Verjamemo v

potencial te regije

Prvo polletje 2022 / Medletno poročilo

Kazalo

Pregled strateških članic	4
Povzetek poslovanja	5
Ključni finančni podatki	6
Makroekonomsko okolje	7
POSLOVNO POROČILO	9
Ključni poudarki	10
Ključni dogodki	11
Lastniška struktura NLB	13
Izkaz poslovnega izida	14
Dobiček	14
Čisti obrestni prihodki	16
Čisti neobrestni prihodki	17
Stroški	18
Oslabitve in rezervacije	19
Izkaz finančnega položaja	20
Kapital in likvidnost	23
Kapital Likvidnost	23 25
Posli s povezanimi osebami	27

Segmentna analiza Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	28 30
Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	33
Strateški tuji trgi	36
Finančni trgi v Sloveniji	39
Nestrateške članice	41
Dejavniki tveganja in napoved	42
Dejavniki tveganja	42
Napoved	44
Napoved za leto 2022	44
Upravljanje tveganj	47
Korporativno upravljanje	52
Uprava	52
Nadzorni svet Skupščina	52 52
Priporočila javnim družbam za obveščanje	53
Dogodki po 30. juniju 2022	54
Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja	55
Uskladitev računovodskih izkazov v Poslovnem in Finančnem poročilu	65
NEREVIDIRANI ZGOŠČENI MEDLETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI NLB SKUPINE IN NLB	67
Opredelitve in slovar izbranih izrazov	111

Smo tam, kjer ste vi. Tu je naš dom.

Tu so naše družine, prijatelji, sodelavci, sosedje, športniki, za katere navijamo, gostitelji, ki vedo, kakšno kavo imamo najraje … Vse to je naš dom in vanj srčno verjamemo.

Ker smo tam, kjer ste vi, poznamo vaš potencial in razumemo vašo predanost – tudi takrat, ko je ne razume nihče drug. Saj tam, kjer drugi vidijo zgolj točko na zemljevidu, mi vidimo regijo, polno priložnosti.

In verjamemo, da si zaslužite vsako od njih.

Pregled strateških članic

				Slovenija		Srbija		Severna Makedonija	Bosna in	Hercegovina	Kosovo	Črna gora
	NLB Skupina	NLB, Ljubljana	N Banka, Ljubljana	NLB Lease&Go, Ljubljana	NLB Skladi, Ljubljana	NLB Komercijalna Banka, Beograd(ix)	KomBank Invest, Beograd	NLB Banka, Skopje	NLB Banka, Banja Luka	NLB Banka, Sarajevo	NLB Banka, Priština	NLB Banka, Podgorica
Tržni položaj v prvem polletju 2022
Poslovalnice	454(i)	71	12	-	-	186	-	48	47	35	33	22
Aktivne stranke	1.764.933(ii)	678.942	50.923	-	-	962.095	-	409.384	217.749	131.692	246.106	81.060
Bilančna vsota(x) (v mio EUR)	22.730	12.558	1.447	174	1.907(iii)	4.622	1	1.744	947	788	979	772
Rezultat po davkih(x) (v mio EUR)	287,0	66,9	-3,5	-0,2	4,2	23,7	-0,0	21,5	9,1	5,2	16,7	6,0
Tržni delež po bilančni vsoti	-	26,1 %	3,0 %	-	%(iv) 37,9	10,7 %	-	16,8 %	%(v, vii) 19,9	%(vi, vii) 5,6	17,0 %	%(viii) 13,9

(i) Vključno z NLB Komercijalno Banko, Beograd in N Banko, Ljubljana.

(ii) Število aktivnih strank NLB Komercijalne Banke, Beograd in N Banke zaradi različnih definicij ni vključeno v skupno število strank NLB Skupine.

(iii) Obseg sredstev v upravljanju.

(iv) Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih.

(v) Tržni delež v Republiki Srbski.

(vi) Tržni delež v Federaciji BiH.

(vii) Tržni delež na dan 31. marca 2022.

(viii) Tržni delež na dan 31. maja 2022.

(ix) Proces združitve Komercijalne Banke, Beograd in NLB Banke, Beograd je bil zaključen; od 30. aprila 2022 združena banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd.

(x) Podatki za članice na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane finančne izkaze Skupine.

Povzetek poslovanja

Čisti dobiček - četrtletno (v mio EUR)(i) Donos na kapital po davkih - ROE a. t. (v %)(ii)

-78 -68 -50 -41 -17 -6 1-3 2021 1-6 2021 1-9 2021 1-12 2021 1-3 2022 1-6 2022

3,25% 3,29% 3,25% 3,28% 3,32%

3,40%

Neto obrestna marža (v %)

1-3 2021 1-6 2021 1-9 2021 1-12 2021 1-3 2022 1-6 2022

Marža operativnega poslovanja (v %)

Delež NPE - EBA definicija (v %) Količnik skupnega kapitala (v %)

(i) Na dobiček v Q1 2022 je vplival prevzem N Banke.

(ii) ROE za 2022 je izračunan brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

(iii) V izračunu stroška tveganja za 2022, 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Ključni finančni podatki¹

Tabela 1: Ključni finančni podatki NLB Skupine

						v mio EUR, % in bt
	1-6 2022	1-6 2021	Letna sprememba	Q2 2022	Q1 2022	Q2 2021
Ključni podatki izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki	358,1	333,9	7 %	183,6	174,5	179,9
Čisti obrestni prihodki	226,4	198,6	14 %	118,6	107,8	101,1
Čisti neobrestni prihodki	131,7	135,3	-3 %	65,0	66,7	78,7
Stroški skupaj	-218,7	-197,3	-11 %	-116,0	-102,7	-100,7
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	139,3	136,6	2 %	67,6	71,8	79,1
Oslabitve in rezervacije	-7,7	19,0	-	-3,3	-4,4	3,5
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	-2,4	30,7	-	1,6	-4,0	14,8
Druge oslabitve in rezervacije	-5,3	-11,8	55 %	-4,9	-0,4	-11,3
Negativno dobro ime	172,8	0,0	-	0,0	172,8	0,0
Rezultat po davkih	287,0	139,8	105 %	55,5	231,5	75,2
Ključni finančni kazalci
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	10,8 %	13,8 %	-3,0 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	1,0 %	1,4 %	-0,3 o.t.
Neto obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih)	2,12 %	2,09 %	0,04 o.t.
Neto obrestna marža (na vseh sredstvih - BS kazalnik)	2,03 %	2,00 %	0,04 o.t.
Marža operativnega poslovanja(i)	3,40 %	3,29 %	0,11 o.t.
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR)	61,1 %	59,1 %	2,0 o.t.
Strošek tveganja (bt)(ii)	- 6	-68	62
		30. jun. 2022 31. dec. 2021 30. jun. 2021		Sprememba glede na konec leta	Letna sprememba
Ključni podatki izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	22.730,3	21.577,5	21.187,3	5 %	7 %
Bruto krediti strankam	12.944,2	10.903,5	10.421,8	19 %	24 %
Neto krediti strankam	12.620,2	10.587,1	10.071,4	19 %	25 %
Depoziti strank	19.151,1	17.640,8	17.143,0	9 %	12 %
Kapital (brez kapitala manjšinjskih lastnikov)	2.195,6	2.078,7	2.091,4	6 %	5 %
Ostali ključni finančni kazalci
LTD(iii)	65,9 %	60,0 %	58,7 %	5,9 o.t.	7,1 o.t.
Količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1 količnik)	14,4 %	15,5 %	14,7 %	-1,1 o.t.	-0,3 o.t.
Količnik skupnega kapitala	16,5 %	17,8 %	17,0 %	-1,3 o.t.	-0,5 o.t.
Tveganju prilagojena aktiva (RWA)	14.172,5	12.667,4	12.755,6	12 %	11 %
NPL – obseg slabih posojil(iv)	370,1	367,4	427,9	1 %	-14 %
Stopnja pokritja slabih posojil 1(v)	87,8 %	86,1 %	81,9 %	1,7 o.t.	5,9 o.t.
Stopnja pokritja slabih posojil 2(vi)	57,5 %	57,9 %	59,9 %	-0,4 o.t.	-2,5 o.t.
Delež NPL (interna definicija)(vii)	2,2 %	2,4 %	2,9 %	-0,2 o.t.	-0,7 o.t.
Delež neto NPL (interna definicija)(viii)	0,9 %	1,0 %	1,2 %	-0,1 o.t.	-0,2 o.t.
Delež NPL (EBA definicija)(ix)	2,9 %	3,4 %	4,0 %	-0,5 o.t.	-1,2 o.t.
Delež NPE (EBA definicija)(x)	1,6 %	1,7 %	2,0 %	-0,1 o.t.	-0,4 o.t.

Zaposleni

Število zaposlenih 8.394 8.185 8.455 209 -61

(i) Čisti prihodki iz poslovanja (na letnem nivoju) / povprečna sredstva.

(ii) Strošek tveganja = kreditne oslabitve in rezervacije (na letnem nivoju) / povprečno stanje neto kreditov strankam. Kreditne oslabitve in rezervacije vključujejo oslabitve kreditov strankam in rezervacije za zunajbilanco.

(iii) LTD = neto krediti strankam / depoziti strank.

(iv) Slaba posojila vključujejo posojila do komitentov, razvrščenih v bonitetni razred D in E; posojila z zamudo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

(v) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

(vi) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

(vii) Delež slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: bruto slaba posojila; (ii) imenovalec: bruto posojila.

(viii) Delež neto slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: neto slaba posojila; (ii) imenovalec: neto posojila.

(ix) Delež slabih posojil je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: bruto slabi krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah; (ii) imenovalec: bruto krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah. (x) Delež NPE je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: nedonosne izpostavljenosti v Finrep 18; (ii) imenovalec: celotna izpostavljenost v Finrep 18.

