Annual Report (ESEF) • Apr 17, 2023
Preview not available for this file type.
Download Source FileLetno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022
Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana
Matična številka: 5025796000
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, pod vložno številko 1/05773/00
Osnovni kapital: 52.240.977,04 EUR
ID za DDV: SI80267432
Tel.: +386 (0)1 47 14 232
https://www.petrol.si/
UVOD ..................................................................................................................................... 4
Poudarki poslovanja v letu 2022 .........................................................................................5
Pismo predsednice uprave ................................................................................................. 7
Izjava o odgovornosti uprave ............................................................................................ 11
Poročilo nadzornega sveta ............................................................................................... 12
Skupina Petrol v regiji ....................................................................................................... 16
POSLOVNO POROČILO ..................................................................................................... 17
Strateške usmeritve .......................................................................................................... 18
Plan za leto 2023 .............................................................................................................. 22
Izjava o upravljanju družbe ............................................................................................... 24
Izjava o nefinančnem poslovanju ...................................................................................... 42
Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2022 .............................................. 63
Alternativna merila uspešnosti poslovanja ...................................................................... 83
Dogodki po koncu obračunskega obdobja ...................................................................... 84
Upravljanje tveganj ......................................................................................................... 86
Poslovanje po produktnih skupinah ................................................................................ 97
Naložbe ........................................................................................................................ 119
Delnica in lastniška struktura ........................................................................................ 122
Notranja revizija ............................................................................................................ 129
Informacijska tehnologija .............................................................................................. 131
TRAJNOSTNI RAZVOJ ..................................................................................................... 134
Strateške usmeritve in cilji trajnostnega razvoja skupine Petrol .................................... 135
Odgovornost do zaposlenih .......................................................................................... 138
Odgovornost do kupcev ................................................................................................ 146
Odgovornost do naravnega okolja ................................................................................ 154
Nadzor kakovosti .......................................................................................................... 158
Družbena odgovornost ................................................................................................. 160
SKUPINA PETROL ............................................................................................................ 163
Družbe v skupini Petrol ................................................................................................. 164
Matična družba ............................................................................................................. 165
Odvisne družbe ............................................................................................................ 167
Skupaj obvladovane družbe ......................................................................................... 176
Pridružene družbe ........................................................................................................ 176
| Skupina Petrol | EM 2022 | 2021 | Indeks 2022/2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | mio EUR 9.456,7 | 4.960,1 | 191 | |
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | mio EUR 393,4 | 543,4 | 72 | |
| Poslovni izid iz poslovanja | mio EUR -7,9 | 151,1 | - | |
| Čisti poslovni izid | mio EUR -2,7 | 124,5 | - | |
| Kapital | mio EUR 860,2 | 908,7 | 95 | |
| Bilančna vsota | mio EUR 2.740,6 | 2.403,8 | 114 | |
| EBITDA | mio EUR 96,3 | 238,1 | 40 | |
| EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid | % 24,5 | 43,8 | 56 | |
| Stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid | % 118,9 | 79,7 | 149 | |
| Neto dolg/kapital | 1 | 0,60 | 0,56 | 108 |
| Neto dolg/EBITDA | 1, 2 | 5,4 | 2,1 | 252 |
| Donosnost kapitala (ROE) | 1 | % -0,3 | 14,3 | - |
| Donosnost naložbenega kapitala (ROCE) | 1 | % -0,5 | 10,8 | - |
| Dodana vrednost na zaposlenega | 1, 2 | tisoč EUR 41,3 | 70,3 | 59 |
| Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | 3 | EUR 0,1 | 2,9 | - |
| Tečaj delnice na zadnji trgovalni dan leta | 3 | EUR 20,0 | 25,4 | 79 |
| Količinska prodaja goriv in derivatov | tisoč ton 4.095,2 | 3.284,9 | 125 | |
| Količinska prodaja zemeljskega plina | TWh 18,9 | 35,4 | 54 | |
| Količinska prodaja električne energije | TWh 12,0 | 13,8 | 87 | |
| Prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev | mio EUR 520,1 | 469,5 | 111 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
2 EBITDA= poslovni izid iz poslovanja + neto popravki vrednosti poslovnih terjatev + stroški amortizacije.
3 Leto 2021 - preračun z upoštevanjem razdelitve delnic.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | Indeks 2022/2021 | |
|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 6.224 | 6.237 | 100 |
| Število bencinskih servisov | 594 | 593 | 100 |
|---|---|---|---|
| Število polnilnic za električna vozila v upravljanju skupine Petrol | 417 | 296 | 141 |
| Število odjemalcev električne energije tisoč | 225,7 | 224,6 | 101 |
| Število odjemalcev zemeljskega plina (podatki za Geoplin d.o.o., Ljubljana niso vključeni) tisoč | 60,4 | 47,4 | 128 |
Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci, leto 2022 je bilo posebno v več pogledih. Zaznamovala so ga izredna dogajanja v geopolitičnem in poslovnem okolju, ki jih ni bilo mogoče predvideti in ki so pustila močan pečat na evropskem in tudi slovenskem gospodarstvu. Regulacija cen energentov, s katero so se blažile posledice energetske krize, je negativno vplivala na poslovno uspešnost skupine Petrol. Ta odstopa od ambiciozno zastavljenega Poslovnega načrta skupine Petrol za leto 2022, saj so bile poslovne razmere bistveno drugačne od predpostavk ob letnem načrtovanju.
Koncentracija izrednih okoliščin: energetska kriza, energetska tranzicija in regulacija cen energentov. Leto 2022 je bilo poslovno zelo zahtevno. Zaostrena geopolitična situacija zaradi vojnih razmer v Ukrajini, energetska kriza in rast inflacije so prinesle številne in kompleksne izzive. Države članice EU so si z regulacijo cen energentov prizadevale olajšati breme prebivalstvu in nacionalnim gospodarstvom zaradi izredno visokih rasti cen energentov ter iskale načine za nadomeščanje ruskih nabavnih energetskih virov tudi z večjim poudarkom na zagotavljanju in uporabi obnovljivih energetskih virov.
Dobro vpeljan sistem upravljanja tveganj, okrepljeno sodelovanje z nadzornim svetom in hitro, a premišljeno odzivanje na izredno zahtevne poslovne razmere so pripomogli, da smo v skupini Petrol v kar največji možni meri blažili posledice negativnih gibanj v poslovnem okolju. Leta 2022 pa si v skupini Petrol ne bomo zapomnili le po izzivih, ki jih je prinesla kriza, temveč tudi po uspehih, ki so nas v teh zaostrenih okoliščinah okrepili.
Petrol je z nakupom družbe Crodux derivati dva d.o.o. v letu 2021 na Hrvaškem postal drugi največji ponudnik naftnih derivatov z 202 prodajnima mestoma. S pravno pripojitvijo te družbe k hrvaški družbi Petrol d.o.o. se je v začetku novembra 2022, dva meseca pred rokom, zaključila ena največjih poslovnih pripojitev skupine Petrol v njeni zgodovini. Petrol d.o.o. se tako z več kot 2100 zaposlenimi uvršča med največja hrvaška podjetja in na Hrvaškem krepi svojo pozicijo celovitega ponudnika energetskih rešitev.
Že v letu 2021 smo z nakupom podjetja E 3, d.o.o., okrepili tržni delež in znanje na trgu električne energije. Združevanje smo v letu 2022 nadgradili tako, da smo celotno poslovanje družbe E 3, d.o.o., vključili v Petrolov informacijski sistem.
Posebno pozornost smo namenili upravljanju družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana ter ukrepom za stabilizacijo poslovanja in omilitev poslovne škode, ki je bila posledica nedobav zemeljskega plina po dolgoročni pogodbi z rusko družbo Gazprom. Družba Geoplin d.o.o. Ljubljana je z družbo Sonatrach v novembru 2022 podpisala srednjeročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina iz Alžirije v Slovenijo. Dogovor predstavlja pomemben korak k zagotavljanju nadaljnje diversifikacije nabavnih virov zemeljskega plina, s čimer družba Geoplin d.o.o. Ljubljana še povečuje zanesljivost oskrbe za svoje odjemalce.
V letu 2022 smo uspešno zaključili uvedbo SAP ERP sistema v vsa ključna podjetja v skupini Petrol. Z nadaljnjim uvajanjem procesne organizacije in funkcijskega vodenja v celotni skupini Petrol pa smo krepili sinergije in udejanjali enotnejši nastop na trgih odvisnih družb.
bodo začele obratovati do poletja 2023. Na območju Kraljeva v Srbiji je bilo v začetku leta zaključeno poskusno obratovanje male hidroelektrarne Grajići, ki so jo nato zagnali v komercialno obratovanje. Moč elektrarne je 1,0 MW in ima predvideno proizvodnjo približno 3,2 GWh letno, kar zadostuje za 1000 gospodinjstev v Srbiji. Maja smo skupaj s Cinkarno Celje zagnali največjo sončno elektrarno v Sloveniji, ki jo sestavlja 2222 solarnih modulov s skupno nazivno močjo 1 MW. Predvidena letna proizvodnja električne energije je 1160 MWh, kar zadostuje za približno 330 povprečnih gospodinjstev. V Srbiji smo skupaj s partnerji julija 2022 uspešno zaključili projekt prenove javne razsvetljave v Občini Kikinda. Gre za že šesti tovrstni projekt v Srbiji in skupno trideseti v naboru Petrolovih projektov s področja energetsko učinkovite javne razsvetljave v regiji. V letu 2022 je stekla tudi prva faza projekta Petrol Green – namestitev sončnih elektrarn na strehe naših prodajnih mest in objektov. Cilj je, da s sončnimi elektrarnami postopoma opremimo celotno mrežo Petrolovih objektov v Sloveniji.
Začeli smo projekt digitalizacije oskrbovalne verige Oil & Gas za oskrbo bencinskih servisov, dostavo kurilnega olja in plina ter prodajo jeklenk, ki bo zaključen spomladi 2024. Z njim bomo avtomatizirali, integrirali in digitalizirali logistične procese. Projekt bo imel tudi pomemben trajnostni vidik – do kar deset odstotkov manj emisij na leto.
Kakovosten in trajnosten odnos do naših kupcev smo še naprej zasledovali tudi na prodajnih mestih. Gorivo Q Max je bilo februarja 2022 že tretjič izbrano za produkt leta, prvič pa je tovrstni naziv prejela tudi aplikacija Na poti. Kot ena izmed prvih energetskih družb v Evropi smo junija prejeli evropski certifikat kakovosti EQTM, ki ga podeljuje Evropska organizacija za kakovost (EOQ), in sicer za družino goriv Q Max.
Visoke cene energentov in naraščajoča inflacija so bile povod za vladno regulacijo cen goriv, električne energije in zemeljskega plina na vseh trgih, kjer skupina posluje (samo v Sloveniji je bilo v ta namen v letu 2022 sprejetih kar 37 regulativnih predpisov), kar je izrazito vplivalo na poslovanje, s tem pa tudi na doseganje Poslovnega načrta skupine Petrol za leto 2022. Pomemben negativen vpliv je na poslovno uspešnost skupine Petrol imelo tudi poslovanje družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana, ki je bila izpostavljena nedobavam ruskega zemeljskega plina in visoki volatilnosti cen zemeljskega plina.
Za leto 2022 je skupina Petrol načrtovala prihodke od prodaje v višini 5,9 mrd EUR, skupni prihodki od prodaje pa so dosegli rekordnih 9,5 mrd EUR, kar je kar 91 odstotkov več kot v letu 2021. Na rast prihodkov od prodaje glede na preteklo leto sta poleg višjih nabavnih in prodajnih cen pogonskih goriv in energentov vplivali tudi z nizkimi cenami spodbujena količinska prodaja goriv in derivatov ter priključitev družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol. Skupina Petrol je v letu 2022 prodala 4,1 mio ton goriv in derivatov, kar je 25 odstotkov več kot leto prej. Zaradi visokih nabavnih cen vseh energentov ter vpliva regulacije pogonskih goriv in drugih energentov se omenjeno povečanje prihodkov od prodaje ne odraža v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu. Ta je dosegel 393,4 mio EUR oziroma 28 odstotkov manj kot v letu 2021.
EBITDA skupine Petrol je v letu 2022 dosegel 96,3 mio EUR, kar je 60 odstotkov manj kot leta 2021. Največji negativni vpliv na to je imela regulacija pogonskih goriv na vseh trgih, in sicer v višini 188,9 mio EUR, poleg tega sta na EBITDAskupine Petrol vplivali tudi škoda, ki so jo družbi Geoplin d.o.o. Ljubljana povzročile nedobave zemeljskega plina, ter regulacija cen ostalih energentov na slovenskem in hrvaškem trgu.
V letu 2022 je skupina Petrol realizirala -2,7 mio EUR čistega poslovnega izida. Spremenjenim okoliščinam je morala skupina Petrol prilagoditi tudi investicijska sredstva. V letu 2022 smo za investicije namenili 59,8 mio EUR, od tega je bilo 48 odstotkov sredstev namenjenih projektom energetske tranzicije, medtem ko je bilo za nadaljnji razvoj v načrtu za leto 2022 predvidenih 100 mio EUR.
Prizadevamo si za povrnitev gospodarske škode, ki je skupini Petrol nastala zaradi regulacije. Čeprav smo si aktivno prizadevali za dogovor, pri tem do zdaj nismo bili uspešni, zato smo bili primorani ubrati pravno pot. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem je bil vložen predlog mirne rešitve spora na Državno odvetništvo, in sicer v Sloveniji v višini 106,9 mio EUR, na Hrvaškem pa v višini 55,9 mio EUR.
Ob vsem tem je spodbudno, da je, kljub zaostrenim pogojem poslovanja, bonitetna hiša S&P Global Ratings družbi Petrol d.d., Ljubljana, v decembru 2022 potrdila dolgoročno bonitetno oceno »BBB-« in kratkoročno »A-3« ter oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno«.
Delnico leta Prve kotacije. V letu 2022 smo kljub zahtevnim razmeram delničarjem za leto 2021 izplačali doslej najvišjo dividendo v višini 30 EUR bruto na delnico.
Optimistično, ambiciozno naprej kot partner gospodinjstvom, gospodarstvu in javnemu sektorju.
V letu 2023 se je negotovost glede oskrbe z energenti in cenovnih gibanj zmanjšala, skladno s tem so se izboljšali obeti za gospodarsko rast, pričakuje pa se tudi postopno umirjanje inflacije, čeprav ta v prvih mesecih leta 2023 ostaja visoka.
Čeprav je pred nami zahtevno obdobje zaradi še vedno zaostrenih razmer na energetskih trgih, v leto 2023 zremo previdno optimistično. Na poslovanje skupine Petrol bodo še naprej pomembno vplivali regulacija prodajnih cen goriv in energentov, zaostrovanje nabavnih pogojev in inflacija, čemur bomo sledili s prilagajanjem poslovnih procesov in optimizacijo stroškov. Poleg tega bodo na poslovanje vplivali tudi številni dejavniki mednarodnega in domačega okolja: negotove geopolitične in gospodarske razmere, stanje na svetovnem naftnem in energetskem trgu ter gibanje tečaja ameriškega dolarja. Skladno s strategijo do leta 2025 še vedno zasledujemo temeljne usmeritve zagotavljanja poslovne rasti ob hkratni zavezanosti trajnostnemu razvoju. Slovenija, Hrvaška in Srbija ostajajo ključni trgi skupine Petrol. V letu 2023 načrtujemo stabilno poslovanje in ob koncu leta pozitiven rezultat z izpolnjevanjem vseh finančnih zavez.
Že dlje časa opozarjamo, da regulacija negativno vpliva na poslovanje skupine Petrol, posledično pa tudi na deležnike podjetja. Prizadevali si bomo za odpravo regulacije oziroma vsaj za njeno prilagoditev v modele, ki so dinamični in upoštevajo rast stroškov poslovanja. Prenizke marže ogrožajo naše poslovne cilje, kot so rast produktivnosti, prodaje, zelena transformacija. Le z vzdržnim cenovnim modelom lahko skupina Petrol konkurenčno nastopa na trgu, vlaga v razvoj, ostane podpornik družbenoekonomskega življenja, obenem pa zagotavlja stabilne donose delničarjem in omogoča varno zaposlitev več kot 6000 zaposlenim ter poslovno sodelovanje dobaviteljem.
Leto, ki je pred nami, še ne bo lahko. Naši cilji so ambiciozni, a dosegljivi. Verjamem, da bomo s kakovostno ekipo sodelavcev v skupini Petrol zadane cilje zmogli doseči. Zahvaljujemo se vsem našim kupcem, da vedno znova izberejo Petrol za zadovoljevanje svojih energetskih potreb, delničarjem za zaupanje tudi v zaostrenih razmerah ter poslovnim partnerjem in drugim deležnikom za podporo in sodelovanje. V skupini Petrol si bomo prizadevali, da kot ena največjih energetskih družb v regiji še naprej ostanemo močna podpora gospodinjstvom, gospodarstvu in javnemu sektorju tako pri soočanju z izzivi energetske krize kot pri prehodu v brezogljično prihodnost.
Nada Drobne Popović
predsednica uprave
Člani uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki jo sestavljajo Nada Drobne Popović, predsednica uprave, Matija Bitenc, član uprave, Jože Bajuk, član uprave, Jože Smolič, član uprave, in Zoran Gračner, član uprave, delavski direktor, v skladu s 110. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavljajo po svojem najboljšem védenju:
Nada Drobne Popović
predsednica uprave
Matija Bitenc
član uprave
Jože Bajuk
član uprave
Jože Smolič
član uprave
Zoran Gračner
član uprave, delavski direktor
Ljubljana, 6. april 2023
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, v obstoječi sestavi deluje od 22. aprila 2021 naprej. Tako so tudi v letu 2022 nadzorni svet sestavljali predsednik Janez Žlak, namestnik predsednika Borut Vrviščar ter člani Mladen Kaliterna, Alenka Urnaut, Mário Selecký, Aleksander Zupančič, Robert Ravnikar, Marko Šavli in Alen Mihelčič. Njegova sestava je raznolika glede na izobrazbo, delovne izkušnje in osebnostne značilnosti, kar omogoča učinkovito strokovno dopolnjevanje ter izmenjavo mnenj in stališč.
V letu 2022 so se vsi člani nadzornega sveta redno udeleževali sej in praktično vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Člani nadzornega sveta so se na obravnavane teme temeljito pripravili, podajali konstruktivne predloge, sprejemali odločitve v skladu s poslovnikom, akti družbe in zakonskimi pooblastili. Delo nadzornega sveta so vsebinsko učinkovito podpirali predlogi obeh komisij nadzornega sveta. Nadzorni svet je sproti in pravočasno obveščal zainteresirano javnost o vseh ključnih in relevantnih informacijah poslovanja skupine Petrol.
Nadzorni svet se je v letu 2022 sestal na 17 sejah. Poleg sedmih rednih sej, ki so bile v skladu s finančnim koledarjem predvidene v letu 2022, je zasedal še na dodatnih desetih izrednih sejah, od katerih so bile praktično vse namenjene izrednim razmeram v zvezi z oskrbo z energenti, regulacijo cen energentov in njenim vplivom na poslovanje ter poslovanjem odvisne družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana.
Nadzorni svet je skozi vse leto redno spremljal poslovanje skupine Petrol ter njen razvoj v zahtevnih svetovnih in gospodarskih razmerah in se posvečal prepoznavanju in obvladovanju poslovnih tveganj, kar je pomembno za uspešno prihodnost poslovanja skupine.
V februarju 2022 je nadzorni svet izvedel sejo, ki sicer ni bila predvidena s finančnim koledarjem in je bila namenjena predstavitvam in odločanju o nekaterih investicijah. Na tej seji se je tudi seznanil s poročilom sveta delavcev, pregledana, dopolnjena in objavljena pa je bila tudi nova različica Politike upravljanja družbe Petrol d.d., Ljubljana.
V marcu 2022 je nadzorni svet potrdil revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021, obravnaval predlog uporabe bilančnega dobička, predlog o razdelitvi Petrolove delnice ter potrdil sklic 34. seje skupščine. Seznanil se je tudi z aktualnimi razmerami v zvezi z oskrbo z energenti v povezavi s posledicami vojne v Ukrajini ter z vplivom uvedene regulacije cen naftnih derivatov na poslovanje družbe, ki je bila skupaj s poročanjem o vplivih regulacije cen ostalih energentov tudi sicer vse leto pomembna tema na sejah nadzornega sveta.
Maja je nadzorni svet obravnaval Poročilo o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, v prvih treh mesecih leta 2022.
Na izrednih sejah junija, julija in avgusta se je nadzorni svet seznanjal z vplivi regulacije cen naftnih derivatov na poslovanje in na izvajanje poslovnega načrta skupine Petrol ter v okviru sprejemanja ukrepov za obvladovanje tveganj zaradi vplivov regulacije cen naftnih derivatov potrdil plan denarnega toka družbe z upoštevanimi vplivi odvisnih družb. Poleg tega je na svoji redni seji v avgustu obravnaval Poročilo o poslovanju v prvem polletju leta 2022.
Na štirih izrednih sejah septembra in oktobra je nadzorni svet obravnaval vpliv regulacije cen energentov na poslovanje skupine Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem, se seznanil s poročilom o izvedenih ukrepih za zavarovanje pravnega in finančnega položaja v skupini Petrol zaradi regulatornih predpisov na področju oskrbe z energenti tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in s preliminarnimi ugotovitvami finančnega in pravnega pregleda poslovanja družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana, ki so se nanašale predvsem na kršitev pogodbe glede dobave zemeljskega plina s strani poslovnega partnerja Gazprom, ter skupaj z upravo iskal primerne rešitve in scenarije za obvladovanje s tem povezanih negativnih učinkov na poslovanje.
V novembru je nadzorni svet na svoji redni seji obravnaval Poročilo o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, v prvih devetih mesecih leta 2022, se seznanjal z ukrepi za povrnitev škode zaradi regulacije cen energentov in ukrepi za obvladovanje poslovanja družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana ter alternativnimi viri dobave zemeljskega plina in obravnaval izhodišča za pripravo letnega načrta poslovanja skupine Petrol.
Osrednja tema decembrske seje je bila obravnava scenarijev poslovnega načrta skupine Petrol za leto 2023. Na tej seji je nadzorni svet izvedel vrsto aktivnosti, povezanih z dobrimi praksami korporativnega upravljanja, med drugim tudi s prepoznavanjem, razkrivanjem in obvladovanjem ter odpravo nasprotij interesov. Seznanil pa se je tudi z zaključki Revizijske komisije in izvedel samoocenjevanje.
Na zadnji, izredni seji v letu 2022 je nadzorni svet obravnaval poročilo skupščini o nastali škodi zaradi regulacije cen energentov v letu 2022 in povračilu škode s strani Republike Slovenije in Republike Hrvaške ter vplivu le-tega na poslovanje in bonitetno oceno družbe/skupine v letu 2022 ter oceno vpliva le-tega na poslovanje družbe/skupine v letu 2023; poročilo skupščini o poslovanju hčerinske družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana v letu 2022 in poročilo skupščini o vplivih regulacije cen naftnih derivatov, plina in elektrike na poslovanje družbe/skupine v letu 2022 in oceno vpliva le-tega na poslovanje družbe/skupine v letu 2023.
Vsi sklepi, sprejeti tako na rednih kot izrednih sejah nadzornega sveta, ki so se nanašali na vpliv regulacije cen na poslovanje družb v skupini Petrol, so bili sprejeti soglasno.
Nadzorni svet je v okviru svojih pristojnosti odgovorno odločal in obravnaval še vrsto drugih zadev:
Vsi postopki delovanja nadzornega sveta so usmerjeni k zagotavljanju osnovnih pravil, ki morajo veljati pri učinkovitem delovanju tega organa:
• samoocenjevanje nadzornega sveta z namenom pravočasne identifikacije potrebnih sprememb in izvedbe ukrepov ter vrsta drugih zadev, ki so v skladu z zakonom, statutom in poslovnikom v pristojnosti nadzornega sveta.
Revizijska komisija nadzornega sveta se je v letu 2022 sestala na devetih sejah, na katerih je obravnavala kvartalna poročila o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, oziroma obravnavala standardne in druge zadeve, kot so:
Komisija je na več sejah obravnavala tudi revidirano letno poročilo in podala predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi, ter se posvetila temam, povezanim z nadzornim svetom in redno letno skupščino.
Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave nadzornega sveta se je v letu 2022 sestala na eni seji, ki je bila namenjena vrednotenju dela uprave v letu 2021 in oblikovanju predlogov nadzornemu svetu za njeno nagrajevanje za delo v letu 2021. Poleg tega je pregledala in potrdila tudi politiko prejemkov uprave in nadzornega sveta, ki je bila posredovana v sprejetje skupščini delničarjev.
Nadzorni svet je delo svojih komisij spremljal na podlagi sprotnega poročanja nadzornemu svetu. Na podlagi realizacije vseh njunih sklepov in na podlagi pregleda dela obeh komisij in poročil o delu komisij na decembrski seji je nadzorni svet v sklopu samoocenjevanja učinkovitosti svojega dela ocenil delo obeh komisij kot zelo dobro.
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, se je 19. januarja 2023 seznanil z oceno poslovne uspešnosti skupine Petrol za leto 2022. Uprava družbe je oceno poslovne uspešnosti pripravila zaradi predvidenih odstopanj od zastavljenega Poslovnega načrta skupine Petrol za leto 2022. Ocenjena odstopanja so posledica zaostrenih pogojev poslovanja ob nadaljevanju energetske krize in državnih ukrepov za blažitev njenih posledic. Informacije, ki jih vsebuje objava »Preliminarna nerevidirana ocena poslovne uspešnosti skupine Petrol za leto 2022«, so na voljo na spletni strani družbe Petrol d.d., Ljubljana.
Na 30. seji, 16. marca 2023, se je nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, seznanil in obravnaval nerevidirane rezultate poslovanja skupine Petrol za leto 2022.
| Prihodki od prodaje skupine Petrol | 9,5 mrd EUR | 91 odstotkov več kot v letu 2021 |
|---|---|---|
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | 393,4 mio EUR | 28 odstotkov manj kot v letu 2021 |
| EBITDA | 96,3 mio EUR | 60 odstotkov manj kot v letu 2021 |
| Čisti poslovni izid | -2,7 mio EUR | 127,2 mio EUR manj kot v letu 2021 |
Na 32. seji, 13. aprila 2023, je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 potrdil.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022, in ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2022.
dr. Janez Žlak
predsednik nadzornega sveta
Ljubljana, 13. april 2023
Poslanstvo
S širokim naborom energentov, celovitimi energetskimi rešitvami ter digitalnim pristopom postavljamo uporabnika v središče naše pozornosti. Želimo postati prva izbira za nakupe na poti. Skupaj s partnerji oblikujemo rešitve za enostavnejši prehod na čistejše vire energije. Odločno in aktivno ustvarjamo zeleno energetsko prihodnost ter dolgoročno povečujemo vrednost za naše kupce, delničarje in družbo.
Obljuba
Z energetsko tranzicijo ustvarjamo zeleno prihodnost ter pomembno prispevamo k zaščiti okolja, v katerem živimo.
Vizija
Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.
Vrednote
V Petrolu čutimo posebno odgovornost do svojih zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, poslovnih partnerjev, lastnikov in družbe kot celote. Njihova pričakovanja uresničujemo z motiviranimi in podjetniško usmerjenimi zaposlenimi, upoštevamo temeljna zakonska in moralna pravila na vseh trgih, kjer poslujemo, ter skrbimo za varovanje okolja.
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je 28. januarja 2021 potrdil Strategijo skupine Petrol za obdobje 2021–2025. Osnovni vodili pri oblikovanju in izvajanju strateškega načrta sta zagotavljanje poslovne rasti in povečevanje dobičkonosnosti poslovanja ob hkratni zavezanosti trajnostnemu razvoju. Strategija skupine Petrol za obdobje 2021–2025 je krovni razvojni dokument, ki skozi oblikovano vizijo, cilje in strateški poslovni načrt definira pot za uspešno prihodnost.
Okolje, v katerem posluje skupina Petrol, je pred velikimi spremembami. Energetska tranzicija v nizkoogljično družbo ter razvoj novih tehnologij prinašata preoblikovanje ustaljenih načinov proizvodnje, prodaje in uporabe energentov. Petrol je zavezan prehodu na zeleno energijo in temu namenja pomembne investicije. Še vedno bomo zagotavljali oskrbo trga z ogljikovodiki, hkrati pa soustvarjamo priložnosti, ki jih prinaša energetska tranzicija.
Strategija skupine Petrol postavlja jasne cilje za realizacijo naše vizije: »Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.« S tem se osredotočamo na našo osnovno dejavnost zagotavljanja oskrbe z energenti, saj na tem področju v povezavi z energetsko transformacijo vidimo velik potencial.
podporo pri prehodu s tradicionalnih energetskih virov na čistejše obnovljive vire energije. Želimo postati ključni povezovalni člen v širšem ekosistemu s ponudbo energetskih virov, ki so prilagojeni trgu in ga sooblikujejo, zato bomo s krepitvijo operativne učinkovitosti sprostili dodatna sredstva za investicije v pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
Skupina Petrol se zaveda pomena trajnostnega razvoja. Prehod v nizkoogljično energetsko družbo, partnerstvo z zaposlenimi in družbenim okoljem ter krožno gospodarstvo so zaveze poslovanja skupine Petrol v tem strateškem obdobju. Petrol kot partner industriji, javnemu sektorju in gospodinjstvom prevzema eno od vodilnih vlog pri doseganju okoljskih ciljev. S kontinuiranim razvojem goriv bomo aktivno pripomogli k zniževanju emisij. Hkrati bomo z jasnimi trajnostnimi politikami skrbeli za zmanjšanje ogljičnega odtisa tako v skupini Petrol kot tudi pri naših strankah.
Z izboljšanjem lastnih procesov, novimi kompetencami ter opolnomočenjem zaposlenih bomo še odločneje naslavljali sedanje in prihodnje potrebe strank na področju oskrbe z energenti in naše delovanje prilagodili uporabniku, ki je v središču naše pozornosti. Hkrati želimo na našem tradicionalnem področju ponudbe proizvodov iz nafte ter trgovskega blaga in storitev postati prva izbira za nakupe na poti.
Prizadevali si bomo, da s ponudbo integriranih storitev z visoko dodano vrednostjo ostanemo prva izbira za projekte energetske tranzicije v regiji. Razvijali in krepili bomo svojo prisotnost na področju dobave in prodaje zemeljskega plina in elektrike, prodaje utekočinjenega naftnega plina ter projektov energetske učinkovitosti. Posebno mesto v energetski tranziciji ima proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov, kjer si bomo utirali pot med najpomembnejše ponudnike v JV Evropi.
Razvoj novih rešitev na področju elektro mobilnosti in storitev mobilnosti predstavlja pomemben steber Petrolovega trajnostnega in inovativnega poslovanja. Na področju mobilnosti se skupina Petrol osredotoča na polnilno infrastrukturo (vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil ter zagotavljanje storitve polnjenja) in storitve mobilnosti (npr. poslovni najem, elektrifikacija voznih parkov ter storitev upravljanja voznih parkov).
Z doseganjem zastavljenih ciljev bomo krepili dolgoročno finančno stabilnost skupine Petrol. S stabilno dividendno politiko bomo zagotavljali uravnoteženost dividendnih donosov delničarjev ter uporabo prostega denarnega toka za financiranje investicijskih načrtov skupine Petrol. To bo zagotavljalo dolgoročno rast in razvoj skupine, s tem pa maksimiranje vrednosti za lastnike. Ciljna dividendna politika v strateškem obdobju 2021–2025 je 50 odstotkov čistega poslovnega izida skupine, upoštevajoč investicijski cikel, kazalnike skupine in dosežene cilje.
Skladno s Strategijo skupine Petrol 2021–2025 je uprava Petrola junija 2021 sprejela novo organiziranost družbe in skupine Petrol, ki jo je v letu 2022 med procesom integracije družbe Crodux derivati dva d.o.o. v Petrol d.o.o. na trgu Hrvaške s 1. oktobrom 2022 posodobila.
Reorganizacije smo se lotili z namenom doseganja strateških ciljev in postavitve v kontekst širše energetske tranzicije v skladu z novo vizijo podjetja. Osrednje preoblikovanje organizacije se je odrazilo v načinu delovanja, ki od takrat poteka skozi poenotene in centralizirane delovne procese in postopke po načelu funkcijske odgovornosti iz matične družbe. Z novo organiziranostjo smo uvedli jasno opredeljene procese, skrbnike in vloge za učinkovito delovanje. Z jasno opredeljenimi odgovornostmi so procesi učinkovitejši, delovni postopki poenoteni in bolj centralizirani, s tem pa je večja tudi specializacija. Z ločitvijo prodaje od produktov krepimo osredotočanje prodaje na kupca, ki ga postavljamo v središče delovanja.
Za odlično uporabniško izkušnjo skrbijo produktni vodje, ki so osredotočeni na zagotavljanje dobičkonosnosti produktov. Z usmerjanjem v procese krepimo povezovanje in sodelovanje med organizacijskimi enotami. S poenotenjem in centralizacijo delovanja podpornih funkcij želimo zagotoviti visoko raven kakovosti storitev in produktivnosti. Pri upravljanju odvisnih družb krepimo sodelovanje v skupini, s ciljem zagotavljati enoten nastop na trgih in pozitiven vpliv na naš poslovni uspeh. V letu 2022 smo s pripojitvijo družbe Crodux derivati dva d.o.o. v družbo Petrol d.o.o., na trgu Hrvaške vpeljali funkcijsko organiziranost, ki jo bomo do konca strateškega obdobja vpeljali še v druge odvisne družbe v Sloveniji ter v družbe na trgih Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore.
V Petrolu dosegamo cilje ob spoštovanju veljavnih predpisov in smernic korporativne integritete. Pri delu upoštevamo visoke standarde poslovne etike in gradimo organizacijsko kulturo, ki spodbuja zakonito, transparentno in etično ravnanje in odločanje vseh zaposlenih. Med zaposlenimi in poslovnimi partnerji širimo in utrjujemo zavedanje o pomenu skladnosti poslovanja. Uveljavljamo načelo ničelne tolerance do nezakonitega in neetičnega ravnanja zaposlenih in poslovnih partnerjev.
Poslovni načrt skupine Petrol za leto 2023 je pripravljen v razmerah velike negotovosti, ki so povezane predvsem z razmerami na energetskih trgih. Gospodarska rast se upočasnjuje. Uvedba embarga na rusko surovo nafto in naftne derivate vpliva na zaostrovanje nabavnih pogojev in povečuje tveganja za nadaljnje poslabševanje gospodarskih obetov v državah, ki so pomembne trgovinske partnerice Slovenije. Neustrezna regulacija cen naftnih derivatov in stroškovni pritiski zaradi visoke inflacije v letu 2022 ter pričakovane inflacije v letu 2023 zahtevajo prilagoditev poslovnih modelov in optimizacijo stroškov. Leto 2022 je potekalo v primežu ekstremnih nihanj cen tako naftnih derivatov kot ostalih energentov in vladnih regulativ. Skupina Petrol, kot eden ključnih nosilcev energetske tranzicije v regiji, se predvsem zaradi posledic regulacij sooča z izpadom sredstev za investicije v zeleni prehod.
Na podlagi gospodarskih napovedi skupina Petrol v letu 2023 načrtuje rast prodaje količin proizvodov iz nafte v primerjavi s planom iz leta 2022. Na področju prodaje trgovskega blaga in storitev bo skupina Petrol še naprej zagotavljala hiter in priročen nakup za potrošnika ter odlično uporabniško izkušnjo. Pri prodaji električne energije in zemeljskega plina bo skupina Petrol ohranila tržni delež v Sloveniji. Skupina Petrol bo v letu 2023 povečevala število lastniških in nelastniških električnih polnilnic. Aktivno bo povečevala energetsko neodvisnost, učinkovitost in obnovljive vire energije v Sloveniji in drugih državah Srednje Evrope. Delež proizvodnje zelene energije z uspešnimi projekti proizvodnje iz obnovljivih virov energije v regiji se bo povečeval. Na področju energetskih rešitev bo največ aktivnosti usmerjenih v segment industrije in gospodinjstev. Velik poudarek bomo še naprej namenjali stroškovni učinkovitosti. Z optimizacijo procesov in drugimi ukrepi načrtujemo, da bo delež stroškov v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu v letu 2023 znašal 77 odstotkov.
tveganj v poslovnem, političnem in širšem družbenem okolju pojavijo zunanji dejavniki, na
katere ni mogoče neposredno vplivati. Zaradi tega lahko predstavljajo tveganje in nevarnost
za neizpolnjevanje zastavljenih letnih ciljev. Temu smo bili priča že v času pandemije covida-
19, še bolj pa z energetsko krizo v letu 2022.
Ključna tveganja za dosego zastavljenega poslovnega načrta za leto 2023 predstavljajo
negativni vplivi energetske krize na inflacijo in posledično na rast življenjskih stroškov ter
obvladovanje višjih stroškov poslovanja. Med ostalimi tveganji za neizpolnitev plana v letu
2023 prepoznavamo:
Za leto 2023 skupina Petrol načrtuje prihodke od prodaje v višini 10,2 mrd EUR, prilagojeni
kosmati poslovni izid pa v višini 675,0 mio EUR. Planirane rezultate za leto 2023 bo skupina
Petrol dosegla s prodajo 4,0 mio ton goriv in derivatov, s prodajo trgovskega blaga v višini
544,8 mio EUR, s prodajo 14,5 TWh zemeljskega plina, 12,9 TWh električne energije
(trgovanje in prodaja končnim odjemalcem), 154,6 tisoč MWh toplote, proizvodnjo 188,4 tisoč
MWh električne energije ter s prodajo energetskih in okoljskih rešitev.
Za leto 2023 skupina Petrol planira EBITDA v višini 250,4 mio EUR, kazalnik neto
dolg/EBITDA pa v višini 1,7. Pri pripravi poslovnega načrta smo upoštevali zadnje znane
regulative cen energentov. Regulacija marž naftnih derivatov ima še vedno negativni vpliv na
poslovanje skupine Petrol.
Za leto 2023 skupina Petrol planira čisti poslovni izid v višini 117,1 mio EUR.
Naložbena politika skupine Petrol bo v letu 2023 usmerjena v širitev poslovanja na področju
proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v digitalizacijo oskrbovalne verige, v
posodabljanje prodajnih mest ter v širitev poslovanja na področju energetskih in okoljskih
rešitev. Regulacija cen ostaja v veljavi tudi v letu 2023, čemur je prilagojen obseg investiranja.
Za investicije bomo v letu 2023 namenili 75,0 mio EUR, od tega eno tretjino v projekte
energetske tranzicije, medtem ko smo v strateškem poslovnem načrtu za leto 2023 predvideli
investicije v višini 135,0 mio EUR.
Skupina Petrol je bila pred začetkom energetske krize in posledične regulacije cen v zelo dobri
poslovni in finančni kondiciji. Leto 2022 smo zaradi negativnega vpliva regulacije cen
energentov na poslovanje skupine zaključili precej slabše od načrtov. Pričakujemo, da bo leto
2023 zahtevno, zato bomo veliko pozornosti namenili optimizaciji poslovnih procesov in
posledično optimizaciji stroškov. Izpolnjevali bomo visoke standarde poslovanja, ki so
prepoznani v ocenah bonitetne hiše S&P Global Ratings. Kljub zaostrenim poslovnim
razmeram bo skupina Petrol še naprej sledila cilju zagotavljanja stabilnega poslovanja in s tem
primernega donosa za delničarje.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, podaja v skladu z določilom petega odstavka 70. člena ZGD-1
izjavo o upravljanju družbe.
Za družbo je za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 veljal Slovenski kodeks
upravljanja javnih delniških družb (Kodeks), ki sta ga 27. oktobra 2016 oblikovala in 9.
decembra 2021 posodobila in sprejela Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana in Združenje
nadzornikov Slovenije ter se je začel v posodobljeni različici uporabljati 1. januarja 2022. Kodeks je dostopen na spletni strani https://ljse.si/ v slovenskem in angleškem jeziku. Družba ni sprejela lastnega kodeksa upravljanja. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 in v okvirih zgoraj navedenega Kodeksa. Nadzorni svet in uprava sta v skladu s priporočili vsakokrat veljavnega kodeksa oblikovala in na seji nadzornega sveta 23. novembra 2010 sprejela Politiko upravljanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki je bila 28. decembra 2010 objavljena v borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze. Politika je bila na sejah nadzornega sveta družbe od takrat večkrat posodobljena in objavljena na SEOnetu. Zadnja veljavna različica je dostopna na povezavi Politika upravljanja 17. februar 2022. V slovenskem in angleškem jeziku je dostopna tudi na spletnih straneh družbe (https://www.petrol.si/).
Pri svojem poslovanju družba spoštuje zgoraj navedeni Kodeks, tako vodilna načela kot tudi priporočila. Odstopanja, ki jih družba ne upošteva ali ne upošteva v celoti, ter razlogi za odstopanja pa so navedeni oziroma pojasnjeni v nadaljevanju:
Uprava družbe je odgovorna za vodenje ustreznih poslovnih knjig ter vzpostavljanje in zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in notranjih računovodskih kontrol, izbiranje in uporabljanje računovodskih usmeritev ter varovanje premoženja družbe. Postavitev sistema notranjih kontrol po načelu treh obrambnih linij ima tri glavne cilje:
računovodskega poročanja,
Uprava družbe si prizadeva za takšen kontrolni sistem, ki je na eni strani najučinkovitejši pri omejevanju nastanka negativnega dogodka in na drugi strani stroškovno sprejemljiv. Uprava družbe se zaveda, da ima vsak sistem notranjih kontrol – ne glede na to, kako dobro deluje – svoje omejitve in ne more v celoti preprečiti napak ali prevar, vendar mora biti postavljen tako, da nanje čim prej opozori in upravi daje primerno zagotovilo o doseganju ciljev.
V ta namen skupina Petrol vzdržuje in izboljšuje:
Tri obrambne linije nadzora: (1) operativno vodstvo oziroma lastniki tveganj, (2) nadzorne funkcije, vključno s skladnostjo poslovanja, kot upravljavke tveganj, (3) notranja revizija s funkcijo dajanja neodvisnih zagotovil.
Javno
V poglavju Upravljanje tveganj tega poslovnega poročila so podrobneje predstavljeni upravljanje tveganj in kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno posamezne vrste tveganja.
Menimo, da je sedanji sistem notranjih kontrol deloval učinkovito ter omogočil ustrezno okolje za doseganje poslovnih ciljev v družbi Petrol d.d., Ljubljana, in v skupini Petrol v letu 2022, delovanje v skladu z zakonskimi določili ter pošteno in transparentno poročanje v vseh pomembnih pogledih.
Petrol d.d., Ljubljana, kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke o stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa potrebna pojasnila:
Vse delnice družbe so navadne imenske kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividende) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice so delnice enega razreda in so izdane v nematerializirani obliki.
Vse delnice družbe so prosto prenosljive.
decembra 2022 je na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih (glede doseganja kvalificiranega deleža):
Clearstream Banking SA– fiduciarni račun, imetnica 6.467.732 delnic izdajatelja Petrol d.d., Ljubljana, kar predstavlja 15,50 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja;
Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Omejitev glasovalnih pravic ni.
Družbi tovrstni dogovori niso znani.
Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet. Druge člane uprave, razen delavskega direktorja, nadzorni svet imenuje na predlog predsednika uprave. Mandat članov uprave traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet v skladu s svojim poslovnikom na predlog Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave določi splošna in posebna merila za izbiro kandidatov za predsednika in člane uprave ter hkrati določi tudi okvire za sklepanje pogodb s člani uprave. Nadzorni svet določi tudi ponderje posameznih meril, ki sestavljajo kompetenčni model predsednika in članov uprave. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave nadzornemu svetu predlaga način iskanja kandidatov za predsednika uprave (osebna povabila, razpis) ali njihovo kombinacijo ter oceni potrebo po sodelovanju z zunanjim strokovnjakom s področja iskanja in selekcije kadrov. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave natančno preveri izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev za opravljanje funkcije predsednika ali člana uprave v družbi ter druge pogoje, določene s statutom družbe. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave preveri še v življenjepisu navedene reference kandidatov in opravi razgovore. Nato oblikuje nabor kandidatov za predsednika uprave in z njimi opravi selekcijske razgovore ter opravi rangiranje. Kandidat oziroma kandidati za predsednika uprave, ki so se uvrstili v najožji izbor, predlagajo druge člane uprave, Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave pa preveri pogoje in reference predlaganih kandidatov. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave oceni še sestavo celotne uprave ter opravi pogajanja s kandidati glede osnovnih elementov pogodbe. Kandidat oziroma kandidati za predsednika uprave skupaj s predlaganimi člani uprave na seji nadzornega sveta predstavijo vizijo razvoja družbe. Nadzorni svet z njimi opravi selekcijske razgovore. Nadzorni svet izbere in imenuje predsednika uprave ter člane uprave. V primeru, da nadzorni svet ugotovi neustreznost s strani kandidata za predsednika uprave predlaganih kandidatov (predlagane sestave celotne uprave), se postopek ponovi. Nadzorni svet lahko ponovno imenuje upravo v roku enega leta pred iztekom mandata in praviloma najpozneje tri mesece pred iztekom mandata. Če skupščina družbe izglasuje nezaupnico upravi, se mora nadzorni svet takoj po seji skupščine opredeliti do odpoklica posameznega člana uprave. Če skupščina družbe upravi in/ali nadzornemu svetu ne podeli razrešnice, se mora nadzorni svet v najkrajšem možnem času sestati in ugotoviti vzroke za nepodelitev razrešnice. Ne glede na zgoraj zapisano lahko nadzorni svet po svoji presoji odpokliče upravo iz razlogov, ki jih opredeljuje zakon. Nadzorni svet je dolžan upravo, ki pomanjkljivo izvaja naloge iz svoje pristojnosti, takoj obvestiti o svojih ugotovitvah in mnenjih ter ji določiti najkrajši možni rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če uprava v določenem roku ne doseže pričakovanih rezultatov, nadzorni svet odloča o odpoklicu članov uprave. Nadzorni svet lahko največ za obdobje enega leta imenuje svojega posameznega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča.
| Delničar | Naslov | Število delnic | Delež v % |
|---|---|---|---|
| 1. CLEARSTREAM BANKING SA - FIDUCIARNI RAČU | 42 Avenue J. F. Kennedy, L-1855, Luksemburg | 6.467.732 | 15,50 % |
| 2. SDH, D.D. | Mala ulica 5, 1000 Ljubljana | 5.299.220 | 12,70 % |
| 3. REPUBLIKA SLOVENIJA | Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana | 4.513.980 | 10,82 % |
| 4. KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. | Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana | 3.452.780 | 8,27 % |
| 5. OTP BANKA D.D. - CLIENT ACCOUNT - FIDUCI | Domovinskog rata 61, 21000 Split, Hrvaška | 2.849.061 | 6,83 % |
| 6. ERSTE GROUP BANK AG - PBZ CROATIA OSIGUR | Am Belvedere 1100 Wien, Avstrija | 1.667.370 | 4,00 % |
| 7. VIZIJA HOLDING, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 1.482.780 | 3,55 % |
| 8. VIZIJA HOLDING ENA, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 1.350.700 | 3,24 % |
| 9. PERSPEKTIVA FT D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 725.240 | 1,74 % |
| 10. PETROL D.D., LJUBLJANA | Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana | 494.060 | 1,18 % |
manjkajočega ali zadržanega člana uprave. Ponovno imenovanje ali podaljšanje mandata je dopustno, če celoten mandat s tem ni daljši od enega leta.
Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z večino glasov navzočih delničarjev, tri pa svet delavcev družbe. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev, mora biti sprejet s tričetrtinsko večino prisotnih glasov skupščine, pogoje odpoklica članov nadzornega sveta, predstavnikov delavcev, pa svet delavcev določi s svojim splošnim aktom.
Nadzorni svet je na 21. seji 13. decembra 2018 sprejel Politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe, ki je bila 31. decembra 2018 objavljena na spletnih straneh družbe v slovenskem in angleškem jeziku (celotno besedilo objavljene Politike raznolikosti, ki vključuje zastavljene cilje in način izvajanja, je v slovenskem jeziku dostopno na povezavi Politika raznolikosti, 13. december 2018).
