Zavarovalnica Triglav

Annual Report • Apr 3, 2023

Predsednik Uprave: Andrej Slapar
Člani Uprave:	Uroš Ivanc
	Tadej Coroli Blaž Jakič 11
	Marica Makoter

Povzetek	8
A. Poslovanje in rezultati	12
A.1 Poslovanje12
A.1.1 Predstavitev Skupine Triglav12
A.1.2 Nadzorni organ15
A.1.3 Zunanja revizija 15
A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav 15
A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 202217
A.1.6 Obravnava odvisnih družb pri konsolidaciji za namen solventnosti 18
A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj 19
A.3 Naložbeni rezultati23
A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 24
A.4.1 Drugi prihodki in odhodki24
A.4.2 Dogovori o najemu 25
A.4.3 Pomembni posli in transakcije v Skupini Triglav25
A.5 Druge informacije26
B. Sistem upravljanja	28
B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 28
B.1.1 Korporacijsko upravljanje 28
B.1.2 Politika prejemkov v Skupini 34
B.1.3 Posli s povezanimi osebami35
B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti36
B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti36
B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji36
B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih 40
B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji 40
B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji 41
B.3.5 Sistem poročanja o tveganjih43
B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti 43
B.4 Sistem notranjega nadzora 44
B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja44
B.5 Funkcija notranje revizije45
B.6 Aktuarska funkcija46

B.7 Zunanje izvajanje47
B.8 Druge informacije48
C. Profil tveganja	50
C.1 Zavarovalno tveganje 51
C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja51
C.1.2 Življenjska zavarovanja 55
C.2 Tržno tveganje58
C.3 Kreditno tveganje 64
C.4 Likvidnostno tveganje67
C.5 Operativno tveganje 70
C.6 Druga pomembna tveganja 72
C.7 Druge informacije74
D. Vrednotenje za namene solventnosti	77
D.1 Sredstva 78
D.1.1 Neopredmetena sredstva78
D.1.2 Odložene terjatve za davek79
D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	79
D.1.4 Naložbe 80
D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	86
D.1.6 Krediti in hipoteke87
D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj87
D.1.8 Depoziti pri cedentih88
D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	88
D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj 89
D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)89
D.1.12 Denar in denarni ustrezniki 90
D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje90
D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije90
D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	92
D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj94
D.3 Druge obveznosti99
D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij99
D.3.2 Depoziti pozavarovateljev	100
D.3.3 Odložene obveznosti za davek	100

D.3.4 Izvedeni finančni instrumenti	100
D.3.5 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	101
D.3.6 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	101
D.3.7 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	101
D.3.8 Obveznosti iz naslova pozavarovanja	102
D.3.9 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	102
D.3.10 Podrejene obveznosti	103
D.3.11 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	103
D.4 Alternativne metode vrednotenja	104
D.5 Druge informacije	104
E. Upravljanje kapitala	106
E.1 Lastna sredstva	108
E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	112
E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital	112
E.2.2 Zahtevani minimalni kapital	114
E.2.3 Učinki razpršenosti v Skupini	115
E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	115
E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom	115
E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom	116
E.6 Druge informacije	116
Priloge	118

Povzetek

kupina Triglav je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Matična družba Skupine Triglav je Zavarovalnica Triglav, ustanovljena pred več kot 120 leti. Poleg nje je bilo konec leta 2022 v Skupino vključenih še 29 odvisnih, 14 pridruženih in 9 družb v skupnem podvigu. Odvisne družbe v Skupini Triglav poslujejo z matično družbo in med seboj na tržnih osnovah, po načelu povečevanja uspešnosti vsake družbe in Skupine kot celote. Skupina Triglav posluje na sedmih trgih v šestih državah regije Adria in mednarodno prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Njen največji trg je Slovenija, pri čemer se delež skupne premije, zbrane izven Slovenije, postopoma povečuje. S

Strateški dejavnosti Skupine Triglav sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti (po)zavarovalnice Skupine Triglav izvajajo premoženjska, življenjska, zdravstvena in pokojninska zavarovanja ter pozavarovalno dejavnost. Upravljanje premoženja v Skupini Triglav zajema varčevanje prek zavarovalnih storitev zavarovalnic v Skupini Triglav in vlaganje v vzajemne sklade ter individualno upravljanje premoženja, pokojninske sklade in sklade zasebnega kapitala. Skupina Triglav vodi razmeroma konservativno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti in likvidnosti naložb ob njihovi ustrezni donosnosti. Največji delež naložb Skupine Triglav predstavljajo dolžniški in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom.

Skupino Triglav ocenjujeta dve priznani bonitetni agenciji, S&P Global Ratings in A.M. Best. Obe agenciji sta v letu 2022 s ponovno podelitvijo samostojne bonitetne ocene »A« s stabilno srednjeročno napovedjo potrdili finančno stabilnost, visoko kapitalsko ustreznost in dobičkonosnost poslovanja Skupine Triglav. Dejavnosti Skupine Triglav nadzira slovenski regulator Agencija za zavarovalni nadzor, njen zunanji revizor za poslovno leto 2022 je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.

Z vidika tveganj in kapitalske ustreznosti Skupina zaključuje leto 2022 v zastavljenih okvirih, kapitalska ustreznost Skupine pa je na spodnjem robu ciljnega razpona. Skupina je redno spremljala profil tveganj in aktivno nadgrajevala posamezna področja sistema upravljanja s tveganji, predvsem tam, kjer so bila zaznana povečana tveganja ali večje izpostavljenosti.

Profil tveganj na dan 31. 12. 2022 se je glede na preteklo leto spremenil predvsem iz naslova povečanja kapitalske zahteve vseh kategorij tveganj, razen tržnih tveganj. Zavarovalna tveganja v njem predstavljajo največji delež in ta se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 5 odstotnih točk, in konec leta 2022 znaša 52 odstotkov. Delež tržnih tveganj se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal, in sicer za 6 odstotnih točk na 28 odstotni-delež, kar gre pripisati predvsem zmanjšanju kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev in kapitalske zahteve za tveganje razpona.

Dodatne informacije o oceni tveganj so predstavljene v sklopu C tega poročila.

Skupina Triglav je bila na dan 31. 12. 2022 ustrezno kapitalizirana. Imela je dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (200 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (461 odstotkov). Kapitalska ustreznost se je tako z vrednostjo 200 odstotkov nahajala na spodnjem robu ciljnega razpona od 200 do 250 odstotkov. Skupina izračunava kapitalsko ustreznost oziroma količnik kapitalske ustreznosti po standardni formuli kot razmerje med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom. Pri določanju kapitalske ustreznosti ne upošteva nikakršnih prilagoditev in poenostavitev.

Primerna lastna sredstva se izračunajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer je celotna bilanca vrednotena po pošteni vrednosti. Sestavljajo jih osnovni kapital Skupine (73,7 milijona evrov), podrejene obveznosti (43,4 milijona evrov) in uskladitvena rezerva (817,1 milijona evrov). Izračun primernih lastnih sredstev upošteva vrednost pričakovanih dividend za poslovno leto 2022. Skupina Triglav razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejena obveznica pa se razvršča v sredstva stopnje 2.

Zahtevani solventnostni kapital je za Skupino Triglav izračunan po standardni formuli, brez kakršne koli regulatorne poenostavitve. Predstavlja vsoto kapitalskih zahtev njenih temeljnih tveganj, pri čemer se upošteva še razpršitev med njimi.

Matična družba Skupine ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ¹ in PDPZ renta² , za katera tveganja izračunava ločeno za vsako vrsto tveganj standardne formule, kar je podrobneje predstavljeno v sklopu E tega poročila.

* Prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov/portfeljev uskladitvenih prilagoditev

Konec leta 2022 je 80 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine Triglav izhajalo iz zavarovalnih in tržnih tveganj, praktično vsa njena lastna sredstva pa so se po kakovosti uvrščala v najvišjo stopnjo 1.

V letu 2022 je Skupina Triglav poslovala uspešno, ohranila svojo kapitalsko moč in pri svojem delovanju skrbno sledila začrtanim strateškim usmeritvam in ciljem.

¹ Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (varčevanje).

² Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v izplačevanju.

A.1
A.2
A3
A.4
A5

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

A.1.1 Predstavitev Skupine Triglav

Skupina Triglav (v nadaljnjem besedilu Skupina) je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Skupina posluje na sedmih trgih v šestih državah, kjer delujejo članice Skupine, in v širšem mednarodnem okolju, kjer nastopa prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Skupino je 31. 12. 2022 sestavljalo 53 družb, in sicer poleg matične družbe še 29 odvisnih, 14 pridruženih in 9 družb v skupnem podvigu.

Slika 1: Zavarovalniški trgi Skupine Triglav na dan 31. 12. 2022

Slovenija
Hrvaška
Bosna in Hercegovina
Srbija
Črna gora
Severna Makedonija

Zavarovalništvo je najobsežnejša strateška dejavnost Skupine. Združuje premoženjska, zdravstvena, življenjska in pokojninska zavarovanja ter pozavarovalno dejavnost.

Zavarovalniški del Skupine sestavljajo:

• v Sloveniji: Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav, Zdravstvena), Pozavarovalnica Triglav Re, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Re), in Triglav, pokojninska družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav, pokojninska družba),
• zunaj Slovenije: osem zavarovalnic v regiji Adria (na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji) in poslovanje s poslovnimi partnerstvi po načelu prostega pretoka storitev (FOS).

V okviru premoženjskih zavarovanj je Skupina v letu 2022 delovala na vseh zavarovalnih segmentih, razen na segmentu nezgodnega zavarovanja zaposlenih (LoB 3). Največji del skupne premije je obračunan na zavarovalnem segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7), zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in zavarovanja za stroške zdravljenja (LoB 1).

Graf 1: Nekonsolidirana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna obračunana premija Skupine v letu 2022

Dejavnost upravljanja premoženja v Skupini izvajajo matična družba, življenjske zavarovalnice in pokojninske družbe ter Triglav Skladi, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Skladi), Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav, Upravljanje nepremičnin) in Trigal, d.o.o. Ta dejavnost obsega varčevanje prek zavarovalnih storitev Skupine in vlaganje v njene vzajemne sklade ter individualno upravljanje premoženja, pokojninske sklade in sklade zasebnega kapitala.

	Zavarovalništvo	Upravljanje premoženja	Drugo
Slovenija	◼ Zavarovalnica Triglav, d.d. ◼ Pozavarovalnica Triglav Re, d.d. ◼ Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. ◼ Triglav, pokojninska družba, d.d.	◼ Triglav Skladi, d.o.o. ◼ Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o. ◼ Trigal, d.o.o	◼ Triglav INT, d.o.o. ◼ Triglav Svetovanje, d.o.o. ◼ Triglavko, d.o.o. ◼ Diagnostični center Bled, d.o.o. ◼ Triglav zdravje asistenca, d.o.o.
Hrvaška	◼ Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb		◼ Triglav Savjetovanje, d.o.o.
Srbija	◼ Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd		◼ Triglav Savetovanje, d.o.o.
Črna gora	◼ Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica ◼ Lovćen životna osiguranja, a.d., Podgorica		◼ Lovćen auto, d.o.o.
Bosna in	◼ Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	◼ Triglav Fondovi, d.o.o.	◼ Triglav Savjetovanje, d.o.o.
Hercegovina	◼ Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	◼ Društvo za upravljanje Evropskim dobrovoljnim penzijskim fondom, a.d, Banja Luka	◼ Autocentar BH, d.o.o.
Severna Makedonija	◼ Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje ◼ Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje	◼ Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje

Tabela 1: Družbe v Skupini, ki izvajajo strateški dejavnosti Skupine oziroma te dejavnosti podpirajo

Sestava Skupine na dan 31. 12. 2022 je predstavljena na naslednji sliki.

Slika 2: Shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb v Skupini in delež v kapitalu na 31. 12. 2022

A.1.2 Nadzorni organ

Nadzorni organ Skupine je:

Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.3 Zunanja revizija

Zunanji revizor matične družbe Skupine za poslovno leto 2022 je na podlagi sklepa Skupščine delničarjev matične družbe Skupine (v nadaljnjem besedilu: Skupščina delničarjev) imenovana revizijska družba:

Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav

V lastniški sestavi matične družbe Skupine v letu 2022 ni bilo bistvenih sprememb. Največja delničarja, sklada v lasti Republike Slovenije (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – 34,47-odstotni lastniški delež ter Slovenski državni holding, d.d. – 28,09-odstotni lastniški delež), sta ohranila nespremenjena lastniška deleža, enako tudi tretji največji delničar, hrvaški pokojninski sklad, ki je v delniški knjigi matične družbe viden na fiduciarnem računu svoje skrbniške banke. Po znanih podatkih so navedeni trije delničarji edini imetniki kvalificiranih lastniških deležev v matični družbi na dan 31. 12. 2022.

Graf 2: Lastniška sestava matične družbe Skupine na dan 31. 12. 2022

Ob koncu leta je imela Zavarovalnica Triglav 8.294 imetnikov delnic, med katerimi je bilo okoli 40 mednarodnih bank s fiduciarnimi računi svojih strank in mednarodnih institucionalnih investitorjev. V začetku leta se je število imetnikov delnic zmanjšalo za tretjino (predvsem fizične osebe), zaradi aktivnosti Centralne klirinško depotne družbe, ki so bile povezane še z obdobjem lastninskega preoblikovanja slovenskih podjetij. Ob upadu števila delničarjev fizičnih oseb pa je zadnja leta opazna krepitev njihovega lastniškega deleža, ki sedaj že dosega 13 odstotkov.

SPREMEMBE V STRUKTURI SKUPINE

V sestavi Skupine v letu 2022 ni bilo bistvenih sprememb. Družbe so izvedle nekatere korporativne aktivnosti, kot so dokapitalizacije, konsolidacija in povečanje lastniških deležev ter druge:

• Družba Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., Koper, je z denarnim vložkom v višini 7.500 evrov ustanovila družbo Triglav zdravje asistenca, družba za zdravstveno dejavnost, d.o.o., Ljubljana. Je njena 100-odstotna lastnica.
• Družba Triglav INT, d.d., Ljubljana, je od neobvladujočih lastnikov odkupila skupno 0,36 odstotni delež v družbi Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje, in s tem povečala svoj lastniški delež na 81,69 odstotka. Nakupna vrednost je znašala 2,2 milijona makedonskih denarjev oziroma 36 tisoč evrov.
• Družba Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale, je svoj 51-odstotni lastniški delež v družbi Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd, prodala družbi Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd, ki je tako postala njena 100-odstotna lastnica.
• Družba Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale, je družbi Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb, prodala 51-odstotni lastniški delež v družbi Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb. Družba Triglav Osiguranje, Zagreb, je s tem postala njena 100-odstotna lastnica.
• Družba PROF IN, d.o.o., Sarajevo, odvisna družba Triglav Skladov, se je preimenovala v Triglav Fondovi, društvo za upravljanje investicijskim fondovima, d.o.o., Sarajevo, oziroma kratko Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo.
• Zavarovalnica Triglav je dokapitalizirala odvisno družbo Triglav, pokojninska družba d.d., Ljubljana, v višini 45 milijonov evrov z namenom utrditve njene kapitalske moči in odpornosti v razmerah izrazite rasti obrestnih mer. Matična družba je obdržala 100-odstotni lastniški delež.
• Družba Triglav INT, d.o.o., je dokapitalizirala družbo Triglav Osiguranje, d.d., Banja Luka, z denarnim vložkom v višini 1 milijon evrov in ostaja njena 100-odstotna lastnica.
• Zavarovalnica Triglav je kot obvladujoča družba v Skupini Triglav v tretjem četrtletju 2022 prvič vključila družbo Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo, v svoje konsolidirane računovodske izkaze po metodi popolne konsolidacije.
• V tretjem četrtletju 2022 sta družbi Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo in Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo, s stvarnimi vložki v višini 577 tisoč evrov dokapitalizirali družbo Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo. Z dokapitalizacijo so se spremenila lastniška razmerja, in sicer je Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo postal 25,13-odstotni (prej 100-odstotni), Autocentar BH,

d.o.o., Sarajevo pa 74,85-odstotni (pred dokapitalizacijo ni imel lastniškega deleža) lastnik omenjene družbe. V zadnjem četrtletju je družba Triglav Upravljanje nepremičnin, d.o.o., odkupila poslovni delež Triglav upravljanja nekretninama, d.o.o., Sarajevo od družb Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo in Autocentar BH, d.o.o. S tem je postala 100-odstotna lastnica družbe Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo.

• Družba Triglav INT, d.o.o., je dokapitalizirala družbo Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje, z denarnim vložkom v višini 2,0 milijona evrov in svoj lastniški delež povečala na 85,71 odstotka. Z dokapitalizacijo sta se spremenila tudi deleža družbe Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje, ki znaša 14,29 odstotka (prej 20,00 odstotka) in Skupine Triglav, ki se je povišal na 97,38 odstotka (pred dokapitalizacijo 96,34 odstotka).
• Družba Triglav INT, d.o.o., je dokapitalizirala družbo Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb, z denarnim vložkom v višini 10 milijonov evrov in ostala njena 100-odstotna lastnica.
• Zavarovalnica Triglav, d.d., je dokapitalizirala družbo Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje, z denarnim vložkom v višini 2,4 milijona evrov in obdržala 100-odstotni delež.
• Pridružena družba matične družbe Skupine, Nama, d.d., Ljubljana, je na podlagi svojih strateških načrtov izvedla izčlenitev maloprodajne dejavnosti in le-to prenesla na svojo novoustanovljeno odvisno družbo, Nama IN, d.o.o., Ljubljana.

Spremembe v strukturi Skupine so podrobneje predstavljene v točki 2.7.4 poslovnega dela in točki 2.1.4 računovodskega dela Letnega poročila Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2022 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo).

A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2022

• Uspešno poslovanje: Kljub zahtevnim razmeram v poslovnem okolju, ki so ga zaznamovale geopolitične razmere, visoka rast inflacije, naravni množični škodni dogodki in neugodne razmere na finančnih trgih, je Skupina poslovala dobičkonosno in uspešno, na ustvarjen dobiček pa so vplivali tudi enkratni dogodki.
• Izplačilo dividende: Delničarji so na majski skupščini sprejeli predlagani sklep Uprave in Nadzornega sveta za izplačilo dividende v višini 3,7 evra bruto na delnico v skupni vrednosti 84,1 milijona evrov, kar predstavlja 74 odstotkov konsolidiranega čistega dobička Zavarovalnice Triglav za leto 2021.
• Potrjena visoka bonitetna ocena »A«: Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini ponovno potrdili bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo.

• Spremembe v Upravi in Nadzornem svetu matične družbe: Članoma Uprave Barbari Smolnikar in Davidu Benedeku je prenehal mandat. Za novega člana Uprave za mandatno obdobje petih let je bil imenovan Blaž Jakič, pri čemer je sklep stopil v veljavo z izpolnitvijo odloženih pogojev, med drugim s pridobitvijo dovoljenja AZN za opravljanje funkcije člana Uprave dne 2. 3. 2023. Člana Nadzornega sveta Branko Bračko in Peter Kavčič sta 9. 12. 2022 matično družbo obvestila o odstopu s funkcije. Njun mandat bo prenehal z dnem rednega letnega zasedanja Skupščine delničarjev v letu 2023, najkasneje pa 30. 6. 2023.

• Trajnostni razvoj v Skupini: Matična družba Skupine je v februarju 2022 postala podpisnica načel Združenih narodov za trajnostno zavarovalništvo (UN PSI) in s tem članica svetovne skupnosti bank, zavarovalnic in vlagateljev, ki so pristopili k Finančni pobudi Združenih narodov za okolje (UNEP FI). Obenem se je vključila v Partnerstvo finančnih ustanov za obračunavanje izpustov toplogrednih plinov (Partnership for Carbon Accounting Financials, PCAF). V letu 2022 je mednarodni neprofitni organizaciji CDP drugič zapored poročala o vplivih podnebnih sprememb.

A.1.6 Obravnava odvisnih družb pri konsolidaciji za namen solventnosti

Matična družba Skupine izračunava kapitalsko ustreznost na ravni Skupine. V izračun solventnosti Skupine so vključene matična družba in vse njene povezane družbe³ . Za vse odvisne družbe, ki izvajajo glavno ali pomožno dejavnost h glavni, se pri izračunu kapitalske ustreznosti Skupine uporabi polna konsolidacija (metoda 1). Družbi Triglav Skladi in Triglav, pokojninska družba se za namen določanja solventnosti Skupine ne konsolidirata, saj za njiju pri izračunu kapitalske ustreznosti veljajo sektorski predpisi, medtem ko sta za namen računovodskih izkazov družbi vključeni v konsolidacijo. Preostale povezane družbe Skupine, ki ne opravljajo glavno oziroma pomožno dejavnost h glavni dejavnosti, se v izračunu solventnosti ne konsolidirajo, kapitalske zahteve pa se izračunajo ločeno, pri čemer se ne upoštevajo razpršitveni učinki.

Merilo za opredelitev metode konsolidacije za namen solventnosti so lastniški deleži in dejavnost posameznih povezanih družb v Skupini.

Družbe v Skupini	Metoda konsolidacije za namen solventnosti	Metoda konsolidacije za namen računovodskih izkazov
Zavarovalnica Triglav, d.d. - Matična družba	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Koper	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav zdravje asistenca, d.o.o.	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Zavod Vse bo v redu, Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba PV
Triglav INT, d.d., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, a.d.o, Beograd	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija

Tabela 2: Seznam povezanih družb Skupine in način konsolidacije za namen solventnosti in računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2022*

³ Delegirana uredba Komisije EU 2015/35, člen 1 (49)

Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Lovćen životna osiguranja, a.d.,Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Lovćen auto, d.o.o., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo	Preko nadrejene družbe	Polna konsolidacija
Sarajevostan, d.d., Sarajevo	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Nama, d.d., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Nama IN, d.o.o., Ljubljana	Preko nadrejene družbe	Finančna naložba KM
Triglavko, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Trigal, upravljanje naložb in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Društvo za upravljanje Evropskim dobrovoljnim penzijskim fondom, a.d., Banja Luka	Preko nadrejene družbe	Finančna naložba KM
Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Alifenet, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o.o., Ljubljana	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM
MTC Fontana, d.o.o., Maribor	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM
Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM
Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM
Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM
Cardial, d.o.o., Ljubljana	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM
MDT & T, d.o.o., Maribor	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM
DC Naložbe, d.o.o., Bled	Prek nadrejene družbe	Finančna naložba KM

*Finančna naložba KM : obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po kapitalski metodi *Finančna naložba PV: obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po pošteni vrednosti

Dejavnost in delež v kapitalu posamezne povezane družbe v Skupini sta navedena na obrazcu S.32.01 v prilogi tega poročila.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Zavarovalne družbe Skupine sklepajo premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja, vključno z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji, prostovoljnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji ter pozavarovanji.

V letu je 2022 je Skupina Triglav ustvarila 134,5 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 1 odstotek več kot leto prej in nad načrtovanim. Čisti poslovni izid Skupine je znašal 110,2 milijona evrov, kar je 2,4 odstotka manj kot leto prej. Kljub zahtevnim razmeram v gospodarstvu na vseh trgih poslovanja, ki so jih v letu 2022 zaznamovale predvsem povečana rast inflacije in neugodno stanje na finančnih trgih, je Skupina poslovala uspešno.

Na rezultat, ki je nad načrtovanim, pa so, poleg dobrega poslovanja, učinkovale tudi ustrezne prilagoditve vplivom iz okolja.

		v 000 evrih
	2022	2021
Poslovni izid pred obdavčitvijo	134.540	132.645
Čisti poslovni izid	110.217	112.966
- Premoženjska zavarovanja	85.013	82.106
- Zdravstvena zavarovanja	2.243	6.516
- Življenjska zavarovanja s pokojninskimi	13.764	18.654
- Drugo	9.198	5.690
Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj	88,1 %	88,9 %
- Škodni količnik	59,4 %	61,4 %
- Odhodkovni količnik	28,7 %	27,5 %
Čista dobičkonosnost kapitala	13,1 %	12,5 %

Tabela 3: Uspešnost poslovanja Skupine v letih 2022 in 2021

V letu 2022 so zavarovalne družbe Skupine, ki se polno konsolidirajo po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, skupaj s Triglav Re, obračunale 1.612,4 milijona evrov nekonsolidirane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije. Na področju neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je bilo obračunanih 1.405,9 milijona evrov premije, na področju življenjskih zavarovanj pa 206,4 milijona evrov. Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz segmenta požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). Sledita segmenta zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1). V primerjavi z letom 2021 se je obračunana nekonsolidirana kosmata premija povečala za 159,5 milijona evrov, pri čemer se je za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja povečala za 148 milijonov evrov, za življenjska zavarovanja pa se je povečala za 11,5 milijona evrov.

Po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, so kosmati odhodki za nastale škode v letu 2022 znašali 863,4 milijona evrov, od tega 724,9 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 138,4 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode v segmentih požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) ter zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1). Kosmati odhodki za nastale škode iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so se povečali za 111,7 milijona evrov, iz naslova življenjskih zavarovanj pa so se zmanjšali za 41,9 milijona evrov.

Nekonsolidirani kosmati odhodki za stroške so leta 2022 na ravni Skupine znašali 375,9 milijona evrov, od tega je bilo 327,4 milijona evrov v neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanjih in 48,5 milijona evrov v življenjskih zavarovanjih. Glede na segmentacijo za namen solventnosti so bili najvišji odhodki med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji na segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). V primerjavi z letom 2021 so se odhodki na ravni Skupine povečali za 33,9 milijona evrov. Drugi odhodki so v letu 2022 znašali 13,1 milijona evrov, od tega 12,2 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 0,9 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj.

V spodnji tabeli so prikazane nekonsolidirane vrednosti obračunanih kosmatih zavarovalnih, sozavarovalnih in pozavarovalnih premij, kosmatih odhodkov za nastale škode in odhodkov po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti. Vrednosti preostalih zavarovalnih segmentov so predstavljene na obrazcu S.05.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 4: Premija, škode, odhodki po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti Skupine v letih 2022 in 2021

	v 000 evrih
	2022	2021
Nekonsolidirana obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	1.612.389	1.452.870
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	1.405.944	1.257.903
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	406.358	378.960
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	220.735	192.376
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	218.515	210.057
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	186.404	165.568
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	373.933	310.942
- Življenjska zavarovanja	206.445	194.967
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	117.232	102.883
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	60.664	65.812
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	27.480	25.312
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	1.069	961
Nekonsolidirani kosmati odhodki za nastale škode	863.370	793.527
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	724.927	613.196
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	193.713	171.574
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	192.524	163.888
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	114.901	96.437
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	103.372	78.779
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	120.416	102.518
- Življenjska zavarovanja	138.442	180.332
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	92.405	92.427
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	61.638	62.122
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	9.503	14.073
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	-25.104	11.710
Nekonsolidirani kosmati odhodki za stroške	375.870	342.004
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	327.406	298.227
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	103.985	96.128
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	62.654	55.097

-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	49.532	45.083
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	26.351	23.029
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	84.883	78.890
- Življenjska zavarovanja	48.464	43.777
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	23.548	20.183
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	13.220	13.339
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	11.658	10.258
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	38	-3
Drugi odhodki	13.069	11.123

Skupina posluje na sedmih trgih šestih držav v regiji Adria. Svoje poslovanje izvaja tudi izven navedenih trgov s krepitvijo čezmejnega izvajanja zavarovalnih storitev v drugih državah, dodatno pa tudi s ponudbo mednarodnih pozavarovalnih storitev.

Skupina največ kosmate premije obračuna v Sloveniji (69 odstotkov celotne nekonsolidirane premije), uspešno pa povečuje deleže na drugih trgih.

Podobno kot za kosmato obračunano premijo, največji delež kosmatih odhodkov za nastale škode izhaja iz Slovenije. V primerjavi z letom 2021 se je v letu 2022 delež škod v Skupini zmanjšal v Sloveniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji predvsem zaradi večjega deleža v ostalih državah poslovanja ter na Hrvaškem.

V spodnji tabeli je prikaz nekonsolidirane obračunane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije in odhodkov za nastale škode v Skupini po trgih.

	v 000 evrih
	2022	2021
Nekonsolidirana obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	1.612.389	1.452.870
-- Slovenija	1.107.773	1.027.395
-- Hrvaška	115.157	100.735
-- Srbija	88.618	76.968
-- Bosna in Hercegovina	45.580	39.821
-- Črna gora	45.006	42.473
-- Severna Makedonija	33.823	27.738
-- Mednarodno zavarovanje in pozavarovanje*	176.433	137.739
Kosmati odhodki za nastale škode	863.370	793.527
-- Slovenija	620.376	579.932
-- Hrvaška	75.065	60.316
-- Srbija	34.026	28.663
-- Črna gora	21.292	22.037
-- Bosna in Hercegovina	16.671	19.555
-- Severna Makedonija	4.305	10.833
-- Mednarodno zavarovanje in pozavarovanje*	91.634	72.190

Tabela 5: Geografska delitev premije in škod Skupine po državah poslovanja v letu 2022 in 2021

*Posel izven regije Adria, zbran po načelu prostega pretoka storitev (FOS) ter aktivni pozavarovalni posli

Podrobnosti o geografski delitvi premije in škod po državah so na obrazcu S.05.02, v prilogi tega poročila.

A.3 Naložbeni rezultati

Skupina vodi razmeroma konservativno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti in likvidnosti naložb ob njihovi ustrezni donosnosti. Osnovni cilj je ohranjanje visoke skupne bonitetne ocene celotnega naložbenega portfelja. Največji, 79,6-odstotni delež v portfelju naložb imajo obveznice, ki so investirane na razvitih trgih in ki večinoma dosegajo visoko bonitetno oceno (89,5 odstotka obvezniških naložb ima oceno vsaj »BBB«, 60,6 odstotka jih je v razredu najmanj »A«). Na naložbeni rezultat najbolj vplivata struktura naložb Skupine in razvoj dogodkov na kapitalskih trgih. V tem poglavju je prikazan naložbeni rezultat Skupine, razdeljen po glavnih virih posameznih naložbenih razredov in primerjalno z letom prej. Prikazani naložbeni rezultat za Skupino je prikazan tudi v Letnem poročilu, v poglavju 3.7 računovodskega dela poročila.

Donosi od finančnih naložb, vključno z donosi naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, predstavljajo razliko med prihodki in odhodki od finančnih sredstev. Globalni dogodki, ki so zaznamovali leto 2022, so močno vplivali na finančne trge. Poglavitni razlogi za znaten padec donosa od finančnih naložb so hitra in visoka rast obrestnih mer sprožena predvsem s povišano inflacijo, odpiranjem kreditnih pribitkov in občutnimi negativnimi popravki na delniških trgih. Trend padanja obrestnih prihodkov Skupine se je z dvigom obrestnih mer končno ustavil in preobrnil: obrestni prihodki so bili tako prvič po letu 2016 višji kot preteklo leto. Dividendni prihodki so na ravni preteklega leta. Glavnina dividend je bila izplačana matični družbi Skupine, precejšen del dividend pa tvorijo izplačila alternativnih skladov. Sprememba poštene vrednosti naložb, zaradi razlogov navedenih v uvodu, je močno zaostajala za zneskom leta prej. Postavko sta zniževala negativno prevrednotenje lastniških vrednostnih papirjev ter predvsem negativno prevrednotenje dolžniških instrumentov. Za ravnijo leta prej znatno zaostaja tudi postavka Dobički in izgube od prodaje. Prilagajanje dolžniškega portfelja okolju z višjimi obrestnimi merami in višjimi kreditnimi pribitki rezultira v višjih izgubah od prodaje, deloma pa so jo kompenzirali višji dobički od prodaje lastniških vrednotnih papirjev, kjer je bil portfelj prestrukturiran zaradi prihajajočega Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP) 9, kot ga je sprejela EU. Odhodki iz naslova trajnih oslabitev so se v letu 2022 povečali. Pomemben del te postavke predstavljajo oslabitve ruskih obveznic, preostanek pa je povezan z oslabitvami posamičnih delniških naložb. Glavnino drugih finančnih prihodkov predstavljajo prevrednotenja na sredstvih, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci. V letu 2022 smo beležili precejšen padec delniški trgov. Sprememba postavke glede na predhodno leto je zato znatna in ima največji vpliv na skupni naložbeni rezultat Skupine.

	Prihodki in odhodki iz naložbenih dejavnosti
	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Obresti	34.402	34.281
-Prihodki	34.402	34.281
-Odhodki	0	0
Dividende	6.152	6.070
-Prihodki	6.152	6.070
-Odhodki	0	0
Spremembe poštene vrednosti*	-42.178	2.862
-Prihodki	4.917	16.275
-Odhodki	47.095	13.413
Dobički in izgube od prodaje	-12.566	9.179
-Prihodki	37.775	16.301
-Odhodki	50.342	7.123
Trajne oslabitve	- 9.035	- 34
-Prihodki	0	0
-Odhodki	9.035	34
Drugi finančni prihodki**	-85.021	72.447
-Prihodki	10.153	83.852
-Odhodki	95.174	11.409
Skupaj	-108.246	124.805

Tabela 6: Prihodki in odhodki iz naložbenih dejavnosti Skupine za namen računovodskih izkazov v letih 2022 in 2021

* vsebuje dobiček/izgubo iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode

** vsebuje čiste neiztržene dobičke in izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Nobena družba v Skupini trenutno ne nalaga sredstev v instrumente listinjenja.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

A.4.1 Drugi prihodki in odhodki

Drugi prihodki Skupine, ki so sestavljeni iz drugih zavarovalnih prihodkov in drugih prihodkov, so v letu 2022 znašali 119,8 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 17,6 milijona evrov, kar je v največji meri posledica višjih drugih zavarovalnih prihodkov (povečanje za 11,1 milijona evrov) in višjih drugih prihodkov (povečanje poslovnih prihodkov nezavarovalnih družb za 1,2 milijona evrov, višjih prihodkov iz naslova prodaje nepremičnin v višini 7,6 milijona evrov ter nižjih prihodkov od drugih storitev v višini 2,4 milijona evrov).

