NLB

Quarterly Report • Nov 11, 2022

Verjamemo v

potencial te regije

Tretje četrtletje 2022 / Medletno poročilo

Kazalo

Pregled strateških članic	4
Povzetek poslovanja	5
Ključni finančni podatki	6
Makroekonomsko okolje	7
POSLOVNO POROČILO	8
Ključni poudarki	9
Ključni dogodki	10
Strategija	13
Izkaz poslovnega izida	14
Dobiček	14
Čisti obrestni prihodki	16
Čisti neobrestni prihodki	17
Stroški	18
Oslabitve in rezervacije	19
Izkaz finančnega položaja	20
Kapital in likvidnost	23
Kapital	23
Likvidnost Posli s povezanimi osebami	26 27
Segmentna analiza	28
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	30 33
Strateški tuji trgi	36
Finančni trgi v Sloveniji	39
Nestrateške članice	41
Dejavniki tveganja in napoved	42
Dejavniki tveganja	42
Napoved	44
Napoved za leto 2022	45
Upravljanje tveganj	47
Korporativno upravljanje	52
Uprava	52
Nadzorni svet	52
Skupščina Priporočila javnim družbam za obveščanje	52 52
Dogodki po 30. septembru 2022	53
Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja	54
Uskladitev računovodskih izkazov v Poslovnem in Finančnem poročilu	64
NEREVIDIRANI ZGOŠČENI MEDLETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI NLB SKUPINE IN NLB	66
Opredelitve in slovar izbranih izrazov	111

Smo tam, kjer ste vi. Tu je naš dom.

Tu so naše družine, prijatelji, sodelavci, sosedje, športniki, za katere navijamo, gostitelji, ki vedo, kakšno kavo imamo najraje… Vse to je naš dom in vanj srčno verjamemo.

Ker smo tam, kjer ste vi, poznamo vaš potencial in razumemo vašo predanost – tudi takrat, ko je ne razume nihče drug. Saj tam, kjer drugi vidijo zgolj točko na zemljevidu, mi vidimo regijo, polno priložnosti.

In verjamemo, da si zaslužite vsako od njih.

Pregled strateških članic

		Slovenija				Srbija			Severna Makedonija		Bosna in Hercegovina		Kosovo	Črna gora
	NLB Skupina	NLB, Ljubljana	N Banka, Ljubljana	NLB Lease&Go, Ljubljana	NLB Skladi, Ljubljana	NLB Komercijalna Banka, Beograd(viii)	KomBank Invest, Beograd	NLB DigIT, Beograd	NLB Banka, Skopje	NLB Liz&GO, Skopje	NLB Banka, Banja Luka	NLB Banka, Sarajevo	NLB Banka, Priština	NLB Banka, Podgorica
Tržni položaj
Poslovalnice	444(i)	71	11	-	-	177	-	-	48	-	47	35	33	22
Aktivne stranke	1.746.517(ii)	683.923	48.959	-	-	931.535	-	-	405.964	-	223.860	131.880	218.318	82.572
Bilančna vsota(ix) (v mio EUR)	23.498	13.358	1.423	195	1.888(iii)	4.607	1,3	2,5	1.756	0,6	963	808	1.035	834
Rezultat po davkih(ix) (v mio EUR)	377,8	94,2	9,3	-0,6	6,5	43,0	-0,1	0,1	30,0	-	13,0	8,8	24,6	14,7
Tržni delež po bilančni vsoti	-	26,9 %	2,9 %	-	%(iv) 38,2	10,2 %	-	-	16,6 %	-	%(v, vii) 20,1	%(vi, vii) 5,8	16,7 %	%(vii) 13,7

(i) Vključno z NLB Komercijalno Banko, Beograd in N Banko, Ljubljana.

(ii) Število aktivnih strank NLB Komercijalne Banke, Beograd in N Banke zaradi različnih definicij ni vključeno v skupno število strank NLB Skupine.

(iii) Obseg sredstev v upravljanju.

(iv) Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih.

(v) Tržni delež v Republiki Srbski.

(vi) Tržni delež v Federaciji BiH.

(vii) Tržni delež na dan 30. junij 2022.

(viii) Proces združitve Komercijalne Banke, Beograd in NLB Banke, Beograd je bil zaključen; od 30. aprila 2022 združena banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd.

(ix) Podatki za članice na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane finančne izkaze Skupine.

Povzetek poslovanja

Delež stroškov v neto prihodkih - CIR (v %) Strošek tveganja (v bt)(iii)

Neto obrestna marža (v %)

Čisti dobiček - četrtletno (v mio EUR)(i) Donos na kapital po davkih - ROE a. t. (v %)(ii)

Marža operativnega poslovanja (v %)

Delež NPE - EBA definicija (v %) Količnik skupnega kapitala (v %)

(i) Na dobiček v Q1 2022 je vplival prevzem N Banke.

(ii) ROE za 2022 je izračunan brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

(iii) V izračunu stroška tveganja za 2022, 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Ključni finančni podatki¹

Tabela 1: Ključni finančni podatki NLB Skupine

						v mio EUR, % in bt
	1-9 2022	1-9 2021	Letna sprememba	Q3 2022	Q2 2022	Q3 2021
Ključni podatki izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki	563,7	499,9	13 %	205,6	183,6	166,0
Čisti obrestni prihodki	353,1	302,3	17 %	126,7	118,6	103,7
Čisti neobrestni prihodki	210,6	197,5	7 %	78,9	65,0	62,3
Stroški skupaj	-332,6	-297,2	-12 %	-113,9	-116,0	-99,9
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	231,1	202,7	14 %	91,7	67,6	66,1
Oslabitve in rezervacije	2,3	25,2	-91 %	10,0	-3,3	6,3
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	7,5	34,1	-78 %	9,8	1,6	3,3
Druge oslabitve in rezervacije	-5,1	-8,8	42 %	0,2	-4,9	2,9
Negativno dobro ime	172,8	0,0	-	0,0	0,0	0,0
Rezultat po davkih	377,8	205,5	84 %	90,8	55,5	65,7
Ključni finančni kazalci
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	12,5 %	13,3 %	-0,9 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	1,2 %	1,3 %	-0,1 o.t.
Neto obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih)	2,17 %	2,07 %	0,10 o.t.
Neto obrestna marža (na vseh sredstvih - BS kazalnik)	2,08 %	1,98 %	0,10 o.t.
Marža operativnega poslovanja(i)	3,46 %	3,25 %	0,21 o.t.
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR)	59,0 %	59,4 %	-0,4 o.t.
Strošek tveganja (bt)(ii)	-13	-50	37

				Sprememba	Letna
			30. sep. 2022 31. dec. 2021 30. sep. 2021	glede na konec leta	sprememba
Ključni podatki izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	23.497,8	21.577,5	21.296,9	9 %	10 %
Bruto krediti strankam	13.244,0	10.903,5	10.593,7	21 %	25 %
Neto krediti strankam	12.925,3	10.587,1	10.267,0	22 %	26 %
Depoziti strank	19.573,1	17.640,8	17.248,6	11 %	13 %
Kapital (brez kapitala manjšinjskih lastnikov)	2.339,8	2.078,7	2.140,5	13 %	9 %
Ostali ključni finančni kazalci
LTD(iii)	66,0 %	60,0 %	59,5 %	6,0 o.t.	6,5 o.t.
Količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1 količnik)	14,5 %	15,5 %	14,7 %	-0,9 o.t.	-0,2 o.t.
Količnik skupnega kapitala	16,6 %	17,8 %	17,2 %	-1,2 o.t.	-0,6 o.t.
Tveganju prilagojena aktiva (RWA)	14.283,7	12.667,4	12.824,4	13 %	11 %
NPL – obseg slabih posojil(iv)	352,3	367,4	397,5	-4 %	-11 %
Stopnja pokritja slabih posojil 1(v)	90,7 %	86,1 %	82,2 %	4,6 o.t.	8,5 o.t.
Stopnja pokritja slabih posojil 2(vi)	56,2 %	57,9 %	58,7 %	-1,7 o.t.	-2,5 o.t.
Delež NPL (interna definicija)(vii)	2,0 %	2,4 %	2,6 %	-0,4 o.t.	-0,6 o.t.
Delež neto NPL (interna definicija)(viii)	0,9 %	1,0 %	1,1 %	-0,1 o.t.	-0,2 o.t.
Delež NPL (EBA definicija)(ix)	2,7 %	3,4 %	3,7 %	-0,7 o.t.	-1,1 o.t.
Delež NPE (EBA definicija)(x)	1,5 %	1,7 %	1,9 %	-0,2 o.t.	-0,4 o.t.
Zaposleni
Število zaposlenih	8.265	8.185	8.359	80	-94

(i) Čisti prihodki iz poslovanja (na letnem nivoju) / povprečna sredstva.

(ii) Strošek tveganja = kreditne oslabitve in rezervacije (na letnem nivoju) / povprečno stanje neto kreditov strankam. Kreditne oslabitve in rezervacije vključujejo oslabitve kreditov strankam in rezervacije za zunajbilanco.

(iii) LTD = neto krediti strankam / depoziti strank.

(iv) Slaba posojila vključujejo posojila do komitentov, razvrščenih v bonitetni razred D in E; posojila z zamudo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

(v) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

(vi) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

(vii) Delež slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: bruto slaba posojila; (ii) imenovalec: bruto posojila.

(viii) Delež neto slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: neto slaba posojila; (ii) imenovalec: neto posojila.

(ix) Delež slabih posojil je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: bruto slabi krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah; (ii) imenovalec: bruto krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah. (x) Delež NPE je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: nedonosne izpostavljenosti v Finrep 18; (ii) imenovalec: celotna izpostavljenost v Finrep 18.

Mednarodne bonitetne ocene NLB	30. sep. 2022	30. jun. 2022	Napoved
Standard & Poor's	BBB	BBB	Stabilno
Moody's(i)	Baa1	Baa1	Stabilno

(i) Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov.

¹ ROE in ROA za 2022 sta izračunana brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane; v izračunu stroška tveganja za 2022 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Makroekonomsko okolje

Makroekonomski povzetek in napoved

Svetovno gospodarstvo se sooča s številnimi težavami, kot so inflacija, ki je na večletnem vrhuncu, zaostrovanje finančnih pogojev v večini gospodarstev in geopolitične napetosti. Gospodarstvo evrskega območja se hitro upočasnjuje, saj visoke cene vplivajo na poslovno dejavnost in zmanjšujejo povpraševanje potrošnikov. BDP je kljub temu medletno v tretjem četrtletju zrasel za 2,1 %. Porabo gospodinjstev ob naraščajočih življenjskih stroških podpira manjše varčevanje. Stopnja varčevanja gospodinjstev je bila v drugem četrtletju 13,7 %, kar pomeni znižanje s 15,2 % v prvem četrtletju, saj se je potrošnja povečevala hitreje kot bruto razpoložljivi dohodek. Nadaljnji upad gospodarskega razpoloženja v evrskem območju v tretjem četrtletju z 98,5 julija na 93,7 septembra ter padec zaupanja potrošnikov in podjetij kažejo na nadaljnjo upočasnitev gospodarstva. Sestavljeni indeks PMI za evrsko območje (septembra je kazalnik padel na 48,2 in dosegel najnižjo vrednost v 20 mesecih) kaže, da se je poslovna dejavnost krčila že v celotnem tretjem četrtletju. Ob upadajočem povpraševanju v obeh sektorjih je bilo poslabšanje opaženo tako v proizvodnji kot v storitvah zaradi vse večjih cenovnih pritiskov in naraščajočega pesimizma glede obetov. Kljub temu se je industrijska proizvodnja po julijskem 2,5-odstotnem padcu na letni ravni avgusta povečala za 2,5 %, predvsem zaradi rasti proizvodnje kapitalskih in trajnih potrošnih dobrin. Rast prodaje na drobno kaže, da se je povpraševanje v tretjem četrtletju leta upočasnilo, potem ko je trgovina na drobno avgusta medletno padla za 2 % in zabeležila tretji zaporedni mesec z negativno medletno rastjo. Kljub temu trg dela ostaja močan, saj se je septembra brezposelnost dodatno znižala na 6,6 %. Stopnja prostih delovnih mest v evrskem območju se je v drugem četrtletju povečala na 3,2 % (s 3,1 % v prvem četrtletju). Slednje predstavlja raven, ki je precej nad dolgoročnim povprečjem, kar kaže na tesen trg dela. V istem obdobju je bila letna rast stroškov dela 4,0-odstotna, pri čemer je komponenta plač v stroških dela beležila 4,1-odstotno rast v primerjavi s 3,7-odstotno letno rastjo, zabeleženo v prvem četrtletju. Inflacijski pritiski se nadaljujejo, cene industrijskih proizvodov pa so bile višje za 41,9 % medletno v septembru, pri čemer je energetski sektor zabeležil daleč najvišjo stopnjo rasti, sledijo pa mu polproizvodi ter netrajne in trajne potrošne dobrine. Cene še naprej rastejo, medletna inflacija v evrskem območju pa je septembra ponovno presenetila in se še dodatno povišala na 9,9 % z 8,9 %, zabeleženih julija. Heterogena inflacijska gibanja med državami, ki do neke mere odražajo tudi posebne ukrepe držav za omejevanje rasti cen, dodatno otežujejo nalogo ECB pri iskanju prave kalibracije denarne politike. Višje cene vplivajo na življenjski standard ljudi, zato so bile vlade spodbujene k uvedbi različnih fiskalnih ukrepov na nacionalni in nadnacionalni ravni. Septembra so se vlade EU dogovorile o 140 mrd EUR vrednem davku na nepričakovane prihodke energetskih podjetij. Kar zadeva denarno politiko, je ECB na oktobrskem zasedanju zvišala ključno obrestno mero za 75 bazičnih točk in nakazala, da pričakuje nadaljnje zvišanje obrestnih mer, da bi zmanjšala povpraševanje in ukrotila cene. V ZDA se povpraševanje zmanjšuje, potrošniki pa se zajedajo v presežne prihranke, da bi se spopadli z visokimi cenami in financirali potrošnjo. Stopnja varčevanja (avgusta je ostala stabilna pri 3,5 %) je blizu ravni iz velike recesije v obdobju 2007–2009. Trg dela ostaja tesen s 4 milijoni več prostih delovnih mest, kot jih lahko zapolnijo brezposelne osebe. Odporen trg dela in močni inflacijski pritiski govorijo v prid nadaljevanju cikla zviševanja obrestnih mer. V Veliki Britaniji je bila angleška centralna banka prisiljena posredovati na trgu obveznic, da bi preprečila likvidnostno krizo med pokojninskimi skladi zaradi višjih donosov.

Obeti za svetovno in evropsko gospodarstvo temeljijo na uspešni kalibraciji denarne politike, poteku vojne v Ukrajini in nadaljevanju inflacijskih pritiskov. Nadaljnja negativna tveganja so globalno zaostrovanje finančnih pogojev, ki lahko sproži obsežno dolžniško krizo gospodarstev v razvoju, nadaljnja geopolitična razdrobljenost in napetosti ter, zlasti za Evropo, nadaljnje močno zmanjšanje pretoka ali celo popolna ustavitev dobave plina s strani Rusije, kar bi vplivalo na proizvodnjo. Evrsko območje naj bi leta 2022 naraslo za 2,9 %, pri čemer naj bi akumulirani prihranki nudili podporo gospodarstvu, ki se sooča z vse slabšim zaupanjem, pomanjkanjem na strani ponudbe, naraščajočimi cenami energije in naraščajočimi obrestnimi merami. Leta 2023 se pričakuje 1,0-odstotna rast, ki v veliki meri odraža učinke prelivanja zaradi vojne v Ukrajini in zaostrenih finančnih pogojev. Za Slovenijo se pričakuje 5,9-odstotna rast v letu 2022 in 1,2 odstotna v letu 2023, medtem ko naj bi regija Skupine v letu 2022 beležila 4,2-odstotno in v letu 2023 2,0-odstotno rast.

		BDP (realna rast v %)				Povprečna inflacija (v %, po)				Stopnja brezposelnosti (v %, po)
	2021	Q2 2022	2022	2023	2021	Q3 2022	2022	2023	2021	Q2 2022	2022	2023
Evroobmočje	5,2	4,1	2,9	1,0	2,6	9,3	7,7	5,5	7,7	6,7	6,8	7,0
Slovenija	8,1	8,2	5,9	1,2	2,0	11,3	8,8	5,8	4,8	4,2	4,2	4,3
BiH	7,1	5,9	2,9	2,0	2,0	16,9	14,0	8,5	17,4	15,7	16,2	15,8
Črna gora	13,0	12,7	3,5	2,6	2,4	15,3	11,9	7,3	16,7	14,6	15,5	15,5
S. Makedonija	4,0	2,8	2,3	2,7	3,2	17,2	13,3	8,0	15,7	14,5	14,7	14,7
Srbija	7,4	3,9	3,5	2,4	4,1	13,3	11,4	7,8	11,0	8,9	9,7	9,5
Kosovo	10,8	2,1	3,3	2,9	3,3	13,3	11,8	7,4	21,3(i)	-	22,0	21,5

Tabela 2: Gibanje ključnih makroekonomskih kazalnikov na evrskem območju in v regiji NLB Skupine

Vir: Statistični uradi držav, NLB ALM.

Opomba: NLB Napovedi so označene v sivem; (i) Podatki za 1-9 2021; po - povprečje obdobja

Poslovno poročilo

Ključni poudarki

Rezultati poslovanja Dobro poslovanje, zaznamovano s stalno rastjo kreditov, ki omogočajo rast čistih obrestnih prihodkov, in s povečanimi prihodki iz opravnin ter negativnim vplivom naraščajočih stroškov	2 • Prevzem slovenske banke Sberbank 1. marca 2022 in njeno preimenovanje v N Banko 11. aprila 2022. Dobiček po davkih v znesku 377,8 mio EUR vključuje enkratni učinek prevzema N Banke. Tudi brez prispevka • N Banke se je redni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami povečal za 28 odstotkov. Rast bruto kreditov strankam Skupine za 2.340,5 mio EUR glede na konec leta 2021, pri čemer so se za • 1.077,6 mio EUR povečali zaradi prevzema N Banke, ostalo pa zaradi močne rasti kreditov prebivalstvu in gospodarstvu; zelo dobra nova prodaja z višjimi obrestnimi merami je podprla rast čistih obrestnih prihodkov. Povečanje depozitov Skupine glede na konec leta 2021 za 1.932,3 mio EUR, od česar za 976,6 mio EUR • zaradi prevzema N Banke. Čisti prihodki od opravnin še naprej močno rastejo – glede na enako obdobje lani so zabeležili 14-odstotno • rast brez prispevka N Banke, z izjemnimi rezultati pri plačilnem prometu in povezanih storitvah, investicijskih skladih in bančnem zavarovalništvu. Naraščajoči stroški dela in drugi administrativni stroški, v veliki meri povezani z inflacijo v regiji, kljub temu pa je • bil dosežen upad stroškov na četrtletnem nivoju. Čiste oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile sproščene v višini 7,5 mio EUR zaradi uspešnega • reševanja slabih posojil in boljše kakovosti kreditnega portfelja N Banke v primerjavi s pričakovanji na dan prevzema. Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 5,1 mio EUR, od katerih 4,6 mio EUR za reorganizacijo v NLB Komercijalni Banki, Beograd.
Pregled poslovanja Vodilni akter v regiji JVE	• Trden in trajnosten univerzalni poslovni model z močnejšim poudarkom na digitalizaciji in ESG. • Želimo postati regijski prvak. • Večja razpoložljivost in uporaba digitalnih poti – širši nabor digitalnih rešitev 24/7 za stranke. • Proces združitve Komercijalne Banke, Beograd in NLB Banke, Beograd je bil zaključen; od 30. aprila 2022 banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd (NLB Komercijalna Banka, Beograd). • Strateški zagon storitev lizinga se vzpostavlja s prisotnostjo na treh pomembnih trgih Skupine – v Sloveniji, Srbiji in Severni Makedoniji ter z ambicioznim poslovnim načrtom z namenom, da lizinške storitve v prihodnjih letih postanejo pomemben del Skupine s sredstvi preko 1 milijarde EUR. Dejavnost lizinga bodo financirale banke, ki bodo tudi prevzele upravljanje lizinških družb (Banka in lokalne bančne članice Skupine).
Kakovost kreditnega portfelja Dobra kakovost in razpršenost portfelja, preudarni posojilni standardi in odločni pristopi k izterjavi	• Dobra razpršenost in stabilna kakovost kreditnega portfelja. V nobeni panogi ali segmentu komitentov ni visoke koncentracije. Kakovost kreditnega portfelja ostaja stabilna z naraščajočimi izpostavljenostmi, razporejenimi v 1. skupino. Nizek delež nedonosnih izpostavljenosti NPE (def. EBA) v višini 1,5 %, ob dokaj visoki stopnji pokritosti slabih posojil 2 v višini 56,2 %. • Skupina skrbno spremlja najbolj prizadete segmente komitentov z namenom, da že v zelo zgodnji fazi odkrije vsako pomembno povečanje kreditnega tveganja. Neposredna in posredna izpostavljenost Skupine do Rusije in Ukrajine je zmerna. • Strošek tveganja (-13 b.t.) ostaja negativen, podprt s pozitivnim učinkom zaradi uspešnega reševanja slabih posojil v večini članic Skupine. Trenutne gospodarske razmere so privedle do upočasnitve projekcije rasti slovenskega gospodarstva v letu 2023. Banka je na tej podlagi v tretjem četrtletju 2022 oblikovala dodatne oslabitve za kreditne izgube. Podoben pristop se zasleduje tudi v drugih članicah Skupine.
Kapital in likvidnost Kapitalski in likvidnostni položaj zagotavljata kapitalski donos in nadaljnje možnosti za rast	Kapitalski položaj nad regulatornimi zahtevami (TCR 16,6 %, za 1,2 o.t. nižji glede na konec 2021). Prevzem • N Banke je pozitivno vplival na kapitalski položaj (povišanje RWA iz prevzema je kompenzirala vključitev negativnega dobrega imena v kapital Banke), vendar sta višja RWA zaradi povečane posojilne aktivnosti na eni strani in nižji kapital zaradi negativnega vrednotenja na drugi strani negativno vplivala na kapitalski položaj. 28. junija so bile delničarjem izplačane dividende v višini 50 mio EUR.3 • Likvidnostni položaj Skupine je ostal zelo trden, z visokimi ravnmi razpoložljivih likvidnostnih rezerv v bilančni • vsoti (37,5 %). Močna depozitna osnova izkazuje zaupanje strank v Skupino.
Strategija Zavezani k uresničevanju strateških ciljev	Skupina nadaljuje z izpolnjevanjem svojih strateških iniciativ in išče nove poslovne priložnosti, vključno • s poslovnim sodelovanjem z lokalnimi in mednarodnimi fintech družbami. Vodilni položaj pri digitalizaciji v Sloveniji Banka prenaša na ostale trge, na katerih Skupina deluje. • Zasleduje se cilj postati eno najbolj naprednih podjetij za upravljanje podatkov v regiji, s čimer bo mogoče produktivno uporabiti pridobljene podatke strank ter razviti lokalni prilagodljivi digitalni ekosistem za ponudbo produktov in storitev strankam. Skupina bo še naprej podpirala družbo in si prizadevala zmanjšati svoj ogljični odtis ter izboljšati kakovost • življenja v regiji. Poslovno vrednost bo spodbujala s trajnostjo in predanostjo k izboljšanju obvladovanja okoljskih in družbenih tveganj svojega poslovanja ter izpolnjevanju potreb in pričakovanj deležnikov.

² Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Ključni dogodki.

³ Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Napoved za leto 2022 in Dogodki po 30. septembru 2022.

Ključni dogodki

Jan	Feb	Mar	Apr	Maj	Jun	Jul	Avg	Sep	Okt	Nov	Dec

Sprememba v Upravi

1. januarja je Nadzorni svet imenoval Hedviko Usenik, Antonia Argirja in Andreja Lasiča za člane Uprave. Vsi so 28. aprila pridobili ustrezna soglasja za opravljanje funkcije članov Uprave. Ta ima tako šest članov.

Sprejet zakon o švicarskih frankih

1. februarja je Državni zbor RS sprejel Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (zakon o CHF). Zakon o CHF vpliva na vse posojilne pogodbe v švicarskih frankih (ne glede na to, ali pogodbe še veljajo), sklenjene med bankami, ki poslujejo v Sloveniji (vključno z NLB), kot posojilodajalkami in fizičnimi osebami kot posojilojemalci v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. Ustavno sodišče RS je 10. marca sprejelo sklep, da se izvajanje zakona o CHF v celoti zadrži. Navedeno pomeni, da je izvajanje zakona zadržano do končne odločitve Ustavnega sodišča o skladnosti zakona o CHF z ustavo in v tem času ne tečejo roki, ki jih za posamezne obveznosti bank predvideva zakon. NLB bo do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti zakona o CHF spoštovala veljavno zakonodajo in izdane sodne odločbe, hkrati pa uveljavljala vsa pravna sredstva, ki jih ima na razpolago.

Nova zahteva SREP

1. februarja je ECB za Banko izdala novo zahtevo SREP, na podlagi katere so se znižale zahteve iz drugega stebra (P2R) z 2,75 % na 2,60 %, pri čemer smernica iz drugega stebra (P2G) ostaja nespremenjena v višini 1,00 %. Nova zahteva SREP je veljavna od 1. marca 2022 naprej, kar pomeni, da mora od tega datuma dalje Banka izpolnjevati skupno kapitalsko zahtevo v višini 14,10 % na konsolidirani osnovi v naslednji sestavi: (i) 10,60 % skupna kapitalska zahteva in (ii) 3,5 % zahteva po skupnem blažilniku.

Dne 29. aprila je BS izdala nov Sklep o določitvi zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za banke in hranilnice, ki bo s 1. januarjem 2023 uveljavil blažilnik sistemskih tveganj za sektorske izpostavljenosti. 4

Vojna v Ukrajini

Februarja je Ruska federacija začela vojaško invazijo na Ukrajino. Neposredna in posredna izpostavljenost NLB Skupine do Ruske federacije in Ukrajine je omejena in v pretežnem delu izhaja iz naložb NLB v ruske državne obveznice.

Prevzem N Banke

Enotni odbor za reševanje (SRB) je 1. marca v sodelovanju z BS sprejel odločbo o načrtu reševanja slovenske Sberbank banke. Odločba je predvidela uporabo instrumenta prodaje Sberbank banke. Na tej podlagi je BS izdala odločbo o prodaji 100 % delnic, ki jih je izdala Sberbank banka. Skladno z načrtom reševanja in tržnim postopkom se je SRB odločil za prenos vseh delnic, ki jih je izdala Sberbank banka, na NLB. Tako je 1. marca NLB postala 100-odstotna lastnica Sberbank banke. V prihodnjih mesecih se bodo odvile aktivnosti za integracijo Sberbank banke v NLB Skupino. 11. aprila se je Sberbank banka preimenovala v N Banko, imenovan pa je bil tudi nov nadzorni svet banke. V teku so aktivnosti za integracijo Sberbank banke v NLB Skupino.

Posli Nadzornega sveta in Uprave z delnicami NLBR

Med 25. februarjem in 23. marcem so Primož Karpe, predsednik Nadzornega sveta, Sergeja Kočar, članica Nadzornega sveta, Blaž Brodnjak, predsednik Uprave, in Andreas Burkhardt, član Uprave, skupaj kupili 468 lotov navadnih delnic NLB (ISIN: SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR).

Med 12. majem in 20. majem so Blaž Brodnjak, predsednik Uprave, Antonio Argir, član Uprave, Andreas Burkhardt, član Uprave, Hedvika Usenik, članica Uprave, Andrej Lasič, član Uprave, in Sergeja Kočar, članica Nadzornega sveta, skupaj kupili 716 lotov navadnih delnic NLB (ISIN: SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR).

⁴ Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Kapital in likvidnost.

Dne 11. avgusta je Andreas Klingen, član Nadzornega sveta, kupil 100 lotov navadnih delnic NLB (ISIN: SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR).

Sprememba pomembnih deležev

1. marca je družba Schroders znižala svoj lastniški delež v Banki s 5,061 % na 4,95 %.⁵

2. junija se je lastniški delež Brandes Investment Partners, L.P. v Banki spremenil na 4,78 %.

Združitev bančnih članic v Srbiji

Srbski članici Komercijalna Banka, Beograd in NLB Banka, Beograd sta se združili in od 30. aprila 2022 združena banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd.

Zvišanje bonitetne ocene

1. maja je bonitetna agencija Standard & Poor's zvišala bonitetno oceno NLB na BBB/A-2 z BBB-/A-3, prihodnji izgledi ostajajo stabilni.

NLB postala 100-odstotna lastnica NLB Komercijalne Banke, Beograd

1. maja je NLB pridobila dodatnih 442.799 navadnih delnic NLB Komercijalne banke a.d. Beograd in tako skupaj z obstoječim lastniškim deležem pridobila 90,2155 % osnovnega kapitala in 91,7294 % delnic z glasovalno pravico, s čimer je dosegla prag za iztisnitev manjšinskih delničarjev. NLB je v postopku iztisnitve pridobila dodatnih 1.528.110 rednih delnic in 316.260 prednostnih delnic v skupni vrednosti 61,7 mio EUR. 13. julija 2022 je NLB uspešno zaključila postopek iztisnitve preostalih delničarjev NLB Komercijalne banke a.d. Beograd in s tem postala 100-odstotna lastnica banke.

Banka je uradno postala članica Zavezništva za podnebno nevtralno bančništvo ZN

Banka se je 6. junija uradno pridružila panožnemu Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking), katerega članice so banke z vsega sveta. Zavezništvo je zavezano k uskladitvi kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050 ali prej, kot to določajo najambicioznejši cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Skupščina delničarjev

Skupščina delničarjev NLB je potekala 20. junija 2022. Na njej so delničarji med drugim odločili, da se del bilančnega dobička v skupnem znesku 50 mio EUR izplača delničarjem v obliki dividend, kar znaša 2,50 EUR bruto na delnico. Dividende so bile izplačane 28. junija. 6

Nadomestila za visoka stanja

1. avgusta je Banka prenehala zaračunavati nadomestila za visoka stanja za fizične osebe in pravne osebe.

Sprememba v Nadzornem svetu

Od 8. julija predstavnica delavcev Janja Žabjek Dolinšek ni več članica Nadzornega sveta.

Od 12. septembra predstavnica delavcev Bojana Šteblaj ni več članica Nadzornega sveta.

Razširitev leasing aktivnosti Skupine v Skopje

1. septembra je bila ustanovljena leasing družba NLB Liz&Go, Skopje. 7

Inflacijski pritiski

Slovensko gospodarstvo in gospodarstva JVE, kjer je prisotna Skupina, se, podobno kot svetovno gospodarstvo, spopadajo z inflacijo povezanimi težavami. Slednje na poslovanje Skupine trenutno vpliva prek povišanja stroškov in postopnega prilagajanja obrestnih mer za novo odobrene kredite.

⁵ Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Dogodki po 30. septembru 2022.

⁶ Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Napoved za leto 2022 in Dogodki po 30. septembru 2022.

⁷ Nadaljnje informacije so na voljo v poglavju Strategija.

Lastniška struktura NLB⁸

Osnovni kapital NLB je razdeljen na 20.000.000 delnic. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze (ISIN SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR), globalna potrdila o lastništvu (GDR), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa so uvrščena v trgovanje na glavnem trgu Londonske borze (ISIN: US66980N2036 in US66980N1046, trgovalni simbol GDR na Londonski borzi: NLB in 55VX). Pet globalnih potrdil o lastništvu (GDR) predstavlja eno delnico NLB.

Tabela 3: Glavni delničarji NLB na dan 30. septembra 2022 (i)

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon za račun imetnikov GDR(ii)	10.946.534	54,73
• od tega Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)(iii)	n. p.	>5 in <10
Republika Slovenija (RS)	5.000.001	25,00
Drugi delničarji	4.053.465	20,27
Skupaj	20.000.000	100,00

(i) Informacije so pridobljene iz delniške knjige NLB, dostopne prek spletne storitve KDD (Centralna Klirinško depotna družba) in na voljo članom KDD. Podatki o pomembnih deležih temeljijo na samoprijavi posameznih imetnikov v skladu z veljavnimi določbami slovenskega prava, ki zahteva, da imetniki delnic družbe, ki kotirajo na borzi, obvestijo družbo, kadar njihovi neposredni in/ali posredni deleži prestopijo določene pragove, in sicer 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 %. V tabeli so navedeni vsi samoprijavljeni imetniki pomembnih deležev, katerih obvestila so bila prejeta. Glede na omenjeno obveznost imetnikov pomembnih deležev Banka predpostavlja, da nobena druga pravna ali fizična oseba ni imetnik neposredno in/ali posredno deset ali več odstotkov delnic Banke.

(ii) Bank of New York Mellon ima delnice v vlogi depozitarja (depozitar GDR) za imetnike GDR in ni upravičeni lastnik teh delnic. Imetniki GDR imajo pravico zamenjati GDR za delnice. Imetniki GDR lahko pravice iz naslova deponiranih delnic uveljavljajo samo prek depozitarja GDR in se nimajo pravice neposredno udeležiti skupščine delničarjev ali izvrševati glasovalne pravice iz naslova deponiranih delnic.

(iii) Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi s strani posameznih imetnikov GDR na podlagi določil slovenskega prava.

⁸ Več informacij je na voljo v poglavju Dogodki po 30. septembru 2022.

Strategija

Postati regionalni prvak	• Skupina želi še naprej krepiti svojo vlogo sistemsko pomembne finančne institucije v regiji jugovzhodne Evrope in si prizadeva postati vodilni igralec na vseh svojih osrednjih trgih ter imeti vidno vlogo pri razvoju regije.
Postaviti stranke na prvo mesto	• Na trgu bančnih storitev za prebivalstvo si namerava Skupina še naprej prizadevati čim bolj približati strankam s ponudbo dobrih bančnih produktov ter bolj dostopnih in stranki prilagojenih digitalnih storitev. Na področju korporativnega bančništva si Banka prizadeva ponuditi nove kompleksne, čezmejne produkte in storitve ter najti nove načine zadovoljevanja finančnih potreb strank. Skupina je z izgradnjo močnega klicnega centra in nadgradnjo svojega portfelja digitalnih prodajnih kanalov postala dosegljiva kjerkoli in kadarkoli.
Digitalizacija	• Skupina svoj vodilni digitalni položaj v Sloveniji prenaša tudi na druge trge, kjer je prisotna. • Izvaja celovita in obsežna strateška prizadevanja v smeri digitalne distribucije in poslovnih modelov, podprta s hitrejšimi in boljšimi storitvami za stranke ter večjo učinkovitostjo notranjih procesov. • Glavna spodbuda je veliko vlaganje v IT infrastrukturo in zmogljivosti za zagotavljanje storitev na varen in učinkovit način. K tem prizadevanjem bo dodatno pripomoglo oblikovanje tehnološkega središča DigIT v Beogradu, ki razvija rešitve za celotno Skupino.
Izboljšati tržni položaj	• Skupina je nenehno osredotočena ne le na zaščito, temveč krepitev svojega položaja sistemskega igralca v domači regiji Skupine. To naj bi dosegli s sodelovanjem z vsemi deležniki Skupine, predvsem pa z ustvarjanjem vrednosti glavnim trem vrstam njenih deležnikov: delničarjem, strankam in zaposlenim.
Izkoristiti sinergije in priložnosti	• Pomembna strateška prizadevanja potekajo za doseganje poslovnih sinergij v Skupini, vključno stroškovnih ter operativnih učinkovitosti. Skupina je predana ponovni vzpostavitvi nekaterih ključnih finančnih storitev, s čimer diverzificira svoje storitve na horizontalni ravni, ter sodelovanju z mednarodnimi fintech podjetji. • Banka hkrati spremlja morebitne nove priložnosti za združitve in prevzeme, ki bi lahko dodale vrednost delničarjem banke, vključno s konsolidacijo sektorja bančništva v regiji in pojavom novih finančnih tehnologij.
Večji pomen lizinga – nova poslovna priložnost	• V strategiji Skupine lizinška dejavnost predstavlja pomemben del poslovnega sistema Skupine. Lizinško poslovanja v Sloveniji (Lease&Go) dobiva zagon s povišano bilančno vsoto, ustanovljena je bila nova lizinška družba v Severni Makedoniji (NLB Liz&Go), pridobljena pa so bila tudi vsa regulatorna dovoljenja za nakup lizinške družbe v Srbiji. • Vzpostavljajo se vodstvene in upravljavske strukture v novih lizinških članicah, pri čemer so v celoti upoštevana načela korporativnega upravljanja Skupine, dva člana uprave Banke pa sta predsednik in sopredsednik nadzornega sveta Lease&Go, Ljubljana. • Vse v preteklih mesecih izvedene aktivnosti upravičeno nakazujejo, da bo lizing ponovno postal pomemben del Skupine. Predvideno je, da bo lizing v svoji zreli fazi z organsko in potencialno tudi anorgansko rastjo prispeval več kot 1 mrd EUR k bilančni vsoti Skupine.
Upravljanje sprememb	• Da bi omogočili strateško osredotočenost in podprli stalno preobrazbo v nenehno spreminjajočem se okolju, Skupina sledi celovitemu programu za doseganje svojega poslanstva in finančnih ciljev. • Dejavnosti so usmerjene v večjo učinkovitost poslovanja, obvladovanje stroškov in boljšo izrabo kapitala Skupine. Hkrati se krepijo splošne operativne zmogljivosti z izboljšanjem človeškega kapitala, optimizacijo IT infrastrukture, digitalizacijo notranjih procesov in izkoriščanjem informacijskega kapitala. Za spodbujanje preobrazbe je bila vzpostavljena nova platforma za upravljanje sprememb.
Trajnostni razvoj	• Osredotočenost na implementacijo okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) elementov v poslovnem modelu banke je priložnost za Skupino, da izpolni družbena pričakovanja, se prilagodi spreminjajočemu se okolju ter ustrezno naslovi podnebna in družbena tveganja. • Skupina gradi poslovno vrednost s trajnostjo, zavezanostjo nenehnem razvoju upravljanja okoljskih in družbenih tveganj svojega poslovanja ter služi splošni družbi z zmanjšanjem svojega ogljičnega odtisa s pridružitvijo Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo ZN (UNEP FI Net Zero Banking Alliance) in izboljšanjem kakovosti življenja v tej regiji.

Izkaz poslovnega izida⁹

Tabela 4: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine

										v mio EUR
		1-9 2022 1-9 2021		Letna sprememba od tega prispev ek N Banke		Q3 2022	Q2 2022	Q3 2021	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	353,1	302,3	50,8	17,5	17 %	126,7	118,6	103,7	8,1	7 %
Čiste opravnine	204,2	172,6	31,6	6,8	18 %	70,5	69,1	58,6	1,4	2 %
Prejete dividende	0,2	0,2	0,0	0,0	13 %	0,1	0,1	0,1	0,0	70 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	24,0	33,4	-9,5	-8,2	-28 %	10,3	8,5	7,4	1,8	22 %
Čisti drugi prihodki	-17,8	-8,7	-9,1	7,9	-105 %	-2,0	-12,7	-3,8	10,6	84 %
Čisti neobrestni prihodki	210,6	197,5	13,1	6,5	7 %	78,9	65,0	62,3	13,9	21 %
Skupaj čisti prihodki	563,7	499,9	63,8	23,9	13 %	205,6	183,6	166,0	22,0	12 %
Stroški dela	-186,4	-168,2	-18,2	-10,3	-11 %	-63,7	-65,2	-56,5	1,5	2 %
Drugi administrativni stroški	-111,0	-94,1	-16,9	-6,0	-18 %	-38,3	-39,0	-31,7	0,7	2 %
Amortizacija	-35,2	-34,8	-0,4	-1,3	-1 %	-11,9	-11,8	-11,6	-0,1	0 %
Stroški skupaj	-332,6	-297,2	-35,4	-17,6	-12 %	-113,9	-116,0	-99,9	2,2	2 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	231,1	202,7	28,4	6,4	14 %	91,7	67,6	66,1	24,2	36 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	7,5	34,1	-26,6	5,1	-78 %	9,8	1,6	3,3	8,2	-
Druge oslabitve in rezervacije	-5,1	-8,8	3,7	0,0	42 %	0,2	-4,9	2,9	5,1	-
Oslabitve in rezervacije	2,3	25,2	-22,9	5,1	-91 %	10,0	-3,3	6,3	13,3	-
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	1,1	0,9	0,2	0,0	22 %	-0,4	1,0	0,5	-1,4	-
Negativno dobro ime	172,8	0,0	172,8	172,8	-	0,0	0,0	0,0	0,0	-
Rezultat pred davki	407,4	228,9	178,5	184,3	78 %	101,3	65,2	72,9	36,1	55 %
Davek iz dohodka	-21,1	-12,9	-8,2	-2,2	-63 %	-10,4	-5,4	-3,3	-5,0	-92 %
Rezultat manjšinskih lastnikov	8,5	10,5	-2,0	0,0	-19 %	0,1	4,3	3,9	-4,2	-97 %
Rezultat po davkih	377,8	205,5	172,3	182,1	84 %	90,8	55,5	65,7	35,3	64 %

Dobiček

Skupina je ustvarila 377,8 mio EUR dobička po davkih, kar je 172,3 mio EUR več kot v enakem obdobju lani, k čemur so največ prispevali pozitivni učinki v zvezi s prevzemom N Banke. Dober je bil tudi redni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami, ki je brez prispevka N Banke dosegel 28-odstotno rast glede na enako obdobje lani.

Rezultat je temeljil na naslednjih ključnih dejavnikih:

• Negativno dobro ime iz naslova prevzema N Banke znaša 172,8 mio EUR.
• Čisti obrestni prihodki so se glede na enako obdobje lani povečali za 33,3 mio EUR brez prispevka N Banke predvsem zaradi večjega obsega kreditov. Obrestne mere na kredite in na stanja v centralni banki tudi postopoma naraščajo in imajo pozitiven vpliv na obrestne prihodke. Rast čistih obrestnih prihodkov je bila zabeležena v vseh bankah, najvišje rasti pa so bile dosežene v Banki (18,1 mio EUR), NLB Komercijalni Banki, Beograd¹⁰ (8,9 mio EUR) in NLB Banki, Priština (4,2 mio EUR).
• Čiste opravnine so se brez prispevka N Banke glede na enako obdobje lani povečale za 14 %, povečanje pa je bilo zabeleženo v vseh bankah Skupine, v Banki za 9,4 mio EUR zaradi višjih provizij od investicijskih skladov in bančnega zavarovalništva, nadomestil za visoka stanja depozitov in višjih provizij iz plačil in kartičnega poslovanja. Ukinitev nadomestil za visoka stanja depozitov od avgusta naprej ima negativen učinek na opravnine, vendar se nadomešča z obrestnimi prihodki na stanja pri centralni banki.
• Stroški so glede na enako obdobje lani porasli v večini bančnih članic Skupine zaradi naraščajočih stroškov dela in administrativnih stroškov, večinoma povezanih z inflacijo v regiji. Kljub temu je bil dosežen upad stroškov na nivoju četrtletja.
• Neto oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile sproščene v višini 7,5 mio EUR zaradi uspešnega reševanja slabih posojil in boljše kakovosti kreditnega portfelja N Banke, kot je bilo pričakovano na dan prevzema.