Cilj Politike raznolikosti je zagotoviti takšno sestavo uprave in nadzornega sveta, da bo vsakemu organu posebej zagotovljen takšen nabor sposobnosti, strokovnih znanj, veščin in izkušenj, da bo zagotovljeno dobro razumevanje trenutnega dogajanja ter dolgoročnih tveganj in priložnosti, povezanih s poslovanjem družbe ter s tem zagotovljeno dolgoročno uspešno in trajnostno poslovanje družbe. Glede na analizo dolgoročnih trendov v energetski in trgovinski dejavnosti ter povezanih storitvah (upoštevaje politično-pravne, ekonomske, sociokulturne in demografske, tehnološke in naravne ter panožne silnice) so za učinkovito in trajnostno poslovanje bistveni naslednji vidiki različnosti: strokovna različnost, poklicne izkušnje, različnost kompetenc, kot tudi spolna različnost, starostna različnost ter zagotavljanje kontinuitete.
S sestavo uprave in nadzornega sveta morata biti doseženi komplementarnost in različnost, kar se kaže:
Družba si je s Politiko raznolikosti zadala predvsem naslednje cilje:
Politika raznolikosti je ustrezno izvajana s postopkom nabora in selekcije kadrov za člane nadzornega sveta in uprave. Skrbnik politike je Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave, ki spremlja njeno izvajanje in o tem poroča nadzornemu svetu. Uporablja se predvsem pri aktivnostih, kot so nabor, izbor in predlog kandidatov za nadzorni svet skupščini, ob imenovanju članov uprave in komisij nadzornega sveta ter ob izvajanju samoocenjevanja dela nadzornega sveta.
Večinoma so cilji politike ustrezno doseženi, predvsem cilji, ki se nanašajo na različnost izobrazbe, poklica, izkušenj in starosti. Cilji različnosti, ki se nanašajo na spolno različnost, pa so delno doseženi. Upravo sestavljajo predsednica in štirje moški člani uprave. Nadzorni svet pa je sestavljen iz ene ženske članice in osmih moških članov. Za dejavnost energetike je sicer ugotovljena nizka stopnja zastopanosti ženskega spola na vodstvenih položajih. V letu 2019 je nadzorni svet sicer pristopil tudi k Pobudi za prostovoljno doseganje ciljne spolne raznolikosti 40/33 2026 Združenja nadzornikov Slovenije, ki sta jo med drugimi podprla tudi Slovenski državni holding, d.d., in Ljubljanska borza, d.d. V letu 2022 je bila kot zunanja članica Revizijske komisije imenovana predstavnica ženskega spola.
Skupščina delničarjev je na svoji 34. seji 21. aprila 2022 s sklepom pod točko 7 pooblastila upravo, da lahko v obdobju 12 mesecev od dneva začetka veljavnosti sklepa kupuje lastne delnice. Pooblastilo velja za pridobitev največ tolikšnega števila delnic, da skupni delež delnic, pridobljen na podlagi tega pooblastila, skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima v lasti na dan sprejetja tega pooblastila, ne bo presegal dveh odstotkov osnovnega kapitala družbe. Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in sicer po vsakokratni tržni ceni. Družba lahko lastne delnice pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju delnic na organiziranem ali na neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev nakupna cena delnic ne sme biti nižja od 50 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih letnih poslovnih izkazov skupine Petrol. Nakupna cena delnic prav tako ne sme biti višja od 11-kratnika čistega dobička na delnico (EPS), izračunanega na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih letnih poslovnih izkazov skupine Petrol. Družba lahko v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 381. člena ZGD-1 osnovni kapital zmanjša (enkratno ali sukcesivno) z umikom lastnih delnic, pridobljenih na podlagi tega pooblastila (ne pa tudi prej pridobljenih lastnih delnic) po poenostavljenem postopku in v breme drugih rezerv iz dobička s soglasjem nadzornega sveta. Družba lahko lastne delnice pridobljene na podlagi tega pooblastila, uporabi le v skladu s tem sklepom.
Družbi takšni dogovori niso znani.
Odpravnine zaradi predčasnega prenehanja mandata članu uprave ne pripadajo v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe. Odpravnina članu uprave ne pripada v primeru rednega poteka mandata. Poleg tega član uprave nima pravice do odpravnine v primeru, če sam odpove pogodbo o zaposlitvi ali če je pogodba o zaposlitvi predčasno prekinjena iz razlogov, ker je huje kršil obveznosti, ni sposoben voditi poslov ali ker mu je skupščina izrekla nezaupnico (razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov).
Skladno z uveljavljeno zakonodajo oziroma Zakonom o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev organ družbe, v katerem delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Sklicevanje skupščine je urejeno s statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala družbe. Upravičenec, ki zahteva sklic skupščine, mora ob zahtevi v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Ne glede na to se skupščina družbe z vsebino, kot jo zahtevajo predpisi, lahko skliče tudi s priporočenim pismom vsem delničarjem, če se lahko njihova imena in naslovi ugotovijo iz veljavne delniške knjige. V tem primeru velja dan, ko je bila pošta odposlana, za dan objave skupščine.
Uprava skliče zasedanje skupščine delničarjev družbe 30 dni pred zasedanjem z objavo na borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, na spletnih straneh AJPES-a in spletnih straneh družbe. V objavi sklica zasedanja skupščine uprava navede čas in kraj zasedanja, določi organe, ki bodo vodili zasedanje, dnevni red ter predloge sklepov skupščine in ostale informacije, ki so zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.
uporabi bilančnega dobička ter podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2021. Skupščina je obravnavala Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi Petrol d.d., Ljubljana, ki pa je še ni potrdila. V skladu s tretjim odstavkom 294.a člena ZGD-1 je glasovanje delničarjev na skupščini o Politiki prejemkov posvetovalne narave ter bo ponovno predložena v glasovanje in potrditev na naslednji skupščini delničarjev.
Na 35. skupščini 27. decembra 2022 (obvestilo o sklepih skupščine je dostopno na povezavi 35. skupščina družbe) so se delničarji seznanili s poročilom nadzornega sveta in uprave o nastali škodi zaradi regulacije cen energentov v letu 2022 in povračilu škode s strani Republike Slovenije in Republike Hrvaške ter vplivu le-tega na poslovanje in bonitetno oceno družbe/skupine v letu 2022 ter z oceno vpliva regulacije na poslovanje družbe/skupine v letu 2023. Delničarji so se seznanili še s poročilom nadzornega sveta in uprave družbe o poslovanju hčerinske družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana v letu 2022 in s poročilom nadzornega sveta in uprave družbe o vplivih regulacije cen naftnih derivatov, plina in elektrike na poslovanje družbe/skupine v letu 2022 in oceno vpliva le-tega na poslovanje družbe/skupine v letu 2023.
Upravljanje družbe Petrol d.d., Ljubljana, poteka po dvotirnem sistemu. Družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzira nadzorni svet. Upravljanje družbe Petrol d.d., Ljubljana, temelji na zakonskih določilih, statutu kot temeljnem pravnem aktu družbe, internih aktih ter na uveljavljeni in splošno sprejeti dobri poslovni praksi.
Delovanje uprave Družbo Petrol d.d., Ljubljana, vodi uprava samostojno in na lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo. Po statutu družbe upravo sestavljajo predsednica uprave in drugi člani uprave. Skupno število članov uprave znaša najmanj tri in največ šest. Točno število članov uprave, njihova delovna področja in pooblastila na predlog predsednika uprave določi nadzorni svet družbe s sklepom. En član uprave je vedno delavski direktor, ki soodloča le o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje kadrovske in socialne politike. Od 28. avgusta 2020 dalje uprava deluje v petčlanski sestavi. Uprava družbe je problematiko s področja svojih pristojnosti v letu 2022 obravnavala na 90 sejah. Na vseh sejah je uprava praktično vse sklepe sprejela soglasno. Poleg formalnih sej je uprava izvrševala pristojnosti in odgovornosti v dnevnem poslovanju ter pristojnosti in odgovornosti do skupščine, kot jih opredeljujeta ZGD-1 in statut družbe. Aktivnosti v odnosu do nadzornega sveta je uprava izvajala v skladu z določili Poslovnika o delu nadzornega sveta in statuta družbe. Uprava je nadzornemu svetu redno poročala o poslovanju družbe ter se z nadzornim svetom posvetovala o strategiji, razvoju poslovanja in obvladovanju tveganj družbe. Uprava je del svojih aktivnosti usmerjala tudi v sodelovanje s svetom delavcev in reprezentativnim sindikatom. Mandat članov uprave traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Družbo zastopata skupno predsednik uprave in član uprave. V primeru, da uprava podeli prokuro, lahko prokurist zastopa družbo le skupaj s predsednikom uprave.
Uprava družbe potrebuje soglasje nadzornega sveta za sklenitev naslednjih poslov:
Navedeno smiselno velja tudi za posle, ki jih pri svojem poslovanju sklepajo hčerinske družbe in v zvezi s katerimi je pred sklenitvijo treba pridobiti soglasje uprave družbe. Za večino naštetih poslov mora uprava pred podajo soglasja, h kateremu je zaprošena s strani poslovodstva hčerinskih družb, prav tako pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta.
V letu 2022 se sestava uprave Petrola d.d., Ljubljana, ni spreminjala.
Od 25. oktobra 2019 do 10. februarja 2020 je kot začasna predsednica uprave vodila družbo Petrol d.d., Ljubljana, (imenovana izmed članov nadzornega sveta). 11. februarja 2020 ji je nadzorni svet podelil petletni mandat predsednice uprave družbe. Rojena leta 1975. Po izobrazbi je magistrica znanosti Fakultete za podiplomske državne in javne študije na Brdu pri Kranju.
Kot član uprave je bil za petletno mandatno obdobje imenovan 11. marca 2020. Rojen leta 1980. Po izobrazbi magister ekonomskih znanosti.
Kot član uprave je bil za petletno mandatno obdobje imenovan 11. marca 2020. Rojen leta 1974. Po izobrazbi magister sociologije in univerzitetni diplomirani pravnik.
Kot član uprave je bil imenovan za petletno obdobje od 28. avgusta 2020 naprej. Rojen leta 1967. Po izobrazbi magister poslovnih ved.
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, v dvotirnem sistemu upravljanja izvaja naloge nadzorovanja vodenja poslov družbe (vključno z izbiro in imenovanjem uprave), naloge v zvezi s pristojnostmi skupščine oziroma ostale, z zakoni določene naloge.
Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, po statutu družbe sestavlja devet članov. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednik nadzornega sveta in namestnik predsednika nadzornega sveta sta vedno predstavnika delničarjev. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo v razmerju do uprave in nadzorni svet nasproti upravi družbe ter tretjim osebam, če v vsakem konkretnem primeru ni določeno drugače. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo pri sklenitvi pogodbe z revizorjem letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila ter v razmerju do članov nadzornega sveta.
| Ime in priimek | Položaj | Organizacija | Mandat |
|---|---|---|---|
| Janez Žlak | Predsednik nadzornega sveta | Vodja projekta v družbi HSE d.o.o., Ljubljana | Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 33. skupščini delničarjev, 22. aprila 2021 |
| Borut Vrviščar | Namestnik predsednika nadzornega sveta | Generalni direktor Kuehne+Nagel, AG, Schindellegi, CH | Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 32. skupščini delničarjev, 28. decembra 2020 |
| Mladen Kaliterna | Član nadzornega sveta | Izvršni direktor družbe Perspektiva FT, d.o.o., Ljubljana | Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 23. skupščini delničarjev, 4. aprila 2013 |
| Alenka Urnaut | Članica nadzornega sveta | Direktorica in ustanoviteljica družbe Renova Real d.o.o. | Za štiriletno mandatno obdobje imenovana na 32. skupščini delničarjev, 28. decembra 2020 |
| Mário Selecký | Član nadzornega sveta | Predstavnik J\&T Banke, a.s. | Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 32. skupščini delničarjev, 28. decembra 2020 |
| Aleksander Zupančič | Član nadzornega sveta | Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 32. skupščini delničarjev, 28. decembra 2020 | |
| Alen Mihelčič | Član nadzornega sveta | Direktor upravljanja in prodaje naftnih derivatov | Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 3. seji sveta delavcev, 27. januarja 2017 |
| Robert Ravnikar | Član nadzornega sveta | Direktor OEM Ljubljana - Kranj | Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 3. seji sveta delavcev, 27. januarja 2017 |
| Marko Šavli | Član nadzornega sveta | Strokovni sodelavec za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost | Imenovan za nadomestnega člana nadzornega sveta 4. decembra 2020 |
Revizijska komisija je v letu 2022 delovala v naslednji sestavi:
V obdobju do 21. oktobra 2022:
V obdobju od 22. oktobra 2022 naprej:
Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave je v letu 2022 delovala v naslednji sestavi:
V skladu z določilom 294.a člena ZGD-1 je družba oblikovala Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora, ki jo je predložila v glasovanje skupščini za odobritev na 34. skupščini družbe. Nominalni zneski, prejeti v poslovnem letu 2022, so za vsakega od članov uprave in članov nadzornega sveta navedeni v računovodskem delu tega poročila (poglavje 8. Posli s povezanimi osebami), natančneje pa v Poročilu o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe Petrol d.d., Ljubljana, v poslovnem letu 2022, ki ga je družba pripravila v skladu z določilom 294.b člena ZGD-1. Za člane uprave so razkriti tudi podatki o fiksnih in variabilnih izplačilih ter ostalih prejemkih kot tudi merila in metode, uporabljene za ugotovitev izpolnjevanja teh meril.
Politiko prejemkov v delu, ki se nanaša na člane uprave predlaga nadzorni svet, za člana uprave, delavskega direktorja, ki sicer je zakoniti zastopnik, vendar lahko družbo zastopa le skupaj s predsednico uprave in po sklepu nadzornega sveta, pa njegovo politiko prejemkov za opravljanje te funkcije določa "Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe Petrol", ki sta ga 7. oktobra 1997 podpisala uprava družbe in svet delavcev. V variabilnem delu pa se nagrajevanje člana uprave, delavskega direktorja, prilagaja vsakokratnemu večkratniku mesečne plače, ki ga nadzorni svet določi za ostale člane uprave, in se tako delavskemu direktorju izplača enak večkratnik povprečne mesečne bruto plače zaposlenega v družbi.
V skladu s predlogom Politike prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi Petrol d.d., Ljubljana, so ostali člani uprave upravičeni do naslednjih prejemkov:
uspešnosti družbe. Variabilni del prejemkov se določa na podlagi meril, ki prispevajo k spodbujanju poslovne strategije, dolgoročnemu razvoju in vzdržnosti družbe. Merila so vnaprej znana, njihovo izpolnjevanje pa se preverja z vnaprej določenimi metodami. Uprava družbe najpozneje ob sprejemanju revidiranega letnega poročila za poslovno leto nadzornemu svetu predloži tudi poročilo o delu uprave, ki upoštevajoč predmetni pravilnik poda vse potrebne podlage, na osnovi katerih nadzorni svet lahko oceni uspešnost dela uprave v poslovnem letu in posledično določi ustrezno višino variabilnih prejemkov.
Prejemke nadzornega sveta določa skupščina družbe. Na 33. skupščini 22. aprila 2021 je bil sprejet sklep, ki je določil plačila članom nadzornega sveta. Celoten skupščinski sklep je razviden iz obvestila o sprejetih sklepih skupščine na povezavi 33. skupščina družbe. Celoten dokument Politika prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi Petrol d.d., Ljubljana, odobri skupščina družbe. Politika prejemkov bo v skladu s tretjim odstavkom 294.a člena ZGD-1 ponovno predložena v potrditev skupščini delničarjev na njeni naslednji seji.
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nada Drobne Popović | predsednica uprave | nabava in trgovanje z naftnimi derivati in energenti; nabava trgovskega blaga in |
| Ime in priimek | Položaj | Področje dela | Datum imenovanja | Datum prenehanja mandata | Spol | Nacionalnost | Leto rojstva | Izobrazba | Kompetence |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Matija Bitenc | član uprave | finance; računovodstvo; zaledna pisarna; informatika; kontroling; upravljanje razvojnih potreb in projektov; upravljanje tveganj; poslovna inteligenca | 11. marec 2020 | 10. marec 2025 | moški | slovensko | 1980 | magister ekonomskih znanosti | kompetence s področja korporativnih financ, upravljanja tveganj, poslovne |
| notranja oskrba; kadri, procesi in splošne zadeve; kabinet uprave; strategija; trajnostni razvoj, kakovost in varnost; pravne zadeve; korporativna varnost in nadzor poslovanja; notranja revizija | 11. februar 2020 | 10. februar 2025 | ženski | slovensko | 1975 | magistrica znanosti Fakultete za podiplomske državne in javne študije na Brdu pri Kranju | kompetence iz vseh segmentov poslovodenja, med drugim upravljanje kapitalskih naložb |
član uprave
energija in rešitve; logistika; operativno poslovanje
marec 2020
marec 2025
moški slovensko 1974
magister sociologije, univerzitetni diplomirani pravnik
kompetence s področja prava, korporativnega upravljanja, energetskega področja, predvsem področja obnovljivih virov, trgovine z električno energijo in ESCO projektov
član uprave
prodaja končnim kupcem (B2C); prodaja poslovnim strankam in javnemu sektorju (B2B in B2C); digitalni kanali; marketing in upravljanje uporabniške izkušnje; goriva in derivati
avgust 2020
avgust 2025
moški slovensko 1967
magister poslovnih ved
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član nadzornega sveta) | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala/zaposlenih | Udeležba na sejah nadzornega sveta glede na skupno število sej | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zoran Gračner | član uprave, delavski direktor | 11. december 2020 | 10. december 2025 | moški | slovensko | 1970 | magister poslovodenja in organizacije, univerzitetni inženir strojništva | kompetence z energetskega področja |
| Ime in priimek | Položaj | Datum imenovanja | Datum prenehanja | Predstavnik | Udeležba na sejah | Spol | Nacionalnost | Leto rojstva |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Janez Žlak | predsednik nadzornega sveta | 22. april 2021 | 21. april 2025 | kapitala | udeležen na vseh 17 sejah | moški | slovensko | 1965 |
| Borut Vrviščar | namestnik predsednika nadzornega sveta | 28. december 2020 | 10. april 2025 | kapitala | udeležen na 15 od skupno 17 sej | moški | slovensko | 1969 |
| Aleksander Zupančič | član nadzornega sveta | 28. december 2020 | 10. april 2025 | kapitala | udeležen na vseh 17 sejah | moški | slovensko | 1979 |
| Mladen Kaliterna | član nadzornega sveta | 4. april 2013 | 15. julij 2025 | kapitala | udeležen na vseh 17 sejah |
| Ime | Priimek | Član | Datum začetka | Datum konca | Predstavnik | Udeležba na sejah |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Alenka | Urnaut | članica | 28. december 2020 | 10. april 2025 | kapitala | udeležena na 16 od skupno 17 sej |
| Mário | Selecký | član | 28. december 2020 | 10. april 2025 | kapitala | udeležen na 14 od skupno 17 sej |
| Alen | Mihelčič | član | 27. januar 2017 | 22. februar 2025 | zaposlenih | udeležen na vseh 17 sejah |
| Robert | Ravnikar | član | 27. januar 2017 | 22. februar 2025 | zaposlenih |
| Ime in priimek | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA/NE) | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA/NE) | Članstvo v organih nadzora drugih družb | Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke …) | Predsednik/član | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Marko Šavli | moški | slovensko 1979 | DA | NE | udeležen na vseh 17 sejah nadzornega sveta v letu 2022 | |||
| Janez Žlak | doktor znanosti | splošno poslovodstvo in vodenje, upravljanje državnih naložb | DA | NE | Komisija za kadrovska | član |
| Ime in priimek | Izobrazba | Specializacija | Udeležba |
|---|---|---|---|
| Borut Vrviščar | diplomirani inženir elektronike | Leadership and strategic management, Top management programme | udeležen na 1 od skupno 1 seje v letu 2022 |
| Aleksander Zupančič | univerzitetni diplomirani pravnik | organizacija in vodenje, pravo, psihoterapija in coaching | udeležen na 1 od skupno 1 seje v letu 2022 |
| Mladen Kaliterna | magister poslovodenja in organizacije | upravljanje naložb in podjetij v skupini | udeležen na vseh 9 sejah v letu 2022 |
| Alenka Urnaut | mag. MBA (znanstveni magisterij), univ. dipl. gosp. inž. | ocenjevanje | udeležen na vseh 9 sejah v letu 2022 |
| Ime in priimek | Položaj | Udeležba | Komisija | Seje |
|---|---|---|---|---|
| Mário Selecký | magister prava | DA | Revizijska komisija | udeležena na vseh 9 sejah v letu 2022 |
| Alen Mihelčič | ekonomist komerciala | DA | Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave | udeležen na 1 od skupno 1 seje v letu 2022 |
| Robert Ravnikar | univerzitetni diplomirani ekonomist | DA | Revizijska komisija | član komisije v letu 2022, udeležen na vseh 9 sejah v letu 2022 |
| Marko Šavli | komunalni inženir | DA | Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave | udeležen na 1 od skupno 1 seje v letu 2022 |
Preglednici C.3 in C.4 sta navedeni v računovodskem delu letnega poročila.
Nada Drobne Popović
predsednica uprave
Matija Bitenc
član uprave
Jože Bajuk
član uprave
Jože Smolič
član uprave
Zoran Gračner
član uprave, delavski direktor
Ljubljana, 6. april 2023
| Ime in priimek | Komisija | Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Janez Pušnik | Revizijska komisija | udeležen na 7 od skupno 9 sej v letu 2022 | moški | slovensko | magister poslovodenja in organizacije | 1970 | sodni izvedenec za področje ekonomije – podpodročje vrednotenja podjetij in računovodstvo, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij | / |
| Sabina Merhar | Revizijska komisija | udeležena na 2 od skupno 9 sej v letu 2022 | ženski | slovensko | magistrica poslovnih ved, smer računovodstvo in revizija | 1975 | kompetence s področja | / |
Družba Petrol d.d., Ljubljana, daje v skladu z določili dvanajstega odstavka 56. člena ZGD-1 in 70.c člena ZGD-1 Izjavo o nefinančnem poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana.
Skupina Petrol je koncern z obvladujočo družbo Petrol d.d., Ljubljana, in odvisnimi ter skupaj obvladovanimi in pridruženimi podjetji v državah Srednje in Jugovzhodne Evrope. Med dejavnostmi družb skupine prevladuje dejavnost prodaje goriv in derivatov ter trgovskega blaga in storitev. Petrolova osrednja razvojna dejavnost je izpopolnjevane in nadgradnja energetskih rešitev ter proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov (več o prodaji posameznih produktov v poglavju Poslovanje po produktnih skupinah). Matična družba in nekatere odvisne družbe pokrivajo več spektrov poslovanja, od prodaje goriv in derivatov, trgovskega blaga in storitev do prodaje energije in rešitev, druge pa so usmerjene na ožji krog poslovnih področij (več v poglavju Skupina Petrol). Skupina Petrol ima svoja podjetja v več evropskih državah (več v poglavju Skupina Petrol v regiji).
Trajnostni razvoj skupine Petrol temelji na spoštovanju naravnega okolja in partnerskega odnosa s širšo družbo; več o tem v poglavju Trajnostni razvoj. Skupina Petrol je junija 2021 objavila Trajnostno poročilo skupine Petrol 2020, v katerem poroča skladno s standardi GRI (Global Reporting Initiative). Novo Trajnostno poročilo 2022 bo predvidoma objavljeno junija 2023.
Poslovanje skupine Petrol je v največji meri odvisno od razmer na energetskih trgih in področju prometa in s tem povezane prodaje proizvodov iz nafte in ostalih energentov ter splošnih gospodarskih razmer na trgih, kjer posluje. Poslovanje skupine Petrol leta 2022 je potekalo v zelo kompleksnih razmerah vztrajajoče energetske krize na ravni EU in državnih intervencij za blažitev njenih posledic tako za prebivalstvo kot tudi za gospodarske subjekte. Visoke cene energentov in naraščajoča inflacija so bile povod za vladno regulacijo cen goriv, električne energije in zemeljskega plina na trgih, kjer skupina posluje (samo v Sloveniji je bilo v ta namen v letu 2022 sprejetih najmanj 37 regulativnih predpisov), kar je izrazito vplivalo na poslovanje skupine. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je o vplivu energetske krize in regulacije cen energentov na poslovanje skupine transparentno obveščala javnost na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet in na svojih spletnih straneh (dostopno na povezavi Petrol javne objave).
Politika
Politike, ki opredeljujejo učinke skupine Petrol na okolje, so: krovna varnostna politika, energetska politika ter politika kakovosti in ravnanja z okoljem. Vse tri politike se pri poslovanju prekrivajo, saj so sestavni del vseh procesov v Petrolu.
Politika kakovosti in ravnanja z okoljem opredeljuje skrb za varovanje okolja. Skrb za varovanje okolja je vpeta v vse ravni poslovanja skupine Petrol. Petrolov sistem ravnanja z okoljem je skladen z zahtevami mednarodnega standarda ISO 14001 in je sestavni del Petrolovega razvojnega načrta (seznam certifikatov po družbah je naveden v poglavju Nadzor kakovosti). Za dosledno izpolnjevanje tovrstnih zahtev smo odgovorni vsi zaposleni v Petrolu, uprava družbe pa jamči za njihovo dejansko uresničevanje in za to, da bodo naši temeljni okoljevarstveni cilji doseženi.
Petrol se zaveda pomena trajnostnega razvoja in varstva okolja. Prehod v nizkoogljično energetsko družbo, partnerstvo z zaposlenimi in družbenim okoljem ter krožno gospodarstvo so zaveze poslovanja skupine Petrol v tem strateškem obdobju. S kontinuiranim razvojem goriv bomo aktivno pripomogli k zniževanju emisij. Hkrati bomo z jasnimi trajnostnimi politikami skrbeli za zmanjšanje ogljičnega odtisa tako v skupini Petrol kot tudi pri naših strankah. Z izboljšanjem lastnih procesov, novimi kompetencami ter opolnomočenjem zaposlenih bomo še odločneje naslavljali sedanje in prihodnje potrebe strank in naše delovanje prilagodili uporabniku, ki je v središču naše pozornosti.
Vsa skladišča, bencinske servise in druge objekte vseskozi posodabljamo skladno z aktualnimi in predvidenimi okoljskimi standardi in smernicami.
Emisije škodljivih snovi znižujemo na najmanjšo mogočo raven.
Gospodarno izrabljamo naravne vire.
V največji možni meri preprečujemo nesreče in zmanjšujemo možnosti za njihov nastanek.
Petrol d.d., Ljubljana, ima za svoje delovanje pridobljenih več okoljevarstvenih dovoljenj, odvisno od aktivnosti, ki potekajo na posameznih lokacijah. Za vse obrate, ki delujejo v skladu z direktivo SEVESO, in naprave, ki obratujejo v skladu z direktivo IED (Industrial Emissions Directive), imamo veljavna okoljevarstvena dovoljenja. Vsa določila, ki so opredeljena v okoljevarstvenih dovoljenjih, tudi dosledno izvajamo.
Energetska politika zavezuje Petrol k nadzoru nad ravnanjem z energijo in vodo, ki ju potrebujemo pri opravljanju storitev. V Petrolu se zavezujemo, da bomo nenehno optimizirali svojo učinkovitost in zniževali rabo energije in vode ter obenem zmanjševali vplive na okolje in s tem emisije toplogrednih plinov. Z izvajanjem energetske politike si v Petrolu prizadevamo za odgovorno in učinkovito porabo energije ter varčevanje z vodo v vseh objektih, napravah in opremi, kar se kaže na manjšem vplivu na okolje. Za cilj smo si zadali učinkovito rabo naravnih virov in prehod na obnovljive vire energije. Družba Petrol d.d., Ljubljana, že več let vzdržuje sistem upravljanja energije, ki je certificiran skladno z zahtevami ISO 50001:2018. Z vzpostavljenim sistemom si prizadevamo zmanjševati rabo energije in emisije CO2 ter izboljšati upravljanje energije znotraj Petrola in pri naših zunanjih uporabnikih energetskih in okoljskih rešitev.
Zaradi strateškega pomena in ob zavedanju ranljivosti naftno-trgovskih proizvodov je zagotavljanje varnega in neprekinjenega poslovanja eno od ključnih načel v poslovanju skupine Petrol. Načelo uresničujemo z vzpostavitvijo in delovanjem integriranega varnostnega sistema. To pomeni celovit, vseobsežen varnostni sistem, v katerem mora biti zagotovljena sinergija med posameznimi področji varnosti in sinergija področij varnosti (varnostnih procesov) z drugimi poslovnimi procesi.
Skrbni pregled ravnanja z okoljem poteka kot sestavni del sistema ravnanja z okoljem. Vanj sta vključena tudi energetski in varnostni del, saj okolje v družbi razumemo zelo široko. Za vsak proces se pripravi letno poročilo o delovanju, ki zajema tudi okoljske vsebine (rezultate monitoringov, rezultate inšpekcijskega nadzora, izvajanje okoljskih projektov, skladnost z zakonodajo). Vodstvo družbe poročila pregleda ter jih obravnava na vodstvenem pregledu integriranih sistemov vodenja. Na vodstvenem pregledu se preveri politika kakovosti in ravnanja z okoljem, obravnavajo se tudi rezultati notranjih presoj. Iz vodstvenega pregleda izhajajo sklepi, ki obravnavajo spremembe sistema ravnanja z okoljem, nenehno izboljševanje sistema in priložnosti za boljše vključevanje sistema ravnanja z okoljem v procese družbe.
Tveganja, povezana z varstvom okolja, skupina Petrol obvladuje s krovno varnostno politiko celotne skupine, s sistemom zagotavljanja skladnosti poslovanja (Compliance) ter z elementarnimi (izvedbenimi) varnostnimi in okoljskimi podpolitikami/sistemi (npr. sistem obvladovanja varnosti po SEVESO direktivi, ki je v veljavi za vse SEVESO obrate v upravljanju skupine Petrol).
V teku je priprava strategije upravljanja okoljsko-podnebnih tveganj z integriranjem v celostno upravljanje tveganj skupine Petrol, skladno z najnovejšimi smernicami TCFD (Climate-related Financial Disclosures). V povezavi z Nacionalnim energetsko-podnebnim načrtom (NEPN), ki ga bo Slovenija morala izvesti do leta 2030, in najnovejšimi smernicami o nefinančnem poročanju glede podnebnih kazalnikov in priporočil za trajnostno poslovanje družb:
Pripravljamo program aktivnosti za realizacijo zakonodajnih ukrepov in akcijske načrte za zagotavljanje večje energetske in snovne učinkovitosti.
Oblikujemo nov model upravljanja tveganj podnebnih sprememb v skupini Petrol. Model bo omogočal razumevanje ranljivosti na sedanje in prihodnje podnebne spremembe, prepoznavanje, ocenjevanje in spremljanje tveganj in priložnosti poslovanja ter ukrepanje za obvladovanje teh tveganj in izkoriščanje priložnosti. Tveganja podnebnih sprememb bodo naknadno integrirana v celotni sistem upravljanja tveganj v skupini Petrol.
V času energetske draginje se je bistveno povečalo tveganje na področju oskrbe z energenti in energijo za lastno rabo. Na tem področju smo pravočasno in sistematično izvajali več ukrepov za obvladovanje cen energije in energentov ter varčevanje z energijo in energenti. Posebno pozornost smo namenili tudi pripravi ukrepov za zanesljivo oskrbo kritične infrastrukture z energijo in energenti za lastno rabo.
Ključna tveganja so povezana tudi z zagotavljanjem procesne varnosti, ki v dejavnosti poslovanja z nevarnimi snovmi pomeni celovito varovanje ljudi, okolja in premoženja v ožjem in širšem pomenu. S procesno varnostjo opredeljujemo področja varnosti in zdravja pri delu, varstvo okolja (zrak, voda, zemlja, hrup, sevanja), varnostno kulturo, ravnanje in manipulacijo z nevarnimi in nenevarnimi kemikalijami, varstvo pred požari, inšpekcijsko nadzorstvo in druga področja.
Navedeno zagotavljamo:
Za učinkovito izvajanje sistema varnosti je ključnega pomena visoka usposobljenost in ozaveščenost zaposlenih, zato se v skupini Petrol skladno s programom in načrtom usposabljanja kontinuirano izvajajo usposabljanja. Ta zajemajo naslednja področja: varnost in zdravje pri delu, ravnanje z nevarnimi kemikalijami, prevoz nevarnega blaga, varstvo pred požarom, protieksplozijska zaščita, varstvo okolja in sistem obvladovanja varnosti za SEVESO obrate, informacijska varnost itn.
Družba Petrol se je kot prva energetska družba v Sloveniji zavezala k trajnostnemu razvoju. Svojo vlogo pri udejanjanju te strateške zaveze razumemo v dvojnem pomenu. Po eni strani svojo osnovno dejavnost izvajamo z visoko odgovornostjo do naravnega in družbenega okolja, po drugi strani pa s svojimi poslovnimi programi in produkti aktivno spodbujamo trajnostno preobrazbo širše družbe. Poleg optimiziranja okoljskega odtisa osnovne dejavnosti s poslovnimi produkti pomagamo zmanjševati energetski, ogljični, vodni in snovni odtis tudi svojim partnerjem.
Politika
Skupina Petrol v svoje poslovanje in širše družbeno delovanje vključuje skrb za družbena in okoljska vprašanja ter nudi pomoč pri reševanju socialnih izzivov. Svojo odgovorno družbeno držo dokazujemo s podporo številnim športnim, kulturnim, humanitarnim in okoljevarstvenim projektom. Širšim družbenim in lokalnim skupnostim pomagamo k razgibanemu in bolj zdravemu življenjskemu slogu ter s tem k višji kakovosti življenja.
Skupina Petrol sodi med največje delodajalce v Sloveniji in širši regiji. Strategija ravnanja s človeškimi viri je pomemben del strategije razvoja skupine Petrol. Uspešni, motivirani, zavzeti in pripadni zaposleni so srce Petrola in naša prihodnost. Vizija, s katero odgovarjamo na več osrednjih izzivov sodobne družbe, in ambiciozni poslovni načrti zahtevajo celostno upravljanje človeških virov. To vključuje premišljeno politiko zaposlovanja, skrb za razvoj in izobraževanje zaposlenih, timsko delo, učinkovit sistem nagrajevanja in napredovanja, spremljanje zadovoljstva in zavzetosti ter skrb za varnost in zdravje zaposlenih.
Temelj našega delovanja so enake možnosti za vse. Spoštujemo človekove pravice, ki so zajete v mednarodno priznanih načelih in smernicah, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah. V vseh državah, kjer delujemo, upoštevamo zakonske predpise in standarde s področja človekovih pravic. To je vodilo pri naših poslovnih odnosih s kupci, dobavitelji in zaposlenimi. Skrbimo za etičen odnos do zaposlenih in do svojega širšega okolja. V skupini Petrol so zaposlene tudi osebe, ki so jim priznane pravice na podlagi invalidnosti. Smo družini in zaposlenim prijazno podjetje. Pravice in dolžnosti zaposlenih so v Petrolu d.d., Ljubljana, urejene s podjetniško kolektivno pogodbo.
spol, starost, nacionalnost, raso, versko prepričanje ter druge kulturne razlike in lastnosti. Pri kadrovanju in razvoju kadrov smo še posebej pozorni na enake možnosti obeh spolov. Na področju različnosti so naši ukrepi vpeljani tudi skozi programe Mentorstvo, Zdravo v Petrolu, Družini prijazno podjetje, Odprti prostor, kjer se na ravni družbe trudimo spodbujati medgeneracijsko sodelovanje in spoznavanje, izvajamo promocijo zdravja na delovnem mestu in vključevanje vseh zaposlenih. Skrb za zaposlene izkazujemo tudi prek razvoja in spodbujanja korporativne integritete. Prek teh aktivnosti živimo in širimo našo vrednoto spoštovanje.
V Petrolu se zavedamo pomena socialnega dialoga in sodelovanja s socialnimi partnerji. Pri sprejemanju predpisov, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, skladno z veljavno zakonodajo in drugimi splošnimi predpisi, s svetom delavcev oziroma sindikatom organiziramo skupna posvetovanja oziroma soodločanja. Zaposleni se vključujejo v Sindikat delavcev skupine Petrol in Sindikat bencinskih delavcev. Zaposleni v odvisnih družbah pa so vključeni tudi v druge sindikate.
Javno Svet delavcev Petrol d.d., Ljubljana, ima oblikovane tri stalne odbore (Odbor za statusna in kadrovska vprašanja, Odbor za vprašanja varnosti in zdravja delavcev pri delu ter Odbor za sodelovanje s sindikatom) in ga sestavlja 13 članov, predstavnikov vseh organizacijskih enot. Delavski direktor, član uprave, soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje kadrovske in socialne politike. Člani nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana, so trije predstavniki zaposlenih, ki jih izvoli svet delavcev družbe.
V okviru skrbi za zdravje in varstvo pri delu se izvajajo preventivni in obdobni zdravniški pregledi, redno izvajamo izobraževanja in strokovna usposabljanja za varno delo zaposlenih, v okviru projekta Zdravo v Petrolu pa imamo zasnovane programe preventivnih in kurativnih ukrepov ter promocije zdravja na delovnem mestu. Skrbimo tudi za varno delo in ustrezno strokovno usposobljenost svojih zunanjih sodelavcev, saj zanje izvajamo različne strokovne programe za varno delo. Načrtujemo postopke v primeru nasilja s strani tretjih oseb in z njimi seznanjamo zaposlene, ki opravljajo svoje delo na delovnih mestih z večjim tveganjem.
Dobro zdravje je predpogoj za kakovostno in uspešno življenje ter delo. Program Zdravo v Petrolu zaposlenim omogoča vključevanje v raznovrstne aktivnosti. Njegov osnovni namen je zagotavljati varno in spodbudno delovno okolje, ozaveščati zaposlene o razlogih in pomenu ohranjanja svojega zdravja ter predstaviti znanja o varnem in zdravem načinu življenja na delovnem mestu, ki jih lahko prenesemo v svoj življenjski slog. S spodbujanjem zdravega življenjskega sloga pri zaposlenih in s prevzemanjem odgovornosti za lastno zdravje lahko preprečimo razvoj marsikatere kronične bolezni, ki je navadno povezana s posameznikovim življenjskim slogom. Na ta način lahko hkrati izboljšamo tudi kakovost življenja v pozni starosti.
Leto 2022 je bilo še vedno posebno zaradi spremenjenih gospodarskih in zdravstvenih okoliščin v širši regiji zaradi epidemije covida-19, kar je bistveno poseglo v redne delovne procese in v naše aktivnosti, povezane s skrbjo za zaposlene. Le-te so bile v pretežni meri namenjene varnosti na delovnem mestu, varnostnim ukrepom za ohranjanje zdravja, prilagoditvi izobraževalnih vsebin ter redni komunikaciji z zaposlenimi v zvezi s spremembami, ki so vplivale na naše delo in življenje.
Do marca 2022 je veliko zaposlenih nadaljevalo delo na domu, kar je vplivalo na delovne procese, način vodenja in komunikacijo v organizacijskih enotah.
Že z decembrom 2020 smo zaposlenim v Petrolu d.d., Ljubljana, in na najemnih bencinskih servisih ponudili možnost brezplačnega (telefonskega ali osebnega) svetovanja v primeru stresa ali težav iz poklicnega ali osebnega življenja. Skrb za duševno zdravje je zelo pomembna, zato želimo z vpeljavo ukrepa zagotoviti zaposlenim potrebna sredstva za uspešno soočanje s težjimi izzivi, hkrati pa razbijamo stigme glede skrbi za duševno zdravje. Vemo, da bomo le zdravi in zadovoljni zaposleni lahko polni srčnosti ter energije za ustvarjanje naših ciljev. V letu 2021 smo svetovanja omogočili tudi družinskim članom zaposlenih in študentom na prodajnih mestih, v letu 2022 smo to podporo nadaljevali.
Povezano s človeškimi viri se lahko pojavijo tveganja, ki se nanašajo na pomanjkanje zahtevanega znanja, veščin, izkušenj in motivacije zaposlenih, ter neželena fluktuacija ključnih kadrov. Za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih je bil v skupini Petrol sprejet Kodeks ravnanja, ki ga prejme vsak zaposleni in se tako seznani s Petrolovimi vrednotami in načeli, ki nas zavezujejo k spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov. V okviru rednega merjenja organizacijske klime in drugih internih raziskav lahko zaposleni izrazijo svoje mnenje ter opozorijo na morebitne nepravilnosti.
Pri tveganjih vodenja lahko pride do tveganj kompetenc vodij, motenj v komunikaciji z zaposlenimi, neustreznega pooblaščanja in omejevanja ter tveganja nerealističnih, subjektivnih in neizvedljivih meril uspešnosti. Tveganja vodenja obvladujemo z rednim merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, ki se izvaja v celotni skupini Petrol, s sistemom letnih in četrtletnih pogovorov, merjenjem kakovosti internih storitev, v letu 2022 smo izvedli tudi merjenje organizacijske kulture. Vpeljan imamo sistem mentorstva in trenerstva, katerega osnovni namen je prenos dobrih praks, znanja, veščin, vrednot in izkušenj. Vpeljali smo dva programa izobraževanja za vodenje, Strategy in Action, ki podpira strateške iniciative družbe in profesionalni razvoj vodij, ter program veščinskih delavnic za operativne vodje.
V letu 2022 smo s pripojitvijo družbe Crodux derivati dva d.o.o. v Petrol d.o.o. na trgu Hrvaške vpeljali funkcijsko organiziranost, ki jo bomo do konca strateškega obdobja vpeljali še v druge odvisne družbe v Sloveniji ter v družbe na trgih Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore. Ob tem z različnimi ukrepi uveljavljamo strategijo gradnje skupne organizacijske kulture in sodelovanja v skupini Petrol.
Upravljanje tveganj prevar in drugih nezakonitih dejanj je razdeljeno na dve podtveganji, ki se samostojno ocenjujeta: tveganje kaznivih dejanj/prevar ter tveganje korporativne integritete. Med tveganja kaznivih dejanj/prevar sodijo prevare poslovodstva, nezakonita dejanja, odtujitve, zlorabe zaposlenih in tretjih oseb, nepooblaščena uporaba različnih virov, namerna poškodovanja in nasilna nezakonita dejanja. Upravljanje tveganj kaznivih dejanj/prevar zahteva neprekinjen nadzor in kontrolo. Tveganje kršitev korporativne integritete je poslovanje družbe, ki ni v skladu z zakonodajo, Petrolovim kodeksom ravnanja, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, internimi predpisi, dobrimi poslovnimi običaji ali etičnimi načeli. Eden od načinov upravljanja tega tveganja je izvajanje sistema skladnosti poslovanja oziroma »Compliance« (Pravilnik o delovanju sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja).
Petrol je izpostavljen večjemu tveganju prevar zaradi narave dejavnosti: prodajna mesta z blagajniškim poslovanjem in prodaja proizvodov iz nafte. Na osnovi Kodeksa ravnanja in internih predpisov je v skupini Petrol uveljavljena ničelna toleranca do prevar. Za celovito upravljanje tveganj prevar deluje posebna delovna skupina, ki je pripravila katalog prevar, izvedla ocenjevanje tveganj posamičnih dejanj prevar, popisala obstoječe preventivne in kurativne kontrole ter pripravila ukrepe za njihovo omejitev. Za odkrivanje prevar in preiskave le-teh je znotraj skupine Petrol odgovorna strokovna služba Korporativna varnost in nadzor poslovanja z usposobljeno skupino preiskovalcev. Tveganja na področju spoštovanja človekovih pravic se lahko pojavljajo tako znotraj družbe kot tudi v odnosih družbe do zunanjih deležnikov. Obvladovanje teh tveganj usmerjamo s spoštovanjem veljavnih predpisov.
Za boljšo varnost in zdravje vseh zaposlenih zagotavljamo ustrezna zaščitna sredstva in preventivne ukrepe na vseh delovnih mestih. Ocena tveganja je še vedno temelj varnosti in zdravja vseh delavcev ter drugih prisotnih. Enako pomembno je namreč poskrbeti za zdravje naših strank ali drugih uporabnikov naših objektov. Bistvene ukrepe, ki jih izvajamo na prodajnih mestih, redno objavljamo in ažuriramo tudi na spletni strani www.petrol.si. S tem želimo okrepiti zavedanje, da sta zdravje in varnost naših strank za nas izrednega pomena.
tečajev s področja skladnosti poslovanja, informacijske varnosti, veščin vodenja tima na daljavo, komunikacije, prodajnih in coaching veščin.
V skupini Petrol je zaposlenih 58 odstotkov moških in 42 odstotkov žensk. Z leti spolno strukturo postopno izboljšujemo v prid ženskega spola. Od leta 2003 se tako delež žensk povečuje povprečno za eno odstotno točko na leto. Razmerje med spoloma se sicer v družbah razlikuje glede na dejavnost posamezne družbe.
Posebno pozornost namenjamo širjenju kulture družini prijaznega podjetja. V postopek certificiranja smo v Sloveniji vključeni že več kot deset let in smo uspešno opravili tudi drugi končni pregled s strani zunanjega revizorskega sveta. Uspešno smo implementirali vse načrtovane ukrepe za lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti.
V pojasnilu 6.6 Stroški dela v računovodskem delu poročila so razkriti prejemki zaposlenih v skupini Petrol in v Petrolu d.d., Ljubljana, prejemki zaposlenih na bencinskih servisih v upravljanju pa so vključeni v postavko stroški upravljavcev bencinskih servisov v pojasnilu 6.5 Stroški storitev. Dodana vrednost na zaposlenega v skupini Petrol je navedena v poglavju Poudarki poslovanja v letu 2022 (več v poglavjih Odgovornost do zaposlenih, Informacijska tehnologija in Upravljanje tveganj).
Petrol je podpisnik in ambasador Slovenskih smernic korporativne integritete. Pri delu upoštevamo visoke standarde poslovne etike in gradimo organizacijsko kulturo, ki spodbuja zakonito, transparentno in etično ravnanje in odločanje vseh zaposlenih.
Skupina Petrol ima imenovana dva pooblaščenca za korporativno integriteto. Imenovana sta s strani uprave družbe, pri svojem delu sta neodvisna in odgovarjata neposredno upravi. O svojih aktivnostih redno obveščata upravo in revizijsko komisijo. Pooblaščenca med drugim nudita strokovno pomoč zaposlenim ter svetujeta zaposlenim in upravi pri nadaljnjih korakih in ukrepih na področju integritete. Družba ima vzpostavljenih več linij za sporočanje kršitev, prevar in ostalih nepravilnosti, in sicer možnost prijave po e-pošti [email protected], [email protected], prek spletne strani Prijava nepravilnosti ali na telefonsko številko 080 13 95. Poseben poudarek je namenjen zaščiti dobrovernih prijaviteljev.
V družbi Petrol imamo vzpostavljene potrebne notranje predpise. Petrolov kodeks ravnanja vsebuje določbe o poštenem in preglednem poslovanju ter preprečevanju podkupovanja in korupcije. Vsak zaposleni prejme kodeks v fizični obliki, poleg tega je objavljen na Petrolovem intranetu in na spletu. Sprejet je Pravilnik o zagotavljanju skladnosti poslovanja, ki določa temeljna pravila in sistemske rešitve za skladno poslovanje, ter Pravilnik o preprečevanju, ugotavljanju in odpravljanju posledic mobinga, na podlagi katerega se odkrivajo, ugotavljajo in preprečujejo nezaželene prakse vedenja z vidika neprimernega ravnanja nad zaposlenimi. Družba je sprejela Pravilnik o preprečevanju korupcije, ki določa ukrepe in metode za preprečevanje korupcije, obvladovanje nasprotja interesov, ravnanje z darili in vabili, dajanje in sprejemanje ugodnosti ter uvajanje drugih poslovnih praks, ki zmanjšujejo tveganje, da bi bila pristojnost odločanja uporabljena v nasprotju z zunanjimi ali notranjimi predpisi in etičnimi standardi.
Tveganja na področju korupcije in podkupovanja bi se lahko glede na temeljno dejavnost družbe pojavila na vseh ravneh poslovanja; tako med zaposlenimi na prodajnih mestih kot pri vodilnih ter drugih kadrih na različnih področjih poslovanja. Za obvladovanje tveganj sta na ravni skupine Petrol vzpostavljena Varnostni kolegij ter Odbor za tveganja. Z namenom zagotavljanja transparentnosti poslovanja, preprečevanja neskladnih ravnanj ter vzpostavitve kontrolnih mehanizmov so ustanovljeni ključni odbori za nabavne, investicijske procese ter za upravljanje razvojnih potreb in projektov. Poleg tega so v procese vgrajeni kontrolni mehanizmi, ki zmanjšujejo tveganje, na primer javna objava Kodeksa ravnanja, redna komunikacija kodeksa in korporativne integritete znotraj Petrola, protikorupcijske klavzule v pogodbah s poslovnimi partnerji, presoje sprejemljivosti poslovnih partnerjev.
pregled poslovnega partnerja. Pridobitev podatkov, ki so sestavni del vprašalnika, nalagajo tudi določila Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Zaposleni v skupini Petrol se redno usposabljajo tudi na tem področju. Vsi zaposleni se udeležujejo izobraževanja Korporativna integriteta, ki povečuje razumevanje in znanje o tem, kako delovati nepristransko, pošteno, kredibilno, odgovorno, zaupanja vredno in z visokimi moralnimi načeli skladno s Petrolovim kodeksom ravnanja ter kako pravilno ukrepati v primeru zaznanih nepravilnosti.