Drugi odhodki Skupine, ki so sestavljeni iz drugih zavarovalnih odhodkov in drugih odhodkov, so v letu 2022 znašali 126,2 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 15,9 milijona evrov, kar je v največji meri posledica višjih drugih zavarovalnih odhodkov (povečanje za 8 milijonov evrov) in višjih drugih odhodkov (povečanje odhodkov iz poslovanja

v 000 evrih

nezavarovalnih družb v višini 3,5 milijona evrov ter višjih nagrad zaposlenim v višini 3,2 milijona evrov ter drugih odhodkov v višini 1,6 milijona evrov).

Podrobnejši podatki o drugih prihodkih in odhodkih Skupine so predstavljeni v Letnem poročilu, v poglavjih 4.6, 4.7, 4.13 in 4.14 računovodskega dela poročila.

Tabela 7: Drugi prihodki in odhodki Skupine za namen računovodskih izkazov v letih 2022 in 2021

		v 000 evrih
	2022	2021
Drugi prihodki	119.761	102.128
- Drugi zavarovalni prihodki	59.935	48.794
- Drugi prihodki	59.826	53.334
Drugi odhodki	126.213	110.296
- Drugi zavarovalni odhodki	59.947	51.916
- Drugi odhodki	66.717	58.380

A.4.2 Dogovori o najemu

V obravnavanem obdobju so družbe v Skupini imele sklenjene najemne pogodbe v vlogi najemodajalca in najemojemalca.

Pri pogodbenih razmerjih, kjer družba Skupine nastopa kot najemodajalec, so materialno pomembne le naložbene nepremičnine. Od skupne vrednosti 68,4 milijonov evrov naložbenih nepremičnin je letni prihodek od najemnin znašal 7,3 milijona evrov. Matična družba je ustvarila 65 odstotkov teh prihodkov, 31 odstotkov družba Triglav, Upravljanje nepremičnin, ostale družbe v skupini pa 3 odstotke.

Družbe v Skupini nastopajo kot najemnik pri najemu poslovnih prostorov in parkirnih mest, zakupu programske opreme in podatkovnih vodov, zakupu multifunkcijskih naprav in najemu avtomobilov.

V konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine na 31. 12. 2022 znaša pravica do uporabe sredstev 10,4 milijona evrov. Skupni letni strošek amortizacije teh sredstev je znašal 3,8 milijona evrov, obrestni odhodki pa so znašali 498 tisoč evrov. Stroški najemov, ki niso obračunani po MSRP 16, t.j. kratkoročni najemi in najemi manjše vrednosti, so v letu 2022 znašali 0,7 milijona evrov.

A.4.3 Pomembni posli in transakcije v Skupini Triglav

Najpomembnejše transakcije v Skupini so iz naslova pozavarovalnih poslov, in sicer med Triglav Re in matično družbo ter odvisnimi družbami.

V okviru pozavarovalnih poslov so bile v letu 2022 materialno najpomembnejše transakcije med družbami, kjer je celoten promet iz pozavarovalnih poslov⁴ med družbama presegal interno določeno raven materialnosti:

• Matična družba in Triglav Re 70,2 milijona evrov prometa,
• Matična družba in Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica 5,1 milijona evrov prometa,
• Matična družba in Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb 4,3 milijona evrov prometa,
• Triglav Re in matična družba 116,1 milijona evrov prometa,
• Triglav Re in Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb 18,2 milijona evrov prometa.

Drugi pomembnejši posli, ki se izvajajo v okviru družb v Skupini, so še pridobivanje zavarovanj in upravljanje finančnih sredstev. Tudi na tem področju transakcije med posameznimi družbami ne presegajo meje materialnosti.

A.5 Druge informacije

DOGODKI V LETU 2023

Hrvaška Agencija za nadzor finančnega poslovanja (v nadaljnjem besedilu: HANFA) je 16. 2. 2023 družbi Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb, izdala odločbo na podlagi pregleda dela poslovanja, ki se nanaša na upravljanje tveganj pri sklepanju kavcijskih zavarovanj ter njihov vpliv na finančni položaj družbe. Z odločbo je HANFA družbi naložila izvedbo aktivnosti za izboljšanje delovanja notranjih kontrol pri izvajanju teh poslov in evidentiranje obveznosti, ki izhajajo iz izdane garancije po kavcijskem zavarovanju. Na podlagi izrečenih ukrepov je družba v svojih ločenih računovodskih izkazih za leto 2022 evidentirala maksimalno višino obveznosti, ki izhajajo iz vnovčitve garancije in odhodek v višini 4.037.212 evrov. Poslovni dogodek je evidentiran tudi v računovodskih izkazih Skupine.

Pomemben dogodek po poročevalskem obdobju za Skupino je tudi imenovanje Blaža Jakiča za člana Uprave matične družbe. Nadzorni svet je 17. 10. 2022 sprejel sklep o njegovem imenovanju za člana Uprave, 2. 3. 2023 pa je prejel odločbo AZN, s katero mu je bilo dano dovoljenje za opravljanje te funkcije v matični družbi.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o poslovanju in rezultatih razkrila v poglavjih od A.1 do A.4.

⁴ Ves promet iz pozavarovalnih poslov vključuje pozavarovalno premijo, obračunane deleže v zneskih škod iz pozavarovanja in pozavarovalne provizije.

B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti
B.4	Sistem notranjega nadzora
B.5	Funkcija notranje revizije
B.6	Aktuarska funkcija
B.7	Zunanje izvajanje
B.8	Druge informacije

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Korporacijsko upravljanje

Sistem upravljanja se na ravni Skupine izvaja kot korporativno upravljanje z aktivnim izvrševanjem upravljavskih pravic, ki jih ima matična družba in njene odvisne družbe do svojih odvisnih družb skladno z veljavno zakonodajo in internimi pravili. V okviru korporativnega upravljanja se na ravni Skupine zagotavlja učinkovito spremljanje oziroma nadzor nad poslovanjem odvisnih družb. Takšno upravljanje omogoča učinkovito in usklajeno poslovanje ter doseganje sinergij predvsem z dejavnostmi, ki spodbujajo sodelovanje na strokovnih področjih, ter medsebojno obveščenostjo in prenosom znanj na ravni Skupine.

V matični družbi je sistem upravljanja Skupine vzpostavljen skozi delovanje skupščin, organov nadzora in vodenja posameznih odvisnih družb ter standardizacijo in poenotenje ključnih pravil ter postopkov na posameznih strokovnih področjih v odvisnih družbah, in sicer z uveljavljenimi poenotenimi minimalnimi standardi na področju učinkovitega upravljanja, poročanja in nadzora na ravni celotne Skupine. Za izvajanje sistema upravljanja Skupine so odgovorni in pristojni Področje za upravljanje odvisnih družb Skupine, ključne funkcije, strokovne službe in poslovna področja matične družbe, ki z medsebojnim sodelovanjem vzpostavljajo in ohranjajo učinkovit ter pregleden sistem upravljanja Skupine.

Sistem upravljanja matične družbe in posameznih odvisnih družb poleg organov upravljanja vključuje tudi ključne funkcije. Glede na specifiko dejavnosti ima posamezna odvisna družba lahko eno ali več ključnih funkcij, funkcijo upravljanja s tveganji, aktuarski funkciji za premoženjska in osebna zavarovanja, funkcijo skladnosti poslovanja ter funkcijo notranje revizije. V matični družbi in posameznih odvisnih družbah ključne funkcije svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno ena od druge.

Sistem korporativnega upravljanja se izvaja na način, da matična družba kot krovna družba na ravni Skupine izvaja aktivnosti na področju upravljanja do svojih neposredno odvisnih družb, le te pa so odgovorne za prenos sistema upravljanja in izvedbo aktivnosti na področju upravljanja do svojih odvisnih družb. Del korporativnega upravljanja zajema tudi usklajevanje in pripravo strategije ter oblikovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. V okviru podanih strateških usmeritev ima vsaka odvisna družba, ki je izvajalka strateških dejavnosti Skupine, opredeljeno strategijo, praviloma za petletno obdobje, na podlagi katere se izvajajo dolgoročne in strateške aktivnosti. V okviru strategije Skupine je sprejet princip spremljanja izvajanja strategije z uporabo uravnoteženih kazalnikov poslovanja, kar omogoča organom nadzora sprotno spremljanje uspešnosti poslovanja ter v primeru odstopanja od plana tudi ustrezno ukrepanje.

Pri vodenju in upravljanju odvisnih družb se vestno sledi ključnim usmeritvam in ciljem strategije Skupine.

B.1.1.1 Organi upravljanja v posameznih družbah Skupine

Organ vodenja v posamezni odvisni družbi prestavlja uprava (predsednik uprave in člani uprave) ali direktor v družbah z dvotirnim sistemom upravljanja in izvršni direktorji oziroma upravni odbor/odbor direktorjev v družbah z enotirnim sistemom upravljanja.

Organ vodenja vodi družbo in njene posle in je odgovoren za zakonitost in gospodarnost poslovanja odvisne družbe ter doseganje planov poslovanja. Organ vodenja vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost, razen če ga v posameznem konkretnem primeru zavezuje sklep skupščine družbe. V primerih, ko tako določajo notranji akti odvisne družbe oz. sklep organa nadzora, je za svojo odločitev dolžan pridobiti soglasje organa nadzora. Organ vodenja je dolžan ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in pri tem varovati interese posamezne odvisne družbe.

Organ vodenja odvisne družbe izvaja pristojnosti in naloge opredeljene z veljavno zakonodajo in notranjimi akti, ki veljajo za posamezno odvisno družbo.

SKUPŠČINA

Skupščine posameznih odvisnih družb izvajajo pristojnosti in naloge, opredeljene z zakonodajo in notranjimi akti, ki veljajo za posamezno odvisno družbo.

V enoosebnih odvisnih družbah z omejeno odgovornostjo vlogo skupščine prevzame lastnik. Na skupščinah odvisnih družb, kjer so prisotni tudi manjšinski družbeniki ali delničarji, matična družba izvršuje svoje pravice na način, s katerim zagotavlja pravico do enakomerne obveščenosti in da so poleg interesov Skupine varovane tudi vse zakonske pravice manjšinskih družbenikov ali delničarjev, ki jih organi odvisnih družb obravnavajo enakopravno ob enakih pogojih.

Usmeritve za vsebinsko pripravo na skupščino posamezne odvisne družbe so podrobneje urejene v Politiki upravljanja odvisnih družb v Skupini Triglav.

ORGAN NADZORA

Nadzor nad odvisnimi družbami se izvaja prek nadzornega sveta, če gre za družbo z dvotirnim sistemom upravljanja in prek neizvršnih direktorjev oziroma upravnega odbora/odbora direktorjev, če gre za družbo z enotirnim sistemom upravljanja.

Organ nadzora nadzoruje poslovodstvo posamezne odvisne družbe pri vodenju in izvajanju poslov, redno spremlja njihovo poslovanje in daje soglasja k poslom, v kolikor so ta potrebna skladno z notranjimi akti ali s sklepi odvisne družbe.

Da bi se zagotovil odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe, se pri sestavi organa nadzora upošteva strokovna znanja, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani dopolnjujejo (komplementarnost znanja in izkušenj). Zagotavlja se tudi kontinuiteta in raznolikost sestave organa nadzora glede na lastnosti, kot so starost, mednarodna sestava in zastopanost spolov (heterogenost sestave). Način delovanja organa nadzora je podrobneje urejen v Poslovniku o delu organa nadzora posamezne družbe.

B.1.1.2 Uprava matične družbe

Matično družbo Skupine samostojno ter na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava. Zastopa in predstavlja jo brez omejitev. V pravnem prometu jo vedno zastopata in predstavljata dva člana Uprave skupaj, in sicer predsednik in član. Uprava ima najmanj tri in največ šest članov, od katerih je en predsednik Uprave. Predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali odpoklic vseh ali posameznega člana Uprave. Matična družba ima delavskega direktorja, ki je po položaju član Uprave.

Glavne pristojnosti in naloge Uprave so skladno vodenje in organiziranje poslovanja družbe, zastopanje proti tretjim osebam, odgovornost za zakonitost poslovanja, sprejemanje strategije razvoja in letni plan poslovanja ter poročanje Nadzornemu svetu o poslovanju matične družbe in Skupine.

Nadzorni svet matične družbe je na seji 17. 10. 2022 soglašal s predlogom predsednika Uprave za imenovanje Blaža Jakiča za novega člana Uprave in s sporazumom o prenehanju mandata članu Uprave Davidu Benedeku. Za novega člana Uprave za mandatno obdobje petih let je bil imenovan Blaž Jakič, pri čemer je sklep stopil v veljavo z izpolnitvijo odloženih pogojev, med drugim s pridobitvijo dovoljenja AZN za opravljanje funkcije člana Uprave dne 2. 3. 2023. Članu Uprave Davidu Benedeku je mandat sporazumno prenehal 1. 12. 2022, članici Uprave Barbari Smolnikar pa je petletni mandat prenehal 17. 10. 2022.

Upravo so na dan 31. 12. 2022 sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v Upravi na dan 31. 12. 2022
Andrej Slapar	Predsednik Uprave	Vodi in usmerja delo Uprave in delovanje štabnih služb (Kabinet uprave, Pravna pisarna, Služba notranje revizije, Služba za korporativno komuniciranje in Skladnost poslovanja). Odgovoren je za področja Korporacijski zavarovanci, Premoženjska zavarovanja, Upravljanje odvisnih družb (razen odvisnih družb zunaj Slovenije), za kadrovske zadeve, povezane z delavci s posebnimi pooblastili, delovanje Arbitraže in Jedrskega poola GIZ. Prav tako je odgovoren za pripravo in uresničevanje strategije Zavarovalnice Triglav in Skupine Triglav.
Uroš Ivanc	Član Uprave	Pristojen je za samostojno službo področij Aktuariat premoženjskih zavarovanj in Aktuariat osebnih zavarovanj ter področja Računovodstvo, Finance in kontroling, Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav zunaj Slovenije ter za štabno Službo za naložbe. Prav tako je odgovoren za postopke združitev in prevzemov (M&A), odnose z investitorji (IR) in bonitetnimi agencijami ter za dejavnosti okoljskega, družbenega in korporativnega trajnostnega razvoja (ESG).
Tadej Čoroli	Član Uprave	Pristojen je za področja Trženje, Škode premoženjskih zavarovanj, Prodaja zavarovanj, Področje za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke, Področje za digitalno platformo in poslovno inteligenco, Osebna zavarovanja, Informatika, za štabno Službo za upravljanje s tveganji ter za bančno zavarovalništvo.

Tabela 8: Sestava Uprave in pristojnosti članov Uprave matične družbe na dan 31. 12. 2022

Marica Makoter	Članica Uprave – delavska direktorica	Zastopa interese delavcev, kot to opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pristojna je za službi področij Preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar in Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov. Odgovorna je za področji Zaledna podpora poslovanja in Področje za ravnanje z zaposlenimi (z izjemo kadrovskih zadev, povezanih z delavci s posebnimi pooblastili). Prav tako je odgovorna za štabno Službo za
		strateško nabavo ter za preprečevanje pranja denarja.

Ostale informacije, povezane z Upravo matične družbe, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.2.

B.1.1.3 Skupščina matične družbe

Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini delničarjev, ki je sklicana najmanj enkrat letno. Pristojnosti in delovanje Skupščine delničarjev opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Statut družbe. Skupščine delničarjev se lahko udeleži delničar, vpisan v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD⁵ , kot imetnik delnic konec sedmega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Svojo glasovalno pravico lahko uresničuje, če najpozneje ob koncu četrtega dne pred dnevom Skupščine delničarjev prijavi svojo udeležbo. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom zagotavljajo delnice, in pojasnila o omejitvah prenosa delnic in doseganju kvalificiranega deleža, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.2.

B.1.1.4 Nadzorni svet matične družbe

Matična družba Skupine ima devetčlanski Nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, predstavnikov delničarjev in trije člani, predstavniki delavcev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvoli Skupščina delničarjev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delavcev, izvoli Svet delavcev matične družbe, ki s svojim sklepom seznani Skupščino delničarjev. Predsednik in namestnik sta predstavnika delničarjev. Mandat člana Nadzornega sveta traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen brez omejitve.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje družbe. Poleg pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1), daje soglasje k odločitvam Uprave, kjer vložek matične družbe oziroma vrednost presega v Poslovniku o delu Nadzornega sveta določen limit, in sicer pri ustanavljanju kapitalskih družb doma in v tujini, pri pridobivanju in odtujevanju kapitalskih deležev matične družbe v domačih ali tujih gospodarskih družbah (razen če gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasični portfeljski pristop upravljanja), pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev matične družbe in dolgoročnemu zadolževanju matične družbe pri tujih in domačih bankah, pri pridobivanju in odtujevanju nepremičnin matične družbe ter investiranju v nepremičnine matične družbe. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje Službe notranje revizije ter k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij matične družbe. Prav tako daje soglasje Upravi k poslovni strategiji in finančnemu načrtu matične družbe ter k internim aktom sistema upravljanja. Nadzorni svet prav tako določa prejemke predsednika in članov Uprave ter skupaj z Upravo določa prejemke direktorja Službe notranje revizije.

⁵ KDD d.d. - Centralna klirinško depotna družba.

Pri nadzorovanju vodenja poslov matične družbe mora Nadzorni svet zlasti nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja Službe notranje revizije, obravnavati ugotovitve AZN, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad matično družbo, preveriti letna in druga finančna poročila matične družbe in o tem izdati obrazloženo mnenje, obrazložiti Skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu Službe notranje revizije in o tem sestaviti pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveriti predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila Uprava in o tem sestaviti pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveriti sestavljeno Letno poročilo, ki ga je predložila Uprava, zavzeti stališče do revizijskega poročila in o tem sestaviti pisno poročilo za Skupščino delničarjev ter v njem navesti morebitne pripombe ali pa ga sprejeti.

Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane Uprave. Pri tem si prizadeva zagotoviti kontinuiteto njihovega dela s skrbno in pravočasno izbiro predsednika in na njegov predlog drugih članov Uprave.

Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov navzočih članov.

Člana Nadzornega sveta Branko Bračko in Peter Kavčič sta 9. 12. 2022 matično družbo obvestila o odstopu s položaja člana Nadzornega sveta. Z namenom zagotovitve ustrezne izvedbe nominacijskih postopkov podajata nepreklicno odstopno izjavo z dnem, ko bo Nadzorni svet potrdil Letno poročilo za leto 2022 oziroma najkasneje 31. 3. 2023. Učinkovanje njunega odstopa in prenehanje mandata člana Nadzornega sveta družbe nastopi z dnem zasedanja redne letne Skupščine delničarjev (ki bo skladno s finančnim koledarjem predvidoma 6. 6. 2023), vendar najkasneje 30. 6. 2023.

V poslovnem letu 2022 so Nadzorni svet sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija
Andrej Andoljšek	Predsednik, predstavnik delničarjev
Branko Bračko	Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev
Igor Stebernak	Član, predstavnik delničarjev
Tomaž Benčina	Član, predstavnik delničarjev
Jure Valjavec	Član, predstavnik delničarjev
Peter Kavčič	Član, predstavnik delničarjev
Peter Celar	Član, predstavnik delavcev
Branko Gorjan	Član, predstavnik delavcev
Igor Zupan	Član, predstavnik delavcev

Tabela 9: Člani Nadzornega sveta v poslovnem letu 2022

KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ali odbor ne moreta odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti Nadzornega sveta.

V letu 2022 so delovale naslednje komisije Nadzornega sveta: Revizijska komisija, Komisija za imenovanja in prejemke ter Strateška komisija, oblikovan pa je bil tudi Nominacijski odbor kot začasna komisija. Komisije oz. odbor pripravljajo predloge sklepov, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge.

Nominacijski odbor kot začasna komisija je bil oblikovan 21. 12. 2022 zaradi podaje odstopnih izjav članov Nadzornega sveta Branka Bračka in Petra Kavčiča. Odbor bo deloval do izvolitve novih članov Nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev, na skupščini delničarjev Zavarovalnice, vendar ne dlje kot do 6. 6. 2023.

Komisije Nadzornega sveta	Pristojnosti
REVIZIJSKA KOMISIJA Sestava:	- spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti,
- Peter Kavčič, predsednik komisije	- spremlja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol, notranje revizije in sistema upravljanja s tveganji,
- Igor Stebernak, član	- spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter poroča Nadzornemu svetu o rezultatu revizije,
- Igor Zupan, član
- Luka Kumer, zunanji neodvisni strokovnjak	- odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga Nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja Letnega poročila družbe ter sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
	- nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba ter ocenjuje sestavo Letnega poročila in oblikuje predlog za Nadzorni svet,
	- spremlja kakovost revidiranja revizorja skladno s sprejetimi Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in Združenja nadzornikov Slovenije,
	- sodeluje s Službo notranje revizije, spremlja njena kvartalna poročila, obravnava njene notranje akte in pravila delovanja ter njene letne načrte,
	- obravnava odločitve o imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje Službe notranje revizije.
KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN PREJEMKE	- pripravlja predloge meril za članstvo v Upravi,
Sestava:	- pripravlja predloge politike plačil, povračil in drugih ugodnosti članov Uprave,
- Tomaž Benčina, predsednik komisije
- Jure Valjavec, član	- predhodno obravnava predloge predsednika Uprave, povezane z vodenjem družbe,
- Peter Celar, član	- izvaja ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta,
	- podpira in pripravlja predloge na področjih, ki zadevajo Nadzorni svet.
STRATEŠKA KOMISIJA	- obravnava in pripravlja predloge za Nadzorni svet v zvezi s strategijo Skupine in spremlja njeno uresničevanje,

Tabela 10: Sestava in pristojnosti komisij Nadzornega sveta v poslovnem letu 2022

Sestava: - Branko Bračko, predsednik komisije	- obravnava in pripravlja predloge in mnenja za Nadzorni svet v zvezi s strateškim razvojem Skupine.
- Andrej Andoljšek, član
- Peter Kavčič, član
- Branko Gorjan, član
NOMINACIJSKI ODBOR	- izvaja nominacijski postopek za imenovanje kandidata/-ov za
Sestava:	člana oziroma člane Nadzornega sveta – predstavnike delničarjev,
- Andrej Andoljšek, predsednik komisije	- evidentira kandidata/-ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta in poziva KIP, da izdela oceno o usposobljenosti in
- Jure Valjavec, član	primernosti,
- Igor Zupan, član	- posreduje predlog Nadzornemu svetu za imenovanje kandidata/- ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta, predstavnike
- Mitja Svoljšak, zunanji član	delničarjev.

Ostale informacije, povezane z Nadzornim svetom matične družbe, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.3.

B.1.2 Politika prejemkov v Skupini

Družbe v Skupini z izvajanjem politike prejemkov uresničujejo trden in zanesljiv sistem upravljanja ter tako zagotavljajo integriteto in transparentnost poslovanja. Politika je oblikovana na način, da se upošteva notranja organizacija družb ter narava, obseg in kompleksnost tveganj, z vključevanjem tveganj glede trajnosti. Namen politike je oblikovanje in izvajanje takšnih sistemov delitve prejemkov zaposlenim, ki zagotavljajo vzdrževanje primerne kapitalske trdnosti družb v Skupini, spodbujajo zanesljivo in učinkovito upravljanje s tveganji, znotraj meje dovoljenega in sprejemljivega tveganja posamezne družbe v Skupini ter omogočajo pridobitev in zadržanje primerno strokovno usposobljenih, kompetentnih, odgovornih in zavzetih zaposlenih. Politika prejemkov se uporablja za nadzorni svet, upravo, vodilne in vodstvene delavce ter nosilce ključnih funkcij in za ostale zaposlene v družbah Skupine. Prejemki članov nadzornega sveta in revizijske komisije (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov) so določeni s sklepi skupščin družb Skupine. Prejemki zaposlenih so določeni sorazmerno z zahtevnostjo, značilnostmi, obsegom nalog ali funkcij, s pooblastili, odgovornostmi in izkušnjami ter tako, da zaposlene spodbujajo k sprejemanju odločitev oziroma ravnanju, ki vodi k uresničevanju ciljev posamezne družbe in ustreznemu obvladovanju tveganj. Politika prejemkov ne omogoča upravi in zaposlenim v odvisnih družbah Skupine pridobitve lastniških deležev (delnic) odvisnih družb Skupine.

Skladno s pravili politike prejemkov matične družbe, vsaka družba v Skupini sprejme svojo politiko prejemkov.

NADZORNI SVET MATIČNE DRUŽBE

Prejemke organa nadzora in njegovih komisij določi skupščina posamezne družbe Skupine s sklepom (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov). Sestavljajo jih plačila za opravljanje funkcije, doplačila za opravljanje funkcije predsednika in namestnika ter članov komisij, sejnine za prihod na sejo, morebitni potni stroški in stroški prenočevanja.

UPRAVA MATIČNE DRUŽBE IN ODVISNIH DRUŽB SKUPINE

Prejemki Uprave matične družbe, ki jo sestavljajo osnovna plača (fiksni del), spremenljivi prejemek (variabilni del) in druge pravice ter ugodnosti, so določeni in se izplačujejo v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih. Člani Uprave so upravičeni do uporabe sredstev v lasti zavarovalnice (službeno vozilo, službeni mobilni telefon) v službene in zasebne namene, pravice do zdravstvenih, pokojninskih (Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - PDPZ, Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje - PPZ), nezgodnih zavarovanj in zavarovanja odgovornosti. Za člane Uprave ne veljajo nobene posebne upokojitvene sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev.

Prejemki organov upravljanja odvisnih družb Skupine so določeni skladno z veljavno lokalno zakonodajo in predpisi v državi, kjer posamezna družba posluje. Prejemke organov upravljanja sestavljajo osnovna plača (fiksni del), spremenljivi prejemek (variabilni del) in druge pravice ter ugodnosti.

VODILNI IN VODSTVENI DELAVCI TER DRUGI DELAVCI NA INDIVIDUALNI POGODBI

Za vodilne in vodstvene delavce ter druge delavce na individualni pogodbi je osnovna plača (fiksni del plače) določena v pogodbi o zaposlitvi, višina morebitne nagrade pa je odvisna od doseženih rezultatov posamezne družbe skladno z vsakokratno metodologijo nagrajevanja in je navzgor omejena.

ZAPOSLENI PO KOLEKTIVNI POGODBI

Za ostale delavce posameznih družb veljajo pravila, ki so skladna z vsakokratno veljavno zakonodajo, možnost dodatnega nagrajevanja pa je skladna s strateškimi usmeritvami v odvisnosti od doseženih rezultatov.

B.1.3 Posli s povezanimi osebami

Povezane osebe Skupine so:

• delničarji matične družbe in vseh odvisnih družb,
• člani Uprave matične družbe in vseh odvisnih družb,
• člani Nadzornega sveta matične družbe in vseh odvisnih družb.

Transakcije s povezanimi osebami so podrobneje predstavljene v Letnem poročilu v poglavjih 5.7 in 5.8.

V letu 2022 je bila edina materialno pomembna transakcija izplačilo dividend največjima lastnikoma matične družbe (ZPIZ s 34,47 – odstotnim deležem v kapitalu matične družbe in SDH z 28,09 – odstotnim deležem v kapitalu). Največjima lastnikoma je matična družba izplačala skupno 52,6 milijona evrov, od tega ZPIZ-u 29,0 milijona evrov, SDH-ju pa 23,6 milijona evrov.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

V družbah Skupine se ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov organov upravljanja in nadzora kot posameznikov ter organa upravljanja in nadzora kot kolektivnega organa lahko izvaja pred podelitvijo mandata (začetno ocenjevanje), med mandatom (obdobno ocenjevanje, predvidoma enkrat letno) in v primeru nastopa okoliščin, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost članov (izredno ocenjevanje).

V postopku ocenjevanja se za člane organov upravljanja in nadzora preverja izpolnjevanje meril usposobljenosti (strokovna usposobljenost, izkušnje, kompetence) in meril primernosti (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). V postopku ocenjevanja organov upravljanja in nadzora kot kolektivnih organov se preverja, ali imajo vsi člani kolektivno znanje in izkušnje o zavarovalnih in finančnih trgih, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upravljanja, finančnih in aktuarskih analizah, upravljanju tveganj ter regulativnih okvirih in drugih pravnih zahtevah, v katerih posluje matična družba Skupine.

Usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij se ocenjuje pred podelitvijo pooblastila posameznemu nosilcu ključne funkcije, obdobno (enkrat letno v času trajanja pooblastila) in izredno (ob nastopu okoliščin, ki vzbujajo utemeljen dvom v usposobljenost in primernost). V postopku ocenjevanja se preverja usposobljenost (strokovna usposobljenost, specializirana znanja, izkušnje in kompetence) in primernost (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). Nosilci ključnih funkcij morajo, poleg predhodno navedenih pogojev usposobljenosti, ki so splošni in veljajo za vse, izpolnjevati še naslednje:

Nosilec aktuarske funkcije mora imeti znanje s področja aktuarstva in finančne matematike v skladu z zahtevami zakonodaje, v katerih družba posluje, najmanj pet let izkušenj na tem delovnem področju, veljavno licenco za pooblaščenega aktuarja; mora biti član polnopravne članice mednarodne aktuarske organizacije IAA in je vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljal aktuarsko funkcijo ali naloge pooblaščenega aktuarja na primerljivem portfelju,

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji mora imeti znanje o uporabi modelov in metod upravljanja s tveganji ter najmanj pet let delovnih izkušenj,

Nosilec funkcije skladnosti poslovanja mora imeti najmanj petletne delovne izkušnje,

Nosilec funkcije notranje revizije mora imeti najmanj petletne izkušnje pri delu v reviziji ali deset let v sorodni dejavnosti ter naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji

Sistem upravljanja s tveganji vključuje vsa področja, ki vplivajo na poslovanje in zastavljene poslovne cilje Skupine. Matična družba je sistem upravljanja s tveganji vzpostavila na ravni celotne Skupine kot skupek usklajenih pravil, pristojnosti, odgovornosti in aktivnosti, katerih

namen je, da se na vseh ravneh prevzemajo tveganja v skladu s postavljenimi strateškimi cilji in da so ključna tveganja ustrezno prepoznana, ocenjena, spremljana in upravljana. Sistem je vzpostavljen tako, da omogoča neprestano nadgrajevanje ter prilagajanje notranjim in zunanjim dogodkom ter spremembam pri prevzemanju tveganj iz poslovanja družb v Skupini.

Za učinkovito izvajanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine ima vsaka družba potrjena interna pravila sistema upravljanja s tveganji, usklajena s standardi matične družbe, ki zagotavljajo jasna notranja razmerja glede odgovornosti in pristojnosti področij pri procesih upravljanja s tveganji in opredeljujejo metode pri obravnavi tveganj, ukrepe ter sistem poročanja. Pri tem se zasleduje usklajenost pri določanju ustrezne ravni izpostavljenosti tveganjem za posamezno odvisno družbo in ažurnost poročanja, kar omogoča pravočasno spremljavo tveganj na ravni Skupine.

Zelo pomembno je tudi grajenje ustrezne kulture, predvsem pri poznavanju, sodelovanju in odprtem komuniciranju o tveganjih. Pri tem imata ključno vlogo Uprava matične družbe in vodstva družb Skupine.

V sistemu upravljanja s tveganji imajo pomembno vlogo štiri ključne funkcije v matični družbi, ki aktivno skrbijo za usklajeno upravljanje s tveganji na ravni Skupine ter za prenos znanj in dobrih praks med družbami Skupine. Ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, potrebne za usklajeno delovanje. Vsaka ključna funkcija ima znotraj sistema upravljanja opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja.

Glavna gradnika procesa celovitega upravljanja s tveganji Skupine sta Strategija Skupine in Poslovni načrt Zavarovalnice. Sistem upravljanja s tveganji je za Skupino vzpostavljen v skladu z načeli matične družbe tako, da je zasnovan na tri nivojskem modelu obrambnih linij. Delovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni matične družbe se na raven Skupine prenaša prek minimalnih standardov poslovnih funkcij, upoštevaje velikost, kompleksnost in poslovni profil posamezne družbe.

Slika 3: Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine

Prva obrambna linija je sestavljena iz poslovnih funkcij, ki so v okviru svojih poslovnih odločitev odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave matične družbe in vodstev odvisnih družb Skupine na svojem poslovnem področju dela ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.

Druga obrambna linija predstavlja ključne funkcije in organe odločanja, ki opredeljujejo sistem upravljanja s tveganji. Ta vključuje postopke prepoznavanja, ocenjevanja oziroma merjenja in spremljanja izpostavljenosti ter sistem limitov izpostavljenosti tveganjem, vključno s poročanjem. V drugi obrambni liniji delujejo tri ključne funkcije (funkcija upravljanja s tveganji, aktuarska funkcija in funkcija skladnosti poslovanja). Poleg njih so vanjo vključeni še pristojni odbori s področja upravljanja s tveganji, Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar, Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov ter služba Kibernetska odpornost.

