Zavarovalnica Triglav

Annual Report • Apr 3, 2023

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav, d.d., za leto 2022

edsednik Uprave:	Andrej Slapar
ni Uprave:	Uroš Ivanc
	Tadej Coroli Blaž Jakič
	Marica Makoter

Povzetek	8
A. Poslovanje in rezultati	12
A.1 Poslovanje12
A.1.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav12
A.1.2 Nadzorni organ13
A.1.3 Zunanja revizija 14
A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav 14
A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2022 15
A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj 15
A.3 Naložbeni rezultati18
A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 20
A.4.1 Drugi prihodki in odhodki 20
A.4.2 Dogovori o najemu 21
A.5 Druge informacije21
B. Sistem upravljanja	23
B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 23
B.1.1 Organi upravljanja Zavarovalnice23
B.1.2 Politika prejemkov 28
B.1.3 Posli s povezanimi osebami29
B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti30
B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti31
B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji31
B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih	33
B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji 33
B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji 34
B.3.5 Proces upravljanja s tveganji36
B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti 38
B.4 Sistem notranjega nadzora 39
B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja39
B.5 Funkcija notranje revizije40
B.6 Aktuarska funkcija41
B.7 Zunanje izvajanje41
B.8 Druge informacije42

C. Profil tveganja	44
C.1 Zavarovalno tveganje 45
C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja 45
C.1.2 Življenjska zavarovanja 48
C.2 Tržno tveganje51
C.3 Kreditno tveganje 56
C.4 Likvidnostno tveganje59
C.5 Operativno tveganje 63
C.6 Druga pomembna tveganja 66
C.7 Druge informacije67
D. Vrednotenje za namene solventnosti	71
D.1 Sredstva 72
D.1.1 Neopredmetena sredstva 72
D.1.2 Odložene terjatve za davek72
D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo 73
D.1.4 Naložbe74
D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	80
D.1.6 Krediti in hipoteke 80
D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj81
D.1.8 Depoziti pri cedentih81
D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov 82
D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj 82
D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) 83
D.1.12 Denar in denarni ustrezniki 83
D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje 83
D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije84
D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	85
D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj88
D.3 Druge obveznosti93
D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij93
D.3.2 Depoziti pozavarovateljev94
D.3.3 Odložene obveznosti za davek 94
D.3.4 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	94
D.3.5 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov 95

D.3.6 Obveznosti iz naslova pozavarovanja95
D.3.7 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)96
D.3.8 Podrejene obveznosti 96
D.3.9 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje96
D.3.10 Dogovori o najemu (lizing)97
D.4 Alternativne metode vrednotenja97
D.5 Druge informacije97
E. Upravljanje kapitala	99
E.1 Lastna sredstva	100
E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	104
E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital	104
E.2.2 Zahtevani minimalni kapital	106
E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	107
E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom	107
E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom	107
E.6 Druge informacije	107
Priloge	109

Povzetek

avarovalnica Triglav je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, kjer zaseda vodilni položaj s 30,5-odstotnim tržnim deležem (29,8 odstotka leto prej) na slovenskem zavarovalnem trgu. Začetki njenega delovanja segajo več kot 120 let nazaj, danes pa je Zavarovalnica Triglav matična družba Skupine Triglav, ki je ob koncu leta 2022 poleg Zavarovalnice vključevala še 29 odvisnih, 14 pridruženih in 9 družb v skupnem podvigu. Skupina Triglav posluje v šestih državah širše Adria regije. Skupino Triglav – in s tem njeno matično družbo Zavarovalnico Triglav ter odvisno družbo Pozavarovalnico Triglav Re – ocenjujeta dve priznani bonitetni agenciji, S&P Global Ratings in A.M. Best. Obe agenciji sta v letu 2022 s ponovno podelitvijo samostojne bonitetne ocene »A« s stabilno srednjeročno napovedjo potrdili finančno stabilnost, visoko kapitalsko ustreznost in dobičkonosnost poslovanja Skupine Triglav. Z

Strateški dejavnosti Zavarovalnice Triglav sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti izvaja zavarovalno in pozavarovalno dejavnost, znotraj katerih sklepa premoženjska, zdravstvena, življenjska in pokojninska zavarovanja. Zavarovalnica Triglav deluje predvsem na slovenskem trgu, v okviru Skupine Triglav pa tudi izven Slovenije. Njeno dejavnost nadzira slovenski regulator Agencija za zavarovalni nadzor, njen zunanji revizor za poslovno leto 2022 pa je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.

Upravljanje Zavarovalnice Triglav poteka po dvotirnem sistemu, pri čemer so njeni organi upravljanja Skupščina družbe, Nadzorni svet in Uprava. Slednjo so konec leta 2022 sestavljali štirje člani. Nadzorni svet je devetčlanski, pri čemer so trije njegovi člani predstavniki delavcev. Sistem upravljanja Zavarovalnice Triglav vključuje tudi štiri tako imenovane ključne funkcije, ki so neposredno podrejene Upravi (funkcija upravljanja s tveganji, skladnosti poslovanja, notranje revizije in aktuarska funkcija) ter osem odborov v sistemu upravljanja s tveganji, ki jih imenuje Uprava. Njihovo delovanje je umeščeno v drugo obrambno linijo trinivojskega modela obrambnih linij sistema upravljanja s tveganji. Delovanje odborov Zavarovalnice Triglav je podrobneje opisano v poglavju B.3.4 tega poročila.

Z vidika tveganj Zavarovalnica Triglav zaključuje leto 2022 v zastavljenih okvirih, kapitalska ustreznost Zavarovalnice pa je znotraj ciljnega razpona. Zavarovalnica je redno spremljala profil tveganj in aktivno nadgrajevala posamezna področja sistema upravljanja s tveganji, predvsem tam, kjer so bila zaznana povečana tveganja ali večje izpostavljenosti.

Profil tveganj na dan 31. 12. 2022 se je glede na preteklo leto spremenil predvsem z zmanjšanjem tržnih tveganj ob povečanju zavarovalnih tveganj, pri čemer pa se po obsegu zahtevani solventnostni kapital v primerjavi s prejšnjim letom skoraj ni spremenil. Glavni razlog za zmanjšanje tržnih tveganj je predvsem zmanjšanje tveganja lastniških vrednostnih papirjev zaradi nižje simetrične prilagoditve in nižje izpostavljenosti na segmentu lastniških vrednostnih papirjev.

Dodatne informacije o oceni tveganj so predstavljene v sklopu C tega poročila.

Kapitalska ustreznost oziroma količnik kapitalske ustreznosti se po standardni formuli izračuna kot razmerje med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom. Zavarovalnica Triglav je bila na dan 31. 12. 2022 ustrezno kapitalizirana. Imela je dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (248 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (865 odstotkov). Zavarovalnica pri določanju kapitalske ustreznosti ne upošteva nikakršnih prilagoditev in poenostavitev.

Primerna lastna sredstva se izračunajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer je celotna bilanca vrednotena po pošteni vrednosti. Razliko med sredstvi in obveznostmi sestavljajo osnovni kapital Zavarovalnice Triglav (73,7 milijona evrov), uskladitvena rezerva (808,5 milijona evrov), podrejene obveznosti kot lastna sredstva stopnje 2 (43,4 milijona evrov) in neto odložene terjatve za davek kot lastna sredstva stopnje 3 (4,5 milijona evrov). Izračun primernih lastnih sredstev ustrezno upošteva usmeritve dividendne politike. Zavarovalnica razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejeno obveznico v sredstva stopnje 2, neto odložene

terjatve za davek pa v sredstva stopnje 3.

Zahtevani solventnostni kapital je za Zavarovalnico izračunan po standardni formuli, brez kakršne koli poenostavitve. Predstavlja vsoto kapitalskih zahtev njenih temeljnih tveganj, pri čemer se upošteva še razpršitev med njimi.

Zavarovalnica Triglav ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ¹ in PDPZ renta² , za katera tveganja izračunava ločeno za vsako vrsto tveganj standardne formule, kar je podrobneje predstavljeno v sklopu E tega poročila.

* Prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov/portfeljev uskladitvenih prilagoditev

V letu 2022 kar 87 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice Triglav izhaja iz zavarovalnih in tržnih tveganj. Večina njenih lastnih sredstev se po kvaliteti uvršča v najvišjo stopnjo 1.

V letu 2022 je Zavarovalnica Triglav poslovala zelo uspešno, ohranila svojo kapitalsko moč in pri svojem delovanju skrbno sledila začrtanim strateškim usmeritvam in ciljem.

¹ Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

² Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v izplačevanju.

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

A.1.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav

Zavarovalnica Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Zavarovalnica), s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, je matična družba Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Skupina), v katero je poleg matične družbe vključenih 29 odvisnih, 14 pridruženih in 9 družb v skupnem podvigu.

V nadaljevanju je predstavljen shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb Skupine in delež v kapitalu na 31. 12. 2022.

		100,00 % Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Koper		100,00 % Triglav zdravje asistenca, d.o.o., Ljubljana
		100,00 % Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana		34,00 % Društvo za upravljanje EDPF, a.d., Banja Luka
		100,00 % Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana	100,00 %	Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb		100,00 % Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb
		100,00 % Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale		100,00 % Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd	100,00 %	Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd
		100,00 % Triglav INT, d.o.o., Ljubljana	97,78%	Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	100,00 %	Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo
			100,00 %	Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	93,01 % 100,00 %	Sarajevostan, d.o.o., Sarajevo Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo
					100,00 %	Lovćen životna osiguranja, a.d., Podgorica
		100,00 % Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana	99,07 %	Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica	100,00 %	Lovćen auto, d.o.o., Podgorica
		100,00 % Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje	81,69 %	Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	14,29 % 85,71%	Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje
		100,00 % Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana		62,64 % Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo
		100,00 % Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana	100,00 %	100,00 % Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica
Zavarovalnica Triglav, d.d.			100,00 %	Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo
				80,00 % Trigal Dev, d.o.o., Ljubljana 90,00 % RES PV, d.o.o., Ljubljana
			100,00 %	100,00 % Resalta SPV1, d.o.o., Zagreb Trigal Renewables, d.o.o., Ljubljana
		49,90 % TRIGAL, d.o.o., Ljubljana	100,00 % 49,00 %	Trigal energija rasvete, d.o.o., Beograd PVE Perun, d.o.o., Skopje
			100,00 % 100,00 %	Trigal Funds, d.o.o., Ljubljana Salinera, d.o.o, Ljubljana
	0.16 % 39,07 %	Nama, d.d., Ljubljana		100,00 % Nama IN, d.o.o., Ljubljana
		38,47 % Triglavko, d.o.o., Ljubljana	100,00 %	Medicinsko termalni center Fontana, d.o.o., Maribor		Lastnik deleža
		100,00 % Zavod Vse bo v redu, Ljubljana	100,00 % 100,00 %	Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota		Matična družba
		50,00 % Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled	100,00 % 85,00 %	Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica		Odvisna družba
			100,00 %	Medicinski center Cardial, d.o.o., Ljubljana DC Naložbe, d.o.o., Bled		Pridružena družba Skupni podvig
		23,58 % Alifenet, d.o.o., Ljubljana	100,00 % 100,00 %	Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o.o., Ljubljana Neuroedina, d.o.o., Bled		Delež v kapitalu

Slika 1: Shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb v Skupini in delež v kapitalu na dan 31. 12. 2022

Zavarovalnica izvaja zavarovalno in pozavarovalno dejavnost ter dejavnost upravljanja premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti sklepa premoženjska, zdravstvena, življenjska in pokojninska zavarovanja. Zavarovalnica deluje predvsem na slovenskem trgu, posluje pa tudi v širšem mednarodnem okolju, kjer nastopa prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje.

Na slovenskem zavarovalnem trgu je imela Zavarovalnica ob koncu leta 2022 vodilni položaj s 30,5-odstotnim tržnim deležem (29,8 odstotka leto prej).

V okviru premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj je Zavarovalnica v letu 2022 delovala na vseh zavarovalnih segmentih, razen na segmentu nezgodnega zavarovanja zaposlenih (LoB 3). Izmed vseh zavarovalnih segmentov premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj Zavarovalnica obračuna največ premije v okviru požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7), drugih zavarovanj motornih vozil (LoB 5) in zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4).

Največji zavarovalni segment življenjskih zavarovanj po obračunani premiji so v letu 2022 predstavljala zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja (LoB 31). Sledijo zavarovanja z udeležbo pri dobičku (LoB 30) in druga življenjska zavarovanja (LoB 32).

Zavarovalnica poleg zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti opravlja tudi dejavnost upravljanja premoženja. Upravljanje premoženja obsega varčevanje prek zavarovalnih storitev in vlaganje v vzajemne sklade Zavarovalnice. Upravljanje premoženja omogoča zagotavljanje ustreznih sredstev za izplačilo pogodbenih obveznosti ter ohranjanje ustrezne kapitalske ustreznosti.

A.1.2 Nadzorni organ

Nadzorni organ Zavarovalnice je:

Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.3 Zunanja revizija

Zunanji revizor Zavarovalnice za poslovno leto 2021 je na podlagi sklepa Skupščine delničarjev Zavarovalnice (v nadaljnjem besedilu: Skupščina delničarjev) imenovana revizijska družba:

Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav

V lastniški sestavi Zavarovalnice v letu 2022 ni bilo bistvenih sprememb. Največja delničarja, sklada v lasti Republike Slovenije (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – 34,47-odstotni lastniški delež ter Slovenski državni holding, d.d. – 28,09-odstotni lastniški delež), sta ohranila nespremenjena lastniška deleža, enako tudi tretji največji delničar, hrvaški pokojninski sklad, ki je v delniški knjigi Zavarovalnice viden na fiduciarnem računu svoje skrbniške banke. Po znanih podatkih so navedeni trije delničarji edini imetniki kvalificiranih lastniških deležev v Zavarovalnici na dan 31. 12. 2022.

Graf 1: Lastniška sestava Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022

Ob koncu leta je imela Zavarovalnica Triglav 8.294 imetnikov delnic, med katerimi je bilo okoli 40 mednarodnih bank s fiduciarnimi računi svojih strank in mednarodnih institucionalnih investitorjev. V začetku leta se je število imetnikov delnic zmanjšalo za tretjino (predvsem fizične osebe), zaradi aktivnosti Centralne klirinško depotne družbe, ki so bile povezane še z obdobjem lastninskega preoblikovanja slovenskih podjetij. Ob upadu števila delničarjev fizičnih oseb pa je zadnja leta opazna krepitev njihovega lastniškega deleža, ki sedaj že dosega 13 odstotkov.

A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2022

• Uspešno poslovanje: Kljub zahtevnim razmeram v poslovnem okolju, ki so ga zaznamovale geopolitične razmere, visoka rast inflacije, naravni množični škodni dogodki in neugodne razmere na finančnih trgih, je Skupina poslovala dobičkonosno in uspešno, na ustvarjen dobiček pa so vplivali tudi enkratni dogodki.
• Izplačilo dividende: Delničarji so na majski skupščini sprejeli predlagani sklep Uprave in Nadzornega sveta za izplačilo dividende v višini 3,7 evra bruto na delnico v skupni vrednosti 84,1 milijona evrov, kar predstavlja 74 odstotkov konsolidiranega čistega dobička Zavarovalnice Triglav za leto 2021.
• Potrjena visoka bonitetna ocena »A«: Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini ponovno potrdili bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo.
• Spremembe v Upravi in Nadzornem svetu matične družbe: Članoma Uprave Barbari Smolnikar in Davidu Benedeku je prenehal mandat. Za novega člana Uprave za mandatno obdobje petih let je bil imenovan Blaž Jakič, pri čemer je sklep stopil v veljavo z izpolnitvijo odloženih pogojev, med drugim s pridobitvijo dovoljenja AZN za opravljanje funkcije člana Uprave dne 2. 3. 2023. Člana Nadzornega sveta Branko Bračko in Peter Kavčič sta 9. 12. 2022 matično družbo obvestila o odstopu s funkcije. Njun mandat bo prenehal z dnem rednega letnega zasedanja Skupščine delničarjev v letu 2023, najkasneje pa 30. 6. 2023.
• Trajnostni razvoj v Skupini: Zavarovalnica je v februarju 2022 postala podpisnica načel Združenih narodov za trajnostno zavarovalništvo (UN PSI) in s tem članica svetovne skupnosti bank, zavarovalnic in vlagateljev, ki so pristopili k Finančni pobudi Združenih narodov za okolje (UNEP FI). Obenem se je vključila v Partnerstvo finančnih ustanov za obračunavanje izpustov toplogrednih plinov (Partnership for Carbon Accounting Financials, PCAF). V letu 2022 je mednarodni neprofitni organizaciji CDP drugič zapored poročala o vplivih podnebnih sprememb.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Čisti poslovni izid Zavarovalnice se je v letu 2022 v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 64,1 odstotka, t. j. iz 73,4 milijona evrov na 120,5 milijona evrov. Na dober finančni rezultat so predvsem vplivali rast obsega poslovanja, disciplinirano in preudarno prevzemanje zavarovalnih tveganj, relativno nižja škodna pogostost ter ugoden razvoj škodnih rezervacij, oblikovanih v preteklih letih.

Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj je ob koncu leta 2022 znašal 77,2 odstotka, kar je 4,6 odstotne točke manj kot leto prej. Glavni razlog nižjega kombiniranega količnika v primerjavi z letom 2021 je v nižjem škodnem količniku.

		v 000 evrih
	2022	2021
Poslovni izid pred obdavčitvijo	140.358	85.689
Čisti poslovni izid	120.472	73.416
- Premoženjska zavarovanja	103.950	67.191
- Življenjska zavarovanja s pokojninskimi	16.522	6.224
Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj	77,2 %	81,8 %
- Škodni količnik	45,2 %	50,4 %
- Odhodkovni količnik	32,0 %	31,4 %
Čista dobičkonosnost kapitala	19,6 %	11,1 %

Tabela 1: Uspešnost poslovanja Zavarovalnice v letih 2022 in 2021

Čisti poslovni izid Zavarovalnice v letu 2022 je bil v 14 odstotkih sestavljen iz življenjskih zavarovanj, v 86 odstotkih pa iz premoženjskih zavarovanj. V primerjavi s preteklim letom se je delež premoženjskih zavarovanj zmanjšal za 5,2 odstotne točke na račun življenjskih zavarovanj.

V letu 2022 je obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija Zavarovalnice znašala 868,9 milijona evrov. V primerjavi z letom 2021 je premija narasla za 74,5 milijona evrov. Po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, je Zavarovalnica obračunala 702,2 milijona evrov kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 166,7 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz segmenta požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). Nato sledita segmenta druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) in zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Največji del premije življenjskih zavarovanj pa izhaja iz segmenta zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31).

Kosmati odhodki za nastale škode so v letu 2022 znašali 424,5 milijona evrov, od tega 306,7 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 117,8 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode na segmentih požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) ter druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5), med življenjskimi zavarovanji pa na segmentu zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30). V primerjavi z letom 2021 so se kosmati odhodki za nastale škode povečali za 17,6 milijona evrov, od tega so se kosmati odhodki za nastale škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj povečali za 58,9 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa so se zmanjšali za 41,3 milijona evrov.

Kosmati odhodki za stroške so leta 2022 v Zavarovalnici znašali 215,7 milijona evrov. Od tega je bilo 179,7 milijona evrov na neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanjih in 36 milijonov evrov na življenjskih zavarovanjih. Po segmentaciji za namen solventnosti so bili najvišji odhodki na segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). V primerjavi z letom 2021 so se odhodki povečali za 9,9 milijona evrov.

V spodnji tabeli so prikazane vrednosti obračunane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, kosmatih odhodkov za nastale škode in odhodkov po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti. Vrednosti preostalih zavarovalnih segmentov so predstavljene na obrazcu S.05.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 2: Premija, škode, odhodki po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti Zavarovalnice v letih 2022 in 2021

		v 000 evrih
	2022	2021
Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	868.864	794.351
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	702.213	635.911
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	213.975	206.703
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	141.285	129.093
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	118.439	106.072
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	228.514	194.042
- Življenjska zavarovanja	166.650	158.441
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	113.226	99.524
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	45.535	51.564
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	7.889	7.352
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	0	0
Kosmati odhodki za nastale škode	424.489	406.908
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	306.734	247.863
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	92.741	83.891
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	87.449	74.125
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	53.930	36.495
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	72.615	53.353
- Življenjska zavarovanja	117.755	159.044
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	83.460	83.914
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	59.535	60.244
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	1.343	1.814
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	-26.583	13.072
Odhodki	215.732	205.794
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	179.714	173.203
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	56.046	53.429
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	36.625	34.351
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	31.598	29.711
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	55.445	55.713
- Življenjska zavarovanja	36.018	32.591
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	22.466	19.355
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	8.478	8.819
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	5.051	4.399
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	24	18
Drugi odhodki	12.384	10.861

Zavarovalnica posluje pretežno na območju Republike Slovenije, življenjska zavarovanja pa prodaja izključno v Sloveniji. V domači državi doseže približno 92 odstotkov prihodkov od premije in opravi več kot 94 odstotkov vseh izplačil za škode. V primerjavi z letom 2021 se je delež obračunane premije v domači državi zmanjšal za 2,5 odstotne točke.

		v 000 evrih
Geografska delitev premije in škod	2022	2021
Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	868.864	794.351
-- Domača država	797.575	748.971
-- Ostale države	71.289	45.380
Kosmati odhodki za nastale škode	424.489	406.908
-- Domača država	400.854	400.195
-- Ostale države	23.635	6.712

Tabela 3: Geografska delitev premije in škod Zavarovalnice v letih 2022 in 2021

Podrobnosti o kvantitativnih podatkih o poslovanju Zavarovalnice glede na geografsko delitev so prikazane na obrazcu S.05.02, v prilogi tega poročila.

A.3 Naložbeni rezultati

Naložbena politika Zavarovalnice ostaja konservativna, saj večino naložb v portfelju še vedno predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, ki so tesno povezani z obveznostmi. Največji vpliv na naložbeni rezultat Zavarovalnice ima struktura naložb ter razvoj dogodkov na kapitalskih trgih. V tem poglavju je prikazan naložbeni rezultat Zavarovalnice, razdeljen po doprinosu posameznih naložbenih razredov. Podana je tudi primerjava z naložbenim rezultatom, ki ga je Zavarovalnica objavila preteklo leto. Prikazani naložbeni rezultat je družba objavila tudi v Letnem poročilu Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2022 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo), poglavje 3.7 računovodskega dela poročila.

Globalni dogodki, ki so zaznamovali leto 2022, so močno vplivali na finančne trge. Poglavitni razlogi, da je naložbeni rezultat, z upoštevanjem naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, v letu 2022 znatno nižji od doseženega v letu 2021, so hitra in visoka rast obrestnih mer sprožena predvsem s povišano inflacijo, širjenje kreditnih pribitkov in občutni negativni popravki na delniških trgih. Vpliv dolgo trajajočega obdobja nizkih obrestnih mer končno popušča, tako da so skupni obrestni prihodki leta že povsem primerljivi z lanskim rezultatom. Prekinitev trenda padanja obrestnih prihodkov je v segmentu podjetniških obveznic, ki je krajše ročnosti in zato deležen večje naložbene dinamike, že dobro viden. Obrestni prihodki v razredu posojil in depozitov so nižji, ker se je zmanjšala izpostavljenost tema razredoma. V razredu »Drugo« so zbrani prihodki od zamudnih obresti pri terjatvah in drugi obrestni odhodki.

Zvišali so se dividendni prihodki, predvsem v delu dividend odvisnih družb. Program alternativnih naložb je v fazi, kjer se v obliki dividend že izplačuje del donosa, kar predstavlja znaten del dividendnega rezultata kolektivnih naložbenih podjemov.

Kategorijo »Neto dobiček in izguba« sestavljajo sprememba poštene vrednosti sredstev razvrščenih v kategorijo »vrednotene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«, dobički in izgube pri prodaji ter trajne slabitve. Postavka se je glede na preteklo leto močno znižala, predvsem na račun spremembe poštene vrednosti prek poslovnega izida v razredu kolektivnih naložbenih podjemov, ki je bistveno nižja od lanske. To je večinoma posledica negativnega popravka delniških trgov v letu 2022, kolektivne podjeme dolžniške narave pa sta prizadela znatna rast netveganih obrestnih mer in širjenje kreditnih pribitkov. Prilagajanje dolžniškega portfelja okolju z višjimi obrestnimi merami in višjimi kreditnimi pribitki rezultira v višjih izgubah od prodaje, deloma pa jo kompenzirajo višji dobički od prodaje lastniških vrednotnih papirjev, kjer je bil portfelj prestrukturiran zaradi prihajajočega Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP) 9, kot ga je sprejela EU. Glede na preteklo leto so povečane izgube iz naslova trajnih oslabitev. Pomemben del te postavke predstavljajo oslabitve ruskih obveznic, preostanek pa je povezan predvsem z oslabitvami naložb v nekatere odvisne družbe.

Zavarovalnica je izvedeni finančni inštrument v letu 2022 uporabljala izključno za varovanje valutnega tveganja. Neto rezultat v tem razredu je glede na predhodno leto skoraj nespremenjen.

Negativni znesek v »Drugi neto finančni prihodki« sestavljajo tečajne razlike in stroški upravljanja.

Kategorija »Nerealizirani dobički in izgube« se nanaša samo na naložbe, razvrščene v računovodsko skupino »Razpoložljivo za prodajo«, predstavlja pa obdobno spremembo rezerve za pošteno vrednost, ki je sestavni del kapitala. Hitro in izrazito povišanje netvegane obrestne mere kot tudi širjenje kreditnih pribitkov so rezultat v tem delu, glede na lansko leto, močno zmanjšali tako v segmentu državnih kot tudi podjetniških obveznic. Negativni popravki na delniških trgih so občutno znižali rezultat v segmentu delnic.

Rezultat iz najemnin se glede na preteklo leto ni pomembno spremenil.

Tabela 4: Uspešnost naložbenih dejavnosti Zavarovalnice za namen računovodskih izkazov v letih 2022 in 2021

2022						v 000 evrih
Uspešnost naložb	Neto obresti	Dividende	Neto dobiček in izguba	Drugi neto finančni prihodki	Nerealizirani dobički in izgube	Najemnine
Naložbe	19.663	37.860	-109.674	-3.548	-210.404	5.277
Nepremičnine	0	0	154	0	0	5.277
Delnice	0	36.609	19.631	0	-40.031	0
Državne obveznice	9.790	0	-32.548	0	-131.340	0
Podjetniške obveznice	9.469	0	-10.664	0	-45.350	0
Kolektivni naložbeni podjemi	0	1.251	-86.116	0	6.317	0
Posojila	306	0	0	0	0	0
Depoziti, denar in ustrezniki	42	0	0	0	0	0
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	-132	0	0	0
Drugo	57	0	0	-3.548	0	0

2021						v 000 evrih
Uspešnost naložb	Neto obresti	Dividende	Neto dobiček in izguba	Drugi neto finančni prihodki	Nerealizirani dobički in izgube	Najemnine
Naložbe	19.863	12.824	74.478	-2.676	-32.677	4.860
Nepremičnine	0	0	151	0	0	4.860
Delnice	0	11.373	3.266	0	19.076	0
Državne obveznice	10.709	0	-1.760	0	-49.884	0
Podjetniške obveznice	8.551	0	-87	0	-8.773	0
Kolektivni naložbeni podjemi	0	1.451	73.015	0	6.904	0
Posojila	372	0	0	0	0	0
Depoziti, denar in ustrezniki	177	0	0	0	0	0
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	-107	0	0	0
Drugo	54	0	0	-2.676	0	0

Družba ne nalaga sredstev v instrumente listinjenja.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

A.4.1 Drugi prihodki in odhodki

Drugi prihodki Zavarovalnice, ki so sestavljeni iz drugih zavarovalnih prihodkov in drugih prihodkov, so v letu 2022 znašali 69,6 milijona evrov. Pretežni del teh prihodkov (50,8 milijonov evrov, primerjalno leto 38,1 milijona evrov) se nanaša na prihodke od pozavarovalnih provizij in provizije kritnih skladov življenjskih zavarovanj. Ostali prihodki se nanašajo na druge prihodke iz zavarovalnih poslov in prihodke od naložbenih nepremičnin.

Drugi odhodki Zavarovalnice, ki so sestavljeni iz drugih zavarovalnih odhodkov in drugih odhodkov, so v letu 2022 znašali 54,9 milijona evrov. Med navedenimi odhodki se največji delež nanaša na odhodke za nagrade zaposlenim (18,9 milijona evrov, primerjalno leto 15,6 milijona evrov), odhodke od provizij (15,5 milijone evrov, primerjalno leto 14,4 milijona evrov), požarno takso (5,1 milijona evrov, primerjalno leto 4,6 milijona evrov), amortizacijo in druge odhodke iz naslova naložbenih nepremičnin (4,9 milijona evrov, primerjalno leto 4,7 milijona evrov), ter odhodke za obresti od izdanih obveznic (2,2 milijona evrov, primerjalno leto 2,2 milijona evrov).

Podrobnejši podatki o drugih prihodkih in odhodkih Zavarovalnice so predstavljeni v Letnem poročilu, v poglavjih 4.6, 4.7, 4.13 in 4.14 računovodskega dela poročila.

		v 000 evrih
	2022	2021
Drugi prihodki	69.572	54.213
- Drugi zavarovalni prihodki	58.536	45.387
- Drugi prihodki	11.036	8.826
Drugi odhodki	54.986	47.784
- Drugi zavarovalni odhodki	27.910	25.298
- Drugi odhodki	27.076	22.486

Tabela 5: Drugi prihodki in odhodki Zavarovalnice za namen računovodskih izkazov v letih 2022 in 2021

A.4.2 Dogovori o najemu

V obravnavanem obdobju je imela Zavarovalnica sklenjene najemne pogodbe v vlogi najemodajalca in najemojemalca.

Pri pogodbenih razmerjih, kjer Zavarovalnica nastopa kot najemodajalec, so materialno pomembne le naložbene nepremičnine. Od skupne vrednosti 43,4 milijonov evrov naložbenih nepremičnin je v letu 2022 prihodek od najemnin znašal 6,1 milijona evrov.

Zavarovalnica nastopa kot najemnik pri najemu poslovnih prostorov in parkirnih mest, zakupu programske opreme (software) in podatkovnih vodov, zakupu multifunkcijskih naprav in pri najemu avtomobilov.

Zavarovalnica na 31. 12. 2022 izkazuje pravico do uporabe sredstev v višini 3,9 milijona evrov. Skupni letni strošek amortizacije teh sredstev je znašal 1,2 milijon evrov, obrestni odhodki pa so znašali 80 tisoč evrov. Stroški najemov, ki niso obračunani po MSRP 16, t.j. kratkoročni najemi in najemi manjše vrednosti, so v letu 2022 znašali 476 tisoč evrov.