Mednarodne bonitetne ocene NLB	30. jun. 2022	31. mar. 2022	Napoved
Standard & Poor's	BBB	BBB-	Stabilno
Moody's(i)	Baa1	Baa1	Stabilno

(i) Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov.

¹ ROE in ROA za 2022 sta izračunana brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane; v izračunu stroška tveganja za 2022 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Makroekonomsko okolje

Makroekonomski povzetek in napoved

Pritiski na svetovno ponudbo se še naprej odražajo v pozitivnih mesečnih prirastih letne inflacije. To povečuje pritiske na prihranke potrošnikov, kot nakazujeta umirjena trgovina na drobno in kazalci zaupanja potrošnikov. ECB je s 1. julijem prekinila neto nakupe v okviru programa nakupov vrednostnih papirjev oz. APP (ang. Asset Purchase Programme), zapadle glavnice v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije oz. PEPP (ang. Pandemic Emergency Purchase Programme) pa ostajajo prva obrambna linija za boj proti povečevanju razmikov v donosih. ECB je na julijskem zasedanju o denarni politiki zvišala tri ključne obrestne mere za 50 b.t., da bi povrnila verodostojnost svojemu mandatu za boj proti inflaciji. Izziv za ECB je zaostriti monetarno politiko v evrskem območju in obenem ne povzročiti razlike v stroških zadolževanja za njeni bolj zadolženi gospodarstvi, kot sta Italija in Grčija. ECB je odobrila nov instrument za zaščito transmisije denarne politike (ang. Transmission Protection Instrument, TPI) za zagotovitev enotnega prenosa denarne politike, ne da bi razkrila podrobnosti. EUR je s približno 1,08 padel pod 1,00 v primerjavi z USD, da bi se v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta vrnil k zadrževanju nekoliko nad pariteto. Raziskava ECB o bančnih posojilih za drugo četrtletje kaže, da so zaznave tveganja, povezane z gospodarskimi obeti, razmerami v panogah ali podjetjih, in zmanjšana toleranca bank do tveganj močno zaostrile kreditne pogoje za stanovanjska posojila in se zmerno (neto) zaostrile za potrošniška posojila. Povpraševanje gospodinjstev po posojilih se je neto zmanjšalo pri stanovanjskih posojilih in še naprej neto povečevalo pri potrošniških kreditih. Stroški financiranja in bilančne omejitve bank so vplivali na zaostrovanje kreditnih pogojev za posojila podjetjem, saj denarna politika postaja manj prilagodljiva. ECB bo nadaljevala z vključitvijo elementov podnebnih sprememb v svojo monetarno politiko. Podjetniške obveznice večjih onesnaževalcev bo zamenjala z obveznicami podjetij, ki so okolju prijaznejša. V prvem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s preteklim četrtletjem povečal za 0,2 % in na letni ravni za 5,0 %. Letna inflacija v evrskem območju je junija znašala 8,6 %, kar je več od 8,1 % maja in 7,4 % aprila. Energija na letni ravni prispeva največ (41,9 % v primerjavi z 39,1 % maja), sledijo hrana, alkohol in tobak (8,9 % v primerjavi s 7,5 % maja). Šibkejši evro bi inflacijo lahko še dodatno povečal z zvišanjem uvoznih cen. Osnovna inflacija se je junija v mesečni primerjavi znižala za 0,1 o.t. na 3,7 %. Usklajena brezposelnost je maja znašala 6,4 %, kar je manj kot aprila (6,8 %). Potrošniki so začeli biti bolj pozorni na svojo porabo, saj se zasebna potrošnja povečuje počasneje (+1,9 %) kot bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev (+2,9 %). Poraba za potrošniške izdelke se je zmanjšala, saj potrošniki kupujejo manjše količine ali odlašajo z nakupi. Mnogi se obračajo k zasebnim blagovnim znamkam, diskontom ali cenovno ugodnejšim blagovnim znamkam. Zaradi te razlike je bila stopnja varčevanja gospodinjstev v prvem četrtletju 15,0 % (za 0,9 o.t. več kot v preteklem četrtletju). Predpostavka ne zadeva stanovanjskega trga, saj se je indeks cen stanovanj v evrskem območju zvišal za 9,8 %, kar je najvišje medletno zvišanje od začetka zbiranja cen stanovanj (leta 2005). Maja se je desezonirana industrijska proizvodnja povečala za 1,6 % medletno (+0,8 % v primerjavi s preteklim mesecem), aprila je padla za - 2,5 % (+0,5 % v primerjavi s preteklim mesecem), marca pa za -1,1 % (-1,7 % v primerjavi s preteklim mesecem). Večina kazalnikov zaupanja se je junija znižala (gradbeništvo, gospodarstvo, trgovina na drobno in potrošništvo), razen storitvenega in industrijskega zaupanja, posledično se je kazalnik zaupanja ESI znižal za 1 o.t. Padec zaupanja je v skladu s tem, da podatki o maloprodaji ne vzbujajo optimizma glede prihodnje zasebne potrošnje. Sestavljeni indeks PMI za evrsko območje je padel na 52,0 s 54,8 v primerjavi s preteklim mesecem, zmanjšali sta se tako storitvena kot proizvodna komponenta. Po podatkih ZEW (nem. Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung) je gospodarsko razpoloženje za Nemčijo julija padlo na -53,8 z -28 junija, kar je najnižja vrednost od decembra 2011. To opazno mesečno poslabšanje pomeni, da so šestmesečna pričakovanja glede gospodarstva, stopnje inflacije, obrestnih mer, delniških trgov in menjalni tečaji na najnižji ravni v več kot desetletju.

Glede na omejene možnosti fiskalnih ukrepov bodo morale države tudi v prihodnje skrbno pretehtati stroške in koristi prihodnjih izdatkov v odgovor na višje cene energentov in prehrambnih izdelkov. Gospodarska rast naj bi se letos občutno ohladila, saj bo strah pred recesijo poslabšal obete, še posebej če se bo ruska dobava zemeljskega plina ustavila kot del ruskih povračilnih sankcij. V tem primeru bi računi za ogrevanje v zimskih mesecih skokovito narasli, kar bi še povečalo inflacijo v letu 2023. Gospodarstvo regije, v kateri deluje Skupina, naj bi se leta 2022 povečalo za 4,0 %, leta 2023 pa za 2,9 %. Omejitve globalne ponudbe ostajajo, saj vojne razmere v Ukrajini še naprej ovirajo rast. Stopnja inflacije zmanjšuje realne razpoložljive dohodke in načenja zaupanje potrošnikov, kar slabo vpliva na potrošnjo gospodinjstev. V Sloveniji podatki o prodaji na drobno potrjujejo, da je zasebna potrošnja še vedno močna (podatki iz meseca maja so najvišji v evrskem območju). Ključni dejavniki, ki jih je treba spremljati, vključujejo nestanoviten svetovni energetski trg kot tudi zakonodajno agendo nove vlade. Rast BDP naj bi se letos znižala na 5,5 % zaradi učinka višje

osnove. V letu 2023 naj bi slovensko gospodarstvo raslo z 2,1-odstotno rastjo. BDP v evrskem območju bo letos zabeležil nižjo rast, ki jo bodo zavirale visoke cene surovin, pomanjkanje ponudbe, padec zaupanja ter rast obrestnih mer. Tveganje finančne nestabilnosti zaradi visokega javnega dolga in nadaljevanja vojne v Ukrajini poslabšujeta obete. Gospodarstvo evrskega območja naj bi se leta 2022 povečalo za 2,7 %, medtem ko naj bi BDP leta 2023 zrasel za 1,8 %.

Tabela 2: Gibanje ključnih makroekonomskih kazalnikov na evrskem območju in v regiji NLB Skupine

				Povprečna inflacija (v %, po)		Stopnja brezposelnosti (v %, po)
	2021	Q1 2022	2022	2023	2021	H1 2022	2022	2023	2021	Q1 2022	2022	2023
Evroobmočje	5,3	5,4	2,7	1,8	2,6	7,1	7,3	3,9	7,7	7,0	6,8	6,9
Slovenija	8,1	9,8	5,5	2,1	2,0	7,3	8,4	4,4	4,7	4,3	4,2	4,2
BiH	7,5	5,5	2,9	2,8	2,0	11,5	12,0	4,5	17,4	16,7	16,2	15,8
Črna gora	12,4	7,2	2,7	3,4	2,4	9,8	10,5	4,1	16,7	16,8	16,0	16,0
S. Makedonija	4,0	2,4	2,3	3,1	3,2	10,0	11,5	4,5	15,7	14,8	15,0	14,7
Srbija	7,5	4,4	3,5	3,6	4,1	9,7	10,7	5,5	11,1	10,6	10,5	10,0
Kosovo	10,5	4,9	3,3	3,7	3,4	10,4	10,5	4,6	25.4(i)	-	24,4	24,0

Vir: Statistični uradi držav, NLB ALM.

Opomba: Napovedi za NLB so označene v sivem; (i) Podatki za Q1 2021; po - povprečje obdobja.