⁹ Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema slovenske Sberbank banke 1. marca 2022, ki se je 11. aprila 2022 preimenovala v N Banko (v nadaljevanju poročila N Banka oziroma prevzem N Banke).

¹⁰ Komercijalna Banka, Beograd in NLB Banka, Beograd sta se združili in od 30. aprila 2022 združena banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd; podatki za združeno banko tudi za leto 2021.

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 5,1 mio EUR, od katerih 4,6 mio EUR za reorganizacijo v NLB Komercijalni Banki, Beograd.

(i) Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov.

Čisti obrestni prihodki

Slika 2: Čisti obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti obrestni prihodki so znašali 353,1 mio EUR, od česar je 17,5 mio EUR prispevala N Banka. Zaradi večjega obsega kreditov je bila dosežena višja raven obrestnih prihodkov na letni osnovi v vseh bančnih članicah Skupine. Zavarovano zadolževanje pri centralni banki – TLTRO po zelo ugodni obrestni meri -1 % letno je bilo poplačano v juniju, julija pa so bile izdane senior preferred obveznice. Tudi po tem je povprečen strošek financiranja Skupine relativno nizek zaradi svoje strukture financiranja, večinoma z depoziti strank z nizkimi obrestnimi merami.

V primerjavi s predhodnim četrtletjem so bili čisti obrestni prihodki višji predvsem zaradi večjega obsega kreditov, vendar pa so se z dvigom ključne obrestne mere ECB v septembru zvišali tudi prihodki iz stanj pri centralni banki in obrestne mere na nove kredite v Banki.

Slika 3: Marže NLB Skupine – četrtletni podatki (v %)

Neto obrestna marža v tretjem četrtletju je znašala 2,27 % in je bila za 0,11 o.t. višja glede na predhodno četrtletje in 0,24 o.t. višja glede na enako obdobje lani, večinoma zaradi rasti obsegov, vendar je Skupina ob naraščajoči inflaciji začela s postopno prilagoditvijo cen za novo prodajo, ki se je še pospešila z dvigom ključne obrestne mere ECB. Marža operativnega poslovanja je znašala 3,60 %, kar je za 0,15 o.t. več glede na predhodno četrtletje in 0,42 o.t. več glede na enako obdobje lani, in sicer zaradi višje rasti čistih prihodkov iz poslovanja (podprte z rastjo čistih opravnin) v primerjavi z rastjo čistih obrestnih prihodkov.

Čisti neobrestni prihodki

Slika 4: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti neobrestni prihodki so znašali 210,6 mio EUR, od česar je 6,5 mio EUR prispevala N Banka. Večji del čistih neobrestnih prihodkov je izhajal iz naslova čistih opravnin, ki so glede na enako obdobje preteklega leta narasle, predvsem na nivoju Banke (višje provizije od investicijskih skladov in bančnega zavarovalništva, nadomestila za visoka stanja depozitov in višje provizije iz plačil in kartičnega poslovanja ter za svetovalne storitve).

V 1-9 2021 so na čiste neobrestne prihodke močno vplivali enkratni prihodki od vrednotenja v višini 14,8 mio EUR zaradi poplačila izpostavljenosti, razvrščene kot nedonosne, in 9,0 mio EUR drugih prihodkov od poslovanja iz naslova poravnave sodnega spora, medtem ko v tem letu ni bilo pomembnejših enkratnih dogodkov.

Na četrtletnem nivoju je bila prav tako zabeležena rast, s čistimi opravninami v višini 70,5 mio EUR (2 % rast v primerjavi s preteklim četrtletjem). To je še posebej pomembno zaradi dveh pomembnih negativnih vplivov na čiste opravnine v tretjem četrtletju, in sicer ukinitev nadomestil za visoka stanja depozitov in iniciative srbske centralne banke k omejitvi cen storitev pri poslovanju s prebivalstvom za določeno obdobje.

Stroški

Stroški so znašali 332,6 mio EUR, k čemur je 17,6 mio EUR prispevala N Banka. Brez prispevka N Banke so bili stroški glede na enako obdobje lani višji za 6 % zaradi povišanja v Banki in v večini bank članic Skupine v JVE. Na Skupino vplivajo inflacija in naraščajoči stroški dela, materiala in energije, vendar jih je Skupina uspešno nadzirala. Največje rasti na letnem nivoju so bile zabeležene pri stroških dela (v primerjavi z enakim obdobjem lani 8,0 mio EUR brez prispevka N Banke) in drugih administrativnih stroških (v primerjavi z enakim obdobjem lani 10,9 mio EUR brez prispevka N Banke) z naraščajočimi stroški marketinga, še posebno v Banki zaradi prevzema N Banke v Sloveniji in združitve bank Skupine v Srbiji (NLB Banka, Beograd in Komercijalna Banka, Beograd), stroškov elektrike (2,9 mio EUR višji v primerjavi z enakim obdobjem lani) in vzdrževanjem programske opreme (predvsem zaradi prevzema N Banke).

Kljub inflacijskim pritiskom je Skupina uspela znižati stroške na nivoju četrtletja za 2 %, tako stroške dela kot tudi druge administrativne stroške.

Skupina je sprejela več strateških pobud (strategija tržnih poti, digitalizacija, brezpapirno in vitko poslovanje, optimizacija poslovne mreže itd.) za ohranitev vzdržne ravni stroškov. Glede na okoliščine in gospodarski položaj so opazni pomembni inflacijski pritiski na področju vseh kategorij stroškov, ki bodo do določene mere nevtralizirali pozitivne učinke ukrepov zniževanja stroškov Skupine – posebno v Srbiji. Skladno z omenjenimi inflacijskimi trendi in načrtovanimi investicijami Skupine v tehnološke izboljšave gre pričakovati povišanje stroškov tudi v letu 2023, ki je hkrati tudi prehodno leto zaradi procesov integracije v Srbiji in Sloveniji.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je znašal 59,0 %, kar pomeni znižanje za 0,4 o.t. v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Oslabitve in rezervacije

Slika 6: Oslabitve in rezervacije NLB Skupine (v mio EUR)

Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile neto sproščene v višini 7,5 mio EUR. Pozitivni učinki uspešnega reševanja slabih posojil (28,1 mio EUR), večinoma v segmentu poslovanja s podjetji, so povsem nadomestile 12 mesečne pričakovane kreditne izgube na dan prevzema za donosni portfelj N Banke in spremembe parametrov tveganja v drugem četrtletju, medtem ko je zaradi manj ugodnih makroekonomskih napovedi v tretjem četrtletju prišlo do poslabšanja parametrov tveganja in oblikovanja dodatnih rezervacij.

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 5,1 mio EUR, od katerih 4,6 mio EUR za reorganizacijo v NLB Komercijalni Banki, Beograd.

Izkaz finančnega položaja¹¹

Tabela 5: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine

											v mio EUR
						Sprememba glede				Sprememba v
	30. sep. 2022			30. jun. 2022 31. dec. 2021 30. sep. 2021		na konec leta		Letna sprememba		zadnjem kvartalu
		od tega N Banka
AKTIVA											#REF!
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	4.911,4	191,5(i)	4.321,1	5.005,1	4.947,0	-93,7	-2 %	-35,6	-1 %	590,3	14 %
Krediti bankam	210,7	0,0	176,8	140,7	211,7	70,0	50 %	-1,0	0 %	33,9	19 %
Neto krediti strankam	12.925,3	1.070,0	12.620,2	10.587,1	10.267,0	2.338,2	22 %	2.658,4	26 %	305,1	2 %
Bruto krediti strankam	13.244,0	1.077,6	12.944,2	10.903,5	10.593,7	2.340,5	21 %	2.650,3	25 %	299,8	2 %
- gospodarstvo	6.321,7	668,6	6.213,5	4.996,0	4.783,9	1.325,6	27 %	1.537,7	32 %	108,2	2 %
- prebivalstvo	6.635,5	378,3	6.445,0	5.621,1	5.487,4	1.014,4	18 %	1.148,0	21 %	190,4	3 %
- država	286,9	30,7	285,7	286,3	322,3	0,5	0 %	-35,5	-11 %	1,1	0 %
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam	-318,7	-7,6	-324,0	-316,3	-326,7	-2,3	-1 %	8,0	2 %	5,4	2 %
Finančna sredstva	4.765,1	63,7	4.919,5	5.208,3	5.264,7	-443,2	-9 %	-499,6	-9 %	-154,4	-3 %
- trgovalna knjiga	21,3	0,5	14,9	7,7	10,5	13,6	178 %	10,9	104 %	6,4	43 %
- bančna knjiga	4.743,8	63,1	4.904,6	5.200,6	5.254,2	-456,8	-9 %	-510,4	-10 %	-160,8	-3 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	11,9	0,0	13,1	11,5	8,5	0,4	3 %	3,4	40 %	-1,2	-9 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	293,2	10,3	297,9	294,6	296,2	-1,4	0 %	-3,0	-1 %	-4,7	-2 %
Neopredmetena sredstva	55,2	1,9	55,3	59,1	53,0	-3,8	-7 %	2,3	4 %	-0,1	0 %
Druga sredstva	325,0	16,8	326,3	271,1	249,0	53,9	20 %	76,0	31 %	-1,4	0 %
SKUPAJ SREDSTVA	23.497,8	1.354,2	22.730,3	21.577,5	21.296,9	1.920,3	9 %	2.200,9	10 %	767,5	3 %
PASIVA
Depoziti strank	19.573,1	976,6	19.151,1	17.640,8	17.248,6	1.932,3	11 %	2.324,5	13 %	422,0	2 %
- gospodarstvo	5.387,4	457,8	5.091,8	4.463,7	4.276,6	923,7	21 %	1.110,8	26 %	295,6	6 %
- prebivalstvo	13.569,2	427,8	13.498,1	12.680,8	12.495,2	888,5	7 %	1.074,0	9 %	71,1	1 %
- država	616,5	91,1	561,2	496,4	476,8	120,2	24 %	139,7	29 %	55,3	10 %
Depoziti bank in centralnih bank	108,3	0,3	138,0	71,8	82,0	36,5	51 %	26,4	32 %	-29,7	-22 %
Krediti	322,0	160,0	326,8	932,6	975,6	-610,5	-65 %	-653,5	-67 %	-4,8	-1 %
Izdani vrednostni papirji	302,6	0,0	0,0	0,0	0,0	302,6	-	302,6	-	302,6	-
Druge obveznosti	504,3	38,2	507,6	427,6	412,5	76,6	18 %	91,7	22 %	-3,3	-1 %
Podrejene obveznosti	290,4	0,0	287,8	288,5	290,2	1,9	1 %	0,2	0 %	2,7	1 %
Kapital	2.339,8	179,0	2.195,6	2.078,7	2.140,5	261,1	13 %	199,3	9 %	144,3	7 %
Kapital manjšinskih lastnikov	57,2	0,0	123,5	137,4	147,6	-80,2	-58 %	-90,4	-61 %	-66,3	-54 %
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	23.497,8	1.354,2	22.730,3	21.577,5	21.296,9	1.920,3	9 %	2.200,9	10 %	767,5	3 %

(i) Ne vključuje financiranja s strani NLB v višini 68,3 mio EUR.

Obseg sredstev Skupine je znašal 23.497,8 mio EUR, kar pomeni rast za 1.920,3 mio EUR glede na konec leta 2021 zaradi prevzema N Banke (1.354,2 mio EUR).

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah so se v zadnjem četrtletju povečale za 590,3 mio EUR zaradi julijske izdaje senior preferred obveznic v višini 300 mio EUR.

Kapital se je v zadnjem četrtletju povečal zaradi v septembru izdanih podrejenih obveznic, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala v višini 82 mio EUR.

Bruto krediti strankam so se povečali za 2.340,5 mio EUR glede na konec leta 2021, od tega za 1.077,6 mio EUR zaradi prevzema N Banke. Brez N Banke je bila zabeležena rast bruto kreditov strankam za 1.262,9 mio EUR glede na konec leta 2021, od tega za 636,1 mio EUR prebivalstvu in za 657,0 mio EUR gospodarstvu. Četrtletna dinamika nove prodaje v segmentu podjetij v Sloveniji se je nagnila h kreditom s krajšo zapadlostjo, kar kaže na preudaren odziv podjetij (in večje potrebe po obratnem kapitalu), medtem ko ostaja nova prodaja stanovanjskih in potrošniških posojil solidna.

Obseg depozitov Skupine glede na konec leta 2021 brez depozitov N Banke se je povečal za 955,7 mio EUR. Približno polovica od tega je prispevala rast depozitov prebivalstva (460,7 mio EUR brez N Banke), od katerih večina v prvem polletju, ko je poleg sezonskega učinka (izplačilo regresa) k temu prispevalo tudi previdnostno varčevanje gospodinjstev zaradi negotovosti glede naraščajočih cen in pričakovanega vpliva na njihov prihodnji finančni položaj. Ostala polovica (465,9 mio EUR brez N Banke) izhaja iz povečanja depozitov gospodarstva, razporejenega čez vse leto.

Količnik LTD (neto) na ravni Skupine je znašal 66,0 %, kar pomeni zvišanje za 6,0 o.t. glede na konec leta 2021 in 6,5 o.t. glede na enako obdobje lani, kot rezultat prevzema N Banke z višjim LTD, pa tudi višjega porasta bruto kreditov v primerjavi z depoziti.

¹¹ Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema slovenske Sberbank banke 1. marca 2022, ki se je 11. aprila preimenovala v N Banko (v nadaljevanju v poročilu N Banka oziroma prevzem N Banke).

Slika 7: Bruto krediti strankam NLB Skupine in obrestne mere na bruto kredite – dinamika gibanja glede na konec leta (v mio EUR in %)

(i) Na posamični osnovi.

(ii) Vključuje NLB in N Banko; obrestne mere samo za NLB.

(iii) Vključujejo samo banke.

Kreditna aktivnost je še vedno v trendu rasti, bruto krediti prebivalstvu v Banki in na Strateških tujih trgih so zabeležili 12 oziroma 10-odstotno rast glede na konec leta 2021, medtem ko so bruto krediti gospodarstvu in državi dosegli 17 odstotno rast v Banki in 7-odstotno na Strateških tujih trgih.

Nova prodaja kreditov v Skupini je bila visoka, s skoraj 880 mio EUR novih stanovanjskih kreditov in prek 820 mio EUR novih potrošniških posojil, odobrenih v devetih mesecih, medtem ko je bilo odobrenih prek 2,6 mrd EUR novih posojil gospodarstvu. Po dolgem obdobju nizkih obrestnih mer so se obrestne mere začele zviševati v boju proti naraščajoči inflaciji.

Slika 8: Depoziti strank NLB Skupine in obrestne mere na depozite – dinamika gibanja glede na konec leta (v mio EUR in %)

(i) Na posamični osnovi.

(ii) Vključuje NLB in N Banko; obrestne mere samo za NLB. (iii) Vključujejo samo banke.

Obseg depozitov v Banki se je glede na konec preteklega leta povečal; depoziti prebivalstvu za 8 % ter gospodarstvu in državi za 16 %, vendar pa je bila rast depozitov prebivalstva v tretjem četrtletju minimalna, medtem ko je bil avgusta zabeležen znaten priliv depozitov gospodarstva in države. Na drugi strani je bil zabeležen manjši odliv depozitov prebivalstva na Strateških tujih trgih (1 % glede na konec preteklega leta), in sicer zaradi odlivov v prvem četrtletju kot

posledica vojne v Ukrajini in njenega vpliva na raven cen in vedenje potrošnikov, medtem ko je bilo v drugem in tretjem četrtletju zaznati trend rasti. Večino vseh depozitov (87 %) so predstavljali depoziti na vpogled zaradi okolja nizkih obrestnih mer.

Slika 9: Bilančna vsota NLB Skupine po državah (v %)

Slika 10: Zunajbilančne postavke NLB Skupine (v mio EUR)

Zunajbilančne postavke Skupine so znašale 5.628,8 mio EUR in so jih sestavljale prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in druge tvegane obveznosti (39 %), izvedeni finančni instrumenti (34 %), garancije (26 %) in akreditivi (0,4 %).

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in druge tvegane obveznosti so bile razdeljene med kredite (98 % podjetja), limite na osebnih računih (59 % prebivalstvo in 41 % podjetja) in kartice (89 % prebivalstvo). Večino izvedenih finančnih instrumentov Skupine je sklenila Banka, bodisi za varovanje bančne knjige bodisi za trgovanje za stranke.

Kapital in likvidnost Kapital

Slika 11: Kapital NLB Skupine (v mio EUR)

Celotna kapitalska zahteva (OCR) za Skupino je znašala 14,10 % in jo sestavljajo:

• TSCR v višini 10,60 % (zahteva v višini 8,00 % iz 1. stebra in zahteva v višini 2,60 % iz 2. stebra) in
• CBR v višini 3,50 % (varovalni kapitalski blažilnik v višini 2,50 %, kapitalski blažilnik DSPB¹² v višini 1,00 % in proticiklični blažilnik v višini 0,00 %).

Dne 29. aprila 2022 je BS izdala nov Sklep o določitvi zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za banke in hranilnice, ki bo s 1. januarjem 2023 uveljavil blažilnik sistemskih tveganj za sektorske izpostavljenosti:

• 1,00 % za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami;
• 0,50 % za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb.

Kapitalske smernice v okviru 2. stebra (P2G) ostajajo 1,00 % in morajo biti v celoti sestavljene iz kapitala CET1.

¹² Od 1. januarja 2023 naprej bo kapitalski blažilnik DSPB znašal 1,25 %.

Kapital Skupine izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulativne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami ter kapitalskimi smernicami v okviru 2. stebra.

		2022	2021	2020
	CET1	4,5 %	4,5 %	4,5 %
Zahteva 1. stebra (P1R)	AT1	1,5 %	1,5 %	1,5 %
	T2	2,0 %	2,0 %	2,0 %
	CET1	1,46 %	1,55 %	1,55 %
Zahteva 2. stebra (SREP zahteva - P2R)	Temeljni kapital	1,95 %	2,06 %	2,06 %
	Skupni kapital	2,60 %	2,75 %	2,75 %
	CET1	5,96 %	6,05 %	6,05 %
Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR)	Temeljni kapital	7,95 %	8,06 %	8,06 %
	Skupni kapital	10,60 %	10,75 %	10,75 %
Zahteva po skupnem blažilniku (CBR)
Varovalni kapitalski blažilnik	CET1	2,5 %	2,5 %	2,5 %
DSPB blažilnik	CET1	1,0 %	1,0 %	1,0 %
Proticiklični blažilnik	CET1	0,0 %	0,0 %	0,0 %
	CET1	9,46 %	9,55 %	9,55 %
Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag	Temeljni kapital	11,45 %	11,56 %	11,56 %
	Skupni kapital	14,10 %	14,25 %	14,25 %
Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (P2G)	CET1	1,0 %	1,0 %	1,0 %
	CET1	10,46 %	10,55 %	10,55 %
OCR + P2G	Temeljni kapital	12,45 %	12,56 %	12,56 %
	Skupni kapital	15,10 %	15,25 %	15,25 %

Tabela 6: Kapitalske zahteve in blažilniki NLB Skupine

Skupni kapitalski količnik Skupine je 30. septembra 2022 znašal 16,6 % (oz. je za 1,2 o.t. nižji glede na konec 2021), količnik CET1 Skupine pa je znašal 14,5 % (oz. je za 0,9 o.t. nižji glede na konec 2021). Nižja kapitalska ustreznost izvira iz višje tveganju prilagojene aktive (RWA; 1.616,3 mio EUR glede na konec leta 2021), ki je ni uspel kompenzirati višji kapital (117,1 mio EUR glede na konec leta 2021). Kapital je višji predvsem zaradi vključitve negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke v zadržani dobiček v znesku 172,8 mio EUR in delne vključitve rezultata prvega četrtletja 2022 v višini 32,2 mio EUR, ki sta kompenzirala negativno vrednotenje (-96,3 mio EUR glede na konec leta 2021) na instrumentih, vrednotenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI). V skladu s CRR »Quick fix« iz junija 2020, je Skupina septembra 2022 vpeljala začasno obravnavo za državne vrednostne papirje, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki je povečala kapital za 60,6 mio EUR (tj. akumulirani drugi vseobsegajoči donos je znašal -106,4 mio EUR namesto -167,0 mio EUR).

Septembra 2022 je Banka izdala podrejene obveznice, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala (angl. Additional Tier 1) v znesku 82 mio EUR. Po prejemu dovoljenja ECB bodo obveznice povišale regulatorni kapital in količnik skupnega kapitala za približno 50 b.t.

V izračun kapitala ni vključen del izida za leto 2021 v višini 50 mio EUR, ki je bil Skupščini delničarjev NLB d.d. predlagan za izplačilo delničarjem v decembru 2022 kot drugi del izplačila dividend. Zato po izplačilu dividend v tem znesku ne bo vpliva na kapital.

					v mio EUR
		Stanje na dan		Sprememba
	30. sep. 2022	31. dec. 2021	30. sep. 2021	glede na konec leta	v enem letu
Tveganju prilagojena aktiva (RWA)	14.283,7	12.667,4	12.824,4	1.616,3	1.459,4
Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje	11.722,4	10.205,2	10.648,0	1.517,3	1.074,4
Enote centralne ravni držav ali centralnih bank	1.100,3	1.158,5	1.842,8	-58,2	-742,5
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	94,9	99,8	126,0	-5,0	-31,1
Subjekti javnega sektorja	46,3	47,0	212,7	-0,7	-166,4
Institucije	287,2	310,2	355,1	-23,1	-67,9
Podjetja	3.579,5	2.748,7	2.312,4	830,8	1.267,1
Izpostavljenosti na drobno	4.373,8	4.171,0	4.190,7	202,9	183,2
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	939,3	453,0	397,1	486,2	542,2
Nedonosne izpostavljenosti	168,2	179,4	191,8	-11,3	-23,7
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	567,4	442,5	444,1	124,9	123,4
Krite obveznice	34,6	41,1	40,3	-6,5	-5,7
Kolektivni naložbeni podjemi	16,9	19,4	17,6	-2,5	-0,7
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov	89,2	88,5	79,7	0,7	9,5
Druge izpostavljenosti	424,8	446,0	437,7	-21,1	-12,9
Tveganju prilagojena aktiva za tržno tveganje + CVA	1.317,3	1.218,2	1.229,0	99,1	88,3
Tveganju prilagojena aktiva za operativno tveganje	1.244,0	1.244,0	947,3	0,0	296,7

Tabela 7: Skupna izpostavljenost tveganju NLB Skupine (v mio EUR)

Tveganju prilagojena aktiva Skupine se je od konca leta 2021 povečala za 1.616,3 mio EUR. Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje se je povečala za 1.517,3 mio EUR, pri čemer se 858,9 mio EUR povečanja nanaša na N Banko. Preostali del povečanja tveganju prilagojene aktive v višini 658,4 mio EUR je predvsem posledica krepitve kreditne aktivnosti v vseh bankah Skupine, največ v NLB in NLB Komercijalni Banki, Beograd. Višja tveganju prilagojena aktiva za visoko tvegane izpostavljenosti je bila posledica novega posojila družbi tveganega kapitala, novih posojil za projektno financiranje ter črpanja posojil za financiranje projektov, odobrenih v preteklem letu. Povečanje tveganju prilagojene aktive so delno ublažila zahtevam CRR primerna zavarovanja z nepremičninami v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Severni Makedoniji. Poleg tega je bilo opaziti zmanjšanje tveganju prilagojene aktive pri likvidnostnih sredstvih zaradi manjše izpostavljenosti do srbske centralne banke in zapadlosti nekaterih srbskih obveznic; oboje v NLB Komercijalni Banki, Beograd. Nižja izpostavljenost do institucij je prav tako povzročila zmanjšanje tveganju prilagojene aktive v skoraj vseh bankah Skupine, najbolj v NLB Komercijalni Banki, Beograd, NLB Banki, Banja Luka in NLB Banki, Podgorica. Odplačila in izboljšanje ratinga nekaterih strank so prispevala k nižji tveganju prilagojeni aktivi za nedonosne izpostavljenosti.

Povečanje tveganju prilagojene aktive za tržna tveganja in prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) v višini 99,1 mio EUR od začetka leta je predvsem posledica višje tveganju prilagojene aktive za tveganje CVA v višini 77,1 mio EUR (kar je posledica prilagoditve izračuna izpostavljenosti v izračunu CVA zaradi spremembe metodologije z metode »mark to market« na metodo originalne izpostavljenosti (OEM) ter zaradi sklepanja dolgoročnejših in zajetnejših izvedenih finančnih instrumentov s strani Banke) in višje tveganju prilagojene aktive za valutno tveganje v znesku 20,6 mio EUR.

Zahteva MREL za Skupino temelji na pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (MPE).

Zahteva MREL, ki jo mora od 1. januarja 2022 izpolnjevati NLB na konsolidirani podlagi na ravni skupine v postopku reševanja (tj. NLB Resolution Group, ki je sestavljena iz NLB in drugih članic Skupine razen bank), znaša:

• 28,69 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju (TREA) (ki je sestavljena iz (i) 25,19 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju (TREA) in (ii) skupnega kapitalskega blažilnika v višini 3,5 % (CBR)),
• 8,03 % mere skupne izpostavljenosti (LRE).

Na dan 30. septembra 2022 je količnik MREL znašal 33,58 %.¹³

Od 1. januarja 2024 mora NLB zagotavljati linearno povečevanje kapitala in kvalificiranih obveznosti zaradi približevanja zahtevi MREL, ki znaša:

• 31,38 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju (TREA) + veljaven skupni kapitalski blažilnik (CBR),
• 9,97 % mere skupne izpostavljenosti (LRE).

¹³ Presežek MREL je bil julija okrepljen z izdajo senior preferred obveznic v višini 300 mio EUR in septembra z izdajo podrejenih obveznic, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala (angl. Additional Tier 1) v višini 82 mio EUR.

Likvidnost

Likvidnostna pozicija Skupine ostaja močna s kazalcem LTD (neto) v višini 66,0 % (31. decembra 2021: 60,0 %) in vrednostmi likvidnostnih kazalcev visoko nad regulativnimi zahtevami, kar potrjuje nizko stopnjo tolerance Skupine do likvidnostnega tveganja.

Neobremenjene likvidnostne rezerve Skupine so znašale 8,6 mrd EUR (37,5 % bilančne vsote; 31. decembra 2021: 8,3 mrd EUR ali 38,3 % bilančne vsote). Obremenjene likvidnostne rezerve, uporabljene za operativne in regulativne namene, so izločene iz portfelja likvidnostnih rezerv in znašajo 0,1 mrd EUR (obvezne rezerve niso upoštevane, 31. decembra 2021: 0,9 mrd EUR). Znižanje obremenjenih likvidnostnih rezerv je posledica predčasnega poplačila dodatnega financiranja prek zavarovanega zadolževanja pri centralni banki ob koncu prvega polletja 2022. Tržna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev se je deloma znižala zaradi okolja rastočih donosov in dezinvestiranja.

Slika 13: Struktura neobremenjenih likvidnostnih rezerv NLB Skupine odraža trdno likvidnostno pozicijo (v mio EUR)

Obveznice bančne knjige, ki so predstavljale 51,7 % likvidnostnih rezerv Skupine (konec leta 2021: 55,9 %), so bile razpršene po izdajateljih, geografskih območjih in prerezu preostale povprečne zapadlosti z namenom ustreznega upravljanja likvidnostnega in obrestnega tveganja. Investicijska dejavnost se nadaljuje z uravnoteženim pristopom, ki sledi jasni osredotočenosti iskanja privlačnih tržnih priložnostih, in hkrati učinkovitim upravljanjem kreditnega tveganja in potrošnje kapitala.

Baza depozitov strank se je v letošnjem letu zvišala za 1,9 mrd EUR (1,0 mrd EUR kot posledica prevzema N Banke). Depoziti strank na vpogled, ki so znašali 72,2 % bilančne vsote (konec leta 2021: 71,0 %), ostajajo ključni vir financiranja.

Posli s povezanimi osebami

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi osebami. Obseg bančnih poslov s povezanimi osebami v največji meri predstavljajo dani krediti in depoziti ter prejeti depoziti. Obseg teh poslov je podrobno razkrit v 7. poglavju računovodskega dela Medletnega poročila.

Segmentna analiza

				Strateški segmenti			Nestrateški segment
		Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Finančni trgi v Sloveniji	Ostalo	Nestrateške članice
		vključuje poslovanje s prebivalstvom in mikro podjetji (Banke in N Banke), upravljanje premoženja (NLB Skladi), del družbe NLB Lease&Go, Ljubljana, ki vključuje poslovanje s prebivalstvom, in prispevek k poslovanju pridružene družbe Bankart.	vključuje poslovanje s ključnimi, srednjimi in malimi podjetji, področje čezmejnega financiranja podjetij, investicijsko bančništvo in skrbniške storitve, prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb v Banki in N Banki ter del družbe NLB Lease&Go, Ljubljana, ki vključuje poslovanje s podjetji.	vključuje poslovanje strateških bančnih članic Skupine na strateških trgih (Severna Makedonija, BiH, Kosovo, Črna gora in Srbija) kot tudi investicijsko družbo Kombank Invest, Beograd, DigIT, Beograd, na katero so bile prenesene IT storitve z NLB Banke, Beograd, in novoustanovljeno leasing družbo NLB Liz&Go, Skopje.14	pokriva aktivnosti zakladništva in trgovanja s finančnimi instrumenti, prikazuje pa tudi rezultat upravljanja z bilanco (ALM) tako v Banki kot v N Banki.	vključuje kategorije Banke in N Banke, katerih poslovnih rezultatov ni mogoče razporediti v posamezne segmente (vključuje tudi negativno dobro ime, ki izhaja iz nakupa N Banke v marcu 2022), ter družbi NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine in Privatinvest (nakup v marcu 2022).	vključuje poslovanje nestrateških članic Skupine, in sicer članice REAM in leasing družbe (razen NLB Lease&Go), NLB Srbijo in NLB Črno Goro.
(v mio EUR)	NLB Skupina
Dobiček pred davki	407,4	38,6	51,9	142,2	21,7	158,2	-5,2
Prispevek k dobičku pred davki Skupine	100 %	9 %	13 %	35 %	5 %	39 %	-1 %
Bilančna vsota	23.498	3.632	3.395	9.838	6.207	352	74
% bilančne vsote	100 %	15 %	14 %	42 %	26 %	1 %	0 %
CIR	59,0 %	67,4 %	57,6 %	54,2 %	23,7 %	187,5 %	335,1 %
Strošek tveganja (b.t.)	-13	44	-84	-17	/	/	/

Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki. Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov Skupine.

¹⁴ Komercijalna Banka Banja Luka je bila 9. decembra 2021 prodana izven NLB Skupine, zato v rezultat segmenta 1-9 2022 ni več vključena.

Slika 14: Rezultati segmentov NLB Skupine (v mio EUR)

Ključni trgi in dejavnosti so dosegli dobiček pred davki v višini 412,6 mio EUR, na katerega je močno vplival segment Ostalo s 158,2 mio EUR zaradi učinkov iz prevzema N Banke (negativno dobro ime in ugotovljene 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke). Poleg tega so najpomembnejši delež k dobičku Skupine pred davki prispevali Strateški tuji trgi v višini 142,2 mio EUR, sledijo Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji s 51,9 mio EUR, Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji z 38,6 mio EUR, ter Finančni trgi v Sloveniji z 21,7 mio EUR. Nestrateške članice so zabeležile 5,2 mio EUR izgube.

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Finančni poudarki

• Višji čisti obrestni prihodki zaradi višjih obsegov kreditov, postopnega povišanja obrestnih mer in sprememb na finančnih trgih.
• Ukinitev nadomestil za visoka stanja na računih od avgusta naprej.
• Dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so posledica sprememb parametrov tveganja in uteži za izračunavanje tveganj.

Pregled finančnega poslovanja

Tabela 8: Rezultati segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Poslovni poudarki

• Uvedba virtualnih debetnih kartic Mastercard.
• Nadaljnja širitev nabora trajnostnih produktov.
• Rekordna prodaja novih stanovanjskih kreditov.
• 20 let Privatnega bančništva.

1-9 2022 1-9 2021 od tega prispevek N Banke Q3 2022 Q2 2022 Q3 2021 Čisti obrestni prihodki 70,7 58,9 11,8 6,7 20 % 27,1 22,9 20,2 19 % Čisti obrestni prihodki iz sredstev(i) 72,6 61,1 11,5 5,8 19 % 24,3 25,0 21,1 -3 % Čisti obrestni prihodki iz obveznosti(i) -1,9 -2,2 0,3 0,9 14 % 2,8 -2,2 -0,9 - Čisti neobrestni prihodki 77,4 64,7 12,7 4,7 20 % 30,7 20,6 25,3 49 % od tega čiste opravnine 84,6 70,4 14,2 4,7 20 % 29,9 28,1 24,5 7 % Skupaj čisti prihodki 148,1 123,6 24,5 11,4 20 % 57,8 43,4 45,5 33 % Stroški skupaj -99,9 -82,9 -17,0 -10,5 -20 % -35,1 -35,4 -27,7 1 % Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 48,2 40,7 7,5 1,0 19 % 22,7 8,0 17,8 183 % Oslabitve in rezervacije -10,8 -4,2 -6,6 0,7 -158 % -5,0 -3,9 -1,5 -26 % Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov 1,1 0,9 0,2 0,0 22 % -0,4 1,0 0,5 - Rezultat pred davki 38,6 37,5 1,1 1,6 3 % 17,3 5,0 16,8 - Letna sprememba v mio EUR na konsolidirani osnovi Sprememba v zadnjem kvartalu

		30. sep. 2022 30. jun. 2022 31. dec. 2021 30. sep. 2021			Sprememba glede na konec leta		Letna sprememba		Sprememba v zadnjem kvartalu
Neto krediti strankam	3.548,1	3.434,7	2.731,6	2.637,8	816,6	30 %	910,3	35 %	3 %
Bruto krediti strankam	3.597,2	3.481,5	2.769,7	2.675,4	827,5	30 %	921,9	34 %	3 %
Stanovanjski krediti	2.132,5	2.037,5	1.815,5	1.740,1	317,0	17 %	392,4	23 %	5 %
Obrestna mera na stanovanjske kredite	2,26 %	2,24 %	2,34 %	2,37 %	-0,08 o.t.		-0,11 o.t.		0,02 o.t.
Potrošniški krediti	636,8	635,3	635,6	642,1	1,2	0 %	-5,4	-1 %	0 %
Obrestna mera na potrošniške kredite	6,97 %	6,92 %	6,70 %	6,69 %	0,27 o.t.		0,28 o.t.		0,05 o.t.
N Banka, Ljubljana	465,6	481,1	0,0						-3 %
NLB Lease&Go, Ljubljana	63,1	56,4	40,4	31,2	22,8	56 %	32,0	103 %	12 %
Ostalo	299,3	271,2	278,2	262,0	21,0	8 %	37,3	14 %	10 %
Depoziti strank	8.780,6	8.747,4	7.703,6	7.608,2	1.077,0	14 %	1.172,4	15 %	0 %
Obrestna mera na depozite (ii)	0,04 %	0,03 %	0,03 %	0,03 %	0,01 o.t.		0,01 o.t.		0,01 o.t.
N Banka, Ljubljana	510,7	519,8							-2 %
Obseg slabih posojil (bruto)	66,9	67,1	58,1	57,8	8,9	15 %	9,1	16 %	0 %

	1-9 2022	1-9 2021	Letna sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	44	22	22
CIR	67,4 %	67,1 %	0,4 o.t.
Obrestna marža(ii)	1,54 %	1,55 %	-0,01 o.t.

(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.

(ii) Obrestne mere samo za NLB.

Čisti obrestni prihodki so bili za 11,8 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani, od tega je N Banka prispevala 6,7 mio EUR. Obrestni prihodki v segmentu prebivalstva so se povečali predvsem zaradi večjega obsega stanovanjskih kreditov in limitov, obrestne mere so se povišale tudi zaradi dviga ključne obrestne mere ECB. Visoka nova prodaja stanovanjskih kreditov se je nadaljevala s 622,0 mio EUR novih posojil, odobrenih v 1-9 (600,2 mio EUR brez N Banke; 1-9 2021: 406,4 mio EUR), kar je povzročilo povečanje portfelja. Potrošniški krediti v Banki so glede na konec preteklega leta ostali na enaki ravni, s 197,6 mio EUR novo odobrenih potrošniških posojil v 1-9 (187,0 mio EUR brez N Banke; 1-9 2021: 174,1 mio EUR). Portfelja limitov in kartic sta zabeležila porast glede na konec preteklega leta zaradi sezonskih komponent in porast glede na enako obdobje lani zaradi večje potrošnje in privlačne nove ponudbe. V tretjem četrtletju je bilo povečanje čistih obrestnih prihodkov tudi zaradi sprememb na finančnih trgih (višje obresti za stanja pri centralni banki).

Čisti neobrestni prihodki so se povečali glede na enako obdobje lani zaradi višjih prihodkov od opravnin v višini 14,2 mio EUR, pri čemer je N Banka prispevala 4,7 mio EUR. Rast je izhajala iz vseh kategorij, višjih nadomestil za

upravljanje premoženja in iz bančnega zavarovalništva, prihodkov iz nadomestil za visoka stanja in nižjih odhodkov iz kartičnega poslovanja. Z avgustom je bilo ukinjeno zaračunavanje nadomestil za visoka stanja depozitov, ki je vsak mesec prineslo za približno 0,2 mio EUR provizij in se bo kompenziralo z obrestnimi prihodki za stanja pri centralni banki.

Stroški so se zvišali za 6,5 mio EUR brez prispevka N Banke predvsem zaradi višjih stroškov poslovanja, ki so posledica inflacijskih pritiskov.

Čiste oslabitve in rezervacije so bile oblikovane zaradi višje nove prodaje kreditov in sprememb parametrov in uteži za izračunavanje tveganj, ki odražajo večje tveganje zaradi inflacijskih pritiskov in povišanja obrestnih mer.

Depoziti strank so se povečali za 1.077,0 mio EUR glede na konec leta 2021 in za 1.172,4 mio EUR glede na enako obdobje lani, od česar je N Banka prispevala 510,7 mio EUR. Večina rasti depozitov je bila zabeležena v prvem polletju, ko je poleg sezonskega učinka (izplačilo regresa), k temu prispevalo tudi previdnostno varčevanje gospodinjstev zaradi negotovosti glede naraščajočih cen in pričakovanega vpliva na njihov prihodnji finančni položaj.

Pregled poslovanja

Banka še naprej krepi svoj vodilni položaj s 26,0-odstotnim tržnim deležem pri kreditih prebivalstvu (30. september 2021: 24,4 %) in 31,5 % (30. september 2021: 30,5 %) pri depozitih prebivalstva.

Banka še naprej dosega rast tržnega deleža pri stanovanjskih kreditih, in sicer 26,3 % (30. september 2021: 24,0 %). Porast ni samo posledica rekordne prodaje novih stanovanjskih kreditov v obdobju 1-9 2022 (48-odstotna rast v primerjavi z enakim obdobjem lani), temveč tudi zavzeto prodajno osebje, kateremu so pomemben prispevek tudi uspešne trženjske akcije, ki so prav tako imele pomembno vlogo pri povečanih prodajnih rezultatih.

Banka si je kot prva v Sloveniji zastavila jasno vizijo glede ekskluzivne ponudbe upravljanja premoženja premožnejših posameznikov in družin. 20 let kasneje je uspešna zgodba Privatnega bančništva sestavni del ponudbe Banke, z več kot 1,2 mrd EUR sredstev v upravljanju za več kot 1.900 strank.

Okoljska in družbena odgovornost je pomemben cilj Skupine. Trajnost je vključena v Skupino tudi z rastočim naborom trajnostnih produktov. Različne oblike financiranja omogočajo strankam vključevanje trajnostnih ukrepov pri razvoju njihovih trajnih okoljskih rešitev. Ponudba trajnostnih produktov vključuje NLB Zeleni stanovanjskih kredit za financiranje izgradnje ali nakupa pasivne hiše ter financiranje nakupa solarnih celic, toplotnih črpalk in centralnega prezračevanja tudi v sodelovanju s ponudniki na trgu.

V tretjem četrtletju se je število digitalnih uporabnikov povečalo za 14 % glede na enako obdobje lani. Rast števila uporabnikov mobilne banke Klikin in spletne banke NLB Klik v primerjavi z enakim obdobjem lani ostaja na enakem nivoju, in sicer m-banka beleži 17-odstotno (17.682 novih uporabnikov v tretjem četrtletju) in e-banka 7-odstotno (5.918 novih uporabnikov v tretjem četrtletju) rast, kar se dobro odraža tudi v digitalni pokritosti aktivnih strank (na spodnji sliki). Skupni obseg plačil, izvedenih v e-banki in m-banki, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 17 %. Z organizacijo delavnic Banka spodbuja starejši del prebivalstva k pogostejši uporabi digitalnega bančništva.

Slika 15: Digitalna pokritost (i)

(i) Delež aktivnih uporabnikov e-/m-banke in aktivnih digitalnih uporabnikov v številu aktivnih strank banke.

Kontaktni center je trdno pozicioniran kot prodajna pot, ki je na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu in še naprej krepi tudi svojo vlogo pri proaktivnem kontaktiranju strank. V tretjem četrtletju je njihov delež v sklenjenih osnovnih bančnih produktih financiranja, kot so potrošniški krediti in limiti, znašal 11,5 % prodaje v Banki. Glede na enako obdobje lani je bila v tretjem četrtletju zabeležena 42-odstotna rast uporabe video klicev.

V 2022 je bila uvedena virtualna debetna kartica Mastercard, ki je izdana le v digitalni obliki, kar pomeni takojšnjo izdajo kartice in PIN številke, z digitalizacijo v mobilni denarnici NLB Pay pa je kartica takoj na voljo tudi za uporabo. Od maja dalje spletni nakupi brez močne avtentikacije niso več mogoči, zato sta uporaba in prenos mobilne denarnice NLB Pay še bolj pomembna, kar dokazuje tudi nadaljnje naraščanje njene uporabe s precejšnjim povečanjem v tretjem četrtletju.