Tretja obrambna linija obsega ključno funkcijo notranje revizije, ki izvaja nadzor nad poslovanjem posameznih družb in na ravni Skupine ter sistematično in metodično pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja odvisnih družb in Skupine, njenega upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov. Funkcija notranje revizije podaja tudi priporočila za izboljšave.

Primarna deležnika sistema treh obrambnih linij sta Uprava in Nadzorni svet matične družbe, ki sta obenem odgovorna tudi za delovanje sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov na ravni Skupine. Tako kot Uprava je tudi Nadzorni svet primaren deležnik, kateremu vse tri linije odgovarjajo, obenem pa je Nadzorni svet posredno odgovoren za delovanje sistema treh obrambnih linij znotraj sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov. V okviru nadziranja se redno seznanja z učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema upravljanja s tveganji.

Nadzorni svet matične družbe daje soglasja Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja s tveganji ter redno spremlja profil tveganj in kapitalsko ustreznost. V okviru svojih pristojnosti in odgovornosti se seznanja s poročili ključnih funkcij ter izsledki procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljnjem besedilu: ORSA) na ravni Skupine in daje Upravi soglasje k Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Zavarovalnice) in Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Skupine).

Revizijska komisija Nadzornega sveta nadzoruje primernost in učinkovitost sistema upravljanja s tveganji ter spremlja celostni profil tveganj Skupine. Vključena je tudi v opredelitev stresnih testov in scenarijev, s katerimi se v okviru izvedbe lastne ocene tveganj in solventnosti preverja raven kapitalske ustreznosti.

Uprava matične družbe oblikuje poslovne cilje in apetit po tveganjih ter sprejema strategijo in politike njihovega upravljanja. Pristojna je za zagotavljanje učinkovitosti sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. Potrjuje načrte dela posameznih ključnih funkcij, redno se seznanja s kapitalsko ustreznostjo matične družbe in Skupine ter potrjuje najpomembnejša poročila ključnih funkcij, vključno z Rednim poročilom nadzorniku Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Skupine), Rednim poročilom nadzorniku Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Zavarovalnice), Poročilom ORSA in Poročiloma SFCR.

Uprava matične družbe samostojno in v okviru odborov aktivno sodeluje v procesih upravljanja s tveganji, usmerja proces ORSA ter skrbi za njegovo usklajenost in povezanost s procesoma načrtovanja ter upravljanja kapitala na ravni Skupine. Matična družba in posamezne odvisne družbe se skladno z usklajenimi in potrjenimi cilji v strategiji odločajo o prevzemanju poslovnih priložnosti, pri čemer ima pomembno vlogo obravnava prevzetih tveganj, s katerimi se upravlja v okviru dovoljenih limitov izpostavljenosti ter s tem zasleduje strategijo Skupine.

Procesi upravljanja s tveganji na ravni Skupine primarno potekajo na ravni posameznih odvisnih družb ter sekundarno na ravni Skupine. Na ravni posameznih odvisnih družb so za vzpostavitev in delovanje sistema upravljanja s tveganji odgovorna vodstva odvisnih družb ter z njihove strani imenovane odgovorne osebe. Za vsebinsko pripravo in prenos minimalnih standardov za upravljanje s tveganji je zadolžena Služba za upravljanje s tveganji v sodelovanju s Področjem za upravljanje odvisnih družb Skupine. Tako je zagotovljen učinkovit ter pregleden sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine. Pri tem sta pri izvajanju upravljanja s tveganj izjemno pomembna učinkovito komuniciranje, kakovostna izmenjava podatkov in informacij ter dokumentiranost.

Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine je na vseh področjih in po vseh kategorijah tveganj sestavljen iz naslednjih dejavnosti:

• prepoznavanje tveganj,
• ocenjevanje zaznanih tveganj z opredelitvijo pomembnosti tveganj,
• jasna opredelitev ciljev in omejitev glede prevzetih tveganj in vzpostavitev sistema ukrepov ob večjih odstopanjih,
• spremljanje in upravljanje prevzetih in novo nastajajočih tveganj, ki izhajajo iz poslovanja, tako, da se zagotavlja skladnost poslovanja s strategijo upravljanja s tveganji,
• poročanje o tveganjih in obveščanje vseh ključnih deležnikov,
• definicija postopkov ukrepanja in ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj in zaostrenih okoliščinah poslovanja.

Opredeljene dejavnosti so prilagojene poslovnim procesom glede na izvor in posledično kategorijo tveganj.

Sistem upravljanja v matični in odvisnih družbah vključuje vzpostavitev in usklajeno, redno prilagajanje notranjih pravil upravljanja s tveganji, prepoznavanje, merjenje, spremljanje in poročanje o tveganjih. Dodatno se redno poroča o profilu tveganj pri vsaki pomembni spremembi v izpostavljenosti ali katerikoli pomembni vrsti tveganja, ki bi lahko vplivala na kapitalsko ali likvidnostno pozicijo družbe. Na rednih sestankih funkcij upravljanja s tveganji Skupine se redno spremljajo tematike notranjega in zunanjega okolja, ki so aktualne z vidika tveganj, s čimer se izmenjujejo informacije in zagotovi prenos dobrih praks. Vsaka družba pripravlja standardizirana poročila, kjer so vključeni kazalniki tveganj za vse segmente tveganj in poslovanja, ki so pomembni za celovito oceno tveganj ter pregled nad pomembnimi tveganji posamezne družbe. Upravljanje s tveganji se na drugi ravni, na ravni Skupine, izvaja v matični družbi Skupine, kjer se z rednim poročanjem ključni funkciji upravljanja s tveganji in delovanjem odborov sistema upravljanja s tveganji izvaja celosten pregled nad prevzetimi tveganji v Skupini, njihovim upravljanjem in primerno razpršenostjo s spremljanjem koncentracij na ravni Skupine.

Matična družba in odvisne družbe Skupine pri upravljanju s tveganji delujejo preventivno, pri čemer uporabljajo pristopa razgradnje (npr. produktne) in razpršitve (npr. naložbene) posameznih vrst tveganj. Primerna razpršenost tveganj se zagotavlja z vzpostavitvijo limitnega sistema izpostavljenosti, ki zagotavlja, da je raven tveganj vedno primerna. Ob prekoračitvi limitov so vzpostavljeni različni ukrepi, ki so postavljeni tako, da se zagotavlja ustrezna in obvladujoča raven tveganj.

B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih

Matična in odvisne družbe Skupine imajo vzpostavljen sistem upravljanja s tveganji s strategijo upravljanja s tveganji in z apetitom po tveganjih, ki predstavljata podlago in usmeritev za vse ostale interne akte upravljanja s tveganji v posamezni družbi. Strategija upravljanja s tveganji jasno opredeljuje načela, cilje sistema upravljanja s tveganji, proces celovitega upravljanja s tveganji (vključno z razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti) ter podaja usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj (apetit in toleranca). Apetit po tveganjih je eden izmed osrednjih gradnikov sistema upravljanja s tveganji, ki predstavlja maksimalno raven tveganj, merjeno z ravnjo potencialnih izgub, ki jo je posamezna družba še pripravljena sprejeti tekom poslovanja, z namenom doseganja zastavljenih poslovnih in strateških ciljev.

B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji

Vsaka odvisna družba v Skupini ima vzpostavljeno funkcijo upravljanja s tveganji. V vsaki odvisni družbi Skupine je imenovana odgovorna oseba za izvajanje funkcije upravljanja s tveganji, ki je odgovorna za prepoznavanje, merjenje, spremljanje in poročanje o tveganjih v odvisni družbi, v skladu z minimalnimi standardi na področju upravljanja s tveganji na ravni Skupine.

Funkcija upravljanja s tveganji v matični družbi Skupine deluje v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. Je samostojna in neodvisna od drugih poslovnih funkcij in je ena od ključnih funkcij v sistemu upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine. Funkcija upravljanja s tveganji je del druge obrambne linije v tri nivojskem sistemu upravljanja s tveganji in spremlja poslovanje matične družbe z vidika pregleda nad tveganji, skrbi za optimalno poslovanje matične družbe in Skupine z regulatornega vidika upravljanja s tveganji ter ocenjuje mogoče vplive sprememb na profil tveganj. Funkcija upravljanja s tveganji spremlja delovanje odborov sistema upravljanja s tveganji, koordinira izračun kapitalske ustreznosti in proces ORSA ter pripravlja vsa ostala regulatorno zahtevana in interna poročila, ki se navezujejo na upravljanje s tveganji.

Funkcija upravljanja s tveganji na ravni matične družbe skrbi za razvoj in učinkovito delovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. V ta namen pripravlja usmeritve in minimalne standarde upravljanja s tveganji za odvisne družbe v Skupini, spremlja njihovo izvedbo, svetuje pri implementaciji in skrbi za enotno poslovno prakso. Vzpostavljen ima sistem rednega in izrednega poročanja o sistemu upravljanja s tveganji odvisnih družb Skupine. O profilu tveganj Skupine redno seznanja Upravo in pristojne odbore sistema upravljanja s tveganji, Nadzorni svet in Revizijsko komisijo matične družbe.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji matične družbe Skupine je umeščen v organizacijsko strukturo tako, da mu je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine.

B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji

V okviru sistema upravljanja s tveganji v drugi obrambni liniji delujejo odbori, ki jih imenuje Uprava matične družbe. Njihova vloga je posvetovalna ali pa jim Uprava dodeli določene odločevalne pravice. Njihov namen je podpora Upravi pri rednem spremljanju, usklajevanju in informiranju o upravljanju s tveganji v Skupini prek zadolžitev področjem, spremljave realizacije ter odločanja o limitih. Ob pomembnejših spremembah profila tveganj zaznana tveganja obravnavata tudi Odbor za upravljanje s tveganji ali Uprava.

Slika 4: Organigram odborov sistema upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine na dan 31. 12. 2022

Odbor za upravljanje s tveganji (RMC) je odbor Uprave, ki je zadolžen za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje s tveganji, in skrbi za to, da so v matični družbi in Skupini vzpostavljeni primerna infrastruktura ter primerni viri in sistemi, ki omogočajo ustrezno raven upravljanja s poslovnimi tveganji. S svojim delovanjem pripomore k prepoznavi in upravljanju s tveganji ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj matične družbe in Skupine. Temeljni cilji ter vloga odbora so pomoč Upravi pri ugotavljanju ter nadzoru izpostavljenosti vsem materialnim tveganjem (posebej kapitalskim in nefinančnim tveganjem, ki jih ne spremlja Odbor za skladnost in trajnostni razvoj), ugotavljanju pomanjkljivosti v notranje-kontrolnem okolju, ki velja na ravni Skupine, pri potrjevanju in pregledu metodologij vrednotenja vseh kategorij tveganj in določanju limitov za posamezne vrste tveganj ter pri preverjanju, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z apetitom po tveganjih.

Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) je odbor, ki je zadolžen za upravljanje tržnih, likvidnostnih in kreditnih tveganj na segmentu naložbenih portfeljev ter tveganj življenjskih in pokojninskih zavarovanj na ravni matične družbe in Skupine. Pomembna naloga odbora je tudi oblikovanje strategije upravljanja usklajenosti sredstev in obveznosti, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev, ob upoštevanju apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja s sredstvi in obveznostmi matične družbe in na ravni Skupine.

Zavarovalni odbor premoženjskih zavarovanj (UWC) je sestavni del sistema upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine, katerega temeljni cilj je spremljanje ter optimiziranje višine in koncentracije prevzetih zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in predlaganje omejitev oziroma optimalen prenos prevzetih zavarovalnih tveganj v pozavarovanje glede na postavljen apetit po tveganjih matične družbe in Skupine ob upoštevanju tveganj, ki izvirajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke. Odbor se ukvarja s prepoznavanjem, spremljanjem, upravljanjem ter poročanjem tveganj premoženjskih zavarovanj in razvojem upravljanja s tveganji premoženjskih zavarovanj.

Odbor za operativna tveganja (ORC) je usmerjen v zagotavljanje matični družbi in na ravni Skupine primernega in integriranega sistema upravljanja z operativnimi tveganji, ki vključuje tudi optimalno alokacijo apetita po operativnih tveganjih glede na usmeritve iz apetita po tveganjih in nadzor nad delovanjem sistema upravljanja z operativnimi tveganji matične družbe in na ravni Skupine, vključno s pregledom in potrjevanjem ukrepov za njegovo izboljševanje. Odbor deluje na področju vseh skupin operativnih tveganj. Kot posebna skupina operativnih tveganj se spremljajo projektna tveganja in tveganja informacijske varnosti, ki vključujejo kibernetska tveganja in sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Odbor za operativna tveganja spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije, ki se nanašajo na strukturo in izvajanje sistema upravljanja z operativnimi tveganji.

Odbor za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR) je zadolžen za obravnavanje pomembnejših ali kompleksnejših vprašanj, povezanih z zagotavljanjem skladnosti poslovanja Skupine s predpisi in sprejetimi drugimi zavezami ter stališči nadzornih ali drugih državnih organov, obravnavanje vprašanj, ki vključujejo etične dileme, ki se nanašajo na spoštovanje določil Kodeksa Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Kodeks Skupine), Zavarovalnega kodeksa ali drugih sprejetih etičnih standardov družbe. Odbor je prav tako zadolžen za spremljavo in upravljanje s tveganjem ugleda ter za spremljavo trajnostnih tveganj in usmerjanje aktivnosti na področju trajnosti (ESG), obravnavanje predlogov notranjih aktov, ki se nanašajo na ali so del sistema upravljanja s tveganji za skladnost poslovanja, spremljavo izpostavljenosti matične družbe Skupine tveganjem za skladnost poslovanja in obravnavanje ocen tveganj za skladnost poslovanja, obravnavanje dogodkov, ki pomenijo kršitev varstva podatkov, obravnavanje trajnostnega poslovanja z GRI kazalniki, obravnavanje realizacije priporočil Službe za skladnost poslovanja in obravnavanje vseh zadev ali vprašanj, ki jih v obravnavo predložijo posamezni člani odbora.

Produktna foruma premoženjskih in osebnih zavarovanj (PF PZ in PF OZ) imata za temeljni cilj zagotavljanje kontinuiranega razvoja in spreminjanja zavarovalnih produktov za slovenski trg in druge trge, na katerih družbe v Skupini tržijo svoje produkte. Pri razvoju in spremembah zavarovalnih produktov se mora zagotavljati skladnost s strategijo matične družbe in Skupine ter se prilagajati potrebam trga ob hkratnem upoštevanju zakonskih okvirjev, standardov in dobre prakse zavarovalne in finančne stroke, politike upravljanja in nadzora nad zavarovalnimi produkti ter usmeritev iz apetita po tveganjih glede zagotavljanja primernega profila zavarovalnih tveganj.

Projektno usmerjevalni odbor (PUO) je odločevalni organ, ki omogoča celovito upravljanje portfelja projektov, zagotavlja temelje za transparentno in sledljivo izvajanje projektov ter prepoznavo in upravljanje s projektnimi tveganji, kar vključuje zagotavljanje usklajenega in učinkovitega poteka dela na projektih ter vzpostavitev primernih in med seboj usklajenih projektov v matični družbi in Skupini.

B.3.5 Sistem poročanja o tveganjih

Matična družba in odvisne družbe v Skupini redno izvajajo spremljavo tveganj in poročajo o tveganjih v sklopu standardiziranih poročil o tveganjih, ki vključujejo regulatorne in interne kazalnike za vse segmente tveganj in poslovanja. Pri pripravi poročil sodelujejo vsa poslovna področja v posamezni družbi. Vsa poročila poleg priporočil lokalnih služb za upravljanje s tveganji vsebujejo tudi komentarje o trendih in vrednostih kazalnikov glede na postavljene limite in ciljne vrednosti. Poročila o tveganjih odvisnih družb v okviru svojih pristojnosti obravnavajo vodstva družb, poročila o tveganjih matične družbe Skupine pa v okviru svojih pristojnosti obravnavajo odbori sistema upravljanja s tveganji, Uprava in Nadzorni svet. Služba za upravljanje s tveganji matične družbe Skupine na podlagi informacij iz poročil o tveganjih odvisnih družb pripravitudi poročila o tveganjih na ravni Skupine. Dodatno se v sistem poročanja o tveganjih uvrščajo tudi: Letna poročila, poročila SFCR (po)zavarovalnih odvisnih družb, Poročili SFCR Zavarovalnice in Skupine, poročila ORSA, poročila RSR ter poročanja zunanjim deležnikom.

B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti

Glavni namen procesa ORSA je, da matična družba Skupine oceni prihodnja tveganja, ki izhajajo iz strateškega poslovnega načrta in s tem preveri morebitne potrebe po kapitalu na ravni Skupine za doseganje opredeljenih omejitev v Izjavi o apetitu. Dodatno se preverja vpliv izjemnih razmer na kapitalsko ustreznost z za ta namen definiranimi scenarijskimi stresnimi testi. V okviru procesa ORSA se preveri tudi primernost regulatornega merjenja tveganj.

Proces ORSA gradi na temeljnih elementih sistema upravljanja s tveganji ter upošteva profil tveganj, potrjene limite in je tesno povezan s procesom strateškega poslovnega načrtovanja. V okviru procesa se opredelijo zaključki glede optimalnega zadrževanja oziroma prenosa tveganj, preveri pa se tudi ustreznost razporeditve kapitala na ravni Skupine. Izvedba stresnih testov omogoča bolj poglobljen vidik na profil tveganj in trdnost kapitalske ustreznosti kot tudi na sistem upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine.

Proces ORSA Skupine je časovno in vsebinsko usklajen s procesi ORSA v matični družbi in odvisnih družbah, pri čemer se pri slednjih za njegovo izvedbo uporablja princip materialnosti. To pomeni, da se v skupni rezultat ORSA vključijo tudi zaključki in rezultati iz lastnih ocen tveganj odvisnih družb, pri čemer so ti upoštevane glede na njihov profil tveganj, kriterij materialnosti, upoštevajoč princip proporcionalnosti na ravni Skupine.

V procesu ORSA se obravnava ustreznost lastnih sredstev ob upoštevanju ocene razpoložljivosti, prenosljivosti in zamenljivosti le-teh ter morebitne potrebe po dodatnem kapitalu. Pri tem se upoštevajo informacije o načrtovanih prenosih lastnih sredstev znotraj Skupine, ki lahko pomembno vplivajo na katerikoli subjekt v Skupini, usklajenost strategij družb v Skupini s strategijo Skupine in na vsa pomembna tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena.

Proces ORSA se izvaja hkrati s procesom strateškega načrtovanja poslovanja matične družbe in Skupine, saj se na podlagi finančnega načrta pripravi tudi izračun planirane kapitalske ustreznosti, ob upoštevanju vseh relevantnih izhodišč poslovnega načrta. Proces ORSA se začne s strateškimi cilji in definiranjem osnovnih predpostavk za pripravo strateškega poslovnega načrta. Na podlagi aktualnih tveganj se pripravijo in potrdijo stresni scenarijski testi za matično družbo in na ravni Skupine. Testiranje primernosti standardne formule se v okrnjenem obsegu izvaja redno tekom leta, v procesu ORSA pa se naredijo podrobnejše analize, ki se smiselno uporabijo v okviru testiranja bodočih solventnostnih potreb. V koraku preverjanja in testiranja bodočih solventnostnih potreb se obravnavajo tudi potrebni ukrepi za ohranjanje optimalne kapitalske ustreznosti. Če se v procesu ORSA izkaže, da bi uresničitev določenega stresnega scenarijskega testa pomenila kapitalsko neustreznost katere koli odvisne družbe v Skupini, mora ta družba opisati potencialne ukrepe za povečanje kapitalske ustreznosti nad minimalno vrednostjo. Ob koncu procesa ORSA se poskrbi za njegovo ustrezno dokumentiranje in pripravo končnega poročila ter za poročanja rezultatov vsem notranjim kot zunanjim deležnikom (AZN). S tem se zagotovita prenos in integracija procesa ORSA v poslovanje Skupine. Matična družba dodatno poskrbi za primerno seznanitev Nadzornega sveta o poteku in pomembnejših izsledkih procesa ORSA na ravni Skupine.

Proces ORSA se v matični družbi in na ravni Skupine izvaja redno, najmanj enkrat letno. Izredno se proces izvede ob vsaki spremembi poslovne strategije oziroma ob vsaki večji spremembi v trenutnem profilu tveganj ali ob prepoznavi potencialnih bodočih dogodkov ali scenarijev na trgih, kjer posluje Skupina, ki bi lahko pomembno vplivali na doseganje strateških ciljev ali kapitalske ustreznosti.

V letu 2022 se je izvedel redni proces ORSA tako v matični družbi kot tudi pri vseh ostalih odvisnih družbah Skupine. V izvedbo rednega procesa ORSA so bila vključena vsa prepoznana pomembna tveganja družb Skupine do dneva izračuna, kakor tudi vsa potencialna tveganja, ki bi lahko vplivala na njihovo prihodnje poslovanje. Redni proces ORSA je potrdil, da Skupina ostaja likvidnostno in solventnostno močna, da je njena kapitalska pozicija ustrezna ter da se lahko na celotnem geografskem območju poslovanja še naprej uspešno sooča s prihodnjimi tveganji in izzivi.

B.4 Sistem notranjega nadzora

Sistem notranjega nadzora v Skupini se zagotavlja s preudarnim vodenjem in vzpostavljanjem poslovnih procesov ob upoštevanju vseh obveznosti in izhajajočih tveganj, z zagotavljanjem sistema upravljanja s tveganji, z notranjim in zunanjim poročanjem, z zagotavljanjem skladnosti poslovanja s predpisi, z zahtevami regulatorja in drugimi sprejetimi zavezami ter sprejetega Kodeksa Skupine Triglav⁶ . Vključuje jasno organizacijsko strukturo z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti, učinkovitimi politikami in postopki ter spremljanjem, izboljševanjem in dokumentiranjem poslovnih procesov. Notranje kontrolno okolje se z matične družbe smiselno prenaša v odvisne družbe Skupine, upoštevaje organizacijske posebnosti posameznih družb in regulatorni okvir, v katerem delujejo.

B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja

Funkcija skladnosti poslovanja je vzpostavljena v vseh (po)zavarovalnih in finančnih družbah Skupine kot samostojna funkcija, neodvisna od drugih poslovnih funkcij in je ena od ključnih funkcij v sistemu upravljanja posameznih družb Skupine. Je del druge obrambne linije v tri nivojskem sistemu notranjega nadzora in spremlja skladnost poslovanja družbe s predpisi ter drugimi zavezami, v okviru katerih ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja, izobražuje,

⁶ Kodeks Skupine je objavljen na spletni strani Zavarovalnice: http://www.triglav.eu

ocenjuje mogoče vplive sprememb v pravnem okolju in povezanih okoliščin na poslovanje. Za razvoj in delovanje skladnosti poslovanja v Skupini krovno skrbi funkcija skladnosti poslovanja v matični družbi, ki deluje v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. O skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami seznanja Upravo in Nadzorni svet oziroma njegovo Revizijsko komisijo. Funkcija skladnosti poslovanja deluje na posameznih zaključenih področjih (npr. varstvo osebnih podatkov, preprečevanje nasprotij interesov, korupcije, obvladovanje notranjih prevar in kršitev Kodeksa Skupine), ocenjuje tveganja za skladnost poslovanja, izvaja usmerjene preglede, spremlja indikatorje za skladnost poslovanja, vodi delo Odbora za skladnost in trajnostni razvoj, izvaja svetovalne aktivnosti, izdaja mnenja glede skladnosti poslovanja, pripravlja izobraževalne vsebine ter skrbi za razvoj sistema zagotavljanja skladnosti ter etične kulture Skupine. Za spremljanje in zagotavljanje skladnosti poslovanja odvisnih družb Skupine so v družbah imenovani koordinatorji, ki poročajo matični družbi ter skrbijo za prenos minimalnih standardov za skladnost poslovanja v lokalno okolje.

Funkcija skladnosti poslovanja ima vzpostavljen sistem rednega in izrednega poročanja matični družbi Skupine o skladnosti poslovanja oz. tveganjih za skladnost poslovanja odvisnih družb ter dogovorjeno razmejitev pristojnosti in pooblastil za zagotavljanje skladnosti poslovanja med matično in odvisnimi družbami Skupine. Nosilec funkcije skladnosti poslovanja matične družbe je umeščen v organizacijsko strukturo tako, da mu je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju sistema upravljanja s tveganji in skladnosti poslovanja na ravni Skupine, skrbi pa tudi za razvoj standardov skladnosti, korporativne etike in spoštovanja človekovih pravic.

V preostalih družbah Skupine je funkcija skladnosti organizirana v odvisnosti od velikosti oziroma organizacijske strukture ter sistema korporativnega upravljanja posamezne družbe. Ponekod je funkcija organizirana v okviru samostojne službe, neposredno podrejene upravi družbe, drugod pa jo opravlja posamezna, s strani poslovodstva pooblaščena oseba. Ne glede na organizacijsko umestitev se nosilcu funkcije skladnosti poslovanja dosledno zagotavlja samostojnost in neodvisnost od drugih poslovnih funkcij v družbi.

B.5 Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije v Skupini je vzpostavljena v matični družbi ter v zavarovalnih in drugih finančnih družbah Skupine.

Funkcija izvaja na oceni tveganj zasnovan nadzor poslovanja družb v Skupini, s sistematičnim in metodičnim pregledovanjem in ocenjevanjem primernosti in učinkovitosti upravljanja družb in Skupine, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov ter dajanjem priporočil za njihovo izboljšanje. Izvaja tudi svetovalne storitve, sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi ter spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev.

Funkcijo v posamezni družbi izvaja organizacijska enota znotraj družbe ali oseba, zaposlena v družbi ali zunaj nje (zunanji izvajalec notranjerevizijskih storitev), ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih delov družbe. Svoje naloge izvaja v skladu z zakonskimi predpisi ter strokovnimi in etičnimi pravili notranjega revidiranja, ki veljajo za posamezno družbo. Pri določanju področij, ciljev in obsega notranjega revidiranja, opravljanju dela in poročanju o notranjem revidiranju je neodvisna. Ima neomejen dostop do vseh oseb v družbi (vključno članov organov vodenja in nadzora družbe), dokumentov, podatkov, evidenc in drugih sredstev, potrebnih za uspešno in učinkovito izvajanje svojih nalog. Za svoje delo odgovarja neposredno organom vodenja in nadzora družbe. Organizacijska umeščenost, vloga, pooblastila in odgovornosti ter druga pravila delovanja funkcije, vključno z obveznostmi in linijami poročanja, so ustrezno opredeljena v notranjih aktih posameznih družb.

Notranji revizorji so pri svojem delu nepristranski in se izogibajo nasprotju interesov. Skladno s tem ne opravljajo nobenih drugih ključnih funkcij ter razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, prav tako pa ne odločajo o dejavnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja. O nastanku kakršnih koli okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in s tem oslabile njihovo nepristranskost pri opravljanju nalog notranjega revidiranja, so dolžni seznaniti nosilca funkcije, ta pa organe vodenja in nadzora družbe. Nosilec funkcije je dolžan organe vodenja in nadzora družbe seznaniti tudi o morebitnem omejevanju področij in obsega sredstev za izvajanje na tveganjih zasnovanega načrta notranjega revidiranja.

Za izvajanje funkcije notranje revizije na ravni Skupine je zadolžena funkcija notranje revizije matične družbe. Ta izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem matične družbe, ustrezno pozornost pa posveča tudi področjem in tveganjem, ki so pomembna na ravni Skupine. Skrbi tudi za razvoj in vzdrževanje primerne ravni kakovosti notranjega revidiranja v Skupini ter v ta namen pripravlja minimalne standarde in podrobnejše metodološke smernice za delovanje funkcije notranje revizije v Skupini, ki so oblikovane ob upoštevanju Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, etičnih pravil in dobre prakse notranjega revidiranja. Odvisnim družbam svetuje pri implementaciji teh standardov in smernic, spremlja njihovo implementacijo, po potrebi pa v odvisnih družbah izvaja tudi notranjerevizijske preglede. Funkcija notranje revizije odvisne družbe je dolžna funkciji notranje revizije matične družbe predložiti sprejete načrte dela, obdobna poročila o notranjem revidiranju ter jo obveščati o vseh zadevah, ki bi lahko pomembno vplivale na skladnost, uspešnost in učinkovitost njenega delovanja. Nosilec funkcije notranje revizije matične družbe redno komunicira z nosilci funkcije v odvisnih družbah, sodeluje pri pripravi letnih načrtov dela funkcije in spremlja delovanje funkcije v teh družbah, po potrebi pa nudi dodatne usmeritve in pomoč.

Funkcija notranje revizije matične družbe poroča Upravi, Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu matične družbe o svojem delovanju in delovanju funkcije na ravni Skupine ter ključnih izsledkih opravljenih notranjerevizijskih pregledov.

B.6 Aktuarska funkcija

Za (po)zavarovalne družbe v Skupini se aktuarska funkcija izvaja v vsaki posamezni družbi v okviru organizacijskih enot, zadolženih za področje aktuarstva. Vsaka (po)zavarovalna in pokojninska družba v Skupini ima imenovanega nosilca aktuarske funkcije. Ti so zadolženi za zagotavljanje ustreznih izračunov v skladu s predpisano metodologijo in roki.

Tako na ravni matične družbe kot na ravni Skupine je organizirana aktuarska funkcija, ki je ločena za premoženjska zavarovanja in življenjska zavarovanja. Aktuarski funkciji na ravni Skupine in tudi na ravni posamezne (po)zavarovalne družbe delujeta samostojno, neodvisno od drugih poslovnih funkcij ter imata za opravljanje svojih nalog poln, prost in neomejen dostop do vseh podatkov, informacij, dejavnosti in osebja posamezne družbe.

Med ključne naloge obeh aktuarskih funkcij na ravni Skupine se štejejo spremljanje ustreznosti višine zavarovalno-tehničnih rezervacij na ravni Skupine, spremljanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj ter preverjanje ustreznosti pozavarovanja na ravni Skupine. Dodatno sta aktuarski funkciji zadolženi tudi za določanje minimalnih standardov za pripravo pravilnikov, politik in procesov za področje aktuarstva. Skrbita za njihov prenos v odvisne družbe, prenašata ustrezno znanje in dobre prakse, po potrebi nudita strokovno pomoč pri implementaciji dogovorjenih minimalnih standardov in zagotavljata pomoč pri razvoju in nadgradnji produktov. Aktuarski funkciji na ravni Skupine skrbita tudi za razvoj, uporabo in spremljanje ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbo procesa ORSA ter sodelujeta in koordinirata aktivnosti aktuarske funkcije pri implementaciji in izvajanju sistema za upravljanje s tveganji v odvisnih družbah.

Nosilca aktuarske funkcije za matično družbo sta pooblaščena s strani Uprave in Nadzornega sveta matične družbe ter opravljata naloge nosilca aktuarske funkcije tudi na ravni Skupine. Skrbita za minimalne standarde, ki so potrebni za izvajanje nalog aktuarske funkcije na ravni Skupine in nosita odgovornost za izvajanje nalog aktuarske funkcije na ravni Skupine. To jima omogoča umeščenost v organizacijski strukturi. Ta je urejena tako, da jima je zagotovljeno nadzorovanje ter nepristransko in neodvisno poročanje o izvajanju aktuarskih nalog. Sodelujeta v odborih RMC, ALCO in UWC, ki jih redno seznanjata s pomembnimi ugotovitvami in izvajata naloge, za katere jih ti odbori zadolžujejo. Po potrebi pa sodelujeta tudi z drugimi odbori, ki so del sistema upravljanja s tveganji matične družbe. Redno poročata Upravi in Nadzornemu svetu matične družbe o pomembnejših ugotovitvah, ki se nanašajo na zanesljivost in ustreznost uporabljenih metod, modelov in predpostavk, uporabljenih v izračunu konsolidiranih zavarovalno-tehničnih rezervacij, na politiko prevzemanja zavarovalnih tveganj na ravni Skupine in na ustreznost pozavarovanja na ravni Skupine.

B.7 Zunanje izvajanje

Na ravni Skupine je upravljanje poslov zunanjega izvajanja urejeno v skladu z zakonodajo, ki zavezuje matično družbo, ter lokalno zakonodajo, ki zavezuje posamezno družbo Skupine. Zajema tako posle, dane v zunanje izvajanje tretjim osebam, kot posle, ki se izločajo družbam v Skupini. Vsi izvajalci poslov zunanjega izvajanja so zavezani enaki stopnji nadzora in so dolžni upoštevati opredeljene standarde, katerim je pri svojem poslovanju zavezana družba, ki posel izloča. Na podlagi interne politike se te posli delijo na dve kategoriji, in sicer izločene ter delno izločene posle, pri katerih je stopnja tveganja oziroma izpostavljenosti do zunanjega izvajalca nižja kot pri izločenih poslih.

Posebna pozornost pri poslih zunanjega izvajanja se posveča tveganjem, ki izhajajo iz izločenega posla oziroma ponudnika (izvajalca) izločenega posla ter tveganjem, ki izhajajo iz izločanja storitev v oblak. Ta tveganja se upoštevajo že pri sprejemanju odločitve o izločitvi posla in pri izbiri ponudnika, s tem pa se zagotavlja, da se, kljub izločitvi izvajanja določene storitve v zunanje izvajanje, ohranja enaka raven storitev za zavarovance in enaka raven stabilnosti poslovanja, kot če bi družbe Skupine storitve izvajale z lastnimi sredstvi.