Poslovno poročilo

Ključni poudarki

Rezultati poslovanja Dobro poslovanje, zaznamovano s stalno rastjo kreditov, ki omogočajo rast čistih obrestnih prihodkov, in s povečanimi prihodki iz opravnin	2 Prevzem slovenske banke Sberbank 1. marca 2022 in njeno preimenovanje v N Banko 11. aprila 2022. • Dobiček po davkih v znesku 287,0 mio EUR vključuje enkratni učinek prevzema N Banke. Dober pa je bil tudi • redni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami, ki je brez prispevka N Banke dosegel 25-odstotno rast glede na enako obdobje lani. Rast bruto kreditov strankam Skupine za 2.040,8 mio EUR glede na konec leta 2021, pri čemer so se za • 1.092,8 mio EUR povečali zaradi prevzema N Banke, ostalo pa zaradi močne rasti kreditov prebivalstvu in gospodarstvu; zelo dobra nova prodaja z višjimi obrestnimi merami je podprla rast čistih obrestnih prihodkov. • Povečanje depozitov Skupine glede na konec leta 2021 za 1.510,3 mio EUR, od česar za 981,4 mio EUR zaradi prevzema N Banke. Čisti prihodki od opravnin še naprej močno rastejo – glede na enako obdobje lani so zabeležili 14-odstotno • rast brez prispevka N Banke, z izjemnimi rezultati pri plačilnem prometu in povezanih storitvah, investicijskih skladih in bančnem zavarovalništvu. Letni regulatorni strošek Banke (SRF, DGS) v višini 9,7 mio EUR je vplival na rezultat drugega četrtletja in je • skupaj s povečanimi stroški dela in administrativnimi stroški vplival na zmanjšanje rezultata pred oslabitvami in rezervacijami v primerjavi s preteklim četrtletjem. Čiste oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile oblikovane v višini 2,4 mio EUR, od česar je bilo • pripoznanih za 8,9 mio EUR 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub na dan prevzema za donosni portfelj N Banke. Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 5,3 mio EUR, od katerih 4,6 mio EUR za reorganizacijo v NLB Komercijalni Banki, Beograd.
Pregled poslovanja Vodilni akter v regiji JVE	• Trden in trajnosten univerzalni poslovni model z močnejšim poudarkom na digitalizaciji in ESG. • Želimo postati regijski prvak. • Večja razpoložljivost in uporaba digitalnih poti – širši nabor digitalnih rešitev 24/7 za stranke. • Proces združitve Komercijalne Banke, Beograd in NLB Banke, Beograd je bil zaključen; od 30. aprila 2022 banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd.
Kakovost kreditnega portfelja Dobra kakovost in razpršenost portfelja, preudarni posojilni standardi in odločni pristopi k izterjavi	• Kakovost kreditnega portfelja ostaja stabilna z naraščajočimi izpostavljenostmi, razporejenimi v 1. skupino, in razmeroma nizkim deležem slabih posojil. Neposredna in posredna izpostavljenost NLB Skupine do Rusije in Ukrajine je zmerna in se skrbno spremlja. • Dobra razpršenost in stabilna kakovost kreditnega portfelja. V nobeni panogi ali segmentu komitentov ni visoke koncentracije. • Strošek tveganja (-6 b.t.) ostaja negativen, podprt s pozitivnim učinkom zaradi uspešnega reševanja slabih posojil v večini članic NLB Skupine. • Nizek delež nedonosnih izpostavljenosti NPE (def. EBA) v višini 1,6 %, ob dokaj visoki stopnji pokritosti slabih posojil 2 v višini 57,5 %.
Kapital in likvidnost Kapitalski in likvidnostni položaj zagotavljata kapitalski donos in nadaljnje možnosti za rast	• Kapitalski položaj nad regulatornimi zahtevami (TCR 16,5 %, za 1,3 o.t. nižji glede na konec 2021). Prevzem N Banke je pozitivno vplival na kapitalski položaj (povišanje RWA iz prevzema je kompenzirala vključitev negativnega dobrega imena v kapital Banke), vendar sta višja RWA zaradi povečane posojilne aktivnosti na eni strani in nižji kapital zaradi negativnega vrednotenja na drugi strani negativno vplivala na kapitalski položaj. 28. junija so bile delničarjem izplačane dividende v višini 50 mio EUR. • Likvidnostni položaj Skupine je ostal zelo trden, z visokimi ravnmi razpoložljivih likvidnostnih rezerv v bilančni • vsoti (35,9 %). Močna depozitna osnova izkazuje zaupanje strank v Skupino.
Strategija Zavezani k uresničevanju strateških ciljev	• Skupina nadaljuje z izpolnjevanjem svojih strateških iniciativ ter išče nove poslovne priložnosti. Vodilni položaj pri digitalizaciji v Sloveniji Banka prenaša na ostale trge, na katerih Skupina deluje. • Zasleduje se cilj postati eno najbolj naprednih podjetij za upravljanje podatkov v regiji, s čimer bo mogoče produktivno uporabiti pridobljene podatke strank ter razviti lokalni prilagodljivi digitalni ekosistem za ponudbo produktov in storitev strankam. Skupina bo še naprej podpirala družbo in si prizadevala zmanjšati svoj ogljični odtis ter izboljšati kakovost • življenja v regiji. Poslovno vrednost bo spodbujala s trajnostjo in predanostjo k izboljšanju obvladovanja

okoljskih in družbenih tveganj svojega poslovanja ter izpolnjevanju potreb in pričakovanj deležnikov.

² Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Ključni dogodki.

Ključni dogodki

Sprememba v Upravi

januarja je Nadzorni svet imenoval Hedviko Usenik, Antonia Argirja in Andreja Lasiča za člane Uprave. Vsi so 28. aprila pridobili ustrezna soglasja za opravljanje funkcije članov Uprave. Ta ima tako šest članov.

Sprejet zakon o švicarskih frankih

februarja je Državni zbor RS sprejel Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (zakon o CHF). Zakon o CHF vpliva na vse posojilne pogodbe v švicarskih frankih (ne glede na to, ali pogodbe še veljajo), sklenjene med bankami, ki poslujejo v Sloveniji (vključno z NLB), kot posojilodajalkami in fizičnimi osebami kot posojilojemalci v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. Ustavno sodišče RS je 10. marca sprejelo sklep, da se izvajanje zakona o CHF v celoti zadrži. Navedeno pomeni, da je izvajanje zakona zadržano do končne odločitve Ustavnega sodišča o skladnosti zakona o CHF z ustavo in v tem času ne tečejo roki, ki jih za posamezne obveznosti bank predvideva zakon. NLB bo do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti zakona o CHF spoštovala veljavno zakonodajo in izdane sodne odločbe, hkrati pa uveljavljala vsa pravna sredstva, ki jih ima na razpolago.

Nova zahteva SREP

februarja je ECB za Banko izdala novo zahtevo SREP, na podlagi katere so se znižale zahteve iz drugega stebra (P2R) z 2,75 % na 2,60 %, pri čemer smernica iz drugega stebra (P2G) ostaja nespremenjena v višini 1,00 %. Nova zahteva SREP je veljavna od 1. marca 2022 naprej, kar pomeni, da mora od tega datuma dalje Banka izpolnjevati skupno kapitalsko zahtevo v višini 14,10 % na konsolidirani osnovi v naslednji sestavi: (i) 10,60 % skupna kapitalska zahteva in (ii) 3,5 % zahteva po skupnem blažilniku.

Dne 29. aprila je BS izdala nov Sklep o določitvi zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za banke in hranilnice, ki bo s 1. januarjem 2023 uveljavil blažilnik sistemskih tveganj za sektorske izpostavljenosti. 3

Vojna v Ukrajini

Februarja je Ruska federacija začela vojaško invazijo na Ukrajino. Izpostavljenost NLB Skupine do Ruske federacije in Ukrajine je omejena in v pretežnem delu izhaja iz naložb NLB v ruske državne obveznice. Na dan 31. decembra 2021 je imela NLB Skupina 20 mio EUR ruskih državnih obveznic z zapadlostjo v mesecu aprilu 2022 in septembru 2023. Obveznice z zapadlostjo v mesecu aprilu 2022 so bile 2. maja 2022 v celoti poplačane v znesku 13,3 mio EUR, s čimer se je izpostavljenost do Ruske vlade znižala na 7,6 mio EUR. Poštena vrednost teh obveznic, ki so razvrščene kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI), je ocenjena na 1,8 mio EUR, oslabitve, pripoznane v poslovnem izidu, pa znašajo 6,1 mio EUR.

Prevzem N Banke

Enotni odbor za reševanje (SRB) je 1. marca v sodelovanju z BS sprejel odločbo o načrtu reševanja slovenske Sberbank banke. Odločba je predvidela uporabo instrumenta prodaje Sberbank banke. Na tej podlagi je BS izdala odločbo o prodaji 100 % delnic, ki jih je izdala Sberbank banka. Skladno z načrtom reševanja in tržnim postopkom se je SRB odločil za prenos vseh delnic, ki jih je izdala Sberbank banka, na NLB. Skladno s tem je 1. marca NLB postala 100 odstotna lastnica Sberbank banke. V prihodnjih mesecih se bodo odvile aktivnosti za integracijo Sberbank banke v NLB Skupino. 11. aprila se je Sberbank banka preimenovala v N Banko, imenovan pa je bil tudi nov nadzorni svet banke. V teku so aktivnosti za integracijo Sberbank banke v NLB Skupino.

³ Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Kapital in likvidnost.

Posli Nadzornega sveta in Uprave z delnicami NLBR

Med 25. februarjem in 23. marcem so Primož Karpe, predsednik Nadzornega sveta, Sergeja Kočar, članica Nadzornega sveta, Blaž Brodnjak, predsednik Uprave, in Andreas Burkhardt, član Uprave, skupaj kupili 468 lotov navadnih delnic NLB (ISIN: SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR).

Med 12. majem in 20. majem so Blaž Brodnjak, predsednik Uprave, Antonio Argir, član Uprave, Sergeja Kočar, članica Nadzornega sveta, Andreas Burkhardt, član Uprave, Hedvika Usenik, članica Uprave, in Andrej Lasič, član Uprave, skupaj kupili 716 lotov navadnih delnic NLB (ISIN: SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR).

Sprememba pomembnih deležev

marca je družba Schroders znižala svoj lastniški delež v Banki s 5,061 % na 4,95 %.
junija se je lastniški delež Brandes Investment Partners, L.P. v Banki spremenil na 4,78 %.