V aktualni strategiji poslovanja družbe in skupine Petrol si je poslovodstvo skupine Petrol za prioriteto določilo obvladovanje korupcijskih tveganj in spodbujanje etičnih ravnanj pri zaposlenih ter s tem posledično tudi pri poslovnih partnerjih. Ob ugotovljenih nepravilnostih v primeru suma kaznivega dejanja družba reagira v skladu z zakonodajnimi možnostmi glede prijave nepravilnosti in povrnitve škode.
Družba ima izdelan model varnostnega svetovanja, kjer so prepoznani znaki korupcijskih tveganj. Družba ima sprejet Pravilnik o izvajanju nadzora poslovanja in vodenju preiskav v skupini Petrol. Namen pravilnika je določiti način ravnanja in ukrepanja pri izvajanju nadzora poslovanja in vodenja preiskav ter vzpostaviti učinkovit sistem zagotavljanja integritete družbe. Postopki nadzora poslovanja in vodenja preiskav so namenjeni hitremu zaznavanju in odkrivanju kršitev ter vzpostavitvi mehanizmov za ustrezno ukrepanje (sankcioniranje), kar skupini Petrol omogoča delovanje in poslovanje v skladu z moralnimi, pravnimi in etičnimi načeli. V primeru suma kršitve se sprožijo postopki po določenem protokolu. Izvajanje postopkov nadzora in preiskav v Petrolu poteka prek organizacijske enote Korporativna varnost in nadzor poslovanja.
Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je začela veljati 12. julija 2020 in vzpostavlja klasifikacijski sistem za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, poročamo za poslovno leto 2022 kazalnike za gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive oz. usklajene s taksonomijo. Poročanje za poslovno leto 2022 zajema trenutno opredeljena okoljska cilja blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam za skupino Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem.
Za leto 2021 je bila v poročanje po Uredbi o taksonomiji vključena matična družba Petrol d.d., Ljubljana. Skladno z obvezami prvega poročanja v 2021 so bile zajete dejavnosti, ki so Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022.
Dejavnosti so bile poročane agregirano po NACE makro sektorjih (evropska klasifikacija ekonomskih dejavnosti). Za leto 2022, poleg sprejemljivosti, poročanje vključuje tudi presojo usklajenosti dejavnosti z EU taksonomijo. Poleg družbe Petrol d.d., Ljubljana, so v analizo za leto 2022 vključene neposredne odvisne družbe v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so zajete tudi v konsolidiranih finančnih izkazih skupine Petrol in so v letu 2022 obenem izkazovale poslovno aktivnost (prihodke od prodaje ali naložbe v osnovna sredstva). V Sloveniji so to družbe Petrol Skladiščenje d.o.o., Petrol GEO d.o.o., Ekoen d.o.o., Ekoen S d.o.o., Mbills d.o.o., Geoplin d.o.o. Ljubljana, Atet d.o.o., E 3, d.o.o., in na Hrvaškem Petrol d.o.o., Vjetroelektrane Glunča d.o.o, Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. in Zagorski metalac d.o.o. Podatki skupine so agregirani na ravni posameznih taksonomsko opredeljenih dejavnosti.
Opredeljene so bile naslednje taksonomsko sprejemljive dejavnosti skupine Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem znotraj petih NACE makro sektorjev:
| Energija | 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije |
|---|---|
| 4.3 Proizvodnja električne energije iz vetrne energije | |
| 4.8 Proizvodnja električne energije iz bioenergije | |
| 4.9 Prenos in distribucija električne energije | |
| 4.14 Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline | |
| 4.15 Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja |
Vse taksonomsko sprejemljive dejavnosti se uvrščajo v cilj blaženja podnebnih sprememb in so po pregledu tehničnih meril tudi usklajene s taksonomijo (okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti).
Javno
Kazalniki so izračunani na podlagi definicij v prilogi Uredbe 2020/852 – Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij. Podatki na ravni družb so pridobljeni iz računovodskih izkazov, po dejavnostih pa iz informacijskega sistema.
Delež prihodkov od prodaje proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje skupine Petrol (Slovenija in Hrvaška), za leto 2022; 1. del
| Gospodarske dejavnosti | Oznake | Absolutni prihodki v EUR | Delež prihodkov, usklajen s taksonomijo, leto 2022 (%) | Kategorija omogočitvena (O) ali prehodna (P) dejavnost |
|---|---|---|---|---|
| A.) DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | ||||
| A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | ||||
| 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | F43, M71, S95.22, C33.12 | 26.088.879 | 0,28 | 31,30 O |
| 4.14 Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline | D35.22, F42.21, H49.50 | 12.833.989 | 0,14 | 15,40 |
| 4.15 Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | D35.30 | 9.895.761 | 0,11 | 11,87 |
| 4.3 Proizvodnja električne energije iz vetrne energije | D35.11, F42.22 | 8.906.436 | 0,10 | 10,68 |
| 4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv | D35.11, D35.30 | 7.358.141 | 0,08 | 8,83 P |
| 4.9 Prenos in distribucija električne energije | D35.12, D35.13 | 3.141.003 | 0,03 | 3,77 O |
| 5.3 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda | E37.00, F42.99 | 2.363.709 | 0,03 | 2,84 |
| 5.1 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode | E36.00, F42.99 | 2.312.603 | 0,03 | 2,77 |
| D35.30 | 1.934.328 | 0,02 | 2,32 | P | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| E36.00, F42.99 | 1.851.408 | 0,02 | 2,22 | |||
| D35.11, D35.30 | 1.660.685 | 0,02 | 1,99 | |||
| J61, J62, J63.11 | 1.453.842 | 0,02 | 1,74 | O | ||
| D35.30 | 1.145.658 | 0,01 | 1,37 | |||
| D35.11, F42.22 | 1.125.537 | 0,01 | 1,35 | |||
| F42.11, F71.1 | 736.244 | 0,01 | 0,88 | O | ||
| H49.39, N77.11 | 524.815 | 0,01 | 0,63 | P | ||
| F35.30, F43.22 | 12.763 | 0,00 | 0,02 | |||
| D35.11 | 10.064 | 0,00 | 0,01 |
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1) / 83.355.863 0,90 100,00
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2) / 0 0,00
Skupaj (A.1 + A.2) / 83.355.863 0,90 100,00
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) / 9.127.733.363 99,10
Skupaj (A+ B)* / 9.211.089.226 100
Delež prihodkov od prodaje v konsolidiranih prihodkih od prodaje v analizo zajetih družb*, v %
Delež prihodkov od prodaje proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje skupine Petrol (Slovenija in Hrvaška), za leto 2022; 2. del
Dejavnosti, usklajene s taksonomijo, so v letu 2022 prispevale 0,90 odstotka prihodkov od prodaje proizvodov ali storitev oz. prihodkov od prodaje skupine Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem (83.355.863 EUR od skupno 9.211.089.226 EUR prihodkov od prodaje).
Od skupno 18 različnih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, je prvih šest prispevalo 81,85 odstotka vseh prihodkov od prodaje, usklajenih s taksonomijo:
Delež prihodkov od prodaje, usklajen s taksonomijo, od omogočitvenih dejavnosti je znašal 37,69 odstotka.
| Gospodarske dejavnosti | Oznake | Absolutni prihodki v EUR | Delež v prihodkih od prodaje družbe Petrol d.d., Ljubljana, v % | Delež |
|---|---|---|---|---|
| 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | 100% DA DA - - DA - DA | |||
| 4.14 Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline | 100% DA DA DA - DA DA DA | |||
| 4.15 Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | 100% DA DA DA - DA DA DA | |||
| 4.3 Proizvodnja električne energije iz vetrne energije | 100% DA DA DA DA - DA DA | |||
| 4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv | 100% DA DA DA - DA DA DA | |||
| 4.9 Prenos in distribucija električne energije | 100% DA DA - DA DA DA DA | |||
| 5.3 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda | 100% DA DA DA - DA DA DA | |||
| 5.1 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode | 100% DA DA DA - - DA DA | |||
| 4.31 Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja | 100% DA DA DA - DA DA DA | |||
| 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vod | 100% DA DA DA - - DA DA | |||
| 4.20 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije | 100% DA DA DA - DA DA DA | |||
| 8.2. Rešitve na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov | 100% DA DA - DA - - DA | |||
| 4.24 Proizvodnja toplote/hladu iz bioenergije | 100% DA DA DA - DA DA DA | |||
| 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | 100% DA DA - DA - DA DA | |||
| 6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega prevoza | 100% DA DA DA DA DA DA DA | |||
| 6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili | 100% DA DA - DA DA - DA | |||
| 4.16. Namestitev in upravljanje električnih toplotnih črpalk | 100% DA DA DA DA DA - DA | |||
| 4.8 Proizvodnja električne energije iz bioenergije | 100% DA DA DA - DA DA DA |
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022
| Kategorija omogočitvena (O) ali prehodna (P) dejavnost | Dejavnost | Prihodki | Delež (%) | Delež prihodkov |
|---|---|---|---|---|
| O | 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme F43, M71, S95.22, C33.12 | 25.669.651 | 0,35 | 37,21 |
| 4.14 Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline D35.22, F42.21, H49.50 | 12.833.989 | 0,18 | 18,60 | |
| O | 4.15 Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja D35.30 | 8.900.962 | 0,12 | 12,90 |
| P | 4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv D35.11, D35.30 | 4.295.538 | 0,06 | 6,23 |
| O | 4.9 Prenos in distribucija električne energije D35.12, D35.13 | 3.141.003 | 0,04 | 4,55 |
| 5.3 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda E37.00, F42.99 | 2.363.709 | 0,03 | 3,43 | |
| 5.1 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode E36.00, F42.99 | 2.312.603 | 0,03 | 3,35 | |
| 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vod E36.00, F42.99 | 1.851.408 | 0,03 | 2,68 | |
| P | 4.31 Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja D35.30 | 1.657.045 | 0,02 | 2,40 |
| 4.20 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije D35.11, D35.30 | 1.652.245 | 0,02 | 2,40 | |
| O | 8.2. Rešitve na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov J61, J62, J63.11 | 1.453.842 | 0,02 | 2,11 |
| 4.24 Proizvodnja toplote/hladu iz bioenergije D35.30 | 1.120.131 | 0,02 | 1,62 | |
| 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije D35.11, F42.22 | 794.998 | 0,01 | 1,15 | |
| O | 6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega prevoza F42.11, F71.1 | 646.414 | 0,01 | 0,94 |
| P | 6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili H49.39, N77.11 | 278.964 | 0,00 | 0,40 |
| 4.8 Proizvodnja električne energije iz bioenergije D35.11 | 10.064 | 0,00 | 0,01 | |
| Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | 68.982.565 | 0,94 | 100,00 |
| Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2) | / | 0 | 0,00 |
|---|---|---|---|
| / | 68.982.565 | 0,94 | 100,00 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | / | 7.246.777.611 | 99,06 |
|---|---|---|---|
| / | 7.325.325.520 | 100 |
|---|---|---|
Delež prihodkov od prodaje proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022; 2. del
70.401.093 EUR oz. 1,98 odstotka celotnih prihodkov od prodaje Petrola d.d., Ljubljana. Na nizek delež taksonomsko skladnih prihodkov od prodaje v 2022 so vplivali dejavniki na trgu energentov, ki so znatno prispevali k povečanju celotnih prihodkov od prodaje (7.325.325.520 EUR v 2022 in 3.486.618.697 EUR v 2021). Taksonomsko skladni prihodki od prodaje omogočitvenih dejavnosti so predstavljali 44,81 odstotka vseh taksonomsko skladnih prihodkov od prodaje Petrola d.d., Ljubljana.
| Merila za bistven prispevek | Blažitev podnebnih sprememb (%) | Minimalni zaščitni ukrepi | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | Vodni in morski viri | Krožno gospodarstvo | Onesnaževanje | Biotska raznovrstnost in ekosistemi |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A.) DEJA VNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | ||||||||
| A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | ||||||||
| 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | 100% | DA | DA | - | DA | - | DA | |
| 4.14 Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | DA |
| 4.15 Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | DA |
| 4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | DA |
| 4.9 Prenos in distribucija električne energije | 100% | DA | DA | - | DA | DA | DA | DA |
| 5.3 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | DA |
| 5.1 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode | 100% | DA | DA | DA | - | - | DA | DA |
| 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vod | 100% | DA | DA | DA | - | - | DA | DA |
| 4.31 Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | DA |
| 4.20 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | DA |
| 8.2. Rešitve na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov | 100% | DA | DA | - | DA | - | DA | |
| 4.24 Proizvodnja toplote/hladu iz bioenergije | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | DA |
| 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | 100% | DA | DA | - | DA | - | DA | DA |
| 6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega prevoza | 100% | DA | DA | DA | DA | DA | DA | DA |
| 6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili | 100% | DA | DA | - | DA | - | DA | |
| 4.8 Proizvodnja električne energije iz bioenergije | 100% | DA | DA | - | DA | DA | DA | DA |
Merila za nebistveno škodovanje
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022
Petrol d.d., Ljubljana, Petrol Skladiščenje d.o.o., Petrol GEO d.o.o., Ekoen d.o.o., Ekoen S d.o.o., Mbills d.o.o., Geoplin d.o.o. Ljubljana, Atet d.o.o., E 3, d.o.o., Petrol d.o.o., Vjetroelektrane Glunča d.o.o, Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. in Zagorski metalac d.o.o.
| Oznake | Absolutne naložbe v osnovna sredstva v EUR | Delež naložb v osnovna sredstva, usklajen s taksonomijo, leto 2022 (%) | Kategorija omogočitvena (O) ali prehodna (P) dejavnost | ||
|---|---|---|---|---|---|
| A.) DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | |||||
| A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | |||||
| 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | D35.11, F42.22 | 11.780.356 | 21,11 | 38,97 | |
| 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | F43, M71, S95.22, C33.12 | 10.331.729 | 18,51 | 34,17 | |
| 4.20 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije | D35.11, D35.30 | 2.146.368 | 3,85 | 7,10 | |
| 4.3 Proizvodnja električne energije iz vetrne energije | D35.11, F42.22 | 1.850.769 | 3,32 | 6,12 | |
| 6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega prevoza | F42.11, F71.1 | 1.239.173 | 2,22 | 4,10 | |
| 4.15 Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | D35.30 | 1.014.583 | 1,82 | 3,36 | |
| 4.9 Prenos in distribucija električne energije | D35.12, D35.13 | 992.668 | 1,78 | 3,28 | |
| 6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili | H49.39, N77.11 | 202.957 | 0,36 | 0,67 | |
| 4.8 Proizvodnja električne energije iz bioenergije | D35.11 | 198.018 | 0,35 | 0,65 | |
| 4.14 Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline | D35.22, F42.21, H49.50 | 181.261 | 0,32 | 0,60 | |
| 5.1 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode | E36.00, F42.99 | 160.821 | 0,29 | 0,53 | |
| 4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv | D35.11, D35.30 | 49.164 | 0,09 | 0,16 | |
| 8.2 Rešitve na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov | J61, J62, J63.11 | 42.297 | 0,08 | 0,14 | |
| 5.3 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda | E37.00, F42.99 | 14.410 | 0,03 | 0,05 | |
| 4.31 Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja | D35.30 | 13.758 | 0,02 | 0,05 | |
| 7.6 Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov | F42, F43, M71 | 13.758 | 0,02 | 0,05 | |
| Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | / | 30.232.090 | 54,17 | 100,00 | |
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | / | 0 | 0,00 | ||
| Skupaj (A.1 + A.2) | / | 30.232.090 | 54,17 | 100,00 | |
| B.) DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | |||||
| Naložbe v osnovna sredstva od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | / | 25.577.466 | 45,83 | ||
| Skupaj (A+ B)* | / |
55.809.556 EUR
Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje skupine Petrol (Slovenija in Hrvaška), za leto 2022; 2. del
Pri izračunu kazalnikov, vezanih na naložbe v osnovna sredstva, so neto znesku naložb v osnovna sredstva skupine Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem prištete še subvencije, ki smo jih prejeli za projekte energetsko učinkovite prenove, kar je upoštevano tako v imenovalcu kot tudi v števcu dejavnosti 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energetsko učinkovite opreme. Upoštevane in ustrezno razvrščene so tudi naložbe v osnovna sredstva za M&A projekte v višini 2.499.482 EUR, ki so v celoti naložbe Petrola d.d., Ljubljana.
V letu 2022 so naložbe v osnovna sredstva skupine Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem znašale 55.809.556 EUR, od tega so 54,17 odstotka (30.232.090 EUR) predstavljale naložbe v osnovna sredstva dejavnosti usklajenih s taksonomijo.
Izmed 16 opredeljenih dejavnosti usklajenih s taksonomijo prvih pet predstavlja 90,24 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva skupine Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem v letu 2022 pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo), in sicer:
| Merila za bistven prispevek | Blažitev podnebnih sprememb (%) | Minimalni zaščitni ukrepi | Blažitev podnebnih sprememb | Prilagajanje podnebnim spremembam | Vodni in morski viri | Krožno gospodarstvo | Onesnaževanje | Biotska raznovrstnost in ekosistemi |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A.) DEJA VNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | ||||||||
| A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | ||||||||
| 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | 100% | DA | DA | - | DA | - | DA | |
| 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | 100% | DA | DA | - | DA | - | DA | |
| 4.20 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | |
| 4.3 Proizvodnja električne energije iz vetrne energije | 100% | DA | DA | DA | DA | - | DA | |
| 6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega prevoza |
100% DA DA DA - DA DA DA
100% DA DA - DA DA DA DA
100% DA DA - DA DA - DA
100% DA DA DA - DA DA DA
100% DA DA DA - DA DA DA
100% DA DA DA - - DA DA
100% DA DA DA - DA DA DA
100% DA DA - DA - - DA
100% DA DA DA - DA DA DA
100% DA DA DA - DA DA DA
100% DA DA - - - - DA
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022
• 7,10 odstotka 4.20 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije (lesna biomasa),
• 6,12 odstotka 4.3 Proizvodnja električne energije iz vetrne energije in
• 4,10 odstotka 6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega prevoza (infrastruktura e-polnilnic v Sloveniji in na Hrvaškem).
Delež naložb v osnovna sredstva, usklajen s taksonomijo, od omogočitvenih dejavnosti je znašal 41,74 odstotka.
| Gospodarske dejavnosti | Oznake | Absolutne naložbe v osnovna sredstva v EUR | Delež v naložbah v osnovna sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana, v % | Delež naložb v osnovna sredstva, usklajen s taksonomijo, leto 2022 (%) | Kategorija omogočitvena (O) ali prehodna (P) dejavnost |
|---|---|---|---|---|---|
| A.) DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | |||||
| A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | |||||
| 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | F43, M71, S95.22, C33.12 | 10.033.039 | 25,28 | 58,57 | O |
| 4.20 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije | D35.11, D35.30 | 2.126.421 | 5,36 | 12,41 | |
| 4.15 Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | D35.30 | 994.635 | 2,51 | 5,81 | |
| 4.9 Prenos in distribucija električne energije | D35.12, D35.13 | 887.865 | 2,24 | 5,18 | O |
| 4.14 Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline | D35.22, F42.21, H49.50 | 871.987 | 2,20 | 5,09 | |
| 6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega |
| Dejavnost | Koda | Naložbe (EUR) | Delež (%) | Skupaj (%) |
|---|---|---|---|---|
| Proizvodnja električne energije iz vetrne energije | D35.11, F42.22 | 680.882 | 1,72 | 3,97 |
| Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | D35.11, F42.22 | 369.997 | 0,93 | 2,16 |
| Proizvodnja električne energije iz bioenergije | D35.11 | 198.018 | 0,50 | 1,16 |
| Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode | E36.00, F42.99 | 160.821 | 0,41 | 0,94 |
| Rešitve na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov | J61, J62, J63.11 | 42.297 | 0,11 | 0,25 |
| Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda | E37.00, F42.99 | 14.410 | 0,04 | 0,08 |
| Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov | F42, F43, M71 | 13.758 | 0,03 | 0,08 |
| Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1) | / | 17.129.389 | 43,16 | 100,00 |
| Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2) | / | 0,00 | |
| Skupaj (A.1 + A.2) | / | 17.129.389 | 43,16 | 100,00 |
| B.) DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | Naložbe v osnovna sredstva od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | / | 22.561.208 | 56,84 |
| Skupaj (A+ B) | / | 39.690.597 | 100 |
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, usklajenih s taksonomijo so za Petrol d.d., Ljubljana, v 2022 znašale 17.129.389 EUR oz. 43,16 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva družbe (skupno 39.690.597 EUR vseh naložb v osnovna sredstva, od katerih so M&A projekti znašali 2.499.482 EUR). V letu 2021 je poročan odstotek naložb v osnovna sredstva pri taksonomsko sprejemljivih (skladnost prvič presojana v 2022) dejavnosti Petrol d.d., Ljubljana, znašal 57,30 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (skupno 25.665.491 EUR vseh naložb v osnovna sredstva brez M&A projektov). Delež naložb v osnovna sredstva, usklajen s taksonomijo, od omogočitvenih dejavnosti je znašal 68,37 odstotka.
Skupina Petrol v Sloveniji in na Hrvaškem nima pomembnih naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi oz. skladnimi s taksonomijo.
Trajnostne gospodarske dejavnosti in trajnostne naložbe skupine Petrol, sledijo strateškim ciljem energetske tranzicije in zelene prihodnosti v obdobju 2021–2025 s poudarkom na izboljševanju energetske učinkovitosti, vlaganju v proizvodnjo, razvoju trajnostne mobilnosti in pametnem upravljanju energije (podrobneje v poglavju 14.3 Energija in rešitve).
| 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme | 100% | DA | DA | - | DA | DA | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 4.20 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz bioenergije | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | ||
| 4.15 Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | ||
| 4.9 Prenos in distribucija električne energije | 100% | DA | DA | - | DA | DA | DA | ||
| 4.14 Prenosna in distribucijska omrežja za pline iz obnovljivih virov in nizkoogljične pline | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | ||
| 6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in javnega prevoza | 100% | DA | DA | DA | DA | DA | DA | ||
| 4.3 Proizvodnja električne energije iz vetrne energije | 100% | DA | DA | DA | - | DA | DA | ||
| 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | 100% | DA | DA | - | DA | - | DA | ||
| 4.8 Proizvodnja električne energije iz bioenergije | 100% | DA | DA | - | DA | DA | DA | ||
| 5.1 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode | 100% | DA | DA | - | - | DA | DA | ||
| 8.2 Rešitve na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov | 100% | DA | DA | - | DA | - | DA | ||
| 5.3 Gradnja, razširitev in upravljanje sistemov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda | 100% | DA | DA | - | DA | DA | DA | ||
| 7.6 Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov | 100% | DA | DA | - | - | - | DA |
Nada Drobne Popović
predsednica uprave
Matija Bitenc
član uprave
Jože Bajuk
član uprave
Jože Smolič
član uprave
Zoran Gračner
član uprave, delavski direktor
Ljubljana, 6. april 2023
Leto 2022 se je začelo s še vedno trajajočo epidemijo koronavirusne bolezni ter s stabilno gospodarsko rastjo, ki pa so jo spremljale tudi visoke cene energentov, katerih rast je še spodbudilo vojno dogajanje v Ukrajini. Visoke cene energentov in naraščajoča inflacija so bile povod za regulacijo cen goriv na trgih, kjer poslujemo. Regulaciji cen goriv je sledila še regulacija cen zemeljskega plina in električne energije, kar vse vpliva na poslovanje skupine Petrol.
ki jih države sprejemajo za njeno zajezitev. Mednarodni denarni sklad je v svojih napovedih v publikaciji World Economic Outlook v začetku oktobra 2021 pričakoval okrevanje gospodarstva. Z začetkom ruske invazije na Ukrajino konec februarja 2022 se je napoved bistveno poslabšala. Jeseni 2021, v času priprave poslovnega načrta za leto 2022, je bila v oktobrski napovedi gospodarske rasti Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo za leto 2022 predvidena 4,6-odstotna rast, za Hrvaško pa 5,8-odstotna rast BDP. UMAR pa je v Jesenski napovedi (2021) gospodarskih gibanj za Slovenijo za leto 2022 pričakoval 4,7-odstotno rast BDP. Gospodarska rast naj bi izhajala predvsem iz domače potrošnje.
Slovenija je v letu 2022 dosegla 5,4-odstotno gospodarsko rast ob hkratni 8,8-odstotni inflaciji (povprečje leta), rast cen december 2022 v primerjavi z decembrom 2021 pa je znašala 10,3 odstotke. Na Hrvaškem je gospodarska rast v letu 2022 po oceni Hrvatske narodne banke iz decembra 2022 znašala 6,3 odstotka, inflacija pa 10,6 odstotkov.
Vir: Mednarodni denarni sklad, UMAR
Skupina Petrol na vseh trgih, kjer posluje, pri pripravi in izvajanju ukrepov dosledno upošteva navodila oblasti. Upoštevali smo vsa navodila v zvezi z izvajanjem ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2. Tako je bil do 20. februarja 2022 vstop v prodajne prostore na bencinskih servisih v Sloveniji mogoč le z veljavnim PCT-potrdilom, z 21. februarjem 2022 pa je bil ta pogoj odpravljen. Spoštujemo tudi vse uredbe o določanju cen naftnih derivatov in ostalih energentov na vseh trgih, kjer poslujemo.
Na poslovanje skupine Petrol pomembno vplivajo tudi gibanje cen nafte in proizvodov iz nafte na svetovnem trgu, način določanja maloprodajnih cen proizvodov iz nafte ter gibanje menjalnega tečaja ameriškega dolarja in evra.
Cene nafte in proizvodov iz nafte so od začetka leta 2022 pridobivale vrednost. Po ruskem napadu na Ukrajino konec februarja 2022 smo bili priča ogromnim cenovnim skokom tako nafte kot posledično tudi vseh proizvodov iz nafte. Cena je dosegla vrh 8. marca 2022, ko je znašala 137,6 USD/sod, kar pomeni 74-odstotno rast od začetka leta. Rast se je po začetnem šoku v začetku aprila umirila, sredi maja pa so cene začela spet sunkovito rasti in so sredi junija dosegle podobne vrhove kot v marcu. Sledil je padec cen na ravni ob začetku vojne v Ukrajini. V začetku novembra so cene padle na vrednosti okoli 80 USD/sod, torej na cene iz začetka leta 2022.
Povprečna cena za sod surove severnomorske nafte Brent Dated je v letu 2022 znašala 101,3 USD/sod, kar je 43 odstotkov več kot v letu 2021, povprečna cena v EUR pa je bila 60 odstotkov višja kot v letu 2021. Najvišjo vrednost v obravnavanem obdobju je surova nafta Brent dosegla 8. marca 2022, in sicer 137,6 USD/sod, najnižjo vrednost pa 8. decembra 2022 in sicer 76,4 USD/sod.
Cene motornih bencinov in srednjih destilatov so večinoma sledile trendu gibanja cen surove nafte. Rast cene bencina je bila podobna rasti cene surove nafte, vendar manjša, kot je bila rast pri dizelskem gorivu, kurilnem olju in kerozinu. Cena dizelskega goriva je dosegla vrh 21. junija 2022 in je znašala 1.409,3 USD na metrično tono, kar je 104 odstotke več kot v začetku leta 2022. Tako kot pri surovi nafti je sledil padec cen derivatov pod 1.000 USD na metrično tono.
V začetku avgusta so cene dizelskega goriva, kurilnega olja in kerozina začele spet naraščati, cene bencina pa so ostale na istih ravneh oz. začele padati. Razlika med dizlom in bencinom je konec avgusta narasla na 300 USD na metrično tono (cena dizla je bila višja od cene bencina). Od septembra do konca leta je razlika med cenama obeh goriv nihala med 100 in 300 USD na metrično tono in leto zaključila pri 110 USD razlike na metrično tono. Cena bencina je bila ob koncu leta 2022 8 odstotkov višja kot v začetku leta 2022, cena dizla pa je bila 35 odstotkov višja, kot je bila v začetku leta.
V prihodnje bodo na gibanje cen surove nafte najbolj vplivali: situacija v Ukrajini, dogovori organizacije OPEC o količini načrpane nafte ter vpliv svetovne recesije na manjše povpraševanje po nafti.
Vir: Petrol, 2022
V Sloveniji so se maloprodajne cene motornega bencina NMB-95 in dizla oblikovale prosto po tržnih pogojih do 14. marca 2022, ko je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o določitvi cen določenih naftnih derivatov, s katero je bila določena najvišja dovoljena maloprodajna cena za motorni bencin NMB-95 v višini 1,503 EUR/liter, za dizel pa 1,541 EUR/liter. 31. marca 2022 je bila s sprejetjem Uredbe o določitvi cen določenih naftnih derivatov določena tudi najvišja dovoljena veleprodajna cena za motorni bencin NMB-95, ki je znašala 1,483 EUR/liter, za dizel pa 1,521 EUR/liter. Uredba je tako za maloprodajne kot tudi za veleprodajne cene veljala do vključno 30. aprila 2022. Do 10. maja 2022 cene niso bile regulirane, do ponovne regulacije z veljavnostjo od 11. maja do 10. avgusta 2022. Vlada Republike Slovenije je najvišjo maloprodajno ceno bencina NMB-95 določila pri 1,560 EUR/liter, najvišjo veleprodajno ceno pa pri 1,540 EUR/liter. Za dizel je ceno regulirala pri 1,668 EUR/liter v maloprodaji in pri 1,648 EUR/liter v veleprodaji. Uredba je veljala do 20. junija 2022.
Vlada Republike Slovenije je 15. junija 2022 sprejela novo uredbo, iz katere so izvzete cene pogonskih goriv na bencinskih servisih na površinah avtocest in ob hitrih cestah, prav tako so iz regulacije izvzeta premium goriva: NMB-100 in iQ dizel. Drobnoprodajne in veleprodajne cene za te servise in premium goriva so oblikovane prosto na trgu. Vlada je z uredbo prekinila omejitev maksimalnih cen in omejila višino marže trgovcev na 0,0591 EUR/liter za dizel in za NMB-95 na 0,0607 EUR/liter, po 17. avgustu 2022 pa za dizel na 0,0983 EUR/liter in za NMB-95 na 0,0994 EUR/liter. Uredba velja od vključno 21. junija 2022 naprej, za čas veljavnosti enega leta. Uredba iz formule za izračunavanje modelske cene izloča dodatek za biokomponento, čeprav jo je treba skladno z Uredbo o obnovljivih virih energije v prometu z dne 30. decembra 2021 še vedno dodajati fosilnim gorivom.
Po novi uredbi 2. decembra 2022, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije, se pri izračunu najvišjih dovoljenih maloprodajnih cen upošteva tudi dodatek za biokomponento pri gorivih NMB-95 in dizel. Za prvi izračun povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se je upoštevalo obračunsko obdobje od 21. novembra 2022 do 2. decembra 2022. Vlada Republike Slovenije je zaradi visokih cen energentov že 20. oktobra 2021 sprejela Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je ponovno uvedla državno regulacijo cen ekstra lahkega kurilnega olja (KOEL). Najvišja dovoljena marža je bila 0,0600 EUR/liter. Uredba je veljala tri mesece, 20. januarja 2022 pa je bila veljavnost uredbe podaljšana še za tri mesece. Regulacija marže v višini 0,0600 EUR/liter se je z novo uredbo z dne 21. aprila 2022 podaljšala še za mesec dni in je veljala do 21. maja, ko je tudi prenehala veljati regulacija cene KOEL-a. Vlada Republike Slovenije je 9. septembra 2022 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero je ponovno uvedla državno regulacijo cen KOEL-a. Najvišja dovoljena marža je tako s 13. septembrom 2022 0,08 EUR/liter.
Na Hrvaškem je 7. februarja 2022 Vlada Republike Hrvaške sprejela Uredbo o določanju najvišjih maloprodajnih cen naftnih derivatov. V uredbi so bile za obdobje 30 dni določene najvišje cene za naslednja pogonska goriva: motorni bencin (evrosuper 95) v višini 11,37 HRK/liter (1,51 EUR/liter), dizel (evrodizel) v višini 11,29 HRK/liter (1,49 EUR/liter) in dizel plavi (evrodizel BS plavi) v višini 6,50 HRK/liter (0,86 EUR/liter).
Vlada Republike Hrvaške je 7. marca 2022 sprejela novo Uredbo o oblikovanju najvišjih cen naftnih derivatov, ki je določila model oblikovanja cen za motorne bencine, dizel in plavi dizel. V uredbi je bila določena tudi najvišja marža, ki jo lahko zaračunajo naftni trgovci, in sicer za motorne bencine (evrosuper 95) v višini 0,75 HRK/liter (0,099 EUR/liter), dizel (evrodizel) 0,75 HRK/liter (0,099 EUR/liter) in dizel plavi 0,50 HRK/liter (0,066 EUR/liter). Uredba je lahko veljala do 90 dni.
Vlada Republike Hrvaške je 17. marca 2022 sprejela dodatek k uredbi, s katerim je iz formule za izračun maksimalne cene umaknila dodatek za biokomponento. Vlada Republike Hrvaške je 17. marca 2022 sprejela tudi novo uredbo, s katero je znižala kazen za nevmešavanje biokomponente.
prodaje na avtocestnih ter ostalih lokacijah. Za goriva, ki se ne prodajajo na avtocestah, je določila maksimalne maloprodajne cene: motorni bencin (evrosuper 95) v višini 13,50 HRK/liter (1,794 EUR/liter), dizel (evrodizel) v višini 13,08 HRK/liter (1,738 EUR/liter) in dizel plavi (evrodizel BS plavi) v višini 9,45 HRK/liter (1,256 EUR/liter). Za goriva na avtocestnih lokacijah pa je določila regulacijo marže, in sicer za motorne bencine (evrosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter) ter za dizel (evrodizel) 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za plavi dizel 0,40 HRK/liter (0,0531 EUR/liter).
Vlada Republike Hrvaške je 4. julija 2022 sprejela uredbo, s katero je v maloprodaji ostala ločitev regulacije na avtocestah ter ostalih lokacijah, kot je že veljala s prejšnjo uredbo, sprejeto 20. junija 2022. Dodatno pa se je prvič na Hrvaškem regulirala tudi veleprodajna cena, ki ni smela biti višja od maloprodajne cene, predpisane za maloprodajna mesta izven avtocest.
Vlada Republike Hrvaške je 18. julija 2022 sprejela novo uredbo, s katero se je vrnila na regulacijo marže, in sicer za motorne bencine (evrosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,086 EUR/liter) ter za dizel (evrodizel) 0,65 HRK/liter (0,086 EUR/liter), medtem ko je za plavi dizel ostala regulirana maksimalna maloprodajna cena 9,45 HRK/liter (1,256 EUR/liter). Hkrati se je z uredbo prekinila ločitev regulacije na avtocestnih ter ostalih lokacijah. Vlada Republike Hrvaške je 25. julija 2022 sprejela dodatek k uredbi, s katerim je regulirala maržo trgovcev tudi za plavi dizel, in sicer v višini 0,40 HRK/liter (0,053 EUR/liter). Dodatek k uredbi je bil v veljavi do 22. avgusta 2022, ko se je z novo uredbo ponovno uvedla maksimalna cena 8,49 HRK/liter (1,13 EUR/liter).
Vlada Republike Hrvaške je z novo uredbo 12. septembra 2022, z veljavnostjo 14 dni od dneva objave uredbe, dodatno regulirala UNP in sicer maržo za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg) ter maksimalno ceno za UNP jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 13,94 HRK/kg (1,85 EUR/kg). 26. septembra je s sprejetjem nove uredbe, z veljavnostjo 7 dni od dneva objave uredbe, podaljšala veljavnost predhodno sprejete uredbe.
Vlada Republike Hrvaške je 4. oktobra 2022 z novo uredbo, z veljavnostjo 14 dni od dneva objave, podaljšala veljavnost uredbe, sprejete 27. septembra 2022, s katero je regulirala tudi maržo UNP, in sicer maržo za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg) ter maksimalno ceno za UNP za jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 13,94 HRK/kg (1,85 EUR/kg).
Vlada Republike Hrvaške je 24. oktobra 2022 sprejela novo uredbo, s katero se je vrnila na regulacijo marže, in sicer za motorne bencine (evrosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za dizel (evrodizel) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg), za UNP jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 6,20 HRK/kg (0,8229 EUR/kg), medtem ko je za plavi dizel ostala regulirana maksimalna maloprodajna cena 8,49 HRK/liter (1,13 EUR/liter). Uredba je veljala 14 dni od dneva objave.
Vlada Republike Hrvaške je 7. novembra 2022 sprejela novo uredbo o regulaciji cen naftnih derivatov. Marže so ostale enake kot v prejšnji uredbi, veljavnost uredbe je bila 14 dni od dneva objave.
Vlada Republike Hrvaške je 21. novembra 2022 sprejela novo uredbo, s katero je določila marže, in sicer za motorne bencine (evrosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za dizel (evrodizel) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg), za UNP jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 6,20 HRK/kg (0,8229 EUR/kg), medtem ko je za plavi dizel ostala regulirana maksimalna maloprodajna cena 8,49 HRK/liter (1,13 EUR/liter). Uredba je veljala 14 dni od dneva objave.
Vlada Republike Hrvaške je 5. decembra 2022 sprejela novo uredbo, z veljavnostjo do 21. decembra 2022, s katero je določila maržo za plavi dizel v višini 0,4 HRK/liter (0,0531 EUR/liter), marže za motorni bencin, evrodizel, mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame in UNP jeklenke so ostale nespremenjene glede na predhodno uredbo.
V letu 2022 smo, ob eksponentni rasti cen električne energije, 28. avgusta 2022 zabeležili najvišje cene v zgodovini trgovanja. Letni bazni produkt električne energije na madžarskem trgu za leto 2023 je zabeležil najvišjo ceno pri tečaju 1.007 EUR, letni bazni produkt električne energije na madžarskem trgu za leto 2024 pa se je zaustavil pri tečaju 476,7 EUR, medtem ko je spot cena, ki se je oblikovala na slovenskem trgu, najvišjo vrednost zabeležila pri tečaju 751,3 EUR. Rast borznih cen električne energije, ki smo jih beležili že od začetka leta, je odraz visokih cen energentov na svetovnih borzah, borznih špekulacij in vojne v Ukrajini, zaradi katere je Evropska unija proti Rusiji sprejela številne gospodarske sankcije, s katerimi želi oslabiti sposobnost Kremlja za financiranje vojne.
Od začetka leta 2022 in do rekordne cene 28. avgusta 2022 je letni bazni produkt električne energije na madžarskem trgu za leto 2023 zabeležil 8-kratnik začetne vrednosti, letni bazni produkt električne energije za leto 2024 pa 3,8-kratnik začetne vrednosti, medtem ko je spot cena, ki se je oblikovala na slovenskem trgu zabeležila kar 13,5-kratnik začetne vrednosti. Trend rasti borznih cen se je ustavil konec avgusta, ko so cene električne energije in zemeljskega plina dosegle svoj vrhunec. Obrat trenda je sledil napovedi predloga uredbe ministrov držav članic Evropske unije, s katerim so dosegli politični dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo, in tudi ugodnim temperaturam, ki so po vsej Evropi odstopale od zgodovinskega povprečja. Ukrepom in prizadevanjem EU za reševanje energetske krize je sledila visoka zapolnjenost EU-skladišč plina: skladišča zemeljskega plina, polnjena prek plinovodov, so v drugi polovici novembra 2022 dosegla 95-odstotno zapolnjenost, skladišča zemeljskega plina, polnjena prek tankerjev, pa 73-odstotno zapolnjenost. Poleg tega se je v veliki meri zmanjšala proizvodnja elektrike iz plinskih elektrarn, hkrati pa povečala proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije.
Še vedno pa obstajajo številni dejavniki, ki lahko precej zaostrijo energetsko bilanco Evrope: izrazito mrzla zima, pomanjkanje dobav zemeljskega plina v EU zaradi povečanih svetovnih potreb po zemeljskem plinu, zlasti v Aziji, popolna izguba trenutno obstoječih ruskih dobav plina in drugo.
Vir: Petrol, 2022
Vir: Petrol, 2022
V Sloveniji je Vlada Republike Slovenije 5. marca 2022 z Zakonom o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu izenačila pogoje dobave zemeljskega plina za skupne kotlovnice etažnih lastnikov s cenami zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z veljavnostjo od 1. januarja 2022 naprej.
in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah.
Obe uredbi določata najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno energentov od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.
Javno
Vlada je v začetku septembra 2022 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. S spremembami je med drugim dopolnila definicijo opredelitev gospodinjskih odjemalcev plina, da bi se preprečile zlorabe in vsem gospodinjstvom zagotovila pravico do osnovne oskrbe s plinom. Zakon prav tako zagotavlja osnovno in nadomestno oskrbo s plinom vsem zaščitenim odjemalcem, ki so (bi) nenadoma ostali brez dobavitelja ali ponudbe novega dobavitelja. Ob tem je zakon tudi razširil pojmovanje zaščitenih odjemalcev, s spremembo so med le-te uvrščene tudi osnovne šole, vrtci in zdravstveni domovi. Dobavitelje nadomestne oskrbe z zemeljskim plinom je na podlagi akta določila Agencija za energijo.
Septembra 2022 je bil sprejet Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. S tem je bila opredeljena podlaga za opredelitev začasnih ukrepov za upravljanje v času povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, kot tudi ukrepov za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, ukrepov za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepov za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov.
Vlada je decembra 2022 določila še najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz sistema za nekatere osebe javnega prava, kot so npr. javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije, javni skladi in občine. Uredba o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za nekatere pravne osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, za izvajalce socialnovarstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema prenosnega in distribucijskega omrežja. Cena plina se omejuje na 0,095 EUR/kWh za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
Na Hrvaškem je Vlada Republike Hrvaške 8. septembra 2022 sprejela Uredbo o odpravi motenj na domačem energetskem trgu, s katero je določila ceno električne energije za gospodinjske in poslovne odjemalce ter za javne ustanove z veljavnostjo od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023.
Menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom se je v letu 2022 gibal med 0,96 in 1,15 USD za 1 EUR. Povprečni tečaj ameriškega dolarja po tečaju Evropske centralne banke je v letu 2022 znašal 1,05 USD za 1 EUR.
Omogoča učinkovitejše procese, poenotenje in optimizacijo delovanja podpornih funkcij, osredotočanje na kupca in enoten nastop na trgih v odvisnih družbah. Prodajo, katere naloga je osredotočanje na kupca s ciljem povečanja deleža časa sodelovanja s kupci in povečanja prihodkov od prodaje, smo razmejili od produktnega vodenja. Produktno vodenje je usmerjeno v razvoj produktov in upravljanje življenjskega cikla le-teh, v načrtovanje prodaje in dobičkonosnosti v skupini, v skrb za visoko uporabniško izkušnjo in skrb za maksimiranje dobičkonosnosti produktov v skupini.
Skladno s tem smo z letom 2022 začeli poročati rezultate poslovanja po naslednjih produktnih skupinah:
Novemu načinu poročanja smo prilagodili tudi vse podatke za primerjalno obdobje leta 2021 in za plan 2022.
V skupini Petrol smo v letu 2022 realizirali prihodke od prodaje v višini 9,5 mrd EUR, kar je 91 odstotkov več kot leta 2021. Poslovanje skupine Petrol je v letu 2022 potekalo v zelo kompleksnih razmerah energetske krize in državnih intervencij za njeno blažitev. V januarju in večini februarja 2022 je poslovanje skupine Petrol potekalo še pod vplivom ukrepov za omejitev pandemije. Do 20. februarja 2022 je bil vstop v prodajne prostore na bencinskih servisih v Sloveniji mogoč le z veljavnim PCT-potrdilom. Cene vseh energentov so rasle že od konca leta 2021, ob koncu februarja 2022 pa je z začetkom ruske invazije na Ukrajino prišlo do izrazite rasti cen vseh energentov.
Na rast prihodkov od prodaje glede na leto 2021 je tako poleg povečane količinske prodaje goriv in derivatov ter trgovskega blaga zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol vplivala tudi rast nabavnih in prodajnih cen energentov, pa tudi regulacija cen goriv, ki je v določenem obdobju omejila najvišjo maloprodajno in veleprodajno ceno najbolj prodajanih goriv – neosvinčenega motornega bencina NMB-95 in dizelskega goriva. Skupina Petrol ni vertikalno integrirana v naftnem poslu (nima lastnega dostopa do surove nafte in lastne rafinerije) ter je posledično v celoti odvisna od uvoza pogonskih goriv.
V skupini Petrol smo v letu 2022 prodali 4,1 mio ton goriv in derivatov, kar je 25 odstotkov več kot v letu 2021. Največji vpliv na rast prodaje goriv in derivatov je imela vključitev družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol. V Sloveniji je bila visoka rast realizirana v maloprodaji, na kar je v veliki meri vplivala regulacija cen goriv v Sloveniji od 15. marca 2022 naprej. Tako so bile cene goriv v obdobju med 15. marcem in 20. junijem 2022, ko je bila z regulativo določena najvišja maloprodajna cena, precej nižje kot v sosednjih državah, s čimer se je močno povečala prodaja na obmejnih bencinskih servisih, predvsem ob meji z Italijo, povečala pa se je tudi prodaja tujim kamionskim prevoznikom na bencinskih servisih v notranjosti, v turistični sezoni pa tudi tujim fizičnim osebam. Na italijanskem trgu smo pridobili nove kupce, ki imajo skladišča tudi z možnostjo intrakomunitarnih dobav, uspeli smo povečati prodajo v Avstrijo. V letu 2022 so bile cene goriv precej višje kot v letu pred tem.
S prodajo trgovskega blaga in storitev smo v letu 2022 ustvarili 520,1 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2021. Prihodki od prodaje so porasli predvsem zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino. V družbi Petrol d.d., Ljubljana, so se povečali prihodki od prodaje prehrambnega blaga in tobačnih izdelkov, zaradi prehoda DARS-a na elektronsko cestninjenje pa so se znižali prihodki od prodaje vinjet. Slovenskih vinjet tako nimamo več na zalogi, zato zdaj evidentiramo med prihodke od prodaje le razliko med končno prodajno ceno in nabavno ceno, do katere smo upravičeni po pogodbi. V primerjavi s preteklim letom so se v Sloveniji znižali še prihodki od prodaje toplih napitkov.
MWh toplote, kar je sicer manj kot v letu 2021, vendar so bili zaradi visoke rasti cen energentov prihodki od prodaje višji od realiziranih v letu 2022.
Prilagojeni kosmati poslovni izid je v obravnavanem obdobju znašal 393,4 mio EUR, kar je 28 odstotkov manj kot v letu 2021.
Pozitiven doprinos vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol k rasti prilagojenega kosmatega poslovnega izida je bil v veliki meri izničen z učinkom regulacije cen javno goriv na Hrvaškem, saj regulirane cene v precejšnjem delu leta niso omogočile pokrivanja stroškov poslovanja.
V več državah so na trg proizvodov iz nafte posegle vlade držav z omejevanjem prodajnih cen. V Sloveniji je tako cena ekstra lahkega kurilnega olja regulirana že od 20. oktobra 2021, z izjemo obdobja od 22. maja do 12. septembra 2022. Cene motornega bencina NMB-95 in dizla so regulirane od 15. marca 2022 naprej, z izjemo kratkega obdobja med 1. in 10. majem.
Omejitev prodajnih cen je bila v veljavi do 20. junija, od 21. junija naprej pa so z uredbo določene najvišje marže trgovcev. Cene goriv so bile v času regulacije maksimalnih prodajnih cen v Sloveniji tako precej nižje kot v večini sosednjih držav, kar je sicer precej povečalo prodajo, vendar pa so bile regulirane prodajne cene določene nižje od nabavnih cen, zaradi česar smo v tem obdobju realizirali celo negativno maržo.
