, da i ma t a os eba d eln ice za s voj ra čun i n da h kra ti ni , nep os red no al i pos re dno , im etn ica več kot 25 % d eln ic Ba nke z gl as ovalno p rav ico. Pr ido bit elj , ki p res eže 25 % de lež de lni c Ba nke z gl as ovalno pra vico i n ne zah teva izda je dovol jen ja za pre no s del nic al i ne prej me d ovolje nja B an ke, s me ur es nič evati g las ovaln o pra vic o iz 25 % del nic B an ke z gla sovaln o pr avi co. Pol eg zgora j na vede nih i n sp loš n ih om eji tev, ki izhaj ajo iz veljavne zak onodaje, ni dru gih omejitev . 1. 3 K valificirani deleži Informacije so pr edstavljene v poglavju Izjav a o upravljanju NLB . 1. 4 Im etnik i vrednost nih papir jev , ki zagotavljajo posebne k ontrolne pravice Informacije so pr edstavljene v poglavju I zjava o upravljanju NLB . 1. 5 Delniška shem a za delavce , če jo dru žba im a, za delnice, na katere se le ta nana ša , in glede na čina izvajanja k ontrole n ad njo, če k ontrolnih pravic ne izvajajo delavci neposredn o Poli ti ka nag rajevan ja za zap os len e s po seb no n ara vo del a opredeljuje plačila v obliki finančn ih instr umentov skladno z velja vn im Zakono m o ban č niš t v u, ven da r pa v 2021 n i bilo izplačil. 1. 6 Po jasnil o o omejit v ah glede glas ov a lnih pravic Informacije so pr edstavljene v poglavju Izjav a o upravljanju NLB . 1. 7 V si dr užbi z nani s porazumi me d delničar ji, ki lahko povzročijo omeji tev prenosa vrednos tnih papir jev ali glasov alnih pravic Ba nk i tovr s t ni do govor i ni so z nan i . 1. 8 Pravila družb e glede im enov anja ali zamenjave člano v Uprav e in Nadzornega sveta in spreme mbe St at uta Informacije so pr edstavljene v poglavju Izjav a o upravljanju NLB . 1 .9 Pooblas tila članom poslov odst va, zlas ti poobla stila za izdajo ali n akup las tnih deln ic Informacije so pr edstavljene v poglavju Izjav a o upravljanju NLB . 1.1 0 V si pomembni dogovori, k aterih s tranka je dru žba , ki pri čnejo učin k ov a ti, s e spremenijo ali prenehajo na podlagi spremem be kontrole v dru žbi, k i je posledica ponud be, k ot jo določa zak on, k i ureja pre vzem e, in učinki tak šn ih dogov oro v Ni po me mb nih d ogovorov, v kater ih je B an ka s tr anka in pr ičn ejo u či nkovati , se s pr em eni jo ali p ren eh ajo n a po dl agi sp rem em be kon tro le v B an ki , ki je p os led ica p on udb e. 1.1 1 Vsi dogov ori med B anko in člani njen ih organo v vodenja ali nadzora ali delav ci , ki predvidev ajo nadom estilo, če ods topijo zaradi ponudbe, kot jo določa zak on, ki ureja pre vzeme, so odpuš čeni bre z utemeljene ga razloga ali njihov o delovno razmerje preneha V sk la du s po go dba mi o zap os lit vi s o čl ani U pra ve v pr im er u pr edč as ne p rek ini t ve m an da ta zara di razre ši t ve na p odl agi » d r ugih p os lovn ih in e kono ms ki h razlo gov« upravičeni do izplači la zneska k ot nadomest ila z a pre dča sn o pre ne han je m an da ta . Član U pra ve ni up rav ičen do n ado me s ti la za pre dča sn o pr ene ha nje m an da ta , če os ta ne p o pren eh an ju m an da ta še n ap rej zap os len v Ba nk i ali S kup ini . V pr im er u o ds t opa č lan i Up rave n im ajo pravice d o nadomes tila za radi predč asnega prenehanja ma nd ata , razen č e Nadzor n i sve t ne o dlo či dr u gač e. 144 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 2 . Števi lo delnic v la s ti članov Nadzorneg a sveta in Uprav e T ab ela 40: Šte vil o de ln ic v l as t i č la nov N ad zor n eg a s vet a in U pr ave De lni ce v la s ti n a dan 31. de cem be r 2021 Ime člana Nadzornega sveta Število % Pri mož Karp e 1.136 0,006 % Andreas Kling en 1.198 0,006 % Da vi d Eri c Si mo n (i) 582 0,003 % Is la m Os am a Zek r y — — Gregor Rok K astelic — — Sh re nik D h ira jla l Da vda — — Mark William Lane Rich ards — — V erica T rs tenjak — — Sergeja Kočar 61 0,000 % Bojana Šteblaj — — Janja Žabjek Dolinšek — — T a de ja Žb on tar R em s — — Im e čl an a Up rave Število % Blaž Brodn jak 1.500 0,008 % Archibald Kremser 791 0,004 % Andreas B urkh ardt 451 0,002 % Petr Br unclí k 278 0,001 % (i) Da vi d Eri c Si mo n im a v las t i 2.910 GD R , kar p om en i 582 de ln ic (en a de lni ca pre ds ta vlj a 5 GD R). 3. Opcijsk e pogodbe Ba nka ni ma o pci js kih p og odb v z vezi z d eln ica mi, k i koti rajo na b or zi . 4 . Obdavčitev dividend Davčni odtegljaj V let u 2 02 1 je s loven s ki izp lač evalec m ora l od teg nit i in pla ča ti zn es ek s loven skeg a da vka od do ho dka fiz ičn ih ali p rav nih o seb iz n as lova izp lač il di vid en d dol oče nim kategorijam prejemnikov plačil: • Posam ezn iki: 27,5 % • Posre dni ki: 27,5 % • Pravn e os ebe (razen p os redn ikov): 15 % V let u 2 02 2 s e je da včn a s top nja za p os ame znike in p os redn ike sp rem en ila iz 2 7 , 5 % na 2 5 % . Obs tajajo dolo čene izjeme v prim erih , ko se dividende plačajo posrednikom in pravnim osebam Za nam en e sl ovens ke da včne za konod aje s e de pozit ar GD R š tej e kot pos red nik . Za to so d ivi den de , ki ji h sk rb nik p la ča depo zitarju GDR, predmet odtegnitve in plačila slo venskega dav ka v viš in i 25 % (v let u 20 2 1 27 ,5 %). Im etn ik , la s t nik G DR al i dej ans k i las tni k lah ko v dovolje ne m obs eg u zaht eva vrač ilo plačanega davk a. V pr im er u pr avn ih os eb s o izje me p ovezane z zn ač iln os t mi pravnih subjek tov . Uporaba kon vencij o izogibanju dv ojnemu obdavčenju Če prej em nik p lač ila n i po sre dn ik , lah ko slove ns ki d avčn i org ani o dob ri jo up ora bo ni žje da včn e s top nje , kot jo opredeljuje konv encija o izogibanju dvojnemu obdavčev anju me d RS i n dr ža vo rezid ent s t va prej em nika pl ači la , če s loven sk i pla čn ik pre dlož i dol oče ne in for m aci je in p otr dilo , ki ga izd a davčni orga n zade vne države, da je prejemnik plačil rezide nt za nam en e ob da včit ve v tej dr žavi . Po vračilo davčnega odte gljaja Če je bil s loven s ki d avek o dte gn jen in p la čan po v iš ji s t opn ji, ko t bi v eljala, č e bi slo venski iz plačev alec dividende plačal ne pos red no t aki o se bi kot prej em nik u pl ači la, a li vi šj i s top nji , kot je na vede na v p ogo dbi o izo gib anj u dvoj ne o bda včit ve, lahko prejemnik plačila iz naslova divi dende zahte va povračilo prev eč plača nega davka. Z a vračilo davka je treba vloži ti za hteve k Fin an čn i upra vi R S . Pravne osebe Div id end e v povezav i z de lnic ami , ki j ih pre jm e pra vn a ose ba , ki je r ezide nt S loven ije , so o proš čen e da vka od d oh odkov pravnih oseb. Pos a m ezn i ki Vi ši na d av ka, ki j e bil o dte gnj en pr i izp lač il u div ide nd , ki j ih je pre jel a f izičn a os eb a, p red s tav lja kon čn o vi ši no s loven s ke doh od nin e v povezav i z izpl ači lom t eh di vid en d. 145 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo N ova S R E P za h t eva 2. feb r uar ja j e ECB za Ban ko izdala n ovo zahtevo S REP , n a pod lag i kate re so s e zn ižale zah teve iz dr u geg a s te bra (P 2R ) z 2,75 % na 2,60 % , pr i čem er s m er nica iz d r uge ga s t ebra (P 2 G) os ta ja n es prem en jen a v vi š ini 1,00 % . Nova zaht eva SR EP je velja vn a od 1. marc a 2022 nap rej , kar pom en i, d a mo ra od t ega dat uma dalje Banka izpolnjev ati skupn o k apitalsko zahtev o v vi šin i 14,10 % n a kons oli dira ni os nov i v na s led nji s es t avi: ( i) 10,60 % sk upn a kapi tal ska zah teva in ( ii) 3,5 % za hteva p o skupnem blažilniku. Geopolitičn e napetosti v Ukrajini Febr ua rj a je R us ka fed erac ija za čel a vojaš ko invazij o Ukr ajin e. Izpos tavl jen os t S ku pin e do R us ke fed erac ija i n Uk raji ne je om eje na in v p ret ežne m del u izh aja iz n al ožb NLB v r u ske dr ža vn e obveznic e v pr ibl ižni v iš in i 20 m io EUR . N ač in in čas n jih ove pora vn ave v d ani h razme rah š e ni d olo čen . O d začetka napetos ti opažamo povečanje kreditnih pribi tko v , kar tre nu tn o vp liva n a pozic ije B an ke mer je ne p o po š ten i vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI ). V eč in for m aci j je n a voljo v p ojasnilu 9 v Fi na nč nem d el u teg a poročila. Pre vzem Sbe rbank b anke d.d. Enot ni o dbo r za reš evanj e (SR B) je 1. m arca v s od el ovanju z B S sp reje l odl oč bo o n ačr t u re ševan ja s loven ske ba nke Sb er ba nk ban ka d.d . (Sb er ba nka). Odl oč ba je p red vid ela u po rabo in s tr um en ta p rod aje S ber b anke. N a tej p od lagi j e B S izdal a odl oč bo o pro da ji 100 % de lnic izd ani h s s tra ni S be rb an ke. Sk lad no z n ač r tom re ševan ja in t r žn im po s top kom se je S R B odl oči l za pre nos v se h del nic izd ani h s s tra ni S ber b anke n a NLB . S kl adn o s tem j e 1. ma rca NLB p os ta la 100 % la s tn ik Sb er ban ke. V pr ih od nji h me se cih s e bo do od vil e ak t ivn os t i za int egr aci jo Sb er ba nke v NLB S ku pin o. Sprememba v Upravi 20. jan ua rj a je Na dzor ni s vet im en oval He dvi ko Use nik , An ton ia Ar gir ja in A n drej a Las iča za č lan e Up rave, s č ime r se je ta raz š ir il a na s ku pn o še s t čl anov. Njih ov pet let ni m an da t začn e te či po p r ido bit vi us trezn ih lic en c , do tak ra t pa b odo opravljali sedanje f unkcije pomočnikov Uprave. Sprejet zak on o švicar skih frank ih 2. feb r uar ja j e Dr ža vn i zbo r RS s pr eje l Zakon o ome jit vi in pora zdel it vi va lutnega t veganja med kreditodajalci in kreditojemalc i kreditov v švicar skih frank ih ( zak on o CHF). Zakon o CHF vp liva n a vs e po soj iln e po god be v š vic ar sk ih fra nk ih (ne gle de n a to, al i po god be š e velja jo), sk len je ne me d ban kami , ki p os lu jejo v S loven iji (v kl juč no z N LB), kot posojilodajalkami in fizičnimi osebam i k ot posojilojemalci v obd obj u od 28. junija 2004 d o 31. dec emb ra 2010, in d olo ča om eji tev me nj aln ega t eča ja m ed š vic ar sk im i fra nk i in evrom z u por abo val ut n e kapice, k i se d olo či p ri 10- ods t otn i ne s tan ovi tn os t i in se u por abl ja od s kl en it ve katere koli od zadev nih p os ojil nih p ogo db. N LB na me rava zop er zakon o CHF u porabiti vsa pravna sredst va pred Ustavnim sodiščem in po p otr ebi t ud i pre d us t rezn imi ev rop sk imi i nš t it u cij ami . S tem v z vezi s o 28 . fe br ua r ja ba nke (vkl ju čn o z NLB) n a Us ta vn o so di šče R S v ložil e pob ud o za začet ek po s top ka za ocen o u s tav no s ti zakon a o CHF i n pre dlo g za nje govo zača sn o zadr žanje iz vr ševan ja . Us ta vn o so di šče R S je 1 0. ma rca sp rej elo s kl ep, da s e iz vaja nj e Zakona o CHF v c elo ti zadr ž i. N aved en o pom en i, d a je iz vaja nje za kona zad r žan o do kon čn e odl oči t ve U s tav ne ga s odi š ča o sk la dno s ti zakona o C HF z us t avo in v t em ča su n e te čejo r oki , ki j ih za pos am ezn e obvezno s ti b an k pre dvi deva zakon . NLB b o do ko nčne odločit ve Ustavnega sodišča o ustavnos ti Z OPVTKK sp oš toval a velj avn o zakon oda jo in izda ne s od ne o dlo čbe , hk rat i pa u velj avl jal a vs a pra vn a sre ds t va, k i jih im a n a razpo lag o. Na p odl agi o cen e zakon a o CHF in v p ri me r u neuspeš nosti predvidenih pravni h sredstev je Banka oc enila, da n ega ti vn i uči ne k na p os lovanj e NLB in N LB Sk upin e pre d obd avči t v ijo n aj n e bi p res ege l 70 -75 mio EU R . B anka to ocenjuj e k ot nepopr avljalni d ogodek po poroče valsk em obdobju. Klj uč ni po da tk i o prev zet i ba nk i v mi o EU R  2020 2021 nerevidir ano Izkaz poslovnega izida Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 30 26 Čiste opravnine 12 14 Dr ugi prihodki -1 2 Skupaj prihodki 43 43 Stro ški -29 - 30 Rez ul ta t pre d os l abi t va mi in rez er vacijami 13 13 Os la bi t ve i n rezer vac ij e - 11 1 Rezultat pred davki 1 13 Rez ul ta t po d av kih 1 10 Izkaz finančne ga položaja Sk up aj s re ds t va 1.839 1.721 Krediti s trankam 1.200 1.153 Depoz iti strank 1.340 1.27 4 Kapital 184 195 K azalci (i) v % Ne to ob res tn a ma r ža (ii) 1,61 1,49 Ma r ža op er at iv ne ga p os lova nj a (ii) 2,29 2,49 RO E po d av ki h 0,52 5,4 Delež NPL (iii) 5,5 4,4 CET 1 količnik 18,8 18,7 Vi r : Por oči la S be r ban k b anke d .d .: za le to 2020 let n o po roč ilo , za leto 2021 p od at ki Sb er ba nk b an ke d.d . Opombe: (i) Kazalci ko t so iz rač un an i s s tra ni S be rb an k ba nke d .d. (ii ) Na os n ovi s kup ni h sre ds tev. (iii) Sl ab a pos oj ila i n dr ug a f ina n čn a sre ds t va / r az vr š čen i kr edi ti i n os tal a fi na nč na s re ds t va (s tan ja p ri ce nt ral nih b an kah in d ep ozit i na v po gl ed p ri banka h niso vključ eni). Nad alj nje i nfo rm ac ije s o na vo ljo v n a sp le tn ih s tr ane h ban ke pod Sporočili za vlagatelj e . Posli Nadzor nega s veta in Uprave z delnicami NLBR Me d 25. feb r uar je m in 23. m arcem s o Pr im ož Karp e, pre ds edn ik Na dzor ne ga s veta , Se rge ja Kočar , član ica Nadzo rn eg a sve ta, B l až B rodn jak , p red se dn ik upr ave (CEO in CM O) in An dre as B ur kh ar dt, čl an up rave pr i s toje n za t ve gan ja (CRO), s kup aj k upil i 468 lotov n ava dnih d eln ic NLB (I SI N: SI 00 2 11 17 34 4 , trg ovalni s im bol n a Lj ub ljan s ki b or zi: NL BR) . Sprememba pom embnih deležev 7 . ma rca je dr užba S ch rod er s zni žala s voj l as t ni šk i del ež v Ba nk i iz 5, 061 % na 4 ,95 % . Dogodk i po z akl jučku p oslo v nega leta 2021 146 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Uskladite v r ačuno v odskih izk a zo v v Po slo vnem in Fin anč nem por očilu Poslovno por očilo v mio EU R Finančno po ročilo v ti so č EU R Pojasnil a Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i 409,4 Pr ih od ki iz o bre s t i in po do bn i pr ih od ki 477.829 4.1. Od ho dk i za ob res t i in p od ob ni o dh odk i (68.46 9) 4.1. Čiste opravnine 237,2 Pr ih od ki iz o pra vn in ( prov izi j) 332.589 4.3. Od ho dk i za op rav ni ne ( pr ovizi je) (95.413) 4.3. Prejete dividende 0,2 Prihodk i iz dividend 223 4.2. Čis t i p ri ho dk i iz f in an čn ih p os lov 38,4 Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in o bvezn os t i, k i ni so m er j en i po p oš te ni v re dn os t i pre k po sl ovn eg a izi da 167 4.4. Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in obvez no s ti v p os es t i za t rgova nj e 21.19 4 4.5. Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev, obvezn o me rj en ih p o po š ten i v red no s ti p rek p os l ovn eg a izid a, k i ni s o v pos e s ti za t rg ovan je 16.838 4.6. Spremembe poš tene vrednos ti pri ob rač un ava nj u varova nj p re d t ve gan ji 167 5.5.a) Čist i dobički/(iz gube) iz tečajnih raz lik 345 4.7. Čisti dobički/(iz gube) ob spremembi pogojev odplačev anja finančnih sredstev (263) 4.12. Čist i drugi prih odki (18,3) Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz o dp rave p r ipozn an ja n ef in an č ni h sr ed s tev 2.681 Dr u gi č is t i po sl ovn i do bič ki /(izgu be) 23.221 4.8. Vpla či la v s kl ad za re š evan je in s is tem za jam če ni h vl og ( 35.140) 4.10. Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz n ek ra tko roč ni h sr ed s tev v p os es t i za pr od ajo 248 4.15. Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz o dp rave p r ipozn an ja n al ožb v kap it al od vi sn ih , pr i dr už eni h dr u žb in s ku pn ih p od vig ov (9.298) 5.12.b) Čisti neobrestni prihodki 257,6 257.559 Skupaj čisti prihodki 666,9 666.919 Stroški dela (231,3) Administrativni stroški (368.851) 4.9. Drugi admi nistrativni stroški (137,5) Amor t izacija (46,5) A mor tizacija ( 46.528) 4.11. Stroški skupaj (415,4) (415.379) Rez ul ta t pre d os la bi t vam i in reze r vac ija mi 251,5 251.540 Os la bi t ve i n rezer vac ij e za kre di tn a t vega nj a 35,8 Reze r va ci je za k red it n e izgub e 8.504 4.13. Os la bi t ve f in an č nih s re ds t ev 27.331 4.14. Dr u ge o sl abi t ve i n reze r va ci je (27,1) Dr uge rez er vacije (22.670) 4.13. Oslabi t ve nefinančn ih sreds tev (4.407) 4.14. Os la bi t ve i n rezer vac ij e 8,8 8.758 Dr u gi č is t i do bič ki i z na ložb v ka pit al o dv is ni h , pr id r uže nih d r už b in s kup ni h po dv igov 1,1 Pr ip ad ajo či d obi čk i/(izg ub e) iz na ložb v p r idr u žen e dr u žbe i n skupne pod vige ( obračunani z uporabo kapitalske metode) 1.108 5.12.d ) Rez ul ta t pre d da vk i 261,4 Dobiček iz rednega poslo vanja 261.406 Da vek iz d oh od ka (13,5) D ave k iz do ho dka (13.538) 4.16. Rez ul ta t ma nj ši n sk ih l as t ni kov 11,5 Manjš insk ih last nikov 11.464 Rez ul ta t po d av kih 236,4 Last niko v ob vladujoče bank e 236.404 T abela 41: Izkaz poslo vnega izida NLB Skupine z a leto, konč ano na dan 31. decembr a 2021 147 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Poslovno por očilo v mio E UR Finančno por očilo v ti so č EU R Pojasnila SREDSTV A De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih bankah in vpogledne vloge pri bankah 5.005,1 De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih bankah in vpogledne vloge pri bankah 5.005.052 5.1. Krediti bankam 140,7 Finančn a sredst va, merjena po odplačni vrednosti - kred iti bank am 140.683 5.6.b) Neto krediti st rankam 10.587,1 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 10.587.121 5.6.c) Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k po sl ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je - de l (sa mo k re di ti ) - 5.3.a) Finančna sredst va 5.208,3 5.208.325 - tr goval na k nj ig a 7,7 Fin an č na s re ds t va v po se s ti za t rg ovan je 7.678 5.2.a) - ba nč na k nj ig a 5.200,6 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k po sl ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je - de l (b rez k re di tov) 21.161 5.3.a) Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa 3.461.860 5.4. Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po o dp lač ni v re dn os t i - do lžn iš k i vre dn os t n i pap ir ji 1.717.626 5.6.a) Do lgo ro čn e na lož be v o dv is ne d r užb e, pr id r uže ne d r užb e in s ku pn e po dv ig e 11,5 N alo žbe v ka pit al p ri dr u žen ih dr u žb in s k upn ih p od vi gov 11.525 5.12.d) Os n ovn a sr ed s t va i n na ložb en e n ep rem ič ni ne 294,6 Op re dm ete na o s nov na s re ds t va 247.014 5.8. Naložbene nepremičnine 47.62 4 5.9. Neopredmetena sreds t va 59,1 Neopredm etena sredst va 59.07 6 5.10. Dr u ga s re ds t va 271,1 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po o dp lač ni v re dn os t i - dr u ga f in an čn a s re ds t va 122.229 5.6.d ) Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 568 5.5.b) Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti s k upi ne va rovan ih po s tav k pr ed o bre s tn im t veg an jem 7.082 5.5.c) T e r ja t ve za d avek i z doh o dka 3.9 48 T e r ja t ve za o dlož eni d ave k 38.977 5.17. Dr u ga s re ds t va 91.221 5.13. Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo 7.051 5.7. SKUP AJ SREDSTV A 21.577,5 Skupaj sredst va 21.577.496 OBVEZNOST I Depoz iti strank 17.640,8 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 17.640.809 5.15.a) De pozi ti b an k in ce nt ra lni h ba nk 71,8 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 71.828 5.15.a) Krediti 932,6 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 858.531 5.15.b) Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - kr edi t i s tr ank , k i n is o ba nke 7 4.051 5.15.b) Dr u ge o bvezn os t i 427,6 Fi na nč ne o bvezn os t i v po se s t i za tr govan je 7.585 5.2.b ) Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - dr u ge f in an čn e o bvezn os t i 206.878 5.15.d ) Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 35.377 5.5.b) Rezervacije 119.404 5.16. Obvez no s ti za d ave k iz do ho dka 5.878 Obvez no s ti za o dl ožen i da vek 3.045 5.17. Dr u ge o bvezn os t i 49.468 5.19. Pod rej en e obvez no s ti 288,5 Fin an čn e o bvezn os t i, m er je n e po od pl ač ni v re dn os t i - po dre jen e obve zno s t i 288.519 5.15.c) Kapital 2.0 78,7 Delniš ki kapital 2.078.733 Kapital manjš insk ih lastn iko v 137,4 Kapital manjšin skih las tnikov 137.390 SKU PAJ O BVE ZN OS TI I N K AP IT AL 21.577,5 Skup aj o bvezno s ti in kap it al 21.577.496 T ab ela 42: I zkaz f i na nč n eg a po loža ja N LB S ku pi ne n a d an 31 . d ec em br a 20 2 1 148 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Alterna tiv ni k azal niki uspešnos ti poslo v anja Ba nka pre ds t av lja te a lt er na ti vn e kazalnike u sp eš no s ti , ker se tu di s icer p og os to up ora blj ajo v b an čni š t vu al i pr i vl aga tel jih in so za to up ora bni p r i razkr i tj u. U por ablj ajo s e in ter n o za spremlja vo i n upravljanje poslovanja Banke in Skupine ter ni so n epo sr edn o pr im er lji vi s p odo bni mi k lju čn im i kazalnik i uspe šnos ti, ki jih preds tavljajo dr uge družb e. V nadaljev anju so p red s tav lje ni al te rn a tiv ni kazaln ik i us pe šn os t i B anke z definicijam i. Strošek t veganja – izrač un an kot razm er je m ed anualiziranimi kreditn imi oslabit vami in rezer vacijami iz izk aza poslovnega i zida in po vprečnimi neto krediti stranka m. T ab ela 43: Izra č un s t ro ška t veg an ja N LB S kup in e (iii) v mi o EU R NLB Skupina 2021 2020 Števe c Kre di tn e os l abi t ve i n reze r va cij e (i) - 40,8 47,6 Im en oval ec Povp re čn i ne to k red it i s t ran kam (ii) 10.080,9 7.69 6,1 St roš ek t ve ga nja ( b.t.) - 41 62 (i) Int er ni p od at ki N LB . K red it ne o sl abi t ve in r ezer va cij e so a nu al izira ne , izra ču na ne kot v se o bl ikovan e in s pro šč ane o sl abi t ve p os oji l in reze r vac ije za zun aj bil an co ( iz izkaza po sl ovn eg a izid a) v ob dob ju d elj en e s š tev ilo m me se cev v po roč evals kem o bd obj u in p om nože no z 12. N eto o bli kovan e kre di tn e os la bit ve in reze r vac ije s o pr ikaza ne s p ozit ivn im p re dzn akom , n eto sp roš če ne k re dit n e osl ab it ve i n rezer vaci je p a z ne ga ti vn im pr edz nako m . (ii) Int er ni p od at ki N LB . Pov pr eč ni n eto kr ed it i st ra nkam s o izra č una ni kot v so ta s tanj a kon ec p rete kl eg a let a (31. d ece mb er ) in me se čn ih s ta nj n a zadn ji d an pos am ezn e ga m es eca o d jan u ar ja do p oro ča ne ga m es eca t, d el jen a s (t+1). (iii) Sk upi na Kom e rcij aln e B an ke vkl ju čen a o d 2021 nap rej . Del ež s tro škov v čis ti h pri ho dki h (CIR) – p okazat elj s tro škovn e uč inkovi tos t i, izr ač una n kot razme r je m ed s t roš ki in čis timi pr ihodki . T a bela 44a: Izr ač un C IR N LB S ku pin e in N LB v mi o EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Stroški skupaj 415,4 293,9 305,0 183,6 180,5 191,1 Im en oval ec Sk up aj č is t i pr ih od ki 666,9 504,5 517,2 361,5 311,7 354,7 De lež s t roš kov v čis t ih pr ih od ki h (CIR) 62,3 % 58,3 % 59,0 % 50,8 % 57,9 % 53,9 % CIR za 2019 je p r ila goj en n ovi s he mi s kl ad no s p re dpi si B S . T abela 44b: Izračun CIR bančnih članic NLB Skupine v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna B an ka , Beograd 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 Števe c Stroški skupaj 28,6 26,5 15,2 13,9 16,2 15,1 13,5 12,3 17,4 13,6 22,2 20,4 88,0 Im en oval ec Čisti prihodki 68,4 6 2,7 33,2 30,1 28,1 26,7 41,8 38,7 28,1 2 4,3 30,3 26,6 128,7 De lež s t roš kov v čistih prih odkih (CIR) 41,8 % 42,3 % 45,7 % 46,1 % 57,7 % 56,5 % 32,4 % 31,8 % 61,7 % 56,0 % 73,1 % 7 6,4 % 68,4 % 149 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo F V TPL – f in an čn a s red s t va obvezn o pr ip oznan a po p oš te ni vrednosti prek o poslovnega izi da predstavljajo manjši de l (0,002 % dec emb ra 2021; 0,30 % de cem bra 2020) k red it ne ga por t felj a (pr ed zni žanj em za po š ten o vr edn os t iz n as lova kreditnega tveganja; kred itov s pogodbenim denarnim tok om , kje r ni so izk lj učn o pl ači la gl av nice i n obr es t i na n epo rav na ni zne se k gla vni ce). Raz v rs t it ev v pos am ezn o sk upin o je izrač un an a na p odl agi i nte r neg a vi ra po dat kov , s kater im NLB Skupina me ri kak ov ost kredi tnega por t felja in je objavljena tu di v p os lovn em de lu l etn ih in m ed let ni h poro či l. MS R P 9 raz vr š čan je v s kup ine za p or t fe lj k redi tov : MS R P 9 zaht eva upor abo m od ela p ri čakovanih izg ub, k jer se oblikuje jo popravki vrednosti za priča ko v ane kreditne izgub e. Kre di ti, m er j eni p o odp la čni v red no s ti , se raz v r šč ajo v nas lednje skupine (pred znižanjem za popravke vrednos ti): • 1. skupi na – do no sn i por t felj: o d začet ne ga p ri pozna nja ni pr i šl o do zn at ne ga p ovečan ja kr edi tn eg a t veg an ja, NLB S kup ina p r ipozna p op ravek v red nos ti n a pod lag i 12-m es eč ne ga ob do bja; • 2. skupi na – n edo no sn i por t f elj: o d zače tn ega p r ipozna nja je pr i šl o do zn at ne ga pove čanj a kre di tn ega t vega nja , NLB Sk upin a pr ip ozna po pra vek vr edn os t i za obd obj e celo tn eg a trajanja fin ančne ga sreds t va; • 3. skupi na – osl abljeni por t felj: NL B Skupina pripoznava pop rave k vre dno s ti v ce lot ne m ob dobj u tr aja nja t eh fi na nč nih s re ds tev. Def in icij a ne pla čil a je u sk laj en a s smerni cam i E BA . Znatno pov ečanje kreditnega tveganja se pr edvidev a: ko je bo ni tet na o cen a na d at um p oro čan ja zn at no s la bš a v pr im er jav i z bo nit et no o cen o ob zač etn em p ri pozna nju; ka dar je f in anč no s re ds t vo v zamu di s pl ač ilo m več kot 30 dni (dn evi zam ude s o vk lj učen i t udi p r i dol oči t v i bo nit et ne o cen e); če namerava NLB Skupina odobr iti res tr ukt uriranj e ali če je komi ten t uv rš če n na o pazovaln i sezn am (»watch l is t«). T a bela 45a: Izračun deleža razvrs tit ve v 1. sk up in o za NL B Sk up in o v mi o EU R NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov (mer j eni h po od pla čn i vr ed no s ti ) v 1. s kup in i 14.638,0 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov 15.541,8 Ra zv rs ti t ev po M SR P 9 v 1. s kup in o 9 4,2 % T abela 45b: Izr ačun deleža razvrst itve v 2. sk up in o za NL B Sk up in o v mi o EU R NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov (mer j eni h po od pla čn i vr ed no s ti ) v 2. s kup in i 532,4 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov 15.541,8 Ra zv rs ti t ev po M SR P 9 v 2. s kup in o 3,4 % T abela 45c: Izračun deleža razvrs tit ve v 3. sk up in o za NL B Sk up in o v mi o EU R NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov (mer j eni h po od pla čn i vr ed no s ti ) v 3. s kup in i 371,1 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov 15.541,8 Ra zv rs ti t ev po M SR P 9 v 3. s kup in o 2,4 % T abela 45d: Izra ču n de le ža ra z vr s t it ve v 1. sk up in o na s e gm en t u podjetij NLB Skupine v mio EUR NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov po dje tj em (m er jen ih po o dpl ač ni v re dn os t i) v 1. s ku pi ni 4.525,5 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov p odj et je m 5.179,5 Podjetja - R azvrstite v po MSRP 9 v 1. sk upino 87,4 % T abela 45e: Izra ču n de le ža raz vr s ti t ve v 2. s k up in o na s e gm en t u po dj et ij N LB S ku pin e v mi o EU R NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov po dje tj em (m er jen ih po o dpl ač ni v re dn os t i) v 2. s ku pi ni 412,2 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov p odj et je m 5.179,5 Podjetja - R azvrstite v po MSRP 9 v 2. sk upino 8,0 % T abela 45f: Iz rač un d el ež a raz v r s ti t vev 3. s k up in o na s e gm en t u po dj et ij N LB S ku pin e v mi o EU R NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov po dje tj em (m er jen ih po o dpl ač ni v re dn os t i) v 3. s k upi ni 241,4 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov p odj et je m 5.179,5 Podjetja - R azvrstite v po MSRP 9 v 3. sk upino 4,7 % T abela 45g: Izra ču n de le ža raz vr s ti t ve v 1. s k up in o na s e gm en t u prebivalst va NLB Skupine v mi o EU R NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov pre bi vals t v u (mer je ni h po o dpl ač ni v re dn os t i) v 1. s ku pi ni 5.371,1 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov pr eb ival s t v u 5.621,1 Preb ival s t vo - Ra zv rs t it ev po M SR P 9 v 1. s kup in o 95,6 % T abela 45h: Izra ču n de le ža raz vr s ti t ve v 2. s k up in o na s e gm en t u prebivalst va NLB Skupine v mi o EU R NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov pre bi vals t v u (mer je ni h po o dpl ač ni v re dn os t i) v 2. s ku pi ni 120,2 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov pr eb ival s t v u 5.621,1 Preb ival s t vo - Ra zv rs t it ev po M SR P 9 v 2. s kup in o 2,1 % T abela 45i: Izra ču n de le ža ra z vr s t it ve v 3. s k up in o na s e gm en t u prebivalst va NLB Skupine v mi o EU R NLB Skupina 2021 Števe c Sk up ni o bs eg k red it ov pre bi vals t v u (mer je ni h po o dpl ač ni v re dn os t i) v 3. s k upi ni 129,7 Im en oval ec Sk up ni b r ut o obs e g kre di tov pr eb ival s t v u 5.621,1 Preb ival s t vo - Ra zv rs t it ev po M SR P 9 v 3. s kup in o 2,3 % 150 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo K oličnik finančnega vzvoda –v izrač un u se v š tevcu up ora blja temeljni kapital, v imenovalcu pa skupna izposta vljenos t vseh ak tivnih bilančn ih in zunajbilančnih pos tavk po opravljenih pr ila god it vah, v o k vi r u kater ih s o po se bej p ou dar je ne izpostavlje nos ti iz izvedenih finanč nih ins tr umentov , izpostavlje nos ti iz poslov financiranja vrednos t nih papirjev ter preos tale zunajbilan čne pos tavke. K oličnik f inančn ega v z voda n e tem el ji n a t veg an ju v pr im er ja vi s kapi tal s kim i zahtev ami, ki temeljijo na t veganj u. Minim alna kapitalska zaht eva za fin an čn i v z vod zn aš a 3 % . N am en koli čni ka fi na nč ne ga v z vod a je om eji tev veli kos ti b an čni h bil anc s pos eb nim p ou dar kom n a izpos tavl jen os t ih , ki n is o te hta ne v ok viru obs toječih izračunov kapitalskih zahtev . T ab ela 46: Koli čn ik f in a nč ne ga v z v od a za NL B in NL B Sk up in o v mi o EU R NLB NLB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c T eme ljni kapital 1.36 2,7 1.347,0 1.137,6 1.965,6 1.7 68,1 1.451,2 Im en oval ec Mera skupne izpostavljen ost i 10.041,1 13.058,8 11.705,2 19.229,5 22.603,9 16.671,3 K oličnik finančnega vzv oda 13,6 % 10,3 % 9,7 % 10,2 % 7,8 % 8,7 % K oličnik likvidn ostn ega kritja – LCR se na na ša n a vi s oko lik v idn a sr ed s t va , ki ji h im a fi nan čn a in s t it uc ija za k ri tj e net o odl ivov lik v idn os t i v ob dobj u 30 kole dar s ki h dni s t res n ega obdobja. LCR od fin an čn ih in s t it uc ij zah teva, d a v zdr žu jej o zados ten obs eg l ik vi dno s tn eg a bla žiln ika za pre mo s ti tev kr ize, k i vpl iva na n jih ove den ar ne t okove. Obs eg s re ds t ev naj b i bil e nak ali več ji od n et o odli va v 30- dn evn em ob dob ju s t res a (z vs aj 100- od s tot nim p ok ri tj em). Para me tre s tres n ega s cen ar ij a opr ede lju jej o sm er ni ce iz zaht ev Ba se l III . V n ada ljevan ju predstavljamo izr ačune na podlagi notranjega vira podatk o v . T ab ela 47: Izračun LCR NLB Skupine v mi o EU R NLB Skupina NLB 31. de c . 2021 30. nov. 2021 31. ok t. 2021 30. se p. 2021 31. avg . 2021 31. ju l. 2021 30. ju n. 2021 31. ma j 2021 30. apr. 2021 31. ma r . 2021 29. fe b. 2021 31. jan 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2019 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2019 Štev ec Lik vidnos tni blažiln ik 5.367,1 5.333,4 5.222,9 5.285,7 5.346,8 5.350,7 5.452,8 4.97 6,0 4.9 41,4 4.915,3 4.871,5 5.027,8 5.003,0 3.985,0 4.698,7 4.323,4 3.701,3 Imenov alec Neto likvidn ost ni odliv 2.125,0 2.064,7 1.993,4 1.940,5 1.899,7 1.966,5 2.000,2 1.915,8 1.918,6 1.87 6,4 1.889,0 1.9 45,5 1.943,1 1.226,4 1.493,9 1.285,4 1.022,1 LCR 252,6 % 258,3 % 262,0 % 272,4 % 281,4 % 272,1 % 272,6 % 259,7 % 257,6 % 262,0 % 257,9 % 258,4 % 257,5 % 324,9 % 314,5 % 336,3 % 362,1 % Na p od lag i de le gir an eg a ak ta Evrop ske kom is ije o LCR . 151 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Razmerje med neto kr editi in depoziti (L TD) – izr ačunano k ot r azmerje med neto kr editi strank am in depoziti str ank. Ni zak onsko določenih omejite v glede k azalnik a L TD, vendar je namen tega k azalnik a omejitev pr eobsežne r asti kr editnega portfelja. T a bela 48a: Izr ač un LTD NLB S ku pin e in N LB v mi o EU R NLB Skupina NLB 31. de c . 2021 31. d ec . 2020 31. dec . 2019 31. de c . 2021 31. d ec . 2020 31. de c . 2019 Števe c Neto krediti st rankam 10.587,1 9.644,9 7.604,7 5.153,0 4.595,1 4.589,2 Im en oval ec Depoz iti strank 17.640,8 16.397,2 11.612,3 9.659,6 8.850,8 7.7 60,7 Ra zm er je m ed n et o kre di ti in d ep ozi ti ( L TD) 60,0 % 58,8 % 65,5 % 53,3 % 51,9 % 59,1 % T abela 48b: Izra ču n L TD ba nč n ih č la ni c NLB S ku pi ne v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna Banka,B eograd 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 Števe c Neto krediti st rankam 1.084,1 956,9 471,1 430,7 453,0 399,2 634,5 559,2 491,6 36 7,3 511,7 472,2 1.795,9 Im en oval ec Depoz iti strank 1.399,5 1.288,8 759,9 633,5 593,0 521,6 798,8 7 48,3 609,8 431,7 449,5 496,3 3.424,6 Ra zm er je m ed n et o kre di ti in d ep ozi ti ( LT D ) 77,5 % 7 4,2 % 62,0 % 68,0 % 76,4 % 76,5 % 79,4 % 7 4,7 % 80,6 % 85,1 % 113,8 % 95,1 % 52,4 % 152 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Neto obrestna mar ža na obrestonosno aktivo – izrač un ana kot razme r je me d an ual izira nim i či s tim i ob res t ni mi pr ih od ki in povprečno obrestonosno aktivo. v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna Banka, Beograd 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 Števe c Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i (i) 50,4 48,1 20,1 18,6 17,8 17,8 34,5 32,3 22,0 20,6 23,4 21,8 88,6 Im en oval ec Povp re čn a ob res ton os n a ak t iva (ii) 1.605,3 1.453,0 844,3 756,7 645,0 611,9 900,6 817,7 550,2 499,9 6 78,3 643,1 3.7 42,6 Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo 3,1 % 3,3 % 2,4 % 2,5 % 2,8 % 2,9 % 3,8 % 3,9 % 4,0 % 4,1 % 3,4 % 3,4 % 2,4 % Neto obrestna mar ža na obrestonosno aktivo (kvar talna) – izrač un an a kot razme r je m ed an ua lizira nim i či s ti mi ob res t ni mi prihodki in povpr ečno obrestonosn o aktivo. v mi o EU R NLB Skupina (v mi o EU R in %) Q4 2021 Q3 2021 Q2 2021 Q 1 2021 Q4 2020 Števe c Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i (i) 424,6 411,3 405,7 395,4 298,7 Im en oval ec Povp re čn a ob res ton os n a ak t iva (ii) 20.526,7 20.314,4 19.459,1 18.902,8 14.739,7 Neto obr estna marža na obr estonosno aktiv o (kvartalna) 2,07 % 2,02 % 2,08 % 2,09 % 2,03 % Ne to ob res tn a mar ž a na ce lot no a kt ivo – izrač un an a kot razm er je m ed an ua lizira nim i či s ti mi o bres tni mi pr ih od ki in pov pr eč n o ak t i vo. T ab ela 49: Izra č un n et o ob res t n e ma r že b an č ni h čl an ic NL B Sk up in e n a os no vi o bre s to n os ne a k t ive T ab ela 50: Izra č un n et o ob res t n e ma r že N LB S ku pi ne n a os n ovi o br es t on os n e ak t iv e (k va r t al no) (iii) (i) Čis t i ob res t ni p ri ho dk i so an u aliz ira ni , izra ču na ni kot v sota o br es tn ih p ri ho dkov in o bre s tn ih o dh od kov v obd ob ju , de lje na s š te vil om d ni v ob do bj u in p om nože no s š tev il om dn i v le tu . (ii ) Int er ni p od at ki N LB . Pov pr eč na o bre s ton osn a ak t iva za p osa me zno b an ko je iz rač un an a kot vs ota s tan ja ko ne c pre jš nj eg a leta ( 31. d ece mb er) i n me se čn ih s tan j n a zadn ji da n po sa mez ne ga m es eca o d ja nu ar ja d o por oča ne ga m es ec a t de lje na s (t+1). (i) Čis t i ob res t ni p ri ho dk i (k var taln i) s o an u aliz iran i, i zra čun an i kot vs ota o bre s tn ih p ri ho dkov in o bre s tn ih o dh odkov v k va r ta lu , de lje na s š te vil om d ni v k var tal u in po mn ožen o s š tevi lo m dn i v let u . (ii) Int er ni p od at ki N LB . Pov pr eč na o bre s ton osn a ak t iva ( k var taln a) za Sku pin o je i zrač un an a kot vs ota m es e čn ih s tan j (t) v ob rav na van em k var tal u in zad nj eg a me se čn eg a s tanj a pre dh od ne ga k va r ta la d elj en a s (t+1). (iii) Sk upi na Kom e rcij aln e B an ke vkl ju čen a o d leta 2 02 1 . T ab ela 51: Izra č un n et o ob res t n e m ar že n a ce lo tn o ak ti vo NLB S k upi n e in NL B v mi o EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Čis t i ob re s tn i pr ih o dk i (i) 409,4 299,6 318,5 139,1 138,9 158,1 Im en oval ec Povp re čn a ak t iva (ii) 20.659,0 15.086,2 13.311,7 11.853,9 10.336,2 9.206,3 Ne to o bres t na m ar ž a na ce lo tn o ak ti vo 2,0 % 2,0 % 2,4 % 1,2 % 1,3 % 1,7 % (i) Čis t i ob res t ni p ri ho dk i so an u aliz ira ni , izra ču na ni kot v sota o br es tn ih p ri ho dkov in o bre s tn ih o dh od kov v obd ob ju , de lje na s š te vil om d ni v ob do bj u in p om nože no s š tevi lom d ni v l et u . (ii) Int er ni p od at ki N LB . Pov pr eč na a kt iva za N LB S kup in o je izr ač un an a kot vs ota s tan ja ko ne c pre jš nj eg a leta ( 31. de ce mb er) i n me se čn ih s tan j n a zadn ji da n po sam ez ne ga me se ca od j an ua rj a do po ro čan eg a me se ca t d elj en a s (t+1). Pov pre čn a ak t iva za NL B je izr ač un an a kot vs ota s tan ja ko ne c pre jš nj eg a leta ( 31. de ce mb er) i n dn evn ih s tan j v ob do bju (od 1. j an ua rj a do dn eva d – zad nj i dan p or oča ne ga m es ec a) delj en a z (d+1). 153 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NPE – Nedonosne izpos tavljenos ti vk ljučujejo t vegano izpostavljenos t do D in E bonitetn o razvrš čenih k omitentov (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniš ke vrednos tne papirje in zunajbilan čne izpostav ljenos ti, ki so vklj učene v poro či lo Fi nre p 18; pre d zniža nje m za pop rav ke vred nos ti za pričakov ane kreditn e iz gube). Nedonos ne izpostavljen os ti, ki so me rj en e po po š ten i vre dn os t i preko po sl ovn ega iz ida (F V TPL), so u poš t evane p o poš teni v red no s ti p ovečan i za zne se k negativnih sprememb poštene vrednosti za kred itno t veganje. T ab ela 52: Izra č un o ds t ot ka NPE ( p o de f. EBA ) NLB i n NL B Sk up in e v mi o EU R NLB NLB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Skupen obse g ned onosne bila nčne i n zunajbilan čne izpostavlj enos ti v Finrep18 159,5 235,1 221,0 415,5 513,0 432,7 Im en oval ec Skupen obse g bilančne in zunajbilančn e izpostavljen osti vklj učene v poročilo Finrep18 13.869,9 12.223,1 11.087,8 24.328,0 22.042,3 16.228,5 Odstot ek nedonosne izpostavljenosti 1,1 % 1,9 % 2,0 % 1,7 % 2,3 % 2,7 % NP E % (bilančn e in zunajbilančne izpos tavljenos ti ) / Razv rš čene bilančne in zunajbilan čne izposta vljenos ti – De lež n edo nos n e izpo s tav lje no s ti v s kl ad u z EBA def in ici jo: nedonos ne izpostavljenos ti izražene k ot odstotek vseh ne don os nih iz pos t av ljen os t i do s t ran k v po roči lu F inr ep 18; pred z nižanjem za popravk e vred nost i z a pričak o vane kreditne izgub e ozirom a os labi t ve; kazaln ik izra ža br u to vre dn os t. Nedonos ne izpostav ljenos ti vključ ujejo t vegano izpos tav ljen os t d o D in E bo ni tet no r az vr š čeni h komi ten tov (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniš ke vrednos tne papirje in zunajbilan čne izpostav ljenos ti, ki so vklju čene v poro či lo Fi nre p 18; pre d zniža nje m za pop rav ke vred nos ti za pr ičakovan e kre dit ne izg ube). D elež n ed on os ne izpostavlje nos ti je izračunan na podlagi notranjega vira pod at kov , s ka ter im N LB Sk upi na s pre mlj a kakovost p or t f elj a. V nadaljevanju predstav ljamo izračune na podlagi notranjeg a vira podatk o v . NPE – Kaz aln ik NPE s e po iz rač un u B S razlik uje o d me tod olo gij e EBA pr i ob rav na vi do lžn iš kih i ns t r um en tov , merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega don os a. K nji govod ska vr edn os t do lžn iš ki h in š tr u me ntov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa , je pov ečana za popravk e vrednos ti zaradi oslabitev . T ab ela 53: Izra č un o ds t ot ka NP E (p o de f. EBA ) (B S) NL B in N LB S ku pin e v mi o EU R NLB NLB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Skupen obse g ned onosne bila nčne i n zunajbilan čne izpostavlj enos ti v Finrep18 159,5 235,1 221,0 415,5 513,0 432,7 Im en oval ec Skupen obse g bilančne in zunajbilančn e izpostavljen osti vklj učene v poročilo Fi nre p18 , k jer j e kn ji govod s ka vre dn os t do lžn iš k ih in s t r um en tov, mer je ni h po p oš t eni v re dn os t i pr ek dr u ge ga vs eo bs eg ajo če ga d on os a, p oveč an a za popravke vrednos ti zaradi oslabitev 13.872,1 12.225,5 11.089,5 24.339,2 22.051,0 16.233,3 Odstot ek nedonosne izpostavljenosti 1,1 % 1,9 % 2,0 % 1,7 % 2,3 % 2,7 % 154 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T a bela 54a: Izračun odstotka slabih posojil NLB v mi o EU R NLB 2021 2020 2019 Števe c Skupen obse g slabih posojil 130,4 208,4 169,5 Im en oval ec Sk up en ob s eg br uto k re dit ov 8.522,5 6.980,8 5.989,9 Ods totek slabih posojil 1,5 % 3,0 % 2,8 % T abela 54b: Izračun odstotka slabih posojil NLB Skupine v mi o EU R NLB Skupina 2021 2020 2019 2018 2017 2016 Števe c Skupen obse g slabih posojil 367,4 47 4,7 37 4,7 622,3 844,5 1.299,2 Im en oval ec Sk up en ob s eg br uto k re dit ov 15.541,8 13.686,6 9.793,5 9.017,2 9.130,4 9.443,7 Ods totek slabih posojil 2,4 % 3,5 % 3,8 % 6,9 % 9,2 % 13,8 % T abela 54c: Izračun odstotka slabih posojil bančnih članic NLB Skupine v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna Ba nka , Be og rad Bančne članic e NLB Skupine 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2021 Števe c Sk up en ob s eg slabih posojil 59,7 63,2 9,4 13,7 19,0 2 4,7 15,6 17,5 42,2 27,3 9,5 8,7 36,3 322,1 Im en oval ec Sk up en ob s eg br u to k red it ov 1.383,8 1.239,1 734,7 590,2 621,0 553,4 802,0 768,2 602,0 470,0 618,1 605,5 2.610,1 15.894,4 Ods totek slabih posojil 4,3 % 5,1 % 1,3 % 2,3 % 3,1 % 4,5 % 1,9 % 2,3 % 7,0 % 5,8 % 1,5 % 1,4 % 1,4 % 2,0 % NPL – Sla ba p oso jil a vkl ju ču jejo p os ojil a do D in E b on ite tn o raz vr š čen ih kom ite ntov ; po so jila z za mu do n ad 90 dn i ali pos oji la , za kater a je m alo ver je tn o, da b odo p op lača na b rez unovčenja z avaro vanj (pred zniž anjem za popravke vrednos ti za pričako vane kreditne iz gube ozir oma oslabit ve ). Ods totek slabi h posojil – D elež slabih posojil v vse h posojilih: sl aba p os oji la so iz ražen a kot od s tot ek vs eh po so jil kom ite nto m pred znižanjem vrednost i za popravke vrednos ti za pričak ovane kre dit n e izgube oziro ma o sl abi t ve; kazaln ik izraža b r ut o vrednos t. Slaba posojila vključ ujejo posojila do D in E bonitet no raz vr š čen ih kom ite ntov, poso jil a z zapa dlos tjo n ajm an j 90 dni ali p oso jil a, za kat era je m al o ver jet no, d a bo do po pla čan a brez unovčenja z avaro vanj (pred zniža njem za popravke vrednos ti za pričako vane kreditne iz gube ozir oma oslabi t ve ). Delež slabih posojil je izračunan na podlagi notranjega vira poda tko v , s katerim NLB Skupina spremlja kak ovost por t fe lja. 155 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T a bela 55a: Izra č un s to pn je p o kr it j a sl ab ih p os oj il 1 NL B v mi o EU R NLB 2021 2020 2019 Števe c Os la bi t ve za v sa p os oj ila 97,9 158,4 129,2 Im en oval ec Skupen obse g slabih posojil 130,4 208,4 16 9,5 St opn ja p ok ri tja s l abi h pos oj il 1 (N PL CR 1) 75,1 % 7 6,0 % 7 6,2 % T abela 55b: Izračun stopn je pokritja slabih posojil 1 NLB Skupine v mi o EU R NLB Skupina 2021 2020 2019 2018 2017 2016 Števe c Os la bi t ve za v sa p os oj ila 316,5 388,4 334,2 479,6 654,8 988,7 Im en oval ec Skupen obse g slabih posojil 367,4 47 4,7 37 4,7 622,3 844,5 1.299,2 St opn ja p ok ri tja s l abi h pos oj il 1 (N PL CR 1) 86,1 % 81,8 % 89,2 % 77,1 % 77,5 % 76,1 % v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna Ba nka , Be og rad Bančne članic e NLB Skupine 2021 Števe c Os la bi t ve za v sa p os oj ila 60,5 17,7 20,3 38,0 22,8 8,9 23,1 289,0 Im en oval ec Skupen obse g slabih posojil 59,7 9,4 19,0 15,6 42,2 9,5 36,3 322,1 St opn ja p ok ri tja s l abi h pos oj il 1 (NP L CR 1) 101,2 % 189,3 % 106,3 % 243,2 % 54,0 % 93,4 % 63,5 % 89,7 % Stopnja pokritja slabih posojil 1 – Pokritje portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami z a vsa posojila. P rik azuje stopnjo kr editnih r ez erv acij, ki jih je družba že pripoznala v izk azu uspeha glede na skupen obseg slabih posojil. K azalnik stopnje pokritja slabih posojil 1 je izr ačunan na podlagi notr anjega vira podatk ov, s k aterim NLB Sk upina spr emlja k ak ov ost kr editnega por tfelja. T abela 55c: Izra ču n s to pn je p ok r it ja s l ab ih po s oji l 1 ba n čn ih č la ni c NLB S k upi n e 156 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T a bela 56a: Izra č un s to pn je p ok r it ja s l ab ih p os oj il 2 NL B in N LB S ku pin e v mi o EU R NLB N LB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Oslabi t ve z a slaba posojila 79,0 120,7 96,2 212,9 272,1 243,7 Im en oval ec Skupen obse g slabih posojil 130,4 208,4 16 9,5 367,4 47 4,7 37 4,7 St opn ja p ok ri tja s l abi h pos oj il 2 (N PL C R 2) 60,6 % 57,9 % 56,7 % 57,9 % 57,3 % 65,0 % v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna Banka, Beograd Bančne članic e NLB Skupine 2021 Števe c Oslabi t ve z a slaba posojila 38,7 5,7 16,7 14,3 16,5 5,5 7,9 184,2 Im en oval ec Skupen obse g slabih posojil 59,7 9,4 19,0 15,6 42,2 9,5 36,3 322,1 St opn ja p ok ri tja s l abi h pos oj il 2 (N PL C R 2) 64,7 % 61,0 % 87,6 % 91,6 % 39,1 % 57,6 % 21,7 % 57,2 % St opn ja pok ri tja s la bih p oso jil 2 – Po kr it je p or t fe lja b r uto slabih posojil z oslabit vami z a por t felj s labih posojil. Ka zalnik stop nje pokrit ja slabih posojil 2 je izr ačunan n a podlagi not ran je ga vi ra po dat kov , s kater im NL B Sk upin a s prem lj a kak ov ost kredit nega por t felja. T abela 56b: Iz račun stopnje pokr itja slabih posojil 2 bančnih članic NLB Skupine 157 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 57: Izračun neto k oličnika slabih posojil NLB in NLB Skupine v mi o EU R NLB NLB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Neto obseg slabih posojil 51,4 87,8 73,3 154,5 202,7 131,0 Im en oval ec Sk up en ob s eg n eto k re di tov 8.424,7 6.822,4 5.860,7 15.225,4 13.298,2 9.459,2 Ne to o ds to te k koli čn ika sl ab ih po so jil (% ne to N PL) 0,6 % 1,3 % 1,3 % 1,0 % 1,5 % 1,4 % Preje ta zavarovanj a za sl aba p oso jila / s la ba po soj ila – Pok ri tj e br u to po r t fel ja s labi h pos oj il z zavarovan ji za sl aba p os ojil a. P ri t em izra ču nu s e up oš teva t r žn a vre dn os t zavaro vanja. Spodaj preds tavljeni izračuni so priprav ljeni na podlagi notra njega vir a podatk ov . v mi o EU R NLB NLB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Br u to o bs eg s l abi h po so jil po kr it ih z za varova nj em 78,2 137,2 122,1 226,6 288,1 249,7 Im en oval ec Skupen obse g slabih posojil 130,4 208,4 169,5 367,4 47 4,7 37 4,7 Prej et a zavarova nja z a sl aba p os oji la / slaba posojila 60,0 % 65,8 % 72,0 % 61,7 % 60,7 % 66,6 % Ne to količ ni k sl abih p oso jil – D ele ž net o sl abi h pos oji l v cel otn em ob se gu n eto p os oji l: sl aba p os ojil a po zn ižan ju za pop rav ke vred no s ti n a po r t fel ju s lab ih po soj il izra žen kot od s tote k v vs eh po so jili h komit en tom p o zniža nju za p opr avke vre dno s ti; n eto kol ičn ik . S pod aj p red s tav lje ni izra ču ni s o pripravljeni na podlagi notra njih vir ov podatko v . T ab ela 58: Izračun prejetih z avarov anj za slaba posojila / slaba posojila NLB in NLB Skupine 158 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 59: Izra č un b r ut o de lež s l ab ih po s oji l (p o d ef. EB A) NL B in N LB S ku pin e v mi o EU R NLB NLB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Br u to z ne se k sl ab ih p os oji l bre z kra t koro čn ih sr ed s tev v p os es t i za pr od ajo, d en ar n ih s red s t ev pr i centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog 131,2 199,1 164,3 375,1 466,0 372,9 Im en oval ec Br u to z ne se k po so jil iz p or oč ila F in re p18 br ez k rat koro čn ih sr ed s tev v p os es t i za pr od ajo, d en ar n ih s red s t ev pr i centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog 5.498,9 4.958,8 4.923,3 11.128,8 10.340,6 8.127,5 Br u to d el ež s lab ih p oso jil ( %) 2,4 % 4,0 % 3,3 % 3,4 % 4,5 % 4,6 % Br u to d elež s la bih p osoj il (p o de f. EBA) ( BS) – bruto delež sl abih p os oji l je razm er je m ed b r uto k nj igovod sko vr edn os t jo sl abih p os oji l in dr ug ih f in anč ni h sre ds t ev ter s ku pno b r ut o vre dno s tj o pos oji l in dr u gih f in an čn ih sr eds tev v sk lad u z me tod olo gij o EBA (po roč ilo F in rep18). V izr ač un so p ol eg po so jil vključen a tudi s tanja denarn ih sreds tev pri centralnih bankah ter d r uge v po gle dne v lo ge. Kazalni k za ban čn i se k tor EU EBA čet r tle tn o obj avl ja v p ubl ikacij i Ri sk d as hb oar d. S po dnj i izrač un i so p ri pra vlj eni n a os nov i int er ni h virov p oda tkov. v mi o EU R NLB N LB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Br u to z ne se k sl ab ih p os oji l in dr u gih f i n . sr ed s tev 131,2 199,1 164,3 375,1 466,0 372,9 Im en oval ec Br u to z ne se k po so jil i n dr u gih f in . sr ed s tev iz p oro či la F in rep1 8 8.615,3 7.028,2 6.050,9 15.668,8 13.795,3 9.888,1 Br u to d el ež s lab ih p oso jil ( %) 1,5 % 2,8 % 2,7 % 2,4 % 3,4 % 3,8 % Sl aba p osoj ila ( po de f. EB A) – slaba posojila vk ljučujejo kre dit e in dr u ga f in an čn a sre ds t va v sk lad u z m eto dol ogi jo EBA , d o s tr ank r az vr š čen ih v D ali E b on ite to in v klj uč uje jo pos oji la v zam ud i na d 90 dni a li pa s e po pla čil a ne p r ičak uje brez u novčen ja zava rovanj ( pre d pop rav ki v redn os t i za pričakov ane kreditn e iz gube). Br u to d elež s la bih p osoj il (p o de f. EBA) – br uto delež slabih pos oji l je razm er je m ed b r ut o kn jigovod s ko vredn os t jo sl abih p os oji l in dr ug ih f in anč ni h sre ds t ev ter s ku pn o br ut o vre dno s tj o pos oji l in dr u gih f in an čn ih sr eds tev v sk la du z me tod olo gij o EBA (p oroč ilo F in rep18). V t a izrač un n is o vk lju čen a kr at koročn a s red s t va v p os es t i za prod ajo, s tanj e den ar ni h sre ds t ev pr i cen tr alni h ban kah te r dr ug ih vp ogl edn ih vlo g, t ako v š tevcu kot t ud i im enoval cu . S pod nji izr ač uni s o pripravljeni na osnovi internih viro v podatk ov . T ab ela 60: Izra č un b r ut o de lež a sl ab ih p os oj il ( po d ef. EB A) (B S ) NLB i n NL B Sk up in e 159 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v mi o EU R NLB N LB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Zne se k po pra vkov v red no s t i za pr iča kovan e kre di tn e izgube pri slabih posojilih in drugih finan čnih sreds t vih (i) 79,8 110,1 91,2 219,1 265,3 240,4 Im en oval ec Br u to z ne se k sl ab ih p os oji l in dr u gih f i na nč ni h sr ed s tev (i) 131,2 199,1 164,3 375,1 466,0 372,9 Stopnja pokritja slabih posojil (% ) 60,8 % 55,3 % 55,5 % 58,4 % 56,9 % 64,5 % St opn ja pok ri tja s la bih p oso jil (p o de f. EBA ) (BS ) – s top nja pok r it ja s labi h pos oj il in dr u gih f in an čn ih sr ed s tev je razm er je med akumuliranim znes kom oslabitev o zirom a negativ nimi spremem bami poš tene vredn ost i zaradi kreditn ega t veganja in ob se gom s la bih p oso jil in d r ugi h fi na nč nih s re ds tev v s k lad u z me tod olo gij o EBA (p oroč ilo F in rep18). Izr ač un vk lj uč uje t ud i s tan je de na rn ih s red s tev pr i ce nt raln ih b ankah t er dr u ge vpogledne vloge. v mi o EU R NLB NLB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Zne se k po pra vkov v red no s t i za pr iča kovan e kre di tn e izgube pri slabih posojilih in drugih finan čnih sreds t vih 79,8 110,1 91,2 219,1 265,3 240,4 Im en oval ec Br u to z ne se k sl ab ih p os oji l in dr u gih f i na nč ni h sr ed s tev 131,2 199,1 164,3 375,1 466,0 372,9 Stopnja pokritja slabih posojil (% ) 60,8 % 55,3 % 55,5 % 58,4 % 56,9 % 64,5 % (i) Br ez kra t koro čni h sr eds te v v pos es t i za pro daj o, s tan ja d en ar ni h sre ds tev p ri c ent ral ni h ba nkah te r dr u gih v po gl edn ih v lo g. St opn ja pok ri tja s la bih p oso jil (p o de f. EBA ) – s top nja pok r it ja s labi h pos oj il in dr u gih f in an čn ih sr ed s tev je razm er je med akumuliranim znes kom oslabitev o zirom a negativn imi spremem bami poš tene vredn ost i zaradi kreditn ega t veganja in ob se gom s la bih p oso jil in d r ugi h fi na nč nih s re ds tev v s k lad u z me tod olo gij o EBA (p oroč ilo F in rep18). K ra tkoro čn a sre ds t va v pos es t i za pro daj o, s tan je d en ar nih s red s tev p ri c ent ral nih ban kah te r dr ug e vpo gle dn e vlo ge s o izkl juč eni iz iz rač un a, tako v š tevc u kot tu di im en ovalc u. T ab ela 61: Izra č un s t opn j e po kr it j a sl ab ih p os oj il ( po d ef. EB A) N LB in N LB S ku pi ne T ab ela 62: Iz ra ču n s to pn je p ok r it ja s la bi h po so ji l (p o de f. EBA ) (B S) N LB in N LB S ku pi ne 160 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v mi o EU R NLB NLB Skupina 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Zne se k pr eje ti h zava rovan j do k nji govo ds ke vrednos ti posam eznega posojila 12,2 38,6 12,9 36,7 61,3 23,9 Im en oval ec Br u to z ne se k zava rovan eg a s lab eg a po so jil a 19,4 88,8 38,2 62,5 144,6 67,4 Stopnja zavar ov anja slabih posojil (% ) 63,1 % 43,5 % 33,6 % 58,8 % 42,4 % 35,4 % Količn ik n eto s t abil nih v irov fi nan cira nja (N et S tab le Fun din g Ra tio – N S FR) – količnik neto stabi lnih virov financiranja je s tan da rdn a zaht eva pr i lik v idn os t nem t veg anj u, v s kl ad u s kate ro mo rajo f in an čn e in s ti t uci je im et i dovolj s t abi lnih v irov fi na nci ran ja za kr it je d olg oro čni h sre ds t ev . Količn ik n eto s t abil nih v irov f in anc iran ja je d olo čen v z ne sk u razpoložljivih stabilnih virov fin anciranja glede na zahtevan zne se k s tab iln ih vir ov fin an cir anj a, v s kl ad u s tre nu tn im i sm er ni cam i Ba se ls kega o dbo ra za ba nč ni n adzor . K oli čni k Preje ta zavarovanj a / sl aba p osoj ila ( po de f. EB A) – količnik zavaro vanj slabih posojil in drugih finan čnih sreds tev je količ nik m ed p reje tim i zavar ovanji za s lab a po so jila i n dr ug a fi na nč na s red s t va in br ut o kn jigovo ds ko vredn os t jo zavaro vanih slabih posojil in dr ugih finanč nih sreds tev v sk la du z m eto dol ogi jo EBA ( poro čil o Fin re p18). Izrač un j e pr ipr avl jen n a os nov i pos am ezn ega p os oji la. V iz rač un s o vključen a posojila, pri katerih znes ek prejetega zav arov anja presega neto izpos tavljenos t posam eznega posojila. T ab ela 63: Izračun stopnje zavaro vanja slabih posojil (po def. E BA) NLB in NLB Skupine mo ra v vs akem t ren ut ku zn aš a ti v saj 100 % . »R azpo ložlj ivi st abilni viri finan ciranja« so opredeljeni kot z anes ljiv delež kapit ala in o bvezno s ti zn ot raj ča sov ne ga ob dob ja vk lj uče ne ga v izrač un koli čn ika net o s tab iln ih vir ov fin an cir anj a, kar zn aš a en o leto . Zahtevan z nes ek t ovr s tn ih s ta biln ih v irov f ina nc iran ja za pos am ezn o ins tit uc ijo p red s ta vlj a fu nkcij o nje nih lik vidnos tnih zna čilnos ti ter preos tale dos pelos ti različnih sreds tev , k ak or tudi izvenbilan čnih izpostav ljenos ti. Spo dnji izrač un i so p ri pra vlj eni n a os nov i in ter ni h virov p oda tkov. T ab ela 64: Izračun NSFR NL B Skupine v mi o EU R NLB N LB Skupina 31 de c . 2021 31 d ec . 2020 31 de c . 2019 31 de c . 2021 31 d ec . 2020 31 de c . 2019 Števe c Znesek razpoložljivih st abilnih virov financiran ja 10.815,8 9.455,7 8.251,6 18.446,7 16.514,6 11.957,9 Im en oval ec Zahtev an znesek stabiln ih virov finan ciranja 6.309,5 5.833,7 5.193,9 9.960,8 9.966,8 7.495,5 NSFR 171,4 % 162,1 % 158,9 % 185,2 % 165,7 % 159,5 % 161 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Metoda ekonomske vrednosti last niškega k apitala (E VE – Econ om ic Value of Eq ui t y) – Me tod o se u por ablj a za me rj enj e vpl iva s prem em b tr žnih o bre s tn ih m er n a ekono ms ko vre dn os t f in anč ni h ins tr um en tov. E kono ms ka vrednos t las tniš kega k apitala (EVE) preds tavlja sedan jo vre dno s t pr ih odn jih n et o den ar ni h tokov ter zag ota vlj a celosten pogled na potencialn e dolgoročne učinke spremem b obr es t nih m er n a os nov i še s tih s tan dard nih s cen ar ij ev šo ka tr ž nih o bre s tn ih m er , a li več če j e pot reb no, g led e na s tanj e na f in an čn ih tr gih . V izra ču n so v klj uč ene t ako vede njs ke kot tu di av tom at s ke opc ije t er razp ore dit ev s tabi ln ega d ela vpoglednih de poz itov . Oce na u čin ka sp rem em be ob res t ni h me r v vi šin i 200 b.t. n a ekono ms ko vre dn os t pozic ije v b an čni k nj igi: T ab ela 65: Izračun EVE NLB Skupine v ti so č EU R NLB Skupina 31. de c . 2021 30. se p. 2021 30. ju n. 2021 31. ma r . 2021 31. de c . 2020 30. se p. 2020 30. ju n. 2020 31. ma r . 2020 31. de c . 2019 30. se p. 2019 30. ju n. 2019 31. ma r . 2019 31. de c . 2018 Števe c Ob res tn o t ve gan je v b an čn i kn ji gi – ekonomska vrednos t las tniš kega k apitala (EVE) -126.651 -135.133 - 134.173 - 140.567 -128.370 -98.185 -59.547 - 68.129 - 88.355 -102.319 - 77.841 -105.256 -102.397 Im en oval ec Kapital (T emeljni - Tier I) 1.972.485 1.903.800 1.879.365 1.734.545 1.7 65.000 1.622.9 45 1.616.921 1.426.936 1.451.17 6 1.424.020 1.425.298 1.460.078 1.458.318 EV E v % od kap it al a - 6,4 % -7,1 % -7,1 % - 8,1 % -7,3 % - 6,1 % - 3,7 % - 4,8 % - 6,1 % -7,2 % -5,5 % -7,2 % - 7,0 % Mar ža operativnega poslov anja (MOP ) – izraču nan a kot razm er je m ed an ua lizira nim i op era ti vn imi p os lovn im i čis t im i prihodki in po vprečnimi sredst vi. T ab ela 66: Izra č un M OP N LB S kup in e in N LB v mi o EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Op er at iv ni p os lov ni č is t i pr ih o dki (i) 67 8,1 490,3 502,1 27 4,3 257,7 268,6 Im en oval ec Povp re čn a s red s t va (ii) 20.659,0 15.086,2 13.311,7 11.87 6,0 10.336,3 9.215,3 MOP (kumulativna) 3,3 % 3,2 % 3,8 % 2,3 % 2,5 % 2,9 % (i) Op era ti vn i po sl ovn i čis t i pr ih od ki s o an ua lizi ran i, izr ač un an i kot op era ti vn i pos lov ni č is t i pr ih odk i v ob do bj u de lje ni s š tev il om dn i v po ro čeval ske m ob dob ju in p om n ožen i s š tevi lom d ni v l et u . Op era ti vn i po slov ni č is t i pr ih od ki vk lj uč uje jo či s te ob res t ne p r iho dke ( izk lju če ni o bre s tn i od ho dk i iz po dre jen ih v red no st n ih pa pi rje v), či s te op rav nin e in čis te d ob ič ke/izgu be i z fi na nč nih s re ds tev i n obvezn os t i, n am en je nih t rg ovan ju iz n as lova n ak upov i n pro da j tu jih va lu t. (ii) Int er ni p od at ki N LB . Pov pr eč na s red s t va s o izra ču na na kot v sot a st anj a kon ec p rejš n jeg a le ta (31. d ec em be r) in m es eč ni h st anj n a zad nji d an p os am ezn eg a me se ca od jan u arj a do p oro čan e ga m es eca t d el jen a s (t+1). 162 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Mar ža operativnega poslov anja (MOP ) (kvartalna) – izrač un an a kot razme r je m ed an ua lizira nim i op era ti vni mi poslovnimi čistimi prihodki in povprečnimi sredst vi. T ab ela 67: Izr ač un M OP (če tr tl et n e) NLB S k upi ne (iii) v mi o EU R NLB Skupina Q4 2021 Q3 2021 Q2 2021 Q1 2021 Q4 2020 Števe c Op er at iv ni p os lov ni č is t i pr ih o dki (i) 718,0 675,1 67 6,3 642,1 499,8 Im en oval ec Povp re čn a s red s t va (ii) 21.414,5 21.232,1 20.357,0 19.7 49,0 15.378,5 MOP (kvar talna) 3,35 % 3,18 % 3,32 % 3,25 % 3,25 % (i) Op era ti vn i po sl ovn i čis t i pr ih od ki ( k var t aln i) s o an ua lizi ran i, iz rač un an i kot op era ti vn i po sl ovn i čis t i pr ih od ki v o bd obj u, d el jen a s š tev ilo m dn i v k var t alu i n po mn ožen o s š tevi lom d ni v l et u . Op era ti vn i po slov ni č is t i pr ih od ki vk lj uč uje jo č is te ob res t ne p r iho dke ( izk lju če ni o bre s tn i od ho dk i iz po dre jen ih v red no st n ih pa pi rje v), či s te op rav ni ne in čis te d ob ič ke/izgu be i z fi na nč nih s re ds tev i n obvezn os t i, n am en je nih t rg ovan ju iz n as lova n ak upov i n pro da j tu jih va lu t. (ii ) Int er ni p od at ki N LB . Pov pr eč na s red s t va s o izra ču na na kot v sot a st anj a kon ec p rejš n jeg a le ta (31. d ec em be r) in m es eč ni h st anj n a zad nji d an p os am ezn eg a me se ca od jan u arj a do p oro čan e ga m es eca t d el jen a s (t+1). (iii) Sk upi na Kom e rcij aln e B an ke vkl ju čen a o d 2021 nap rej . Don os n a kapit al pre d dav ki (R OE pre d dav ki ) – izrač un an kot razme r je me d an ual izira nim re zul ta tom pr ed da vk i in povprečnim kapitalom skupaj (vključno s ka pitalom manjš ins kih las tnikov). T ab ela 68: Izra č un R OE p re d da vk i NL B Sk up in e in N LB v mi o EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Rezultat pred davki (i) 261,4 277,9 215,4 211,5 113,9 177,7 Im en oval ec Povprečni kapital skupaj (ii) 2.222,8 1.808,1 1.700,7 1.507,2 1.384,6 1.328,7 RO E pre d dav ki 11,8 % 15,4 % 12,7 % 14,0 % 8,2 % 13,4 % (i) Rez ul tat p red d av ki j e an ual izir an , izra ču na n kot rez ulta t pr ed d avk i v ob do bj u de lje n s š tevi lom m e se cev v po roč eval skem o bd ob ju in p om n ožen z 12. (ii) Int er ni p od at ki N LB . Pov pre č ni kap ita l sku pa j (vk lju čn o s kapi tal om m an jš ins ki h la s tn ikov) je iz rač un an kot v sot a sta nj a kon ec p rejš n jeg a le ta (31. d ec em be r) in m es eč ni h sta nj na za dnj i da n pos am ezn eg a m ese ca o d jan ua rj a do p oro čan e ga m es eca t d elj en a s (t+1). 163 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Don os n a kapit al po d avk ih (R OE po d avk ih) – izračunan kot razme r je me d an ual izira nim re zul ta tom po d av kih i n povprečnim kapitalom. T a bela 69a: Izra č un R OE p o da vk ih N LB S ku pi ne i n NLB v mi o EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2019 2018 2017 2021 2020 2019 Števe c Rezultat po davkih (i) 236,4 269,7 193,6 203,6 225,1 208,4 114,0 176,1 Im en oval ec Povprečni kapital (ii) 2.069,9 1.751,2 1.658,0 1.729,9 1.566,7 1.507,2 1.384,6 1.328,7 RO E po d avk ih 11,4 % 15,4 % 11,7 % 11,8 % 14,4 % 13,8 % 8,2 % 13,3 % (i) Rez ul tat p o da vki h je a nu aliz ira n, iz rač un an kot r ezu lta t po d avk ih v o bd ob ju de lj en s š tev ilo m me se cev v p oro čeva ls kem ob do bju i n po mn ožen z 12. (ii) Int er ni p od at ki N LB . Pov pr eč ni kap ita l je izra č un an kot vs ota s ta nja ko ne c pr ejš nj eg a let a (31. d ece mb er ) in m ese čn ih s ta nj n a zadn ji d an p osa mez ne ga m es ec a od jan u arj a do p oro čan e ga m es eca t d el jen a s (t+1). T abela 69b: Izra ču n RO E po d a vk ih N LB S kup in e ( bre z sk up in e Kom er ci jal n e Ba nke) v mi o EU R NLB S ku pin a (b rez sk upi ne Kom erc ija ln a Ba nka) 2020 Števe c Rezultat po davkih (i) 141,3 Im en oval ec Povprečni kapital (ii) 1.7 41,1 RO E po d avk ih 8,1 % (i)(ii) Gl ejt e op om be p od ta be lo 69a . T abela 69c: Izra ču n R OE p o da vk ih b an čn ih č l an ic NL B Sk up in e v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna Banka, Beograd 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 Števe c Rezultat po davkih (i) 39,0 19,2 18,2 10,1 10,0 5,9 24,4 13,3 10,1 1,4 4,3 2,6 34,8 Im en oval ec Povp re čn i kapi ta l skupaj (ii) 245,4 219,4 106,7 93,3 93,5 84,3 108,9 92,1 7 6,5 68,2 77,4 7 4,2 630,2 RO E po d avk ih 15,9 % 8,8 % 17,0 % 10,8 % 10,7 % 7,0 % 22,4 % 14,5 % 13,1 % 2,0 % 5,5 % 3,5 % 5,5 % (i)(ii) Gl ejt e op om be p od ta be lo 69a . 164 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T ab ela 70: Izra č un R OA pr ed d av ki N LB S ku pin e i n NLB v mi o EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Rezultat pred davki (i) 261,4 277,9 215,4 211,5 113,9 177,7 Im en oval ec Povp re čn a s red s t va (ii) 20.659,0 15.086,2 13.311,7 11.87 6,0 10.336,3 9.215,3 ROA pre d da vki h 1,3 % 1,8 % 1,6 % 1,8 % 1,1 % 1,9 % (i) Rez ul tat p red d av ki j e an ual izir an , izra ču na n kot rez ulta t pr ed d avk i v ob do bj u de lje n s š tevi lom m e se cev v po roč eval skem o bd ob ju in p om n ožen z 12. (ii) Int er ni p od at ki N LB . Pov pre č na s red s t va s o izra ču na na kot v sot a sta nj a kon ec p rejš n jeg a le ta (31. d ec em be r) in m es eč nih s ta nj n a zad nji d an p os am ezn eg a me se ca od jan u arj a do p oro čan e ga m es eca t d el jen a s (t+1). T a bela 71a: Izr ač un R OA p o da vk ih N LB S ku pin e i n NLB v mi o EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2019 2021 2020 2019 Števe c Rezultat po davkih (i) 236,4 269,7 193,6 208,4 114,0 17 6,1 Im en oval ec Povp re čn a s red s t va (ii) 20.659,0 15.086,2 13.311,7 11.87 6,0 10.336,3 9.215,3 ROA po d av kih 1,1 % 1,8 % 1,5 % 1,8 % 1,1 % 1,9 % (i) Rez ul tat p o da vki h je a nu aliz ira n, iz rač un an kot r ezu lta t pre d da vk i v ob dob ju d el jen s š te vil om m es ecev v p or oče vals kem o bd obj u in p om nože n z 12. (ii) Int er ni p od at ki N LB . Pov pre č na s red s t va s o izra ču na na kot v sot a sta nj a kon ec p rejš n jeg a le ta (31. d ec em be r) in m es eč nih s ta nj n a zad nji d an p os am ezn eg a me se ca od jan u arj a do p oro čan e ga m es eca t d el jen a s (t+1). T abela 71b: Izr ač un R OA po d av k ih b an čn ih č la ni c NLB S k upi n e v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna Banka, Beograd 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 Števe c Rezultat po davkih (i) 39,0 19,2 18,2 10,1 10,0 5,9 24,4 13,3 10,1 1,4 4,3 2,6 34,8 Im en oval ec Povp re čn a s red s t va (ii) 1.658,6 1.507,2 87 4,5 7 84,9 673,5 639,3 906,0 824,9 593,5 541,0 69 6,3 662,8 4.029,4 ROA po d av kih 2,4 % 1,3 % 2,1 % 1,3 % 1,5 % 0,9 % 2,7 % 1,6 % 1,7 % 0,3 % 0,6 % 0,4 % 0,9 % (i)(ii) Gl ejt e op om be p od ta be lo 7 1 a . Don os n a sred s t va (ROA pred d avk i) – izr ač una n kot razm er je m ed an ua lizira nim r ezul ta tom p red d avk i in povprečnimi sredst vi . Don os n a sred s t va po da vki h (ROA po da vki h) – iz računan kot razme r je me d an ual izira nim re zul tat om po d av kih i n povprečnimi sredst vi. 165 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo T a bela 72a: Izr ač un TCR N LB S ku pi ne i n NL B v mi o EU R NLB Skupina NLB 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2019 31. d ec . 2021 31. d ec . 2020 31. d ec . 2019 Števe c Skupni kapital 2.252,5 2.065,5 1.495,8 1.647,3 1.631,6 1.182,2 Im en oval ec Skupna izpostav ljenos t tveganju 12.667,4 12.421,0 9.185,5 6.708,5 6.028,8 5.225,1 K oličnik skupnega k apitala 17,8 % 16,6 % 16,3 % 24,6 % 27,1 % 22,6 % T abela 72b: Izračun T CR bančnih članic NLB Skupine v mi o EU R NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Banja Luka NLB B an ka, Sa ra jevo NLB B an ka, Priština NLB B an ka, Podgorica NLB B an ka, Beograd K omercijalna Banka, Beograd 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 31. de c . 2020 31. de c . 2021 Števe c Skupni kapital 243,6 190,6 77,1 78,4 75,0 7 4,6 112,3 103,2 70,0 52,1 87,7 84,5 555,8 Im en oval ec Skupna izpostav ljenos t tveganju 1.354,4 1.212,5 456,7 452,3 445,0 416,4 647,9 579,7 429,3 321,5 456,3 443,1 1.946,7 K oličnik skupnega k apitala 18,0 % 15,7 % 16,9 % 17,3 % 16,9 % 17,9 % 17,3 % 17,8 % 16,3 % 16,2 % 19,2 % 19,1 % 28,6 % K oličnik skupnega kapitala (T otal capital ratio, TC R) – količ nik s ku pn ega kap ital a je izra ču na n kot razme rj e me d skupnim kapitalom banke in skupno izpostavljen ost jo t veganjem . 166 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Organigr am NL B Skupine Družbe Družbe Finančne institucije Finančne inštitucije Slov enija Slov enija Slov enija Slov enija Nov a Ljubljanska bank a d.d., Ljubljana STRA TEŠKE ČLANICE NES TRA TEŠKE ČLANICE Banke T ujina T ujina T ujina NLB Banka, Beogr ad 100 % 100 % NLB InterFinanz, Zürich v lik vidaciji 100 % 100 % NLB InterFinanz, Beogr ad v lik vidaciji 100 % 100 % NLB Leasing, Beogr ad v lik vidaciji 100 % 100 % LHB A G, F r ankfurt 100 % 100 % REAM, Beogr ad 100 % 100 % REAM, Podgoric a 100 % 100 % T ar a Hotel, Budva 12,71 % 100 % SPV 2, Beogr ad 100 % 100 % NLB Srbija, Beogr ad 100 % 100 % NLB Crna Gor a, Podgoric a 100 % 100 % NLB Skladi, Ljubljana 100 % 100 % Bankart, Ljubljana (ii) 45,64 % 45,64 % NLB Banka, Sar ajevo 97,35 % 97,35 % NLB Lease&Go, Ljubljana 100 % 100 % NLB Zav od za upr avljanje kulturne dediščine 100 % 100 % NLB Banka, P odgorica (iii) 75,90 % 99,87 % NLB Banka, P riština 82,377 % 82,377 % NLB Banka, Banja L uk a 99,85 % 99,85 % NLB Banka, Sk opje 86,97 % 86,97 % Komer cijalna Banka, Beogr ad 88,28 % 88,28 % NLB Leasing, Ljubljana-v lik vidaciji (iv) 100 % 100 % P rvi faktor, Ljubljana v lik vidaciji 50 % 50 % PRO-REM, Ljubljana v lik vidaciji 100 % 100 % S-REAM, Ljubljana 100 % 100 % ARG-Nepr emičnine, Horjul 75 % 75 % KomBank In vest, Beogr ad 100 % 100 % Optima Leasing, Zagr eb v lik vidaciji 100 % 100 % P rvi faktor, Beograd v lik vidaciji (i) 90 % 95 % P rvi faktor, Zagr eb v lik vidaciji 100 % 100 % OL Nekr etnine, Zagr eb v lik vidaciji 100 % 100 % REAM, Zagr eb 100 % 100 % Odvisne banke/družbe % nep. udeležbe % posr. udeležbe na ravni NLB Sk upine Pridružene bank e/družbe % nep. udeležbe % posr. udeležbe na ravni NLB Sk upine Skupaj ob vladovane bank e/družbe % nep. udeležbe % posr. udeležbe na ravni NLB Sk upine Legenda: V sh em i so p ri kazani d el eži v g la sova lni h pra vi cah . V sk up in o so vk lj uč en e ose be p o de fi ni ciji i z ZFK (2. čl en). Opombe: (i) 90 % ne po sre dn o la st n iš t vo P r vi Fa k tor , Lju bl jan a v li k vid ac iji , 5 % NLB , 5 % S ID b an ka d.d . (ii) Ab an ka se je p r ipo jil a k Nov i KB M , k i im a 29,22 % de lež . T o je n ad 25 % , kar je pr ag , ki g a lah ko po p og do bi o u st ano vit vi pr es eže le N LB . (iii) 75,90 % ne po sre dn o la st n iš t vo N LB : 23,97 % Kom erci jal na B an ka, B e og rad . (iv) 100 % ne po sre dn o la st n iš t vo N LB Le as e& Go d .o.o ., L jub lj an a 1 67 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Raz um evan je n alo g in p ri s tojn os t i T v eg anj , S kl adn os t i pos lova nj a in k rep itev int egr it ete te r Not ran je rev izi je se u po š teva sk la dn o z op re del it vami p o (vsak okratno velj avnem) Z Ban-3. (i) Svet de la vcev je n e od vis na o rg ani zacij ska en ota ka ter i ni p o drej en a, n it i na dre jen a kate rako li dr u ga o rga niza cijs ka en ota in d el uj e sk la dn o z ZSD U. Organizac ijsk a s t r ukt ur a NL B Nadzorni svet UPRA V A Notranja r evizija Svet delav ce v (i) Skladnost poslovanja in kr epitev integritete Strategija in poslo vni r azvoj T veganja Kreditne analize pr avnih oseb Kreditne analize standar diziranih segmentov V r ednotenje in k ontrola Pr estrukturiranje Upravljanje pr oblematičnih naložb in izterjava Upravljanje z nepr emičninami NLB Skupine Razvoj in upr avljanje prodaje Kontr oling Sveto vanje ustr ezne struktur e vir ov in č ezmejno financiranje Finančno računo vodstv o in oper ativa Poslo vanje s ključnimi k omitenti Finančni trgi Poslo vanje z malimi in sr ednjimi podjetji T rgo vinsko bančništv o Investicijsk o bančništvo in skrbniške storitve Priv atno bančništvo K C 24/7 Podružnic a Ljubljana Podružnic a Sev er ozahodna in Osr ednja Slovenija Podružnic a Sev er ovzhodna Slov enija Podružnic a Jugovzhodna Slov enija Podružnic a Jugozahodna Slov enija Poslo vanje z mikr o podjetji Mobilno bančništvo IT Arhitektur a IT Razv oj Upravljanje podatk ov Podpor a poslovanju IT Upravljanje informacijsk e varnosti NLB Skupine IT infr astruktur a Nabava Plačilni sistemi T rezor in oskrba z goto vino Zaledne storitve za posle s finančnimi instrumenti Podpor a prodaji pravnim osebam Zaledne storitve za posle s fizičnimi osebami Poslo vna mr eža Podr očje tveganj (CRO) Finančno področje (CF O) Bančništvo na dr obno in privatno bančništv o ter korpor ativno bančništvo (CMO) Podr očje operativnega poslovanja (C OO) Upravljanje NLB Sk upine Pr avne zadeve in sekr etariat Komunicir anje Upravljanje s k adri in razvoj or ganizacije V erjamemo, da si zaslužite v sak o priložnost. Najpr ej nam je bil všeč v aš življenjepis. Nato ste nas nav dušili z zagnanostjo. Z atem smo v v as pr epoznali v elik potencial. Z daj bomo nar edili vse, da ga r azvijet e. V erjamemo, da je zado voljen in učink ovit tisti zaposleni, ki uspešno usklajuje zasebno in poslo vno življenje, obenem pa ima občutek, da je njegov potencial pr epoznan in c enjen.Z intenzivnim vlaganjem v izpopolnjevanje pot enciala naših zaposlenih smo ustv arili podjetje zagnanih str oko vnjak ov z vseh k oncev r egije, ki tr dno v erjamejo v svoje delo in poslanstvo k ot Nino, Ljubica in Matej iz ljubljanske IT ekipe. 169 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo FINANČ NO POROČ IL O 170 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo K azalo Poročilo neodvisnega revi zorja .......................... 17 2 Iz j ava o o dg ovo rn o s t i p os l ovo ds t va ...................... 1 76 Izkaz p os lovne ga iz ida za l et o, končano na dan 31. decembra ........................... 17 7 Izkaz v seobsegajočega donosa za leto, končano na dan 31. decembra ........................... 1 78 Izkaz finančnega položaja na dan 31. december .......... 179 Izkaz spr ememb las tniškega kap itala za leto, končano na dan 31. decembra ........................... 181 Izkaz d en arn ih t okov za leto, končano na dan 31. decembra ........................... 183 Pojasnila k r ačunovodskim izk azom ..................... 185 1. Osnovni podatki ................................... 185 2. P omembn ejše računov odske usmer it ve ........... 185 2.1. Izj ava o sk la dn os ti ................................... 185 2.2. Izho diš ča za p ri pra vo rač unovo ds kih izkazov ....... 185 2.3. Pr im er jaln e in for m aci je ............................. 185 2.4. Kons olid aci ja ........................................ 186 2.5. Po sl ovne zd r uži t ve, do bro i me in iz pog aja ni n aku p .. 186 2.6. Nal ožbe v kap ita l odv is ni h dr užb , pr idr u ženi h dr užb i n sk upn ih po dv igov .............. 1 87 2.7. P os lovn e zdr už it ve dru žb po d sk upn im upravljanjem ........................................ 1 87 2.8. Preved ba t uji h valu t .................................. 187 2.9. Ob res t ni p ri ho dki i n odh od ki ........................ 187 2.10. P ri ho dki i n odh od ki iz op rav nin ( prov izij ) ............ 188 2.11. Pr iho dk i iz div ide nd .................................. 188 2.12. Fin an čn i in s tr um en ti ................................. 188 2.13. Os la bit ev fi nan čn ih s red s tev ......................... 191 2.14. Res t r uk t ur ir ana p os oji la ............................. 194 2.15. S red s t va, pre jet a za pop lač ilo t er jat ev ............... 194 2.16. Pob ot ................................................ 195 2.17. Zač as ni n ak upi in p rod aje v redn os t ni h pap ir jev ..... 195 2.18. Opr edm et en a osn ovn a s red s t va .................... 195 2.20. Naložb en e nep rem ič nin e ............................ 195 2.21. Nek rat koroč n a sre ds t va in sk upi na za od tu jit ev v pos es t i za pro daj o .................... 195 2.22. Ra čun ovod sko obr ač un avanj e na jem ov ............ 196 2.23. De na r in den ar n i us t rezn iki .......................... 196 2.24. Pre jet i kre di ti , prej eti d ep oziti in izd ani d olž ni šk i vrednos tni papir ji z last nos tmi dolga ................ 196 2.25. Dr ug i izdan i fi nan čn i in s tr u me nt i, ki imajo las tnos ti kapitala ............................ 197 2.26. Rezer vaci je .......................................... 197 2.27. Prev zete f in an čn e obvezn os t i ........................ 197 2.28. Da vki ................................................ 197 2.29. Poslovan je v t uj em im en u in za t uj r aču n ............. 198 2.30. Ug odn os t i zapo sl eni h ............................... 1 98 2.31. De lni šk i kapi tal ...................................... 198 2.32. Poro čan je p o se gme nt ih ............................. 198 2.33. P om em bne jš e rač un ovods ke us me ri t ve i n oce ne .... 198 2.34. Impl em en taci ja n ovih al i sp rem en jen ih m edn aro dni h st andardov računovodskega poročanja ............ 201 3. Sprem em be v s es tav i NLB S kup ine ............... 203 4. Ra zkr i tja k iz kazu po sl ovneg a izi da ............... 204 4.1. Obre s tn i pr ih odk i in o dho dk i ....................... 204 4.2. Pr iho dk i iz div ide nd ................................. 205 4.3. Pr ih odk i in o dho dk i pr i opr avn in ah ................ 205 4.4. Rea lizira ni č is t i dob ičk i/(izgub e) iz fin an čni h sr eds t ev in obvezn os t i, k i ni so m er jen i po p oš te ni v red nos t i prek poslo vnega izida .............................. 207 4.5. Či s ti d obič ki/(izgu be) iz fi na nč nih s re ds tev in obvezn os t i v pos es t i za tr govanj e ................ 207 4.6. Čis t i do bič ki/(izgub e) iz fin an čn ih s red s tev, obvezno m er je nih p o po š ten i vre dn os t i pre k pos lov ne ga izid a, k i ni so v p os es t i za trg ovanje ..... 208 4.7. Čis t i dob ičk i/(izgub e) iz tečaj nih r azlik .............. 208 4.8. Dr u gi či s ti p os lovn i dob ičk i/(izgub e) . . . . . . . . . . . . . . . . 2 09 4.9. Adm ini s t rat iv ni s t roš ki ............................... 210 4.10. Vplač ila v s k lad za re ševan je in si s te m zajam če nih v log . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 11 4.11. Am or tizac ija .......................................... 211 4.12. Čis t i dob ičk i/(izgub e) ob spr em emb i pog ojev odplačevanja finančn ih sreds tev .................... 2 12 4.13. Rezer vaci je .......................................... 212 4.14. Os la bit ve ............................................ 2 13 4.15. Či s ti d obi čki/(izg ube) iz ne kra tkoro čn ih s red s tev v poses ti za prodajo ................................... 2 14 4.16. Da vek iz do ho dka ................................... 2 14 4.17. Dobi ček n a de lnic o .................................. 215 171 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5. R az kr itj a k izkaz u fin an čn ega p ol ožaja ............ 216 5.1. De na r v bla gaj ni , s tan je n a rač uni h pr i cen tr alni h bankah in vpogl edne vloge pri ba nkah .............. 2 16 5.2. F ina nč ni in s t r um ent i, n am en jen i tr govanj u .......... 216 5.3. Finančni ins tr um enti, mer jeni po pošteni vrednos ti pre k pos lovn eg a izid a, k i nis o v po se s ti za t rgovan je .. 2 17 5.4. Fi na nč na s red s t va, me r jen a po p oš te ni v redn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa ............ 218 5.5. Iz ve den i fi na nč ni in s t r um ent i, n am en jen i varovanj u 220 5.6. Fi na nč na s red s t va, me rj en a po o dpl ačn i vre dn os t i .. 2 23 5.7. Ne kra tkoro čn a s red s t va v p ose s ti za p rod ajo ....... 2 23 5.8. O pre dm ete na os n ovn a sre ds t va .................... 2 26 5.9. Na ložbe ne n ep rem ičn in e ........................... 2 29 5.10. Neop redm et en a sre ds t va .......................... 230 5.11. Naj emi ............................................... 232 5.12. D olg oro čn e na ložbe v kap ita l odv is ni h dr užb , pr idr u ženi h dr užb i n sk upn ih po dv igov . . . . . . . . . . . . . . 234 5.13. Dr ug a sr eds t va ...................................... 243 5.14. G iba nje p op ravkov vr edn os t i ....................... 24 4 5.15. Fin an čn e obvezn os ti , m er jen e po odplačni vrednosti .................................. 255 5.16. Rezer vaci je .......................................... 258 5.17. O dložen i da vek ..................................... 265 5.18. D avek iz d oh odka pr avn ih os eb o d dr ug ega vseobsegajočega donosa .......................... 269 5.19. D r ug e obvezno s ti ................................... 2 69 5.20. Kapit al B an ke ....................................... 2 70 5.21. A kum ul iran i dr u gi vs eob se ga joč i don os in r ezer ve . 2 70 5.22. K api tal ska us trezn os t ................................ 27 1 5.23. Zun aj bila nč ne o bveznos ti ........................... 273 5.24. Pos lovan je v t uj em im en u in za t uj ra ču n ............. 275 6. Up ravljanje t veganj ............................... 2 76 6.1. Kre dit na t vega nja ................................... 278 6.2. T r ž na t vega nja ....................................... 2 97 6.3. Lik vidn os t no t vega nje .............................. 304 6.4. U pravljanje nef inančn ih t veganj ..................... 316 6.5. Ra vn i poš teni h vre dn os ti f i nan čn ih in ne f ina nč nih s re ds tev i n obvezno s ti ................ 317 6.6. Pob otan je f in an čni h sr eds tev in f in anč ni h obvezno s ti .............................. 328 7. S egm en tn a ana liza N LB Sk upin e .................. 329 8. Ra zkr it ja gl ede p ovezanih os eb ................... 333 9. Dogodki po obdobju poročanja ................... 341 172 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Por očilo n eodvisn ega re vizorja 173 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 1 74 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 175 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 1 76 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo I z j a va o o d g ovo r n o s t i p o s l ovo d s t va Upr ava pot r ju je rač un ovods ke izkaze NLB Sk upi ne in N LB za leto , konča no n a dan 31. d ece mb ra 2021, ter u po rabl jen e rač un ovods ke us me ri t ve in p oja s nil a k rač un ovods ki m izkazom . Upr ava je o dgovor n a za pr ipra vo Let ne ga po roč ila NLB Skupine in NLB skladno z Mednarodnim i stand ardi rač un ovods kega p oro čan ja, kot ji h je s pre jel a EU, ter z zaht evami Zakon a o gos po dar s ki h dr užb ah in Zakon a o ban čn iš t v u, ta ko da to pr ikazu je re sn ičn o in p oš te no s liko pre možen js kega s t anj a NLB S kup ine i n NLB te r izidov n jun eg a pos lovan ja za le to, kon čan o na d an 31. de cem bra 2021. Upr ava pot r ju je, da s o bi le do sl edn o upo rab lje ne u s trez ne rač un ovods ke us me ri t ve t er da s o bil e rač un ovods ke oce ne izdela ne po načelu pre vidnosti in dobrega g ospodarjenja. Upr ava t udi p ot rj uje , da so r ač unovo ds ki izkazi NL B Sk upin e in NLB s ku paj s p oja sn ili izd ela ni n a po dla gi pre dpo s ta vke o nadaljnjem pos lovanju ter skla dno z veljavno zak on odajo in Mednarodn imi stan dardi računovodskega poročanja, kot jih je s prej ela EU. Upr ava je t ud i odg ovorn a za u s trez no vod en o rač un ovods t vo, za sp reje tje u s t rezni h ukr epov za zava rovanje p rem oženj a ter za prepreče vanje in odkrivanje prev ar in drugih nepravilnos ti oziroma nezakon itos t i. U pra va N L B Archibald Kremser član Andreas Burkh ardt član Blaž Brodnjak predsednik 177 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izk az poslo vnega i zida z a leto , k on ča no na dan 31. dec embra Sp rem na p oja sn ila s o s es ta vn i del r aču novod s kih izkazov. v ti so č EU R NLB Skupina NLB Pojasni la 2021 2020 2021 2020 Pr ih od ki iz o bre s t i, izr ač un an i z up ora bo m et od e efe k ti vn ih o bre s t i 467.500 347.636 170.002 167.611 Dr u gi p ri ho dk i iz ob res ti in p od ob ni p ri ho dk i 10.329 7.552 9.183 7.493 Pr ih od ki iz o bre s t i in po do bn i pr ih od ki 4.1. 477.829 355.188 179.185 175.104 Od ho dk i za ob res t i , izra ču na ni z u po rab o me to de ef ek t iv ni h ob res t i (53.171) (41.208) (25.142) (21.883) Dr u gi o dh odk i za o bre s ti i n po do bn i odh o dki (15.298) (14.407) (14.904) (14.334) Od ho dk i za ob res t i in p od ob ni o dh odk i 4.1. (68.469) (55.615) (40.046) (36.217) Čiste obresti 409.360 299.573 139.139 138.887 Prihodk i iz dividend 4.2. 223 111 79.616 6.259 Pr ih od ki iz o pra vn in ( prov izi j) 4.3. 332.589 232.432 155.217 136.691 Od ho dk i za op rav ni ne ( pr ovizi je) 4.3. (95.413) (62.152) (35.623) (32.234) Čiste opravnine (pro vizije) 237.176 170.280 119.594 104.457 Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in o bvezn os t i, k i ni s o me rj en i po p oš t en i vre dn os t i pr ek p os lov ne ga iz ida 4.4. 167 17.689 24 16.970 Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in o bvezn os t i v po se s ti za t rg ovan je 4.5. 21.194 9.794 4.596 4.741 Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev, obvezn o me rj en ih p o poš ten i vr edn os t i p rek p os lov ne ga iz ida , k i ni so v po se s ti za t rg ovan je 4.6. 16.838 6.598 13.492 6.815 Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti p r i ob rač un a vanj u var ovanj p re d t ve gan ji 5.5.a) 167 720 167 720 Čist i dobički/(iz gube) iz tečajnih raz lik 4.7. 345 739 700 (1.108) Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz o dp rave p r ipozn an ja n al ožb v kap it al od vi s nih , p r idr u žen ih dr užb in s k upn ih p od vi gov 5.12.b) (9.298) (471) - - Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz o dp rave p r ipozn an ja n ef in an č ni h sr ed s tev 2.681 1.300 53 12 Dr u gi č is t i po sl ovn i do bič ki /(izgu be) 4.8. 23.221 7.549 13.747 5.794 Administrativni stroški 4.9. (368.851) (262.226) (166.079) (162.613) Vpla či la v s kl ad za re š evan je in s is tem za jam če ni h vl og 4.10. (35.140) (16.674) (9.535) (7.103) Amor t izacija 4.11. (46.528) (31.715) (17.522) (17.848) Čis t i do bi čk i/(izg ube) o b sp rem em bi p og oj ev od pla čeva nj a fi na nč ni h sr ed s tev 4.12. (263) (3.577) - - Reze r va ci je za k red it n e izgub e 4.13. 8.504 (482) 8.028 599 Dr uge rez er vacije 4.13. (22.670) (8.077) (72) (7.645) Os la bi t ve f in an č nih s re ds t ev 4.14. 27.331 (61.799) 18.067 (9.633) Oslabi t ve nefinančn ih sreds tev 4.14. (4.407) (996) 7.547 (685) Sl ab o im e 5.12.c) - 137.858 - - Pripadajo či dobički/(iz gube) iz naložb v pridr užene družbe in skupne podv ige ( obračunani z uporabo kapitalske m et o d e) 5.12.d) 1.108 874 - - Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz n ek ra tko roč ni h sr ed s tev v p os es t i za pr od ajo 4.15. 248 10.853 (94) 35.234 Dobiček iz rednega poslo vanja 261.406 277.921 211.468 113.853 Da vek iz d oh od ka 4.16. (13.538) (5.165) (3.047) 99 Čisti dobiček poslo vnega leta 247.868 272.756 208.421 113.952 Las t n ikov obv la du joč e ba nke 236.404 269.707 208.421 113.952 Manjš insk ih las tnikov 11.464 3.049 - - Do bič ek n a de lni co/popr av lj eni d ob iče k na d el nic o (v EUR n a de ln ico) 4.17. 