Slika 16: NLB Pay v številkah

Tržni delež družbe NLB Skladi se je kljub globalnim geopolitičnim okoliščinam povečal na 38,2 % (30. septembra 2021: 37,2 %). Slednje so vplivale tudi na obseg neto prilivov v tretjem četrtletju, za katere je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležen 26-odstotni padec. Kljub temu ostajajo NLB Skladi največja družba za upravljanje sredstev in vzajemnih skladov v Sloveniji. Skupna sredstva v upravljanju so znašala 1.883,5 mio EUR (30. septembra 2021: 1.983,3 mio EUR), od tega je 1.460,3 mio EUR v vzajemnih skladih (30. septembra 2021: 1.471,5 mio EUR) in 423,2 mio EUR v sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti (30. septembra 2021: 511,8 mio EUR).

Kljub zahtevnim tržnim razmeram je Banka zabeležila dobre rezultate na obeh področjih dopolnilne ponudbe produktov, tako na področju upravljanja sredstev kot tudi bančnega zavarovalništva.

V poslovni mreži Banke so na voljo bančno zavarovalniški produkti zavarovalnih družb Vita in Zavarovalnica GENERALI. Banka je najboljša prodajna pot med slovenskim bankami s ponudbo varčevalnih in naložbenih zavarovanj ter rizičnih, nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj iz Vitine ponudbe ter s ponudbo stanovanjskih in avtomobilskih zavarovanj zavarovalnice Generali.

Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Finančni poudarki

• Rast čistih obrestnih prihodkov zaradi višjega obsega kreditov v vseh podsegmentih, s postopnim naraščanjem obrestnih mer.
• Ukinitev nadomestil za visoka stanja na računih od avgusta naprej.
• Spremembe parametrov in uteži za izračunavanje tveganj so vplivale na višino oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja.

Poslovni poudarki

• Rast tržnega deleža se nadaljuje v vseh segmentih in na produktih z odobravanjem novih kakovostnih poslov na domačem in tujem trgu.
• Vse bolj prisotno financiranje, ki temelji na načelih trajnosti.
• Negotovost na trgu plina, energentov in surovin vpliva na bančno poslovanje, ki ima za posledico povečanje potreb po obratnem kapitalu.
• Organizacija sindiciranih posojil v višini 676,1 mio EUR.

Pregled finančnega poslovanja

Tabela 9: Rezultati segmenta Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji

									v mio EUR na konsolidirani osnovi
	1-9 2022	1-9 2021		Letna sprememba od tega prispevek N Banke		Q3 2022	Q2 2022	Q3 2021	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	36,9	26,5	10,5	4,2	39 %	14,9	11,8	8,6	26 %
Čisti obrestni prihodki iz sredstev(i)	40,4	30,4	10,0	4,0	33 %	14,5	13,8	10,0	6 %
Čisti obrestni prihodki iz obveznosti(i)	-3,4	-3,9	0,4	0,2	11 %	0,4	-1,9	-1,4	-
Čisti neobrestni prihodki	40,8	53,5	-12,7	2,5	-24 %	12,9	14,6	9,8	-11 %
od tega čiste opravnine	34,1	29,4	4,7	2,4	16 %	11,2	11,6	9,7	-3 %
Skupaj čisti prihodki	77,7	80,0	-2,3	6,7	-3 %	27,8	26,4	18,4	5 %
Stroški skupaj	-44,8	-32,2	-12,6	-7,5	-39 %	-16,2	-16,0	-10,8	-1 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	33,0	47,8	-14,8	-0,8	-31 %	11,6	10,4	7,6	11 %
Oslabitve in rezervacije	18,9	23,1	-4,2	7,7	-18 %	6,2	8,7	7,0	-29 %
Rezultat pred davki	51,9	70,8	-19,0	7,0	-27 %	17,7	19,1	14,6	-7 %

				30. sep. 2022 30. jun. 2022 31. dec. 2021 30. sep. 2021	Sprememba glede na konec leta		Letna sprememba		Sprememba v zadnjem kvartalu
Neto krediti strankam	3.400,8	3.255,4	2.332,4	2.171,0	1.068,4	46 %	1.229,7	57 %	4 %
Bruto krediti strankam	3.450,5	3.313,1	2.390,7	2.230,0	1.059,9	44 %	1.220,5	55 %	4 %
Gospodarstvo	3.305,0	3.164,4	2.258,5	2.096,1	1.046,5	46 %	1.208,9	58 %	4 %
Ključna/srednja/mala podjetja in področje čezmejnega poslovanja	2.551,7	2.413,3	2.110,6	1.963,5	441,1	21 %	588,2	30 %	6 %
Obrestna mera na kredite ključnih/srednjih/malih podjetij in področja čezmejnega poslovanja	1,77 %	1,73 %	1,79 %	1,80 %	-0,02 o.t.		-0,03 o.t.		0,04 o.t.
Investicijsko bančništvo	0,1	0,1	0,1	0,1	0,0	-4 %	0,0	-4 %	0 %
Prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb	66,2	80,8	88,2	85,2	-22,0	-25 %	-18,9	-22 %	-18 %
N Banka	581,3	577,3							1 %
NLB Lease&Go, Ljubljana	105,6	92,8	59,6	47,3	46,1	77 %	58,3	123 %	14 %
Država	145,3	148,5	131,9	133,6	13,4	10 %	11,7	9 %	-2 %
Obrestna mera na kredite državi	2,52 %	2,82 %	2,07 %	2,17 %	0,45 o.t.		0,35 o.t.		-0,30 o.t.
Depoziti strank	2.739,1	2.499,2	1.938,2	1.620,2	800,9	41 %	1.118,9	69 %	10 %
Obrestna mera na depozite (ii)	0,05 %	0,04 %	0,03 %	0,03 %	0,02 o.t. 0,02 o.t.		0,01 o.t.
N Banka, Ljubljana	465,9	461,6							1 %
Obseg slabih posojil (bruto)	68,7	79,2	72,5	76,1	-3,9	-5 %	-7,4	-10 %	-13 %

	1-9 2022	1-9 2021	Letna sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	-84	-145	61
CIR	57,6 %	40,3 %	17,3 o.t.
Obrestna marža(ii)	1,72 %	1,79 %	-0,07 o.t.

(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.

(ii) Obrestne mere samo za NLB.

Čisti obrestni prihodki so se glede na enako obdobje lani zvišali za 6,2 mio EUR brez prispevka N Banke. Obrestni prihodki od kreditov pri ključnih, srednjih in malih podjetjih ter čezmejnih podjetjih v Banki so bili za 3,2 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi večjega obsega v vseh podsegmentih (povečanje za 441,1 mio EUR glede na konec leta 2021), vendar pa so se tudi obrestne mere začele višati tudi zaradi dviga ključne obrestne mere ECB. V tretjem četrtletju so se čisti obrestni prihodki povečali tudi zaradi sprememb na finančnih trgih (višje obresti za stanja pri centralni banki).

Čiste opravnine so se glede na enako obdobje lani povečale za 2,3 mio EUR brez prispevka N Banke, predvsem zaradi višjih nadomestil za visoka stanja, kar je bilo z avgustom ukinjeno in je vsak mesec prineslo za približno 0,8 mio EUR provizij ter se bo kompenziralo z obrestnimi prihodki za stanja pri centralni banki.

Stroški so se glede na enako obdobje lani povečali za 5,0 mio EUR brez prispevka N Banke, predvsem zaradi višjih stroškov poslovanja, ki so posledica inflacijskih pritiskov.

Čiste oslabitve in rezervacije so bile sproščene v višini 18,9 mio EUR, večinoma zaradi poplačil predhodno odpisanih terjatev, ki so nadomestila oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervaciji zaradi večjih izpostavljenosti, sprememb parametrov in uteži za izračunavanje tveganj.

Skupna vrednost premoženja v skrbništvu v Investicijskem bančništvu in skrbništvu se je zmanjšala, in sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani (30. september 2021: 16,1 mrd EUR) in glede na konec leta 2021 (31. december 2021: 15,9 mrd EUR) ter je znašala 15,5 mrd EUR.

Pregled poslovanja

Eden glavnih ciljev področja je podpora regionalnemu gospodarstvu s poudarkom na učinkovitem, trajnostnem in inovativnem okolju. Da bi sledili temu poslanstvu, so produkti in storitve združeni na različne načine, tako da učinkovito ustvarijo dodano vrednost za stranko. Banka poleg standardnih in alternativnih struktur financiranja svoje stranke podpira z dopolnilnimi produkti in storitvami, kot so prevzemi in združitve ter svetovalne storitve, medtem ko različni instrumenti za varovanje pred valutnimi ali obrestnimi tveganji ter produkti trgovinskega financiranja prispevajo k učinkovitemu zmanjševanju tveganj.

Z naraščajočo bazo strank, ki presega 10.000, NLB ostaja vodilna banka pri zagotavljanju storitev pravnim osebam v Sloveniji in ima 19,4-odstotni tržni delež pri kreditih podjetjem (30. september 2021: 17,8 %).

Banka je prav tako vodilna slovenska banka na področju trgovinskega bančništva, in sicer s produkti, ki podpirajo izvozno gospodarstvo. Stranke v Skupini podpiramo z garancijami in akreditivi ter odkupi terjatev, ki so na varen in hiter način na voljo tudi prek digitalnih kanalov. Tržni delež pri garancijskem in akreditivnem poslovanju (vključno z garancijskimi linijami) znaša 33,3 % (30. september 2021: 31,4 %). Tretje četrtletje 2022 je bilo zaznamovano z rastjo obsegov, prihodkov in tržnih deležev pri vseh produktih trgovinskega bančništva (garancije, akreditivi in odkupi terjatev).

Celotni kreditni portfelj še naprej raste, saj je bilo v prvih devetih mesecih sklenjenih več novih kakovostnih poslov, in sicer je bilo odobreno za skoraj 1,5 mrd EUR kreditov podjetjem in državi, kar predstavlja 89,7-odstotno rast glede na enako obdobje lani. Makroekonomsko okolje ostaja nepredvidljivo. Negotovosti na trgu plina, energentov in surovin se nadaljujejo in imajo vpliv tudi na bančno poslovanje, ki se kaže kot povečanje povpraševanja po kreditih za obratni kapital s strani podjetij.

S prilagojenimi ponudbami banke prispevajo svoj del pri prehodu v bolj trajnostno prihodnost. Z močno trajnostno misijo je Banka v celoti predana podpori in ustvarjanju projektov k zeleni preobrazbi in blaginji regije. Nadaljnji koraki so bili narejeni z dopolnitvijo ponudbe za pravne osebe, ki temelji na načelih trajnosti, in sicer z NLB Zelenim kreditom za energetsko učinkovite poslovne zgradbe z vključenimi dodatnimi ugodnostmi in NLB Zelenim kreditom za zmanjšanje ogljičnega odtisa v okviru obstoječe ponudbe kreditov, izključno za namene, pri katerih je bil dokazan zadosten pozitiven vpliv na okolje. Banka bo še naprej dodajala zelene produkte v svojo ponudbo in na ta način spodbujala trajnostno ozaveščenost svojih strank.

Po dveh uspešno izvedenih projektih v času pandemije se je že tretjič začel projekt #Okvir pomoči Skupine pod sloganom "Išče se novi Tesla!", ki ponuja priložnost regionalnim podjetjem, ki dajejo prednost trajnostnim idejam. Pozornost banke je usmerjena v prihodnost te regije, v priložnosti, ki se ji odpirajo in ki jih Skupina lahko podpre z odločitvami in storitvami.

Banka je s strani BS prejela dovoljenje za posredovanje leasing financiranja, kjer Banka nastopa kot posrednik v pomožni funkciji, zato smo s to novo storitvijo dopolnili ponudbo financiranja, ki trenutno nudi v segmentu MSP in ključnih strank priložnosti za navzkrižno trženje finančnih produktov.

Uvedena je bila poslovna debetna kartica Mastercard, ki je izdana le v digitalni obliki, kar pomeni takojšnjo izdajo kartice in PIN številke, z digitalizacijo v mobilni denarnici NLB Pay pa je kartica takoj na voljo tudi za uporabo.

Edinstven regionalni položaj z lokalno prisotnostjo in močjo postavlja Skupino v položaj, kjer lahko pomembno prispeva k regionalnemu razvoju in blaginji. Banka se tako vse bolj vključuje v čezmejno financiranje. V prvih devetih mesecih se je udeležba v več transakcijah približala 400 mio EUR, vključno s financiranjem v domači regiji Skupine in v celotnem EGP z ustrezno geografsko in panožno razpršenostjo.

V tretjem četrtletju je Banka nadaljevala z organizacijo sindiciranih posojil, ki so v prvih devetih mesecih leta dosegla skupno višino 676,1 mio EUR. V teh poslih je imela Banka tako vlogo glavnega organizatorja in agenta ter je kot vodilna banka sodelovala tudi z udeležbo v višini 201,0 mio EUR. Na področju združitev in prevzemov ter svetovalnih storitev je Banka nastopila tudi kot finančni svetovalec in organizator pri prodaji velikega slovenskega podjetja.

V prvih devetih mesecih je bila dosežena precejšnja rast obsega trgovanja pri borznoposredniških storitvah in valutnih terminskih poslih. Banka je izvršila naročila strank v skupni višini 837,6 mio EUR (1-9 2021: 702,6 mio EUR), medtem ko je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti sklenila valutne terminske posle v skupni vrednosti 1.064,1 mio EUR (1-9 2021: 653,4 mio EUR) in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti v višini 338,9 mio EUR (1-9 2021: 272,2 mio EUR). 63-odstotna rast glede na enako obdobje lani na področju valutnih terminskih poslov je posledica povečane izvozne dejavnosti naših strank in konkurenčne cenovne ponudbe.

Banka ostaja eden vodilnih slovenskih ponudnikov na področju skrbniških storitev za slovenske in mednarodne stranke ter ohranja 44-odstotni tržni delež pri opravljanju depozitnih nalog (UCIT direktiva). Skupna vrednost sredstev v skrbništvu, skupaj s storitvami skrbniške banke, je 30. septembra 2022 znašala 15,5 mrd EUR (30. septembra 2021: 16,1 mrd EUR).

Strateški tuji trgi

Finančni poudarki

• Vztrajna rast kreditnega portfelja.
• Zmanjševanje depozitov prebivalstva v prvem četrtletju s pozitivnim trendom, zaznanim v drugem in tretjem četrtletju.
• Postopna prilagoditev obrestnih mer depozitov je prispevala k upadu obrestnih odhodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
• Močan porast čistih opravnin.

Poslovni poudarki

• Srbski bančni članici, Komercijalna Banka, Beograd in NLB Banka, Beograd sta se združili in od 30. aprila združena banka deluje kot NLB Komercijalna banka a.d. Beograd.
• Banka je aprila v Srbiji ustanovila družbo NLB DigIT, ki deluje kot razvojno središče skupnih IT rešitev v Skupini.
• Septembra 2022 je bila ustanovljena družba NLB Liz&Go, Skopje.

Pregled finančnega poslovanja

Strošek tveganja (v b.t.) -17 -31 14 CIR 54,2 % 60,0 % -5,8 o.t.

Tabela 10: Rezultati segmenta Strateški tuji trgi

								v mio EUR na konsolidirani osnovi
	1-9 2022	1-9 2021		Letna sprememba	Q3 2022	Q2 2022	Q3 2021	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	213,2	198,1	15,1	8 %	76,1	70,8	68,1	8 %
Obrestni prihodki	231,4	223,6	7,9	4 %	82,0	76,6	76,0	7 %
Obrestni odhodki	-18,2	-25,5	7,2	28 %	-5,9	-5,8	-8,0	-1 %
Čisti neobrestni prihodki	91,7	72,9	18,8	26 %	34,2	29,7	24,2	15 %
od tega čiste opravnine	86,5	73,0	13,5	18 %	29,7	29,7	24,3	0 %
Skupaj čisti prihodki	304,9	271,0	33,9	13 %	110,3	100,5	92,2	10 %
Stroški skupaj	-165,4	-162,6	-2,8	-2 %	-55,6	-56,4	-54,7	1 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	139,5	108,4	31,1	29 %	54,7	44,0	37,5	24 %
Oslabitve in rezervacije	2,7	1,7	1,0	63 %	1,8	-2,3	-0,3	-
Rezultat pred davki	142,2	110,1	32,1	29 %	56,5	41,7	37,2	35 %
od tega Rezultat manjšinjskih lastnikov	8,5	10,5	-2,0	-19 %	0,1	4,3	3,9	-97 %

		30. sep. 2022 30. jun. 2022 31. dec. 2021 30. sep. 2021			Sprememba glede na konec leta		Letna sprememba		Sprememba v zadnjem kvartalu
Neto krediti strankam	5.930,2	5.885,2	5.441,9	5.361,8	488,3	9 %	568,4	11 %	1 %
Bruto krediti strankam	6.118,7	6.074,9	5.632,2	5.547,5	486,5	9 %	571,2	10 %	1 %
Prebivalstvo	3.160,0	3.087,1	2.877,3	2.836,4	282,8	10 %	323,6	11 %	2 %
Obrestna mera na kredite prebivalstva (i)	5,55 %	5,53 %	5,83 %	6,10 %	-0,28 o.t.		-0,54 o.t.		0,02 o.t.
Gospodarstvo	2.832,4	2.864,7	2.613,5	2.538,0	218,9	8 %	294,4	12 %	-1 %
Obrestna mera na kredite podjetij (i)	3,68 %	3,60 %	3,96 %	3,76 %	-0,27 o.t.		-0,08 o.t.		0,09 o.t.
Država	126,3	123,2	141,4	173,2	-15,1	-11 %	-46,9	-27 %	2 %
Obrestna mera na kredite državi (i)	3,48 %	3,59 %	3,35 %	3,38 %	0,13 o.t.		0,10 o.t.		-0,11 o.t.
Depoziti strank	8.013,9	7.884,1	7.998,8	8.020,1	15,1	0 %	-6,1	0 %	2 %
Obrestna mera na depozite (i)	0,17 %	0,17 %	0,29 %	0,31 %	-0,12 o.t.		-0,14 o.t.		-0,01 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	170,1	178,9	191,7	199,5	-21,7	-11 %	-29,4	-15 %	-5 %
	1-9 2022	1-9 2021	Letna sprememba

Obrestna marža(i)	3,02 %	2,87 %	0,16 o.t.

(i) Spremenjena metodologija.

Čisti obrestni prihodki so bili glede na enako obdobje lani višji (15,1 mio EUR), in sicer v vseh bančnih članicah zaradi višjih obsegov pri vseh članicah in kljub nižji obrestni marži pri večini bančnih članic. Pomemben prispevek izhaja iz prilagoditve obrestnih mer depozitov, kar je povzročilo upad obrestnih odhodkov za 7,2 mio EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Čisti neobrestni prihodki so se povečali za 18,8 mio EUR glede na enako obdobje lani, od tega čiste opravnine za 13,5 mio EUR. Največja rast je bila dosežena v NLB Komercijalni Banki, Beograd zaradi sprememb cen storitev v drugem četrtletju, vendar pa je bila ta znatna rast v tretjem četrtletju ustavljena, saj je srbska centralna banka izdala iniciativo za znižanje cen storitev pri poslovanju s prebivalstvom za 30 %.

Stroški so se glede na enako obdobje lani povečali v vseh bankah članicah Skupine, zaradi povečanja stroškov poslovanja (energija).

Čiste oslabitve in rezervacije so bile neto sproščane v višini 2,7 mio EUR, predvsem zaradi uspešnega reševanja slabih posojil (NPL), kljub oblikovanim oslabitvam in rezervacijam za namen reorganizacije v NLB Komercijalni Banki, Beograd (4,6 mio EUR).

Bruto krediti strankam so se glede na konec leta 2021 povečali za 486,5 mio EUR (9 %), pri čemer je bila zabeležena nekoliko višja rast kreditov prebivalstvu (10 %) kot gospodarstvu (8 %). Povečanje kreditnega portfelja je vidno pri vseh članicah banke. Nadaljevala se je zavidljiva rast prodaje novih posojil, saj je bilo v prvih devetih mesecih na novo odobrenih za 262,4 mio EUR stanovanjskih kreditov, 624,8 mio EUR potrošniških kreditov in 1.312,4 mio EUR kreditov gospodarstvu.

Depoziti strank so se v primerjavi s koncem leta 2021 povečali le za 15,1 mio EUR, predvsem zaradi znižanja depozitov prebivalstvu v prvem četrtletju (184,9 mio EUR) kot posledica vpliva vojne v Ukrajini na cene in obnašanje potrošnikov. Pozitiven trend je bil nato zaznan v drugem in tretjem četrtletju (44,8 mio EUR in 129,8 mio EUR).

Pregled finančnega poslovanja strateških bank NLB Skupine

Lokalna gospodarstva so pokazala visoko stopnjo odpornosti pri makroekonomskih izzivih in bančne članice Skupine so v tretjem četrtletju dosegle dobre rezultate. Inflacijski pritiski so se v tem obdobju povečali po vsej regiji Skupine in dosegli dvomestno številko, predvsem zaradi motenj v dobavni verigi in povišanja cen uvožene hrane in energije ter izbruha inflacije v evrskem območju in državah v regiji, ki predstavljajo glavne zunanjetrgovinske partnerje Zahodnega Balkana.

Na vedenje strank je vplivala naraščajoča skrb glede inflacije in pričakovanje zvišanja obrestnih mer v Evropi. Ker so se strahovi pred recesijo povečevali, so komitenti del svojih depozitov zamenjali v vpogledne depozite v tuji valuti, predvsem v evrih. Kljub temu je baza depozitov nebančnega sektorja ostala nespremenjena z 0 % rasti glede na konec preteklega leta in se stabilizirala na 2-odstotni rasti v primerjavi s preteklim četrtletjem.

Bančne članice so zabeležile močno 12,5-odstotno rast kreditne aktivnosti glede na enako obdobje lani, medtem ko so v primerjavi s koncem leta zabeležile 9-odstotno rast. Največjo rast bruto kreditov komitentom so primerjalno glede na enako lansko obdobje dosegle NLB Banka, Priština (15 %), NLB Komercijalna Banka, Beograd (10 % v primerjavi s koncem leta) in NLB Banka, Sarajevo (12 %).

Slika 17: Čisti dobiček strateških bank NLB Skupine (v mio EUR)(i)

(i) Podatki na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine. Dobiček NLB Banke, Podgorica v obdobju 1-9 2021 vključuje dobiček Komercijalne Banke, Podgorica, ki se je združila z NLB Banko, Podgorica v novembru 2021. Dobiček NLB Komercijalne Banke, Beograd vključuje tudi dobiček NLB Banke, Beograd (Komercijalna Banka, Beograd in NLB Banka, Beograd sta se združili v aprilu 2022).

Izjemen obseg novih kreditov pri bančnih članicah, predvsem v segmentu prebivalstva, je prispeval k povečanju že tako močnega tržnega deleža v segmentu kreditiranja nebančnega sektorja (v primerjavi s koncem leta) – v NLB Komercijalni Banki, Beograd, NLB Banki, Sarajevo, NLB Banki, Banja Luka in NLB Banki, Priština, in sicer v razponu od 50 do 260 b.t. NLB Komercijalna Banka, Beograd je v primerjavi s koncem preteklega leta povečala tržni delež v agro segmentu za približno 70 b.t. in dosegla 29,7-odstotni tržni delež. NLB Banka, Priština je na domačem trgu dosegla najvišji, 35-odstotni tržni delež v segmentu stanovanjskih kreditov.

Ne glede na pričakovanja glede zvišanja obrestnih mer je še vedno prisoten konkurenčni pritisk na obrestne mere. Kljub temu so bančne članice ohranile enakomerni trend neto obrestne marže. V obdobju 1-9 2022 so bančne članice skupaj realizirale 3 % neto obrestno maržo v razponu med 2,5 % (NLB Banka, Banja Luka) in 4,1 % (NLB Banka, Priština).

Pregled poslovanja

Bančne članice so pomembne ponudnice finančnih storitev na trgih JV Evrope in v različnih poslovnih segmentih tudi vodilne na svojih trgih. Tržni deleži bančnih članic glede na bilančno vsoto presegajo 10 % na petih od šestih trgov.

Obseg kreditov se v letošnjem letu povečuje bolj kot je bilo pričakovano, tretje četrtletje je bilo za večino bank najboljše četrtletje doslej pri prodaji kreditov. Pri večini bančnih članic je bila realizirana višja rast kreditov prebivalstvu v primerjavi z rastjo lokalnega bančnega sektorja. V obdobju 1-9 2022 je NLB Banka, Priština v primerjavi s koncem preteklega leta dosegla najvišjo rast kreditov na lokalnem trgu.

Bančne članice Skupine so nadaljevale z zelo uspešno prodajo novih kreditov tako v segmentu poslovanja s podjetji kot poslovanja s prebivalstvom, tudi s pomočjo izboljšanih ali na novo uvedenih produktov in storitev, kar vključuje poenostavitve in posodobitve poslovne mreže ter izboljšave digitalne ponudbe. Konkretno, uvedle so nove digitalne storitve, izboljšale obstoječe digitalne produkte in uvedle robotizirane rešitve za opravljanje nekaterih procesov.

Poslovanje s prebivalstvom

Bančne članice so dosegle zgodovinsko visoko prodajo novih kreditov prebivalstvu v primerjavi s koncem leta. Bruto krediti prebivalstvu so zabeležili 14-odstotno rast glede na enako obdobje lani in 11-odstotno rast v primerjavi s koncem leta. Najvišjo rast v primerjavi s koncem preteklega leta so dosegle NLB Banka, Priština (17 %), NLB Banka, Sarajevo (15 %) in NLB Banka, Banja Luka (13 %).

NLB Komercijalna Banka, Beograd, NLB Banka, Sarajevo, NLB Banka, Banja Luka in NLB Banka, Priština so povečale tržni delež v segmentu kreditov prebivalstvu med 50 b.t. in 300 b.t. v primerjavi s koncem preteklega leta.

Zaradi vojne v Ukrajini se je prebivalstvo v večini držav, kjer skupina posluje, začasno odzvalo z zamenjavo depozitov v lokalni valuti za depozite v evrih, kar je v bančnih članicah nekoliko preoblikovalo strukturo depozitov nebančnega sektorja. Kljub temu je obseg depozitov prebivalstva ostal stabilen in se povečal za 1 % v primerjavi s koncem preteklega leta oz. se povečal za 4 % glede na enako obdobje lani.

Poslovanje s podjetji

Bančne članice so ohranile pozitiven trend pri odobravanju novih financiranj in privabljanju novih podjetij. V segmentu podjetij so zabeležile 12-odstotno rast glede na enako obdobje lani in 7-odstotno rast v primerjavi s koncem preteklega leta. Najvišjo raven v primerjavi s koncem preteklega leta sta dosegli NLB Komercijalna banka, Beograd (11 %) in NLB Banka, Priština (13 %).

Finančni trgi v Sloveniji

Finančni poudarki

• Presežek depozitov strank je bil uporabljen za predčasno poplačilo grosističnih virov zaradi predčasnega poplačila financiranja preko zavarovanega zadolževanja pri centralni banki (TLTRO) in nekaterih kreditnih linij.
• Negativni učinki prodaje vrednostnih papirjev in višje premije za ukrepe optimizacije RWA.

Poslovni poudarki

• Nadaljnja diverzifikacija likvidnostnih rezerv in reinvestiranje zapadlih obveznic.
• Banka je izdala senior preferred obveznice v skupni vrednosti 300 mio EUR in podrejene obveznice, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala (angl. Additional Tier 1) v skupni vrednosti 82 mio EUR.

Pregled finančnega poslovanja

Tabela 11: Rezultati segmenta Finančni trgi v Sloveniji

									v mio EUR na konsolidirani osnovi
				Letna sprememba
	1-9 2022	1-9 2021		od tega prispevek N Banke		Q3 2022	Q2 2022	Q3 2021	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	30,8	18,1	12,8	4,7	71 %	7,9	12,6	6,3	-37 %
od tega ALM(i)	19,0	11,2	7,8	3,5	70 %	4,1	8,4	5,0	-51 %
Čisti neobrestni prihodki	-2,0	-0,2	-1,7	-0,2	-	-0,3	-0,6	0,5	52 %
Skupaj čisti prihodki	28,9	17,9	11,0	4,6	62 %	7,7	12,0	6,8	-36 %
Stroški skupaj	-6,9	-5,9	-1,0	-0,1	-17 %	-2,2	-2,5	-1,9	11 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	22,0	12,0	10,0	4,5	83 %	5,5	9,5	4,9	-43 %
Oslabitve in rezervacije	-0,4	0,4	-0,7	5,6	-	7,2	-6,0	0,3	-
Rezultat pred davki	21,7	12,4	9,3	10,1	75 %	12,6	3,5	5,1	-
	30. sep. 2022			30. jun. 2022 31. dec. 2021 30. sep. 2021		Sprememba glede na konec leta	Letna sprememba		Sprememba v zadnjem kvartalu
Stanje na računih CB	3.071,5	2.443,2	2.982,2	2.758,1	89,2	3 %	313,3	11 %	26 %
Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige	3.001,7	3.168,7	2.977,5	3.100,5	24,3	1 %	-98,8	-3 %	-5 %
Obrestna mera na dolžniške vrednostne papirje bančne knjige (ii)	0,73 %	0,72 %	0,68 %	0,66 %		0,05 o.t.		0,07 o.t.	0,01 o.t.
Grosistični viri	205,5	216,0	873,5	863,6	-668,0	-76 %	-658,1	-76 %	-5 %
Obrestne mere na grosistične vire (ii)	-0,78 %	-0,83 %	-0,46 %	-0,02 %	-0,32 o.t.			-0,76 o.t.	0,05 o.t.
Podrejeni dolg	290,4	287,8	288,5	290,2	1,9	1 %	0,2	0 %	1 %
Obrestna mera na podrejeni dolg (ii)	3,70 %	3,69 %	3,70 %	3,70 %		0,00 o.t.		0,00 o.t.	0,01 o.t.

(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.

(ii) Obrestne mere samo za NLB.

Čisti obrestni prihodki so bili za 12,8 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani, od tega 4,7 mio EUR izhaja iz N Banke. Brez N Banke so se čisti obrestni prihodki povečali predvsem zaradi spremenjene politike transfernih cen (ITC), ki je v prvem polletju 2022 delno prenesla stroške plasiranja presežne likvidnosti iz zakladništva na segment prebivalstva in gospodarstva, da bi destimulirala zbiranje depozitov.

Za 1,7 mio EUR nižji čisti neobrestni prihodki glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi negativnega učinka prodaje vrednostnih papirjev in višje premije za ukrepe optimizacije RWA.

Zvišanje stanja na računih centralne banke (89,2 mio EUR glede na konec leta 2021) zaradi presežka depozitov strank, ki je bil uporabljen za predčasno poplačilo grosističnih virov. Povišanje stanja vrednostnih papirjev bančne knjige (24,3 mio EUR glede na konec leta 2021) predvsem zaradi prevzema N Banke (47,2 mio EUR).

Grosistični viri so se znižali za 668,0 mio EUR glede na konec preteklega leta predvsem zaradi predčasnega poplačila financiranja preko zavarovanega zadolževanja pri centralni banki – TLTRO (750 mio EUR) in nekaterih kreditnih linij (70 mio EUR) v prvem polletju 2022.

Pregled poslovanja

Glavno poslanstvo segmenta so aktivnosti Skupine na mednarodnih finančnih trgih, vključno z zakladniškimi posli. Z nadaljevanjem vojne v Ukrajini se je pozornost v prvi vrsti usmerila na sposobnost Rusije odplačati svoj dospeli dolg. Banka ima še vedno izpostavljenost do ruskih državnih obveznic z zapadlostjo septembra 2023 (7,6 mio EUR), medtem ko je bila obveznica, ki je zapadla aprila 2022, poplačana s krajšo zamudo. Poštena vrednost teh obveznic, ki so razvrščene kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI), je ocenjena na 2,0 mio

EUR, oslabitve, pripoznane v poslovnem izidu, pa znašajo 6,6 mio EUR. Trg se nenehno spremlja, z namenom zmanjšanja nadaljnjih možnih neplačil dolga izdajateljev, ki so vključeni v portfelj obveznic bančne knjige, in upravljanja portfelja glede na premike na trgu (okolje rastočih donosov) ter glede na gospodarske podatke (inflacija, recesija/stagflacija). S tem ciljem so bile nekatere izpostavljenosti že znižane v prvem polletju 2022.

V letu 2022 je bil zasledovan cilj nadaljnje diverzifikacije portfelja obveznic bančne knjige, ki se je do konca tretjega četrtletja v Banki znižal za 81,1 mio EUR oz. na ravni Skupine za 406,2 mio EUR. Nove investicije so v prvih devetih mesecih znašale 663,7 mio EUR na ravni Skupine (na ravni Banke 338,3 mio EUR). Večina je bila investirana v državne vrednostne papirje strateških trgov, vključno s Slovenijo, in državne vrednostne papirje z bonitetno oceno med AA in AAA. Portfelj vključuje tudi 7,2 % ESG dolžniških vrednostih papirjev, izdanih s strani držav, multilateralnih organizacij ali finančnih institucij.

V tretjem četrtletju je Banka izdala dve obveznici, ki med drugim prispevata k izpolnjevanju MREL količnika. V juliju je izdala senior preferred obveznice v višini 300 mio EUR, septembra pa podrejene obveznice, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala (angl. Additional Tier 1) v višini 82 mio EUR.

Nestrateške članice

Finančni poudarki

• Strategija dezinvestiranja nestrateških članic.
• Izguba in zmanjšanje bilančne vsote v skladu s strategijo dezinvestiranja.

Poslovni poudarki

• Nestrateške članice so nadaljevale z unovčenjem premoženja v svoji lasti v skladu z načrtom odprodaje.

Pregled finančnega poslovanja

Tabela 12: Rezultat segmenta Nestrateške članice

v mio EUR na konsolidirani osnovi
	1-9 2022	1-9 2021		Letna sprememba	Q3 2022	Q2 2022	Q3 2021	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	0,2	1,2	-1,0	-82 %	0,1	0,0	0,8	200 %
Čisti neobrestni prihodki	2,4	5,1	-2,7	-54 %	0,4	1,2	2,2	-63 %
Skupaj čisti prihodki	2,6	6,3	-3,7	-59 %	0,5	1,2	3,0	-56 %
Stroški skupaj	-8,7	-7,9	-0,8	-10 %	-3,2	-3,0	-2,6	-6 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	-6,1	-1,6	-4,5	-	-2,6	-1,7	0,5	-51 %
Oslabitve in rezervacije	0,9	2,5	-1,6	-63 %	-0,1	0,4	0,8	-
Rezultat pred davki	-5,2	0,9	-6,1	-	-2,7	-1,3	1,2	-103 %

	30. sep. 2022 30. jun. 2022 31. dec. 2021 30. sep. 2021			Sprememba glede na konec leta		Letna sprememba
Sredstva segmenta	74,1	89,9	95,9	111,8	-21,8	-23 %	-37,8	-34 %
Neto krediti strankam	19,5	20,5	24,3	31,6	-4,8	-20 %	-12,1	-38 %
Bruto krediti strankam	50,7	50,3	53,9	76,0	-3,1	-6 %	-25,3	-33 %
Naložbene nepremičnine in opredmetena osnovna sredstva prejeta za poplačilo terjatev	47,5	61,8	65,6	66,2	-18,2	-28 %	-18,7	-28 %
Ostala aktiva	7,1	7,6	6,0	14,0	1,2	19 %	-6,9	-49 %
Obseg slabih posojil (bruto)	46,6	44,8	45,0	62,0	1,6	4 %	-15,4	-25 %

Segment je zabeležil 5,2 mio EUR izgube pred davki in tudi manjše zmanjšanje bilančne vsote segmenta glede na konec preteklega leta (21,8 mio EUR), kar je v skladu s strategijo dezinvestiranja.

Oslabitve in rezervacije so bile neto sproščene v znesku 0,9 mio EUR, predvsem zaradi uspešne izterjave predhodno odpisanih terjatev.

Pregled poslovanja

Strogi umik je ostal glavni cilj nestrateškega segmenta v vseh nestrateških portfeljih, sledilo je nadaljnje zniževanje stroškov.

Dejavniki tveganja in napoved

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja, ki vplivajo na poslovne napovedi, so (med drugim):	• občutljivost gospodarstev na morebitno recesijo evrskega območja ali recesije na globalni ravni, • povečanje kreditnih razmikov, • potencialni likvidnostni odlivi, • poslabšanje napovedi glede obrestnih mer, • cene energentov in blaga, • potencialni kibernetski napadi, • regulatorni in drugi zakonski ter davčni ukrepi, ki vplivajo na banke, • geopolitične negotovosti.
---------------------------------------------------------------------------------	--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

V letu 2022 se je nadaljevala oživitev zasebne in investicijske potrošnje v regiji, ki je bila v preteklem obdobju okrnjena zaradi pandemije covida-19. Višje cene energentov, blaga, surovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini so že in bodo še naprej vplivale na gospodarsko dinamiko. Posledično je pričakovati postopno umirjanje gospodarske rasti. V regiji, kjer je prisotna Skupina, se pričakuje zmerna nadaljnja rast, po drugi strani pa naj bi inflacijski pritiski nakazovali nadaljnjo upočasnitev, zlasti na področju zasebne potrošnje. Ni pa zanesljivo, da se bo trenutni zagon v gospodarstvu nadaljeval tudi v bodoče.

Rast kreditov na segmentu podjetij in prebivalstva naj bi ostala razmeroma zmerna, zlasti v trenutnih razmerah. Z vidika kakovosti kreditnega portfelja Skupina skrbno spremlja najbolj prizadete segmente komitentov s ciljem, da bi vsako pomembnejše povečanje kreditnega tveganja zaznali že v zelo zgodnji fazi. Neposredna in posredna izpostavljenost Skupine do Rusije in Ukrajine je omejena.

V času recesije je sicer običajno zaznati občuten porast kreditnega tveganja. Trajanje in intenzivnost vojne v Ukrajini bi v srednjeročnem obdobju povzročila dodatne učinke prelivanja, kot je dvig cen energentov ali njihova razpoložljivost, kar bi lahko v poznejšem obdobju vplivalo tudi na druge segmente kreditnega portfelja. Ti neugodni dogodki bi lahko vplivali na gibanje stroška tveganja in raven slabih posojil. Ne glede na ustrezno vzpostavljene postopke za upravljanje tveganj v Skupini, to ne daje zadostnega zagotovila, da bodo omenjeni postopki zadoščali za zagotavljanje ustrezne kakovosti kreditnega portfelja Skupine ter ustrezen obseg oblikovanih oslabitev tudi v bodoče.

Strategija investiranja Skupine na področju upravljanja likvidnostnih rezerv, kjer prevladuje obvezniški portfelj, se prilagaja pričakovanim tržnim trendom v okviru opredeljene nagnjenosti za prevzemanje tveganj. Vojna v Ukrajini je privedla do precejšnjih nihanj na finančnih trgih, zlasti sprememb pri kreditnih pribitkih, dviga obrestnih mer in nihanja deviznih tečajev. Posebna pozornost se namenja trgom na Balkanu, državam, ki mejijo na Ukrajino in Rusijo, ter mednarodnim bankam, ki poslujejo v Rusiji. Skupina pozorno spremlja svoje glavne pozicije v portfelju obveznic, zlasti državnih, z integracijo relevantnih sistemov zgodnjega opozarjanja. Skupina od začetka krize opaža povečevanje kreditnih razmikov, kar trenutno vpliva na njene pozicije, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI).

Skupina pri pomembnejših pozicijah v tujih valutah do sedaj ni zaznala večjih sprememb. Trenutne razmere, tržna opažanja in morebitne ukrepe se pozorno spremlja in obravnava. Medtem ko Skupina spremlja svoj likvidnostni položaj, vplive nihanj obrestnih mer, kreditnih razmikov in tujih valut na svoje pozicije, bi lahko kakršna koli pomembna in nepričakovana gibanja na trgih ali številni drugi dejavniki, kot so konkurenčni pritiski, zaupanje strank ali drugi dejavniki izven kontrole Skupine, negativno vplivali na njeno poslovanje in kapitalsko ter finančno stanje.

Posebna pozornost je namenjena stalnemu zagotavljanju storitev komitentom in njihovi spremljavi, ukrepom za varovanje zdravja in preprečevanju kibernetskih napadov ter potencialnih prevar. Skupina je vzpostavila notranje kontrole in uvedla druge ukrepe z namenom lažjega upravljanja tega področja, vendar pa omenjeni ukrepi morda ne bodo v vsakem trenutku v celoti preprečili potencialnih negativnih učinkov.

Skupina je podvržena velikemu številu različnih regulativnih in zakonskih zahtev, ki se nanašajo na bančno poslovanje, zavarovalniške posle in finančne storitve, ter se posledično sooča s tveganjem obsežnih posegov s strani več regulativnih in izvršilnih organov v posamezni državi, v kateri deluje.

Regija JVE je najpomembnejše geografsko področje za delovanje Skupine izven Republike Slovenije, zato so gospodarske razmere v tej regiji pomembne za njene poslovne rezultate in finančno stanje, saj bi lahko kakršna koli nestabilnost ali poslabšanje razmer v gospodarstvu te regije negativno vplivala na finančno stanje Skupine.

• V zvezi s tem Skupina natančno spremlja makroekonomske kazalce, ki so relevantni za njeno poslovanje:
• trendi gibanja BDP,
• gospodarska klima,
• brezposelnost,
• zaupanje potrošnikov,
• klima in napovedi na področju gradbeništva,
• stabilnost vlog in rast kreditov v bančnem sektorju,
• gibanje kreditnih pribitkov in s tem povezane napovedi,
• razvoj obrestnih mer in s tem povezane napovedi,
• devizni tečaji,
• cene energentov in blaga,
• drugi relevantni tržni kazalniki.

V letu 2022 je Skupina revidirala metodologijo za oblikovanje rezervacij po MSRP 9 s testiranjem nabora relevantnih makroekonomskih scenarijev, tako da ustrezno odražajo trenutne okoliščine in z njimi povezane vplive v prihodnosti. V ta namen je Skupina razvila in pripravila sklop makroekonomskih scenarijev (tj. izhodiščni, blag in zaostren potek ekonomskega razvoja) za potrebe določitve pričakovanih kreditnih izgub. Izhodiščni makroekonomski scenarij odraža enoten in celovit pogled ekonomskega razvoja za vse države, kjer Skupina deluje. Scenarij je pripravljen z namenom, da različne poglede združi v enotno projekcijo makroekonomskih in finančnih spremenljivk, ki so relevantne za Skupino, kar je v skladu s konceptom konsolidiranega pogleda banke na prihodnost gospodarskega razvoja v JVE. Izhodiščni makroekonomski scenarij pripravljen v skladu z MSRP 9 temelji na najnovejših rezultatih uradnih in profesionalnih pripravljavcev napovedi z dodatnimi posebnimi prilagoditvami glede na posamezno državo v Skupini.