Združitev bančnih članic v Srbiji

Srbski članici Komercijalna Banka, Beograd in NLB Banka, Beograd sta se združili in od 30. aprila 2022 združena banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd.

Zvišanje bonitetne ocene

maja je bonitetna agencija Standard & Poor's zvišala bonitetno oceno NLB na BBB/A-2 z BBB-/A-3, prihodnji izgledi ostajajo stabilni.

NLB postala 100-odstotna lastnica NLB Komercijalne banke, Beograd

maja je NLB pridobila dodatnih 442.799 navadnih delnic NLB Komercijalne banke a.d. Beograd in tako skupaj z obstoječim lastniškim deležem pridobila 90,2155 % osnovnega kapitala in 91,7294 % delnic z glasovalno pravico, s čimer je dosegla prag za iztisnitev manjšinskih delničarjev. NLB je v postopku iztisnitve pridobila dodatnih 1.528.110 rednih delnic in 316.260 prednostnih delnic v skupni vrednosti 61,7 mio EUR. 13. julija 2022 je NLB uspešno zaključila postopek iztisnitve preostalih delničarjev NLB Komercijalne banke a.d. Beograd in s tem postala 100-odstotna lastnica banke.

Banka uradno postala članica Zavezništva za podnebno nevtralno bančništvo ZN

Banka se je 6. junija uradno pridružila panožnemu Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking), katerega članice so banke z vsega sveta. Zavezništvo je zavezano k uskladitvi kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050 ali prej, kot to določajo najambicioznejši cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Skupščina delničarjev

Skupščina delničarjev NLB je potekala 20. junija 2022. Na njej so delničarji med drugim odločili, da se del bilančnega dobička v skupnem znesku 50 mio EUR izplača delničarjem v obliki dividend, kar znaša 2,50 EUR bruto na delnico. Dividende so bile izplačane 28. junija.

Lastniška struktura NLB

Osnovni kapital NLB je razdeljen na 20.000.000 delnic. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze (ISIN SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR), globalna potrdila o lastništvu (GDR), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa so uvrščena v trgovanje na glavnem trgu Londonske borze (ISIN: US66980N2036 in US66980N1046, trgovalni simbol GDR na Londonski borzi: NLB in 55VX). Pet globalnih potrdil o lastništvu (GDR) predstavlja eno delnico NLB.

Tabela 3: Glavni delničarji NLB na dan 30. junija 2022					(i)
--------------------------------------------------------	--	--	--	--	-----

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon za račun imetnikov GDR(ii)	11.054.420	55,27
• od tega Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)(iii)	n. p.	>5 in <10
Republika Slovenija (RS)	5.000.001	25,00
Drugi delničarji	3.945.579	19,73
Skupaj	20.000.000	100,00

(i) Informacije so pridobljene iz delniške knjige NLB, dostopne prek spletne storitve KDD (Centralna Klirinško depotna družba) in na voljo članom KDD. Podatki o pomembnih deležih temeljijo na samoprijavi posameznih imetnikov v skladu z veljavnimi določbami slovenskega prava, ki zahteva, da imetniki delnic družbe, ki kotirajo na borzi, obvestijo družbo, kadar njihovi neposredni in/ali posredni deleži prestopijo določene pragove, in sicer 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 %. V tabeli so navedeni vsi samoprijavljeni imetniki pomembnih deležev, katerih obvestila so bila prejeta. Glede na omenjeno obveznost imetnikov pomembnih deležev Banka predpostavlja, da nobena druga pravna ali fizična oseba ni imetnik neposredno in/ali posredno deset ali več odstotkov delnic Banke.

(ii) Bank of New York Mellon ima delnice v vlogi depozitarja (depozitar GDR) za imetnike GDR in ni upravičeni lastnik teh delnic. Imetniki GDR imajo pravico zamenjati GDR za delnice. Imetniki GDR lahko pravice iz naslova deponiranih delnic uveljavljajo samo prek depozitarja GDR in se nimajo pravice neposredno udeležiti skupščine delničarjev ali izvrševati glasovalne pravice iz naslova deponiranih delnic.

(iii) Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi s strani posameznih imetnikov GDR na podlagi določil slovenskega prava.

Izkaz poslovnega izida⁴

Tabela 4: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine

										v mio EUR
		1-6 2022 1-6 2021		Letna sprememba od tega prispev ek N Banke		Q2 2022	Q1 2022	Q2 2021	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	226,4	198,6	27,7	9,9	14 %	118,6	107,8	101,1	10,8	10 %
Čiste opravnine	133,7	114,1	19,6	4,0	17 %	69,1	64,5	59,9	4,6	7 %
Prejete dividende	0,1	0,1	0,0	0,0	84 %	0,1	0,0	0,0	0,0	46 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	13,7	26,0	-12,4	-0,9	-48 %	8,5	5,2	20,8	3,3	64 %
Čisti drugi prihodki	-15,7	-4,9	-10,8	1,0	-	-12,7	-3,0	-2,0	-9,6	-
Čisti neobrestni prihodki	131,7	135,3	-3,6	4,1	-3 %	65,0	66,7	78,7	-1,7	-3 %
Skupaj čisti prihodki	358,1	333,9	24,2	14,0	7 %	183,6	174,5	179,9	9,1	5 %
Stroški dela	-122,7	-111,7	-11,1	-6,1	-10 %	-65,2	-57,5	-56,5	-7,7	-13 %
Drugi administrativni stroški	-72,7	-62,4	-10,3	-3,5	-16 %	-39,0	-33,7	-32,6	-5,3	-16 %
Amortizacija	-23,3	-23,2	-0,1	-0,7	-1 %	-11,8	-11,5	-11,6	-0,3	-2 %
Stroški skupaj	-218,7	-197,3	-21,4	-10,4	-11 %	-116,0	-102,7	-100,7	-13,3	-13 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	139,3	136,6	2,7	3,7	2 %	67,6	71,8	79,1	-4,2	-6 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	-2,4	30,7	-33,1	-5,8	-	1,6	-4,0	14,8	5,7	-
Druge oslabitve in rezervacije	-5,3	-11,8	6,5	0,0	55 %	-4,9	-0,4	-11,3	-4,6	-
Oslabitve in rezervacije	-7,7	19,0	-26,6	-5,9	-	-3,3	-4,4	3,5	1,1	25 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	1,6	0,4	1,1	0,0	-	1,0	0,6	0,3	0,4	57 %
Negativno dobro ime	172,8	0,0	172,8	172,8	-	0,0	172,8	0,0	-172,8	-
Rezultat pred davki	306,1	156,0	150,1	170,6	96 %	65,2	240,8	82,9	-175,6	-73 %
Davek iz dohodka	-10,6	-9,6	-1,1	-1,3	-11 %	-5,4	-5,2	-4,8	-0,2	-4 %
Rezultat manjšinskih lastnikov	8,4	6,6	1,8	0,0	27 %	4,3	4,1	2,9	0,2	5 %
Rezultat po davkih	287,0	139,8	147,2	169,3	105 %	55,5	231,5	75,2	-176,0	-76 %

Dobiček

Skupina je ustvarila 287,0 mio EUR dobička po davkih, kar je 147,2 mio EUR več kot v enakem obdobju lani, k čemur so največ prispevali pozitivni učinki v zvezi s prevzemom N Banke. Dober je bil tudi redni polletni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami, ki je brez prispevka N Banke dosegel 25-odstotno rast glede na enako obdobje lani.

Rezultat je temeljil na naslednjih ključnih dejavnikih:

Negativno dobro ime iz naslova prevzema N Banke znaša 172,8 mio EUR.
Čisti obrestni prihodki so se glede na enako obdobje lani povečali za 17,8 mio EUR brez prispevka N Banke zaradi večjega obsega kreditov in kljub nižjim obrestnim meram. Rast čistih obrestnih prihodkov je bila zabeležena v vseh bankah, najvišje rasti pa so bile dosežene v Banki (10,0 mio EUR), NLB Komercijalni Banki, Beograd⁵ (4,2 mio EUR) in NLB Banki, Priština (2,8 mio EUR).
Čiste opravnine so se brez prispevka N Banke glede na enako obdobje lani povečale za 14 %, povečanje pa je bilo zabeleženo v vseh bankah Skupine, predvsem v Banki zaradi višjih provizij od investicijskih skladov in bančnega zavarovalništva, nadomestil za visoka stanja depozitov in višjih provizij iz plačil in kartičnega poslovanja (normalizacija po omejitvah zaradi covida-19 v letu 2021) ter v NLB Komercijalni Banki, Beograd⁵ za 5,7 mio EUR ali 26 %, večinoma zaradi sprememb cen storitev.
Stroški so glede na enako obdobje lani rahlo porasli v večini bančnih članic Skupine zaradi naraščajočih stroškov dela in administrativnih stroškov, večinoma povezanih z inflacijo v regiji.
Oblikovanje oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja v višini 2,4 mio EUR, od katerih je bilo 8,9 mio EUR pripoznanih za 12-mesečne pričakovane kreditne izgube na dan prevzema za donosni portfelj N Banke. Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 5,3 mio EUR, od katerih 4,6 mio EUR za reorganizacijo v NLB Komercijalni Banki, Beograd.

⁴ Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema slovenske Sberbank banke 1. marca 2022, ki se je 11. aprila 2022 preimenovala v N Banko (v nadaljevanju poročila N Banka oziroma prevzem N Banke).

⁵ Komercijalna Banka, Beograd in NLB Banka, Beograd sta se združili in od 30. aprila 2022 združena banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd; podatki za združeno banko tudi za leto 2021.

Slika 1: Čisti dobiček NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

(i) Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov.