A.5 Druge informacije

DOGODKI V LETU 2023

Hrvaška Agencija za nadzor finančnega poslovanja (v nadaljnjem besedilu: HANFA) je 16. 2. 2023 družbi Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb, izdala odločbo na podlagi pregleda dela poslovanja, ki se nanaša na upravljanje tveganj pri sklepanju kavcijskih zavarovanj ter njihov vpliv na finančni položaj družbe. Z odločbo je HANFA družbi naložila izvedbo aktivnosti za izboljšanje delovanja notranjih kontrol pri izvajanju teh poslov in evidentiranje obveznosti, ki izhajajo iz izdane garancije po kavcijskem zavarovanju. Na podlagi izrečenih ukrepov je družba v svojih ločenih računovodskih izkazih za leto 2022 evidentirala maksimalno višino obveznosti, ki izhajajo iz vnovčitve garancije in odhodek v višini 4.037.212 evrov. Poslovni dogodek je evidentiran tudi v računovodskih izkazih Skupine.

Kot pomemben dogodek po poročevalskem obdobju Zavarovalnica navaja tudi imenovanje Blaža Jakiča za člana Uprave Zavarovalnice. Nadzorni svet je 17. 10. 2022 sprejel sklep o njegovem imenovanju za člana Uprave, 2. 3. 2023 pa je prejel odločbo AZN, s katero mu je bilo dano dovoljenje za opravljanje te funkcije v Zavarovalnici.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse informacije o poslovanju in rezultatih razkrila v poglavjih od A.1 do A.4.

B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti
B.4	Sistem notranjega nadzora
B.5	Funkcija notranje revizije
B.6	Aktuarska funkcija
B.7	Zunanje izvajanje
B.8	Druge informacije

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

Sistem upravljanja Zavarovalnice poteka po dvotirnem sistemu, pri čemer so njeni organi upravljanja: Skupščina delničarjev, Uprava in Nadzorni svet. Organi upravljanja delujejo skladno z zakoni in drugimi predpisi, s Statutom družbe in svojimi poslovniki.

Sistem upravljanja Zavarovalnice poleg organov upravljanja vključuje tudi štiri ključne funkcije, funkcijo upravljanja s tveganji, aktuarskifunkciji za premoženjska in osebna zavarovanja, funkcijo skladnosti poslovanja ter funkcijo notranje revizije. V Zavarovalnici so organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno ena od druge in od drugih organizacijskih enot družbe.

Njihovo delovanje je organizirano s strukturo treh obrambnih linij v sistemu upravljanja Zavarovalnice. Znotraj sistema upravljanja ima vsaka funkcija opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja. Ključne funkcije so podrobneje predstavljene v razdelkih B.3.3, B.4.1, B.5 in B.6.

V sistem upravljanja so vključeni tudi odbori, katerih člane imenuje in odpokliče Uprava. Odbori se razlikujejo glede na namen, sestavo in pristojnosti, njihove odločitve pa so zavezujoče. Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji so podrobneje predstavljeni v razdelku B.3.4.

B.1.1 Organi upravljanja Zavarovalnice

B.1.1.1 Uprava

Zavarovalnico samostojno ter na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava. Zastopa in predstavlja jo brez omejitev. V pravnem prometu jo vedno zastopata in predstavljata dva člana Uprave skupaj, in sicer predsednik in član. Uprava ima najmanj tri in največ šest članov, od katerih je en predsednik Uprave. Predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali odpoklic vseh ali posameznega člana Uprave. Zavarovalnica ima delavskega direktorja, ki je po položaju član Uprave.

Glavne pristojnosti in naloge Uprave so skladno vodenje in organiziranje poslovanja družbe, zastopanje Zavarovalnice proti tretjim osebam, odgovornost za zakonitost poslovanja, sprejemanje strategije razvoja Zavarovalnice in letnega plana poslovanja ter poročanje Nadzornemu svetu o poslovanju Zavarovalnice in Skupine.

Nadzorni svet je na seji 17. 10. 2022 soglašal s predlogom predsednika Uprave za imenovanje Blaža Jakiča za novega člana Uprave in s sporazumom o prenehanju mandata članu Uprave Davidu Benedeku. Za novega člana Uprave za mandatno obdobje petih let je bil imenovan Blaž Jakič, pri čemer je sklep stopil v veljavo z izpolnitvijo odloženih pogojev, med drugim s pridobitvijo dovoljenja AZN za opravljanje funkcije člana Uprave dne 2. 3. 2023. Članu Uprave Davidu Benedeku je mandat sporazumno prenehal 1. 12. 2022, članici Uprave Barbari Smolnikar pa je petletni mandat prenehal 17. 10. 2022.

Na dan 31. 12. 2022 so Upravo sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v Upravi na dan 31. 12. 2022
Andrej Slapar	Predsednik Uprave	Vodi ter usmerja delo Uprave in delovanje štabnih služb (Kabinet uprave, Pravna pisarna, Služba notranje revizije, Služba za korporativno komuniciranje in Skladnost poslovanja). Odgovoren je za področja Korporacijski zavarovanci, Premoženjska zavarovanja, Upravljanje odvisnih družb (razen odvisnih družb zunaj Slovenije), za kadrovske zadeve, povezane z delavci s posebnimi pooblastili, delovanje Arbitraže in Jedrskega poola GIZ. Prav tako je odgovoren za pripravo in uresničevanje strategije Zavarovalnice in Skupine.
Uroš Ivanc	Član Uprave	Pristojen je za samostojno službo področij Aktuariat premoženjskih zavarovanj in Aktuariat osebnih zavarovanj ter področja Računovodstvo, Finance in kontroling, Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav zunaj Slovenije ter za štabno Službo za naložbe. Prav tako je odgovoren za postopke združitev in prevzemov (M&A), odnose z investitorji (IR) in bonitetnimi agencijami ter za dejavnosti okoljskega, družbenega in korporativnega trajnostnega razvoja (ESG).
Tadej Čoroli	Član Uprave	Pristojen je za področja Trženje, Škode premoženjskih zavarovanj, Prodaja zavarovanj, Področje za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke, Področje za digitalno platformo in poslovno inteligenco, Osebna zavarovanja, Informatika, za štabno Službo za upravljanje s tveganji ter za bančno zavarovalništvo.
Marica Makoter	Članica Uprave – delavska direktorica	Zastopa interese delavcev, kot to opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pristojna je za službi področij Preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar in Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov. Odgovorna je za področji Zaledna podpora poslovanja in Področje za ravnanje z zaposlenimi (z izjemo kadrovskih zadev, povezanih z delavci s posebnimi pooblastili). Prav tako je odgovorna za štabno Službo za strateško nabavo ter za preprečevanje pranja denarja.

Ostale informacije, povezane z Upravo Zavarovalnice, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.2.

B.1.1.2 Skupščina

Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini delničarjev, ki je sklicana najmanj enkrat letno. Pristojnosti in delovanje Skupščine delničarjev opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah in Statut družbe. Skupščine delničarjev se lahko udeleži delničar, vpisan v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD³ , kot imetnik delnic konec sedmega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Svojo glasovalno pravico lahko uresničuje, če najpozneje ob koncu četrtega dne pred dnevom

³ KDD d.d. - Centralna klirinško depotna družba.

Skupščine delničarjev prijavi svojo udeležbo. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom zagotavljajo delnice, in pojasnila o omejitvah prenosa delnic in doseganju kvalificiranega deleža, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.2.

B.1.1.3 Nadzorni svet

Zavarovalnica ima devetčlanski Nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, predstavnikov delničarjev in trije člani, predstavniki delavcev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvoli Skupščina delničarjev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delavcev, pa izvoli Svet delavcev Zavarovalnice, ki s svojim sklepom seznani Skupščino delničarjev. Predsednik in namestnik sta predstavnika delničarjev. Mandat člana Nadzornega sveta traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen brez omejitve.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje družbe. Poleg pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1), daje soglasje k odločitvam Uprave, kjer vložek Zavarovalnice oziroma vrednost presega v Poslovniku o delu Nadzornega sveta določen limit, in sicer pri ustanavljanju kapitalskih družb doma in v tujini, pri pridobivanju in odtujevanju kapitalskih deležev Zavarovalnice v domačih ali tujih gospodarskih družbah (razen če gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasični portfeljski pristop upravljanja), pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev Zavarovalnice in dolgoročnemu zadolževanju Zavarovalnice pri tujih in domačih bankah, pri pridobivanju in odtujevanju nepremičnin Zavarovalnice ter investiranju v nepremičnine Zavarovalnice. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje Službe notranje revizije ter k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij Zavarovalnice. Prav tako daje soglasje Upravi k poslovni strategiji in finančnemu načrtu Zavarovalnice ter k krovnim internim aktom sistema upravljanja. Nadzorni svet prav tako določa prejemke predsednika in članov Uprave ter skupaj z Upravo določa prejemke direktorja Službe notranje revizije.

Pri nadzorovanju vodenja poslov Zavarovalnice Nadzorni svet zlasti nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja Službe notranje revizije, obravnava ugotovitve AZN, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad Zavarovalnico, preverja letna in druga finančna poročila Zavarovalnice in o tem izda obrazloženo mnenje, obrazloži Skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu Službe notranje revizije in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila Uprava in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri sestavljeno Letno poročilo, ki ga je predložila Uprava, zavzame stališče do revizijskega poročila s pisnim poročilom za Skupščino delničarjev ter v njem navede morebitne pripombe ali pa ga sprejme.

Nadzorni svet ima ključno vlogo v sistemu upravljanja s tveganji, saj je primaren deležnik, kateremu vse tri linije odgovarjajo, obenem pa je odgovoren za delovanje sistema treh obrambnih linij znotraj sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov. V okviru nadziranja se redno seznanja z učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema upravljanja s tveganji.

Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane Uprave. Pri tem si prizadeva zagotoviti kontinuiteto njihovega dela s skrbno in pravočasno izbiro predsednika in na njegov predlog drugih članov Uprave.

Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov navzočih članov.

Člana Nadzornega sveta Branko Bračko in Peter Kavčič sta 9. 12. 2022 Zavarovalnico obvestila o odstopu s položaja člana Nadzornega sveta. Z namenom zagotovitve ustrezne izvedbe nominacijskih postopkov podajata nepreklicno odstopno izjavo z dnem, ko bo Nadzorni svet potrdil Letno poročilo za leto 2022 oziroma najkasneje 31. 3. 2023. Učinkovanje njunega odstopa in prenehanje mandata člana Nadzornega sveta družbe nastopi z dnem zasedanja redne letne Skupščine delničarjev (ki bo skladno s finančnim koledarjem predvidoma 6. 6. 2023), vendar najkasneje 30. 6. 2023.

V poslovnem letu 2022 so Nadzorni svet sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija
Andrej Andoljšek	Predsednik, predstavnik delničarjev
Branko Bračko	Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev
Igor Stebernak	Član, predstavnik delničarjev
Tomaž Benčina	Član, predstavnik delničarjev
Jure Valjavec	Član, predstavnik delničarjev
Peter Kavčič	Član, predstavnik delničarjev
Peter Celar	Član, predstavnik delavcev
Branko Gorjan	Član, predstavnik delavcev
Igor Zupan	Član, predstavnik delavcev

Tabela 7: Člani Nadzornega sveta v poslovnem letu 2022

KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ali odbor ne moreta odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti Nadzornega sveta.

V letu 2022 so delovale naslednje komisije Nadzornega sveta: Revizijska komisija, Komisija za imenovanja in prejemke ter Strateška komisija, oblikovan pa je bil tudi Nominacijski odbor kot začasna komisija. Komisije oz. odbor pripravljajo predloge sklepov, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge.

Nominacijski odbor kot začasna komisija je bil oblikovan 21. 12. 2022 zaradi podaje odstopnih izjav članov Nadzornega sveta Branka Bračka in Petra Kavčiča. Odbor bo deloval do izvolitve novih članov Nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev, na skupščini delničarjev Zavarovalnice, vendar ne dlje kot do 6. 6. 2023.

Komisije Nadzornega sveta	Pristojnosti
REVIZIJSKA KOMISIJA	- spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja
Sestava:	priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti, - spremlja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol, notranje revizije in sistema upravljanja s tveganji,
- Peter Kavčič, predsednik komisije
- Igor Stebernak, član	- spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter poroča Nadzornemu svetu o rezultatu revizije,
- Igor Zupan, član
- Luka Kumer, zunanji neodvisni strokovnjak	- odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga Nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja Letnega poročila družbe ter sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
	- nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba ter ocenjuje sestavo Letnega poročila in oblikuje predlog za Nadzorni svet,
	- spremlja kakovost revidiranja revizorja skladno s sprejetimi Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in Združenja nadzornikov Slovenije,
	- sodeluje s Službo notranje revizije, spremlja njena kvartalna poročila, obravnava njene notranje akte in pravila delovanja ter njene letne načrte,
	- obravnava odločitve o imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje Službe notranje revizije.
KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN PREJEMKE	- pripravlja predloge meril za članstvo v Upravi,
Sestava:	- pripravlja predloge politike plačil, povračil in drugih ugodnosti članov Uprave, - predhodno obravnava predloge predsednika Uprave, povezane z vodenjem družbe,
- Tomaž Benčina, predsednik komisije
- Jure Valjavec, član
- Peter Celar, član	- izvaja ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta,
	- podpira in pripravlja predloge na področjih, ki zadevajo Nadzorni svet.
STRATEŠKA KOMISIJA	- obravnava in pripravlja predloge za Nadzorni svet v zvezi s
Sestava:	strategijo Skupine in spremlja njeno uresničevanje,
- Branko Bračko, predsednik komisije	- obravnava in pripravlja predloge in mnenja za Nadzorni svet v zvezi s strateškim razvojem Skupine.
- Andrej Andoljšek, član
- Peter Kavčič, član
- Branko Gorjan, član
NOMINACIJSKI ODBOR	- izvaja nominacijski postopek za imenovanje kandidata/-ov za
Sestava:	člana oziroma člane Nadzornega sveta – predstavnike delničarjev,

Tabela 8: Sestava in pristojnosti komisij Nadzornega sveta v poslovnem letu 2022

- Andrej Andoljšek, predsednik komisije	- evidentira kandidata/-ov za člana oziroma člane Nadzornega
- Jure Valjavec, član	sveta in poziva KIP, da izdela oceno o usposobljenosti in primernosti,
- Igor Zupan, član	- posreduje predlog Nadzornemu svetu za imenovanje kandidata/-
- Mitja Svoljšak, zunanji član	ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

Ostale informacije, povezane z Nadzornim svetom Zavarovalnice, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.3.

B.1.2 Politika prejemkov

Prejemki zaposlenih v Zavarovalnici so urejeni in regulirani skladno z internim aktom Politika prejemkov Zavarovalnice Triglav, d.d (v nadaljnjem besedilu: Politika prejemkov), ki je vzpostavljena kot ena izmed politik, s katerimi Zavarovalnica uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja ter zagotavlja integriteto in transparentnost poslovanja. Politika prejemkov je bila v maju 2021, na podlagi zahtev iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K) in sprejete Uredbe (EU) 2019/2088 o razkritjih povezanih s trajnostjo, v sektorju finančnih storitev (Uredba EGS), spremenjena in dopolnjena. V Politiko prejemkov so bile dodane določbe, kot jih zahteva 38. člen novele ZGD-1K in Uredba EGS. Sprememba Politike je med ostalim vključevala podatke v zvezi s posameznimi sestavinami prejemkov članov Uprave in prejemki članov Nadzornega sveta. Hkrati pa se je v Politiko prejemkov ustrezno vključilo tveganje glede trajnostnih zavez.

Politika prejemkov se uporablja za Nadzorni svet, Upravo, vodilne in vodstvene delavce, nosilce ključnih funkcij ter ostale delavce na individualni pogodbi in za ostale zaposlene v Zavarovalnici. Prejemki članov Nadzornega sveta in njegovih komisij (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov) so določeni s sklepi Skupščine delničarjev, prejemki Uprave pa s strani Nadzornega sveta, prejemke nosilca ključne funkcije notranje revizije določata Uprava in Nadzorni svet, prejemke ostalih zaposlenih pa določa Uprava. Prejemki zaposlenih so določeni sorazmerno z zahtevnostjo, značilnostmi, obsegom nalog ali funkcij, s pooblastili, odgovornostmi in izkušnjami ter tako, da zaposlene spodbujajo k sprejemanju odločitev oziroma ravnanju, ki vodi k uresničevanju ciljev Zavarovalnice in ustreznemu obvladovanju tveganj.

NADZORNI SVET

Prejemke članov Nadzornega sveta in njegovih komisij določi skupščina s sklepom. Sestavljajo jih plačila za opravljanje funkcije, doplačila za opravljanje funkcije predsednika in namestnika ter članov komisij Nadzornega sveta, sejnine za prihod na sejo, morebitni potni stroški in stroški prenočevanja.

Zunanji člani komisij so za delo v komisijah plačani iz sredstev, namenjenih za delo Nadzornega sveta. Višino plačila zunanjih članov določi Nadzorni svet v ustreznem razmerju do plačila članov Nadzornega sveta in ni vezana na skupščinski sklep.

UPRAVA

Prejemki Uprave, ki jih sestavljajo osnovna plača (fiksni del plače), spremenljivi prejemek (variabilni del plače) in druge pravice ter ugodnosti, so določeni in se izplačujejo v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih. Člani Uprave so upravičeni do uporabe sredstev v lasti Zavarovalnice (službeno vozilo, službeni mobilni telefon) v službene in zasebne namene, pravice do zdravstvenih, pokojninskih (Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje – PDPZ, Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje – PPZ), nezgodnih zavarovanj in zavarovanja odgovornosti. Za člane Uprave ne veljajo nobene posebne upokojitvene sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev.

VODILNI IN VODSTVENI DELAVCI TER DRUGI DELAVCI NA INDIVIDUALNI POGODBI

Za vodilne in vodstvene delavce ter druge delavce na individualni pogodbi je osnovna plača (fiksni del plače) določena v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer je v skladu z internimi pravili za vsako skupino vodilnih in vodstvenih delavcev določena najnižja in najvišja osnovna bruto plača.

Plača pooblaščencev Uprave, vodilnih delavcev II. ter III. organizacijskega nivoja in pomočnikov vodij I. ter II. organizacijskega nivoja je sestavljena tudi iz spremenljivega prejemka, ki vključuje del plače za delovno uspešnost in del plače za poslovno uspešnost. Plača vodstvenih delavcev in ostalih delavcev, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi pa vključuje del plače iz naslova delovne in poslovne uspešnosti.

ZAPOSLENI PO KOLEKTIVNI POGODBI

Zaposlenim po kolektivni pogodbi se osnovna plača določi z upoštevanjem zahtevane usposobljenosti, odgovornosti in zahtevnosti delovnega mesta. Pri preseganju vnaprej določenih ciljev in pričakovanj so zaposleni upravičeni do delovne uspešnosti (variabilni del plače). Maso za nagrajevanje delovne uspešnosti določi Uprava z upoštevanjem poslovnih rezultatov.

Skladno z merili, ki jih določi Uprava, so v primeru dobrih poslovnih rezultatov delavci upravičeni do dela plače za poslovno uspešnost (letne nagrade).

Vsi zaposleni v Zavarovalnici lahko pristopijo h kolektivnemu prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju (PDPZ) in prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju (PPZ). Za vsakega zaposlenega v skladu z dogovorom s predstavniki delavcev Zavarovalnica plačuje premijo v deležu od bruto plače zaposlenega. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih članov z namenom, da se jim zagotovi izplačevanje dodatne starostne pokojnine od upokojitve naprej. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pomeni varčevanje za pridobitev mesečne pokojninske rente, ki se izplačuje ali od določenega datuma ali od datuma upokojitve do konca življenja, vsekakor pa vsaj 10 let.

B.1.3 Posli s povezanimi osebami

Med povezane osebe v Zavarovalnici spadajo:

• delničarji, ki imajo pomemben vpliv na poslovanje Zavarovalnice,
  • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 34,47-odstotni lastniški delež,
  • Slovenski državni holding, d.d. 28,09-odstotni lastniški delež,
• člani Uprave,
• člani Nadzornega sveta.

Transakcije s povezanimi osebami so podrobneje predstavljene v Letnem poročilu v poglavjih 5.7 in 5.8.

V letu 2022 je bila edina materialno pomembna transakcija izplačilo dividend največjima lastnikoma matične družbe (ZPIZ s 34,47 – odstotnim deležem v kapitalu matične družbe in SDH z 28,09 – odstotnim deležem v kapitalu). Največjima lastnikoma je matična družba izplačala skupno 52,6 milijona evrov, od tega ZPIZ-u 29,0 milijona evrov, SDH-ju pa 23,6 milijona evrov.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

V Zavarovalnici se glede na predpisane zahteve iz Direktive Solventnost II, Delegirane uredbe Komisije EU 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba) Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju: ZZavar-1) ter pripravljalnih smernic EIOPA o sistemu upravljanja, ki zahtevajo, da so osebe, ki vodijo ali nadzirajo Zavarovalnico oziroma opravljajo delo na ključnih funkcijah, ustrezno strokovno usposobljene in primerne (dobrega ugleda in integritete).

Ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta ter Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnega organa se izvaja pred podelitvijo mandata (začetno ocenjevanje), med mandatom (obdobno ocenjevanje, predvidoma enkrat letno) in v primeru nastopa okoliščin, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost članov Uprave in Nadzornega sveta (izredno ocenjevanje).

V postopku ocenjevanja se za člane Uprave in Nadzornega sveta preverja izpolnjevanje meril usposobljenosti (strokovna usposobljenost, izkušnje, kompetence) in meril primernosti (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). V postopku ocenjevanja Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnih organov se preverja, ali imajo vsi člani kolektivno znanje in izkušnje o zavarovalnih in finančnih trgih, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upravljanja, finančnih in aktuarskih analizah, upravljanju tveganj ter regulativnih okvirih in drugih pravnih zahtevah, v katerih posluje Zavarovalnica. Skladno s Politiko o ocenjevanju usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav d.d., ki je bila na podlagi sprejetega stališča AZN v zvezi z ustreznostjo članstva v Revizijski komisiji Nadzornega sveta v letu 2021 dopolnjena, se ocenjuje tudi usposobljenost in primernost zunanjega člana Revizijske komisije, ki je neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo, in sicer je predvideno začetno, obdobno in izredno ocenjevanje.

Usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij se ocenjuje pred podelitvijo pooblastila (t.i. začetno ocenjevanje), obdobno (enkrat letno v času trajanja pooblastila) in izredno (ob nastopu okoliščin, ki vzbujajo utemeljen dvom v usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij). V postopku ocenjevanja se preverja usposobljenost (strokovna usposobljenost, specializirana znanja, izkušnje in kompetence) in primernost (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). Nosilci ključnih funkcij morajo, poleg predhodno navedenih pogojev usposobljenosti, ki so splošni in veljajo za vse, izpolnjevati še naslednje:

Nosilec aktuarske funkcije mora imeti znanje s področja aktuarstva in finančne matematike v skladu z zahtevami AZN, najmanj pet let izkušenj na tem delovnem področju, veljavno licenco za pooblaščenega aktuarja; mora biti član polnopravne članice mednarodne aktuarske organizacije IAA in je vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljal aktuarsko funkcijo ali naloge pooblaščenega aktuarja na primerljivem portfelju,

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji mora imeti znanje o uporabi modelov in metod upravljanja s tveganji ter najmanj pet let delovnih izkušenj,

Nosilec funkcije skladnosti poslovanja mora imeti najmanj petletne delovne izkušnje,

Nosilec funkcije notranje revizije mora imeti najmanj petletne izkušnje pri delu v reviziji ali deset let v sorodni dejavnosti ter naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji

Sistem upravljanja s tveganji sestavljajo interna pravila, pristojnosti, procesi in aktivnosti, ki Zavarovalnici omogočajo hitro prepoznavo in oceno ter ustrezen nadzor nad prevzetimi in potencialnimi tveganji, kar zagotavlja ustrezen profil tveganj znotraj določenih ravni v Izjavi o apetitu po tveganjih (v nadaljnjem besedilu: Apetit po tveganjih). Sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici vključuje vsa področja, posebej tista, ki pomembno vplivajo na poslovanje in kapitalsko ustreznost.

Cilj sistema upravljanja s tveganji je zagotoviti uresničevanje strateških ciljev, poslanstva in vizije Zavarovalnice. Zavarovalnica je za doseganje zastavljenih poslovnih in strateških ciljev opredelila stopnjo tveganj, merjeno z vidika potencialnih izgub, katero je še pripravljena sprejeti pri določeni dobičkonosnosti poslovanja.

Pri upravljanju s tveganji se zasleduje načelo optimalnega upravljanja razmerja med izpostavljenostjo tveganjem in donosnostjo ter načelo optimalnega razmerja med stroški in koristmi.

V sistemu upravljanja s tveganji imajo pomembno vlogo štiri ključne funkcije, ki aktivno skrbijo za usklajeno delovanje Zavarovalnice ter za prenos znanj in dobrih praks med družbami Skupine. Ključne funkcije so v Zavarovalnici organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot Zavarovalnice. Podrejene so neposredno Upravi in organizirane tako, da zagotavljajo ustrezne notranje-nadzorne mehanizme v Zavarovalnici. Ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, potrebne za delovanje. Vsaka ključna funkcija ima znotraj sistema upravljanja opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja.

Glavna gradnika procesa celovitega upravljanja s tveganji Zavarovalnice sta Strategija Skupine in Poslovni načrt Zavarovalnice. Sistem upravljanja s tveganji je v Zavarovalnici zasnovan na tri nivojskem modelu obrambnih linij.

Slika 2: Sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici

Prva obrambna linija je sestavljena iz poslovnih funkcij, ki so v okviru svojih poslovnih odločitev odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave na svojem poslovnem področju dela ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.

Druga obrambna linija predstavlja ključne funkcije in organe odločanja, ki opredeljujejo sistem upravljanja s tveganji. Ta vključuje postopke prepoznavanja, ocenjevanja oziroma merjenja in spremljanja izpostavljenosti ter sistem limitov izpostavljenosti tveganjem, vključno s poročanjem. V drugi obrambni liniji delujejo tri ključne funkcije (funkcija upravljanja s tveganji, aktuarska funkcija in funkcija skladnosti poslovanja). Poleg njih so vanjo vključeni še pristojni odbori s področja upravljanja s tveganji, Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar, Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov ter služba Kibernetska odpornost. V okviru druge obrambne linije deluje tudi služba Finance in kontroling.

Tretja obrambna linija obsega ključno funkcijo notranje revizije, ki izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem Zavarovalnice ter sistematično in metodično pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja Zavarovalnice, njenega upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov. Funkcija notranje revizije podaja tudi priporočila za izboljšave.

Primarna deležnika sistema upravljanja s tveganji sta Uprava in Nadzorni svet.

Nadzorni svet daje soglasja Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja s tveganji ter redno spremlja profil tveganj, kapitalsko ustreznost in izsledke procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljnjem besedilu: ORSA) Zavarovalnice in Skupine. V okviru svojih pristojnosti in odgovornosti se seznanja s poročili ključnih funkcij. Poleg tega daje Upravi soglasje k Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Zavarovalnice) in Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Skupine).

Revizijska komisija Nadzornega sveta nadzoruje primernost in učinkovitost sistema upravljanja s tveganji ter spremlja celostni profil tveganj Zavarovalnice. Vključena je tudi v opredelitev stresnih testov in scenarijev, s katerimi se v okviru izvedbe lastne ocene tveganj in solventnosti preverja raven kapitalske ustreznosti.

Uprava oblikuje poslovne cilje in apetit po tveganjih ter sprejema strategijo družbe in politike upravljanja tveganj. Odgovorna je za zagotavljanje učinkovitosti sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici. Potrjuje načrte dela posameznih ključnih funkcij, redno se seznanja s kapitalsko ustreznostjo Zavarovalnice ter potrjuje najpomembnejša poročila ključnih funkcij, vključno z Rednim poročilom nadzorniku Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Zavarovalnice) Rednim poročilom nadzorniku Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Skupine), Poročilom ORSA in Poročiloma SFCR.

B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih

Zavarovalnica ima vzpostavljen sistem upravljanja s tveganji s Strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji (v nadaljnjem besedilu: Strategija upravljanja s tveganji) in z Apetitom po tveganjih, ki predstavljata podlago in izhodišče za pripravo vseh ostalih podrejenih internih aktov upravljanja s tveganji, kot so politike, metodologije in druga navodila s področja upravljanja s tveganji v Zavarovalnici. Strategija upravljanja s tveganji jasno opredeljuje načela, cilje sistema upravljanja s tveganji, namen Apetita po tveganjih ter sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici, kar vključuje interna pravila, pristojnosti in odgovornosti ter proces celovitega upravljanja s tveganji. Strategija upravljanja s tveganji skupaj z Izjavo o apetitu izhaja in je usklajena z veljavno Strategijo Skupine ter zagotavlja osnovo in smernice za doseganje strateških ciljev.

Apetit po tveganjih je eden izmed osrednjih gradnikov sistema upravljanja s tveganji, ki predstavlja maksimalno raven tveganj, merjeno z ravnjo potencialnih izgub, ki jo je Zavarovalnica še pripravljena sprejeti tekom poslovanja, z namenom doseganja zastavljenih poslovnih in strateških ciljev ter podaja usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj (apetit in toleranca). Apetit po tveganjih je opredeljen za vsako pomembno kategorijo tveganja, v kateri so definirani tudi ključni kazalniki za vsako pomembno tveganje in njihove ciljne ter skrajne vrednosti. Zavarovalnica za kategorije tveganj, ki jih pri svojem poslovanju ne želi prevzemati, opredeli nično toleranco.

Namen Apetita po tveganjih je, da se opredeli cilje glede prevzemanja tveganj ter s tem opredeli profil tveganj Zavarovalnice, vzpostaviti optimalno razmerje med tveganji in donosnostjo ter razvijati močno kulturo upravljanja s tveganji. Zavarovalnica prevzema zavarovalna, tržna, kreditna, likvidnostna, operativna in nefinančna tveganja v skladu s Strategijo upravljanja s tveganji.

B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji

Poleg podpore Upravi in Nadzornemu svetu pri učinkovitem izvajanju sistema upravljanja s tveganji so glavne naloge funkcije upravljanja s tveganji tudi vzpostavitev, skrbništvo in nadzorovanje sistema upravljanja s tveganji, spremljanje splošnega profila tveganj Zavarovalnice kot celote, ugotavljanje in ocenjevanje nastajajočih tveganj, aktivna skrb za delovanje odborov sistema upravljanja s tveganji, koordinacija in izračun kapitalskih zahtev, koordinacija procesa ORSA ter priprava vseh ostalih regulatorno zahtevanih in internih poročil, ki se navezujejo na upravljanje s tveganji. Poleg naštetega je funkcija zadolžena tudi za podrobno nepristransko poročanje o izpostavljenosti tveganjem in svetovanje Upravi in Nadzornemu svetu o zadevah na področju upravljanja s tveganji, tudi v zvezi s strateškimi zadevami, kot so strategija Zavarovalnice, združitve in prevzemi ter večji poslovni projekti in naložbe.