Na Hrvaškem so cene regulirane od 7. februarja 2022 naprej. Prvi mesec so bile z uredbo določene maksimalne prodajne cene, ki so bile nižje od nabavnih cen reguliranih goriv, od 7. marca naprej pa so bile z uredbo določene najvišje marže, ki so sicer omogočale pokrivanje nabavne cene, ni pa bilo omogočeno pokrivanje vseh stroškov. Maksimalne prodajne cene so bile določene še v obdobju od 21. junija do 18. julija in od 18. do 24. oktobra.
Od 12. septembra naprej hrvaška vlada regulira tudi cene UNP – za mešanico propan-butan za velike rezervoarje in za jeklenke. V Srbiji velja regulacija cen od 12. februarja 2022 naprej. Vse to je vplivalo na nižji prilagojeni kosmati poslovni izid pri prodaji goriv in derivatov od doseženega v enakem obdobju lani.
V Sloveniji so bile prodajne cene dizelskega goriva in motornega bencina med 15. marcem in 20. junijem 2022 večino obdobja pod nabavnimi cenami. Zaradi ukrepov države na trgu pogonskih goriv skupina Petrol ocenjuje škodo v višini 106,9 mio EUR v Sloveniji v obdobju med 15. marcem in 20. junijem 2022 (vložen zahtevek za povračilo škode) in 26,4 mio EUR od 21. junija 2022 dalje. Na Hrvaškem v letu 2022 zaradi regulacije cen naftnih derivatov ocenjujemo škodo v višini 55,9 mio EUR (vložen zahtevek za povračilo škode).
V Sloveniji smo zaradi regulacije cen omrežnine za električno energijo med 1. februarjem in 30. aprilom 2022 beležili še dodatnega 0,7 mio EUR izpada prilagojenega kosmatega poslovnega izida, zaradi izenačitve gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina in etažnih lastnikov 2,4 mio EUR ter zaradi uredbe o regulaciji cene električne energije 4,5 mio EUR. Na Hrvaškem zaradi regulacije po uredbi o odpravi motenj na domačem energetskem trgu beležimo 0,6 mio EUR gospodarske škode.
Z neustrezno regulativo se srečujemo tudi na področju dodajanja biogoriv na trg. Uredba o obnovljivih virih energije v prometu določa, da mora dobavitelj goriva pri prodaji goriv in električne energije končnim kupcem za uporabo v prometnem sektorju v letu 2022 dosegati energijski delež obnovljivih virov energije v višini 10,1 odstotek (10,3 odstotke v letu 2023).
V letu 2022 v času med 21. junijem in 5. decembrom formula za določanje cen naftnih derivatov ni upoštevala dodatka za biogorivo, ki je precej dražje od fosilnega goriva. V času najvišjih cen biogoriv je bil strošek dodanega biogoriva celo višji od z uredbo določene marže. Od 6. decembra 2022 dalje formula za določanje cen naftnih derivatov ponovno upošteva dodatek za biogorivo, vendar ne v višini, ki bi omogočala pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri izpolnjevanju zahtev Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu.
Pri dobavi električne energije končnim kupcem smo zaradi visoke rasti nabavnih cen dosegli slabši rezultat kot v preteklem letu. Dobre rezultate smo dosegli pri trgovanju z električno energijo. Tudi pri prodaji zemeljskega plina smo zaradi visokih nabavnih cen tega energenta zabeležili precej slabše rezultate kot v letu 2021.
Samo v družbi Geoplin d.o.o. Ljubljana smo iz naslova poslovanja z družbo Gazprom realizirali gospodarsko škodo v višini 140,3 mio EUR, in sicer 43,2 mio EUR iz naslova nedobav v letu 2022 in stroškov nadomestnih nabav zemeljskega plina ter 97,1 mio EUR izgube iz naslova nedobavljenih zakupljenih količin zemeljskega plina s fiksiranimi cenami iz preteklih let. Povečali smo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Stroški iz poslovanja skupine Petrol so v letu 2022 znašali 467,9 mio EUR, kar je 34,9 mio EUR oziroma 8 odstotkov več kot v letu 2021.
Stroški iz poslovanja so zaradi visokih izgub pri prodaji reguliranih energentov presegli realizirani prilagojeni kosmati poslovni izid. V letu 2022 je tako delež stroškov iz poslovanja v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu znašal 118,9 odstotkov. V kolikor bi tako od Republike Slovenije kot od Republike Hrvaške prejeli odškodnine, za katere je bil vložen zahtevek, bi delež stroškov v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu znašal 84,1 odstotek.
| Skupina Petrol | (v EUR) | 2022 | 2021 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala | 39.423.844 | 29.296.024 | 135 | |
| Stroški storitev | 180.137.325 | 147.697.919 | 122 | |
| Stroški dela | 135.562.309 | 114.341.509 | 119 | |
| Amortizacija | 96.300.070 | 79.091.758 | 122 | |
| Drugi stroški | 16.476.159 | 62.612.453 | 26 | |
| - od tega neto popravki vrednosti poslovnih terjatev | 7.930.749 | 7.914.095 | 100 | |
| Stroški iz poslovanja | 467.899.707 | 433.039.663 | 108 |
Stroški potrošnega materiala so se zvišali za 1,3 mio EUR oziroma 18 odstotkov. Med njimi so se najbolj zvišali stroški materiala za vzdrževanje, čiščenje in osebne varovalne opreme ter stroški porabljene vode, oboje zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol.
Stroški storitev so v letu 2022 znašali 180,1 mio EUR in so 32,4 mio EUR oziroma 22 odstotkov višji kot v letu 2021.
Najvišjo postavko med stroški storitev predstavljajo stroški transportnih storitev, ki so znašali 45,5 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 12,3 mio EUR oziroma 37 odstotkov. Od tega so se zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol stroški povišali za 3,2 mio EUR. Za 9,0 mio EUR so višji stroški v matični družbi, tako zaradi višje prodaje goriv (v letu 2022 je bila na bencinskih servisih v Sloveniji prodaja goriv in derivatov višja za 21 odstotkov) kot tudi zaradi povečanja prevoznih tarif zaradi rasti cen goriv.
Stroški upravljavcev bencinskih servisov so znašali 32,6 mio EUR in so se glede na preteklo leto zvišali za 1,8 mio EUR oziroma 6 odstotkov, od tega za 1,2 mio EUR zaradi večjega obsega študentskega dela zaradi pomanjkanja zaposlenih na bencinskih servisih in pa zaradi angažiranih študentov za preverjanje PCT-pogoja ob vstopu na bencinske servise v začetku leta.
Stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev so dosegli 28,7 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 3,8 mio EUR oziroma 15 odstotkov, od tega za 1,9 mio EUR zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol. V večini ostalih družb v skupini Petrol so se zvišali stroški vzdrževanja objektov in opreme (skupaj za 1,4 mio EUR), komunale in snage (skupaj za 0,4 mio EUR) ter stroški čiščenja (skupaj za 0,3 mio EUR).
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev so znašali 16,0 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 3,1 mio EUR oziroma 24 odstotkov, od tega za 1,7 mio EUR v skupini Petrol Hrvaška, tako zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol kot zaradi rasti cen goriv. Ostalo povišanje stroškov pa je nastalo zaradi višje prodaje na bencinskih servisih v Sloveniji kot tudi višjih cen goriv v primerjavi s preteklim letom.
• Stroški kratkoročnih najemnin so znašali 9,6 mio EUR, kar je 1,1 mio EUR oziroma 13 odstotkov več kot v letu 2021 od tega so se za 2,0 mio EUR zvišali stroški, povezani z najemi programske opreme, za 1,0 mio EUR pa so se povečala nadomestila za poslovanje ob avtocestah. V skupini Petrol Hrvaška so se stroški najemnin znižali za 1,5 mio EUR, predvsem zaradi odpovedi najema skladišča Omišalj, ter s prenosom najemnine skladišča Zadar skladno z MSRP 16 med amortizacijo dolgoročno najetih sredstev.
• Stroški sejmov, reklame in reprezentance, ki so znašali 7,7 mio EUR, so se glede na leto 2021 zvišali za 1,0 mio EUR oziroma 15 odstotkov.
• Stroški zavarovalnih premij so znašali 6,9 mio EUR, kar je 2,0 mio EUR oziroma 42 odstotkov več kot leta 2021, tako zaradi dviga cen na zavarovalnem trgu kot tudi zaradi večjega obsega zavarovanj terjatev.
• Stroški podizvajalcev so znašali 5,3 mio EUR in so se v primerjavi z letom 2021 zvišali za 1,3 mio EUR oziroma za 31 odstotkov zaradi večjega obsega poslovanja v segmentu prodaje energetskih rešitev za dom.
• Stroški storitev varstva okolja so znašali 2,5 mio EUR in so 0,4 mio EUR oziroma 19 odstotkov višji kot v letu 2021, zvišali pa so se predvsem zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol.
• Stroški varovanja so v letu 2022 znašali 2,3 mio EUR, kar je v višini realiziranih v preteklem letu.
• Stroški članarin so v letu 2022 znašali 1,6 mio EUR in so višji od realiziranih v letu 2021 za 0,8 mio EUR oziroma 89 odstotkov, večina zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol.
• Stroški upravljanja nepremičnin so znašali 1,6 mio EUR, kar je 0,4 mio EUR oziroma 33 odstotkov več kot v preteklem letu, predvsem iz naslova večjega obsega poslovanja v segmentu energetskih rešitev.
• Povračila stroškov zaposlenim, ki zajemajo stroške izobraževanj ter povračil za dnevnice, kilometrino, nočnine in cestnine za službene poti, so znašala 1,5 mio EUR in so 0,5 mio EUR oziroma 51 odstotkov višja kot v letu 2021. Zvišali so se predvsem stroški izobraževanj, pa tudi povračila stroškov kilometrin in dnevnic, ki so porasla tako zaradi višjih cen goriv kot tudi večjega obsega službenih poti kot v letu 2021, ko so bile zaradi pandemije covida-19 v veljavi strožje omejitve glede gibanja.
• Drugi stroški storitev so znašali 6,4 mio EUR, kar je 1,4 mio EUR oziroma 27 odstotkov več kot v letu 2021, predvsem zaradi višjih stroškov posredovanja prodaje.
Stroški dela, ki so bili realizirani v višini 135,6 mio EUR, so se glede na predhodno leto zvišali za 21,2 mio EUR oziroma 19 odstotkov. Zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol so se stroški zvišali za 13,3 mio EUR. V Petrolu d.o.o., Zagreb, so se stroški zvišali za 1,2 mio EUR, predvsem zaradi rasti plač zaposlenih na bencinskih servisih. V matični družbi so se stroški povišali za 3,8 mio EUR, od tega 1,0 mio EUR zaradi večjega števila zaposlenih (področje Energija in rešitve in Logistika), za 0,6 mio EUR so se zvišali zaradi zakonskega usklajevanja plač oziroma rasti minimalne plače. Na področjih, kjer se konstantno srečujemo s pomanjkanjem zaposlenih, torej predvsem na bencinskih servisih, so se zaradi dviga plač stroški zvišali za 1,1 mio EUR. Skladno z aktuarskim izračunom so za 1,1 mio EUR višji vračunani stroški za odpravnine, jubilejne nagrade in neizkoriščen dopust. Stroški regresa so bili za 1,1 mio EUR višji kot v preteklem letu, za 1,1 mio EUR pa so nižji stroški vračunanih nagrad. Zaradi večjega obsega poslovanja so se stroški zvišali še v družbah Petrol d.o.o., Beograd, Petrol BH Oil Company d.o.o. in Atet d.o.o. Skupina Petrol je v skladu s sprejetimi ukrepi držav na področju zajezitve epidemije Covida-19 koristila ukrepe povračil, povezanih s povračili stroškov dela, v skupni višini 28 tisoč EUR, medtem ko je v letu 2021 ta znesek znašal 0,6 mio EUR – navedeni učinki so evidentirani kot znižanje stroškov dela.
Stroški amortizacije, ki so bili realizirani v višini 96,3 mio EUR, so bili v primerjavi z letom 2021 višji za 22 odstotkov oziroma 17,2 mio EUR. Za 14,6 mio EUR so se stroški zvišali zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol, za 3,2 mio EUR pa so višji stroški v družbi Vjetroelektrana Ljubač, ki je začela poslovati sredi leta 2021. Kot posledica omejenih denarnih sredstev zaradi regulacije cen energentov in s tem nižjih investicij pa so se znižali stroški amortizacije v matični družbi.
18,2 mio EUR so stroški nižji v primerjavi z letom 2021 zaradi odprave drugih rezervacij in obveznosti v letu 2022, medtem ko odprave rezervacij in obveznosti v letu 2021 nismo imeli. Skupina Petrol je izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti (proizvodi iz nafte, zemeljski plin, elektrika, UNP). Skupina Petrol uravnava cenovna in količinska tveganja primarno na način, da stremi k uskladitvi nabav in prodaj energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev, ter s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim in količinskim tveganjem. Za varovanje cene proizvodov iz nafte skupina Petrol uporablja predvsem izvedene finančne instrumente. Partnerji so svetovne finančne institucije in banke ali dobavitelji blaga, zato skupina Petrol ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno. Tudi pri trgovanju z električno energijo skupina Petrol sklepa izvedene finančne instrumente s finančnimi institucijami, kjer je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno, pri čemer upošteva tudi sprejete limite tržnih vrednosti. Vrednost finančnih poslov se vsakoletno spreminja glede na gibanje tržnih cen in potreb po varovanju našega portfelja. Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov je znašal 523,1 mio EUR, kar je 253,2 mio EUR več kot v letu 2021. Izguba izpeljanih finančnih instrumentov je znašala 558,7 mio EUR, kar je 323,0 mio EUR več kot v letu 2021.
Drugi prihodki so 102,4 mio EUR, kar je 95,0 mio EUR več kot v letu 2021. Med njimi se 88,6 mio EUR nanaša na prevrednotenje obveznosti do družbe Gazprom na pošteno vrednost na osnovi cenitve neodvisnega cenilca. Drugi odhodki so znašali 0,3 mio EUR, kar je 0,6 mio EUR manj kot leta 2021.
EBITDA je v letu 2022 znašal 96,3 mio EUR, kar je 141,8 mio EUR manj kot v letu 2021.
Poslovni izid iz poslovanja je znašal -7,9 mio EUR, kar je 159,0 mio EUR manj kot v letu 2021. Deleži iz dobičkov iz naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, so znašali 3,3 mio EUR, kar je 0,7 mio EUR oziroma 29 odstotkov več kot v letu 2021. Neto finančni odhodki skupine Petrol so v letu 2022 znašali 5,2 mio EUR, kar je 3,0 mio EUR več kot v letu 2021. Neto odhodki iz naslova tečajnih razlik so bili v letu 2022 4,1 mio EUR nižji kot v enakem obdobju leta 2021, neto prihodki izpeljanih finančnih instrumentov 0,6 mio EUR višji kot v letu 2021, neto odhodki od obresti pa višji za 10,0 mio EUR (višji odhodki od obresti za 5,2 mio EUR zaradi večjega obsega zadolževanja in nižji prihodki od obresti za 4,7 mio EUR zaradi dejstva, da so bili na eni od odvisnih družb v letu 2021 pripoznani enkratni prihodki od obresti v višini 6,9 mio EUR kot posledica opredelitve določenih prodajnih poslov kot poslov financiranja). V letu 2022 je bila obračunana za 0,3 mio EUR višja odprava popravka finančnih terjatev kot v letu 2021. Slabitve naložb in dobrega imena v letu 2022 niso bile evidentirane, medtem ko so v letu 2021 znašale 0,9 mio EUR. Drugi neto finančni prihodki so bili za 1,1 mio EUR višji kot v letu 2021.
Poslovni izid pred davki je v letu 2022 znašal -9,8 mio EUR, kar je 161,3 mio EUR manj kot v letu 2021. Čisti poslovni izid, realiziran v letu 2022, je znašal -2,7 mio EUR, kar je 127,2 mio EUR manj kot v letu 2021.
Bilančna vsota skupine Petrol je 31. decembra 2022 znašala 2,7 mrd EUR, kar je 14 odstotkov več kot konec leta 2021. Dolgoročna sredstva so znašala 1,3 mrd EUR, tako kot konec leta 2021, kratkoročna sredstva pa 1,4 mrd EUR kar je 31 odstotkov več kot konec leta 2021. Kratkoročne poslovne terjatve so se glede na konec leta 2021 povečale za 195,1 mio EUR. Na rast postavk bilance stanja je vplivala predvsem rast cen energentov. Najpomembnejša postavka med dolgoročnimi sredstvi so opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter naložbene nepremičnine, ki skupaj znašajo 1,1 mrd EUR in so 13,8 mio EUR nižje kot konec leta 2021. Pravica do uporabe najetih sredstev je konec leta 2022 znašala 131,6 mio EUR, kar je 8 odstotkov več kot konec leta 2021. Dolgoročne naložbe v skupaj obvladovane in pridružene družbe znašajo 58,2 mio EUR, kar je 2,4 mio EUR več kot konec leta 2021.
dobaviteljih kot pri bančnih institucijah. Ker imamo zagotovljeno kratkoročno kreditiranje doma in v tujini, se lahko hitro odzivamo na spremembe obsega obratnih sredstev. Poslovne terjatve so na zadnji dan leta 2022 glede na stanje konec leta 2021 višje za 30 odstotkov. Vrednost zalog je 47 odstotkov višja kot leto prej. Cene nafte so bile konec leta 2022 višje kot konec leta 2021.
Zaradi visoke rasti cen električne energije ter nafte, so glede na konec leta 2021 povečale tudi kratkoročne poslovne obveznosti, ki so 57 odstotkov višje kot konec leta 2021.
Na področju upravljanja kreditnega tveganja dosledno spoštujemo vse uradne postopke kreditnih zavarovalnic. Skupina Petrol ima zavarovanih 79 odstotkov vseh terjatev, ki posamično presegajo nominalno vrednost 100.000 EUR. Plačila kupcev dnevno spremljamo in po potrebi sprejemamo ukrepe za zmanjševanje kreditnega tveganja. Plačilna disciplina se kljub negativnim vplivom na gospodarstvo zaenkrat ni bistveno poslabšala.
Na zadnji dan obravnavanega obdobja je tako skupina Petrol imela 18,1 mio EUR obratnega kapitala, kar je 110,1 mio EUR manj kot konec leta 2021, ko je znašal 128,2 mio EUR.
| (mio EUR) | 2022 | 2021 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | 393,4 | 543,4 | 72 |
| Stroški dela z vključenimi državnimi podporami | 135,6 | 114,3 | 119 |
| Stroški dela brez državnih podpor | 135,6 | 115,0 | 118 |
| EBITDA z vključenimi državnimi podporami | 96,3 | 238,1 | 40 |
| EBITDA brez državnih podpor | 96,3 | 237,5 | 41 |
| Poslovni izid pred davki z vključenimi državnimi podporami | -9,8 | 151,4 | - |
| Poslovni izid pred davki brez državnih podpor | -9,8 | 150,8 | - |
Denarni tokovi, ustvarjeni pri poslovanju, so v letu 2022 znašali 203,1 mio EUR, kar je 26,1 mio EUR več kot v letu 2021. Ustvarjena lastna sredstva smo v skupini Petrol uporabili za naložbene aktivnosti, izplačilo dividend in vračanje posojil, manjkajoča sredstva pa smo si zagotovili pri bankah. Razmerje med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom (kazalnik neto dolg/kapital) je na zadnji dan leta 2022 znašalo 0,6, konec leta 2021 pa prav tako 0,6. Kazalnik neto dolg/EBITDA je konec leta 2022 znašal 5,4, medtem ko je konec leta 2021 znašal 2,1. Koeficient finančnega vzvoda je konec leta 2022 znašal 37 odstotkov, konec leta 2021 pa 36 odstotkov.
Zaradi posledic energetske krize smo v letu 2022 namenili visoko prioriteto zagotavljanju ustrezne likvidnostne strukture. Pri obsegu dodatnega potencialnega zadolževanja smo upoštevali primerno razmerje med neto dolgom in EBITDA.
Spremenjenim okoliščinam poslovanja smo morali prilagoditi tudi investicijska sredstva. V letu 2022 so neto naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe skupine Petrol znašale 59,8 mio EUR, od tega 48 odstotkov v energetsko tranzicijo. V letu 2021 smo za naložbe namenili 233,2 mio EUR.
Skupina Petrol je bila pred začetkom energetske krize in posledično regulacije cen v zelo dobri poslovni in finančni kondiciji. Kljub zahtevnim okoliščinam energetske krize in energetske tranzicije ter regulativnih posegov držav in nejasnosti glede povračila nastale škode smo uspešno in strokovno upravljali poslovna in likvidnostna tveganja, izvajali ključne razvojne projekte, s celovito energetsko ponudbo in učinkovitim prilagajanjem zaostrenim poslovnim razmeram v maksimalni možni meri blažili posledice negativnih gibanj na energetskem trgu, z učinkovitim nabavnim procesom zagotavljali stabilno in zanesljivo oskrbo z gorivi in energenti ter celovito podporo svojim strankam. Nadaljevali smo izvajanje strateške usmeritve na področju zadolženosti in neto zadolženost obdržali na približno enakih ravneh kot konec leta 2021. Posledice dogajanj v širšem poslovnem in družbenem okolju v EU ter negotovost na energetskih trgih v preteklem letu se odražajo v poslovanju skupine Petrol na način, da so kazalniki slabši v primerjavi z letom 2021. Kljub temu smo v skupini Petrol vse ključne kazalnike obdržali na sprejemljivih ravneh, ki skupini omogočajo finančno vzdržne temelje za prihodnje poslovanje.
neto dolg/EBITDA, za katerega je skupina Petrol pri bankah v letu 2022 pridobila odobritev za odstopanje od dogovorjenih pogodbenih vrednosti kazalnika, kar potrjuje zaupanje bank v nadaljnje poslovanje skupine.
Pričakujemo, da bo leto 2023 prav tako zahtevno kot je bilo leto 2022. Kljub zaostrenim poslovnim razmeram bomo še naprej sledili strateškemu cilju zagotavljanja stabilnega poslovanja tudi z ohranjanjem ustreznega razmerja med zadolženostjo in EBITDA. Kapitalska politika, ki temelji na dolgoročnem maksimiranju donosov delničarjev, kljub zaostrenim poslovnim razmeram še vedno sodi med najpomembnejše cilje naše razvojne strategije.
Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, zagovarja dolgoročno stabilno politiko dividend, kar tudi najbolj ustreza dolgoročnim razvojnim ciljem skupine Petrol.
V letu 2022 je Petrol d.d., Ljubljana, kljub energetski krizi izplačal dividendo v višini 30,00 EUR bruto na delnico, kar je 36 odstotkov več kot v letih 2020 in 2021, ko je bila izplačana dividenda v višini 22 EUR na delnico.
Bonitetna hiša S&P Global Ratings je 20. julija 2022 na spletnih straneh agencije Bloomberg objavila, da je družbo Petrol d.d., Ljubljana, glede dolgoročne bonitetne ocene »BBB-« in kratkoročne »A-3« uvrstila na »CreditWatch Negative« zaradi posledic negativne intervencije na trgu pogonskih goriv, ko so bili prodajalci zaradi regulacije prodajnih cen primorani prodajati pogonska goriva tudi pod nabavnimi stroški, nejasnosti glede povračila škode ter tveganj, povezanih z morebitnimi dodatnimi intervencijami na trgih energentov.
Bonitetna hiša S&P Global Ratings je 12. decembra 2022 družbi Petrol d.d., Ljubljana, potrdila dolgoročno bonitetno oceno »BBB-« in kratkoročno »A-3« ter oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno«.
S tem je bonitetna hiša S&P Global Ratings družbo Petrol d.d., Ljubljana, glede dolgoročne bonitetne ocene »BBB-« in kratkoročne »A-3« odstranila s seznama »CreditWatch Negative«, na katerega jo je uvrstila 20. julija 2022.
Skupina Petrol za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA. Izbrana alternativna merila uspešnosti poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost poslovanja skupine Petrol.
| Alternativno merilo uspešnosti poslovanja | Pojasnilo izračuna | Razlog za izbor merila |
|---|---|---|
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | Prilagojeni kosmati poslovni izid = prihodki od prodaje blaga in storitev – nabavna vrednost prodanega blaga | Skupina Petrol na cene energentov na trgu nima neposrednega vpliva, zato je za spremljanje uspešnosti poslovanja primernejša kategorija prilagojeni kosmati poslovni izid. |
| EBITDA | EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki vrednosti poslovnih terjatev + stroški amortizacije. | EBITDA odraža uspešnost poslovanja, je glavni vir zagotavljanja donosov delničarjem. |
| EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid | Kazalnik = EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid | Delež EBITDA v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu predstavlja dober približek deleža prostega denarnega toka iz poslovanja v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu. |
| Stroški iz poslovanja |
Stroški iz poslovanja = stroški materiala + stroški storitev + stroški dela + drugi stroški
Merilo je pomembno z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja.
Kazalnik = stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid
Kazalnik je pomemben z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja.
Neto dolg = kratkoročne + dolgoročne finančne obveznosti + kratkoročne + dolgoročne obveznosti iz najemov – denar in denarni ekvivalenti; kazalnik = neto dolg/kapital
Kazalnik odraža razmerje med dolgom in kapitalom ter je pomemben z vidika spremljanja kapitalske ustreznosti podjetja.
Kazalnik = neto dolg/EBITDA
Kazalnik odraža sposobnost skupine Petrol za poplačilo finančnih obveznosti, saj odraža, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev in ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja.
ROE = čisti poslovni izid/povprečen kapital
Kazalnik odraža učinkovitost skupine Petrol pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na kapital. Donos na kapital je tudi pokazatelj uspešnosti poslovodstva pri povečevanju vrednosti družbe za lastnike.
ROCE = poslovni izid iz poslovanja / (povprečna celotna sredstva – povprečne kratkoročne obveznosti)
Kazalnik odraža kako učinkovito skupina Petrol ustvarja dobiček iz svojih dolgoročnih virov.
Dodana vrednost na zaposlenega = (EBITDA + vsebinski stroški dela)/povprečno število zaposlenih. Vsebinski stroški dela = stroški dela zaposlenih v skupini Petrol + stroški dela zaposlenih na bencinskih servisih v upravljanju, ki so v letu 2022 znašali 25,4 mio EUR, v letu 2021 pa 25,2 mio EUR.
Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v skupini Petrol.
Obratni kapital = poslovne terjatve + sredstva na podlagi pogodb s kupci + zaloge – kratkoročne poslovne obveznosti – obveznosti na podlagi pogodb s kupci
Kazalnik odraža operativno likvidnost skupine Petrol.
Neto naložbe = naložbe v osnovna sredstva (v letu 2022 72,1 mio EUR) + dolgoročne finančne naložbe (v letu 2022 5,7 mio EUR) - odprodaje osnovnih sredstev in povračila (v letu 2022 18,0 mio EUR)
Podatek o naložbah odraža smer razvoja skupine Petrol.
Knjigovodska vrednost delnice = kapital/skupno število izdanih delnic
Vlada Republike Hrvaške je 2. januarja 2023 sprejela Uredbo o oblikovanju najvišjih maloprodajnih cen, s katero so določene najvišje marže, in sicer za motorne bencine (evrosuper 95) v višini 0,0995 EUR/liter, za evrodizel v višini 0,0995 EUR/liter, za plavi dizel v višini 0,0531 EUR/liter), za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 0,3716 EUR/kg in za UNP jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 0,8229 EUR/kg. Uredba je veljala od 3. januarja 2023 dalje. Hrvaška vlada je vsaka dva tedna podaljševala veljavnost uredbe, z uredbo od 27. februarja 2023 pa ni omejila datuma veljavnosti uredbe.
Vlada Republike Slovenije je 13. januarja 2023 sprejela Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina. Dobavitelji so za dobave, regulirane z uredbami, upravičeni do mesečnega nadomestila za razliko med povprečnim mesečnim nabavnim stroškom in regulirano drobnoprodajno ceno, pri čemer se upošteva tudi strošek dobavitelja v višini 5 EUR/MWh.
Vlada Republike Slovenije je 13. januarja 2023 sprejela Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije. Dobavitelji so za dobave, regulirane z uredbami, upravičeni do mesečnega nadomestila za razliko med povprečnim mesečnim nabavnim stroškom in regulirano drobnoprodajno ceno, pri čemer se upošteva tudi strošek dobavitelja v višini 10 EUR/MWh.
Dne 23. januarja 2023 je bila izvedena 36. skupščina delničarjev družbe Petrol, na kateri so delničarji obravnavali predlog odpoklica člana nadzornega sveta Aleksandra Zupančiča. Predlog sklepa ni bil izglasovan. Na tej skupščini pa so se delničarji seznanili tudi s Poročilom uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, o poslovanju hčerinske družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana v letu 2022 in oceno poslovanja hčerinske družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana v letu 2023 ter s Poročilom nadzornega sveta in uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, o izvedenih ukrepih za povrnitev nastale škode zaradi reguliranih cen energentov v letu 2022, o oceni poslovanja družbe/skupine Petrol v letu 2023 in o ukrepih morebitnega poslovnega prestrukturiranja družbe/skupine Petrol zaradi regulacije cen energentov v letu 2023.
Vlada Republike Slovenije je 24. januarja 2023 sprejela Uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja, ki določa najvišjo višino tarifne postavke za variabilni del cene toplote v višini 98,70 EUR/MWh za gospodinjske odjemalce, ki prevzemajo toploto iz distribucijskega sistema, kjer distributer izvaja gospodarsko javno službo, in sicer preko individualnega ali skupnega odjemnega mesta. Distributerji, ki imajo v objavljenih cenikih za mesec januar 2023 višino tarifne postavke za variabilni del cene toplote nižjo od navedenega zneska, le-te ne smejo povišati. Uredba velja za toploto, dobavljeno v obdobju od 1. januarja 2023 do 30. aprila 2023.
Vlada Republike Srbije je 24. februarja 2023 sprejela Uredbo o omejevanju cen naftnih derivatov, s katero je določena najvišja maloprodajna cena z davkom na dodano vrednost za evrodizel in neosvinčeni bencin NMB-95. Določena je v višini povprečne veleprodajne cene derivatov v Srbiji, povečane za 13 RSD/liter (0,11 EUR/liter). Uredba velja do 31. marca 2023.
Skupina Petrol deluje v dveh zahtevnih dejavnostih: trgovinski in energetski. Obe se soočata s pomembnimi spremembami, ki zahtevajo nov pogled na ključne koncepte poslovnih modelov. Na energetskem področju čedalje večjo težo dobivajo energetska učinkovitost ter nova uporaba obstoječih in razvoj novih energentov, ki bodo skupaj pripomogli k uspešni energetski tranziciji. Prisotna je vse večja ozaveščenost o trajnostnem razvoju, ki ga spremlja poostrena regulativa. V trgovini je opazna sprememba vedenja končnih kupcev, ki postajajo vse bolj ozaveščeni, angažirani in digitalno vešči.
digitalnimi kanali, razširjenim naborom energentov in personalizirano ponudbo se bomo še bolj
približali našim kupcem ter jim nudili podporo pri prehodu s tradicionalnih energetskih virov na
čistejše obnovljive vire energije. Opisane spremembe poslovnega okolja in s tem povezani
trendi prinašajo nova tveganja, a tudi nove priložnosti. Skupina Petrol v svoji strategiji 2021‒
2025 poslovne cilje uravnava glede na sprejete usmeritve upravljanja tveganj oziroma tako
imenovanega apetita za tveganja.
V zadnjem kvartalu leta 2022 je bila izvedena pripojitev hrvaške družbe Crodux derivati dva
d.o.o. k družbi Petrol d.o.o., ki je med drugim rezultirala v konsolidaciji in učinkovitejših
operativnih in nadzornih postopkih. Omenjeno se je zagotovilo tudi v odvisni družbi E 3, d.o.o.,
s prehodom na interni informacijski sistem SAP. Predvsem v zadnjem kvartalu so potekale
priprave za prehod Hrvaške na evro, zato je bilo tem postopkom namenjenih precej aktivnosti.
V letu 2022 smo bili priča nadaljevanju izredne rasti cen vseh energentov, kar je imelo velik
vpliv na celo Evropo ter na poslovanje skupine Petrol. Vlade posameznih držav so se na
zaostreno situacijo odzvale z različnimi uredbami in regulacijami cen energentov. Na skupino
Petrol so imele največji vpliv spremembe oz. omejitve glede oblikovanja cen naftnih derivatov
na trgih Slovenije, Hrvaške in Srbije (v malo- in veleprodaji) ter uredbene cene električne
energije in zemeljskega plina. Podrobno o uredbah po državah je opisano v poglavju Analiza
uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2022 in podpoglavju Poslovno okolje.
V letu 2022 so se nadaljevale že sprejete aktivnosti iz leta 2020 za obvladovanje tveganj,
vezanih na pandemijo koronavirusne bolezni, ki so bile usmerjene na obvladovanje ter
zniževanje negativnih učinkov pandemije. Nadaljevali so se ukrepi za zagotavljanje varnosti in
zdravja zaposlenih in kupcev ter nemotene oskrbe gospodarstva. Dodatna pozornost je bila
še vedno usmerjena na upravljanje kreditnih tveganj zaradi pričakovanega povečanja tveganj
neplačil s strani naših kupcev na ravni celotne skupine Petrol. O vplivu pandemije covida-19
na poslovanje skupine Petrol in upravljanje tveganj poročamo tudi v poglavju Analiza
uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2022.
V zadnjem obdobju so se precej povišala kibernetska tveganja, saj bodo kibernetski napadi
predstavljali bojišča prihodnosti. Skupina Petrol si mora tako že danes prizadevati za večjo
odpornost, da bo pripravljena na takšne grožnje v prihodnosti. Več o kibernetskih tveganjih
poročamo v poglavju 18.3 Informacijska varnost na preizkušnji.
Zadnje ocenjevanje tveganj v skupini Petrol je bilo izvedeno v letu 2021. Po zadnjih rezultatih
ocenjevanja tveganj ostajajo med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi finančna tveganja,
predvsem kreditno, cenovno in količinsko ter valutno tveganje. V letu 2022 je bilo na tem
področju izvedenih več aktivnosti. Njihov rezultat so sprejete posodobitve metodologije
ocenjevanja in spremljanja tveganj, aktivno delovanje odborov ter izboljšanje procesov, ki na
krovni ravni tekoče nadzirajo in spremljajo upravljanje posameznih tveganj in prispevajo k
temu, da skupina Petrol znižuje izpostavljenost do posameznih finančnih tveganj.
V sklopu kreditnih tveganj smo bili pozorni na plačilno sposobnost kupcev in s tem na stanje
ter kakovost terjatev iz poslovanja. Gradimo na dobrih temeljih, postavljenih v preteklih letih,
tudi na področju pridobljenih zavarovanj. Tako imamo 31. decembra 2022 zavarovanih 79
odstotkov terjatev iz poslovanja pri kupcih z odprtimi terjatvami nad 100.000 EUR, pri čemer
zavarovanja predstavljajo zavarovanje pri zavarovalnicah, bančne garancije in drugi primerni
instrumenti zavarovanja. Kot že omenjeno, sta v letu 2022 na informacijski sistem skupine
Petrol prešli še dve odvisni družbi, kar je rezultiralo v večji operativni učinkovitosti in nadzornih
postopkih prek poenotenega informacijskega sistema.
Kreditni odbor je aktivno nadaljeval svoje delovanje. Velika pozornost je bila namenjena
upravljanju terjatev, saj smo se zavedali, da se bodo naši partnerji tako kot mi soočali s
finančnimi posledicami visokih cen vseh energentov, povišane inflacije in zaostrenih
makroekonomskih razmer ter pandemije koronavirusne bolezni.
Vzdrževanje likvidnosti družb v skupini Petrol smo zagotavljali s centralnim vodenjem in
usklajevanjem tekočih denarnih tokov ter z upravljanjem dolga skupine Petrol. Pri skrbi za
strukturno likvidnost skupine Petrol se držimo smernic, postavljenih v okviru pridobljene
bonitetne ocene bonitetne hiše S&P Global Ratings. Ta nam je, kljub zaostrenim pogojem
poslovanja, v letu 2022 ponovno potrdila bonitetno oceno »investment grade« »BBB-«
dolgoročno, »A-3« kratkoročno in stabilne izglede. To nam še naprej zagotavlja boljši dostop
do finančnih virov in hkrati zagotavlja, da ostaja finančni položaj skupine Petrol še naprej
stabilen. Tudi v letu 2022 je nadzor nad likvidnostnim, tečajnim in obrestnim tveganjem izvajal
Kolegij za upravljanje bilance skupine Petrol.
Skupina Petrol ima vse pomembnejšo vlogo na področju prodaje in trgovanja z električno
energijo ter prodaje zemeljskega plina, zato smo v letu 2022 kreditnim, cenovnim in
količinskim tveganjem namenili veliko pozornosti. Največ pozornosti smo namenili področju
prodaje električne energije in zemeljskega plina končnim odjemalcem, kjer smo v celoti prenovili sistem spremljanja količinskih in cenovnih tveganj prek količinskih limitov (po posameznih segmentih) ter določanja zahtevanih pribitkov za prevzeta tveganja. Spremljanje količinskih in cenovnih tveganj prek količinskih limitov smo vpeljali tudi na področje proizvodnje električne energije iz lastnih virov. Na področju trgovanja z električno energijo je bilo spremljanje kreditnih tveganj zaradi visoke rasti cen in povečane volatilnosti le-teh še podrobnejše kot v preteklih letih.
Skozi vse naštete aktivnosti si prizadevamo vzpostaviti kulturo zavedanja o tveganjih, ki omogoča boljši nadzor nad tveganji in kakovostne informacije za odločanje na vseh ravneh delovanja. Obvladovanje tveganj je skrb vsakega zaposlenega v skupini Petrol, ki je s svojimi odločitvami in dejanji vsakodnevno izpostavljen tveganjem v okviru svojih delovnih nalog in pristojnosti. Prav dejstvo, da je upravljanje tveganj v skupini Petrol vključeno v vse vidike poslovanja, nam omogoča ustvarjanje dodane vrednosti za delničarje in ohranjanje »investment grade« bonitetne ocene.
Poleg glavnih finančnih tveganj so med najpomembnejšimi še tveganja gospodarskega okolja, tveganja poslovnega odločanja, tveganja finančnega okolja, procesna tveganja, tveganja strateškega odločanja, tveganja informacijskih sistemov in obrestna tveganja. Vsa ta tveganja so bila v letu 2021 ocenjena višje kot v predhodnem ocenjevanju leta 2019.
Pri upravljanju tveganj v skupini Petrol zasledujemo strateško usmeritev zagotavljanja stabilne rasti poslovanja ob sprejemanju zmernih tveganj. Zahtevane donose prilagajamo pričakovanim tveganjem.
Tveganja, ki smo jih pripravljeni sprejemati, so tista, ki izhajajo iz strategije razvoja skupine Petrol. Le-ta omogoča nadaljnjo stabilno rast poslovanja in dinamičen razvoj novih poslovnih modelov. Pri tem smo previdni pri prevzemanju tveganj, ki izhajajo iz:
Nismo pa pripravljeni prevzemati naslednjih tveganj:
Skladno s krovnim načelom smo opredelili naslednje strateške usmeritve upravljanja tveganj skupine Petrol:
Petrolov model tveganj je vsebinsko povezan v sklop 20 skupin tveganj, razdeljenih na dve veliki skupini: tveganja okolja in tveganja delovanja.
Zadnje ocenjevanje tveganj je bilo izvedeno v letu 2021. Po rezultatih ocenjevanja med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi tveganji ostajajo naslednja finančna tveganja: kreditno, cenovno in količinsko ter valutno tveganje. Za nadzor oziroma upravljanje teh tveganj je potreben najmočnejši kontrolni sistem, ki ga v skupini Petrol tudi izvajamo in je podrobneje opisan pri posameznih finančnih tveganjih. Poleg glavnih finančnih tveganj so med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi tveganji še tveganja gospodarskega okolja, tveganja poslovnega odločanja, tveganja finančnega okolja, procesna tveganja, tveganja strateškega odločanja, tveganja informacijskih sistemov in obrestna tveganja.
II. Tveganja delovanjaII.1. Operativna tveganjaII.2.2. Tveganja poslovnega odločanjaII.1.3. Tveganja informacijskih sistemovII.4.3. Likvidnostna tveganjaII.1.4. Tveganja varnosti in zaščiteII.4.4. Valutna tveganjaII.1.5. Tveganja prekinitve poslovanjaI. Tveganja okoljaI.1. Politična tveganjaI.3. Tveganja finančnega okoljaI.5. Tveganja katastrofI.2. Tveganja gospodarskega okoljaI.4. Tveganja zakonodaje in regulativeII.2. Strateška tveganjaII.4. Finančna tveganjaII.1.1. Tveganja upravljanja s človeškimi viri in vodenjaII.4.1. Cenovna in količinska tveganjaII.1.2. Procesna tveganjaII.2.1. Tveganja strateškega odločanjaII.4.2. Kreditna tveganjaII.3.2. Tveganja korporativne integriteteII.2.3. Tveganja zagotavljanja informacijII.3. Tveganja prevar in drugih nezakonitih dejanjII.4.5. Obrestna tveganjaII.3.1. Tveganja kaznivih dejanj/prevar
V letu 2022 smo upravljali posamične skupine tveganj na naslednji način:
Tveganja gospodarskega okolja upravljamo s pomočjo nenehnega spremljanja konkurence, analizing poslovanja elektroenergetskih, naftnih in plinskih podjetij, tržnih analiz, benchmark analiz, z merjenjem zadovoljstva kupcev idr.
Tveganja finančnega okolja poskušamo prepoznavati tudi s pomočjo finančnega načrtovanja oziroma simulacij in s sodelovanjem s finančnim okoljem (bankami, finančnimi organizacijami, investitorji). Tovrstna tveganja upoštevamo pri pripravi strateškega poslovnega načrta ter jih obravnavamo na Kolegiju za upravljanje bilance.
| Pomembnost | Pogostnost | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | 2 | 3 | 4 | ||||
| KVADRANT I | Močne kontrole | KVADRANT II | Odkrivaj in nadzoruj | KVADRANT III | Nadzoruj | KVADRANT IV | Šibke kontrole |
Javno
Tveganja zakonodaje in regulative upravljamo tako, da proaktivno sodelujemo z institucijami, ki vplivajo na spreminjanje relevantne zakonodaje, ter analiziramo vplive predlogov relevantnih novih zakonov ali sprememb na poslovanje skupine Petrol. V letu 2022 so regulacije cen energentov različnih držav, kot odziv na energetsko krizo, ključno vplivale na negativno poslovanje skupine Petrol.
Tveganja delovanja vključujejo operativna tveganja, strateška tveganja, tveganja prevar in drugih nezakonitih dejanj ter finančna tveganja.
Operativna tveganja vključujejo tveganja upravljanja človeških virov in vodenja, procesna tveganja, tveganja informacijskih sistemov, tveganja varnosti in zaščite ter tveganja prekinitve poslovanja. Med njimi so po zadnjem izvedenem ocenjevanju najpomembnejša in najpogostejša procesna tveganja, ki jim sledijo tveganja informacijskih sistemov.
Procesna tveganja so povezana s potencialnimi izgubami zaradi neustrezno definiranih/vzpostavljenih organizacijskih procesov, njihovega neuspešnega/neučinkovitega izvajanja in neprilagajanja spremembam v zunanjem/notranjem okolju podjetja. V skupini Petrol zato aktivno poteka pregled vseh poslovnih procesov. Hkrati razvijamo procesno arhitekturo, ki bo določila lastnike in skrbnike posameznih procesov.
V današnjem času je vse pomembnejša tudi informacijska infrastruktura. Tveganje, da informacijski sistemi niso ustrezno vzpostavljeni, ne delujejo pravilno, niso ustrezno varovani, da prihaja do prekinitev, napak pri zbiranju in obdelavi podatkov ali se ne prilagajajo spremembam v zunanjem in notranjem okolju ter potrebam uporabnikov, je zelo pomembno, zato temu področju namenjamo veliko pozornosti. Med projekti, ki naslavljajo to tveganje, sta zamenjava ERP-sistema (Enterprise Resource Planning) skupine Petrol in uvedba novega CRM-sistema (Customer Relationship Management), ki sta bila v letu 2019 implementirana v matični družbi, v letu 2020 v odvisni družbi na Hrvaškem, ostale družbe v skupini pa so prešle na novi sistem skladno z načrtom v letih 2021 in 2022.
Tveganja upravljanja človeških virov in vodenja obvladujemo z rednim merjenjem organizacijske klime v celotni skupini Petrol, sistemom letnih pogovorov in ocenjevanjem vodenja, merjenjem kakovosti internih storitev ter sprejeto kadrovsko strategijo. Pomembnosti človeških virov se v zadnjem času v skupini Petrol čedalje bolj zavedamo, saj so v zadnji oceni tveganj ta tveganja pridobila pomembnost.
odločanja. Sledijo jim tveganja strateškega odločanja, tveganja zagotavljanja informacij pa so se uvrstila nižje.
Tveganja poslovnega odločanja obvladujemo z izvajanjem in izboljševanjem različnih organizacijskih predpisov ter z rednim spremljanjem poslovanja in poročanjem različnim javnim deležnikom. Tveganja strateškega odločanja pa zmanjšujemo z jasno strategijo, nadzorom nad izvajanjem strategije in letnimi konferencami.
Tveganje prevar in drugih nezakonitih dejanj je razdeljeno na dve podtveganji: tveganje kaznivih dejanj/prevar in tveganje korporativne integritete. Med tveganja kaznivih dejanj/prevar sodijo prevare poslovodstva, nezakonita dejanja, prevare, odtujitve, zlorabe zaposlenih in tretjih oseb, nepooblaščena uporaba različnih virov, namerna poškodovanja in nasilna nezakonita dejanja. Upravljanje tveganj kaznivih dejanj/prevar zahteva neprekinjen nadzor in kontrolo, saj so ta tveganja ocenjena z visoko pogostnostjo in nizko pomembnostjo.
Tveganje kršitev korporativne integritete je poslovanje družbe, ki ni v skladu z zakonodajo, Petrolovim kodeksom ravnanja, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, internimi predpisi, dobrimi poslovnimi običaji ali etičnimi načeli. Eden od načinov upravljanja tega tveganja je izvajanje sistema »Compliance« (Pravilnik o delovanju sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja).
Petrol je izpostavljen večjemu tveganju prevar zaradi narave dejavnosti: prodajna mesta z blagajniškim poslovanjem in prodaja proizvodov iz nafte. Na osnovi Petrolovega kodeksa ravnanja in internih predpisov je v skupini Petrol uveljavljena ničelna toleranca do prevar. Za celovito upravljanje tveganj prevar deluje posebna delovna skupina, ki je pripravila katalog prevar, izvedla ocenjevanje tveganj posamičnih dejanj prevar, popisala obstoječe preventivne in kurativne kontrole ter pripravila ukrepe za njihovo omejitev.
Za odkrivanje prevar in preiskave le-teh je znotraj skupine Petrol odgovorna strokovna služba Korporativna varnost in nadzor poslovanja z usposobljeno skupino preiskovalcev.
Glede na oceno pogostnosti in pomembnosti zavzemajo finančna tveganja najvišja mesta. V skupini Petrol zato posebno pozornost namenjamo prav tem kategorijam tveganj. Omenjeno je razvidno iz natančno opredeljenih postopkov upravljanja tveganj, ki vključujejo definirane limitne sisteme, ustrezno raven spremljanja in poročanja o izpostavljenosti posameznemu finančnemu tveganju in aktivno vlogo kolegijev in odborov, katerih naloga je spremljanje in nadzor posameznih finančnih tveganj. Sistem upravljanja finančnih tveganj kontinuirano ocenjujemo in nadgrajujemo, konkretne aktivnosti pa so predstavljene v nadaljevanju pri posameznih tveganjih.
Kot najpomembnejša finančna tveganja so bila ocenjena kreditno, cenovno in količinsko ter valutno tveganje, medtem ko so bila likvidnostna ter obrestna tveganja ocenjena kot manj pomembna. Zaostrene gospodarske razmere, visoki dvigi cen energentov in posledična regulacija cen energentov ter višje obrestne mere so vplivali na likvidnost družbe. Podrobnejše informacije o izpostavljenosti posameznemu finančnemu tveganju ter razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji so v računovodskih pojasnilih v poglavju Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj.
Poslovni model skupine Petrol vključuje energente, kot so proizvodi iz nafte, zemeljski plin, elektrika, utekočinjen naftni plin, zaradi česar je skupina Petrol izpostavljena cenovnim, količinskim in valutnim tveganjem, ki izhajajo iz njihovega nakupa in prodaje.