Čisti obrestni prihodki

Slika 2: Čisti obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti obrestni prihodki so znašali 226,4 mio EUR, od česar je 9,9 mio EUR prispevala N Banka. Brez prispevka N Banke je bila zaradi večjega obsega kreditov dosežena višja raven obrestnih prihodkov na letni osnovi v vseh bančnih članicah Skupine kljub nižjim donosom. Nižji obrestni odhodki so povezani z zavarovanim zadolževanjem pri centralni banki – TLTRO (v juniju poplačilo s strani NLB) po zelo ugodni obrestni meri -1 % letno in z nižjimi obrestnimi merami za depozite strank v bančnih članicah JVE.

V primerjavi s predhodnim četrtletjem so bili čisti obrestni prihodki višji zaradi večjega obsega kreditov.

Neto obrestna marža v drugem četrtletju je znašala 2,16 % in je bila za 0,08 o.t. višja glede na predhodno četrtletje in 0,07 o.t. višja glede na enako obdobje lani, večinoma zaradi rasti obsegov, Banka pa je začela s postopno prilagoditvijo cen za novo produkcijo. Marža operativnega poslovanja je znašala 3,45 %, kar je za 0,13 o.t. več glede na predhodno četrtletje in enako obdobje lani, in sicer zaradi višje rasti čistih prihodkov iz poslovanja (podprte z rastjo čistih opravnin) v primerjavi z rastjo čistih obrestnih prihodkov. Nadaljnja rast obrestnih mer je pričakovana zaradi inflacije v Evropi.

Čisti neobrestni prihodki

Slika 4: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti neobrestni prihodki so znašali 131,7 mio EUR, od česar je 4,1 mio EUR prispevala N Banka. Večji del čistih neobrestnih prihodkov je izhajal iz naslova čistih opravnin, ki so glede na enako obdobje preteklega leta narasle, predvsem na nivoju Banke (višje provizije od investicijskih skladov in bančnega zavarovalništva, nadomestila za visoka stanja depozitov in višje provizije iz plačil in kartičnega poslovanja zaradi normalizacije po omejitvah zaradi covida-19 v letu 2021, nadomestil za organizacijo sindiciranih posojil in svetovalne storitve) ter v NLB Komercijalni Banki, Beograd⁶ zaradi sprememb cen storitev.

V prvem polletju 2021 so na čiste neobrestne prihodke močno vplivali enkratni prihodki od vrednotenja v višini 14,8 mio EUR zaradi poplačila izpostavljenosti, razvrščene kot nedonosne, in 9,0 mio EUR drugih prihodkov od poslovanja iz naslova poravnave sodnega spora, medtem ko v tem letu ni bilo pomembnejših enkratnih dogodkov.

Regulatorni stroški so v prvem polletju 2022 znašali 23,2 mio EUR z enkratnim letnim plačilom v Banki v višini 9,7 mio EUR (2,1 mio EUR za SRF in 7,6 mio EUR za DGS) v juniju.

⁶ Komercijalna Banka, Beograd in NLB Banka, Beograd sta se združili 30. aprila 2022.

Stroški

Stroški so znašali 218,7 mio EUR, k čemur je 10,4 mio EUR prispevala N Banka. Brez prispevka N Banke so bili stroški glede na enako obdobje lani višji za 11,1 mio EUR zaradi povišanja v Banki in v večini bank članic Skupine v JVE. Na banke v celotni regiji, kot tudi na celotno industrijo, vplivajo inflacija in naraščajoči stroški dela, materiala in energije zaradi vojne v Ukrajini, kar je povzročilo očitno rast stroškov dela in administrativnih stroškov. Stroški marketinga v Banki so narasli tudi zaradi prevzema N Banke v Sloveniji in združitve bank Skupine v Srbiji (NLB Banka, Beograd in Komercijalna Banka, Beograd).

Skupina je sprejela več strateških pobud (strategija tržnih poti, digitalizacija, brezpapirno in vitko poslovanje, optimizacija poslovne mreže itd.) za ohranitev vzdržne ravni stroškov, glede na okoliščine in gospodarski položaj.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je znašal 61,1 %, kar pomeni zvišanje za 2,0 o.t. v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Oslabitve in rezervacije

Slika 6: Oslabitve in rezervacije NLB Skupine (v mio EUR)

Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile neto oblikovane v višini 2,4 mio EUR. Dodatne nove oslabitve in rezervacije, vključno z 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub na dan prevzema za donosni portfelj N Banke, so bile skoraj v celoti nadomeščene s pozitivnimi učinki uspešnega reševanja slabih posojil (19,6 mio EUR) in sprememb parametrov tveganja (4,3 mio EUR, večinoma v segmentu gospodarstva).

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 5,3 mio EUR, od katerih 4,6 mio EUR za reorganizacijo v NLB Komercijalni Banki, Beograd.

Izkaz finančnega položaja⁷

Tabela 5: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine

											v mio EUR
						Sprememba glede				Sprememba v
		30. jun. 2022		31. mar. 2022 31. dec. 2021 30. jun. 2021		na konec leta		Letna sprememba		zadnjem kvartalu
		od tega N Banka
AKTIVA											#REF!
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	4.321,1	186,8(i)	4.865,4	5.005,1	4.739,4	-683,9	-14 %	-418,2	-9 %	-544,3	-11 %
Krediti bankam	176,8	0,0	162,8	140,7	243,4	36,1	26 %	-66,5	-27 %	14,1	9 %
Neto krediti strankam	12.620,2	1.084,8	12.108,7	10.587,1	10.071,4	2.033,1	19 %	2.548,8	25 %	511,6	4 %
Bruto krediti strankam	12.944,2	1.092,8	12.434,6	10.903,5	10.421,8	2.040,8	19 %	2.522,4	24 %	509,7	4 %
- gospodarstvo	6.213,5	666,6	5.884,6	4.996,0	4.772,7	1.217,4	24 %	1.440,8	30 %	328,9	6 %
- prebivalstvo	6.445,0	391,8	6.242,1	5.621,1	5.304,8	824,0	15 %	1.140,3	21 %	202,9	3 %
- država	285,7	34,3	307,9	286,3	344,4	-0,6	0 %	-58,6	-17 %	-22,2	-7 %
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam	-324,0	-8,0	-325,9	-316,3	-350,4	-7,7	-2 %	26,4	8 %	1,9	1 %
Finančna sredstva	4.919,5	69,2	5.219,9	5.208,3	5.490,9	-288,8	-6 %	-571,4	-10 %	-300,4	-6 %
- trgovalna knjiga	14,9	4,2	10,9	7,7	13,5	7,2	94 %	1,4	10 %	4,0	37 %
- bančna knjiga	4.904,6	64,9	5.209,0	5.200,6	5.477,4	-296,1	-6 %	-572,8	-10 %	-304,4	-6 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	13,1	0,0	12,1	11,5	8,4	1,6	14 %	4,7	56 %	1,0	8 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	297,9	10,8	302,2	294,6	297,1	3,3	1 %	0,8	0 %	-4,3	-1 %
Neopredmetena sredstva	55,3	1,3	57,8	59,1	55,7	-3,7	-6 %	-0,3	-1 %	-2,5	-4 %
Druga sredstva	326,3	10,9	290,2	271,1	281,1	55,3	20 %	45,3	16 %	36,2	12 %
SKUPAJ SREDSTVA	22.730,3	1.363,8	23.019,1	21.577,5	21.187,3	1.152,8	5 %	1.543,0	7 %	-288,7	-1 %
PASIVA
Depoziti strank	19.151,1	981,4	18.525,8	17.640,8	17.143,0	1.510,3	9 %	2.008,1	12 %	625,3	3 %
- gospodarstvo	5.091,8	455,7	4.934,8	4.463,7	4.130,2	628,1	14 %	961,7	23 %	157,0	3 %
- prebivalstvo	13.498,1	433,3	13.097,3	12.680,8	12.477,8	817,3	6 %	1.020,3	8 %	400,8	3 %
- država	561,2	92,5	493,6	496,4	535,0	64,9	13 %	26,2	5 %	67,6	14 %
Depoziti bank in centralnih bank	138,0	5,6	115,0	71,8	78,0	66,2	92 %	60,0	77 %	23,0	20 %
Krediti	326,8	171,9	1.241,0	932,6	976,6	-605,8	-65 %	-649,8	-67 %	-914,2	-74 %
Druge obveznosti	507,6	37,4	474,3	427,6	466,8	80,0	19 %	40,8	9 %	33,3	7 %
Podrejene obveznosti	287,8	0,0	287,0	288,5	287,6	-0,8	0 %	0,2	0 %	0,7	0 %
Kapital	2.195,6	167,4	2.254,4	2.078,7	2.091,4	116,8	6 %	104,1	5 %	-58,9	-3 %
Kapital manjšinskih lastnikov	123,5	0,0	121,6	137,4	143,8	-13,9	-10 %	-20,3	-14 %	1,9	2 %
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	22.730,3	1.363,8	23.019,1	21.577,5	21.187,3	1.152,8	5 %	1.543,0	7 %	-288,7	-1 %

(i) Ne vključuje financiranja s strani NLB v višini 82.5 mio EUR.

Obseg sredstev Skupine je znašal 22.730,3 mio EUR, kar pomeni rast za 1.152,8 mio EUR glede na konec leta 2021 zaradi prevzema N Banke (1.363,8 mio EUR).

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah so se znižale za 683,9 mio EUR glede na konec leta 2021. Medtem ko so stanja v bančnih članicah na strateških trgih in v N Banki porasla, je bilo znižanje v Banki posledica predčasnega poplačila financiranja prek zavarovanega zadolževanja pri centralni banki (TLTRO) v juniju (750 mio EUR).