11,8 13,5 10,4 5,7 178 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izk az vseo bsega joč ega do nosa z a leto , k onča no na dan 31. dec embra Sp rem na p oja sn ila s o s es ta vn i del r aču novod s kih izkazov. v ti so č EU R NLB Skupina NLB Pojasni la 2021 2020 2021 2020 Čisti dobiček obdobja po obdav čit vi 247.868 272.756 208.421 113.952 Drugi vseobsegajoči donos po obdav čitvi (30.168) (2.147) (15.281) 3.817 Pos t avke , ki ne b od o prera zv rš čen e v pos lov ni iz id Aktuar ski čisti dobiček/(izguba ) zar adi pok ojninskih načr to v z določenimi zaslužki 5.16.c) (1.377) 878 (115) 700 Do bič ki /(izg ub e) v zvezi s s pr em em bam i po š te ne v red nos t i na lož b v lastniške instrum ente, merjenih po pošteni vrednosti pr ek drugega vseobsegajočega donosa 5.4.c) 3.072 3.809 (383) 202 Pr ipa da joč i či s ti do bi čk i/(iz gu be), pr ip ozn an i v pre sež ku i z prevre dn ot en ja v z vezi z n alo žb am i v k apital pridruženih dru žb in skupnih podvigo v , obr ačunanih po kap italski met odi (30) (41) - - Davek iz dohodk a pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 5.18. (1) (534) 94 (171) Pos t avke , ki so b ile a li b od o la hko poz ne je pre raz vr šče ne v po sl ovni iz id Pre t vor ba v t ujo va lu to 611 (703) - - Do bič ki /(izgu be), p ri pozn an i v pr es ežk u iz pr evre dn ot enj a 611 (703) - - Do bič ki /(izg ub e), v zvez i z na lož ba mi v d ol žn iš ke fi na nč ne i ns t r um en te, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (37.394) 6.555 (17.359) 3.810 Do bič ki /(izgu be), p ri pozn an i v pr es ežk u iz pr evre dn ot enj a 5.4.c) (40.081) 7.733 (17.187) 7.522 Pre no s (dobi čkov)/ izgu b iz pr es ežka iz p rev red no ten ja v p os lov ni iz id 4.4., 4.14. 2.687 (1.178) (172) (3.712) Pr ipa da joč i či s ti do bi čk i/(iz gu be), v z vezi z n alo žb am i v kapi ta l pr idr u žen ih d r už b in s kup ni h po dvi gov, obračunanih po k apitalski metodi - (11.026) - - Davek iz dohodk a pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 5.18. 4.951 (1.085) 2.482 (724) V seobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi 217.700 270.609 193.140 117.769 Las t n ikov obv la du joč e ba nke 207.854 266.907 193.140 117.769 Manjš insk ih las tnikov 9.846 3.702 - - 179 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izk az finančnega polo ža ja na da n 31. dec ember Sp rem na p oja sn ila s o s es ta vn i del r ač unovod s kih izkazov. v ti so č EU R NLB Skupina NLB Pojasni la 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i b an kah 5.1. 5.005.052 3.961.812 3.250.437 2.261.533 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 5.2.a) 7.678 84.855 7.682 18.831 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za tr govan je 5.3.a) 21.161 42.393 12.360 35.106 Finančn a sredst va, merjen a po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 5.4. 3.461.860 3.514.290 1.585.751 1.716.351 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 5.6.a) 1.717.626 1.503.087 1.436.424 1.277.880 - krediti bankam 5.6.b) 140.683 197.005 199.287 158.320 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 5.6.c) 10.587.121 9.619.860 5.145.153 4.564.178 - dr ug a f in an čn a s red s t va 5.6.d) 122.229 113.138 92.404 54.503 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 5.5.b) 568 - 568 - Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti s k upi ne va rovan ih p os t avk p re d ob res t n im t ve ga nj em 5.5.c) 7.082 13.844 7.082 13.844 Naložbe v k apital odvisnih dr užb 5.12.a) - - 781.540 749.060 Nal ožb e v kapi ta l pr id r uže nih d r už b in s kup ni h po dv igov 5.12.d) 11.525 7.988 4.483 1.662 Op re dm ete na s re ds t va Op re dm ete na o s nov na s re ds t va 5.8. 247.014 249.117 86.122 91.675 Naložbene nepremičnine 5.9. 47.624 54.842 9.181 8.300 Neopredmetena sreds t va 5.10. 59.076 61.668 29.453 28.105 T e r ja t ve za d avek i z doh o dka 3.948 4.369 3.761 1.923 T e r ja t ve za o dlož eni d ave k 5.17. 38.977 31.789 31.902 29.214 Dr u ga s re ds t va 5.13. 91.221 97.140 11.853 11.664 Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo 5.7. 7.051 8.658 4.089 4.454 Skupaj sredstva 21.577.496 19.565.855 12.699.532 11.026.603 Fi na nč ne o bvezn os t i, n am e nje n e trg ovan ju 5.2.b) 7.585 15.485 7.602 15.500 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po p oš t en i vre dn os t i pr ek p os lov ne ga izi da 5.3.b) - - 352 - Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 5.15.a) 71.828 72.633 109.329 41.635 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 5.15.b) 858.531 158.225 873.479 143.464 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 5.15.a) 17.640.809 16.397.167 9.659.605 8.850.755 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 5.15.b) 74.051 91.560 406 13 - po dre jen e obve zn os t i 5.15.c) 288.519 288.321 288.519 288.321 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 5.15.d ) 206.878 182.095 102.527 88.969 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 5.5.b) 35.377 61.161 35.377 61.161 Rezervacije 5.16. 119.404 125.059 49.363 63.790 Obvez no s ti za d ave k iz do ho dka 5.878 1.002 - - Obvez no s ti za o dl ožen i da vek 5.17. 3.045 4.475 - - Dr u ge o bvezn os t i 5.19. 49.468 45.632 21.039 22.001 Skupaj obv eznosti 19.361.373 17.442.815 11.147.598 9.575.609 Delnišk i k apital Osn ovni k apital 5.20. 200.000 200.000 200.000 200.000 Kapitalske rezerve 5.21.a) 871.378 871.378 871.378 871.378 Akumuliran i drugi vseobs egajoči donos 5.21.b) (10.552) 21.127 8.768 24.102 Reze r ve i z dob ič ka 5.21.a) 13.522 13.522 13.522 13.522 Zadržani dobiček 1.004.385 846.762 458.266 341.992 2.078.733 1.952.789 1.551.934 1.450.994 Kapital manjš insk ih lastn iko v 137.390 170.251 - - Skupaj kapital 2.216.123 2.123.040 1.551.934 1.450.994 Sk upa j obvez nos t i in kap it al 21.577.496 19.565.855 12.699.532 11.026.603 180 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Upr ava Nove Lj ubl jan ske b anke d .d. , Lj ubl jan a odo bra va obja vo rač un ovods ki h izkazov in njih ovi h poja s nil . Lju blj an a, 11. ap ri l 2022 Archibald Kremser član Andreas Burkh ardt član Blaž Brodnjak predsednik 181 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izk az spr ememb lastni šk ega k apitala z a leto , k onča no na dan 31. dec embra v ti so č EU R Akumulirani drugi vseobsegajoči donos NLB Skupina Osnovni kapital K apitalske reze r ve Presežek iz prevr edn ot en ja za finančna sr edst va me rj en a po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa T ečajne razlike Drugo Reze r ve iz dobička Zadržani dobiček K apital la s t n i kov obvladujoče ba n ke K apital manjšinski h la s t n i kov Sk upa j kapital Pojasni la 5.20. 5.21.a) 5.21.b) 5.21.b) 5.21.b) 5.21.a) St anj e 1. ja nu ar ja 2021 200.000 871.378 42.496 (17.724) (3.645) 13.522 846.762 1.952.789 170.251 2.123.040 - Čisti dobiček obdobja - - - - - - 236.404 236.404 11.464 247.868 - Drugi vseobsegajoči donos - - (28.005) 540 (1.085) - - (28.550) (1.618) (30.168) Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - (28.005) 540 (1.085) - 236.404 207.854 9.846 217.700 Plačane divi dende - - - - - - (92.200) (92.200) (7.710) (99.910) T r an sa kcij e z ma nj š in sk im i la s tn ik i (p oj as ni lo 3.) - - 149 - - - 10.168 10.317 (34.997) (24.680) Prenos pres ežka iz prevredno tenja - - (3.274) - (4) - 3.278 - - - Dr ugo - - - - - - (27) (27) - (27) St an je 31. de cem bra 2021 200.000 871.378 11.366 (17.184) (4.734) 13.522 1.004.385 2.078.733 137.390 2.216.123 v ti so č EU R Akumulirani drugi vseobsegajoči donos NLB Skupina Osnovni kapital K apitalske reze r ve Presežek iz prevr edn ot en ja za finančna sr edst va me rj en a po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa T ečajne razlike Drugo Reze r ve iz dobička Zadržani dobiček K apital la s t n i kov obvladujoče ba n ke K apital manjšinski h la s t n i kov Sk upa j kapital Pojasni la 5.20. 5.21.a) 5.21.b) 5.21.b) 5.21.b) 5.21.a) St anj e 1. ja nu ar ja 2020 200.000 871.378 47.880 (17.055) (4.332) 13.522 574.489 1.685.882 45.015 1.730.897 - Čisti dobiček obdobja - - - - - - 269.707 269.707 3.049 272.756 - Drugi vseobsegajoči donos - - (2.833) (669) 702 - - (2.800) 653 (2.147) Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - (2.833) (669) 702 - 269.707 266.907 3.702 270.609 Pridobitev odvisnih družb - - - - - - - - 121.534 121.534 Prenos pres ežka iz prevredno tenja - - (2.551) - (15) - 2.566 - - - St an je 31. de cem bra 2020 200.000 871.378 42.496 (17.724) (3.645) 13.522 846.762 1.952.789 170.251 2.123.040 182 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sp rem na p oja sn ila s o s es ta vn i del r aču novod s kih izkazov. v ti so č EU R Akumulirani drugi vseobsegajoči donos NLB Osnovni kapital K apitalske reze r ve Presežek iz prevr edn ot en ja za finančna sr edst va me rj en a po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Drugo Reze r ve iz dobička Zadržani dobiček Sk upa j kapital Pojasni la 5.20. 5.21.a) 5.21.b) 5.21.b) 5.21.a) 5.20. St anj e 1. ja nu ar ja 2021 200.000 871.378 27.694 (3.592) 13.522 341.992 1.450.994 - Čisti dobiček obdobja - - - - - 208.421 208.421 - Drugi vseobsegajoči donos - - (15.177) (104) - - (15.281) Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - (15.177) (104) - 208.421 193.140 Plačane divi dende - - - - - (92.200) (92.200) Drugi pr enosi - - (53) - - 53 - St an je 31. de cem bra 2021 200.000 871.378 12.464 (3.696) 13.522 458.266 1.551.934 v ti so č EU R Akumulirani drugi vseobsegajoči donos NLB Osnovni kapital K apitalske reze r ve Presežek iz prevr edn ot en ja za finančna sr edst va me rj en a po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Drugo Reze r ve iz dobička Zadržani dobiček Sk upa j kapital Pojasni la 5.20. 5.21.a) 5.21.b) 5.21.b) 5.21.a) 5.20. St anj e 1. ja nu ar ja 2020 200.000 871.378 24.444 (4.159) 13.522 228.040 1.333.225 - Čisti dobiček obdobja - - - - - 113.952 113.952 - Drugi vseobsegajoči donos - - 3.250 567 - - 3.817 Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - 3.250 567 - 113.952 117.769 St an je 31. de cem bra 2020 200.000 871.378 27.694 (3.592) 13.522 341.992 1.450.994 183 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izk az denarnih to k o v za leto , k onča no na dan 31. dec embra v ti so č EU R NLB Skupina NLB Pojasni la 2021 2020 2021 2020 DENARN I T OK OVI PRI POSLOV ANJU Pre jet e ob res t i 541.219 372.903 214.866 207.188 Plačane obresti (69.578) (52.921) (43.343) (31.881) Prejete dividende 635 787 56.606 6.261 Prejete pro vizije 332.575 232.607 152.288 133.743 Plačane pr oviz ije (92.102) (65.728) (33.927) (32.972) Re aliz ira ni d obi čk i iz f in an čn ih s re ds t ev in o bvezn os t i, ki n is o m er je ni p o po š ten i vr ed no s ti p rek p os lov n eg a izid a 171 17.993 24 17.274 Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz t rg ovanj a 21.563 10.919 5.404 5.634 Plačila zaposlencem in dobaviteljem (382.529) (260.259) (170.986) (164.558) Dr ugi prejemki 27.516 13.642 17.723 8.627 Drugi iz datki (51.129) (20.629) (16.026) (9.490) (Pla ča ni )/v rn je ni d ave k iz do ho dka pr av nih o se b (8.617) (6.645) (1.603) 3.779 De na rn i to kovi pri p os lovan ju p red s pre me mb am i po sl ovni h sr eds t ev in obvez no st i 319.724 242.669 181.026 143.605 (Povečanja)/ zmanj šanja pos lovnih sreds tev (964.998) (366.831) (469.788) (105.859) Čisto (po veča nje )/ zmanjšanje finančnih sredstev , namenjenih trgov anju 68.965 1.838 2.471 1.838 Čis t o (p oveč an je)/zma nj ša nj e f in an čn ih s red s te v , obvez no m er je ni h po p oš t en i vre dn os t i pr ek po sl ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 36.500 (12.667) 35.792 (12.564) Čis t o (p oveč an je)/zma nj ša nj e f in an čn ih s red s te v , me r jen ih p o po š te ni v red no s ti p re k dr ug eg a vseobsegajočega donosa (57.015) (150.006) 90.215 (77.098) Čisto (pov ečanje )/zmanjšanje kreditov merjenih po odplačni vrednosti (1.020.944) (207.260) (598.138) (18.357) Čisto (po veča nje )/ zmanjšanje drugih sredstev 7.496 1.264 (128) 322 Pove ča nj a/(z ma n jš an j a) po sl ovn i h obvez n os t i 2.108.374 1.338.778 1.589.861 1.043.991 Čis t o pove čan je/(zm an jš an je) vl og in n a jet ih k re dit ov, mer je ni h po o dpl ač ni v re dn os t i 2.106.985 1.338.591 1.589.415 1.044.255 Čis t o pove čan je/(zm an jš an je) dr u gih o bvezn os t i 1.389 187 446 (264) Ne to d en ar ni t okovi pr i po sl ovanj u 1.463.100 1.214.616 1.301.099 1.081.737 DENARN I T OK OVI PRI NALO ŽBENJ U Prejemki pri naložbenju 495.174 478.251 478.851 402.729 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sreds tev i n naložbenih nepremičnin 5.077 5.341 12 2.258 Pre jem k i pr i pro da ji n al ožb v kap it al od vi s nih d r už b, zm an jš an i za de na rn e u s tr ezn ike 5.12.b) (47.832) - 15.310 - Pre jem k i iz ne kr at koro čn ih s re ds t ev v po se s ti za p ro daj o 966 39.078 791 39.078 Pre jem k i ob pr od aji d ol žni š ki h vre dn os t ni h pa pir j ev , me r jen ih p o od pl ač ni v red no s ti 536.963 433.832 462.738 361.393 Izdatki pri naložbenju (832.512) 108.232 (697.976) (602.939) Izda tk i pr i n ak up u op red me te nih o s nov ni h sr ed s tev in n a ložb en ih n ep rem ič ni n (23.013) (27.626) (9.093) (15.089) Izda tk i pr i n ak up u ne op red m ete ni h sr ed s tev (12.704) (15.020) (6.889) (10.663) Izda tk i pr i n ak up u na lož b v kapi tal o dv is n ih dr u žb, z ma nj ša ni za d en ar n e us t rez nike i n dokapitalizacija odvisnih družb 3., 5.12.c) (24.437) 452.770 (40.046) (397.729) Izda tk i pr i n ak up u pr id r uže nih d r už b in s ku pni h po dv igov (2.900) (326) (2.900) (326) Izda tk i pr i n ak up u do lžn iš k ih vr ed no s tn ih p api r jev, mer je ni h po o dp lač ni v re dn os t i (769.458) (301.566) (639.048) (179.132) Neto denarni toko vi pri naložbenju (337.338) 586.483 (219.125) (200.210) DENARN I T OK OVI PRI FINANCIR ANJU Prejemki pri financiranju - 119.222 - 119.222 Pre jem k i od izd an ih po dr eje ni h obvezn os ti 5.15.c) - 119.222 - 119.222 Izd at ki p ri f in an ci ran ju (100.503) (45.000) (92.200) (45.000) Plačane divi dende (100.503) - (92.200) - Od pl ači la p od rej en ih obve zno s ti 5.15.c) - (45.000) - (45.000) Neto denarni toko vi pri financiranju (100.503) 74.222 (92.200) 74.222 Uči nk i s pre m em be d evizn ih t eč ajev n a d en ar na s re ds t va in n jih ove u s tr ezn ike 14.640 (2.176) 3.219 (2.080) Čis t o poveč anj e/(zma nj ša nj e) den ar nih s re ds tev i n de nar n ih us t rez nikov 1.025.259 1.875.321 989.774 955.749 De na rn a sre ds t va i n nji hov i us tr ezn iki n a za čet ku o bd obj a 4.136.412 2.263.267 2.261.791 1.308.122 De na rn a sre ds t va i n nji hov i us tr ezn iki n a kon cu ob do bja 5.176.311 4.136.412 3.254.784 2.261.791 Sp rem na p oja sn ila s o s es ta vn i del r aču novod s kih izkazov. 184 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina NLB Pojasni la 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 De na r in de na rn i us t rezn ik i obs eg ajo : De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i b an kah 5.1. 5.005.946 3.962.686 3.250.784 2.261.791 Kre di ti b an kam z o ri gin al no za pa dl os t jo do t re h me se cev 142.319 146.223 4.000 - Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vr edn os ti pr ek d r uge ga v se ob se ga jo čeg a do no sa , z or i gin al no zap adl os t jo d o tr eh m es ece v 28.046 27.503 - - Skupaj 5.176.311 4.136.412 3.254.784 2.261.791 185 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Po jasnila k r ač uno v odskim izkazom 1. Osn o vni podatki Nova Ljubljans ka banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB ali Ba nka) je sl ovens ka del ni ška dr u žba , ki o pra vlj a uni ver zal ne ban čn e po sl e. NLB S ku pin o se s tav lja jo NLB i n odv is ne d r užb e v devet ih dr ža vah , v gla vn ini v S loven iji i n na t rgih J V Evrope . Se s tava N LB Sk upin e je raz kr it a v poj as nil u 5.12. Dr u ge inf or ma cij e v z vezi s povezan imi o seb am i so raz kr it e v poj as nil u 8. NLB je r egi s tr ira na i n ima s ed ež v S loveni ji . Pos lovn i na s lov NLB je No va Ljubljanska banka d.d., Ljubljan a, T rg republike 2, 1000 Lju blj an a. D eln ice NL B kotira jo n a Lju blj ans k i bor zi, glo bal na p otrd ila o l as t ni š t v u (»G DR«), k i pr eds t av lja jo na vadn e del nic e NLB , pa kot ira jo na Lo nd on sk i bo r zi. P et GD R pre ds ta vlj a en o del nico N LB . Na da n 31. dec em bra 2021 in 31. d ece mb ra 2020 je n ajve čji del nič ar B anke, k i im a pom em be n vp liv, Repu bli ka Sloven ija , ki im a v la s t i 25,00 % plu s en o de lnic o Ba nke. Vsi zne sk i v rač un ovods k ih izkazih in s pre mn ih po ja sn ilih s o izraže ni v t is oč evr ih , raze n če ni n aved en o dr ug ače . 2. Pomem bnejše računo v odske usmeritve Pomembn ejše računovodske usmer it ve, uporabljene pri izdel avi p os am ičn ih in kon so lid iran ih rač un ovods k ih izkazov , so preds tavljene v nadaljevanju. Us meri t ve so bile dosledno upo rab ljen e za pre ds t avl jen i le ti, r azen za sp rem em be rač un ovods ki h us me ri tev, ki izha jajo iz u por abe n ovih stan dardov al i sprememb s tandardov . 2.1. Izjava o skladnos ti Pos am ičn i in kons ol idir ani r ač unovo ds ki izkazi s o pr ipr avl jen i skladn o z Mednarodnimi s tandardi račun ov odskega poročanja (v nadaljev anju: MSR P), k ot jih je sprejela E vropska uni ja (v na dal jevan ju: EU). K jer j e pot reb no, s o do dan a pojasnil a skladno z zahtevami lok alne zak onodaje. Pos am ičn i in kons ol idir ani r aču novod s ki izkazi ob se gaj o izkaz pos lov ne ga izid a in izkaz vs eob se ga joče ga d ono sa , izkaz fi na nč ne ga po ložaj a, izkaz s prem em b la s tn iš kega kap ita la , izkaz den ar nih t okov , pom em bn ejš e rač un ovods ke us m er it ve in pojasn ila. 2.2. Iz hodiš ča za pripravo r ačun ov od skih izkazov Računovodski i zk az i so pripravlje ni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju in modela naba vne vrednos ti ter so us trezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sreds tev , merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega don os a, f in an čn ih s red s tev in f in an čn ih obvezn os t i, m er jen ih po pošteni vrednosti prek poslovnega izi da, vključno z i zvedenimi fi na nč nim i in s tr u me nt i in varovan imi p os ta vkam i v razm er jih ra ču novo d ske ga o br ač un a van ja va rova nj p re d t vega nj i p ri varo vanju poštene vrednos ti, ter vrednotenje nekrat kor očnih sre ds t ev v pos es t i za pro daj o in n aložb eni h ne prem ič nin . Pr ipra va rač un ovods ki h izkazov skl adn o z M SR P zaht eva uporabo ocen in predpostavk, ki vpliv ajo na vr ednost poročanih sre ds t ev in obvezn os t i, n a razk ri tj e pote nc ialn ih s red s tev in obvezno s ti n a po roč evals ki da t um te r na v iš in o pr ih odkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tek očih dogodko v in ak t ivn os t i, s e la hko dej ans k i rezu lta ti r azlik ujej o od o cen . NLB Skupina uporabljen e računovodske ocene in predpos tavke sp roti p os od abl ja, p ri č em er s e pop rav ki pr ip ozna jo v ob dobj u sp rem em be. P om emb ne jš e rač un ovods ke us me ri t ve i n ocen e s o pre ds ta vl jen e v poj as ni lu 2.33. T a do kum en t vs eb uje p os ami čn e rač un ovods ke izkaze NLB in konsolidirane računovodske izk az e NLB Skupine. Predstavljen e ra ču novo d ske u s m er i t ve ve lj aj o za o ba s k lo pa rač u novo ds k ih izkazov , z izj em o us me r itev, opis ani h v poj as nil ih 2.4. in 2.5. , ki s e na na ša jo sa mo n a kon sol idi ran e rač un ovods ke izkaze in us m er it ve, pred s ta vlj en e v poj as nil u 2.6., k jer s o op is ane razlike v ra ču novod sk i ob rav na vi n aložb v o dv is ne, p ri dr uže ne dr užb e in s kup ne p od vig e me d pos am ičn im i in kons ol idir ani mi rač un ovods ki mi izkazi . Pod at ki , ki s e na na ša jo na p os am ičn e rač un ovods ke izkaze, ima jo oznako »N LB « , m edt em ko im ajo pod at ki , ki s e n ana š ajo n a kons oli dira ne ra ču novod ske izkaze, oz nako »NLB Skupina«. 2.3. Pr imerjaln e infor macije Vsi pod at ki s o razk r iti s p r ime r jaln im i pod at ki , razen kad ar s tan da rd ali d opo lni t ve d ovolju jejo ozir om a dol oča jo dr ug ače . Sk lad no z u pora bo M RS 8 s o pr im er ja lni p od at ki p ri lag ojen i sp rem em bam , k i se n an aš aj o na p oda tke v te kočem l et u. V pr im er jav i s pre ds t avi t v ijo r ač unovo ds kih iz kazov za let o, ki s e je kon čalo 31. d ece mb ra 2020, se j e sp rem en ila raz vr s t it ev dolo čen ih p os ta vk v Izkazu f in an čn ega p ol ožaja sk la dno s p red pis i B anke S loven ije. D od at no j e pr iš lo tu di do s pr em emb e v Izkazu p osl ovn ega iz ida v p os ta vk i »O dh odk i za ob res t i in po dob ni o dh odk i« , k jer s t a bili d oda ni vr s t ici s po dro bn ejš im pr ikazom o dh odkov za obr es t i. T em spremembam je bila prilagojena t udi predstavi tev prim erjalnih po datkov . v ti so č EU R 31. 12. 2020 N LB Skupina N LB Pojasni la St ara predstavitev Nova predstavitev Sprememba St ara predstavitev Nova predstavitev Sprememba Izkaz f in an čne ga p olo ža ja: Dr u ge f in an č ne o bvezn os t i 5.15.d) Obvez no s ti za p la če 19.068 - (19.068) 9.807 - (9.807) Obvez no s ti za n ei zkor iš če ne dopus te 6.137 - (6.137) 2.497 - (2.497) Dr u ge o bvezn os t i 5.19. Obvez no s ti za p la če - 19.068 19.068 - 9.807 9.807 Obvez no s ti za n ei zkor iš če ne dopus te - 6.137 6.137 - 2.497 2.497 Izk az poslo vnega izida : Od ho dk i za ob res t i , izra ču na ni z uporabo metode efek tivnih obres ti - (41.208) (41.208) - (21.883) (21.883) Dr u gi o dh odk i za o bre s ti in podobni odhodki - (14.407) (14.407) - (14.334) (14.334) Od ho dk i za ob res t i in p od ob ni odhodki 4.1. (55.615) (55.615) - (36.217) (36.217) - 186 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo »O bvezno s ti za p lač e « in » Obvezn os t i za neizkor i šč ene dop us t e « , ki s o bil e pre d sp rem em bo po roč ane v p os ta vk i »D r uge f in an čn e obvezn os t i« , se v kl juč uj ejo v p os ta vko »D r u ge o bvezn os ti « . »O dh odk i za ob res t i, izr aču na ni z up ora bo m eto de efe k ti vn ih obr es t i« in » Dr u gi od hod ki za o bres ti in p odo bni o dh odk i« pre d sp rem em bo n is o bili l oče no raz kr it i, p ri kazani s o bili v postavki »Odhodki za obre st i in podobni odhodki«. 2.4. K on solidacija Od vis n e dr užb e, k i jih n epo sr edn o ali p os redn o u sm er ja ozirom a obvl ad uje NL B , so v kon so lid iran e rač un ovods ke izkaze (NLB Sk upin a) vkl ju čen e po m eto di po lne kon s oli dac ije. Od vis n a dr už ba je p oln o kons ol idir ana o d dn eva pr ido bit ve na dzora ozirom a obv lad ovanja . NLB dr u žbo o bvla duj e, če s o izpo lnj eni v si t r ije e lem en ti obv la dova nj a: • ima vp liv n a dr u žbo; • je izpos ta vl jen a sp rem en lji vem u don os u ali i ma p rav ice do sp rem en lji vega d ono sa iz s voj e ude ležb e v dr už bi in • lahko pre k svo jeg a vpl iva n a dr užb o vp liva n a zne se k svojega donosa . NLB po nov no o cen i, al i obvl adu je dr u žbo, v ka ter i im a na ložbo, č e dej s t va in o koli šč ine kaže jo, da s e je s pre me nil en ali ve č od t reh e lem en tov obvl adovan ja . Če NLB n e obvl ad uje več o dv is ne d r užb e, je ta iz klj uče na iz kon so lid aci je z da tu mo m izgub e na dzora ozirom a obvl ad ovanja . Ra čun ovod ske us m er it ve odv is nih d r užb s o za pot reb e zagot ovit ve sk lad no s ti p oen ote ne z r aču novod s kim i us me ri t va mi NLB . Rač un ovods ki iz kazi kons olid iran ih o dvi sn ih dr užb s o pr ip rav lje ni n a por očeval sk i da t um NLB . Kapi tal ma njš in s kih l as t nikov je p red s tav lje n v kons ol idira ne m izkazu sprememb las tniškega k apitala. Delež manjšins kih lastnikov je ti s t i del č is te ga p os lovn eg a izida i n kapit ala o dvi sn e dr u žbe , v kate rem NLB n im a ne pos re dne ga al i pos re dne ga d eleža v kapitalu. NLB Skupina se za vsak o transakcijo posebej odloča, ali m er i de lež m anj ši ns ki h la s tn ikov po po š ten i vre dn os ti a li pa gle de n a del ež m anj ši ns ki h las t ni kov v čis t ih s red s t v ih od vi sn e dr užbe. Meds ebojne trans akcije, stan ja in nerealizirani dobički s transakcijami v NLB Skupini so izločeni. Nerealizirane iz g ube iz me ds ebo jni h tra ns akcij s o izlo čen e, raze n če se o b pre no su sredstev pok aže potreba po oslabit vi. V NLB S kup ini s e tr ans akci je z m anj šin s kim i la s tn ik i obr avn ava jo en ako kot tran s akcije z d r ugi mi l as t nik i v NLB Sk upin i. P ri n ak upih d el ežev odv is nih d r užb o d ma nj šin s kih las tni kov se razlika m ed d ani m na dom es t ilo m in k njig ovods ko vre dno s tj o pr ido blj en ega d ele ža v net o prem ožen ju o dvi sn e dr užb e po rač un a pre k kapit ala . Ra vn o tako se p r i prod aji ma njš in s kim l as t nikom v kap ita lu p ri pozna jo razli ke med prej et im na dom es til om in u s trez nim d ele žem ma nj šin s kih las tni kov . Vsi o me nje ni u čin ki s e pr ikažej o v pos eb ni po s ta vki kapitala – kapital manjšins kih las tnikov . 2.5. Poslovne zdr uži t ve , dobro ime in izpogajan i nakup NLB S kup ina o bra ču na va pos lovn e zdr už it ve po prev zem ni me tod i, ko pr ido blj eni n iz dej av nos ti in s red s tev u s tre za opr ede lit vi p os lovn ega s ub jek ta in je n adzor p ren es en n a NLB S kup ino . Pri u got avl jan ju , ali s e do loč en niz d eja vn os t i in s red s tev š te je za po sl ovni s ub jek t, NLB S ku pin a oce nj uje, ali l e- ta v klj uč uj e naj ma nj v ložek in b is t ven pos t ope k ter a li ima spos obnos t us t varjanja izložk ov . Pridobljeni pos topek se š t eje za bi s t veneg a, č e je kl ju čn ega p om en a za nad alj nje us t varjanje izložk ov , pridobljen i vložki pa vključujejo org anizi ran o del ovn o sil o s pot reb ni mi s pre tn os t mi , zna nje m ali izk uš nj ami za iz va jan je te ga pro ces a ali z na tn o pr is p eva k sposobn os ti nadaljnje proizvodnje izložk ov in se šteje za edi ns t vene ga al i red kega al i ga ni m og oče n ad om es t it i brez zna tn ih s t roš kov , p r izadevan j ali zam u d pr i sp os obn os t i nadaljnje proiz vodnje iz ložk ov . Dan o n ado me s ti lo se m er i kot vs ot a poš t eni h vre dn os ti danih sreds tev , i zdanih k apitalsk ih inst rum entov , n as talih ali prev zet ih obvezn os t i, v klj uč no s p oš te no v red nos tjo s red s tev ali o bveznos t i iz po goj nih n ad om es t il in p oš te no v redn os t jo vs eh ob s toj eči h las t ni š kih d ele žev v odv is ni dr užbi . Dan o na dom es t il o ne v klj uč uje zn es kov , povezanih s p ora vn avo že obs t oje čih raz me ri j, k i se p ri pozna jo v po sl ovn em izid u. St roš ki , ki s o ne pos re dno p ovezani z iz ve dbo p os lovn e zdr uži t ve, kot s o s tr oš ki s vetovan ja , prav ni h s tro škov , s tro škov cen ilcev i n s tro škov dr ug ih s vetovalc ev se ra vn o tako pr ipozn ajo v p os lovn em izi du . T ra ns akcij sk i s tr oš ki povezan i z izdajo kap ita ls ki h ins tr um en tov , se o brač un ajo kot o dbi tek o d kapit ala , me dt em ko se v si dr u gi s t roš ki , ne pos re dno p ovezani s poslovno združit vijo, pripoz najo k ot odhodek. V pos lov ni zdr u žit vi pr id obl jen a op red elji va sr eds t va in pr evze te obvezno s ti s e, z n ekat er imi iz jem am i, ob za čet ne m pr ipozn anj u me ri jo po n jih ovi p oš te ni vr edn os t i na d at um p rev zem a. Pog ojn o na dom es t il o, raz vr š čen o kot la s tn iš ki kap ita l, s e ne sm e po nov no m er it i in nj egovo kas n ejš o po rav na vo je tr eba obr aču na ti v o k vi r u las tni ške ga kapi tal a. D r ugo p og ojn o na dom es t il o, raz vr š čen o kot sr eds t vo ali o bveznos t, ki je fi na nč ni in s t r um ent i n sp ada v p od ročj e upo rab e MS R P 9 Fin an čn i in s tr u me nt i, je t reb a me r iti p o po š ten i vre dn os t i na v sa k dat u m poro čan ja , sp rem em be p oš te ne v redn os t i pa je t reb a pr ip oznat i v po sl ovn em izid u v sk la du z M S RP 9. Dr u go po goj no n ado me s ti lo, k i ne s pa da v p odro čje upo rab e MS RP 9, j e tr eba m er it i po p oš t eni v red nos ti n a vs ak da tu m poro čan ja , sp rem em be p oš te ne v red nos ti pa j e tre ba pr ipozn at i v pos lov ne m izid u. Za vsa ko pos lovn o zdr uži tev s e NLB S kup ina o dlo či , ali b o ne obvl adu jo če del eže v prev zet em p odj etj u m er ila p o poš t en i vre dno s ti a li po s ed anj em s orazm er n em de ležu l as t ni šk ih in s tr um en tov v pr ip oznan ih zn es ki h opre de ljiv ih n eto s red s tev prev zet ega p odj et ja n a dan p rev zema . Vse dr u ge s es ta vin e ne obvl adu jo čih d eležev s e me ri jo po p oš t eni v red no s ti n a da tu m prev zem a, r azen če M SR P zah tevajo d r ugo p odl ago za mer jenje. Dob ro im e se p r ipozna kot p res ežek v sot e pre nes en eg a na dom es t il a, m er jen eg a po p oš te ni v redn os t i, zn es ka ne obvl adu jo čeg a del eža v prev zet em po dje tj u in po š ten e vrednosti predhodnega k apitalsk ega dele ža v pre vzetem pod jet ju n a da t um pr evze ma n ad č is t im zn es kom pr ido blj eni h opr ede lji vih s red s tev in p rev zet ih obvezn os t i. Če je r azlika ne gat iv na , s e pre d pr ipozn anj em do bič ka iz izpog ajan eg a na kup a (»slab o im e «) pon ovn o prever i, a li je NL B Sk upin a pr i me rj en ju zaj ela v sa p ri dob lje na s red s t va, obvezn os t i in pogojne obveznosti ter uporabila us trezne pos topke mer jenja, in š ele n at o se do bič ek v cel oti p r ipozn a v izkazu pos lov ne ga izid a. Dob ro im e je pr edm et l etn eg a pre izku sa os l abit ve. Za na men e preiz kus a os la bit ve se do bro i me, p ri dob lje no v p os lovn i zdr uži t v i, o d da tu ma p rev zem a dod eli v sa ki pr evze mn ikovi den ar u s t var j ajo či en ot i ali s kup ini t ak šn ih en ot, za kate re s e pr ičak uj e, da bo do p ri dobi le kor is t i od s in erg ij zdr už it ve. Če je bil o dob ro im e razp orej en o na d ena r us t var jajo čo en oto i n ta en ota o dt uj i pos el v s voj em ok v ir u , se d obro i me, p ovezano s to po sl ovno e no to vk lju či v k nji govods ko vre dn os t po sl a pr i ugo tav lja nju d obi čka ali izg ube p ri o dt uj it vi . Dob ro im e, od tu jen o v te h okoli šč in ah , se izm er i n a po dlag i so razm er nih vre dno s ti o dt u jen ega p os la in d el a, k i ga de na r us t varj ajo če enote zadrži. 1 87 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Dob ro im e za pr idr u žen e dr užb e in s kup ne p od vig e je vk lju čen o v kn jig ovods ko vred nos t nal ožbe. V pos lov nih zdr užit vah , iz vede nih v ve č s top nja h, N LB Sk upi na ponovno i zmeri pošteno vrednost predhodnega delež a v las tni ške m kapita lu p rev zete ga po dje tja n a da t um pr evze ma i n mo rebi tn i na s tal i dob iček a li izgub o pr ip ozna v po sl ovne m izid u. 2.6. Nalož be v kapital odvisn ih dru žb, pridr uženih d ru žb in skupn ih podvigov Nal ožbe v kapi tal o dv is nih d r užb, p r idr uže nih d r užb in s k upn ih pod vig ov se v p os ami čni h rač un ovods ki h izkazih (NLB) vo dijo po n aložb en i me todi . Di vi den de o dvi s nih dr užb, pr id r užen ih dr užb a li s kup nih p od vig ov se v izkazu p os lovn ega iz ida pr ipozn ajo, ko n as ta ne p rav ica NLB d o pre jet ja di vid en de. Naložbe v k apital pridr uženih družb so v k onso lidiranih rač un ovods ki h izkazih ob rač un ane p o kapit als k i me todi . Pr idr u žene d r užb e so p rav ilom a t is t e, v kate ri h ima N LB Sk upin a n epo sre dn o ali p os redn o m ed 20 % in 50 % gla soval nih p rav ic ter i ma v n jih p om em ben v pli v , vend ar ji h ne obvladuje. Sk upn i po dvi gi so d r užb e, ki j ih NLB S ku pin a na p odl agi pog odb en eg a dog ovora sk up no obv lad uj e. V kons ol idir ani h rač un ovods ki h izkazih so n al ožbe v s ku pne p od vig e obračunan e po k apitalsk i metodi. Pr ipa daj oči d obi ček al i izgub a pr idr u ženi h dr užb i n sk upn ih pod vig ov se p ri pozna v kon so lid iran em izkazu p os lovn eg a izida. P ripadajoči učinki, ki so vključeni v drugi vseobsegajoči don os p ri dr užen e dr u žbe i n sk upn eg a pod vig a, s e pr ip oznaj o v dr ug em vs eo bs ega joč em do nos u . Na ložba v kap ita l pr idr u ženi h dr užb i n sk upn ih po dv igov je p r ilag oje na g led e na pripoznane uči nke. K o pripadajoča i zguba preseže vrednost na ložbe v kon s olid iran em izkaz u fi nan čn eg a po ložaja , s e izgub a ne p ri pozna ve č, raze n če bi iz te ga n as lova n as ta la obvezno s t, ki bi j o NLB S kup ina m or ala p orav n at i. NLB Sk upin a zač ne p on ovno p r ipozna vat i s voj del ež do bič ka na ložbe v kap ita l pr idr u ženi h dr užb i n sk upn ih po dv igov š ele po te m , ko delež d obi čka dos eže zn es ek ne pr izn ane izg ube (po jas n ilo 5.12.d ). Sezn am o dv is nih d r užb, p ri dr uže nih d r užb in s ku pn ih pod vig ov je v po jas ni lu 5.12. 2.7. Pos lovne združ it ve druž b pod skupnim upravljanjem Pr ipo jit ve dr užb zn ot raj NL BSk upin e s e š tej ejo za po sl ovno združitev pod skupnim upravljanjem . Članice NLB Skupine za take pr ip oji t ve up orab lja jo zdr u žit veno m eto do, i n sic er zdr uži jo kn jig ovods ke vre dno s ti p rev zete i n prev zem ne dr užb e, kot s e o njih p oro ča v kon so lidi rani h rač un ovods ki h izkazih . Ob p ri poj it vi dr u žb zno tra j NLBS kup ine s e n e pr ipozn a dob reg a im en a. Pr ipo jit ev dr užb zn ot raj NL BSk upin e n e vpl iva na konsolidirane računovodske izk az e. 2.8. Prev edba tujih valu t Funk cijska in predstavit vena v aluta Pos t avke, p ri kazane v ra čun ovod sk ih izkazih p os ame znih dr užb č la nic N LB Sk upin e, s e me ri jo v val ut i iz vir n ega gospodar skega okolja, kjer družba posl uje (funkcijska valuta). Ra čun ovod sk i izkazi so izkazan i v evr ih , ki j e pre ds ta vi t ven a valuta NLB Skupine. Pre v edba poslo vnih dogodk ov in po stavk T ra ns akcij e v tu ji val ut i se p ret vori jo v f un kcijs ko valu to po te čaj u na d an po sl a. T eča jne r azlike, k i na s tan ejo p ri poravnavi takih transak cij in prev edbi denarnih postavk , se p ri pozna jo v izkazu po sl ovn ega iz ida , razen kad ar so pr ipozn an e nep os red no v dr ugem v se obs eg ajo čem d on os u kot us peš n o varovanj e den ar n ega t oka pre d t veg anj em . T eč ajn e razli ke, ki iz v iraj o iz sp rem em be od pla čn e vre dn os t i den ar ni h pos t av k v tu ji val ut i, raz v r šč eni h v sk upin o f in an čni h sre ds t ev , mer j eni h po po š ten i vr edn os t i pre k dr ug ega vs eob se gaj oče ga do no sa , se p ri pozna jo v izkazu p os lovn ega izid a. T eč ajn e razli ke, ki n as t ajaj o pr i ne de nar n ih po s tav kah , kot so kapi tal s ki in s t r ume nt i, r az vr š čeni v s k upin o f in anč ni h in s tr um en tov, mer jen ih po p oš t eni v red nos ti pre k po sl ovne ga izida , s e pr ikažejo v iz kazu pos lov ne ga izid a kot del č is t ih dob ičkov ozirom a izgub iz n as lova vr edn ote nja p o po š ten i vre dno s ti . T e čaj ne razl ike pr i ne den ar n ih pos tav kah, kot s o kapit als ki i ns t r um en ti , raz vr š čen i v s kup ino f in an čn ih s red s tev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega don os a, s e pr ikažej o sk upa j z uč inkom v red not enj a po p oš te ni vre dno s ti v d r uge m vs eob se gaj oče m don os u , ki s e aku mu lira v kapitalu. Dob ičk i in izgu be, k i na s tan ej o pr i kup opr oda ji dev iz, so v izkazu p os lovn eg a izid a pr ikazani v p os ta vk i »Či s t i dob ičk i ozirom a izgub e iz fi na nč nih s re ds tev i n obvezno s ti , namen jenih trgovanju«. Članice NLB Skupine Ra čun ovod sk i izkazi čla nic N LB Sk upi ne, ka ter ih f un kcijs ka valu ta s e razli kuj e od pr eds t av it vene val ut e, se p ret vor ijo v predstavit veno va luto na naslednji način: • sred s t va in o bvezno s ti s e pre t vor ij o po kon čn em te čaj u na da tu m izkaza fin an čn eg a pol ožaja; • prih od ki, o dh odk i in s t roš ki s e pr et vo ri jo po p ovpr ečn em tečaju; • ses ta vin e kapi tal a se pr et vori jo po iz v ir ne m teč aju . Dob ro im e in pr il ago di t ve prev ze teg a prem ožen ja t uje o dv is ne dr užb e n a poš t en o vre dno s t se o bra vn avaj o en ako kot sre ds t va in obvezn os t i t uje o dvi sn e dr u žbe t er s e preved ejo v pre ds ta vi t ven o val uto p o konč ne m teč aju . V kons oli dira nih r ač unovod s kih izkazi h se te čaj ne razlike, p ovezane s p ret vorb o či s te n aložb e v dr u žbo v tu jin i, p ri pozna jo v dr u gem v se obs eg ajo čem d ono su . Ko NLB Sku pin a izgubi n adzo r na d dr užb o v t uji ni, s e prej š nje p ri pozna ne te čaj ne r azlike, k i so n as t ale zar adi pre t vor be v p red s ta vi t ven o valu to, p reraz v r s ti jo iz dr u geg a vs eob se gaj oče ga do no sa v izkaz po sl ovn ega izi da . Pr i del ni pro daji o dv is ne d r užb e, pr i kat er i NLB S kupi na n e izgub i na dzora , je povezan i del ež ak um ulir anih p revedb en ih te čaj nih razlik p rer az vr š čen v kapi tal m an jš in sk ih la s tn ikov . 2.9. Obres tni pr ihodk i in odhodki Ob res t ni p ri ho dki i n odh od ki iz f in an čni h in s tr u men tov, me rj eni h po o dpl ačn i vre dn os t i, in f in an čn ih s red s tev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega don os a, s e v izkazu po sl ovn ega iz ida p ri pozna jo za vs e dol žni ške in s t r um ent e ob up ora bi me tod e efe k ti vn ih obr es t i. Ob res t ni p ri ho dki iz f in an čn ih s red s tev, name nj eni h trg ovanju , in f in anč ni h sre ds t ev , obvezno m er je nih p o poš teni v red no s ti pre k pos lovn eg a izid a, s e pr ipozn ajo o b upo rabi p og odb en e obr es t ne m ere. M et oda e fek t iv nih o bre s ti j e me tod a izrač un a odp lač ne v red no s ti f in an čn ega s re ds t va ali f in an čn e obvezno s ti t er po razde lit ve obre s tn ih pr ih od kov ali odh od kov skozi us t rezn o obd obj e. Efek t iv na o bre s tn a me ra je t is t a, k i na tan čn o di skon ti ra oce nje ne p ri ho dnj e den ar n e tokove ali prej em ke v pri čakovani ži vlj en js ki do bi ozirom a v k rajš em obd obj u (če je to bol j pr im er no) na b r ut o knj igovod sko 188 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo vrednost finančnega sreds t va al i na odplačno vrednost fi na nč ne obvezn os t i. O br es t ni pr ih od ki v klj uč uje jo ob res t i od na ložb s f ik sn im do no so m in f in anč ni h sre ds t ev , nam en jen ih trg ovanj u, t er ob rač un ane d is kont e in pre mi je pr i vr edn os t nih pap ir jih . V izra ču n efek tiv ne o bre s tn e me re s e vkl ju čijo v sa pla čil a me d s tr ankam i, v kl juč no s t ran s akcij sk imi s troš k i, vendar brez upoštevanja prihodnjih izgub z aradi kreditneg a t veganja. NLB S kup ina iz rač un ava ob res t ne p ri ho dke z upo rabo efek tiv ne o bre s tn e me re n a br u to kn jigovo ds ko vred nos t fi na nč nih s re ds tev, razen za tis ta, k i so k red it no o sl abl jen a. K o finan čno sreds t vo pos tane kreditn o oslabljeno in je raz vr š čen o v s kup ino 3, s e ob res t ni p ri ho dki iz rač un ajo z upo rab o efek tiv ne o bres tne m er e na n eto o dpl ač no v redn os t fi na nč ne ga s red s t va . Če fi na nč na s red s t va nis o več k redi tn o os lab lje na , se o bre s tn i pr ih odk i pon ovn o izra čun aj o na b r uto osnov i. V pr im er u ku plj eni h ali izda nih f in an čn ih s red s tev s pos la bš ano k re dit no kakovos t jo (PO CI) se o d zače tn ega pripoznanja uporablja kreditn emu t veganju pr ilagojena efek tiv na o bre s tn a m era , ki s e obr ač una n a od pl ačn o vrednost finančnega sreds t va. Kreditnemu tveganju pr ila goj en a efek tiv na o bre s tn a me ra je o bres tn a me ra, k i – ob začet n em pr ip oznan ju – di skon ti ra pr iča kovane pr ih odn je den ar n e tokove (vklj uč no s k red it nim i izgub ami ) n a odp lač no vrednos t kupljenih ali izdanih finančnih sred stev s poslabš ano kre dit n o kakovost jo. N a rav ni NLB S ku pin e se ve čin a t.i. P OCI izpostavlje nos ti nana ša na začetno pripoznanje nedon osnih izpostavlje nos ti v primer u poslovne zdr užit ve. 2.10. Prihodk i in odhodk i iz opravnin (pro vizij) Provizi je vk lj uč uje jo zla s ti p rovizi je od kar ti čn ega i n bankomat skega poslovanja, transakcijskih račun ov strank , plačilnega prometa, upr avljanja pooblaščenih in vesticijskih dr užb t er pr ovizij e od ga ran cij . Sk upi na p ri pozna va provizi je v zne sk u, k i od raža pr ič akovano n ado me s ti lo, do ka tere ga je up rav ičen a , v zame no za o prav lje no s t or it ev . Izv r ši t ven e obveze kot tu di ča sovn i ok v ir izp oln jevanj a le -t eh s o opr ede lje ne in d olo čen e n a začet ku p ogo db ene ga raz mer j a. Sk upin a ni ma p ogo db o p rovizij ah , ki b i vkl ju čevale več iz v r ši t ven ih o bvez . Ko Skupi na o pra vi s to ri tev za s t ran ke, se n ado me s ti lo zara ču na in pra vi lom a pl ača ta koj po izp oln it vi s tor i t ve v do lo čen em tre nu tk u. Kad ar se s tor itev izp oln ju je po s top om a, s e na dom e s til o zarač un a in p lača s k lad no s p ogo dbe nim i do loč ba mi . V sp loš n em je S kup in a v svo jih po go dba h o provizi jah pr in cip al, ker n adz ira s to ri t ve, p red en ji h pren es e n a s tra nko. Provizi je, k i so v klj uč ene v iz rač un efe k ti vn e ob res t ne m ere fi na nč ne ga s red s t va al i fi na nč ne o bveznos t i, s o izkazan e me d obr es t nim i pr ih odk i ozirom a od ho dki . 2.11. Prihodki iz divide nd Pr iho dk i iz div ide nd s o pr ip oznan i v izkazu po sl ovne ga izi da, v pos t av ki »P ri ho dki iz d ivi den d« , ko n as ta ne p rav ica NLB Sk upin e do p reje tj a pla čil a in ob s taj a ver jet no s t, da bo do pr ite kale go sp od ar ske kor is t i, p ovezane s t ran sa kcijo. V konsolidiranih računovodskih izka zih dividende, prejete od pr id r užen ih dr u žb in s kup nih p od vig ov , zman jš uj ejo knjigovodsko vrednost naložbe. 2.12. Finančni instrumenti a) Raz vrščanje in merjenje Ob zač et nem p r ipozna nj u se f in an čn i in s tr um en t i mer i jo po po š te ni vr edn os t i, k i ji je, č e gre za f in an čn o sre ds t vo ali fi na nč no o bveznos t, k i ni m er jen a po p oš t eni v red no s ti p rek pos lov ne ga izid a, t reb a pr iš t et i ali o dš t eti t u di tr ans akci js ke s tro ške, k i ne pos re dno iz haj ajo iz p ri dob it ve ali izdaj e fi na nč ne ga in s tr u me nt a. Kas nej š e mer j enj e je od vi sn o od razvrstit ve i nstr umenta. Finančna sredstva Vsa dol žni ška f in an čn a sre ds t va se o cen juj ejo n a po dla gi kombinacije poslovnega mo dela NLB Skupine za upravljanje sre ds t ev in nj ihove zn ač iln os t i pog odb en ih de na rn ih to kov . Kateg or ije m er je nja f in an čn ih s red s tev s o: • finančna sredst va, merjena po odplačni vrednosti, • fin anč n a sre ds t va po po š ten i vre dn os t i pre k dr ug ega vseobsegajočega donosa, • fin anč n a sre ds t va v pos es t i za trg ovanj e in • fin anč n a sre ds t va, k i nis o n am enj en a trg ovanj u, obvezn o pripoz nana po pošteni vrednosti prek po slovnega i zida. Fin an čn a s red s t va s e me ri jo po o dpl ač ni vr edn os t i, če spadajo v okvir poslovnega modela z a pridobiv anje pog odb en ih de na rn ih to kov ( v pos es ti z n ame no m pr ido bivan ja d ena rn ih to kov) ter če de na rn i tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice i n obresti na ne pora vn an i zne se k gla vni ce. Po za čet nem p r ipozn anj u se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode ef ekt ivnih obr es t i in so p red me t os labi tev. Prih od ki iz ob res t i, iz rač un ani z upo rab o met od e efek tiv nih o bre s ti , dob ičk i in izgub e iz teč ajn ih razl ik ter o sl abi t ve s e pr ipozn ajo v p os lovn em izid u. Vsaka izm ed t eh je p ri kazana kot lo čen a po s tav ka v izkazu po sl ovne ga izi da . Dob iček a li izgub a zara di od prave pr ipozn anj a se p ri pozna v p os lovn em izi du v p os ta vk i »Či s t i dob ičk i/(izgub e) iz fin an čni h sr eds t ev in obvezn os t i, k i ni so me rj eni p o po š ten i vre dn os t i prek p os lovn eg a izid a« . Dol žni š ki f in an čni i ns t r um en ti s e me r ijo p o poš t eni v red no s ti prek drugega vseobsegajočega donosa, če spadajo v okvir poslovnega m odela za pridobivanje pogodbenih denar nih tokov in pro da jo (v pos es t i z na me no m pr ido bivan ja d ena rn ih tokov in pro da je) ter če de na rn i tokovi p red s ta vlj ajo izk lju čn o odplačila glavnice in obr est i na neporavnani znesek gla vn ice. Pr i m od elu p o po š ten i vre dn os ti p rek d r uge ga vs eob se gaj oče ga do no sa s e dol žni šk i f in an čni i ns t r um en ti pr ipozn ajo p o poš teni v red no s ti v izkazu f in an čn eg a pol ožaja in p o od pla čn i vre dno s ti v iz kazu pos lov ne ga izid a. Pr iho dk i iz obre s ti , izra čun an i z up orab o me tod e efe k ti vni h obr es t i, do bič ki in izg ube iz t eča jni h razlik t er os la bit ve se pr ipozn ajo l oče no v p os lovn em izid u . Dr u gi dob ičk i in izgu be se p ri pozna jo v dr u gem v se obs eg ajo čem d ono su , do kl er ni pripoznanje odpravljeno. Ob odpravi pr ipoznanja dolžniškega fi na nč ne ga in s tr u me nt a se k um ula ti vni d obi ček al i izgub a, pr ipozn an a v dr ug em vs eo bs ega joč em do nos u , pre razpo red i v izkaz pos lovn eg a izid a v pos t av ko »Čis ti do bičk i/(izgub e) iz fi na nč nih s re ds tev i n obvezno s ti , ki n is o me r jen i po po š ten i vrednosti prek poslo vnega iz ida«. Za kapita ls ke ins t r um en te, k i ni so v p ose s ti za t rgovan je, s e lah ko nep rek lic no do lo či, d a se m er ij o po po š te ni vr edn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa bre z po znejše pre raz vr s t it ve dobič ka ali izgu be v izkaz po sl ovne ga izi da . Div id end e se p r ipozna jo kot pr ih odk i v izkazu p os lovn ega izida, raz en če dividenda očitno predstavlja povračilo dela na bav ne v red no s ti n aložb e. V te m pr im er u s e tak š ni d obič ki pr ikažejo v d r uge m vs eo bse ga joče m don os u . Dr u gi či s ti dob ičk i in izgub e se p r ipozn ajo v dr u gem v se ob seg ajo čem don os u in s e nikol i ne p rerazp ore dij o v pos lov ni izid . V NLB Skupini je najpomem bnejši kapitalski ins t rum ent, ki je n epre kli cn o dol oče n kot sre ds t vo, me rj eno p o po š ten i vre dno s ti p rek d r uge ga vs eo bs ega joč ega d on os a, n aložb a v Nac ion aln i sk la d za reš evanj e (po jas ni lo 5.4.a). NLB S kup in a se j e za to pre ds ta vi t ven o al ter n at ivo o dlo čil a, ker je b il s kla d us t anov lje n na zakon s ki po dla gi in ker i ma izr azito r egu lira no na ložbe no s t ra teg ijo z n am en om zag otovi t ve var n os ti , nizkeg a t ve gan ja in v is oke lik v idn os t i sk la da . 189 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Vsa dr ug a fi na nč na s red s t va je tre ba m er it i po po š te ni vr edn os t i pre k pos lovn eg a izid a, m ed dr u gim t u di f ina nč na s re ds t va iz dr ug ih pos lov nih m od el ov , ki se u pra vlj ajo n a po dlag i poš ten e vre dno s ti a li so n am en jen a t rgovan ju , in f ina nč na s re ds t va s pogodbenimi denarnimi tok ovi, ki ne pr edstavljajo iz ključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnic e. Čisti dob ičk i in izgub e, vk lj uč no z ob res t mi a li pr ih od ki o d div ide nd , se pr ipozn ajo v p os lovn em izi du . MS R P 9 om ogo ča pr ip oznavo f in an čn ih s red s tev po p oš t eni vre dno s ti p rek p os lovn eg a izida , če to o dpr avi a li bi s t ven o zma nj ša n edo sl edn os t p r i me rj enj u ali p ri pozna vanj u, k i bi sic er izh aja la iz m er jen ja s red s tev al i obvezno s ti oziro ma pr ipozn avan ja z nj imi p ovezani h dobi čkov in izgub n a razl ičn ih podlagah . Finančne obve znost i Fin an čn e obvezn os t i se kas n eje m er ijo p o odp la čni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če so n am en jen e tr govanj u, č e gre za iz ved en e fi na nč ne in s tr um en te a li če je b ilo o b začet ne m pr ipozn an ju ne prek lic no d olo čen o, da s e m er ijo p o poš teni v red no s ti p rek poslovnega i zida. Ob zač et nem p r ipozna nj u se l ahko f in an čn a obvezno s t ne prek lic no d olo či kot m er jen a po p oš t eni v red nos ti pre k pos lov ne ga izid a, če t o odp rav i ali b is t veno zm an jš a ne dos le dn os t pr i m er jen ju a li pr ip oznavan ju , ki b i sic er izha jal a iz me rj enj a sr eds tev ali obvezn os t i ozirom a pr ipozn avan ja z nj imi p ovezani h dobi čkov ali izgu b na različ ni h pod lag ah , ali č e so obvezn os t i de l sk upin e f in an čni h in s tr um en tov, ki se up rav lja , nj en a us peš n os t p a vre dno ti na p odl agi p oš te ne v red nos ti v s kla du z d oku me nt iran o st rategijo obvladovanja tveganj ali naložbeno s trategijo. Sp rem em be po š te ne v redn os t i f in anč ni h obvezno s ti , dol oče nih kot m er je ne po p oš t eni v red no s ti p rek p osl ovn ega izida , s e pr ipozn ajo v izkazu p os lovn eg a izida , razen gib anj a poš t en e vre dn os ti , ki s e n an aš a na s pre me mb o kre dit n ega t vega nja N LB Sk upin e. T akš n e sp rem em be s o pr ipozn an e v dr ug em vs eo bs ega joč em do nos u b rez pozne jš e pre razpo redi t ve v izkaz p osl ovn ega iz ida . Dr u ge f in anč ne o bvezno s ti s e po zač et nem p r ipozna nj u merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode ef ekt ivnih obr es t i. O dho dk i za obre s ti t er do bič ki in izg ube iz t eča jni h razlik s e pr ip oznaj o v izkazu po sl ovne ga izi da . Dob iček ali izgu ba ob o dpr avi p r ipozn anj a fi nan čn e obvezn os t i se pr ipozn a v pos lov ne m izid u. V pr im er u o dp rave pr ip oznan ja fi na nč nih o bveznos ti, m er je nih p o odp la čni v red no s ti , se dob ičk i in izgub e pr ip oznaj o v pos t avk i » Čis t i do bič ki/(izgub e) iz fi na nč nih s re ds tev i n obvezno s ti , ki n is o me r jen i po po š ten i vre dno s ti p rek p os lovn eg a izida « . Ra vn o tako so l oče no razkr i ti do bič ki in izg ube p r i odp rav i pr ipozn anj a fi na nč nih obvezno s ti , do loč eni h za mer j enj e po po š ten i vr edn os t i pre ko pos lov ne ga izid a, o d ti s ti h, k i so n am en jen e tr govanj u . Ocena poslovnega modela NLB Skupine NLB S kup ina j e s voj pos lov ni m ode l op rede lil a loč en o za vs ako eno to por oča nja v N LB Sk upin i. N jen p os lovn i mo del t em elj i na d os top ni h deja vn iki h za različ ne p or t f elj e, ki najbolje odražajo, k ako NLB Skupina upravlja skupine finan čnih sreds tev z namenom dos eganja svojega pos lov ne ga ci lja , in ki za jem aj o: • način vrednotenja uspešnos ti poslovnega modela in fi na nč nih s re ds tev, ki se u pra vlj ajo v s kl ad u z njim , i n na čin poročanja o tem ključnem u poslovodnemu osebju; • t vegan ja , ki v pli vajo n a us pe šn os t p os lovn eg a mo del a, i n zlasti način , k ak o se navedena t veganja ob vladujejo ; • način določanja nadomestil ključnega poslovodst va, odg ovorn eg a za te po sl e (na pr im er , ali n ado me s til a tem el jijo n a po š te ni vr edn os t i upr avl jan ih s red s tev ali n a obsegu prejetih pogodbenih denar nih toko v) ter • pričak ovano pogostos t, vrednost in čas prodaj. Oce na p os lovn eg a mo del a tem el ji n a ute me lje no pričakov anih scenari jih, brez upoštevanja najsl abših možnih sce na ri jev in s t res ni h sce na ri jev. Na spl oš no l ahko oc en o pos lov ne ga m ode la NLB S ku pin e pov zam em o, kot sl edi: • Dana p os ojil a in de pozit i so v kl juč eni v p os lovn i mo de l »v posest i z namenom prejemanj a pogodbenih denar nih tokov«, s aj j e v z vezi s kr edi tn im po r t fel jem gl av ni n am en NLB Skupine prejemanje pogodb enih denarn ih tok ov . • Dolžn iš ki v red nos tni p api rj i so razd elj eni v t r i os novn e modele, in sic er : • dolžniški vrednos tni papir ji »v posesti za trgovanje«; • dolžn iš ki v redn os t ni p api rj i v ok v ir u mo de la »v pos es ti z na me nom p r idob ivan ja de na rn ih to kov in prod aje « z namen om prejemanja pogodben ih denarnih tokov in pro daj e fi nan čn ih s red s tev kot de l lik v idn os t nih r ezer v Skupine; • dolžn iš ki v redn os t ni p api rj i v ok v ir u po sl ovne ga m od ela »v posest i z namenom prido bivanja pogodbenih denar nih to kov«. Kar zadeva dol žni ške v redn os t ne p api rj e v pos lov ne m mo del u za posedov anje z nameno m pridobivanja pogodbenih den ar ni h tokov , so dovo ljen e pro da ja, p ovezana s povečanjem kreditnega t veganja izdajatelja o z. koncentracijo t veganja, prodaja blizu končne zapadlosti ali prodaja zaradi izpolnjev anja likv idnos tnih potreb po s tresnem s cenariju . Prod aje , ki ni s o povezane s p oveča nje m kre dit ne ga t veg an ja, s o la hko pra v tako s kla dn e s pos lov nim m od elo m , kate rega c ilj j e pos ed ovanje f in an čn ih s red s tev z n am eno m pridobivanja pogodb enih denarn ih tok ov , če so post ranske gle de n a sk upn i pos lov ni m od el in • če so zanemarljive vrednos ti , tak o posamično kot skupaj, tu di če s o po gos t e, ali • če so ob čas ne , tu di če s o veli ke vred nos ti. Pregled značilnosti pogodbenih den arnih tok ov ins tr ume nt ov (tes t S PPI – i zkl jučn o pla čilo g lavn ice in ob res ti na neporavnani znesek glavnice ) Dr u gi korak p ri r az vr š čan ju f in anč ni h sre ds t ev v por t felj e, katerih cilj je »posedovanje z namen om pridobivanja pog odb en ih de na rn ih to kov« ali »pos ed ovanj e z nam en om pr ido bivan ja p ogo dbe nih d en ar nih t okov in pro daj e «, s e na na ša n a oce no, a li s o pog odb en i den ar ni t okovi s kla dni s testom SPPI. Glavnica predstavlja pošteno vrednost fi na nč ne ga s red s t va ob za čet ne m pr ipozn anj u, z ma njš an o za poz nejše spremembe, npr . zarad i odplačila. Obresti morajo zaje ma ti s am o na dom es t il o za čas ovn o vre dno s t den ar ja , kreditn o t veganje, druga osn ovna t veganja, pove zana z dajanjem posojil, in mar žo, skladno z osn ovnimi las tnos tmi pos oji la . Če bi de nar n i tokovi p ovzr oči li več kot zan em ar lji vo izpos tav ljen os t t vega nj u, k i ni v s kl adu z o sn ovn im i pos oji lni mi zna čil no s tm i, s e fi na nč no s red s t vo obvezno m er i po p oš te ni vrednosti prek poslo vnega iz ida. NLB S kup ina p rever ja po r t fe lj s red s tev »v pos es t i z n am eno m pridobivanja pogodb enih denarn ih tok ov « ali » v poses ti z na me nom p r idob ivan ja po go dbe nih d en ar nih t okov in pro daj e« za s t an dard izira ne p rod uk te n a ra vni p rod uk t a ter za n es t and ard iziran e pro du k te n a rav ni p osa mez ne izpostavlje nos ti. NLB Skupina je uvedla postope k za tes t SPP I v sk lo pu re dne ga n alož ben eg a pos t opka te r opr ede lil a odg ovorn os t i za pr im ar ni i n se kun dar n i na dzor na d iz vajan je m teg a tes t a. P ose ben p ou dar ek je n a nov ih in nes tandardiziranih posojilnih pogodbah . 190 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Politika računo vodske o bravna ve spremenjenih finančnih sredstev Ob s pre me mb i pog odb en ih de nar n ih tokov f in anč ne ga sre ds t va NLB S kup ina o cen i, a li so b ili p ogo ji s prem en jen i do te m ere , da s e fi nan č no s red s t vo b is t veno s pre me ni , tj . pos tan e novo. Za oce nit ev se m ed d r ugim u poš tevajo nas lednji dejavniki: • razlog za s prem em bo d en ar nih t okov (kome rcia ln e ali st rankine f inančn e težav e), • sprememba valute posojila , • uv edba možnos ti kon verzije v las tniš ki kapital, • zamen java pr vot no do govor je ne ga do lžn ika z novi m dol žnikom , k i ni p ovezana s t ran ka pr votn ega d olž nika, i n • ali je sp rem em ba t ak šn a , da s prem en i rezu lt at te s ta S PPI . Če sp rem em ba p ovzr oči o dpr avo pr ip oznan ja f in anč ne ga sre ds t va, s e novo f in an čn o sre ds t vo na zač et ku pr ip ozna po po š te ni vr edn os t i, raz lika pa s e pr ip ozna kot dob iček a li iz guba iz odprave pripoz nanja, če izguba z aradi oslabit ve še ni bi la evi den ti ran a. Če p a sp rem em ba n e pov zro či bi s t ve no dr ug ačn ih de na rn ih to kov , p os led ičn o t udi n e pov zro či o dpra ve pr ipozn anj a. V t aki h pr im er ih NLB S ku pin a pre rač un a br u to knjigov odsk o vrednost finančnega sredst va in v poslovnem izid u pr ipozn a dob iček a li izgub o iz na sl ova sp rem em be. B r u to kn jigovo ds ka vred nos t se po nov no izra ču na kot s eda nja vrednos t ponovno dogov orjenih ali spremenjenih pogodb enih den ar ni h tokov , ki s e dis kont ira jo po p r vot ni e fek t iv ni o bres tni me ri f in an čn eg a sre ds t va (o zirom a po k red it nem u t vegan ju prilagojen i efekt ivni obres tni mer i za kupljena ali izdana finan čna sred st va s poslabš ano kreditn o k ako vostjo). b) Prerazvrščanje finan čnih inst rumen tov med k a tegorijami Fin an čn a s red s t va s e lah ko preraz vr s ti jo sa mo v p ri me r u, če se s pr em eni p os lovn i mo de l NLB S kupi ne za up rav lja nje fi na nč nih s re ds tev. V pri me r u pre raz vr s t it ve fin an čn ih s red s tev je tr eba p reraz vr s ti tev up orab lja ti za n ap rej od d at um a pre raz vr s t it ve. Pri čak uje s e, da b od o take sp rem em be ze lo redke. V p red s ta vlj eni h obd obj ih ni b ilo n ob ene p rer az vr s ti t ve . Prer az vr s ti t ve f in an čn ih obvezn os t i ni so d opu s t ne. c) Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju Naj bol jš i dokaz po š te ne v redn os t i ob za čet nem p r ipozn anj u je tra ns akcij ska ce na (t j. p oš te na v red nos t dan ega a li pre jet ega na dom es t il a), razen če je p oš te no v red nos t mog oče d okazat i z drugimi primerljivi mi tr enutnimi tr žnimi tra nsak cija mi z enakim in s tr um en to m (tj . brez n jeg ovega s pre min jan ja al i pon ovn eg a opredeljevanja ) ali če temelji na tehnik i ocenjevanja vrednosti , pr i kate ri s e up orab lja jo zgol j pod at ki , ki j ih je m ogo če pr ido bit i n a trg u. Kadar s e na bav na c en a fi nan č neg a in s tr u me nta n a ne del ujo čem t rg u razli kuj e od ce ne pr im er lj ivi h tra ns akcij z en aki m ins tr um en tom a li od ce ne, u got ovlje ne n a po dla gi me tod e vre dno ten ja , ki up oš t eva izklj učn o t r žn e vh odn e pod at ke, NLB S kup in a takoj pr ip ozna razl iko me d nab av no cen o in po š ten o vr edn os t jo v izkazu p os lovn eg a izida (»Dobi čki ozir om a izgube o b zače tn em pr ip oznan ju «). Če vs i vh odn i po dat ki , pot re bni za v red not enj e, ne iz ha jajo iz trg a, s e do biče k ozirom a izgub a ob zače tn em pr ip oznan ju v izkazu po sl ovne ga izi da ne p r ipozn a takoj . O na čin u začet n ega p ri pozna nja o dlože neg a do bička oziro ma izgu be se o dlo ča za vs ak pr im er p os ami čn o. V n ekate ri h pr im er ih s e začet ni d obi ček oziro ma izgu ba pr en aš a v izkaz pos lov neg a izida p os to pn o skozi živ lje njs ko dob o tra ns akcij e, v ne kate ri h pr im er ih s e pr ipozn a v tre nu tk u, ko je m og oče d olo či ti po š te no vre dno s t, v ne kater ih p ri me ri h pa š ele n a kon cu oziro ma o b poravnavi posla. d) Odprava pripoznanja Pripo znanje finančnega sredst va se odpravi, k o pogodbene pra vice d o den ar ni h tokov pot eče jo ali ko je f in an čn o sre ds t vo pre nes en o in p ren os izpo ln juj e me ri la za od pra vo pripoznanja. Prip o znanje fin ančne obveznosti se odprav i sa mo, kad ar je o bveza, do loč ena v p og odb i, izp oln jen a, razveljavljena ali zast arana. e) Odpisi NLB S kup ina d eln o ali v c elo ti o dpis u je f in anč na s re ds t va, ko je izčr pa la vs a pr ak t ičn a pr izad evanja za n jih ovo iz ter ja vo in gl ede iz t er jave n im a več raz umn ih pr ič akovanj . Mer il a, k i dol oča jo, da p ri čakovanj a, vezan a na iz ter javo, n is o razu mn a, vključ ujejo obdobje zamude, k ako vost zavaro vanja in različne s top nje iz v r ši lni h pos t opkov . NLB S kup in a lah ko odpi še fi na nč na s red s t va, ki s o še v p os t opk u iz vr š evanja , ven dar t o ne v pli va na n jen e pra vic e v iz vr ši lni h pos t opk ih . NLB S ku pin a si š e vedn o pr izad eva v celo ti iz t er jat i vs e zn es ke, do kate ri h je zakon ito up rav iče na . Od pis zm an jš a br u to k njig ovods ko vrednost finančnega sreds t va in popravk e vred nost i z aradi oslabit ve. Poz nejše iz terjave se evidentirajo kot znižanje kreditnih izgub. Odpisi in poplačila odpisan ih finanč nih sre ds t ev so raz kr it i v poj as ni lu 5.14.a). f ) Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošten i vrednosti Poš t en a vre dno s t f ina nč nih i ns t r um en tov , s kate ri mi s e trg uj e na a k ti vn em tr gu , tem el ji n a cen i, ki b i bil a dos ežen a ob pro daji s re ds t va ali pr eno s u obvezno s ti ( izh odn a cen a) na da tu m izkaza fin an čn eg a pol ožaja , to je n a cen i, k i pre ds t avl ja najboljš e povpraševanje bre z upošt ev anja transakcijsk ih s tro škov. Če tr žna c en a ni zn an a, s e po š ten a vr edn os t do lo či na p odl agi m od ela d is kont iran ih p rih od nji h den ar ni h tokov ali na podlagi ce novnega modela. Pr i upo rabi m od ela d is kont iran ih p ri ho dnji h den ar n ih tokov se d en ar ni to kovi dolo či jo na p od lag i naj ver jet ne jš e oce ne, p r i dol oča nj u dis kont ne s topn je pa s e up oš t eva tr žn a ob res t na me ra so rod neg a f ina nč ne ga in s t r um ent a s pr im er lji vim i las tnos tm i na zadnji dan poroče valskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na d at um izkaza f in an čn ega p oloža ja . g) Izvedeni finančni instrumenti in raču nov odsko obračunavanje v arovanj pred tveganji Iz vede ni f in an čni i ns t r um en ti , vk lju čn o s ter m in sk imi p os li in te rm in sk im i pog odb am i, zam en java mi te r opc ija mi , so v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a zače tn o pr ipozn ani p o po š ten i vre dno s ti . Iz ved eni f in an čn i in s tr u me nt i se v redn ot ijo p o poš teni v red no s ti , ki s e us t rezn o dol oč i na p odl agi o bja vlj ene tr ž ne ce ne, m od el a dis kont ira nih d en ar nih t okov ali ob upo rabi c enov nih m od elov. V izkazu fi nan č neg a po ložaja s o pr ipozn ani kot s red s t vo ob pozit ivn i po š ten i vre dn os t i ozirom a kot obvezno s t, če je nj ihova p oš te na v red nos t neg at iv na . Nač in pr ip oznava nja d obi čkov in izgub iz s pre me mb poš teni h vre dno s ti j e od vis en o d teg a, a li je iz ve den i fi na nč ni in s tr um en t ra čun ovod sko ob ravn a van kot ins t r um en t za varovanj e pre d t veg anj em , in o d vr s te varovan ja . NLB Skupina uporablja iz vedene finan čne ins tr umen te za : • v arov anje pošten e vrednos ti pripoznanih sreds tev , obvez no s t i al i t rdn ih obvez , • v arovan je pr ih odn jih d en ar nih t okov , ki jih j e mo goč e pr ipi sa ti p os am eznim p r ipozn anim s re ds t vom , obvezn os ti m ali zel o ver jet nim p red vi den im po sl om , ali • v arovan je ne to n aložb e v dr už bo v t uji ni . Ra č un ovod s ko ob rač u na van je varova nj p re d t veg an ji s e uporablja, kadar so izpolnjeni določeni pogoji. NLB Skupina in NLB s t a izbra li po lit iko, ki j o kot možn os t po n uja M SR P 9, d a nadaljujeta z uporabo zahtev glede obračunavanja varo vanja pre d t veg an jem iz M RS 39. N e gl ede n a to p a so p red s tav lje na razkr i tja s k lad no s s pre me nje nim i zah tevam i MS RP 7 »Fi na nč ni in s t r um ent i: razk ri tj a« , ki s o bi le uve den e v povezav i s sp rem em bo M SR P 9. Ob uvedbi var ov anja pred t veganjem NLB Skupina izdela for m alni d ok ume nt, v kat erem o pi še razm er je m ed va rovano pos t av ko in ins t r um en tom za varovan je p red t vegan jem , 191 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo namen upravljan ja t veganj, metodologi jo vrednotenja in s t rat egi jo varovanj a. P rav ta ko doku me nt ira o cen o us pe šn os t i in s tr u me ntov za varovan je pr ed t vegan jem o b izpostavlje nos ti spremem bam poš tene vrednos ti varov ane pos t av ke ali varovani h den ar ni h tokov pos la , k i se pr ip is uj ejo varovanj u pre d t ve gan jem . NL B Sk upin a oc eni u sp eš n os t varovanj a ob s kle ni t v i pos la i n na to v ob dob ju t raja nj a varovaln ega r azme rj a, p ri č em er s e mor a us pe šn os t varovanj a vedn o gib at i v razpo nu o d 80 % do 125 % . V ar ov anje poštene vr ednosti pred tveganjem Sp rem em be po š te ne v redn os t i iz ved eni h fi na nč nih ins tr umentov za v arov anje poš tene vrednos ti pred t veganjem se p ri pozna jo v izkazu po sl ovn ega iz ida s kup aj s s pre me mb o poš ten e vre dno s ti p ri va rovani po s ta vki , ki j o je m ogo če pr ip is a t i varova n em u t veg an ju . O b u s pe š ne m var ovan ju s o sp rem em be p oš te nih v red nos ti in s tr u me ntov za varovan je in z nj imi p ovezanih va rovanih p os ta vk v izkazu p os lovn eg a izida p r ikazane v p os ta vk i »Sp rem em be p oš t ene v red no s ti pri obračunavanju v aro vanj pred tveganji«. Neučinkovito varovanj e iz na sl ova izve den ih f in an čni h in s tr u me ntov je v izkazu po sl ovne ga izi da pr ikazan o v pos tavk i » Čis t i do bič ki iz fi na nč nih s re ds tev i n obvezno s ti , na me nje nih t rgovan ju « . Če varovaln o razm er je n e izpol nj uje več p og ojev za ra ču novo d sko o br ač un a van je va rovan j p re d t ve ga n ji , se prilagoditev knjigo vodsk e vrednosti var ov anega finančnega in s tr um en ta , za kate reg a se up ora blj a me tod a efek tiv nih obr es t i, pr ene se v p os lovn i izid v p reos tale m obd obj u do zapadlost i. Prilagodi tev knjigov odske vrednos ti varo vanega las tni ške ga vr edn os t ne ga p apir ja s e vk lj uči v izkaz pos lov ne ga izid a ob pr oda ji. V ar ov anje den arnih tok o v pred tveganjem De l dobi čka ali izg ube iz i ns t r um en ta za varovanj e den ar n ih tokov pre d t veg an jem , ki j e opr ede lje n kot us pe šn o varovanj e pre d t veg an jem , s e pr ipozn a nep os red no v d r uge m vs eob se gaj oče m don os u . Neu s peš n i del d obič ka ali izgu be s e takoj pr ip ozna v izkazu p os lovn eg a izida . Znes k i, pr ip oznan i ne pos re dno v kap ita lu , se iz d r uge ga vs eob se gaj oče ga do no sa p reraz v r s ti jo v pos lov ni izi d v ti s tih obdobjih, k o v aro v anje predvi denega posla vpliv a na poslovni i zid. Ko ins t r ume nt za varovan je p red t vegan jem p ren eh a velj at i, ko se pro da al i ko varovanje p red t vegan jem n e izp oln juj e več pogojev z a računovodsko obračuna vanje v arov anj pred t veg an ji, o s tan e na bra ni do biče k ali izgu ba iz in s t r um ent a za varo vanje pred tveganjem poseb ej pripoznana neposredn o v dr ug em vs eo bs ega joč em do nos u in s e ak um uli ra v kapit alu , dok ler n i v izkazu p os lovn ega iz ida p ri pozna n nap oveda ni pos el . Če se n e pr ič aku je več , da s e bo p red vid eni p os el ures n ičil , s e z nji m povezani n ab ran i dobi ček a li izgub a, k i je bil a pr ip oznan a ne pos re dno v d r uge m vs eob se gaj oče m don os u , takoj pr ene se v izkaz p os lovn eg a izida . V arovanje n et o nal ožb e v dr užb o v tu ji ni V arovanj e ne to na ložb e v dr užb o v t uji ni pr ed t ve gan jem s e v kons oli dira nih r ač unovo ds kih izkazi h obra ču na p odo bn o kot varovanje d en ar nih t okov pred t vega nje m . De l dobi čka ali izgu be iz in s t r um ent a za varovanj e pre d t veg anj em , ki j e opr ede lje n kot usp eš n o varovanj e, se p ri pozna n ep os redn o v kapit alu . Do bič ki a li izgub e, ki iz haj ajo iz n eu s peš n ega d ela , se v kon so lid iran em izkazu p os lovn eg a izida p r ipozna jo v pos t av ki » Čis t i do bič ki iz f in an čni h sr eds tev in obvezn os t i, namen jenih trgovanju«. Dobički in izgube, ki so akumulirane v dr ug em vs eo bs ega joč em do nos u , se v kl juč ijo v iz kaz pos lov ne ga izid a ob od t uji t v i po sl ovanja v t uj ini kot d el dob ičkov ali izgu b ob od t uji t v i. 2.13. O slabi tev finanč nih sreds tev a) Skupins ke oslabit ve finančnih instr umen tov MS R P 9 zaht eva upor abo m od ela p ri čakovanih izg ub, k i zagotavlja nepris transke in z v erjetnos tjo tehtane ocene kre dit ni h izgub z ovr edn ote nje m vr s te m ožn ih izidov, ki vključ ujejo tudi napovedi prihodnjih gosp odars kih razmer . Sk lad no z m od elo m pr iča kovanih izgub m ora N LB Sk upi na pr ipozn at i ne s am o kre di tn e izgub e, ki s o že na s ta le, te mveč tu di izgu be, za kat ere s e pr iča kuj e, da b odo n as tale v priho dnos ti. Popravek vrednos ti za pričako vane kreditne izgub e je tr eba p ri pozna ti za v sa p os ojil a in dr u ga do lžn iš ka fi na nč na s red s t va, ki s e ne m er ij o po p oš te ni v redn os t i pre k pos lov ne ga izid a, s ku paj z o bvezami iz p os ojil i n pog odb am i o finančne m p oro št vu. V sp loš n em m ode lu p opra vek vr edn os t i tem el ji n a pričakov anih kreditnih izgubah, povez anih z v erjetn os tjo ne pla čil a (PD) v na sl edn jih 12 m es ec ih , razen če s e je k red itn o t veg an je bi s t ven o pove čalo o d zače tn ega p r ipozna nja; v tem p ri me r u pop rave k vre dno s ti t em elji n a ver je tn os t i ne pla čil a v obd obj u cel otn eg a tra jan ja f in an čn ega s re ds t va (LECL). NLB Sk upin a n a pod lag i pr im er nih i n dokazl jiv ih inf or ma cij , ki s e la hko pr ido bij o brez p ret iran ih s t roš kov ali priz adev anj, določi, ali se je tveganje neplačila z natno poveča lo od za čet ne ga pr ip oznan ja . T o zaj em a k valit at iv ne in k van ti tat iv ne i nfo rm ac ije t er an alizo n a po dlag i pre tek lih inf or ma cij , izku š enj i n s tro kovnih k red itn ih o cen te r v pr ih odn os t u sm er je ne in for m ac ije. V l et u 2021 je NL B Sk upin a izboljšala koncept identifikacije znatn ega povečanja kre dit n ega t vega nja (si gni f ican t in cre as e of cre dit r i sk – S ICR) z vk lju čit vi jo do dat ni h k vali tat iv nih kazal nikov ter z r az vojem številčnega koncept a LPD (vsež ivljenjska v erjetnos t neplačila ) za del p or t fe lja , kj er je b ilo to iz ve dlj ivo. Raz vr ščan je v sku pin e NLB S kup ina j e pr ipr avi la m eto dol ogi jo za pr iča kovane kre dit n e izgube , ki op red elj uj e mer il a za raz vr š čan je v s kup in e ter p reh od m ed n jim i, raz v ila j e mo del e za izrač un kazaln ikov t veganj in scenarijev za ugotavljanje njihovih vrednos ti v prihodn je ter vzpos tavila validiranje modelov . Skupin a raz vr š ča f in an čn e ins tr um en te v s kup ino 1, s ku pin o 2 in skupino 3 na podlagi uporabljen e metodologije oslabi tev , kot je opisano v nadaljevanju: • skup ina 1 – d on os ni po r t fe lj: od zač etn eg a pr ip oznan ja ni pr i šl o do zn at ne ga p ovečan ja kr edi tn eg a t veg anj a; NLB S kup ina p r ipozna p op ravek v red nos ti n a pod lag i 12-m es eč ne ga ob do bja , • skup ina 2 – n ed on os ni po r t fel j: od zač etn eg a pr ip oznan ja je pr i šl o do zn at ne ga pove čanj a kre di tn ega t vega nja; N LB Sk upin a pr ip ozna po pra vek vr edn os t i za obd obj e celo tn eg a trajanja fin ančne ga sreds t va in • skupina 3 – oslabljeni por t fe lj: NL B Skupina prip oz nava živ lje njs ke izgub e za ta ne don os ni d el p or t fe lja . Banka je svojo definicijo kreditn o oslabljenih sreds tev po MS R P 9 us kl adil a z novo de f inic ijo n ed on osn ih k red itov (NPL) E vro ps kega b anč ne ga or gan a (EBA) n a dan 31. d ece mb ra 2020. Ba nka up orab lja e not n o def in ici jo zam uje nih i n nedonos nih terjatev; nedon osne terja t ve so na podlagi int er ne ga s is t em a raz vr š čan ja razp orej en e v bon it etn i razre d D, DF oz. E in v klj uč uje jo ta ko ter jat ve v zam udi n ad 90 dn i kot tu di te rj at ve z maj hn o ver jet no s tj o pop lač ila (»u nli kely to pa y«). Vse ter ja t ve v s egm en t u f izičn ih os eb i ma jo en otn o bonitetn o oceno. Znatno pov ečanje kreditnega tveganja se pr edvidev a: • ko je boni tet n a ocen a n a da tu m por očan ja zn at n o sl abš a v pr im er jav i z bo nit et no o cen o ob zače tn em p ri poznan ju ( kar spremlja t udi pov ečanje verjetnos t i neplačila), • k o je z aznano trikra tno povečanje vseživljenjske verjetnos ti neplačila (L PD) od prvotnega pripoznanja, • ko je fin an čn o sre ds t vo v zam udi s p lač ilo m več kot 30 dni (dnevi zam u de so v kl juč eni t u di pr i do loč it vi bo ni tet ne o cen e), • če NL B Skupina odobr i kreditojemalc u restr uk t uriranje ali • če se k redi t uv rs ti n a opazovaln i se zna m ( »watc h lis t« al i »in ten s ive car e lis t«), • če je bi l fiz ičn i os ebi o dob ren covi d- 19 mo rat or ij in j e bila um eš čen a na o pazovaln i sez nam (» ear ly wa rn ing s y s tem l is t«). 192 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Ker so covi d- 19 mo rat or iji , ki s o bil i odo bren i komi ten to m bank v preteklih letih, večinoma potekli, te izpostavljenos ti ne p otr ebu jej o več po seb ne o bra vn ave, za to se i den ti f ikacij a SI CR iz vaja n a en ak n ači n kot za vse d r uge iz pos t avl jen os t i. Me tod olo gij a bon ite tn eg a raz vr š čan ja b ank i n dr ža v je od vi sn a od o bs to ja oz. n eob s toj a bon it etn e oc ene mednarodnih bonitetnih hiš Fitch, Moody's ali S&P . Bonitetne oce ne s e dol oč ijo n a po dla gi povp reč ne m e dna rodn e bon it etn e oc ene . Če me dn arod nih b on ite tn ih oce n ni , se za razvr s titev uporabi interna meto dologija NLB Skupine. Raz v r šča nje v s ku pin e se iz va ja n a rav ni po sa mezn eg a fi na nč ne ga s red s t va , vend ar p a se p oja v zamu d na e ne m od fi na nč nih s re ds tev kom it ent a lah ko razpr š i še n a pre os t ala fi na nč na s red s t va is teg a komi ten ta . Ko so in dikat or ji, k i odraža jo po veča nje kreditnega tveganja od zače tnega pripoz nanja, odpravlje ni, se terjatev lahk o pono vno uvrs ti v ugo dn ejš o s kupi no, ve nd ar še le p o pote ku 3- m ese čn eg a obdobja oz dravit ve. Pr ičakovane k re dit ne izg ube za f in an čn a sr eds t va v sk upi ni 1 se izr aču na jo n a pod lag i ver jet no s ti n epl ač ila v 12 m es ec ih ali krajšem obdobju , če je preos tala zapadlost f inančn ega sre ds t va kra jš a od 1 le ta . V er jet no s t ne pl ači la v 12 m ese cih že vkl ju ču je uč ine k ma kro ekono ms k ih na poved i. Izgub e zarad i os lab itev v s kup ini 1 o dra žajo izgu be, k i so že n as t ale v don os ne m por t felj u, ven da r še n is o ide nt if ic iran e. Pr ičakovane k re dit ne izg ube iz s ku pin e 2 se izr aču na jo n a podlagi verjetnos t i neplačila v celotnem obdobju trajan ja sre ds t va, ker s e je n jeg ovo kred it no t vegan je zn at n o poveča lo od zač etn eg a pr ipozn anj a. Izr ač un pra v tako te me lji n a večj em š tev ilu e kono ms ki h sce na ri jev za pre pozna vanj e ver jet no s ti izgu b, ki s o us m er jen e v pr ih od nos t in povezan e s predvidenimi makr oeko nomskimi napovedmi. Fin an čn i in s tr u me nt i v sk upin i 3 se o bra vn avaj o kot osl abl jen i fi na nč ni in s t r um ent i. Za izp os ta vlj en os t i, ki n e do se gaj o prag a mater ialnos ti, se oblikujejo sk upinske oslabit ve in rez er vacije ob up oš tevan ju 100- o ds t otn e ver jet n os ti n ep lač il a. F ina nč ni in s tr um en ti s e pr eraz v rs tijo iz s k upin e 3, ko ne izp oln juj ejo več m er il za os lab lje na f in an čn a s red s t va p o pos ku sn i dob i. Pos ebn a ob rav na va je n ame nje na f in an čn im s red s t vo m, os lab lje nim o b nak up u ali izd aji (P OCI), p ri ka ter ih s e po pra vk i vre dno s ti p r ipozna jo s am o za kum ula t ivn e s prem em be pr ičakovan ih izgub v ce lot ne m ob dobj u tr aja nja o d začet n ega pripoznanja naprej. Os la bit ve na s kup in sk i rav ni s e izrač un ajo t ako, da s e izpos tav ljen os t o b ne pla čil u (E AD) kone c vs akega m es ec a pom n oži z us t rezn o ver jet no s tj o nep la čil a in izgub o ob ne pla čil u (LGD). Pri dob lje ni rez ul tat za p os ame zni m es ec je dis kont ira n z or igi nal no ef ek t iv no di skon tn o s to pnj o pos la . Za fin an čn a s red s t va v s kup ini 1 s e za pr iča kovane kr edi tn e izgub e upo š teva ob dob je pr vih 12 m es ec ev , med te m ko se za sk upin i 2 in 3 up oš t evajo vs e pr ič akovane izgub e do kon ca živ lje njs ke dob e. Pa ram etr i t vegan ja s e izrač un aj o loč eno za vs akega o d tre h možn ih s cen ar ijev. K on čn a pr iča kovana izgub a (E CL) za vs ako fi na nč no s red s t vo s e izra čun a kot teh tan a pov pre čn a ECL za vsak s cen ar ij . Izpostavljen os t ob neplačilu (EAD) odraža pričak ov ano s tanje fi na nč nih s re ds tev v p ri me r u na s top a ne pl ači la in s e izrač un a kot seš tevek bilančnih izpostavljen ost i in zunajbilančnih izpostavljenosti, pomnoženih s kreditnim k onv erzijskim fak t or jem (CCF ); s led nji s e izra čun a n a po dlag i pre tek lih izku še nj B an ke s podo bn imi p rod uk t i. PD od raža ver je tn os t n as t anka n epl ači la v da ne m čas ovn em obd obj u. O cen a s e pr ipr avi l oče no za h om og ene s ku pin e komi ten tov (p rav ne os eb e gle de n a veli kos t, ins t it uc ije, centralna dr žava ) ali po skupinah produk tov ( s tan ov anjska, pot roš ni ška p oso jil a in dr u gi pro du k ti za f izič ne o seb e). Povpr eč ni PD za ob do bje ce lot ne ga go sp od ar skeg a cik la s e na dgra di z in for m aci jam i, u sm er je nim i v pr ih od nos t n a os n ovi večj ega š t evil a sce na ri jev. LGD odra ža pr ičakovan o izgubo , ki bo n a s tal a v pr im er u ne pla čil a. Kazaln ik se o cen i na p odl agi h is t or ičn ih po da tkov o pop la čili h iz na sl ova različ nih t ip ov zavarovanj (zn ižan je vrednos ti zavaro vanja se iz računava za homogene sk upine zavarovan j) in iz d r ugi h virov, k ot so n a pr im er r edn a/ deln a poplačila, poplačila v pravnih postopkih, prodaja terjatev in podobno. Po vprečni L GD za obdobje celotnega go spodarskega cikla je nadgrajen z vidika pričakov anih spremem b v prihodnjem obdobju ob uporabi treh možnih scenarijev . Pod at ke za izrač un kazalni kov t vega nja p ri sp eva vs aka pos am ezn a od vis n a dr užb a, m ed te m ko izraču ni in r az voj modelov potekajo centralno. V primer u nezadostnega š tevila pod at kov so za kazalni ke dolo čen e m ejn e vre dn os ti , ki t em elj ijo na regula tornih kazalnikih ali drugih prim erljiv ih vrednos tih . Pričako vana življenjska doba Pr i oce ni pr ič akovanih k redi tn ih izgu b mor a NLB S kup ina upoš tevati najdaljše pogodbe no obdobje, v k aterem je izpostavljena kred itnemu t veganju. Z a določe ne re volving izpos tav ljen os t i iz n as lova odo bre nih k red it nih l ini j, k i so b rez končnega roka z apadlos ti, se pričakov ano obdobje za iz račun oslabitev določi na podlagi obdobja , v k aterem je Banka izpos tav ljen a k redi tn em u t ve gan ju i n v kater em se p r ičakovane iz gube ne bi zmanjš ale z ukrepi z a obvladov anje t veganj. Informacije , usmerjene v prihodnos t V let u 2021 je S ku pin a pre gle dal a me tod olo gij o za obl ikovanje rezer vaci j po M SR P 9 s te s tir anj em n abo ra rel evant nih ma kro ekono ms k ih sc ena ri jev, tako da ti us trezn o od ražaj o tre nu tn e okol iš čin e in z n jim i povezan e vpl ive v pr ih od nos t i . V ta n ame n je NLB S ku pin a raz v ila in p r ipra vil a sk lo p ma kro ekono ms k ih sc ena ri jev (tj . izh odi š čni , bl ag in zaos t ren p ote k ekono ms kega r az voja) za pot reb e dol oč it ve pričakov anih kreditnih izgub. I zhodišč ni makroekonoms ki sce na ri j odr aža en ote n in cel ovit p ogl ed e konom s kega raz voja za ce lot no N LB Sk upi no, k i del uj e na p odro čj u jugovzhodne E vrope. Prihodnji pog led gospodarskega raz voja n a po dro čju j ug ovzh od ne Evrop e je os novan na podlagi mesečnega NLB ek on omskega pog leda, us t varj en ega v a pr il u 2021. Al ter n at ivn a m ak roekon om ska s cen ar ij a s ta os novan a n a pod lag i možn ih uč in kov pand em ije cov id -19 n a ekono ms k i raz voj v n as le dnj ih tr eh le tih (t. i . pos t- c ovidn o ob dob je). Izho diš če p ri o be h alt er na ti vn ih sc en ar ijih j e po gle d ECB pr i bl age m in oteže ne m reš evanj u pan de mi čn e kr ize ter nje ne m pr ičakovan em vp liv u n a ekon om sko ak t iv nos t v ev ro obm oč ju . B lag p ote k ekono ms kega o kreva nja p red vid eva reš evanj e zdrav s t ve ne k rize d o konca l eta 2021, ka tere mu sl edi d olg oro čni p roc es oživ it ve ekono ms ke ak t ivn os t i. N a dr ug i s tra ni p a zaos t ren p otek e kono ms kega o krevan ja pre dvi deva dol got raj nej šo p an de mič no k r izo in tra jn o izgubo ekono ms keg a raz vojn eg a pote nc ial a za dr žave N LB Sk upin e. Vsi na vede ni s cen ar iji s o vk lj učen i v izra ču n pr ičakovani h kre dit ni h izgub v s kl ad u z MS RP 9. K lj ub vs em s pre me mb am metodologi je Skupina nepres tano sprem lja dogajanja na ekono ms kem in d r užb en em po dro čju , ki s e od ražaj o na spremen jenih projekcijah. Ob likovani m ak roekon om s ki s cen ar iji v o k vir u M S RP 9 se uporabijo v procesu modeliranja tako z a prihodn ost usm erjene ga parametra t veganja verjetnos t i nas tanka neplačila (PD) kot tu di izgub e v pr im er u n epl ači la (LGD). V pro ces u modeliranja obeh param etrov se osredotočimo na dinamiko gibanja realnega BDP in s topnje brezposelnos ti v obliko vanih ma kro ekono ms k ih sc ena ri jih za o bdo bje m ed l eti 2021 i n 2023. 193 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Blag scenarij Izhodiščni scena rij Zaostren scenarij Sl oven i ja 2021 2022 2023 2021 2022 2023 2021 2022 2023 Realni BDP 7,2 4,4 3,7 4,5 4 3,5 2,3 2,1 4,2 Stopnja brezposlenos ti 4,8 4,4 3,9 5 5 4,5 5,2 5,7 5,2 Blag scenarij Izhodiščni scena rij Zaostren scenarij Bo sn a in H erce govi na 2021 2022 2023 2021 2022 2023 2021 2022 2023 Realni BDP 4,8 3,8 3,1 3 3,5 3 1,5 1,9 3,6 Stopnja brezposlenos ti 16,7 14,7 13,9 17,5 16,5 16 18,3 18,9 18,3 Blag scenarij Izhodiščni scena rij Zaostren scenarij Črna gora 2021 2022 2023 2021 2022 2023 2021 2022 2023 Realni BDP 10,4 5,5 3,7 6,5 5 3,5 3,3 2,7 4,2 Stopnja brezposlenos ti 15,7 14,2 13,5 16,5 16 15,5 17,3 18,4 17,7 Blag scenarij Izhodiščni scena rij Zaostren scenarij Sev erna Makedonija 2021 2022 2023 2021 2022 2023 2021 2022 2023 Realni BDP 6,4 4,4 3,7 4 4 3,5 2 2,1 4,2 Stopnja brezposlenos ti 16,2 14,7 13,9 17 16,5 16 17,8 18,9 18,3 Blag scenarij Izhodiščni scena rij Zaostren scenarij Srbija 2021 2022 2023 2021 2022 2023 2021 2022 2023 Realni BDP 8 4,9 4,2 5 4,5 4 2,5 2,4 4,8 Stopnja brezposlenos ti 9,1 8 7,4 9,5 9 8,5 9,9 10,3 9,7 Blag scenarij Izhodiščni scena rij Zaostren scenarij Ko s ovo 2021 2022 2023 2021 2022 2023 2021 2022 2023 Realni BDP 7,2 4,9 4,2 4,5 4,5 4 2,3 2,4 4,8 Stopnja brezposlenos ti 24,3 22,2 21,3 25,5 25 24,5 26,7 28,7 28 Ma kro ekono ms ki s ce nar i ji za poj as nj evalne s pr em enl jiv ke, ki s o obl ikovani za dr ža ve čl anic e NLB S kupi ne (v %): NLB S kup ina j e obl ikovala tr i v p ri ho dno s t us m er jen e sce na ri je s pr ip ad ajo čo ver jet no s tj o, ki s o upo rab lje ni pr i izrač un u pr iča kovanih k redi tn ih izgub v o k vi r u MS R P 9. Ute ži za sce na ri je so d ol oče ne v razm er j u 20- 60 -20. A lte rn a tiv ni ma scenar ijema (tj. blagem in z aost renem scenariju) smo dod eli li po nd er iran o ver jet n os t v vi ši ni 20 % , me dte m ko je izh odi šč ni s cen ar ij o cen jen s 60- o ds t otn o ver je tn os t jo ma kro ekono ms keg a raz voja v p ri ho dnj em ob dob ju . Vsi par ame tr i t vegan j se izr ač un avajo e nk rat l et no. V sk la du z M SR P 9 pr ič akovane k redi tn e izgub e odr ažaj o tako v pr ih odn os t u s me rj ene i nfo rm ac ije kot t ud i ver jet no s t pos am ezn ega m ak roe konom s kega s cen ar ij a za dol oče no obd obj e. Ob a vi dika pr i oc eni k red it nih izg ub se l ah ko sp rem en ita , če s e gos po dar s ke razme re s prem en ijo o bč ut ne je v pr im er jav i s pre dh odn im i nap ovedm i; v tem p ri me r u se par ame tr i pr erač un aj o gle de n a nove ut eži in n ap ovedi. Izbol jš an je ma kro ekon om skeg a okolj a ima n aj večj i vpl iv n a pr ičakovan e kre dit n e izgube v l et u 2021. Ra vn o sp rem em ba ma kro ekono ms k ih sc ena ri jev je v pli vala n a vre dn os t i v priho dnje usme rjenih paramet rov t veganja v post- covidnem obdobju. Popravk i in pr ibitki na par ametre tveganja NLB S kup ina j e uved la po pra vke in pr ib it ke na ob a par am etr a t veg an ja (tj . PD in LGD), k i vs eb uje ta v pr ih odn os t u s me rj ene inf or ma cij e. Od pra va razha jan j pr i na povedi h , ugot ovlje nih n a pod lag i tes t ira nja za n azaj , pre ds t avl jaj o os novo za uved bo pop rav kov na PD p aram et er . P ri bit ek na LGD p ara met er la hko članice NLB Skupine uporabijo zaradi posebnos ti lokalnega trga . V plivi spremenj enih k azalnik ov t veganja Vpliv i sp rem en jen ih kazalni kov t vega nja n a zn es ek pr ičakovan ih kre di tn ih izgub s o razk ri ti v p oja sn ili h 5.14. in 5.16.b). 