Letno poročilo

Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Celovito poročanje o kazalnikih trajnostnega razvoja po standardih GRI

Kazalo vsebine

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2021
1. O Skupini Telekom Slovenije
Poudarki poslovanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2021
Pismo predsednika uprave
Izjava o odgovornosti uprave
Poročilo nadzornega sveta
Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije
Zaveze in članstvo v združenjih
Razvojna strategija in načrti
1. Vizija, poslanstvo in vrednote
Poslovni model
Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije do leta 2026 in plan za leto 2022
Strateški projekti
doseganje načrtovanih ciljev Skupine Telekom Slovenije v letu 2021

Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2021
10. Izjava o upravljanju
11. 1. Politika upravljanja
2. Izjava o skladnosti s kodeksi
3. Organi upravljanja in nadzora
4. Druga pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah

Trgovanje z delnicami in lastniška struktura

POSLOVNO POROČILO

2.9.7 Vplivi na okolje

2.9.8 Oskrbna veriga

2.9.9 Varovanje družbe, omrežij, sistemov in storitev

2.10 Vsebinsko kazalo po standardu poročanja GRI

2.11 Izjava o preverjanju trajnostnega poročila

3 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D. D., ZA LETO 2021

3.1 Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije

3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije

3.3 Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in družbo Telekom Slovenije

4 PRILOGA

4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije

4.2 Slovar kratic, tujk in strokovnih izrazov

4.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1 SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2021

1.1 O Skupini Telekom Slovenije

Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju tudi: Telekom Slovenije) s ponudbo najsodobnejših IKT-storitev in rešitev povezuje svoje uporabnike ter jim zagotavlja varnost in poenostavlja življenja. Kot vodilni slovenski ponudnik komunikacijskih rešitev nenehno skrbi za razvoj in uvaja nove inovativne tehnologije, uporabnikom z vrhunskim omrežjem omogoča povezljivost v prvem omrežju Slovenije ter jim zagotavlja najsodobnejše storitve in odlično uporabniško izkušnjo. Telekom Slovenije upravlja največje in najhitrejše omrežje, ki je po mnenju uporabnikov tudi najboljše in najbolj zanesljivo.

Skupina Telekom Slovenije je poleg nacionalnega operaterja v Sloveniji s svojimi odvisnimi družbami prisotna tudi na Kosovu, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji ter Nemčiji. Skupina Telekom Slovenije upravlja in trži hrbtenično omrežje v regiji jugovzhodne Evrope.

Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega:

fiksne in mobilne komunikacije ter IKT-rešitve;
digitalne in multimedijske vsebine in storitve;
sistemsko integracijo in storitve v oblaku;
razvoj in implementacijo rešitev za upravljanje poslovnih vsebin ter orodij za vodenje in spremljanje poslovanja;
gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij;
kibernetsko varnost in internet stvari (IoT);
druge storitve, kot so finančne storitve, rešitve E-zdravja, zavarovanje, rešitve pametnih domov, mest, skupnosti, industrije in e-mobilnosti ter
ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Družba: Telekom Slovenije, d. d.

Sedež: Ljubljana

Naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana

Enotna identifikacijska številka: 5014018000

Davčna številka: SI98511734

Številka vpisa v sodni register: vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani

Število delnic: 6.535.478

Kosovne delnice – oznaka: TLSG

Telefon: + 386 1 234 10 00

Spletna stran: http://www.telekom.si

Elektronski naslov: [email protected]

LinkedIn: telekom-slovenije

Facebook: TelekomSlovenije

Instagram: Telekom_Slovenije

Twitter: @TelekomSlo

YouTube: TelekomSlovenije

Delnice Telekoma Slovenije so uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Več v poglavju 1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.

Družbe v Skupini Telekom Slovenije

Več v poglavjih 1.6 Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije ter 4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije.

Kontakti za investitorje, delničarje in druge zainteresirane uporabnike

[email protected] in [email protected]

Kontakt za informacije o letnem poročilu in za poročanje o trajnostnem poslovanju

Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana

Korporativno komuniciranje

[email protected]

GRI GS 102-1, 102-3, 102-5

GRI GS 102-53

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Ključne blagovne znamke družb Skupine Telekom Slovenije

Ime družbe	Opis
Telekom Slovenije	je korporativna blagovna znamka. Uporablja se v komunikaciji z vsemi skupinami deležnikov (uporabniki, vlagatelji, poslovnimi partnerji, dobavitelji, zaposlenimi in mediji). Družba upravlja znamke:
NEO	platforma za pametno življenje na enem mestu povezuje najboljše rešitve za dom in zabavo.
VALÚ	pametna denarnica, ki uporabnikom omogoča, da v polni meri živijo sodoben, mobilen življenjski slog.
IZI	nagovarja mlade in preproste uporabnike, ki jim je pomembna sodobna predplačniška ponudba.
TSmedia	je korporativna blagovna znamka. Družba upravlja znamke:
Siol.net	vodilni slovenski digitalni medij.
Najdi.si	vstopna točka v slovenski splet.
TIS	univerzalni telefonski imenik Slovenije.
1188	storitev klicnega centra z dodano vrednostjo.
ADsolution	znamka za produkcijske storitve.
Bizi.si	poslovni asistent.
Avtenta	je korporativna blagovna znamka. Družba deluje na področju srednjih in velikih gospodarskih družb ter javnih ustanov v Sloveniji in regiji. Združuje razvite in preverjene poslovne rešitve za optimizacijo in izboljšanje učinkovitosti podjetij, organizacij in javne uprave.
GVO	je korporativna blagovna znamka. Zagotavlja celovite in do okolja prijazne rešitve s področij projektiranja, geodezije, gradnje, upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij.
Piranske soline	je korporativna blagovna znamka. Družba upravlja znamke:
Solnce	prehrambna linija.
Lepa Vida	kozmetična linija in Thalasso Spa Lepa Vida – terme na prostem.
KPSS (Krajinski park Sečoveljske soline)	park, ki skrbi za varstvo narave ter ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot.

GRI GS 102-2

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.2 Poudarki poslovanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2021

Izzivi, priložnosti in odziv na pandemijo covid-19

Zagotavljali smo nemoteno delovanje omrežij in varnost zaposlenih. Za nemoteno in neprekinjeno delovanje telekomunikacijskih omrežij v izrednih okoliščinah, kot je pandemija covid-19, imamo vzpostavljen certificiran sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja, s katerim smo se hitro in učinkovito prilagajali potrebam po spremembah procesov.

Veliko naporov smo še naprej namenjali povečevanju stabilnosti omrežij, pokritosti z omrežjem 4G in 5G, širitvam potrebnih zmogljivosti, podpori dela na daljavo ter prilagajanju načina dela v klicnih centrih in Telekomovih centrih. Več v poglavju 2.8 Omrežja, tehnologije in IT.
V vseh družbah v skupini smo pristopili k dodatni četrtletni oceni tveganj vpliva covid-19, ki je ločena od splošne ocene tveganj. Družbe v skupini redno spremljajo vpliv covid-19 in izvajajo nadzorno-preventivne ukrepe. Več v poglavju 2.4 Obvladovanje tveganj.
Poskrbeli smo za nemotene delovne procese in varnost zaposlenih. Tistim zaposlenim, ki jim delo to omogoča, smo zagotovili delo od doma. Za varnost svetovalcev in tehnikov na terenu smo sprejeli stroge zaščitne ukrepe in jih ustrezno opremili. Več v poglavju 2.9.5 Zaposleni.

Okrepljeno digitalno poslovanje in ponudba izboljšala uporabniško izkušnjo

Zaradi epidemičnih ukrepov sta se nadaljevala delo na daljavo ter povečan obseg brezstičnega poslovanja z našimi uporabniki. Uporabnikom smo zagotavljali povečan obseg govornih, podatkovnih in video storitev ter prilagajali ponudbo. S tem smo še izboljšali njihovo zadovoljstvo in uporabniško izkušnjo.

Uvedli smo nove storitve za fizične in poslovne uporabnike ter storitve kibernetske varnosti, v E-trgovini smo razširili ponudbo.
Nadgradili smo rešitve pametnih domov, mest ter pametnih tovarn in industrije.
Izboljšali smo indeks zadovoljstva uporabnikov z mobilnimi in fiksnimi storitvami (CSI) za 2 odstotni točki. Kupci, ki kupujejo prek spleta, so nakupe v programu zvestobe prepoznali kot najenostavnejši način nakupov na obroke prek spleta v državi. Več v poglavju 2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom Slovenije.

Odgovornost do okolja in družbe ostaja naša usmeritev

Skladno s strateškimi usmeritvami vgrajujemo načela trajnosti v največji možni meri v poslovne procese, izdelke, storitve in vsebine. Tudi v času pandemije covid-19 ostajajo med našimi ključnimi usmeritvami.

Starši in njihovi otroci vse več časa preživijo na spletu, zato smo za njihovo zaščito in varno rabo interneta ponudili rešitev Varen splet.
Uporabnikom s posebnimi potrebami vseskozi zagotavljamo ustrezno prilagojene storitve in terminalsko opremo. Starejšim in njihovim svojcem omogočamo storitev E-oskrba za varnejše bivanje na domu. Obenem se širi krog slovenskih občin, ki to storitev sofinancira občanom v okviru projekta Varni in povezani na domu. Več v poglavju 2.9.4 Uporabniki.
Kot sponzor ali donator že vrsto let podpiramo humanitarne, kulturne, okoljske in izobraževalno-znanstvene projekte in ustanove ter slovenske športnike in športne organizacije. V letu 2021 smo jim namenili 1,999 milijona evrov. Več v poglavju 2.9.3 Družbeno okolje.
Električna energija ima največji delež med našimi energenti. Njeno porabo smo v Telekomu Slovenije zmanjšali za 1,16 %. Več v poglavju 2.9.7 Vplivi na okolje.
Ob 30. obletnici obstoja mobilne telefonije smo povabili prebivalce Slovenije, da na naša prodajna mesta prinesejo svoje odslužene mobitele, za katere bomo poskrbeli, da bodo reciklirani na okolju prijazni način. Več v poglavju 2.9.7 Vplivi na okolje.

→ S partnerjem ELES smo razvili inteligentno upravljanje e-polnilnic z napredno programsko opremo, ki zagotavljata večnivojsko upravljanje moči polnjenja na daljavo. Rešitve podpirajo zmanjševanje emisij CO2 in so skladne z zelenimi cilji Evropske unije za razogljičenje družbe.

4 GRI GS 201-1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

5 Finančni kazalniki Skupine Telekom Slovenije, skladni z računovodskim poročilom

v tisoč EUR / v %	2021 / 31. 12. 2021	2020 / 31. 12. 2020*	Indeks 21/20
Prihodki od prodaje	648.247	647.177	100
Drugi prihodki iz poslovanja	5.303	7.694	69
Poslovni prihodki skupaj	653.550	654.871	100
EBITDA	220.752	209.882	105
EBITDA marža = EBITDA / prihodki od prodaje	34,1%	32,4%	105
EBIT	51.696	42.603	121
Donosnost prodaje = EBIT / prihodki od prodaje	8,0%	6,6%	121
Čisti dobiček iz delujočega poslovanja	37.888	34.084	111
Izguba iz ustavljenega poslovanja	0	-9.219	0
Čisti dobiček poslovnega leta	37.888	24.865	152

Sredstva

1.250.339	1.227.839	102

Kapital

600.431	590.484	102

Čista donosnost kapitala (ROE)

6,4%	4,2%	151

Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)

48,0%	48,1%	100

Neto finančni dolg

399.009	378.377	105

NFD / EBITDA

1,8	1,8	100

Investicije v osnovna sredstva (CAPEX)

208.173	173.045	120

EBITDA – CAPEX

12.579	36.837	34

Delež (EBITDA – CAPEX) v EBITDA (Cash Margin)

5,7%	17,6%	32

Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja

3.284	3.392	97

Delež CAPEX v poslovnih prihodkih

31,9%	26,4%	121

Poslovanje Planet TV za leto 2020 vključeno v postavko ustavljeno poslovanje. Leto 2019 je prilagojeno za popravek preteklega leta v računovodskih izkazih družbe IPKO in posledično v Skupini Telekom Slovenije. Velja za vse postavke v nadaljnjih tabelah in grafih.

Več v računovodskem poročilu v točki 41.

Definicije glej v točki 4.3. Alternativna merila uspešnosti poslovanja.

Drugi ekonomski kazalniki

v tisoč EUR	2021	2020*	Indeks 21/20
Distribuirana ekonomska vrednost	454.886	473.741

Dodana vrednost

		2021
Dodana vrednost	164.963	155.881
Dodana vrednost na zaposlenega v EUR	49.420	45.989
Bruto dodana vrednost na zaposlenega v EUR	99.468	94.699
Stroški dela	111.271	111.101
Davek iz dobička, vključno z odloženimi terjatvami za davek	-7.187	-523
Plačilo lastnikom – dividende	29.275	22.769

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Družbeni kazalniki – zaposleni

	2021	2020*	Indeks 21/20
Število zaposlenih	3.284	3.392	97
Stopnja fluktuacije	6,1%	5,8%	105
Število ur izobraževanja na zaposlenega	30,3	18,6	163
Neposredni stroški izobraževanja v tisoč EUR	1.397	916	153
Delež zaposlenih z znanstvenim magisterijem in doktoratom	5,0%	4,7%	106
Število ur izobraževanj z varstva osebnih podatkov	354	261	136

Družbeni kazalniki – skupnost

Priključki / uporabniki

	2021	2020	Indeks
Mobilna telefonija**	1.962.600	1.873.876	105
Fiksna govorna telefonija	508.184	521.068	98
Širokopasovni priključki**	477.621	464.258	103
Delež reklamacij v številu vseh izdanih računov	0,53%	0,57%	93
Delež stroškov za sponzorstva in donacije v poslovnih prihodkih	0,3%	0,3%	100

** Maloprodajni in veleprodajni.

Energetski in okoljski kazalniki

Telekom Slovenije

	2021	2020*	Indeks
Poraba električne energije v milijonih kWh	73	74	99
Direktni energetski stroški v tisoč EUR	9.122	9.117	100
Odpadki skupaj v tonah	5.213	8.900	59
- Odpadna električna in elektronska oprema, zbrana v TC (v tonah)	1	2	55
Poraba pisarniškega papirja v evrih	10.975	14.759	74
Poraba goriva za službena vozila v litrih	791.053	788.544	100

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Prihodki od prodaje in število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije

EBITDA in EBITDA marža v čistih prihodkih od prodaje Skupine Telekom Slovenije

EBIT - dobiček iz poslovanja in čisti dobiček poslovnega obdobja Skupine Telekom Slovenije

Sestava obveznosti do virov sredstev in neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije

Leto	Število zaposlenih	Prihodki od prodaje v mio EUR
Število zaposlenih	Čisti prihodki od prodaje
2017	169	3.673	3.530
2018	186	3.387	3.392
2019*	215	3.284
2020*	210
	2021	221

EBITDA in EBITDA marža

Leto	EBITDA marža
2017	23,6%
2018	25,9%
2019*	32,3%
2020*	32,4%
2021	34,1%

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

EBITDA marža v %

2017	2018	2019*	2020*	2021
4.6	17.9	41.2	42.6	51.7

EBITDA v mio EUR

2017	2018	2019*	2020*	2021
9.0	33.3	0.9	24.9	37.9

Čisti poslovni izid

2017	2018	2019*	2020*	2021
0	10	20	30	40

Sestava obveznosti do virov sredstev in neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije

Capex - naložbe v osnovna sredstva v milijonih evrov	Delež v poslovnih prihodkih v %
681	0
620	50
591	100
590	150
600	200
671	250
613	300
660
637
650
282
302
403
378
399

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.3 Pismo predsednika uprave

Spoštovani delničarji, vlagatelji, poslovni partnerji in sodelavci,

tudi v letu 2021 je na način življenja, potrebe uporabnikov komunikacijskih storitev in naše poslovanje vplivala pandemija covida-19. Kljub temu smo vseskozi skrbeli za razvoj, zagotavljali nemoteno poslovanje ter nemoteno in varno delovanje storitev. Z ustrezno organizacijo dela smo zaposlenim zagotovili varno delovno okolje.

NFD v mio EUR	Kapital v mio EUR	Obveznosti v mio EUR
2017	2018	2019*	2020*	2021	2017	2018	2019*	2020*	2021
159	134	185	173	208	21,9%	18,3%	27,6%	26,4%	31,9%

CAPEX	Delež v poslovnih prihodkih v %
0	0%
50	5%
100	10%
150	15%
200	20%
250	25%
300	30%
350	35%

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

okolje, s prilagoditvijo procesov pa optimizirali svoje poslovanje. Skladno s sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja, ki ga imamo certificiranega po standardu ISO 22301, smo v Telekomu Slovenije usposobljeni za zagotavljanje ključnih storitev in procesov tudi v izrednih okoliščinah.

Ne glede na izzive, ki jih je prinesla pandemija covida-19, je Skupina Telekom Slovenije finančno stabilna. Tako je Skupina Telekom Slovenije v letu 2021 ustvarila 653,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je skladno z načrtom in na ravni predhodnega leta. Prihodki od prodaje so dosegli 648,2 milijona evrov, čeprav je bil mednarodni govorni promet in promet od gostovanja tujih uporabnikov v našem mobilnem omrežju nižji kot v obdobju pred pandemijo. Višje prihodke kot leto prej je v letu 2021 ustvarila družba IPKO.

Na ravni Skupine Telekom Slovenije je dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) dosegel 220,8 milijona evrov, kar je za 5 % več od načrtovanega in za 5 % več kot v letu 2020. V čistih prihodkih od prodaje je imel EBITDA na ravni skupine 34-odstotni delež. Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2021 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,9 milijona evrov, kar je za 23 % več od načrtovanega in za 52 % več kot v letu 2020. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2021 dosegel 51,7 milijona evrov, kar je za 21 % več kot v letu 2020. V letu 2021 smo na ravni skupine za naložbe skupno namenili 208,2 milijona evrov.

Telekom Slovenije je na javni dražbi za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom pridobil radiofrekvenčni spekter v pasovih 700 MHz FDD, 700 MHz SDL, 1.500 MHz, 2.100 MHz, 3.600 MHz in 26 GHz, za kar smo skupno plačali 52,1 milijona evrov. V postopku dražbe smo pridobili celoten načrtovan frekvenčni spekter, s katerim bomo uporabnikom tudi v prihodnje zagotavljali najnaprednejše storitve in rešitve z najboljšo uporabniško izkušnjo. 5G, ki smo ga kot prvi v Sloveniji uvedli že oktobra 2020, je pomemben temelj sodobne digitalne družbe, ki jo aktivno soustvarjamo.

Uvajamo novosti, razvijamo rešitve pametnih mest in skupnosti, skupaj s partnerji smo pomemben del industrije 4.0, osredotočamo se na področja javne varnosti in zdravstva. Imamo največje omrežje: z omrežjem LTE/4G smo konec leta 2021 pokrivali 96,8 % prebivalstva, z LTE-A/4G+ več kot 84 % prebivalstva, s 5G pa prek 38,8 % prebivalstva. Ob tem smo v letu 2021 aktivno nadgrajevali in širili tudi dostopovno optično omrežje. Priklop nanj smo omogočili dodatnim 42.150 gospodinjstvom. Skupno možnost priklopa na optiko omogočamo že več kot 411.000 oziroma več kot polovici slovenskih gospodinjstev.

Konec decembra 2021 smo imeli v Sloveniji vodilni tržni delež v segmentu mobilne telefonije (36,7 %) in IPTV (42,4 %), v segmentu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta pa imamo 27,8-odstotni tržni delež. IPKO je imel konec decembra 2021 na trgu mobilnih storitev 49,7-odstotni tržni delež prihodkov, na trgu širokopasovnega dostopa pa 28,2-odstotni tržni delež.

V letu 2021 smo ustavili postopek prodaje družbe TSmedia in pripojitve družbe Avtenta k Telekomu Slovenije. Glede na dinamičnost IKT-trga bo Avtenta še naprej kot samostojna družba v okviru Skupine Telekom Slovenije krepila položaj na trgu naprednih e-poslovnih rešitev. Ob zaključku leta se je Telekomu Slovenije iztekla petletna pogodba o sodelovanju pri nakupu električne energije, tako da smo s 1. januarjem 2022 električno energijo prenehali dobavljati končnim uporabnikom.

Ob povečani digitalizaciji ter delu in šolanju na daljavo posebno skrb namenjamo varnosti, in sicer tako z razvojem storitev za zasebne in poslovne uporabnike kot z najsodobnejšim Operativnim centrom kibernetske varnosti, v katerem razvijamo prilagojene rešitve za podjetja vseh velikosti. V njem skrbimo za svojo zaščito, skrb za kibernetsko varnost pa nam zaupa tudi vedno več podjetij in organizacij.

V letu 2021 smo obeležili nekaj pomembnih mejnikov. Tako je minilo natanko 30 let od uvedbe mobilne telefonije in interneta v Sloveniji, nosilec razvoja v vsem tem obdobju je bil in je Telekom Slovenije oziroma njegove odvisne družbe. Minilo je tudi natanko tri leta, odkar smo v slovenske domove vstopili z glasovnim upravljanjem vsebin in naprav pametnega doma, in to v slovenskem jeziku. Glasovno upravljanje je postalo izjemno priljubljeno – platformo NEO je konec leta uporabljalo že več kot 130.000 uporabnikov, v enem letu se je število uporabnikov povečalo za tretjino.

Uporabniki pametne denarnice VALÚ, s katero smo v letu 2019 nadgradili svoj portfelj finančnih storitev, so v letu 2021 opravili več kot 2 milijona transakcij, število uporabnikov pa se je povečalo za več kot 40 %, tako da je konec leta VALÚ uporabljalo več kot 100.000 uporabnikov.

Razvili in omogočili smo tehnično rešitev, prek katere Zavarovalnica Sava našim naročnikom mobilnih storitev omogoča edino turistično zavarovanje s plačilom glede na dejansko število dni, ko je posameznik v tujini. Vedno večje je povpraševanje po storitvi E-oskrba, širimo tudi mrežo, v kateri ponujamo rešitve telemedicine.

Razvijamo in nenehno nadgrajujemo trajnostne rešitve za pametna mesta in skupnosti, ki omogočajo spremljanje različnih okoljskih parametrov, v več občinah smo uspešno vzpostavili sisteme za usmerjanje in umirjanje prometnih tokov. Skupaj z ELES-om in partnerji smo razvili napredno rešitev za učinkovito množično polnjenje e-vozil, ki je vodena na daljavo in ki zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema. Rešitev je del koncepta celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil. Gre za rešitve, ki jih razvijamo za okolju prijazno prihodnost, saj omogočajo zmanjševanje emisij CO2 in podpirajo cilje Evropske unije za razogljičenje družbe.

Trajnostno poslovanje je vpeto v vse naše poslovne procese, o svojih aktivnostih na tem področju vsako leto poročamo tudi v letnih poročilih. V smeri nadaljevanja razogljičenja družbe smo v Strateškem poslovnem načrtu.

do leta 2026 poleg ostalih aktivnostih predvideli tudi gradnjo dodatnih sončnih elektrarn, s katerimi bomo obstoječo lastno proizvodnjo elektrike nekajkratno povečali. Postopno povečujemo delež osebnih e-vozil v voznem parku in širimo mrežo e-polnilnic, povečevali bomo tudi delež pridobljene električne energije iz nizkoogljičnih virov ter se še naprej osredotočali na zagotavljanje digitalnih storitev čim večjemu deležu prebivalstva in digitalizacijo poslovanja. Spremljamo delež ponovno uporabljene elektronske opreme in skrbimo za uresničevanje koncepta krožnega gospodarstva. K slednjemu prispevamo tudi z zbiranjem odsluženih mobitelov ob 30-letnici mobilne telefonije, v zameno zanje smo spomladi 2022 v Sloveniji posadili 1.000 medovitih dreves.

Storitve razvijamo odgovorno do uporabnikov, posebno pozornost namenjamo otrokom, mladostnikom in ranljivim skupinam. Skrbimo za dobre in dolgoročne odnose v dobavni verigi ter zagotavljamo visok delež slovenskih dobaviteljev. Od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje okoljskih in etičnih standardov.

V letu 2021 smo delničarjem izplačali dividendo v višini 4,50 evra bruto na delnico. Tudi v letu 2021 so zaposleni, ki jim je to omogočala narava dela, del leta delo opravljali na daljavo. Kljub temu nas je pandemija povezala, saj smo veliko pozornosti namenjali komunikaciji in vključenosti zaposlenih. Zaposleni so motivirani in zavzeti, kar kažejo tudi rezultati merjenja organizacijske vitalnosti, ki smo jo v Telekomu Slovenije, Avtenti in IPKU opravili konec leta. Ob nenehnem tehnološkem razvoju in uvajanju novosti posebno pozornost namenjamo izobraževanju in krepitvi kompetenc zaposlenih. V letu 2021 smo v Telekomu Slovenije povprečno število ur izobraževanj na zaposlenega povečali za 7 % in skoraj dosegli raven pred pandemijo, na ravni Skupine Telekom Slovenije pa smo jo presegli.

Veseli nas, da so naše aktivnosti prepoznane v okolju, saj je Telekom Slovenije prejel nagrado za najuglednejšega delodajalca v panogi in se uvršča med najuglednejše slovenske delodajalce, prejeli smo certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, v januarju 2022 pa tudi mednarodno priznanje TOP Employer.

Izzive, ki jih je pandemija prinesla v spremenjenih življenjskih in komunikacijskih navadah ter načinu dela in poslovanja, uspešno premagujemo. Tudi v prihodnje bo konkurenčna prednost Skupine Telekom Slovenije vrhunska kakovost in nenehen razvoj celovitih rešitev. Skupina Telekom Slovenije za leto 2022 načrtuje 660,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, EBITDA v višini 211,2 milijona evrov, 27,9 milijona evrov čistega dobička in 203,1 milijona evrov investicij. Razvoj bo še naprej temeljil na zagotavljanju odlične uporabniške izkušnje ter visokih standardih družbene odgovornosti in trajnostnega poslovanja. Ob zaupanju delničarjev in drugih deležnikov bomo z vrhunsko usposobljenimi in zavzetimi zaposlenimi utrjevali položaj vodilnega in najnaprednejšega ponudnika celovitih IKT-storitev in rešitev.

Cvetko Sršen,

predsednik uprave

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.4 Izjava o odgovornosti uprave

Člani Uprave Telekoma Slovenije, d. d., odgovorni za sestavo letnega poročila, potrjujemo računovodske izkaze Telekoma Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije za leto, končano 31. decembra 2021, uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.

Člani uprave Telekoma Slovenije, d. d., zagotavljamo:

da je Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021 z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju, po našem najboljšem vedenju sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU;
da je računovodsko poročilo s pojasnili sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe Telekom Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije kot celote;
da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene izbrane računovodske usmeritve in razkrite njihove morebitne spremembe, da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarjenja ter ob predpostavki nadaljevanja poslovanja Telekoma Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije v prihodnosti ter
da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki sta jim Telekom Slovenije, d. d., in Skupina Telekom Slovenije kot celota izpostavljena.

Uprava je odgovorna tudi za sprejem in izvajanje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, preverijo poslovanje posameznih družb, kar lahko povzroči dodatne davčne obveznosti. Uprava ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Cvetko Sršen,

predsednik uprave

Tomaž Jontes,

podpredsednik uprave

dr. Mitja Štular,

član uprave

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.5 Poročilo nadzornega sveta

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je sestavljen iz devetih članov, tekom leta 2021 se je njegova sestava spreminjala.

Skupščina delničarjev je 21. januarja 2021 odpoklicala člana nadzornega sveta Igorja Rozmana, predstavnika kapitala, za člane nadzornega sveta pa izvolila Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 22. januarja 2021. Z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta je prenehala funkcija Boštjanu Kolerju, Dimitriju Marjanoviću in mag. Štefanu Belingarju, ki so bili v nadzorni svet imenovani s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani 3. novembra 2020.

Člani nadzornega sveta so 11. februarja 2021 za predsednika nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo, namestnika pa sta ostala Barbara Kürner Čad kot predstavnica kapitala in Drago Kijevčanin kot predstavnik zaposlenih.

Članicama nadzornega sveta, predstavnicama kapitala, Barbari Kürner Čad in mag. Barbari Gorjup je mandat potekel 27. aprila 2021. Skupščina delničarjev je 18. junija 2021 za člana nadzornega sveta, ki predstavljata kapital, izvolila mag. Karlo Pinter in dr. Jurija Toplaka, in sicer za štiriletni mandat, ki je začel teči z dnem izvolitve na skupščini. Nadzorni svet je 22. junija 2021 za namestnico predsednika nadzornega sveta izvolil mag. Karlo Pinter.

Svet delavcev Telekoma Slovenije je 21. oktobra 2021 na mesto predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 14. novembra 2021, imenoval Draga Kijevčanina, Dušana Piška in Jano Žižek Kuhar.

Sestava nadzornega sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju, kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.

Nadzorni svet se je v letu 2021 sestal na 15 rednih in dveh izrednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Tekom leta 2021 je zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi ugotovitev, predlogov in skrbne presoje komisij je nadzorni svet sprejemal ustrezne odločitve ter po sejah sproti obveščal deležnike.

Nadzorni svet v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega sveta razkriti v tem letnem poročilu.

Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta

Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta v letu 2021 so bile povezane s spremljanjem rednega poslovanja družbe in njenega razvoja ter s sestavo uprave. Nadzorni svet in uprava sta se usmerjala v določanje strategije ter prepoznavanje in obvladovanje poslovnih tveganj, kar je pomembno za uspešno prihodnje poslovanje tako družbe Telekom Slovenije kot Skupine Telekom Slovenije.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je 10. marca 2021 s predsednikom uprave in tremi člani uprave družbe sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika oziroma članov uprave družbe. Nadzorni svet je za novega predsednika uprave imenoval Cvetka Sršena, za člana uprave pa dr. Mitjo Štularja in Tomaža Jontesa. Vsi so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021. 22. marca 2021 je nadzorni svet na mesto članice uprave imenoval Barbaro Galičič Drakslar, ki je štiriletni mandat začela 31. marca 2021.

V okviru svojih pristojnosti je nadzorni svet odgovorno odločal in v letu 2021:

sprejel Strateški poslovni načrt Telekoma Slovenije in Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2022 – 2026 ter letni plan za poslovno leto 2022;
sprejel revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020;
imenoval predsednika in podpredsednika uprave ter dva člana uprave;
podal soglasja k imenovanju direktorjev odvisnih družb;
podal soglasje za sodelovanje na javni dražbi za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom;
podal soglasje k ustavitvi postopka pripojitve odvisne družbe Avtenta k Telekomu Slovenije;
podal soglasje k ustavitvi postopka prodaje družbe TSmedia.

Pri nadzorovanju vodenja poslov Telekoma Slovenije in odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije se je nadzorni svet v letu 2021 redno seznanjal s:

poročili o poslovanju matične družbe in odvisnih družb;
uresničevanjem strateškega poslovnega načrta matične družbe in odvisnih družb;
ocenami kazalnikov poslovanja matične družbe in odvisnih družb v vsakokratnem obdobju;

• drugimi informacijami, povezanimi s poslovanjem matične družbe in odvisnih družb. Nadzorni svet je sproti reševal nasprotja interesov (izjave po referenčnem kodeksu so objavljene na spletnih straneh družbe). V poslovnem letu 2021 je en član nadzornega sveta naznanil nastop posameznih dejstev, ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost.

1. Delo komisij nadzornega sveta

Nadzorni svet je imel v letu 2021 oblikovane štiri stalne komisije. To so revizijska komisija, kadrovska komisija, komisija za strategijo ter komisija za trženje in tehnologijo. Nominacijska komisija je bila ustanovljena za izborni postopek kandidatov za člane nadzornega sveta in je bila v aprilu 2021 razpuščena, saj je v roku opravila vse zadane naloge.

Komisije so obravnavale teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovale pri pomembnih vprašanjih. S tem so pripomogle k boljšemu delu in večji učinkovitosti nadzornega sveta. Nadzorni svet je sproti spremljal delo komisij in izvajanje sklepov. Njihovo delo je podrobneje opisano v poglavju 1.10.3 Organi upravljanja in nadzora v poslovnem delu letnega poročila.

2. Ocena dela uprave in nadzornega sveta

Delo članov nadzornega sveta vključno z delom v komisijah je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovito opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej, se na obravnavane teme temeljito pripravili in dajali konstruktivne predloge.

Na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij uprave družbe je nadzorni svet kompetentno sprejemal odločitve v skladu s poslovnikom, z akti družbe in zakonskimi pooblastili. Delo nadzornega sveta so vsebinsko podpirali predlogi komisij nadzornega sveta.

Na podlagi opisanega tekočega spremljanja ter nadziranja poslovanja in vodenja Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije v poslovnem letu 2021 ter na podlagi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021, ki ga je sestavila in predložila uprava, nadzorni svet ocenjuje, da letno poročilo in v njem vsebovana razkritja prikazujejo dejansko stanje ter položaj odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.

Nadzorni svet ocenjuje, da je uprava Telekoma Slovenije v poslovnem letu 2021 uspešno vodila posle in uresničevala zastavljene cilje, še posebej ob upoštevanju delovanja v zaostrenem konkurenčnem okolju, v katerem poslujejo tako matična družba kot odvisne družbe.

3. Potrditev letnega poročila in predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2021

Na seji 20. aprila 2022 je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 potrdil.

Uprava Telekoma Slovenije je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) takoj po sestavi in izdaji revizorjevega mnenja predložila Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2021, ki ga je nadzorni svet obravnaval na seji 20. aprila 2022. Revidiranje Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 je opravila revizijska družba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.

Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je na seji, ki je potekala 11. aprila 2022, obravnavala revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 ter ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost, in z drugo relevantno zakonodajo. Revizijska komisija na letno poročilo za leto 2021 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, naj v skladu z 282. členom ZGD-1 Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 potrdi.

Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije, podatkov in razkritij v letnem poročilu Nadzorni svet Telekoma Slovenije ocenjuje, da je revizor svoje delo opravil neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo premoženjski in finančni položaj Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije na 31. december 2021 ter njun poslovni izid in denarni tok za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 nadzorni svet nima pripomb, ki bi ga kakorkoli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi.

Zato je Nadzorni svet Telekoma Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZGD-1 potrdil Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, t. j. pred iztekom enega meseca od dneva, ko mu je poslovodstvo družbe predložilo letno poročilo za leto 2021.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do Izjav o upravljanju družbe, ki je vključena.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.6 Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije

Skupino Telekom Slovenije sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in njene odvisne družbe. Skupina deluje v osmih državah, poleg sedmih držav jugovzhodne Evrope še v Nemčiji. Sestavo Skupine Telekom Slovenije skupaj z lastniškimi deleži na 31. december 2021 prikazujemo na spodnji sliki, podrobneje pa je predstavljena na spletni strani https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/odvisne-druzbe.

Sestava Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2021

Telekom Slovenije je ustanovitelj ustanove Srčni sklad, ki je namenjena pomoči otrokom zaposlenih v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali so huje bolni. Sredstva v Srčni sklad primarno prispevajo zaposleni v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije.

Spremembe v skupini v letu 2021

Telekom Slovenije je 12. maja 2021 ustavil postopek pripojitve odvisne družbe Avtenta, napredne poslovne rešitve, d. o. o., (v nadaljevanju: Avtenta) k Telekomu Slovenije. Avtenta, ki je vodilni partner za upravljanje in uvajanje SAP-rešitev ter brezpapirnega poslovanja na slovenskem trgu, bo kot samostojno podjetje v okviru Skupine Telekom Slovenije krepila svoj položaj na trgu naprednih e-poslovnih rešitev.
Telekom Slovenije je 12. maja 2021 ustavil postopek prodaje odvisne družbe TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o. (v nadaljevanju: TSmedia). Postopek se je zaključil brez izbire kupca, družba TSmedia pa je ostala del Skupine Telekom Slovenije.

Odvisne družbe

Slovenija	Hrvaška	Bosna in Hercegovina	Srbija	Črna gora	Kosovo	Severna Makedonija	Nemčija
SIOL d.o.o. Zagreb	100 %
SIOL d.o.o. Sarajevo	100 %
SIOL d.o.o. Beograd	100 %
SIOL d.o.o. Podgorica	100 %
IPKO Telecommunications LLC	100 %
SIOL DOOEL Skopje	100 %
GVO, d.o.o.	100 %
GVO Telekommunikation GmbH, Nemčija	100 %
AVTENTA, d.o.o.	100 %
TSmedia, d.o.o.	100 %
TSinpo, d.o.o.	100 %
SOLINE, d.o.o.	100 %
OPTIC-TEL, d.o.o.	100 %
INFRATEL, d.o.o.	100 %
SIOL Prishtina LLC	100 %

Vodenje in upravljanje odvisnih družb

Telekom Slovenije je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije (v nadaljevanju tudi: skupina), ki v okviru korporativnega upravljanja obvladuje delovanje odvisnih družb z opredelitvijo njihovih strateških usmeritev, ciljev delovanja in spremljanjem uresničevanja zastavljenih ciljev. S strategijo Skupine Telekom Slovenije je

opredeljeno enotno upravljanje podjetij v skupini, kar omogoča optimizacijo delovanja družb ter zagotavlja boljši pretok informacij in sinergije na ravni skupine.

Pravila, kriterije in mehanizme upravljanja in nadzora družb v skupini opredeljuje Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije, ki je skladen s Politiko upravljanja družbe Telekom Slovenije.

Upravljanje in nadzor prav tako potekata skladno s slovensko zakonodajo in zakonodajami, ki veljajo na območju države posamezne odvisne družbe. Odvisne družbe delujejo na vseh poslovnih področjih v skladu z lokalno zakonodajo, pogodbami o poslovnem sodelovanju s Telekomom Slovenije ter z internimi pravilniki in navodili, ki jih sprejema poslovodstvo posamezne družbe oziroma uprava obvladujoče družbe.

Upravljanje in nadzor delovanja družb v Skupini Telekom Slovenije temeljita na naslednjih osnovnih načelih:

povezanost s strategijo skupine;
upravljanje ciljnega vodenja, pri čemer cilji izhajajo iz strategije skupine;
jasno opredeljene vloge (naloge, pristojnosti in odgovornosti) nosilcev upravljanja in nadzora skupine;
enostavnost in fleksibilnost (zmožnost prilagajanja spremembam v organizaciji in poslovanju skupine).

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Sestava organov vodenja in nadzora v odvisnih družbah Skupine Telekom Slovenije

SLOVENIJA

Družba	Direktor	Nadzorni svet
GVO, d. o. o.	dr. Zef Vučaj	dr. Mitja Štular, Sabina Merhar (oba od 28. maja 2021), Helena Jakič (od 17. junija 2021)
Do 31. julija 2021 je bil direktor družbe Borut Radi. Dr. Mitja Štular je družbo začasno vodil od 1. avgusta do 31. avgusta 2021, v navedenem obdobju mu je funkcija člana nadzornega sveta mirovala.
INFRATEL, d. o. o.	dr. Zef Vučaj	Do 20. septembra 2021 je bil direktor družbe Borut Radi.
OPTIC-TEL, d. o. o.	dr. Zef Vučaj	Do 20. septembra 2021 je bil direktor družbe Borut Radi.
AVTENTA, d. o. o.	Primož Kučič
TSmedia, d. o. o.	Rajko Gerič	Do 31. julija 2021 je bil direktor družbe mag. Simon Furlan.
SOLINE, d. o. o.	Klavdij Godnič
TSinpo, d. o. o.	Sandra Peršak	Do 31. julija 2021 je bil direktor družbe mag. Danilo Tomšič. Vesna Lednik je opravljala funkcijo prokuristke družbe do 30. aprila 2021.

DRUGE DRŽAVE

Družba	Direktor
IPKO Telecommunications LLC, Kosovo	mag. Tomaž Seljak
Do 3. novembra 2021 je bil glavni izvršni direktor družbe mag. Robert Erzin.
SIOL d. o. o., Hrvaška	mag. Simon Furlan
Do 31. julija 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL d. o. o. Podgorica, Črna gora	mag. Simon Furlan
Do 14. septembra 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL d. o. o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina	mag. Simon Furlan
Do 3. oktobra 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL DOOEL Skopje, Severna Makedonija	mag. Simon Furlan
Do 21. septembra 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL DOO BEOGRAD, Srbija	mag. Simon Furlan
Do 17. septembra 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL Prishtina LLC, Kosovo	mag. Simon Furlan
Do 27. julija 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
GVO Telekommunikation GmbH, Nemčija	Borut Radi, Darko Gradišnik, Roman Mazi

1.7 Zaveze in članstvo v združenjih

Skladno s strateškimi cilji in Etičnim kodeksom Skupine Telekom Slovenije se naši zaposleni v obliki korporativnega ali individualnega članstva povezujejo ter izmenjujejo svoje izkušnje in znanje v številnih strokovnih organizacijah in združenjih. S tem ustvarjamo uspešne poslovne povezave ter priložnosti za razvoj in strokovno pozicioniranje Skupine Telekom Slovenije. Družbe skupine so članice ali pa zaposleni sodelujejo v upravnih odborih, strokovnih in strateških svetih ter drugih organih naslednjih organizacij:

Slovenija – Telekom Slovenije
Članstvo v mednarodnih organizacijah – Telekom Slovenije

elektronike, slovenska sekcija;

ISACA– Združenje za revizijo in nadzor informacijskih sistemov;
TM Forum – združenje ponudnikov IKT-storitev, njihovih dobaviteljev, integratorjev in proizvajalcev;
RIPE Network coordination centre – regionalni spletni register;
SIINDA– Združenje izdajateljev univerzalne imeniške službe (TSmedia).

Družbene, okoljske in gospodarske pobude, v katere so vključeni Telekom Slovenije in družbe v skupini

Certifikat Družini prijazno podjetje;
Kodeks Evropske iniciative za varnejšo rabo mobilnih telefonov za otroke in mladostnike;
Aktivnosti za varnejšo rabo interneta SAFE.SI (tudi TSmedia);
Kodeks za regulacijo sovražnega govora na spletnih portalih (digitalni medij Siol.net);
Natura 2000 – evropsko omrežje posebnih varstvenih območij (Soline);
Zavod invalidskih podjetij Slovenije (TSinpo ustanovni član interesnega združenja);
Slovenske smernice korporativne integritete;
Zaveza k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju v sklopu Nacionalnega akcijskega načrta RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu;
Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec.

Kosovo – IPKO

Gospodarska zbornica;
Ameriška gospodarska zbornica;
Svet evropskih vlagateljev.

GRI GS 102-12, 102-13

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.8 Razvojna strategija in načrti

1.8.1 Vizija, poslanstvo in vrednote

9 GRI GS 102-16

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.8.2 Poslovni model

Poslovni model, s katerim ustvarjamo vrednost za naše deležnike.

Proaktivno se prilagajamo in odzivamo na spremembe v okolju:

Tehnološki razvoj: najnovejši IKT-trendi, razvoj storitev in rešitev za uporabnike, zagotavljanje kibernetske varnosti.
Gospodarske razmere: makroekonomske razmere, konkurenca na trgu.
Družbene razmere: demografske spremembe, zakonodaja, varovanje zasebnosti in podatkov, spreminjajoče se uporabniške navade.
Okoljski vplivi: klimatske spremembe, ohranjanje naravnih virov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Ustvarjamo vrednost za deležnike

Naši viri

Ustvarjena vrednost

• 600,4 mio EUR: kapital

Ekonom- sko- upravljavs- ki vidik

653,6 mio EUR: poslovni prihodki
8.582 delničarjev: 93,42 % domačih delničarjev
411.000 gospodinjstvom v Sloveniji omogočamo priklop na optično omrežje
vključenih 1.418 baznih postaj GSM, 908 baznih postaj UMTS, 1.443 baznih postaj LTE/4G in 302 baznih postaj 5G
16 Telekomovih centrov, 8 poslovnih centrov in 93 prodajnih mest pooblaščenih prodajalcev
208,2 mio EUR: investicije v osnovna sredstva
Etični kodeks ter Politika upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije
4,5 EUR: bruto dividenda na delnico
37,9 mio EUR: čisti poslovni izid
1,96 milijona uporabnikov mobilne in 508 tisoč klasične fiksne telefonije v skupini
369 tisoč fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji
Več kot 96 % prebivalstva Slovenije pokrivamo s signalom LTE/4G, s 5G pa več kot 38 % s 5G.
455 mio EUR – distribuirana ekonomska vrednost
Indeks zadovoljstva (CSI) se je na mobilnih in fiksnih storitvah povečal za 2 indeksni točki
Skupni transakcijski NPS je zrastel za 9 indeksnih točk
3.284 zaposlenih v skupini
90,9 % zaposlenih vključenih v izobraževanje, 30,3 ur izobraževanja na zaposlenega
razvoj internih naprednih razvojno-izobraževalnih programov
150 ključnih in 65 perspektivnih zaposlenih
32,6 %: delež žensk med zaposlenimi
Sodelovanje v EU razvojno-raziskovalnih projektih
1,999 mio EUR sponzorstev in donacij
Skrb za varnost uporabnikov, otrok, mladostnikov, invalidov in starejših na spletu
Operativni center kibernetske varnosti
Regionalno optično omrežje
Upravljanje informacijske varnosti skladno z ISO/IEC 27001 (Telekom Slovenije in IPKO)
NEO platformo uporablja že prek 130.000 uporabnikov in v 2021 se je uporaba govornih poizvedb povečala za 65 % in presegla 10 mio v mesecu
Naše storitve telemedicine uporablja 7 bolnišnic in 8 zdravstvenih domov, v enem domu starejših pa zagotavljamo spremljanje vitalnih funkcij
Polni certifikat Družini prijazno podjetje
Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec za vsa štiri področja certificiranja
Srčni sklad za pomoč otrokom zaposlenih

Družbeni vidik

155 zaposlenih, ki so 275 krat darovali kri
Zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja, spoštovanje raznolikosti ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja
3,78: indeks ORVI, zavzetost zaposlenih v Telekomu Slovenije
V več slovenskih podjetjih in občinah smo uspešno vzpostavili sisteme pametnega mesta

Okoljski vidik

Upravljanje z energijo skladno z ISO 50001 (Telekom Slovenije) in z okoljem skladno z ISO 14001 (Telekom Slovenije in GVO)
Odgovorno ravnanje z odpadki
319 MWh energije iz lastnih sončnih elektrarn
Upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline
1,16 %: zmanjšanje porabe električne energije v Telekomu Slovenije
19,4 tone: ogljični odtis na zaposlenega
323 opravljenih meritev elektromagnetnih sevanj
1,1 tone odpadne električne in elektronske opreme, zbrane v Telekomovih centrih
13 električnih in 10 hibridnih vozil v Skupini Telekom Slovenije

Prispevek k SDG ciljem

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.8.3 Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije do leta 2026 in plan za leto 2022

Skupina Telekom Slovenije zastavljeno strategijo izvaja skladno s sprejetimi strateškimi smernicami, pri tem pa strategijo vsako leto posodobi in pripravi načrt poslovanja za prihodnje obdobje. Strateški poslovni načrt je temeljni korporativni dokument, v katerem so skozi poslanstvo, vizijo, vrednote, poslovni model, cilje in strategijo opredeljeni prihodnji razvoj in tudi strateške usmeritve Skupine Telekom Slovenije.

Dokument vsebuje prihodnjo poslovno usmeritev Skupine Telekom Slovenije, ki jo tvorijo obvladujoča družba Telekom Slovenije in njene odvisne družbe v Sloveniji in tujini.

Strateški poslovni načrt, poslovni načrt za leto 2022 in projekcija do 2026 izhajajo iz podatkov in napovedi, ki so bili na voljo do novembra 2021, ter ob upoštevanju regulative in napovedi trendov makroekonomskega okolja za regijo, v kateri Skupina Telekom Slovenije deluje. Pri pripravi se ob tem upoštevajo analize poslovanja in tržnih deležev primerljivih evropskih operaterjev, analize konkurence, razvojna pričakovanja in trendi v telekomunikacijski panogi ter analize priložnosti, prednosti, slabosti in nevarnosti za podjetja v Skupini Telekom Slovenije.

Trajnostno poslovanje

Pri načrtovanju prihodnjega razvoja sledimo ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals – SDG) kot ključne vsebine njene Agende 2030 in načelom modela ESG (Environmental – Social – Governance), s čimer preprečujemo tveganje zelenega zavajanja (angl. greenwashing). Načela trajnosti v največji možni meri vključujemo v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine, trajnostno delovanje pa razumemo kot odgovorno upravljanje ekonomsko-upravljavskih, družbenih in ekosistemskih vplivov poslovanja.

Posodobljeni bistveni vidiki in teme, zaokrožene v trajnostne vidike poslovanja Skupine Telekom Slovenije, upoštevajo pričakovanja mednarodnih smernic za odgovorno poslovanje ponudnikov telekomunikacijskih storitev in drugih temeljnih dejavnosti, ki jih izvajamo, ter sledijo tudi prednostnim področjem trajnostnih usmeritev evropskih nacionalnih operaterjev združenja ETNO. Zavezujejo nas k tvornemu sodelovanju pri blaženju podnebnih sprememb ter digitalizaciji kot prednostnim usmeritvam EU in udejanjanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov, h katerim.

2.9.1 O letnem poročilu

Konkurenčno in poslovno okolje

Za trge, na katerih deluje Skupina Telekom Slovenije, je značilna visoka stopnja konkurenčnosti, saj lahko uporabniki izbirajo med konkurenčnimi ponudbami različnih operaterjev. Uporabniki zahtevajo visoko kakovost storitev po nizkih cenah, poleg tega pa trgi postajajo vse bolj zasičeni, zaradi česar je vse manj prostora za pridobivanje novih uporabnikov. Vedno močnejša konkurenca ima za posledico zniževanje ravni cen.

Za slovenski trg telekomunikacijskih storitev, ki je razvit in že v fazi zasičenosti, se pričakuje nadaljnje upadanje prihodkov od osnovnih telekomunikacijskih storitev. Telekom Slovenije ima največji tržni delež pri mobilnih storitvah in IP TV, drugi največji tržni delež pa pri širokopasovnih storitvah, plačljivi televiziji in IP-telefoniji. Konkurenčni operaterji tržni delež pridobivajo predvsem z agresivno cenovno politiko, čemur Telekom Slovenije zaradi regulatornih omejitev ne more slediti. Tržni delež in pozicijo vodilnega operaterja ohranjamo z nenehnim tehnološkim razvojem, razvojem storitev ter zagotavljanjem najboljšega mobilnega in fiksnega omrežja, s targetiranimi vlaganji v širitev in nadgradnjo optičnega širokopasovnega omrežja v kombinaciji s FWA-omrežjem, s targetiranimi akcijskimi ponudbami za nove naročnike in zadrževanjem obstoječih naročnikov, s širitvijo ponudbe zunaj osnovne telekomunikacijske dejavnosti in navzkrižno prodajo, z najboljšo uporabniško izkušnjo ter s celovito ponudbo IKT-storitev in rešitev. Znotraj IKT-rešitev bo čedalje več tekmecev z novimi storitvami, operaterji pa bodo IKT konsolidirali v okviru svojih storitev.

IPKO je na Kosovu že vrsto let pozicioniran kot ena najmočnejših blagovnih znamk na trgu in je vodilni operater tako v mobilnem kot fiksnem segmentu. IPKO je prepoznan kot inovativna blagovna znamka z najhitrejšim mobilnim internetom, najboljšo pokritostjo omrežja 3G/4G, najboljšim mobilnim in fiksnim omrežjem ter najboljšo vsebino. Prav tako je prepoznan kot najbolj zanesljiv in zaupanja vreden ter z najboljšo podporo svojim uporabnikom. Ob tem je trg na fiksnem segmentu v zadnjih nekaj letih postal izjemno zahteven s cenovno agresivno konkurenco. Konkurenčni operaterji svoje pakete promovirajo z nizkimi cenami, višjo internetno hitrostjo, osredotočajo se na izboljšanje in nadgradnjo digitalne programske sheme ter jo bogatijo s športnimi in drugimi televizijskimi vsebinami. IPKO kot premium blagovna znamka kljub temu ostaja vodilni ponudnik fiksnih storitev (DTV in internet) ter ohranja vodilni položaj in premium cene.

Konkurenčna prednost Skupine Telekom Slovenije je in bo tudi v prihodnje vrhunska kakovost storitev, nadaljnji razvoj pa bo še naprej temeljil na visokih standardih družbene odgovornosti in trajnostnega poslovanja.

Strateški cilji Skupine Telekom Slovenije

Vodilni v uporabniški izkušnji

Vodilna uporabniška izkušnja temelji na najboljšem, najzanesljivejšem in največjem omrežju, ustvarjamo jo skladno z najsodobnejšimi trendi in spreminjajočimi se navadami uporabnikov. Z odlično uporabniško izkušnjo dosegamo kratkoročne poslovne cilje ter krepimo svojo dolgoročno strateško pozicijo - ostati prva izbira uporabnikov. Ključni pri tem so digitalna odličnost, zagotavljanje varnosti, brezstično poslovanje ter dinamično prilagajanje potrebam in navadam uporabnikov komunikacijskih storitev.

Digitalizacija poslovanja

S pospešeno digitalizacijo bomo izboljšali učinkovitost poslovanja. V procesu digitalne preobrazbe bomo digitalizirali ključne poslovne procese z uporabniki, kar bo bistveno povečalo hitrost in učinkovitost delovanja Skupine Telekom Slovenije ter nam zagotavljalo neprestano izboljševanje konkurenčnosti tudi v prihodnje.

Rast IKT-storitev

Rast IKT-storitev in rešitev temelji na obstoječem vrhunskem omrežju LTE/4G in priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih omrežij 5G. 5G bo med drugim omogočil razvoj pametne industrije in pametnih mest, pa tudi uvedbo navideznih namenskih omrežij, kar bo omogočilo nadaljnjo digitalizacijo različnih vertikal, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo, zaščita in reševanje (javna varnost). Skupina Telekom Slovenije bo na tej osnovi zagotavljala digitalizacijo družbe kot celote. Rast bomo dosegali z organsko rastjo in s konsolidacijo slovenskega IKT-trga.

Stabilizacija ravni prihodkov iz osnovne dejavnosti v Sloveniji

Trg osnovne telekomunikacijske dejavnosti v Sloveniji stagnira, Telekom Slovenije pa je še pod dodatnim pritiskom regulatornih organov. Prihodke bomo ohranjali s pospešeno digitalizacijo in razvojem digitalnih storitev, nadaljnjim razvojem omrežja, razvojem storitev, ki temeljijo na tehnologiji 5G, uspešnim sodelovanjem z regulatorji ter predvsem z najboljšo uporabniško izkušnjo.

Konsolidacija na posameznih trgih

Na evropskem trgu telekomunikacij prihaja do konsolidacije panoge in združevanja operaterjev. Spreminja se portfelj storitev, hkrati pa na trg vstopa nova konkurenca, ki bo dodatno vplivala na poslovanje operaterjev. Skupina Telekom Slovenije bo aktivno sodelovala v procesih konsolidacije na trgih, kjer smo prisotni.

Optimalna kadrovska struktura

V Skupini Telekom Slovenije bomo še naprej zagotavljali optimalno kadrovsko strukturo glede na potrebe delovnih procesov posameznih družb. Kadrovsko strukturo optimiziramo s strateškim načrtovanjem potreb po kadrih ter ustrezno organiziranostjo in sistemizacijo delovnih mest. Z učinkovitim sistemom nagrajevanja, z razvojem znanj in kompetenc nadgrajujemo znamko delodajalca.

Finančna stabilnost in optimizacija vseh vrst stroškov

Izvajamo aktivnosti, ki omogočajo učinkovito uravnavanje likvidnosti, visoko stopnjo finančne stabilnosti in optimalno stopnjo zadolženosti. Stalno izvajamo optimizacijo vseh vrst stroškov za izvajanje posameznih procesov oziroma zagotavljanje storitev.

Ustvarjamo trajnostno prihodnost

Dejavno prepoznavamo priložnosti, v katerih lahko s svojim znanjem, s finančnimi sredstvi in z drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem delujemo. V svoje poslovanje, izdelke, storitve in vsebine vgrajujemo načela trajnostnega razvoja ter odgovorno upravljamo ekonomske, družbene in okoljske vplive svojega delovanja.

Ključni finančni cilji Skupine Telekom Slovenije za leto 2022

Poslovni prihodki	660,6 milijona evrov
EBITDA	211,2 milijona evrov
Čisti dobiček	27,9 milijona evrov
Investicije	203,1 milijona evrov

Strateški projekti

NACIONALNO OMREŽJE PETE MOBILNE GENERACIJE (5G)

V Telekomu Slovenije vzpostavljamo nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G), ki uporabnikom omogoča še hitrejši in še zanesljivejši mobilni prenos podatkov ter manjše zakasnitve v primerjavi s tehnologijo LTE/4G. Ob zaključku leta 2021 smo s signalom 5G zagotovili 38,8-odstotno pokritost prebivalstva, in sicer v frekvenčnem pasu 2.600 MHz, 3.600 MHz in 700 MHz. Pametno 5G-infrastrukturo vzpostavljamo na način, da bomo na njej omogočili številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so E-zdravje, energija, transport, tovarne, pametna mesta in skupnosti. V sklopu nadgradnje omrežja na 5G smo že izvedli vklop prve proizvodne vertikale, s čimer smo digitalizacijo še bolj približali proizvodnemu sektorju in gospodarstvu. Več o tem v poglavjih 2.8.1 Raziskave in razvoj storitev ter 2.8.2 Dostopovna omrežja.

Projekt TETRA

V Telekomu Slovenije smo nosilec projekta TETRA za izgradnjo in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov, ki se prvenstveno vzpostavlja za potrebe Ministrstva za notranje zadeve – Policije. Skupaj s partnerji smo odgovorni za vodenje projekta, zagon baznih postaj, postavitev delovnih postaj za administratorje in dispečerje, vključno s potrebno omrežno opremo. Hkrati sodelujemo pri postavitvi centralnih lokacij ter implementaciji sistema za arhiviranje in aplikacijskega dela za dispečerje. V letu 2021 smo skupaj s partnerji na projektu vzpostavili celotno centralno omrežje TETRA in večino baznih postaj, ki so razporejene na območju celotne Slovenije. Po implementaciji bomo skrbeli za vzdrževanje baznih postaj, zagotavljanje centra za tehnično pomoč uporabnikov, vzdrževanje centralne opreme ter (posredno prek podizvajalcev) sistema za arhiviranje in aplikacijskega dela za dispečerje.

Rešitve E-zdravja in E-oskrbe

Skupaj s partnerji smo razvili rešitve E-zdravja in E-oskrbe, s čimer uresničujemo strateške usmeritve ter nadgrajujemo zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva v Sloveniji. S tovrstnimi rešitvami, ki jih svojim občanom sofinancirajo številne občine, pomagamo pri reševanju potreb prebivalstva po zdravstvenih in socialnih storitvah (staranje prebivalstva, rast kroničnih bolezni), pri reševanju omejenih virov (v bolnišnicah in domovih za starejše, pomanjkanje zdravstvenega in oskrbovalnega osebja, finančnih virov itd.) ter skrajševanju čakalnih vrst.

Pametna mesta, pametne tovarne in industrija

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

13 Storitve interneta stvari (Internet of Things – IoT) za pametna mesta, industrijo in energetiko

predstavljajo nadaljnji mejnik v smeri razvoja omrežja pete mobilne generacije. V letu 2021 smo širili nabor preverjenih partnerskih rešitev, ki uporabljajo komunikacijski tehnologiji NB-IoT (Narrowband Internet of Things) in LTE-M (Long Term Evolution Machine Type Communication). Ti tehnologiji omogočata učinkovito množično komunikacijo naprav, povezanih v internet stvari. V sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani smo vzpostavili lokalno pokritost s signalom 5G in vključili laboratorij fakultete v našo oblačno infrastrukturo v sklopu demo centra Pametna tovarna.

Skupaj z Luko Koper sodelujemo v evropskem projektu 5G-LOGINNOV, v okviru katerega bomo na območju koprskega pristanišča vzpostavili razvojno-testno omrežje 5G. Več v poglavju 2.8.1 Razvoj omrežij, storitev in projektov.

Vzpostavili smo tudi rešitev, ki komunalnim podjetjem omogoča digitalizacijo, enostavno centralno upravljanje števcev in samodejno odčitavanje porabe energetskih virov. Za nakupovalno središče Citypark smo skupaj s partnerji zasnovali napredne rešitve pametnega mesta, za vse potencialne naročnike pa pripravili nabor rešitev interneta stvari s skupnim nazivom Modro mesto.

14 ŠIRITEV IN NADGRADNJA FIKSNEGA OMREŽJA

S širitvijo in nadgradnjo fiksnega omrežja omogočamo dostop do sodobnih telekomunikacijskih rešitev vedno večjemu številu uporabnikov, in sicer tako v urbanih kot v primestnih in ruralnih območjih. Intenzivno vlagamo predvsem v izgradnjo optičnega dostopovnega omrežja, s katerim uporabnikom zagotavljamo infrastrukturo za vse obstoječe in prihajajoče širokopasovne storitve. Ob tem sledimo tudi viziji razvoja komunikacijskega omrežja v Sloveniji, ki ga je Vlada Republike Slovenije opredelila v državnih strateških dokumentih. Več o tem v poglavju 2.8.2 Dostopovna omrežja.

ODLIČNOST UPORABNIŠKE IZKUŠNJE

Odličnost uporabniške izkušnje spada med ključne strateške iniciative družbe. V njenem okviru smo opredelili uporabniške poti ter ključne fizične in digitalne stične točke z uporabnikom. Vzpostavili smo transakcijski sistem merjenja zadovoljstva uporabnikov (NPS) na stičnih točkah, ki ga spremljamo redno dnevno, ciljno zadovoljstvo uporabnikov pa je od leta 2021 del osebnih ciljev vseh zaposlenih družbe. Priporočila izboljšave uporabniške izkušnje na stičnih točkah smo vpeljali v delovne procese.

Za izgradnjo kompetenc zaposlenih smo vpeljali napreden izobraževalno-razvojni program S.M.A.R.T., ki opredeljuje standarde odličnosti uporabniške izkušnje na ključnih stičnih točkah. Vodilna uporabniška izkušnja temelji na najboljšem omrežju. Za doseganje kratkoročnih poslovnih ciljev in krepitev dolgoročne strateške pozicije želimo ostati prva želena izbira uporabnikov. Prednostne naloge izpolnitve obljube znamke so vezane na odnos do uporabnikov, digitalno odličnost, varnost in dinamične vpoglede v uporabnika. Uspešnost programov in aktivnosti spremljamo skozi ključne kazalnike na področju zasebnih in poslovnih uporabnikov.

Digitalizacija poslovanja

Skladno s strateškimi usmeritvami in digitalno preobrazbo smo v E-trgovini izvedli pomembne korake v razvoju spletnih platform in nadgradenj obstoječih funkcionalnosti in sistemov. Pomembnejši novosti za uporabnike sta možnost podaljšanja fiksnega naročniškega razmerja z nakupom naprave in podpis naročniških dokumentov ob nakupu izdelkov iz naročniških razmerij kar med samim nakupnim procesom. Avtomatizirali smo tudi proces za naročila mobilnih naročniških razmerij prek klicnega centra. Uporabnikom Mojega Telekoma smo omogočili vezavo na programske opcije in upravljanje klasične in eSim kartice.

1.8.5 Doseganje načrtovanih ciljev Skupine Telekom Slovenije v letu 2021

Skupina Telekom Slovenije je s številnimi projekti in aktivnostmi v letu 2021 dejavno uresničevala cilje, zastavljene v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2021–2025 in Letnem poslovnem načrtu za leto 2021. Pregled aktivnosti in dosežkov prikazujemo v spodnji preglednici.

Strateški cilji iz strateškega poslovnega načrta in njihovo uresničevanje v letu 2021

Strateški cilj	Doseženo v letu 2021
Vodilni v uporabniški izkušnji	• Uvedli smo storitev Varen splet, s katero uporabnik poskrbi za celovito zaščito v mobilnem in fiksnem omrežju. • Indeks zadovoljstva v fiksnem in mobilnem segmentu (CSI) smo

izboljšali za 2 odstotni točki, pri poslovnih uporabnikih za 6. Ciljno vrednost skupnega transakcijskega NPS, ki ga merimo na 21 stičnih točkah, smo z indeksom 109 presegli.

Dobili smo nagrado Marketinška odličnost za projekt Odličnost uporabniške izkušnje.
Nadgrajevali smo omrežje in bazne postaje na obstoječih lokacijah, modernizirali opremo tehnologij 4G in 5G ter posodabljali programsko opremo. Izvedli smo nadgradnjo omrežja na 5G na dodatnih lokacijah, in sicer v frekvenčnem pasu 2.600 MHz, 3.600 MHZ in 700 MHZ.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Strateški cilj

Doseženo v letu 2021

Zaradi naraščanja mobilnega podatkovnega prometa smo povečevali kapacitete omrežja ter izboljševali zunanje in notranje pokrivanje z mobilnim radijskim signalom tudi z izgradnjo novih lokacij.
Izvajali smo aktivnosti za vklop 5G v tehnologiji DSS, ki omogoča sočasno izrabo frekvenčnega spektra med tehnologijami LTE in NR. Začeli smo aktivnosti za prenehanje uporabe tehnologije 3G.
V radijsko dostopovno omrežje Telekoma Slovenije je bilo konec leta 2021 v Sloveniji vključenih 1.418 baznih postaj GSM, 908 baznih postaj UMTS, 1.443 baznih postaj LTE/4G in 302 bazni postaji 5G. Z omrežjem LTE/4G pokrivamo več kot 96 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa več kot 38 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja smo vključili 241 malih celic (Small cell).
Zgradili smo 42.150 novih optičnih priključkov, skupno pa omogočamo priklop na optično omrežje že več kot 411.000 slovenskim gospodinjstvom. Povečali smo hitrosti na optičnem dostopu, na katerem je že več kot polovica naših priključkov.

Digitalizacija poslovanja

Moj Telekom naročnikom omogoča celovito upravljanje naročniških razmerij na daljavo, vključno s potrjevanjem naročil prek klicnega centra z elektronskim podpisom. Omogočena je enotna prijava pri uporabi storitev Telekoma Slovenije – spletno mesto in NEO.IO, mobilna aplikacija NEO, E-trgovina in VALÚ.
V enoten ekosistem smo tesneje povezali pametno denarnico VALÚ in storitev VALÚ Moneta. Poenostavili smo registracijo v aplikaciji za uporabnike VALÚ Monete ter omogočili pregled in spreminjanje mesečnega limita porabe.
Uvedli smo možnost plačevanja v trgovini App Store prek računa za telekomunikacijske storitve.

Rast IKT-storitev

Uporabo telemedicinske rešitve smo razširili na mrežo bolnišnic (SB Celje, SB Novo mesto, Klinika Golnik, SB Murska Sobota, SB Jesenice, SB Šempeter) in zdravstvenih domov v okviru nacionalnega telemedicinskega centra za obravnavo pacientov s covidom-19 v UKC Ljubljana. Izbrani smo bili na mednarodnem razpisu UKC Ljubljana za zagotavljanje tehničnih telemedicinskih storitev za naslednji dve leti. Z rešitvijo smo podprli dodatne uporabniške primere pri obravnavi bolnikov s kroničnimi boleznimi v Zdravstvenem domu Ljubljana in pri partnerjih v zasebnem sektorju.
V več slovenskih občinah smo vzpostavili sisteme za usmerjanje prometa s pametnimi parkirišči in sisteme za umirjanje prometa. Storitve smo nadgradili z mobilno aplikacijo Modro mesto.
K fiksnim in mobilnim paketom z internetnim dostopom smo dodali storitev Varen splet in Varen poslovni splet, ki ščiti uporabnike pred škodljivimi spletnimi stranmi.
Storitve Operativnega centra kibernetske varnosti uporablja že več kot 50 poslovnih uporabnikov.
Kibernetsko varnost omrežij in storitev smo zagotavljali na lokacijah.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Izpolnitev poslovnih pričakovanj Skupine Telekom Slovenije za leto 2021

Strateški cilj

Ohranjanje ravni prihodkov iz osnovne dejavnosti v Sloveniji

Ohranili smo vodilni tržni delež v segmentu mobilnih storitev in IPTV v Sloveniji: tržni delež v segmentu mobilne telefonije je znašal 36,7 %, fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta 27,8 %, v segmentu IPTV 42,4 % (Podatki za četrto četrtletje 2021, vir: AKOS).

Konsolidacija na posameznih trgih

Postopek pripojitve odvisne družbe Avtenta k Telekomu Slovenije je bil ustavljen. Avtenta bo v okviru Skupine Telekom Slovenije še naprej krepila svoj položaj na trgu naprednih e-poslovnih rešitev.
Ustavljen je bil tudi postopek prodaje odvisne družbe TSmedia, ki ostaja del Skupine Telekom Slovenije.

Optimalna kadrovska struktura

Napredni izobraževalni in razvojni program S.M.A.R.T. za krepitev kompetenc zaposlenih smo razširili na področje tehnične pomoči uporabnikom.
Število zaposlenih v skupini se je zmanjšalo za 3,2 %, v Telekomu Slovenije pa za 2,1 %.
Zaposleni v skupini se je povprečno izobraževal 30,3 ure, v Telekomu Slovenije pa 32 ur. Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, je v skupini dosegel 91 %.

Finančna stabilnost

Dosledno smo izpolnjevali finančne zaveze iz posojilnih pogodb.
Zagotovili smo dolgoročne vire za poplačilo obveznic in financiranje investicij v višini 130 milijonov EUR ter pomembno zmanjšali efektivno obrestno mero.
Rezervna likvidnost je bila zagotovljena v obliki revolving posojil.

Odgovorni do okolja in družbe

S sponzorstvi in donacijami podpiramo športne, humanitarne, izobraževalne in kulturne organizacije ter projekte.
V olimpijskem letu smo kot aktivni podpornik OKS in olimpijskih reprezentanc podprli nastope naših športnikov v Tokiu, skupaj z Janjo Garnbret, Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem, ki so nastopali v naši tržnokomunikacijski akciji, smo donirali 15.000 evrov trem društvom, ki podpirajo razvoj mladih športnikov oziroma skrbijo za najranljivejše v naši družbi.
Na področju izobraževanja izpostavljamo sodelovanje pri projektih Bralna značka, Vesela šola in Ekokviz.
Tudi v letu 2021 smo podprli mednarodni filmski festival Liffe, ki je tokrat potekal v živo, hkrati pa bil dosegljiv tudi prek platforme NEO.
Ob zaključku leta smo donacijo v skupni višini 30.000 evrov namenili petim humanitarnim organizacijam, ki lajšajo življenje socialno šibkim, starejšim in osamljenim ter osebam s posebnimi potrebami.
V trajnostni kampanji Ustvarjaj zeleno prihodnost, s katero smo poskrbeli, da bodo odsluženi mobiteli ustrezno reciklirani, bomo v sodelovanju s podjetjem Treecelet za vsakih pet odsluženih mobitelov v Sloveniji posadili medovito drevo.

Načrtovano 2021

Doseženo 2021

Poslovni prihodki	653,0 mio evrov	653,6 mio evrov
EBITDA	210,6 mio evrov	220,8 mio evrov
Čisti dobiček	30,8 mio evrov	37,9 mio evrov
Investicije	203,7 mio evrov	208,2 mio evrov*

Telekom Slovenije je na javni dražbi za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom aprila 2021 pridobil radiofrekvenčni spekter v 700 MHz FDD pasu, 700 MHz SDL pasu, 1500 MHz pasu, 2100 MHz pasu, 3600 MHz pasu in 26 GHz pasu, za kar je skupno odštel 52.078.177,00 evrov. Zadevni znesek ni bil vključen v načrtovano za leto 2021.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.9 Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2021

PRVO ČETRTLETJE

Telekom Slovenije je januarja svojim uporabnikom omogočil prvo mobilno gostovanje 5G, in sicer v omrežju 5G avstrijskega operaterja Hutchison Drei Austria.
V okviru platforme NEO, ki je z glasovnim upravljanjem v slovenske domove prinesla popolnoma novo izkušnjo upravljanja TV-vsebin, smo kot prvi v Sloveniji uporabnikom omogočili tudi igranje iger v oblaku.

DRUGO ČETRTLETJE

Platformo NEO uporablja že več kot 100.000 uporabnikov. Glasovno upravljanje je med uporabniki vedno bolj priljubljeno. Marca so tako TV-gledalci uporabili že 8,6 milijona glasovnih ukazov (od tega 185.000 različnih), v povprečju pa posamezni uporabnik izreče 126 glasovnih ukazov mesečno.
Telekom Slovenije je na javni dražbi za dodelitev radijskih frekvenc za končne uporabnike za 52 milijonov evrov pridobil radiofrekvenčni spekter v 700 MHz FDD pasu, 700 MHz SDL pasu, 1.500 MHz pasu, 2.100 MHz pasu, 3.600 MHz pasu in 26 GHz pasu. S tem bo Telekom Slovenije zasebnim uporabnikom in podjetjem ter operaterjem, ki gostujejo v njegovem omrežju, tudi v prihodnje zagotavljal najnaprednejše storitve in rešitve z najboljšo uporabniško izkušnjo.
Nenehno razvijamo mrežo mednarodnih optičnih povezav in aktivno sodelujemo z domačimi in tujimi operaterji. V okviru tovrstnih aktivnostih smo nadgradili optično omrežje z dvema novima povezavama: optično povezavo od Ljubljane do Dunaja prek Velikovca in Gradca kot alternativo dosedanji trasi, ki poteka prek Karavank in lastno optično povezavo od Ljubljane do Milana.

Telekom Slovenije je vzpostavil celovit nabor rešitev za pametna mesta, s katerimi lahko mesta oziroma skupnosti spremljajo emisije in vodne izgube, izboljšajo energetsko učinkovitost, poskrbijo za pametno upravljanje parkirišč in prometa, pametno razsvetljavo in še marsikaj. Ob tem v vse več mestih po Sloveniji vzpostavlja brezplačno javno WiFi-omrežje v sklopu projekta WiFi4EU.

TRETJE ČETRTLETJE

Telekom Slovenije kot edini telekomunikacijski operater sodeluje v evropskem projektu 5G-IANA (Intelligent Automotive Network Applications). Partnerji v projektu na podlagi različnih scenarijev razvijajo odprto platformo, ki bo omogočala hitrejše uvajanje celovitih tehnoloških storitev na različnih področjih avtomobilske industrije, mobilnosti in cestne infrastrukture. V projektu sodeluje šestnajst partnerjev iz osmih evropskih držav.

V letu 2021 je minilo 30 let, odkar smo v Sloveniji dobili mobilno telefonijo. Telekom Slovenije je ob tem vse uporabnike povabil, naj na katero koli njegovo prodajno mesto prinesejo odslužene mobitele, Telekom Slovenije pa bo poskrbel za reciklažo ter v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in podjetjem Treecelet v Sloveniji posadil 1.000 medovitih dreves. V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu pa so odprli razstavo ob 30-letnici mobilne telefonije.

ČETRTO ČETRTLETJE

Rezultati mednarodne strokovne meritve so ponovno pokazali, da ima v Sloveniji najboljše mobilno omrežje Telekom Slovenije, saj je bilo najboljše v vseh sedmih kategorijah: video izkušnja, igranje iger, uporaba govornih aplikacij, hitrost od uporabnika, hitrost do uporabnika, dostopnost 4G in pokritost 4G.

Ob prvi obletnici največjega omrežja 5G v Sloveniji je Telekom Slovenije mobilne pakete Naj brezplačno obogatil z dodatnimi količinami gigabajtov. V prvem letu je storitev 5G vključilo že več kot 50 tisoč uporabnikov.

Telekom Slovenije je razvil tehnično rešitev, prek katere Zavarovalnica Sava naročnikom mobilnih storitev Telekoma Slovenije omogoča inovativen produkt, ki je novost na slovenskem zavarovalniškem trgu – prvo turistično zavarovanje s plačilom »po porabi«.

Telekom Slovenije in ELES sta skupaj s partnerji razvila napredno rešitev za učinkovito množično polnjenje e-vozil, ki je vodena na daljavo in ki zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema.

• Skladno s sklepom skupščine je Telekom Slovenije objavil Program odkupa lastnih delnic. Program je veljaven do 18. junija 2022.

• Ob zaključku leta se je Telekomu Slovenije iztekla petletna pogodba o sodelovanju pri nakupu električne energije. Zaradi racionalizacije poslovanja ter nadaljnjega osredotočanja na razvoj najsodobnejših IKT-storitev in rešitev je družba s 1. januarjem 2022 prenehala dobavljati električno energijo končnim uporabnikom. Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so navedeni v računovodskem poročilu v točki 46 Dogodki po datumu bilance stanja.

Prejeta priznanja in nagrade v letu 2021

V Skupini Telekom Slovenije smo zavezani k odličnosti poslovanja in ponudbe ter odgovornemu nastopu na trgu. Uspešnost našega delovanja potrjujejo tudi mnoga strokovna priznanja in nagrade ter izraženo zaupanje uporabnikov.

Trusted Brand 2021: Telekom Slovenije je prejel naziv Trusted Brand za mobilno telefonijo in internetne storitve.
Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec: Telekom Slovenije je prejel certifikat za vsa štiri področja certificiranja: organizacijsko upravljanje, zdravje in varnost pri delu, medgeneracijsko sodelovanje in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Naj trgovina z mobilnimi dodatki 2021: po izboru bralcev Siol.net smo pridobili naziv za najboljšo e-trgovino z dodatki.
Naš program zvestobe si je po raziskavi Spletni nakupi in program zvestobe (Valicon, september − oktober 2021) prislužil značko Najenostavnejši nakup na obroke.
VideoTech – Inovation Awards 2021: platforma NEO je bila nominirana za inovacijo leta v kategoriji storitev plačljive TV.
WEBSI: TSmedia je osvojila 3. mesto v kategoriji video za projekt Siol.net – Treniraj kot Tadej Pogačar ter 3. mesto v kategoriji najboljša digitalna orodja za poslovnega asistenta Bizi.
Najboljše letno poročilo 2020: Akademija Finance nam je podelila nagrado za najboljše letno poročilo v uvodu, obvladovanju tveganj in korporativnem upravljanju med nefinančnimi ustanovami za leto 2020.
Najuglednejši delodajalec: Telekom Slovenije se je uvrstil med deset najuglednejših delodajalcev v Sloveniji in v letu 2021 prejel nagrado za najuglednejšega delodajalca v panogi telekomunikacij in omrežij.
Prizma: Slovensko društvo za odnose z javnostmi je Telekom Slovenije nagradilo za celovit komunikacijski program Dobrodošli v prvem omrežju 5G Slovenije.
Slovenski oglaševalski festival: Telekom Slovenije je osvojil srebrno nagrado v tekmovalni skupini Obrtna odličnost za projekt Ustvarjaj prihodnost.
Marketinška odličnost 2021: s projektom Odličnost uporabniške izkušnje – CEX je Telekom Slovenije zmagal v kategoriji Transformacija. V dveh letih smo zadovoljstvo uporabnikov na stičnih točkah povečali za 20 %, v projektnem obdobju štirih let pa za 50 %. To nam je uspelo zaradi močne podpore vodstva, zavzete in predane ekipe sodelavk in sodelavcev z različnih področij ter z načrtnim, sistematičnim in predvsem dolgoročnim pristopom k transformaciji poslovanja.
Certifikat zlate bonitetne odličnosti: GVO je prejel certifikat zlate bonitetne odličnosti AAA, ki ga podeljuje Dun & Bradstreet.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.10 Izjava o upravljanju

Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: tudi Telekom Slovenije) daje Izjavo o upravljanju v skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah ter s priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

Izjava o upravljanju je sestavni del revidiranega Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021. Nanaša se na obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, dodatno pa razkrivamo tudi pomembnejše dogodke po tem obdobju in do njene objave. Izjava je dostopna v elektronski obliki, in sicer najmanj pet let od objave na spletnih straneh družbe https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe in v sistemu elektronskega obveščanja Seonet Ljubljanske borze, d. d., na naslovu http://seonet.ljse.si.

1.10.1 Politika upravljanja

Korporativno upravljanje v Telekomu Slovenije in Skupini Telekom Slovenije temelji na načelih in usmeritvah:

– Politike upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., ki je bila prvič sprejeta decembra 2011, in zadnjič posodobljena 13. februarja 2020,

– Pravilnika korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije, sprejetega 22. avgusta 2017, ter

– Navodila o izvajanju korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih področjih, sprejetega 18. februarja 2020.

Politika upravljanja opredeljuje sistem razdelitve odgovornosti in pooblastil med člani organov vodenja in nadzora družbe ter vlogo komisij nadzornega sveta in varovanje interesov zaposlenih. Prav tako opredeljuje skupine deležnikov ter strategijo komuniciranja in sodelovanja z njimi, politiko povezav med družbo in njenimi odvisnimi družbami ter zavezo ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti članov nadzornega sveta in uprave.

Nadzorni svet in uprava sprejemata posodobitve politike upravljanja glede na aktualne usmeritve na področju korporativnega upravljanja ob upoštevanju zavezujočih predpisov in dobre prakse.

Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije določa pravila, kriterije in mehanizme izvajanja funkcije upravljanja in nadzora družb v Skupini Telekom Slovenije. Navodilo o izvajanju korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih področjih določa način izvajanja korporativnega upravljanja odvisnih družb po posameznih področjih.

Uprava in nadzorni svet delujeta skladno z zakoni in drugimi predpisi, skladno s Statutom družbe Telekom Slovenije, d. d., ter skladno s poslovnikoma o delu uprave in nadzornega sveta.

Politika upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., Poslovnik o delu uprave in drugi dokumenti, povezani z upravljanjem družbe, so javnosti dostopni na spletnem mestu www.telekom.si, in sicer na http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe.

1.10.2 Izjava o skladnosti s kodeksi

Telekom Slovenije je v poslovnem letu 2021 kot subjekt javnega interesa, s katerega vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in hkrati kot družba s kapitalsko naložbo države v največji možni meri spoštoval priporočila za upravljanje družb:

Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga 27. oktobra 2016 sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije, začel pa je veljati 1. januarja 2017 in je objavljen na spletnih straneh www.ljse.si;
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je marca 2021 sprejel Slovenski državni holding, d. d., ter Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga iz avgusta 2020 (oba dokumenta sta objavljena na spletnih straneh www.sdh.si);
Priporočila javnim družbam za obveščanje z 19. novembra 2020, ki so začela veljati 23. novembra 2020 in ki jih je sprejela Ljubljanska borza, d. d., in so objavljena na spletnih straneh www.ljse.si.

Telekom Slovenije je pri svojem delu in poslovanju upošteval tudi usmeritve Etičnega kodeksa Skupine Telekom Slovenije s 1. februarja 2017 (objavljen na spletnih straneh www.telekom.si).

Izjava o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb

Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:

Politika raznolikosti

Priporočili 4.1 in 4.3 – Telekom Slovenije je v letu 2020 sprejel Politiko raznolikosti skladno s priporočilom kodeksa. Pri tem delno odstopa od priporočila, ker politika ciljev ne določa konkretno. Cilji so navedeni opisno, ne pa tudi številčno oziroma v odstotkih, razen glede spolne raznolikosti.

Razkritje sestave in višine prejemkov uprave in nadzornega sveta

Priporočilo 5.6 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, ker sestava in višina prejemkov članov uprave in nadzornega sveta skladno s prilogama C3 in C4 kodeksa nista sestavni del Izjave o upravljanju, ampak sta objavljeni v drugem poglavju letnega poročila, v Izjavi o upravljanju pa je naveden sklic na relevantno poglavje.

Utemeljitev predlogov za volitve članov nadzornega sveta

Priporočilo 8.5 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi predloga delničarjem na 33. skupščini, ki je potekala 18. junija 2021, za izvolitev novih članov nadzornega sveta ni bila podana ocena morebitnega nasprotja interesov ter ali so predlagani kandidati v odnosu do družbe neodvisni po kriterijih v kodeksu. Navedeni vidiki so bili preverjeni v kandidacijskem postopku skladno z zakonskimi določili in priporočili kodeksov.

Letni načrt usposabljanja članov nadzornega sveta in komisij

Priporočilo 13.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila glede opredelitve letnega načrta usposabljanja članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta, saj letni načrt kot enoten dokument ni opredeljen. Imajo pa člani nadzornega sveta na portalu vpogled v aktualni interni Program izobraževanj Telekoma Slovenije in se izobraževanj udeležujejo skladno z razpisanimi termini.

Zunanja presoja vrednotenja nadzornega sveta

Priporočilo 14.4 – Telekom Slovenije priporočilu ne sledi, saj zunanja presoja vrednotenja nadzornega sveta.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Priporočilo 15.3

Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj je bil predsednik nadzornega sveta od 4. novembra 2020 do 21. januarja 2021 hkrati predsednik kadrovske komisije in takrat imenovane nominacijske komisije.

Mandat zunanjih članov komisij nadzornega sveta

Priporočilo 18.3 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj je pogodba z zunanjo članico revizijske komisije določala, da preneha veljati z dnem izteka mandata nadzornega sveta ali z dnem prenehanja opravljanja funkcije zunanje članice revizijske komisije na podlagi sklepa nadzornega sveta. Z imenovanjem novega zunanjega člana revizijske komisije 11. februarja 2021 je bilo odpravljeno odstopanje od priporočila v pogodbi.

Sistem nasledstva uprave

Priporočilo 20.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sistema nasledstva uprave, so pa bili v letu 2021 notranji kandidati vključeni v postopek imenovanja članov uprave in bili v okviru postopka tudi ustrezno ovrednoteni.

Neodvisnost članov nadzornega sveta in komisij

Priporočilo 23 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj član (in predsednik) nadzornega sveta v obdobju od 3. novembra 2020 do 21. januarja 2021, Boštjan Koler, ni bil neodvisen od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ker je bil hkrati član njegove uprave.

Razkritje prejemkov članov uprave in nadzornega sveta

Priporočilo 29.7 – Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila.

Objava poslovnikov organov

Priporočilo 29.9 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj ima na spletni strani objavljen samo poslovnik o delu uprave.