Alternativna makroekonomska scenarija sta osnovana na podlagi možnih vplivov na gospodarski razvoj v naslednjih treh letih. Izhodišča za pripravo obeh alternativnih scenarijev zajemajo statistične tehnike ter strokovna znanja kot sredstvo za validacijo koncepta in rezultatov. Skupina je oba alternativna scenarija pripravila skozi prizmo možnega pričakovanega učinka na gospodarsko aktivnost v regiji. Na splošno pa je zmerni scenarij optimističen, saj temelji na povpraševanju, pri čemer omenjeni dejavniki motenj pri nabavi ter aktivna vloga centralnih bank prispevajo k izboljšanju gospodarskih razmer in zaupanja gospodarskih subjektov. Ta scenarij opredeljuje višjo gospodarsko rast, medtem ko bolj negativen scenarij predvideva ničelno realno gospodarsko rast za vse matične države, v katerih Skupina deluje. Gre namreč za pesimističen scenarij, ki temelji na ponudbi, pri katerem pride do realizacije tako tveganja rasti inflacije kot tudi tveganja padca rasti. Banka omenjena scenarija vključuje v izračun pričakovanih kreditnih izgub v skladu z zahtevami MSRP 9.

Skupina je oblikovala tri v prihodnost usmerjene scenarije s pripadajočo verjetnostjo, ki so uporabljeni pri izračunu pričakovanih kreditnih izgub v okviru MSRP 9. Pričakovane kreditne izgube odražajo tako v prihodnost usmerjene informacije kot tudi verjetnost posameznega makroekonomskega scenarija za določeno obdobje. Oba vidika pri oceni kreditnih izgub se lahko spremenita, če se gospodarske razmere spremenijo občutneje v primerjavi s predhodnimi napovedmi; v tem primeru se parametri preračunajo glede na nove uteži in napovedi.

Neprekinjeno spremljanje makroekonomskega okolja nas opozarja na visoko stopnjo negotovosti v svetovnem gospodarstvu zaradi energetske krize, inflacije in vojne v Ukrajini. Vsesplošna gospodarska situacija je upočasnila projekcije gospodarske rasti in je povzročila tudi znižanje gospodarske rasti slovenskega gospodarstva v letu 2023. V tej luči je bila sprejeta odločitev za aktivno prilagajanje pričakovanih tveganj s spremembo pripadajočih uteži za scenarije. Prejšnje razmerje ponderirane verjetnosti 10 %-60 %-30 % je bilo spremenjeno v razmerje 0 %-50 %-50 % za Slovenijo, pri čemer sta dobila izhodiščni in zaostreni scenarij utež v višini 50 %. Na tej podlagi je Banka v tretjem četrtletju oblikovala dodatne oslabitve za kreditne izgube. Podoben pristop bodo uporabili tudi v drugih članicah Skupine v primeru bistvenega poslabšanja obstoječe ekonomske napovedi.

Skupina je vzpostavila obsežen okvir stresnega testiranja in sisteme zgodnjega opozarjanja za različna področja tveganj z vgrajenimi dejavniki tveganja, ki so relevantni za poslovni model Skupine. Okvir stresnega testiranja je vgrajen v opredelitev prevzemanja tveganj (Risk Appetite), ICAAP, ILAAP in Plan reševanja (Recovery Plan), da bi preverili, kako lahko nepričakovane in močno zaostrene spremembe v poslovnem in makroekonomskem okolju vplivajo na kapitalsko ustreznost ali likvidnostno pozicijo Skupine. Tako okvir stresnega testiranja kot indikatorji plana reševanja podpirajo proaktivno upravljanje celotnega profila tveganj Skupine v teh okoliščinah, vključno s kapitalskimi in likvidnostnimi pozicijami z vidika prihodnosti.

Razpoložljivi ukrepi za obvladovanje tveganj na ravni Skupine so opredeljeni v različnih internih politikah in se lahko uporabijo, kadar je to potrebno. Poleg tega izbira in uporaba razpoložljivih premostitvenih ukrepov temelji na troplastnem pristopu, ki upošteva izvedljivost ukrepa, vpliv ukrepa na poslovni model Skupine ter jakost učinka izbranega ukrepa.

Napoved

Obeti vključujejo predvidevanja, na katera vplivajo številni dejavniki tveganja, zato ne zagotavljajo finančne uspešnosti v prihodnosti.

Skupina izvaja različne strateške dejavnosti za izboljšanje svojega poslovanja. Obeti v zvezi z obrestnimi merami so negotovi, posebej zaradi prilagajanja denarne politike ECB splošnemu gospodarskemu razpoloženju. Banka je zavezana k ohranjanju dobrega finančnega poslovanja.

Ukrepi in predvidevanja začrtani v zgoraj omenjenih strateških aktivnostih se odražajo v Napovedih Skupine za obdobje 2022 do 2023 (Tabela 13).

Tabela 13: Uspešnost na trgu in napoved za obdobje 2022-2023

	Poslovanje v obdobju 1-9 2022	2022(iii)	2023
Redni prihodki	557,2 mio EUR	~ 750 mio EUR	> 850 mio EUR
Stroški(vii)	332,6 mio EUR(i)	~ 460 mio EUR	~ 490 mio EUR
Strošek tveganja	-13 b.t.	pod 30 b.t.(iv)	30-50 b.t.
Rast kreditov	21 %	Nizka dvomestna organska rast	Srednje enomestno število
	(12 % brez N Banke)
Donos na kapital po	12,5 %	~ 10 %,	> 10 %
davkih (ROE a.t.)		(ROE norm.(v) : 12 %)	(ROE norm.(v) : > 12 %)
Dividende	50 mio EUR(ii)	100 mio EUR(vi)	110 mio EUR

(i) Stroški integracije so vključeni.

(iii) Če bodo pravna sredstva zoper zakon o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih, ki so jih sklenile banke, ki poslujejo v Sloveniji

(vključno z NLB), in fizične osebe, sprejet februarja 2022, neuspešna, je Banka ocenila, da naj negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje NLB in NLB Skupine ne bi presegel 100 mio EUR (N Banka je vključena).

(iv) Tehnične prilagoditve v višini 8 b.t. zaradi N Banke so vključene, potencialne nove večje motnje pa izključene.

(v) ROE normaliziran = Rezultat po davkih brez dobičkov manjšinskih lastnikov deljen s porabljenim kapitalom. Porabljeni kapital je izračunan kot 13,06 % povprečne tveganju prilagojene aktive, zmanjšane za kapitalski vložek manjšinskih delničarjev.

(vi) 50 mio EUR že izplačanih; naslednja tranša predvidena za izplačilo do konca leta. Nadaljnje informacije so na voljo v poglavjih Dogodki po 30.

septembru 2022 in Napoved za leto 2022.

(vii) Stroški vključujejo N Banko/prestrukturiranje.

Skupina ustvarja vrednost in predvideva, da bo redni dobiček iz poslovanja v letu 2025 presegel 300 mio EUR, pri čemer bi prispevek srbskega trga znašal 100 mio EUR, kar bi Banki omogočilo doseganje 500 mio EUR skupnega kapitalskega donosa v obliki dividend izplačanih v gotovini med leti 2022 in 2025.

⁽ii) Nadaljnje informacije so na voljo v poglavjih Ključni dogodki in Napoved za leto 2022.

Napoved za leto 2022

Makroekonomsko okolje

Obeti za svetovno in evropsko gospodarstvo temeljijo na uspešni kalibraciji denarne politike, poteku vojne v Ukrajini in nadaljevanju inflacijskih pritiskov. Nadaljnja negativna tveganja so globalno zaostrovanje finančnih pogojev, ki lahko sproži obsežno dolžniško krizo gospodarstev v razvoju, nadaljnja geopolitična razdrobljenost in napetosti ter, zlasti za Evropo, nadaljnje močno zmanjšanje pretoka ali celo popolna ustavitev dobave plina s strani Rusije, kar bi vplivalo na proizvodnjo. Evrsko območje naj bi leta 2022 raslo 2,9 %, pri čemer naj bi akumulirani prihranki nudili podporo gospodarstvu, ki se sooča z vse slabšim zaupanjem, pomanjkanjem na strani ponudbe, naraščajočimi cenami energije in naraščajočimi obrestnimi merami. Leta 2023 se pričakuje 1,0-odstotna rast, ki v veliki meri odraža učinke prelivanja zaradi vojne v Ukrajini in zaostrenih finančnih pogojev. Za Slovenijo se pričakuje 5,9-odstotna rast v letu 2022 in 1,2 odstotna v letu 2023, medtem ko naj bi regija Skupine v letu 2022 beležila 4,2-odstotno in v letu 2023 2,0-odstotno rast.

Rast prihodkov in kreditov

Skupina v letu 2022 pričakuje nizko dvomestno organsko rast kreditov. Po izredno visokem obsegu novih kreditov prebivalstva in gospodarstva na vseh trgih v prvem polletju, kar je dodatno vzpodbudila rast inflacije ter pričakovano zvišanje obrestnih mer, je za drugo polletje predvidena upočasnitev rasti kreditov. Rast obrestnih prihodkov naj bi poganjali predvsem rast kreditov in učinkovita raba likvidnih sredstev. V drugem polletju se pričakuje rast obrestnih prihodkov tudi zaradi zvišanja obrestnih mer ECB in Euriborja, kar pa bodo delno izničili obrestni odhodki povezani z izdajo 300 mio EUR senior preferred obveznic, izdanih s strani Banke za izpolnjevanje MREL zahteve, ter znižanje čistih opravnin zaradi ukinitve nadomestil za visoka stanja depozitov. ¹⁵ Odprtje gospodarstev po covidu-19 je spodbudilo povpraševanje po produktih, za katere se zaračuna nadomestila in ki ustvarjajo prihodke. Na podlagi zgoraj opisanih dejavnikov za rast prihodkov se je napoved za skupne prihodke iz rednega poslovanja za leto 2022 povečala z okrog 730 mio EUR na okrog 750 mio EUR.

Če pravna sredstva proti zakonu glede kreditnih pogodb v švicarskih frankih, sklenjenih med bankami, ki poslujejo v Sloveniji (vključno z NLB), in fizičnimi osebami, sprejetemu v februarju 2022, ne bodo uspešna, Banka ocenjuje, da naj negativni učinek pred davki na poslovanje NLB Skupine ne bi presegel 100 mio EUR (vključno z N Banko).

Stroški in strošek tveganja

Skupina bo še naprej izvajala strog načrt obvladovanja stroškov, ki obravnava tako stroške dela kot elemente drugih stroškov. Na skupne stroške še naprej vpliva poslovno okolje, v katerem je prisotna rast stroškov v celotni regiji. Poleg tega Skupina nadaljuje z vlaganji v nadgradnjo informacijske tehnologije, saj digitalno bančništvo vse bolj pridobiva na pomenu. Stroški integracije povezani z NLB Komercijalno Banko, Beograd in N Banko bodo v letu 2022 še dodatno vplivali na skupne stroške. Vse navedeno bo vplivalo na rast stroškov, kljub temu pa se pričakuje, da bodo osnovni stroški ostali na ravni okrog 460 mio EUR, kar predstavlja manjše povečanje napovedi stroškov.

Tekom leta 2022 je večina članic Skupine uspešno razreševala slaba posojila, kar je imelo pozitiven vpliv na skupen strošek tveganja v Skupini in je nadomestilo učinek dodatnega oblikovanja oslabitev zaradi manj ugodnih makroekonomskih napovedi ali poslabšanja finančnega položaja strank. Pričakuje se, da bo izterjava slabih posojil še naprej pozitivno vplivala na strošek tveganja v letu 2022, vendar z zmanjšanim pomenom. Preostala neposredna izpostavljenost do Rusije je z namenom odražanja poštene vrednosti že ustrezno oslabljena. Ocene kažejo, da bo strošek tveganja predvidoma znašal manj kot 30 b.t. (vključene tehnične prilagoditve zaradi N Banke ter izključena potencialna večja inkrementalna odstopanja).

Kakovost kreditnega portfelja

Skupina zelo skrbno spremlja morebitno povečanje kreditnega tveganja in je proaktivna na področju upravljanja slabih posojil. Na tej podlagi se tudi v prihodnje pričakuje dobro razpršena in stabilna kakovost kreditnega portfelja. Skupina je temeljito analizirala morebitne vplive naraščajočih cen energentov, inflacijskih pritiskov in napovedi znižanja gospodarske rasti na svoj kreditni portfelj. Skupina skrbno spremlja najbolj prizadete panoge z namenom, da se že v zelo zgodnji fazi odkrije vsako pomembno povečanje kreditnega tveganja. Povečani inflacijski pritiski lahko povzročijo rahlo poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja na segmentu prebivalstva, vendar njihov vpliv ne bi smel biti pretiran.

¹⁵ Več informacij je na voljo v poglavju Ključni dogodki.

Posledično je Skupina okrepila sistem zgodnjega opozarjanja za ta segment. Neposredna in posredna izpostavljenost Skupine do Rusije in Ukrajine je omejena.

Likvidnost

Z vidika likvidnosti se vloge na nivoju Skupine še vedno povečujejo (v Banki kot tudi v nekaterih bančnih članicah v regiji JVE). Tudi v primeru uresničitve zelo neugodnega stresnega scenarija ima Skupina zadostne likvidnostne rezerve, zlasti v obliki prvovrstnih likvidnih sredstev.

Skupina pozorno spremlja svoje glavne pozicije v portfelju obveznic, zlasti državnih. Od začetka krize Skupina opaža povečanje donosov in kreditnih razmikov, kar je pomembno vplivalo na pozicije Banke merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI). Posledično Skupina skrbno upravlja strukturo in koncentracijo likvidnostnih rezerv, upoštevaje zgodnje sisteme obveščanja in morebitna negativna gibanja na trgu, ter z nadaljnjim krajšanjem trajanja naložbenega portfelja, zmanjševanjem določenih izpostavljenosti in razvrstitvijo novih naložb z daljšo ročnostjo v skupino po odplačni vrednosti in s tem zmanjšanje občutljivosti za regulatorni kapital. Poleg tega ima Banka 7,6 mio EUR ruskih državnih obveznic, njihova poštena vrednost je bila ponovno ocenjena in znaša 2,0 mio EUR.¹⁶

Kapital in MREL

Kapitalski položaj predstavlja močno osnovo za izpolnjevanje vseh regulatornih kapitalskih zahtev, vključno s kapitalskimi blažilniki in drugimi trenutno znanimi zahtevami, kot tudi kapitalskih smernic v okviru 2. stebra.

Septembra 2022 je Banka izdala podrejene obveznice, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala (angl. Additional Tier 1), v znesku 82 mio EUR. Po prejemu dovoljenja ECB bodo obveznice povišale regulatorni kapital in količnik skupnega kapitala za približno 50 b.t.

Za namene povečanja obsega MREL primernih instrumentov namerava Banka do konca leta 2023 izdati nove instrumente v višini približno 600 mio EUR z izdajo senior in/ali podrejenih Tier 2 obveznic, kar bo Banko vodilo k doseganju zavezujoče zahteve MREL, ki bo v uveljavi s 1. januarjem 2024.

Dividende

Splošni namen Banke je letno razdeliti dividende v skladu s svojimi zmogljivostmi, hkrati pa izpolnjevati vse zakonske zahteve, vključno s smernicami v okviru 2. stebra in opredelitvijo za prevzemanje tveganj. Izračun kapitala ob koncu leta 2021 ne vključuje dela rezultata 2021 v višini 100 mio EUR, predvidenega za izplačilo dividend v 2022. Dividende v skupnem znesku 50 mio EUR (2,50 EUR bruto na delnico) so že bile izplačane dne 28. junija, izplačilo drugega obroka v enakem znesku je predvideno do konca leta na podlagi sklepa Skupščine delničarjev NLB d.d., ki bo 12. decembra 2022. 17

Banka predvideva skupni kapitalski donos izplačan v obliki dividend v gotovini v skupni višini 500 mio EUR v obdobju od 2022 do 2025. Skupina želi ohraniti stabilno rast dividend in hkrati možnosti za organsko rast ter združitve in prevzeme.

Priložnosti za združitve in prevzeme

Prizadevanja Skupine za zagotavljanje vrednosti za delničarje so odvisna od organske rasti in zmožnosti vključevanja v nadaljnje priložnosti za združitve in prevzeme, ki povečujejo njeno vrednost. Takšne priložnosti za neorgansko rast bodo predmet skrbne analize strateških, finančnih in drugih virov.

Trajnostni razvoj

V letu 2022 NLB Skupina še naprej izkazuje svojo zavezanost k nizkoogljičnemu gospodarstvu in poslovanju s pridružitvijo Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking Alliance) ter načrtom za razširitev ponudbe s krediti za podporo ukrepom za energetsko učinkovitost in proizvodnjo obnovljive energije. V letošnjem letu namerava Skupina razširiti svoje meritve CO2 emisij na polni obseg 3 in začeti razvijati svojo neto ničelno poslovno strategijo. Skupina bo nadaljevala z uvajanjem sistemov upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj v skladu s smernicami ECB in EBA. Učinkovita integracija regulativnih zahtev, povezanih s trajnostnim poslovanjem, bo v letu 2022 pomembna za razkritja in poročanje o področju ESG (npr. taksonomija EU, BASEL tretji steber) in izboljšana ob izpolnjevanju zahtev EBRD in MIGA. Skupina je usmerjena v brezpapirno poslovanje in uvedbo virtualne debetne kartice. NLB Skupina bo naredila vse, kar je potrebno za pridobitev prve ocene okoljske, družbene in upravljavske uspešnosti Banke.

¹⁶ Več informacij je na voljo v poglavju Finančni trgi v Sloveniji.

¹⁷ Več informacij je na voljo v poglavju Dogodki po 30. septembru 2022.

Upravljanje tveganj

Banka daje velik poudarek in pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Glavna načela glede prevzemanja in upravljanja tveganj so opredeljena v Opredelitvi pripravljenosti za prevzemanje tveganj (Risk Appetite) in Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj Skupine (Risk Strategy), ki sta pripravljeni v skladu s poslovno strategijo. Poseben poudarek je na vključenosti analize tveganj v proces sprejemanja odločitev na strateški in operativni ravni, razpršenosti s ciljem omejevanja visoke koncentracije, optimalni porabi kapitala in njegovi alokaciji, ustrezni tveganjem prilagojeni cenovni politiki ter zagotavljanju skladnosti poslovanja z notranjimi akti in z zadevno regulativo.

Skupina prispeva k trajnostnemu financiranju z vključevanjem tveganj na področju okolja, družbe in upravljanja (ESG) v svoje poslovne strategije, okvir upravljanja tveganj in ureditev notranjega upravljanja. Obvladovanje ESG tveganj sledi smernicam organov ECB in EBA s težnjo po njihovi celoviti integraciji v vse relevantne procese. Kot sistemsko pomembna institucija je bila Skupina v letu 2022 vključena v okvir ECB podnebnih stresnih testov, ki ga sestavljajo trije ločeni moduli. Z izvedbo tega stresnega testiranja je ECB ocenila, kako so banke pripravljene na reševanje morebitnih finančnih in gospodarskih šokov, ki izhajajo iz podnebnega tveganja. Stresno testiranje je bilo izvedeno v prvem polletju, agregirane rezultate pa je ECB objavila julija 2022.

Zagotavljanje visoke kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na preudarnem prevzemanju tveganj, ustrezni kakovosti novo odobrenih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Skupina stalno razvija širok razpon naprednih pristopov na področju ocene kreditnih tveganj skladno z najboljšimi bančnimi praksami, in sicer z namenom nadaljnje nadgradnje obstoječih orodij za upravljanje tveganj ter sočasnega zagotavljanja hitrejše odzivnosti do strank. Pristop prestrukturiranja je v Skupini osredotočen na zgodnje odkrivanje strank z morebitnimi finančnimi težavami in njihovo proaktivno obravnavo.

Skupina je aktivno prisotna na trgih JVE s financiranjem obstoječih in novih kreditno sposobnih strank. Strategija kreditiranja Skupine je osredotočena na naslednje osrednje tržne segmente: prebivalstvo, MSP in izbrane poslovne dejavnosti. Na slovenskem trgu se Banka osredotoča na zagotavljanje celovitih storitev za segmente poslovanja s prebivalstvom in MSP, v segmentu poslovanja z velikimi podjetji pa vzpostavlja sodelovanje z izbranimi podjetji (z zagotavljanjem različnih vrst kreditiranja/investicijskih instrumentov). Druge bančne članice so univerzalne banke, ki se osredotočajo predvsem na segment srednje velikih in malih podjetij ter na poslovanje s prebivalstvom. Eden ključnih ciljev je zagotavljanje celovitih storitev strankam ob sočasnem preudarnem prevzemanju tveganj. Prevzeta N Banka se je osredotočala predvsem na poslovanje s prebivalstvom in MSP in bo dopolnjevala obstoječi kreditni portfelj v Sloveniji.

Slika 18: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine(i) (bruto krediti) po segmentih (v mio EUR) in boniteti komitentov(ii)

(i) Bruto izpostavljenost vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah. (ii) Bonitete A, B in C so dobičkonosne izpostavljenosti. Boniteta A: komitenti z visoko bonitetno oceno in visoko finančno stabilnostjo; Boniteta B: komitenti z visoko zmožnostjo odplačevanja obveznosti, pomembno poslabšanje gospodarskega okolja bi zanje lahko pomenilo težavo; Boniteta C: dobičkonosni komitenti s povečanim tveganjem, ki bi lahko imeli v prihodnosti težave z odplačevanjem obveznosti; Boniteti D in E pomenita slabe naložbe: komitenti v zamudi (178. člen CRR), vključno s komitenti, ki zamujajo več kot 90 dni, in drugimi komitenti, za katere obstaja »mala verjetnost plačila«, ki zamujajo manj kot 90 dni. Zaradi zaokrožanja se številke morda ne ujemajo 100-odstotno. (iii) Država vključuje izpostavljenosti do centralnih bank.

V obstoječi strukturi kreditnega portfelja (bruto posojila) znaša delež danih naložb prebivalstvu 37,2 %, delež naložb velikim podjetjem 16,1 %, delež naložb MSP ter mikro družbam 20,7 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe. S 1. marcem 2022 je Skupina prevzela N Banko, ki je bila na dan 31. marca 2022 že vključena v kreditni portfelj Skupine. S prevzemom N Banke ni bilo večjih sprememb v strukturi kreditnega portfelja podjetij in prebivalstva. Kreditni portfelj ostaja dobro razpršen in v nobeni panogi ali segmentu komitentov ni visoke koncentracije. Delež posojil prebivalstvu v celotnem kreditnem portfelju je precejšen, še vedno pa prevladuje segment hipotekarnih posojil; rast novo odobrenih posojil je bil prevladujoč trend v 1-9 2022, vendar se ne pričakuje, da bi se nadaljeval do konca leta. Večina kreditnega portfelja je denominirana v evrih, medtem ko preostanek izhaja iz lokalnih valut bančnih članic v regiji JVE. Z vidika obrestne mere se za več kot 60 % kreditnega portfelja uporablja fiksna obrestna mera, za preostali del portfelja pa spremenljiva obrestna mera (večinoma Euribor kot referenčna mera).

Tabela 14: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine odobrenega podjetjem po dejavnosti na dan 30. septembra 2022

	Kreditni portfelj
Segment podjetij po panogah	NLB Skupina	%	∆ 1-9 2022	∆ 1-9 2022 brez N Banke
Storitve - Gostinstvo, Hoteli	220.245	3 %	63.935	7.564
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	0	0 %	-8	-8
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti	134.490	2 %	26.346	-8.606
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov	320.015	5 %	9.277	8.433
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti	24.084	0 %	1.415	-4.070
Gradbeništvo	567.517		9 % 132.874	88.900
Izobraževanje	14.300	0 %	1.018	-356
Oskrba z elektriko, plinom, paro in klima	496.229		8 % 178.058	120.478
Finance	168.346	3 %	48.121	36.796
Zdravstvo in socialno varstvo	44.726	1 %	6.805	-119
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	314.873	5 %	70.784	62.241
Industrija	1.480.992		23 % 389.875	201.727
Rudarstvo in pridobivanje kamnin	55.176	1 %	4.788	257
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti	206.618	3 %	31.252	-45.457
Javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti	175.485	3 %	3.128	2.257
Poslovanje z nepremičninami	301.326	5 %	50.058	6.957
Storitve	14.967	0 %	2.982	-2.717
Promet in skladiščenje	639.583	10 %	66.301	36.677
Oskrba z vodo	62.298	1 %	18.423	3.220
Trgovina na debelo in drobno	1.299.639		20 % 256.545	151.684
Drugo	5.289	0 %	4.745	1.507
Skupaj podjetja	6.546.199		100 % 1.366.722	667.363

	Kreditni portfelj			v tisoč EUR
Glavne proizvodne dejavnosti	NLB Skupina	%	∆ 1-9 2022	∆ 1-9 2022 brez N Banke
Proizvodnja prehrambenih izdelkov	216.846	3 %	42.879	31.660
Proizvodnja električne opreme	209.430		3 % 115.172	71.478
Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in opreme	199.198	3 %	48.778	19.754
Proizvodnja kovin	157.758	2 %	4.621	-6.295
Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov	108.197	2 %	43.815	23.516
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas	74.769	1 %	17.526	7.424
Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polpriklopnikov	74.116	1 %	26.012	24.114
Proizvodnja drugih strojev in naprav	67.347	1 %	16.403	10.582
Ostale proizvodnje dejavnosti	373.330	6 %	74.669	19.494
Skupaj industrija	1.480.992		23 % 389.875	201.727
	Kreditni portfelj			v tisoč EUR
			∆ 1-9	∆ 1-9 2022

Glavne dejavnosti trgovine na debelo in drobno	NLB Skupina	%	∆ 1-9 2022	∆ 1-9 2022 brez N Banke
Trgovina na debelo, razen z motornimi vozili	714.867		11 % 137.137	81.881
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili	464.259		7 % 112.205	71.046
Trgovina na debelo in drobno ter popravila motornih vozil in motornih koles	120.513	2 %	7.203	-1.243
Skupaj trgovina na debelo in drobno	1.299.639		20 % 256.545	151.684

Slika 19: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po skupinah na dan 30. septembra 2022

Tabela 15: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po skupinah na dan 30. septembra 2022; v mio EUR

		Kreditni portfelj							Oslabitve in spremembe poštenih vrednosti (PV) za kreditni portfelj
		Skupina 1			Skupina 2			Skupina 3 & PV krediti			Skupina 1		Skupina 2		Skupina 3 & PV krediti
	Kreditni portfelj	Delež v portfelju	Sprememba v letu	Kreditni portfelj	Delež v portfelju	Sprememba v letu	Kreditni portfelj	Delež v portfelju	Sprememba v letu	Obseg oslabitev	Pokritje z oslabitvami	Obseg oslabitev	Pokritje z oslabitvami	Obseg oslabitev in sprememb PV	Pokritje z oslabitvami in spremembami PV
Skupaj NLB Skupina 16.923,0		94,9 %	2.285,0	545,0	3,1 %	12,6	357,1	2,0 %	-14,3	80,2	0,5 %	42,3	7,8 %	197,2	55,2 %
od tega podjetja	5.938,3	90,7 %	1.412,7	384,1	5,9 %	-28,1	223,8	3,4 %	-17,9	51,6	0,9 %	29,9	7,8 %	119,7	53,5 %
od tega prebivalstvo	6.341,4	95,6 %	970,3	160,9	2,4 %	40,7	133,2	2,0 %	3,5	27,2	0,4 %	12,4	7,7 %	77,4	58,1 %
od tega država		4.254,1 100,0 %	51,7	-	-	-	-	-	-	1,2	0,0 %		- -	-	-
od tega institucije		389,2 100,0 %	-149,7	-	-	-	0,1	-	0,1	0,1	0,0 %		- -	0,1	98,9 %
NLB Skupina brez N Banke	15.663,4	94,8 %	1.025,4	533,2	3,2 %	0,7	333,9	2,0 %	-37,5	73,6	0,5 %	41,9	7,9 %	195,6	58,6 %
od tega podjetja	5.262,3	90,0 %	736,8	375,3	6,4 %	-36,9	208,6	3,6 %	-33,1	46,5	0,9 %	29,6	7,9 %	118,9	57,0 %
od tega prebivalstvo	5.974,0	95,5 %	602,9	157,8	2,5 %	37,6	125,3	2,0 %	-4,4	25,8	0,4 %	12,3	7,8 %	76,7	61,2 %
od tega država		4.038,8 100,0 %	-163,6	-	-	-	-	-	-	1,2	0,0 %		- -	-	-
od tega institucije		388,3 100,0 %	-150,7	-	-	-	-	-	-	0,1	0,0 %		- -	-	-

Večina kreditnega portfelja Skupine je razporejena v 1. skupino (94,9 %), majhen delež pa v 2. skupino (3,1 %) in v 3. skupino (2,0 %). Krediti v skupinah 1 do 3 se vrednotijo po odplačni vrednosti, medtem ko preostali manjši del (0,002 %) predstavljajo krediti merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Po pravilih MSRP 3 se vsa sredstva prevzete NLB Komercijalne Banke, Beograd kot tudi N Banke na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti v računovodskih izkazih Skupine. Tako so bila vsa posojila ustrezno razporejena bodisi v 1. skupino (donosni portfelj) ali v 3. skupino (nedonosni portfelj). Za posojila iz 3. skupine veljajo posebna pravila, saj so kot slabe naložbe pripoznana že na začetku in po pošteni vrednosti brez dodatnih popravkov vrednosti za kreditne izgube.

Kakovost portfelja ostaja stabilna z naraščajočimi izpostavljenostmi v 1. skupini na segmentu podjetij in prebivalstva ter relativno nizkim odstotkom slabih posojil. Odstotek portfelja posojil v 1. skupini v segmentu prebivalstva ostaja na podobni ravni kot konec leta 2021, tj. na 95,6 %, v segmentu podjetij pa se je kljub neugodnim gospodarskim razmeram izboljšal na raven 90,7 %, kar je posledica previdne kreditne politike.

Kombinacija visokokakovostnega portfelja in negotovih makroekonomskih razmer je v prvih devetih mesecih vodila k oblikovanju 89,9 mio EUR dodatnih slabih posojil, kar predstavlja 0,5 % posojilnega portfelja. Poleg tega so se slaba posojila povečala tudi zaradi nakupa N Banke, in sicer za 19,3 mio EUR.

Strošek tveganja je konec tretjega četrtletja ostal na razmeroma nizki ravni predvsem zaradi pozitivnih učinkov realiziranih pri izterjavi. Kljub temu je banka zaradi manj ugodnih gospodarskih napovedi za Slovenijo za leto 2023 v tretjem četrtletju oblikovala dodatne oslabitve in rezervacije za pričakovane izgube. Na makroekonomske razmere v regiji bi lahko dodatno vplivala inflacija, povišane cene energentov in surovin, kar bi lahko negativno vplivalo na višino stroška tveganja v prihajajočih obdobjih, predvsem v segmentu prebivalstva, vendar njihov vpliv ne bi smel biti pretiran.

Slika 20: Prirast bruto slabih posojil v NLB Skupini (v mio EUR)

Natančno opredeljeni cilji v Strategiji NPL Skupine in aktivna izterjava so omogočali proaktivno upravljanje portfelja nedonosnih terjatev. Pristop upravljanja slabih posojil v Skupini daje velik poudarek prestrukturiranju in uporabi drugih orodij za upravljanje slabih posojil, kot so prodaja ali zaplemba zavarovanj ter prodaja terjatev in zastavljenih sredstev. Večletni trend upadanja obsega nedonosnega kreditnega portfelja se je v marcu 2022 začasno ustavil, saj so bili pripoznani novi slabi krediti od prevzete N Banke. Sicer je bilo v prvih devetih mesecih 2022 zaznati ugodno gibanje NPL predvsem zaradi poplačil. Obseg nedonosnega kreditnega portfelja v Skupini se je znižal v primerjavi s koncem leta 2021 na 352,3 mio EUR (konec leta 2021: 367,4 mio EUR). Vsi učinki so se odrazili na 2,0-odstotnem deležu slabih posojil, medtem ko se je ta delež po mednarodno bolj primerljivem razmerju NPE po metodologiji organa EBA znižal na 1,5 %. Kazalnik deleža bruto slabih posojil, ki ga opredeljuje EBA, se še naprej znižuje in je konec tretjega četrtletja znašal 2,7 %, kar je pod regulatorno opredeljeno mejo, ki zahteva, da ima Banka vzpostavljeno strategijo zniževanja slabih naložb.

Slika 21: Obseg in delež nedonosnih posojil NLB Skupine in stopnja pokritja(i)

(i) Po interni definiciji.

V zadnjih letih je Skupina pridobila bogate izkušnje z obravnavo strank s finančnimi težavami in posledično razvila obsežno znanje tako pri preprečevanju nastanka finančnih težav s prestrukturiranjem terjatev kot tudi z uspešno izterjavo izpostavljenosti, ki niso imele realnih možnosti poplačila. To obsežno znanje je na voljo v celotni Skupini, v enotah za tveganja, prestrukturiranja in izterjavo pa imajo usposobljene zaposlene, ki so zmožni strokovno in učinkovito obravnavati povečan obseg strank s finančnimi težavami, če bo to potrebno. Zaradi tega, pa tudi zaradi vgrajenih orodij za zgodnje opozarjanje ter učinkovitih mehanizmov za analizo in poročanje, je Skupini omogočeno, da proaktivno zazna in sodeluje s strankami, ki bodo morda soočene s finančnimi težavami.

V luči vojne v Ukrajini, naraščajočih cen energentov, inflacijskih pritiskov in napovedane nižje ekonomske rasti, je Skupina temeljito analizirala potencialni vpliv na kreditni portfelj. Naraščajoče cene surovin, blaga in energije lahko pomembno vplivajo na poslovanje nekaterih podjetij. Dodatni učinki so lahko povezani z morebitnim pomanjkanjem plina za nekatere poslovne stranke z visoko odvisnostjo v proizvodnem ciklu predvsem iz dejavnosti industrije jekla, aluminija, stekla, minerala, kamna, kemikalij in papirne industrije. Skupina pozorno spremlja razmere v najbolj prizadetih panogah (energetika, promet, avtomobilska industrija, gradbeništvo, proizvodnja hrane) in tesno komunicira s ključnimi strankami glede ugotavljanja morebitnih sprememb v poslovnih okoliščinah. Skupina je izvedla stresno testiranje izjemnih situacij z uporabo neugodnega in zelo neugodnega scenarija, pri čemer je višina potencialno možnih izgub ocenjena kot vzdržna. Po drugi strani lahko inflacijski pritiski in višje cene energentov omejijo kreditno sposobnost na segmentu prebivalstva. Da bi omogočili zgodnjo identifikacijo pomembnega povečanja kreditnega tveganja, je Skupina v tretjem četrtletju 2022 okrepila sistem zgodnjega opozarjanja za segment prebivalstva.

Pomembna prednost Skupine je visoka stopnja pokritja slabih posojil 1 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila), ki ostaja visoka in znaša 90,7 %. Stopnja pokritja slabih posojil 2 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila) je znašala 56,2 %, kar je precej nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA (43,8 % za junij 2022). To omogoča dodatno zmanjševanje obsega slabih posojil brez pomembnega vpliva na višino stroškov tveganja v naslednjih letih.

Skupina si prizadeva v večini primerov zagotoviti najboljše možno zavarovanje za dana dolgoročna posojila, predvsem v obliki hipoteke. Tako je hipoteka na nepremičnini najpogostejša oblika zavarovanja posojil za pravne in fizične osebe. Pri posojilih podjetjem sledijo garancije, izdane s strani države, in druga poroštva. Pri posojilih fizičnim osebam so najpogostejša vrsta zavarovanja za dana posojila zavarovanje s strani zavarovalnice in poroštva.

Z vidika likvidnosti so vloge na nivoju Skupine naraščale (v Banki kot tudi bančnih članicah v regiji JVE), čeprav je v prvem četrtletju 2022 zaradi vojne v Ukrajini prišlo do manjšega upada depozitov prebivalstva v večini bančnih članic, kar je vplivalo na njihov likvidnostni položaj v evrih. Veliko pozornosti je bilo namenjene strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, vključno s sistemom zgodnjega obveščanja v primeru potencialno neugodnih gibanj na trgu. Skupina izkazuje zelo dober likvidnostni položaj na konsolidirani ravni in ravni posameznih bančnih članic, kar se odraža tudi v preseganju mejne vrednosti kazalnika LCR, ki znaša 218,5 %, ter višini razpoložljivih rezerv, ki znašajo 8.645,8 mio EUR, predvsem v obliki plasmajev pri ECB in prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev. Financiranje Skupine in posameznih bank članic temelji pretežno na nebančnih depozitih, predvsem na segmentu prebivalstva, ki predstavlja zelo stabilen vir s tendenco stalne rasti. To se odraža v zelo ugodni ravni kazalnika LTD, ki znaša 66,0 % in daje Skupini potencial za nadaljnje povečanje obsega kreditiranja.

Neto odprta devizna pozicija Skupine iz naslova transakcijskega valutnega tveganja je na nizki ravni, ob koncu tretjega četrtletja je znašala 2,63 % kapitala. Po drugi strani pa strukturne devizne pozicije, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu na konsolidirani ravni, ki izhajajo iz naložb v hčerinskih družb izven evro območja, vplivajo na RWA za tržno tveganje Skupine.

Skupina presežno likvidnost investira v nakupe vrednostnih papirjev bančne knjige z nespremenljivim donosom. Kljub naraščajočim obrestnim meram je še vedno prisotno povpraševanje po produktih z nespremenljivo obrestno mero. V okviru prevzemanja tveganj se je izpostavljenost obrestnemu tveganju rahlo znižala in je v mejah opredeljene nagnjenosti za prevzemanje tveganj. V primeru zvišanja tržnih obrestnih mer se neto obrestni prihodki Skupine povečajo, ekonomska vrednost lastniškega kapitala pa se zmanjša. Za ocenjevanje občutljivosti ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE) Skupina uporablja različne scenarije. Najslabši regulatorni scenarij je povečanje obrestnih mer za 200 b.t. Z ekonomskega vidika občutljivost kapitala pri 200 b.t. znaša -5,6 % kapitala Skupine.

Slika 23: Gibanje ekonomske vrednosti kapitala NLB Skupine (EVE)

Na področju upravljanja operativnega tveganja, kjer je Skupina vzpostavila trdno kulturo upravljanja tveganj, se glavne aktivnosti kvalitativnega pristopa nanašajo na poročanje škodnih dogodkov ter identifikacijo, oceno in upravljanje operativnih tveganj. Na tej podlagi se stalno izboljšujejo kontrolni mehanizmi, postopki in/ali organizacija. Poleg tega se Skupina osredotoča tudi na proaktivno ublažitev, preprečevanje in minimiziranje potencialne škode.

Med pandemijo covida-19 v Sloveniji in JVE je Skupina sprejela potrebne ukrepe za zaščito svojih strank in zaposlenih z zagotavljanjem ustreznih varnostnih pogojev in neprekinjenega zagotavljanja storitev. Strankam stalno nudi potrebne storitve zlasti preko digitalnih kanalov (mobilno bančništvo, video klici, telefonsko bančništvo), ki jih Skupina še naprej pospešeno razvija. Posebna pozornost je namenjena neprekinjenemu zagotavljanju storitev strankam, njihovemu spremljanju, ukrepom varovanja zdravja in preprečevanju kibernetskih napadov ter s tem povezanih zunanjih goljufij.

Korporativno upravljanje

Uprava

Uprava NLB (Uprava) vodi, predstavlja in zastopa banko samostojno in na lastno odgovornost, za kar ima vsa pooblastila skladno z zakonom in Statutom Banke. Skladno z določili Statuta ima lahko Uprava od tri do sedem članov (predsednika Uprave in do šest članov), ki jih imenuje in razrešuje Nadzorni svet. Predsednik in člani Uprave so imenovani za obdobje petih let, lahko so ponovno imenovani, lahko pa so tudi predčasno odpoklicani skladno z zakonom in Statutom.

V tretjem četrtletju 2022 ni bilo sprememb v Upravi.

Nadzorni svet

Nadzorni svet NLB (Nadzorni svet) opravlja svoje naloge skladno z določili zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb ter Statutom Banke. Nadzorni svet v skladu z dvotirnim sistemom upravljanja Banke in pristojnostmi za nadzor nad Upravo med drugim daje: soglasje Upravi pri določanju poslovne politike in finančnega načrta Banke, potrjuje strategijo Banke in Skupine, daje soglasje k organizaciji sistema notranjih kontrol, okvirnega letnega programa dela notranje revizije, izvajanju vseh finančnih poslov (npr. izdaji lastnih vrednostnih papirjev, kapitalski udeležbi v družbah in drugih pravnih osebah), hkrati pa tudi nadzira delovanje notranje revizije.

Nadzorni svet je 11. avgusta sprejel medletno poročilo NLB Skupine za prvo polletje 2022.

V tretjem četrtletju 2022 je prišlo do dveh sprememb v sestavi Nadzornega sveta, in sicer:

• dne 8. julija je prenehal mandat članici Nadzornega sveta NLB predstavnici delavcev Janji Žabjek Dolinšek. Zaradi odhoda iz banke ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje funkcije;
• Svet delavcev NLB je 12. septembra odpoklical Bojano Šteblaj z mesta članice Nadzornega sveta predstavnice delavcev.

Skupščina

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah Banke na Skupščini Banke (Skupščina). Skupščina sprejema odločitve skladno z zakonodajo in Statutom Banke. Skupščina ima pristojnosti, kot jih določajo Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o bančništvu in Statut NLB. Med pristojnosti Skupščine sodijo med drugim: sprejetje in spremembe Statuta, uporaba bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu, spremembe osnovnega kapitala Banke, imenovanje in razreševanje članov Nadzornega sveta, odločanje o udeležbi članov Nadzornega sveta in Uprave ter zaposlenih pri dobičku, letni okviri in značilnosti izdaj vrednostnih papirjev, zamenljivih v delnice, in lastniških vrednostnih papirjev Banke.

V tretjem četrtletju 2022 Skupščina Banke ni bila sklicana niti izpeljana.

Skupščina, ki bo sprejela sklep o izplačilu drugega dela udeležbe pri bilančnem dobičku za leto 2021 bo izpeljana kasneje v tem letu. 18

Priporočila javnim družbam za obveščanje

Skladno z določili poglavja 2.1.3, točka 2, Priporočil javnim družbam za obveščanje Banka izjavlja, da v tretjem četrtletju 2022 ni bilo sprememb v Upravi NLB in Notranji reviziji NLB.