1 94 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Popravki vrednosti za individualno ocenjene pričak o vane kred it ne izg ub e NLB S kup ina s la bi f in an čn a sre ds t va ind ivi du aln o, če gr e za pos am ičn o po me mb na f in an čn a sr eds t va, k i so r az vr š čen a v skupino 3; preos tala finan čna sreds t va slabi skupin sko. Meja ma ter ia ln os ti za p os ami čn e sl abi t ve v NL B zna ša 0,5 m ili jon a EUR za pra vn e in 0,1 m ili jon a EUR za f izič ne os eb e, m ed tem ko so m eje v č la nica h us t rezn o niž je gle de n a veli kos t nji hoveg a por t felja. V sa os tala finanč na sreds t va se slabijo skupin sko. Vi ši na izg ube s e oce ni kot razl ika me d kn jigovod s ko vre dno s tj o sre ds t va ter n eto s ed anj o vre dn os tj o pr iča kovanih den ar ni h tokov , ki s o dis kont ira ni n a pre se čn i dat u m ocenjevanja. Scenari j ocene pričako vanih kreditnih iz gub lah ko tem elj i na p redp os t avk i de luj oče ga p odj etj a (»goi ng con cer n «), kj er s e upo š tevajo d en ar ni to kovi iz redn eg a del ovanja , kakor t udi iz n as lova p roda je zavar ovanj , če ta ni so k lju čn a za pr ih odn je po sl ovanje . V pr im er u pr edp os ta vke prenehan ja poslovanja ( » gone concer n«) se pričakujejo pop la čil a izklj uč no iz n as lova pr oda je zavarovan j. V i ši na pop la čil iz n as lova zavarovan j te me lji n a oce ni t r žn e vrednos ti zavaro vanja in odbitk a od tr žne vrednos ti skla dno z Me tod olo gijo o dbi tkov in n a dis kon tn i s top nji . Zun ajbi lan čn e obvezno s ti s e pr av ta ko ocen juj ejo p osa mič no , pr ipa daj oče pr ičakovan e kre dit n e izgube p a se ev ide nt ira jo na s tran i obvez no s t i. Kn jigovod s ka vredn os t f in an čn ih s red s tev, mer jen ih po odplačni vrednosti, se zmanjša v dobro popravk a vrednosti, izgub a pa s e pr ipozn a v izkazu po sl ovne ga izi da v vr s t ici »O s lab it ve fin an čn ih sr ed s tev« . Če se zn es ek p opra vkov za pričako vane kreditne iz gube pozneje zmanjša zaradi dog odka , ki je n a s tal p o pr ipozn anj u os lab it ve (npr . o dpl ači lo v postopku izterjave presega oc enjeno pričak ov ano plačilo iz zavarovan ja), se o dpr ava izgub e pr ipozn a v bre me pop rav ka vred no s ti , dob iček p a se p r ipozn a v is t i vr s ti ci izkaza poslovnega izida kot iz guba. Za zunajbilančn e iz pos tavljenos ti se zn es ek p ri čakovane k red itn e izgu be pr ip ozna v izkazu fi na nč ne ga po ložaj a v vr s ti ci »R ezer vacij e « in v izkazu poslovnega i zida v vrst ici »Re zervacije z a kreditne iz gube« . Pr ičakovane k re dit ne izg ube za do lžn iš ke ins tr um en te, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega don os a, n e zm anj š uje jo kn jigovo ds ke vred no s ti te h f ina nč nih sre ds t ev v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a, k i os ta jaj o pr ipozn an a po po š te ni vr edn os t i. N am es to t ega j e zne se k , en ak po prav ku vre dno s ti , ki b i na s tal , če bi s e s red s t va m er il a po od pla čn i vre dno s ti , pr ip oznan v dr ugem v se obs eg ajo čem d on os u kot nab ran a vre dn os t os la bit ve, z us t rezn o bre me ni t v ijo pos lov ne ga izid a. N abr ana izg uba , pr ip oznan a v dr ug em vs eob se gaj oče m don os u, s e pr en ese v p os lovn i izid o b odp rav i pr ipozn anj a sr eds tev ali ko se zn es ek p opr avka vrednos ti za pričako vane kreditne izgube zmanjša zaradi dogodka, ki je nast al po pripoznanju oslabit ve. 2.14. Res tr uk turirana posojila Res tr uk tur irana terjatev nas tane zaradi nezmožnos ti odplače vanja dolga po pr votno dogo v orjenih pogojih, bod isi s sp rem em bo p ogo jev pr votn e po god be (z an ek so m) ali z nov o pogodbo, s k atero se pogodbeni stranki dogo vo rita za del no ali c elotno poplačilo prvotnega dolga. T erjat ve z odl ogo m pla čil a obvezn os t i, od obr eni m v sk la du z n aci on aln o zakono daj o o int er vent ni h ukr epih v z vez i s pos le dica mi razgla si t ve pa nd em ije n ale zlji ve bol ezni S AR S - CoV-2 ( c ovid -19) do 30. s epte mb ra 2020, ni so i den ti f icir ane kot re s tr u k t ur iran e. T er ja t ve z o dob ren im od log om pl ač ila o bveznos t i kot pos le dica c ovid a-19 p o 30. s epte mb r u 2020 so r es tr uk t ur iran e ter ja t ve, r azen v pr im er ih , k jer je n a po dla gi po glo blj en e an alize ug otovl jen o, da kom ite nt n i v f ina nč nih t ežavah . Ko dob ijo te r jat ve do komi ten ta s t at us r es t r uk t ur ira nja , m ora bi ti dol žnik r az vr š čen v b oni tet ni r azred C a li niž je. Defin icija restr uk t uriranih posojil je usk lajena z definicijo E vro ps kega b anč ne ga n adzor n ega o rga na (EBA) . Cilj definicije je celovito krit je izpostavljeno st i, za k atero je razšir jena uvedba ukrepov restr uk t uriranja . Računovodsk a obr avnava r est ruk turiranih posojil j e odvisna od vr s t e res t r uk t u rir anj a. O b pr is topu k r es t r uk t ur ira nj u s spremem bami pogojev odplačevanja, ki izhajajo iz podaljšanj a rok a vračila glavnice in/ ali obresti ali odloga vrači la glavnice in/ ali o bre s ti in / ali zniža nja o bre s tn e m ere in / a li dr u gih odhodk ov , NLB Skupina popravi knjigo vodsk o vrednost rest ruk t uriran ega finan čnega sred st va na podlagi diskontirane vrednos ti ocenjenih prihodn jih denarnih toko v po spremenjenih pog oji h in uč ine k iz teg a na s lova pr ipozn a v izkazu pos lov ne ga izida. Ob zmanjšanj u terjat ve do dolžnika z aradi znižanja višine ter jat ve k ot posledice pogodbeno dogovorjenega odpus ta dolga in las tniš kega prestr uk tur iranja ali k onverzije terjat ev v naložbo v k apital dolžnika NLB Skupina odpravi pr ipozn anj e ter ja t ve v d el u, k i se n an aš a na o dpi s ozirom a pogodbeno dogovorjeni odpus t dolga. Nova ocena prihodnjih den ar ni h tokov za pre os tal i del š e n eod pis an e ter j at ve temelji na osveženi oceni v erjetnos ti izgube. Pri tem NL B Skupina upoš teva spremenjen i polož aj dolžnik a, ekonomska pričakov anja in zav arov anja za rest ruk t uriran o finanč no sre ds t vo. Če NLB S kup in a pr is to pi k re s tr uk tu ri ranj u te rj atev s prevzemom drugih sreds tev ( opredmetenih osnovnih sreds tev , vrednos tnih papir jev in d r ugih finanč nih sreds tev), vključno z naložbami v kapital dolžnikov , pridobljenih s konv er zijo bančnih terjatev do teh dolžnik ov , pridobljena sreds t va pripozna v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a po po š te ni vr edn os t i ter r azliko me d pošteno vrednost jo tega sredst va in knji gov odsko vrednostjo izkn jižen e te rj at ve pr ipozna v iz kazu pos lov ne ga izid a. Res tr uk tur irane izpostavljen os ti so lahko identificirane tako v don os n em kot v ne don os ne m del u po r t fe lja . Če je res t r uk t ur ir ana t er ja tev uv r šče na v n ed on os ni de l por t felj a, se l ahko ta p reraz v r s ti v d on osn i de l, če s e izp os ta vlj eno s t ne š t eje ve č za osl abl jen o ali v n ep lač il u, če s o bi li odp la čan i dol oče ni zn es ki , če je m in ilo en o le to od za dnj ega o d opredeljivih dogodkov ( u vedba ukrepov r es tr ukt ur iranja, prerazvrs titev v nedonosni del, poplačila zadnjega zapadlega in ne pl ačan eg a zne ska , pre neh an je m ora tor ij a) in če v obdobju res tr uk tur iranja ni bilo z apadlih neplačanih znes ko v ali d vomov o ce lot ne m odp la čil u izpo s tav lje nos ti. O ds ot no s t dvom ov se p otr di t udi z a na lizo fi na nč ne ga po ložaj a dolž nika . Oznaka, da je terjatev restr uk tur irana, se umak ne, ko : • je mini lo vs aj d vele tn o pos ku s no ob do bje o d tre nu tka , ko (upošteva se, k ar je bilo kasneje): • je bil uveden z adnji ukrep rest ruk t uriranja ali • se je res tr ukt uriran a izpostavljen ost š tela za donosno; • so se vs aj p ol ovico p os kus n ega o bdo bja iz va jal a redn a plačila glavnice ali obr est i v z natnem skupnem znesku; • nobe na izp os ta vl jen os t v p os kus n em ob dob ju n i v zamu di več kot 30 dni n ad 100 EU R; • k o mitent izpolnjuje določena finan čna merila . V pr im er u od log a odp la čil a obvezno s ti , ki j e bil o dob ren kot pos le dica k r ize covid a- 19, se p os kus n o obd obj e pod alj ša za čas odobr enega odloga. 2.15. Sreds t va, prejeta za poplačil o terja tev V ne kater ih p r ime ri h se t er jat ev pop la ča tako, da s e zas eže zas ta vl jen o sr eds t vo. NLB S ku pin a pr ipozn a zas ežen a sre ds t va ob zače tn em p ri pozna nju v s voj ih rač un ovods k ih izkazih po n jih ovih p oš t eni h vre dno s ti h in jih r az vr s ti v us t rezn o kate gor ij o sre ds t ev gle de n a nji hov n am en . Sr eds t va, prej eta za p opl ač ilo te rj at ev , pos ku ša NL B Sk upin a pro da ti takoj, k o je t o izvedljivo, z ato da zmanjšuje izpos tavljenos t (po jas n ilo 6.1.l ). Po zač etn em p ri pozna nju s e s red s t va , pre jet a za pop lač ilo t er ja tev , me ri jo in o brač un ava jo sk la dno z us me ri t va mi , ki vel jajo za p os am ezno ka teg or ijo s re ds tev. Sre ds t va, p reje ta za po pla čil o ter ja tev kot po sl edic a un ovčenih za varovanj , s o veči no ma n epr emi čn ine; t e NLB 195 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sk upin a uv r šč a me d na ložbe ne n ep rem ičn in e, ki s e me ri jo sk la dno z M R S 40 Nal ožbe ne n epr emi čn ine ( poj as ni lo 2.20.), ter m ed d r uga s re ds t va, ki s e m er ijo s kl adn o z M RS 2 Zal oge . Nep rem ičn in e, pr id obl jen e kot zavarovan je za pop la čil o pos oji l in te rj at ev , ki so r az vr š čen e me d dr ug a sr eds t va, s e začet n o pr ipozn ajo p o poš t en i vre dno s ti , zm anj ša ni za s t roš ke pro daj e (iz t r žlj iva vr edn os t) , pr i čem er s e lah ko upo š tevajo zgolj n ep os redn i s tr oš ki pr oda je. O b pozne jš em m er jen ju se iz t r žl jiva v redn os t p rever ja n ajm an j enk ra t let no . Ceni t ve poš teni h vre dno s ti iz va jaj o poo bla š čen i cen ilci n ep rem ičn in . Če kn jigovod s ka vred nos t p res eg a iz tr žlji vo vred no s t, se ne prem ič nin e os lab ijo. U čin ek o sl abi t ve s e izkaže me d oslabit vami drugih sreds tev , odprava oslabit ve pa med priho dki iz odprave oslabit ve dr ugih sreds tev . 2.16. Pobot Fin an čn a s red s t va in o bveznos ti s o v izkazu fi na nč ne ga pol ožaja p obo tan i, če za to o bs t aja ta pr avn a pr avi ca in na me n net o por avn ave al i so čas n a rea lizaci ja s red s t va in poravnava obv eznosti. 2.17. Začasn i nakupi in prodaje vrednos tnih papir jev Vredn os tn i pa pir ji , ki s o pre dm et po god be o zač as ni p rod aji fi na nč nih s re ds tev (rep o pos li ), os tan ejo pr ip oznan i v izkazu fi na nč ne ga po ložaj a, z n jim i povezan e obvezno s ti p a so izkazane m ed f in an čn imi o bvezno s tm i, m er je nim i po o dpl ačn i vre dno s ti . Zača sn o pro dan i vre dn os t ni p apir ji s o v izkazu fi na nč ne ga po ložaj a pr ikazani kot zas tavl jen a s red s t va , kadar im a na sp rotn a s t ran ka pog odb en o pra vico t e vre dn os tn e papirje prodat i ali jih nadalje zas taviti . Z ačasn o kupljeni vre dno s tn i pa pir ji (obra tn i rep o pos li ) so v i zkazu fi na nč ne ga pol ožaja p ri kazani kot dan o po so jilo . Razl ika me d prod ajn o cen o in ce no p on ovn ega o dku pa se v ra ču novod sk ih izkazih o bra vn ava kot ob res t i, k i se obr aču na vajo v ce lot ne m ob dobj u tr ajan ja p ogo db e z upo rab o met ode e fek t iv nih o bre s ti . 2.18. Opredmetena osno vna sr edst v a Op redm et en a os novn a s red s t va s e zače tn o pr ipozn ajo po n aba vn i vre dno s ti . Pozne je s e opre dm ete na o sn ovn a sredst va vod ijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amor tizacijski popravek vrednos ti in oslabit ve. Vsako leto N LB Sk upi na o cen i, ali o bs t aja jo zn aki , ki b i kazali na o sl abi tev os nov nih s re ds t ev . Če se ug otovi , da ta ka zna me nja o bs ta jaj o, se p ri s to pi k oce nj evanju n ad om es t lji ve vrednos ti. Nado mes tljiva vrednos t je vrednost v uporabi ali poš ten a vre dno s t, zma njš an a za s t roš ke prod aje, u poš teva pa s e ti s ta , ki je ve čja . Če je n ado me s tl jiva v redn os t ve čja o d kn jigovo ds ke vred nos ti, s e s red s t va n e os lab ijo, s ice r pa s e pr ipozn a izgub a v izkazu po sl ovne ga izi da v vi ši ni razl ike me d na dom es t lji vo in kn jig ovods ko vre dno s tj o. Os nov na s re ds t va, ki n e us t var jaj o in div idu aln ih de na rn ih tokov , se v klj uč ijo v de na r us t var jajo če en ote i n se n at o kot celota prev erjajo za morebitne oslabi t ve. Am or tizac ija o pre dm ete nih o sn ovni h sr eds tev je ob rač un an a po m eto di en akom er ne ga ča sov ne ga am or tizi ran ja v oce nje ne m obd obj u nji hove kor is t no s ti . Up orab lje ne l etn e stopnje amor tizacije so: NLB S ku pin a in N LB v % Gradbeni objekt i 2 - 5 Vlaganja v tuje objekte 5 - 25 Račun alniška oprema 14,3 - 50 Pohiš t vo in oprema 10 - 33,3 Motor na voz ila 12,5 - 25 Op redm et en a os novn a s red s t va s e zač nej o amo r tizir at i, ko so na raz pol ago za u pora bo. Preo s tal a vre dn os t in d oba kor i s tn os t i sre ds t va se pre gle du jeta n a vs ak d at um izkaza f in an čn ega p oloža ja in se u s tr ezno p ri lag odi ta , če so p r ičakovanj a dr ug ačn a od prej š njih o cen . D obi čk i in izgub e, ki n as tan ejo ob o dt u jit vi opr edm ete nih o sn ovn ih s red s tev, se dolo či jo gl ede n a razli ko me d či s tim d on os om ob o dt uj it vi in k njig ovods ko vre dno s tj o sre ds t ev ter s e pr ip oznajo v i zkazu pos lov ne ga izid a. T ekoč a v zdr ževanj a in po pra vil a se v klj uč ijo v izkaz pos lov ne ga izid a, ko s t roš ki n as t ane jo. V lag anj a v obs t oje če gradbene objek te in opremo, ki pov ečujejo prih odnje gospodar ske korist i, pov ečujejo vrednos t opredm etenih os novn ih s red s tev. Če se je ob t em de l os novn eg a sr eds t va zame nj al, s e za ta de l od prav i pr ip oznan je. 2 .19 . Neopredmet ena sreds t va Neo pre dm ete na s red s t va vklj uč uje jo lic enc e za prog ram sko opr emo , dob ro im e (po jas n ilo 2.5.) in op red elj iva neopredmetena sredst va, pridobljena v poslovni združit vi. Neo pre dm ete na s red s t va, razen do bre ga im en a, i ma jo konč no d obo kor is t n os ti i n so v izkazu f i nan čn eg a po ložaja pripoznana po nabavn i vrednos ti, zmanjš ani za amor tizacijski popravek vrednos ti in oslabit ve. Amor tizacija neopredmetenih sre ds t ev je ob rač un an a po m eto di en akom er ne ga ča sov ne ga amor tiziranja ob uporabi takih amor t izacijskih stop enj, da je vre dno s t ne op redm et eni h sr eds t ev razpo reje na v s troš ke v oce nje ni ži vlj enj sk i do bi sr eds t va. A m or tizac ijs ka dob a os nov ne ban čn e pro gra ms ke opre me j e des et l et in a mor t izaci js ka doba dr ug e pro gram s ke oprem e o d tr i do p et le t. Neo pred me ten a sre ds t va se za čn ejo am or tizi rat i, ko s o na raz pol ago za u pora bo. Opredeljiv a neopredmetena sredst va, pridoblje na v poslo vni zdr uži t v i in pr ip oznan a lo čen o od d obr ega i men a , se n a da tu m prev zem a pr ip oznaj o po po š ten i vre dn os t i, če j e ne opr edm ete no s re ds t vo loč lji vo ali izh aja iz p ogo db eni h ali dr u gih p rav nih p rav ic . Po za čet nem p r ipozn anj u se neopredmetena sredst va, pridobljena v poslovni združit vi, me ri jo v s kla du z M R S 38 Ne opre dm ete na s red s t va. Do da tn o opredeljiv a neopred metena sredst va, pridobljena v po slovni zdr uži t v i v de cem br u 2020 (p oja s nil o 5.12.c), se n an aš ajo n a s tab iln e dep ozite in b lag ovn o zna mko. Nj ihova up ora bn a dob a je oc enj en a na 5 l et. Am or tiza cij a bla govn e zn amke s e izrač un ava n a po dlag i en akom er ne ča sov ne m eto de, m ed te m ko se za stabilne depozite uporablja pospešen a amor t izacija, sa j ta bo lje o draža v zor ec po rab e sr eds tev . 2.20. Naložben e nepremičnine Nal ožben e n epre mi čni ne s o ne pre mič ni ne, k i jih N LB Sk upin a ne uporablja neposredn o za opravljanje svojih dejavnost i, temve č jih p ose du je z n am eno m od daj anj a v pos lov ni n aje m ali pov ečanja vrednos ti dolgoročn e naložbe. Naložbene ne prem ič nin e so p r ikazane p o poš teni v red no s ti , ki jo d olo či poo bl aš čen i cen ile c . Poš t en a vre dno s t te me lji n a tre nu t nih tr ž nih c ena h . Dob ičk i in izgu be iz vr edn ote nj a po po š ten i vre dno s ti s e vk lj uč uje jo v izkaz pos lov ne ga izid a. 2.21. Nek ratkor očna s reds t va in skupina za odt ujitev v poses ti za prodajo Me d ne kra tkoro čn a sr ed s t va in s ku pin o za od tu jit ev v pos es t i za prod ajo s pa da jo sr eds t va, ka ter ih k nji govod ska vre dn os t bo po rav na na zl as t i s pro daj o in n e z na dalj njo u por abo. Pog oj za uv rs tit ev v kate gor ijo n ek ra tkoro čni h sr eds t ev in sk upin e za od t uji tev v po se s ti za p roda jo je izp oln jen zgo lj tak rat, ko je pr oda ja zel o verj et na in j e sr eds t vo na r azpol ago za takojš n jo pro daj o v tre nu tn em s t anj u . Pos lovod s t vo je zavezan o pro daj nem u n ač r t u , ki m ora b it i pra vil om a izpe ljan v roku e ne ga l eta o d raz vr s t it ve sre ds t va. Ne kra tkoro čn a sre ds t va v pos es t i za pro daj o se m er ij o po kn jig ovods ki 196 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo vrednosti pred ra zvr sti t vijo al i po pošteni vred nos ti, zmanjšani za s tro ške pro da je, in s ice r po t is t i, k i je m anj ša . NLB S kup ina m er i pr i dob ljen o n ekr at koroč no s red s t vo (ali sk upin o za od t uji tev) v po sl ovni zdr užit vi , ki je r az vr š čen o me d sre ds t va za prod ajo n a da t um pr evze ma v s kl ad u z MS R P 5 Nek ra tkoro čn a sre ds t va za prod ajo i n us t avl jen o pos lovan je, po po š te ni vr edn os t i, zm an jš ani za s t roš ke pro daj e. Pr i sk upin i za od t uji tev so o b pozne jš em m er jen ju s red s t va in obvezn os t i, k i so z una j po droč ja m er jen ja M SR P 5, m er jen i sk la dno z ve lja vni mi s t an dard i (na pr im er te rj at ve za odlože ni dave k , sre ds t va iz zas luž kov zapos len cev, fin anč ni i ns t r um en ti , na ložbe ne n ep rem ičn in e, me rj en e po po š te ni vr edn os t i, in pogodbene pravic e i z zav aro v alnih pog odb ). Opredmetena in ne op redm et en a sre ds t va se n e am or tizi rajo. U čin ki za radi pro daj e in vre dn oten ja s o v izkazu po sl ovn ega izi da pr ikazan i v pos t av ki » Čis t i do bič ki/(izgu be) iz nek ra tkoro čni h sre ds t ev v poses ti za prodajo«. Obvezn os t i, k i so n epo sr edn o povezan e s sk upi no za od t uji tev, so v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a raz vr š čen e in p red s tav lje ne l oče no. 2.22. Račun ov o dsko obračunavanje najemov Pog odb a je n aje mn a po god ba ozirom a vs eb uj e na jem , če s e z njo p ren aš a pra vi ca do obv lad ovanja u por abe d olo čen eg a sre ds t va za dol oče no o bdo bje v zam en o za na dom es til o. Pos le dič no M SR P 16 zah teva dol oč itev, ali gre p ri p ogo dbi za na jem no p ogo db o ozirom a ali v seb uj e na jem . NLB S kupi na v vl ogi na je mni ka NLB S kup ina n a da t um zač etka n aje ma p ri pozna s re ds t vo, ki p red s tav lja p rav ico do u por abe (t j. p rav ica do u por abe sre ds t va) in obvezno s t iz na jem a. T o velja za v se n aje me raze n za kra tkoro čn e in n aje me m aj hn e vre dno s ti . Kot kra tkoro čn i na jem i so o pre del jen i ti s ti , ki i ma jo na d at um za čet ka na jem a tr ajan je n aje ma n aj več 12 m es ecev b rez možn os t i na kup a os novn eg a sr eds t va. N aje mi o sn ovn ega s re ds t va z vre dno s tj o, niž jo ali e na ko 5 tis oč EU R , so o pre del jen i kot naj em i ma jhn e vr edn os t i. V t eh pr im er ih s e na jem ni ne obr avn ava jo kot s tro še k na p odl agi e nakom er n e čas ovn e me tod e skozi celo tn o tra jan je n aje ma . Prav ic a do uporabe sred st va Na da t um zač etka n aje ma N LB Sk upin a izm er i pra vic o do up orab e s red s t va po n ab av ni v redn os t i, zm an jš an o za nabrano amor tizacijo, i zgube zar adi oslabit ve , ter prilagojeno za vs ako pon ovn o me rj enj e obvezno s ti iz n aj em a. Vred nos t sre ds t va, k i pre ds t avl ja pra vic o do up orab e, zaj em a zne se k začet n ega m er je nja o bveznos ti iz n aje ma , pla čil a na jem ni ne, ki s o bil a iz vede na n a da t um zače tka n aje ma al i pre d nji m, z ma njš an a za pre jet e sp odb ud e za naj em , zače tn e ne pos red ne s t roš ke, ki s o n as ta li pr i n aje mn iku , in o cen o s tro škov , ki b odo n as tali p ri n aj emn iku p r i dem on taž i ali od s tra nit vi s red s t va, ki j e pre dm et na jem a , obn ovi t v i me s ta , na ka tere m se n ah aja , ali v r nit vi s re ds t va, ki j e pre dm et na jem a, v s tanj e, kot se zah teva v po goj ih n aje ma . Po da t um u začet ka na jem a NLB S ku pin a me ri s re ds t vo, ki pr eds tavl ja pravico do upor abe, z uporabo modela nabavne vrednosti in ga a mor t izira n a po dla gi en akom er ne ča s ovne m et ode skozi oce nje no do bo n aje ma . Lo čen o pr ipozn a t udi o bres ti na o bveznos t iz n aj em a. P rav ica do u pora be s red s t va je v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a pr ikazan a v vr s ti ci » Op red me ten a os n ovn a s re ds t va « . Obvezn os ti iz na je ma Na da t um zač etka n aje ma N LB Sk upin a izm er i obvezn os t i iz na jem a po s ed anj i vre dno s ti n aj emn in , k i na ta d at um š e n is o plačane. Najemnine z ajemajo nespremenljive najemnine, sp rem en lji ve naj em nin e, zn es ke, za kater e se p ri čaku je, d a jih bo najemnik plačal na podl agi jams tev z a preostalo vrednos t, izpo lni t ven o cen o m ožno s ti n ak upa , če je p rece j gotovo, d a bo n aje mn ik izrab il to m ožno s t, in pl ači la kazni za o dpoved na jem a, č e tra jan je n aje ma o draža , da b o na jem ni k izrabi l možn os t o dpove di na jem a . Po da t um u začet ka na jem a pa me ri o bveznos t iz naj em a tako, da: • poveča kn jigovo ds ko vred nos t za obre s ti n a obvezn os t iz najema , • zmanj ša k nj igovod sko vr edn os t za iz ve den a pl ači la najemni ne, • ponov no izm er i kn jig ovods ko vred no s t zarad i mo rebi tn ih sprememb uporablj enih pred postavk ali pogodbenih las tnos ti na jema. Obvezn os t i iz na jem a so v iz kazu fi na nč ne ga po ložaj a pr ikazane v v r s ti ci »D r ug e fi na nč ne obvezn os t i« . NLB Skupina v vlogi najemodajalca Pr i pos lov nih n aj emi h so p reje ta pl ači la ozirom a na jem nin e vk lj uče ne m ed p ri ho dke sor azme rn o s ča so m tra jan ja po go dbe . Sre ds t va, da na v p os lovn i na jem , s o v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a pr ikazan a me d na ložbe nim i nepremič ninami ali opredm etenimi os novnimi sre ds t vi. Kadar je ve čin a t ve gan j in kor is t i, p ovezanih z l as t ni š t vo m pre dm eta n aje ma , pre ne se na z n aje mo daj alc a na n aje mn ika, se n aje m raz vr s t i kot f ina nč ni n aje m . Pr i sre ds t v u, da ne m v fi na nč ni n aje m, s e s eda nja v red no s t pr ih odn jih n aje mn in pr ikaže kot ter ja tev iz f in an čn ega n aj em a. P ri ho dki iz fi na nč ne ga n ajem a s e v izkazu po sl ovne ga izi da pr ip oznaj o po m eto di efe k ti vn e ob res t ne m ere v c elot ni ž ivl jen js ki d obi na jem a. T er jat ve iz fi na nč ne ga n aje ma s o pr ikazan e v viš in i ne to na ložb e v fi nan čn i n ajem , v kl juč no z n ezaj amč en o preos talo vrednos tjo. Prod aja i n povra tni n aje mi NLB Skupina nas topa tu di k ot najemodajale c v transakcijah pro daj in p ovra tn ih n aje mov ( pr i kater ih j e NLB S kup ina večinoma najem odajalec), na podlagi katerih od najemnika na jpre j odk upi p redm et n aj em a in ga p on udi n azaj v n aje m . Om en jen e po god be s e raz vr s t ijo kot f in an čn i ozirom a pos lov ni na jem gl ed e na p ogo dbe na d olo či la po sam ezn eg a na jem a. Najemi, pripoznani v poslo vni z družit vi Pr i vs eh n ajem ih , pr id obl jen ih v po sl ovni zd r uži t v i, je p rev zeto podjetje najem nik . Z a take najeme NLB Skupina uporablja dol oč be M SR P 16 o zače tn em m er jen ju (z izj emo n aj em ov , s pre os ta lim t raja nje m na jem a 12 m es ecev al i ma nj in n aje mov, pr i kate ri h je s red s t vo, k i je pr edm et n aje ma , s red s t vo m ajh n e vre dno s ti ) in p ri pozna p rev zeto obvezn os t iz n aj em a, kot da bi bil a na jem n a pog odb a nov n aj em na d at um p rev zem a. Sre ds t vo, ki p red s tav lja p rav ico do u po rabe , se m er i v zn es ku , ki je e na k pr ipozn ani o bvezno s ti iz n aje ma . Ug odn ih al i ne ugo dn ih po gojev n aj em a v pr im er jav i s tr žnim i po goj i, k i bi zah tevali p ri lag odi tev s red s t va , ki p red s tav lja p rav ico do uporabe, ni. 2.23. De nar in denar ni us trezniki V izkazu de nar n ih tokov se kot d en ar in de na rn i us t rezn ik i pr ikazuj ejo d en ar v bl aga jni i n s tan je n a rač uni h pr i cen tr alni h ban kah te r vpo gle dn e vlo ge p ri b an kah, d olžn iš k i vre dno s tn i papirji, n amenjeni trgovanju, posojila ban kam in dolžniški vre dno s tn i pa pir ji , ki n is o v pos es t i za tr govanj e, z or igi nal no zapa dlo s tjo d o tre h me se cev. Dena r in de nar n i us t rezn iki s o razkr i ti v izkazu d en ar nih t okov . 2.24. Pr ejeti krediti , prejeti depoziti in i zdani dolžniški vr ednostni papirji z la st nos tmi dol ga Prejeti krediti, prejeti depoziti in iz dani dolžnišk i vrednos tni pap ir ji se o b zače tn em pr ip oznan ju p ri pozna jo po p oš t eni vre dno s ti . O b poznej še m me r jen ju s e me ri jo po o dpl ač ni vre dno s ti , razli ka med v red no s tjo o b zače tn em pr ip oznan ju in konč no v redn os t jo s e v izkazu po sl ovn ega izi da pr ip ozna m ed obr es t nim i odh od ki o b upo rabi e fek t iv ne o bres tne m er e. 197 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Las t ni o dku plj eni d olg s e pr ikaže kot zm an jš anj e obvezno s ti v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a. R azlika m ed k nji govod sko vre dno s tj o in cen o, p o kater i je b il la s tn i do lg od kup ljen , s e pr ikaže v izkazu p os lovn ega iz ida . 2.25. Dr ugi izdani fin ančn i ins tr umen ti, ki imajo la st nos ti kapitala Dr u gi izdan i f in anč ni i ns t r um en ti s e ob zač etn em p ri pozna nju del no al i v cel oti r az vr s ti jo kot kapi tals k i in s tr um en t, če so p ogo db ene z na čiln os t i in s tr u me nt a take, da g a mo ra NLBS kup ina r az vr s t iti kot kap ita ls ki in s t r um ent s k lad no z MR S32 Fi na nč ni in s t r um ent i: razk ri vanj e in pre ds t av ljan je. Izdani finančni ins t rum ent se š teje k ot k apitalsk i inst rum ent sa mo, če n e po me ni n ob ene p og odb en e obveze pla čil a. Izdan i fi nan č ni in s tr ume nt i, k i im ajo la s t nos ti kapi tala , s e v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a pr ipozn avaj o kot kateg or ija las tni ške ga kapi tal a. S tro šk i, n epo sr edn o povezan i z izdajo t eh ins tr umentov , so pripoznani v k apitalu kot znižanje k apitalskih rezer v . Pr ipa daj oče o bre s ti s e pr ipozn avaj o ne pos red no iz rezer v iz dob ička . Celot n a kn jigovod s ka vred nos t izdane ga f in an čn ega in s tr um en ta , ki i ma l as t no s ti kapi tal a, j e raz vi dna v iz kazu spremem b las tniš kega k apitala v k ategoriji dr ugi kapitalski instr umenti. 2.26. Rezervacije Rezer vaci je s e pr ipozn ajo, č e ima N LB Sk upi na zar adi preteklega dogodk a sedanjo ob v ez o (pravno a li posredno ) in je ver je tn o, da b o pr i po rav na vi obveze po tre ben o dt ok dej avn ikov , ki om og oča jo pr it ekanj e gos po dar s ki h kori s ti , ter je zn es ek obveze m ogo če zan es lji vo izme ri ti . Reze r vac ije s e pr ipozn ajo v zn es ku , ki j e na jbo ljš a oc en a izdat kov , potr ebn ih za pora vn avo n a dan iz kaza fin an čn ega p ol ožaja ob s toj eče obveze. Ko je uči nek č as ovn e vre dno s ti d en ar ja bi s t ven , N LB Sk upin a do loč i rave n rezer vacij z d is kont ira nje m pr ičakovani h den ar ni h tokov po s to pn ji pre d ob davč it vijo , ki od raža tre nu tn e t r žn e s top nje , zna čil ne za obvezn os t. 2.27. Pre vzete f inan čne obve znos ti Finančn e in storit vene garancije Finanč ne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtev ajo, da opr avi d olo čen a pl ači la , s kater im i s e ime tn iku p ovr ne izg uba , ki je n a s tal a, ker do lo čen i dol žnik n i iz ved el pl ači la v pr votn em ali spremenjenem roku dolžniškega ins trum enta. Izdane so bankam, dr ugim finanč nim ins tit ucijam in drugim s trankam k ot obl ika zavarovan ja za kre di te, li mit e in dr u ge b anč ne s t or it ve. Sto ri t ve ne ga ran cij e so p ogo db e, ki o d izdaj ate lja za htevaj o, da op rav i dol oče na p lač ila , s kat er imi s e im et nik u povr n e izgub a, k i je n as ta la , ker iz vajal ec s t or itev n i izpo lni l pogodbenih ob v eznosti. Fin an čn e in s to ri t ve ne g aran ci je se n a da t um izda je pr ipozn ajo p o poš teni v red no s ti , ki je o bič ajn o evid en tira na kot zne sek p rej eti h proviz ij. P reje te prov izije s e pr en aš ajo v izkaz pos lovn eg a izid a skozi živl jen js ko dobo p og odb e z me tod o lin ear n ega r azme jevanj a. Po za čet ne m pr ipozn anj u se izd ane g aran ci je v izkazu f in an čn ega p ol ožaja izkazu jejo v vi šin i, k i je v iš ja od: • znes ka začet ne ga pr ip oznan ja , zma nj šan eg a za am or tizac ijo, k i se v o bdo bj u gara nc ije p ri pozna kot pr ih ode k iz proviz ij; ali • prič akovane kr edi tn e izgub e, s kla dn o z us me ri t v ijo v poj as nil u 2.13. Dokumentar ni akreditivi Dok um en tar ni ( in »s t an d by«) akred it iv po me ni p is no ne prek lic no o bvezo akre dit iv ne (ot vor i t ven e) ban ke v ime nu nalogodajalca ( uvo znik a), da bo plača la upravič encu (iz vozni ku) vred no s t dok um ent ov v ok vi r u dol oče ne ga roka: • č e je a kreditiv plačljiv na vpogled, bo plačala na vpogled; in • če je akre dit iv p la člj iv z od ložen im pl ači lom , bo p la čala n a dan zap ad los t i po d pog oje m, d a up ravi čen ec ( iz voznik) pre dloži b an ki do kum en te, k i so s k lad ni s po goj i in rok i, predpisanim i v akreditivu . Obvezn os t s e lah ko prev zam e t udi v o blik i konf ir m aci je (po trd it ve ) akr edi ti va, k i jo obi čajn o n a zaht evo ali po pooblastilu akreditivne ( otvorit vene) banke pre vzame pot rdi lna b an ka. Pot rdi lna b an ka dod at no k obvezi akreditiv ne banke samos tojno prevzame obve znos t do upravičenca, in sice r pod dol očenimi pogoji. Druge prevzete finančn e ob ve znosti Me d dr ug e prev zet e fi nan č ne obvezn os t i so dij o še p rev zete obvezno s ti iz n eč r pan ih k redi tov , ne pok r it i dok um ent ar ni akreditiv i in drugo. Nominaln e pogodbene vrednos t i garancij, dokumen tarnih akr edi ti vov in ne čr pan ih k red itov, ki so s kl enj eni p o tr žnih pog oji h, s e n e pr ipozn ajo v izkazu f in an čn eg a pol ožaja . Pogojne ob v eznosti, pripoz nane v poslo vni zd ružit vi Pog ojn a obvezn os t, pr ipozn an a v pos lov ni zdr u žit vi , se na za čet ku pr ip ozna po p oš t eni v red no s ti . Po zače tn em pr ipozn anj u se iz kazuje p o vi šj em od n as le dnj ih zn es kov: • znes ku , ki bi b il pr ip oznan v s kl ad u z MR S 37 Re zer va cij e, pog ojn e obvezn os t i in po goj na s red s t va, ali • pr vot no p ri pozna nem z nes k u, od ka ter ega s e po p otr ebi odš teje kumulativni znesek prihodk ov , pripoz nanih v skladu z na čeli M S RP 15 P ri ho dki iz p ogo db s k upc i. T a za ht eva ne velja za p ogo db e, ob rač un ane v s k lad u z M SR P 9. 2.28. Davki Da vek od do ho dka je s es ta vl jen iz te kočeg a in o dložen eg a davka od dohodk a. T ekoč i da vek od do ho dka v NLBS kup ini j e obr ač una n po trenutno veljavnih davčnih stopnjah od ugo tovl jenih po zitivnih davč nih o sn ov po sam ezn ih čl ani c . Da včn a s top nja v S loven iji za leto 2021 z na ša 19 % (2020: 19%). T ekoč i in od ložen i dave k s ta pr ip oznan a v izkazu p os lovn ega izida , razen v p ri me r u da vka, k i se n an aš a n a pos lov ne združit ve in na pos tavke, e videntirane nep osredno v kapitalu (odložen i dave k, p ovezan z vre dn ote nje m fi na nč nih s red s tev po po š te ni vr edn os t i, m er je nih p o poš teni v red no s ti p rek drugega vseobsegajočega donosa, z var ov anjem denarnih tokov pre d t veg an jem in a k t uar s ki mi do bič ki al i izgub ami zarad i pokoj nin sk ih n ač r t ov z dol oče nim i zas lu žki , se iz kaže ne pos red no v d r uge m vs eob se gaj oče m don os u). Odl oženi d av ki s e obr aču na vajo p o me todi o bvezno s ti p o bil anc i s tan ja za zač as ne raz like me d vre dn os t jo sr eds tev in obvezn os t i za davč ne n am en e ter n jih ovo knj igovod sko vredn os tjo. Odl ožen a ter ja tev za da vek se p r ipozna za v se o dbi tn e zača sn e razlike, č e je ver jet no , da s e bo v pre dv idl jiv i pr iho dn os t i poj avi l razpo ložlj iv ob da včlj iv do biče k , v brem e kat ere ga bo m og oče uporabiti odbitn e začasne razlik e. T er ja t ve i n obvezno s ti za o dložen i da vek so o bra čun an e po davč nih s topn jah , k i so vel jav ne a li od loč iln o velj avn e ob konc u por očeval skeg a ob dobj a in za kate re s e pr ičak uje , da bo do up ora blj ene v o bd obj u, ko bo t er jat ev povr nj en a in obvezno s t po rav nan a . Pr i tem N LBSk upin a n a vs ak da t um izk az a finančnega polo žaja pregleda knjigov odsk o vrednost ter ja tev za od ložen e dav ke in oce ni raz pol ožlji vos t pr ih odn je ga dob ička, v kor i s t kate reg a se la hko zača sn e razl ike pora ču na jo. T er ja t ve za o dložen i da vek se p ri za čas n ih razli kah iz os labi tev v na ložbe v o dv is ne d r užb e, pr idr u žen e dr užb e in s kup ne pod vig e pr ip oznajo l e, če j e verj et no, d a: • bodo zač asne razl ike odpravlje ne v predvi dljivi prihodnosti in • bo na razp ola go ob da včlj iv do biče k . 198 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sl ovens ka davč na zakon od aja n e do loč a roka za uvel jav lja nje ne pok r ite d avčn e izgub e. V pr im er u po sl ovni h zdr uži tev s e uči nk i odl oženi h dav kov pr ipozn ajo, č e so p ovezani z zača s nim i razli kami in p ren os i v nas lednja obdobja na dan prevzema podjetja ali če nas tanejo zarad i prev zem a. O dl oženi d avk i se p r ipozn ajo s kl adn o z MR S 12. Da vek na f in an čn e s to ri t ve je d avek n a n ado me s ti la, p la čan a za pre dpis an e op rav ljen e f in an čn e s tor it ve (fin an čn e s to ri t ve, ki s o opr oš čen e pla čil a da vka na d oda no v redn os t (z izj em o transakcij z vrednos tnimi papir ji) in stor it ve zav arov alnih pos re dni kov in zas top nikov), pl ača n v Sl ovenij i. D avčn a s top nja z na ša 8,5 % (2020: 8,5 %), d avek s e pl aču je m es eč no. Ker je dave k na f in an čn e s tor i t ve pro me tn i dave k , v rač un ovods ki h izkazih zni žuj e obr aču na ne p ri ho dke. 2.29. Poslov anje v tujem im enu in za t uj račun NLB Skupina ponuja s vojim strankam tudi s torit ve upravljanja pre možen ja . T a s red s t va n is o vk lju čen a v izkaz f ina nč ne ga pol ožaja N LB Sk upin e, s aj n e pre ds ta vl jajo s re ds tev N LB Sk upin e. Pr ih od ki oziro ma o dho dk i iz opr avn in v z vezi z investicij skim i in pomožnimi investicijs kimi s tor it vami in pos li za s t ran ke se v izkazu p os lovn eg a izida p ri pozna jo, ko je s tor it ev opra vl jen a (p oja sn ilo 2.10.). Za te s t or it ve se s tra nkam zar ač una p rovizi ja , ki je r azčle nje na p o pos am ezni h pos t av kah v poj as nil u 4.3.b). Podr obn os t i o pos lovan ju v t u jem im en u in za t uj rač un s o pr eds t av ljen e v po jas n ilu 5.24. Do dat no s o s kl adn o s s lovens ko zakono da jo v poj as ni lu 5.24. za storit ve sprejemanja in posredovanja naročil, izvr ševanja na roči l, g os pod ar jen ja s f in an čni mi in s t r um en ti in s k rb ni š t va fi na nč nih i ns t r um en tov , opra vl jen ih za s tr anke, razč len je ni pod at ki o t er ja t vah i n obvezno s ti h rač un ov , na kate ri h NLB Sk upin a vod i fi nan č na s red s t va s t ran k iz po sre dn iš kega poslovanja. 2.30. Ugodnosti zaposlenih Ugodnos ti zaposlen ih vključujejo: • krat koroč ne za sl užke zap osl en ih (kot s o pla če, n ad om es t ila , regres, doda tek za ločeno življenje in nedenarn e ugodnos ti), • povrač ila s t roš kov za prevoz, pre hra no in n ad om es t ilo za uporabo last nih sredstev , • odp ravnine ob upok ojit vi (po za poslit vene ugodnosti), • druge zaposlit vene ugodnos ti (kot so jubilejne nagrade, del ež za pro s tovoljn o do da tn o po kojnin s ko zavarovanj e) in • v ariabilni del prejemkov . Kra tkoro čn i zas lu žki zap os len ih s e pr ip oznajo v o bd obj u, na ka tere ga s e na na ša jo, in s o v izkazu po sl ovn ega izi da pripoz nani v postavki »Admi nis trativni stroški« . Med drugim vk ljučujejo pri spevke z a pokojninsko i n inva lidsko zavarovan je, k i sk lad no z l okaln o zakono da jo (za delo da jalc a) zna š ajo 8,85 % br u to p lač e. Sk lad no z zakon od ajo s e zapo sl en i upo kojijo p o izpo lni t v i dol oče nih p ogo jev Zakona o p okojn in skem i n invali ds kem zavarovan ju ( ZPIZ) in s o upra vi čen i do od prav ni ne ob upo kojit vi v en kr at nem z ne sk u. Zap os len i so u prav iče ni t ud i do ju bil ejn e na grad e za vs aki h des et l et s lu žbovan ja v NLB . T e obvezn os t i so iz mer j ene v v iš in i se dan je vr edn os t i pr ih odn jih izda t kov , up oš t evaje ra s t pr ih odn jih p lač i n dr ug e pog oje , ki s e por azdeli jo n a ugo dn os ti za za pos le ne izp rete kl e in pr ih od nje d elov ne do be. St roš ki s lu žbovan ja s o v izkaz pos lovn eg a izid a vkl ju čen i v pos t av ko »Admi ni s tra ti vn i s tro šk i« kot s t roš ki d ela , m ed tem ko so ob res t i za obvezno s ti iz o dpr avn in o b upo kojit vi in jub ile jne n ag rade p r ipozn ane v v r s tic i » Odh od ki za ob res t i in po dob ni o dho dk i« . T e o bre s ti p om eni jo s prem em bo sedanje vredn ost i obv eznost i, ki nas tane zaradi približev anja zapadlost i v plačilo. Z a po zaposlit vene ugodnos ti s o akt uars ki dobički ali iz gube zaradi sprememb ak tuar sk ih predposta vk in izku s t vene pr il ago di t ve (razlike m ed de jan sk im i in predvidenimi iz plačili i z aktuar skih izračuno v) pripo znani v dr ug em vs eo bs ega joč em do nos u v v rs tici » Ak t u ar sk i či s ti dob ičk i/izgu be za p okojni ns ke pro gram e « in n is o nikol i pre raz vr š čen i v izkaz pos lov neg a izid a. A k t uar s ki d obi čki in izgub e, k i se n an aš ajo n a dr u ge ug odn os t i zapo sl eni h, se v izkazu p os lovn eg a izid a pr ipozn ajo kot s t roš ki d ela . Obvezn os t i za kra tkoro čn e zas lu žke zapos le nih s o v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a vk lju čen e v po s tav ko »Dr u ge obvezno s ti « , me dt em ko so obvezn os t i za pozapo sl it vene ugodnos ti in dru ge zaposlit vene ugodnos ti ( jubilejne nagrade) vključene v po stavko »Re zervacije« . Zasl užk i zap os len cev se v p r ime r u po sl ovne zd r uži t ve pr ipozn ajo i n izme ri jo v s kla du z M R S 19 Zas luž ki zap os len cev in ne p o po š ten i vre dn os t i. 2.31. D elniš ki kapital Dividend e na na v adne del nice Div id end e na n ava dn e deln ice zn ižu jej o kapit al v ob dob ju , v katerem so jih odobrili las tn iki NLB. Last ne delnice Če NLB al i dr ug a čla nica N LB Sk upi ne z n aku pom p r ido bi del nice N LB , se d an o na dom es t il o pr ikaže kot la s tn e del nice in zni žuj e kapit al. P ri p oznej ši p rod aji l as t nih d eln ic s e prej eto na dom es t il o pr ipozn a v kapit alu . Za del nice N LB , ki j ih pr id obi bod is i NLB s am a bod is i dr ug a dr už ba , čla nic a NLB S kupi ne, obl iku je NLB re zer ve za l as t ne d eleže v kap ita lu . St roš ki izd aje n ovih de lni c St roš ki , ne pos red no p ovezani z izda jo n ovih de lni c , so pripoznani v kapitalu k ot z nižanje kapitalskih rez er v. 2.32. Poročanje po s egmen tih O pos lov nih s eg me nt ih se p oro ča n a na čin , s kl ade n not ran jem u p oro čanj u Up rav i Ba nke, k i je iz vr š ni o rga n in s prej em a odl oči t ve o p orazd eli t v i sre ds t ev ter o cen juj e uspe šnos t posam eznega segmen ta. T ra ns akcij e me d org anizac ij sk imi e no tam i (OE) s o vode ne po ob ičaj nih p og ojih p os lovanj a. O br es t ni pr ih od ki s o me d OE zn otr aj m at ičn e ba nke (NLB) r azpor ejen i ob u pora bi int er nih t ran s fe rn ih ce n in pr ikazan i v pos t avk i n eto ob res t ni pr ih odk i pos am ezn e OE . Ne to ne obr es t ni pr ih od ki s e pr ipi š ejo OE , ki d ejan s ko oprav i s to ri tev, iz k ate re pr ih odk i izh aja jo. Nep os red ni s t roš ki s e pr ipi š ejo s egm en t u, k i je n epo sre dn o pov ez an z opravljeno storit vijo, posredni stroški s toritev , ki ji h s tor it veni c en tr i opr avl jaj o za prof it n e cen tre, s e pr av tako pr ipi š ejo s egm en t u, za kat ere ga je s t or itev o pra vlj ena , režij sk i s t roš ki p a se d eli jo po d ogovor je nih s pl oš nih k lj uči h . Eks t er ni n eto p ri ho dki s o n eto p ri ho dki N LB Sk upin e v kons oli dira ne m izkazu pos lov ne ga izid a. D avek iz d oh odka s e ne raz pore ja m ed s egm en te. S eg me nt na a nal iza NLB S kupi ne je pre ds t av ljen a v po ja sn ilu 7.a). Sk lad no z M S RP 8 s e pos lovan je NL B Sk upin e raz v rš ča v nas lednje segme nte: poslovanje s prebivalst vom v Sloveniji, pos lovan je s po dj etj i in inves t ic ijs ko ban čn iš t vo v Sl ovenij i, s tra te šk i t uji t rgi , f ina nč ni t rgi v S loven iji , ne s tra te ške dr u žbe i n os tale dejavnos ti. 2.33. Pomembnejše računov odske usm erit v e in ocene Za pri pra vo rač unovo ds kih iz kazov NLB Sku pin e so p otr ebn e usmeri t ve, predpostavke , ocene in presoja poslov odst va. NLB S kup ina s pr ejem a u sm er it ve in pre dpo s ta vke, ki b od o vpl ival e na izkazan a sr ed s t va in o bveznos ti v pr ih od nje m obr aču ns kem le t u. Vse o cen e in pre dp os ta vke so s kl adn o z MS R P na jbo ljš e oce ne , iz vede ne v s kl ad u z velja vn imi s tan da rdi . Oce ne in p red pos t av ke tem elji jo n a na čel u del ujo če ga po dje tja , n a pre tek lih izk uš nj ah in dr u gih dejavnik ih, vklj učno s pričakovanji glede prihodnjih dogo dko v . 199 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo a) Osl abi t ve pos oji l in te rja tev NLB Skupina spremlja in preverja k ako vost por t felja posojil, tako na p os am ičn i kot por t f elj sk i rav ni , zarad i tekoč ega ocenjev anja potrebne višine popr avk ov vr ednosti za pr ičakovan e kre dit n e izgube . Za pos ami čn o pom em bn a fi na nč na s red s t va, raz vr š če na v s kup in o 3, NLB S kupi na oblikuje individ ualne oslabit ve. Razvr s titev temelji na inf or ma cij i o pos la bš anj u pl ačil ne s po so bno s ti a li f in anč ni h težavah dolžnika ali drugih pom embnih dejs t vih . Individ ualne ocene so priprav ljene na podlagi pričakova nih diskontiranih den ar ni h tokov iz pos lovan ja in / ali pr iča kovanih po pla čil iz zava rovan ja . Fin an čn a s red s t va , ki s o raz vr š čen a v s kup ino 1 a li 2 ozirom a v sk upin o 3, ven da r ne pr es ega jo m eje m at er ialn os t i, s e slabijo skupin sko. Pričak ov ane kreditn e iz gube se v tej skupini finan čnih sreds tev ocenjujejo na podlagi pr ičako vanih vre dno s ti kazal nikov t ve gan ja, k i s o ocen je ni n a pod lag i his torič nih podat ko v in prihodnjih m akroekonoms kih na povedi za t r i loč ene s cen ar ij e. M ode li, k i se u po rabl jajo za ocenjevanje pričako vanih vrednosti kazalnik ov t veganja, se redno prev erjajo na podatk ih preteklega leta ( »b ack -tes ting«) in te s tir ajo (»valida ti on «), z na me no m, d a so o cen e izgub č im bolj realne. NLB S kup ina iz va ja re dna t es t iran ja izj emn ih s it ua cij kot d el no rm at iv ne ga pr i s top a k pos topk u IC A A P , kj er s e tr il etn i fi na nč ni pl an pr eizku š a za ne ugo dne o koliš č ine . Izbran i s tre sn i s cen ar ij n apoved uj e ne ugo dn e gos po dar s ke razme re v luči podaljšan ja pandemije covida-19. Kar zadeva kre di tn o t veg an je, im a sc en ar ij n eug ode n vp liv n a ver jet no s t na s tan ka ne pla čil a (pr en os sr ed s tev iz do nos ni h v ne don os na) in s to pn jo izgub e (p ri čakovane izgu be p o nas tanku neplačila ). Poleg tega je predvideno poslabšanje kre dit n e kakov os t i zno tra j sk upin e do no sn ih s red s tev. Na podlagi obs toječih izpostav ljenos ti (predpos tavka stat ične bilance st anja) se oblikujejo dodatn e oslabit ve in rez er vacije za pr ičakovan e kre dit ne izg ube n a ob s toj eče m ne don os ne m por t felj u in n ovem ne don os ne m por t f elj u ter n a pr eos t ale m delujočem por t felju. Rezu lt at i s tre sn eg a sc en ar ija za NLB S ku pin o kažejo poveča nje o sl abi tev v pr vem le t u s tre sa za 139,6 m ili jon a EUR (pr im er lj ivi s ce nar i j v 2020: 134,7 mil ijo na EU R) in poveč anj e pok r it ja kr edi tn ega p or t f elj a z os labi t va mi za 0,98 od s tot ne toč ke (2020: 0,90 od s tot ne to čke). b) Poštene vrednosti fin ančnih ins trumen tov Poš t en e vred no s ti f in an čn ih in s tr u me ntov, s kater im i se t rgu je na a k ti vn em tr gu , se d olo či jo na p odl agi o bja vlj en e tr ž ne cen e na d at um p oro čan ja, t o je n a pod lag i cen e, ki p om en i najboljše povp rašev anje po finančnih sreds t vih, o ziroma na p odl agi ce ne , ki po me ni n ajb ol jš o pon ud bo za f in anč ne obvez no s t i. Poš t en e vred no s ti f in an čn ih in s tr u me ntov, s kater im i se n e trg uj e na ak tiv ne m trg u, s e do lo čij o z mo del i vre dno ten ja . Ti v klj uč uje jo pr im er ja vo s cen ami p r i zadn jih op rav lje nih transakcijah, uporabo mo dela diskontiranih prih odnjih den ar ni h tokov , vre dno ten je n a pod lag i pr im er lji vih p odj et ij in dr u ge n ajp ogo s tej še m eto de v redn ot enj a. T i mo de li vre dno ten ja po n aj bol jš i oce ni o draža jo tr žne raz me re na dan m er je nja , ki p a se l ah ko razliku jej o od t r žni h razm er pr ed tem d nem a li po n jem . N a da tu m izkaza fi nan čn eg a po ložaja je po sl ovods t vo prever il o vse u po rabl jen e mo de le, da b i zagot ovilo , da us trezn o od ražaj o tr ž ne razm er e – vk lju čn o z upo š tevan jem re la ti vn e lik v idn os t i trg a in us trezn os t i upo rab ljen ih k redi tn ih pr ib it kov . S pr eme mb e oce ne g led e teh dej avn ikov bi lah ko vpl ival e na p oroč ano p oš t en o vre dno s t fin ančnih ins t rum entov , namenjen ih trgovanju, in finanč nih sre ds t ev , mer j eni h po po š ten i vr edn os t i pre k dr ug ega vseobsegajočega donosa. V let u 2020 s e je vol at iln os t ce n na raz lič nih t rgih p oveča la s ši rj enj em pa nd em ije cov ida -19. Po sl edi čn o se j e NLB Skupina odloč ila za prodajo nekaterih vrednos tn ih papirjev s poveča nim k red it nim p r ibit kom kot del s voj e s tr ate gij e upravljanja s kreditnim t veganjem . V ečina teh vrednos tnih pap ir jev je bi la raz v r šče na v s ku pin o za me rj enj e po p oš te ni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (NL B Sk upin a 250.297 t is oč EUR i n NLB 222.586 t is oč EUR ), me dt em ko je bilo prodanih vrednos tih papirjev , merjenih po odplačni vre dno s ti , 120.131 ti so č EUR . R ea lizira n dob iček iz n as lova pro daj e vre dno s tn ih pa pir jev je za N LB Sk upi no zn aš al 17.815 ti so č EUR in za NL B 17.096 tiso č EUR ( poj as nil o 4.4.). Zaradi povečane pogostos ti in vrednos ti prodaj vrednos t nih papirjev , merjenih po odplačn i vrednos ti, je NLB Skupina pon ovn o oce nil a, a li je p ri šl o do s pre me mb p os lovn ega modela upravljan ja finanč nih sreds tev . Pr odaje so bile izvr šen e zaradi povečanja kreditnega t veganja fin ančnih sre ds t ev in so s k lad ne s p os lovn im m ode lom , kat ere ga ci lj je posedovanje z namenom prid obivanja pogodbenih denar nih tokov . Kre dit no t vega nje f in an čn eg a sr eds t va je n amr eč pomem bno za presojo sposobnos ti pr idobivanja pogodbenih denar nih tok ov . Ak tiv nos ti upravljanja kredit nega t veganja, namen jene minimiziranju potencialnih kredi tnih iz gub zaradi pos la bš anj a kre dit n e k valit ete , so v klj uče ne v t ovr s ten poslovni model. Vse prod aje s o bi le iz ved en e kot odziv n a razm ere v z vezi s covid om -19, p ovečan o bs eg pr oda je pa s e v bo do če ne pr ičak uj e. Pr ih odn ji ob se g prod aj b o pre dvi dom a ni žji ta ko po pogos tos ti kot tudi po vrednos ti . Posledično ni bilo narejenih sp rem em b v pos lov ne m mo del u. Poš t en e vred no s ti iz ve den ih f in anč ni h ins tr um en tov se dol oča jo n a pod lag i tr ž nih p oda t kov skla dn o s sp reje to me tod olo gij o vre dno ten ja f in anč ni h ins tr um en tov NLB Sk upin e. Pr i v redn ot enj u se u por ablj ajo t r žn i te čaji va lu t, tr ž ne o bres tne m er e, kr iv ul je do no sov in k ri v ulje vo la til nos ti po n ače lu pr es eka trg a (»Ma rket S n aps ho t«). Dnev no s e ob 16. ur i s hra nij o tr žni po da tk i, k i se p ozneje u por abi jo za izrač un p oš te nih v red no s ti (»M ar ket V al ue « , NPV ) fin an čn ih ins tr umentov . Za vrednotenje NLB Skupina uporablja tr žne kr ivulje donos ov , upoš teva pa tudi kredit no t veganje nasprotne strank e. Hie rar hij a f ina nč nih i ns t r um en tov gle de n a do loč itev p oš t eni h vre dno s ti j e razk ri ta v po jas n ilu 6.5. c) Oslabit ev naložb v k apital odvisnih druž b, pridruženih druž b in skupnih podvigov Proces identifikacije in ocenjevanja oslabitev odvisnih in pr idr u ženi h dr užb t er s kup nih p od vig ov je po s voji za sn ovi ne go tov, sa j n apove d ovan je d en ar n ih t okov za ht eva izdat n o upo rabo o cen , k i so kot ta ke obč ut lji ve za vkl juč en e predpostavke. Pregled oslabitev pomeni k ar najboljšo oceno poslov odst va o naslednjih predpostavkah in dejst vih: • Prih od nji d en ar ni to kovi pos am ezni h na ložb s o ocen je ni den ar ni t okovi za ob dobj a, za kat era o bs ta jaj o sp reje ti pos lov ni pl an i. O cen jen i den ar ni t okovi za s tr ate ške č lan ice tem el jijo n a pe tl etn ih p os lovn ih pl ani h, za n es t ra teš ke čla nic e pa n a ob dobj u, s k lad nem s s tra teg ijo d ezinves t ira nja . Pos lovn i pl ani p os am eznih d r užb t em elji jo n a oce ni pr ih odn jih g osp od ar sk ih razm er , ki bo do v pli vale n a poslovanje in k ak ovost kreditne ga por t felja pos amezne članice . • Stopn ja s ta biln e ra s ti d en ar nih t okov v obdo bj u, k i sl edi sp reje tim p os lovn im p lan om , je o cen jen a na 2,6 d o 3,7 % . • C iljne s topnje kapitalske ustreznos ti posam ezne banke so pre dvi den e v vi ši ni o d 14 do 17 % . • Diskon tn a s to pn ja, k i je bi la pr id ob ljen a po m od el u C APM 200 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Akt uarske pr edpostavke Diskontna stopn ja 0,5 % - 4,3 % 0,3 % - 4,0 % 0,6 % 0,3 % Ra s t pl ač v s kl ad u s koe fi ci en tom i nf la cij e, n ap red ovan ji in ra s t jo pl ač g le de n a pre te čen o de lov no d ob o 1,8 % - 4,8 % 1,0 % - 4,0 % 2,5 % - 3,0 % 2,6 % - 3,0 % Ostale predpostavke Število z aposlenih, upravičenih do i zplačila ugodnosti 7.014 7.996 2.444 2.572 (»Capi tal A s s et Pr ici ng M od el«) in s e je u por abil a za dis kont ira nje p r iho dnj ih de na rn ih to kov , t eme lji n a kon cept u st roškov kapitala posamezne naložbe. Diskontna s topnja izraža v pli v vr s te f in an čn ih in g os pod ar sk ih s pre me nlj iv k, vk lju čn o z ne t veg an o obre s tn o m ero in p rem ijo za t vega nje . Vredn os ti u po rabl jen ih s prem en lj ivk v č as u nih aj o in so z una j na dzora p os lovods t va. D is kont ne s topn je s o upo rab ljen e v vi ši ni o d 9,66 do 15,88 % ( 31. dec emb er 2020: od 9,66 do 15,88 %). Za st ra teš ke čl anic e NLB S kup ine v l et ih 2021 in 2020 n is o bili ugotovljeni znaki oslabit ve kapitalskih naložb. NLB je v l et u 2021 os lab ila kap ita ls ke nal ožbe v n es t rat eš ke dr užb e v s kup ni vr edn os t i 458 ti so č EUR (2020: 582 t is oč EU R). d) Ugodnosti zaposlenih Obvezn os t i za neka ter e ugo dno s ti za pos le nih izr ač una neodvisni akt uar . Pomembnejše predpostavk e, upor abljene pr i ak t ua rs kem izra ču nu , s o: NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 Diskontna stopnja Ras t plač Diskontna stopnja Ras t plač +0,5 o .t. - 0,5 o.t. + 0,5 o.t. - 0,5 o.t. +0,5 o.t. - 0,5 o.t. +0,5 o.t. - 0,5 o.t. Vpli v na r ezer vac ije za u go dn os t i zap os le nih iz na s lova o dpr av ni n (v %) (5,3) 5,7 5,5 (5,1) (5,1) 5,5 5,5 (5,2) NLB Skupina NLB 31. 12. 2020 Disk ontna stopnja Ras t plač Diskontna stopnja Rast plač +0,5 o .t. - 0,5 o.t. + 0,5 o.t. - 0,5 o.t. +0,5 o.t. - 0,5 o.t. +0,5 o.t. - 0,5 o.t. Vpli v na r ezer vac ije za u go dn os t i zap os le nih iz na s lova o dpr av ni n (v %) (4,9) 3,8 5,3 (4,8) (5,2) 3,4 5,6 (5,3) Analiza občutljivosti pomembn ejših aktuar skih predpostavk za poz aposlit vene ugodnosti Upo š teva s e, da je n aj nižj a dis kon tn a s top nja 0 % . An aliza je p r ipra vlj en a na n ač in , da up oš t eva spr em emb o en e pred pos tavke v v iš ini 0,5 o ds t otn e to čke, m edt em ko vs e os tale predposta vke ostanejo nesp remenjene. 201 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo e) Davki NLBS kup ina p os lu je v dr žavah z razli čn o zakono daj o. Pod lag a za pr ipozn anj e odl oženih t er ja tev za da vke po s ta nj u na d an 31. de cem bra 2021 s o n apoved i pr iho dn jih do bič kov in n ači n, s ka ter im s i bo NL BSk upin a pov rn ila n al ožbo v sredst vo. Spremembe pr edpostavk glede pr edvidene povr n it ve n al ožbe al i sp rem em be v n apove dih do bič ka lah ko pom en ijo p ri pozna nje t er ja tev za odl ožen e dav ke ali od pra vo ter ja tev za od ložen e dav ke, ki j ih je NLBS ku pin a ob likovala v pre tek los t i. Če b i se n ap ovedi do bič ka za NLB , upo rabl jen e za ocen o zn es ka odlože nih t er ja tev za dave k , za kater e se pričakuje, da bodo odpravljen e v predvidljivi prihodn ost i (to je v p eti h let ih) sp rem en ile za 10 % , bi se o cen jen i zn ese k odl oženi h ter ja tev za da vek sp rem en il za pr ib ližn o 3,2 mi lijo na EUR (p oja s nili4 .16. in 5.17.). 2.34. Imp lementacija novih ali spremenjenih mednarodnih s tandardov računo v odsk ega poroč anja V pos lov nem l et u je N LB Sk upin a vp el jal a vse n ove in dop oln jen e s ta nd arde t er po jas n ila , ki s t a jih izda la O dbo r za mednarodne računovodske stan darde (v nadaljevanju: OMR S) in Odbor z a pojasnjevanje mednarodnih s tandardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: OPMSRP), ki jih je EU p otr dil a in kate ri h upo rab a je obvezn a za let no poro čeval sko ob dob je, k i se zač ne 1. j an uar ja 2021. v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Ak tuar ski dobički ali izgube z aradi spremem be finanč nih akt uars kih predpostavk 251 606 292 473 Ak tuar ski dobički ali izgube z aradi spremem be demograf skih ak tuar skih predpostavk (1.211) 134 151 200 Ak tuar ski dobički ali izgube z aradi izkušenj (417) 138 (558) 27 Skupaj aktuarski dobički in izgube v obdobju (1.377) 878 (115) 700 Povpre čn o ut ežen o tra janj e obvezno st i v let ih NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Pozap os li t ven e ug od no s ti 9,4 - 19,0 10,5 - 18,7 11,0 11,1 Razčlenit ve aktuars kih dobičk ov in izgub po zaposlit venih ugodnosti glede na vzrok Računovodski standardi ter dopolnit ve in pojasnila k obstoječim s tandardom, ki velj ajo od vključno 1. j anuarja 2021 ter j ih je E U po trdi la in N LB Sku pin a vpe ljal a • MSR P 4 (dopo lni tev) – Zavaroval ne p ogo db e – zača sna izje ma u pora be M SR P 9 vel ja za let n a obd obj a, k i se zač ne jo 1. jan ua rj a 2021 ali p ozneje . T re nu tn o M SR P 4 zaht eva, da zavaro valnice uporabljajo MSR P 9 – Finančni instrumenti od 1. ja nu ar ja 2021, do pol ni tev pa ji m om ogo ča o dloži tev upo rab e MS RP 9, i n si cer do l et ne ga ob dob ja, k i s e začn e 1. jan ua rj a 2023 ali p ozneje . Dop oln it ev ne bo i me la vp li va na rač un ovods ke izkaze NLB Sk upin e in N LB . • MS RP 9 (dop oln itev), M R S 39 (dopo lni tev), M SR P 7 (dopol ni tev), M SR P 4 (dopo lni tev) in M SR P 16 (dop oln itev) – Re for ma re fe ren čni h obre s tn ih me r – faza 2 velja jo za le tn a obd obj a, k i se za čn ejo 1. ja nu ar ja 2021 ali p oznej e, pr i čem er j e dovolj en a zgodn ejš a up ora ba . V na sp rot ju s fazo 1, k jer s e je obravnavala problematik a vpliv a r eforme na računo vodsk o poročanje v obdobju pred zamenjavo obstoječe referenčn e me re, s e faza 2 os red otoč a na p robl em at iko vp liva n a rač un ovods ko poro čan je v ob dob ju , ko se ob s toje ča referenčna obrestna mera nadomes ti z netvegano obrestn o me ro. Do pol ni tev faze 2 vk lj uč uje p rak t ičn o izje mo, k i narekuje, da se spremembe pogodb ali sprememb e den ar ni h tokov , ki s o nep os red no zah tevan e z refo r mo, obravnavajo k ot spremembe sprem enljivih obrest nih mer , tore j en akovred no gi ban ju t r žn ih ob res t ni h me r . Pra k ti čn a izjema se zahtev a tudi za subjekte, ki uporabljajo MS RP 4 Zavarovaln e po god be te r hk rat i iz v zet je po M S RP 9 – Finančni instrumenti (in za to up ora blj ajo M RS 39 – Finančni inst rumenti: Pripoznav anje in merjenje ), in M SR P 16 – Najemi , za sp rem em be n aje mov zara di re for me I BO R . Do pol nit ev dovoljuje spremembe pr i določanju varo vanja pred t veg an jem in d oku me nt acij i za varovanj e pre d t veg anj i, kot je pre dpi sa no z o bem a , MS RP 9 i n MR S 39, br ez pre kin it ve razm er ja varovan ja pre d t ve gan ji . Dop oln it ev MS RP 7 – Finančni instrumenti: r azkritja zahteva, da podjetja razkrijejo inf or ma cij e o novi h t veg an jih in o t em , kako upra vlj ajo prehod na altern ativne referenčn e obrestn e mere. Dopolnit ve refo rm e ref ere nč nih o bre s tn ih me r – faze 2 s e nan a šaj o zgolj na s pre me mb e f ina nč nih i ns t r um en tov in razm er ij va rovanja pre d t veg an jem . D oda tn e in for m aci je o refo r mi ref ere nč ne obr es t ne m ere s o na vede ne v p oja sn il u 5.5.d). Računovodski standardi ter dopolnit ve in pojasnila k obs to ječ im s ta nda rdom , ki j ih je E U po trdi la in j ih NLB Skupina ni predčasno vpeljala Novih in dopolnjenih računovodskih stan dardov ter poj as nil , ki j ih je EU p otrd ila i n kater ih u por aba n i obvezn a za let no p oro čevals ko obd obj e, ki s e zač ne 1. ja nu ar ja 2021, NLB S kup ina n i pre dča sn o vp el jala . Pr ič aku je se , da ti s tan da rdi te r dop oln it ve in poj as nil a ne b od o pom em bn o vpl ivali n a kon so lidi ran e rač un ovods ke izkaze NLB Sk upin e v pr ih odn jih p oro čevals ki h obd obj ih in n a pre dvi den e priho dnje transakcije. NLB Skupina načr tuje sprejetje n ovih in do pol nje nih r aču novod s kih s t an dard ov ter p oja sn il, na vede nih v n ad alj evanju , za le tn o por očeval sko ob dob je, k i se b o začel o z da t umo m zače tka velj avn os t i le - teh a li pozn eje. 202 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo • MSR P 3 (dopo lni t ve) – Pos lov ne zdr už it ve – skl icevan je na temeljn i okvir v elj a za let na o bd obja , ki s e zač ne jo 1. jan ua rj a 2022 ali p ozneje . Dop oln it ve pos od ablj ajo sk licevan je v M SR P 3 n a tem el jni o k vi r za rač unovo ds ko poro čan je, n e da b i sp rem eni le ra ču novod ske zah teve za poslovne z družit ve. Poleg tega dopolnitve dodajo izjemo od na čel a pr ipozn avan ja obvezn os t i in po goj nih o bveznos ti v ok v ir u MR S 37 – R eze r vaci je , pog oj ne obvez nos t i in p ogo jn a sre ds t va ali OPM S RP 21 – D a jat ve . Sprememb e pojasnjujejo tu di ob s toj eče s m er nic e za pog ojn a sr eds t va. • MRS 16 (dop oln it ev) – Opre dm et ena o sn ovna s red s t va – Prihodki pred predvid eno upor abo velja za le tn a ob dobj a, ki s e začn ejo 1. j an uar ja 2022 a li pozn eje. D op oln itev prepo veduje, da se od nabavne vrednosti postavke opredmetenih os novnih sreds tev odšt ejejo k akrš nikoli pr ih odk i od p roda je pr oiz ved eni h pred me tov , me dt em ko se s red s t vo pri pra vlj a za nam er avan o upo rabo . Pr iho dk i od pr oda je ta kih p redm et ov in s tr oš ki nj ih ove izdela ve se pr ipozn ajo v p os lovn em izi du . Dop oln it ev tu di po ja sn juj e, da po dje tj e pr i oce ni te hn ičn e in f izič ne u čin kovito s ti sre ds t va »pr eizku š a, al i sre ds t vo pra viln o de lu je « . Fi nan čn a us pe šn os t s re ds t va za to ocen o ni p om em bn a. D opo lni tev dod at no za hteva lo čen o razk r it je zn es kov prih od kov in s tro škov v z vezi s pro iz vede nim i pr edm et i, k i ni so rez ul tat obi čajn ih de jav no s ti p odj et ja. R azk ri ti j e tre ba t ud i vr s ti co v izkazu vs eo bse ga joče ga d ono sa , kj er je v kl juč en izku piče k . NLB S kup ina i n NLB n e pr ičak uj eta v pli va na nj un e ra č un ovo d s ke i zkaze . • MRS 37 (dop oln it ve) – Rezer vacij e, p ogo jn e obvezn os ti i n pogojna sredst va : K očljive po godbe – st roš ki izpo ln jeva nja pogodbe v elj a za let na o bd obja , ki s e zač ne jo 1. jan ua rj a 2022 ali p ozneje . Dop oln it ve sp rem inj ajo s t and ard gle de s t roš kov , k i jih m or a pod jet je v klj uči ti kot s t roš ke izpo lnj evanja p ogo db e pr i oce ni , ali je p ogo db a kočlj iva . Dopolnit ve pojasn jujejo, da »strošk i izpolnjev anja pogodbe « vk lju ču jejo » s tro ške, k i se n an aš ajo n ep os redn o n a pog odb o « . Ti s t roš k i so l ahko do da tn i s tro šk i izpo lni t ve pog odb e ali r azpo redi tev dr u gih s t roš kov , ki se n an aš aj o ne pos red no n a izpo ln jevanj e pog odb . NLB S kup ina i n NLB ne p ri čaku jet a vpl iva n a nj une r ač unovod s ke izkaze. • L et ne do pol ni t ve M SR P 2018–2020 velj ajo za l etn a ob dob ja , ki s e začn ejo 1. j an uar ja 2022 a li pozn eje. D op oln itev M S RP 9 poj as nj uje, ka ter e provizi je in s t roš ke je t reba v kl ju čit i v tes t »10 o ds to tkov« za odpr avo pr ip oznan ja f in anč ne obvezno s ti . Do po lni tev M SR P 16 – Najemi iz pr im er a odst rani pona zorite v povr ačila najemodaja lcu iz boljšav sre ds t ev v na jem u , da bi o dpra vil i mo rebi tn o zm edo g le de obr avn ave s po db ud za na jem . D opo ln itev M SR P 1 – Pr va uporaba Mednar odnih standar dov rač uno vodsk ega poro ča nja d ovolju je o dvi sn i dr u žbi, k i pr vi č začn e upo rab lja ti M SR P pozn eje kot obv lad uj oče p odj et je, da m er i kum ul at iv ne te čaj ne raz like z upo rab o zne skov , vk lju čen ih v kons oli dira ne ra ču novod ske izkaze obvl ad ujo čeg a po djet ja , na p odl agi d at um a pr eho da o bvlad uj oče ga po dj etj a na M S R P. Do pol nit ev MR S 41 – Km et i js t vo odpravlja zahtev o po izkl juč it vi de na rn ih to kov obda včit ve pr i me rj enj u po š ten e vre dno s ti b iol oš kega s red s t va z u pora bo te hn ike se dan je vre dno s ti . Do po lni tev je n am enj en a us kl adi t v i z zaht evo s tan da rda p o dis kont ira nju d en ar nih t okov po ob davč it vi . Sl edn je bo za gotov ilo s kl adn os t z za htevam i M SR P 13 – Merjenje p oštene vred nosti . NLB Sku pin a in NLB n e pr ičak uj eta v pli va na nj un e rač un ovods ke izkaze. • MSR P 17 (nov s tan da rd in do po lni t ve) – Zavaroval ne pogodbe v elj a za let na o bd obja , ki s e zač ne jo 1. jan ua rj a 2023 ali p ozneje . Novi s t an dard za gota vlj a cel ovit, n a na čeli h tem el ječ o k vir za m er je nje i n pre ds ta vi tev vs eh za varovalni h pog odb . Sta nd ard b o na dom es t il M SR P 4 – Zavarova lne pogodbe in zahteva , da se za varovaln e po god be m er ijo z upo š tevan jem t ren ut ni h dej an sk ih de nar n ih tokov in d a se p ri ho dki p ri pozna jo s ko zi cel otn o ob dob je iz vaj anj a s tor it ve. Do da tn o izdan e do pol nit ve MS R P 17 poe no s tav lja jo ne kater e zaht eve in poj as nil a f ina nč ne u sp eš no s ti t er zagot av ljaj o dod at ne o laj ša ve ob pr eho du z n am en om zmanjš anja k omplek sn ost i ob pr vi uporabi stan darda. NLB S kup ina i n NLB n e pr ičak uj eta v pli va na nj un e ra č un ovo d s ke i zkaze . • MSR P 16 (dopo lni tev) – Pr ila god it ve na jem ni n v z vezi s COVID -19 p o 30. jun ij u 2021 velj a za let na o bdo bja , ki s e začn ejo 1. a pr ila 2021 a li pozn eje. D op oln itev p oda ljš u je možn os t u por abe p rak t ičn e izje me za e no l eto. U por abl ja se za konce si je za na jem ni no, p ri ka ter ih kak r šn okoli z nižan je na jem nin e vp liva s am o na p la čil a, k i so p r vot no za pad la 30. jun ija 2022 a li pr ej, ve nd ar le če s o izp oln jen i po goji za upo rab o prak tič ne izj em e. Do pol nit ev ne v pli va na ra ču novod ske izkaze NLB S ku pin e in NLB . Računovodski standardi ter dopolnit ve in pojasnila k obstoječim s tandardom, ki jih EU še ni potrdi la • MRS 1 ( dopolnite v in od log datuma uvelj avit ve ) – Pre ds t av lja n je ra čunovo d ski h izkazov : raz v r šča nj e obvez nosti med kratkoroč ne ali nekratk oročne v elj a za let na o bd obja , k i se zač ne jo 1. jan ua r ja 2023 ali p oznej e. Dop oln it ev poj as nj uje, d a so o bveznos ti raz v rš če ne m ed kra tkoro čn e ali d olg oro čn e, od vis n o od pr avi c , ki o bs ta jajo na kon cu p oro čevals kega o bd obja . Na r az vr s t itev n e vpl ivaj o pr ičakovanj a pos lovod s t va ali do god ki po d at um u poro čan ja . Do pol nit ev t udi p oja sn ju je, kaj po me ni M R S 1, ko se n an aš a na » po rav na vo obvezno s ti « . NLB S kup ina i n NLB ne p ri čaku jet a vpl iva n a nj une r ač unovod s ke izkaze. • Dopol ni t ve M RS 1 – P red s ta vl ja nj e raču novo ds ki h izkazov i n MSRP stališča 2 – Raz kritja rač uno vodskih usmeritev (v elja za let na o bdo bja , ki s e zač ne jo 1. jan ua rj a 2023 ali p ozneje). Dop oln it ve MR S 1 zah tevajo o d pod jet ij raz kr it je in for m aci j o bis t veni h rač un ovods ki h us me r it va h na me s to razk ri tj a pomembnejših računov odskih usmeritev . Dopo lnit ve MS R P s tal iš ča 2 zago tav lja jo us m er it ve, kako uves ti konce pt bi s t ven os t i v razk r it ja rač un ovods k ih us m er itev. NLB S kup ina i n NLB n e pr ičak uj eta v pli va na nj un e ra č un ovo d s ke i zkaze . • MRS 8 (dop oln it ev) – Rač unov odsk e usmer it ve, sp remembe račun ovod ski h oce n in n apa ke: Op red el it ev račun ovod ski h oce n (velj a za let na o bdo bja , ki s e zač ne jo 1. jan ua rj a 2023 ali p ozneje). D opo lni tev po jas nj uj e, kako naj p odj et ja razlik uje jo m ed s pre me mb ami r aču novod s kih u sm er i tev in s prem em ba mi ra ču novod sk ih o cen . T o raz likovanje je po me mb no, ker s e s prem em be r ač unovo ds kih o cen uporabljajo samo za prihodnj e transakcije in druge dog odke v pr ih od no s ti , me dt em ko se s pre me mb e rač un ovods ki h us me ri tev v s plo šn em u por abl jajo ret ros pek tiv no t u di za pre tek le t ran sa kcije in d r uge p ret ekl e dog odke. N LB Sk upin a in N LB ne p ri čak ujet a vp liva n a nj une r ač unovo ds ke izkaze. • MRS 12 (dop oln it ev) – Dave k iz dob ička: O dlož en i dave k v poveza vi s s red s t v i in obve zno st mi , ki iz haj aj o iz ene tra nsa kcije (vel ja za le tn a obd obj a, k i se za čn ejo 1. ja nu ar ja 2023 ali p ozneje). M RS 12 d olo ča , kako podj et je ob rač un ava dave k iz dob ička, v kl juč no z o dlože nim d av kom, k i pre ds ta vl ja da vek , ki b o pla čan a li povr n jen v p ri ho dno s ti . V dol oče nih o koliš či na h so p odj etj a opr oš čen a pr ipozn anj a 203 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo odl ožene ga d avka , ko pr v ič pr ip oznaj o sre ds t va ali obvezno s ti . Do po lni tev po jas nj uje , da izje ma n e velj a in da morajo podjetja t udi pri takih trans akcijah priznat i odloženi dave k . NLB S kupi na i n NLB n e pr ičak uje ta vp liva n a nj un e rač un ovods ke izkaze. • MSR P 17 (dopo lni tev) – Zavaroval ne p ogo db e: Pr va up orab a M SRP 17 i n M SR P 9 – Pri me rja ln e in for maci je (velja za l etn a ob dob ja , ki s e začn ejo 1. j an uar ja 2023 a li pozne je). Dop oln itev j e pre ho dna m ožn os t in s e n ana š a na p ri me rj aln e inf or ma cij e gle de f in an čni h sre ds t ev , pre ds ta vl jen ih ob zač et ni up orab i MS R P 17. Nam en dop oln it ve je pom o č dr užb am , da s e izogn ejo za čas ni m rač un ovods ki m ne sk lad jem m ed f in an čn im i sre ds t vi in obvezno s tm i iz zavaroval nih p og odb in t ako izbo ljš ajo uporabnos t prim erjalnih infor macij za uporabnike rač un ovods ki h izkazov . N LB Sk upi na in N LB ne p r ičak uje ta vpl iva n a nju ne r aču novod s ke izkaze. 3. Spremembe v sestavi NLB Skupin e Spre me mb e v let u 2021 Spremem be kapitala: • V apri lu 2021 je N LB v prev zem ni p on udb i za pre os ta le del nice Kom erc ijal ne b anke a .d. B e ogra d poveč ala d elež gla soval nih p rav ic s 83,23 % na 87,999 % , p ri dob ila je t u di 15,328 % pre dno s tn ih de lni c . De lež NL B v celo tn em kapi tal u ban ke se j e tako poveča l z 81,42 % na 86,42 % . Poveča nje kapit als ke na ložbe j e bil o pr ipozn ano v v iš in i 23.098 ti so č EUR . • V maju 2021 j e NLB v ja vn i pon ud bi pr id obi la re dne d eln ice Komerc ija lne b an ke a.d . Be ogr ad in p ovečal a del ež gla soval nih p rav ic s 87,999 % na 88,28 % . D ele ž NLB v cel otn em kapi tal u ba nke se j e tako poveč al s 86,42 % n a 86,70 % . Pove čanj e kapit als ke na ložbe j e bil o pr ipozn an o v vi šin i 1.337 ti so č EUR . • V maju 2021 j e NLB pr id obi la pr eos t ale d eln ice m anj ši ns ki h del nič ar jev NLB B an ke a.d . Be og rad in s t em pove čala las tni š t vo v bank i z 99,997 % n a 100 % . Pove čan je kapit als ke na ložbe j e bil o pr ipozn ano v v iš in i 2 ti so č EUR . • Doda tn o vp lač ilo v kap ita ls ke rezer ve z d en ar jem v v iš in i 300 ti so č EUR v R E A M d.o .o., B eo grad za za gota vl jan je rednega obseg a poslovanja. • Ok tob ra 2021 je NLB v d r užb i Ba nkar t d.o .o., Lj ub ljan a poveča la s voj po sl ovni d el ež s 40,08 % na 45,64 % . • Novembra 2021 j e bil a iz vede na p ri poj itev Kom erci jaln e ban ke a.d . Pod gor ic a k NLB B an ki a .d. Po dgo r ica . Komerc ija lna b an ka a.d . Be og rad im a po iz v r še ni pr ip oji t v i v NLB B an ki a .d. P odg or ica kapi tal sko ud ele žbo v v iš ini 23,97 % , m ed tem ko NLB d .d . 75,90 % . • Decem bra 2021 p oveča nje kap ital a z de nar je m v NLB Lea se &Go, le as in g, d .o.o. , Lju blj ana v v iš in i 15.309 ti so č EUR z namenom ures ničevanja leasing st rategije NLB Skupine. • Decem bra 2021 j e NLB s p orav n aln o pog odb o pro daj ne in na kup ne op ci je de lnic N LB B anke s h .a. , Pr iš t in a poveča la del ež la s tn iš t va z 81,21 % na 82,38 % . Povečan je kapi tal ske na ložbe j e bil o pr ipozn ano v v iš in i 223 ti so č EUR . Dr uge spremembe: • Apr ila 2021 je b ila v d r užbi B H - RE d .o.o. , Sa raj evo – u lik v ida cij i zakl juč en a lik v idac ija . S kla dn o s sk le pom s od iš ča je bil a dr už ba izb ri sa na iz s od ne ga reg is t ra . • Septe mb ra 2021 je NL B prod ala 0,002- ods t otn i la s tn iš ki del ež Kome rcij aln e ban ke a.d . B anj a Luka, Kom erci aln i ban ki a .d . Be ogr ad . • Novembra 2021 j e bil v Pr vi Fak t or d .o.o., S ara jevo – u lik v ida cij i, zak lju čen p os to pek l ik v idac ije . Sk lad no s s kl ep om so diš ča j e bila d r užb a izbr is an a iz so dn ega r egi s tr a. • Decem bra 2021 j e Komer cija ln a ban ka a.d . B eog rad p roda la svo jo od vi sn o dr už bo Kome rcij aln a ba nka a.d . B anj a Luka . • Decem bra 2021 j e NLB p roda la s vojo o dvi s no dr u žbo N LB Lea sin g d .o.o., L jub lja na – v lik vidaciji dr užbi NLB Le as e&Go, lea si ng , d.o .o., L jub ljan a . Spre me mb e v let u 2020 Spremem be kapitala: • Decem bra 2020 j e NLB p ri dobi la 83,23- o ds to tn i del ež na vadn ih de lnic Kom erc ijal ne b an ke a.d. B e ogra d, kar pre ds ta vl ja 81,42 % cel otn eg a del eža v ba nk i. • Decem bra 2020 j e NLB p ri dobi la 1 n avad no d eln ico Komerc ija lne b an ke a.d . Ba nja L uka, k i pre ds ta vl ja 0,002- od s tot no u del ežbo v n jen em kap ita lu . • Decem bra 2020 j e NLB v dr u žbi B an kar t d.o.o. , Lj ubl jan a poveča la s voj po sl ovni d el ež z 39,44 % na 40,08 % . • Povečanj e kapita la s konver zijo do lga v v iš in i 1.800 ti so č EUR v NLB Le as in g Pod gor ica d .o.o. – u l ik vi dac iji . Dr uge spremembe: • Apr ila 2020 je N LB us t an ovila n ef in an čn o dr už bo NLB Zav od za upravljanje kulturn e dediščin e, Ljubljana. • Maja 2020 je N LB us t an ovila f i nan čn o dr u žbo N LB Lea se &Go, le as in g, d .o.o. , Lju blj ana . • Maja 2020 s o bil i izpol nje ni v si o dložn i po goji , do loč eni v pog odb i, k i je bi la po dpi sa na v d ecem br u 2019 v o k vi r u sk upn eg a pro dajn eg a po s top ka NLB in KB C In su ran ce NV , s kate ro je NLB p rod ala s voj 50- o ds to tn i del ež v dr u žbi NLB Vi ta d .d. , Lju blj an a (po jas n ilo 4.15.). • Decem bra 2020 j e bil za dr užbo B H - RE d .o.o. , Sa rajevo v sodni regis ter vpisan pr ičetek postop ka likv idacije. • Decem bra 2020 j e NLB p roda la s voji o dvi s ni dr u žbi NLB Lea sin g d .o.o. S araj evo – u lik vi dac iji i n NLB Lea si ng d .o.o. Pod gor ica – u l ik vi dac iji . 204 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 4. Razkri tja k i zk azu poslo vnega izida 4.1. Obres tni pr ihodki in o dhodki Razčl en itev p o vr s ta h sre ds t ev in obvezn os t i Postavka »Negativne o bresti« , ki je razvrščena v postavko »D r ugi p ri ho dki iz o bre s ti i n pod obn i pr ih odk i« , v klj uč uje v gla vn ini o bres ti od c iljn o u sm er je nih o per aci j dol goro čn ejš eg a ref in an cira nja (CU ODR ) v viš in i 3.979 ti so č EUR za NLB Sk upin o in NL B (po jas n ilo 5.15.b). Postavka »Negativne o bresti« , ki je razvrščena v postavko »Drugi odhodki za obresti in podobni odhodki« vključuje obr es t i iz dep ozitov pr i ba nkah in c ent ral nih b an kah v viš in i 11.6 92 ti so č EUR za NLB S ku pin o (2020: 7.178 ti so č EUR) in 8.826 ti so č EUR za NLB (2020: 5.912 t is o č EUR). V klj uč uj e tu di ob res t i iz dep ozitov pr i f in an čni h org aniza cija h v vi šin i 336 ti so č EUR za NLB S kupi no i n NLB (2020: 411 t is oč EUR ) ter ob res ti na vrednos tne papir je z negativ nim donosom , kupljene s premijo v vi šin i 683 ti so č EUR za NLB S ku pin o in NLB ( 2020: 845 ti so č EUR). Dr u gi pr ih odk i iz ob res t i v le tu 2021 n a NLB S ku pin i v vi šin i 809 ti so č EUR s e na na ša jo na o bre s ti v z vezi z v rač ilo m da vka na dod an o vre dno s t od s loven s ke davčn e up rave, m ed tem ko se 341 t is oč EU R na N LB Sk upin i in NLB v l et u 2020 n an aš a na v rač ilo d avka o d doh odka pr avn ih os eb , prej ete ga od ita lij ans ke da včne u pra ve (po jas ni lo 4.16.). v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Prihodki iz obr esti in podobni prihodki Pr ih od ki iz o bre s ti , izr aču na ni z u po rab o me to de e fe k ti vn ih o br es t i 467.500 347.636 170.002 167.611 Krediti stranka m, ki niso ba nke, merjeni po od plačni vred nosti 412.449 312.695 144.081 140.203 Vr ednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 14.049 16.165 10.150 12.736 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga vseobsegajočega donosa 40.347 18.180 11.733 10.704 Krediti bank am, merjeni po odplačni vrednosti 416 383 3.937 3.882 Vpogledne vloge pri bankah in centralnih bankah 239 213 101 86 Drugi prihodki i z obresti in podobni prihodki 10.329 7.552 9.183 7.493 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 4.757 5.408 4.455 5.408 Ne ga ti vn e ob res t i ( poj as n ilo 5.15.b) 3.980 3 3.981 5 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti pre k po sl ovn eg a izi da , ki n is o v po se s t i za tr govan je 780 1.800 74 4 1.739 Dr ugo 812 341 3 341 Skupaj 477.829 355.188 179.185 175.104 Odhodki za obr esti in podobni odhodki Od ho dk i za ob re st i , izra čun an i z up or ab o me to de e fe k ti vn ih o bre s ti 53.171 41.208 25.142 21.883 De pozi ti s t ra nk , k i ni so b an ke 25.575 20.541 3.067 3.835 Kre di ti b an k in c en tra ln ih b ank 1.797 880 1.647 7 74 Kre di ti s t ra nk , k i ni s o ban ke 1.205 94 1 - - Pod rej en e obvez no s ti 10.548 10.040 10.548 10.040 De pozi ti b an k in ce nt ra lni h ba nk 865 78 6 27 Obvez no s ti i z na jem a ( po jas n ilo 5.11.a) 470 2 94 29 39 Drugi odhodk i z a obr esti in pod obni odh odki 15.298 14.407 14.904 14.334 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 10.279 9.439 10.279 9.439 Negativne obresti 12.711 8.434 9.845 7.168 Fi na nč ne o bvezn os t i, n am e nje n e trg ovan ju 4.222 4.789 4.222 4.789 Od ho dk i za ob res t i za ug od no s ti z apo sl en ih ( po jas n ili 2.30. , 5.16.c) 202 100 48 30 Dr ugo 595 79 355 76 Skupaj 68.46 9 55.615 40.046 36.217 Čiste obresti 409.360 299.573 139.139 138.887 205 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 4.2. Prihodki iz divide nd 4.3. Prih odki in odh odki pr i opravninah a) Prih odk i in o dho dki p ri o pravn in ah v z vezi s pos li za l as te n raču n v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa 184 83 - - - na ložb e v la s t i ob kon c u obd ob ja 184 83 - - Nal ožb e v od vi sn e dr u žb e - - 79.136 5.561 Nal ožb e v pr id r uže ne d r užb e in s ku pn e po dv ig e - - 441 67 0 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k po sl ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 39 28 39 28 Skupaj 223 111 79.616 6.259 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Prihodki iz opravnin Prihodki iz opravnin iz finančnih instrumentov , ki n is o me rje n i po p oš te n i vre dn os t i pre k po sl ovn eg a izid a Kar t ič no i n ba nkom a t sko p os lova nje 93.644 63.940 38.389 35.634 T rans akcijski računi st rank 90.212 66.311 57.147 49.566 Drugi prihodki i z opravnin Plačilni pr omet 77.248 50.325 22.751 21.109 Upravljanje pooblaščenih inv esticijskih družb 27.095 19.286 8.69 4 5.931 Da na j am s t va 13.918 11.781 7.831 7.282 Pos re dova nje z avar ovaln ih p rod uk t ov 8.642 6.338 7.010 5.241 Dr u ge s t or it ve 10.445 4.639 4.484 3.434 Skupaj 321.204 222.620 146.306 128.197 Odhodki za opravnine Odhodki z a opr avnine iz finančnih instrumentov , ki n is o me rje n i po p oš te n i vre dn os t i pre k po sl ovn eg a izid a Kar t ič no i n ba nkom a t sko p os lova nje 67.860 46.473 27.952 25.581 Drugi odhodk i i z opr avnin Plačilni pr omet 11.567 6.134 917 909 Zavar ovanj e im et ni kov os ebn ih r ač un ov in zl at ih kar t ic 3.650 1.034 1.015 760 Investicijsko bančniš t vo 3.468 2.272 664 5 24 Prejeta jamst va 1.026 778 957 712 Dr u ge s t or it ve 4.535 2.528 808 817 Skupaj 92.106 59.219 32.313 29.303 Čis t e opr avn in e iz po sl ov za la s te n rač un 229.098 163.401 113.993 98.89 4 206 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Prih odk i in od hod ki p ri op ravn ina h v zvezi z i nvest ici jsk im i st or it vam i in p osl i za s tran ke v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Pr iho dk i iz op rav ni n v zvez i z inves ti ci js kim i in p om ož ni mi inves ti ci js kim i s to ri t vam i in p os li za s t ran ke Sp rej em an je, p os re dova nje i n iz vr š evan je n ar oč il 1.942 1.583 1.655 1.435 Gospodarjenje s finančnimi instr umenti 2.118 1.237 - - Iz ved ba p r v ih in n a dal jn jih p ro daj b rez o bvezn os t i od ku pa 264 327 264 327 Sk r bn iš t vo in s oro dn e s to ri t ve 5.290 4.842 5.247 4.909 V odenje računov nema terializiranih vrednos tnih papirjev s trank 1.595 1.797 1.595 1.797 Hra mb a f in an čn ih in s t r um en tov za r ač un s t ran k 26 - - - Svetova nj e po dje tj em g le de kap ita ls ke s es ta ve, p os lov ne s t ra te gi je in so rod ni h zad ev ter s ve tovan je i n s to ri t ve v z ve zi z zdr u ži t vi jo i n na kup i podjetij 150 26 150 26 Skupaj 11.385 9.812 8.911 8.49 4 Od ho dki z a op ravn in e v z vezi z inves t ici js ki mi i n po mož n imi inves ti ci js kim i s to ri t vam i in p os li za s t ran ke Op ra vn ine v z vezi s KD D in nj ej p od obn im i or ga niza cij am i 3.188 2.87 6 3.191 2.87 4 Op ra vn ine v z vezi z bo r zo vr ed no s tn ih p api r jev in n je j po dob ni mi organizacijami 119 57 119 57 Skupaj 3.307 2.933 3.310 2.931 Čis t e opr avn in e iz inve st ic ijs ki h s to ri tev i n pos lov za s t ran ke 8.07 8 6.879 5.601 5.563 Sk upa j pr ih od ki iz o pra vni n 332.589 232.432 155.217 136.691 Skupaj odhodki za opr avnine 95.413 62.152 35.623 32.234 Sk upa j a) in b) 237.17 6 170.280 119.59 4 104.457 207 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 4.4. Re alizirani čis ti dobičk i/ (izgube) iz finančn ih sreds tev in ob ve znos ti, ki nis o merjen i po poš ten i vrednos ti prek poslovnega izida v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vr edn os ti prek drugega vseobsegajočega donosa - dobički 171 5.244 24 4.525 - izgub e (4 ) (178) - ( 178) Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po o dp la čn i vr edn os t i - dobički - 12.7 49 - 12.7 49 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - izgub e - (126) - (126) Skupaj 167 17.689 24 16.970 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Nak up i n pro da ja t uj ih val u t - dobički 28.160 31.628 10.799 23.022 - izgub e ( 7.114) (21.139) (5.795) (18.623) Dolžniš ki vrednos tni papirji - dobički 7 76 797 460 797 - izgub e (616) (392) (571) ( 392) Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - val ut n i (199) ( 170) (484) 8 67 - obrestni 74 9 (909) 74 9 (909) - na vr ednost ne papirje (56 2) (21) (56 2) (21) Skupaj 21.19 4 9.794 4.596 4.7 41 4.5. Čisti dobič ki/ (izgube) iz finanč nih sreds tev in obv e znos ti v pos esti za t rgo vanje Pr iho dk i iz obre s ti s o v izkazu p os lovn eg a izida v kl juč eni v vr s t ico »P ri hod ki iz o bre s ti in p od obn i pr ih odk i« in o dh odk i iz obr es t i v vr s ti co » Odh od ki za ob res t i in p odo bni o dh odk i« (po jas n ilo 4.1.). V let u 2020 s t a NLB S kupi na i n NLB pro dal i vre dn os t ne pap ir je, m er jen e po o dpl ač ni v redn os t i, v v iš in i 120.131 ti so č EUR zara di pove čan ega k red it ne ga t vegan ja , ki ga j e pov zro čil cov id -19 (p oja sn ilo 2.33.b). 208 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 4.6. Čisti dobič ki/ (izgube) iz finančn ih sreds tev , obv ezno mer jenih po poš ten i vrednost i prek poslovnega izida , ki niso v p oses ti za trgov anje v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Last nišk i vrednost ni papirji - dobički 2.208 4.003 1.157 3.043 - izgub e ( 1.049) (2.656) (855) ( 1.587) Dolžniš ki vrednos tni papirji - dobički 5 14 - - - izgub e (63) (49) - - Kre di ti s t ra nka m, k i n is o ba nke - dobički 15.737 5.286 13.190 5.359 Skupaj 16.838 6.598 13.492 6.815 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Fi na nč na s re ds t va in o bvezn os t i, k i ni so m e rj en i po p oš t eni v re dn os t i pr ek po s lovn e ga izi da 359 836 714 ( 1.011) Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek p os lov ne ga izi da 37 ( 131) 37 ( 131) Dr ugo (51) 34 (51) 34 Skupaj 345 739 700 ( 1.108) Apr i la 2021 je bi la po pl ačan a zn at na iz pos t avl jen os t, k i je bil a res t r uk t ur ir ana v l et u 2014 in raz vr šč ena kot n ed ono sn a . Na nivo ju NLB S ku pin e je po sl edi čn o pr iš lo d o pozit ivn eg a uč inka vre dno ten ja v vi š ini 14.837 t is oč EU R , na n ivoj u NLB p a v vi šin i 13.033 ti so č EUR . 4.7. Čisti dobi čki/(iz gube) iz tečajnih razlik Pr iho dk i iz obre s ti o d f in anč ni h sre ds t ev , obvezno m er je nih po po š te ni vr edn os t i pre k pos lov ne ga izid a, k i ni so v p os es t i za trg ovanje , so v izkazu p os lovn eg a izida v kl juč eni v v r s ti co »Pr ih odk i iz ob res t i in p odo bni p r iho dk i« (p oja sn ilo 4.1.). 209 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 4.8. Dr ugi čis ti pos lovni dobički/(izgube ) v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Drugi poslovni prihodki Prihodki od nebančnih storitev 6.528 6.390 5.884 5.595 - s tor i t ve p revoza g ot ovi ne 3.241 2.99 4 3.250 2.994 - poslovni najem pr emičnin 1.07 4 1.003 471 470 - storit ve informacijske tehnologije 426 438 1.098 891 - dr ug o 1.78 7 1.955 1.065 1.240 Najemnine od naložbenih nepremičnin 3.558 2.572 567 471 Vredn ot en je n al ožbe ni h ne pr em ičn in n a po š te no v re dn os t ( poj as n ilo 5.9.) 4.447 1.006 411 884 Prodaja naložbenih nepremičnin 778 234 - 164 Dr u gi p os lov ni p ri ho dk i 14.335 2.728 10.633 1.508 Skupaj 29.646 12.930 17.495 8.622 Drugi poslovni odhodki Od ho dk i, p ovezan i z izda jo s t or it ven ih ga ran ci j 453 1.328 453 1.328 Vredn ot en je n al ožbe ni h ne pr em ičn in n a po š te no v re dn os t ( poj as n ilo 5.9.) 858 136 105 87 Dr u gi p os lov ni o dh odk i 5.114 3.917 3.190 1.413 Skupaj 6.425 5.381 3.7 48 2.828 Drugi čisti poslovni dobički/ (izgube) 23.221 7.549 13.7 47 5.794 Dr u gi po sl ovni p ri ho dki v l et u 2021 vk lj uč ujej o por avn avo pra vn ega s po ra v vi ši ni 8.978 ti so č EUR n a NLB S kup ini i n 8.559 ti so č EUR n a NLB . Dr ugi poslovni odhodk i vključujejo predvs em odhodke, povezan e z don ac ijam i, kazn imi i n škod am i ter l icen cam i. 210 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 4.9. Administ rativni s trošk i v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Stroški dela Br u to p la če, n a dom es til a in d r uge k ra tko roč n e ugo dn os t i 205.821 145.878 9 4.433 90.063 Da ja t ve za p okoj nin s ko zava rovan je 15.065 10.297 6.891 6.689 Da ja t ve za s oc ial no za var ovanj e 10.363 8.236 5.715 5.546 Ug odn os t i za pos l eni h (p oj as ni lo 5.16.c) 73 545 (59) 304 Odpravnine 126 423 (27) 239 Drugi z aslužk i z aposlenc ev (53) 122 ( 32) 65 Skupaj 231.322 164.956 106.980 102.602 Splošni in administrativni stroški Stroški mater iala 5.806 4.529 1.521 2.117 Stroški stor itev 40.193 28.136 17.896 18.484 Stroški intelektualnih storitev 16.504 10.17 6 5.468 6.19 4 Stroški opravljanja nadz ora 4.628 3.926 2.493 2.257 Stroški drugih storitev 19.061 14.034 9.935 10.033 Da vk i in dr uge d aja t ve 7.584 2.688 932 1.002 Čla na ri ne i n po do bn o 823 852 307 337 St roš k i za sl už be na p otova nj a 502 399 129 136 Stroški marketi nga 11.40 7 8.131 5.641 5.086 St roš k i zgra db in o pre m e 27.085 20.996 11.67 6 11.952 Stroški energ ije 5.960 4.045 2.357 2.277 Najemnine in zakupnine 1.928 1.916 283 390 St roš ki v z dr že van ja zg rad b , vozi l in d ru ge o pre me 7.450 6.500 4.347 4.714 St rošk i varova nja zg radb 6.015 3.599 1.821 1.791 St roš ki z ava rova nj a za os nov na s red s t va 851 930 166 1 67 Drugi obratov alni stroški 4.881 4.006 2.702 2.613 Stroški tehnologije 30.599 21.979 15.107 14.655 Vzdrževanje strojne in pr ogramsk e opreme 12.9 49 10.184 6.053 7.164 St roš ki l ice nc 9.895 7.961 6.332 5.054 St roš ki d os t op a do p od at kovn ih b az 2.518 1.998 1.655 1.383 Drugi stroški tehnologije 5.237 1.836 1.067 1.054 Stroški komunikacij 11.377 8.259 4.770 5.509 Stroški poštnih storitev 4.859 4.027 2.935 3.581 Stroški telek omunik acij in in terneta 4.131 2.152 669 724 Stroški drugih k omunikac ijskih storite v 2.38 7 2.080 1.166 1.204 Drugi splošni in administrativni stroški 2.153 1.301 1.120 733 Skupaj 137.529 97.270 59.099 60.011 Adm in is tra t ivn i s tro šk i sk up aj 368.851 262.226 166.079 162.613 Število z aposlenih 8.185 8.792 2.510 2.591 St roš ki dr u gih s t or it ev vkl juč uj ejo s t roš ke prevoza in zavaro vanja got ovine, stroš ke arhiviranja, s troške zavarovan ja os eb, s od ne s t roš ke in tak s e ter s ej nin e čl anov Nadz ornega sveta. 