Za redno spremljanje in upravljanje z storitvami zunanjega izvajanja so odgovorni njihovi nosilci, ki so sicer odgovorni za delovanje tega dela poslovnega procesa. Nadzor se izvaja tudi z oceno sposobnosti ponudnika in rednimi analizami tveganj, ki izvirajo iz izločenega procesa. Nosilec izločene storitve o izvajanju posla in ocenjenih tveganjih periodično obveščajo pristojni organ za upravljanje s tveganji v družbi, ki odloči o predlogu ukrepov za upravljanje tega tveganja.

Matična družba vodi ažurno evidenco vseh poslov oziroma sklenjenih dogovorov, s katerimi posamezne družbe Skupine na drugega ponudnika (zunanjega ponudnika ali drugo družbo v Skupini) prenašajo izvajanje določenega poslovnega procesa ali storitve, ki velja za ključno funkcijo ali pomembno operativno funkcijo v družbi. Znotraj Skupine si družbe izločajo posle na podlagi sklenjenih medsebojnih dogovorov o ravni izvajanja storitve. Pri tem se upošteva potrebe posamezne družbe, ki posel daje v zunanje izvajanje, in potrebe družbe, ki posel nudi, tako, da s tem ni ogroženo poslovanje nobene posamezne družbe ali Skupine kot celote. Družbe v Skupini si tako medsebojno izločajo več materialno pomembnih poslov, ki se po vsebini nanašajo predvsem na upravljanje lastnega in kritnega premoženja posameznih družb v Skupini, izvajanje pretežnega dela procesa prodaje zavarovanj, vzdrževanje sistemov informacijske podpore ključnim procesom v posameznih družbah ter izvajanje oblačnih storitev. V dveh družbah Skupine se izloča tudi izvajanje ključnih funkcij, in sicer funkcije notranje revizije, aktuarske funkcije in funkcija upravljanja s tveganji. Izločeni in delno izločeni posli, ki jih za družbe Skupine izvajajo zunanji izvajalci, se nanašajo predvsem na posle vzdrževanja ključnih informacijskih sistemov, izvajanja zavarovalnih pogodb, upravljanje premoženja in distribucijo zavarovanj prek pogodbenih prodajnih mest.

B.8 Druge informacije

OCENA PRIMERNOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA

Matična družba Skupine je vzpostavila primeren sistem upravljanja Skupine, ki je sorazmeren naravi in obsegu poslovanja Skupine ter kompleksnosti tveganj pri poslovanju. Navedeno potrjujejo rezultati rednih notranjih pregledov tega sistema, ki jih letno izvajajo pristojne službe v matični družbi.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o sistemu upravljanja razkrila v poglavjih od B.1 do B.7.

C. Profil tveganja

Zavarovalne družbe v Skupini so s svojim delovanjem izpostavljene zavarovalnim, tržnim, kreditnim, likvidnostnim, operativnim in drugim tveganjem. Matična družba skupaj z odvisnimi družbami spremlja in upravlja tveganja na ravni Skupine skladno s procesi, opisanimi v sklopu B tega poročila.

Za celovito poznavanje tveganj so za vsako kategorijo tveganj vzpostavljeni procesi in definirane izpostavljenosti ter mere tveganj, s katerimi se presoja velikost tveganj in na podlagi katerih je omogočena primerjava tveganj. V kolikor se ugotovi potreba, se določijo tudi omejitve izpostavljenosti, ki preprečujejo prekomerni prevzem tveganj in zagotavljajo primerno razpršenost portfelja. Zavarovalnica spremlja in uravnava profil tveganj na ravni Skupine tako, da ima na podlagi opredeljenega apetita po tveganjih vzpostavljene limitne višine posameznim tveganjem na Skupini, prek katerih se dodelijo kapacitete za posamezne družbe Skupine. Zavarovalnica spremlja izkoriščenost izpostavljenosti posameznim tveganjem po družbah in kot celoto na ravni Skupine ter glede na okoliščine po potrebi ustrezno razporeja kapacitete med družbami Skupine. Pomemben element upravljanja s tveganji so tudi tehnike zmanjševanja tveganj, ki so pomembno orodje za zmanjševanje koncentracije posamezne vrste tveganj.

Na Skupini se tveganja meri s standardno formulo, definirano v Delegirani uredbi Komisije EU (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba), ki meri tveganja kot tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev Skupine s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka v obdobju enega leta.

Ob koncu leta 2022 znaša skupna ocena tveganj Skupine, brez upoštevanja medsebojnih učinkov tveganj (t. i. razpršenost), za zavarovalna, tržna, kreditna in operativna tveganja 630,1 milijona evrov. Razpršenost tveganj med moduli zmanjša skupno vrednost navedenih tveganj za 203,6 milijona evrov. Ob upoštevanju zahtevanega solventnostnega kapitala odvisnih družb iz drugih finančnih sektorjev ter preostalih nefinančnih družb znaša nerazpršena skupna ocena tveganj portfelja Skupine 671,6 milijona evrov.

Graf 3: Prikaz profila tveganj Skupine na 31. 12. 2022 in na 31. 12. 2021

Skupina ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ in PDPZ renta, za katera se tveganja izračunavajo ločeno, za vsako od vrst tveganj standardne formule. V zgornjem grafu so po metodi poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) upoštevana tudi tveganja omejenih skladov, ki prinesejo 30,3 milijona evrov k celotnemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Skupine. Metoda je predstavljena v poglavju E.1 tega poročila.

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustrezne višine premij in predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalne družbe v Skupini prevzemajo zavarovalna tveganja s sklepanjem zavarovalnih poslov.

Temeljni cilj upravljanja z zavarovalnimi tveganji je doseganje oziroma ohranjanje takšne kakovosti portfelja, ki zagotavlja stabilno in varno poslovanje. Vsaka oblika zavarovanja prinaša specifično zavarovalno tveganje, ki ga družbe v Skupini ustrezno prepoznavajo in obvladujejo. Za izpolnitev temeljnega cilja so v Skupini vzpostavljeni postopki za spremljavo in ukrepanje, ki zagotavljajo ustrezno raven izpostavljanja zavarovalnim tveganjem na ravni Skupine.

Zavarovalna tveganja na dan 31. 12. 2022 predstavljajo 52 odstotkov skupne ocene tveganj portfelja Skupine, brez upoštevanja razpršitve, kar je pet odstotnih točk več kot preteklo leto.

Skupina po standardni formuli za zavarovalna tveganja glede na svoj portfelj zaznava:

• − tveganja neživljenjskih zavarovanj,
• − tveganja zdravstvenih zavarovanj,
• − tveganja življenjskih zavarovanj.

C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja

Posamezne zavarovalne in pozavarovalne družbe Skupine iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj prevzemajo tveganje premij in rezervacij, tveganje predčasnih prekinitev in tveganje katastrofe.

Ocena zavarovalnih tveganj za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na dan 31. 12. 2022 predstavlja 41 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Tabela 11: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj za leti 2022 in 2021

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganje premij in rezervacij	183.461	167.033
Tveganje predčasnih prekinitev	44.114	44.887
Tveganje katastrofe	56.138	54.723
Razpršenost	-74.178	-73.046
Zavarovalno tveganje za neživljenjska zavarovanja	209.536	193.597

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo kot življenjska	5	8
Tveganje premij in rezervacij	64.242	57.395
Tveganje predčasnih prekinitev	11.347	9.464
Tveganje katastrofe	5.799	5.170
Razpršenost	-14.468	-12.361
Zavarovalno tveganje za zdravstvena zavarovanja	66.924	59.677

Tabela 12: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja zdravstvenih zavarovanj za leti 2022 in 2021

Ocena zavarovalnih tveganj za neživljenjska zavarovanja se je v letu 2022 povečala predvsem zaradi rasti mere obsega za tveganje premij in rezervacij. Rast mere obsega premije je posledica rasti portfelja, predvsem na segmentih požarnih zavarovanj, avtomobilskih zavarovanj ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj. Rast mere obsega rezervacij pa je posledica povečanja prijavljenih škod in rasti portfelja. Ocena tveganja predčasnih prekinitev je nekoliko padla. Ocena tveganj katastrofe iz naslova neživljenjskih zavarovanj je v primerjavi z lanskim letom narasla zaradi kombinacije povečanja tveganja iz naslova naravnih katastrof in padca tveganj iz naslova neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj ter tveganj iz naslova katastrofalnih dogodkov, povzročenih s človeškim ravnanjem.

Ocena zavarovalnih tveganj za zdravstvena zavarovanja se je, ob rasti portfelja, v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečala predvsem zaradi povečanja tveganja iz naslova premij in rezervacij. Ocena tveganja katastrofe iz naslova zdravstvenih zavarovanj ostaja na podobno nizki ravni kot prejšnje leto.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalna tveganja iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj na ravni Skupine predstavljajo prenizko obračunano premijo glede na prevzeta tveganja, previsoke realizirane škode glede na oblikovane rezervacije, več odstopov od dobičkonosnih sklenjenih pogodb kot je pričakovano in večje ali več (katastrofalnih) dogodkov.

Skupina je tveganju premij najbolj izpostavljena na segmentu zavarovanja za stroške zdravljenja (LoB 1), kamor se predvsem uvrščajo zavarovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomembno izpostavljenost premijskemu tveganju ima Skupina tudi na segmentu požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) ter na segmentu zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Izpostavljenost mere obsega za tveganje premije se giblje skladno s čisto zasluženo premijo, ki se je v Skupini glede na preteklo obdobje povečala za 51 milijonov evrov. Podrobnosti o čisti zasluženi premiji Skupine na dan 31. 12. 2022 so prikazane na obrazcu S.05.01, ki je priloga tega poročila.

	v 000 evrih
	2022	2021
Čista zaslužena premija	958.143	907.083
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	213.452	206.242
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	212.612	197.967
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	163.097	161.314
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	151.000	145.062
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	217.983	196.498

Tabela 13: Izpostavljenost za tveganje premij na ravni Skupine, merjena kot letni obseg čiste zaslužene premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2022 in 2021

Skupina je tveganju rezervacij najbolj izpostavljena na segmentu zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Celotna izpostavljenost Skupine se meri z mero obsega za tveganje rezervacij, ki se izračuna na podlagi višine škodnih rezervacij, po upoštevanju pozavarovanja oziroma na podlagi čistih škodnih rezervacij. Ta se na ravni Skupine določi kot vsota mer obsega za tveganje rezervacij vseh zavarovalnih družb v Skupini in se je glede na preteklo obdobje povečala za 24,0 milijona evrov.

Tabela 14: Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij na ravni Skupine za zavarovalna tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2022 in 2021

		v 000 evrih
	2022	2021
Čiste škodne rezervacije	377.199	353.235
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	125.625	123.925
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	80.883	72.110
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	42.394	40.547
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	33.615	34.470
- Ostali segmenti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	94.683	82.183

Katastrofalne dogodke po standardni formuli se na ravni Skupine deli na naravne katastrofe, na katastrofe zaradi človeškega ravnanja, na katastrofe iz neproporcionalnega pozavarovanja in na druge katastrofe. Skupna kapitalska zahteva iz tega naslova v največji meri izvira iz kreditnih in kavcijskih zavarovanj ter zavarovanj neživljenjskih škod, ki nastanejo zaradi nevarnosti poplave in toče.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Posamezna (po)zavarovalna družba v Skupini obvladuje koncentracijo zavarovalnih tveganj z ustrezno obliko pozavarovanja, ki temelji na tablicah maksimalnih lastnih deležev posamezne družbe. Te ne smejo presegati maksimalnih lastnih deležev, določenih na ravni Skupine. Posamezne (po)zavarovalne družbe v Skupini s spremljanjem in poročanjem o tveganju koncentracije stremijo k vzpostavitvi delujočih postopkov za zmanjšanje verjetnosti nastanka izgube in omejevanje izgube zaradi koncentracije zavarovalnih tveganj.

Koncentracijo obračunane kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije na ravni Skupine predstavljajo zavarovalni segmenti požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju, zavarovanje za stroške zdravljenja, zavarovanje avtomobilske odgovornosti ter druga zavarovanja motornih vozil.

Na ravni Skupine je največ zavarovalnih tveganj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj prevzetih na območju Slovenije in je zato poslovanje Skupine najbolj izpostavljeno razmeram v Sloveniji.

Med naravnimi katastrofami je največja koncentracija v Skupini nevarnosti poplave v Ljubljani in njeni okolici, sledita izpostavljenost potresu prav tako v Ljubljani in njeni okolici ter izpostavljenost potresa na Hrvaškem.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalne družbe v Skupini zmanjšujejo tveganja predvsem z različnimi vrstami pozavarovalne zaščite. V kolikor lokalna zakonodaja to omogoča, je za nekatere vrste zavarovanih nevarnosti pozavarovalna zaščita na ravni Skupine urejena tudi prek pozavarovalnice v Skupini. Pri večjih zavarovalnih poslih se tveganje prevzema s posamično obravnavo, pri čemer posamezne družbe Skupine del nevarnosti prenesejo na pozavarovalne partnerje izven Skupine z nakupom fakultativne pozavarovalne zaščite. Pri tem upoštevajo tako maksimalne lastne deleže, kot najvišjo možno izgubo, ki je skladna z apetitom po tveganjih. Za preostanek portfelja je tveganje v pozavarovanje preneseno z nakupom različnih oblik proporcionalnega in neproporcionalnega pozavarovanja. Zmanjševanje tveganj se na ravni Skupine upravlja tudi s prenosom tveganj na pozavarovalnice z dobro bonitetno oceno. Skupina redno spremlja učinkovitost tehnik zmanjševanja tveganja in višino prenesenih tveganj vsaj enkrat letno preverja skladnost z apetitom po tveganjih.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji matična družba redno izvaja teste občutljivosti tudi na ravni Skupine. V grafu so prikazani učinki šoka premije na solventnostni količnik, pri čemer se upoštevajo učinki tako na lastna sredstva kot na zahtevani solventnostni kapital. Šok premije tako za portfelj neživljenjskih zavarovanj kot tudi zdravstvenih zavarovanj zajema 10 odstotno znižanje mere obsega za tveganje premije. Podobno tudi šok rezervacij zajema 10 odstotno zvišanje mere obsega za tveganje rezervacij, tako na portfelju neživljenjskih kot tudi zdravstvenih zavarovanj.

Graf 4: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2022

C.1.2 Življenjska zavarovanja

Na ravni Skupine se iz naslova življenjskih zavarovanj prevzema tveganje umrljivosti, dolgoživosti, invalidnosti in obolevnosti, stroškov, predčasnih prekinitev, revizije pogojev in katastrof življenjskih zavarovanj.

Izpostavljenost posameznemu tveganju življenjskih zavarovanj se meri na podlagi najboljše ocene rezervacij pri tistih policah, ki so posameznem tveganju izpostavljene.

Na ravni Skupine se tveganja meri po treh ločenih portfeljih življenjskih zavarovanj - portfelj prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj (PDPZ) v fazi varčevanja, portfelj pokojnin PDPZ v izplačevanju in preostanek portfelja življenjskih zavarovanj Skupine, sestavljen iz portfeljev življenjskih zavarovanj zavarovalnih družb v Skupini. Vrednotenje teh tveganj je brez upoštevanja učinka razpršitve med preostankom portfelja in prej navedenima portfeljema.

Ocena tveganj za življenjska zavarovanja na dan 31. 12. 2022 predstavlja 11 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganje umrljivosti	9.503	9.422
Tveganje dolgoživosti	9.401	14.876
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	227	340
Tveganje predčasne prekinitve	32.034	28.306
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	18.688	22.958
Tveganje revizije	1.151	1.548
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	6.763	6.037
Razpršenost	-7.184	-17.880
Zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj	70.584	65.608

Tabela 15: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj za leti 2022 in 2021

Ocena tveganj za leto 2022 se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 5 milijonov evrov. K spremembi je najbolj prispevalo zvišanje tveganja predčasne prekinitve, ki se je povečalo zaradi povečanega obsega posla in višje pričakovane profitabilnosti varčevalnih segmentov portfelja, kot posledica dviga krivulje netvegane obrestne mere. Slednje je, poleg spremembe predpostavk, prispevalo k zmanjšanju ostalih tveganj.

Na dan 31. 12. 2022 je ocena tveganj za tveganja iz pogodb življenjskih zavarovanj obeh omejenih skladov znašala 18,4 milijonov evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Spodaj prikazana izpostavljenost tveganjem je predstavljena kot razlika med najboljšo oceno obveznosti iz naslova življenjskih zavarovanj in sredstvih, ki so občutljiva na posamezno tveganje. Izpostavljenost vsebuje tudi neto obveznosti iz naslova škod neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente.

	v 000 evrih
	2022	2021
Tveganje umrljivosti	1.118.425	1.384.207
Tveganje dolgoživosti	1.160.769	1.437.503
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	16.181	19.154
Tveganje predčasne prekinitve	1.021.948	1.261.042
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	1.164.871	1.445.669
Tveganje revizije	42.343	57.004
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	1.028.169	1.267.943

Tabela 16: Izpostavljenost Skupine za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj (najboljša ocena) za leti 2022 in 2021

V letu 2022 se je izpostavljenost zavarovalnim tveganjem življenjskih zavarovanj na ravni Skupine znižala, predvsem zaradi znižanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, kar je posledica predvsem dviga krivulje netvegane obrestne mere.

Tveganju umrljivosti je Skupina izpostavljena pri policah, ki krijejo nevarnost smrti, in je v trenutku smrti zavarovanca kritje večje od rezervacij iz tega naslova. Največjo izpostavljenost imajo police življenjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev, saj so zavarovalne vsote za smrt visoke, zavarovalno-tehnične rezervacije iz tega naslova pa razmeroma nizke. Visoko izpostavljenost imajo iz podobnega razloga tudi police življenjskih zavarovanj z varčevanjem.

Tveganje dolgoživosti na ravni Skupine predstavljajo izpostavljenosti do polic rentnih in pokojninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določena vnaprej in je fiksna na podlagi vplačanih sredstev in predpostavk, predvsem o predvidenem trajanju preostanka življenja upravičencev. Če pride do občutnega podaljšanja splošne življenjske dobe zavarovane populacije, se verjetnost smrti zniža in s tem narastejo obveznosti na izpostavljenih policah.

Tveganju invalidnosti in obolevnosti so izpostavljene police s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter invalidnosti, ki jih sklepajo zavarovalne družbe v Skupini. Problem izpostavljenosti teh polic obravnavanemu tveganju je po vsebini podobna prej opisani izpostavljenosti polic, ki krijejo nevarnost smrti, tveganju smrti.

Tveganju predčasne prekinitve so izpostavljene vse police, kjer pogodbena določila dovoljujejo zavarovalcu, da spremeni polico: izvede odkup police, uveljavi spremembo višine kritij ali premije, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev bo kupil rento ipd. Interes Zavarovalnice je, da sklenjene police ostanejo po dogovorjenih pogojih v portfelju do izteka ali morebitne realizacije tveganja, ki ga polica krije, medtem ko predčasne prekinitve za Skupino praviloma predstavljajo (razen v izjemnih primerih) poslovno škodljiv dogodek.

Tveganju stroškov je Skupina izpostavljena pri vseh policah življenjskih zavarovanj ter s škodami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente. Predstavlja pa tveganje morebitnega povečanja vseh tipov dejanskih stroškov ne glede na tip police, kar ima negativen vpliv na dobičkonosnost portfelja življenjskih zavarovanj Skupine.

Tveganju revizije so izpostavljene škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Obdobno izplačilo rente se lahko poviša (največkrat zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja upravičenca rente), s čimer se zviša nominalna vrednost obveznosti Skupine.

Tveganju katastrofe življenjskega zavarovanja so izpostavljene vse police, ki krijejo tveganje umrljivosti. To tveganje je podobno tveganju umrljivosti, z razliko, da gre v tem primeru za enoletno povečanje umrljivosti, in ne za njen trajni sistemski dvig.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Skupina povečuje obseg življenjskih zavarovanj, vključno s pokojninskimi tudi zunaj Slovenije, kljub temu pa je še vedno največja izpostavljenost Skupine do teh zavarovanj v Sloveniji. Velik in razpršen obseg sprejetih tveganj povzroča ugodno izravnavo rizikov.

S širokim naborom produktov življenjskih zavarovanj je zagotovljeno pokritje večine potreb strank in razpršenost med različnimi tipi tveganj, ki so krita s temi produkti. Z navedenim širokim naborom produktov se pokrivajo potrebe strank, ki pripadajo različnim razredom glede starosti in drugih dejavnikov tveganj.

Koncentracija tveganj se v Skupini upravlja tudi s pozavarovalno zaščito; s pozavarovanjem presežka tveganja se odpravi izpostavljenost posamičnim velikim tveganjem.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Za produkte življenjskih zavarovanj se opravi najpomembnejše obvladovanje zavarovalnih tveganj v fazi njihovega prevzemanja, s tekočo redno spremljavo portfelja ter z ustreznim zagotavljanjem usklajenosti sredstev z zavarovalnimi obveznostmi. Postopek sprejema v zavarovanje zajema zdravstveni vprašalnik, finančno sklepanje, pregled obstoječe medicinske dokumentacije in medicinske teste. Obseg in globina tega procesa je odvisna od zavarovalne vsote. Za zavarovalne produkte brez prevzemnega procesa so za zaščito pred predpogodbenim oportunizmom (antiselekcijo) predpisane nizke zavarovalne vsote in karenca.

Drugi del obvladovanja tveganj se izvaja pri reševanju škodnega zahtevka, ko se medicinska dokumentacija iz prijave škode navzkrižno preverja s podatki iz sklenjene police.

Spremljanje tveganj poteka redno, in sicer z analizo umrljivosti portfelja, obolevnostjo in tržno prakso. Posledica teh analiz je tudi najboljša ocena predpostavk za vsa zavarovalna tveganja, ki se nato uporabljajo za izračun rezervacij, novo določanje cen produktov in izračun kapitalske ustreznosti.

Zavarovalna tveganja iz obveznosti škod neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, se obvladuje tudi s pozavarovalno zaščito.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji Skupina redno izvaja teste občutljivosti.

Graf 5: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2022

V zgornjem grafu je predstavljena kapitalska ustreznost Skupine v primeru realizacije posameznega šoka, kot je definiran skladno s standardno formulo.

C.2 Tržno tveganje

Skupina izvaja naložbenje zbrane premije in lastnih sredstev družb v Skupini. Naložbeni portfelji družb Skupine vsebujejo širok nabor različnih finančnih inštrumentov, katerih vrednost je odvisna od stanja finančnih trgov. Tržna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Skupine zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev in obveznosti.

Tabela 17: Ocena tveganj za tržna tveganja na ravni Skupine za leti 2022 in 2021

		v 000 evrih
	2022	2021
Tveganje spremembe obrestne mere	21.214	7.685
Tveganje lastniških vrednostnih papirjev	36.732	70.118
Tveganje sprememb cen nepremičnin	52.145	53.692
Tveganje razpona	70.454	87.183
Tveganje tržne koncentracije	46.065	14.935
Valutno tveganje	50.175	43.859
Razpršenost	-88.048	-46.973
Tržna tveganja	188.737	230.498

Tržna tveganja na dan 31. 12. 2022 predstavljajo 28 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve h oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2022 je ocena tveganj za tržna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 18,2 milijona evrov.

Tržna tveganja so se glede na preteklo obdobje znižala za 41,8 milijona evrov.

Znatne spremembe na finančnih trgih, zlasti z vidika obrestnih mer in kreditnih pribitkov, ter prilagoditve zaradi prihajajočega računovodskega standarda MSRP 9 so zahtevale nekatere spremembe v sestavi naložbenega portfelja, ki so se odrazile v spremenjenih doprinosih posameznih vrst tržnih tveganj k skupni oceni tveganj. Skupina je še naprej zasledovala optimalne usklajenosti sredstev in obveznosti. Vzdrževanje visokokvalitetnega portfelja dolžniških naložb ob znižanju trajanja naložb se je odrazilo v znižanju tveganja razpona za skoraj 17 milijonov evrov. Obrestno tveganje ostaja nizko, glede na leto prej se je sicer povečalo za 13,5 milijona evrov, kar pa je v precejšnji meri posledica načina izračuna kapitalske zahteve za tveganje obrestnih mer po standardni formuli. Na ta izračun namreč pomembno vplivajo ravni netveganih obrestnih mer, ki so se v letu 2022 povečale. Skupina je občutljiva na rast netveganih obrestnih mer. S tem je močno povezano tudi precejšnje povečanje vpliva razpršitve med podmoduli tveganj, ki je letos za 41,1 milijona evrov višje kot lani. Zmanjševanje delniške izpostavljenosti v drugi polovici leta 2022 je rezultiralo v znatnem znižanju tveganja lastniških vrednostnih papirjev. Tveganje nepremičninskih trgov je na ravneh preteklega leta. Povečanje valutnega tveganja izvira iz povečevanja portfeljev družb v Skupini, katerih osnovna valuta ni evro, povečanja neevrskih naložb, katerim je Skupina izpostavljena prek kolektivnih naložbenih podjemov, ter predvsem presežni izpostavljenosti hrvaški kuni, ki je še upoštevana kot odprta valutna pozicija, kljub dejstvu, da Republika Hrvaška s 1. 1. 2023 prevzema evro kot uradno valuto. Povečanje tveganja tržne koncentracije je posledica dodatnih vlaganj v odvisne družbe in pozitivnega prevrednotenja podjetij, ki na ravneh skupine povezanih oseb presegajo mejni prag.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Skupina je izpostavljena tržnim tveganjem predvsem v okviru naložbenih portfeljev, ki krijejo zavarovalne obveznosti oziroma predstavljajo lastne vire sredstev družb Skupine. Skupina je tržnim tveganjem lahko izpostavljena prek direktnih naložb v finančne inštrumente ali pa posredno prek naložb v kolektivne naložbene podjeme. Poglavitna izpostavljenost tržnim tveganjem izhaja iz portfeljev matične družbe. Glede na svojo strukturo naložb je Skupina najbolj izpostavljena tveganju razpona. V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost tržnim tveganjem, vendar le izpostavljenost s strani sredstev.

	v 000 evrih
	2022	2021
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	129.627	126.508
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	84.296	93.773
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	134.884	105.214
Lastniški vrednostni papirji	23.012	74.009
Obveznice	1.756.103	2.091.892
- Državne obveznice	1.111.967	1.411.494
- Podjetniške obveznice	643.165	679.381
- Strukturirani vrednostni papirji	971	1.017
Kolektivni naložbeni podjemi	133.528	122.306
Izvedeni finančni instrumenti	0	20
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	70.485	65.236
Druge naložbe	2.863	2.650
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	706.867	778.964
Krediti in hipoteke	5.720	5.548
Depoziti pri cedentih	14.045	13.340
Izpostavljenost sredstev tržnim tveganjem	3.061.429	3.479.459

Tabela 18: Izpostavljenost sredstev Skupine tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

Tabela 19: Izpostavljenost obveznosti Skupine tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

		v 000 evrih
	2022	2021
Izpostavljenost tveganju spremembe obrestnih mer	1.919.985	2.150.891
Izpostavljenost tveganju lastniških vrednostnih papirjev	412.944	463.489
Izpostavljenost tveganju sprememb cen nepremičnin	10.414	10.953
Izpostavljenost tveganju razpona	412.944	463.489
Izpostavljenost valutnemu tveganju	544.423	573.359

Tveganje spremembe obrestne mere je v veliki meri odvisno od usklajenosti sredstev in obveznosti. Obrestnemu tveganju so izpostavljena vsa sredstva in obveznosti, katerih vrednost je odvisna od spremembe tržne netvegane obrestne mere (npr. obveznice, posojila, depoziti, obrestno občutljivi izvedeni finančni instrumenti, obveznosti, izhajajoče iz zavarovalnih polic). Obrestno tveganje se na ravni Skupine uravnava z upravljanjem sredstev v odnosu do obveznosti na ravni posamezne družbe oz. portfelja. Kot odgovor na trendno rast obrestnih mer je bilo trajanje naložbenega portfelja znižano, skoraj za leto in pol, najbolj izrazito v matični družbi Skupine, največji prispevek k skrajševanju portfelja pa je zabeležen v segmentu državnih obveznic. Razmik v trajanju sredstev in obveznosti Skupine se glede na konec leta 2021 ni pomembneje spremenil, in sicer se je povečal iz -1,0 na -1,2 leta. Kapitalska zahteva za obrestno tveganje se je glede na preteklo leto povečala, pri čemer je razlog predvsem v tem, da je na dan 31. 12. 2022 v njenem izračunu obravnavan znatno višji premik obrestne krivulje, na kar je vplivalo povišanje tržnih netveganih obrestnih mer.

Tveganju lastniških vrednostnih papirjev so izpostavljene naložbe, katerih vrednost je občutljiva na spremembe ravni oz. nestanovitnosti delniških trgov. To so predvsem delnice, kolektivni naložbeni podjemi usmerjeni v delnice in izvedeni finančni instrumenti z navezavo na delniške trge. Delniške naložbe Skupina drži z namenom doseganja višjih dolgoročnih donosov in z namenom razpršitve. Ocena delniškega tveganja se je glede na predhodno leto znižala. Znižanje je predvsem posledica znižanja izpostavljenosti delniškim trgom zaradi prodaj naložbenih pozicij, nekaj pa tudi zaradi negativnega prevrednotenja portfelja. Povečanje delniški izpostavljenosti je zgolj v segmentu povezanih družb, ki pa ne vplivajo na oceno tveganj lastniških vrednostnih papirjev. Ocena tveganj povezanih družb se namreč brez pozitivnih učinkov razpršitve doda skupni kapitalski zahtevi Skupine. Dodatno k znižanju tveganja lastniških vrednostnih papirjev prispeva tudi znižanje vrednosti simetrične prilagoditve za skoraj 10 odstotnih točk. Matična družba na ravni Skupine je izvedla popoln pristop vpogleda na celotnem portfelju kolektivnih naložbenih podjemov.

Tveganje sprememb cen nepremičnin izhaja iz naložbenih nepremičnin, nepremičnin za lastno uporabo, ostalih opredmetenih osnovnih sredstev in nepremičnin v najemu, ki jih imajo družbe Skupine za lastno uporabo. Skupna vrednost nepremičnin Skupine je v primerjavi s preteklim letom praktično nespremenjena, posledično pa je nespremenjena tudi kapitalska zahteva za to vrsto tržnega tveganja. Skupina je nepremičninskemu tveganju izpostavljena tudi prek naložb alternativnega naložbenega sklada. Del tveganja spremembe cen nepremičnin, ki izhaja iz pravic za uporabo nepremičnin v najemu, je nevtraliziran na strani obveznosti.

Tveganje razpona je povezano s pomembnim virom donosa, ki ga Skupina ustvari z upravljanjem obvezniškega portfelja. Izpostavljena so mu le sredstva, saj so obveznosti, z izjemo naložb v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, vrednotene po krivulji netveganih obrestnih mer. To so predvsem obveznice, posojila in depoziti. Skupina je v primerjavi s preteklim letom znižala izpostavljenost naložbam, ki so izpostavljene tveganju razpona, za 322,7 milijona evrov, pri čemer se je izpostavljenost državnim obveznicam znižala za 254 milijonov evrov, podjetniškim obveznicam, za to potrebo mednje prištevamo tudi depozite, pa za 68,8 milijona evrov. Omenjene spremembe vključujejo spremembe izpostavljenosti tveganju razpona prek naložb v kolektivne naložbene podjeme dolžniške narave. Povprečna kreditna kvaliteta portfelja je glede na preteklo obdobje ostala nespremenjena, trajanje kreditno občutljivega portfelja pa se je znižalo za približno 1,5 leta, od tega največ v segmentu državnih obveznic, približno 1,8 leta. Znatno znižana izpostavljenosti dolžniškim naložbam in nižje trajanje naložb ob ohranjeni kreditni kvaliteti sta glavna razloga, da se je tveganje razpona glede na preteklo leto znižalo za 16,7 milijona evrov.

Valutno tveganje na ravni Skupine izhaja iz neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. Obveznosti Skupine so denominirane v valutah držav, kjer Skupina posluje, največji del tega pa je v evru. Matična družba na ravni Skupine zasleduje politiko valutne usklajenosti in veliko večino svojih sredstev plasira skladno z valutno strukturo obveznosti. Ocena valutnega tveganja izhaja predvsem iz dolge pozicije v hrvaških kunah, bosanskih markah, srbskih dinarjih, ameriških dolarjih in makedonskih denarjih, kar v največji meri izhaja iz presežkov sredstev nad obveznostmi odvisnih družb v Skupini, ki delujejo v okolju, katerega lokalna valuta ni evro. Presežek naložb v hrvaški kuni je obravnavan kot odprta valutna pozicija, kljub temu, da Republika Hrvaška s 1. 1. 2023 prevzema evro kot uradno valuto. Odprte pozicije v drugih valutah so predvsem posledica neevrskih naložb prek kolektivnih naložbenih podjemov z globalno oz. neevropsko geografsko usmerjenostjo. Odprta valutna pozicija Skupine je nadzorovana. Skupina presežne izpostavljenosti v hrvaški kuni ni varovala z izvedenimi finančnimi inštrumenti kot v preteklem letu (več o tem v poglavju D.1.4.6), kar v večji meri pojasni povišanje valutnega tveganja v primeri s preteklim obdobjem.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Največji delež sredstev Skupine predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, ki predstavljajo 57,4 odstotka naložbenega portfelja. Obveznice državnega sektorja predstavljajo 63,3 odstotka obvezniškega dela portfelja, znotraj podjetniškega sektorja pa 54,3 odstotka predstavljajo obveznice finančnega sektorja. Glede na preteklo leto se je relativna izpostavljenost sektorju država v obvezniškem delu portfelja znižala za dobre štiri odstotne točke, izpostavljenost finančnemu sektorju pa se je v obvezniškem delu portfelja povečala za dve odstotni točki.