Funkcija upravljanja s tveganji deluje samostojno in neodvisno od drugih funkcij. Izvaja se v Službi za upravljanje v tveganji.

Funkcija upravljanja s tveganji v okviru rednega ocenjevanja tveganj Zavarovalnice ocenjuje primernost in učinkovitost postopkov upravljanja s tveganji ter v primeru zaznanih odstopanj izvaja svetovalno funkcijo. Prek slednje z usmeritvami, priporočili in predlogi sooblikuje notranje kontrole za boljšo spremljavo tveganj v določenem procesu, poslovnem področju ali na ravni celotne družbe. O pomembnejših ugotovitvah seznanja odbore sistema upravljanja s tveganji. Funkcija upravljanja s tveganji je prav tako zadolžena za poročanje AZN v skladu z veljavno zakonodajo, ki se nanaša na naloge funkcije upravljanja s tveganji.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji ima vlogo skrbnika sistema upravljanja s tveganji in je neposredno podrejen Upravi, ki ga s soglasjem Nadzornega sveta, tudi pooblasti.

Ugotovitve in mnenja nosilca funkcije upravljanja s tveganji so objektivna in neodvisna od vpliva drugih poslovnih področij. Nosilec funkcije upravljanja s tveganji in druge osebe, ki v Zavarovalnici izvajajo naloge funkcije upravljanja s tveganji, imajo dostop do vseh informacij Zavarovalnice, ki so potrebne za opravljanje teh nalog.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji izvaja naloge v okviru druge obrambne linije.

B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji

V okviru sistema upravljanja s tveganji v drugi obrambni liniji delujejo odbori. Njihova vloga je posvetovalna ali pa jim Uprava dodeli določene odločevalne pravice. Njihov namen je podpora Upravi pri rednem spremljanju, usklajevanju in informiranju o upravljanju s tveganji v Zavarovalnici ter obravnavi nadgradenj spremljave tveganj skladno s pristojnostmi. Ob pomembnejših spremembah profila tveganj zaznana tveganja obravnavata tudi Odbor za upravljanje s tveganji ali Uprava.

Odbor za upravljanje s tveganji (RMC) je odbor Uprave, ki je zadolžen za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje s tveganji, in skrbi za to, da ima Zavarovalnica vzpostavljeno primerno infrastrukturo ter primerne vire in sisteme, ki omogočajo zadovoljivo raven upravljanja s poslovnimi tveganji. S svojim delovanjem pripomore k prepoznavi in upravljanju s tveganji ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj Zavarovalnice. Temeljni cilji ter vloga odbora so pomoč Upravi pri ugotavljanju ter nadzoru izpostavljenosti vsem materialnim tveganjem (posebej kapitalskim in nefinančnim tveganjem, ki jih ne spremlja Odbor za skladnost in trajnostni razvoj), ugotavljanju pomanjkljivosti v notranje-kontrolnem okolju Zavarovalnice, potrjevanju in pregledu metodologij vrednotenja vseh kategorij tveganj in določanju limitov za posamezne vrste tveganj ter pri preverjanju, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z Apetitom po tveganjih Zavarovalnice.

Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) je odbor, ki je zadolžen za upravljanje tržnih, likvidnostnih in kreditnih tveganj na segmentu naložbenih portfeljev ter tveganj življenjskih in pokojninskih zavarovanj Zavarovalnice. Pomembna naloga odbora je tudi oblikovanje strategije upravljanja usklajenosti sredstev in obveznosti Zavarovalnice, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev, ob upoštevanju apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja s sredstvi in obveznostmi Zavarovalnice.

Zavarovalni odbor premoženjskih zavarovanj (UWC) je sestavni del sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici, katerega temeljni cilj je spremljanje ter optimiziranje višine in koncentracije prevzetih zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in predlaganje omejitev oziroma optimalen prenos prevzetih zavarovalnih tveganj v pozavarovanje (prevzemanje kreditnih tveganj premoženjskih zavarovanj) glede na postavljen apetit po tveganjih Zavarovalnice ob upoštevanju tveganj, ki izvirajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke. Odbor se ukvarja s prepoznavanjem, spremljanjem, upravljanjem ter poročanjem zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in razvojem upravljanja z zavarovalnimi tveganji premoženjskih zavarovanj.

Odbor za operativna tveganja (ORC) je usmerjen v zagotavljanje Zavarovalnici primernega in integriranega sistema upravljanja z operativnimi tveganji, ki vključuje tudi optimalno alokacijo apetita po operativnih tveganjih glede na usmeritve iz Apetita po tveganjih in nadzor nad delovanjem sistema upravljanja z operativnimi tveganji Zavarovalnice, vključno s pregledom in potrjevanjem ukrepov za njegovo izboljševanje. Odbor deluje na področju vseh skupin operativnih tveganj. Kot posebna skupina operativnih tveganj se spremljajo projektna tveganja in tveganja informacijske varnosti, ki vključujejo kibernetska tveganja ter sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Odbor za operativna tveganja spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije, ki se nanašajo na strukturo in izvajanje sistema upravljanja z operativnimi tveganji.

Odbor za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR) je zadolžen za obravnavanje pomembnejših ali kompleksnejših vprašanj, povezanih z zagotavljanjem skladnosti poslovanja Skupine s predpisi in sprejetimi drugimi zavezami ter stališči nadzornih ali drugih državnih organov, obravnavanje vprašanj, ki vključujejo etične dileme, ki se nanašajo na spoštovanje določil Kodeksa Skupine Triglav (v nadaljevanju besedila: Kodeks Skupine), Zavarovalnega kodeksa ali drugih sprejetih etičnih standardov družbe. Odbor je prav tako zadolžen za spremljavo in upravljanje s tveganjem ugleda ter za spremljavo in usmerjanje aktivnosti na področju trajnosti (ESG), spremljavo trajnostnih tveganj, obravnavanje predlogov notranjih aktov, ki se nanašajo na ali so del sistema upravljanja s tveganji za skladnost poslovanja, spremljavo izpostavljenosti Zavarovalnice tveganjem za skladnost poslovanja in obravnavanje ocen tveganj za skladnost poslovanja, obravnavanje dogodkov, ki pomenijo kršitev varstva podatkov, obravnavanje trajnostnega poslovanja z GRI kazalniki, obravnavanje realizacije priporočil Službe za skladnost poslovanja in obravnavanje vseh zadev ali vprašanj, ki jih v obravnavo predložijo posamezni člani odbora.

Produktna foruma premoženjskih in osebnih zavarovanj (PF PZ in PF OZ) imata za temeljni cilj zagotavljanje kontinuiranega razvoja in spreminjanja zavarovalnih produktov za slovenski trg in druge trge, na katerih Zavarovalnica trži svoje produkte. Pri razvoju in spremembah zavarovalnih produktov se mora zagotavljati skladnost s strategijo Zavarovalnice ter se prilagajati potrebam trga ob hkratnem upoštevanju zakonskih okvirjev, standardov in dobre prakse zavarovalne in finančne stroke, politike upravljanja in nadzora nad zavarovalnimi produkti ter usmeritev iz apetita po tveganjih glede zagotavljanja primernega profila zavarovalnih tveganj.

Projektno usmerjevalni odbor (PUO) je odločevalni organ, ki omogoča celovito upravljanje portfelja projektov, zagotavlja temelje za transparentno in sledljivo izvajanje projektov ter identifikacijo in upravljanje s projektnimi tveganji, kar vključuje zagotavljanje usklajenega in učinkovitega poteka dela na projektih ter vzpostavitev primernih in med seboj usklajenih projektov v Zavarovalnici.

B.3.5 Proces upravljanja s tveganji

V procesu postavitve planskih usmeritev in ciljev za strateško obdobje se opredeli obseg tveganj, ki jih je Zavarovalnica za dosego teh ciljev zavestno pripravljena prevzeti, ter se na podlagi tega opredeli raven ključnih kazalnikov, s katerimi se zasleduje usklajenost z Apetitom po tveganjih. Na osnovi zastavljenih strateških ciljev se tako letno v procesu ORSA najprej prepozna pomembna tveganja. Gre za tveganja, katerih realizacija ima lahko pomemben vpliv na doseganje zastavljenih ciljev v prihodnjih obdobjih.

Na opisan način prepoznana tveganja predstavljajo tveganja, ki jih Zavarovalnica v nadaljevanju ustrezno klasificira ter oceni, slednje predvsem z vidika velikosti učinka in verjetnosti nastanka. Analiza je podlaga za sprejemanje odločitev Uprave glede načina obvladovanja tveganj.

Zavarovalnica v izvedenem ciklu sistema upravljanja s tveganji vedno tudi dokumentira prepoznane pomanjkljivosti in predloge za izboljšave ter pripravi ukrepe in priporočila za nadgradnjo.

V Zavarovalnici se redno spremlja tveganja z obravnavo rednih poročil, v katerih se naslovi pomembnejše vplive na profil tveganj in na podlagi katerih se na pristojnih organih po potrebi sprejme ustrezne ukrepe. Za pravilno oceno tveganj je potreben pravilen zajem izpostavljenosti tveganjem in dobro poznavanje lastnosti (volatilnosti) dejavnikov tveganj ter vpliva teh na ključne strateške kazalnike.

Primarna metoda merjenja tveganj je standardna formula Solventnosti II (regulatorna metoda), ki temelji na standardnih volatilnostih in izpostavljenostih tveganjem Zavarovalnice. Regulatorna metoda se dopolnjuje z lastnimi ocenami volatilnosti dejavnikov tveganj pri enaki stopnji zaupanja in obdobju. S tem se hkrati tudi redno zagotavlja preverjanje ustreznosti regulatorne metode za Zavarovalnico. Dodatno se ocenjuje tveganja tudi po metodologiji bonitetne hiše S&P.

Najmanj enkrat letno se opravi celovita analiza primernosti standardne formule Solventnosti II za merjenje lastnih tveganj v okviru procesa ORSA. Pri končni oceni primernosti Zavarovalnica upošteva tudi rezultate interne metode merjenja tveganj.

Zavarovalnica redno spremlja ocene tveganj in jih zlasti v primeru zaznanih odstopanj od dejanskega tveganja neprestano nadgrajuje.

Zavarovalnica pri upravljanju s tveganji deluje preventivno, pri čemer uporablja pristopa razgradnje (npr. produktne) in razpršitve (npr. naložbene) posameznih vrst tveganj. Pri uravnavanju izpostavljenosti tveganjem je ključen ukrep vzpostavitve ustreznega limitnega sistema, ki ga Zavarovalnica v skladu s poslovnimi priložnostmi prilagaja aktualnim zunanjim dogajanjem, pri čemer vseskozi ostaja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

Zavarovalnica redno izvaja spremljavo tveganj in poroča o tveganjih v sklopu standardiziranih internih poročil o tveganjih, ki vključujejo regulatorne in interne kazalnike za vse segmente tveganj in poslovanja. Poleg priporočil Službe za upravljanje s tveganji vsebujejo tudi komentarje o trendih in vrednostih kazalnikov glede na postavljene limite in ciljne vrednosti. Poročila o tveganjih v okviru svojih pristojnosti obravnavajo odbori sistema upravljanja s tveganji, Uprava in Nadzorni svet. Dodatno se v sistem poročanja o tveganjih uvrščajo tudi: Letno poročilo, Poročili SFCR Zavarovalnice in Skupine, poročilo ORSA, poročili RSR ter poročanja zunanjim deležnikom.

B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti

Glavni namen procesa ORSA je, da Zavarovalnica oceni prihodnja tveganja, ki izhajajo iz strateškega poslovnega načrta in s tem preveri morebitne potrebe po kapitalu. Dodatno se preverja vpliv izjemnih razmer na višino kapitalske ustreznosti z za ta namen definiranimi scenarijskimi stresnimi testi. V okviru procesa ORSA se preveri tudi primernost regulatornega merjenja tveganj.

Zavarovalnica ima v Apetitu po tveganjih opredeljen ciljni obseg kapitalske ustreznosti med 200 in 250 odstotki. Na podlagi teh kriterijev Zavarovalnica opredeljuje tudi svojo dividendno politiko, ki upošteva tudi zagotavljanje zadostnega obsega kapitala za doseganje strateških poslovnih ciljev in ohranjanje bonitetne ocene najmanj »A«.

Proces ORSA gradi na temeljnih elementih sistema upravljanja s tveganji ter upošteva profil tveganj in potrjene limite. V okviru procesa se opredelijo zaključki glede optimalnega zadrževanja oziroma prenosa tveganj, preveri pa se tudi ustreznost razporeditve kapitala Zavarovalnice. Z izvedbo stresnih scenarijskih testov se preverjajo vplivi potencialnih dogodkov na profil tveganj, s čimer se preverja kapitalska trdnost.

Proces ORSA je usklajen s procesom strateškega načrtovanja Zavarovalnice, saj se usklajeno in na podlagi finančnega načrta pripravi tudi izračun planirane kapitalske ustreznosti. Proces ORSA se začne s strateškimi cilji in definiranjem osnovnih predpostavk za pripravo strateškega poslovnega načrta, na podlagi katerih se pripravi plan kapitalske ustreznosti. Na podlagi aktualnih tveganj se pripravijo in ovrednotijo aktualni scenarijski stresni testi za Zavarovalnico. Testiranje primernosti standardne formule se redno izvaja tekom leta, na segmentih, kjer so med letom spremembe ocene tveganj lahko večje npr. finančne naložbe, na preostalih segmentih pa se primernost standardne formule podrobneje preveri v okviru procesa ORSA, ki se nato smiselno uporabijo v okviru testiranja bodočih solventnostnih potreb. V koraku preverjanja in testiranja bodočih solventnostnih potreb se obravnavajo potrebni ukrepi za ohranjanje optimalne kapitalske ustreznosti. Ob koncu procesa se poskrbi za njegovo ustrezno dokumentiranje in pripravo končnega poročila ter za poročanja rezultatov vsem notranjim kot zunanjim deležnikom (AZN). Zavarovalnica dodatno poskrbi za primerno seznanitev Nadzornega sveta o poteku in pomembnejših izsledkih procesa ORSA v Zavarovalnici.

Proces ORSA se v Zavarovalnici izvaja redno, najmanj enkrat letno. Izredno se proces izvede ob vsaki spremembi poslovne strategije oziroma ob vsaki večji spremembi v trenutnem profilu tveganj ali ob prepoznavi potencialnih bodočih dogodkov ali scenarijev na trgih, kjer posluje Zavarovalnica, ki bi lahko pomembno vplivali na doseganje strateških ciljev ali kapitalske ustreznosti.

V letu 2022 se je izvedel redni proces ORSA. Pri izvedbi rednega procesa ORSA so bila upoštevana vsa prepoznana pomembna tveganja Zavarovalnice do dneva izračuna, kakor tudi vsa potencialna tveganja, ki bi na podlagi znanih informacij lahko vplivala na njeno prihodnje poslovanje. Redni proces ORSA je potrdil, da sta zavarovalni in naložbeni portfelj Zavarovalnice dovolj odporna, da je kapitalska pozicija ustrezna ter da se Zavarovalnica lahko še naprej uspešno sooča s prihodnjimi tveganji in izzivi.

B.4 Sistem notranjega nadzora

Notranje-kontrolni sistem Zavarovalnice, ki temelji na vrednotah in etičnih načelih, zapisanih v Kodeksu Skupine Triglav (v nadaljevanju besedila: Kodeks Skupine)⁴ v Zavarovalnici obsega ocenjevanje tveganj, vzpostavitev notranjih kontrol, redno ocenjevanje njihove ustreznosti in primernosti ter komuniciranje in poročanje nadzornim organom ter drugim deležnikom.

Sistem notranjih kontrol obsega vse organizacijske enote in poslovne funkcije Zavarovalnice. Notranje kontrolne aktivnosti se izvajajo v vseh poslovnih in operativnih procesih, prek sistema treh obrambnih linij.

Vloge in odgovornosti v sistemu notranjih kontrol so porazdeljene med nosilci poslovnih funkcij, ki so odgovorni za vzpostavitev, dokumentiranje in stalno skrb za učinkovitost notranjih kontrol, ključnimi funkcijami druge obrambne linije, ki spremljajo in nadzorujejo ustreznost notranjih kontrol ter Službo notranje revizije, ki izvaja končni nadzor nad sistemom notranjih kontrol v Zavarovalnici.

Uprava sprejema oziroma potrjuje Kodeks Skupine, notranji akt o sistemu notranjih kontrol, politike ključnih funkcij in poslovnike odborov, vključno z njihovimi spremembami. Prek poročil ključnih funkcij in poročanja poslovnih funkcij ter sprejetih sklepov Uprava spremlja in upravlja z notranje-kontrolnim sistemom v Zavarovalnici.

B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja

Funkcija skladnosti poslovanja v okviru sistema notranjih kontrol spremlja skladnost poslovanja Zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami ter spremlja in ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju in povezanih okoliščin na poslovanje Zavarovalnice. V tem okviru ocenjuje tveganja za skladnost poslovanja Zavarovalnice, ocenjuje primernost in učinkovitost postopkov ter ukrepov za uskladitev poslovanja Zavarovalnice z ugotovljenimi spremembami ter pri tem izvaja svetovalno funkcijo. Prek slednje z usmeritvami, priporočili in predlogi sooblikuje notranje kontrole za skladnost v določenem procesu, poslovnem področju ali na ravni celotne Zavarovalnice. Funkcija skladnosti poslovanja redno poroča Upravi, Nadzornemu svetu in

⁴ Kodeks Skupine je objavljen na spletni strani Zavarovalnice: http://www.triglav.eu

Revizijski komisiji Nadzornega sveta o skladnosti poslovanja Zavarovalnice, s predpisi in drugimi zavezami. V Zavarovalnici ima pomembno vlogo tudi z vidika prizadevanj za pošteno in transparentno poslovanje, spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje sankcijskih ukrepov, izvajanje programov zagotavljanja skladnosti na posameznih zaključenih področjih (npr. varstvo potrošnikov in konkurence, varstvo osebnih podatkov, zunanje izvajanje, obvladovanje nasprotij interesov in notranjih prevar, preprečevanje korupcije, trajnosti ipd.) ter razvoj in spremljanje spoštovanja etičnih zavez in skrb za njihovo implementacijo v praksi. Nosilec funkcije skrbi za učinkovito izvajanje funkcije in Odbora za skladnost in trajnostni razvoj, predstavljanje funkcije navzven, redno poročanje Upravi in Nadzornemu svetu, pa tudi za razvoj elementov skladnosti in minimalnih standardov za delovanje funkcije v odvisnih družbah Skupine.

Funkcija skladnosti poslovanja deluje samostojno in neodvisno od drugih poslovnih funkcij v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. Je del druge obrambne linije v tri nivojskem sistemu upravljanja s tveganji. Organizacijska umeščenost, vloga in odgovornosti funkcije skladnosti poslovanja v sistemu upravljanja Zavarovalnice, vključno z obveznostmi poročanja, so krovno opredeljene v notranjih aktih Zavarovalnice o organizaciji, sistemu in politiki upravljanja ter skladnosti poslovanja.

B.5 Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije izvaja na oceni tveganj zasnovan stalen in celovit nadzor nad poslovanjem Zavarovalnice. Na podlagi sistematičnega in metodičnega pristopa pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja Zavarovalnice, upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov ter daje priporočila za izboljšanje. Funkcija notranje revizije sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi, spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev, sodeluje pri izvajanju notranjerevizijskih pregledov v drugih družbah Skupine, skrbi za kakovost in stalen razvoj notranjega revidiranja v Zavarovalnici ter prenaša znanja in dobre prakse notranjega revidiranja v druge družbe Skupine. Izvaja tudi svetovalne storitve po dogovoru z Upravo in vodstvom poslovnih področij.

Uprava zagotavlja funkciji notranje revizije ustrezne pogoje za delo, med katere spadajo predvsem organizacijska neodvisnost, ustrezen obseg sredstev za delovanje ter dostop do vseh področij, zapisov, sredstev in oseb v Zavarovalnici (vključno s člani Uprave, Revizijske komisije in Nadzornega sveta). Funkcija notranje revizije je organizirana kot samostojna organizacijska enota v Zavarovalnici in je neposredno podrejena Upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov Zavarovalnice. Pri določanju področij, ciljev in obsega notranjega revidiranja, opravljanju dela in poročanju o notranjem revidiranju je neodvisna. Nosilec funkcije in notranji revizorji ne opravljajo nobenih razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, in ne odločajo o aktivnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja.

Funkcija notranje revizije za svoje delo odgovarja neposredno Upravi in Nadzornemu svetu. Nosilec funkcije poroča o delovanju funkcije, morebitnih omejitvah delovanja (nastanku okoliščin, ki bi lahko oslabile nepristranskost notranjih revizorjev, morebitnem omejevanju sredstev za delo in podobno), izsledkih opravljenih notranjerevizijskih pregledov, uresničevanju priporočil ter oceni primernosti in učinkovitosti upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov na revidiranih področjih:

• Upravi, s čimer se ohranja neodvisnost od drugih poslovnih funkcij v Zavarovalnici,
• Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu, s čimer se ohranja neodvisnost od Uprave.

Funkcija notranje revizije pri izvajanju nalog upošteva hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo, ter notranja pravila delovanja funkcije notranje revizije, ki jih sprejme Uprava v soglasju z Nadzornim svetom.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je ena od ključnih funkcij Zavarovalnice, ki se izvaja ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja ter deluje samostojno in neodvisno od drugih poslovnih funkcij.

Nosilca aktuarske funkcije, ki ju pooblastita Uprava in Nadzorni svet, sta odgovorna za opravljanje nalog aktuarske funkcije. Za opravljanje svojih nalog morata imeti nosilca aktuarske funkcije poln, prost in neomejen dostop do vseh informacij, podatkov, dejavnosti in osebja Zavarovalnice.

Med ključne naloge aktuarske funkcije spada koordinacija in izvedba izračunov zavarovalnotehničnih rezervacij ter zagotavljanje, da se za izračun uporabljajo ustrezne metode, modeli in predpostavke ter da so uporabljeni podatki ustrezni, zadostni in kakovostni. Ključna naloga aktuarske funkcije je tudi preverjanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in podajanje mnenja o primernosti višine zavarovalne premije za posamezne produkte. Pri tem uporablja stališče, da mora premija posameznih produktov zadoščati za pokrivanje vseh obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Aktuarska funkcija tudi preverja ustreznost pozavarovanja in sodeluje pri izvedbi procesa ORSA v Zavarovalnici, poleg tega še izračunava kapitalske zahteve v okviru zavarovalnih tveganj.

Nosilcema aktuarske funkcije je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju aktuarskih nalog. Redno poročata Upravi in Nadzornemu svetu o delovanju aktuarske funkcije, o pomembnejših ugotovitvah redno seznanjata tudi odbore RMC, ALCO in UWC. Izvajata naloge, ki so delegirane s strani omenjenih odborov, po potrebi pa sodelujeta tudi z drugimi odbori, ki so del sistema upravljanja s tveganji.

B.7 Zunanje izvajanje

Skladno z zahtevami v ZZavar-1 ima Zavarovalnica vzpostavljene vse zakonsko predpisane kontrole in procese vezane na posle, ki se izločajo v zunanje izvajanje (v nadaljnjem besedilu: izločeni posli).

Vsaka pogodba oziroma dogovor o ravni opravljanja storitev med nosilcem in izvajalcem posameznega izločenega posla vsebuje podrobneje opredeljene postopke in ukrepe za izvajanje nadzora nad izvajalci izločenih poslov in zagotavljanja skladnosti njihovega ravnanja z veljavno zakonodajo in internimi pravili. Posebno pozornost se posveča poslom, ki se izločajo v oblak. Posledično je s pogodbo vsak izvajalec storitev zavezan k enakemu standardu skrbnosti, kot velja za Zavarovalnico. S pravnimi in organizacijskimi ukrepi se prav tako zagotovi, da imajo nadzorni organi Zavarovalnice enake možnosti izvajanja nadzora nad izvajalci izločenih poslov, kot če bi Zavarovalnica te posle izvajala z lastnimi viri. Izvajalci storitev so v skladu s pogodbenimi določili dolžni vzpostaviti in zagotavljati smiselno enake notranje kontrole in vzvode za obvladovanje morebitnih pomanjkljivosti kot Zavarovalnica, ki je tudi sama upravičena do izvajanja nadzora nad delovanjem notranje-kontrolnega sistema ponudnika in podajanja usmeritev glede izvajanja izločene storitve.

Izločene storitve nosilci izločenih poslov spremljajo in nadzirajo redno, najmanj enkrat letno.

Sposobnost ponudnika in tveganja izločene storitve se spremlja s pomočjo rednega ocenjevanja tveganj, katerega cilj je opredeliti tveganja oziroma morebitne spremembe tveganj, izhajajočih iz izločenega posla. O izvajanju posla in ocenjenih tveganjih periodično obveščajo pristojni organ za upravljanje z operativnimi tveganji, ki odloči o predlogu ukrepov za upravljanje tega tveganja.

Zavarovalnica izloča v zunanje izvajanje enajst poslov. Prvi se nanaša na upravljanje kritnega premoženja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki ga za Zavarovalnico izvaja njena odvisna družba, specializirana za upravljanje premoženja in investicijskih skladov. Drugi posel se nanaša na organizacijo prodajne mreže in postopkov izvajanja zavarovanj na Poljskem, ki ga za Zavarovalnico upravlja lokalna generalna zastopniška družba. Ostali izločeni posli pa se nanašajo na zunanje izvajanje operativnih dejavnosti Zavarovalnice v oblaku, s katerim Zavarovalnica najema infrastrukturo v oblaku, upravlja aktivni imenik uporabnikov in zagotavlja podporo sklepanju zavarovanj, spletni prodaji, podatkovnemu skladišču, upravljanju odnosov s strankami, internemu in zunanjemu komuniciranju ter delovanju klicnega centra.

Zavarovalnica za druge družbe v Skupini izvaja devetnajst izločenih poslov, ki se po vsebini nanašajo na storitve prodaje zavarovanj, upravljanja sredstev, zagotavljanja in vzdrževanja informacijskih sistemov.

B.8 Druge informacije

OCENA PRIMERNOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA

Zavarovalnica ima vzpostavljen primeren sistem upravljanja, ki je sorazmeren naravi, obsegu njenega poslovanja in kompleksnosti tveganj pri poslovanju. Primernost potrjujejo rezultati rednih notranjih pregledov tega sistema, ki jih letno izvajajo pristojne službe Zavarovalnice.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse druge informacije o sistemu upravljanja razkrila v poglavjih od B.1 do B.7.

C. Profil tveganja

Zavarovalnica je s svojim delovanjem izpostavljena zavarovalnim, tržnim, kreditnim, likvidnostnim, operativnim in drugim tveganjem. Upravlja jih z vzpostavljenimi internimi metodologijami, kazalniki po merilih regulatorne kapitalske ustreznosti in prek kapitalske ustreznosti po modelu vrednotenja S&P, skladno s procesom, opisanim v sklopu B tega poročila.

Izmed vseh tveganj je Zavarovalnica najbolj izpostavljena tržnim in zavarovalnim tveganjem, v manjši meri pa tudi kreditnim in operativnim tveganjem.

Za ustrezno upravljanje s tveganji ima Zavarovalnica za vsako vrsto tveganj definirane načine za opredelitev izpostavljenosti in ustrezne mere tveganj, prek katerih presoja velikost prevzetih tveganj. Po potrebi se določijo tudi ustrezni limiti izpostavljenosti, ki preprečujejo prekomerni prevzem tveganj ter zagotavljajo primerno razpršenost portfelja. Pomemben element upravljanja s tveganji so tudi tehnike zmanjševanja tveganj, ki so pomembno orodje za zmanjševanje koncentracije na posamezni vrsti tveganj.

Za regulatorni namen se tveganja v Zavarovalnici meri s standardno formulo, definirano v Delegirani uredbi, ki jih meri kot tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev Zavarovalnice s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka v obdobju enega leta.

Ob koncu leta 2022 skupna ocena tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja medsebojnih učinkov tveganj (t. i. razpršenost), za zavarovalna, tržna, kreditna in operativna tveganja znaša 522,8 milijona evrov. Razpršenost tveganj med moduli zmanjša skupno vrednost navedenih tveganj za 154,2 milijona evrov.

Graf 2: Prikaz profila tveganj Zavarovalnice

Zavarovalnica ima za sklenjena prostovoljna pokojninska zavarovanja v portfelju oblikovana dva omejena sklada, PDPZ in PDPZ renta, za katera tveganja izračunava ločeno, za vsako od vrst tveganj standardne formule. V zgornjem grafu so po metodi poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) upoštevana tudi tveganja omejenih skladov, ki prinesejo 30,3 milijona evrov k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Zavarovalnice. Metoda je podrobneje predstavljena v poglavju E.1 tega poročila.

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustrezne višine premij in predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalnica prevzema zavarovalna tveganja s sklepanjem zavarovalnih poslov, ki predstavljajo njeno osnovno dejavnost.

Temeljni cilj upravljanja z zavarovalnimi tveganji je ohranjanje takšne kakovosti portfelja, ki omogoča stabilno in varno poslovanje ob hkratnem zagotavljanju željene donosnosti. Zavarovalnica ima za izpolnitev tega cilja vzpostavljene procese za zagotavljanje ustrezne ravni in razpršenosti izpostavljenosti zavarovalnim tveganjem.

Zavarovalna tveganja na dan 31. 12. 2022 predstavljajo 42 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, kar znaša 221,8 milijona evrov in je za štiri odstotne točke več kot preteklo leto.

Zavarovalnica glede na svoj portfelj med zavarovalnimi tveganji prepoznava:

• − tveganja neživljenjskih zavarovanj,
• − tveganja zdravstvenih zavarovanj,
• − tveganja življenjskih zavarovanj.

C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja

Zavarovalnica iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj prevzema tveganje premije in rezervacije, tveganje predčasnih prekinitev in tveganje katastrofe.

Ocena tveganj za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na dan 31. 12. 2022 predstavlja 30 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Tabela 9: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj za leti 2022 in 2021

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganje premije in rezervacije	113.881	100.955
Tveganje predčasnih prekinitev	26.933	29.785
Tveganje katastrofe	39.187	40.446
Razpršenost	-47.860	-49.709
Zavarovalno tveganje za neživljenjska zavarovanja	132.141	121.477

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo kot življenjska	5	8
Tveganje premij in rezervacij	24.920	24.172
Tveganje predčasnih prekinitev	8.415	6.754
Tveganje katastrofe	2.855	2.333
Razpršenost	-9.035	-7.483
Zavarovalno tveganje za zdravstvena zavarovanja	27.159	25.785

Tabela 10: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja zdravstvenih zavarovanj za leti 2022 in 2021

Rast ocene tveganj za neživljenjska zavarovanja na koncu leta 2022 je predvsem posledica rasti ocene tveganja premij in rezervacij zaradi rasti portfelja na segmentih Požarnih zavarovanj, pomorskih, letalskih in transportnih zavarovanj ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj, saj ta povečuje obseg tveganja premij in rezervacij. Na povečanje mere obsega vpliva tudi povečanje škodnih rezervacij na zavarovalnih segmentih Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7), Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje (LoB 5) ter Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4).