211 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Stroški plačil re vizorjem Revidira nje letnega por očila 67 9 542 232 211 Dr u ge s t or it ve revi di ran ja 161 55 119 55 Dr uge nerevi zijske storit ve 34 42 34 42 Skupaj 8 74 639 385 308 Pol eg s to ri tev, ki so vk lj uče ne v zgor n jo tab el o, je zakoni ti revizor v l et u 2021 op ravi l t udi d olo čen e s tor i t ve, vezan e n a pre dvi den o izda jo po drej ene ga in s t r um en ta v vi ši ni 325 t is oč EUR (2020: 75 t is oč EU R). V pre ds ta vl jen ih le tih s t a NLB S kup ina i n NLB p lača li n as le dnj e s tro ške za s to ri t ve zakon ite ga rev izor ja: 4.10. V pla čila v sk lad za rešev anje in sis tem zajam čenih vlog 4 .11. Amor tizacija v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Vplačila v sistem zajamčenih vlog 33.148 15.022 7.543 5.451 Vpla či la v s kl ad za re š evan je 1.992 1.652 1.992 1.652 Skupaj 35.140 16.67 4 9.535 7.103 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Am or ti zaci ja n eo pre dm et en ih s re ds t ev (p oja s nil o 5.10.) 16.211 10.112 6.022 6.908 Amor t izacija opredmetenih osnovnih sredstev: - la s tn a op re dm ete n a os nov na s re ds t va (p oj as ni lo 5.8.b) 21.607 17.062 10.610 10.092 - pra vi ca do u po rab e s red s tev ( po ja sn il o 5.11.a) 8.710 4.541 890 848 Skupaj 46.528 31.715 17.522 17.848 212 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R 2021 2020 NLB Skupina 12-m es eč n e pričako vane kred itne izgub e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kred itne izg ube - kre di tn o oslabljen e Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kred itne izgub e V seživljenj ske pričako vane kred itne izg ube - n e kre di tn o oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kred itne izg ube - kre di tn o oslabljen e Skupaj Finančna sr edstva, spremenjena v obdobju poročanja Odplačna vrednost pred spre memb o 15.569 5.259 4.435 25.263 416.341 27.798 8.756 452.895 Čist i dobički/ (izg ub e) iz na sl ova sprememb e (48) ( 12) (203) (263) (3.094) ( 357) ( 126) (3.577) v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Fin an č na s red s t va, k i so s e sp rem en il a od za če tn eg a pr ipoz na nj a Br u to k nj ig ovod ska v red no s t f in an čn ih s re ds t ev , kat er ih p op rave k vre dn os t i za izgu bo s e je s pr em en il v zn es ek 12- m es eč ni h pr ič akovan ih k red it ni h izgu b 162 1.690 4 .12. Čis ti dobič ki/ (izgube) ob spremembi po gojev odplačev a nja finan čnih s redst ev 4 .13. Rezer vacije v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Reze r va ci je za p rev zet e obvez no s ti ( po jas n ilo 5.16.b) (8.504) 482 (8.028) (599) Reze r va ci je za re or gan iza cij o (p oja s ni lo 5.16.d ) 14.797 3.500 - 3.500 Reze r va ci je za p rav na t veg an ja ( poj as ni lo 5.16.e) 7.8 73 4.69 6 72 4.230 Dr u ge re zer vaci je ( po jas n ilo 5.16.f ) - ( 119) - (85) Skupaj 14.166 8.559 ( 7.956) 7.046 213 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 4 .14. Osl abit ve v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Oslabitve finančnih sredste v St anj e na r ač un ih p ri c en tr aln ih b an kah in v po gle dn e vl og e pr i b anka h 117 344 89 124 Kre di ti b an kam , m er je ni p o od pla čn i vr ed no s ti ( po ja sn il o 5.14.a) 57 47 27 14 Kre di ti f iz ičn im o se ba m, m e rj en i po o dp lač ni v re dn os t i (p oj as ni lo 5.14.a) 13.414 29.007 6.830 13.219 Kre di ti d r ug im s t ran kam , m er je ni p o od pla čn i vr ed no s ti ( po ja sn ilo 5.14.a) (44.639) 25.972 (24.840) (4.611) Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vr edn os ti pr ek d r uge ga vs eo bs eg ajo če ga d on os a (p oja s ni lo 5.14.b) 2.854 3.888 (148) 635 Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po o dp la čn i vr edn os t i ( poj as n ilo 5.14.b) ( 383) 547 ( 17) 2 24 Dr u ga f in an č na s re ds t va, m er je n a po o dpl ač ni v re dn os t i (p oja s nil o 5.14.a) 1.249 1.994 (8) 28 Sk upa j os la bit ve fin an čn ih s red s tev (27.331) 61.799 (18.067) 9.633 Oslabit ve naložb v k api tal odvisnih družb, pridružen ih družb in skupnih podvigov Naložbe v k apital odvisnih dr užb - - (7.522) 552 Nal ožb e v kapi ta l pr id r uže nih d r už b in s kup ni h po dv igov - - 79 30 Skupaj - - (7.443) 582 Oslabit ve drugih sredstev Op re dm ete na o s nov na s re ds t va (p oja s ni lo 5.8.) 216 204 - - Ne opr ed me te na s re ds t va (p oja s nil o 5.10.) 936 - - - Dr u ga s re ds t va 3.255 792 (104) 103 Skupaj 4.407 9 96 (104) 103 Sk upa j os la bit ve nef in an čn ih s re ds tev 4.407 9 96 ( 7.547) 685 Oslabi t ve skupaj (22.924) 6 2.795 (25.614) 10.318 NLB je v l et u 2021 s labi la kapi tal ske n aložb e v ne s tr ate ške odv is n e dr užb e in pr id r užen o dr u žbo v s kup ni v red nos ti 458 ti so č EUR (2020: 582 t is oč EU R). Sp roš čan je os la bit ev v vi šin i 7.901 ti so č EUR s e na na ša n a pro daj o ne s tra te ške od vi sn e dr užb e (p oja sn ilo 3.). N LB v let u 2020 n i sp roš čal a os lab itev kapitalskih naložb. Oslabi t ve naložb v kapital odvisnih družb in pridr uženih dru žb so v klj uče ne v s eg me nt » Nes t ra teš ke dr užb e « . Os la bit ve fin an čn ih s red s tev v l et u 2020 vk lju ču jejo 13.447 ti so č EUR 12- me se čn ih pr iča kovanih k redi tn ih izgub f in an čn ih sre ds t ev v sk upin i 1, pr id obl jen ih s po sl ovn o zdr uži t v ijo (po jas n ilo 5.12.c). O d teg a se 10.434 t is oč EU R na na ša n a fi na nč na s red s t va, me r jen a po o dpl ačn i vre dn os t i, 2.932 t is oč EUR n a fi na nč na s red s t va, me r jen a po p oš te ni v redn os t i pre k dr ug ega v se obs eg ajo čeg a don os a, i n 81 ti so č EUR n a s tan ja n a rač un ih pr i cen tr aln ih ba nkah in v po gle dne v lo ge pr i bankah. 214 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 4.15. Čis ti dobičk i/ (izgube) i z nekrat k oročnih s redst ev v posesti za prodajo 4.16. Davek iz dohodka v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Čis t i do bi čk i/(izg ube) o d od vi sn ih , pr i dr už eni h dr u žb in s ku pn ih p od vig ov - 11.006 - 35.454 Pr ip ad ajo či č is t i do bič k i/(izgu be) iz o sn ovn ih s re ds t ev 248 ( 153) (94 ) (220) Skupaj 248 10.853 ( 94 ) 35.234 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Da vek iz d oh od ka 16.961 11.972 3.159 4.010 Pr ih od ek za d avek i z pre jš nj ih l et - (3.569) - ( 3.569) Od lože ni d avek ( po ja sn il o 5.17.) (3.423) ( 3.238) ( 112) (540) Skupaj 13.538 5.165 3.047 (99) v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Dobiček pred obdavčit vijo 261.406 277.921 211.468 113.853 Da vek , izr ač un an p o pre dp is an i da včn i s to pn ji 19 % 49.66 7 52.805 40.179 21.632 Neobdavčeni prihodki (12.685) ( 26.300) ( 14.900) (4.359) Davčno nepriz nani odhodki 6.510 3.838 1.160 1.662 Uči nk i iz n ep ri pozn an ih o dlož eni h da vkov za os l abi t ve n al ožb za dr u žbe v N LB S kup in i (32.036) (9.016) ( 36.446) (8.652) Davčne ola jšave (463) ( 1.902) - ( 1.649) Uči ne k iz n epr i pozn an ih od lože ni h da vkov za da včn o izg ubo 10.6 75 (4.351) 9.886 (4.985) Uči ne k raz lič ni h da včn ih s to pe nj m ed d r ža vam i (11.345) (6.273) - - Pre no s te rj at ev za da vek p o odb it ku m e d odh o dke 3.156 114 3.156 114 Da vek iz p rej š nji h le t 50 ( 3.457) 3 (3.569) Dr ugo 9 ( 293) 9 (293) Skupaj 13.538 5.165 3.047 (99) Ma ja 2020 so b ili izp oln jen i vs i od ložni p og oji , dol oče ni v pog odb i, k i je bi la po dpi sa na v d ecem br u 2019 v o k vi r u sk upn eg a pro dajn eg a po s top ka NLB in KB C In su ran ce NV , s kate ro je NLB p rod ala s voj 50- o ds to tn i del ež v dr u žbi NLB Vi ta . Uči nek p rod aje j e vk lju čen v s egm en t »P os lovanj e s pr ebi val s t vom v Sl oven ij i.« Vsaka čla nic a NLB Sk upi ne (razkr i ta v po jas ni lu 5.12.a) je obd avče na s kl adn o z zah tevam i lokaln e da včn e zakono daj e. Da včne s topn je v NLB S ku pin i se gi blj ejo m ed 9 % i n 32 % . V Sl ovenij i za leto 2021 ve lja 19- o ds t otn a da včn a s top nja ( 2020: 19 %). NLB je i me la v le tu 2021 d avč no izgu bo, k i je bil a pos l edic a zniža nja d avčn e os n ove za prete kl e davč no n epr izn an e odhodke za slabitev kapitalske naložbe, ki je bila odtujen a v let u 2021. Uč in ki pr oda je od vi sn e dr u žbe s o vk lju čen i me d uči nke iz ne pr ip oznan ih od loženi h dav kov za osl abi t ve n aložb za dr užb e v NLB S kup ini , uč ink i n ove davčn e izgub e pa v uči ne k iz nep r ipozna nih o dlože nih d av kov za davčn o izgubo . V eči na n eo bda včen ih pr ih od kov NLB se n an aš a na p ri ho dke iz div ide nd . Ne obd avče ni pr ih od ki iz di vi den d v le tu 2021 zna š ajo 75.635 t is oč EUR ( 2020: 5.9 47 tis oč EU R). V eči na n eo bda včen ih pr ih od kov NLB Sku pin e za let o 2020 se n an aš a na d obi ček p ri izp og ajan em n ak up u (slab o im e) K omercijalne ban ke Beograd . Leta 2020 j e NLB od i tal ija ns ke davč ne up rave p reje la v rači lo dav ka od do bič ka v znes ku 3.569 tis o č EUR in o bres ti v zn es ku 341 ti so č EUR . Vrač ilo j e pos le dica za pr tja P odr u žnic e T r s t (uradn o je bi la po dr u žnic a zapr ta v le t u 2017) in se n an aš a na d avčn o n epr izn an e sl abi t ve te rj atev, ki jih j e pod r užn ica obl ikovala v le tu 2013. P os to pek za v rač ilo d avka , ki je b il zače t v let u 2016, je b il us p eš no zak lj uče n v let u 2020. Da vek iz doh od ka se od d av ka, ugo tovlj en ega o b upo rabi p red pis an e da včne s topn je v S loveni ji , razlik uje , kot sle di: 215 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Čis t i do bi ček l as t n ikov obv lad uj oč e ba nke (v t is oč EU R) 236.404 269.70 7 208.421 113.952 T e ht an o pov pre č no š t evi lo n ava dni h de ln ic (v ti s oč ih) 20.000 20.000 20.000 20.000 Os n ovn i či s ti d obi če k na d eln ic o (v EUR n a de ln ico) 11,8 13,5 10,4 5,7 Pop ra vlj en i či s ti d ob iče k na d el nic o (v EUR n a de ln ico) 11,8 13,5 10,4 5,7 4.17. Dobi ček na delnico Dob iček n a de ln ico je izr aču na n z del it vijo č is t ega p os lovn eg a izida s t eh tan im pov pre čni m š tevi lom izd ani h na vadn ih de lnic , zniža nih za l as t ne d eln ice. Čis t i po pra vlj eni d obič ek n a del nico j e en ak kot os nov ni či s ti dob iček n a de lni co za NLB S kup ino i n NLB , s aj po dre jen i kre dit i in izda ni d olžn iš ki v red no s tn i pap ir ji ni ma jo pra vic e za z amenjavo za k apital in posledično ne preds tavljajo potencialn o novih navadnih delnic . NLB evidentira odlož ene terja t ve, obračunane na podlagi zača sn ih razli k , v vi šin i, za kat ero o b upo š tevanj u oc en priho dnjih dobičko v pričakuje, da bodo odpravljene v pre dvi dlji vi p ri ho dno s ti (to j e v pe tih l eti h). Zaradi d olo čen ih negotovosti, povezanih z zunanjimi dejavnik i ( regulator no okolj e, tr žne razm er e it n.), j e bil za n am en e izrač un a odl oženi h ter ja tev pr i o cen i odp rave zač as nih raz lik up oš t evan nižj i obs eg pričakov anih poslovnih re zultatov . Ocen a odlož enih terjatev za davek, ki bod o odpravlj ene v predvi dljivi prihodnosti, se v letu 2021 ni s pre me nil a in os t aja e naka , kot je bil a v let u 2020. NLB ni ev ide nt ira la od loženi h ter ja tev za da vek za da včn o izgub o in za davč ne o laj ša ve. NLB j e evid ent ira la od ložen e ter ja t ve za d avek za vs e zača s ne razl ike, razen za os l abit ve nes trateš kih kapitalskih naložb in vrednotenje finan čnih in s tr um en tov, za k ate re je evi den ti ral a odl ožene t er jat ve v tak š ni v iš ini , da o b upo š tevan ju os t alih ev ide nt iran ih odloženih terjatev doseže skupno stanje ter jatev , ki bo pre dvi dom a od pra vlj eno v p et ih le ti h. Iz t ega iz rač un a so izkl juč en e ter ja t ve, v z vezi s ka ter im i se i s to čas n o evid ent ira jo odl ožene o bvezno s ti za da vek (npr . odl ožene t er jat ve za zača sn o da včno n ep riz nan e od ho dke za os labi t ve d olžn iš k ih vrednos tnih papir jev , mer jenih po poš teni vrednos ti prek dr ug ega v se obs eg ajo čeg a don os a, i n odl ožene t er ja t ve iz na s lova va rova nj a f in an č ni h in s t r u me nt ov). Preo s tal e čl ani ce NLB S kup ine n is o pr ip oznal e odl oženih dav kov za davčn e izgub e, če o bs ta ja n egot ovos t gle de p orab e davč ne izgu be zar adi n eg otovos t i pr ih odn jih do bič kov , v kor i s t kate ri h bi se l ah ko odložen i da vki za d avčn e izgub e po rabi li. Davčni organi lahko re vidirajo poslovanje članic NLB Skupine. V sp loš n em se l ah ko davčn i in šp ekcij sk i pr egl ed, k i la hko pov zro či n as ta ne k dod at ne d avčn e obvezn os t i, zam ud nih obr es t i in kazni , začn e kada rkol i v roku o d 4 do 6 le ti h od dneva , ko je bil o tre ba da vek ob rač un at i, al i od l eta , v kate rem bi bil o tr eba d avek o dm er it i. NL B ni s ezna nje na z o koliš či na mi , ki bi l ah ko povz roči le m ore bit no p om em bn o davč no obvez no s t iz te ga n a sl ova . V let u 2018 je F in an čn a upr ava Rep ub like S loveni je (FU RS ) NLB pod eli la po se ben d avč ni s ta t us za ob do bje t reh l et. T a s ta t us je bil v m arc u 2021 po dal jš an za n as led nj a 3 leta . Na me n st atus a je vzpos tavljanje sod elov anja med FUR S in davčnimi zave zanci s ciljem spodbujanja pros tovoljnega iz polnjevanja obvezno s ti i n zma nj šan ja a dmi nis tra ti vni h bre men f i nan čn eg a na dzora . FUR S s od elu je z NLB i n se h it ro odzi va pr i reš evanj u težav, povezanih z iz pol njevan jem d avčn ih o bveznos t i, kar zniž uje d avč no t vegan je in n eg otov da včni p ol ožaj. Efek t ivn a da včn a s top nj a NLB Sk upi ne, k i se n an aš a na p os lovanj e v let u 2021, izr aču na na kot razm er je m ed odh od kom za davek iz d oh odka in d obič kom pre d obd avči t v ijo , zna ša 5,2 % ( 2020: 1,9 %). Dobi ček NL B Sk upin e pre d obd avči t v ijo za l eto 2020 v klj uč uje n eo bd avčen i do biče k pr i izpo gaj an em na kup u (sl abo i me), ki z na ša 137.858 t is oč EUR . B rez t ega e nk rat ne ga d ogo dka bi efe k ti vn a da včn a s top nja N LB Sk upi ne za le to 2020 zn aš ala 3,7 % . Efek t iv na davč na s t opn ja NL B zna ša 1,4 % ( 2020: – 0,1 %). 216 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5. Razkritja k izk azu finan čnega polož aja 5.1. D enar v blag ajni, s tanje n a računih pr i centralnih ban kah in vpogledne vloge p ri bankah v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 St anj e na r ač un ih in o bvezn e rez er ve pr i cen tr aln ih b an kah 4.133.104 3.149.775 2.982.57 6 1.998.297 Blagajna 509.596 507.970 178.045 192.405 Vpogledne vloge pri bankah 363.246 304.941 90.163 71.089 5.005.9 46 3.962.686 3.250.784 2.261.791 Popravk i vrednos t i (894) ( 8 74 ) (347) (258) Skupaj 5.005.052 3.961.812 3.250.437 2.261.533 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Izvedeni finančni instr umenti Zam e nj av e 6.665 13.597 6.675 13.932 - val ut ne 438 400 448 735 - obrestne 6.227 13.197 6.227 13.197 Opcijske pogodbe 54 786 54 78 6 - obrestne 53 - 53 - - na vr ednost ne papirje 1 78 6 1 786 Te r m i n s k i p o s l i 959 1.666 953 1.663 - val ut n i 959 1.666 953 1.663 Skupaj izvedeni finančni instrumen ti 7.6 78 16.049 7.682 16.381 Vr ednostn i papirji Obvez ni ce - 68.806 - 2.450 - Republika Srbija - 66.356 - - - dr ug e ne čla ni ce EU - 2.450 - 2.450 Skupaj vrednostni papirji - 68.806 - 2.450 Skupaj 7.67 8 84.855 7.682 18.831 - koti raj o na b or zi - 68.806 - 2.450 od tega dolžn iški vr ednostni papirji - 68.806 - 2.450 Pog odb en e vre dno s ti iz ve den ih f in an čni h in s tr u me ntov so p red s tav lje ne v p oja sn il u 5.23.b). 5.2. Finančni instrumenti, namenjeni trgo vanju a) Finančna sreds t va, namenjena trgo vanju Sl ovens ke ban ke mo rajo izp oln jevat i obvezn o rezer vo na rač un u pr i B ank i S loveni je, kat ere v iš in a je od vi sn a od o bs ega in s t r uk t ure p reje tih d ep ozitov . Dr u ge b anke č lan ice NLB S kup ine i ma jo obvezn o rezer vo opre de ljen o z lo kalni mi pre dpi si , ki s e me d dr ža vami r azlik ujej o. B anke č lan ice NLB Sk upin e in NL B izpo lnj uje jo obvezn o rezer vo. 217 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Finančne obve znosti, nam enjene trgov anju v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Izvedeni finančni instr umenti Zam e nj av e 6.609 13.932 6.626 13.9 47 - val ut ne 716 777 733 792 - obrestne 5.893 13.155 5.893 13.155 Opcijske pogodbe 53 - 53 - - obrestne 53 - 53 - Te r m i n s k i p o s l i 923 1.553 923 1.553 - val ut n i 923 1.553 923 1.553 Skupaj 7.585 15.485 7.602 15.500 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Sr ed s t va Delnice 4.472 4.171 4.472 4.171 Investicijski skladi 12.428 10.989 - - Obvez ni ce 4.261 2.157 - - Krediti podj etjem - 25.07 6 7.888 30.935 Skupaj 21.161 42.393 12.360 35.106 - koti raj o na b or zi 4.261 2.157 - - od tega dolžn iški vr ednostni papirji 4.261 2.157 - - - ne kot ir ajo n a b or zi 16.900 15.160 4.472 4.171 od tega lastniški vr ednostni papir ji 16.900 15.160 4.472 4.171 5.3. Finančn i ins tr umen ti, me rjeni po p oš teni vrednos ti prek posl ovnega izida, ki n iso v poses ti za trgov anje a) Finančna sreds t va, ob v ezno merjena po pošten i vrednosti prek poslovnega izida Pog odb en e vre dno s ti iz ve den ih f in an čni h in s tr u me ntov s o na vede ne v p oja sn ilu 5.23.b). 218 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Finančne obve znosti, mer jene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 5.4. Finančna s redst va, merjena po poš ten i vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa a) Razčlenitev po vrstah finanč nih sredstev , mer jenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Obve zn os t i Krediti podj etjem - - 352 - v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Obvez ni ce 3.251.826 3.260.940 1.526.237 1.598.7 60 - dr ža v 2.477.285 2.527.240 7 66.688 8 79.856 - Republika Slov enija 314.929 417.238 270.423 334.819 - dr ug e čla ni ce EU 462.459 384.47 4 331.67 6 370.484 - Republika Srbija 1.19 6.724 1.258.775 5.021 - - dr ug e ne čla ni ce EU 503.173 466.753 159.568 17 4.553 - ba nk 739.935 716.459 724.9 43 701.663 - drugih izdajateljev 34.606 17.241 34.606 17.241 Delnice 22.109 22.925 219 273 Sk la d za re ševa nj e ban k 44.490 44.87 4 44.490 44.87 4 Zakladne men ice 105.866 135.102 14.805 72.444 - Republika Slov enija 6.475 57.531 - 45.007 - dr ug e čla ni ce EU 69.836 2 4.015 14.805 7.011 - Republika Srbija - 8.483 - - - dr ug e ne čla ni ce EU 29.555 45.073 - 20.426 Komercialni z apisi 37.56 9 50.449 - - Skupaj 3.461.860 3.514.290 1.585.751 1.716.351 od tega dolžn iški vr ednostni papirji 3.395.261 3.446.491 1.541.042 1.671.204 od tega lastniški vr ednostni papir ji 66.599 6 7.799 44.709 45.147 Pop ra vek vr ed no s ti ( po ja sn il o 5.14.b) ( 12.016) (9.482) ( 3.001) ( 3.141) - koti raj o na b or zi 3.205.277 3.307.103 1.541.042 1.671.204 od tega dolžn iški vr ednostni papirji 3.204.7 45 3.306.400 1.541.042 1.671.204 od tega lastniški vr ednostni papir ji 532 703 - - - ne kot ir ajo n a b or zi 256.583 207.18 7 44.709 45.147 od tega dolžn iški vr ednostni papirji 190.516 140.091 - - od tega lastniški vr ednostni papir ji 66.067 67.09 6 44.709 45.147 An aliza f in an čn ih sr ed s tev in pr ev zetih o bvezno s ti gl ed e na k red it no t vegan je je r azkr it a v poj as ni lu 6.1.j ), gib an je popravkov vrednos ti dolžniš kih vrednos tnih papir jev pa v poj as nil u 5.14.b). 219 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Gibanje finančnih sreds tev , merjenih po poš teni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa S pro dajo l as t ni š kih f in an čn ih s red s tev, mer jen ih po p oš te ni vre dno s ti p rek d r uge ga vs eo bs ega joč ega d on os a, je N LB Sk upin a v le t u 2021 real iziral a či s ti d obič ek v vi ši ni 3.362 ti so č EUR , NL B pa 53 t is oč EUR ( 2020: NLB S kupi na i n NLB ni s ta real izira li no be ne ga do bička al i izgub e s pro dajo l as t ni šk ih fi na nč nih s re ds tev, mer je nih p o poš teni v red no s ti p rek dr ug ega v se obs eg ajo čeg a don os a). Rea lizir an dob iče k v let u 2021 je bil p ren es en v zad r žan e dob ičke ( poj as nil o 5.4.c). Las t ni šk i vr edn os t ni p apir , prej et za po pla čil o ter ja tev v zn es ku 3.289 ti so č EUR , je b il v le t u 2020 zarad i neizp oln jevan ja pog ojev s t eča jn ega p os to pka pre razpo reje n naza j v pos t av ko »Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti« . Ob pre razpo redi t v i je NL B Sku pin a pre ne sl a 1.002 ti so č EUR iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zadržani dob iček ( poj as ni lo 5.4.c). v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Stanje 1. januar ja 3.446.491 67.799 2.091.805 49.623 1.671.204 45.147 1.611.711 44.946 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 1.194 31 (406) 94 - - - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - - 1.267.281 17.614 - - - - Poveč an ja 1.455.823 - 1.856.445 - 219.733 - 1.045.700 - Zmanjšanj a (1.468.240) (4.297) (1.790.053) (3.341) ( 338.929) (55) (999.844) - Ne to pr ih o dki o d ob re s ti 40.310 - 17.370 - 11.696 - 9.89 4 - T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih po s ta vkah 8.36 7 - ( 10.895) - 8.452 - ( 11.007) - Sprememba poš tene vrednos ti ( 52.085) 3.066 14.9 44 3.809 ( 31.114) ( 383) 14.750 201 Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 5.12.b) (36.599) - - - - - - - St an je 31. de cem bra 3.395.261 66.599 3.446.491 67.799 1.541.042 44.709 1.6 71.204 45.147 NLB S kup ina i n NLB n a dan 31. d ece mb ra 2021 in n a dan 31. dec emb ra 2020 ni ma ta p ri pozna nih l as t ni šk ih vr edn os t nih pap ir jev , pre jet ih za po pla čil o ter ja tev, med s vojim i f in an čni mi sredst vi, merjenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ( po jas ni lo 6.1.l) . 220 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo c) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos finanč nih sredstev , mer jenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Stanje 1. januar ja 39.924 3.726 45.480 2.836 27.242 452 24.156 288 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b ( 7) 6 16 32 - - - - Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 5.12.b) - vre dn ot en je in o sl ab it ve (1.916) - - - - - - - - od ložen i da vek ( po ja sn il o 5.17.) 193 - - - - - - - Neto dobiček/(iz guba) zaradi sprememb poš tene vrednosti ( 38.158) 3.066 7.717 3.809 (17.187) ( 383) 7.522 202 Pre no s do bič kov /izg ub v iz kaz pos l ovn eg a izid a ob p rod aj i (p oja s nil o 4.4.) ( 167) - (5.066) - (24 ) - (4.347) - Os la bi t ve ( po jas n ilo 4.14.) 2.854 - 3.888 - (148) - 635 - Pre no s do bič kov /izg ub v za dr ža ne d ob ičke ( po ja sn il o 5.4.b) - (3.362) - (1.002) - (53) - - Od lože ni d avek ( po ja sn il o 5.17.) 4.758 ( 179) (1.085) (401) 2.482 83 ( 724) (38) De lež d r ug eg a vs eo bs eg ajo če ga d on os a pr id r uže nih d r už b in s kup ni h podvigov - - ( 11.026) ( 1.548) - - - - St an je 31. de cem bra 7.481 3.257 39.924 3.726 12.365 99 27.242 452 5.5. Iz vedeni finan čni in s tr umen ti, namenjen i var o vanju Za mer jenje izpostavljen os ti obres tnem u t veganju članice NLB Sk upin e up orab lja jo m eto do ob res t nih r azmi kov , h kra ti p a izračunavajo občutljivos t bilančnih in zunajbilan čnih pos tavk tudi z vidika ek onoms ke vrednos ti kapitala. Pri upravljanju vre dno s tn ih p apir jev v b an čn i kn jigi s e kot me ra t ve gan ja uporablja trajanje ( »d uration«) por t felja. Odp r te pozici je v po sa mezn em č as ovne m žepk u čl anic e NLB Skupine zapirajo z različnimi izvedenim i finan čnimi ins t rum enti , kot so ob res t ne za me nja ve (IR S) in val ut no - o bre s tn e zam enj ave (CIRS). P ri tem uporabljajo mikro - in makrovar ov anja poš tene vre dno s ti , to je s pr em emb o obr es t ne m ere va rovane p os ta vke iz nespremenljive v spremenljivo obrestn o mero, ter tudi mik rovarovan ja den ar n ih tokov , to je s pre me mb o obr es t ne mere varo vane postavke i z spremenljive v nespremenljivo obr es t no m ero. Vsa var ovanja d en ar nih to kov so se iz vedla p ri varo vanju pasivnih pos tavk , varo vanja pošten e vrednos ti pa na s tra ni p as ivn ih in t u di ak t iv nih p os ta vk . Pra vi la za ra ču n ovod sko o br ač un a van je va rovan j p re d t veg an ji (varovanj a poš t en e vre dno s ti i n den ar n ega t oka) se uporabljajo pri varov anju obrest nega t veganja z obres tnimi zame nj avam i. T a varovana razm er ja s o ob likovana t ako, da s e las tnos ti ins t rum enta varo vanja in v aro vane postav ke ujemajo (»pri nc ipa l ter m s ma tch «). Hk ra ti s e red no m er i ret ros pe k ti vn a uči nkovit os t varovan ja z do lar s ko nad om es t it veno m eto do (»do llar - of fs et m et ho d«). Pr i m akrovar ovanji h, k jer s e la s tn os t i in s t r um e nt a var ovan ja i n varova n e po s ta v ke v varova n em razm er ju n e uje ma jo po pol no ma , se r edn o iz vaja jo t udi pros p ek t ivn i tes ti uč inkovi tos t i varovan ja, p ri ka ter ih s e pr im er ja s pre mem b a poš t en e vre dno s ti o beh p os t avk o b premiku kri vulje donosn os ti. Pr i varovanj u s CIR S se p rav ila za r ač unovod s ko obračuna vanje v arov anj pred t veganji niso uporabljala, učink i vre dno ten ja s e zato izkazu jej o v izkazu po sl ovne ga izi da v pos t av ki » Čis t i do bič ki iz f in an čni h sr eds tev in obvezn os t i, namen jenih trgovanju«. Mo rebi tn i vir i n eu čin kovito s ti varovan ja s o me d dr ug im lah ko pos le dica di s kont nih o bre s tn ih m er , k i se u por abl jajo za vre dno ten je in s tr ume nta va rovanja p o po š ten i vre dno s ti , razli k v gla vn icah (no min al ah) varovane pos t av ke in ins tr um en ta varovan ja kot t udi raz lik v s am em am or tizac ijs kem n ačr t u varovan e pos t av ke in ins t r um en ta varo vanja. Učinko vitos t var ovanja pred t veganjem se ocenjuje me se čn o s pr im er javo s pr eme mb p oš t ene v red no s ti varovan e pos t av ke, ki jih j e mo go če pr ipi sa ti va rovane mu t vega nju , in spremem b poš tene vrednos ti ins tr umen ta varo vanja. 221 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo V obe h pre ds t avl jen ih le tih s o bi la vs a varovan ja po š ten ih vrednos ti učinkovita, z dejanskim i izidi varo vanja v razponu 80–125 % , za to v n obe ne m pr im er u ni b ilo t reb a pre ne ha ti z obračuna vanjem v arov anja pred t veganjem. Na da n 31. dec em bra 2021 in n a da n 31. dec emb ra 2020 NLB Sk upin a in N LB nim a ta sk le nje nih i ns t r um en tov za varovanj e v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB 2021 2020 V aro vanje pošten e vrednosti 167 720 Ne to uč ni ki iz i ns t r um e nt ov za varova nje 26.406 ( 12.348) - ob res t n a zam en ja va za mi kro va rovan je 19.547 ( 7.537) - ob res t n a zam en ja va za ma kro va rovan je 6.859 (4.811) Ne to uč in ki iz va rovan ih p os t av k (26.239) 13.068 - kr edi ti , m er je ni p o od pla čn i vr ed no s ti - m ik ro var ovanj e (105) ( 128) - obvez nic e, m er je ne p o od pl ačn i vr ed no s ti - m ik ro var ovan je (5.443) 1.116 - obvez nic e, m er je ne p o po š te ni v red no s ti p re k dr ug eg a vs eo bs eg aj oče ga d on os a - mi kr o varovan je ( 13.929) 7.227 - kr edi ti , m er je ni p o od pla čn i vr ed no s ti - m ak ro var ovan je (6.7 62) 4.853 v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB Pogodbena vrednost Poštena vrednost Sr ed s t vo O bvezn o s t Varovanj e po š te ne v re dno s t i 31. 12. 2021 572.455 568 35.377 31. 12. 2020 573.753 - 61.161 a) Sprememba poš tene vrednosti pri obračunavanju v aro v anj pred tveganji, pripoznana v izk azu poslovnega i zida den ar ni h tokov ali za varovan je n eto n aložb e v dr u žbo v t uj ini . NLB S kup ina j e v let ih 2011 in 2012 u por abil a varovanj e ne to na ložbe v d r užb o v t ujin i in je v d r uge m vs eob se gaj oče m don os u pr ip oznal a 754 ti so č EUR do bič ka iz ins t r um en ta varovanj a (po jas n ilo 5.21.b). T a do bič ek bo v klj uč en v kons oli dira ni izkaz po sl ovn ega izi da ob o dt uj it vi po sl ovanja v tu jin i kot del d obi čkov ali izgub o b od tu ji t vi . b) Pogodbene vrednosti za obre stn e zamenjav e 222 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo c) Akumulirana sprememba poš tene vrednosti iz naslov a nadaljnjih var ov anj pr ed tveganjem V sp odn ji ta bel i je pr ikazan a ak um ulir ana s pr em emb a poš teni h vre dno s ti iz n a sl ova nad aljn jih var ovanj pr ed t veg an jem , n e gle de n a to, ali j e me d let om pr i šl o do spremem be varo vanja. Akumulirana sp rememba poš ten e vre dno s ti j e pr ikazan a v is t i pos t av ki izkaza f ina nč ne ga d) Re fo rm a IB OR NLB S kup ina p ozorn o s prem lj a raz voj ref or me re fer enč ni h obr es t nih m er in s e ak t iv no p ri pra vlj a na s pre me mb e, ki j ih na lag a zakono daj a. V l et u 2018 je NLB o bli kovala pos eb no del ovn o sk upin o, k i se uk varj a s pr ipra vami n a uk in itev nekaterih pomembn ih referenčnih obrestnih mer in o tem poro ča n a ALCO NLB Sku pin e. NLB S kup ina n e po nu ja več n ovih p rod uk t ov , ki bi bi li vezani na re fer enč ne o bre s tn e m ere, k i so v p os to pku p ren eh an ja. Izjem a s o prod uk t i, p ovezani z EU RI BOR , za katere ga uk in itev ni pr edv id ena . Zato j e bil a pozor nos t N LB Sk upi ne v t ej fazi us me rj en a na s pr emi nja nje n ovih p og odb en ih razm er ij s s tra nkam i, v kat er ih s e poj avl ja EUR IB OR , i n sp rem em bo obs t oje čih p ogo db eni h razm er ij s s t ran kami , pr i kate ri h se poj avl jaj o dr ug e refe ren čn e obr es t ne m ere, k i s o v pos t opk u ukinit ve. Moreb itna ukinite v EURIBOR -jev Zaradi p ravo čas n ega p reh od a na n ovo hib ri dno m et odo log ijo EUR IBO R , ki iz pol nju je zah teve evro ps ke uredb e, s e lah ko do nadaljnjeg a EURIBOR še naprej uporablja v novih in s tarih pogodbah. Nadzo rovani EU s ubj ek t i mo rajo v p ogo db eno d ok ume nt aci jo s s tra nkam i vk lju či ti ro bu s tn e rezer vn e kl av zu le. N ovemb ra 2019 je de lovn a s kupi na za re for m o refe ren čn ih ob res t nih m er obj avi la ok v ir na p r ipo roči la za rezer vn e do loč be za p rod uk te , vez ane na E URIBOR . Vključitev močnega nadomes tn ega bes ed ila j e na mre č zaht evana za v se p ogo db e, za kate re velja EU u redb a o ref eren č nih v redn os t ih . B an ka je gen er ič no na dom es t it veno k la v zul o že vkl ju čil a v vs e nove EUR IB OR pog odb e (tako za pre biva ls t vo kot za podje tj a). De lovn a sk upi na za re for mo r efer en čni h obr es t nih m er j e ma ja 2021 pr ip rav ila p ri poro či la o s prožil nih d ogo dk ih za zame nj avo EUR IB OR -j ev in na dom es tni h obre s tn ih m era h, ki te me lji jo n a €S TR . N a po dla gi te h pr ipo roč il se p r ičak uje, da s e bod o sr edn jero čn e ak t iv nos ti ba nke os red oto čil e na zagotavljanje bolj natanč ne nadom est it vene klav zule. Banka je v s kla du s t ren u tn o tr žno p rak so i den ti f icir ala m ore bit no na dom es t n o obre s tn o m ero za EUR IB OR (€ S TR) in n am era va nadaljev ati z aktivnos tmi za vključitev nadomes tnih obrestnih me r v vs e nove po god be, k i tem e ljij o na EU RIB OR - jih . V na sl edn jem kor aku n aj b i ban ka vkl ju čil a rezer vn e dol očb e tu di v v se s t are po go dbe. N at an čen ča s je o dvi se n od raz voj a zakono daj e in n ajb olj ši h tr ž nih p rak s . pol ožaja kot varovan a po s tav ka, razen za m ak ro varovan je poš ten e vre dno s ti . V pr im er u m ak ro varovanj a poš ten e vre dno s ti s o varovan e pos tav ke pri kazane v po s ta vki »Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti« , aku mu lira na s pre me mb a poš ten e vre dno s ti p a je pr ikazan a v pos eb ni po s ta vki » Sp rem em be p oš te ne v redn os t i s kup ine varovani h pos t avk p red o bre s tn im t vegan jem « . v ti so č EU R 2021 2020 NLB S ku pin a in N LB Knjigov odska vrednost varova n e postavke Akumulirana sprememba poštene vrednosti varova n e postavke Knjigov odska vrednost varova n e postavke Akumulirana sprememba poštene vrednosti varova n e postavke Mikro v arov anje poštene vrednosti 479.57 4 23.783 498.397 43.571 Krediti podj etjem s fiksno obrestno mero, merjeni po odplačni vrednosti 1.662 60 2.667 165 Obvez ni ce s f ik s no o bre s tn o m ero , me r jen e po o dp la čn i vr edn os t i 117.368 8.426 117.839 14.182 Obvez ni ce s f ik s no o bre s tn o m ero , me r jen e po p oš t en i vr edn os ti pr ek drugega vseobs egajočega donosa 360.544 15.297 377.891 29.224 Makro v arov anje poštene vrednosti 145.638 7.082 154.050 13.844 Kre di ti p re biva ls t vu s f i ks n o ob res t n o me ro 145.638 7.082 154.050 13.844 Kot nadzorovan i s ubj ek t, mo ra NLB u poš t evati u red be o referen čnih obres t nih mera h in mora kot uporabnik referen čnih obr es t nih m er izde la ti in v zd r ževat i Akcij sk i na čr t, ki do lo ča ukr epe , ki ji h NLB iz ved e, če s e refe ren čn a obr es t na m era bis t ven o sp rem eni a li jo p ren eh ajo o bjav lja ti . NLB j e pr ipr avi la na čr t, ki vs eb uje o k vi ren pov zet ek s ezna ma u kre pov , in bo še n ap rej pozor no s le dil a tr žnim s t an dard om , da bi d olo či la na dom es t n e refe ren čn e obr es t ne m ere, k i bi ji h bil o mo goč e uporabiti nam esto obs toječih referenčn ih obrest nih mer . Zanesljiva ukinitev LIBOR- jev Ker so n ekate ri L IBO R- ji v za čet ku le ta 2022 pr ene ha li obs t aja ti , je B an ka na uč in kovit n ači n pos pe ši la pro ces zapiranja i zpos tavljenos ti . Nov e LIBOR transakcije niso bile brezpogojno dovoljene. Ak t iv nos ti NLB S ku pin e za iz vedb o LIBO R pre ho da s o bil e nas lednje • pregl ed ob s toj eči h pos oji l, k i se s kl icu jej o na LI BOR , • določ it ev nad om es t ne re fer enč ne o bre s tn e m ere, k i se b o uporabljala za kreditni por t felj, • a nali za, k ako bo iz ra čunana nado mestna r efe renč na obr es t na m era i n kako izraču na ti kak r šn okol i ekono ms ko razliko m ed LIB OR i n izbra nim i na dom es tni mi re fere nč nim i obrestnimi merami , • prilagoditev informacijskega sis tema z nadomes tnim i referen čnimi m erami , • dokumentacija o prilagodit vi posojil. V feb r uar ju 2021 j e Evrops ka komis ij a sp reje la s pre me mbo obs t oje čeg a EU BM R , v ok tobr u 2021 p a je ob jav ila Iz ve dbe no ure dbo o d olo čit vi zakon s ke zamen ja ve za dolo čen e ro čn os ti CHF LIB OR t er za EONIA . Preh od CH F LIB OR n a se s tav lje no o bre s tn o me ro SAR ON j e bil izveden uspešno in prav očasno. Sp odn ja ta bel a pr ikazu je no mi nal ni zn es ek in t eh tan o povp reč no zap ad los t iz ve den ih f in an čni h in s tr u men tov v razm er jih varovan ja p red t vegan jem , n a kate ra bo v pli vala refo rm a ref ere nč nih o bre s tn ih m er , a nal izira no n a po dla gi tip a ob res t nih m er . Iz vede ni in s t r um ent i za varovanj e pre d t veganjem zagotavljajo približek obsega izpostav ljenos ti t veg an ju , ki ga N LB Sk upi na o bvla duj e z razm er ji varovan ja pred tveganji. 223 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Kot je raz vid no iz t abe le, j e večin a do lgo roč nih iz ve den ih fi na nč nih i ns t r um en tov v razm er jih za varovan ja p red t veg an jem izp os ta vlj en ih do EUR IB OR , za to n ego tovos t, ki izha ja iz ref or me r efer en čni h obr es t nih m er , izhaj a pre dv sem 2021 2020 NLB S ku pin a in N LB Nominalna vrednost (v tis o č EU R) T ehtana po vpr ečna zapadlost (v letih) Nominalna vrednost (v tis o č EU R) T ehtana po vpr ečna zapadlost (v letih) Obrestna zamenjava EUR IB OR ( 3- me s eč ni ) 186.472 4,23 186.471 5,18 EUR IB OR (6- me se čn i ) 371.866 7,00 37 4.254 7,83 USD L IBOR ( 6-mese čni) 14.117 0,98 13.028 1,99 An aliza f in an čn ih sr ed s tev in pr ev zetih o bvezno s ti gl ed e na k red it no t vegan je je r azkr it a v poj as nil u 6.1.j ). a) Dolžniški vr ednostni papirji v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 1.717.626 1.503.087 1.436.424 1.277.880 Krediti bankam 140.683 197.005 199.287 158.320 Kre di ti s t ra nka m, k i n is o ba nke 10.587.121 9.619.860 5.145.153 4.564.178 Dr u ga f in an č na s re ds t va 122.229 113.138 92.404 54.503 Skupaj 12.567.659 11.433.090 6.873.268 6.054.881 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Dr žava 1.317.248 1.173.718 1.041.78 7 953.881 Gospodars t vo 79.852 86.946 72.632 79.732 B an ke 295.653 220.988 295.653 220.988 Finančne organizacije 28.178 25.120 28.178 25.120 1.720.931 1.506.772 1.438.250 1.279.721 Pop ra vk i vre dn os t i (p oj as ni lo 5.14.b) ( 3.305) ( 3.685) ( 1.826) (1.841) Skupaj 1.717.626 1.503.087 1.436.424 1.277.880 5.6. Finan čna sreds t va, m erjena p o odplačn i vrednos ti Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev iz iz vede nih f in an čn ih in s t r um ent ov z dalj šo ro čn os t jo, ko je uki ni tev EUR IB OR m ožna . Dn e 31. de cem bra 2021 zn a ša jo iz vede ni f in an čn i ins tr um en ti s p reos talo zap ad los t jo 5 le t ali več 272.730 ti s oč EUR ( 31. de cem be r 2020: 310.730 ti so č EUR). 224 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Krediti bank am c) Kredi ti s t rankam , ki n is o ban ke Raz člen it ev kred it ov st rankam , ki ni so b anke, p o sek t orj ih v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Krediti 10.200 9.809 117.490 95.070 V ez ane vloge 130.602 128.07 4 81.900 63.405 Začasno kupljeni vrednos tni papir ji - 59.263 - - Odkupljene terja t ve 79 - 79 - 140.881 197.146 199.469 158.475 Pop ra vk i vre dn os t i (p oj as ni lo 5.14.a) ( 198) ( 141) ( 182) (155) Skupaj 140.683 197.005 199.287 158.320 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Krediti 10.310.300 9.490.734 5.006.871 4.501.991 Okvir ni krediti 352.018 322.622 17 4.063 152.48 7 T e r ja t ve iz f in an č ne ga n aj em a (p oja s nil o 5.11.b) 108.715 49.517 - - Posojilne kar tice 129.330 125.725 59.305 52.156 T e r ja t ve iz d an ih ja ms t ev 2.731 3.542 1.333 916 10.903.09 4 9.992.140 5.241.572 4.707.550 Pop ra vk i vre dn os t i (p oj as ni lo 5.14.a) (315.973) ( 372.280) (9 6.419) ( 143.372) Skupaj 10.587.121 9.619.860 5.145.153 4.564.178 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Dr žava 281.010 368.400 143.864 170.7 42 Finančne organizacije 141.709 158.871 226.144 177.198 Gospodars t vo 4.645.112 4.159.496 2.118.210 1.838.468 Fizične osebe 5.519.290 4.933.093 2.656.935 2.377.770 Skupaj 10.587.121 9.619.860 5.145.153 4.564.178 225 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo d) D ru ga f ina nč na s reds t va Razčlenitev po vrstah drugih finanč nih sredstev v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 T e r ja t ve v ob ra ču nu i n dr u gi za čas n i rač un i 40.436 32.484 23.945 15.906 T e r ja t ve iz kar t ičn e ga po s lovan ja 22.6 70 20.260 15.270 11.383 T e r ja t ve do k up cev 8.227 6.316 1.311 1.307 T e r ja t ve za o pra vn in e 7.303 6.563 3.041 2.8 71 T e r ja t ve do p or av na ln eg a rač un a , BP D in dr u gi h za pro da jo vr ed no s tn ih pa pir jev i n s kr bn iš k ih po s lov 613 611 610 610 Razmejeni prih odki 1.715 1.327 1.690 1.296 T e r ja t ve za di vi de nd e - - 20.493 - T e r ja t ve za d an e fi na nč n e pre du jm e 1.526 447 - - Dr u ga f in an č na s re ds t va 45.9 65 50.683 27.197 22.460 128.455 118.691 93.557 55.833 Pop ra vk i vre dn os t i (p oj as ni lo 5.14.a) (6.226) (5.553) ( 1.153) ( 1.330) Skupaj 122.229 113.138 92.404 54.503 Razčlenitev drugih finančnih sredstev po sektorjih v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 B an ke 33.325 35.431 34.131 8.069 Dr žava 43.432 41.57 6 23.76 9 22.537 Finančne organizacije 15.979 14.488 12.818 7.257 Gospodars t vo 5.99 4 3.912 647 580 Fizične osebe 23.499 17.731 21.039 16.060 Skupaj 122.229 113.138 92.404 54.503 T er ja t ve v o bra čun u s o ter ja t ve preh odn eg a zna čaj a, k i bod o na u s t rezne p os t avke pr en ese ne v n as l edn jih dn eh p o nastanku. Dr u ga f in anč n a sre ds t va vkl ju ču jejo t er jat ve do poko jninskega sklada z a predčasno iz plačane pok ojnine, terjat ve do zav arov alnic, terjat ve v pravni izterjavi , terjat ve iz na sl ova ref un dac ij , ter ja t ve za s ubven cij e iz na sl ova povezani h pos lov, plač ane t ak se i n so dne s troš ke. 226 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo e) Gibanje unov čenih storit venih garancij v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 1.838 1.859 440 365 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b (1) (2) - - Unov če ne ga ranc ije 1.541 2.37 6 1.207 2.261 Plačane garancije ( 1.904) ( 1.932) (470) ( 1.723) Odpisi ( 757) (463) ( 757) (463) St an je 31. de cem bra 717 1.838 420 440 5.7. Nekrat k oročna s redst v a v poses ti za prodajo v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 8.658 43.191 4.454 5.532 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 3 (3) - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - 1.96 9 - - Poveč an ja 97 89 - - Pre no s iz /(na) opre dm et en a os n ovn a sr ed s t va ( po ja sn il o 5.8.) 605 2.779 518 2.626 Pre no s iz /(na) dr ug a sr ed s t va 20 - - - Pre no s iz /(na) nal ožb en e ne pre mi čn e (p oj as ni lo 5.9.) (22) ( 17) - - Zmanjšanj a (1.952) ( 39.089) (547) (3.484) Vrednotenje (358) (261) (336) ( 220) St an je 31. de cem bra 7.051 8.658 4.089 4.454 Ma ja 2020 so b ili izp oln jen i vs i od ložni p og oji , dol oče ni v pog odb i, k i je bi la po dpi sa na v d ecem br u 2019 v o k vi r u sk upn eg a pro dajn eg a po s top ka NLB in KB C In su ran ce NV , s katero j e NLB pro dal a s voj 50- od s tot ni d elež v d r užb i NLB V ita . Uč in ek pro daj e v let u 2020 j e vkl ju čen v s egm en t »P os lova nj e s p reb iva ls t vo m v S love ni ji .« Pos t avka »N ek rat koroč na s re ds t va v pos es t i za pro dajo « vk lju ču je po sl ovne o bje k te in s re ds t va, pr ejet a za pop lač ilo ter ja tev, ki so v p os top ku p roda je. Vred no s t sre ds t ev , prej eti h za pop lač ilo t er ja tev , ki ji h je NLB S ku pin a na d an 31. de cem bra 2021 pr ipozn ala m ed n ek rat koroč ni mi s red s t v i v po se s ti za pro dajo , zna ša 699 ti so č EUR ( 31. dec emb er 2020: 699 tis oč EUR). N LB na d an 31. de cem bra 2021 i n na d an 31. de cem bra 2020 ni im el a sr eds tev , prej eti h za pop lač ilo t er ja tev , ki bi j ih pr ipozn ala m ed n ek rat koroč ni mi s red s t v i v po se s ti za pr oda jo (po jas n ilo 6.1.l ). Gi ban je ne krat koročni h sred st ev v po ses ti z a prod ajo 5.8. O pr edmetena osno vna sredst v a a) Razčlenitev po vrstah v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Las t n a op red me te na o sn ovn a s re ds t va 223.593 223.598 82.905 88.495 Pra vi ca do u po rab e sr ed s tev ( po ja sn ilo 5.11.) 23.421 25.519 3.217 3.180 Skupaj 247.014 249.117 86.122 91.675 227 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Gibanje lastnih opredmeten ih osnovnih sr edst ev v ti so č EU R NLB Skupina NLB Zemljišča in gra db en i objekti Računalnišk a oprema Druga oprema S ku paj Zemljišča in gra db en i objekti Računalnišk a oprema Druga oprema S ku pa j za la s tn o uporabo v pos lov ne m najemu za la s tn o uporabo v pos lov ne m najemu Nabavna vrednost St anj e 1. ja nu ar ja 2021 345.7 69 81.729 98.838 4.309 530.645 197.043 49.580 49.355 3.514 299.492 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 62 17 30 - 109 - - - - - Poveč an ja 3.987 7.296 4.871 1.948 18.102 3.321 1.513 1.510 9 6.353 Zmanjšanj a ( 1.385) (8.710) (8.393) (648) ( 19.136) - ( 7.19 4) (4.722) (4) (11.920) Os la bi tev ( poj as n ilo 4.14.) ( 126) - - - ( 126) - - - - - Pre no s z /na na ložb en e n epr em ič nin e ( poj as n ilo 5.9.) 4.377 - - - 4.377 (2.423) - - - (2.423) Pre no s z /na ne kr at koro čn a s red s t va v p os es t i za pro da jo ( poj as ni lo 5.7.) (5.707) - - - (5.707) (2.089) - - - (2.089) Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 5.12.b) (119) ( 201) (617) - (937) - - - - - St an je 31. de cem bra 2021 346.858 80.131 94.729 5.609 527.327 195.852 43.899 46.143 3.519 289.413 Pop ra vek vr ed no s ti i n os la bit ve St anj e 1. ja nu ar ja 2021 173.404 53.822 7 6.897 2.924 307.047 135.343 32.905 39.944 2.805 210.997 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 7 10 26 - 43 - - - - - Zmanjšanj a (684) (8.634) ( 7.577) ( 152) (17.047) - ( 7.19 4) (4.2 48) (3) ( 11.445) Am or ti zaci ja ( po jas n ilo 4.11.) 7.124 8.733 5.196 554 21.607 3.825 4.37 6 2.086 323 10.610 Os la bi tev ( poj as n ilo 4.14.) 90 - - - 90 - - - - - Pre no s z /na na ložb en e n epr em ič nin e ( poj as n ilo 5.9.) ( 2.67 6) - - - ( 2.67 6) (2.083) - - - ( 2.083) Pre no s z /na ne kr at koro čn a s red s t va v p os es t i za pro da jo ( poj as ni lo 5.7.) (5.102) - - - (5.102) ( 1.571) - - - ( 1.571) Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 5.12.b) ( 3) (98) ( 127) - ( 228) - - - - - St an je 31. de cem bra 2021 172.160 53.833 7 4.415 3.326 303.734 135.514 30.087 37.782 3.125 206.508 Neodpisan a vrednos t St an je 31. de cem bra 2021 17 4.698 26.298 20.314 2.283 223.593 60.338 13.812 8.361 3 94 82.905 St an je 1. ja nu ar ja 2021 172.365 27.907 21.9 41 1.385 223.598 61.700 16.675 9.411 709 88.495 228 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Vredn os t s red s tev, prejet ih za po pla čil o ter ja tev, ki jih je N LB Sk upin a n a dan 31. d ece mbr a 2021 pr ipozn ala m ed s voj imi opr edm ete nim i os n ovnim i s red s t v i, zn aš a 13.559 t is oč EU R (31. dec emb er 2020: 13.268 t is oč EU R), za NLB p a zn aš a 7 ti so č EUR (31. d ece mb er 2020: 7 ti so č EUR) ( poj as ni lo 6.1.l) . v ti so č EU R NLB Skupina N LB Zemljišča in gra db en i objekti Računalnišk a oprema Druga oprema Sku pa j Zemljišča in gra db en i objekti Računalnišk a oprema Druga oprema S ku pa j za la s tn o uporabo v pos lov ne m najemu za la s tn o uporabo v pos lov ne m najemu Nabavna vrednost St anj e 1. ja nu ar ja 2020 313.168 70.7 44 95.6 73 6.186 485.771 198.313 44.635 51.628 5.441 300.017 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b (101) (20) (40) - ( 161) - - - - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) 40.173 1.773 3.249 - 45.195 - - - - - Poveč an ja 5.888 10.254 6.945 1.255 24.342 5.299 5.378 3.356 104 14.137 Zmanjšanj a (5.843) (961) (6.955) ( 3.132) (16.891) ( 13) (433) (5.629) (2.031) (8.106) Os la bi tev ( poj as n ilo 4.14.) (43) - - - (43) - - - - - Pre no s z /na na ložb en e n epr em ič nin e ( poj as n ilo 5.9.) ( 756) - - - ( 756) - - - - - Pre no s z /na ne kr at koro čn a s red s t va v p os es t i za p rod ajo (p oja s nil o 5.7.) (6.717) - - - (6.717) (6.556) - - - (6.556) Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 3.) - ( 61) ( 34) - (95) - - - - - St an je 31. de cem bra 2020 345.7 6 9 81.729 98.838 4.309 530.645 197.043 49.580 49.355 3.514 299.492 Pop ra vek vr ed no s ti i n os la bit ve St anj e 1. ja nu ar ja 2020 173.7 63 48.808 79.515 4.625 306.711 135.328 29.440 43.7 62 4.367 212.897 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b ( 25) ( 17) (40) - (82) - - - - - Zmanjšanj a (2.427) (948) ( 6.651) (2.349) (12.375) - (431) (5.600) ( 2.031) (8.062) Am or ti zaci ja ( po jas n ilo 4.11.) 6.271 6.040 4.103 648 17.062 3.945 3.896 1.782 4 69 10.092 Os la bi tev ( poj as n ilo 4.14.) 161 - - - 161 - - - - - Pre no s z /na na ložb en e n epr em ič nin e ( poj as n ilo 5.9.) (401) - - - (401) - - - - - Pre no s z /na ne kr at koro čn a s red s t va v p os es t i za p rod ajo (p oja s nil o 5.7.) (3.938) - - - (3.938) ( 3.930) - - - ( 3.930) Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 3.) - ( 61) ( 30) - ( 91) - - - - - St an je 31. de cem bra 2020 173.404 53.822 7 6.897 2.924 307.047 135.343 32.905 39.944 2.805 210.997 Neodpisan a vrednos t St an je 31. de cem bra 2020 172.365 27.907 21.941 1.385 223.598 61.700 16.675 9.411 709 88.495 St an je 1. ja nu ar ja 2020 139.405 21.936 16.158 1.561 179.060 62.985 15.195 7.866 1.07 4 87.120 229 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.9. Naložben e nepremičnine v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 54.842 52.316 8.300 9.303 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 19 ( 24 ) - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - 19.643 - - Poveč an ja - 717 - - Zmanjšanj a (4.0 75) ( 2.493) - (2.031) Pre no s z /( na) o pre dm et en a os nov n a sr ed s t va ( poj as n ilo 5.8.) (7.053) 355 340 - Pre no s z /( na) n ek ra tkor oč na s re ds t va v po se s ti za p ro daj o (p oja s ni lo 5.7.) 22 17 - - Pre no s z /( na) dr u ga s re ds t va 1.397 (16.559) 137 231 Vredn ot en je n a po š te no v re dn os t ( poj as ni lo 4.8.) 3.589 87 0 306 797 Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 5.12.b) ( 1.215) - - - Dr ugo 98 - 98 - St an je 31. de cem bra 47.624 54.842 9.181 8.300 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Od da ne v n aj em 1.103 1.157 291 383 Ni so o dd an e v na jem 231 242 183 1 94 Skupaj 1.334 1.399 4 74 577 Vredn os t s red s tev, prejet ih za po pla čil o ter ja tev, ki jih je N LB Sk upin a pr ip oznal a me d na ložb eni mi n epr emi čni na mi , zna ša 36.009 ti so č EUR ( 31. dec em ber 2020: 36.130 t is oč EU R), za NLB pa zn aš a 4.17 6 tis oč EU R (31. d ecem b er 2020: 4.079 tis oč EU R) (po jas n ilo 6.1.l ). Pos lovn i od ho dki za n alož ben e ne pre mič ni ne: 230 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.10. Neopredmetena s redst va v ti so č EU R NLB Skupina NLB Programska oprema Druga neopredmetena sr ed s t va Dobro ime Sk upa j Programska oprema Nabavna vrednost St anj e 1. ja nu ar ja 2021 246.68 7 13.200 32.336 292.223 201.614 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 13 11 - 24 - Poveč an ja 14.866 - - 14.866 7.370 Odpisi (15.527) - - (15.527) ( 7.956) Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 5.12.b) (432) - - (432) - St an je 31. de cem bra 2021 245.607 13.211 32.336 291.154 201.028 Pop ra vek vr ed no s ti i n os la bit ve St anj e 1. ja nu ar ja 2021 201.7 48 - 28.807 230.555 173.509 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 8 7 - 15 - Am or ti zaci ja ( po jas n ilo 4.11.) 11.944 4.267 - 16.211 6.022 Os la bi t ve ( po jas n ilo 4.14.) 936 - - 936 - Odpisi (15.435) - - (15.435) (7.956) Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 5.12.b) (204) - - ( 204) - St an je 31. de cem bra 2021 198.997 4.27 4 28.807 232.078 171.575 Neodpisan a vrednos t St an je 31. de cem bra 2021 46.610 8.937 3.529 59.07 6 29.453 St an je 1. ja nu ar ja 2021 44.939 13.200 3.529 61.668 28.105 231 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Druga neopredmetena sredst va predstavljajo dodatno opredeljena neopredmetena sredst va v poslo vni z družit vi, in sic er s ta biln e de pozite i n bla govn o zn am ko (poj as nil o 5.12.c). v ti so č EU R NLB Skupina NLB Programska oprema Druga neopredmetena sr ed s t va Dobro ime Sk upa j Programska oprema Nabavna vrednost St anj e 1. ja nu ar ja 2020 228.6 92 - 32.336 261.028 192.581 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b (34) - - ( 34) - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) 4.921 13.200 - 18.121 - Poveč an ja 14.150 - - 14.150 9.033 Odpisi (844) - - (844) - Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 3.) ( 198) - - ( 198) - St an je 31. de cem bra 2020 246.687 13.200 32.336 292.223 201.614 Pop ra vek vr ed no s ti i n os la bit ve St anj e 1. ja nu ar ja 2020 192.679 - 28.807 221.486 166.601 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b (22) - - (22) - Am or ti zaci ja ( po jas n ilo 4.11.) 10.112 - - 10.112 6.908 Odpisi (826) - - (826) - Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 3.) (195) - - ( 195) - St an je 31. de cem bra 2020 201.7 48 - 28.807 230.555 173.509 Neodpisan a vrednos t St an je 31. de cem bra 2020 44.939 13.200 3.529 61.668 28.105 St an je 1. ja nu ar ja 2020 36.013 - 3.529 39.542 25.980 232 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.11. Naje mi a) NLB Skupina k ot najemojemalec Prav ica d o upo rab e sre ds t ev je v izkazu f in an čn ega p oloža ja vključena v po stavko »Opredmetena osnovna sredst va«, obvezno s ti iz n aj em a pa v p os ta vko »D r uge f in an čn e obvez no s t i« . v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Pravica do uporabe sredstev Zemljišča in gradbeni objekti 19.545 22.758 2.244 2.240 Motor na voz ila 390 959 96 0 912 Pohiš t vo in oprema 3.486 1.802 13 28 Skupaj 23.421 25.519 3.217 3.180 Obvez nos t i iz na je ma 24.324 26.359 3.256 3.212 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Am or tiza cij a pra vice d o up ora be s red s tev (p oja sn il o 4.11.) Zemljišča in gradbeni objekti 7.159 3.299 465 441 Motor na voz ila 444 571 410 391 Pohiš t vo in oprema 1.107 67 1 15 16 Skupaj 8.710 4.541 890 848 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Od ho dk i za ob res t i ( poj as ni lo 4.1.) (470) (29 4) (29) (39) Od ho dk i za kr at koro čn e na je me (v kl ju če no v a dm ini s t rat i vn e s tr oš ke) (606) ( 719) ( 179) ( 266) Od ho dk i za na je me s re ds t ev z niz ko vre dn os t jo, k i zgo raj n is o pr i kazan i kot kratk oročni najemi ( vključeno v administrativne stroške ) (1.050) ( 771) (157) ( 151) Pr ih od ki iz p od na jem a s re ds t ev, ki pre ds t av lja jo p rav ico do up or ab e (vk lju če no v d r ug e pos l ovn e pr ih od ke) 108 92 - - Do dat ki k s re ds t vom , ki p red s tav lja jo pra vic o do up orab e, s o v let u 2021 v NL B Sk upin i zn aš ali 10.172 t is oč EU R (2020: 4.736 ti so č EUR), v N LB pa 1.245 ti so č EUR (2020: 1.808 t is oč EUR ). Zaradi p r idob it ve odv is nih d r užb v 2020 s e je pr avi ca do upo rab e sre ds t ev v NLB S kupi ni p ovečal a za 9.57 6 t is oč EUR . Izkaz pos lovn eg a izid a pr ikazuj e na sl edn je zn es ke, vezane n a n aje me: Sk upn i den ar ni o dli v , vezan na n aj em e, je v le t u 2021 v NLB Sk upin i zn aš al 9.397 t is oč EUR ( 2020: 4.865 tis o č EUR) in v N LB 933 ti so č EUR (2020: 897 t is oč EU R). 233 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB S kup ina i ma v n aj em u ne kater e pis ar ne , pos loval nice , vozila in dr u go op rem o, ki j ih up orab lja p r i svoj em po sl ovanj u. Naj em ne p ogo dbe za p is ar ne in p os lovaln ice s o obi čajn o sk len je ne za ob dob je od 5 d o 20 let, m ed tem ko s o neka ter e na jem ne p ogo db e sk len je ne za n edo loč en ča s . Pog odb e za ne dol oče n čas s o vk lju čen e v pr ip oznan je obvezn os t i iz na jem a s kla dn o s pla ns ki mi o cen ami . O biča jn o se pr edv id eva na jem no o bdo bje 5 l et, razen za p osl ovn e pros tore n a s tra te šk ih lo kacij ah , za kate re po sl ovods t vo ocen i dr ug ače n (daljš i ) na jem ni ro k . Naj emi vozil in d r ug e opre me s o ob ičaj no sk len je ni za ob dob je od 1 d o 5 let. Več na jem nih p og odb vključ uje možnost pod aljšanja in možnos t odpov edi najema . O teh m ožn os ti h se d ogovor i p os lovods t vo sk la dno s p os lovn im i pot reb am i NLB Sk upi ne. N aje mn in e v obd obj ih , za kater e velja možnost podaljš anja najema , so vključene v mer jenje obvezno s ti iz n aj em a, če j e pre cej go tovo, da bo n aj em nik t o možnos t izrabil. Pog oji p osa mez ne ga na jem a s e dog ovori jo za vs ak p ri me r pos eb ej in v se buj ejo raz ličn e po goj e. R azen zavez , ki v povezav i z na jet imi s re ds t vi n udi jo zaš či to n aje mo daj alc u, na jem ne p ogo db e ne v klj uč uje jo n obe nih d r ugi h zavez. Najeta sreds t va ne smejo biti uporabljen a ko t zava rov anje za najete kredite. NLB S kup ina i ma v n aj em u tu di do lo čen o opr emo z d obo n aj em a 12 me se cev ali m an j in op rem o ma jhn e vr edn os t i. Za te n aj em e NLB Skupina uporablja izv zetje iz ob vez nos ti pripoznanja za kra tkoro čn e na jem e in za n aje me m aj hn ih vr edn os t i. N aje mn ine za kra tkoro čn e na jem e in n aje me p red me tov ma jhn e vr edn os t i se p ri pozna jo kot s tro še k na p odl agi e nakom er n e čas ovn e me tod e skozi celo tn o tra jan je n aje ma . Za izrač un ne to s eda nje v red nos ti pr ih od njih n aj em nin N LB Skupina kot diskontno stopn jo uporablja interno tran sfer no ceno za depo zite prebivalst va. NLB S kup ina i n NLB n ima ta s t roš kov v z vezi s sp rem en lji vim i najemn inami in dobički ali iz gubami, ki bi izhajale iz transakcij pro daj e s povra tn im n aje mo m . An aliza zap adl os t i na jem ni h obvezno s ti j e razkr i ta v po jas ni lu 6.3.f ) . b) NLB Skupina k ot najem odajalec V eči na p ogo db, v ka ter ih NL B Sk upin a n as to pa kot na jem od ajal ec , s e na na ša n a p ogo dbe o f in an čn em in pos lov nem n aj em u vozil ter n a po god be o p os lovn em n aje mu pos lov nih p ros to rov in P OS te rm in alov. Naj večj i del n aj emn ih p ogo db, v kat er ih NLB S ku pin a na s to pa kot naj em oda jal ec , s o po god be o f in an čn em na jem u . V eč ina pog odb o f in an čn em n aj em u je s kle nje na za n ep rek licn o obd obj e od 48 do 60 m es ec ev . S pla čil om zadn je ga ob roka na jem nin e ob kon cu p og odb e pos tane p red me t na jem a la s t na jem nika . T er j at ve fin an čn eg a na jem a so za varovane s pre dm etom n aj em a. NL B Sk upin a ni ma p ogo db o f in an čn em na jem u s s prem en lj ivi mi n aje mn in ami , ki n is o zaje te pr i me rj enj u či s te n aložb e v n ajem . Nal ožben e n epre mi čni ne s o dan e v n aje m na jem nikom p o pog odb i o op era tiv ne m na jem u z m es eč nim i na jem ni na mi . NLB S kup ina n im a sp rem en lji vih n aj emn in , od vi sn ih od in dek s a ali s to pn je. N aložb en e nep rem ič nin e se o biča jn o odd aja jo v n aje m za obd obj e od 2 do 10 l et. Neka ter e pog odb e s o sk len jen e za ne do loč en ča s . Popravki vr ednosti kreditov vključujejo tudi popr avke vre dno s ti za n eiz t er lji ve ter ja t ve iz f in an čn ega n aj em a, in s ice r na d an 31. de cem bra 2021 zn a šaj o 436 ti so č EUR (na d an 31. dec emb ra 2020: 884 t is oč EUR) . Finančni naj em Kre dit i s tr ankam , k i ni so b an ke, v NLB Sk upi ni vk lj uč uje jo terja t ve i z fina nčneg a na jema. Spodnja tabela pr ikazuje analizo z apadlos ti terja tev i z najema – ne dis kont ira ne n aje mn in e, ki b odo p rej ete p o dat u mu poročanja. v ti so č EU R NLB Skupina 2021 2020 Ma nj kot e no l et o 36.465 23.287 Eno d o dve l et i 25.723 11.506 Dve d o tr i le ta 21.27 6 7.734 T r i d o š ti ri l et a 16.435 5.159 Št ir i do p et le t 10.375 3.2 43 Več kot pet l et 8.604 2.719 Skupaj nediskontirana terjatev iz najema 118.87 8 53.648 Nezasluž eni finančni prihodki (10.163) (4.131) Čis t a na lož ba v n aj em 108.715 49.517 NLB S kup ina j e v let u 2021 p ri pozna la pr ih od ke iz obres ti n a ter ja t ve iz n aj em a v viš in i 3.452 ti so č EUR (2020: 1.957 t is oč EUR ). 234 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Poslovni najem v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Ma nj kot e no l et o 2.757 3.082 375 399 Eno d o dve l et i 1.396 1.863 348 364 Dve d o tr i le ta 817 1.497 346 341 T r i d o š ti ri l et a 597 1.411 342 333 Št ir i do p et le t 430 1.308 301 331 Več kot pet l et 1.211 1.759 1.029 243 Skupaj 7.208 10.920 2.7 41 2.011 v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 B an ke 69 6.538 671.880 Dr uge finančne organizacije 29.720 21.819 Nefin ančne dr užbe 55.282 55.361 Skupaj 781.540 7 49.060 V NLB S kup ini p ri ho dki iz n aj emn in n aložb en ih n epre mi čni n zna š ajo 3.558 t is oč EUR ( 2020: 2.572 ti so č EUR), iz n aj em nin od pr emi čn in pa 1.07 4 t is oč EU R (2020: 1.003 ti so č EUR). V N LB Spodnja tabela pr ikazuje analizo z apadlos ti najem nin – nediskontirane najem nine, ki bodo prejete po datum u poročanja. pr ih odk i iz na jem ni n nal ožbe nih n ep rem ičn in zn aš ajo 567 ti so č EUR (2020: 471 t is oč EU R), iz n aje mn in od p rem ičn in pa 471 ti so č EUR (2020: 470 t is oč EU R) (p oja sn ilo 4.8.). a) Razč len it ev po vr s tah n alož b v od vis ne d r už be 5.12. Dolgoročn e naložb e v kapital odvisnih d ru žb, pridr uženih d ru žb in skupn ih podvigov 235 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R Dejavnos t Sedež V elik ost kapitala dr už be n a da n 31. decembr a 2021 Po sl ovn i izi d dr už b e v 2021 Udeležba NLB v kapi ta lu % De lež glasovalnih pra vic N LB v % Udeležba NLB S ku pin e v kapi ta lu % De lež glasovalnih pravic NLB Sk upi ne v % St r a te š ke d r u žb e NLB B an ka a.d . , Skop je Ba n čn iš t vo Severna Makedonija 243.26 7 39.000 86,97 86,97 86,97 86,97 NLB B an ka a.d . , Po dgo ri ca Ba nč ni š t vo Črna gora 92.643 10.050 75,90 75,90 99,87 99,87 NLB B an ka a.d . , Ba nj a Luka B an čn iš t vo Bo sn a in H er ceg ovi na 97.149 18.180 99,85 99,85 99,85 99,85 NLB B an ka sh .a . , Pri š ti na B an čn i š t vo Ko s ov o 98.856 24.436 82,38 82,38 82,38 82,38 NLB B an ka d.d . , Sa raj evo Ba n čn iš t vo Bo sn a in H er ceg ovi na 87.838 10.012 97,34 97,35 97,34 97,35 NLB B an ka a.d . , Be og rad B an čn iš t vo Sr bija 77.918 4.293 100 100 100 100 K omercijalna banka a.d. Beograd Ban čn i š t vo Sr bija 634.643 34.818 86,70 88,28 86,70 88,28 KomB an k In ves t a .d. B e og rad Fin ance Srbija 1.345 4 - - 100 100 NLB S kl ad i d.o.o ., L jub lj ana Finance S lovenija 14.9 66 8.9 6 9 100 100 100 100 NLB L ea se &Go, l ea si ng , d .o.o. , Lju bl jan a Finance Slovenija 16.342 (921) 100 100 100 100 NLB Zav od za upravljanje kulturn e dediščine, Ljubljana Upravljanje kult urne dediš čine Slovenija 814 436 100 100 100 100 Nestrateške družbe NLB L ea si ng d .o.o. , B eog rad - u l ik vi dac ij i Fin ance S rbija 5.985 40 100 100 100 100 NLB Leasing d.o.o ., Ljubljana - v likvidaciji Finan ce S lov enija 18.058 2.545 - - 100 100 Op ti ma Le as in g d .o.o. , Zagr eb - " u li k vi dac ij i" Finan ce H r v aš ka 1.258 ( 94 ) - - 100 100 T a ra Ho te l d.o .o., B u dva Nepremičnine Čr na gora 16.802 (223) 12,71 12,71 100 100 PR O - R EM d .o.o. , Lj ub lja na - v l ik vi dac ij i Nepremič nine Slovenija 19.9 66 154 100 100 100 100 OL N ek ret ni ne d .o.o ., Zag reb - u l ik v ida ci ji Nepremičnine Hr va ška 1.319 (93) - - 100 100 RE A M d .o.o. , Po dgo ri ca Nepremičnine Črna gora 1.69 6 44 100 100 100 100 RE A M d .o.o. , B eo grad Nepremičnine Srbija 1.844 (217) 100 100 100 100 SP V 2 d.o .o., B e ogra d Nepremičnine Sr bija 831 9 100 100 100 100 S - R E A M d.o.o ., L jub lj ana Nepremičnin e Slovenija 2.197 850 100 100 100 100 RE A M d .o.o ., Zag reb Nepremičnine Hr vaš ka 1.025 5 - - 100 100 NLB S rb ij a d.o.o ., B eo gra d Nepremičnine Srbija 32.259 188 100 100 100 100 NLB C rn a Go ra d.o .o. , Pod gor ic a Fin ance Črna gora 3.130 2.375 100 100 100 100 NLB InterFinanz A G, Zürich in L iquidation Finance Švica 12.395 1.725 100 100 100 100 NLB I nt er Fin an z d .o.o. , Be og rad Finan ce Sr bija 3 - - - 100 100 LHB AG , Fran k fu r t Fin a nce Nem čija 2.221 489 100 100 100 100 * 100% la st ni š t vo N LB Le as e& Go, l ea si ng , d .o.o. , Lj ubl jan a . Pod at ki o dvi sn ih dr u žb, kot s o vk lju čen i v kons oli dira ne ra ču novod ske izkaze NLB S kup in e na d an 31. de cem bra 2021: 236 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R Dejavnos t Sedež V elik ost kapitala dr už be n a da n 31. decembr a 2020 Pos lov ni iz id dr už be v 2020 Udeležba NLB v kapi ta lu % De lež glasovalnih pra vic N LB v % Udeležba NLB S ku pin e v kapi ta lu % De lež glasovalnih pra vic N LB Sk upi ne v % St r a te š ke d r u žb e NLB B an ka a.d . , Skop je Ba n čn iš t vo Severna Makedonija 229.777 19.222 86,97 86,97 86,97 86,97 NLB B an ka a.d . , Po dgo ri ca Ba nč ni š t vo Črna gora 68.556 1.387 99,83 99,83 99,83 99,83 NLB B an ka a.d . , Ba nj a Luka B an čn iš t vo Bo sn a in H erc eg ovin a 99.872 10.122 99,85 99,85 99,85 99,85 NLB B an ka sh .a . , Pri š ti na B an čn i š t vo Ko s ov o 98.335 13.334 81,21 81,21 81,21 81,21 NLB B an ka d.d . , Sa raj evo Ba n čn iš t vo Bo sn a in H erc eg ovin a 89.808 5.895 97,34 97,35 97,34 97,35 NLB B an ka a.d . , Be og rad B an čn iš t vo Srbi ja 7 4.205 2.598 99,997 99,997 99,997 99,997 K omercijalna banka a.d. Beograd Ban čn i š t vo Sr bija 609.943 (9.050) 81,42 83,23 81,42 83,23 Kome rci ja ln a ban ka a .d. B an ja L uka B an čn iš t vo Bo sn a in H er ceg ovi na 31.045 ( 1.309) 0,002 0,002 100 100 Komercijal na banka a. d. Podgorica B an čn i š t vo Črn a gora 20.689 ( 1.224) - - 100 100 KomB an k In ves t a .d. B e og rad F inance Srbija 1.342 - - - 100 100 NLB S kl ad i d.o.o ., L jub lj ana Finance Slovenija 10.48 7 5.490 100 100 100 100 NLB L ea se &Go, l ea si ng , d .o.o. , Lju bl jan a Finance S lov enija 1.938 ( 1.062) 100 100 100 100 NLB Zav od za upravljanje kulturn e dediščine, Ljubljana Upravljanje kult urne dediš čine Slovenija 3 78 368 100 100 100 100 Nestrateške družbe NLB Leasing d.o.o ., Ljubljana - v likvidaciji Fin ance Slovenija 17.568 720 100 100 100 100 Op ti ma Le as in g d .o.o. , Zagr eb - " u li k vi dac ij i" F inance Hr vaš ka 1.346 (99 6) - - 100 100 NLB L ea si ng d .o.o. , B eog rad - u l ik vi dac ij i Fin ance Sr bija 5.9 40 19 100 100 100 100 T a ra Ho te l d.o .o., B u dva Nepremičnine Črna gora 17.025 (204) 12,71 12,71 100 100 PR O - R EM d .o.o. , Lj ub lja na - v l ik vi dac ij i Nepremič nine S lovenija 20.870 353 100 100 100 100 OL N ek ret ni ne d .o.o ., Zag reb - u l ik v ida ci ji Nepremičnine H r v aš ka 1.409 ( 127) - - 100 100 BH - R E d .o.o. , Sa raj evo - u lik vid ac iji Nepremičn ine B o sn a in H erc egov in a 7 (14) - - 100 100 RE A M d .o.o. , Po dgo ri ca Nepremičnine Črna gora 1.652 ( 166) 100 100 100 100 RE A M d .o.o. , B eo grad Nepremičnine Srbija 1.7 62 ( 145) 100 100 100 100 SP V 2 d.o .o., B e ogra d Nepremičnine S rbija 820 8 100 100 100 100 S - R E A M d.o.o ., L jub lj ana Nepremičnin e S lov enija 1.349 (236) 100 100 100 100 RE A M d .o.o ., Zag reb Nep remičnine Hr va š ka 2.108 92 - - 100 100 NLB S rb ij a d.o.o ., B eo gra d Nepremičnine Srbija 32.046 1.149 100 100 100 100 NLB C rn a Go ra d.o .o. , Pod gor ic a Nepremičnin e Črn a gora 755 139 100 100 100 100 NLB InterFinanz A G, Zürich in L iquidation Finance Švica 10.783 986 100 100 100 100 NLB I nt er Fin an z d .o.o. , Be og rad Finan ce Srbija 3 (3) - - 100 100 LHB AG , Fran k fu r t Fin a nce Nemčija 1.732 (432) 100 100 100 100 Pod at ki o dvi sn ih dr u žb, kot s o vk lju čen i v kons oli dira ne ra ču novod ske izkaze NLB S kup in e na d an 31. de cem bra 2020: Sp rem em be la s t niš k ih de ležev NLB S ku pin e v odv is ni h dr užb ah v l eti h 2021 in 2020 so p oja s nje ne v p oja sn ilu 3. 237 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R K omercijalna banka, Beograd NLB B an ka, S kop j e NLB B an ka, Pris htin a 2021 2020 2021 2020 2021 2020 De lež u de lež be m an jš in s ki h la s tn ikov v kapitalu v % 13,30 18,58 13,03 13,03 17,62 18,79 De lež g la sova ln ih pr av ic m anj š in sk ih la s tn ikov v % 11,72 16,77 13,03 13,03 17,62 18,79 Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa Prih odki 156.710 - 87.864 81.673 51.509 47.699 Čisti dobiček/(izguba ) poslovnega leta 34.818 (9.050) 39.000 19.222 24.436 13.334 Manjš insk ih las tnikov 4.631 ( 1.681) 5.082 2.505 4.306 2.505 Dr ugi vseobsegajoči donos (10.117) 2.145 ( 759) 898 ( 311) 74 Skupaj vseobsegajoči donos 24.701 (6.905) 38.241 20.120 24.125 13.408 Manjš insk ih las tnikov 3.285 ( 1.283) 4.983 2.622 4.252 2.519 Plačane divi dende manjšinskim lastn ik om - - 3.222 - 4.160 - Izkaz finančne ga položaja Kratkor očna sredst va 1.859.605 1.455.793 719.846 690.38 7 446.182 443.289 Dolgoročna sreds t va 2.305.644 2.441.294 1.050.7 42 895.265 484.363 435.775 Kra t koro čn e obvez no s ti 3.266.253 2.978.959 1.335.444 1.17 6.539 756.702 689.776 Dolgoročne obve znosti 264.353 308.185 191.877 179.336 7 4.987 90.953 K apital 634.643 609.943 243.26 7 229.777 98.856 98.335 Manjš insk ih las tnikov 84.408 113.327 31.6 98 29.940 17.421 18.477 Ker j e bil za klj uč ek pr id ob it ve Kome rcij aln e b anke , Be og rad ko nč an 30. d ece mb ra 2020, so v iz kazu p osl ovn eg a izi da N LB S kup in e za leto 2020 v klj uč en e le 12- me se čn e pr iča kovan e kre di tn e izgu be i n pr ip ad ajo či o dl oženi d av ki . Pod at ki o dvi sn ih dr u žb s po me mb nim d ele žem ma nj šin s kih l as t ni kov pred izlo čen im i tra ns akcij am i z odv is ni mi dr u žba mi 238 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i b an kah 75.699 Finančn a sredst va, merjen a po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 36.599 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 131.928 - dr ug a f in an čn a s red s t va 381 Op re dm ete na s re ds t va Op re dm ete na o s nov na s re ds t va 2.438 - la s tn a op re dm ete n a os nov na s re ds t va (p oj as ni lo 5.8.b) 709 - pra vi ca do u po rab e s red s tev 1.729 Nal ožb en e ne pr em ičn in e (p oj as ni lo 5.9.) 1.215 Ne opr ed me te na s re ds t va (p oja s nil o 5.10.) 228 T e r ja t ve za d avek i z doh o dka 29 Dr u ga s re ds t va 1.026 Skupaj sredstva 249.543 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 15.514 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 172.900 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 25.120 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 2.289 Rezervacije 361 Obvez no s ti za o dl ožen i da vek 61 Dr u ge o bvezn os t i 277 Skupaj obv eznosti 216.522 Ne to s red s t va o dv is n e ba nke 33.021 Skupaj kupnina od prodaje 22.000 De na r in de n ar ni u s tr ezn ik i od vi sn e ba nke ( 6 9.832) Denarni odlivi pri pr odaji (47.832) Kupni na od pr odaje odvisne banke 22.000 Kn jig ovod ska v re dn os t n eto o dt u je nih s re ds tev 33.021 Pre no s pre s ežka iz pr evr edn ot en ja , me r jen e ga po p oš t en i vr edn os ti pr ek dr uge ga vs eo bs eg ajo če ga d on os a v po sl ovn i izid 1.723 Izgu ba o d pro da je od vi s ne b an ke v kon so lid ira ni h rač un ovod s ki h izkazi h (9.298) - Ma nj ši ns k ih la s t ni kov ( 1.237) - Las t n ikov obv la du joč e ba nke (8.061) b) Prodaja K omercijalne bank e a.d. Banja Luk a Uči nek p rod aje Kom erci jal ne b anke a .d. B an ja Lu ka je vk lju čen v s egm en t »S tra te šk i t uji t rgi « . V dec emb r u 2021 je Kom erci jaln a ba nka a .d. B eo gra d pro dala svo jo od vi sn o dr už bo Kome rcij aln a ba nka a.d . B anj a Luka . Sre ds t va in obvezn os t i, k i so bi la ob p rod aji o dpra vl jen a iz rač un ovods ki h izkazov NLB Sku pin e, s o na sl edn ja: 239 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Odvisne dru žbe V lasti K omercijalne banke Beograd Neposredno lastništ vo NLB Komercijal na banka a. d. Podgorica, Črna gora 100 % - Kome rci ja ln a ban ka a .d. B an ja L uka , Bo sn a in H erc eg ovin a 99,998 % 0,002 % Dr u žb a za inve s ti cij s ko upra vl ja nje Kom B an k Inve s t a .d. B e ogr ad , Sr bi ja 100 % - c) Pridobitev K om ercijalne bank e a.d. Beograd NLB je 30. d ece mb ra 2020 pr ido bil a 83,23- od s tot ni d elež n ava dni h deln ic Kom erci jaln e ba nke a .d. B eo gra d, kar pr eds tavl ja 81,42 % cel otn eg a kapit ala v b ank i. N a da n pr ido bit ve, je im el a pr ido blj en a ban ka sl ede če od vi sn e dr už be: Sr bi ja je že do lgo s tra teš ko pom em bn o tr žiš čeza NLB Skupino, ki je odločena pos tati vodilna medn arodna banka s se dežem i n fok us om n a pod roč ju ju gov zh odn e Evrope . Me dt em ko se v vs eh d r žavah , v kat er ih po sl uj e, NLB S kup in a uvr š ča n a en o od p r v ih tr eh m es t, je bi la do iz ve dbe t e tra ns akcij e pr is ot nos t v Sr bij i (najve čje m od n aš ih tr gov po š tev il u p re bi valc ev) s kr om n a. S to tr ans akci jo je NL B pos t ala t ret ja n ajve čja b an čn a sk upin a v S rb iji ,sa j se j e nje ntr ž ni de lež p o bil an čni v so tin a dan 30. s ept em ber 2020 p ovečal s p r ibl ižno 2 % n aveč kot 12 % . O bs eg po sl ovanj a NLB Sk upi ne v S r biji b o tako (p ol eg sl ovens kega t r ži š ča) naj večji i n na jpo me mb nej ši , s aj je Sk upin a s te m pr ido bil a več kot 800.000 ak t ivn ih s t ran k na pod roč ju po sl ovanj a s fizi čn imi o se bam i in n ajve čjo p os lovn o mre žo v dr žav i s kar 203 pos loval nic ami . Kupni na j e zna ša la 39 4.718 ti so č EUR in j e bil a v celo ti p lača na v den ar ju . D ogovorov o p ogo jni h pla čil ih ni . De na rn a s red s t va v pr ido blj eni h dr už bah s o na d an pr ev zema zn a šal a 847.488 ti so č EUR , n eto p ri liv d en ar nih s re ds tev j e zna ša l 452.770 ti so č EUR (vk lju čen o v izkaz de nar n ih tokov m ed Izda tke pr i nalož benju ). 240 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Dr u ga s re ds t va 17.604 Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo ( po ja sn il o 5.7.b) 1.96 9 Skupaj sredstva 4.261.467 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 35.895 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 8.788 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 3.443.478 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 29.295 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 49.072 Reze r va ci je ( poj as n ilo 5.16.) 34.537 Obvez no s ti za d ave k iz do ho dka 4 Obvez no s ti za o dl ožen i da vek 2.112 Dr u ge o bvezn os t i 4.17 6 Skupaj obv eznosti 3.607.357 Pr ido blj en a ne to o pre de lji va sre ds t va ( 100 %) 654.110 zmanjš ano: k apital manjšin skih las tnikov ( 121.534) Ne to p ri dob lj ena s re ds t va (del ež N LB Sk upi ne) 532.57 6 Dano nadomes tilo 39 4.718 Izpogajani nakup (slabo ime ) 137.858 NLB Skupina je pripoznala k apital manjš insk ih last niko v v Komerc ija lni b an ki B eo gra d po s orazm er ne m del ežu opr ede lji vih n eto s re ds tev p rev zete d r užb e. Rezultat prid obit ve K omercijalne banke Beograd je dobiček pr i izpo gaj an em na kup u (sl abo i me) v vi šin i 137.858 ti so č EUR , ki je p r ipozn an v izkazu po sl ovne ga izi da v po s ta vki » Sl abo im e «. G la vn i razlo gi za s lab o im e so t ren ut n e tr ž ne razm er e, kje r so b an ke večin om a vre dn ote ne po d nj ihovo n eto knjigov odsk o vrednostjo. v ti so č EU R De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i b an kah 836.408 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 66.356 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 5.628 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga v se ob se ga jo čeg a do no sa ( po ja sn il o 5.4.b) 1.284.895 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 7.214 - krediti bankam 46.981 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 1.877.349 - dr ug a f in an čn a s red s t va 23.250 Op re dm ete na s re ds t va Op re dm ete na o s nov na s re ds t va (p oja s ni li 5.8.b in 5.11.a) 54.771 Nal ožb en e ne pr em ičn in e (p oj as ni lo 5.9.) 19.643 Ne opr ed me te na s re ds t va (p oja s nil o 5.10.) 18.121 T e r ja t ve za d avek i z doh o dka 153 T e r ja t ve za o dlož eni d ave k 1.125 Sre ds t va in obvezn os t i, pr ip oznan e ob p ri dob it vi, s o na s led nje: 241 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R Krat koročne garanc ije 19.431 - fina nčne 15.437 - s tor i t ve ne 3.99 4 Dolgoročne garancije 88.123 - fina nčne 34.467 - s tor i t ve ne 53.656 Prev ze te obve zn os t i iz od ob ren ih k red it ov 266.832 Nepokrit i dokumentarni akreditivi 1.440 Dr ugo 1.535 Skupaj 377.361 Pridobljena sredst va T ehnika vrednotenja Donos na posojila Pristop diskontiranega d enarnega tok a: K er gr e za don os n a po so jil a, j e bi lo pr ed pos tav lje n o, da b od o odp la čan a z bo do čim i de n ar ni mi to kovi v s kl ad u z am or ti zaci js k im i na čr ti . Kr ed it no t veg anj e je b ilo u po š teva no p ri p os oj ili h , ki so v l okal ni h rač un ovod s ki h izkazi h Kome rci jal ne b an ke raz v r šč en i v s top nj o 2, z us t re zni m zm anj š an jem p r ih odn ji h de na rn ih t okov. Ocen je no j e bil o t udi t veg an je pr ed pla či l pr i dve h pr od uk t ih za p reb ival s t vo, in s ice r pot ro šn iš k ih in s tan ovan js k ih k red it ih , k i im ajo n a jda lj šo za pa dlo s t. Kot dis kon tn a s t opn ja j e bil a up ora bl jen a p ovp reč n a teh ta na o br es t na m er a za nove t ra ns akc ije n a t rg u za is t e pro du k te , val ut e in vr s t e (se k tor ) s tr an k . Vi r je b ila s t at is tič n a baza p od at kov sr b ske ce nt ra ln e ban ke (NB S) , ki j e zag otov ila zg od ovin o p oda t kov o obr es t ni h me rah p o raz lič ni h pro du k t ih , val ut ah , zap ad los t i , vr s t i ob res t ni h m er in veli kos t i kup cev za n ova po so ji la . Nedonos na posojila Pristop diskontiranega d enarnega tok a: K er gr e za ne do no sn a po so jil a , na s pl oš n o ni m og oč e dom n evat i, d a bo do po pla ča na z d en ar ni mi t okovi i z red ne ga p os lova nj a s tr anke . Na me s to te ga j e bi lo up or abl je no n ač elo n e del uj oč eg a po dje tj a, p r i čem er j e bi la kot p ri čakova ni d en ar ni t ok up oš t evan a li k vi dac ij ska v re dn os t za varova nja s p re može nj em . Za oce no l ik v ida ci js ke vre dn os t i za varovan ja , k i je bi lo n at o di skon t ira no za o bd obj e š t ir ih le t, z zah teva nim d on os om 20 % , s o bil i up ora bl jen i us trez ni o dbi tk i gl ed e na s taro s t oc en , vr s t o zava rovan ja , vr s to l oka cij e in v rs to ne pre mi čn in e. Le izj em om a so b ili u po š teva ni t u di de na r ni to kovi iz r edn e ga po s lovan ja , t ud i zni žan i z zah tevan im d on os om 20 % . Dolžniški vrednos tni papir ji Poš t en e vr ed no s ti d olž ni š kih v re dn os t ni h pa pir jev, uv r šč en e na 1. r aven h ie rar h ij e poš ten e vr edn os ti, s o bi le d ol oče ne na p od la gi n epr il ag oj eni h tr žni h cen d el uj oče ga t rg a za id en ti čn eg a sr ed s t va . Za pot re be v re dn ote nj a dol žn iš ki h vre dn os t ih p ap ir jev, uvr š če nih n a 2. ra ven , j e bil u po rab lje n n a don os u za sn ovan n a čin o ce nj evanj a vr edn os ti , ki tem e lji n a o cen i pr ih od nj ih ča sov n o opr ed el jen ih d en ar ni h tokov, dis kon ti ran ih n a s eda nj o vre dn os t. P r i vre dn ot enj u do lžn iš k ih vr edn o s tn ih p api rj ev s o bil e up ora bl jen e vr ed no s ti n et veg ani h kr i vu lj do n os no s ti t er p ri bi tk i na d kr i vu ljo donosnosti (kreditni, l ikvidnostni in dež elni). Nepremičnine Pr i oc enj evan ju v re dn os t i ne pre mi čn in s o bi li up ora bl jen i t ri je n ač in i - na d on os u za sn ovan n ač in , n ač in t r žn ih pr im er ja v in p r is to p pr eo s tal e vr edn os ti zem lj iš ča . Vsa k na či n vre dn ot enj e ob rav n ava z ra zli čn ih vi dikov i n upo š teva po da tke iz r azli čn ih vi rov. Naj pr im er n ej ši n ač in j e odv is e n od zn ač il no s ti i n upo ra be p os am ezn e ne pr em ičn in e. Na donosu z asnovan način: vre dn os t n ep rem ič ni ne o ce nj uje g le de n a zn es ek d oh odka , k i ga la hko u s t va ri . Vre dn os t ne pre mi čn in e se i zra ču na s p ret vor bo p r iča kovane ga d oh od ka od n epr em ič nin e v o cen o s ed anj e vr edn os ti do ho dka s po mo čjo t r ž ne ka pit ali zaci je . T a m et od a se o bič aj no u po rab lja za v re dn ote nj e ne pr em ičn in , k i us t var ja jo do ho de k . Način tržnih primerjav: vr ed no s t ne pre mi čn in e oc en juj e s pr im e rj avo v red no s t i pr im er lj iv ih n epr em ič ni n, k i s o bil e ne da vn o pro da ne . T a nač in s e vča si h po im en uj e kot "n ač in n ep os red ne p r im er lj ive p rod aj e". Zane sl ji vos t kazal ni ka, up ora blj en eg a v te j me tod i, j e od vi sn a o d kakovos t i pr im er l jiv ih p od at kov , pr id ob lje ni h na t rg u, i n sp os ob no s t i oce nj eval ca, d a op ra vi p ri me r ne in s p rej em lji ve pr il ag od it ve. Kada r pro da jn e tr an sa kcij e ni so n a vol jo, n ač in t r žn ih pr im er ja v m ord a ne b o rez ul ti ral v za ne s lji vi o cen i vr ed no s ti . Pristop pr eostale vr ednosti zemljiš ča: je me to da za izr ač un v re dn os t i zem lji š č za na me ne r az voj a. Iz vede s e ta ko, da s e od s ku pn e vr edn os t i ra z vojn eg a pr oje k ta o dš t ej ejo v si s t ro šk i, p oveza ni z ra z vojn im p roj ek t om , vk lj uč no z d ob ičko m , ven da r brez s tro ška ze ml ji šč a. Velj a sa mo za z em lji š ča za n am en e raz vo ja in g rad be na ze ml ji šč a. Stabilni depoziti Pr id obl je ni s t abi ln i dep ozit i ob iča jn o n udi jo k upc u s t roš kovn o ug od en v ir f in an ci ran ja . V koli kor bi k up ec že le l pra voč as n o na do me s ti ti t e uve lj av lje ne , cen ovn o ug od ne d ep ozit ne r ač un e, bi b il a nj en a al ter n at iva u po rab a dr ažj ih vir ov f in an cir anj a po t re nu t nih t r ž nih m e rah . Vre dn os t s t abi ln ih de pozi tov s e me r i s se dan jo v re dn os t jo raz like a li razm ika m ed t ekoč im i s t roš ki s tabi ln ih d epozi tov i n s tro š ki n ad om es t it ve le - te h na t rg u. Bl ag ovn a zn am ka Bl ag ovn a zn am ka je bi la v red no te na z u po rab o me to de op ro s ti t ve p la čil a li cen čn in p o do ho dkovn em p r is t op u. T a me to da te m elj i na u po rab i us t rez ne s t op nje l ice nč ni ne z a pos am ez ne p ri ho dke za o cen o po š te ne v re dn os t i bl agov n e zn am ke. Me to da p red po s ta vlj a, d a po dj et ju , ki s i la s t i bl agov n o zna mko, l e -t e ni p ot reb no n a jem a ti . Pridobljene obv eznosti T ehnika vrednotenja Depoz iti Pristop diskontiranega d enarnega tok a: Z dr u žen i pr ih od nji d en ar n i tokov i so b ili d is kon ti ran i z up ora bo t r žn ih ob res t ni h m er za veza ne v lo ge. P r iho dn ji d en ar ni t okovi s o bi li ra z vr š čen i v 11 s ku pin g le de n a vr s to s tra nke in va lu to . Kot dis kon tn a s t opn ja j e bil a up ora bl jen a p ovp reč n a teh ta na o br es t na m er a za nove t ra ns akc ije n a t rg u v let u 2020. S pr ido bit vi jo so s e zu na jbil an čn e obvezno s ti n a NLB S ku pini poveča le za 377.361 t is oč EUR : St roš ki v z vezi s p rev zem om so v l et u 2020 zn aš ali 1.643 t is oč EUR in s o vk lj učen i v ad min is t ra tiv ne s troš ke. NLB je p ri dob ila v se p otr ebn e in for ma cij e za me rj enj e poš teni h vre dno s ti , zat o zne sk i v rač un ovods ki h izkazih za le to 2020 ni so bi li izm er jen i in pr ip oznan i no be ni zač as ni zn es ki . T ehnike vrednotenja, uporabljen e za mer jenje poš tene vrednos ti pridobljen ih mater ialnih sreds tev in ob vez nos ti, so bile nas lednje: 242 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R 2021 2020 Kn jig ovods ka vre dno s t la st ni š kega d el eža N LB Sk upi ne 11.525 7.988 Delež NLB Skupine - v do bič ku p os lov ne ga l eta 1.108 8 74 - v drugem vseobsegajočem donosu (30) (41) - v v seobsegajočem donosu 1.078 833 v ti so č EU R NLB Skupina NLB Kn jig ovods ka vre dno s t la st ni š kega d el eža N LB Sk upi ne 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Dr uge finančne organizacije 11.525 7.988 4.282 1.382 Nefin ančne dr užbe - - 201 280 Skupaj 11.525 7.988 4.483 1.662 Pošt ena vrednos t pridobljen ih kreditov strankam, ki nis o ban ke, zn aš a 1.877.349 tis oč EUR , o d te ga s e 1.836.970 ti so č EUR n an aš a na d ono sn i po r t fel j in 40.379 t is oč EUR na n ed ono sn eg a. S le dnj i je bi l pr ipozn an kot pr ido blj en o fi na nč no s red s t vo s pos lab šan o k redi tn o kakovos tjo (P OCI) . Br u to p ogo dbe ni zn es ek d ono sn ih k redi tov s t ran kam, k i ni so b anke, zn a ša 1.827.721 t is oč EUR i n za te kr edi te s o bil e pr ipozn an e 12-m es eč ne p ri čakovane k red it ne izgu be v vi š ini 10.349 ti so č EUR v izkazu p os lovn eg a izida . B r uto p og odb en i zne se k ne don os nih k re ditov s t ran kam , ki n is o ban ke zn aš a 149.654 ti so č EUR . O b tem j e pr iča kovati, d a pr ib ližn o 75 mil ijo nov EUR p og odb eni h den ar ni h tokov ne b o zbra nih . Ker je bil a tra ns akcij e zakl juč en a 30. dece mb ra 2020, so v izkazu po sl ovne ga izi da NLB S ku pin e vk lju čen e le 12- me se čn e pr ičakovan e kre dit n e izgube za s re ds t va v sku pin i 1 v vi šin i 13.447 ti so č EUR i n pr ipa daj oči o dlože ni da vk i v vi ši ni 1.864 ti so č EUR . Če bi d o pr ido bit ve pr iš lo 1. j an uar ja 2020, pos lovod s t vo ocen juj e, da b i kons oli dira ni pr ih od ki ( brez sl abe ga im en a) zna ša li m ed 750 in 7 60 mili jon ov EUR , kons oli dira ni do bič ek teko čeg a leta p a m ed 260 in 265 m ili jon i EUR. Natan čen rezultat je zaradi nekaterih spremenjen ih okoli šč in m ed le tom t ežko ocen it i, š e zla s ti za radi p an dem ij e covid a- 19. d) Razčlenitev po vrstah naložb v pridružene dr užbe in skupne podvige Pri dr uže ne d ru žb e NLB S kup ine NLB v AR G - N epre mič ni ne, H or jul n a p odl agi dr u žbe ne pog odb e m ed la s tn ik i nim a obv lad ujo čeg a, t emveč l e pomemben vpliv , zato d ružbo računov odsko obravnava k ot pridr uženo dr užbo. Kn jigovod s ka vredn os t d el ežev v pr idr u ženih d r užb ah , vk lju čen ih v kons ol idir an e rač unovo ds ke izkaze NLB Sku pin e: 2021 2020 Dejavnos t Sedež Ud ele žb a v kapi ta lu v % De lež glasovalnih pra vic v % Udeležba v kapi ta lu v % De lež glasovalnih pra vic v % Ba nka r t d .o.o ., L jub lj an a Kart ično po sl ovan je Slovenija 45,64 45,64 40,08 40,08 AR G - Ne pre mi čn in e d.o .o., H or ju l Nepremičnine Slov enija 75,00 75,00 75,00 75,00 NLB S kup ina v l et u 2021 ni p ri pozna la do bič ka pri dr uže ne dr užb e v vi ši ni 65 t is oč EU R (2020: 31 ti so č EUR) t er kumulativno nepr ipo znani delež iz gub i z pridružene družbe na d an 31. de cem bra 2021 zn a ša 2.199 t is oč EU R (31. d ecem be r 2020: 2.264 ti so č EUR). 243 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.13. Dr uga sredst v a Sre ds t va, p reje ta za po pla čil o ter ja tev NLB S ku pin e v vi šin i 7 4.717 ti so č EUR ( 31. de cem ber 2020: 75.151 t is oč EU R) in NL B v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Sr ed s t va , pr eje ta za p opl ač il o ter j at ev (p oja s nil o 6.1.l) 75.450 76.017 4.827 4.926 Nevračunani s trošk i 10.046 9.157 6.202 5.97 6 Zal og e 2.173 7.858 42 180 T e r ja t ve za d av ke 1.826 2.9 49 62 1 4 67 T e r ja t ve za d an e pre du jm e 1.726 1.159 161 115 Skupaj 91.221 97.140 11.853 11.664 2021 2020 Dejavnos t Sedež D elež glasov alnih pravi c v % Delež glasov alnih pravic v % Skupina Pr vi fak tor , Ljubljan a Finan ce Slov enija 50 50 v ti so č EU R NLB Skupina 2021 2020 Stanje 1. januar ja 7.988 7.499 Poveč an je d ele ža v kapi ta lu 2.900 326 De lež v p os lov n em rez ul ta t u pre d ob da vči t v ijo 1.339 1.036 Delež v davkih (231) (162) Neto dobički/ (iz gube), pripoznani v drugem vseobs egajočem donosu (30) (41) Prejete dividende (441) (670) St an je 31. de cem bra 11.525 7.988 e) Gibanje naložb v pridružene dr užbe NLB S kup ina v l et u 2021 ni p ri pozna la do bič ka sku pn ega pod vig a v vi ši ni 435 t is oč EUR ( 2020: 556 ti so č EUR). Kumulativno nepripoz nani delež i z gub iz skupnega podviga na d an 31. de cem bra 2021 zn a ša 14.825 t is oč EUR ( 31. d ecem be r 2020: 15.259 ti so č EUR). v vi šin i 4.827 ti so č EUR ( 31. de cem ber 2020: 4.926 t is o č EUR), pre ds ta vl jajo n ep rem ičn in e (po jas n ilo 6.1.l ) Skupni podvigi NLB Skupine 244 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.14. Gib anje popravko v v rednosti a) Gibanje popravk ov vrednosti kreditov i n terjatev , mer jenih po odplačni vrednosti v ti so č EU R NLB Skupina St an je 1. jan ua rj a 2021 Te č a j n e raz like n a otvorit vena sta nja odvisnih druž b Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Odpisi Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in druga gibanja Prodaja odvisne druž be St an je 31. de cem bra 2021 Poplačila odpisanih terjatev Pojasni la 4.14. 