V prvem polletju 2022 so se neobremenjene likvidnostne rezerve znižale za 231 mio EUR zaradi višje rasti kreditov in nižje tržne vrednosti tržnega premoženja (tj. obveznice).

Bruto krediti strankam so se povečali za 2.040,8 mio EUR, od tega za 1.092,8 mio EUR zaradi prevzema N Banke. Brez N Banke je bila zabeležena rast bruto kreditov strankam za 948,0 mio EUR glede na konec leta 2021, od tega za 432,1 mio EUR prebivalstvu in za 550,8 mio EUR gospodarstvu. Brez depozitov N Banke je Skupina glede na konec leta 2021 zabeležila povečanje depozitov v višini 528,9 mio EUR.

Količnik LTD (neto) na ravni Skupine je znašal 65,9 %, kar pomeni zvišanje za 5,9 o.t. glede na konec leta 2021 in 7,1 o.t. glede na enako obdobje lani, kot rezultat prevzema N Banke z višjim LTD, pa tudi višjega porasta bruto kreditov v primerjavi z depoziti.

⁷ Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema slovenske Sberbank banke 1. marca 2022, ki se je 11. aprila preimenovala v N Banko (v nadaljevanju v poročilu N Banka oziroma prevzem N Banke).

Slika 7: Bruto krediti strankam NLB Skupine in obrestne mere na bruto kredite – dinamika gibanja glede na konec leta (v mio EUR in %)

(i) Na posamični osnovi.

(ii) Vključuje NLB in N Banko; obrestne mere samo za NLB.

(iii) Vključujejo samo banke.

Kreditna aktivnost je še vedno v trendu rasti. Bruto krediti prebivalstvu v Banki in na Strateških tujih trgih so zabeležili 8 oziroma 7-odstotno rast glede na konec leta 2021, medtem ko so bruto krediti gospodarstvu in državi dosegli 12 odstotno rast v Banki in 8-odstotno na Strateških tujih trgih.

Nova prodaja kreditov v Skupini je bila visoka, s skoraj 600 mio EUR novih stanovanjskih kreditov in blizu 550 mio EUR novih potrošniških posojil, odobrenih v prvem polletju, medtem ko je bilo odobrenih prek 1,5 mrd EUR novih posojil gospodarstvu. Po dolgem obdobju nizkih obrestnih mer se kažejo znaki spreminjanja trenda, saj so se obrestne mere za novo prodajo začele povečevati.

Slika 8: Depoziti strank NLB Skupine in obrestne mere na depozite – dinamika gibanja glede na konec leta (v mio EUR in %)

(i) Na posamični osnovi.

(ii) Vključuje NLB in N Banko; obrestne mere samo za NLB.

(iii) Vključujejo samo banke.

Obseg depozitov v Banki se je glede na konec preteklega leta povečal; depoziti prebivalstvu za 7 % ter gospodarstvu in državi za 4 %. Na rast depozitov prebivalstva so vplivali sezonska komponenta (več prihrankov v začetku leta po povečani potrošnji v decembru in izplačila regresov), socialni transferji in dvig pokojnin. Odliv depozitov prebivalstva je

bil zabeležen na Strateških tujih trgih (3 % glede na konec preteklega leta), in sicer zaradi odlivov v prvem četrtletju kot posledica vojne v Ukrajini in njenega vpliva na raven cen in vedenje potrošnikov, medtem ko je bilo v drugem četrtletju zaznati trend rasti.

Slika 9: Bilančna vsota NLB Skupine po državah (v %)

Slika 10: Zunajbilančne postavke NLB Skupine (v mio EUR)

Zunajbilančne postavke Skupine so znašale 5.468,0 mio EUR in so jih sestavljale prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in druge tvegane obveznosti (38 %), izvedeni finančni instrumenti (35 %), garancije (27 %) in akreditivi (0,5 %).

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in druge tvegane obveznosti so bile razdeljene med kredite (99 % podjetja), limite na osebnih računih (60 % prebivalstvo in 40 % podjetja) in kartice (89 % prebivalstvo). Večino izvedenih finančnih instrumentov Skupine je sklenila Banka, bodisi za varovanje bančne knjige bodisi za trgovanje za stranke.

Kapital in likvidnost Kapital

Slika 11: Kapital NLB Skupine (v mio EUR)

Celotna kapitalska zahteva (OCR) je za Skupino znašala 14,10 % in jo sestavljajo:

TSCR v višini 10,60 % (zahteva v višini 8,00 % iz 1. stebra in zahteva v višini 2,60 % iz 2. stebra) in
CBR v višini 3,50 % (varovalni kapitalski blažilnik v višini 2,50 %, kapitalski blažilnik DSPB⁸ v višini 1,00 % in proticiklični blažilnik v višini 0,00 %).
aprila je BS izdala nov Sklep o določitvi zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za banke in hranilnice, ki bo s 1. januarjem 2023 uveljavil blažilnik sistemskih tveganj za sektorske izpostavljenosti:
1,00 % za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami;
0,50 % za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb.

Kapitalske smernice v okviru 2. stebra (P2G) ostajajo 1,00 % in morajo biti v celoti sestavljene iz kapitala CET1.

Kapital Skupine izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulativne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami ter kapitalskimi smernicami v okviru 2. stebra.

⁸ Od 1. januarja 2023 naprej bo kapitalski blažilnik DSPB znašal 1,25 %.

		2022	2021	2020
	CET1	4,5 %	4,5 %	4,5 %
Zahteva 1. stebra (P1R)	AT1	1,5 %	1,5 %	1,5 %
	T2	2,0 %	2,0 %	2,0 %
	CET1	1,46 %	1,55 %	1,55 %
Zahteva 2. stebra (SREP zahteva - P2R)	Temeljni kapital	1,95 %	2,06 %	2,06 %
	Skupni kapital	2,60 %	2,75 %	2,75 %
	CET1	5,96 %	6,05 %	6,05 %
Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR)	Temeljni kapital	7,95 %	8,06 %	8,06 %
	Skupni kapital	10,60 %	10,75 %	10,75 %
Zahteva po skupnem blažilniku (CBR)
Varovalni kapitalski blažilnik	CET1	2,5 %	2,5 %	2,5 %
DSPB blažilnik	CET1	1,0 %	1,0 %	1,0 %
Proticiklični blažilnik	CET1	0,0 %	0,0 %	0,0 %
	CET1	9,46 %	9,55 %	9,55 %
Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag	Temeljni kapital	11,45 %	11,56 %	11,56 %
	Skupni kapital	14,10 %	14,25 %	14,25 %
Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (P2G)	CET1	1,0 %	1,0 %	1,0 %
	CET1	10,46 %	10,55 %	10,55 %
OCR + P2G	Temeljni kapital	12,45 %	12,56 %	12,56 %
	Skupni kapital	15,10 %	15,25 %	15,25 %

Tabela 6: Kapitalske zahteve in blažilniki NLB Skupine

Skupni kapitalski količnik Skupine je 30. junija 2022 znašal 16,5 % (oz. 1,3 o.t. manj kot 31. decembra 2021), količnik CET1 Skupine pa je znašal 14,4 % (oz. 1,1 o.t. manj kot 31. decembra 2021). Nižja kapitalska ustreznost izvira iz višje tveganju prilagojene aktive (RWA; 1.505,1 mio EUR glede na konec leta 2021), ki je ni uspel kompenzirati višji kapital (83,7 mio EUR glede na konec leta 2021). Kapital je višji predvsem zaradi vključitve negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke v zadržani dobiček v znesku 172,8 mio EUR in delne vključitve rezultata prvega četrtletja 2022 v višini 32,2 mio EUR, ki sta kompenzirala negativno vrednotenje (-117,1 mio EUR glede na konec leta 2021) na instrumentih, vrednotenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI).

V izračun kapitala ni vključen del izida za leto 2021 v višini 50 mio EUR, ki je še predviden za drugi del izplačila dividend v letu 2022. V primeru izplačila dividend ne bo vpliva na kapital.

Tabela 7: Skupna izpostavljenost tveganju NLB Skupine (v mio EUR)

					v mio EUR
		Stanje na dan	Sprememba
	30. jun. 2022	31. dec. 2021	30. jun. 2021	glede na konec leta	v enem letu
Tveganju prilagojena aktiva (RWA)	14.172,5	12.667,4	12.755,6	1.505,1	1.417,0
Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje	11.605,7	10.205,2	10.595,4	1.400,5	1.010,2
Enote centralne ravni držav ali centralnih bank	1.095,8	1.158,5	1.829,6	-62,7	-733,9
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	97,1	99,8	126,9	-2,7	-29,8
Subjekti javnega sektorja	48,9	47,0	245,4	1,9	-196,5
Institucije	288,5	310,2	365,9	-21,7	-77,4
Podjetja	3.417,5	2.748,7	2.367,3	668,8	1.050,3
Izpostavljenosti na drobno	4.495,5	4.171,0	4.098,3	324,5	397,1
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	802,2	453,0	373,1	349,1	429,0
Nedonosne izpostavljenosti	175,2	179,4	200,6	-4,2	-25,4
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	588,4	442,5	395,7	145,9	192,8
Krite obveznice	36,5	41,1	40,8	-4,6	-4,3
Kolektivni naložbeni podjemi	17,1	19,4	17,5	-2,4	-0,4
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov	93,9	88,5	78,8	5,4	15,1
Druge izpostavljenosti	449,1	446,0	455,6	3,1	-6,5
Tveganju prilagojena aktiva za tržno tveganje + CVA	1.322,9	1.218,2	1.212,8	104,7	110,1
Tveganju prilagojena aktiva za operativno tveganje	1.244,0	1.244,0	947,3	0,0	296,7

Preostali del povečanja tveganju prilagojene aktive v višini 541,6 mio EUR je predvsem posledica krepitve kreditne aktivnosti v vseh bankah Skupine, največ v NLB in NLB Komercijalni Banki, Beograd. Višja tveganju prilagojena aktiva za visoko tvegane izpostavljenosti je posledica novega posojila družbi tveganega kapitala, novih posojil za projektno financiranje ter črpanja posojil za financiranje projektov, odobrenih v preteklem letu. Povečanje tveganju prilagojene aktive so delno ublažila zahtevam CRR primerna zavarovanja z nepremičninami v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Poleg tega je bilo opaziti zmanjšanje tveganju prilagojene aktive pri likvidnostnih sredstvih zaradi manjše izpostavljenosti do srbske centralne banke in zapadlosti nekaterih srbskih obveznic; oboje v NLB Komercijalni Banki, Beograd. Nižja izpostavljenost do institucij je prav tako povzročila zmanjšanje tveganju prilagojene aktive v skoraj vseh bankah Skupine, najbolj v NLB Komercijalni Banki, Beograd.