Izjava o skladnosti s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države

Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:

Neodvisnost organov vodenja in nadzora od SDH in države

Priporočilo 4.1 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj član (in predsednik) nadzornega sveta v obdobju od 3. novembra 2020 do 21. januarja 2021 Boštjan Koler ni bil neodvisen od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ker je bil hkrati član njegove uprave. Priporočilo 4.1 je v nasprotju s priporočilom 6.7, ki določa izjemo za povezavo z delničarjem.

Politika nasledstva

Priporočila 6.1 in 6.2.1 do 6.2.3 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sprejete politike nasledstva v obliki enotnega dokumenta, se pa postopki vodijo tako, da identifikacija ključnih in perspektivnih kadrov vključuje tudi identifikacijo potencialnih naslednikov. V okviru postopka se pred vsakokratnim imenovanjem članov uprave preverijo tudi potencialni interni kandidati.

Utemeljitev predlogov za volitve članov nadzornega sveta

Priporočilo 6.8 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi predloga delničarjem na 33. skupščini delničarjev, ki je potekala 18. junija 2021, za izvolitev novih članov nadzornega sveta ni bila podana ocena morebitnega nasprotja interesov. Prav tako ni bila podana informacija, ali so predlagani kandidati v odnosu do družbe neodvisni po kriterijih v kodeksu. Navedeni vidiki so bili preverjeni v kandidacijskem postopku skladno z zakonskimi določili in priporočili kodeksov.

Število sej revizijske komisije

Priporočilo 6.14.2 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila. Glede na aktualnost in zahtevnost posameznih zadev je imela revizijska komisija nadzornega sveta v letu 2021 več sej od priporočenega števila.

Razkritje prejemkov članov uprave in nadzornega sveta

Priporočilo 8.3 – Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila. V letnem poročilu družba ne razkriva prejemkov in drugih pravic poslovodstev odvisnih družb, so pa ti podatki za tri največje odvisne družbe predstavljeni na skupščini delničarjev.

Razkritje stroškov delovanja nadzornega sveta

Priporočilo 8.4 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj vsi stroški nadzornega sveta niso prikazani ločeno, kot je navedeno v priporočilu, saj le-ti niso knjiženi na posebnem stroškovnem mestu.

Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto

Priporočilo 11.2.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila s tem, ko delovnega mesta pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto nima ločeno sistemiziranega. Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto je imenovan s sklepom uprave.

Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga

Telekom Slovenije pojasnjuje, da v največji možni meri spoštuje Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. Opredelitev Telekoma Slovenije do priporočil in pričakovanj je objavljena na spletnih straneh družbe (link).

1.10.3 Organi upravljanja in nadzora

Telekom Slovenije je javna delniška družba, njeni organi so skupščina, nadzorni svet in uprava. Upravljanje je dvotirno, družbo vodi uprava, nadzoruje jo nadzorni svet.

Skupščina družbe in pravice delničarjev

Skladno s sistemom korporativnega upravljanja ter strategijo komuniciranja z delničarji in drugimi deležniki zagotavljamo enakopravno obravnavo in dosledno uresničevanje pravic vseh delničarjev. Sklic, pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujejo ZGD-1, statut družbe in Poslovnik o delu skupščine. Družba skliče skupščino delničarjev najmanj enkrat letno oziroma kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno skladno z zakonodajo in s statutom družbe. Datum objave sklica na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve velja za uradni datum sklica zasedanja skupščine, od katerega tečejo roki. Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini sami ali po svojih pooblaščencih.

Imetniki delnic imajo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Pravico do obveščenosti delničarji uresničujejo na skupščini. Podrobne informacije o pravicah delničarjev iz prvega odstavka 298. člena, prvega odstavka 300. člena, 301. člena in 305. člena ZGD-1 so ob vsakokratni objavi sklica skupščine dostopne na spletnih straneh družbe (link).

Pravico do udeležbe in glasovanja imajo delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD – Centralna klirinško depotna družba konec sedmega dne pred zasedanjem skupščine (presečni dan), če najpozneje tri dni pred sejo skupščine pisno prijavijo svojo udeležbo.

Delničarji Telekoma Slovenije so se sestali 18. junija na 33. skupščini delničarjev, na kateri je bilo zastopanih 80,76 % delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini:

se seznanili s pisnim poročilom nadzornega sveta o potrditvi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020, s prejemki uprave in nadzornega sveta družbe in organov vodenja odvisnih družb v letu 2020 ter z informacijo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe in članov organov vodenja odvisnih družb družbe v letu 2020;
potrdili predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2020;
podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2020;
se seznanili s potekom mandata članicama nadzornega sveta in izvolili dva nova člana nadzornega sveta;
določili plačilo članom nadzornega sveta;
upravi družbe podelili pooblastilo za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic.

Izpodbojne tožbe zoper sklepe, sprejete na skupščini, niso bile napovedane. Sklepi skupščin in dokumentacija preteklih sej so objavljeni na spletnih straneh družbe. Skladno s finančnim koledarjem družbe za leto 2022 je 34. skupščina delničarjev predvidena 16. junija 2022.

Uprava

Sestava uprave

Na podlagi statuta družbe je za člana uprave lahko imenovan posameznik, ki ima poleg zakonsko izpolnjenih pogojev univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih, aktivno znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika in izpolnjuje morebitne druge pogoje, ki jih določi nadzorni svet. Nadzorni svet pri izbiri kandidatov za člane uprave upošteva tudi Politiko zagotavljanja raznolikosti uprave in nadzornega sveta. Ti pogoji ne veljajo za delavskega direktorja kot člana uprave. Zanj pogoje in merila skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Upravo Telekoma Slovenije sestavlja pet članov, ki so bili imenovani za štiriletni mandat. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je 10. marca 2021 s predsednikom uprave in tremi člani uprave družbe sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika uprave oziroma člana uprave družbe. Predsedniku uprave mag. Tomažu Seljaku ter članom uprave dr. Vidi Žurga, mag. Matjažu Beričiču in Tomažu Jontesu je skladno s tem mandat prenehal z 10. marcem 2021. Nadzorni svet je za novega predsednika uprave družbe imenoval Cvetka Sršena, za člana uprave pa dr. Mitjo Štularja in Tomaža Jontesa. Vsi so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021. Nadzorni svet je 22. marca 2021 na mesto članice uprave imenoval Barbaro Galičič Drakslar, ki je štiriletni mandat članice uprave nastopila 31. marca 2021.

V letu 2021 so upravo sestavljali:

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

GRI GS 102-18, GS 405-1

Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v upravi	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba / strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Cvetko Sršen	predsednik	Upravljanje s kadri in splošne zadeve, Odnosi z javnostmi, Pravne zadeve in regulativa, Varnost	10. 3. 2021	9. 3. 2025	moški	slovensko	1966	magister medkulturnega menedžmenta	GEN energija, d. o. o., INFRA izvajanje investicijske dejavnosti, d. o. o.
Tomaž Jontes	član	Množični trg, Poslovni trg, Centralni marketing, odvisni družbi: Avtenta in Soline	22. 6. 2020	10. 3. 2021	moški	slovensko	1971	univerzitetni diplomirani ekonomist	Triglav, pokojninska družba, d. d.

Štular

član	IKT in storitve omrežja, Dostopovna omrežja, odvisne družbe: GVO, SIOL	Zagreb, SIOL	Podgorica, SIOL	Sarajevo, SIOL	Skopje, SIOL DOO	Beograd, SIOL	Prishtina
10. 3. 2021	9. 3. 2025	moški	slovensko	1970	doktor	elektrotehniških znanosti

Barbara Galičič Drakslar

članica	Finance in računovodstvo, Kontroling in strategija, Veleprodajni trg, Nabava, logistika in nepremičnine, Notranja revizija, odvisna družba: TSmedia
31. 3. 2021	30.3.2025	ženski	slovensko	1971	univerzitetna diplomirana ekonomistka

Špela Fortin

članica uprave – delavska direktorica	Odgovornosti izhajajo neposredno iz zakona.
14. 9. 2019	13. 9. 2023	ženski	slovensko	1978	gimnazijska maturantka

mag. Tomaž Seljak

podpredsednik	predsednik	Korporativno upravljanje, Upravljanje s kadri in splošne zadeve, Odnosi z javnostmi, Pravne zadeve in regulativa, Skladnost poslovanja, upravljanje s tveganji, Varnost, odvisni družbi: IPKO in TSinpo
1. 5. 2014	10. 12. 2019	10. 12. 2019	10. 3. 2021	moški	slovensko	1972	magister elektrotehnike

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Delovanje uprave

Uprava vodi posle ter zastopa in predstavlja družbo samostojno in na lastno odgovornost. Odločitve sprejema skladno s strateškimi cilji družbe in ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja ter v korist delničarjev in preostalih deležnikov. Področja odgovornosti posameznih članov uprave so opredeljena v Poslovniku o delu uprave, h kateremu daje soglasje nadzorni svet.

Uprava se je v letu 2021 sestala na 63 rednih in 9 dopisnih sejah.

Posebno pozornost je namenila vzpostavitvi nacionalnega omrežja pete mobilne generacije (5G) ter pripravi in izvajanju preventivnih ukrepov ob razglašeni pandemiji covida-19.

Uprava je sprejela odločitev o naslednjih postopkih:

ustavitev postopka prodaje družbe TSmedia;
ustavitev postopka pripojitve družbe Avtenta k Telekomu Slovenije.

Uprava je sprejela tudi številne druge poslovne odločitve in izvajala aktivnosti:

skrb za razvoj in doseganje zastavljenih ciljev;
uvajanje novih in nadgradnja obstoječih storitev;
razvoj storitev na področjih kibernetske varnosti, zdravstva, finančnih storitev, transporta, logistike, pametnih mest;
prilagajanje kapacitet omrežja glede na potrebe uporabnikov zaradi množičnega prehoda na delo in šolanje na daljavo;
prilagoditev procesov za nemoteno delovanje v obdobju razglašene pandemije;
dodatna skrb za zagotavljanje ustrezne kibernetske varnosti v obdobju razglašene pandemije;
razvoj novih možnosti uporabe mobilnih omrežij v povezavi z uvedbo 5G in zagotavljanje.

odlične uporabniške izkušnje;

nadgradnja celovite ponudbe IKT-storitev in rešitev;
optimizacija in osvežitev kadrovske strukture;
optimizacija poslovnih procesov.

Nagrajevanje uprave

Nagrajevanje, sestava in višina prejemkov so določeni v pogodbah o zaposlitvi članov uprave, ob upoštevanju Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD).

Nadzorni svet vsako leto sprejme cilje uprave za posamezno poslovno leto, in sicer na podlagi potrjenega letnega poslovnega načrta in nekaterih ključnih kazalnikov. Cilji uprave so sestavljeni iz kvantitativnih in kvalitativnih ter finančnih in nefinančnih ciljev, opredeljenih za spremljanje uspešnosti delovanja članov uprave.

Pogoje za udeležbo uprave pri dobičku ureja statut družbe. Prejemki članov uprave v letu 2021 so navedeni v računovodskem poročilu v točki 41 Posli s povezanimi strankami.

Nadzorni svet

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet ima devet članov, od katerih je šest predstavnikov kapitala, trije pa so predstavniki zaposlenih.

Pri izbiri kandidatov za člane nadzornega sveta se poleg ustrezne usposobljenosti, ugleda in integritete upošteva tudi raznolikost glede znanja, veščin, izkušenj in drugih osebnih okoliščin kandidatov (spol, starost, izobrazba ipd.).

Delničarji so na 32. skupščini, ki je potekala 21. januarja 2021, odpoklicali člana nadzornega sveta Igorja Rozmana, predstavnika kapitala, in za člane nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je pričelo teči 22. januarja 2021. Z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta je prenehala funkcija Boštjanu Kolerju, Dimitriju Marjanoviću in mag. Štefanu Belingarju, ki so bili v nadzorni svet imenovani s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani 3. novembra 2020.

Svet delavcev Telekoma Slovenije je 21. oktobra 2021 na mesto predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu za mandatno obdobje štirih let, ki je pričelo teči 14. novembra 2021, imenoval Draga Kijevčanina, Dušana Piška in Jano Žižek Kuhar.

Nadzorni svet so v letu 2021 sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udel

ežba na sejah NS

gled e na skup no števil o sej NS

Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba / strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu kodeksa	Obstoj nasprotj a interesa v poslov nem letu	Članstvo v organih nadzora drugih družb	Zaposlitev
moški	slovensko	1984	univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva / tehnično področje	DA	NE	Istrabenz Turizem d.d., turizem in storitve	Direktor RGP d.o.o.
Iztok Černoša predsednik	22. 1. 2021 - 21. 1. 2025
mag. Karla Pinter namestnica predsednika

18. 6. 2021

17. 6. 2025

predstavnica	kapitala	9/9*	ženski	slovensko	1982	univerzitetna	diplomirana	pravnica,	magistrica	znanosti /	pravno	področje	DA	NE
generalna	direktorica	Direktorata za	notranji trg na	ministrstvu za	gospodarski	razvoj in	tehnologijo	Radovan	Cerjak	član	22. 1. 2021	21. 1. 2025	predstavnik	kapitala
20/20	*	moški	slovensko	1967	univerzitetni	diplomirani	pravnik /	pravno	področje	DA	NE
Slovenska tiskovna	agencija	d.o.o.,	Ljubljana	odvetnik	mag.	Aleksander	Igličar	član	22. 1. 2021	21. 1. 2025	predstavnik	kapitala
20/20	*	moški	slovensko	1962	magister	ekonomskih	znanosti /

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Ime in priimek	Funkcija	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba / strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu kodeksa	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu	Članstvo v organih nadzora drugih
Iskra Mehanizmi Holding, d.d.	višji predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani			DA	NE

Zaposlitev

družb	Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana	Marko Kerin	član	22. 1. 2021	21. 1. 2025	predstavnik kapitala	20/20*	moški	slovensko	1978	univerzitetni diplomirani ekonomist / računovodstvo, revidiranje, poslovne finance, upravljanje tveganj	DA	NE	vodja štabne službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice
dr. Jurij Toplak	član	18. 6. 2021	17. 6. 2025	predstavnik kapitala	9/9*	moški	slovensko	1977	univerzitetni diplomirani pravnik, doktor znanosti / ustavno pravo	DA	NE	MEJA	kmetijsko podjetje Šentjur, d.d.	predstojnik Katedre za javno pravo in

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Ime in priimek	Funkcija	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba / strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu kodeksa
Boštjan Koler **	redni profesor za področje Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; direktor in redni profesor na Alma Mater Europaea ECM	3. 11. 2020	21.1.2021	predstavnik kapitala	1/1*	moški	slovensko	1961	univerzitetni diplomirani pravnik	NE

Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu

Članstvo v organih nadzora drugih družb	Zaposlitev	Ime in priimek	Funkcija	Datum začetka	Datum konca	Predstavnik kapitala	Število mandatov	Spol	Nacionalnost	Leto rojstva	Izobrazba	Odvetnik
DA	NE	Barbara Kürner Čad	namestnica predsednika	27. 4. 2017	27. 4. 2021	predstavnica kapitala	10/10	ženski	slovensko	1964	univerzitetna diplomirana pravnica	DA
DA	NE	mag. Barbara Gorjup	članica	27. 4. 2017	27. 4. 2021	predstavnica kapitala	10/10	ženski	slovensko	1973	magistrica znanosti	DA
DA	NE	mag. Štefan Belingar	član	3. 11. 2020	21. 1. 2021	predstavnik kapitala	1/1	moški	slovensko

1965

magister

znanosti

DA	NE

Dimitrij Marjanović

član	13. 5. 2016	3. 11. 2020	13. 5. 2020	21. 1. 2021
predstavnik kapitala	1/1*	moški	slovensko	1970
univerzitetni diplomirani ekonomist	DA	NE	Iskra ESV, d. d.	višji upravljavec v Oddelku za upravljanje področja financ v Slovenskem državnem holdingu, d. d.

Igor Rozman

član	30. 8. 2019	21. 1. 2021
predstavnik kapitala	1/1*	moški	slovensko	1959
diplomirani inženir računalništva	DA	NE	ekspert področja za TV-produkcijo, programsko produkcijske in informacijske sisteme v RTV Slovenija

Drago Kijevčanin

namestnik predsednika	19. 9. 2018	(prvi mandat)	15. 11.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Ime in priimek	Funkcija	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije/mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba / strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu kodeksa	Obstoj
2021	(trenutni mandat)	14. 11. 2021	14. 11. 2025	predstavnik zaposlenih	21/21	moški	slovensko	1964	inženir telekomunikacij / tehnično področje	DA	NE	NE	Telekom Slovenije, inženir za omrežje v OE IKT in storitve omrežja, predsednik

Nasprotj

Interesa v poslovnem letu

Članstvo v organih nadzora drugih družb

Zaposlitev sindikata

Ime in priimek	Član	Datum začetka mandata	Trenutni mandat	Datum konca mandata	Položaj	Št. članov	Spol	Nacionalnost	Leto rojstva	Izobrazba	Vodja
Dušan Pišek	član	19. 9. 2018	15. 11. 2021	14. 11. 2025	predstavnik zaposlenih	21/21	moški	slovensko	1964	inženir telekomunikacij / tehnično področje	DA
Jana Žižek Kuhar	članica	19. 9. 2018	15. 11. 2021	14. 11. 2025	predstavnica zaposlenih	20/21	ženski	slovensko	1974	diplomirana ekonomistka	NE

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je v letu 2021 sestal na 15 rednih in dveh izrednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Pri tem je zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi ugotovitev in predlogov ter presoje komisij je nadzorni svet sprejel ustrezne odločitve.

Nadzorni svet svoje delo opravlja skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi predpisi, statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorno funkcijo opravlja s polno odgovornostjo in pri svojem odločanju deluje neodvisno. Vsi člani nadzornega sveta so skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb podali izjave o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti, ki so objavljene na spletnih straneh Telekoma Slovenije.

Komisije nadzornega sveta – sestava in delovanje

Nadzorni svet je imel štiri stalne komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za strategijo ter komisijo za trženje in tehnologijo. Komisije so obravnavale vsebine posameznih strokovnih področij skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami. Sestava posameznih komisij nadzornega sveta in njihove pomembnejše naloge v letu 2021 so opisane v nadaljevanju.

Po spremembi članov v nadzornem svetu je nadzorni svet 11. februarja, 12. maja ter 22. junija 2021 na novo določil tudi članstvo komisij.

Revizijska komisija

Revizijska komisija nadzornemu svetu zagotavlja pomoč pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji. Ključna vloga revizijske komisije je strokovno sodelovanje v procesu korporativnega upravljanja, kjer deluje v dobro družbe in varuje interese vseh njenih deležnikov.

Nadzorni svet Telekom Slovenije je v skladu z veljavno zakonodajo odločil, da naloge revizijske komisije v družbi Soline, ki je v letu 2021 postala subjekt javnega interesa, od 24. maja 2021 dalje izvaja Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Člani revizijske komisije na 31. december 2021:

mag. Aleksander Igličar – predsednik
Marko Kerin
Drago Kijevčanin
mag. Barbara Gorjup - zunanja članica
dr. Marko Hočevar – zunanji član

V letu 2021 se je sestava revizijske komisije med letom spreminjala. Do 27. aprila 2021 je bila predsednica revizijske komisije mag. Barbara Gorjup, z 12. majem 2021 je predsedovanje prevzel mag. Aleksander Igličar. Dr. Marko Hočevar je bil za zunanjega člana revizijske komisije imenovan 11. februarja 2021, mag. Barbara Gorjup pa 22. junija 2021.

Podatki o članih revizijske komisije v letu 2021

Podatki o članih revizijske komisije v letu 2021, ki so tudi člani nadzornega sveta, so v preglednici članov nadzornega sveta na straneh 39 do 42, v spodnji preglednici pa so navedeni podatki za zunanje člane.

Ime in priimek	Komisija
mag. Aleksander Igličar	Revizijska komisija
Marko Kerin
Drago Kijevčanin
mag. Barbara Gorjup	Revizijska komisija
dr. Marko Hočevar	Revizijska komisija

Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij

Spol	Državljanstvo	Izobrazba	Letnica rojstva	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora drugih družb
moški	slovensko	doktor	1962	računovodstvo	član Nadzornega sveta Hidria holding, d.o.o.
ženski	slovensko	magistrica	1973	računovodstvo, revidiranje, poslovne finance, ocenjevanje vrednosti podjetij
ženski	slovensko	univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja in računovodstva	1964	revidiranje, računovodstvo

*Število udeležb na sejah, sklicanih v času mandata posameznega zunanjega člana

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Revizijska komisija se je v letu 2021 sestala na enajstih rednih sejah ter izvedla štiri dopisne in dve izredni seji, na katerih so bili praviloma prisotni vsi člani revizijske komisije. Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili z delom revizijske komisije seznanjeni preko vpogleda v zapisnike njenih sej, poleg tega je predsednik revizijske komisije o delu in ugotovitvah komisije redno poročal na sejah nadzornega sveta. Revizijska komisija je obravnavala vprašanja skladno z ZGD-1, Priporočili za delo revizijskih komisij, Poslovnikom o delu revizijske komisije, sprejetim načrtom dela revizijske komisije za leto 2021 in sklepi Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Ključne naloge

spremljala in obravnavala je postopke računovodskega poročanja in potek zunanje revizije letnega poročila in letnih računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije;
obravnavala je Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020;
obravnavala je poročila notranje revizije o opravljenih pregledih in izvajanju danih priporočil;
obravnavala je letno poročilo o delu notranje revizije za leto 2020, načrt dela notranje revizije za leti 2021 in 2022, strateški načrt notranje revizije za obdobje od 2022 do 2026 ter brez prisotnosti uprave opravila razgovor o neodvisnosti notranje revizije;
obdobno je spremljala sistem upravljanja tveganj, delovanje notranjih kontrol, skladnost poslovanja, poročila o tožbah in nadzorih ter poročila o prijavah domnevnih kršitev korporativne integritete;
skladno s sprejetimi Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja letnega poročila in računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, v katerih so določeni načini in postopki spremljanja neodvisnosti in nepristranskosti revizorja ter zaščitni ukrepi, postopek izbora revizorja ter postopki za nerevizijske storitve, je:
obravnavala vse posle z revizijskimi družbami in presojala neodvisnost zakonitega revizorja letnega poročila in računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije;
spremljala in ocenila kakovost dela zakonitega revizorja za leto 2020;
skladno s sklepom Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je opravljala tudi naloge Revizijske komisije v družbi Soline.

Na vse seje revizijske komisije je bila vabljena direktorica Notranje revizije Telekoma Slovenije. Na seje, na katerih so se obravnavala četrtletna poročila o poslovanju družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije, je revizijska komisija povabila tudi zakonitega revizorja. V želji po stalnem izboljševanju in kakovosti svojega dela je revizijska komisija samoocenila delo v januarju 2021 in sprejela akcijski načrt izboljšav. Do konca poslovnega leta je realizirala vse sklepe, sprejete v akcijskem načrtu.

Kadrovska komisija

Kadrovska komisija se je sestala na sedmih rednih in eni izredni seji. Pomembnejše aktivnosti kadrovske komisije so bile:

izvajanje postopkov za imenovanje članov uprave;
obravnava predloga uprave za imenovanje direktorjev odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije;
obravnava ciljev članov uprave za leto 2021 ter metodologije za izračun količnika uspešnosti poslovanja in meril, vezanih na upravičenost članov uprave do spremenljivega dela plačila za leto 2020.

Člani kadrovske komisije na 31. december 2021:

Radovan Cerjak, predsednik,
Iztok Černoša,
Marko Kerin,
Drago Kijevčanin,
dr. Jurij Toplak.

Kadrovski komisiji je do 21. januarja 2021 predsedoval Boštjan Koler, z 11. februarjem 2021 je predsedovanje prevzel Radovan Cerjak. 22. junija 2021 je bil kot član v kadrovsko komisijo imenovan dr. Jurij Toplak. Podatki o članih kadrovske komisije v letu 2021 so v preglednici članov nadzornega sveta na straneh 39 do 42.

Komisija za trženje in tehnologijo

Komisija za trženje in tehnologijo se je sestala na treh sejah. Obravnavala je tržni položaj družbe po ključnih segmentih in strategijo trženja. Obravnavala je tudi aktivnosti v povezavi z razvojem omrežja 5G in aktivnosti storitve E-oskrba.

Člani komisije za trženje in tehnologijo na 31. december 2021:

Dušan Pišek, predsednik,
mag. Aleksander Igličar,
mag. Karla Pinter.

Dušan Pišek je predsedoval komisiji za trženje in tehnologijo do 11. februarja 2021, ko je nadzorni svet za predsednika komisije imenoval mag. Aleksandra Igličarja. 12. maja 2021 je bil za predsednika...

Komisija za strategijo

Komisija za strategijo se je v letu 2021 sestala na dveh sejah. Na prvi seji je obravnavala predlog strategije TSmedia za obdobje 2021–2026, na naslednji pa dopolnjen predlog strategije TSmedia ter izhodišča Strateškega poslovnega načrta Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2022–2026.

Člani komisije za strategijo na 31. december 2021:

Marko Kerin, predsednik,
Radovan Cerjak,
Jana Žižek Kuhar.

Komisiji za strategijo je do 21. januarja 2021 predsedoval mag. Štefan Belingar, z 11. februarjem 2021 je predsedovanje prevzel Marko Kerin.

Podatki o članih komisije za strategijo v letu 2021 so v preglednici članov nadzornega sveta na straneh 39 do 42.

Nagrajevanje članov nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta so upravičeni do prejema sejnin, osnovnega plačila za opravljanje funkcije in doplačila za sodelovanje v komisijah nadzornega sveta. Plačila članom nadzornega sveta so določena s sklepom skupščine delničarjev. Določeni so tudi najvišji letni zneski ter kriteriji upravičenosti do povračila stroškov prevoza, dnevnic in stroškov prenočevanja. Zneski plačil članom nadzornega sveta so prikazani v računovodskem poročilu.

Vsak član nadzornega sveta je ob nastopu funkcije podal izjavo glede izpolnjevanja kriterijev neodvisnosti po točki C.3 priloge h Kodeksu upravljanja javnih delniških družb. Izjave so dostopne na spletnih straneh Telekoma Slovenije.

Politika raznolikosti

Cilj Politike zagotavljanja raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: tudi Politika) je večja učinkovitost uprave in nadzornega sveta ter večja raznolikost članstva v obeh organih. Raznoliko sestavljena uprava in nadzorni svet lahko razlike v znanju, veščinah, izkušnjah, poklicni usposobljenosti, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih na strani članov uporabljata v dobro družbe.

Politika je objavljena na spletnih straneh Telekoma Slovenije https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe.

Skladno s Politiko se pri določanju optimalne sestave uprave in nadzornega sveta družbe poleg zakonskih zahtev in zahtev statuta družbe upoštevajo predvsem naslednji cilji oziroma vidiki raznolikosti, kolikor je to mogoče za zagotavljanje učinkovitosti posameznega organa kot celote, in sicer strokovni profil, kontinuiteta, izkušenost, spol, starost in osebna integriteta.

Politika z vidika spola kot cilj določa heterogenost, pri čemer naj bi do konca leta 2026 manj zastopani spol v nadzornem svetu predstavljal 40 % vseh članov ter skupaj 33 % vseh članov uprave in nadzornega sveta. Ta cilj je bil v družbi glede sestave uprave izpolnjen skozi vse leto 2021. Glede sestave nadzornega sveta je bil cilj v letu 2021 izpolnjen do izteka mandata dveh članic nadzornega sveta v aprilu, trenutno je delež manj zastopanega spola 22,22-odstoten.

Raznolikost članov uprave po spolu

31. 12. 2021	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	3	2	5
Delež	60 %	40 %	100 %

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

31. 12. 2021	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	7

1.10.4 Druga pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah

V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 Telekom Slovenije podaja naslednja pojasnila:

Glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v skupini v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

Obvladovanje tveganj in sistem notranjih kontrol sta sestavni del korporativnega upravljanja družb v skupini. Vzpostavljen okvir obvladovanja tveganj vsebuje tudi sistem notranjih kontrol, ki je podlaga za prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, ter njihovo obvladovanje, poročanje in spremljanje s ciljem pravočasnega odzivanja in zmanjševanja izpostavljenosti tveganjem.

Sistem notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja zagotavlja ustrezno obvladovanje tveganj, poslovno etično delovanje družb v skupini ter zanesljivo, pravočasno in pregledno zunanje in notranje finančno računovodsko poročanje, ki je skladno z zakonodajo, sprejetim računovodskim okvirom, predpisi ter usmeritvami in politikami skupine. Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato so notranje kontrole povezane tudi s kontrolami, vgrajenimi v okvir informacijske tehnologije, ki obsegajo tako kontrole omejitev dostopa do podatkov in aplikacij kot kontrole točnosti ter popolnosti zajemanja in obdelovanja podatkov.

Vzpostavljene računovodske notranje kontrole so del sistema notranjih kontrol v skupini, in sicer tako v procesih kot organizacijskih enotah družb in na vseh ravneh poslovanja.

Skupina Telekom Slovenije si prizadeva za zagotavljanje ustreznega sistema notranjih kontrol, ki vključuje natančno določene postopke, pristojnosti in odgovornosti za posamezne naloge ter avtomatske in ročne kontrole v vseh procesih. Notranje kontrole se redno prilagajajo zakonodaji, standardom, procesom, organizacijskim spremembam, ugotovitvam iz samoocene notranjih kontrol, ugotovitvam drugih pregledov, priporočilom notranje in zunanje revizije ter dobrim praksam.

Lastniki notranjih kontrol so odgovorni za dosledno izvajanje kontrol, dokumentiranje delovanja notranjih kontrol in predloge izboljšav. Za celosten pregled delovanja in vzpostavljenosti notranjih kontrol se enkrat letno pripravi poročilo o izvedeni samooceni v obvladujoči in odvisnih družbah. Izvaja se sistematično, načrtovano in strukturirano ter se ustrezno dokumentira.

Podatki in pojasnila v zvezi z Zakonom o prevzemih

– Osnovni kapital Telekoma Slovenije

V strukturi osnovnega kapitala v letu 2021 ni bilo sprememb. Vrednost osnovnega kapitala Telekoma Slovenije znaša 272.720.664,33 evra in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Vsaka ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu, vse so vplačane v celoti. Vsaka delnica svojemu imetniku zagotavlja pravico do enega glasu na skupščini, do sorazmernega dela iz dobička, namenjenega izplačilu dividend, in sorazmernega dela iz preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.

– Omejitve prenosa delnic

Vse delnice so prosto prenosljive.

– Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

Na 31. december 2021 sta bila imetnika kvalificiranega deleža, ki ga določa Zakon o prevzemih, Republika Slovenija s 4.087.569 delnicami oziroma z 62,54 % osnovnega kapitala izdajatelja in Kapitalska družba, d. d., s 365.175 delnicami oziroma s 5,59 % osnovnega kapitala izdajatelja.

– Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Telekom Slovenije ni izdal vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

– Delniška shema za delničarje

Telekom Slovenije nima delniške sheme za delničarje.

– Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic

Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.

– Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

V skladu z zakonskimi pristojnostmi in statutarnimi določbami nadzorni svet imenuje člane uprave.

Pri tem skrbno in odgovorno ocenjuje izpolnjevanje zahtevanih kvalifikacij. Skladno z navedenim je nadzorni svet z Merili in postopki za ugotavljanje primernosti kandidatov za člana uprave opredelil tudi postopek izbire kandidatov, dodatne pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in postopke za ugotavljanje primernosti kandidatov.

V juniju 2016 je nadzorni svet oblikoval merila in strokovne profile članov nadzornega sveta družbe (kompetenčni profil) ob upoštevanju specifičnosti družbe. Merila so prenehala veljati s sprejetjem Kompetenčnega profila za člane nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., 12. februarja 2020, ki je dostopen na spletnih straneh Telekoma Slovenije.

1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura

Osnovni podatki o delnici družbe Telekom Slovenije na 31. 12. 2021

Osnovni podatki o delnici
Oznaka	TLSG
ISIN-koda	SI0031104290
Kotacija	Prva kotacija Ljubljanske borze
Osnovni kapital (v EUR)	272.720.664,33
Število navadnih imenskih kosovnih delnic	6.535.478
Število lastnih delnic	30.000
Število delničarjev 31. 12. 2021	8.582

Trgovanje z delnicami TLSG v letu 2021

Delnica Telekoma Slovenije ima oznako TLSG in kotira v prvi kotaciji Ljubljanske borze. Delnica je vključena v borzna indeksa SBITOP in SBITR, v katerih od 20. decembra 2021 po opravljeni četrtletni reviziji računskih parametrov predstavlja 4,11-odstotni delež njune sestave. Indeks SBITR je slovenski »blue chip« indeks celotne donosnosti. Uveden je bil 3. maja 2021 in v

svojem izračunu poleg tržnih tečajev upošteva tudi potrjene dividende. Delnica TLSG je vključena tudi v delniški indeks ADRIAprime, ki ga sestavljajo izbrane družbe prvih kotacij Ljubljanske in Zagrebške borze. Tudi ta predstavlja indeks celotne donosnosti, ki poleg gibanja tečajev delnic upošteva tudi dividendno donosnost.

Zaključni tečaj delnice TLSG je na zadnji trgovalni dan leta 2021 znašal 56,20 evra in se je na letni ravni povečal za 28,90 %. Vrednost indeksa SBITOP, ki nudi informacijo o gibanju cen najbolj likvidnih in največjih delnic Ljubljanske borze, se je v enakem obdobju zvišala za 39,81 %. Z delnicami Telekoma Slovenije je bil dosežen skupni promet (s svežnji) v višini 12,89 milijona evrov, delnica pa se je po prometu brez svežnjev uvrstila na osmo mesto med delnicami na Ljubljanski borzi. Ob koncu leta je tržna kapitalizacija Telekoma Slovenije znašala 367,29 milijona evrov in je predstavljala 3,86-odstotni delež tržne kapitalizacije delnic celotnega borznega trga.

Statistika trgovanja s TLSG na Ljubljanski borzi

Zaključni tečaj v EUR	2021	2020
Najvišji dnevni	64,60	59,60
Najnižji dnevni	44,00	41,00
Povprečni	54,37	48,00

Promet v tisoč EUR	2021	2020
Skupni v letu	12.892,90	16.650,20
Najvišji dnevni	558,10	572,82
Najnižji dnevni	0,00	0,10
Povprečni	51,16	66,34

Primerjava gibanja tečaja delnic TLSG z gibanjem indeksa SBITOP in prometa z delnicami TLSG

Vir: Ljubljanska borza, arhiv tečajev.

Ključni finančni kazalniki o delnici

	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v obdobju v EUR	56,20	43,60
Knjigovodska vrednost delnice v EUR*	91,87	90,35
Čisti dobiček na delnico v EUR**	5,82	3,82
Razmerje tržna/knjigovodska vrednost delnice	0,61	0,48
Kapitalska donosnost delnice v obdobju v %***	28,90	-19,85

* Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala Skupine

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Lastniška struktura in največji delničarji ob koncu leta 2021

Ob koncu leta 2021 je imel Telekom Slovenije 8.582 delničarjev, kar je 283 manj kot leto prej. Od takrat se je število individualnih delničarjev zmanjšalo za 262.

Lastniška struktura delničarjev ob koncu leta 2021

V lastniški strukturi so ob koncu leta s 93,42-odstotnim deležem prevladovali domači lastniki. Med njimi je bila največji lastnik družbe Republika Slovenija skupaj s Kapitalsko družbo, Slovenskim državnim holdingom ter Prvim pokojninskim skladom Modre zavarovalnice in njegovim kritnim skladom. Ob koncu leta je bilo tako v neposrednem in posrednem lastništvu države 73,36 % delnic družbe.

Spremembe lastniške strukture po kategorijah delničarjev

Kategorija delničarja	Delež lastništva v %	Letna sprememba v odstotnih točkah 21/20
31. 12. 2021
31. 12. 2020

Finančni kazalniki

Čisti dobiček na delnico je izračunan kot razmerje med čistim poslovnim izidom Skupine Telekom Slovenije v obravnavanem obdobju in povprečnim številom izdanih navadnih delnic brez lastnih delnic.

Kapitalska donosnost delnice je izračunana kot: (tečaj na zadnji trgovalni dan v letu – tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu) / tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu.

Grafični prikaz

Tečaj TLSG v EUR	SBITOP	SBITR
0	50	100
150	200	250
300	350	400
450	500	550
600

Individualni delničarji (domači in tuji)

Domače pravne osebe	3,91	3,90	0,01
Domače finančne družbe in skladi	3,06	3,14	0,08
Tuje pravne osebe	6,47	6,38	0,09

Deset največjih delničarjev

Struktura prve deseterice se je nekoliko spremenila, kar je razvidno iz spodnjega grafičnega prikaza. Koncentracija lastništva, merjena z lastniškim deležem desetih največjih delničarjev, je ob koncu leta znašala 80,10 % in se je na letni ravni povečala za 0,25 odstotne točke.

Republika Slovenija	62,54%
Individualni delničarji (domači in tuji)	13,72%
Tuje pravne osebe	6,47%
Kapitalska družba d.d.	5,59%
Slovenski državni holding d.d. (SDH)	4,25%
Domače pravne osebe	3,91%
Domače finančne družbe in skladi	3,06%
Lastne delnice	0,46%

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Člani uprave in nadzornega sveta so imeli 31. decembra 2021 skupaj v lasti 974 delnic TLSG.

Ime in priimek	Funkcija	Število delnic	Delež v kapitalu v %
Cvetko Sršen	predsednik uprave	150	0,00230
dr. Mitja Štular	član uprave	470	0,00719
Barbara Galičič Drakslar	članica uprave	100	0,00153
Marko Kerin	član nadzornega sveta	2	0,00003
Drago Kijevčanin	namestnik predsednika nadzornega sveta	212	0,00324
Dušan Pišek	član nadzornega sveta	36	0,00055
Jana Žižek Kuhar

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Odnosi z vlagatelji

Na področju odnosov z vlagatelji sledimo načelom zagotavljanja enakomerne obravnave, preglednosti, pravočasnosti in točnosti informacij. Z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji ter drugo zainteresirano javnostjo komuniciramo redno in celovito. Preglednost poslovanja dosegamo z doslednim spoštovanjem meril in standardov, ki veljajo za izdajatelje delnic v prvi kotaciji. Z zainteresiranimi domačimi in tujimi vlagatelji ter analitiki se družba povezuje na individualnih sestankih, investitorskih konferencah, s konferenčnimi klici in po e-pošti ([email protected] in [email protected]).

Delničarji lahko predloge in pobude naslovijo na elektronski naslov, namenjen odnosom z vlagatelji ([email protected]). Poleg rednega komuniciranja smo v letu 2021 izvajali tudi naslednje aktivnosti:

prijavljenim domačim in tujim prejemnikom smo četrtletno, po vsaki objavi poslovnih rezultatov, pripravili elektronsko publikacijo TLSG novice. Publikacija je vsebovala zbir najpomembnejših novic posameznega časovnega obdobja, podprtih z aktualnimi podatki o poslovanju;
udeležili smo se dveh srečanj z investitorji;
organizirali smo dve skupščini delničarjev.

Cenovno občutljive in druge pomembne informacije redno objavljamo na svojih spletnih straneh v zavihku Za vlagatelje in v sistemu Ljubljanske borze SEOnet. V letu 2021 smo objavili 38 javnih objav, in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.

Finančni koledar

Finančni koledar za leto 2021 je objavljen v sistemu Ljubljanske borze SEOnet, dostopen pa je tudi na spletnih straneh družbe na http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/financni-koledar. Na istih mestih objavljamo tudi morebitne spremembe finančnega koledarja.

Dividendna politika

Telekom Slovenije ima začrtano stabilno dividendno politiko, ki omogoča uravnoteženost med donosi za lastnike in uporabo prostega denarnega toka za financiranje investicij. Taka politika zagotavlja dolgoročno rast in maksimiranje vrednosti za lastnike.

Delničarji so na 33. skupščini delničarjev 18. junija 2021 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička za poslovno leto 2020. Bruto dividende v višini 4,50 evra na delnico je družba izplačala 3. avgusta 2021. Skladno z enotnimi evropskimi standardi za korporacijska dejanja izplačilo dividend poteka prek KDD in njenih članov, borznoposredniških družb in bank.

Lastne delnice

Število lastnih delnic družbe je v letu 2021 ostalo nespremenjeno od zadnje pridobitve leta 2003. Na zadnji dan leta 2021 je imela družba 30.000 lastnih delnic, kar je 0,46 % osnovnega kapitala. Skupščina delničarjev je na 33. seji upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic. Skladno s sklepom skupščine je družba 4. novembra 2021 objavila Program odkupa lastnih delnic, ki je bil objavljen v sistemu Ljubljanske borze SEOnet, dostopen pa je tudi na spletnih straneh družbe na https://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/delnica-tlsg/odkup-lastnih-delnic.

2 POSLOVNO POROČILO

2.1 Finančni rezultati

Analiza konsolidiranega izkaza poslovnega izida Skupina Telekom Slovenije je v letu 2021 ustvarila 653,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je na ravni doseženega v predhodnem letu. Prihodki od prodaje so dosegli 648,2 milijona evrov. Na mobilnem segmentu končni trg so prihodki višji predvsem zaradi višjih prihodkov iz naslova prodaje mobilnega trgovskega blaga v Telekomu Slovenije ter višjih prihodkov IPKO. IPKO z intenzivnimi tržnimi aktivnostmi pridobiva nove uporabnike, hkrati pa so bili višji prihodki tudi iz naslova večjega obiska zdomcev v letu 2021. Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

klasične govorne telefonije, kar je posledica upadanja klasičnih priključkov ter nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo, ter zaradi nižjih prihodkov od prodaje licenc, posledično so nižji tudi stroški podizvajalcev. Prihodki na veleprodajnem trgu so višji od doseženih v letu 2020, predvsem zaradi višjih prihodkov gostovanja tujih uporabnikov v mobilnih omrežjih Telekom Slovenije in IPKO ter višjih prihodkov mednarodnega dohodkovnega prometa v IPKO.

Poslovni odhodki Skupine Telekom Slovenije so znašali 601,9 milijona evrov, kar je za 2 % manj kot v letu 2020. Nižji so predvsem stroški podizvajalcev in licenc, kar je povezano z nižjimi prihodki od prodaje licenc, stroški multimedijskih storitev in vsebin ter stroški telekomunikacijskih storitev, kar je posledica nižjih prihodkov mednarodnih govornih storitev.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2021 dosegel 51,7 milijona evrov, kar je za 21 % oziroma za 9,1 milijona evrov več kot v preteklem letu.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 220,8 milijona evrov, kar je za 5 % več kot v letu 2020. Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 34,1-odstotni delež v prihodkih od prodaje (v letu 2020: 32,4%).

V primerjavi z letom 2020 so bili nižji tako finančni prihodki, ki so dosegli 2,0 milijona evrov, kot finančni odhodki v višini 8,6 milijona evrov.

Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2021 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,9 milijona evrov, kar je za 13,0 milijona evrov več kot v letu 2020.

Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA (več v točki 4.3 Alternativna merila poročanja).

Analiza konsolidirane bilance stanja

Bilančna vsota je 31. decembra 2021 znašala 1.250,3 milijona evrov in je za 1,8 % oz. 22,5 milijona višja kot je bila 31. decembra 2020.

Dolgoročna sredstva so dosegla 1.033,2 milijona evrov, kar je za 3,1 % oziroma 31,1 milijona evrov več kot konec leta 2020. Delež dolgoročnih sredstev v premoženju skupine se je povečal na 82,6 % (2020: 81,6%). Višja so predvsem neopredmetena sredstva zlasti na račun v letu 2021 pridobljenih koncesij za frekvenčni spekter za 5G omrežje.

Kratkoročna sredstva so znašala 217,1 milijona evrov in so nižja za 3,8 % oziroma 8,6 milijona evrov. Od tega so se poslovne in druge terjatve znižale za 6,8 milijona evrov.

Vrednost kapitala je znašala 600,4 milijona evrov, kar je za 1,7 % oziroma 9,9 milijona evrov več kot ob koncu leta 2020, in predstavlja v bilančni strukturi 48,0-odstotni delež (leta 2020: 48,1%).

Dolgoročne obveznosti v višini 424,6 milijona evrov imajo v sestavi bilančne vsote 34,0 odstotni delež. V primerjavi s koncem leta 2020 so se povečale za 104,4 milijona evrov predvsem zaradi novih dolgoročnih posojil, ki so tako po stanju na dan 31.12.2021 za 124,8 milijona evrov višja kot ob koncu leta 2020. Za 20 milijonov evrov pa so se znižale druge dolgoročne obveznosti.

Kratkoročne obveznosti so znašale 225,3 milijona evrov in so bile v primerjavi s koncem leta 2020 nižje za 91,9 milijona evrov. V bilančni strukturi se je njihov delež znižal na 18,0 % (2020: 25,8 %) predvsem zaradi poplačila zapadlih izdanih obveznic med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

Analiza konsolidiranega izkaza denarnih tokov

Med izdatki iz naložbenja je skupina evidentirala investicije v osnovna sredstva v višini 199,0 milijona evrov in izdatke za dana posojila in depozite v višini 0,3 milijona evrov.

Med prejemki iz naložbenja je skupina v letu 2021 evidentirala predvsem prejemke od prodaje osnovnih sredstev v višini 5,8 milijona evrov (od tega za 5,5 milijona evrov nepremičnin) ter prejemke od dividend v višini 0,1 milijona evrov.

Med izdatki iz financiranja je skupina v juniju evidentirala poplačilo izdanih obveznic v višini 100 milijonov evrov, odplačila kratkoročnega dela dolgoročnih posojil v višini 35,5 milijona evrov, poplačilo kratkoročnega posojila konec leta v višini 26 milijonov evrov, neto izdatke iz revolving posojil v višini 1,5 milijona evrov ter plačane obresti za prejeta posojila in sredstva v najemu v skupni višini 8,5 milijona evrov. Izdatki za odobritev prejetih posojil so znašali 0,6 milijona evrov. V avgustu je družba družbenikom Telekoma Slovenije izplačala na skupščini izglasovano dividendo v skupnem znesku 29,3 milijona evrov. Skladno z uveljavitvijo MSRP 16 so med izdatki iz financiranja pripoznana tudi odplačila obveznosti za najeme (brez obresti) v višini 12,6 milijona evrov.

Med prejemki iz financiranja je skupina evidentirala prejem dveh dolgoročnih (sindiciranih) posojil v skupni višini 170 milijonov evrov in prejeto kratkoročno posojilo v prvem kvartalu leta v višini 26 milijonov evrov.

Ključni finančni kazalniki Skupine Telekom Slovenije in Telekoma Slovenije, skladno z računovodskim poročilom

Telekom Slovenije, d.d.

v tisoč EUR / v %	I - XII 2021 / 31.12.2021	I - XII 2020 / 31.12.2020*	Indeks 21/20	I - XII 2021 / 31.12.2021	I - XII 2020 / 31.12.2020	Indeks 21/20
Prihodki od prodaje	648.247	647.177	100	577.630	591.693	98
Drugi prihodki iz poslovanja	5.303	7.694	69	3.421	5.254	65
Poslovni prihodki skupaj	653.550	654.871	100	581.051	596.947	97
EBITDA	220.752	209.882	105	175.773	174.281	101
EBITDA marža = EBITDA / prihodki od prodaje	34,1%	32,4%	105	30,4%	29,5%	103
EBIT	51.696	42.603	121	33.598	36.930	91
Donosnost prodaje = EBIT / prihodki od prodaje	8,0%	6,6%	121	5,8%	6,2%	93
Čisti dobiček iz delujočega

Poslovanje

Izguba iz ustavljenega poslovanja	0	-9.219	0	-	-	-
Čisti dobiček poslovnega leta	37.888	24.865	152	34.371	24.174	142
Sredstva	1.250.339	1.227.839	102	1.237.941	1.226.566	101
Kapital	600.431	590.484	102	612.241	605.784	101
Čista donosnost kapitala (ROE)	6,4%	4,2%	151	5,6%	4,0%	141
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)	48,0%	48,1%	100	49,5%	49,4%	100
Neto finančni dolg	399.009	378.377	105	408.293	390.050	105
NFD / EBITDA	1,8	1,8	100	2,3	2,2	104

Investicije v osnovna sredstva (CAPEX)

208.173	173.045	120	188.704	164.680	115

EBITDA - CAPEX

12.579	36.837	34	-12.931	9.601	-

Delež (EBITDA - CAPEX) v EBITDA (Cash Margin)

5,7%	17,6%	32	-7,4%	5,5%	-

Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja

3.284	3.392	97	2.119	2.165	98

Delež CAPEX-a v poslovnih prihodkih

31,9%	26,4%	121	32,5%	27,6%	118

Poslovanje Planet TV za leto 2020 vključeno v postavko ustavljeno poslovanje. Velja za vse postavke v nadaljnjih tabelah in grafih.

Definicije glej v točki 4.3. Alternativna merila uspešnosti poslovanja.

Več v računovodskem poročilu od strani 170 dalje.

Poročanje po segmentih

Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljen sedež opravljanja dejavnosti. Skupina Telekom Slovenije poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države. Podrobnejše informacije podajamo v računovodskem poročilu v točki 6 Poročanje po segmentih.

GRI GS 102-7, 201-1, 102-10

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.2 Finančno poslovanje Skupine Telekom Slovenije

Z vodenjem finančne politike Skupine Telekom Slovenije dosegamo finančno stabilnost skupine. Uresničujemo jo z uspešnim poslovanjem, aktivnim načrtovanjem in uravnavanjem denarnih tokov, zagotavljanjem ustrezne ročnosti in razpršitve finančnega dolga, s financiranjem v okviru skupine, optimiziranjem obratnega kapitala in učinkovitim obvladovanjem finančnih tveganj.

Za zagotavljanje visoke ravni likvidnosti ima skupina pri bankah odprte kratkoročne kreditne linije, ki se redno obnavljajo glede na predvidene potrebe. Likvidnostna rezerva skupine v obliki odobrenih, neizkoriščenih revolving linij je ob koncu leta 2021 znašala 74 milijonov evrov.

Na ravni skupine je izkazana razmeroma nizka zadolženost. Razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA je ob koncu leta 2021 znašalo 1,8. Celotne finančne obveznosti skupine so ob koncu leta 2021 znašale 415,7 milijona evrov, pri čemer se pretežni del nanaša na dve dolgoročni sindicirani posojili v skupni višini 309,9 milijona evrov, dolgoročno posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 40 milijonov evrov in na obveznosti iz finančnega najema v višini 66,6 milijona evrov.

Neto finančni dolg (NFD) Skupine Telekom Slovenije

Poslovanje Planet TV za leti 2020 in 2019 je vključeno v postavko ustavljeno podjetje. Velja za vse računovodske postavke v nadaljnjih tabelah in grafih.

Skupina redno odplačuje obveznosti do posojilodajalcev. V letu 2021 je bilo odplačanih 35,5 milijona evrov dolgoročnih posojil in 100 milijonov evrov izdanih petletnih obveznic, ki so zapadle v juniju 2021.

Odplačilni načrt obstoječega dolgoročnega dolga (posojila in obveznic)

Odvisne družbe se praviloma zadolžujejo pri obvladujoči družbi. Financiranje v okviru skupine in prerazporejanje presežkov denarnih sredstev med družbami omogoča učinkovitejše upravljanje sredstev in optimizacijo neto finančnega izida ter zmanjšuje posojilno izpostavljenost skupine navzven in s tem večjo finančno fleksibilnost.

V letu 2021 je skupina ponovno okrepila stabilnost strukture ročnosti financiranja, saj je družba Telekom Slovenije s sindikatom domačih bank podpisala pogodbo za dolgoročno posojilo v višini 130 milijonov evrov, ki je bilo v letu 2021 tudi v celoti črpano. S posojilom je bila zagotovljena potrebna likvidnost za poplačilo izdanih obveznic v višini 100 milijonov evrov, ki so zapadle v plačilo v juniju 2021, preostali del posojila pa je družba namenila v investicije za nadaljnje uresničevanje zastavljene strategije. Prav tako je bila v letu 2021 črpana prva tranša pri Evropski investicijski banki v višini 40 milijonov evrov. Preostalih 60 milijonov lahko družba črpa do konca leta 2023.

Struktura ročnosti finančnih obveznosti

Prejeta posojila, ki so v stanju ob koncu leta, se obrestujejo z uporabo spremenljivih obrestnih mer, vezanih na 6-mesečni EURIBOR. Ponderirani pribitek na spremenljivi del obrestne mere vseh posojil v skupini je konec leta 2021 znašal 126 bazičnih točk. Na ravni skupine ima fiksno oziroma varovano obrestno mero 28,4 % obrestovanega finančnega dolga.

Obvladovanje finančnih tveganj

Podrobnejši opis upravljanja finančnih tveganj je v poglavju 2.4 Obvladovanje tveganj in v računovodskem poročilu v točki 44 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Izpolnjevanje finančnih zavez

Banke posojilodajalke zahtevajo vzdrževanje vrednosti finančnih zavez oziroma kazalnikov, opredeljenih v posojilnih pogodbah. Njihovo nedoseganje je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na ravni skupine so bile 31. decembra 2021 dosežene vse finančne zaveze.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.3 Naložbe v osnovna sredstva

Naložbe v osnovna sredstva

V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2021 za naložbe v osnovna sredstva namenili 208,2 milijona evrov, kar je za 20 % oziroma za 35,1 milijona evrov več kot v letu 2020. Od tega smo za naložbe Telekomu Slovenije namenili 90,6 % vseh naložb oz. 188,7 milijona evrov, kar je za 15 % več kot v preteklem letu. Preostali del smo namenili za naložbe v razvoj odvisnih družb.

Spremenjene razmere kot posledica množičnejšega dela in učenja na daljavo so povzročile povečan promet v omrežju in s tem povezane višje naložbe v zagotavljanje kapacitet tako v mobilnem kot v fiksnem omrežju. Poseben izziv zaradi zapiranja mej in sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja pandemije sta predstavljala zagotavljanje materialov in opreme ter prilagojen režim izvajanja del za realizacijo naložb.

Z naložbami v gradnjo, posodobitev ter razvoj omrežij in storitev ustvarjamo platformo za pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih naročnikov ter za pridobivanje novih virov prihodkov in ohranjanje visoke stopnje kakovosti. V letu 2021 smo večji del naložb namenili širitvi dostopovnega optičnega omrežja, ki uporabnikom poleg vrhunske uporabniške izkušnje širokopasovnih vsebin omogoča visoke hitrosti dostopa do interneta. Naložbe smo namenili tudi za nadaljnjo modernizacijo mobilnega omrežja in vzpostavitev prvega nacionalnega omrežja pete mobilne generacije (5G) ter za razvoj novih storitev in nadaljnjo optimizacijo poslovanja. Več o tem v poglavju 2.8 Omrežja, tehnologije in IT.

Naložbe po družbah

v tisoč EUR	2021	2020*	Indeks 21/20
Telekom Slovenije	188.704	164.680	115
Druge družbe v Sloveniji	5.734	3.246	177
IPKO – Kosovo	13.343	8.728	153
Druge družbe v tujini	1.900	1.365	139
Izločitve in prilagoditve	-1.508	-4.974	170
Skupina Telekom Slovenije	208.173	173.045	120

Brez Planet TV za leto 2020.

Struktura naložb po namenu

Frekvenčnine	25,8%
Omrežje	36,1%
Oprema pri uporabniku	7,7%
Rešitve za zasebne in poslovne uporabnike	14,6%
IT, interna infrastruktura in razisk. projekti	7,5%
Zakup in najemnine (MSRP 16)	4,4%
Drugo	3,9%

2.4 Obvladovanje tveganj

Prepoznavanje in obvladovanje tveganj sta sestavna dela naših poslovnih procesov in odločitev ter ključna za doseganje zastavljenih strateških ciljev in uresničevanje priložnosti.

Vzpostavljen je okvir obvladovanja tveganj, ki je temelj korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije; njegovo vzdrževanje je stalen in ponavljajoč proces. Nenehno si prizadevamo za spodbujanje zavesti, ki omogoča učinkovito prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje z ustreznimi ukrepi, poročanje in spremljanje ter za ustrezno kontrolno okolje.

Opredeljene imamo štiri vrste tveganj, za katere prepoznavamo zunanje in notranje dejavnike:

strateška tveganja,
finančna tveganja,
operativna tveganja ter
regulatorna tveganja in tveganja skladnosti poslovanja.

Tveganja opredeljujemo kot morebitne dogodke, ki lahko negativno vplivajo na doseganje naših ciljev, priložnosti pa kot morebitne dogodke s pozitivnim vplivom na sposobnost podjetja za uresničitev ciljev.

Pregled upravljanja tveganj in samoocene notranjih kontrol opravlja Notranja revizija v okviru svojih revizijskih aktivnosti. Uprava je sproti seznanjena z oceno tveganj, ugotovitvami Notranje revizije in drugimi pregledi poslovanja. Na ocene in ugotovitve se ustrezno odziva z naborom ukrepov za obvladovanje tveganj in zagotavlja skladnost poslovanja. O ključnih tveganjih, ugotovitvah in sprejetih ukrepih sproti poroča nadzornemu svetu oziroma njegovim komisijam.

Okvir obvladovanja tveganj

Okvir je integriran v vseh družbah skupine in vključuje model treh linij obvladovanja tveganj. Ta zagotavlja vpogled v tveganja in enotno podlago za njihovo razumevanje. Pregleden in učinkovit način komuniciranja o obvladovanju tveganj je zagotovljen s porazdelitvijo dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti. Proces omogoča prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje, poročanje in spremljanje.

Rezultat prepoznavanja tveganj je njihovo ocenjevanje. Lastniki tveganj jih ocenjujejo na podlagi vpliva in verjetnosti nastanka dogodka. Odgovorni so tudi za oblikovanje ukrepov za njihovo obvladovanje. Ugotovljena stopnja tveganja tako že upošteva ukrepe in notranje kontrole. V družbi spremljamo izpostavljenost tveganjem tudi na podlagi izračunov po interni metodologiji kvantifikacije tveganj in opredeljujemo strategije za odzivanje. Odvisne družbe o vseh tveganjih poročajo obvladujoči družbi.

Sestavni del obvladovanja tveganj je pregled ključnih notranjih kontrol, vzpostavljenih pri izvajanju poslovnih procesov. V skupini enkrat letno skladno z metodologijo za samooceno notranjih kontrol izvedemo preverjanje, vzpostavljenost in delovanje notranjih kontrol. O ugotovitvah poročamo Odboru za notranje kontrole, Odboru za tveganja in revizijski komisiji nadzornega sveta. Samoocena notranjih kontrol prispeva k preglednejšemu ugotavljanju pomanjkljivosti v procesih in k učinkovitejšemu obvladovanju tveganj.

Pooblaščenec za upravljanje s tveganji

četrtletno poroča o ključnih tveganjih revizijski komisiji nadzornega sveta za obvladujočo in odvisne družbe.

Pooblaščenec za upravljanje s tveganji poroča o ključnih tveganjih Odboru za tveganja, ki obravnava izpostavljenost tveganjem in izvajanje ukrepov ter ciljne stopnje tveganj in akte s področja obvladovanja tveganj. Odbor se sestaja

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Kultura obvladovanja tveganj in priložnosti

četrtletno, po potrebi tudi dodatno.

5 sej

Pooblaščenec za upravljanje s tveganji poroča Odboru za notranje kontrole o izvedeni samooceni notranjih kontrol v skupini. Odbor obravnava tudi nove notranje kontrole in podlage za spremembe notranjih kontrol.

3 seje

Izboljšave okvira obvladovanja tveganj

Okvir obvladovanja tveganj nenehno nadgrajujemo. Izboljšave procesa za prepoznavanje in oceno tveganj smo nadaljevali tudi v letu 2021. Okrepili smo pregled ključnih kazalnikov tveganj ter še bolj dinamično pristopili k ocenjevanju tveganj in spremljanju ukrepov. Aktivno pristopamo k pregledu ključnih notranjih kontrol in pripravi različnih modelov ocenjevanja tveganj, spremljamo dogajanje v okolju in prepoznavamo nova tveganja.

Tveganja pri doseganju ciljev

V procesu načrtovanja ciljev in strategije Skupine Telekom Slovenije upoštevamo priložnosti in zaznana tveganja ter ukrepe za njihovo obvladovanje. Na doseganje zastavljenih ciljev najbolj vplivajo tveganja, povezana s trgom in konkurenco, tveganja zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti omrežij (vključno s kibernetskimi tveganji), regulatorni okvir, tveganja motenj v dobavni verigi, kadrovska tveganja ter pritisk na spremembe, ki izhajajo iz novih tehnologij in hitrega razvoja.

Dopolnitve podlag za oceno tveganj

Na podlagi spremljanja dejavnikov tveganj v zunanjem in notranjem okolju smo lastne ocene tveganj dopolnili s sprejemljivo stopnjo posamičnega tveganja. Nadgradili smo tudi oceno ciljne stopnje tveganja, ki je odvisna od načrtovanih ukrepov in dejavnikov vplivov na tveganja.

Kvantifikacija tveganj v odvisnih družbah

Izpostavljenost tveganjem spremljamo na podlagi interne simulacije Monte Carlo.

Ključni kazalniki tveganj

V sklopu četrtletne ocene tveganj smo dopolnili ključne kazalnike tveganj za pomembnejša tveganja.

Tveganja in scenariji

Tveganja obravnavamo posamezno, za boljše in celovitejše razumevanje njihovega spektra pa ocenimo različne scenarije.

Samoocena notranjih kontrol

Posodobili smo podlage za samooceno notranjih kontrol in vzpostavili digitalno podpisovanje izjav o njihovi izpostavljenosti in delovanju.

Modeli ocenjevanja tveganj

Modele sproti posodabljamo ter prilagajamo zahtevam in potrebam v skupini. Za področje neprekinjenega poslovanja in varovanja informacij tveganja za ključne storitve in procese ocenjujemo glede na zaupnost, celovitost in razpoložljivost. Enkrat letno jih obravnava Odbor za tveganja. Za načrt integritete in program preprečevanja prevar smo pripravili oceno notranjih tveganj.

Prepoznavanje tveganj	Ocenjevanje tveganj	Obvladovanje tveganj	Poročanje o tveganjih	Spremljanje tveganj
Odbor za tveganja	Odbor za notranje kontrole	OE, pristojna za skladnost in upravljanje tveganj	Lastniki tveganj	Proces obvladovanja tveganj
Notranja revizija	Nadzorni svet	Revizijska komisija nadzornega sveta	Uprava

Kulturo in ustrezne kompetence sodelavcev gradimo z načrtnim izobraževanjem in ozaveščanjem, saj se okolje ter načini in ukrepi za obvladovanje tveganj neprestano spreminjajo. Obvezna izobraževanja izvedemo vsako leto na ravni skupine, in sicer v sodelovanju z Notranjo revizijo in pooblaščencema s področja skladnosti poslovanja.

Nova tveganja

Za dolgoročno uspešno poslovanje je ključno prepoznavanje novih, nastajajočih tveganj. Vplive zunanjega in notranjega okolja redno spremljamo ter na tej podlagi ocenjujemo nova tveganja in njihov vpliv na obvladovanje obstoječih. Nova tveganja lahko predstavljajo dodatni predpisi ali pričakovanja deležnikov na področju ESG (okoljski, družbeni in ekonomski vidiki poslovanja). Dodatne izzive predstavljajo tudi tveganja iz okolja (npr. naravne katastrofe, izbruhi bolezni). Ta so vse pogostejša in intenzivnejša ter povečujejo ocene tveganj, povezanih z delovanjem sistemov, storitev in zagotavljanjem varnosti.

Strategija obvladovanja tveganj

Okolje tveganj je vse bolj kompleksno, zato je pomembno, da smo pri prepoznavanju tveganj in odzivih nanje agilni. Skladno s tem bomo tudi v letu 2022 razvijali proces obvladovanja tveganj za čim bolj učinkovito podporo ciljem in strategijam družb v skupini. Ključne indikatorje tveganj bomo dopolnjevali s spremljanjem in obvladovanjem tveganj na področju trajnostnega poslovanja.

Tveganja v Skupini Telekom Slovenije

Okvir obvladovanja tveganj in notranjih kontrol temelji na praksi odbora COSO in je skladen s standardom ISO 31000. Tveganja so razvrščena glede na njihovo stopnjo (zelo visoka, visoka, srednja, nizka).

V nadaljevanju predstavljamo ključna tveganja v zadnjem četrtletju leta 2021, ocenjena za naslednjih 12 mesecev, in primerjavo njihovega gibanja z enakim obdobjem leta 2020. Stopnja tveganja že upošteva ukrepe in notranje kontrole.

Trendi pomenijo:

→ v oceni tveganja ni sprememb
↓ ocena tveganja je nižja
↑ ocena tveganja je višja

Verjetnost	Vpliv
Zelo velik
Velik
Zmeren
Majhen
Malo verjetno
Možno
Zelo verjetno
Skoraj gotovo
Zelo visoka
Visoka
Srednja
Nizka

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Ocena tveganj zaradi vpliva covida-19 za vse družbe v skupini

V vseh družbah v skupini smo pristopili k dodatni četrtletni oceni tveganj vpliva covida-19, ki je ločena od splošne ocene tveganj in vključuje le dejavnike, vezane na covid-19.

Družbe v skupini redno spremljajo vpliv covida-19 in imajo vzpostavljene nadzorno-preventivne ukrepe. Pri analizi odziva na covid-19 iščemo priložnosti za krepitev svoje sposobnosti upravljanja in ohranjanja odpornosti lastnega omrežja tudi v kritičnih razmerah. Nadaljujemo razvoj sodobnih in digitalno podprtih rešitev za izdelke in storitve.

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Vpliv covida-19

Zamiki projektov, zaprtje prodajnih mest, manj gostovanja, motnje v dobavni verigi, višje cene izdelkov in storitev, manj razvoja storitev.

Nedelovanje storitev.

Odsotnost zaposlenih.

Gospodarska recesija.

Nižji prihodki in izguba prihodkov.

Višji stroški.

Vpliv na denarni tok.

Izvajanje ukrepov za varovanje zdravja in varnosti sodelavcev.

Zagotavljanje neprekinjenega delovanja storitev in procesov.

Intenzivna komunikacija z dobavitelji, iskanje več virov dobave, večanje zalog strateškega blaga.

Telekom Slovenije

Strateška tveganja

Na slovenskem trgu se soočamo z močno konkurenco, regulatornimi vplivi, cenovno občutljivimi uporabniki in s selitvijo govornega prometa na platforme OTT (storitve, ki delujejo neodvisno od omrežja). Uporabniki zahtevajo visokokakovostno in obsežnejšo storitev za nižjo ceno. Njihovo vedenje se spreminja. Obvladovanje tovrstnih tveganj zahteva prožen tržni nastop ter nenehno uvajanje novosti, ki sledijo tržnim trendom in pričakovanjem uporabnikov. Poudarek dajemo visoki kakovosti in razpoložljivosti storitev za vse segmente uporabnikov. V ospredju razvoja storitev je digitalizacija procesov, pri čemer je poudarek na digitalnem naročanju storitev.

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Zmanjšanje dobičkonosnosti in izguba naročnikov – množični trg

Agresivna konkurenca na trgu storitev in paketne ponudbe, zniževanje splošne ravni cen storitev, hitre spremembe ponudbe in neomejeni paketi. Izguba naročnikov zaradi prehajanja med operaterji.

Zamude pri digitalizaciji.

Izguba prihodkov.

Nižja marža.

Izguba tržnega deleža.

Konkurenčna ponudba in programi za zadržanje naročnikov. Ciljno usmerjen pristop po segmentih uporabnikov. Izboljšanje uporabniške izkušnje.

Upravljanje življenjskega cikla produktov. Vitek poslovni model in program digitalizacije.

Uporaba naprednih programov za analizo podatkov.

Stopnja tveganja

Trend

Strateški cilj

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Zmanjšanje prihodkov zaradi regulatornih obveznosti in zmanjšanje dobičkonosnosti storitev – veleprodajni trg	Nove oziroma dodatne regulatorne obveznosti na reguliranih trgih.	Zasičen trg veleprodajnih storitev, selitev govornega prometa na platforme OTT ter vse večja storitvena in infrastrukturna konkurenca.
Izguba prihodkov.	Nižja marža.	Proaktivno sodelovanje v postopkih analiz trga in nadzora s strani regulatorja, spremljanje razvoja trga. Prilagajanje veleprodajne ponudbe v skladu z regulatornimi obveznostmi in potrebami na trgu. Konkurenčne ponudbe na veleprodajnem trgu.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
Stopnja tveganja	Trend	Strateški cilj
Izguba naročnikov in zmanjšanje dobičkonosnosti – poslovni trg	Agresivna konkurenca s ponudbo alternativnih rešitev in prehajanje naročnikov med ponudniki. Nove tehnologije in erozija cen.	Selitev prometa na OTT.
Večji obseg storitev za nižjo ceno.	Izguba prihodkov.	Nižja marža.
Integrirane rešitve za program »cross sell« in »upsell«.	Programi za zadržanje naročnikov.

Strateška partnerstva za inovativne rešitve s področij

kibernetske varnosti, varnega interneta, sodobnega delovnega mesta, 5G mobilnih IKT-rešitev, telemedicine, pametnih mest, pametne mobilne infrastrukture.

Krajšanje časa razvoja novih rešitev. Dogodki za poslovne uporabnike, webinarji.

Stopnja tveganja

Trend

Strateški cilj

Finančna tveganja

Redno spremljamo spremembe v finančnem okolju, ki se odražajo v različnih vrstah finančnih tveganj, ki smo jim izpostavljeni pri poslovanju.

Dolgoročno plačilno sposobnost in kapitalsko ustreznost obvladujemo z rednim načrtovanjem in usklajevanjem denarnih tokov za različna časovna obdobja. Zagotavljamo ustrezno ročnost in razpršitev finančnega dolga, optimizacijo obratnega kapitala in ustrezno uporabo likvidnih sredstev.

Kreditno tveganje obvladujemo z aktivnim spremljanjem poslovanja naročnikov, njihovih bonitetnih ocen in z omejitvijo največjih dovoljenih izpostavljenosti. Pred tveganji poslabšanja finančnega položaja naročnikov se ščitimo tudi s kreditnimi zavarovanji in z rednim spremljanjem njihove ustreznosti. Del celovitega obvladovanja kreditnega tveganja sta tudi spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in aktivna izterjava zapadlega dolga.

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Dolgoročna plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost

Dodatna dolgoročna zadolžitev.

Znižanje finančne prožnosti.

Višji neto dolg.

Oblikovanje strukture financiranja za zasledovanje finančnih zavez iz posojilnih pogodb. Ustrezno razmerje med dolgom in kapitalom.

Stopnja tveganja

Trend

Strateški cilj

Kreditno tveganje pri naročnikih

Večji delež zapadlih terjatev.

Višina in struktura terjatev. Odpis neizterjanih terjatev.

Kreditno ocenjevanje naročnikov, proces kreditnega preverjanja, zagotavljanje kreditnih zavarovanj. Izterjava zapadlih terjatev.

Stopnja tveganja

Trend

Strateški cilj

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Regulatorna tveganja in tveganja skladnosti poslovanja

V Telekomu Slovenije obdelujemo obsežne osebne podatkov uporabnikov, poslovnih partnerjev, zaposlenih in drugih deležnikov. Obdelava osebnih podatkov prinaša tveganja, ki jih spremljamo, ocenjujemo in na tej podlagi oblikujemo ustrezne ukrepe za njihovo obvladovanje. Skladnost s predpisi na področju varstva osebnih podatkov in obvladovanje tveganj zagotavljamo s stalnim spremljanjem procesov varstva osebnih podatkov ter s posodobitvami in izboljšavami procesov obdelave osebnih podatkov in notranjih kontrol.

Pri poslovanju spoštujemo tako veljavno zakonodajo kot odločbe ter vidike panožne regulacije in drugih pristojnih organov. Regulatorna tveganja obvladujemo z organizacijskimi in procesnimi ukrepi pri poslovanju, s konstruktivnim dialogom in podajanjem mnenj, pripomb in predlogov v postopkih javne obravnave osnutkov splošnih in konkretnih aktov regulatorja ter z vlaganjem pravnih sredstev zoper izdane regulatorne odločbe, kadar je to utemeljeno.

S konstruktivnimi in strokovnimi predlogi sodelujemo v postopkih priprave predloga novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki bo implementiral Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah (EECC), in predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

Na ravni EU sta v procesu javnega posvetovanja zakonski sveženj o digitalnih storitvah (Digital Services Act), v katerem so predlagana nova in spremenjena pravila za poglobitev notranjega trga digitalnih storitev, ter nova uredba o zasebnosti v elektronskih komunikacijah (e-privacy), ki bo vplivala na obdelavo podatkov pri zagotavljanju naših storitev, predvsem pri obdelavi podatkov o komunikacijah.

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Pritisk regulatorja na trgih fiksnih in mobilnih elektronskih komunikacij	Novi modeli oblikovanja cen in dodatne obveznosti za regulirane storitve.	Višji stroški in izguba prihodkov.	Aktivno sodelovanje v postopkih analize trgov ter v postopkih sprejemanja zakonov in drugih aktov. Ustrezna implementacija izdanih regulatornih odločb in zagotavljanje regulatorne skladnosti. Spremljanje sprememb regulatornega okvira v EU.
Stopnja tveganja	→	Trend	Strateški cilj
Skladnost poslovanja na področju varstva osebnih podatkov	Kršitev varstva osebnih podatkov.	Izguba zaupanja uporabnikov.	Plačilo glob, odškodninske tožbe.
Izvajanje notranjih kontrol za vodenje evidence osebnih podatkov, ravnanje z osebnimi podatki in ocene učinkov.	Spremljanje sprememb regulatornega okvira v Sloveniji in EU.	Izobraževanje zaposlenih na področju varstva osebnih podatkov.

Stopnja tveganja

Trend

Strateški cilj

Operativna tveganja

V Telekomu Slovenije veliko pozornost namenjamo obvladovanju operativnih tveganj na področju IKT. Zaradi razvoja novih tehnologij in IKT-storitev, naraščajočih pričakovanj uporabnikov in regulatornih zahtev se povečuje kompleksnost celovitega obvladovanja tveganj na tem področju. Obvladujemo jih z upravljanjem in razvojem podsistemov, izboljševanjem operativne učinkovitosti in procesov ter usposabljanjem kadrov. Ob tem nam celovito obvladovanje tega področja omogoča tudi prepoznavanje novih poslovnih priložnosti.

V okviru neprekinjenega poslovanja zagotavljamo ustrezne topologije ter zmogljivosti infrastrukture in IKT-storitev, transportnih, hrbteničnih in dostopovnih segmentov. Tveganja nedelovanja povezav in storitev, ki jih izvajajo drugi subjekti, obvladujemo z vpeljanimi procesi za spremljanje in poročanje o dogovorjeni ravni zagotavljanja storitev na najetih omrežjih, za nova najemna omrežja pa s standardizacijo naših zahtev do ponudnikov. V posameznih omrežnih segmentih, kjer zaznavamo večja tveganja delovanja in varnosti, posodabljamo in povečujemo zmogljivosti z redundanco.

Na področju IKT-varnosti nenehno razvijamo sisteme za nadzor tehnologij in anomalij v infrastrukturi in IKT-storitvah ter izvajamo notranja in zunanja vdorna testiranja. Vzpostavljen imamo sodoben Operativni center kibernetske varnosti. Tveganje obvladujemo z uresničevanjem varnostne politike, odkrivanjem varnostnih groženj in ranljivosti ter s širjenjem varnostne kulture zaposlenih in uporabnikov.

Nabavna tveganja obvladujemo s centralizirano nabavo, standardnim procesom nabavnih postopkov in metodologijo ocenjevanja tveganj sodelovanja z dobavitelji. Pri tem spremljamo skladnost izvajanja pogodbenih določil, med katera je vključen Kodeks ravnanja za dobavitelje. Za pravočasno dobavo opreme in storitev v spremenjenih tržnih razmerah skrbimo s pogostejšimi medsebojnimi stiki z dobavitelji. Zagotavljamo ustrezne varnostne zaloge strateškega materiala in, kjer je mogoče, vsaj dva dobavna vira.

Soočamo se tudi s kadrovskimi tveganji, predvsem s tveganjem zadržanja in pridobivanja kadrov s specifičnimi strokovnimi znanji in certifikati, saj je na trgu povečano povpraševanje po tovrstnih strokovnjakih. Tveganje obvladujemo v okviru sistema upravljanja ključnih in perspektivnih kadrov, z načrtovanjem karier, interno mobilnostjo, prenosom znanja, vključevanjem v razvojno-izobraževalne programe, mentorskim sistemom ter s prožnim sistemom nagrajevanja in motiviranja. Potencialne iskalce zaposlitve privabljamo tudi s privlačno znamko delodajalca. Za razvoj ustreznega kadra na strateško pomembnih področjih skrbimo s štipendiranjem najboljših dijakov in študentov ter z ohranjanjem in vzpostavljanjem novih strateških partnerstev s fakultetami in šolami. S tem si ustvarjamo bazo potencialnih novih zaposlenih.

V sklopu operativnih tveganj opredeljujemo tudi tveganja trajnostnega poslovanja, med katera uvrščamo okoljska tveganja, tveganja, povezana z razvojem in skrbjo za zaposlene ter varnostjo delovnega okolja. Ta tveganja izhajajo iz skladnosti z zakonodajnimi predpisi, korporativno politiko spoštovanja človekovih pravic, etičnih načel in okoljskih standardov. Med njimi smo prepoznali tudi tveganje ugleda družbe, ki vključuje obvladovanje tveganja odnosov z deležniki.

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Delovanje sistemov – IKT-varnost	Grožnje zaupnosti, celovitosti oziroma razpoložljivost omrežij, sistemov ali podatkov, ki bi jih povzročil kibernetski napad. Slaba varnostna kultura.	Izguba prihodkov in ugleda, višji stroški in nezadovoljstvo uporabnikov.	Strogo izvajanje in posodabljanje varnostne politike in procesov napovedanih del, notranje in zunanje presoje.

Krepitev kadrovske strukture

Operativno-storitvenega centra, procesov in orodij.

Zagotavljanje ustreznega prepoznavanja, redundance in primerne zmogljivost zaščite DDoS (porazdeljena zavrnitev storitve). Osredotočenost na varnost uporabnikov. Ustrezna zunanja zavarovanja.

Stopnja tveganja	→	Trend	Strateški cilj
Delovanje sistemov – Fiksno jedro, agregacija in paketno jedro	Prekinitev ali omejitev izvajanja ključnih poslovnih procesov zaradi izpada omrežnih elementov na nacionalni ali mednarodni fiksni telefoniji ter v mobilnem in fiksnem agregacijskem omrežju, kjer se koncentrira promet mobilnih baznih postaj in CPE naprav	Izpadi delovanja storitev, slaba kakovost storitev, izguba prihodkov, ugleda in nezadovoljstvo uporabnikov.
Preventivni pregledi delovanja sistemov in prilagajanje kapacitet, redno izvajanje nadgradenj programske opreme ter agregacijskega dela mobilnega in fiksnega omrežja.	Nenehno izboljševanje operativnih in varnostnih postopkov ter znanj, kadrovska okrepitev.	Celovito upravljanje sistema varovanja in vodenja informacij (SVVI).

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

67 fiksnega omrežja.

Stopnja tveganja	↑	Trend	Strateški cilj
Obvladovanje nabavnega procesa	Odvisnost od dobaviteljev. Moč dobaviteljev, slabša pogajalska pozicija družbe. Zamude v dobavah. Sposobnost dobaviteljev za izvedbo posla. Kršenje

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Prikaz tveganj po skupinah tveganj

V grafu so prikazane stopnje tveganj v Telekomu Slovenije po skupinah tveganj v zadnjem četrtletju leta 2021 in primerjava s ciljno stopnjo tveganj. Ciljne stopnje odražajo prizadevanja za obvladovanje pogodbenih določil s strani dobaviteljev.

Višji stroški blaga in storitev.	Višje zaloge strateškega materiala.	Vpliv na ugled družbe.	Daljši dobavni roki.	Daljši nabavni postopki.	Prekinitve pogodb s strani dobaviteljev.
Centralizirana nabava.	Pogostejša komunikacija z dobavitelji.	Obvladovanje vpliva dviga cen z intenzivnimi pogajanji in iskanjem izboljšav v nabavnem procesu.	Iskanje možnosti pri več dobaviteljih in iskanje novih.	Spremljanje sodelovanja strateških dobaviteljev in ocena dobavitelja.	Zagotavljanje ustreznih varnostnih zalog strateškega materiala.
Stopnja tveganja	→	Trend	Strateški cilj	Odhod ključnih kadrov, ustrezna kadrovska struktura in organizacijska kultura	Odhod ključnih zaposlenih ter zaposlenih s ključnimi znanji in certifikati.
Pomankanje kompetenc in pomembnih certifikatov za strateške projekte in nemoteno izvajanje procesov.	Sistematičen pristop v okviru sistema upravljanja ključnih in perspektivnih kadrov, načrtovanje karier, interna mobilnost, prenos znanja, vključevanje v razvojno-izobraževalne programe in mentorske sisteme ter prožni sistem nagrajevanja in motiviranja.	Kadrovske štipendije.	Aktivnosti, ki aktivno podpirajo gradnjo znamke delodajalca.	Stopnja tveganja	→

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Kadrovsko tveganje

Pomanjkanje strokovnih kadrov za izvedbo projektov.

Višji stroški in vpliv na izvedbo projektov.

Kadrovska strategija, usmerjena v zadrževanje in privabljanje kadrov. Motiviranje zaposlenih.

Stopnja tveganja → Trend

Strateški cilj GVO

Tveganje rasti cen gradbenih storitev in materialov

Rast cen storitev podizvajalcev zaradi gospodarske rasti in povečanja povpraševanja po gradbenih delih.

Višji stroški in izguba prihodkov.

Usklajevanje s podizvajalci in sprotni pregled izvedenih del.

Prilagajanje organizacije dela in procesov.

Stopnja tveganja → Trend

Strateški cilj

Izpadi sistemov in motnje v poslovanju

Kreditna tveganja

Korporativno upravljanje

Notranje in zunanje prevare ter materialne škode

Obrestna tveganja

Regulatorna tveganja in tveganja skladnosti poslovanja

Poslovna tveganja

Razvoj in upravljanje produktov/storitev

Kapitalska ustreznost, dolgoročna in kratkoročna plačilna sposobnost

Skladnost s predpisi in poslovna praksa

Upravljanje finančnih tveganj

Tržna tveganja

Upravljanje podatkov

Upravljanje in izvajanje procesov

Valutna tveganja

Upravljanje projektov in delovnih skupin

Upravljanje s kadri in varnost delovnega okolja

Stopnja preostalega tveganja Ciljna stopnja tveganja

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

69 TSinpo

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Tveganje doseganja prihodkov

Zmanjševanje obsega prodaje, dvig cen surovin na trgu, zamude pri dobavi, pritisk konkurence.

Nižji prihodki, višji stroški.

Sklepanje letnih pogodb, posodobitev proizvodnje, uvedba novih programov.

Stopnja tveganja ↑

Trend

Strateški cilj

TSmedia

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Tveganje doseganja prihodkov

Zmanjševanje obsega oglaševanja.

Nižji prihodki.

Sklepanje letnih pogodb, novi oglasni produkti, nove prodajne akcije in novi vsebinski video projekti.

Stopnja tveganja →

Trend

Strateški cilj

Soline

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Tveganje neugodnih vremenskih razmer

Izpad pridelave soli zaradi neugodnih vremenskih pogojev.

Manjša proizvodnja soli, nezadostne zaloge, upad obiska term.

Ni zavarovalnega produkta za prenos tveganja.

Stopnja tveganja →

Trend

Strateški cilj

IPKO

Tveganje

Kaj je tveganje?

Kakšen je vpliv?

Kako upravljamo tveganje?

Nedoseganje števila načrtovanih postpaid uporabnikov – mobilni segment

Tveganje nedoseganja plana števila postpaid uporabnikov zaradi tradicionalnega predplačniškega trga.

Spreminjanje vedenja uporabnikov in agresivna konkurenca z ugodnimi predplačniškimi paketi.

Nižji prihodki.

Inovativne ponudbe za pridobivanje novih uporabnikov.

»Upsell« obstoječih zasebnih uporabnikov in ohranitev obstoječih postpaid uporabnikov.

Prilagajanje ponudbe.

Stopnja tveganja → Trend

Strateški cilj

Zmanjšanje predplačniških rezidenčnih uporabnikov – fiksni segment

Agresivna konkurenca, nizke cene konkurence, odhodi uporabnikov predplačniških storitev.

Izguba prihodkov.

Manjše število uporabnikov.

Inovativne ponudbe za pridobivanje novih uporabnikov, »upsell« in ohranjanje obstoječih uporabnikov, kampanje za pridobitev neaktivnih uporabnikov. Prilagajanje ponudbe.

Stopnja tveganja → Trend

Strateški cilj

Zmanjšanje dobičkonosnosti

Agresivna konkurenca, nizke cene in migracija uporabnikov na cenejše pakete.

Nižja marža.

Spremljanje razvoja trga.

Dodatne ugodnosti za uporabnike, povečevanje prodaje in navzkrižna prodaja.

Stopnja tveganja → Trend

Strateški cilj

Odstranitev lokalnih televizijskih kanalov s platforme IPKO

Nedoseganje načrtovanega števila uporabnikov fiksnega omrežja zaradi odstranitve pomembnih lokalnih TV-programov s platforme IPKO.

Izguba prihodkov, višji stroški.

Pogajanja z drugimi lokalnimi TV-kanali. Produkcija ustreznih lokalnih TV-vsebin. Intenzivna promocija drugih vsebin, ki so na voljo na IPKO platformi.

Stopnja tveganja

Novo

Trend

Strateški cilj

Tveganje zagotavljanja kakovostnih programskih vsebin

Sprememba programskih vsebin. Več sredstev za ekskluzivne vsebine.

Izguba premium uporabnikov.