4.14. 5.6.b), c), d ) 4.14. 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Krediti bankam 141 - - 9 - 48 - - 198 - Krediti fiz ičnim o sebam 25.044 5 14.152 ( 13.005) ( 164) ( 7.479) (3) (214) 18.336 - Krediti dr ugim strankam 49.475 20 4.036 2.47 6 (8) (4.292) 31 ( 777) 50.961 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 2 76 (2) 202 115 (54) ( 70) 10 (1) 4 76 - V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - ne k red it no o sl ab lje ne Krediti fiz ičnim o sebam 8.151 1 (8.554) 6.975 ( 35) 898 ( 3) ( 35) 7.398 - Krediti dr ugim strankam 32.682 4 ( 3.515) (240) ( 231) ( 1.960) 21 ( 137) 26.624 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 30 - - 7 ( 7) 9 ( 3) - 36 - V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - kreditno oslabljene Krediti fiz ičnim o sebam 61.305 14 (5.598) 25.606 ( 15.160) 7.868 2.135 (123) 7 6.047 7.449 Krediti dr ugim strankam 195.623 5 87 (521) 8 (66.532) 1.641 6.226 (425) 136.607 42.272 Dr u ga f in an č na s re ds t va 5.247 - (202) 1.770 (847) (112) (142) - 5.714 470 Od t eg a: Kupl je no a li izd an o s poslabšano kreditno k ak ov ostjo Krediti finančnim osebam - 1 - ( 1.157) ( 702) - 1.701 - (157) - Krediti dr ugim strankam 1.319 - - (3.243) (2.312) - 4.849 - 613 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 4 (1) - (602) (9) - - - (608) - 245 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Sto lpe c Poveča nja/(Zm an jš anj a) v let u 2020 vk lju ču je t udi 12-m es eč ne p ri čakovane k red it ne izgu be, p ri pozna ne o b pr ido bit vi Kom erci jaln e ba nke v vi ši ni 2.150 t is oč EU R za v ti so č EU R NLB Skupina St an je 1. jan ua rj a 2020 Te č a j n e raz like n a otvorit vena s tan ja odvisnih druž b Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Odpisi Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in dr u ga gibanja Prodaja odvisne druž be St an je 31. de cem bra 2020 Poplačila odpisanih terjatev Pojasni la 4.14. 4.14. 5.6.b), c), d) 4.14. 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Krediti bankam 95 (1) - 62 - ( 15) - - 141 - Krediti fiz ičnim o sebam 21.613 ( 22) 12.806 (9.062) ( 1) (290) - - 25.044 - Krediti dr ugim strankam 35.115 (9) 5.004 7.803 (6) 1.597 ( 18) ( 11) 49.475 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 177 (1) 63 80 (22) (21) - - 2 76 - Vseži vl jen js ke pr iča kovane k redi t ne iz gu be - n e kreditno oslabljene Krediti fiz ičnim o sebam 6.103 ( 3) (11.149) 7.250 (3) 5.925 28 - 8.151 - Krediti dr ugim strankam 27.07 6 (2) (8.675) 4.955 (4) 9.334 (2) - 32.682 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 27 1 ( 17) ( 143) (4) 166 - - 30 - Vseži vl jen js ke pr iča kovane k redi t ne iz gu be - kreditno oslabljene Krediti fiz ičnim o sebam 47.737 ( 22) ( 1.610) 29.353 ( 20.159) 1.689 4.317 - 61.305 5.858 Krediti dr ugim strankam 184.800 67 3.624 11.750 ( 31.254) 98 27.584 (1.046) 195.623 9.565 Dr u ga f in an č na s re ds t va 4.702 (9) (46) 2.395 ( 2.258) 16 485 ( 38) 5.247 499 Od t eg a: Kupl je no a li izd an o s po sl abš an o kre di tn o ka kovo s t jo Krediti dr ugim strankam 1.887 - - (568) - - - - 1.319 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 3 - - 1 - - - - 4 - kre dit e f izičn im os eb am , v vi ši ni 8.198 t is oč EUR za k red ite pra vni m os eba m in v vi ši ni 54 t is oč EU R za dr uga f in an čn a sre ds t va (po ja sn ili 4.14. in 5.12.c). 246 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Stanje 1. jan ua rj a 2021 Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Odpisi Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in dr u ga gibanja Stanje 31. de cem bra 2021 Poplačila odpisanih terjatev Pojasni la 4.14. 4.14. 5.6.b), c), d) 4.14. 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Krediti bankam 155 - 27 - - - 182 - Krediti fiz ičnim o sebam 8.973 3.881 (4.914) ( 156) (4.281) - 3.503 - Krediti dr ugim strankam 16.664 4.7 40 (5.419) ( 1) (5.915) 32 10.101 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 73 14 41 ( 12) (57) 3 62 - V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - ne k red it no o sl ab lje ne Krediti fiz ičnim o sebam 2.351 (2.181) 2.007 (27) 270 1 2.421 - Krediti dr ugim strankam 8.936 (2.651) (2.715) ( 3) ( 1.799) 19 1.787 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 2 - ( 1) - - - 1 - V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - kreditno oslabljene Krediti fiz ičnim o sebam 22.855 (1.700) 8.779 (6.020) 7.566 17 31.497 2.597 Krediti dr ugim strankam 83.593 (2.089) (659) ( 33.269) 349 (815) 47.110 8.682 Dr u ga f in an č na s re ds t va 1.255 ( 14) 129 (280) - - 1.090 120 Od t eg a: Kupl je no a li izd an o s poslabšano kreditno k ak ov ostjo Krediti dr ugim strankam 1.319 - 1.339 - - (1.820) 838 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 4 - 2 - - - 6 - 247 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB St an je 1. jan ua rj a 2020 Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Odpisi Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in druga gibanja St an je 31. de cem bra 2020 Poplačila odpisanih terjatev Pojasni la 4.14. 4.14. 5.6.b), c), d ) 4.14. 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Krediti bankam 141 - 32 - (18) - 155 - Krediti fiz ičnim o sebam 7.195 6.107 (6.509) ( 1) 2.181 - 8.973 - Krediti dr ugim strankam 13.529 3.254 ( 3.388) (6) 3.303 (28) 16.664 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 55 68 ( 22) (2) (25) ( 1) 73 - V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - ne k red it no o sl ab lje ne Krediti fiz ičnim o sebam 1.396 (4.953) 3.422 ( 3) 2.491 (2) 2.351 - Krediti dr ugim strankam 9.792 (3.261) (2.516) (4 ) 4.925 - 8.936 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 9 ( 1) ( 7) - 1 - 2 - Vseži vl jen js ke pr iča kovane k redi t ne iz gu be - kreditno oslabljene Krediti fiz ičnim o sebam 15.57 6 ( 1.154) 14.318 (6.227) ( 365) 707 22.855 2.319 Krediti dr ugim strankam 71.277 7 ( 2.677) ( 7.159) ( 119) 22.264 83.593 4.139 Dr u ga f in an č na s re ds t va 1.777 (67 ) 411 (864) ( 2) - 1.255 328 Od t eg a: Kupl je no a li izd an o s poslabšano kreditno k ak ov ostjo Krediti dr ugim strankam 1.856 - (537) - - - 1.319 - Dr u ga f in an č na s re ds t va 3 - 1 - - - 4 - Nep ora vn ani p og odb eni z ne sek za f in an čn a s red s t va , ki s o bil a odpi s ana v l et u, k i s e je konč alo 31. d ece mbr a 2021, in so š e vedn o v pos topk u iz ter ja ve, zn aš a za NLB S kup ino 7 6.252 ti so č EUR ( 31. dec emb er 2020: 42.738 t is oč EU R) in za NLB 8.136 t is oč EUR ( 31. dec emb er 2020: 9.773 t is oč EU R), od te ga 2.251 t is oč EU R na NL B Sku pin i (31. d ece mb er 2020: 4.162 tis oč EU R) in 1.265 ti so č EUR n a NLB ( 31. de cem be r 2020: 2.537 ti so č EUR) p red s tav lja jo te rj at ve za obre s ti , ki pr ed odp is om ni so b ile n ikoli p ri pozna ne v izkazu p os lovn eg a izida . 248 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Gibanje popravko v vr ednost i dolžniš kih vrednostnih papir jev v ti so č EU R NLB Skupina Stanje 1. jan ua rj a 2021 T ečajne razlike na o t vor it ve na s tan ja odvisnih druž b Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in dr u ga gibanja Prodaja odvisne druž be St an je 31. de cem bra 2021 Pojasni la 4.14. 4.14. 5.6.a), 5.4.a) 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po o dp la čn i vr edn os t i 3.685 1 (32) 997 ( 1.400) 2 - 3.253 Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vr edn os ti prek drugega vseobsegajočega donosa 8.656 2 - 81 2.731 18 (340) 11.148 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - ne k red it no o sl ab lje ne Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po o dp la čn i vr edn os t i - - 32 16 4 - - 52 Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vr edn os ti prek drugega vseobsegajočega donosa 28 - - 24 18 - - 70 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - kreditno oslabljene Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vr edn os ti prek drugega vseobsegajočega donosa 798 - - - - - - 798 v ti so č EU R NLB Skupina Stanje 1. jan ua rj a 2020 T ečajne razlike na o t vor it ve na s tan ja odvisnih druž b Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in dr u ga gibanja St an je 31. de cem bra 2020 Pojasni la 4.14. 4.14. 5.6.a), 5.4.a) 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po o dp la čn i vredn ost i 3.140 (2) - 343 204 - 3.685 Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vrednos ti prek d rugeg a vseobsegajočega donosa 4.757 2 - 4.156 (253) (6) 8.656 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - ne k red it no o sl ab lje ne Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vrednos ti prek d rugeg a vseobsegajočega donosa 42 - - (6 ) (9 ) 1 28 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - kreditno oslabljene Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po p oš t en i vrednos ti prek d rugeg a vseobsegajočega donosa 798 - - - - - 798 Sto lpe c Poveča nja/(Zm an jš anj a) v let u 2020 vk lju ču je t udi 12-m es eč ne p ri čakovane k red it ne izgu be, p ri pozna ne ob pr id obi t v i Komerc ija lne b an ke v viš in i 32 ti so č EUR za dolžniške vrednos tne papir je, merjen e po odplačni vrednos ti, in v vi ši ni 2.932 t is oč EU R in za dol žni ške v redn os t ne p api rj e, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega don os a (p oja sn ili 4.14. in 5.12.c). 249 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB St an je 1. jan ua rj a 2021 Povečanja/ (Zmanjšan ja) Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in dr u ga gibanja St an je 31. de cem bra 2021 Pojasni la 4.14. 4.14. 5.6.a), 5.4.a) 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po o dp la čn i vr edn os t i 1.841 456 (473) 2 1.826 Dolžniški vrednos tni papirji, merjen i po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 2.343 ( 22) (126) 8 2.203 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - kreditno oslabljene Dolžniški vrednos tni papirji, merjen i po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 798 - - - 798 v ti so č EU R NLB St an je 1. jan ua rj a 2020 Povečanja/ (Zmanjšan ja) Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in dr u ga gibanja St an je 31. de cem bra 2020 Pojasni la 4.14. 4.14. 5.6.a), 5.4.a) 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji , me r jen i po o dp la čn i vr edn os t i 1.617 16 208 - 1.841 Dolžniški vrednos tni papirji, merjen i po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 1.714 626 9 (6) 2.343 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - kreditno oslabljene Dolžniški vrednos tni papirji, merjen i po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 798 - - - 798 250 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo c) Pojasnilo, k ak o so znatne spremembe br uto knjigov odske vr ednosti finan čnih inst rumen tov prispev ale k spremembam popravka vrednosti za iz gubo Gibanje bruto knjigo v odske vrednosti k reditov bankam v ti so č EU R NLB Skupina N LB 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 197.146 93.498 158.475 144.493 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja (7) (99) - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - 46.981 - - Zmanjšanja /Po veča nja (61.245) 56.616 41.094 13.829 T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih po s ta vkah 4.987 150 ( 100) 153 St an je 31. de cem bra 140.881 197.146 199.469 158.475 v ti so č EU R NLB Skupina N LB Fizične osebe 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2021 4.777.413 132.987 117.193 5.027.593 2.295.630 64.675 51.644 2.411.9 49 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja odvisnih družb 1.268 (8) 26 1.286 - - - - Pre nosi ( 39.411) 4.604 34.807 - ( 17.729) 5.230 12.499 - Pov ečanja / (Zmanjšanja ) 666.437 ( 16.708) (8.010) 641.719 291.509 ( 3.888) (764) 286.857 Odpisi (164) ( 35) ( 15.160) ( 15.359) ( 156) ( 27) (6.020) (6.203) T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih posta vkah 1.930 27 32 1.989 1.671 45 37 1.753 Izgu be iz n as l ova sp rem em b p ogo db en ih po goj ev (p oj as ni lo 4.12.) (31) (6 ) (2) (39) - - - - Prodaja odvisne družbe (34.891) (626) (601) ( 36.118) - - - - St an je 31. de cem bra 2021 5.372.551 120.235 128.285 5.621.071 2.570.925 66.035 57.396 2.69 4.356 Gibanje bruto knjigo vodsk e vr ednosti kreditov fizičnim osebam v ti so č EU R NLB Skupina N LB Fizične osebe 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2020 3.822.266 103.734 87.488 4.013.488 2.301.339 34.826 40.627 2.37 6.792 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja odvisnih družb (20) (1) - ( 21) - - - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) 843.675 - 5.753 849.428 - - - - Pre nosi (88.975) 44.785 44.190 - (50.790) 36.066 14.724 - Pov ečanja / (Zmanjšanja ) 203.520 ( 15.470) (4.342) 183.708 44.914 (6.216) 1.812 40.510 Odpisi (1) ( 3) ( 20.159) (20.163) (1) (3) (6.227) (6.231) T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih posta vkah (1.983) (88) (54) (2.125) 168 2 3 173 Izključene obresti - 30 4.317 4.347 - - 705 705 Izgu be iz n as l ova sp rem em b p ogo db en ih po goj ev (p oj as ni lo 4.12.) (1.069) - - ( 1.069) - - - - St an je 31. de cem bra 2020 4.777.413 132.98 7 117.193 5.027.593 2.295.630 64.6 75 51.644 2.411.949 251 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo V let u 2021 s o se p opr avk i vr edn os t i kre dit ov fizi čn im os eb am poveča li za 7.281 ti so č EUR n a rav ni N LB Sk upin e in za 3.242 tis oč EUR n a ra vni N LB . Ne g led e na t o, da s e je br u to kn jigovo ds ka vred nos t povečal a pre dvs em v s ku pin i 1 zarad i novih izpostavljen ost i, je bilo pov ečanje popravko v vrednos ti vid no p red vse m v sk upi ni 3. G la vni r azlog za t o poveča nje so s pre me nje ni p aram et r i t veg an ja, k i so p oveča li po prav ke vre dno s ti k red itov f izič ni m ose bam v s k upin i 3 za 7.868 ti so č EUR n a rav ni NLB S ku pin e in za 7.566 t is oč EUR n a ra vni N LB . V let u 2020 s o se p opr avk i vr edn os t i kre dit ov fizi čn im os eb am poveča li za 19.047 ti so č EUR n a rav ni N LB Sk upin e in za 10.012 ti so č EUR n a rav ni NLB . Gla vn i razlo gi za pove čan je so s pre me nje ni p aram et r i t veg an ja, k i so p oveča li po prav ke vre dno s ti za 7.324 ti so č EUR n a rav ni NLB S ku pin e in za 4.307 ti so č EUR n a rav ni NLB . Na rav ni N LB Sk upin e s e je br u to kn jigovo ds ka vred nos t povečal a za 1.014.105 ti so č EUR , pre dvs em zar adi p ri dob it ve odvi s nih d r užb, n a rav ni N LB pa se j e poveča la za 35.157 ti so č EUR . Pr ido bit ev odv is nih d r užb ( poj as nil o 5.12.c) je k br u to kn jigovo ds ki v redn os t i kr edi tov s tr ank , k i ni so b an ke pr is peval a 849.429 ti so č EUR n a rav ni NL B Sk upin e. Za don os ni d el te ga po r t fe lja s o bil e pr ipozn an e 12-m es eč ne pr ičakovan e kre dit n e izgube v v iš in i 2.150 ti so č EUR . Br u to k nji govod ska vre dn os t s e je pove čala t u di zara di sp rem en jen e pre ds t avi t ve izk lj učen ih o bres ti. N LB Sk upi na izrač un ava ob res t n e pr iho dke z up orab o efe k ti vn e obr es t ne me re na b r ut o kn jigovod s ko vredn os t f in an čn ih s red s tev, razen za ti s ta , ki s o kr edi tn o os lab lje na . Ko fin an čn o s red s t vo pos t an e kre dit no o sl abl jen o in je r az vr š čen o v sk upi no 3, s e obr es t ni pr ih od ki izra ču na jo z up orab o efe k ti vn e obr es tn e me re na n et o odp lač no v red nos t fin an čn eg a sr eds t va. D el pog odb en o zapa dli h obr es ti za iz pos t avl jen os t i v s kupi ni 3, k i ni so v klj uče ne v izkaz p osl ovn ega iz ida (t. i. iz klj uče ne o bre s ti ), je bil v p ret ekl ih ob dob jih p red s tav lje n kot zma njš an je br uto kn jigovo ds ke vred nos ti f in anč ni h sre ds t ev . Ba nka Sl oveni je je v le tu 2020 s pr em eni la n avod ila za p oroč anj e mo net ar nih fi na nč nih i ns t it uc ij in o bra vn ava izk lju čen e obr es t i kot del br u to kn jig ovods ke vred no s ti , čep rav v izkazu p os lovn eg a izida n is o pr ip oznan e. Vsle d te ga je NL B Sk upin a n a dan 31. dec emb ra 2020 s pre men il a pre ds ta vi tev in pove čala b r ut o kn jigovo ds ko vredn os t i n os lab it ve za 4.347 tis oč EU R na ra vn i Sk upin e in 705 t is oč EU R na ra vn i NLB . 252 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina N LB Drug e str ank e 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2021 4.219.862 427.166 317.519 4.964.547 1.982.033 193.835 119.733 2.295.601 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja odvisnih družb 1.220 82 852 2.154 - - - - Pre nosi (110.801) 85.364 25.437 - (13.004) 11.931 1.073 - Pov ečanja / (Zmanjšanja ) 608.913 (98.209) (34.880) 475.824 379.138 (82.687) (15.037) 281.414 Odpisi (8) (231) (66.532) (66.771) (1) (3) ( 33.269) ( 33.273) T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih posta vkah 3.620 235 159 4.014 3.109 228 137 3.47 4 Izgu be iz n as l ova sp rem em b p ogo db en ih po goj ev (p oj as ni lo 4.12.) (17) (6 ) (201) ( 224) - - - - Prodaja odvisne družbe (92.304) ( 2.217) ( 3.000) (97.521) - - - - St an je 31. de cem bra 2021 4.630.485 412.184 239.354 5.282.023 2.351.275 123.304 72.637 2.547.216 v t iso č E U R NLB Skupina N LB Drug e str ank e 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2020 3.270.058 367.283 261.339 3.898.680 2.049.210 154.600 106.7 62 2.310.572 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja odvisnih družb (2.407) ( 197) (126) (2.730) - - - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) 993.295 - 34.626 1.027.921 - - - - Pre nosi (169.871) 108.995 60.87 6 - (100.324) 77.7 61 22.563 - Pov ečanja / (Zmanjšanja ) 130.986 (48.552) ( 35.202) 47.232 36.267 ( 38.342) (24.59 6) ( 26.671) Odpisi (6) (4 ) ( 31.254) ( 31.264) (6) (4) ( 7.159) (7.169) T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih posta vkah (168) ( 2) (3) (173) (3.114) ( 180) ( 121) (3.415) Izključene obresti - - 27.389 27.389 - - 22.284 22.284 Izgu be iz n as l ova sp rem em b p ogo db en ih po goj ev (p oj as ni lo 4.12.) (2.025) ( 357) (126) (2.508) - - - - St an je 31. de cem bra 2020 4.219.862 427.166 317.519 4.964.547 1.982.033 193.835 119.733 2.295.601 Gibanje bruto knjigo v odske vrednosti k reditov drugim strank am V let u 2021 s e je br u to k nji govod ska vre dn os t k redi tov dr u gim s tra nkam p ovečal a za 317.47 6 t is oč EUR n a ra vn i NLB S kupi ne in za 251.615 ti so č EUR n a rav ni N LB , pre dvs em v s ku pin i 1 zarad i poveča ne izp os t avl jen os t i. N e gle de n a to, s o se pop rav ki v red nos t i zm an jš ali (za 63.588 ti so č EUR n a rav ni NLB S kup ine i n za 50.195 tis o č EUR n a rav ni NLB ), pr i čem er so gl av ni razl ogi o dpi si (66.771 ti so č EUR n a rav ni N LB Sk upin e in 33.273 ti so č EUR n a ra vni N LB) in s pre me mb e par am etrov t veg an ja (zma njš an je p opra vkov vre dno s ti za 4.611 t is oč EU R na ra vn i NLB S kup ine i n za 7.365 ti so č EUR n a rav ni NLB ). V let u 2020 s o se p opr avk i vr edn os t i kre dit ov dr ugi m s tra nkam p ovečal i za 30.789 tis oč EU R na ra vn i NLB S kup ine in za 14.595 ti so č EUR n a rav ni N LB . Gl av ni razl ogi za poveča nje s o s pre me nje ni p aram et ri t vega nja , k i so p ovečali pop rav ke vred no s ti za 11.029 t is oč EU R na ra vn i NLB S kupi ne in za 8.109 ti so č EUR n a rav ni N LB . Na ra vn i NLB S kupi ne s e je br u to kn jig ovods ka vred no s t poveč ala za 1.065.867 tis oč EU R , pre dvs em zar adi p ri dob it ve odvi s nih d r užb, m ed tem ko s e je na ra vn i NLB zm an jš ala za 14.971 t is oč EU R . Pr ido bit ev odv is nih d r užb ( poj as nil o 5.12.c) je k br u to kn jigovo ds ki v redn os t i kr edi tov s tr ank , k i ni so b an ke, na ra vn i NLB S kup ine p r is pevala 1.027.921 t is oč EU R . Za don os ni d el te ga po r t fe lja s o bil e pr ipozn an e 12-m es eč ne pr ičakovan e kre dit n e izgube v v iš in i 8.183 ti so č EUR . Br u to k nji govod ska vre dn os t s e je pove čala t u di zara di sp rem en jen e pre ds t avi t ve izk lj učen ih o bres ti in s icer za 27.389 ti so č EUR n a rav ni NLB S ku pin e in za 22.284 t is oč EUR na ra vn i NLB . 253 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Gibanje bruto knjigo vodsk e vr ednosti kreditov drugih finančnih sredstev v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube Stanje 1. januar ja 1.506.772 - 1.656.988 1.279.721 1.486.783 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja 74 11 (325) - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - - 7.214 - - Poveč an ja 7 69.06 7 - 303.670 639.735 181.235 Zmanjšanj a (564.041) - (477.592) (486.630) ( 401.685) Ne to pr ih o dki o d ob re s ti 13.144 - 16.130 9.504 12.701 T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih po s ta vkah 1.348 - ( 429) 1.364 (429) Dr ugo (5.444) - 1.116 (5.444) 1.116 Pre nosi ( 7.209) 7.209 - - - St an je 31. de cem bra 1.713.711 7.220 1.506.772 1.438.250 1.279.721 V let u 2021 s o se p opr avk i vr edn os t i dr ug ih f ina nč nih s re ds t ev na ra vn i NLB S kup ine g iba li v s kla du z b r ut o kn jigovod s ko vre dno s tj o in s e poveča li za 673 tis oč EUR . Na rav ni N LB se je br u to k nji govods ka vre dn os t pove čala za 37.724 ti so č EUR , pr i čem er s e več ina t ega p oveča nja n an aš a n a ter ja t ve z zel o kra tko zap adl os t jo (od teg a 20.492 ti so č EUR n a ter ja t ve d o odv is n e dr užb e za div ide nd e, za kate re je bi l sk le p o izpla čil u sp reje t v let u 2021). Za to so s e po pra vk i vre dno s ti v l et u 2021 ne koliko zma nj šal (za 177 t is oč EUR) , gla vn i razlo g so b ili o dpi si v vi šin i 292 ti so č EUR . Pop rav ki vr edn os t i za dr ug a fi na nč na s re ds t va so se v l et u 2020 gib ali s kl adn o z br u to k njig ovods ko vre dno s tj o in so s e na ra vn i NLB S kup ine p ovečal i za 647 ti so č EUR , n a rav ni N LB pa zm an jš ali za 511 t is oč EUR . Gibanje bruto knjigo vodsk e vr ednosti dolžniških vrednostnih papirjev , merjenih po odplačni vrednosti 254 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Gibanje bruto knjigo vodsk e vr ednosti dolžniških vrednostnih papirjev , merjenih po pošteni vr ednosti prek drugega vseobsegajočega don osa v ti so č EU R NLB Skupina N LB 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2021 3.407.39 4 203 798 3.408.395 1.639.915 - 798 1.640.713 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja 1.204 - - 1.204 - - - - Poveč an ja 1.455.823 - - 1.455.823 219.733 - - 219.733 Zmanjšanj a (1.481.97 4) ( 19) - ( 1.481.993) (352.824) - - ( 352.824) Ne to pr ih o dki o d ob re s ti 40.310 - - 40.310 11.69 6 - - 11.6 96 T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih posta vkah 8.367 - - 8.367 8.452 - - 8.452 Prodaja odvisne družbe ( 35.023) - - (35.023) - - - - St an je 31. de cem bra 2021 3.396.101 184 798 3.397.083 1.526.972 - 798 1.527.770 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2020 2.055.362 220 798 2.056.380 1.583.603 - 798 1.584.401 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja (421) - - (421) - - - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) 1.267.281 - - 1.267.281 - - - - Poveč an ja 1.856.445 - - 1.856.445 1.045.700 - - 1.045.700 Zmanjšanj a ( 1.777.7 48) (17) - (1.777.7 65) (988.275) - - (988.275) Ne to pr ih o dki o d ob re s ti 17.370 - - 17.370 9.89 4 - - 9.89 4 T e ča jn e razl ike, k i na s ta ne jo p ri d en ar n ih posta vkah (10.895) - - ( 10.895) (11.007) - - ( 11.007) St an je 31. de cem bra 2020 3.407.39 4 203 798 3.408.395 1.639.915 - 798 1.640.713 255 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.15. Finan čne obve znos ti, m erjene p o odplač ni vrednos ti Razčlenitev po vrstah finan čnih obv eznosti, merjenih po odplačni vrednosti v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 De pozi ti b an k in ce nt ra lni h ba nk 71.828 72.633 109.329 41.635 Kre di ti b an k in c en tra ln ih b ank 858.531 158.225 873.479 143.464 De pozi ti s t ra nk , k i ni so b an ke 17.640.809 16.397.167 9.659.605 8.850.755 Kre di ti s t ra nk , k i ni s o ban ke 7 4.051 91.560 406 13 Pod rej en e obvez no s ti 288.519 288.321 288.519 288.321 Dr u ge f in an č ne o bvezn os t i 206.8 78 182.095 102.527 88.969 Skupaj 19.140.616 17.190.001 11.033.865 9.413.157 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Vloge na vpogled - ba nk i n cen tr aln ih b an k 56.427 52.250 9 4.323 41.635 - s tr an k , ki n is o ba nke 15.319.112 13.633.889 8.982.546 8.128.950 - dr ž ave 401.295 307.082 109.228 86.27 6 - finančne organizac ije 303.858 192.224 265.900 137.204 - gospodars t vo 3.653.713 3.223.612 1.870.118 1.551.952 - fi zič ne os eb e 10.960.246 9.910.971 6.737.300 6.353.518 Prejeti depoz iti - ba nk i n cen tr aln ih b an k 15.401 20.383 15.006 - - s tr an k , ki n is o ba nke 2.321.697 2.7 63.278 677.059 721.805 - dr ž ave 95.062 117.428 34.801 35.515 - finančne organizac ije 125.310 134.716 71.582 34.47 4 - gospodars t vo 380.815 398.595 229.093 192.955 - fi zič ne os eb e 1.720.510 2.112.539 341.583 458.861 Skupaj 17.712.637 16.469.800 9.768.934 8.892.390 a) Dep ozit i ban k in cen t raln ih ban k in s t rank , k i nis o ba nke 256 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Krediti - ba nk i n cen tr aln ih b an k 858.531 158.225 873.479 143.464 - s tr an k , ki n is o ba nke 7 4.051 91.560 406 13 - dr ž ave 20.607 20.183 - - - finančne organizac ije 52.958 70.956 - - - gospodars t vo 486 421 406 13 Skupaj 932.582 249.785 873.885 143.477 v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Va l u t a Da tu m zapadlosti Obrestna mera Knjigov odska vrednost Nominalna vrednost Knjigov odska vrednost Nominalna vrednost Po dre je n e obvez n ic e EUR 06. 05. 2029 4,2 % do 06. 05. 2024, pote m 5Y M S + 4,159 % p.a . 45.903 45.000 45.867 45.000 EUR 19. 11. 2029 3,65 % do 19. 11. 2024, pote m 5Y M S + 3,833 % p.a . 119.577 120.000 119.480 120.000 EUR 05. 02. 2030 3,4 % do 05.02.2025, pot em 5Y M S + 3,658 % p .a. 123.039 120.000 122.97 4 120.000 Skupaj 288.519 285.000 288.321 285.000 b) Kredi ti ba nk in c ent raln ih b ank i n st ran k , ki ni so b anke NLB S kup ina i n NLB n a dan 31. d ece mb ra 2021 izkazuj eta 94.115 ti so č EUR od obr eni h ne čr pa nih k red itov ( 31. de cem ber 2020: 140.713 ti so č EUR). V jun ij u 2021 je B anka z n aje mo m tr il etn e k redi tn e tr an še v vi šin i 750.000 ti so č EUR s od eloval a na 8. o per aci ji ECB CUO DR III . S c iljn o us m er jen im i ope rac ija mi do lgo roč ne jš ega refinan ciranja E CB nadaljuje s podporo dostopa do banč nih kre dit ov za pod jet ja in p rebi vals t vo. B anka je b ila u sp eš n a pri doseganj u kreditnega kri terija v posebnem referenčnem obd obj u, p oziti ven uč in ek iz te t ran sa kcije b o tako upo rab lje n za del no po kr it je n eg at ivn ih do no sov li k vid no s tn ih rezer v. Gl ede n a t ren ut no r azpo ložlji ve po dat ke ban ka na čr t uje pre dča sn o vra čil o kre di ta v ju nij u 2022. NLB S kup ina o bra ču na va kred it v s kl ad u z zaht evami M SR P 9. Pr ičakovan a efek tiv na o bre s tn a me ra je b ila o cen jen a na pod lag i pr iča kovanj pre dča sn eg a vrač ila k re dit a v jun ij u 2022 in do seg an ja kr edi tn ega k r ite r ija . Ker je bil k r ite ri j dos ežen , pre dča sn o vra čil o v ju nij u 2022 pa j e še ved no p ri čakovano, ni so bi le po tre bn e nob en e sp rem em be o cen jen ih pl ač il kot posledica sprem enjene presoje. Z uporabo efek tivne obres tn e me re –1 % je N LB Sk upi na v l et u 2021 pr ipozn ala p ri ho dke od obr es t i v zne sk u 3.979 ti so č EUR (p oja s nil o 4.1.). Knj igovod ska vre dno s t kr edi ta n a dan 31. decembr a 2021 zna ša 7 46.021 t is oč EUR . c) Podrejene ob ve znosti V se izdane podrejene obv eznice predstavljajo nekonver tibilne in s tr um en te d oda tn eg a kapit ala ( poj as ni lo 5.22.). Pod reje ne obvezno s ti iz i ns t r um en tov do dat n ega kap ita la se v p r ime r u st ečaja ali likvidacije izdajatelja poplačajo: a) po pop lač il u vs eh ne po drej eni h obvezno s ti izd aja tel ja in mo rebi tn ih po dre jen ih ter j atev, za katere je d olo čen o, d a se poplačajo pred instr ument i dodatnega k apitala; b) hkra ti i n so razm er no z o bveznos t mi iz n a sl ova dr ugih in s tr um en tov, ki izpol nju jej o pog oje za i ns t r um en te dod at ne ga kapi tal a ali im aj o pr i po pla čil u is t i vr s t ni re d kot instr umenti dodatnega k apit ala; in c) pred o bveznos t m i iz na sl ova deln ic in dr u gih in s tr um en tov, ki izpol nju jej o pog oje za i ns t r um en te navadnega lastniš kega temeljnega ka pitala ali dodatnega tem el jne ga kapi tal a ali i ma jo pr i po pla čil u is t i vr s t ni re d . 257 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB 2021 2020 Stanje 1. januar ja 288.321 210.569 Denar ne postavke: ( 10.350) 67.383 - novo izd an e po dr eje ne o bvezn os t i - 119.222 - po pla či la p od rej en ih obvez no s ti - (45.000) - poplačila obresti (10.350) (6.839) Nedenarne postavke: 10.548 10.36 9 - razm ej en e ob res ti 10.548 10.243 - drugo - 126 St an je 31. de cem bra 288.519 288.321 Gibanje podrejenih ob v eznosti NLB je s ep tem bra 2019 s kl en ila p ogo dbo o n aj em u pod reje ne ga p oso jil a v viš in i 45 mi lijo nov EU R za vkl juč it ev v dod at ni kap ital z n am en om o kre pit ve in opt im izaci je kapit als ke s tr u k t ure. N LB mo ra za vk lju či tev kre di ta v izra čun dod at ne ga kapi tal a v sk la du z vel jav no za konod ajo p ri dob it i pre dho dn o dovolj enj e ECB. Ker do 23. 12. 2019 d ovolje nje ni bi lo izda no in n jeg ove izdaje n i bil o mo go če ut em elj eno pr ičakovat i v bl ižnj i pr ih odn os t i, je N LB na poved ala pre dča sn o od pla čil o kre dit a, k i je bi lo iz ved eno v j an uar j u 2020. d) D ru ge f ina nč ne o bveznos ti v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Obvez no s ti za n ei z vr š en a izp la čil a 57.934 46.395 5.9 40 4.412 Obvez no s ti p o pl ač iln ih ka r t ica h 27.325 22.883 24.638 20.135 Obvez no s ti d o do ba vi te ljev 17.514 20.993 12.049 15.768 Obvez no s ti i z na jem a ( po jas n ilo 5.11.a) 2 4.324 26.359 3.256 3.212 Vnaprej vračunani st roški 25.852 21.314 12.909 10.635 Obvez no s ti za o pr av nin e 1.609 1.100 1.504 967 Obvez no s ti d o bo r zn op os re dni š ki h dr u žb in d r ugi h za na ku p vre dn os t ni h pa pir j ev in s kr bn i šk ih p os lov 297 2.459 202 2.443 Dr u ge f in an č ne o bvezn os t i 52.023 40.592 42.029 31.397 Skupaj 206.8 78 182.095 102.527 88.969 Dr u ge f in anč ne o bvezno s ti v klj uč uje jo obvezn os t i do zavaro valnic, obv eznost i za prejete finan čne spodb ude EIB , obvezn os t i za prej ete var š čin e in o bveznos t i za n akup vrednos tnih papir jev . 258 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.16. Rezervacije a) Razčlenitev po vrstah rezervacij v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Reze r va ci je za p rev zet e obvez no s ti ( po jas n ilo 5.23.a) 33.441 42.17 4 20.560 28.543 Skupina 1 12.912 15.796 3.909 7.510 Skupina 2 1.640 2.7 67 141 732 Skupina 3 18.889 23.611 16.510 20.301 Rezervacije za ugodnosti zaposlenih 21.447 20.707 14.206 14.220 Rezervacije za r eorganizacijo 19.217 15.565 11.131 15.354 Reze r va ci je za p rav na t veg an ja 45.288 46.602 3.466 5.6 73 Dr uge rez er vacije 11 11 - - Skupaj 119.404 125.059 49.363 63.790 Rezer vaci je za prev ze te obvezn os t i pre ds ta vlj ajo p ri čakovane kre dit n e izgube v s k lad u z M SR P 9, rezer vaci je za ug odn os t i zapo sl eni h se p ri pozna jo v sk la du z M R S 19, vs e os ta le rezer vaci je pa v s kl ad u z MR S 37. Pravna tveganja Rezer vaci je za pra vn a t ve gan ja s o obl ikovane n a po dlag i oce ne ver je tn eg a izida s od nih p os to pkov . Proti N LB Sk upi ni je na d an 31. de cem bra 2021 v ložen ih 38 ( 31. dece mb er 2020: 39) ma ter ia ln o pom em bn ih tožb eni h den ar ni h zaht evkov v sk upn i vi šin i 404.001 ti so č EUR , b rez ob rač un ani h zam udn ih ob res t i (31. d ece mb er 2020: 292.098 ti so č EUR) . Na da n 31. dec emb ra 2021 je pro ti NL B vložen ih 16 m at er ialn o po me mb nih t ožben ih den ar ni h zaht evkov (31. de cem be r 2020: 18) v sk upn i vi ši ni 180.077 tis oč EU R , brez o bra ču nan ih zam ud nih o bre s ti ( 31. dec emb er 2020: 179.996 tis o č EUR). Naj večj i zne se k me d ma ter ia ln o pom em bn imi t ožbe nim i zahte vki predstavljajo t ožbeni zahte vki Privredne banke Zagreb (P BZ) i n Zagreb ačke b anke ( ZaBa) pro ti NLB , ki se na na ša jo na s tare d evizn e vlo ge varčeva lcev v LB G la vni fi lial i Zagreb , ki s o bil e pre nes en e n a ti dve b an ki in z na ša jo v pr ibl ižn em gl avn ičn em zn es ku 171 m io EU R (pr erač un an o po s ta nj u na d an 31. de cem be r 2021). Zaradi d ol got rajn os t i postopkov skupni znesek obresti že presega glavnico. NLB za n aved ene s tare d evizn e vlo ge ni o dg ovorn a , zato z na vajan jem š tevil nih p roce sn ih in v se bin sk ih razl ogov t em zaht evkom vs el ej n as prot uj e. Kl ju čn a razlo ga , da NLB za na vede ne s t are dev izne v lo ge ni o dgovor n a, s ta, d a je bil a us t anov lje na š ele z u s ta vn im zakon om 27. ju lij a 199 4 (N LB v čas u , ko so bil e vl oge p olože ne pr i LB G la vn i fi lial i Zagreb , še n i obs taja la) in da NLB n i prev zel a no be nih o bveznos t i iz teg a na sl ova. Po leg t eg a gre za s ukces ijs ko vpr aš anj e ne kdanj e Ju gos la vi je, s aj s ta s e vl adi R ep ubl ike Slove nij e in Rep ub like Hr vaš ke z Mem ora nd um om o s ogl as ju , ki j e bil pod pis an l eta 2013, d ogovor il i, da s e re ši tev za pre ne se ne devizn e vl og e Lju blj ans ke ba nke na H r va škem (LB ) na jde na p odl agi S po razum a o vp ra šan jih n as le ds t va ter d a bo Rep ub lika Hr vaš ka do dokon čn e reš i t ve te ga vp raš an ja zagot ovil a us ta vi tev vs eh s odn ih p os top kov , k i s ta j ih v z vezi s pre nes en im i devizn im i vlo gam i zače li PBZ i n ZaBa . Klj ub do govor u v M em ora nd um u o so gla sj u (M emo ran du m) o us t avi t v i zače tih s od nih p os to pkov je v še s ti h pos t opk ih , kot je po drob ne je ob razložen o s pod aj , dr ug os to pe njs ko so diš če Župan ij sk i s ud v Zagre bu o dlo čil o v kori s t tožeč e s tr anke. V š ti ri h pr im er ih je NL B vloži la us tavn o tožb o na U s ta vn o so diš če R ep ubli ke Hr va ške p otem , ko je bi la n eu sp eš na z izred nim p rav nim s re ds t vom pre d Vrh ovnim s od iš čem Rep ub like Hr vaš ke, v dveh p a je vl ožila izr edn o pra vn o sre ds t vo na Vr hovn o s odi šč e Rep ub like Hr vaš ke. Nas pr otn o z zgora j na vede nim i od loč it vami s od iš ča pa j e bil v en em izm ed pr im erov t ožben i zah tevek PBZ p rav no mo čn o konča n v kori s t NLB . R evizi jo n a Vrhov nem s od iš ču R ep ubl ike Hr vaške, k i jo je v ložil a tožeč a s tra nka, j e Vrh ovno s od iš če 16. jun ija 2015 za vr ni lo. V dr ug ih pr im er ih , gl ede ka ter ih t ečej o zgoraj o pi san i pos t opk i, š e ni so b ile izd ane p rav no mo čn e so dn e odl očb e. 259 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Datum sodbe To ž e č a s t ran ka Glavnični znesek St roš ki postopka Iz ved en i ukre pi s s t ran i NLB Ma j 2015 PBZ 254,7 6 EUR 15.781,25 HRK Vl ožit ev us tav ne t ožb e, sa j NL B me ni , da j e odl oč it ev so di š ča v n as pro tj u z vel ja vn o zakon od aj o in u s tav ni mi n a čel i ter s k le nj eni m sp or azum o m me d Re pu bli ko Sl oven ijo i n Re pu bli ko Hr vaš ko. Us t av no s od iš če R ep ub like H r va š ke je dn e 21.5.2018 zav r ni lo us tav no t ožb o NLB d .d . Ap ri l 2018 PBZ 222.426,39 EUR 253.283,37 HR K Vl ožit ev us tav ne t ožb e pro ti s od ni m odl oč ba m (vk lj uč no z o dl oč it vij o Vrh ovn eg a so di šč a RH v r eviz ij ske m pos top ku), s aj N LB me ni , da j e od loč it ev s odi š ča v n as pro tj u z vel ja vn o zakon o daj o in u s ta vn im i na čel i te r sk le nj en im s por azu mo m m ed Re p ubl iko S loven ij o in Re p ubl iko Hr vaš ko. Us t av no s o diš če R ep ub li ke Hr va š ke je dn e 5. 10. 2021 zav r ni lo u s ta vn o tožb o NLB d .d . Se pt em ber 2017 Za B a 492.430,53 EU R 7 48.583,75 HR K Vl ožit ev us tav ne t ožb e pro ti s od ni m odl oč ba m (vk lj uč no z o dl oč it vij o Vrh ovn eg a so di šč a RH v r eviz ij ske m pos top ku), s aj N LB me ni , da j e od loč it ev s odi š ča v n as pro tj u z vel ja vn o zakon o daj o in u s ta vn im i na čel i te r sk le nj en im s por azu mo m m ed Re p ubl iko S loven ij o in Re p ubl iko Hr vaš ko. Us t av no s o diš če R ep ub li ke Hr va š ke je dn e 5. 10. 2021 zav r ni lo u s ta vn o tožb o NLB d .d . Novem b er 2017 PBZ 220.115,98 EUR 688.268,12 HR K NLB s od be s po db ija z r eviz ijo n a Vr hov ne m so di šč u R ep ub like Hr vaš ke in ka sn ej e, če b o to p ot reb no , jih b o izp od bij al a tu di z v se mi os t ali mi ra zpo lož lji vi mi p rav ni mi s re ds t vi , sa j obvez no s ti s t ar ega d evi zne ga va rčeva nj a v sk la du s s l oven sk im u s ta vn im zako no m ni so obvez no s ti N LB . De cem b er 2018 P BZ 3.855.173,35 SEK 679.926,08 HRK Vl ožit ev us tav ne t ožb e pro ti s od ni m odl oč ba m (vk lj uč no z o dl oč it vij o Vrh ovn eg a so di šč a Re pu bl ike Hr vaš ke v rev izij ske m po s top ku), sa j NLB m en i , da je o dl oč it ev so di šč a v na s pro tj u z velj av no z akon od ajo i n us t av ni mi n ač eli t er s k len je ni m sp ora zum o m me d Re pu bli ko Sl oven ijo i n Re pu bli ko Hr vaš ko. Ma rec 2019 PBZ 9.185.141,7 6 U S D 3.198.7 60,00 H RK NLB s od bo iz po dbi ja z rev izi jo n a Vrh ovn em s od iš č u Re pu bli ke Hr vaš ke in kas n eje , če b o to po tr ebn o, j o bo iz pod bi jal a t ud i z vs em i os t ali mi ra zpo lož lji vi mi p rav ni mi s re ds t vi , sa j obvez no s ti s t ar ega d evi zne ga va rčeva nj a v sk la du s s l oven sk im u s ta vn im zako no m ni so obvez no s ti N LB . Skupščina NLB je podala navodila Upravi z a ravnanje v pr im er u ob s toj eči h in m oreb it nih b odo či h pra vno mo čn ih so dni h odl oč b hr vaš kih s od iš č prot i LB in N LB v z vezi s pre nes en im i s tar im i deviz nim i vl oga mi , še p ose bej , da N LB pros tovoljn o ne p ora vn a dos oje nih z ne skov , in po dal a dod at ne u sm er i t ve gl ede u por abe p rav nih s re ds tev i n gle de upravljanja premoženja s tega vidik a. Dn e 19. ju lija 2018 j e Dr žavn i zbor R ep ubl ike Sl ovenij e sprejel Zak on za zaščito vrednos ti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski ban ki d.d., Ljubljana (v nad alj evanj u: Z VKNN LB), k i je zač el velj at i 14. avg us ta 2018. V sk la du z Z VKN NLB S kl ad za na s led s t vo, j av ni s kl ad (v nad alj evanj u: Sk lad ) n ado me s ti N LB zne ske, k i so p ri si ln o iz ter ja ni o d nje n a po dla gi pr avn om oč nih s od nih o dlo čb so diš č Re pu bli ke Hr va ške, k i se n an aš ajo n a pr ene se ne deviz ne vloge, i n sicer z nesek glavnice, pripadajočih obresti, so dni h, o dvet ni š kih i n dr ugi h s tro škov n as prot ne s tran ke, st rošk ov prisilnega poplačila in zneske pripadajočih obresti od n aved en ega , ne p a t udi l as t ni h s tro škov NLB al i razli ke me d kn jižn o vre dn os t jo nj ene ga p rem oženj a, p roda ne ga v pos t opk ih iz v rš b e, in ce no, d ose ženo za to p rem ožen je v pos t opk ih iz v rš b e. Pra v tako se n e n ado me s ti jo zn es ki, k i ji h NLB pl ača p ros tovo ljn o. V s kla du z Z V KNNLB i n pog odb o me d NLB in S kl ado m , kot jo pre dvi deva Z VKN NLB (k i je bi la sk len je na 14. a vgus ta 2018), m ora NLB a k ti vn o na s protova ti zaht evkom , pos tavl jen im v s odn ih po s top ki h zope r njo v z vezi s pre nes en im i devizn im i vlo gam i, t er zop er NLB n eu go dne so dne o dlo čb e izkor is t it i vs a sm is eln a pr avn a s red s t va t er še naprej nadaljevati z akt ivnim izpodbijanjem sodnih odločb so diš č Re pu bli ke Hr va ške v z vezi s p ren es eni mi dev izni mi vlo gam i, n a po dla gi kat er ih je p ri š lo do p ri si lne izp oln it ve, zarad i kate re je n a pod lag i Z VKNN LB pr iš lo d o na dom es t it ve od NLB p r is iln o iz ter ja nih z nes kov . V zgoraj o pis an em p ri me r u so dbe iz m aj a 2015 je S kla d NLB že pov rn il zn es ek , k i je bil pr is iln o iz te rj an od N LB . Vsi pos t opk i, vezan i n a ter ja t ve PBZ i n ZaBa , te r pog led N LB na to za devo s o bili o bra vn avan i tu di z ECB kot nadzo rn ikom obe h hr vaš ki h ban k . Rezer vaci je za pra vn a t ve gan ja iz tožb en ih zah tevkov PBZ in ZaBa n is o ob likovane, s aj N LB na p odl agi d eja ns ke in pra vn e pre soj e me ni , da je ve č možn os t i, d a bod o so dni p os to pk i zakl juč eni v kor i s t NLB kot n as prot no . V z vezi z ne ga ti vn o so dbo N LB Sk upin a v ra čun ovod sk ih izkazih ni p ri pozna la n ega ti vn eg a uči nka na r ezul ta t gle de n a zaš čit o, ki j o zagot avl ja Z VKN NLB . Za konč ne s od be je N LB Sk upin a pr ip oznal a obvezn os ti i n s tem p ovezana s re ds t va, ki tre nu tn o zn aš ajo p r ibli žno 22 m ili jon ov EUR . V kl juč en e so m ed dr ug a fi na nč na s red s t va (poj as nil o 5.6.d) in d r ug e fi nan čn e obvezno s ti ( po jas ni lo 5.15.d) . V sp odn ji ta bel i so p ov zeti zn es ki , kot izha jaj o iz pra vn om očn ih s odn ih o dlo čb (b rez pr ip ad ajo čih zam u dnih o bre s ti ). 260 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina St an je 1. jan ua rj a 2021 T e ča jn e raz like n a ot vo ri t ven a s tan ja odvisnih druž b Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in druga gibanja Prodaja odvisne druž be St an je 31. de cem bra 2021 Pojasni la 4.13. 4.13. 5.16.a) 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Prev ze te obve zn os t i 15.79 6 1 1.388 ( 1.337) ( 2.810) (4) ( 122) 12.912 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - ne k red it no o sl ab lje ne Prev ze te obve zn os t i 2.7 67 - ( 730) (358) ( 37) 4 (6) 1.640 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - kreditno oslabljene Prev ze te obve zn os t i 23.611 1 (659) (4.239) 277 48 ( 150) 18.889 Od t eg a: Kupl je ne a li izd an e s poslabšano kreditno k ak ov ostjo Prev ze te obve zn os t i 5.057 - - ( 755) - 42 - 4.344 b) Rezervacije za pre vzete obv eznosti Gi ban je reze r vacij za p revze te o bveznos t i v ti so č EU R NLB Skupina Stanje 1. jan ua rj a 2020 T e ča jn e raz like n a ot vo ri t ven a s tan ja odvisnih druž b Pridobitev odvisnih druž b Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in druga gibanja St an je 31. de cem bra 2020 Pojasni la 4.13. 4.13. 5.16.a) 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Prev ze te obve zn os t i 12.909 (4) 1.049 659 1.863 ( 6 76 ) (4) 15.796 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - ne k red it no o sl ab lje ne Prev ze te obve zn os t i 2.444 (5) - ( 300) (99) 727 - 2.7 67 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izg ube - k re dit n o os lab lje ne Prev ze te obve zn os t i 24.068 1 1.249 (359) ( 1.293) (40) (15) 23.611 Od t eg a: Kupl je ne a li izd an e s poslabšano kreditno k ak ov ostjo Prev ze te obve zn os t i 1.984 - 1.249 - 1.838 - (14) 5.057 261 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB St an je 1. jan ua rj a 2021 Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in druga gibanja St an je 31. de cem bra 2021 Pojasni la 4.13. 4.13. 5.16.a ) 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Prev ze te obve zn os t i 7.510 530 ( 1.451) ( 2.683) 3 3.909 Vseži vl jen js ke pr iča kovane k redi t ne iz gu be - ne kreditno oslabljene Prev ze te obve zn os t i 732 ( 123) ( 340) ( 129) 1 141 Vseži vl jen js ke pr iča kovane k redi t ne iz gu be - kreditno oslabljene Prev ze te obve zn os t i 20.301 (407) ( 3.698) 273 41 16.510 Od t eg a: Kupl je ne a li izd an e s poslabšano kreditno k ak ov ostjo Prev ze te obve zn os t i 3.808 - 186 - 47 4.041 v ti so č EU R NLB St an je 1. jan ua rj a 2020 Preno si Povečanja/ (Zmanjšan ja) Spremembe modelov / parametrov t ve ga nj a Te č a j n e razlike in druga gibanja Stanje 31. de cem bra 2020 Pojasni la 4.13. 4.13. 5.16.a ) 12-m es eč n e pr iča kovane kr edi tn e iz gub e Prev ze te obve zn os t i 6.145 193 94 7 228 (3) 7.510 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izgube - ne k red it no o sl ab lje ne Prev ze te obve zn os t i 653 136 (418) 363 (2) 732 V seživljenjske pričak ov ane kreditne izg ube - k re dit n o os lab lje ne Prev ze te obve zn os t i 22.365 ( 329) ( 1.622) (97) ( 16) 20.301 Od t eg a: Kupl je ne a li izd an e s poslabšano kreditno k ak ov ostjo Prev ze te obve zn os t i 1.984 - 1.838 - ( 14) 3.808 262 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Gibanje pogodbenih vrednosti pr evzetih obv eznosti na zunajbilanci v ti so č EU R NLB Skupina N LB 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2021 2.824.750 103.950 46.270 2.97 4.970 1.896.418 73.255 34.907 2.004.580 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja 6 87 24 9 720 - - - - Pov ečanja / (Zmanjšanja ) 219.688 (4.666) (9.309) 205.713 4.7 69 ( 14.315) (8.16 7) ( 17.713) T ečajn e razlik e 2.733 101 51 2.885 2.570 92 48 2.710 Pre nosi (685) ( 1.752) 2.437 - 9.815 (9.930) 115 - Prodaja odvisne družbe (19.202) ( 121) (460) ( 19.783) - - - - St an je 31. de cem bra 2021 3.027.971 97.536 38.998 3.164.505 1.913.572 49.102 26.903 1.989.577 v ti so č EU R NLB Skupina N LB 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljenj ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kreditno oslabljene Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2020 2.108.271 112.616 73.196 2.29 4.083 1.575.211 62.429 69.640 1.707.280 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja ( 543) (56) ( 3) (602) - - - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) 369.847 - 7.514 377.361 - - - - Pov ečanja / (Zmanjšanja ) 368.553 ( 16.936) (43.564) 308.053 346.086 (6.9 40) (37.834) 301.312 T ečajn e razlik e (3.615) ( 147) (163) ( 3.925) ( 3.702) ( 147) ( 163) (4.012) Pre nosi ( 17.7 63) 8.473 9.290 - (21.177) 17.913 3.264 - St an je 31. de cem bra 2020 2.824.750 103.950 46.270 2.97 4.970 1.896.418 73.255 34.907 2.004.580 263 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo c) Gibanje rezervacij z a ugodnosti zaposlenih Odpravnine v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 18.162 15.320 12.695 13.165 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b - (2) - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - 3.37 4 - - Prodaja odvisne družbe (83) - - - Ob likova ne r ezer vaci je ( po ja sn ilo 4.9.) 1.957 983 723 672 Uk in jen e rez er vaci je ( poj as ni lo 4.9.) (1.831) (560) ( 750) (433) Od ho dk i za ob res t i ( poj as ni lo 4.1.) 177 76 43 27 Porabljene rez er vacije (i zplačila) (532) (151) (45) ( 36) Ak tuar ski dobički in izgube 1.377 (87 8) 115 ( 700) St an je 31. de cem bra 19.227 18.162 12.781 12.695 Drugi zaslužki zaposlen ce v v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 2.545 2.384 1.525 1.578 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b - ( 1) - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - 179 - - Ob likova ne r ezer vaci je ( po ja sn ilo 4.9.) 222 234 100 103 Uk in jen e rez er vaci je ( poj as ni lo 4.9.) (275) (112) ( 132) ( 38) Od ho dk i za ob res t i ( poj as ni lo 4.1.) 25 24 5 3 Porabljene rez er vacije (297) ( 163) ( 73) (121) St an je 31. de cem bra 2.220 2.545 1.425 1.525 Dr ugi zaslužki zaposlencev vključ ujejo obv eznost i NLB Skupine za jubilejne nagrade. 264 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo d) Gibanje re zer vacij za r eorganizacijo v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 15.565 14.500 15.354 14.182 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 11 ( 1) - - Prodaja odvisne družbe - (50) - - Ob likova ne r ezer vaci je ( po ja sn ilo 4.13.) 14.797 3.500 - 3.500 Porabljene rez er vacije (11.156) (2.384) (4.223) (2.328) St an je 31. de cem bra 19.217 15.565 11.131 15.354 NLB S kup ina j e po pr id obi t v i Komer cij aln e ban ke a.d . Be og rad de cem bra 2020 p r ipra vil a na čr t za opt im izaci jo pos lovan ja , ki v klj uč uje p red vid en o zdr uži tev b ank v S r bij i in zma nj šan je š t evil a zapos le ni h. P os led ičn o s ta s r bs ki b ank i v let u 2021 p ri poznal i rezer vaci je za reo rga nizac ijo v v iš ini 14.797 ti so č EUR , o d kater ih j e bil o 6.868 ti so č EUR po rab ljen ih že med letom. Preo stanek bo predvidoma i zplača n za poslenim, ki b odo zap us tili b an ko v nas le dn jih d vana js t ih me se cih . Pom em bn ejš i zn es ek rezer vaci j za reo rgan izaci jo s e na na ša tu di n a NLB , k i je v pr etek lih l et ih s prej ela p os lovn o s t rat egi jo in zače la s k lju čn imi p ob uda mi p res t r uk t ur ir anj a v sm er i vitkejše organiz acije, optimi zacije pr ocesov , implemen tacije nove s t rat egi je n a pod ročj u in for m aci js ke tehn ol ogi je s poudarkom na digital iz aciji in poenostavit vi ter prilagoditvi org aniza cij ske s t r uk t ure . T e po bu de s e bod o pos le dič no odr azile v n ižje m š tevi lu zap os le nih v p ri ho dnj ih let ih . e) Gibanje re zer vacij za pra vna t veganja v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 46.602 16.627 5.673 2.211 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 40 (8) - - Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - 28.686 - - Prodaja odvisne družbe - (119) - - Ob likova ne r ezer vaci je ( po ja sn ilo 4.13.) 16.632 6.355 1.881 4.411 Uk in jen e rez er vaci je ( poj as ni lo 4.13.) (8.759) ( 1.659) ( 1.809) (181) Porabljene rez er vacije (9.227) ( 3.280) (2.279) (7 68) St an je 31. de cem bra 45.288 46.602 3.466 5.673 265 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo f ) Gibanje drugih rez er vacij v ti so č EU R NLB Skupina N LB 2021 2020 2021 2020 Stanje 1. januar ja 11 162 - 85 Ob likova ne r ezer vaci je ( po ja sn ilo 4.13.) - 34 - - Uk in jen e rez er vaci je ( poj as ni lo 4.13.) - (153) - (85) Porabljene rez er vacije - (32) - - St an je 31. de cem bra 11 11 - - 5.17. Odloženi davek a) Razčlenitev po vrstah odloženih davk ov v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 T erjat ve za odloženi dav ek Vrednotenje finančn ih inst rum entov in k apitalskih naložb 33.002 37.729 31.69 6 37.650 Oslabi tev finančnih sred stev 5.879 3.190 917 94 7 Reze r va ci je za o bvezn os t i in s t roš ke 10.128 8.489 2.660 3.138 Amor t izacija in vrednotenje nefin ančnih sreds tev 3.505 4.063 112 140 Pr il ago di t ve n a po š te no v re dn os t f in an čn ih s re ds t ev m er je nih po odplačni vrednosti 320 938 - - Neizplača ne dividende 3.87 6 - 3.8 7 6 - Davčna i zguba 253 - - - Davčne ola jšave 94 5 1.179 - - Dr ugo 62 111 - - Skupaj terjat ve za odloženi davek 57.970 55.699 39.261 41.875 Obv eznosti za odloženi davek Vredn ot en je f in an čn ih i ns t r um e ntov 12.026 21.023 6.620 11.871 Amor t izacija in vrednotenje nefin ančnih sreds tev 1.37 4 1.515 1 69 193 Oslabi tev finančnih sred stev 3.9 60 3.271 570 597 Pr il ago di t ve n a po š te no v re dn os t f in an čn ih s re ds t ev m er je nih po odplačni vrednosti 3.338 592 - - Dr ugo 1.340 1.984 - - Skupaj obv eznosti za odloženi dav ek 22.038 28.385 7.359 12.661 Neto terjat ve z a odloženi davek 38.977 31.789 31.902 29.214 Neto obv eznosti za odloženi dav ek (3.045) (4.475) - - 266 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Vk lju če no v iz kaz p os lovn eg a izi da 3.423 3.238 112 540 - vre dn ot en je f in an čn ih i ns t r um en tov i n kapi ta ls ki h na ložb (1.024) 308 ( 3.241) 308 - os la bit ev f in an čn ih s re ds t ev 2.260 3.108 ( 30) 163 - reze r va cij e za obve zno s ti i n s t roš ke 1.453 54 (489) 75 - amor tizacija in vrednotenje nefinančnih sreds tev (338) ( 336) (4) (6 ) - da včn a izgu ba 253 - - - - neizplačane dividende 3.87 6 - 3.8 7 6 - - dav čne olajšave (234) - - - - pr il ag odi t ve n a p oš te no v re dn os t f in an č nih s re ds tev, merjenih po od plačni vred nosti (3.413) - - - - drugo 590 104 - - Vključeno v drugi vseobsegajoči donos 4.950 ( 1.619) 2.57 6 ( 895) - prev re dn ote nj e in os l abi tev f in a nč ni h sr ed s tev, mer j eni h po pošten i vrednosti prek drugega vseobsegajočega donos a 4.772 ( 1.486) 2.565 ( 76 2 ) - ak t ua r ske p red po s ta vke in i zku s t vo 178 ( 133) 11 ( 133) Vk lju če no v kap it al - pr en os pre sež ka iz p revre dno te nj a 368 - - - - prevr ednotenje finančn ih sredstev , merjenih po pošteni vrednos ti prek d rugeg a vseobsegajočega donosa 368 - - - v ti so č EU R 31. 12. 2021 31. 12. 2020 NLB Začasne razlike Ne pr ipoz n ane te rja t ve za odloženi dav ek Začasne razlike Ne pr ipoz n ane te rja t ve za odloženi dav ek Davčna i zguba 97 4.902 185.231 922.898 175.351 Davčne ola jšave 4.329 823 - - Oslabi t ve in vrednotenje kapitalskih naložb in finan čnih ins tr umen tov 73.359 13.938 242.861 46.144 Začas n e razlike, n a kate re NLB n i pr ip oznala t er ja tev za odl oženi d avek , ker bi s t em p ovezane o dložen e ter ja t ve pre se gle s kup no s tanj e ter ja tev, ki bo pre dv ido ma odp rav lje no v p eti h let ih , s o pr ikazane v s po dn ji tab el i, s kup aj z ne pr ipozn ani mi te r jat vami za o dložen i da vek . Da včne izg ube , na kat ere NL B ni pr ip oznal a ter ja tev za odl oženi d avek , n a dan 31. d ece mb ra 2021 zn aš ajo 97 4.902 ti so č EUR ( 31. dec emb er 2020: 922.898 t is oč EU R). S loven ska davč na za konod aja n e do loč a roka za uvel jav lja nje n ep okr i te davč ne izgu be, ve nd ar pa j e upo rab a davč ne izgu be om ej en a na 50 % t ekoče d avčn e os nove. D r ug e ban čn e čl an ice ni ma jo ne pr izna nih t er ja tev za odl oženi d avek n a da včn o izgubo . NLB S kup ina n i pr ip oznal a odl oženih d av kov na zača sn e razlike iz os l abit ev kapit als ki h na ložb v od vi sn e dr u žbe, za kater e ni ver je tn o, da b odo o dpr avl jen e v pre dv idlj ivi pr ih odn os t i. Zač as ne raz like iz teh o sl abi tev zn aš ajo 315.531 ti so č EUR ( 31. dec emb er 2020: 347.040 t is oč EU R). 2 67 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina Reze r vac ije z a obvezn os ti i n s t roš ke Vr ednotenje finančnih in st r um en tov i n kapitalskih naložb Amor tizacija in vre dn ot en je nefinančnih sredstev Os l abi t ev finančnih sredstev Ne izp la čan e dividende Davčna izg uba Da včn e olajšave Prilagodit ve na po št en o vre dn os t finančnih sr edstev me rj en ih po odplačni vrednosti Drugo Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2020 4.109 36.286 1.087 910 - - - - - 42.392 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 4 - - 2 - - - - - 6 V (b rem e)/ dob ro izkaz a pos l ovn eg a izid a 54 188 (156) 2.247 - - - - 104 2.437 V (breme) / dobro drugega vseobs egajočega donosa ( 133) 1.2 40 - - - - - - - 1.107 Pridobitev odvisnih družb 4.455 15 3.132 31 - - 1.179 938 7 9.757 St an je 31. de cem bra 2020 8.489 37.729 4.063 3.190 - - 1.179 938 111 55.699 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 8 - 1 4 - - - - 2 15 V (b rem e)/ dob ro izkaz a pos l ovn eg a izid a 1.453 (3.368) (480) 2.791 3.8 7 6 253 ( 234) (618) (51) 3.622 V (breme) / dobro drugega vseobs egajočega donosa 178 (1.359) - - - - - - - ( 1.181) Prodaja odvisnih družb - - (79) ( 106) - - - - - ( 185) St an je 31. de cem bra 2021 10.128 33.002 3.505 5.8 79 3.87 6 253 94 5 320 62 57.970 v ti so č EU R NLB Reze r vac ije z a obvezn os ti i n s t roš ke Vr ednotenje finančnih in st r um en tov i n kapitalskih naložb Amor tizacija in vre dn ot en je nefinančnih sredstev Os l abi t ev finančnih sredstev Ne izp la čan e dividende Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2020 3.196 36.244 154 784 - 40.378 V (b rem e)/ dob ro izkaz a pos l ovn eg a izid a 75 188 (14) 163 - 412 V (breme) / dobro drugega vseobs egajočega donosa ( 133) 1.218 - - - 1.085 St an je 31. de cem bra 2020 3.138 37.650 140 94 7 - 41.875 V (b rem e)/ dob ro izkaz a pos l ovn eg a izid a (489) ( 3.367) (28) ( 30) 3.87 6 (38) V (breme) / dobro drugega vseobs egajočega donosa 11 (2.58 7) - - - (2.57 6) St an je 31. de cem bra 2021 2.660 31.69 6 112 917 3.8 7 6 39.261 b) Gibanje odloženih davk o v T erjat ve za odloženi davek 268 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina Os l abi t ev finančnih sredstev Vr ednotenje finančnih in st r um en tov i n kapitalskih naložb Amor tizacija in vre dn ot en je nefinančnih sredstev Drugo Prilagoditv e na pošteno vr ednost finančnih sr edstev merjenih po odplačni vr ednosti Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2020 3.270 11.159 1.296 - - 15.725 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b ( 7) - ( 2) - - (9) V bre me/(dob ro) izkaza p os lov ne ga iz ida (861) ( 120) 180 - - (801) V breme/ (dobro ) drugega vseobsegajočega donosa 696 2.030 - - - 2.726 Pridobitev odvisnih družb 173 7.954 41 1.984 592 10.7 44 St an je 31. de cem bra 2020 3.271 21.023 1.515 1.984 592 28.385 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 1 3 1 1 1 7 V bre me/(dob ro) izkaza p os lov ne ga iz ida 531 (2.344) ( 142) (641) 2.795 199 V breme/ (dobro ) drugega vseobsegajočega donosa 157 (6.656) - - - (6.499) Pridobitev odvisnih družb - - - (4) (50) (54) St an je 31. de cem bra 2021 3.960 12.026 1.37 4 1.340 (50) 22.038 v ti so č EU R NLB Os l abi t ev finančnih sredstev Vr ednotenje finančnih in st r um en tov i n kapitalskih naložb Amor tizacija in vre dn ot en je nefinančnih sredstev Skupaj St anj e 1. ja nu ar ja 2020 477 10.131 201 10.809 V (b rem e)/ dob ro izkaz a pos l ovn eg a izid a - ( 120) (8) ( 128) V (breme) / dobro drugega vseobs egajočega donosa 120 1.860 - 1.980 St an je 31. de cem bra 2020 597 11.871 193 12.661 V (b rem e)/ dob ro izkaz a pos l ovn eg a izid a - (126) ( 24 ) ( 150) V (breme) / dobro drugega vseobs egajočega donosa (27) (5.125) - (5.152) St an je 31. de cem bra 2021 570 6.620 1 69 7.359 Obvezn os ti za o dl ožen i dave k 269 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.18. Davek iz dohodk a pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa v ti so č EU R 2021 NLB Skupina NLB Pred davki D a vek Po davkih Pr ed davki Dave k Po davkih Ak tuar ski dobički in izgube (1.377) 178 ( 1.199) ( 115) 11 ( 104) Finančn a sredst va, merjen a po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa ( 34.322) 4.772 (29.550) ( 17.7 42) 2.565 ( 15.177) Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigo v (30) - ( 30) - - - Skupaj (35.729) 4.950 (30.779) (17.857) 2.57 6 ( 15.281) v ti so č EU R 2020 NLB Skupina NLB Pred davki D a vek Po davkih Pr ed davki Dave k Po davkih Ak tuar ski dobički in izgube 878 ( 133) 74 5 700 ( 133) 5 67 Finančn a sredst va, merjen a po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 10.364 ( 1.486) 8.87 8 4.012 ( 76 2 ) 3.250 Pripadajoči delež pridruženih družb in skupnih podvigo v (11.067) - (11.067) - - - Skupaj 175 ( 1.619) (1.444) 4.712 (895) 3.817 5.19. D r u g e obve z n os ti v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Obvez no s ti za p la če 18.615 19.068 9.050 9.807 Obvez no s ti za n ei zkor iš če ne d op us t e 6.032 6.137 2.425 2.497 Odl ožen i pr ih odk i 11.37 4 12.364 5.257 5.391 Obvez no s ti za d av ke 9.450 5.009 3.999 4.107 Obvez no s ti za p re jet e pr ed ujm e 3.997 2.195 308 199 Dr u ge o bvezn os t i - 859 - - Skupaj 49.468 45.632 21.039 22.001 270 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.20. K apital B anke V let u 2021 n i bilo s pr em em b v osn ovn em kapi tal u NLB , ki zn aš a 200.000 t is oč EUR . Ses t av ljen j e iz 20.000.000 na vadn ih kosov nih d eln ic z n omi na lno v red nos tjo 10,0 EU R na d eln ico. Vse izda ne d eln ice s o v cel oti v pla čan e in NL B nim a n eizdan ih o dob reni h del nic . N a dan 31. d ece mb ra 2021 je n ajve čji d eln ičar N LB , ki i ma p om emb en v pli v , Rep ub lika Sl ovenij a, k i im a v las ti 25,00 % de lni c plu s en o de lnic o. Kn jigovod s ka vredn os t d eln ice n a kons ol idir ani r avn i na d an 31. dec emb ra 2021 zn aš a 103,9 EUR ( 31. de cem be r 2020: 97,6 EUR), n a ra vni N LB pa 77,6 EU R (31. d ece mb er 2020: 72,5 EUR) . Izrač un an a je kot razm er je m ed k nji govods ko vre dn os tj o kapitala brez izdanih drugih kapitalskih ins tr umentov in š tevilom iz danih delnic . Bi lan čn i dob iček n a da n 31. de cem bra 2021 zn aš a 458.266 ti s oč EUR ( 31. dec emb er 2020: 341.992 t is oč EU R) ter j e se s ta vlje n iz čis tega d obi čka NLB za le to 2021 v vi ši ni 208.421 t is oč EU R (2020: 113.952 ti so č EUR) , pren os a pr ese žka iz prevr edn ote nja za fi nan č ne in s t r um ent e, m er jen e po p oš te ni v redn os t i pre k dr ug ega v se obs eg ajo čeg a don os a, v v iš in i 53 ti so č EUR in p ren es en ega d obič ka iz pret ek lih le t v vi ši ni 249.792 ti so č EUR . O n jeg ovi up orab i bo o dlo čala S ku pš čin a NLB . v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga vs eo bs eg ajo če ga d on os a - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 8.540 38.852 12.365 27.242 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga vs eo bs eg ajo če ga d on os a - la s tn iš k i vre dn os t n i pap ir ji 2.826 3.644 99 452 Ak t u ar s ki p okoj nin s ki n ač r ti z d olo če ni mi za sl už ki (5.488) (4.399) (3.69 6) ( 3.592) T ečajn e razlik e ( 17.184) (17.724) - - Varovanj e ne to n al ožbe v d r už be v t uj in i 754 754 - - Skupaj (10.552) 21.127 8.7 68 24.102 Pred log za S ku pš čin o bo s ta pr ip rav ila U pra va in Na dzorn i svet, upoštevajoč omejit ve, predpisane s st rani regulator jev , pripravljen os t za prevzemanje t veganj in ciljno kapitalsko us t rezn os t n a rav ni NL B Sk upin e te r deja ns ko prevl ad ujo čo kap italsko po zicijo v času poda nega predloga. Delnice dajejo njihovim imet nikom pravico glasovati na S ku pš čin i NLB , pr i če me r im etn ik u za vsa ko deln ico praviloma pripada en g las . I zjema je pridobitelj delnic, ki im a s kup aj z d eln icam i, k i jih j e že ime l pre d tak š no pr ido bit vij o, in de ln icam i, k i jih im aj o tre tje o se be za n jeg ov rač un , več kot 25 % vs eh d eln ic NLB z g las ovaln o pra vic o, ter j e upra vič en iz v rš evat i gla soval ne p rav ice iz ta kš n ih del nic l e, če je n adzor n i s vet NLB izda l dovolj enj e za tak š no pr ido bit ev . Nadzor n i s vet lah ko odo br itev za vr ne l e, če bi po ta ki pr i dobi t v i tak š en d eln ičar i me l v las ti de lnic e, ki sk upa j z del nic ami , ki j ih im ajo t ret je os eb e za nje gov ra čun , pre ds ta vl jajo ve č kot 25 % in en o del nico . Štej e se, d a je odo br it ev dan a, č e ni izre cn o zavr n jen a v 20 dn eh . T a kš n a odo br it ev ni po tre bn a za deln ice, k i jih p r ido bi os eba za rač un t ret jih os eb, p od p ogo jem , d a ni up rav ičen a po l as t ni pre soj i uvel jav lja ti g las ovaln ih pra vic , ki izh aja jo iz teh d eln ic , in da s e zaveže NLB , d a ne b o uvel jav lja la gl as ovalni h pra vic na p odl agi n avo dil za gl as ovanje , če sk up aj z n avod ili za gla sovan je n e bo pr ejel a pi sn e pot rdi t ve, d a je os eb a, k i daj e na vodil a, u pra vič eni l as t nik d eln ic , n a po dlag i kate ri h daj e na vodil o za gla sovan je, i n da hk ra ti n im a sk upa j, n ep osr edn o ali p os redn o, 25 % al i več de lnic N LB z gla s ovalno p rav ico. De lnic e daj ejo im et ni kom tu di pra vi co do obveš če no s ti , pre dno s tn o pra vi co do s orazm er n ega d ele ža novi h del nic o b poveča nj u os novn eg a kapit ala , pra vic o do s orazm er ne ga del a pre os ta nka pre može nja v p ri me r u s te čaja a li lik vida cij e NLB in p rav ico do d ivi den d . NLB je v l et u 2021 izpl ača la div ide nd e za pret ek lo le to v vi ši ni 4,61 EUR n a de lni co (2020: NLB ni iz pla čal a div ide nd za p rete klo l eto), kar je zn ižal o zadr ža ni do bič ek za 92.200 ti so č EUR . Na da n 31. dec em bra 2021 in 31. d ece mb ra 2020 NLB n i im etn ica l as t nih d eln ic . V j uni ju 2019 je S ku pš čin a NLB poo bl as t ila U pra vo, da la hko v ob dobj u 36 m es ecev od sprejema skupščinskega sklepa kupuje lastne delnice Banke za i zplačilo variabilnih prejemkov določenim zaposlenim sk la dno z za htevo Zakon a o ban čn iš t v u in dr ug im i us t rezni mi pre dpi si . NLB n a po dlag i teg a po obl as t ila n i ku povala noben ih las tnih delnic . 5.21. Akumulirani drugi vseobsegajoč i donos in re zer v e a) R ez er ve Kapita ls ke rezer ve na dan 31. d ece mb ra 2021 in 31. dec emb ra 2020 vk lj uč uje jo 822.173 ti so čEUR v pla čan eg a pre sežka kapi tal a in 49.205t is očEUR o dpr ave s plo šn eg a prevr ednoto valnega popravk a k apitala. b) Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezer ve iz dob ička v vi š ini 13.522t is očEU R se n a da n 31. dec emb ra 2021 in n a da n 31. dec emb ra 2020 v cel ot i na na ša jo na za kons ke rezer ve sk lad no z Zakon om o gospodar sk ih družbah . V let u 2021 je i me la NLB 208.421 t is oč EU R či s teg a dob ička (2020: či s ti d obič ek 113.952 t is oč EUR) , ki j e na d an 31. dec emb ra 2021 vk lj uče n v zadr ža ne d obič ke. 271 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Vplačani k apitalski ins tr umen ti 200.000 200.000 200.000 200.000 Vplačani presežek k apitala 871.378 871.378 8 71.378 8 71.378 Zadr žani d ob ičk i - iz p ret ek lih l et 7 67.152 552.146 249.845 228.040 Priznani dobiček tek o čega leta 135.968 63.635 39.613 21.658 Akumuliran i drugi vseobs egajoči donos ( 10.091) 21.588 8.7 68 24.102 Dr u ge re zer ve 13.522 13.522 13.522 13.522 Manjši nski d ele ži 27.905 71.562 - - Bo ni te tn i f il tr i - zar adi za ht eve po p re ud ar ne m vr edn ot en ju ( A VA) (3.498) (3.632) ( 1.606) ( 1.755) (-) D ob ro i m e ( 3.529) ( 3.529) - - (-) Dr ug a ne op re dm ete n a sr ed s t va ( 39.116) ( 33.222) (18.829) (9.914) (- ) Nez adost no kritje za nedonosn e iz pos tavljenos ti (90) - (10) - NAV A DN I L A STN I ŠKI T EM E L JN I K A PIT AL (CE T 1) 1.959.601 1.753.448 1.362.681 1.347.031 Manjši nski d ele ži 5.950 14.614 - - Dodat ni temeljni kapital (A T1) 5.950 14.614 - - TEM E L J NI K A PITAL (T ier 1) 1.965.551 1.7 68.062 1.362.681 1.347.031 Kapit al sk i in s t r um en ti i n po dre je ni do lg ovi u s tr ezn i za Ti er 2 kap it al 284.595 284.595 284.595 284.595 Manjši nski d ele ži 2.344 12.806 - - DO DA TN I K AP IT AL ( Ti er 2) 286.939 297.401 284.595 284.595 K APIT AL SKUP AJ 2.252.490 2.065.463 1.647.27 6 1.631.626 Skupna izpostav ljenos t kreditnemu t veganju 10.205.172 10.222.923 5.411.433 4.805.127 Skupna izpostav ljenos t tržnem u t veganju 1.206.363 1.250.563 698.463 657.088 Skupna iz postavljenost t veganju prilag odit ve kreditnega vrednotenja 11.850 200 11.850 200 Skupna izpostav ljenos t operativnem u tveganju 1.244.023 9 47.342 586.781 566.385 SKUPNA IZPOST A VL JE NOST TVEGANJ U (RW A) 12.667.408 12.421.028 6.708.527 6.028.800 Količnik navadnega lastn iškega temeljne ga kapitala (CET 1 k oličnik) 15,5 % 14,1 % 20,3 % 22,3 % Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 k oličnik) 15,5 % 14,2 % 20,3 % 22,3 % Količnik skupnega kapitala 17,8 % 16,6 % 24,6 % 27,1 % 5.22. K apitals k a us treznost E vropska bančna kapitalska z akonodaja, ki vključ uje ure dbo CR R in d irek t ivo CR D IV , tem elj i na s m er nic ah B as el III. Zak onodaja predpis uje izpolnjev anje treh k oličnikov kapitalske ustreznos ti, ki izražajo ra zlično kak ov ost kapitala: • k oličnik navadnega lastni škega te meljnega kapita la (razmer je m ed n a vadni m (CET 1) kapita lom i n teh tan o izpos tav ljen os t jo t vegan jem (R W A)), ki m ora z na ša ti v sa j 4,5 %; • k olič nik t em elj ne ga kapi tal a (razmer je m ed t em elj nim ( T 1) kapit alo m in RWA), ki m ora zn aš at i vs aj 6 % ; • k olič nik s k upn eg a kapita la (razm er je m ed cel ot nim kapit alo m in RWA), ki m ora zn aš at i vs aj 8 % . Pol eg n aved eni h količ nikov , ki t vori jo zah tevo 1. s teb ra , mor a NLB izp oln jevat i t udi dr uge zah teve in pr ip oro čil a, k i jih pos am ezn i ban ki l ahko pr edp iš e na dzor na in s t it uc ija al i pa s o predpisan e že z zak onodajo: • zahteva 2. s teb ra (S REP zah teva): ban ki l as t na o bvezna zaht eva, ki j o dol oč i na dzor na in s t it uc ija v o k vir u p roce sa SR EP (sku paj z za htevam i iz 1. s te bra p red s tav lja s ku pn o kapit als ko zaht evo SR EP – TSCR ( T otal S REP ca pit al require ment); • v elj avn a zah teva po s ku pn em bl ažil nik u (CBR – Com bi ned bu f fe r req uir em ent) : si s tem kap ita ls kih b laž iln ikov , k i s e jih dod a na d zaht evo TSC R – neiz pol njevan je CB R ni k r ši tev kapit als ki h zaht ev , temveč s pr oži om eji t ve v razde li t vi div ide nd i n dr ugi h izpl ači lih iz kapi tal a. N ekat er i bla žiln ik i so zakons ko pre dpi san i za vs e ban ke, ne kate ri p a so s p eci fi čn i za pos am ezn o ban ko in so j ih pre dpi sa le n adzor ne in s ti tu cij e (CBR in T SCR s k upa j t vor i ta cel otn o kapi tal sko zaht evo – OCR – O verall c apit al re qui rem en t); • prip oro čil o o kapit als ki h sm er ni cah v ok vir u 2. s t ebra (Pi lla r 2 Gu ida nce , P 2G): b ank i la s tn o kapi tal sko pr ip oroč ilo , ki g a dol oči n adzo rn a in s ti t uci ja s ko zi pro ces S R EP . Kot pr ipo roč ilo n i obvezn o, ne izpol njevan je n e vp liva n a raz delitev dividend ali druga izplačila i z dobi čka, v endar lah ko vodi v ok rep lje n na dzor in n aloži tev uk rep ov za povrnitev ustrezne ravni k apitala (vključujoč pripravo načr ta ponovne vzpostavit ve k apitala ). 272 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo SREP z ahte v a 2021 Od 12. 03. 2020 dal je Od 01. 01. 2020 do 11. 03. 2020 CET 1 4,5 % 4,5 % 4,5 % Zaht eva 1. s te br a (P 1R) AT 1 1,5 % 1,5 % 1,5 % T2 2,0 % 2,0 % 2,0 % CET 1 1,55 % 1,55 % 2,75 % Zaht eva 2. s te br a (SR EP zah teva - P 2 R) T emeljni kapital 2,06 % 2,06 % 2,75 % Skupni kapital 2,75 % 2,75 % 2,75 % CET 1 6,05 % 6,05 % 7,25 % Sk up na kap it al ska za ht eva SR EP ( TS CR) T emeljni kapital 8,06 % 8,06 % 8,75 % Skupni kapital 10,75 % 10,75 % 10,75 % Zaht eva po s k upn em b la žil ni ku (CB R) V arov alni kapitalski blažilnik CE T 1 2,5 % 2,5 % 2,5 % DSPB blažilnik CET 1 1,0 % 1,0 % 1,0 % Proticiklič ni blažilnik CET 1 0,0 % 0,0 % 0,0 % CET 1 9,55 % 9,55 % 10,75 % Cel otn a kap it als ka zah te va (OCR) = M DA pr ag T emeljni kapital 11,56 % 11,56 % 12,25 % Skupni kapital 14,25 % 14,25 % 14,25 % Pr ip oro či lo o kap ita ls k ih s me rn ic ah v ok vir u 2.s t eb ra (P 2G ) CE T 1 1,0 % 1,0 % 1,0 % OCR + P 2 G CET1 10,55 % 10,55 % 11,75 % Celotna k apitalska zahtev a za NLB na k onsolidirani r avni Celot n a kapit als ka zaht eva (OCR) zn aš a 14,25 % na konsolidirani osnovi, kar vključuje: • 10,75 % TSCR (8 % zah teva pr vega s t ebra i n 2,75 % zaht eva drugega s tebra ) in • 3,5 % CBR (2,5 % varovaln i kapi tals k i bla žiln ik , 1 % kapi tal sk i bla žiln ik za dr u ge s is te ms ko pom em bn e in s ti t uci je (DS PB) in 0 % proticiklični blažilnik). Kapita ls ke sm er nic e v ok vi r u 2. s teb ra os t aja jo rel at iv no n izke na 1,0 % i n mor ajo b iti v c elo ti s es ta vl jen e iz CE T 1 kapi tal a. Zahteva dr u ge ga s te bra za l eto 2022 s e je zni žala za 0,15 o. t. na 2,60 % , in si cer zar adi b olj še ce lot ne o cen e SR EP . Kapita ls ka us tr ezno s t NLB in N LB Sk upi ne o b konc u let a 2021 os ta ja vi so ka v sk lad u z us m er it vami p ri prav lje no s ti za prev zem an je t ve gan j (»ri sk a ppe ti te «), t j. n a s top nj i, ki p ok ri va vs e tre nu tn e in n ap ovedan e kapit als ke zah teve, vk lju čn o z zahtevami glede k apitalsk ih k oličnikov in preos talimi tren utn o znanimi zahtevami, vključno s kapitalskimi sm ernicam i v ok v ir u dr ug eg a s teb ra (Pill ar 2 G uid an ce). Na da n 31. dec em bra 2021 s o kapit als ki kol ičn ik i NLB Sk upi ne na konsolidirani osnovi nas lednji: • 15,5 % k olič ni k na vadn ega l as t ni ške ga kapi tala; • 15,5 % k olič ni k tem elj ne ga kapi tal a; • 17,8 % k olič nik s k upn eg a kapita la . V ok v ir u reg ul ato rn ih t vegan j, kam or s pa da jo kre di tn a, operativ na in tr žna t veganja, uporablja NLB Skupina s tan da rdizir ani p ri s to p za kre dit na i n tr ž na t vegan ja , me dt em ko se izra čun kap ita ls ke zahteve za op era ti vn a t ve gan ja iz vaj a po en os t avn em p ri s to pu . Za izrač un kapi tal sk ih zah tev za NLB na s ol o os novi s e up orab lja jo is t i pr i s topi , razen za izr ač un kapitalske z ahteve za operativna t veganja , kjer se uporablja st andardizirani pris top. Konec l eta 2021 zn a ša koli čni k sk upn eg a kapit ala za N LB Sk upin o 17,8 % (ali 1,2 o. t. vi šj e kakor kone c let a 2020) in za NLB 24,6 % ( ali 2,5 o. t. n ižje kakor kon ec l eta 2020). Koli čn ik navadnega lastniš kega temeljnega ka pitala znaša k onec leta 2021 15,5 % (1,4 o . t. viš je kakor kon ec le ta 2020). Pove čanj e sk upn e kapi tal ske us t rezn os t i gle de n a kone c let a 2020 izha ja iz vi šje ga kapi tal a (187,0 mi o EUR), k i je kom pen zira l poveča nje sk upn e izpo s ta vlj eno s ti t vega nju (R W A) za 246,4 mio EUR v let u 2021 za NLB S ku pin o. Poveč anj e sk upn e izpo s tav lje no s ti t veg an jem izh aj a pred vs em iz p ovečan ja RWA za opera ti vn a t veganja. Skupn i ka pital se je pov ečal predvsem zaradi vk lju čit ve ne ga tiv ne ga d obre ga im en a v zad r žan i dobi ček v zne sk u 137,9 mi o EUR in d eln e vk lju čit ve rezu lta ta za l eto 2021 (136,0 m io EUR ). Izrač un kap ital a na d an 3 1. d ece mbr a 202 1 n e vk lju ču je de la po sl ovn ega izi da za le to 20 2 1 v vi šin i 10 0,0 m io EUR . V p ri me r u izpla čil a div id end , n e bo vp liva n a kapi tal . RWA z a kre dit n a t veg an ja se j e v let u 2021 zn ižal a za 17,8 mio EU R . Poveč anj e RW A zarad i ras t i po soj il po dje tj em in pre biva ls t vu , nov ih na ložb v p odre jen e obvezn ice te r obvezni ce dr ža v in evro ps kih u s ta nov, je bilo kom pen zira no z reg ula ti vn imi s pr em em bam i, in s ice r vk lju či t v ijo B os ne i n Herc egov ine i n Ma kedon ije n a EBA s ezn am en akovre dnih tre tji h dr ža v; s s pr em emb am i zakono da jni h mer i l za us treznos t zav arov anja po EU Uredbi (CRR), s podpisom sp oraz umov M IG A ter s s pr em enj en o nal ožbe no p oli tiko, kot je pre mi k neka ter ih l ik vi dni h sre ds t ev s cen tra lne r avn i dr ža ve na n as pro tn e s tr anke z n ižjim t vega nje m (NLB B an ka Pri š ti na , NLB B an ka Podg or ica) ali op tim izac ijo de pozit ov pr i ban kah (Komerc ija lna b an ka Be ogra d). P ole g teg a je k zm an jš anj u RWA pris peval a us pe šn a razr eš itev N PL komi ten tov, kjer so največji del predstavljala odplačila v elik ega k omitenta, me dt em ko je na d r ugi s t ran i RWA za viso ko t veg ane izpostavlje nos ti višja predvs em zaradi no vih posojil za projek tno fin anciranje. RWA z a tr žna t vegan ja s e je v le t u 2021 zniža la za 32,6 mi o EUR zara di ni žje p ozicije s f ik s ni mi ob res t ni mi m era mi v trg ovalni k nj igi . Po dr ug i s tr ani s e je v l et u 2021 poveča la RWA z a F X t ve gan ja za 35,3 mi o EUR in RWA za CVA v znes ku 10,7 mio EU R , od č es ar za 10,6 mio EU R kot pos le dica n ovi h reg ula tor n ih zah tev , ki s o pr iče le vel jat i od j un ija 2021 d alje (preračun po metodi origin alne izpostav ljenos ti (OEM) s pre os ta lo zap adl os tj o). Povečan je RWA za opera ti vn a t veg an ja v le tu 2021 ( 29 6,7 mio EU R) izh aja iz v iš jeg a tr il et ne ga povp reč ja us trezn ih pr ih od kov , do lo čen ih v čl en u 316 CR R , ki 273 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Krat koročne garanc ije 258.975 222.440 112.758 122.136 - finanč ne 139.732 119.309 63.188 61.322 - storit vene 119.243 103.131 49.570 60.814 Dolgoročne garancije 977.759 904.002 614.343 567.532 - finanč ne 393.901 359.787 226.7 47 19 6.681 - storit vene 583.858 544.215 387.596 370.851 Prev ze te obve zn os t i iz od ob ren ih k red it ov 1.878.988 1.816.441 1.259.489 1.306.791 Nepokrit i dokumentarni akreditivi 35.615 21.794 1.950 2.256 Dr ugo 13.167 10.293 1.037 5.865 3.164.504 2.97 4.970 1.989.577 2.004.580 Reze r va ci je ( poj as n ilo 5.16.b) ( 33.441) ( 42.17 4) (20.560) (28.543) Skupaj 3.131.063 2.932.796 1.969.017 1.97 6.037 pre ds ta vl jajo o sn ovo za izrač un . G lav ni r azlog za p ovečan je us t rezn ih pr ih odkov je n aku p Komer cija ln e ban ke Be ogr ad v let u 2020. Najpomem bnejš i cilj procesa ocenjev anja us treznos ti notranjega kapitala (ICA AP) v NLB Skupini, impl ement iranega v sk la du s s me rn ica mi ECB , je zago tav lja nje u s tr ezne vi šin e kapi tal a ter d olg oroč no p reu dar n eg a in v zdr žn eg a poslovanja. Namen tega pos topka je oblik ov anje zane sl jiv ih , uč inkovi tih i n cel ovit ih s t rat egi j ter p roce sov za dolgoročno zagotavljanje internega kapitala ter ustrezno int er no d is t ri bu cijo kap ita la za k ri tj e t veg anj , k i jim je N LB Skupina izpos tavljena oziroma jim bo lahko i zpos tavljena v pr ih odn os t i. P ole g teg a daj e NLB S kup ina ve lik p ou dare k cel ovit i vk lju čen os t i konce pta n ot ran jeg a kapit ala v s is t em upravljanja t veganj z namen om zagotavljanja proakti vne in celos tne podpore pri s prejemanju pos lovnih odločitev . Z ek onoms ke perspek t ive NL B Skupina upravlja kapitalsko us t rezn os t ob za got avl jan ju u s trez ne p okr i tos t i vs eh t vegan j z not ran jim kap ita lom . N or ma ti vn i vid ik je več le tn a oce na NLB S kup ine , ki kaže n a nje no s po so bno s t izpo lnj evanj a vse h kapit als ki h reg ula ti vn ih in n adzor n ih zah tev ter p r ipra vlj en os t i za prev zem an je t ve gan j v NLB S kup ini . V ok v ir u te h kapit als ki h om eji tev NLB S kup in a dol oča s voj in te rn i bl ažil nik ozirom a pr ibi tek , k i je op red elj en v ok v ir u p ri prav lje no s ti za prev zem an je t ve gan j na d reg ula t ivn im i in na dzor ni šk im i zahtev ami ter potrebami po notranjem kapitalu, kar NLB Sk upin i om og oča , da ur es nič uj e svoj o dol goro čn o po sl ovno s tra te gij o. Nor m at iv ni vi dik v klj uč uj e več s tr es nih s cen ar ij ev , ki so v klj uče ni v l etn i pro ces n ač r tovanja N LB Sk upin e. 5.23. Z unajbilan čne obve znos ti a) Razčlenitev pogodbenih vrednosti zunajbilančn ih finančnih ins trume ntov , ki izhajajo iz pr evzetih ob v eznosti Pr iho dk i iz opra vn in za vs e izdan e s to ri t ve ne ga ran cij e so v N LB Sk upin i zn aš ali 7.578 ti so č EUR (2020: 4.910 t is oč EU R), m ed tem ko so v NLB zn aš al i 4.547 ti so č EUR (2020: 4.397 t is oč EUR ). Pol eg in s tr ume ntov, preds tav ljen ih v zgor n ji tab el i, im at a NLB S kup ina i n NLB t ud i dol oče ne zu na jbi lan čn e pos tavke nizkeg a t ve gan ja, za ka tere s e s kl adn o z Ure dbo o kap ita ls kih zaht evah upo rabi k re dit ni konver zijs ki f ak to r 0 % (k redi tn e in dr ug e lin ije, k i jih l ah ko banka n epr ekl icn o od pove). Po s tan ju na d an 31. de cem be r 2021 s tan je te h zun ajb ila nč nih p os ta vk na N LB Sk upin i zn aš a 372.403 ti so č EUR ( 31. de cem ber 2020: 307.093 tis oč EU R) in n a NLB 302.063 t is oč EUR ( 31. de cem be r 2020: 236.542 ti so č EUR). 2 74 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Pr ih od nje o bvezn os t i za n ak up: - op red me te nih o s nov ni h sr eds tev 1.69 6 2.433 1.623 2.429 - neopredmetenih sredstev 4.243 9.566 4.09 4 9.403 Skupaj 5.939 11.999 5.717 11.832 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Kratkor očni Dolgoročni Krat k oročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Zam e nj av e 99.349 1.284.832 99.420 1.425.7 65 109.137 1.284.832 78.413 1.425.7 65 - val ut ne 99.349 16.844 99.420 6.068 109.137 16.844 78.413 6.068 - obrestne - 1.267.988 - 1.419.697 - 1.267.988 - 1.419.697 Opcijske pogodbe 9.880 30.945 12.811 27.000 9.880 30.945 12.811 27.000 - obr estne - 30.945 - 27.000 - 30.945 - 27.000 - na vr ednost ne papirje 9.880 - 12.811 - 9.880 - 12.811 - Te r m i n s k i p o s l i 38.825 26.921 91.309 41.423 37.511 26.921 93.846 41.423 - val ut n i 38.825 26.921 91.309 41.423 37.511 26.921 93.846 41.423 Skupaj 148.054 1.342.698 203.540 1.49 4.188 156.528 1.342.698 185.070 1.49 4.188 1.490.752 1.697.728 1.499.226 1.679.258 b) Razčlenitev pogodbenih vrednosti izvedenih finančnih ins trum entov po v rst ah Pog odb en e vre dno s ti iz ve den ih f in an čni h in s tr u me ntov, ki izpolnjujejo merila rač unovodskega obračunavanja varo vanj pre d t veg an ji, zn aš aj o za NLB S kupi no oziro ma N LB 572.455 ti so č EUR ( 31. dec emb er 2020: 573.753 t is oč EU R) (p oja sn ilo 5.5.b). Izve den i fi na nč ni in s t r um ent i, k i izpo ln juj ejo m er ila ra ču novo d ske ga o br ač un a van ja va rova nj p re d t vega nj i , se uporabljajo za v arov anje obrest nega t veganja. Poš t en e vred no s ti iz ve den ih f in anč ni h ins tr um en tov so pr ikazane v p oja s nil ih 5.2. in 5.5. c) Prih od nje o bve zn os ti 275 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 5.24. Pos lov anje v tujem im enu in za tu j račun NLB S kup ina s re ds t va, ki j ih up rav lja v t uj em im en u in za t uj rač un , vodi l oče no o d s vojih s red s tev, prih od ki in s troš k i pa v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Pos re dn iš ko po sl ovan je 26.165.580 25.713.799 24.806.89 4 2 4.466.910 Por av na ln o pos l ovan je in o s tal i po sl i 1.079.500 971.600 977.197 907.132 Skupaj 27.245.080 26.685.399 25.784.091 25.37 4.042 Posredniš ko poslovanje v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Sr ed s t va T erjat ve poravnalnega ozir oma transakcijskih r ačunov za sr edstv a str an k 26.071.589 25.633.706 24.7 41.052 24.396.203 - iz f in an čn ih in s t r um en tov 26.024.700 25.630.244 24.6 9 4.275 24.392.773 - spr ejemanje, p osredo vanje in i zvrševanje naroč il 10.085.409 9.194.539 9.346.002 8.502.331 - gospodarjenje s finančnimi instrumenti 588.7 61 528.206 - - - skrbniški posli 15.350.530 15.907.499 15.348.273 15.890.442 - do KD D oziro ma o br ač un ske ga r ač un a ba nke za p rod an e finančne instrumente 180 49 68 17 - do dr u gi h po rav na ln ih s is t em ov in in s t it u cij za k up lj en e fi na nč n e in s tr u me nt e (k up cev) 46.709 3.413 46.709 3.413 De na rn a sre ds t va s t ran k 9 4.934 80.094 65.842 70.707 - na p or avn a lne m ra ču nu za s re ds t va s t ran k 75.151 42.029 46.059 32.642 - na t ra ns akci js k ih ra ču ni h s tr an k 19.783 38.065 19.783 38.065 Obve zn os t i Obvez nos t i po ravn al ne ga oz irom a t ran sakc ijs k ih rač un ov za sr edstv a str an k 26.165.580 25.713.799 24.806.89 4 24.466.910 - do s t ran k iz d en ar ni h sr ed s tev i n fi na nč ni h in s t r um en tov 26.129.503 25.707.581 24.797.057 24.461.033 - spr ejemanje, p osredo vanje in i zvrševanje naroč il 10.110.124 9.230.406 9.371.707 8.538.198 - gospodarjenje s finančnimi instrumenti 591.772 537.283 - - - skrbniški posli 15.427.607 15.939.892 15.425.350 15.922.835 - do KD D oziro ma o br ač un ske ga r ač un a ba nke za k upl je ne finančne instrumente 3.865 72 134 72 - do dr u gi h po rav na ln ih s is t em ov in in s t it u cij za k up lj en e fi na nč n e ins trum ente ( dobaviteljev) 31.825 5.755 9.316 5.414 - do b an ke ozirom a p ora vn al ne ga ra č un a ba nke za pr oviz ije , s t ro ške ip d. 387 391 387 391 pripadajo nalogodajalcu ozi roma bremenijo nalogodajalca. NLB S kup ina za s voj e s tor it ve zarač un ava op rav nin o. Sre ds t va, u pravl jan a v tu jem im en u in za t uj ra čun 2 76 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Pri ho dki iz o prav nin o d pos lov v tu jem i me nu in z a tu j raču n v ti so č EU R NLB Skupina NLB 2021 2020 2021 2020 Pos re dn iš ko po sl ovan je ( poj as ni lo 4.3.b) 11.385 9.812 8.911 8.494 Por av na ln o pos l ovan je in o s tal i po sl i 1.567 925 1.552 864 Skupaj 12.952 10.737 10.463 9.358 6. Upravljanje t veganj Upr avl jan je t vegan j se v N LB Sk upin i iz vaja v s k lad u z opredeljenimi s trate škimi s mern icami, uveljavljenimi not ran jim i po lit ikam i in po s top ki , ki up oš t evajo evro ps ke bančn e predpise, predpise Ban ke Slovenije, v eljavne sm ernice EBA in u s trez ne do bre b an čn e prak s e. Po leg t eg a NLB Sk upin a s ta lno iz bol jš uj e in dop oln ju je ob s toj eče m eto de in pro ces e v vs eh s egm en tih u pra vlj anj a t ve gan j z na men om proaktivne podpore pri sprej emanju poslovnih odločitev . Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pom en a za Sk upi no p ri o hra nja nj u dol goro čn o dobičkonosnega pos lovanja. Skupina je celovito v gradila ok vir upravljanja t veganj v svoje postopke odločanja, upravljanja in zmanjšan ja t veganj. NLB Skupina namen ja veliko pozor no s ti k ul tu ri t vega nj in za veda nj u o vse h pomem bnih t veganjih znotraj celot ne NLB Skupine. Ok vir za upravljanje tveganj NLB Skupine podpira pos lovno odločanje na stratešk i in operativni ravni, celovit o upravl janje in p ro ak t i vn o obv l ad ovan je t veg an j te r n jih ovo z ma nj š evan je . Ok vir vključ uje: • izjavo o pr ipr avl jen os t i za prev zem an je t ve gan j (»Ri sk app et ite «) in u sm er i t ve gl ede p rev zem anj a pos am ezn ih vr s t t veganj ( »Risk strategy«); • letn i pre gle d s tra te šk ih ci ljev, prip ravo p os lovn ega p la na in proces načr tov anja ka pitala; • proces notranjega ocenjevanja us treznos ti kapitala ( ICA AP) in proces notranjega ocenjevanja likvidnos ti (IL A AP); • aktivn ost i na področju plana reševanja; • dru ge ak t iv no s ti za te s ti ran je zm ogl jivos t i v s t res nih sit uacijah, s is teme zgodnjega opoz arjanja in redne analize t ve ga nj ; • regul ato r no in d r ugo i nte rn o po roč anj e za pot reb e sprejeman ja odločitev . NLB S kup ina j e v zpos tavi la kon cept » tre h obr amb nih l ini j« , k i preds tavlja pomem ben del sis tema upravljanja S kupine, kjer funkcija upravljanja t veganj preds tavlja dr ugo obrambno linijo. Vzpostavljeni si st em upravljanja t veganj ter raz lična oro dja za obv lad ovanje t vega nj om og oča jo u s treze n na dzor na d prof il om t vegan os t i Sk upi ne. P ole g teg a tak o k vi r pod pira proak tivno sp rejemanje poslovnih odloči tev in omogoča učinko vito ob vladov anje tveganj z opr edelit vijo pristojnos ti in od govor no s ti v o k vir u o dlo čeval skeg a pro ces a kakor tu di razl ičn ih uk rep ov za obvl adovan je t ve gan j, ka dar je t o potreb no. a) Stra te gij e in proc esi n a po droč ju up ravlj anj a t vegan j T emeljni cilj na področj u upravljanja t veganj so proakt ivno upravljanje, spremljan je in merjenje izpost avljenos ti t veg an jem n a rav ni N LB Sk upin e. D obro i n cel ovito razumevanje upravljanja tveganj je vgrajeno znotraj celotne org aniza cije i n je os re doto čen o n a zazna vanje t vega nj v zelo zgo dnj i fazi, u čin kovito o bvla dovan je t ve gan j in nj ih ovo ubl aži tev z na me no m zagot ovit i pre ud ar no in g os po dar n o porabo kapitala ter ustrezno likv idnos tno s tr uk turo, ki zagot av lja ta us t rezn o f in an čn o mo č Sk upin e. Klj uč ne s t ra teš ke us me ri t ve N LB Sk upin e n a pod roč ju t veganj so opredeljene v nagnjen os ti oz iroma pripravljen os ti prev zem an ja t ve gan j (»Ris k ap pe tit e «) in us m er it vah gle de pr evze ma nja p os ame znih v r s t t ve gan j (»Ris k s tra te gy«), up oš t evaje po sl ovni m od el S kup ine t er s te m pov ez ane bodoče st rateške usmerit ve . Strategija NLB Skupine, prip ravljenos t za pre vzemanje t veganj , st rategija prev zem an ja t ve gan j ter k lj učn e in ter n e po lit ike NLB S kup ine , ki ji h pot rdi ta Up rava in N adzor n i sve t, opre del juj ejo s t ra teš ke cil je in u sm er it ve za prev zem anj e t ve gan j ter p ri s top e in metodologi je spremljanja, m erjenja in obvladovanja vseh vr s t t vegan j z na me no m dos ega nja n ot ran jih s t ra teš ki h cil jev in izp oln jevanj a vs eh zu nan jih za htev. Pole g teg a so gla vn e s tra te ške u sm er it ve gle de prev ze man ja t vegan j celos tno vključen e v postopke sprejemanja pos lovnih odl oči tev, vklj učn o rev izijo s t ra teš ki h pos lov nih c ilj ev in pro ces planiranja. NLB S kup ina n ač r tu je pre ud are n prof il t vega nos ti in opt im aln o po rabo kap ita la kot po mem b en el em ent p os lovn e s tra te gij e in z nj o povezani h sre dn jero čn ih f in anč ni h ciljev . Upravljan je kreditneg a t veganja, ki preds tavlja na jpo me mbn ej še t vega nje v N LB Sk upi ni, s e os re doto ča na sprejem anje zmernih t veganj – diverzif iciran kreditni por t felj , us t rezn a kakovos t kre dit n ega p or t fe lja , do lgo roč no vzdr žen obseg s troška tveganja ter zagotavljanje opt im aln eg a don os a gle de n a prev zet a t veg anj a. Kar zad eva likv idnos tno t veganje, je pripravljen os t za prevzemanje teg a t ve gan ja niz ka, me dt em ko so ak tiv no s ti u sm er je ne v st alno zagotavljanje ust rezne ravni likvidno st i. Skupina je omejila tu di izpostavljenos t iz naslova vrednotenja, ki izhaja iz por t felja dolžniš kih vrednos tnih papir jev , katerega namen je zagotavljanje ust reznih likvidnos tnih rezer v , na zmerno raven. T emeljna usmeritev pri ob vladov anju obrestnega t veganja je omejevanje potencialnih negativn ih učinko v na p ri ho dke in kapi tal , zato j e opre de ljen a to ler anc a za to t veg an je zm er na . Na p odro čj u op era tiv ni h t veg anj S ku pin a zas led uj e opr ede lit ev , da tovr s t na t vega nja n e s mej o im eti pom em bn eg a vpl iva n a nje no p os lovanj e. Na t ej os nov i so bil e iz vede ne s pre me mb e kont roln ih m eh anizm ov, proces ov in/ ali o rgan izaci je. P ole g teg a je S kup ina o sr edot oče na n a pra voča sn o ak t ivac ijo u kre pov za bla ženj e, pre pre čevanj e in zmanjševanje potencialnih škod. Sklepan je poslov z iz vede nim i f in anč ni mi in s t r um ent i v NLB j e om ejen o pr edv se m na s er vi sir anj e s tra nk in va rovanje l as t ni h pozici j Ba nke. Na področju valutne ga t veganja NLB Skupina sledi ciljem nizke do zm er ne izp os t avl jen os t i. T oler anc a do dr ug ih vr s t t vega nj je niz ka in se os re doto ča n a zma nj šan je m ožni h vpl ivov na celotno poslovanje NLB Skupine. Okolj s ka, dr už ben a in u prav lja vs ka (»ESG «) t ve gan ja n e pre ds ta vl jajo n ove kate gor ij e t veg an j, t emveč d oda tn e dej avn ike v ok v ir u ob s toj eči h vr s t t vegan j, m ed ka tera s od ita tu di k redi tn o in o per at ivn o t vegan je. S kup in a jih in te gr ira in upravlja v okvir u vzpos tavljen ega ok vira upravljanja s t veg an ji. U pra vlj anj e ES G t veg an j sl edi s m er nica m ECB in EBA , s težn jo po n ju ni ce lovi ti in te grac iji v v se re levan tn e pro ces e. Razp oložl jivo s t ES G pod at kov v regij i, k jer N LB Sk upin a de lu je, je š e vedn o pom an jk ljiva . Kl jub t em u si S ku pin a pr izadeva pr ido bit i us t rezn e po da tke s s t rani s voj ih komi ten tov, k ot pod lag o za us t rezn o sp reje ma nje o dlo či tev in p roak tiv no upravljanje ESG t veganj. 277 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Upravljanje t veganj je osredotočeno n a upravljanje in obvladov anje t veganj skladn o s Strategijo pripravljen os ti za prevzemanje t veganj (»Risk appetite «) in Strategijo upravljanja t veganj Skupine (»Risk s trategy«), ki predstavlj ata temelj ok virja za upravljanje tveganj Sk upine. V tem okvir u Skupina sprem lja različ ne m a tr ike t ve gan j, k i vk lj uču jej o tu di al okaci jo in ter n ega kapitala, ter tak o zagotavlja, da je njen profil t veganj skla den z opredeljeno priprav ljenos tjo za pre vzeman je t veganj. O spremljan ju izpostavljen ost i znotraj opredeljenih limitov o ziroma cil jnih v red no s ti t er mo reb it nih o ds to pan jih s e re dno p oro ča pris tojnim odborom in/ ali Upravi Banke. T ak pr is top spremljanja in upravljanja ciljnega profila t veganos t i je vzposta vljen tudi v posameznih ban čnih članicah NLB Skupine. NLB S kup ina j e v zpos tavi la ce lovi t si s tem s tres n ega t es t iran ja in dr u gih s is t emov zgo dnj ega o pozar jan ja n a različ ni h področjih t veganja z namenom ok repit ve obstoječih not ranjih kont rol in p ravo čas n ega o dziva , kadar j e to pot reb no . Rob us ten in e not en ok v ir s t res n ega t es t iran ja vk lj uč uje vs e pom em bn e vr s te t vega nj in iz bran e re levant n e s tre sn e scenar ije, upoštevaje ranljivost poslovn ega modela Skupin e. V let u 2021 je S ku pin a v zpo s tav ila i nt er ni kon cept s t re sn ega tes t ira nja n a po dro čju E SG , z nam en om id en ti fi kacij e pot enc ial nih k lj učn ih n ega ti vn ih f in anč ni h uči nkov , ki la hko izha jaj o iz pod ne bn ega t vega nja . Si s te m s tre sn eg a tes t ira nja je vgrajen v opredelitev pripravljeno st i za prevzemanje t veg an j, I CA AP , IL A A P , pl an reš evan ja in pr oces p la nira nja . Kot tak zagotavlja podporo z a proakt ivno in celost no upravljanje profila tveganos ti Skupine, predvsem pa dolgoročno zagotavljanje us treznega obsega kapitala in likvidnos tn e pozici je. S kup in a iz vaja t ud i povra tn i s t res ni t es t (»rever se s tre s s tes t«), kjer t es t ira m ak si ma lno zm o glji vos t za pot reb e pla na re ševa nja . Pol eg t ega iz va ja t udi d r uge o cen e t ve gan j, ki s o zaje te v po sam ič nih a na lizah t vegan j ter t em elj ijo na u s tr eznih p ara me tr ih t vegan j in s o vgraj en e v proc es določan ja limitov . NLB S kup ina za p otr ebe u čin kovit ega u pra vlj anj a ozirom a ublažit ve t veganj uporablja enotne s tandarde na področj u zavarovan j na ložb f izič nih in p rav ni h ose b, ki p red s ta vlj ajo sekundarni vir poplačila ob ve znosti , z namenom učink o vitega upravljanja kreditn ega t veganja kot tudi optim alne porabe kapitala. Skupina ima v zposta vljen sis tem spremljanja in poro čan ja zava rovanj p o poš t en i (tr žn i) v red no s ti s kl adn o z Mednarodnim i stand ardi ocenjev anja vrednos ti (MSOV). Pr ime r nos t zavarovanj p o vr s ta h in zah tevan o razm er je pok r ito s ti t eme lji jo n a me ri lih pr eu dar ne ga k red it iran ja te r so opr ede lje ni v ok v ir u in te rn ih u sm er it ev za kre dit iran je. N ače la in pra vi la za zm anj ša nje k red it ne ga t vegan ja v NLB S ku pin i so bolj podr obno opisana v poglavju »Kreditno tveganje«. NLB Sk upin a pr i varovan ju t r žn ih t vegan j (pr edv se m obr es t ne m in valutnem t veganju) upošteva opredeljeno pripravljen os t za prev zem an je t ve gan j. T o izvaj a pre k na čel a nev tral izacij e t veg an j, k i tem el ji n a upra vlj anj u pozic ij pre k sk le pan ja finan čnih poslov ( »nat ural hedge «) ali uporabi izvedenih fi na nč nih i ns t r um en tov , upo š tevaje r ač unovo ds ka nač ela varo vanja ( »h edge accountin g principles «). b) Struk tura in organizacij a področja z a upravljanje t veganj NLB Skupina je vzpos tavila ok vir korporativn ega upravljanja, ki te me lji n a n ače lih do bre ga in o dgovor n ega u pra vlj anj a, v sk la du z vel jav no zakon od ajo R ep ubl ike Sloven ij e, zla s ti z dol oč bam i Zakona o g os pod ar sk ih dr u žba h (ZGD -1) i n Zakona o ban čn iš t v u (ZB an -3) , Ure db e o dog ovori h o not ran jem upravljanju , upravnem organu in pos topku notranjega ocenjevanja k apitalske ust reznosti za banke in hranilnice, smer nicami EBA o notranjem upravljanju, sm ernicami EBA o oceni primer nos ti članov organa upravljanja in nos ilcev ključnih f unkcij ter smernicami EBA o praksah nagrajevanja. V eč r avni upravlj anja z agotavlja celo vito k or porativno upravljanje na področju t veganj v NLB Skupini. NLB S kup ina j e v zpos tavi la kon cept t reh o bra mb nih l ini j z na me nom u čin kovit ega o bvla dovanj a t ve gan j. Konc ept tre h obr amb nih l ini j zago tav lja j as no d eli tev ak t iv nos ti ter opredeljuje pr is tojnos ti in odgov orno st i za obvladov anje t veg an j na raz ličn ih ra vn eh zn otr aj S kup ine . T vega nja v Sk upin i de luj ejo kot dr u ga ob ram bn a lin ija , ki j e pr is t ojn a za upravljanje, ocenjev anje, spremljanje in poročanje o izpostavlje nos ti t veganjem v Banki , ki je matična dr užba v Slov eniji, obenem pa tudi kompetenčni center za sedem odv is ni h ban čn ih č lan ic Sk upi ne. P ole g teg a je o dgovor n a tu di za več dr u žb, ki o pra vlj ajo p om ožne s t or it ve, in ne s tra te ške odv is n e dr užb e, ki s o v p os top ku n adzorovan eg a zapr t ja. Organizacija in ra zmejitev pris tojnos ti področja upravljan ja t veg an j NLB S kupi ne s t a zas novan i tako, da p rep reč uje ta nas tanek nas protja interesov ter zagotavljata pregleden in dokumen tiran proces sprejemanja odločit ev ob us treznem pre toku i nfo rm ac ij n av zgor i n na v zdol . T veg anj a v NLB Skupini se upravljajo v ok viru s pecializiranega področja za t veg an ja (»Com pet en ce Lin e R is k« ), v kat ereg a je vk lj uče nih več or gan izacij sk ih e not ( T vegan ja, K red it ne a nal ize prav ni h oseb, Kreditn e analize stan dardiziranih segmentov ter Vr ednotenje in kontrola), ki poročajo Odbor u za upravljanje bil anc e (ALCO ) ter Kom is iji za t vegan ja Na dzor ne ga s veta . T o področje je pris tojno za oblik ov anje politik upravljanja t veg an j NLB S kupi ne i n na dzor na d nji hovi m iz vaja nje m, na dziran je u sk la jevanj a teh p oli tik v N LB Sk upi ni , opre de lit ev limito v , v zpostavitev metodol ogij, izvajanj e nadz ora g lede uskl ajev anja politik na področj u t veganj, spremljan je izpostavlje nos ti NLB Skupine t veganjem ter pripravo zunanjih in notranjih poročil . V se članice NLB Skupine, ki se vključ ujejo v k onsolidirane računovodske izk az e NLB Skupine, o i zpostav ljenos ti t veg an jem p oroč ajo p ri s toj nim s t rokovn im s luž bam v o k vi r u specializiranega področja za t veganja. Sledn je nato poroča vse us trezne informa cije o tveganjih Odbo ru za upravljanje bilance (ALCO ) ter Kom is iji za t vegan ja N adzor ne ga s veta , kj er Up rava in Na dzor ni s vet s prej em at a odl oči t ve in u s t rezn e ukre pe. Bonitet no razvr ščanje mater ialno pomembnih komitentov NLB Sk upin e in o blikovanj e mn en j o kre dit ni h t veg an jih s e iz vaja ta centra lizirano, prek Kredi tneg a odbora NLB . Pos topek pot eka po načelu soodloča nja, pri čemer kr editni odbor z ade vne čla nic e Sk upin e n ajpr ej s prej me o dlo či tev , na to po da m ne nje š e Kreditni odbor NLB. Sklep Kreditnega odbora N LB se spre jme na p odl agi ce lot ne r azpo ložlji ve dok um en taci je, v klj uč no z bon it etn im m ne nje m, k i ni za vezuj oče in g a pr ip rav ijo v en ot i Kre dit ne a na lize v NLB . En ako na čelo i n pro ces s e upo rab lja ta tudi za kreditne izpos tavljenos ti do ma terialno pom embnih komitentov NLB Skupine. Sp rem ljan je t vega nj v čl an icah NL B Sk upin e po teka v ok v ir u samos tojne in/ ali ločene organizacijske enote, kar zagotavlja uveljavitev stand ardiziranih in sis tems ko urejenih pris topov upra vl jan ja t ve gan j ter s t em ce lovi t pog le d na do ga jan ja v izkazu f ina nč ne ga p oložaj a NLB S kup ine i n pos am ezn e čla nic e. Sk la dno s s tra teš k imi u sm er i t vam i in in ter n imi politikami upravljanja t veganj na ravni NLB Skupine je spremljan je t veganj v vsaki članici NLB Skupine organizirano tako, da je spremljanje t veganj ločeno od njene upravljav ske in/ ali posl ovne funkcije z namenom ohranit i objekt ivnos t, ki je potrebna pri presojanju poslo vnih odločitev . Organiz acijska enota za upravljanje t veganj je odgo vorna nepos redno Upravi o ziroma njenim odbo rom ( Kreditnemu odboru, Odbor u za upravljanje bilance Banke in Odbor u za operativna t veg an ja), ta pa n adzo rn em u or gan u (Odb or u za t vegan ja pr i Nadzo rn em u s vet u ali U pra vn em u odb or u). c) Merjenje in poročanje tveganj Kot sis t em sko po me mb na b anč n a sk upin a je N LB Sk upin a vk lju čen a v en otn i n adzor ni m eh an izem (S SM ), kate reg a 278 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo na dzor je v p ri s toj nos ti s kup ne n adzor ni š ke sku pin e (» Joi nt Su per vi so r y T eam «) v ok v ir u Evrops ke cen tra ln e ban ke in Ba nke S loveni je. N LB Sk upin a po sl uj e sk lad no z d olo čil i pre dpi sov ECB, m e dte m ko hčer in s ke dr užb e NLB S kup ine , ki p os luj ejo z una j Sl oveni je, de lu jejo t u di s kla dn o s pra vili , ki jih do lo čajo l okaln i reg ul ato rj i. T ako imen ovan » Th ird p ar t y eq uival en t« je bil od ob ren v S rb iji , Bo sn i in He rceg ovin i in Sever n i Make don iji , kar se o draža v u s kla jen os t i lokal ne ure dit ve s prav ili U red be (CR R). NLB S ku pin a na p odro čj u kapit als ke us t rezn os t i, up oš t evaje do loč ila D ire k ti ve (CRD) in Uredbe (CRR), uporablja standardizirani pris top za kreditna in tr žna t vega nja t er en os t avn i pr is top (enos tav ni pr i s top z ma njš o zah tevo po razč len je nos t i po da tkov) za ope rat iv na t veganja, z izjemo NLB, ki uporablja stan dardizirani pris top. Ocenjevanje, spremljanje, upravljanje in blaženje t veganj v NLB S kup ini s e iz vaja n a po en ote n na čin , up oš teva je tu di s pe cif ike t rgov, na kater ih d el uje jo pos am ezn e čl ani ce NLB Skupine, v skladu s Standardi upravljanja t veganj NLB Skupine. Za potrebe merjenja izpos tavljenos ti kredi tnim , likv idnos tnim , obrest nim t veganjem in t veganju vrednotenja v ban čn i kn jig i, op era ti vn im , tr žnim in n ef in an čn im t vegan jem NLB Skupina poleg regulator nih pri stopov uporablja tudi intern e metodologije, ki omogo čajo podrobnejše sp remljanje in upravljanje t veganj. Inter ne metodologije s o usklajen e s sm er ni cam i ECB, EBA i n Ba se ls kim i s me rn icam i te r sp loš n o uveljavljenimi metodo loškimi pr is topi v bančni praks i. Poro čan je o t vegan jih v N LB Sk upin i pot eka sk la dno z int er nim i us m er it vami , ki g led e vs ebin e in p ogo s tos t i poro čan ja p ole g int er ni h pot reb up oš t evajo zah teve Evrops ke cen tra lne b an ke in Ba nke S loveni je. N a rav ni p osa mez ne čla nic e NLB S kupi ne s e up oš tevaj o t udi zah teve nj ihove lokal ne re gul at ive. P oroč anj e o t ve gan jih po teka v ob lik i st andardiziranih poročil. Slednja omog očajo smise lno poenoten e politike upravljanja tveganj z metodo logijami za merjenje in uravnavanje izpostav ljenos ti t veganjem , vzpos tavljen e stan dardizirane str uk ture poda tkovnih baz zn ot raj p oda tkovn eg a sk lad iš ča (DWH), ce los t no zagotavljanje kak ov osti pod atkov prek vzpos tavljenih kontrol ter a v to ma tiz iran e pr ip rave po roč il, kar za gota vl ja t udi njihovo k ak ov os t in zmanjšuje možnos ti napak . d) Po da tkovne os nove in IT si s tem Pod at ki o t vegan jih , zb ran i iz DWH NLB in dr u gih č lan ic Sk upin e, s o izrač un an i in s hra nje ni v DWH NLB S kup in e. Vzpostavljen proces zagotavlja integr irane informaci je v enotni referenčn i str uk t uri, kjer lahko poslovni uporabniki do nj ih do s top ajo v fo rm a tu , k i je dos l ede n in pre dm et no us me rj en . Po dat k i se te koče pr everj ajo i n so pr edm et redn e vali dac ije . Pod at ki , upo rabl jen i za int er ne o cen e in analize tveganj ter s tem pov ezano upravljanje in poročanje, so i den tič ni p od at kom, k i jih N LB Sk upi na up ora blj a za regulator no poročanje. e) Ključni poudarki na področju obvlado v anja t vega nj v le tu 2021 Učinkovito ob vladovanje tveganj in upravljanje kapitala os ta jat a za NLB S kup ino k lj učn eg a po men a , sa j om ogo čat a ohranjanje dolgoročn o donosn ega poslovanja. Skupina je do da tn o okr epi la rob us t n os t s is te ma za o bvla dovanj e t veg an j, k i vk lju ču je vs e us t rezn e vr s t e t veg an j, z n am en om njihov ega proaktivnega, celost nega in preudarnega upravljanja. G lavni poudarek je na prepoznavanju t veganj v zelo zgo dnj i fazi, n jih ovem uč in kovitem u pra vlj anj u in ubl aži t v i. Po sl ovno i n op era tiv no o kolje , pom em bn o za pos lovan je NLB S ku pin e, s e sp rem inj a sk upa j s tre nd i, kot so s pre me mb e obn a šan ja s t ran k , raz voj n ovih t ehn ol ogi j in konkurentov , trajnos tn o financ iranje, dejavno pris pevanje k bol j ura vn otežen em u in v kl juč uj oče mu g os pod ar skem u in so ci aln em u si s tem u te r vedn o več ji obs eg r eg ula ti vni h zaht ev . Sk lad no s t em se r edn o pr il aga ja in n adg raj uje s is t em upravljanja t veganj, predv sem z namenom odk rivanja in upravljanja novih potencialnih t veganj. NLB Skupina daje poseben poud arek vključit v i analize t veg an j v pos t ope k odl oča nja n a s t rat eš ki i n ope rat iv ni ra vn i, diver zif ikaci ji (z na me nom p rep reč evanja n as topa v is oke koncentracije), optimaln i porabi internega kapitala, us trezni cen ovni p oli ti ki , ki up oš t eva tu di ob se g prev zet ih t ve gan j, rednem izobraž evanju/ usposabljan ju na vseh vodst venih rav ne h ter zag ota vlj anj u sp lo šn e sk la dno s ti z n ot ran jim i ak t i in zade vno regulativo. Covid -19 n i ime l po mem bn eg a vp liva n a kakovost k red it ne ga por t felj a. NL B Sku pin a je s kl adn a s s me rn icam i EBA o mo rat or ijih n a pl ač ila in j e zelo p reu dar n a pr i ug otav lja nj u morebitnega po večanja kreditnega tveganja. Obsežne sheme, ki s o jih u vedl e vla de v dr žavah s kup ine, k i zag otav lja jo mo rat or ij up rav ičen im s t ran kam v ok v ir u uk rep ov pan dem ij e covid a- 19, so s e po s top no uk in jal e v let u 2021. Čep rav j e covid-19 skupaj s posledicami vplival na poslovno okolje, se j e Sku pin a so oč ala z n ara šč ajo čo pre se žno l ik vi dno s tj o in us pe la zag otovi ti t rde n kapit als k i pol ožaj. P ole g teg a je Sk upin a s prej ela p ot rebn e uk rep e za zaš či to s vojih s t ran k in zaposlenih z zagotavljanjem us treznih v arno st nih pogojev in zagot av ljan jem , d a se s t or it ve, ki jih p on uj a Sk upin a, iz vajajo brez m ote nj . NLB S kup ina p ri s peva k tr ajn os t nem u f in an cira nj u z vključevanjem ok oljsk ih, socialnih in upravljavs kih (ESG) t veganj v svoje poslovne st rategije, ok vir upravljanja t veganj in notranje uredit ve upravljanja. S sprejetjem T rajn ost nega programa NLB Skupine je NLB Skupina v svoj poslovni mo del i mp lem en ti rala t raj no s tn e ele me nt e. T ako n a pod roč ju tra jn os tn eg a f ina nc iran ja vk lj uč uje E SG m er il a v pos lov ne in na ložbe ne o dlo či t ve, k i daj ejo t rajn o kor is t s t ran kam in dr u žbi . Odb or za t rajn os t ni r az voj NLB S kup ine n adz ira in teg rac ijo ESG dejavnikov v poslovni model NLB Skupine. Uprav ljanje ES G t veg anj j e vgraj en o v celo ten p os to pek o do br it ve kred itov v NLB Skupini in s tem pov ezano upravljanje kreditneg a por t felj a. S le di sm er n icam ECB in EBA s tež njo p o nji hov i celoviti integraciji v vse rele vantne proc ese. Razpolo žljiv ost ES G pod at kov v regij i, k jer N LB Sk upin a de lu je, je š e vedn o pom an jk ljiva , kl jub t em u pa s i NLB S kup ina p r izadeva pr id obi ti ustrezne podatk e strank (k omitentov ) ko t pod lago za ustrez no sp reje ma nje o dlo či tev. Poleg t ega N LB Sk upin a s kr bn o na dzira mo rebi tn a t ve gan ja gl ede u gle da in o dg ovorn os t i, k i bi la hko na s tal a iz na s lova tra jno s tn eg a fi na nci ran ja komi ten tov. 6.1. Kredi tna t veganja a) U vo d NLB Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljen a zlast i kre dit n em u t veg anj u, k i po me ni t vegan je n as t anka izgu be zarad i neiz pol nit ve obvezn os ti d olž nika do S ku pin e, zato g a pro ak ti vn o sp rem lj a in cel os t no o cen juj e. Pr i tem N LB Sk upi na sledi Medn arodnim st andardom računovodskega poročanja, pre dpi som Evrop ske ce nt raln e ba nke ali B a nke Sl oveni je in smer nicam EBA . Natančn eje je področje urejeno z inter nimi metodologi jami in postopk i, zapisanimi v internih ak tih . NLB z re dni mi p regl edi p os lovn ih pr ak s in kr edi tn ih po r t fel jev članic skr bi, da te pri upravljanju kredit nih t veganj poslujejo skladn o s standardi upravljan ja t veganj v NLB Skupini, tako da s o zago tovlj eni s m is eln o po eno ten i pos topk i na konsolidirani ravni. 279 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Upr avl jan je k redi tn ih t vegan j v NLB S kup ini p ote ka na dve h ravne h: • Na ravni posamez nega k omitenta/ skupine ko mitentov , kje r se iz va jajo u s t rezni p os to pk i v različ ni h fazah od no sa s komi ten tom p red s kl eni t v ijo p og odb e, ob n jej i n po nje j. Pr ed s kl eni t v ijo p ogo db e se p res oja ta komi te ntova uspe šnos t poslovanja in njegov o finan čno s tanje o ziroma mo rebi tn o pre tek lo s od elovan je z NLB . Z n am en om celovite objekt ivne presoje posl ov anja komitenta poteka tu di raz vo j int er nih t očkovaln ih m ode lov za po sam ezen se gm ent kom it ent ov ali pr odu k tov. Poleg t ega j e pom em bn a tu di pr i dobi tev kakovos tn ih zavar ovanj , ki p a ne v pli va na b oni te tn o raz vr s t itev kom it ent a. T emu s l edi jo razli čn e oblike spremljanja komitenta, zlas ti presoja zmožnos ti dolgoročnega generiranja z adostnega denar nega tok a z a redno odplačevanje obv eznosti in izpolnjevanje pogodbenih zavez . V tem d elu k re dit ne ga pr oces a je p om em bn a redn a s pre mlj ava kom ite ntov v o k vir u s is t em a zgodn je ga zaznavanja poslabšanega pos lovanja ( EWS). V primer u ne pla čil a s tra nke s e začn e pre s tr u k t ur iran je al i iz ter ja va, odv is n o od res n os t i pol ožaja s t ran ke. • Na ravn i cel otn eg a por t felj a NLB S kupi ne i n pos am ezn e ban čn e čl an ice, k jer s e ak t iv no s pre mlj a in an aliz ira kvaliteta naložbene ga (kreditne ga) por t felja, ki vključuje bilančn e in zunajbilančne izpos tavljenos ti, se iz vajata tek oče spremljan je in analizir anje trendov . Red no s e pr ip rav lja jo cel ovit e an alize po r t fel ja z n am eno m spremljan ja gibanja por t felja s ko zi čas , kak or tudi za znave preseganja limi tov ali ciljnih vrednos ti. Posebn a po zornos t je posvečena analizi s tr ukt ure por t felja z vidik a segmentacij e komitentov , bonitet ne s tr ukt ure, st ruk t ure po skupinah (skl adn o z M SR P 9) in NP L kazalni kov . Kazaln ik po kr it ja sl abih p os oji l z rezer vacij ami j e pra v tako po me mb en z vi dika mo rebi tn ih bo do čih izgu b, zat o ga je t reb a sk r bno s p rem lja ti . Pol eg s ta ti čn e an alize cel ot ne ga po r t fel ja je k lju čn o spremljan je novih poslov , ki omogo ča ugotavljanje konser vativn os ti stan dardov kreditiranja, ki morajo zagot av lja ti , da s e k valit eta p or t f elja o hr anj a v ok vi ri h, k i jih predpisuj e »Risk Apet ite« Sk upine. Pol eg t vegan ja n epl ači la (»d efa ult r i sk«) se n a kre dit ne m por t felju spremljajo tu di t veganje posamične koncentracije in koncentracije v dejavnos tih , t veganje migracije ter tveganje pos oji l v t uji val ut i. Vedn o večj i po uda rek je t u di na iz vajan ju s tre sn ih s cen ar ij ev , s kater im i se o cen juj ejo u čin ki , ki b i jih n eu god ne m ak roekon om s ke razme re im ele n a ra ven slabitev in rez er vacij ter na kapitalsko us treznos t. K apit alska zaht eva za kred it no t vegan je v N LB Sk upin i se iz rač un ava po s tan da rdizir ane m pr is t op u za nam en p r ve ga s te bra , m edt em ko se za pot reb e dr ug eg a s teb ra up orab lja i nte rn i IR B pr is t op, s pom oč jo kat ereg a iz vaja mo izr ač un teh ta ne t vegan e ak tive za t veganje neplačila , t veganje poslabšan ja kreditne k vali tet e ( »m igra ti on r is k«) in fin an cira nja v t u ji valu t i. Pr ib itk i za t veg anj e pos am ič ne kon cen tra cij e so o cen jen i na p odl agi metode Gran ularne ga pribitka ( »Gran ularit y adjust ment me th odo lo gy«), za konc ent rac ijo p o dej avn os t ih p a z upo rab o indek sov k oncentracije HHI . Vi ši no izgu b iz kre di tn ega t vega nja N LB in č lan ice NLB Sk upin e po sa mič no o cen juj ejo za p om emb ne t er ja t ve ozirom a na s ku pin sk i rav ni za p reos tali d el po r t fel ja . Posamičn a ocena pričakov anih kreditnih izgub se pripravlja za fi nan č na s red s t va iz s ku pin e 3, ki s o bil a oce nje na kot ne don os na n a po dla gi in for m aci j o pom em bn ih f in an čni h težav ah k omitenta, o dejanskem krš enju pogodbenih zavez, kot j e zam uda p ri p ora vn av i obvezno s ti d o Ba nke, o dej s t v u , da bo za radi e kono ms ki h ali p ravn ih raz log ov pr iš lo d o res t r uk t ur ir anj a fi nan č nih s red s tev, ter o obs toju ver jet no s ti , da bo kom it ent š el v s teča j ali f in an čn o reo rgan izaci jo. Pr i p osa mič ne m pre gle du s e tako o cenj uj ejo pričakov ani prihodn ji denarni tokovi (iz rednega poslovanja in mo reb it ne ga un ovčenj a zavarovan j) , in če n jih ova diskontira na vrednost odstopa od knjigo vodsk e vrednosti fi na nč ne ga s red s t va , je tr eba p r ipozn at i kre dit no izg ubo. Za preo s tali d el p or t fe lja , ki n i pos am ič no o cen jen , s e oslabit ve oblikujejo skupins ko. Skladn o z zahte vami s tan da rda M SR P 9 s o fi na nč na s red s t va, me r jen a po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek d rugega vs eob se gaj oče ga do no sa , razpo rej ena v s ku pin e na p od lag i ocenjenega po več anja kreditnega t veganja posameznega sre ds t va od zač etn eg a pr ipozn an ja. O d s kup ine, v ka tero je s red s t vo razp ore jen o, je o dvi s no, a li se b odo o bli kovale 12-m es eč ne a li vs eži vlj enj ske kr edi tn e izgub e. Izra ču n pričakov anih kreditnih izgub temelji na prihodnji verjet nos ti pre ho da m ed ne pl ačn ike (»prob abil it y of def au lt« – PD) in gl ede n a pov pre čn o s top njo n ep opl ač ljivo s ti (»los s given d efa ul t« – L GD) s labi h ter ja tev. K azalni ka t veg anj s t a oce nje na n a po dla gi pre tek lih p od at kov , s t at is t ičn ih m od elov ter n ap ovedi m akro ekon om sk ih p aram et rov za različ ne scenar ije. Pri ocenjevanju pričako vanih kreditnih iz gub za prev zete o bvezno s ti n a sk upi ns ki r avn i se n a po dl agi em pir ičn ih p oda tkov o un ovčevanj u gara nc ij v pr etek lo s ti dol oči t u di ver je tn os t un ovčen ja ga ran cij , ki s e up oš teva p ri obl ikovanju s ku pin sk ih reze r va cij . Mo de li, k i se u por ablj ajo za ocenjev anje pričako vanih vrednost i parametrov t veganja, se re dn o tes t ira jo in p rever jajo z n am en om zag ota vlj anj a čim bolj pravi lne ocene i z gub. Obvl ad ovanje E SG t vegan j ob rav na va celo ten p os to pek odo br it ve kre ditov v S ku pin i in s tem p ovezano u pra vlj anj e kreditn ega por t fe lja. T rajnos tno f inanciranje se iz vaja prek o spremenjen ega dokumentar nega ok vira: • Usm er it ve odob ravan ja n alož b nef in an čn im dr u žba m v NLB d.d . in NL B Sku pin i, k jer s o v po se bne m po gla vju O kolj sk i in dr u žben i ok v ir op red elj en e tr i kate gor i je (p repove dan e, omejene, običajne dejavn os ti). • Ok vir za o koljevar s t veno in d r užb en o pol it iko v NLB d.d . in NLB S ku pini s e up ora blj a za dolo čen e t ran sakci je z največjim potencialom za pomemben ok oljev ars t veni in družb eni vpliv (seznam i zključitev , prev erjanje skla dnos ti s predpisi, seznam kategor ije A). • Meto dol oš ki ok v ir za okol jevar s t ve no in d r užb en o kate gor izac ijo n aložb v N LB d.d . in N LB Sk upin i, k i da je vodn ik za ti pič no ra ven in he ren tn ega o koljs keg a in družb enega t veganja po kodah NA CE. Pol eg ob rav na ve ESG t vega nj v v seh r elevan tn ih faza h odo bra vanj a nal ožb se u s t rezn a ESG m er il a upo š tevaj o tudi v procesu ocenjevanja zavar ov anja. Na ravni por t felja se S kup in a ne s oo ča z veli ko k on cen tra cij o na s egm en t u sp eci f ičn ih in du s t ri js kih p an og po N ACE kla si f ikaci ji, k i so izp os ta vl jen e po dne bn em u t ve gan ju , pr i čem er i maj o tranzicijsk a tveganja prevladujoč vpliv . Razpoložljiv ost ES G pod at kov v regij i, k jer N LB Sk upin a de lu je, je š e ved no pom an jk ljiva , kl jub t em u pa s i Sk upi na p riza deva pr ido bit i us t rezn e po dat ke s tra nk kot p ogo j za us t rezn o odl očan je. b) Klju čni p ou dar ki v l et u 2021 V okvir u s talne nadgradnje in dopolnjevanja obstoječe ga si s tem a za obv lad ovanje k red it nih t vega nj s e NLB S kup ina os redo toč a na p rev zema nje z me rn ih t vegan j, s oč as no p a tu di n a dos eg anj e opt im aln e don os n os ti g le de na p rev zeta t veganja. Zagotavljanje us trezne st ruk t ure in kvalitete kreditnega por t felja pr edstavlja najpomembnejši cilj na področju upravljanja t veganj s poudar kom na k ak ovosti novi h na ložb in raz pr še no s ti k red it ne ga po r t fel ja . Sku pin a je ak t iv no p ri so tn a na t rg u v regi ji te r fi na nc ira ob s toj eče in nove kr edi tn o sp os obn e s t ran ke. Sk upin a s ta lno r az vij a ši rš o pal eto n ap redn ih pr i s top ov , ki so p od pr ti z m at ema t ičn imi i n 280 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo statis tičnimi model i, v skladu z najb oljšimi bančnimi pr aksami. T ako želi d od at no izb olj ša ti o bs to ječ a orod ja za obv lad ovanje t veg an j, h kra ti p a komi ten tom za gotov it i tu di h it rejš o odz ivn os t. Ra s t pos oj il v se gm en tu p od jet ij je o s tal a zme rn a , me dt em ko je s egm en t MS P in p rebi vals t va v let u 2021 dož ivel pr ecej š njo ras t p o zača sn i up oča sn it vi v le tu 2020 za radi o koli šč in covid a- 19. Po prev zem u Kom erci jaln e ba nke dn e 30. 12. 2020 je Banka akti vno delala na usk lajevanju z metodologijami upra vl jan ja t ve gan j v NLB S kup ini . Po leg t ega j e pol ožaj v z vezi s covi dom - 19 pr is peval k zač as ni u poč as ni t v i ras t i ma lop roda jn ega s eg me nta . Kr edi tn i por t felj o s taj a dob ro razpr š en br ez vi so ke koncen tra cij e v pos am ič nih p an oga h ali s egm en ti h s tra nk . D el ež por t felj a preb ival s t va v ce lot ne m kre dit n em po r t fel ju je p rec ejš en , š e vedn o prevl ad uje s eg me nt st anovanjskih posojil. Covid -19 ni p om em bn o vpl ival n a kakovos t kre dit ne ga p or t fe lja . Ob sežn e s he me, k i so j ih uve dle v lad e v dr ža vah Sk upi ne, k i so zagotavljale moratorije upravičen im stran kam v okvir u ukrepov pan de mi je covi da -19, so l eta 2021 p os to po ma zap adl e. Pol eg m ora tor ij ev s ta vl adi v S r biji i n Sl ovenij i zago tav ljal i jav ne g aran ci js ke sh em e za novo f ina nc iran je s t ran k , kater ih poslovanje je bilo pomembno okr njeno zaradi pandemije covid a- 19; no ben a od g ara nci j ni b ila u velja vlj en a. v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in vpogledne vloge pri bankah 5.005.052 3.961.812 3.250.437 2.261.533 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 7.67 8 84.855 7.682 18.831 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k po sl ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 4.261 27.233 7.888 30.935 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek drugega vseobs egajočega donosa 3.395.261 3.446.491 1.541.042 1.671.204 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti Dolžniš ki vrednos tni papirji 1.717.626 1.503.087 1.436.424 1.277.880 Krediti državi 281.010 368.400 143.864 170.7 42 Krediti bankam 140.683 197.005 199.287 158.320 Krediti fin ančnim organizacijam 141.709 158.871 226.144 177.198 Krediti fiz ičnim o sebam 5.519.290 4.933.093 2.656.935 2.377.770 Krediti dr ugim strankam 4.645.112 4.159.496 2.118.210 1.838.468 Dr u ga f in an č na s re ds t va 122.229 113.138 92.404 54.503 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 568 - 568 - Skupaj neto finančna sredstva 20.980.479 18.953.481 11.680.885 10.037.384 Garancije 1.236.734 1.126.442 727.101 689.668 Finančne garan cije 533.633 479.096 289.935 258.003 Storit vene garancije 703.101 647.346 437.166 431.665 Odobreni krediti 1.878.988 1.816.441 1.259.489 1.306.791 Dr u ge p ote nc ia ln e obvezn os ti 48.782 32.087 2.987 8.121 Skupaj pogojne ob ve znosti 3.164.504 2.97 4.970 1.989.577 2.004.580 Skupaj maksimaln a izpostavljenost kreditnem u tveganju 2 4.144.983 21.928.451 13.670.46 2 12.041.964 Kako vos t kr edi tn eg a por t f elj a Sk upin e je v l et u 2021 os ta la s tab iln a, s p rece j so lidn o bo ni tet no s t r uk t ur o in razp rš en o st ruk t uro por t fe lja. V elik poudarek je bil name njen intenzivnemu in proak tivnem u ravnanju s problematičn imi komitenti ter sis temu zgodnjega opozarjanja za odkri vanje poveča ne ga k redi tn eg a t veg an ja v zelo zgo dnj i fazi . Ob se g nedonos nih izpostav ljenos ti (NPE) se je zniž al, kot posledica aktiv nega pris topa k upravljanju proble matičnih naložb. Na dan 31. d ece mbr a 2021 je de lež n edo no sn ih izpo s ta vlj eno s ti p o me tod olo gij i EBA za NLB S kupi no zn a šal 1,7 % ( pr im er lji v z 2,8 % kone c let a 2020). Sto pn ja po kr ito s ti z o sl abi t vam i NLB S kup in e os ta ja vi so ka in zna š a 57,9 % , kar je p rece j na d povp reč jem EU, ki g a obja vlj a EBA (45,1 % v tret jem č et r t le tj u leta 2021) . c) Maks imalna izpostavljenos t kreditnemu t veganju bre z upoštevanja prejetih z avar ov anj Mak simalna izpos tavljenos t kredit nemu t veganj u predsta vlja prikaz i zpos tavljenos ti NLB Skupine kredit nemu t veganj u, loč en o po po sa mezn ih v rs t ah f in an čni h sr eds t ev in po goj nih obv eznosti. Izpo stavljenos ti, navedene v z gornji pregledni ci, so za bi lan čn e po s tav ke pr ikazane v v iš in i nji hove ne to kn jigovo ds ke vred nos ti, kot s o po roča ne v izkazu f in an čn eg a pol ožaja , za zun aj bila nč ne p os ta vke pa v v iš in i nji hove nominal ne vr edno sti. 281 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R 31. 12. 2021 NLB Skupina V celoti z avar ov ana in nadzav aro vana finančna sr edst va Nezav arov ana in podzavar ov ana finančna sr edst va Neto vr ednost finančnih sr edstev Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Neto vr ednost finančnih sr edstev Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po odplačni vr ednosti Krediti fiz ičnim o sebam 32.372 122.205 18.718 7.645 Krediti dr ugim strankam 79.120 446.308 23.364 23.69 4 Dr u ga f in an č na s re ds t va 127 6.661 2.098 32 Skupaj 111.619 575.17 4 44.180 31.371 v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB Skupina V celoti z avar ov ana in nadzav aro vana finančna sr edst va Nezav arov ana in podzavar ov ana finančna sr edst va Neto vr ednost finančnih sr edstev Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Neto vr ednost finančnih sr edstev Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po odplačni vrednosti Krediti fiz ičnim o sebam 33.375 132.532 20.822 5.922 Krediti dr ugim strankam 78.426 532.990 45.161 55.545 Dr u ga f in an č na s re ds t va 149 2.338 1.478 89 Skupaj 111.950 667.860 67.461 61.556 d) Zav aro v anja kreditno oslabljenih finančn ih sredstev v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB V celoti z avar ov ana in nadzav aro vana finančna sr edst va Nezav arov ana in podzavar ov ana finančna sr edst va Neto vr ednost finančnih sr edstev Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Neto vr ednost finančnih sr edstev Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po odplačni vr ednosti Krediti fiz ičnim o sebam 17.359 45.756 11.431 2.6 72 Krediti dr ugim strankam 30.058 116.073 6.081 20.757 Dr u ga f in an č na s re ds t va 7 448 70 44 Skupaj 47.424 162.277 17.582 23.473 v ti so č EU R 31. 12. 2021 NLB V celoti z avar ov ana in nadzav aro vana finančna sr edst va Nezav arov ana in podzavar ov ana finančna sr edst va Neto vr ednost finančnih sr edstev Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Neto vr ednost finančnih sr edstev Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po odplačni vr ednosti Krediti fiz ičnim o sebam 17.785 49.518 8.114 3.924 Krediti dr ugim strankam 21.490 117.862 4.037 4.478 Dr u ga f in an č na s re ds t va 6 408 22 5 Skupaj 39.281 16 7.788 12.173 8.407 282 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo e) Zav aro v anje kreditov , obv ezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega i zida f ) Poli tika na p odro čj u zavarovanj NLB Skupina uporablja enotne s tandarde za zavar ov anja na ložb f izič nih in p rav ni h ose b, ki s o ji h čla nic e vz pos t avi le v sk la du z re gul at or nim i zah tevami . Kr ovni d oku me nt, ki u reja zavaro vanja nalož b v NLB Skupini, je Politika za zavaro vanje na ložb v NLB d .d . in NLB S kup ini . Po lit iko je s prej ela U pra va NLB S kup ine . Poli ti ka vse bu je os nov ne s me rn ice , ki ji h mor ajo upoš tevati za poslen i v Banki pri sp rejemanju, vredn otenju, spremlja vi in poročanju zav arov anj z namenom zmanj ševanja kreditnega tveganja. Skladno s politik o je primar ni vir poplači la naložb plačilna sposo bnos t dolžnika, sprejeta zav arov anja pa predsta vljajo sekundarni vir poplačila v primer u, da dolžnik preneha z odplačevanjem pogodbenih obve znos ti. NLB Skupina prednos tno s prejema zavaro vanja, ki izpo lnj uje jo zah teve Ba s la II , s čim er že lim o dos eč i tako izboljšano upravljanje kredi tnega t veganja kot tudi raci on aln ejš o po rab o kapit ala . V sk la du z B as lo m II sprejemam o in spremljamo zavaro vanja z z ast avo depo zitov , jams t vom dr žave, garancijami bank , dolžniš kimi vrednos tnim i pap ir ji, izd ani mi p ri e not ah cen t raln e rav ni dr žav te r cen tra lni h bankah, dolžniš kimi vrednos tnim i papirji bank in zastavo ne prem ič nin (za pr izn an je uč inkov na kap ita l mo ra bit i m ed dr ug im lokac ija n ep rem ičn in e v Evrops kem gos po dar s kem pros tor u ali v d r žav i uv r šče ni n a EBA s ezna m en akovred nih tretjih dr žav). Za zavarovanj e nal ožb na p od ročj u pra vn ih os eb in zas ebn ikov se s prej em ajo t u di dr ug e ob like zavarovan j (na pr im er zas t ava pr emi čn in , zas ta va kapit als kega d ele ža, inve s t ic ij sk ih ku po nov, zava rovan je z zas tavo/ od s to po m ter ja tev …), če s e oce ni , da bi l ah ko, če bi bil o tre ba , kot sreds t vo sekundarnega poplačila ust varilo denarni tok. V pr im er u m anj še ve rj etn os t i, d a bo t ako zavarovanj e us t vari lo den ar ni t ok , se u po rabi kon se r va ti vn i pr is to p, kar pom en i, da s e lah ko tako zavarovan je sp rej me, ve nd ar je za n am ene poročanja njegova vrednost nič . g) Procesi z a vrednotenje zav aro v anja s pr emoženjem NLB S kup ina j e v sk la du z zakon od ajo v zp os ta vil a si s te m spremljan ja in poročanja z avaro vanj po pošteni (tr žni) vrednos ti. T r ž no v redn os t za s ta vlj eni h nep rem ič nin p ri dob imo iz cen it venih p oro čil ce nil cev z us t rezn im i lice nca mi . T r ž no vre dno s t zas t avl jen ih pr emi čn in pa iz c eni t ven ih p oroč il v ti so č EU R NLB Skupina V celoti z avar ov ani in nadzav aro vani krediti 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Poš t en a vre dn os t kredito v Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Poš t en a vre dn os t kredito v Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Kre di ti , obve zno m e rj en i po p oš t eni v re dn os t i pr ek poslovnega i zida - - 25.07 6 47.725 v ti so č EU R 31. 12. 2021 NLB V celoti z avar ov ani in nadzav aro vani krediti Nezav aro vani in podzav aro vani kr editi Poš t en a vre dn os t kredito v Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Poš t en a vre dn os t kredito v Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Kre di ti , obve zno m e rj en i po p oš t eni v re dn os t i pr ek poslovnega i zida 4.198 4.500 3.6 90 2.050 v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB V celoti z avar ov ani in nadzav aro vani krediti Nezav aro vani in podzav aro vani kr editi Poš t en a vre dn os t kredito v Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Poš t en a vre dn os t kredito v Poš t en a vre dn os t zavar ov anj Kre di ti , obve zno m e rj en i po p oš t eni v re dn os t i pr ek poslovnega i zida 22.989 43.620 7.946 1.787 283 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo cen ilcev z u s tr eznim i lic en cam i ozirom a kup opro da jnih pogodb. T ako c enit vena por očila k ot kupoprodajne pogodbe ne s m ejo bi ti s t arej še o d en ega l eta . V NLB i n čl anic ah NLB Sk upin e s e poro čil a o oce ni v redn os t i n epre mi čni n zun an jih cenilcev kontrolir ajo. K ont role izvajajo notranji cenilci. Pred me t kont role s o vs eb ina , vr edn os t, ob se g in ob lika poročila, njegova skladnos t z medn arodnimi stan dardi vre dno ten ja in o cen jen a vr edn os t. Če s o ugot ovlje na od s top anj a, s e oce ni p otre be n pop ravek v red no s ti z una nje oce ne (v %) in pop rav i vre dn os t zu na nje o cen e. Po pra vek vre dno s ti j e lah ko sam o n ega ti ven in s e lah ko upo rabi s am o v om eje nem o bs eg u. Za n ame ne p os lovn ih od loč it ev ter izra ču n pot reb nih o sl abi tev in reze r va cij s e upo rab ijo do da tn i odb it ki (»hair-cu t s «) od p oten ci aln o pr ila goj ene t r žn e vr edn os t i gle de na v r s to zavarovan ja . Pr i zavarovan ju z n epr emi čni na mi zna š ajo od bit ki za o cen o lik v id aci js ke vred nos t i m ed 30 in 70 % , o dvi sn o od v r s te in l okaci je n epre mi čni ne, p ri p rem ič nin ah pa zn aš aj o me d 50 in 100 % , o dv is no o d vr s te p rem ičn in e. Za fin an čn e in š tr u me nt e, ki kot iraj o na b or zi , se t r žn a vre dno s t do loč i na p odl agi kot aci je na o rga nizir ane m tr gu – bor zi. Za f ina nč ne i ns t r um en te, k i ne kot iraj o na b or zi (tovr s tn a zava rovanja s e up orab lja jo izje mo ma i n v ma jhn em obs eg u n a pod ročj u od obr avan ja na ložb pr avn im os eb am in zas ebn ikom), pa s e t r žn a oz. po š ten a vr edn os t do lo či v s kl adu z interno metodologijo. NLB ima obliko van referenčni seznam cenilcev nepremičn in z us t rezn imi l icen cam i. Vse c eni t ve m ora jo bi ti op rav lje ne za namen zavarov anega posojanja in v skladu z medn arodnimi st andardi ocenjevanja vrednost i (MSOV , EVS, R ICS). Cenit ve na p odro čj u kre dit ira nja f izi čni h os eb B an ka prav ilo ma na roča p ri c eni lci h, s ka ter im i im a sk len je no p ogo dbo za izdel avo oc en vre dn os t i nep rem ič nin . Cen it ve na p odro čj u odo bra vanj a nal ožb pra vn im os eb am in zas eb nikom pra vil om a pre dloži jo komi ten ti . Če komi ten t pre dlož i ceni tev, ki je n i izde lal ce nil ec z re fere nč ne ga s ezna ma B an ke, jo prever i s t rokovn a sl užb a B anke, k i im a zapos l ene o cen jevalc e vre dno s ti n ep rem ičn in z u s trez nim i lice nc ami (s odn i cen ilc i grad be ne s t roke z lic enc ami M in is t r s t va za pr avos odj e ter poo bl aš čen i oce njeval ci vr edn os t i ne pre mič nin z l icen cam i Sl ovens kega i nš t it u ta za reviz ijo). V pr is t ojn os t i om enj en e s tro kovne s lu žbe j e tu di pr egl edovan je ce nit ev ne prem ič nin , k i se uporabijo za z avaro vanje naložb večjih vrednost i. V preostalih član icah NLB Skupine vrednoten je izvajajo pri nji h zapos l eni ce ni lci in z un anj i cen ilc i, ob oji z u s tr eznim i lice nca mi . NLB S kup ina i ma o bli kovan pose be n refe ren čn i sezn am c eni lcev za iz vaja nje c eni tev n epre mi čni n z lokac ijo zun aj R ep ubli ke Sloven ije . Ceni t ve s e iz vaja jo v s kl adu z mednarodn imi stan dardi ocenjevanja vrednosti . Za večja pos oji la m ora ce ni t ve n epre mi čni n pre gle da ti n otr anj i ceni lec , ki im a u s trez no li cen co ter p ozna l okaln i trg n ep rem ičn in . Če cenitev ni skladna z medn arodnimi s tandardi ocenjevanja vre dno s ti a li če je p op ravek v red nos ti več ji od d olo čen e me je, se ce ni tev zav rn e kot ne us t rezn a . Pri zagotavljanju zavaro vanja NLB Skupina upoš teva notranje ak te, ki opredeljujejo minimalno s topnjo zavaro vanja o z. zas ta vn e količ nike. N LB Sk upin a s i pr izadeva za pr i dobi tev zavaro vanja v višji vrednos ti , k ot je z adevna izpostavlj enos t (gl ede n a bo ni teto d olž nika , roč nos t n al ožbe i td .), s cilj em zma nj ša ti n eg at ivn e po sl edi ce ob vs akem ve čje m nih an ju tr ž nih c en zas t avl jen eg a pre možen ja . Pr i zavarovan ju z zasta vo nepremičnin , premičnin in fin ančnih in st r umentov velja u s me ri tev , da m ora b iti za s ta vn a pra vica B an ke vpi sa na z na jbo ljš im v rs tni m red om . Izjem om a , v pr im er u dovol j velike vrednosti zastavljene nepremičnine, je lahk o z astavna pravica vpi sa na z d r uga čni m vr s t nim r edo m . NLB Skupina spremlja vredn ost zavarov anja v odplačilni dobi na ložb v s kla du z za kons ko obveznim i ob dob ji in in ter n imi na vodil i. T ako na pr im er s e vre dn os t zavar ovanj z zas t avo nepremičnin spremlja letno, bodisi z iz delavo individualnih cen itev b odi si z u por abo i nte rn e m eto dol ogi je za izdel avo las tne o cen e vr edn os t i ne prem ič nin (vel ja za Re pub liko Sl ovenij o in za se gm en t s tan ovanj v S r biji , Čr ni g or i ter Bo sn i in He rceg ovin i) , ki te me lji n a ja vni h pod at ki h ozirom a in dek s ih vre dn os t i ne prem ič nin , k i jih ob jav lja jo pr i s tojn e dr ža vn e us ta nove (v Re pub lik i Sl oveni ji je to G eo det s ka uprava Republike Slovenije ). V rednos t zastavljen ih premičnin se s pre ml ja en kra t le tn o (v NLB av tom at s ko, z lin ear n o amor tizacijo z a preostanek življen jske dobe ). h) Gl avn e vrs t e zavarovanj , ki ji h spre jem a NLB S kup ina NLB S kup ina za za varovanj e nal ožb s prej em a različ ne o bli ke s t var n ih in os eb nih k re dit nih za varovanj . S s t var n imi k re dit nim i zavarovan ji p ri dobi mo v p ri me r u neizpolnjevanja pogodbenih obv eznos ti s strani dolžnika (k redi toj em alca) pra vic o pro dat i do loč en o prem ožen je zarad i pop la čil a svoj e ter ja t ve, prav ico ob dr žati d olo čen o ne den ar no p rem ožen je ali d en ar ne zn es ke ter p rav ico zma nj ša ti oziro ma p obo tat i zn es ek izpo s ta vlj eno s ti za zn es ek terjatve naspr otne strank e do Bank e. NLB Skupina sprejema n aslednje vr s te st varnih kreditnih zava rovan j: • z avaro vanje s poslovnimi in stanovanjskimi nep remičninam i: zeml jiš ča , s ta vb e in pos am ezn i del i s tav b v več na ds t ropn ih s tan ovanj sk ih al i pos lov nih s t av bah , n a pr im er zem lji šč a v obm oč ju , pre dv iden em za g radn jo, s t anovan ja , s tan ovanj ske s ta vb e, ga raže in p oči tn iš ke hi še, p os lovn i prostor i, proizvodni objek ti, pisar ne, lokali, hoteli, pod r užn ice in s k lad iš ča, g ozdovi, p ar kir i šč a itd . Ob jek t i s o lah ko dokon čan i ali v gr adn ji. P red nos t i ma jo n epre mič ni ne, kje r je zas tavn a pr avi ca B anke v pis an a na p r ve m me s t u in je n epr emi čn ina že v l as t i do lžni ka in/ ali zas t av ite lja . Za ne prem ič nin o mo ra ob s taj at i tr g in mo ra bi ti un ovčl jiva v razum n em ča su; • zavarovanje s p rem ičn in ami: p red nos t i ma jo pr emi čni ne, ki s e bo do v pr im er u iz v r šb e z veliko ver je tn os t jo pro dal e, prej eta s re ds t va pa po rabi la za po pla čil o zavarovan ih ter ja tev (njih ova tr žna v redn os t m or a bit i oce nje na z veliko zan es lji vos tj o). Med u s tr ezne v r s te pr emi čn in B anka vk lju ču je m otor n a vozila, k me ti js ko meh an izacij o, gra dbe no me ha nizac ijo, p roiz vod ne li nij e in s er ijs ko proiz ve den e s t roje ter n ekat ere s t roj e, izdel an e po m er i; • zavarovanje z za s tavo f in an čn eg a prem ožen ja (b an čn e vlo ge al i den ar ju p od obn i in s tr u me nt i, do lžn iš ki v red nos tni pap ir ji razli čn ih izdaj at elj ev , enot e inves t ici js kih s k lad ov , las tniš ki vrednos tni papir ji ali zamenljive ob vez nice): • zavarovanje z d en ar nim i ter ja t vami; ba nč ne v log e in pr ih ran ki pr i B an ki s o us t rezn i tako v do ma či kot t udi v t u ji va luti; • dolžn iš ki v redn os t ni p api rj i: deln ice i n obvezni ce, ki s o po oce ni B an ke pri me rn e za zavarovan je n aložb i n se z n jim i trguje na organiziranem trgu (prodajljiv i vrednos tni papirji višje kak ovosti slovenskih in tujih izdajateljev); • zast ava inves tici js ki h kup on ov vza jem nih s k lad ov , ki jih upravljajo družb e za upravljanje (pr ioritetn o podjetje NLB S kla di ) in s o po oc eni B an ke pr im er ni za zavar ovanje n al ožb; • zast ava kapi tal skeg a del eža: n etr žni kapi tal sk i de leži s kre dit n o ocen o vs aj B s o us trezn i; • zast ava oz. o ds to p ter ja tev kot zavarovan je: d ena rn e ter ja t ve m ora jo im et i dal jš o roč nos t, k ot je ro čn os t n alož be, ne s m ejo bi ti zap ad le in n e sm ejo b it i pla čan e; • druge oblike st varnih zavaro vanj posojil (police življenjskega zavaro vanja, z as tavljene B anki itn .): Banka sprejema produk te Vite, življenjs ke z avaro valnice d.d. Ljubljan a – zas ta va pol ice n aložb en eg a živl jen js kega za varovanj a in 284 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo police življenjskega zavar ovanja z zajamčenim donosom , ki poleg zavaro vanja vključuje varče vanje. Osebn o kreditno zavarov anje je vrs ta zmanjševanja kre dit n ega t vega nja , kj er s e tre tja o se ba zaveže, d a bo pla čal a dol govani z nes ek v p ri me r u ne izpol ni t ve obvezn os t i osnovneg a dolžnika (kreditojem alca ). NLB Skupina sprejema n aslednja os ebna kreditn a zava rovan ja : • solid ar na p oro š t va kom ite ntov s p odro čj a preb ival s t va in podjetij: za z avaro vanje posojil posameznikom so ustrezni poro ki za pos le ni al i upo kojen ci . Ti p a ne s me jo bi ti v postopku osebnega s tečaja. Odgo varjajo z a poplačilo dol žnikovi h obvezno s ti za p os ojil a z dob o odp la čevanj a, ki n i dal jš a od 60 m es ecev. Z a zavarovan je n aložb p rav nih os eb so p r ime rn i po rok i pra vn e ose be, p os am ezni ki al i zas eb ni ki; • garancije bank; • jams t va dr žave (na p ri me r Rep ub like Sl oveni je); • garan cij e nac ion aln ih al i reg ion aln ih raz voj nih a gen ci j, s kate ri mi im a B an ka pogo dbo o s pr eje man ju g aran ci j (npr . Sl ovens ki p od jet ni šk i sk la d); • druga osebna kredi tna zavaro vanja. Zelo po gos t o je t ud i zavarovanj e na ložb s kom bin aci jo različnih oblik zavar ovanja. Splo šna p ripor očila gl ede zavarovan os t i na ložb s o opre de ljen a z in ter n imi n avo dili i n vključ ujejo v nadaljevanju navedene elemente. Odloči tev o vrs ti zavaro vanja in pokri tost i naložbe z z avaro vanjem je odvis na pre dvs em o d kre dit n e kakovost i dol žni ka (bon it ete) in ro čn os ti na ložbe . Razl iku je se g led e na t o, ali j e nal ožba o dob ren a f izičn i ali pravni osebi. V NLB je n a po dro čju za varovanj n al ožb z ne prem ič nin am i v ok viru pos topka sklepanja zavarov anj vzpos tavljen a spletn a pov ez ava z Geodetsko upr avo Republik e Slov enije , ki omogoča neposre dno in tak ojšnje preverjanje obs toja nepremičnin e. NLB S kup ina t eži k te mu , da b i zagot ovila n aj bol jš e zavarovan je za dol goro čn e na ložb e, na jveč kra t z zas t avo n epre mič ni n . T ako je zastava nepremičn in najpogos tejša oblika zav arov anja na ložb pr avn ih in f izič ni h ose b. Pr i n aložb ah pra vn im os eb am temu sle dijo državn a jams t va in garancije podjetij. Pri posojilih fiz ičn im os eb am tem u s le dijo p oro ki . i) T ve gan ja, k i izh aja jo iz vre dn ote nja p rejet ih zavarovanj Pr i odo bra vanj u na ložb je k lju čn eg a pom en a kr edi tn o t veg an je komi ten ta oziro ma n as pro tn e s tr anke v po sl u . Zav arov anje preds tavlja sekund arni vir poplačila obveznosti , zato s pre jem an je od loč it ev o odo br it vi n aložb e pr im ar no n e temelji le na kak ov ost i prejetega zav arov anja. Zavaro vanja im ajo s icer p om em bn o vlo go v p roce su o dob ravan ja n alož b in so p ot rebn a gl ed e na k redi tn o s pos ob nos t komit ent a. NLB S kup ina i ma p red pis an a min im aln a razm er ja m ed vrednos tjo zavaro vanja in naložbe, vez ano na vrs to prejetega zavarovan ja, r očn os t f in an čn eg a sr eds t va in kr edi tn o sp os obn os t kom ite nt a. Količ ni ki s o dol oče ni n a po dla gi izku še nj in r egu la tor ni h us me ri tev. V obs t oje čih t r žn ih razm er ah NLB S kup in a še p ose bn o pozor no in s kr b no s pre ml ja po š ten o vr edn os t p reje tih zavaro vanj. Prejeta zavaro vanja r edno in neodvi sno vrednot i, upoš tevaje medn arodne stan darde na področju cenitev . Hkr at i je s po drob ni m pre gle dom v seh p rej eti h zavarovan j zagot ovlje no, d a se u poš tevajo le t is t a zavarovan ja , iz kater ih je re aln o pr ičakovat i po pla čil o ob un ovčen ju . NLB S kup ina i ma n aj večjo kon cen t raci jo iz n as lova zavarovan j na p odro čj u hip ote k na za s tav lje nih n ep rem ičn in ah , ki pre ds ta vl jajo r azme rom a zan es ljivo i n kakovost no v r s to zavaro vanja. Banka z aradi možnega upada tr žne vrednos ti ne prem ič nin s kr b no s pre ml ja po š ten o vre dn os t pr eje tih zavarovan j. K jer j e pot reb no, o blik uje ve čje oziro ma d od at ne oslabit ve in rez er vacije na podlagi ocenjenih dis konto v vre dno s ti n ep rem ičn in , kate ri h rea lizaci ja je p ri čakovana v postopku prodaje ( tak o imenov ano pričak ov ano poplačilo iz zavarovan ja). Pred no s t im ajo n epr emi čn ine , pr i kate rih j e zas ta vn a pra vic a Ba nke vp is ana kot p r va , ne pre mič nin e pa so že v l as t i dol žnika in / ali zas t avi tel ja . Za nep rem ičn in e mor a obs t aja ti t rg , kj er s e prod aja l ah ko izved e v razu mn em ro ku . Zav arov anje z vrednos tnimi papir ji vključuje izpos tavljenos t tr ž nim t vega nje m , še zl as t i t ve gan jem s pre me mb e cen e vrednos tnih papir jev na k apitalskih trgih . Da bi omejili obs eg t ovr s tn ih t vegan j ozirom a možn os t, d a bi vre dn os t ins tr umentov , prejetih v z avaro vanje, padla pod vrednost na ložbe , so v Pr avi lni ku o do loč anj u zas t avn ih koli čn ikov za zavaro vanje nalož b na osnovi zastave vrednos tnih papir jev natan čno predpisan a minimalna razmer ja med vrednos tjo naložbe in vrednos tjo papirjev . Odstop anje od določil pra vil nika je m og oče l e ob pre dh odn em s og las ju p r is to jni h org anov o dlo čan ja v B an ki . Razm er je m ed v red nos tjo n aložb e in vrednos tjo papirjev se določa glede na lik vidnos t papirjev , nji hovo roč no s t in s to pn jo korel aci je z gib an ji tr žnih i nd ek sov, tore j gle de n a klj uč ne l as t no s ti , ki o draža jo s to pnj o fl uk t ua cij e tr ž ne v redn os t i pa pir jev in z možn os t n jeg ove prod aje p o tr žni cen i. Pr i zavarovan ju s po roš t vi p ravn ih o seb , poro š t v i f izičn ih os eb in garancijami bank se pojavlja kredit no t veganje do dajalca teg a zavarovan ja . NLB S kupi na v iš in o prej ete ga p oroš t va vš t eva v limi t za odo bra vanj e nal ožb po roka ozirom a gar ant a, pr i čem er s e po roš t va upoš tevajo le v v iš in i nji hove kr edi tn e sposo bnos ti. Poslovna pravila za zav arov anje naložb opredeljujejo, k atere vr s te za varovanj s o s prej em ljive i n kater e pog oje m ora izpolnjev ati posam ezna vrs ta zavaro vanja, da ta predstavlja us trezno in sprejemljivo oblik o prejetega zavar ov anja. 285 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo j) A nal iza f ina nč nih s red st ev in prev zet ih obvezno s ti gle de n a kred it no t ve gan je v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljen ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljen ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kre di tn o oslabljen e Kupljena kre di tn o oslabljen a finančna sr ed s t va Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljen ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljen ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kre di tn o oslabljen e Kupljena kre di tn o oslabljen a finančna sr ed s t va Skupaj Dolžniški vr ednostni papi rji po odplačni vr ednosti A 1.218.597 - - - 1.218.597 1.183.578 - - - 1.183.578 B 495.114 - - - 495.114 254.672 - - - 254.672 C - 7.220 - - 7.220 - - - - - Popravek vredn os ti (3.253) (52) - - (3.305) ( 1.826) - - - ( 1.826) Knjigov odska vrednost 1.710.458 7.168 - - 1.717.626 1.436.424 - - - 1.436.42 4 Kre di ti in t er ja t ve ba nkam po odplačni vr ednosti A 89.499 - - - 89.499 199.390 - - - 199.390 B 51.382 - - - 51.382 79 - - - 79 Popravek vredn os ti (198) - - - (198) (182) - - - (182) Knjigov odska vrednost 140.683 - - - 140.683 199.287 - - - 199.287 Krediti in terjat ve fizičnim osebam po odplačni vrednosti A 5.305.833 46.972 - 249 5.353.054 2.554.006 26.634 - - 2.580.640 B 60.891 23.933 - 16 84.840 16.919 15.108 - - 32.027 C 5.827 49.330 - 293 55.450 - 24.293 - - 24.293 D in E - - 125.297 2.430 127.727 - - 57.396 - 57.39 6 Popravek vredn os ti (18.336) ( 7.398) ( 7 6.204) 157 ( 101.781) ( 3.503) (2.421) ( 31.497) - ( 37.421) Knjigov odska vrednost 5.354.215 112.837 49.093 3.145 5.519.290 2.56 7.422 63.614 25.899 - 2.656.935 Krediti in terjat ve drugim strankam po odplačni vr ednosti A 1.172.770 59 - 3 1.172.832 875.912 26 - - 875.938 B 3.333.087 198.824 - 26 3.531.937 1.421.398 85.402 - - 1.506.800 C 124.6 28 213.301 - 17 337.9 46 53.965 37.87 6 - - 91.841 D in E - - 209.229 30.079 239.308 - - 68.782 3.855 72.637 Popravek vredn os ti (50.961) (26.624) ( 135.994) (613) (214.192) (10.101) (1.787) (46.272) (838) (58.998) Knjigov odska vrednost 4.579.524 385.560 73.235 29.512 5.067.831 2.341.17 4 121.517 22.510 3.017 2.488.218 Dr u ga f ina nč na s re ds t va po odplačni vr ednosti A 92.430 37 - - 92.467 83.9 43 1 - - 83.9 44 B 26.908 128 - - 27.036 5.223 19 - - 5.242 C 319 694 - - 1.013 3.22 4 29 - - 3.253 D in E - - 6.703 1.236 7.939 - - 1.107 11 1.118 Popravek vredn os ti (47 6) ( 36) (6.322) 608 (6.226) (62) ( 1) (1.084) (6) ( 1.153) Knjigov odska vrednost 119.181 823 381 1.844 122.229 92.328 48 23 5 92.404 Dolžniški vr ednostni papi rji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa A 1.58 7.032 - - - 1.587.032 1.308.690 - - - 1.308.6 90 B 1.809.069 - - - 1.809.06 9 218.282 - - - 218.282 C - 184 - - 184 - - - - - D in E - - 798 - 798 - - 798 - 798 Popravek vredn os ti ( 11.148) ( 70) ( 798) - ( 12.016) ( 2.203) - ( 798) - ( 3.001) Prev z et e o bvezn os t i A 1.405.533 6.451 - 38 1.412.022 1.041.295 5.657 - - 1.046.952 B 1.57 4.401 67.514 - 11 1.641.926 844.526 34.180 - - 878.706 C 48.037 23.571 - 18 71.626 27.751 9.265 - - 37.016 D in E - - 24.565 14.366 38.931 - - 19.252 7.651 26.903 Popravek vredn os ti ( 12.912) ( 1.640) ( 14.545) (4.344) ( 33.441) (3.909) ( 141) (12.469) (4.041) ( 20.560) Knjigov odska vrednost 3.015.059 95.89 6 10.020 10.089 3.131.064 1.909.663 48.961 6.783 3.610 1.969.017 286 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2020 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljen ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljen ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kre di tn o oslabljen e Kupljena kre di tn o oslabljen a finančna sr ed s t va Skupaj 12-m es eč n e pričako vane kreditne izgube V seživljen ske pričako vane kre di tn e izg ub e - ne k red it no oslabljen e V seživljen ske pričako vane kre di tn e izg ub e - kre di tn o oslabljen e Kupljena kre di tn o oslabljen a finančna sr ed s t va Skupaj Dolžniški vr ednostni papi rji po odplačni vr ednosti A 1.118.700 - - - 1.118.700 1.118.700 - - - 1.118.700 B 388.072 - - - 388.072 161.021 - - - 161.021 Popravek vredn os ti ( 3.685) - - - ( 3.685) ( 1.841) - - - (1.841) Knjigov odska vrednost 1.503.087 - - - 1.503.087 1.277.880 - - - 1.277.880 Kre di ti in t er ja t ve ba nkam p o od pl ač ni vrednosti A 6 7.862 - - - 67.86 2 158.475 - - - 158.475 B 128.784 - - - 128.784 - - - - - C 500 - - - 500 - - - - - Popravek vredn os ti (141) - - - ( 141) ( 155) - - - (155) Knjigov odska vrednost 197.005 - - - 197.005 158.320 - - - 158.320 Kre di ti in t er ja t ve f izi čn im os eb am p o odplačni vrednosti A 4.739.470 7 6.080 - - 4.815.550 2.290.498 42.642 - - 2.333.140 B 34.415 9.471 - - 43.886 5.132 460 - - 5.592 C 3.528 47.436 - - 50.964 - 21.573 - - 21.573 D in E - - 111.118 6.075 117.193 - - 51.644 - 51.644 Popravek vredn os ti (25.044) (8.151) (61.305) - (9 4.500) (8.973) ( 2.351) ( 22.855) - ( 34.179) Knjigov odska vrednost 4.752.36 9 124.836 49.813 6.075 4.933.093 2.286.657 62.324 28.789 - 2.377.770 Kre di ti in t er ja t ve dr u gim s t ran kam po odplačni vrednosti A 1.070.367 373 - - 1.070.7 40 820.241 120 - - 820.361 B 2.930.393 188.641 - - 3.119.034 1.127.454 111.223 - - 1.238.677 C 219.102 238.152 - - 457.254 34.338 82.492 - - 116.830 D in E - - 279.803 37.716 317.519 - - 117.392 2.341 119.733 Popravek vredn os ti (49.475) (32.682) ( 19 4.298) ( 1.325) ( 277.780) ( 16.664) (8.936) (82.27 4) ( 1.319) ( 109.193) Knjigov odska vrednost 4.170.387 394.484 85.505 36.391 4.686.7 67 1.965.36 9 184.899 35.118 1.022 2.186.408 Dr u ga f ina nč na s re ds t va po o dp la čn i vrednosti A 64.691 28 - - 64.719 48.99 4 1 - - 48.995 B 46.382 55 - - 46.437 5.386 28 - - 5.414 C 223 438 - - 661 56 36 - - 92 D in E - - 5.655 1.219 6.87 4 - - 1.324 8 1.332 Popravek vredn os ti (27 6) (30) (5.243) (4) (5.553) ( 73) (2) ( 1.251) (4) ( 1.330) Knjigov odska vrednost 111.020 491 412 1.215 113.138 54.363 63 73 4 54.503 Dolžniški vr ednostni papi rji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa A 1.568.201 - - - 1.568.201 1.422.777 - - - 1.422.777 B 1.839.167 229 - - 1.839.396 217.138 - - - 217.138 D in E - - 798 - 798 - - 798 - 798 Popravek vredn os ti (8.656) (28) ( 798) - (9.482) (2.343) - ( 798) - (3.141) Prev z et e o bvezn os t i A 1.285.492 843 - - 1.286.335 984.49 6 238 - - 984.734 B 1.490.929 53.326 - - 1.544.255 889.66 9 41.654 - - 931.323 C 48.329 49.781 - - 98.110 22.253 31.363 - - 53.616 D in E - - 31.47 4 14.796 46.270 - - 27.855 7.052 34.907 Popravek vredn os ti ( 15.796) ( 2.7 67) ( 18.554) (5.057) (42.17 4) ( 7.510) ( 732) (16.493) (3.808) (28.543) Knjigov odska vrednost 2.808.954 101.183 12.920 9.739 2.932.796 1.888.908 72.523 11.362 3.244 1.97 6.037 2 87 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Bo ni tet no raz vr šč anj e komit en tov v NLB S kup ini t em elji na i nte rn o raz v it i me tod olo gij i. T a t em elj i tako na i nt er nih s ta ti s tič ni h ana lizah in d obr ih b an čn ih pra k sah kot t ud i na pre dpi sih B an ke Sl ovenij e ter u s mer i t vah i n pre dpi sih ECB in EBA . Me todo lo gija b on ite tn eg a raz vr š čan ja s e upo rabl ja v cel otn i NLB S kup ini . Zajem a en ot no b oni te tn o les t vic o z 12 bon it etn im i razre di, o d kate ri h jih devet p red s ta vlj a don os ne komitente in tri nedonosne komitente. Bo ni tet na s ku pin a A (b oni tet ni r azred i A A A do A) zaj em a na jbo ljš e komi ten te z n izko s topn jo ver je tn os t i ne pla čil a, k i jih o dlik uje v is oka po kr ito s t f ina nč nih o bvezno s ti s p ros t im den ar ni m tokom . Na ložb en a s tra te gija b on ite tn e sk upi ne A je »investira j«. Sk upin a B (b on ite tn i razre di BB B do B ) zajem a kom ite nte z nizk im kr edi tn im t vegan jem , k i je za s to pnj o nižj e od kre dit n ega t vega nja kom ite nt ov v sku pin i A . Kom ite nt i poslu jejo uspešn o, imajo sprejemljive finan čne kaz alnike in kvalitativn e elemente ter zadostno raven denarnega toka za po rav na vanje o bvezno s ti , vend ar s o bol j ob ču tlj iv i na s pre me mb e v pa no gi ali g os pod ar s t vu . Nal ožbe na s tra te gij a bon it etn e s kupi ne B v kl juč uj e s tra te gijo » inves t ira j« za bon ite tn i razre d BB B in s t ra teg ijo » inves t iraj p azlj ivo « v pr im er u bo ni tet nih r azred ov BB in B . Bo ni tet na s ku pin a C (b oni tet ni r azred i CCC do C) zajem a komi ten te, k i izkazuje jo z vi š ano i n na dpov pre čn o s top njo kreditnega tveganja. Banka k omitente z bonitetno oceno CC C fi na nci ra le v p ri me r u, če i ma t ak šn a po dpo ra pozi tiv ne u čin ke, tod a na s pl oš no za b oni tet no s ku pin o C velj a, d a pred s ta vlj a znatno tvega nje. Bank a sodel ov anj e s takimi k omite nti smis elno omejuj e in z manjš uje izpostav ljenos t do njih. Bo ni tet ni s kup ini D ( bo nit et na raz red a D in DF ) in E za jem at a ne don os ne kom it ent e, ki ve lja jo za ne pla čn ike. Komit en ti v bon it etn ih razr edi h D, DF in E s o prav ilo ma p ren es en i na specializirane enote za prestr uk t uriranje (ki izvajajo poslovno in finan čno pres tr uk tur iranje s ciljem z manjš ati izgube ali povrniti k omitenta med d onosne komitente ) ali upravl janje prob le ma tič ni h nal ožb in iz t er javo (s cil jem zm an jš at i izgub e zaradi neplačila ). Leta 2020 j e NLB S kupi na u vedl a novo op red eli tev ne pl ači la, ki te me lji n a s me rn icah EB A , k jer j e pra g ma ter ia lno s ti zam ud do loč en v ab so lu tn em in re la ti vn em s mis l u (100 EU R za se gme nt b an čn iš t va na dro bn o in 500 EUR za s egm en t pod jet ij t er 1 % od c elot ne b ila nč ne izp os ta vl jen os t i na ra vn i s tra nke). Hkr at i je n adgr adi la oc enj evanje b on ite te za f izičn e osebe z vzpostavit vijo enotne ocene na ravni stranke . Standardna m etodologija za bonitetno razv rš čanje komi ten tov s pre dpi sa nim s kl opo m pa ram etr ov (k vali ta ti vni h in k van ti tat iv nih) s e upo rab lja v v seh č la nica h NLB S kup ine . Sk upin e povezan ih komi te ntov s e obr avn ava jo kot ma te ri aln o pom em bn e za NLB S kup ino , če izpo s tav lje no s t pre se ga 7 mil ijo nov EUR oziro ma 15 m ili jon ov EUR v č lan icah z b ila nč no vs oto, v iš jo od 1 m ili jard e EUR . M a ter ial no p om em bni ko mitenti so v pristojnost i obravnav e Kred itnega odbora N LB. NLB z re dni mi pr egl edi p os lovn ih pr ak s in kr edi tn ih po r t fel jev članic skr bi, da te pri upravljanju kredit nih t veganj poslujejo skladn o z minimalnimi s tandardi upravljanja t veganj v NLB Skupini. S tem so zagoto vljeni smiselno poen oteni postopki upravljanja in poročanja kreditn ega t veganja na konsolidirani ravni. v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 V se restruk turirane izpostavljenos ti Os la bi t ve, rezer vaci je in p op ravk i vrednosti Zavar ov anja in fina nčna porošt va, pr ejeta za re str ukt urirane izpost avljenos ti Nedonosne Do nos n e restruk turirane izpost avljenos ti Nedonosne restruk turirane izpost avljenos ti Br u to k nj igovo ds ka vrednost Do nosne Oslabljene Neplačane Pos oji la i n dr ug a fi nan č na s red s t va (tu di p o odp la čn i in p oš te ni vrednosti) 239.208 57.058 182.09 4 182.150 (4.602) ( 100.963) 109.177 Dr žava 1.093 828 265 265 ( 11) (265) - Dr uge finančne organizacije 2.7 44 213 2.531 2.531 (8) (2.531) 12 Nefin ančne organizacije 180.754 35.422 145.27 6 145.332 (3.268) (83.243) 79.260 Gospodinjst va 54.617 20.595 34.022 34.022 ( 1.315) ( 14.924) 29.905 Do lž ni š ki in s tr u me nt i, k i ni so v p ose s ti za t rgova nje 239.208 57.058 182.094 182.150 (4.602) ( 100.963) 109.177 Da ne o bveze iz po soj il 718 96 622 62 2 - ( 37 4) 2 94 V se izpostavljenos ti z ukr epi restruk turiranja 239.926 57.154 182.716 182.772 (4.602) ( 101.337) 109.471 k) Restr uktur irani krediti 288 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 V se restruk turirane izpostavljenos ti Os la bi t ve, rezer vaci je in p op ravk i vrednosti Zavar ov anja in fina nčna porošt va, pr ejeta za re str ukt urirane izpost avljenos ti Nedonosne Do nos n e restruk turirane izpost avljenos ti Nedonosne restruk turirane izpost avljenos ti Br u to k nj igovo ds ka vrednost Do nosne Oslabljene Neplačane Pos oji la i n dr ug a fi nan č na s red s t va (tu di p o odp la čn i in p oš te ni vrednosti) 109.67 4 25.485 84.133 84.189 ( 1.130) (48.898) 51.837 Dr uge finančne organizacije 2.7 44 213 2.531 2.531 (8) (2.531) 12 Nefin ančne organizacije 69.299 13.100 56.143 56.199 (291) ( 35.930) 31.564 Gospodinjst va 37.631 12.172 25.459 25.459 (831) ( 10.437) 20.261 Do lž ni š ki in s tr u me nt i, k i ni so v p ose s ti za t rgova nje 109.67 4 25.485 84.133 84.189 (1.130) (48.898) 51.837 Da ne o bveze iz po soj il 688 96 592 592 - ( 344) 2 94 V se izpostavljenos ti z ukr epi restruk turiranja 110.362 25.581 84.725 84.781 ( 1.130) (49.242) 52.131 v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2020 V se restruk turirane izpostavljenos ti Os la bi t ve, rezer vaci je in p op ravk i vrednosti Zavar ov anja in fina nčna porošt va, pr ejeta za re str ukt urirane izpost avljenos ti Nedonosne Do nos n e restruk turirane izpost avljenos ti Nedonosne restruk turirane izpost avljenos ti Br u to k nj igovo ds ka vrednost Do nosne Oslabljene Neplačane Pos oji la i n dr ug a fi nan č na s red s t va (tu di p o odp la čn i in p oš te ni vrednosti) 303.802 55.354 223.37 6 248.448 ( 5.7 61) ( 141.372) 142.714 Dr žava 1.342 1.050 292 292 (5) (292) - Dr uge finančne organizacije 2.425 50 2.375 2.375 - ( 2.375) 50 Nefin ančne organizacije 254.9 47 33.882 195.993 221.065 (4.739) (129.550) 114.395 Gospodinjst va 45.088 20.372 2 4.716 2 4.716 ( 1.017) (9.155) 28.269 Do lž ni š ki in s tr u me nt i, k i ni so v p ose s ti za t rgova nje 303.802 55.354 223.37 6 248.448 ( 5.7 61) ( 141.372) 142.714 Da ne o bveze iz po soj il 1.586 94 2 644 644 (4) (37) 1.332 V se izpostavljenos ti z ukr epi restruk turiranja 305.388 56.296 224.020 249.092 (5.765) ( 141.409) 144.046 289 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2020 V se restruk turirane izpostavljenos ti Os la bi t ve, rezer vaci je in p op ravk i vrednosti Zavar ov anja in fina nčna porošt va, pr ejeta za re str ukt urirane izpost avljenos ti Nedonosne Do nos n e restruk turirane izpost avljenos ti Nedonosne restruk turirane izpost avljenos ti Br u to k nj igovo ds ka vrednost Do nosne Oslabljene Neplačane Pos oji la i n dr ug a fi nan č na s red s t va (tu di p o odp la čn i in p oš te ni vrednosti) 148.251 21.976 103.287 126.275 ( 1.522) (73.298) 7 6.210 Dr uge finančne organizacije 2.397 22 2.375 2.375 - (2.375) 22 Nefin ančne organizacije 117.671 9.522 85.161 108.149 ( 7 42) (66.055) 58.447 Gospodinjst va 28.183 12.432 15.751 15.751 ( 780) (4.868) 17.7 41 Do lž ni š ki in s tr u me nt i, k i ni so v p ose s ti za t rgova nje 148.251 21.97 6 103.287 126.275 ( 1.522) (73.298) 7 6.210 Da ne o bveze iz po soj il 1.560 920 640 640 (2) (35) 1.332 V se izpostavljenos ti z ukr epi restruk turiranja 149.811 22.896 103.927 126.915 ( 1.524) (73.333) 77.542 Restruk turirane izpostavljenosti dolžniških instrumentov glede na obdobje restrukturiranja v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 Do 3 m es ecev Od 3 d o 6 mes ec ev Od 6 do 12 m es ecev Na d 12 me se cev Donosn e izpostavljenos ti 7.411 5.055 9.860 30.130 Nedonosn e izpostavljenos ti 26.835 4.856 18.540 30.956 Skupine izpostavljenos ti z ukrepi restruk turiranja 34.246 9.911 28.400 61.086 31. 12. 2020 Donosn e izpostavljenos ti 13.455 9.963 1.858 24.317 Nedonosn e izpostavljenos ti 32.950 1.786 7.140 65.200 Skupine izpostavljenos ti z ukrepi restruk turiranja 46.405 11.7 49 8.998 89.517 v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 Do 3 m es ecev Od 3 d o 6 mes ec ev Od 6 do 12 m es ecev Na d 12 me se cev Donosn e izpostavljenos ti 2.819 3.898 7.008 10.630 Nedonosn e izpostavljenos ti 7.467 2.410 13.863 11.551 Skupine izpostavljenos ti z ukrepi restruk turiranja 10.286 6.308 20.8 71 22.181 31. 12. 2020 Donosn e izpostavljenos ti 8.304 931 1.398 9.821 Nedonosn e izpostavljenos ti 3.96 9 94 2 5.513 42.553 Skupine izpostavljenos ti z ukrepi restruk turiranja 12.273 1.873 6.911 52.37 4 NLB S kup ina i n NLB up ora blj ata v n aj večj i me ri n as le dn je možnos ti rest ruk t uriranja: podaljš anje ročnos ti, znižanje obr es t ne m ere, p rev zem un ovčen ega za varovanj a za del no pop la čilo t er ja tev in dr u ge uk rep e pre s tr uk t ur iran ja , in si cer kot sam os t ojn i ukr ep ali kot kom bin aci jo n aš t eti h . 290 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo l) S reds t va , preje ta za p opl ač ilo t er jat ev NLB S kup ina oziro ma N LB izkazuj e na d an po roča nja n a sl edn ja s red s t va , pre jeta za p opl ač ilo te r jat ev: v ti so č EU R NLB Skupina N LB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 V rst a s re dstv a Neto vr ednost Neto vre dnost Nal ožb en e ne pr em ičn in e (p oj as ni lo 5.9.) 36.009 36.130 4.176 4.079 Op re dm ete na o s nov na s re ds t va (p oja s ni lo 5.8.) 13.559 13.268 7 7 Naložbe v k apital odvisnih in pridr uženih družb - - 2.333 2.412 Ne pre mi čn in e (p oja s nil o 5.13.) 7 4.717 75.151 4.827 4.926 Dr u ga s re ds t va (p oja s nil o 5.13.) 733 866 - - Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo (p oja s nil o 5.7.) 699 69 9 - - Skupaj 125.717 126.114 11.343 11.424 v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Dejavnos t Bru to krediti Poprav ek vrednosti Neto krediti v % B ru to krediti Poprav ek vrednosti Neto krediti v % B an ke 140.881 ( 198) 140.683 1,30 197.146 (141) 197.005 1,98 Finan ce 90.538 (2.851) 87.687 0,81 116.593 ( 3.126) 113.467 1,14 Ele k tr ika , pl in in vo da 361.520 (5.392) 356.128 3,28 298.612 (6.971) 291.641 2,93 Gradbeništ vo 420.173 (29.459) 390.714 3,60 361.494 (27.548) 333.946 3,35 Indus t rija 1.059.77 4 (30.352) 1.029.422 9,49 952.671 (44.446) 908.225 9,12 Izobr aževan je 12.888 (1.358) 11.530 0,11 13.883 ( 1.111) 12.772 0,13 Km et ij s t vo , gozda rs t vo in r ib ol ov 91.735 (3.530) 88.205 0,81 91.780 ( 7.023) 84.757 0,85 Ja vn a up ra va 231.488 (5.269) 226.219 2,08 301.205 (5.737) 295.468 2,97 Prebivalst vo 5.621.071 (101.781) 5.519.290 50,87 5.027.648 (9 4.555) 4.933.093 49,55 Rudars t vo 49.936 ( 1.604) 48.332 0,45 79.662 (1.230) 78.432 0,79 Samos tojni podjetn iki 341.6 70 ( 7.554) 334.116 3,08 314.276 ( 7.268) 30 7.008 3,08 Storit ve 778.569 (34.587) 7 43.982 6,86 725.020 ( 71.133) 653.887 6,57 T ranspor t in komunikacije 798.822 (25.902) 772.920 7,12 811.517 (25.029) 786.488 7,90 T rgovina 1.008.369 (64.364) 9 44.005 8,70 8 7 4.235 ( 75.309) 798.926 8,03 Zdra vs t vo in so ci aln o var s t vo 36.541 ( 1.970) 34.571 0,32 48.620 (1.794) 46.826 0,47 Dr u ga f in an č na s re ds t va 128.455 (6.226) 122.229 1,13 118.691 (5.553) 113.138 1,14 Skupaj 11.172.430 (322.397) 10.850.033 100,00 10.333.053 ( 377.97 4) 9.955.079 100,00 m) Ana liza k redi tov in t erj at ev po dej avn os tih 291 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Dejavnos t Bru to krediti Poprav ek vrednosti Neto krediti v % B ru to krediti Poprav ek vrednosti Neto krediti v % B an ke 199.46 9 ( 182) 199.287 3,66 158.475 ( 155) 158.320 3,29 Finan ce 169.679 (3.109) 166.570 3,06 135.040 (4.405) 130.635 2,72 Ele k tr ika , pl in in vo da 228.423 ( 724) 227.699 4,18 157.515 ( 2.892) 154.623 3,22 Gradbeništ vo 71.989 (9.8 70) 62.119 1,14 63.025 (8.463) 54.562 1,13 Indus t rija 583.658 (6.7 47) 57 6.911 10,60 519.880 (14.445) 505.435 10,51 Izobr aževan je 4.045 (27) 4.018 0,07 5.197 (38) 5.159 0,11 Km et ij s t vo , gozda rs t vo in r ib ol ov 13.073 ( 100) 12.973 0,24 15.099 (865) 14.234 0,30 Ja vn a up ra va 94.17 6 (97 4) 93.202 1,71 95.930 (1.793) 94.137 1,9 6 Prebivalst vo 2.69 4.356 (37.421) 2.656.935 48,80 2.411.9 49 (34.179) 2.377.770 49,46 Rudars t vo 22.316 (514) 21.802 0,40 8.580 ( 74 ) 8.506 0,18 Samos tojni podjetn iki 54.600 ( 1.9 42) 52.658 0,97 52.216 ( 3.014) 49.202 1,02 Storit ve 482.17 6 ( 11.421) 470.755 8,65 454.154 (44.827) 409.327 8,51 T ranspor t in komunikacije 556.786 (5.459) 551.327 10,13 589.269 (4.965) 584.304 12,15 T rgovina 248.823 ( 16.492) 232.331 4,27 204.343 ( 22.190) 182.153 3,79 Zdra vs t vo in so ci aln o var s t vo 25.360 ( 1.619) 23.7 41 0,44 26.288 ( 1.222) 25.066 0,52 Dr u ga f in an č na s re ds t va 93.557 (1.153) 92.404 1,70 55.833 ( 1.330) 54.503 1,13 Skupaj 5.542.486 (97.754) 5.444.732 100,00 4.952.793 ( 144.857) 4.807.936 100,00 n) Geo gra fs ka ana liza n eto k red itov in d r ugih f in an čn ih sre ds tev v ti so č EU R NLB Skupina NLB Dr žava 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Slovenija 4.861.968 4.360.051 4.856.305 4.354.155 Dr u ge d r žave Evro ps ke un ij e 249.772 157.557 156.425 73.252 Srbija 2.320.491 2.146.793 136.69 6 134.303 Dr ugo 3.417.802 3.290.678 295.306 246.226 Skupaj 10.850.033 9.955.079 5.444.732 4.807.936 Na da n 31. dec em bra 2021 D r uge d r žave v klj uč uje jo ne pos red no izp os t avl jen os t d o Ru si je v vi š ini 94 tiso č EUR n a rav ni NLB S ku pin e in 84 t is oč EUR n a ra vn i NLB . Ne pos re dn a izpos tav ljen os t d o Uk raji ne zn aš a 4 t is oč EUR n a ra vn i NLB Sk upin e in 2 t is oč EU R na ra vn i NLB . 292 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo o ) Geogr afska anali za d olžniških vr ednostnih pa pirje v i n izv edenih finančnih instrumentov v ti so č EU R 31. 12. 2021 N LB Skupina NLB Dr žava Finančna sr edstva, me rj en a po odplačni vrednosti Finančna sr edstva, namenjena tr gova nj u Finančna sr edstva, me rj en a po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Finančna sr edstva, obvezn o me r jen a po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki n is o v pos es t i za tr gova nj e Izvedeni finančni instr umenti Finančna sr edstva, me rj en a po odplačni vrednosti Finančna sr edstva, namenjena tr gova nj u Finančna sr edstva, me rj en a po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Izvedeni finančni instr umenti Slovenija 324.705 - 331.155 - 6.835 324.705 - 280.17 4 6.835 Dr u ge d r žave Evro ps ke un ij e 1.07 6.225 - 1.180.521 2.428 1.388 1.041.207 - 970.192 1.388 - Av s tr i ja 7 6.628 - 81.063 - - 7 6.628 - 56.551 - - Be lg ij a 126.828 - 93.404 - 642 126.828 - 59.830 642 - Bolgarija 43.37 4 - 3.173 - - 43.37 4 - 3.173 - - Če ška - - 12.795 - - - - 12.795 - - Ciper 12.447 - 1.755 - - 12.447 - 1.755 - - D an s ka - - 20.234 - - - - 20.234 - - Finska 45.899 - 107.633 - - 45.899 - 99.578 - - F rancija 170.425 - 193.668 - 528 160.423 - 162.6 25 528 - Ne mči ja 105.368 - 115.180 - 167 95.361 - 92.622 1 67 - Grč ij a - - 14.805 - - - - 14.805 - - M ad ža r ska 21.719 - 6.547 - - 21.719 - 6.547 - - Ir s ka 51.906 - 100.689 - - 51.906 - 32.639 - - Italija 26.190 - 10.910 107 - 26.190 - 10.910 - - L at vija 2 4.929 - - - - 24.929 - - - - Li t va 15.321 - 27.226 - - 15.321 - 27.226 - - L uksemburg 78.097 - 30.087 - - 78.097 - 30.087 - - Nizoz em ska 67.67 8 - 143.546 2.321 51 57.670 - 135.529 51 - Poljska 17.829 - 18.989 - - 17.829 - 18.989 - - Port ugalska 47.842 - 18.704 - - 47.842 - 18.704 - - Romunija 23.365 - 5.484 - - 23.365 - 5.484 - - Sl ova š ka 21.603 - 34.627 - - 21.603 - 34.627 - - Španija 70.347 - 64.377 - - 65.346 - 49.857 - - Š vedsk a 15.128 - 75.625 - - 15.128 - 75.625 - - Dr ug o 13.302 - - - - 13.302 - - - ZDA 5.061 - 75.498 1.833 - 5.061 - 8.667 - Dr ugo 311.635 - 1.808.087 - 23 65.451 - 282.009 27 - Bo sn a in H erce gov in a 4.048 - 145.522 - - 4.048 - 3.204 - - Kosovo - - 7 6.533 - 1 - - - 1 - Črn a go ra 37.349 - 23.578 - - 6.799 - 3.073 - - Sev erna Makedonija 221.6 97 - 152.886 - 6 13.230 - 57.867 - - Srbija 7.16 7 - 1.196.72 4 - - - - 5.021 10 - Albanija - - 29.823 - - - - 29.823 - - Ka n a d a 14.026 - 27.247 - - 14.026 - 27.247 - - V elika Britanija - - 81.218 - 16 - - 81.218 16 - Islandija 5.7 68 - 8.857 - - 5.7 68 - 8.857 - - Izra e l - - 10.468 - - - - 10.468 - - K azahstan - - 14.254 - - - - 14.254 - - No r ve š ka 14.606 - 16.210 - - 14.606 - 16.210 - - Ru s ija - - 20.105 - - - - 20.105 - - Dr ug o 6.97 4 - 4.662 - - 6.97 4 - 4.662 - Skupaj 1.717.626 - 3.395.261 4.261 8.2 46 1.436.424 - 1.541.042 8.250 Dr u ge dr žave E vrop ske un ij e v pos t avk i »D r ug o « preds tav ljajo Malto in E sto nijo. Druge dr žav e v postavki »Drugo« preds tavljajo E gipt , Uzbe kis tan in O ma n . 293 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Druge dr žav e E vropske unije v postavki »Drugo« preds tavljajo Ma lto i n Hr vaško. v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB Skupina NLB Dr žava Finančna sr edstva, me rj en a po odplačni vrednosti Finančna sr edstva, namenjena tr gova nj u Finančna sr edstva, me rj en a po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Finančna sr edstva, obvezn o me r jen a po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki n is o v pos es t i za tr gova nj e Izvedeni finančni instr umenti Finančna sr edstva, me rj en a po odplačni vrednosti Finančna sr edstva, namenjena tr gova nj u Finančna sr edstva, me rj en a po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Izvedeni finančni instr umenti Slovenija 305.697 - 484.875 - 14.498 305.697 - 389.932 14.498 Dr u ge d r žave Evro ps ke un ij e 930.258 - 978.504 111 672 930.258 - 932.714 67 2 - Av s tr i ja 78.720 - 73.959 - - 78.720 - 59.163 - - Be lg ij a 121.657 - 78.858 - - 121.657 - 57.167 - - Bolgarija 36.910 - 3.255 - - 36.910 - 3.255 - - Če ška 1.025 - 16.420 - - 1.025 - 16.420 - - Ciper 12.662 - 1.826 - - 12.662 - 1.826 - - D an s ka - - 15.97 6 - - - - 15.97 6 - - Finska 38.515 - 81.905 - - 38.515 - 80.827 - - F rancija 151.981 - 155.580 - 80 151.981 - 149.673 80 - Ne mči ja 63.155 - 104.967 - 120 63.155 - 104.967 120 - Grč ij a - - 7.001 - - - - 7.001 - - M ad ža r ska 20.907 - 9.924 - - 20.907 - 9.924 - - Ir s ka 45.57 6 - 36.464 - - 45.57 6 - 34.146 - - Italija 7.088 - 11.048 111 - 7.088 - 11.048 - - L at vija 22.112 - 74 9 - - 22.112 - 74 9 - - Li t va 11.626 - 18.385 - - 11.626 - 18.385 - - L uksemburg 71.821 - 37.853 - - 71.821 - 37.853 - - Nizoz em ska 50.409 - 133.360 - 90 50.409 - 133.360 90 - Poljska 26.432 - 17.023 - - 26.432 - 17.023 - - Port ugalska 45.937 - 19.377 - - 45.937 - 19.377 - - Romunija 23.600 - 5.599 - - 23.600 - 5.599 - - Sl ova š ka 21.662 - 36.350 - - 21.662 - 36.350 - - Španija 66.622 - 53.201 - - 66.622 - 53.201 - - Š vedsk a 8.072 - 59.424 - - 8.072 - 59.424 - - Dr ug o 3.7 69 - - - 382 3.7 6 9 - - 382 ZDA 9.786 2.450 79.543 2.046 - 9.786 2.450 56.7 42 - Dr ugo 257.346 66.356 1.903.569 - 87 9 32.139 - 291.816 1.211 - Bo sn a in H erce gov in a - - 167.131 - - - - - 4 - Kosovo - - 75.223 - 786 - - - 786 - Črn a go ra 20.386 - 18.649 - - 6.816 - 3.134 - - Sev erna Makedonija 204.455 - 143.059 - 7 - - 56.433 - - Srbija 7.182 66.356 1.267.258 - 30 - - - 365 - Albanija - - 30.548 - - - - 30.548 - - Ka n a d a 14.037 - 27.514 - - 14.037 - 27.514 - - V elika Britanija - - 104.493 - 56 - - 104.493 56 - Islandija 4.993 - 8.988 - - 4.993 - 8.988 - - Izra e l - - 9.511 - - - - 9.511 - - K azahstan - - 12.261 - - - - 12.261 - - No r ve š ka 6.293 - 20.526 - - 6.293 - 20.526 - - Ru s ija - - 18.408 - - - - 18.408 - Skupaj 1.503.08 7 68.806 3.446.491 2.157 16.049 1.277.880 2.450 1.671.204 16.381 2 94 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo p) Interna boni tetna ocena strank , s k a terimi so sklenjen i izvedeni finančni inst rumen ti v % NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 A 7 4,08 73,56 7 4,25 73,75 B 25,69 15,35 25,53 15,24 C 0,03 10,90 0,03 10,82 D in E 0,19 0,19 0,19 0,19 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Iz vede ni f in an čni i ns t r um en ti za b an čn o kn jigo s o s kle nje ni s s tra nkam i z dob ro zu nan jo b oni tet no o cen o. Iz vede ni f in an čni i ns t r um en ti , ki j ih NLB S kup in a sk lep a za pot reb e se r v is iran ja s t ran k , veči no ma n im ajo zu na nje bon it etn e oc ene , vend ar p a so v si ta ki p os li takoj zap r ti z na sp rot nim p os lom s t ret jo s t ran ko, ki im a do bro zu na njo bonitetn o oceno. r) Dol ž niš k i vredn os tn i pa pir ji v po r t f elj u NLB S kup ine i n NLB , ki p ri i zdaj at elj ih pred s tav lja jo pod rejen e obvezn os ti v ti so č EU R 31. 12. 