V skupini Petrol kupujemo proizvode iz nafte po tržnih pogojih tujih nakupnih trgov in jih plačujemo večinoma v USD, medtem ko prodaja poteka v lokalnih valutah (predvsem v EUR). S tem je skupina Petrol pri opravljanju svoje temeljne dejavnosti izpostavljena tako cenovnemu tveganju – spremembam cen proizvodov iz nafte – kot tudi valutnemu tveganju – spremembam tečaja EUR/USD. Količinsko in cenovno tveganje skupina Petrol v največji možni meri obvladuje z uskladitvijo nabavnih pogojev pri dobaviteljih na eni strani in s prodajnimi pogoji do kupcev na drugi strani. Morebitno preostalo odprto cenovno ali valutno pozicijo zapiramo s sklepanjem ustreznih izvedenih finančnih instrumentov, predvsem z blagovnimi zamenjavami pri cenovnem tveganju in terminskimi posli pri valutnem tveganju.
poreklom, ki bo skladno s sprejetimi sankcijami. Pri poslovanju z električno energijo je skupina izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem. V obdobju od začetka leta 2022 do 26. avgusta 2022 so se cene električne energije z dobavo na Madžarskem v letu 2023 zviševale. Na dan 26. avgust 2022 je bila pri ceni 1.007 EUR/MWh dosežena maksimalna vrednost, nato so se do konca leta 2022 cene postopno zniževale. Na dan 28. december 2022 (zadnji dan kotacije letne cene z dobavo v letu 2023 na Madžarskem na borzi EEX) je znašala cena 259,85 EUR/MWh, kar pomeni, da se je od začetka leta, ko je bila cena 127,18 EUR/MWh, zvišala za 104 odstotke. Glavni razlog za visoko rast cen električne energije je visoka rast cen zemeljskega plina kot posledica zaprtja jedrskih elektrarn v Nemčiji in vojne v Ukrajini. Tako visoka povišanja cen energentov znatno zvišujejo cenovna tveganja, ki jih skupina upravlja z naborom limitnih sistemov, definiranih glede na poslovnega partnerja, tvegano vrednost in količinsko izpostavljenost, ter z ustreznimi procesi njihovega spremljanja in nadziranja. Dodatno skupina Petrol redno spremlja tudi ustreznost uporabljanih limitnih sistemov, ki jih po potrebi prenavlja in dopolnjuje.
Poleg tveganj, ki izhajajo iz sprememb tečaja EUR/USD, je skupina Petrol v določeni meri izpostavljena tudi tveganju spremembe ostalih valut, ki se pojavljajo kot posledica poslovanja v regiji. Skupina Petrol na kvartalni ravni spremlja odprte pozicije v valutah in se odloča o ukrepih za njihovo obvladovanje.
Kreditno tveganje je bilo med finančnimi tveganji v letu 2021 ocenjeno kot najpomembnejše, kar je tudi posledica vpliva pandemije. Skupina Petrol mu je bila izpostavljena pri prodaji produktov in storitev fizičnim in pravnim osebam ter ga obvladuje s spodaj opisanimi ukrepi. Sistem upravljanja terjatev iz poslovanja omogoča učinkovito upravljanje kreditnega tveganja. Kot del rednih procesov upravljanja terjatev ves čas poteka aktivna izterjava, ki je bila od začetka pandemije koronavirusne bolezni zaradi izjemne gospodarske situacije še aktivnejša. Nadgrajujemo postopke za odobritev višine izpostavljenosti (limita) do posameznega kupca in v teh časih poskušamo obdržati raven obsega prvovrstnih instrumentov zavarovanja kot pogoja za odobritev prodaje (zavarovanje terjatev pri kreditnih zavarovalnicah, bančne garancije, varščine, korporativne garancije, poroštva, zastavne pravice), kar je bilo v preteklem letu velik izziv.
V začetku leta 2020 smo v skupini Petrol prešli na novo zavarovalno shemo, ki omogoča sledenje potrebam skupine Petrol na področju varovanja kreditnih tveganj skladno s tržnimi razmerami. Intenzivno se ukvarjamo z obvladovanjem terjatev do vseh kupcev v Sloveniji, hkrati pa namenjamo tudi veliko pozornost izterjavi terjatev na trgih JV Evrope, kjer sta plačilna sposobnost in disciplina gospodarstva drugačni kot v Sloveniji. Terjatve sistematično spremljamo portfeljsko po regijah in organizacijskih enotah, glede na ocenjeno kreditno tveganje, stopnjo zavarovanj in po posameznih kupcih. Uvedena sta tudi centraliziran nadzor nad prejetimi zavarovanji in centralizirana izterjava.
Zaradi pandemije koronavirusne bolezni in posledično upada gospodarske aktivnosti so se podjetja srečevala z likvidnostnimi šoki, kar posledično pomeni višje kreditno tveganje naših kupcev, poleg tega v zadnjih mesecih dodaten izziv predstavljajo tudi visoke cene energentov. V skupini Petrol smo v letu 2022 še naprej pozorno spremljali indikatorje povečanega tveganja in imeli intenzivno komunikacijo z našimi kupci. Še vedno v vseh družbah v skupini Petrol na operativni ravni dnevno in skrbno spremljamo stanje terjatev ter aktivno sodelujemo s kupci pri izterjavi.
Kljub vsemu navedenemu se tudi v skupini Petrol v celoti ne moremo izogniti posledicam stečajev, prisilnih poravnav in osebnih stečajev. Glede na izrazito zvišanje cen energentov pričakujemo, da se bodo kreditna tveganja v obdobju prihodnjih nekaj let povečala. To še posebej velja za partnerje v segmentu prodaje električne energije in zemeljskega plina, kjer terminška cena za leto 2023, na dan 28. december 2022, presega ceno za to leto izpred enega leta za 107 odstotkov (električna energija) oz. 187 odstotkov (zemeljski plin) – za primerjavo: pri dizlu je ta faktor za terminsko ceno naslednjega meseca 47 odstotkov. Z namenom omejevanja tako kreditnih kot tudi cenovnih tveganj je bila v zadnjem obdobju sprejeta usmeritev za prodajo električne energije in zemeljskega plina, ki določa bolj rigorozen način sklepanja poslov za leto 2023. Dodatno je v pripravi metodologija za sistematično naslavljanje višjih prevzetih tveganj preko višje pogodbene marže (risk/reward vidik).
Ocenjujemo, da skupina Petrol zadovoljivo obvladuje kreditno tveganje. Naša ocena temelji na vrsti produktov, ki jih prodajamo, tržnem deležu, velikem številu kupcev, velikem številu instrumentov zavarovanj, večjem obsegu zavarovanih terjatev ter nizki stopnji zapadlih terjatev. Stopnja zavarovalnega kritja terjatev pravnih oseb je na ravni 72 odstotkov, pri čemer po obsegu zavarovanj prevladujeta kreditno zavarovanje in zaprtost z obveznostmi do dobaviteljev (skupaj 92 odstotkov zavarovanj).
Skupina Petrol ima zavarovanih 79 odstotkov vseh terjatev, ki posamično presegajo nominalno vrednost 100.000 EUR. Plačila kupcev dnevno spremljamo in po potrebi sprejemamo ukrepe za zmanjševanje kreditnega tveganja. Plačilna disciplina se kljub negativnim vplivom na gospodarstvo zaenkrat ni bistveno poslabšala.
Trden položaj skupine Petrol potrjuje dolgoročna bonitetna ocena »BBB-«, ki jo je decembra 2022 ponovno potrdila bonitetna hiša S&P Global Ratings. Bonitetna ocena na ravni »investment grade« omogoča lažji dostop do mednarodnih finančnih trgov ter hkrati pomeni dodatno zavezo k dobremu poslovanju in zmanjševanju zadolženosti skupine Petrol. Pri upravljanju likvidnostnih tveganj sledimo metodologiji S&P Global Ratings s tega področja.
Povprečne cene naftnih derivatov in energentov v letu 2022 so bile precej višje kot so bile v enakem obdobju lani, kar posledično zvišuje obseg potrebnega obratnega kapitala skupine Petrol. Kljub veliki volatilnosti cen energentov ter regulacijam s strani držav, kjer je skupina Petrol prisotna, je likvidnostni položaj skupine Petrol ostal trden tako na ravni skupine kot tudi na ravni posameznih odvisnih družb. S primerno strukturo in obsegom dolgoročnih in kratkoročnih kreditnih linij smo nemoteno zagotavljali likvidnostno ustreznost skupine Petrol.
Za namen zagotavljanja stabilne likvidnostne pozicije skupine smo v drugi polovici leta 2022 pričeli z aktivnostmi pridobivanja dodatnih kreditnih linij, s katerimi smo še bolj utrdili stabilen in trden likvidnostni položaj skupine, ki nam v primeru poslabšanja gospodarske situacije zagotavlja nemoteno poslovanje in ustrezno likvidnostno strukturo po kriterijih bonitetne hiše S&P Global Ratings.
Trenutno dogajanje v poslovnem in širšem družbenem okolju v EU in na globalni ravni močno zaznamujejo vojna v Ukrajini, posledično zaostrene razmere na energetskem trgu (visoke cene ter negotova dobava goriv in energentov), različni nacionalni pristopi k regulaciji cen pogonskih goriv za blažitev vpliva energetske krize na prebivalstvo in podjetja ter visoka inflacija. Zato v družbi nadaljujemo z intenzivnejšimi aktivnostmi ter posvečanjem večje pozornosti in previdnosti pri vodenju denarnih tokov skupine Petrol, še posebej na področju planiranja prilivov iz prodaje na odlog, ki predstavlja pomemben vir likvidnostnega in posledično kreditnega tveganja. Dodatno pozornost še vedno namenjamo internemu upravljanju likvidnosti znotraj družb v skupini Petrol.
Skupina Petrol vse dospele obveznosti poravnava ob zapadlosti. To ji omogočata relativno nizka zadolženost ter močna likvidnostna pozicija.
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe tržnih obrestnih mer na poslovanje skupine Petrol. Izpostavljenost obrestnemu tveganju skupine Petrol izhaja iz potencialne spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR. V skupini Petrol tekoče spremljamo izpostavljenost obrestnemu tveganju. Skupina Petrol ima 82 odstotkov dolgoročnih finančnih obveznosti sklenjenih z variabilno obrestno mero, vezano na EURIBOR. Povprečna vrednost EURIBOR v letu 2022 je bila višja kot vrednost konec leta 2021.
Skupina Petrol upravlja obrestno tveganje tudi s sklepanjem klasičnih izvedenih finančnih instrumentov (obrestne zamenjave in dogovori o terminski obrestni meri). Skupina Petrol ima za vsa sklenjena in črpana dolgoročna posojila z variabilno obrestno mero sklenjene izvedene finančne instrumente in na ta način zavarovano obrestno pozicijo. V letu 2022 nismo sklenili novih obrestnih zavarovanj.
Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj in politik skupine Petrol.
Leto 2022 je bilo zaznamovano z različnimi regulatornimi ukrepi držav na trgih, kjer poslujemo, ki so imeli velik negativni vpliv na poslovanje skupine Petrol.
Kljub visokim tržnim cenam energentov in reguliranim prodajnim cenam energentov nam je uspelo ohraniti močno likvidnostno pozicijo, kar se odraža tudi v ohranitvi dolgoročne »investment grade« bonitetne ocene s strani bonitetne hiše S&P Global Ratings.
Tako starostna struktura terjatev kot zavarovanost terjatev ostajata na zadovoljivih ravneh.
Upravljanje tveganj je v skupini Petrol vključeno v vse vidike poslovanja.
Zasledujemo strateško usmeritev zagotavljanja stabilne rasti poslovanja ob sprejemanju zmernih tveganj.
Skupina Petrol je v letu 2022 s produktno skupino goriva in derivati ustvarila 4.375,2 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 102 odstotka več kot leto prej. Rast izhaja tako iz višje količinske prodaje kot iz višjih cen goriv.
Poslovanje skupine Petrol na področju prodaje proizvodov iz nafte je v letu 2022 zaznamovala predvsem regulacija cen nekaterih naftnih derivatov, ki so jo uvedle države kot odgovor na visoke cene energentov in naraščajočo inflacijo. Nizke cene goriv so sicer pozitivno vplivale ne količinsko prodajo goriv, predvsem na slovenskem trgu, vendar je bila del reguliranega obdobja najvišja prodajna cena določena pod nabavno ceno energentov.
Na slovenskem trgu smo v letu 2022 prodali 1.754,2 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 21 odstotkov več kot v letu 2021 in 22 odstotkov več od načrtovanega. V Sloveniji smo dobre prodajne rezultate dosegli predvsem pri prodaji pogonskih goriv. Cene goriv so bile v obdobju med 15. marcem in 20. junijem 2022, ko je bila z regulativo določena najvišja maloprodajna cena, precej nižje kot v sosednjih državah, s čimer se je močno povečala prodaja na obmejnih bencinskih servisih, predvsem ob meji z Italijo, povečala pa se je tudi prodaja tujim kamionskim prevoznikom na bencinskih servisih v notranjosti in pa v turistični sezoni tudi tujim fizičnim osebam.
Na trgih JV Evrope smo v letu 2022 prodali 1.480,2 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 26 odstotkov več kot v letu 2021, predvsem zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol.
Na trgih EU smo v letu 2022 prodali 860,7 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 30 odstotkov več kot v letu 2021 in 28 odstotkov več od načrtovanega, predvsem zaradi ponovne vzpostavitve prodaje motornega bencina v Italiji in večje prodaje srednjih destilatov na avstrijski trg.
Rast prodaje na slovenskem trgu je bila skoraj tako visoka kot rast prodaje na trgih JV Evrope, vključno s prodajo družbe Crodux derivati dva d.o.o., ki je bila v skupino Petrol vključena v septembru 2021, zaradi česar se struktura prodaje po trgih ni bistveno spremenila glede na preteklo leto. Tako smo v letu 2022 v Sloveniji prodali 43 odstotkov vseh goriv in derivatov, na trgih JV Evrope 36 odstotkov in na trgih EU 21 odstotkov.
Od 4.095,2 tisoč ton goriv in derivatov smo v maloprodaji prodali 45 odstotkov, v veleprodaji pa 55 odstotkov. Maloprodaja se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 29 odstotkov, v primerjavi z načrtovanim pa za 6 odstotkov. Na rast je vplivala predvsem vključitev družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol, na slovenskem trgu pa regulacija cen goriv, saj so bile regulirane maksimalne prodajne cene goriv v Sloveniji precej nižje kot v sosednjih državah.
Veleprodaja se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 21 odstotkov, v primerjavi z načrtovanim pa za 12 odstotkov, predvsem zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol, višje prodaje na trge EU in tudi zaradi rasti veleprodaje v Sloveniji.
Maloprodajna mreža skupine Petrol je konec leta 2022 obsegala 594 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 318, na Hrvaškem 202, v Bosni in Hercegovini 42, v Srbiji 17 in v Črni gori 15.
Javno
S pripojitvijo družbe Crodux derivati dva d.o.o. smo v letu 2021 na hrvaškem trgu utrdili prisotnost in pozicijo blagovne znamke na tem trgu. Naš tržni delež glede na število bencinskih servisov je konec leta 2022 znašal 23 odstotkov. Največji konkurent še vedno ostaja INA, v manjšem deležu pa sledijo še ostala podjetja, kot so Lukoil, Tifon in nekatera manjša podjetja.
V Bosni in Hercegovini ima Petrol skoraj 4-odstotni tržni delež po številu bencinskih servisov, največji konkurenti na področju maloprodaje pa so Nestro, Petrol, Energopetrol, Nešković Group, Ina in Hifa Petrol. V Srbiji imajo največjo maloprodajno mrežo družbe NIS, Lukoil, Knez Petrol in Mol, Petrolov tržni delež po številu bencinskih servisov pa je en odstotek. V Črni gori ima Petrol 12-odstotni tržni delež po številu bencinskih servisov, največja konkurenta pa sta Eko in Ina.
Med gorivi in derivati postaja prodaja UNP čedalje pomembnejša dejavnost v skupini Petrol, saj se vzpostavlja regionalna infrastruktura, ki je osnova za prisotnost v širši regiji JV Evrope. V skupini Petrol delujemo na področjih oskrbe z UNP ter gradnje in upravljanja omrežij za distribucijo UNP. Poslovanje z UNP sicer zajema prodajo plina prek omrežij in plinohramov, prodajo avtoplina ter prodajo plina v jeklenkah.
Naša pomembna konkurenčna prednost je visoka raven kakovosti produktov in storitev, ki jo omogočajo razvejana mreža prodajnih predstavnikov, ustrezna tehnično-svetovalna podpora in učinkovita logistika. Naša organiziranost nam omogoča, da smo pri svojem delovanju hitri, učinkoviti, predvsem pa prilagodljivi, kar se še posebej izkazuje v času pandemije, ki je močno spremenila nakupne navade naših poslovnih strank.
Izsledki iz merjenja zadovoljstva naših kupcev nam postavljajo ogledalo. Sprejmemo jih kot priložnost za izboljšanje v smeri zagotavljanja odlične uporabniške izkušnje.
Učinkovite preskrbovalne verige so ena od pomembnih konkurenčnih prednosti skupine Petrol. Njihovo optimalno upravljanje zato sodi med ključne dejavnike njenega uspešnega poslovanja. Pri nabavi goriv in derivatov smo tudi v letu 2022 kljub zaostrenim tržnim razmeram ob upoštevanju skladnosti vseh nabavljenih derivatov z veljavnimi evropskimi standardi in odredbami zagotovili nemoteno oskrbo za vse trge, kjer posluje skupina Petrol in na ta način omogočili nemoteno prodajo goriv in derivatov na trgih preko vseh prodajnih kanalov.
V skupini Petrol smo v letu 2022 s prodajo trgovskega blaga in storitev ustvarili 520,1 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2021 in 1 odstotek manj od načrtovanega.
Na slovenskem trgu smo v letu 2022 s prodajo trgovskega blaga in storitev ustvarili 362,2 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 7 odstotkov manj kot v letu 2021. Na padec prihodkov od prodaje trgovskega blaga in storitev je imel največji vpliv prehod DARS-a na elektronsko cestninjenje – tako slovenskih vinjet nimamo več na zalogi, zato zdaj evidentiramo med prihodke od prodaje le razliko med končno prodajno ceno in nabavno ceno, do katere smo upravičeni po pogodbi. Prodaja toplih napitkov ter galanterije in tehnike je bila nižja predvsem v prvih mesecih leta v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2021, ko je bila prodaja izrazito visoka zaradi omejitvenih ukrepov v ostalih dejavnostih. Dobre prodajne rezultate smo dosegli predvsem pri prodaji tobačnih izdelkov. Na področju storitev so v Sloveniji rezultate iz preteklega leta izboljšali predvsem obratovanje avtopralnic in vstopi v sanitarije. Na več kot 150 prodajnih mestih v Sloveniji smo umestili digitalne prikazovalnike Loterije Slovenije.
Ponudba na Petrolovih prodajnih mestih se spreminja in dopolnjuje, saj želimo s hitrim prilagajanjem prodajnega asortimenta slediti potrebam obiskovalcev bencinskih servisov. Prodaja trgovskega blaga in storitev je bila v letu 2022 v skladu z načrtovanim.
Na trgih JV Evrope smo v letu 2022 s prodajo trgovskega blaga in storitev ustvarili 157,9 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 93 odstotkov več kot v letu 2021, predvsem zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol. Dobri prodajni rezultati ostalih družb na trgih JV Evrope so bili večinoma doseženi pri prodaji tobačnih izdelkov in prehrambnega blaga, medtem ko so bili predvsem na hrvaškem trgu (brez vpliva vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol) realizirani slabši rezultati pri prodaji loterije, kuponov in kartic ter toplih napitkov. V Bosni in Hercegovini smo uvedli Loto Bingo terminale na dodatnih 16 lokacijah, v Srbiji pa smo na pet objektov postavili aparate za elektronsko plačilo cestnine. Prodaja trgovskega blaga in storitev je bila v primerjavi z načrtovanim nižja za 3 odstotke, predvsem zaradi nižje prodaje prehrambnega blaga.
V začetku leta je na poslovanje skupine Petrol pomembno vplivala tudi pandemija covida-19. Na slovenskem trgu je do sredine februarja na obisk prodajnih mest in s tem prodajo vplivalo tudi izpolnjevanje pogoja PCT. Že v letu 2021 smo tako izvajali tudi različne ukrepe, s katerimi smo poskušali zagotavljati uporabnikom prijazen dostop do ponudbe blaga in storitev. Narasla je tudi uporaba mobilnih rešitev za opravljanje nakupov, tj. mobilne aplikacije Na poti. Obvladovanje in optimalen potek nabavnih in prodajnih procesov ter procesov upravljanja prodajnega prostora na vseh prodajnih kanalih nam omogočata, da kupcem ob pravem času in na pravem mestu ponudimo želeni produkt. Pri svojem poslovanju upoštevamo vse zakonske predpise.
Skupina Petrol je v letu 2022 s prodajo energije in rešitev realizirala prihodke od prodaje v višini 4.554,2 mio EUR, kar je 97 odstotkov več kot v letu 2021. Visoka rast izhaja predvsem iz rasti cen električne energije in zemeljskega plina.
Na področju Energija in rešitve je bilo v letu 2022 veliko vsebinskih in organizacijskih sprememb. Predvsem v drugi polovici leta smo se soočali z izjemno rastjo cen energentov ter omejenimi investicijskimi sredstvi.
V skupini Petrol sledimo strategiji za obdobje 2021–2025, s katero smo začrtali pot energetske tranzicije v zeleno prihodnost. Velik del te tranzicije prevzema prav področje Energija in rešitve s svojimi produkti in ekipo strokovnjakov. Za lažje in uspešnejše soočanje z izzivi energetskega prehoda je bila na ravni skupine sprejeta nova organizacija.
Nova organizacija temelji na produktu kot nosilcu vsebinskega dela in EBITDA ter na matričnem sistemu sodelovanja in vključevanja vseh podpornih služb. S tem želimo zagotoviti najvišjo mero strokovnosti, izkoristiti koncentracijo znanj po posameznih službah in povečati transparentnost poslovanja.
Pomemben vsebinski premik je tudi razširitev produktnega vodenja na področje treh strateško ključnih trgov Petrola: Slovenije, Hrvaške in Srbije. Več podrobnosti je predstavljenih v nadaljevanju v celovitem pregledu vseh produktov, poslovnih kazalnikov in poslovnih priložnosti glede na potencial posameznih trgov.
Leto 2022 je zaznamovala izjemna rast cen električne energije in zemeljskega plina. Cenovna volatilnost vseh energentov odpira vprašanja o dosedanjem načinu dela, prevzemanju tveganj in različnih oblikah partnerstev. Še posebej je dvig cen energentov skokovito povečal povpraševanje vseh segmentov kupcev (končni odjemalci, poslovne stranke in javni sektor) po rešitvah obnovljivih virov energije (sončne in vetrne elektrarne, hranilniki viškov energije, vodik).
V letu 2022 je zaživel tudi projekt DOM, v okviru katerega smo postavili celovito strategijo razvoja prodaje energetskih rešitev končnim kupcem.
S produktom energetske rešitve smo v letu 2022 realizirali prihodke od prodaje v višini 41,7 mio EUR.
zgled ostalim deležnikom. V tem okviru direktiva zahteva, da se od 1. januarja 2014 naprej letno prenovijo trije odstotki skupne tlorisne površine stavb v lasti in uporabi subjektov ožjega javnega sektorja. Direktivo v slovenski pravni red prenaša Energetski zakon – EZ-1.
Energetsko pogodbeništvo je tudi eden ključnih ukrepov v okviru Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost (AN-URE 2020) ter izvajanja Operativnega programa evropske kohezijske politike za obdobje 2014‒2020. Na ta način se v financiranje ukrepov učinkovite rabe energije v večji meri vključuje zasebni kapital in s tem multiplicirajo vložena javna sredstva ter dosežejo večji prihranki energije na enoto spodbude za investicijo.
Skupina Petrol v Sloveniji izvaja storitve energetskega pogodbeništva za stavbe v ožjem in širšem javnem sektorju. Energetsko pogodbeništvo se opredeljuje kot pogodbeno znižanje stroškov za energijo, ki pa ni samo način financiranja. Gre za pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in izvedbe ukrepov (gradbenih in tehnoloških) zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj in tudi motiviranje porabnikov za učinkovito rabo energije. Energetsko pogodbeništvo je način pogodbenega znižanja stroškov za energijo, pri katerem izvajalec zagotovi vrsto potrebnih ukrepov za učinkovito rabo energije na naročnikovih objektih, naročnik pa se zaveže za te storitve (znižanje rabe energije in zagotavljanje udobja) izvajalcu plačati dogovorjeni znesek. Pri tem se upošteva morebitna pogodbeno kazen za nedoseganje dogovorjenih rezultatov oziroma prihrankov (no service ‒ no payment).
V letu 2022 smo uspešno zaključili tri večje projekte in izvedli dodatne ukrepe na enem obstoječem projektu:
Skupaj smo v letu 2022 energetsko prenovili in prevzeli v upravljanje 20 objektov v skupni površini 59,4 tisoč m2.
V letu 2022 smo začeli izvedbo še dveh projektov (EUO Ruše in EUO Ig), ki bosta zaključena spomladi 2023.
Skupaj smo v letu 2022 izvajali storitve energetskega pogodbeništva za 365 objektov v skupni površini več kot 1,1 mio m2, kar je primerljivo s površino približno 95 poslovnih stavb Petrola v Ljubljani.
Digitalna transformacija, ki je pri nas in v svetu postala realnost, spreminja strukturo nacionalnih gospodarstev, vpliva na makroekonomske kategorije in korenito spreminja pogoje za gospodarjenje in delovanje podjetij. Ključni izziv za vsakega odločevalca je, da ima v vsakem trenutku na voljo vse podatke za pravilno odločitev. Iz omenjenega izziva sledi potreba po novem informacijskem konceptu upravljanja, ki omogoča celovit pregled nad obratovanjem infrastrukturnih (vodovodnih) sistemov urbanega vodnega kroga in hitro, proaktivno ukrepanje.
zmanjšajo se tveganja pri zagotavljanju skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode na distribucijski poti od vodnega vira do odjemnega mesta pri uporabniku. Izboljšave procesov oskrbe s pitno vodo in njihovega upravljanja omogočajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, hkrati pa podpirajo prilagajanje na vplive podnebnih sprememb (na primer z zmanjšanjem vodnih izgub, vključevanjem nizkoenergijskih rešitev, ponovno uporabo vode).
Izzivi za upravljavce kritične infrastrukture vodovodnih sistemov v novih razmerah nakazujejo vse večjo potrebo po digitalizaciji obratovanja in digitalni transformaciji upravljanja vodovodnih sistemov. Procesi, ki jih skupina DISNet-WS izvaja pri naših uporabnikih storitev, so se izkazali za učinkovit ukrep, ki ga upravljavci kritične infrastrukture prepoznavajo kot ključni del svojega upravljavskega procesa.
V letu 2022 smo uspešno zaključili pogajanja za storitev vzdrževanja digitalizirane telemetrije vodovodnega sistema v upravljanju Komunale Novo mesto, na območju osrednje Dolenjske kot tudi na območju Suhe krajine. V sredini leta 2022 smo zaključili deset let trajajoči projekt tehnično-ekonomske optimizacije vodovodnega sistema (TEOVS) Kranj, v katerem smo na letni ravni zagotovili skoraj 2 mio m3 prihranka pitne vode. V decembru smo podpisali okvirni sporazum za nadaljevanje aktivnost pri upravljanju vodovodnega sistema Kranj v obdobju naslednjih treh let.
Prav tako smo uspešno nadaljevali delo pri vseh naših strateških partnerjih: Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga Ljubljana, Komunalno podjetje Velenje, Mariborski vodovod, javno podjetje. Nadaljevali smo enega od večjih projektov digitalizacije infrastrukture v regiji, s poudarkom na znižanju vodnih izgub, Vodovod Slavonski Brod, ki sodi med deset največjih na Hrvaškem. V novembru 2022 smo skupaj s partnerjem iz Slovenije, Javnim podjetjem Vodovod Kanalizacija Snaga Ljubljana, na mednarodni konferenci HGVIK (Hrvatska grupacija vodovoda i kanalizacije), predstavili uspešno zaključen projekt nadgradnje digitalnega dvojčka vodovodnega sistema z ukrepi učinkovitega zniževanja in upravljanja vodnih izgub.
S storitvami DISNet-WS podpiramo upravljanje več kot 60 vodovodnih sistemov v sedmih državah v regiji. Sodelujemo s 17 večjimi upravljavci sistemov oskrbe s pitno vodo (Ljubljana, Maribor, Kranj, Velenje, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Čakovec, Slavonski Brod, Novara, Arad, Sofija, Podgorica …), kot tudi nekaterimi manjšimi v več kot 80 občinah.
Naše partnerje podpiramo z digitalizacijo storitev v realnem času, pri izboljšavi učinkovitosti obratovanja in upravljanja na skoraj 15 tisoč km vodovodnega omrežja, z več kot 1,3 milijona uporabnikov in z več kot 420 tisoč vodomeri, ki skupno proizvajajo in distribuirajo več kot 130 mio m3 pitne vode letno. Pri tem ohranjamo vodne izgube na doseženi ravni, ki so nižje od izgub pred ukrepi, kar si štejemo za velik uspeh. Na osnovi preteklih referenc smo se v letu 2021 pridružili projektu, s katerim želimo na enem večjih vodovodnih sistemov v regiji do konca leta 2024 znižati vodne izgube za približno 1,7 mio m3.
Čisto okolje dobiva v sodobnem času vse večji pomen in pri tem ima velik vpliv odpadna voda, ki lahko neobdelana močno onesnažuje okolje. V skupini Petrol se zavedamo pomembnosti tehnologije pri čiščenju tako komunalnih kot industrijskih odpadnih voda, ki mora biti okolju prijazna in stroškovno sprejemljiva. Storitev čiščenja odpadne vode opravljamo tako za lastne potrebe in tudi kot tržno dejavnost.
Letni obratovalni monitoringi, ki jih izvajajo pooblaščene institucije, navajajo, da so vse naprave v skupini Petrol delovale skladno z zakonodajo in so dosegale učinkovitost čiščenja.
V letu 2022 smo v skupini Petrol upravljali štiri koncesije za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode. Čistilna naprava v Murski Soboti ima kapaciteto 42.000 populacijskih ekvivalentov (PE), v Sežani 6.000 PE, na Igu 5.000 PE in v Mežici 4.200 PE. Upravljali smo tudi industrijski čistilni napravi v družbah Papirnica Vevče d.o.o. in Paloma d.d. Kot pomemben družbenik v družbi Aquasystems d.o.o. sodeluje Petrol d.d., Ljubljana, tudi pri čiščenju komunalne odpadne vode v Mestni občini Maribor s kapaciteto 190.000 PE. Upravljamo in vzdržujemo tudi več kot 50 malih komunalnih čistilnih naprav velikosti od 5 do 800 PE.
V letu 2022 smo skupno na štirih komunalnih čistilnih napravah očistili več kot 3,2 mio m3 komunalne odpadne vode, na industrijskih čistilnih napravah pa več kot 1,5 mio m3 industrijske odpadne vode. Na Petrolovih prodajnih mestih smo upravljali 52 malih čistilnih naprav in črpališč.
Proizvodnja toplote je eden največjih porabnikov energije in predstavlja področje, kjer je energetska učinkovitost eden ključnih ciljev. Glavne smernice razvoja pametnih sistemov daljinskega ogrevanja so: zmanjševanje porabe energije in stroškovna učinkovitost ter ukrepi povečanja obnovljivih virov energije s sočasno digitalizacijo sistema. S predvidevanjem in matematičnimi modeli lahko določamo potrebe sistemov daljinskih ogrevanj, omogočamo celovit in intuitiven pregled stanja na vseh točkah omrežja ter vplivov sistemskih sprememb primarnega vira energije. Z digitalizacijo zagotavljamo zmanjšanje toplotnih izgub, zmanjšujemo stroške delovanja sistema ter hkrati zagotavljamo maksimalno učinkovitost in podporo razogljičenju in zagotavljanju optimizacije delovanja omrežja.
Pri upravljanju daljinskih ogrevalnih omrežij ima tehnologija ključno vlogo, še posebej internet stvari (IoT), napredna analitična orodja in modeli strojnega učenja. Z našimi storitvami pomagamo strankam optimizirati investicijska vlaganja v razvoj in obnovo sistemov daljinske energetike ter zniževati obratovalne stroške. Ključni »operaciji« pri upravljanju in nadzorovanju delovanja sistemov daljinske energetike in vodovodnih sistemov sta napoved količin in optimizacija proizvodnih kapacitet.
S pametnimi omrežji razvijamo sisteme daljinskega ogrevanja kot del pametne mestne infrastrukture – pametna proizvodnja, distribucija in odjem toplote.
S storitvami DISNet-DH pomagamo povečevati energetsko in okoljsko učinkovitost v devetih državah v regiji (Slovenija, Avstrija, Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija, Romunija in Rusija). V letu 2022 smo še okrepili sodelovanje z večjimi sistemi daljinske energetike (Ljubljana, Velenje, Maribor, Zagreb, Osijek, Sisek, Tuzla, Beograd …).
Upravljamo enega največjih sistemov daljinskega ogrevanja na Balkanu: toplovodno omrežje »Beograjskih elektrarn«, ki z več kot 1.600 km dolgim sistemom cevovodov in merilno-regulacijskih naprav povezuje proizvodni vir s končnimi uporabniki s povprečno letno proizvodnjo toplotne energije nad 3.500 GWh.
Celotna regija, v kateri je prisotna skupina Petrol, se čedalje bolj zaveda pomembnosti učinkovite rabe energije in svetlobnega onesnaževanja sistemov javne razsvetljave. Slovenija je ena izmed držav, ki je pristopila k reševanju te problematike s predpisom na državni ravni. Vlada Republike Slovenije je leta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Upravitelji razsvetljave imajo tako z uredbo določen način osvetljevanja in najvišjo vrednost rabe električne energije za sisteme javne razsvetljave, merjeno na občana. Podobnim smernicam sledijo tudi ostale države v regiji. Na Hrvaškem je v veljavi Zakon o zaščiti pred svetlobnim onesnaževanjem, v Srbiji pa so v veljavi: Zakon o energetiki, Zakon o učinkoviti rabi energije in Pravilnik o oblikovanju modela pogodbeništva o energetskih storitvah za izvajanje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju.
Zakonodajni okviri neposredno vplivajo na potencial oziroma interes lokalnih skupnosti za energetsko in okoljsko učinkovito obnovo sistemov javne razsvetljave. Petrol izvaja projekte javno-zasebnega partnerstva in energetskega pogodbeništva s cilji zmanjšanja rabe energije, izpustov toplogrednih plinov in svetlobnega onesnaževanja ter tudi za zagotavljanje prometne in splošne varnosti ter svetlobnega udobja za uporabnike javnih površin in javnih objektov na energetsko učinkovit način. Z integracijo sistemov v platformo Tango prek digitaliziranega energetskega knjigovodstva spremljamo in analiziramo stroške sistemov javne razsvetljave. Z aktivnim upravljanjem sistemov zagotavljamo dodatne prihranke električne energije in operativnih stroškov sistemov javne razsvetljave. Moderni energetsko učinkoviti sistemi javne razsvetljave predstavljajo temelj za digitalizacijo svetlobne infrastrukture ter omogočajo sinergijo in nadaljnji razvoj storitev v okviru pametnih lokalnih skupnosti.
Kikindi. Konec leta 2022 smo začeli aktivnosti na dodatnih projektih na Hrvaškem: Trogir, Jastrebarsko in Molve. S tem smo dodatno okrepili pozicijo skupine Petrol v regiji JV Evrope. V regiji JV Evrope bo skupina Petrol tako skupno upravljala 31 koncesij oziroma sistemov javne razsvetljave. Z energetsko obnovljenimi sistemi javne razsvetljave prihranimo več kot 28 tisoč MWh električne energije letno ter zmanjšujemo izpuste CO2 za več kot 17 tisoč ton letno. Menjavo neučinkovite razsvetljave v javnih objektih in namenskih športnih objektih nadaljujemo tudi v projektih energetskega in okoljskega upravljanja objektov.
Tango je lastna IoT platforma skupine Petrol, ki rešuje izzive sodobnega poslovanja ter omogoča digitalno in zeleno transformacijo. Usmerjena je v gradnjo pametnih in pragmatičnih delovnih procesov, sprejemanje pametnih odločitev in ustvarjanje nove dodane vrednosti. Uporaba Tanga notranjim in zunanjim naročnikom omogoča:
V letu 2022 smo Tango uporabljali na številnih produktih in področjih, s katerimi smo prisotni na naših ključnih trgih. Na področju energetike je Tango v uporabi na:
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022
Na področju industrijskih rešitev upravljamo dve zaprti gospodarski območji, ki se nahajata na Ravnah in v Štorah, virtualno elektrarno, ki je vključena v terciarno oskrbo z električno energijo, in kotlovnico v Trebnjem. Poleg upravljanja rešitev na področju pare in toplote, zemeljskega plina, tehničnih plinov ter komprimiranega zraka, vode, odpadne toplote, hladilnih sistemov in industrijskih čistilnih naprav ter virtualne elektrarne namenjamo posebno pozornost pripravljanju in zagotavljanju celovitih energetskih rešitev vsem odjemalcem na omenjenih področjih. V letu 2022 smo se osredotočali predvsem na iskanje rešitev zagotavljanja obnovljivih virov energije, večinoma na področju sončnih elektrarn in hranilnikov električne energije. Pripravljenih je bilo več študij in ponudb, ki pa še niso realizirane.
toplote iz prejšnjih dveh virov. Konec leta 2022 smo na slovenskem trgu upravljali 29 sistemov daljinskega ogrevanja. Med njimi jih je 16 organiziranih kot izbirne gospodarske javne službe (koncesije) oziroma so za njihovo upravljanje podpisane koncesijske pogodbe z občinami. Deset sistemov daljinskega ogrevanja je lastniških, trije pa so tržni distribucijski sistemi.
V Toplarni Hrastnik se je v letu 2022 končala obsežna rekonstrukcija, v katero je bila vključena menjava kogeneracije na zemeljski plin, zamenjava dveh kotlov na zemeljski plin skupne moči 7 MW ter vgradnja novega kotla na biomaso moči 1 MW. Poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov je cilj rekonstrukcije tudi omogočiti zanesljivo proizvodnjo toplote z uporabo različnih virov energije po najnižji možni ceni, kar je pomembno v času nepredvidljivega dogajanja na trgu energentov.
V skupini Petrol smo v letu 2022 prodali 158,9 tisoč MWh toplotne energije, kar je 4 odstotke manj kot v letu 2021 in 5 odstotkov manj od načrtovanega. Razlog za nižjo prodajo so nadpovprečne temperature v času ogrevalne sezone (po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je bilo leto 2022 najtoplejše od začetka meritev).
Z distribucijo plina je skupina Petrol v letu 2022 realizirala 16,3 mio EUR prihodkov od prodaje. Konec decembra 2022 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali 31 koncesij za oskrbo z zemeljskim plinom, v Srbiji pa z zemeljskim plinom oskrbujemo občini Bačka Topola in Pećinci ter tri občine v Beogradu. Od konca leta 2018 je skupina Petrol prisotna tudi na hrvaškem trgu, kjer družba Zagorski metalac d.o.o. izvaja distribucijo zemeljskega plina v nekaterih občinah na območjih Krapinsko-zagorske in Zagrebške županije.
V Sloveniji smo zaključili gradnjo in širitev plinovodnega omrežja v Idriji, začeli gradnjo plinovoda na Vranskem (v zaključni fazi), zaključili gradnjo povezave plinskih omrežij v Črenšovcih in Beltincih ter začeli zadnjo fazo gradnje plinovoda v Občini Škocjan, ki se je zamaknila v leto 2023, zaradi sočasne gradnje dela plinovoda s kanalizacijskim omrežjem. Na Hrvaškem smo gradili predvsem manjše priključke in izvedli nabavne postopke za dela na štirih lokacijah v občinah Zabok in Veliko Trgovišće. Zaključili smo vse planirane investicije.
V Srbiji je širitev omrežja potekala predvsem v Beogradu in v Občini Pećinci. Največ priključkov smo zgradili v Občini Čukarica, s Perutnino Ptuj pa smo se tudi dogovorili za širitev omrežja na področju piščančjih farm v Bački Topoli.
V skupini Petrol smo v letu 2022 distribuirali 1.231,6 tisoč MWh zemeljskega plina, kar je 10 odstotkov manj kot v letu 2021 in 3 odstotke manj od načrtovanega. Na nižjo distribucijo so vplivale zaostrene razmere na področju energetike in visoke cene zemeljskega plina.
S prodajo energentov smo v skupini Petrol v letu 2022 realizirali prihodke od prodaje v višini 4.457,5 mio EUR. Medtem ko si svet še ni opomogel od epidemije covida-19, ki je predvsem v letih 2020 in 2021 močno vplivala na gospodarstvo, se je Evropa v letu 2022 znašla že v novi krizi, tokrat energetski. Zaradi vojne v Ukrajini so se že tako visoke cene energentov dvignile na rekordne ravni. Sankcije, ki jih je Evropa uvedla proti Rusiji, na katero se je pred tem dolga leta zanašala za dobavo poceni energentov, so imele za posledico tudi zmanjševanje in postopno ustavitev dobave. Evropa je bila zato prisiljena iskati alternativne vire energije, predvsem utekočinjeni zemeljski plin prek morja in zemeljski plin iz Norveške in Severne Afrike, poleg tega pa je dala velik poudarek na investicije v lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije.
Trend rasti, ki se je z rastjo cene emisijskih kuponov začel v letu 2021, je v začetku leta 2022 dobil novo moč. Razglasitev vojnega stanja med Rusijo in Ukrajino je v tržne cene EU-energentov vgradila nepredstavljivo premijo, ki je cene v paničnem reševanju finančnih pozicij podjetij pognala na nepredstavljive ravni.
Če smo praktično celo zadnje desetletje videvali cene električne energije v razponu med 20 in 100 EUR/MWh, so v letu 2022 bile najvišje dosežene ravni 1.000 EUR/MWh. Istočasno se je cena zemeljskega plina iz dolgoletnega razpona med 4 in 33 EUR/MWh povzpela vse do 340 EUR/MWh.
Leto 2022 je bilo na trgu zemeljskega plina izjemno razburljivo in eno najbolj nenavadnih doslej, saj smo bili priča izjemni rasti cene zemeljskega plina, situacijam in dogodkom, ko smo bili celo v skrbeh glede zanesljivosti oskrbe, kar se še nikoli ni pripetilo.
Na plinskem vozlišču avstrijske borze CEGH so se SPOT cene plina v letu 2021 za oskrbo v letu 2022 gibale od 16 EUR/MWh v prvi polovici leta 2022 do 139 EUR/MWh v novembru 2022.
Dobavitelji zemeljskega plina so za dobavo v zadnjem četrtletju 2021 in v letu 2022 začeli prilagajati redne cenike zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce, kjer so se cene dobave zemeljskega plina s 1. januarjem 2022 za gospodinjske odjemalce že povišale na raven do 80 EUR/MWh oziroma celo do 125 EUR/MWh. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je redni cenik zemeljskega plina prilagodila s 1. decembrom 2021, nato s 1. majem 2022, 1. septembrom 2022 in 1. oktobrom 2022.
Ob tako izrazito skokoviti rasti cen zemeljskega plina so bili neugodni situaciji izpostavljeni predvsem tisti končni odjemalci zemeljskega plina, ki se niso pravočasno odločili za nakup tega energenta. Visokim cenam zemeljskega plina so bili še posebej izrazito izpostavljeni odjemalci v skupnih kotlovnicah v lasti etažnih lastnikov ter v večjih ali manjših sistemih daljinskega ogrevanja, ki kot energent uporabljajo zemeljski plin.
Prizadevanja posameznih vlad so se usmerila v odpravo visokih cen in zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo. Regulirane cene niso odražale tržnih cen na svetovnem trgu. Ukrepi na področju določanja cen zemeljskega plina so podrobneje opisani v poglavju Regulacija cen ostalih energentov.
S sprejetjem ukrepov regulacije drobnoprodajnih cen zemeljskega plina na podlagi Zakona o kontroli cen je v družbi Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2022 nastala občutna gospodarska škoda, saj so bile navišje dovoljene drobnoprodajne cene celotno obdobje regulacije nižje od tržnih cen.
Prizadevanja Petrola d.d., Ljubljana, za povrnitev nastale škode so bila usmerjena v pripravo vsebin za sprejetje ustrezne regulative za določitev nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina. S tem je bil opredeljen način določitve in postopek izplačila primernega nadomestila zaradi povzročitve gospodarske škode, ki je nastala dobaviteljem zemeljskega plina zaradi uvedbe najvišje dovoljene drobnoprodajne cene zemeljskega plina skladno z Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema.
Javno Agencija za energijo je na podlagi Zakona o oskrbi s plini in Akta o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom, kot pristojni organ za zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom, 12. julija 2022 razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja.
Agencija je pozvala odjemalce zemeljskega plina k racionalni rabi energenta in obvestila industrijske odjemalce, da lahko v razmerah, ki bi zahtevale razglasitev višje stopnje krize, pride do prekinitve dobave ali zahteve po preklopu na uporabo nadomestnih energentov.
Dobavitelji in industrijski odjemalci so bili pozvani k rednemu spremljanju dogajanj in stanja na trgu z zemeljskim plinom in k razmisleku o alternativnih možnostih, ki lahko v primeru motenj oskrbe prispevajo k znižanju odjema.
Stopnja zgodnjega opozarjanja velja še naprej v letu 2023 do preklica. Agencija spremlja stanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom v Sloveniji in drugih državah ter bo o spremembah nemudoma obveščala deležnike in javnost.
Zaradi velike negotovosti in nepredvidljivosti nadaljnjega razvoja energetske krize v Evropi in gibanja cen zemeljskega plina so v letu 2022 prenehali izvajati dejavnost dobave zemeljskega plina Komunalno podjetje Velenje, Komunalno podjetje Vrhnika, E.ON Ljubljana, Domplan Kranj in Energetika Celje.
Kljub izredno zahtevnim razmeram je skupina Petrol poskrbela za zanesljivo dobavo zemeljskega plina vsem svojim odjemalcem, sprejela pa je tudi del novih odjemalcev, ki so na trgu ostali brez dobavitelja. S prilagoditvijo poslovnih procesov smo zagotovili skladnost z novo zakonodajo na trgu zemeljskega plina in z vsemi uredbami, namenjenimi blažitvi posledic visokih cen zemeljskega plina.
Končnim odjemalcem je skupina Petrol v letu 2022 prodala 11,7 TWh zemeljskega plina, kar je 55 odstotkov manj kot v letu 2021 in 25 odstotkov manj od načrtovanega, predvsem zaradi zmanjšanega obsega prodaje na tujih trgih (padec prodaje na vzhodnoevropskih trgih zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer). Na področju trgovanja z zemeljskim plinom pa je skupina Petrol realizirala prodajo v višini 7,3 TWh.
Visoke cene električne energije so imele velik vpliv na vse odjemalce, ki so bili navajeni relativno nizkih cen in stabilnega trga v zadnjem desetletju. Gospodarstvo, ki kupuje energijo po tržnih cenah, se je moralo spopasti z izjemnim porastom stroškov poslovanja iz tega naslova. Tudi gospodinjski in mali poslovni odjemalci, za katere dobavitelji zakupujemo energijo portfeljsko, so bili obveščeni o dvigu rednih cenikov kot posledici izjemnih rasti cen na trgu. Ne nazadnje pa je ta tržni šok dodobra pretresel dobavitelje električne energije, ki smo bili primorani v izredno kratkem času prilagoditi svoje procese, orodja in način dela novim tržnim razmeram.
Nevzdržni položaj z visokimi cenami energentov je EU, poleg spodbujanja energetske samozadostnosti iz obnovljivih virov, blažila predvsem z regulacijo trga in cen, kar je podrobneje opisano v poglavju Regulacija cen ostalih energentov.
Omejitev najvišje drobnoprodajne cene električne energije je bil pozitiven in zagotovo eden ključnih ukrepov za večino odjemalcev, ki polnih tržnih cen ne bi zmogli sprejeti, medtem ko je za dobavitelje takšna omejitev pomenila nevzdržen položaj, saj smo bili dobavitelji primorani kupovati električno energijo po visokih tržnih cenah, prodajali pa smo jo lahko po precej nižjih reguliranih cenah. Kar nekaj manjših dobaviteljev se je zaradi težkih tržnih razmer odločilo prenehati opravljati dejavnost, zato se je trg konsolidiral, odjemalci pa so sklenili pogodbe s tistimi dobavitelji, ki smo na trgu ostali. Skupina Petrol se je skupaj z ostalimi dobavitelji vseskozi zavzemala za pravično nadomestilo poslovne škode, ki nam je bila povzročena z ureditvami o regulaciji cen.