Nižji prihodki, višji stroški. Izguba strank.

Nenehno spremljanje oddajnih vsebin. Redna komunikacija in pogajanja z dobavitelji. Iskanje novih partnerjev za dostavo vsebin. Intenzivna promocija alternativnih vsebin.

Stopnja tveganja

↓

Trend

Strateški cilj

Tveganje plačila nadomestila za avtorske pravice za prenos programov prek kabelskega omrežja

Dodatne pristojbine kolektivni organizaciji za prenos programov.

Višji stroški.

Pogajanja z državnimi organi glede višine pristojbine. Pritožba na sodišču. Aktivna komunikacija z vsemi deležniki.

Stopnja tveganja

→

Trend

Strateški cilj

Skladnost z davčno zakonodajo v zvezi z DDV in davkom na dobiček

Tveganje skladnosti z davčno zakonodajo.

Višji stroški.

Vključitev davčnega svetovalca.
Priprava dokumentacije.
Komunikacija z davčnim organom.

Stopnja tveganja

↑

Trend

Strateški cilj

Plačilo dodatnih nadomestil za uporabo infrastrukture v občinah
Dodatne pristojbine za fiksno in mobilno infrastrukturo v občinah.

Višji stroški.

Uporaba vseh pravnih sredstev.

Stopnja tveganja

↑

Trend

Strateški cilj

Neugoden izid nakupa frekvenc in možne zamude
Višje cene od načrtovanih za nakup frekvenc in dodatni pogoji.
Zamuda pri pridobitvi frekvenc za zagotavljanje širokopasovnih mobilnih storitev.

Višji stroški.

Nezmožnost zagotavljanja novega prometa.
Nižja kakovost storitev, vpliv na blagovno znamko.

Zavzemanje za frekvence 800 MHz, ki so pomembne za razvoj mobilnih storitev na Kosovu, in izpolnjevanje digitalnih programov.

Priprava na nakup frekvenc in po potrebi izvedba prestrukturiranja omrežja.

Stopnja tveganja

↑

Trend

Strateški cilj

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.5 Skladnost poslovanja, varstvo konkurence in revidiranje

2.5.1 Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje

V Skupini Telekom Slovenije skladnost poslovanja prepoznavamo kot ključno za dolgoročno uspešno poslovanje. Z zagotavljanjem skladnosti poslovanja varujemo pravice in legitimne interese družb v skupini, poslovodstva, zaposlenih in drugih deležnikov. Hkrati zagotavljamo skladnost poslovanja z zakonodajo, predpisi in internimi akti ter s tem prispevamo h krepitvi integritete in ugleda družb v skupini.

Ključna področja sistema upravljanja skladnosti poslovanja

Sistem upravljanja skladnosti poslovanja temelji na zaznavanju tveganj in njihovega zmanjševanja. Pri tem poseben poudarek namenjamo ukrepom s področja

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

konkurenčnega prava, preprečevanja korupcije, nasprotja interesov, varstva osebnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. V procesu imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah.

Področje skladnosti krovno ureja Politika upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije, ki velja za vse družbe v skupini. V Telekomu Slovenije smo za posamezno področje skladnosti poslovanja imenovali pooblaščene osebe, ki svoje funkcije opravljajo samostojno in neodvisno.

Z Načrtom integritete Telekoma Slovenije smo vzpostavili dodaten mehanizem za poslovanje v skladu z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, internimi predpisi in etičnimi načeli. Gre za strateški, razvojni in hkrati operativni dokument za krepitev integritete delovanja Telekoma Slovenije. Z načrtom ocenjujemo tveganja in spremljamo ukrepe; načrt redno posodabljamo.

Etični kodeks Skupine Telekom Slovenije ureja osnovna vodila delovanja in odgovornosti, ki jih imamo zaposleni v medsebojnih odnosih, v odnosih do uporabnikov storitev in do drugih deležnikov. Zavezuje nas k poštenemu in transparentnemu poslovanju, varovanju osebnih podatkov, informacij in poslovnih podatkov, izogibanju navzkrižja interesov in uveljavljanja osebnih interesov, preprečevanju koruptivnih dejanj, preprečevanju pranja denarja, preprečevanju omejevanja konkurence ter prijavi nepoštenega ravnanja. Nekatera področja tega kodeksa so podrobneje opredeljena tudi v drugih internih aktih. Njegovo vsebino preverja in posodablja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto. Pomen etičnih in poslovnih standardov za uspešno poslovanje je redno predstavljen na izobraževanjih zaposlenih. Kodeks je javno objavljen na spletnih straneh Telekoma Slovenije.

V Telekomu Slovenije smo se s podpisom Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, še dodatno zavezali k spoštovanju človekovih pravic v poslovnem procesu in k preprečevanju možnih negativnih vplivov na človekove pravice. Zaveza je del Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.

Skladnosti poslovanja v celotni dobavni verigi namenjamo posebno skrb, zaradi česar smo že v letu 2018 sprejeli Kodeks ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije. Kodeks vsebinsko vključujemo v poslovna razmerja z dobavitelji; kodeks jih zavezuje, da pri poslovanju ravnajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi ter spoštujejo najvišje standarde etičnega in poslovnega ravnanja.

Preprečevanje korupcije in nasprotja interesov

Konkurenčno pravo

Varovanje osebnih podatkov

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Nasprotja interesov obvladujemo s transparentnostjo poslovnih in osebnih povezav. Pravilnik na področju nasprotja interesov opredeljuje pričakovane aktivnosti zaposlenih za preprečevanje nastanka nasprotja interesov. Določa obvezno podajanje letnih izjav na področju nasprotja interesov za vodilne kadre in vlogo Odbora za skladnost poslovanja, ki presoja obvestila zaposlenih (o razkrivanju okoliščin, ki lahko vplivajo na obstoj morebitnega nasprotja interesov), prejeta prek spletne aplikacije. Pravilnik vključuje tudi osnovna pravila zakonitega lobiranja pri državnih organih in organih lokalnih skupnosti ter nosilcih javnih pooblastil.

V Telekomu Slovenije pri poslovanju s povezanimi strankami sledimo določbam novele ZGD-1k, ki v določenih primerih pri sklepanju tovrstnih poslov zahteva predhodno pridobitev soglasja nadzornega sveta ter v določenih primerih tudi javno objavo poslov s povezanimi strankami. V letu 2021 smo v ta namen vzpostavili notranji postopek, v okviru katerega redno preverjamo, ali gre pri posameznem konkretnem poslu za posel v okviru rednega poslovanja in pod običajnimi tržnimi pogoji.

S Pravilnikom na področju sprejemanja ter dajanja daril in vabil podrobneje opredeljujemo pravila glede sprejemanja ter dajanja daril in vabil pri vsakodnevnem poslovanju s poslovnimi partnerji.

javnimi uslužbenci in funkcionarji. S tem dodatno ščitimo zaposlene v Skupini Telekom Slovenije pred napačno presojo pri sprejemanju ter dajanju daril in vabil, kar bi lahko povzročilo finančno škodo ali škodilo ugledu vodstva, zaposlenih ali družbe.

V letu 2021 smo posodobili Pravilnik o zagotavljanju skladnosti poslovanja s konkurenčnim pravom, kjer smo izpopolnili interne procese zagotavljanja skladnosti s konkurenčnimi pravom ter upoštevali tudi spremembe na področju regulatornih obveznosti. Pravilnik opredeljuje postopke in notranje kontrole zagotavljanja skladnosti s konkurenčnim pravom ter različna napotila zaposlenim, kako ravnati v posameznih situacijah. Ob tem izvajamo tudi redna izobraževanja oziroma usposabljanja zaposlenih.

Zaposlenim in drugim deležnikom omogočamo, da prek različnih kanalov anonimno in zaupno vlagajo prijave o kršitvah etičnega kodeksa in drugih internih aktov ali o morebitnih zaznanih nezakonitih ravnanjih. Sistem za sprejem, obravnavo in preiskovanje prijav smo v Skupini Telekom Slovenije vzpostavili leta 2014 ter je opredeljen v okviru Pravilnika o načinu upravljanja prijav in zaščiti prijaviteljev. Pravilnik smo v letu 2021 posodobili, pri tem pa upoštevali tudi usmeritve Direktive (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (direktiva o zaščiti žvižgačev). Za sprejemanje, obravnavo in preiskovanje prijav je pristojna Komisija za upravljanje s prijavami, ki ob ugotovljenih kršitvah predlaga sprejetje ukrepov.

Telekom Slovenije obvladuje tudi potencialna korupcijska tveganja pri sponzorstvih in donatorstvih, in sicer s Pravilnikom o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donatorstev. Pravilnik sledi etičnemu kodeksu, ki določa, da družbe v skupini ne s svojimi finančnimi viri ne kakor koli drugače ne podpirajo političnih strank.

V Skupini Telekom Slovenije v letu 2021 ni bilo zaznanih in potrjenih primerov korupcije.

Varovanje zasebnosti in osebnih podatkov

V Skupini Telekom Slovenije se zavedamo, da je varovanje zasebnosti ter podatkov naših uporabnikov in drugih deležnikov pomembno za zaupanje v skupino in njene storitve. Visoki standardi varstva osebnih podatkov in zasebnosti so sestavni del našega poslovanja, ki jih podpirajo poslanstvo, vizija in vrednote.

V Telekomu Slovenije obdelujemo obsežne količine osebnih podatkov uporabnikov, kot velika družba pa tudi osebne podatke drugih deležnikov (npr. zaposlenih, poslovnih partnerjev). V letu 2021 smo vzpostavili nove storitve, na primer celovito rešitev za IT za varno delo na daljavo, storitve pametnih mest, varnega spleta in inovativen produkt zavarovanja, pri katerih pomemben gradnik storitve predstavlja obdelava podatkov. Pravila in procese obdelave podatkov pri tem skrbno preverimo in ustrezno oblikujemo, da zagotovimo varnost in skladnost obdelave podatkov. Zavedamo se, da jih bodo uporabniki uporabljali le, če bodo zaupali, da so njihovi podatki varni.

Ob čedalje večji digitalizaciji poslovanja je pomembna tudi stalna skrb za kibernetsko varnost. Zato s storitvami Operativnega centra kibernetske varnosti in njihovim stalnim nadgrajevanjem zagotavljamo kibernetsko varnost osebnih podatkov na ravni skupine.

Ustrezno ozaveščenost, zavedanje in znanje zaposlenih zagotavljamo z izobraževanji s področja varstva osebnih podatkov in navodili, kako pri delu ravnati z osebnimi podatki. V letu 2021 smo uvedli obvezno izobraževanje o varstvu osebnih podatkov, ki ga morajo opraviti tudi vsi delavci, ki se z osebnimi podatki uporabnikov srečujejo pri pooblaščenih prodajalcih. Pooblaščeni prodajalci so se tako izobraževali o vsebinah zahtev GDPR in praktičnih napotkih v skupnem številu 7 ur. Zaposleni v Telekomu Slovenije so opravili 2.669 ur izobraževanj s področja informacijske varnosti, (ne)varnosti spleta, informacijske varnosti pri delu na domu in spletnega phishinga (ribarjenja). Prav tako smo opravili 332 ur izobraževanj, na katerih smo predstavili osnove varstva osebnih podatkov, načine njihove zakonite obdelave, izboljšali poznavanje pravil o varstvu in obdelavi osebnih podatkov ter povečali ozaveščenost zaposlenih. S tega področja so v družbi GVO opravili skupaj 6 ur izobraževanj, TSmedia 16 ur, Soline 8 ur, IPKO pa 3.381 ur.

V Telekomu Slovenije zagotavljamo varstvo osebnih podatkov in komunikacijsko zasebnost uporabnikov, hkrati pa smo na podlagi zakonov uradnim organom dolžni posredovati podatke o uporabnikih oziroma jim omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij. Vsako tovrstno zahtevo temeljito pregledamo in obravnavamo. V letu 2021 smo tako od uradnih organov prejeli 1.926 zahtev za podatke uporabnikov, kot neustreznih je bilo zavrnjenih 38.

Procese in postopke obdelave osebnih podatkov stalno spremljamo, posodabljamo in izboljšujemo, pri tem pa upoštevamo povratne informacije, pridobljene od uporabnikov in drugih deležnikov, ter informacije, pridobljene v okviru notranjih in zunanjih nadzorov, v postopkih reševanja pritožb uporabnikov in pri obravnavi morebitnih kršitev varstva osebnih podatkov. Procese in postopke prilagajamo tudi glede na spremembe v okolju, kamor spadajo spremembe zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, in spremembe regulatornega okolja.

V letu 2021 je v Telekomu Slovenije potekalo šest nadzorov (vključno s tremi postopki, ki so se začeli v letu 2020), ki sta jih uvedla Informacijski pooblaščenec in AKOS. Trije postopki so bili že zaključeni, brez ugotovljenih kršitev. V letu 2021 smo prejeli 57 prijav dogodkov, povezanih z zasebnostjo uporabnikov. Pri tem niso bile ugotovljene kršitve, ki bil ogrožale pravice in svoboščine posameznikov, zato ni bila potrebna prijava nadzornim organom. V primerih, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, smo sprejeli ukrepe za njihovo odpravo. V nobenem obravnavanem dogodku nismo zaznali pomembnih kršitev varstva osebnih podatkov.

V letu 2021 nismo imeli izgub iz pravnih postopkov zoper družbo, ki bi izhajali iz dogodkov, povezanih z zasebnostjo oziroma varstvom osebnih podatkov posameznikov.

Telekom Slovenije je zavezanec po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, saj izvajamo plačilno storitev (VALÚ Moneta) in storitev izdajanja elektronskega denarja (VALÚ), poslujemo pa tudi z lastnimi nepremičninami. Pri teh storitvah imamo vzpostavljen sistem ter sprejeta pravila, ukrepe, postopke in notranje kontrole za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. V sklopu teh aktivnosti v letu 2021 nismo zaznali poslov oziroma transakcij, pri katerih bi bil podan sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

V Skupini Telekom Slovenije za zaposlene in pooblaščene prodajalce redno izvajamo izobraževanja, delavnice in e-izobraževanja s področja skladnosti poslovanja. V letu 2021 smo opravili skupaj 349 ur izobraževanj na področju skladnosti poslovanja, konkurenčnega prava in regulativnega okvira. Družba TSinpo je dodatno izvedla izobraževanje za vodstvo podjetja, družba IPKO je izvedla izobraževanje o protikorupcijskih politikah in praksah. Ozaveščanje o pomenu skladnosti poslovanja, o aktualnih temah in izzivih ter o posameznih aktivnostih in že uveljavljenih mehanizmih s področja skladnosti poslovanja izvajamo tudi z obveščanjem prek intraneta ali v elektronski obliki.

Z vsemi odvisnimi družbami si prizadevamo za uveljavljanje najvišjih etičnih in poslovnih standardov ter tako sistem upravljanja skladnosti poslovanja vzpostavljamo in redno nadgrajujemo v celotni skupini. V letu 2021 je TSmedia dodatno sprejela pravilnik in imenovala pooblaščenca za skladnost poslovanja in whistleblowing.

Informacije javnega značaja

Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) na spletnih straneh Telekoma Slovenije in posameznih odvisnih družb objavljamo osnovne podatke v zvezi z zastopniki, člani poslovodnih organov, organi upravljanja ali člani nadzornih organov (o dogovorjeni višini njihovih prejemkov in njihovih izplačilih) ter o sklenjenih poslih, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve (vrsta posla, pogodbeni partner, vrednost posla, datum sklenitve in trajanje posla).

V letu 2021 smo objavili 532 proaktivnih objav poslov po ZDIJZ, obravnavali dve novi zahtevi za dostop do informacij in opravljali podporne aktivnosti (izobraževanje zaposlenih).

V družbah v Sloveniji so imenovane pooblaščene osebe za posredovanje informacij javnega značaja. Zaposlenim v Telekomu Slovenije je na voljo interni portal z vsemi potrebnimi informacijami, na spletnih straneh Telekoma Slovenije in posameznih odvisnih družb pa so objavljeni tudi kontaktni podatki za vlaganje zahtev za dostop do informacij javnega značaja po elektronski poti.

Poročanje o davkih

Organiziranost in delovanje davčnega področja sta v Telekomu Slovenije urejena z dokumentom Organiziranost davčne funkcije v Telekomu Slovenije, d. d., ki ga potrjuje uprava družbe. Za pripravo

in spremljanje davčne politike skrbi organizacijska enota Finance in računovodstvo. V Skupini Telekom Slovenije smo zavezani k poslovanju, ki je skladno z zakonodajo, davčno tvegano poslovanje pa za nas ni sprejemljivo. Vzpostavljene imamo notranje kontrole in postopke skladno z Metodologijo za samooceno notranjih kontrol in poročanje v Skupini Telekom Slovenije, ki zagotavljajo pravilno davčno obravnavo.

Dokument Davčna strategija in upravljanje z dajatvami v Skupini Telekom Slovenije določa davčno politiko na ravni skupine, upravljanje davčnih tveganj in transferne cene. Osnovno določilo davčne politike Skupine Telekom Slovenije je delovanje vseh družb v skupini skladno z lokalno davčno zakonodajo države, kjer imajo družbe registriran sedež dejavnosti.

Namen davčne politike je zagotoviti ustrezno organiziranost in delovanje davčne funkcije v skupini s ciljem optimizacije davčnega bremena s pravilnim, zakonitim in pravočasnim obračunavanjem in plačevanjem dajatev.

Davčna tveganja so vključena v proces ocenjevanja in poročanja o tveganjih. Katalog zaznanih tveganj družbe vključuje tveganja skladnosti z zakonodajo s področja davkov, to je pravilno in pravočasno izpolnjevanje vseh vrst davčnih obveznosti.

Telekom Slovenije o davkih poroča za družbo Telekom Slovenije in za Skupino Telekom Slovenije, odvisne družbe pa poročajo vsaka zase skladno z zakonodajo države, v kateri imajo sedež. Odvisne družbe so dolžne vzpostaviti ustrezne notranje kontrole ter redno in pravočasno obvladujoči družbi poročati vsa odstopanja od določil sprejete davčne politike.

Vsaka odvisna družba mora področja in splošne usmeritve davčne politike sprejeti samostojno glede na veljavno zakonodajo v posamezni davčni jurisdikciji, v kateri družba posluje.

Telekom Slovenije v okviru rednega poslovanja sodeluje z davčnim organom, pri tem pa upošteva veljavno zakonodajo in pravočasno izpolnjuje vse vrste davčnih obveznosti (registriranje, evidentiranje, obračunavanje, poročanje, plačevanje itd.).

2.5.2 Varstvo konkurence, postopki pred sodišči in drugimi organi

Proti Telekomu Slovenije v letu 2021 ni bil uveden noben nov postopek glede morebitnega kršenja pravil prava varstva konkurence. Pred Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) sta s tega področja v teku dva postopka iz preteklih let, ki se še nista zaključila. AVK pa je v letu 2021 ustavil postopek ugotavljanja kršitve prepovedi zlorabe prevladujočega položaja iz Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ga je uvedel 19. marca 2009. AVK v ponovljenem postopku ni uspelo pridobiti dokazov o obstoju predatorske izključevalne strategije Telekoma Slovenije pri ponujanju paketa Itak Džabest. Prav tako ni bil uveden noben nov postopek proti kateri od odvisnih družb v skupini.

Telekom Slovenije je bil v letu 2021 udeležen v naslednjih pomembnejših postopkih pred sodišči:

Telekom Slovenije je 2. marca 2021 s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel tožbo družbe T-2 proti Telekomu Slovenije zaradi plačila navadne škode v višini pcto. 12.195.656 evrov, plačila izgubljenega dobička v višini pcto. 35.760.909 evrov in ugotovitev neobstoja terjatev pcto. za 1.778.033 evrov s pp. Vtoževani zahtevek naj bi predstavljal škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija 2020. Telekom Slovenije ocenjuje, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.
Družba Telemach je vložila tožbo proti Telekomu Slovenije (vročena 2. avgusta 2021) zaradi plačila škode pcto. 28.795.802 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. junija 2021 do plačila. Telemach tožbeni zahtevek utemeljuje z domnevnimi kršitvami regulatornih odločb, izdanih s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ter z domnevno zlorabo prevladujočega položaja. Telekom Slovenije ocenjuje, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.
Telekom Slovenije (prej Mobitel) je 29. novembra 2021 prejel sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani v gospodarskem sporu tožeče stranke SKY NET zaradi izpolnitve pogodbe po dveh tožbah (skupaj pcto. 33 mio evrov) in zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe po nasprotni tožbi (pcto. 25 mio evrov). S sodbo in sklepom je Višje sodišče zavrnilo pritožbo SKY NET-a in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo še preostali del tožbenega zahtevka SKY NET-a za izdajo naročil za gradnjo 414 baznih postaj in izdajo naročil za pridobivanje dokumentacije za 434 baznih postaj. Sodišče je tudi odločilo, da je SKY NET dolžan povrniti Telekomu Slovenije pravdne stroške v višini 39.611,52 evrov ter stroške pritožbenega postopka v višini 5.480 evrov. Hkrati je Višje sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede tožbenega zahtevka Telekoma Slovenije po nasprotni tožbi, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti pogodbe. Višje sodišče je ugotovilo, da je pogodba, sklenjena med pogodbenima strankama, z leta 2001 nična in brez pravnega učinka. Z odločitvijo Višjega sodišča je tako tudi podredni tožbeni zahtevek SKY NET-a pravnomočno zavrnjen.

O rezervacijah za obveznosti za tožbe poročamo v računovodskem delu poročila v točki 31.

Rezervacije.

Zunanji nadzori

V Skupini Telekom Slovenije imamo vzpostavljeno enotno evidentiranje in spremljanje zunanjih postopkov nadzorov, uvedenih proti družbi in/ali njeni odgovorni osebi, ter ravnanje zaposlenih v teh postopkih. Kot zunanji nadzor pojmujemo pregled poslovanja družbe zaradi preveritve spoštovanja zakonskih ali pogodbenih določb ali standardov pri izvajanju dejavnosti družbe.

V letu 2021 je bilo v Skupini Telekom Slovenije uvedenih 91 zunanjih nadzorov: 69 v Telekomu Slovenije in 22 v odvisnih družbah. Zaključenih je bilo 81 zunanjih nadzorov, od tega 73 v Telekomu Slovenije in osem v odvisnih družbah. Dobra tretjina zunanjih nadzorov v Skupini Telekom Slovenije izhaja iz preverjanja spoštovanja ukrepov, povezanih s covidom-19, pri tem pa v Telekomu Slovenije ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev.

34 GRI GS 206-1, SASB: TC-TL-520a.1

35 GRI GS 307-1, 419-1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Pregled nadzorov v Skupini Telekom Slovenije v letu 2021 po področjih

2.5.3 Revidiranje

Notranje revidiranje

Notranja revizija opravlja posle za vse družbe v Skupini Telekom Slovenije, za dve odvisni družbi tudi kot zunanji izvajalec notranjega revidiranja. Delo opravlja skladno s strokovnimi podlagami, vključenimi v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ter skladno s Pravilnikom o notranjem revidiranju v Skupini Telekom Slovenije. Skladnost in kakovost delovanja Notranje revizije potrjujejo vsakoletne notranje presoje kakovosti in v letu 2021 izvedena neodvisna zunanja presoja kakovosti. Notranja revizija sodeluje tako s poslovodstvom kot z organom nadzora in obema redno poroča o svojem delu.

Delo v Notranji reviziji opravlja skupina strokovnih in motiviranih notranjih revizorjev, vsak z vsaj enim strokovnim nazivom s področij, ki jih revidira. Redno se udeležujejo strokovnih izobraževanj in aktivno sodelujejo v stanovskih združenjih. Izkušnje omogočajo poglobljeno razumevanje kompleksnega delovanja Skupine Telekom Slovenije.

Notranja revizija načrtuje posle na podlagi zbira različnih podatkov in informacij o poslovanju in tveganjih, globalnih trendov, strategije Skupine Telekom Slovenije, informacij poslovodstva in organa nadzora. Pri načrtovanju dela sledi ključnim poslovnim ciljem in z njimi povezanimi tveganji. Z izvajanjem revizijskih poslov, objektivnimi zagotovili in drugimi posli – tudi svetovalnimi – prispeva h krepitvi in zaščiti vrednosti organizacije, nenehnemu izboljševanju uspešnosti obvladovanja tveganj, kontrolnih postopkov in korporativnega upravljanja družb v skupini ter k izpolnjevanju poslanstva skupine.

Delo za leto 2021 je opredeljeno v tekočem načrtu dela, pripravljenem na podlagi večletnega načrta za obdobje 2021–2025. Letni in večletni načrt je sprejela uprava, pregledala ju je revizijska komisija nadzornega sveta in potrdil nadzorni svet. Poleg poslov iz letnega načrta smo v letu 2021 izvedli tudi dva izredna pregleda.

Na podlagi opravljenih poslov ugotavljamo, da so sistemi za obvladovanje tveganj za doseganje ciljev vzpostavljeni in delujejo. Obstajajo pa priložnosti za izboljšave, zato je Notranja revizija predložila tudi priporočila za izboljšanje notranjih kontrol in učinkovitejše obvladovanje tveganj na pregledanih področjih. Poleg naših priporočil spremljamo tudi priporočila zunanjega revizorja in nekaterih drugih dajalcev zagotovil. Za spremljanje priporočil imamo razvit sistem, ki omogoča transparentnost pri spremljanju in presojanju ter zagotavlja ustrezen poročilni sistem.

Zunanje revidiranje

Na 31. skupščini delničarjev Telekoma Slovenije je bila skladno s Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije za poslovna leta 2020, 2021 in 2022 za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije imenovana revizijska družba PricewaterhouseCoopers (PwC). Stroški revizorjev so prikazani v računovodskem poročilu v točki 42 Stroški revizorja.

0	5	10	15	20	25	30	35	40
Varstvo potrošnikov	Elektronske komunikacije	Okolje in prostor	Finančno, davčno, računovodsko področje	Avdiovizualne vsebine, kultura, mediji	Delovno razmerje, varnost in zdravje pri delu	Spoštovanje COVID ukrepov	Varstvo osebnih podatkov	Energetika, promet, požarna varnost	Ostalo

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.5.4 Regulativa na področju elektronskih komunikacij

Frekvence

Aprila 2021 se je zaključila javna dražba AKOS-a za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom za omrežje pete mobilne generacije 5G. Telekom Slovenije je pridobil radiofrekvenčni spekter v 700 MHz FDD pasu, 700 MHz SDL pasu, 1.500 MHz pasu, 2.100 MHz pasu, 3600 MHz pasu in 26 GHz pasu. Odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc smo prejeli 10. junija 2021. Hkrati je 26. novembra 2021 AKOS objavil Strategijo upravljanja s frekvenčnim spektrom 2021–2023.

Razvoj širokopasovnih omrežij naslednje generacije

Ministrstvo za javno upravo je marca 2021 objavilo Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije GOŠO 5. Ministrstvo je začelo tudi pripravljati strategijo Digitalna Slovenija 2030, ki bo podrobneje določila strateške usmeritve digitalizacije družbe za prihodnje obdobje.

Nacionalna zakonodaja in EU-regulacija

Ministrstvo za javno upravo je oblikovalo predlog besedila novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki v slovenski pravni red prenaša direktivo za implementacijo Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC), ki je začela veljati 20. decembra 2018. Telekom Slovenije je na predlog zakona dal pripombe in predloge sprememb.

Upoštevni trgi

Zoper Telekom Slovenije je regulator (AKOS) vodil različne postopke inšpekcijskega nadzora, povezane z naloženimi obveznostmi na reguliranih upoštevnih trgih. Julija 2021 so začele veljati enotne cene zaključevanja v mobilnih in fiksnih omrežjih v skladu z Delegirano uredbo Komisije EU 2021/654. AKOS je aprila 2021 na svoji spletni strani objavil analizi dveh upoštevnih trgov: upoštevnega trga 1 »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji« (nekdanji upoštevni trg 3a) ter 3b »Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg«. Septembra 2021 je ponovno objavil dopolnjeni in deloma spremenjeni analizi s popravki po javnem posvetovanju ter ju dal v ponovno javno obravnavo.

Upoštevni trg	Sprememba
Upoštevni trg 1 (2014/710/EU) »Veleprodajno zaključevanje govornih klicev v posameznih javnih telefonskih omrežjih na fiksni lokaciji«	Odločba o uveljavitvi enotne cene zaključevanja na ravni EU – nova cena zaključevanje je začela veljati 1. julija 2021.
Upoštevni trg 2 (2014/710/EU) »Veleprodajno zaključevanje govornih klicev v posameznih mobilnih omrežjih«	Odločba o uveljavitvi enotne cene zaključevanja na ravni EU – nova cena zaključevanje je začela veljati 1. julija 2021.
Upoštevni trg 1 (2020/2245/EU) »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji«	Agencija je objavila in se javno posvetovala o analizi trga.
Upoštevni trg 3b (2014/710/EU) »Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg«	Agencija je objavila in se javno posvetovala o analizi trga.

Univerzalna storitev

AKOS je 12. februarja 2021 objavil spremembo dveh splošnih aktov, s katerima je zvišal prenosne hitrosti univerzalne storitve dostopa do interneta na 10/1 Mbit/s (prej 4 Mbit/s/512 kbit/s). Spremembe splošnih aktov so začele veljati 13. aprila 2021.

Reševanje sporov v postopkih pred regulatorjem

Uporabnike redno in korektno obveščamo o posebnih pogojih, prodajnih ponudbah, cenah in spremembah ponudbe, kar vpliva tudi na manjše število ugovorov. Prav tako poskušamo vseskozi izboljšati reševanje zahtevkov na prvi stopnji. Med slovenskimi operaterji imamo v Telekomu Slovenije po podatkih AKOS najmanjši delež ugovorov pred navedenim organom. Ugotovitve ob reševanju ugovorov vedno implementiramo v proces za izboljšanje storitev in poslovanja.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.6 Poslovno okolje in trendi v panogi

2.6.1 Vpliv makroekonomskega okolja na poslovanje

Slovenija

Vpliv pandemije covida-19 na gospodarske aktivnosti je bil v letu 2021 manjši kot v letu 2020, predvsem zaradi postopne prilagoditve podjetij in potrošnikov novim razmeram. Ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 so omejevali zlasti storitvene dejavnosti, medtem ko so druge dejavnosti, vezane predvsem na mednarodno menjavo, delovale večinoma nemoteno. Med letom 2021 so z izboljšanjem razmer okrevale tudi storitvene dejavnosti.

V prvi polovici leta 2021 je bila gospodarska aktivnost v evrskem območju nad pričakovanji (6,1 % medletno), po napovedih mednarodnih institucij pa se bo rast nadaljevala tudi v prihodnje. BDP evrskega območja naj bi v letu 2021 okreval s 5,1-odstotno rastjo, v letu 2022 pa naj bi bila rast 4,4-odstotna, s čimer naj bi pred krizno raven presegel v zadnjem četrtletju 2021.

UMAR v jesenski napovedi za leto 2021 v Sloveniji predvideva 6,1-odstotno rast BDP, ki se bo leta 2022 umirila na 4,7 %, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Razmere na trgu dela se bodo izboljševale tudi v prihodnjih dveh letih, povečale pa se bodo omejitve, povezane z razpoložljivostjo delovne sile.

Tveganja in možnosti za hitrejšo gospodarsko rast so povezana predvsem z epidemiološkimi razmerami, sproščanjem visoke ravni varčevanja, inflacijo ter pretresi v gospodarski in družbeni strukturi (stečaji, izgube delovnih mest, prizadetost bančnega in finančnega sektorja). Na višjo gospodarsko rast v Sloveniji bi lahko vplivali tudi rast na svetovni ravni in učinkovitejša poraba sredstev iz instrumenta »Next Generation EU«.

Pomembnejši makroekonomski kazalniki v Sloveniji

Vir: SURS, BS, ECB, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved gospodarskih gibanj, september 2021).

Kosovo

Kosovo je država v razvoju, njen BDP je šestkrat manjši kot v Sloveniji. Zaradi nizkega BDP in visoke stopnje brezposelnosti so cene telekomunikacijskih storitev na kosovskem trgu, kjer posluje IPKO, precej nižje kot v Sloveniji. Gospodarstvo ostaja odvisno od gospodarskega in zaposlitvenega razvoja v zahodni Evropi in neposrednih tujih vlaganj.

Gospodarstvo po pandemiji covida-19 hitro okreva in po pričakovanjih bo leta 2021 presežena raven iz leta 2019. Gospodarska aktivnost se bo povečala za 7,1 % zaradi močnejšega okrevanja obiskov diaspore, ponovnega zaupanja potrošnikov in višjega kreditiranja potrošnikov. Izvoz blaga se je od leta 2020 povečeval. Za leto 2022 se predvideva nižja, 4,1-odstotna rast BDP, ki se bo leta 2023 povečala na 4,4 %.

Znatni inflacijski pritiski predvsem zaradi višjih uvoznih cen lahko spodkopljejo močnejše okrevanje zasebnih naložb.

Bruto domači proizvod na Kosovu

Vir: World Bank Group estimates and projections, Western Balkans regular economic report, No.20, Fall 2021.

2.6.2 Primerjava slovenskega telekomunikacijskega sektorja z EU

Vir: Evropska komisija, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, DESI 2021, Slovenija; AKOS – Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na gospodinjstva (za EU, vir: GSMA).

Trg fiksnega širokopasovnega dostopa

Slovenija ima zelo dobro pokritost s fiksnim zelo visoko zmogljivim omrežjem (66-odstotna v primerjavi z 59-odstotnim povprečjem EU). Razširjenost širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s se je v Sloveniji povečala (z 21 % gospodinjstev v letu 2019 na 29 % v letu 2020), vendar je še vedno nižja od povprečja EU (34 % gospodinjstev v letu 2020). S hitro širokopasovno povezavo omrežij naslednje generacije je pokritih skupaj 88 % slovenskih gospodinjstev, kar je za eno odstotno točko več od povprečja EU. Odstotek pokritih gospodinjstev na podeželskih območjih pa se je zmanjšal na 63 %.

Dostop do interneta prek optike ima v Sloveniji 66 % gospodinjstev (v letu 2020), v EU pa 43 % gospodinjstev. Priključki optičnega dostopa FTTX so v Sloveniji v četrtem četrtletju 2021 predstavljali 48,7 % vseh širokopasovnih priključkov.

Trg fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji še vedno umirjeno raste. Rast dosega tudi IP-

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Rast storitev na trgu fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji

Vir: AKOS, SURS, 4Q 2021.

Trg plačljive televizije

IPTV bo po napovedih analitske hiše Analysys Mason v srednji in vzhodni Evropi do leta 2026 še naprej naraščala, in sicer tako po številu priključkov kot vrednosti (iz 20,1 milijona priključkov v letu 2021 na 24,9 milijona v letu 2026). Obeti za rast prihodkov operaterjev se osredotočajo na video storitve OTT. Video storitve OTT bo do leta 2026 uporabljalo skoraj toliko ljudi kot storitve IPTV.

IPTV predstavlja 58,0 % vseh TV-priključkov v Sloveniji in še naprej raste. Sledi kabelska televizija (36,6 %), kjer število priključkov stagnira (četrto četrtletje 2021, vir: AKOS). V Telekomu Slovenije na trgu IPTV dosegamo največji, to je 42,4-odstotni tržni delež (četrto četrtletje 2021, vir: AKOS).

Mobilni širokopasovni dostop

Mobilni širokopasovni dostop do interneta ostaja eden najhitreje rastočih segmentov v Evropi. Večinoma se uporablja na pametnih mobitelih, sledijo tablice in prenosniki. Evropejci v domovih za dostop do interneta uporabljajo predvsem fiksne tehnologije, vse več gospodinjstev pa se odloča tudi za mobilni internet.

Penetracija mobilnega širokopasovnega dostopa na prebivalstvo je v četrtem četrtletju 2021 v Sloveniji znašala 91,2 % in bo še naprej naraščala.

Telekom Slovenije je kot prvi v Sloveniji na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, v letu 2020 vzpostavil nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). Ob koncu leta 2021 je z omrežjem 5G pokrival 38,8 % prebivalstva.

Trg fiksne in mobilne telefonije

Trg fiksne telefonije bo po napovedih analitske hiše Analysys Mason v srednji in vzhodni Evropi upadal do leta 2026, in sicer z letno stopnjo –5,0 % (CAGR) na 2,8 milijard evrov prihodkov v letu 2026 (s 3,7 milijard evrov v letu 2020).

Konec četrtega četrtletja 2021 je bil v Sloveniji delež priključkov VoIP 89,4-odstoten. Delež sicer raste, vendar počasneje kot v preteklih letih. Delež klasične telefonije se še naprej niža in je znašal 10,6 %.

Slovenija ima v mobilnem segmentu nižjo penetracijo aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo (123,6 % v četrtem četrtletju 2021) od povprečja EU, kar pomeni, da je manevrskega prostora za razvoj še dovolj.

Do leta 2026 bo uvajanje storitev 5G minimalno vplivalo na povprečni prihodek na uporabnika – ARPU v srednji in vzhodni Evropi. ARPU v srednji in vzhodni Evropi bo po upadu zaradi negotovosti, povezanih s pandemijo covid-19, v večini držav ponovno okreval zaradi povečane porabe podatkov.

Povprečni prihodek na uporabnika (ARPU) v srednji in vzhodni Evropi ter Sloveniji do leta 2026

Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2021–2026, January 2022, based on data up to 2Q 2021.

Poslovni trg

Prihodki telekomunikacijskih storitev in IKT-storitev se bodo za velika podjetja v zahodni Evropi povečali iz 32,5 milijarde dolarjev leta 2020 na 37,3 milijarde dolarjev leta 2025 pri povprečnem letnem prirastu (CAGR) 2,8 %. Prihodki v srednji in vzhodni Evropi se bodo iz 8,7 milijarde dolarjev leta 2020 povečali na 10,2 milijarde dolarjev leta 2025 pri CAGR 3,4 %.

V zahodni Evropi bodo prihodki operaterjev večinoma izhajali iz namenskih povezav in IKT-storitev, pričakuje pa se rast prihodkov zaradi večje porabe mobilnih podatkov. V srednji in vzhodni Evropi bo rast poganjala večja uporaba IKT-storitev in okrevanje porabe mobilnih podatkovnih storitev. Prihodki govornih storitev se bodo z umikom bakrenih omrežij po Evropi še naprej zmanjševali, kar bo pospešilo prehod na alternative v oblaku.

Prihodki malih in srednje velikih podjetij v zahodni Evropi se bodo s 44 milijard dolarjev v letu 2020 povečali na 48 milijard dolarjev v letu 2025 pri CAGR 1,9 %. V srednji in vzhodni Evropi se bodo z 10,7 milijarde dolarjev leta 2020 povečali na 11,5 milijarde dolarjev leta 2025 CAGR 1,6 %.

Rast prihodkov IKT-storitev v Sloveniji naj bi bila v letu 2021 po napovedih analitske hiše Analysys Mason 5,6-odstotna (glede na leto 2020), v letu 2022 pa 6,8-odstotna. Do leta 2025 naj bi bil CAGR 6-odstoten.

Rast IKT-storitev in rešitev Skupine Telekom Slovenije temelji na obstoječem vrhunskem omrežju LTE/4G in priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih omrežij 5G. 5G bo med drugim omogočil razvoj pametne industrije in nadaljnji razvoj.

pametnih mest, poleg tega pa tudi uvedbo navideznih namenskih omrežij, kar bo omogočilo nadaljnjo digitalizacijo različnih vertikal, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo ter zaščita in reševanje. Skupina Telekom Slovenije bo zagotavljala digitalizacijo družbe kot celote. Rast bo dosegala z organsko rastjo in konsolidacijo slovenskega IKT-trga.

Grožnje kibernetske varnosti postajajo vse večje, zato sta zagotavljanje ustrezne informacijske varnosti ter stalen nadzor omrežja in storitev temelj poslovanja Telekoma Slovenije. Tako zasebnim in poslovnim uporabnikom omogočamo varno povezljivost fiksnih in mobilnih storitev prek interneta in storitev v oblaku.

SDG 8.2

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Prihodki IKT-storitev, napoved za Slovenijo (v mio EUR)

Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025, February 2021, based on data up to 3Q 2020.

2.7 Trženje in prodaja

2.7.1 Trg in tržni deleži v ključnih storitvenih segmentih

Ključni kazalniki trga komunikacij za Slovenijo

Vir: Analysys Mason, Slovenia telecoms market report 2021, February 2021, Figures updated in July 2021 with data to 1Q 2021; AKOS, SURS (četrto četrtletje 2021).

Na slovenskem trgu komunikacij na fiksnem in mobilnem trgu prevladujejo štirje konvergentni operaterji. Telekom Slovenije, A1 Slovenija (Telekom Austria Group), Telemach (United Group) in T-2, ki tekmujejo s ponudbo paketnih storitev. Konkurenca je močna, pogosti so nakupi manjših operaterjev s strani večjih.

GRI GS 102-6, SDG 8.10

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Vodilni operaterji na slovenskem trgu komunikacij

Tržni deleži vodilnih operaterjev v ključnih segmentih (v %)

Vir: AKOS, četrto četrtletje 2021.

Tržni deleži v ključnih storitvenih segmentih

Slovenski trg telekomunikacijskih storitev, vključno s sistemsko integracijo in storitvami v oblaku, je razvit in v fazi zasičenosti. Telekom Slovenije ohranja velik tržni delež v vseh segmentih svojega poslovanja in pri tem zagotavlja najsodobnejše storitve po meri uporabnika. Vodilni tržni delež ohranjamo v segmentu IP-televizije, mobilne telefonije in mobilnega interneta.

Gibanje števila priključkov na trgu elektronskih komunikacij v Sloveniji

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, četrto četrtletje 2021.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Pregled tržnih deležev Telekoma Slovenije v ključnih segmentih

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2021, AKOS; interni podatki Telekoma Slovenije.

Fiksni širokopasovni dostop

V Sloveniji je bilo konec četrtega četrtletja 2021 671.642 širokopasovnih priključkov (651.604 v enakem obdobju 2020), od tega so 86,2 % predstavljali zasebni širokopasovni priključki. Penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa na gospodinjstva je v četrtem kvartalu 2021 dosegla 86,7 % (84,8 % v 2020).

Telekom Slovenije ima v tem segmentu 27,8-odstotni tržni delež. Nadaljuje se trend povečevanja deleža optičnih priključkov in ponudbe višjih hitrosti v paketih ponudnikov. Konec četrtega četrtletja 2021 je bilo tako v Sloveniji že 327.006 aktivnih optičnih priključkov, kar je 48,7 % vseh priključkov. V enem letu se je njihovo število povečalo za 13,7 %.

Deleži fiksnih širokopasovnih tehnologij glede na število priključkov širokopasovnega dostopa do interneta v Sloveniji

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2021, AKOS.

Trg plačljive televizije

58,0 % vseh TV-priključkov v Sloveniji predstavlja IPTV, sledi kabelska televizija (36,6 %), kjer število priključkov stagnira (četrto četrtletje 2021). Plačljiva televizija je bila po podatkih AKOS prisotna že v

82,6 % gospodinjstvih (81,7 % v 2020).

Vir: AKOS – Med pomembnejšimi kazalniki razvitosti trga elektronskih komunikacij je penetracija širokopasovnega dostopa, izračunana kot število širokopasovnih rezidenčnih in poslovnih priključkov na število prebivalcev oziroma gospodinjstev v Republiki Sloveniji.

Fiksni širokopasovni dostop	IP televizija	VOIP
Tržni delež	27,8%	42,4%	32,1%	36,7%
Letna sprememba (odst.točke):	-1,1%	-2,0%	-0,8%	-1,2%
Priključkov	199.386	166.691	181.760	955.648
Letna sprememba:	-1,0%	-0,8%	-0,8%	-1,1%

Mobilna telefonija

28%

72%

42%

58%

37%

63%

32%

68%

ADSL: 8.8%

VDSL: 13.6%

DOCSIS 2.0: 2.7%

DOCSIS 3.0: 24.5%

FTTH: 48.7%

Ostale tehnologije: 1.7%

Telekom Slovenije je imel ob koncu četrtega četrtletja 2021 preko 103.000 uporabnikov na priključkih FTTH (v letu 2020: 94.700).

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Tržni deleži televizijskih priključkov po tehnologijah

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2021, AKOS.

Mobilna telefonija

Število aktivnih uporabnikov mobilne telefonije se je v Sloveniji (četrto četrtletje 2021) povečalo za 2,2 % oziroma za dobrih 56.000 uporabnikov glede na enako obdobje predhodnega leta. Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije se je v četrtem četrtletju 2021 zvišala na 123,6 %. Telekom Slovenije na trgu mobilne telefonije ohranja vodilni tržni delež (36,7 %, četrto četrtletje 2021).

Tržni deleži na trgu mobilne telefonije v Sloveniji

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2021, AKOS.

Obseg podatkovnega prometa v omrežjih 4G in naprednejših omrežjih z mobilnim širokopasovnim dostopom se povečuje. Telekom Slovenije ima na trgu mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta največji, to je 31,8-odstotni tržni delež (četrto četrtletje 2021). Penetracija mobilnega širokopasovnega dostopa na prebivalstvo je v četrtem četrtletju 2021 v Sloveniji znašala 91,2 % in bo še naprej naraščala.

Kabelska televizija: 36.6%

IPTV: 58.0%

Satelitska televizija: 4.8%

MMDS: 0.7%

V Telekomu Slovenije na trgu IPTV dosegamo največji tržni delež (42,4 %, četrto četrtletje 2021).

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Pokritost trga oglaševanja v Sloveniji

IPKO in konkurenčno okolje na Kosovu

IPKO je ena najmočnejših blagovnih znamk na kosovskem trgu in je vodilni operater v fiksnem segmentu, v mobilnem pa drugi največji operater s stalnim trendom rasti. IPKO je prepoznan kot inovativna blagovna znamka z najhitrejšim mobilnim internetom, najboljšo pokritostjo omrežja 3G/4G, najboljšim mobilnim in fiksnim omrežjem, najboljšo vsebino, je najbolj zanesljiv in zaupanja vreden ter ima najboljšo podporo uporabnikom.

Na trgu mobilnih storitev ima IPKO 49,7-odstotni tržni delež prihodkov in 48,0-odstotni tržni delež uporabnikov (četrto četrtletje 2021). Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije dosega 97,9 %, kar je 1,8 milijona uporabnikov (vir: kosovski regulator ARKEP).

V mobilnem segmentu na Kosovu prevladujeta predvsem dva operaterja mobilnih omrežij: Vala in IPKO. Vala že leta stagnira, Zmobile MVNO od leta 2019 ne deluje več, tretji operater MTS pa deluje omejeno z začasno licenco kot lokalna hčerinska družba Telekoma Srbija. Mobilni trg ostaja večinoma predplačniški s široko uporabo aplikacij OTT in močnim prenosom z govornih na podatkovne storitve. IPKO ostaja edini operater na Kosovu, ki ima v celoti implementirano lastno kodo države +383.

Tržni deleži operaterjev v segmentu mobilne telefonije na Kosovu

Vir: ARKEP, poročilo 4Q 2021.

Trg fiksnih storitev

Trg fiksnih storitev je v zadnjih letih postal izjemno zahteven. Za tržni delež se potegujejo ključni trije akterji: IPKO, Kujtesa in Artmotion, sledita PTK in Telkos/Orange/Ardi net (kot povezana skupina). Ti operaterji svoje pakete promovirajo z nizkimi cenami, višjo internetno hitrostjo, še naprej se osredotočajo na izboljšanje in nadgradnjo digitalne programske sheme ter jo bogatijo s športnimi in drugimi televizijskimi vsebinami. IPKO kot premium blagovna znamka ostaja vodilni ponudnik fiksnih storitev (DTV in internet), ohranja vodilni položaj in premium cene.

Kljub močni konkurenci je IPKO uspel s ponudbo dolgoročnih naročniških pogodb in z ugodnostmi ohraniti stabilno bazo fiksnih naročnikov.

Oba segmenta, mobilni in fiksni, sta pod velikim vplivom sezonskega učinka diaspore, ki je zaradi sproščenih ukrepov, povezanih s covidom-19, v letu 2021 nadpovprečno prispevala k skupni rasti števila uporabnikov in prihodkov.

Tržni delež operaterjev v segmentu interneta na Kosovu

Vir: ARKEP, poročilo 4Q 2021.

2018	2019	2020	2021
50%	59%	59%	50%
37%	39%	39%	48%
12%	2%	2%	2%
2%
TK - VALA	IPKO	Zmobile	mts Doo

Upravljanje portfelja blagovnih znamk Telekoma Slovenije

V Skupini Telekom Slovenije razvijamo najsodobnejše digitalne tehnologije in storitve. Verjamemo v preproste in varne rešitve, pri tem pa pri vsakodnevnem delu ravnamo skrbno, odgovorno in z mislijo, da ustvarjamo dobro. Z razvojem storitev nenehno skrbimo za portfelj blagovnih znamk. Tako smo v letu 2021 prijavili šest novih blagovnih znamk, ki so predstavljene v nadaljevanju.

Identiteta krovne blagovne znamke

V letu 2021 je bila krovna komunikacijska nit blagovne znamke Telekom Slovenije Ustvarjamo prihodnost, ki jo gradimo na odlični povezljivosti (z vrhunskim optičnim omrežjem: super hiter, varen in zanesljiv internet), najboljši TV-izkušnji (z vsebinami za celo družino: filmska doživetja, animirane pustolovščine, športni spektakli in novi svetovi iger), najhitrejšem mobilnem omrežju (5G), z družbeno odgovornim ravnanjem (donacije, sponzorstva in partnerska sodelovanja) ter skrbjo za trajnostno prihodnost.

Na trgu fiksnih storitev je znamka Telekom Slovenije ponovno prevzela vlogo najmočnejšega ponudnika, ostaja namreč prva izbira in hkrati najpogosteje priklicana znamka na trgu. S prizadevanji, ki jih vlagamo v razvoj omrežja, ohranjamo položaj vodilnega slovenskega ponudnika, ki ima najboljše in najhitrejše omrežje. Znamka značilno pridobiva na zaupanju in percepciji, da največ ponudi za denar. Uporabniki dodatno zaznajo tudi dobro tehnično podporo, zvestobo in občutek varnosti (BrandTrack, jesen 2021).

Tudi v mobilni kategoriji je Telekom Slovenije vodilni v moči znamke. Pred konkurenco ima višjo raven izbire, njegova moč izvira iz baze zadovoljnih in zvestih uporabnikov. (BrandTrack, jesen 2021).

Znamka je bila tudi v letu 2021 uvrščena med top 10 najuglednejših slovenskih podjetij v splošni in poslovni javnosti (Ugled slovenskih podjetij, jesen 2021).

Kot blagovna znamka delodajalca nastopa s sloganom #povezani. Uporabljamo ga pri komunikaciji kadrovskih aktivnosti, komunikaciji z zaposlenimi in v komunikaciji na družbenih omrežjih. Rdeča nit vseh aktivnosti je obljuba znamke delodajalca – soustvarjamo digitalno prihodnost Slovenije.

Portfelj blagovnih znamk

Skupina Telekom Slovenije ima skupno registriranih 291 blagovnih znamk, Telekom Slovenije pa 198 blagovnih znamk, od tega:

142 nacionalnih znamk,
18 evropskih znamk*,
20 mednarodnih znamk*,
8 nacionalnih znamk v Severni Makedoniji,
8 nacionalnih znamk na Kosovu,
1 znamko v Bosni in Hercegovini in
1 znamko v Srbiji.
Zaradi brexita smo v letu 2021 18 evropskih znamk ter dve mednarodni znamki dodatno zaščitili na geografskem področju Velike Britanije.

V letu 2021 je Telekom Slovenije na novo prijavil šest blagovnih znamk: Brihtanavt, Brihtanavtka, Brihtaplac, Modro mesto, Supr in Zavarovanje brezskrbni.

Registracijo smo podaljšali 13 blagovnim znamkam, opustili smo registracijo 14 blagovnim znamkam.

Ključne blagovne znamke v portfelju

Znamka NEO je platforma za pametno življenje, ki na enem mestu povezuje rešitve za dom in zabavo – enostavno spremljanje in napredno iskanje TV-vsebin, tudi glasovno v slovenskem jeziku, enostavno upravljanje pametnih naprav in nakupov prek TV-zaslona. NEO omogoča ogled nazaj do 7 dni in snemalnik za ogled do 30 dni. Ponuja varne vsebine za otroke in igre v oblaku za vso družino, ki jih uporabniki lahko brez konzole igrajo kar na svojem televizorju.

Platforma NEO je imela v 2021 že več kot 130.000 zadovoljnih uporabnikov. Novosti nenehno dodajamo, NEO razvijamo in izpopolnjujemo. Nova grafična prilagoditev vmesnika v letu 2021 uporabnikom omogoča, da imajo poenoteno uporabniško izkušnjo na vseh napravah (tudi na računalniku, mobitelu in tablici).

VALÚ je več kot le pametna denarnica oziroma sistem plačevanja in identifikacije, je celovita rešitev, ki spreminja mobitel v priročen in pameten dostop do vsega, kar uporabnik potrebuje v sodobnem življenju. V letu 2021 smo povezali pametno denarnico VALÚ in plačilno storitev VALÚ Moneta, s čimer smo uporabnikom obeh storitev uporabo še bolj poenostavili. V ekosistem VALÚ smo pripeljali novo povezano aplikacijo Sitium, ki je namenjena dostopu do mestnih storitev v občinah Novo mesto in Nova Gorica.

Poleg tega smo obogatili ponudbo izdelkov v VALÚ Marketu, kjer tržimo tudi produkte Paysafe, vrednostnice za predplačniško mobilno telefonijo slovenskih operaterjev, karte za smučišča, vstopnice za dogodke, vozovnice za vlak in mestne avtobuse v Mariboru. Ponudbo bomo dopolnjevali tudi v prihodnje.

Na zahtevo regulatorja smo pri VALÚ Moneti uvedli dodatni avtentikacijski element (PIN-kodo). Uporabnikom je od leta 2020 na voljo tudi kartica VALÚ Mastercard, s katero je mogoče plačevati na 53 milijonih prodajnih mest po svetu.

Znamka IZI nagovarja mlade in nezahtevne uporabnike, ki jim je pomembna sodobna predplačniška ponudba, pri čemer pa jim niso tako pomembne dodatne storitve operaterja in ne želijo vezave. Na ravni podobe je znamka prijateljska in prijazna, za katero so pomembni odnosi, pozicijski slogan pa je »Enostavno IZI«.

Vrednote in blagovne znamke

Blagovne znamke imajo opredeljene elemente, kot so bistvo znamke, vrednote krovne znamke, ki jim sledijo lastne vrednote, strategija nastopa, primarni segment, možnost ekstenzij in ključni kazalniki. Vse elemente vsako leto preverjamo in posodabljamo.

Podrobneje so za vse ključne blagovne znamke objavljena osnovna vodila, dosegljiva na https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/blagovne-znamke.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Druge družbe Skupine Telekom Slovenije na trgu nastopajo samostojno ter se predstavljajo s svojim logotipom in celostno podobo. V portfelju odvisnih družb v Sloveniji so poleg korporativne znamke ključne tudi podznamke posameznih družb in njihovih storitev. Podrobnejši opis posamezne blagovne znamke in storitev je na spletnih mestih družb.

2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom Slovenije

V Skupini Telekom Slovenije je bilo število maloprodajnih in veleprodajnih širokopasovnih priključkov ob koncu leta 2021 za 3 % večje kot v predhodnem letu. V Sloveniji se je skupno število priključkov povišalo za 2 %, na Kosovu pa za 6 %.

Število maloprodajnih in veleprodajnih uporabnikov mobilne telefonije se je v Sloveniji zvišalo za 1 %, na Kosovu pa 11 %. Skupno število uporabnikov mobilne telefonije je večje za 5%.

Število priključkov klasične fiksne govorne telefonije na razvitih trgih vseskozi upada, v Sloveniji je bilo tako v letu 2021 za 4 % manj priključkov kot konec leta 2020. Skupno s storitvami VoIP pa je število priključkov govorne telefonije znižalo za 2% glede na predhodno leto.

PRIKLJUČKI IN STORITVE SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE PO VRSTAH IN TRGIH

Vrsta	Stanje na dan 31.12.2021	Stanje na dan 31.12.2020	Indeks 21/20
Slovenija - maloprodajni	199.386	201.420	99
Slovenija - veleprodajni	169.937	160.323	106
Slovenija skupaj	369.323	361.743	102
Kosovo - maloprodajni	108.298	102.515	106
Skupina Telekom Slovenije	477.621	464.258	103

Mobilna telefonija

Stanje na dan 31.12.2021

Stanje na dan 31.12.2020

Indeks

Slovenija - maloprodajni	955.648	965.867	99
Slovenija - veleprodajni	150.341	132.861	113
Slovenija skupaj	1.105.989	1.098.728	101
Kosovo - maloprodajni	856.611	775.148	111
Skupina Telekom Slovenije	1.962.600	1.873.876	105

Fiksna telefonija in VoIP storitve

Stanje na dan

	31.12.2021	31.12.2020	Indeks
Slovenija - klasična fiksna govorna telefonija	291.335	302.867	96
Slovenija - VoIP	181.760	183.174	99
Slovenija skupaj	473.095	486.041	97
Kosovo - VoIP**	35.089	35.027	100
Skupina Telekom Slovenije	508.184	521.068	98

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Prihodki od prodaje Skupine Telekom Slovenije so v letu 2021 dosegli 648,2 milijona evrov, kar je rahlo več kot v primerljivem obdobju leta 2020. Leto 2020 ne vključuje več prihodkov družbe Planet TV.

Struktura prihodkov od prodaje po družbah

	v tisoč EUR	2021	2020*	Indeks
Telekom Slovenije		577.630	591.693	98
Druge družbe v Sloveniji		77.710	78.180	99

IPKO - Kosovo

70.904	56.156	126
Druge družbe v tujini	3.897	3.908	100
Izločitve in prilagoditve	-81.894	-82.761	-
Skupina Telekom Slovenije	648.247	647.177	100

Brez Planet TV.

TELEKOM SLOVENIJE

Prihodki od prodaje Telekoma Slovenije so v letu 2021 dosegli 577,3 milijona evrov, kar je za 2 % oziroma za 14,1 milijona evrov manj od doseženih v letu 2020. V primerjavi s preteklim letom so višji prihodki mobilnega segmenta končni trg predvsem zaradi višjih prihodkov od prodaje mobilnega trgovskega blaga. Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov klasične govorne telefonije, kar je posledica upadanja klasičnih priključkov ter nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo, ter zaradi nižjih prihodkov od prodaje licenc, posledično so nižji tudi stroški podizvajalcev.

Množični trg

Na trgu mobilnih in fiksnih storitev smo se soočali s cenovno zelo agresivno konkurenco. Trg mobilne telefonije se je nadaljeval v smeri neomejenih klicev in sporočil tako doma kot v državah območja EU-tarife. Na fiksnem delu se od uvedbe ERT modela regulacije, ki ga je uvedel AKOS (uporaba omrežja Telekoma Slovenije s strani alternativnih ponudnikov), soočamo s povečanim deležem prekinitev, ki smo ga s kontinuiranimi aktivnostmi uspeli delno zaustaviti.

V segmentu mobilne ponudbe smo v skladu z uredbo EU mobilnim paketom in dodatnim zakupom povečali vključeno količino prenosa podatkov za uporabo v državah območja EU-tarife. Z namenom omogočanja izkušnje 5G smo prenovili pakete in stari paket Naj C brezplačno spremenili v Naj 5G. Hkrati smo poenotili linijo paketov Naj in povečali količine gigabajtov (GB).

V februarju smo uporabnikom ponudili nov mobilni paket Za dva, ki je omogočal sklenitev dveh naročniških razmerij na skupnem računu. Z daljšim obdobjem dela in šolanja na daljavo so se povečale tudi potrebe uporabnikov po količinah mobilnega prenosa podatkov. Zato smo pripravili nov paket Mobilni Net Neomejeni 5G, ki omogoča popolnoma neomejen prenos podatkov doma. Uporabnikom so ob tem na voljo še trije novi paketi Mobilni Net.

V segmentu mladih smo pripravili popolnoma novo strategijo. Ob začetku šolskega leta smo lansirali nov mobilni paket SUPR za mlade med 15. in 31. letom. Storitev vsebuje tudi dva izjemno inovativna načina pridobivanja dodatnih gigabajtov. Prvi je nagrajevanje zvestobe, pri čemer uporabnikom vsak mesec povečamo skupno količino gigabajtov za 1 GB. Drugi način pa je pridobivanje dodatnih GB skozi gibanje in raziskovanje Slovenije. Prenovili smo tudi embalažo, v kateri nov uporabnik prejme kartico SIM. S stilsko prilagojeno embalažo iz recikliranega papirja smo pokrili še eno izmed glavnih vrednot mladih. Skladno z novo ponudbo smo s septembrom prenehali tržiti paket NekiNeki.

Prilagajali smo ponudbo za male in srednje poslovne uporabnike, ki so zaradi pandemije covida-19 prilagajali svoje poslovanje. Stali smo jim ob strani in jim pomagali pri spremembah v poslovanju s storitvami za digitalizacijo poslovanja. Ponudili smo jim ugodnejše nakupe storitev, ki so osnova za uspešno poslovanje. Prenovili smo pakete mobilnega interneta in dodali Mobilni Net Neomejeni 5G, ki omogoča uporabo vseh prednosti omrežja 5G.

Poslovnim uporabnikom, ki poslujejo na terenu ali v manjšem prodajnem prostoru, smo ponudili kompaktno prenosno napravo Sunmi V2 PRO, ki v eni napravi vsebuje tiskalnik in tablico za blagajniško poslovanje. Podjetniki tako na enem mestu dobijo vse potrebno za hiter začetek prodaje na premičnih prodajnih mestih.

V segmentu predplačniških uporabnikov smo uporabnikom Mobi skozi vse leto pripravljali različne ugodne ponudbe: e-vrednostnice 10+10, podvojene količine zakupov Mini Mobi in Čvekaj Mobi ob koncu šole, kartice SIM za 1 evro ob vrnitvi v šolo, ob nakupu pametne otroške ure smo podarili MultiSIM Mobi, omogočili smo brezplačen prenos številke na Mobi.

Uporabnikom IZI smo ponudili: paket IZI SuperKUL ob koncu šole, kartice SIM za 1 evro ob začetku šole, koriščenje HR-internet Plus v času poletnih počitnic, brezplačen prenos številke na IZI.

smo z optimizacijo in poenostavitvijo ponudbe ter prenovili dodatne zakupe, ukinili obstoječe IZI Diskonte in IZI Vračilo.

Prenovili smo pakete za uporabnike SPAR MOBIL, kjer smo ukinili paketa Spar 6000 in Spar 500, uvedli pa paketa Spar XL in Spar L. Prenos številke na SPAR MOBIL je bil brezplačen vse leto 2021.

V fiksnem segmentu smo, ob povečani potrebi uporabnikov po višjih hitrostih prenosa podatkov, brezplačno nadgradili osnovno hitrost interneta v paketu NEO Svet B. Brezplačno smo nadgradili internetne hitrosti do 60/30 Mbit/s, in sicer uporabnikom, ki trenutno še nimajo možnosti optične povezave in za dostop do interneta oziroma IP-televizije uporabljajo bakreno povezavo.

Na vseh lokacijah, kjer ni optične povezave, smo okrepili sklepanje brezžičnih fiksnih paketov. Tako lahko tudi tem uporabnikom zagotavljamo hitrosti prenosa podatkov do 100/20 Mbit/s, uporabniki lahko gledajo dve televiziji hkrati, prav tako smo jim omogočili enako programsko shemo, kot jo imajo naročniki na optičnih oziroma bakrenih povezavah.

54 starejših fiksnih paketov smo brezplačno nadgradili z aktualnimi paketi NEO in uporabnikom omogočili uporabo najnaprednejših storitev.

V okviru platforme NEO smo lansirali NEO Igre, ki so prinesle nov način zabave pred TV-sprejemniki. S tem v Telekomu Slovenije utrjujemo položaj najnaprednejšega operaterja, saj smo prvi in edini ponudnik iger v oblaku na slovenskem trgu. Prenovili smo spletno NEO izkušnjo na portalu neo.io in mobilno aplikacijo NEO.

Z NEO Smartboxom smo uporabnikom ponudili številne nove funkcionalnosti ter veliko programskih novosti (npr. nove TV-programe za otroke Disney Junior, filmska programa Cinestar TV 2 in Cinestar TV Fantasy, program Fox News in Pickbox TV, glasbene programe Adria music television, Folx music television, Slovenija in One adria music television ter športne programe Arena Sport 3, Arena Sport 4 in Arena Fight). Šport je ponovno doma na NEO z vklopom celotnega nabora programov Arena.

Uporabnikom NEO Smartboxa smo ekskluzivno v Sloveniji ponudili programsko opcijo Šah z Lauro Unuk, ki je prva slovenska šahistka z nazivom mednarodnega mojstra. Laura Unuk preko videoteke na platformi NEO ponuja tečaj šaha, primeren tako za popolne začetnike kot bolj izkušene igralce.

Za športne navdušence smo na NEO pripravili tematsko stran Olimpijske igre Tokio 2020, kjer so uporabniki lahko po kategorijah oziroma olimpijskih panogah spremljali prenose tekem na različnih TV-programih. Do tematske strani so uporabniki lahko dostopali na vseh platformah. Predstavili smo tudi novo funkcionalnost Vrhunci.

V sklopu platforme NEO zagotavljamo tudi storitve Pametnega doma, kjer lahko uporabniki izbirajo med naborom različnih pametnih senzorjev, kamer in drugih naprav za nadzor, upravljanje in avtomatizacijo doma.

V TV-programske sheme smo dodali 11 novih radijskih postaj.

Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe je tudi lani, zaradi omejitve števila obiskovalcev v kinodvoranah, naročnikom Telekoma Slovenije omogočil ogled filmov v domačem okolju. V videoteki DKINO smo našim naročnikom omogočili ogled 44 filmov festivala, kot glavni pokrovitelj pa smo jim omogočili tudi ogled filmov lanskoletnega abonmaja Liffe po Liffu, in sicer ekskluzivno štiri filme.

Napredne plačilne storitve VALÚ in VALÚ Moneta smo v letu 2021 še bolj približali uporabnikom: omogočili smo koriščenje višjih mesečnih limitov, odloženo plačilo, zagotovili še višjo stopnjo varnosti plačevanja in popoln nadzor nad porabo v nadgrajenem uporabniškem vmesniku mobilne aplikacije.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Uporabniki mobitelov iOS lahko nakupujejo v trgovini App Store s plačilom prek računa za telekomunikacijske storitve.

V E-trgovini smo naredili pomembne korake v razvoju spletnih platform in nadgradenj obstoječih funkcionalnosti ter sistemov, kot so možnost podaljševanja naročniških razmerij za naročnike fiksnih paketov prek spleta in podpisovanje naročniške dokumentacije povsem digitalno.

Nadaljevali smo širitev ponudbe, da tako uporabnikom in kupcem omogočimo vse potrebne izdelke za dom, delo, šolanje, šport in zabavo na enem mestu. Ponudbo izdelkov smo razširili na prek 5.200 v več kot 130 kategorijah, od tega jih je v programu zvestobe z možnostjo nakupa na obroke prek 2.900.

Pri izbiri izdelkov smo pomemben poudarek namenili trajnostni uporabi. Število različnih prodanih izdelkov v E-trgovini smo povečali za 25 %. Kupci, ki kupujejo prek spleta, so ob tem prepoznali naše nakupe v programu zvestobe kot najenostavnejši način nakupov na obroke prek spleta v državi (vir: raziskava Spletni nakupi in program zvestobe, Valicon, september–oktober 2021), kar je dodaten dokaz, da je naša usmeritev v nenehni razvoj ustrezna.

Program zvestobe VALÙ KLUB še naprej ostaja pomemben dejavnik pri zagotavljanju zadovoljstva naročnikov, kar dosegamo z nenehnim razvojem in personaliziranim nagovorom članov. Število članov kontinuirano raste.

Zavarovanje mobilne opreme smo v letu 2021 nadgradili in obogatili z novimi kritji. Med rizike, ki jih zavarovanje vključuje, smo dodali podaljšano jamstvo do 36. meseca glede na datum nakupa za mobitele in kritje za nepooblaščeno uporabo VALÚ pametne denarnice v primeru vloma, ropa ali žeparjenja. Dodatno smo podaljšano jamstvo razširili na tablice, prenosne računalnike in pametne ure.

Predstavili smo pomemben mejnik v razvoju slovenskega zavarovalništva. Razvili smo inovativno rešitev, prek katere Zavarovalnica Sava našim naročnikom mobilnih storitev omogoča Turistično

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

zavarovanje

Brezskrbni. To je prvo turistično zavarovanje s plačilom »po porabi«, kar pomeni glede na dejansko število dni, ko je posameznik v tujini. Tehnična rešitev je rezultat lastnega znanja in smo jo v Telekomu Slovenije kot patent tudi prijavili Uradu RS za intelektualno lastnino.

Prodajna mesta in prodajna mreža

Prodajna mesta so bila zaradi pandemije covida-19 zaprta od začetka leta do 9. februarja 2021; v tem času smo jih preoblikovali v prevzemne točke, na katerih so lahko uporabniki ob predhodni najavi prevzeli ali zamenjali opremo. V tem času smo bili uporabnikom na voljo tudi prek video klica v Telekomov center (TC) prek platforme Viber in WhatsApp. V različne ekipe klicnega centra smo uvedli 37 prodajnih svetovalcev iz TC-jev, 16 svetovalcev za mala in srednje velika podjetja ter pet prodajnih trenerjev. Pospešeno smo izvajali odhodne klicne kampanje za zadrževanje uporabnikov, prehod na optično omrežje in pridobivanje soglasij. V letu 2021 smo skupno izvedli 198.314 klicev, medtem ko smo jih v letu 2020 izvedli 157.446. Uvedli smo tudi univerzalna delovna mesta, kar pomeni, da lahko uporabniki vse stvari opravijo pri enem prodajniku.

V letu 2021 smo, v primerjavi z letom 2019, ko ni bilo pandemije covida-19, povečali čisti dobiček pri prodaji dodatne opreme za 53 %, v primerjavi z letom 2020 pa za 46 %. V NEO akcijskem tednu smo z izjemnim odzivom uporabnikov zabeležili rekordno prodajo NEO Smartboxov. Nadaljevali smo izvajanje programa prodajne odličnosti in uvedli certificiranje prodajnikov na vseh prodajnih kanalih.

Poslovni trg

Uporabnikom v zasebnem in javnem sektorju zagotavljamo celostno obravnavo, vertikalne rešitve in dostop do najsodobnejših tehnologij. Za zagotavljanje celovitih IKT-rešitev pridobivamo ustrezne certifikate, partnerske statuse in krepimo kompetence zaposlenih.

Izpostavljamo naslednje pomembnejše partnerske statuse in certifikate:

Status CSP(Cloud Solution Provider) Direct za prodajo storitev v oblaku Microsoft (Microsoft 365, Azure in Express Route). Ob tem dodatno zagotavljamo Microsoftovo programsko opremo prek kanalov SPLA (Service Provider Licence Agreement) in količinskih pogodb (Open License in Open Value Program). Partnerski status na ravni Gold imamo za osem kompetenc in štiri na ravni Silver. Med pomembnejšimi sta Cloud Productivity in Cloud Platform na stopnji Gold ter Security na ravni Silver. Postali smo vodilni ponudnik poslovne telefonije v okolju MS Teams. V celovito ponudbo vključujemo tudi lastne storitve, kot so upravljanje, vzdrževanje, migracije in različna svetovanja.
Premier partnerski status s področja sistemske integracije (Premier Integrator) za rešitve na tehnologijah Cisco.
Status HP Partner First Platinum za prodajo osebnih in tiskalniških sistemov in HP Amplify Power Services Partner – Workstations Specialist. Pri proizvajalcu HPE smo registrirani tudi kot Business Partner za prodajo strežniških in mrežnih sistemov ter sistemov za shranjevanje podatkov, pridobljene imamo tudi statuse Silver Hybrid Cloud specialist, Silver Aruba specialist in Silver Pointnext Services Sales specialist.
Platinum Solution Provider status za Dell Technologies, ki združuje DELL, EMC, vmWare in AirWatch ter varnostni portfelj, ki ga predstavljata predvsem RSA in CarbonBlack.

Kibernetska varnost je del obravnave operativnih tveganj v vedno več organizacijah. V Operativnem centru kibernetske varnosti (OCKV) spremljamo, analiziramo in se odzivamo na varnostne dogodke tako za Telekom Slovenije kot druge organizacije in podjetja. Sestavni del OCKV je odzivni center za kibernetsko varnost Telekoma Slovenije (TSLO-CERT), ki je član skupnosti odzivnih centrov Trusted Introducer.

Z rešitvami, storitvami in projekti kibernetske varnosti zaokrožamo vse bolj uveljavljen koncept ničelnega zaupanja (zero trust), ki narekuje stalno overjanje in preverjanje na vseh točkah IT-sistema. Nenehno nadgrajujemo portfelj poslovnih podatkovnih in mobilnih storitev, kombiniramo ga tudi s storitvijo Varen poslovni splet. Poslovnim uporabnikom smo predstavili mobilne pakete 360 Varni. Skupaj s Ciscom smo poslovno telefonijo razširili z globalno prepoznanim orodjem za sodelovanje skupin in virtualne sestanke Webex.

Rešitve in storitve kibernetske varnosti Telekoma Slovenije

V letu 2021 smo nadgrajevali tudi storitve IoT za pametna mesta, ki se izvajajo v okolju s

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Celoviti 360° pregled storitev IoT za pametna mesta – Modro mesto

komunikacijskimi protokoli NB-IoT. V okviru enotne platforme omogočamo zbiranje in obdelavo podatkov, vključevanje rešitev partnerjev, ki so strokovnjaki za posamezna področja, in zagotavljanje enotnega pregleda nad podatki. Platforma vključuje nadzorno aplikacijo za občine in mobilno aplikacijo za občane – Modro mesto.

Pri različnih komunalnih podjetjih, ki zagotavljajo dobavo vode, energentov in pobiranje smeti, smo izvedli pilotne projekte za napredno zbiranje podatkov o porabi prek našega mobilnega omrežja. Sodelujemo pri velikih projektih na področju pametne oskrbe z vodo in energenti ter pametnega kmetovanja.

Izvedli smo tri večje projekte uvedbe rešitev za pametna parkirišča. V treh občinah smo uspešno vzpostavili tudi sistem za umirjanje prometa; gre za sistem odsekovnega merjenja hitrosti vozil na posameznih cestnih odsekih.

Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe

Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe zdravstvenim ustanovam omogoča telemedicinsko obravnavo pacientov z najpogostejšimi kroničnimi boleznimi (kronično srčno popuščanje, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen in visok krvni tlak) ter njihovo spremljanje in zdravljenje na daljavo. Rešitev za telemedicinsko obravnavo lažje obolelih bolnikov s covidom-19, ki se zdravijo na svojem domu, je na nacionalni ravni uvedena v redno klinično prakso, in sicer prek nacionalnega telemedicinskega centra v UKC Ljubljana. Rešitev je uvedena v mreži bolnišnic in zdravstvenih domov po Sloveniji. V UKC Ljubljana in Splošni bolnišnici Celje za bolnike s težjim potekom bolezni (v t. i. covid-19 oddelkih) zagotavljamo centralno spremljanje vitalnih funkcij v realnem času.

Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe kroničnim bolnikom omogoča, da imajo lahko kjer koli (npr. iz domačega okolja) stalen stik z zdravstvenim osebjem. Prav tako lahko na daljavo in brez obiska ambulante spremljajo ključne vitalne funkcije. Bolnikom, starejšim, invalidom in drugim, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju v domačem okolju, je na voljo posebna storitev oskrbe na daljavo, ki med drugim omogoča tudi zaznavanje padcev v domačem okolju – storitev E-oskrba.

Medoperatersko poslovanje

Domača veleprodaja

Na domačem veleprodajnem trgu smo v letu 2021 povečali število širokopasovnih priključkov v našem dostopovnem optičnem omrežju, zmanjšalo pa se je število širokopasovnih priključkov v bakrenem omrežju, pri čemer smo skupaj beležili 5,7 odstotno rast.

Prihodki v letu 2021 so bili na enaki ravni kot v letu 2020. Dosegli smo višje prihodke širokopasovnih storitev iz naslova operaterjev, ki gostujejo v našem dostopovnem optičnem omrežju in tudi v segmentu oddaje mobilne infrastrukture.

Mednarodna veleprodaja

Tudi prihodki na mednarodnem veleprodajnem trgu so bili na enaki ravni kot v letu 2020. V primerjavi z letom 2020 smo zaznali rast na podatkovnih storitvah, predvsem zaradi monetizacije omrežja na trasi Milano – Sofija.

Zaradi manjših možnosti potovanj (covid-19) v prvih šestih mesecih leta smo zaznali negativen vpliv predvsem pri storitvah gostovanja in govornih storitvah, v poletni sezoni pa smo pri storitvah gostovanja beležili rast prihodkov. Padec govornega prometa je bil tudi posledica množičnejšega dela na daljavo in porasta uporabe alternativnih tehnologij, ki uporabnikom omogočajo pogovore in vsebine na enem mestu. Kljub temu in zniževanju cen smo na trgu ohranili trden položaj. Posebno pozornost smo namenjali nadzoru stroškov pri gostovanju, saj se promet naročnikov Telekoma Slovenije v državah območja EU-tarife močno povečuje (gostovanje na enotnem trgu – Roam Like At Home).

Povečal se je internetni promet, zaradi česar smo nadgradili obstoječe kapacitete.

Regionalno optično omrežje, ki temelji na hrbteničnem omrežju Telekoma Slovenije, prinaša alternativno povezavo Balkana z drugimi večjimi vozlišči v zahodni Evropi. Omrežje je pomembna strateška prednost Telekoma Slovenije na trgu podatkovnih storitev v regiji. Proste zmogljivosti regionalnega omrežja na veleprodajnem in maloprodajnem trgu prodajamo mednarodnim partnerjem in velikim končnim uporabnikom. V letu 2021 smo posodobili in nadgradili omrežje do Milana in Dunaja, od katerega smo zaznali porast prihodkov.

Regionalno optično omrežje Telekoma Slovenije

TSMEDIA

TSmedia je vodilni ponudnik digitalnih medijskih vsebin in naprednih oglasnih rešitev v Sloveniji. Medijski prostor soustvarja z enim izmed vodilnih spletnih medijev Siol.net ter predstavlja center poslovnih informacij z asistentom Bizi, edinim uradnim telefonskim imenikom v Sloveniji itis.si, spletnim mestom najdi.si in zunanjimi digitalnimi zasloni.

V letu 2021 je TSmedia med drugim vpeljala nov registracijski sistem in nadgradila več funkcionalnosti na spletnem mediju Siol.net, zamenjala je staro zaslonsko opremo s kakovostnejšo ter širila mrežo zaslonov v upravljanju (Nova Gorica, Kranj, Novo mesto). Izdala je telefonski imenik TIS 2022 v tiskani in DVD-obliki ter nadgradila spletno stran itis.si.

TSmedia je v letu 2021 dosegla 6,1 milijona evrov prihodkov od prodaje. Prihodki so se v primerjavi s preteklim letom povišali za 9 % kar je predvsem posledica naprednih in kreativnih oblik oglaševanja na produktu Siol.net.

GRI TA2

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

AVTENTA

Avtenta je vodilni partner za upravljanje in uvajanje rešitev SAP ter brezpapirnega poslovanja na slovenskem trgu. Specializirana je za:

uvajanje rešitev SAP ERP;
uvajanje brezpapirnega poslovanja;
zagotavljanje strokovne podpore in pomoči več kot 15.000 uporabnikom rešitev (SLA);
informacijsko podporo poslovnim procesom s standardiziranimi paketnimi rešitvami (SAPaaS, BCaaS) in integracijo z različnimi sistemi.

V letu 2021 je Avtenta ustvarila 8,6 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma 6 % več od doseženih v letu 2020. Prihodki so se zvišali predvsem zaradi boljših rezultatov pri prodaji rešitev za dokumentne sisteme.

SOLINE

Družba Soline kot upravljavka Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju parka ter prideluje sol na tradicionalen način. Poleg tega ponuja kozmetične in prehranske izdelke na osnovi soli in upravlja Thalasso Spa Lepa Vida.

Soline so v letu 2021 dosegle 4,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 51 % več kot v letu 2020, še vedno pa manj kot pred pandemijo. V letu 2021 so Soline proizvedle 1.671 ton soli, kar je manj od večletnega povprečja; manjša pridelava je posledica podnebnih sprememb. Thalasso SPA Lepa Vida je obiskalo 7.201 obiskovalcev, kar je za 11 % več kot leto prej, KPSS pa je obiskalo preko 31.000 obiskovalcev oziroma za 73 % več kot v letu 2020.

GVO

GVO je vodilni ponudnik celovitih rešitev s področij projektiranja, gradnje ter upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij v Sloveniji. Družba izvaja tudi sorodne dejavnosti s področja gradnje in vzdrževanja infrastrukturnih objektov. Sodeluje v projektih javno-zasebnega partnerstva, ki jih sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Slovenija iz proračuna. Gre za projekte gradnje in upravljanja odprtih širokopasovnih omrežij na večinoma ruralnih območjih.

Prihodki od prodaje so v letu 2021 dosegli 53 milijonov evrov, kar je za 9 % manj od doseženih v letu 2020. Družba še naprej beleži rast prihodkov iz upravljanja in vzdrževanja odprtih širokopasovnih omrežij in prihodkov od storitev za odvisne družbe. Nižje prihodke je družba dosegla v segmentu investicij in vzdrževanja za obvladujočo družbo ter na trgu.

IPKO

IPKO se je iz prvega internetnega ponudnika, dosegljivega na celotnem območju Kosova, razvil v sodobno podjetje, ki ponuja celoten nabor konvergentnih storitev mobilnih komunikacij, fiksne telefonije, internetnih storitev in kabelske televizije.

V letu 2021 so prihodki od prodaje dosegli 70,9 milijona evrov, kar je za 26 % več od prihodkov, doseženih v letu 2020. Povečanje je posledica intenzivnih trženjskih aktivnosti in milejših covid ukrepov v primerjavi z lani, zato so svojci iz tujini (diaspora) prišli na Kosovo, ker je imelo pozitivne učinke na prodajo v vseh segmentih.

IPKO ostaja najmočnejša blagovna znamka med telekomunikacijskimi podjetji na Kosovu.

TSINPO

TSinpo je storitveno in invalidsko podjetje. Proizvaja in pod lastno blagovno znamko trži kartonske tulce in kartonsko embalažo. Z maloserijsko proizvodnjo je družba prisotna predvsem na slovenskem trgu, manjši del pa tudi v sosednjih državah; skoraj izključno na poslovnem trgu. TSinpo za obvladujočo družbo izvaja različne podporne storitve, kot so kontrola, obnova in distribucija terminalne telekomunikacijske opreme, tehnična priprava del v telekomunikacijah, sestavljanje prodajnih in drugih kompletov, distribucija trženjskih gradiv, priprava in distribucija gradiv CRM končnim uporabnikom, vzdrževanje arhiva dokumentarnega gradiva in pisni kontaktni center. Na trgu je prisotna tudi s storitvami skeniranja dokumentarnega gradiva in različnega pakiranja.

Družba TSinpo je v letu 2021 dosegla 1,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot leto prej.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.7.4 Tržno komuniciranje

S ciljem pomlajevanja naše krovne blagovne znamke in gradnjo zavedanja, da smo ponudnik z najboljšimi storitvami v prvem omrežju Slovenije, smo spomladi predstavili tri nove kreativne platforme: Ustvarjaj prihodnost (za segment zasebnih uporabnikov), Malo podjetje. Velik podjetnik. (za segment malih in srednje velikih podjetij) in 360˚ Poslujte varno, Poslujte digitalno. (za segment velikih podjetij).

Pregled tržnokomunikacijskih aktivnosti

Izvedli smo več kot 120 oglaševalskih kampanj in projektov (100 v letu 2020), z večjim poudarkom na ciljno usmerjenih segmentih in digitalnih kampanjah. S komunikacijo na podlagi platforme Ustvarjaj prihodnost sporočamo, da imamo z najboljšimi storitvami v prvem omrežju prihodnost dobesedno v svojih rokah in da jo aktivno ustvarjamo.

V okviru platforme smo predstavili ponudbo paketov NEO Svet in mobilnih paketov NAJ. V mobilnem delu ponudbe smo leto zaokrožili z različnimi akcijskimi ponudbami in povezanimi komunikacijskimi aktivnostmi s poudarkom na omrežju 5G, paketih NAJ in akcijski ponudbi različnih mobitelov. NEO kot celovito platformo smo skozi leto predstavljali skozi različne vsebinske novosti, z lansiranjem NEO Iger v januarju in v nadaljevanju s poudarkom na širitvi ponudbe najatraktivnejših športnih vsebin.

V letu 2021 so potekale poletne olimpijske igre Tokio 2020 in v Telekomu Slovenije smo tradicionalni partnerji Olimpijskega komiteja Slovenije. Tako smo poleti v oglaševanju uporabili tudi olimpijce – Janjo Garnbret, Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, ki so v oglasih predstavili možnosti uporabe platforme NEO. Vsi trije so osvojili olimpijske medalje. S športniki smo podprli tudi 5G v vseh mobilnih paketih.

Prodajne aktivnosti smo podprli s komunikacijo vedno širše ponudbe programa zvestobe. Naš program zvestobe si je po raziskavi Spletni nakupi in program zvestobe (Valicon, september − oktober 2021) prislužil značko »Najenostavnejši nakup na obroke«.

Z novoletno kampanjo smo obeležili 30 let mobilne telefonije v Sloveniji. Segment mladih smo v prvi polovici leta primarno nagovarjali prek digitalnih aktivnosti z akcijskimi ponudbami mobitelov. V septembru smo lansirali popolnoma novo ponudbo, paket oziroma gibanje za mlade – SUPR.

Ponudbo pametne denarnice VALÚ smo komunicirali prek digitalnih aktivnosti, v katerih smo spodbujali k nadgradnji profila in pridobivanju novih uporabnikov (nagradne igre, sodelovanje s Študentsko organizacijo Slovenije) ter predstavljali ponudbo VALÚ Marketa.