2021 NLB Skupina N LB Interna bonitetna ocena A B C D Sku paj A B C D Sku paj Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa 48.099 - - - 48.099 33.107 - - - 33.107 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - krediti bankam - - - - - 84.399 - - - 84.399 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke - - - - - - - 6.522 - 6.522 Skupaj 48.099 - - - 48.099 117.506 - 6.522 - 124.028 v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB Skupina NLB Interna bonitetna ocena A B C D Sku paj A B C D Sku paj Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa - 14.796 - - 14.796 - - - - - Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - krediti bankam - - - - - 67.128 - - - 67.128 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke - - - - - - - 5.858 - 5.858 Skupaj - 14.796 - - 14.796 67.128 - 5.858 - 72.986 295 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo s) Preds t avi tev ne to f in anč ni h ins t r ume nt ov po kat ego rij ah me rj enj a v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 Finančna sr ed s t va , namenjena tr gova nj u Finančna sre ds t va , obvez no merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki n is o v pos es t i za t rg ovan j e Finančna sre ds t va , me rj en a po p oš te ni v red no st i prek drugega vseobsegajočega donosa Finančna sr ed s t va me rj en a po odplačni vrednosti Finančni najemi Izvedeni finančni instr umenti, namenjeni varova n ju Skupaj De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen t raln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i bankah - - - 5.005.052 - - 5.005.052 Vrednostni papir ji - 21.161 3.461.860 1.717.626 - - 5.200.647 - Obvez ni ce - 4.261 3.251.826 1.70 7.960 - - 4.964.047 - Delnice - 4.472 66.599 - - - 71.071 - K omercialni zapisi - - 37.569 - - - 37.569 - Zakl ad ne m en ic e - - 105.866 9.666 - - 115.532 - Inve s ti cij s ki s kl ad i - 12.428 - - - - 12.428 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i 7.678 - - - - 568 8.246 Kre di ti i n te rj at ve - - - 10.619.525 108.279 - 10.727.804 - Krediti državi - - - 280.961 49 - 281.010 - Krediti bankam - - - 140.683 - - 140.683 - Krediti finan čnim organizacijam - - - 141.698 11 - 141.709 - Krediti fizičnim osebam - - - 5.473.278 46.012 - 5.519.290 - Krediti drugim s trankam - - - 4.582.906 62.206 - 4.645.112 Dr u ga f in an č na s re ds t va - - - 122.229 - - 122.229 Skupaj finančna sr edst va 7.678 21.161 3.461.860 17.464.432 108.279 568 21.063.978 v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2020 Finančna sr ed s t va , namenjena tr gova nj u Finančna sre ds t va , obvez no merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki n is o v pos es t i za t rg ovan j e Finančna sre ds t va , me rj en a po p oš te ni v red no st i prek drugega vseobsegajočega donosa Finančna sr ed s t va me rj en a po odplačni vrednosti Finančni najemi Skupaj De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen t raln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i bankah - - - 3.961.812 - 3.961.812 Vrednostni papir ji 68.806 17.317 3.514.290 1.503.087 - 5.103.500 - Obvez ni ce 68.806 2.157 3.260.940 1.480.478 - 4.812.381 - Delnice - 4.171 6 7.799 - - 71.970 - K omercialni zapisi - - 50.449 - - 50.449 - Zakl ad ne m en ic e - - 135.102 22.609 - 157.711 - Inve s ti cij s ki s kl ad i - 10.989 - - - 10.989 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i 16.049 - - - - 16.049 Kre di ti i n te rj at ve - 25.07 6 - 9.7 68.232 48.633 9.841.941 - Krediti državi - - - 365.339 3.061 368.400 - Krediti bankam - - - 197.005 - 197.005 - Krediti finan čnim organizacijam - - - 158.845 26 158.8 71 - Krediti fizičnim osebam - - - 4.913.793 19.300 4.933.093 - Krediti drugim s trankam - 25.07 6 - 4.133.250 26.246 4.184.572 Dr u ga f in an č na s re ds t va - - - 113.138 - 113.138 Skupaj finančna sr edst va 84.855 42.393 3.514.290 15.346.269 48.633 19.036.440 296 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 Finančna sr edstva, namenjena trgov anju Finančna sre ds t va , obvez no merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki n is o v pos es t i za t rg ovan j e Finančna sre ds t va , me rj en a po p oš te ni v red no st i prek drugega vseobsegajočega donosa Finančna sr ed s t va me rj en a po odplačni vrednosti Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varo vanju Skupaj De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen t raln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i bankah - - - 3.250.437 - 3.250.437 Vrednostni papir ji - 4.472 1.585.751 1.436.424 - 3.026.647 - Obvez ni ce - - 1.526.237 1.436.424 - 2.96 2.661 - Delnice - 4.472 44.709 - - 49.181 - Zakl ad ne m en ic e - - 14.805 - - 14.805 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i 7.682 - - - 568 8.250 Kre di ti i n te rj at ve - 7.888 - 5.344.440 - 5.352.328 - Krediti državi - - - 143.864 - 143.864 - Krediti bankam - - - 199.287 - 199.287 - Krediti finan čnim organizacijam - - - 226.144 - 226.144 - Krediti fizičnim osebam - - - 2.656.935 - 2.656.935 - Krediti drugim s trankam - 7.888 - 2.118.210 - 2.126.098 Dr u ga f in an č na s re ds t va - - - 92.404 - 92.404 Skupaj finančna sr edst va 7.682 12.360 1.585.751 10.123.705 568 11.730.066 v ti so č EU R NLB 31. 12. 2020 Finančna sr edstva, namenjena trgov anju Finančna sre ds t va , obvez no merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki n is o v pos es t i za t rg ovan j e Finančna sre ds t va , me rj en a po p oš te ni v red no st i prek drugega vseobsegajočega donosa Finančna sr ed s t va me rj en a po odplačni vrednosti Skupaj De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen t raln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i bankah - - - 2.261.533 2.261.533 Vrednostni papir ji 2.450 4.171 1.716.351 1.277.880 3.000.852 - Obvez ni ce 2.450 - 1.598.7 60 1.277.880 2.8 79.090 - Delnice - 4.171 45.147 - 49.318 - Zakl ad ne m en ic e - - 72.444 - 72.444 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i 16.381 - - - 16.381 Kre di ti i n te rj at ve - 30.935 - 4.722.498 4.753.433 - Krediti državi - - - 170.7 42 170.7 42 - Krediti bankam - - - 158.320 158.320 - Krediti finan čnim organizacijam - - - 177.198 177.198 - Krediti fizičnim osebam - - - 2.377.770 2.377.770 - Krediti drugim s trankam - 30.935 - 1.838.468 1.869.403 Dr u ga f in an č na s re ds t va - - - 54.503 54.503 Skupaj finančna sr edst va 18.831 35.106 1.716.351 8.316.414 10.086.702 Na da n 31. dec em bra 2021 in n a da n 31. dec emb ra 2020 so v se o bveznos t i NLB S ku pin e, razen iz ve den ih f in anč ni h ins tr umentov , namenjenih varov anju, f inančn ih obv eznosti , na me nje nih t rgovan ju , in f in an čni h obvezn os ti , pr ip oznan ih po pošteni vrednosti prek poslovnega izi da, merjene po odplačni vrednos ti. 297 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 6.2. T r žna t v eganja NLB opredeljuje tr žno t veganje kot t veganje potencialnih fi na nč nih izgu b, ki iz ha jajo iz n eu go dnih s p rem em b obre s tn ih me r in/ ali t r žn ih cen (dev iznih t eča jev , kre di tn ih razm ikov in tečajev vrednost nih papirjev) ali parametrov , ki vplivajo na ce ne ( korel aci ja, s topn ja vol at iln os t i). Izg ube l ahko ne pos red no v pli vajo n a pos lov ni rez ul tat, n a pr im er v p ri me r u pozici j iz trg ovalne k nj ige, m ed te m ko se v pr im er u p ozicij iz ban čn e kn jig e odr ažajo v p res ežk u iz prev redn ote nj a. Izpos tavl jen os t d o tr ž nih t vega nj je d o dol oče ne s t opn je vgrajena v bančniš t vo ter ponuja priložnos t za ust varjanje fi na nč nih re zul ta tov in vre dn os t i. Org an izacij ska en ot a T vega nja v N LB je n eo dvi sn a od trgovalnih aktivn ost i in poroča Odboru za upravljanje bilance Banke (AL CO ) ter spremlja in upravlja i zposta vljenos t tr ž nim t vega nje m , loč eno za b an čn o in t rgovaln o kn jig o. Izpos tavl jen os t i in li mi ti s e sp rem lja jo dn evn o ter s e te koče poročajo odboru AL C O. Banka uporablja širok nabor k vantitativ nih in kvalitativn ih orodij za merjenje, upravljanje in poročanje tr žnih t veganj, kot so: »valu e - at- ri sk« ( VaR), an alize ob ču tl jivos ti, s t re sn i tes t i, » ba ck-te s tin g« , s cen ar ij i, dr u gi bl ažil ci t r žn ih t ve gan j (koncentracija izpostav ljenos ti, gap limiti, s top -los s limiti itn .), obč u tlj ivos t n eto o bre s tn ih pr ih od kov ( »ne t int eres t inco me se ns it ivi t y«), e kono ms ka vre dno s t de lni c ter ekon om s ki kapit al. S tr es ni te s ti o pozar jajo n a po ten ci aln e izgub e, ki bi s e lah ko zgodil e v izjem ni h tr žnih p ogo jih . Na po dro čju va lu tn ega t vega nj a NLB Sk upi na za sl ed uje c ilj nizke do srednje izpostavljen os ti. NLB tekoče spremlja odpr te pozici je NLB S ku pin e v tu ji val ut i. O s novn a us m er it ev NLB Skupine pr i upravljanju obres tnega t veganja je preprečevanje ne gat iv ni h doh odkovn ih uč in kov , k i bi izh aja li iz sp rem en jen ih tr ž nih o bre s tn ih m er . S kl ep anj e pos lov z iz ve den imi f in an čn im i in s tr um en ti v N LB je o mej en o na s er vi sir anj e s tra nk in varovanj e las tni h odp r t ih p ozicij p red t vegan ji . Sk lad no z določba mi Str ategij e tr gov anja s fina nčnimi instr umenti v NLB S kup ini s o ak t iv nos ti tr govanj a v dr ug ih čl ani cah v NLB Skupini zelo omejene. V NLB S kup ini s o v zpo s tav lje ne e not ne u s me ri t ve in l imi ti za pos am ezn e vr s te t vegan j po p os am eznih č la nica h . Me tod olo gij e so u sk laj en e z zaht evami re gu lat or jev n a posamičn i in k onsolidirani ravni, tekoče poročanje regulator ju na kon so lid iran i rav ni p a se iz va ja po s t an dard iziran em pr is t opu . S kla dn o s pol it ikami s o čl an ice do lžn e sp rem lja ti in upravljati izposta vljenos t tr žnim t veganjem ter o tem poro ča ti NL B . Re dno s e iz vaj ata s pr eml jan je in p oro čan je o izpos tav ljen os t i po sam ezn ih čl an ic v ok v ir u O dbor a za upravljanje bilance NLB Skupine (AL CO NLB Skupine). 6.2.1. V alu tn o t veg anj e V alutno t veganje B anke predstavlja t veganje poten cialnih izgub iz o dpr ti h pozici j v tu ji val ut i zarad i sp rem em be d evizni h tečajev . V p liv izpostavljen ost i NLB do gibanja deviznih tečajev se o drazi v f in an čn i pozici ji in d ena rn ih to kovih B anke. B an ka mer i in upravlja v alutn o t veganje s k ombinacijo analiz obč u tlj ivos t i, VaR , sce na ri jev in s t res ni h tes t ov . V trg ovalni k nj igi s e, tako kot pre os t ala t r žn a t ve gan ja, upra vl ja na p od lag i lim itov VaR, k i ji h sp rejm e Up rava B an ke, in s kla dn o s sp reje to Pol it iko upra vlj anj a tr žnih t vega nj v trg ovalni k nj igi NLB . Devizn e (F X ) pozici je v t rgovaln i kn jigi upravljamo na integr irani osnovi na ravni por t felja. NLB spremlja in upravlja valutno t veganje v bančni knjigi sk la dno s P oli tiko up rav ljan ja val ut ni h t veg an j NLB . T a politika je sestav ljena zlas ti zaradi v arov anja temeljnega kapit ala (»Com m on Equi t y T ie r 1«) pred n eg at iv nim i uč ink i sprem enljivos ti deviznih tečajev in limitiranjem sprem enljivos ti izkaza pos lovn eg a izida . F X p ozicija iz b an čn e kn jig e izha ja pre dvs em iz o sn ovn ih ba nč nih p os lov. Vsaka čla nic a sk lad no z l okaln o reg ula t ivo ter s m er nic ami in s ta nd ardi , ki ji h je do lo čil a ma tič n a ban ka, s prej me s voj o politiko upravljanja valutnih t veganj, v kateri so opredeljeni tu di li mi tn i si s tem i in k i jo pot rdi l okaln a Up rava al i Nadzo rn i svet. NLB mese čno spremlja in upravlja izposta vljenos t valu tn im t vegan jem n a ra vni c elo tn e NLB S kup ine . Ba nč ne č lan ice N LB Sk upin e s led ijo S me r nica m za obvl adovan je F X k redi ti ranj a v NLB S kup ini . Cil ji Sm er n ic so obr avn ava ti t vega nja , ki izh aj ajo iz p ote nci aln ih do da tni h ras t i F X kr edi tir anj a, p rep oznat i pot en cia lna s k ri ta t vegan ja in t ve gan ja m alo ve rj etn ih do go dkov , k i s o povezan a z F X kre dit ira nje m , ter ub la žit i pot en cial ne u čin ke iz teh t vegan j, da bi u poš t evali zad evn e s tro ške in v zdr ževali zado s tn e kapitalske re zer ve z a kritje poten cialnih t veganj. Dn evn o se s pre ml jajo p ozicij e vs eh val ut v izkazu f in an čn eg a pol ožaja N LB , za kater e je do loč en dn evn i lim it. Od pr ta devizna po zicija se upravlja dnevno po posameznih valutah tako, da j e vedn o zno tra j lim itov. V z vezi s s tr u k t ur nim i F X pozic ija mi n a kons ol idira ni ra vn i Ba nka preve de s red s t va in o bvezno s ti v t uj ih val uta h v evro valu to po F X za klj uč ne m teč aju n a da n izkaza fin an čn eg a s tan ja . T eč ajn e razli ke neev r sk ih s red s tev in o bveznos t i pro ti evr u s o pr ipozn ane v d r ug em vs eo bse ga joče m don os u in t ako vpl ivaj o na la s t niš k i kapit al in CE T 1 kap ita l. AL M N LB Sk upin e uporablja st rategije za upravljanje te vrs te FX izposta vljenos ti, vključn o z ujemanjem finan ciranja sreds tev in ob veznosti . Izpostavljen os t valutnim t veganjem se obravnava na vsakodnevnih likvidn os tnih posvetih in mese čno na sejah odbora AL CO NLB Skupine ter kvar taln o na konsolidirani ravni. 298 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo a) Anal iza f ina nč nih i ns t ru me ntov gl ed e na iz pos t avlj eno s t po valu ta h v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 EUR RSD USD CHF D rugo Skupaj Finančna sr edstva De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i b an kah 4.035.603 294.459 58.367 112.880 503.7 43 5.005.052 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 7.6 78 - - - - 7.6 78 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 11.000 5.689 4.472 - - 21.161 Finančn a sredst va, merjen a po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 2.349.722 802.321 206.583 14.992 88.242 3.461.860 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 1.489.279 7.168 19.172 - 202.007 1.717.626 - krediti bankam 79.530 145 37.070 17.293 6.645 140.683 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 8.582.98 7 7 63.856 19.478 68.284 1.152.516 10.587.121 - dr ug a f in an čn a s red s t va 61.713 12.463 20.813 48 27.192 122.229 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 568 - - - - 568 Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti s k upi ne va rovan ih p os t avk p re d ob res t n im t ve ga nj em 7.082 - - - - 7.082 Skupaj finančna sr edst va 16.625.162 1.886.101 365.955 213.497 1.980.345 21.071.060 Finančne ob veznosti Fi na nč ne o bvezn os t i, n am e nje n e trg ovan ju 7.585 - - - - 7.585 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 35.377 - - - - 35.377 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 49.351 1.456 6.370 2.114 12.537 71.828 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 845.649 - 12.882 - - 858.531 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 14.295.198 1.244.161 358.851 179.934 1.562.665 17.640.809 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 73.645 - 406 - - 7 4.051 - po dre jen e obve zn os t i 288.519 - - - - 288.519 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 133.555 24.471 26.131 2.641 20.080 206.878 Sk upa j fi na nč ne o bvezn os ti 15.728.879 1.270.088 404.640 184.689 1.595.282 19.183.578 Neto valutna izpostavljenos t izk aza finančnega položaja 896.283 616.013 (38.685) 28.808 385.063 1.887.482 V alutni izved eni finančni ins trumenti (27.149) 2.002 44.115 (24.12 4) ( 13.568) (18.724) Neto valutna izpostavljenos t 869.134 618.015 5.430 4.684 371.495 1.868.758 31. 12. 2020 Skupaj finančna sr edst va 14.728.76 7 1.921.270 37 6.572 17 6.890 1.846.785 19.050.284 Sk upa j fi na nč ne o bvezn os ti 13.96 2.729 1.254.7 61 371.229 175.275 1.502.653 17.266.647 Neto valutna izpostavljenos t izk aza finančnega položaja 7 66.038 666.509 5.343 1.615 344.132 1.783.637 V alutni izved eni finančni ins trumenti 30.7 48 - 651 (2.303) (43.314) (14.218) Neto valutna izpostavljenos t 79 6.786 666.509 5.99 4 (688) 300.818 1.7 69.419 299 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 EUR RSD USD CHF D rugo Skupaj Finančna sr edstva De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pr i b an kah 3.165.604 1.212 2 4.185 13.648 45.788 3.250.437 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 7.682 - - - - 7.682 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 7.888 - 4.472 - - 12.360 Finančn a sredst va, merjen a po pošteni vrednosti prek drugega vseobse gajočega donosa 1.477.670 - 82.038 - 26.043 1.585.751 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 1.407.226 - 19.172 - 10.026 1.436.424 - krediti bankam 199.287 - - - - 199.287 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 5.060.091 - 13.932 69.808 1.322 5.145.153 - dr ug a f in an čn a s red s t va 50.515 7 20.755 1 21.126 92.404 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 568 - - - - 568 Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti s k upi ne va rovan ih p os t avk p re d ob res t n im t ve ga nj em 7.082 - - - - 7.082 Skupaj finančna sr edst va 11.383.613 1.219 164.554 83.457 104.305 11.737.148 Finančne ob veznosti Fi na nč ne o bvezn os t i, n am e nje n e trg ovan ju 7.602 - - - - 7.602 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po p oš t en i vre dn os t i pr ek p os lov ne ga izi da 352 - - - - 352 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 35.377 - - - - 35.377 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 75.149 13 10.878 2.416 20.873 109.329 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 860.597 - 12.882 - - 873.479 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 9.412.452 5 148.364 55.391 43.393 9.659.605 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke - - 406 - - 406 - po dre jen e obve zn os t i 288.519 - - - - 288.519 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 79.050 - 22.17 4 153 1.150 102.527 Sk upa j fi na nč ne o bvezn os ti 10.759.098 18 194.704 57.9 60 65.416 11.077.19 6 Neto valutna izpostavljenos t izk aza finančnega položaja 62 4.515 1.201 (30.150) 25.497 38.889 659.952 V alutni izved eni finančni ins trumenti (15.358) - 35.825 (25.132) ( 14.07 6) ( 18.7 41) Neto valutna izpostavljenos t 609.157 1.201 5.675 365 24.813 641.211 31. 12. 2020 Skupaj finančna sr edst va 9.780.372 2.289 177.771 63.153 76.9 61 10.100.546 Sk upa j fi na nč ne o bvezn os ti 9.199.7 63 13 171.281 60.015 58.7 46 9.489.818 Neto valutna izpostavljenos t izk aza finančnega položaja 580.609 2.27 6 6.490 3.138 18.215 610.728 V alutni izved eni finančni ins trumenti 4.136 - (2.491) (3.299) ( 12.169) ( 13.823) Neto valutna izpostavljenos t 584.7 45 2.27 6 3.999 ( 161) 6.046 596.905 300 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Anal iza valu tn e ob ču tl jivos ti NLB S ku pin a in N LB Scenariji 31. 12. 2021 31. 12. 2020 USD + /-5,7 4 % +/ -7,89 % CHF + /-4,23 % +/ - 4,02 % CZK + /-4,55 % +/ - 8,57 % RSD + / - 0,35 % +/ - 0,97 % MKD + / -1,34 % + / -3,46 % JPY + /-5,66 % + / - 8,56 % AUD +/ - 6,77 % +/ - 10,70 % HUF +/ - 6,53 % +/ -9,63 % HRK + / -1,38 % +/ -2,02 % BAM +/- 0 % +/- 0 % v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 Vpliv n a iz kaz poslovnega izida Vpliv n a dr u gi vseobsegajoči donos Vpliv n a iz kaz poslovnega izida Vpliv n a dr u gi vseobsegajoči donos Apreciacija USD 454 - (132) 42 CHF (358) 566 6 - CZK 11 - 11 - RSD 2 2.501 4 - MKD 2 3.570 285 - Dr u ge va lu te 23 70 ( 17) - Učinek na vseobsegajoči donos 134 6.707 157 42 Depreciacija USD (405) - 117 (38) CHF 329 (520) (5) - CZK ( 10) - ( 10) - RSD (2) (2.484) (4 ) - MKD (2) (3.476) ( 277) - Dr u ge va lu te (21) (69 ) 15 - Učinek na vseobsegajoči donos (111) (6.549) ( 164) (38) 301 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2020 Vpliv n a iz kaz poslovnega izida Vpliv n a dr u gi vseobsegajoči donos Vpliv n a iz kaz poslovnega izida Vpliv n a dr u gi vseobsegajoči donos Apreciacija USD (345) - (97) (11) CHF (293) 231 ( 32) - CZK (4) - (4 ) - RSD 9 7.09 6 22 - MKD 4 7.663 19 - Dr u ge va lu te 85 91 89 - Učinek na vseobsegajoči donos ( 544) 15.081 (3) ( 11) Depreciacija USD 295 - 83 10 CHF 270 (213) 29 - CZK 3 - 3 - RSD (9) (6.959) ( 22) - MKD (4) ( 7.151) (18) - Dr u ge va lu te (68) (89) ( 70) - Učinek na vseobsegajoči donos 487 ( 14.412) 5 10 Vpliv n a dr ug i vs eob se gaj oč i don os NLB S ku pin e se j e na l etn i rav ni s koraj p repo lovi l, ker s t a bili t ran s lac ijs k i pozici ji v MK D in R SD n ižji; t ud i sc ena ri ja vol at iln os t i ras t i te čaj a MKD i n RS D s ta bi la ni žja . 6.2.2. U pra vlja nje t r žn ih t veg an j v trgovaln i kn jigi T r ž no t vegan je v t rgovaln i kn jig i na s tan e ob s pre me mb i vre dno s ti kot p os led ica s pre me mb e obre s tn ih m er , kred it nih razmi kov , d evizn ih te čajev i n cen d eln ic . Uprava vsako leto določi skupno pripravljenost za prev zem an je t ve gan j in li mi te po v rs tah t vegan j. T e limi te oddelek T r žna in lik vidnos tna t veganja s premlja dnevno. Na po dro čju t r žn ih t vegan j NLB u pora blj a int er ni m od el VaR ( V alue at Risk), ki temelji na varianč no -kov ariančn i metodi. Dnevni izračun vrednos ti V aR je prilagojen zahtev am basels kih st andardov ( 99 - ods totni inter val zaupanja, opazov alno obdobje 250 del ovni h dni , 10- dn evn o obd obj e oh ranj anj a pozici je). 6.2.3. Ob res tn o t vega nje Ob res t no t vega nje j e t veg an je s prem em be e kono ms ke vrednos ti kapitala in tveganje sprem embe obres tnih pr ih odkov NLB S kup ine za radi s pr em emb e tr žnih o bre s tn ih me r . U prav lja nje o bre s tn eg a t ve gan ja v NLB S ku pini p ote ka na podlagi upravljanja obres tn e zapadlosti bilanč nih in zun ajb ila nč nih o bre s tn o ob ču tl jiv ih s red s tev in obvezn os t i, ki s o v sk la du z re gu lat ivo raz vr šče ne v b an čn o in t rgovaln o kn jigo . Pr i tem s o upo š tevan i vs i pos li p o vs eh val ut ah . Upravljanje obres tn ega t veganja NLB Skupine je oblik ov ano sk la dno s s t ra teg ijo i n tem elj i na s pl oš nih b as el sk ih s ta nd ardi h upravljanja obres tneg a t veganja v bančni knjigi (IRRBB ; v nadaljevanju Standardi) in smer nicah E vropskega bančnega org ana (EB A – Europ ean B an ki ng Au th or it y). Ob res t no t vega nje s e v tr govaln i kn jigi u pra vlj a na o sn ovi sprejete Politike upravljanja tr žnih t veganj v trgov alni knjigi v NLB , in s ice r na o sn ovi m eto de VaR in me tod e ekono ms ke vre dno s ti (B a si s Poin t Value – B PV ) . Ob res t no t vega nje v b an čn i kn jigi s e m er i in s prem lj a sk lad no s Politiko upravljanja obrestne ga t veganja, kjer so opredeljene me tod olo gij e, mo del i in li mit ni s is tem i. NLB S ku pin a up rav lja izpostavljenost obrestnemu t veganju z upo rabo dv eh g lavnih metod mer jenja: • mera ekon om s ke vred nos t i – z up ora bo m eto de B PV , ki me ri s pr em emb o ekon om ske vr edn os t i pozici je ba nč ne kn jige za radi s pr em emb e tr žnih o bre s tn ih m er gl ede n a sc en ar ij; • mera n eto o bres tni h pr ih odkov – z upo rab o me tod e EaR (Earn ing s at R is k), k i m er i sp rem em bo gi ban ja n eto obr es t nih p ri ho dkov v pri ho dnj em en ol etn em o bdo bj u kot pos le dico s pre me mb e obr es t nih m er , ob pre dp os ta vk i nesprem enjene ga obsega in str uk t ure bilance Banke. NLB Skupina redno mer i izpostavljen ost obres tn emu t veganju v ban čn i kn jig i na p odl agi raz ličn ih s t and ard iziran ih in d oda tn ih sce na ri jev s prem em be v iš in e in n akl on a kr iv ul je ob res t nih mer ob upoštev anju v edenjskih pred postavk in predpo stavk modeliranja. Del depo zitov brez zapadlo st i, obravnavanih kot s tabi lni d el , se z up ora bo m eto de rep likac ijs keg a mo del a razpo reja v d olg oro čn e pozici je. O pci js ko t veg anj e v večji m er i izha ja iz ved enj sk ih o pci j, k i se o draža jo v pr edč as nih p lač ili h kre dit ov in pre dča sn ih raz veza vah dep ozitov, in vgrajen ih op cij , kot so ob res t no d no i n obre s tn a kapi ca. Po le g teg a se, v l uč i upoš tevanja prihodnjih denar nih toko v , v mer jenje obres tnega t veganja vključ ujejo tudi nedon osne izpos tavljenos ti in zunajbilan čne pos tavke. Izpostavljen os t obrest nemu t veganj u se meri, sp remlja in up rav lja zn ot raj pr edp is ani h lim itov in kon tro l. S ku pin a upra vl ja ob res t ne p ozicij e in s ta bilizi ra ob res t no m ar žo pre ko obres t n e pol it ike in si s te ma in te rn ih t ran s fer ni h cen . Pom em bn o vlo go pr i u prav lja nj u obr es t neg a t ve gan ja im a tudi por t felj vrednos tnih papir jev bančne knjige, katerega gla vn i nam en j e v zdr ževan je lik v idn os t ni h rezer v , hkr at i pa zagotavlja večjo stabilizacijo obrestne mar že, zaradi česar Ba nka v m ode l me rj enj a obr es t ne ga t vegan ja vk lj uč uje t ud i t veganje ponovne določit ve vrednosti vredn ost nih papirjev ban čn e kn jig e. NLB Skupina upravlja obres tno t veganje tu di s sklepanjem klas ičnih izvedenih f inan čnih ins tr umen tov ( o bres tne zame nj ave, ob res t ne za me nja ve čez no č , me dval ut ne zame nj ave obr es t nih m er i n dog ovori o t er mi ns ki o bre s tn i me ri ), k i se ve čin om a obr avn a vajo po n ač elu r ač unovo ds kega obračuna vanja v arov anj pred t veganji ( » hedge accountin g«). 302 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Ob res t no t vega nje iz haj a pre dvs em iz b ila nč nih p os ta vk ban čn e kn jig e, zla s t i v tre nu tn em o kolju n izki h obr es tn ih me r , k jer N LB Sk upin a n a ak t ivn i s tr ani b ila nce b ele ži pov ečanje obsega kredit ov z nespremenljivo obrestno me ro in do lgo roč nih v red nos tni h pap ir jev ba nč ne k nji ge te r tra ns fo rm ac ijo vezan ih d epozit ov v dep ozite n a vpo gle d na pa si vni s t ran i bil an ce. v ti so č EU R 31. 12. 2021 NLB Skupina Va l u t a 1 - 3 le t 3 - 5 le t 5 - 10 let N ad 10 l et EUR ( 2.404.620) 1.211.248 1.573.325 446.585 RSD 203.340 341.214 62.458 1.912 MKD 141.261 21.960 13.835 9.378 Dr u ge va lu te (32.296) 12 4.132 66.726 3.234 v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB Skupina Va l u t a 1 - 3 le t 3 - 5 le t 5 - 10 let N ad 10 l et EUR ( 1.856.327) 816.980 1.397.446 279.265 RSD 216.751 175.362 16 7.139 - MKD 7 4.788 43.725 5.224 11.032 Dr u ge va lu te ( 134.917) 49.451 16.095 (2.886) v ti so č EU R 31. 12. 2021 N LB Va l u t a 1 - 3 le t 3 - 5 le t 5 - 10 let N ad 10 l et EUR (1.803.603) 815.356 1.203.636 389.570 Dr u ge va lu te 1.6 26 32.325 1.2 42 6.627 v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB Va l u t a 1 - 3 le t 3 - 5 le t 5 - 10 let N ad 10 l et EUR ( 1.479.227) 451.008 1.071.925 227.828 Dr u ge va lu te (9.471) 9.171 5.628 ( 7) Vsaka čla nic a NLB Sk upi ne v s kl ad u z lokaln o re gul at ivo in sm er ni cam i ter s t an dard i, k i jih do lo ča ma ti čn a ban ka, s pre jm e politiko upravljanja obrest nega t veganja, v kateri so opredeljen i tudi limit ni sis temi. NLB redno sprem lja izpostavljenos t posamezne član ice NLB Skupine sk ladno s sprejetimi Stan dardi upravljanja t veganj v NLB Skupini, kjer so opredeljene us mer it ve, ki zag ota vlj ajo u čin kovit in h kra ti p oe not en pr i s top b an čn e skupine k upravljanju obres tn ega t veganja. Izpos tavl jen os t o bre s tn em u t ve gan ju s e me ri , s prem lj a in poro ča s s t ran i T veg anj (v pr im er u N LB te den s ko in mes eč no na ra vn i NLB S kup ine), m ed tem ko je n jeg ovo upra vlj anj e v pris tojnos t i Finančnih trgov . Izpostavljenos t NLB obres tnem u t veg an ju s e obra vn ava n a ALCO mes eč no n a rav ni NL B in kvar talno na konsolidirani ravni. V tab eli s o pr ikazan i net o izpo s tav lje nos ti ob res t ne mu t veg an ju po č as ovni h žepk ih in n ajp om em bn ejš ih val ut ah NLB Skupine. a) Analiza finančn ih instr umen tov glede na izpost avljenost obrestnem u tveganju Fin an čn i in s tr u me nt i brez zap adl os t i, kot s o vpo gle dn e vlo ge, so p ri kazani v pr vem ča sov nem že pku , n e gle de n a nji hovo obnaš anje in pričako vanja NLB Skupine. 303 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Anal iza ob ču tl jivos ti n et o obres t ni h pri ho dkov in ekonomskega vidik a obrestnega t veganja v bančni knjigi An aliza o bč ut lji vos ti o bre s tn ih pr ih odkov v pr ih od nje m 12-m es eč ne m obd obj u pre dpo s ta vlj a nen ad en v zp ored ni pre mik k r iv ulje t r žn ih o bres tni h me r na v zdol za 50 b azičn ih toč k ozirom a 100 bazi čn ih toč k . An al iza obč ut lji vos t i v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Ob ču t lji vos t n et o ob res t ni h pr ih o dkov 18.520 13.852 6.668 7.493 Ob ču t lji vos t n et o ob res t ni h pr ih o dkov - kot % od ka pit al a 0,94 % 0,78 % 0,49 % 0,55 % v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Ob res tn o t ve gan je v b an čn i kn ji gi - E VE 126.651 128.370 84.130 82.116 Ob res tn o t ve gan je v b an čn i kn ji gi - E VE kot % o d kap ita la 6,42 % 7,27 % 6,14 % 5,98 % predpos tavlja nes premenjeno s tr uk t uro bilance o ziroma poz icije. Oce na v pli va sp rem em be ob res t n e me re za 50/ 100 bazič ni h toč k na v iš in o ne to ob res t nih p r iho dkov za pozicij o ban čn e kn jig e: Vredn os ti v p reg led nic i so b ile izr ač una ne n a po dla gi kra tkoro čn ih ob res t ni h razmi kov , k jer u por abl jen i v zpor edn i pre mik k r iv ulje d on os no s ti za – 50/ 100 baz ičn ih to čk za B an ko pomeni zmeren in verjeten scenarij. Izračuni občutljivos ti neto obr es t nih p ri ho dkov se iz vaja jo v te hn olo šk i po dpo r i. Me tod a EV E (»Econom ic Value o f Equi t y«) je m era o bč ut lji vos ti ekono ms ke vre dn os t i fi nan č nih in s t r um en tov na s pre me mb o tr ž nih o bre s tn ih m er . O m enj en a me tod a pre ds ta vlj a se dan jo vre dno s t pr ih odn jih n et o den ar ni h tokov in hk ra ti zag ota vlj a cel ovit p regl ed do lgo roč ni h uči nkov na s pre me mb o tr ž nih obr es t nih m er . V Ban ki s e vr edn os t p ote nci aln ih n ega ti vn ih ekono ms k ih uč inkov m er i na o sn ovi š es t ih sc en ar ijev šo ka tr žn ih ob res t ni h me r ali več , če j e pot reb no g led e na tr ž na d oga jan ja . V izrač un s o vk lju čen e tako ved enj ske in av tom at s ke opci je kot t udi r azpor edi tev s ta biln eg a del a vpoglednih de poz itov . Oce na v pli va sp rem em be ob res t n e me re za 200 bazič ni h toč k na e konom s ke vred no s ti p ozicije b an čn e kn jig e: Pr i izrač un u se u poš teva vz pore dn i prem ik t r žn ih ob res t ni h me r za 200 bazič ni h toč k , ki za NLB S ku pin o hk rat i pr eds tavl ja najs labšega od predpisan ih scenarijev. Izračun vključuje raz poredite v stabilnih vpog lednih depo zitov in ostale vedenjsk e pred postavke. Izpos tavl jen os t o bre s tn im t ve gan jem b an čn e kn jig e v gla vn em izhaja iz por t felja dolgoročnih dolžniš kih vrednos tnih papir jev in kr edi tov z ne sp rem en lji vo obre s tn o m ero te r tra ns fo r mac ije ve zanih depo zito v v vpog ledne depo zite k ot posledic e tre nu tn e ra vni n izk ih ob res t nih m er . Dol goro čn e ob res t ne pozici je pre os t alih č lan ic NLB S ku pin e, od kod er iz v ira glavnina njihov ega obrestnega t veganja z ek onomskega vid ika, izh aja jo zl as t i iz por t felj a dol goro čn ih ne pre mič ni ns ki h kreditov z nespremenljivo obrestn o mero. 304 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 6.3. L ik vidnos tno t veganje Lik vidnos tno t veganje pom eni t veganje neizpolnit ve sedanjih ali priho dnjih predvidenih in nep redvidenih obveznost ih. T veganje lahko izvira iz zmanjšanja virov finan ciranja ali zmanjš anja likvidn ost i sreds tev . Lik vidnos tno t veganje je povez ano s pridobivanjem virov (li k vid no s t NLB S kup ine n a s t rani o bvezno s ti ) in t r žn imi lik v idn os t nim i rezer vam i na s t ran i sr eds tev . Na s t rani obve znos ti lahko likvidnos tn o t veganje privede do iz gube, če B anka n e mo re po rav na ti v se h svo jih obvezn os t i ali č e mo ra pr ido bit i vi re po ce ni , ki bi s t veno p res ega o biča jn e st roške financiranja . Na strani s reds tev likvidnos tn o t veganje lah ko na s tan e v pr im er u zn at ne ga zn ižan ja t r žn e vre dno s ti pos am ezn ega f in an čn eg a in s tr um en ta i n s tem p ovz roči neza dos t no v red no s t za pok r itj e lik v idn os t ni h pot reb NL B Skupine. Lik vidnos tno t veganje znotraj ene ga dne predst avlja zmo glj ivos t, da b an ka fin an čn im in s ti t uci jam o mo goč i pla čevanj e in po rav na vo obvezno s ti z not raj d elov ne ga dn e. V pro ces u id ent if ikac ije l ik vi dno s tn ih t vegan j se n aj prej analizirajo ra zlogi za nastan ek posameznih mater ialnih t veg an j. M at er ialn a t vegan ja s o na to raz v r šče na v t r i sk upin e, gle de n a to, n a kater i d el lik vidn os t i vp livaj o: lik vi dno s t n a st rani obv eznos ti, likv idnos t na st rani sreds tev in likvidnos tn o t veganje znotraj dne. Na podlagi ugotovljenih materialn ih t veganj so opredeljeni klju čni dejavniki lik vidnos tn ega t veganja. Za ključne dejavnike t veganja likvidn ost ne pozicije se pričakuje, da bodo sprožili znatno pos labšanje lik vidnos tn e pozicije NLB Skupine. T o poslabšan je se lahko pojavi zaradi povečanja odliv ov , zmanjš anja prilivov ali z manjš anja likv idnos tne vrednos t i likvidnos t nih rez er v. Lik vidnos tno t veganje je opredeljeno kot eno izmed pom em bn ej ših t vega nj v NL B Sku pin i, k i ga je t reb a sk r bn o upravljati . NLB Skupina ima celovit siste m upravljanja lik v idn os t ne ga t vegan ja , ki pr ip om ore k v zdr ževanju n izke tolerance do likvidn ost nega t veganja . Vzpostavljen je sklop likv idnos tnih metr ik in limitov z a upravljanje likvidn os tne pozicije. NLB Skupina ohranja s tabilnos t virov finan ciranja, om eju je od vi sn os t o d me dba nč ne ga t rga in v zd r žu je zad os tn i likv idnos tni blažilnik ter ohranja robus tn o likvidn ost no pozici jo, t udi v p r ime r u s tr es nih s it u aci j. Uprava Banke potrjuje Politiko upravljanja likvidn os tnega t veganja, ki določa ključ na načela upravljanja lik vidnos tn ega t veg an ja B anke. A LC O redn o pr ejem a po roč ilo o lik v idn os t ne m pol ožaju g led e na o dob ren e lim it e in ci lje. A LC O na dzor uj e fi nan ci ranj e in li k vid nos tno p ozicij o Ba nke in s e odloča o likvidn ost nem položaju NLB Skupine. T ol eran ca do l ik vi dn os t neg a t ve gan ja je v N LB Sk upin i niz ka, zato m ora b it i NLB S kup ina ve dno s p oso bn a zagot ovit i zado s tn a sr eds t va za por avn avo s voj ih kra t koročn ih obvezno s ti , t udi o b ure sn iči t v i kate rega iz me d opr ede lje nih st resnih scen arijev . NLB Skupina m eri in upravlja likvidn os tno t veg an je v dveh kor aki h: • statični pogled ( trenutna izpo stavljenos t); • pogle d na prej i n s tr es no te s ti ran je. Spremljanje in upravljanje lik vidnos tn ega t veganja v NLB Skupini in njenih članicah ima nas lednje cilje: • z agotavlj ati zadostno likvidnost za poravnav o vseh obvez no s t i NL B S kup in e; • minimizirati stroš ke vzdr ževanja lik vidnos ti; • določ it i us t rezen o bs eg zm ožno s ti n ad om es t it ve in optimaln ega upravljanja likv idnos ti; • z agotavljati us trezen nadz or; • zagotav lja ti u s t rezn o raven l ik vi dno s ti za raz lič ne pr im er e in stopnje s tresnih položaje v; • predv ideva ti n as t op izre dni h okoli šč in ozirom a kr izn ih razm er in iz vaj at i sp rej ete k riz ne n ač r t e, če s e poj avi jo izredne okoliščine; • zagotovi ti re dn e proj ekcije p r iho dn ih den ar n ih tokov in tes tirati s tresn e situ acije likvidn os tnega t veganja; • pripraviti predloge za vzpos tavitev dodatnega finančnega premoženja za zavar ovano financiranje. Celov ita o cen a lik v idn os t ne p ozicij e NLB S kup ine j e oce nje na sko zi interni proces ocenjevanja ustreznos ti lik vidnos ti (IL A AP), ki s e opr avi v sa j en kra t let n o za NLB Sk upi no in v kl ju čuj e jas n o for m aln o izjavo o u s tr ezno s ti l ik vi dno s ti t er je p odp r ta z an alizo IL A AP zak lj učkov. Proces IL A AP j e se s ta vni d el ok vira upravljanja s t veganji in je usklajen s pripravljen ost jo za prev zem an je t ve gan j (»Ris k A ppe ti te «) NLB S kup ine , kate ri j e sk la den s p os lovn im mo de lom i n odo bre n s s tra ni up rave. N LB Skupina na podl agi pripravljenos t i za prevzemanje t veganja pr ipr avi p os lovn i na čr t in f in an čn e na povedi , ki s o kl juč ne ga pom en a za op red eli tev in ter ni h kapit als ki h pot reb ( pro ces ICA AP) in notranjega ocenjevanja likvidnos t i (proces ILA AP) . Ob a pro ces a upo š tevat a no rm a tiv ni i n ekono ms k i vid ik , ki s t a dopolnjen a s programom stresn ega tes tiranja. NLB S kup ina r edn o iz vaja s t re s tes t e za različ ne b an čn o - sp eci f ičn e in t r žn e s tr es ne s cen ar ije ( po sam ič no in v kombi na cij i), d a lah ko iden t if icir a vir e pote nc ialn ih lik v idn os t nih t ežav in d a zago tovi , da s o tre nu tn e izpostavlje nos ti skladn e s toleranco do likvidnos tn ega t veganja NLB Skupine. Rezultati s tres tes tov se uporabljajo za pr ila gaj anj e s tra te gij i, po lit ik in p ozicij za o bvla dovanj e likv idnos tnega t veganja , za določanje najmanjše vredn ost i možn os t i na dom e s ti t ve in za raz vo j uči nkovit ega n ač r ta upravljanja lik vidnos ti v izjemnih okoliščinah . NLB Skupina ima form alni načr t upravljanja likvidnos t i v izjem ni h okoli šč in ah , ki j as no do lo ča po s top ke za reševan je likv idnos tnih prim anjkljajev v stres nih sit uacijah . V načr t u so p ou dar je ni po s top ki za obv lad ovanje r azlič nih s tres n ih okoli šč in , ja sn o dol oče ne o dgovor n os t i, v klj uče ne j as ne us me ri t ve i n es kalac ijs ki p os to pk i. N ačr t s e redn o te s ti ra in posodablja , da je operativno robus ten . NLB Skupina vzdr žuje zados ten obseg likv idnos tnih rezer v , kot so n pr . ze lo kakovos tn i dol žni šk i vr edn os t ni p apir ji , ki om ogo čaj o ref in an cira nje p ri ECB/ c ent ral ni b ank i ali n a me dba nč ne m trg u . V tre nu tn ih razm era h pos ku š a NLB Sk upin a s led it i v čim ve čji m er i t udi d olg oro čn em u tre nd u razpr š it ve t veg anj t ako na s t ran i virov kot n alož b. NLB Sk upin a re dno iz vaja s tr es ne t es te z r azlič nim i s tr es nim i tes ti, na podlagi katerih zagotavlja stabiln os t likvidnos t i in razp oložl jivos t lik vi dn os tn ih reze r v. Dod at no n am en ja posebn o po zornos t tudi izpolnjevanju likvidnos t ne zak onodaje (Direk tiva CRR/C RD), ki vključuje sprem ljanje in po roča nje kazal nika lik vidn os t ne ga k ri tj a (L CR) s kl adn o z delegiranim ak tom in ka zalnika st abilnega fin anciranja (NSFR), ter doseganju njunih predpisan ih vrednos ti. T o vključ uje tudi sprem ljanje in poročanje dodatnih lik vidnos tnih poro či l (AL M M) na r avn i B anke te r na kon s olid iran i rav ni . Sk lad no z zakon od ajo EU (CR R), NLB S ku pin a red no s pre ml ja in čet r tle tn o po roča r eg ula tor ju o za s ta vlj eni h sre ds t vih . NLB Skupina upravlja likv idnos t na dnevni ravni (upravljanje lik v idn os t i v ob dobj u en eg a dne), za n ekaj dn i ozirom a ted nov vnaprej, in sicer na podlagi sprem ljanja in načr tovanja den ar ni h tokov . Vsaka čla nic a NLB Sk upi ne j e odg ovorn a za svoj likvidn os tni položaj, pri čemer izvaja nas lednje dejavnos t i: • upravlja likvidnos t znotraj enega dne; • sprem lj a in na čr t uje d en ar ne to kove; • spremlja in z agotavlja izpolnjevanje regulat ive centralne banke s področja likvidnos ti; • sprejema poslovne odločit ve ; 305 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo • oblikuje in upravlja por t felj likvidnos t nih rez er v ; • izvaj a lik v idn os t ne s t res t es te za d olo či tev lik v idn os t ni h pot reb za n em ote no de lovan je pl ači lni h si s tem ov v s tr es nih okoliščinah . NLB Skupina ak tivno upravlja lik vidnos t znotraj enega dneva, z upo š tevan jem p os ebn os t i si s tem a za po rav na vo pla čil , tako da zag otovi p ravo čas no p ora vn avo zap adl ih obvezn os t i, ob h kra tn em up oš t evanj u nor m aln eg a pot eka pos lovan ja pla čil ne ga pro me ta in izr edn ih lik vidn os t ni h razm er . Upravljanje lik vidnos tn ega t veganja v NLB Skupini je pod s tro gim n adzor om NLB kot m at ič ne b anke. Vse č lan ice Sk upin e dn evn o por oča jo ma ti čn i ban ki . S ek to r T vega nj daj e vs em čl ani cam S kup ine s m er nic e in do loč a min im aln e st andarde za članice NLB Skupine o likv idnos tnem t veganju , ki so form ulirani v dokumentu Stan dardi upravljanja t veganj v NLB S kup ini . Vsaka čl ani ca mo ra sa ma za gotov it i lik v idn os t z zbira nj em pot reb ni h virov f in an cira nja t er po sk r bet i za nji hovo us t rezn o razp r šen os t i n roč no s t, ob tem p a up ravl ja ti likv idnos tne rezer ve in i zpolnjevati z ahteve regulatorja. B anka redno spremlja in poroča AL CO o izpostavljen os ti posamezne čla nic e NLB S kupi ne l ik vi dno s tn em u t vegan ju , kot tu di po roč a na lokalnih odborih za upravljanje bilance. a) Upravljanje likvidnos tnih rezerv v NLB Skupini NLB S kup ina i ma za p okr i vanje za pad lih in p ote nc ialn ih obvezno s ti n a razp ola go li k vid no s tn e rezer ve, pr i čem er mo rajo b it i te n a voljo v ze lo kr at kem čas ovn em ob dob ju . Lik v idn os t ne r ezer ve ses t avl jajo g otov ina , s red s t va n a por avn aln em r ač un u pr i cen tra lni b an ki n ad obvezn o rezer vo, dol žni šk i vre dn os t ni p apir ji i n pos oji la , pr im er na za zavaro vanje E urosist emovih operacij pov ečevanja likvidnos ti v ti so č EU R NLB S ku pin a NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Lik vi dn os tn e reze r ve De na r v bl aga jn i, s re ds t va pr i ce nt ral ni b an ki 3.567.8 73 2.683.851 3.068.123 2.106.517 Vredn os tni p ap ir ji t rg ovaln e kn ji ge - 68.809 - 2.450 Vrednostni papir ji bančne knjige 4.615.37 4 4.9 46.632 2.479.952 2.896.7 47 ECB pr im er n a pos oj il a 80.043 582.986 80.043 582.986 Skupaj razpoložjive likvidnos tne rezerve 8.263.290 8.282.278 5.628.118 5.588.700 Obremenjene likvidnostn e re zerve 87 4.827 52.336 87 4.827 52.336 *nad o bvezn o rezer vo v obt oku , na p od lagi ka ter ih l ahko B an ka v vsa kem tre nu tk u pride do potrebne lik vidnos ti . Razpoložljiv e likvidn ost ne rezer ve so li k vid no s tn e rezer ve, zm anj ša ne za n uje n obs eg stan j potreben za nemoteno delovanje plačilnega prometa, ter zastav ljeni vrednos tni papir ji in/ ali bančn a posojila za ra zlične namen e (z avaro vano financiranje). Mi nim aln i ob seg l ik v idn os t nih re zer v j e dol oče n na p odl agi me tod olo gij e za lik v idn os t ne s t res t es te . Ob se g pre ds ta vlj a zne se k lik v idn os t nih r ezer v , ki bi om og oč ile p režive tje mo čn ega s tres a v ob do bju e ne ga m ese ca , z upo š tevan jem kombiniranega scenar ija in vključuje vis okok ak ov os tna lik v idn a sr ed s t va po m et odo log iji LCR , kot je n aved en o v del egi ran i ured bi Komi si je (EU) 2015/ 61 in nj eni h kasn ej ših dopolnit vah. Na da n 31. decembr a 2021 je b ilo 79,8 % ( 31. decembr a 2020: 81,8 %) vseh d olž niš k ih vr edn os t nih p api rj ev v ban čn i kn jigi NLB Skupine, dr žavnih vrednos tnih papirjev (vključujoč obvezni ce z dr ža vn o gara nc ijo – G GB) i n 10,0 % (31. decembr a 2020: 8,4 %) sen ior n ezavarovan ih obvezn ic . Por t felj dolžni ških vrednos tn ih papirjev bančne knjige je namen jen sočasn emu zagotavljanju lik vidnos ti, s tabilizaciji obres tne mar že in upravljanju obres tnega t veganja B anke. Pri upravljanju por t felja NLB Skupina upoš teva konser vativ na na čel a pos lovan ja , še zl as t i gle de s es ta ve por t felj a po bo ni tet i in St r uk t ura l ik vi dn os tn ih reze r v j e pr ikazan a v na sl edn ji pr egl edn ici . sek torj u iz dajateljev . Okvir za upravljanje vrednos tnih papir jev bančn e knjige ses tavljata Politika upravljanja dolžnišk ih vrednos tn ih papirjev bančn e knjige v Finanč nih trgih in Politika upravljanja domačih (slovenskih) podjetniš kih dolžnišk ih vrednos tnih papir jev v organiz acijski enot i Poslova nje s ključnimi komi ten ti , kje r so j as no o pre del jen i cil ji in zn ač iln os t i por t f elj a dolžnišk ih vrednos tnih papirjev bančn e knjige. Me d ECB prim er n a pos oj ila s o vk lju čen a vs a po so jila , ki izpo lnj uje jo vi so ka mer il a ECB; za dom ača p os ojil a so t a me ri la do loč en a v Sp loš ni h pog oji h o iz vajan ju o k vir a den ar n e pol iti ke (4. del) B an ke Sloven ije . NLB je v o k vir u N LB Sk upin e ed ina č la nica , ki iz pol nj uje p ogo je za uv rs tit ev me d pr im er ne n as pro tn e s tr anke Euro si s tem a . Zaradi t ega s e m ed likv idnos tne rezer ve štejejo navedena ECB prim erna pos ojila. Članice NLB Skupine upravljajo last na likv idna sreds t va decentralizirano, skladn o z lok alno likvidn os tno regulat ivo in veljavnimi polit ikami NLB Skupine. 306 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Obremenjena/neobremenjena sredst va v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 Knjigov odska vrednost obremenjenih sredstev Poš t en a vre dn os t obremenjenih sredstev Knjigov odska vrednost neobremenjenih sredstev Poš t en a vre dn os t neobremenjenih sredstev Knjigov odska vrednost obremenjenih sredstev Poš t en a vre dn os t obremenjenih sredstev Knjigov odska vrednost neobremenjenih sredstev Poš t en a vre dn os t neobremenjenih sredstev Krediti na odpoklic 1.083.713 - 3.411.7 43 - 101.854 - 2.970.538 - Last nišk i vrednost ni papirji 780 780 82.719 82.719 - - 49.181 49.181 Dolžniš ki vrednos tni papirji 454.939 455.631 4.662.209 4.689.116 497.515 500.328 2.479.951 2.501.899 Kre di ti i n dr u ga f in an čn a sr ed s t va , raze n kr edi tov n a odpoklic 471.556 - 10.378.477 - 464.027 - 4.980.705 - Dr u ga s re ds t va - - 1.031.360 - - - 1.155.7 61 - Skupaj 2.010.988 19.566.508 1.063.396 11.636.136 v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2020 Knjigov odska vrednost obremenjenih sredstev Poš t en a vre dn os t obremenjenih sredstev Knjigov odska vrednost neobremenjenih sredstev Poš t en a vre dn os t neobremenjenih sredstev Knjigov odska vrednost obremenjenih sredstev Poš t en a vre dn os t obremenjenih sredstev Knjigov odska vrednost neobremenjenih sredstev Poš t en a vre dn os t neobremenjenih sredstev Krediti na odpoklic 991.649 - 2.462.193 - 102.458 - 1.966.6 70 - Last nišk i vrednost ni papirji 708 708 82.251 80.949 - - 49.318 49.318 Dolžniš ki vrednos tni papirji 52.336 55.519 4.968.205 5.017.867 52.336 55.519 2.899.197 2.951.975 Kre di ti i n dr u ga f in an čn a sr ed s t va , raze n kr edi tov n a odpoklic 80.204 - 9.87 4.875 - 72.9 43 - 4.734.993 - Dr u ga s re ds t va - - 1.053.435 - - - 1.148.687 - Skupaj 1.124.897 18.440.959 227.737 10.798.865 307 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo c) Prejeto za var ov anje – neobremenjeno Nominaln a vrednos t prejetega zav arov anja ali last nih izdanih obvezni c , ki n is o razpo ložlj ive za zas t avo, je p ri kazana v preglednici spodaj: v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Last nišk i vrednost ni papirji 242.682 268.249 203.620 198.8 7 4 Dolžniš ki vrednos tni papirji - 10.438 - - Kre di ti i n dr u ga f in an čn a s red s t va, raze n kr ed itov n a o dpo kl ic 140.751 146.750 20.245 20.165 Dr u ga s re ds t va 9.839.848 10.679.630 4.120.9 40 3.809.244 Skupaj 10.223.281 11.105.067 4.344.805 4.028.283 d) Viri obremenit ve v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Zavar ov ana obvez n os t Sre ds t va , da na v zavar ov anje Zavar ov ana obvez n os t Sre ds t va , da na v zavar ov anje Zavar ov ana obvez n os t Sre ds t va , da na v zavar ov anje Zavar ov ana obvez n os t Sre ds t va , da na v zavar ov anje Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i 42.292 53.7 44 76.18 7 91.250 42.292 53.7 44 7 6.18 7 91.250 Depoz iti 7 46.021 835.066 5.978 12.055 790.505 8 77.641 5.978 12.055 Dr ugi viri obremenit ve 3.6 98 1.122.179 3.875 1.021.592 - 132.010 - 124.433 Skupaj 792.011 2.010.989 86.040 1.124.897 832.797 1.063.395 82.165 227.738 NLB S kup ina i n NLB po s tanj u 31. de cem bra 2021 izkazu jet a velik d ele ž razpo ložlj ivi h lik v idn ih s red s tev, ki so pro s ta ozirom a ni so za s tav lje na . Dr u gi vi ri o bre me ni t ve v n ajve čje m znesku vklj učujejo obvez no rezervo. Stanje zasta vljenih sre ds t ev na ra vn i NLB S kup ine z na ša 2.011 m io EUR ( 31. dec emb er 2020: 1.125 m io EUR) i n se n an aš a zla s ti n a zah teve iz jam s t vene s he me za p reje te vl oge , pre os ta li del p a n a ciljno usm erjen e operacije dolgoročnejš ega refinan ciranja (CU O DR ). 308 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo e) Denarni toko vi iz neizv edenih finančn ih instr umentov Sp odn ji pr egl edn ici p ri kazuje ta po god be ne de na rn e to kove iz neiz veden ih f in an čni h in s tr um en tov gl ede n a pr eos t alo v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 Do 1 m ese ca Od 1 d o 3 m ese cev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t N ad 5 l et S kupaj Fin an č ne in p og ojn e obvez no st i Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 56.073 173 684 15.448 - 72.378 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 954 480 7 48.496 99.842 6.048 855.820 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 15.772.513 270.238 859.204 7 43.77 4 22.543 17.668.272 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 614 1.929 6.824 29.554 40.862 79.783 - po dre jen e obve zn os t i - 4.427 6.803 41.400 318.201 370.831 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 120.69 4 11.67 8 17.866 55.321 1.319 206.87 8 Pog oj ne o bvezn os t i, iz po s ta vlj en e kr edi t ne mu t veg an ju 578.233 166.473 838.890 470.308 407.499 2.461.403 Storit vene garancije 30.426 72.983 195.917 342.426 61.349 703.101 Skupaj 16.559.507 528.381 2.67 4.684 1.798.073 857.821 22.418.466 Skupaj finančna sr edst va 6.179.369 820.022 2.704.322 8.110.038 5.031.994 22.845.7 45 v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2020 Do 1 m es eca O d 1 do 3 m es ecev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t N ad 5 l et S kupaj Fin an č ne in p og ojn e obvez no st i Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 52.434 19.813 558 491 - 73.296 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 666 727 18.146 130.821 10.273 160.633 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 14.111.895 379.127 1.080.487 848.237 19.059 16.438.805 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 1.041 2.899 9.719 43.382 39.7 43 9 6.784 - po dre jen e obve zn os t i - 4.426 6.803 41.400 328.352 380.981 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 112.258 8.7 62 14.402 42.917 3.756 182.095 Pog oj ne o bvezn os t i, iz po s ta vlj en e kr edi t ne mu t veg an ju 563.821 226.551 703.6 91 408.880 424.681 2.327.624 Storit vene garancije 25.177 67.127 154.7 66 334.0 78 66.198 647.346 Sk upa j 14.867.292 709.432 1.988.572 1.850.206 892.062 20.307.564 Skupaj finančna sr edst va 5.228.895 651.541 2.434.589 7.86 7.386 4.6 21.083 20.803.49 4 zapa dlo s t ob konc u le ta . Razk r iti s o po go dbe ni n edi skon ti ran i den ar ni z nes k i, do lo čen i na p odl agi t r žn ih te čaj ev , veljav ni h na d at um izkaza f in an čn ega p oloža ja . 309 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 Do 1 m ese ca Od 1 d o 3 m ese cev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t N ad 5 l et S kupaj Fin an č ne in p og ojn e obvez no st i Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po p oš t en i vre dn os t i pr ek poslovnega i zida - - - 352 - 352 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 9 4.326 - - 15.197 - 109.523 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 44.56 9 - 7 42.584 82.882 - 870.035 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 9.303.784 65.7 45 125.834 158.637 8.706 9.662.706 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke - - - 406 - 406 - po dre jen e obve zn os t i - 4.427 6.803 41.400 318.201 370.831 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 71.942 4.041 616 25.501 427 102.527 Pog oj ne o bvezn os t i, iz po s ta vlj en e kr edi t ne mu t veg an ju 503.492 9 6.52 4 451.614 280.201 220.580 1.552.411 Storit vene garancije 16.714 45.786 100.102 240.7 61 33.803 437.166 Sk upa j 10.034.827 216.523 1.427.553 845.337 581.717 13.105.957 Skupaj finančna sr edst va 3.67 8.758 308.197 1.061.588 4.150.714 3.280.846 12.480.103 v ti so č EU R NLB 31. 12. 2020 Do 1 m es eca O d 1 do 3 m es ecev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t N ad 5 l et S kupaj Fin an č ne in p og ojn e obvez no st i Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 41.635 - - - - 41.635 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 85 704 13.547 121.751 9.561 145.648 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 8.412.546 108.942 184.159 143.115 4.775 8.853.537 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke - - 13 - - 13 - po dre jen e obve zn os t i - 4.426 6.803 41.400 328.352 380.981 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 57.913 6.134 582 23.813 527 88.96 9 Pog oj ne o bvezn os t i, iz po s ta vlj en e kr edi t ne mu t veg an ju 478.872 143.562 418.866 261.282 270.333 1.572.915 Storit vene garancije 18.203 41.599 90.299 245.158 36.406 431.665 Sk upa j 9.009.254 305.367 714.269 836.519 649.954 11.515.363 Skupaj finančna sr edst va 2.800.273 217.309 1.008.108 3.8 78.926 2.904.506 10.809.122 Pr i ugot av ljan ju r azmika m ed f in an čn imi o bveznos tmi i n fi na nč nim i sr eds t vi v r azred u roč no s ti d o en ega m es ec a je tre ba up oš t evati d ejs t vo, da s o me d f in anč ne o bveznos ti vk lju čen e vp ogl edn e vl oge v c elot n em zn es ku , me dte m ko lah ko NLB pr i izpo ln jevanj u reg ul at ive cen tr aln e ban ke pr i izr ačunu likvidnos tne po zicije upošteva vpogledne vloge z ut ežjo s ta bil nos t i 60 % . NLB Sk upin a ozirom a NLB j e za zagot av ljan je li k vid no s ti že v pr ete kli h let ih s s voji m pr is to pom k sp reje ma nj u t veg anj o bli kovala velik o bs eg zel o kakovost ni h lik vidnih naložb, večinoma v obliki dr žavnih vredn os tnih pap ir jev in izb rani h kre di tov , ki s pad ajo m ed p r ime rn o fi na nč no p rem oženj e po m er ilih ECB . Fin an čn e in po go jne o bveznos ti so p r ikazane v č as ovni h žepk ih gl ede n a pr eos t ale p ogo db ene za pad los t i, z iz jem o pos oji la CU ODR , ki je v klj uč eno n a po dla gi pr ič akovaneg a pre dča sn eg a vra čil a v jun ij u 2022 (po jas ni lo 5.15.b). 310 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 Do 1 me se ca O d 1 do 3 m es ecev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t N ad 5 l et Skup aj De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pri bankah 5.005.052 - - - - 5.005.052 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 7.678 - - - - 7.6 78 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 6.739 - 921 3.340 10.161 21.161 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga vseobsegajočega donosa 401.080 163.233 400.588 1.888.222 608.737 3.461.860 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 38.317 19.107 124.9 48 783.028 752.226 1.717.626 - krediti bankam 119.930 16.827 2.37 4 1.552 - 140.683 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 466.930 547.238 1.912.038 4.519.726 3.141.189 10.58 7.121 - dr ug a f in an čn a s red s t va 92.505 3.309 773 25.538 104 122.229 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 568 - - - - 568 Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti s k upi ne va rovan ih p os t avk p re d ob res t n im t ve gan je m - - - 1.330 5.752 7.082 Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo - - 7.051 - - 7.051 Op re dm ete na o s nov na s re ds t va - - - 89.813 157.201 247.014 Naložbene nepremičnine - - - 43.693 3.931 47.62 4 Neopredmetena sreds t va - - - 29.259 29.817 59.0 7 6 Do lgo ro čn e na lož be v kap it al pr i dr uže ni h dr u žb in s ku pn ih p odv ig ov - - - - 11.525 11.525 T e r ja t ve za d avek i z doh o dka - - 3.9 48 - - 3.9 48 T e r ja t ve za o dlož eni d ave k - - 620 31.934 6.423 38.977 Dr u ga s re ds t va 23.983 9.655 19.859 37.563 161 91.221 Skupaj sredstva 6.162.782 759.369 2.473.120 7.454.998 4.727.227 21.577.49 6 Fi na nč ne o bvezn os t i, n am e nje n e trg ovan ju 7.585 - - - - 7.585 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 35.377 - - - - 35.377 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 56.053 - 521 15.254 - 71.828 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 889 442 751.773 99.418 6.009 858.531 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 15.771.461 268.484 852.576 727.308 20.980 17.640.809 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 535 1.770 6.186 27.07 4 38.486 7 4.051 - po dre jen e obve zn os t i - 3.689 1.759 - 283.071 288.519 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 120.182 10.655 13.817 37.643 257 182.554 - obvez no s ti iz n aj em a 512 1.023 4.049 17.678 1.06 2 24.32 4 Rezervacije 7.314 1.183 39.914 69.863 1.130 119.404 Obvez no s ti za d ave k iz do ho dka 2.722 3.156 - - - 5.878 Obvez no s ti za o dl ožen i da vek - - - 3.045 - 3.045 Dr u ge o bvezn os t i 36.495 74 8 5.7 49 4.867 1.609 49.468 Skupaj obv eznosti 16.039.125 291.150 1.67 6.344 1.002.150 352.604 19.361.373 Pog oj ne o bvezn os t i, iz po s ta vlj en e kr edi t ne mu t veg an ju 578.233 166.473 838.890 470.308 407.499 2.461.403 Storit vene garancije 30.426 72.983 195.917 342.426 61.349 703.101 Sk upa j obvez nos t i in po go jn e obvezn os ti 16.647.784 530.606 2.711.151 1.814.884 821.452 22.525.877 f ) Analiza izk aza finanč nega položaja po pr eostali pogodbeni zapadlosti 311 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2020 Do 1 m es eca Od 1 do 3 m es ecev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t N ad 5 l et Skup aj De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pri bankah 3.961.812 - - - - 3.961.812 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 16.046 15.173 1 47.223 6.412 84.855 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 6.067 120 24.954 1.171 10.081 42.393 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga vseobsegajočega donosa 352.47 4 57.055 337.298 1.960.192 807.271 3.514.290 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 7 4.540 47.087 7 6.672 695.030 609.758 1.503.087 - krediti bankam 154.686 36.706 4.375 1.238 - 197.005 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 538.078 421.665 1.733.251 4.252.968 2.673.898 9.619.860 - dr ug a f in an čn a s red s t va 80.692 8.319 3.380 20.597 150 113.138 Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti s k upi ne va rovan ih p os t avk p re d ob res t n im t ve gan je m - - - 885 12.959 13.844 Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo - - 8.658 - - 8.658 Op re dm ete na o s nov na s re ds t va - - - 78.847 170.270 249.117 Naložbene nepremičnine - - - 41.501 13.341 54.842 Neopredmetena sreds t va - - - 32.27 4 29.39 4 61.668 Do lgo ro čn e na lož be v kap it al pr i dr uže ni h dr u žb in s ku pn ih p odv ig ov - - - - 7.988 7.988 T e r ja t ve za d avek i z doh o dka 1.656 22 2.6 91 - - 4.369 T e r ja t ve za o dlož eni d ave k 327 - - 28.759 2.703 31.789 Dr u ga s re ds t va 24.548 9.109 54.992 8.337 154 97.140 Skupaj sredstva 5.210.926 595.256 2.246.272 7.169.022 4.344.379 19.565.855 Fi na nč ne o bvezn os t i, n am e nje n e trg ovan ju 15.485 - - - - 15.485 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 61.161 - - - - 61.161 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 52.434 19.813 163 223 - 72.633 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 658 717 17.468 129.215 10.167 158.225 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 14.109.959 375.751 1.069.785 825.07 6 16.596 16.397.167 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 977 2.731 9.120 41.072 37.660 91.560 - po dre jen e obve zn os t i - 3.690 1.759 - 282.872 288.321 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 111.166 7.703 9.552 25.970 1.345 155.736 - obvez no s ti iz n aj em a 1.092 1.059 4.850 16.9 47 2.411 26.359 Rezervacije 8.507 1.183 32.785 79.159 3.425 125.059 Obvez no s ti za d ave k iz do ho dka 644 358 - - - 1.002 Obvez no s ti za o dl ožen i da vek 76 3 - - 3.301 411 4.475 Dr u ge o bvezn os t i 31.914 412 4.505 2.464 6.337 45.632 Skupaj obv eznosti 14.39 4.7 60 413.417 1.149.987 1.123.427 361.224 17.442.815 Pog oj ne o bvezn os t i, iz po s ta vlj en e kr edi t ne mu t veg an ju 563.821 226.551 703.691 408.880 424.681 2.327.624 Storit vene garancije 25.177 67.127 154.7 66 334.078 66.198 647.346 Sk upa j obvez nos t i in po go jn e obvezn os ti 14.983.758 707.095 2.008.444 1.866.385 852.103 20.417.785 312 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 Do 1 me se ca O d 1 do 3 m es ecev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t N ad 5 l et Skup aj De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pri bankah 3.250.437 - - - - 3.250.437 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 7.682 - - - - 7.682 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 614 29 306 6.939 4.472 12.360 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga vseobsegajočega donosa 24.773 57.473 141.428 918.421 443.656 1.585.751 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 2.825 18.182 90.27 6 608.223 716.918 1.436.424 - krediti bankam 916 40.463 50.129 32.066 75.713 199.287 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 317.315 171.605 67 6.938 2.183.239 1.796.056 5.145.153 - dr ug a f in an čn a s red s t va 66.454 658 3.100 22.192 - 92.404 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 568 - - - - 568 Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti s k upi ne va rovan ih p os t avk p re d ob res t n im t ve gan je m - - - 1.330 5.752 7.082 Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo - - 4.089 - - 4.089 Op re dm ete na o s nov na s re ds t va - - - 19.304 66.818 86.122 Naložbene nepremičnine - - - 9.181 - 9.181 Neopredmetena sreds t va - - - 14.255 15.198 29.453 Do lgo ro čn e na lož be v kap it al pr i dr uže ni h dr u žb in s ku pn ih p odv ig ov - - 24.282 37.984 723.757 786.023 T e r ja t ve za d avek i z doh o dka - - 3.7 61 - - 3.761 T e r ja t ve za o dlož eni d ave k - - - 31.902 - 31.902 Dr u ga s re ds t va 6.984 - 4.869 - - 11.853 Skupaj sredstva 3.67 8.568 288.410 999.178 3.885.036 3.848.340 12.699.532 Fi na nč ne o bvezn os t i, n am e nje n e trg ovan ju 7.602 - - - - 7.602 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po p oš t en i vre dn os t i pr ek p os lov ne ga izi da - - - 352 - 352 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 35.377 - - - - 35.377 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 94.326 - - 15.003 - 109.329 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 44.56 9 - 7 46.028 82.882 - 873.479 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 9.303.755 65.612 125.287 156.322 8.629 9.659.605 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke - - - 406 - 406 - po dre jen e obve zn os t i - 3.689 1.759 - 283.071 288.519 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 71.866 3.895 2 23.495 13 99.271 - obvez no s ti iz n aj em a 76 146 614 2.006 414 3.256 Rezervacije 544 67 2 18.501 29.646 - 49.363 Dr u ge o bvezn os t i 14.216 166 1.442 3.683 1.532 21.039 Skupaj obv eznosti 9.572.331 7 4.180 893.633 313.795 293.659 11.147.598 Pog oj ne o bvezn os t i, iz po s ta vlj en e kr edi t ne mu t veg an ju 503.492 96.52 4 451.614 280.201 220.580 1.552.411 Storit vene garancije 16.714 45.786 100.102 240.7 61 33.803 437.166 Sk upa j obvez nos t i in po go jn e obvezn os ti 10.092.537 216.490 1.445.349 834.757 548.042 13.137.175 313 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2020 Do 1 m es eca Od 1 do 3 m es ecev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t N ad 5 l et Skup aj De na r v bl aga jn i, s t an je n a rač u nih p r i cen tr aln ih b an kah in v po gl ed ne v lo ge pri bankah 2.261.533 - - - - 2.261.533 Fi na nč na s re ds t va, n am e nje n a trg ovan ju 16.381 - 1 2.449 - 18.831 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i n is o v po se s ti za t rg ovan je 526 158 26.084 3.885 4.453 35.106 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga vseobsegajočega donosa 91.312 19.936 185.583 867.6 7 4 551.846 1.716.351 Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 66.893 13.792 41.502 556.444 599.249 1.277.880 - krediti bankam 392 22.824 50.27 4 28.990 55.840 158.320 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 322.66 9 141.9 46 609.404 2.029.791 1.460.368 4.564.178 - dr ug a f in an čn a s red s t va 33.661 218 40 20.584 - 54.503 Sp rem e mb e po š te ne v red no s ti s k upi ne va rovan ih p os t avk p re d ob res t n im t ve gan je m - - - 885 12.959 13.844 Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo - - 4.454 - - 4.454 Op re dm ete na o s nov na s re ds t va - - - 22.173 69.502 91.675 Naložbene nepremičnine - - - 8.300 - 8.300 Neopredmetena sreds t va - - - 13.058 15.047 28.105 Do lgo ro čn e na lož be v kap it al pr i dr uže ni h dr u žb in s ku pn ih p odv ig ov - - 1.719 65.140 683.863 750.722 T e r ja t ve za d avek i z doh o dka - - 1.923 - - 1.923 T e r ja t ve za o dlož eni d ave k - - - 29.214 - 29.214 Dr u ga s re ds t va 6.558 - 5.106 - - 11.664 Skupaj sredstva 2.799.925 198.87 4 926.090 3.648.587 3.453.127 11.026.603 Fi na nč ne o bvezn os t i, n am e nje n e trg ovan ju 15.500 - - - - 15.500 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju 61.161 - - - - 61.161 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 41.635 - - - - 41.635 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 85 704 12.9 48 120.260 9.46 7 143.464 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 8.412.510 108.772 183.709 141.077 4.68 7 8.850.755 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke - - 13 - - 13 - po dre jen e obve zn os t i - 3.690 1.759 - 282.870 288.319 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 57.840 6.006 - 21.899 12 85.757 - obvez no s ti iz n aj em a 73 128 582 1.914 515 3.212 Rezervacije 495 6 69 19.463 41.533 1.630 63.790 Dr u ge o bvezn os t i 14.610 94 2.236 2.430 2.631 22.001 Skupaj obv eznosti 8.603.909 120.063 220.710 329.113 301.812 9.575.607 Pog oj ne o bvezn os t i, iz po s ta vlj en e kr edi t ne mu t veg an ju 478.8 72 143.562 418.866 261.282 270.333 1.572.915 Storit vene garancije 18.203 41.599 90.299 2 45.158 36.406 431.665 Sk upa j obvez nos t i in po go jn e obvezn os ti 9.100.984 305.224 729.875 835.553 608.551 11.580.187 314 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo g) Denarni toko vi iz izv edenih finančn ih instr umentov Sp odn ja pr egl edn ica pr ikaz uje d ena rn e to kove iz izved eni h fi na nč nih i ns t r um en tov , raz vr š čen e v us t rezn a ob dob ja v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2021 D o 1 me se ca O d 1 do 3 m es ec ev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t Na d 5 le t Skupaj V alutni i zvedeni finančni i nstrumenti - T e r mi ns ki (f or ward ) po sl i - Odliv ( 26.202) ( 10.460) (16.853) (12.180) - (65.695) - Priliv 26.214 10.465 16.865 12.199 - 65.7 43 - Zam enj ave (s wap) - Odliv ( 96.7 42) (2.362) (17.335) - - (116.439) - Priliv 9 6.483 2.364 17.346 - - 116.193 Obrestni i zvedeni finančni i nstrumenti - Ob res tn e in m ed val ut ne o br es t ne za me nj ave - Odliv ( 1.116) (2.107) (10.153) (26.901) (12.053) (52.330) - Priliv 34 237 3.321 7.179 7.287 18.058 - Ob res tn e kapi ce in o bre s tn a dn a - Odliv - - (1) (51) - (52) - Priliv - - 2 52 - 54 Skupaj odliv (124.060) ( 14.929) (44.342) (39.132) ( 12.053) (234.516) Skupaj priliv 122.731 13.066 37.534 19.430 7.287 200.048 gle de n a pre os ta lo zap adlo s t. Pr ikazani s o ne di skon tir ani pog odb en i den ar ni t okovi, d olo čen i na p od lagi t r žn ih t eča jev , velja vn ih n a dat u m izkaza fin an čn eg a pol ožaja . 315 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina 31. 12. 2020 Do 1 m es eca Od 1 d o 3 me se cev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t Na d 5 le t Skupaj V alutni i zvedeni finančni i nstrumenti - T e r mi ns ki (f or ward ) po sl i - Odliv (24.456) (28.334) (65.97 6) ( 13.817) - ( 132.583) - Priliv 24.49 4 28.368 66.041 13.828 - 132.731 - Zam enj ave (s wap) - Odliv (20.709) (49.105) (36.055) - - ( 105.869) - Priliv 20.297 49.112 36.034 - - 105.443 Obrestni i zvedeni finančni i nstrumenti - Ob res tn e in m ed val ut ne o br es t ne za me nj ave - Odliv (6 92) ( 2.96 2) ( 11.378) (42.239) ( 18.643) ( 75.914) - Priliv 73 718 4.39 4 8.777 2.348 16.310 Skupaj odliv (45.857) (80.401) ( 113.409) (56.056) ( 18.643) ( 314.366) Skupaj priliv 44.864 78.198 106.469 22.605 2.348 254.484 v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 D o 1 me se ca O d 1 do 3 m es ec ev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t Na d 5 le t Skupaj V alutni i zvedeni finančni i nstrumenti - T e r mi ns ki (f or ward ) po sl i - Odliv (24.891) ( 10.460) (16.853) ( 12.180) - (64.384) - Priliv 24.902 10.465 16.865 12.199 - 64.431 - Zam enj ave (s wap) - Odliv ( 102.036) (6.8 75) ( 17.335) - - ( 126.246) - Priliv 101.772 6.864 17.346 - - 125.982 Obrestni i zvedeni finančni i nstrumenti - Ob res tn e in m ed val ut ne o br es t ne za me nj ave - Odliv ( 1.116) (2.107) (10.153) (26.901) (12.053) (52.330) - Priliv 34 237 3.321 7.179 7.287 18.058 - Ob res tn e kapi ce in o bre s tn a dn a - Odliv - - (1) (51) - (52) - Priliv - - 2 52 - 54 Skupaj odliv ( 128.043) (19.442) (44.342) ( 39.132) ( 12.053) (243.012) Skupaj priliv 126.708 17.566 37.534 19.430 7.28 7 208.525 316 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB 31. 12. 2020 Do 1 m es eca Od 1 d o 3 me se cev Od 3 m es ecev do 1 le ta Od 1 d o 5 le t Na d 5 le t Skupaj V alutni i zvedeni finančni i nstrumenti - T e r mi ns ki (f or ward ) po sl i - Odliv ( 23.685) ( 31.650) (65.97 6) ( 13.817) - (135.128) - Priliv 23.715 31.685 66.041 13.828 - 135.269 - Zam enj ave (s wap) - Odliv (2 4.87 4) (53.580) (6.063) - - (84.517) - Priliv 24.821 53.592 6.068 - - 84.481 Obrestni i zvedeni finančni i nstrumenti - Ob res tn e in m ed val ut ne o br es t ne za me nj ave - Odliv (6 92) ( 2.96 2) ( 11.378) (42.239) ( 18.643) ( 75.914) - Priliv 73 718 4.39 4 8.777 2.348 16.310 Skupaj odliv (49.251) (88.192) (83.417) (56.056) ( 18.643) (295.559) Skupaj priliv 48.609 85.995 7 6.503 22.605 2.348 236.060 6.4. Upravljanje nef inanč nih t veganj a) Operativno t veganje Ob p rev zema nj u ope rat iv nih t vega nj NL B Sk upin a s led i us me ri t v i, d a tak š no t vega nje n e s me m at er ial no v pli vati na njeno pos lov anje, zato je pripravljenos t za pre vzemanje ope rat iv nih t vega nj n izka do zm er na . T veg anj e se p os to pom a zmanjš uje tudi na nač in zmanjšanja kompleks nos ti pos lov anja v NLB S kup ini , in s icer z n ač r tovanim zap iran jem n es tra teš ki h dej avn os t i in o pti mizac ijo n ot ranj ih pro ces ov. V NLB Skup ini s o za izvedbo kvalit ativnega upravljanja operativnega tveganja vzpos tavljen i sis tem zbiranja podatkov o škodnih dogodkih ter identif ikacija, ocenjev anje in obvladov anje operativnih t veganj, vse s ciljem zagotavljanja kvalitetn ega upravljanja ope rat iv ne ga t vegan ja . Sl edn je je v ve lja vi zl as t i v s tra te šk ih bančnih član icah. Ba nč ne č lan ice N LB Sk upin e s prem lj ajo zgor n jo m ejo tolerance d o operativnega t veganja, opr edeljeno k ot li mit v vi šin i ne to š kode, k i jo po sa mezn a čl an ica š e dop uš ča v svo jem p os lovanj u. Če v so ta ne to š kode pr ese že tole ran čn o me jo, je p otr ebn a po seb na o bra vn ava n ajve čjih š kodn ih dog odkov in p o pot rebi iz vajan je do dat ni h ukr epov za preprečitev ali d ruge načine obvladov anja istega ali podobnih škod nih d ogo dkov . Opr ede lje ni s ta t u di op ozoril na i n kr it ičn a me ja š kodnih d og odkov , ki ob p res eg anj u zah tevata p roc es eskalacije poročanja in sprejem morebitnih doda tnih ukrepov obvlado vanja t veganja. Poleg tega Banka določenih tveganj ne d opu š ča v s vojem p os lovan ju – za tovr s t na t vega nja j e opredelila t . i. ničelno tolera nco. Z a spremljanje določenih pom em bn ej ših kazal nikov t veg an j, k i bi kot si s te m zgodn jeg a opoz arjanja lahko nakaz ov ali morebitno povečev anje ope rat iv ne ga t vegan ja , je B an ka raz vil a pos eb no me tod olo gij o. T ovr s t na t vega nja s e ob dob no s pre ml jajo n a različ ni h pod roč jih po sl ovanj a, rez ult at i pa s e ob rav na vajo n a Odb or u za op era ti vn a t ve gan ja . T a je b il im en ovan kot naj vi šj i odločit veni organ na področju upravljanja opera tivne ga t veg an ja v NLB . U s tr ezni o dbo ri za o per at ivn a t vegan ja s o imenovani tudi v bankah NLB Skupine, v preos talih družbah pa v te j vlo gi d elu je up rava dr u žbe . Gl avn e n alo ge om en jen ih organov so obravnav a najpomembnejših operativnih t veganj in škodnih dogodk ov ter spremljanje in zagotavljanje učinko vite podpore pri u pravljanju o perativnega t veganja v pos am ezn i ent it eti . Vse dr u žbe, k i s e kons oli dira jo, s o sp reje le u s trez ne do kum en te, k i s o sk lad ni s s t and ard i NLB . Ti d okum en t i se v b anč ni h čla nic ah sk la dn o z raz voje m upravljanja operat ivnega t veganja redno poso dabljajo. V cel otn i NLB S kup ini s e up orab lja e not n a apli kati vn a po dpo ra, ki s e red no n adg raj uje . Poro čan a na s ta la n eto izgu ba n a pod lag i škod nih d ogo dkov v let u 2021 je b ila v N LB Sk upi ni vi šj a kot leto p op rej , pre dvs em zarad i vk lju čit ve ne to izgub, k i izh aja jo iz prev zet e Sk upi ne Komerc ija lna B a nka. K lj ub tem u p oroč an a net o škod a os ta ja znotraj pos tavljene toleranč ne meje za operativno t veganje. V sp loš ne m se veli ko poz or nos t i na me nja p oroča nju škodn ih do godkov , ukrep om za nji hovo obvla dovanje in opr edel it vi op erat iv nih t vegan j v vse h se gme nt ih . Z nam en om u s trezn e in či mpre jš nje o brav na ve na jpom em bn ejš ih ter n aj večjih š kodni h dog odkov je Ba nka vpe ljal a les t vico e skal acij e poro čanj a večjih oz. pomembnejših škodni h dogodk ov najvišjim ravnem odlo čan ja v NLB te r Nadzor n emu s vet u NLB . D od atn a pozorn os t s e nam en ja po ročan ju po ten cial nih š kodnih dog odkov , i n sice r s cilj em izbol jš evanja n otra njih kon trol ter m inim iziran ja ver jet nos ti na s tan ka teh in p odob nih 317 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo dogodk o v . P oleg tega je vzpostavljena metodologij a za sp reml jan je, an alizo in por očan je kl juč nih kazalni kov t veg anja , ki d el uje kot si s tem zgod nje ga op oz ar janj a. Ci lj je izbolj ša nje p os lovnih i n pod por nih p roce sov ter n a ta n ači n omogočanje ta k ojšnjega odz iva. S cel ovito i den ti f ikaci jo op era tiv ni h t veg an j se ug ota vlj ajo, oce nju jej o in us t rezn o obv lad uje jo m ožne p ri ho dnj e izgub e. V sako leto se poseben poudarek namen ja upravljanju tre nu tn o ak t u aln ih t ve gan j, kot rez ul tat p roc es a iden t if ikaci je t veg an j, v klj uč no z E SG t vegan ji . Do dat ni K RI s o bil i v zpos tavl jen i na p odr očj u ES G t ve gan j, k i s luž ijo kot s is te m zgodnjega opo zarjanja. Najpom embnej ša operativ na t veganja se ak tivno obvladujejo z ukrepi zmanjš ev anja. Na pod lag i iz vede ne i den ti fi kacij e ope rat iv nih t vega nj s e en kra t letno iz dela profil oper ativne t veganost i Banke. Posebna pozor nos t s e po s veča n ajb olj a k t ual nim t vega nje m, m ed kate ri mi s o v os pre dju zl as t i ti s ta , ki i ma jo ma jh no ver je tn os t na s tan ka in zelo ve lik m ožen f in anč ni v pli v. V ta nam en je Ba nka raz v ila t ud i me tod olo gij o s tre sn eg a tes tira nja za področje operativ nega t veganja kot k om binacijo mod eliranja pod at kov o škodn ih do god kih i n an alize s cen ar ijev izj em nih , a vend ar ver je tn ih do god kov . S le dnj e se izd ela jo na p od lagi izku še nj in zn an ja s t rokovnj akov pos am ezni h kr it ičn ih področij. Kapita ls ka zahteva za op era ti vn o t ve gan je s e na ra vn i NLB Sk upin e izra čun a va po en os ta vn em pr i s top u, v N LB pa p o st andardiziranem pris topu . b) Upravljanje neprekinjenega poslo vanja Upravljanje neprek injenega pos lov anja se v NLB Skupini iz vaja z n am en om obvarovan ja ži vlj enj , do br in in u gle da . Za pr im ere n ara vni h ne sr eč , ne sre č n a pod roč ju IT , epid emi je/ pan de mi je in n ežele nih v pl ivov okolj a so pr ip rav lje ni n ač r t i ne prek in jen eg a pos lovan ja, k i om ili jo po sl edi ce ne sr eč . Nač r t ak ti vn os t i, k i se p ri pra vi vs ako let o, je zas n ovan tako, da ak t iv no s ti p ri pom ore jo k n adg radn ji ozirom a izb olj ševan ju sis tema upravljan ja neprekinjene ga poslovanja. V letu 2021 sm o si s te m upr avl jan ja ne pre kin jen eg a pos lovan ja na dgra dil i gle de n a zun an je vp live – do dal i sm o s cen ar ije za na jver je tn ejš e do god ke, ki bi l ahko pr izad eli b an ko (pot res , požar , pop lave, ž led , epi dem ij a, te ror izem , IT kata s t rofa , kibernetski napad). Izhodišče za posodobitev načr tov neprekinjen ega poslovanja je vs akol etn a re dna a na liza vp liva n a pos lovan je (B IA). N a nje ni p odl agi s e prever i v zdr žnos t nač r tov za pos lovn e s tav be i n na čr tov IT . Najb olj ši kazal nik v zdr žnos ti n ačr tov ne prek in jen eg a pos lovan ja s o tes t ira nja . V le tu 2021 s o bi li v NLB iz ved en i le zun an ji te s ti i n IT tes t, pri kat er ih n i bilo ugo tovlj eno ve čji h ne sk lad ij . T es t ira nja evak ua cij in r očn ih pos t opkov ni so b ila iz ve den a zara di pa nd emi je covi da -19. V NLB S kup ini p oteka p ren os zn anj i n me tod olo gij n a nje ne č lan ice (razen n es t rat eš kih č la nic , k i so v p os to pku dezin ves ti ran ja). Dr už be s o sp reje le u s tre zne d oku men te , ki s o sk la dni s s t an dard i NLB , in j ih po so dab lja jo sk la dn o z razvojem upravljanja neprekinjen ega poslovanja. Ak tivn ost i čla nic s e s pre mlj ajo s kozi vse l eto, p rav ta ko se jim p o pot reb i nu di s t rokovn a pom oč . Za učinkovitejše delovanje sistem a upravljanja ne prek in jen eg a pos lovan ja v NLB S ku pin i se iz vaj ajo t ud i izobra ževanja i n obi sk i po sam ezn ih ba nč nih č la nic . V l et u 2021 zarad i pan de mi je covi da -19 čl ani c ni sm o obi skal i, s mo pa č lan icam p os red ovali vs e preven ti vn e me re/ukrep e za zau s tav it ev pan dem ij e – v sm is lu e no tn ega o dziva NL B Skupine na pandemijo. P oleg tega so b ile izvedene delavnic e, na ka ter ih s mo v se m čl anic am NLB S kup in e pre ds ta vil i raz voj sis tema upravljan ja neprekinjene ga poslovanja, z namenom , da bo do č lan ice bo lj o dpo rn e v epi dem ij sk ih/pan de mič ni h okoliščinah . Ob n es reč ah/prek in it vah na po dro čj u IT je B anka u sp eš no upo rabi la n ačr te IT i n na vodi la za roč ne p os to pke ter t ako zagot ovil a pos lovan je t udi v iz redn ih razm er ah . V obd obj u pa nd emi je covi da -19 v S loveni ji in J VE je N LB Sk upi na sp reje la uk rep e za zaš či to s vojih s t ran k in zap os len ih , n a pr im er (v endar ne omejen o na) zagotavljanje us treznih varnost nih pog ojev i n zagot avl jan je, da s e s to ri t ve, k i jih p on uj a Sk upin a, zagot av ljaj o brez m ote nj . NLB S kup in a je s tr ankam n en eh no ponujala potreb ne stor it ve, zlast i prek digitalnih k analov (mobi lno b an čn iš t vo, vid eo kl ici , tel efo ns ko ban čn iš t vo ), k i jih NLB Sk upin a š e na prej p os pe šen o raz v ija . V B an ki in d r ugih b an čn ih čla nih j e bil s p oln im s ode lovanj em č lan ov Upr ave ak t iv iran Kr izni š tab (naj vi šji o rga n odl oča nja v č as u kr ize). Pos ebn a poz ornos t je bila namenjena neneh nemu zagotavljanju stor itev st rankam, njihovemu spremljanj u, ukrepom varo vanja z dravja in preprečevanju k iber net sk ih prevar . c) Upravljanje drugih vrst nefinan čnih t veganj – kapitalsk o in strateš k o tveganje, tveganje ugleda in dobičkonosnosti T veg anj a, k i nis o vk lj uče na v re gu la tor ni izr ač un kapi tals ke zaht eve (po s t an dard iziran em p ri s to pu), ven dar s o za pro fi l t veg an os t i NLB S kupi ne p rav t ako pom em bn a, s e red no oce nju jej o, sp rem lja jo in u prav lja jo. Po le g teg a je nj ihovo upravljanje integr irano v proces ocenjev anja notranjega kapit ala ( pro ces IC A AP). NLB S ku pin a je v zpo s ta vil a int er ne metodologi je za identif ikacijo in ocenjevanje posameznih vrs t t veg an j, k i izha jaj o iz pos lov ne ga m ode la S kup ine a li dr u gih zun an jih okol iš čin . Če j e dol oče no t vegan je o cen jen o kot ma ter ia ln o pom em bn o t ve gan je, s e im ple me nt iraj o us t rezn i preven ti vn i in bl ažil ni uk rep i, vk lj učn o z re dni m sp rem lja nje m nji hove uč inkovi tos t i. N a tej o sn ovi je o pre del jen oz . alo cira n intern i k apital, redno pa se sprem lja tudi njegova poraba. 6.5. Ravni p oš tenih vrednos ti f inanč nih in nef inanč nih sreds tev in obv eznosti Poš t en a vre dno s t je do lo čen a kot cen a, k i bi bi la do sežen a ob pro daji s re ds t va ali pl ača na o b pren os u obvezn os t i v red ni tra ns akcij i me d ude leže nci n a gl avn em a li n aju god nej š em trg u n a dat u m me rj enj a. N LBSk upin a za do loč it ev poš t en e vre dno s ti u por abl ja razli čn e me tod e vre dno ten ja . MS R P13 dol oča h ier ar hij o poš t en ih vre dn os t i gle de n a vh odn e podatke in predposta vke, uporabljene pri merjen ju finan čnih in ne f ina nč nih s re ds tev i n obvezno s ti , m er jen ih po p oš t eni vrednosti. T r žni vhodni podatki i zhajajo iz neodvisnih viro v , netr žni vhodni podatki pa so posledica pr edvidev anj NLBS kup ine . V hie rar hi ji po š ten e vr edn os t i im ajo n aj večjo vre dno s t tr žni v ho dni p oda t ki, ka dar s o na vo ljo, n ajm an jš o vre dno s t pa n et r žn i vh odn i po da tk i. NLBS ku pin a pr i vre dno ten ju s red s tev i n obvezno s ti , me rj en ih po p oš te ni vrednos ti, to zahtevo dosledn o upošteva. Hierarhija poš tenih vrednosti ima naslednje ravni: • 1.raven – tr žne ce ne (ne pr ila goje ne) z de luj oče ga t rga . T a ra ven vk lju ču je n a pr im er de lni ce, obvezn ice, iz ve den e fi na nč ne in s t r um ent e, ki kot ira jo na a k ti vn ih tr gih , to čke investicijsk ih skladov ter drug e neprilagojene tr žne cene sre ds t ev in obvezn os t i. Kada r je s red s t va in o bvezno s ti mo goč e izme nj at i na več d el ujo čih t rgi h, j e tr eba d olo či ti gla vn i trg za s red s t va in obvezno s ti , če gl avn eg a trg a ni , pa najugodn ejši trg. • 2.raven – mo del v red no ten ja, k i n epo sre dn o ali p osr edn o tem el ji na t r žn ih p oda tk ih . V ho dni p oda tk i n a tej ra vn i vk lju ču jejo n a pr im er kot iran e cen e za po dob na s re ds t va in obvezn os t i na d el ujo čih t rgih t er koti ran e cen e za en aka ali p odo bn a sre ds t va na n ed elu jo čih t rgih . V ir d r ugih 318 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo tr ž nih p od at kov za fin anč ne i ns t r um en te, kot s o kr iv ul je donosnosti, kr editni pribitki, v alutni tečaj i, v olatil nost obr es t nih m er in t eča jev, je sis t em B loo mb erg . • 3.raven – mo del v red no ten ja, k i n e tem elj i na t r žn ih podatkih. Netr žni vhodni podatki se uporabljaj o, k adar us t rezn i tr ž ni vh od ni p oda tk i ni so n a vol jo. Ne tr ž ni v hod ni pod at ki izr ažaj o pred pos tavke, k i bi ji h pr i dol oča nj u poš ten e vre dno s ti u por abil i tu di dr u gi ud ele ženc i na t rg u. T a ra ven vk lju ču je n a pr im er n etr žne d eln ice, o bveznice i n z nji mi p ovezane iz ved en e fi na nč ne in s t r um en te ter d r uga sre ds t va in obvezn os t i, za kat ere n a po dlag i tr žnih v ho dni h podatko v ni mogoče določiti poštene vrednosti. Kje r je m ogo če, je p oš t en a vre dno s t do loč ena n a po dl agi ne pr ila goje nih t r žn ih ce n del uj oče ga tr ga za id ent ič na sre ds t va in obvezn os t i. D el ujo či t rg je t rg, n a kat erem s e iz vaja jo tra ns akcij e me d ud eleže nc i na t rgu d ovolj p ogo s to in v zado s tn em o bs eg u, da s e re dno p r ido bivaj o info r ma cije o cen ah . S red s t va in o bveznos ti, k i se m er i jo po p oš te nih vre dno s ti h in s o uvr š čen a n a del ujo či t rg , se d olo čij o kot tr žn a ce na e ne en ot e (na pr im erde lni ce) na da t um me rj enj a, p om nožen a s š tev ilo m en ot (na pr im erd eln ic) v las ti NLBS ku pin e. Za tis ta sr eds t va in obvezn os t i, k i nim aj o del ujo če ga tr ga , se p oš te na v red nos t dolo či o b upo rabi različnih tehnik vrednotenja. T ehnike vrednotenja vsebujejo različ ne s topn je ja kos ti o cen in p red pos t avk , o dv is no o d razpo ložlj ivos t i tr žnih v ho dni h po dat kov za sre ds t vo ali obvezno s t, ki je p red me t oce njevan ja . Oce ne i n pred pos tavke so n et r žn i vh odn i po dat ki t er s o take, kak rš n e bi up oš teval i tudi drugi udeleženci na trgu. Za nef in an čn a sr eds t va, m er je na p o poš teni v red no s ti , ki ni so u vr šč en a na 1.ra ven , se p oš t en a vre dno s t dol oč i na podlagi c enit venih poročil neodvisnih oc enjev alce v vr ednost i, ki op rav ijo c eni tev s kl adn o z Me dn arod nim i s ta nd ardi ocenjevanja vrednost i (MSOV). v ti so č EU R 31. 12. 