Kljub izredno zahtevnim razmeram je skupina Petrol poskrbela za zanesljivo dobavo električne energije vsem svojim odjemalcem, sprejela pa je tudi del novih odjemalcev, ki so na trgu ostali brez dobavitelja. S prilagoditvijo poslovnih procesov smo zagotovili skladnost z novo zakonodajo na elektroenergetskem trgu in z vsemi uredbami, namenjenimi blažitvi posledic visokih cen električne energije.
Poleg dejavnosti, ki so bile vezane na energetsko krizo, smo v letu 2022 zaključili integracijo družbe E 3, d.o.o., v skupino Petrol, ki tako danes poleg odjemalcev združuje tudi znanje, izkušnje in najboljše prakse obeh družb pod eno streho. Ker pa se zavedamo, da le znanje in izkušnje niso dovolj ter da v dobi digitalizacije vse pomembnejšo vlogo igrajo podatki in informacije, smo v letu 2022 začeli tudi celovito prenovo sistema za upravljanje portfelja, ki nam bo omogočal boljši nadzor, upravljanje in sprejemanje odločitev, odjemalcem pa bo omogočil učinkovitejši dostop do vseh pomembnih informacij ter lažje izvajanje aktivnosti, povezanih z dobavo, odkupom in proizvodnjo električne energije ter z upravljanjem razpršenih virov.
Prodaja električne energije končnim odjemalcem je v skupini Petrol v letu 2022 znašala 3,4 TWh, kar je 7 odstotkov manj kot v letu 2021 in 9 odstotkov manj od načrtovanega. Slabši rezultat smo dosegli zaradi trenutnih razmer na trgu električne energije. Prodane količine pri trgovanju so v letu 2022 znašale 8,7 TWh.
Vir: Agencija za energijo
V skupini Petrol se zavedamo izzivov in priložnosti, ki jih prinaša prehod v brezogljično družbo, zato pospešeno vlagamo v rešitve, ki bodo pripomogle k hitrejšemu in učinkovitejšemu prehodu:
proizvodnjo električne energije v elektroenergetskem sistemu. Z vključitvijo novih virov v letu 2023 načrtujemo povečanje obsega storitve.
S proizvodnjo električne energije smo v skupini Petrol v letu 2022 realizirali prihodke od prodaje v višini 10,7 mio EUR.
Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je globalno brez dvoma eno ključnih področij za trajnostni prihodnji razvoj hkrati s skupnim družbenim ciljem prehoda v nizkoogljično družbo. Prav tako je proizvodnja energije iz obnovljivih virov pomemben steber razvoja skupine Petrol v sodobno energetsko družbo. Dogajanja in pretresi na energetskih trgih v letu 2022 so pomemben pokazatelj, kako pomembni so lastni, dolgoročno zagotovljeni viri proizvodnje energije.
V skupini Petrol zato pospešeno nadaljujemo razvoj in izvajanje projektov na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije, pri katerem bodo imele najpomembnejšo vlogo vetrne in sončne elektrarne. Z gradnjo lastnih proizvodnih kapacitet sledimo strateški usmeritvi postati prepoznaven regionalni ponudnik celovitih energetskih in okoljskih rešitev ter partner v razvoju krožnega gospodarstva za prehod v nizkoogljično družbo.
Skupina Petrol je na področju proizvodnje elektrike sicer prisotna od leta 2003. S proizvodnjo elektrike iz hidroenergije smo prisotni na trgih Bosne in Hercegovine ter Srbije, kjer proizvajamo električno energijo v šestih malih hidroelektrarnah. Te so v letu 2022 skupno proizvedle skoraj 24 GWh električne energije.
V skupini Petrol trenutno upravljamo dve vetrni elektrarni na Hrvaškem (VE Glunča in VE Ljubač), ki sta v letu 2022 proizvedli 122,7 GWh električne energije. Poleg tega smo v zaključni fazi razvoja tretje vetrne elektrarne.
V letu 2022 se je začel projekt izgradnje ene največjih sončnih elektrarn v regiji, v sklopu katere so tri elektrarne (Suknovci, Vrbnik in Pliskovo) s skupno močjo 22 MW. Gradnja bo zaključena v začetku leta 2023.
V okviru projekta Petrol Green smo v letu 2022 pridobivali potrebno dokumentacijo za postavitev sončnih elektrarn na lastnih objektih. V naslednjih dveh letih je tako predvidena postavitev sončnih elektrarn na lastnih objektih v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem.
V skupini Petrol pospešeno načrtujemo in nadaljujemo razvoj novih projektov na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije, tako v Sloveniji kot v širši regiji.
Skupina Petrol je v letu 2022 proizvedla 166,8 tisoč MWh električne energije, kar je 28 odstotkov več kot leta 2021, predvsem zaradi nove vetrne elektrarne Ljubač. Zaradi slabših vetrnih razmer v hladnejšem obdobju leta in nizkega vodostaja v poletnih mesecih pa je bila proizvodnja električne energije za 15 odstotkov nižja v primerjavi z načrtovanim.
S prodajo produktov in storitev mobilnost smo v skupini Petrol v letu 2022 realizirali prihodke od prodaje v višini 4,5 mio EUR.
Mobilnost je pravica in svoboda. Naša naloga je, da v omejitvah prepoznamo priložnosti zelenega prehoda, prisluhnemo potrebam in skupaj s posamezniki, podjetji, agencijami in vladami gradimo partnerstva za soočanje s podnebnimi izzivi, najdemo rešitve za premagovanje ovir in omogočimo sistem za preoblikovanje mobilnosti, ki bo cenovno dostopen za naše kupce, pravičen, okolju prijazen ter donosen za investitorje.
• Prizadevamo si širiti polnilno infrastrukturo za električna vozila s postavitvijo, upravljanjem in vzdrževanjem infrastrukture za polnjenje električnih vozil in zagotavljanjem storitve polnjenja, ki bo omogočala brezskrbno potovanje vsakega posameznika.
• Skupaj s hčerinskim podjetjem Atet d.o.o. želimo omogočiti organizacijam različne storitve mobilnosti, ki vključujejo poslovni najem, elektrifikacijo voznih parkov, souporabo vozil ter storitev upravljanja voznih parkov na trajnostni način, kar bo znižalo njihove operativne stroške, racionaliziralo vozila ter zmanjšalo njihov ogljični odtis.
Razvoj polnilne infrastrukture sloni na ključnih partnerstvih z največjimi energetskimi podjetji, občinami ter prevoznimi podjetji v Srednji in Jugovzhodni Evropi v okviru treh projektov, sofinanciranih s strani Evropske komisije. V letu 2022 smo nadaljevali vodenje projektov URBAN-E in MULTI-E ter predali v obratovanje še zadnje polnilnice iz projekta NEXT-E.
Skupni imenovalec vseh treh projektov, ki združujejo in vplivajo na oba segmenta mobilnosti, je implementacija globalnih smernic za prehod na alternativna goriva, razogljičenje in inovacije v transportu. V ta namen vzpostavljamo mrežo polnilne infrastrukture z alternativnimi viri energije, v prvi vrsti za vozila na električno energijo, ter razvijamo storitve pametne mobilnosti.
Projekt URBAN-E je zabeležil postavitev vseh 94 navadnih (počasnih) ter 18 hitrih polnilnic v Ljubljani (47 AC-polnilnic in 9 DC) in Zagrebu (47 AC-polnilnic in 9 DC) in s tem smo tudi uradno zaključili izvedbo. V letu 2023 sledi priprava finalnega finančnega in tehničnega poročila.
Projekt URBAN-E združuje tri občine (Ljubljana, Zagreb in Bratislava) s podjetji, ki imajo izkušnje na področju polnilne infrastrukture za električna vozila v kohezijskih državah (Petrol d.d., Ljubljana, iz Slovenije, Petrol d.o.o., Zagreb, iz Hrvaške in Západoslovenská energetika, a.s., iz Slovaške), železniško podjetje (Slovenske železnice – Potniški promet iz Slovenije), ter inovativna B2C in B2B operaterja transportnih storitev (Go4 iz Slovaške in GoOpti iz Slovenije), da bi oblikovali novo strateško partnerstvo za zeleni mestni promet. Namenjen je bil pospeševanju e-mobilnosti, intermodalnih potovanj in zelenih prevoznih storitev v mestnih vozliščih osrednjega omrežja, s čimer je pomembno prispeval k izvajanju Evropske strategije za alternativna goriva.
Projekt URBAN-E, študija s pilotno uvedbo, je bil izveden v osrednjih urbanih vozliščih Ljubljane, Zagreba in Bratislave od marca 2017 do decembra 2022. Vključeval je testiranje mestnih zelenih prevozov med Ljubljano in Zagrebom, uvedbo parkirnih senzorjev za testiranje možnosti upravljanja parkiranja in primere uporabe pametnega polnjenja. V okviru projekta je bilo vzpostavljeno omrežje 167 polnilnic, od tega 144 navadnih (počasnih do 22 kW) AC-postaj in 23 AC/DC-postaj za hitro polnjenje. Postavljena polnilna infrastruktura je osredotočena na intermodalnost in priročno povezovanje z drugimi načini prevoza ter vključena v občinske prometne strategije, ki se osredotočajo na dekarbonizacijo, in prispeva k izvajanju nacionalnih načrtov trajnostne mobilnosti.
Sprejeti in integrirani sistemi informacijsko-komunikacijske tehnologije za storitve CPO (Charge Point Operator) in EMSP (E-Mobility Service Provider) omogočajo upravljanje polnilne infrastrukture, različne primere urbane uporabe in zagotavljajo interoperabilnost med mestnimi polnilnimi omrežji in ostalo infrastrukturo za polnjenje na dolge razdalje. Razvita intermodalna platforma v mestu Bratislava z aplikacijo »Po meste« je inovativna intermodalna rešitev, ki podpira zelene prometne storitve v Bratislavi, in je ključno orodje za državljane, mestno upravo in načrtovalce prometa za sprejemanje bolj ozaveščenih odločitev v smeri nič emisij v mestih.
Projekt URBAN-E je sofinanciran s strani Instrumenta za povezovanje Evrope Evropske unije v obdobju 2017–2022.
Hitra polnilnica na prodajnem mestu Rudnik zahod v Ljubljani, postavljena v okviru projekta URBAN-E.
Vir: arhiv Petrol
Kot del zadnjega koraka za pridobitev subvencije iz projekta NEXT-E v Sloveniji in na Hrvaškem smo gostili predstavnika Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Po izvedeni terenski preverbi smo pridobili pozitivno potrditev doseganja ciljev projekta in ustreznega tehničnega delovanja vseh polnilnic, postavljenih v projektu. S tem je bilo 30 hitrih in šest ultrahitrih polnilnic sprejetih kot upravičenih za celotno črpanje subvencije.
naslednje lokacije: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Parkirna hiša Meksiko, Parkirna hiša Šentpeter (obe v Ljubljani), Nakupovalni center Supernova Ljubljana Šiška in Nakupovalni center Supernova Koper. Dodatno smo postavili in zagnali šest AC-polnilnic na Hrvaškem na lokacijah Lesnina Rijeka (Kukuljanovo), Lesnina Zagreb East in Lesnina Zagreb West ter tri AC-polnilnice na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.
Poleg polnilne infrastrukture v EU-projektih smo v letu 2022 dodatno postavili in zagnali po eno hitro polnilnico pred trgovino HOFER na lokaciji Ljubljana Polje in Marino Portorož v Portorožu, na Hrvaškem pa smo zagnali dve hitri polnilnici na lokaciji trgovskega centra Stop-Shop Kaštel Sućurac. Za lastne potrebe smo pred Petrolovimi prostori v Dravljah postavili in zagnali štiri običajne polnilne postaje.
Poleg lastnih investicij smo polnilno infrastrukturo povečali s prodajo polnilnic zasebnim in poslovnim uporabnikom tako v Sloveniji kot na hrvaškem trgu. Na poslovnem delu nadaljujemo z uspešnimi prodajnimi projekti. Konec marca smo zaključili večji prodajni projekt BMW – BTC, kjer smo zagotovili dobavo, montažo in zagon 16 polnilnic pred poslovno stavbo Kristalna palača v BTC v Ljubljani. V drugi četrtini leta smo vzpostavili napajalno infrastrukturo in namestili skupno 12 polnilnic na treh lokacijah za podjetje Nova KBM d.d. Postavljene polnilnice bomo tudi upravljali. Uspešni smo bili tudi na javnem razpisu Mestne občine Maribor, kjer bomo v letu 2023 dobavili in postavili eno hitro polnilnico za polnjenje e-avtobusov.
V letu 2022 se je glede na preteklo leto število uporabnikov povečalo za štirikrat, uporabniki pa so opravili za 1,5-krat več polnilnih sej z 1,8-kratnikom prenesene energije.
Sodelovanje s tujimi ponudniki polnilne infrastrukture nam omogoča vzpostavljanje gostovanja za naše uporabnike na rastoči mreži polnilnic v bližnjih evropskih državah. Nadaljujemo z vzpostavljanjem dostopa do vse širše mreže v Evropi. Naši uporabniki lahko na polnilnicah partnerjev, s katerimi imamo sklenjeno sodelovanje, polnijo s pomočjo mobilne aplikacije OneCharge in povezane bančne kartice. Prav tako smo povečali število vzpostavljenih partnerstev z drugimi ponudniki storitev polnjenja in omogočili rastočemu obsegu uporabnikov električnih vozil v Evropi polnjenje na polnilnicah, ki jih upravljamo. S tem vzpostavljamo enostavno potovanje in večji obisk na naši mreži, saj uporabniki partnerjevih mobilnih aplikacij in identifikacijskih kartic lahko s postankom na naših lokacijah nemoteno polnijo na poti skozi Slovenijo in Hrvaško. S sodelovanjem in povezovanjem preko mednarodne platforme je tako sodelovanje naraslo na 38 partnerstev s ponudniki storitev polnjenja, kar nam omogoča rast in vse večjo prepoznavnost Petrola na področju e-mobilnosti v Evropi in regijah, kjer posluje skupina Petrol, ter nadaljnjo širitev na preostale nove trge.
Konec leta 2022 smo v skupini Petrol upravljali 417 polnilnic za električna vozila.
Na področju storitev mobilnosti razvijamo storitve, povezane z novimi koncepti in oblikami mobilnosti. Z družbo Atet d.o.o. ponujamo na trgu storitev upravljanja voznih parkov in zagotavljamo mobilnost z dolgoročnimi in kratkoročnimi najemi vozil. Poleg tega je naš cilj biti partner podjetjem in občinam pri zelenem prehodu in doseganju njihovih trajnostnih ciljev z elektrifikacijo voznega parka.
Podjetja, zavezana k bolj trajnostnemu poslovanju oziroma k učinkovitejši optimizaciji svojega poslovanja, se vedno pogosteje odločajo za alternativne oblike uporabe mobilnosti, kot je na primer opuščanje lastniških vozil in pomoč strokovnjakov pri upravljanju lastnih voznih parkov. Na trgu ponujamo celostne rešitve na področju mobilnosti, in sicer upravljanje voznih parkov, dolgoročni poslovni najem, kratkoročni najem vozil, storitve od vrat do vrat ter analitiko in optimizacijo voznega parka. Po meri se storitve dopolnijo tudi s polnilno postajo in rešitvami polnjenja.
so se v zadnjih dveh letih pri uporabnikih pojavili povsem novi vzorci potreb po mobilnosti in po povezovanju različnih oblik le-teh. V septembru 2022 smo potrdili nadaljnji razvoj rešitve za digitalno podporo upravljanja voznih parkov. Z naprednimi celostnimi rešitvami povsem po meri uporabnika si želimo tudi v nadaljevanju dodatno utrditi svoj položaj na trgu ter svojim partnerjem nuditi celostno podporo pri zagotavljanju mobilnosti in upravljanju flot. Poseben pomen prisotnosti Petrola kot vodilnega podjetja na področju elektromobilnosti in storitev mobilnosti je tudi vzpostavitev podobe družbe, ki je trajnostno naravnana in usmerjena v zniževanje ogljičnega odtisa. Prav slednje je za družbo, ki primarno izhaja s področja prodaje naftnih derivatov, velik, a pomemben izziv.
V letu 2022 smo največ investicijskih sredstev namenili za naložbe v izgradnjo sončnih elektrarn v družbi Vjetroelektrane Glunča d.o.o. V skladu s sprejeto strategijo skupine Petrol do leta 2025 je bil velik delež investicijskih sredstev namenjen energetski transformaciji, in sicer v širitev poslovanja na področju energije in rešitev v Sloveniji in na trgih JV Evrope ter v širitev prodaje in nadgradnjo ter vzdrževanje logističnih kapacitet v Sloveniji.
Zaradi vpliva veljavnih regulativ na trgu goriv in energentov na denarni tok skupine smo v letu 2022 investirali manj od načrtovanega. Izvedli smo najbolj prioritetne ter zakonsko in pogodbeno obvezne investicije. Realizacija neto naložb je zaradi tega nižja od planirane.
V letu 2022 smo za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe v neto znesku namenili 59,8 mio EUR, v letu 2021 pa 233,2 mio EUR, od tega 181,7 mio EUR za prevzem družbe Crodux derivati dva d.o.o.
V Sloveniji smo večji delež realiziranih investicij namenili nadomestni gradnji bencinskega servisa Grosuplje, investicijskemu vzdrževanju, postavitvi totemov na prodajnih mestih ter izpolnjevanju zakonskih zahtev po vgradnji centralnih polnilnih omar za goriva na bencinskih servisih. Investicijska sredstva so bila namenjena tudi pridobivanju dokumentacije za izvedbo investicij v prihodnjih letih.
Na vseh Petrolovih skladiščih smo izvajali zakonsko zahtevane projekte in projekte za znižanje tveganj. V skladišču naftnih derivatov Sermin smo zaključili drugo fazo prenove hidrantnega omrežja in postavitev dodatnega VRU (Vapor Recovery Unit) za predelavo hlapov iz plinohrama.
V novembru je bila izvedena pravna pripojitev družbe Crodux derivati dva d.o.o. k družbi Petrol d.o.o. Na Hrvaškem smo začeli projektiranje treh novogradenj bencinskih servisov Dragalić S, Sv. Helena V in Sv. Helena Z ter sedmih prenov Croduxovih bencinskih servisov.
Skozi vse leto smo na vseh trgih izvajali investicijsko vzdrževanje prodajnih mest.
Na gibanje cen delnic na Ljubljanski borzi sta v letu 2022 pomembno vplivala dogajanje v zvezi s stopnjevanjem napetosti in vojno v Ukrajini ter energetska kriza. To izraža tudi indeks SBI TOP, ki je konec leta 2022 izgubil 16,9 odstotka vrednosti glede na konec leta 2021 in leto 2022 končal pri 1.046,1 točke.
letu v družbi najprometnejših delnic na Ljubljanski borzi, njena cena pa je bila konec leta 2022 21,3 odstotke nižja kot konec leta 2021. Delnica družbe Petrol d.d., Ljubljana, od 28. decembra 2022 naprej predstavlja v sestavi indeksa SBI TOP 19,96-odstotni delež. Kljub zaostrenim poslovnim razmeram v letu 2022 je družba Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 izplačala dividendo v višini 30,0 EUR bruto na delnico.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je 1. novembra 2022 izvedla razdelitev delnic PETG (v razmerju 1 : 20) v skladu s sklepom 34. skupščine delničarjev po začetku veljavnosti sklepa o spremembi statuta, in sicer z vpisom spremembe statuta v sodni register, korporacijskim dejanjem zamenjave ter predpisanimi postopki v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD d.o.o. in Ljubljanski borzi, d.d., Ljubljana.
Po tem, ko so bile cene delnic konec leta 2021 v povprečju višje kot konec leta 2020, so se cene delnic v letu 2022 večinoma znižale. Na taka gibanja cen delnic na Ljubljanski borzi so v letu 2022 pomembno vplivala dogajanja v zvezi s stopnjevanjem napetosti in vojno v Ukrajini ter energetska kriza. To izraža tudi indeks SBI TOP, ki je konec leta 2022 izgubil 16,9 odstotka vrednosti glede na konec leta 2021 in leto 2022 končal pri 1.046,1 točke.
Po začetni rasti cen Petrolove delnice v začetku leta 2022 so se cene delnice v nadaljevanju leta znižale. Tečaj delnice konec leta 2022 je dosegel 20,0 EUR in je bil za 21,3 odstotka nižji kot konec leta 2021.
spletne strani Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, delniška knjiga družbe Petrol d.d., Ljubljana, izkazi skupine Petrol za leto 2022.
Povprečni zaključni tečaj delnice Petrola d.d., Ljubljana, ki je v letu 2022 znašal 23,89 EUR, je bil 14,7 odstotka višji kot leto prej. V letu 2022 se je zaključni tečaj Petrolove delnice gibal med 17,70 EUR in 28,10 EUR za delnico.
| Zaključni tečaj in promet s Petrolovo delnico v letu 2022 | 2022 (preračun glede na razdelitev delnic) | 2021 (preračun glede na razdelitev delnic) | 2021 |
|---|---|---|---|
| Število skupaj izdanih delnic | 41.726.020 | 41.726.020 | 2.086.301 |
| Najvišji zaključni tečaj v tekočem letu | 28,10 | 25,80 | 516,00 |
| Najnižji zaključni tečaj v tekočem letu | 17,70 | 16,25 | 325,00 |
| Povprečni zaključni tečaj v tekočem letu | 23,89 | 20,83 | 416,68 |
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu | 20,00 | 25,40 | 508,00 |
| Rast/padec zaključnega tečaja (zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu/zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v prejšnjem letu) | -21,26 % | 56,31 % | 56,31 % |
V celotnem borznem prometu na trgu Ljubljanske borze v višini 430,9 mio EUR je delež
prometa s Petrolovo delnico predstavljal 12,1 odstotka, v prometu z delnicami borznega trga
pa prav tako 12,1 odstotka.
Po prometu se je delnica Petrola d.d., Ljubljana, na Ljubljanski borzi med delnicami uvrstila na
tretje mesto. S Petrolovo delnico je bilo na mesec v povprečju opravljenih za 4,4 mio EUR
poslov.
Tržna kapitalizacija Petrola d.d., Ljubljana, je na zadnji trgovalni dan leta 2022 znašala 834,5
mio EUR, kar predstavlja 10,9 odstotka tržne kapitalizacije borznega trga delnic. Družba Petrol
d.d., Ljubljana, je bila po tržni kapitalizaciji na zadnji trgovalni dan leta 2022 na tretjem mestu.
Petrolova delnica je bila tudi v letu 2022 v družbi najprometnejših delnic na Ljubljanski
borzi.
Čisti poslovni izid skupine Petrol, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, na delnico (EPS) v
letu 2022 je znašal 0,11 EUR, denarni poslovni izid skupine Petrol na delnico (CEPS) pa je
znašal 2,45 EUR. Kapitalska donosnost delnice, izračunana s primerjavo zaključnega tečaja
delnice konec leta 2022 z zaključnim tečajem delnice konec leta 2021, je bila -21,3-odstotna.
To skupaj s 5,9-odstotno dividendno donosnostjo pomeni -15,4-odstotno donosnost delnice v
letu 2022.
Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2022 in njeno knjigovodsko vrednostjo konec leta
2022, ki je za skupino Petrol znašala 20,61 EUR, je bilo 0,97 (P/BV) in tako nižje kot konec
leta 2021. Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2022 in doseženim čistim poslovnim
izidom skupine Petrol na delnico (P/E) je znašalo 181,9.
Struktura osnovnega kapitala Petrola d.d., Ljubljana, se je v letu 2022 v primerjavi s koncem
leta 2021 nekoliko spremenila. Največji posamični delničar je Clearstream Banking SA –
fiduciarni račun s 6.467.732 delnicami. Sledijo Slovenski državni holding, d.d., s 5.299.220
delnicami, Republika Slovenija s 4.513.980 delnicami in Kapitalska družba, d.d., s 3.452.780
delnicami. Med večjimi posamičnimi delničarji so še OTP banka, d.d. – client account, Erste
Group Bank AG – PBZ Croatia Osiguranje, Vizija Holding, d.o.o., Vizija Holding Ena, d.o.o., in
Perspektiva FT d.o.o.
Ob izteku leta 2022 je bilo v lasti tujih pravnih in fizičnih oseb 12.677.587 delnic oziroma 30,4
odstotka vseh delnic. V primerjavi s koncem leta 2021 se je delež tujih delničarjev povečal za
3 odstotne točke. Število vseh delničarjev se je v letu 2022 z 21.730, kolikor jih je bilo konec
leta 2021, zmanjšalo na 21.203.
| Število delnic | v % | Število delnic (preračun po razdelitvi delnic) | v % | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenski državni holding, d.d. | 5.299.220 | 12,7 % | 5.290.320 | 12,7 % | |
| Republika Slovenija | 4.513.980 | 10,8 % | 4.513.980 | 10,8 % | |
| Kapitalska družba d.d. s skladi | 3.642.789 | 8,7 % | 3.650.860 | 8,7 % | |
| Domači finančni investitorji in druge pravne osebe | 5.906.011 | 14,2 % | 7.084.640 | 17,0 % | |
| Tuje pravne osebe | 12.628.247 | 30,3 % | 11.378.840 | 27,3 % | |
| Fizične osebe (domače in tuje) | 9.121.313 | 21,9 % | 9.192.920 | 22,0 % | |
| Lastne delnice | 614.460 | 1,5 % | 614.460 | 1,5 % | |
| Skupaj | 41.726.020 | 100,0 % | 41.726.020 | 100,0 % |
december 2022
december 2021
| Ime in priimek | Funkcija | Število delnic | Delež v kapitalu |
|---|---|---|---|
| Nadzorni svet | 1.760 | 0,0042 % | |
| Zunanji člani | 0 | 0,0000 % | |
| 1. Janez Žlak | predsednik nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 2. Borut Vrviščar | namestnik predsednika nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 3. Aleksander Zupančič | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
0 0,0000 %
0 0,0000 %
0 0,0000 %
1.760 0,0042 %
1.760 0,0042 %
0 0,0000 %
0 0,0000 %
80 0,0002 %
80 0,0002 %
0 0,0000 %
0 0,0000 %
0 0,0000 %
0 0,0000 %
Prospekt družbe Petrol d.d., Ljubljana, pripravljen ob uvrstitvi delnic družbe Petrol d.d., Ljubljana, v kotacijo na borzi, je objavljen na spletni strani družbe. Vse spremembe prospekta so objavljene v strategiji družbe, letnih poročilih družbe Petrol d.d., Ljubljana, in javnih objavah družbe Petrol d.d., Ljubljana, dostopnih na spletnih straneh družbe http://www.petrol.si/ in spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d., https://seonet.ljse.si/.
Skupščina družbe Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2022 ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2022 ni odkupovala lastnih delnic. Na zadnji dan leta 2022 je lastnih delnic 614.460 oziroma 1,5 odstotka osnovnega kapitala. Od tega je 494.060 lastnih delnic, ki jih je družba Petrol d.d., Ljubljana, pridobila v letih od 1997 do 1999. Njihova skupna nabavna vrednost je 31. decembra 2022 znašala 2,6 mio EUR. Od tržne vrednosti delnic na ta dan je bila nižja 7,3 mio EUR. Preostanek, to je 120.400 delnic, pa so delnice, ki se štejejo za lastne delnice in jih je odvisna družba Geoplin d.o.o. Ljubljana imela v lasti ob konsolidaciji v skupino Petrol. Lastne delnice Petrola d.d., Ljubljana, (brez delnic družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana), so bile pridobljene v letih od 1997 do 1999 v skupni višini 722.840 delnic (podatek je preračunan na število delnic po razdelitvi, število teh delnic pred razdelitvijo je znašalo 36.142). Te lastne delnice sme družba pridobivati le za namene po določbi 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter za nagrajevanje uprave in nadzornega sveta. Lastne delnice družba porablja v skladu s statutom družbe.
Po sklepu 34. skupščine delničarjev, ki je bila 21. aprila 2022, je uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, pooblaščena, da lahko v obdobju 12 mesecev od dneva začetka veljavnosti sklepa kupuje lastne delnice. Pooblastilo velja za pridobitev največ takšnega števila delnic, da skupni delež delnic, pridobljen na podlagi tega pooblastila, skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima v lasti na dan sprejetja tega pooblastila, ne bo presegal 2 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Družba lahko lastne delnice pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju delnic na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev nakupna cena delnic ne sme biti nižja od 50 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih letnih poslovnih izkazov skupine Petrol. Nakupna cena delnic prav tako ne sme biti višja od 11-kratnika čistega dobička na delnico (EPS), izračunanega na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih letnih poslovnih izkazov skupine Petrol. Družba lahko v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 381. člena ZGD-1 osnovni kapital zmanjša (enkratno ali sukcesivno) z umikom lastnih delnic, pridobljenih na podlagi tega pooblastila (ne pa tudi prej pridobljenih lastnih delnic) po poenostavljenem postopku in v breme drugih rezerv iz dobička s soglasjem nadzornega sveta. Družba lahko lastne delnice, pridobljene na podlagi tega pooblastila, uporabi le v skladu s tem sklepom. Sklep je začel veljati 30. novembra 2022.
Dividendna politika v strateškem obdobju 2021–2025 je 50 odstotkov čistega poslovnega izida skupine, upoštevajoč investicijski cikel, kazalnike skupine in dosežene cilje.
V letu 2022 je bila po sklepu 34. skupščine delničarjev, ki je bila 21. aprila 2022, izplačana bruto dividenda na delnico za leto 2021 v višini 30,00 EUR, pri tem je bilo upoštevano število Petrolovih delnic pred razdelitvijo.
| Poslovno obdobje | Bruto dividenda na delnico |
|---|---|
| 2016 | 14,00 EUR |
| 2017 | 16,00 EUR |
| 2018 | 18,00 EUR |
| 2019 | 22,00 EUR |
| 2020 | 22,00 EUR |
| 2021 | 30,00 EUR |
Višina bilančnega dobička družbe Petrol d.d., Ljubljana, je v skladu z ZGD-1 za leto 2022 znašala 61,85 mio EUR.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, ima vzpostavljen redni program sodelovanja z domačimi in tujimi vlagatelji. Ta vključuje javne objave, individualne sestanke in predstavitve ter javne predstavitve družbe. Med drugim se redno udeležujemo konferenc za vlagatelje, ki jih vsako leto organizirajo borze, borznoposredniške hiše in različne banke. V letu 2022 smo imeli nekaj posameznih sestankov z vlagatelji in analitiki. V marcu in avgustu smo sodelovali na spletni konferenci Ljubljanske borze. V maju in novembru pa na konferencah »Slovenski in hrvaški dan investitorjev«, ki ju je organizirala Ljubljanska borza v sodelovanju z Zagrebško borzo. V decembru smo sodelovali tudi na spletni konferenci Winter Wonderland EME v organizaciji WOOD & Co. iz Prage. V maju in oktobru smo sodelovali tudi na dogodku »Trguj na borzi« v organizaciji Ljubljanske borze.
Vse informacije za vlagatelje, vključno s finančnim koledarjem, so objavljene na spletnih straneh družbe. Kontaktna oseba, pristojna za odnose z vlagatelji, je Barbara Jama Živalič, ki je dostopna na naslovu: [email protected].
Borza že vrsto let podeljuje tradicionalne nagrade Ljubljanske borze. Ena od kategorij je tudi nagrada za Delnico leta Prve kotacije, ki jo je za leto 2022 prejela družba Petrol d.d., Ljubljana. Po mnenju borze je imela delnica PETG v letu 2022 najvišji promet, porast tečaja, porast prometa in število dni, ko se je z delnico trgovalo. Nagrado je v imenu družbe Petrol d.d., Ljubljana, prejel Matija Bitenc, član uprave Petrola, odgovoren za Finance, informacije in tveganja.
»Nagrada je dokaz, da smo se v letu 2022 uspešno spopadli z zahtevnimi gospodarskimi okoliščinami in da smo, kljub energetski krizi, ohranili zaupanje vlagateljev. Obenem pa je to tudi potrditev, da je bila odločitev za delitev delnice PETG, s katero želimo privabiti nove vlagatelje in povečati likvidnost delnice, prava,« je ob prejemu nagrade za Delnico leta Prve kotacije povedal Matija Bitenc, član uprave Petrola.
Notranja revizija od leta 2002 organizacijsko deluje kot samostojna in neodvisna podporna funkcija v okviru obvladujoče družbe in je organizacijsko neposredno podrejena predsednici uprave ter funkcijsko Revizijski komisiji oziroma nadzornemu svetu družbe. Deluje na ravni celotne skupine Petrol v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Cilj delovanja notranjerevizijske funkcije je dajati objektivna zagotovila upravi in Revizijski komisiji ter svetovati na vseh ravneh pri varovanju premoženja, usklajenosti z zakonodajo in notranjimi predpisi, izboljšanju kakovosti in učinkovitosti upravljanja tveganj ter s tem poslovanja skupine Petrol. S tem pomaga uresničevati strateške in poslovne cilje z načeli najboljše prakse.
Letne načrte dela in letna poročila notranje revizije potrjuje uprava, Revizijska komisija se z njimi seznani, nadzorni svet družbe pa poda soglasje k načrtom in poročilom. Notranja revizija o svojem delu redno poroča upravi in vsaj četrtletno Revizijski komisiji nadzornega sveta. Revizijski komisiji je v letu 2022 poročala četrtletno o vseh opravljenih pregledih, pomembnih ugotovitvah in predlaganih ukrepih za izboljšanje sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj v skupini Petrol.
Skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju naj bi neodvisni presojevalec ali presojevalna skupina zunaj organizacije vsaj enkrat na vsakih pet let izvedla zunanjo presojo kakovosti delovanja notranjerevizijske funkcije. Zadnja zunanja presoja kakovosti delovanja notranje revizije v družbi Petrol je bila izvedena v letu 2019, na podlagi katere je bilo podano mnenje, da notranja revizija deluje v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Zunanjo presojo je izvedla neodvisna mednarodna revizijska družba, ki je izdelala tudi primerjalno analizo, s katero ugotavlja, da po modelu osmih lastnosti odličnosti notranja revizija skupine Petrol pomembno presega povprečje v primerjavi s 453 družbami v svetovnem merilu oziroma 57 družbami s prihodki od prodaje nad dvema milijardama ameriških dolarjev.
Tudi v letu 2022 je notranja revizija izvajala določene postopke, ki pripomorejo h kakovostnejšemu delu:
Delovanje notranjih kontrol v maloprodajni mreži skupine Petrol je preverjala posebna skupina za to usposobljenih strokovnjakov iz službe Korporativna varnost in nadzor poslovanja, ki s ciljem preprečevanja in odkrivanja prevar nadzorujejo predvsem dve področji: blagovno in finančno spremljanje poslovanja bencinskih servisov, logistike in skladišč.
Notranja revizija je v letu 2022 opravila 11 rednih in izrednih revizijskih pregledov dajanja zagotovil (en pregled je bil na dan 31. december 2022 v fazi zaključevanja). Notranjerevizijski pregledi so bili opravljeni s ciljem preveritve poštenosti računovodskega poročanja in poročanja za poslovno odločanje, usklajenosti z zakonodajo, notranjimi predpisi, izvajanjem strategije skupine Petrol in smotrnostjo izvajanja procesa. Vsebinsko je bilo največ pozornosti namenjene preverjanju učinkovitosti izvajanja procesov, ki so bodisi novi bodisi niso bili revidirani v obdobju zadnjih štirih let. Notranja revizija je za pregledane procese zagotovila, da je sistem notranjih kontrol za doseganje zastavljenih ciljev v revidiranih enotah vzpostavljen, redno deluje in je primeren. Obstajajo pa možnosti za njegovo izboljšanje, zato je predlagala priporočila in redno preverjala njihovo uresničevanje. Poleg revizijskih pregledov je notranja revizija v letu 2022 redno spremljala uresničevanje predlaganih ukrepov iz preteklega in tekočega leta.
V letu 2022 smo del resursov namenili tudi aktivnostim, povezanim s celovito aplikativno rešitvijo za potrebe notranje revizije. Cilj vpeljave celovite rešitve, ki je predvidena za leto 2023, je zagotoviti še bolj učinkovite in sistematične postopke na področju notranje revizije.
Leto 2022 je bilo leto, polno poslovnih izzivov, od pospeševanja digitalizacije in avtomatizacije procesov do eksternih vplivov (vojna v Ukrajini, inflacija, mnoge regulatorne zahteve in drugo), kar se je odražalo tudi v izjemnem porastu zahtev po spremembah in nadgradnjah informacijskih sistemov in rešitev.
gospodarski razvoj in tehnologijo (v okviru nacionalnega programa Načrt za okrevanje in odpornost) septembra 2022 odobrena nepovratna sredstva za izvedbo projekta Digitalizacija oskrbovalne verige Oil&Gas E2E. Skupaj s partnerjema ter izbranim ponudnikom implementacije SAP rešitve bomo predvidoma v 14 mesecih, ki sledijo, pripravili pomemben temelj za nadaljnje poslovanje skupine Petrol. V sklopu projekta bomo digitalizirali in nadgradili ključne osnovne procese podjetja, od nabave naftnih derivatov do njihove prodaje.
Vzporedno z ostalimi aktivnostmi je družba Petrol d.d., Ljubljana, v septembru 2022 objavila razpis za izbiro izvajalca storitve SAP Oil&Gas. Postopek izbire je v zaključni fazi.
V začetku leta 2022 smo se po predhodni pripravi, ki je bila izvedena v zadnjem kvartalu leta 2021, začeli intenzivno ukvarjati s projektom IT-integracija podjetja E 3, d.o.o., in prenosom informacijske podpore na Petrolov informacijski sistem. Poslovanje podjetja E 3, d.o.o., smo v celoti prenesli na Petrolov informacijski sistem v oktobru 2022 (SAP, CRM, portal, dokumentni sistem).
Februarja 2022 smo kupcem omogočili nakupovanje prek nove spletne trgovine (eShop B2C), ki je razvita na sodobni tehnološki platformi in prinaša številne izboljšave tako poslovnim uporabnikom v procesih upravljanja spletne trgovine kot tudi kupcem. Rešitev uresničuje in nadgrajuje vizijo celovitega digitalnega ekosistema Petrola. Zagotavlja poenoteno uporabniško izkušnjo brez prehajanja med spletnimi mesti ter omogoča najboljšo kombinacijo fizičnega in spletnega nakupovanja. Skozi leto 2022 smo rešitev nadgrajevali z novimi/dodatnimi funkcionalnostmi.
V začetku leta 2022 smo razvili informacijsko podporo, s katero smo že marca omogočili prenos bencinskih servisov družbe Crodux derivati dva d.o.o. na Petrolov informacijski sistem. Migracijo 93 bencinskih servisov družbe Crodux derivati dva d.o.o. v informacijski sistem Petrola smo zaključili v oktobru 2022. V novembru 2022 smo s pravno združitvijo obeh družb zaključili zahteven projekt pripojitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. k družbi Petrol d.o.o. Pomemben del projekta in uspešnega poslovanja tudi v prihodnje je bila migracija informacijskega sistema podjetja Crodux derivati dva d.o.o. v informacijski sistem Petrola.
Skozi leto 2022 smo nadaljevali razvoj in uspešno nadgradili informacijski sistem Petrola z mnogimi novimi funkcionalnostmi, ki omogočajo kakovostno podporo celotnemu poslovanju združenega podjetja.
V letu 2022 smo v informacijskem sistemu Petrola izvedli potrebne priprave in prilagoditve za prehod hrvaške valute na evro v družbi Petrol d.o.o. na Hrvaškem. Prehod na novo valuto smo s 1. januarjem 2023 uspešno izvedli in s tem omogočili nemoteno poslovanje družbe.
Maloprodajne rešitve, ki podpirajo poslovanje Petrolovih bencinskih servisov na vseh trgih, smo nadgradili s podporo davčnemu potrjevanju računov v Srbiji.
Razvili smo tudi platformi, ki omogočata enostavnejšo in bolj fleksibilno možnost vključevanja novih partnerskih storitev v prodajo na prodajnih mestih. V okviru tega smo kupcem ponudili možnost nakupa AirCash vrednostnic in možnost prevzemanja paketov Express One na prodajnih mestih v Sloveniji. Rešitvi bomo v letu 2023 nadgrajevali in širili tudi na druge trge skupine Petrol.
V prvi polovici leta smo naredili zamenjavo (tehnološka in vsebinska prenova) mobilne aplikacije za podporo poslovanju na bencinskih servisih (In store). Razvili smo tudi mobilno blagajno, ki omogoča nove poslovne modele in nove pristope do Petrolovih kupcev (tako na prodajnih mestih kot tudi zunaj njih).
Za podporo 24/7 dostave goriv na bencinskih servisov je bila razvita mobilna aplikacija, ki omogoča dostavo goriv tudi izven delovnega časa.
Dinamika sprememb cen blaga v trgovinah na bencinskih servisih narekuje potrebo po jasni in digitalizirani komunikaciji cen kupcem. V letu 2022 smo izvedli integracijo platforme za digitalizacijo prikaza cen blaga v trgovinah (elektronske cenovke). Rešitev je trenutno v uporabi na 38 prodajnih mestih Petrola.
Spreminjanje cen goriv in prilagajanje poslovnemu okolju zahteva ustrezno IT-podporo. V ta namen je bila narejena integracija sistema Dynamic Pricing s Petrolovim IS za upravljanje cen goriv.
V začetku leta smo za namen podpore nabavnim procesom uvedli programsko rešitev SAP Ariba, ki smo jo uspešno integirali z zalednimi sistemi.
V maju smo uspešno zaključili nadgradnjo celotnega SAP sistema na najnovejšo različico, kar nam omogoča sledenje razvoju in izvedbo naslednjih korakov – SAP projektov.
Vsesplošna digitalizacija in globalna povezljivost povečujeta tveganja informacijske varnosti, s tem pa postaja zagotavljanje ustreznega varovanja informacij vedno večji izziv. Skupina Petrol ima s svojim širokim naborom informacijskih storitev pomembno vlogo pri zagotavljanju ključnih storitev za ohranitev bistvenih družbenih in gospodarskih dejavnosti, med katere spadata tudi energija in promet.
Zaradi zaostrenih varnostnih razmer in spremenjenih geopolitičnih odnosov v letu 2022 so se močno spremenila tudi nekatera kibernetska tveganja. Verjetnost katastrofalnega dogodka, ki bi lahko vplivala na normalno delovanje informacijskega sistema, se je občutno povečala. Zato smo v skupini Petrol takoj pristopili k večjemu spremljanju varnostnih dogodkov in informacij v naših nadzornih sistemih v okviru varnostno operativnega centra (SOC – Security Operations Center) s pomočjo zunanjega partnerja. V Petrolu smo sprejeli vse možne ukrepe, da bi uspešnost tovrstnih napadov čim bolj zmanjšali (podvojene povezave dveh ponudnikov internetnih povezav, najem in testiranje storitve za zaznavo in preprečevanje razpršenih napadov z onemogočenjem storitev – DDoS – Distributed Denial of Service).
Tako smo na ravni skupine Petrol nadaljevali aktivnosti za krepitev odpornosti proti kibernetskim napadom in obstoječe ukrepe še nadgradili. To so že omenjena vzpostavitev SOC v režimu 24/7, vpeljava učinkovite zaščite pred odtekanjem zaupnih informacij (DLP – Data Loss Prevention), vzpostavitev certifikatne agencije (CA) za večjo varnost komunikacij, opredelitev varnostnih zahtev za ključne dobavitelje po zahtevah Zakona o informacijski varnosti, začeli pa smo tudi aktivnosti implementacije celovitega sistema upravljanja neprekinjenosti poslovanja po standardu ISO 22301.
Učinkovitost uspešne obrambe, zaznave in odzivanja na informacijske varnostne incidente dokazujemo tudi z dejstvom, da noben incident ni povzročil poslovne škode ali ogrozil varnosti osebnih podatkov, tako zaposlenih kot tudi strank.
V Petrolu se zavedamo pomena in zahtevnosti energetske tranzicije. Zasledujemo vmesni cilj Evropske unije, ki želi do leta 2030 zmanjšati emisije za vsaj 55 odstotkov, uredbo o zelenih investicijah oziroma taksonomiji in visoke nacionalne energetsko-podnebne cilje.
S strategijo do leta 2025 se je skupina Petrol zavezala odločni energetski tranziciji, s katero soustvarjamo zeleno prihodnost in pomembno prispevamo k varovanju okolja, v katerem živimo.
Do leta 2025 smo si zastavili ambiciozne cilje:
• investiranje v energetsko tranzicijo v višini 244 mio EUR,
• 164 MW inštalirane moči proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije.
Skupina Petrol svojo trajnostno naravnanost gradi na treh usmeritvah:
– poudarek je na bolj trajnostnem energetskem portfelju in mobilnosti, na lastni proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov, na energetski učinkovitosti ter na zmanjšanju ogljičnega odtisa.
– poudarek je na krepitvi korporativne integritete, na zagotavljanju zdravega delovnega okolja in zadovoljstva zaposlenih, pomembno mesto pa ima tudi podpora širši družbeni skupnosti na vseh trgih, kjer posluje skupina Petrol (podpora humanitarnim, kulturnim, športnim in okoljevarstvenim projektom).
– sodelovanje pri čiščenju odpadnih voda, recikliranju vode v avtopralnicah in ponovni uporabi industrijskih odpadnih voda. Posebna pozornost je namenjena zmanjševanju ali nadomeščanju embalažnih surovin z recikliranimi ali biorazgradljivimi surovinami.
Razogljičenje izvajamo na štirih glavnih področjih:
Skrbimo za zdravje in varnost pri delu zaposlenih, kupcem pa zagotavljamo prilagojene, varne, kakovostne in zdrave storitve. Izpostavljamo razvoj najsodobnejših digitalnih rešitev; število uporabnikov mobilne aplikacije Na poti z možnostjo brezstičnega plačevanja skokovito raste.
Z novimi digitalnimi kanali, razširjenim naborom energentov in personalizirano ponudbo nudimo našim kupcem tudi podporo pri prehodu s tradicionalnih energetskih virov na čistejše obnovljive vire energije.
Pomemben del naše digitalne zgodbe so e-izobraževanja zaposlenih, s čimer posredno pozitivno učinkujemo tudi na okolje. Zaradi izvedb izobraževanja na daljavo smo prevozili manj kilometrov in zaradi digitalnih gradiv prihranili papir.
Kot eno največjih slovenskih podjetij svojo odgovornost do družbe razumemo kot trajno zavezo pri sodelovanju z okoljem, v katerem živimo in poslujemo. Izvajamo številne projekte družbene odgovornosti, kot so humanitarne akcije in sponzorstva.
Zaprte krožne zanke so pomemben pristop k razogljičenju ekonomije. V Petrolu razvijamo in upravljamo modele ravnanja z vodnim in snovnim krogom. Uspešno pridobivamo in izvajamo projekte s področja digitalizacije upravljanja vodovodnih sistemov. Našim kupcem digitaliziramo upravljanje v realnem času, optimiziramo vodovodno omrežje in s tem zmanjšujemo vodne izgube.
V Petrolu upravljamo štiri koncesije za čiščenje komunalnih odpadnih voda ter upravljamo in čistimo odpadne vode na treh industrijskih napravah. V lastnih avtomatskih avtopralnicah recikliramo in ponovno rabimo odpadno vodo.
Kot trgovec z izdelki za široko potrošnjo se zavedamo pomena čim bolj trajnostne embalaže in odgovornega ravnanja z embalažo v celotnem življenjskem krogu. Za proizvode lastne blagovne znamke uvajamo uporabo recikliranih embalažnih materialov.
Javno poudarek namenjamo preprečevanju nastajanja odpadkov in učinkovitemu ločevanju odpadkov pri izvoru. Paleta naših dejavnosti in prodajnih mest vpliva na raznovrstnost odpadkov, s katerimi ravnamo. Na vseh lokacijah Petrola odpadke ločujemo pri izvoru, največji izziv nam predstavljajo avtocestna počivališča, na katerih se ustavljajo potniki v tranzitu.
Strategija skupine Petrol postavlja jasne cilje za realizacijo naše vizije »Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo«. Petrol kot partner industriji, javnemu sektorju in gospodinjstvom prevzema eno od vodilnih vlog pri doseganju okoljskih ciljev. Vsi zaposleni smo del Petrolove zaveze, da bomo s trajnostno pripravljenostjo še naprej konkurenčni v novih razmerah prehoda v bolj zeleno prihodnost.