Matična družba na ravni Skupine kontinuirano, na ravni izdajatelja oz. skupine povezanih izdajateljev, spremlja izpostavljenost in skladnost z limitnim sistemom izpostavljenosti do izdajateljev. Osnova limitnega sistema je standardna formula z mejnimi vrednostmi za tveganja koncentracije glede na bonitetno oceno.

Tabela 20: Izpostavljenost Skupine po sektorju dejavnosti izdajateljev vrednostnih papirjev
---------------------------------------------------------------------------------------------

	2022	2021
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	45,2 %	41,5 %
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	26,8 %	34,2 %
Predelovalne dejavnosti	6,7 %	6,5 %
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	6,6 %	4,6 %
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	1,7 %	1,5 %
Oskrba z električno energijo, plinom in paro	1,2 %	1,3 %
Ostali sektorji	11,8 %	10,4 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 21: Izpostavljenost Skupine po državah izdajateljev vrednostnih papirjev

	2022	2021
Slovenija	31,6 %	32,7 %
Nemčija	10,0 %	10,3 %
Hrvaška	6,2 %	5,5 %
Francija	5,0 %	5,3 %
Luksemburg	4,1 %	3,5 %
Združene države Amerike	4,0 %	3,7 %
Španija	3,9 %	4,3 %
Italija	3,3 %	3,5 %
Ostale države	32,0 %	31,2 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Največjo izpostavljenost do posameznega izdajatelja predstavlja Evropska unija. Izpostavljenosti, pri katerih je mejna vrednost za tveganje koncentracije po standardni formuli presežena, so predvsem izpostavljenosti do preostalih družb v Skupini, ki se ne konsolidirajo polno. Krepitev kapitala družb v tej skupini, zaradi specifičnosti zakonodaje predvsem v dejavnosti upravljanja premoženja pokojninskih skladov, pojasni večji del povečanja tveganja koncentracije glede na preteklo leto. Skupina obravnava obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice, za potrebe izračuna ocene tveganj kot navadne podjetniške obveznice.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Matična družba Skupine je vzpostavila metode in procese z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi glede upravljanja s tržnimi tveganji. Z njimi sproti prepoznava, meri, obvladuje in spremlja tržna tveganja. Vzpostavljen sistem omogoča matični družbi kakovostno analiziranje in poročanje o tržnih tveganjih ter pripravo predlogov in izvajanje ukrepov za preprečitev nenadnega zmanjšanja presežka sredstev nad njenimi obveznostmi zaradi sprememb na finančnih trgih, vključno z nepremičninskim trgom. Tako vzpostavljene dobre prakse se z minimalnimi standardi področja upravljanja s tveganji ustrezno prenašajo na odvisne zavarovalne družbe v Skupini, pri čemer se upoštevata velikost in kompleksnost posamezne družbe.

Matična družba in družbe v Skupini imajo pri spremljanju tržnih tveganj opredeljen limitni sistem, ki definira omejitve glede prevzemanja tveganj na najvišji ravni in opredeljuje želeno strukturo naložbenega portfelja in največjo sprejemljivo izpostavljenost do nasprotnih strank in tako omejujejo možnost izgub iz naslova prevzetih tveganj na raven, ki je, glede na kompleksnost poslovnega modela, strateške cilje in kapitalsko moč Skupine, še sprejemljiva. Osnovna načela postavitve limitov izhajajo iz prepoznanih tveganj, ki izhajajo iz dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja in trgovanja.

Za zmanjševanje tržnih tveganj se uporablja tehniko ustrezne razpršitve naložbenih portfeljev Skupine, ki po ročnosti in valutni izpostavljenosti posnema oz. nevtralizira tržne lastnosti portfeljev zavarovalnih obveznosti. Za zmanjševanje tržnih tveganj se po potrebi uporabljajo tudi različni izvedeni finančni instrumenti. Slednji se uporabljajo samo, kadar prispevajo k zmanjševanju tržnih tveganj oziroma omogočajo dodatno fleksibilnost pri upravljanju s premoženjem in pri doseganju učinkov, ki bi bili brez njih relativno težje doseženi. Uporaba tovrstnega instrumentarija se presoja z vidika varnosti, ekonomičnosti in porabe kapitala.

OBČUTLJIVOST

Skupina je v letu 2022 v okviru procesa ORSA izvedla stresne scenarije, v katerih je preverila občutljivost na ekstremne spremembe tržnih parametrov. Rezultati stresnega scenarija za Skupino kažejo, da bi Skupina ostala ustrezno kapitalizirana tudi po stresnih dogodkih.

Analiza občutljivosti solventnostnega količnika Skupine na dan 31. 12. 2022 pokaže, kako bi se solventnostni količnik spremenil v posameznem izoliranem tržnem scenariju. Tržni scenariji so povzeti po obremenitvenih scenarijih, uporabljenih v izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardni formuli.

Graf 6: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2022

* Test občutljivosti za menjalni tečaj predpostavlja, da je vsa izpostavljenost Skupine do hrvaške kune v evrih

C.3 Kreditno tveganje

Kreditna tveganja so opredeljena kot nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju katerekoli družbe v Skupini, ki so posledica nihanja kreditnega položaja nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, da delno ali v celoti ne izpolnijo svojih finančnih ali pogodbenih obveznosti. Nihanja kreditnega položaja dolžnikov vplivajo na spremembo sredstev Skupine, saj lahko povzročijo znižanje vrednosti ali odpis terjatev, oddanih obveznosti z naslova pozavarovanja oziroma s povečanjem potencialne izpostavljenosti vplivajo na oceno tveganj. Skupina je kreditnim tveganjem izpostavljena v primeru povečane koncentracije do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so bonitetne ocene ali država.

Kreditna tveganja na dan 31. 12. 2022 predstavljajo 7 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2022 je ocena tveganj za kreditna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 0,7 milijona evrov.

Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 1 izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki ima praviloma bonitetno oceno. Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 2 pa izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki praviloma nima bonitetne ocene.

Tabela 22: Ocena tveganj Skupine za kreditna tveganja za leti 2022 in 2021

		v 000 evrih
	2022	2021
Tip 1	32.645	29.054
Tip 2	16.618	13.441
Razpršenost	-2.154	-1.267
Kreditna tveganja	47.110	41.228

Ocena tveganj se je leta 2022 povečala za 5,9 milijona evrov predvsem zaradi povečanja izpostavljenosti do bank in pozavarovalnih partnerjev, kar posledično poveča oceno tveganj tipa 1. Prav tako se je povečala izpostavljenost iz naslova terjatev, kar poveča oceno tveganj tipa 2. V izračunu se za neocenjene evropske pozavarovalne partnerje (skladno z Delegirano uredbo) upošteva njihov solventnostni količnik, kar zmanjšuje faktor tveganja pozavarovalnih partnerjev in s tem tudi višino ocene tveganj. Glede na lansko leto se je kvaliteta portfelja kreditnih tveganj na Skupini izboljšala tako z vidika boljše razpršenosti izpostavljenosti kot tudi izboljšanja povprečne bonitetne ocene kreditnega portfelja.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Izpostavljenosti Skupine do kreditnih tveganj tipa 1 izvirajo do pozavarovalnic iz naslova terjatev za škode iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, izterljivih zneskov iz pozavarovanja ter učinka dogovora o pozavarovanju. Prav tako je v tip 1 vključena tudi izpostavljenost do bank iz naslova denarja in denarnih ustreznikov. Izpostavljenosti do kreditnih tveganj tipa 2 pa na ravni Skupine predstavljajo

zapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge zapadle terjatve. Poleg tega Skupina v zapadlih terjatvah iz zavarovalnih poslov dodatno upošteva tudi tržno vrednost zavarovalnih regresov matične družbe.

Na ravni Skupine se je glede na preteklo leto povečala izpostavljenost do pozavarovateljev, pri čemer imajo na povečanje izpostavljenosti največji vpliv večje škode, pozavarovane pri matični družbi, ter sprememba bonitetne strukture pozavarovalnih partnerjev. Skupina je tudi bolj izpostavljena do bank kot v letu 2021.

Tekom leta 2022 se na ravni Skupine ni opazilo poslabšanja plačilne discipline nasprotnih strank.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Matična družba na ravni Skupine upravlja tveganje koncentracije izpostavljenosti po posameznemu segmentu poslovanja, nasprotni stranki in njeni bonitetni oceni ali državi. Tveganje koncentracije iz naslova kreditnih tveganj se na ravni Skupine ustrezno uravnava z primerno razpršitvijo pozavarovalnih partnerjev, glede na izpostavljenost, obvladujočo družbo partnerja in bonitetno oceno.

Podobno se na ravni Skupine uravnava tudi koncentracije do partnerjev iz naslova finančnih naložb.

V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost Skupine po državah.

	2022	2021
Nemčija	39,1 %	21,6 %
Slovenija	16,6 %	15,5 %
Bosna in Hercegovina	5,4 %	6,1 %
Avstrija	4,4 %	4,4 %
Poljska	3,7 %	0,2 %
Ostale države	30,8 %	47,6 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 23: Izpostavljenost Skupine do pozavarovalnih in finančnih partnerjev po državah

Na izpostavljenost do kreditnih tveganj po navadi najbolj vpliva sprememba prijavljenih zavarovalnih škod in potencialnih škod iz naslova katastrof. V letu 2022 je prišlo do manjšega prestukturiranja izpostavljenosti Skupine po državah predvsem zaradi spremembe partnerjev na pozavarovalnih pogodbah, kar vpliva na vpliv izračuna učinka dogovora o pozavarovanju katastrof.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Usmeritev prevzemanja kreditnih tveganj je na ravni Skupine konservativna in temelji na vnaprej definirani pripravljenosti za prevzemanje tveganja, presoji prevzetih tveganj, zagotavljanju kreditne kvalitete in razpršenosti naložbenega portfelja ter upravljanju z izpostavljenostmi iz naslova pozavarovanja, neplačil premij in regresov.

Upravljanje kreditnih tveganj poteka na ravni Skupine po vzpostavljenem procesu, katerega osnova so dobro definiran apetit po tveganjih, krovni kazalniki kreditnih tveganj, limiti, metodologija merjenja tveganj in učinkovit prenos informacij vseh udeležencev, predvsem prevzemnikov tveganj. To omogoča optimalno odločanje in posredno tudi ustrezno upravljanje s kreditnimi tveganji.

Kreditna tveganja naložbenega portfelja se uravnava z nalaganjem denarja, depozitov ter izvedenih finančnih instrumentov v banke z ustrezno bonitetno oceno, pri čemer se za vsako banko naredi strokovna analiza kreditnih tveganj, pri čemer se zasleduje zadostno stopnjo razpršenosti portfelja. Skupina ima s tem namenom vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva tako interno kot eksterno oceno bank, na podlagi katere se opredeli največje dovoljene izpostavljenosti do posamezne banke. Ustreznost bank in bančnih skupin se prav tako redno spremlja na podlagi različnih javno objavljenih informacij na trgu. Tako je na ravni vsake odvisne družbe vzpostavljen proces spremljanja in poročanja izpostavljenosti matični družbi, na podlagi katere se ugotavlja njihova izpostavljenost do bank, in posledično tudi na ravni Skupine.

Na ravni Skupine se prevzemanje kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj upravlja s skrbno presojo primernosti poslovnih partnerjev za pozavarovanje in redno spremljanje njihove primernosti (bonitetna ocena, največje dovoljene izpostavljenosti, razpršenost, solventnostni količnik). Pri merjenju kreditnih tveganj je pomembna ustrezna opredelitev kreditne sposobnosti nasprotne stranke, pri kateri se presoja naslanja na robustno vzpostavljen proces, temelječ na bonitetnih ocenah priznanih bonitetnih agencij ter javno objavljenih solventnostnih količnikov tistih evropskih pozavarovalnic, ki nimajo bonitetne ocene. Za zagotavljanje ustreznosti bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev, je na Skupini vzpostavljen celoviti sistem, v katerem

so natančno določena pravila poimenovanja partnerjev, vključno z določanjem njihovih osnovnih podatkov in postopek določanja druge najboljše bonitetne ocene partnerjev. Tako so vse družbe v Skupini usklajene pri poimenovanju in določanju bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev, kar omogoča učinkovito konsolidacijo izpostavljenosti na ravni Skupine.

Na ravni Skupine se posebej spremlja in omejuje izpostavljenost do nasprotnih strank brez bonitetne ocene.

OBČUTLJIVOST

Matična družba Skupine redno analizira občutljivost kreditnih tveganj. Občutljivost kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj se meri prek spremembe bonitetne ocene glavnega pozavarovatelja, pri čemer se ostali parametri izračuna ocene tveganj ne spremenijo. Podobno se meri tudi občutljivost kreditnih tveganj do banke, do katere je Skupina najbolj izpostavljena.

Graf 7: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2022

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje izgube, če družba ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, ki nastanejo zaradi časovne neusklajenosti prilivov in odlivov, ali pa jih lahko izpolni le s povečanimi stroški. Znotraj likvidnostnega tveganja se spremlja tveganje, ki vključuje tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti in tržno likvidnostno tveganje.

• Tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti je tveganje nesposobnosti Zavarovalnice, da razpolaga z likvidnostno pozicijo, ki ob dospetju omogoča poravnavo njenih obveznosti (vključno z nastalimi nepričakovanimi obveznostmi).
• Tržno likvidnostno tveganje je tveganje izgube zaradi nezmožnosti prodaje sredstva brez večjega vpliva na tržno ceno zaradi neustrezne globine trga ali tržnih motenj.

Družbe Skupine s sredstvi in obveznostmi upravljajo s ciljem, da so sposobne pravočasno in brez pomembnejšega povečanja stroškov likvidacije izpolniti vse zapadle obveznosti. Družbe tako skrbijo za ustrezno sestavo sredstev, pri čemer svoja sredstva nalagajo na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Dodatno se pri nalaganju sredstev upošteva tudi naravo in trajanje obveznosti. Za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije družbe v Skupini praviloma spremljajo tako svoje trenutne kot tudi prihodnje denarne tokove sredstev in obveznosti, pri čemer razpolagajo s primerno višino in strukturo likvidnih naložb ter ohranjajo presežek unovčljivih sredstev.

Družbe v Skupini pri upravljanju z likvidnostjo upoštevajo lokalno regulativo in minimalne standarde upravljanja s tveganji, ki veljajo na ravni Skupine in s katerimi se vpeljuje tudi usklajen sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Poleg internih kazalnikov in kazalnikov, ki izhajajo iz lokalnih regulativ, zavarovalne družbe v Skupini spremljajo tudi kazalnike, ki so skupni vsem zavarovalnim družbam v Skupini.

V letu 2022 je večji del zavarovalnih družb v Skupini v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti izvedel scenarije likvidnosti, ki so potrdili njihovo likvidnostno moč in ustrezno pripravljenost na stresne scenarije.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Največje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju (po)zavarovalnic v Skupini so primeri katastrofalnih škodnih dogodkov, ki imajo lahko za posledico večja izplačila zavarovalnin, povečanja stopenj predčasnih prekinitev zavarovanj ter nestabilnosti na finančnih trgih. Likvidnostno tveganje se tako lahko odrazi z zmanjšanjem prihodkov iz obračunane zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, povečanja izplačil zavarovalnin, zmanjšanja vrednosti podjetniških in državnih obveznic ter lastniških vrednostnih papirjev, depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih pri bankah. Na likvidnostno tveganje ostalih družb v Skupini vplivajo predvsem nestabilnosti na finančnih trgih ter drugi za njih specifični dogodki. V letu 2022 kljub rusko-ukrajinski vojni, zaostrenim geopolitičnim odnosom zaradi sankcij, uvedenih proti Rusiji, ter povišani inflaciji in hitremu zviševanja obrestnih mer kot posledic navedenega ni bilo zaznanih nestabilnosti na finančnih trgih, ki bi pomembno povečali likvidnostno tveganje.

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se spremlja na ravni posamezne družbe v Skupini in na tej osnovi se tudi upravlja z likvidnostjo. To omogoča celosten pregled nad likvidnostnim tveganjem, ki upošteva vire likvidnosti in likvidnostne potrebe. Matična družba v Skupini je sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem v letu 2022 nadgradila predvsem v delu PDPZ zavarovanj, ki so se vključila v spremljavo optimalne likvidnosti življenjskih zavarovanj. Dodatno so bile aktivnosti osredotočene tudi na poenotenje dobrih praks med družbami Skupine.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Tveganje koncentracije za likvidnostno tveganje izhaja iz potencialnih, posredno ali neposredno, povezanih dogodkov, ki povzročijo, da se likvidnostno tveganje poveča. Koncentracija likvidnostnega tveganja je na ravni Skupine najbolj izrazita v primeru povečanega likvidnostnega tveganja v matični družbi, vendar ima ta vzpostavljene redne kontrolne procese, ki omogočajo pravočasno zaznavo povečevanja tovrstnih tveganj in ukrepanje.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Z namenom zmanjševanja likvidnostnega tveganja so vzpostavljeni redni procesi upravljanja naložb v skladu z opredeljenimi naložbenimi politikami. Te zagotavljajo vzdrževanje optimalne likvidnosti in redno spremljavo tveganj že ob njihovem prevzemanju, pri čemer se predvsem v zavarovalnih družbah posebna pozornost namenja usklajevanju denarnih tokov naložb z denarnimi tokovi obveznosti, tako po naravi, trajanju kot likvidnosti. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da jih skladno z naložbeno politiko pokrivajo v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se ohranja presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah, ko so potrebe po likvidnosti večje.

Likvidnostno tveganje se redno spremlja tudi na ravni druge obrambne linije v okviru procesa spremljave tveganj, pri čemer se uporablja enotne metode merjenja tega tveganja.

Matična družba ima vzpostavljen tudi načrt za zagotavljanje likvidnosti, v okviru katerega so vnaprej opredeljene pristojnosti in aktivnosti v primeru nastanka likvidnostnih kriz, ter sklenjene repo linije s komercialnimi bankami, kreditne linije in limiti na transakcijskih računih, ki predstavljajo enega izmed mehanizmov za varovanje pred likvidnostnim tveganjem v primeru nepričakovanih dogodkov. Dodatno ima matična družba Skupine pri večini večjih zavarovalnih poslov sklenjene pozavarovalne pogodbe s t.i. »pay-as-paid« (plačila škod šele po prejemu plačila z naslova pozavarovanja) in »cash-call« (avans s strani pozavarovalnice) klavzulo, s čimer obvladuje likvidnostno tveganje tovrstnih poslov. Z zgoraj navedenim se tudi v primeru izjemnih dogodkov zmanjšuje likvidnostno tveganje.

Posredno zmanjševanje likvidnostnega tveganja vključuje upravljanje s kreditnimi in tržnimi tveganji. Prvo omogoča pregled in nadzor nad limiti do bančnih depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih ter nadzor nad kreditno kvaliteto pozavarovalnih partnerjev, drugo pa omogoča pregled nad limiti s področja omejevanja tržnih tveganj ter pregled ustrezne strukture sredstev in obveznosti.

OBČUTLJIVOST

V vseh družbah Skupine se občutljivost likvidnostnega tveganja spremlja z internimi kazalniki likvidnosti, s pomočjo katerih posamezna družba meri, ali ima v primeru običajnih in izjemnih razmer dovolj likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti v določenem obdobju. Kazalniki, ki merijo občutljivost likvidnostnega tveganja, se med seboj razlikujejo predvsem po vsebini stresnega scenarija, dolžini stresnega obdobja, v nekaterih primerih pa tudi po višini upoštevanih odbitkov v finančnih naložbah ter pravilih, ki so postavljena s strani lokalnih regulatorjev. Kazalniki likvidnosti se redno izračunavajo in poročajo v okviru četrtletnih poročil o tveganjih ter v lastno oceno tveganj in solventnosti.

ZNESEK PRIČAKOVANEGA DOBIČKA V PRIHODNJIH PREMIJAH

Del lastnih sredstev Skupine predstavljajo pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb. Ti so na ravni Skupine ocenjeni v višini 136,1 milijona evrov. Enaki so seštevku ocen pričakovanih dobičkov, vključenih v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb posameznih družb Skupine. Dobiček posamezne družbe se izračuna na način, da se najboljša ocena denarnih tokov izračuna z in brez upoštevanja pričakovanih premij sklenjenih zavarovanj, pri čemer druge predpostavke ostanejo nespremenjene.

		v 000 evrih
	2022	2021
Življenjska zavarovanja	62.401	69.923
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	73.741	65.992
Skupaj	136.142	135.915

V primerjavi s preteklim letom se je znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah nematerialno povečal.

C.5 Operativno tveganje

Operativna tveganja so tveganja nastanka izgube, ki jo lahko povzročijo neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje sistemov ali obvladovanje zunanjih dogodkov in njihovih vplivov, tako v okviru matične družbe kot drugih družb v Skupini. Vključujejo tveganja s področja informacijske varnosti, s posebnim poudarkom na kibernetskih tveganjih in večjih prekinitvah poslovanja, procesna pravna tveganja, modelsko tveganje in tveganja za neskladnost poslovanja, ravnanja, projektov, izločenih poslov oziroma zunanjega izvajanja storitev.

Operativna tveganja na dan 31. 12. 2022 predstavljajo 7 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve, in znašajo 47,2 milijona evrov.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2022 je ocena operativnih tveganj iz obeh omejenih skladov znašala 1,1 milijona evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Skupina spremlja svojo izpostavljenost operativnim tveganjem predvsem na podlagi poročanja o realiziranih operativnih škodnih dogodkih in delno tudi prek ključnih kazalnikov operativnih tveganj.

Na ravni Skupine se proaktivno upravlja operativna tveganja in pri tem sproti prepoznava pomanjkljivosti, spremembe in gibanja v notranjem in zunanjem okolju, ki lahko potencialno vplivajo na njihovo povečanje. Tak pristop ji je omogočal hitro odzivanje tudi v izrednih razmerah, na primer v obdobju pandemije in vojne v Ukrajini. Več pozornosti in dodatnih ukrepov, kjer so bili potrebni, je bilo namenjeno tveganjem, ki so bila zaznana kot povečana, kot na primer odsotnost ključnih zaposlenih ali sočasna odsotnost večjega števila zaposlenih zaradi bolezni, hitra prilagoditev organiziranosti dela in načina izvajanja poslovnih procesov, dodatna informacijska tveganja zaradi dela od doma in vojne v Ukrajini ter regulatorne spremembe zaradi interventnih ukrepov držav in razširitve in uvedbe dodatnih omejevalnih ukrepov zoper Rusijo in Belorusijo na ravni EU in OFAC⁷ .

Skupina zaradi kibernetskih dogodkov še ni doživela izgube, se pa zaveda njihove vse večje nevarnosti. K temu so prispevale spremembe, ki so jih prinesli pandemija, delo na daljavo, vojna v Ukrajini in čedalje večje regulatorne zahteve. Ključno za njihovo obvladovanje je redno vzdrževanje ter dodatno nadgrajevanje sistema upravljanja informacijske varnosti. Za povečano prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na tovrstne dogodke so bili v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2022 ponovno podrobneje proučene največje kibernetske grožnje in poslovna področja Skupine, ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev so bili oblikovani ukrepi za izboljšanje varnosti.

Skupina je izpostavljena tudi tveganjem regulatornih sprememb zaradi razširitve in dodatnih omejevalnih ukrepov na ravni EU in OFAC, ki so posledica vojne v Ukrajini, ter tveganjem zaradi hitrih prilagoditev poslovanja na daljavo s (potencialnimi) strankami. Prav tako je izpostavljena

⁷ Urad za nadzor tujega premoženja, ZDA, angl. Office of Foreign Assets Control

tudi tveganjem, povezanim z opravljanjem poslov, danih v zunanje izvajanje. Tveganja se ustrezno obvladujejo.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Skupina se zaveda, da se z vidika koncentracije in pomembnosti operativnih tveganj v dobi informatizacije in digitalizacije povečuje vpliv informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) na poslovanje. Skupina in njeno poslovanje sta zelo odvisna od ustreznega delovanja IKT, saj lahko večji kibernetski ali drug informacijski incident ali prekinitev poslovanja močno vplivata na njeno poslovanje. Zato Skupina posebno pozornost namenja upravljanju s tveganji informacijske varnosti, s poudarkom na kibernetskih tveganjih, ter motnjam in prekinitvam poslovanja, ki jih upravlja prek sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP). Kadrovska tveganja zaradi možne odsotnosti ključnih zaposlenih ali sočasne odsotnosti večjega števila zaposlenih so bila zmanjšana v času pandemije, ki je zahtevala vzpostavitev pogojev za delo od doma. Koncentracija tveganj je bila v letu 2022 podrobneje analizirana z vidika nemotenega oziroma neprekinjenega izvajanja ključnih procesov. Slednje narekuje zadostno število razpoložljivih zaposlenih, lokacij in dovolj sredstev, med katerimi so ključna IKTsredstva. Za prepoznavanje tovrstnih tveganj je bil za večino družb pripravljen pregled povezav med ključnimi procesi, zaposlenimi, zunanjimi izvajalci IKT in preostalih storitev ter IKT-sredstvi, ki podpirajo delovanje dela ali celotnega procesa oziroma več procesov, ter lokacijami.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

V družbah Skupine je vzpostavljen sistem notranjih kontrol, s pomočjo katerega se zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnim tveganjem. Z minimalnimi standardi s področja tveganj se v družbah postopoma vpeljuje učinkovit sistem upravljanja z operativnimi tveganji, kot je vzpostavljen v matični družbi. Skupina redno spremlja izpostavljenost operativnim tveganjem predvsem na podlagi rednega poročanja realiziranih operativnih škodnih dogodkov. V primeru nastanka pomembnih (velikih) ali ponavljajočih se operativnih škodnih dogodkov ter preseganja apetita do operativnih tveganj se pristopi k pripravi preventivnih in naknadnih ukrepov oziroma uvedbi dodatnih notranjih kontrol za zmanjševanje tveganj. V kolikor se tveganje zniža na ustrezno raven, torej se pomembno tveganje ne ponovi oziroma se zmanjša pogostost ponavljanja istovrstnih manjših škodnih dogodkov, se ukrepe oceni kot uspešne. Tako se na ravni Skupine preverja uspešnost izvajanja ukrepov za zmanjševanje tveganj.

V Skupini je visoko zavedanje o nevarnosti kibernetskih tveganj in posledične potrebe po nadgradnji ter rednem vzdrževanju sistema upravljanja informacijske varnosti. S kibernetskimi tveganji se tudi upravlja in se jih vključuje v stresne scenarije v procesu ORSA (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«). Prav tako Skupina izvaja tudi aktivnosti za nadgradnjo sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja, ki vključuje ustrezno preventivno in naknadno ukrepanje v primeru različnih dogodkov, kot so naravne nesreče (potres, poplava, itd.) in pandemije. Njegov del so načrti neprekinjenega poslovanja za kritične poslovne procese in načrt okrevanja za informacijsko tehnologijo. Prav tako so v načrtih neprekinjenega poslovanja vključena kadrovska tveganja iz naslova sočasne odpovedi večjega števila zaposlenih, ki so bila v času pandemije obvladovana z vzpostavitvijo pogojev za delo od doma. Ta rešitev je zmanjšala tudi tveganja iz naslova nedostopnosti lokacij dela, npr. zaradi naravnih nesreč. Večina odvisnih družb ima pripravljeno analizo največjih ranljivosti oziroma tveganj z vidika koncentracij informacijskih tveganj po kritičnih procesih matične družbe Skupine z vidika njihovega nemotenega izvajanja. V letu 2022 je bilo veliko aktivnosti usmerjenih v centralizacijo informacijske tehnologije ter pripravo dodatnih načrtov okrevanja za posamezne družbe v Skupini. S temi aktivnostmi bodo družbe Skupine nadaljevale tudi v prihodnje. Izvajalo se je tudi testiranje omenjenih načrtov.

OBČUTLJIVOST

Na operativna tveganja vpliva zelo veliko dejavnikov, tako notranjih (zaposleni, procesi, interni sistemi) kot zunanjih (zunanji sistemi, zunanji dejavniki in dogodki). Medtem, ko se lahko na notranje dejavnike vpliva z izboljševanjem procesov in notranjih kontrol, se na zunanje dejavnike ne da vplivati in so tudi težje predvidljivi. Zato Skupina svojo občutljivost na operativna tveganja dodatno testira prek opredelitve in izvajanja stresnih scenarijev, kot so redni testi prenosa informacijskega poslovanja s primarne strežniške lokacije na rezervno lokacijo, scenarij potresa, kibernetski scenarij (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«) in scenariji iz naslova neprekinjenega poslovanja (analiza največjih ranljivosti z vidika koncentracij tveganj po kritičnih procesih z vidika njihovega nemotenega izvajanja). Z rednim izvajanjem in testiranjem vzpostavljenih sistemov varovanja se krepi zavedanje o ranljivostih in s tem zagotavlja boljša pripravljenost družb v Skupini.

C.6 Druga pomembna tveganja

NEFINANČNA TVEGANJA

Med nefinančnimi tveganji so za poslovanje Skupine pomembna strateška tveganja, tveganje ugleda, tveganje Skupine in trajnostna tveganja. Nefinančna tveganja praviloma prihajajo iz zunanjega okolja in so zelo tesno povezana z drugimi tveganji, predvsem operativnimi. Običajno izhajajo iz več realiziranih dejavnikov znotraj in zunaj Skupine.

Strateška tveganja so tveganja nastanka izgube zaradi neustreznih strateških odločitev, nedoslednega izvajanja strateških odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Vključujejo del pravnih in regulatornih tveganj, ki izhajajo iz ključnih sprememb v okolju poslovanja Skupine.

Tveganje ugleda je tveganje izgube obstoječega ali prihodnjega obsega poslovanja ali izgube dobrega imena zaradi negativne podobe o Skupini pri njenih strankah, poslovnih partnerjih, zaposlenih, lastnikih in vlagateljih, nadzornih in drugih državnih organih ter drugi zainteresirani ali splošni javnosti.

Negativni vpliv na ugled je lahko notranji ali zunanji. Z delujočim notranjim kontrolnim sistemom Skupina skrbi, da je njeno poslovanje zakonito, strokovno in etično. Zagotavlja ustrezno kakovost storitev in produktov, dosega finančne cilje, primerno upravlja odnose s ključnimi deležniki ter uresničuje trajnostne zaveze oziroma trajnostne vidike poslovanja. Spoštuje zastavljene okoljske cilje in si prizadeva za spoštovanje neomejene, zdrave konkurence na trgu. Učinkovito upravljanje tveganja ugleda omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov. Zato je ohranjanje nizke ocene pri tveganju ugleda za Skupino ključno in ima na tem področju zastavljene visoke cilje.

Tveganja Skupine izhajajo iz poslovnega modela matične družbe Skupine, ki deluje kot obvladujoča družba oziroma skupina povezanih oseb. Zajemajo nevarnosti, ki lahko ogrozijo doseganje strateških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanja in nezadostnega poznavanja poslovnega okolja njenih družb. Na profil tveganj vplivata tudi pregled in obravnava obsežnih transakcij med povezanimi družbami in kompleksnost pri obvladovanju tveganj koncentracije. Vsa navedena tveganja se lahko materializirajo v obliki večjih ali manjših odstopanj od poslovnega in finančnega načrta zaradi nastalih izgub oziroma izgubljenih poslovnih priložnosti.

Trajnostna tveganja (tveganja ESG) predstavljajo nabor tveganj matične družbe in družb v Skupini, ki izhajajo iz okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, in imajo lahko negativen vpliv na finančni položaj ali solventnost Skupine in njenih družb.

• Okoljska tveganja (E) so tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ki se delijo na fizična tveganja (angl. physical risks) in na tveganja prehoda (angl. transitional risks). Fizična tveganja predstavljajo tveganja finančnih izgub zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje, povezanih s podnebnimi spremembami. Tveganje prehoda so povezana s tveganji, ki nastanejo zaradi sprememb pri poslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spodbujanja k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo z namenom zmanjšanja človeškega vpliva na podnebne spremembe (med tveganja prehoda sodijo pravna in regulatorna tveganja, tehnološka tveganja, tržna tveganja ter tveganja ugleda in dobrega imena).
• Družbena tveganja (S) zajemajo predvsem tveganja, ki izhajajo iz načina poslovanja Zavarovalnice in družb v Skupini glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznolikosti in enakih možnosti različnih deležnikov, varnost, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter dobre odnose s strankami, dobavitelji in pogodbenimi partnerji, skrb za lokalne skupnosti in družbo, skrb za človekove pravice ter hkrati tudi skrb za varnost in kvaliteto proizvodov.
• Upravljavska tveganja (G) so tveganja, povezana z neprimerno ali neustrezno vzpostavljenim sistemom upravljanja, predvsem na področju okoljskih in družbenih vidikov. Vključujejo zakonitost delovanja, standarde korporativnega upravljanja, vključno s sistemom upravljanja tveganj in sistemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodstva družbe, uporabljene poslovne prakse in politiko odnosov z investitorji.