Povečanje tveganju prilagojene aktive za tržna tveganja in prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) v višini 104,7 mio EUR od začetka leta je predvsem posledica višje tveganju prilagojene aktive za tveganje CVA v višini 62,1 mio EUR (kar je posledica sklenitve dolgoročnih izvedenih finančnih instrumentov) in višje tveganju prilagojene aktive za valutno tveganje v znesku 42,6 mio EUR.

MREL zahteva za Skupino temelji na pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (MPE).

Zahteva MREL, ki jo mora od 1. januarja 2022 izpolnjevati NLB na konsolidirani podlagi na ravni skupine v postopku reševanja (tj. NLB Resolution Group, ki je sestavljena iz NLB in drugih članic Skupine razen bank), znaša:

28,69 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju (TREA) (ki je sestavljena iz (i) 25,19 % zneska skupne
izpostavljenosti tveganju (TREA) in (ii) skupnega kapitalskega blažilnika v višini 3,5 % (CBR)),
8,03 % mere skupne izpostavljenosti (LRE).

Na dan 30. junija 2022 MREL količnik znaša 29,07 %.⁹

Od 1. januarja 2024 mora NLB zagotavljati linearno povečevanje kapitala in kvalificiranih obveznosti zaradi približevanja zahtevi MREL, ki znaša:

31,38 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju (TREA) + veljaven skupni kapitalski blažilnik (CBR),
9,97 % mere skupne izpostavljenosti (LRE).

Likvidnost

Likvidnostna pozicija Skupine ostaja močna s kazalcem LTD (neto) v višini 65,9 % (31. decembra 2021: 60,0 %) in vrednostmi likvidnostnih kazalcev visoko nad regulativnimi zahtevami, kar potrjuje nizko stopnjo tolerance Skupine do likvidnostnega tveganja.

Neobremenjene likvidnostne rezerve Skupine so znašale 8,0 mrd EUR (35,4 % bilančne vsote; 31. decembra 2021: 8,3 mrd EUR ali 38,3 % bilančne vsote). Obremenjene likvidnostne rezerve, uporabljene za operativne in regulativne namene, so izločene iz portfelja likvidnostnih rezerv in znašajo 0,1 mrd EUR (31. decembra 2021: 0,9 mrd EUR), obvezne rezerve niso upoštevane. Znižanje obremenjenih likvidnostnih rezerv je posledica predčasnega poplačila dodatnega financiranja prek zavarovanega zadolževanja pri centralni banki, pri čemer je znesek neobremenjenih likvidnostnih rezerv ostal praktično nespremenjen, razlika izhaja samo iz njihove strukture. Toda tržna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev se je deloma znižala zaradi okolja rastočih donosov in dezinvestiranja.

⁹ MREL presežek je bil julija 2022 okrepljen z izdajo senior preferred obveznice v višini 300 mio EUR.

Slika 13: Struktura neobremenjenih likvidnostnih rezerv NLB Skupine odraža trdno likvidnostno pozicijo (v mio EUR)

Obveznice bančne knjige, ki so predstavljale 57,4 % likvidnostnih rezerv Skupine (konec leta 2021: 55,9 %), so bile razpršene po izdajateljih, geografskih območjih in prerezu preostale povprečne zapadlosti z namenom ustreznega upravljanja likvidnostnega in obrestnega tveganja. Investicijska dejavnost se nadaljuje z uravnoteženim pristopom, ki sledi jasni osredotočenosti iskanja privlačnih tržnih priložnostih in hkrati učinkovitem upravljanju kreditnega tveganja in potrošnji kapitala.

Baza depozitov strank se je v letošnjem letu zvišala za 1,5 mrd EUR (1,0 mrd EUR kot posledica prevzema N Banke). Depoziti strank na vpogled, ki so znašali 72,5 % bilančne vsote (konec leta 2021: 71,0 %), ostajajo ključni vir financiranja.

Posli s povezanimi osebami

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi osebami. Obseg bančnih poslov s povezanimi osebami v največji meri predstavljajo dani krediti in depoziti ter prejeti depoziti. Obseg teh poslov je podrobno razkrit v 7. poglavju računovodskega dela Medletnega poročila.

Segmentna analiza

		Strateški segmenti
		Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Finančni trgi v Sloveniji	Ostalo	Nestrateški segment Nestrateške članice
		vključuje poslovanje s vključuje poslovanje s prebivalstvom in mikro podjetji ključnimi, srednjimi in malimi (Banke in N Banke), podjetji, področje upravljanje premoženja (NLB čezmejnega financiranja Skladi), del družbe NLB podjetij, investicijsko Lease&Go, ki vključuje bančništvo in skrbniške poslovanje s prebivalstvom, in storitve, prestrukturiranje in prispevek k poslovanju upravljanje problematičnih pridružene družbe Bankart. naložb v Banki in N Banki ter del družbe NLB Lease&Go, ki vključuje poslovanje s podjetji.		vključuje poslovanje strateških bančnih članic Skupine na strateških trgih (Severna Makedonija, BiH, Kosovo, Črna gora in Srbija) kot tudi investicijsko družbo Kombank INvest, Beograd in novoustanovljeno družbo DigIT, Beograd, na katero so bile prenesene IT storitve z NLB Banke 10 Beograd.	pokriva aktivnosti zakladništva in trgovanja s finančnimi instrumenti, prikazuje pa tudi rezultat upravljanja z bilanco (ALM) tako v Banki kot v N Banki.	vključuje kategorije Banke in N Banke, katerih poslovnih rezultatov ni mogoče razporediti v posamezne segmente (vključuje tudi negativno dobro ime, ki izhaja iz nakupa N Banke v marcu 2022) ter družbi NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine in Privatinvest (nakup v marcu 2022).	vključuje poslovanje nestrateških članic Skupine, in sicer članice REAM in leasing družbe (razen NLB Lease&Go), NLB Srbijo in NLB Crno Goro.
(v mio EUR)	NLB Skupina
Dobiček pred davki	306,1	21,3	34,1	85,8	9,0	158,3	-2,5
Prispevek k dobičku pred davki Skupine	100 %	7 %	11 %	28 %	3 %	52 %	0 %
Bilančna vsota	22.730	3.524	3.267	9.760	5.711	379	90
% bilančne vsote	100 %	16 %	14 %	43 %	25 %	2 %	0 %
CIR	61,1 %	71,7 %	57,1 %	56,4 %	21,9 %	267,8 %	270,1 %
Strošek tveganja (b.t.)	-6	37	-90	-22	/	/	/

Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki. Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov Skupine.

¹⁰ Komercijalna banka Banja Luka je bila 9. decembra 2021 prodana izven NLB Skupine, zato v rezultat segmenta za prvo polletje 2022 ni več vključena.

Slika 14: Rezultati segmentov NLB Skupine (v mio EUR)

Ključni trgi in dejavnosti so dosegli dobiček pred davki v višini 308,5 mio EUR, na katerega je močno vplival segment Ostalo s 158,3 mio EUR zaradi učinkov iz prevzema N Banke (negativno dobro ime in ugotovljene 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke). Poleg tega so najpomembnejši delež k dobičku Skupine pred davki prispevali Strateški tuji trgi v višini 85,8 mio EUR, sledijo Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji s 34,1 mio EUR, Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji z 21,3 mio EUR, ter Finančni trgi v Sloveniji z 9,0 mio EUR. Nestrateške članice so zabeležile 2,5 mio EUR izgube.

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Finančni poudarki

Višji čisti obrestni prihodki zaradi višjih obsegov kreditov.
Rast čistih opravnin izhaja iz vseh kategorij.
Povečanje prihodkov je bilo skoraj v celoti izničeno z višjimi stroški zaradi inflacije.