Starejšim in njihovim svojcem smo predstavljali storitev E-oskrba, ki starejšim omogoča brezskrbno in varno bivanje v domačem okolju, zlasti če živijo sami. V jesenskem obdobju smo storitev podprli tudi s širšo komunikacijsko akcijo.

Med mesečnimi akcijami izpostavljamo akciji Modri Fon in Črni petek (v novembru). Dve akciji Modrega Fona sta bili tudi dobrodelno obarvani.

S predplačniško ponudbo IZI smo v komunikaciji nagovarjali ciljno skupino enostavnih uporabnikov, primarno mladih. Pomladno kampanjo smo podprli z zabavnimi radijskimi oglasi in oglasi na YouTubu, s katerimi smo nadaljevali tudi v jesenskem delu, ter z aktivnostmi na družbenih omrežjih.

Kot prvo trajnostno zgodbo v okviru platforme Ustvarjaj prihodnost smo jeseni predstavili kampanjo Ustvarjaj zeleno prihodnost. V zameno za odslužene mobitele, ki jih uporabniki prinesejo na katero koli prodajno mesto Telekoma Slovenije, smo v Sloveniji marca 2022 posadili 1.000 medovitih dreves. Uporabniki za vsak prinesen odslužen mobitel prejmejo trajnostno zapestnico Treecelet.

V segmentu malih in srednje velikih podjetij smo predstavili novo komunikacijsko platformo »Malo podjetje. Velik podjetnik«. V komunikaciji je bil skozi leto poudarek na digitalizaciji poslovanja, ki je bila podkrepljena s produkti Pantheon Web Light, Mobilna blagajna, E-cenik, Poslovni net in NEO Poslovni. Slovenske kmetovalce smo nagovorili s posebno ponudbo zanje.

Segment velikih poslovnih uporabnikov smo nagovarjali s komunikacijsko platformo 360˚ in s sloganom »Poslujte varno. Poslujte digitalno«. V letu 2021 smo izvedli tudi štirinajst spletnih seminarjev in štiri dogodke, na katerih smo predstavljali aktualne teme s področja kibernetske varnosti, Microsoftovih spletnih storitev, pametne infrastrukture, upravljanega delovnega mesta, 5G, E-oskrbe in videokomunikacij. Organizirali smo tri večje dogodke, in sicer:

srečanje s poslovnimi partnerji, s katerim smo obeležili 30 let mobilne telefonije in predstavili priložnost, ki jih prinaša tehnologija 5G;
s podjetjem ELES smo predstavili rešitev za množično polnjenje e-vozil ter prvič v Sloveniji demonstrirali povezovanje polnilne in energetske infrastrukture ter delovanje oddaljenega

vodenega polnjenja e-vozil;

• z Akademijo Finance smo organizirali dogodek »Z digitalizacijo do pametnih občin«, na katerem smo predstavili rešitve za pametna mesta. S predavanji in predstavitvijo smo aktivno sodelovali tudi v Digitalnem inovacijskem stičišču Slovenije ob predsedovanju Slovenije Svetu EU.

Dogodki, promocije in komunikacija z uporabniki

Sodelovali smo na več kot 40 dogodkih in promocijah, ki so potekali v živo, virtualno ali pa hibridno. Uporabnike smo nagovorili s 450 kampanjami prek SMS-sporočil in direktne pošte. Uporabnikom smo ponudbo Telekoma Slovenije predstavili v sedmih katalogih, od tega v treh prodajnih katalogih, dveh katalogih za mala in srednja podjetja ter dveh katalogih izdelkov za člane programa zvestobe. Pripravili smo tudi več kot 100 drugih tiskovin (letakov, zloženk in brošur). S hiško NEO smo v treh mesecih obiskali več kot 15 krajev in v 44 promocijah nagovorili prek 4.000 ljudi.

Digitalna prisotnost

Osrednje spletno mesto www.telekom.si je zabeležilo več kot 24 milijonov obiskov, kar je nekaj manj od rekordnega obiska v letu 2020. Delež dostopa z mobilnimi napravami se je stabiliziral na 70 % celotnega obiska.

Na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter, Instagram, YouTube in LinkedIn) imamo eno največjih baz sledilcev med podjetji, ki v Sloveniji poslujejo neposredno z uporabniki, pri tem pa smo vodilni med telekomunikacijskimi operaterji. Na Instagramu smo komunikacijo osvežili in jo približali mlajši ciljni skupini, s čimer smo število sledilcev povečali za 18 %.

Facebook	Twitter	Instagram	YouTube	LinkedIn
209.349	12.136	16.222	3.941	8.689

Na družbenih omrežjih blagovnih znamk VALÚ in IZI, kjer smo prisotni na Facebooku, z blagovno znamko VALÚ pa tudi na Instagramu, se prav tako povečuje število sledilcev. Za blagovno znamko IZI smo ponovili komunikacijsko kampanjo na še vedno rastočem družbenem omrežju TikTok.

Za učinkovito upravljanje življenjskega cikla uporabnika smo v letu 2021 posodobili pravila izvedbe kampanj in prilagodili obdobja za nagovor uporabnikov, tako da so ti čim bolj sproti obveščeni o novostih, aktualni ponudbi in osebno prilagojeni vsebini. Dodali smo posebne avtomatizirane kampanje ob rojstnem dnevu in zahvale za zvestobo. Poslali smo prek 12 milijonov e-sporočil (20 % več kot v letu 2020) v več kot 400 e-kampanjah, izvedli 1.300 SMS-kampanj, poslali prek 1,5 milijona SMS-sporočil in pripravili skoraj 700 klicnih kampanj s prek 35.000 klici.

Etični marketing

Telekom Slovenije je podpisnik Kodeksa ravnanja izvajalcev javnih elektronskih komunikacijskih storitev za zaščito uporabnikov, Kodeksa mobilnih operaterjev in internetnih ponudnikov za zaščito uporabnikov ter Listine o odgovornosti podjetij evropskih telekomunikacijskih operaterjev (ETNO). Ob tem sledimo priporočilom AKOS s področja skrbi za uporabnike.

TSmedia skrbi za varen in pregleden dostop do prosto dostopnih vsebin na svojih medijih z odgovorno uredniško politiko. Komentatorje na spletnem mediju Siol.net poziva k spoštovanju bontona spletne komunikacije in komentarje uporabnikov moderira tako, da ne objavlja tistih, ki spodbujajo sovražni govor.

Pri tržnem komuniciranju Telekom Slovenije in TSmedia spoštujeta Zakon o medijih in Slovenski oglaševalski kodeks, izvajamo tudi t. i. samoregulacijo oglaševanja. To pomeni, da pri vsakem načrtovanju komunikacijskih projektov preverjamo spoštovanje zakonodaje in kodeksov. Prav tako spoštujemo primere dobre prakse, ki jih je pripravila Slovenska oglaševalska zbornica (www.soz.si/projekti_soz/dobra_praksa/). Splošne profesionalne kodekse na področju oglaševanja upošteva tudi družba IPKO.

V letu 2021 smo prejeli pomislek gibanja Zdrava družba v povezavi z oglasom »Doživite 5G v prvem omrežju« zaradi uporabe otrok v namen pospeševanja uporabe mobitela in 5G. V oglasu je nastopala deklica, ki je bila postavljena na atletski stadion. Prek mobitela, ki ji je služil izključno kot pripomoček pri treningu, je od vrhunskih športnikov prejemala navodila, kako naj trenira, da bo dosegala še boljše rezultate. Hkrati se je tako lahko povezala z drugimi mladimi atleti, s katerimi se medsebojno podpira in spodbuja. Namen kampanje je bil spodbujanje in motiviranje uporabnikov pri doseganju njihovih.

ciljev. Gibanje je oglas prijavilo tudi Slovenskemu oglaševalskemu razsodišču, ki je presodilo, da nismo kršili določil 18. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Kot družbeno odgovorno podjetje upoštevamo priporočila in smernice stroke ter opozarjamo in učimo mladostnike in otroke pravilne in varne uporabe zaslonov in interneta. Izpostavljeni oglas je bil informativne narave in ni nosil neposredne komercialne vsebine.

V letu 2021 v Telekomu Slovenije ali drugih odvisnih družbah ni bilo kršitev kodeksov in prostovoljnih standardov s področja tržnega komuniciranja.

GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

GRI GS 417-3

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.8 Omrežja, tehnologije in IT

2.8.1 Razvoj omrežij, storitev in projektov

Raziskovalni projekti Sodelovanje v evropskih projektih nam omogoča razvoj novih storitev in tehnologij v mednarodnem okolju ter sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji. Odpira nam tudi nove poslovne priložnosti na IKT-trgu.

V letu 2021 smo večino evropskih raziskovalnih projektov izvedli v okviru programa Obzorje 2020. Osredotočamo se na področja, kjer poteka intenziven razvoj novih tehnologij, predvsem interneta stvari, kibernetske varnosti in podpore kritičnim komunikacijam.

Večji raziskovalno-razvojni projekti, v katerih smo sodelovali:

5G Varnost,
5G-LOGINNOV,
5G-IANA in
PRECINCT.

Skupaj z mednarodnimi partnerji intenzivno spremljamo in se prijavljamo na nove razpise. Prijavili smo projekte SUNRISE, ATLANTIS, LIZARD, DRONECIS2 in CROSS-DEAL, ki bodo prispevali k večji zanesljivosti omrežij.

Strateški cilj projekta 5G Varnost (https://5gvarnost.iskratel.com/), ki se je zaključil 30. novembra 2021, je bil razvoj 5G produktov in storitev, prilagojenih potrebam sektorja javne varnosti, zaščite in reševanja – PPDR (Public Protection and Disaster Relief), ter razvoj nove generacije uporabniško usmerjenih aplikacij za potrebe osebne varnosti državljanov. Projekt je raziskoval tudi strategije za vpeljavo uporabniško usmerjenih aplikacij v virtualiziranem okolju 5G v skupni rabi ob sočasnem zagotavljanju varnosti, zasebnosti in združljivosti s trenutnimi PPDR komunikacijskimi sistemi.

V okviru projekta smo izvedli raziskave na področju radijskega omrežja in mobilnega jedra za zagotavljanje mobilnega omrežja, ki bo ustrezalo potrebam uporabnikov PPDR. Raziskovali smo potrebe uporabnikov PPDR v povezavi z informacijsko varnostjo mobilnega omrežja in mobilnih terminalov. Hkrati smo prepoznavali različne skupine uporabnikov v sistemu PPDR, ki se jim glede na vloge dodeljujejo različni nivoji pravic na posameznih storitvah ali v sistemu samem.

Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. V projektu smo sodelovali štirje konzorcijski partnerji, in sicer Iskratel, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Telekom Slovenije in OSI.

GRI GS 103-3, 203-1, IO1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Projekt 5G-LOGINNOV

(https://5g-loginnov.eu/) je osredotočen na omrežje 5G in razvoj inovativnih rešitev v okviru industrije 4.0 na področju logistike. Rešitve bodo testirane v pristaniščih Luka Koper, Hamburg in Pirej.

V okviru projekta vzpostavljamo razvojno-testno omrežje 5G z dodatnimi zmožnostmi MEC (Multi-access Edge Computing) na območju Luke Koper. Namenjeno bo razvoju in testiranju rešitev za optimizacijo procesov, doseganju večje učinkovitost in zmanjševanju vplivov na okolje pri upravljanju transportne logistike. Pri testiranju rešitev bomo skupaj s projektnimi partnerji uporabili najnovejše tehnologije omrežij in naprave pete mobilne generacije, senzorje, avtomatizacijo, analitiko in sisteme upravljanja prometa, vključno z uporabo avtonomnih tovornih vozil.

V okviru projekta smo podrobno opredelili primere uporabe, ki bodo izvedeni v testnem območju Luke Koper. Analizirali smo omrežje 5G, da ga bomo glede na specifične potrebe pristanišč v testno-razvojnem okolju ustrezno prilagodili.

5G-LOGINNOV je evropski razvojni projekt v okviru programa Obzorje 2020, ki ga sofinancira

Evropska komisija

Konzorcij sestavlja 15 partnerjev iz osmih evropskih držav, med njimi trije partnerji iz Slovenije – Telekom Slovenije, Luka Koper in Internet Institut. Projekt bo predvidoma zaključen septembra 2023.

Cilj evropskega projekta 5G-IANA

https://www.5g-iana.eu/ je vzpostaviti odprto eksperimentalno platformo 5G za potrebe avtomobilske industrije. Platforma bo namenjena predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem ter bo omogočala razvoj, vzpostavitev in preizkušanje inovativnih storitev, povezanih z avtonomno vožnjo in komunikacijo naprav v vozilih.

Telekom Slovenije sodeluje v projektu skupaj s še petnajstimi partnerji iz osmih evropskih držav. V okviru projekta bomo zagotovili ustrezno infrastrukturo 5G, namenjeno preizkusu eksperimentalne platforme 5G. Poleg omrežja 5G bomo zagotovili infrastrukturo storitvenega oblaka in ustrezno virtualizirano okolje, v katerem bodo lahko partnerji vzpostavljali navidezne omrežne funkcije (VNF – Virtual Network Functions).

Evropski projekt PRECINCT

https://www.precinct.info/ je namenjen povezovanju upravljavcev kritične infrastrukture za zaščito pred kibernetskimi tveganji in naravnimi nesrečami na določenem geografskem območju.

V okviru projekta bomo v testnem okolju s pomočjo simulacij in uporabe umetne inteligence razvili orodja za prepoznavanje varnostnih ranljivosti in različne ukrepe za učinkovitejše zagotavljanje varnosti kritične infrastrukture. Uspešno razviti varnostni koncepti se bodo nato prenesli na druga geografska območja in nadgradili tamkajšnje varnostne mehanizme. S tem bodo prispevali k večji varnosti državljanov in zanesljivosti evropske kritične infrastrukture.

Projekt bo trajal predvidoma do konca septembra 2023, vanj pa bo vključenih 40 mednarodnih partnerjev iz različnih evropskih držav, med njimi tudi sedem iz Slovenije. Z njimi bomo vzpostavili testno okolje za zagotavljanje varnosti kritične infrastrukture na območju Železniške postaje Ljubljana in njene okolice.

2.8.2 Dostopovna omrežja

S fiksnim dostopovnim omrežjem zagotavljamo širokopasovno pokritost ter visoko zmogljivost kabelskega omrežja in aktivnih dostopovnih naprav. V letu 2021 smo nadaljevali modernizacijo radijskih in optičnih dostopovnih omrežij, razvojne aktivnosti pa usmerjali v internet stvari, tehnologijo 5G in zagotavljanje storitev prek mobilnega omrežja.

Optično dostopovno omrežje FTTH in dostopovne naprave

Uporabnikom na optičnem omrežju že od leta 2007 omogočamo prenosne hitrosti do 1 Gb/s, na zahtevo pa tudi do 10 Gb/s. To več kot zadošča vsem potrebam pasovne širine trenutnih in prihodnjih telekomunikacijskih storitev.

Optično dostopovno omrežje Telekoma Slovenije še naprej širimo in nadgrajujemo. V letu 2021 smo priklop na optično infrastrukturo omogočili dodatnim 42.150 slovenskim gospodinjstvom. Skupaj ima tako možnost priklopa na naše optično omrežje že več kot 411.000 gospodinjstev v Sloveniji. Tako uporabnikom omogočamo višje hitrosti interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin. Hkrati optimiziramo stroškovno učinkovitost in delujemo v smeri ciljev Digitalne agende za Evropo, ki opredeljuje razvoj do leta 2025 (Connectivity for a European Gigabit Society).

Uvedli smo napredno tehnološko rešitev dostopa, ki bo uporabnikom na optičnem omrežju omogočala simetrične povezave s hitrostjo do 10 Gb/s.

Tehnologiji GPON in XGS-PON uvajamo tudi v obstoječem omrežju FTTH v topologiji točka – točka, kar nam omogoča optimizacije števila funkcijskih lokacij z aktivno opremo, zmanjšanje nabora potrebne aktivne opreme in doseganje višjih hitrosti v celotnem omrežju.

Izvajamo tehnološki prehod z bakrenega na optično omrežje. Na bakrenem omrežju se tehnologija ADSL2+ umika tehnologiji VDSL2. Slednja omogoča višje hitrosti in boljšo simetrijo prenosa, predvsem v smeri od uporabnika proti omrežju.

Sistemi prenosa

Nadaljevali smo širitev omrežja DWDM ROADM ter skladno s prometnimi zahtevami vključevali vmesnike 100G in 10G.

Testirali smo distribucijo sinhronizacije za omrežje 5G prek sistemov DWDM in dosegli odlične rezultate, ki so podlaga za načrtovano nadgradnjo omrežja DWDM. S tem bomo omogočili prenos sinhronizacije v omrežju.

V regionalnem optičnem omrežju (ROO) smo zgradili sekcijo DWDM Ravne na Koroškem–Dunaj in Nova Gorica–Milano. Vključili smo večje število povezav 100G v smeri Balkan–Dunaj/Milano. Večji projekt na ROO v letu 2021 je bila vključitev 12 x povezave 100G na relaciji Sofija–Ljubljana–Milano.

Telekomunikacijsko kabelsko omrežje

Omrežje gradimo v urbanih središčih in na ruralnih območjih, in sicer skladno z razvojno strategijo, ekonomskimi kriteriji ter pričakovanji uporabnikov in lastnikov. Pri tem dosledno izpolnjujemo vse zaveze o izgradnji optičnega omrežja na naslovih, kjer smo izrazili tržni interes. Pri skupnih gradnjah in prenovah infrastrukture sodelujemo z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi infrastrukturnimi operaterji ter tako hitreje in učinkoviteje omogočamo gradnjo in priklop uporabnikov v širokopasovna omrežja. Širimo optične povezave do baznih postaj in za poslovne uporabnike.

Radijsko omrežje

V letu 2021 smo nadaljevali nadgradnjo baznih postaj na obstoječih in novih lokacijah ter posodabljanje programske opreme in opreme tehnologij 4G in 5G. Na frekvenčnem pasu 2.600 MHz in v na novo pridobljenem frekvenčnem pasu 700 MHZ in 3.600 MHz smo na dodatnih lokacijah izvedli modernizacijo in nadgradnjo na 5G. Zaradi naraščanja mobilnega podatkovnega prometa smo povečevali zmogljivosti baznih postaj, zunanje in notranje pokrivanje mobilnega radijskega signala pa smo izboljšali tudi z izgradnjo baznih postaj na novih lokacijah.

Na frekvenčni dražbi AKOS smo pridobili nove radijske frekvence v frekvenčnih pasovih 700 MHz, 700 MHz DSL, 1.500 MHz, 2.100 MHz, 3.600 MHz in 26 GHz za obdobje 15 let.

V radijsko dostopovno omrežje Telekoma Slovenije je bilo konec leta 2021 v Sloveniji vključenih:

1.418 baznih postaj GSM,
908 baznih postaj UMTS,
1.443 baznih postaj LTE/4G in
302 baznih postaj 5G.

Z omrežjem LTE/4G trenutno pokrivamo več kot 96 % prebivalstva, z omrežjem LTE-A/4G+ več kot 84 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa več kot 38 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja smo vključili 241 malih celic (Small cell).

Odlično uporabniško izkušnjo našega mobilnega omrežja potrjujejo interne meritve, po katerih smo vodilni glede na:

pokritost ozemlja in prebivalstva,
povprečno hitrost prenosa v smeri k uporabniku,
povprečno hitrost prenosna v smeri od uporabnika ter
času in uspešnosti vzpostavitve klica.

Interne meritve potrjuje tudi neodvisna mednarodna raziskava, ki je tudi v letu 2021 potrdila, da je mobilno omrežje Telekoma Slovenije vodilno ali pa si vodilno mesto deli v vseh kategorijah merjenja kakovosti uporabniške izkušnje.

Potrebe uporabnikov po še zmogljivejšem mobilnem internetnem dostopu vsako leto naraščajo. V letu 2021 je bil ta trend zaradi pandemije covid-19 še zlasti izrazit.

V letu 2021 smo število 5G baznih postaj povečali na 302. Nadaljevali smo prvo fazo nadgradnje omrežja s tehnologijo 5G po principu NSA (Non-Standalone). Načrtujemo tudi izvedbo nadgradnje po principu SA (Standalone). Z vklopom prve proizvodne vertikale smo digitalizacijo še bolj približali proizvodnemu sektorju in celotnemu gospodarstvu. Z omrežjem 5G v frekvenčnem pasu 2.600 MHz, 3.600 MHz in 700 MHz zagotavljamo pokritost predvsem v mestih, poslovnih središčih, ob prometnih povezavah, delno pa tudi na ruralnih območjih. Uporabnikom je 5G prinesel hitrejši in zanesljivejši mobilni prenos podatkov.

Pametno infrastrukturo 5G načrtujemo na način, da omogoča številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so E-zdravje, energija, transport, tovarne, pametna mesta in skupnosti itd.

Zagotavljanje storitev uporabnikom

Storitve zagotavljamo celotnemu segmentu zasebnih uporabnikov in podjetjem vseh velikosti. Zagotavljamo odpravo storitvenih incidentov, vključevanje novih uporabnikov ter spremembe konfiguracij in uporabniških naprav. Izvajamo tudi prilagojene tehnične rešitve za velike poslovne uporabnike ter zagotavljamo povezljivost na velikih športnih in drugih dogodkih.

Izvajamo razvojno-izobraževalni program S.M.A.R.T., ki vpliva na odličnost uporabniške izkušnje. Dosegli smo visok indeks transakcijskega NPS (obisk tehnika), ki je za leto 2021 znašal 85 indeksnih točk, kar je 4 indeksne točke več kot leto prej. Izvajamo tudi svetovanje uporabnikom.

Tudi v letu 2021 smo izvedli komunikacijsko akcijo Bliskoviti obisk, s katero smo uporabnike ozaveščali o posledicah udarov strel in jih opozarjali, naj ob nevihtah in daljših odsotnostih elektronske naprave izklopijo iz električnega in komunikacijskega omrežja. Uporabniki v Sloveniji imajo tudi možnost storitve SMS-alarm, s katero jih v realnem času obveščamo o udarih strel v bližini priključka. Aktivnosti prinašajo vidne pozitivne rezultate, manjše število uničene terminalne opreme in manjše število potrebnih posegov tehnikov na terenu.

Lansirali smo aplikacijo, ki tehnikom omogoča enoten dostop do digitalnih orodij in izboljšuje njihovo medsebojno komunikacijo. Nadaljevali smo tudi optimizacijo organizacije, ki se odraža v znižanju stroškov dela, večji učinkovitosti ter krajšem času vključevanja storitev in odprave napak. Tudi v letu 2021 smo se prilagodili razmeram, povezanim s pandemijo covida-19, ter ves čas in nemoteno zagotavljali storitve.

IKT in storitve omrežja

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Pripravili smo ključni tehnološki razpis za nadgradnjo jedrnega omrežja s tehnologijo 5G. V teku so nabavni postopki, ki bodo zaključeni v letu 2022. Za pripravo omrežja in infrastrukture na tehnologijo 5G prenavljamo jedrno in agregacijsko omrežje, vpeljujemo elemente kibernetske varnosti na ravni telekomunikacijske signalizacije ter uvajamo tehnologijo kontejnerizacije. Na področju razvoja zasebnih omrežij 5G smo v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani vzpostavili namensko omrežje 5G za pametne tovarne in začeli vzpostavljati namensko omrežja 5G v Luki Koper (projekt 5G-LOGINNOV).

Nemoteno delovanje omrežja in storitev zagotavljamo 24 ur na dan in vse dni v letu. V letu 2021 smo razširili ponudbo proaktivnega nadzora za poslovne uporabnike, ki je sestavni del aktivnosti Nadzorno-operativnega centra.

Na področju tehnične podpore uporabnikom smo dosegli najboljši rezultat glede uspešnosti, časa javljanja in povprečnega časa odprave napak pri zasebnih in tudi poslovnih uporabnikih. Vse to se odraža tudi v visokem zadovoljstvu uporabnikov. Uporabnikom tehnično podporo zagotavljamo tudi prek bot tehnologije.

Nadaljevali smo razvoj Operativnega centra kibernetske varnosti z zagotavljanjem dodatnih kompetenc zaposlenih in razvojem orodij, tako da vedno več podjetjem in organizacijam zagotavljamo tudi storitve kibernetske varnosti.

Zagotavljanje kibernetske varnosti

Zagotavljanje kibernetske varnosti in neprekinjenega poslovanja spada med strateške prednostne naloge našega delovanja, kar se je kot ključno izpostavilo tudi v obdobju pandemije covida-19. Obe področji predstavljata pomembna podporna procesa pri zagotavljanju delovanja in varnosti omrežja ter pri upravljanju ključnih storitev in procesov.

Uspešno smo opravili različne specialistične certifikacije s področja informacijskih tehnologij in kibernetske varnosti. Med drugim smo:

obnovili certifikat ISO 27001 za Sistem vodenja varovanja informacij (SVVI),
obnovili certifikat ISO 22301 za Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) in
pridobili certifikat ISO 27018 za področje zaščite osebnih podatkov v oblaku Telekoma Slovenije.

ISO 27018 je mednarodni Kodeks ravnanja za zaščito osebnih podatkov (PII) v javnih oblakih, ki delujejo kot obdelovalci osebnih podatkov. Vključuje smernice za vzpostavitev splošno sprejetih ciljev nadzora, kontrol in smernic za izvajanje ukrepov za zaščito osebnih podatkov. Tako pomaga Telekomu Slovenije, kot ponudniku storitev v oblaku, pri zagotavljanju visokih standardov varovanja informacij in podatkov njegovih uporabnikov.

Zaradi potreb uporabnikov po vse večjih hitrostih prenosa podatkov smo razširili zmogljivosti v omrežju in tudi na medomrežnih povezavah. Zaradi naraščanja podatkovnega prometa v omrežju in rasti prometa v javnem IKT-oblaku smo prenovili nekatere elemente omrežja in nadgradili različne storitvene platforme. Izvedli smo številne aktivnosti za zagotavljanje maksimalne razpoložljivosti fiksnega in mobilnega omrežja.

Zanesljivost omrežja se kaže tudi v visoki razpoložljivosti omrežij, in sicer je bila ta 99,99-odstotna. Povprečno trajanje prekinitev omrežja je bilo 0,86 ure v celotnem letu. Povprečna dejanska stalna hitrost prenosa podatkov v omrežju Telekoma Slovenije je razvidna iz spodnje tabele.

IP promet, povprečje v Gbit/s	Zasebni uporabniki	Poslovni uporabniki	Mobilno omrežje k uporabniku
	46,9	19,5	4,7
od uporabnika	789,1

GRI PA6

SASB: TC-TL-550a.2

SASB: TC-TL-520a.2, TC-TL-550a.1; GRI PA4

Vzpostavili smo nadomestne poti za klice v sili na številko 113 v primerih, ko izvajamo nadgradnje omrežja. Ukinili smo glavnino central na tehnologiji TDM za področje govornih storitev in vse preostale uporabnike TDM preselili na eno stikalo TDM, ki bo v omrežju do dokončne ukinitve tehnologije TDM. V celoti smo posodobili jedrni del krovnega omrežja MPLS in začeli prenovo agregacijskega omrežja, ki je tudi osnova za razvoj tehnologije 5G v 3.600 MHz frekvenčnem spektru.

Nadaljevali smo izvedbo projektov na poslovnem trgu za netipske IKT-rešitve (omrežne rešitve, tehnična podpora in vzdrževanje komunikacijske opreme, podpora delovnih postaj idr.). Z nadaljnjim razvojem NEO platforme smo omogočili nove funkcionalnosti; lansirali smo igre v oblaku, nenehno izboljšujemo tudi glasovno upravljanje v slovenskem jeziku. Prenovili smo spletno in mobilno aplikacijo NEO, dodali funkcije in naprave varnega doma, omogočili celoten nabor programov tudi v prilagodljivem pretakanju video vsebin (Adaptive Video Streaming – OTT) ter dodali nove programe in video vsebine.

Na področju IoT smo razširili prvi komercialni projekt pametnega parkiranja, ki trenutno vključuje osem parkirišč z več kot 300 parkirnimi mesti, in izvedli več pilotskih projektov s področja daljinskih števčnih meritev.

Za podporo poslovnim procesom in sistemov BSS/OSS izvajamo številne aktivnosti, s katerimi podpiramo prodajne akcije, nove pakete in nove produkte. V okviru modernizacije sistemov OSS je bila izvedena prenova aplikacije za vodenje telefonskih številk na oblačni infrastrukturi.

Nadaljevali smo aktivnosti pri rešitvah za preprečevanje odhodov uporabnikov in na fiksna naročniška razmerja razširili možnost vezave ob nakupu izdelka v E-trgovini. Za zasebne in poslovne uporabnike smo v naše okolje integrirali novo storitev Varen splet, ki uporabnike ščiti pred spletnimi prevarami, primerna pa je tudi za starševski nadzor. V septembru smo kot novost na slovenskem trgu mladim ponudili nov naročniški paket SUPR, ki nagrajuje zvestobo uporabnikov z dodatnim 1 GB prenosa podatkov na mesec. Skupaj z Zavarovalnico Sava smo razvili napredno turistično zavarovanje, vezano na mobilno gostovanje, kjer uporabniki plačujejo premijo zgolj za dni, ko so v tujini.

Za poenostavitev in optimizacijo dela v klicnem centru za tehnično pomoč uporabnikom smo povezali sisteme za upravljanje okvar ITSM Remedy in CRM ter s tem omogočili učinkovitejše evidentiranje in odpravo napak na netehničnih storitvah.

2.9 Trajnostno poslovanje

V letu 2021 je minilo natanko 30 let, odkar smo v Sloveniji dobili mobilno telefonijo in internet; nosilec razvoja je bila Skupina Telekom Slovenije. S svojo infrastrukturo, storitvami in najsodobnejšimi rešitvami podpiramo razvoj Slovenije v digitalno družbo. Razvijamo najsodobnejše digitalne tehnologije in storitve ter z IKT-tehnologijo ustvarjamo dobro. Dobro za podjetje in njegove zaposlene. Dobro za delničarje. Dobro za družbo. Dobro za okolje. Dobro za vse deležnike. Odgovorno upravljamo ekonomske, družbene in okoljske vplive poslovanja ter vgrajujemo načela trajnostnega razvoja v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine.

Pri poročanju o trajnostnem poslovanju se osredotočamo na bistvene teme, ki jih prikazujemo v naslednji tabeli, vsebine pa so integrirane skozi celotno poročilo.

Bistvene teme trajnostnega razvoja Skupine Telekom Slovenije

Bistveni trajnostni vidiki
Bistvene trajnostne teme
Odlična uporabniška izkušnja
• Zagotavljanje kakovostnega dostopa do telekomunikacijskih storitev
• Vrhunska kakovost omrežja in hitra odprava napak
• Razvoj inovativnih produktov in storitev
• Kibernetska varnost
• Varnost osebnih podatkov
Odgovorno in dolgoročno uspešno poslovanje
• Etično in transparentno poslovanje
• Učinkovito korporativno upravljanje
• Dolgoročna vrednost naložbe
• Poslovna uspešnost, ki omogoča stabilno dividendno politiko
• Skladnost poslovanja
• Spoštovanje človekovih pravic
Skrb za talente in spodbudno delovno okolje
• Zdravo in varno delovno okolje
• Privlačnost zaposlitve za perspektivne kadre

Vključenost zaposlenih v odločanje

Izobraževanje in razvoj zaposlenih

Raznolikost zaposlenih in enake možnosti

Digitalizirana in vključujoča družba

Spodbujanje digitalne pismenosti
Tehnološke rešitve za premagovanje sodobnih družbenih izzivov
Široka dostopnost storitev in odgovorna širitev infrastrukture
Podpora športu, kulturi, znanosti in humanitarnosti

Blaženje podnebnih sprememb in učinkovita raba naravnih virov

Odgovorna raba in varovanje naravnih virov
Podnebne spremembe, biodiverziteta in ogljični odtis
Krožno gospodarstvo in upravljanje odpadkov
Energetska učinkovitost

Celovito upravljanje oskrbne verige

Partnerski odnosi in dolgoročno sodelovanje
Upravljanje trajnostnih vidikov v oskrbni verigi
Jasna merila izbora dobaviteljev

2.9.1 O letnem poročilu

Izjava o nefinančnem poslovanju Skupine Telekom Slovenije za leto 2021

Poročanje o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije je skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in nacionalne zakonodaje (ZGD-1K).

Napredek na okoljskem, družbenem, upravljavskem in ekonomskem (ESG) področju v letnem poročilu prikazujemo celostno in integrirano po mednarodnih standardih poročanja GRI (Global Reporting Initiative). Po smernicah GRI poročamo od leta 2009, od leta 2016 po njihovih globalnih standardih (Global Standards), ob tem pa upoštevamo tudi prejšnje generacije priporočil GRI za IKT- in IT-sektor ter medije. Skladnost z njimi preverjajo zunanji neodvisni preveritelji. V letnem poročilu prav tako prikazujemo naš prispevek globalnim ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov ter letos prvič tudi izpolnjevanje nekaterih kazalnikov standarda SASB (Sustainability Accounting Standards Board) za IKT-panogo.

GRI GS 102-47

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Nefinančne informacije vključujemo v vsa poglavja, kar je razvidno iz sprotnih sklicev na kazalnike GRI in pregledno kazalo GRI. Vključevanje informacij o nefinančnem poslovanju ter raznolikosti organov vodenja in nadzora je skladno z zahtevami novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K), sprejete v letu 2021. Pri poslovanju upoštevamo tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM) skladno s smernicami ESMA ter spremljamo relevantno zakonodajo tudi na področju nefinančnega poročanja.

Družba je ustanovila stalno projektno skupino za trajnostno poslovanje, ki spremlja zakonodajo in trende na področju trajnostnega razvoja ter sprejema priporočila in ukrepe za njihovo vpeljavo v poslovanje Skupine Telekom Slovenije. Družba bo razkritja deležev gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih in nesprejemljivih z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. 7. 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852, objavila naknadno.

Priprava poročila in obseg poročanja

Pripravo in izdajo letnega poročila koordinirata organizacijski enoti Kontroling in Korporativno komuniciranje. Podatke in informacije zajemamo s strukturiranimi vprašalniki, vsebine pa pripravljajo strokovni sodelavci za posamezna področja iz družb Telekom Slovenije, GVO, TSmedia, Soline, Avtenta, TSinpo in IPKO. Računovodsko poročilo pripravlja organizacijska enota Finance in računovodstvo.

Informacije o poslovanju in kazalnikih trajnostnega poslovanja se v letnem poročilo nanašajo na koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra. Zadnje letno poročilo, to je za leto 2020, je bilo objavljeno 26. aprila 2021. Poročilo je namenjeno predvsem delničarjem in finančnim javnostim, pa tudi uporabnikom, zaposlenim in drugim deležnikom. Poročanje se nanaša zlasti na Skupino Telekom Slovenije in Telekom Slovenije. Pri vsebinah, kjer enotna vodila poročanja še niso uveljavljena za celotno skupino, sproti pojasnjujemo, da vsebina velja le za obvladujočo družbo oziroma za posamezno družbo v skupini.

Pri podatkih iz prejšnjih let in mej poročanja pomembnejših sprememb ni bilo. Če se spremeni metodologija prikazovanja podatkov, so spremembe in razlogi zanje pojasnjeni v opombah.

Za določitev obsega in vsebine letnega poročila že nekaj let zapored izvajamo analizo bistvenosti z analizo deležnikov. Tudi za letno poročilo 2021 smo obseg, vsebino in teme ponovno preverili z

anketo na spletnih straneh www.telekom.si. Izpolnilo jo je 407 deležnikov iz Slovenije, od tega 226 zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, 111 dobaviteljev, 111 uporabnikov, 65 delničarjev in investitorjev, 17 medijev, 14 predstavnikov lokalne skupnosti, 7 analitikov in druge finančne javnosti ter trije regulatorji. V anketi smo vsako deležniško skupino prosili, naj posamezne interese oceni po pomembnosti na lestvici od 1 do 5 (pri čemer je 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno). Prav tako smo jih spraševali, katere vsebine letnega poročila so zanje najpomembnejše in o katerih bi želeli, da poročamo v večjem obsegu. Rezultati kažejo, da deležnike v letnem poročilu najbolj pritegnejo sklopi razvojna strategija in načrti, tehnologija, omrežja in IT, finančni rezultati, kadrovska politika in skrb za zaposlene. Več informacij si želijo o strategiji in projektih ter o tehnologiji in razvoju. Na podlagi rezultatov smo oblikovali sklope najpomembnejših interesov za posamezne deležnike. Njihovo pomembnost z vidika vpliva na poslovanje Skupine Telekom Slovenije je ocenilo 17 direktorjev organizacijskih enot Telekoma Slovenije. Letos smo dodatno preverjali, katere obstoječe teme pridobivajo pomen ter katere so nove, prihajajoče teme, ki jih bo treba upoštevati v prihodnje. Matrico bistvenosti objavljamo v nadaljevanju.

Rezultate analiz deležnikov vsako leto pregledajo strokovni sodelavci, ki pripravljajo vsebine letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije. V letu 2021 je pregled potekal prek spletne delavnice, ki se je je udeležilo 54 pripravljavcev vsebin.

Preveritev nefinančnega poročanja

Razkritja nefinančnih podatkov oziroma poročilo o trajnostnem razvoju predložimo v neodvisno zunanjo preveritev, ki vključuje tudi preveritev poročanja po standardih GRI. Izjava o zunanji preveritvi poročanja o trajnostnem razvoju po standardu GRI GS je v poglavju 2.11.

51 GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-50, 102-51, 102-52

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Matrika bistvenosti interesov deležnikov

1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
11	12	13	14	15	16	17	18	20	21
		22	24	25	26	27	28	29	30	Zagotavljanje delovanja omrežja tudi v izrednih razmerah
Zagotavljanje kakovostnega dostopa do telekomunikacijskih storitev	Kibernetska varnost	Vrhunska kakovost omrežja in razvoj storitev, skladnih s potrebami in pričakovanji uporabnikov

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Najboljše razmerje med kakovostjo in ceno storitev

Varnost osebnih podatkov	Skladnost poslovanja s predpisi in spoštovanje odločitev regulatorja	Zdravo in varno delovno okolje
Srednje visoka	Visoka	Pomembnost za Skupino Telekom Slovenije
Pomembnost za deležnike	Srednje visoka	Visoka

Legenda:

Odlična uporabniška izkušnja
Zagotavljanje delovanja omrežja tudi v izrednih razmerah
Zagotavljanje kakovostnega dostopa do telekomunikacijskih storitev
Kibernetska varnost
Vrhunska kakovost omrežja in razvoj storitev, skladnih s potrebami in pričakovanji uporabnikov
Najboljše razmerje med kakovostjo in ceno storitev
Varnost osebnih podatkov
Hitra odprava napak
Preprosto in hitro komuniciranje s svetovalci Telekoma Slovenije
Odgovorno in dolgoročno uspešno poslovanje
Skladnost poslovanja s predpisi in spoštovanje odločitev regulatorja
Etično poslovanje in skladnost
Poslovanje, ki omogoča izplačilo stabilnih dividend
Učinkovito korporativno upravljanje
Dolgoročna vrednost naložbe
Spoštovanje človekovih pravic
Skrb za talente in spodbudno delovno okolje
Zdravo in varno delovno okolje
Strokovno in učinkovito vodenje
Pridobivanje dodatnih znanj
Možnosti razvoja kariere
Vključenost zaposlenih v odločanje
Digitalizirana in vključujoča družba
Široka dostopnost storitev in odgovorna širitev infrastrukture (fiksno in mobilno omrežje)
IKT-rešitve za premagovanje sodobnih zdravstvenih izzivov
Družbena odgovornost (sponzorska in donatorska podpora športu, kulturi, znanosti in humanitarnost)
Medijska in IKT pismenost
Blaženje podnebnih sprememb in učinkovita raba naravnih virov
Omejevanje vplivov na okolje in skrb za trajnostni razvoj
Omejevanje elektromagnetnih sevanj
Celovito upravljanje oskrbne verige
Spoštovanje pravic delavcev ter varnost in zdravje zaposlenih v oskrbni verig
Odzivnost in odnos naročnika
Odgovorno upravljanje z energijo in odpadki v oskrbni verigi
Dolgoročno sodelovanje
Jasna merila za izbor dobaviteljev in spoštovanje poslovnih dogovorov

PRIHAJAJOČE TEME

Privlačnost zaposlitve za perspektivne kadre
Raznolikost zaposlenih in enake možnosti
Odgovorna raba in varovanje naravnih virov

Podnebne spremembe, biodiverziteta in ogljični odtis

Krožno gospodarstvo in upravljanje odpadkov

Energetska učinkovitost

Teme, ki pridobivajo pomen

Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov

Pri poslovanju in obvladovanju trajnostnih vplivov poskušamo čim bolj vključevati tudi cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals – SDG) kot ključne vsebine njene Agende 2030. V nadaljevanju predstavljamo pregled, kako in na katerih področjih pripomoremo k uresničevanju teh ciljev, ter katere cilje smo si v Skupini Telekom Slovenije pri tem zastavili.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Pregled uresničevanja ciljev SDG

Cilj SDG	Naša prizadevanja	Naši cilji
Omogočiti vsem, še posebej revnim in ranljivim osebam, enakovreden dostop do ekonomskih virov, osnovnih storitev, naravnih virov, novih tehnologij in finančnih storitev.	* Širok dostop do naših storitev: več v točki 2.9.4.
* Storitve za ranljive skupine uporabnikov: več v točki 2.9.4.
* Zaposlovanje in usposabljanje invalidov: več v točki 2.9.5.
* Sponzorske in donatorske aktivnosti: več v točki 2.9.3.
* Zagotoviti dostop do tehnologije 5G 99 % prebivalcem Slovenije do leta 2026.
* Zavezani smo vračati v družbeno okolje in ranljivim skupinam po najboljših močeh ter skrbeti za varnost interneta, povezav in sistemov.
* Sledimo strateški usmeritvi, da za sponzorstva in donacije namenimo 0,3% vseh prihodkov od prodaje na leto.
Razvijati kakovostno, vzdržno, zanesljivo infrastrukturo, ki bo podprla gospodarski razvoj, človeško blaginjo, s poudarkom na cenovno ugoden in privlačen dostop.
Doseči univerzalni dostop do zdravstva, kakovostnih zdravstvenih storitev ter varnih, učinkovitih in finančno dostopnih zdravil.	- Pametni sistem integriranega zdravstva: več v točki 2.7.3.
- Zagotavljati storitve e-oskrbo in tehnične IKT storitve telemedicine 10 % prebivalstva, starejšega od 65 let, v RS (okoli 40.000 uporabnikom) do leta 2030.
Izboljšati energetsko učinkovitost.	* Sistem učinkovitega ravnanja z energijo: več v točki 2.9.7.
* Povečati delež pridobljene električne energije iz nizkoogljičnih virov za 8 odstotnih točk do leta 2026.
* Povečati proizvodnjo električne energije iz lastnih sončnih elektrarn.
Doseči vzdržno upravljanje in učinkovito rabo naravnih virov.

Sistem učinkovitega ravnanja z energijo: več v točki 2.9.7.
Brezpapirno poslovanje: več v točki 2.9.7.
Povečati delež električnih osebnih vozil v voznem parku za 7 odstotnih točk do 2026.
Povečali bomo delež izdanih e-računov med vsemi izdanimi računi uporabnikom za 15 odstotnih točk do leta 2026.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Cilj SDG

Naša prizadevanja

Naši cilji

Promovirati vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno zaposlitev in dostojno delo.

Celovite IKT-rešitve: več v točki 2.7.3.
Družini prijazno podjetje: več v točki 2.9.5.
Pristopili smo k zavezi o spoštovanju človekovih pravic, pripravljamo pravilnik in imenovali bomo skrbnika za človekove pravice do leta 2023.
V okviru medgeneracijskega sodelovanja smo vzpostavili enoten mentorski sistem z namenom ohranitve ključnih znanj v podjetju. Skrbimo za razvoj mentorjev in njihovih mentorskih veščin.

Pospešiti trajnostno urbanizacijo ter trajnostno načrtovanje in upravljanje mest. Izvajanje celostne politike za vključevanje, učinkovito rabo virov ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Pametna mesta, pametne tovarne in industrija: več v točki 1.8.5.
Izdelati in zagotavljati celostne rešitve za upravljanje prometnih tokov v urbanih naseljih, naročnikom zagotoviti vpogled v kakovost zraka in voda, s storitvami podpreti pametno in učinkovito upravljanje z energenti.

2.9.2 Vključevanje in sodelovanje deležnikov

Ključni deležniki Skupine Telekom Slovenije so zaposleni, delničarji in potencialni vlagatelji, uporabniki naših storitev, regulatorni in državni organi, finančni analitiki in druga finančna javnost, dobavitelji in drugi poslovni partnerji, mediji ter lokalne in širše skupnosti. Prizadevamo si za vključevalen in dolgoročen odnos z njimi, s čimer krepimo zaupanje in sodelovanje. Strategija komuniciranja z njimi je opredeljena v Politiki upravljanja Telekoma Slovenije.

Medsebojne vplive in interese deležnikov prepoznavamo na podlagi neposrednih in posrednih odnosov (raziskave, analize podatkov, statistike itd.). Z deležniki komuniciramo odprto, uravnoteženo, proaktivno in reaktivno. Osredotočamo se na zagotavljanje točnih, relevantnih in jasnih sporočil. O komuniciranju s skupinami deležnikov poročamo tudi v posameznih poglavjih, kjer jih obravnavamo celovito.

Pregled deležnikov Telekoma Slovenije in njihovega vključevanja

Deležniki	Kaj je zanje najpomembnejše?	Načini vključevanja in pogostost stikov	Aktivnosti

Delničarji, analitiki in druge finančne javnosti

Učinkovito korporativno upravljanje;
dolgoročna vrednost naložbe;
poslovanje, ki omogoča izplačilo stabilnih dividend;
relevantne, aktualne in pravočasne informacije o poslovanju in delnici TLSG.
Spletno središče za vlagatelje;
skupščina delničarjev (vsaj enkrat letno);
udeležba na investicijskih konferencah (občasno);
prek [email protected], [email protected], (odgovori na vprašanja);
objavljanje poslovnih informacij v sistemu Ljubljanske borze SEOnet;
četrtletno ob objavi poročil o poslovanju in izdaji elektronske publikacije TLSG novice;
enkrat letno ob objavi letnega poročila.

Obstoječe in potencialne delničarje smo o poslovanju Skupine Telekom Slovenije obveščali redno, proaktivno in celovito. Transparentno smo komunicirali vpliv pandemije covida-19 na poslovanje.

Organizirali smo dve skupščini delničarjev.

Delničarjem smo avgusta 2021 izplačali bruto dividende v višini 4,50 evra na delnico.

Uporabniki

Hitra odprava napak;
varnost osebnih podatkov;
vrhunska kakovost omrežja in razvoj storitev, skladnih z njihovimi potrebami in pričakovanji;
najboljše razmerje med kakovostjo in ceno storitev;
preprosto in hitro komuniciranje z nami.
Osebni stiki (redno): Telekomovi centri, kontaktni center 24/7, komunikacija prek [email protected] in družbenih omrežij;
spletne storitve;
redno obveščanje o ponudbi, storitvah in novostih v medijih širokega dosega ter komuniciranje prek drugih kanalov (računi, neposredna pošta, katalogi, sejmi, družbena omrežja, promocije na dogodkih, posebni dogodki ipd.);
možnost izbire povratnega klica v primeru daljših čakalnih časov v kontaktnem centru;
dvakrat letno z migracijskimi analizami, z raziskavami po načelu skrivnostnih nakupov;
z letnimi raziskavami zadovoljstva uporabnikov;
Uporabnikom predstavljamo nove storitve, ponudbo in druge zanje pomembne vsebine prek številnih kanalov, in sicer osebno in elektronsko.

Z omrežjem LTE/4G trenutno pokrivamo 96,8 % prebivalstva, z omrežjem LTE/4G+ 84,0 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa 38,8 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja je bilo vključenih tudi 241 malih celic.

Izboljšali smo zadovoljstvo uporabnikov fiksnih in mobilnih storitev za 2 odstotni točki (indeks CSI).

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Deležniki

Kaj je zanje najpomembnejše?

Načini vključevanja in pogostost stikov

Aktivnosti

redno s statistiko ogledov spletnih strani;
redno merjenje NPS (Net Promoter Score) na stičnih točkah.

Zaposleni

Zdravo in varno delovno okolje;
strokovno in učinkovito vodenje;
pridobivanje dodatnih znanj in kompetenc;
vključenost v odločanje;
možnost izobraževanja in razvoja kariere;
redne informacije o poslovanju in strateških načrtih družbe ter tekočem dogajanju v podjetju in njegovih aktivnostih.
Redno seznanjanje zaposlenih z dogajanjem in tekočimi aktivnostmi v podjetju in skupini po uveljavljenih kanalih (intranet, eZasloni, oglasne deske, e-pošta, sistem kolegijev itd.);
spodbujanje inovativnosti v okviru programa Brihta;
sodelovanje s svetom delavcev in sindikati (reden dialog);
aktivnosti za varovanje zdravja zaposlenih v okviru projektov Modro jabolko in Živijo, stres! ter vključevanja prek športnega društva TSsport;
merjenje organizacijske vitalnosti in organizacijske kulture (vsako drugo leto), izvedba ocenjevalno-razvojnih pogovorov z zaposlenimi (dvakrat letno).

90,9 % zaposlenih v skupini je bilo v letu 2021 vključevanih v izobraževanja in usposabljanja.

V Telekomu Slovenije smo v šolskem letu 2020/2021 petim dijakom in študentom podelili kadrovske štipendije, skupno imamo 24 štipendistov.

V Skupini Telekom Slovenije ima največji delež zaposlenih VII. stopnjo izobrazbe (35,3 %).

Redno je potekal dialog s socialnimi partnerji (informiranje, skupna posvetovanja, pridobivanje soglasij).

Svet delavcev se je v letu 2021 sestal na 12 rednih sejah.

Zaposlene vključujemo pri oblikovanju in ustvarjanju sistemov in orodij.

Dobavitelji in preostali poslovni partnerji

- Jasna merila za izbor dobaviteljev in spoštovanje poslovnih dogovorov;

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Deležniki

Kaj je zanje najpomembnejše?

Načini vključevanja in pogostost stikov

Aktivnosti

odzivnost in odnos naročnika;
dolgoročno sodelovanje;
spoštovanje pravic delavcev ter varnost in zdravje zaposlenih v oskrbni verigi;
odgovorno upravljanje z energijo in odpadki v oskrbni verigi;
Jasno komuniciranje in povratne informacije o zadovoljstvu z izvedenimi storitvami;
Skladno s Pravilnikom o nabavi blaga in storitev v družbi Telekom Slovenije ter drugimi internimi akti;
Kodeks ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije;
vzpostavljanje dolgoročnih odnosov z dobavitelji;
sodelovanje pri izvajanju pogodbenih obveznosti;
skupni marketinški nastopi;
skupni razvoj storitev;
vprašalniki ob pripravi ocen tveganj;
sestanki, predstavitve.
enkrat letno z anketo;
sodelovanje v okviru izvedbe razpisov in nabavnih postopkov.
Transparentno in enakopravno obravnavanje potencialnih dobaviteljev zagotavljamo s standardiziranim nabavnim postopkom.
Veliko pozornosti smo namenjali učinkovitemu reševanju sprotnih izzivov zaradi razmer na svetovnih trgih.
Glede na oceno vsakega dobavitelja opredelimo strategijo razvoja, možnosti dodatnega sodelovanja ali ukrepe za zmanjšanje/odpravo tveganj.
Obveznosti poravnavamo v dogovorjenih plačilnih rokih, ob presežnih likvidnih sredstvih tudi predčasno.
V Telekomu Slovenije sodelujemo s 3.021 dobavitelji iz 40 držav. Večina, 97 %, dobaviteljev je iz Evropske unije.

Regulatorji in državni organi

Skladnost poslovanja s predpisi in spoštovanje odločitev regulatorja;
zagotavljanje kakovostnega dostopa do telekomunikacijskih storitev;
omejevanje vplivov na okolje in skrb za trajnostni razvoj.
Strokovno odzivanje na odločitve regulatorjev;
sodelovanje pri pripravi zakonodaje s strokovnimi pripombami (po potrebi);
redni stiki ob postopkih inšpekcijskega nadzora, povezanih z naloženimi obveznostmi AKOS na.

Reguliranih upoštevnih trgih

V vseh fazah poslovnega procesa in delovanja smo dosledno upoštevali veljavno zakonodajo, regulatorne ukrepe, predpise in dobro prakso.
Odzvali smo se s pripravo pripomb na objavljene analize upoštevnih trgov.
Samostojno ali skupaj s strokovnimi organizacijami smo predložili pripombe v postopkih sprejemanja za naše poslovanje relevantne zakonodaje.

Lokalna in širša skupnost

Široka dostopnost storitev in odgovorna širitev infrastrukture (fiksno in mobilno omrežje);
spoštovanje človekovih pravic;
IKT-rešitve za premagovanje sodobnih zdravstvenih izzivov;
zagotavljanje delovanja omrežja tudi v izrednih razmerah.
Podpora športnim, kulturnim, izobraževalnim ter humanitarnim organizacijam in projektom (redne aktivnosti);
izbor projektov s poudarkom na družbeni odgovornosti in spremljanju njihovih učinkov;
ocena okoljskih vplivov je vsebinski vidik vseh razvojnih aktivnosti;
redni stiki z lokalnimi skupnostmi ob nadgradnjah in gradnjah omrežja.
Sponzorstva in donacije smo namenjali organizacijam in projektom na nacionalni in regionalni ravni, v letu 2021 smo v Skupini Telekom Slovenije zanje namenili skoraj 2 milijona evrov.
Zaradi širitve omrežja LTE/4G in vzpostavitve omrežja 5G smo opravili dodatne meritve elektromagnetnega sevanja ter zagotovili, da ne presegajo zakonsko dovoljenih meja. V letu 2021 smo v Sloveniji opravili 323 meritev. Rezultati meritev elektromagnetnih sevanj so javno dostopni lokalnim skupnostim.

Mediji

Etično poslovanje in skladnost;
medijska in IKT-pismenost;
družbena odgovornost;
redne in aktualne informacije o poslovanju Skupine Telekom Slovenije ter razvoju storitev.
Proaktivno in reaktivno upravljanje odnosov z mediji (novinarski dogodki, sporočila za medije, odgovori na novinarska vprašanja, vzdrževanje formalnih in neformalnih odnosov);
organizacija priložnostnih dogodkov;
redno komuniciranje korporativnih tem, storitvenih in produktnih novosti ter vseh drugih tem, povezanih s poslovanjem družbe.
V letu 2021 smo odgovorili na okoli 250 novinarskih vprašanj, pripravili smo 43 sporočil za slovenske in tri za tuje medije, skupno je bilo o Telekomu Slovenije v medijih objavljenih okoli 4.400 prispevkov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.9.3 Družbeno okolje

V Skupini Telekom Slovenije dejavno prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, finančnimi sredstvi in drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem delujemo.

Kot sponzor ali donator že vrsto let podpiramo humanitarne, kulturne, okoljske in izobraževalno-znanstvene projekte in ustanove ter slovenske športnike in športne organizacije.

Poseben poudarek namenjamo športu, saj pomagamo posameznikom in ekipam, športnim zvezam in društvom ter podpiramo športne prireditve. Kot vodilni slovenski operater, vpet v okolje, v katerem delujemo, želimo družbi, v kateri delujemo in živimo, odgovorno vračati. Tako smo na primer med največjimi podporniki slovenskega športa in naših športnikov, ob letošnjih olimpijskih igrah so Primož Roglič, Tadej Pogačar in Janja Garnbret, ki so pozneje osvojili tudi olimpijske medalje, nastopili tudi v naši tržnokomunikacijski kampanji.

Vloge za sponzorstva in donacije obravnava komisija ter o njih odloča redno skozi vse leto. Pri dodeljevanju sredstev upošteva interese prosilcev in strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije.

Za sponzorstva in donacije smo v Skupini Telekom Slovenije v letu 2021 namenili 1,999 milijona evrov ali 0,3 % poslovnih prihodkov.

Delež donatorstev in sponzorstev v Skupini Telekom Slovenije v letu 2021

Humanitarni projekti	6%
Izobraževanje	81%
Šport	4%
Kultura	5%
Drugo	4%

Pomembnejša donatorstva in sponzorstva v letu 2021

Redno se vključujemo v humanitarne projekte, in sicer tako na prostovoljni ravni kot tudi na družbeni ravni. V letu 2021 smo med drugim pomagali tudi naslednjim organizacijam:

Rdečemu križu Slovenije za pomoč pri obnovi mladinskega doma Martinček v zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič;
društvu Humanitarček za pomoč socialno šibkim starostnikom;
Olimpijskemu komiteju Slovenije za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij;
zavodu Zlata mreža za pomoč pri zagotavljanju brezplačnih prevozov starejšim, ki živijo sami;
Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje za projekt Botrstvo;
Zvezi prijateljev mladine Slovenije za TOM telefon, ki je namenjen otrokom in mladostnikom v stiski;
Zvezi društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski;
Združenju invalidov – forum Slovenije;
Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS);
Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan;
Centru za usposabljanje in rehabilitacijo – CIRIUS Kamnik;

Izobraževanje in znanost

Že vrsto let podpiramo številne izobraževalno-znanstvene projekte, konference in srečanja ter smo pomemben podporni partner projektov in organizacij:

društva Bralna značka Slovenije;
projekta Varno na kolesu;
projekta Vesela šola;
projekta Ekokviz za osnovne šole;
konference Dnevi korporativne varnosti;
Zveze za tehnično kulturo Slovenije;
Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (izobraževalni program Multimedija);
Muzeja pošte in telekomunikacij, katerega soustanovitelj je Telekom Slovenije.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Na področju kulture

Podpiramo vsebinsko raznolike in geografsko razpršene prireditve in tudi kulturne dogodke, ki so tudi z našo pomočjo postali nepogrešljiv del slovenske in mednarodne kulturne izraznosti. Med njimi so bili v letu 2021:

Festival Ljubljana;
Ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe);
Lutkovno gledališče Ljubljana;
Lutkovno gledališče Maribor;
Slovensko narodno gledališče Maribor;
kurentovanje na Ptuju;
Felina Films (sponzorstvo filma Gajin svet 2).

Šport

Vseskozi podpiramo številne večje ali manjše dogodke, namenjene predvsem otrokom in mladostnikom. Ob tem smo v letu 2021 sponzorsko podprli naslednje:

športne zveze: Olimpijski komite Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, Smučarsko zvezo Slovenije, Hokejsko zvezo Slovenije, Odbojkarsko zvezo Slovenije, Atletsko zvezo Slovenije, Kajakaško zvezo Slovenije, Rokometno zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Kolesarsko zvezo Slovenije, Jadralno zvezo Slovenije, Strelsko zvezo Slovenije, Gimnastično zvezo Slovenije in Veslaško zvezo Slovenije;
športne klube: Nogometni klub Maribor, Košarkarski klub Cedevita Olimpija, Košarkarski klub Krka, Košarkarski klub Domžale, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, Rokometni klub Gorenje Velenje, Nogometno šolo Mura in druge;
športne dogodke: svetovno prvenstvo v poletih Planica 2021, svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske Ljubno 2021, Kolesarska dirka po Sloveniji, Maraton Franja, Red Bull Goni Pony na Vršič, Spartan Race Slovenia, Ironman Slovenian Istria, mednarodni plezalni spektakel Triglav The rock Ljubljana, državno prvenstvo v košarki 3 x 3 in številne druge.

Družbeno odgovorno ravnanje je vpeto v vse družbe v Skupini Telekom Slovenije.

V imenu dobitnikov olimpijskih medalj na poletnih igrah Tokio 2020 smo donirali 15.000 evrov. Janja Garnbret, Primož Roglič in Tadej Pogačar, naši dobitniki olimpijskih medalj na poletnih igrah v Tokiu, so izbrali tri ustanove, ki smo jim namenili donacije v skupni višini 15.000 evrov, vsaki po 5.000 evrov.

Telekomu Slovenije si z najboljšimi športniki delimo skupne vrednote. Na eni strani se borimo in si želimo vsak dan biti najboljši, hkrati pa smo odgovoren člen družbe in ne pozabljamo na tiste, ki jim lahko s svojimi sredstvi ali drugimi viri pomagamo pri razvoju in premagovanju ovir.

Za pomoč dveletnemu Urbanu, ki se bori z redko gensko boleznijo, zaradi katere ne more ne hoditi ne govoriti, pomaga pa mu lahko zdravilo, ki ga razvijajo v Avstraliji, smo tako donirali Društvu Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki. Za razvoj mladih kolesarjev smo donirali Pogi Teamu, za razvoj kolesarstva in pomoč mladoletnim športnikom iz socialno šibkih okolij pa Fundaciji Primoža Rogliča.

Uporabniki

5,7 milijona

IZDANIH RAČUNOV DELEŽ REKLAMACIJ

Pomembnejše aktivnosti

Veliko truda namenjamo upravljanju življenjskega cikla uporabnika. Razmere, povezane s pandemijo covida-19, so zahtevale še bolj poglobljeno razumevanje uporabnikov, okolja in vključevanje življenjskega cikla uporabnikov v poslovne procese skozi segmentacije ter njihovo nagovarjanje s prilagojenimi in relevantnimi tržnimi sporočili.

V letu 2021 smo obeležili 10 let Mojega Telekoma kot osrednje točke, ki uporabnikom omogoča samostojno upravljanje storitev in naročniških razmerij. Uporablja ga več kot 60 % uporabnikov naših storitev, povprečno dvakrat mesečno ga obišče prek 100.000 različnih uporabnikov. V letu 2021 smo v Mojem Telekomu naročnikom mobilnih storitev omogočili tudi sklenitev turističnega zavarovanja Brezskrbni, mladi lahko določene prednosti SUPR paketa koristijo le prek Mojega Telekoma, uporabnikom pa smo omogočili tudi sklenitev naročniškega razmerja z vezavo. Novosti v naši ponudbi vse pogosteje pogojujejo rabo Mojega Telekoma, s katerim lahko uporabniki tako na daljavo nemoteno upravljajo storitve in pri tem koristijo številne prednosti. Zadovoljstvo pri uporabi Mojega Telekoma velja tudi za poslovne uporabnike, katerim pa bo v prihodnje omogočal širši nabor storitev za celovito, varno in zanesljivo poslovanje.

10.984 klicev z videoidentifikacijo

482.892 prejetih klicev

146.910 odgovorjenih e-sporočil

30.000 uporabnikov digitalnega svetovalca Maksa

Tehnična pomoč uporabnikom

Za tehnično podporo uporabnikom smo v letu 2020 lansirali digitalnega svetovalca Maksa, ki je razbremenil svetovalce na podpornih stičnih točkah in pripomogel k še hitrejši rešitvi tehničnih izzivov uporabnikov. V letu 2021 je Maks svoje tehnično znanje nadgradil in razširil tudi na tehnično pomoč uporabnikom storitve VALÚ, razširil pa je tudi znanje o platformi NEO. Tako uporabnikom pomaga tudi z odgovori na vprašanja glede pametnega doma, NEO TV Lite in dostopne točke WiFi.

Preglednost zaračunavanja storitev

Za telekomunikacijske storitve smo skupaj izstavili 5,7 milijona računov, brez izrednih računov in dobropisov (6,2 v letu 2020). Uporabniki so reklamirali 0,53 % vseh izdanih računov (0,57 % v letu 2020).

Ker se zavedamo pomena trajnostnega poslovanja in skrbi za okolje, izvajamo številne spodbude in aktivnosti za zmanjšanje števila tiskanih računov ter postopno ukinjanje papirnatega poslovanja. V letu 2021 se je tako število računov v eni izmed elektronskih oblik s 25 % v letu 2020 povečalo na 30 %.

Vsebinsko in oblikovno smo zboljšali preglednost računa. Tako smo izboljšali vidnost obveznosti za plačilo in rok plačila ter številko in datum izdaje računa. Z izboljšavami bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Zadovoljstvo uporabnikov

Z rezultati zadovoljstva uporabnikov pridobivamo pomembne povratne informacije, ki so vodilo pri pripravi in nadgradnji storitev po meri uporabnikov. Zadovoljstvo spremljamo z redno raziskavo zadovoljstva zasebnih in poslovnih uporabnikov, redno merimo kazalnik NPS (priporočilo) – anketni mesečni in transakcijski NPS. NPS je eden od ključnih kazalnikov spremljanja zadovoljstva uporabnikov, ki nam sporoča, ali bi uporabniki Telekom Slovenije priporočili ali ne.

Zadovoljstvo zasebnih uporabnikov storitev Telekoma Slovenije

Telekom Slovenije ohranja visoko raven zadovoljstva svojih uporabnikov (Valicon, jesen 2021). Delež zadovoljnih in delež tistih, ki so z nami najbolj oziroma popolnoma zadovoljni, ostaja visok in je stabilen. K stabilnemu zadovoljstvu prav tako prispeva vse manj negativnih izkušenj z nami.

Med petimi najvišje ocenjenimi elementi pri mobilnih storitvah sta najboljše in najhitrejše omrežje, konkurenčni ponudniki sledijo s skoraj polovico nižjimi odstotki navedb (Tržna raziskava Valicon, Spremljanje moči in podobe znamk v mobilni kategoriji, oktober 2021, n = 728).

V kategoriji fiksnih storitev je najboljše omrežje med top 3 elementi, medtem ko najhitrejše omrežje dosega podoben odstotek kot najhitrejši internet in je v sredini med elementi, še vedno pa z največjim deležem glede na konkurenco (Tržna raziskava Valicon, Spremljanje moči in podobe znamk v fiksni kategoriji, oktober 2021, n = 720).

Meritev zadovoljstva uporabnikov E-trgovine se izvaja v meritvi Certified Shop. Zadovoljstvo z E-trgovino Telekoma Slovenije so uporabniki v septembru 2021 ocenili s povprečno oceno odlično (9,6).

Zadovoljstvo uporabnikov smo izboljšali na elementih:

hitrost interneta, ki ostaja naša močna konkurenčna prednost;
odzivnost klicnega centra ter
razmerje med ceno in kakovostjo v mobilnem segmentu.

Osnove zadovoljstva in prednosti Telekoma Slovenije:

zanesljivost ponudnika (mobilni in fiksni segment);
stabilnost delovanja (omrežje, internet, TV, mobilni internet);
reševanje težav (fiksni del).

Indeks zadovoljstva uporabnikov Telekoma Slovenije

Vir: Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, jesen 2021, n = 1003.

NEO je generator pozitivnih izkušenj. Uporabnike prepriča predvsem kot vmesnik z enostavnim glasovnim upravljanjem in hitrim zagonom (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – NEO, december 2021, n = 1.020).

Med NEO uporabniki je 89 % zadovoljnih, med njimi pa 49 % popolnoma in zelo zadovoljnih. Vsaj 90 % uporabnikov je zadovoljnih z najbolj uporabljenimi funkcijami pri uporabi televizije: iskanje vsebin (92 % zadovoljnih), glasovno iskanje vsebin in nadaljevanje ogleda (91 % zadovoljnih) ter vse na enem mestu in WiFi dostopna točka (90 % zadovoljnih) (Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, jesen 2021, n = 1.003).

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

NEO dosega med uporabniki platform za pametno življenje najvišje deleže za:

hitro in enostavno (glasovno) iskanje vsebin;
hiter zagon vmesnika;
inovativnost in najboljšo platformo za pametno življenje;
najboljše pokrivanje področja pametnega doma, upravljanja naprav in iger na TV.

Najpogostejša načina plačevanja ostajata plačilne kartice in gotovina, za +3 odstotne točke se je povečal delež uporabnikov e-denarnic (zdaj jih uporablja že vsak četrti prebivalec Slovenije, v starosti 15–75 let).

V kategoriji mobilnih plačilnih sistemov in mobilnih denarnic je znamka VALÚ uspela v zadnjem letu močno povečati prepoznavnost. Moč znamke VALÚ ohranja svojo moč (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – VALÚ, december 2021, n = 1.020).

Zadovoljstvo poslovnih uporabnikov

Skupno zadovoljstvo poslovnih uporabnikov Telekom Slovenije je visoko in se v času še izboljšuje (Valicon, jesen 2021). Poslovnim uporabnikom so najpomembnejši kakovost in delovanje storitev, zanesljivost, odzivnost, hitrost odpravljanja napak in dosegljivost.

Indeks zadovoljstva poslovnih uporabnikov

Vir: Valicon, Zadovoljstvo med poslovnimi uporabniki, jesen 2021, n=470.

Zadovoljstvo s prodajnimi mesti Telekoma Slovenije

Zadovoljstvo z našimi prodajnimi mesti merimo dvakrat letno z raziskavo Navidezni nakup. Pri tem merimo zadovoljstvo obiskovalcev prodajnih mest ter zadovoljstvo s kontaktnimi centri in z odzivnostjo na sporočila, posredovana na elektronski naslov [email protected]. Vse meritve dosegajo visoke ocene, pri tem pa se ocene vseskozi višajo.

Vir: Valicon, Navidezni nakup, jesen 2021.

Net Promoter Score (NPS)

Net Promoter Score – NPS je globalno najbolj uporabljano merilo za spremljanje uporabniške izkušnje. Prikazuje, koliko so uporabniki pripravljeni priporočati storitev drugim. V eni številki združuje indikacijo uporabnikove pripravljenosti priporočanja, njegovega zadovoljstva, zaznav odličnosti uporabniške izkušnje in izražanja pripadnosti ponudniku.

V Telekomu Slovenije meritve opravljamo mesečno, in sicer pri uporabnikih fiksnih in mobilnih storitev ter na najpomembnejših stičnih točkah. V primerjavi z NPS telekomunikacijskih operaterjev tujih trgov se Telekom Slovenije uvršča v zgornjo tretjino.

Transakcijski NPS:

Vir: Telekom Slovenije, Transakcijski NPS, 2021.

Zadovoljstvo uporabnikov Telekoma Slovenije konstantno raste. V zadnjih dveh letih se je povečalo za dobrih 20 % (primerjava dec. 2021 / dec. 2019).

Leto 2021 je zaznamovalo drugo leto pandemije covida-19. V začetku leta smo imeli prodajna mesta zaprta, zato je bila obremenitev naših klicnih centrov in digitalnih stičnih točk velika. Zadovoljstvo v prvem četrtletju leta je bilo nadpovprečno, zadovoljstvo za naše odlično prilagajanje razmeram pa so nam uporabniki pokazali z odličnimi NPS ocenami. Druga polovica leta je bila stabilna in brez večjih nihanj v razpoloženju uporabnikov.

Zadovoljstvo uporabnikov v drugih družbah

TSmedia meri zadovoljstvo uporabnikov z raziskavami spletnih produktov z uporabo spletne analitike.

(npr. MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani, število prikazov, število obiskovalcev, odbojno razmerje) ter s spletnimi anketami in obrazci za sporočanje mnenj uporabnikov na vseh produktih. V Avtenti enkrat letno merijo zadovoljstvo poslovnih partnerjev z različnimi KPI-ji, kot so CSI, NPS in CIT (delež negativnih / pozitivnih izkušenj). Indeks zadovoljstva s storitvami Avtente (CSI) se je tokrat spustil na raven iz leta 2018 in znaša 61 (–3 točke v primerjavi z lanskim letom). Delež popolnoma zadovoljnih uporabnikov z Avtentinimi storitvami ohranja visoko raven 17 % (iz preteklega leta), močno pa so se zmanjšali deleži popolnega zadovoljstva z izvedbenimi roki (s 15 % v letu 2020 na 8 % v letu 2021), s partnerskim odnosom (z 20 % na 15 %) in s stabilnostjo delovanja (s 15 % na 10 %). Na rezultate so vplivali zmanjšana osebna prisotnost pri uporabnikih zaradi pandemije covida-19, prav tako je Avtenta v letu 2021 hkrati na trgu izvajala več kompleksnejših projektov.

GVO zadovoljstvo redno meri z anketnim vprašalnikom ob vsaki zaključeni gradnji. Skladno z mednarodnim standardom ISO 9001 enkrat letno opravi tudi analizo za področje gradenj in projektiranja. Za področje gradenj je GVO v letu 2021 od Telekoma Slovenije prejel 150 ocen s povprečno oceno 4,68 (1 je najnižja, 5 najvišja ocena). Za področje projektiranja je GVO prejel 26 ocen, 17 s strani Telekoma Slovenije in 9 s strani zunanjih naročnikov. Povprečna ocena s strani Telekoma Slovenije je bila 4,76, zunanji naročniki pa so projektiranje ocenili s povprečno oceno 4,68.

V družbi TSinpo enkrat letno opravijo nestrukturiran pogovor z uporabniki. Kvalitativne ocene zadovoljstva ostajajo na enaki ravni kot v preteklih letih.

IPKO redno spremlja uporabniško izkušnjo prek tržnih raziskav, družbenih omrežij in internih kvantitativnih študij. Meritve zadovoljstva uporabnikov in ocene NPS se izvajajo pri uporabnikih fiksnih in mobilnih storitev. Ugotovitve trenda primarne raziskave v zvezi z oceno NPS (Brand track study) med uporabniki so bile vedno pozitivne ter so bile pri mobilnih in fiksnih storitvah višje od konkurenčnih operaterjev na trgu. Zadovoljstvo uporabnikov in NPS IPKO redno meri tudi z anketami med uporabniki, ki so obiskali prodajno mesto, z anketami prek klicnega centra in s terenskimi izvajalci. Skupna ocena zadovoljstva v mobilnem segmentu je v letu 2021 dosegla oceno 8,3 (na lestvici od 1 do 10), v fiksnem segmentu pa 7,6. Obe oceni sta bili na enaki ravni kot v letu 2019, v letu 2020 pa se meritve niso izvajale.

Družba Soline meritev zadovoljstva ne izvaja.

Skrb za varnost otrok in mladostnikov

V Telekomu Sloveniji kot odgovoren operater posebno pozornost namenjamo tudi varnosti uporabnikov pri uporabi komunikacijskih storitev. Otroci vse več časa preživijo na spletu, ta čas pa se je s šolanjem na daljavo še povečal. Prek pametnih mobitelov in drugih mobilnih naprav lahko otroci dostopajo do mnogih vsebin na spletu. Da bi otroke na spletu zaščitili in jim omogočili varno rabo interneta, smo ponudili rešitev Varen splet. Ta poleg varnostne zaščite naprav omogoča tudi omejevanje dostopov do spletnih strani, ki jih starši določijo kot neprimerne. Storitev lahko upravljajo prek Mojega Telekoma z že prednastavljenimi vsebinskimi kategorijami, ki po vklopu takoj poskrbijo, da otrok ne more dostopati do zanj neprimernih vsebin. Rešitev Varen splet se brez dodatnega nameščanja lahko vklopi na vse mobilne naprave, s čimer je uporabnik zaščiten tako v domačem mobilnem omrežju kot v tujini.

NEO Smartbox omogoča ustvarjanje različnih profilov, s katerimi je mogoče vključiti starševski nadzor in s tem določiti primernost TV-vsebin z vpisom PIN-kode. V okviru platforme NEO za naše najmlajše še najprej skrbno izbiramo ponudbo risank in drugih vsebin, ki so na voljo v Otroškem parku. Otrokom (in staršem) tako zagotavljamo območje brezskrbnosti, saj lahko otroci gledajo le vsebine, primerne njihovi starosti. Prav tako smo v okviru platforme NEO omogočili vsebine Da Vinci Kids. Te vsebine otrokom v slovenščini na humoren in zanimiv način približajo znanost, matematiko, tehnologijo, zgodovino, kulturo, naravo in šport.

Na naših prodajnih mestih in spletnih straneh v rubriki Nasveti za varno rabo mobilnih naprav in storitev uporabnikom svetujemo glede varne rabe sodobnih komunikacijskih naprav in storitev. Na spletnih straneh je na voljo Moja prva pogodba, s katero lahko starši ob prvih korakih vstopa otroka v svet telekomunikacij skupaj z otrokom naredijo načrt in pravila uporabe mobitela. Ob različnih priložnostih smo tudi letos otrokom in njihovim staršem delili družabno igro Vprašaj me, vprašaj se, ki smo jo razvili z organizacijo Logout. Igra je zasnovana tako, da s skrbno izbranimi vprašanji igralce spodbuja k pogovoru, prek katerega lahko starši, skrbniki, vzgojitelji, babice ali dedki na igriv način pri otrocih spodbujajo odgovorno uporabo interneta in mobilnih naprav. Na intranetu in spletu smo objavili poučne videoposnetke organizacije Logout, s katerimi smo mlade opozarjali na nevarnosti in stiske, s katerimi se lahko srečajo še zlasti v obdobju šolanja od doma.

Storitve za ranljive skupine uporabnikov

Ponudbo vseskozi prilagajamo tudi potrebam različnih ranljivih skupin uporabnikov. Za upokojence imamo na voljo paket Ugodni, ki vključuje fiksni internet, napredno televizijo in fiksno telefonijo po ugodni ceni. Če paket povežejo s paketom Naj A, pridobijo še neomejeno komunikacijo in dovolj mobilnega interneta za ugodno mesečno naročnino.

Uporabnikom s posebnimi potrebami zagotavljamo ustrezne storitve, terminalsko opremo ter seznam javnih telefonskih govorilnic in terminalov, dostopnih z invalidskim vozičkom. Omogočamo jim prednostno priključitev v javno komunikacijsko omrežje in odpravo napak, dostop do univerzalne imeniške službe (za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne) ter dostop do storitve v sili za gluhe in naglušne. Z veljavnim potrdilom o statusu invalida omogočamo popust pri mesečni naročnini na fiksne pakete v višini 2 evra. Za gluhe in naglušne je na voljo paket Gluhi A, ki jim omogoča brezskrbno komunikacijo.

Prostovoljnim društvom za zaščito in reševanje ponujamo paket mobilnih storitev brez naročnine. Člani društev oziroma sindikatov gasilcev in policistov ter njihovi ožji družinski člani lahko izkoristijo popust pri mesečni naročnini mobilnega paketa.

57 GRI G4-DMA, G4-M4

58 PA2

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

V sklopu pametnega sistema integriranega zdravstva in oskrbe starejšim in njihovim svojcem omogočamo storitev E-oskrba za varnejše bivanje na domu (več o storitvi tudi v poglavju 2.7.3). Storitev socialnega servisa zagotavlja stalno (24/7) povezavo z asistenčnim centrom. Klic lahko uporabnik sproži sam ali pa padec oziroma nenadne spremembe gibanja zazna senzorska oprema, ki je nameščena v domu uporabnika, in obvesti asistenčni center. Storitev občanom sofinancirajo tudi številne slovenske občine v okviru projekta Varni in povezani na domu (https://www.telekom.si/Documents/Moznost-subvencije-E-oskrba-seznam-obcin.pdf).

Širok dostop do naših storitev

Dostop do najnaprednejših IKT-storitev in vsebin zagotavljamo v urbanih in tudi ruralnih območjih ter tako prispevamo k preseganju digitalnega razslojevanja družbe. Signal mobilne telefonije je dostopen 99,74 % prebivalcem Slovenije, velik del ozemlja je tako pokrit s širokopasovnim dostopom do interneta in s fiksno telefonijo. Uporabnikom lahko na območjih, kjer vzpostavitev fiksnega priključka ni mogoča, fiksne storitve zagotavljamo tudi prek mobilnega omrežja. Pospešeno gradimo najsodobnejše optično omrežje, na katerega omogočamo priklop že prek 411.000 gospodinjstvom v Sloveniji.

60 Pokrivanje prebivalstva po posameznih tehnologijah radijskega omrežja v Sloveniji na 31. 12. 2021:

2G/GSM	3G/UMTS	4G/LTE	4G+/LTE-A	5G
99,74 %	93,07 %	96,8 %	84,04 %	38,8 %

Široko dostopnost do IKT-storitev omogoča tudi IPKO na Kosovu. V letu 2021 je potekal projekt posodobitve strojne in programske opreme petih lokacij 2G/4G, ki bo omogočal tudi nadgradnjo na tehnologijo 5G. Projekt 80-odsotno financira kosovsko ministrstvo za gospodarstvo in razvoj. IPKO vseskozi posodablja lokacije v mestnih središčih in obstoječo opremo seli na ruralna območja oziroma območja z nižjo gostoto prebivalstva.

Pokritost prebivalstva po posameznih tehnologijah radijskega omrežja na Kosovu na 31. 12. 2021:

2G	3G	4G
99,74 %	93,07 %	96,8 %

59 GRI PA1, PA2, SDG 9.1

60 GRI PA4, SDG 1.4

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.9.5 Zaposleni

V Skupini Telekom Slovenije zagotavljamo spodbudno in prijazno delovno okolje, odprto za inovativnost in sodelovanje. Pri tem skrbimo za kontinuirano izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na različnih področjih ter uvajamo inovativne pristope za opolnomočenje zaposlenih. Aktivno delujemo na področju promocije zdravja in preprečevanja izgorelosti, nadgrajujemo sisteme za nagrajevanje in motiviranje zaposlenih. Posebno pozornost namenjamo mladim družinam, zaposlenim omogočamo gibljiv delovni čas za lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti ter izvajamo številne aktivnosti za krepitev znamke delodajalca in naše organizacijske kulture v smeri medsebojnega sodelovanja.

Spodbujamo pošteno in etično ravnanje ter poslovanje skladno z veljavno zakonodajo. V medsebojnih odnosih ter v odnosih do uporabnikov, delničarjev in drugih deležnikov osnovna vodila in odgovornosti postavlja Etični kodeks Skupine Telekom Slovenije (več o kodeksu v poglavju 2.5.1). Pri tem zavračamo kakršno koli obliko trpinčenja, nadlegovanja ali diskriminacije zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja, verskega, političnega ali drugega prepričanja, narodnostnega in socialnega porekla, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin. Posamezne družbe v skupini imajo za ugotavljanje morebitne diskriminacije in ukrepanje v tovrstnih primerih ustrezne mehanizme.

Tako kot v predhodnih letih tudi v letu 2021 v nobeni od družb Skupine Telekom Slovenije nismo imeli pritožbe zaradi diskriminacije.

Struktura zaposlenih

Na zadnji dan leta je bilo v Skupini Telekom Slovenije skupno 3.284 zaposlenih, od tega 2.795 v Sloveniji, kar je za 3,2 % manj kot v letu 2020. Število se je zmanjšalo predvsem zaradi prenehanja delovnih razmerij iz poslovnega razloga ter upokojitev v družbah Telekom Slovenije, GVO in IPKO. Družba IPKO ima še 106 sodelavcev, ki niso redno zaposleni.

V Skupini Telekom Slovenije je fluktuacija znašala 6,1 % in se je v primerjavi z letom 2020 zvišala za 0,3 odstotne točke.

Skupina Telekom Slovenije	150	prihodov
	218	odhodov
65,4 %	moški
34,6%	ženske
98,1 %	zaposlenih za nedoločen čas
6,13 %	Fluktuacija
98,1 %	zaposlenih za polni delovni čas
3.284	vseh zaposlenih
98,5 %	zaposlenih po kolektivni pogodbi

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Struktura zaposlenih po družbah v Skupini Telekom Slovenije

Ostale družbe Skupine Telekom Slovenije, ki niso navedene v zgornjem grafu, in družbe odvisne družbe GVO nimajo zaposlenih.

Število novozaposlenih in odhodov v letu 2021 po starostnih razredih

Starostni razred	Prihodi	Odhodi	Prihodi	Odhodi	Prihodi	Odhodi	Prihodi	Odhodi
18–30	86	27	37	3	20	14	29	10
31–40	32	54	14	15	11	18	7	21
41–50	24	48	13	33	11	11	0	4
51–60	6	72	3	49	3	23	0	0
61–65	2	17	2

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Zaposleni glede na vrsto zaposlitve in spol

Skupaj	150	218	69	115	45	68	36	35

Povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije je 45,9 leta. V družbi IPKO je povprečna starost zaposlenih 37 let, sledi GVO s povprečno starostjo 40,3; najvišja je povprečna starost zaposlenih v družbi TSinpo, in sicer 52,1 leta.

V Skupini Telekom Slovenije ima pogodbo na podlagi kolektivne pogodbe sklenjeno 98,5 % vseh zaposlenih, kar je približno enak delež kot v letu 2020 (98,3 %). Preostalih 1,5 % zaposlenih ima pogodbe zunaj sistema kolektivne pogodbe, to so predvsem vodstveni delavci.

	Telekom Slovenije	GVO	TSmedia	Avtenta	Soline	TSinpo	IPKO	Skupina Telekom Slovenije
31.12.2019	2182	444	55	40	95	43	528	3429
31.12.2020	2165	462	58	46	89	44	528	3392
31.12.2021	2119	445	54	46	86	45	489	3284

Pogodbo za nedoločen čas ima 92,3 % zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije (od tega je 68 % moških), v Telekomu Slovenije pa 98,1 % zaposlenih (od tega je 65 % moških). V drugih družbah v Sloveniji ima pogodbo za nedoločen čas 92,2 % zaposlenih (od

Izobrazbena struktura zaposlenih

V Skupini Telekom Slovenije ima največji delež zaposlenih VII. stopnjo izobrazbe (35,3 %), sledijo zaposleni s V. stopnjo izobrazbe (29,5 %) in VI. stopnjo (21,4 %). V skupini ima 165 zaposlenih znanstveni magisterij ali doktorat (5 % zaposlenih).

Zaposlovanje in usposabljanje invalidov

V Skupini Telekom Slovenije si prizadevamo, da sodelavcem z omejitvami pri delu zaradi invalidnosti omogočimo nadaljnje redne zaposlitve. V skupini je tako zaposlenih 97 (2,9 % vseh zaposlenih) invalidov različnih kategorij, od tega jih 48,5 % dela polni delovni čas. Pri tem Telekom Slovenije in GVO redno presegata zakonsko določeno kvoto zaposlovanja invalidov. Kvota za informacijsko in komunikacijsko dejavnost znaša 2 %, za gradbeništvo pa 3 %. Družbi sta bili zato upravičeni do nagrade, ki znaša 20 % minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Družbe v tujini tovrstnega sistema nagrad nimajo.