Uspešnost poslovanja celotne Skupine je odvisna od celostnega upravljanja trajnostnih tveganj in krepitve zaupanja vseh ključnih deležnikov. Skupina je dolgoročno zavezana uspešnemu upravljanju in transparentnemu vodenju. Po sprejetju Zaveze trajnosti Skupine Triglav v letu 2020 je Skupina v letu 2022 vsebine, povezane s trajnostjo in trajnostnimi tveganji, nadgradila s strateškimi ambicijami Skupine na tem področju, skrb za trajnostni razvoj pa je bila umeščena v organiziranost vseh družb Skupine. Skupina je v letu 2022 nadalje nadgrajevala sistem upravljanja trajnostnih tveganj, predvsem z izboljšano kakovostjo podatkov ter opredeljevanjem metodologij, kazalnikov in poročanja o okoljskih tveganjih. Ocenjeno je bilo, da so med trajnostnimi tveganji najpomembnejša okoljska tveganja, ki so bila pozorno preučena v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti.

Za Skupino so pomembna tudi potencialna ali nastajajoča tveganja. Gre za tveganja, ki se še lahko razvijejo v prihodnje ali pa že obstajajo, vendar še ne sodijo med pomembnejša. Zanje je značilno, da jih težko ovrednotimo, a lahko močno vplivajo na poslovanje. Na podlagi preteklih izkušenj jih ni mogoče napovedati, saj pogosto nimamo informacij, s katerimi bi predvideli pogostost ali višino povzročene škode. Potencialna ali nastajajoča tveganja se pozorno spremljajo in vključujejo v sistem upravljanja tveganj.

C.7 Druge informacije

NAČELO PREUDARNE OSEBE

Družbe Skupine upravljajo sredstva skladno z zakonodajnimi zahtevami, v najboljšem interesu vseh njihovih imetnikov polic in upravičencev ter ostalih deležnikov družb. Premoženje družb Skupine predstavljajo sredstva, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter druga presežna sredstva in so razdeljena v različne naložbene portfelje. Pri investiranju sredstev je ključno vodilo razpršitev naložbenih tveganj.

Upravljanje sredstev poteka na način, da se zasledujejo cilji, ki so usklajeni s cilji zavarovancev: čim večja varnost, likvidnost, razpršenost, donosnost in pokritost rezervacij z naložbami ter cilji ostalih deležnikov Skupine.

Sredstva družb v Skupini so naložena tako, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Za vsak naložbeni portfelj je definirana naložbena politika. Z njimi so v skladu s poslanstvom in toleranco tveganj posameznih portfeljev določeni investicijski cilji, ki zagotavljajo dolgoročno donosnost v skladu s pričakovanim apetitom po tveganjih. Limitni sistem, ki je del naložbenih politik, je zasnovan primarno tako, da hkrati upošteva zahteve in zmožnosti posameznega zavarovalnega portfelja, sekundarno pa tudi družbe in nato Skupine.

Sredstva naložbenih portfeljev povezanih družb se v večjem delu upravljajo centralizirano, v skladu z usmeritvami in omejitvami, opredeljenimi v naložbenih politikah družb v Skupini. Pri upravljanju premoženja se na ravni Skupine zasledujejo dobre prakse upravljanja premoženja.

Posamezna družba Skupine zagotavlja tekočo likvidnost v koordinaciji z upravljavcem. Vrednotenje naložb v portfeljih Skupine je centralizirano, izvajajo ga zadolžene službe matične družbe, in se izvaja po enakih standardih na ravni celotne Skupine.

Varnost in donosnost naložbenih portfeljev ter njihova skladnost s postavljenimi limiti se spremlja na dnevni, tedenski in mesečni ravni.

Struktura finančnih sredstev Skupine ostaja relativno konservativna s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom. Prav taki so tudi posamezni portfelji odvisnih družb.

Vsaka posamezna naložba se obravnava s portfeljskega vidika, ki zahteva, da se naložba prvenstveno ocenjuje z vidika vpliva na obstoječa investirana sredstva, njihovo variabilnost in prispevek k donosnosti. Za vsako posamezno naložbo se pregleda oz. pripravi analiza, katere poglobljenost je odvisna od kompleksnosti posamezne naložbe in njenega deleža v celotnih sredstvih.

Pri nalaganju sredstev družbe v Skupini zasledujejo načelo usklajenosti trajanja sredstev in obveznosti. Tudi pri potencialnem navzkrižju interesov, ko sredstva ene družbe v Skupini upravlja druga družba, je zagotovljeno upoštevanje interesa vseh imetnikov polic in upravičencev.

STRESNI TESTI

Na ravni Skupine se redno opravlja stresne teste za vse pomembne vrste tveganj ter spremlja in vrednoti potencialni vpliv izjemnih dogodkov na profil tveganj ter na solventnost.

Testiranje izjemnih razmer in analiza scenarijev sta del procesa ORSA Skupine. S stresnimi testi matična družba na ravni Skupine ugotavlja učinek hkratne spremembe več parametrov, kot so istočasne spremembe v različnih vrstah tveganj, ki vplivajo na zavarovalni posel in na vrednosti finančnih naložb. Pri analizi možnih učinkov in izpostavljenosti se upošteva dejanska izpostavljenost neugodnim okoliščinam, ki lahko trajajo dlje časa, nenadnim in velikim dogodkom ter kombinaciji prej navedenih okoliščin in dogodkov.

V letu 2022 je matična družba izvedla stresne scenarijske teste, ki so bili zasnovani tako, da v največji meri odražajo trenutna in potencialna tveganja v zunanjem okolju ter poslovanju matične družbe in Skupine.

Scenariji, ki jih je matična družba ovrednotila, zajemajo finančne scenarije z izvornim dogodkom tveganja iz makroekonomskega okolja, ki obravnavajo potencialne vplive inflacije, stagflacije in recesije na solventnost in finančni položaj Skupine. Prvič se je na podlagi ocenjenih materialnih tveganj na segmentih poslovanja pripravila tudi kvantitativna analiza učinkov podnebnih sprememb na poslovanje matične družbe in Skupine.

Poleg matične družbe so redni proces ORSA izvedle tudi vse odvisne družbe Skupine, ki so uspešnost poslovanja in kapitalsko ustreznost ocenjevale prek lastnih stresnih scenarijskih testov.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse preostale informacije o profilu tveganja razkrila v poglavjih od C.1 do C.6.

D.1	Sredstva
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije
D.3	Druge obveznosti
D.4	Alternativne metode vrednotenja
D.5	Druge informacije

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Za namen solventnosti se sredstva in obveznosti na ravni Skupine vrednotijo po pošteni vrednosti. Pri vrednotenju sredstev in obveznosti se uporabi krivulja netveganih obrestnih mer, ki jo objavi EIOPA, in ne uporablja nobenih prilagoditev te krivulje.

V spodnji tabeli je predstavljena bilanca stanja Skupine za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov. Podrobneje je bilanca stanja Skupine prikazana na obrazcu S.02.01 v prilogi tega poročila.

v 000 evrih Bilanca stanja Vrednost za namen solventnosti Vrednost za namen računovodskih izkazov Sredstva 3.474.247 4.128.825 Neopredmetena sredstva D.1.1 0 112.460 Odložene terjatve za davek D.1.2 111.205 40.971 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo D.1.3 129.627 119.347 Naložbe D.1.4 2.205.170 2.548.266 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja D.1.5 706.867 712.783 Krediti in hipoteke D.1.6 5.720 5.725 Izterljivi zneski iz pozavarovanj D.1.7 130.709 209.799 Depoziti pri cedentih D.1.8 14.045 14.045 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov D.1.9 68.953 219.905 Terjatve iz naslova pozavarovanj D.1.10 17.579 17.747 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) D.1.11 21.801 31.488 Denar in denarni ustrezniki D.1.12 56.171 87.868 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje D.1.13 6.400 8.420 Obveznosti 2.534.834 3.376.026 Zavarovalno-tehnične rezervacije D.2 2.192.221 3.100.024 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij D.3.1 18.170 20.023 Depoziti pozavarovateljev D.3.2 1.135 1.135 Odložene obveznosti za davek D.3.3 117.162 259 Izvedeni finančni instrumenti D.3.4 0 0 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam D.3.5 490 490 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam D.3.6 ^{236 230} Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov D.3.7 40.704 41.429 Obveznosti iz naslova pozavarovanja D.3.8 19.054 51.519 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) D.3.9 79.681 87.119 Podrejene obveznosti D.3.10 43.370 49.522 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje D.3.11 22.610 24.273 Presežek sredstev nad obveznostmi 939.414 752.799

Tabela 25: Bilanca stanja Skupine na dan 31. 12. 2022

V bilanci stanja so prikazane konsolidirane vrednosti postavk, torej so izločene medsebojne transakcije znotraj Skupine. V nadaljevanju so podrobneje opisane metode vrednotenja za namen solventnosti in računovodskih izkazov po posameznih postavkah bilance stanja. Prikazana je tudi primerjava z rezultati iz preteklega obdobja.

D.1 Sredstva

Za vrednotenje sredstev za namen računovodskih izkazov se na ravni Skupine uporablja več metod vrednotenja, ki so skladne z MSRP (npr. poštena vrednost, odplačna vrednost, nabavna vrednost, idr.), medtem ko se za namen solventnosti sredstva vrednotijo le po metodi, ki je skladna z zahtevami Delegirane uredbe in s smernicami EIOPA.

Sredstva, ki so v računovodskih izkazih prikazana na način, ki se razlikuje od zahtev solventnosti, se za namene solventnosti prevrednotijo na pošteno vrednost. Najboljša ocena poštene vrednosti je aktivna tržna kotacija, če pa ta ni na voljo, se poštena vrednost izmeri na podlagi zadnjih transakcijskih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vrednotenja diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Kapitalski instrumenti, za katere cena na delujočem trgu ni objavljena in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.

V nadaljevanju so predstavljene bilančne postavke sredstev.

D.1.1 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva sestavljajo programska oprema in premoženjske pravice, ki pa se zaradi problematike dokazovanja njihove prave vrednosti za namen solventnosti vrednotijo na nič.

Za namen računovodskih izkazov se neopredmetena sredstva vrednotijo po metodi nabavne vrednosti. Na bilančni datum so sredstva izkazana v višini nabavne vrednosti, znižane za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijska doba se določi glede na življenjsko dobo sredstva. Poznejše pripoznanje neopredmetenega sredstva je možno, če ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva in merilom za pripoznanje. Neopredmetena sredstva za nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime se ne amortizirajo. Za ta sredstva se vsako leto opravi test oslabitve.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Neopredmetena sredstva	0	0	112.460

Tabela 26: Neopredmetena sredstva Skupine

D.1.2 Odložene terjatve za davek

Za namen računovodskih izkazov se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih terjatev za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo terjatev povrnjena.

Odložene terjatve za davek se za namene solventnosti vrednotijo kot vsota vrednosti odloženih terjatev za davek po družbah v Skupini. Slednja se na ravni posamezne odvisne družbe v Skupini določi kot vsota odloženih terjatev za namen računovodskih izkazov in zmnožka lokalne davčne stopnje v državi poslovanja ter razlike med višino sredstev (brez upoštevanja finančnih naložb v povezane družbe in odloženih terjatev za davek) računovodske in tržne bilance stanja posamezne družbe.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Odložene terjatve za davek	111.205	50.432	40.971

Tabela 27: Odložene terjatve za davek Skupine

V primerjavi s preteklim obdobjem se je vrednost odloženih terjatev za davek povečala za 60,8 milijona evrov, predvsem zaradi povečanja na matični družbi v višini 51,2 milijona evrov in na družbi Pozavarovalnica Triglav RE, ter družbi Triglav Osiguranje, Zagreb.

D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo predstavljajo na ravni Skupine opremo, zemljišča in zgradbe. V tej kategoriji so upoštevane, skladno z MSRP 16, tudi pravice do uporabe sredstev. Te postavke se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Za namen solventnosti se opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo vrednoti po pošteni vrednosti, razen pravic do uporabe sredstev, ki sledijo vrednotenju za namen računovodskih izkazov.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so za namen računovodskih izkazov polno konsolidirane, za namen solventnosti pa ne. Največji doprinos k razliki iz tega naslova predstavljajo nepremičnine družb Triglav Skladi in Sarajevostan. Dodatno nastane razlika med postavkama zaradi različnega načina vrednotenja.

Matična družba izvaja cenitev nepremičnin prek pooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin Skupine vsako leto. Poštena vrednost nepremičnin je bila določena po stanju na dan 30. 9. 2022. V času od opravljene cenitve do dneva poročanja, ni bilo sprememb, ki bi pomembno vplivale na pošteno vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2022.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Opredmetena sredstva za lastno rabo	129.627	126.508	119.347

Tabela 28: Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo Skupine

Vrednost postavke se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 3,1 milijona evrov. K povečanju največ prispeva sprememba vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev razen zemljišč in zgradb, ki se je v obdobju povečala za 2,6 milijona evrov. Vrednost zemljišč in zgradb se je povečala za 1 milijon evrov, za 0,5 milijona evrov pa so se zmanjšale pravice do uporabe iz naslova najemov.

D.1.4 Naložbe

Naložbe predstavljajo glavni del sredstev v bilanci stanja. Skladno z določili Delegirane uredbe in relevantnimi smernicami so te naložbe vrednotene po pošteni vrednosti.

Vrednotenje finančnih sredstev se v Skupini opravi z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za isti instrument. Če to ni mogoče, je vrednotenje finančnih sredstev opravljeno z uporabo javno objavljenih podatkov iz aktivnih trgov podobnih instrumentov. Aktivnost trga, to je, ali je trg delujoč ali ne, se za posamezni finančni instrument določa glede na dostopne informacije in okoliščine. Faktorji, ki si pomembni pri oceni aktivnosti trga, so med drugimi: nizko število transakcij v določenem časovnem obdobju, velika volatilnost kotiranih cen v določenem časovnem obdobju ali med različnimi vzdrževalci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpraševanjem, nizko število udeležencev na trgu (manj kot 4). Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete faktorje, za aktivnost vrednostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Service (BVAL) score«. Nizke vrednosti kazalnika (pod 4) nakazujejo, da trg ni delujoč.

Alternativne metode vrednotenja vključujejo vse metode, ki v modelu vrednotenja v precejšnjem delu uporabljajo parametre, ki niso v celoti pridobljeni z aktivnih trgov in vključujejo subjektivno komponento.

		v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Naložbe	2.205.170	2.548.266
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	84.296	67.396
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	134.884	37.910
Lastniški vrednostni papirji	23.012	54.309
Obveznice	1.756.103	2.082.769
Kolektivni naložbeni podjemi	133.528	203.074
Izvedeni finančni instrumenti	0	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	70.485	99.877
Druge naložbe	2.863	2.931

Tabela 29: Naložbe Skupine na dan 31. 12. 2022

D.1.4.1 Nepremičnine (razen za lastno uporabo)

Za vrednotenje naložbenih nepremičnin, to je nepremičnin, ki niso za lastno uporabo, veljajo enaka pravila kot za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo, ki so opisana v poglavju D.1.3.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti nastane zaradi različnega načina vrednotenja.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	84.296	93.773	67.396

Tabela 30: Nepremičnine (razen za lastno uporabo) Skupine

Vrednost nepremičnin (razen za lastno uporabo) se je v letu 2022 zmanjšala za 9,5 milijona evrov. Znižanje je predvsem posledica odprodaj nekaterih nepremičnin, predvsem iz portfelja družbe Triglav, Upravljanje nepremičnin.

D.1.4.2 Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami

Odvisne družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih polno konsolidirane. Pridružene družbe so v računovodskih izkazih konsolidirane s kapitalsko metodo. V bilanci stanja za namen solventnosti so deleži v odvisnih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih in družbah za pomožne storitve polno konsolidirani. Deleži v strateških finančnih družbah, nestrateških odvisnih družbah in pridruženih družbah pa se vrednotijo po naslednji hierarhiji metod vrednotenja:

a. po privzeti metodi vrednotenja: privzeta metoda vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: PMV) predpostavlja vrednotenje z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za ista sredstva.

b. po prilagojeni kapitalski metodi: s prilagojeno kapitalsko metodo se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo glede na delež udeleženega podjetja v presežku sredstev nad obveznostmi povezanega podjetja. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja se posamezna sredstva in obveznosti podjetij vrednotijo skladno s principi Solventnosti 2 (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S2). Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko uporabi kapitalska metoda, kot je predpisana v skladu z MSRP, pri čemer pa se vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev odšteje od vrednosti povezanega podjetja, (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S1).

c. po prilagojenih cenah z aktivnih trgov za podobna sredstva ali po alternativnih metodah vrednotenja: če uporaba metod vrednotenja iz odstavkov (a) in (b) ni mogoča, se deleži v povezanih podjetjih, ki pa ne smejo biti odvisne družbe, ovrednotijo na podlagi alternativne metode vrednotenja (angl. alternative valuation method, v nadaljnjem besedilu: AVM), ki jo Skupina uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov. V takih primerih se od vrednosti povezanega podjetja odšteje vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev.

Deleži v drugih povezanih družbah, ki se ne konsolidirajo polno, so ovrednoteni po prilagojeni kapitalski metodi. Izjema sta lastniška deleža v družbi Nama, d.d., in družbi Alifenet, d.o.o., ki sta ovrednotena z alternativno metodo vrednotenja. V primeru družbe Nama, d.d., alternativni model vrednotenja tesno sledi prilagojeni kapitalski metodi z uporabo poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

V spodnji tabeli so navedene vrednosti kapitalskih deležev Skupine v povezanih družbah po metodah vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Način vrednotenja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
PMV	0	0	0
AEM S1	124.713	96.049	0
AVM	10.171	9.165	37.910
Skupaj	134.884	105.214	37.910

Tabela 31: Vrednosti kapitalskih deležev Skupine v povezanih družbah po metodah vrednotenja

Največja razlika med vrednostjo postavke za namen solventnosti in za namen računovodskih izkazov je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. V postavki za namen solventnosti so poleg pridruženih družb vključene tudi nestrateške odvisne družbe in strateške finančne družbe - Triglav Skladi, Triglav pokojninska družba in Triglav penzisko društvo, Skopje. Kapitalska metoda za namen računovodskih izkazov je v zgornji tabeli prikazana z oznako AVM.

Tabela 32: Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami, Skupine

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti
	2022	2021	2022
Deleži v povezanih podjetjih	134.884	105.214	37.910

Vrednost deležev v povezanih podjetjih se je v letu 2022 povečala za 29,7 milijona evrov. K povečanju največ doprinese prevrednotenje družbe Triglav, pokojninska družba, d.d., zaradi vplačila dodatnega kapitala. Največji nasprotni učinek na višino postavke ima prevrednotenje deleža v družbi Triglav Skladi, d.o.o., predvsem na račun izplačila dividende matični družbi in prevrednotenja finančnih naložb.

D.1.4.3 Lastniški vrednostni papirji

Naložbe v lastniške vrednostne papirje (razen povezanih družb) se, če zanje obstaja delujoči trg, vrednotijo po zaključnem tečaju na borzi. V primeru nedelujočega trga vrednost naložbe določa zadnji znani tečaj, če zdrži ocena o nespremenjenosti gospodarskih okoliščin od zadnjega posla, cena z likvidnega sivega trga oz. model ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti po modelu se izvaja interno oz. prek pooblaščenih cenilcev vrednosti, glede na lastnosti ocenjevane naložbe pa ustrezne metode vrednotenja vključujejo metodo diskontiranih denarnih tokov, metodo primerljivih kazalnikov vrednosti in metodo čiste vrednosti sredstev. Izjemoma, v primerih nematerialnosti posamezne naložbe in skupne vrednosti tako ocenjenih sredstev, je za vrednost naložbe pomembna nabavna vrednost. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov načeloma ne odstopa od vrednotenja za namen solventnosti.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavlja portfelj družbe Triglav, pokojninska družba.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Lastniški vrednostni papirji	23.012	74.009	54.309
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	17.728	68.170	49.017
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	5.283	5.838	5.292

Tabela 33: Naložbe Skupine v lastniške vrednostne papirje

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2022 zmanjšala za 51 milijonov evrov. Znižanje večinoma izhaja iz segmenta kotirajočih vrednostnih papirjev in je predvsem posledica odprodaj nekaterih naložb.

D.1.4.4 Obveznice

Za namen računovodskih izkazov se obveznice vrednotijo skladno z zahtevami računovodske kategorije, v katero so razvrščene ob pripoznanju (»Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«, »Razpoložljivo za prodajo«, »V posesti do zapadlosti«, »Posojila in terjatve«). Naložbe v računovodski kategoriji »Razpoložljivo za prodajo« oz. »Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida« so vrednotene po pošteni vrednosti. Naložbe razporejene v računovodsko kategorijo »V posesti do zapadlosti« oz. »Posojila in terjatve« pa so vrednotene po odplačni vrednosti.

Če je naložba tržna (kotira na delujočem trgu), njeno pošteno vrednost predstavlja zaključni tečaj s tega trga (Bloomberg Valuation Service – BVAL, lokalna borza vrednostnih papirjev, tečaj organizatorja trga). Če pa trg ni delujoč – transakcije se ne izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da bi se redno zagotavljale informacije o cenah, se pošteno vrednost določa s tehnikami ocenjevanja vrednosti:

a) ceno določa zadnji sklenjen posel, če zdrži ocena, da se gospodarske okoliščine od zadnjega posla niso pomembno spremenile,

b) model vrednotenja.

Poglavitni parameter modela vrednotenja naložb iz sklopa monetarnih postavk (sedanja vrednost pogodbenih denarnih tokov) je diskontna krivulja, ki je sestavljena iz netvegane obrestne mere za posamezno valuto, in kreditnega pribitka, ki je lasten izdajatelju oz. skupini izdajateljev. Pri določitvi posamezne diskontne krivulje se v največji možni meri uporablja nepopravljene podatke s finančnih trgov. Pri kompleksnejših finančnih instrumentih, npr. sestavljenih vrednostnih papirjih oz. obveznicah z odpoklicnimi opcijami se za vrednotenje uporabljajo specializirani modeli, ki lahko zahtevajo tudi dodatne parametre (volatilnost, korelacije,…). Za namen solventnosti se vse obvezniške naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznice	1.756.103	2.091.892	2.082.769
Državne obveznice	1.111.967	1.411.494	1.288.953
Podjetniške obveznice	643.165	679.381	792.845
Strukturirani vrednostni papirji	971	1.017	971
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	0	0	0

Tabela 34: Naložbe Skupine v obveznice

Vrednost obveznic se je v letu 2022 zmanjšala za 335,8 milijona evrov. Zmanjšanje postavke sestavlja za 260,1 milijona negativnega prevrednotenja ter odlivov v višini 75,7 milijona evrov. Glavnina negativnega prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic, s katerim so primarno krite najdaljše zavarovalne obveznosti. Ta segment je bil zaradi daljših ročnosti najbolj izpostavljen zaradi dviga netvegane obrestne mere. Odlivi iz segmenta državnih obveznic v obdobju so znašali 85 milijonov evrov, v podjetniškem segmentu pa so bili beleženi prilivi v višini 9,3 milijona evrov.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavlja pretežno obvezniški portfelj družbe Triglav, pokojninska družba. Dodatno zaradi različnega načina vrednotenja naložb, ki so v računovodskih izkazih razvrščene v kategorijo »V posesti do zapadlosti« oz. »Posojila in terjatve« nastane za 3,1 milijona evrov razlike do vrednosti za namen solventnosti.

D.1.4.5 Kolektivni naložbeni podjemi

Kolektivni naložbeni podjemi se za namen računovodskih izkazov kot tudi za namen solventnosti vrednotijo, kot je zapisano v poglavju D.1.4.3. Dodatno nekotirajočim skladom določa ceno zaključni tečaj izdajatelja sklada.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Kolektivni naložbeni podjemi	133.528	122.306	203.074

Tabela 35: Naložbe Skupine v kolektivne naložbene podjeme

Vrednost postavke se je v letu 2022 povečala za 11,2 milijona evrov. Iz kolektivnih podjemov z delniško usmeritvijo je bilo v obdobju za 6,6 milijona evrov odlivov, v sklade z dolžniško usmeritvijo za 8,1 milijona evrov prilivov, v alternativne sklade pa je bilo dodatno investiranih za 5,8 milijona evrov. Postavka je skupno beležila za 4 milijone evrov pozitivnega prevrednotenja.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavljata portfelj družbe Triglav Skladi, ki pretežno vsebuje kolektivne naložbene podjeme, in portfelj družbe Triglav pokojninska družba.

D.1.4.6 Izvedeni finančni instrumenti

Vrednost izvedenih finančnih instrumentov se določa z zaključnim nakupnim tečajem z delujočega trga (borza, kotacija organizatorja trga). Če je trg nedelujoč, se vrednost določi s specializiranim modelom vrednotenja (Black-Scholes, mrežni modeli). Parametri v modelu (diskontne stopnje, volatilnosti, korelacije…) so v največjem možnem obsegu določeni kot nepopravljeni podatki s finančnih trgov.

V Skupini se je konec leta 2021 razpolagalo le z izvedenimi finančnimi instrumenti namenjenimi varovanju tečaja hrvaške kune proti evru, konec leta 2022 pa to varovanje ni bilo več potrebno zaradi skorajšnje konverzije hrvaške kune v evro. Postavke s pozitivno vrednostjo so prikazane na strani sredstev, postavke z negativno vrednostjo pa na strani obveznosti.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Izvedeni finančni instrumenti	0	20	0

Tabela 36: Naložbe Skupine v Izvedene finančne instrumente

D.1.4.7 Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Za namen računovodskih izkazov se depoziti, ki niso denarni ustrezniki, vrednotijo po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti se te naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena z modelom vrednotenja, kot je zapisano v poglavja D.1.4.4.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	70.485	65.236	99.877

Tabela 37: Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, Skupine

Vrednost postavke je v letu 2022 glede na predhodno leto nekoliko povečala. Izpostavljenost naložbenemu razredu se je povečala v družbah s sedežem v Makedoniji, Hrvaškem, Črni gori in Srbiji, kjer je naložbeni nabor lokalnega trga bolj skop in predvsem slabše likviden. V drugih družbah Skupine so izpostavljenosti ostale v nespremenjenih okvirih.

D.1.4.8 Druge naložbe

Druge naložbe v Skupini predstavljajo umetniška dela, sredstva v škodnih skladih in druge finančne naložbe, ki niso razvrščene v katero od preostalih kategorij v prejšnjih poglavjih. Vrednost teh sredstev za namen solventnosti sledi vrednosti, kot je uporabljena za pripravo računovodskih izkazov.

Tabela 38: Druge naložbe Skupine

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Druge naložbe	2.863	2.650	2.931

V letu 2022 se vrednost drugih naložb ni materialno povečala.

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, so sredstva iz naslova zavarovalnih ali naložbenih produktov, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ta sredstva se za namen solventnosti vrednotijo po pošteni vrednosti, za namen računovodskega poročanja pa so možni tudi drugi načini vrednotenja, ki so skladni s posamezno računovodsko kategorijo (npr. vrednotenje po odplačni vrednosti za sredstva razporejena v računovodsko kategorijo »Posojila in terjatve«).

Tabela 39: Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	706.867	778.964	712.783

Gibanje sredstev v postavki je primarno vezano na gibanje višine zavarovalnih obveznosti. Le-te so lahko volatilne zaradi prilivov oz. odlivov iz naslova premij in izplačil, deloma pa tudi zaradi gibanja vrednosti obveznosti, pogojenega z gibanjem indeksov oz. referenčnih vrednosti, na katere je vrednost obveznosti vezana. Znižanje vrednosti naložb je v precejšnjem delu posledica negativnega prevrednotenja naložb.

D.1.6 Krediti in hipoteke

Kredite in hipoteke se za namen računovodskih izkazov vrednoti po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti so ta sredstva ovrednotena z modelom vrednotenja, ki predvsem temelji na tržnih predpostavkah o diskontni stopnji. Kreditni pribitek, ki je sestavni del diskontne stopnje, je določen za vsakega izdajatelja posebej.

Tabela 40: Krediti in hipoteke Skupine

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Krediti in hipoteke	5.720	5.548	5.725
Posojila, vezana na police	4.829	4.453	4.831
Krediti in hpoteke posameznikom	891	1.094	893
Drugi krediti in hipoteke	0	0	0

V letu 2022 se vrednost vseh kreditov in hipotek ni materialno povečala.

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj

Vsaka družba v Skupini skladno z lastno metodologijo določi znesek izterljivih zneskov iz pozavarovanj.

Za namen solventnosti se glede na meje zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb določi izterljive zneske pozavarovalnih pogodb, ki se na njih nanašajo. Omenjeni zneski se pri obveznostih neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izračunavajo ločeno za obveznosti premijske in škodne rezervacije. Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb za škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, so v Skupini prikazane na postavki življenjskih zavarovanj.

Tabela 41: Izterljivi zneski iz pozavarovanj Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	130.709	95.680	209.799
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	123.107	90.303	209.799
Življenjska zavarovanja	7.602	5.377	0

V letu 2022 so izterljivi zneski iz pozavarovanj narasli za 35 milijonov evrov zaradi rasti najboljše ocene za škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Depoziti pri cedentih v Skupini predstavljajo depozite pozavarovalnic, dane cedentom iz naslova pozavarovalnih pogodb.

Za namen računovodskih izkazov se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 42: Depoziti pri cedentih Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Depoziti pri cedentih	14.045	13.340	14.045

V letu 2022 so se v primerjavi s prejšnjim letom zaradi rasti poslovanja pozavarovalnice v Skupini povečali depoziti pri cedentih.

D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov se za namen računovodskih izkazov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Za namen solventnosti je vrednotenje postavke enako, zajem podatkov pa ne. V to postavko se za namen solventnosti zajame le zapadle terjatve, saj so nezapadle terjatve do zavarovancev za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene rezervacij in so ustrezno temu izločene iz te postavke. Dodatno se za namen solventnosti v tej postavki upoštevajo tudi vse zapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, medtem ko se za namen računovodskih izkazov takšne terjatve upoštevajo v postavki terjatve iz naslova pozavarovanj. Nezapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja so za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene rezervacij.

Tabela 43: Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	68.953	57.584	219.905

Konec leta 2022 so se terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov glede na preteklo leto povečale za 11,4 milijona evrov zaradi povečanja zapadlih terjatev iz direktnega zavarovalnega posla, zapadlih terjatev iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter ostalih kratkoročnih terjatev iz naslova zavarovanj. Največ so se terjatve povečale v Triglav Osiguranje, Zagreb, za 3,1 milijona evrov, v Pozavarovalnici Triglav Re za 2,8 milijona evrov in Triglav Osiguranje, Beograd, za 1,8 milijona evrov.

D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj

Terjatve iz naslova pozavarovanj se za namen računovodskih izkazov meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se terjatve iz tega naslova vrednoti enako. Razlika med vrednostma za namen solventnosti in računovodskih izkazov nastane, ker se za namen računovodskih izkazov prikazuje terjatve tako za aktivne kot pasivne pozavarovalne posle, za namen solventnosti pa samo zapadle terjatve iz naslova pasivnih pozavarovalnih poslov.

Tabela 44: Terjatve iz naslova pozavarovanj Skupine

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Terjatve iz naslova pozavarovanj	17.579	13.729	17.747

V letu 2022 so se sredstva na tej postavki na Skupini povečala za 3,9 milijona evrov. V matični družbi so se terjatve za škode iz pozavarovanja do Pozavarovalnice Triglav Re povečale za 5,1 milijona evrov in do pozavarovateljev izven Skupine v višini 2,2 milijona evrov.

D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) zajemajo terjatve iz financiranja, preostali del pa predstavljajo terjatve iz poslovanja (terjatve do kupcev). Za namen računovodskih izkazov se te terjatve praviloma merijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega se tudi za oba namena vrednotenja uporabi različna klasifikacija postavk bilance stanja.

Tabela 45: Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	21.801	13.056	31.488

V letu 2022 se terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Skupini povečale za 8,7 milijona evrov. Gre za povečanje terjatev iz financiranja za prodajo vrednostnih papirjev v matični družbi za 7,7 milijona evrov.

D.1.12 Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki vsebujejo denarna sredstva na računih pri bankah in gotovino v blagajnah. Ta postavka se za oba namena vrednotenja vrednoti po nominalni vrednosti, vrednosti pa se razlikujejo zaradi različnega zajema družb v konsolidacijo.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Denar in denarni ustrezniki	56.171	41.971	87.868

Tabela 46: Denar in denarni ustrezniki Skupine

V letu 2022 so se vrednosti na tej postavki povečale, najbolj v portfeljih nadrejene družbe skupine, družbi Triglav, Upravljanje nepremičnin ter odvisnih zavarovalnih družbah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje

Postavka zajema kratkoročne aktivne časovne razmejitve, sredstva, vložena v računalniške programe za Skupino, zaloge in druga sredstva. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega se tudi za oba namena vrednotenja uporabi različna klasifikacija postavk bilance stanja.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	6.400	8.234	8.420

Tabela 47: Vsa druga sredstva Skupine, ki niso prikazana drugje

V letu 2022 se je vrednost vseh drugih sredstev Skupine, ki niso prikazana drugje, zmanjšala za 1,8 milijona evrov.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije predstavljajo višino obveznosti Skupine iz naslova zavarovalnih pogodb. Na ravni posamezne zavarovalne družbe je njihova vrednost za namen solventnosti enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje, ki se izračunata ločeno. Najboljša ocena ustreza sedanji vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb. Za izračun sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov se uporabi ustrezna krivulja netvegane obrestne mere. Družbe v Skupini ločeno računajo zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja ter življenjska zavarovanja, ki jih razporedijo glede na izbrano metodo izračuna.