¹⁸ Več informacij je na voljo v poglavju Dogodki po 30. septembru 2022.

Dogodki po 30. septembru 2022

Dne 28. oktobra je Banka objavila, da bo 39. Skupščina delničarjev NLB d.d. potekala 12. decembra. Banka je predlagala, da se druga tranša dividend v višini 50 mio EUR izplača delničarjem 20. decembra 2022.

Dne 28. oktobra je družba Schroders spremenila svoj lastniški delež v Banki s 4,95 % na 5,05 %.

Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja

Banka predstavlja alternativne kazalnike uspešnosti, ker se tudi sicer pogosto uporabljajo v bančništvu ali pri vlagateljih in so zato uporabni pri razkritju. Uporabljajo se interno za spremljavo in upravljanje poslovanja Banke in Skupine ter niso neposredno primerljivi s podobnimi ključnimi kazalniki uspešnosti, ki jih predstavljajo druge družbe. V nadaljevanju so predstavljeni alternativni kazalniki uspešnosti Banke z definicijami.

Strošek tveganja(iii) – Izračunan kot razmerje med anualiziranimi kreditnimi oslabitvami in rezervacijami iz izkaza poslovnega izida in povprečnimi neto krediti strankam.

	v mio EUR NLB Skupina
	1-9 2022	1-6 2022	1-3 2022	1-12 2021	1-9 2021	1-6 2021
Števec
Kreditne oslabitve in rezervacije(i)	-15,3	-6,7	-18,9	-40,8	-49,7	-66,4
Imenovalec
Povprečni neto krediti strankam(ii)	12.012,6	11.649,5	11.022,0	10.080,9	9.940,4	9.822,4
Strošek tveganja (b.t.)	-13	- 6	-17	-41	-50	-68

(i) Interni podatki NLB. Kreditne oslabitve in rezervacije so anualizirane, izračunane kot vse oblikovane in sproščane oslabitve posojil in rezervacije za zunajbilanco (iz izkaza poslovnega izida) v obdobju, deljene s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožene z 12. Neto oblikovane kreditne oslabitve in rezervacije so prikazane s pozitivnim predznakom, neto sproščene kreditne oslabitve in rezervacije pa z negativnim predznakom. (ii) Interni podatki NLB. Povprečni neto krediti strankam so izračunani kot vsota stanja konec preteklega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t, deljena s (t+1).

(iii) Skupina Komercijalne Banke vključena od 2021 naprej. V izračunu stroška tveganja za 2022 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) – Pokazatelj stroškovne učinkovitosti, izračunan kot razmerje med stroški in čistimi prihodki.

						v mio EUR
NLB Skupina
	1-9 2022	1-6 2022	1-3 2022	1-12 2021	1-9 2021	1-6 2021
Števec
Stroški skupaj	332,6	218,7	102,7	415,4	297,2	197,3
Imenovalec
Skupaj čisti prihodki	563,7	358,1	174,5	666,9	499,9	333,9
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR)	59,0 %	61,1 %	58,9 %	62,3 %	59,4 %	59,1 %

FVTPL – Finančna sredstva obvezno pripoznana po pošteni vrednosti preko poslovnega izida niso razvrščena v skupine in so posledično prikazana ločeno (pred znižanjem za spremembo poštene vrednosti iz naslova kreditnega tveganja; kreditov s pogodbenim denarnim tokom, kjer niso izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice).

MSRP 9 razvrščanje v skupine za portfelj kreditov:

MSRP 9 zahteva uporabo modela pričakovanih izgub, kjer se oblikujejo popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube. Krediti, merjeni po odplačni vrednosti, se razvrščajo v naslednje skupine (pred znižanjem za popravke vrednosti):

• 1. skupina donosni portfelj: od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek vrednosti na podlagi 12 mesečnega obdobja;
• 2. skupina nedonosni portfelj: od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva;
• 3. skupina oslabljeni portfelj: Skupina pripoznava popravek vrednosti v celotnem obdobju trajanja teh finančnih sredstev. Definicija neplačila je usklajena s smernicami EBA.

Predpostavlja se znatno povečanje kreditnega tveganja: ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju; kadar je finančno sredstvo v zamudi s plačilom več kot 30 dni (dnevi zamude so vključeni tudi pri določitvi bonitetne ocene); če namerava Skupina odobriti restrukturiranje ali če je komitent uvrščen na opazovalni seznam (»watch list«).

Kreditni portfelj vključuje kredite bankam, kredite drugim strankam, kredite, ki so merjeni po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (FVTPL), ter stanja pri centralnih bankah in drugih bankah. Večina kreditnega portfelja je razvrščena v skupine skladne s pravili MSRP 9. Preostali manjši del (0,002 % konec tretjega četrtletja 2022) predstavlja finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (FVTPL). Razvrstitev v posamezno skupino je odvisna od izračuna na podlagi internega vira podatkov, s katerim Skupina meri kakovost kreditnega portfelja, in je tudi objavljen v Letnem in Medletnih poročilih.

56	Medletno poročilo NLB Skupine, tretjem četrtletju 2022
----	-----------------------------------------------------------

	NLB Skupina	v mio EUR NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po odplačni vrednosti) v 1. skupini	6.341,4	5.974,0
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu	6.635,4	6.257,2
Prebivalstvo - Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino	95,6 %	95,5 %

		v mio EUR
	NLB Skupina	NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po odplačni vrednosti) v 2. skupini	160,9	157,8
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu	6.635,4	6.257,2
Prebivalstvo - Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino	2,4 %	2,5 %

	NLB Skupina	v mio EUR NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po odplačni vrednosti) v 3. skupini	133,2	125,3
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu	6.635,4	6.257,2
Prebivalstvo - Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino	2,0 %	2,0 %

		v mio EUR
	NLB Skupina	NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov podjetjem (merjenih po odplačni vrednosti) v 1. skupini	5.938,3	5.262,3
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov podjetjem	6.546,2	5.846,2
Podjetja - Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino	90,7 %	90,0 %

		v mio EUR
	NLB Skupina	NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov podjetjem (merjenih po odplačni vrednosti) v 2. skupini	384,1	375,3
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov podjetjem	6.546,2	5.846,2
Podjetja - Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino	5,9 %	6,4 %

		v mio EUR
	NLB Skupina	NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov podjetjem (merjenih po odplačni in pošteni vrednosti) v 3. skupini	223,8	208,6
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov podjetjem	6.546,2	5.846,2
Podjetja - Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino	3,4 %	3,6 %

		v mio EUR
	NLB Skupina	NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 1. skupini	16.923,0	15.663,4
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov	17.825,1	16.530,5
Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino	94,9 %	94,8 %

		v mio EUR
	NLB Skupina	NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni vrednosti) v 2. skupini	545,0	533,2
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov	17.825,1	16.530,5
Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino	3,1 %	3,2 %

		v mio EUR
	NLB Skupina	NLB Skupina (brez N Banke)
	30. sep. 2022	30. sep. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov (merjenih po odplačni in pošteni vrednosti) v 3. skupini	357,1	333,9
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov	17.825,1	16.530,5
Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino	2,0 %	2,0 %

Količnik likvidnostnega kritja (LCR) – LCR se nanaša na visoko likvidna sredstva, ki jih ima finančna institucija za kritje neto odlivov likvidnosti v obdobju 30 koledarskih dni stresnega obdobja.

LCR od finančnih institucij zahteva, da vzdržujejo zadosten obseg likvidnostnega blažilnika za premostitev krize, ki vpliva na njihove denarne tokove. Obseg sredstev naj bi bil enak ali večji od neto odliva v 30-dnevnem obdobju stresa (z vsaj 100-odstotnim pokritjem). Parametre stresnega scenarija opredeljujejo smernice iz zahtev Basel III. V nadaljevanju predstavljamo izračune na podlagi notranjega vira podatkov.

													v mio EUR
		NLB Skupina
	30. sep.	31. avg.	31. jul.	30. jun.	31. maj	30. apr.	31. mar.	28. feb.	31. jan.	31. dec.	30. nov.	31. okt.	30. sep.
	2022	2022	2022	2022	2022	2022	2022	2022	2022	2021	2021	2021	2021
Števec
Likvidnostni blažilnik	5.772,1	5.577,4	5.612,1	5.325,3	5.712,1	5.636,4	5.690,4	5.524,2	5.545,5	5.367,1	5.333,4	5.222,9	5.285,7
Imenovalec
Neto likvidnostni odliv	2.641,3	2.568,0	2.498,5	2.499,6	2.524,2	2.548,1	2.439,6	2.163,5	2.134,5	2.125,0	2.064,7	1.993,4	1.940,5
LCR	218,5 %	217,2 %	224,6 %	213,1 %	226,3 %	221,2 %	233,3 %	255,3 %	259,8 %	252,6 %	258,3 %	262,0 %	272,4 %

Na podlagi zakona EK o LCR.

Razmerje med neto krediti in depoziti (LTD) – Izračunano kot razmerje med neto krediti strankam in depoziti strank. Ni zakonsko določenih omejitev glede kazalnika LTD, vendar je namen tega kazalnika omejitev preobsežne rasti kreditnega portfelja.

			v mio EUR
	NLB Skupina
	30. sep.	31. dec.	30. sep.
	2022	2021	2021
Števec
Neto krediti strankam	12.925,3	10.587,1	10.267,0
Imenovalec
Depoziti strank	19.573,1	17.640,8	17.248,6
Razmerje med neto krediti in depoziti (LTD)	66,0 %	60,0 %	59,5 %

Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo (kumulativna)(iii) – Izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno obrestonosno aktivo.

						v mio EUR
	NLB Skupina
	1-9 2022	1-6 2022		1-3 2022 1-12 2021	1-9 2021	1-6 2021
Števec
Čisti obrestni prihodki(i)	472,1	456,5	437,2	409,4	404,2	400,6
Imenovalec
Povprečna obrestonosna aktiva(ii)	21.740,5	21.497,5	21.087,6	19.775,0	19.536,7	19.195,9
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo	2,17 %	2,12 %	2,07 %	2,07 %	2,07 %	2,09 %

(i) Čisti obrestni prihodki so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnoženo s številom dni v letu.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna obrestonosna aktiva za Skupino je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1).

(iii) Skupina Komercijalne Banke je vključena od 2021 naprej.

Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo (kvartalna) (iii) – Izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno obrestonosno aktivo.

					v mio EUR
	NLB Skupina
	Q3 2022	Q2 2022	Q1 2022	Q4 2021	Q3 2021
Števec
Čisti obrestni prihodki(i)	502,7	475,6	437,2	424,6	411,3
Imenovalec
Povprečna obrestonosna aktiva(ii)	22.155,9	22.045,9	21.087,6	20.526,7	20.314,4
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo (kvartalna)	2,27 %	2,16 %	2,07 %	2,07 %	2,02 %

(i) Čisti obrestni prihodki (kvartalni) so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v kvartalu, deljena s številom dni v kvartalu in pomnoženo s številom dni v letu.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna obrestonosna aktiva (kvartalna) za Skupino je izračunana kot vsota mesečnih stanj (t) v obravnavanem kvartalu in zadnjega mesečnega stanja predhodnega kvartala deljena s (t+1). (iii) Skupina Komercijalne Banke je vključena od 2021 naprej.

Neto obrestna marža na celotno aktivo – Izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno aktivo.

	v mio EUR
		NLB Skupina
	1-9 2022	1-9 2021
Števec
Čisti obrestni prihodki(i)	472,1	404,2
Imenovalec
Povprečna aktiva(ii)	22.722,0	20.420,6
Neto obrestna marža na celotno aktivo	2,08 %	1,98 %

(i) Čisti obrestni prihodki so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnoženo s številom dni v letu.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna aktiva za Skupino je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1).

NPE – Nedonosne izpostavljenosti vključujejo tvegano izpostavljenost do D in E bonitetno razvrščenih komitentov (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, ki so vključene v poročilo Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube). Nedonosne izpostavljenosti, ki so merjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (FVTPL), so upoštevane po pošteni vrednosti povečani za znesek negativnih sprememb poštene vrednosti za kreditno tveganje.

NPE (EBA definicija) % (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti) / Razvrščene bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti – Delež nedonosne izpostavljenosti v skladu z EBA definicijo: nedonosne izpostavljenosti izražene kot odstotek vseh nedonosnih izpostavljenosti do strank v poročilu Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost.

Nedonosne izpostavljenosti vključujejo tvegano izpostavljenost do D in E bonitetno razvrščenih komitentov (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, ki so vključene v poročilo Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube). Delež nedonosne izpostavljenosti je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim Skupina spremlja kakovost portfelja.

V nadaljevanju predstavljamo izračune na podlagi notranjega vira podatkov.

						v mio EUR
	NLB Skupina
	30. sep. 2022	30. jun. 2022	31. mar. 2022	31. dec. 2021	30. sep. 2021	30. jun. 2021
Števec
Skupen obseg nedonosne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti v Finrep18	397,6	418,5	415,8	415,5	449,8	478,0
Imenovalec
Skupen obseg bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti vključene v poročilo Finrep18	27.097,5	26.182,7	26.339,2	24.328,0	24.006,0	23.883,1
Odstotek nedonosne izpostavljenosti (EBA definicija)	1,5 %	1,6 %	1,6 %	1,7 %	1,9 %	2,0 %

NPL – Slaba posojila vključujejo posojila do D in E bonitetno razvrščenih komitentov; posojila z zamudo nad 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve).

Odstotek slabih posojil – Delež slabih posojil v vseh posojilih: slaba posojila so izražena kot odstotek vseh posojil komitentom pred znižanjem vrednosti za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost. Slaba posojila vključujejo posojila do D in E bonitetno razvrščenih komitentov, posojila z zapadlostjo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve). Delež slabih posojil je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim Skupina spremlja kakovost portfelja.

								v mio EUR
	NLB Skupina
	30. sep. 2022	31. dec. 2021	30. sep. 2021	31. dec. 2020	31. dec. 2019	31. dec. 2018	31. dec. 2017	31. dec. 2016
Števec
Skupen obseg slabih posojil	352,3	367,4	397,5	474,7	374,7	622,3	844,5	1.299,2
Imenovalec
Skupen obseg bruto kreditov	17.825,1	15.541,8	15.224,3	13.686,6	9.793,5	9.017,2	9.130,4	9.443,7
Odstotek slabih posojil	2,0 %	2,4 %	2,6 %	3,5 %	3,8 %	6,9 %	9,2 %	13,8 %

Stopnja pokritja slabih posojil 1 – Pokritje portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila. Prikazuje stopnjo kreditnih oslabitev in rezervacij, ki jih je družba že absorbirala v izkaz uspeha glede na skupen obseg oslabljenih kreditov. Kazalnik stopnje pokritja slabih posojil 1 je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim Skupina spremlja kakovost kreditnega portfelja.

								v mio EUR
	NLB Skupina
	30. sep. 2022	31. dec. 2021	30. sep. 2021	31. dec. 2020	31. dec. 2019	31. dec. 2018	31. dec. 2017	31. dec. 2016
Števec
Oslabitve za vsa posojila	319,7	316,5	326,8	388,4	334,2	479,6	654,8	988,7
Imenovalec
Skupen obseg slabih posojil	352,3	367,4	397,5	474,7	374,7	622,3	844,5	1.299,2
Stopnja pokritja slabih posojil 1 (NPL CR 1)	90,7 %	86,1 %	82,2 %	81,8 %	89,2 %	77,1 %	77,5 %	76,1 %

Stopnja pokritja slabih posojil 2 – Pokritje portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za portfelj slabih posojil. Kazalnik stopnje pokritja slabih posojil 2 je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim Skupina spremlja kakovost kreditnega portfelja.

			v mio EUR
		NLB Skupina
	30. sep. 2022	31. dec. 2021	30. sep. 2021
Števec
Oslabitve za slaba posojila	198,1	212,9	233,4
Imenovalec
Skupen obseg slabih posojil	352,3	367,4	397,5
Stopnja pokritja slabih posojil 2 (NPL CR 2)	56,2 %	57,9 %	58,7 %

Neto količnik slabih posojil – Delež neto slabih posojil v celotnem obsegu neto posojil: slaba posojila po znižanju za popravke vrednosti na portfelju slabih posojil izražena kot odstotek vseh posojil komitentom po znižanju za popravke vrednosti; neto količnik. Spodaj predstavljeni izračuni so pripravljeni na podlagi notranjih virov podatkov.

			v mio EUR
	NLB Skupina
	30. sep. 2022	31. dec. 2021	30. sep. 2021
Števec
Neto obseg slabih posojil	154,2	154,5	164,1
Imenovalec
Skupen obseg neto kreditov	17.505,4	15.225,4	14.897,4
Neto odstotek količnika slabih posojil (% neto NPL)	0,9 %	1,0 %	1,1 %

Slaba posojila (po def. organa EBA) – Slaba posojila vključujejo kredite in druga finančna sredstva v skladu z metodologijo organa EBA, do strank razvrščenih v D ali E boniteto in vključujejo posojila v zamudi nad 90 dni ali pa se poplačila ne pričakuje brez unovčenja zavarovanj (pred popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

Delež slabih posojil (po def. organa EBA) – Bruto delež slabih posojil je razmerje med bruto knjigovodsko vrednostjo slabih posojil in drugih finančnih sredstev ter skupno bruto vrednostjo posojil in drugih finančnih sredstev v skladu z metodologijo organa EBA (poročilo Finrep 18). V ta izračun niso vključena kratkoročna sredstva v posesti za prodajo, stanje denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog pri bankah, tako v števcu kot tudi imenovalcu. Spodnji izračuni so pripravljeni na osnovi internih virov podatkov.

			v mio EUR
	NLB Skupina
	30. sep. 2022	31. dec. 2021	30. sep. 2021
Števec
Bruto znesek slabih posojil brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog	362,8	375,1	404,9
Imenovalec
Bruto znesek posojil iz poročila Finrep18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog	13.586,3	11.128,8	10.872,8
Delež NPL (EBA definicija)	2,7 %	3,4 %	3,7 %

Ekonomska vrednost lastniškega kapitala – Metoda ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE – Economic Value of Equity) se uporablja za merjenje vpliva sprememb tržnih obrestnih mer na ekonomsko vrednost finančnih instrumentov. Ekonomska vrednost lastniškega kapitala (EVE) predstavlja sedanjo vrednost prihodnjih neto denarnih tokov ter zagotavlja celosten pogled na potencialne dolgoročne učinke sprememb obrestnih mer na osnovi šestih standardnih scenarijev šoka tržnih obrestnih mer, ali več, če je potrebno glede na stanje na finančnih trgih. V izračun so vključene tako vedenjske kot tudi avtomatske opcije ter razporeditev stabilnega dela vpoglednih depozitov.

Ocena učinka spremembe obrestnih mer v višini 200 b.t. na ekonomsko vrednost pozicije v bančni knjigi:

								vtisoč EUR
				NLB Skupina
	30. sep. 2022	30. jun. 2022	31. mar. 2022	31. dec. 2021	30. sep. 2021	30. jun. 2021	31. mar. 2021	31. dec. 2020
Stevec
Obrestno tveganje v bančni knjigi – ekonomska vrednost lastniškega kapitala (EVE)				-115.458,9 -129.345,0 -141.035,8 -126.650,6 -135.133,4 -134.172,8 -140.567,2 -128.370,1
Imenovalec
Kapital (Temeljni - Tier I)				2.065.707,0 2.048.380,0 1.906.112,0 1.972.485,0 1.903.800,0 1.879.365,0 1.765.000,0
EVE v % od Kapitala	-5.6 %	-6,3 %	-7.4 %	-6,4 %	-7,1 %	-7,1 %	-8,1 %	-7,3 %

Marža operativnega poslovanja (MOP) (kumulativna)(iii) – izračunana kot razmerje med anualiziranimi operativnimi poslovnimi čistimi prihodki in povprečnimi sredstvi.

						v mio EUR
	NLB Skupina
	1-9 2022	1-6 2022		1-3 2022 1-12 2021	1-9 2021	1-6 2021
Števec
Operativni poslovni čisti prihodki(i)	787,0	763,1	730,7	678,1	664,6	659,3
Imenovalec
Povprečna sredstva(ii)	22.722,0	22.458,6	22.006,7	20.659,0	20.420,6	20.066,4
MOP (kumulativna)	3,46 %	3,40 %	3,32 %	3,28 %	3,25 %	3,29 %

(i) Operativni poslovni čisti prihodki (kumulativni) so anualizirani, izračunani kot operativni poslovni čisti prihodki v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnoženo s številom dni v letu. Operativni poslovni čisti prihodki vključujejo čiste obrestne prihodke (izključeni obrestni odhodki iz podrejenih vrednostnih papirjev), čiste opravnine in čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju iz naslova nakupov in prodaj tujih valut.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna sredstva so izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1). (iii) Skupina Komercijalne Banke vključena od 2021 naprej.

Marža operativnega poslovanja (MOP) (kvartalna)(iii) – izračunana kot razmerje med anualiziranimi operativnimi poslovnimi čistimi prihodki in povprečnimi sredstvi.

					v mio EUR
			NLB Skupina
	Q3 2022	Q2 2022	Q1 2022	Q4 2021	Q3 2021
Števec
Operativni poslovni čisti prihodki(i)	834,0	795,1	730,7	718,0	675,1
Imenovalec
Povprečna sredstva(ii)	23.185,2	23.050,6	22.006,7	21.414,5	21.232,1
MOP (kvartalna)	3,60 %	3,45 %	3,32 %	3,35 %	3,18 %

(i) Operativni poslovni čisti prihodki (kvartalni) so anualizirani, izračunani kot operativni poslovni čisti prihodki v obdobju, deljena s številom dni v kvartalu in pomnoženo s številom dni v letu. Operativni poslovni čisti prihodki vključujejo čiste obrestne prihodke (izključeni obrestni odhodki iz podrejenih vrednostnih papirjev), čiste opravnine in čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju iz naslova nakupov in prodaj tujih valut.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna sredstva so izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1). (iii) Skupina Komercijalne Banke vključena od 2021 naprej.

v mio EUR NLB Skupina 1-9 2022 1-6 2022 1-3 2022 1-12 2021 1-9 2021 1-6 2021 Števec Rezultat po davkih(i) 275,7 235,6 256,5 236,4 274,0 279,6 Imenovalec Povprečni kapital(ii) 2.209,5 2.172,4 2.129,9 2.069,9 2.054,2 2.020,6 ROE po davkih 12,5 % 10,8 % 12,0 % 11,4 % 13,3 % 13,8 %

Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)(iii) – Izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom po davkih in povprečnim kapitalom.

(i) Rezultat po davkih je anualiziran, izračunan kot rezultat po davkih v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečni kapital je izračunan kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1).

(iii) Skupina Komercijalne Banke vključena od 2021 naprej. ROE po davkih je za leto 2022 izračunan brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, v izračunu 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

	v mio EUR
	NLB Skupina
	1-9 2022	1-9 2021
Števec
Rezultat po davkih(i)	275,7	274,0
Imenovalec
Povprečna sredstva(ii)	22.722,0	20.420,6
ROA po davkih	1,2 %	1,3 %

Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)(iii) – Izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom po davkih in povprečnimi sredstvi.

(i) Rezultat po davkih je anualiziran, izračunan kot rezultat po davkih v obdobju deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna sredstva so izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t deljena s (t+1). (iii) ROA po davkih je za leto 2022 izračunan brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, v izračunu 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Količnik skupnega kapitala (Total capital ratio, TCR) – Količnik skupnega kapitala je izračunan kot razmerje med skupnim kapitalom institucije in skupno izpostavljenostjo tveganjem.

							v mio EUR		v mio EUR
NLB Skupina								NLB
	30. sep.	30. jun.	31. mar.	31. dec.	30. sep.	30. jun.	31. dec.		30. sep.
	2022	2022	2022	2021	2021	2021	2020		2022
Števec								Števec
Skupni kapital	2.369,6	2.336,2	2.194,0	2.252,5	2.200,6	2.172,4	2.065,5	Skupni kapital	1.648,4
Imenovalec								Imenovalec
Skupna izpostavljenost tveganju	14.283,7	14.172,5	13.843,4	12.667,4	12.824,4	12.755,6	12.421,0	Skupna izpostavljenost tveganju	7.636,2
Količnik skupnega kapitala	16,6 %	16,5 %	15,8 %	17,8 %	17,2 %	17,0 %	16,6 %	Količnik skupnega kapitala	21,6 %

Uskladitev računovodskih izkazov v Poslovnem in Finančnem poročilu

Tabela 16: Nerevidirani zgoščeni izkaz poslovnega izida NLB Skupine za obdobje, končano 30. septembra 2022

Poslovno poročilo		v mio EUR Finančno poročilo	v tisoč EUR Pojasnila
Čisti obrestni prihodki	353,1	Prihodki iz obresti in podobni prihodki	399.400	4.1.
		Odhodki za obresti in podobni odhodki	(46.323)	4.1.
		Prihodki iz opravnin (provizij)	283.959	4.3.
Čiste opravnine	204,2	Odhodki za opravnine (provizije)	(79.784)	4.3.
Prejete dividende		0,2 Prihodki iz dividend	203	4.2.
		Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za	(1.678)	4.4.
		trgovanje Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po	36.148	4.5.
Čisti prihodki iz finančnih poslov	24,0	pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	(409)	4.6.
		Čisti dobički/(izgube) iz finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred	225
		tveganji	1.895
		Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik Čisti dobički/(izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih	(12.200)
		sredstev	(8)
		Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev	1.355
		Drugi čisti poslovni dobički/(izgube)	10.314	4.7.
Čisti drugi prihodki	(17,8)	Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog	(29.609)	4.9.
		Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	188	4.14.
Čisti neobrestni prihodki	210,6		210.599
Skupaj čisti prihodki	563,7		563.676
Stroški dela	(186,4)
Drugi administrativni stroški	(111,0)	Administrativni stroški	(297.430)	4.8.
Amortizacija		(35,2) Amortizacija	(35.170)	4.10.
Stroški skupaj	(332,6)		(332.600)
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	231,1		231.076
		Rezervacije za kreditne izgube	2.471	4.11.
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	7,5	Oslabitve finančnih sredstev	4.982	4.12.
		Druge rezervacije	(4.856)	4.11.
Druge oslabitve in rezervacije	(5,1)	Oslabitve nefinančnih sredstev	(257)	4.12.
Oslabitve in rezervacije	2,3		2.340
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih,		Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne
pridruženih družb in skupnih podvigov	1,1	podvige (obračunani z uporabo kapitalske metode)	1.146
Slabo ime		172,8 Slabo ime	172.810	4.13.
Rezultat pred davki		407,4 Dobiček iz rednega poslovanja	407.372
Davek iz dohodka		(21,1) Davek iz dohodka	(21.063)	4.15.
Rezultat manjšinskih lastnikov		8,5 Manjšinskih lastnikov	8.524
Rezultat po davkih		377,8 Lastnikov obvladujoče banke	377.785

Poslovno poročilo		v mio EUR Finančno poročilo	v tisoč EUR	Pojasnila
AKTIVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	4.911,4	Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	4.911.376	5.1.
Krediti bankam		210,7 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - krediti bankam	210.680	5.5.b)
		Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - krediti strankam, ki niso banke	12.925.322	5.5.c)
Neto krediti strankam	12.925,3	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje - del (samo krediti)	-	5.3.
Finančna sredstva	4.765,1		4.765.124
- trgovalna knjiga		21,3 Finančna sredstva v posesti za trgovanje	21.323	5.2.a)
		Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje - del (brez kreditov)	17.721	5.3.
- bančna knjiga	4.743,8	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	2.851.040	5.4.
		Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - dolžniški vrednostni papirji	1.875.040	5.5.a)
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige		11,9 Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	11.921
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	293,2	Opredmetena osnovna sredstva	255.827	5.7.
		Naložbene nepremičnine	37.376	5.8.
Neopredmetena sredstva		55,2 Neopredmetena sredstva	55.234
		Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - druga	132.773	5.5.d)
		finančna sredstva Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	56.381
		Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred
Druga sredstva	325,0	obrestnim tveganjem	-
		Terjatve za davek iz dohodka	1.291
		Terjatve za odloženi davek	52.798	5.13.
		Druga sredstva	74.597	5.9.
		Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	7.135	5.6.
SKUPAJ SREDSTVA		23.497,8 Skupaj sredstva	23.497.835
PASIVA
Depoziti strank		19.573,1 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - depoziti strank, ki niso banke	19.573.116	5.11.
Depoziti bank in centralnih bank		108,3 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - depoziti bank in centralnih bank	108.328	5.11.
Krediti	322,0	Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - krediti bank in centralnih bank	244.569	5.11.
		Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - krediti strank, ki niso banke	77.464	5.11.
Izdani vrednostni papirji		302,6 Izdani vrednostni papirji	302.649	5.11.
		Finančne obveznosti v posesti za trgovanje	20.597	5.2.b)
		Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	1.707	5.3.
		Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - druge finančne obveznosti	270.091	5.11.c)
		Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	2.758
Druge obveznosti	504,3	Rezervacije	124.190	5.12.
		Obveznosti za davek iz dohodka	9.561
		Obveznosti za odloženi davek	2.360	5.13.
		Druge obveznosti	49.768	5.15.
		Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	23.225
Podrejene obveznosti		290,4 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - podrejene obveznosti	290.432	5.11.a)
Kapital		2.339,8 Delniški kapital	2.339.830
Kapital manjšinskih lastnikov		57,2 Kapital manjšinskih lastnikov	57.190
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL		23.497,8 Skupaj obveznosti in kapital	23.497.835

Tabela 17: Nerevidirani zgoščeni izkaz finančnega položaja NLB Skupine na dan 30. septembra 2022

Nerevidirani zgoščeni medletni računovodski izkazi NLB Skupine in NLB

na dan 30. septembra 2022

Pripravljeni v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 34 "Medletno računovodsko poročanje"

Kazalo

	Zgoščeni izkaz poslovnega izida za obdobje, končano 30. septembra	68
	Zgoščeni izkaz poslovnega izida za 3. četrtletje	69
	Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje, končano na dan 30. septembra	70
	Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa za 3. četrtletje	70
	Zgoščeni izkaz finančnega položaja na dan 30. septembra in 31. decembra	71
	Zgoščeni izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje, končano na dan 30. septembra	73
	Zgoščeni izkaz denarnih tokov za obdobje, končano na dan 30. septembra	75
	Pojasnila k zgoščenim medletnim računovodskim izkazom	76
1.	Osnovni podatki	76
2.	Pomembnejše računovodske usmeritve	76
	2.1. Izjava o skladnosti	76
	2.2. Plačilne transakcije za delnice	76
	2.3. Računovodske usmeritve	76
3.	Spremembe v sestavi NLB Skupine	77
4.	Razkritja k zgoščenemu izkazu poslovnega izida	79
4.1.	Obrestni prihodki in odhodki	79
4.2.	Prihodki iz dividend	79
4.3.	Prihodki in odhodki pri opravninah	79
4.4.	Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	80
4.5.	Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	80
	4.6. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za
	trgovanje	80
4.7.	Drugi čisti poslovni dobički/(izgube)	80
4.8.	Administrativni stroški	80
4.9.	Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog	81
	4.10. Amortizacija	81
	4.11. Rezervacije	81
	4.12. Oslabitve	81
	4.13. Pridobitev N Banke d.d., Ljubljana	81
	4.14. Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	84
	4.15. Davek iz dohodka	84
5.	Razkritja k zgoščenemu izkazu finančnega položaja	85
	5.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	85
5.2.	Finančni instrumenti v posesti za trgovanje	85
5.3.	Finančni instrumenti, obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	85
5.4.	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	85
5.5.	Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti	86
5.6.	Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	87
5.7.	Opredmetena osnovna sredstva	87
5.8.	Naložbene nepremičnine	87
5.9.	Druga sredstva	87
	5.10. Gibanje popravkov vrednosti finančnih sredstev	88
	5.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	90
	5.12. Rezervacije	91
	5.13. Odloženi davek	93
	5.14. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	94
	5.15. Druge obveznosti	94
	5.16. Izdani drugi kapitalski instrumenti	94
	5.17. Knjigovodska vrednost delnice	94
	5.18. Kapitalska ustreznost	95
	5.19. Zunajbilančne obveznosti	96
	5.20. Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti	96
6.	Segmentna analiza	104
7.	Razkritja glede povezanih oseb	106
8.	Odvisne družbe	109
9.	Dogodki po končanem obdobju poročanja	110

Zgoščeni izkaz poslovnega izida za obdobje, končano 30. septembra

					v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
		1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.
		2022	2021	2022	2021
	Pojasnila	nerevidirani	nerevidirani	nerevidirani	nerevidirani
Prihodki iz obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti		392.391	347.728	144.597	126.005
Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki		7.009	6.414	6.347	5.249
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	4.1.	399.400	354.142	150.944	131.254
Odhodki za obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti		(27.448)	(31.066)	(15.240)	(11.185)
Drugi odhodki za obresti in podobni odhodki		(18.875)	(20.751)	(15.830)	(18.339)
Odhodki za obresti in podobni odhodki	4.1.	(46.323)	(51.817)	(31.070)	(29.524)
Čiste obresti		353.077	302.325	119.874	101.730
Prihodki iz dividend	4.2.	203	179	34.410	4.960
Prihodki iz opravnin (provizij)	4.3.	283.959	242.712	125.975	114.573
Odhodki za opravnine (provizije)	4.3.	(79.784)	(70.109)	(28.171)	(26.163)
Čiste opravnine (provizije)		204.175	172.603	97.804	88.410
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek	4.4.	(1.678)	425	(1.050)	24
poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	4.5.	36.148	16.827	17.420	4.701
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	4.6.	(409)	16.583	(1.468)	13.413
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida		225	-	144	-
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji		1.895	335	1.895	335
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik		(12.200)	(504)	(11.209)	(313)
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev		1.355	1.530	8	49
Drugi čisti poslovni dobički/(izgube)	4.7.	10.314	18.316	2.344	12.858
Administrativni stroški	4.8.	(297.430)	(262.338)	(135.064)	(118.472)
Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog	4.9.	(29.609)	(28.599)	(9.713)	(9.535)
Amortizacija	4.10.	(35.170)	(34.814)	(12.755)	(13.176)
Čisti dobički/(izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev		(8)	(233)	-	-
Rezervacije za kreditne izgube	4.11.	2.471	6.370	697	6.263
Druge rezervacije	4.11.	(4.856)	(6.575)	(100)	1.717
Oslabitve finančnih sredstev	4.12.	4.982	27.685	(7.374)	14.923
Oslabitve nefinančnih sredstev	4.12.	(257)	(2.235)	(6)	104
Slabo ime	4.13.	172.810	-	-	-
Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige (obračunani z uporabo
kapitalske metode)		1.146	940	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	4.14.	188	86	161	(73)
Dobiček iz rednega poslovanja		407.372	228.906	96.018	107.918
Davek iz dohodka	4.15.	(21.063)	(12.902)	(1.797)	(1.979)
Čisti dobiček obdobja		386.309	216.004	94.221	105.939
Lastnikov obvladujoče banke		377.785	205.519	94.221	105.939
Manjšinskih lastnikov		8.524	10.485	-	-
Dobiček na delnico/popravljen dobiček na delnico (v EUR na delnico)		18,89	10,28	4,71	5,30

Zgoščeni izkaz poslovnega izida za 3. četrtletje

NLB NLB Skupina 3. četrtletje 3. četrtletje 3. četrtletje 3. četrtletje 2022 2021 2022 2021 Pojasnila nerevidirani nerevidirani nerevidirani nerevidirani Prihodki iz obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti 141.890 118.212 52.821 42.585 Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki 660 2.836 733 2.056 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 4.1. 142.550 121.048 53.554 44.641 Odhodki za obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti (11.950) (9.448) (8.001) (3.548) Drugi odhodki za obresti in podobni odhodki (3.892) (7.918) (3.270) (6.911) Odhodki za obresti in podobni odhodki 4.1. (15.842) (17.366) (11.271) (10.459) Čiste obresti 126.708 103.682 42.283 34.182 4.2. Prihodki iz dividend 102 124 766 450 4.3. Prihodki iz opravnin (provizij) 99.391 87.345 42.938 40.240 4.3. Odhodki za opravnine (provizije) (28.882) (28.795) (9.230) (10.234) Čiste opravnine (provizije) 70.509 58.550 33.708 30.006 Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek 4.4. poslovnega izida 2 427 - 1 Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 4.5. 16.740 7.155 8.925 2.123 Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega 4.6. izida, ki niso v posesti za trgovanje 414 (125) 416 (480) Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 153 - 77 - Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 629 260 629 260 Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik (7.629) (139) (7.313) (102) Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev 248 512 (65) 41 Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) 4.7. 3.970 2.236 1.884 571 Administrativni stroški 4.8. (102.015) (88.237) (45.756) (39.767) Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog 4.9. (6.453) (6.402) - - Amortizacija 4.10. (11.857) (11.621) (4.190) (4.377) Čisti dobički/(izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev 8 (177) - - Rezervacije za kreditne izgube 4.11. 704 776 (831) 1.295 Druge rezervacije 4.11. 447 4.297 - - Oslabitve finančnih sredstev 4.12. 9.136 2.563 (2.016) 4.975 Oslabitve nefinančnih sredstev 4.12. (272) (1.351) (6) 104 Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige (obračunani z uporabo kapitalske metode) (424) 519 - - Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 4.14. 198 (138) 198 (276) Dobiček iz rednega poslovanja 101.318 72.911 28.709 29.006 Davek iz dohodka 4.15. (10.430) (3.341) (1.367) (199) Čisti dobiček obdobja 90.888 69.570 27.342 28.807 Lastnikov obvladujoče banke 90.771 65.714 27.342 28.807 Manjšinskih lastnikov 117 3.856 - -					v tisoč EUR

Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje, končano na dan 30. septembra

					v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
		1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
	Pojasnila	nerevidirani	nerevidirani	nerevidirani	nerevidirani
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi		386.309	216.004	94.221	105.939
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi		(156.836)	(1.740)	(93.017)	(7.567)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Aktuarski čisti dobički/(izgube) za pokojninske programe, pripoznani v zadržanem dobičku		-	(58)	-	-
Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške
instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		(4.138)	1.384	(1.990)	(231)
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	5.14.	711	(142)	378	54
Postavke, ki so bile ali bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto		1.032	(967)	-	-
Dobički/(izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja		1.032	(967)	-	-
Dobički/(izgube) v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		(164.582)	(2.192)	(92.047)	(8.719)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja		(170.472)	(4.993)	(98.261)	(8.529)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid		5.890	2.801	6.214	(190)
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	5.14.	10.141	235	642	1.329
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi		229.473	214.264	1.204	98.372
Lastnikov obvladujoče banke		221.963	202.917	1.204	98.372
Manjšinskih lastnikov		7.510	11.347	-	-

Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa za 3. četrtletje

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	3. četrtletje 2022	3. četrtletje 2021	3. četrtletje 2022	3. četrtletje 2021
	nerevidirani	nerevidirani	nerevidirani	nerevidirani
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi	90.888	69.570	27.342	28.807
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi	(34.263)	(3.984)	(20.318)	(1.788)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	(1.469)	(226)	(496)	(54)
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	223	78	94	10
Postavke, ki so bile ali bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto	2.291	(935)	-	-
Dobički/(izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja	2.291	(935)	-	-
Dobički/(izgube) v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	(37.763)	(3.264)	(19.970)	(2.107)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	(36.971)	(2.444)	(19.881)	(1.964)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	(792)	(820)	(89)	(143)
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	2.455	363	54	363
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	56.625	65.586	7.024	27.019
Lastnikov obvladujoče banke	51.722	61.859	7.024	27.019
Manjšinskih lastnikov	4.903	3.727	-	-

Zgoščeni izkaz finančnega položaja na dan 30. septembra in 31. decembra

					v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
		30. 09. 2022	31. 12. 2021	30. 09. 2022	31. 12. 2021
	Pojasnila	nerevidirani	revidirani	nerevidirani	revidirani
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	4.911.376	5.005.052	3.019.149	3.250.437
Finančna sredstva v posesti za trgovanje	5.2.a)	21.323	7.678	20.886	7.682
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje	5.3.	17.721	21.161	14.581	12.360
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	5.4.	2.851.040	3.461.860	1.334.558	1.585.751
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	5.5.a)	1.875.040	1.717.626	1.604.295	1.436.424
- krediti bankam	5.5.b)	210.680	140.683	278.233	199.287
- krediti strankam, ki niso banke	5.5.c)	12.925.322	10.587.121	5.923.509	5.145.153
- druga finančna sredstva	5.5.d)	132.773	122.229	73.299	92.404
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju		56.381	568	56.381	568
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem		-	7.082	-	7.082
Naložbe v kapital odvisnih družb		-	-	866.932	781.540
Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov		11.921	11.525	4.483	4.483
Opredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva	5.7.	255.827	247.014	78.812	86.122
Naložbene nepremičnine	5.8.	37.376	47.624	6.753	9.181
Neopredmetena sredstva		55.234	59.076	27.640	29.453
Terjatve za davek iz dohodka		1.291	3.948	-	3.761
Terjatve za odloženi davek	5.13.	52.798	38.977	34.255	31.902
Druga sredstva	5.9.	74.597	91.221	10.264	11.853
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	5.6.	7.135	7.051	4.275	4.089
Skupaj sredstva		23.497.835	21.577.496	13.358.305	12.699.532
Finančne obveznosti v posesti za trgovanje	5.2.b)	20.597	7.585	20.537	7.602
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	5.3.	1.707	-	2.560	352
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	5.11.	108.328	71.828	257.755	109.329
- krediti bank in centralnih bank	5.11.	244.569	858.531	45.473	873.479
- depoziti strank, ki niso banke	5.11.	19.573.116	17.640.809	10.604.931	9.659.605
- krediti strank, ki niso banke	5.11.	77.464	74.051	474	406
- izdani vrednostni papirji	5.11.	302.649	-	302.649	-
- podrejene obveznosti	5.11.a)	290.432	288.519	290.432	288.519
- druge finančne obveznosti	5.11.c)	270.091	206.878	149.852	102.527
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju		2.758	35.377	2.758	35.377
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem		23.225	-	23.225	-
Rezervacije	5.12.	124.190	119.404	45.956	49.363
Obveznosti za davek iz dohodka		9.561	5.878	1.568	-
Obveznosti za odloženi davek	5.13.	2.360	3.045	-	-
Druge obveznosti Skupaj obveznosti	5.15.	49.768 21.100.815	49.468 19.361.373	25.000 11.773.170	21.039 11.147.598
Delniški kapital
Osnovni kapital		200.000	200.000	200.000	200.000
Kapitalske rezerve		871.378	871.378	871.378	871.378
Drugi kapitalski instrumenti	5.16.	82.175	-	82.175	-
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos		(167.467)	(10.552)	(84.249)	8.768
Rezerve iz dobička		13.522	13.522	13.522	13.522
Zadržani dobiček		1.340.222	1.004.385	502.309	458.266
		2.339.830	2.078.733	1.585.135	1.551.934
Kapital manjšinskih lastnikov		57.190	137.390	-	-
Skupaj kapital		2.397.020	2.216.123	1.585.135	1.551.934
Skupaj obveznosti in kapital		23.497.835	21.577.496	13.358.305	12.699.532

Uprava Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila.