S svojimi dejanji prispevamo k doseganju trajnostnih ciljev Organizacije združenih narodov. Trajnostni razvoj sodi med prioritete skupine Petrol. Zaradi njegovega pomena skupina Petrol že od leta 2012 izdaja dveletna samostojna trajnostna poročila. Naša dejavnost je kompleksna in razvejana, zato nenehno razvijamo metodologijo trajnostnega razvoja, merjenja, vrednotenja in poročanja.
V skupini Petrol gradimo kulturo medsebojnega zaupanja in spoštovanja, inovativnosti in timskega dela, prizadevamo si za zagotavljanje prijaznega, spodbudnega in dinamičnega delovnega okolja ter omogočamo priložnosti za razvoj zaposlenih.
Ukrepi za zajezitev epidemije so se v letu 2022 ublažili, kar je pripomoglo k lažjemu izvajanju rednih delovnih procesov.
Konec leta 2022 je bilo v skupini Petrol in na bencinskih servisih v upravljanju 6.224 zaposlenih, od tega 47 odstotkov v tujini. V primerjavi s koncem leta 2021 se je v letu 2022 število zaposlenih ohranilo na skorajda enaki ravni (konec leta 2022 imamo skupno 13 zaposlenih manj).
Ob koncu leta 2022 je bila povprečna starost zaposlenih v skupini Petrol 40 let. Med zaposlenimi je 52 odstotkov moških in 48 odstotkov žensk. Razmerje med spoloma se v družbah razlikuje glede na dejavnost posamezne družbe.
Največji delež zaposlenih v skupini Petrol ima, glede na našo osnovno dejavnost ‒ maloprodaja, peto stopnjo izobrazbe.
Zaposlovanje dobrih strokovnjakov je ključnega pomena za uresničitev naših poslovnih ciljev. Privabljanje novih vrhunskih sodelavcev, pester nabor notranjega kadra in štipendiranje so pomemben sestavni del načrta za rast poslovanja.
V procesu izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol, starost ali druge okoliščine. Ker je pridobivanje pravega kadra čedalje večji izziv, kandidate iščemo prek različnih kanalov. Vzpostavljeno imamo tudi lastno bazo kandidatov za zaposlitev, ki nam omogoča hitro in učinkovito iskanje. Iskanje in selekcijo izvajamo z različnimi psihološkimi testiranji in poglobljenimi intervjuji.
Sistemi nagrajevanja v skupini Petrol so namenjeni motiviranju zaposlenih za doseganje boljših delovnih rezultatov in povečevanju zadovoljstva. Plače so sestavljene iz nespremenljivega in spremenljivega dela. Za različne skupine zaposlenih veljajo različni sistemi nagrajevanja, ki so podlaga za izračun spremenljivega dela plače. V skupini Petrol za večino zaposlenih velja sistem nagrajevanja za prodajna mesta ali sistem nagrajevanja za zaposlene v korporativnih funkcijah.
Zaposleni na prodajnih mestih na podlagi produktivnosti posameznega prodajnega mesta mesečno prejemajo spremenljivi del plače v obliki prodajne uspešnosti. Za ohranjanje oziroma povečevanje kakovosti poslovanja so dodatno nagrajeni. Zaposlene nagrajujemo tudi na podlagi nagradno-pospeševalnih akcij, predvsem za prodajo novih izdelkov ali storitev. V vsaki državi imenujemo in nagradimo najboljše prodajalce, prav tako dodatno nagrajujemo zaposlene na najboljših prodajnih mestih.
Delovno uspešnost zaposlenih v korporativnih funkcijah spremljamo prek četrtletnih pogovorov in jih nagrajujemo glede na doseganje oziroma preseganje njihovih ciljev. Za zvestobo in lojalnost družbi zaposleni prejmejo jubilejne nagrade. Ob zaključku leta zaposleni glede na uspeh družbe prejmejo tudi del plače za poslovno uspešnost.
Od leta 2002 je sestavni del plačne politike v Petrolu tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih, v katerega so vključeni zaposleni v matični družbi.
V letu 2022 smo po skoraj letu dni pogajanj s skupino hrvaških delovnopravnih pogajalcev, članov sindikata in Sveta delavcev, podpisali novo Petrolovo podjetniško kolektivno pogodbo na Hrvaškem, ki ureja pravice in dolžnosti zaposlenih v družbi Petrol d.o.o. Nova kolektivna pogodba je rezultat uspešnega dialoga in sodelovanja s socialnimi partnerji.
Delovno uspešnost spremljamo prek sistema ciljnega vodenja, ki omogoča periodične povratne informacije med vodjo in zaposlenim, na osnovi katerih lahko delavec nadgrajuje svojo delovno uspešnost. V letu 2022 je bilo v letne pogovore vključenih 535 zaposlenih, v četrtletne pogovore pa 1048 zaposlenih. Sistem četrtletnega periodičnega spremljanja in ocenjevanja individualne delovne uspešnosti vodjem nudi uporabno orodje vodenja, s katerim lahko usmerjajo svoje delavce k strateškim ciljem, delavcem pa omogoča, da imajo neposreden vpliv in odgovornost na doseganje individualnih ciljev in s tem na višino nagrade iz naslova individualne delovne uspešnosti.
V jesenskem času smo vse zaposlene v Petrolu d.d., Ljubljana, z izjemo zaposlenih na prodajnih mestih, povabili k izpolnitvi osebnega razvojnega načrta. Odločitev o pripravi kariernega načrta pomeni prvi in najpomembnejši korak pri aktivnem upravljanju lastnega strokovnega in kariernega razvoja. Hkrati so pogovori tudi priložnost za krepitev odnosa med sodelavcem in vodjo, odpirajo možnosti odkrite komunikacije in povratne informacije ter prispevajo k izgradnji zaupanja in spoštovanja. Na ta način smo identificirali visoko motivirane zaposlene in jih prepoznali kot perspektivne ali ključne v njihovih procesih. Na podlagi razvojnih načrtov smo motivirane zaposlene podprli pri njihovem kariernem razvoju, s čimer aktivno ustvarjamo okolje, v katerem lahko zaposleni uresničijo razvojni načrt in realizirajo svoj potencial.
V letu 2022 smo v skupini Petrol izvedli skoraj 122 tisoč pedagoških ur izobraževanja, kar je 42 odstotkov več kot v preteklem letu. Povprečno se je vsak zaposleni v skupini Petrol izobraževal več kot 19 pedagoških ur. Porast gre na račun sproščanja ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19, kar pomeni, da smo lahko ponovno v večji meri organizirali izobraževanja v živo. Število vključitev v izobraževanja je še vedno zelo visoko oz. višje kot v predkoronskem obdobju, saj beležimo 32.000 udeležb. To je posledica uvedbe večjega števila krajših e-tečajev, ki smo jih organizirali za zaposlene in zunanje sodelavce. Povprečno se je vsak zaposleni v skupini Petrol udeležil vsaj petih različnih usposabljanj.
Profesionalni razvoj vodij je dveletni program, v katerega so vključeni vsi operativni vodje, ki vodijo sodelavce, in se izvaja v obliki veščinskih treningov.
Leto 2022 je bilo tudi na področju izobraževanja posebno zaradi pripojitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v Petrol d.o.o. in pripajanja E 3, d.o.o., v informacijski sistem Petrola. Potekala so uvajanja zaposlenih v maloprodajni mreži na Hrvaškem, tako tehnična kot veščinska s pomočjo internega trenerja. Tudi s pomočjo zunanjih izvajalcev, motivacijskih govorcev in priznanih predavateljev smo gradili skupno kulturo in odnose ob uvajanju sprememb z namenom, da bi integracija potekala čim bolj gladko.
Uvedli smo tudi Program Odprtega prostora za hrvaške sodelavce in začeli tečaje poslovne hrvaščine in slovenščine za podporne in poslovne funkcije v obeh podjetjih.
Izobraževanja s področja skladnosti poslovanja smo nadgradili z usposabljanjem vseh vodij ob vklopu funkcije za občutljivost dokumentov. Korporativna integriteta in Kako komuniciramo v Petrolu sta redna e-tečaja za vse novozaposlene, v pripravi pa je tudi nov e-tečaj s področja novega Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Izobraževanje v skupini Petrol je sistematično urejeno za mnoge ciljne skupine v prodaji in strokovnih službah. Nekateri programi so obvezni za vse zaposlene in jih v veliki večini izvajamo v obliki samoučenja na daljavo (npr. varnost pri delu, informacijska varnost, varnost pri kartičnem poslovanju, delo z živili). Prenovili smo sistem veščinskih izobraževanj za direktorje območnih enot, vodje prodajnih mest in poslovodje ter ga poimenovali Energija za vodenje.
V učnih centrih v Zalogu, Račah in Novi Gorici so v letu 2022 potekali uvajalni seminarji za novozaposlene prodajalce. V simuliranem delovnem okolju prodajalne se prihodnji in redno zaposleni urijo v prodajnih veščinah. Prodajalce izobražuje mreža internih trenerjev v Sloveniji, ki imajo ustrezna znanja in veščine za izvajanje treningov in delavnic, na trgih JV Evrope pa imamo 12 takšnih trenerjev. Vsako leto obnovimo interne certifikate in tako skrbimo za ohranjanje kakovosti trenerskih veščin.
V letu 2022 smo omogočili udeležbo v Šoli za interne trenerje novi skupini zaposlenih s prodajnih mest. Šolanje je zaključilo sedem novih internih trenerjev, ki bodo dopolnili obstoječo mrežo trenerjev. Učni center omogoča izobraževanje novozaposlenih, obnovitev in pridobitev znanj, trening prodajnih veščin ter uvajanje prodajalcev ob večjih novostih. Na ta način poenotimo znanje, utrjujemo standard prodajnih veščin, razbremenimo poslovodje pri uvajanju novozaposlenih, zmanjšujemo stres ob nastopu dela ter zmanjšujemo tveganje napak pri delu. Cilj je, da dobre prakse iz Slovenije prenašamo tudi na tuje trge in na tak način omogočimo sistematičen razvoj kadrov na vseh trgih, kjer delujemo.
Tradicionalno tekmovanje za Naj prodajalca smo lahko ponovno izvedli v živo na prodajnem mestu, kjer so demonstrirali izvedbo prodajnih veščin pred naključnimi strankami. Dvakrat letno s priznanjem in posebnim dogodkom nagradimo tudi prodajalce, ki so zvezde skrivnega nakupa, kar pomeni, da se najbolje izkažejo v anonimnem ocenjevanju prodajnega postopka.
Coaching kultura je v prodaji že prepoznan način razvoja prodajnih ekip. Mreža internih coachev skrbi, da se pridobljeno znanje in predstavljene veščine na treningih v učilnicah prenašajo v dnevno prakso. Vsak prodajni kanal ima dodeljene coache, za katere smo pripravili e-izobraževanja, ki so potekala v interni spletni učilnici. Coachi za svoje delo uporabljajo coaching platformo, na kateri spremljajo izvajanje coaching načrtov.
V sklopu Odprtega prostora smo organizirali 43 različnih spletnih dogodkov, ki se tematsko navezujejo na zdravje pri delu, znanje, veščine, trajnostnost in tekoče projekte, dodatno pa tudi 10 dogodkov za sodelavce na hrvaškem trgu. Dogodki so bili organizirani kot spletne predstavitve v živo, posnetki pa so vsem zaposlenim dostopni v arhivu v oblaku.
E-učilnica je bogatejša za spletne vsebine portala MojeZnanje.si, ki je na voljo vsem zaposlenim, do izobraževalne platforme Udemy pa dostopajo posamezniki glede na njihove potrebe po strokovnem ali osebnem razvoju.
Članstva v mnogih stanovskih organizacijah v regiji nudijo mnoge ugodnosti tudi na področju izobraževanja, kar omogoča strokovnemu kadru mreženje in prenos znanj.
Petrol d.d., Ljubljana, je nosilec polnega certifikata Družini prijazno podjetje, za katerega smo februarja 2022, po uspešno prestani presoji, prejeli sklep ohranjanja polnega certifikata za naslednja tri leta. V okviru programa, ki je vezan na ta certifikat, poteka vrsta aktivnosti za vzdrževanje ravnotežja med zasebnim in delovnim življenjem.
organizirali tudi drsanje za petrolovce in njihove družinske člane na treh različnih drsališčih po Sloveniji.
V letu 2022 smo že šestič zapored organizirali tudi Petrolov družinski dan z bogatim programom, ki smo ga tokrat izvedli v sodelovanju z AMZS Centrom varne vožnje na Vranskem. Vabilu na nedeljsko druženje se je odzvalo več kot 680 petrolovcev in njihovih družinskih članov. Otroški program je bil posvečen varnosti v prometu, zabavali pa so se tako odrasli s spretnostnimi vožnjami po poligonu kot tudi otroci, ki so se spoznavali z električnimi skiroji in kolesi. Uživali smo v bogatem animacijskem programu in predstavitvi kakovosti Petrolovih goriv.
S korporativnim prostovoljstvom, imenovanim Vračamo družbi, zaposleni v Sloveniji že od leta 2014 podpiramo družbeno odgovorno usmerjenost podjetja in hkrati krepimo medsebojno povezanost vseh, ki sodelujejo v posameznih akcijah.
Tudi v letu 2022 smo roko pomoči ponovno podali Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. V akciji Petrolov Božiček smo zaposleni iz Slovenije za otroke iz socialno šibkejših okolij zbrali kar 208 novoletnih daril.
V letu 2022 smo se v okviru programov Zdravo v Petrolu posvečali različnim tematikam. V Odprtem prostoru smo se pogovarjali o vplivu hormonskega neravnovesja na naše življenje, dotaknili smo se zdrave prehrane v času covida-19, pogledali, kako ustrezno podpreti svoj imunski sistem ter kako s spomladanskim razstrupljanjem ohranjati zdravje. V marcu smo gostili zdravnike z Onkološkega inštituta in se posvetili prikritim nevarnostim pri raku materničnega vratu in raku jajčnikov ter pomenu zgodnjega odkrivanja simptomov. V okviru dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja, ki predstavljajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih, smo se posvečali zvišanemu krvnemu tlaku, zvišani glukozi v krvi in zvišanim maščobam v krvi ter načinom, kako znatno zmanjšati tveganja. V oktobru smo se posvečali preventivi na področju raka dojk pri ženskah ter pomenu rednega vsakomesečnega samopregledovanja. V Ljubljani smo izvedli testiranje hitre hoje z individualnimi posveti s strokovnjaki. Zaradi velikega zanimanja smo testiranja razširili in jih v okviru programa Povezani v osveščanju razpisali regijsko po celi Sloveniji.
V okviru programa Povezani v ozaveščanju smo izvedli še tri večje regijsko organizirane dogodke:
V letu 2022 smo nadaljevali spodbujanje kratkega aktivnega odmora med delom, ki je potekal v obliki:
Zaposleni so imeli hkrati tudi ves čas dostop do interne e-knjižnice, kjer so jim na voljo kratki 2-, 5-, 7- ali 10-minutni videofilmi, z vajami za razbremenitev hrbtenice, sklepov in mišic, ki so med delom najbolj obremenjeni.
V poletnih mesecih je potekala Petrolova teniška liga, v decembru pa smo se družili tudi na programu, kjer smo se pogovarjali o odnosih in njihovem vplivu na zdravje.
Tako kot v preteklih dveh letih smo omogočali individualne posvete s psihološko pomočjo na področju duševnega zdravja in psihološko pomoč za žrtve nasilja na prodajnih mestih.
Velik del naših aktivnosti je bil v letu 2022 namenjenih še pripravi in komunikaciji dodatnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom in drugih respiratornih obolenj ter zagotavljanju čim večje varnosti zaposlenih, saj so se okužbe še vedno pojavljale med nami.
V letu 2022 smo po dveh letih ponovno izvedli merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih v skupini Petrol. Raziskava nam že od leta 2001 pomaga sistematično prepoznavati prednosti in priložnosti za izboljšanje, na katerih gradimo nadaljnji razvoj.
Organizacijska klima je bila v letu 2022 med zaposlenimi v skupini Petrol nekoliko višja kot v primerjavi s povprečnimi ocenami zaposlenih v drugih slovenskih organizacijah, zadovoljstvo pa je bilo ocenjeno na enaki ravni. Najvišje ocenjene kategorije organizacijske klime so bile odnos zaposlenih do kakovosti, inovativnost in iniciativnost, notranji odnosi in motivacija ter zavzetost zaposlenih. Vzrok za zadovoljstvo zaposlenih so stalnost zaposlitve, sodelavci, neposredno nadrejeni in delovni čas. Priložnosti za izboljšave so bile identificirane na področju nagrajevanja in razvoja kariere, ki sta bila med najnižje ocenjenimi področji.
Rezultati meritve zavzetosti so pokazali enak delež zavzetosti kot v drugih slovenskih organizacijah.
Razvoj in komuniciranje korporativne kulture obsega komuniciranje kulture dela, organizacijskih sprememb in transformacije dejavnosti, z vidika zaželenega delodajalca pa obsega razvoj in komuniciranje programov dobrega počutja na delovnem mestu ter programe, ki gradijo dobro komunikacijo in vzdušje v delovnih okoljih, ki jih vodimo v okviru programov Energija naše rasti, Energija naše odgovornosti in Naša energija povezuje.
V letu 2022 smo v podporo uresničevanju strategije nadaljevali aktivnosti v povezovanju mreže internih ambasadorjev sprememb, ki so z vključevanjem v strateške iniciative poglabljali razumevanje strategije. Vodstvo na ta način tudi pridobiva dragocene povratne informacije s strani zaposlenih, krepi dialog in širše razumevanje delovnih področij. Na področju gradnje zaželenega delodajalca smo v internem komuniciranju tudi v letu 2022 skozi zgodbe zaposlenih krepili organizacijsko kulturo družbe, predstavljali delovna mesta, zgodbe povezovanja različnih obrazov in dosežkov ter zgodbe ustvarjalnosti skozi portrete zaposlenih.
Ustvarjalnost smo krepili tudi skozi interne natečaje, zgodbe srčnosti in povezovanja. Vidnejša povezovalna kampanja v krepitvi funkcijske organiziranosti, ki smo jo širom regije vpeljali v začetku leta 2022, predstavlja tudi deljenje informacij o regijski prisotnosti Petrola s sloganom Energija smo mi, skupaj.
V internih revijah smo obširneje predstavljali vodstvene, organizacijske, procesne in poslovne spremembe. Velik del aktivnosti smo namenili komuniciranju sprememb z zaposlenimi na hrvaškem trgu, kjer smo med procesom integracije družbe Crodux derivati dva d.o.o. v družbo Petrol d.o.o. zanje vzpostavili komunikacijsko portalsko stran Energija smo mi, zajedno, katere namen je sodelovanje in povezovanje zaposlenih. Na portalu smo delili vse relevantne informacije in novice s področja združevanja ter organizirali tudi več pogovornih in izobraževalnih dogodkov. V letu 2022 smo na tem portalu objavljali tudi vse informacije v povezavi z epidemijo covida-19, od ukrepov za preprečevanje širjenja virusa do dela na daljavo.
V skupini Petrol se zavedamo, da varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu poleg osnovnega namena zagotavljata tudi zadovoljstvo zaposlenih. Z uvajanjem ustreznih organizacijskih in varnostnih ukrepov si sistematično in nenehno prizadevamo zniževati raven tveganja, ki je posledica izvajanja delovnih procesov. Delovno okolje se zaradi razvoja in uvajanja novih tehnologij in postopkov spreminja. V Petrolu tem spremembam uspešno sledimo. Iščemo rešitve, ki so zdravju prijaznejše in varnejše za zaposlene.
Vse družbe v skupini Petrol imajo sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja. V nove procese in projekte vključujemo najnovejša spoznanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter spremljamo tveganja za nastanek nezgod in zdravstvenih okvar. Tveganja periodično ocenjujemo in jih z varnostnimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni. Prioriteta v razvoju področja varnosti in zdravja pri delu je zmanjševanje tveganj na visoko izpostavljenih delovnih mestih ter povezovanje z drugimi področji varnosti, zlasti s področjem varstva pred požarom, varstva okolja in kemijsko varnostjo.
V program preventivnih zdravniških pregledov so vključeni vsi zaposleni v skupini Petrol. Posebno pozornost namenjamo sodelavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo. Velik poudarek namenjamo tudi teoretičnemu in praktičnemu usposabljanju zaposlenih, in sicer na področju varnosti in zdravja pri delu, ergonomije na delovnem mestu, požarne varnosti, varstva okolja, varnega dela s kemikalijami, varnega prevoza nevarnega blaga ter nudjenja prve pomoči.
V strategiji skupine Petrol velik poudarek namenjamo nenehnemu izboljševanju uporabniške izkušnje. Stranko/uporabnika postavljamo v središče svojega poslovanja tako pri razvoju novih produktov in storitev kot pri interakciji s stranko na posamezni stični točki.
Vzpostavljanje odnosov s strankami in skrb zanje je naša prioriteta, z novimi digitalnimi kanali, razširjenim naborom energentov in personalizirano ponudbo se bomo še bolj približali našim kupcem ter jim s tem zagotavljali odlično uporabniško izkušnjo.
Z zagotavljanjem odlične izkušnje razvijamo odnose s strankami, povečujemo zvestobo, spodbujamo ambasadorstvo, se razlikujemo od konkurence in, ne nazadnje, izboljšujemo poslovne rezultate.
V središču uporabniške izkušnje je stranka/uporabnik in razumevanje njenih potreb, pričakovanj, želja, motivatorjev, obnašanja. Za doseganje odlične uporabniške izkušnje je pomembno upravljanje uporabniške izkušnje na vseh točkah dotika. Nove tržne razmere so v veliki meri spodbudile digitalizacijo uporabnikov, zato je enako pomembno zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje tudi na digitalnih točkah dotika. S povečevanjem in kompleksnostjo stičnih točk postaja upravljanje uporabniške izkušnje vse zahtevnejše. Da lahko izpolnjujemo pričakovanja strank, je izredno pomembno poznavanje njihovih nakupnih poti, preferenc, kot tudi pomembnost in prepletanje stičnih točk.
V skupini Petrol že več let z različnimi metodami pozorno spremljamo vse faze nakupnega procesa po posameznih stičnih točkah s stranko. Meritvam redno dodajamo nove kanale. V rednih intervalih preverjamo pričakovanja in preference strank, tako obstoječih kot konkurenčnih. S pridobljenimi informacijami s strani kupcev redno izboljšujemo našo ponudbo in izkušnjo strank.
Eden izmed ključnih indikatorjev spremljanja uporabniške izkušnje je merjenje zadovoljstva uporabnikov. V skupini Petrol spremljamo zadovoljstvo uporabnikov na vseh pomembnih stičnih točkah in tudi v primerjavi s konkurenco.
Najpomembnejši elementi, ki vplivajo na zadovoljstvo kupcev in potrošno izkušnjo, so poleg cene in kakovosti izdelkov in storitev, ki je ključni element v vseh kategorijah/področjih, naslednji:
Vsi našteti dejavniki so, če dosegajo in presegajo pričakovanja strank, sestavni del odlične uporabniške izkušnje, ki je eden naših strateških temeljev in virov prihodnje rasti.
Razmere na trgu, tako energentov in goriv, kjer smo bili v letu 2022 soočeni z visoko rastjo cen in s težavami pri dobavi, kot tudi na trgu energetskih rešitev, kjer smo se vsi ponudniki soočali z visokim povpraševanjem, se kažejo tudi v spremenjenih pričakovanjih naših strank in kupcev.
Raziskava zadovoljstva je ena izmed ključnih strateških raziskav, ki jo v Petrolu izvajamo že vrsto let zapored in na podlagi katere dobimo globlji vpogled v uporabnika, njegova pričakovanja in zadovoljstvo, kar pa je pomemben vir za definiranje aktivnosti za izboljšanje uporabniške izkušnje in s tem povečevanje zadovoljstva strank.
Kljub težkim razmeram na trgu v letu 2022 smo ohranili zadovoljstvo Petrolovih kupcev na večini stičnih točk na visoki ravni.
V letu 2022 smo izmerili zadovoljstvo Petrolovih strank in strank konkurence na ključnih področjih tudi na hrvaškem trgu. Največje zadovoljstvo na hrvaškem trgu so izrazili uporabniki Petrolovega kontaktnega centra in Petrolovih e-polnilnic, Petrol pa po mnenju strank med vsemi konkurenti najbolje rešuje reklamacije.
Uporabniška izkušnja, ki je Petrolova najmočnejša dimenzija, postaja vse pomembnejša.
Z vsakoletno študijo Moč blagovne znamke, ki jo izvajamo na vseh petih trgih (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora), zasledujemo podobo Petrola in Petrolovih blagovnih znamk v splošni javnosti, hkrati pa opazujemo, kako se med kupci pozicionira naša konkurenca. Izbrani podatki nam kažejo uspešnost napredka pri aktivnostih, ki smo si jih v preteklem letu zadali, vse z namenom, da uresničujemo vizijo skupine Petrol: »Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.«
Petrol je v Sloveniji vsa leta merjenja na področju bencinskih servisov najmočnejša blagovna znamka in pri podobi blagovne znamke tudi v letu 2022 ohranja vodilni položaj. Odlična uporabniška izkušnja in emocionalni odtis postajata vse pomembnejša, saj meritev v letu 2022 kaže najvišjo rast pomembnosti prav na teh dveh dimenzijah.
Uporabniška izkušnja se že več let izkazuje kot največja prednost Petrola. V letu 2022 smo jo še okrepili.
Vir: Raziskava Moč blagovne znamke 2022 in 2021, splošna javnost, Slovenija; n = 1.000.
Na trgih JV Evrope, kjer skupina Petrol ni vodilni igralec, naša najmočnejša dimenzija ostaja uporabniška izkušnja, daleč najvišje zavedanje med vsemi ocenjevanimi atributi pa dosega prijaznost zaposlenih.
Na vseh trgih (z izjemo Srbije) je Petrol močno izboljšal stopnjo preference, ki je običajno odraz dobre uporabniške izkušnje. V primerjavi z letom 2021 bi v Sloveniji, kjer že leta zasedamo vodilni položaj, ob vseh razpoložljivih bencinskih servisih kar 9 odstotkov več splošne javnosti izbralo Petrol kot konkurenco.
Vir: Raziskava Moč blagovne znamke 2022 in 2021, splošna javnost Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora; n => 1.000.
Na podobo blagovne znamke v kategoriji bencinskih servisov najpomembneje vpliva kakovostno gorivo. Prav s tem zavedanjem smo v letu 2021 še izboljšali kakovost Q Max goriva z novo inovativno in še izboljšano tehnologijo čiščenja Dual Action Technology, ki so jo razvili v družbi Afton Chemical iz Velike Britanije. Lansiranje izboljšane formule Q Max goriva na vseh trgih, kjer je skupina Petrol prisotna s svojo prodajno mrežo, smo podprli z odlično komunikacijo. Posledično smo v letu 2022 za 8 odstotkov povišali zavedanje, da ima Petrol bencinske servise s kakovostnim gorivom.
Transakcijsko zadovoljstvo že več let merimo z mednarodno uveljavljenim indeksom tNPS (Transactional Net Promoter Score). Omogoča nam vsakodnevno spremljanje in odzivanje na povratne informacije strank na vseh ključnih stičnih točkah Petrola – na celotni maloprodajni mreži, v servisnih delavnicah TipStop Vianor, v klicnem centru in podpori strankam, reklamacijah, v energetskem centru ter spletni trgovini, kjer stranke oddajo oceno po zaključku nakupa in po prevzemu paketa na bencinskem servisu. V letu 2022 smo prejeli več kot 26 tisoč ocen. V letu 2023 širimo merjenje tNPS-ja tudi na ostale stične točke Petrola ter tudi na ostale trge, kjer smo prisotni.
Stranke stopajo v stik s Petrolom v največji meri na bencinskih servisih, sledijo pa kontaktni center in podpora strankam, eShop, reklamacije ter servisne delavnice TipStop Vianor. V skupini Petrol strankam omogočamo takojšnje podajanje povratnih informacij o zadovoljstvu z izdelki, storitvami ali procesi na posameznem kanalu, obenem pa se nanje odzovemo in odpravimo morebitne težave.
prejetih ocen, izkazuje pozitiven trend, kar pomeni, da se zadovoljstvo strank na stičnih točkah skozi leta izboljšuje, zaznavamo pa umirjanje rasti v zadnjih dveh letih.
V leto 2022 smo vstopili v duhu epidemioloških razmer in z njimi povezanih ukrepov, kot je preverjanje PCT-pogojev in ostalih ukrepov, ki smo jim morali slediti tako podjetja kot potrošniki do sredine februarja. Leto se je zatem nadaljevalo z izrednimi razmerami na trgu energentov in goriv, začetkom vojne v Ukrajini, kar je rezultiralo v visoki inflaciji in podražitvah, prav tako pa v težavah z dobavo na trgu energentov in goriv. Vse to je vplivalo na večjo občutljivost in zaskrbljenost potrošnikov, kar je bilo zaznati tudi iz odzivov, ki jih redno spremljamo s tNPS-raziskavo. Kot se je na nekaterih področjih pokazalo že v raziskavi zadovoljstva, je tudi v tNPS-raziskavi prišlo do umiritve rasti v zadovoljstvu, ki se ohranja na visoki ravni zadnjih dveh let.
V zadnjih dveh letih umirjanje rasti in ohranjanje zadovoljstva na visoki ravni.
Ne glede na okoliščine in težke razmere na trgu, ki so se še posebej pokazale v letu 2022, tako na trgu goriv, še posebej pa na trgu energentov, je nad 80 odstotkov kupcev naših promotorjev, ki izražajo visoko zadovoljstvo predvsem s prijaznostjo in ustrežljivostjo zaposlenih na bencinskih servisih.
Vir: Transakcijsko zadovoljstvo (tNPS) 2022, n = 26.075.
Uporabniku prisluhnemo in podrobno spoznamo njegove želje in potrebe. Večina izboljšav in kreacij novih produktov in storitev se zgodi kot odziv na drugačne ali spremenjene potrebe kupcev. Pri marsikateri izboljšavi kupci sodelujejo tako, da na različne načine prispevajo k sooblikovanju ponudbe. Povabimo jih v fokusne skupine, se z njimi poglobljeno pogovarjamo, da res razumemo njihove želje in potrebe, raziščemo bolečine in testiramo zamisli, prototipe v vseh fazah razvoja procesa, storitve ali produkta.
S tovrstno agilno miselnostjo in pristopi k inoviranju in reinoviranju smo v letu 2022 postavili temelje za prenovo našega lojalnostnega programa. Poleg končnih kupcev smo k soustvarjanju povabili tudi zaposlene Petrola, tako na bencinskih servisih kot v poslovnih stavbah. Vedno k testiranju in inoviranju povabimo tudi člane Petrolovega raziskovalnega panela, saj so naš neprecenljivi vir navdiha za pomembne izboljšave.
Petrolov raziskovalni panel v Sloveniji deluje od leta 2018. V skupnosti imamo več kot 4.000 članov, v zadnjem letu se nam je pridružilo več kot 200. Pomagali so nam pri odločitvah glede nove zunanje podobe bencinskih servisov, opisali svoje vozne navade, soustvarjali paketno ponudbo mobilnosti, ocenjevali kreativne rešitve v nastajanju in jih sooblikovali glede na svoje občutke in dojemanje komunikacije. Spoznali smo njihov življenski slog, vrednote in želeli razumeti njihove načine obdarovanja. Ena pomembnejših in bolj poglobljenih raziskav je bila namenjena prenovi lojalnostnega programa Petrol klub, kjer smo upoštevali tudi mnenja naših panelistov.
Kljub spremenjenemu obnašanju ljudi na področju mobilnosti, ki sta mu botrovali energetska kriza in povečan obseg dela od doma, so člani Petrol kluba tudi v letu 2022 ostali aktivni na področju pridobivanja in koriščenja ugodnosti, ki so jim na voljo v Petrol klubu. Članstvo v Petrol klubu tako iz leta v leto narašča. Kljub razširjenosti članstva v Sloveniji se je število članov tako imetnikov plačilne kartice Petrol kluba kot tudi imetnikov Petrol klub kartice zvestobe letno povečalo za 4 odstotke v primerjavi z letom 2021.
Zlate točke ostajajo glavna valuta Petrol kluba in na Petrol klub karticah se jih je z nakupi ali nagrajenimi dejanji nabralo za 16 odstotkov več kot leta 2021. Delež koriščenja Zlatih točk v 2022 se je zmanjšal za 9 odstotnih točk zaradi ukinitve ugodnosti na energentih v drugi polovici leta, kot posledica reguliranih prodajnih cen, ki so bile nižje od nabavnih cen energentov.
omrežij in družbenih omrežij partnerjev ter oglaševanja. Nadaljevali smo tudi izdajanje vsebinsko obogatenih Petrol klub katalogov, prenovili pa smo tudi spletno stran Petrol kluba. Poleg rednih sporočil v katerih predstavljamo posamezne ugodne izdelke, ki so za Zlate točke na voljo v spletni trgovini in na prodajnih mestih, članom enkrat na mesec pošiljamo tudi sporočila, v katerih na enem mestu najdejo vse ugodnosti in popuste, ki so posameznemu članu v tem mesecu na voljo. S ciljanimi sporočili prek elektronske pošte smo v letu 2022 upravljali učinkoviteje in bolj segmentirano ter s tem dosegli več kot 23-odstotno povečanje deleža elektronskih sporočil, ki jih uporabnik odpre.
Veljavne popuste in ugodnosti, ki so jim v nekem trenutku na voljo, lahko naši člani vedno preverijo tudi na prenovljeni spletni strani www.petrol.si/petrol-klub, pa naj gre za nakup v spletni trgovini Petrol eShop ali na prodajnih mestih oz. pri izbranih partnerjih. Naštete so tudi možnosti donacij Zlatih točk v dober namen ter ugodnosti, ki člana v danem obdobju čakajo na Petrol klub kartici. Na spletni strani je na voljo tudi najnovejša številka Petrol klub kataloga. Nakupi z Zlatimi točkami predstavljajo v povprečju 67 odstotkov prihodkov od prodaje izdelkov in storitev iz Petrol klub kataloga.
Leto 2022 sta zaznamovali dve močni kampanji donacij. V prvi smo v začetku 2022 skupaj s člani Petrol kluba v sklopu zimskih olimpijskih iger v Pekingu zbirali Zlate točke za mlade športnike iz socialno šibkejših okolij in zaradi izjemnega odziva, Botrstvu v športu namenili sredstva v skupni višini 25.000 EUR. Zbiranje Zlatih točk v dober namen smo nadaljevali v decembru 2022, kjer smo člane Petrol kluba vabili, da pomagajo bolnišničnim klovnom, Društvu Rdeči noski. Tem smo s pomočjo naših strank namenili 20.000 EUR za vzbujanje poguma in radoživosti v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
Aplikacija Na poti je postala uporabniku še prijaznejša – poleg enostavnega plačevanja goriva brez vstopa na bencinski servis je največji porast uporabe zaznati prav pri doniranju Zlatih točk. Tako je kar četrtina vseh, ki so svoje Zlate točke podarili Rdečim noskom, to storila prek aplikacije Na poti. Aplikacijo Na poti je tako konec leta 2022 uporabljalo 12 odstotkov več članov Petrol kluba kot leto prej. Rastejo tudi plačila s Petrol klub plačilno kartico v aplikaciji. Uporabnikov, ki plačujejo z njo, je bilo v letu 2022 za 5 odstotkov več kot v letu 2021.
V Petrolovi podpori strankam in kontaktnem centru skrbimo za fizične in poslovne stranke. Na voljo smo jim prek različnih komunikacijskih kanalov vse dni v letu. Med najpriljubljenejše komunikacijske kanale sodita telefon in e-pošta, vse pogosteje pa nas stranke kontaktirajo tudi prek spletnega klepeta, klepetalnega robota, mobilnih aplikacij in videoklica.
Ključni vodili pri našem delu sta izpolnitev pričakovanj naših strank ter njihovo zadovoljstvo, zato stremimo k enostavnosti in visoki kakovosti storitev. V ta namen skozi različne raziskave in z različnimi metodami redno evalviramo zadovoljstvo strank. Cilj na tem področju ostaja nespremenjen – ohranjati visoko stopnjo njihovega zadovoljstva. Prav tako imamo vzpostavljen sistematičen zajem povratnih informacij strank (predlogi, komentarji, pohvale), ki jih redno analiziramo in na podlagi teh ugotovitev uvajamo izboljšave na vseh področjih poslovanja. V letu 2022 smo veliko pozornosti namenili procesni učinkovitosti ter čim boljši izkoriščenosti orodij informacijske tehnologije. Tako smo nadaljevali procesne in informacijske izboljšave reševanja reklamacij in pritožb. Poleg tega smo veliko pozornosti namenili poenotenju procesov in standardov podpore strankam ter funkcijski odgovornosti v posameznih podjetjih skupine Petrol, zaradi česar bomo lahko zagotovili visok nivo storitev na ravni celotne skupine. Velik poudarek bomo tem aktivnostim namenili tudi v letu 2023.
V skupini Petrol je skrb za okolje vpeta v vse ravni poslovanja, kar dokazuje tudi pridobljen certifikat ISO 14001:2015 za sistem ravnanja z okoljem. Pri razvoju poslovnih procesov ter novih izdelkov in storitev dosledno upoštevamo vse okoljske predpise, uvajamo okolju prijaznejše proizvode in storitve ter skrbimo za učinkovito rabo energije. Prek sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja zakonske predpise spremljamo, implementiramo in sodelujemo pri njihovi pripravi. Pri prepoznavanju okoljskih vidikov naših aktivnosti poleg običajnih in neobičajnih zahtev obratovanja upoštevamo tudi morebitne izredne razmere. Z namenom vzdrževanja sistema ravnanja z okoljem in učinkovitega obvladovanja okoljskih vidikov posodabljamo dokumentacijo s področja varstva okolja. Procese v skupini Petrol izvajamo s čim manjšimi vplivi na okolje.
Skrb za kakovost zraka je v skupini Petrol povezana predvsem s prizadevanji za nenehno zmanjševanje emisij lahkohlapnih ogljikovodikov v zrak, in sicer z ukrepi za zmanjševanje emisij ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov ter z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji in distribuciji toplote in električne energije.
Emisije lahkohlapnih ogljikovodikov nastajajo zaradi izhlapevanja pri pretakanju in skladiščenju goriv. Proces zmanjševanja emisij lahkohlapnih ogljikovodikov poteka v Petrolu na vseh treh ključnih elementih distribucijske verige proizvodov iz nafte: pri skladiščenju, transportu in prodaji. Na bencinskih servisih in v skladiščih goriv imamo vgrajene sisteme za zaprto polnjenje rezervoarjev. Prav tako zagotavljamo vgradnjo sodobnih sistemov in naprav s področja hladilne tehnike, klimatizacije, ogrevanja. Učinkovitost obvladovanja emisij zagotavljamo s kontinuiranim posodabljanjem opreme in vgradnjo novih sistemov, skladno s smernicami najboljših razpoložljivih tehnik in rednimi pregledi pooblaščenih izvajalcev. Za vse emisije snovi v zrak, ki jih opredeljujejo zakonski predpisi, so pridobljena okoljevarstvena dovoljenja in se izvajajo predpisani monitoringi.
Z namenom zmanjševanja obremenjevanja okolja s hrupom in izvajanja posameznih ukrepov za njegovo zmanjševanje v skupini Petrol izvajamo obratovalni monitoring in strokovne ocene obremenitve posameznih območij s hrupom. Aktivnosti izvajamo skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in z izdelavo 3D-modela, z upoštevanjem značilnosti vsake posamezne lokacije (mesta lokacije, pozidave, reliefnih in infrastrukturnih značilnosti itn.).
Pri svojem delovanju se skupina Petrol srečuje s tremi kategorijami odpadnih voda: padavinskimi, komunalnimi in industrijskimi odpadnimi vodami. Padavinske vode, ki prihajajo v stik s funkcionalnimi prometnimi površinami, se ločeno zbirajo in očistijo na lovilnikih olj. Komunalne odpadne vode obdelujemo na tri načine. V naseljih komunalne vode odvajamo v lokalno kanalizacijsko omrežje. Male čistilne naprave so nameščene na lokacijah, kjer ni mogoča priklop na kanalizacijsko omrežje, nekaj lokacij pa je še vedno opremljenih z greznicami, ki jih redno vzdržujemo. Na teh lokacijah greznice ukinjamo po programu skladno z zakonskimi zahtevami. Za učinkovito delovanje malih čistilnih naprav je zelo pomemben izbor tehnologije čiščenja odpadne vode ter redno strokovno spremljanje delovanja in njihovo upravljanje. Industrijske odpadne vode čistimo v tehnološko dovršenih industrijskih čistilnih napravah.
Iz rezultatov analiz vsebnosti in vrednosti emisij pri odvajanju odpadnih voda je razvidno, da je raven kakovosti odpadnih voda na lokacijih Petrola na ustrezni ravni. Ustrezno stanje odpadnih voda zagotavljamo z načrtnim in sistematičnim nameščanjem ustreznih sodobnih čistilnih naprav in tehnično ustreznih ter predpisanih lovilnikov olj, vzporedno pa nadzorujemo porabo čistilnih sredstev, opozarjamo na skrbnost pri vzdrževanju čistilnih naprav ter na nujnost ozaveščenosti, kontrole in nadzora s strani zaposlenih.
Za vse emisije v vode, ki jih opredeljujejo zakonski predpisi, so pridobljena okoljevarstvena dovoljenja in se izvajajo predpisani monitoringi.
nevarni.
Celovito ravnanje z odpadki je eno izmed pomembnih področij trajnostnega razvoja našega podjetja, saj ne vpliva le na varovanje okolja, ampak tudi na ekonomiko poslovanja. Velik poudarek namenjamo preprečevanju nastajanja odpadkov in učinkovitemu ločevanju odpadkov pri izvoru. Raznovrstnost naših dejavnosti in prodajnih mest vpliva na raznovrstnost odpadkov, s katerimi ravnamo in gospodarimo.
Pri razvoju proizvodov lastne blagovne znamke upoštevamo tudi vidik odpadka po izrabi proizvoda ter embalažo in njen vpliv na okolje. Upoštevamo trajnostna merila za nabavo proizvodov in usmeritve za načrtovanje proizvodov, ki bodo osnova za spremembe proizvodov v bolj trajnostne, kar bo dolgoročno prispevalo k zaprtju življenjskih ciklov proizvodov ter zagotavljalo trajnostno rabo virov.
Družba Petrol je v letu 2022 postala ponosna lastnica novega ekološkega vozila. Gre za vakuumsko avtocisterno, ki je namenjena čiščenju rezervoarjev za naftne derivate v Petrolovih skladiščih in na prodajnih mestih ter je opremljena z najnovejšo tehnologijo, s katero bomo še varneje, kakovostneje in z manjšim ogljičnim odtisom opravljali naše delo. Vozilo, za katerega smo odšteli skoraj pol milijona evrov, je sestavljeno iz šasije proizvajalca Volvo in nadgradnje, ki je bila v celoti izdelana v Sloveniji, in sicer v ajdovskem podjetju Vozila Fluid d.o.o., pri načrtovanju in izdelavi pa so sodelovali tudi Petrolovi strokovnjaki. Slednji so z lastnim znanjem pripravili projekt, tehnične rešitve in prilagoditve opreme ter nadzirali proizvodnjo. Plod sodelovanja je unikatno vozilo, v celoti prilagojeno Petrolovim potrebam.
Novo ekološko vozilo je proizvedeno v skladu z ADR-zahtevami (Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti) in je primerno tako za prečrpavanje, čiščenje, vakuumiranje kot tudi za prevoz nevarnih tekočin. Hkrati je opremljeno z vso varnostno in tehnološko opremo za polnjenje na skladiščih naftnih derivatov, kar bo bistveno olajšalo in pospešilo zagone merilnih linij po izgradnji, rekonstrukciji ali letnih servisih. Vozilo bo mogoče uporabljati tudi v primeru ekoloških nesreč z naftnimi derivati.
Vidik onesnaževanja okolja, na katerega smo v skupini Petrol zelo pozorni, so emisije svetlobe v okolje. Mednje štejemo neposredne ali posredne vnose umetne svetlobe v okolje, ki povzročijo povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poleg že izvedene sanacije ulične razsvetljave smo se v skupini Petrol odločili za zatemnitve osvetlitev obrob nadstrešnic, izveskov totemov in pilonov ter za izklop vse nepotrebne ulične razsvetljave in svetil v prodajalnah, in to na vseh prodajnih mestih v času, ko prodajno mesto ne obratuje. S temi ukrepi še dodatno pripomoremo k zmanjšanju svetlobnega onesnaženja.
V Petrolu se zavedamo, da čezmerno razsvetljevanje okolja predstavlja resen problem. Z izbiro ustreznih rešitev ter sodobnih svetil, s katerimi smo svetlobo usmerili tja, kjer je ta potrebna, smo občutno zmanjšali porabo električne energije ob hkratnem bistvenem znižanju svetlobnega onesnaževanja.
Petrol d.d., Ljubljana, upravlja sedem obratov manjšega in večjega tveganja za okolje, t. i. SEVESO obratov. Skladno s krovno varnostno politiko, izdelano zasnovo preprečevanja večjih nesreč (Petrolova usmerjenost k varnosti) in skladno s sistemom obvladovanja varnosti smo na področju preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic na obratih izvajali številne aktivnosti, opredeljene v zasnovah zmanjšanja tveganja za okolje in v varnostnih poročilih ter načrtih zaščite in reševanja. Ključna usmeritev in vodilo našega delovanja je, da se pri načrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrževalnih delih in spremembah na obratih ali ob zaustavitvi obrata izvede vse potrebno, da se preprečijo varnostni incidenti, večje nesreče in zmanjšajo njihove posledice. Pri zagotavljanju teh zavez je potrebna stalna koordinacija med organizacijskimi enotami ter usklajevanje zakonskih zavez (zakoni o varstvu okolja in voda, graditvi objektov, požarni varnosti, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kritični infrastrukturi), dokumentacije in izdanih okoljevarstvenih dovoljenj.
Zelo pomemben varnostni vidik sta požarna varnost in protieksplozijska zaščita. Zagotavljamo ju tako z vidika zakonsko predpisanih ukrepov kot tudi s preventivnimi varnostnimi ukrepi. Slednji omogočajo nemoteno poslovanje ter varovanje ljudi, okolja in premoženja. V skladu z načrti zaščite in reševanja so bile v sklopu meseca varnosti v oktobru in novembru 2022 v družbi Petrol organizirane praktične gasilske vaje in vaje evakuacije zaposlenih iz poslovnih stavb, na bencinskih servisih in v skladiščih goriv.
Posebno pozornost smo v Sloveniji v letu 2022 namenjali nadaljnji krepitvi varnostne kulture v družbi, tako z organiziranimi izobraževanji zaposlenih kot tudi z izvajanjem monitoringa varnosti ob izvajanju nevarnih del.
Kakovost in odličnost sta vpeti v Strategijo skupine Petrol za obdobje 2021–2025. Naše sisteme kakovosti vseskozi nadgrajujemo in razširjamo. V družbi Petrol imamo tako certificirane sisteme vodenja kakovosti (ISO 9001), ravnanja z okoljem (ISO 14001) in upravljanja energije (ISO 50001). Poleg certificiranih sistemov so v integriran sistem kakovosti družbe vključene tudi zahteve sistema ravnanja z živili HACCP, sistema varnosti in zdravja pri delu ISO 45001 ter sistema informacijske varnosti v skladu s standardom SIST ISO 27001.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je imetnik certifikatov POR (Program odgovornega ravnanja z okoljem) za izvajanje dejavnosti skladiščenja, logistike in maloprodajne mreže bencinskih servisov v Sloveniji, FSC za prodajo FSC certificiranih proizvodov (FSC – Forest Stewardship Council) ter ISCC (International Sustainability and Carbon Certification) za trgovino in skladiščenje obnovljivih virov energije.
V skupini Petrol je skrb za zagotavljanje najvišje kakovosti osnovno vodilo poslovanja. Z našimi strokovnimi službami in podporo ohranjamo status vodilne energetske družbe v Sloveniji, ki pomembno vpliva na razvoj in prenos novih tehnološko najnaprednejših goriv na slovenski trg. Pomembno vlogo v tem procesu ima Laboratorij Petrol, ki je akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2017 (Splošne zahteve za usposobljenost preizkuševalnih in kalibracijskih laboratorijev). Konec leta 2022 je imel Petrol Laboratorij akreditiranih 52 metod na področju preizkušanja naftnih proizvodov.