Na ravni Skupine se zavarovalno-tehnične rezervacije izračuna kot vsota najboljših ocen zavarovalnih obveznosti posameznih (po)zavarovalnih družb v Skupini, zmanjšana za medsebojne transakcije znotraj Skupine.

Graf 8: Zavarovalno-tehnične rezervacije Skupine na dan 31. 12. 2022

MEJE POGODB IN HOMOGENE SKUPINE TVEGANJ

Zavarovalne družbe v Skupini pripoznajo zavarovalno obveznost takoj, ko začne veljati pogodba. Pripoznana zavarovalna obveznost se odpravi, ko je ta izbrisana, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Pri vrednotenju so smiselno uporabljene meje zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno-tehnične rezervacije se delijo glede na lastnosti zavarovanj in posledično aktuarskih metod, s katerimi se obveznosti vrednotijo. Obveznosti premoženjskih zavarovanj se tako delijo na obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, vsebujejo pa tudi segment obveznosti, ki se za namen solventnosti razporedijo med obveznosti življenjskih zavarovanj. Za slednje se pri njihovem vrednotenju uporabljajo aktuarske tehnike življenjskih zavarovanj. Ta del zavarovalnotehničnih rezervacij predstavljajo škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Druge obveznosti iz portfelja premoženjskih zavarovanj se delijo najmanj po zavarovalnih segmentih.

Obveznosti portfelja življenjskih zavarovanj se v največjem delu razporedi v segment obveznosti življenjskih zavarovanj, deloma pa tudi v segment zdravstvenih zavarovanj. V slednji segment se uvrščajo dodatna nezgodna zavarovanja, ki se sklepajo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju ter se obveznosti določajo z aktuarskimi tehnikami premoženjskih zavarovanj. Obveznosti življenjskih zavarovanj se razdelijo najmanj na zavarovalne segmente. Celoten portfelj polic življenjskih zavarovanj je razdeljen v homogene skupine tveganj v skladu z naravo tveganj, ki jih krijejo police, aktuarsko presojo in preteklim dogajanjem, ki se empirično analizira.

D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na dan 31.12.2022 znašajo 683,9 milijona evrov.

Osnova za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podatki, ki ustrezajo merilom ustreznosti, popolnosti in primernosti, saj je v Skupini vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti podatkov.

Za namene izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij vsaka družba v Skupini segmentira svoj portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj skladno z Delegirano uredbo vsaj na predpisane zavarovalne segmente poslovanja. Nekatere družbe zavarovalne segmente delijo glede na statistične značilnosti portfelja v nadaljnje homogene skupine. Segmentacija je povezana s procesom izračunavanja zavarovalno-tehničnih rezervacij za namene računovodskih izkazov, upošteva pa tudi homogenost profilov tveganja razpoložljivosti potrebnih podatkov za izračunavanje rezervacij in analize vzorcev denarnih tokov ter nihajnosti skupin zavarovanj.

Vrednost medsebojnih transakcij družb v Skupini za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na 31. 12. 2022 znaša 46,8 milijona evrov.

Tabela 48: Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj Skupine za namen solventnosti na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

31. 12. 2022			v 000 evrih
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	Najboljša ocena	Dodatek za tveganje	Zavarovalno-tehnične rezervacije
-- Neživljenjska zavarovanja	596.786	30.414	627.201
-- Zdravstvena zavarovanja	53.620	3.119	56.739
Skupaj	650.406	33.533	683.939
31. 12. 2021			v 000 evrih
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	Najboljša ocena	Dodatek za tveganje	Zavarovalno-tehnične rezervacije
-- Neživljenjska zavarovanja	513.397	31.950	545.347
-- Zdravstvena zavarovanja	65.539	3.188	68.726
Skupaj	578.935	35.138	614.073

Glavna razloga za povečanje zavarovalno-tehničnih rezervacij na ravni Skupine sta neugodno škodno dogajanje ob višji inflaciji in rast portfelja.

D.2.1.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je sestavljena iz škodne rezervacije, premijske rezervacije ter dodatka za tveganje.

Najboljša ocena škodne rezervacije se izračuna na koncu obdobja. Pri tem so škode ločene v dve skupini. V prvi skupini so nastale neprijavljene škode, nastale ne dovolj prijavljene škode in reaktivirane škode, torej tiste škode, ki do zadnjega dne opazovanega obdobja še niso bile dokončno rešene. V drugi skupini pa so nastale prijavljene škode, torej vse škode, ki so nastale do zadnjega dne opazovanega obdobja.

Najboljša ocena nastalih prijavljenih škod je enaka diskontirani vrednosti popisa rezerviranih škod, ki je rezultat mesečne obdelave in se spremlja na ravni posameznega škodnega spisa. Posamezni škodni oddelki so odgovorni za popis ocen posamezne škode, pri čemer se podatki, ki vplivajo na višino ocen, vnašajo sproti. Iz popisa so izvzeti rentni zahtevki, saj se upoštevajo v najboljši oceni rezervacije za rente. Rezervacije za nastale neprijavljene škode se izračunavajo na ravni zavarovalnih segmentov, za kar se uporabljajo uveljavljene aktuarske tehnike.

V izračunu je ustrezno upoštevana pretekla inflacija. Bodoči denarni tokovi iz naslova nastalih škod pa upoštevajo oceno pričakovane prihodnje inflacije.

Najboljša ocena premijske rezervacije temelji na projekcijah bodočih denarnih tokov iz naslova premij, škod, regresov, stroškov, bonusov in popustov, prekinitev, provizij in morebitnih drugih denarnih tokov, specifičnih za posamezno članico Skupine. Za mero izpostavljenosti se uporablja prenosna premija, ki je izračunana na dan izračuna. Vzorec razvoja bodočih denarnih tokov iz premijske rezervacije se ujema z vzorcem, ki se izračuna in uporablja pri oblikovanju škodne rezervacije, kar je ena izmed ključnih predpostavk modela.

Pomembni predpostavki sta tudi bodoča inflacija in krivulja za diskontiranje. Predpostavka bodoče inflacije temelji na ocenah, ki jih za države, kjer poslujejo posamezne družbe Skupine, objavlja Mednarodni denarni sklad (angl. IMF).

Metodologija izračuna škodne in premijske rezervacije je usklajena med (po)zavarovalnimi družbami v Skupini, ob upoštevanju velikosti, kompleksnosti in poslovnem profilu posamezne družbe.

D.2.1.2 Dodatek za tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Dodatek za tveganje Skupine na dan 31. 12. 2022 znaša 33,5 milijona evrov.

Dodatek za tveganje se na ravni Skupine izračuna kot vsota dodatkov za tveganje po istih zavarovalnih segmentih poslovanja posameznih družb v Skupini. Za izračun se projicirajo prihodnje kapitalske zahteve posameznih tveganj po modulih in podmodulih. Pristop po hierarhiji ustreza prvi metodi, skladno z EIOPA smernicami o vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij. V izračunu se upošteva 6 odstoten strošek kapitala.

D.2.1.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2022 znašajo 1.126,8 milijona evrov, za namen solventnosti pa 683,9 milijona evrov. Osnovna razlika med načinoma vrednotenja je previdnostno vrednotenje obveznosti za namen računovodskih izkazov in vrednotenje kot najboljša ocena za namen solventnosti. Prav tako se pri izračunih rezervacij uporablja nekoliko različna segmentacija portfelja.

Tabela 49: Razlika med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov

2022	v 000 evrih
	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	683.939	1.126.824

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Pri premijski rezervaciji poleg načina vrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij na razliko rezervacije glede na namen pomembno vpliva tudi upoštevanje nezapadlih terjatev iz neposrednih zavarovalnih poslov.

V računovodskih izkazih vsaka (po)zavarovalnica v Skupini pripozna rezultat zavarovalne pogodbe v času trajanja, pri čemer je rezultat zavarovalne pogodbe v izračunih za namen solventnosti pripoznan že takoj ob sklenitvi pogodbe. V nasprotju s prenosno premijo, se pri premijski rezervaciji upoštevajo tudi škodni količniki za posamezne segmente, upoštevajo pa se tudi denarni tokovi iz naslova storniranja pogodb in vračila bonusov, za katere se v računovodskih izkazih oblikujejo ločene rezervacije. Denarni tokovi bodočih obveznosti se diskontirajo s krivuljo netvegane obrestne mere.

Pri izračunu škodne rezervacije se v delu, ki se nanaša na nastale neprijavljene škode in nastale ne dovolj prijavljene škode, za namen solventnosti prav tako uporabi predpisana segmentacija. Metodologija je pri obeh izračunih enaka. Pri izračunu za namen solventnosti razvojni faktorji niso glajeni in uporabljeni škodni količniki ne vsebujejo previdnostnega dodatka. V izračunu nastalih neprijavljenih škod in nastalih ne dovolj prijavljenih škod za računovodsko poročanje so iz popisa nastalih prijavljenih škod izvzete velike škode in upoštevane ločeno, kar vodi k višji vrednosti rezervacij. Pri obeh načinih vrednotenja so stroški in regresi izračunani z enako metodo. Podobno kot pri premijski rezervaciji se za namene solventnosti denarni tokovi škodnih rezervacij tudi diskontirajo, vendar pa se zaradi negativnih obrestnih mer lahko zgodi, da se rezervacije povečajo.

D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj

V okviru zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se na ravni Skupine vrednoti življenjske zavarovalne obveznosti in zavarovalne obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobni tehnični osnovi kot življenjska zavarovanja. Na ravni Skupine se najboljšo oceno obveznosti računa ločeno za iztekle in neiztekle krite nevarnosti.

Metodologija izračuna je usklajena med (po)zavarovalnimi družbami v Skupini, ki v zavarovalnotehničnih rezervacijah življenjskih zavarovanj nimajo medsebojnih transakcij.

V spodnji tabeli so prikazane zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti.

Tabela 50: Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

31.12.2022			v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Najboljša ocena obveznosti	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	767.314	16.290	783.604
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	640.169	20.502	660.670
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	6.063	6.394	12.457
Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34)	51.286	264	51.550
Skupaj	1.464.832	43.450	1.508.282

Opomba*: se uvršča pod zavarovalno-tehnične rezervacije zdravstvenih zavarovanj

31.12.2021			v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Najboljša ocena obveznosti	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	971.974	25.438	997.412
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	715.013	18.023	733.036
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	6.051	7.146	13.196
Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34)	72.125	432	72.556
Skupaj	1.765.162	51.038	1.816.201

D.2.2.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj

Za namene projekcije denarnih tokov se na ravni posamezne zavarovalne družbe uporabi primeren nabor predpostavk na ravni homogenih skupin, v katere so razvrščene police. Za neiztekle nevarnosti se najboljša ocena obveznosti izračuna s projekcijami denarnih tokov, in sicer pod pripadajočimi predpostavkami za vsako polico posebej. Za iztekle nevarnosti se pripozna najboljša ocena obveznosti na naslednji način: v primeru doživetij se najboljša ocena izračuna po policah; v primeru drugih tveganj pa na skupinski ravni homogenih skupin tveganj po t. i. metodologiji aktuarskih trikotnikov, ki spada pod tehnike premoženjskih zavarovanj. Teoretični koncept opredeljuje najboljšo oceno obveznosti kot tržno vrednost obveznosti, ki pa je v praksi skoraj nikoli ni mogoče odčitati na trgu. Zato se najboljša ocena obveznosti izračuna kot sedanja vrednost vseh prihodkov in odhodkov, ki so povezani s polico, uteženih z verjetnostjo realizacije. Prihodki obsegajo bruto premije, obračunane stroške in druge dohodke (npr. refundacije), odhodki pa dejanske stroške, provizije, škode in druge morebitne odhodke. Med prihodke se ne štejejo donosi na sredstva. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja krivulja netvegane obrestne mere, ki jo objavi EIOPA.

Odhodki, ki zadevajo prihodnje dejanske stroške, se izračunajo po stroškovnem modelu, ki vsebuje vse naslednje vrste stroškov, potrebne za servisiranje zavarovalnih pogodb: stroške upravljanja zavarovanj, stroške upravljanja naložb, stroške upravljanja škodnih zahtevkov, stroške pridobivanja zavarovanj (ki ne spadajo pod provizije posrednikom – ti tvorijo posebno vrsto denarnega toka).

Pri denarnih tokovih se upošteva pričakovan prihodnji razvoj zunanjega okolja (umrljivost, obrestne mere, inflacija …) in naslednje vrste negotovosti:

• negotovosti glede časa in verjetnosti zavarovanih dogodkov,
• negotovost glede zneskov škodnih zahtevkov,
• negotovost glede zneska dejanskih stroškov,
• negotovosti glede pričakovanega prihodnjega razvoja zunanjega okolja, kolikor je to mogoče predvideti,
• negotovosti glede ravnanja imetnikov polic.

Navedene negotovosti so pri projekciji zajete s pomočjo osnovnih vhodnih predpostavk glede verjetnostne porazdelitve ustreznih zavarovalnih dogodkov (npr. verjetnostne tablice smrtnosti, kapitalizacij polic, odkupov polic, ipd.). Privzete verjetnostne porazdelitve so odvisne od relevantnih faktorjev tveganja in se lahko spreminjajo skozi čas (npr. tablice verjetnosti dolgoživosti so odvisne od spola, starosti in generacije, ki ji oseba pripada). Vrednost najboljše ocene obveznosti se izračuna ločeno za garantirani in diskrecijski del obveznosti.

V izračunu denarnih tokov se upoštevajo določeni prihodnji ukrepi upravljanja glede delitve dobička zavarovancem, odvisno od ekonomskih razmer države, v kateri posluje družba, in skladno s pravilniki družbe.

Z uporabo nabora ekonomskih scenarijev, ki so skladni s tržnimi razmerami in nevtralni za tveganja, se izračuna tudi del najboljše ocene obveznosti, ki predstavlja časovno vrednost vgrajenih pogodbenih možnosti in finančnih garancij in s tem ocenimo sedanjo vrednost negotovosti, ki izhaja iz njih.

Predpostavke o ravnanju zavarovalcev se upoštevajo deterministično, tj. ravnanje ni odvisno od ekonomskega scenarija, temveč je odvisno od drugih dejavnikov tveganja (npr. starost police, vrsta zavarovalnega produkta, ipd.). Umerjanje odvisnosti med ekonomskimi razmerami in ravnanji zavarovalcev mora temeljiti na statistično značilnem rezultatu, ki bi izhajal iz ustreznih statističnih analiz na izkustvenih podatkih iz obeh virov (pretekla ravnanja zavarovalcev in ekonomske razmere). Na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov take zveze ni mogoče izpeljati korektno.

Najboljša ocena rezervacij za škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, je vsota najboljših ocen za sedanje in predvidene škode iz tega naslova. Najboljši oceni se izračunata z življenjskimi tehnikami vrednotenja. Pri tem se upoštevajo ustrezne tablice smrtnosti, ki se uporabljajo tudi za vrednotenje kapitaliziranih rent za popis. Tako se izračuna tudi rezervacija za predvidene rente za zavarovalne primere, kjer še ni prišlo do vložitve zahtevka, pa se le-ta upravičeno pričakuje. Gre praviloma za rente mladoletnih oseb, ki že prejemajo rento, ob dopolnitvi določene starosti pa bodo upravičeni tudi do rente zaradi nadomestila izpada dohodka. V izračunu so upoštevani tudi stroški reševanja.

Najboljša ocena obveznosti se je v opazovanem obdobju spremenila na segmentih:

• zavarovanj z udeležbo pri dobičku, kjer se je zmanjšala za 204,7 milijona evrov pretežno zaradi višanja krivulje netvegane obrestne mere zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti za 156,2

milijona evrov in dejanskih denarnih tokov v letu 2022 zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti za 54,8 milijona evrov,

• zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja, kjer se je zmanjšala za 74,8 milijona evrov zaradi dejanskih naložbenih gibanj v obdobju zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti za 64,7 milijona evrov, novih sprejetih rizikov v obdobju in povišanja krivulje netvegane obrestne mere zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti za 32,6 milijona evrov;

• drugih življenjskih zavarovanjih, kjer se ni spremenila;

• rent iz naslova neživljenjskih zavarovanj, kjer se je zmanjšala za 20,8 milijona evrov. Glavnina razlike izhaja iz matične družbe, kjer so se rezervacije iz tega naslova zmanjšale za 20,1 milijona evrov, predvsem zaradi spremembe krivulje netvegane obrestne mere.

D.2.2.2 Dodatek za tveganje življenjskih zavarovanj

Opredelitev dodatka za tveganje temelji na ocenjeni vrednosti solventnostne kapitalske zahteve za vsa prihodnja obdobja do izteka obstoječega portfelja obveznosti. Zato se za njihov izračun v Skupini uporablja poenostavitev, ki temelji na izračunu prihodnjih vrednosti delnih solventnostnih kapitalskih zahtev za posamezne podvrste tveganj (npr. umrljivost, dolgoživost, stroški …) na osnovi vrednosti nadomestkov, ki jih je v praksi mogoče izračunati.

Vsakemu tveganju po standardni formuli se zato določi ustrezen nadomestek, ki se po empiričnih dokazih in aktuarski presoji v prihodnosti giblje približno skladno z gibanjem kapitalske zahteve za to tveganje. Tako se izračuna dodatek za tveganje za celoten portfelj življenjskih zavarovanj v posameznem omejenem skladu oz. preostanku portfelja. Tak dodatek za tveganje se nato razdeli na posamezne zavarovalne segmente, sorazmerno z njihovimi navideznimi izoliranimi dodatki za tveganje.

D.2.2.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Razlogi za razlike med vrednotenji zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov so razhajanja med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami.

Metodologija in podlage računovodskih izkazov za vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij določajo v določenih segmentih portfelja večjo izmed naslednjih vrednosti: oceno realističnih obveznosti (po metodologiji LAT) ali konservativno vrednost obveznosti. Navedeni konservativni izračun obveznosti zajema bodisi prospektivno metodo z neto Zillmerjevo premijo (klasična življenjska zavarovanja) bodisi retrospektivno metodo (naložbena in pokojninska zavarovanja).

Pri prvi metodi se upošteva sedanja vrednost omejenega nabora bodočih pričakovanih denarnih tokov v zvezi z zavarovalno pogodbo, pri drugi pa akumulirana vrednost preteklih realiziranih denarnih tokov (vplačila premij, izplačila škod, pripis donosa, valorizacija, ipd.).

2022		v 000 evrih
Bilanca stanja	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR življenjskih zavarovanj	1.508.282	1.973.200

Tabela 51: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami življenjskih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »najboljša ocena obveznosti«, vključno z dodatkom za tveganje.

Poleg navedenih razlik v podlagah in metodologijah se vrednotenji razlikujeta tudi v naborih uporabljenih predpostavk. Za prospektivno vrednotenje obveznosti (klasičnih življenjskih zavarovanj) za potrebe računovodskih izkazov se praviloma uporabijo zavarovalno-tehnični parametri, s katerimi je določena premija, toda z nekaterimi izjemami. Za diskontiranje se uporabi konstantna tehnična obrestna mera, ki je vgrajena v posamezen cenik oz. valuacijsko obrestno mero, če je slednja nižja.

Predpostavke o stroškovnih parametrih so praviloma enake tistim, ki so vgrajene v cenik produkta, v nekaterih primerih pa je treba uporabljati izkustveni valuacijski parameter. Pri vrednotenju obveznosti v računovodskih izkazih se ne upošteva obnašanje imetnikov polic (odkup, kapitalizacija, stornacija, anuitizacija). Obveznosti se izračunavajo s formulami aktuarske matematike, ki so sestavljene iz klasičnih aktuarskih faktorjev.

Pri vrednotenju za namen solventnosti so vse predpostavke tipa najboljše ocene, kar pomeni, da vrednosti niso niti precenjene niti podcenjene, kar omogoči realistično vrednotenje. Pomembno dejstvo je, da regulator predpiše osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere za vsako pomembno valuto in je poenotena za vse zavarovalnice v posamezni državi.

Pri zavarovanjih z udeležbo pri dobičku je pozitivna razlika med vrednotenjem obveznosti za namen solventnosti in računovodskih izkazov v glavnem posledica uporabe navedene časovne strukture, ki je pretežno nižja od obrestnih mer, kot se uporabljajo za diskontiranje v računovodskih izkazih. Pri zavarovanjih, vezanih na indeks ali enote premoženja, pa negativna razlika nastane zaradi uporabe najboljše ocene parametrov (ki praviloma privedejo do nižjih obveznosti kot parametri, upoštevani v izračunu za računovodske izkaze) in dopuščanja negativnih obveznosti za dobičkonosna zavarovanja za namen solventnosti. Podobna razlaga velja tudi za druga življenjska zavarovanja.

Materialno razliko med vrednotenjema prispevajo tudi rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj, ki se prikazujejo pod življenjska zavarovanja za namen solventnosti v vrednosti 72,1 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov pa se prikazujejo pod premoženjska zavarovanja.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Izračun rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, je narejen v skladu z metodologijo aktuarske matematike ob upoštevanju določil MSRP.

Izračun rezervacij se nanaša na dve kategoriji upravičenj zaposlenih:

• Odpravnine, ki predstavljajo upravičenja zaposlenih po upokojitvi (angl. post-employment benefit) in predstavljajo obliko izplačila v enkratnem znesku. Višina upravičenja je določena vnaprej, tveganja glede končne višine izplačila so na strani podjetja, zato se shema razvršča pod sistem z določenimi prejemki⁸ ,
• Jubilejne nagrade, ki predstavljajo druga dolgoročna upravičenja zaposlenih v času službovanja (angl. Other long-term employee benefits).

Na celoten strošek vnaprej določenih upravičenj zaposlenega vpliva veliko spremenljivk, na primer rast plač, inflacija, prekinitve delovnega razmerja in umrljivost zaposlenih. Celoten strošek upravičenja ostaja negotov v celotnem obdobju, zato pri vrednotenju sedanje vrednosti pozaposlitvenih zaslužkov in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja upošteva:

• aktuarske metode vrednotenja,
• pripise zaslužkov v obdobju službovanja,
• izdelane aktuarske predpostavke.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane za vsakega zaposlenega posebej na podlagi opisane metodologije, upoštevanih parametrov in podatkov o zaposlenih.

Rezervacije za jubilejne nagrade ter pokojnine in odpravnine ob upokojitvi se za namene poročanja v okviru solventnosti ujemajo z rezervacijami, izračunanimi za namen računovodskih izkazov.

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	18.170	18.460	20.023

Tabela 52: Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, Skupine

V letu 2022 se vrednost rezervacij, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, ni materialno zmanjšala.

⁸ Defined Benefit Plan.

D.3.2 Depoziti pozavarovateljev

Depoziti pozavarovateljev se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 53: Depoziti pozavarovateljev
--------------------------------------

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Depoziti pozavarovateljev	1.135	842	1.135

V letu 2022 se vrednost depozitov pozavarovateljev ni materialno povečala.

D.3.3 Odložene obveznosti za davek

Za namen računovodskih izkazov se odložene obveznosti za davek obračunavajo za vse obdavčljive začasne razlike med vrednostjo obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih obveznosti za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo obveznost poravnana in je pripoznan glede na jurisdikcijo v posamezni družbi.

Odložene obveznosti za davek se za namene solventnosti vrednotijo kot vsota vrednosti odloženih obveznosti za davek po družbah v Skupini. Slednje se na ravni posamezne odvisne družbe v Skupini določi kot vsota odloženih obveznosti za namen računovodskih izkazov in zmnožka lokalne davčne stopnje v državi poslovanja ter razlike med višino obveznosti (brez upoštevanja odloženih obveznosti za davek) računovodske in tržne bilance stanja posamezne družbe.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Odložene obveznosti za davek	117.162	87.524	259

Tabela 54: Odložene obveznosti za davek Skupine

Glede na preteklo obdobje so se odložene obveznosti za davek za namen solventnosti povečale za 29,6 milijonov evrov zaradi povečanja na matični družbi in na družbi Pozavarovalnica Triglav RE, ter družbi Triglav Osiguranje, Zagreb. Pri vseh družbah je povečanje posledica povečanja razlike med skupnimi obveznostmi pred davki po obeh standardih poročanja.

D.3.4 Izvedeni finančni instrumenti

Izvedenim finančnim instrumentom določa vrednost zaključni ponujeni nakupni tečaj z delujočega trga (borza, kotacija organizatorja trga). Če trg ne deluje, se vrednost določi s specializiranim modelom vrednotenja (Black-Scholes, mrežni modeli). Parametri v modele (diskontne stopnje, volatilnosti, korelacije…) so v največjem možnem obsegu določeni kot nepopravljeni podatki s finančnih trgov.

Družbe v Skupini konec leta 2022 niso razpolagale z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Tabela 55: Izvedeni finančni instrumenti Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	0

D.3.5 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam so obveznosti iz naslova prejetih bančnih posojil. Za namen računovodskih izkazov in solventnosti so te obveznosti prikazane po nabavni vrednosti.

Tabela 56: Zneski, dolgovani kreditnim institucijam Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	490	377	490

V letu 2022 se vrednost zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam, ni materialno povečala.

D.3.6 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam

Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam, vključujejo obveznice, ki jih izda družba v Skupini (v posesti kreditnih institucij ali ne), strukturirane vrednostne papirje, ki jih izda družba v Skupini, ter hipoteke in kredite, dolgovane subjektom, ki niso kreditne institucije. Podrejene obveznosti niso vključene v to kategorijo. Za namen računovodskih izkazov in namen solventnosti so te obveznosti prikazane po odplačni vrednosti.

Tabela 57: Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	236	1.841	230

D.3.7 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov predstavljajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov, pozavarovalne obveznosti iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov.

Za namen računovodskih izkazov se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega se za oba namena vrednotenja uporabi različna klasifikacija postavk bilance stanja. Za namen solventnosti se v to postavko štejejo tudi vse zapadle obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja in sozavarovanja. Nezapadle obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja in sozavarovanja se za namen solventnosti upoštevajo pri izračunu izterljivih zneskov iz pozavarovanja. Nezapadle in zapadle obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja in sozavarovanja se za namen računovodskih izkazov štejejo pod obveznosti iz naslova pozavarovanja.

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	40.704	35.865	41.429

Tabela 58: Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov Skupine

Na Skupini se je ta postavka v letu 2022 povečala za 4,8 milijona evrov, največ v Triglav Osiguranje, Beograd, v višini 1,6 milijona evrov in v Pozavarovalnici Triglav Re v višini 1,1 milijona evrov.

D.3.8 Obveznosti iz naslova pozavarovanja

Obveznosti iz naslova pozavarovanja se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Vrednotenje za namen solventnosti je enako kot za namen računovodskih izkazov. Zajem podatkov pa je različen. Vrednost obveznosti iz poslov pozavarovanja za namen solventnosti je vsebuje obveznosti iz pasivnega pozavarovanja, medtem ko vrednost za namen računovodskih izkazov vsebuje obveznosti iz naslova aktivnega in pasivnega pozavarovanja.

Tabela 59: Obveznosti iz naslova pozavarovanja Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	19.054	7.193	51.519

Na Skupini so se obveznosti iz naslova pozavarovanja povečale za 11,9 milijona evrov. Pomembno povečanje je v matični družbi, kjer so se obveznosti za premije iz pozavarovanja do pozavarovateljev izven Skupine povečale za 11,7 milijona evrov.

D.3.9 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Največja komponenta teh obveznosti so kratkoročne obveznosti do zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev in druge kratkoročne obveznosti.

Za namen računovodskih izkazov, kot tudi solventnosti, se te obveznosti vrednoti po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega je tudi za oba namena vrednotenja uporabljena različna klasifikacija postavk bilance stanja.

Tabela 60: Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Skupine
----------------------------------------------------------------------	--	--

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	79.681	67.431	87.119

V letu 2022 so se obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Skupini povečale za 12,2 milijona evrov. V okviru teh obveznosti so se v matični družbi povečale obveznosti do zaposlenih za 4,7 milijona evrov in obveznosti za davek iz dohodka pravnih oseb za 9,7 milijona evrov, medtem ko je v letu 2021 matična družba izkazovala terjatev za davek iz dohodka pravnih oseb v višini 564 tisoč evrov.

D.3.10 Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti so v računovodskih izkazih izkazane po odplačni vrednosti brez natečenih obresti. Za namen solventnosti se za vrednotenje podrejenih obveznosti uporabi vrednotenje po tržni vrednosti, pri čemer ni upoštevana sprememba kreditne sposobnosti izdajatelja.

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Podrejene obveznosti	43.370	51.671	49.522

Tabela 61: Podrejene obveznosti Skupine

V letu 2022 so se podrejene obveznosti zmanjšale zaradi prevrednotenja, predvsem na račun dviga ravni netvegane obrestne mere.

D.3.11 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje

Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, so vse ostale obveznosti Skupine, ki niso zajete v nobeni drugi prejšnji pasivni postavki bilance stanja. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega je tudi za oba namena vrednotenja uporabljena različna klasifikacija postavk bilance stanja.

			v 000 evrih
Bilanca stanja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2022	2021	2022
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	22.610	17.422	24.273

Tabela 62: Vse druge obveznosti Skupine, ki niso prikazane drugje

Glede na preteklo obdobje se je vrednost drugih obveznosti Skupine, ki niso prikazane drugje, povečala za 5,2 milijona evrov.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Skupina v obdobju poročanja za namene solventnosti ni uporabljala alternativnih metod vrednotenja, ki ne bi bile pojasnjene v predhodnih točkah tega poročila.

D.5 Druge informacije

V tem poglavju so, glede na zahtevo iz člena 296 (4) Delegirane uredbe, opisani dodatni podatki o Skupini.

Družbe v Skupini imajo vzpostavljen sistem rednega, najmanj letnega preverjanja ustreznosti naložbenih politik. Pri tem se upošteva tudi razmere na finančnih trgih ter druge pomembnejše dejavnike z vplivom na naložbenje. Odvisnosti med tveganji različnih razredov sredstev in obveznosti redno spremlja z uporabo stresnih testov bonitetnih agencij na pobudo regulatorja oz. s predpisanimi stresnimi testi EIOPA.

Skupina ima največjo zunajbilančno izpostavljenost na postavkah neuveljavljenih regresnih terjatev ter še nevplačanih danih zavezah za vplačila v alternativne naložbe. Podrobneje so zunajbilančne postavke, ki jih Skupina ne poroča, predstavljene v Letnem poročilu, v poglavju 5.9 računovodskega dela poročila.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o vrednotenju za namen solventnosti razkrila v poglavjih od D.1 do D.4.

E. I	Lastna sredstva
E.Z	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital
E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temeljecega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom
E.6	Druge informacije

E. Upravljanje kapitala

Sistem upravljanja kapitala v Skupini temelji na strateških ciljih, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah, ki upoštevajo značilnosti in posebnosti poslovanja družbe kot celote ter se dodatno še upoštevajo lokalne zahteve posamezne družbe Skupine.

Upravljanje kapitala je na ravni Skupine vzpostavljeno s stalnim procesom določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, potrebnega za kritje prevzetih tveganj za učinkovito poslovanje. Sistem upravljanja kapitala obsega tudi obvladovanje regulatornega kapitalskega tveganja, kamor sodijo tudi tveganja zaradi zakonodajnih sprememb in sprememb v računovodskih standardih z vplivom na kapitalsko ustreznost in posledično tudi na izplačevanje dividend.

Cilj sistema upravljanja kapitala je učinkovita poraba razpoložljivih lastnih sredstev (za kar se uporablja tudi izraz ekonomski kapital), ki zagotavlja:

• visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov,
• stalno izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti,
• varnost ter dobičkonosnost poslovanja družb Skupine, ob upoštevanju opredeljenega apetita po tveganjih, kar zajema zagotavljanje ustrezne višine kapitala ter njegovo učinkovito porabo,
• zagotavljanje primerne izpostavljenosti kapitalskemu tveganju, z doslednim testiranjem kapitalske ustreznosti v procesu ORSA,
• zagotavljanje dolgoročne in stabilne donosnosti naložbe lastnikov,
• doseganje kriterijev zunanjih bonitetnih agencij za ohranitev bonitetne ocene najmanj »A«.

Za optimalno doseganje strateških ciljev matična družba s sistemom upravljanja kapitala vzpostavlja tudi proces transparentne in optimalne ekonomske alokacije kapitala po posameznih poslovnih področjih in posameznih družbah Skupine na podlagi meril dobičkonosnosti, prilagojenih tveganjem.

Matična družba Skupine v okviru sistema upravljanja kapitala izvaja atraktivno in vzdržno dividendno politiko. Delež konsolidiranega čistega dobička preteklega leta, ki je namenjen izplačilu dividend, znaša najmanj 50 odstotkov, pri čemer si matična družba prizadeva izplačati delničarjem dividendo, ki ni nižja od dividende preteklega leta. Izvajanje dividendne politike je podrejeno srednjeročno vzdržnemu doseganju kapitalske ustreznosti Skupine v ciljnem razponu med 200 in 250 odstotki. Uprava in Nadzorni svet matične družbe podata Skupščini delničarjev vsakoletni predlog delitve bilančnega dobička matične družbe na podlagi uravnoteženega upoštevanja treh ciljev: preudarno upravljanje kapitala Skupine in zagotavljanje njene finančne stabilnosti, reinvestiranje čistih dobičkov v izvajanje strategije rasti in razvoja Skupine ter izplačevanje privlačne dividende delničarjem.