Pregled finančnega poslovanja

Tabela 8: Rezultati segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Poslovni poudarki

Uvedba virtualnih debetnih kartic Mastercard.
Nadaljnja širitev nabora trajnostnih produktov.
Rekordna prodaja novih stanovanjskih kreditov.

									v mio EUR na konsolidirani osnovi
	1-6 2022	1-6 2021		Letna sprememba od tega prispevek N Banke		Q2 2022	Q1 2022	Q2 2021	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	43,6	38,6	5,0	4,0	13 %	22,9	20,7	19,7	10 %
Čisti obrestni prihodki iz sredstev(i)	48,3	40,0	8,3	3,5	21 %	25,0	23,2	20,4	8 %
Čisti obrestni prihodki iz obveznosti(i)	-4,7	-1,3	-3,4	0,5	-	-2,2	-2,5	-0,7	12 %
Čisti neobrestni prihodki	46,7	39,4	7,2	2,7	18 %	20,6	26,1	16,7	-21 %
od tega čiste opravnine	54,6	45,8	8,8	2,7	19 %	28,1	26,5	24,0	6 %
Skupaj čisti prihodki	90,3	78,1	12,2	6,7	16 %	43,4	46,8	36,4	-7 %
Stroški skupaj	-64,7	-55,2	-9,5	-5,9	-17 %	-35,4	-29,3	-28,5	-21 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	25,5	22,9	2,7	0,8	12 %	8,0	17,5	7,8	-54 %
Oslabitve in rezervacije	-5,8	-2,7	-3,1	1,2	-117 %	-3,9	-1,9	-3,4	-113 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov	1,6	0,4	1,1	0,0	-	1,0	0,6	0,3	57 %
Rezultat pred davki	21,3	20,6	0,7	2,0	3 %	5,0	16,3	4,8	-69 %

		30. jun. 2022 31. mar. 2022 31. dec. 2021		30. jun. 2021	Sprememba glede na konec leta		Letna sprememba		Sprememba v zadnjem kvartalu
Neto krediti strankam	3.434,7	3.337,4	2.731,6	2.534,9	703,1	26 %	899,8	35 %	3 %
Bruto krediti strankam	3.481,5	3.382,3	2.769,7	2.570,6	711,8	26 %	910,9	35 %	3 %
Stanovanjski krediti	2.037,5	1.908,8	1.815,5	1.666,8	222,0	12 %	370,7	22 %	7 %
Obrestna mera na stanovanjske kredite	2,24 %	2,24 %	2,34 %	2,40 %	-0,10 o.t.		-0,16 o.t.		0,00 o.t.
Potrošniški krediti	635,3	638,1	635,6	643,0	-0,3	0 %	-7,8	-1 %	0 %
Obrestna mera na potrošniške kredite	6,92 %	6,92 %	6,70 %	6,66 %	0,22 o.t.		0,26 o.t.		0,00 o.t.
N Banka, Ljubljana	481,1	502,7							-4 %
NLB Lease&Go, Ljubljana	56,4	48,4	40,4	22,3	16,0	40 %	34,0	152 %	16 %
Ostalo	271,2	284,3	278,2	238,4	-7,0	-3 %	32,8	14 %	-5 %
Depoziti strank	8.747,4	8.412,6	7.703,6	7.644,9	1.043,7	14 %	1.102,5	14 %	4 %
Obrestna mera na depozite (ii)	0,03 %	0,03 %	0,03 %	0,03 %	0,00 o.t.		0,00 o.t.		0,00 o.t.
N Banka, Ljubljana	519,8	517,5							0 %
Obseg slabih posojil (bruto)	67,1	65,1	58,1	54,8	9,0	15 %	12,3	22 %	3 %

	1-6 2022	1-6 2021	Letna sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	37	21	16
CIR	71,7 %	70,7 %	1,0 o.t.
Obrestna marža(ii)	1,46 %	1,55 %	-0,08 o.t.
(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.

(ii) Obrestne mere samo za NLB.

Čisti obrestni prihodki so bili za 5,0 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani, od tega je N Banka prispevala 4,0 mio EUR. Obrestni prihodki v segmentu prebivalstva so se povečali predvsem zaradi večjega obsega stanovanjskih kreditov in limitov. Visoka nova prodaja stanovanjskih kreditov se je nadaljevala s 419,1 mio EUR novih posojil, odobrenih v prvem polletju (414,8 mio EUR brez N Banke; v prvem polletju 2021: 262,8 mio EUR), kar je povzročilo povečanje portfelja. Potrošniški krediti v Banki so glede na konec preteklega leta ostali na enaki ravni, s 132,4 mio EUR novo odobrenih potrošniških posojil v prvem polletju (125,3 mio EUR brez N Banke; prvo polletje 2021: 113,3 mio EUR). Portfelja limitov in kartic sta zabeležila upad glede na konec preteklega leta zaradi sezonskih komponent, vendar sta znatno porasla glede na enako obdobje lani zaradi večje potrošnje in privlačne nove ponudbe.

Čisti neobrestni prihodki so se povečali glede na enako obdobje lani zaradi višjih prihodkov od opravnin v višini 8,8 mio EUR, pri čemer je N Banka prispevala 2,7 mio EUR. Rast je izhajala iz vseh kategorij, višjih nadomestil za upravljanje premoženja in iz bančnega zavarovalništva, prihodkov iz nadomestil za visoka stanja (0,9 mio EUR od fizičnih oseb) in normalizacije po omejitvah zaradi covida-19 v letu 2021.

Stroški so se zvišali za 5,9 mio EUR brez prispevka N Banke zaradi višjih operativnih stroškov, ki so posledica inflacijskih pritiskov.

Čiste oslabitve in rezervacije so bile oblikovane predvsem zaradi višje nove prodaje kreditov in sprememb v parametrih tveganja v juniju, ki odražajo pričakovane inflacijske pritiske na gospodinjstva.

Depoziti strank so se povečali za 1.043,7 mio EUR glede na konec leta 2021 in za 1.102,5 mio EUR glede na enako obdobje lani, od česar je N Banka prispevala 519,8 mio EUR. Na rast depozitov prebivalstva so vplivali sezonska komponenta (več prihrankov v začetku leta po povečani potrošnji v decembru in izplačila regresov), socialni transferji in dvig pokojnin.

Pregled poslovanja

Banka še naprej krepi svoj vodilni položaj s 25,6-odstotnim tržnim deležem pri kreditih prebivalstvu (30. junij 2021: 24,0 %) in 31,5 % (30. junij 2021: 30,6 %) pri depozitih prebivalstva.

Rasti tržnega deleža pri stanovanjskih kreditih, in sicer na 25,8 % (30. junij 2021: 23,6 %), je zaznana tudi zaradi razmer na trgu, ki so prispevale k rekordni prodaji novih stanovanjskih kreditov v prvem polletju 2022 (58-odstotna rast v primerjavi z enakim obdobjem lani). Zavzetost prodajnega osebja in uspešne trženjske akcije so prav tako imele pomembno vlogo pri povečanih prodajnih rezultatih.

Okoljska in družbena odgovornost sta pomemben del poslanstva Skupine. Trajnost je vključena v Skupino, njen nabor trajnostnih produktov pa raste. Z različnimi oblikami financiranja Banka pomaga svojim strankam pri vključevanju trajnostnih ukrepov pri razvoju trajnih okoljskih rešitev. Ponudba trajnostnih produktov vključuje NLB Zeleni stanovanjskih kredit za financiranje izgradnje ali nakupa pasivne hiše ter financiranje nakupa solarnih celic, toplotnih črpalk in centralnega prezračevanja.

V prvem polletju se je število digitalnih uporabnikov povečalo za 14 % glede na enako obdobje lani. Število uporabnikov mobilne banke Klikin in spletne banke NLB Klik se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo, in sicer m-banka beleži 17-odstotno (34.149 novih uporabnikov v prvem polletju) in e-banka 7-odstotno (12.770 novih uporabnikov v prvem polletju) rast, kar se dobro odraža tudi v digitalni pokritosti aktivnih strank (na spodnji sliki). Skupni obseg in število plačil, izvedenih v e-banki in m-banki, sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 18 % oz. za 13 %. Da bi opolnomočili starejši del prebivalstva pri pogostejši uporabi digitalnega bančništva, je bilo organizirano več delavnic, ki so bile deležne pozitivnega odziva pri udeležencih. Polega tega je bilo aktivirano več digitalnih produktov in s sodelovanjem študentov, ki delajo v Banki, je imel dogodek tudi medgeneracijsko noto.

(i) Delež aktivnih uporabnikov e-/m-banke in aktivnih digitalnih uporabnikov v številu aktivnih strank banke.

Kontaktni center je trdno pozicioniran kot prodajna pot, ki je na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu. V prvem polletju je njihov delež v sklenjenih osnovnih bančnih produktih financiranja, kot so potrošniški krediti in limiti, znašal skoraj 9 % prodaje v Banki. Glede na enako obdobje lani je bila zabeležena 28-odstotna rast uporabe video klicev.

V prvem polletju je bila uvedena virtualna debetna kartica Mastercard, ki je izdana le v digitalni obliki, kar pomeni takojšnjo izdajo kartice in PIN številke, z digitalizacijo v mobilni denarnici NLB Pay pa je kartica takoj na voljo tudi za uporabo. Brezstična plačila brez potrebnega vnosa številke PIN so bila povišana na 50 EUR tudi za kartice NLB, z ekološkim ozaveščanjem pa se potrdilo o plačilu sedaj izdaja le na zahtevo stranke.

Od maja dalje spletni nakupi brez močne avtentikacije niso več mogoči, zato sta uporaba in prenos mobilne denarnice NLB Pay še bolj pomembna, kar dokazuje tudi nadaljnje naraščanje njene uporabe. Število uporabnikov in obseg transakcij se je glede na enako obdobje lani povečalo za 77 % oziroma za 76 %.

Slika 16: NLB Pay v številkah

Tržni delež družbe NLB Skladi se je kljub globalnim geopolitičnim okoliščinam povečal na 37,9 % (30. junija 2021: 36,4 %). Slednje so vplivale tudi na obseg neto prilivov v prvem polletju, za katere je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležen 22-odstotni padec. Kljub temu ostajajo NLB Skladi največja družba za upravljanje sredstev in vzajemnih skladov v Sloveniji. Skupna sredstva v upravljanju so znašala 1.906,8 mio EUR (30. junija 2021: 1.920,6 mio EUR), od tega je 1.463,1 mio EUR v vzajemnih skladih (30. junija 2021: 1.406,5 mio EUR) in 443,7 mio EUR v sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti (30. junija 2021: 514,1 mio EUR).

Prek poslovne mreže Banka prodaja bančno zavarovalniške produkte zavarovalne družbe Vita, kot so naložbena zavarovanja ter rizična, nezgodna in zdravstvena zavarovanja, in Zavarovalnice GENERALI z neživljenjskimi zavarovanji.