Ocena tveganj za zdravstvena zavarovanja se v opazovanem obdobju ni pomembno spremenila.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica ima največjo izpostavljenost za premijsko tveganje na segmentu drugih zavarovanj motornih vozil (LoB 5).

Tveganje premije in rezervacij

Izpostavljenost mere obsega za tveganje premije se giblje v skladu s čisto zasluženo premijo. Na obseg za tveganje premije dodatno vpliva višja planirana rast portfelja, na kar delno vplivajo tudi sprejeti ukrepi zaradi inflacije. Glede na preteklo obdobje se je čista zaslužena premija zaradi rasti portfelja povečala za 13,6 milijona evrov. Podrobnosti o čisti zasluženi premiji Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022 so prikazane na obrazcu S.05.01, ki je priloga tega poročila.

Tabela 11: Izpostavljenost za tveganje premij, merjena kot letni obseg čiste zaslužene premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2022 in 2021

	v 000 evrih
	2022	2021
Čista zaslužena premija	457.287	443.713
- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	120.594	117.304
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	102.949	99.370
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	91.514	91.495
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	55.007	53.859
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	28.713	26.118
- Preostali zavarovalni segmenti	58.509	55.567

Za Zavarovalnico je največja izpostavljenost za rezervacijsko tveganje na segmentu Zavarovanja

avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij se giblje v skladu s čistimi škodnimi rezervacijami, ki so se zaradi povečanja obsega posla in vplivov inflacije zvišale glede na preteklo obdobje.

Tabela 12: Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij Zavarovalnice za zavarovalna tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2022 in 2021

	v 000 evrih
	2022	2021
Čiste škodne rezervacije	216.260	179.772
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	79.299	70.102
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	36.525	23.875
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	36.026	34.154
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	28.413	27.974
- Ostali segmenti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	35.997	23.667

Tveganje katastrofe

Zavarovalnica je tveganju katastrofe najbolj izpostavljena na segmentu kreditnih in kavcijskih zavarovanj ter za nevarnosti poplave, toče in viharja.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Koncentracijo izpostavljenosti Zavarovalnica upravlja po treh kategorijah - po nevarnosti, po geografski lokaciji in po gospodarskem sektorju. Obvladuje jih z ustreznimi oblikami pozavarovanja, ki temeljijo na tablicah maksimalnih lastnih deležev. Z doslednim zasledovanjem ustrezne razpršenosti prevzetih kritij, rednim spremljanjem ter poročanjem tveganj koncentracij tako Zavarovalnica zmanjšuje verjetnost nastanka in višino izgube.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica v največji meri zmanjšuje tveganja z nakupom različnih vrst pozavarovalne zaščite. Pri individualnih zavarovanjih se tveganje prevzema s posamično obravnavo, pri čemer Zavarovalnica del nevarnosti prenese z nakupom fakultativne pozavarovalne zaščite skladno z upoštevanjem maksimalnih lastnih deležev, najvišjo možno izgubo in apetitom po tveganjih. Za preostanek portfelja je glavna tehnika zmanjševanja tveganj nakup različnih oblik proporcionalnega in neproporcionalnega pozavarovanja.

Zavarovalnica redno spremlja učinkovitost pozavarovalne zaščite in vsaj enkrat letno uskladi višino prenesenih tveganj glede na apetit po tveganjih. Posebna pozornost je v Zavarovalnici namenjena upravljanju tveganj z naslova naravnih katastrof.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica ocenjuje primernost upravljanja s tveganji z rednim izvajanjem testov občutljivosti. Šok premije tako za portfelj neživljenjskih zavarovanj kot tudi zdravstvenih zavarovanj predstavlja 10-odstotno znižanje mere obsega za tveganje premije. Podobno šok rezervacije predstavlja 10-odstotno zvišanje mere obsega za tveganje rezervacij, tako na portfelju neživljenjskih kot tudi zdravstvenih zavarovanj.

Graf 3: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022

C.1.2 Življenjska zavarovanja

Zavarovalnica iz naslova življenjskih zavarovanj prevzema tveganje umrljivosti, dolgoživosti, invalidnosti in obolevnosti, stroškov, predčasnih prekinitev, revizije pogojev in katastrof življenjskih zavarovanj.

Zavarovalnica meri tveganja ločeno za svoje tri pod-portfelje: portfelj prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj (PDPZ) v fazi varčevanja, portfelj pokojnin PDPZ v izplačevanju in preostanek portfelja Zavarovalnice. Njihova tveganja Zavarovalnica meri brez učinka razpršitve med preostankom portfelja in omejenima skladoma.

Ocena tveganj za življenjska zavarovanja na dan 31. 12. 2022 predstavlja 12 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganje umrljivosti	6.118	6.374
Tveganje dolgoživosti	9.340	14.765
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	138	177
Tveganje predčasne prekinitve	26.521	25.630
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	16.711	20.808
Tveganje revizije	1.093	1.468
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	4.610	4.341
Razpršenost	-2.074	-13.362
Zavarovalno tveganje za življenjska zavarovanja	62.456	60.202

Tabela 13: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj za leti 2022 in 2021

Ocena tveganj za leto 2022 se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 2,3 milijona evrov. Tveganje predčasne prekinitve se je povečalo zaradi povečanega obsega posla in višje pričakovane profitabilnosti varčevalnih segmentov portfelja, kar je posledica dviga krivulje netvegane obrestne mere. Slednje je, poleg spremembe predpostavk, prispevalo k zmanjšanju ostalih tveganj.

Na dan 31. 12. 2022 je ocena tveganj za tveganja iz pogodb življenjskih zavarovanj obeh omejenih skladov znašala 18,4 milijonov evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Spodaj prikazana izpostavljenost tveganjem je predstavljena kot razlika med najboljšo oceno obveznosti iz naslova življenjskih zavarovanj in sredstvih, ki so občutljiva na posamezno tveganje. Izpostavljenost vsebuje tudi neto obveznosti iz naslova škod neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente.

Tabela 14: Izpostavljenost Zavarovalnice zavarovalnim tveganjem življenjskih zavarovanj za leti 2022 in 2021

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganje umrljivosti	1.024.547	1.281.987
Tveganje dolgoživosti	1.064.916	1.336.263
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	14.411	17.952
Tveganje predčasne prekinitve	933.218	1.163.989
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	1.068.429	1.340.102
Tveganje revizije	40.369	54.273
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	934.315	1.165.758

V letu 2022 se je izpostavljenost zavarovalnim tveganjem življenjskih zavarovanj na ravni Zavarovalnice znižala, predvsem zaradi znižanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, kar je predvsem posledica dviga krivulje netvegane obrestne mere.

Tveganju umrljivosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah, ki krijejo nevarnost smrti, in je v trenutku smrti zavarovanca kritje večje od rezervacij iz tega naslova. Največjo izpostavljenost imajo police življenjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev, saj so zavarovalne vsote za smrt visoke, zavarovalno-tehnične rezervacije iz tega naslova pa razmeroma nizke. Visoko izpostavljenost imajo iz podobnega razloga tudi police življenjskih zavarovanj z varčevanjem. Druge police nosijo majhno izpostavljenost tveganju umrljivosti.

Tveganju dolgoživosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah rentnih in pokojninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določena vnaprej in je fiksna na podlagi vplačanih sredstev in predpostavk, predvsem o predvidenem trajanju preostanka življenja upravičencev. Če v povprečju upravičenci živijo dlje, kot je to predpostavljeno v izračunu rent, lahko Zavarovalnica iz tega naslova utrpi izgubo. Pri policah, ki niso doživljenjske ali zelo dolgoročne, je tveganje dolgoživosti majhno.

Tveganju invalidnosti in obolevnosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter invalidnosti. Problem izpostavljenosti takih polic obravnavanemu tveganju je po vsebini podoben prej opisani izpostavljenosti polic, ki krijejo nevarnost smrti, tveganju umrljivosti.

Tveganju predčasne prekinitve so izpostavljene vse police, kjer pogodbena določila dovoljujejo zavarovalcu, da spremeni polico: izvede odkup police, uveljavi spremembo višine kritij ali premije, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev bo kupil rento ipd. Interes Zavarovalnice je, da sklenjene police ostanejo po dogovorjenih pogojih v portfelju do izteka ali morebitne realizacije tveganja, ki ga polica krije, medtem ko predčasne prekinitve praviloma predstavljajo (razen v izjemnih primerih) za Zavarovalnico negativen vpliv na njeno poslovanje.

Tveganju stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj je Zavarovalnica izpostavljena pri vseh policah življenjskih zavarovanj ter zdravstvenih in neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente. Predstavlja pa tveganje morebitnega povečanja vseh tipov dejanskih stroškov kar ima negativen vpliv na dobičkonosnost portfelja življenjskih zavarovanj Zavarovalnice.

Tveganju revizije so izpostavljene škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Obdobno izplačilo rente se lahko poviša (največkrat zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja upravičenca rente), s čimer se zviša nominalna vrednost obveznosti Zavarovalnice.

Tveganju katastrofe življenjskega zavarovanja so izpostavljene vse police, ki krijejo tveganje umrljivosti. To tveganje je zelo podobno zgoraj opisanemu tveganju umrljivosti, z razliko, da gre v tem primeru za enoletno povečanje umrljivosti, in ne za njen trajni sistemski dvig.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Razširjenost prodajne mreže v Sloveniji omogoča Zavarovalnici geografsko razpršenost in hkrati prispeva k povečanju obsega prodaje celotne Zavarovalnice. Velik in razpršen obseg sprejetih tveganj povzroči ugodno izravnavo koncentracije nevarnosti.

S širokim naborom vrst produktov življenjskih zavarovanj Zavarovalnica poskrbi za hkratno pokritje večine potreb strank in razpršenost med različnimi tipi tveganj, ki so krita s temi produkti. Z navedenim širokim naborom produktov se pokrivajo potrebe strank, ki pripadajo različnim razredom glede starosti in drugih dejavnikov tveganj.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Za produkte življenjskih zavarovanj se najpomembnejše obvladovanje zavarovalnih tveganj opravi v fazi njihovega prevzemanja, s tekočo redno spremljavo portfelja ter z ustreznim zagotavljanjem usklajenosti sredstev z zavarovalnimi obveznostmi. Postopek sprejema v zavarovanje zajema zdravstveni vprašalnik, finančno sklepanje, pregled obstoječe medicinske dokumentacije in medicinske teste. Obseg in globina tega procesa je odvisna od zavarovalne vsote. Za zavarovalne produkte brez prevzemnega procesa so za zaščito pred predpogodbenim oportunizmom (antiselekcijo) predpisane nizke zavarovalne vsote in karenca.

Drugi del obvladovanja tveganj se izvaja pri reševanju škodnega zahtevka, ko se medicinska dokumentacija iz prijave škode navzkrižno preverja s podatki iz sklenjene police.

Spremljanje tveganj poteka redno, in sicer z analizo umrljivosti portfelja, obolevnostjo in tržno prakso. Posledica teh analiz je tudi najboljša ocena predpostavk za vsa zavarovalna tveganja, ki se nato uporabljajo za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj, novo določanje cen produktov in izračun kapitalske ustreznosti.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji Zavarovalnica redno izvaja teste občutljivosti.

Graf 4: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022

V zgornjem grafu je predstavljena kapitalska ustreznost Zavarovalnice v primeru realizacije posameznega šoka, ki je definiran skladno s standardno formulo.

C.2 Tržno tveganje

Tržna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Zavarovalnice, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev in obveznosti. Eno od glavnih dejavnosti Zavarovalnice predstavlja investiranje zbrane premije in lastnih sredstev. Zavarovalnica ima v naložbenih portfeljih širok nabor različnih finančnih instrumentov, katerih vrednost je odvisna od gibanja finančnih trgov.

Tabela 15: Ocena tveganj Zavarovalnice za tržna tveganja za leti 2022 in 2021

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganje spremembe obrestne mere	7.918	11.661
Tveganje lastniških vrednostnih papirjev	140.525	169.062
Tveganje sprememb cen nepremičnin	34.980	34.902
Tveganje razpona	45.775	57.258
Tveganje tržne koncentracije	56.335	34.490
Valutno tveganje	15.512	11.354
Razpršenost	-66.170	-42.880
Tržna tveganja	234.876	275.846

Tržna tveganja na dan 31. 12. 2022 predstavljajo 45 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2022 je znašala ocena tveganj za tržna tveganja iz obeh omejenih skladov 18,2 milijona evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je tržnim tveganjem izpostavljena predvsem prek naložbenih portfeljev in z deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami. Pri določanju višine tržnih tveganj zavarovalnih naložbenih portfeljev se pri posameznih podmodulih tržnih tveganjih upošteva tudi usklajenost z zavarovalnimi obveznostmi. Na strani naložbenega portfelja je tržnim tveganjem lahko izpostavljena prek direktnih naložb v finančne inštrumente ali pa posredno z naložbami v kolektivne naložbene podjeme. Glede na strukturo naložb je Zavarovalnica najbolj izpostavljena tveganju lastniških vrednostnih papirjev.

Tabela 16: Izpostavljenost sredstev Zavarovalnice tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

		v 000 evrih
	2022	2021
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	80.378	77.422
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	58.525	61.387
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	479.792	445.107
Lastniški vrednostni papirji	20.547	69.559
Obveznice	1.283.550	1.594.285
- Državne obveznice	760.526	1.037.523
- Podjetniške obveznice	522.054	555.745
- Strukturirani vrednostni papirji	971	1.017
Kolektivni naložbeni podjemi	113.706	104.399
Izvedeni finančni instrumenti	0	20
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	19.121	19.604
Druge naložbe	1.912	1.697
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	683.000	751.800
Krediti in hipoteke	4.205	4.866
Depoziti pri cedentih	15	16
Izpostavljenost sredstev tržnim tveganjem	2.744.750	3.130.163

Tabela 17: Izpostavljenost obveznosti Zavarovalnice tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

	v 000 evrih
	2022	2021
Izpostavljenost tveganju spremembe obrestnih mer	1.546.177	1.754.128
Izpostavljenost tveganju lastniških vrednostnih papirjev	393.204	441.389
Izpostavljenost tveganju sprememb cen nepremičnin	4.055	4.644
Izpostavljenost tveganju razpona	393.204	441.389
Izpostavljenost valutnemu tveganju	291.958	336.529

Tveganje spremembe obrestne mere sredstev je v veliki meri znižano z obrestnim tveganjem obveznosti. Obrestnemu tveganju so izpostavljena vsa sredstva in obveznosti, katerih vrednost je odvisna od spremembe tržne netvegane obrestne mere (obveznice, posojila, depoziti, obrestno občutljivi izvedeni finančni instrumenti, denarni tokovi obveznosti izhajajoči iz zavarovalnih polic). Zavarovalnica uravnava obrestno tveganje predvsem z usklajevanjem sredstev in obveznosti po zapadlosti. Razmik v trajanju obrestno občutljivih postavk Zavarovalnica spremlja na osnovi tržnega vrednotenja, pri čemer so izključene naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Ocena obrestnega tveganja ostaja nizka in se je glede na preteklo leto še znižala. Zavarovalnica je spričo hitrih in izdatnih dvigov obrestnih mer znižala občutljivost naložbenih portfeljev. Razmik v trajanju sredstev in obveznosti Zavarovalnice je na 31. 12. 2022 skoraj nespremenjen glede na predhodno obdobje in znaša -1,9 leta. Na izračun ocene tveganj sicer pomembno vplivajo ravni netveganih obrestnih mer. Zavarovalnica izvaja politiko visoke usklajenosti sredstev in obveznosti tako da obrestno vrzel nenehno vzdržuje v dogovorjenih okvirih.

Tveganje razpona je povezano s pomembnim virom donosa, ki ga Zavarovalnica ustvari z upravljanjem dolžniškega portfelja. Tveganju razpona so izpostavljena le sredstva, z izjemo naložb v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, saj so obveznosti vrednotene z netvegano krivuljo. Tveganju razpona so tako izpostavljena vsa sredstva, katerih vrednost je odvisna od spremembe tistega dela obrestne mere, ki predstavlja kreditni pribitek. To so predvsem obveznice, posojila in depoziti. Zavarovalnica je glede na preteklo leto znižala izpostavljenost naložbam, ki so izpostavljene temu tveganju, za 305 milijonov evrov. Znižanje izpostavljenosti je posebej opazno na segmentu državnih obveznic izdajateljev iz evropskega gospodarskega prostora v lokalni valuti, ki z regulatorno metodo sicer ne generirajo kapitalske zahteve, in sicer za 245,6 milijona evrov. Z državnimi obveznicami daljših ročnosti in najboljših bonitet Zavarovalnica uravnava obrestno občutljivost najbolj dolgoročnih obveznosti. Izpostavljenost se je znižala tudi v drugih segmentih obveznic in posojil, ki generirajo kapitalsko zahtevo, najbolj v segmentih podjetniških obveznic. Bonitetna struktura obvezniškega dela portfelja Zavarovalnice je v primerjavi s preteklim letom ostala praktično nespremenjena. Trajanje portfelja dolžniških naložb se je glede na preteklo leto znižalo za 1,5 let, najbolj, skoraj za 1,9 let, v segmentu državnih obveznic. Ocena tveganj za kritje tveganja razpona je z nižjo izpostavljenostjo dolžniškim vrednostnim papirjem ob primerljivi bonitetni oceni portfelja in nižji ročnosti v primerjavi z lanskoletnim zneskom nižja.

Zavarovalnica obravnava obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice, za potrebe izračuna ocene tveganj kot navadne podjetniške obveznice.

Tveganje lastniških vrednostnih papirjev predstavlja vse izpostavljenosti do naložb, katerih vrednost je občutljiva na spremembe ravni oz. nestanovitnosti vrednosti delniških trgov. To so predvsem delnice, kolektivni naložbeni podjemi, usmerjeni v delnice, in izvedeni finančni instrumenti z navezavo na delniške trge. Pomemben del izpostavljenosti Zavarovalnice delniškim trgom je posledica naložb v povezane družbe. Delniške naložbe Zavarovalnica sicer drži z namenom doseganja višjih dolgoročnih donosov in z namenom razpršitve. Zavarovalnica je v letu 2022 precej zmanjšala izpostavljenost na segmentu lastniških vrednostnih papirjev, nekoliko pa se je povečala izpostavljenost v segmentu kolektivnih naložbenih podjemov. Uspešno poslovanje nekaterih povezanih družb, na drugi strani pa dodatna vplačila kapitala v nekatere izmed njih, povečujejo izpostavljenost delniškemu tveganju v segmentu povezanih družb. Simetrična prilagoditev je glede na preteklo leto nižja za skoraj 10 odstotnih točk. Ocena tveganj za tveganje lastniških vrednostnih papirjev se je tako glede na preteklo leto zmanjšala

za 28,5 milijona evrov. Tveganje naložb, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci, ima na kapitalsko zahtevo za tveganje lastniških vrednostnih papirjev majhen vpliv.

Tveganje spremembe cen nepremičnin izhaja iz naložbenih nepremičnin, nepremičnin za lastno uporabo, opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo Zavarovalnice ter, od uvedbe standarda MSRP 16 dalje, tudi iz pravic iz najemov. Ocena tveganja spremembe cen nepremičnin se glede na preteklo leto ni pomembno spremenila.

Valutno tveganje Zavarovalnice izhaja iz neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. Obveznosti Zavarovalnice so skoraj v celoti evrsko denominirane. Zavarovalnica zasleduje politiko valutne usklajenosti in večino svojih sredstev plasira v naložbe z evrsko denominacijo. Ocena valutnega tveganja izhaja predvsem iz obveznic z dolarsko denominacijo, denarnih računov v tuji valuti in neevrskih naložb prek kolektivnih naložbenih podjemov z globalno oz. neevropsko geografsko usmerjenostjo. Ocena valutnega tveganja se je glede na preteklo leto nekoliko povečala. Povečanje gre predvsem na račun nevarovanja presežne izpostavljenosti v hrvaški kuni, ki je za potrebe izračuna obravnavana kot odprta valutna pozicija. Zavarovalnica izpostavljenosti v tuji valuti konec leta 2022 ni varovala z valutnimi izvedenimi finančnimi inštrumenti.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Največji delež sredstev Zavarovalnice predstavljajo obveznice. Glede na preteklo leto se je znižal delež državnih obveznic, nekoliko se je okrepil delež podjetniških obveznic, v segmentu podjetniških obveznic pa je opazno rahlo znižanje deleža finančnega sektorja. Na ravni izdajatelja oz. skupine povezanih izdajateljev Zavarovalnica kontinuirano spremlja izpostavljenost in skladnost z limitnim sistemom izpostavljenosti do izdajateljev. Pomemben vpliv na limitni sistem ima standardna formula z mejnimi vrednostmi, ki določajo presežne izpostavljenosti glede na bonitetno oceno.

Tabela 18: Izpostavljenost Zavarovalnice po sektorju dejavnosti izdajateljev

	2022	2021
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	54,7 %	49,8 %
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	19,9 %	28,1 %
Predelovalne dejavnosti	6,3 %	6,2 %
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	6,1 %	4,3 %
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	1,5 %	1,3 %
Poslovanje z nepremičninami	1,5 %	1,7 %
Ostali sektorji	10,0 %	8,6 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 19: Izpostavljenost Zavarovalnice po državah izdajateljev

	2022	2021
Slovenija	45,3 %	44,2 %
Nemčija	8,7 %	9,8 %
Francija	5,0 %	5,4 %
Luksemburg	4,4 %	3,8 %
Španija	4,1 %	4,4 %
Združene države Amerike	3,5 %	3,4 %
Italija	3,2 %	3,5 %
Ostale države	25,9 %	25,5 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Največjo izpostavljenost do posameznega izdajatelja predstavlja Evropska unija. Izpostavljenosti, kjer je mejna vrednost za koncentracijsko tveganje po standardni formuli presežena, so predvsem izpostavljenosti do nestrateških povezanih družb v Skupini in strateških finančnih družb Triglav, pokojninska družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav pokojninska družba), Triglav Skladi, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Skladi) in Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje (v nadaljnjem besedilu: Triglav penzisko društvo Skopje), ki se za namen solventnosti ne konsolidirajo polno.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica ima na področju spremljanja tržnega tveganja opredeljen limitni sistem, ki definira omejitve glede prevzemanja tveganj na najvišji ravni in opredeljuje želeno strukturo naložbenega portfelja in največjo sprejemljivo izpostavljenost do nasprotnih strank ter tako omejuje možnost izgub iz naslova prevzetih tveganj na raven, ki je, glede na kompleksnost poslovnega modela, strateške cilje in kapitalsko moč Zavarovalnice, še sprejemljiva. Osnovna načela postavitve limitov izhajajo iz prepoznanih tveganj, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja in trgovanja.

Poleg ustrezno razpršenega naložbenega portfelja Zavarovalnica kot tehnike zmanjševanja tržnih tveganj po potrebi uporablja tudi različne izvedene finančne instrumente. Zavarovalnica uporablja izvedene finančne instrumente samo v primeru, ko omogočajo dodatno fleksibilnost pri upravljanju s premoženjem in doseganju učinkov, ki bi jih brez njihove uporabe relativno težje dosegala.

Uporaba tovrstnega instrumentarija se presoja z različnih vidikov, najpogosteje z vidika varnosti, ekonomičnosti in porabe kapitala. Pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov je v ospredju celostni vidik varovanja posameznih portfeljev, kjer so trenutno aktualni predvsem izvedeni finančni instrumenti za varovanje pred valutnim tveganjem.

Zavarovalnica aktivno upravlja obrestno občutljivost sredstev in obveznosti. Predvideni denarni tokovi obveznosti na srednji in dolgi rok ter likvidnostne potrebe na kratek rok so pomemben dejavnik pri presojanju primernosti naložb.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica je v letu 2022 v okviru procesa ORSA izvedla stresne teste, v katerih je preverila občutljivost za ekstremne spremembe tržnih parametrov. Rezultati stres testa za Zavarovalnico kažejo, da bi Zavarovalnica ostala ustrezno kapitalizirana tudi po stresnih dogodkih. Analiza občutljivosti solventnostnega količnika Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022 pokaže, kako bi se količnik spremenil v posameznem izoliranem tržnem scenariju, pri čemer se upošteva le vpliv na primerna lastna sredstva, ne pa tudi vpliv na zahtevani solventnostni kapital. S tem prikazane občutljivosti pomenijo preudarno oceno učinka na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice.

Graf 5: Občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022

* Test občutljivosti za menjalni tečaj predpostavlja, da je vsa izpostavljenost Skupine do hrvaške kune v evrih

C.3 Kreditno tveganje

Kreditna tveganja so opredeljena kot nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Zavarovalnice, ki je posledica nihanja kreditnega položaja nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, da delno ali v celoti ne izpolnijo svoje finančne ali pogodbene obveznosti. Nihanja kreditnega položaja dolžnikov vplivajo na spremembo sredstev Zavarovalnice saj lahko povzročijo znižanje vrednosti ali odpis terjatev, oddanih obveznosti z naslova pozavarovanja oziroma s povečanjem potencialne izpostavljenosti vplivajo na oceno tveganj. Zavarovalnica je kreditnim tveganjem izpostavljena v primeru povečane koncentracije do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so bonitetne ocene ali država.

Kreditna tveganja na dan 31. 12. 2022 predstavljajo 8 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2022 je ocena tveganj za kreditna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 0,7 milijona evrov.

Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 1 izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotnih strank, ki praviloma imajo bonitetno oceno. Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 2 pa izhajajo iz izpostavljenosti do skupine nasprotnih strank, ki praviloma nima bonitetne ocene ter so ustrezno razpršene.

		v 000 evrih
	2022	2021
Tip 1	34.645	33.825
Tip 2	7.063	5.581
Razpršenost	-812	-120
Kreditna tveganja	40.896	39.286

Tabela 20: Ocena tveganj Zavarovalnice za kreditna tveganja za leti 2022 in 2021

Ocena kreditnih tveganj se je v opazovanem obdobju povečala za 1,6 milijona evrov. Povečanje je predvsem posledica povečanja izpostavljenosti do terjatev ter povečanja izpostavljenosti do pozavarovalnih partnerjev predvsem zaradi večjih novih (pozavarovanih) škod tekom leta.

V izračunu se za določene neocenjene pozavarovalne partnerje (skladno z Delegirano uredbo) upošteva njihov solventnostni količnik, kar zmanjšuje faktor tveganja teh partnerjev in s tem tudi višino ocene tveganj.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Izpostavljenosti Zavarovalnice do kreditnih tveganj tipa 1 izvirajo v glavnem do pozavarovalnic iz naslova terjatev za škode iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, izterljivih zneskov iz pozavarovanja ter učinka dogovora o pozavarovanju pri oceni zavarovalnih tveganj. Prav tako je v tip 1 vključena tudi izpostavljenost do bank iz naslova denarja in denarnih ustreznikov. Izpostavljenost do kreditnih tveganj tipa 2 pa

za Zavarovalnico predstavljajo zapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge zapadle terjatve. Poleg tega Zavarovalnica v zapadlih terjatvah iz zavarovalnih poslov dodatno upošteva tudi tržno vrednost zavarovalnih regresov.

Zavarovalnica je glede na pozavarovalne partnerje v veliki večini izpostavljena do svoje odvisne družbe Pozavarovalnice Triglav Re, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Re). Po drugi strani pa je izpostavljenost do bank veliko bolj razpršena, saj ima Zavarovalnica večino svoje izpostavljenosti iz tega naslova vezane na tri različne bančne skupine.

Tekom leta 2022 ni bilo opaznega poslabšanja plačilne discipline, je pa prišlo do poslabšanja kreditnih kvalitet nasprotnih strank, predvsem pri ruskih pozavarovalnih partnerjih, kar je posledica ruske invazije v Ukrajino.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Zavarovalnica upravlja tveganje koncentracije izpostavljenosti po posameznemu segmentu poslovanja, nasprotni stranki in njeni bonitetni oceni ter državi. Tveganje koncentracije iz naslova kreditnih tveganj je po modelu standardne formule za Zavarovalnico najvišje pri povezanem pozavarovalnem partnerju, prek katerega se izvaja večina pozavarovalnega programa Zavarovalnice.

V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost Zavarovalnice po državah. Geografska razpršitev se je v opazovanem obdobju nekoliko spremenila predvsem zaradi škod, ki so bile prijavljene v 2021 ter v določeni meri pozavarovane pri ruskih pozavarovalnih partnerjih.

Tabela 21: Izpostavljenost Zavarovalnice po državah

	2022	2021
Slovenija	84,2 %	93,7 %
Nemčija	6,9 %	3,7 %
Kazahstan	2,4 %	0,0 %
Rusija	1,7 %	0,9 %
Ciper	1,4 %	0,1 %
Ostale države	3,3 %	3,2 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Usmeritev Zavarovalnice na področju prevzemanja kreditnih tveganj je konservativna in temelji na vnaprej definirani pripravljenosti za prevzemanje tveganja, dobrem pregledu nad prevzetimi tveganji, zagotavljanju ustrezne kreditne kvalitete in razpršenosti naložbenega portfelja ter upravljanju z izpostavljenostmi iz naslova pozavarovanja, neplačil premij in zavarovalnih regresov.

Zavarovalnica ima za upravljanje kreditnih tveganj vzpostavljen proces, katerega osnova so dobro definiran apetit po tveganjih, krovni kazalniki kreditnih tveganj, limiti, metodologija merjenja tveganj, povezanosti vseh deležnikov v procesu in dobra informiranost vseh udeležencev. To omogoča optimalno odločanje in posredno tudi ustrezno upravljanje s kreditnimi tveganji.

Kreditna tveganja, ki izvirajo iz naložbenega portfelja, Zavarovalnica uravnava z nalaganjem denarja, depozitov ter izvedenih finančnih instrumentov v banke z ustrezno bonitetno oceno, pri čemer se za vsako banko naredi strokovna analiza kreditnih tveganj in se zahteva zadostna stopnja razpršenosti portfelja. Zavarovalnica ima s tem namenom vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva tako interno kot zunanjo oceno bank, na podlagi katere se opredeli največje dovoljene izpostavljenosti do posamezne banke. Ustreznost bank se prav tako redno spremlja na podlagi različnih javno objavljenih informacij na trgu.