Naslednja slika prikazuje strateške cilje upravljanja kapitala in kriterije dividendne politike.

Slika 5: Strateški cilji upravljanja s kapitalom in kriteriji dividendne politike

Namen procesa upravljanja kapitala je doseganje optimalne donosnosti po kriteriju porabe ekonomskega kapitala na ravni Skupine in predstavlja kontinuirano izvajanje naslednjih aktivnosti:

• postavljanje ciljev, ki so medsebojno usklajeni in jasno komunicirani ter opredeljujejo dolgoročno poslovno strategijo posameznega poslovnega področja in podrejenih družb,
• sprejemanje poslovnih odločitev, ki so skladne z vidika dobičkonosnosti in prevzetih tveganj ter s strateškimi usmeritvami upravljanja kapitala,
• spremljanje in merjenje vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in podrejenih družb ter analiziranje sprememb v profilu tveganosti,
• vrednotenje rezultatov poslovanja,
• izvajanje ukrepov za optimalno alokacijo ekonomskega kapitala in nadziranje njegove porabe.

V okviru spremljanja in merjenja vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in analiziranja sprememb v profilu tveganosti je izjemnega pomena redno izvajanje procesa ORSA, v okviru katerega se opredelijo usmeritve in ukrepi za optimizacijo poslovanja v smeri strateških ciljev. Proces ORSA je podrobneje opisan v poglavju B.3.6 tega poročila.

KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE

Skupina je bila na dan 31. 12. 2022 ustrezno kapitalizirana in je imela na razpolago dovolj kapitala za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (200 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (461 odstotkov).

Kapitalska ustreznost se določi kot količnik med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Primerna lastna sredstva zajemajo vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 in do regulatorno opredeljene višine postavke lastnih sredstev stopnje 2 in 3.

Za kritje zahtevanega minimalnega kapitala se uporabijo le primerna lastna sredstva, ki so brez omejitev, in sicer vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 ter postavke lastnih sredstev stopnje 2, ki v okviru regulatorno opredeljene meje ne smejo presegati 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Tabela 63: Kapitalska ustreznost Skupine na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

	v 000 evrih
Kapitalska ustreznost Skupine	2022	2021
Primerna lastna sredstva za pokrivanje SCR	932.927	1.007.106
Primerna lastna sredstva za pokrivanje MCR	832.463	933.686
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	466.468	459.283
Zahtevani minimalni kapital (MCR)	180.759	174.644
Kapitalska ustreznost glede na SCR	200 %	219 %
Kapitalska ustreznost glede na MCR	461 %	535 %

Kapitalska ustreznost Skupine se je glede na preteklo leto zmanjšala za 19 odstotnih točk zaradi zmanjšanja primernih lastnih sredstev in povečanja zahtevanega solventnostnega kapitala. Primerna lastna sredstva so se v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala za 74,2 milijona evrov.

Podrobnosti o vrednostih za izračun kapitalske ustreznosti Skupine so prikazane na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

E.1 Lastna sredstva

Skupina je na dan 31. 12. 2022 razpolagala le z osnovnimi lastnimi sredstvi in ta so znašala 932,9 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Skupine znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 43,4 milijona evrov in uskladitvena rezerva 817,1 milijona evrov. Uskladitvena rezerva je presežek sredstev nad obveznostmi v višini 939,4 milijona evrov, zmanjšan za vrednost pričakovanih dividend za poslovno leto 2022 v višini 46,4 milijona evrov, osnovnega kapitala v višini 73,7 milijona evrov ter drugih nerazpoložljivih sredstev v višini 2,2 milijona evrov. V nerazpoložljivih sredstvih je upoštevana prilagoditev vrednosti družb Triglav Skladi in Triglav, pokojninska družba na sektorsko vrednost njunega razpoložljivega kapitala, primernega za kritje sektorske kapitalske zahteve družbe.

Skupina na dan 31. 12. 2022 ni imela pomožnih lastnih sredstev.

Struktura lastnih sredstev Skupine po stopnjah na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 je prikazana v spodnji tabeli in na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

Tabela 64: Struktura primernih lastnih sredstev za krije zahtevanega solventnostnega in minimalnega kapitala po
stopnjah na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

Primerna lastna sredstva za krije SCR v 000 evrih	2022	2021
Stopnja 1	889.557	955.434
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	817.143	883.272
Odbitki	1.287	1.539
Stopnja 2	43.370	51.671
Podrejene obveznosti	43.370	51.671
Odbitki	0	0
Stopnja 3	0	0
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala	932.927	1.007.106

Primerna lastna sredstva za krije MCR v 000 evrih 2022
Stopnja 1	796.311	898.758
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	817.143	883.272
Odbitki	94.533	58.216
Stopnja 2 (največ 20 odstotkov MCR)	36.152	34.929
Podrejene obveznosti	36.152	34.929
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala	832.463	933.686

Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine so se v opazovanem obdobju zmanjšala za 74,2 milijona evrov. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja uskladitvene rezerve za 66,1 milijona evrov, predvsem zaradi zmanjšanja presežka sredstev nad obveznostmi, pri čemer se je vrednost podrejenih obveznosti zmanjšala za 8,3 milijona evrov.

Znesek skupnih primernih lastnih sredstev Skupine za kritje zahtevanega minimalnega kapitala je na dan 31. 12. 2022 znašal 832,5 milijona evrov, pri čemer so v tej vrednosti že izločena lastna sredstva stopnje 2, ki presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Odbitki so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali zaradi dokapitalizacije Triglav, pokojninske družbe.

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Lastna sredstva na ravni Skupine so v največji meri najboljše kvalitete in se tako celoten osnovni kapital ter uskladitveno rezervo razvršča v stopnjo 1, podrejeno obveznico pa v stopnjo 2.

Graf 10: Primerjava primernih lastnih sredstev za pokrivanje zahtevanega minimalnega kapitala na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala

Matična družba je opravila preveritev prenosljivosti lastnih sredstev z namenom ugotavljanja, ali so celotna lastna sredstva posameznih odvisnih družb, ki se polno konsolidirajo, razpoložljiva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni Skupine. Potencialni odbitki iz razpoložljivih lastnih sredstev Skupine se določijo na podlagi omejitev prenosljivosti lastnih sredstev odvisnih družb zaradi zagotavljanja potrebne višine lastnih sredstev za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti v družbi ter drugih zaznanih omejitev. Ti se računajo ločeno za (po)zavarovalne odvisne družbe ter ostale odvisne družbe, ki nimajo zakonskih omejitev. Na podlagi vsote tako določenih potencialnih odbitkov se določi skupni potencialni odbitek za vsako družbo. Slednji se primerja s mejno vrednostjo, ki jo predstavlja proporcionalni zahtevani solventnostni kapital družbe, ki ga ta prispeva k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Skupine. V kolikor je skupni potencialni odbitek višji od mejne vrednosti, se presežek vsote odbitkov upošteva kot odbitek zaradi omejene prenosljivosti lastnih sredstev, v nasprotnem primeru pa se odbitka ne oblikuje.

Lastna sredstva, ki se ne obravnavajo kot dejansko razpoložljiva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine, so pomožna lastna sredstva, prednostne delnice, sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje, podrejene obveznosti in znesek, ki je enak vrednosti neto odloženih terjatev za davek.

Dodaten odbitek se izračuna še za manjšinske deleže, ki se izračuna kot manjšinski delež presežka lastnih sredstev nad proporcionalnim zahtevanim solventnostnim kapitalom po vseh prej določenih odbitkih. Na dan 31. 12. 2022 je Skupina oblikovala le odbitke iz naslova manjšinskih deležev, ki so znašali 1,3 milijona evrov. To je za 0,3 milijona manj kot na konec leta 2021.

RAZLIKE V VREDNOTENJU KAPITALA ZA NAMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN RAZPOLOŽLJIVIMI LASTNIMI SREDSTVI

Razlike med kapitalom za namen računovodskih izkazov in lastnimi sredstvi, izračunanimi za namene solventnosti, izhajajo iz razlik v vrednotenju sredstev in obveznosti. Lastna sredstva se namreč izračunavajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer sta obe strani bilance vrednoteni po tržni vrednosti. Dodatno k tej razliki se prištejejo še podrejene obveznosti in morebitne odbitne postavke iz lastnih sredstev.

Graf 11: Razlike v vrednotenju kapitala za namen računovodskih izkazov in lastnih sredstev Skupine na dan 31. 12. 2022

* Poštena vrednost neopredmetenih sredstev se vrednoti na 0.

** Konsolidacija za namen solventnosti se razlikuje za družbi Triglav Skladi in Triglav pokojninska družba.

*** V tej kategoriji so odbitne postavke za finančne udeležbe, manjšinske deleže in predvidene dividende.

Kapital za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2022 je znašal 752,8 milijona evrov, razpoložljiva lastna sredstva pa 932,9 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov se družbe Triglav Skladi, Sarajevostan, d.d., Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje, in Triglav, pokojninska

družba polno konsolidirajo, za namen solventnosti pa so te družbe vključene po kapitalski metodi. Razlika v zajemu omenjenih družb v največji meri vpliva na razliko v finančnih naložbah in zavarovalno-tehničnih rezervacijah, predvsem iz Triglav, pokojninske družbe. Na razliko v vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij pa dodatno vpliva tudi njuno različno vrednotenje (podrobnosti v poglavju D.2 tega poročila).

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

Matična družba Skupine računa kapitalsko ustreznost na podlagi standardne formule v skladu z ZZavar-1 in Delegirano uredbo. Matična družba pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v standardni formuli uporablja predpisane parametre in ne uporablja nobenih poenostavitev ter parametrov, specifičnih za matično družbo oz. Skupino.

Zahtevani minimalni kapital na ravni Skupine v zakonodaji ni opredeljen. Najnižja dovoljena vrednost za zahtevani solventnostni kapital na ravni Skupine mora biti enaka zahtevanemu minimalnemu kapitalu na ravni Skupine in je seštevek zahtevanega minimalnega kapitala matične družbe in sorazmernega deleža zahtevanega minimalnega kapitala vseh povezanih (po)zavarovalnic. Za zavarovalnice v Skupini, ki niso podvržene Delegirani uredbi, se pri izračunu upoštevajo lokalne minimalne kapitalske zahteve v vrednosti skladno s sorazmernimi deleži.

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital

Zahtevani solventnostni kapital Skupine je na dan 31. 12. 2022 znašal 466,5 milijona evrov, kar je 7,2 milijona evrov več kot v predhodnem letu. Glavni razlog za povečanje zahtevanega solventnostnega kapitala je povečanje kapitalske zahteve za zavarovalna, kreditna in operativna tveganja ter manjša absorpcijska kapaciteta odloženih davkov.

	v 000 evrih
Zahtevani solventnostni kapital Skupine	2022	2021
Zavarovalna tveganja	347.043	318.881
Tržna tveganja	188.737	230.498
Kreditna tveganja	47.110	41.228
Razpršitev	-203.582	-197.926
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	379.308	392.682
Operativna tveganja	47.227	43.278
Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij	-276	0
Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov	-9.744	-28.204
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	8.433	4.919
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskih pribitkov	424.949	412.674
Kapitalske zahteve družbe Triglav Skladi	11.844	15.887
Kapitalske zahteve družbe Triglav pokojninska družba	13.230	14.028
Kapitalska zahteva za preostale družbe	16.445	16.694
Zahtevani solventnostni kapital	466.468	459.283

Tabela 65: Zahtevani solventnosti kapital Skupine na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

Povečanje kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja za 28,2 milijona evrov glede na preteklo leto je posledica povečanja kapitalske zahteve za vse tri module zavarovalnih tveganj, predvsem pa zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj, ki so se v največji meri povečala zaradi rasti portfeljev zavarovalnih družb Skupine in neugodnega škodnega dogajanja.

Kapitalska zahteva za tržna tveganja se je glede na preteklo obdobje zmanjšala za 41,8 milijona evrov predvsem zaradi zmanjšanja kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev in kapitalske zahteve za tveganje razpona ter povečanja vpliva razpršitve. Kapitalska zahteva za tveganje lastniških vrednostnih papirjev se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala zaradi zmanjšanja delniške izpostavljenosti v drugi polovici leta 2022, kapitalska zahteva za tveganje razpona pa se je zmanjšala zaradi nadaljnjega vzdrževanja visokokvalitetnega portfelja dolžniških naložb ob zmanjšanju trajanja naložb. Povečanje vpliva razpršitve pa je v večji meri povezano z občutljivostjo Skupine na rast netveganih obrestnih mer in z rastjo le-teh.

Kapitalska zahteva za kreditna tveganja se je leta 2022 povečala za 5,9 milijona evrov predvsem zaradi povečanja izpostavljenosti do bank in pozavarovalnih partnerjev, kar posledično poveča oceno tveganj tipa 1. Prav tako se je povečala izpostavljenost iz naslova terjatev, kar poveča oceno tveganj tipa 2.

Zaradi rasti zavarovalnega portfelja premoženjskih zavarovanj se je povečala kapitalska zahteva za operativna tveganja.

Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov je konec leta 2021 znašala 28,2 milijona evrov, v letu 2022 pa znaša 9,7 milijona evrov. Znižanje je v največji meri posledica znižanja neto odloženih davkov za obveznosti na matični družbi, kar je znižalo neto odložene obveznosti za davek tudi na Skupini. Prilagoditev za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se preračuna na osnovi neto odloženih obveznosti za davek, utežen za posamezne (po)zavarovalne odvisne družbe Skupine, katerih osnova za vrednotenje predstavlja razlika med vrednotenjem za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Pri izračunu prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se na ravni Skupine ne upošteva verjetnih prihodnjih obdavčljivih dobičkov.

Podrobneje so vrednosti po posameznih kategorijah tveganj predstavljene v sklopu C tega poročila in prikazane na obrazcu 25.01. v prilogi tega poročila.

V spodnjem grafu je prikazana struktura posameznih kapitalskih zahtev po kategorijah tveganj, pri čemer se v prikazu upošteva tudi kapitalska zahteva za operativna tveganja ter kapitalske zahteve družb iz drugih finančnih sektorjev in kapitalske zahteve za preostale družbe, ki niso gradnik osnovnega zahtevanega kapitala.

Skupina je pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, upoštevajoč omejene sklade, uporabila 3. metodo - poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level), opredeljeno v Smernicah o omejenih skladih. To pomeni, da se kapitalske zahteve iz naslova omejenih skladov ter preostalega dela portfelja Skupine le seštejejo, učinki razpršitve med skladi se torej ne upoštevajo. Pri samem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala je potrebno še dodatno izračunati prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov. Podrobnosti samega izračuna so prikazane na obrazcu S.25.01, v prilogi tega poročila.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Zahtevani minimalni kapital na ravni Skupine je na dan 31. 12. 2022 znašal 180,8 milijona evrov.

V spodnji tabeli je predstavljen izračun zahtevanega minimalnega kapitala Skupine na dan 31. 12. 2022 in na dan 31. 12. 2021.

	v 000 evrih
	2022	2021
Zahtevani minimalni kapital Skupine	180.759	174.656
Zavarovalnica Triglav	104.456	106.903
Pozavarovalnica Triglav Re	23.009	21.226
Triglav Zdravstvena zavarovalnica	11.066	10.259
Triglav Osiguranje, Zagreb	12.076	10.692
Triglav Osiguranje, Sarajevo	8.181	4.090
Lovčen Osiguranje, Podgorica	3.000	3.000
Triglav Osiguranje, Beograd	6.402	6.409
Triglav Osiguranje, Banja Luka	3.579	3.068
Triglav Osiguruvanje, Skopje	2.995	3.005
Lovčen životno osiguranje, Podgorica	3.000	3.000
Triglav Osiguruvanje Život, Skopje	2.995	3.005

Tabela 66: Zahtevani minimalni kapital Skupine na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021

Zahtevani minimalni kapital Skupine se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečal za 6,1 milijona evrov, pri čemer glavnina spremembe izhaja iz družbe Triglav Osiguranje, Sarajevo zaradi povečanja lokalne kapitalske zahteve v Bosni in Hercegovini.

E.2.3 Učinki razpršenosti v Skupini

Pomembni učinki razpršenosti v Skupini izhajajo iz relativne velikosti tveganj in korelacije med njimi. Za izračun učinka razpršenosti se uporabljajo korelacijski faktorji, predpisani s standardno formulo. Ker je zavarovalni portfelj Skupine velik in dobro razpršen med neživljenjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja ter pozavarovanje, so učinki razpršenosti večji kot na posamezni družbi. Med družbami, ki niso zajete v polno konsolidacijo, se razpršitve ne upoštevajo.

Razpršitveni faktor je na ravni Skupine v letu 2022 znašal 80,5 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke nižje kot v preteklem letu, ko je znašal 81,4 odstotka. Razpršitev tveganj na ravni Skupine tako ostaja na visoki ravni.

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Skupina za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Skupina za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjih modelov.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Skupina v obdobju poročanja ni ugotovila neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Skupina je vse pomembne informacije o upravljanju kapitala razkrila v poglavjih od E.1 do E.5.

Priloge

Obrazci za poročanje kvantitativnih podatkov (QRT) Skupine na dan 31. 12. 2022:

• 1. S.02.01.02 Bilanca stanja za namen solventnosti
• 1. S.05.01.02 Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
• 1. S.05.02.02 Premije, škode in stroški po državah poslovanja
• 1. S.23.01.22 Lastna sredstva
• 1. S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
• 1. S.32.01.22 Podjetja v okviru Skupine

Vse vrednosti v kvantitativnih podatkih so prikazane v tisoč evrih.

Priloga 1: S.02.01.02 - Bilanca stanja za namen solventnosti

Sredstva	Vrednost za namen solventnosti
Neopredmetena sredstva
Odložene terjatve za davek	111.205
Presežek iz naslova pokojninskih shem
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	129.627
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	2.205.170
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	84.296
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	134.884
Lastniški vrednostni papirji	23.012
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	17.728
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	5.283
Obveznice	1.756.103
Državne obveznice	1.111.967
Podjetniške obveznice	643.165
Strukturirani vrednostni papirji	971
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem
Kolektivni naložbeni podjemi	133.528
Izvedeni finančni instrumenti
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	70.485
Druge naložbe	2.863
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	706.867
Krediti in hipoteke	5.720
Posojila, vezana na police	4.829
Krediti in hipoteke posameznikom	891
Drugi krediti in hipoteke	0
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	130.709
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	123.107
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	122.415
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	692
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	7.602
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	7.602
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
Depoziti pri cedentih	14.045
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	68.953
Terjatve iz naslova pozavarovanj	17.579
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	21.801
Lastne delnice (v posesti neposredno)
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	56.171
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	6.400
Sredstva skupaj	3.474.247

Obveznosti

Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	683.939
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	627.201
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	596.786
Dodatek za tveganje	30.414
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	56.739
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	53.620
Dodatek za tveganje	3.119
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	847.611
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	70
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	70
Dodatek za tveganje	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	847.542
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	824.594
Dodatek za tveganje	22.948
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	660.670
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	640.169
Dodatek za tveganje	20.502
Pogojne obveznosti
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	18.170
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem
Depoziti pozavarovateljev	1.135
Odložene obveznosti za davek	117.162
Izvedeni finančni instrumenti
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	490
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	236
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	40.704
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	19.054
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	79.681
Podrejene obveznosti	43.370
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	43.370
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	22.610
Obveznosti skupaj	2.534.834
Presežek sredstev nad obveznostmi	939.414

Priloga 2: S.05.01.02 - Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja

	Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	215.818	74.461		188.260	169.370	48.575
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	2.696	5.686		32.475	17.034	19.406
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	3.649	7.157		50.677	27.160	36.469
neto	214.866	72.990		170.058	159.244	31.512
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	214.527	74.470		178.206	160.786	44.693
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	2.678	5.304		28.535	15.198	19.901
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	3.753	6.671		43.644	24.984	34.582
neto	213.452	73.103		163.097	151.000	30.012
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	190.801	26.246		83.763	105.401	10.984
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	1.723	2.620		19.610	9.500	9.725
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	2.090	2.639		24.508	14.091	1.447
neto	190.435	26.227		78.864	100.810	19.262
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	-11.626	-239		-53	49	-2
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-1.573			184	-88	-281
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	-1.569
neto	-11.630	-239		130	-39	-283
Odhodki	26.250	24.565		55.827	46.357	10.996
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	247.999	56.562	35.032	627	26.503	7.746
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	158.359	11.365	16.967	77	2.437	2.404
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	181.100	31.150	23.795	174	3.423	7.109
neto	225.258	36.777	28.204	530	25.517	3.041
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	239.935	53.340	29.996	624	23.935	7.378
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	155.901	10.905	14.817	74	2.006	2.353
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	183.224	29.246	21.704	167	2.852	7.162
neto	212.612	35.000	23.108	530	23.090	2.569
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	85.362	9.324	14.096	35	19.000	1.133
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	108.351	5.091	5.263	11	1.431	320
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	77.658	8.384	11.432	17	1.840	680
neto	116.055	6.031	7.927	28	18.591	773
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	306	-18	-31	0	551	15
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-1	0		50	50	-14
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev			10
neto	304	-18	-41	50	600	1
Odhodki	89.137	15.632	7.505	478	10.138	1.728
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)

	Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
Obračunane premije
bruto – neposredni posli					1.070.955
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					268.905
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	250	5.743	4.282	55.809	66.084
delež pozavarovateljev	95	3.583	1.085	31.751	408.377
neto	156	2.159	3.197	24.059	997.568
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli					1.027.891
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					257.671
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	275	5.668	4.416	55.224	65.584
delež pozavarovateljev	95	3.833	1.090	29.995	393.003
neto	181	1.835	3.326	25.229	958.143
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli					546.143
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					163.646
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	31	-5.995	1.602	19.501	15.138
delež pozavarovateljev		-5.946	-21	11.580	150.399
neto	31	-49	1.623	7.921	574.528
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli					-11.049
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					-1.674
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje					0
delež pozavarovateljev					-1.560
neto					-11.163
Odhodki	16	-298	87	3.500	291.917
Drugi odhodki					12.206
Odhodki skupaj					304.122

	Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj
Obračunane premije
bruto		60.664	117.232	27.480
delež pozavarovateljev		38	36	5.538
neto		60.625	117.196	21.942
Prihodki od premije
bruto		60.683	117.232	27.485
delež pozavarovateljev		38	36	5.538
neto		60.644	117.196	21.947
Odhodki za škode
bruto	0	92.405	61.638	9.503	-66	-25.363
delež pozavarovateljev		3	22	1.535
neto	0	92.402	61.617	7.969	-66	-25.363
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto		-45.277	-59.647	875
delež pozavarovateljev
neto		-45.277	-59.647	875
Odhodki	0	13.010	23.536	11.656		21
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj

	Obveznosti življenjskega pozavarovanja
	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije
bruto		1.069	206.445
delež pozavarovateljev		1.069	6.682
neto		0	199.763
Prihodki od premije
bruto		1.069	206.469
delež pozavarovateljev		1.069	6.682
neto		0	199.788
Odhodki za škode
bruto		325	138.442
delež pozavarovateljev		325	1.885
neto			136.558
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto			-104.049
delež pozavarovateljev			0
neto			-104.049
Odhodki		17	48.239
Drugi odhodki			863
Odhodki skupaj			49.103

	Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih					Najpomembnejših
		zavarovanj					5 in matična
		HR	RS	ME	BA	MK	država, skupaj
Obračunane premije	940.289	105.157	82.764	40.264	32.976	28.061	1.229.511
bruto – neposredni posli	749.782	86.043	74.061	36.186	30.359	24.726	1.001.157
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	150.910	15.825	7.729	3.637	2.536	2.961	183.598
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	39.598	3.290	973	441	81	374	44.757
delež pozavarovateljev	211.802	25.875	27.716	11.180	10.773	7.390	294.736
neto	728.487	79.282	55.048	29.084	22.203	20.671	934.775
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	722.689	82.275	71.096	33.681	27.989	24.040	961.770
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	143.478	15.241	7.753	3.688	2.530	2.915	175.605
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	38.954	3.266	976	441		374	44.011
delež pozavarovateljev	204.266	25.415	28.434	10.353	9.259	7.328	285.055
neto	700.855	75.367	51.390	27.457	21.260	20.002	896.330
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	412.925	57.922	25.995	15.631	8.852	2.229	523.554
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	89.818	10.002	3.882	1.731	3.031	1.170	109.633
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	-388	-30	169	457		-102	106
delež pozavarovateljev	84.397	19.726	9.933	3.882	2.115	-6.980	113.072
neto	417.959	48.168	20.113	13.937	9.768	10.277	520.221
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	-10.954	379	-248	9	-294	-20	-11.127
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-1.674						-1.674
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje							0
delež pozavarovateljev	-1.569	7				3	-1.560
neto	-11.058	372	-248	9	-294	-22	-11.242
Odhodki	154.680	26.010	15.046	9.471	8.797	6.114	220.117
Drugi odhodki							12.206
Odhodki skupaj							232.322

Priloga 3: S.05.02.02 - Premije, škode in stroški po državah poslovanja

	Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj					Najpomembnejših 5 in matična
		BA	HR	RS	MK	ME	država, skupaj
Obračunane premije
bruto	167.483	12.604	10.000	5.854	5.762	4.742	206.445
delež pozavarovateljev	656	3.895	342	682	0	38	5.612
neto	166.827	8.709	9.659	5.172	5.762	4.704	200.832
Prihodki od premije
bruto	167.498	12.604	10.000	5.854	5.762	4.752	206.469
delež pozavarovateljev	656	3.895	342	682	0	38	5.612
neto	166.841	8.709	9.659	5.172	5.762	4.714	200.857
Odhodki za škode
bruto	118.021	4.788	7.171	3.981	1.008	3.473	138.442
delež pozavarovateljev	136	856	3	564			1.559
neto	117.885	3.932	7.168	3.417	1.008	3.473	136.883
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	-104.400		16			335	-104.049
delež pozavarovateljev							0
neto	-104.400		16			335	-104.049
Odhodki	35.849		4.026		2.036	636	42.547
Drugi odhodki							863
Odhodki skupaj							43.411

Priloga 4: S.23.01.22 - Lastna sredstva

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine
Presežek sredstev
Nerazpoložljivi presežek sredstev na ravni skupine
Prednostne delnice
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine
Uskladitvene rezerve	817.143	817.143
Podrejene obveznosti	43.370			43.370
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine
Znesek neto odloženih terjatev za davek
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj
Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ
Manjšinski deleži na ravni skupine (če niso sporočeni v okviru druge postavke lastnih sredstev)
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	1.287	1.287
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Odbitki
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	93.246	93.246
Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES
Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229)
Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo metode odbitkov in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod
Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev, skupaj	1.287	1.287
Odbitki skupaj	94.533	94.533
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	839.681	796.311		43.370
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine
Druga pomožna lastna sredstva
Skupaj pomožna lastna sredstva
Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP
	36.020	36.020
Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	57.225	57.225
Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti
Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih	93.246	93.246
Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine	839.681	796.311		43.370
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine
	839.681	796.311		43.370
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	839.681	796.311		43.370
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	832.463	796.311		36.152
Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine	180.759
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim konsolidiranim SCR na ravni skupine	461 %
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	932.927	889.557		43.370
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	466.468
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A	200 %

Uskladitvene rezerve

Presežek sredstev nad obveznostmi	939.414
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	46.358
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	73.701
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi
Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	2.211
Uskladitvene rezerve	817.143
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	53.954
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	19.364
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	73.317

Priloga 5: S.25.01.22 - Zahtevani solventnostni kapital - za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

	Bruto zahtevani solventnostni kapital
Tržna tveganja	188.737
Kreditna tveganja	47.110
Tveganja iz pogodb življenjskega zavarovanja	70.584
Tveganja zdravstvenega zavarovanja	66.924
Tveganja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	209.536
Razpršenost	-203.582
Tveganje neopredmetenih sredstev
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	379.308
Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
Operativna tveganja	47.227
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	-276
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	-9.744
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	8.433
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	424.949
Že določen kapitalski pribitek
Zahtevani solventnostni kapital	466.468
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304
Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine	180.759
Informacije o drugih subjektih
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve)	25.074
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	11.844
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	13.230
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane osebe, ki izvajajo finančne dejavnosti
Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	16.445
Skupni SCR
SCR za podjetja, vključena prek metode D&A
Zahtevani solventnostni kapital	466.468

Priloga 6: S.32.02.22 - Podjetja v okviru Skupine

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	(vzajemno/ne Kategorija vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/ Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	549300KGI78 MKHO38N42	1 - LEI	Zavarovalnica Triglav, d.d.	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor				Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	549300XGYW QT0XWO4R05	1 - LEI	Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana	Pozavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	4851000094PJ JQ1E0T23	1 - LEI	Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Koper	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	48510000PUF 0PHJMWE31	1 - LEI	Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana	Pokojninska družba	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Sektorski predpisi
HR	74780000H0H HL1OVM657	1 - LEI	Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Croatian Financial Services Supervisory Agency	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
BA	485100004VIB WAYZM123	1 - LEI	Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	97,78 %		98,87 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
BA	485100007Q6 XSLF2XO57	1 - LEI	Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
RS	48510000D1F 47ICK5Q68	1 - LEI	Triglav Osiguranje, a.d.o, Beograd	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Narodna Banka Srbije	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	(vzajemno/ne Kategorija vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
ME	OP-06	2 - Specific code	Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	99,07 %		99,07 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-39	2 - Specific code	Lovćen životna osiguranja, a.d., Podgorica	Življenjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	99,07 %		99,07 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
MK	48510 000WZ S9RGTJ VR81	1 - LEI	Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	81,69 %		81,69 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
MK	OP-56	2 - Specific code	Triglav Osiguruvanje Život, a.d, Skopje	Življenjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	96,34 %		97,38 % Prevladujoč Da			30. 9. 2017 Polna konsolidacija
BA	PP 90DE	2 - Specific code	Društvo za upravljanje EDPF, a.d., Banja Luka	Pokojninska družba	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	34,00 %		34,00 % Pomemben Da			30. 9. 2017 Prilagojena kapitalska metoda
SI	48510 000NK Z3E6LS ZM73	1 - LEI	Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana	Finančne, investicijske in kreditne institucije	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Agencija za trg vrednostnih papirjev	100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Sektorski predpisi
SI	OP-19	2 - Specific code	Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Delniška družba Nevzajemno			100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	OP-13	2 - Specific code	Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	OP-12	2 - Specific code	Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	PP-90	2 - Specific code	Zavod Vse bo v redu, Ljubljana	Drugo	Zavod za družbeno odgovornost	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
SI	48510 0000Z 4BS9C 24Q46	1 - LEI	Triglav INT, d.d., Ljubljana	Zavarovalni holding iz člena 212 (1) (f) Direktive 2009/138/ES	Delniška družba	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-28	2 - Specific code	Lovćen auto, d.o.o., Podgorica	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		99,07 %		99,07 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
BA	OP-24	2 - Specific code	Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		97,78 %		98,87 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
HR	OP-52	2 - Specific code	Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Croatian Financial Services Supervisory Agency	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/n evzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
BA	OP-22	2 - Specific code	Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	97,78 %		98,87 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
RS	OP-53	2 - Specific code	Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Narodna Banka Srbije	100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
BA	OP-26	2 - Specific code	Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo	Finančne, investicijske in kreditne institucije	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		62,54 %		62,54 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
BA	PP-13	2 - Specific code	Sarajevostan, d.d., Sarajevo	Drugo	Delniška družba Nevzajemno			90,95 %		91,97 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
HR	OP-54	2 - Specific code	Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-55	2 - Specific code	Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	747800P 0D13G4Y JHYI09	1 - LEI	Nama IN, Trgovosko podjetje, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Delniška družba Nevzajemno			39,15 %		39,15 % Pomemben Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	Nama, upravljanje z nepremičninami, d.d., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		39,15 %		39,15 % Pomemben Da			31. 12. 2021 Prilagojena kapitalska metoda
SI	PP-03	2 - Specific code	Triglavko, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		38,47 %		38,47 % Pomemben Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda

Država	podjetja ID koda	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	4851006WX9ON1 MWW9471	1 - LEI	TRIGAL, upravljanje naložb in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		49,90 %		49,90 % Pomemben	Da		10. 1. 2018 Prilagojena kapitalska metoda
MK	OP-59	2 - Specific code	Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje	Pokojninska družba	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		27. 3. 2019 Prilagojena kapitalska metoda
SI	Alifenet	2 - Specific code	Alifenet, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		23,58 %		23,58 % Pomemben	Da		25. 9. 2018 Prilagojena kapitalska metoda
SI	Diagnostični center Bled	2 - Specific code	Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	MTC Fontana	2 - Specific code	MTC Fontana, d.o.o., Maribor	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	MEDI CONS	2 - Specific code	Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	GASTROMEDICA	2 - Specific code	Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	INTERNISTIČNA GE AMBULANTA	2 - Specific code	Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	CARDIAL	2 - Specific code	Cardial, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		42,50 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	DC Naložbe, d.o.o., Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
BA	OP-60	2 - Specific code	TUN, Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		97,78 %		100,00 % Prevladujoč	Da		31. 12. 2020 Polna konsolidacija
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	KIRURŠKI SANATORIJ ROŽNA DOLINA d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	MDT & T podjetje za medicinsko diagnostiko, terapijo in tehnologijo d.o.o.	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		19,60 %		24,50 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	Neuroedina, zdravstvena dejavnost, d.o.o. Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	OP-61	2 - Specific code	Triglav zdravje asistenca, d.o.o.	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		31. 3. 2022 Polna konsolidacija