Ljubljana, 10. november 2022

Zgoščeni izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje, končano na dan 30. septembra

											v tisoč EUR
	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
NLB Skupina	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Drugi kapitalski instrumenti	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Tečajne razlike	Drugo	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Kapital lastnikov obvladujoče banke	Kapital manjšinskih lastnikov	Skupaj kapital
Pojasnilo			5.16.
Stanje 1. januarja 2022	200.000	871.378		- 11.366	(17.184)	(4.734)	13.522	1.004.385	2.078.733	137.390	2.216.123
- Čisti dobiček obdobja	-	-		- -	-	-	-	377.785	377.785	8.524	386.309
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-		- (156.837)	1.015	-	-	-	(155.822)	(1.014)	(156.836)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-		- (156.837)	1.015	-	-	377.785	221.963	7.510	229.473
Izplačilo dividend	-	-		- -	-	-	-	(50.000)	(50.000)	(1.352)	(51.352)
Izdani drugi kapitalski instrumenti	-	-	82.000	-	-	-	-	-	82.000	-	82.000
Transakcije z manjšinskimi lastniki	-	-		- (1.020)	67	(140)	-	8.230	7.137	(86.358)	(79.221)
Drugo	-	-	175	-	-	-	-	(178)	(3)	-	(3)
Stanje 30. septembra 2022	200.000	871.378	82.175	(146.491)	(16.102)	(4.874)	13.522	1.340.222	2.339.830	57.190	2.397.020

										v tisoč EUR
				Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
NLB Skupina	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Tečajne razlike	Drugo	Rezerve iz dobička Zadržani dobiček		Kapital lastnikov obvladujoče banke	Kapital manjšinskih lastnikov	Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2021	200.000	871.378	42.496	(17.724)	(3.645)	13.522	846.762	1.952.789	170.251	2.123.040
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	-	205.519	205.519	10.485	216.004
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(1.698)	(852)	(52)	-	-	(2.602)	862	(1.740)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(1.698)	(852)	(52)	-	205.519	202.917	11.347	214.264
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	-	(24.800)	(24.800)	-	(24.800)
Prenos presežka iz prevrednotenja	-	-	(3.362)	-	-	-	3.362	-	-	-
Transakcije z manjšinskimi lastniki	-	-	132	-	-	-	9.465	9.597	(34.034)	(24.437)
Stanje 30. septembra 2021	200.000	871.378	37.568	(18.576)	(3.697)	13.522	1.040.308	2.140.503	147.564	2.288.067

								v tisoč EUR
				Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
			Drugi kapitalski	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega		Rezerve iz	Zadržani	Skupaj
NLB	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	instrumenti	donosa	Drugo	dobička	dobiček	kapital
Pojasnilo			5.16.
Stanje 1. januarja 2022	200.000	871.378		- 12.464	(3.696)	13.522	458.266	1.551.934
- Čisti dobiček obdobja	-	-		- -	-	-	94.221	94.221
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-		- (93.017)	-	-	-	(93.017)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-		- (93.017)	-	-	94.221	1.204
Izplačilo (obračun) dividend	-	-		- -	-	-	(50.000)	(50.000)
Izdani drugi kapitalski instrumenti	-	-	82.000	-	-	-	-	82.000
Drugo	-	-	175	-	-	-	(178)	(3)
Stanje 30. septembra 2022	200.000	871.378	82.175	(80.553)	(3.696)	13.522	502.309	1.585.135

							v tisoč EUR
			Akumulirani drugi
			vseobsegajoči donos
			Presežek iz
			prevrednotenja za
			finančna sredstva
			merjena po
			pošteni vrednosti
			prek drugega
			vseobsegajočega		Rezerve iz	Zadržani	Skupaj
NLB	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	donosa	Drugo	dobička	dobiček	kapital
Stanje 1. januarja 2021	200.000	871.378	27.694	(3.592)	13.522	341.992	1.450.994
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	105.939	105.939
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(7.567)	-	-	-	(7.567)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(7.567)	-	-	105.939	98.372
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	(24.800)	(24.800)
Prenos presežka iz prevrednotenja	-	-	(53)	-	-	53	-
Stanje 30. septembra 2021	200.000	871.378	20.074	(3.592)	13.522	423.184	1.524.566

Zgoščeni izkaz denarnih tokov za obdobje, končano na dan 30. septembra

NLB Skupina NLB 1. 1. - 30. 9. 1. 1. - 30. 9. 1. 1. - 30. 9. 1. 1. - 30. 9. 2022 2021 2022 2021 nerevidirani nerevidirani nerevidirani nerevidirani Pojasnila DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prejete obresti 455.449 410.546 173.237 159.673 Plačane obresti (36.912) (47.817) (22.042) (28.047) Prejete dividende 930 598 53.808 4.955 Prejete provizije 282.014 243.759 122.030 113.198 Plačane provizije (79.872) (68.061) (28.247) (24.858) Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 78 425 1 24 Čisti dobički/(izgube) iz trgovanja 35.131 15.793 17.151 4.009 Plačila zaposlencem in dobaviteljem (311.854) (281.293) (139.640) (128.451) Drugi prejemki 17.177 23.128 9.436 15.711 Drugi izdatki (34.932) (39.917) (12.241) (15.422) (Plačani)/vrnjeni davek iz dohodka pravnih oseb (13.265) (5.532) 3.635 (628) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 313.944 251.629 177.128 100.164 (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (728.657) (537.434) (639.657) (266.838) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev za trgovanje - 68.971 - 2.471 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 3.495 39.855 (2.196) 35.843 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 435.932 (62.595) 105.346 29.585 Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (1.182.696) (588.005) (741.399) (334.739) Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 14.612 4.340 (1.408) 2 Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 281.951 1.578.056 539.743 1.227.899 Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (18.378) 1.578.047 234.888 1.227.816 Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 299.029 - 299.029 - Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 1.300 9 5.826 83 Neto denarni tokovi pri poslovanju (132.762) 1.292.251 77.214 1.061.225 DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki pri naložbenju 144.668 483.729 83.076 397.425 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 13.930 3.431 2.926 10 Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb - - - 1 Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 688 1.264 592 676 Prejemki ob prodaji dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 130.050 479.034 79.558 396.738 Izdatki pri naložbenju (115.012) (742.464) (361.422) (660.109) Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin (19.559) (13.802) (4.252) (8.239) Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev (9.458) (6.158) (4.873) (4.072) Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb, zmanjšani za denarne ustreznike 3., 4.13. 199.160 (24.437) (85.392) (24.737) Izdatki za nakup dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti (285.155) (698.067) (266.905) (623.061) Neto denarni tokovi pri naložbenju 29.656 (258.735) (278.346) (262.684) DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju 82.436 - 82.000 - Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 5.16. 82.000 - 82.000 - Drugi prejemki, povezani s financiranjem 436 - - - Izdatki pri financiranju (70.433) (12.787) (50.000) (12.000) Plačane dividende (51.405) (12.787) (50.000) (12.000) Izdatki za nakup lastnih delnic odvisne družbe 3. (19.028) - - - Neto denarni tokovi pri financiranju 12.003 (12.787) 32.000 (12.000) Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 15.670 4.906 1.012 1.807 Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (91.103) 1.020.729 (169.132) 786.541 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 5.176.311 4.136.412 3.254.784 2.261.791 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja					v tisoč EUR
		5.100.878	5.162.047	3.086.664	3.050.139

					v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
		30. 9. 2022 31. 12. 2021		30. 9. 2022	31. 12. 2021
	Pojasnila	nerevidirani	revidirani	nerevidirani	revidirani
Denar in denarni ustrezniki obsegajo:
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	5.1.	4.912.258	5.005.946	3.019.469	3.250.784
Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev		178.963	142.319	67.195	4.000
Dolžniški vrednostnih papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, z originalno
zapadlostjo do treh mesecev		9.657	28.046	-	-
Skupaj		5.100.878	5.176.311	3.086.664	3.254.784

Pojasnila k zgoščenim medletnim računovodskim izkazom

1. Osnovni podatki

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. NLB Skupino sestavljajo NLB in njene odvisne družbe v devetih državah. Sestava NLB Skupine je razkrita v pojasnilu 8. Druge informacije v zvezi s povezanimi osebami so razkrite v pojasnilu 7.

NLB je registrirana in ima sedež v Sloveniji. Poslovni naslov NLB je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana. Delnice NLB kotirajo na Ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu (»GDR«), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa kotirajo na Londonski borzi. Pet GDR predstavlja eno delnico NLB.

Na dan 30. septembra 2022 in 31. decembra 2021 je največji delničar Banke, ki ima pomemben vpliv, Republika Slovenija, ki ima v lasti 25,00 % plus eno delnico Banke.

Vsi zneski v medletnih zgoščenih računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno drugače.

2. Pomembnejše računovodske usmeritve

2.1. Izjava o skladnosti

Medletni zgoščeni računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 34 – Medletno računovodsko poročanje. Medletne zgoščene računovodske izkaze je zato treba brati v povezavi z revidiranimi letnimi računovodskimi izkazi za NLB Skupino in NLB za leto 2021, ki so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU).

2.2. Plačilne transakcije za delnice

Z denarjem poravnane plačilne transakcije za delnice

Če so izpolnjeni določeni pogoji, člani Uprave in zaposleni s posebno naravo dela (tj. tisti, ki lahko v okviru svojih nalog in dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti Skupine), prejmejo del variabilnega prejemka v obliki finančnih instrumentov, katerih vrednost je vezana na vrednost delnice NLB. Po izteku zakonsko določenega roka (do pet let) upravičenci prejmejo denarna izplačila, odvisna od vrednosti delnice NLB. Prve pogodbe, ki vključujejo plačilne transakcije za delnice, so bile sklenjene v drugem četrtletju 2022.

V izkazu finančnega položaja je obveznost pripoznana v vrstici »Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«. Njena poštena vrednost se meri na začetku in na vsak datum poročevalskega obdobja do vključno datuma poravnave, pri čemer se spremembe poštene vrednosti pripoznajo v izkazu poslovnega izida v vrstici »Čisti dobički/(izgube) iz finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«.

S kapitalom poravnane plačilne transakcije za delnice

NLB Skupina nima s kapitalom poravnanih plačilnih transakcij za delnice.

2.3. Računovodske usmeritve

Za pripravo zgoščenih medletnih računovodskih izkazov so uporabljene enake računovodske usmeritve kot pri sestavi računovodskih izkazov za leto 2021, razen plačilne transakcije za delnice, ki v 2021 še niso obstajale in računovodskih standardov in drugih sprememb, ki veljajo od vključno 1. januarja 2022 in jih je potrdila EU.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki veljajo od vključno 1. januarja 2022 ter jih je EU potrdila in NLB Skupina vpeljala

• MSRP 16 (dopolnitev) Koncesije za najemnine, povezane s covidom-19 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. aprila 2021 ali pozneje);
• MSRP 3 (dopolnitev) Poslovne združitve Sklicevanje na temeljni okvir (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje);
• MRS 16 (dopolnitev) Opredmetena osnovna sredstva (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje);
• MRS 37 (dopolnitev) Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva: Kočljive pogodbe stroški izpolnjevanja pogodbe (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje);
• Letne dopolnitve MSRP 2018–2020 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje).

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih je EU potrdila in jih NLB Skupina ni predčasno vpeljala

• Dopolnitve MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov in MSRP stališča 2 Razkritja računovodskih usmeritev (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje);
• MRS 8 (dopolnitev) Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake: Opredelitev računovodskih ocen (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje);
• MSRP 17 (nov standard) Zavarovalne pogodbe, vključujoč dopolnitve MSRP 17 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje);
• MRS 12 (dopolnitev) Davek iz dobička: Odloženi davek na sredstva in obveznosti, ki izhajajo iz ene transakcije (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih EU še ni potrdila

• MRS 1 (dopolnitev in odlog datuma uveljavitve) Predstavljanje računovodskih izkazov: razvrščanje obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje);
• Dopolnitve MSRP 16 Najemi: obveznost iz najema pri prodaji s povratnim najemom (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje).

3. Spremembe v sestavi NLB Skupine

Spremembe v obdobju, končanem na dan 30. septembra 2022

Spremembe kapitala:

• V marcu 2022 je NLB v skladu z določili Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank postala 100 % lastnica delnic Sberbank banke d.d., Ljubljana. Kupnina za nakup banke je znašala 5.109 tisoč EUR in je bila v celoti plačana v denarju (pojasnilo 4.13.). Na skupščini delničarjev Sberbank banke d.d., Ljubljana, ki je potekala v aprilu 2022, je bila sprejeta odločitev o preimenovanju Sberbank banke d.d., Ljubljana v N Banka d.d., Ljubljana.
• V marcu 2022 je Komercijalna banka a.d. Beograd kupila 2,90 % vseh navadnih delnic v vrednosti 19.047 tisoč EUR lastnih delnic od nesoglasnih delničarjev, ki jih mora Komercijalna banka a.d. Beograd odsvojiti v 12 mesecih po njihovem prevzemu.
• V maju 2022 je NLB pridobila dodatnih 442.799 navadnih delnic NLB Komercijalne banke a.d. Beograd in tako skupaj z obstoječim lastniškim deležem pridobila 90,2155 % osnovnega kapitala in 91,7294 % delnic z glasovalno pravico. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 15.715 tisoč EUR.
• V juniju 2022 je NLB uspešno zaključila postopek iztisnitve preostalih delničarjev NLB Komercijalne banke a.d. Beograd in s tem postala 100-odstotna lastnica te srbske banke. Pred začetkom postopka je bila NLB lastnica 90,2155 % osnovnega kapitala in imela v lasti 91,7294 % delnic z glasovalno pravico. To pomeni, da je NLB v postopku iztisnitve pridobila 1.528.110 rednih delnic in 316.260 prednostnih delnic v skupni vrednosti 61.865 tisoč EUR.

Druge spremembe:

• Aprila 2022 je NLB ustanovila družbo za IT storitve NLB DigIT d.o.o., Beograd.

• Po pridobitvi vseh regulatornih dovoljenj in z vpisom pripojitve pri Agenciji za poslovne registre se je uspešno zaključil postopek združitve Komercijalne banke a.d. Beograd in NLB Banke a.d., Beograd. Od 30. aprila 2022 naprej združena banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd. Na podlagi pripojitve NLB Banke a.d., Beograd h Komercijalni banki a.d. Beograd kot prevzemnici, je NLB Komercijalna banka a.d. Beograd njen univerzalni pravni naslednik.
• Septembra 2022 sta NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana (51 %) in NLB Banka a.d., Skopje (49 %) ustanovili finančno družbo NLB Liz&Go d.o.o. Skopje.

Spremembe v letu 2021

Spremembe kapitala:

• V aprilu 2021 je NLB v prevzemni ponudbi za preostale delnice Komercijalne banke a.d. Beograd povečala delež glasovalnih pravic s 83,23 % na 87,999 %, pridobila je tudi 15,328 % prednostnih delnic. Delež NLB v celotnem kapitalu banke se je tako povečal z 81,42 % na 86,42 %. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 23.098 tisoč EUR.
• V maju 2021 je NLB v javni ponudbi pridobila redne delnice Komercijalne banke a.d. Beograd in povečala delež glasovalnih pravic s 87,999 % na 88,28 %. Delež NLB v celotnem kapitalu banke se je tako povečal s 86,42 % na 86,70 %. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 1.337 tisoč EUR.
• V maju 2021 je NLB pridobila preostale delnice manjšinskih delničarjev NLB Banke a.d. Beograd in s tem povečala lastništvo v banki z 99,997 % na 100 %. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 2 tisoč EUR.
• Dodatno vplačilo v kapitalske rezerve z denarjem v višini 300 tisoč EUR v REAM d.o.o., Beograd Novi Beograd za zagotavljanje rednega obsega poslovanja.
• Oktobra 2021 je NLB v družbi Bankart d.o.o., Ljubljana povečala svoj poslovni delež s 40,08 % na 45,64 %.
• Novembra 2021 je bila izvedena pripojitev Komercijalne banke a.d. Podgorica k NLB Banki a.d. Podgorica. Komercijalna banka a.d. Beograd ima po izvršeni pripojitvi v NLB Banki a.d. Podgorica kapitalsko udeležbo v višini 23,97 %, medtem ko NLB 75,90 %.
• Decembra 2021 povečanje kapitala z denarjem v NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana v višini 15.309 tisoč EUR z namenom uresničevanja leasing strategije NLB Skupine.
• Decembra 2021 je NLB s poravnalno pogodbo prodajne in nakupne opcije delnic NLB Banke sh.a., Priština povečala delež lastništva z 81,21 % na 82,38 %. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 223 tisoč EUR.

Druge spremembe:

• Aprila 2021 je bila v družbi BH-RE d.o.o., Sarajevo u likvidaciji zaključena likvidacija. Skladno s sklepom sodišča je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
• Septembra 2021 je NLB prodala 0,002-odstotni lastniški delež Komercijalne banke a.d. Banja Luka, Komercialni banki a.d. Beograd.
• Novembra 2021 je bil v Prvi Faktor d.o.o., Sarajevo u likvidaciji, zaključen postopek likvidacije. Skladno s sklepom sodišča je bila družba izbrisana iz sodnega registra.
• Decembra 2021 je Komercijalna banka a.d. Beograd prodala svojo odvisno družbo Komercijalna banka a.d. Banja Luka.
• Decembra 2021 je NLB prodala svojo odvisno družbo NLB Leasing d.o.o., Ljubljana v likvidaciji družbi NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana.

4. Razkritja k zgoščenemu izkazu poslovnega izida

4.1. Obrestni prihodki in odhodki

Razčlenitev po vrstah sredstev in obveznosti

										v tisoč EUR
			NLB Skupina					NLB
	1. 7. - 30. 9.	1. 7. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.		1. 7. - 30. 9.	1. 7. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.
	2022	2021	2022	2021	sprememba	2022	2021	2022	2021	sprememba
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
Prihodki iz obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti	141.890	118.212	392.391	347.728	13%	52.821	42.585	144.597	126.005	15%
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti	125.452	103.825	348.013	306.538	14%	44.382	36.048	122.374	106.725	15%
Vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti	4.230	3.446	11.990	10.070	19%	2.881	2.571	8.303	7.521	10%
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	9.614	10.817	29.001	30.609	-5%	2.795	2.959	8.517	8.796	-3%
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti	1.285	59	1.961	340	-	1.641	964	4.208	2.882	46%
Vpogledne vloge pri bankah in centralnih bankah	1.309	65	1.426	171	-	1.122	43	1.195	81	-
Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki	660	2.836	7.009	6.414	9%	733	2.056	6.347	5.249	21%
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	620	1.060	2.896	3.806	-24%	680	1.060	2.519	3.504	-28%
Negativne obresti	36	959	4.077	1.032	-	8	959	3.717	1.032	-
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje	4	7	36	764	-95%	45	36	111	710	-84%
Drugo	-	810	-	812	-	-	1	-	3	-
Skupaj	142.550	121.048	399.400	354.142	13%	53.554	44.641	150.944	131.254	15%
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Odhodki za obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti	11.950	9.448	27.448	31.066	-12%	8.001	3.548	15.240	11.185	36%
Depoziti strank, ki niso banke	4.771	5.977	13.503	20.237	-33%	1.442	757	3.122	2.310	35%
Krediti bank in centralnih bank	272	161	896	1.081	-17%	171	119	444	972	-54%
Krediti strank, ki niso banke	228	301	710	913	-22%	-	-	-	-	-
Podrejene obveznosti	2.667	2.665	7.883	7.877	0%	2.667	2.665	7.883	7.877	0%
Izdani vrednostni papirji	3.620	-	3.620	-	-	3.620	-	3.620	-	-
Depoziti bank in centralnih bank	283	226	527	591	-11%	92	-	152	3	-
Obveznosti iz najema	109	118	309	367	-16%	9	7	19	23	-17%
Drugi odhodki za obresti in podobni odhodki	3.892	7.918	18.875	20.751	-9%	3.270	6.911	15.830	18.339	-14%
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	1.901	2.590	6.731	7.691	-12%	1.901	2.590	6.731	7.691	-12%
Negativne obresti	1.249	3.724	8.954	8.928	0%	713	2.944	6.650	6.930	-4%
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	548	1.005	2.701	3.321	-19%	631	1.005	2.376	3.321	-28%
Odhodki za obresti za ugodnosti zaposlenih	74	28	217	218	0%	20	10	61	30	103%
Drugo	120	571	272	593	-54%	5	362	12	367	-97%
Skupaj	15.842	17.366	46.323	51.817	-11%	11.271	10.459	31.070	29.524	5%
Čiste obresti	126.708	103.682	353.077	302.325	17%	42.283	34.182	119.874	101.730	18%

Postavka »Negativne obresti«, ki je razvrščena v postavko »Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki«, vključuje v glavnini obresti od ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR) v višini 4.018 tisoč EUR za NLB Skupino in 3.677 tisoč EUR za NLB (pojasnilo 5.11.).

4.2. Prihodki iz dividend

										v tisoč EUR
			NLB Skupina					NLB
	1. 7. - 30. 9.	1. 7. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.		1. 7. - 30. 9.	1. 7. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.
	2022	2021	2022	2021	sprememba	2022	2021	2022	2021	sprememba
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	67	115	147	150	-2%	-	-	-	-	-
Naložbe v odvisne družbe	-	-	-	-	-	-	-	33.623	4.490	-
Naložbe v pridruženene družbe in skupne podvige	-	-	-	-	-	754	441	754	441	71%
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje	35	9	56	29	93%	12	9	33	29	14%
Skupaj	102	124	203	179	13%	766	450	34.410	4.960	-

4.3. Prihodki in odhodki pri opravninah

										v tisoč EUR
					NLB
	1. 7. - 30. 9.	1. 7. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.		1. 7. - 30. 9.	1. 7. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.
	2022	2021	2022	2021	sprememba	2022	2021	2022	2021	sprememba
Prihodki iz opravnin
Prihodki iz opravnin iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	30.781	26.652	81.933	69.026	19%	11.887	10.438	32.753	28.217	16%
Transakcijski računi strank	22.539	22.412	67.820	65.411	4%	12.986	14.493	38.989	42.281	-8%
Drugi prihodki iz opravnin
Plačilni promet	23.228	19.794	66.610	56.379	18%	5.912	5.733	17.813	16.715	7%
Upravljanje pooblaščenih investicijskih družb	7.498	7.329	22.407	19.459	15%	2.407	2.360	7.011	6.296	11%
Dana jamstva	4.243	3.489	11.940	10.285	16%	2.149	1.930	6.122	5.777	6%
Investicijsko bančništvo	3.477	3.161	9.481	8.352	14%	2.733	2.630	7.384	6.701	10%
Posredovanje zavarovalnih produktov	2.626	2.227	7.745	6.319	23%	1.937	1.830	5.841	5.150	13%
Druge storitve	4.999	2.281	16.023	7.481	114%	2.927	826	10.062	3.436	193%
Skupaj	99.391	87.345	283.959	242.712	17%	42.938	40.240	125.975	114.573	10%
Odhodki za opravnine
Odhodki za opravnine iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje	21.053	20.043	57.825	50.142	15%	6.918	8.365	21.712	20.858	4%
Drugi odhodki iz opravnin
Plačilni promet	3.741	3.574	10.031	8.727	15%	282	227	790	687	15%
Zavarovanje imetnikov osebnih računov in zlatih kartic	301	2.012	946	2.737	-65%	207	219	661	750	-12%
Investicijsko bančništvo	1.898	1.726	5.321	4.788	11%	1.228	959	3.081	2.778	11%
Prejeta jamstva	349	274	1.280	574	123%	342	249	1.240	513	142%
Druge storitve	1.540	1.166	4.381	3.141	39%	253	215	687	577	19%
Skupaj	28.882	28.795	79.784	70.109	14%	9.230	10.234	28.171	26.163	8%
Čiste opravnine	70.509	58.550	204.175	172.603	18%	33.708	30.006	97.804	88.410	11%

4.4. Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

								v tisoč EUR
			NLB Skupina		NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	2	427	(1.669)	425	-	1	(316)	24
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti	-	-	(9)	-	-	-	(734)	-
Skupaj	2	427	(1.678)	425	-	1	(1.050)	24

4.5. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje

								v tisoč EUR
			NLB Skupina	NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Nakup in prodaja tujih valut	10.740	6.366	23.740	15.416	2.784	1.485	6.269	3.741
Dolžniški vrednostni papirji	4	75	6	51	-	69	(28)	(200)
Izvedeni finančni instrumenti	5.996	714	12.402	1.360	6.141	569	11.179	1.160
Skupaj	16.740	7.155	36.148	16.827	8.925	2.123	17.420	4.701

4.6. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

								v tisoč EUR
			NLB Skupina		NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Lastniški vrednostni papirji	461	(113)	(189)	876	539	(129)	445	301
Dolžniški vrednostni papirji	(47)	(10)	(220)	(30)	-	-	-	-
Krediti strankam, ki niso banke	-	(2)	-	15.737	(123)	(351)	(1.913)	13.112
Skupaj	414	(125)	(409)	16.583	416	(480)	(1.468)	13.413

Aprila 2021 je bila poplačana znatna izpostavljenost, ki je bila restrukturirana v letu 2014 in razvrščena kot nedonosna. Na nivoju NLB Skupine je posledično prišlo do pozitivnega učinka vrednotenja v višini 14.837 tisoč EUR, na nivoju NLB pa v višini 13.033 tisoč EUR.

4.7. Drugi čisti poslovni dobički/(izgube)

										v tisoč EUR
	NLB Skupina						NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	sprememba	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	sprememba
Drugi poslovni prihodki
Prihodki od nebančnih storitev	1.868	1.762	5.099	4.947	3%	1.663	1.597	4.670	4.373	7%
Najemnine od naložbenih nepremičnin	570	827	2.324	2.646	-12%	84	106	368	295	25%
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost	74	460	146	460	-68%	74	412	85	412	-79%
Drugi poslovni prihodki	2.718	1.617	7.177	13.971	-	702	294	2.418	10.116	-
Skupaj	5.230	4.666	14.746	22.024	-33%	2.523	2.409	7.541	15.196	-50%
Drugi poslovni odhodki
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost	-	112	67	119	-44%	-	105	1	105	-99%
Drugi poslovni odhodki	1.260	2.318	4.365	3.589	22%	639	1.733	5.196	2.233	133%
Skupaj	1.260	2.430	4.432	3.708	20%	639	1.838	5.197	2.338	122%
Drugi čisti poslovni dobički/(izgube)	3.970	2.236	10.314	18.316	-44%	1.884	571	2.344	12.858	-82%

Drugi poslovni prihodki v 2021 vključujejo poravnavo pravnega spora v višini 8.978 tisoč EUR na NLB Skupini in 8.559 tisoč EUR na NLB.

4.8. Administrativni stroški

										v tisoč EUR
			NLB Skupina					NLB
	1. 7. - 30. 9.	1. 7. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.		1. 7. - 30. 9.	1. 7. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.
	2022	2021	2022	2021	sprememba	2022	2021	2022	2021	sprememba
Stroški dela	63.707	56.535	186.422	168.194	11 %	28.359	26.782	84.370	78.596	7 %
Splošni in administrativni stroški	38.308	31.702	111.008	94.144	18 %	17.397	12.985	50.694	39.876	27 %
Skupaj	102.015	88.237	297.430	262.338	13 %	45.756	39.767	135.064	118.472	14 %

4.9. Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog

										v tisoč EUR
			NLB Skupina					NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	sprememba	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	sprememba
Vplačila v sistem zajamčenih vlog	6.453	6.402	27.382	26.607	3 %	-	-	7.614	7.543	1 %
Vplačila v sklad za reševanje	-	-	2.227	1.992	12 %	-	-	2.099	1.992	5 %
Skupaj	6.453	6.402	29.609	28.599	4 %	-	-	9.713	9.535	2 %

4.10. Amortizacija

										v tisoč EUR
			NLB Skupina					NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	sprememba	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	sprememba
Amortizacija neopredmetenih sredstev	3.902	3.969	11.791	12.136	-3 %	1.388	1.505	4.320	4.519	-4 %
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
- lastna opredmetena osnovna sredstva	5.815	5.393	16.975	16.079	6 %	2.561	2.645	7.702	7.998	-4 %
- pravica do uporabe sredstev	2.140	2.259	6.404	6.599	-3 %	241	227	733	659	11 %
Skupaj	11.857	11.621	35.170	34.814	1 %	4.190	4.377	12.755	13.176	-3 %

4.11. Rezervacije

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.12.b)	(704)	(776)	(2.471)	(6.370)	831	(1.295)	(697)	(6.263)
Rezervacije za reorganizacijo	2	(2)	4.681	7.699	-	-	-	-
Rezervacije za pravna tveganja	(448)	(4.295)	187	(1.124)	-	-	100	(1.717)
Druge rezervacije	(1)	-	(12)	-	-	-	-	-
Skupaj	(1.151)	(5.073)	2.385	205	831	(1.295)	(597)	(7.980)

4.12. Oslabitve

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Oslabitve finančnih sredstev
Stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	(6.872)	(24)	(6.910)	129	72	9	(27)	67
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.10.a)	(1.902)	(996)	(6.859)	(30.903)	1.981	(4.710)	1.166	(14.789)
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.10.a)	22	(68)	84	9	(10)	13	32	12
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.10.b)	(790)	(393)	4.221	3.226	(89)	(142)	5.898	(166)
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.10.b)	(163)	(1.118)	215	(591)	3	(125)	131	(19)
Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.10.a)	569	36	4.267	445	59	(20)	174	(28)
Skupaj oslabitve finančnih sredstev	(9.136)	(2.563)	(4.982)	(27.685)	2.016	(4.975)	7.374	(14.923)
Oslabitve drugih sredstev
Opredmetena osnovna sredstva	-	2	-	90	-	-	-	-
Druga sredstva	272	1.349	257	2.145	6	(104)	6	(104)
Skupaj	272	1.351	257	2.235	6	(104)	6	(104)
Skupaj oslabitve nefinančnih sredstev	272	1.351	257	2.235	6	(104)	6	(104)
Oslabitve skupaj	(8.864)	(1.212)	(4.725)	(25.450)	2.022	(5.079)	7.380	(15.027)

Oslabitve finančnih sredstev vključujejo 8.900 tisoč EUR 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub finančnih sredstev v skupini 1, pridobljenih s poslovno združitvijo (pojasnilo 4.13.). Od tega se 8.894 tisoč EUR nanaša na finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, 5 tisoč EUR na finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in 1 tisoč EUR na stanja na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah.

Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, se nanašajo predvsem na oslabitve ruskega javnega dolga (pojasnilo 5.4.).

4.13. Pridobitev N Banke d.d., Ljubljana

Na ravni Evropske centralne banke in Enotnega odbora za reševanje je bila 28. 02. 2022 sprejeta odločitev, da bančna skupina Sberbank Europe AG, ki je imela hčerinsko banko tudi v Sloveniji, prekine s poslovanjem. Hkrati je bilo sprejeto tudi prehodno obdobje oziroma kratkotrajni moratorij, v katerem se je za slovensko hčerinsko banko Sberbank banka d.d. poiskala rešitev za zagotovitev nemotenega poslovanja vsem njenim komitentom. Tako je z namenom ohranitve finančne stabilnosti v Sloveniji, Enotni odbor za reševanje 1. marca 2022 v sodelovanju z Banko Slovenije sprejel

shemo in sklep za reševanje Sberbank banke d.d., Ljubljana. Na podlagi tega sklepa je Banka Slovenije izdala odločbo z uporabo instrumenta prodaje poslovanja na način, da se od imetnikov delnic prenesejo na prevzemnika vse delnice. V postopku iskanja novega lastnika Sberbank banke d.d., Ljubljana, je bil sklenjen dogovor o prodaji z NLB, ki je s 1. marcem 2022 postala 100 % lastnica delnic banke. Na dan pridobitve je imela banka eno odvisno družbo v 100 % lasti in sicer Privatinvest d.o.o., ki ima med svojimi sredstvi vključene le nepremičnine, prejete kot unovčeno zavarovanje.

Aprila 2022 se je Sberbank banka d.d., Ljubljana preimenovala v N Banka d.d., Ljubljana.

Kupnina za nakup banke je znašala 5.109 tisoč EUR in je bila v celoti plačana v denarju. Dogovorov o pogojnih plačilih ni. Denarna sredstva v pridobljenih družbah so na dan prevzema znašala 265.062 tisoč EUR, neto priliv denarnih sredstev je znašal 259.953 tisoč EUR (vključeno v izkaz denarnih tokov med Izdatke pri naložbenju).

Sredstva in obveznosti, pripoznane ob pridobitvi, so naslednje:

	v tisoč EUR
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	265.062
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	4.788
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	332
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	69.387
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	12.819
- krediti bankam	2.489
- krediti strankam, ki niso banke	1.148.615
- druga finančna sredstva	3.465
Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	11
Opredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva	10.905
Naložbene nepremičnine	464
Neopredmetena sredstva	1.424
Terjatve za davek iz dohodka	46
Terjatve za odloženi davek	4.481
Druga sredstva	2.169
Skupaj sredstva	1.526.457
Finančne obveznosti v posesti za trgovanje	4.698
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	24.937
- krediti bank in centralnih bank	190.008
- depoziti strank, ki niso banke	1.072.411
- druge finančne obveznosti	30.155
Rezervacije (pojasnilo 5.16.)	21.896
Obveznosti za davek iz dohodka	2.249
Druge obveznosti	2.184
Skupaj obveznosti	1.348.538
Pridobljena neto opredeljiva sredstva	177.919
Dano nadomestilo	5.109
Izpogajani nakup (slabo ime)	172.810

NLB je lastnica 100 % N Banke, zato ob pridobitvi ni bil pripoznan kapital manjšinskih lastnikov.

Rezultat pridobitve N Banke je dobiček pri izpogajanem nakupu (slabo ime) v višini 172.810 tisoč EUR, ki je pripoznan v izkazu poslovnega izida v postavki »Slabo ime«. Trenutne tržne razmere, ko so banke večinoma vrednotene pod njihovo neto knjigovodsko vrednostjo, običajno povzročijo pripoznanje dobička pri izpogajanem nakupu. Ob pridobitvi N Banke je le-ta še višji, kot bi bil v primeru redne transakcije, saj je bila banka pridobljena v postopku reševanja. Slabo ime ni obdavčeno.

S pridobitvijo so se zunajbilančne obveznosti na NLB Skupini povečale za 277.772 tisoč EUR:

	v tisoč EUR
Garancije	136.309
- finančne	41.615
- storitvene	94.694
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	138.749
Nepokriti dokumentarni akreditivi	2.714
Skupaj	277.772

Ker je bila banka pridobljena v zelo kratkem časovnem okviru v postopku reševanja, so bili stroški v zvezi s prevzemom nematerialni.

NLB je pridobila vse potrebne informacije za merjenje poštenih vrednosti, zato niso bili izmerjeni in pripoznani nobeni začasni zneski.

Tehnike vrednotenja, uporabljene za merjenje poštene vrednosti pridobljenih materialnih sredstev in obveznosti, so bile naslednje:

Pridobljena sredstva	Tehnika vrednotenja
Donosna posojila	Pristop diskontiranega denarnega toka: Ker gre za donosna posojila, je bilo predpostavljeno, da bodo odplačana z bodočimi denarnimi tokovi v skladu z amortizacijskimi načrti. Kreditno tveganje je bilo upoštevano pri posojilih, ki so v lokalnih računovodskih izkazih N Banke razvrščeni v stopnjo 2, z ustreznim zmanjšanjem prihodnjih denarnih tokov. Ocenjeno je bilo tudi tveganje predplačil pri potrošniških in stanovanjskih posojilih.
	Diskontne stopnje, uporabljene za določitev poštene vrednosti kreditov, temeljijo na podatkih, ki jih javno objavlja Banka Slovenije. Le-ti predstavljajo tržne obrestne mere in so zato najbolj primerni. Diskontne stopnje se razlikujejo glede na produkt, segment strank, ročnost in valuto.
Nedonosna posojila	Pristop diskontiranega denarnega toka: Ker gre za nedonosna posojila, na splošno ni mogoče domnevati, da bodo poplačana z denarnimi tokovi iz rednega poslovanja stranke. Namesto tega je bilo uporabljeno načelo nedelujočega podjetja, pri čemer je bila kot pričakovani denarni tok upoštevana likvidacijska vrednost zavarovanja s premoženjem. Za oceno likvidacijske vrednosti zavarovanja, ki je bilo nato diskontirano za obdobje štirih let, z zahtevanim donosom 15 %, so bili uporabljeni ustrezni odbitki glede na starost ocen, vrsto zavarovanja, vrsto lokacije in vrsto nepremičnine.
Dolžniški vrednostni papirji	Poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščene na 1. raven hierarhije poštene vrednosti, so bile določene na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identičnega sredstva. Za potrebe vrednotenja dolžniških vrednostih papirjev, uvrščenih na 2. raven, je bil uporabljen na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost. Pri vrednotenju dolžniških vrednostnih papirjev so bile uporabljene vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).
	Pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin so bili uporabljeni trije načini - na donosu zasnovan način, način tržnih primerjav in pristop preostale vrednosti zemljišča. Vsak način vrednotenje obravnava z različnih vidikov in upošteva podatke iz različnih virov. Najprimernejši način je odvisen od značilnosti in uporabe posamezne nepremičnine. Na donosu zasnovan način: vrednost nepremičnine ocenjuje glede na znesek dohodka, ki ga lahko ustvari. Vrednost nepremičnine se izračuna s pretvorbo pričakovanega dohodka od nepremičnine v oceno sedanje vrednosti dohodka s pomočjo tržne kapitalizacije. Ta metoda se običajno uporablja za vrednotenje nepremičnin, ki ustvarjajo dohodek.
Nepremičnine	Način tržnih primerjav: vrednost nepremičnine ocenjuje s primerjavo vrednosti primerljivih nepremičnin, ki so bile nedavno prodane. Ta način se včasih poimenuje kot "način neposredne primerljive prodaje". Zanesljivost kazalnika, uporabljenega v tej metodi, je odvisna od kakovosti primerljivih podatkov, pridobljenih na trgu, in sposobnosti ocenjevalca, da opravi primerne in sprejemljive prilagoditve. Kadar prodajne transakcije niso na voljo, način tržnih primerjav morda ne bo rezultiral v zanesljivi oceni vrednosti.
	Pristop preostale vrednosti zemljišča : je metoda za izračun vrednosti zemljišč za namene razvoja. Izvede se tako, da se od skupne vrednosti razvojnega projekta odštejejo vsi stroški, povezani z razvojnim projektom, vključno z dobičkom, vendar brez stroška zemljišča. Velja samo za zemljišča za namene razvoja in gradbena zemljišča.
Pridobljene obveznosti	Tehnika vrednotenja
Depoziti	Pristop diskontiranega denarnega toka: Prihodnji denarni tokovi so bili diskontirani z uporabo tržnih obrestnih mer za vezane vloge. Kot diskontna stopnja so bile uporabljene povprečne obrestne mere za depozite, kot jih objavlja Banka Slovenije.

Poštena vrednost pridobljenih kreditov strankam, ki niso banke, znaša 1.148.615 tisoč EUR, od tega se 1.127.261 tisoč EUR nanaša na donosni portfelj in 21.354 tisoč EUR na nedonosnega. Slednji je bil pripoznan kot pridobljeno finančno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo (POCI). Bruto pogodbeni znesek donosnih kreditov strankam, ki niso banke, znaša 1.135.072 tisoč EUR in za te kredite so bile pripoznane 12-mesečne pričakovane kreditne izgube v višini 8.552 tisoč EUR v izkazu poslovnega izida. Bruto pogodbeni znesek nedonosnih kreditov strankam, ki niso banke znaša 49.641 tisoč EUR. Ob tem je pričakovati, da približno 23 mio EUR pogodbenih denarnih tokov ne bo zbranih.

Neposredno po pridobitvi so bile v izkazi poslovnega izida pripoznane 12-mesečne pričakovane kreditne izgube za sredstva v skupini 1 v višini 8.900 tisoč EUR in pripadajoči odloženi davki v višini 1.691 tisoč EUR. Dodatno je bilo v konsolidiranih računovodskih izkazih NLB Skupine od pridobitve dalje pripoznanih 4.141 tisoč EUR prihodkov, 1.021 tisoč EUR izgube po davkih in 907 tisoč EUR druge vseobsegajoče izgube. Če bi bila pridobitev 1. januarja 2022, poslovodstvo ocenjuje, da bi konsolidirani prihodki (brez slabega imena) znašali približno 692 mio EUR in konsolidirani dobiček leta (brez slabega imena) približno 196 mio EUR. Natančen rezultat je težko oceniti zaradi spremenjenih okoliščin med letom, predvsem zaradi vpliva vojne v Ukrajini.