Pri prevzemanju kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj Zavarovalnica aktivno upravlja s kreditnimi tveganji s skrbno presojo primernosti poslovnih partnerjev za pozavarovanje in redno spremljanje njihove primernosti (bonitetna ocena, največje dovoljene izpostavljenosti, razpršenost, solventnostni količnik partnerja). Pri upravljanju kreditnih tveganj je pomembna ustrezna opredelitev kreditne sposobnosti nasprotne stranke, pri kateri se Zavarovalnica naslanja na robustno vzpostavljen proces, temelječ na bonitetnih ocenah priznanih bonitetnih agencij ter javno objavljene solventnostne količnike tistih evropskih pozavarovalnic, ki nimajo bonitetne ocene. Za zagotavljanje ustreznosti bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev je na Zavarovalnici vzpostavljen sistem, v katerem so natančno določena pravila poimenovanja partnerjev, določanje njihovih osnovnih podatkov in natančno določen postopek določanja bonitetne ocene partnerjev, ki je enoten za vse partnerje.

Zavarovalnica posebej spremlja in omejuje izpostavljenost do nasprotnih strank brez bonitetne ocene.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica redno analizira občutljivost kreditnih tveganj. Izpostavljenost kreditnim tveganjem iz naslova pozavarovanj Zavarovalnice v največji meri izvira iz naslova poslovanja z odvisno družbo Pozavarovalnico Triglav Re. Na dan 31. 12. 2022 je imela omenjena družba bonitetno oceno A bonitetne hiše S&P.

Občutljivost kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj Zavarovalnica meri prek spremembe bonitetne ocene glavnega pozavarovatelja izven Skupine, pri čemer se ostali parametri izračuna ocene tveganj ne spremenijo. Podobno meri tudi občutljivost kreditnih tveganj iz naslova banke, kjer ima Zavarovalnica največjo izpostavljenost.

Graf 6: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje izgube, če družba ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, ki nastanejo zaradi časovne neusklajenosti prilivov in odlivov, ali pa jih lahko izpolni le s povečanimi stroški. Znotraj likvidnostnega tveganja se spremlja tveganje, ki vključuje tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti in tržno likvidnostno tveganje.

• Tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti je tveganje nesposobnosti Zavarovalnice, da razpolaga z likvidnostno pozicijo, ki ob dospetju omogoča poravnavo njenih obveznosti (vključno z nastalimi nepričakovanimi obveznostmi).
• Tržno likvidnostno tveganje je tveganje izgube zaradi nezmožnosti prodaje sredstva brez večjega vpliva na tržno ceno zaradi neustrezne globine trga ali tržnih motenj.

Pričakovane denarne tokove Zavarovalnice, torej prilive in odlive, se vodi in upravlja proaktivno. Večji del denarnih tokov obveznosti izvira iz zavarovalnih poslov. Zavarovalnica skrbi za ustrezno sestavo sredstev, pri čemer svoja sredstva nalaga na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Dodatno se pri nalaganju sredstev upošteva tudi naravo in trajanje obveznosti. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da se jih skladno z naložbeno politiko pokriva v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se skrbi za presežek unovčljivih sredstev, ki poplačilo obveznosti omogoča, tudi ko so potrebe po likvidnosti večje. Tako se po potrebi prilagaja likvidnost portfelja, da je Zavarovalnica v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse pričakovane in nepričakovane denarne odlive in zapadle obveznosti.

Zavarovalnica ima opredeljen celovit sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem, ki vključuje interna pravila upravljanja tveganja, pristojnosti in odgovornosti posameznih deležnikov ter procese upravljanja likvidnostnega tveganja, vključno s poročanjem. Ključen del tega sistema je tudi opredeljen apetit po tveganjih. Zavarovalnica redno spremlja likvidnostno tveganje ter s tem prek vzpostavljenih metod ocenjevanja tega tveganja in limitnega sistema preverja, ali je ocena likvidnostnega tveganja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

Za obvladovanje likvidnostnega tveganja je vzpostavljen proces, ki temelji na kazalniku likvidnosti (LCR⁵ ) in s katerim se neprestano zagotavljajo primerne likvidnostne rezerve. Kazalnik LCR temelji na denarnih tokovih ter meri ali je na razpolago dovolj likvidnih sredstev, da se z njimi v obdobju enega leta v roku poravna vse zapadle obveznosti, tako v običajnih kot tudi izjemnih razmerah. Kazalnik likvidnosti se tako določi za pričakovan kot tudi za vnaprej določene stresne scenarije likvidnosti. Te se določi na osnovi raznovrstnih stresnih scenarijev, prilagojenih likvidnostnemu tveganju družbe, ki vključujejo neugodne zavarovalniške in finančne dogodke. Ob tem se stalno prilagaja vire likvidnosti, saj morajo razpoložljiva sredstva vedno presegati potrebe.

Pri merjenju likvidnosti se med likvidnostne vire uvrščajo predvsem zavarovalne premije in denarni tokovi naložb, namenjenih kritju obveznosti. K pomembnejšim likvidnostnim potrebam sodijo plačila škod, stroškov, izplačilo predvidenih dividend. Na strani obveznosti se upošteva tudi likvidnost planiranega novega posla v prihodnjem letu. Opredeljeni so postopki za ukrepanje ob izrednih dogodkih, ki vključujejo prodajo likvidnih presežnih naložb nad obveznostmi ter dodatni varnostni mehanizmi, kot so kreditne in repo linije. Scenariji in ukrepi se redno letno pregledujejo in prilagajajo izpostavljenostim in razmeram na trgu. Z opisanim sistemom se uspešno upravlja likvidnostno tveganje ter presežna likvidnost optimizira z vlaganjem sredstev v alternativne vire z višjimi donosi na trgu.

Zavarovalnica je v letu 2022 v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti izvedla scenarije likvidnosti, ki so potrdili njeno likvidnostno moč.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je likvidnostnemu tveganju najbolj izpostavljena v primeru katastrofalnih škodnih dogodkov, ki imajo lahko za posledico večja izplačila zavarovalnin, povečanja stopenj predčasnih prekinitev zavarovanj ter nestabilnosti na finančnih trgih. Likvidnostno tveganje se tako lahko odrazi z zmanjšanjem prihodkov iz obračunane zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, povečanja izplačil zavarovalnin, zmanjšanja vrednosti podjetniških in državnih obveznic ter lastniških vrednostnih papirjev, depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih pri bankah. V letu 2022 kljub rusko-ukrajinski vojni, zaostrenim geopolitičnim odnosom zaradi sankcij, uvedenih proti Rusiji, ter povišani inflaciji in hitremu zviševanja obrestnih mer kot posledic

⁵ angl. Liquidity Coverage Ratio

navedenega ni bilo zaznanih nestabilnosti na finančnih trgih, ki bi pomembno povečali likvidnostno tveganje.

Spremljanje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju zajema celovit pregled nad tem tveganjem. Zavarovalnica spremlja likvidnost tako sredstev kot obveznosti, saj upošteva vire likvidnosti (zlasti denarne tokove iz naslova naložb, zavarovalnih premij in pozavarovalnih škod) in likvidnostne potrebe (zlasti za izplačila škod, pozavarovalne premije ter stroškov poslovanja) ter omogoča analiziranje v primeru običajnih in izjemnih razmer.

Zavarovalnica je sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem v letu 2022 nadgradila predvsem v delu PDPZ zavarovanj, ki so se vključila v spremljavo optimalne likvidnosti življenjskih zavarovanj.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Tveganje koncentracije za likvidnostno tveganje izhaja iz potencialnih, posredno ali neposredno povezanih dogodkov, ki povzročijo, da se likvidnostno tveganje poveča. Do potencialnega povečanja likvidnostnega tveganja pride zlasti v primeru, ko se takšni dogodki realizirajo v kratkem časovnem obdobju. Sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem Zavarovalnice zajema tudi upravljanje tovrstne koncentracije likvidnostnega tveganja. Koncentracija, ki lahko vpliva na likvidnostno pozicijo, se obvladuje z rednim spremljanjem likvidnostnega tveganja ob upoštevanju izjemnih razmer tako na segmentu premoženjskih kot tudi življenjskih zavarovanj, dodatno pa tudi z vzpostavljenimi internimi limiti do bank ter limiti do vrste in stopnje tveganja vrednostnih papirjev. Zavarovalnica v obravnavanem obdobju ni zaznala pomembnejših povečanih tveganj koncentracije iz naslova likvidnostnega tveganja.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Z namenom zmanjševanja likvidnostnega tveganja so v Zavarovalnici vzpostavljeni redni procesi upravljanja naložb v skladu z opredeljenimi naložbenimi politikami. Te zagotavljajo vzdrževanje optimalne likvidnosti in redno spremljavo tveganj že ob njihovem prevzemanju, pri čemer se posebna pozornost namenja usklajevanju denarnih tokov naložb z denarnimi tokovi obveznosti, tako po naravi, trajanju kot likvidnosti, kar velja zlasti v tistih naložbenih segmentih, ki so namenjeni kritju zavarovalno-tehničnih rezervacij. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da jih skladno z naložbeno politiko pokrivajo v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se ohranja presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah, ko so potrebe po likvidnosti večje. Poleg tega ima Zavarovalnica tudi v okviru drugih naložbenih segmentov vzpostavljene naložbene usmeritve, ki zagotavljajo, da so sredstva kreditno visoko kvalitetna, ustrezno razpršena in likvidna.

Likvidnostno tveganje se redno spremlja tudi na ravni druge obrambne linije v okviru procesa spremljave tveganj, pri čemer se uporablja enotne metode merjenja tega tveganja tako v običajnih kot izjemnih razmerah. Zavarovalnica ima za namen spremljanja likvidnostnega tveganja definirane likvidnostne kazalnike z opredeljenimi ciljnimi vrednostmi. Prilivi iz osnovnega posla Zavarovalnice so stalni, kar pozitivno vpliva na likvidnost Zavarovalnice.

Zavarovalnica ima vzpostavljen tudi načrt za zagotavljanje likvidnosti, v okviru katerega so vnaprej opredeljene pristojnosti in aktivnosti v primeru nastanka likvidnostnih kriz. V okviru tega načrta so med drugim opredeljeni kazalniki izjemnih razmer ter zaporedje aktivnosti oziroma ukrepov, ki se izvedejo ob realizaciji izjemnih razmer.

Z namenom dodatnega obvladovanja likvidnostnega tveganja ima Zavarovalnica sklenjene repo linije s komercialnimi bankami, kreditne linije in limite na transakcijskih računih, kar predstavlja mehanizme za varovanje pred likvidnostnim tveganjem v primeru nepričakovanih dogodkov. Dodatno ima Zavarovalnica pri večini večjih zavarovalnih poslov sklenjene pozavarovalne pogodbe s t.i. »pay-as-paid« klavzulo (plačila škod šele po prejemu plačila iz naslova pozavarovanja) in »cash-call« (avans s strani pozavarovalnice) klavzulo, s čimer obvladuje likvidnostno tveganje tovrstnih poslov. Z zgoraj navedenim se tudi v primeru izjemnih dogodkov zmanjšuje likvidnostno tveganje.

Posredno zmanjševanje likvidnostnega tveganja pa vključuje upravljanje s kreditnimi in tržnimi tveganji. Prvo omogoča pregled in nadzor nad limiti do bančnih depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih ter nadzor nad kreditno kvaliteto pozavarovalnih institucij, drugo pa omogoča pregled nad limiti s področja omejevanja tržnih tveganj ter pregled ustrezne strukture sredstev in obveznosti. Poleg tega ima Zavarovalnica za nove alternativne naložbe, ki so v veliki meri nelikvidne, določen limit v odvisnosti od zavarovalnega in naložbenega portfelja.

OBČUTLJIVOST

Občutljivost na zaostritve likvidnosti Zavarovalnica spremlja z internimi kazalniki (LCR), s pomočjo katerih se ocenjuje tudi, ali ima v primeru izjemnih razmer Zavarovalnica dovolj likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti v obdobju enega leta. Kazalniki, ki merijo občutljivost likvidnostnega tveganja, se med seboj razlikujejo po vsebini izjemnih razmer, dolžini stresnega obdobja ter višini upoštevanih odbitkov v finančnih naložbah.

ZNESEK PRIČAKOVANEGA DOBIČKA V PRIHODNJIH PREMIJAH

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah, je enak nasprotni vrednosti najboljše ocene čistih obveznosti, ki izhajajo iz bodočih premij. Združuje se na ravni zavarovalnih segmentov, kar omogoča, da se znotraj tega morebitne izgube in dobički kompenzirajo.

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije trenutnih zavarovalnih pogodb, so del lastnih sredstev Zavarovalnice in so ocenjeni na višino 103,8 milijona evrov. Enaki so seštevku ocen pričakovanih dobičkov, vključenih v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb Zavarovalnice, po zavarovalnih segmentih.

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021, je prikazan v naslednji tabeli.

Tabela 22: Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

		v 000 evrih
	2022	2021
Življenjska zavarovanja	53.954	60.986
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	49.862	40.455
Skupaj	103.816	101.441

Glavni razlog za zmanjšanje dobička, vključenega v prihodnjih premijah življenjskih zavarovanj, je zmanjšanje premije na segmentu zavarovanja, vezanega na indeks ali enoto premoženja. Na povečanje pričakovanih dobičkov iz bodočih premij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je najbolj vplivalo povečanje premije na segmentu Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) in Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2).

C.5 Operativno tveganje

Operativna tveganja so tveganja nastanka izgube, ki jo lahko povzročijo neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje sistemov ali obvladovanje zunanjih dogodkov in njihovih vplivov, tako v okviru Zavarovalnice, kot drugih družb v Skupini. Vključujejo tveganja s področja informacijske varnosti, s posebnim poudarkom na kibernetskih tveganjih in večjih prekinitvah poslovanja, procesna pravna tveganja, modelsko tveganje in tveganja za neskladnost poslovanja, ravnanja, projektov, izločenih poslov oziroma zunanjega izvajanja storitev.

Operativna tveganja na dan 31. 12. 2022 predstavljajo 5 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, in znašajo 25,3 milijona evrov.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2022 je ocena operativnih tveganj iz obeh omejenih skladov znašala 1,1 milijona evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica aktivno upravlja operativna tveganja in pri tem sproti prepoznava pomanjkljivosti, spremembe in gibanja v notranjem in zunanjem okolju, ki lahko potencialno vplivajo na njihovo povečanje.

Čeprav Zavarovalnica zaradi kibernetskih dogodkov še ni doživela izgube, prepoznava dodatno izpostavljenost tem tveganjem tudi zaradi sprememb, ki jih je prinesla pandemija in z njo uvedeno delo na daljavo, vojna v Ukrajini ter čedalje večje regulatorne zahteve na tem področju. Tako izvaja aktivnosti za nadgradnjo njihovega upravljanja. Ključno za njihovo obvladovanje je redno vzdrževanje ter dodatno nadgrajevanje sistema upravljanja informacijske varnosti. Za povečano prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na tovrstne dogodke se v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti redno analizirajo največje kibernetske grožnje in poslovna področja Zavarovalnice, ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev so bili oblikovani ukrepi za izboljšanje varnosti.

Zavarovalnica je izpostavljena tudi tveganjem regulatornih sprememb zaradi razširitve in dodatnih omejevalnih ukrepov na ravni EU in OFAC⁶ , ki so posledica vojne v Ukrajini, ter tveganjem zaradi hitrih prilagoditev poslovanja na daljavo s (potencialnimi) strankami. Slednja med drugimi obsegajo tveganja z vidika regulatorne skladnosti in informacijske varnosti. Njihovo obvladovanje zahteva izpolnjevanje standardov informacijske varnosti ter sprejemanje ukrepov v postopkih prepoznavanja ter avtentifikacije posameznikov, zagotavljanje točnosti in celovitosti podatkov o strankah, elektronsko podpisovanje in potrjevanje dokumentov, varno

⁶ Urad za nadzor tujega premoženja v ZDA, angl. Office of Foreign Assets Control

posredovanje in dostopanje do dokumentov, zagotavljanje zaupnosti podatkov, transparentnosti poslovanja ter druge ukrepe za doseganje skladnosti s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, elektronski podpis in varstvo osebnih podatkov. Prav tako je izpostavljena tveganjem, povezanim z opravljanjem poslov, danih v zunanje izvajanje, in z opravljanjem zavarovalnih poslov na tujih trgih. Tako so regulatorna tveganja prepoznana kot pomembnejša operativna tveganja, pri čemer se ta tveganja ustrezno obvladujejo s pravočasnim uveljavljanjem zakonodajnih sprememb v poslovnih procesih, rednim spremljanjem poslovne prakse, stališč nadzornih in drugih državnih organov ter z vključevanjem v redne in izredne postopke Slovenskega zavarovalnega združenja.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Zavarovalnica se zaveda, da se z vidika koncentracije in pomembnosti operativnih tveganj v dobi informatizacije in digitalizacije povečuje vpliv informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na poslovanje. Zavarovalnica in njeno poslovanje sta zelo odvisna od ustreznega delovanja IKT, zato lahko večji kibernetski ali drug informacijski incident ali prekinitev poslovanja močno vplivata na njeno poslovanje. Zato Zavarovalnica izvaja aktivnosti in nadgradnje tega sistema s ciljem vzpostavitve še učinkovitejšega sistema prepoznavanja in upravljanja z informacijskimi varnostnimi tveganji. Zavarovalnica ima postavljeno jasno opredelitev kibernetskih tveganj, ki jih vključuje v profil operativnih tveganj. Tveganja ocenjuje ter ima predvideno poročanje o kibernetskih incidentih, na podlagi katerega se izvajajo ukrepi za njihovo zmanjševanje. S kibernetskimi tveganji tudi upravlja in jih vključuje v stresne scenarije v procesu ORSA (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov Zavarovalnice, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«). Prav tako Zavarovalnica izvaja aktivnosti za nadgradnjo sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), ki vključuje ustrezno preventivno in naknadno ukrepanje v primeru različnih dogodkov, kot so naravne nesreče (potres, poplava, itd.) in pandemije. Njegov del so načrti neprekinjenega poslovanja za kritične poslovne procese in načrt okrevanja za informacijsko tehnologijo. Prav tako so v načrtih neprekinjenega poslovanja vključena kadrovska tveganja iz naslova sočasne odpovedi večjega števila zaposlenih kot zelo aktualna tveganja, ki lahko v izrednih situacijah povzročijo veliko koncentracijo tveganj, in so bila v času pandemije obvladovana z vzpostavitvijo pogojev za delo od doma. Ta rešitev je zmanjšala tudi tveganja iz naslova nedostopnosti lokacij dela npr. zaradi naravnih nesreč. Koncentracija tveganj je bila v letu 2022 podrobneje analizirana z vidika nemotenega oziroma neprekinjenega izvajanja ključnih procesov. Slednje narekuje zadostno število razpoložljivih zaposlenih, lokacij in dovolj sredstev, med katerimi so ključna IKTsredstva. Za prepoznavanje tovrstnih tveganj je bil za Zavarovalnico pripravljen pregled povezav med ključnimi procesi, zaposlenimi, zunanjimi izvajalci IKT in preostalih storitev ter IKT-sredstvi, ki podpirajo delovanje dela ali celotnega procesa oziroma več procesov, ter lokacijami.

Prav tako Zavarovalnica namenja velik poudarek aktivnostim za upravljanje s tveganji oblačnih storitev, ki so tudi čedalje bolj aktualna tveganja za Zavarovalnico, in jih prav tako vključuje v stresne scenarije v procesu ORSA (npr. prekinitev delovanja največjega ponudnika oblačnih storitev Zavarovalnice).

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica ima za upravljanje z operativnimi tveganji vzpostavljen formalen proces z jasno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi posameznih deležnikov v njem, ki ji omogoča ustrezno upravljanje z operativnimi tveganji. V okviru tega ima vzpostavljena registra operativnih tveganj in notranjih kontrol, v katerih je za vsako tveganje in kontrolo določena odgovorna oseba (skrbnik). Registra se redno posodabljata glede na spremembe v Zavarovalnici in poslovnem okolju, s čimer se neprestano zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnim tveganjem. Zavarovalnica redno spremlja izpostavljenost operativnim tveganjem na podlagi periodične prepoznave in ocene potencialnih operativnih tveganj, rednega poročanja realiziranih operativnih škodnih dogodkov in spremljave ključnih kazalnikov operativnih tveganj, ki vključujejo tudi zgodnje opozorilne signale. V primeru nastanka pomembnih (velikih) ali ponavljajočih se operativnih škodnih dogodkov ter preseganja apetita po tveganjih Zavarovalnica pristopi k pripravi preventivnih in naknadnih ukrepov oziroma uvedbi dodatnih notranjih kontrol za zmanjševanje tveganj. Dodatni ukrepi oziroma nadgrajene notranje kontrole imajo vpliv tudi na zmanjšanje izpostavljenosti potencialnim operativnim tveganjem, ki se ocenjuje periodično. Na te načine Zavarovalnica preverja uspešnost izvajanja ukrepov za zmanjševanje tveganj. Pri upravljanju operativnih tveganj je največji poudarek namenjen ključnim poslovnim procesom oziroma segmentom operativnih tveganj. Pri ocenjevanju izpostavljenosti operativnim tveganjem se popišejo notranje kontrole za njihovo obvladovanje po vseh poslovnih procesih, kar je pomemben vzvod za njihovo obvladovanje.

Glavni namen upravljanja operativnih tveganj ni njihovo izničenje, temveč njihovo pravočasno prepoznavanje in stroškovno učinkovito zniževanje glede na opredeljeno toleranco.

OBČUTLJIVOST

Na operativna tveganja vpliva zelo veliko dejavnikov, tako notranjih (zaposleni, procesi, interni sistemi), kot zunanjih (zunanji sistemi, zunanji dejavniki in dogodki). Medtem, ko lahko na notranje dejavnike Zavarovalnica vpliva z izboljševanjem procesov in notranjih kontrol, na zunanje dejavnike nima večjega vpliva in jih tudi težje predvidi. Zato Zavarovalnica svojo občutljivost na operativna tveganja dodatno testira z opredelitvijo in izvajanjem stresnih scenarijev, kot so redni testi prenosa informacijskega poslovanja s primarne strežniške lokacije na rezervno lokacijo, scenarij potresa, kibernetski scenarij (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov Zavarovalnice, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«) in scenariji iz naslova neprekinjenega poslovanja (analiza največjih koncentracij tveganj po kritičnih procesih Zavarovalnice z vidika njihovega nemotenega izvajanja). Na podlagi rezultatov testiranja se izvaja stalna nadgradnja sistema upravljanja varovanja informacij. Rezultati scenarija potresa so bili izhodišče za posodobitev in dodatno nadgradnjo načrtov neprekinjenega poslovanja za ključne procese. Z rednim izvajanjem in testiranjem vzpostavljenih sistemov varovanja se krepi zavedanje o ranljivostih in s tem zagotavlja boljšo pripravljenost Zavarovalnice.

C.6 Druga pomembna tveganja

NEFINANČNA TVEGANJA

Med nefinančnimi tveganji so za poslovanje Zavarovalnice pomembna strateška tveganja, tveganje ugleda, tveganje Skupine in trajnostna tveganja. Nefinančna tveganja praviloma prihajajo iz zunanjega okolja in so zelo tesno povezana z drugimi tveganji, predvsem operativnimi. Običajno izhajajo iz več realiziranih dejavnikov znotraj in zunaj Skupine.

Strateška tveganja so tveganja nastanka izgube zaradi neustreznih strateških odločitev, nedoslednega izvajanja strateških odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Vključujejo tudi del pravnih in regulatornih tveganj, ki izhajajo iz ključnih sprememb v okolju poslovanja Zavarovalnice.

Tveganje ugleda je tveganje izgube obstoječega ali prihodnjega obsega poslovanja ali izgube dobrega imena zaradi negativne podobe o Zavarovalnici pri njenih strankah, poslovnih partnerjih, zaposlenih, lastnikih in vlagateljih ter nadzornih in drugih državnih organih ter drugi zainteresirani ali splošni javnosti. Učinkovito upravljanje tveganja ugleda omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov.

Za upravljanje tveganja ugleda Zavarovalnica uporablja metodo merjenja tveganja ugleda, pri kateri se upoštevajo aktualni vidiki, ki lahko negativno vplivajo na ugled Zavarovalnice. Negativni vpliv na ugled je lahko notranji ali zunanji. Z delujočim notranjim kontrolnim sistemom Zavarovalnica skrbi, da je njeno poslovanje zakonito, strokovno in etično. Zagotavlja ustrezno kakovost storitev in produktov, dosega finančne cilje, primerno upravlja odnose s ključnimi deležniki ter uresničuje trajnostne zaveze oziroma trajnostne vidike poslovanja. Spoštuje zastavljene okoljske cilje in si prizadeva za spoštovanje neomejene, zdrave konkurence na trgu.

Učinkovito upravljanje tveganja ugleda omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov. Zato je ohranjanje nizke ocene pri tveganju ugleda za Zavarovalnico ključno in ima na tem področju zastavljene visoke cilje.

Tveganja Skupine izhajajo iz poslovnega modela Zavarovalnice, ki deluje kot obvladujoča družba oz. skupina povezanih oseb. Zajemajo nevarnosti, ki lahko ogrozijo doseganje strateških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanja in nezadostnega poznavanja poslovnega okolja družb Skupine. Na profil tveganj vplivata tudi pregled in obravnava obsežnih transakcij med povezanimi družbami in kompleksnost pri obvladovanju tveganj koncentracije. Vsa navedena tveganja se lahko materializirajo v obliki večjih ali manjših odstopanj od poslovnega in finančnega načrta zaradi nastalih izgub oziroma izgubljenih poslovnih priložnosti.

Trajnostna tveganja (tudi tveganja ESG) predstavljajo nabor tveganj Zavarovalnice in družb v Skupini, ki izhajajo iz okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, in lahko imajo negativen vpliv na finančni položaj ali solventnost Zavarovalnice in njenih družb.

• Okoljska tveganja (E) so tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ki se delijo na fizična tveganja (angl. physical risks) in na tveganja prehoda (angl. transitional risks). Fizična tveganja predstavljajo tveganja finančnih izgub zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje, povezanih s podnebnimi spremembami. Tveganje prehoda so povezana s tveganji, ki nastanejo zaradi sprememb pri poslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spodbujanja k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo z namenom zmanjšanja človeškega vpliva na podnebne spremembe (med tveganja prehoda sodijo pravna in regulatorna tveganja, tehnološka tveganja, tržna tveganja ter tveganja ugleda in dobrega imena).
• Družbena tveganja (S) zajemajo predvsem tveganja, ki izhajajo iz načina poslovanja Zavarovalnice in družb v Skupini glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznolikosti in enakih možnosti različnih deležnikov, varnost, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter dobre odnose s strankami, dobavitelji in pogodbenimi partnerji, skrb za lokalne skupnosti in družbo, skrb za človekove pravice ter hkrati tudi skrb za varnost in kvaliteto proizvodov.
• Upravljavska tveganja (G) so tveganja, povezana z neprimerno ali neustrezno vzpostavljenim sistemom upravljanja, predvsem na področju okoljskih in družbenih vidikov. Vključujejo zakonitost delovanja, standarde korporativnega upravljanja, vključno s sistemom upravljanja tveganj in sistemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodstva družbe, uporabljene poslovne prakse in politiko odnosov z investitorji.

Zavarovalnica je v letu 2022 nadalje nadgrajevala sistem upravljanja trajnostnih tveganj, predvsem z izboljšano kakovostjo podatkov ter opredeljevanjem metodologij, kazalnikov in poročanja o okoljskih tveganjih. Ocenjeno je bilo, da so med trajnostnimi tveganji najpomembnejša okoljska tveganja, ki so bila pozorno preučena v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti. Ugotovljeno je bilo, da bi bili posamezni vplivi podnebnih sprememb lahko pomembni za Zavarovalnico in Skupino. To velja predvsem za tveganje prehoda na strani naložb ter za fizična tveganja na strani obveznosti, pri čemer so bile pri slednjih kot pomembnejši dogodek prepoznane zgolj poplave v Sloveniji. Na osnovi teh ugotovitev je bila nato izvedena kvantitativna ocena učinkov z vplivom na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice in Skupine, ter popisani ukrepi za boljše obvladovanje teh tveganj.

Nastajajoča tveganja so tveganja, ki se še lahko razvijejo v prihodnje ali pa že obstajajo, a še ne spadajo med pomembnejša tveganja. Zanje je značilno, da se jih težko ovrednoti, imajo pa lahko močan (potencialen) vpliv na poslovanje Zavarovalnice. Na podlagi preteklih izkušenj jih ni mogoče napovedati, saj pogosto ni zadostnih informacij, na osnovi katerih bi se predvidelo pogostost ali višino povzročene škode. Nastajajoča tveganja se pozorno spremljajo, hkrati pa se ustrezno tudi nadgrajuje sistem njihovega upravljanja.

C.7 Druge informacije

NAČELO PREUDARNE OSEBE

Zavarovalnica upravlja sredstva skladno z zahtevami »načela preudarne osebe«, v najboljšem interesu vseh njihovih imetnikov polic in upravičencev ter ostalih deležnikov Zavarovalnice. Premoženje Zavarovalnice predstavljajo sredstva, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter druga presežna sredstva in so razdeljena v različne naložbene portfelje. Pri investiranju sredstev je ključno vodilo razpršenost naložbenih tveganj.

Za vsak naložbeni portfelj je definirana naložbena politika. V njih so v skladu s poslanstvom in toleranco tveganj posameznih portfeljev določeni investicijski cilji, ki zagotavljajo dolgoročno donosnost v skladu s pričakovanim apetitom po tveganjih. Limitni sistem, ki je del naložbenih politik, je zasnovan primarno tako, da hkrati upošteva zahteve in zmožnosti posameznega zavarovalnega portfelja Zavarovalnice. Pri upravljanju premoženja se na ravni Zavarovalnice zasledujejo dobre prakse upravljanja premoženja.

Zavarovalnica je skladno z dobro prakso vzpostavila nabor kazalnikov, s katerimi redno spremlja tveganja, s čimer je omogočeno pravočasno ukrepanje. Zavarovalnica zagotavlja tekočo likvidnost posameznih portfeljev. Sredstva Zavarovalnice so naložena tako, da je zagotovljena njihova razpoložljivost. Varnost in donosnost naložbenih portfeljev ter njihova skladnost s postavljenimi limiti se spremlja na dnevni, tedenski in mesečni ravni. Struktura finančnih sredstev Zavarovalnice ostaja relativno konservativna s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom.

Vsaka posamezna naložba se obravnava s portfeljskega vidika, ki zahteva, da se naložba prvenstveno ocenjuje z vidika vpliva na obstoječa investirana sredstva, njihovo variabilnost in prispevek k donosnosti. Za vsako posamezno naložbo se pregleda oz. pripravi analiza, katere poglobljenost je odvisna od kompleksnosti posamezne naložbe in njenega deleža v celotnih sredstvih.