V Skupini Telekom Slovenije deluje storitveno in invalidsko podjetje TSinpo, ki omogoča zaposlitev in usposabljanje invalidov ter prilagajanje delovnih mest zanje. Podjetje sodelavce s statusom invalidnosti zaposluje v okviru skupine in tudi na prostem trgu dela. Začasno povečan obseg dela v letu 2021 je družba, ki ima 45 zaposlenih, reševala z zaposlovanjem invalidov s trga dela, in sicer z zaposlitvijo za določen čas. V sodelovanju z zunanjimi pooblaščenimi organizacijami in ob pomoči lastne mentorske ekipe TSinpo sodelavce z omejitvami pri delu usposobi za njim prilagojeno delo. S tem se v širši družbeni skupnosti povečuje zaposljivost invalidov in odpirajo možnosti nadgradnje njihove poklicne poti.

Izobraževanje in razvoj zaposlenih

Veliko pozornosti namenjamo krepitvi kompetenc in pridobivanju novih znanj zaposlenih, ki jih prenašamo v vsakodnevno delo, saj lahko le tako razvijamo najsodobnejše storitve in nove poslovne priložnosti. S stalnim načrtnim izobraževanjem, upravljanjem znanja in njegovim prenosom zagotavljamo rast in razvoj družbe in zaposlenih. Program izobraževanj vsako leto nadgrajujemo z novimi in aktualnimi vsebinami.

Statistika zaposlenih

Moški	Ženske
67%	33%

Nedoločen čas	Določen čas
92%	8%

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

razvojnih pogovorih, pri tem pa izhajamo iz Programa izobraževanj. Pri načrtovanju opredelimo namen in cilje izobraževanj, ki izhajajo iz ciljev organizacije. Cilji so jasni in merljivi, kar je bistveno za spremljanje učinkovitosti izobraževanj.

Učinke izobraževanj presojamo tudi z merjenjem zadovoljstva udeležencev. Oceno izvedbe izobraževanj in informacije o njihovi koristnosti pridobimo z elektronskimi anketnimi vprašalniki. Z internimi coachingi, mentorstvom na delovnem mestu in fokusnimi skupinami merimo usvojena znanja in vedenja.

Tudi v letu 2021 smo nadaljevali izvajanje projektov in načrtovanih izobraževanj. Številna slovenska in mednarodna izobraževanja, načrtovana v živo, so bila odpovedana oziroma prestavljena v virtualna okolja. Pri izvedbi izobraževanj za zaposlene smo nadaljevali dobro prakso predhodnega leta in številne delavnice, ki niso mogle biti izvedene v živo, izpeljali virtualno v obliki spletnih seminarjev.

Med zaposlenimi je bilo veliko zanimanja za strokovne vsebine in za mehke veščine, delavnice za obvladovanje stresa, vzdržljivost na delovnem mestu, varnosti in zdravje pri delu na domu ipd. Praksa je pokazala, da so za krajša izobraževanja primerne spletne oblike izobraževanj, za daljša izobraževanja ter izobraževanja z več interakcije in timskega sodelovanja pa delavnice v živo.

Ključni podatki o izobraževanju zaposlenih

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	2021	2020	2019
Število udeležencev izobraževanj*	Število ur izobraževanja	Delež zaposlenih vključenih v izobraževanje*	Število ur izobraževanja na zaposlenega
2021	2.985	99.660	90,9%	30,3
2020	3.085	63.069	90,9%	18,6
2019	3.150	91.368	92%	26,6
Ind. 21/20	97	158	100	163

V deležu zaposlenih, vključenih v izobraževanje, so v številu udeležencev izobraževanj všteti tudi posamezniki, ki so se v letu 2021 izobraževali, na dan 31. 12. pa niso bili več zaposleni v Skupini Telekom Slovenije.

S prilagoditvijo razmeram in uvedbo novih oblik izobraževanj smo v letu 2021 v Skupini Telekom Slovenije opravili 58 % več ur izobraževanj, v Telekomu Slovenije pa za 24 % ur izobraževanj več kot v letu 2020. V Telekomu Slovenije smo 57 % izobraževanj izvedli na daljavo, 31 % s klasičnimi delavnicami in 12 % z e-tečaji v okviru internega učnega e-portala Znam!. Interni predavatelji so izvedli 42 % ur izobraževanj oziroma 66 % vseh izobraževanj.

V Telekomu Slovenije je bilo v izobraževanje vključenih 65 % moških in 35 % žensk, kar ustreza razmerju zaposlenih po spolu.

Od skupnih 99.660 ur izobraževanj je bilo za zaposlene na tehničnem in prodajnem področju izvedenih 62,8 % ur oziroma 62.588 ur.

Število ur izobraževanj po kategoriji zaposlenih

Kategorija zaposlitve	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	2021	2020	2019	Ind. 21/20	2021	2020
Tehnično in prodajno področje	62.588	42.096	58.071	149	45.484	36.064	47.873	126
Administracija	9.914	6.843	11.668	145	8.831	6.396	10.810	138
Vodje timov	8.376	6.922	10.771	121	7.333	6.321	9.606	138
Srednji management	9.201	4.545	8.469	202	4.416

3.817

5.836

116 Drugi

9.582

2.664

2.390

360

1.820

2.037

1.006

116 Skupaj

99.660

63.069

91.368

158

67.884

54.635

75.131

124 Struktura izobraževanj po področjih

V Skupini Telekom Slovenije smo največji, 28-odstotni delež izobraževanj, namenili področju storitev in produktov, nato vsebinam s področja varnosti in zdravja pri delu. V Telekomu Slovenije smo v okviru projekta Živijo, stres! zaposlene izobraževali in ozaveščali o obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti. S tem ko smo del leta delo, kjer nam je to omogočala narava dela, opravljali na daljavo, smo zaposlene ozaveščali o varnosti in zdravju pri delu na domu, o zdravem življenjskem slogu in podobno. Veliko pozornosti namenjamo tudi izobraževanju in usposabljanju s področij informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov in strokovnemu usposabljanju vodij.

Struktura izobraževanj po področjih v Skupini Telekom Slovenije v letu 2021

V okviru portala za e-izobraževanje Znam! smo objavili 271 e-tečajev, kar je 30 % vseh izobraževanj v Telekomu Slovenije. Portal je z najnovejšimi znanji dostopen vsem zaposlenim v Telekomu Slovenije, v družbah TSmedia, Avtenta in TSinpo, pa tudi našim pooblaščenim prodajalcem.

GRI GS 404-1	Produktna znanja	28%
	Varnost in zdravje pri delu	24%
	Prodaja	12%
	Druga znanja	9%
	Informacijsko telekomunikacijske tehnologije	8%
	Poslovno komuniciranje in poslovne veščine	7%
	Informatika in računalništvo	4%
	Vodenje	4%
	Zakonodaja	2%
	Ekonomika	1%
	Tuji jeziki	1%
	Energetika in strojništvo	0%

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

S.M.A.R.T. – napreden razvojno-izobraževalni program

S – samoodgovoren in preprost

M – motiviran in moder

A – angažiran in avtentičen

R – resen in predan

T – timski in točen

Z naprednim izobraževalno-razvojnim programom S.M.A.R.T zagotavljamo odličnost uporabniške izkušnje na vseh najpomembnejših točkah stika z uporabniki storitev. S programom gradimo štiri ključne elemente ob stiku z uporabniki: enoten pristop, dvig vrednot, razvoj kompetenc in timsko delo. V letu 2021 smo aktivnosti poglabljali na obstoječih stičnih točkah: prodajni kanali (Klicni center, Telekomovi centri, terenska ekipa), na področju tehnične pomoči uporabnikom in na področju tehnikov na terenu. Svetovalci, tehniki in prodajalci so se udeležili številnih izobraževanj in delavnic za izboljšanje želenih vedenj. S konsistentnim in sistematičnim pristopom opolnomočimo zaposlene za doseganje vrhunske uporabniške odličnosti.

Vlaganje v znanje zaposlenih

Med aktivnostmi, ki jih izvajamo za zaposlene, je tudi financiranje študija ob delu in omogočanje plačane odsotnosti zaposlenim za pripravo na študijske obveznosti. Konec leta 2021 je imelo pogodbo za pridobitev višje stopnje izobrazbe sklenjeno 42 zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, od tega 38 v Telekomu Slovenije, trije v družbi GVO, en zaposleni pa v družbi Avtenta.

Kompetenčni center za prenos znanj

Kompetenčni center za prenos znanj je namenjen pospeševanju internega prenosa znanja. Ima štiri stebre in v okviru vsakega razvijamo prilagojene razvojno-izobraževalne programe, ki ambasadorjem znanja omogočajo razvoj potrebnih veščin, lasten razvoj, medsebojno povezovanje in izmenjavo izkušenj. V letošnjem letu se je v kompetenčnem centru usposabljalo 190 ambasadorjev znanj, in sicer na področjih predavateljskih veščin, izdelave e-tečajev, mentorskih in coaching veščin.

Mentorstvo

Načrten razvoj, ohranjanje in nadgradnjo ključnih znanj zagotavljamo z enotnim mentorskim sistemom. Pri tem evidentiramo strokovna in ključna znanja ter njihove nosilce, ki jih zaposleni v mentorskem procesu prenašajo na prevzemnike znanj – naslednike, novozaposlene, sodelavce, ki spreminjajo področje dela, ali sodelavce, ki se po daljši odsotnosti ponovno vračajo na delovno mesto, dijake in študente na strokovni praksi ali na študentskem delu ter štipendiste. V letu 2021 smo usposobili 29 mentorjev, v mentorski proces je bilo vključenih 50 sodelavk in sodelavcev.

Ključni in perspektivni kadri

V sistem ključnih in perspektivnih kadrov Telekoma Slovenije vključujemo posameznike, ki nadpovprečno prispevajo k doseganju ciljev podjetja, imajo visoko razvite kompetence ali potencial in so motivirani za nadaljnji razvoj.

Delimo jih na:

ključne kadre – ustvarjalce: s svojo kreativnostjo in zavzetostjo dosegajo boljše rezultate ter imajo visok razvojni potencial, da lahko prevzamejo zahtevnejša dela in napredujejo na višja strokovna in vodstvena delovna mesta;
ključne kadre – eksperte: nosilci ključnega in specifičnega znanja za podjetje, ki je pridobljeno z bogatimi izkušnjami in ga je težko pridobiti na trgu;
perspektivne kadre: mladi, ki se še razvijajo bodisi v vodstveno bodisi v strokovno smer.

Gre za kontinuiran proces, v katerem identificiramo ključne in perspektivne zaposlene, z načrtnim izobraževanjem razvijamo njihove potenciale, vzgajamo naslednike, jih prednostno vključujemo v proces kadrovanja na zahtevnejše pozicije in se zavzemamo, da jih v podjetju zadržimo.

Cikel identifikacije ključnih in perspektivnih zaposlenih

V letu 2021 smo izvedli nov cikel identifikacije ključnih in perspektivnih zaposlenih za obdobje dveh let ter izvedli naslednje aktivnosti:

predlagane kandidate so direktorji uskladili na kalibracijskih delavnicah;
s kandidati smo opravili strukturirane razvojne intervjuje;
za posameznike s potencialom za vodenje je bila izvedena dodatna presoja v razvojno-ocenjevalnem centru;
po strokovnem preverjanju je bilo potrjenih 150 ključnih in 65 perspektivnih kadrov, to je približno 10 % vseh zaposlenih;
pripravili smo individualne razvojne načrte za pridobivanje ustreznih strokovnih znanj in želenih kompetenc.

Pridobivanje novih kadrov, zagotavljanje strokovnega usposabljanja dijakov in študentov ter štipendiranje

Na strateško pomembnih področjih, kot so multimedija, storitve v oblaku, uporabniški vmesniki itd., želimo pridobiti najboljše dijake in študente, zato v Telekomu Slovenije omogočamo opravljanje praktičnega usposabljanja dijakom in praktičnega izobraževanja študentom iz tehničnih strok. Najboljše kandidate, ki so lahko zaposlitveni potenciali, identificiramo in vnašamo v bazo kot kandidate za zaposlitev.

V Telekomu Slovenije smo v letu 2021 praktično usposabljanje z delom in izobraževanjem omogočili 46 dijakom in študentom. Že četrto leto zapored podeljujemo tudi kadrovske štipendije. Za študijsko leto 2021/2022 smo podelili dodatnih pet kadrovskih štipendij. V letu 2021 smo zaposlili štiri.

štipendiste, aktivnih imamo 24 štipendistov.

Ravnanje s starejšimi zaposlenimi

V Telekomu Slovenije izvajamo ukrepe za krepitev kompetenc starejših sodelavcev in medgeneracijsko sodelovanje, ki so povezani z vrednotami in strateškimi stebri družbe. Ukrepi so pomemben del strategije upravljanja kadrov v obdobju 2021–2025 ter naš odziv na demografske izzive sedanjosti in prihodnosti, saj je povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije 45,9 leta. Ob tem vseskozi izvajamo tudi aktivnosti, ki segajo na več področij: varovanje zdravja, ergonomija in delovno okolje, delovni čas in narava dela, karierni in osebni razvoj, usposabljanje za dvig kompetenc ter medgeneracijsko sodelovanje in ozaveščanje. Poleg mentorstva in prenosa znanja smo v letu 2021 velik poudarek namenili tudi ozaveščanju o pomenu skrbi za lastno zdravje, oblikovanja zdravega življenjskega sloga, medgeneracijskega sodelovanja in sprejemanja raznolikosti.

Z interno komunikacijo in pripravo webinarjev za zaposlene smo osvetlili določene vidike staranja kot naravnega procesa. Za vodje smo pripravili delavnice o pomenu sprejemanja raznolikosti in medgeneracijskega sodelovanja.

Vsi zaposleni v Skupini Telekom Slovenije so ob upokojitvi upravičeni do odpravnine skladno z veljavno pozitivno zakonodajo in določili kolektivne pogodbe, kjer je ta v veljavi. IPKO zaposlenim plačuje obvezne prispevke pokojninskega zavarovanja v skladu z lokalno zakonodajo.

Raziskava o življenjskem slogu zaposlenih

V letu 2021 smo med zaposlenimi izvedli raziskavo o življenjskem slogu, da bi ugotovili, kako zaposleni zaznavajo aktivnosti, ki jih izvajamo v skrbi za zdravje na delovnem mestu, in kako se zavedajo pomena lastne skrbi za psihofizično zdravje. V raziskavi je sodelovalo 1.617 sodelavk in sodelavcev, kar je 74,9 %.

Rezultati so bili spodbudni, saj so zaposleni dali visoko oceno delovanju naše družbe v obdobju razglašene pandemije in dela na daljavo, med zaposlenimi je visoko zavedanje glede pomena lastne skrbi za zdravje, poznajo številne aktivnosti podjetja na področju skrbi za zdravje, hkrati pa smo zaznali določene obremenitve delovnega okolja, zlasti glede količine dela, izčrpanosti in stresa.

Obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zaposlenih

Aktivnosti na področju obvladovanja stresa in preprečevanja izgorelosti zaposlenih izvajamo v okviru programa Živijo, stres!, in sicer z izvedbo webinarjev z različnimi strokovnjaki s področja psihologije, psihiatrije, nevrologije, kineziologije, medicine dela, prehrane itd. Ozaveščanje zaposlenih smo nadaljevali tudi v okviru rednih izobraževalnih delavnic, s spodbujanjem aktivnih premorov med delovnim časom ter telesne vadbe in športnih dejavnosti. Zaposleni imajo možnost pogovora s psihologom prek posebnega Modrega telefona. Koristne informacije in nasveti s področja zdravega življenjskega sloga so zaposlenim na voljo tudi na posebnem intranetnem portalu.

Motivacija zaposlenih

Tudi v letu 2021 je veliko sodelavcev, ki jim to omogoča narava dela, delo opravljalo na daljavo, zato smo posebno pozornost namenjali aktivnostim, da smo ostajali #povezani. S sprotnim, ažurnim in transparentnim komuniciranjem smo zagotavljali delovno okolje, v katerem so zaposleni zadovoljni, motivirani in zavzeti tudi v izrednih okoliščinah.

V Skupini Telekom Slovenije imamo uveljavljen in natančno razdelan sistem nagrajevanja v obliki denarnih in nedenarnih nagrad, ki jih dodeljujemo v skladu s kolektivno pogodbo in drugimi internimi akti. Najpogostejša oblika nagrajevanja zaposlenih je še vedno v materialni obliki.

Skupinsko nagrajevanje temelji na podlagi vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov, 13. plačo izplačujemo glede na poslovne rezultate, božičnico izplačujemo v višini 70 % povprečne plače v Republiki Sloveniji, nekatere družbe v skupini pa, ob upoštevanju poslovnih rezultatov, izplačujejo nižjo božičnico, zaposleni pa glede na delovno uspešnost prejmejo stimulacijo, nedenarno nagrado ali nagrado za izjemne uspehe.

Individualno nagrajevanje je odvisno od ocene doseganja postavljenih osebnih ciljev (stimulacija) in se lahko zaposlenemu izplača dvakrat letno. Nedenarne oblike nagrajevanja zaposlenih izhajajo tudi iz naše dejavnosti (dobropis na VALU, darilni bon Soline, oddih v Hotelu Tisa ipd.). Zaposlenim ob tem ponujamo tudi druge ugodnosti, kot so dodatni zdravniški pregledi, vplačilo v drugi pokojninski steber, preventivno zdravljenje, fleksibilen delovni čas.

Zaposleni za nedoločen in določen čas imajo enake ugodnosti, razen pri plačevanju premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ga novozaposlenim omogočimo po enem letu zaposlitve. Premijo po prvem letu delovnega razmerja plačujemo zaposlenim v družbah Telekom Slovenije (96 %), GVO (92 %), TSmedia (96 %), Avtenta (91 %) in TSinpo (95 %).

Osnovna plača zaposlenega v Skupini Telekom Slovenije ni odvisna od spola, lokacije ali dejavnosti.

temveč je v pogodbi o zaposlitvi opredeljena plača, upoštevajoč delovno mesto zaposlenega.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Zaposleni v družbah v Sloveniji imajo vsaj enako izplačano najnižjo plačo, kot je določena minimalna plača v Sloveniji, v večini družb pa je najnižja izplačana plača višja od minimalne plače. V družbi IPKO imajo zaposleni prav tako višjo plačo od minimalno določene na Kosovu (indeks 252).

Sodelovanje z raziskovalnimi institucijami

Skupina Telekoma Slovenije ima dobro vzpostavljeno sodelovanje z univerzami, fakultetami in srednjimi šolami, kjer sodelujemo pri rednih predavanjih (kot gostujoči predavatelji) in tematskih dogodkih s fakultetami. Za študente redno pripravljamo srečanja v prostorih Telekoma Slovenije, kjer jim predstavljamo vsebino dela, dobre prakse in pokažemo tehnologijo, s katero delamo. S študenti in dijaki sodelujemo tudi prek obvezne strokovne prakse in štipendij ter smo jim pomagamo v obliki mentorstva pri izdelavi diplomskih del.

Telekom Slovenije med drugim partnersko podpira univerzitetni študijski program Multimedija, ki se izvaja na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Na področju izobraževanja zaposlenih in e-izobraževanja sodelujemo z Laboratorijem za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko (LTFE), dobro sodelujemo tudi z Ekonomsko fakulteto in s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter s Šolskim centrom za pošto, ekonomijo in telekomunikacije.

Sodelujemo tudi z UKC Ljubljana in Zdravstvenim domom Ljubljana pri nadaljnjem razvoju telemedicinskih storitev. TSmedia sodeluje s tržnoraziskovalnima agencijama Mediana in IPSOS. IPKO omogoča pripravništva študentom Ameriške univerze, Univerze v Prištini in Univerze Dardania.

Organizacijska vitalnost

Organizacijsko vitalnost, ki vključuje organizacijsko klimo, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih, merimo vsaki dve leti. V letu 2021 smo meritev izvedli v treh družbah skupine, in sicer v Telekomu Slovenije, Avtenti in IPKU. V raziskavi smo poleg običajnih obdržali tudi vprašanja v zvezi z zavzetostjo, proaktivnostjo, izgorelostjo, kritičnostjo, timskim sodelovanjem in t. i. ambasadorstvom.

V Telekomu Slovenije so rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo več kot 88 % zaposlenih, pokazali:

da je zavzetost zaposlenih visoka (84,9 % je zelo ali srednje zavzetih);
da zaposleni poznajo strateške usmeritve in cilje organizacijskih enot;
da zaposleni izkazujejo visoko osebno zadovoljstvo;
da so odnos neposrednih vodij, vodenje in povratna informacija, ki jo prejmejo zaposleni, dobri;
da imamo zelo dobro vpeljan sistem stimulativnega nagrajevanja;
da imamo dober sistem usposabljanja in možnost osebnega razvoja;
da so zaposleni ponosni, da so zaposleni v Telekomu Slovenije.

Izpostavljenih je bilo tudi nekaj izzivov, ki bodo podlaga za pripravo akcijskih načrtov za prihodnje. Indeks ORVI, ki vključuje odzivnost, delovno okolje, sisteme, operativno vodenje, osebni pogled in zavzetost, se je povišal v Telekomu Slovenije in IPKU, v Avtenti pa se je malenkostno znižal. V Telekomu Slovenije je znašal 3,78 in se je v primerjavi z letom 2019 povišal za 0,03 točke. V IPKU je znašal 3,71, kar je za 0,02 točke višje kot pred dvema letoma. V Avtenti je indeks ORVI znašal 3,61 oziroma 0,02 točke manj kot pri prejšnjem merjenju.

Direktorji organizacijskih enot in vodje timov so rezultate raziskave predstavili svojim sodelavcem, se o njih pogovorili in pripravili akcijske načrte za ukrepanje na področjih, ki so odstopala od povprečja. V posameznih družbah so se lahko zaposleni z rezultati raziskave seznanili tudi prek intraneta.

Organizacijska kultura

V Telekomu Slovenije organizacijsko kulturo spreminjamo v smeri konstruktivnega sloga obnašanja in vedenj zaposlenih. Konstruktivni slog pozitivno spodbuja vrhunsko kakovost, razvoj, medsebojno sodelovanje in poslovno odličnost. Aktivnosti potekajo s poudarkom na sodelovanju med organizacijskimi enotami in zaposlenimi ter na spodbujanju inovativnosti in kreativnosti.

Ocenjevalno-razvojni pogovori

V Telekomu Slovenije ocenjevalne pogovore izvajamo dvakrat letno z vsemi zaposlenimi po kolektivni

pogodbi in individualni pogodbi, ki niso direktorji na prvi in drugi nivoju. S slednjimi potekajo enkrat letno. V večini drugih družb v skupini ocenjevalno-razvojni pogovori potekajo enkrat na leto. Ocena delovne uspešnosti je sestavljena iz ocene doseganja ciljev in ocene kompetenc. Ob začetku leta v okviru razvojnega pogovora za vsakega zaposlenega pripravimo tudi načrt izobraževanj v prihajajočem letu. V letu 2021 so bili ocenjevalno-razvojni pogovori opravljeni z vsemi zaposlenimi v večini družb v Sloveniji, v družbi GVO z 90 % in v družbi IPKO z 96 % zaposlenimi.

Upravljanje inovacij

Za zbiranje idej in inovativnih predlogov zaposlenih imamo vzpostavljen digitalni nabiralnik idej – Brihta. Vzpostavljen je ustaljen postopek in celovit pregled od oddaje predloga do njegove morebitne realizacije oziroma povratne informacije. Za koristno idejo so zaposleni nagrajeni s praktično nagrado. Ideje, ki postanejo inovacije z večjo dodano vrednostjo, so lahko tudi denarno nagrajene.

V letu 2021 smo s projektom Brihta 3.0. povezali strategijo podjetja, vrednote in vrsto soodvisnih aktivnosti, ki prinašajo spremembo miselnosti zaposlenih v smeri, da je inoviranje del našega rednega procesa. Ustvarili smo podobo Brihtanavtov, ki so postali naši popotniki pri ustvarjanju in inoviranju. Moto Brihtanavtov je, da vsaka ideja šteje, kar se odraža tudi v samem razmišljanju zaposlenih in številu oddanih idej.

Ob tem interna skupina t. i. animatorjev za zaposlene izvaja TIMO – atraktiven medtimski program, katerega rdeča nit je inovativnost, pripravljamo delavnice za vodje in Brihtalnice (delavnice generiranja idej, ki temeljijo na t. i. metodi brainwriting). V letu 2021 smo izvedli tudi celodnevni kreativni dogodek BrihtaLive, na katerem zaposleni skupaj iščejo nove rešitve za poenostavljanje življenj uporabnikov.

Za lažji razvoj idej smo razvili lastno orodje za razmišljanja o izzivih ter iskanje in razvoj najboljših (pravih) rešitev – BrihtaKit, ki temelji na t. i. metodi design thinking.

Možnost oddaje predlogov za izboljšave, ideje in inovacije na posameznih področjih imajo tudi v družbah Avtenta, TSmedia in GVO. V družbi IPKO predloge zbirajo z razpisom, v okviru katerega so najboljši tudi nagrajeni.

Sodelovanje s predstavniki zaposlenih

Skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju konstruktivno sodelujemo s sveti delavcev Telekoma Slovenije, GVO in TSmedie ter skrbimo za stalen socialni dialog s sindikalnimi zaupniki (informiranje, skupna posvetovanja, podajanje soglasij).

V letu 2021 se je Svet delavcev Telekoma Slovenije sestal na dvanajstih rednih sejah, pet je bilo izvedenih v živo, sedem pa prek MS Teams. Največ pobud in vprašanj zaposlenih ter njihovih predstavnikov je bilo v zvezi s pandemijo covida-19, poslovanjem, kadrovsko politiko ter aktivnostmi, povezanimi s skrbjo za zaposlene, o čemer so članom sveta delavcev redno poročali člani uprave in direktorica Upravljanja s kadri in splošnih zadev.

V Nadzornem svetu Telekoma Slovenije so tudi trije predstavniki zaposlenih, ki zaposlene oziroma njihove predstavnike redno obveščajo o aktivnostih, skladno z veljavno zakonodajo.

Skrb za zaposlene in njihove aktivnosti izven delovnega okolja

Za zaposlene v Skupini Telekom Slovenije izvajamo tudi aktivnosti za prosti čas, posebno skrb namenjamo otrokom zaposlenih in upokojencem. Pripravljamo srečanja z zaposlenimi, obdarimo prvošolčke, jubilante in novorojenčke zaposlenih, organiziramo počitniška varstva za otroke zaposlenih ter podpiramo klube upokojencev Telekoma Slovenije.

V okviru Telekoma Slovenije deluje tudi športno društvo TSsport, ki zaposlenim omogoča udeležbo na rekreativnih vadbah in državnih prvenstvih Skupine Telekom Slovenije v različnih športih. Člani društva so vsi zaposleni, ki se lahko prijavijo na redno obveščanje o aktivnostih društva. Društvo zaposlenim omogoča ugodnejše ponudbe za različne športne panoge in nakup opreme. V letu 2021 smo izvedli prvenstva v tenisu, teku, streljanju in golfu. Organizirali smo rekreacijo na lokacijah po Sloveniji, ki je bila zaradi epidemioloških ukrepov okrnjena. Smo pa zaposlene z video vsebinami spodbujali k vadbi med delovnim časom in prek platforme #vadidoma, ki smo jo razvili na platformi NEO.

Varnost in zdravje pri delu

Na področju varnosti in zdravja pri delu je bilo tudi v letu 2021 zaradi nadaljevanja pandemije covida-19 zahtevno. V Skupini Telekom Slovenije smo ob upoštevanju navodil strokovnih institucij izvajali ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Zaposlene smo ozaveščali o preventivnih aktivnostih v domačem in službenem okolju ter pripravili protokole oziroma navodila, kako ravnati v primeru okužbe. Skladno s tem smo revidirali Izjavo o varnosti z ocenami tveganj.

GRI GS 404-3

GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, GS 102-43, 102-44, GS 402-1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Da bi v največji možni meri zmanjšali možnost prenosa okužb z zaposlenimi, smo tudi v letu 2021, zaposlenim, ki jim je to omogočala narava dela, omogočali delo na domu. Zaposlenim redno zagotavljamo vso potrebno zaščitno opremo: zaščitne maske, razkužila za roke, dezinfekcijske robčke, dezinfekcijska razpršila za razkuževanje delovnih površin, zaščitne rokavice ipd. Ob okužbi zaposlenih ali potencialnih visokorizičnih stikih smo zaposlenim nenehno na voljo, zanje pripravljamo strokovne odgovore, protokole in vzpostavljamo ustrezno komunikacijo z vsemi deležniki. Za zaposlene smo organizirali testiranja na covid-19 pri strokovnih ustanovah, zaposlenim povrnili stroške testiranja za službene potrebe in zagotavljali teste HAG za samotestiranje skladno z vladnimi odloki. Za zaposlene smo organizirali tudi cepljenje proti covidu-19.

Upravljanje varnosti in zdravja pri delu v Skupini Telekom Slovenije poteka skladno z zakonodajnimi zahtevami, opredeljenimi za vse zaposlene in vsak segment posebej. V letu 2021 smo izvedli vse ključne ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Opravili smo meritve ekoloških razmer in osvetlitev delovnega okolja na vseh lokacijah, kjer je bilo to potrebno. Identificiranje nevarnosti, povezanih z varnim delom, je potekalo prek rednih usposabljanj s področja varnosti pri delu, rednih pregledov lokacij in različnih projektnih skupin.

Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu so skladna z zahtevami zakonodaje in so tako teoretična kot praktična. Izvajamo jih v obliki predavanj, v letu 2021 so potekala večinoma kot e-izobraževanje. Izvedli smo usposabljanja s področja poškodb pri delu, požarne varnosti, dela na višini in usposabljanja odgovornih oseb za izvajanje evakuacije. Redno smo zagotavljali osebno varovalno opremo in nadzirali njeno uporabo. Na večjih lokacijah in v Telekomovih centrih imamo nameščene polavtomatske defibrilatorje za zagotavljanje pomoči v primeru zastoja srca.

Zaposlene v Telekomu Slovenije o dodatnih preventivnih zdravstvenih pregledih in cepljenjih proti različnim boleznim ter o aktualnih zdravstvenih vsebinah obveščamo na portalu za zdravje Modro jabolko. Zdravo življenje promoviramo z objavo različnih člankov ter informacij o gibanju in zdravi prehrani. Prek portala je zaposlenim omogočen tudi dostop do dodatnih zdravstvenih storitev (ki niso del rednih pregledov medicine dela). Vsako leto v začetku leta objavimo nabor dodatnih zdravstvenih pregledov, na katere se lahko zaposleni prijavijo.

V družbah v Sloveniji je za vse zaposlene področje varnosti in zdravja pri delu vsebinsko celovito urejeno (ZVZD-1), prav tako ga urejajo izjave o varnosti z ocenami tveganj. V družbi IPKO je področje urejeno z lokalno zakonodajo in s sprejetim sistemom nadzora zdravja, varnosti in kakovosti, v katerega so vključeni vsi zaposleni. V letu 2021 so opravili meritve mikroklimatskih razmer, opredelili možna tveganja na delovnem mestu ter sprejeli ukrepe in priporočila. Prav tako so izvedli izobraževanje za vse zaposlene.

Zaposlene v Telekomu Slovenije na usposabljanjih aktivno spodbujamo k sodelovanju pri razvoju, implementaciji in evalvaciji varnosti in zdravja pri delu. Odgovornost je opredeljena z zakonodajo in pooblastili, odločitve pa sprejemajo vodje na vseh ravneh v sodelovanju z zaposlenimi. Vprašanja s področja varnosti in zdravja pri delu obravnava tudi Svet delavcev. Zaposlene prav tako spodbujamo, naj opozarjajo na morebitne nevarnosti, s čimer preprečimo ali ublažimo morebitne negativne vplive na zdravje in varnost. GVO ima odbor za varnost pri delu, ki ga je imenoval svet delavcev. Vsako poškodbo pri delu analizirajo in prijavijo pristojnim organom (ER-8). Družba IPKO je ustanovila Skupino za zdravje in varnost, ki jo sestavljajo predstavniki zaposlenih iz različnih enot, ter zaposlila strokovnjaka za zdravje in varnost. Ti spremljajo izvajanje zastavljenega programa nadzora zdravja, varnosti in kakovosti ter predlagajo priporočila za njegovo revizijo. Člani skupine so v vsakem trenutku na voljo zaposlenim pri razreševanju vprašanj, ob tem so v IPKU trije zaposleni certificirani za področje zdravja in varnosti pri delu.

Zdravstveno varstvo

Telekom Slovenije izvaja preventivne zdravstvene preglede za vse svoje zaposlene in zaposlene v

slovenskih družbah skupine skladno z zakonodajo. Pri tem si zdravniki medicine dela po potrebi ogledajo delovne prostore, delovne pogoje in delovne procese v podjetju. Na podlagi ogledov in ugotovljenih posameznih zdravstvenih pokazateljev predlagajo ukrepe za izboljšanje. Storitve medicine dela so dostopne prek predhodnih obdobnih ali kontrolnih zdravstvenih pregledov. Za zaposlene, ki se pri delu zadržujejo v gozdovih (oziroma, kjer to določa ocena tveganja), smo izvedli cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Zaposlenim v Sloveniji omogočamo tudi cepljenje proti gripi.

91

Družba IPKO izvaja preventivne zdravstvene preglede zaposlenih v skladu z delovno zakonodajo Kosova in posebna izobraževanja za zaposlene na terenu.

Zdravstveno varstvo in poškodbe pri delu v Skupini Telekom Slovenije

Varstvo pri delu in zdravstveno varstvo	2021	2020	2019	Indeks 21/20
Število poškodb	38	34	44	112
Število izgubljenih delovnih dni	1.177	1.345	1.536	88
Število izgubljenih delovnih ur	8.935	10.719	11.138	83
Število zdravstvenih pregledov	1.093	835	998	131
– predhodni pregledi	147	114	135	129
– obdobni pregledi	946	721	863	131
Število smrtnih primerov	0	0	0	0

V Skupini Telekom Slovenije nimamo zaposlenih z visoko stopnjo poklicnih bolezni. Med poškodbami je bilo največ zdrsov (12), ki so se pripetili na mokrih, blatnih, strmih in ledenih površinah ali stopnicah. Sledili so urezi z delovnim orodjem in udarci ob predmet.

Požarna varnost

Za objekte, v katerih so nastale pomembnejše spremembe, smo izdelali nove požarne rede ter pregledali načrte evakuacije in požarne načrte. Usposabljanja za požarno varnost potekajo v okviru izobraževanj iz varnosti pri delu. V vseh objektih smo pregledali in servisirali gasilnike in hidrantne mreže, izvedli smo tudi več vaj evakuacij iz objektov. Izvajali smo redna vzdrževanja in servise na sistemih aktivne požarne zaščite v objektih po vsej Sloveniji, pristopili smo k izvedbi ločitev požarnih sektorjev za objekt Cigaletova 15 v Ljubljani. V družbah Skupine Telekom Slovenije v letu 2021 nismo imeli požara.

Srčni sklad

Srčni sklad je namenjen pomoči otrokom sodelavk in sodelavcev iz

slovenskih družb Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali pa so huje bolni in potrebujejo daljše zdravljenje. V sklad je konec leta 2021 mesečno sredstva doniralo 1.190 sodelavk in sodelavcev.

V Srčni sklad lahko zaposleni prispevamo 2, 4 ali 6 evrov mesečno, doniramo lahko tudi prek sporočil SMS, in sicer v obliki enkratne donacije ali kot periodični prispevek. V letu 2021 smo z mesečno donacijo pomagali 34 otrokom. Z enkratnimi donacijami smo pomagali štirim huje bolnim otrokom.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Certifikat Družini prijazno podjetje

Podaljšali smo polni certifikat Družini prijazno podjetje, kar je odraz zavedanja družbene odgovornosti in organizacijske kulture podjetja. Certifikat Družini prijazno podjetje je naložba, ki prinaša pozitivne rezultate podjetju in tudi zaposlenim. S sprejetimi ukrepi zagotavljamo kratkoročne in dolgoročne učinke uspešnosti ravnanja z zaposlenimi, omogočamo prijazno delovno okolje in konkurenčno prednost pri zaposlovanju.

Starševski dopust

Uspešno usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je temelj zadovoljstva zaposlenih. Zaposlenim omogočamo koriščenje dopusta iz naslova starševskega varstva. Zaposleni, ki dobijo pravico do starševskega dopusta, jo v celoti tudi izkoristijo. Koriščenje starševskega dopusta je eden od kazalnikov, ki spada med ukrepe certifikata Družini prijazno podjetje. Odsotnost za skrb za otroka v najzgodnejši otrokovi dobi koristijo tudi očetje, ki koristijo očetovski dopust. Po končanem starševskem dopustu se večina zaposlenih vrne na delovno mesto. S sprejetimi ukrepi jim ponujamo veliko možnosti za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
2021	2020	2019	2021	2020	2019
Število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust:	91	101	132	26	22	45
od tega: ženske	72	82	102	25	22	43
moški		19	19	30	1	0	2

Zaposleni, ki so se po izkoriščenem starševskem dopustu vrnili na delovno mesto:

76	84	109	25	22	45
delež v %	83	83	83	96	100	100
- od tega: ženske	56	65	80	24	22	43
delež v %	78	79	78	96	100	100
moški:	19	19	29	1	0	2
delež v %	100	100	97	100	0	100

Družbeno odgovoren delodajalec

V letu 2021 smo prejeli certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, ki pokriva štiri področja, in sicer:

organizacijsko upravljanje (družbena odgovornost, trajnostni razvoj, varčna raba energije, ekologija);
zdravje in varnost pri delu (promocija zdravja in varstva zaposlenih, projekti s področja zdravja in varstva pri delu);
medgeneracijsko sodelovanje (kadrovska strategija, ravnanje s starejšimi, izobraževanje ipd.);
usklajevanje poklicnega in družinskega življenja (ukrepi, ki jih imamo v okviru certifikata Družini prijazno podjetje, nadgrajeni z dodatnimi/temeljnimi ukrepi).

Certifikat predstavlja zavezo, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali še izboljšati in nadgraditi svoje aktivnosti na teh področjih. Prav tako predstavlja strateško orodje in s tem priložnost, da na enem mestu naslovimo izzive, povezane z družbeno odgovornim ravnanjem. V aktivnosti vključujemo različne deležnike. Tako utrjujemo svoj ugled, gradimo blagovno znamko in utrjujemo konkurenčno prednost na trgu.

SDG 8

GRI GS 401-3

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

141

Najuglednejši delodajalec

V letu 2021 smo v raziskavi družbe MojeDelo.com prejeli priznanje za najuglednejšega delodajalca v panogi telekomunikacij in omrežja ter smo med 10 najuglednejšimi delodajalci v Sloveniji. To je priznanje vseh zaposlenih Telekoma Slovenije, ki soustvarjamo digitalno prihodnost Slovenije. Zadnje leto nam je vsem prineslo mnogo sprememb, ki so bile priložnost, da smo še enkrat več dokazali, da smo hitri, agilni, učinkoviti, ustvarjalni ter usmerjeni v podporo družbi, v kateri delujemo. Dokazujemo, da smo #povezani, v svojem delovnem okolju imamo priložnost za karierni in osebni razvoj, skupaj pa ustvarjamo kulturo, ki temelji na medsebojnem sodelovanju. Vse to se odrazi tudi navzven.

Komuniciranje z zaposlenimi

V Skupini Telekom Slovenije z zaposlenimi skozi vse leto komuniciramo proaktivno po različnih komunikacijskih kanalih. Osrednje orodje komuniciranja z zaposlenimi v Telekomu Slovenije je intranetni novičarski portal, kjer so zaposlenim dostopne vse aktualne informacije o dogajanju v podjetju. Do njega lahko dostopajo vsi zaposleni, omogoča pa tudi varno prenašanje internih dokumentov, kot so priročniki, pravilniki, navodila, obrazci ipd. Z zaposlenimi komuniciramo tudi prek drugih kanalov, kot so eZasloni in e-sporočila, ter prek različnih dogodkov, kot so virtualna srečanja z upravo, kolegiji, delavnice z internimi in zunanjimi strokovnjaki, delovna srečanja in drugi priložnostni dogodki. Vsaka izmed družb v Skupini Telekom Slovenije ima vzpostavljene tudi svoje kanale komuniciranja z zaposlenimi.

Vse od razglasitve pandemije covida-19 v letu 2020 komunikaciji z zaposlenimi namenjamo še posebno pozornost, aktivnosti smo nadaljevali tudi v letu 2021. Naš ključni cilj je, da zaposlenim v zvezi s spreminjajočimi se razmerami, povezanimi z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, informacije posredujemo sproti, razumljivo, transparentno in na način, da ostajamo #povezani. Zaposlenim je sporočila v zvezi s tem redno posredovala Skupina za okrevanje poslovanja, ki je skozi vse leto spremljala situacijo na ravni države in podjetja ter sprejemala ustrezne ukrepe. Tudi v letu 2021 smo z ustrezno komunikacijo krepili zaupanje, zmanjševali negotovost, povečevali pripadnost in gradili povezanost zaposlenih. To je se pokazalo tudi v raziskavi o življenjskem slogu, ki smo jo med zaposlenimi izvedli junija; večina zaposlenih je izpostavila, da je podjetje v obdobju pandemije ustrezno ukrepalo in poskrbelo za zdravje zaposlenih. Visoka stopnja angažiranosti zaposlenih pa se je odrazila tudi v raziskavi organizacijske vitalnosti.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.9.6 Sistemi kakovostnega vodenja

Z učinkovitim vodenjem kakovosti obvladujemo celoten življenjski cikel naših storitev – od zasnove in razvoja, zagotavljanja virov in logistike, vzdrževanja kakovosti storitev do zaključka življenjskega cikla. Življenjski cikel spremljamo celostno, in sicer z:

meritvami ključnih kazalnikov uspešnosti;
meritvami zadovoljstva uporabnikov in deležnikov;
pobudami za dvig zadovoljstva (npr. CEX – odličnost uporabniške izkušnje);
vpeljanimi orodji za kakovostno vodenje.

Obstoječemu naboru certificiranih sistemov kakovostnega vodenja smo v Telekomu Slovenije v letu 2021 dodali sistem upravljanja varovanja informacij za IKT-storitve v oblaku, po zahtevah standarda ISO/IEC 27018. Pri sistemu upravljanja neprekinjenega poslovanja, ki je uspešno prestal vse zahtevne preizkušnje tudi v letu 2021, smo uspešno prešli tudi na zahteve nove izdaje standarda 22301. Uspešno smo izvedli prvo preveritev Družbeno odgovoren delodajalec. V skupini smo prav tako uspešno vzdrževali in preverili vse že vpeljane sisteme vodenja.

Pregled potrdil o skladnosti sistemov vodenja, ki temeljijo na standardih ISO, IEC, EN in SIST

Družba	potrdilo o skladnosti	Obseg veljavnosti certifikacije
Telekom Slovenije	SIST EN ISO 22301	Veljavnost: 11. 4. 2022
	SIST EN ISO/IEC 27001	Veljavnost: 28. 4. 2023
	SIST EN ISO/IEC 27018	Veljavnost: 28. 4. 2023
	SIST EN ISO 50001	Veljavnost: 31. 1. 2023

SIST EN 50518

Veljavnost: 27. 10. 2022

Varnostno-nadzorni center Telekoma Slovenije

SIST EN ISO 14001

Veljavnost: 31. 1. 2023

Sistem ravnanja z okoljem pri upravljanju nepremičnin

GVO

SIST EN ISO 9001

Veljavnost: 31. 12. 2023

Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in elektroenergetskih omrežij

SIST EN ISO 14001

Veljavnost: 31. 12. 2023

Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in elektroenergetskih omrežij

Avtenta

SIST EN ISO 9001

Veljavnost: 30. 6. 2022

Razvoj in integracija poslovnih rešitev, zagotavljanje storitev in svetovanje uporabnikom, sistemska integracija, izvajanje projektov in prodaja

IPKO

SIST EN ISO 9001

Veljavnost: 24. 12. 2023

Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija

SIST EN IEC/ISO 27001

Veljavnost: 24.12. 2023

Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija

Uspešno smo izvedli tudi druge presoje za ohranjanje certifikatov proizvajalcev, kot so MS Partner, Cisco, Oracle, HP, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom Slovenije, ter za sisteme, ki temeljijo na drugih priporočilih (Notranja pravila, Družini prijazno podjetje, sistem vodenja ECS-PPT/DARSGo itd.).

Uspešnost in delovanje sistemov smo preverjali z meritvami objektivnih kazalnikov napredka ter spodbujali še večjo integracijo sistemov vodenja v vsakodnevno trajnostno poslovanje in vodenje.

Podrobneje o tem v poglavju 1.8.4 Strateški projekti.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.9.7 Vplivi na okolje

Med ključne strateške usmeritve Skupine Telekom Slovenije spada trajnostno poslovanje, ki ga razumemo kot odgovorno upravljanje ekonomsko-upravljavskih, družbenih in okoljskih vplivov poslovanja.

Pri nabavi izdelkov in storitev ter razvoju najsodobnejših IKT-storitev in rešitev za uporabnike dosledno spoštujemo zakonodajne zahteve z okoljskega področja. Okoljske vplive načrtno zmanjšujemo tudi s pomočjo uvedenih certificiranih sistemov kakovostnega vodenja ter sprejeto izjavo o energetski učinkovitosti in okoljsko izjavo družbe.

Vključujemo se v strokovne iniciative, ki so namenjene razvoju in komuniciranju znanstvenih stališč glede vplivov naše panoge na okolje in življenjski prostor. Pri skrbi za okolje spodbujamo sodelovanje vseh deležnikov – zaposlenih, dobaviteljev, izvajalcev, poslovnih partnerjev in lokalnih skupnosti. Sprejemamo njihove pobude ter se nanje konstruktivno in sproti odzivamo.

Skupina Telekom Slovenije deluje v telekomunikacijski panogi, zato je naš največji okoljski vpliv na področju energije. Odvisna družba Soline, ki upravlja Krajinski park Sečoveljske soline, pomembno vpliva na mokrišča in obmorsko biodiverziteto, zato o njeni dejavnosti in vplivih podrobneje poročamo ločeno na koncu tega poglavja. Svoj napredek spremljamo z merljivimi kazalniki.

Ključne usmeritve:

redno spremljanje porabe virov, zlasti energije in stroškov na tem področju;
strateški in izvedbeni energetski cilji skladni z našim poslovanjem in razvojem;

Energetsko poročilo

spremljanje in izpolnjevanje zahtev slovenskega in evropskega pravnega reda;
načrtno preprečevanje in zmanjševanje vplivov dejavnosti na okolje in življenjski prostor.

Energetsko učinkovitost izboljšujemo predvsem z uresničevanjem strateških in operativnih ciljev, skladnih s poslovnimi potrebami in pričakovanji deležnikov. Vanje vključujemo zaposlene, dobavitelje, zunanje izvajalce in poslovne partnerje. Zavedanje o pomenu tega področja med zaposlenimi širimo z usposabljanji in komuniciranjem na vseh ravneh poslovanja družbe.

K odgovornemu ravnanju z energijo in okoljem spodbujamo tudi uporabnike, ki lahko z našimi e-storitvami zmanjšajo svoj ogljični odtis. Energetsko učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu upoštevamo tudi v nabavnem procesu in pri razvoju storitev.

Regulatorjem s tega področja in drugim državnim organom (v Sloveniji: MzI, ARSO, SURS, FURS, AKOS) poročamo skladno z lokalno zakonodajo.

Skupni stroški energije v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2021 znašali 11,6 milijona evrov, kar je za 2 % več kot v predhodnem letu, predvsem zaradi dviga cen energentov. Od tega večino, 8,2 milijona evrov, predstavljajo stroški električne energije in ogrevanja.

V Telekomu Slovenije smo že leta 2009 uvedli Sistem učinkovitega ravnanja z energijo (SURE) in z njim uspešno zmanjšujemo skupno porabo energije. Imamo neodvisno zunanje preverjen sistem učinkovite rabe energije (ISO 50001), prav tako izpolnjujemo pogoje za izvajanje energetskih pregledov z lastnimi strokovnjaki. S skupno več kot 170 zaključenimi energetskimi pregledi smo med vodilnimi v Sloveniji, s čimer letno prihranimo okoli 40 tisoč evrov. Tudi v letu 2021 smo energetske preglede za vse objekte, ki jim je potekla veljavnost, obnovili sami.

V spodnjih slikah prikazujemo porabo in strošek električne energije Telekoma Slovenije po letih v primerjavi z gibanjem bruto stroška energije.

Stroški in poraba energentov v Telekomu Slovenije

Telekom Slovenije	2021	2020	2019	Ind. 21/20
Strošek električne energije v tisoč EUR	7.462	7.728	7.660	97
Poraba električne energije v GWh	72,6	73,5	73,8	99
Strošek goriva za vozni park v tisoč EUR	898	755,4	953,7	119
Strošek goriva za ogrevanje v tisoč EUR	761	633,5	616,1	120

Vir: SAP; razen poraba električne energije – sistem energetskega managementa.

Električna energija

Električna energija je naš količinsko in stroškovno največji energent. Njeno porabo smo v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 zmanjšali za 1,16 %, strošek pa je bil nižji za 3,45 %. Povečala se je predvsem poraba energije na baznih postajah, in sicer zaradi nadgradenj kapacitet na novejše mobilne generacije, zaradi rasti mobilnega prometa in večje porabe naprav drugih uporabnikov v naših prostorih. Petino porabe električne energije predstavlja poraba drugih uporabnikov naših nepremičnin.

Proizvodnja lastnih sončnih elektrarn Telekoma Slovenije dosega približno četrt odstotka skupne porabe električne energije (pribl. 200 tisoč kilovatnih ur).

Sistem energetskega upravljanja Telekoma Slovenije omogoča učinkovit nadzor rabe energije in vključuje 2.400 merilnih mest, 85 lokacij z ogrevalnimi napravami in več kot 12 tisoč podatkovnih entitet. Sistem z razvojem omrežja neprestano nadgrajujemo in dopolnjujemo.

Družba IPKO na Kosovu je prav tako porabo energije zmanjševala s številnimi projekti in skupaj ustvarila za 534.200 kilovatnih ur energetskih prihrankov. To je dosegla z nadgradnjami algoritmov in izboljšanjem spremljanja delovanja generatorjev, s souporabo baznih postaj in generatorjev z družbo Vala (21 baznih postaj) ter z lastno proizvodnjo elektrike iz sončne elektrarne na strehi skladišča (119 tisoč kilovatnih ur letno).

Realizacija energetskih ciljev

Naš krovni energetski cilj je znižanje skupne porabe električne energije kot največjega energetskega vira. Cilj je integriran v osebne cilje celotne nosilne organizacijske enote, v redne delovne procese pa je integriran tudi sam sistem učinkovite rabe energije. Poleg tega pri poslovanju upoštevamo še druge okoljske cilje (izboljšanje učinkovite rabe energije za vozni park, zmanjšanje emisij hrupa in emisij v ozračje s posodabljanjem tehnoloških naprav itd.).

Cilje s področja učinkovite rabe energije – tako strateške kot letne – smo v letu 2021 izpolnili. Z optimizacijo opreme in prostorov na funkcijskih lokacijah nam je uspelo preseči večino zastavljenih ciljev zmanjšanja porabe električne energije v fiksnem segmentu omrežja, tudi strošek energentov je bil v letu 2021 nekoliko nižji kot v letu 2020. Stroški energentov bodo v naslednjih letih kljub prizadevanjem za nižanje porabe na obstoječih storitvah višji. Zlasti zaradi bistveno višjih cen energentov, nekaj pa tudi zaradi pospešenega povečevanja kapacitet radijskega omrežja. V Telekomu Slovenije nameravamo do leta 2026 povečati število lastnih sončnih elektrarn in tako količino ustvarjene energije.

Na več objektih smo zamenjali klimatske naprave s tehnološko naprednejšimi in energetsko učinkovitejšimi ter v objektih fiksnega in mobilnega omrežja posodobili enosmerne in izmenične sisteme za zagotavljanje neprekinjenega in rezervnega napajanja.

Pomemben del energetskih prihrankov predstavlja prehod na nove generacije IKT-opreme in ukinjanje starejših generacij.

Elektromagnetna sevanja (EMS)

V Telekomu Slovenije smo v letu 2021 zaradi širitve mobilnega omrežja četrte in pete generacije izvedli 323 meritev EMS (v letu 2020 smo jih izvedli 267). Samo za tehnologijo 5G je bilo opravljenih 190 meritev. Meritve so opravile pooblaščene institucije v Sloveniji. Sevanje se je na baznih postajah, ki jih nadgrajujemo s tehnologijo LTE/4G in NR5G, nekoliko povečalo, vendar so vse bazne postaje okoljsko sprejemljive in v mejah slovenske zakonodaje, ki je v določenih vidikih strožja od evropske. IPKO v zadnjih dveh letih ni izvajal meritev EMS.

Na pomisleke uporabnikov glede morebitne škodljivosti tehnologije 5G smo transparentno odgovarjali. Na podlagi prodajnih rezultatov menimo, da je splošno mnenje javnosti 5G omrežju naklonjeno. Za uspešno izvedeno komunikacijo ob lansiranju 5G ter pozitivno, odprto in postopno komunikacijo, s katero smo predstavljali priložnosti, ki jih 5G z digitalizacijo prinaša gospodarstvu, uporabnikom in družbi kot celoti, smo v letu 2021 prejeli tudi strokovno priznanje Slovenskega društva za odnose z javnostmi.

V letu 2021 smo zabeležili en poziv inšpektorja, ki je zahteval vso dokumentacijo glede elektromagnetnih sevanj za bazno postajo Strunjan. Zahtevano dokumentacijo smo dostavili v predpisanih rokih, Inšpektorat RS za okolje in prostor ni imel pripomb.

Vsa poročila meritev elektromagnetnega sevanja predajamo Agenciji RS za okolje, kjer hranijo zadnje podatke o vplivih na okolje, in so dostopna vsem prebivalcem.

V sodelovanju s Forumom EMS prebivalce o sevanjih in preostalih vplivih na okolje ozaveščamo z brošurami na naših prodajnih mestih. Forum EMS je v okviru projekta e-karta EMS razvil mobilno aplikacijo, ki širši javnosti omogoča dostop do podatkov o sevalnih obremenitvah okolja z visokofrekvenčnimi EMS in izpostavljenosti zaradi uporabe mobitela: http://www.inis.si/index.php?id=348&no_cache=1#.WIHhbVzNQvU.

Vozni park

S povečevanjem števila e-vozil se povečujejo potrebe po električnih polnilnicah, pri tem pa je pomembno tudi, da v Sloveniji vzpostavimo mrežo inteligentnih e-polnilnic na zasebnih lokacijah in da uporabnikom omogočimo cenovno ugodno polnjenje večjega števila e-vozil. E-vozila se polnijo najceneje, če so na polnilnice priključena dlje časa, med polnjenjem pa zagotavljajo regulacijo proizvodnje in porabe električne energije. V Telekomu Slovenije imamo zaenkrat skupno postavljenih osem e-polnilnic, v letu 2021 smo jih postavili šest, in sicer v Kopru in Ljubljani. GVO ima postavljenih sedem internih in tri javne e-polnilnice, e-polnilnica je postavljena tudi na vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline. V letu 2022 načrtujemo postavitev pet novih e-polnilnic, mrežo pa bomo tudi v

prihodnje nadgrajevali skladno s potrebami. Telekom Slovenije je s partnerjem ELES razvil inteligentno upravljanje e-polnilnic z uporabo napredne programske opreme, s katero zagotavljata večnivojsko upravljanje moči polnjenja na daljavo. Dolgoročno bo ta infrastruktura lahko podpirala tudi koncept V2G (vehicle-to-grid), kjer bodo e-vozila lahko delovala kot hranilniki električne energije in jo bodo po potrebi tudi sproščala v omrežje. Rešitve so razvite za okolju prijazno prihodnost, saj podpirajo uvedbo električnih vozil in s tem zmanjševanje emisij CO2. Rešitve so skladne s t. i. zelenimi cilji Evropske unije za razogljičenje družbe in podpirajo prizadevanja Slovenije pri doseganju zastavljenih okoljskih ciljev.

V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2021 imeli skupno 1.148 vozil, od tega 13 električnih in 10 hibridnih. V Telekomu Slovenije smo imeli 646 vozil. Skupaj smo porabili 791.053 eur litrov goriva, kar je na primerljivi ravni z letom 2020, in za 11 % manj kot pred pandemijo covida-19. Zaposlenim v Ljubljani in Mariboru omogočamo souporabo električnih vozil.

Število vozil po vrsti goriva in poraba v litrih v Skupini Telekomu Slovenije

Dizel, število vozil	Dizel, poraba v litrih	Bencin, število vozil	Bencin, poraba v litrih	Skupaj število vozil	Skupaj poraba v litrih v Telekomu Slovenije	Skupaj poraba v litrih v Skupini Telekom Slovenije
2021	368	529.220	278	261.833	646	791.053	1.441.841
2020	380	519.741	278	268.803	658	788.544	1.352.401
2019	387	556.543	296	326.801

98 GRI PA8, GRI GS 102-11, 103-2

99 GRI GS 302-1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Ogljični odtis

V skladu s strateškim poslovnim načrtom smo v sodelovanju z zunanjim svetovalnim podjetjem ocenili ogljični odtis Telekoma Slovenije. Za izračun je uporabljena standardizirana metoda v skladu z mednarodnim standardom o določanju in poročanju o emisijah toplogrednih plinov GHG Protocol (A Corporate Accounting and Reporting Standard).

Pregled ogljičnega odtisa po kategorijah v tonah CO2-ekv za Telekom Slovenije v letu 2021

Obseg 1 (Scope 1)	2.916 t CO2-ekv
Obseg 2 (Scope 2)	38.138 t CO2-ekv
Obseg 3 (Scope 3)	3.688 t CO2-ekv

Upravljanje nepremičnin

Pri upravljanju nepremičnin dosledno sledimo optimizaciji in obvladovanju stroškov nadomestil, energije, vzdrževanja, zavarovanja, amortizacije in naložb. Tehnološki prostori so pomemben element zagotavljanja stabilnega in varnega omrežja. Večina je umeščenih na podlagi sklenjenih služnostnih ali najemnih pogodb, zato posebno pozornost namenjamo zagotavljanju pravne urejenosti. Prav tako skrbimo za čim bolj smotrno in racionalno uporabo.

S svojo dejavnostjo vplivamo na ljudi, lokalno skupnost in naravno okolje, vendar si prizadevamo, da te vplive s trajnostnimi rešitvami nenehno zmanjšujemo ter zagotavljamo kakovostno in zdravo življenjsko okolje.

Gospodarjenje z odpadki

V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2021 oddali skupno 5.341 tone odpadkov. V Telekomu Slovenije imamo certificiran sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001) s katerim dokazujemo svojo ozaveščenost in odgovornost do okolja ter tudi gospodarjenja z odpadki. V Telekomu Slovenije in njegovih odvisnih družbah nastajajo naslednje vrste odpadkov: gradbeni odpadki zaradi gradnje optičnega omrežja, komunalni in nevarni odpadki ter ostale ločeno zbrane frakcije.

V letu 2021 smo v Telekomu Slovenije oddali skupno 5.213 ton odpadkov oz. nekaj več kot polovico manj, kot leto prej. Od tega je bilo 10 ton nevarnih odpadkov. Zmanjšanje je posledica bistveno manj oddanih gradbenih odpadkov, pri čemer je nastalo 4.651 ton oziroma 89,21 % vseh odpadkov.

oddanih odpadkov gre v reciklažo oz. ponovno uporabo. Zemljina iz gradbenih odpadkov se tako ponovno uporabi v kmetijske namene. Vsa odpadna električna in elektronska oprema se razstavi in iz nje pridobijo plastiko (18 %) ter kovine (78 %), le koli 3 % tovrstnih odpadkov gre v sežig. Ostali odpadki so prav tako predani v snovno predelavo (okoli 87 %) in le 13 % v energetsko predelavo.

GRI GS 103-1, 103-2, 306-1, 306-2, 306-3

Kategorije CO2e (t)
S1-1: Stacionarni izpusti	0,8%
S1-2: Mobilni izpusti	4,5%
S1-4: Ubežne emisije iz HVAC in hladilnih sistemov	1,1%
S2-1 in 2: Posredne emisije iz rabe električne energije	79,9%
S2-3 in 4: Posredne emisije iz rabe toplotne energije	5,3%
S3-1: Nabavljeno blago in storitve	0,0%
S3-5: Ravnanje z odpadki	0,5%
S3-6: Službena potovanja	0,0%
S3-7: Prevozi zaposlenih na delo	3,1%
S3-8: Sredstva v najemu, zakupu ali leasingu	0,0%
S3-13: Oddaja sredstev v najem	4,6%

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

(sežig). Pri ravnanju z odpadki vseskozi skrbimo, da se oddani odpadki reciklirajo na okolju prijazen način. Odpadke za energetsko predelavo predajamo samo pooblaščenim prevzemnikom, ki imajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in izpolnjujejo najvišje okoljevarstvene standarde, skladne z Evropsko zakonodajo.

V Telekomovih centrih imamo nameščene posebne posode za zbiranje odpadnih baterij in skrbimo za njihovo odstranitev na okolju prijazni način. Na prodajnih mestih lahko uporabniki oddajo tudi odpadno embalažo kupljenih izdelkov in rabljene elektronske naprave, na primer mobilne telefone. Ob 30. obletnici obstoja mobilne telefonije smo povabili prebivalce Slovenije, da na naša prodajna mesta prinesejo svoje odslužene mobilne telefone, za katere bomo poskrbeli, da bodo reciklirani na okolju prijazni način. Na ta način smo od septembra do decembra 2021 zbrali 500 kg odsluženih mobilnih telefonov, akcija zbiranja pa se prenaša tudi v leto 2022.

Sprejet imamo načrt ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, ki temelji na Uredbi o odpadni električni in elektronski opremi. Z odpadno električno in elektronsko opremo po preteku življenjske dobe v Telekomu Slovenije ravnamo odgovorno. Na podlagi Sistema ločenega zbiranja odpadkov jo od leta 2017 predamo v uničenje pooblaščenemu odjemalcu, ki nam je podelil tudi certifikat »resources SAVED 2020« in izkazuje količino privarčevanih surovin. S tem načinom delovanja pomembno prispevamo k uresničevanju Zelenega evropskega dogovora, ki predvideva do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov na nič in vzpostaviti krožno gospodarstvo.

Na leto povprečno oddamo okoli 170 ton, v letu 2021 pa smo oddali 190 ton odpadne električne in elektronske opreme. Opremo lahko zaposleni oddamo tudi na 15 lokacijah po Sloveniji, skladno s posameznim navodilom za posamezno lokacijo v družbi.

Količine ločeno zbranih odpadkov v Telekomu Slovenije v tonah

Vrsta odpadkov v tonah	2021	2020	2019	Indeks 21/20
Odpadna električna in elektronska oprema + odpadne baterije + kovine	343	302	208	114
Odpadna embalaža	144	150	177	96
Ostalo – MKO (mešani komunalni odpadki)	75	100	134

Gradbeni odpadki

75	4651	8.347	7.815	55
SKUPAJ	5.213	8.900	8.333	89

Ravnanje z vodo

V Telekomu Slovenije voda ni med pomembnejšimi okoljskimi vplivi, saj nismo njen večji porabnik in je ne potrebujemo za opravljanje osnovne dejavnosti. Zaradi razpršenosti lastniških lokacij družbe po Sloveniji (le nekaj na vodovarstvenih območjih) in različnih občinskih odlokov o zagotavljanju komunalnih storitev podatke spremljamo ročno. Porabo pitne vode spremljamo prek prejetih obračunov in je za zdaj ne moremo prikazovati v količinski porabi. Večino lastniških lokacij družbe predstavljajo nepremičnine, v katerih ni stalno prisotnih zaposlenih, zato je na teh lokacijah poraba vode majhna. Voda (morska voda) je bistvenega pomena le za družbo Soline, ki upravlja Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS).

Ker je voda iz pipe zdravstveno ustrezna, zaposlene spodbujamo k pitju vode iz pipe povsod tam, kjer delovni proces to omogoča. Z vidika varstva okolja in skrbi za zdravje zaposlenih smo v letu 2021 umaknili vodne postaje s plastičnimi baloni ter s tem prispevali k zmanjšanju količine plastičnih odpadkov.

SASB: TC-TL-440a.1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Brezpapirno poslovanje

S postopnim ukinjanjem papirnatega poslovanja soustvarjamo skrbno in okolju prijazno družbo. Pri tem izvajamo številne spodbude in aktivnosti za zmanjšanje števila tiskanih računov. Z aktivnostmi smo v letu 2021 dosegli, da se je število računov v eni izmed elektronskih oblik v primerjavi s številom tiskanih računov glede na predhodno leto še povečalo.

V letu 2021 smo v elektronski obliki prejeli 48,7 % računov, kar je za 2 odstotni točki več kot v letu 2020. Poraba pisarniškega papirja je bila za 26 % nižja kot v letu 2020, na kar sta vplivala digitalizacija in delo na daljavo.

Poraba pisarniškega papirja v Telekomu Slovenije v evrih

2021	2020	2019	Ind. 21/20
10.975	14.759	19.533	74

Za podpis naročniških dokumentov uporabljamo digitalni kvalificirani certifikat. Uporabnikom omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico, tako da vedno večji delež dokumentov ne spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Prav tako se dokumenti elektronsko podpisujejo tudi pri delu naših tehnikov na terenu. Velik delež pogodb in drugih dokumentov po podpisu pošiljamo uporabnikom v elektronski obliki. Digitaliziramo tudi vhodne dokumente, tako da jih je digitaliziranih že več kot 70 %.

Uporabniki, ki so dali soglasje za direktno bremenitev, prejemajo mesečni račun za storitve le še v elektronski obliki. Prav tako jih spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa v e-banko.

Arhivsko gradivo družbe je pomemben del dokumentarnega gradiva ter ima trajen pomen za njeno zgodovino, širše okolje, znanost, kulturo in pravno varnost. Upravljanje dokumentarnega gradiva Telekoma Slovenije je urejeno v internih aktih, ki skupaj tvorijo notranja pravila. Avgusta 2021 smo prejeli nov certifikat – odločbo Arhiva Republike Slovenije s 5-letno veljavnostjo, da so Notranja pravila Telekoma Slovenije skladna z zakonodajo, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

E-račune uporabljajo tudi v TSmedii, prav tako elektronske obrazce za nabavo in rezervacije službenih vozil, dobaviteljem naročilnice pošiljajo v elektronski obliki. V elektronski obliki izhaja tudi telefonski imenik, ki je dostopen na DVD-ju in na spletni strani itis.si.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Soline: skrbno upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline

Družba Soline upravlja državno zavarovano območje Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), in sicer na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z Republiko Slovenijo. V letu 2021 je park obeležil 20. obletnico, odkar je Vlada Republike Slovenije določila območje Krajinskega parka Sečoveljske soline. KPSS je bil prvi upravljani krajinski park ob slovenski obali.

Ključni upravljavski cilji parka so določeni z Načrtom upravljanja za KPSS, ki ga je sprejela Vlada RS. Med pomembnejšimi cilji so ohranitev mokriščnega značaja solinskega ekosistema, njegove biodiverzitete ter ekonomskih in kulturnih vrednosti območja. Soline Ministrstvu za okolje in prostor vsako leto v potrditev predložijo letni načrt in poročilo o upravljanju parka. Vsak poseg v okolje, ki presega običajne vplive, morajo potrditi pristojne službe varstva narave in kulturne dediščine.

Upravljavske cilje družba dosega z naslednjimi aktivnostmi:

vzdrževanje solinskega ekosistema;
ohranjanje tradicionalnih postopkov pridelave soli in stoletja starih tehnoloških postopkov;
izvajanje solinarske dejavnosti, ki je sestavni del gospodarskega razvoja kraja še iz zgodovine.

Območje KPSS meri 700 ha, zemljišča in druge nepremičnine v parku so v lasti Republike Slovenije. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se ohranili le v Sečovljah in Strunjanu, zato imata izjemen pomen etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine. K nepremični kulturni dediščini Sečoveljskih solin štejemo solna polja, kanale in bregove s kamnitimi zidovi, stopnicami in zapornicami, solinske hiše z okolico, poti, mostove, črpalke itd. Muzej solinarstva na Fontaniggeah prikazuje pridelavo soli na srednjeveški način. V okviru podnebnega sklada smo v letih 2020 in 2021 obnovili okoli 400 metrov nasipov na pridelovalnem območju Lere in 15 zapornic za uravnavanje morske vode na območju Fontanigg.

Prav tako smo s pomočjo podnebnega sklada v letu 2021 kupili dve električni vozili, skupaj jih imamo zdaj sedem. Delovno vozilo Garia nam je v pomoč ob vseh manjših vzdrževalnih delih na infrastrukturi KPSS in ob čistilnih akcijah. Električno vozilo Peugeot e-traveller pa je namenjeno prevozu zaposlenih, najemnikov privezov, starejših in invalidnih oseb v KPSS. Naš cilj je biti prvo zavarovano območje v Sloveniji, kjer bomo popolnoma opustili dostopanje v park z motornimi vozili, zagotovili okoljsko sprejemljiv obisk parka in s tem pomagali zmanjšati ogljični odtis.

Na vhodu v KPSS na Leri smo postavili novo sodobno kolesarnico s polnilno enoto za električna kolesa in skuterje. Električna polnilnica Clorofilla je namenjena polnjenju električnih koles in pospeševanju razvoja e-turizma. Kot prvi smo polnilnico preizkusili sami in nanjo priklopili naš novi električni skuter Silence, ki ga uporabljamo pri naravovarstvenem nadzoru. Nakup električnega skuterja in postavitev kolesarnice sta prav tako del aktivnosti v okviru podnebnega sklada.

V letu 2021 smo v realizacijo ciljev, ki bistveno prispevajo k okoljskim ciljem EU za blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam, vložili 827.000 evrov, in sicer za:

ukrepe preprečevanja in obvladovanja širjenja tujerodnih vrst 10.000 evrov;
ukrepe obvladovanja vplivov podnebnih sprememb na solinarske ekosisteme v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah in drugih mokriščih 705.000 evrov;
zagotavljanje trajnostne mobilnosti in razogličenje 112.220 evrov.

Nova kolesarnica s polnilno enoto za električna kolesa in skuterje na vhodu v KPSS.

GRI GS 103-1, 103-2, 103-3

GRI GS 304-1, 304-3

Solinski ekosistem je specifično obalno mokrišče. V celotnem procesu pridelave soli ne nastajajo okolju škodljivi stranski produkti, saj proces temelji le na tradicionalnih, 700 let starih postopkih in sestavinah iz lokalnega okolja. Koncesijska pogodba nas obvezuje k nadaljnjemu izvajanju tradicionalne pridelave soli, saj je ta ključna za vzdrževanje kulturne krajine in obstoj biodiverzitete. Uporaba grajene in prometne infrastrukture je omejena na minimum.

Raziskave so potrdile, da proces pridelave soli v prostor ne vnaša invazivnih tujerodnih vrst. Njihov obseg in število za zdaj nista tolikšna, da bi to imelo bistvene posledice za ekosisteme in združbe. Število in številčnost vrst v KPSS se v zadnjih desetih letih nista zmanjšala, nasprotno, opažamo stalno rast populacij. Z dodatnimi ukrepi, namenjenimi stanju hidrološkega režima, se povečuje obseg naravnih habitatov, za katere so značilne slanoljubne rastline. Večjih sprememb ekoloških procesov v letu 2021 nismo zaznali.

V KPSS ni ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z globalnega seznama ogroženih vrst IUCN.

Okoli 20 vrst ptic je vključenih v dodatke k Direktivi o pticah, dve ribi, štiri vrste dvoživk in ena vrsta plazilca pa v dodatke k Direktivi o habitatih. Vsaj 45 rastlin je uvrščenih na nacionalni seznam ogroženih rastlinskih vrst.

Sečoveljske soline so vključene v evropsko omrežje Natura 2000, območje je prepoznano kot eno od dveh, ki sta na državni ravni pomembni za selitev ptic po Direktivi o pticah, opredeljene so tudi kot mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.

Soline so najbolj znane po pticah, saj so soline veliko vodno telo, ki ga ptice ob selitvi uporabljajo za prehranjevanje, prenočišče ali prezimovališče. Nekatere med njimi na solinah tudi gnezdijo. V letu 2021 smo opazili tudi nove vrste ptic. Tako je med njimi tudi čipkasta raca, ki je sedaj že 308. vrsta ptice, registrirane na območju KPSS. Tu so tudi značilna bivališča rastlinskih in živalskih vrst, omejena na različno slana solna polja, solinske kanale in nasipe.

Na območju KPSS smo v letu 2021 prvič opazili čipkasto raco, ki je že 308. zabeležena ptica v KPSS. Za ozaveščanje in ohranjanje kulturne dediščine na tem območju je ključna vključenost lokalne skupnosti. V upravljanje parka jo vključujemo v okviru sodelovanja v Odboru KPSS. Sodelovanje prav tako poteka prek organizacije skupnih dogodkov in predstavitev, ki jih pripravljajo v kraju.

Zaradi pandemije covida-19 v zadnjih dveh letih beležimo upad števila tujih turistov in domačih obiskovalcev. V letu 2021 je park obiskalo 32.000 obiskovalcev, kar je za 30 % manj kot pred pandemijo, vendar za 30 % več kot v letu 2020.

Občutljivo naravno okolje, v katerega je umeščen park, narekuje naši družbi nenehno izboljševanje okoljske in energetske učinkovitosti. S spremembami v režimu uravnavanja klimatskih naprav in ogrevanja v objektu za obiskovalce smo že v prejšnjih letih zmanjšali porabo električne energije. Postopno nadomeščamo službena vozila z električnimi. Za komunikacijo na področju mednarodnega sodelovanja pri upravljanju parka uporabljamo spletne konference in mobilno telefonijo, s čimer zmanjšujemo službene poti. Slednjih je bilo zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo, v zadnjih dveh letih precej manj. V družbi Soline ob tem nismo prejeli nobene kazni zaradi nespoštovanja okoljskih zakonov in predpisov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Poraba energentov in naravnih virov v družbi Soline

2021	2020	2019	Indeks 21/20
Poraba plina v m3	2.497	4.006	4.129	62
Poraba elektrike v MWh	403	401,43	392,12	100
Poraba goriva v litrih	35.111	25.970	35.295	135
Poraba sanitarne vode v m3	1.820	1.582	6.292	115
Poraba morske vode v m3

2.9.8 Oskrbna veriga

Nabavna funkcija

V družbah skupine imamo usklajeno in poenoteno nabavno politiko, ki vsebuje strateške usmeritve in načela preglednega nabavnega procesa. Z dobavitelji razvijamo dolgoročne odnose s korektnim in uravnoteženim komuniciranjem, izpolnjevanjem dogovorov, zanesljivostjo plačil in njihovim vključevanjem. Pri tem upoštevamo vsa zakonska in etična načela na trgih, kjer poslujemo.

Nabavna funkcija je centralizirana, s čimer zagotavljamo gospodarno, učinkovito in transparentno porabo sredstev. Zaradi lažjega obvladovanja so iz centralne nabave izvzete nabave specifičnega blaga in storitev, kjer postopek izvedejo strokovnjaki s področja naročila. Tovrstno nabavo v družbi izvajajo decentralizirane nabavne enote, ki so jim dodeljene ustrezne pristojnosti za izvedbo nabavnih postopkov.

Postopek nabave je standardiziran ter omogoča transparentno in enakopravno obravnavo potencialnih dobaviteljev. Pri novih dobaviteljih preverjamo tveganje sodelovanja z njimi in tako preprečujemo višje stroške ali izgubo ugleda. Obstoječe strateške dobavitelje redno pregledujemo, jih ocenjujemo in opredeljujemo ukrepe za izboljšanje sodelovanja. Izbor najprimernejšega dobavitelja poteka v skladu s sprejeto metodologijo vrednotenja ponudb.

Našo oskrbno verigo sestavljajo dobavitelji blaga in storitev, operaterji ter posredniki pri prodaji blaga in sklepanju naročniških razmerij. V Telekomu Slovenije sodelujemo s 3.000 dobavitelji iz 40 držav. Večina, 97 %, dobaviteljev, je iz Evropske unije.

Obseg sodelovanja Telekoma Slovenije in slovenskih odvisnih družb s poslovnimi partnerji je v letu 2021 znašal več kot 677 milijonov evrov z DDV, v kar so vključena tudi sponzorstva in donacije.

Za zagotavljanje skladnosti v nabavnih postopkih v splošne nabavne pogoje in pogodbe z dobavitelji vključujemo protikorupcijske klavzule. S podpisom izjave izključujemo nasprotje interesov med sodelujočimi v postopku in morebitno navzkrižje interesov preverjamo na strani dobaviteljev.

Z vidika trajnostne oskrbne verige od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje Kodeksa ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije, ki določa temeljna načela ravnanja in standarde. Veliko pozornosti namenjamo skrbi za varovanje okolja in zagotavljanju energetske učinkovitosti. Pri naročanju električne in elektronske opreme, baterij, akumulatorjev in klimatskih sistemov upoštevamo vso področno zakonodajo. Prednost imajo energetsko učinkovite storitve, izdelki in oprema, zato skupina upošteva oceno energetske učinkovitosti v celotni predvideni življenjski dobi storitve, izdelka ali opreme.

Od dobaviteljev zahtevamo tudi informacije glede njihovega učinkovitega ravnanja z energijo in ravnanja z okoljem. Informacije pridobivamo z vprašalnikom, ki je osnova za ocenjevanje enega izmed meril sodelovanja s strateškimi dobavitelji, in je prvi korak k spodbujanju trajnostne naravnanosti v partnerskih odnosih pri nabavnem procesu.

V prihodnje bomo pri upravljanju pomembnih okoljskih vidikov in kazalnikov še tesneje sodelovali z dobavitelji in pogodbenimi partnerji ter usmerili energijo v boljše poznavanje trajnostnih dimenzij dobaviteljske verige ter nabavljenih materialov in storitev. Prav tako bomo ključne dobavitelje informirali o svojih trajnostnih zavezah in ciljih, s čimer jih bomo spodbujali k skupnim korakom na trajnostni poti.

V letu 2021 so bile razmere na svetovnih trgih zelo nepredvidljive, saj je prihajalo do pomanjkanja surovin ter dviga cen surovin, materialov in opreme. Za nemoteno dobavo opreme in izvedbo storitev smo poskrbeli s stalno komunikacijo z dobavitelji in rednim spremljanjem vpliva na zagotovitev dobave. Izpeljali smo dodatne nabavne postopke, s čimer smo poiskali tudi nove zanesljive dobavitelje, ki nam bodo dobavljali materiale primerljive kakovosti za optimalno ceno. Povečali smo zaloge strateškega materiala in poskrbeli za dosledno zagotavljanje varnostnih zalog. Z izjemo nekaj manjših zamud, ki niso vplivale na poslovanje, večjih težav pri dobavah nismo imeli.

GRI GS 102-9, 102-10

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Trajnostni vidik nabave

Finančne koristi

Obveznosti poravnamo v dogovorjenih plačilnih rokih. V primeru presežnih likvidnih sredstev tudi predčasno.
Trudimo se izpolniti pričakovanja dobaviteljev s korektnim komuniciranjem, spoštovanjem dogovorov in zanesljivostjo plačil ter tako utrditi ugled družbe.
S centralizirano upravljanimi nabavnimi procesi, enotno politiko upravljanja partnerjev in dobaviteljev, izkoriščanjem sinergij ter z zniževanjem nabavnih stroškov skušamo maksimalno prispevati h konkurenčnosti in dobičku družbe.

Okoljske koristi

V nabavnih postopkih upoštevamo energetsko učinkovitost in odgovorno ravnanje z okoljem skladno z ISO 50001 in ISO 14001.
Pri nabavi upoštevamo oceno energetske učinkovitosti v celotni predvideni življenjski dobi storitve, izdelka ali opreme.
Dobavitelje zavezujemo k spoštovanju zakonskih zahtev in najboljših praks s področij ravnanja z energijo in okoljem.
V ocenjevanje naših strateških dobaviteljev so vključeni trajnostni kriteriji (učinkovito ravnanje z energijo in ravnanje z okoljem).
17 % dobaviteljev ima certificiran sistem ravnanja z okoljem ISO 14001.
6,3 % dobaviteljev ima certificiran sistem učinkovitega ravnanja z energijo ISO 50001.
85 % dobaviteljev med svoje razvojne kriterije vključuje ravnanje z okoljem in energetsko učinkovitost ter uvaja ekološko sprejemljivejše in reciklirane materiale.
Omogočamo brezpapirno poslovanje in k temu spodbujamo tudi dobavitelje. Med pomembnimi področji brezpapirnega poslovanja je e-račun, ki predstavlja več kot 48,7 % vseh prejetih računov.

Koristi za družbo

- 0,38 % dobaviteljev je registriranih kot invalidskih. Z njimi ustvarimo 0,55 % prometa.

Lokalno gospodarstvo

Pri nabavi podpiramo lokalno gospodarstvo, saj večino prometa ustvarimo s slovenskimi dobavitelji.
Dobave zunaj Slovenije se opravljajo za dobavo blaga in storitev, ki jih v matični državi ni mogoče zagotoviti ali pa so cenovno nekonkurenčne.
97 % dobaviteljev je iz Evropske unije, 90 % dobaviteljev pa je iz Slovenije.

Človekove pravice in delovna zakonodaja

Kot družbeno odgovorno podjetje tudi od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje enakih možnosti na delovnem mestu ter izvajanje postopkov zaposlovanja skladno z relevantno zakonodajo in predpisi.
Od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje Kodeksa ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije.
Z namenom preprečevanja korupcije v pogodbe vključujemo protikorupcijsko klavzulo.
Prek kontrolnih točk v nabavnem postopku preprečujemo interesno povezanost in nasprotje interesov pri sodelujočih.

Logistična funkcija

Z optimizacijo logističnih procesov, podporo IT-tehnologije in vseh vpletenih v oskrbovalni verigi se prilagajamo dinamiki poslovanja na trgu. Povečujemo družbeno in okoljsko zavest, saj vzpostavljamo bolj trajnostno in odgovorno logistiko v podjetju. Kljub povečanemu obsegu dela sodelujemo v različnih akcijah in izkoriščamo priložnosti za krožno gospodarstvo.

V Telekomu Slovenije vzpostavljamo sistem EDI, ki bo omogočal dokumentarno izmenjavo podatkov in drugih podatkov, ki so pomembni za zagotavljanje sledljivosti in transparentnosti poslovanja, hrambe dokumentov in hitrih poročil analiz.

V letu 2021 smo zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, zaznali občutno povečanje aktivnosti E-trgovine in izvedli potrebne prilagoditve za dostavo blaga do vseh deležnikov.

Varovanje družbe, omrežij, sistemov in storitev

Zagotavljanje varnega delovnega okolja in celovito varovanje premoženja družbe ostajata med glavnimi prednostnimi nalogami korporativne varnosti v Skupini Telekom Slovenije. S celostnim upravljanjem korporativne varnosti omogočamo hiter odziv na evidentirane varnostne dogodke in zmanjševanje varnostnih tveganj. Z nenehnim spremljanjem razvoja na področju korporativne varnosti in vpeljavo inovativnih rešitev za preprečevanje varnostnih dogodkov ter hitrim prepoznavanjem novih groženj zagotavljamo varnost in kakovost omrežja in storitev, kar pomeni pomembno konkurenčno prednost skupine.

Področje splošne varnosti zajema upravljanje in načrtovanje korporativne varnosti, kjer z ukrepi izvajanja fizičnega varovanja in uporabo različnih sistemov tehničnega/mehanskega varovanja skrbimo za varovanje ljudi in premoženja družbe. Stalno spremljanje razvoja in vključevanja novosti pri upravljanju varovanja lastnine družbe je stalnica. Tako smo v letu 2021 uspešno izvedli del menjave sistema zaklepanja s sodobnim sistemom, ki omogoča večjo varnost (znižuje varnostna tveganja) in bolj ekonomično upravljanje kot dosedanji sistem.

Na področju varovanja družbe upravljamo sisteme tehničnega varovanja z lastnim Varnostno nadzornim centrom in sodelujemo z različnimi pogodbenimi partnerji. Varnostno nadzorni center deluje v skladu z veljavnimi predpisi na tem področju in je certificiran po standardu SIST EN 50518. Tako delovanje nam omogoča stalen nadzor, hitrejše ukrepanje, predvsem pa pomembne informacije, ki omogočajo lažje vključevanje in planiranje novih tehnologij.

V letu 2021 so se nadaljevale aktivnosti za prilagoditev in spremembe procesov družbe zaradi vpliva epidemije. S pomočjo vzpostavljenega sistema SUNP (Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja) smo se lahko hitro in učinkovito prilagajali potrebam po spremembah procesov, s SVVI (Sistem vodenja varovanja informacij) pa prilagodili in dodatno utrdili varnostne ukrepe. Visok poudarek je bil namenjen kibernetski zaščiti, kjer je ključna vloga Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije, s katerim hitro prepoznamo kibernetske grožnje in se nanje ustrezno odzovemo. Tako so sistemi in omrežje delovali brez večjih motenj in vpliva na razpoložljivost in zagotavljanje storitev.

Z neprestanim izobraževanjem in testiranjem prepoznavanja varnostnih groženj, predvsem na področju kibernetske varnosti, nenehno dvigujemo standarde in visoko raven varnostne kulture in zavedanje o pomenu informacijske varnosti zaposlenih v Telekomu Slovenije in v celotni skupini. Vedno več vsebin o varnostnih grožnjah in varni uporabi elektronskih komunikacij namenjamo tudi uporabnikom naših storitev, pri čemer poskušamo doseči tudi večjo ozaveščenost med njimi.