4.14. Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

								v tisoč EUR
	NLB Skupina					NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Čisti dobički/(izgube) iz osnovnih sredstev	198	(138)	188	86	198	(276)	161	(73)
Skupaj	198	(138)	188	86	198	(276)	161	(73)

4.15. Davek iz dohodka

										v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	sprememba	1. 7. - 30. 9. 2022	1. 7. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	sprememba
Iz rednega poslovanja	9.084	3.493	20.124	13.516	49 %	1.480	204	3.130	2.058	52 %
Odloženi davek (pojasnilo 5.13.)	1.346	(152)	939	(614)	-	(113)	(5)	(1.333)	(79)	-
Skupaj	10.430	3.341	21.063	12.902	63 %	1.367	199	1.797	1.979	-9 %

5. Razkritja k zgoščenemu izkazu finančnega položaja

5.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Stanje na računih in obvezne rezerve pri centralnih bankah	4.146.409	4.133.104	0%	2.754.479	2.982.576	-8%
Blagajna	542.703	509.596	6%	183.222	178.045	3%
Vpogledne vloge pri bankah	223.146	363.246	-39%	81.768	90.163	-9%
	4.912.258	5.005.946	-2%	3.019.469	3.250.784	-7%
Popravki vrednosti	(882)	(894)	1%	(320)	(347)	8%
Skupaj	4.911.376	5.005.052	-2%	3.019.149	3.250.437	-7%

5.2. Finančni instrumenti v posesti za trgovanje

a) Finančna sredstva v posesti za trgovanje

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	14.993	6.665	125%	14.659	6.675	120%
Opcijske pogodbe	2.114	54	-	2.114	54	-
Terminski posli	4.216	959	-	4.113	953	-
Skupaj	21.323	7.678	178%	20.886	7.682	172%

b) Finančne obveznosti v posesti za trgovanje

						v tisoč EUR
			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave	13.944	6.609	111%	14.033	6.626	112%
Opcijske pogodbe	2.591	53	-	2.543	53	-
Terminski posli	4.062	923	-	3.961	923	-
Skupaj	20.597	7.585	172%	20.537	7.602	170%

5.3. Finančni instrumenti, obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

						v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Sredstva
Delnice	5.243	4.472	17%	4.899	4.472	10%
Investicijski skladi	9.358	12.428	-25%	1.457	-	-
Obveznice	3.120	4.261	-27%	-	-	-
Krediti podjetjem	-	-	-	8.225	7.888	4%
Skupaj	17.721	21.161	-16%	14.581	12.360	18%
Obveznosti
Krediti podjetjem	-	-	-	1.813	352	-
Druge finančne obveznosti (pojasnilo 2.2.)	1.707	-	-	747	-	-
Skupaj	1.707	-	-	2.560	352	-

5.4. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

Razčlenitev po vrstah

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Obveznice	2.665.421	3.251.826	-18%	1.248.083	1.526.237	-18%
Delnice	20.641	22.109	-7%	270	219	23%
Sklad za reševanje bank	58.032	44.490	30%	42.449	44.490	-5%
Zakladne menice	88.915	105.866	-16%	43.756	14.805	196%
Komercialni zapisi	18.031	37.569	-52%	-	-	-
Skupaj	2.851.040	3.461.860	-18%	1.334.558	1.585.751	-16%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.b)	(16.818)	(12.016)	-40%	(9.468)	(3.001)	-

Na dan 30. septembra 2022, obveznice na ravni NLB Skupine in NLB vključujejo ruske državne obveznice z zapadlostjo september 2023 v nominalni vrednosti 8.000 tisoč USD (8.242 tisoč EUR). Njihova poštena vrednost na dan 30. septembra 2022 je ocenjena na 1.962 tisoč EUR (31. decembra 2021: 7.531 tisoč EUR), medtem ko oslabitve teh obveznic znašajo 6.569 tisoč EUR (31. decembra 2021: 19 tisoč EUR).

NLB Skupina in NLB sta imeli na dan 31. decembra 2021 tudi ruske državne obveznice v nominalni vrednosti 14 mio USD, ki so bile v maju 2022 v celoti poplačane.

NLB Skupina in NLB drugih neposrednih izpostavljenosti do Rusije nimata.

5.5. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Dolžniški vrednostni papirji	1.875.040	1.717.626	9%	1.604.295	1.436.424	12%
Krediti bankam	210.680	140.683	50%	278.233	199.287	40%
Krediti strankam, ki niso banke	12.925.322	10.587.121	22%	5.923.509	5.145.153	15%
Druga finančna sredstva	132.773	122.229	9%	73.299	92.404	-21%
Skupaj	15.143.815	12.567.659	20%	7.879.336	6.873.268	15%

a) Dolžniški vrednostni papirji

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Država	1.455.454	1.317.248	10%	1.203.495	1.041.787	16%
Gospodarstvo	85.485	79.852	7%	65.132	72.632	-10%
Banke	311.477	295.653	5%	311.477	295.653	5%
Finančne organizacije	26.157	28.178	-7%	26.157	28.178	-7%
	1.878.573	1.720.931	9%	1.606.261	1.438.250	12%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.b)	(3.533)	(3.305)	-7%	(1.966)	(1.826)	-8%
Skupaj	1.875.040	1.717.626	9%	1.604.295	1.436.424	12%

b) Krediti bankam

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Krediti	935	10.200	-91%	132.233	117.490	13%
Vezane vloge	161.323	130.602	24%	144.856	81.900	77%
Odkupljene terjatve	1.359	79	-	1.359	79	-
Začasno kupljeni vrednostni papirji	47.334	-	-	-	-	-
	210.951	140.881	50%	278.448	199.469	40%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.a)	(271)	(198)	-37%	(215)	(182)	-18%
Skupaj	210.680	140.683	50%	278.233	199.287	40%

c) Krediti strankam, ki niso banke

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Krediti	12.482.183	10.310.300	21%	5.739.532	5.006.871	15%
Okvirni krediti	444.412	352.018	26%	216.377	174.063	24%
Terjatve iz finančnega najema	172.855	108.715	59%	-	-	-
Posojilne kartice	142.084	129.330	10%	58.884	59.305	-1%
Terjatve iz danih jamstev	2.084	2.731	-24%	407	1.333	-69%
	13.243.618	10.903.094	21%	6.015.200	5.241.572	15%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.a)	(318.296)	(315.973)	-1%	(91.691)	(96.419)	5%
Skupaj	12.925.322	10.587.121	22%	5.923.509	5.145.153	15%

d) Druga finančna sredstva

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Terjatve v obračunu in drugi začasni računi	34.896	40.436	-14%	23.687	23.945	-1%
Terjatve iz kartičnega poslovanja	19.158	22.670	-15%	14.969	15.270	-2%
Terjatve do kupcev	6.962	8.227	-15%	670	1.311	-49%
Terjatve za opravnine	8.135	7.303	11%	1.267	3.041	-58%
Terjatve do poravnalnega računa, borznoposredniških družb in drugih za prodajo vrednostnih
papirjev in skrbniških poslov	611	613	0%	610	610	0%
Razmejeni prihodki	4.698	1.715	174%	5.762	1.690	-
Terjatve za dividende	-	-	-	-	20.493	-
Terjatve za dane finančne predujme	3.812	1.526	150%	-	-	-
Druga finančna sredstva	64.449	45.965	40%	27.366	27.197	1%
	142.721	128.455	11%	74.331	93.557	-21%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.a)	(9.948)	(6.226)	-60%	(1.032)	(1.153)	10%
Skupaj	132.773	122.229	9%	73.299	92.404	-21%

5.6. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo

Na dan 30. septembra 2022 »Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo« vključujejo poslovne objekte in sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, ki so v postopku prodaje in na NLB Skupini znašajo 7.135 tisoč EUR (31. decembra 2021: 7.051 tisoč EUR), na NLB pa 4.275 tisoč EUR (31. decembra 2021: 4.089 tisoč EUR).

5.7. Opredmetena osnovna sredstva

Razčlenitev po vrstah

						v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Lastna opredmetena osnovna sredstva	231.061	223.593	3%	75.461	82.905	-9%
Pravica do uporabe sredstev	24.766	23.421	6%	3.351	3.217	4%
Skupaj	255.827	247.014	4%	78.812	86.122	-8%

5.8. Naložbene nepremičnine

						v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Gradbeni objekti	36.430	47.164	-23%	6.571	8.999	-27%
Zemljišča	946	460	106%	182	182	0%
Skupaj	37.376	47.624	-22%	6.753	9.181	-26%

5.9. Druga sredstva

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev	55.646	75.450	-26%	3.233	4.827	-33%
Nevračunani stroški	11.394	10.046	13%	5.163	6.202	-17%
Zaloge	3.828	2.173	76%	1.411	42	-
Terjatve za davke	1.405	1.826	-23%	275	621	-56%
Terjatve za dane predujme	2.324	1.726	35%	182	161	13%
Skupaj	74.597	91.221	-18%	10.264	11.853	-13%

5.10. Gibanje popravkov vrednosti finančnih sredstev

a) Gibanje popravkov vrednosti kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti

								v tisoč EUR
					NLB Skupina
		Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2022	198	-	69.297	34.022	212.654	476	36	5.714
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(1)	-	33	20	1.141	(2)	(1)	(3)
Prenosi	-	-	11.536	(8.070)	(3.466)	13	16	(29)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.)	(27)	106	(369)	12.888	7.005	392	4	3.949
Odpisi	-	-	(280)	(15)	(25.909)	(33)	(23)	(749)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.)	5	-	(1.878)	3.498	(13)	8	11	(13)
Tečajne razlike in druga gibanja	(10)	-	(15)	(13)	6.230	-	-	182
Stanje 30. septembra 2022	165	106	78.324	42.330	197.642	854	43	9.051
Poplačila odpisanih terjatev (pojasnilo 4.12.)	-	-	-	-	27.990	-	-	84

Stolpec Povečanja/(Zmanjšanja) vključuje tudi 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane ob pridobitvi N Banke v višini 187 tisoč EUR za kredite bankam, v višini 8.552 tisoč EUR za kredite strankam, ki niso banke in v višini 95 tisoč EUR za druga finančna sredstva (pojasnili 4.12. in 4.13.).

Druga gibanja se nanašajo predvsem na prihodke od poplačil nedonosnih izpostavljenosti NLB Komercijalne Banke, Beograd in N Banke, ki so bile ob prevzemu pripoznane po pošteni vrednosti, brez pripadajočih popravkov vrednosti in na odhodke od nedonosnih izpostavljenosti pri NLB, začetno pripoznanih po pošteni vrednosti.

							v tisoč EUR
				NLB Skupina
	Krediti bankam	Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2021	141	74.519	40.833	256.928	276	30	5.247
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	2	(22)	(11)	(37)	1	-	1
Prenosi	-	15.684	(10.113)	(5.571)	272	(1)	(271)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.)	(37)	(14.902)	2.345	23.711	9	8	1.397
Odpisi	-	(79)	(17)	(56.782)	(37)	(4)	(627)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.)	46	(14.747)	(201)	9.078	(69)	8	14
Tečajne razlike in druga gibanja	-	(2)	22	5.695	8	-	(230)
Stanje 30. septembra 2021	152	60.451	32.858	233.022	460	41	5.531
Poplačila odpisanih terjatev (pojasnilo 4.12.)	-	-	-	36.187	-	-	922

Druga gibanja se nanašajo predvsem na prihodke od poplačil nedonosnih izpostavljenosti Komercijalne Banke, Beograd, ki so bile ob prevzemu pripoznane po pošteni vrednosti, brez pripadajočih popravkov vrednosti in na odhodke od nedonosnih izpostavljenosti pri NLB, začetno pripoznanih po pošteni vrednosti.

							v tisoč EUR
				NLB
	Krediti bankam	Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2022	182	13.604	4.208	78.607	62	1	1.090
Prenosi	-	5.678	(4.019)	(1.659)	6	(1)	(5)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.)	32	(4.233)	4.415	8.258	31	3	106
Odpisi	-	(237)	(13)	(11.521)	(6)	(1)	(286)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.)	-	2.189	3.294	(334)	35	-	-
Tečajne razlike in druga gibanja	1	43	1	(6.590)	3	-	(6)
Stanje 30. septembra 2022	215	17.044	7.886	66.761	131	2	899
Poplačila odpisanih terjatev (pojasnilo 4.12.)	-	-	-	12.423	-	-	1

Druga gibanja se nanašajo predvsem na odhodke od nedonosnih izpostavljenosti, začetno pripoznanih po pošteni vrednosti.

							v tisoč EUR
				NLB
	Krediti bankam		Krediti strankam, ki niso banke		Druga finančna sredstva
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2021	155	25.637	11.287	106.448	73	2	1.255
Prenosi	-	7.059	(3.806)	(3.253)	13	-	(13)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.)	12	(10.661)	(1.778)	6.753	27	(1)	120
Odpisi	-	(76)	(14)	(36.602)	(11)	-	(226)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.)	-	(10.198)	(1.529)	7.915	(57)	-	2
Tečajne razlike in druga gibanja	-	2	19	(680)	2	-	-
Stanje 30. septembra 2021	167	11.763	4.179	80.581	47	1	1.138
Poplačila odpisanih terjatev (pojasnilo 4.12.)	-	-	-	5.291	-	-	119

Druga gibanja se nanašajo predvsem na odhodke od nedonosnih izpostavljenosti, začetno pripoznanih po pošteni vrednosti.

b) Gibanje popravkov vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev

					v tisoč EUR
			NLB Skupina
	Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti		Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenske pričakovane kreditne izgube - nekreditno oslabljene	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2022	3.253	52	11.148	70	798
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	-	4	-	-
Prenosi	-	-	(25)	(803)	828
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.)	84	234	(1.668)	739	5.235
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.)	(11)	(92)	(97)	12	-
Tečajne razlike in druga gibanja	13	-	15	56	506
Stanje 30. septembra 2022	3.339	194	9.377	74	7.367

Stolpec Povečanja/(Zmanjšanja) vključuje tudi 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane ob pridobitvi N Banke v višini 60 tisoč EUR za dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti, in v višini 5 tisoč EUR za dolžniške vrednostne papirje, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnili 4.12. in 4.13.).

Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, se nanašajo predvsem na oslabitve ruskega javnega dolga (pojasnilo 5.4.).

				v tisoč EUR
		NLB Skupina
	Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti	Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2021	3.685	8.656	28	798
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(1)	(4)	-	-
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.)	809	439	32	-
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.)	(1.400)	2.737	18	-
Tečajne razlike in druga gibanja	-	(31)	-	-
Stanje 30. septembra 2021	3.093	11.797	78	798

				v tisoč EUR
		NLB
	Dolžniški vrednostni	Dolžniški vrednostni papirji,
	papirji, merjeni po	merjeni po pošteni vrednosti prek
	odplačni vrednosti drugega vseobsegajočega donosa
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2022	1.826	2.203	-	798
Prenosi	-	(25)	(803)	828
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.)	103	(106)	751	5.235
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.)	28	18	-	-
Tečajne razlike in druga gibanja	9	11	52	506
Stanje 30. septembra 2022	1.966	2.101	-	7.367

Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, se nanašajo predvsem na oslabitve ruskega javnega dolga (pojasnilo 5.4.).

				v tisoč EUR
		NLB
	Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti		Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2021	1.841	2.343		- 798
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.)	454	(40)		- -
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.)	(473)	(126)		- -
Tečajne razlike in druga gibanja	-	5		- -
Stanje 30. septembra 2021	1.822	2.182		- 798

5.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Depoziti bank in centralnih bank	108.328	71.828	51%	257.755	109.329	136%
- Vloge na vpogled	69.575	56.427	23%	231.981	94.323	146%
- Prejeti depoziti	38.753	15.401	152%	25.774	15.006	72%
Krediti bank in centralnih bank	244.569	858.531	-72%	45.473	873.479	-95%
Depoziti strank, ki niso banke	19.573.116	17.640.809	11%	10.604.931	9.659.605	10%
- Vloge na vpogled	16.960.476	15.319.112	11%	9.888.999	8.982.546	10%
- Prejeti depoziti	2.612.640	2.321.697	13%	715.932	677.059	6%
Krediti strank, ki niso banke	77.464	74.051	5%	474	406	17%
Izdani vrednostni papirji	302.649	-	-	302.649	-	-
Podrejene obveznosti	290.432	288.519	1%	290.432	288.519	1%
Druge finančne obveznosti	270.091	206.878	31%	149.852	102.527	46%
Skupaj	20.866.649	19.140.616	9%	11.651.566	11.033.865	6%

V juniju 2021 je Banka z najemom triletne kreditne tranše v višini 750.000 tisoč EUR sodelovala na 8. operaciji ECB CUODR III. Knjigovodska vrednost kredita na dan 31. decembra 2021 je znašala 746.021 tisoč EUR, v juniju 2022 pa je bil le-ta predčasno vrnjen.

V decembru 2021 je N Banka z najemom triletne kreditne tranše v višini 93.000 tisoč EUR sodelovala na 10. operaciji ECB CUODR III. Knjigovodska vrednost kredita na dan 30. septembra 2022 znaša 92.540 tisoč EUR (92.850 tisoč EUR na dan pridobitve banke). Odločitev o morebitnem predčasnem vračilu na enega od datumov prostovoljnega predčasnega vračila bo odvisna od takratnih likvidnostnih potreb N Banke.

NLB je dne 19. julija 2022 izdala senior preferred obveznice v skupnem nominalnem znesku 300 mio EUR, z zapadlostjo na dan 19. julija 2025 in izdajateljevo možnostjo predčasnega izplačila na dan 19. julija 2024. Glavnica obveznic se obrestuje po obrestni meri 6 % letno, prodajna cena obveznic pa je bila enaka 100 % njihove nominalne vrednosti. ISIN koda obveznic je XS2498964209. Knjigovodska vrednost na dan 30. septembra 2022 znaša 302.649 tisoč EUR.

a) Podrejene obveznosti

							v tisoč EUR
				NLB Skupina in NLB
				30. 09. 2022 31. 12. 2021
	Valuta	Datum zapadlosti	Obrestna mera	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost	Knjigovodska vrednost	Nominalna vrednost
Podrejene obveznice
	EUR	06. 05. 2029	4,20 % do 06. 05. 2024, potem 5-letni MS + 4,159 % p.a.	45.454	45.000	45.903	45.000
	EUR	19. 11. 2029	3,65 % do 19. 11. 2024, potem 5-letni MS + 3,833 % p.a.	122.927	120.000	119.577	120.000
	EUR	05. 02. 2030	3,40 % do 05. 02. 2025, potem 5-letni MS + 3,658 % p.a.	122.051	120.000	123.039	120.000
Skupaj				290.432	285.000	288.519	285.000

b) Gibanje podrejenih obveznosti

		v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB	2022	2021
Stanje 1. januarja	288.519	288.321
Denarne postavke:	(5.970)	(5.970)
- poplačila obresti	(5.970)	(5.970)
Nedenarne postavke:	7.883	7.877
- razmejene obresti	7.883	7.877
Stanje 30. septembra	290.432	290.228

c) Druge finančne obveznosti

						v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Obveznosti za neizvršena izplačila	81.656	56.509	45%	29.414	5.940	-
Obveznosti za dividende	1.363	1.425	-4%	-	-	-
Obveznosti po plačilnih karticah	25.832	27.325	-5%	22.610	24.638	-8%
Obveznosti iz najema	26.218	24.324	8%	3.371	3.256	4%
Vnaprej vračunani stroški	30.777	25.852	19%	12.784	12.909	-1%
Obveznosti do borznoposredniških družb in drugih za nakup vrednostnih papirjev in skrbniških
poslov	22	297	-93%	5	202	-98%
Obveznosti do dobaviteljev	7.371	17.514	-58%	2.851	12.049	-76%
Obveznosti za opravnine	146	1.609	-91%	28	1.504	-98%
Druge finančne obveznosti	96.706	52.023	86%	78.789	42.029	87%
Skupaj	270.091	206.878	31%	149.852	102.527	46%

5.12. Rezervacije

a) Razčlenitev po vrstah rezervacij

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Rezervacije za prevzete obveznosti	32.051	33.441	-4%	19.886	20.560	-3%
Skupina 1	14.080	12.912	9%	5.937	3.909	52%
Skupina 2	1.586	1.640	-3%	240	141	70%
Skupina 3	16.385	18.889	-13%	13.709	16.510	-17%
Rezervacije za ugodnosti zaposlenih	23.384	21.447	9%	14.709	14.206	4%
Rezervacije za pravna tveganja	43.251	45.288	-4%	3.566	3.466	3%
Rezervacije za reorganizacijo	16.600	19.217	-14%	7.795	11.131	-30%
Druge rezervacije	8.904	11	-	-	-	-
Skupaj	124.190	119.404	4%	45.956	49.363	-7%

Pravna tveganja

Kot je razkrito v letnih računovodskih izkazih NLB Skupine in NLB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, največji znesek med materialno pomembnimi tožbenimi zahtevki predstavljajo tožbeni zahtevki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebačke banke (ZaBa) proti NLB, ki se nanašajo na stare devizne vloge varčevalcev v LB Glavni filiali Zagreb. NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, zato z navajanjem številnih procesnih in vsebinskih razlogov tem zahtevkom vselej nasprotuje.

Dne 19. julija 2018 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKNNLB), ki je začel veljati 14. avgusta 2018. V skladu z ZVKNNLB Sklad za nasledstvo, javni sklad (v nadaljevanju: Sklad) nadomesti NLB zneske, ki so prisilno izterjani od nje na podlagi pravnomočnih sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge, in sicer znesek glavnice, pripadajočih obresti, sodnih, odvetniških in drugih stroškov nasprotne stranke, stroškov prisilnega poplačila in zneske pripadajočih obresti od navedenega, ne pa tudi lastnih stroškov NLB ali razlike med knjižno vrednostjo njenega premoženja, prodanega v postopkih izvršbe, in ceno, doseženo za to premoženje v postopkih izvršbe. Prav tako se ne nadomestijo zneski, ki jih NLB plača prostovoljno.

Zakon o švicarskih frankih

Državni zbor Republike Slovenije je 2. februarja 2022 sprejel Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (v nadaljevanju Zakon o CHF). Zakon o CHF vpliva na vse posojilne pogodbe v švicarskih frankih (ne glede na to, ali pogodbe še veljajo), sklenjene med bankami, ki poslujejo v Sloveniji (vključno z NLB), v vlogi posojilodajalk in fizičnimi osebami kot posojilojemalci, v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Zakon o CHF določa, da se za omejitev menjalnega tečaja med švicarskimi franki in

evrom določi 10-odstotna valutna kapica (»valutna kapica«) ter se bo uporabljala od sklenitve katerekoli od zadevnih posojilnih pogodb. V času veljavnosti valutne kapice je vrednost obrokov in drugih plačil po takih posojilih enaka znesku, pri katerem je bila meja valutne kapice vzpostavljena, posojilodajalec pa bi moral posameznemu posojilojemalcu povrniti morebitno preplačilo. Poleg tega za vsako preplačilo takšnega posojila s strani posojilojemalcev veljajo zamudne obresti, ki jih plača posojilodajalec.

Ker omenjeni zakon retroaktivno vpliva na civilnopravna pogodbena razmerja, so o njegovi ustavnosti v zakonodajnem postopku obsežno razpravljali številni državni in evropski organi, ki menijo, da krši slovensko Ustavo. Delničarji slovenskih bank, ki jih ta zakon zadeva (vključno z NLB), so več slovenskim in evropskim organom posredovali skupno pismo, v katerem so izrazili veliko zaskrbljenost. 28. februarja 2022 so banke na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o CHF in predlog za njegovo začasno zadržanje izvrševanja.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je 10. marca 2022 sprejelo sklep, da se izvajanje Zakona o CHF v celoti zadrži. Odločitev je bila sprejeta soglasno. Navedeno pomeni, da je izvajanje zakona zadržano do končne odločitve Ustavnega sodišča o skladnosti Zakona o CHF z ustavo in v tem času ne tečejo roki, ki jih za posamezne obveznosti bank predvideva zakon. NLB bo do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti ZOPVTKK spoštovala veljavno zakonodajo in izdane sodne odločbe, hkrati pa uveljavljala vsa pravna sredstva, ki jih ima na razpolago.

NLB na dan 30. septembra 2022 ni pripoznala rezervacij v zvezi z Zakonom o CHF, ker nima sedanje obveznosti zaradi preteklega dogodka (izvajanje zakona je zadržano) in ocenjuje, da obstaja zadostna verjetnost za oceno (ne)ustavnosti zakona, kar temelji na dejstvu, da je Ustavno sodišče v celoti zadržalo izvajanje zakona in s tem potrdilo, da obstajajo procesni pogoji za oceno (ne)ustavnosti Zakona o CHF.

Če pravna sredstva zoper zakon ne bodo uspešna, Banka ocenjuje, da negativni učinek pred davki na poslovanje NLB Skupine naj ne bi presegel 100 mio EUR (vključno z N Banko).

Druge rezervacije

Druge rezervacije na NLB Skupini se v glavnini našajo na ocenjene poštene vrednosti pogojnih obveznosti N Banke, ki so bile pripoznane na dan pridobitve.

b) Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti

			v tisoč EUR
		NLB Skupina
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2022	12.912	1.640	18.889
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	4	-	2
Pridobitev odvisne družbe	921	-	180
Prenosi	350	160	(510)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.11.)	2.000	(307)	(2.073)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.11.)	(2.099)	91	(83)
Tečajne razlike in druga gibanja	(8)	2	(20)
Stanje 30. septembra 2022	14.080	1.586	16.385

			v tisoč EUR
		NLB Skupina
		Vseživljenjske	Vseživljenjske
		pričakovane	pričakovane
	12-mesečne	kreditne izgube -	kreditne izgube -
	pričakovane kreditne izgube	ne kreditno oslabljene	kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2021	15.796	2.767	23.611
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	(3)	-	-
Prenosi	1.077	(447)	(630)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.11.)	(1.649)	210	(1.952)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.11.)	(3.200)	(56)	277
Tečajne razlike in druga gibanja	4	1	150
Stanje 30. septembra 2021	12.025	2.475	21.456

			v tisoč EUR
		NLB
	12-mesečne pričakovane	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno
	kreditne izgube	oslabljene	oslabljene
Stanje 1. januarja 2022	3.909	141	16.510
Prenosi	469	12	(481)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.11.)	2.017	93	(2.345)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.11.)	(455)	(6)	(1)
Tečajne razlike in druga gibanja	(3)	-	26
Stanje 30. septembra 2022	5.937	240	13.709

			v tisoč EUR
		NLB
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - ne kreditno oslabljene	Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube - kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2021	7.510	732	20.301
Prenosi	333	(35)	(298)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.11.)	(1.183)	(332)	(2.209)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.11.)	(2.683)	(129)	273
Tečajne razlike in druga gibanja	3	-	23
Stanje 30. septembra 2021	3.980	236	18.090

5.13. Odloženi davek

				v tisoč EUR
		NLB Skupina	NLB
	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021
Terjatve za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	47.004	33.002	36.753	31.696
Oslabitev finančnih sredstev	8.832	5.879	2.172	917
Rezervacije za obveznosti in stroške	11.833	10.128	2.314	2.660
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	2.456	3.505	110	112
Prilagoditve na pošteno vrednost finančnih instrumentov merjenih po odplačni vrednosti	1.272	320	-	-
Dividende	-	3.876	-	3.876
Davčna izguba	-	253	-	-
Davčne olajšave	237	945	-	-
Drugo	55	62	-	-
Skupaj terjatve za odloženi davek	71.689	57.970	41.349	39.261
Obveznosti za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov	8.408	12.026	5.132	6.620
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	1.305	1.374	164	169
Oslabitev finančnih sredstev	5.456	3.960	1.798	570
Prilagoditve na pošteno vrednost finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti	5.089	3.338	-	-
Drugo	993	1.340	-	-
Skupaj obveznosti za odloženi davek	21.251	22.038	7.094	7.359
Neto terjatve za odloženi davek	52.798	38.977	34.255	31.902
Neto obveznosti za odloženi davek	(2.360)	(3.045)	-	-

				v tisoč EUR
		NLB Skupina	NLB
	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Vključeno v izkaz poslovnega izida	(939)	614	1.333	79
- vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb	5.420	2.055	4.297	365
- oslabitev finančnih sredstev	2.487	1.918	1.255	(35)
- rezervacije za obveznosti in stroške	(227)	100	(346)	(257)
- amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev	(982)	(251)	3	6
- prilagoditve na pošteno vrednost finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti	(3.140)	(3.539)	-	-
- davčna izguba	(253)	-	-	-
- dividende	(3.876)	-	(3.876)	-
- davčne olajšave	(709)	(86)	-	-
- drugo	341	417	-	-
Vključeno v drugi vseobsegajoči donos	10.852	93	1.020	1.383
- prevrednotenje in oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa	10.852	87	1.020	1.383
- aktuarske predpostavke in izkustvo	-	6	-	-
Vključeno v kapital - prenos presežka iz prevrednotenja	-	368	-	-
- prevrednotenje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa	-	368	-	-

NLB ima na dan 30. septembra 2022 pripoznanih 41.349 tisoč EUR terjatev za odloženi davek (31. decembra 2021: 39.261 tisoč EUR). Znesek nepripoznanih terjatev za odloženi davek znaša 210.608 tisoč EUR (31. decembra 2021: 196.523 tisoč EUR) in se nanaša na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova davčne izgube (brez roka za uveljavljanje nepokrite davčne izgube) v višini 183.842 tisoč EUR (31. decembra 2021: 185.231 tisoč EUR), nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova davčnih olajšav v višini 206 tisoč EUR (31.decembra 2021: 823 tisoč EUR) ter na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova vrednotenja finančnih instrumentov in oslabitev nestrateških kapitalskih naložb v višini 26.560 tisoč EUR (31. decembra 2021: 10.469 tisoč EUR).

5.14. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
1. 1. - 30. 9. 2022	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	(168.720)	10.852	(157.868)	(94.037)	1.020	(93.017)
Skupaj	(168.720)	10.852	(157.868)	(94.037)	1.020	(93.017)

						v tisoč EUR
		NLB Skupina			NLB
1. 1. - 30. 9. 2021	Pred davki	Davek	Po davkih	Pred davki	Davek	Po davkih
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	(808)	87	(721)	(8.950)	1.383	(7.567)
Aktuarski dobički in izgube	(58)	6	(52)	-	-	-
Skupaj	(866)	93	(773)	(8.950)	1.383	(7.567)

5.15. Druge obveznosti

						v tisoč EUR
		NLB Skupina		NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Obveznosti za plače	23.522	18.615	26%	13.746	9.050	52%
Obveznosti za neizkoriščene dopuste	6.027	6.032	0%	2.425	2.425	0%
Obveznosti za davke	3.965	9.450	-58%	2.941	3.999	-26%
Odloženi prihodki	12.165	11.374	7%	5.324	5.257	1%
Obveznosti za prejete predujme	4.089	3.997	2%	564	308	83%
Skupaj	49.768	49.468	1%	25.000	21.039	19%

5.16. Izdani drugi kapitalski instrumenti

NLB je 23. septembra 2022 izdala podrejene obveznice, ki se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala v skupnem nominalnem znesku 82 mio EUR. Obveznice nimajo določenega datuma zapadlosti, pri čemer bo imel izdajatelj možnost izplačila obveznic med 23. septembrom 2027 in 23. marcem 2028 in nato na vsak datum izplačila obresti. Glavnica obveznic se bo do 23. marca 2028 obrestovala po obrestni meri 9,721 % letno, v vsakem naslednjem 5-letnem obdobju, pa po obrestni meri, ki se ponastavi pred začetkom vsakega od teh obdobij. Prodajna cena obveznic je bila enaka 100 % njihove nominalne vrednosti. ISIN koda obveznic je SI0022104275. Knjigovodska vrednost na dan 30. septembra 2022 znaša 82.175 tisoč EUR.

5.17. Knjigovodska vrednost delnice

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	30. 09. 2022	31. 12. 2021
Kapital lastnikov obvladujoče banke	2.339.830	2.078.733	1.585.135	1.551.934
Drugi kapitalski instrumenti (pojasnilo 5.16.)	82.175	-	82.175	-
Kapital lastnikov obvladujoče banke brez izdanih drugih kapitalskih instrumentov	2.257.655	2.078.733	1.502.960	1.551.934
Število delnic (v tisočih)	20.000	20.000	20.000	20.000
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	112,9	103,9	75,1	77,6

Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala brez izdanih drugih kapitalskih instrumentov in številom izdanih delnic. NLB Skupina in NLB nimata lastnih delnic.

5.18. Kapitalska ustreznost

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	30. 09. 2022	31. 12. 2021
Vplačani kapitalski instrumenti	200.000	200.000	200.000	200.000
Vplačani presežek kapitala	871.378	871.378	871.378	871.378
Zadržani dobički - iz preteklih let	911.175	767.152	358.088	249.845
Priznani dobiček tekočega leta	205.039	135.968	-	39.613
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	(106.371)	(10.091)	(55.115)	8.768
Druge rezerve	13.522	13.522	13.522	13.522
Manjšinski deleži	25.987	27.905	-	-
Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednotenju (AVA)	(2.911)	(3.498)	(1.382)	(1.606)
(-) Dobro ime	(3.529)	(3.529)	-	-
(-) Druga neopredmetena sredstva	(37.613)	(39.116)	(21.442)	(18.829)
(-) Nezadostno kritje za nedonosne izpostavljenosti	(71)	(90)	(22)	(10)
(-) Odbitna postavka zaradi kreditnih slabitev in rezervacij, ki niso vključene v kapital	-	-	(1.197)	-
NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL (CET1)	2.076.606	1.959.601	1.363.830	1.362.681
Manjšinski deleži	5.524	5.950	-	-
Dodatni temeljni kapital (AT1)	5.524	5.950	-	-
TEMELJNI KAPITAL (Tier 1)	2.082.130	1.965.551	1.363.830	1.362.681
Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi ustrezni za Tier 2 kapital	284.595	284.595	284.595	284.595
Manjšinski deleži	2.898	2.344	-	-
DODATNI KAPITAL (Tier 2)	287.493	286.939	284.595	284.595
KAPITAL SKUPAJ	2.369.623	2.252.490	1.648.425	1.647.276
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju	11.722.427	10.205.172	6.206.396	5.411.433
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju	1.228.301	1.206.363	754.238	698.463
Skupna izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja	88.988	11.850	88.775	11.850
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju	1.244.023	1.244.023	586.781	586.781
SKUPNA IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU (RWA)	14.283.739	12.667.408	7.636.190	6.708.527
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1 količnik)	14,5%	15,5%	17,9%	20,3%
Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik)	14,6%	15,5%	17,9%	20,3%
Količnik skupnega kapitala	16,6%	17,8%	21,6%	24,6%

Skupni kapitalski količnik Skupine je 30. septembra 2022 znašal 16,6 % (oz. 1,2 o.t. manj kot 31. decembra 2021), količnik CET1 Skupine pa je znašal 14,5 % (oz. 0,9 o.t. manj kot 31. decembra 2021). Nižja kapitalska ustreznost izvira iz višje tveganju prilagojene aktive (RWA; 1.616,3 mio EUR glede na konec leta 2021), ki je ni uspel kompenzirati višji kapital (117,1 mio EUR glede na konec leta 2021). Kapital je višji predvsem zaradi vključitve slabega imena, ki izhaja iz prevzema N Banke, v zadržani dobiček v znesku 172,8 mio EUR in delne vključitve rezultata prvega četrtletja 2022 v višini 32,2 mio EUR, ki sta kompenzirala negativno vrednotenje (-96,3 mio EUR glede na konec leta 2021) na instrumentih vrednotenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI). V skladu s CRR »Quick fix« iz junija 2020, je Skupina septembra 2022 vpeljala začasno obravnavo za državne vrednostne papirje, merjene po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki je povečala kapital za 60,6 mio EUR (tj. akumulirani drugi vseobsegajoči donos je znašal -106,4 mio EUR namesto -167,0 mio EUR).

Septembra 2022 je Banka izdala podrejene obveznice, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala (t.i. Additional Tier 1) v znesku 82 mio EUR (pojasnilo 5.16.). Po prejemu dovoljenja ECB bodo obveznice povišale regulatorni kapital in količnik skupnega kapitala za približno 50 b.t.

V izračun kapitala ni vključen del izida za leto 2021 v višini 50 mio EUR, ki je bil Skupščini delničarjev NLB d.d. predlagan za izplačilo delničarjem v decembru 2022 kot drugi del izplačila dividend. Zato po izplačilu dividend v tem znesku ne bo vpliva na kapital.

Tveganju prilagojena aktiva Skupine se je od konca leta 2021 povečala za 1.616,3 mio EUR. Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje se je povečala za 1.517,3 mio EUR, pri čemer se 858,9 mio EUR povečanja nanaša na N Banko. Preostali del povečanja tveganju prilagojene aktive v višini 658,4 mio EUR je predvsem posledica krepitve kreditne aktivnosti v vseh bankah NLB Skupine, največ v NLB in NLB Komercijalni Banki, Beograd. Višja tveganju prilagojena aktiva za visoko tvegane izpostavljenosti je posledica novega posojila družbi tveganega kapitala, novih posojil za projektno financiranje ter črpanja posojil za financiranje projektov, odobrenih v preteklem letu. Povečanje tveganju prilagojene aktive so delno ublažila zahtevam CRR primerna zavarovanja z nepremičninami v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Severni Makedoniji. Poleg tega je bilo opaziti zmanjšanje tveganju prilagojene aktive pri likvidnostnih sredstvih zaradi manjše izpostavljenosti do srbske centralne banke in zapadlosti nekaterih srbskih obveznic; obeh v NLB Komercijalni Banki, Beograd. Nižja izpostavljenost do institucij je prav tako povzročila zmanjšanje tveganju prilagojene aktive v skoraj vseh bankah NLB Skupine, najbolj v NLB Komercijalni Banki, Beograd, NLB Banki Banja Luka in NLB Banki Podgorica. Odplačila in izboljšanje ratinga nekaterih strank so prispevala k nižji RWA za nedonosne izpostavljenosti.

Povečanje tveganju prilagojene aktive za tržna tveganja in prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) v višini 99,1 mio EUR glede na konec leta 2021, je posledica višje tveganju prilagojene aktive za tveganje CVA v višini 77,1 mio EUR (kar je posledica prilagoditve izračuna izpostavljenosti v izračunu CVA zaradi spremembe metodologije z metode 'mark to market' na metodo originalne izpostavljenosti (OEM) ter zaradi sklepanja dolgoročnejših in zajetnejših izvedenih finančnih instrumentov s strani banke) in višje tveganju prilagojene aktive za valutno tveganje v znesku 20,6 mio EUR.

5.19. Zunajbilančne obveznosti

						v tisoč EUR
	NLB Skupina			NLB
	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba	30. 09. 2022	31. 12. 2021	sprememba
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov	2.173.057	1.878.988	16%	1.479.363	1.259.489	17%
Storitvene garancije	852.888	703.101	21%	473.039	437.166	8%
Finančne garancije	632.556	533.633	19%	305.749	289.935	5%
Nepokriti dokumentarni akreditivi	21.695	35.615	-39%	765	1.950	-61%
Drugo	21.203	13.167	61%	8.635	1.037	-
	3.701.399	3.164.504	17%	2.267.551	1.989.577	14%
Rezervacije (pojasnilo 5.12.)	(32.051)	(33.441)	4%	(19.886)	(20.560)	3%
Skupaj	3.669.348	3.131.063	17%	2.247.665	1.969.017	14%

Poleg instrumentov, predstavljenih v zgornji tabeli, imata NLB Skupina in NLB tudi določene zunajbilančne postavke nizkega tveganja, za katere se skladno z Uredbo o kapitalskih zahtevah uporabi kreditni konverzijski faktor 0 % (kreditne in druge linije, ki jih lahko banka nepreklicno odpove). Po stanju na dan 30. septembra 2022 stanje teh zunajbilančnih postavk na NLB Skupini znaša 603.359 EUR (31. decembra 2021: 372.403 tisoč EUR) in na NLB 310.327 tisoč EUR (31. decembra 2021: 302.063 tisoč EUR).

5.20. Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti

Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na datum merjenja. NLB Skupina za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja. MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke, uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so posledica predvidevanj NLB Skupine. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo vrednost tržni vhodni podatki, kadar so na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. NLB Skupina pri vrednotenju sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, to zahtevo dosledno upošteva.

Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga. Ta raven vključuje na primer delnice, obveznice, izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na aktivnih trgih, točke investicijskih skladov ter druge neprilagojene tržne cene sredstev in obveznosti. Kadar je sredstva in obveznosti mogoče izmenjati na več delujočih trgih, je treba določiti glavni trg za sredstva in obveznosti, če glavnega trga ni, pa najugodnejši trg.
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih. Vhodni podatki na tej ravni vključujejo na primer kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih ter kotirane cene za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih. Vir drugih tržnih podatkov za finančne instrumente, kot so krivulje donosnosti, kreditni pribitki, valutni tečaji, volatilnost obrestnih mer in tečajev, je sistem Bloomberg.
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Netržni vhodni podatki se uporabljajo, kadar ustrezni tržni vhodni podatki niso na voljo. Netržni vhodni podatki izražajo predpostavke, ki bi jih pri določanju poštene vrednosti uporabili tudi drugi udeleženci na trgu. Ta raven vključuje na primer netržne delnice, obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene vrednosti.

Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoči trg je trg, na katerem se izvajajo transakcije med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo informacije o cenah. Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so uvrščena na delujoči trg, se določijo kot tržna cena ene enote (na primer delnice) na datum merjenja,

pomnožena s številom enot (na primer delnic) v lasti NLB Skupine. Za tista sredstva in obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi ob uporabi različnih tehnik vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk, odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so take, kakršne bi upoštevali tudi drugi udeleženci na trgu.

Za nefinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ki niso uvrščena na 1. raven, se poštena vrednost določi na podlagi cenitvenih poročil neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV).

a) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjena po pošteni vrednosti

								v tisoč EUR
	NLB Skupina					NLB
				Skupaj				Skupaj
				poštena vrednost				poštena vrednost
30. 9. 2022	1. raven	2. raven	3. raven		1. raven	2. raven	3. raven
Finančna sredstva
Finančni instrumenti v posesti za trgovanje	-	21.323	-	21.323	-	20.886	-	20.886
Izvedeni finančni instrumenti	-	21.323	-	21.323	-	20.886	-	20.886
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	56.381	-	56.381	-	56.381	-	56.381
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.672.736	1.174.879	3.425	2.851.040	1.283.230	49.097	2.231	1.334.558
Dolžniški vrednostni papirji	1.672.200	1.098.000	2.167	2.772.367	1.283.230	6.647	1.962	1.291.839
Lastniški vrednostni papirji	536	76.879	1.258	78.673	-	42.450	269	42.719
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za
trgovanje	11.365	-	6.356	17.721	-	8.225	6.356	14.581
Dolžniški vrednostni papirji	3.120	-	-	3.120	-	-	-	-
Lastniški vrednostni papirji	8.245	-	6.356	14.601	-	-	6.356	6.356
Krediti	-	-	-	-	-	8.225	-	8.225
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti v posesti za trgovanje	-	20.597	-	20.597	-	20.537	-	20.537
Izvedeni finančni instrumenti	-	20.597	-	20.597	-	20.537	-	20.537
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	2.758	-	2.758	-	2.758	-	2.758
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	-	1.707	-	1.707	-	2.560	-	2.560
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	16.325	21.051	37.376	-	6.753	-	6.753
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	7.135	-	7.135	-	4.275	-	4.275

								v tisoč EUR
	NLB Skupina				NLB
				Skupaj poštena vrednost				Skupaj poštena vrednost
31. 12. 2021	1. raven	2. raven	3. raven		1. raven	2. raven	3. raven
Finančna sredstva
Finančni instrumenti v posesti za trgovanje	-	7.677	1	7.678	-	7.681	1	7.682
Izvedeni finančni instrumenti	-	7.677	1	7.678	-	7.681	1	7.682
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	568	-	568	-	568	-	568
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	2.010.485	1.449.888	1.487	3.461.860	1.533.797	51.735	219	1.585.751
Dolžniški vrednostni papirji	2.009.699	1.385.211	351	3.395.261	1.533.797	7.245	-	1.541.042
Lastniški vrednostni papirji	786	64.677	1.136	66.599	-	44.490	219	44.709
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso
v posesti za trgovanje	16.689	-	4.472	21.161	-	7.888	4.472	12.360
Dolžniški vrednostni papirji	4.261	-	-	4.261	-	-	-	-
Lastniški vrednostni papirji	12.428	-	4.472	16.900	-	-	4.472	4.472
Krediti	-	-	-	-	-	7.888	-	7.888
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti v posesti za trgovanje	-	7.585	-	7.585	-	7.602	-	7.602
Izvedeni finančni instrumenti	-	7.585	-	7.585	-	7.602	-	7.602
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	35.377	-	35.377	-	35.377	-	35.377
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	-	-	352	-	352
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine	-	19.982	27.642	47.624	-	9.181	-	9.181
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	-	7.051	-	7.051	-	4.089	-	4.089

b) Pomembnejši prenosi finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja

Politika prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja NLB Skupine je predstavljena v spodnji preglednici.