Upravljanje sredstev na naložbenih portfeljih namenjenih kritju zavarovanih obveznosti poteka na način, da se v skladu z naložbeno politiko, zasledujejo cilji, ki so v čim večji meri usklajeni s cilji zavarovancev. Z rednim spremljanjem nabora kazalnikov in aktivnim upravljanjem naložb se zasleduje čim večja varnost, likvidnost, razpršenost, donosnost in pokritost rezervacij z naložbami.

Pri nalaganju sredstev Zavarovalnice se zasleduje načelo usklajenosti trajanja sredstev in obveznosti. Tudi pri navzkrižju interesov, ko sredstva ene družbe v Skupini upravlja druga družba, je zagotovljeno upoštevanje interesa vseh imetnikov polic in upravičencev.

STRESNI TESTI

Zavarovalnica redno opravlja stresne teste za vse pomembne vrste tveganj ter spremlja in vrednoti potencialni vpliv izjemnih dogodkov na njen profil tveganj ter solventnost.

Testiranje izjemnih razmer in analiza scenarijev sta del procesa ORSA Zavarovalnice. S stresnimi testi Zavarovalnica ugotavlja učinek hkratne spremembe več parametrov, kot so istočasne spremembe v različnih vrstah tveganj, ki vplivajo na zavarovalni posel in na vrednosti finančnih naložb. Pri analizi možnih učinkov in izpostavljenosti se upošteva dejanska izpostavljenost neugodnim okoliščinam, ki lahko trajajo dlje časa, nenadnim in velikim dogodkom, kombinacijam prej navedenim okoliščin in dogodkov.

V letu 2022 je Zavarovalnica izvedla stresne scenarijske teste, ki so bili zasnovani tako, da v največji meri odražajo trenutna in potencialna tveganja v zunanjem okolju ter poslovanju Zavarovalnice in Skupine.

Scenariji, ki jih je Zavarovalnica ovrednotila, zajemajo finančne scenarije z izvornim dogodkom tveganja iz makroekonomskega okolja, ki obravnavajo potencialne vplive inflacije, stagflacije in recesije na solventnost in finančni položaj Zavarovalnice. Prvič se je na podlagi ocenjenih materialnih tveganj na segmentih poslovanja pripravila tudi kvantitativna analiza učinkov podnebnih sprememb na poslovanje Zavarovalnice in Skupine.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse preostale informacije o profilu tveganja razkrila v poglavjih od C.1 do C.6.

D.1	Sredstva
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije
D.3	Druge obveznosti
D.4	Alternativne metode vrednotenja
	D.5 Druge informaciie

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Zavarovalnica svoja sredstva in obveznosti za namen solventnosti vrednoti po pošteni vrednosti.

Pri vrednotenju sredstev in obveznosti se uporablja krivulja netveganih obrestnih mer, ki jo objavi EIOPA, in se ne uporablja nobenih prilagoditev te krivulje.

V spodnji tabeli je predstavljena bilanca stanja Zavarovalnice za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov. Podrobneje je bilanca stanja Zavarovalnice prikazana na obrazcu S.02.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 23: Bilanca stanja Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022

2022			v 000 evrih
Bilanca stanja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Sredstva		3.010.798	2.920.466
Neopredmetena sredstva	D.1.1	0	70.414
Odložene terjatve za davek	D.1.2	72.702	34.667
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	D.1.3	80.378	71.226
Naložbe	D.1.4	1.977.153	1.704.841
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	D.1.5	683.000	688.922
Krediti in hipoteke	D.1.6	4.205	4.447
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	D.1.7	120.913	180.143
Depoziti pri cedentih	D.1.8	15	15
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	D.1.9	32.914	126.273
Terjatve iz naslova pozavarovanj	D.1.10	14.812	14.812
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.1.11	10.980	10.980
Denar in denarni ustrezniki	D.1.12	11.336	11.336
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	D.1.13	2.390	2.390
Obveznosti		2.077.720	2.368.377
Zavarovalno-tehnične rezervacije	D.2	1.846.148	2.173.431
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	D.3.1	12.536	12.536
Depoziti pozavarovateljev	D.3.2	15	15
Odložene obveznosti za davek	D.3.3	68.179	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	D.3.4	1	1
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	D.3.5	23.482	23.482
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	D.3.6	14.807	40.208
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.3.7	61.214	61.214
Podrejene obveznosti	D.3.8	43.370	49.522
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	D.3.9	7.967	7.967
Presežek sredstev nad obveznostmi		933.078	552.089

V nadaljevanju so podrobneje opisane metode vrednotenja za namen solventnosti in računovodskih izkazov po posameznih postavkah bilance stanja. Prikazana je tudi primerjava z rezultati iz preteklega obdobja.

D.1 Sredstva

Za vrednotenje sredstev za namen računovodskih izkazov Zavarovalnica lahko uporabi več metod vrednotenja, ki so skladne z MSRP (npr. poštena vrednost, odplačna vrednost, nabavna vrednost, itd.), medtem ko se za namen solventnosti lahko sredstva vrednotijo le po metodi, ki je skladna z zahtevami Delegirane uredbe in s smernicami EIOPA.

Sredstva, ki so v računovodskih izkazih prikazana na način, ki ni skladen z zahtevami solventnosti, se za namene solventnosti prevrednotijo na pošteno vrednost. Najboljša ocena poštene vrednosti je aktivna tržna kotacija. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost izmeri na podlagi zadnjih transakcijskih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vrednotenja diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Kapitalski instrumenti, za katere cena na delujočem trgu ni objavljena in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.

V nadaljevanju so predstavljene bilančne postavke sredstev.

D.1.1 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva Zavarovalnice predstavljajo programska oprema in premoženjske pravice, ki se za namen solventnosti vrednotijo na nič. K tej postavki so prišteti tudi odloženi stroški pridobitve, ki se za namen solventnosti vrednotijo na nič.

Za namen računovodskih izkazov se neopredmetena sredstva vrednotijo po metodi nabavne vrednosti. Na bilančni datum so sredstva izkazana v višini nabavne vrednosti, znižane za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijska doba se določi glede na življenjsko dobo uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva.. Poznejše pripoznanje neopredmetenega sredstva je možno, če ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva in kriterijem za pripoznanje. Neopredmetena sredstva za nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Za ta sredstva se vsako leto opravi test oslabitve.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Neopredmetena sredstva	0	0	70.414

Tabela 24: Neopredmetena sredstva Zavarovalnice

D.1.2 Odložene terjatve za davek

V računovodskih izkazih se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za namen računovodskih izkazov se prikaže neto vrednost sredstev in obveznosti in ker je vrednost na obveznostih višja od vrednosti na sredstvih, se kot neto vrednost na strani sredstev (odložene terjatve za davek) prikaže vrednost nič.

Terjatve za odložene davke se za namen solventnosti vrednotijo kot vsota odloženih terjatev za davek za namene računovodskih izkazov in zmnožka trenutne veljavne davčne stopnje z razliko računovodskih in tržnih vrednosti sredstev, pri čemer se vrednosti deležev v povezane družbe, vključno z udeležbami ne upošteva. Za namen solventnosti se postavko ne netira z odloženimi obveznostmi za davke, kot je to za namen računovodskih izkazov.

Davčna stopnja, po kateri se obračunajo odložene terjatve za davek tako za namen solventnosti kot za namen računovodskih izkazov, je 19 odstotkov.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Odložene terjatve za davek	72.702	21.546	34.667

Tabela 25: Odložene terjatve za davek Zavarovalnice

V letu 2022 se je vrednost odloženih terjatev za davek povečala za 51,2 milijona evrov, ker se je povečala razlika med sredstvi, zmanjšanimi za deleže v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami, za namen računovodskih izkazov in solventnosti, kar je osnova za izračun odloženih terjatev za davek.

D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo predstavljajo v Zavarovalnici opremo, zemljišča in zgradbe. Te postavke se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in morebitne oslabitve. V tej kategoriji so upoštevane, skladno z računovodskim standardom MSRP 16, tudi pravice do uporabe sredstev. Ovrednotene so po amortizirani vrednosti pogodbenih denarnih tokov.

Za namen solventnosti se opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo vrednotijo po pošteni vrednosti. Pravice do uporabe sredstev so ovrednotene na enak način kot za namen računovodskih izkazov.

Zavarovalnica sodeluje s pooblaščenim cenilcem nepremičnin, ki vrednoti nepremičnine vsako leto. Poštena vrednost nepremičnin je bila določena po stanju na dan 30. 9. 2022. V času od opravljene cenitve do dneva poročanja, ni bilo sprememb, ki bi pomembno vplivale na pošteno vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2022.

Tabela 26: Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Opredmetena sredstva za lastno rabo	80.378	77.422	71.226

Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev za lastno uporabo se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 3 milijone evrov. Znesek postavke povečujejo predvsem povečanje opredmetenih osnovnih sredstev razen zemljišč in zgradb v višini 2,8 milijona evrov. Vrednost pravic iz najemov se je v obdobju zmanjšala za 0,6 milijona evrov, pozitivno prevrednotenje zemljišč in zgradb, deloma tudi zaradi preklasifikacije nepremičnine v to kategorijo, pa znaša 0,8 milijona evrov.

D.1.4 Naložbe

Naložbe predstavljajo glavni del sredstev v bilanci stanja. Skladno z določili Delegirane uredbe in relevantnimi smernicami so te naložbe vrednotene po pošteni vrednosti.

Vrednotenje finančnih sredstev se v Zavarovalnici opravi z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za isti instrument. Če to ni mogoče, je vrednotenje finančnih sredstev opravljeno z uporabo javno objavljenih podatkov iz aktivnih trgov podobnih instrumentov. Aktivnost trga, to je, ali je trg delujoč ali ne, se za posamezni finančni instrument določa glede na dostopne informacije in okoliščine. Faktorji, ki so pomembni pri oceni aktivnosti trga, so med drugimi: nizko število transakcij v določenem časovnem obdobju, velika volatilnost kotiranih cen v določenem časovnem obdobju ali med različnimi vzdrževalci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpraševanjem, nizko število udeležencev na trgu (manj kot 4). Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete faktorje, za aktivnost vrednostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Service (BVAL) score«. Nizke vrednosti kazalnika (pod 4) nakazujejo, da trg ni delujoč.

Alternativne metode vrednotenja vključujejo vse metode, ki v modelu vrednotenja v precejšnjem delu uporabljajo parametre, ki niso v celoti pridobljeni iz aktivnih trgov in vključujejo subjektivno komponento.

		v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Naložbe	1.977.153	1.704.841
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	58.525	43.377
Deleži v povezanih podjetjih	479.792	227.312
Lastniški vrednostni papirji	20.547	20.546
Obveznice	1.283.550	1.278.488
Kolektivni naložbeni podjemi	113.706	113.706
Izvedeni finančni instrumenti	0	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	19.121	19.499
Druge naložbe	1.912	1.912

Tabela 27: Naložbe Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022

D.1.4.1 Nepremičnine (razen za lastno uporabo)

Za vrednotenje naložbenih nepremičnin, to je nepremičnin, ki niso za lastno uporabo, veljajo enaka pravila, kot veljajo za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo, opisana v poglavju D.1.3.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	58.525	61.387	43.377

Tabela 28: Nepremičnine (razen za lastno uporabo) Zavarovalnice

Vrednost nepremičnin (razen za lastno uporabo) se je v primerjavi z letom 2021 znižala za 2,9 milijona evrov. Pomembnejših nakupnih ali prodajnih transakcij v obravnavanem obdobju ni bilo, bila pa je iz te postavke v postavko Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo preklasificirana nepremičnina v vrednosti 0,9 milijona evrov. Drugo razliko glede na lansko vrednost postavke pojasnijo manjše razlike med zadnjo in predhodno oceno vrednosti posameznih naložb.

D.1.4.2 Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami

Odvisne družbe so v računovodskih izkazih prikazane po nabavni vrednosti, popravljeni za morebitne slabitve. Pridružene družbe so prikazane po pošteni vrednosti. V izkazih za namen solventnosti pa se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo po naslednji hierarhiji metod vrednotenja:

a. po privzeti metodi vrednotenja: privzeta metoda vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: PMV) predpostavlja vrednotenje z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za ista sredstva.

b. po prilagojeni kapitalski metodi: s prilagojeno kapitalsko metodo se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo glede na delež udeleženega podjetja v presežku sredstev nad obveznostmi povezanega podjetja. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja se posamezna sredstva in obveznosti podjetij vrednotijo skladno s principi Solventnosti 2 (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S2). Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko uporabi kapitalska metoda, kot je predpisana v skladu z MSRP, pri čemer se vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev odšteje od vrednosti povezanega podjetja (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S1).

c. po prilagojenih cenah z aktivnih trgov za podobna sredstva ali po alternativnih metodah vrednotenja: če uporaba metod vrednotenja iz odstavkov (a) in (b) ni možna, se deleži v povezanih podjetjih, ki pa ne smejo biti hčerinska podjetja, ovrednotijo na podlagi alternativne metode vrednotenja (angl. alternative valuation method, v nadaljnjem besedilu: AVM), ki jo Zavarovalnica uporablja pri pripravi letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov. V takih primerih se od vrednosti povezanega podjetja odšteje vrednost dobrega imena ter drugih neopredmetenih sredstev.

Deleži v povezanih zavarovalnicah, zavarovalniškem holdingu in vseh strateških pomožnih dejavnostih h glavni dejavnosti Zavarovalnice so ovrednoteni po prilagojeni kapitalski metodi. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi teh povezanih družb so sredstva in obveznosti vrednotene skladno z osnovnim principom v skladu z Delegirano uredbo. Strateške finančne družbe (Triglav Skladi, Triglav pokojninska družba in Triglav penzisko društvo Skopje) in druge povezane družbe, razen lastniškega deleža v družbi Nama, d.d., in Alifenet, d.o.o., so ovrednotene po prilagojeni kapitalski metodi, pri čemer se za izračun presežka sredstev nad obveznostmi uporablja kapitalska metoda v skladu z določili MSRP, znižanim za vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev. Lastniški delež v družbi Nama, d.d., je ovrednoten z alternativno metodo vrednotenja, ki pa v osnovi tesno sledi prilagojeni kapitalski metodi z uporabo poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

V spodnji tabeli so navedene vrednosti kapitalskih deležev Zavarovalnice v povezanih družbah po metodah vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Način vrednotenja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
AEM S2	345.959	340.720	118.225
AEM S1	123.662	95.222	46.229
AVM	10.171	9.165	9.165
Skupaj	479.792	445.107	227.312

Tabela 29: Vrednosti kapitalskih deležev Zavarovalnice v povezanih družbah po metodah vrednotenja

Največja razlika med vrednostjo za namen solventnosti in računovodskih izkazov izhaja iz metode izračuna. Za namen solventnosti se povezane družbe vrednoti po pošteni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa po nabavni oz. oslabljeni vrednosti. V Zavarovalnici največja razlika iz tega naslova izhaja iz družb, ki so v preteklosti izkazovale pozitivne rezultate uspešnega poslovanja (Triglav INT, Pozavarovalnica Triglav Re, Triglav Skladi, Triglav Zdravstvena zavarovalnica).

Tabela 30: Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Deleži v povezanih podjetjih	479.792	445.107	227.312

Vrednost deležev v povezanih podjetjih se je v letu 2022 povečala za 34,7 milijona evrov. Največje pozitivno prevrednotenje kažeta družbi Triglav, pokojninska družba, predvsem na račun vplačila dodatnega kapitala potrebnega zaradi specifičnosti zakonodaje, in družba Triglav INT, deloma zaradi uspešnega poslovanja nekaterih družb v njeni skupini, deloma pa zaradi vplačila dodatnega kapitala s strani nadrejene družbe. Na drugi strani sta izplačili dividend s strani družb Triglav Skladi in Triglav, Upravljanje nepremičnin, zmanjšali vrednosti teh dveh družb. Na vrednost družbe Triglav Skladi je precej vplivalo tudi zmanjšanje vrednosti finančnih naložb zaradi negativnega prevrednotenja na finančnih trgih. Škodno dogajanje je negativno vplivalo na vrednost družbe Triglav, Zdravstvena zavarovalnica.

D.1.4.3 Lastniški vrednostni papirji

Naložbe v lastniške vrednostne papirje (razen povezanih družb) se, v kolikor zanje obstaja delujoč trg, vrednotijo po zaključnem nakupnem tečaju na borzi. V primeru nedelujočega trga vrednost naložbe določa zadnji znani tečaj, v kolikor zdrži ocena o nespremenjenosti gospodarskih okoliščin od zadnjega posla, cena z likvidnega sivega trga oz. model ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti po modelu se izvaja interno oz. prek pooblaščenih cenilcev vrednosti, glede na lastnosti ocenjevane naložbe pa ustrezne metode vrednotenja vključujejo metodo diskontiranih denarnih tokov, metodo primerljivih kazalnikov vrednosti in metodo čiste vrednosti sredstev. Izjemoma, v primerih nematerialnosti posamezne naložbe in skupne vrednosti tako ocenjenih sredstev, je za vrednost naložbe pomembna nabavna vrednost. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov ne odstopa od vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Lastniški vrednostni papirji	20.547	69.559	20.546
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	15.691	64.149	15.691
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	4.855	5.410	4.855

Tabela 31: Naložbe Zavarovalnice v lastniške vrednostne papirje

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2022 zmanjšala za 49 milijonov evrov. Zmanjšanje je največje v kategoriji lastniških vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, razlog za zmanjšanje pa so predvsem odprodaje zaradi prilagajanja naložbenega portfelja računovodskemu standardu MSRP 9. Zmanjšanje vrednosti postavke dodatno krepi splošno negativno prevrednotenje na borzah v letu 2022. Slednje je tudi razlog za zmanjšanje v kategoriji lastniških vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi.

D.1.4.4 Obveznice

Za namen računovodskih izkazov se obveznice vrednotijo skladno z zahtevami računovodske kategorije, v katero so razvrščene ob pripoznanju (»Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«, »Razpoložljivo za prodajo«, »V posesti do zapadlosti«, »Posojila in terjatve«). Naložbe v računovodski kategoriji »Razpoložljivo za prodajo« oz. »Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida« so vrednotene po pošteni vrednosti. Naložbe razporejene v računovodsko kategorijo »V posesti do zapadlosti« oz. »Posojila in terjatve« pa so vrednotene po odplačni vrednosti.

Če je naložba tržna (kotira na delujočem trgu), njeno pošteno vrednost predstavlja zaključni nakupni tečaj s tega trga (Bloomberg Valuation Service – BVAL, lokalna borza vrednostnih papirjev, tečaj organizatorja trga). Če pa trg ni delujoč – transakcije se ne izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da bi se redno zagotavljale informacije o cenah, se poštena vrednost določa s tehnikami ocenjevanja vrednosti:

a) ceno določa zadnji sklenjen posel, če se gospodarske okoliščine od zadnjega posla niso pomembno spremenile,

b) model vrednotenja.

Poglavitni parameter modela vrednotenja naložb iz sklopa monetarnih postavk (sedanja vrednost pogodbenih denarnih tokov) je diskontna krivulja, ki je sestavljena iz netvegane obrestne mere za posamezno valuto, in kreditnega pribitka, ki je lasten izdajatelju oz. skupini izdajateljev. Pri določitvi posamezne diskontne krivulje se v največji možni meri uporablja nepopravljene podatke s finančnih trgov. Pri kompleksnejših finančnih instrumentih, npr. sestavljenih vrednostnih papirjih oz. obveznicah z odpoklicnimi opcijami, se za vrednotenje uporabljajo specializirani modeli, ki lahko zahtevajo tudi dodatne parametre (volatilnost, korelacije,…). Za namen solventnosti pa se vse obvezniške naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznice	1.283.550	1.594.285	1.278.488
Državne obveznice	760.526	1.037.523	755.628
Podjetniške obveznice	522.054	555.745	521.889
Strukturirani vrednostni papirji	971	1.017	971
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	0	0	0

Tabela 32: Naložbe Zavarovalnice v obveznice

Vrednost obveznic se je v letu 2022 močno zmanjšala. Učinek skoraj 311 milijonskega zmanjšanja se porazdeli v negativni denarni tok v višini 97,7 milijona evrov in 214 milijonov evrov negativnega prevrednotenja. Glavnina negativnega prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic. Ker so z njimi primarno krite zavarovalne obveznosti najdaljših ročnosti, je ta segment naložb najbolj podvržen gibanju netveganih obrestnih mer. V obravnavanem obdobju je segment državnih obveznic beležil 113,3 milijona evrov odlivov, segment podjetniških obveznic pa za 16,6 milijona prilivov.

Zaradi različnega načina vrednotenja naložb, ki so v računovodskih izkazih razvrščene v kategorijo »V posesti do zapadlosti« oz. »Posojila in terjatve« nastane 5 milijonov evrov razlike do vrednosti za namen solventnosti. Glavnina prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic.

D.1.4.5 Kolektivni naložbeni podjemi

Kolektivni naložbeni podjemi se za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti vrednotijo, kot je zapisano v poglavju D.1.4.3. Dodatno nekotirajočim skladom ceno določa zaključni tečaj izdajatelja sklada.

Tabela 33: Naložbe Zavarovalnice v kolektivne naložbene podjeme

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Kolektivni naložbeni podjemi	113.706	104.399	113.706

Vrednost postavke se je v letu 2022 povečala za 9,3 milijona evrov. Povečanje sestavlja za 4,8 milijona evrov neto prilivov in 4,5 milijona evrov pozitivnega prevrednotenja. Prilivi večinoma predstavljajo dodatna vplačila in nove zaveze v segmentu alternativnih skladov.

D.1.4.6 Izvedeni finančni instrumenti

Vrednost izvedenih finančnih instrumentov se določa z zaključnim nakupnim tečajem z delujočega trga (borza, kotacija organizatorja trga). Če je trg nedelujoč, se vrednost določi s specializiranim modelom vrednotenja (Black-Scholes, mrežni modeli). Parametri v modelih (diskontne stopnje, volatilnosti, korelacije,…) so v največjem možnem obsegu določeni kot nepopravljeni podatki iz finančnih trgov.

Tabela 34: Izvedeni finančni instrumenti Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Izvedeni finančni instrumenti	0	20	0

Zavarovalnica izvedenih finančnih instrumentov konec leta 2022 ni uporabljala.

D.1.4.7 Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Za namen računovodskih izkazov se depoziti, ki niso denarni ustrezniki, vrednotijo po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti se te naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena z modelom vrednotenja, kot je zapisano v poglavju D.1.4.4.

Tabela 35: Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	19.121	19.604	19.499

Vrednost postavke se v letu 2022 ni pomembno spremenila.

D.1.4.8 Druge naložbe

Druge naložbe v Zavarovalnici predstavljajo umetniška dela in sredstva v škodnem skladu. Vrednost teh sredstev za namen solventnosti sledi vrednosti, kot je uporabljena za namen računovodskih izkazov.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Druge naložbe	1.912	1.697	1.912

Tabela 36: Druge naložbe Zavarovalnice

Vrednost postavke se v letu 2022 ni pomembno spremenila.

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, so sredstva iz naslova zavarovalnih ali naložbenih produktov, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ta sredstva se za namen solventnosti vrednotijo po pošteni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa so možni tudi drugi načini vrednotenja, ki so skladni s posamezno računovodsko kategorijo (npr. vrednotenje po odplačni vrednosti za sredstva razporejena v računovodsko kategorijo »Posojila in terjatve«).

Tabela 37: Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja Zavarovalnice
----------------------------------------------------------------------------------------------------------	--	--

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Sredstva v posesti iz pogodb vezanimi na indeks ali enoto premoženja	683.000	751.800	688.922

Gibanje sredstev v postavki je primarno vezano na gibanje višine zavarovalnih obveznosti. Le-te so lahko volatilne zaradi prilivov oz. odlivov iz naslova premij in izplačil, deloma pa tudi zaradi gibanja vrednosti obveznosti, pogojenih z gibanjem indeksov oz. referenčnih vrednosti, na katere je vrednost obveznosti vezana. Zmanjšanje vrednosti naložb v višini 68,8 milijona evrov je sestavljeno iz 106,1 milijona evrov negativnega prevrednotenja in prilivov v višini 37,3 milijona evrov.

D.1.6 Krediti in hipoteke

Kredite in hipoteke se za namen računovodskih izkazov vrednoti po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti so ta sredstva ovrednotena z modelom vrednotenja, ki predvsem temelji na tržnih predpostavkah o diskontni stopnji. Kreditni pribitek, ki je sestavni del diskontne stopnje, je določen za vsakega izdajatelja posebej.

Tabela 38: Krediti in hipoteke Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Krediti in hipoteke	4.205	4.866	4.447
Posojila, vezana na police	3.196	3.008	3.196
Krediti in hipoteke posameznikom	0	1	0
Drugi krediti in hipoteke	1.009	1.857	1.251

V letu 2022 so sredstva na postavki krediti in hipoteke ostala skoraj nespremenjena. Družba Lovćen Osiguranje, Črna Gora, je dano posojilo poplačala, povečalo pa se je posojilo dani družbi Triglav osiguranje, Banja Luka.

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj

Za namen računovodskih izkazov se izterljive zneske iz pozavarovanj določi na osnovi pozavarovalnih pogodb, ki jih ima Zavarovalnica sklenjene s pozavarovatelji. Za prenosne premije in škodne rezervacije se oblikujejo po načelu previdnosti.

Za namen solventnosti se izterljive zneske iz pozavarovanj ločeno izračuna za škodne in premijske rezervacije. Izterljivi zneski za rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj so podobno kot rezervacije iz tega naslova prikazani pod življenjskimi zavarovanji.

Izterljivi zneski iz pozavarovanj se po obeh namenih določijo na osnovi izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb, ki se izračunajo skladno z mejami zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, na katere se nanašajo navedeni zneski.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	120.913	95.256	180.143
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	112.040	80.283	180.143
Življenjska zavarovanja	8.874	14.972	0

Tabela 39: Izterljivi zneski iz pozavarovanj Zavarovalnice

V letu 2022 so se vrednosti izterljivih zneskov iz pozavarovanj povečale skladno z dvigom kosmatih škodnih rezervacij. Njihovo gibanje je tako skladno z višino kosmatih rezervacij in dinamiko izplačevanja škod Zavarovalnice.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Depoziti pri cedentih se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Depoziti pri cedentih	15	16	15

Tabela 40: Depoziti pri cedentih Zavarovalnice

Vrednost postavke se v letu 2022 ni pomembno spremenila.

D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov se za namen računovodskih izkazov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Za namen solventnosti je vrednotenje postavke enako, zajem podatkov pa različen. V to postavko se za namen solventnosti zajame le zapadle terjatve, saj so nezapadle terjatve do zavarovancev za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene rezervacij in so ustrezno temu izločene iz te postavke.

Dodatno se za namen solventnosti v tej postavki upoštevajo tudi vse zapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, medtem ko se za namen računovodskih izkazov takšne terjatve upoštevajo v postavki terjatve iz naslova pozavarovanj. Nezapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja so za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene rezervacij.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	32.914	30.365	126.273

Tabela 41: Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Zavarovalnice

Konec leta 2022 so se terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov glede na preteklo leto v Zavarovalnici povečale za 2,5 milijona evrov zaradi povečanja zapadlih terjatev iz direktnega zavarovalnega posla.

D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj

Terjatve iz naslova pozavarovanj se za namen računovodskih izkazov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se terjatve iz tega naslova vrednoti enako.

Tabela 42: Terjatve iz naslova pozavarovanj Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Terjatve iz naslova pozavarovanj	14.812	7.589	14.812

V letu 2022 so se sredstva na tej postavki na Zavarovalnici povečala za 7,2 milijona evrov. V Zavarovalnici so se terjatve za škode iz pozavarovanja do Pozavarovalnice Triglav Re povečale za 5,1 milijona evrov in do pozavarovateljev izven Skupine v višini 2,2 milijona evrov.

D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) v Zavarovalnici zajemajo terjatve iz financiranja in terjatve iz poslovanja. Za namen računovodskih izkazov se te terjatve praviloma merijo po odplačni vrednosti, z metodo efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 43: Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	10.980	3.835	10.980

V letu 2022 se terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Zavarovalnici povečale za 7,1 milijona evrov. Gre za povečanje terjatev iz financiranja za prodajo vrednostnih papirjev.

D.1.12 Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki so denarna sredstva na računih pri bankah in gotovina v blagajnah. Ta postavka se za oba namena vrednotenja vrednoti po nominalni vrednosti.

Tabela 44: Denar in denarni ustrezniki Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen Vrednost za namen solventnosti računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Denar in denarni ustrezniki	11.336	8.333	11.336

Konec leta 2022 se je vrednost postavke sicer povišala za 3 milijone evrov, vendar v deležu vseh ostalih sredstev ostaja nizka, saj je večina sredstev plasirana v druge naložbene razrede.

D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje

Postavka zajema kratkoročne aktivne časovne razmejitve, zaloge in druga sredstva. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Tabela 45: Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje, v Zavarovalnici

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	2.390	1.513	2.390

V letu 2022 se vrednost vseh drugih sredstev, ki niso prikazana drugje, ni materialno povečala.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije predstavljajo višino obveznosti Zavarovalnice iz naslova zavarovalnih pogodb. Njihova vrednost za namen solventnosti je enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje. Najboljša ocena in dodatek za tveganje se izračunata ločeno. Najboljša ocena ustreza sedanji vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb Zavarovalnice. Zavarovalnica ločeno izračuna zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja ter življenjska zavarovanja, ki jih razporedi glede na izbrano metodo izračuna.

Graf 7: Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

MEJE POGODB IN HOMOGENE SKUPINE TVEGANJ

Zavarovalnica pripozna zavarovalno obveznost takoj, ko začne veljati pogodba. Pripoznana zavarovalna obveznost se odpravi, ko je izbrisana, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Pri vrednotenju se smiselno uporabijo meje zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalnice se delijo glede na lastnosti zavarovanj in posledično aktuarskih metod, s katerimi se obveznosti vrednotijo. Obveznosti premoženjskih zavarovanj se tako delijo na obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, vsebujejo pa tudi segment obveznosti, ki se za namen solventnosti razporedijo med obveznosti življenjskih zavarovanj. Za slednje se pri njihovem vrednotenju uporabljajo aktuarske tehnike življenjskih zavarovanj. Ta del zavarovalno-tehničnih rezervacij predstavljajo škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v oblikirent. Druge obveznosti iz portfelja premoženjskih zavarovanj se delijo najmanj po zavarovalnih segmentih.

Obveznosti portfelja življenjskih zavarovanj se v glavnem razporedi v segment obveznosti življenjskih zavarovanj, deloma pa tudi v segment zdravstvenih zavarovanj. V slednjo skupino se uvrščajo dodatna nezgodna zavarovanja, ki se sklepajo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju ter se obveznosti določajo s tehnikami, značilnimi za premoženjska zavarovanja. Obveznosti življenjskih zavarovanj se razdelijo najmanj na zavarovalne segmente.