V okviru varnosti zagotavljamo tudi izpolnjevanje zakonskih zahtev s področja varovanja tajnih podatkov, saj družba prejema zahtevke od državnih organov, ki so označeni s stopnjo tajnosti, in skrbi za njihovo varno hrambo. Družba izvaja tudi druge zakonske obveznosti, povezane s civilno zaščito, civilno obrambo in področjem kritične infrastrukture.

2.10 Vsebinsko kazalo po standardu poročanja GRI

Kazalo po standardu poročanja GRI GS (Global Standards) – osnovna opcija.

»This report has been prepared in accordance with the GRI Standards: Core option.«

SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA

GRI-standard	in razkritje	Opis	Meje poročanja (znotraj in zunaj organizacije)	Opombe/zunanja preveritev
GRI 101: Osnova 2016
GRI 102: Splošna razkritja 2016		Predstavitev organizacije
102-1	Ime organizacije	Skupina Telekom Slovenije	1.1/1
102-2	Blagovne znamke, produkti in storitve	Skupina Telekom Slovenije – blagovne znamke in produkti:	1.1/2,
		– vrste storitev:	2.7.3/93	Za storitve, ki jih tržijo družbe v Skupini Telekom Slovenije, nimamo omejitev.
102-3	Sedež organizacije	Skupina Telekom Slovenije	1.1/1
102-4	Države, v katerih organizacija deluje	Skupina Telekom Slovenije	1.6/15
102-5	Lastništvo in pravna oblika	Skupina Telekom Slovenije	- pravna oblika: 1.1/1	- lastništvo: 1.11/51
102-6	Trgi (geografska, sektorska razdelitev in tipi odjemalcev)	Skupina Telekom Slovenije	– geografska razdelitev: 1.6/15,	– storitveni segmenti (Telekom Slovenije,

2.7.1/84

– tipi odjemalcev:

2.7.3/93

102-7

Velikost organizacije

Skupina Telekom Slovenije

– število zaposlenih: 2.9.5/128,

– prihodki od prodaje, obveznosti/kapital: 2.1/56

– število produktov in storitev: 2.7.2/90

2.7.3/93

Ne poročamo o številu poslovnih enot in o številu produktov. Razen IPKA, družbe v tujini in obvladujoče družbe GVO, nimajo zaposlenih.

102-8

Zaposleni po vrsti zaposlitve, vrsti pogodbe, regiji in spolu

Skupina Telekom Slovenije

2.9.5/129, 130, 130

O aktivnostih pogodbenih delavcev poročamo le za IPKO. Podatke o zaposlenih zbiramo z vprašalnikom, ki ga izpolnijo vse družbe v skupini. Poročamo o deležu zaposlenih.

102-9

Opis oskrbne verige organizacije

Telekom Slovenije

2.9.8/154

Poročamo o tipih dobaviteljev in obsegu sodelovanja z njimi.

102-10

Pomembnejše spremembe v zvezi z velikostjo organizacije, strukturo, lastništvom in oskrbno verigo

Skupina Telekom Slovenije, Telekom Slovenije

– struktura organizacije: 1.6/15

– prihodki: 2.1/56

– lastništvo: 1.11/49,

– oskrbna veriga: 2.9.8/154

Bistvenih sprememb v oskrbni verigi v letu 2021 ni bilo.

102-11

Pojasnilo, ali in kako

organizacija

upošteva previdnostno načelo

Telekom Slovenije, lokalno in širše okolje

2.9.7/146

Pri previdnostnem načelu izpostavljamo elektromagnetna sevanja, ki jih upoštevamo pri širitvi omrežij.

113

GRI GS 102-47, 102-54, 102-55

114

GRI GS 102-56

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

158

102-12

Zunanje listine, načela in druge ekonomske, okoljske in družbene pobude, katerih podpisnica in podpornica je organizacija Skupina Telekom Slovenije

1.7/18, 2.5.1/71

102-13

Članstvo v organizacijah

Skupina Telekom Slovenije

1.7/18

Strategija in analiza

102-14

Izjava najvišjega nosilca odločanja v organizaciji o pomenu trajnostnega razvoja za organizacijo in strategija

Skupina Telekom Slovenije

1.3/9

Cilji s področja trajnostnega razvoja skupine so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu (SPN) do leta 2026, ki ga je sprejela uprava Telekoma Slovenije. Strateške usmeritve so dostopne tudi na spletni strani družbe http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/strateske-usmeritve.

Etika in integriteta

102-16

Vrednote, načela in standardi ravnanja,

kodeksi ravnanja in etični kodeks

Skupina Telekom Slovenije, dobavitelji, lokalna in širša skupnost

– vrednote: 1.8.1/19

– kodeksi ravnanja: 2.5.1/71

Upravljanje

102-18

Upravljavska struktura organizacije, vključno s komisijami najvišjega organa upravljanja

Skupina Telekom Slovenije

1.6/15

1.10.3/35, 38

Odgovornost s področja okolja

je opredeljena v okviru standarda ISO 14001.

Vključevanje deležnikov

102-40

Seznam skupin deležnikov, s katerimi organizacija sodeluje

Skupina Telekom Slovenije

2.9.2/117

102-41

Delež zaposlenih po kolektivni pogodbi

Skupina Telekom Slovenije

2.9.5/129

102-42

Izhodišča za izbor in prepoznavanje deležnikov, s katerimi organizacija sodeluje oziroma jih vključuje

Skupina Telekom Slovenije

2.9.2/117

Strategija komuniciranja z deležniki

je sestavni del Politike upravljana Telekoma Slovenije, d.d., ki je dostopna na spletni strani družbe.

102-43

Pristopi k vključevanju deležnikov in pogostost sodelovanja po skupinah deležnikov

Skupina Telekom

Slovenije

Ključne informacije:

2.9.2/117, dodatno pa še v poglavjih:

– delničarji: 1.11/52
– uporabniki: 2.9.4/122
– zaposleni: 2.9.5/137

102-44

Ključne teme in vprašanja, poudarjena v procesu sodelovanja z deležniki, in odziv organizacije nanje (tudi s sporočanjem)

Skupina Telekom Slovenije

Ključne informacije:

2.9.2/117 dodatno pa še v poglavjih:

– uporabniki: 2.9.4/122
– zaposleni: 2.9.5/137

Podatki o poročilu

102-45

Seznam subjektov, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze

Skupina Telekom Slovenije

Pojasnilo 5 Računovodskega poročila (sestava Skupine Telekom Slovenije, str. 194–197)

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

159

102-46

Proces definiranja vsebine poročila in zamejitev tem

Skupina Telekom Slovenije

2.9.1/112

102-47

Seznam vseh bistvenih tem

Skupina Telekom Slovenije

2.9/111, 2.10/157

Bistvene teme, ki jih je Skupina Telekom Slovenije prepoznala, so navedene v tem kazalu GRI. O nebistvenih temah ne poročamo.

102-48

Učinki sprememb podatkov iz predhodnih poročil in razlogi za spremembe

Skupina Telekom Slovenije

102-49

Pomembnejše spremembe v primerjavi s predhodnimi obdobji poročanja v zvezi z zamejitvijo obsega in tem

Skupina Telekom Slovenije

102-50

Obdobje poročanja

Skupina Telekom Slovenije

102-51

Datum zadnjega predhodnega poročila

Skupina Telekom Slovenije

102-52

Cikel poročanja (letno, četrtletno)

Skupina Telekom Slovenije

102-53

Kontaktni podatki za vprašanja v zvezi s poročilom

Skupina Telekom Slovenije

102-54

Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI

Skupina Telekom Slovenije

102-55

Kazalo po smernicah GRI

Skupina Telekom Slovenije

102-56

Zunanja preveritev poročanja

Skupina Telekom Slovenije

2.11/169

Letna poročila redno predajamo v zunanjo preveritev od leta 2009. Obseg in podlaga zunanje preveritve sta razvidna iz izjave o preverjanju trajnostnega poročila.

SPECIFIČNA STANDARDNA RAZKRITJA

Upravljavski pristopi in razkritja

Bistvene teme

Meje poročanja

Razlogi za opustitev/pojasnila

Zunanja preveritev

EKONOMSKI VPLIVI

GRI 201: Ekonomska uspešnost 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

1.8.3/22

201-1

Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost

Skupina Telekom Slovenije, delničarji, lokalna in širša skupnost – prihodki, stroški dela, izplačila delničarjem: 1.2/4, – prihodki: 2.1/56, 2.7.3/94 – donacije in druga vlaganja v skupnost: 2.9.3/120

O davkih poročamo samo za Skupino Telekom Slovenije.

201-2

Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s Skupina Telekom Slovenije, uporabniki

V Skupini Telekom Slovenije so zaradi izpostavljenosti naše telekomunikacijske opreme med

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Podnebne spremembe

Ključnimi tveganji opredeljena tveganja iz zunanjega okolja oziroma tveganja podnebnih sprememb, prav tako so ta tveganja prisotna pri družbi Soline ter vplivajo na pridelavo soli in obiskovanje term Lepa Vida. Pri investicijah v nova omrežja tovrstna tveganja preprečujemo z gradnjo pod zemljo. Ne poročamo o finančnih posledicah.

Obveznosti iz pokojninskega načrta

Skupina Telekom Slovenije (zaposleni)

GRI 202: Prisotnost na trgu 2016

103-1	103-2	103-3
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	1.8.3/22

Razmerje med najnižjo plačo v družbi in minimalno plačo v državi, po spolu

Skupina Telekom Slovenije

O razmerju poročamo le za družbo IPKO.

GRI 203: Posredni ekonomski vplivi 2016

103-1	103-2	103-3
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije – vlaganja v osnovna sredstva: 103-1, 103-2: 2.3/59,	– raziskave in razvoj omrežij: 103-3:

2.8.1/105

Razvoj in vpliv pomembnejših infrastrukturnih vlaganj in storitev, ki jih organizacija podpira

Skupina Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost

GRI 205: Protikorupcijsko ravnanje 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Skupina Telekom Slovenije

205-2

Komuniciranje in izobraževanje o protikorupcijskih politikah in praksah

Skupina Telekom Slovenije

205-3

Število potrjenih primerov korupcije in sprejeti ukrepi

Skupina Telekom Slovenije

GRI 206: Varstvo konkurence 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Skupina Telekom Slovenije

Področje ureja Pravilnik o zagotavljanju skladnosti poslovanja s konkurenčnim pravom, ki je bil v

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Število pravnih postopkov s področja varstva konkurence, monopolnih praks in izidi zaključenih postopkov

Telekom Slovenije	2.5.2/75

GRI 207: Davki 2019

103-1

103-2

103-3

207-1

Pristop k davkom

Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/74

Ne poročamo o evalvaciji pristopa k upravljanju z davki ter povezavi obvladovanja davčnih obveznosti s trajnostnim razvojem.

207-2

Davčno upravljanje, nadzor in obvladovanje tveganj

Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/74

Razkritja s področja davkov preverja zunanji neodvisni revizor. Mnenje revizorja je v računovodskem poročilu na strani 254.

207-3

Vključevanje deležnikov

Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/74

Deležnike, regulatorne organe s področja davkov, vključujemo v procesu izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Poročanje o davkih po državah

Skupina Telekom Slovenije

Pojasnilo 5 Računovodskega poročila (sestava Skupine Telekom Slovenije, str. 194–197 in 13. Davek iz dobička, odložene terjatve in obveznosti, str. 204-206)

OKOLJSKI VPLIVI

GRI 302: Energija 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej Telekom Slovenije

2.9.7/144

Področje energije v Sloveniji ureja energetski zakon. Vzpostavljen imamo sistem v skladu z mednarodnima standardoma ISO 50001 (sistem učinkovite rabe energije) in ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem).

302-1

Poraba energije v organizaciji Telekom Slovenije, Soline

2.9.7/144, 146, 153

Za Telekom Slovenije poročamo o porabi električne energije v kWh. O porabi goriva za ogrevanje poročamo v evrih. Ne poročamo po virih porabljene energije (obnovljivi, neobnovljivi viri).

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Proizvedeno električno energijo iz sončnih

Zmanjšanje porabe energije

Telekom Slovenije, IPKO

Za Telekom Slovenije poročamo v relativnih deležih zmanjšanja porabe.

GRI 303: Voda in odpadne vode 2018

103-1

103-2

103-3

303-1

Odnos do vode, kot skupnega vira

Soline

Poročamo le o načinu zajema vode in njenega izpusta.

303-2

Upravljanje vplivov, povezanih z odvajanjem vod

Soline

Ne poročamo o metodologiji/standardih ugotavljanja porabe vode in kakovosti njenega izpusta.

303-3

Zajem vode

Soline

GRI 304: Biodiverziteta 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Soline

304-1

Lokacija in velikost zemljišča, ki ga podjetje upravlja in leži na zaščitenih naravovarstvenih območjih

Soline, lokalna in širša skupnost

2.9.7/151

Poročamo o lokaciji in velikosti zemljišča, ki ga podjetje upravlja in leži na zaščitenih naravovarstvenih območjih.

304-3

Zaščiteni in obnovljeni habitati

Soline, lokalna in širša skupnost

2.9.7/151

Ne poročamo o metodologijah, ki so bile pri tem uporabljene.

304-4

Število vrst z rdečega seznama IUCN in nacionalnega seznama zaščitenih vrst, ki živijo na območjih vpliva dejavnosti podjetja

Soline, lokalna in širša skupnost

2.9.7/152

GRI 305: Emisije v zrak 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Telekom Slovenije, lokalna in širša skupnost

2.9.7/147

103-3: Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001.

305-1

Neposredne emisije toplogrednih plinov (Scope 1)

Telekom Slovenije

2.9.7/147

305-2

Posredne emisije toplogrednih plinov zaradi energije (Scope 2)

Telekom Slovenije

2.9.7/147

305-3

Druge posredne emisije toplogrednih plinov (Scope 3)

Telekom Slovenije

GRI 306: Odpadki 2020

103-1

103-2

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

obvladujemo v okviru standarda ISO 14001.

306-1

Nastajanje odpadkov in bistveni vplivi, povezani z njimi

306-2

Obvladovanje bistvenih vplivov, povezanih z odpadki

306-3

Celotna količina nastalih odpadkov

Skupina Telekom Slovenije, Telekom Slovenije, Soline

Kvantitativni podatki o načinih odstranjevanja so vključeni delno za Telekom Slovenije. Prikazani podatki izhajajo iz evidenčnih listov.

GRI 307: Okoljska skladnost 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Redno in pregledno poročanje regulatorjem in drugim državnim organom (ARSO, SURS, FURS, AKOS, ETNO) je pomemben del naših energetskih in okoljskih aktivnosti.

Skladnost na področju okoljske zakonodaje

zagotavljamo tudi v okviru standarda ISO 14000.

Vrednost pomembnejših glob in nedenarnih sankcij zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje in regulative

Telekom Slovenije, Soline 2.5.2/75, 2.9.7/152

V Telekomu Slovenije in odvisnih družbah v Sloveniji ni bilo nobenih denarnih ali nedenarnih sankcij s področja okolja.

DRUŽBENI (SOCIALNI) VPLIVI

GRI 401: Zaposlovanje 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Skupina Telekom Slovenije 2.9.5/128

O evalvaciji upravljavskega pristopa ne poročamo.

401-1

Število in delež novih zaposlenih in fluktuacija

Skupina Telekom Slovenije 2.9.5/128, 129

Podatkov ne prikazujemo po spolu.

401-2

Ugodnosti za zaposlene za polni delovni čas, ki niso na voljo zaposlenim za določen ali skrajšan delovni čas

Telekom Slovenije, GVO, TSmedia, Avtenta, TSinpo 2.9.5/135

401-3

Vrnitev na delo in stopnja zadržanja zaposlenih po izkoriščenem starševskem dopustu (po spolu)

Skupina Telekom Slovenije, Telekom Slovenije

2.9.5/140

Poročamo o številu in deležu zaposlenih, ki so koristili in se vrnili s starševskega dopusta, po spolu.

GRI 402: Odnosi med zaposlenimi in vodstvom 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Telekom Slovenije

2.9.5/137

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

164

402-1

Najkrajše obdobje vnaprejšnjega obveščanja o pomembnih spremembah v poslovanju, vključno s podatkom, ali je to opredeljeno v kolektivni pogodbi

Telekom Slovenije

2.9.5/137

Roki za obveščanje zaposlenih so skladni z veljavno zakonodajo in niso v kolektivni pogodbi.

GRI 403: Varstvo in zdravje pri delu 2018

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Skupina Telekom Slovenije

2.9.5/138

403-1

Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu

Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin.

2.9.5/138

403-2

Proces identificiranja nevarnosti, povezanih z delom

Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin

2.9.5/138, 139

Poročamo samo o procesu identificiranja nevarnosti, povezanih z delom. Komisija za zdravje spremlja in obravnava priporočila za izboljšanje varnosti in zdravja zaposlenih.

403-3

Storitve medicine dela

Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin

2.9.5/139

403-4

Zastopanost zaposlenih v razvoju, implementaciji in evaluaciji sistema varnosti in zdravja pri delu

Telekom Slovenije, GVO, IPKO

2.9.5/139

403-5

Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu

Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin

2.9.5/138

403-6

Promocija zdravja

Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin

2.9.5/138

403-7

Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, neposredno povezanih s storitvami in produkti podjetja Telekom Slovenije

Kot pomembnejši vpliv naših storitev opredeljujemo

elektromagnetna sevanja, o čemer zaposlene ozaveščamo na intranetu, uporabnike pa z brošurami na prodajnih mestih.

403-8	Zaposleni, ki so vključeni v sistem upravljanja zdravja in varnosti pri delu	Skupina Telekom Slovenije	2.9.5/138
403-9	Število in stopnja poškodb pri delu	Skupina Telekom Slovenije	2.9.5/139

Poročanje se nanaša na število poškodb.

GRI 404: Izobraževanje 2016

103-1	103-2	103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej
404-1	Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega po	Skupina Telekom Slovenije, Telekom Slovenije	2.9.5/131, 132
	Pri številu ur izobraževanja po kategorijah	poročamo absolutno število ur.
404-2	Programi za usposabljanje in vseživljenjsko učenje	Telekom Slovenije	2.9.5/133, 134
404-3	Delež zaposlenih,

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

vključenih v redne preglede uspešnosti in razvoja poklicne kariere po spolu

Skupina Telekom Slovenije

2.9.5/137

Ne poročamo po kategorijah zaposlenih. Po spolu ne poročamo, ker ne delamo razlik.

GRI: 405: Različnost in enake možnosti 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Skupina Telekom Slovenije

2.5.1/71

405-1

Struktura organov upravljanja in struktura zaposlenih po kategorijah (spol, starost, pripadniki manjšin, drugi relevantni kazalniki različnosti)

Skupina Telekom Slovenije

1.10.3/35, 38, 46

2.9.5/130

Ne poročamo po pripadnikih manjšin, saj ne delamo razlik. Pri podatkih za zaposlene pa ne poročamo po starosti.

405-2

Stopnja osnovne plače žensk v primerjavi z moškimi, po pomembnejših lokacijah in dejavnostih

Skupina Telekom Slovenije

2.9.5/136

Za družbe v Sloveniji ne poročamo o stopnji.

GRI 406: Nediskriminacija 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene

Število primerov diskriminacije in ukrepi za njeno odpravo

Skupina Telekom Slovenije

2.5.1/71

406-1

Število ur izobraževanja zaposlenih o politiki človekovih pravic in postopkih v zvezi z njihovimi temami, pomembnimi za dejavnost podjetja, ter delež zaposlenih, vključenih v tako izobraževanje

Skupina Telekom Slovenije

2.5.1/72

412-2

Telekom Slovenije, GVO, TSmedia, Soline, IPKO

2.5.1/73

Na področju izobraževanja o človekovih pravicah smo se osredotočili na varovanje osebnih podatkov. Ne poročamo o deležu vključenih.

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Skupina Telekom Slovenije

2.5.1/71

O spoštovanju korporativne integritete in preprečevanju nasprotja interesov članov nadzornega sveta ter uprave je Telekom Slovenije

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.10 Izjava o upravljanju.

Vrednost prispevkov organizacije v politične namene

Skupina Telekom Slovenije

2.5.1/72	Ni bilo prispevkov v politične namene.

GRI 417: Trženje in označevanje izdelkov 2016

103-1	103-2	103-3
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Telekom Slovenije, TSmedia, IPKO, uporabniki	2.7.4/104
Ne poročamo o označevanju izdelkov.

417-3

Število kršitev zaradi neskladnosti z regulativo in s kodeksi na področju trženjskega komuniciranja, vključno z oglaševanjem, promocijami in sponzorstvi, po vrstah kršitev in izidih postopkov

Telekom Slovenije, TSmedia, IPKO, uporabniki

GRI 418: Zasebnost strank 2016

103-1	103-2	103-3
Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Telekom Slovenije	2.5.1/72
418-1	Utemeljene pritožbe glede kršitev zasebnosti strank in izgube podatkov strank	Telekom Slovenije

2.5.1/73

GRI 419: Družbeno-ekonomska skladnost 2016

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme in njenih mej

Skupina Telekom Slovenije

2.5.1/71

419-1

Vrednost denarnih kazni ter število nedenarnih sankcij zaradi neskladnosti z zakonodajo in regulativo na družbenem in ekonomskem področju

Skupina Telekom Slovenije (družbe v Sloveniji)

2.5.2/75

Družbe v Skupini Telekom Slovenije niso prejele nobenih glob.

SPECIFIČNI SEKTORSKI KAZALNIKI GRI G4 – MEDIJI

Dostopnost medijskih vsebin

DMA

Telekom Slovenije, TSmedia, uporabniki, lokalna in širša skupnost

2.9.4/126

G4-M4

Ukrepi za izboljšanje dostopnosti medijskih vsebin in zaščito ranljivega občinstva

Telekom Slovenije, Tsmedia, uporabniki, lokalna in širša skupnost

SPECIFIČNI SEKTORSKI KAZALNIKI GRI G4 – TELEKOMUNIKACIJE

Notranje delovanje

IO1

Infrastrukturne investicije v telekomunikacijsko omrežje po regijah

Skupina Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost

2.3/59, 2.8.1/105

IO3

Ukrepi za zdravje in

varnost terenskega osebja

Telekom Slovenije,

2.9.5/138, 139

Zagotavljanje dostopa do IKT-produktov in storitev

PA1

Politike in prakse zagotavljanja dostopa do telekomunikacijske infrastrukture, produktov ter storitev prebivalcem oddaljenih in manj naseljenih območij

Telekom Slovenije, IPKO, uporabniki, lokalna in širša skupnost

2.9.4/127

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

167 PA2

Politike in prakse za premagovanje ovir pri dostopu in uporabi telekomunikacijskih produktov in storitev v zvezi z jezikom, kulturo, nepismenostjo, pomanjkljivo izobrazbo, prihodki, posebnimi potrebami in starostjo

Telekom Slovenije, uporabniki

2.9.4/126

PA4

Kvantitativna raven razpoložljivosti telekomunikacijskih produktov in storitev na območjih delovanja

Telekom Slovenije, IPKO

- število priključkov: 2.7.3/93,
- zanesljivost in razpoložljivost omrežja: 2.8.3/109
- pokritost prebivalstva: 2.9.4/127

PA6

Programi za zagotavljanje in vzdrževanje telekomunikacijskih povezav in storitev v

Izredne razmere

Izredne razmere obvladujemo s sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja.

Politike in prakse komuniciranja z javnostmi o vsebinah, povezanih z EMS

Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost

Pobude za zagotavljanje preglednosti stroškov in tarif

Telekom Slovenije, uporabniki

Tehnološke aplikacije

Primeri telekomunikacijskih produktov, storitev in aplikacij, ki lahko nadomestijo neko fizično obliko uporabe (npr. telefonski imenik na spletu, videokonference)

Telekom Slovenije, TSmedia, uporabniki

Kazalo vsebine po trajnostnem računovodskem standardu SASB (Sustainability Accounting Standards Board)

Tema	Opis kazalnika	Poglavje/stran	Oznaka kazalnika
Okoljski odtis poslovanja	Poraba energije	2.9.7/144	TC-TL-130a.1
Konkurenčno vedenje in odprt internet	Skupni znesek denarnih izgub zaradi sodnih postopkov, povezanih s predpisi o protikonkurenčnem vedenju	2.5.2/75	TC-TL-520a.1

Povprečna dejanska trajna hitrost prenosa lastnih in komercialno povezanih vsebin

2.8.3/109

TC-TL-520a.2

Obvladovanje tehnoloških motenj

Povprečna pogostost prekinitev sistema in povprečno trajanje prekinitve za stranko

2.8.3/109

TC-TL-550a.1

Sistemi za neovirano storitev med prekinitvami storitev

2.8.3/109

TC-TL-550a.2

Upravljanje konca življenjskega cikla proizvodov

Količina materialov, prevzetih v programih prevzema, ki so bili ponovno uporabljeni, reciklirani, oddani na odlagališče

2.9.7/149

TC-TL-440a.1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

168

Zasebnost podatkov

Opis politik in praks v zvezi z vedenjskim oglaševanjem in zasebnostjo strank

2.5.1/72

TC-TL-220a.1

Skupni znesek denarnih izgub zaradi pravnih postopkov, povezanih s kršitvijo zasebnosti strank

2.5.1/73

TC-TL-220a.3

Število zahtev organov pregona za informacije o strankah in število strank, katerih informacije so bile zahtevane

2.5.1/73

TC-TL-220a.4

Varstvo podatkov

Število kršitev osebnih podatkov

2.5.1/73

TC-TL-230a.1

Opis pristopa k prepoznavanju in obravnavi tveganj za varnost podatkov, vključno z uporabo standardov kibernetske varnosti

2.5.1/72

TC-TL-230a.2

Podatki o poslovanju

Število mobilnih uporabnikov

2.7.3/93

TC-TL-000.A

Število fiksnih uporabnikov

2.7.3/93

TC-TL-000.B

Število širokopasovnih uporabnikov

2.7.3/93

TC-TL-000.C

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

2.11 Izjava o preverjanju trajnostnega poročila

GRI GS 102-56

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

3 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D. D., ZA LETO 2021

3. 1 Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije

........171

3. 2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije

......................................179

Poročevalska družba ..........................................................................................................179
Podlaga za sestavo ............................................................................................................179
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev ............................................................182
Določanje poštene vrednosti ............................................................................................194
Sestava Skupine Telekom Slovenije ................................................................................194
Poročanje po segmentih ....................................................................................................197
Prihodki od prodaje ............................................................................................................199
Drugi prihodki iz poslovanja .............................................................................................200
Nabavna vrednost prodanega blaga, stroški materiala, energije in stroški storitev...201
Stroški dela .........................................................................................................................202
Drugi odhodki poslovanja .................................................................................................203
Finančni prihodki in finančni odhodki .............................................................................203
Davek iz dobička, odložene terjatve in obveznosti za davek .........................................204
Dobiček na delnico .............................................................................................................206
Neopredmetena sredstva ...................................................................................................207
Opredmetena osnovna sredstva .......................................................................................212
Sredstva v najemu ..............................................................................................................216
Naložbe v odvisne družbe .................................................................................................218
Druge finančne naložbe .....................................................................................................219
Pogodbena sredstva ..........................................................................................................220
Odloženi stroški ..................................................................................................................220
Naložbene nepremičnine ...................................................................................................221
Sredstva za odtujitev ..........................................................................................................222
Zaloge ..................................................................................................................................222
Poslovne in druge terjatve .................................................................................................222
Pogodbena sredstva ..........................................................................................................224
Odloženi stroški ..................................................................................................................224
Denar in denarni ustrezniki ...............................................................................................224
Kapital in rezerve ................................................................................................................225
Pogodbene obveznosti ......................................................................................................226
Rezervacije ..........................................................................................................................227
Druge obveznosti ...............................................................................................................231
Posojila in krediti ................................................................................................................231
Obveznosti iz najemov .......................................................................................................232
Druge finančne obveznosti ................................................................................................233
Poslovne obveznosti ..........................................................................................................234
Pogodbene obveznosti ......................................................................................................234
Razmejene obveznosti .......................................................................................................234
Knjigovodske in poštene vrednosti ..................................................................................235
Pogojne obveze ..................................................................................................................238
Posli s povezanimi strankami ...........................................................................................239
Stroški revizorja ..................................................................................................................244
Kategorije finančnih instrumentov ...................................................................................245
Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj ...............................................245
Splošno pooblastilo ter pravica do uporabe radijske frekvence in številk ..................252
Dogodki po datumu bilance ..............................................................................................253

3.3 Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in družbo Telekom Slovenije

............................................................................................................................254

3.1 Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije

Konsolidirani in ločeni izkaz poslovnega izida

Skupina Telekom Slovenije


Telekom Slovenije	v tisoč EUR	Pojasnilo	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Prihodki od prodaje	7	648.247	647.177	577.630	591.693
Drugi prihodki iz poslovanja	8	5.303	7.694	3.421	5.254
Nabavna vrednost prodanega blaga	9	-93.961	-90.427	-100.989	-98.493
Stroški materiala in energije	9	-16.498	-14.546	-10.613	-10.752
Stroški storitev	9	-204.561	-226.036	-193.544	-217.367
Stroški dela	10	-111.271	-111.101	-92.688	-93.320
Amortizacija	15, 16, 17, 22	-169.056	-167.279	-142.175	-137.351
Drugi odhodki poslovanja	11	-6.507	-2.879	-7.444	-2.734
Skupaj odhodki poslovanja		-601.854	-612.268	-547.453	-560.017

Dobiček iz poslovanja

	2021	2020	2019	2018
Dobiček iz poslovanja	51.696	42.603	33.598	36.930
Finančni prihodki*	1.996	2.177	15.225	5.724
Finančni odhodki*	-8.617	-10.173	-8.746	-18.501
Dobiček pred obdavčitvijo	45.075	34.607	40.077	24.153
Davek iz dobička	-4.705	-636	-3.553	0
Odloženi davki	-2.482	113	-2.153	21
Čisti dobiček iz delujočega poslovanja	37.888	34.084	34.371	24.174
Izguba iz ustavljenega poslovanja	0	-9.219	0	0
Čisti dobiček poslovnega obdobja	37.888	24.865	34.371	24.174
Osnovni in popravljeni dobiček na delnico v EUR	5,82	3,82	5,28	3,72

*Finančni prihodki družbe Telekom Slovenije vključujejo prejete dividende in obresti od danih posojil odvisnim družbam. Finančni odhodki družbe Telekom Slovenije vključujejo učinke slabitve družbe TSmedia. Več v pojasnilu 12.

Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Konsolidirani in ločeni izkaz drugega vseobsegajočega donosa

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	Pojasnilo	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Čisti dobiček obdobja		37.888	24.865	34.371	24.174
Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti sme prenesti v izkaz poslovnega izida	Prevedbene rezerve	29	34	-18	0
	Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem	29	253	283	254
	Odloženi davek	13	-15	-54	-15
	Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem v neto znesku	238	229	239	229
Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti ne bo smel prenesti v izkaz poslovnega izida	Sprememba poštene vrednosti za aktuarske primanjkljaje in presežke	29	819	-638	869	-662
	Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	29	278	-1.716	278	-1.716
	Odloženi davek

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

192	-1.390
192	-1.390

Drugi vseobsegajoči donos poslovnega obdobja po davkih

1.283	-1.817
1.300	-1.823

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega obdobja

39.171	23.048	35.671	22.351

Vseobsegajoči donos, ki pripada lastnikom

39.171	23.048

Delujoče poslovanje

39.171	32.267

Ustavljeno poslovanje

0	-9.219

Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Konsolidirana in ločena bilanca stanja

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	Pojasnilo	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
SREDSTVA	Neopredmetena sredstva	220.116	190.033	180.251	141.451
Opredmetena osnovna sredstva	16	667.059	664.644	604.711	600.532

Sredstva v najemu

17	73.970	77.420	80.667	86.506

Naložbe v odvisne družbe

18	0	0	38.276	37.001

Druge finančne naložbe

19	3.292	3.068	57.235	63.951

Pogodbena sredstva

20	2.854	2.668	2.469	2.337

Druge terjatve

25	18.300	17.081	18.294	17.639

Odloženi stroški

21	1.058	1.438	1.608	1.078

Naložbene nepremičnine

22	4.545	1.258	7.641	4.230

Odložene terjatve za davek

13	42.012	44.448	41.761	43.929

Skupaj dolgoročna sredstva

1.033.206	1.002.058	1.032.913	998.654

Sredstva za odtujitev

23	799	214	799	214

Zaloge

24	22.478	26.175	19.603	21.811

Poslovne in druge terjatve

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

Vpoklicani kapital	272.721	272.721	272.721	272.721
Kapitalske rezerve	181.489	181.489	180.956	180.956
Rezerve iz dobička	106.479	106.479	104.978	104.978
Zakonske rezerve	51.612	51.612	50.434	50.434
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	3.671

SKUPAJ

Skupaj kratkoročna sredstva	15.935	8.167	3.754	2.086
Skupaj sredstva	1.250.339	1.227.839	1.237.941	1.226.566

3.671 Lastne delnice in lastni poslovni deleži

-3.671	-3.671	-3.671	-3.671
Statutarne rezerve	29	54.854	54.854	54.544	54.544
Druge rezerve iz dobička	29	13	13	0	0
Zadržani čisti poslovni izid	29	41.938	33.305	55.515	50.359
Zadržani poslovni izid preteklih let	4.050	8.440	21.144	26.185
Poslovni izid tekočega leta	37.888	24.865	34.371	24.174
Rezerve za poštene vrednosti	29	-66	-497	-66	-497
Rezerve za aktuarske dobičke/izgube	29	-2.139	-2.988	-1.863	-2.733
Prevedbene rezerve	29	9	-25	0	0
Skupaj kapital	600.431	590.484	612.241	605.784
Pogodbene obveznosti	30	14.278	14.955	13.752	14.301
Rezervacije	31	23.063	20.407	19.561	16.184
Druge obveznosti	32

18.455

38.896

12.281

20.856 Razmejene obveznosti

891	817	713	673

Posojila in krediti

33	309.023	184.221	309.023	184.221

Obveznosti iz najemov

34	57.096	59.092	62.748	67.093

Druge finančne obveznosti

35	88	244	88	244

Odložene obveznosti za davek

13	1.710	1.563	321	235

Skupaj dolgoročne obveznosti

424.604	320.195	418.487	303.807

Poslovne obveznosti

36	130.955	119.058	116.381	109.755

Obveznost za davek iz dobička

13	3.768	90	3.553	0

Posojila in krediti

33	40.015	32.080	41.415	45.095

Obveznosti iz najemov

34	9.460	10.180	10.949	11.660

Druge finančne obveznosti

35	2	101.239

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Konsolidirani izkaz gibanja kapitala Skupine Telekom Slovenije

V tisoč EUR	Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Zadržani čisti poslovni izid	Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov	Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku	Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke	Prevedbena rezerva	Skupaj
101.237	12.318	12.656	8.452	8.707	37	28.786	41.857	26.463	40.521
Skupaj kratkoročne obveznosti	225.304	317.160	207.213	316.975	Skupaj obveznosti	649.908	637.355	625.700	620.782
Skupaj kapital in obveznosti	1.250.339	1.227.839	1.237.941	1.226.566

Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Lastne delnice

Statutarne rezerve

Druge rezerve iz dobička

Zadržani poslovni izid preteklih let

Poslovni izid tekočega leta

Stanje 1. 1. 2021	272.721	181.489	51.612	3.671	-3.671
	Čisti poslovni izid obdobja	37.888
Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja	192	238	819	34	1.283
Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj	0
Izplačilo dividend	-29.275
Odpis neizplačanih dividend

Transakcije z lastniki

0	0	0	0	0	0	-29.214
0	0	0	0	0	-29.214

Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid

24.865	-24.865	0

Drugi premiki v kapitalu

-29	29	0

Spremembe v kapitalu

0	0	0	0	0	0	0	24.836	-24.865	0	0	29	0	0

Drugo

-12	1	1	-10

Stanje 31. 12. 2021

272.721	181.489	51.612	3.671	-3.671	54.854	13	4.050	37.888	-26	-40	-2.139	9	600.431

Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Več v pojasnilu 29.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Konsolidirani izkaz gibanja kapitala Skupine Telekom Slovenije

V tisoč EUR	Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Zadržani čisti poslovni izid	Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov	Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku	Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke	Prevedbena rezerva	Skupaj
Stanje 1. 1. 2020	272.721	181.488	51.612	3.671	-3.671	54.854	13	30.648	941	1.171

Čisti poslovni izid obdobja

-507	-2.347	-6	590.588
24.865	24.865
Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja	-1.390	229	-638	-18	-1.817
Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj	0	0	0	0	0	0	0	24.865	-1.390	229	-638	-18	23.048
Izplačilo dividend	-22.769	-22.769
Odpis neizplačanih dividend iz preteklih let	67	67
Transakcije z lastniki	0	0	0	0	0	0	-22.702	0	0	0	0	0	-22.702
Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid	941	-941	0
Spremembe v kapitalu	0	0	0	0	0	0

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Izkaz gibanja kapitala družbe Telekom Slovenije

v tisoč EUR

Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Zadržani čisti poslovni izid	Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov	Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku	Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke	Skupaj	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne
-941	0	0	0	0	0	0	590.484	0	0
Drugo	-447	-3	-1	-450	31. 12. 2020	272.721	181.489	51.612	3.671
-3.671	54.854	13	8.440	24.865	-219	-278	-2.988	-25

Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Statutarne rezerve

Druge rezerve iz dobička

Zadržani poslovni izid preteklih let

Poslovni izid tekočega leta

Stanje 1. 1. 2021	272.721	180.956	50.434	3.671
	Čisti poslovni izid obdobja	34.371
Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja	192	239	869	1.300
Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj	0
Izplačilo dividend	-29.275
Odpis neizplačanih dividend iz preteklih let	60
Transakcije z lastniki	0

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Izkaz gibanja kapitala družbe Telekom Slovenije v tisoč EUR

Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Zadržani čisti poslovni izid	Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov	Rezerve za
-29.215	0	0	0	0	-29.215
24.174	-24.174	0	0	0	0
0	0	0	0	0	0
24.174	-24.174	0	0	0	0
Stanje 31. 12. 2021	272.721	180.956	50.434	3.671	-3.671
54.544	0	21.144	34.371	-27	-39
-1.863	612.241

Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Več v pojasnilu 29.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku

Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke	Skupaj	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne delnice	Lastne delnice	Statutarne rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani poslovni izid preteklih let	Poslovni izid tekočega leta
Stanje 1. 1. 2020	272.721	180.956	50.434	3.671	-3.671	54.544	0	48.301
Čisti poslovni izid obdobja	24.174
Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja	-1.390	229	-662	-1.823	0
Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj	0

Izplačilo dividend

0	24.174	-1.390	229	-662	22.351
-22.769	-22.769	Odpis neizplačanih dividend iz preteklih let	68	68
Transakcije z lastniki	0	0	0	0	0
0	-22.701	0	0	0	0
-22.701	Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid	585	-585	0	Spremembe v kapitalu
0	0	0	0	0	0
0	585	-585	0	0	0
0	Drugo	-2	-2	31. 12.2020	272.721
180.956	50.434	3.671	-3.671	54.544	0
26.185	24.174	-219	-278	-2.733	605.784

Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Konsolidirani in ločeni izkaz denarnega toka

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR

Pojasnilo	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Denarni tokovi pri poslovanju	Čisti dobiček poslovnega leta	37.888	24.865	34.371	24.174
Prilagoditve za:
Amortizacija	15, 16, 17, 22	169.056	167.279	142.175	137.351
Slabitve in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev	686	222	0	59
Dobiček / izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev	-1.245	285	-1.079	369
Prilagoditev za ustavljeno poslovanje	0	5.688	0	0
Oslabitev in odpisi zalog	11	2.192	1.231	2.161	1.000
Neto popravek vrednosti terjatev	11	2.395	2.491	1.952	2.038
Sprememba rezervacij in druge spremembe	-1.005	-4.344	0	-4.500
Finančni prihodki	-1.996	-2.177	-15.225	-5.724
Finančni odhodki	8.617

10.173

8.746

18.501 Davek od dobička z odloženimi davki

7.187

523

5.706 -21

Denarni tok iz poslovanja pred spremembami ObK in rezervacij

223.775	206.236	178.807	173.247

Sprememba zalog

3.556	-5.421	2.099	-4.867

Sprememba poslovnih in drugih terjatev

2.970	-13.466	8.944	-14.761

Sprememba aktivnih časovnih razmejitev in pogodbenih sredstev

6.942	19.069	5.479	19.818

Sprememba rezervacij

3.661	1.538	3.377	1.546

Sprememba poslovnih in drugih obveznosti

-7.332	6.077	-582	19.592

Sprememba pasivnih časovnih razmejitev in pogodbenih obveznosti

-14.012	7.565	-14.823	7.518

Plačani davek iz dobička

-691	-848	0	0

Čista denarna sredstva iz poslovanja

218.869	220.750	183.301	202.093

Denarni tokovi iz naložbenja

Prejemki pri naložbenju

6.060	5.569	32.555	17.129

Prejemki od prodaje osnovnih sredstev

5.846	322	5.846

322 Prejemki od dividend

128	6	11.128	840

Prejemki od obresti

7	1	2.155	2.420

Prejemki od naložb v odvisne družbe

0	5.000	0	5.000

Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov

79	240	13.426	8.547

Izdatki pri naložbenju

-199.217	-160.279	-185.521	-153.932

Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstev

-94.693	-97.475	-82.148	-89.013

Izdatki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstev

-104.274	-62.798	-100.673	-63.464

Naložbe v odvisne in pridružene družbe

0	0	-1.500	0

Izdatki za dana posojila in depozite

-250	-6	-1.200	-1.455

Čista denarna sredstva, porabljena pri naložbenju

-193.157	-154.710	-152.966	-136.803

Denarni tokovi iz financiranja

Prejemki pri financiranju

196.005	1.000	196.000	7.000

Prejemki iz naslova drugih finančnih obveznosti

5	0	0	0

Prejemki od dolgoročnih posojil

170.000	0	170.000

Prejemki od kratkoročnih posojil

26.000	1.000	26.000	7.000

Izdatki pri financiranju

-213.990	-72.136	-224.708	-71.401

Izdatki za odobritev prejetih posojil in izdajo obveznic

-646	0	-646	0

Dospetje izdanih obveznic

-100.000	0	-100.000	0

Glavni elementi plačil najemnin

-12.593	-9.819	-11.655	-9.113

Odplačila kratkoročnih posojil

-27.500	0	-39.100	0

Odplačila dolgoročnih posojil

-35.495	-30.801	-35.495	-30.769

Izdatki za obresti

-8.481	-8.747	-8.537	-8.750

Izplačilo dividend

-29.275	-22.769	-29.275	-22.769

Čista denarna sredstva, porabljena pri financiranju

-17.985	-71.136	-28.708	-64.401

Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

7.727	-5.096	1.627	889

Začetno stanje denarnih sredstev

8.167	13.219	2.086	1.153

Učinki sprememb deviznih tečajev na denar in denarne ustreznike

41	44	41

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije

1. Poročevalska družba

Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: Telekom Slovenije ali družba) in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Skupina Telekom Slovenije ali skupina). Podrobnejši pregled sestave skupine je prikazan v poslovnem delu letnega poročila.

Telekom Slovenije je delniška družba. Registriran naslov družbe je TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Delnice obvladujoče družbe so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Največji končni lastnik družbe je Republika Slovenija, ki ima 62,54-odstotni delež v družbi Telekom Slovenije (pojasnilo 29).

Glavna dejavnost skupine je prodaja telekomunikacijskih storitev in izdelkov, v okviru katerih ponujamo fiksne in mobilne storitve, internet in televizijo, gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, sistemske integracije poslovnih komunikacij, digitalne vsebine in oglaševanje. Skupina Telekom Slovenije deluje v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija.

2. Podlaga za sestavo

a. Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi družbe Telekom Slovenije so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Konsolidirane računovodske izkaze Skupine Telekom Slovenije in ločene izkaze družbe Telekom Slovenije je uprava odobrila 18. februarja 2022.

b. Podlage za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen:

finančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni ali odplačni vrednosti, in
sredstev v posesti za prodajo, merjenih po nižji vrednosti izmed nabavne ali nadomestljive vrednosti.

Računovodski izkazi skupine in družbe so pripravljeni ob predpostavki, da bosta v prihodnosti nadaljevali poslovanje (računovodska predpostavka časovne neomejenosti delovanja). Poslovanje ni sezonske narave.

c. Funkcijska in predstavitvena valuta

Priloženi konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi družbe Telekom Slovenije so sestavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče družbe in Skupine Telekom Slovenije. Vse računovodske informacije so predstavljene v tisoč evrih, če ni navedeno drugače.

d. Uporaba pomembnih ocen in presoj

Priprava računovodskih izkazov od poslovodstva zahteva določene ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti ter na razkritje možnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.

Prihodnjih dogodkov in njihovega vpliva ni mogoče določiti z gotovostjo. Zato se pri računovodskih ocenah uporabi presoja, ki se spreminja glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije in kot posledica sprememb poslovnega okolja. Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih. Ocene in predpostavke se redno pregledujejo. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene spremenijo, in za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in predpostavke, ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so:

Določitev dob koristnosti opredmetenih, neopredmetenih sredstev in sredstev v najemu. Skupina in družba pri ocenjevanju dob koristnosti sredstev upoštevata pričakovano fizično izrabljanje, tehnično in gospodarsko staranje. Ustreznost dob koristnosti spremlja delovna skupina, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost ter jih, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen amortizacijske stopnje, preračuna za sedanje in prihodnja obdobja.

najemu, če je ta krajša od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev. Ocenjene dobe koristnosti sredstev so prikazane v pojasnilih 3.c, 3.d in 3.e.

Oslabitev sredstev

Opredmetena in neopredmetena sredstva

Skupina in družba letno preverjata knjigovodsko vrednost pri pomembnejših opredmetenih in neopredmetenih sredstvih, da bi ugotovili ali obstajajo pokazatelji, da je treba katero od sredstev oslabiti. Pri ocenjevanju ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb ali sprememb trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev sredstev se izvede, če knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo ocenjeno nadomestljivo vrednost.

Slabitev dobrega imena se ugotavlja vsaj enkrat letno. Skupina in družba sta za ta namen pridobili oceno vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij na 30. november 2021, iz katere izhaja, da je nadomestljiva vrednost dobrega imena višja od njegove knjigovodske vrednosti.

Podatki o drugih pomembnih ocenah negotovosti, ki jih je poslovodstvo upoštevalo v primeru slabitev sredstev so opisani v pojasnilih:

neopredmetena sredstva in dobro ime – pojasnilo 3.c in pojasnilo 15;
opredmetena osnovna sredstva – pojasnilo 3.d in pojasnilo 16.

Naložbe v odvisne družbe

Za slabitev naložb v odvisne družbe skupina preveri znamenja slabitev predvsem za družbe, ki so poslovale z negativnim poslovnim izidom in/ali izkazovale negativni kapital oziroma če so obstajali drugi znaki slabitev. V tem primeru družba pridobi oceno nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe, ki jih pripravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Denar ustvarjajoča enota na ravni skupine je posamezna družba v skupini. Podrobnosti ugotavljanja nadomestljive vrednosti so opisane v pojasnilu 3. f.

Naložbe v deleže in delnice drugih družb

Skupina in družba vodita naložbe v delnice in deleže drugih družb med finančnimi naložbami, izmerjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Dana posojila

Družba in skupina presojata potrebe po slabitvi skladno z zahtevami računovodskih standardov tudi za dana posojila. Način presoje je opisan v pojasnilu 3. f.

Poslovne terjatve

Družba in skupina za vrednotenje terjatev, skladno z MSRP 9, uporabljata poenostavljen model s pričakovanimi doživljenjskimi kreditnimi izgubami v celotni dobi uporabe. Verjetnost neplačila predstavlja ključni vhodni podatek pri merjenju pričakovane kreditne izgube. Verjetnost neplačila se oceni na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanja v prihodnosti. Podrobnosti o politikah skupine so navedene v pojasnilih 3. f, 25 in 44.

Odložene terjatve za davek

Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih. Ob morebitni spremembi davčne stopnje bi skupina in družba ustrezno preračunali tudi terjatve iz odloženih davkov. Skupina in družba odložene terjatve za davek pripoznata, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Podrobnejše razkritje oblikovanja odloženih terjatev in obveznosti za davek je v pojasnilih 3. q in 13.

Rezervacije za tožbe

Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. Rezervacije se pripoznajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti. Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali so se spremenile okoliščine glede oblikovanja višine rezervacije. V primeru spremembe se ocena višine rezervacije lahko spremeni glede na ocenjeni pričakovani datum in znesek poravnave. Podrobneje je oblikovanje posameznih rezervacij opisano v pojasnilih 3. l in 31.

Dogovori o koncesiji storitev v družbi Soline

Skupina je presojala pomembnost uporabe določil OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev ter SOP 29 Dogovori o koncesiji storitev: Razkritja ter ocenila, da so postavke iz računovodskih izkazov družbe Soline na 31. december 2021 nematerialne in da prilagoditev posameznih postavk v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine Telekom Slovenije ni potrebna.

e. Novi računovodski standardi in spremembe obstoječih

Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poročevalskem

V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednji novi računovodski standardi, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU:

1. Sprememba MSRP 16 Najemi

z naslovom Prilagoditve najemnin v zvezi s covid-19, po 30. juniju 2021 in veljavna za letna obdobja od vključno 1. aprila 2021 naprej. Sprememba najemnikom (ne pa tudi najemodajalcem) omogoča razbremenitev v obliki neobvezne oprostitve presoje, ali prilagoditev najemnine v zvezi s covidom-19, predstavlja spremembo najema. Najemniki se lahko odločijo, da bodo prilagoditve najemnin obračunavali enako, kot bi jih, če spremembe najema ne bi bilo. V mnogih primerih bo to povzročilo obračunavanje prilagoditev najemnin v obliki spremenljivih najemnin. Praktična rešitev se uporablja samo za prilagoditve najemnin, do katerih pride neposredno zaradi pandemije virusa covid-19, in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: posledica spremembe najemnine je spremenjeno nadomestilo za najem, ki je skoraj enako ali nižje kot nadomestilo za najem neposredno pred spremembo; znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. juniju 2021 ali pred tem; ter ni bistvene spremembe drugih pogojev najema. Če se najemnik odloči za pristop praktične rešitve pri najemu, bi to pomenilo, da se zadevna praktična rešitev dosledno uporablja za vse najemne pogodbe s podobnimi lastnostmi in podobnimi okoliščinami. Spremembo je treba uporabiti retrospektivno v skladu z MRS 8, vendar najemnikom ni treba popravljati podatkov/številk iz preteklih obdobij ali podajati razkritij v skladu z 28.(f) odstavkom MRS 8. Sprememba naj bi se uporabljala do 30. junija 2021, a ker se vpliv pandemije covida-19 nadaljuje, je IASB 31. marca 2021 podaljšal obdobje uporabe praktične rešitve do 30. junija 2022. Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. aprila 2021 ali pozneje.

Skupina in družba v letu 2021 nista imeli pomembnih prilagoditev najemnin v zvezi s covidom-19. Skupina in družba sta prvič uporabili določene standarde in spremembe, ki veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje (če ni navedeno drugače). Skupina in družba nista predčasno sprejeli nobenega drugega standarda, pojasnila ali dopolnila, ki je bil izdan, vendar še ni veljaven.

2. Reforma referenčnih obrestnih mer (IBOR)

– druga faza sprememb MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 (izdane 27. avgusta 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2021). Spremembe druge faze obravnavajo vprašanja, ki izhajajo iz vpeljave reform, vključno z zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z alternativno referenčno obrestno mero. Spremembe zajemajo naslednja področja:

Obračunavanje spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov zaradi reforme referenčnih obrestnih mer: za instrumente, za katere velja merjenje po odplačni vrednosti, spremembe od podjetij zahtevajo, da kot praktično rešitev za obračunavanje spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, posodobijo efektivno obrestno mero ob upoštevanju smernic odstavka B5.4.5 iz MSRP 9. Posledično se ne pripozna nikakršen takojšnji dobiček ali izguba. Ta praktična rešitev velja le za tako spremembo in le kolikor je nujna kot neposredna posledica reforme referenčnih obrestnih mer, nova podlaga pa je ekonomsko enakovredna prejšnji. Zavarovatelji, ki uveljavljajo začasno oprostitev od MSRP 9, morajo uporabiti enako praktično rešitev. MSRP 16 je bil spremenjen tako, da od najemnikov zahteva, da uporabijo podobno praktično rešitev pri obračunavanju sprememb najema, ki spreminjajo podlago za določanje prihodnjih plačil najemnin zaradi reforme referenčnih obrestnih mer.
Datum izteka veljavnosti pomoči prve faze za nepogodbeno določene sestavine tveganja pri razmerjih varovanja: spremembe druge faze zahtevajo, da podjetje za naprej preneha uporabljati pomoči prve faze za nepogodbeno določene sestavine tveganja, ko se spremeni nepogodbeno določena sestavina tveganja ali ko se razmerje varovanja preneha, odvisno od tega, kaj nastopi prej. V spremembah prve faze za sestavine tveganja ni bil dan datum izteka veljavnosti.
Dodatne začasne izjeme pri uporabi posebnih zahtev glede obračunavanja varovanja pred tveganjem: spremembe druge faze zagotavljajo nekaj dodatnih začasnih pomoči pri uporabi posebnih zahtev MRS 39 in MSRP 9 na področju obračunavanja varovanja pred tveganjem v okviru razmerij varovanja pred tveganjem, na katere neposredno vpliva reforma referenčnih obrestnih mer.
Dodatna razkritja MSRP 7, povezana z reformo referenčnih obrestnih mer: spremembe zahtevajo razkritje: (i) kako podjetje obvladuje prehod na alternativne referenčne obrestne mere, njegov napredek pri tem in tveganja, ki izhajajo iz prehoda; (ii) kvantitativne informacije o izvedenih in neizvedenih finančnih instrumentih, ki še niso prešli, razčlenjene po pomembni referenčni obrestni meri, ter (iii) opis vsakršnih sprememb strategije obvladovanja tveganj zaradi reforme referenčnih obrestnih mer.

Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije predvidevata, da uvedba novih računovodskih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine in družbe. Spremembe drugih

3. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

a. Podlaga za konsolidacijo

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi računovodskih izkazov obvladujoče družbe Telekom Slovenije in njenih odvisnih družb za poslovno leto 2021. Računovodski izkazi posameznih družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe in z uporabo istih računovodskih usmeritev. V primeru različnih računovodskih usmeritev posamezne družbe pripravijo potrebne prilagoditve svojih računovodskih izkazov, ki so podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.

Poslovne združitve

Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na datum prevzema oziroma od dne, ko obvladujoča družba ali družba v skupini obvladuje odvisno družbo. Prevzeta sredstva in obveznosti se v konsolidiranih izkazih pripoznajo po pošteni vrednosti, ocenjeni na dan nakupa. Presežek kupnine nad neto pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev se izkaže v okviru neopredmetenih sredstev kot dobro ime. Če je presežek kupnine negativen, se pripozna neposredno v poslovnem izidu kot finančni prihodek.

Odvisne družbe

Odvisne družbe so tiste družbe, ki jih družba Telekom Slovenije obvladuje neposredno ali posredno prek svojih odvisnih družb. Družba obvladuje podjetje, če je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravico do donosa iz svoje udeležbe v tej družbi. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba Telekom Slovenije zmožnost vplivati na finančne in poslovne odločitve družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja.

Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se tako obvladovanje začne. Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali druge družbe v skupini. Če pomemben vpliv nad odvisno družbo preneha med letom, konsolidirani računovodski izkazi vsebujejo rezultat družbe vse do dne, ko je še obstajal nadzor nad odvisno družbo. Po izgubi nadzora se odpravijo vsa sredstva in obveznosti odvisne družbe ter se dobiček ali izguba zaradi izločitve družbe pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Če skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja. Pozneje se ta delež glede na stopnjo obvladovanja v kapitalu obračuna kot finančna naložba v pridruženo družbo (obračunana po kapitalski metodi) ali kot finančna naložba v kapitalske instrumente po MSRP 9.

Ob pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločeni vsi medsebojni posli, sredstva in obveznosti znotraj skupine, kapital, prihodki in odhodki ter denarni tokovi med družbami v skupini.

b. Tuje valute

Posli v tuji valuti se preračunajo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti ter druga denarna sredstva se na dan bilance stanja preračunajo v funkcionalno valuto z uporabo dnevnega tečaja menjave na dan bilance stanja. Nedenarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, merjene po izvirni vrednosti, se preračunajo z uporabo tečaja, veljavnega na dan transakcije. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in merjene po pošteni vrednosti, se preračunajo z uporabo tečaja na dan, ko je bila določena poštena vrednost. Vse tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu vrednosti naložb v kapitalske instrumente, razvrščene v skupino merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Družbe, ki poslujejo v tuji valuti

Na poročevalski dan odvisne družbe v tujini, katerih funkcionalna valuta ni evro, svoja sredstva in obveznosti preračunajo v evro z uporabo tečaja Evropske centralne banke (ECB) na dan poročanja, za izkaz poslovnega izida pa uporabijo povprečni tečaj poročevalskega obdobja. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu iz funkcionalnih v predstavitveno valuto, se izkažejo v konsolidiranem izkazu drugega vseobsegajočega donosa, v postavki prevedbena rezerva znotraj kapitala, vse dokler odvisna družba v tujini ni odtujena. Takrat se znesek tečajnih razlik prenese iz drugega vseobsegajočega donosa v konsolidirani izkaz poslovnega izida.

c. Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno sredstvo se pripozna, ko je verjetno, da bodo v skupino ali družbo pritekale z njimi povezane gospodarske koristi, in ko je mogoče zanesljivo izmeriti njihovo nabavno vrednost. Neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti se po začetnem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in za morebitno izgubo iz oslabitve. Za neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti se najmanj enkrat letno ugotavlja ali jih je treba oslabiti v skladu z MRS 36. Vsa neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, imajo končno dobo koristnosti.

Skupina in družba Telekom Slovenije spremljata dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih sredstev po skrbnikih teh sredstev in v delovni skupini, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost. Če so ocenjena pričakovanja bistveno drugačna od veljavnih ocen amortizacijske stopnje, se vpliv preračuna za sedanje in prihodnja obdobja. Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih k računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem je sprememba nastala. Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile.

Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstva in se začne obračunavati ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti skupin neopredmetenih sredstev v letu 2021

Skupine neopredmetenih sredstev	Dobe koristnosti v letih
– koncesije	15 do 20
– blagovne znamke	10
– licence	1 do 7
– programske pravice za TV-vsebine	1 do 6
– stroški pridobitev pogodb s kupci	2 do 3, 5
– lista kupcev	3 do 5
– računalniški programi	3 do 7
– druge premoženjske pravice	3 do 20

Stroški pridobljenih koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra se usredstvijo po nabavni vrednosti ter se enakomerno časovno amortizirajo v dobi trajanja koncesijske pogodbe, kar je med 3 in 20 leti - pojasnilo 445.

Stroški za pridobitev pogodb s kupci so stroški, ki so neposredno povezani s pridobivanjem naročnikov in predstavljajo dodatne stroške, ki jih imata skupina in družba s tem da pridobita pogodbe s kupci in ki ne bi nastali, če skupina in družba pogodb ne bi pridobili. Prodajne provizije se evidentirajo kot stroški pridobivanja pogodb s kupci in se amortizirajo skladno s prenosom gospodarskih koristi kupcu, tj. v dobi pričakovanega trajanja pogodbe. Če bi prekinjena razmerja in naknadni poračuni prodajnih provizij presegali 5 % vrednosti letne višine usredstvenih provizij, bi skupina in družba neopredmetena sredstva iz naslova prodajnih provizij ustrezno znižali. Ocena prekinitev se letno preverja.

Usredstveni stroški vključujejo stroške materiala, neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Skupina in družba po skrbnikih projektov nadzorujeta, da se usredstvijo le stroški, ki sledijo opredeljenim kriterijem.

Stroški razvijanja se med neopredmetenimi sredstvi pripoznajo, če se lahko zanesljivo izmerijo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če bo njegova uporaba prinašala bodoče gospodarske koristi, če so na razpolago ustrezni viri za dokončanje razvijanja in kadar obstaja namen sredstvo uporabiti ali prodati.

Neopredmeteno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave neopredmetenega sredstva in so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se neopredmeteno sredstvo odpravi.

Družba prek skrbnikov sredstev letno preverja zunanje in notranje okoliščine, ki bi lahko bile pokazatelj potrebe po oslabitvi neopredmetenih sredstev. Pri ocenjevanju, ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb, spremembe trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev se izvede, če knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Skupina in družba v tekočem in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne tokove iz gospodarskih koristnosti neopredmetenih sredstev, zato slabitve sredstev nista ugotavljali.

Dobro ime

Dobro ime nastane ob prevzemu odvisne družbe in se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo zaradi oslabitve. Slabitev dobrega imena se ugotavlja za denar ustvarjajočo enoto vsaj enkrat letno. Določitev sedanje vrednosti od poslovodstva zahteva oceno pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote in tudi določitev primerne diskontne stopnje. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja v postavki slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev.

d. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva v lasti družb v skupini se ob pridobitvi izkažejo po njihovi nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vključijo vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi opredmetenega sredstva za nameravano uporabo.

Ocenjeni stroški vzpostavitve lokacij za sprejemno-oddajne postaje v prvotno stanje se izkažejo kot sestavni del nabavne vrednosti sredstva in se amortizirajo v njegovi preostali dobi koristnosti. Znesek rezervacij, potrebnih za vzpostavitev prvotnega stanja, diskontiran na sedanjo vrednost, se izkaže med dolgoročnimi rezervacijami.

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v skupini vključuje stroške materiala in neposredne stroške dela. Stroški gradnje ali izdelave opredmetenih osnovnih sredstev, vključenih v nabavno vrednost, se pripoznajo kot znižanje stroškov v poslovnem izidu.

Kadar so posamezne postavke sredstev sestavljene iz delov, ki imajo različne dobe koristnosti, se ti deli obravnavajo kot posamezne postavke opredmetenih osnovnih sredstev.

Poznejši stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi povečajo njihovo nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njihove prihodnje gospodarske koristi pritekale v skupino ali družbo.

Skupina in družba po skrbnikih projektov mesečno spremljata potek projektov in investicij. Če se ugotovi, da se določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.

Opredmetena osnovna sredstva se po začetnem pripoznanju merijo po njihovi nabavni vrednosti in se vrednostno zmanjšujejo zaradi amortiziranja ali morebitnih slabitev.

Letno se preverjata doba koristnosti in preostala vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijska stopnja pa se glede na to preračuna za sedanja in prihodnja obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek spremembe ocene skupina in družba opišeta v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem se je spremenila.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev.

Ocenjene dobe koristnosti skupin opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2021

Skupine opredmetenih osnovnih sredstev	Dobe koristnosti v letih
zgradbe	50
elektro in strojne instalacije	15 do 30
kabelska kanalizacija	33, 3
kabelsko omrežje – zračno	10
kabelsko omrežje – zemeljsko	20 do 25
centrale	5 do 12, 5
druga oprema	1 do 15

Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile.

Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se pripoznajo po njihovi do tedaj oblikovani nabavni vrednosti. Zemljišča in opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko so sredstva razpoložljiva za uporabo.

Opredmeteno osnovno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave opredmetenega osnovnega sredstva ter so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se opredmeteno osnovno sredstvo odpravi.

Skrbniki osnovnih sredstev letno preverjajo zunanje in notranje okoliščine (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), ki bi lahko bile pomemben pokazatelj (ne)ustreznosti dobe koristnosti ali potrebe po slabitvi opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmeteno osnovno sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za ocenjene stroške pri prodaji, ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Vrednost pri uporabi se oceni kot sedanja vrednost pričakovanih bodočih denarnih tokov, pri čemer so ti diskontirani na sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje pred davkom iz dobička.

Slabitev opredmetenih osnovnih sredstev se pripoznana v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki iz poslovanja med slabitvami neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Skupina in družba v tekočem in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne tokove iz gospodarskih koristnosti.

e. Najemi

Skupina in družba kot najemnik

Ob podpisu najemne pogodbe skupina in družba presojata, ali pogodba vsebuje najem v skladu s standardom MSRP 16. Za najem se po tem standardu šteje pogodba, ki za določeno obdobje najemniku daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo najemnine. Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije nista uporabili izjem, ki jih predvideva standard, za najeme pogodb z majhnimi vrednostmi, in za najeme, katerih trajanje najema se konča prej kot v 12 mesecih od začetne uporabe.

Standard za najemne pogodbe določa, da najemnik na začetku najema pripozna pravico do uporabe sredstva (sredstvo v najemu) in obveznost iz najema. Sredstvo s pravico do uporabe se pripozna na dan začetka najema, to je, ko je sredstvo na voljo za uporabo. Začetno merjenje sredstva zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema (diskontirana sedanja vrednost najemnin, ki na ta datum še niso plačane), plačila najemnin, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude na najem in oceno morebitnih stroškov, ki bodo nastali v družbi pri odstranitvi sredstva. Spremenljive najemnine, ki niso odvisne od inflacije ali obrestne mere, niso vključene v merjenje obveznosti iz najema in pravice do uporabe sredstev. S tem povezana plačila se pripoznajo v obdobju nastanka dogodka kot poslovni odhodek.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Sredstva s pravico do uporabe se nato merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in za izgube zaradi oslabitve, ter se prilagodijo za vsako ponovno merjenje obveznosti iz najema. Sredstvo se amortizira od začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja najema, če je to krajše od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev.

Naziv skupine sredstev v najemu	Dobe koristnosti v letih
Bazne postaje – služnost in najem	15
Najem prostorov	10
Tehnološki prostori – služnost in najem	15
Najem vodov	15
Drugo	5

Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile. Letno se preverjajo znamenja slabitve in v primeru njihovega nastanka se ugotavlja nadomestljiva vrednost teh sredstev. V primeru slabitve se ta pripozna v izkazu poslovnega izida v skladu z MRS 36.

Obveznosti iz najema se pripoznajo na datum začetka najema sredstva po sedanji vrednosti najemnin, ki še niso plačane. Obveznosti predstavljajo diskontirane pogodbeno določene najemnine, nekatere pogodbe vključujejo tudi prilagoditev obveznosti za spremembo indeksa življenjskih stroškov. Za določitev diskontne stopnje se uporabi obrestna mera, ki izhaja iz stroškov zadolževanja in temelji na obrestni meri po kateri skupina in družba, ob upoštevanju bonitetne ocene, lahko pridobita posojilo za nakup opredmetenega osnovnega sredstva primerljivega zneska (vrednosti) in zapadlosti.

Pri poznejšem merjenju obveznosti iz najemov se te povečajo za vrednost, ki odraža obresti na obveznosti iz najema, zmanjšajo za vrednost plačil najemnine in ob spremembi pogojev najema se ponovno izmeri sedanja vrednost na podlagi ponovne ocene prihodnjih najemnin ali spremembe najema (trajanje najema ali cene najema).

Po datumu začetka najema se finančne obveznosti iz najemov ponovno izmerijo z uporabo nove diskontne stopnje, če se je spremenilo trajanje najema ali vrednost prihodnjih najemnin. Ob odpovedi najema ali zmanjšanju se dobiček ali izguba, ki sta povezana z delno ali popolno odpovedjo najema, pripoznata v izkazu poslovnega izida.

Obveznosti iz najema se izkazujejo med dolgoročnimi obveznostmi, razen obveznosti, ki bodo poravnane v obdobju naslednjih 12 mesecev od datuma bilance stanja in so v bilanci stanja izkazane kot kratkoročne obveznosti iz najema.

Najemi zajemajo najem vodov, najeme poslovnih in tehnoloških prostorov, ustanovitev služnosti oziroma najem zemljišč ali prostorov za bazne postaje oziroma funkcijskih lokacij. Medoperaterski zakupi v Sloveniji so v večini storitev regulirani z javno objavljenimi ceniki. Za dolgoročne najeme se sklepajo pogodbe s točno določenim obdobjem, večinoma za 15 let.

določena glede na dogovore, cenitve in cenike lastnikov. Najemne pogodbe so sklenjene za določen
oziroma nedoločen čas, služnostne pogodbe pa za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega
omrežja in pripadajoče infrastrukture ali določen čas z možnostjo podaljšanja na podlagi novih
pogajanj. Pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas in čas obratovanja, obstajajo pogoji prekinitve. Ti
pogoji so lahko naslednji:

najemnik oziroma služnostni upravičenec lahko pisno odpove pogodbo v roku 3 mesecev, če se
predmetna nepremičnina izkaže za tehnično neustrezno ali ni potrebe po njej;
lastnik lahko prekine pogodbo brez odpovednega roka, če najemnik uniči objekt;
od 3- do 12-mesečni odpovedni rok, če najemnik krši določbe sklenjene pogodbe;
možnost odpovedi v roku 1 leta s strani lastnika nepremičnine po določbah Obligacijskega
zakonika ter Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Skupina in družba kot najemodajalec

Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije vse najeme razvrstita med poslovne najeme,
saj se z najemom ne prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezana z lastništvom sredstva, ki
je predmet najema. Najemnine iz poslovnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot
prihodek enakomerno v obdobju trajanja najema. Najemi se nanašajo predvsem na kolokacije, najem
prostorov in najem baznih postaj. Podlaga za opredelitev možnih plačil najemnin so za regulirane
storitve vzorčne pogodbe, za neregulirane pa komercialni ceniki storitev. Podlage za plačila najemnin
se oblikujejo pod enakimi pogoji, kot če skupina in družba nastopata kot najemojemalec. Najemne
pogodbe za uporabo prostorov, kolokacij in baznih postaj so večinoma sklenjene za nedoločen čas.
Odpovedni rok je od 2 do 12 mesecev. Pravico do odpovedi pogodbe nosi kupec pod pogoji
določenimi v sami pogodbi. V primeru izrednih okoliščin (neplačilo) lahko pogodbo odpovesta tudi
skupina in družba.

f. Finančni instrumenti

Finančna sredstva

Finančno sredstvo se pripozna, ko skupina oziroma družba postane stranka v pogodbenih določbah
finančnega instrumenta.

Ko skupina oziroma družba finančno sredstvo prvič pripozna, ga na podlagi poslovnega modela za
upravljanje finančnih sredstev in na podlagi značilnosti pogodbenih denarnih tokov pridobljenega
finančnega sredstva razvrsti v eno izmed naslednjih skupin:

finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, ali
finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, so finančni instrumenti, ki jih skupina in družba
posedujeta v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih
tokov ter na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti. V
tej kategoriji se vodijo dana posojila, poslovne in druge terjatve, depoziti ter denar in denarni
ustrezniki.

Dana posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave in se na začetku izmerijo po pošteni
vrednosti, povečani za morebitne neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po
odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube.

Nastali dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu:

če se odpravi pripoznanje finančnega sredstva;
če se sredstvo prerazporedi v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida;
zaradi pripoznanja oslabitev.

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

V tej skupini se vodijo naložbe v dolžniške in kapitalske finančne instrumente oziroma v delnice in
deleže drugih družb.

Skupina in družba se ob začetnem pripoznanju naložb v kapitalske instrumente, ki niso v posesti za
trgovanje, nepreklicno odločita, da te naložbe vodita kot sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa. Ta odločitev se sprejme posamično za vsako naložbo posebej.

Poštena vrednost naložb, ki kotirajo na borzi, se izmeri po zaključnem borznem tečaju na vsak datum
poročanja.

Naložbe se pripoznajo oziroma se pripoznanje odpravi na dan sklenitve nakupa oziroma prodaje.
Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva se pripoznajo v drugem
vseobsegajočem donosu in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerve za poštene vrednosti
finančnih instrumentov v neto znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne
smejo naknadno prenesti v poslovni izid, lahko pa skupina in družba prenašata kumulativni dobiček ali
izgubo znotraj postavk kapitala.

Prejete dividende se pripoznajo v poslovnem izidu samo:

ob vzpostavitvi pravice podjetja do izplačila dividende;
če je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane z dividendo, pritekale v podjetje, in
če je znesek dividende mogoče zanesljivo izmeriti.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

razen če dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti naložbe.

Izpeljani finančni instrumenti

Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družb pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti teh instrumentov je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem: ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Obveznosti iz obrestne zamenjave se merijo po pošteni vrednosti, ki jo družba pridobi od udeleženih bank v poslu. Družba najmanj trimesečno preverja ali je varovanje obrestne mere še uspešno in v tem primeru učinke vrednotenja izkazuje v drugem vseobsegajočem donosu. Poštena vrednost je v bilanci stanja v primeru pozitivnega vrednotenja izkazana med finančnimi sredstvi oziroma finančnimi obveznostmi v primeru negativnega vrednotenja.

Terjatve do kupcev in druge terjatve

Terjatve do kupcev so zneski terjatev do poslovnih partnerjev iz prodaje blaga in storitev v okviru rednega poslovanja.

Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub skladno z MSRP 9 skupina in družba uporabljata poenostavljen pristop. Popravek vrednosti terjatev se izračunava kot znesek enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja terjatve. Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub so bile terjatve združene v skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega tveganja in zapadlosti. Pričakovane stopnje izgub temeljijo na podatkih o plačilih v zadnjih 36 mesecih in preteklih kreditnih izgubah, nastalih v tem obdobju. Učinek v prihodnost usmerjenih makroekonomskih podatkov na pričakovane kreditne izgube se je štel kot nepomemben.

Izguba zaradi oslabitve terjatev se pripozna med poslovnimi odhodki v izkazu poslovnega izida in kot zmanjšanje (popravek) vrednosti terjatev.

Oslabitev finančnih sredstev

Skupina in družba uporabljata model pričakovanih izgub, skladno z MSRP 9, in morata poleg nastalih izgub pripoznati tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. V ta namen skupina in družba ocenita dokaze o slabitvi finančnih sredstev.

Na vsak datum poročanja morata skupina in družba pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za vsa finančna sredstva, pri katerih se je od začetnega pripoznanja povečalo kreditno tveganje. Pri tem upoštevata vse primerne in dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.

Skupina in družba za oceno slabitev uporabljata metodologijo ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub, ki temelji na parametrih tveganja:

izpostavljenost ob neplačilu (angl. Exposure at Default – EAD),
verjetnost neplačila (angl. Probability of Default – PD) in
izguba ob neplačilu (angl. Loss Given Default – LGD).

Ocene parametrov tveganja, ki jih upoštevata pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub, temeljijo na kombinaciji lastnih in zunanjih (tržnih) podatkov.

Finančna sredstva se za namen morebitne oslabitve ocenijo posamično.

Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, skupina in družba izmerita zmanjšanje (popravek) vrednosti za izgubo za navedeni finančni instrument kot znesek enak pričakovanim kreditnim izgubam v prihodnjem 12-mesečnem obdobju.

Za terjatve do kupcev in kratkoročna pogodbena sredstva, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

Skupina in družba Telekom Slovenije v letu 2021 nista spremenili tehnike ocenjevanja ali pomembnih predpostavk pri ocenjevanju popravka vrednosti za ta finančna sredstva.

Odprava pripoznanja finančnih sredstev

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, kadar:

se prenesejo pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov iz finančnega sredstva;
se obdržijo pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov, vendar pa se prevzame pogodbena obveza za izplačilo navedenih denarnih tokov enemu ali več podjetjem (končnim prejemnikom) in ni obveze izplačati zneskov, razen če se prejmejo ustrezni zneski iz izvirnega sredstva.

Ob odpravi pripoznanja celotnega finančnega sredstva se razlika med njegovo knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja) in prejetim nadomestilom (vključno z vsakim novim pridobljenim sredstvom, zmanjšanim za na novo prevzeto obveznost) pripozna v poslovnem izidu, razen naložb v delnice in deleže drugih družb, za katere se skupina in družba nepreklicno odločita, da bosta poznejše spremembe poštene vrednosti predstavili v drugem vseobsegajočem donosu.

Finančne obveznosti

Finančne obveznosti skupine in družbe predstavljajo predvsem prejeta posojila.

Prejeta posojila

Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, zmanjšani za morebitno nastale stroške. Po začetnem pripoznanju se prejeta posojila izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere.

Med finančnimi obveznosti

so pripoznane tudi obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida (dividende) dokler niso izplačane. Dividende se pripoznajo kot obveznost v obdobju in višini, v kateri so potrjene na skupščini lastnikov. Pripoznanje posojil se odpravi, ko so pogodbene obveznosti izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Poslovne in druge obveznosti

Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa so izkazane po odplačni vrednosti. Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostim so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja.

Naložbe družbe Telekom Slovenije v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe se v ločenih računovodskih izkazih družbe Telekom Slovenije vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve. Naložbe v odvisne družbe se pripoznajo na dan, ko je izvršen prenos tveganj in koristi na obvladujočo družbo – ko dobi kontrolni vpliv.

Skupina nima naložb v pridružene družbe in skupne podvige.

Znamenja slabitve finančnih naložb v odvisne družbe

se preverjajo predvsem po dveh kriterijih, in sicer:

primerjava knjigovodske vrednosti finančne naložbe na presečni dan s sorazmernim delom knjigovodske vrednosti celotnega kapitala odvisne družbe. Kot znamenje slabitve se šteje preseganje knjigovodske vrednosti finančne naložbe na presečni dan za več kot 20 % od sorazmernega dela kapitala odvisne družbe;
primerjava realizacije ključnih kazalnikov poslovnega leta s projekcijami poslovanja odvisne družbe.

Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške (transakcijski stroški). Po začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.

Amortizacija naložbenih nepremičnin se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Zemljišča se ne amortizirajo. Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.

Znamenja slabitve se preverjajo enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.

Naložbena nepremičnina se odpravi ob odtujitvi ali ko se naložbena nepremičnina trajno umakne iz uporabe ter se ne pričakujejo prihodnje gospodarskih koristi. Vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprave pripoznanja nepremičnine, izračunane kot razlika med čistim prihodkom od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se vključi v poslovni izid v obdobju, v katerem se naložbena nepremičnina odpravi.

Sredstva za odtujitev

Sredstva za odtujitev so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko skupina ali družba prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev.

Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za odtujitev po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za odtujitev, se ne amortizirajo.

Izguba zaradi oslabitve sredstev za odtujitev se pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki drugi odhodki poslovanja, slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 11).

Skupina in družba periodično preverjata, ali sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če ne, jih prerazvrstita nazaj med opredmetena osnovna sredstva. Taka sredstva se izmerijo po nižji izmed naslednjih vrednosti:

knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo sredstva med sredstva za odtujitev, prilagojena za morebitno amortizacijo, ki bi bila pripoznana v primeru, da nepremičnina ne bi bila razvrščena med nepremičnine, namenjene prodaji;
nadomestljivi vrednosti na datum naknadne odločitve, da sredstvo ne bo odtujeno.

Prilagoditve knjigovodske vrednosti sredstev, ki ne spadajo več med sredstva za odtujitev, se vključijo v poslovni izid v obdobju, v katerem ta sodila niso več izpolnjena.

Zaloge

Ob začetnem pripoznanju se zaloge ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, v kateri so upoštevani na računu pripoznani popusti, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.

Zaloge se vrednotijo po metodi drsečih povprečnih cen. Zaloge z malo gibanja, zastarele ali poškodovane zaloge se slabijo na čisto iztržljivo vrednost, ki je nižja od knjigovodske vrednosti ali ocenjene prodajne vrednosti, dosežene v okviru rednega poslovanja ter zmanjšane za stroške dokončanja in stroške prodaje količinske enote.

j. Odloženi stroški

Predstavljajo pretežno vnaprej plačane stroške zakupa kapacitet na vodih, ki niso opredeljeni kot najem po MSRP 16 in druga sredstva, ki se časovno razmejujejo in se časovno enakomerno prenašajo med stroške, pri čemer se prenos začne z začetkom veljavnosti pogodbe. Glede na trajanje so razvrščena med dolgoročna (nad 12 mesecev) in kratkoročna sredstva (do 12 mesecev). Odloženi stroški se nanašajo predvsem na stroške mednarodnega obračuna.

k. Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v blagajni, prosto razpoložljiva sredstva na računih pri bankah in kratkoročne depozite do treh mesecev zapadlosti, pri katerih je tveganje spremembe poštene vrednosti minimalno.

l. Rezervacije

Obveznosti z nedoločeno višino in nedoločenim časovnim nastankom se obravnavajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti.

Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar skupina in družba ne moreta vplivati.

Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če ta postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se zanjo v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.

Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane.

Rezervacije za obveznosti za tožbe se oblikujejo na podlagi ocen strokovnih služb ali zunanjih sodelavcev o verjetnem izidu tožb. Primernost oblikovanja rezervacij se preverja za vsak tožbeni postopek posebej glede na višino tožbenega zahtevka, predmet tožbe, navedbe tožeče stranke in glede na potek posameznega postopka. Zaradi negotovosti so lahko dejanske obveznosti drugačne od prvotno ocenjenih. Poslovodske ocene se lahko spremenijo, če se pridobijo nove informacije. Popravki teh ocen lahko bistveno vplivajo na rezultate poslovanja. Višina oblikovanih rezervacij za obveznosti za tožbe je razkrita v pojasnilu 31.

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi zakonskih predpisov, kolektivnih pogodb in internih aktov, po katerih obstaja zaveza k plačilu odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim. Rezervacije so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Oblikovane so v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun se naredi za vsakega zaposlenega, ob upoštevanju stroškov odpravnine ob upokojitvi in stroška vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali zmanjšajo. To velja predvsem za določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih in ocene rasti plač. Ocena obveznosti za te rezervacije se zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnosti v prihodnosti lahko spremeni. Uporabljene predpostavke so razkrite v pojasnilu 31.

Rezervacije za stroške odstranitve baznih postaj se nanašajo na stroške odstranitve sprejemno-baznih postaj in vzpostavitve najetih nepremičnin v prvotno stanje. Znesek rezervacije je najboljša ocena stroškov odstranitve baznih postaj. Evidentira se v višini diskontirane vrednosti za čas trajanja koncesijske pogodbe. Uporabljena diskontna stopnja temelji na dolgoročni stopnji donosa netveganih vrednostnih papirjev. Podlaga za evidentiranje ocene je analiza dejanskih stroškov razgradnje baznih postaj, ki se pripravi praviloma vsaka tri leta. Konec vsakega leta skupina in družba ocenita, ali so oblikovane rezervacije zadostne, in ustrezno prilagodita višino rezervacije.

Rezervacije za prestrukturiranje podjetja se nanašajo na odpravnine zaposlenim ob kadrovskem prestrukturiranju in se oblikujejo, ko so del strateškega poslovnega načrta ter sta znana število in dinamika odhodov delavcev.

m. Poslovne obveznosti

Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostim so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja.

n. Vnaprej vračunani stroški

Kot vnaprej vračunani stroški so evidentirani stroški za neizkoriščene letne dopuste, stroški iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednoteni po opravljenem prometu, za katere še ni bilo prejetega računa in drugi vračunani stroški. Razlike do dejanskih stroškov se vključijo v poslovni izid po prejemu računov. Če se račun za že vnaprej vračunane stroške ne prejme v roku treh let po pripoznanju, se jih po preteku tega časa odpravi. Izjema so stroški iz obračuna za mednarodne storitve, katerih odprava se presoja individualno.

o. Prihodki od prodaje

Prihodki od prodaje se pripoznajo le na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem. Pripoznajo se, ko se prenesejo blago in storitve na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, ki se pričakuje v zameno za to prodano blago in storitve.

Vsak obljubljeni proizvod ali storitev je obravnavan kot samostojna izvršitvena obveza, če je različen. Različen je takrat, ko ima lahko kupec koristi od proizvoda ali storitve. Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti proizvode ali storitve. Skupina in družba sta identificirali naslednje izvršitvene obveze:

storitev,
blago.

Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se razporedi cena celotnega posla na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane. Plačilni roki so do 90 dni.

Vrednost celotnega posla je znesek nadomestila, ki se pričakuje v zameno za predajo obljubljenih proizvodov ali storitev. Vrednost je lahko fiksna ali spremenljiva.

Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko se izpolni izvršitvena obveza, to je ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva. Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma, skupina in družba prihodke pripoznavajo mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze. Na podlagi opravljenih storitev ali prenosa blaga na kupca skupina in družba pripoznata prihodke v obračunskem obdobju v katerem se opravijo storitve oziroma prenos blaga in v znesku, ki sta ga upravičeni zaračunati.

Popusti, odobreni ob podpisu pogodbe, se razporedijo na vse izvršitvene obveze in se razmejijo v dobi trajanja pogodbe. Vsi naknadno odobreni popusti se pripoznajo v obdobju, za katero so odobreni, kot znižanje prihodkov. Prihodki so pripoznani v neto vrednosti brez davka na dodano vrednost, drugih davkov in s prodajo povezanih morebitnih popustov.

Prihodki mobilnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov, sporočil, prenosa podatkov, »roaming out« in dodatnih storitev (npr. storitve z dodano vrednostjo, M-vrata) ter prihodke od prodaje mobilnih telefonov in dodatne opreme.

Prihodki od prodaje predplačniških kartic se odložijo in se pripoznajo v obdobju, ko naročnik koristi predplačniške storitve. Če jih naročnik ne opravi (koristi), se prihodek pripozna, ko poteče veljavnost posameznega predplačniškega računa.

Prihodki fiksnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov in prihodke od prodaje trgovskega blaga. Fiksne storitve zajemajo prihodke širokopasovnih storitev, klasične govorne fiksne telefonije in Centreksa, fiksnih podatkovnih storitev (storitve z dodano vrednostjo), podatkovne komunikacije, IT-storitev in blaga ter prihodke drugih telekomunikacijskih storitev.

Priključnine v mobilnem in fiksnem segmentu se evidentirajo v obdobju, ko je opravljena priključitev uporabnika. Naročnine se zaračunavajo mesečno. Prihodki storitev z dodano vrednostjo se izkazujejo na neto osnovi v višini pogodbene provizije. Prihodki IT-storitev in blaga (sistemska integracija, računalništvo v oblaku, upravljanje celostnih IT-rešitev) se evidentirajo v odvisnosti od pogodbenega razmerja s kupcem. Ob zagotavljanju in vzdrževanja storitev se prihodki zaračunavajo mesečno ali se razmejijo v pogodbeni dobi. Če se licence ali IT-produkti prodajo, se prihodki pripoznajo v obdobju prodaje.