Raven hierarhije						Izvedeni finančnih instrumenti
poštene vrednosti	Delnice	Kapitalski deleži	Skladi	Dolžniški vrednostni papirji	Posojila	Delnice, kapitalski deleži	Valutni	Obrestni
1	vrednotenje po tržnih tečajih		tekoča objava vrednosti sklada od DZU	vrednotenje po tržnih tečajih
2				model	model	model vrednotenja (osnovni	model	model
				vrednotenja	vrednotenja	instrument na 1. ravni)	vrednotenja	vrednotenja
3	model	model	model	model	model	model vrednotenja (osnovni
	vrednotenja	vrednotenja	vrednotenja	vrednotenja	vrednotenja	instrument na 3. ravni)
Prenosi
	s 1. na 3. raven		s 1. na 3. raven	s 1. na 2. raven	z 2. na 3. raven	z 2. na 3. raven
	ko je delnica umaknjena z		s prenehanjem tekoče	ko je dolžniški vrednostni papir	komitent se prerazvrsti iz redne	ko je osnovni instrument umaknjen z
	organiziranega trga		objave vrednosti sklada	umaknjen z organiziranega trga	obravnave v nedonosne komitente	organiziranega trga
					(NPL)
	s 1. na 3. raven		s 3. na 1. raven	s 1. na 2. raven	s 3. na 2. raven	s 3. na 2. raven
	v primeru začetka		z začetkom tekoče objave	ko dolžniški vrednostni papir postane	nedonosni komitent (NPL) se	ko je osnovni instrument uvrščen na
	insolvenčnega postopka		vrednosti sklada	nelikviden (ni trgovanja 6 mesecev)	prerazvrsti med donosne	organiziran trg
	s 1. na 3. raven			s 1. na 3. in z 2. na 3. raven
	ko delnica postane nelikvidna			v primeru začetka insolvenčnega
	(ni trgovanja 2 meseca)			postopka
	s 3. na 1. raven			z 2. na 1. in s 3. na 1. raven
	ko je delnica uvrščena na			ko se z dolžniškim vrednostnim
	organiziran trg			papirjem začne aktivno trgovati na
				organiziranem trgu
				s 3. na 2. raven
				ob potrditvi predpostavk modela za
				vrednotenje na ALCO (najmanj
				kvartalno)

Zaradi tehnične plačilne nesposobnosti Rusije v juniju 2022, ni več aktivnega trga za ruske obveznice. Posledično sta NLB Skupina in NLB prenesli ruske obveznice v nominalni vrednosti 8 mio USD, s 1. na 3. raven. Poštena vrednost na dan prenosa je znašala 1.812 tisoč EUR.

V prvih devetih mesecih 2021, NLB Skupina oziroma NLB pri finančnih instrumentih, ki so v računovodskih izkazih merjeni po pošteni vrednosti, nista imeli pomembnejših prenosov med ravnmi vrednotenja.

c) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 2. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti Finančne instrumente, uvrščene v 2. raven hierarhije poštene vrednosti za NLB Skupino oziroma NLB, predstavljajo:

• dolžniški vrednostni papirji: večinoma obveznice, ki ne kotirajo na delujočih organiziranih trgih in se vrednotijo po modelu, ki temelji na tržnih podatkih;
• izvedeni finančni instrumenti: izvedeni finančni instrumenti, razen terminskih poslov in opcij na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu;
• donosna posojila, merjena po pošteni vrednosti, ki skladno z MSRP 9 ne izpolnjujejo t. i. SPPI testa. Poštena vrednost se izračuna na podlagi diskontiranja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov z ustrezno zahtevano stopnjo donosa;
• sklad za reševanje bank.

Nefinančna sredstva na 2. ravni določanja poštene vrednosti v NLB Skupini in NLB vključujejo naložbene nepremičnine.

Za potrebe vrednotenja obveznic, uvrščenih na 2. raven, NLB Skupina uporablja na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost.

Pri vrednotenju dolžniških finančnih sredstev so bile uporabljene vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).

Za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se uporablja model diskontiranih denarnih tokov skupaj z netvegano krivuljo donosnosti, za vrednotenje opcij pa se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes).

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je bila opravljena po na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost bodočih pričakovanih donosov. Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje in premije za ohranitev kapitala. Tržne najemnine so pridobljene iz različnih virov, kot so podatki od samih najemnikov in najemodajalcev, spletnih portalov in lastnih zbirk podatkov. NLB Skupina za vse naložbene

nepremičnine razpolaga s tržnimi podatki. Če NLB Skupina ne bi razpolagala s primerljivimi tržnimi podatki iz ožje okolice ocenjevane naložbene nepremičnine, bi uporabila podatke iz širše okolice in jih ustrezno prilagodila.

d) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 3. ravni glede na raven določanja poštenih vrednosti Finančne instrumente, uvrščene v 3. raven hierarhije poštene vrednosti za NLB Skupino oziroma NLB, predstavljajo:

• lastniški vrednostni papirji: lastniški vrednostni papirji pretežno finančnih družb, ki ne kotirajo na organiziranih trgih;
• dolžniški vrednosti papirji: obveznice, ki ne kotirajo na organiziranih trgih in se vrednotijo po modelu, ki ne temelji na tržnih podatkih;
• izvedeni finančni instrumenti: terminski posli in opcije na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu. Poštena vrednost terminskih poslov se izračuna po modelu diskontiranih denarnih tokov. Za vrednotenje opcij se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes). Netržni vhodni podatek je poštena vrednost osnovnega instrumenta, ki je določena z modelom vrednotenja. Vir tržnih vhodnih podatkov je sistem Bloomberg;
• nedonosna posojila, merjena po pošteni vrednosti, ki skladno z MSRP 9 ne izpolnjujejo t. i. SPPI testa. Poštena vrednost se izračuna na podlagi diskontiranja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov z ustrezno zahtevano stopnjo donosa. Pri posojilih, razvrščenih med nedonosna posojila, se pri opredelitvi pričakovanih denarnih tokov lahko upoštevata tudi vrednost zavarovanja in druga ocena poplačljivosti.

Nefinančna sredstva na 3. ravni določanja poštene vrednosti v NLB Skupini vključujejo naložbene nepremičnine.

Za vrednotenje lastniških finančnih sredstev iz prve alineje zgoraj NLB Skupina uporablja tri metode ocenjevanja vrednosti, in sicer na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti in na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti. NLB Skupina izbere model vrednotenja in vrednosti netržnih vhodnih podatkov v razumno mogočem obsegu, izbere pa tiste, za katere meni, da bi jih izbrali tudi drugi neodvisni udeleženci na trgu.

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je opravljena po na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost prihodnjih pričakovanih donosov. Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje in premije za ohranitev kapitala. Tržne najemnine so pridobljene iz različnih virov, kot so podatki od samih najemnikov in najemodajalcev, spletnih portalov in lastnih zbirk podatkov. NLB Skupina za vse naložbene nepremičnine razpolaga s tržnimi podatki. Če NLB Skupina ne bi razpolagala s primerljivimi tržnimi podatki iz ožje okolice ocenjevane naložbene nepremičnine, bi uporabila podatke iz širše okolice in jih ustrezno prilagodila.

Gibanje finančnih sredstev in obveznosti, uvrščenih v 3. raven

					v tisoč EUR
	Finančni instrumenti v posesti za trgovanje		Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, Finančna sredstva, merjena po ki niso v posesti pošteni vrednosti prek drugega za trgovanje vseobsegajočega donosa		Skupaj finančna sredstva
NLB Skupina	Izvedeni finančni instrumenti	Dolžniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji
Stanje 1. januarja 2022	1	351	1.136	4.472	5.960
Pridobitev odvisnih družb	-	-	12	-	12
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	(1)	-	-	(326)	(327)
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	22	110	-	132
Tečajne razlike	-	128	-	753	881
Povečanja	-	-	-	2.000	2.000
Zmanjšanja	-	(146)	-	(543)	(689)
Prenos v 3. raven vrednotenja	-	1.812	-	-	1.812
Stanje 30. septembra 2022	-	2.167	1.258	6.356	9.781

						v tisoč EUR
	Finančni instrumenti v posesti za trgovanje		Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje		Skupaj finančna sredstva
	Izvedeni finančni	Dolžniški Lastniški		Lastniški Krediti in druga
NLB Skupina	instrumenti	vrednostni papirji	vrednostni papirji	vrednostni papirji	finančna sredstva
Stanje 1. januarja 2021	786	900	927	4.171	25.076	31.860
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	-	(1)	(1)	-	-	(2)
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	(1)	-	-	67	15.747	15.813
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	164	-	-	164
Tečajne razlike	-	-	-	233	9	242
Povečanja	-	-	1	-	3.017	3.018
Zmanjšanja	-	(149)	(56)	-	(43.849)	(44.054)
Stanje 30. septembra 2021	785	750	1.035	4.471	-	7.041

					v tisoč EUR
	Finančni instrumenti v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	Skupaj finančna sredstva
NLB	Izvedeni finančni instrumenti	Dolžniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji
Stanje 1. januarja 2022	1	-	219	4.472	4.692
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	(1)	-	-	(326)	(327)
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	22	50	-	72
Tečajne razlike	-	128	-	753	881
Povečanja	-	-	-	2.000	2.000
Zmanjšanja	-	-	-	(543)	(543)
Prenos v 3. raven vrednotenja	-	1.812	-	-	1.812
Stanje 30. septembra 2022	-	1.962	269	6.356	8.587

						v tisoč EUR
	Finančni instrumenti v posesti za trgovanje		Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje		Skupaj finančna sredstva
NLB	Izvedeni finančni instrumenti	Dolžniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Krediti in druga finančna sredstva
Stanje 1. januarja 2021	786	-	274	4.171	22.988	28.219
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida	(1)	-	-	67	13.749	13.815
- v drugem vseobsegajočem donosu	-	-	1	-	-	1
Tečajne razlike	-	-	-	233	9	242
Povečanja	-	-	-	-	3.005	3.005
Zmanjšanja	-	-	(56)	-	(39.751)	(39.807)
Stanje 30. septembra 2021	785	-	219	4.471	-	5.475

NLB Skupina in NLB sta v prvih devetih mesecih, ki so se končali 30. septembra 2022 in 2021, pripoznali naslednje nerealizirane dobičke ali izgube za finančne instrumente, ki so po stanju 30. septembra uvrščeni v 3. raven:

				v tisoč EUR
1. 1. - 30. 9. 2022		NLB Skupina
	Finančna sredstva v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
	Izvedeni finančni instrumenti	Dolžniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	(1)	-	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	-	-	-	(326)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	-	128	-	753
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	22	110	-

			v tisoč EUR
1. 1. - 30. 9. 2021		NLB Skupina
	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek Finančna sredstva drugega v posesti za vseobsegajočega trgovanje donosa Izvedeni finančni Lastniški instrumenti		Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
		vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	(1)		- -
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	-		- 67
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	-		- 233
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	164	-

v tisoč EUR

NLB

	Finančna sredstva v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
	Izvedeni finančni instrumenti	Dolžniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	(1)		- -	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	-		- -	(326)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	-	128	-	753
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-	22	50	-

			v tisoč EUR
1. 1. - 30. 9. 2021		NLB
	Finančna sredstva v posesti za trgovanje	Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
	Izvedeni finančni instrumenti	Lastniški vrednostni papirji	Lastniški vrednostni papirji
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	(1)		- -
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	-		- 67
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	-		- 233
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-		1 -

1. 1. - 30. 9. 2022

Gibanje nefinančnih sredstev, uvrščenih na 3. raven

		v tisoč EUR
		NLB Skupina
Naložbene nepremičnine	2022	2021
Stanje 1. januarja	27.642	32.210
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb	20	(31)
Povečanja	58	1.416
Zmanjšanja	(6.669)	(628)
Vrednotenje na pošteno vrednost	-	34
Stanje 30. septembra	21.051	33.001

e) Poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti Finančni instrumenti, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti, se ne upravljajo na podlagi poštenih vrednosti. Za te instrumente se poštene vrednosti izračunajo samo za namene razkritij in ne vplivajo na izkaz finančnega položaja ali izkaz poslovnega izida NLB Skupine.

V spodnji tabeli so ocenjene poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v izkazu finančnega položaja niso merjeni po pošteni vrednosti.

								v tisoč EUR
			NLB Skupina		NLB
	30. 09. 2022		31. 12. 2021		30. 09. 2022		31. 12. 2021
	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.875.040	1.718.973	1.717.626	1.745.225	1.604.295	1.462.633	1.436.424	1.461.185
- krediti bankam	210.680	210.937	140.683	140.843	278.233	290.536	199.287	204.743
- krediti strankam, ki niso banke	12.925.322	13.041.508	10.587.121	10.751.051	5.923.509	6.013.692	5.145.153	5.235.839
- druga finančna sredstva	132.773	132.773	122.229	122.229	73.299	73.299	92.404	92.404
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	108.328	109.633	71.828	69.720	257.755	258.220	109.329	109.522
- krediti bank in centralnih bank	244.569	237.519	858.531	849.834	45.473	38.403	873.479	863.970
- depoziti strank, ki niso banke	19.573.116	19.579.424	17.640.809	17.658.686	10.604.931	10.609.685	9.659.605	9.664.607
- krediti strank, ki niso banke	77.464	77.369	74.051	73.744	474	474	406	406
- izdani vrednostni papirji	302.649	302.191	-	-	302.649	302.191	-	-
- podrejene obveznosti	290.432	254.202	288.519	292.130	290.432	254.202	288.519	292.130
- druge finančne obveznosti	270.091	270.091	206.878	206.878	149.852	149.852	102.527	102.527

Krediti bankam

Ocenjena poštena vrednost temelji na diskontiranih denarnih tokovih, z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo. Poštena vrednost depozitov čez noč je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.

Krediti strankam, ki niso banke

Pri izračunu poštenih vrednosti je NLB Skupina uporabila pristop ocenjenih diskontiranih denarnih tokov. To pomeni, da izračun temelji na pričakovanih pogodbenih denarnih tokovih, ki so diskontirani po trenutnih tržnih obrestnih merah za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo.

Depoziti in krediti od strank, ki niso banke

Poštena vrednost vpoglednih vlog in depozitov čez noč je izkazana v višini njihove odplačne (knjigovodske) vrednosti. Dejansko pa je njihova vrednost za NLB Skupino, ki te vloge prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer na trgu in kreditnega tveganja same depozitne ustanove. Del vpoglednih depozitov namreč predstavlja stabilne vloge podobno kot vezane vloge, zato je njihova ekonomska vrednost dejansko drugačna od knjigovodske vrednosti.

Ocenjena poštena vrednost preostalih depozitov in prejetih kreditov od strank temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih z upoštevanjem tržne obrestne mere, ki bi jo morala NLB Skupina trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo.

Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti in izdani vrednostni papirji

Poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev merjenih po odplačni vrednosti in izdanih vrednostnih papirjev temelji na objavljeni tržni ceni ali izračunu z uporabo metode diskontiranja bodočih denarnih tokov, z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere.

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov

Za prevzete obveznosti, ki so v NLB Skupini črpane kmalu po odobritvi (črpane po tržnih pogojih), ter prevzete obveznosti za odobrene kreditne linije dobrim komitentom je poštena vrednost blizu nič. Poštena vrednost odobrenih kreditnih linij komitentom, ki so oslabljeni, se meri v višini oblikovanih rezervacij.

Druga finančna sredstva in obveznosti

Knjigovodska vrednost drugih finančnih sredstev in obveznosti je približek njihove poštene vrednosti, saj večino predstavljajo kratkoročne terjatve in obveznosti.

Ravni poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti

								v tisoč EUR
	NLB Skupina
30. 09. 2022	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.430.440	281.304	7.229	1.718.973	1.370.121	92.512	-	1.462.633
- krediti bankam	-	210.937	-	210.937	-	290.536	-	290.536
- krediti strankam, ki niso banke	-	13.041.508	-	13.041.508	-	6.013.692	-	6.013.692
- druga finančna sredstva	-	132.773	-	132.773	-	73.299	-	73.299
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	109.633	-	109.633	-	258.220	-	258.220
- krediti bank in centralnih bank	-	237.519	-	237.519	-	38.403	-	38.403
- depoziti strank, ki niso banke	-	19.579.424	-	19.579.424	-	10.609.685	-	10.609.685
- krediti strank, ki niso banke	-	77.369	-	77.369	-	474	-	474
- izdani vrednostni papirji	-	302.191	-	302.191	-	302.191	-	302.191
- podrejene obveznosti	214.508	39.694	-	254.202	214.508	39.694	-	254.202
- druge finančne obveznosti	-	270.091	-	270.091	-	149.852	-	149.852

								v tisoč EUR
		NLB Skupina NLB
31. 12. 2021	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj poštena vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.434.411	303.647	7.167	1.745.225	1.358.293	102.892	-	1.461.185
- krediti bankam	-	140.843	-	140.843	-	204.743	-	204.743
- krediti strankam, ki niso banke	-	10.751.051	-	10.751.051	-	5.235.839	-	5.235.839
- druga finančna sredstva	-	122.229	-	122.229	-	92.404	-	92.404
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	-	69.720	-	69.720	-	109.522	-	109.522
- krediti bank in centralnih bank	-	849.834	-	849.834	-	863.970	-	863.970
- depoziti strank, ki niso banke	-	17.658.686	-	17.658.686	-	9.664.607	-	9.664.607
- krediti strank, ki niso banke	-	73.744	-	73.744	-	406	-	406
- podrejene obveznosti	245.700	46.430	-	292.130	245.700	46.430	-	292.130
- druge finančne obveznosti	-	206.878	-	206.878	-	102.527	-	102.527

6. Segmentna analiza

• Segmenti

								v tisoč EUR
					NLB Skupina
	Poslovanje s prebivalstvom	Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v	Strateški	Finančni trgi v	Nestrateške	Ostale
1. 1. - 30. 9. 2022	v Sloveniji	Sloveniji	tuji trgi	Sloveniji	družbe		dejavnosti Nerazporejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	148.108	77.711	304.907	28.871	2.598	6.360	-	568.555
Eksterni neto prihodki	163.430	87.255	306.419	(2.155)	2.410	6.317	-	563.676
Neto prihodki med segmenti	(15.322)	(9.544)	(1.512)	31.026	188	43	-	4.879
Celotni neto obrestni prihodki	70.706	36.948	213.200	30.832	216	1.175	-	353.077
Eksterni neto obrestni prihodki	90.427	48.104	217.088	(4.125)	377	1.206	-	353.077
Neto obrestni prihodki med segmenti	(19.721)	(11.156)	(3.888)	34.957	(161)	(31)	-	-
Administrativni stroški	(91.694)	(41.381)	(144.168)	(6.394)	(8.355)	(11.192)	-	(303.184)
Amortizacija	(8.180)	(3.374)	(21.199)	(459)	(352)	(731)	-	(34.295)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	48.234	32.956	139.540	22.018	(6.109)	(5.563)	-	231.076
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih
družb in skupnih podvigov	1.146	-	-	-	-	-	-	1.146
Slabo ime	-	-	-	-	-	172.810	-	172.810
Oslabitve in rezervacije	(10.777)	18.906	2.697	(367)	913	(9.032)	-	2.340
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	38.603	51.862	142.237	21.651	(5.196)	158.215	-	407.372
Lastnikov obvladujoče banke	38.603	51.862	133.713	21.651	(5.196)	158.215	-	398.848
Manjšinskih lastnikov	-	-	8.524	-	-	-	-	8.524
Davek iz dohodka	-	-	-	-	-	-	(21.063)	(21.063)
Dobiček poslovnega leta								377.785
30. 9. 2022
Sredstva segmenta	3.619.785	3.395.028	9.838.106	6.206.631	74.113	352.251	-	23.485.914
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	11.921	-	-	-	-	-	-	11.921
Obveznosti segmenta	8.812.304	2.798.481	8.357.251	970.818	3.963	157.998	-	21.100.815

								v tisoč EUR
					NLB Skupina
1. 1. - 30. 9. 2021	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Finančni trgi v Sloveniji	Nestrateške družbe	Ostale	dejavnosti Nerazporejeno	Skupaj
Celotni neto prihodki	123.575	79.969	271.005	17.852	6.309	4.467	-	503.177
Eksterni neto prihodki	137.093	86.549	272.426	(6.804)	6.159	4.450	-	499.873
Neto prihodki med segmenti	(13.518)	(6.580)	(1.421)	24.656	150	17	-	3.304
Celotni neto obrestni prihodki	58.880	26.490	198.099	18.067	1.186	(397)	-	302.325
Eksterni neto obrestni prihodki	73.214	32.882	201.053	(5.916)	1.506	(414)	-	302.325
Neto obrestni prihodki med segmenti	(14.334)	(6.392)	(2.954)	23.983	(320)	17	-	-
Administrativni stroški	(74.156)	(29.073)	(140.686)	(5.368)	(7.318)	(8.397)	-	(264.998)
Amortizacija	(8.732)	(3.128)	(21.877)	(482)	(623)	(616)	-	(35.458)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami	40.687	47.768	108.442	12.002	(1.632)	(4.546)	-	202.721
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih
družb in skupnih podvigov	940	-	-	-	-	-	-	940
Oslabitve in rezervacije	(4.173)	23.069	1.656	373	2.493	1.827	-	25.245
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja	37.454	70.837	110.098	12.375	861	(2.719)	-	228.906
Lastnikov obvladujoče banke	37.454	70.837	99.613	12.375	861	(2.719)	-	218.421
Manjšinskih lastnikov	-	-	10.485	-	-	-	-	10.485
Davek iz dohodka	-	-	-	-	-	-	(12.902)	(12.902)
Dobiček poslovnega leta								205.519
31. 12. 2021
Sredstva segmenta	2.811.209	2.333.769	9.797.839	6.190.193	95.905	337.056	-	21.565.971
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	11.525	-	-	-	-	-	-	11.525
Obveznosti segmenta	7.720.693	1.966.530	8.315.316	1.231.669	7.749	119.416	-	19.361.373

Segmenti poslovanja NLB Skupine so opredeljeni skladno s strategijo in organizacijsko strukturo NLB Skupine, ki se uporablja za interno finančno poročanje rezultatov poslovanja. Segmenti poslovanja NLB Skupine so enote, ki se osredotočajo na različne stranke in trge ter se zaradi različnih strategij in vodenja obravnavajo ločeno.

Poslovanje matične banke (NLB) in N Banke se razvršča v več segmentov; obrestni prihodki in odhodki so razporejeni med segmenti ob uporabi internih transfernih cen (ITC). Druge članice NLB Skupine se v segmentno analizo glede na svojo dejavnost uvrščajo tako, da se prispevek vsake članice uvršča izključno v en sam segment, razen pri NLB Lease&Go Ljubljana, ki se glede na področje poslovanja uvršča v dva segmenta.

Segmenti Skupine se delijo na strateške in nestrateške.

Strateški segmenti so:

• Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, ki zajema poslovanje s posamezniki in mikro podjetji (NLB in N Banka), upravljanje premoženja (NLB Skladi) in del družbe NLB Lease&Go Ljubljana, ki vključuje poslovanje s prebivalstvom ter prispevek k poslovanju pridružene družbe Bankart.
• Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji, ki vključuje poslovanje s ključnimi, srednjimi in malimi podjetji, področje čezmejnega financiranja podjetij, investicijsko bančništvo in skrbniške storitve, prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb v NLB in N Banki ter del družbe NLB Lease&Go Ljubljana, ki vključuje poslovanje s podjetji.
• Strateški tuji trgi, ki vključujejo poslovanje strateških bančnih članic Skupine na strateških trgih (Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora in Srbija), kot tudi investicijsko družbo KomBank Invest, Beograd, NLB DigIT, Beograd, na katero so bile letos prenesene IT storitve z NLB Banke Beograd in novoustanovljeno leasing družbo NLB Lease&Go Skopje. Komercijalna Banka, Banja Luka je bila 9. decembra 2021 prodana izven NLB Skupine, njeno poslovanje je še vključeno v rezultat segmenta za devet mesecev leta 2021.
• Finančni trgi v Sloveniji pokrivajo aktivnosti zakladništva in trgovanja s finančnimi instrumenti, prikazujejo pa tudi rezultat upravljanja z bilanco banke (ALM) v NLB in N Banki.
• Segment Ostalo vključuje kategorije NLB in N Banke, katerih poslovnih rezultatov ni mogoče razporediti v posamezne segmente, vključuje tudi slabo ime, ki izhaja iz pridobitve N Banke v marcu 2022 ter družbi NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine in Privatinvest.

Nestrateške članice vključujejo poslovanje nestrateških članic Skupine, in sicer članice REAM in leasing družbe (razen NLB Lease&Go Ljubljana in NLB Liz&Go Skopje), NLB Srbijo in NLB Crno Goro. NLB Leasing Ljubljana je bil v letu 2021 prodan strateški družbi NLB Lease&Go Ljubljana znotraj NLB Skupine, kljub spremembi lastništva se njegovo poslovanje še naprej spremlja v okviru segmenta nestrateških članic.

NLB Skupina je zlasti finančna skupina in glavnino njenih prihodkov predstavljajo neto obrestni prihodki. Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki.

NLB Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov NLB Skupine.

								v tisoč EUR
	Prihodki		Neto prihodki		Nekratkoročna sredstva		Skupaj sredstva
NLB Skupina	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021
Slovenija	317.566	258.206	256.424	225.301	154.827	150.829	13.606.817	11.716.270
Jugovzhodna Evropa	365.983	338.816	307.248	274.117	205.502	214.380	9.883.400	9.845.128
Severna Makedonija	69.099	64.792	56.774	51.487	35.713	37.384	1.739.657	1.758.269
Srbija	155.768	141.046	134.467	112.904	102.920	108.515	4.550.701	4.780.843
Črna gora	36.679	32.630	27.997	26.470	18.803	18.328	803.426	775.238
Hrvaška	36	4	441	213	378	383	3.643	4.025
Bosna in Hercegovina	61.504	62.524	51.341	51.987	33.271	34.782	1.750.595	1.596.370
Kosovo	42.897	37.820	36.228	31.056	14.417	14.988	1.035.378	930.383
Zahodna Evropa	13	11	4	455	29	30	7.618	16.098
Nemčija	5	2	55	498	29	30	752	971
Švica	8	9	(51)	(43)	-	-	6.866	15.127
Skupaj	683.562	597.033	563.676	499.873	360.358	365.239	23.497.835	21.577.496

• Informacije o geografskih območjih

Geografska analiza vključuje razdelitev postavk glede na državo, kjer se nahaja posamezna članica NLB Skupine.

7. Razkritja glede povezanih oseb

Transakcije s člani Uprave in ostalim ključnim poslovodstvom, njihovimi družinskimi člani in družbami, ki jih te povezane osebe obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Obseg bančnih poslov s povezanimi strankami je naslednji:

								v tisoč EUR
		Člani Uprave in ostalo ključno poslovodstvo	Družinski člani Uprave in	ostalega ključnega poslovodstva	Podjetja, ki jih člani Uprave, ostalo ključno poslovodstvo ali njihovi družinski člani obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv		Člani Nadzornega sveta
NLB Skupina	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022 31. 12. 2021		30. 9. 2022	31. 12. 2021
Dani krediti in depoziti	2.209	2.097	517	415	429	532	22	60
Prejeti depoziti	2.652	2.170	929	718	1.223	590	458	505
Druga finančna sredstva	1	-	-	-	-	-	-	-
Druge finančne obveznosti	-	3	-	1	14	14	-	-
Druge finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (pojasnilo 2.2.)	825	-	-	-	-	-	-	-
Druge poslovne obveznosti	6.560	2.265	-	-	-	-	-	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	246	215	76	72	44	194	15	23
NLB	30. 9. 2022	31 Dec 2021	30. 9. 2022	31 Dec 2021	30. 9. 2022	31 Dec 2021	30. 9. 2022	31 Dec 2021
Dani krediti in depoziti	2.209	2.097	517	415	429	532	22	60
Prejeti depoziti	2.630	2.170	929	718	1.223	590	458	505
Druga finančna sredstva	-	-	-	-	-	-	-	-
Druge finančne obveznosti	-	3	-	1	14	14	-	-
Druge finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (pojasnilo 2.2.)	747	-	-	-	-	-	-	-
Druge poslovne obveznosti	6.540	2.265	-	-	-	-	-	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	232	215	76	72	44	194	15	23
NLB Skupina	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Prihodek iz obresti	29	29	7	6	6	-	-	1
Odhodek za obresti	(5)	(2)	-	-	-	-	(1)	(1)
Prihodek iz prejetih opravnin	16	10	6	5	77	55	1	1
Drugi prihodki	11	7	-	-	-	-	-	-
Drugi odhodki	-	-	-	-	(354)	(54)	-	-
NLB	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Prihodek iz obresti	29	29	7	6	6	-	-	1
Odhodek za obresti	(5)	(2)	-	-	-	-	(1)	(1)
Prihodek iz prejetih opravnin	15	10	6	5	77	55	1	1
Drugi prihodki	11	7	-	-	-	-	-	-
Drugi odhodki	-	-	-	-	(354)	(54)	-	-

Člani Uprave in zaposleni na osnovi individualne pogodbe – plačila v obdobju

				v tisoč EUR
	Člani Uprave		Zaposleni na osnovi individualne pogodbe
NLB Skupina in NLB	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021	1. 1. - 30. 9. 2022	1. 1. - 30. 9. 2021
Kratkoročne ugodnosti	1.545	1.211	4.569	4.009
Povračila stroškov	4	3	68	59
Dolgoročne ugodnosti
- odpravnine	-	385	-	5
- druge ugodnosti	5	4	58	52
- variabilni del prejemkov	276	462	1.425	2.829
Skupaj	1.830	2.065	6.120	6.954

Kratkoročne ugodnosti vključujejo:

• denarne ugodnosti (bruto plače, dodatna zavarovanja, regres in druge bonitete);

• nedenarne ugodnosti (avtomobili, zdravstvena oskrba, stanovanja in podobno).

Povračila stroškov vključujejo prehrano med delom, prevoz na delo ter z dela in povračilo stroškov za uporabo lastnih sredstev.

Transakcije z odvisnimi družbami, pridruženimi družbami in skupnimi podvigi

				v tisoč EUR
		NLB Skupina
		Pridružene družbe		Skupni podvigi
	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021
Dani krediti in depoziti	1.065	1.011	201	201
Prejeti depoziti	7.407	7.967	3.042	3.492
Druga finančna sredstva	3	20	-	-
Druge finančne obveznosti	141	1.148	1	1
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	2.033	2.032	-	-
	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.
	2022	2021	2022	2021
Prihodki iz obresti	27	31	2	3
Odhodek za obresti	-	-	(35)	(46)
Prihodek iz prejetih opravnin	66	21	-	1
Odhodek za dane opravnine	(11.000)	(9.322)	-	-
Drugi prihodki	82	122	2	1
Drugi odhodki	(435)	(478)	-	-

						v tisoč EUR
				NLB
		Odvisne družbe Pridružene družbe			Skupni podvigi
	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021
Dani krediti in depoziti	480.144	334.251	990	1.011	201	201
Prejeti krediti in depoziti	200.615	112.856	7.407	7.967	19	27
Druga finančna sredstva	1.565	25.491	3	20	-	-
Druge finančne obveznosti	2.272	1.860	32	1.001	-	-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	75.025	34.016	2.033	2.032	-	-
Prejeti odobreni krediti in finančne garancije	10.550	14.541	-	-	-	-
	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.
	2022	2021	2022	2021	2022	2021
Prihodki iz obresti	5.950	3.593	27	31	2
Odhodek za obresti	(64)	(2)	-	-	-	3 -
Prihodek iz prejetih opravnin	7.998	6.998	66	21	-	1
Odhodek za dane opravnine	(279)	(13)	(8.188)	(7.274)	-	-
Drugi prihodki	932	697	82	122	1
Drugi odhodki	(4.826)	(913)	(424)	(465)	-	1 -
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	(7.245)	(232)	-	-	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek

Transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv

				v tisoč EUR
	NLB Skupina		NLB
	Delničar banke		Delničar banke
	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021
Dani krediti in depoziti	18.935	20.534	18.935	20.534
Naložbe v vrednostne papirje	636.215	534.522	498.753	483.656
Druga finančna sredstva	677	659	677	659
Druge finančne obveznosti	5	4	5	4
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	1.198	1.184	1.198	1.184
	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.	1. 1. - 30. 9.
	2022	2021	2022	2021
Prihodki iz obresti	4.773	5.601	4.998	5.502
Odhodek za obresti	-	(698)	-	(618)
Prihodek iz prejetih opravnin	329	265	329	265
Odhodek za dane opravnine	(18)	(17)	(18)	(17)
Drugi prihodki	183	142	183	142
	(2)	(3)	(2)	(3)
Drugi odhodki
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	-	-

NLB Skupina razkriva vse transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv. Za transakcije z drugimi, z državo povezanimi podjetji, NLB Skupina razkriva le posamično pomembne transakcije.

				v tisoč EUR
	Znesek pomembnih transakcij, sklenjenih v		Število pomembnih
			transakcij,
	obdobju 1. 1. - 31. 3. 1. 1. - 31. 12.		sklenjenih v obdobju 1. 1. - 31. 3. 1. 1. - 31. 12.
NLB Skupina in NLB	2022	2021	2022	2021
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	68.000	70.000	1	1

				v tisoč EUR
	Stanje vseh pomembnih poslov konec obdobja		Število pomembnih poslov konec obdobja
NLB Skupina in NLB	30. 9. 2022	31. 12. 2021	30. 9. 2022	31. 12. 2021
Dani krediti in depoziti	482.190	507.159	8	7
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti	65.132	72.633	1	1
Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi	148.020	184.267	4	3
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze	152.500	152.500	2	2

		v tisoč EUR
	Učinki v izkazu poslovnega izida v obdobju 1. 1. - 31. 3. 1. 1. - 31. 12.
NLB Skupina in NLB	2022	2021
Prihodki iz obresti od danih kreditov	3.033	2.115
Prihodki iz opravnin	355	241
Prihodki iz obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti in neto
učinki vrednotenja pri računovodskemu obračunavanju varovanj pred tveganji	(4.721)	(547)
Odhodki za obresti od prejetih kreditov, vezanih vlog in poslovnih računov	(99)	(159)

8. Odvisne družbe

Odvisne družbe NLB Skupine na dan 30. septembra 2022:

	Dejavnost	Sedež	Udeležba NLB v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB v %	Udeležba NLB Skupine v kapitalu %	Delež glasovalnih pravic NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Severna Makedonija	86,97	86,97	86,97	86,97
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Črna gora	75,90	75,90	99,87	99,87
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Bosna in Hercegovina	99,85	99,85	99,85	99,85
NLB Banka sh.a., Priština	Bančništvo	Kosovo	82,38	82,38	82,38	82,38
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Bosna in Hercegovina	97,34	97,35	97,34	97,35
NLB Komercijalna banka a.d. Beograd	Bančništvo	Srbija	100	100	100	100
KomBank Invest a.d. Beograd	Finance	Srbija	-	-	100	100
N Banka d.d., Ljubljana	Bančništvo	Slovenija	100	100	100	100
Privatinvest d.o.o., Ljubljana	Nepremičnine	Slovenija	-	-	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Slovenija	100	100	100	100
NLB Lease&Go, leasing d.o.o., Ljubljana	Finance	Slovenija	100	100	100	100
NLB Liz&Go, d.o.o. Skopje**	Finance	Severna Makedonija	-	-	100	100
NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine, Ljubljana Upravljanje kulturne	dediščine	Slovenija	100	100	100	100
NLB DigIT d.o.o., Beograd	IT storitve	Srbija	100	100	100	100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o. - v likvidaciji, Ljubljana	Finance	Slovenija	-	-	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji"	Finance	Hrvaška	-	-	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Srbija	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Črna gora	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Slovenija	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Hrvaška	-	-	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Črna gora	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd - Novi Beograd	Nepremičnine	Srbija	100	100	100	100
SPV 2 d.o.o., Beograd - Novi Beograd	Nepremičnine	Srbija	100	100	100	100
S-REAM d.o.o., Ljubljana	Nepremičnine	Slovenija	100	100	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Hrvaška	-	-	100	100
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	100	100	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Črna gora	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	100	100	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Srbija	-	-	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Nemčija	100	100	100	100

*100 % lastništvo NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana.

**51 % lastništvo NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana in 49 % lastništvo NLB Banka a.d., Skopje.

Odvisne družbe NLB Skupine na dan 31. decembra 2021:

					Udeležba	Delež
			Udeležba NLB v	Delež glasovalnih	NLB Skupine	glasovalnih pravic
	Dejavnost	Sedež	kapitalu %	pravic NLB v %	v kapitalu %	NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje	Bančništvo	Severna	86,97	86,97	86,97	86,97
		Makedonija
NLB Banka a.d., Podgorica	Bančništvo	Črna gora	75,90	75,90	99,87	99,87
NLB Banka a.d., Banja Luka	Bančništvo	Bosna in	99,85	99,85	99,85	99,85
		Hercegovina
NLB Banka sh.a., Priština	Bančništvo	Kosovo	82,38	82,83	82,83	82,83
NLB Banka d.d., Sarajevo	Bančništvo	Bosna in	97,34	97,35	97,34	97,35
		Hercegovina
NLB Banka a.d., Beograd	Bančništvo	Srbija	100	100	100	100
Komercijalna banka a.d. Beograd	Bančništvo	Srbija	86,70	88,28	86,70	88,28
KomBank Invest a.d. Beograd	Finance	Srbija	-	-	100	100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana	Finance	Slovenija	100	100	100	100
NLB Lease&Go, leasing d.o.o., Ljubljana	Finance	Slovenija	100	100	100	100
NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine, Ljubljana Upravljanje kulturne		Slovenija	100	100	100	100
	dediščine
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji*	Finance	Slovenija	-	-	100	100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji"	Finance	Hrvaška	-	-	100	100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji	Finance	Srbija	100	100	100	100
Tara Hotel d.o.o., Budva	Nepremičnine	Črna gora	12,71	12,71	100	100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji	Nepremičnine	Slovenija	100	100	100	100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji	Nepremičnine	Hrvaška	-	-	100	100
REAM d.o.o., Podgorica	Nepremičnine	Črna gora	100	100	100	100
REAM d.o.o., Beograd - Novi Beograd	Nepremičnine	Srbija	100	100	100	100
SPV 2 d.o.o., Beograd - Novi Beograd	Nepremičnine	Srbija	100	100	100	100
S-REAM d.o.o., Ljubljana	Nepremičnine	Slovenija	100	100	100	100
REAM d.o.o., Zagreb	Nepremičnine	Hrvaška	-	-	100	100
NLB Srbija d.o.o., Beograd	Nepremičnine	Srbija	100	100	100	100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica	Finance	Črna gora	100	100	100	100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation	Finance	Švica	100	100	100	100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd	Finance	Srbija	-	-	100	100
LHB AG, Frankfurt	Finance	Nemčija	100	100	100	100

*100 % lastništvo NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana.

9. Dogodki po končanem obdobju poročanja

Po 30. septembru 2022 ni bilo dogodkov, ki bi materialno pomembno vplivali na predstavljene medletne zgoščene računovodske izkaze.

Opredelitve in slovar izbranih

izrazov

ALCO	Odbor za upravljanje bilance
ALM	Upravljanje bilance
AT1	Dodatni temeljni kapital
BiH	Bosna in Hercegovina
BDP	Bruto domači proizvod
BS	Banka Slovenije
b.t.	Bazična točka
CBR	Skupni kapitalski blažilnik (angl. Combined Buffer Requirement)
CET1	Navadni lastniški temeljni kapital
CIR	Razmerje med stroški in prihodki
CRR	Uredba o kapitalskih zahtevah
CVA	Prilagoditve kreditnega vrednotenja
EBA	Evropski bančni organ
ECB	Evropska centralna banka
EGP	Evropski gospodarski prostor
ESG	Okoljska, družbena in upravljavska trajnostna merila
EU	Evropska unija
EVE	Ekonomska vrednost lastniškega kapitala
FVOCI	Poštena vrednost izkazana prek drugega vseobsegajočega donosa
FVTPL	Poštena vrednost izkazana prek izkaza poslovnega izida
GDR	Globalna potrdila o lastništvu
ICAAP	Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
ILAAP	Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti
ITC	Interna transferna cena
JVE	Jugovzhodna Evropa
LCR	Količnik likvidnostnega kritja
LRE	Mera skupne izpostavljenosti (angl. Leverage Ratio Exposure)
LTD	Razmerje med krediti in depoziti
MDA	Maksimalni znesek za razdelitev
MIGA	Mednarodna agencija za zavarovanje investicij
MOP	Marža operativnega poslovanja
MREL	Minimalna višina kapitala in kvalificiranih obveznosti (angl. Minimum Requirement for Own Funds and Eligible Liabilities)
MRS	Mednarodni Računovodski Standard
MSOV	Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti
MSP	Mala in srednje velika podjetja
MSRP	Mednarodni standard računovodskega poročanja
NLB ali Banka	NLB d.d.
NPE	Nedonosne izpostavljenosti
NPL	Slaba posojila
OCR	Celotna kapitalska zahteva
OEM	Metoda originalne izpostavljenosti

o.t.	Odstotna točka
P1R	Kapitalske zahteve v okviru prvega stebra
P2G	Kapitalske smernice v okviru drugega stebra
P2R	Kapitalske zahteve v okviru drugega stebra
PMI	Indeks nabavnih menedžerjev
ROA	Donos na sredstva
ROE	Donos na kapital
RS	Republika Slovenija
RWA	Tveganju prilagojena aktiva
Skupina	NLB Skupina
SREP	Proces nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja
TCR	Količnik skupnega kapitala
TLTRO/CUODR	Ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja
TREA	Znesek skupne izpostavljenosti tveganju (angl. Total Risk Exposure Amount)
TSCR	Skupna kapitalska zahteva SREP