Zavarovalne-tehnične rezervacije so v Zavarovalnici deljene v homogene skupine tveganj v skladu z naravo tveganj, ki jih krijejo police, aktuarsko presojo in preteklim dogajanjem, ki se empirično analizira.

Za izračun tržne sedanje vrednosti izračunanih nominalnih denarnih tokov Zavarovalnica uporabi osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere brez uskladitvene prilagoditve, prehodnega ukrepa za prilagoditev ali prilagoditve za nestanovitnost.

Zavarovalnica pri izračunu kapitalske ustreznosti ne uporablja nobenih prilagoditev.

D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so v Zavarovalnici sestavljene iz škodne rezervacije, premijske rezervacije in dodatka za tveganje. Oblikujejo se na osnovi splošno priznanih aktuarskih tehnik, pri čemer se skladno z Delegirano uredbo pri izračunu upoštevajo tudi stroški pridobivanja, administrativni stroški in stroški reševanja škod.

Osnova za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podatki, ki ustrezajo merilom ustreznosti, popolnosti in primernosti, saj je v Zavarovalnici vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti podatkov.

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj se segmentira najmanj na predpisane zavarovalne segmente v Delegirani uredbi.

V spodnji tabeli so rezultati zavarovalno-tehničnih rezervacij na dan 31. 12. 2022 po največjih zavarovalnih segmentih. Ločeni so na premijsko in škodno rezervacijo ter dodatek za tveganje. Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podrobneje prikazane na obrazcu S.17.01, ki je priloga tega poročila.

Tabela 46: Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj Zavarovalnice za namen solventnosti na dan 31. 12. 2022 s primerjavo na dan 31. 12. 2021

2022				v 000 evrih
ZTR zavarovalnih poslov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	111.470	28.238	7.031	146.739
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	89.295	22.534	2.971	114.801
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	52.189	2.640	1.525	56.354
--Drugi segmenti neživljenjskih zavarovanj	80.120	33.918	8.076	122.114
Skupaj	333.074	87.330	19.604	440.007

2021				v 000 evrih
ZTR zavarovalnih poslov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	81.320	18.031	3.183	102.533
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	71.087	29.336	7.247	107.670
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	49.500	3.877	1.676	55.053
--Drugi segmenti neživljenjskih zavarovanj	59.126	34.543	9.423	103.092
Skupaj	261.032	85.787	21.530	368.349

V letu 2022 je Zavarovalnica na segmentu neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj beležila dvig škodne in premijske rezervacije. Škodne rezervacije so se zvišale predvsem zaradi povečanja nastalih prijavljenih škod na zavarovalnih segmentih Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7), Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje (LoB 5) ter Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in rasti portfelja. Premijska rezervacija se je v primerjavi z lanskim letom povečala zaradi zvišanja prenosne premije, ob rasti portfelja, in škodnih količnikov, zaradi neugodnega škodnega dogajanja.

D.2.1.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij se izračuna ločeno za škode, ki bodo nastale po datumu izračuna, in za škode, ki so že nastale na dan izračuna. Prvi izračun je najboljša ocena premijske rezervacije, drugi pa najboljša ocena škodne rezervacije.

Najboljša ocena premijske rezervacije je na dan 31. 12. 2022 znašala 87,3 milijona evrov.

Osnova za najboljšo oceno premijske rezervacije so bodoči denarni tokovi iz naslova premij, škod, regresov, stroškov, bonusov in popustov, prekinitev ter provizij. Glavna predpostavka pri izračunu je, da se vzorec razvoja bodočih denarnih tokov iz premijske rezervacije ujema z vzorcem, ki se izračuna in uporablja pri oblikovanju škodne rezervacije. Za mero izpostavljenosti se uporablja prenosna premija, ki je izračunana na dan izračuna.

Najboljša ocena škodne rezervacije na dan 31. 12. 2022 znaša 333,1 milijona evrov.

Najboljša ocena škodne rezervacije se izračuna ločeno za nastale prijavljene škode, torej za vse škode, ki so nastale do zadnjega dne opazovanega obdobja, nastale neprijavljene škode, nastale ne dovolj prijavljene škode in reaktivirane škode, torej za škode, ki do zadnjega dne opazovanega obdobja še niso bile dokončno rešene.

Najboljša ocena nastalih prijavljenih škod se spremlja na ravni posameznega škodnega spisa. Posamezni škodni oddelki so odgovorni za oceno posamezne škode, pri čemer se podatki, ki vplivajo na višino ocen, vnašajo sproti.

Rezervacije za nastale neprijavljene škode se izračunajo na ravni zavarovalnih segmentov, pri čemer se uporabi kombinacija uveljavljenih aktuarskih metod, Chain-ladder in Bornhuetter-Ferguson. Pri izračunu se ustrezno upošteva tudi inflacija.

Najboljša ocena škodne rezervacije se poveča za pričakovane cenilne stroške in zmanjša za najboljšo oceno pričakovanih regresov. Pri tem se najboljša ocena pričakovanih regresov nanaša na škode v tistem delu, za katerega je oblikovana najboljša ocena škodne rezervacije.

Pri izračunu zavarovalnih obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj se uporabljajo naslednji parametri: bodoča inflacija, vzorec pričakovanega razvoja škod, končni škodni količniki ter stroški. Parametri so določeni na podlagi preteklih izkušenj in po potrebi prilagojeni, da najbolj ustrezajo pričakovanemu razvoju zavarovalnih obveznosti. Če za posamezen segment ali specifično zavarovalno skupino zavarovanj obstaja sum, da preteklost ne bo odražala prihodnjega razvoja, se pri izboru parametrov uporabi strokovna aktuarska presoja. S tem se zagotovi, da zavarovalne obveznosti v največji meri odražajo višino zavarovalnih obveznosti.

D.2.1.2 Dodatek za tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2022 znaša 19,6 milijona evrov.

Dodatek za tveganje se ločeno izračuna za portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj ter za škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent, ki se računajo s tehnikami življenjskih zavarovanj. Temelj izračuna je ocena prihodnjih kapitalskih zahtev izbranega portfelja, ločena po posameznih vrstah tveganj. Pristop po hierarhiji Smernice o vrednotenju rezervacij EIOPA ustreza prvi metodi (odstavek 1.113).

D.2.1.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Tabela 47: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2022

		v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	440.007	706.538

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2022 znašajo 706,5 milijona evrov, za namen solventnosti pa 440 milijonov evrov. Osnovna razlika med načinoma vrednotenja je v stopnji previdnosti, ki se uporablja pri izračunu zavarovalnih obveznosti in je višja pri vrednotenju zavarovalnotehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov. Pri vrednotenju najboljše ocene za namen solventnosti se stopnje previdnosti pri izračunu ne uporablja. Pri izračunih rezervacij se za posamezni namen uporablja tudi nekoliko drugačna segmentacija portfelja.

Ostali razlogi za višjo vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov so še:

− pri vrednotenju prenosne premije za namen računovodskih izkazov je osnova za izračun razmejena obračunana kosmata zavarovalna premija. Za namen solventnosti se obračunane kosmate zavarovalne premije ne razmejuje, ampak se upoštevajo bodoči denarni tokovi, vključno z bodočimi denarnimi tokovi iz naslova premije,

• − uporaba diskontiranja za namen solventnosti,
• − pri vrednotenju škodne rezervacije za namen računovodskih izkazov se upoštevajo škodni količniki na konservativnejši osnovi, predvsem za zavarovalna segmenta avtomobilska odgovornost in splošna odgovornost,
• − nezapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov se za namen računovodskih izkazov pri rezervaciji ne upoštevajo, za namen solventnosti pa te terjatve zmanjšujejo rezervacijo,
• − za namen računovodskih izkazov se pri izračunu rezervacij za nastale neprijavljene škode popis rezerviranih škod dodatno zmanjša za velike škode. Tako izračunani rezervaciji za nastale neprijavljene škode se na koncu doda celoten popis, da dobimo škodno rezervacijo,
• − rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj se za namen solventnosti prikazujejo pod življenjskimi zavarovanji, za namen računovodskih izkazov pa pod neživljenjskimi zavarovanji; razlika iz tega naslova znaša 49,5 milijona evrov.

D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj

V okviru zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se v Zavarovalnici vrednotita dve vrsti obveznosti: življenjske zavarovalne obveznosti in zavarovalne obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobni tehnični osnovi kot življenjska zavarovanja. Zavarovalnica najboljšo oceno zavarovalno-tehničnih rezervacij računa ločeno za iztekle nevarnosti, t. i. škodna rezervacija, in za neiztekle krite nevarnosti, t. i. premijska rezervacija.

V spodnji tabeli so prikazane zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti.

Tabela 48: Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

31. 12 . 2022				v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	1.246	703.855	15.143	720.244
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	732	619.560	19.782	640.073
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	293	-9.208	5.249	-3.666
Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)*	14.333	-19.364	0	-5.030
Skupaj	16.604	1.294.843	40.174	1.351.620

Opomba*: se uvršča pod zavarovalno-tehnične rezervacije zdravstvenih zavarovanj

31. 12 . 2021				v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	1.157	897.182	24.105	922.443
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	679	692.064	16.761	709.505
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	272	-6.998	6.098	-628
Rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj (LoB 34)	69.393	0	302	69.696
Skupaj	71.502	1.582.247	47.266	1.701.016

Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj Zavarovalnice so podrobneje prikazane na obrazcu S.12.01, v prilogi tega poročila.

D.2.2.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se določi na podlagi ocenjenih bodočih denarnih tokov iz sklenjenih zavarovanj.

Za namene najboljše napovedi denarnih tokov Zavarovalnica uporabi primeren nabor predpostavk v skladu s homogeno skupino tveganj, upoštevajoč njene posebnosti. Za neiztekle nevarnosti se najboljša ocena obveznosti izračuna na podlagi ocenjenih bodočih denarnih tokov, glede na pripadajoče predpostavke in sicer za vsako polico posebej. Za iztekle nevarnosti Zavarovalnica pripozna najboljšo oceno obveznosti ločeno glede na zavarovalni dogodek - v primeru doživetij se najboljša ocena obveznosti izračuna po policah; v primeru drugih tveganj pa na homogeni skupini po t. i. metodologiji aktuarskih trikotnikov Bornhuetter-Ferguson, ki spada med tehnike premoženjskih zavarovanj. Teoretični koncept opredeljuje najboljšo oceno obveznosti kot tržno vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki pa jo je v praksi na trgu težko realizirati. Zato se najboljša ocena obveznosti izračuna kot sedanja vrednost vseh ocenjenih prihodnjih prihodkov in odhodkov, ločeno po policah ter uteženih z verjetnostjo uresničitve. Med prihodke se uvršča bruto premije, obračunane stroške in druge dohodke (npr. refundacije), med odhodke pa dejanske stroške, provizije, škode in druge morebitne odhodke. Donosi na sredstva se ne štejejo med prihodke. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja krivulja netvegane obrestne mere, ki jo objavi EIOPA.

Odhodki, ki zadevajo prihodnje dejanske stroške, se izračunajo po stroškovnem modelu, ki vsebuje vse vrste stroškov, potrebne za servisiranje zavarovalnih pogodb in sicer stroške upravljanja zavarovanj, stroške upravljanja naložb, stroške upravljanja škodnih zahtevkov ter stroške pridobivanja zavarovanj.

Pri denarnih tokovih se upošteva pričakovan prihodnji razvoj zunanjega okolja, kot na primer umrljivost, obrestne mere, inflacija ter naslednje vrste negotovosti:

• negotovosti glede časa in verjetnosti zavarovanih dogodkov,
• negotovost glede zneskov škodnih zahtevkov,
• negotovost glede zneska dejanskih stroškov,
• negotovosti glede pričakovanega prihodnjega razvoja zunanjega okolja,
• negotovosti glede ravnanja imetnikov polic.

Navedene negotovosti so pri oceni bodočih denarnih tokov zajete s pomočjo osnovnih vhodnih predpostavk glede verjetnostne porazdelitve ustreznih zavarovalnih dogodkov, kot na primer verjetnostne tablice smrtnosti, kapitalizacij polic, odkupov polic, ipd. Privzete verjetnostne porazdelitve so odvisne od relevantnih faktorjev tveganja in se lahko spreminjajo skozi čas. Tako so kot primer tablice verjetnosti dolgoživosti odvisne od spola, starosti in generacije, ki ji oseba pripada).

Vrednost najboljše ocene obveznosti Zavarovalnica izračuna ločeno za garantirani in diskrecijski del upravičenj iz sklenjenih zavarovanj.

V izračunu denarnih tokov se upoštevajo tudi določeni prihodnji ukrepi upravljanja Zavarovalnice glede delitve dobička zavarovancem, odvisno od ekonomskih razmer in skladno z obstoječimi notranjimi akti in pravilniki.

Z uporabo nabora ekonomskih scenarijev, ki so skladni s tržnimi razmerami in nevtralni za tveganja, se izračuna tudi del najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki predstavlja časovno vrednost vgrajenih pogodbenih možnosti in finančnih garancij. S tem se oceni sedanjo vrednost negotovosti, ki izhaja iz njih.

Predpostavke o ravnanju zavarovalcev se upoštevajo deterministično, kar pomeni, da ravnanje zavarovalcev ni odvisno od ekonomskega scenarija, temveč je odvisno od drugih dejavnikov tveganja kot na primer starost police, vrsta zavarovalnega produkta, ipd. Umerjanje odvisnosti med ekonomskim razmerami in ravnanji zavarovalcev mora temeljiti na statistično značilnem rezultatu, ki bi izhajal iz ustreznih statističnih analiz na izkustvenih podatkih iz obeh virov (pretekla ravnanja zavarovalcev in ekonomske razmere). Na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov takšne zveze ni mogoče izpeljati korektno.

Najboljša ocena rezervacij za škode neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent, je vsota najboljših ocen za sedanje in predvidene bodoče rente. Najboljši oceni se izračunata s tehnikami vrednotenja življenjskih zavarovanj. Pri tem se upoštevajo ustrezne tablice smrtnosti, ki se uporabljajo tudi za vrednotenje kapitaliziranih rent. Prav tako se izračuna rezervacija za predvidene rente za zavarovalne primere, kjer še ni prišlo do vložitve zahtevka, se pa ta v prihodnje upravičeno pričakuje. Gre praviloma za rente mladoletnih oseb, ki že prejemajo rento, ob dopolnitvi določene starosti pa bodo upravičene tudi do rente zaradi nadomestila izpada dohodka. V izračunu so upoštevani tudi stroški reševanja.

Najboljša ocena obveznosti se je v opazovanem obdobju spremenila na naslednjih segmentih:

• zavarovanj z udeležbo pri dobičku, kjer se je zmanjšala za 193,2 milijona evrov pretežno zaradi višanja krivulje netvegane obrestne mere zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti za 142,6 milijona evrov in dejanskih denarnih tokov v letu 2022 zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti za 56,0 milijona evrov,

• zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja, kjer se je zmanjšala za 72,5 milijona evrov zaradi dejanskih naložbenih gibanj v obdobju zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti za 61,7 milijona evrov, novih sprejetih rizikov v obdobju in povišanja krivulje netvegane obrestne mere zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti za 32,8 milijona evrov;

• drugih življenjskih zavarovanjih, kjer se je zmanjšala za 2,2 milijon evrov, pretežno zaradi sprememb stroškovnih predpostavk;

• rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj, ki se je zmanjšala za 20,1 milijona evrov. Na zmanjšanje je najbolj vplivala sprememba krivulje netvegane obrestne mere, ki je rezervacije znižala za 15,5 milijona evrov. Rezervacije so se zmanjšale tudi zaradi 29 zaključenih rent, katerih vrednost znaša 4,9 milijona evrov. Dodatno so na zmanjšanje rezervacij vplivale tudi rente, ki so ostale v popisu, in sicer v višini 1,9 milijona evrov. To je v skladu z vsakoletnim preračunom rent, saj se ob koncu leta ponovno preverijo višine mesečnih anuitet, trajanje začasnih rent in ostale morebitne spremembe v podatkih. Na povečanje rezerve pa je vplivalo 22 novih rent, katerih vrednost znaša 2,2 milijona evrov.

D.2.2.2 Dodatek za tveganje življenjskih zavarovanj

Opredelitev dodatka za tveganje vsebuje težko izračunljive bodoče solventnostne kapitalske zahteve za vsa prihodnja obdobja do izteka obstoječega portfelja obveznosti. Zato se za njihov izračun v Zavarovalnici uporablja poenostavitev, ki temelji na izračunu prihodnjih vrednosti delnih solventnostnih kapitalskih zahtev za posamezne vrste življenjskih zavarovalnih tveganj (umrljivost, dolgoživost, stroški,…) na osnovi vrednosti nadomestkov, ki jih je v praksi mogoče izračunati.

Vsakemu tveganju po standardni formuli se zato določi ustrezen nadomestek, ki se po empiričnih dokazih in aktuarski presoji v prihodnosti giblje približno skladno z gibanjem kapitalske zahteve za to tveganje. Tako se izračuna dodatek za tveganje za celoten portfelj življenjskih zavarovanj v posameznem omejenem skladu oz. preostanku portfelja. Tak dodatek za tveganje se nato razdeli na posamezne zavarovalne segmente, sorazmerno z njihovimi navideznimi izoliranimi dodatki za tveganje.

D.2.2.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Razlogi za razlike med vrednotenji zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov so razhajanja med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami.

Metodologija in podlage računovodskih izkazov za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij določajo, da se v določenih segmentih portfelja izbere večjo izmed ocene realističnih zavarovalno-tehničnih rezervacij (po metodologiji LAT) ali konservativne vrednosti zavarovalnotehničnih rezervacij. Navedeni konservativni izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij zajema bodisi prospektivno metodo z neto Zillmerjevo premijo (klasična življenjska zavarovanja) bodisi retrospektivno metodo (naložbena in pokojninska zavarovanja).

Pri prvi metodi se upošteva sedanja vrednost omejenega nabora bodočih pričakovanih denarnih tokov v zvezi z zavarovalno pogodbo, pri drugi pa akumulirana vrednost preteklih realiziranih denarnih tokov (vplačila premij, izplačila škod, pripis donosa, valorizacija, ipd.).

Tabela 49: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami življenjskih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2022

		v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR življenjskih zavarovanj	1.406.140	1.466.893

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »najboljša ocena obveznosti«, vključno z dodatkom za tveganje.

Poleg navedenih razlik v podlagah in metodologijah se vrednotenji razlikujeta tudi v naborih uporabljenih predpostavk. Za prospektivno vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij (klasičnih življenjskih zavarovanj) se za potrebe računovodskih izkazov praviloma uporabijo zavarovalno-tehnični parametri, s katerimi je določena premija, z nekaterimi izjemami. Za diskontiranje se uporabi konstantna tehnična obrestna mera, ki je vgrajena v posamezen cenik oz. izbrana obrestna mera, če je slednja nižja. Za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij iz naslova rentnih in pokojninskih zavarovanj v fazi izplačevanja rente se upoštevajo slovenske rentne tablice.

Predpostavke o stroškovnih parametrih so praviloma enake tistim, ki so opredeljene v ceniku produkta ob sklenitvi zavarovanja, v določenih primerih pa je treba uporabljati izkustveni valuacijski parameter. Pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v računovodskih izkazih se ne upošteva obnašanja imetnikov polic kot na primer odkup, kapitalizacija, stornacija, in anuitizacija. Zavarovalno-tehnične rezervacije se izračunavajo s formulami aktuarske matematike, ki so sestavljene iz klasičnih aktuarskih faktorjev.

Pri vrednotenju za namen solventnosti so vse izbrane predpostavke tipa najboljše ocene, kar pomeni, da vrednosti niso niti precenjene niti podcenjene, kar omogoči realistično vrednotenje. Pomembno dejstvo je, da regulator predpiše osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere za vsako pomembno valuto in je poenotena za vse zavarovalnice.

Pri zavarovanjih z udeležbo pri dobičku je pozitivna razlika med vrednotenjem zavarovalnotehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov v glavnem posledica uporabe navedene časovne strukture, ki je pretežno nižja od obrestnih mer, kot se uporabljajo za diskontiranje v računovodskih izkazih. Pri zavarovanjih, vezanih na indeks ali enote premoženja, pa negativna razlika nastane zaradi uporabe najboljše ocene parametrov (ki praviloma privedejo do nižjih zavarovalno-tehničnih rezervacij kot parametri, upoštevani v izračunu za računovodske izkaze) in dopuščanja negativnih zavarovalno-tehničnih rezervacij za dobičkonosna zavarovanja za namen solventnosti. Podobna razlaga velja tudi za druga življenjska zavarovanja.

Materialno razliko med vrednotenjema prispevajo tudi rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj, ki se za namen solventnosti prikazujejo pod življenjska zavarovanja v vrednosti 69,4 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov pa se prikazujejo med premoženjskimi zavarovanji.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Izračun rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, je narejen v skladu z metodologijo aktuarske matematike ob upoštevanju določil MSRP.

Izračun rezervacij se nanaša na dve kategoriji upravičenj zaposlenih:

• Odpravnine, ki predstavljajo upravičenja zaposlenih po upokojitvi (angl. post-employment benefit) in predstavljajo obliko izplačila v enkratnem znesku. Višina upravičenja je določena vnaprej, tveganja glede končne višine izplačila so na strani podjetja, zato se shema razvršča pod sistem z določenimi prejemki⁷ ,
• Jubilejne nagrade, ki predstavljajo druga dolgoročna upravičenja zaposlenih v času službovanja (angl. Other long-term employee benefits).

Na celoten strošek vnaprej določenih upravičenj zaposlenega vpliva veliko spremenljivk, na primer rast plač, inflacija, prekinitve delovnega razmerja in umrljivost zaposlenih. Celoten strošek upravičenja ostaja negotov v celotnem obdobju, zato pri vrednotenju sedanje vrednosti pozaposlitvenih zaslužkov in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja upošteva:

• aktuarske metode vrednotenja,
• pripise zaslužkov v obdobju službovanja,
• izdelane aktuarske predpostavke.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane za vsakega zaposlenega posebej na podlagi opisane metodologije, upoštevanih parametrov in podatkov o zaposlenih.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi se za namene poročanja v okviru solventnosti ujemajo z rezervacijami, izračunanimi za namen računovodskih izkazov. V izračunu se uporabi krivulja obrestnih mer dolžniških vrednostnih papirjev držav evroobmočja z bonitetno oceno AAA, ki jo objavlja Evropska centralna banka. Uporaba navedene krivulje nima materialnega vpliva na višino rezervacij.

V ta razred obveznosti se prištevajo še rezervacije za neizkoriščene dopuste in se za namen solventnosti vrednotijo enako kot za namen računovodskih izkazov. Podobno velja za druge rezervacije, ki so tu zajete – v glavnem rezervacije za sodne spore.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	12.536	13.201	12.536

Tabela 50: Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, Zavarovalnice

⁷ Defined Benefit Plan.

Vrednost postavke se v letu 2022 ni pomembno spremenila.

D.3.2 Depoziti pozavarovateljev

Depoziti pozavarovateljev se tako za namen računovodskih izkazov kot tudi za namen solventnosti vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Tabela 51: Depoziti pozavarovateljev Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Depoziti pozavarovateljev	15	16	15

Vrednost postavke se v letu 2022 ni pomembno spremenila.

D.3.3 Odložene obveznosti za davek

Skladno z MSRP se odložene obveznosti za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo obveznostmi za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Odložene obveznosti za davek za namen računovodskih izkazov so pozitivna netirana vrednost za odložene terjatve za davek za namen računovodskih izkazov.

Odložene obveznosti za davek za namene solventnosti se vrednotijo kot vsota odloženih obveznosti za davek za namen računovodskih izkazov in zmnožka davčne stopnje in razlike med vrednostjo obveznosti za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Za izračun odložene obveznosti za davek je uporabljena davčna stopnja 19 odstotkov. Za namen solventnosti se postavka ne netira z odloženimi terjatvami za davke, kot je to za namen računovodskih izkazov.

Tabela 52: Odložene obveznosti za davek Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznosti za odložene davke	68.179	47.126	0

Na dan 31. 12. 2022 so se odložene obveznosti za davek za namen solventnosti v primerjavi s preteklim letom povečale za 21,2 milijona evrov, predvsem zaradi povečanja razlike skupnih obveznosti pred davki za namen računovodskih izkazov in skupnih obveznosti pred davki za namen solventnosti.

D.3.4 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam

Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam so obveznosti iz naslova nakupa vrednostnih papirjev. Za namen računovodskih izkazov in namen solventnosti so te obveznosti prikazane po odplačni vrednosti.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Finančne obveznosti	1	1.668	1

Tabela 53: Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam Zavarovalnice

D.3.5 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov predstavljajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov, pozavarovalne obveznosti iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov.

Za namen računovodskih izkazov se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	23.482	22.613	23.482

Tabela 54: Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov Zavarovalnice

Vrednost postavke se v letu 2022 ni pomembno spremenila.

D.3.6 Obveznosti iz naslova pozavarovanja

Obveznosti iz naslova pozavarovanja se za namen računovodskih podatkov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Vrednotenje za namen solventnosti je enako kot za namen računovodskih izkazov. Vrednost obveznosti iz poslov pozavarovanja za namen solventnosti je enaka zapadlim obveznostim iz pasivnega pozavarovanja, medtem ko vrednost za namen računovodskih izkazov vsebuje poleg zapadlih tudi nezapadle obveznosti pasivnega pozavarovanja.

Tabela 55: Obveznosti iz naslova pozavarovanja Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	14.807	1.594	40.208

V letu 2022 so se na Zavarovalnici obveznosti iz naslova pozavarovanja povečale za 13,2 milijona evrov, kjer so se obveznosti za premije iz pozavarovanja do pozavarovateljev izven Skupine povečale za 11,7 milijona evrov.

D.3.7 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Največja komponenta teh obveznosti so kratkoročne obveznosti do zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev in druge kratkoročne obveznosti.

Tako za namen računovodskih izkazov, kot tudi solventnosti, se te obveznosti vrednoti po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Tabela 56: Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	61.214	47.173	61.214

V letu 2022 so se obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Zavarovalnici povečale za 14 milijonov evrov. V okviru teh obveznosti so se v Zavarovalnici povečale obveznosti do zaposlenih za 4,7 milijona evrov in obveznosti za davek iz dohodka pravnih oseb za 9,7 milijona evrov, medtem ko je v letu 2021 Zavarovalnica izkazovala terjatev za davek iz dohodka pravnih oseb v višini 564 tisoč evrov.

D.3.8 Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti so v računovodskih izkazih izkazane po odplačni vrednosti brez natečenih obresti. Za namen solventnosti se za vrednotenje podrejenih obveznosti uporabi vrednotenje po tržni vrednosti, pri čemer ni upoštevana sprememba kreditne sposobnosti izdajatelja.

Tabela 57: Podrejene obveznosti Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Podrejene obveznosti	43.370	51.671	49.522

V letu 2022 so se podrejene obveznosti zmanjšale zaradi prevrednotenja, predvsem na račun dviga ravni netvegane obrestne mere.

D.3.9 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje

Postavka zajema vse ostale obveznosti Zavarovalnice, ki niso zajete v nobeni drugi prejšnji postavki bilance stanja. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	7.967	6.365	7.967

Tabela 58: Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, Zavarovalnice

V letu 2022 se je vrednost vseh drugih obveznosti, ki niso prikazane drugje, povečala za 1,6 milijona evrov.

D.3.10 Dogovori o najemu (lizing)

V letu 2022 so obveznosti iz najemov pripoznane v višini sedanje vrednosti bodočih plačil. Spremembe so podrobneje predstavljene v poglavju A.4.2 tega poročila.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Zavarovalnica v obdobju poročanja za namene solventnosti ni uporabljala alternativnih metod vrednotenja, ki ne bi bile pojasnjene v predhodnih točkah tega poročila.

D.5 Druge informacije

V tem poglavju so, glede na zahtevo iz člena 296 (4) Delegirane uredbe, opisani dodatni podatki o Zavarovalnici.

Zavarovalnica ima največjo zunajbilančno izpostavljenost na postavkah neuveljavljenih regresnih terjatev ter še nevplačanih danih zavezah za vplačila v alternativne naložbe. Podrobneje so zunajbilančne postavke, ki jih Zavarovalnica ne poroča, predstavljene v Letnem poročilu, v poglavju 5.9 računovodskega dela poročila.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse druge informacije o vrednotenju za namen solventnosti razkrila v poglavjih od D.1 do D.4.

E.1	Lastna sredstva
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital
E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom
E.6	Druge informacije

E. Upravljanje kapitala

Sistem in povezani procesi upravljanja kapitala temeljijo na strateških ciljih, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah, ki upoštevajo značilnosti Zavarovalnice kot celote, zlasti naravo, obseg in zahtevnost poslov.

Upravljanje kapitala je stalen proces zagotavljanja optimalnega obsega in strukture kakovostnega kapitala ter optimizacije porabe tega kapitala. Sistem upravljanja kapitala zajema tudi redno spremljavo regulatorne kapitalske ustreznosti in obvladovanje kapitalskih tveganj, ki zajemajo tudi potencialne zakonodajne spremembe in spremembe v računovodskih standardih, ki imajo lahko potencialen vpliv na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice.

Cilj vzpostavljenega sistema upravljanja kapitala je učinkovita poraba razpoložljivih lastnih sredstev (za kar se uporablja tudi izraz ekonomski kapital), ki zagotavlja:

• varnost ter dobičkonosnost poslovanja,
• visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov,
• stalno izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti,
• zagotavljanje primerne izpostavljenosti kapitalskemu tveganju, z doslednim testiranjem kapitalske ustreznosti v procesu ORSA,
• doseganje kriterijev zunanjih bonitetnih agencij za ohranitev bonitetne ocene najmanj »A«.

Za doseganje strateških ciljev ima Zavarovalnica vzpostavljen sistem upravljanja kapitala, ki zagotavlja transparentno in optimalno alokacijo ekonomskega kapitala po posameznih poslovnih področjih, ki je usklajen s kriteriji tveganjem prilagojene dobičkonosnosti. Na ta način se z doslednim izvajanjem sistema upravljanja s kapitalom zagotavlja dolgoročna in stabilna donosnost naložbe lastnikov. Izplačila dividend se izvajajo na podlagi vnaprej definiranih kriterijev dividendne politike, ki Zavarovalnici omogoča stabilno poslovanje, rast, doseganje strateških ciljev na dolgi rok, zadovoljstvo vseh deležnikov in stabilno lastniško strukturo družbe.

Zavarovalnica vzdržuje presežek razpoložljivih lastnih sredstev nad kapitalskimi zahtevami za izvajanje osnovne dejavnosti in pokrivanje potencialnih izgub. S presežkom se zagotavlja zaščito pred izgubami zaradi nepredvidenih neugodnih dogodkov in nestanovitnosti kapitalskih zahtev. Poleg kapitalske ustreznosti se redno načrtuje in presoja ustreznost ravni lastnih sredstev ter kapitalske ustreznosti v prihodnosti. Potencialna prihodnja kapitalska tveganja ter bodoče solventnostne potrebe se ocenijo na podlagi scenarijev iz strateškega poslovnega načrta v okviru rednega procesa ORSA.