Prihodki iz novih storitev obsegajo predvsem prihodke od električne energije in finančnih storitev (VALÚ Moneta), eZdravja in zavarovanj. Skupina in družba pri prodaji električne energije nastopata kot principal, zato se prihodki pripoznajo po bruto osnovi. Trošarina, prispevki in uporaba omrežja za električno energijo se ne prištevajo k prihodkom od prodaje.

Prihodki z veleprodajnega trga vključujejo prihodke širokopasovnega dostopa, razvezanega dostopa, medomrežnega povezovanja, zakupa omrežja, nacionalnega sledenja domačih in tujih medoperaterskih storitev.

Prihodki od mednarodnega povezovanja so pripoznani na podlagi ocene pričakovane vrednosti glede na promet, opravljen v preteklem mesecu. Mesečne razlike med ocenami in dejanskimi prihodki

nastajajo predvsem zaradi dovoljenega odstopanja pri podatkih o mesečnem prometu in sprememb v ceni. Dovoljeno odstopanje je po pogodbah različno, največ 2 % pogodbene vrednosti. Razlike se vključijo v poslovni izid, ko se ugotovijo dejanski prihodki. Prihodki so pripoznani na bruto osnovi, saj skupina storitve zagotavlja z lastnim omrežjem in opremo na podlagi pogodbeno dogovorjenih cen. Prihodki se pripoznajo v obdobju, ko so storitve opravljene.

Drugi prihodki in drugo trgovsko blago Skupine Telekom Slovenije vključujejo predvsem prihodke od gradnje in vzdrževanja omrežja družbe GVO, poslovnih IT-rešitev družbe Avtenta, soli in povezanih proizvodov družbe Soline ter multimedijskih vsebin družbe TSmedia.

Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma (npr. gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij), skupina prihodke pripoznava mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze podjetja. Skupina pri merjenju postopnega napredka v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze uporablja metodo izložkov (output metoda). Skupina ima sklenjene pogodbe, pri katerih se mesečno ugotavlja vmesna situacija glede na opravljeno delo. Na podlagi zaključenih situacij, ki jih potrdi kupec, se izda mesečni prodajni račun in pripoznajo prihodki.

Drugi prihodki in drugo trgovsko blago družbe Telekom Slovenije vključujejo prihodke od izvajanja storitev podpore odvisnim družbam, najema prostorov in opreme, turizma, drugih netelekomunikacijskih storitev, prodaje materiala in drugega trgovskega blaga. Skupina in družba v vseh primerih sledita usmeritvi hkratnega pripoznanja prihodkov in stroškov v obdobju opravljene storitve ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.

Pogodbena sredstva in pogodbene obveznosti

Pogodbeno sredstvo iz pogodb s kupci je pravica skupine in družbe do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki sta jih tako skupina kot družba že prenesli na kupca, če je ta pravica odvisna od česa drugega kot le minevanja časa (npr. izpolnjevanja obvez v prihodnosti). Pogodbeno sredstvo nastane, ko se izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Glede na čas so sredstva razvrščena na dolgoročna in kratkoročna pogodbena sredstva.

Na dan poročanja se preveri, ali je treba pogodbena sredstva oslabiti. Za potrebe ugotavljanja oslabitve pogodbenih sredstev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja. Skupina in družba pogodbena sredstva oslabita za pričakovane izgube. Pripoznanje pogodbenega sredstva se odpravi ob prekinitvi pogodbe in se pripozna odhodek iz odpisa pogodbenih sredstev.

Pogodbene obveznosti so obveze za prenos blaga ali storitev kupcu, za katere sta skupina in družba od kupca že prejeli nadomestilo. Pogodbene obveznosti, za katere se pričakuje, da bo prenos blaga ali storitev na kupca prenesen v obdobju, daljšem od 12 mesecev, se evidentirajo kot dolgoročne obveznosti.

Pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na vnaprej zaračunane kolokacije, ki so opredeljene kot storitev v skladu z MSRP 15 in se prenašajo med poslovne prihodke glede na pogodbeno določen čas kolokacije. Pri pogodbenih obveznostih gre za oceno izdanih dobropisov iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednotene po opravljenem prometu ter obveznosti iz prodaje predplačniških kartic in programa zvestobe kupcev. Pri sofinanciranih projektih gre za prejeta denarna sredstva za te projekte. Ob prekinitvi pogodbe s kupci, ki je povzročila pripoznanje obveznosti, se obveznosti odpravi in pripoznajo prihodki iz odpisa obveznosti iz pogodb s kupci.

Državne podpore in sofinancirani projekti

Državne podpore iz sofinanciranih projektov so pripoznane v bilanci stanja glede na pogodbo in dokumentacijo posameznega projekta, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podporo prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Kot odloženi prihodki se pripoznajo prejeta denarna sredstva projektov, ki še niso prihodki, ker stroški, pokrivanju katerih so prejeti zneski namenjeni, še niso nastali.

Pripoznanje tovrstnih razmejitev skupina in družba dosledno odpravita z obračunom upravičenih stroškov. Vračunani prihodki nastanejo, ko so stroški v zvezi s projektom že nastali, vendar pogoji za izdajo računa še niso izpolnjeni. Skupina in družba v skladu z MRS 20 - Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, za predstavljanje s prihodki povezanih podpor uporabljata metodo, po kateri se izkazujejo med drugimi prihodki.

Finančni prihodki in odhodki

Finančni prihodki in odhodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali na podlagi pogodbene obrestne mere. Prihodki od prejetih dividend se pripoznajo na dan, ko skupina in družba pridobita pravico do dividende.

Davek iz dobička

Davek iz dobička poslovnega leta vključuje davek tekočega leta in odloženi davek. Davek iz dobička se pripozna v izkazu poslovnega izida, razen če se nanaša na postavke, neposredno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ali kapitalu. V tem primeru je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu. Davek tekočega leta je pričakovani znesek davka iz dobička, ki ga je treba poravnati glede na obdavčljivi dobiček v posameznem letu ob uporabi davčnih stopenj,

veljavnih na bilančni datum in vseh prilagoditev, pripoznanih v obdobju za davek za prejšnja obdobja. Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje davka iz dobička v naslednjih letih. Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne davčne razlike.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dobička ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ. Odloženi davek se evidentira neposredno v kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu, če se davek nanaša na postavke, evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro drugega vseobsegajočega donosa.

r. Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja na 31. december 2021 in 31. december 2020, izkaza poslovnega izida za leto 2021 ter dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev pritokov in odtokov.

4. Določanje poštene vrednosti

Glede na računovodske usmeritve in razčlenitve je v nekaterih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina in družba za določanje poštenih vrednosti upoštevata naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:

nivo: določanje poštene vrednosti neposredno s sklicevanjem na uradno objavljeno ceno na aktivnem trgu;
nivo: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno vrednost, ki so v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti, bodisi neposredno bodisi posredno;
nivo: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno vrednost, ki niso v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti.

Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja so določene po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti. Več v pojasnilu 39.

Naložbene nepremičnine

Pri naložbenih nepremičninah se zaradi razkrivanja poštene vrednosti ta letno ugotavlja s pomočjo pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin. Za podlago ocene vrednosti se upošteva poštena vrednost definirana kot cena, ki bi bila prejeta za prodajo sredstva ali plačana za prenos v urejenem poslu med tržnimi udeleženci na dan merjenja. Pri oceni vrednosti je preverjena primernost uporabe metod za ocenjevanje vrednosti lastninskih pravic v okviru vseh treh načinov: tržnega načina, na donosu zasnovanega način in nabavno-vrednostnega načina.

Naložbe v kapitalske instrumente

Poštena vrednost finančnih naložb v kapitalske instrumente, ki kotirajo na borzi, je določena na podlagi zaključnega borznega tečaja na datum poročanja. Poštena vrednost finančne naložbe v družbo ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o, je določena na podlagi ocene vrednosti, ki jo je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Vplivi ocen vrednosti so opisani v pojasnilu 19.

Poslovne in druge terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve niso diskontirane zaradi kratkoročnosti. Po začetnem pripoznanju je njihova vrednost zmanjšana za pričakovane kreditne izgube.

Finančne obveznosti

Pri finančnih obveznostih iz prejetih posojil poštena vrednost ne odstopa od odplačne vrednosti.

5. Sestava Skupine Telekom Slovenije

Odvisne družbe

Skupino Telekom Slovenije na dan poročanja sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in naslednje odvisne družbe:

116

GRI GS 102-45

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

ODVISNE DRUŽBE

Naziv	Naslov	Država	Dejavnost	Davčna stopnja	Delež v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %	Knjigovodska vrednost kapitala v tisoč EUR	Poslovni izid v tisoč EUR
1	GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o.	Cigaletova 10, Ljubljana	Slovenija	gradnja, vzdrževanje in upravljanje telekomunikacijskega

Omrežja

Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o.	Stegne 19, Ljubljana	Slovenija	sistemski integrator
19%	100%	100%	100%
24.629	30.824	4.931	2.915
2

TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o.	Cigaletova 15, Ljubljana	Slovenija	multimedijske in internetne vsebine
19%	100%	100%	100%
3.296	2.915	354	240
3

SOLINE Pridelava soli, d.o.o.	Seča 115, Portorož	Slovenija	pridelava soli ter ohranjanje in upravljanje krajinskega parka
19%	100%	100%	100%

1.207	1.470	-	265	-	1.012	5
TSinpo, d.o.o.	Litostrojska cesta 58A	Slovenija	papirna galanterija	19%	100%	100%	100%
57	16	19	19	6
Optic -Tel, d.o.o.	Cigaletova 10, Ljubljana	Slovenija	telekomunikacijske storitve	19%	100%	100%	100%
5.282	5.137	145	20	7
Infratel, d.o.o.	Cigaletova 10, Ljubljana	Slovenija	telekomunikacijske storitve	19%	100%	100%	100%
4.995	4.981	14	6	8
USTANOVA SRČNI SKLAD	Cigaletova 15, Ljubljana	Slovenija	humanitarna organizacija	19%	100%	100%

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

ODVISNE DRUŽBE

Naziv	Naslov	Država	Dejavnost	Davčna stopnja	Delež v kapitalu v %	Delež glasovalnih pravic v %	Knjigovodska vrednost kapitala v tisoč EUR	Poslovni izid v tisoč EUR
IPKO	Lagija Ulpiana, Rruga "Zija Shemsiu", nr 34, Prishtina	Kosovo	telekomunikacijske storitve	10%	100%	100%	14.862	2.995
SIOL, d.o.o., Zagreb	Margaretska 3, Zagreb	Hrvaška	telekomunikacijske storitve	20%	100%	100%	862	839

58 SiOL d.o.o., Sarajevo

Fra Anđela Zvizdovića 1, Sarajevo

Bosna i Hercegovina

telekomunikacijske storitve

10%	100%	100%	100%
1.746	1.762	-16	-20
12

SIOL, d.o.o., Podgorica

Bulevar Svetog Petra Cetinjskog br.106, Podgorica

Črna gora

telekomunikacijske storitve

9%	100%	100%	100%
2.776	2.695	81	75

SIOL, d.o.o., Skopje

Dimitrie Chupovski no. 4-1/14, Skopje

Severna Makedonija

telekomunikacijske storitve

10%	100%	100%	100%
1.443	1.363	75	78

SIOL DOO BEOGRAD-PALILULA

Dvadesetsedmog Marta 11, Beograd Palilula

Srbija

telekomunikacijske storitve

15%	100%	100%	100%
437	424	1	-4

GVO

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Spremembe v sestavi skupine

V letu 2021 ni bilo sprememb v sestavi skupine. V letu 2021 je bil sprejet sklep o pričetku postopka prenehanja in likvidacije družbe GVO Telecommunikation GmbH.

6. Poročanje po segmentih

Razkritja poslovanja po segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri odločanju. Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljena država, v kateri ima družba sedež opravljanja dejavnosti – tako skupina poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države.

Slovenija

V ta segment so zajete vse družbe v skupini, katerih sedež je v Sloveniji, zajema pa predvsem dejavnost na področju telekomunikacijskih storitev fiksne in mobilne telefonije, izgradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskega omrežja, ponudbo multimedijskih ter internetnih storitev in vsebin ter digitalno televizijo. V ta segment so zajete naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia, Soline, TSinpo, OPTIC-TEL in družba Infratel ter Ustanova Srčni sklad, katere dejavnost je organiziranje in zbiranje donacij, subvencij in drugih denarnih in nedenarnih sredstev za uresničevanje dobrodelnega namena ustanove. Družba Planet TV je zaradi prodaje v letu 2020 izkazana kot ustavljeno poslovanje in se v segmentih ne izkazuje.

Druge države

Zajete so vse preostale družbe v skupini, in sicer IPKO, SiOL Zagreb, SiOL Sarajevo, SiOL Podgorica, SiOL Skopje, SiOL Beograd, SiOL Prishtina in GVO Telekommunikation GmbH. Glavna dejavnost tega segmenta je ponujanje telekomunikacijskih storitev.

Prodaja med segmenti se opravlja po tržnih pogojih. V postopku konsolidiranja so izločeni vsi medsebojni posli, zajeti med izločitvami in prilagoditvami.

Skupina ne razkriva finančnih prihodkov in odhodkov po segmentih, saj financiranje skupine poteka centralno, na ravni obvladujoče družbe. Razkritje o prihodkih zunanjih strank po posameznih vrstah prihodkov je opisano v pojasnilu 7.

Računovodske usmeritve segmentov so enake računovodskim usmeritvam skupine, opisanim v poglavju 3.

Poročanje po odsekih

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve*	Skupaj
2021	2020	2021	2020
Prodaja kupcem	580.610	592.883	67.637	54.294		648.247	647.177
Prodaja med segmenti	74.810	79.074	7.165	5.771	-81.975	-84.845
Prihodki po segmentih skupaj	655.420	671.957	74.802	60.065	-81.975	-84.845	648.247	647.177
Drugi prihodki	4.472	7.167	831	527		5.303	7.694
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	-92.090	-88.488	-1.871	-1.939		-93.961	-90.427
Stroški materiala in energije	-14.600	-12.709	-1.898	-1.837		-16.498	-14.546
Stroški storitev	-185.238	-210.340	-19.323	-15.696

Stroški dela

-204.561	-226.036
-104.925	-105.340
-6.346	-5.761
-111.271	-111.101

Amortizacija

-143.649	-138.417
-25.407	-28.862
-169.056	-167.279

Drugi odhodki poslovanja

-5.292	-1.479
-1.215	-1.400
-6.507	-2.879

Skupaj odhodki poslovanja

-545.794	-556.773
-56.060	-55.495
-601.854	-612.268

Dobiček iz poslovanja za posamezni segment

114.098	122.351
19.573	5.097
-81.975	-84.845
51.696	42.603

Finančni prihodki

1.996	2.177

Finančni odhodki

-8.617	-10.173

Dobiček pred obdavčitvijo

45.075	34.607

Davek iz dobička

-4.705	-636

Odloženi davki

-2.482	113

Čisti dobiček poslovnega leta

37.888	34.084

Drugi podatki po segmentih

31. 12.	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve*	Skupaj
2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

Sredstva segmenta poročanja

	2020	2021
Sredstva segmenta poročanja	1.307.526	1.315.843
Neodpisana vrednost dobrega imena	3.718	3.718
Investicije v neopredmetena sredstva	100.948	61.208
Investicije v opredmetena osnovna sredstva	86.884	91.571
Obveznosti segmenta poročanja	655.461	655.272

*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, ki je izločen iz konsolidiranih izkazov.

Prihodki po segmentih v tisoč EUR

	Slovenija	Druge države	Skupaj
2021
2020
2021

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Mobilni segment končni trg	2020	2021	2020	2021	2020	2021
	210.416	207.521	41.577	31.889	251.993	239.410
Fiksni segment končni trg	191.180	207.893	22.521	21.276	213.701	229.169
Dodatne storitve	7.090	7.209	0	0	7.090	7.209
Veleprodajni trg	143.002	143.963	3.539	1.128	146.541	145.091
Drugi prihodki in trgovsko blago	28.922	26.297	0	1	28.922	26.298
Skupaj prihodki od prodaje	580.610	592.883	67.637	54.294	648.247	647.177

Prihodki od prodaje storitev

Slovenija	Druge države	Skupaj
2021	2020	2021	2020	2021	2020
484.884	500.260	66.309	53.216	551.193	553.476
Prihodki od prodaje blaga	95.726	92.623

7. Prihodki od prodaje

Razčlenitev prihodkov od prodaje po skupinah storitev

Skupina Telekom Slovenije	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Mobilni segment končni trg	251.992	239.410	210.592	207.727
Fiksni segment končni trg	213.701	229.169	192.985	209.839
Dodatne storitve	7.090	7.209	7.091	7.209
Veleprodajni trg	146.542	145.091	144.912	144.654
Drugi prihodki in trgovsko blago	28.922	26.298	22.050	22.264
Skupaj prihodki od prodaje	648.247	647.177	577.630	591.693

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Prihodki od prodaje storitev	551.193	553.476	476.905	491.855
Prihodki od prodaje blaga	97.054	93.701	100.725

99.838 Skupaj prihodki od prodaje

648.247	647.177	577.630	591.693

Prihodki od prodaje predstavljajo prihodke od prodaje iz pogodb s kupci. Skupina in družba prihodke pripoznavata na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem ter ko se blago in storitve prenesejo na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero pričakujeta, da sta do njega upravičena.

Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se cena celotnega posla razporedi na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev pa se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane.

Poslovodstvo pričakuje, da bo 75 % transakcijske cene dodeljene neizpolnjenim obveznostim na 31. decembra 2021 v naslednjem poročevalnem obdobju pripoznanih kot prihodek v višini 59.952 tisoč evrov. Preostalih 25 % oziroma 19.543 tisoč evrov pa bo priznanih v poslovnem letu 2023. Vse druge naročniške pogodbe veljajo za obdobje enega leta ali manj ali se zaračunavajo glede na čas. Skupina in družba sta uporabili praktično rešitev skladno z MSRP 15.121 in za te pogodbe ne razkrivata informacij o preostalih izvršitvenih obvezah.

Skupina je v letu 2021 med prihodki pripoznala za 4.691 tisoč evrov (v letu 2020 5.034 tisoč evrov) prihodkov, ki so bili vključeni na začetku obdobja v stanje obveznosti iz pogodb s kupci.

Prihodki od prodaje v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2021 znašali 648,2 milijona evrov, kar je na ravni prihodkov iz leta 2020.

Na mobilnem segmentu končni trg so prihodki višji predvsem zaradi višjih prihodkov iz prodaje mobilnega trgovskega blaga v Telekomu Slovenije in višjih prihodkov v družbi IPKO. IPKO z intenzivnimi tržnimi aktivnostmi pridobiva nove uporabnike, hkrati pa so bili višji prihodki tudi iz naslova večjega obiska zdomcev v letu 2021.

Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov klasične govorne telefonije, ki je posledica upadanja klasičnih priključkov ter nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo, ter zaradi nižjih prihodkov od prodaje licenc, posledično so nižji tudi stroški podizvajalcev.

Med dodatnimi storitvami evidentiramo prihodke finančnih storitev, energetike, eZdravja in zavarovanj. V letu 2021 beleži porast eZdravje.

Prihodki na veleprodajnem trgu so višji od doseženih v letu 2020 predvsem zaradi višjih prihodkov gostovanja tujih uporabnikov v mobilnih omrežjih Telekom Slovenije in IPKO.

Drugi prihodki in trgovsko blago so višji glede na dosežene v letu 2020 zaradi višjih prihodkov odvisnih družb zunaj telekomunikacijske dejavnosti.

Prihodki iz najemnin

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2021 ustvarila za 9.698 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2020 pa 9.468 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.

Družba Telekom Slovenije je v letu 2021 ustvarila za 10.492 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2020 pa 10.392 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.

Analiza zapadlosti najemnin – nediskontirane najemnine, ki bodo prejete v obdobju v tisoč EUR

Rok zapadlosti	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
- do 1 leta	11.051	11.862
- od 1 do 2 leta	6.428	7.165
	10.790	11.581

6. Drugi prihodki iz poslovanja

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR

I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči	1.722	2.910	371	1.228
Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev	2.234	278	2.053	182
Prevrednotovalni poslovni prihodki	46	101	8	1
Prihodki od odpisa obveznosti iz pogodb s kupci	19	22	19	14
Prihodki humanitarni sklad	52	60	0	0
Drugi prihodki	1.230	4.323	970	3.829
Skupaj drugi prihodki iz poslovanja	5.303	7.694	3.421	5.254

Drugi prihodki se nanašajo predvsem na prejete odškodnine, prihodke od opominov, prejete sodne stroške in druge stroške.

Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči v večji meri predstavljajo ukrepe državne pomoči za omilitev posledic epidemije covida-19. V Skupini Telekom Slovenije so nekatere družbe v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo koristile posamezne ukrepe državne pomoči:

povračilo nadomestila za kratkotrajno odsotnost od dela zaradi covid bolniške do 3 dni v breme delodajalca so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSinpo in TSmedia, v skupni vrednosti 12 tisoč evrov;
povračila nadomestila plače delavcev za čas, ko delavec zaradi višje sile ni opravljal dela, so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia, TSinpo in Soline, v skupni vrednosti 105 tisoč evrov;
povračila nadomestila za čas karantene sta koristili naslednji družbi: Telekom Slovenije in GVO, v skupni vrednosti 26 tisoč EUR;
povračilo fiksnih stroškov je koristila družba Soline, v višini 178 tisoč evrov;
povračilo nadomestila za skrajšan delovni čas je koristila družba Soline, v višini 18 tisoč evrov;
povračilo dodatno izplačanega kriznega dodatka so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia in TSinpo, v skupni vrednosti 111 tisoč evrov.

9. Nabavna vrednost prodanega blaga, stroški materiala, energije in stroški storitev

Nabavna vrednost prodanega blaga

Nabavna vrednost prodanega blaga zajema vrednosti za mobilno blago, fiksno blago in drugo blago. Med mobilno blago spadajo mobilni aparati, med fiksno blago pa spadajo TV aparati, tablice, prenosni računalniki, IT blago. Med drugim blagom je zajeta oprema za dom in gospodinjstvo, material in elektrika. V letu 2021 je v Skupini Telekom Slovenije nabavna vrednost prodanega blaga znašala 93.961 tisoč evrov (v letu 2020: 90.427 tisoč evrov), v družbi Telekom Slovenije pa 100.989 tisoč evrov (v letu 2020: 98.493 tisoč evrov).

Stroški materiala in energije

Skupina Telekom Slovenije	v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021
Stroški materiala	4.860	3.092	1.491	1.635
Stroški energije	11.638	11.454	9.122	9.117
Skupaj stroški materiala in energije	16.498	14.546	10.613	10.752

Stroški materiala zajemajo predvsem material za vzdrževanje omrežja, pisarniški material in računalniške potrebščine, material za pospeševanje prodaje, strokovno literaturo in drobni inventar. Pri stroških energije največji delež predstavljajo stroški elektrike in goriva.

Stroški storitev

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Stroški telekomunikacijskih storitev		106.696	110.722	105.174

109.705 Stroški zakupi vodov, omrežij in platform

5.322	5.819	7.978	8.365

Stroški multimedijskih vsebin

8.976	16.559	8.944	17.845

Stroški storitev podizvajalcev

22.393	34.067	18.053	28.409

Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev

21.972	21.335	22.183	21.912

Stroški drugih storitev

39.202	37.534	31.212	31.131

Skupaj stroški storitev

204.561	226.036	193.544	217.367

Stroški storitev v skupini so v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 nižji za 21.475 tisoč evrov. V letu 2021 so nižji prihodki mednarodnih govornih storitev in posledično nižji stroški mednarodnih govornih storitev, kar je vplivalo na nižje stroške telekomunikacijskih storitev. Nižji so tudi stroški zakupov vodov, omrežij in platform.

Stroški storitev podizvajalcev so v primerjavi z letom 2020 nižji za 11,7 milijona evrov, kar je posledica nižjih prihodkov od prodaje licenc.

Stroški drugih storitev zajemajo predvsem stroške oglaševanja in sponzoriranja v višini 8.559 tisoč evrov (v letu 2020: 7.271 tisoč evrov), stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 7.583 tisoč evrov (v letu 2020: 7.480 tisoč evrov) in stroške zavarovalnih premij v višini 3.173 tisoč evrov (v letu 2020: 2.826 tisoč evrov).

Stroški, povezani s spremenljivimi najemninami, v letu 2021 znašajo za Skupino Telekom Slovenije 154 tisoč evrov (v letu 2020: 159 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije znašajo 35 tisoč evrov (v letu 2020: 41 tisoč evrov).

10. Stroški dela

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Plače in nadomestila plač	95.782	96.077	73.226	74.529
Prispevki za socialno varnost	18.883	18.696	15.016

15.179

od tega prispevki za pokojninsko zavarovanje

12.380	11.996	9.710	9.663
Drugi stroški dela	12.684	12.429	9.249	8.903
Rezervacije za jubilejne nagrade	59	82	33	47
Rezervacije za odpravnine	772	734	427	382
- od tega rezervacije za reorganizacijo	268	273	0	0
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	-16.909	-16.917	-5.263	-5.720
Skupaj stroški dela	111.271	111.101	92.688	93.320

V Skupini Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 19.130 tisoč evrov (v letu 2020: 19.037 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 16.909 tisoč evrov (v letu 2020: 16.917 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 11). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 15 in 16).

Povprečno število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2021 je bilo 3.234 zaposlenih (v letu 2020: 3.176 zaposlenih).

V družbi Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 6.112 tisoč evrov (v letu 2020: 6.629 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 5.263 tisoč evrov (v letu 2020: 5.720 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 11). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 15 in 16).

Povprečno število zaposlenih v družbi Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2021 je bilo 2.076 (v letu 2020 2.103) zaposlenih.

Struktura zaposlenih po dejanski stopnji izobrazbe

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
Stopnja/ število zaposlenih	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
I.–IV. stopnja	287	312	106	116
V. stopnja	970

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

11. Drugi odhodki poslovanja

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020
Rezervacije	-1.005	-4.587	0	-4.500
Izguba pri prodaji in izločitvi neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev	989	564	974	552
Slabitev in odpisi zalog	2.192	1.231	2.161	1.000
Slabitev in odpisi poslovnih in drugih terjatev	2.395	2.487	1.952	2.038
Popravek in odpis pogodbenih sredstev	682	795	677	769
Slabitev neopredmetenih in opredmetenih sredstev	686	222

Slabitev sredstev v najemu

	54	35	55	39
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	-2.221	-2.120	-849	-909
Drugi humanitarni odhodki - Srčni sklad	58	63	0	0
Ostali odhodki	2.677	4.189	2.474	3.686
Skupaj drugi odhodki poslovanja	6.507	2.879	7.444	2.734

Odhodki za rezervacije so v letu 2021 v skupini negativni zaradi odprave rezervacij za dana jamstva za dobro opravljeno delo. V družbi Telekom Slovenije v letu 2021 ni bilo oblikovanja ali odprave rezervacij. V letu 2020 so bili odhodki za rezervacije v skupini in družbi negativni zaradi oprave rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah. Več v pojasnilu 31.

Ostali odhodki se nanašajo predvsem na stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

12. Finančni prihodki in finančni odhodki

	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije*
v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Prihodki iz dividend	128	8	11.128	841
Prihodki od obresti	1.317	1.375	3.569	4.087
Neto pozitivne tečajne razlike	0	688	1	691
Odpis finančnih obveznosti za sredstva v najemu	78	75	77	75
Drugi finančni prihodki	473	31	450	30

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Finančni izid

Skupaj finančni prihodki	1.996	2.177	15.225	5.724
Odhodki za obresti izdanih obveznic	872	1.992	872	1.992
Odhodki za obresti	4.756	4.825	4.783	4.804
Neto negativne tečajne razlike	549	0	538	1
Slabitev in odpisi finančnih naložb	1	0	225	8.888
Odhodki za obresti od sredstev v najemu	2.214	2.348	2.227	2.352
Drugi finančni odhodki	225	1.008	101	464
Skupaj finančni odhodki	8.617	10.173	8.746	18.501
Finančni izid	-6.621	-7.996	6.479	-12.777

*Finančni prihodki družbe Telekoma Slovenije vključujejo prejete dividende in obresti od danih posojil odvisnim družbam.

Družba Telekom Slovenije je v letu 2021 prejela dividende od svoje odvisne družbe GVO v višini 11.000 tisoč evrov (prihodki iz dividend).

V letu 2021 je družba oslabila finančno naložbo v svojo odvisno družbo TSmedia in pripoznala 225 tisoč evrov odhodkov. V letu 2020 pa je družba prodala 100-odstotni delež v svoji odvisni družbi Planet TV. Kupnina je znašala 5.000 tisoč evrov. Družba je skupaj iz oslabitev in prodaje naložbe v družbo Planet TV pripoznala odhodke v višini 8.888 tisoč evrov (slabitev in odpis finančnih naložb).

Davek iz dobička, odložene terjatve in obveznosti za davek

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Davek tekočega leta	-4.705	-636

Odložene terjatve / obveznosti za davek

-3.553	0	-2.482	244	-2.153	152
Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah	0	-131	0	-131	Skupaj davek
-7.187	-523	-5.706	21

Med drugimi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah, je zajet tudi odpis v tujini plačanega davka (davčni odtegljaj), ki ga ni mogoče uveljaviti, saj je družba Telekom Slovenije v letu 2020 izkazovala davčno izgubo in ni imela davčne obveznosti.

Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

	v tisoč EUR	2021	2020	2021
Dobiček pred obdavčitvijo	45.075	34.607	40.077	24.153
Davek iz dobička ob upoštevanju predpisane davčne stopnje	-8.393	-6.575	-7.615	-4.589
Neobdavčene prejete dividende	124	154	2.011	154
Koriščenje davčne olajšave v tekočem obdobju	959	240	690	0
Odprava davčnih olajšav, koriščenih v prejšnjih letih	-1	-1.034	0	-1.034
Davčno nepriznani odhodki	-1.897	-3.356	-1.731	-3.242
Priznani odhodki / prihodki, ki so bili nepriznani v preteklih letih	1.064	13.472	1.022	13.473

Davčna izguba

Davčna izguba	-356	-6.061	0	-6.061
Neizkoriščene olajšave	-84	1.450	-84	1.450
Ostale postavke	1.397	1.187	1	-131
Skupaj davek	-7.187	-523	-5.706	21
Efektivna davčna stopnja	15,9 %	1,5 %	14,2 %	0,0 %

Stanje davčne izgube Skupine Telekom Slovenije na 31. decembra 2021 znaša 106.367 tisoč evrov (31. 12. 2020: 116.606 tisoč evrov).

Stanje davčne izgube družbe Telekom Slovenije na 31. decembra 2021 znaša 91.967 tisoč evrov (31. 12. 2020: 91.967 tisoč evrov).

Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav skupine je 70.547 tisoč evrov za leto 2021, za leto 2020 je 66.508 tisoč evrov. Stanje neizkoričenih davčnih olajšav družbe Telekom Slovenije na 31. decembra 2021 znaša 69.852 tisoč evrov (31. 12. 2020: 65.771 tisoč evrov).

Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

V Sloveniji je obravnavanem obdobju dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo (v letu 2020: 19 %). Davčne stopnje v drugih družbah so opredeljene v tabeli odvisnih družb v pojasnilu 5.

Odložene terjatve za davek

	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	2021	2020
Prek poslovnega izida	20.194	17.000
Prek vse-obsegajočega donosa	3.194

Finančne naložbe

20.185	16.990	3.195

Terjatve iz poslovanja

2.605	2.493	112	2.483	2.371	112

Davčna izguba in neizkoriščene davčne olajšave

17.713	23.156	-5.443	17.712	23.155	-5.443

Rezervacije

283	567	-284	164	181	-17

Odložene terjatve za davek

42.012	44.448	-2.421	-15	41.761	43.929	-2.153	-15

Odložene terjatve za davek iz neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev izhajajo iz razlike med poslovno in davčno amortizacijo.

Na 31. december 2021 imata skupina in družba 6.300 tisoč evrov odloženih terjatev za davek iz neizkoriščenih investicijskih olajšav. Skupina in družba sta v davčnih obračunih upoštevali investicijske olajšave iz preteklih let ter koristili odložene terjatve za davek v znesku 5.443 tisoč evrov. Odložene terjatve za davek od investicijskih olajšav za leto 2021 niso bile oblikovane.

Koriščenje odloženih terjatev za davek iz prenesenih neizrabljenih davčnih izgub temelji na kriteriju časovne neomejenosti koriščenja davčne izgube in možnosti znižanja davčne osnove za največ 50%.

Na 31. decembra 2021 imata skupina in družba 11.413 tisoč evrov odloženih terjatev za davek od davčne izgube.

Skupina in družba pri davčnem načrtovanju upoštevata dva kriterija: strateški poslovni načrt in veljavno davčno zakonodajo. Skupina in družba imata potrjen strateški poslovni načrt za naslednjih pet let, iz katerega izhajajo prihodnji obdavčljivi dobički. Pri davčnem načrtovanju sta skupina in družba pripravili plan koriščenja davčnih olajšav v naslednjem 5-letnem obdobju, iz katerih izhaja, da bodo odložene terjatve za davek iz investicijskih olajšav v načrtovanem obdobju petih let v celoti koriščene do leta 2024, odložene terjatve za davek od davčne izgube, ki zakonsko ni omejena, pa se z različno dinamiko začnejo koristiti v letu 2025.

Odložene obveznosti za davek

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

v tisoč EUR	2021	2020	Prek poslovnega izida	Prek vse-obsegajočega donosa
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva	1.389	1.328	61	0
Finančne naložbe	321	235	0	86
Odložene obveznosti za davek	1.710	1.563	61	86

Gibanje odloženih terjatev za davek

v tisoč EUR	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
Stanje 1. 1. 2020	44.044	43.545
Črpanje	-5.704	-5.662
Odprava	-1.957	-1.806

Oblikovanje

Stanje 31. 12. 2020	8.065	7.852
Črpanje	-7.735	-7.704
Odprava	-1.078	-767
Oblikovanje	6.377	6.303
Stanje 31. 12. 2021	42.012	41.761

Gibanje odloženih obveznosti za davek v tisoč EUR

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
Stanje 1. 1. 2020	1.676	275
Odprava	-113	-40
Stanje 31. 12. 2020	1.563	235
Odprava	23	-38
Oblikovanje	124	124
Stanje 31. 12. 2021	1.710	321

Znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov za katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek, v družbi Telekom Slovenije znašajo:

na 31. 12. 2020: 35.866 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 6.814 tisoč evrov;
na 31. 12. 2021: 68.591 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 13.032 tisoč evrov.

V Skupini Telekom Slovenije znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov za katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek znaša:

na 31. 12. 2020 50.655 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 9.624 tisoč evrov;
na 31. 12. 2021 83.500 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 15.865 tisoč evrov.

Skupina in družba odloženih davkov nista oblikovali ker dolgoročne projekcije ne izkazujejo možnosti koriščenja.

Obveznosti za davek iz dobička

Tekoča obveznost za davek iz dobička za leto 2021 znaša za Skupino Telekom Slovenije 3.595 tisoč evrov (v letu 2020: 90 tisoč evrov).

Za družbo Telekom Slovenije znaša obveznost za davek iz dobička 3.553 tisoč evrov, v letu 2020 družba ni imela obveznosti.

14. Dobiček na delnico

Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti dobiček obračunskega obdobja, ki pripada delničarjem, delimo s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina.

Skupina in družba nimata popravljalnih potencialnih rednih delnic, zato sta osnovni in popravljalni dobiček na delnico enaka.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Tehtano povprečno število navadnih delnic

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Tehtano povprečno število navadnih delnic	6.535.478	6.535.478	6.535.478	6.535.478
Manj lastne delnice družbe	-30.000	-30.000	-30.000	-30.000
Skupaj	6.505.478	6.505.478	6.505.478	6.505.478
Dobiček na delnico	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020	I - XII 2021	I - XII 2020
Čisti poslovni izid delujočega poslovanja	37.888	34.084	34.371	24.174
Tehtano povprečno število navadnih delnic za dobiček na delnico	6.505.478	6.505.478	6.505.478	6.505.478
Dobiček na delnico iz delujočega poslovanja	5,82	5,24	5,28	3,72
Čisti poslovni izid ustavljenega poslovanja	0	-9.219
Dobiček na delnico iz ustavljenega poslovanja	0,00	-1,42	0,00	0,00

15. Neopredmetena sredstva

Koncesije predstavljajo pravice do uporabe frekvence spektra GSM, UMTS in LTE na območju Republike Slovenije in GSM na Kosovu v skupnem znesku 109.392 tisoč evrov (31. 12. 2020: 65.910 tisoč evrov). Med koncesijami in licencami skupina izkazuje tudi programske pravice in licence za uporabo računalniških programov. Podrobnosti o posameznih koncesijah so razkrite v pojasnilu 45, v tabeli Koncesije za storitve mobilne telefonije.

Dobro ime v Skupini Telekom Slovenije v višini 3.718 tisoč evrov je nastalo pri prevzemu družb TSinpo (v višini 115 tisoč evrov) v letu 2017 ter iz prevzema in pripojitve družbe Debitel v letu 2015 (v višini

3.603 tisoč evrov

Zmanjšanje dobrega imena je iz odprave že oslabljenega dobrega imena, nastalega pri prevzemu družb, ki pa jih je skupina že odtujila v preteklih letih.

Skupina in družba sta konec leta 2021 ocenili nadomestljive vrednosti dobrega imena, nastalega s prevzemom družbe Debitel. Oceno vrednosti je izvedel pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Za oceno nadomestljive vrednosti dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Debitel je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov. Ugotovljeno je bilo, da nadomestljiva vrednost dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Debitel presega njeno knjigovodsko vrednost, zato ni potrebe po oslabitvi dobrega imena.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Gibanje neopredmetenih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2021

v tisoč EUR


Dobro ime	Koncesije in licence	Stroški pridobitev pogodb s kupci	Računalniški programi	Druga neopredmetena sredstva	Neopredmetena sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2021	107.654	364.567	20.900	279.791	67.161	15.520	855.593
Povečanja	0	0	0	8	3	102.332	102.343
Sredstva ustvarjena v skupini	0	0	0	0	0	1.931	1.931
Prenosi v uporabo	0	69.595	7.182	29.457	229	-106.463	0
Zmanjšanja

Stanje 31. 12. 2021

Drugi prenosi*	0	2.697	0	485	0	-518	2.664
Stanje 1. 1. 2021	103.936	255.792	10.454	249.041	46.070	267	665.560
Zmanjšanja	-57.917	-3.939	-7.564	-6.095	-27	0	-75.542
Drugi prenosi*	0	353	0	594	0	0	947
Amortizacija	0	39.795	7.198	23.419	2.344	0	72.756
Stanje 31. 12. 2021	46.019	292.001	10.088	266.959	48.387	267	663.721

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2021

3.718

108.775

10.446

30.750

21.091

15.253

190.033

Stanje 31. 12. 2021

3.718

138.341

10.430

36.120

18.979

12.528

220.116 Gibanje neopredmetenih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR

Dobro ime	Koncesije in licence	Stroški pridobitev pogodb s kupci	Računalniški programi	Druga neopredmetena sredstva	Neopredmetena sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2020	107.654	359.630	16.683	265.574	66.740	14.612	830.893
Povečanja	0	614	0	114	269	59.954	60.951
Sredstva ustvarjena v skupini	0	0	0	193	0	1.654	1.847
Prenosi v uporabo	0	36.066	7.775	16.443	244

Finančni pregled

Stanje 31.12.2020

Zmanjšanja	-60.528	0	-31.744	-3.558	-4.017	-89	0	-39.408
Drugi prenosi*	0	1	0	1.484	-3	-172	1.310
Stanje 31.12.2020	107.654	364.567	20.900	279.791	67.161	15.520	855.593

Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2020	103.936	254.855	7.944	228.473	40.473	267	635.948
Zmanjšanja	0	-31.562	-3.558	-3.991	-89	0	-39.200
Drugi prenosi*	0	-1	-1	1.189	-2	0	1.185
Amortizacija	0	32.500	6.069	23.370	5.688	0	67.627
Stanje 31.12.2020	103.936	255.792	10.454	249.041	46.070	267

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Neodpisana vrednost

Stanje	1. 1. 2020	31. 12. 2020
Dobro ime	3.718	3.718
Koncesije in licence	104.775	108.775
Stroški pridobitev pogodb s kupci	8.739	10.446
Računalniški programi	37.101	30.750
Druga neopredmetena sredstva	26.267	21.091
Neopredmetena sredstva v izgradnji	14.345	15.253
Skupaj	194.945	190.033

V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.

Pomembnejša povečanja neopredmetenih sredstev

Pomembnejša povečanja neopredmetenih sredstev se nanašajo predvsem na dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, ki jih je Telekom Slovenije pridobil na javni dražbi. Pridobljen je radiofrekvenčni spekter v višini 52.078 tisoč evrov v 700 MHz FDD pasu, 700 MHz SDL pasu, 1500 MHz pasu, 2100 MHz pasu, 3600 MHz pasu in 26 GHz pasu. Druga povečanja se nanašajo na nakup in razvoj programske opreme.

Na 31. december 2021 skupina izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 8.056 tisoč evrov (31.12. 2020: 6.057 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in na licence za računalniške programe.

Družba Telekom Slovenije

Gibanje neopredmetenih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2021

v tisoč EUR

Vrsta	Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2021
Dobro ime		3.602

224.008	20.900	267.480	18.893	14.543	549.426
Povečanja	0	0	0	0	0
99.109	99.109	Sredstva ustvarjena v družbi	0	0	0
0	1.564	1.564	Prenosi v uporabo	0	67.898
7.182	27.443	207	-102.730	0	Zmanjšanja
0	-3.962	-7.564	-6.289	0	-5
-17.820	Drugi prenosi*	0	230	0	486
0	-1	714	Stanje 31. 12. 2021	3.602	288.174
20.518	289.120	19.100	12.480	632.994	Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021	0	147.865

Gibanje neopredmetenih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR

Dobro ime	10.454	234.282	15.374	0	407.975
Zmanjšanja	0	-3.937	-7.564	-5.722	0
Drugi prenosi*	0	96	0	594	0
Amortizacija	0	31.096	7.198	22.217	790
Stanje 31. 12. 2021	0	175.120	10.088	251.371	16.164
Neodpisana vrednost	0	452.743
Stanje 1. 1. 2021	3.602	76.143	10.446	33.198	3.519
	14.543	141.451
Stanje 31. 12. 2021	3.602	113.054	10.430	37.749	2.936
	12.480	180.251

Koncesije in licence

Stroški pridobitev pogodb s kupci	Računalniški programi	Druga neopredmetena sredstva	Neopredmetena sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2020	3.602	216.896	16.683	253.812	18.649	14.111	523.753
Povečanja	0	0	0	0	0	61.858	61.858
Sredstva ustvarjena v družbi	0	0	0	0	0	1.606	1.606
Prenosi v uporabo	0	38.695	7.775	16.317	244	-63.031	0
Zmanjšanja	0	-31.583	-3.558	-3.926	0	0	-39.067
Drugi prenosi*	0

Stanje 31. 12. 2020

	0	1.277	0	-1	1.276
Popravek vrednosti	3.602	224.008	20.900	267.480	18.893	14.543	549.426
Stanje 1. 1. 2020	0	156.875	7.944	215.028	11.214	0	391.061
Zmanjšanja	0	-31.469	-3.558	-3.926	0	0	-38.953
Drugi prenosi*	0	-3	-1	1.187	0	0	1.183
Amortizacija	0	22.462	6.069	21.993	4.160	0	54.684
Stanje 31. 12. 2020	0	147.865	10.454	234.282	15.374	0	407.975
Neodpisana vrednost

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Stanje 1. 1. 2020

3.602	60.021	8.739	38.784	7.435	14.111	132.692

Stanje 31. 12. 2020

3.602	76.143	10.446	33.198	3.519	14.543	141.451

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.

Družbe v skupini na neopredmetenih sredstvih nimajo omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.

Na 31. december 2021 družba izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 9.280 tisoč evrov (31.12. 2020: 6.585 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in na licence za računalniške programe.

Skupina in družba kot usredstvene dolgoročno odložene stroške razvijanja izkazuje notranje in zunanje razvijanje pri projektih oziroma razvojnih aktivnostih ali dejavnostih, ki izpolnjujejo merila pripoznavanja med neopredmetenimi sredstvi. Pri presoji so ključni strokovna izvedljivost projekta, namen dokončanja in sposobnost uporabe ali prodaje ter s tem ustvarjanja prihodnjih gospodarskih koristi. Pri razvojnih projektih gre za strateške projekte, ki so vnaprej načrtovani ter se jim zagotovijo zadostni tehnični, finančni in človeški resursi, ključni za dokončanje projekta, rezultati teh projektov pa so bistveno izboljšani produkti, procesi, sistemi ali storitve pred samo uporabo.

Dolgoročno odloženi stroški razvijanja na 31. decembra 2021 znašajo 11.056 tisoč evrov za Skupino Telekom Slovenije in 10.310 tisoč evrov za družbo Telekom Slovenije ter se večinoma nanašajo na razvoj računalniških programov. Dobe koristnosti za dolgoročno odložene stroške razvijanja so končne in sledijo ocenjenim dobam koristnosti neopredmetenih sredstev z enakomernim letnim amortiziranjem. Stanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja je odbitna postavka pri izračunu bilančnega dobička.

Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2021 v tisoč EUR

Računalniški programi	Lastno delo - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva	Lastno delo - razvoj	Računalniški programi

Zunanji - razvoj

Druga neopr. dolgoročna sredstva

Zunanji - razvoj	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2021	10.477	4	34.694	318	3.488	48.981
Povečanja zunanji razvoj	0	0	0	0	1.445	1.445
Povečanje z lastnim razvojem	0	0	0	0	368	368
Prenos iz sredstev v izgradnji	469	0	4.054	0	-4.523	0
Zmanjšanja	-845	0	-380	0	-5	-1.230
Stanje 31. 12. 2021	10.101	4	38.368	318	773	49.564

Popravek vrednosti

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Stanje 1. 1. 2021

8.807	3	24.066	80	0	32.956

Zmanjšanja

-682	0	-246	0	0	-928

Amortizacija

1.021	1	5.442	16	0	6.480

Stanje 31. 12. 2021

9.146	4	29.262	96	0	38.508

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2021

1.670	1	10.628	238	3.488	16.025

Stanje 31. 12. 2021

955	0	9.106	222	773	11.056

Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR

Računalniški programi	Lastno delo - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva

Računalniški programi

Lastno delo - razvoj	Računalniški programi	Zunanji - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva	Zunanji - razvoj	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2020	10.100	4	31.456	318	3.670	45.548
Povečanja zunanji razvoj	0	0	0	0	3.212	3.212
Povečanje z lastnim razvojem	0	0	0	0	307	307
Prenos iz sredstev v izgradnji	440	0	3.261	0	-3.701	0
Zmanjšanja	-63	0	-23	0	0	-86
Stanje 31. 12. 2020	10.477	4	34.694	318	3.488	48.981

Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2020	7.491	2	18.411	64	0

25.968 Zmanjšanja

-22	0	-22	0	0	-44

Amortizacija

1.338	1	5.677	16	0	7.032

Stanje 31. 12. 2020

8.807	3	24.066	80	0	32.956

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2020

2.609	2	13.045	254	3.670	19.580

Stanje 31. 12. 2020

1.670	1	10.628	238	3.488	16.025

Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja družbe Telekom Slovenije v letu 2021

v tisoč EUR

Računalniški programi	Lastno delo - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva	Lastno delo - razvoj	Računalniški programi	Zunanji - razvoj	Druga neopr. dolgoročna srestva	Zunanji - razvoj	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2021	8.639

4

33.055	318	3.190	45.206
Povečanja zunanji razvoj	0	0	0	0
1.340	1.340	Povečanje z lastnim razvojem	0	0
0	136	136	Prenos iz sredstev v izgradnji	198
0	3.950	0	-4.148	0
Zmanjšanja	-845	0	-380	0
-5	-1.230	Stanje 31. 12. 2021	7.992	4
36.625	318	513	45.452	Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021	7.121	3	22.625	80
0	29.829	Zmanjšanja	-681	0
-246	0	-927	Amortizacija	927
1	5.296	16	0	6.240
Stanje 31. 12. 2021	7.367	4	27.675

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja družbe Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR	Računalniški programi	Lastno delo - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva	Zunanji - razvoj	Investicije v teku	Skupaj
Stanje 1. 1. 2020	Stanje 31. 12. 2021	Stanje 1. 1. 2020	Stanje 31. 12. 2021	Stanje 1. 1. 2020	Stanje 31. 12. 2021	Stanje 1. 1. 2020	Stanje 31. 12. 2021
8.264	1.518	625	4	10.430	238	3.190	15.377	0	0	41.894
Povečanja zunanji razvoj	0	0	0	0	3.105	3.105
Povečanje z lastnim razvojem	0	0

Prenos iz sredstev v izgradnji

Stanje 31. 12. 2020	8.639	4	33.055	318	3.190	45.206
Popravek vrednosti	Stanje 1. 1. 2020	5.984	2	17.122	64	0	23.172
Zmanjšanja	-7	0	-2	0	0	-9
Amortizacija	1.144	1	5.505	16	0	6.666
Stanje 31. 12. 2020	7.121	3	22.625	80	0	29.829
Neodpisana vrednost	Stanje 1. 1. 2020	2.280	2	12.782	254	3.404	18.722
Stanje 31. 12. 2020	1.518	1	10.430	238

16. Opredmetena osnovna sredstva

Pomembnejša povečanja opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi v letu 2021 se nanašajo predvsem na izgradnjo in posodobitev kabelskega omrežja, pridobitev kabelske kanalizacije ter telekomunikacijske in druge opreme. Med drugo opremo so zajeti modemi, druga oprema pri naročnikih, računalniška oprema, pohištvo, vozila in ostala oprema.

Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini in družbi, se nanašajo na storitve, opravljene v skupini in družbi, ter se nanašajo predvsem na montažo opreme baznih postaj, klim, elektroenergetskih naprav in terminalne opreme pri naročnikih.

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo in izgradnjo sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva, katerega izgradnja bi trajala več kot 12 mesecev. V letu 2021 je bilo več kot 90 % investicij zaključenih v obdobju krajšem od 12 mesecev, tudi na segmentu izgradnje kabelskih omrežij, saj gre večinoma za nadgradnje obstoječih omrežij. Skupina in družba sta v letu 2021 črpali namensko posojilo za nakup ali izgradnjo sredstev optičnega omrežja. Stroške izposojanja nenamenskih posojil sta skupina in družba v letu 2021 evidentirali kot stroške obdobja, prav tako stroške izposojanja namenskega posojila za izgradnjo optičnega omrežja, saj je znesek obresti iz črpanja tega, nematerialen.

Skupina Telekom Slovenije Pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva 31. decembra 2021 znašajo 5.159 tisoč evrov (31. 12. 2020: 5.273 tisoč evrov) in se večinoma nanašajo na gradnjo telekomunikacijskega omrežja.

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2021

v tisoč EUR	Skupaj
Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo
Nabavna vrednost	479.628	1.166.201	105.528	326.580	382.369	36.402	111	2.496.819
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto	0	5	0	0	11	0	0	16
Povečanja

Osnovna sredstva

Ustvarjena v skupini	0	0	1.516	79.536	157	81.666
Prenosi v uporabo	20.166	25.132	1.835	11.674	32.219	-91.026
Zmanjšanja	-9.844	-1.375	-17.620	-22.907	-30.779	-495	0	-83.020
Drugi prenosi*	4	0	-911	138	54	517	0	-198
Stanje 31. 12. 2021	490.082	1.190.292	88.832	315.485	385.390	40.823	268	2.511.172
Popravek vrednosti	Stanje 1. 1. 2021	206.279	930.137	97.239	275.918	311.212	11.390	0	1.832.175
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto

Povečanja

0	2	0	0	2	0	0	4

Zmanjšanja

-2.369	-1.360	-17.603	-22.783	-26.957	0	0	-71.072

Amortizacija

12.833	22.581	3.694	13.690	30.889	0	0	83.687

Drugi prenosi*

1	0	-717	0	26	0	0	-690

Stanje 31. 12. 2021

216.747	951.360	82.613	266.825	315.178	11.390	0	1.844.113

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2021

273.349	236.064	8.289	50.662	71.157	25.012	111	664.644

Stanje 31. 12. 2021

273.335	238.932

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
466.622	1.130.374	111.950	506.633	407.157	34.727	23	2.657.486
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto	0	-7	0	0	-3	-23	-33
Povečanja	20	3.066	4	1.377	4.138	74.916	83.521
Osnovna sredstva ustvarjena v skupini	0	47	0	39	0	15.909

15.995

Prenosi v uporabo	12.912	33.471	1.649	9.462	29.114	-86.607
0	1	Zmanjšanja	-327	-4.432	-8.075	-186.735
-57.997	-26	0	-257.592	Drugi prenosi*	401	3.682
0	-4.196	-40	-2.494	88	-2.559
Stanje 31.12.2020	479.628	1.166.201	105.528	326.580	382.369	36.402
111	2.496.819	Popravek vrednosti	Stanje 1. 1. 2020	193.284	911.852	101.077
447.344	336.156	11.390	0	2.001.103	Razlika iz preračuna na	predstavitveno valuto
0	-22	0	4	-728	0	0
Povečanja	0	0	20	16	0	0

Zmanjšanja

-275	-4.347	-8.057	-186.611	-54.521	0	0	-253.811

Amortizacija

12.950	22.634	4.219	16.922	30.380	0	0	87.105

Drugi prenosi*

320	20	0	-1.761	-91	0	0	-1.512

Stanje 31.12.2020

206.279	930.137	97.239	275.918	311.212	11.390	0	1.832.175

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2020

273.338	218.522	10.873	59.289	71.001	23.337	23	656.383

Stanje 31. 12. 2020

273.349	236.064	8.289	50.662	71.157	25.012	111	664.644

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.

Od skupnih sredstev je Skupina Telekom Slovenije dala v najem sredstva v (neodpisani) vrednosti:

V letu 2021

v tisoč EUR

Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija

Kabelsko

Telefonske centrale

Oprema za mobilno omrežje

Druga oprema

Sredstva v izgradnji

Drugo

Skupaj

Sredstva dana v poslovni najem

8.483	0	0	0	217	0	0	8.701
4.491	301	0	0	321	0	0	5.113

Družba Telekom Slovenije

Na 31. december 2021 družba izkazuje pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva v višini 16.526 tisoč evrov (31. 12. 2020: 22.862 tisoč evrov), ki se nanašajo na izgradnjo omrežja, nakup telekomunikacijske opreme, nakup in gradnjo nepremičnin ter nakup strojne in druge opreme.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2021

v tisoč EUR

Zemljišča, zgradbe in

Kabelska kanalizacija

Kabelsko omrežje

Telefonske centrale

Oprema za mobilno omrežje

Druga oprema

Sredstva v izgradnji

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 1. 1. 2021	450.523	1.092.744	104.352	213.758	363.176	40.956	2.265.509
Povečanja	0	0	0	0	0	79.549	79.549
Osnovna sredstva ustvarjena v družbi	0	0	0	0	0	4.547	4.547
Prenosi v uporabo	19.779	22.422	1.835	8.183	28.729	-80.948	0
Zmanjšanja	-9.844	0	-17.620	-17.124	-27.037	-24	-71.649
Drugi prenosi*	4	0	-911	138	54	0	-715

Stanje 31. 12. 2021

460.462	1.115.166	87.656	204.955	364.922	44.080	2.277.241

Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2021

198.208	886.373	96.024	185.733	298.639	0	1.664.977

Povečanja

3	0	0	0	0	0	3

Zmanjšanja

-2.369	0	-17.603	-17.065	-24.231	0	-61.268

Amortizacija

12.281	18.230	3.692	8.473	26.830	0	69.506

Drugi prenosi*

1	0	-716	0	27	0	-688

Stanje 31. 12. 2021

208.124	904.603	81.397	177.141	301.265	0	1.672.530

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2021

252.315	206.371	8.328	28.025	64.537	40.956	600.532

Stanje 31. 12. 2021

252.338

210.563

6.259

27.814

63.657

44.080

604.711

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR

Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2020	438.151	1.059.317	110.774	391.394	385.997	37.112	2.422.745
Povečanja	0	0	4	0	2.049	83.990	86.043
Osnovna sredstva ustvarjena v družbi	0	0	0	0	0	5.024	5.024
Prenosi v uporabo	12.882	33.471	1.649	9.461	27.685	-85.148	0
Zmanjšanja	-276	-42	-8.075	-185.840

Stanje 31.12.2020

Drugi prenosi*	-52.514	-22	-246.769
-234	-2	0	-1.257
-41	0	-1.534
450.523	1.092.744	104.352	213.758
363.176	40.956	2.265.509

Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2020	186.304	868.180	99.863
363.312	320.969	0	1.838.628

Povečanja

0	0	0	20
14	0	34

Zmanjšanja

-236	-39	-8.057	-185.775
-49.344	0	-243.451

Amortizacija

12.393	18.232	4.218	9.352
27.014	0	71.209

Drugi prenosi*

-253	0	0	-1.176
-14	0	-1.443

Stanje 31.12.2020

198.208	886.373	96.024	185.733
298.639

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.664.977 Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2020

251.847	191.137	10.911	28.082	65.028	37.112	584.117

Stanje 31.12.2020

252.315	206.371	8.328	28.025	64.537	40.956	600.532

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.

Družba in skupina na opredmetenih osnovnih sredstvih nimata omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.

Od skupnih sredstev je družba Telekom Slovenije dala v najem sredstva v (neodpisani) vrednosti:

V letu 2021 v tisoč EUR

Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
12.448	0	0	0	70

12.518 V letu 2020

Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
10.041	404	0	0	36	0	0	10.482

17. Sredstva v najemu

Skupina in družba imata sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva, kot so bazne postaje, prostori, najem vodov, vozil in drugo. Najemne pogodbe so večinoma sklenjene za obdobje od 10 do 15 let.

Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) Skupine Telekom Slovenije v letu 2021

Bazne postaje najem in služnost	Tehnološki prostori najem in služnost	Najem prostorov in zemljišč	Vozila

Najem vodov

Drugo	Skupaj	Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2021
60.304	8.421	8.877	2.587
18.826	2.354	101.369
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto	0	0	9
0	0	9
Spremembe pogodb	1.193	84	439
-1	-8	671	2.378
Prenos v uporabo - nove pogodbe	4.307	383	16
173	1.807	143	6.829
Zmanjšanja	-185	-315	-94
-502	-68	-9	-1.173
Drugi prenosi	0	-66	-4
0	0	687	617
Stanje 31. 12. 2021	65.619	8.507	9.243
2.257	20.557

3.846

110.029 Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2021

14.272	1.765	3.123	1.185	3.053	551	23.949

Zmanjšanja

-89	-84	-48	-478	-3	0	-702

Amortizacija

7.318	881	1.568	603	1.689	491	12.550

Drugi prenosi

0	-29	-2	0	0	293	262

Stanje 31. 12. 2021

21.501	2.533	4.641	1.310	4.739	1.335	36.059

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2021

46.032	6.656	5.754	1.402	15.773	1.803	77.420

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Stanje 31. 12. 2021

44.118	5.974	4.602	947	15.818	2.511	73.970

Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR

Bazne postaje najem in služnost	Tehnološki prostori najem in služnost	Najem prostorov in zemljišč	Vozila	Najem vodov	Drugo	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2020	52.656	7.493	8.236	2.541	18.492	2.401	91.819
Spremembe pogodb	1.583	445	403	-167	-40	97	2.321
Prenos v uporabo - nove pogodbe

6.282

690	614	755	1.022	253	9.616
Zmanjšanja	-217	-207	-376	-585	-648	-464	-2.497
Drugi prenosi	0	0	0	43	0	67	110
Stanje 31. 12.2020	60.304	8.421	8.877	2.587	18.826	2.354	101.369
Popravek vrednosti	Stanje 1. 1. 2020	6.999	863	1.592	925	1.568	572	12.519
Spremembe pogodb	0	0	16	-68	0	-297	-349
Zmanjšanja	-83	-35	-58	-535	-121	-464	-1.296
Amortizacija	7.356	937

Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) družbe Telekom Slovenije v letu 2021

Bazne postaje	najem in služnost	Tehnološki prostori	najem in služnost	Najem prostorov in zemljišč	Vozila	Najem vodov	Drugo
1.587	846	1.592	520	12.838	0	0	-14
17	14	220	237	Stanje 31.12.2020	14.272	1.765	3.123
1.185	3.053	551	23.949	Neodpisana vrednost	Stanje 1. 1. 2020	45.657	6.630
6.644	1.616	16.924	1.829	79.300	Stanje 31. 12.2020	46.032	6.656
5.754	1.402	15.773	1.803	77.420

Skupaj

Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2021	54.081	7.824	3.884	2.352	39.285	661
Spremembe pogodb	368	22	-10	-5	-861	-16	-502
Prenos v uporabo - nove pogodbe	4.307	99	0	173	1.807	0	6.385
Zmanjšanja	-116	-267	-89	-466	-68	0	-1.006
Stanje 31. 12. 2021	58.640	7.678	3.785	2.054	40.163	645	112.965

Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2021	11.208	1.491	1.128	1.055	6.543	156	21.581
Zmanjšanja

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) družbe Telekom Slovenije v letu 2020

Amortizacija	5.762	740	554	550	3.514	165	11.286
Stanje 31. 12. 2021	16.933	2.188	1.638	1.163	10.054	321	32.298
Neodpisana vrednost	Stanje 1. 1. 2021	42.872	6.333	2.756	1.298	32.742	505	86.506
Stanje 31. 12. 2021	41.706	5.490	2.147	891	30.109	324	80.667

Najem prostorov in zemljišč

Tehnološki prostori	Najem	Vozila	Najem vodov	Drugo	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2020	46.491	6.900	3.250	2.080	38.335	333	97.389
Spremembe pogodb	1.501	694	273	-17	159	446	3.056
Prenos v uporabo - nove pogodbe	6.282	401	614	724	1.022	90	9.134
Zmanjšanja	-193	-171	-253	-435	-230	-209	-1.491
Stanje 31.12.2020	54.081	7.824	3.884	2.352	39.285	661	108.088
Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2020

5.474	728	576	767	3.226	217	10.987

Zmanjšanja

-71	-21	-28	-423	-79	-209	-830

Amortizacija

5.805	784	580	711	3.396	148	11.424

Stanje 31. 12.2020

11.208	1.491	1.128	1.055	6.543	156	21.581

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2020

41.017	6.172	2.674	1.314	35.108	117	86.402

Stanje 31. 12.2020

42.872	6.333	2.756	1.298	32.742	505	86.506

Zneski pripoznani v izkazu poslovnega izida

v tisoč EUR

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Stroški amortizacije pravice do uporabe sredstev v najemu	12.550	12.838	11.286	11.424
Odhodki za obresti iz obveznosti iz najema	2.214	2.348	2.227	2.352
Odhodki v zvezi s spremenljivimi najemninami, ki niso vključeni v merjenje obveznosti iz najema	154	159	35	41
Skupaj	14.918	15.345	13.548	13.817

18. Naložbe v odvisne družbe

Družba Telekom Slovenije ima v naslednjih odvisnih družbah 100-odstotne deleže, ki na 31. december 2021 vrednostno znašajo:

	v tisoč EUR	31.12.2020	Povečanje	Slabitev
GVO	5.758	0	0	5.758
Avtenta	1.323	0	0	1.323
TSmedia	2.485	1.500	-225	3.760
IPKO	20.730	0	0	20.730
Soline

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

SIOL Zagreb	147	0	0	147
SIOL Podgorica	501	0	0	501
SIOL Sarajevo	2.620	0	0	2.620
SIOL Skopje	1.710	0	0	1.710
SIOL Beograd	1.005	0	0	1.005
SIOL Prishtina	100	0	0	100
TSinpo	200	0	0	200
Ustanova Srčni sklad	3	0	0	3
Naložbe v odvisne družbe	37.001	1.500	-225	38.276

Družba Telekom Slovenije je ugotavljala obstoj znakov slabitve in pristopila k oceni poštene vrednosti za družbi TSmedia in TSinpo d.o.o.

TSmedia

Nadomestljiva vrednost 100-odstotnega deleža lastniškega kapitala družbe TSmedia za namen računovodskega poročanja znaša 3.760 tisoč evrov. Pri oceni vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov za petletno obdobje brez upoštevanja zadolženosti. Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je 9,6 %, ocena dolgoročne stopnje rasti pa 2,00 %.

Na podlagi opravljene cenitve je družba oslabila naložbo v družbo TSmedia v višini 225 tisoč evrov (pojasnilo 12).

Cenitev družbe TSinpo ni pokazala potrebe po slabitvi naložbe, saj je nadomestljiva vrednost višja od knjigovodske vrednosti.

19. Druge finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe

Skupina Telekom Slovenije


Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Naložbe v druge delnice in deleže		3.241	2.965	3.241	2.963
Posojila podjetjem		0	0	53.950	60.885
- od tega do družb v skupini		0	0	53.950	60.885
Posojila zaposlencem		44	103	44	103
Druga dolgoročna finančna sredstva		7	0	0	0
Skupaj dolgoročne finančne naložbe		3.292	3.068	57.235	63.951

Druge finančne naložbe v delnice in deleže so razporejene kot finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Od skupne vrednosti naložb se 2.305 tisoč evrov (31. 12. 2020: 1.854 tisoč evrov) nanaša na finančne naložbe, ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev. Finančne naložbe se ne uporabljajo kot zavarovanje in so proste bremen.

Konec leta 2021 sta skupina in družba preverjali znamenja slabitve pomembnejše finančne naložbe v 11,94-odstotni lastniški delež družbe ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Oceno vrednosti je izvedel pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, na njeni podlagi sta skupina in družba oslabili naložbo v višini 173 tisoč evrov. Učinki slabitev so izkazani v izkazu drugega vseobsegajočega donosa kot

sprememba rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov (pojasnilo 29)

Kratkoročne finančne naložbe

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Kratkoročna posojila podjetjem	0	0	12.139	17.353
* od tega do družbam v skupini	0	0	12.139	17.353
Posojila zaposlencem	38	61	38	61
Depoziti pri bankah	702	451	0	0
Skupaj kratkoročne finančne naložbe	740	512	12.177	17.414

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Dana posojila

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Dolgoročna dana posojila	44	103	53.994

60.988 Dana posojila

0	0	53.950	60.885

Posojila zaposlencem

44	103	44	103

Kratkoročna dana posojila

38	61	12.177	17.414

Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih

- dana posojila	0	0	10.985	15.270
- posojila zaposlencem	38	61	38	61

Kratkoročna dana posojila in obresti

0	0	1.154	2.083

Stanje konec obdobja za dana posojila

82	164	66.171	78.402

Zapadlost dolgoročnih in kratkoročnih posojil ter drugi podatki so razkriti v pojasnilu 44.

Obrestna mera posojil, danih zaposlenim je med 4,08 % in 6,23 %.

V družbi Telekom Slovenije se dolgoročna posojila v celoti nanašajo na posojila, dana odvisnim družbam. Obrestna mera posojil, danih odvisnim družbam, se giblje med 0,513% in 3,032%. Več v pojasnilu 44.

20. Pogodbena sredstva

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021

31.12.2020

Pogodbena sredstva

2.8542.6682.4692.337

Skupaj pogodbena sredstva

2.8542.6682.4692.337
Dolgoročna pogodbena sredstva nastanejo, kadar skupina izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Kupci telekomunikacijskega blaga in storitev se za pridobitev popustov na storitve in/ali blago lahko vežejo za določeno obdobje (npr. 24 mesecev). Zaradi razporeditve prihodkov na podlagi relativne samostojne cene se prihodki od prodaje blaga pripoznajo prej, kot posledica pa nastanejo pogodbena sredstva.

Dolgoročna pogodbena sredstva se oslabijo v primeru, ko kupec pogodbo predčasno prekine. V tem primeru se odpravi pogodbena sredstva in se pripozna slabitev. V letu 2021 je skupina pripoznala za 682 tisoč evrov slabitev pogodbenih sredstev (v letu 2020: 795 tisoč evrov), družba Telekom Slovenije pa 677 tisoč evrov (v letu 2020: 769 tisoč evrov).

21. Odloženi stroški

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Vnaprej plačane najemnine	38	194	38	194
Druga dolgoročna sredstva	1.021	1.244	1.571	885
Skupaj odloženi stroški	1.058	1.438	1.608	1.078

Druga dolgoročna sredstva predstavljajo stanje dolgoročno odloženih stroškov vzdrževanja licenc in podobnih stroškov.

22. Naložbene nepremičnine

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

	v tisoč EUR	Zemljišče	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost	Stanje 1. 1. 2021	1.924	2.149	4.073
	Stanje 31. 12. 2021	1.986	6.305	8.291
	Povečanja	62	4.156	4.218
		62	4.282	4.344
Popravek vrednosti	Stanje 1. 1. 2021	1.689	1.126	2.815
	Povečanja	0	850	850

Amortizacija

	Stanje 31. 12. 2021	Neodpisana vrednost	Stanje 1. 1. 2021
Zemljišče	1.689	235	297
Zgradbe	2.057	1.023	4.248
Skupaj	3.746	1.258	4.545
	Stanje 31. 12. 2021	Stanje 1. 1. 2021
Zemljišče	1.689	3.207
Zgradbe	2.059	4.230
Skupaj	3.748	7.641

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR

Nabavna vrednost

Stanje 1. 1. 2020

1.893	1.914	3.807	4.865	1.914	6.779

Povečanja

31	235	266	31	235	266

Stanje 31.12.2020

1.924	2.149	4.073	4.896	2.149	7.045

Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2020

1.689	1.088	2.777	1.689	1.088	2.777

Povečanja

0	2	2	0	2	2

Amortizacija

0	36	36	0	36	36

Stanje 31.12.2020

1.689	1.126	2.815	1.689	1.126	2.815

Neodpisana vrednost

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1. Stanje naložbenih nepremičnin

Stanje 1. 1. 2020	204	826	1.030	3.176	826	4.002
Stanje 31. 12. 2020	235	1.023	1.258	3.207	1.023	4.230

Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi slabitve. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je prikazana v pojasnilu 39.

Na 31. december 2021 Skupina Telekom Slovenije med naložbenimi nepremičninami izkazuje zemljišče, zunanjo ureditev in zgradbo hotela Tisa na Pohorju v višini 980 tisoč evrov (v letu 2020: 1.016 tisoč evrov), zemljišče in zgradbo Rakovnik ter stanovanja v skupni višini 219 tisoč evrov (v letu 2020: 242 tisoč evrov). V letu 2021 sta skupina in družba naložbene nepremičnine povečali za zemljišče in zgradbo na Vilharjevi ulici v Ljubljani in konec leta znaša 3.346 tisoč evrov.

Družba Telekom Slovenije dodatno med naložbenimi nepremičninami izkazuje še zemljišče in zgradbo v Sečoveljskih solinah v višini 3.096 tisoč evrov in ima skupaj 31. decembra 2021 7.641 tisoč evrov naložbenih nepremičnin.

Prihodki od naložbenih nepremičnin, pripoznani v poslovnem izidu skupine v letu 2021, znašajo 360 tisoč evrov (v letu 2020: 283 tisoč evrov).

Skupina in družba na naložbenih nepremičninah nimata nobene omejene lastninske pravice, prav tako naložbe niso predmet obremenitve.

23. Sredstva za odtujitev

Sredstva za odtujitev na 31. decembra 2021 zajemajo vrednost zemljišč in zgradb, ki jih družbe v skupini ne nameravajo uporabljati v poslovne namene in za katere so poslovodstva družb sprejela sklep o njihovi prodaji, ki je predvidena v naslednjih 12 mesecih.

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR
Sredstva za odtujitev	Sredstva za odtujitev
Stanje 1. 1. 2020	500

500 Povečanja

12	12
Prodaja	-12	-12
Prenos na opredmetena osnovna sredstva	-286	-286
Stanje 31. 12. 2020	214	214
Povečanja	4.071	4.071
Prodaja	-3.486	-3.486
Stanje 31. 12. 2021	799	799

Skupina in družba sta v letu 2021 prenesli iz opredmetenih sredstev na sredstva za odtujitev del zemljišča in zgradbo na Vilharjevi ulici v Ljubljani ter ju tudi prodali. Pri tem sta ustvarili 1.877 tisoč evrov dobička od prodaje, ki je pripoznan v izkazu poslovnega izida v postavki dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 8).

24. Zaloge

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Material	11.664	13.663	10.044	11.362
Proizvodi	527	764	0	0
Trgovsko blago	10.287	11.748	9.559

10.449

Skupaj zaloge

22.478

26.175

19.603

21.811

V letu 2021 je Skupina Telekom Slovenije slabila in odpisala 2.192 tisoč evrov zalog (v letu 2020: 1.231 tisoč evrov).

Družba Telekom Slovenije je v letu 2021 odpisala ali slabila za 2.161 tisoč evrov zalog (v letu 2020: 1.000 tisoč evrov).

25. Poslovne in druge terjatve

Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami skupina in družba izkazujeta terjatve iz prodaje blaga, katerih zapadlost je daljša od enega leta. Popravki vrednosti terjatev se nanašajo na pričakovane kreditne izgube. Analiza starosti terjatev je predstavljena v pojasnilu 44.

Skupina Telekom Slovenije

	31.12.2021	31.12.2020	v tisoč EUR
Dolgoročne poslovne terjatve	18.387	-87	18.300	17.081
Skupaj poslovne in druge terjatve	18.387	-87	18.300	17.081

Kratkoročne poslovne terjatve

	31.12.2021	31.12.2020	v tisoč EUR
Poslovne terjatve	136.135	-11.651	124.484	121.195

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Poslovne terjatve do tujih operaterjev

13.771	-1.751	12.020	16.925

Poslovne terjatve do domačih operaterjev

15.440	-3.447	11.993	18.651

Skupaj poslovne terjatve

165.346	-16.849	148.497	156.771

Dani predujmi

824	0	824	646

Terjatve za DDV in druge davke

5.536	0	5.536	4.232

Terjatve za davek iz dobička

208	0	208	94

Druge terjatve

1.095	-8	1.087	1.193

Skupaj druge terjatve

7.663	-8	7.655	6.165

Skupaj poslovne in druge terjatve

173.009	-16.857	156.152	162.936

Poslovne terjatve se ne obrestujejo.

Gibanje popravka vrednosti terjatev

v tisoč EUR

2021	2020
Stanje 1. 1.	-15.968	-18.344
Spremembe v skupini	0	91
Popravki v letu	-5.373	-6.520
Odprava popravkov	3.346	4.502
Odpisi	1.051

4.303 Stanje 31.12.

	31.12.2021	31.12.2020
Bruto vrednost	-16.944	-15.968
Popravek vrednosti
Neto vrednost

Dolgoročne poslovne terjatve

Bruto vrednost	18.381	-87	18.294	17.639
Skupaj poslovne in druge terjatve	18.381	-87	18.294	17.639

Kratkoročne poslovne terjatve

31.12.2021	31.12.2020	v tisoč EUR
Bruto vrednost	124.325	-7.817	116.508	114.865
Terjatve do tujih operaterjev	13.873	-1.752	12.121	17.680
Terjatve do domačih operaterjev	16.918	-3.455	13.463	21.143
Skupaj terjatve do kupcev	155.116	-13.024	142.092	153.688
Dani predujmi in varščine	645	0	645

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

4. Terjatve

Terjatve za DDV in druge davke	4.739	0	4.739	4.391
Terjatve za davek iz dobička	116	0	116	0
Druge terjatve	786	0	786	821
Skupaj druge terjatve	6.286	0	6.286	5.672
Skupaj poslovne in druge terjatve	161.402	-13.024	148.378	159.360

Gibanje popravka vrednosti terjatev v tisoč EUR

	2021	2020
Stanje 1. 1.	-12.532	-11.985
Popravki v letu	-5.244	-6.090
Odprava popravkov	3.220	3.975
Odpisi	1.445	1.568
Stanje 31.12.	-13.111	-12.532

Več o strukturi terjatev po starosti v pojasnilu 44.

26. Pogodbena sredstva

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Pogodbena sredstva iz mobilnega in fiksnega segmenta	6.867	8.312	6.868	8.312
Ostala pogodbena sredstva	10.396	15.215

10.299

14.951 Skupaj pogodbena sredstva

17.263

23.527

17.167

23.263

Kratkoročna pogodbena sredstva nastanejo ob prodaji predvsem telekomunikacijskih storitev in blaga, kjer pogodbe s kupci vsebujejo naročnino in subvencionirano storitev ali blago ter se kupci vežejo na 12 mesecev, ter vnaprej vračunani prihodki - roaming.

27. Odloženi stroški

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Odloženi stroški	3.766	4.250	3.150	3.764
Skupaj odloženi stroški	3.766	4.250	3.150	3.764

Med kratkoročnimi odloženimi stroški se evidentirajo predvsem odloženi stroški mednarodnega obračuna.

28. Denar in denarni ustrezniki

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Denarna sredstva v blagajni in na računih v banki	15.935	8.167	3.754	2.086
Skupaj denar in denarni ustrezniki	15.935	8.167	3.754	2.086

Skupina in družba imata za uravnavanje kratkoročne likvidnosti pri bankah odprte posojilne linije oziroma revolving posojila v skupni višini 100 milijonov evrov in limit na transakcijskem računu 5 milijonov evrov. Posojilne linije skupina prikazuje v pojasnilu 33.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

29. Kapital in rezerve

Odobreni, izdani in v celoti vplačani vpoklicani kapital znaša 272.721 tisoč evrov in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu.

Lastniška struktura

31.12.2021	31.12.2020	Delničar	Število delnic	Delež v %	Število delnic

Delež v %

Republika Slovenija

4.087.569	62,54%
4.087.569	62,54%
Individualni delničarji (domači in tuji)	896.517	13,72%
	897.734	13,74%
Tuje pravne osebe	422.864	6,47%
	417.069	6,38%
Kapitalska družba d.d.	365.175	5,59%
	365.175	5,59%
Slovenski državni holding d.d. (SDH)	277.839	4,25%
	277.839	4,25%
Domače pravne osebe	255.688	3,91%
	254.874	3,90%
Domače finančne družbe in skladi	199.826	3,06%
	205.218	3,14%
Lastne delnice	30.000	0,46%
	30.000	0,46%
Skupaj	6.535.478	100,00%
	6.535.478	100,00%

Stanje in gibanje postavk kapitala sta predstavljena v izkazu gibanja kapitala. V letu 2021 ni bilo sprememb v številu izdanih delnic.

Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namen, ki jih določa zakon. Na 31. december 2021 so kapitalske rezerve družbe Telekom Slovenije znašale 180.956 tisoč evrov, od tega 126.135 tisoč evrov kapitalskih rezerv izhaja iz postopka lastninskega preoblikovanja družbe. Kapitalske rezerve v višini 54.821 tisoč evrov vsebinsko predstavljajo presežke iz prevrednotenja. Kapitalske rezerve se v letu 2021 niso spremenile.

Zakonske rezerve družbe oblikujejo tako, da skupaj s kapitalskimi rezervami znašajo 20 % njihovega osnovnega kapitala.

Kapitalske in zakonske rezerve se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko v presežnem znesku porabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe ter za kritje čiste in prenesene izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička delničarjem.

Na 31. december 2021 je imela družba Telekom Slovenije 30.000 lastnih delnic, kar predstavlja 0,46 % vseh delnic. Njihovo število je nespremenjeno od pridobitve v letu 2003. Vrednost lastnih delnic v višini 3.671 tisoč evrov se izkazuje kot odbitna postavka kapitala in je izkazana po nabavni vrednosti.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Zadržani čisti poslovni izid

Zadržani čisti poslovni izid vključuje prenesene čiste poslovne izide prejšnjih let in čisti poslovni izid tekočega leta.

Na podlagi sklepa skupščine delničarjev z 18. junija 2021 se je bilančni dobiček za leto 2020 v znesku 34.981 tisoč evrov uporabil za izplačilo dividend v višini 29.275 tisoč evrov, kar predstavlja 4,50 evra bruto na delnico (v letu 2020 so bile izplačane dividende za leto 2019 v znesku 22.769 tisoč evrov, kar znaša 3,50 evra bruto na delnico). Preostali del bilančnega dobička v vrednosti 5.706 tisoč evrov ni bil razporejen in povečuje zadržani čisti poslovni izid prejšnjih let.

Dividende so bile izplačane delničarjem, ki so bili na presečni dan 2. avgusta 2021 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend.

Ugotovitev bilančnega dobička družbe Telekom Slovenije za leto 2021

v EUR	Čisti poslovni izid leta 2021	Preneseni čisti poslovni izid	Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja	Skupaj
	34.370.988,72	21.144.258,24	-10.310.292,67	45.204.954,29

Predlagano izplačilo dividend za leto 2021

v EUR	Dividenda na navadno delnico
	3,50

Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov

Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov vključujejo spremembe poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji.

Spremembe rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov so vidne iz izkaza drugega vseobsegajočega donosa.

Konec leta 2021 sta skupina in družba preverjali znamenja slabitve finančne naložbe v družbo ABCITI, Družba za investiranje, d. o. o. Učinki ocen vrednosti in slabitve so razkriti v pojasnilu 19.

Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke

Kot rezerva za aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do zaposlenih zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah in na podlagi izkustvenih prilagoditev. Gibanje rezerv za aktuarske presežke in primanjkljaje je prikazano v izkazu gibanja kapitala.

30. Pogodbene obveznosti

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Dolgoročne pogodbene obveznosti		278	451

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

31. Rezervacije

Gibanje rezervacij Skupine Telekom Slovenije v letu 2021

v tisoč EUR	31. 12. 2020	Črpanje	Odprava	Oblikovanje	Sprememba diskontne stopnje	31.12.2021
Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah	251	0	-1	0	0	250
Rezervacije za jubilejne nagrade	2.351	-167	-5	65	-87	2.157
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	12.052	-63	-964

Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj

31.12.2019	Povečanje v poslovnih združitvah	Črpanje	Odprava	Oblikovanje	Sprememba diskontne stopnje	31.12.2020
651	55	11.731	4.232	0	-24	-15
74	-311	3.956	Druge rezervacije	1.248	3.988	-528
-638	631	0	4.701	Rezervacije za reorganizacijo podjetja	273	0
-273	0	268	0	268	Skupaj rezervacije	20.407
3.988	-1.055	-1.623	1.689	-343	23.063
Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah	4.666	0	0	-4.536	119	3
251	Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Gibanje rezervacij družbe Telekom Slovenije v letu 2021

v tisoč EUR	31.12.2020	Prenos z/na kratkoročni del	Črpanje	Odprava	Oblikovanje	Sprememba
10.920	-66	-14	-182	1.283	111	12.052
Rezervacije za jubilejne nagrade	2.298	-22	-140	-1	90	126
Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj	3.868	0	-13	-5	119	263
Druge rezervacije	1.438	0	-649	-47	505	0
Rezervacije za reorganizacijo podjetja	1.248	0	-103	0	273	0
Skupaj rezervacije	23.293	-88	-919	-4.771	2.389	502
	20.407

diskontne stopnje

31.12.2021

Rezervacije za jubilejne nagrade	1.897	0	-139	0	33	-72	1.719
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	10.050	0	-45	-869	426	46	9.608
Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj	4.232	0	-24	-15	74	-311	3.956
Druge rezervacije	5	4.274	-28	0	27	0	4.278
Skupaj rezervacije	16.184	4.274	-236	-884	560	-337	19.561

Gibanje rezervacij družbe Telekom Slovenije v letu 2020 v tisoč EUR

31.12.2019

Črpanje	Odprava	Oblikovanje	Sprememba diskontne stopnje	31.12.2020
Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah	4.500	0	-4.500

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi

8.916	0	0	1.044	90	10.050

Rezervacije za jubilejne nagrade

1.847	-104	0	47	107	1.897

Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj

3.868	-13	-5	119	263	4.232

Druge rezervacije

7	-14	0	12	0	5

Rezervacije za reorganizacijo podjetja

0	0	0	0	0	0

Skupaj rezervacije

19.138	-131	-4.505	1.222	460	16.184

Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah

Rezervacije za verjetne obveznosti za tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti. Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka. V do zdaj pravnomočno zaključenih zadevah je bila Skupina Telekom Slovenije večinoma uspešna, kar skladno s pravili borze tekoče objavlja.

Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije v letih 2021 in 2020 nista imeli bistvenih črpanj oziroma oblikovanj rezervacij za verjetne obveznosti po tožbah. Družba Telekom Slovenije je v letu 2020 v celoti odpravila rezervacije, oblikovane v letu 2019, v letu 2021 ni oblikovala novih rezervacij.

Proti družbam Skupine Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 128.158 tisoč evrov (v letu 2020: 43.136 tisoč evrov). Proti družbi Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 125.326 tisoč evrov (v letu 2020: 40.691 tisoč evrov). Več v pojasnilu 40.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskih izračunov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	Rezervacije za jubilejne nagrade	Rezervacije za odpravnine	Skupaj
Rezervacije na dan 1. 1. 2020	2.298	10.920	13.218
	1.847	8.916	10.763
Stroški obresti	25	112	137
	19	90	109
Stroški tekočega službovanja	154	477	631
	114	382	496
Stroški preteklega službovanja	-2	-15	-17
	0	0	0
Aktuarski dobički (+) in izgube (-)	38	638	676
	21	662	683
Spremembe v skupini	-22	-66	-88
	0	0	0
Plačila med letom	-141	-13	-154
	-104

Rezervacije na dan 31. 12. 2020

	2.350	12.053	14.403	1.897	10.050	11.947
Stroški obresti	11	56	67	9	46	54
Stroški tekočega službovanja	159	524	682	118	426	544
Odhodi zaposlenih (odprava)	-3	-29	-32	0	0	0
Aktuarski dobički (+) in izgube (-)	-198	-819	-1.016	-166	-869	-1.035
- zaradi sprememb v finančnih predpostavkah	-101	-602	-702	-80	-618	-698
- zaradi izkustvenih prilagoditev	-97	-217	-314	-85	-251	-336
Plačila med letom	-163	-52	-215	-139	-45	-184

Rezervacije na dan 31. 12. 2021

	2.156	11.732	13.888	1.719	9.608	11.327

Družba Telekom Slovenije in Skupina Telekom Slovenije sta izpostavljeni tveganjem iz dolgoročnih zaslužkov zaposlenih, predvsem na podlagi:

sprememb zakonodaje, ki ureja zaposlovanje, upokojitve, prispevke in davke;
sprememb kolektivnih pogodb in poslovnih dogovorov ter drugih notranjih aktov, ki vplivajo na vrsto in raven zaslužkov;
bistvenih sprememb zneskov, na katere se nanašajo zaslužki: povprečne plače v Republiki Sloveniji, plač zaposlencev, stalnih zneskov nagrad in neobdavčenih zneskov nagrad;
sprememb gospodarskega okolja, npr. odpravnina ob prenehanju zaposlitve.