2021 N LB Skupina N LB 1. raven 2. rave n 3. rave n Skupaj poštena vrednost 1. raven 2. rave n 3. rave n Skupaj poštena vrednost Finančna sr edstva Fi na nč ni i ns t r um en t i za tr govan je - 7.677 1 7.67 8 - 7.681 1 7.682 Izvedeni finančni instrume nti - 7.677 1 7.678 - 7.681 1 7.682 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju - 568 - 568 - 568 - 568 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga v se ob se ga jo čeg a donosa 2.010.485 1.449.888 1.487 3.461.860 1.533.797 51.735 219 1.585.751 Dolžniški vrednostni papirji 2.009.699 1.385.211 351 3.395.261 1.533.797 7.245 - 1.541.042 Lastniški vrednostni papirji 78 6 64.677 1.136 66.599 - 44.490 219 44.709 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i ni so v p os es t i za t rgova nj e 16.689 - 4.472 21.161 - 7.888 4.472 12.360 Dolžniški vrednostni papirji 4.261 - - 4.261 - - - - Lastniški vrednostni papirji 12.428 - 4.472 16.900 - - 4.472 4.472 Krediti - - - - - 7.888 - 7.888 Finančne ob veznosti Fi na nč ni i ns t r um en t i za tr govan je - 7.585 - 7.585 - 7.602 - 7.602 Izvedeni finančni instrume nti - 7.585 - 7.585 - 7.602 - 7.602 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju - 35.377 - 35.377 - 35.377 - 35.377 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po p oš t en i vre dn os t i pr ek p os lov ne ga izi da - - - - - 352 - 352 Nefinančna sr edst va Naložbene nepremičnine - 19.982 27.642 47.624 - 9.181 - 9.181 Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo - 7.051 - 7.051 - 4.089 - 4.089 Med letom oslablj ena nefinančna sredstva Na dom e s tl jiva v re dn os t o pre dm et en ih os n ovn ih s red s te v - - 2.990 2.990 - - - - Nadomes tljiva vrednost neopredmetenih sreds tev - - 87 2 872 - - - - Na dom e s tl jiva v re dn os t v kap it al od vi s ni h dr už b, pr i dr uže ni h dr u žb in s ku pn ih podvigov - - - - - 201 2.618 2.819 a) Fina nč na in n ef in an čn a sred s t va in obvezno st i, m er jen a po p oš te ni vre dno st i, g led e na raven d olo čan ja po š ten e vre dno st i 319 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB Skupina N LB 1. raven 2. rave n 3. rave n Skupaj poštena vrednost 1. raven 2. rave n 3. rave n Skupaj poštena vrednost Finančna sr edstva Fi na nč ni i ns t r um en t i za tr govan je 2.450 81.619 786 84.855 2.450 15.595 78 6 18.831 Dolžniški vrednostni papirji 2.450 66.356 - 68.806 2.450 - - 2.450 Izvedeni finančni instrume nti - 15.263 786 16.049 - 15.595 786 16.381 Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i pr ek dr u ge ga v se ob se ga jo čeg a donosa 2.068.317 1.444.146 1.827 3.514.290 1.663.619 52.458 2 74 1.716.351 Dolžniški vrednostni papirji 2.060.346 1.385.245 900 3.446.491 1.663.619 7.585 - 1.671.204 Lastniški vrednostni papirji 7.971 58.901 927 67.799 - 44.873 2 74 45.147 Fi na nč na s re ds t va, o bvezn o m er je na p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, k i ni so v p os es t i za t rgova nj e 13.146 - 29.247 42.393 - 7.9 47 27.159 35.106 Dolžniški vrednostni papirji 2.157 - - 2.157 - - - - Lastniški vrednostni papirji 10.989 - 4.171 15.160 - - 4.171 4.171 Krediti - - 25.07 6 25.07 6 - 7.947 22.988 30.935 Finančne ob veznosti Fi na nč ni i ns t r um en t i za tr govan je - 15.485 - 15.485 - 15.500 - 15.500 Izvedeni finančni instrume nti - 15.485 - 15.485 - 15.500 - 15.500 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i, n a me nj eni va rovan ju - 61.161 - 61.161 - 61.161 - 61.161 Nefinančna sr edst va Naložbene nepremičnine - 22.632 32.210 54.842 - 8.300 - 8.300 Ne kra t koroč n a sr ed s t va v p os es t i za pr od ajo - 8.658 - 8.658 - 4.454 - 4.454 Med letom oslablj ena nefinančna sredstva Na dom e s tl jiva v re dn os t o pre dm et en ih os n ovn ih s red s te v - - 3.897 3.897 - - - - Na dom e s tl jiva v re dn os t v kap it al od vi s ni h dr už b, pr i dr uže ni h dr u žb in s ku pn ih podvigov - - - - - 280 4.670 4.950 320 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo b) Pomembnejš i prenosi finančnih sredstev med ravnmi vrednotenja Poli ti ka pren os ov fi nan č nih in s t r um en tov me d rav nm i vre dn oten ja NL B Sku pin e je p red s tav lje na v s po dnj i pre gle dni ci . Izvedeni finančni instr umenti Raven hier arhije poštene vrednosti Deln ice Kapitalski deleži Skladi Dolžniški vrednostni papirji Posojila De lni ce, kapitalski deleži V alutni Ob rest ni 1 vre dn ot en je po t r ž nih tečajih teko ča o bja va vrednosti sklada od DZ U vre dn ot en je po t r ž nih tečajih 2 model vrednotenja m odel vrednotenja mo de l vr edn ot en ja (osn ovn i in s t r um en t na 1. rav ni ) model vrednotenja model vrednotenja 3 mo del vrednotenja m odel vrednotenja model vrednotenja model vrednotenja m odel vrednotenja mo de l vr edn ot en ja (osn ovn i in s t r um en t na 3. rav ni ) Preno si s 1. na 3. ra ven s 1. n a 3. ra ven s 1. n a 2. rav en z 2. na 3. r ave n z 2. na 3. ra ven ko je de ln ica um ak nj en a z organiziranega trga s prenehanjem tek oče obj ave v re dn os t i sklada ko je do lžn iš k i vrednos tni papir um ak nj en z organiziranega trga komitent se prer azvr sti iz re dn e obr av na ve v nedonosn e k omitente (NPL) ko je os n ovn i in s tr u me nt u m akn je n z organiziranega trga s 1. na 3. ra ven s 3. n a 1. rave n s 1. n a 2. ra ven s 3. n a 2. ra ven s 3. n a 2. rav en v pr im er u za če tka in so lve nč ne ga po s to p ka z zače tko m teko če obj ave v re dn os t i sklada ko dol žni š ki v re dn os t ni papir postan e ne lik vid en (ni t rg ovanj a 6 me se cev) nedonosn i k omitent (NPL ) se p rer az vr s t i med donosne ko je os n ovn i in s tr u me nt u vr š če n na organizirani trg s 1. na 3. ra ven s 1. na 3. i n z 2. na 3. raven v pr im er u za če tka in so lve nč ne ga po s to p ka v pr im er u za če tka in so lve nč ne ga po s to p ka s 3. na 1. ra ven z 2. na 1. i n s 3. na 1. raven ko je de ln ica u vr š čen a na organizirani trg ko se z o bvezni co zač ne a k ti vn o t rgova ti na organiziranem trgu s 3. na 2. ra ven ob p otr di t v i predpostavk modela za vre dn ot en je (najmanj kvar taln o) V let ih 2021 in 2020 N LB Sk upin a ozirom a NLB p r i fi na nč nih in s tr um en ti h , ki s o v rač un ovods ki h izkazih m er jen i po po š te ni vre dno s ti , ni i me la po me mb nej ši h pre nos ov m ed ra vnm i vrednotenja . 321 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo c) Fina nč na i n nef in an čn a sred s t va in obvezno s ti na 2. ra vni glede na rav en določanja poštene vrednosti Fin an čn e in s tr u me nte , uvr š če ne n a 2.raven h ie rar hi je po š ten e vre dno s ti , za NLB S kup ino ozir om a NLB pre ds t av ljaj o: • dolžn iš ki v redn os t ni p api rj i: večin om a obvezn ice, k i ne kotira jo n a del ujo či h orga nizi rani h trg ih in s e vre dn oti jo po modelu; • i zvedeni finančni i ns trumenti: izvedeni finančni instr umenti, razen te rm in sk ih p os lov in op cij n a la s t niš ke vre dn os t ne pap ir je, k i ne kot iraj o na d elu joč em or gan iziran em t rg u; in • donos n a pos oj ila , me rj en a po po š te ni vr edn os t i, k i sk la dno z MS R P 9 ne izp oln ju jejo t. i . SP PI tes ta. P oš te na v redn os t s e izračuna na podlagi diskontiranja pr ičak ovanih prih odnjih den ar ni h tokov z us t rezn o zaht evano s topn jo do nos a; in • skla d za reš evanj e ban k . Nef in an čn a s red s t va n a 2. rav ni do lo čan ja po š ten e vr edn os t i v NLB S kup ini i n NLB vk lj uč ujej o na ložbe ne n ep rem ičn in e. Za potr ebe v red not en ja obvezn ic , uv rš če nih n a 2.ra ven , NLBS kup ina u por abl ja na d on os u zas novan n ač in oce njevan ja vr edn os t i, k i tem el ji n a oce ni pr ih od nji h čas ovn o opr ede lje nih d en ar nih to kov , d is kont iran ih n a se dan jo vrednos t. Pr i vre dno ten ju do lžn iš ki h fi na nč nih s re ds tev s o bil e uporabljene vrednos ti n et veganih kriv ulj donosn ost i ter pribit ki nad kriv uljo donosn os ti (kreditn i, likvidn ost ni in deželni). Za vrednotenje iz vedenih finanč nih ins tr umentov se uporablja mo del d is kont iran ih de na rn ih to kov skup aj z n et vegan o kriv uljo donosn os ti, za vrednotenje opcij pa se uporabljajo mo del i za vre dno ten je op cij (mo de l Gar m an in Koh lh age n, binomski model in model Black -Scholes). Pr i vre dno ten ju n aložb en ih n epre mi čni n se u pora blj a na jm anj ede n izm ed tr eh n ači nov oc enj evanja v red no s ti . V eč ina cen itev t r žn e vre dn os t i nep rem ič nin j e opra vl jen a po n a donos u zasnovanem načinu ocenjevanja vrednost i, kjer se ocenjuje sedan ja vrednos t prihodn jih pričako vanih donosov . Pr i vre dno ten ju n aložb en ih n epre mi čni n so b ile up ora blj ene vre dno s ti p ovpr ečn ih n aje mn in n a pod ob nih l okaci jah te r mera kapitaliz acije, ki je sestav ljena iz net vegane donosn os ti, pre mij e za t veg anj e in pr emi je za oh ran itev kap ita la . T r ž ne na jem nin e s o pr ido blj en e iz različ ni h virov, k ot so p od at ki od s ami h na jem ni kov in naj emo da jalc ev , spl et nih p or tal ov in la s tn ih zbi rk p od at kov . N LBSk upi na za vs e n aložb en e ne prem ič nin e razp ola ga s t r žni mi p oda tk i . Če NLBSk upi na n e bi razp ola gal a s pr im er lji vim i tr žnim i po da tk i iz ožje okol ice oce njevan e n aložb en e nep rem ič nin e, bi u pora bil a pod at ke iz šir še okolice in jih us trezno prilag odila. d) Fi nan č na in n ef ina nč na s red st va in obveznos ti n a 3. ravn i glede na rav en določanja poštene vrednosti Fin an čn e in s tr u me nte , uvr š če ne n a 3.rave n hie rar hi je po š ten e vrednosti, predstavljajo: • lastni ški vrednos t ni papirji: las tniš ki vrednos tni papir ji pre težn o fi na nč nih d r užb, k i ne kot ira jo na o rga nizir ani h trgi h; • izved eni f in an čn i in s tr u me nt i: ter mi ns ki p os li in o pci je n a las tni ške v redn os t n e pap ir je, ki n e koti rajo n a de lu joč em org anizi ran em t rgu . Poš ten a vre dno s t te rm in sk ih po sl ov se izr aču na p o mo de lu di skon ti ran ih den ar n ih tokov. Z a vrednotenje opcij se uporabljajo mo deli za vrednotenje opc ij (mo del G ar m an in Kohl hag en , bi nom s ki m od el in model Black-Scholes) . Netržni vhodni podatek je poštena vre dno s t os nov ne ga in s t r ume nt a, k i je do loč en a z mo del om vre dno ten ja . Vi r tr ž nih v ho dni h po dat kov je si s tem Bloomb erg; • nedo nos n a pos oj ila , me rj en a po po š te ni vr edn os t i, k i sk la dno z M S RP 9 n e izpo lnj uj ejo t. i . SPP I tes t a. Po š te na vrednos t se izračuna na podlagi diskontiranja pr ičako vanih pr ih odn jih d en ar nih to kov z us tr ezno za htevan o s to pnj o don os a. P ri p os ojil ih , raz vr š čen ih m ed n edo no sn a po so jila , se p ri o pre del it vi pr iča kovanih de na rn ih to kov lahko upoš tevata tudi vrednos t zav arov anja in druga ocena poplačljivosti. Nef in an čn a s red s t va n a 3. rav ni do lo čan ja po š ten e vr edn os t i v NLB Skupini vključujejo naložbene nep remičnine. Za vred not enj e la s tn iš kih f i nan čn ih s red s tev iz p r ve al ine je zgoraj NL BSkupina uporablja tri metode ocenj ev anja vre dno s ti , in s icer n a do no su za sn ovan n ači n ocen jevan ja vrednos ti, na tr žn ih primer javah z asn ov an način ocenjevanja vrednos ti in nabavn ovrednos tni način ocenjevanja vrednos ti. NLBS kup ina iz ber e mo del v red not enj a in vr edn os t i ne tr ž nih vh odn ih po da tkov v razu mn o mo goč em ob se gu , izbe re pa ti s te, za kat ere m en i, da b i jih izb rali t u di dr u gi ne od vis n i udeleženci na trgu. Pr i vre dno ten ju n aložb en ih n epre mi čni n se u pora blj a na jm anj ede n izm ed tr eh n ači nov oc enj evanja v red no s ti . V eč ina cen itev t r žn e vre dn os t i nep rem ič nin j e opra vl jen a po n a donos u zasnovanem načinu ocenjevanja vrednost i, kjer se ocenjuje sedan ja vrednos t prihodn jih pričako vanih donosov . Pr i vre dno ten ju n aložb en ih n epre mi čni n so b ile up ora blj ene vre dno s ti p ovpr ečn ih n aje mn in n a pod ob nih l okaci jah te r mera kapitaliz acije, ki je sestav ljena iz net vegane donosn ost i, pre mij e za t veg anj e in pr emi je za oh ran itev kap ita la . T r ž ne na jem nin e s o pr ido blj en e iz različ ni h virov, k ot so p od at ki od s ami h na jem ni kov in naj emo da jalc ev , spl et nih p or tal ov in la s tn ih zbi rk p od at kov . N LB Sk upin a za vs e n aložb en e ne prem ič nin e razp ola ga s t r žni mi p oda tk i . Če NLB Sk upi na n e bi razp ola gal a s pr im er lji vim i tr žnim i po da tk i iz ožje okol ice oce njevan e n aložb en e nep rem ič nin e, bi u pora bil a pod at ke iz šir še okolice in jih us trezno prilag odila. 322 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Gi ban je fi nan čni h sred st ev in obvez nos ti , uvr šče nih na 3. ra ven v ti so č EU R Finančni in st r um en ti z a tr gova nj e Fin an č na s red s t va, m er je na p o pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Fin an č na s red s t va, o bvezno m er je na po pošteni vrednosti prek poslovnega izi da , ki n is o v po ses t i za tr govan je Sk upa j finančna sr ed s t va Fin an č ne o bvezno s ti , merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida NLB Skupina Izvedeni finančni instr umenti Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Krediti in druga finančna sr edst va Krediti in druge finančne ob v eznosti St anj e 1. ja nu ar ja 2020 8 07 - 4.109 2.716 14.961 22.593 7.998 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b - - 53 - - 53 - Nove o dv is ne d r užb e - 900 85 - - 985 - Vrednotenje : - v izkazu p os lov ne ga iz id a (21) - - 1.642 (2.720) (1.099) (8.006) - v drugem vseobsegajočem donosu - - 21 - - 21 - T ečajn e razlik e - - - ( 187) (48) (235) 8 Poveč an ja - - - - 20.399 20.399 - Zmanjšanj a - - ( 3.341) - (7.516) ( 10.857) - St an je 31. de cem bra 2020 786 900 927 4.171 25.07 6 31.860 - T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b - - (2) - - (2) - Vrednotenje : - v izkazu p os lov ne ga iz id a ( 785) - - (56) 15.7 47 14.906 - - v drugem vseobsegajočem donosu - - 266 - - 266 - T ečajn e razlik e - - 357 9 366 - Poveč an ja - 63 - - 3.017 3.080 - Zmanjšanj a - (612) (55) - (43.849) (44.516) - St an je 31. de cem bra 2021 1 351 1.136 4.472 - 5.960 - 323 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R Finančni in st r um en ti z a tr gova nj e Finančna sr edstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Fin an č na s red s t va, o bvezno m er je na p o pošteni vrednosti prek poslo vnega izida, ki n is o v pos es t i za tr govanj e Sk upa j finančna sr ed s t va Fin an č ne o bvezno s ti , merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida NLB Izvedeni finančni instr umenti Lastniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Krediti in druga finančna sr edst va Krediti in druge finančne ob v eznosti St anj e 1. ja nu ar ja 2020 807 259 2.716 13.055 16.837 7.7 46 Vrednotenje : - v izkazu p os lov ne ga iz id a (21) - 1.642 (2.831) (1.210) ( 7.754) - v drugem vseobsegajočem donosu - 15 - - 15 - T ečajn e razlik e - - ( 187) (48) (235) 8 Poveč an ja - - - 19.833 19.833 - Zmanjšanj a - - - ( 7.021) ( 7.021) - St an je 31. de cem bra 2020 786 2 74 4.171 22.988 28.219 - Vrednotenje : - v izkazu p os lov ne ga iz id a ( 785) - (56) 13.7 49 12.908 - T ečajn e razlik e - - 357 9 366 - Poveč an ja - - - 3.005 3.005 - Zmanjšanj a - (55) - (39.751) ( 39.806) - St an je 31. de cem bra 2021 1 219 4.472 - 4.692 - NLB S kup ina i n NLB pr ip ozna ta uč inke v redn ot enj a in s tr um en tov v po se s ti za t rgovan je v po s ta vki iz kaza pos lov ne ga izid a »Č is t i dob ičk i/(izgub e) iz fin an čni h sr eds t ev in obvezn os t i v pos es t i za tr govanj e «, u čin ke vre dn oten ja kapit als ki h in s tr u men tov, ki nis o v po se s ti za t rgovan je in po soj il, o bvezno m er je nih p o poš ten i vre dno s ti p rek pos lov ne ga izid a, v v r s tic i izkaza pos lovn eg a izid a »Či s ti dob ičk i/(izgub e) iz fin an čni h sr eds t ev , obvezno m er je nih p o poš teni v red no s ti p rek po sl ovn ega izi da , ki n is o v pos es t i za trg ovanje « , in u čin ke vre dn oten ja za f in an čn a sre ds t va, me rj en a po po š te ni vr edn os t i pre k vs eob se gaj oče ga do no sa , pripoznana v akumuliranem dr ugem vseobs egajočem don os u , v pos t avk i »F in an čn a sre ds t va, m er jen a po p oš t eni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa« . 324 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB S kup ina i n NLB s ta v l et ih 2021 in 2020 p ri poznal i na s led nje n ere alizi ran e dob ičke in izgu be za f in an čn e ins tr um en te, k i so p o s tan ju n a da n 31. dece mb ra uv r šče ni n a 3. rave n: v ti so č EU R NLB Skupina Finančna sr edstva, namenjena trgov anju Finančna sr edstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Fin an č na s red s t va, o bvezno merjena po pošteni vrednosti pre k pos lov ne ga iz id a, k i ni so v pos es t i za tr govanj e Fin an č ne o bvezno s ti , merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2021 Izvedeni finančni instr umenti Lastniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Krediti in druga finančna sr edst va Krediti in druge finančne ob v eznosti Postavke izk aza poslo vnega izida Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev, obvezn o me r jen ih p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, ki n is o v po se s t i za tr govan je - - (56) - - Čist i dobički/(iz gube) iz tečajnih raz lik - - 357 - - Postavke drugega v seobsegajočega donosa Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa - 266 - - - v ti so č EU R NLB Skupina Finančna sr edstva, namenjena trgov anju Finančna sr edstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Fin an č na s red s t va, o bvezno merjena po pošteni vrednosti pre k pos lov ne ga iz id a, k i ni so v pos es t i za tr govanj e Fin an č ne o bvezno s ti , merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2020 Izvedeni finančni instr umenti Lastniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Krediti in druga finančna sr edst va Krediti in druge finančne ob v eznosti Postavke izk aza poslo vnega izida Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in obvez no s ti v p os es t i za t rgova nj e (21) - - - - Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev, obvezn o me r jen ih p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, ki n is o v po se s t i za tr govan je - - 1.642 ( 2.720) 8.006 Čist i dobički/(iz gube) iz tečajnih raz lik - - (187) (48) (8) Postavke drugega v seobsegajočega donosa Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa - 21 - - - 325 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Finančna sr edstva, namenjena trgov anju Fin an č na s red s t va, m er je na p o pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Fin an č na s red s t va, o bvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslo vnega izida, ki n is o v pos es t i za trg ovanj e Finančne ob veznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2021 Izvedeni finančni instr umenti Lastniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Krediti in druga finančna sr edst va Krediti in druge finančne ob v eznosti Postavke izk aza poslo vnega izida Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev, obvezn o me r jen ih p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, ki n is o v po se s t i za tr govan je - - (56) - - Čist i dobički/(iz gube) iz tečajnih raz lik - - 357 - - v ti so č EU R NLB Finančna sr edstva, namenjena trgov anju Fin an č na s red s t va, m er je na p o pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Fin an č na s red s t va, o bvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslo vnega izida, ki n is o v pos es t i za trg ovanj e Fin an č ne o bvezno s ti , merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2020 Izvedeni finančni instr umenti Lastniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji Krediti in druga finančna sr edst va Krediti in druge finančne ob v eznosti Postavke izk aza poslo vnega izida Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in obvez no s ti v p os es t i za t rgova nj e (21) - - - - Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev, obvezn o me r jen ih p o po š te ni v red no s ti p re k pos l ovn eg a izid a, ki n is o v po se s t i za tr govan je - - 1.642 ( 2.831) 7.754 Čist i dobički/(iz gube) iz tečajnih raz lik - - (187) (48) (8) Postavke drugega v seobsegajočega donosa Fi na nč na s re ds t va, m er j en a po p oš t en i vre dn os t i prek drugega vseobsegajočega donosa - 15 - - - Gib anj e nef ina nčni h sred st ev , uvršče nih na 3. raven v ti so č EU R NLB Skupina Naložbene nepremičnine 2021 2020 Stanje 1. januar ja 32.210 28.933 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b 19 (24 ) Pr id obi tev o dv is ni h dr u žb (p oj as ni lo 5.12.c) - 19.643 Poveč an ja - 609 Zmanjšanj a (502) ( 189) Pre no s z /( na) o pre dm et en a os nov n a sr ed s t va (7.568) (62) Pre no s z /( na) n ek ra tkor oč na s re ds t va v po se s ti za p ro daj o 22 17 Pre no s z /( na) dr u ga s re ds t va 1.260 ( 16.790) Vrednotenje na pošteno vrednos t 3.416 73 Pro da ja od vi s ne d r užb e (p oj as ni lo 5.12.b) (1.215) - St an je 31. de cem bra 27.642 32.210 326 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina NLB 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Knjigov odska vrednost Poštena vrednost Knjigov odska vrednost Poštena vrednost Knjigov odska vrednost Poštena vrednost Knjigov odska vrednost Poštena vrednost Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 1.717.626 1.7 45.225 1.503.087 1.563.103 1.436.424 1.461.185 1.277.880 1.333.840 - krediti bankam 140.683 140.843 197.005 197.220 199.287 204.7 43 158.320 165.966 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke 10.587.121 10.751.051 9.619.860 9.873.137 5.145.153 5.235.839 4.564.178 4.67 4.069 - dr ug a f in an čn a s red s t va 122.229 122.229 113.138 113.138 92.404 92.404 54.503 54.503 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk 71.828 69.720 72.633 72.648 109.329 109.522 41.635 41.635 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k 858.531 849.834 158.225 155.673 873.479 863.970 143.464 140.702 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke 17.640.809 17.658.686 16.397.167 16.414.382 9.659.605 9.664.607 8.850.755 8.860.267 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke 7 4.051 73.7 44 91.560 93.020 406 406 13 13 - po dre jen e obve zn os t i 288.519 292.130 288.321 281.001 288.519 292.130 288.321 281.001 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti 206.878 206.878 182.095 182.095 102.527 102.527 88.96 9 88.96 9 e) Poš ten e vred nos t i fi nan čn ih in s tr um en tov , me rje nih p o odplačni vrednosti Fin an čn i in s tr u me nt i, k i v rač un ovods kih iz kazih ni so m er je ni po po š te ni vr edn os t i, s e ne u pra vlj ajo n a po dla gi po š ten ih vre dno s ti . Za te in s tr u me nt e se p oš te ne v redn os t i izra ču naj o sa mo za n am ene r azkr it ij i n ne v pli vajo n a izkaz fi nan čn eg a pol ožaja a li izkaz pos lov ne ga izid a NLB S kup ine . V sp odn ji ta bel i so o cen jen e po š ten e vr edn os t i fi na nč nih in s tr um en tov, ki v izkazu fi na nč ne ga po ložaj a nis o m er jen i po pošteni vrednosti. Krediti bankam Oce nje na p oš t ena v red no s t tem el ji n a dis kont ira nih d en ar nih tokovih z u poš t evanj em tr en ut ne t r žn e ob res t ne m ere za komi ten te s po dob ni m kre dit ni m t veg anj em in s p odo bn o pre os ta lo zap adlo s tj o. Poš t en a vre dn os t de pozitov če z no č je enaka njihovi knjigo vodski vred nos ti. Kred iti s t ran kam, k i ni so ba nke Pri izračunu poš tenih vrednos ti je NLB Skupina uporabila pr is t op oce nj eni h dis kont ira nih d en ar nih to kov . T o pom en i, da izra ču n tem el ji na p ri čakovani h pog odb en ih de nar n ih tokovih , k i so d is kont iran i po t ren ut ni h tr ž nih o bre s tn ih m erah za komit en te s po dob nim k re dit nim t vega nje m in s po do bno preos talo zapadlostjo. Dep ozi ti in k redi ti o d st ran k, k i ni so b anke Poštena vrednost vpoglednih vlog in depo zitov č ez noč j e izkazana v v iš in i njih ove odp la čn e (kn jig ovods ke) vredn os t i. Dej an sko pa j e nji hova vre dn os t za NLB S ku pin o, ki t e vlo ge prejema, odvisna od priča ko v anega časovnega raz poreda i n vi šin e dv igov te h dep ozitov, od viš in e tre nu t nih o bres tni h me r na t rg u in kr edi tn ega t vega nja s am e de pozit ne u s tan ove. De l vpoglednih de poz itov so namreč stabilne vloge, podobno k ot vezane v log e, zat o je nj ih ova ekonom s ka vred no s t dej ans ko drugačna od knjigo vodsk e vrednosti. Oce nje na p oš t ena v red no s t pre os ta lih d epozit ov in pre jet ih kre dit ov od s t ran k tem elj i na d is kont iran ih p ogo dbe nih den ar ni h tokovih z u poš tevanje m tr žne ob res t n e me re, ki b i jo mo ral a NLB S kup ina t ren u tn o pl ača ti za n ado me s ti tev te h virov z n ovim i z en ako pre os ta lo zap adl os t jo. Dr ug a fi nan čn a sre ds t va in obvezn os ti Kn jigovod s ka vredn os t d r ugi h fi na nč nih s re ds tev i n obvezno s ti j e pr ibl ižek n jih ove poš t ene v red no s ti , sa j veči no pre ds ta vl jajo k ra tkoro čn e ter ja t ve in o bvezno s ti . 327 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R 31. 12 . 2021 NLB Skupina NLB 1. raven 2. rave n 3. rave n Skupaj poštena vrednost 1. raven 2. rave n 3. rave n Skupaj poštena vrednost Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 1.434.411 303.647 7.167 1.7 45.225 1.358.293 102.892 - 1.461.185 - krediti bankam - 140.843 - 140.843 - 204.7 43 - 204.7 43 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke - 10.751.051 - 10.751.051 - 5.235.839 - 5.235.839 - dr ug a f in an čn a s red s t va - 122.229 - 122.229 - 92.404 - 92.404 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk - 6 9.720 - 6 9.720 - 109.522 - 109.522 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k - 849.834 - 849.834 - 863.970 - 863.970 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke - 17.658.686 - 17.658.686 - 9.664.607 - 9.664.607 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke - 73.7 44 - 73.7 44 - 406 - 406 - po dre jen e obve zn os t i 2 45.700 46.430 - 292.130 245.700 46.430 - 292.130 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti - 206.878 - 206.878 - 102.527 - 102.527 v ti so č EU R 31. 12. 2020 NLB Skupina N LB 1. raven 2. rave n 3. rave n Skupaj poštena vrednost 1. raven 2. rave n 3. rave n Skupaj poštena vrednost Finančna sredst va, merjena po odplačni vr ednosti - do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji 1.267.437 288.484 7.182 1.563.103 1.254.337 79.503 - 1.333.840 - krediti bankam - 197.220 - 197.220 - 165.966 - 165.966 - kr edi ti s tra nkam , k i ni s o ban ke - 9.873.137 - 9.873.137 - 4.67 4.069 - 4.67 4.069 - dr ug a f in an čn a s red s t va - 113.138 - 113.138 - 54.503 - 54.503 Fi na nč ne o bvezn os t i, m e rj en e po o dp lač ni v re dn os t i - de pozit i b an k in ce nt ral ni h ba nk - 72.648 - 72.648 - 41.635 - 41.635 - kr edi ti b an k in c en tra ln ih b an k - 155.673 - 155.673 - 140.702 - 140.702 - de pozit i s t ran k , k i ni so b an ke - 16.414.382 - 16.414.382 - 8.860.267 - 8.860.267 - kr edi ti s tra nk , k i ni so b an ke - 93.020 - 93.020 - 13 - 13 - po dre jen e obve zn os t i 234.629 46.372 - 281.001 234.629 46.372 - 281.001 - dr ug e f in an čn e obve zno s ti - 182.095 - 182.095 - 88.96 9 - 88.969 Pošt ene vrednosti fina nčnih instru mentov , merjenih po odplačni vrednost i glede na r aven določanja pošte ne vrednosti 328 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB S kup ina i ma z n ekat er im i ban kami i n pod jet ji s kl enj en e bil ate raln e s por azum e o po bot u po rav na v valu tn ih po sl ov , na pod lag i kate ri h iz vaja po bot e na n ač in , da s e za vs e valu tn e posle s posam ezno banko ali podjetjem na dan zapadlos ti iz vr š i por avn ava v e ni val ut i z eni m sa mim (ne to) dena rn im tokom . Po dob no j e v pr im er u po rav na ve obre s tn ih zam en jav, kjer se na d an poravnav e pobota izvede pobot obeh nog/ del ov tra ns akcij e. V izkazu f in anč ne ga p oloža ja sr ed s t va in obvezn os t i ni so p obot ani , s aj ne to po rav na va velja za pos am ezn e den ar n e tokove in ne za ce lot ni f in an čn i ins tr um en t. Pol eg n aved ene ga j e NLB S kupi na v l et u 2013 ne kate re st andardizirane posle z izvedenimi fin ančnim i inst rum enti (nekat ere ob res t ne za me nja ve) pren es la n a kli ri nš ko hiš o ozirom a cen tra lno n a sp rotn o s t ran ko. S sis tem om dn evn e por avn ave za čet nih i n gibl jiv ih k ri ti j so do seže ni ta ko pobo t in zav arov anje izpostavljen os ti ko t tudi poravn ave rednih dnev nih za pa dlos t i n eto zn es kov v dolo čen i valu ti . Ba nka im a za pos lovan je z iz ve den imi f in an čn im i ins tr um en ti s tu jim i ba nkam i pod pis an e krov ne I SDA po god be z d oda tk i ter s loven s ko različi co ok v ir ne p ogo dbe s pod jet ji, k i B an ki omogočajo dne vno vrednote nje in izmenjav o z avar ov alnih kritij. v ti so č EU R NLB S ku pin a 31. 12. 2021 Vredn os ti , ki n is o po bo tan e v iz kaz u fin an č ne ga po lo žaj a Finančna sr edstva/ obv eznosti Br u to v red no st f in an čn eg a sr ed s t va / obvez n os t i Izvrš ljive okvirn e pogodbe in podobni dogo vori Zavar ov anje s finančn imi instr umenti Neto vr ednost Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - s red s t va 8.239 998 445 6.796 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - obve zno s t i 42.961 998 41.121 842 v ti so č EU R NLB S ku pin a 31. 12. 2020 Vred nos t i, k i ni so p obo ta ne v i zkaz u fi na nč ne ga p ol oža ja Finančna sr edstva/ obv eznosti Br u to v red no st f in an čn eg a sr ed s t va / obvez n os t i Izvrš ljive okvirn e pogodbe in podobni dogo vori Zavar ov anje s finančn imi instr umenti Neto vr ednost Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - s red s t va 15.820 608 5 94 14.618 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - obve zno s t i 7 6.646 608 7 4.861 1.177 v ti so č EU R NLB 31. 12. 2021 Vredn os ti , ki n is o po bo tan e v iz kaz u fin an č ne ga po lo žaj a Finančna sr edstva/ obv eznosti Br u to v red no st f in an čn eg a sr ed s t va / obvez n os t i Izvrš ljive okvirn e pogodbe in podobni dogo vori Zavar ov anje s finančn imi instr umenti Neto vr ednost Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - s red s t va 8.249 1.008 445 6.796 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - obve zno s t i 42.97 8 1.008 41.121 849 v ti so č EU R NLB 31. 12. 2020 Vred nos t i, k i ni so p obo ta ne v i zkaz u fi na nč ne ga p ol oža ja Finančna sr edstva/ obv eznosti Br u to v red no st f in an čn eg a sr ed s t va / obvez n os t i Izvrš ljive okvirn e pogodbe in podobni dogo vori Zavar ov anje s finančn imi instr umenti Neto vr ednost Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - s red s t va 16.189 62 3 5 94 14.972 Iz ved en i fi na n čn i in s tr u me nt i - obve zno s t i 7 6.661 623 7 4.861 1.177 6.6. Pobotan je finan čnih s redst ev in finan čnih obve znos ti NLB S kup ina i n NLB n ima ta p obo tan ih f ina nč nih s re ds t ev in obvezno s ti v iz kazu fi na nč ne ga po ložaja . 329 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 7. Segm ent na analiza NLB Skupine a) S e gm e n t i v ti so č EU R NLB Skupina 2021 Poslovanje s prebiv al st vom v S love ni ji Poslovanje s po dje tj i in inves ti ci js ko bančništ vo v Sl oven i ji St ra teš k i tuji trgi Fin an č ni t rgi v Sl oven i ji Ne s t ra t e ške druž be Os t ale dejavnos ti Nerazporejeno Skupaj Cel otn i n eto p r ih odk i 171.046 101.505 361.9 45 24.10 7 7.223 6.127 - 671.953 Eksterni neto prihodki 188.629 110.588 363.452 (8.855) 7.014 6.091 - 666.919 Neto prihodki med segmenti ( 17.583) (9.083) (1.507) 32.9 62 209 36 - 5.034 Cel otn i n eto o br es t ni p ri ho dk i 79.535 35.714 266.804 26.377 1.331 (401) - 409.360 Eksterni neto obr estni prihodki 98.898 44.481 270.839 (6.188) 1.751 (421) - 409.360 Neto obrestni prihodki med segmenti ( 19.363) (8.76 7) (4.035) 32.565 ( 420) 20 - - Administrativni stroški (104.844) (40.829) ( 198.589) ( 7.963) ( 10.534) ( 10.259) - (373.018) Amor t izacija (11.659) (4.278) (29.329) (6 77) (833) (619) - (47.395) Dobiček /(iz guba) segmenta pred oslabit vami in rezervacijami 54.543 56.398 134.027 15.467 (4.144) (4.751) - 251.540 Dr ugi čist i dobički/ (izgube) iz naložb v k apital od vi sn ih , pr i dr už eni h dr u žb in s ku pn ih p od vig ov 1.108 - - - - - - 1.108 Os la bi t ve i n rezer vac ij e (6.684) 30.450 ( 20.779) 329 5.403 39 - 8.758 Do bič ek /(i zgub a) iz red ne ga p os lova nj a 48.967 86.848 113.248 15.79 6 1.259 (4.712) - 261.406 Lastniko v ob vladujoče bank e 48.96 7 86.848 101.784 15.796 1.259 (4.712) - 249.9 42 Manjšinskih lastnik ov - - 11.464 - - - - 11.464 Da vek iz d oh od ka - - - - - - ( 13.538) ( 13.538) Dobiček poslov nega leta 236.404 Sr ed s t va s eg me nt a 2.811.209 2.333.7 6 9 9.797.839 6.190.193 95.905 337.056 - 21.565.971 Nal ožb e v pr id r uže ne d r užb e in s ku pn e po dv ig e 11.525 - - - - - - 11.525 Obvez no s ti s e gm en ta 7.720.693 1.966.530 8.315.316 1.231.669 7.7 49 119.416 - 19.361.373 Pov ečanje nekratk oročnih sredstev 9.972 4.218 26.608 264 ( 10.036) 2.039 - 33.065 330 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Segme nti poslovanja NLB Skupine so opredeljeni skladn o s s tra te gij o in org aniza cij sko s t r uk t uro N LB Sk upin e, k i se uporablja za interno fin ančno poročanje rezultatov pos lovan ja . Se gm ent i po sl ovanja N LB Sk upi ne s o en ote, k i se os redo toč ajo n a razli čn e s tra nke in t rge t er s e zarad i različ ni h strategij in v odenja obr avnavajo ločeno. Pos lovan je NLB S kup in e se raz v r šč a v več se gm en tov; obr es t ni pr ih od ki in o dh odk i so r azpor eje ni m ed s egm en ti ob up orab i in ter ni h tra ns fe rn ih ce n (ITC). Dr ug e čl ani ce NLB v ti so č EU R NLB Skupina 2020 Poslovanje s prebiv al st vom v S love ni ji Poslovanje s po dje tj i in inves ti ci js ko bančništ vo v Sl oven i ji St ra teš k i tuji trgi Fin an č ni t rgi v Sl oven i ji Ne s t ra t e ške druž be Os t ale dejavnos ti Nerazporejeno Skupaj Cel otn i n eto p r ih odk i 170.358 75.185 209.091 39.633 5.445 7.958 - 50 7.670 Eksterni neto prihodki 184.758 81.124 213.881 12.713 4.537 7.472 - 504.484 Neto prihodki med segmenti (14.400) (5.939) (4.790) 26.921 908 486 - 3.186 Cel otn i n eto o br es t ni p ri ho dk i 81.395 34.007 159.261 23.471 1.199 24 0 - 299.573 Eksterni neto obr estni prihodki 96.357 40.8 73 163.255 ( 3.126) 2.012 203 - 299.573 Neto obrestni prihodki med segmenti ( 14.96 2) ( 6.866) ( 3.994) 26.598 (813) 37 - - Administrativni stroški ( 102.089) ( 37.878) (9 4.862) (6.972) ( 11.848) ( 11.047) - ( 264.69 6) Amor t izacija (12.043) ( 3.911) ( 14.162) (619) ( 1.011) (685) - ( 32.431) Dobiček /(iz guba) segmenta pred oslabit vami in rezervacijami 56.226 33.39 6 100.067 32.042 (7.414) (3.77 4) - 210.543 Dr ugi čist i dobički/ (izgube) iz naložb v k apital od vi sn ih , pr i dr už eni h dr u žb in s ku pn ih p od vig ov 8 74 - - - - - - 8 74 Sl ab o im e - - 137.858 - - - - 137.858 Os la bi t ve i n rezer vac ij e ( 15.069) 8.982 (59.084) ( 1.267) 2.854 ( 7.770) - ( 71.354) Do bič ek /(i zgub a) iz red ne ga p os lova nj a 42.031 42.378 178.841 30.775 (4.560) ( 11.544) - 277.921 Lastniko v ob vladujoče bank e 42.031 42.378 175.792 30.775 (4.560) ( 11.544) - 27 4.872 Manjšinskih lastnik ov - - 3.049 - - - - 3.049 Da vek iz d oh od ka - - - - - - (5.165) (5.165) Dobiček poslov nega leta 269.70 7 Sr ed s t va s eg me nt a 2.545.714 2.043.324 9.346.255 5.218.038 131.204 273.332 - 19.557.867 Nal ožb e v pr id r uže ne d r užb e in s ku pn e po dv ig e 7.988 - - - - - - 7.988 Obvez no s ti s e gm en ta 7.367.145 1.519.067 7.879.089 557.402 4.571 115.540 - 17.442.815 Pov ečanje nekratk oročnih sredstev 15.679 6.047 13.517 418 69 5 2.9 41 - 39.298 Sk upin e s e v se gme nt no a na lizo gle de n a svo jo dej av nos t uvr š ča jo tako, da s e pr i sp evek vs ake čl anic e uvr š ča izk lj učn o v en s am se gm en t, razen pr i NLB Le as e&Go , ki s e gle de n a področje poslov anja uvršča v dv a segmenta. Se gm ent i S kupi ne s e de lijo n a s t rat eš ke in ne s tra te ške. Strateški segmenti so : • Poslov anje s prebiva ls t vom v Slov eniji, ki zajema poslovanje s posamezniki in mikro podjetji, upravljan je premoženja (NLB Sk la di ) in de l dr užb e NLB Le as e&Go , ki vk lj uč uje po sl ovan je s pr ebi val s t vom t er pr i sp evek k po s lova nj u pridr užene dru žbe Bankar t. • Poslovan je s p odj etj i in inves tici js ko ban čn iš t vo v Sloven ij i, ki vključ uje poslovanje s ključnimi, srednjim i in malimi podjetji, področje čezmejnega fin anciranja podjeti j, investicijs ko ban čn iš t vo in s kr bn iš ke s tor it ve, pre s tr u k t ur iran je in upra vl jan je pro ble ma ti čn ih na ložb te r de l dr užb e NLB Lea se &Go, k i vkl ju čuj e pos lovan je s p odj et ji. 331 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo • Stra teš ki t u ji tr gi, k i vk lju ču jej o pos lovan je s t rat eš kih b an čn ih čla nic S ku pin e na s t ra teš k ih tr gih (S ever na M akedo ni ja, Bo sn a in H erce govin a , Kosovo, Črn a go ra in S rb ija). S pr ido bit vij o Komerc ija ln e ban ke a.d . Be og rad je N LB Sk upin a kon ec le ta 2020 pr id obil a tr i b anke: Kome rcij aln o ban ko Be ogr ad, Kom erc ijal no b an ko Podgo ri ca in Komerc ija lno b an ko Ban ja Lu ka ter inve s tic ijs ko dr užb o KomB ank I nves t B eo grad . V n ovemb r u 2021 je pr i šl o do zdr uži t ve N LB Ba nke Po dgor ic a s Komerc ija lno b an ko Pod gor ica . Kome rcij aln a ba nka B anj a Luka je bi la 9. dec emb ra 2021 pro da na iz ven N LB Sk upi ne, za to s e v rezu lta t se gm en ta za le to 2021 vk lju ču je s po sl ovanje m do navedenega datuma. • Fina nč ni t rgi v S loveni ji po kr iva jo ak t iv nos ti zak lad niš t va in tr govanj a s fi na nč nim i in s tr u me nt i, p ri kazuje jo pa t ud i rezultat upravljanja z bilanco banke (ALM). • Segm en t Os t alo v klj uč uj e kateg or ije B a nke, kat er ih pos lov nih r ezul ta tov ni m ogo če razp ore dit i v po sa mezn e segmen te ter družbo NLB Zav od za upravljanje kult urn e dediš čine. Nes trateš ke članice vključ ujejo poslovanje nest ratešk ih članic Sk upin e, in s ice r čl anic e RE A M i n lea si ng dr u žbe (razen NL B Lea se &Go), NLB S rb ijo in N LB Cr no G oro. N LB Lea sin g Lj ubl jan a je bil v l et u 2021 pro dan s tra teš k i dr užb i Leas e&G o zn otra j NLB Skupine, kljub sp remembi las tni št va se njegov o poslovanje še na prej s pr eml ja v ok v ir u s egm en ta n es t rat eš ki h čla nic . NLB S kup ina j e zla s ti f in an čn a sk upi na i n gla vni no n jen ih pr ih odkov pre ds t avl jajo n et o obre s tn i pr ih od ki . Gl avn o m er ilo uspe šnos ti pos lova nja posamezne ga segmenta je dobiček iz poslov anja pred davki. NLB S kup ina n e us t var ja pr ih od kov , k i bi izh aja li iz po sl ov z en o sam o s t ran ko in bi pre ds t avl jal i 10 % ali več c elot ni h prih odko v NLB Skupine. b) Inform acije o geografskih obmo čjih Ge ogr af s ka anal iza vkl ju ču je razde lit ev pos t avk g led e na dr ža vo, kje r se n ah aja p os am ezna d r užb a čl anic a NLB Skupine. v ti so č EU R Priho dki Neto prihod ki Dobiček/(izguba) iz r ednega po s lova nj a Davek iz dohodk a NLB Skupina 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 Slovenija 352.053 322.128 301.021 290.376 137.857 93.362 (5.043) ( 1.154) Jugovzhodn a E vropa 458.571 265.600 365.649 214.486 121.301 184.266 (8.462) ( 3.963) Severna Mak edonija 87.936 81.710 70.157 64.466 43.277 21.008 (4.054) (1.566) Srbija 192.048 35.240 165.199 28.046 29.405 130.912 2.077 1.323 Črna gora 43.983 31.291 34.756 25.033 6.508 2.7 41 ( 1.484) (426) Hr vaš ka 5 42 207 454 ( 181) (1.019) (1) (12) Bo sn a in H erce gov in a 83.087 6 9.616 52.735 57.0 79 15.236 15.776 (2.213) ( 1.572) Kosovo 51.512 47.701 42.595 39.408 27.056 14.848 (2.787) (1.710) Zahodna E vropa 17 3 24 9 (378) 2.248 293 ( 33) ( 48) Nem čija 1 2 499 80 488 (433) - - Švi ca 16 1 ( 250) (458) 1.7 60 726 ( 33) ( 48) Skupaj 810.641 587.731 666.919 504.484 261.406 277.921 ( 13.538) (5.165) V s tol pc u Pri ho dki s o vk lj uče ni pr ih od ki iz o bres ti in p odo bni pr ih odk i, p ri ho dki iz d ivi den d in p ri ho dki iz o pra vni n (p rovizij ). V s tol pc u Neto p r iho dk i so v klj uče ni č is t i obre s tn i pr ih od ki , pr ih odk i iz div ide nd , či s te o prav ni ne, u čin ki iz f in an čn ih in s tr um en tov, čis te t eča jne r azlike, uč in ki iz o dpra ve pr ipozn anj a sr eds t ev , čis ti po sl ovni p ri ho dki t er či s ti d obi čk i iz ne kra tkoro čn ih s red s tev v po se s ti za pr oda jo. 332 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R Nekratk oročna sredstva Skupaj sr edst va Število zaposlenih NLB Skupina 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020 Slovenija 150.829 153.671 11.716.270 10.142.6 75 2.619 2.691 Jugovzhodn a E vropa 214.380 219.886 9.845.128 9.411.6 71 5.563 6.098 Severna Mak edonija 37.384 37.181 1.758.269 1.57 6.941 877 877 Srbija 108.515 109.16 7 4.780.843 4.587.600 2.901 3.198 Črna gora 18.328 17.934 775.238 709.797 3 74 467 Hr vaš ka 383 381 4.025 4.390 6 7 Bo sn a in H erce gov in a 34.7 82 39.57 6 1.596.370 1.654.026 94 2 1.086 Kosovo 14.988 15.647 930.383 878.917 463 463 Zahodna E vropa 30 58 16.098 11.509 3 3 Nem čija 30 58 971 1.648 1 1 Švi ca - - 15.127 9.861 2 2 Skupaj 365.239 373.615 21.577.496 19.565.855 8.185 8.792 v ti so č EU R Priho dki Neto prihod ki Dobiček/(izguba) iz r ednega po s lova nj a Davek iz dohodk a NLB Skupina 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 Slovenija 448.559 341.092 387.6 92 328.302 225.706 120.806 ( 5.252) (1.221) Jugovzhodn a E vropa 459.405 265.889 37 4.776 211.337 146.49 6 44.271 (8.9 40) (3.9 49) Severna Mak edonija 87.864 81.673 68.429 62.658 43.054 20.788 ( 4.054) (1.566) Srbija 192.77 6 35.318 161.017 28.386 37.536 (6.7 61) 1.599 1.337 Črna gora 43.978 31.37 6 35.417 24.356 7.96 9 1 87 ( 1.484) (426) Hr vaš ka 3 145 2 74 468 ( 181) (1.019) ( 1) ( 12) Bo sn a in H erce gov in a 83.275 69.67 8 67.806 56.791 30.895 16.032 ( 2.213) (1.572) Kosovo 51.509 47.699 41.833 38.6 78 27.223 15.044 (2.787) (1.710) Zahodna E vropa 19 335 86 ( 144) 2.247 588 (33) (34) Nem čija 1 2 493 81 489 ( 432) - - Švi ca 18 333 (40 7) (225) 1.758 1.020 (33) (34) Skupaj 907.983 607.316 76 2.554 539.495 37 4.449 165.665 (14.225) (5.204) Sp odn ja pr egl edn ica pr ikaz uje p oda tke č lan ic NLB S kup in e pre d izloč it vij o tra ns akcij z o dv is nim i dr u žbam i in kon so lid aci js kim i kn jižb am i. 333 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 8. Razkr itja glede po v e zanih o seb Povezana o se ba je p od jet je ali p os am ezni k , povezan z NLB Skupino na način, da jo obvladuje a li skupno ob vladuje, im a pom em be n vpl iv al i je čl an kl ju čn ega p os lovod s t va NLB S kup ine . Me d povezan e ose be NL B Sk upin e ozirom a NLB s o zajet i kl ju čn o pos lovod s t vo (Upra va, os talo k lj učn o pos lovod s t vo ter nj ihov i dr už ins k i čla ni ), čl an i Nadzor n eg a sve ta, p od jet ja , ki ji h čla ni U pra ve, os ta lo kl juč no p os lovod s t vo ali n jih ovi dr u žin sk i čl ani o bvla du jejo a li im ajo n an je pom em be n vp liv, najve čji d eln ičar B an ke, ki i ma p om em ben vpliv , odvisne in pridružene družbe ter skupni podvigi. T ran sa kcije s č lan i Up rave in os ta lim k lju čn im poslovodst vom, njihovimi družins kimi člani in druž bami, ki jih te po v ezane osebe ob vladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv V ok v ir u red ne ga po sl ovanja s e š tev iln i ban čn i po sl i opra vi jo s povezani mi s t ran kami . O bse g ba nč nih p os lov s povezan im i st rankami je naslednji: v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB Čla ni U pra ve in os t alo kl j uč n o p os lo vod s t vo Družinski člani Up rave in o s tal eg a ključnega poslov odst va Pod je tja , ki j ih č la ni Up rave, os t alo k lj uč no po s lovo d s t vo a li njihovi družinski člani obvladujejo , skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv Čla ni Nadzornega sve t a 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 Dani krediti Stanje 1. januar ja 2.284 2.119 444 520 - 130 305 248 Poveč an ja 1.041 1.47 6 228 184 891 90 55 109 Zmanjšanj a (1.228) (1.311) (257) ( 260) ( 359) (220) ( 300) (52) St an je 31. de cem bra 2.097 2.284 415 444 532 - 60 305 Pr ih od ek iz o bre s ti 39 40 7 8 6 1 4 7 Prejeti depoziti Stanje 1. januar ja 1.610 1.579 956 871 136 193 323 198 Poveč an ja 2.048 1.392 595 826 1.625 2 07 321 277 Zmanjšanj a (1.488) (1.361) (833) ( 7 41) (1.171) ( 264) ( 139) ( 152) St an je 31. de cem bra 2.170 1.610 718 956 590 136 505 323 Od ho de k za ob res t i (4) (4) - - - - ( 1) - Druga finančna sredstva - 2 - - - - - - Dr u ge f ina n čn e obvezn os ti 2.268 2.759 1 - 14 8 - - Izdane garancije , odobreni kre di ti in o s tal e f ina nč n e zaveze 215 242 72 78 1 94 6 23 33 Prihodek iz prejetih opravnin 12 15 6 7 83 101 2 1 Dr ugi prihodki 13 16 - - - - - - Dr ugi odhodki - (11) - - (78 ) ( 76 ) - - 334 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Višina nadomestil za ključno p oslo vo dst vo Prej emke č lan ov na dzor ne ga s veta N LB d.d . in č lan ov Upr ave NLB d .d. u reja Po li tika pr ejem kov čla nov Na dzor ne ga s veta NLB d .d. i n čla nov Up rave N LB d.d . Pre jem ke opre del jen ih zaposlenih in ostalih zaposlen ih pa ureja P olitika prejemko v zapo sl eni h v NLB d .d. in N LB Sk upi ni . V let u 2021 je N LB d.d . s kl adn o s sp rem em ba mi Zakon a o gos po dar s ki h dr užb ah ( Z GD -1) in s prem em ba mi Zakon a o ban čn iš t v u (ZB an -3) s p reje la n ovo Polit iko pre jem kov član ov na dzor ne ga s veta NL B d.d . in č lan ov upra ve NLB d .d. , ki je bil a sp reje ta s s t rani N adzor n ega s vet a NLB d .d. , na to p a pre dložen a v gl as ovanje n a S kup šč ino d eln iča rj ev NLB d .d. , kje r je bi la v de cem br u 2021 t ud i izglas ovan a. V s kl ad u z 29 4.a čle no m Zakona o g osp od ar sk ih dr u žba h (ZGD -1) m or a ban ka Politiko prejemk ov v glasovanje Skupščini delničar jev Banke pre dloži ti o b vs aki p om em bni s pr em emb i, v v sakem p r ime r u pa vs aj v sa ka š tir i le ta . Ba nka s Po lit iko prej em kov in na nj eni p od lagi d olo ča opredeljene z aposlene. Pri opredelitvi opredeljenih z aposlenih se u poš t eva not ran jo org an iziran os t B an ke ter n ara vo, obs eg in zapl ete no s t dej avn os t i ba nke. M er il a v celo ti up oš t evajo t veg an ja, k i jim j e ali b i jim B an ka ali NLB S kup in a lah ko bila izpostavlje na glede na njen profil t veganos ti in nagnjen ost i k prev zem an ju t vegan j. T ako so v Pol it iko prej em kov vklj uče ni čla ni N adzor ne ga s veta B a nke, čl an i Upra ve B anke, v iš je vods t vo in os t ali o pred elj en ih zapo sl eni , ki s o v Po lit iko vključeni n a podlagi samoocen e Banke. Član i Na dzor neg a s veta s me jo v z vezi s s vojo f un kcijo č lan a Nadzo rn eg a sve ta pre jem a ti le p rej emke, k i so s k lad ni z relev antnimi sklepi Skupščine Banke. Člani Nad zornega sveta so upravičeni do plačila za opravljanje svoje funkcije in/ ali sej nin za č lan s t vo v Nadzor n em s vet u B anke in kom is ij ah Nadzo rn eg a sve ta B an ke, ki so d ol oče ne v s kl adu z v sa kokra t velja vn im s kle po m Sku pš čin e B an ke, ter do p ovra čil a pot nih s tro škov , dn evni c in s tr oškov pr eno čevan ja, i n sic er do v iš in e, dol oče ne v p redp is ih , ki u reja jo pov rač ilo s t roš kov v zvezi del om in d r ugim i do ho dki , ki s e n e vš tevaj o v davč no o sn ovo. Sk upš či na B an ke lah ko dolo ča in s pre min ja p reje mke čl an ov Nadzo rn eg a sve ta ne od vi sn o od Po lit ike pre jem kov in lah ko kate ri koli s voj sk le p v z vezi s pre jem ki č lan ov Nadzo rn eg a sve ta kada rkol i sp rem en i, raz vel jav i ali n ad om es t i oz. v z vezi s prej em ki č lan ov Nadzo rn eg a sve ta s prej me n ov sk le p. Uspešnos t ključnega poslov odst va se ugot avlja na podl agi fi na nč nih i n nef in an čn ih m er il . Pol eg pl ače, d olo čen e s pog odb o o zapo sl it vi, j im pr ip ada t u di le tn i vari abil ni d el pla če, k i se izp la ča v od vis n os t i od do se gan ja f in anč ni h in nef i nan čn ih ci ljev, kar obse ga c ilje N LB Sk upin e ozirom a NLB , cilje organizacijske enote in osebne cilje. Cilj e in kr i ter ij e pos am ezn ega č lan a Up rave d olo či Na dzor ni sve t NLB d .d. v sako le to ob s pr ejet ju l et ne ga po sl ovne ga na čr ta B an ke, cilj e in kr i ter ij e opre de ljen im zap os len im p a določi Uprav a bank e. V ar iabi lni d el pr eje mka za dol oče no p os lovn o le to ne s m e pre se gat i os em p lač č lan a Up rave v p os lovn em le t u (do vk lju čn o 5. 7 . 2 02 1) oziro ma s ed em pl ač od 6 . 7 . 2 02 1 da lje. Os talim zaposlenim pripad a variabilni del prejemka glede na ka teg or ijo zap os len eg a v ma ks im aln i vi ši ni o d tr i do š es t pla č . Klj uč no p osl ovods t vo je up rav ičen o do var i abil neg a de la prej em ka za usp eš no s t sa mo v s oraz me rn em d elu g led e na dejansk i čas zaposlit ve ( trajanje man data) v Bank i v obdobju, na ka tere ga s e var iabi lni d el pr ejem ka za us pe šn os t n an aš a. Neo dlože ni var iab iln i del p reje mka za us p eš no s t se izp lač a na jkas ne je tr i m es ece p o tem , ko je s prej eto l et no po roč ilo v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB Člani Uprave Zaposleni na podlagi individualne pogodbe Čla ni Nadzornega sveta 2021 2020 2021 2020 2021 2020 Kratkoročne ugodnosti 1.589 1.401 5.480 5.501 705 649 Povr ač ila s tro škov 4 4 83 95 26 34 Dolgoročne ugodnos ti - odpravnine 385 259 5 108 - - - druge ugodnost i 5 4 70 49 - - - variabilni del prejemko v 3 94 - 2.898 - - - Skupaj 2.377 1.668 8.536 5.753 731 683 NLB S kup ine za p os lovn o let o, na ka tero s e var iab iln i del nana ša. V ariabilni prejemek opredelje nega zaposleneg a za pos am ezn o pos lov no le to s e, če n e pres eg a 50 t is oč EUR br u to in n e ob se ga več kot t ret jin e nj egov ih cel otn ih prej em kov in če je to v s kl ad u z us t rezn imi p red pis i dop us tno , dodeli in izplača v denarju. Če v ariabilni prejemek opredeljen ega zaposleneg a za pos am ezn o pos lov no l eto pr es ega 5 0 ti so č EUR in / a li ob se ga več kot tre tj ino n je govih c elot ni h prej em kov za to pos lovn o let o, ga m ora bi ti , če je t o v sk lad u z rel evant ni mi pr edp is i obvezno , na jma nj 5 0 ods totkov se s tav lje ne ga iz in s t r um ent ov . Del variabilnega prejemka opredeljenega zaposlen ega, ki je se s tav lje n iz in s tr u men tov, se dod eli i n izpla ča v in s tr ume nt ih kate rih v red no s t je vezan a na v red nos t deln ice NL B d.d . (s tem , da t i ins tr um en ti n e daj ejo n ob eni h div ide nd a li dr ug ih do nos ov) pod pogoji velj avne Politik e pr ejemk ov . Odloženi del v ariabilneg a dela prejemka za uspešn ost se odl oži sk la dno z r elevan tn im i zakons k imi d olo čil i oz. za ob dobj e na jm anj p et le t od dn e, ko je izp lača n ne odl oženi d el te ga var iabi lne ga pr eje mka in s e ga izp lač uj e v sor azme rn ih d elež ih . T ab ela s p oda j pr ikazuj e pre jem ke v pred s ta vlj eni h obd obj ih . Kratkoročne ugodnos ti vklj učujejo: • dena rn e ugo dn os t i (br u to p lač e, do dat n a zavarovan ja, regr es in d r uge b on ite te); • nede nar n e ugo dn os t i (slu žbe ni a v to mo bili , zdra vs t vena oskr ba, s tanovanja in podobno ). Povrači la stroškov vključujejo prehrano med delom, prev o z na d elo i n z del a ter p ovra čil o s tro škov za upo rab o las t ni h s r e d s t e v. 335 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Izplačani prejemki članom Uprav e v EU R Član 2021 2020 Blaž Brodn jak Kratkoročne ugodnost i: 01. 12. 2012 - br u to p la če in r egr es 441.770 384.734 - bonitete in druge kratkoročne ugodnost i 2.310 2.250 Povr ač ila s tro škov 1.302 1.304 Dolgoročne ugodnos ti: - druge ugodnost i 1.410 94 0 - variabilni del prejemko v 130.211 - Skupaj 577.003 389.228 Andreas B urkh ardt Kratkoročne ugodnosti: 18. 09. 2013 - br u to p la če in r egr es 405.092 352.796 - bonitete in druge kratkoročne ugodnost i 32.672 17.861 Povr ač ila s tro škov 1.290 1.212 Dolgoročne ugodnos ti: - druge ugodnost i 1.410 94 0 - variabilni del prejemko v 122.919 - Skupaj 563.383 372.809 Archibald Kremser K ratkoročne ugodnosti: 31. 07. 2013 - br u to p lač e in re gr es 420.809 366.484 - bonitete in druge kratkoročne ugodnost i 34.117 24.331 Povr ač ila s tro škov 1.249 1.248 Dolgoročne ugodnos ti: - druge ugodnost i 1.410 94 0 - variabilni del prejemko v 126.044 - Skupaj 583.629 393.003 Petr Br unclí k Kratkoročne ugodnosti: 18. 05. 2020 - 30. 06. 2021 - br u to p la če in r egr es 221.963 170.517 - bonitete in druge kratkoročne ugodnost i 30.092 20.647 Povr ač ila s tro škov 4 76 710 Dolgoročne ugodnos ti: - odpravnine 385.000 - - druge ugodnost i 705 705 - variabilni del prejemko v 14.633 - Skupaj 652.869 192.579 László Pelle K ratkoročne ugodnosti: 26. 10. 2016 - 31. 01. 2020 - b r ut o pl ače i n re gre s - 57.624 - bonitete in druge kratkoročne ugodnost i - 4.343 Povr ač ila s tro škov - 129 Dolgoročne ugodnos ti: - odpravnine - 258.750 - druge ugodnost i - 117 - variabilni del prejemko v - - Skupaj - 320.963 336 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v E UR Član 2021 2020 Andreas Kling en sejnin e - - 22. 06. 2015 plačilo za opravljanje funkcije 90.000 84.000 druge ugodnos ti - boniteta 447 388 pov rač il a s tr oš kov 4.947 2.690 Pri mož Karp e s ejnine - - 11. 02. 2016 plačilo za opravljanje funkcije 96.000 89.583 druge ugodnos ti - boniteta 447 388 pov rač il a s tr oš kov 4.629 8.235 Da vi d Eri c Si mo n sejnine - - 04. 08. 2016 plač ilo za opravljanje funkcije 81.000 75.000 druge ugodnos ti - boniteta 447 388 pov rač il a s tr oš kov 5.251 6.455 Gregor Rok K astelic sejnin e - - 10. 06. 2019 pla čilo za opravljanje funkcije 81.000 70.6 25 druge ugodnos ti - boniteta 447 388 pov rač il a s tr oš kov 758 4.239 Sh re nik D h ira jla l Da vda s ejnine - - 10. 06. 2019 pla čilo za opravljanje funkcije 72.000 66.000 druge ugodnos ti - boniteta 447 388 pov rač il a s tr oš kov 2.367 3.917 Mark William Lane Rich ards sejnin e - - 10. 06. 2019 pla čilo za opravljanje funkcije 81.000 75.000 druge ugodnos ti - boniteta 447 388 pov rač il a s tr oš kov 2.643 3.617 Izplačani prejemki članom Nadzornega sveta V erica T rs tenjak sejnin e - - 15. 06. 2020 plačilo z a opravljanje funkcije 65.790 33.933 druge ugodnos ti - boniteta 447 388 pov rač il a s tr oš kov - - Sergeja Kočar sejn ine - - 17. 06. 2020 plačilo za opravljanje funkcije 11.856 5.662 druge ugodnos ti - boniteta 447 500 pov rač il a s tr oš kov - 153 Pet ra Kakov ič B izja k s ejnine - - 17. 06. 2020 - 10. 09. 2020 plačilo za opravljanje funkcije - 7.302 druge ugodnos ti - boniteta 112 pov rač il a s tr oš kov - 1 78 Lás zl ó Zol tan U r bán sejn ine - - 11. 02. 2016 - 15. 06. 2020 plačilo za opravljanje funkcije - 31.875 druge ugodnos ti - boniteta - pov rač il a s tr oš kov - 1.456 Alexa nder Bayr sejnine - - 04. 08. 2016 - 15. 06. 2020 pl ačilo za opravljanje funkcije - 36.000 druge ugodnos ti - boniteta - pov rač il a s tr oš kov - 2.799 Bojana Šteblaj sejn ine - - 17. 06. 2020 plačilo za opravljanje funkcije 15.655 5.255 druge ugodnos ti - boniteta 447 500 pov rač il a s tr oš kov - 457 Janja Žabjek Dolinšek sejnin e - - 20. 11. 2020 plačilo za opravljanje funkcije 6.839 1 69 druge ugodnos ti - boniteta 447 - pov rač il a s tr oš kov - - Is la m Os am a B ah ga t Zek r y sejn ine - - 14. 06. 2021 plačilo za opravljanje funkcije 38.608 - druge ugodnos ti - boniteta 447 - pov rač il a s tr oš kov 5.705 - T a de ja Žb on tar R em s sejnine - - 22. 01. 2021 plačilo za opravljanje funkcije 26.656 - druge ugodnos ti - boniteta 447 - pov rač il a s tr oš kov - - Peter Groznik sejnine - - 08. 09. 2017 - 14. 06. 2021 plačilo za opravljanje funkcije 32.800 66.000 druge ugodnos ti - boniteta - 388 pov rač il a s tr oš kov - 429 v E UR Član 2021 2020 337 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina Pridru žene druž be S kupni podvigi 2021 2020 2021 2020 Dani krediti Stanje 1. januar ja 1.106 1.066 851 1.205 Poveč an ja 89 165 7 11 Zmanjšanj a ( 184) ( 125) (657) (365) St an je 31. de cem bra 1.011 1.106 201 851 Pr ih od ek iz o bre s ti 38 32 4 11 (Odhodki)/prihodki iz oslabitev 26 27 69 (23) Prejeti depoziti Stanje 1. januar ja 3.973 842 3.434 8.455 T e ča jn e razl ike n a ot vo r it vena s tan ja o dv is ni h dr už b - - 3 ( 3) Poveč an ja 7.610 4.461 7.706 90.966 Zmanjšanj a ( 3.616) (1.330) ( 7.651) (95.984) St an je 31. de cem bra 7.96 7 3.973 3.492 3.434 Od ho de k za ob res t i - - (59) (62) Druga finančna sredstva 20 19 - 1 Dr u ge f ina n čn e obvezn os ti 1.148 5 96 1 - Izdane garancije , odobreni krediti in ostale finančne zaveze 2.032 38 - 21 Prihodek iz prejetih opravnin 38 15 1 983 Odhodek za dane opravni ne (13.583) (13.977) - (952) Dr ugi prihodki 1 62 177 2 144 Dr ugi odhodki ( 726) (6 99) - (37) T ransakcije z odvisnimi druž bami, pridr uženimi druž bami in skupnimi podvigi 338 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Odvisne dru žbe Pr idružen e družb e Skupni podvigi 2021 2020 2021 2020 2021 2020 Dani krediti Stanje 1. januar ja 169.17 6 160.634 1.106 1.066 851 1.17 4 Poveč an ja 170.308 98.221 89 165 7 10 Zmanjšanj a (89.181) (89.6 79) ( 184) ( 125) (657) ( 333) St an je 31. de cem bra 250.303 169.17 6 1.011 1.106 201 851 Pr ih od ek iz o bre s ti 4.906 5.007 38 32 4 10 (Odhodki)/prihodki iz oslabitev 1.075 (1.835) 26 27 69 (23) Da ni de poz it i Stanje 1. januar ja 6 9.386 70.469 - - - - Poveč an ja 433.380 658.253 - - - - Zmanjšanj a (418.818) (659.336) - - - - St an je 31. de cem bra 83.9 48 69.386 - - - - Pr ih od ek iz o bre s ti 3 21 - - - - Prihodk i iz oslabitev 2 4 - - - - Prejeti krediti Stanje 1. januar ja - - - - - - Poveč an ja 44.484 - - - - - St an je 31. de cem bra 44.484 - - - - - Pr ih od ek iz o bre s ti 1 - - - - - Prejeti depoziti Stanje 1. januar ja 19.415 80.806 3.973 842 284 5.418 Poveč an ja 7.558.162 7.934.453 7.610 4.461 213 86.850 Zmanjšanj a (7.509.205) ( 7.995.844) ( 3.616) ( 1.330) (470) (91.984) St an je 31. de cem bra 68.372 19.415 7.96 7 3.973 27 284 Od ho de k za ob res t i (2) ( 21) - - - - Izvedeni finančni instr umenti Pošten a vrednost ( 7) 354 - - - - Pogodbena vr ednost 9.789 12.424 - - - - Druga finančna sredstva 25.491 94 8 20 19 - 1 (Odhodki)/prihodki iz oslabitev (8) - - - - - Dr u ge f ina n čn e obvezn os ti 1.860 800 1.001 480 - - Izdane garancije , odobreni kre di ti in o s tal e f ina nč n e zaveze 31.003 55.068 2.032 38 - 21 Pr ih od ki/(odh od ki ) iz re zer vaci j za ga ran ci je in odobrene kredite 584 (53) - - - - Prejeti odobreni krediti in finančne garancije 14.541 6.692 - - - - Prihodek iz prejetih opravnin 9.720 6.857 38 15 1 925 Odhodek za dane opravni ne (21) ( 25) ( 10.782) ( 11.140) - ( 332) Dr ugi prihodki 1.078 780 1 62 177 2 144 Dr ugi odhodki (2.133) ( 1.065) (708) (664) - (37) Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in obvez no s ti v p os es t i za t rgova nj e (298) 1.208 - - - - Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev, obvez no m er je ni h po p oš t en i vre dn os t i pre k po sl ovn eg a izi da , ki n is o v po se s t i za tr govan je (558) 436 - - - - 339 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB Skupina NLB Delničar banke D elničar banke 2021 2020 2021 2020 Dani krediti Stanje 1. januar ja 23.219 28.206 23.219 28.206 Poveč an ja 13.199 1.607 13.199 1.607 Zmanjšanj a (15.884) (6.59 4) ( 15.884) (6.59 4) St an je 31. de cem bra 20.534 23.219 20.534 23.219 Pr ih od ek iz o bre s ti 713 720 713 720 Naložbe v vrednostne papirje Stanje 1. januar ja 691.868 850.965 597.123 778.088 Poveč an ja 1.247.211 866.414 9 47.581 758.140 Zmanjšanj a (1.392.356) ( 1.026.883) (1.049.482) (9 40.97 4) Vrednotenje ( 12.201) 1.372 (11.566) 1.869 St an je 31. de cem bra 534.522 691.868 483.656 597.123 Pr ih od ek iz o bre s ti 6.021 9.024 6.389 9.486 Od ho de k za ob res t i (652) (805) (652) (805) Druga finančna sredstva 659 807 659 807 Dr u ge f ina n čn e obvezn os ti 4 6 4 6 Izdane garancije , odobreni krediti in ostale fi na nč ne z aveze 1.184 1.241 1.184 1.241 Prihodek iz prejetih opravnin 309 1 94 309 1 94 Odhodek za dane opravni ne (27) ( 30) (27) (30) Dr ugi prihodki 212 206 212 206 Dr ugi odhodki (5) (6 ) (5) (6) Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in obve zno s t i, k i ni so m er j en i po p oš t eni vrednosti prek poslovnega izida - 14.660 - 14.660 Čis t i do bi čk i/(izg ube) iz f in an č nih s re ds tev in obvez no s ti v p os es t i za t rgova nj e (158) 43 ( 158) 43 T ransakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv Ob se g ban čn ih po sl ov z na jveč jim de lni čar je m, k i im a po me mb en vp liv, je bil kon ec le ta n as led nji: NLB S kup ina i n NLB razk r ivat a vs e tra ns akcij e z na jveč jim del nič ar jem , ki i ma p om em ben v pli v. Z a tran s akcij e z dr ugi mi z dr ža vo povezanim i po dje tj i NLB S kupi na r azkr iva le posamičn o pomembn e transakcije. 340 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB Znesek pomembnih transakcij, sklenjenih med letom Število pomembnih transakcij, sklenjenih med letom 2021 2020 2021 2020 Izda ne g ara nc ij e, od ob ren i kr ed it i in os t al e fi na n čn e zaveze 70.000 112.500 1 1 v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB Stanje vseh pomembnih poslov k on ec leta Število pomembnih poslov k on ec leta 2021 2020 2021 2020 Dani krediti 507.159 516.058 7 6 Do lžn iš k i vre dn os t ni p ap ir ji m er j eni p o od pl ač ni v red no s t i 72.633 7 6.396 1 1 Pre jet i k red it i, ve zan e vlo ge i n po sl ovn i ra ču ni 184.267 70.006 3 1 Izda ne g ara nc ij e, od ob ren i kr ed it i in os t al e fi na n čn e zaveze 152.500 152.500 2 2 v ti so č EU R NLB S ku pin a in N LB Uč in ki v iz kaz u pos lov ne ga izida med letom 2021 2020 Pr ih od ki iz o bre s t i od d ani h kr edi tov 3.141 3.706 Pr ih od ki iz o pra vn in 241 27 Pr ih od ki iz o bre s t i od do lž ni šk ih v re dn os t nih p ap ir jev, me rj en ih p o odplačni vr ednosti (990) 1.166 Od ho dk i za ob res t i o d pre jet ih k re di tov, vezanih v lo g in p os lov ni h rač un ov (213) (290) 341 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo 9. Dogodki po obdobju poročanja Zak on o švicarskih frankih Dr žavn i zbor R ep ubl ike Sl ovenij e je 2. fe br ua rj a 2022 sp reje l Zakon o om ejit vi i n porazd eli t v i valu tn eg a t ve gan ja m ed kreditodajalci in kreditojem alci kreditov v švicarsk ih frankih (v nad alj evanj u Zakon o CHF ). Zakon o CHF v pli va na v se pos oji ln e pog odb e v š vica r sk ih fr ank ih (ne gl ed e na to , ali pogodbe še veljajo), sklenjen e med bankami, ki poslu jejo v Sl ovenij i (vkl juč no z N LB), v v lo gi pos oj ilo daj alk in f izi čni mi os eba mi kot po soj ilo jem alc i, v o bdo bju m e d 28. jun ije m 2004 in 31. de cem bro m 2010. Zakon o CHF do loč a, da s e za om eji tev me nj aln ega t eča ja m ed š vic ar sk im i fra nk i in evro m dol oči 10- ods t otn a val ut na kapi ca (»valut na kap ica«) t er se bo up ora blja la o d sk len it ve kater ekoli od za devn ih p oso jiln ih pogodb. V času veljavnos ti valutn e k apice je vrednost obrokov in dr u gih pl ač il po t aki h pos oji lih en aka zn es ku , pr i kate rem je bila meja valutne kapice vzpos tavljen a, posojiloda jalec pa bi moral posameznem u posojilojemalc u povrniti morebit no preplačilo. Poleg tega z a vsak o pr eplačilo takšnega posojila s stran i posojilojemalcev veljajo z amudne obres ti, ki jih plača posojilodajal ec. Ker ome nje ni zakon r etro ak t iv no v pli va na ci vil no pra vn a pog odb en a razm er ja , so o n je govi u s tav no s ti v zakon od ajn em pos t opk u obs ežn o razp rav ljal i š tevi lni d r žav ni in ev rop sk i org ani , ki m en ijo, d a kr š i sl ovens ko Us ta vo. De lni čar ji sl ovens ki h ban k , ki j ih ta zakon za deva (vkl ju čn o z NLB), s o več sl ovens ki m in evro ps kim o rga no m pos re dovali s kup no p is mo, v kate rem s o izrazil i veliko zas kr b ljen os t. 28. f ebr u ar ja 2022 s o ban ke na U s tav no s od iš če Re pu bli ke Sloven ije v ložil e pob ud o za začet ek po s top ka za ocen o us t av nos ti Zakona o CH F in predlog za njegov o začasno zadržanje izvr ševanja. Us ta vn o so di šče R ep ubl ike Sl ovenij e je 10. m arca 2022 s pre jel o sk lep, d a se iz va jan je Zakona o C HF v cel oti za dr ži . Od lo čit ev je bil a sp rej eta s ogl as no . Nave den o po me ni , da je iz vaj anj e zakona za dr žan o do kon čn e od loč it ve Us ta vn ega s od iš ča o sk la dno s ti Zakon a o CHF z u s tavo i n v tem ča s u ne t ečej o rok i, ki ji h za pos am ezn e obvezno s ti b an k pre dvi deva zakon . NLBb o do k ončne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnos ti Z OPV TKK sp oš toval a velj avn o zakon oda jo in izda ne s od ne o dlo čbe , hk rat i pa u velja vlj ala v sa p rav na s re ds t va, ki j ih im a na r azpol ago . Na po dla gi oc en e Zakona o CHF , j e NLB o cen ila , da n ega ti vn i uči ne k pre d obd avči t v ijo n a po sl ovanje N LB in NLB S ku pin e na j ne bi p res eg el 70 –75 mi lijo nov EUR . Vpliv n a NLB in N LB Sk upin o je zn a ten , ven dar o bvla dlj iv, glede n a om eje n obs eg kreditiranja prebivals t va s posojili v švicarsk ih frankih v preteklos ti. V NLB to ocenjujemo kot nepopravljalni dogodek po poroče valskem obdobju. Pridobitev Sberbank banke d.d., Ljubljana Na ra vni Evrop ske ce nt raln e ba nke in En otn eg a odb ora za reš evanj e je bil a 28. 02. 2022 sp rej eta o dlo čit ev , da ba nč na sk upin a S ber b ank Eu rope AG , k i je im el a hče r ins ko ban ko tu di v Sl ovenij i, p reki ne s p os lovanj em . Hk rat i je b ilo s pre jeto t u di pre ho dno o bdo bje oziro ma k ra tkotr ajn i mo rat or ij , v kater em se j e za sloven s ko hče rin s ko ban ko Sbe rb an k ban ka d.d . poiskala rešitev z a zago tovitev nemotene ga poslova nja vsem nje nim kom it ent om . T a ko je z nam en om o hra nit ve f ina nč ne s tab iln os t i v Sl ovenij i, En otn i odb or za re ševan je 1. m arca 2022 v so del ovanj u z Ba nko Sl oveni je s prej el s hem o in s kl ep za rešev anje Sberb ank banke d.d., Ljubljana. Na podlagi teg a sk le pa je B an ka Sl ovenij e izdal a odl očb o z up orab o in s tr um en ta p rod aje p os lovanj a na n ač in , da s e od im et nikov delnic prenesejo na prevzemnik a vse del nice. V postopku is kanja n oveg a las t ni ka Sbe rb an k ban ke d.d ., L jub lja na , je bi l sk len je n dog ovor o pro daji z N LB d .d., k i je s 1. m arce m 2022 pos t ala 100 % l as t nic a del nic b an ke. Kupni na za n aku p ban ke je zn aš ala 5.109 t is o č EUR in je b ila v cel oti p lač ana v d en ar ju . Do govorov o p ogo jni h pla čil ih ni . Začet no o bra čun ava nje p os lovn e zdr už it ve še ni zak lj uče no, zato s re ds t va, obvezn os t i in do biče k iz izpo gaj ane ga n aku pa (sla bo im e), pr ipozn an kot rezu lt at pr id obi t ve, n is o razk ri ti . Rusko -ukrajins ki k onflik t Febr ua rj a 202 2 je Ru si ja iz ved la voja š ki n apa d na U kr ajin o. Rus ko- ukrajins ki konflik t je privedel do precejšn jih nihanj na f in an čn ih tr gih , zla s t i sp rem em b pr i kre dit ni h pr ibi tk ih , obr es t nih m era h in dev iznih t eča jih . Po seb na p ozorn os t s e na me nja t rgo m na B al kanu , dr ža vam , ki m eji jo n a Ukr ajin o in R us ijo, t er m edn aro dni m ban kam , ki p os lu jejo v R u sij i. N LB Skupina pozorno spremlja s voje glavne po zicije v por t felju obvezni c , zla s ti dr žavn ih , ki s o bo lj povezan e s konf lik t om v Ru si ji . Sk upin a im a 20 m ili jon ov EUR r u sk ih dr žavn ih obvezni c , ki zap ad ejo v m es ec u apr il u 202 2 in se ptem br u 2 02 3 . Poš t en a vre dno s t te h obveznic j e do 31 . m arca 2 02 2 p adl a za pr ibl ižn o 30 % . Nači n in ča s nji hove po rav na ve v dan ih razm era h še n i dol oče n . Ba nka od za čet ka konfl ik ta s pre ml ja kr edi tn e pr ibi tke, ki s o se p ovečal i s 50 n a 20 0 b.t. p ri d olo čen ih pozic ija h (z izjem o R us ije , kje r je po ras t še več ji) , kar tre nu tn o vp liva n a pozici je B anke, m er je nep o poš teni v red no s ti p rek dr u geg a vs eob se gaj oče ga do no sa . V pr im er ja vi z 31 . de cem bro m 202 1 se j e pres ežek iz p revre dn ote nja zm an jš al za n ekaj več kot 50 m ilij on ov EUR na r avn i NLB S kup in e in 40 m ili jon ov EUR na ra vn i NLB d .d . (analiza d olžn iš ki h vre dn os tn ih p apir jev p o geo gra f sk ih s ek to rj ih kone c let a je pr eds tavl jen a v po jas ni lu 6. 1.o). Pr i po me mb nej ši h pozici jah v t uj ih val uta h do s eda j nis m o zazna li večj ih s prem em b. T ekoče do gaj anj e, tr žna o paža nja in morebitne ukrepe obrav navamo na dnevnih spremljevalnih ses tank ih. Od vis n os t od R u si je in U kra jin e pr i tr govin s ki izm en jav i v reg iji NLB S kup ine j e zme rn a , sa j na jveč ji ob se g trg ovanja p ote ka zno tra j EU. Dr žava I zvoz v R us ij o Uvoz v R us ij o Bo sn a in H er ceg ovi na 1,10 % 2,10 % Črna gora 0,00 % 0,00 % Severna Makedonija 0,91 % 1,70 % Kos ovo n.p. n.p. Srbija 3,90 % 5,30 % Slovenija 2,60 % 1,20 % Neposredn a in posredna izpostav ljenos t NLB do Rusije in Uk raji ne je z me rn a, p o dr u gi s tr ani p a je invazi ja R us ije n a Uk raji no p ovečal a t veg anj a na g lob aln i rav ni . Uči nk i na sve tovn o gos po dar s t vo se b odo p okazali s kozi nas le dnj e tr i postavke: • pr etresi cen blaga ; • fin anč ne p os le dice (nove s ankci je pro ti R us ij i in izogi ban je tr ž nim t vega nje m); • v ar no s tn i izz ivi v p ovezavi z vo jaš ki m konf lik t om ali s kib er ne t sk im i na pad i. Zlas t i cen e bl aga b od o vpl ival e na ce lot no p roiz vod njo pod jet ij , kar bo p ovz roč ilo z v iš anj e s top nj e inf lac ije n a t rgih NLB Skupine. Kar zadeva kre di tni p or t f elj , NLB S kup in a pozorn o s pre mlj a pr is ot nos t a li n epo sre dn o in po sre dn o povezavo s vojih s tran k z Rus ijo, Ukrajino, Be loru sijo ali z njihovimi sos ednjimi dr žavami. T e s t ran ke pozorn o sp rem lja mo z n am en om , da b i v zelo zgod nji fazi id en tif ic iral i kakr š no koli z na tn o poveč anj e kre dit ne ga t veg an ja. P odj et ja še ve dn o ocen ju jejo m ožn e vp live te ga konf lik t a na n jih ov pos lov ni m ode l in f in anč no u s peš n os t, ven dar v tej faz i ti u čin ki n is o pret ira ni . Pol eg te ga bi l ah ko dolži na in intenzivnos t rus ko- ukrajinskega k onflik ta v srednjeročnem obd obj u pov zro čil a dod at ne u čin ke pre livan ja , kot je dv ig cen en erge ntov a li nj ihova razp ol ožlji vos t, kar bi lah ko v poznej še m obdobju vplivalo tudi na dr uge segme nte kreditne ga por t felja . V me se cu m arc u 202 2 je Sb er ba nk d .d . Slove nij a s celo tn im por t feljem postala član ica NLB Skupine. Stra tegija banke je bil a us me rj en a na S loven ijo, za to NLB S ku pin a ne p ri čak uje večje neposredne izpos tavljenos ti do Ru sije ali Ukrajine. V sa opredelj ena t veganja bodo ustrezno obr avnavana pr i oce njevan ju p oš t ene v red no s ti s red s tev, obveznos t i in po goj nih o bveznos ti ter kon čn em izr ač un u dob ička pr i izpogajanem nakupu (slabo ime). 342 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo Pos lovanje z m ikro p od jet ji T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 47 6 50 01 Mobilno bančništvo T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 47 6 44 39 Poslo v anje z malim i in sredn jimi p odjetj i P oslov anje z malimi podjetji I 23 T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el.: +386 1 47 6 49 52 P oslov anje z malimi podjetji II 24 T itova c esta 2 2000 Maribor, Slov enija T el.: +386 2 234 45 09 Osr ednjeslov ensk a r egija T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el.: +386 1 47 6 26 11 Sev er oz ahodna r egija Ljubljansk a cesta 6 2 1230 Domžale, Slo venija T el.: +386 1 724 54 75 Jugozahodna r egija Cesta Z ore P erello - Godina 7 6000 Koper, Slo venija T el.: +386 5 610 30 29 23 Do 3 1. d ec em br a 20 2 1 . 24 Do 3 1 . de ce mb ra 2 02 1 . Nova Ljub ljan ska ba nka d.d . , Lju blja na T rg re pu bli ke 2 100 0 Ljubljana , Slovenija T el: +38 6 1 47 6 39 00, +386 1 47 7 20 0 0 E-mail: info@nlb. si w w w.nlb.s i Blaž Brodn jak, preds ednik uprave Archibald Kremser , član uprave Andreas B urkh ardt, član uprave Pet r Br unc lí k , čla n upr ave 22 Pos lovna mreža Podruž nica Ljubljana T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 47 6 23 30 Podruž nica Se ver ozahodna in Osrednja Slov enija Ljubljansk a cesta 6 2 1230 Domžale, Slo venija T el: +386 1 724 55 01 Podružnica Se ver o vzhodna Slo venija T itova c esta 2 2000 Maribor, Slov enija T el: +386 2 234 45 04 Podruž nica Jugovzhodna Slov enija Seidlov a cesta 3 8000 Nov o mesto, Slov enija T el: +386 7 339 14 56 Podruž nica Jugozahodna Slo venija Cesta Z ore P erello - Godina 7 6000 Koper, Slo venija T el: +386 5 610 30 10 Priv atno bančništvo T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 47 6 23 66 2 2 Do 3 0. j un ij a 20 2 1 . P odr avsk o-P omursk a regija T itova c esta 2 2000 Maribor, Slov enija T el.: +386 2 234 45 00 Savinjsk o-Kor oška r egija Koc enova 1 3000 Celje, Slov enija T el.: +386 3 424 01 11 S v etov anje us t re z ne s t ruk t ure viro v in čezmejno fin anciranje T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 47 6 26 18 Poslo va nje s ključnimi k omit enti P oslov anje z držav o in institucionalnimi investitorji T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 47 6 2 4 92 P oslov anje z velikimi podjetji T r g republik e 2 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 47 6 26 92 Članice NL B Skupine K omer cijalna Bank a a.d. Beogr ad Svet og Save 14, 11000 Beogr ad, Srbija T el: +381 11 20 18 600 E-mail: k ontaktni.centar@k ombank.com www.k ombank.com Vlastimir V uko vić, pr edsednik upr ave Dejan Janjato vić, namestnik pr edsednik a upr av e Dr agiša Stanoje vić, član upr ave Dubr avk a Djedović Negr e, članica upr ave Imen ik NL B Skupine 343 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB Banka a.d., Beogr ad Bulev ar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beogr ad, Srbija T el: +381 11 71 51 522 E-mail: info@nlb.rs www.nlb.rs Jelena Živk ović, pr edsednica izvršnega odbor a Vladimir Čaprić, član izvršnega odbor a NLB Banka AD Sk opje Majk a T ere za 1 1000 Sk opje, Sev erna Mak edonija T el: +389 2 15 600 E-mail: info@nlb.mk www.nlb.mk Antonio Ar gir, pr edsednik uprav e 25 Günter F riedl, član uprav e P eter Z elen, član upr ave Igor Davč ev ski, član upr ave NLB Banka a.d. Banja L uk a Milana T epića 4 78000 Banja L uk a, Republik a Srbska, Bosna in Her c egovina T el: +387 51 2 48 588 E-mail: helpdesk@nlbbl.com www.nlb-rs.ba Gor an Babić, pr edsednik uprav e Marjana Usenik, članica upr ave Dr agan Injac, član upr ave NLB Banka d.d., Sar ajev o Ul. Koše v o št. 3, 71000 Sar ajev o - Centar 71000 Sar ajev o, Bosna in Her cegovina T el: +387 33 720 300 E-mail: info@nlb.ba www.nlb.ba Lidija Žigić, pr edsednica upr ave Denis Hasanić, član upr ave Jur e P eljhan, član upr ave 25 Bra nko G re ga n ovi ć je p red s ed ni k up ra ve od 1 . ja n ua rj a 202 2. NLB Banka sh.a., P riština Rr. Ukshin Hoti št. 12 4 10000 Priština, K osovo T el: +383 38 7 44 000 E-mail: info@nlb-k os.com https:/ /nlb-k os.c om/ Albert Lume zi, pr edsednik upr ave Gem Maloku, član upr ave Lav dim Koshuto v a, član upr ave NLB Banka a.d., P odgorica Bulev ar Stank a Dr agojevića 46 81000 P odgorica, Črna gor a T el: +382 20 402 000 E-mail: info@nlb.me www.nlb.me Martin Leberle, pr edsednik upr ave 26 Mark o P opovič, izvršni dir ektor 27 Dino Redž epagić, izvršni dir ektor 28 Lana Đur asović, izvršna dir ektorica 29 K omBank Inv est a.d. Beogr ad Kr alja P etr a 19, 11000 Beograd, Srbija T el.: +381 11 330 8310 E-mail: vladimir.garic@kombankin vest.c om www.k ombankinvest.c om Vladimir Garić, dir ektor NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana Šlandr ov a ulic a 2, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slo venija T el: +386 1 586 29 10 E-mail: info@nlbleasego.si www.nlbleasego.si Andr ej P ucer, dir ektor Anže P ogačnik, direktor Claus-P eter Martin Mueller, dir ektor NLB Leasing d.o.o., Ljubljana – v likvidaciji Šlandr ov a ulic a 2 1231 Ljubljana - Črnuče, Slo venija T el: +386 1 586 29 10 E-mail: info@nlbleasing.si Anže P ogačnik, likvidacijski upravitelj 26 M a r t in Le be r le j e pr ed se dn ik u pr ave o d 1 . ja nu ar ja 2 02 2. 27 Dra žen Vu jo šev ić j e čl an u pr ave o d 1 . ja nu ar j a 20 2 2 . 28 Di no R ed že pa gić j e čl an u pr ave o d 1 . ja nu ar j a 20 2 2 . 29 Do 3 1 . de cem b ra 2 02 1 . NLB Leasing d.o.o. Beogr ad – u likvidaciji Bulev ar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beogr ad, Srbija T el: +381 11 222 01 01 E-mail: info@nlbleasing.rs V eljko T anić, likvidacijski upr avitelj Optima Leasing d.o.o. u likvidaciji, Z agr eb Mir amarsk a 2 4 10000 Z agr eb, Hrvaška T el: +385 1 61 77 225 E-mail: info@optima-leasing.hr Vjek oslav Budimir, likvidacijski upr avitelj P rvi faktor d.o.o., v likvidaciji, Ljubljana 30 Slov ensk a cesta 17 1000 Ljubljana, Slov enija E-mail: fr anc e.zupan@prvifaktor.si iztok.zupanc@prvifaktor.si F ranc e Zupan, likividacijski upr avitelj Iztok Zupanc, likvidacijski upr avitelj P rvi faktor – faktoring d.o.o., Beogr ad – u likvidaciji Bulev ar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beogr ad, Srbija T el: +381 11 222 54 00 E-mail: zeljk o.atanask ovic@prvifaktor.rs Ž eljk o Atanask ović, likvidacijski upr avitelj P rvi faktor d.o.o. u likvidaciji, Z agr eb 31 Mir amarsk a c esta 2 4 10000 Z agr eb, Hrvaška T el: +385 1 6165 000 E-mail: info@prvifaktor.hr Vjek oslav Budimir, likvidacijski upr avitelj NLB InterFinanz A G in Liquidation, Zürich Beethov enstr asse 48 8002 Zürich, Švic a T el: +41 44 283 17 15 E-mail: info@nlbinterfinanz.ch Jean-David Barnezet Llort, likvidacijski upr avitelj P olona Žižmund, likvidacijsk a upr aviteljic a 30 F ran ce Z up an in I z to k Zup an c s ta l ik v id ac ij ska u pr av it el ja o d 1 . ma rca 2 02 1 . 31 Vj eko sl a v Bu di mi r je l ik v id ac ij sk i up ra vi te lj o d 1 . ma rc a 20 2 1. 344 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo NLB InterFinanz d.o.o., Beogr ad – u likvidaciji Bulev ar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beogr ad, Srbija T el: +381 11 22 25 351 Liljana Z or aja, likvidacijsk a upr aviteljica NLB Skladi, upr avljanje pr emoženja, d.o.o., Ljubljana T ivolsk a cesta 48 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 47 6 52 70 E-mail: info@nlbskladi.si www.nlbskladi.si Kruno Abr amovič, pr edsednik upr ave Blaž Br ačič, član upr ave Bank art d.o.o., Ljubljana Celovšk a cesta 150 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 583 42 02 E-mail: info@bank art.si www.bank art.si Aleksander Kurte vski, dir ektor Jur e K vaternik, dir ektor LHB Aktiengesellschaf t, F r ankfur t am Main Gr oße Bock enheimer Str. 33-35 60313 F rankfurt, Nemčija T el: +49 69 21 65 78 20 E-mail: info@lhb.de Matjaž Jevnišek, pr edsednik upr ave PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji Čopov a 3 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 1 586 29 16 E-mail: info@pr or em.si www.nlbr ealestate.c om Jovic a Jak o vac, likvidacijski upr avitelj Nataša Batagelj, likvidacijsk a upr aviteljica REAM d.o.o., P odgorica Bul. Džor dža V ašingtona br. 102, I. spr at/20, 81000 P odgorica, Črna gor a T el: +382 20 67 4 900 E-mail: gligor.bojic@nlb.me Gligor Bojić, dir ektor Mark o F urlan, pooblašč eni zastopnik REAM d.o.o., Zagr eb Mir amarsk a 2 4/ 6 10000 Z agr eb, Hrvaška T el: +385 1 56 25 914 E-mail: josip.zur ga@r eam-cro.c om E-mail: julijana.milic@nlb.si Josip Žur ga, direktor Julijana Milić, dir ektoric a OL Nekr etnine d.o.o. u likvidaciji, Zagr eb Mir amarsk a 2 4 10000 Z agr eb, Hrvaška T el: +385 1 56 25 914 E-mail: vjekoslav.budimir@r eam-cr o.com E-mail: ivan.str ek@ream-cr o.com Vjek oslav Budimir, likvidacijski upr avitelj Ivan Štr ek, likvidacijski upravit elj REAM d.o.o., Beogr ad – Novi Beogr ad Bulev ar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beogr ad, Srbija T el: +381 11 22 25 37 4 E-mail: vladimir.vasilijevic@r eam-srb.com Vladimir V asilijević, dir ektor V eljko T anić, dir ektor SPV2 d.o.o., Beogr ad – Novi Beograd Bulev ar Mihaila Pupina 165 v 11070 Beogr ad, Srbija T el: +381 11 22 25 37 4 E-mail: office@r eam-srb.com Vladimir V asilijević, dir ektor T ara Hotel d.o.o., Budv a Bulev ar Džor dža V ašingtona 102, P odgoric a 81000 P odgorica, Črna gor a T el: +:382 20 67 4 900 E-mail: gligor.bojic@nlb.me Gligor Bojić, dir ektor NLB Srbija d.o.o., Beogr ad Bulev ar Mihajla Pupina 165 v 11070 Beogr ad, Srbija T el: +381 11 22 25 366 E-mail: office@nlbsrbija.co.rs www.nlbsrbija.co.rs V eljko T anić, dir ektor NLB Crna Gor a d.o.o., P odgorica Bulev ar Džor dža V ašingtona 102, I spr at/20 81000 P odgorica, Črna gor a T el: +382 68 886 441 E-mail: gor an.lalice vic@nlb.me Gor an Lalič ević, izvršni dir ektor Barbar a Šink, pooblaščena z astopnic a Mark o Čelebić, pooblaščeni z astopnik S-REAM d.o.o., Ljubljana Čopov a 3 1000 Ljubljana, Slov enija T el: +386 (0)41 307 759 E-mail: info@s-r eam.c om www.nlbr ealestate.c om Jovic a Jak ov ac, poslovodja Lamija Hadžiosmanović, poslo vodja P odruž nice in zas topniš t v a članic NLB Sku pine zunaj držav sedeža NLB InterFinanz A G v likvidaciji P odružnica Ljubljana v likvidaciji Puharje va ulic a 3 1000 Ljubljana, Slov enija Mark o Čelebić, dir ektor P odružnica K omercijalne bank e K osov ska Mitr ovic a Čik a Jovina 11, 38 220 K osovsk a Mitr ovic a Gor an Dželajlija, dir ektor 345 V sebina Nagovor Upr ave NLB Nagovor pr edsednika Nadzornega svet a NLB Ključni poudarki Str ategija Dejavniki tveganja in napoved T rajnostno poslo vanje Pr egled finančnega poslovanja Upr avljanje tveganj Dogodki po 2021 Finančno por očilo ILA AP Proces ocenjevanja ustrezne notranje likv idnost i IRRBB Upravljanje obrest nega t veganja v bančni knjigi IRS Obres tne zamenjave ITC Interna trans ferna cena JV E Jugovzho dna E vropa KB Komercijalna banka KDD Centralna klirin ško depotna družba LCR Količnik likvidno stn ega krit ja LG D T veganje iz gube v primeru neplačila LPD Vsež ivljenjska verjetnost neplačila LT D Razmerje med kr editi in depo ziti MAR Ur edb a o zl or abi t rg a MiFID II Direk tiva o trgih finan čnih ins tru mentov MiFIR U re dba o t rg ih f in a nč ni h in s tr u m en tov MIGA M ednarodna agencija za zav arovanje investicij MREL Minimaln a zahteva glede kapitala in kvalificiran ih obvez nos ti MRS M ednarodni računovodski stan dard M SOV Mednarodni s tandardi ocenjevanja vrednosti MSP Mal a in srednje velika podjetja MSRP Medn arodni standard računovodskega poročanja NAC E E vropska klasifikacija dejavnost i NLB a li B an ka NLB d.d. NPE Nedonos ne izpostavljenos ti NPL Slaba posojila NSFR Količnik neto stabilnih virov finan ciranja o.t. Od stot na točka(-e) OCR Celotn a k apitalska zahtev a OE Organiz acijske enote OEM Metoda origin alne izpostavljenos ti OMRS Odbor za mednarodne računovodske standarde OPMSRP Odbor za pojasnjevanje mednarodnih s tandardov računovodskega poročanja OZN Organizacija združenih narodov P2eM Plačila pri spletnemu trgov cu P2G Pr ip oro či lo o ka pi tal s ki h sm er n ica h v ok v ir u 2 . s t eb ra P2M Plačila pri trgov cu P2P Medsebojna plačila PD Verjetnost neplačila PEPP Izredni program odkupov vrednos tnih pa pir jev z a čas p an de mi je POCI F inančno sred st vo s poslabšano kreditn o k ako vostjo POS Prodajna mesta PPDFT Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma PSD2 Direk tiva o plačilnih stori t vah REAM Upravljanje naložbenih nepremičnin ROA D on os n a s re ds t va ROE Donos na kapital RS Rep ublika Slovenija RSD Sr bski dinar R WA T veganju prilagojena akt iva SDG Skupina k trajnos tnemu poslovanju SICR Znatno povečanje kreditnega t veganja Skupina NLB Skupina SLA Sistem o zagotavljanju nivoja storitev SRB En ot ni o db or z a reš eva nj e SRD II D ire k ti va o pr av ica h de lni čar j ev SREP Proc es nadz orniškega pr egledov anja i n vrednot enja SRF Eno tn i s kl ad za r eš evan je ALCO O dbor za upravljanje bilance ALM Upravljanje bilance ALMM Dod atne metr ike za spremljanje likvidnos ti b.t. Ba zič na t oč ka (- e) BARS Ag en ci ja za b an čn iš t vo Re pu bl ike S r bs ke BDP Br uto domači proizvod BIA Analiza vpliva na poslov anje BiH Bosna in Her ceg ovi na BIS Bank for Internat ional Set tlement s BMR Regulat iva o uporabi referenčnih vrednost i BPV Metoda ekonomske vrednosti BS B an ka Sl oven ij e C AG R Skupna letna stopnja rasti CAPM Model določanja donosn ost i lastni škega k apitala CBR Zahteva po skupnem blažilniku CCF Kreditni k onverzijski faktor CEO Preds ednik uprave CET 1 Na vaden lastniš ki temeljni kapital CFO Član uprave, zadolž en za finan čno področje CIR Razm e rj e m ed s t roš k i in p ri ho dk i CIRS Valutno- obres tne zamenjave CMO Čla n up ra ve, za dol žen z a ba nč ni š t vo n a d rob no i n pr iva t no b an č ni š t vo t er kor p or at iv no b an č ni š t vo COO Čla n up ra ve, za dol žen z a po dro čj e op era t iv ne ga poslovanja COS O Commit tee of Sponsoring Organizations of the T readw ay C ommission CRD Direk tiva o kapitalskih zahtevah CRO Član uprave, zadolž en za področje tveganj CRR Uredba o kapitalskih zahtev ah CSR Dr užbena odgovornost C VA Prilagodit ve kred itnega vrednotenja DGS Si s te m ja ms t va za vl og e DPS Div idende na del nico DSPB Kapitalski blažilnik za druge sis temsko pomembne banke E&S Oko lje i n dr u žba EAD Izpostav ljenos t ob neplačilu EBA E vr ops k i ba nč ni o rg an EBRD Evro ps ka ba nka za o bn ovo in r az vo j ECB Evro ps ka c en tr al na ba nka ECL Pričakov ana kreditna izguba ECR A Oc en a t ve ga nj a za in te gr it et o in s kl ad no s t poslovanja EGP Evropski gospodars ki prostor EPS Dobiček na delnico ESG O kolje, družba in upravljanje ESMS Sis tem upravljanja z ok oljskimi in družbenimi dejavniki oziroma tveganji EU Evropska unija EVE Obču tljivost vrednos ti las tniškega kapitala FAT F Projektna skupin a za finanč no ukrepanje FURS F inančna uprava Republike Slov enije F V TPL Merjeno po pošteni vred nosti preko poslovnega izida GDPR Sp lo š na u re dba o v ar s t v u p od at kov GDR Gl ob al na p ot rdi la o l as t n iš t vu GGB O bvezn ic e z dr ž av no g ara nc ij o HHI Her findahl-Hir schmanovindeks ICA AP Proces ocenjevanja ust reznega notranjega kapitala SSM Si ngl e S up er vis o r y M ec ha ni s m / Eno tn i mehanizem nadzor a SVE S red nj a in v zh o dn a Evrop a TCR K oličnik skupnega kapitala TL TRO /CUODR Ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanc iranja TSCR Skupn a kapitalska zahtev a SREP UN E P FI P RB Na čel a OZN za odg ovor n o ba nč ni š t vo v ok v ir u fi n an čn e po bu de P ro gra ma Zd r uže ni h na ro dov za okolje ZBan -3 Zako n o ba nč n iš t vu ZGD -1 Z akon o gospodars kih družbah ZPIZ Zak on o pok ojninskem in in validskem z avarov anju ZTFI -1 Zako n o tr gu f in an č ni h in s tr u m en tov ZVKNNLB Zak on za zaščito vrednost i ka pitalske naložbe Re pu bl ike S love ni je v N ovi L ju blj an s ki b an ki d .d . , Ljubljana Z VOP - 2 Zako n o var s t vu o se bn ih p od at kov Opr edelit v e in s lo v ar iz br an ih izr azo v NLB d .d. , Lj ubl jan a nlb.si NLB d.d. Produkcija: Saatch i & Saatchi Ljubljana Fotogr af ije: A r hiv N LB , Ur š a Prem ik , i Sto ck V se pravice pridr žane: NLB d.d., Ljubljana Ljubljana , april 202 2