Zavarovalnica dosledno zasleduje postavljene cilje glede upravljanja kapitala ter obstoječo dividendno politiko. S kapitalom upravlja centralizirano na ravni Skupine tako, da prek koncentracije kapitala na svoji ravni zagotavlja optimalno ter stroškovno učinkovito alokacijo in porabo kapitala. V procesu upravljanja kapitala Zavarovalnica upošteva potrebe po kapitalu in možnosti ter omejitve za prenos kapitala med posameznimi poslovnimi področji in iz podrejenih družb v matično družbo in obratno. Upravljanje kapitala sloni na vzpostavljenemu sistemu upravljanja s tveganji ter temelji na strateških ciljih Skupine, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah.

V okviru spremljanja in merjenja vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in analiziranja sprememb v profilu tveganj družbe je izjemnega pomena redno izvajanje procesa ORSA, v okviru katerega se opredelijo usmeritve in ukrepi za optimizacijo poslovanja in porabo ekonomskega kapitala skladno s strateškimi cilji družbe.

KAPITALSKA USTREZNOST ZAVAROVALNICE

Zavarovalnica je bila na dan 31. 12. 2022 ustrezno kapitalizirana in je imela na razpolago dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (248 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (865 odstotkov).

Kapitalska ustreznost se določi kot količnik med primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Primerna lastna sredstva zajemajo vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 in do regulatorno opredeljene višine postavke lastnih sredstev stopnje 2 in 3.

Za kritje zahtevanega minimalnega kapitala se uporabijo le primerna lastna sredstva, ki so brez omejitev, in sicer vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 ter postavke lastnih sredstev stopnje 2, ki v okviru regulatorno opredeljene meje ne smejo presegati 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Tabela 59: Kapitalska ustreznost Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

v 000 evrih
Kapitalska ustreznost Zavarovalnice	2022	2021
Primerna lastna sredstva za pokrivanje SCR	930.090	1.022.243
Primerna lastna sredstva za pokrivanje MCR	903.088	991.953
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	374.501	374.338
Zahtevani minimalni kapital (MCR)	104.456	106.903
Kapitalska ustreznost glede na SCR	248 %	273 %
Kapitalska ustreznost glede na MCR	865 %	928 %

Kapitalska ustreznost Zavarovalnice se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 25 odstotnih točk, kar je posledica zmanjšanja skupnih primernih lastnih sredstev, pri čemer se zahtevani solventnostni kapital v primerjavi s prejšnjim letom ni materialno spremenil. Gibanje zahtevanega solventnostnega kapitala je pojasnjeno v poglavju E.2 tega poročila, gibanje primernih lastnih sredstev pa v poglavju E.1 tega poročila.

Podrobnosti o vrednostih postavk za izračun kapitalske ustreznosti Zavarovalnice so na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

E.1 Lastna sredstva

Zavarovalnica je na dan 31. 12. 2022 razpolagala le z osnovnimi lastnimi sredstvi, ki so znašala 930,1 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Zavarovalnice znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 43,4 milijona evrov, neto odložene terjatve za davek kot sredstva stopnje 3 v višini 4,5 milijona evrov ter uskladitvena rezerva 808,5 milijona evrov. Uskladitvena rezerva je presežek sredstev nad obveznostmi v višini 933,1 milijona evrov, zmanjšan za vrednost predvidljivih dividend za poslovno leto 2022 v višini 46,4 milijona evrov, osnovni kapital Zavarovalnice ter vrednost neto odloženih terjatev za davek.

Zavarovalnica na dan 31. 12. 2022 ni imela pomožnih lastnih sredstev.

Struktura lastnih sredstev Zavarovalnice po stopnjah na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 je prikazana v spodnji tabeli in na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

Tabela 60: Struktura primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega kapitala po stopnjah na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

v 000 evrih	2022	2021
Stopnja 1	882.197	970.572
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	808.495	896.871
Odbitki	0	0
Stopnja 2	43.370	51.671
Podrejene obveznosti	43.370	51.671
Odbitki	0	0
Stopnja 3	4.523	0
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala	930.090	1.022.243

v 000 evrih	2022	2021
Stopnja 1	882.197	970.572
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	808.495	896.871
Odbitki	0	0
Stopnja 2 (največ 20 odstotkov MCR)	20.891	21.381
Podrejene obveznosti	20.891	21.381
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala	903.088	991.953

Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice so se v opazovanem obdobju zmanjšala za 92,2 milijona evrov zaradi zmanjšanja uskladitvene rezerve za 88,4 milijona evrov, k čemur je prispevalo zmanjšanje presežka sredstev nad obveznostmi za 104,7 milijona evrov. V proučevanem obdobju so se podrejene obveznosti zmanjšale za 8,3 milijona evrov. V letu 2021 Zavarovalnica ni imela primernih lastnih sredstev stopnje 3, v letu 2022 pa so te znašale 4,5 milijona evrov in izhajajo iz neto odloženih terjatev za davek, kot posledica povečanja te postavke za namen računovodskih izkazov.

Graf 8: Primerjava primernih lastnih sredstev za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Znesek skupnih primernih lastnih sredstev Zavarovalnice za kritje zahtevanega minimalnega kapitala je na dan 31. 12. 2022 znašal 903,1 milijona evrov, pri čemer so že izločena lastna sredstva stopnje 2, ki presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala in vsa lastna sredstva stopnje 3.

Zavarovalnica razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejeno obveznico v sredstva stopnje 2 ter neto odložene terjatve za davek v sredstva stopnje 3.

V letu 2022 je Zavarovalnica izpolnjevala vse zahtevane omejitve glede lastnih sredstev stopnje 1, 2 ter 3 iz člena 82⁸ Delegirane uredbe.

⁸ Za namene skladnosti s členom 82 Delegirane uredbe morajo lastna sredstva stopnje 1 predstavljati vsaj polovico zahtevanega solventnostnega kapitala, vsota sredstev stopnje 2 in 3 pa lahko predstavlja največ polovico zahtevanega solventnostnega kapitala. Poleg tega lahko lastna sredstva stopnje 3 predstavljajo največ 15 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala. V okviru teh omejitev mora biti vsota podrejenih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje za lastna sredstva stopnje 1, manjša od 20 odstotkov celotnih lastnih sredstev stopnje 1.

Graf 9: Primerjava primernih lastnih sredstev za pokrivanje zahtevanega minimalnega kapitala na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

RAZLIKE V VREDNOTENJU KAPITALA ZA NAMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN RAZPOLOŽLJIIVIH LASTNIH SREDSTEV

Razlike med kapitalom za namen računovodskih izkazov Zavarovalnice in lastnimi sredstvi, izračunanimi za namen solventnosti, izhajajo iz razlik v vrednotenju sredstev in obveznosti. Lastna sredstva se namreč izračunava kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer sta obe strani bilance vrednoteni po tržni vrednosti. Dodatno k tej razliki se prištejejo še podrejene obveznosti in morebitne odbitne postavke iz lastnih sredstev.

Graf 10: Razlike v vrednotenju računovodskega kapitala in razpoložljivih lastnih sredstev Zavarovalnice v 000 evrih na dan 31. 12. 2022

Kapital za namen računovodskih izkazov je na dan 31. 12. 2022 znašal 552,1 milijona evrov, razpoložljiva lastna sredstva pa 930,1 milijona evrov. Na razliko imata največji vpliv predvsem različni vrednotenji naložb v odvisnih in pridruženih družbah (252,5 milijona evrov) ter zavarovalno-tehničnih rezervacij (273,6 milijona evrov). Razliko v največji meri znižujejo neopredmetena sredstva (70,4 milijona evrov), sprememba v zavarovalno-tehničnih rezervacijah, prenesenih v pozavarovanje (59,2 milijona evrov), druga sredstva in obveznosti (68 milijonov evrov) ter predvidene dividende (46,4 milijona evrov).

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

Zavarovalnica računa kapitalsko ustreznost na podlagi standardne formule v skladu z ZZavar-1 in Delegirano uredbo. Zavarovalnica pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v standardni formuli uporablja predpisane parametre in ne uporablja nobenih poenostavitev ter parametrov, specifičnih za Zavarovalnico.

V skladu z določili ZZavar-1 Zavarovalnica najmanj enkrat letno poroča AZN o višini zahtevanega solventnostnega kapitala in najmanj četrtletno o zahtevanem minimalnem kapitalu.

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital

Zahtevani solventnostni kapital Zavarovalnice je 31. 12. 2022 znašal 374,5 milijona evrov, kar je nematerialna sprememba v primerjavi s prejšnjim letom. Osnovni zahtevani solventnostni kapital se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal za 28,1 milijona evrov, po drugi strani pa se v letu 2022 absorpcijske kapacitete odloženih davkov ni več upoštevalo kot odštevalno postavko.

	v 000 evrih
Zahtevani solventnostni kapital Zavarovalnice	2022	2021
Zavarovalna tveganja	221.756	207.463
Tržna tveganja	234.876	275.846
Kreditna tveganja	40.896	39.287
Razpršitev	-154.208	-151.179
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	343.321	371.417
Operativna tveganja	25.264	23.701
Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij	0	0
Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov	0	-23.474
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	5.916	2.695
Zahtevani solventnostni kapital	374.501	374.338

Tabela 61: Zahtevani solventnosti kapital Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

Zmanjšanje osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala izhaja predvsem iz zmanjšanja kapitalske zahteve za tržna tveganja, kar izhaja predvsem iz zmanjšanja tveganja lastniških vrednostnih papirjev. Zmanjšanje je posledica nižje izpostavljenosti na segmentu lastniških vrednostnih papirjih ter nižje vrednosti simetrične prilagoditve.

V primerjavi s prejšnjim letom je bilo opazno povečanje kapitalske zahteve na vseh ostalih modulih tveganj. Kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj so se povečala zaradi rasti portfelja, neugodnega škodnega dogajanja in spremenjene pozavarovalne zaščite za katastrofalne dogodke.

Kapitalska zahteva za kreditna tveganja se v opazovanem obdobju ni pomembno spremenila.

Zaradi rasti zavarovalnega portfelja se je povečala kapitalska zahteva za operativna tveganja.

Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov je konec leta 2021 znašala 23,5 milijona evrov, v letu 2022 pa je znašala 0 evrov. Zmanjšanje prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov izhaja iz večjega povečanja odloženih terjatev za davke (povečanje za 51,2 milijona evrov) glede na povečanje odloženih obveznosti za davke (povečanje za 21,1 milijona evrov), kar privede do znižanje neto odloženih obveznosti za davke. Pri izračunu prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov Zavarovalnica ne upošteva verjetnih prihodnjih obdavčljivih dobičkov.

Spodnji graf prikazuje strukturo kapitalskih zahtev posameznih tveganj, pri čemer se v prikazu upošteva tudi kapitalska zahteva za operativna tveganja, ki ni gradnik osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala.

Zavarovalnica je v opazovanem obdobju pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala upoštevajoč omejene sklade uporabila 3. metodo - poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) opredeljeno v Smernicah o omejenih skladih. To pomeni, da se kapitalske zahteve iz naslova omejenih skladov ter preostalega dela portfelja zavarovalnice le seštejejo, učinki razpršitve med skladi se torej ne upoštevajo. Pri samem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala je potrebno dodatno izračunati še prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov. Podrobnosti samega izračuna so prikazani na obrazcu S.25.01, v prilogi tega poročila.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Zavarovalnica računa zahtevani minimalni kapital v skladu z metodologijo Delegirane uredbe. Zahtevani minimalni kapital se izračuna kot linearna funkcija zavarovalno-tehničnih rezervacij, obračunane zavarovalne premije, tveganega kapitala, odloženih davkov in stroškov upravljanja. Zavarovalnica računa zahtevani minimalni kapital po metodi za kompozitne zavarovalnice, kjer se najprej izračunata linearni minimalni kapitalski zahtevi. Linearna minimalna kapitalska zahteva za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja je vezana na aktivnosti iz neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in upošteva tudi dodatna nezgodna zavarovanja življenjskim zavarovanjem. Linearna minimalna kapitalska zahteva za življenjska zavarovanja se izračuna vključno z aktivnostmi, povezanimi z neživljenjskimi rentami, ki so že v izplačevanju. Zahtevani minimalni kapital Zavarovalnice se izračuna iz linearnih minimalnih kapitalskih zahtev za neživljenjska in življenjska zavarovanja tako, da zahteva ni nikoli nižja od 25 odstotkov ali višja od 45 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala ter da je presežen absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala neživljenjskih (3,7 milijona evrov) in življenjskih (3,7 milijona evrov) zavarovanj.

2022		v 000 evrih
Teoretični zahtevani minimalni kapital	Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	Življenjska zavarovanja
Linearni teoretični zahtevani minimalni kapital	71.738	32.718
Teoretični zahtevani solventnostni kapital (brez prebitkov)	257.198	117.303
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	115.739	52.786
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	64.299	29.326
Teoretični združeni zahtevani minimalni kapital	71.738	32.718
Absolutna zgornja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	3.700	3.700
Teoretični zahtevani minimalni kapital	71.738	32.718

Tabela 62: Teoretični zahtevani minimalni kapital Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021
-----------------------------------------------------------------------------------------------------

2021		v 000 evrih
Teoretični zahtevani minimalni kapital	Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	Življenjska zavarovanja
Linearni teoretični zahtevani minimalni kapital	64.919	41.984
Teoretični zahtevani solventnostni kapital (brez prebitkov)	227.325	147.013
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	102.296	66.156
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	56.831	36.753
Teoretični združeni zahtevani minimalni kapital	64.919	41.984
Absolutna zgornja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	3.700	3.700
Teoretični zahtevani minimalni kapital	64.919	41.984

Teoretični zahtevani minimalni kapital se je v opazovanem obdobju za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja povečal za 6,8 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa se je zmanjšal za 9,3 milijona evrov. Slednje je posledica zmanjšanja zavarovalno-tehničnih rezervacij za življenjska zavarovanja z udeležbo pri dobičku.

Podrobneje je zahtevani minimalni kapital prikazan na obrazcu S.28.02, v prilogi tega poročila.

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Zavarovalnica za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Zavarovalnica za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjih modelov.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Zavarovalnica po stanju na dan 31. 12. 2022 ni ugotovila neskladnosti z zahtevanim minimalnim in solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Zavarovalnica je vse pomembne informacije o upravljanju kapitala razkrila v poglavjih od E.1 do E.5.

Priloge

Obrazci za poročanje kvantitativnih podatkov (QRT) Zavarovalnice na dan 31. 12. 2022:

• 1. S.02.01.02 Bilanca stanja za namen solventnosti
• 1. S.05.01.02 Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
• 1. S.05.02.02 Premije, škode in stroški po državah poslovanja
• 1. S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska in zdravstvena zavarovanja
• 1. S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja
• 1. S.19.01.21 Informacije o škodah neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi
• 1. S.23.01.01 Lastna sredstva
• 1. S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
• 1. S.28.02.01 Zahtevani minimalni kapital za življenjska in neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi

Vse vrednosti v kvantitativnih podatkih so prikazane v tisoč evrih.

Priloga 1 : S.02.01.02 - Bilanca stanja za namen solventnosti

Sredstva	Vrednost za namen solventnosti
Neopredmetena sredstva	0
Odložene terjatve za davek	72.702
Presežek iz naslova pokojninskih shem	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	80.378
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	1.977.153
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	58.525
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	479.792
Lastniški vrednostni papirji	20.547
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	15.691
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	4.855
Obveznice	1.283.550
Državne obveznice	760.526
Podjetniške obveznice	522.054
Strukturirani vrednostni papirji	971
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	0
Kolektivni naložbeni podjemi	113.706
Izvedeni finančni instrumenti	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	19.121
Druge naložbe	1.912
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	683.000
Krediti in hipoteke	4.205
Posojila, vezana na police	3.196
Krediti in hipoteke posameznikom	0
Drugi krediti in hipoteke	1.009
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	120.913
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	112.040
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	110.969
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	1.071
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	8.874
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	8.874
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	0
Depoziti pri cedentih	15
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	32.914
Terjatve iz naslova pozavarovanj	14.812
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	10.980
Lastne delnice (v posesti neposredno)	0
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan	0
Denar in denarni ustrezniki	11.336
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	2.390
Sredstva skupaj	3.010.798

Obveznosti

Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	440.007
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	426.511
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	0
Najboljša ocena	407.716
Dodatek za tveganje	18.796
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	13.496
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	0
Najboljša ocena	12.688
Dodatek za tveganje	808
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	766.067
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	70
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	0
Najboljša ocena	70
Dodatek za tveganje	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	765.998
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	0
Najboljša ocena	745.429
Dodatek za tveganje	20.569
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	640.073
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	0
Najboljša ocena	620.291
Dodatek za tveganje	19.782
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	0
Pogojne obveznosti	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	12.536
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	0
Depoziti pozavarovateljev	15
Odložene obveznosti za davek	68.179
Izvedeni finančni instrumenti	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	1
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	23.482
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	14.807
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	61.214
Podrejene obveznosti	43.370
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	43.370
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	7.967
Obveznosti skupaj	2.077.720
Presežek sredstev nad obveznostmi	933.078

Priloga 2: S.05.01.02 - Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja

	Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	562	56.776		115.004	139.914	32.876
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	463	696		3.435	1.372	7.741
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	393	2.661		23.951	14.914	26.644
neto	631	54.811		94.489	126.371	13.974
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	555	56.654		108.149	132.904	30.796
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	463	694		3.436	1.372	8.703
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	389	2.341		20.071	13.683	24.938
neto	628	55.007		91.514	120.594	14.561
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	16	17.392		52.370	86.489	13.505
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	315	535		1.560	959	3.806
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	9	741		7.807	7.690	7.227
neto	322	17.186		46.123	79.758	10.085
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	-1	0		38	40	-14
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje						-48
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev
neto	-1	0		38	40	-62
Odhodki	534	17.901		26.677	33.873	3.640
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	176.845	42.815	25.686	610	22.055	3.304
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	37.130	5.795	5.788	1	361	360
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	102.526	18.213	10.274	128	2.130	1.924
neto	111.449	30.397	21.200	483	20.286	1.740
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	169.569	40.623	22.907	605	19.606	3.281
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	38.383	5.604	4.305	1	271	419
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	105.003	17.514	9.638	122	1.742	2.317
neto	102.949	28.713	17.574	483	18.135	1.383
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	50.744	5.614	7.471	40	17.400	880
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	41.997	2.902	2.470	0	208	64
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	47.012	5.600	3.137	14	1.274	462
neto	45.729	2.916	6.804	26	16.334	482
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	7	4	0	0	570	14
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-1	0
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev
neto	5	5	0	0	570	14
Odhodki	42.879	11.316	4.222	445	7.541	521
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)

	Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
Obračunane premije
bruto – neposredni posli					616.447
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					63.141
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		59	299	22.267	22.625
delež pozavarovateljev		70	94	18.331	222.251
neto		-11	205	3.936	479.962
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli					585.649
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					63.650
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		59	299	22.258	22.616
delež pozavarovateljev		71	94	16.707	214.629
neto		-12	205	5.552	457.287
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli					251.921
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					54.816
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		26		-29	-3
delež pozavarovateljev			-10	5.167	86.129
neto		26	10	-5.196	220.606
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli					659
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					-49
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje					0
delež pozavarovateljev					0
neto					610
Odhodki		-540	-109	1.100	149.999
Drugi odhodki					11.524
Odhodki skupaj					161.523

	Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj						Obveznosti življenjskega pozavarovanja
	Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije
bruto		45.535	113.226	7.889					166.650
delež pozavarovateljev		31	36	589					656
neto		45.504	113.190	7.300					165.994
Prihodki od premije
bruto		45.554	113.226	7.885					166.664
delež pozavarovateljev		31	36	589					656
neto		45.523	113.190	7.296					166.008
Odhodki za škode
bruto		83.460	59.535	1.343	-66	-26.516			117.755
delež pozavarovateljev			22	115					136
neto		83.460	59.513	1.228	-66	-26.516			117.619
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto		-45.618	-59.658	876					-104.400
delež pozavarovateljev									0
neto		-45.618	-59.658	876					-104.400
Odhodki		8.268	22.453	5.051		24			35.796
Drugi odhodki									860
Odhodki skupaj									36.656

	Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj	Najpomembnejših 5
		GR	PL	IT	DE	BG	in matična država, skupaj
Obračunane premije	630.925	16.210	13.505	10.661	9.407	6.370	687.077
bruto – neposredni posli	545.159	16.210	13.505	10.661	9.407	6.370	601.311
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	63.141						63.141
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	22.625						22.625
delež pozavarovateljev	195.160	6.160	5.132	4.051	3.575	2.421	216.499
neto	435.764	10.050	8.373	6.609	5.832	3.949	470.578
Prihodki od premije	604.383	15.356	12.793	10.099	8.911	6.034	657.577
bruto – neposredni posli	518.117	15.356	12.793	10.099	8.911	6.034	571.311
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	63.650						63.650
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	22.616						22.616
delež pozavarovateljev	188.468	5.949	4.956	3.912	3.452	2.337	209.075
neto	415.915	9.408	7.837	6.187	5.459	3.697	448.503
Odhodki za škode	283.099	8.264	4.985	1.156	2.842	0	300.346
bruto – neposredni posli	228.286	8.264	4.985	1.156	2.842		245.533
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	54.816						54.816
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	-3						-3
delež pozavarovateljev	77.765	2.924	1.764	409	1.006		83.868
neto	205.334	5.340	3.221	747	1.836		216.478
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	-530	-18	-15	-12	-11	-7	-593
bruto – neposredni posli	579	18	15	12	11	7	642
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-49						-49
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje							0
delež pozavarovateljev							0
neto	530	18	15	12	11	7	593
Odhodki	132.915	3.885	3.236	2.555	2.254	1.526	146.372
Drugi odhodki							11.524
Odhodki skupaj							157.896

Priloga 3: S.05.02.02 - Premije, škode in stroški po državah poslovanja

	Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj	Najpomembnejših 5
			in matična država, skupaj
Obračunane premije
bruto	166.650		166.650
delež pozavarovateljev	656		656
neto	165.994		165.994
Prihodki od premije
bruto	166.664		166.664
delež pozavarovateljev	656		656
neto	166.008		166.008
Odhodki za škode
bruto	117.755		117.755
delež pozavarovateljev	136		136
neto	117.619		117.619
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	-104.400		-104.400
delež pozavarovateljev	0		0
neto	-104.400		-104.400
Odhodki	35.796		35.796
Drugi odhodki			860
Odhodki skupaj			36.656

Priloga 4: S.12.01.02 - Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska in zdravstvena zavarovanja

			Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja
	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	705.101			620.291
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja	705.101			620.291
Dodatek za tveganje	15.143	19.782
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Dodatek za tveganje
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	720.244 640.073

			Druga življenjska zavarovanja
		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih	Sprejeto pozavarovanje	Skupaj (življenjska zavarovanja razen zdravstvenih, vključno z na enoto premoženja vezanimi zavarovanji)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena			-8.915	49.243		1.365.720
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke				8.874		8.874
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja			-8.915	40.369		1.356.846
Dodatek za tveganje	5.249			177		40.351
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Najboljša ocena						0
Dodatek za tveganje						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	-3.666			49.420		1.406.071

	Zdravstveno zavarovanje (neposredno poslovanje)
		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje (sprejeto pozavarovanje)	Skupaj (zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena				70		70
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke						0
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja				70		70
Dodatek za tveganje				0		0
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Najboljša ocena						0
Dodatek za tveganje						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj				70		70

Priloga 5: S.17.01.02 - Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

			Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj	-216	-16.707		22.534	27.570	736
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	-18	-101		-2.859	764	-2.314
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	-197	-16.606		25.393	26.805	3.050
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj	8	29.602		89.295	18.318	23.511
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega
pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	1	1.189		9.996	2.602	6.718
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	7	28.413		79.299	15.716	16.793
Najboljša ocena skupaj – bruto	-207	12.895		111.829	45.887	24.247
Najboljša ocena skupaj – neto	-191	11.808		104.692	42.521	19.843
Dodatek za tveganje	29	779		2.971	2.652	1.061
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Dodatek za tveganje
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	-179	13.675		114.801	48.539	25.307
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po
prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	-17	1.088		7.137	3.366	4.404
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz
pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj	-162	12.587		107.663	45.173	20.903

	Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj	28.238	2.640	13.073	57	9.466	-89
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	694	340	-1.229	-22	156	-185
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	27.544	2.300	14.303	79	9.310	95
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj	111.470	52.189	3.193	91	2.286	2.787
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	74.945	16.163	3.078	12	126	1.982
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	36.525	36.026	115	79	2.160	804
Najboljša ocena skupaj – bruto	139.708	54.829	16.266	148	11.752	2.697
Najboljša ocena skupaj – neto	64.069	38.326	14.418	158	11.470	900
Dodatek za tveganje	7.031	1.525	2.624	10	402	82
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Dodatek za tveganje
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	146.739	56.354	18.891	158	12.155	2.780
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	75.639	16.504	1.849	-10	282	1.798
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj	71.099	39.851	17.042	168	11.872	982

		Sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
	Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota					0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti					0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj		1		27	87.330
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke					-4.774
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije		1		27	92.104
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj		38		285	333.074
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke					116.813
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij		38		285	216.260
Najboljša ocena skupaj – bruto		40		312	420.404
Najboljša ocena skupaj – neto		40		312	308.364
Dodatek za tveganje		155		281	19.604
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota					0
Najboljša ocena					0
Dodatek za tveganje					0
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj		195		593	440.007
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj					112.040
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj		195		593	327.968

Obračunani bruto zneski škod (nekumulativno)	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		V tekočem letu	Vsota posameznih let (kumulativno)
Predhodna leta		1.072.902 367.481 70.424 32.147 15.043 10.065 7.589						6.173	6.908	2.259	2.396		2.396	1.596.897
2013	165.396		52.139 10.584	4.699	1.997	1.749	637	553	251	292	2.396		292	238.297
2014	176.349	51.002	9.266	5.679	4.535	1.091	809	1.479	1.159		2.396		1.159	251.369
2015	155.631		47.364 10.561	6.039	2.112		1.709 1.129	798			2.396		798	225.344
2016	157.054		50.315 13.577	6.193	2.137	2.107	689				2.396		689	232.072
2017	165.632		70.588 16.667	6.187	3.812	2.462					2.396		2.462	265.347
2018	171.504		64.605 13.018	5.128	2.099						2.396		2.099	256.353
2019	171.280		66.024 15.281	7.065							2.396		7.065	259.649
2020	162.793		57.619 12.177								2.396		12.177	232.589
2021	160.601	75.813									2.396		75.813	236.414
2022	179.044										2.396		179.044	179.044
												Skupaj	283.993	3.973.375

Priloga 6: S.19.01.21 - Informacije o škodah neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +	Konec leta (diskontirani podatki)
Predhodna leta							19.352 22.214 20.799 20.421 10.180			7.615	6.441	5.986
2013				11.848	9.333	7.799	7.859	2.153	1.592	1.251	6.441	1.157
2014				15.044 11.607	7.009	6.525	7.321	2.807	1.672		6.441	1.535
2015			20.726 13.012	8.260	4.610	4.708	4.266	3.685			6.441	3.426
2016		79.936 31.108 16.284		9.757	7.185	3.585	3.485				6.441	3.202
2017		102.780 34.550 19.490 13.943			9.291	5.779					6.441	5.327
2018		98.054 35.498 17.467 11.661			8.776						6.441	8.113
2019		105.789 40.079 22.158 14.796									6.441	13.834
2020		99.152 41.385 30.314									6.441	28.783
2021	119.801 84.918										6.441	81.468
2022	152.816										6.441	146.083
											Skupaj	298.914

Priloga 7: S.23.01.01 - Lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
Presežek sredstev
Prednostne delnice
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami
Uskladitvene rezerve	808.495	808.495
Podrejene obveznosti	43.370			43.370
Znesek neto odloženih terjatev za davek	4.523				4.523
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	930.090	882.197		43.370	4.523

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Druga pomožna lastna sredstva
Skupaj pomožna lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	930.090	882.197		43.370	4.523
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	925.567	882.197		43.370
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	930.090	882.197		43.370	4.523
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	903.088	882.197		20.891
SCR	374.501
MCR	104.456
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	248 %
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	865 %

Uskladitvene rezerve

Presežek sredstev nad obveznostmi	933.078
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	46.358
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	78.225
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi
Uskladitvene rezerve	808.495
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	53.954
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	19.364
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	73.317

	Bruto zahtevani solventnostni kapital	USP	Poenostavitve
Tržna tveganja	234.876
Kreditna tveganja	40.896
Tveganja iz pogodb življenjskega zavarovanja	62.456
Tveganja zdravstvenega zavarovanja	27.159
Tveganja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	132.141
Razpršenost	-154.208
Tveganje neopredmetenih sredstev
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	343.321

Priloga 8: S.25.01.21 - Zahtevani solventnostni kapital - za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
Operativna tveganja	25.264
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	5.916
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	374.501
Že določen kapitalski pribitek
Zahtevani solventnostni kapital	374.501
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304

Priloga 9: S.28.02.01 - Zahtevani minimalni kapital za življenjska in neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj	70.889	2.714

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj		Dejavnosti življenjskih zavarovanj
MCR neživljenjskih zavarovanj	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12 mesecih	Neto (brez pozavarovanja /namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12 mesecih
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	-191	631
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	16.838	22.883	0	31.929
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	104.692	94.489
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	42.521	126.371
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	19.843	13.974
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	64.069	111.449
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	38.326	30.397
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	14.418	21.200
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	158	483
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	11.470	20.286
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	900	1.740
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	40
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje		205
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	312	3.936

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj		Dejavnosti življenjskih zavarovanj
MCR življenjskih zavarovanj	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) skupni rizični kapital	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) skupni rizični kapital
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja			678.828
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja			26.273
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja			620.291
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	40.439
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja				2.731.166

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj	849	30.004

Izračun minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

Linearni MCR	104.456
SCR	374.501
Zgornja meja MCR	168.525
Spodnja meja MCR	93.625
Kombinirani MCR	104.456
Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR	7.400
Minimalni zahtevani kapital	104.456

Izračun teoretičnega MCR za neživljenjska in življenjska zavarovanja	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Teoretični linearni MCR	71.738	32.718
Teoretični SCR brez pribitka (letni ali zadnji izračun)	257.198	117.303
Zgornja meja teoretičnega MCR	115.739	52.786
Spodnja meja teoretičnega MCR	64.299	29.326
Teoretični kombinirani MCR	71.738	32.718
Absolutna spodnja meja (prag) teoretičnega MCR	3.700	3.700
Teoretični MCR	71.738	32.718