Sedanje vrednosti dolgoročnih zaslužkov zaposlenih so izpostavljene naslednjim tveganjem:

vsem tveganjem, ki so jim izpostavljeni dolgoročni zaslužki zaposlenih;
razliki med dejansko izkušnjo in aktuarsko predpostavko (umrljivost, fluktuacija zaposlenih, predčasna ali pozna upokojitev, stopnja rasti plač in neobdavčeni zneski nagrad);
spremembi diskontnih mer, uporabljenih pri merjenju, glede na različne datume bilance stanja.

Naslednje aktuarske predpostavke so bile upoštevane pri izračunu rezervacij za jubilejne nagrade in pozaposlitvene zaslužke:

demografske predpostavke:
pričakovana umrljivost se določa na podlagi tablic umrljivosti prebivalstva v Republiki Sloveniji (objavljena za leto 2007);
fluktuacija, ki označuje zapustitev podjetja po lastni odločitvi, se določa linearno padajoče glede na starost zaposlenca in znaša povprečno 2,4 % za družbo Telekom Slovenije, d. d. za leto 2021, v Skupini Telekom Slovenije pa povprečno 2,8 % za leto 2021, tehtano s številom zaposlenih v posamezni družbi, medtem ko se ocenjen datum upokojitve določi kot dan, ko je izpolnjen prvi pogoj za upokojitev, ob upoštevanju zakonodaje v Republiki Sloveniji;
finančne predpostavke:
pričakovana rast povprečnih plač v Republiki Sloveniji upošteva projekcije urada UMAR: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2021 in se določi kot 2,5-odstotna dolgoročna letna rast;
pričakovano povečanje plač zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije upošteva rast zaradi inflacije, napredovanja in dodatek na skupno delovno dobo ter znaša po družbah:

Dolgoročna rast plač v podjetju	od 2022 dalje
Telekom Slovenije	0,76%
GVO	2,74%
Avtenta	1,00%
TSmedia	0,85%
Soline	2,00%
TSinpo	0,72%

izbrana diskontna obrestna mera znaša 0,95 % letno, kolikor je konec decembra 2021 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju za družbe Telekom Slovenije, Soline, GVO in TSinpo ter 1,17 % letno, kolikor je konec decembra 2021 znašala donosnost 15-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju za družbi Avtenta in TSmedia.

Analiza občutljivosti sprememb aktuarskih predpostavk v Skupini Telekom Slovenije

Predpostavka	Odmik	Opis	Skupaj	Odpravnine	Jubilejne nagrade
Centralni scenarij	0,00%	stanje	13.888	11.732	2.156
Diskontna obrestna mera

Analiza občutljivosti sprememb aktuarskih predpostavk v družbi Telekom Slovenije

Predpostavka	Odmik	Opis	Skupaj	Odpravnine	Jubilejne nagrade
Centralni scenarij	0,00%	stanje	11.327	9.608	1.719
Diskontna obrestna mera	-0,50%	stanje	11.999	10.207	1.792
		(razlika)	672	599	73
	0,50%	stanje	10.709	9.058	1.651
		(razlika)	-618	-550	-68

Rast plač

-0,50%	stanje	13.131	11.060	2.071
	(razlika)	-758	-671	-87
0,50%	stanje	14.706	12.457	2.249
	(razlika)	817	725	92

Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj

Rezervacije so oblikovane v višini predvidenih stroškov odstranitve, diskontirane z diskontno stopnjo 0,95 % letno (v letu 2020: 0,72 % letno), kolikor je konec decembra 2020 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju.

Druge rezervacije

Med drugimi rezervacijami skupina in družba izkazujeta obveznosti iz sklenjenih pogodb, ki imajo sedanjo obveznost z negotovo ročnostjo poplačila. Zato so bile v tekočem letu prenesene iz kratkoročnih na dolgoročne rezervacije.

Rezervacije za prestrukturiranje podjetja

Skupina je v letu 2021 črpala rezervacije za prestrukturiranje podjetja v višini 273 tisoč evrov, ki so bile oblikovane v preteklem poročevalskem obdobju in oblikovala nove v višini 268 tisoč evrov. V družbi Telekom Slovenije ni bilo novih oblikovanj rezervacij za prestrukturiranje podjetja.

Druge obveznosti

V Skupini Telekom Slovenije je med drugimi poslovnimi obveznostmi zajeta obveznost plačila frekvenčnine na Kosovu.

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Poslovne obveznosti za programske pravice	11.834	31.074	11.834	20.302
Drugo	6.621	7.822	447	554
Skupaj druge obveznosti	18.455	38.896	12.281	20.856

Posojila in krediti

To pojasnilo vsebuje informacijo o pogodbenih pogojih, ki veljajo za prejeta posojila. Več informacij o izpostavljenosti obrestnemu in tečajnemu tveganju je navedenih v pojasnilu 44.

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021

31.12.2020

Prejeta dolgoročna posojila

Bančna posojila	349.032	214.801	349.001	214.801
- tekoča zapadlost dolgoročnih posojil	-40.009	-30.580	-39.978	-30.580
- dolgoročni del posojil	309.023	184.221	309.023	184.221
Skupaj dolgoročni del	309.023	184.221	309.023	184.221

Prejeta kratkoročna posojila

Bančna posojila - revolving posojilo	0	1.500	0	1.500
Posojila družb v skupini	0	0	1.400	13.000
Tekoča zapadlost dolgoročnih bančnih posojil	40.009	30.580	39.978	30.580
Obresti in drugi odhodki od posojil	6	0	37	15
Skupaj kratkoročni del	40.015	32.080	41.415	45.095

Dolgoročne finančne obveznosti Skupine Telekom Slovenije se nanašajo na prejeta dolgoročna posojila družbe Telekom Slovenije od bank. Prvo dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo in ga sestavljajo tri tranše, od katerih zapadeta dve v letu 2023 in ena v letu 2025. Posojilo je vezano na spremenljivo obrestno mero s pribitki na posamezne tranše, ki se gibljejo od 1,35 % do 1,65 % ter je zavarovano z bianko menicami. Tudi drugo dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo in ga prav tako sestavljajo tri tranše, vse s končno zapadlostjo v letu 2028. Posojilo je vezano na spremenljivo obrestno mero s pribitki na posamezne tranše, ki se gibljejo od 0,75 % do 1,00 % in je zavarovano z bianko menicami. Tretje dolgoročno posojilo je prejeto od Evropske investicijske banke (EIB), posojilo je le deloma črpano in zapade v plačilo v letu 2031. Preostanek posojila je mogoče črpati do konca leta 2023. Črpana tranša posojila je obrestovana s fiksno obrestno mero v višini 1,571%. Posojilo je prav tako zavarovano z bianko menicami.

Skupina oziroma družba Telekom Slovenije ima pri bankah odprte tudi kratkoročne posojilne linije oziroma revolving posojila, ki pa ob koncu leta niso bila črpana. Kratkoročne revolving linije so zavarovane z bianko menicami. Kratkoročna revolving posojila zapadejo v letu 2022 in imajo fiksno ali.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

232

spremenljivo obrestno mero s pribitki od 0,05 % do 2,50 %. Z eno od bank je podpisana tudi pogodba o limitu na transakcijskem računu z obrestno mero 2,65 %.

Banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti finančnih zavez na ravni Skupine Telekom Slovenije: razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA, delež kapitala v bilančni vsoti ter razmerje med EBITDA in finančnimi odhodki. Nedoseganje predpisane vrednosti zavez je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na 31. december 2021 so bile vse finančne zaveze na ravni skupine izpolnjene.

Družba Telekom Slovenije ima poleg zgoraj opisanega tudi finančne obveznosti do družb v skupini v obliki kratkoročnih revolving posojil, ki zapadejo v plačilo v letu 2022 in imajo obrestno mero od 0,495 % do 0,557 %.

Gibanje prejetih posojil

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	2021	2020	2021	2020
Stanje 1.1	216.301	245.840	229.316	252.810
Črpanja	196.000	1.000	196.000	7.000
Vračila	-62.995	-30.801	-74.595	-30.769
Ostalo	-268	262	-283	275
Stanje 31.12.	349.038	216.301	350.438	229.316

Ostale spremembe se nanašajo na nedenarne postavke in sicer prenose vnaprej plačanih stroškov povezanih z odobritvijo posojila v finančne odhodke, odhodke od posojil in prenose med posameznimi kategorijami.

Obveznosti iz najemov

Kratkoročne finančne obveznosti iz najemov predstavljajo obveznosti za sredstva v najemu, katerih poravnava se pričakuje v naslednjih 12 mesecih.

Obveznosti iz najemov

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Dolgoročne obveznosti iz sredstev v najemu	57.096	59.092	62.748	67.093
Kratkoročne obveznosti iz sredstev v najemu	9.460	10.180	10.949

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
Kratkoročne obveznosti iz najemov	Dolgoročne obveznosti iz najemov
Stanje na 1.1.2020	10.180	59.092
Stanje na 31.12.2020	11.660	67.093
Stanje na 31.12.2021	9.460	57.096
Skupaj obveznosti iz najemov	69.272	78.753

Gibanje obveznosti iz najemov v tisoč EUR

Stanje na 1.1.2020	69.054	76.382
Povečanja	10.037	11.484
Obresti	2.348	2.352
Plačilo najemnin	-12.167	-11.465
Stanje na 31.12.2020	69.272	78.753
Povečanja	9.877	6.599
Obresti	2.214	2.227
Plačilo najemnin	-14.807	-13.882
Stanje na 31.12.2021	66.556	73.697

Skupni denarni tok iz najemnin za skupino Telekom Slovenije znaša 14.806 tisoč evrov, za družbo Telekom Slovenije pa 13.882 tisoč evrov in je izkazan kot denarni tok iz dejavnosti financiranja. Glavni elementi najemnin, podani v izkazu denarnih tokov, obsegajo le odplačilo glavnice najema, plačila obresti pa so vključena v vrstici o plačanih obrestih.

35. Druge finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Obveznosti za obrestno zamenjavo		88	244	88	244
Skupaj druge dolgoročne finančne obveznosti		88	244	88	244

Kratkoročne finančne obveznosti

Skupina Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2021
Obveznosti iz izdanih obveznic	0	101.078	101.078
Obveznosti za obrestno zamenjavo	0	98	98
Druge finančne obveznosti	2	63	61
Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti	2	101.239	101.237

Ob zapadlosti v juniju 2021 je Telekom Slovenije odplačal obveznice v višini 100 milijonov evrov, vir za odplačilo je bilo novo dolgoročno sindicirano posojilo.

V februarju 2017 je bila sklenjena obrestna zamenjava z namenom varovanja obrestne mere, katere poštena vrednost znaša na 31. decembra 2021 88 tisoč evrov (31. 12. 2020: 342 tisoč evrov). Skupina in družba zaradi nematerialnosti višine obrestne zamenjave dodatnih razkritij glede obvladovanja tveganj nista pripravljala.

Gibanje drugih finančnih obveznosti

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	Obveznice

Ostalo

Obveznice

Stanje 1.1.2020	101.036	829	100.036	753
Plačila obresti	-1.950	-444	-1.950	-444
Ostalo	1.992	20	1.992	94
Stanje 31.12.2020	101.078	405	101.078	403
Plačila obresti + vračilo obveznic	-101.950	-247	-101.950	-247
Ostalo	872	-68	872	-68
Stanje 31.12.2021	0	90	0	88

Ostale spremembe se nanašajo na nedenarne postavke in sicer vračunane obresti, prenose vnaprej plačanih stroškov, povezanih z izdajo obveznic v finančne odhodke, odpise dividend in na spremembo poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

36. Poslovne obveznosti

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020
Obveznosti do dobaviteljev	79.928	64.003	65.612	52.939
Obveznosti do domačih operaterjev	1.724	1.887	7.297	7.489
Obveznosti do tujih operaterjev	8.034	11.161	8.540

11.335 Obveznost za DDV in druge davčne obveznosti

6.596	7.745	4.944	7.105

Obveznosti do zaposlenih

8.698	8.329	7.007	6.655

Obveznosti za predujme in varščine

2.293	2.861	377	430

Druge obveznosti

23.682	23.072	22.604	23.802

Skupaj poslovne obveznosti

130.955	119.058	116.381	109.755

Poslovne obveznosti niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 8 do 120 dni. Enako velja za obveznosti do operaterjev, ki prav tako niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 10 do 90 dni od dneva izstavitve računa.

Druge obveznosti v družbi in skupini so predvsem obveznosti iz cesij in asignacij v višini 1.788 tisoč evrov (v letu 2020: 3.030 tisoč evrov), programskih pravic za TV vsebine v višini 18.241 tisoč evrov (v letu 2020: 9.968 tisoč evrov) in druge kratkoročne obveznosti.

37. Pogodbene obveznosti

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Pogodbene obveznosti - najemi	1.833	1.714	1.833	2.043
Druge kratkoročne pogodbene obveznosti	10.485	10.942	6.619	6.664
Skupaj pogodbene obveznosti	12.318	12.656	8.452	8.707

Druge kratkoročne pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na pogodbene obveznosti iz programa zvestobe in predplačila za mobilne storitve.

38. Razmejene obveznosti

Skupina in družba med razmejenimi obveznostmi izkazujeta kratkoročno odložene prihodke in kratkoročno vnaprej vračunane stroške kot sledi:

Kratkoročno odloženi prihodki

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Kratkoročni del vladne podpore za opredmetena osnovna sredstva

	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Kratkoročni del vladne podpore za opredmetena osnovna sredstva	56	65	54	64
Drugi kratkoročni odloženi prihodki - sofinanciranje evropskih projektov	768	478	267	97
Skupaj kratkoročno odloženi prihodki	824	543	321	161

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški

	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021
Vnaprej vračunani stroški in odhodki za že opravljene storitve in dobavo blaga (še ni računov)	7.985	19.087	6.991	18.286
Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki - mednarodni obračun	11.511	13.927	11.520	14.715
Vnaprej vračunane plače, nagrade in odpravnine	3.856	3.823	3.715	3.636
Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščene letne dopuste	3.932	4.477	3.243	3.723
Drugo	678	0	673	0
Skupaj vnaprej vračunani stroški in odhodki	27.962

39. Knjigovodske in poštene vrednosti

Tabela vsebuje podatke o razvrstitvi v ravni hierarhije poštene vrednosti le za sredstva in finančne obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti in za katere se poštena vrednost razkriva.

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2021 v tisoč EUR

Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	2.305	2.305	2.305
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	936	936	936
Dana posojila	44	44	44
Druga dolgoročna finančna sredstva	7	7	7
Poslovne terjatve	18.300	18.300	18.300
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila	38	38	38
Druga kratkoročna finančna sredstva	702	702	702
Poslovne in druge terjatve	156.152	156.152	156.152
Denar in denarni ustrezniki	15.935	15.935	15.935
Dolgoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Obveznosti

Obveznosti za obrestno zamenjavo	309.023
Druge obveznosti	18.455
Kratkoročne finančne obveznosti	Prejeta posojila	40.015
	Druge finančne obveznosti	2
	Poslovne obveznosti	130.955

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2020

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo
Dolgoročna finančna sredstva	Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	1.854	1.854	1.854
	Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	1.111	1.111	1.111
	Dana posojila	103	103	103
	Poslovne terjatve	17.081	17.081	17.081
Kratkoročna finančna sredstva	Dana posojila	61	61	61
	Druga kratkoročna finančna sredstva	451

Poslovne in druge terjatve

162.936	162.936	162.936

Denar in denarni ustrezniki

8.167	8.167	8.167

Dolgoročne finančne obveznosti

Prejeta posojila

184.221	184.221	184.221

Obveznosti za obrestno zamenjavo

244	244	244

Poslovne obveznosti

38.896	38.896	38.896

Kratkoročne finančne obveznosti

Obveznice

101.078	100.500	100.500

Prejeta posojila

32.080	32.080	32.080

Obveznosti za obrestno zamenjavo

98	98	98

Druge finančne obveznosti

63	63	63

Poslovne obveznosti

119.058	119.058	119.058

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12. 2021

v tisoč EUR

Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva	Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	2.305	2.305	2.305
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Dana posojila	53.994	53.994	53.994
Poslovne terjatve	18.294	18.294	18.294
Kratkoročna finančna sredstva	Dana posojila	12.177	12.177	12.177
Poslovne in druge terjatve	148.378	148.378	148.378
Denar in denarni ustrezniki	3.754	3.754	3.754
Dolgoročne finančne obveznosti	Prejeta posojila	309.023	309.023	309.023
Obveznosti za obrestno zamenjavo	88	88	88
Poslovne obveznosti	12.281	12.281	12.281
Kratkoročne finančne obveznosti	Prejeta posojila	41.415	41.415	41.415
Poslovne obveznosti	116.381	116.381	116.381

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12. 2020

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva	Naložbe v delnice in deleže	vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	1.854	1.854

Naložbe v delnice in deleže

Vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev

1.854

Dana posojila

60.988

Poslovne terjatve

17.081

Kratkoročna finančna sredstva

Dana posojila

17.385

Poslovne in druge terjatve

158.367

Denar in denarni ustrezniki

2.086

Dolgoročne finančne obveznosti

Prejeta posojila

184.221

Obveznosti za obrestno zamenjavo

244

Poslovne obveznosti

20.856

Kratkoročne finančne obveznosti

Obveznice

101.078	100.500	100.500

Prejeta posojila

45.083

Obveznosti za obrestno zamenjavo

Druge finančne obveznosti

Poslovne obveznosti

109.755
Poštene vrednosti na 2. in 3. nivoju hierarhije so bile ocenjene z uporabo tehnike vrednotenja diskontiranih denarnih tokov.

Skupina in družba v letu 2021 in 2020 ni imela prehodov med nivoji poštene vrednosti.

Sredstva, ki niso izmerjena po pošteni vrednosti v bilanci stanja, razkrita pa je njihova poštena vrednost

Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine v svojih knjigah po nabavni vrednosti ter pošteno vrednost le razkrivata. Oceno vrednosti naložbenih nepremičnin je pripravil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin na 30. novembra 2021. Za oceno poštene vrednosti, zmanjšane za stroške uporabe je bil uporabljen način tržnih primerjav.

Knjigovodske in poštene vrednosti na 31. 12. 2021

Skupina Telekom Slovenije

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Naložbene nepremičnine	4.545	5.162	5.162

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Naložbene nepremičnine	7.641	8.831	8.831

Knjigovodske in poštene vrednosti na 31. 12. 2020

Skupina Telekom Slovenije

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Naložbene nepremičnine	1.258	1.704	1.704

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Naložbene nepremičnine	4.230	4.849	4.849

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

238

40. Pogojne obveze

Višina tožbenih zahtevkov

Skupina Telekom Slovenije

Družba Telekom Slovenije

v tisoč EUR	2021	2020
Višina tožbenih zahtevkov	127.766	43.136

Na dan bilance stanja je proti skupini vloženih 99 tožb (31. 12. 2020: 91 tožb).

Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj so oblikovane rezervacije iz tožb v višini 250 tisoč evrov (pojasnilo 31).

Družba Telekom Slovenije

v tisoč EUR	2021	2020
Višina tožbenih zahtevkov	125.326	40.691

Na dan bilance stanja je proti družbi vloženih 57 tožb (31. 12. 2020: 51 tožb).

Tožbe so v različnih fazah postopkov, in sicer:

Telekom Slovenije je od Okrožnega sodišča v Ljubljani 2. marca 2021 prejel tožbo družbe T-2, d. o. o., zaradi plačila navadne škode, plačilo izgubljenega dobička in ugotovitev neobstoja terjatev v višini 49.735 tisoč evrov. Vtoževani zahtevek naj bi predstavljal škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija 2020. Telekom Slovenije ocenjuje, da bo tožbeni znesek v celoti zavrnjen.

Dne 2. avgusta 2021 je Telekom Slovenije od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel tudi tožbo družbe Telemach d. o. o., zaradi plačila škode v višini 28.796 tisoč evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. junija 2021 dalje do plačila. Družba Telemach d. o. o. tožbeni zahtevek utemeljuje z domnevnimi kršitvami regulatornih odločb, izdanih s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ter z domnevno zlorabo prevladujočega položaja. Telekom Slovenije ocenjuje, da bo tožbeni znesek v celoti zavrnjen.

Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj ima skupina oblikovane rezervacije v višini 250 tisoč evrov (v letu 2020 251 tisoč evrov). Družba nima oblikovanih rezervacij iz tožb.

Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo verjetnosti napovedati čas zaključka posameznih zadev.

Podporno pismo, dano odvisni družbi

Matična družba Telekom Slovenije je, kot edini družbenik družbe SIOL Sarajevo, izdala navedeni družbi podporno pismo, v katerem izjavlja, da bo družbi še naprej zagotavljala finančno podporo za nadaljnje poslovanje in da ta podpora ne bo preklicana v dvanajstih mesecih po podpisu podpornega pisma.

Dane garancije

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	2021	2020	2021	2020
	Garancije za dobro opravljeno delo in za odpravo napak		11.028	9.292	7.892	7.587
Garancije za zavarovanje pogodbenih obveznosti		0	0	435	431
Druga jamstva		353	405	133	162
Skupaj dane garancije		11.381	9.697

Dane garancije med povezanimi družbami znašajo 435 tisoč evrov. Nanašajo se na zavarovanje pogodbenih obveznosti in predstavljajo garancije družbe Telekom Slovenije bankam za zavarovanje obveznosti odvisnih družb. Nobena od naštetih obveznosti ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke, skupina in družba pa iz tega naslova ne pričakujeta materialnih posledic.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

41. Posli s povezanimi strankami

Povezane osebe so posamezniki ali družbe, povezani s Skupino Telekom Slovenije.

Posli s fizičnimi osebami

Povezane fizične osebe (predsednik in člani uprave ter namestnik predsednika nadzornega sveta in člani nadzornega sveta) imajo 31. decembra 2021 skupaj v lasti 974 delnic družbe, kar je 0,01490-odstotni lastniški delež.

V letu 2021 ni bilo odobrenih posojil povezanim fizičnim osebam.

Podatki o skupinah oseb v letu 2021

Posojila v tisoč EUR	Skupni bruto znesek vseh prejemkov	Izplačila kot udeležba v dobičku na podlagi sklepa skupščine	Neodplačan del 31. 12. 2021	Odplačila v letu 2021
Člani uprave skupaj	893	-	-	-
Člani nadzornega sveta	262	-	-	-
Člani komisij nadzornega sveta	23	-	-	-
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe	4.803	-	1	5

Podatki o skupinah oseb v letu 2020

Posojila v tisoč EUR	Skupni bruto znesek vseh prejemkov

Izplačila kot udeležba v dobičku na podlagi sklepa skupščine

Neodplačan del 31. 12. 2020

Odplačila v letu 2020

Člani uprave skupaj	934	-	-	-
Člani nadzornega sveta	262	-	-	-
Člani komisij nadzornega sveta	20	-	-	-
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe	4.621	-	7	6

Posojila drugim vodilnim delavcem družb v skupini, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so odobrena s 4,24-odstotno letno obrestno mero in z odplačilno dobo do 20 let.

Skupina in družba nista nobeni od skupin oseb odobrili predujmov ali poroštev niti ne izkazujeta obveznosti do teh oseb. Prav tako omenjenim skupinam nista odpisali ali odpustili nobenih zneskov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Prejemki članov uprave za leto 2021 – razčlenjeno v EUR

Osnovno plačilo	Spremenljivi prejemek*	Drugi osebni prejemki	Povračila stroškov	Regres	Zavarovalne premije	Bonitete	PDPZ	Skupaj bruto**	Skupaj neto***
Cvetko Sršen (10.3.-31.12)	130.223	0	0	1.470	-	-	-	-	-

1.216	0	7.734	2.349	142.992	61.201
Tomaž Jontes (1.1.-31.12.)	152.840	6.160	0	1.285	1.621	1.005	9.588	2.819	175.318	76.183
	Mitja Štular (10.3.-31.12.)	117.717	0	689	1.088	1.312	59	2.551	2.278	125.694	66.263
Barbara Galičič Drakslar (31.3.-31.12.)	109.970	0	0	1.379	1.197	366	5.010	2.114	120.036	53.552
Špela Fortin (1.1.-31.12.)	133.707	8.284	0	1.316	1.621	1.005	7.783	2.819	156.535	68.148
Tomaž Seljak (1.1.-10.3.)	30.987	53.655	0	282	314	639	1.670	552	88.099	36.922
Vida Žurga (1.1. - 10.3.)	0	30.787

Prejemki članov uprave za leto 2020 – razčlenjeno

Matjaž Beričič (1.1.-10.3.)	30.521	11.700	0	275	314	639	1.067	552	45.068	20.940
Ranko Jelača (za leto 2020)	0	4.786	0	0	0	0	0	4.786	3.072
Skupaj	705.965	115.372	689	7.095	7.909	4.352	37.961	14.035	893.378	400.816

*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2018, 2019 in 2020.

**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

***Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov uprave, vendar brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejme osebno temveč se nakaže pokojninski družbi.

Sejnine

Mitja Štular (10.3.-31.12.)	550	2.966	0	3.516	2.557
Skupaj

550

2.966

0

3.516

2.557

*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij. Člani uprave niso prejeli udeležbe v dobičku, opcij, provizij, drugih prejemkov.

v EUR

Osnovno plačilo	Spremenljivi prejemek*	Drugi osebni prejemki	Regres	Zavarovalne premije	Bonitete	PDPZ	Skupaj bruto**	Skupaj neto***
Tomaž Seljak (1. 1. - 31. 12.)	157.783	28.715	1.433	1.481	795	9.213	202.239	87.185
Vida Žurga (1.1. - 31.12.)	130.615	11.195	1.394	1.481	795	14.381	162.680	62.568
Matjaž Beričič (1.1. - 31.12.)	155.995	780	1.383	1.481	795	5.906	169.159	79.336
Tomaž Jontes (22.6.-31.12.)	82.134	0

Financial Overview

Name	Period	Financial Data
Start Date	End Date	Value 1	Value 2	Value 3	Value 4	Value 5	Value 6	Value 7	Value 8
Špela Fortin	1.1.	31.12.	110.456	2.594	0	1.322	1.481	795	7.431	2.819
Ranko Jelača	1.1.	14.3.	31.908	58.703	77.999	166	247	461	1.074
Rudolf Skobe	za leto 2019	0	6.949	0	0	0	0	0
Dean Žigon	za leto 2019	0	5.891	0	0	0	0	0
Skupaj		668.891	114.827	77.999	6.432	6.171	3.859	42.627	13.230	934.036	402.369

Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2017, 2018 in 2019.

Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov uprave, vendar brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejeme osebno temveč se nakaže pokojninski družbi.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Prejemki članov nadzornega sveta za leto 2021 - razčlenjeno v EUR

Sejnine	Osnovno plačilo	Komisije	Potni stroški	Zavarovanje odgovornosti	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Iztok Černoša (22.1.-31.12.)	5.500	23.328	2.420	0	689	31.937	22.727
Karla Pinter (18.6.-31.12.)	2.420	10.094	660	28	0	13.202	9.601
Radovan Cerjak (22.1.-31.12.)	5.280	19.626	1.980	0	689	27.575	19.554
Aleksander Igličar (22.1.-31.12.)	5.500	19.626	4.004	28	689	29.847	21.207
Marko Kerin (22.1.-31.12.)	4.675	19.626	4.950	124	689	30.064	21.365
Jurij Toplak (18.6.-31.12.)

2.420

9.343

660

383

0

12.806

9.314 Štefan Belingar (1.1.-21.1.)

275

1.482

220

1.977

1.438

Barbara Gorjup (1.1.-27.4.)

2.805

7.394

1.672

689

12.560

8.634

Boštjan Koler (1.1.-21.1.)

275

1.778

220

2.273

1.653

Barbara Kürner Čad (1.1.-27.4.)

2.805

8.318

1.540

689

13.352

9.209

Dimitrij Marjanović (1.1.-21.1.)

275

1.185

1.460

1.062

Igor Rozman (1.1.-21.1.)

275

1.185

1.460

1.062

Predstavniki zaposlenih

Drago Kijevčanin (1.1.-31.12.)

5.396

22.400

5.104

689

33.589

23.928

Dušan Pišek (1.1.-31.12.)

5.775

Prejemki članov nadzornega sveta za leto 2020 - razčlenjeno v EUR

Sejnine	Osnovno plačilo	Komisije	Potni stroški	Zavarovanje odgovornosti	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Boštjan Koler (3.11.-31.12.)	1.045	4.539	660	0	0	6.244	4.541
Barbara Kürner Čad (1.1.-31.12.)	4.950	22.463	5.302	0	409	33.124	23.794
Bernarda Babič (1.1.-3.11.)	3.658	16.766	814	264	409	21.911	15.638
Štefan Belingar (3.11.-

*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.

**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.

31.12.

Barbara Cerovšek Zupančič (1.1.-3.11.)	3.905	18.163	4.448	0	409	26.925	19.285
Barbara Gorjup (1.1.-31.12.)	4.950	21.514	5.328	0	409	32.201	23.122
Dimitrij Marjanović (1.1.-13.5.,3.11.-31.12.)	2.008	9.828	1.236	0	409	13.481	9.507
Igor Rozman (1.1.-31.12.)	4.950	20.394	2.838	0	409	28.591	20.497
Aleš Šabeder (5.6.-3.11.)	1.925	11.200	660	0	0	13.785	10.026
Predstavniki zaposlenih	Drago Kijevčanin (1.1.-31.12.)	4.950	21.432	5.328	0	409	32.119	23.063
Dušan Pišek (1.1.-31.12.)	4.675	17.695	2.002	0	409

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Člani nadzornega sveta družbe so v letu 2021 prejeli sledeča plačila za opravljanje funkcije revizijske komisije v družbi Soline

Ime in priimek	Sejnine	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Aleksander Igličar (24.5.- 31.12.)	220	220	160
Barbara Gorjup (24.5. - 31.12.)	220	220	160
Marko Hočevar (24.5. - 31.12.)	220	220	160
Marko Kerin (24.5. - 31.12.)	220	220	160
Drago Kijevčanin (24.5. - 31.12.)	220	220

*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.

**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, vključujoč zavarovanje odgovornosti, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov nadzornega sveta, skupaj s potnimi stroški.

Prejemki članov komisij nadzornega sveta za leto 2021 (razčlenjeno)

Sejnine	Osnovno plačilo	Potni stroški	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Zunanji člani komisij	Barbara Gorjup (22.6.-31.12.)	1.672	3.442	0	5.114	3.719
Marko Hočevar (11.2.-31.12.)	3.124	5.975	0	9.099	6.618
Melita Malgaj (1.1.-6.4.)	660	1.867	0	2.527	1.838
Barbara Nose (1.1.-11.2.)	220	1.219	0	1.439	1.046
Gregor Rajšp (1.1.-6.4.)	660	1.867	0	2.527	1.838
Alenka Stanič (1.1.-6.4.)	660	1.867	0	2.527	1.838
Skupaj	6.996	16.237

*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.

**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.

Drugih prejemkov člani nadzornega sveta niso prejeli.

Člani nadzornega sveta so se v letu 2021 izobraževali na različnih področjih delovanja nadzornega sveta. Skupni stroški izobraževanja so znašali 2.329,65 evra (v letu 2020 1.139,12 evra). Drugih prejemkov člani nadzornega sveta niso prejeli.

Prejemki članov komisij nadzornega sveta za leto 2020 (razčlenjeno)

Sejnine


Osnovno plačilo	Potni stroški	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Zunanji člani komisij	Barbara Nose (1.1.-31.12.)	4.096	9.713	0	13.809	10.043
	Melita Malgaj (9.12.-31.12.)	440	216	0	656	477
	Gregor Rajšp (12.2.-1.4.,9.12.-31.12.)	1.056	1.021	0	2.077	1.511
	Alenka Stanič (12.2.-1.4.,9.12.-31.12.)	1.056	1.021	0	2.077	1.511
	Boštjan Koler (12.2.-1.4.)	616	805	0	1.421	1.033
Skupaj	7.264	12.776	0	20.040	14.575

Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij.

** Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisije nadzornega sveta.

Člani uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije so člani nadzornih svetov ali uprav drugih družb ali lastniki drugih družb, s katerimi posluje družba Telekom Slovenije. Vse transakcije s temi povezanimi strankami potekajo po tržnih pogojih.

Obveznosti do povezanih oseb

Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije imata do povezanih oseb obveznosti iz naslova prejemkov, ki še niso bili izplačani in znašajo:

v tisoč EUR

Skupni znesek vseh obveznosti	31.12.2021	31.12.2020
Člani uprave skupaj	197	285
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe	392	429

Posli s podjetji v skupini

Vse transakcije s podjetji v skupini so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.

Družba Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020
Terjatve do podjetij v skupini
Odvisne družbe - bruto znesek	2.584	3.872
Odvisne družbe - popravek vrednosti	-8	-22
Odvisne družbe - neto znesek	2.576	3.850
Posojila do podjetij v skupini
Odvisne družbe - bruto znesek	66.089	78.238
Odvisne družbe - neto znesek	66.089	78.238
Obveznosti do podjetij v skupini
Odvisne družbe	26.041	41.810

v tisoč EUR

I - XII 2021	I - XII 2020
Prihodki od prodaje v skupini	13.408	14.551
Odvisne družbe	13.408	14.551
	Nakup materiala in storitev v skupini	18.477	18.361
Odvisne družbe	18.477	18.361

Družba ustvarja prihodke s prodajo materiala družbi GVO, z dajanjem poslovnih prostorov in opredmetenih osnovnih sredstev v najem ter z opravljanjem telekomunikacijskih storitev in izvajanjem storitev poslovne podpore. Telekom Slovenije poravnava družbi GVO stroške investicijskih gradenj, vzdrževanja in odprave napak.

TSmedia plačuje družbi Telekom Slovenije opravljanje telekomunikacijskih storitev in storitev klicnega centra, vzdrževanje, razvoj in nabavo multimedijskih platform in vsebin, storitev poslovne podpore ter najemnino za zunanje digitalne zaslone in poslovne prostore. Obvladujoči družbi zaračunava prodajo ter upravljanje multimedijskih storitev in vsebin, uporabo poslovne aplikacije BiziPro, storitve v zvezi z izvajanjem univerzalne imeniške službe in storitve 1977 ter upravljanje, urejanje oglasov in prodajo oglasnega prostora. Hkrati zaračunava tudi prihodke iz telefonskega imenika, poslovnega imenika.

Bizi.si in izvajanja storitev klicnega centra, ki jih Telekom Slovenije prek skupnega računa fakturira končnim uporabnikom. Družba zaračunava odvisni družbi Avtenta najem poslovnih prostorov, komunikacijske storitve na lokaciji in storitve podpornih dejavnosti, poravnava pa ji stroške IKT-storitev. Telekom Slovenije zaračunava odvisni družbi IPKO IP-storitve v mednarodnem prometu, storitev gostovanja njenih uporabnikov, storitev tranzitiranja prometa in storitve najema sistemov. Odvisna družba zaračunava obvladujoči družbi zakupe vodov in telekomunikacijske storitve v mednarodnem prometu ter tudi storitve, vezane na gostovanje uporabnikov.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Medsebojne cene so oblikovane na enakih osnovah kot za druge uporabnike. Telekom Slovenije je na datum poročanja svojim odvisnim družbam za zavarovanje pogodbenih obveznosti dal garancije v višini 434 tisoč evrov (31. 12. 2020: 431 tisoč evrov). Družba v letu 2021 ni oblikovala popravka vrednosti danih posojil, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne.

Dana posojila odvisnim družbam

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020
TSmedia, d.o.o.	400	1.556
IPKO d.o.o.	55.650	65.650
SOLINE d.o.o.	1.627	1.998
SIOL d.o.o., Zagreb	504	151
SiOL d.o.o. Sarajevo	4.715	5.317
Siol BEOGRAD	20	241
SIOL Priština	3.173	3.325
Skupaj do povezanih družb	66.089	78.238

Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami

Največji lastnik družbe Telekom Slovenije je Republika Slovenija, ki ima skupaj s Slovenskim državnim holdingom 66,79-odstotni lastniški delež v družbi Telekom Slovenije. Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Skupna vrednost poslov

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Odprte poslovne terjatve	4.717	3.480	4.247	3.336
Odprte poslovne obveznosti	4.867

Obveznosti za DDV

v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020
Obveznosti za DDV	3.791	5.845
Obveznosti za davek iz dobička	3.654	75

Prihodki in stroški

v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020
Prihodki od prodaje	17.580	19.346
Stroški za nakup materiala in storitev	10.026	9.300

Plačila

v tisoč EUR	I - XII 2021	I - XII 2020
Plačilo DDV	58.908	55.249
Plačilo DDPO	679	794
Izplačilo dividend	19.687	15.312

Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih pogojih.

Stroški revizorja

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	2021	2020
Storitve revidiranja	185	225
Druge storitve dajanja zagotovil	8	13

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

43. Kategorije finančnih instrumentov

Skupina in družba sta finančne instrumente razvrstili v skupine, kot je prikazano v spodnji tabeli.

Skupina Telekom Slovenije


Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti	Denar in denarni ustrezniki	15.935	8.167	3.754	2.086
	Depoziti pri bankah	702	451	0	0
	Dana posojila	82	164	66.171	78.402
	Poslovne in druge terjatve	174.452	180.017	166.672	176.999
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Naložbe v delnice in deleže družb	3.241	2.965	3.241	2.963
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Obveznosti za obrestno zamenjavo	88	244	88	244
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	Poslovne obveznosti	149.410	157.954

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Prejeta posojila	128.662	130.611
Obveznosti iz izdanih obveznic	349.038	216.301
	350.438	229.316
Druge finančne obveznosti	0	101.078
	0	101.078
	2	63
	0	61

Skupina in družba med letom teh instrumentov nista prerazvrstili v druge skupine.

44. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Finančna tveganja, ki sta jim Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije pri svojem poslovanju najbolj izpostavljeni so kreditno tveganje, plačilno-sposobnostno (likvidnostno) tveganje in obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj se redno presoja ter se na podlagi ocene potencialnih negativnih učinkov na finančno stabilnost in uspešnost izvajajo ustrezni ukrepi za njihovo obvladovanje.

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, če naročnik ali pogodbena stranka svojih obveznosti ne plača v celoti ali jih sploh ne poravna.

Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev.

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Dana posojila	82	164	66.171	78.402
Depoziti	702	451	0	0
Poslovne in druge terjatve	174.452	180.017	166.672	176.999
- od tega terjatve do kupcev	166.196	173.852	159.790	170.769
Denar in denarni ustrezniki	15.935	8.167	3.754	2.086
SKUPAJ	191.171	188.799	236.597	257.487

Ključno kreditno tveganje skupine in družbe Telekom Slovenije izhaja predvsem iz neplačevanja obveznosti s strani naročnikov (maloprodaja) in s strani operaterjev (veleprodaja). Najvišjo izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavljajo terjatve do kupcev. Te so 31. decembra 2021 znašale 166.196 tisoč evrov in so se v primerjavi s koncem leta 2020 znižale za 7.656 tisoč evrov. Večino poslovnih in drugih terjatev skupine predstavljajo terjatve Telekoma Slovenije. Večina terjatev je nezavarovanih. Skupina ima terjatve do velikega števila fizičnih in pravnih oseb. Največji kupci skupine so operaterji, pri katerih pa je promet praviloma obojestranski, kar zmanjšuje neto kreditno izpostavljenost. Ocenjujemo, da ni pomembne koncentracije kreditnega tveganja do posamezne stranke oziroma posamezne gospodarske panoge.

V družbah v skupini so uvedeni postopki upravljanja terjatev, ki obsegajo spremljanje bonitete poslovnih partnerjev, zavarovanje terjatev, spremljanje visokega prometa naročnikov in izterjavo. Izterjava se izvaja v družbi po vnaprej postavljenem terminskem načrtu (opominjanje in izklopi) ter prek specializiranih zunanjih izvajalcev. V Telekomu Slovenije je za sklenitev in spremembo naročniškega razmerja ter nakup blaga na odlog plačila potrebna predhodna avtorizacija. Kot dodaten ukrep za obvladovanje kreditnega tveganja imajo večje družbe v skupini implementirane sisteme za preprečevanje zlorab (FMS – Fraud Management System), Telekom Slovenije, ki ima večino »postpaid« plačnikov, pa ima tudi bonitetni modul (CMS – Credit Management System).

Kreditno tveganje je zaradi uvedenih postopkov upravljanja terjatev ocenjeno kot obvladljivo.

Analiza zapadlosti terjatev na datum poročanja v Skupini Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020
Bruto vrednost	Pričakovan % kreditnih izgub	Bruto vrednost	Pričakovan % kreditnih izgub
Skupaj terjatve do kupcev	183.132	-16.936	189.812	-15.960
Nezapadle terjatve do kupcev	149.508	0,5%	156.592	0,5%
Zapadle - do vključno 30 dni	11.159	3%	11.726

Table of Debts by Age

Age Range	Amount	Percentage	Adjustment	Net Amount
	od vključno 31 do vključno 60 dni	3.591	7%	-269	3.322
3.492	8%	-293	3.199
	od vključno 61 do vključno 90 dni	780	12%	-90	690
607	9%	-56	551
	od vključno 91 do vključno 180 dni	1.448	44%	-633	815
1.433	51%	-735	698
	od vključno 181 do vključno 365 dni	2.010	53%	-1.065	945
2.546	54%	-1.378	1.168
	od vključno 366 dni do dveh let	5.427	85%	-4.604	823
4.387	79%	-3.461	926
nad dve leti	5.438	99%	-5.368	70
4.894	98%	-4.786	108
terjatve do kupcev v insolvenčnih postopkih	3.771	100%	-3.771	0
4.135	100%	-4.127

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Analiza zapadlosti terjatev na datum poročanja v družbi Telekom Slovenije

31.12.2021

31.12.2020

	v tisoč EUR	Bruto vrednost	Pričakovan % kreditnih izgub	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Pričakovan % kreditnih izgub	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Skupaj terjatve do kupcev	172.901	-13.111	159.790	183.301	-12.532	170.769
Nezapadle terjatve do kupcev	148.256	0,5%	-799	147.457	157.096	0,5%	-798	156.298

Skupaj zapadle terjatve do kupcev

33.624	-16.141	17.483
33.220	-15.177	18.043

Druge poslovne terjatve

8.264	-8	8.256
6.173	-8	6.165

Skupaj terjatve

	191.396	-16.944	174.452
195.985	0	-15.968	180.017

Zapadle

- do vključno 30 dni	6.995	5%	-338	6.657	8.512	4%	-340	8.172
- od vključno 31 do vključno 60 dni	2.765	9%	-262	2.503	3.276	9%	-295	2.981
- od vključno 61 do vključno 90 dni	988	10%	-94	894	647	9%	-58	589
- od vključno 91 do vključno 180 dni	1.093	49%	-540	553	1.284	49%	-629	655
- od vključno 181 do vključno 365 dni	1.686	49%	-834	852	2.279	49%	-1.117	1.162
- od vključno 366 dni do dveh let	2.744	70%	-1.926	818	2.047	60%	-1.228	819
- nad dve leti	5.242	99%	-5.184	58	4.617	98%	-4.524	93

- terjatve do kupcev v insolvenčnih postopkih

3.132

Skupaj zapadle terjatve do kupcev	24.645	-12.312	12.333
	26.205	-11.734	14.471
Druge poslovne terjatve	6.882	0	6.882
	6.230	0	6.230
Skupaj terjatve	179.783	-13.111	166.672
	189.531	-12.532	176.999

Pričakovane kreditne izgube iz naslova nezapadlih terjatev do kupcev so ocenjene v višini 0,50 % (enako v letu 2020).

Skupina Telekom Slovenije in Telekom Slovenije spremljata kreditna tveganja tudi v preostalih segmentih poslovanja. Denar na TRR se razporeja po načelih minimizacije tveganj in zasledovanja ustrezne razpršenosti po bankah, zato je tveganje koncentracije nizko. Tveganje je majhno, saj zaradi stabilnosti bančnega sistema in visoke likvidnosti bank ni večjega tveganja z vidika držanja denarnih sredstev na TRR. Za denar in denarne ustreznike zato pričakovane kreditne izgube niso evidentirane, saj so tudi glede na razpršenost denarnih sredstev po bankah ocenjene kot nepomembne.

Tveganju je skupina izpostavljena tudi pri terjatvah iz naslova posojil, danih zaposlencem, in pri naložbah v kratkoročne depozite. Tveganje je pri danih posojilih majhno, saj se njihova odplačila večinoma poravnavajo ob izplačilu plač zaposlenim, pri depozitih pa se tveganje omejuje s spremljanjem bonitete posamezne banke. Za te naložbe pričakovane kreditne izgube niso evidentirane, saj so glede na višino sredstev ocenjene kot nepomembne.

Telekom Slovenije je kreditnemu tveganju izpostavljen pri terjatvah iz posojil, danih odvisnim družbam. Za dana posojila je družba ocenila, da pri njih ni prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja, zato se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju (faza 1). Družba v letu 2021 ni oblikovala popravka vrednosti iz tega naslova, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne.

Družba redno spremlja in nadzoruje poslovanje odvisnih družb ter njihovo sposobnost vračila posojil, s čimer omejuje kreditno tveganje iz tega naslova. Dodatno obvladuje tveganje tudi z različnimi instrumenti zavarovanj v posojilnih pogodbah, pri čemer redno spremlja pokritost naložbe z zavarovanji. Podrobneje so dana posojila razkrita v poglavju 19 Druge finančne naložbe.

Roki zapadlosti danih posojil

Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije	v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Zapadle	0	6	0

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Analiza zapadlosti danih posojil na 31. 12. 2021

Skupina Telekom Slovenije

Zapadle v tisoč EUR	Nezapadle	Manj kot 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Več kot 5 let	Skupaj
82	0	0	0	0	0	82

Zapadle

Nezapadle	Manj kot 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Več kot 5 let	Skupaj
82	15	23	19	23	2	82
158	15	40	40	53	10	164
66.171	2.604	9.573	9.336	39.366	5.292	66.171
78.396	323	17.085	9.582	44.358	7.048	78.402

Analiza zapadlosti danih posojil na 31. 12. 2020

Skupina Telekom Slovenije

Zapadle	v tisoč EUR	Nezapadle	Manj kot 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Več kot 5 let	Skupaj	Dana posojila
66.171	0	0	0	0	0	66.171

Telekom Slovenije

Zapadle	v tisoč EUR	Nezapadle	Manj kot 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Več kot 5 let	Skupaj	Dana posojila
78.396	6	0	0	0				164

Tveganje plačilne sposobnosti

Skupina Telekom Slovenije tekoče poravnava svoje obveznosti. Plačilna sposobnost skupine je rezultat aktivnega načrtovanja in uravnavanja denarnih tokov, zagotavljanja ustrezne ročnosti ter razpršitve finančnega dolga, financiranja v okviru skupine, optimiziranja obratnega kapitala in denarnih sredstev. Likvidnostno tveganje na ravni skupine se obvladuje v obvladujoči družbi, ki načrtuje in spremlja potrebe po finančnih sredstvih odvisnih družb ter jim zagotavlja potrebne finančne vire.

Na ravni skupine in družbe se izkazuje relativno nizka zadolženost. Glavnina finančnih obveznosti skupine se nanaša na dve dolgoročni sindicirani posojili v skupni višini 309,9 milijona evrov, dolgoročno posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 40 milijonov evrov ter na obveznosti iz najema v višini 66,6 milijona evrov na ravni skupine oziroma 73,7 milijona evrov na ravni družbe. Skupina in družba redno odplačujeta svoje obveznosti iz financiranja.

Ob zapadlosti, v juniju 2021, je Telekom Slovenije odplačal izdane petletne obveznice v višini 100 milijonov evrov, vir za poplačilo pa je bilo novo dolgoročno sindicirano posojilo domačih bank v višini 130 milijonov evrov. Preostali del posojila je bil črpan v decembru za namen financiranja investicij za nadaljnje uresničevanje zastavljene strategije. Poleg poplačila obveznic je družba vrnila tudi 35,5 milijona evrov dolgoročnih posojil.

Skupina ima za namen zagotavljanja visoke ravni likvidnosti pri bankah odprte kratkoročne kreditne linije, ki se obnavljajo glede na predvidene potrebe. Skupna likvidnostna rezerva v obliki odobrenih, neizkoriščenih kratkoročnih revolving linij pri bankah je ob koncu leta 2021 znašala 74 milijonov evrov. Družba Telekom Slovenije ima odprte revolving linije tudi pri odvisnih družbah v višini 8,5 milijona evrov, tako da je njena likvidnostna rezerva v obliki neizkoriščenih kreditnih linij ob koncu leta znašala 81,1 milijona evrov. Prav tako še ni črpan del dolgoročnega posojila Evropske investicijske banke v višini 60 milijonov evrov; družba ima možnost črpanja do konca leta 2023.

Zapadlost obveznosti Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020 na podlagi pogodbenih, nediskontiranih plačil

v tisoč EUR	Zapadlost
Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Nad 5 let
Knjigovodska vrednost obveznosti 31.12.2021	12	44.772	136.416	79.863	103.976
Druge finančne obveznosti	0	2	88	0	0
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti	101.285

Finančne obveznosti

29.670	9.874	2.216	6.365	149.410	149.410
4.714	6.710	9.125	20.196	39.238	79.983	66.556
Skupaj	106.011	81.154	155.503	102.275	149.579	594.522	565.983
31.12.2020	Posojila in krediti	17	35.471	33.494	156.602	0	225.584	216.885
Druge finančne obveznosti	159	103.047	244	0	0	103.450	101.500
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti	108.839	10.220	9.313	18.988	10.594	157.954	157.954
Finančne obveznosti iz najemov	5.783	6.401	8.633	22.105	40.229	83.151	69.272
Skupaj	114.798	155.139	51.684	197.695	50.823

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Zapadlost obveznosti družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020 na podlagi pogodbenih, nediskontiranih plačil

v tisoč EUR	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj	Knjigovodska vrednost obveznosti 31.12.2021
Posojila in krediti	12	46.172	136.416	79.863	103.977	366.440	351.327
Druge finančne obveznosti	0	0	88	0	0	88	88
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti	98.012	18.369	9.874	2.215	192	128.662	128.662
Finančne obveznosti iz najemov	5.098	7.917	10.862	25.951	37.934	87.762	73.697
Skupaj	103.122	72.458	157.240	108.029	142.103	582.952	567.839

31.12.2020

Posojila in krediti

	28	48.522	33.494	156.602	0	238.646	229.887
Druge finančne obveznosti	159	103.045	244	0	0	103.448	101.498
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti	99.769	9.986	10.551	10.045	260	130.611	130.611
Finančne obveznosti iz najemov	6.072	7.772	10.762	27.065	40.997	92.668	78.753
Skupaj	106.028	169.325	55.051	193.712	41.257	565.373	540.749

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe tržnih obrestnih mer na poslovanje skupine. Izpostavljenost obrestnemu tveganju skupine in družbe na 31. december 2021 izhaja iz potencialne spremembe referenčne obrestne mere Euribor, vezane na obrestno občutljive obveznosti.

V strukturi finančnih obveznosti skupine na dan 31. december 2021 predstavljajo obveznosti iz prejetih posojil, ki se obrestujejo po spremenljivih obrestnih merah, vezanih na 6-mesečni Euribor, 74,4-odstotni delež (na ravni družbe 72,9%). Preostale obveznosti so iz tranše dolgoročnega posojila in najema s fiksno obrestno mero.

Z namenom delnega varovanja obrestne izpostavljenosti iz dolgoročnega sindiciranega posojila, katerega končni rok vračila je 31. december 2025, ima skupina oziroma družba sklenjeno obrestno zamenjavo v višini 50% ene od skupno treh tranš posojila. Višina varovane glavnice je na dan 31. decembra 2021 znašala 11,5 milijona evrov. Z zavarovanjem obrestne izpostavljenosti prek uporabe obrestne zamenjave (IRS swap) skupina oziroma družba deloma zavaruje prihodnje denarne tokove pred tveganjem porasta obrestne mere. Glavnica je varovana za rast referenčne obrestne mere, če je slednja večja ali enaka nič. Na ravni skupine ima fiksno oziroma varovano obrestno mero 28,4 % finančnega dolga in na ravni družbe 29,8 %.

Skupina in družba za sklenjene obrestne zamenjave uporabljata računovodsko obračunavanje.

Upoštevane glavnice posojil in finančni najem

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Izpostavljenost obrestnemu tveganju

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

v tisoč EUR	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri	298.352	147.654	298.352	147.654
Neto finančne obveznosti	298.352	147.654	298.352	147.654

V tabelo niso vključeni neobrestovani finančni instrumenti in instrumenti, obrestovani po fiksni obrestni meri, saj niso izpostavljeni obrestnemu tveganju. Prav tako niso vključene finančne obveznosti, kjer je varovana obrestna mera za rast Euribor.

Analiza občutljivosti

V spodnji tabeli je predstavljena analiza občutljivosti spremembe obrestne mere na dobiček skupine in družbe na dan poročanja, pri čemer so vse druge spremenljivke konstantne.

Tabela obrestnega tveganja

2021

Zvišanje/znižanje obrestne mere	Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije, d.d.
EURO +100 bt	-1.282	-1.282
EURO -100 bt	-115	-115

2020

Zvišanje/znižanje obrestne mere	Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije, d.d.
EURO +100 bt	-202	-202
EURO -100 bt	-692	-692

Vrednosti obrestne mere EURIBOR

EURIBOR	Vrednost na 31. 12. 2021	Vrednost na 31. 12. 2020	Sprememba v %

Upravljanje kapitala

Ključni cilji upravljanja kapitala skupine in družbe so kapitalska ustreznost ter posledično dolgoročna plačilna sposobnost in finančna stabilnost, s čimer se skuša zagotoviti čim boljša kreditna boniteta za financiranje poslovanja ter nadaljnjega razvoja skupine in družbe, s tem pa tudi doseganje čim višje vrednosti za delničarje.

V skupini in družbi se gibanje kapitala spremlja z uporabo kazalnika neto finančne zadolženosti v kapitalu in kazalnika deleža kapitala v bilančni vsoti. V okviru neto finančnih obveznosti skupina vključuje prejeta posojila in druge finančne obveznosti, znižane za znesek kratkoročnih finančnih naložb in denarnih sredstev z denarnimi ustrezniki. Pri sprejemanju odločitev o upravljanju kapitala skupina sledi tudi finančnim zavezam iz kreditnih pogodb.

Skupina Telekom Slovenije

Telekom Slovenije

	31.12.2021	31.12.2020	31.12.2021	31.12.2020
Prejeta posojila in druge finančne obveznosti	415.684	387.056	424.223	409.550
Manj kratkoročne finančne naložbe in denar ter denarni ustrezniki	-16.675	-8.679	-15.931	-19.500
Neto finančne obveznosti	399.009	378.377	408.292	390.050
Kapital	600.431	590.484	612.241	605.784
Bilančna vsota	1.250.339	1.227.839	1.237.941	1.226.566
Neto dolg v kapitalu	66,5%	64,1%	66,7%	64,4%
Kapital v bilančni vsoti	48,0%	48,1%	49,5%	49,4%

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

45. Splošno pooblastilo ter pravica do uporabe radijske frekvence in številk

Storitve fiksne in mobilne telefonije

Skupina in družba imata splošno pooblastilo za posredovanje elektronskega komunikacijskega omrežja oziroma storitev elektronskih komunikacij. Pred začetkom opravljanja storitve javnega komunikacijskega omrežja v Sloveniji mora družba pisno obvestiti Agencijo za komunikacijska omrežja.

in storitve (v nadaljevanju: agencija). Pred začetkom opravljanja storitve na podlagi obvestila družbi ni treba pridobiti nikakršne izključne odločbe ali zagotoviti administrativnega dejanja lokalnega upravnega organa.

Družba Telekom Slovenije je plačala letno nadomestilo za naslednje pomembnejše storitve elektronskih komunikacij:

nadomestilo za uporabo radijskih frekvenc za leto 2021;
nadomestilo za uporabo elementov oštevilčenja za leto 2021;
nadomestilo na podlagi odločbe iz leta 2013 do leta 2021;
nadomestilo na podlagi obvestila o zagotavljanju storitev in omrežij.

Znesek nadomestila je določen na podlagi zakona in tarife iz splošnega akta agencije. Družbe v skupini letno plačujejo nadomestila tudi za pravico do uporabe radijske frekvence, pravico do uporabe številskega prostora ter druge pravice za opravljanje fiksne in mobilne telefonije.

V letu 2021 je skupni znesek nadomestil znašal za Skupino Telekom Slovenije 3.357 tisoč evrov (v letu 2020: 3.434 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije pa 1.727 tisoč evrov (v letu 2020: 2.034 tisoč evrov).

Koncesije za storitve mobilne telefonije v Skupini Telekom Slovenije

Datum podelitve pooblastila	Obdobje	Nadomestilo v tisoč EUR
Koncesijska pogodba za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000	27. 11. 2001 do 21. 9. 2021	91.870
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za LTE 800 MHz, UMTS 210 MHz	26. 5. 2014 od 31. 5. 2014 do 31. 5. 2029	26.769
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za GSM 900 in 1800 MHz, LTE 2600 MHz	26. 5. 2014 od 4. 1. 2016 do 4. 1. 2031	37.705
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasovih 700MHz, 1500 MHz, 3600 MHz, 26 GHz	15. 6. 2021 do 15. 6. 2036	28.524
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasu 2100 MHz	22. 9. 2021 do 22. 9. 2036	19.239
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasu 2100 MHz	9. 4. 2023 do 9. 4. 2036	4.315
Koncesijska pogodba za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje druge generacije GSM v mobilnem omrežju na območju Kosova	6. 3. 2007 do 5. 3. 2022	75.000
Podaljšanje dovoljenja za frekvenco 900 MHz, 1800 MHz na območju Kosova	30. 7. 2019 do 30. 7. 2039

11.734

Dodelitev licence 2x5MHz (1730 -1735 MHz & 1825 - 1830MHz) v frekvenčnem pasu 1800MHz

1. 2021 do 7. 1. 2039

1.355

Koncesije prikazane v tabeli, ki se nanašajo na Slovenijo, pripadajo družbi Telekom Slovenije, koncesije na Kosovu pa pripadajo družbi IPKO.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

253

46. Dogodki po datumu bilance

Top Employers Institute, ki predstavlja mednarodni strokovni standard na področju prepoznavanja odličnosti praks, ki jih podjetja izvajajo za svoje zaposlene, je Telekomu Slovenije za leto 2022 podelil priznanje – Top Employer. Podjetja, ki prejmejo naziv Top Employer, se uvrščajo med najbolj zaželene delodajalce ter izkazujejo svojo predanost ustvarjanju čim boljšega delovnega okolja skozi odlične kadrovske prakse in razvojne programe za zaposlene.
Telekom Slovenije je z borznim članom Ilirika borzno posredniška hiša d. d., Ljubljana, sklenil pogodbo za opravljanje storitev vzdrževanja likvidnosti delnice Telekoma Slovenije, d.d., (delnice z oznako TLSG). Storitve po pogodbi se bodo začele izvajati s 1. 2. 2022 in dopolnjujejo ostale aktivnosti Telekoma Slovenije na področju odnosov z investitorji. Hkrati s 1. 2. 2022 preneha veljati pogodba za opravljanje storitev vzdrževanja likvidnosti delnice Telekoma Slovenije, ki je bila sklenjena z borznim članom Interkapital vrijednosni papiri d.o.o.
V Skupini Telekom Slovenije pri svojem poslovanju nismo neposredno vezani na ruski ali ukrajinski trg, tako da zaenkrat ocenjujemo, da konflikt med navedenima državama ne bo imel pomembnega neposrednega vpliva na denarne tokove in finančne vire skupine, bomo pa občutili posredne vplive, kot so zvišanje cen energentov in elektrike. Ob tem je skupina izpostavljena posameznim tveganjem v oskrbovalni verigi, saj bo lahko prišlo do pomanjkanja določenih materialov za proizvodnjo naprav in ostalih tehničnih izdelkov, posledično pa tudi do zamud v dobavi ali višjih cen. Situacijo pozorno spremljamo in jo bomo tudi v prihodnje ter po potrebi prilagajali aktivnosti.
Spremenjene globalne razmere povečujejo tveganja na področju kibernetske varnosti, zato so naše aktivnosti usmerjene v zagotavljanje najvišje stopnje varnosti, zanesljivosti, zaupnosti in obvladovanje tveganj na tem področju. V Operativnem centru kibernetske varnosti Telekoma Slovenije varnostne dogodke 24/7 podrobno spremljamo, analiziramo in ocenjujemo informacije, ki jih z različnih virov prejemamo glede potencialnih groženj. Na globalnem nivoju sodelujemo z različnimi organizacijami in sprejemamo dodatne ukrepe za povečevanje varnosti tako lastnih storitev kot storitev, ki jih zagotavljamo naročnikom, v stalni pripravljenosti je kibernetska odzivna skupina.
Kot družbeno odgovorno podjetje se v Telekomu Slovenije s finančnimi in drugimi viri odgovorno odzivamo na humanitarne, zdravstvene in druge okoliščine, v katerih lahko pomagamo pomoči potrebnim. Kulturnemu društvu Ljubljana – Kijev smo za humanitarno pomoč prebivalcem Ukrajine donirali 20.000 evrov, hkrati pa društvu za ljudi, ki so se k nam zatekli iz Ukrajine in bivajo pri sorodnikih, prijateljih ali znancih, podarili predplačniške SIM-kartice s prednaloženim dobroimetjem. S 25. februarjem smo omogočili brezplačne klice iz svojega mobilnega in fiksnega omrežja v mobilna in fiksna omrežja v Ukrajini, za zbiranje sredstev med dobrodelnim koncertom Skupaj za Ukrajino, ki je potekal 8. marca, pa smo odstopili svoj klicni center. V humanitarno delovanje so se vključili tudi zaposleni, ki so zbirali hrano, higienske pripomočke in ostale potrebščine.
Skladno s programom odkupa lastnih delnic z dne 4. 11. 2021 je družba Telekom Slovenije, v obdobju od 1. januarja 2022 do vključno 18. marca 2022 odkupila 6.836 lastnih delnic. Konec tega obdobja je Telekom Slovenije imel 36.836 lastnih delnic to je 0,56 % vseh delnic.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

254

3.3 Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in družbo Telekom Slovenije

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

255

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

256

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

4 PRILOGA

4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije

Telekom Slovenije, d. d., je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije.

Družba:	Telekom Slovenije, d. d.
Sedež:	Ljubljana
Naslov:	Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Enotna identifikacijska številka:	5014018000
Davčna številka:	SI98511734
Številka vpisa v sodni register:	vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani
Število delnic:	6.535.478
Kosovne delnice – oznaka:	TLSG
Telefon:	+ 386 1 234 10 00
Telefaks:	+ 386 1 231 47 36
Spletna stran:	http://www.telekom.si
Elektronski naslov:	info@telekom.si
LinkedIn:	https://www.linkedin.com/company/telekom-slovenije
Facebook:	https://sl-si.facebook.com/TelekomSlovenije
Twitter:	@TelekomSlo
Instagram:	Telekom_Slovenije
YouTube:	TelekomSlovenije

Odvisne družbe v skupini

Družbe v Sloveniji

Družba:	GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o.
Sedež:	Ljubljana
Naslov:	Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana
Telefon:	+ 386 1 234 1950
Spletna stran:	www.gvo.si
Elektronski naslov:	gvo@telekom.si

Družba:	GVO Telekommunikation GmbH
Sedež:	DE 48683 Ahaus, Nemčija
Naslov:	Schorlemer Straße 48

Družba:	OPTIC-TEL telekomunikacije, d. o. o
Sedež:	Ljubljana
Naslov:	Cigaletova 10, Ljubljana

Družba:	INFRATEL, telekomunikacijska infrastruktura, d. o. o.
Sedež:	Ljubljana
Naslov:	Cigaletova 10, Ljubljana

Družba:	AVTENTA, napredne poslovne rešitve, d. o. o.
Sedež:	Ljubljana
Naslov:	Stegne 19, 1000 Ljubljana
Telefon:	+ 386 1 583 68 00
Spletna stran:	www.avtenta.si
Elektronski naslov:	prodaja@avtenta.si, marketing@avtenta.si

Družba:	TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o.
Sedež:	Ljubljana
Naslov:	Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
Telefon:	+ 386 1 473 00 10
Spletna stran:	www.tsmedia.si
Elektronski naslov:	info@tsmedia.si

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Družba: SOLINE Pridelava soli, d. o. o.

Sedež: Seča

Naslov: Seča 115, 6320 Portorož/Portorose

Telefon: + 386 5 672 13 43

Spletna stran: www.soline.si

Elektronski naslov: [email protected]

Družba: TSinpo, storitveno in invalidsko podjetje, d. o. o.

Sedež: Ljubljana

Naslov: Litostrojska cesta 58A, 1000 Ljubljana

Telefon: + 386 1 500 60 60

Spletna stran: www.tsinpo.si

Elektronski naslov: [email protected]

Družbe v tujini

Družba: IPKO Telecommunications LLC

Sedež: Priština, Kosovo

Naslov: Lagija Ulpiana Rruga »Zija Shemsiu« Nr. 34, Prishtinë

Telefon: + 381 38 700 700

Spletna stran: www.ipko.com

Elektronski naslov: [email protected]

Družba: SIOL d. o. o.

Sedež: Zagreb, Hrvaška

Naslov: Margaretska 3

Spletna stran: http://www.siol.com/

Družba: SiOL d. o. o. Sarajevo

Sedež: Sarajevo, Bosna in Hercegovina

Naslov: Fra Anđela Zvizdovića 1

Družba: SIOL d. o. o. Podgorica

Sedež: Podgorica, Črna gora

Naslov: Džordža Vašingtona 108/36A, The Capital Plaza

Družba: SIOL DOOEL Skopje

Sedež: Skopje, Severna Makedonija

Naslov: Dimitrie Chupovski 22A-1/13

Družba: SIOL d. o. o. Beograd-Palilula

Sedež: Beograd, Srbija

Naslov: Ulica 27. marta 11

Družba: SIOL Prishtina LLC

Sedež: Priština, Kosovo

Naslov: Pejton, Str. Mujo Ulqinaku 5/1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

4.2 Slovar kratic, tujk in strokovnih izrazov

Kratica	Angleški izraz	Slovenski prevod
2G (GSM)	Global system for mobile communication	Globalni sistem mobilnih komunikacij
3G (UMTS)	Universal Mobile Telecommunications System	Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem/protokol 3G
4G (LTE)	Long Term Evolution	LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem standardu
4G (LTE-A)	Long Term Evolution Advanced	LTE/4G z višjo prenosno hitrostjo podatkov (več kot 300 Mb/s)
5G

5th generation mobile network

Mobilno omrežje pete generacije

AKOS

The Agency for Communication Networks and Services of the RS

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS

APM

Alternative Performance Measures

alternativna merila uspešnosti poslovanja

ARKEP

Regulatory Authority of Electronic and Postal Communications of Kosovo

Agencija za elektronske in poštne komunikacije Kosova

ARPU

Average Revenue Per User

Povprečni prihodek na uporabnika

ARSO

Slovenian Environment agency

Agencija republike Slovenije za okolje

AVK

Slovenian Competition Protection Agency

Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence

BCaaS

Business Connect as a service

Sodobna rešitev za upravljanje z dokumentarnim gradivom kot storitev

BDP

Gross Domestic Product

Bruto domači proizvod

BSS

Business Support System

Sistem za podporo poslovanju

BSS/OSS

Business/Operational Support System

Sistem za podporo poslovnega procesa / sistemi za operativni podporni proces

Cloud services

Storitve v oblaku

Cross-sale

Navzkrižna prodaja

CAGR

Compound Annual Growth Rate

Povprečni letni prirast

CAPEX

Capital Expenditure

Vrednost investicij

COSO ERM

Committiee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commision, Enterprise risk management Integrated Framework

Odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije, Upravljanje tveganj v organizaciji v povezavi s strategijo in delovanjem organizacije

CRM

Customer relationship management

Sistemi za upravljanje z uporabniki

CSI

Customer Satisfaction Index

Indeks zadovoljstva uporabnikov

DDOS

Distributed Denial of Services

Porazdeljena zavrnitev storitve

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Kratica	Angleški izraz	Slovenski prevod
DTV	Digital television	Digitalna TV
DWDM	Dense Wavelength Division Multiplex	Gosti valovni multipleks
EBIT	Earnings before interest, taxes	Dobiček iz poslovanja pred obrestmi in davki
EBITDA	Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization	Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo
EFQM	European Foundation for Quality Management	Evropska nagrada za poslovno odličnost
ERP	Enterprise Resource Planning	poslovni informacijski sistem
ESMA	European Securities and Markets Authority	Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge
EU	European Union	Evropska unija
FTTH	Fiber To The Home	Optično vlakno do doma
FTTx	Fiber To The Exchange	Optika do X
FURS	Financial administration of the Republic of Slovenia	Finančna uprava RS
GDPR	General Data Protection Regulation	Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov
GOŠO	Construction of Open Broadband network	Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja (bele lise – subvencionirano s sredstvi EU)
GPON	Gigabit Pasive Optical Network	Gigabitno pasivno optično omrežje
GRI	Global reporting initiative	Pobuda za globalno poročanje
IFRS/MSRP	International Financial Reporting Standards	Mednarodni standardi računovodskega poročanja
IKT	Information and Communication

Technologies

Informacijsko komunikacijske tehnologije

IMF WEO

International Monetary Fund World Economic Outlook

Mednarodni denarni sklad

INA

Intelligent Automotive Network Applications

Inteligentne avtomobilske omrežne aplikacije

IoT

Internet of Things

Internet stvari

IP TV / IPTV

IP television

Televizija prek internetnega protokola

ISO

International Organization for Standardization

Mednarodna organizacija za standardizacijo

IT

Information Technology

Informacijska tehnologija

ITSM Remedy

Incident management System Remedy

Sistem za upravljanje napak

KFI

Key Financial Indicators

Ključni finančni indikatorji poslovanja

KKD

Central Securities Clearing Corporation

Centralna klirinško depotna družba

KPI

Key Performance Indicators

Ključni kazalniki poslovanja

KPSS

Sečovlje Salina Nature park

Krajinski park Sečoveljske soline

LTE

Long Term Evolution

LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem standardu

LTE-A

Long Term Evolution Advanced

LTE/4G z višjo prenosno hitrostjo podatkov (več kot 300 Mb/s)

LTE-M

Long Term Evolution Machine Type Communication

LTE/4G s strojno komunikacijo

MEC

Multi-access edge computing

Sodostopno računalništvo na robu

MOSS

Slovenian ranking reach of websites

Merjenje obiskanosti spletnih strani

MPLS

Multiprotocol label switching

Tehnologija za posredovanje, usmerjanje in preklapljanje prometnih tokov skozi omrežje

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Kratica	Angleški izraz	Slovenski prevod
IMF WEO	International Monetary Fund World Economic Outlook	Mednarodni denarni sklad
INA	Intelligent Automotive Network Applications	Inteligentne avtomobilske omrežne aplikacije
IoT	Internet of Things	Internet stvari
IP TV / IPTV	IP television	Televizija prek internetnega protokola
ISO	International Organization for Standardization	Mednarodna organizacija za standardizacijo
IT	Information Technology	Informacijska tehnologija
ITSM Remedy	Incident management System Remedy	Sistem za upravljanje napak
KFI	Key Financial Indicators	Ključni finančni indikatorji poslovanja
KKD	Central Securities Clearing Corporation	Centralna klirinško depotna družba
KPI	Key Performance Indicators	Ključni kazalniki poslovanja
KPSS	Sečovlje Salina Nature park	Krajinski park Sečoveljske soline
LTE	Long Term Evolution	LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem standardu
LTE-A	Long Term Evolution Advanced	LTE/4G z višjo prenosno hitrostjo podatkov (več kot 300 Mb/s)
LTE-M	Long Term Evolution Machine Type Communication	LTE/4G s strojno komunikacijo
MEC	Multi-access edge computing	Sodostopno računalništvo na robu
MOSS	Slovenian ranking reach of websites	Merjenje obiskanosti spletnih strani
MPLS	Multiprotocol label switching	Tehnologija za posredovanje, usmerjanje in preklapljanje prometnih tokov skozi omrežje

MVNO

Mobile Virtual Network Operator

Mobilni operater navideznega omrežja

NB-Iot

Narrowband Internet of Things

Ozkopasovni internet stvari

NEO

The smart life platform connects the best home and entertainment solutions in one place.

Platforma za pametno življenje na enem mestu povezuje najboljše rešitve za dom in zabavo.

NPS

Net Promotor Score

Kazalnik lojalnosti naših uporabnikov

NR

Internal audit

Notranja revizija

NSA

Non Stand-Alone

5G nesamostojna arhitektura

OCKV

Operational center of cyber security

Operativni center kibernetske varnosti

OPEX

Operational Expenditure

Stroški poslovanja brez amortizacije

OSS

Operations Support system

Ssistem za podporo delovanja

OTT

Over-the-top content

Storitve, ki delujejo neodvisno od omrežja – distribucija video- in avdiovsebin prek interneta

PaaS

Platform as a Service

Platforma kot storitev

PCTO

Punktum

Vrednost spora

PP

Pripadki (glavnica, nastali stroški in obresti)

PPDR

Public Protection and Disaster Relief

Storitve javne varnosti

ROA

Return on Assets

Dobičkonosnost sredstev

ROADM

Reconfigurable Optical Add-Drop Multiplexer

Nastavljiv optični multipleksor za dodajanje in odvzemanje

ROE

Return on Equity

Dobičkonosnost kapitala

ROO

Regional Optical Network

Regionalno optično omrežje

Small cell

Mala celica

SA

Stand-Alone

5G samostojna arhitektura

SAP

Systems Applications and Products

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Kratica	Angleški izraz	Slovenski prevod
SAPaaS	SAP as a service
SAP aplikacija
SASB	Sustainability Accounting Standards Board	Odbor za trajnostne računovodske standarde
SB	General Hospital	splošna bolnišnica
SDG / ESG	Sustainable Development Goals	Cilji trajnostnega razvoja
SDH	Synchronous Digital Hierarchy	Sinhrona digitalna hierarhija
SLA	Service Level Agreement	Sporazum o ravni zagotavljanja storitve
SME/SOHO	Small and Medium Enterprises / Small Office Home Office	Mala in srednja podjetja
SMS	Short Message Service	Storitev kratkih sporočil
SPLA	Service Provider Licence Agreement	Licenčni sporazum za ponudnika storitev
SUNP	Business continuity management system	Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja
SURS	Statistical office of Republic Slovenia	Statistični urad Republike Slovenije
SVVI	Information security management system	Sistem vodenja varovanja informacij
TDM	Time Division Multiplex	Časovni multipleks, sistem s porazdeljevanjem časa
TOM telefon	Phone for children and adolescents	Telefon za otroke in mladostnike
TSLO-CERT	Telekom Slovenije – Computer Emergency Response Team	Odzivni center za kibernetsko varnost Telekoma Slovenije
Up-sale	Nadgradnja storitev
UKC	University Medical Centre	Univerzitetni klinični center
ULR	Usredstvena lastna režija

UMAR

Institute of macroeconomic analysis and development

Urad za makroekonomske analize in razvoj

UMTS/HSPA

Universal Mobile Telecommunications System/High Speed Packet Access

univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem/protokol 3G, ki pomeni nadgradnjo omrežja UMTS in omogoča večje prenosne hitrosti

VALU

Napredna finančna storitev, ki omogoča plačevanje z mobilnim telefonom na številnih plačilnih mestih z oznako VALU.

VDSL

Very High Speed Digital Subscriber Line

Digitalni naročniški vod z zelo visokimi hitrosti

VFN

Virtual Network Function

Funkcija navideznega omrežja

VoIP

Voice over IP

Govor prek IP-protokola

Wi-Fi

Wireless Fidelity

Brezžično omrežje po standardih IEEE 802.11

XGS-PON

Technology that can deliver upstream and downstream (symmetrical) speeds

Tehnologija, ki omogoča prenašanje podatkov od in k uporabniku v enakih hitrostih

ZGD

Zakon o gospodarskih družbah

ZPPOGD

Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

4.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja

Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih opredeljuje ESMA.

Alternativna merila uspešnosti poslovanja Skupina Telekom Slovenije uporablja tudi pri načrtovanju poslovanja organizacijskih enot, odvisnih družb in skupine, pri poročanju za interne potrebe spremljanja izvajanja planov ter pri postavljanju ciljev organizacijskih enot oziroma posameznikov za namene sistema nagrajevanja.

Vrednostne postavke prikazujemo zaokroženo na tisoč evrov, razen tam, kjer je navedeno, da je merilo v evrih. Za Skupino Telekom Slovenije ne izračunavamo števila zaposlenih na podlagi delovnih ur, zato povprečno število zaposlenih izračunavamo iz stanja na začetku in koncu obdobja.

Deleže v celoti prikazujemo v odstotkih, praviloma zaokroženo na eno decimalno mesto ali kot razmerje med dvema kategorijama.

Alternativna merila uspešnosti poslovanja prikazujemo med ključnimi poudarki poslovanja in so naslednja:

Alternativno merilo poslovanja	Metodologija izračuna	Izbor merila
EBIT (dobiček iz poslovanja)	Poslovni prihodki – Poslovni odhodki	Eden ključnih pokazateljev poslovne uspešnosti podjetja in

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Indikatorji dobičkonosnosti

indikator dobičkonosnosti, ki jo družba dosega pri opravljanju svoje osnovne dejavnosti.

Prilagojeni EBIT (dobiček iz poslovanja)

Poslovni prihodki – Poslovni odhodki z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna.

Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov.

EBITDA (dobiček iz poslovanja pred amortizacijo)

EBIT + Amortizacija

Poslovni izid iz poslovanja pred odpisi vrednosti. Pokazatelj poslovne uspešnosti podjetja v osnovni dejavnosti in dober približek denarnega toka iz poslovanja.

Prilagojeni EBITDA

EBIT + Amortizacija z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna.

Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov.

Marža EBITDA v prihodkih od prodaje v %

EBITDA / Prihodki od prodaje x 100

Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti.

Marža EBITDA v poslovnih prihodkih v %

EBITDA / Poslovni prihodki x 100

Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti.

Merilo uporablja SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.

Prilagojeni čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid po davkih z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega.

Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta.

Alternativno merilo poslovanja

Metodologija izračuna

Izbor merila poslovanja

Izbor merila poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna izločamo vplive enkratnih dogodkov.

EBITDA – CAPEX

EBITDA – Vrednost naložb za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev. Kazalnik prostega denarnega toka.

Delež (EBITDA – CAPEX) v EBITDA (Cash Margin)

(EBITDA – Vrednost naložb za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev) / EBITDA

Finančni vzvod

Razmerje med kapitalom in sredstvi. Kazalnik financiranja z lastniškim kapitalom.

Distribuirana ekonomska vrednost

Operativni stroški + Stroški dela + Dividende + Davek iz dobička. Obseg ustvarjenih sredstev, razdeljenih med deležnike.

Dodana vrednost

Stroški dela + Finančni odhodki + Dobiček pred obdavčitvijo. Je poslovni izid, ki se deli: zaposlenim s plačami in povračili; posojilodajalcem in kreditorjem z obrestmi in drugimi nadomestili; lastnikom z dividendami in drugimi vrstami nadomestil; podjetju z oblikovanjem rezerv in zadržanim čistim dobičkom ter državi z davki.

Dodana vrednost na zaposlenega v evrih

((Dodana vrednost / (Število zaposlenih na začetku obdobja + število zaposlenih na koncu obdobja) / 2)) x 1.000. Kazalnik produktivnosti, ki kaže, koliko vrednosti v povprečju odpade na posameznega zaposlenega v določenem obdobju.

Bruto dodana vrednost na zaposlenega

((Kosmati donos iz poslovanja – Stroški blaga, materiala in storitev – Drugi odhodki iz poslovanja) / (Število zaposlenih na začetku obdobja + število zaposlenih na koncu obdobja) / 2) x 1.000. Osnovni ekonomski pokazatelj in

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Osnovno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha

Predstavlja novo ustvarjeno vrednost gospodarske družbe v časovnem obdobja. Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.

Donosnost prodaje

EBIT / Prihodki od prodaje

Kazalnik cenovne politike podjetja in njene zmožnosti nadzora stroškov.

NFD (Neto finančni dolg)

Dolgoročne finančne obveznosti + Kratkoročne finančne obveznosti – Denarna sredstva – kratkoročne finančne naložbe

Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti, zmanjšane za likvidna sredstva, s katerimi jih je mogoče poplačati.

Alternativno merilo poslovanja

Metodologija izračuna

Izbor merila

Neto finančni dolg na EBITDA

NFD / EBITDA

Kazalnik, ki kaže, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev ter ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja ob predpostavki enakega obsega poslovanja in dobičkonosnosti.

ROA (Čista donosnost sredstev) v %

Čisti poslovni izid / (Vrednost sredstev na prvi dan obdobja + vrednost sredstev na zadnji dan obdobja) / 2) x 100

Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri upravljanju sredstev, ki jih ima na voljo za ustvarjanje dobička.

ROE (Čista donosnost kapitala) v %

Čisti poslovni izid / (Vrednost kapitala na prvi dan obdobja + vrednost kapitala na zadnji dan obdobja) / 2) x 100

Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri ustvarjanju dobička z viri, ki jih zagotavljajo lastniki oziroma delničarji.

Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.

Delež CAPEX v poslovnih prihodkih

(Bruto) izdatki za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev / Poslovni prihodki

Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.

Delež sponzorstev in donatorstev v čistih prihodkih od prodaje

Sponzorstva in donacije / Prihodki od prodaje

Pokazatelj vrednosti vlaganja podjetja v družbeno okolje.

Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.

Capex - naložbe v osnovna sredstva v milijonih evrov	Delež v poslovnih prihodkih v %
681	0
620	50
591	100
590	150
600	200
671	250
613	300
660
637
650
282
302
403
378
399

Capex - naložbe v osnovna sredstva v milijonih evrov	Delež v poslovnih prihodkih v %
681	0
620	50
591	100
590	150
600	200
671	250
613	300
660
637
650
282
302
403
378
399

AI Terminal

Telekom Slovenije

Letno poročilo

Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Celovito poročanje o kazalnikih trajnostnega razvoja po standardih GRI

Kazalo vsebine

POSLOVNO POROČILO

2.9.7 Vplivi na okolje

2.9.8 Oskrbna veriga

2.9.9 Varovanje družbe, omrežij, sistemov in storitev

2.10 Vsebinsko kazalo po standardu poročanja GRI

2.11 Izjava o preverjanju trajnostnega poročila

3 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D. D., ZA LETO 2021

3.1 Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije

3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije

3.3 Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in družbo Telekom Slovenije

4 PRILOGA

4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije

4.2 Slovar kratic, tujk in strokovnih izrazov

4.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1 SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2021

1.1 O Skupini Telekom Slovenije

Delnice Telekoma Slovenije so uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Več v poglavju 1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.

Družbe v Skupini Telekom Slovenije

Kontakti za investitorje, delničarje in druge zainteresirane uporabnike

Kontakt za informacije o letnem poročilu in za poročanje o trajnostnem poslovanju

Korporativno komuniciranje

GRI GS 102-1, 102-3, 102-5

GRI GS 102-53

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Ključne blagovne znamke družb Skupine Telekom Slovenije

GRI GS 102-2

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.2 Poudarki poslovanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2021

Izzivi, priložnosti in odziv na pandemijo covid-19

Okrepljeno digitalno poslovanje in ponudba izboljšala uporabniško izkušnjo

Odgovornost do okolja in družbe ostaja naša usmeritev

4 GRI GS 201-1

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

5 Finančni kazalniki Skupine Telekom Slovenije, skladni z računovodskim poročilom

Sredstva

Kapital

Čista donosnost kapitala (ROE)

Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)

Neto finančni dolg

NFD / EBITDA

Investicije v osnovna sredstva (CAPEX)

EBITDA – CAPEX

Delež (EBITDA – CAPEX) v EBITDA (Cash Margin)

Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja

Delež CAPEX v poslovnih prihodkih

Drugi ekonomski kazalniki

Dodana vrednost

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Družbeni kazalniki – zaposleni

Družbeni kazalniki – skupnost

Priključki / uporabniki

Energetski in okoljski kazalniki

Telekom Slovenije

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Prihodki od prodaje in število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije

EBITDA in EBITDA marža v čistih prihodkih od prodaje Skupine Telekom Slovenije

EBIT - dobiček iz poslovanja in čisti dobiček poslovnega obdobja Skupine Telekom Slovenije

Sestava obveznosti do virov sredstev in neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije

EBITDA in EBITDA marža

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

EBITDA marža v %

EBITDA v mio EUR

Čisti poslovni izid

Sestava obveznosti do virov sredstev in neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.3 Pismo predsednika uprave

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Trajnostno poslovanje je vpeto v vse naše poslovne procese, o svojih aktivnostih na tem področju vsako leto poročamo tudi v letnih poročilih. V smeri nadaljevanja razogljičenja družbe smo v Strateškem poslovnem načrtu.

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

1.4 Izjava o odgovornosti uprave

član uprave

Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021

Capex - naložbe v osnovna sredstva v milijonih evrov	Delež v poslovnih prihodkih v %
681	0
620	50
591	100
590	150
600	200
671	250
613	300
660
637
650
282
302
403
378
399