V okviru družbe Petrol d.d., Ljubljana, deluje tudi kontrolni organ, akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17020:2012 (Splošna merila za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo), ki ima akreditiranih 20 preizkusnih metod za področje kontrole meril pretoka, tlaka v pnevmatikah, opreme pod tlakom, tesnosti nepremičnih jeklenih rezervoarjev, za kontrolo debeline stene rezervoarjev za tekoča goriva, meritev prebojne trdnosti izolacije rezervoarjev za tekoča goriva ter meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju. Sisteme kakovosti vzdržujemo tudi v naših odvisnih družbah.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je ena izmed prvih energetskih družb v Evropi, ki je prejela evropski certifikat kakovosti (EQTM), ki ga podeljuje Evropska organizacija za kakovost (EOQ), in sicer za družino goriv Q Max. Za pridobitev certifikata so potrebne posebne zahteve, tako glede izdelka kot tudi družbe.
| Družba | Sistem vodenja kakovosti | Sistem ravnanja z okoljem | Sistem upravljanja z energijo | Akreditacije laboratorijev | Drugi certifikati |
|---|---|---|---|---|---|
| Petrol d.d., Ljubljana | ISO 9001:2015 | ISO 14001:2015 | ISO 50001:2018 | SIST EN ISO/IEC 17025:2017, SIST EN ISO/IEC 17020:2012 | EQTM, ISCC, AEO***, POR*, FSC** |
| Petrol d.o.o. | ISO 9001:2015 | ISO 14001:2015 | / | / | / |
Petrol Geo d.o.o. ISO 9001:2015
Beogas d.o.o. ISO 9001:2015
Petrol d.o.o. Beograd ISO 9001:2015 ISO 14001:2015 ISO 45001:2018
Javno
Petrol d.d., Ljubljana, je imetnik FSC-certifikata za prodajo FSC certificiranih proizvodov. FSC-certifikat, ki ga izdaja mednarodna nevladna organizacija Forest Stewardship Council, promovira okolju primerno, socialno koristno in ekonomsko izvedljivo upravljanje gozdov.
AEO-certifikat podeljuje Carinska uprava Republike Slovenije, ki izvaja nadzor in inšpekcijo med prejemniki AEO-certifikata. Certifikat omogoča lažji dostop do carinskih poenostavitev, manj fizičnih pregledov in pregledov dokumentacije, prednostne obravnave v primeru kontrol, možnost izbire prostora za tovrstne kontrole in možnost predhodnega obveščanja. Za pridobitev AEO-certifikata je potrebno izpolnjevati številne pogoje in merila: izpolnjeni varstveni in varnostni standardi, ustrezna evidenca o skladnosti s carinskimi zahtevami ter zanesljiv sistem vodenja poslovnih in transportnih evidenc, ki omogočajo kontrolo in dokazano finančno solventnost.
Q Max goriva z naprednimi rešitvami s področja aditiviranja goriv zagotavljajo ohranjanje skoraj popolne čistosti notranjosti motornih delov, kar je pogoj, da procesi v njih potekajo optimalno. Vse to se odraža v znižani porabi, večji energetski učinkovitosti in zelo nizkih emisijah. Z novimi različicami goriv (Q Max iQ Diesel) je brezhibno obratovanje motorjev omogočeno tudi v pogojih največjih obremenitev ter v najbolj neugodnih klimatskih razmerah (nizke temperature).
V letu 2022 je Petrol na področju razvoja Q Max goriv nadaljeval prilagajanje goriv boljši okoljski sprejemljivosti z izborom in vključevanjem sodobnih trajnostno pridelanih sestavin, s katerimi je mogoče negativne vplive goriv na okolje in potencialne vplive na segrevanje ozračja še dodatno zmanjševati.
Pri svojem poslovanju in družbenem delovanju želimo v okolju, v katerem živimo in poslujemo, aktivno vplivati in nuditi pomoč pri reševanju okoljskih, družbenih in drugih izzivov. Tudi v letu 2022 smo prek sponzorstev in donacij podprli številne humanitarne, kulturne, športne in okoljevarstvene projekte.
Skupina Petrol že vrsto let velja za enega največjih podpornikov slovenskega in regijskega športa. S sponzorstvi prispevamo k razvoju različnih športnih panog ter k uspehom in razvoju športnikov in športnic v Sloveniji in regiji. Sponzoriramo tako posameznike, klube in zveze kot tudi športne prireditve na mednarodni in nacionalni ravni. S podporo športa in kulture krepimo ugled podjetja ter skrbimo za večjo prepoznavnost lastnih blagovnih znamk.
Petrol je tradicionalno prisoten v zimskih športih, kjer izstopa naša podpora Smučarski zvezi Slovenije in Biatlonski zvezi Slovenije. V obeh že vrsto let sponzoriramo vse starostne kategorije reprezentanc. V omenjenih zimskih disciplinah smo prisotni tudi kot osebni sponzor nekaterih najboljših tekmovalcev in tekmovalk, med katere sodijo Žan Kranjec, Jakov Fak, Žan Košir, obetavni mladi biatlonec Alex Cisar in biatlonka Lena Repinc. Prav tako smo v letu 2022 tradicionalno sponzorirali tekme za svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki, tekme za svetovni pokal v deskanju na snegu na Rogli, silvestrsko turnejo v smučarskih skokih za dekleta v Ljubnem ter FIS finale svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici.
Nič manj skupina Petrol ni prisotna v letnih športih. Kot eni največjih sponzorjev podpiramo Košarkarsko zvezo Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, Odbojkarsko zvezo Slovenije, Teniško zvezo Slovenije, Gimnastično zvezo Slovenije ter številne večje in manjše klube, med katerimi so Košarkarski klub Cedevita Olimpija, Hokejsko drsalno društvo Jesenice, Nogometni klub Bravo, Judo klub "Z' dežele" Sankaku Celje, Košarkarski klub Domžale Helios Suns, Teniški klub Branik Maribor, Ženski košarkarski klub Ježica, Futsal klub Dobovec in druge manjše športne ekipe.
prvenstvo za moške. Poleg tega smo kot največji sponzor in s tem tudi nosilec imena podprli Gorsko hitrostno dirko Petrol Q Max Petrol Ilirska Bistrica ter nekaj manjših športnih dogodkov, kot so Triglav tek, Aktivno Posočje 2022, Tek štirih mostov, Sporto konferenca.
Poleg zgoraj že omenjenih zimskih športnikov skupina Petrol, kot osebni sponzor, podporo nudi tudi rednemu udeležencu relija Dakar motokrosistu Simonu Marčiču, triatloncu Denisu Šketaku ter mladi perspektivni teniški igralki Maši Viriant. Prisotnost v številnih športnih panogah zaokrožuje sponzorstvo Olimpijskega komiteja Slovenije in Hrvaškega olimpijskega komiteja.
Poleg sponzorstev na športnem področju v skupini Petrol sodelujemo tudi v strokovnih projektih iz različnih energetskih in okoljskih dejavnosti. Sponzorska sredstva smo tudi v preteklem letu namenili za konference, simpozije in prireditve s področja trajnostnega razvoja, energetske učinkovitosti, e-mobilnosti, menedžmenta, marketinga in odnosov z javnostmi (24. Dnevi energetikov, 27. Slovenska marketinška konferenca, 24. Poslovna konferenca Portorož, 4. Konferenca o lokalni e-mobilnosti, Slotrib 22, GS1, 16. in 17. Vrh slovenskega gospodarstva, Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022).
Javno 13. mednarodna konferenca »Dnevi korporativne varnosti 2022«, 18th European Energy Market Conference, Energetika in okolje 22, 24. SKOJ, 16. Strateška konferenca o trgovini, BledCom 2022, 23. Dnevi varstvoslovja, Blejski strateški forum 2022, 11. mednarodna konferenca IIA Slovenija in druge).
Na področju kulture že vrsto let sodelujemo s Festivalom Ljubljana in Festivalom Lent ter podpiramo izvedbo kulturnih prireditev v Mestnem gledališču ljubljanskem, Cankarjevem domu (abonma Veličastnih 7) in v drugih slovenskih kulturnih ustanovah, podprli smo tudi kulturna dogodka Vinska vigred 2022 in Jurjevanje 2022.
Sponzorsko smo bili v letu 2022 aktivni tudi v regiji. Na Hrvaškem smo sponzorsko podprli Hrvatski olimpijski odbor (HOO), Košarkarski klub Zadar in klub SOC – Supercars Owners Circle. V Bosni in Hercegovini smo podprli smučarski klub »Naš tim«. V Srbiji pa smo bili v preteklem letu sponzorji Teniškega kluba »Lokomotiva« in Nogometnega kluba Arena Niš.
Del našega družbenega odtisa so aktivnosti korporativnega prostovoljstva, ki jih negujemo že od leta 2012 in v okviru katerih s svojim prostovoljnim delom, znanjem ter zbiranjem materialne pomoči vračamo družbi. V letu 2022 je tako v tednu korporativnega prostovoljstva Vračamo družbi v devetih delovnih akcijah neposredno sodelovalo 85 zaposlenih iz Slovenije. Pri tem je Petrol daroval 170 ur, prostovoljci pa so v delovnih akcijah dodatno namenili še enkrat toliko ur lastnega prostovoljskega časa.
V letu 2022 smo obeležili dvanajstletnico delovanja humanitarne akcije Daruj energijo za življenje, prek katere v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Zavodom za transfuzijo po vsej Sloveniji ljudi ozaveščamo o pomembnosti krvodajalstva, k darovanju vabimo nove krvodajalce ter o zdravstvenih potrebah obveščamo obstoječe darovalce.
Prav tako smo v letu 2022 obeležili dvanajsto leto projekta Naša energija povezuje, v okviru katerega sredstva namesto za nakup poslovnih daril namenimo humanitarni pomoči. Vsako prodajno mesto v Sloveniji predlaga humanitarni projekt, za katerega namenimo po 200 EUR. Prek projekta smo tako podprli skupno 129 različnih humanitarnih projektov, ki jih izvajajo nepridobitne organizacije. V okviru tega projekta smo v dvanajstih letih za lokalne humanitarne projekte donirali skupno že več kot 750 tisoč EUR.
Tudi v letu 2022 smo roko pomoči podali Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. V akciji Petrolov Božiček smo zaposleni iz Slovenije za otroke iz socialno šibkejših okolij zbrali kar 208 novoletnih daril.
V letu 2022 smo z donacijami podprli tudi nekaj projektov v regiji. V Sloveniji smo s projektom Glassy Classy stekleničk zbrali več kot 1.700 EUR za Fundacijo Miroslava Cerarja za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij. Z zbiranjem Zlatih točk smo donirali 20.000 EUR Društvu Rdeči noski, z akcijo Smučarski centi pa smo do konca leta 2022 zbrali več kot 44.000 EUR, ki jih bomo donirali Smučarski zvezi Slovenije za mlade smučarske upe.
Na hrvaškem in srbskem trgu smo skupno donirali 50.000 EUR, med prejemniki so zagrebška Klinična bolnišnica Dubrava, Požarno varstvo Biokovo, nogometni klubi Dinara, Zagora in Arena Niš, moto kluba Sveti Ivan in Ogulin ter Jadralni klub Spužvar.
Shema skupine Petrol 31. decembra 2022 ne vključuje neaktivnih družb.
| Skupina Petrol, 31. december 2022 | Goriva in derivati | Trgovsko blago in storitve | Energija in rešitve | Ostalo |
|---|---|---|---|---|
| Matična družba | Petrol d.d., Ljubljana | l | l | l |
| Odvisne družbe | Petrol d.o.o. (100 %) | l | l | l |
| Petrol javna rasvjeta d.o.o. (100 %) | l | |||
| Adria-Plin d.o.o. (75 %) | l | |||
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo (100 %) | l | l | ||
| Petrol d.o.o. Beograd (100 %) | l | l | ||
| Petrol Lumennis PB JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis VS d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ZA JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ŠI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis KI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. (100 %) | l | l | ||
| Petrol Trade Handelsges.m.b.H. (100 %) | l | |||
| Beogas d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Tigar Petrol d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG HIB d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo (99,7518 %) | l | |||
| Petrol-Energetika DOOEL Skopje (100 %) | l | |||
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. (100 %) | l | |||
| Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić (80 %) | l |
PETROL, SLOVENSKA ENERGETSKA DRUŽBA, D.D., LJUBLJANA
Predsednica uprave: Nada Drobne Popović; člani uprave: Matija Bitenc, Jože Bajuk, Jože Smolič; član uprave, delavski direktor: Zoran Gračner
E-pošta: [email protected]
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je bila formalno ustanovljena 5. junija 1945 kot podružnica državnega podjetja Jugopetrol. Do preoblikovanja v zasebno delniško družbo leta 1997 je poslovala v različnih organizacijskih oblikah. Prevladujoča dejavnost družbe Petrol d.d., Ljubljana, je prodaja goriv in derivatov, trgovskega blaga in storitev ter energije in rešitev. Na slovenskem maloprodajnem trgu naftnih derivatov ima s 318 bencinskimi servisi 56-odstotni tržni delež.
V letu 2022 je družba Petrol d.d., Ljubljana, realizirala 7,3 mrd EUR prihodkov od prodaje, kar je 106 odstotkov več kot leta 2021, predvsem zaradi višjih cen nafte, električne energije in
| l | Vjetroelektrane Glunča d.o.o. (100 %) |
|---|---|
| l | IG Energetski Sistemi d.o.o. (100 %) |
| l | Petrol Geo d.o.o. (100 %) |
| l | Ekoen d.o.o. (100 %) |
| l | Ekoen S d.o.o. (100 %) |
| l | Zagorski metalac d.o.o. (75 %) |
| l | Mbills d.o.o. (100 %) |
| l | Atet d.o.o. (72,96 %; 76 % glasovalnih pravic) |
| l | Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. (100 %) |
| l | E 3, d.o.o. (100 %) |
| l | STH Energy d.o.o. Kraljevo (80 %) |
| l | Petrol - OTI - Terminal L.L.C. (100 %) |
| l | Geoplin d.o.o. Ljubljana (74,34 %) |
| l | Geocom d.o.o. (100 %) |
| l | Geoplin d.o.o., Zagreb (100 %) |
| l | Geoplin d.o.o. Beograd (100 %) |
| l | Zagorski metalac d.o.o. (25 %) |
| l | Skupaj obvladovane družbe |
| Geoenergo d.o.o. (50 %) | |
| Soenergetika d.o.o. (25 %) | |
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. (50 %) | |
| Pridružene družbe | |
| Plinhold d.o.o. (29,6985 %) | |
| Aquasystems d.o.o. (26 %) | |
| Knešca d.o.o. (47,27 % družbe je v lasti družbe E 3, d.o.o.) |
ostalih energentov in tudi zaradi dobre prodaje goriv in derivatov. Prihodke od prodaje je družba Petrol d.d., Ljubljana, realizirala s prodajo:
Stroški iz poslovanja so znašali 301,4 mio EUR, kar je 4 odstotke manj kot v letu 2021. Stroški materiala so bili realizirani v višini 28,6 mio EUR in so 20 odstotkov višji kot v letu 2021, predvsem zaradi rasti cen energije. Stroški storitev so znašali 136,1 mio EUR, kar je 19 odstotkov več kot v letu 2021, med njimi so se zaradi visoke prodaje goriv in derivatov najbolj zvišali stroški transportnih storitev. Stroški dela so znašali 82,1 mio EUR, kar je 5 odstotkov več kot v letu 2021. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo koristila ukrepe povračila nadomestila karantene in višje sile, povračila kriznega dodatka in povračila nadomestila kratke bolniške 80 odstotkov, in sicer v skupnem znesku 28 tisoč EUR (v letu 2021 pa v višini 0,4 mio EUR), ter navedeno oprostitev evidentirala kot znižanje stroškov dela. Amortizacija je znašala 46,5 mio EUR, kar je na ravni leta 2021. Drugi stroški so bili realizirani v višini 8,1 mio EUR.
Drugi poslovni prihodki so znašali 6,4 mio EUR in so za 29 odstotkov višji kot v letu 2021. Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov je znašal 525,1 mio EUR, kar je 95 odstotkov več kot v letu 2021. Drugi poslovni odhodki so znašali 0,03 mio EUR. Izguba izpeljanih finančnih instrumentov je znašala 551,3 mio EUR in je za 133 odstotkov višja kot v letu 2021. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 17,9 mio EUR, kar je 68,2 mio EUR manj kot v letu 2021.
Finančni prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb so znašali 1,7 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR manj kot v letu 2021. Finančni izid je znašal -1,7 mio EUR. V letu 2022 je družba Petrol d.d., Ljubljana, v primerjavi z letom 2021 realizirala 2,0 mio EUR nižji neto dobiček izpeljanih finančnih instrumentov in 3,4 mio EUR nižjo izgubo iz neto tečajnih razlik. Slabitev naložb in dobrega imena v letu 2022 ni bilo. Neto odhodki od obresti so bili v višini 5,9 mio EUR, na enaki ravni kot leta 2021. Odprava popravkov finančnih terjatev je bila 0,3 mio EUR višja kot v letu 2021. Neto drugi finančni prihodki so bili v letu 2022 2,6 mio EUR višji kot v letu 2021.
Poslovni izid pred davki je znašal 17,8 mio EUR, kar je 65,6 mio EUR manj kot v letu 2021. Čisti poslovni izid družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 je bil realiziran v višini 19,4 mio EUR, kar je 47,1 mio EUR manj kot v letu 2021. Celotna sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana, so 31. decembra 2022 znašala 2,1 mrd EUR, kar je 13 odstotkov več kot 31. decembra 2021. Od tega so dolgoročna sredstva znašala 1,2 mrd EUR, kar je 3 odstotke manj kot 31. decembra 2021. Kratkoročna sredstva so znašala 921,5 mio EUR, kar je 42 odstotkov več kot 31. decembra 2021, predvsem zaradi višjih poslovnih terjatev. Kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, je 31. decembra 2022 znašal 598,0 mio EUR, kar je 2 odstotka manj kot konec leta 2021.
| Petrol d.d., Ljubljana | (mio EUR) | 2022 | 2021 | Indeks 2022/2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | 339,1 | 360,5 | 94 | |||
| Stroški dela z vključenimi državnimi podporami | 82,1 | 78,3 | 105 | |||
| Stroški dela brez državnih podpor | 82,2 | 78,7 | 104 | |||
| EBITDA z vključenimi državnimi podporami | 67,4 | 147,0 | 46 | |||
| EBITDA brez državnih podpor | 67,4 | 146,6 | 46 | |||
| Poslovni izid pred davki z vključenimi državnimi podporami | 17,8 | 83,4 | 21 | |||
| Poslovni izid pred davki brez državnih podpor | 17,8 | 83,0 | 21 |
SKUPINA PETROL ZAGREB
Prokurist matične družbe: Jože Smolič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol d.o.o. je 100-odstotna lastnica družbe Petrol javna rasvjeta d.o.o. in 75-odstotna lastnica družbe Adria-Plin d.o.o., ki jo je pridobila z nakupom pravic in sredstev družbe Crodux Plin d.o.o. V septembru 2019 je družba Petrol d.o.o. od družbe Crodux Plin d.o.o. odkupila del poslovanja, povezan z utekočinjenim naftnim plinom, januarja 2020 pa še poslovanje z električno energijo. V oktobru 2021 je Petrol d.d., Ljubljana, po izpolnitvi odložnih pogojev zaključil nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Crodux derivati dva d.o.o. S prevzemom družbe Crodux derivati dva d.o.o. je skupina Petrol na Hrvaškem pridobila 93 bencinskih servisov. Skupina Petrol Zagreb se na hrvaškem trgu ukvarja s prodajo goriv in derivatov, trgovskega blaga in storitev ter energije in rešitev.
V letu 2022 je skupina Petrol Zagreb prodala 1.228,9 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 41 odstotkov več kot v letu 2021. V letu 2022 je skupina Petrol Zagreb skupno ustvarila 1.488,5 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 102 odstotka več kot v letu 2021. 1.507,9 mio EUR prihodkov od prodaje je družba ustvarila s prodajo goriv in derivatov, 136,4 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev ter 35,8 mio EUR z energijo in rešitvami. Skupina Petrol Zagreb je v letu 2022 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 0,3 mio EUR, kar je 30,3 mio EUR manj kot v letu 2021. Čisti poslovni izid skupine je v letu 2022 znašal -4,3 mio EUR, kar je 24,8 mio EUR manj kot v letu 2021. Ob koncu leta 2022 je skupina Petrol Zagreb imela 202 bencinska servisa. Kapital skupine je 31. decembra 2022 znašal 243,9 mio EUR.
Direktor: Gregor Žnidaršič; prokurist: Bojan Košir
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Glavna dejavnost družbe je prodaja goriv in derivatov ter trgovskega blaga in storitev na trgu Bosne in Hercegovine.
V letu 2022 je družba prodala 191,5 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 1 odstotek več kot v letu 2021. V letu 2022 je družba Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo ustvarila 236,0 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 75 odstotkov več kot v letu 2021. 208,6 mio EUR prihodkov od prodaje je družba ustvarila s prodajo goriv in derivatov ter 11,4 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev. Družba je v letu 2022 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 4,6 mio EUR, kar je 1,4 mio EUR več kot v letu 2021. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 3,8 mio EUR, kar je 0,3 mio EUR več kot v letu 2021. Ob koncu leta 2022 je družba Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo imela 42 bencinskih servisov. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 72,9 mio EUR.
Direktorja matične družbe: Uroš Bider, Miljko Vlačić; prokurist: Aleš Zupančič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol d.o.o., Beograd, je v letu 2020 postala 100-odstotna lastnica družb Petrol Lumennis PB JO d.o.o. Beograd in Petrol Lumennis VS d.o.o. Beograd ter v letu 2021 100-odstotna lastnica družb Petrol Lumennis ZA JO d.o.o., Petrol Lumennis ŠI JO d.o.o., Petrol KU 2021 d.o.o. ter Petrol Lumennis KI JO d.o.o., ki se v Srbiji ukvarjajo s projekti javne razsvetljave. Osnovna dejavnost družbe Petrol d.o.o., Beograd, je prodaja goriv in derivatov ter trgovskega blaga in storitev v Srbiji.
Količinska prodaja goriv in derivatov je v letu 2022 znašala 112,8 tisoč ton, kar je 5 odstotkov več kot v letu 2021. V letu 2022 je skupina Petrol Beograd ustvarila 132,5 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 80 odstotkov več kot v letu 2021. 125,5 mio EUR prihodkov od prodaje je skupina ustvarila s prodajo goriv in derivatov ter 4,5 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev. Družba je v letu 2022 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 4,2 mio EUR, kar je 0,6 mio EUR več kot v letu 2021. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 3,2 mio EUR, kar je na ravni leta 2021. Ob koncu leta 2022 je skupina Petrol Beograd imela 17 bencinskih servisov. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 35,4 mio EUR.
Direktor: Tadej Zorjan; prokurist: Ignac Rupar
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
nastalo novo podjetje z imenom Petrol Crna Gora MNE d.o.o.
Količinska prodaja goriv in derivatov je v letu 2022 znašala 50,5 tisoč ton, kar je 6 odstotkov manj kot v letu 2021. V letu 2021 je družba Petrol Crna Gora MNE d.o.o. skupno ustvarila 75,4 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 87 odstotkov več kot leta 2021. Od tega je 58,1 mio EUR prihodkov od prodaje ustvarila s prodajo goriv in derivatov ter 6,5 mio EUR s prodajo trgovskega blaga in storitev. Družba je v letu 2022 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 2,0 mio EUR, kar je 0,2 mio EUR več kot v letu 2021. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 1,7 mio EUR, kar je 0,5 mio EUR več kot v letu 2021. Ob koncu leta 2022 je družba Petrol Crna Gora MNE d.o.o. imela 15 bencinskih servisov. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 23,2 mio EUR.
Glavni direktor matične družbe: Matija Bitenc (od 21. oktobra 2022), Aleš Zupančič (od 26. septembra 2022 do 20. oktobra 2022), Vanja Lombar (od 3. januarja 2022 do 20. oktobra 2022); direktor matične družbe: Jože Bajuk (do 1. februarja 2022, nato od 21. oktobra 2022); prokurist matične družbe: David Štoka (od 26. septembra 2022)
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 74,34 %
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022
Od leta 1978 družba opravlja energetske dejavnosti dobave, trgovanja, zastopanja in posredovanja na trgu z zemeljskim plinom, kar je osnovna dejavnost družbe. Posluje tudi na tujih trgih na področju dobave zemeljskega plina in nudenja storitev. Zanesljivo oskrbo zagotavlja z ustreznimi in razpršenimi nabavnimi viri ter transportnimi in skladiščnimi zmogljivostmi. Skupino Geoplin tvorijo matična družba Geoplin d.o.o. Ljubljana in odvisne družbe: Geoplin d.o.o. v Zagrebu, Geoplin d.o.o. Beograd in družba Geocom d.o.o., ki so v 100-odstotni lasti matične družbe, ter družba Zagorski metalac d.o.o., ki je v 25-odstotni lasti matične družbe. V letu 2022 je bila družba osredotočena predvsem na izvajanje in razvoj osnovne dejavnosti trženja in trgovanja z zemeljskim plinom prek razvoja trgovalne infrastrukture za podporo optimizaciji nabavno-prodajnega portfelja in podporo širjenju dejavnosti na nove trge. Nadaljevala je razvoj in trženje energetskih storitev ter projekte učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
V letu 2022 je skupina Geoplin prodala 19,4 TWh zemeljskega plina in ustvarila prihodke od prodaje v višini 1.350,2 mio EUR. Čisti poslovni izid skupine Geoplin je v letu 2022 znašal -28,3 mio EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal -21,1 mio EUR. Kapital skupine Geoplin je 31. decembra 2022 znašal 113,7 mio EUR.
Direktor: Uroš Bider; prokurist: Primož Kramer
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Beogas d.o.o. Beograd se ukvarja s financiranjem, projektiranjem in gradnjo distribucijskega plinovoda ter opravlja dejavnost distribucije zemeljskega plina v beograjskih občinah Čukarica, Palilula in Voždovac, od avgusta 2015 v Pećincih ter od junija 2018 v Bački Topoli. Družba Beogas d.o.o. Beograd ima v lasti 516,3 km plinovodnega omrežja in 13.464 aktivnih priključkov.
V letu 2022 je družba prodala 362,6 tisoč MWh zemeljskega plina, kar je 1 odstotek več kot leto prej. Družba je v letu 2022 ustvarila prihodke od prodaje v višini 13,6 mio EUR, kar je 6 odstotkov več kot v letu 2021. V letu 2022 je realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 1,2 mio EUR, kar je 1,2 mio EUR manj kot v letu 2021. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 1,1 mio EUR, kar je 0,9 mio EUR manj kot v letu 2021. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 22,5 mio EUR.
Direktorja matične družbe: Miljko Vlačić, Uroš Bider
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol LPG d.o.o., ki je bila ustanovljena februarja 2013, je 100-odstotna lastnica družbe Tigar Petrol d.o.o. Družbi se na srbskem trgu ukvarjata s prodajo UNP. V juliju 2016 je bila ustanovljena družba Petrol LPG HIB d.o.o., ki je prav tako v 100-odstotni lasti družbe Petrol LPG d.o.o. Družba se ukvarja s prodajo UNP na trgu Bosne in Hercegovine.
Direktor: Štefan Hozjan; prokurist: Borut Bizjak
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol Geo d.o.o. je bila ustanovljena julija 2018. Oktobra 2018 je bila iz družbe Petrol Geoterm d.o.o. v družbo Petrol Geo d.o.o. oddeljena dejavnost rudarskih del vrtanja, ter remontov plinskih in naftnih vrtin s proizvodnjo zemeljskega plina in nafte. V decembru 2018 se je družba Petrol Geoterm d.o.o. pripojila k družbi Petrol d.d., Ljubljana, (dejavnost proizvodnje toplote iz geotermalnih vrtin ter upravljanje in razvoj sistemov daljinskega ogrevanja, ki temelji na geotermalnih vrtinah).
Družba Petrol Geo d.o.o. je v letu 2022 ustvarila prihodke od prodaje v višini 4,0 mio EUR, kar je 0,6 mio EUR več kot leto prej. V letu 2022 je poslovni izid iz poslovanja znašal 2,4 mio EUR, kar je 0,2 mio EUR več kot v letu 2021. Čisti poslovni izid leta 2022 je bil 1,8 mio EUR, kar je 0,5 mio EUR več kot leto prej. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 4,0 mio EUR.
Direktorica: Barbara Jama Živalič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Najpomembnejša naložba družbe IG Energetski sistemi d.o.o. (IGES) je bil 25-odstotni delež v družbi GEN-EL d.o.o. V skladu s sprejeto strategijo družbe Petrol d.d., Ljubljana, je bila 22. junija 2016 podpisana pogodba o prodaji 50-odstotnega poslovnega deleža, ki ga je imela odvisna družba IGES d.o.o. v družbi GEN-I, d.o.o. Kupec je bila družba GEN-EL d.o.o. za kupnino v višini 45,1 mio EUR. Transakcija je bila zaključena v dveh delih. Prvi del transakcije je bil realiziran v letu 2016, drugi del pa v maju 2018.
Direktor: Marko Malgaj; prokurist: Tomaž Slavec (od 5. marca 2022)
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. se ukvarja s prodajo naftnih derivatov na avstrijskem trgu in trgih sosednjih držav.
V letu 2022 je družba Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. prodala 143,6 tisoč ton goriv in derivatov. V letu 2022 je družba ustvarila 160,3 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 101,3 mio EUR več kot v letu 2021. Čisti poslovni izid družbe Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. je v letu 2022 znašal 895,2 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 2,5 mio EUR.
Direktorja: Borut Bizjak, Tomislav Benković
E-pošta: [email protected]; [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V februarju 2016 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža družbe Vjetroelektrane Glunča d.o.o. iz Šibenika. Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije. Družba je lastnica vetrnega parka z močjo 20,7 MW na območju Šibenika.
V letu 2022 je realizirala 4,7 mio EUR prihodkov od prodaje in čisti poslovni izid v višini 0,9 mio EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 12,7 mio EUR.
Direktor: Aleš Weiss; prokurist Borut Bizjak (od 20. maja 2022)
E-pošta: [email protected]; [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 80 %
Družbi Petrol d.d., Ljubljana, in Eling inžinjering d.o.o., Teslić, sta v septembru 2015 ustanovili družbo Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić. Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije.
V letu 2022 je družba ustvarila prihodke od prodaje v višini 735,6 tisoč EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 371 tisoč EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal 297 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 7,2 mio EUR.
Direktor: Aleš Weiss; prokurist Borut Bizjak (od 18. januarja 2022)
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 99,7518 %
Sarajevo, postala odvisna družba Petrola d.d., Ljubljana. V januarju 2020 se je družba preimenovala v Petrol Power d.o.o. Družba se ukvarja s proizvodnjo in distribucijo električne energije.
V letu 2022 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 824,8 tisoč EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal -36,7 tisoč EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal -36,6 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal -1,9 mio EUR.
Direktor: Leon Stare (od 30. junija 2022), Primož Zupan (do 30. junija 2022)
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Februarja 2018 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 76-odstotnega poslovnega deleža družbe Mbills d.o.o. Družba nastopa pod blagovno znamko mBills, ki predstavlja brezpapirno in brezgotovinsko plačevanje. Aplikacija je odprta platforma za mobilno plačevanje, ki temelji na mobilni denarnici. Omogoča plačevanje blagajniških računov, mesečnih položnic, nakupovanje na spletu, nakazovanje denarja in še veliko drugega. V aprilu 2020 je družba Petrol d.d., Ljubljana, povečala lastniški delež v družbi Mbills d.o.o. in sicer z 91,04 odstotka na 100 odstotkov.
V letu 2022 je družba ustvarila prihodke od prodaje v višini 2,2 mio EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2022 znašal -1,1 mio EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 3,4 mio EUR.
Direktor: Igor Jogan; prokurist: Zoran Gračner
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V novembru 2018 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža družbe Ekoen d.o.o., ki ima v 100-odstotni lasti družbo Ekoen GG d.o.o. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja in distribucija toplote iz obnovljivih virov energije. 29. decembra 2022 je bila družba Ekoen GG d.o.o. pripojena k družbi Ekoen d.o.o.
V letu 2022 je družba Ekoen d.o.o. skupaj z družbo Ekoen GG d.o.o. ustvarila prihodke od prodaje v višini 557,1 tisoč EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2022 znašal -10,4 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 728,4 tisoč EUR.
Direktor: Igor Jogan; prokurist: Zoran Gračner
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V decembru 2018 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža družbe Ekoen S d.o.o. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja in distribucija toplote iz obnovljivih virov energije.
V letu 2022 je družba ustvarila prihodke od prodaje v višini 55,4 tisoč EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2022 znašal -4,9 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 10,5 tisoč EUR.
Direktor: Zdravko Čulig; prokurist: Aleš Gruden
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 75 %, Geoplin d.o.o. Ljubljana: 25 %
Dejavnost družbe je distribucija in oskrba z zemeljskim plinom ter vzdrževanje, projektiranje in gradnja distribucijskega plinovoda. Družba Zagorski metalac d.o.o. izvaja distribucijo zemeljskega plina na območju Zagrebške županije in na območju Krapinsko-zagorske županije. Po razvejanem distribucijskem plinskem omrežju družba oskrbuje 17.800 končnih odjemalcev.
V letu 2022 je družba Zagorski metalac d.o.o. prodala 198,1 mio kWh zemeljskega plina in distribuirala 248,6 mio kWh zemeljskega plina. V letu 2022 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 11,1 mio EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal -264,0 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 8,8 mio EUR.
Direktor: Jože Smolič (od 30. novembra 2022), Darko Pahor (do 30. novembra 2022); prokurist: Miha Vrbinc (od 3. januarja 2023)
E-pošta: [email protected]; [email protected]
V januarju 2021 je Petrol d.d., Ljubljana, po izpolnitvi odložnih pogojev zaključil nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi E 3, d.o.o. Družba je ključni dobavitelj električne energije na Primorskem. Glavne dejavnosti družbe so dobava električne energije, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov in kogeneracije, aktivnosti, vezane na učinkovito rabo energije, ter oskrba s paro in vročo vodo.
V letu 2022 je družba E 3, d.o.o., prodala 1.477 GWh električne energije ter 7,4 GWh toplotne energije. V letu 2022 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 211,8 mio EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal -2,3 mio EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 12,2 mio EUR.
Direktor: Aleš Zupančič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v oktobru 2010 ustanovila družbo Petrol-Energetika DOOEL Skopje. Dejavnost družbe je trgovanje z električno energijo. Družba ima veljavno licenco za opravljanje dejavnosti trgovine z električno energijo.
Družba je v letu 2022 ustvarila 13,3 tisoč EUR prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 7,1 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 118,1 tisoč EUR.
Direktor: Aleš Zupančič
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v decembru 2014 ustanovila družbo Petrol Bucharest ROM S.R.L. Dejavnost družbe je trgovanje, proizvodnja, prenos in distribucija električne energije.
Družba je v letu 2022 ustvarila 66,8 tisoč EUR prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 15,9 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal -69 tisoč EUR.
Direktorji: Borut Bizjak, Tomislav Benković, Slaven Tudić
Družbeniki: Petrol d.d., Ljubljana
E-pošta: [email protected]; [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
V januarju 2018 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 50-odstotnega poslovnega deleža družbe Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. iz Šibenika. V letu 2019 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža. Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije.
V letu 2022 je ustvarila prihodke od prodaje v višini 4,2 mio EUR ter čisti poslovni izid v višini 0,8 mio EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 8,2 mio EUR.
Direktorja: Matevž Kustec (do 3. marca 2023), Robert Surina (od 5. januarja 2023), Tomaž Novak (od 3. marca 2023)
E-pošta: [email protected], [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana za poslovno leto 2022: 72,96 % (76 % glasovalnih pravic)
V decembru 2019 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 72,96-odstotnega poslovnega deleža družbe Atet d.o.o. Z 12. januarjem 2023 Petrol d.d., Ljubljana, prevzame še 23,04 odstotka poslovnega deleža družbe Atet d.o.o. in postane 96-odstotni lastnik družbe Atet d.o.o. (100 odstotkov glasovalnih pravic). Njena osnovna dejavnost je dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup (kratkoročni najem vozil, izvajanje prevozov z voznikom in podporne storitve mobilnosti).
V letu 2022 je družba ustvarila prihodke od prodaje v višini 3,5 mio EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2022 znašal 410,0 tisoč EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal 299,2 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 2,6 mio EUR.
Direktor: Aleš Weiss
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 80 %
V letu 2022 je družba ustvarila prihodke od prodaje v višini 210,1 tisoč EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 65,2 tisoč EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal 52,1 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 581,4 tisoč EUR.
Direktor: Anton Figek
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je decembra 2020 zaključila transakcijo, s katero je drugemu družbeniku prodala svoj delež v družbi Petrol OTI Slovenija L.L.C. in tako izstopila iz lastniške strukture družbe. Družba Petrol d.d., Ljubljana, je od družbe Petrol OTI Slovenija L.L.C. odkupila 100-odstotni delež v družbi Petrol-OTI-Terminal L.L.C.
Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 8,6 mio EUR.
Direktorici: Verena Zidar, Mojca Logar (od 8. septembra 2022 do 8. marca 2023), Peter Hrastar (od 8. marca 2023 dalje)
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 50 %
Družba je nosilec koncesijskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin, surove nafte, zemeljskega plina in plinskega kondenzata na območju Murske depresije. Čisti poslovni izid družbe v letu 2022 je znašal -299,4 tisoč EUR. Čisti poslovni izid leta 2022, ki pripada skupini Petrol, je znašal -149,7 tisoč EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 178,2 tisoč EUR.
Direktor: Aleš Ažman
E-pošta: [email protected]
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 25 %
Osnovna dejavnost družbe je soproizvodnja toplotne in električne energije. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 3,7 mio EUR. Čisti poslovni izid leta 2022, ki pripada skupini Petrol, je znašal 0,9 mio EUR. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal 4,9 mio EUR.
Direktorji: Borut Bizjak, Slaven Tudić
E-pošta: [email protected];
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 50 %
Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije iz vetrne energije. Družba v letu 2022 še ni poslovala. Kapital družbe je 31. decembra 2022 znašal -1,8 tisoč EUR.
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 26 %
Dejavnost: gradnja in opravljanje storitev čiščenja industrijskih in komunalnih voda – projekt centralne čistilne naprave v Mariboru
Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 29,6985 %
Dejavnost: upravljanje plinske infrastrukture
Poslovni delež družbe E 3, d.o.o.: 47,27 %
Dejavnost: proizvodnja električne energije
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del
Uprava Družbe je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 s pripadajočimi usmeritvami in pojasnili, ki po njenem najboljšem mnenju vključujejo pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim Družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidirane računovodske izkaze, kot celota izpostavljene.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu poštene vrednosti, previdnosti in dobrega gospodarjenja ter da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja Skupine in Družbe in izidov njunega poslovanja za leto 2022.
Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju Družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava Družbe sprejema in potrjuje računovodske izkaze s pripadajočimi usmeritvami in pojasnili skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, kadar koli preverijo poslovanje družbe. To lahko povzroči dodatne obveznosti za plačilo davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali drugih davkov in dajatev. Uprava Družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Nada Drobne Popović
Matija Bitenc
predsednica uprave
član uprave
Jože Bajuk
Jože Smolič
član uprave
član uprave
Zoran Gračner
član uprave, delavski direktor
Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ljubljana, 6. april 2023
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | Pojasnila | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 6.3 | ||||||
| 9.456.733.497 |
| (7.912.872) | 151.128.793 | 17.873.367 | 86.087.463 |
|---|---|---|---|
| 6.10 | 3.328.395 | 2.583.771 | - | - |
|---|---|---|---|---|
| 6.10 | - | - | 1.652.814 | 3.287.054 |
|---|---|---|---|---|
| 6.11 | 109.249.416 | 31.833.463 | 103.318.887 | 23.488.199 |
|---|---|---|---|---|
| 6.11 | (114.478.291) | (34.098.000) | (105.021.002) | (29.465.373) |
|---|---|---|---|---|
| (5.228.875) | (2.264.537) | (1.702.115) | (5.977.174) |
|---|---|---|---|
| (9.813.352) | 151.448.027 | 17.824.066 | 83.397.343 |
|---|---|---|---|
| 6.12 | (4.258.179) | (30.683.697) | (786.831) | (18.781.868) |
|---|---|---|---|---|
| 6.12 | 11.385.725 | 3.717.031 | 2.346.643 | 1.867.467 |
|---|---|---|---|---|
| 7.127.546 | (26.966.666) | 1.559.812 | (16.914.401) |
|---|---|---|---|
| (2.685.806) | 124.481.361 | 19.383.878 | 66.482.942 |
|---|---|---|---|
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | 6.13 | 0,11 | 2,90 | 0,47 | 1,61 |
|---|---|---|---|---|---|
| neobvladujočemu deležu | (7.205.931) | 5.401.786 | - | - | - |
Skupina/Družba je v letu 2022 spremenila predstavitev posameznih postavk v izkazu poslovnega izida. Spremembe so pojasnjene v točki 2.f.
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | Pojasnila | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | (2.685.806) | 124.481.361 | 19.383.878 | 66.482.942 | ||
| Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov | 6.14 | 17.755.033 | 4.109.730 | 34.292.222 | 3.283.988 | |
| Sprememba odloženih davkov | (3.333.632) | (772.591) | (6.515.522) | (623.957) | ||
| Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev preko drugega vseobsegajočega donosa | - | (61.866) | - | - | ||
| Sprememba odloženih davkov | - | 11.756 | - | - | ||
| Tečajne razlike | (863.631) | 496.086 | - | - |
| 13.557.770 | 3.783.115 | 27.776.700 | 2.660.031 | |
|---|---|---|---|---|
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkazu poslovnega izida | 13.557.770 | 3.783.115 | 27.776.700 | 2.660.031 |
| 2.405.390 | (5.406) | 2.583.114 | 12.995 | |
|---|---|---|---|---|
| Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo pripoznan v izkazu poslovnega izida | 2.405.390 | (5.406) | 2.583.114 | 12.995 |
| 2.405.390 | (5.406) | 2.583.114 | 12.995 |
|---|---|---|---|
| 15.963.160 | 3.777.709 | 30.359.814 | 2.673.026 |
|---|---|---|---|
| 13.277.354 | 128.259.070 | 49.743.692 | 69.155.968 |
|---|---|---|---|
| lastnikom obvladujoče družbe | 24.749.798 | 122.872.937 | 49.743.692 | 69.155.968 |
|---|---|---|---|---|
| neobvladujočemu deležu | (11.472.444) | 5.386.133 | - | - |
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 - računovodski del 196
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||
|---|---|---|---|
| * Prilagojeno | (v EUR) | ||
| Pojasnila | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december |
| Vrsta sredstev | 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan | Stanje na dan | Stanje na dan | Stanje na dan | |
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | 245.289.473 | 254.911.455 | 151.972.471 | 155.524.818 |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 131.620.269 | 122.091.589 | 29.237.692 | 27.874.823 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 854.552.521 | 857.414.048 | 366.310.650 | 366.262.157 |
| Naložbene nepremičnine | 14.777.108 | 16.139.743 | 11.490.836 | 12.335.994 |
| Naložbe v odvisne družbe | - | - | 554.032.932 | 553.970.331 |
| Naložbe v skupaj obvladovane družbe | 1.277.748 | 704.501 | 233.000 | 210.000 |
| Naložbe v pridružene družbe | 56.968.277 | 55.169.626 | 26.610.477 | 26.610.477 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 4.112.346 | 4.133.044 | 2.117.914 | 2.117.914 |
| Dana posojila | 949.277 | 991.831 | 59.134.780 | 83.299.185 |
| Poslovne terjatve | 7.015.756 | 8.228.771 | 7.007.540 | 8.219.107 |
| 6.12 | 18.190.424 | 11.379.674 | 3.987.393 | 8.155.514 | 1.334.753.199 | 1.331.164.282 | 1.212.135.685 | 1.244.580.320 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 6.25 | 264.849.265 | 180.009.192 | 151.178.363 | 96.573.239 |
|---|---|---|---|---|
| 6.28 | 13.319.362 | 3.338.893 | 11.722.300 | 7.604.649 |
|---|---|---|---|---|
| 6.26 | 1.679.138 | 16.168.692 | 41.343.762 | 16.181.049 |
|---|---|---|---|---|
| 6.27 | 845.195.344 | 650.133.882 | 566.790.889 | 385.829.891 |
|---|---|---|---|---|
| 6.12 | 23.897.315 | 616.729 | 11.880.734 |
|---|---|---|---|
| 6.29 | 2.646.334 | 34.666.891 | 2.525.437 | 34.561.544 |
|---|---|---|---|---|
| 6.22 | 38.034.066 | 1.776.801 | 33.376.691 | 1.100.446 |
|---|---|---|---|---|
| 6.30 | 115.267.863 | 85.718.759 | 51.468.197 | 50.728.784 |
|---|---|---|---|---|
| 6.31 | 100.962.531 | 100.226.890 | 51.203.361 | 57.567.397 |
|---|---|---|---|---|
| 1.405.851.218 | 1.072.656.729 | 921.489.734 | 650.146.999 |
|---|---|---|---|
| Skupaj sredstva | 2.740.604.417 | ||
| 2.403.821.011 | 2.133.625.419 | 1.894.727.319 | |
| Kapital, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | |||
| Vpoklicani kapital | 52.240.977 | 52.240.977 | 52.240.977 |
| Kapitalske rezerve | 80.991.385 | 80.991.385 | 80.991.385 |
| Zakonske rezerve | 61.987.955 | 61.987.955 | 61.749.884 |
| Rezerve za lastne delnice | 4.708.359 | 4.708.359 | 4.708.359 |
| Lastne delnice | (4.708.359) | (4.708.359) | (2.604.670) |
| Druge rezerve iz dobička | 299.826.206 | 318.523.082 | 322.180.686 |
| Rezerve za pošteno vrednost | 1.810.718 | (789.611) | 42.539.491 |
| Rezerve za varovanje pred tveganjem | 17.827.312 | (858.584) | 26.639.848 |
| Tečajne razlike | (9.496.033) | (8.634.420) | - |
| Zadržani poslovni izid | 323.576.627 | 362.184.854 | 9.545.011 |
| 33.241.471 | 828.765.147 | 865.645.638 | |
| 597.990.971 | 609.914.620 | Neobvladujoči delež |
| 6.32 | 860.166.621 | 908.698.005 | 597.990.971 | 609.914.620 |
|---|---|---|---|---|
| 6.33 | 7.836.685 | 9.516.091 | 5.898.618 | 7.969.809 |
|---|---|---|---|---|
| 6.34 | 18.210.763 | 34.323.479 | 13.381.922 | 17.606.490 |
|---|---|---|---|---|
| 6.35 | 39.931.269 | 34.447.444 | 29.581.096 | 29.459.071 |
|---|---|---|---|---|
| 6.36 | 401.613.002 | 433.812.995 | 365.355.088 | 404.555.761 |
|---|---|---|---|---|
| 6.37 | 101.100.126 | 92.991.633 | 27.331.350 | 26.735.533 |
|---|---|---|---|---|
| 6.38 | 2.596.382 | 5.661.782 | 2.596.382 | 5.661.782 |
|---|---|---|---|---|
| 6.12 | 20.682.541 | 21.953.238 | - | - |
|---|---|---|---|---|
| 6.36 | 96.656.433 | 65.842.106 | 225.811.701 | 272.369.421 |
|---|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 6.39 | 1.082.103.909 | 690.456.613 | 792.213.281 | 442.507.932 |
|---|---|---|---|---|---|
| Blagovni izvedeni instrumenti | 6.40 | 29.872.456 | 116.341 | 16.007.602 | 116.341 |
| Obveznosti za davek od dohodka | 6.12 | 1.062.768 | 18.786.511 | - | 16.353.199 |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 6.41 | 23.153.575 | 14.828.344 | 18.367.017 | 7.905.838 |
| Druge obveznosti | 6.42 | 38.118.918 | 58.618.299 | 35.125.073 | 50.853.926 |
| Skupaj obveznosti | 1.288.467.028 | ||||
| 862.416.344 | |||||
| 1.091.489.992 | |||||
| 792.824.253 | |||||
| Skupaj kapital in obveznosti | 2.740.604.417 | ||||
| 2.403.821.011 | |||||
| 2.133.625.419 | |||||
| 1.894.727.319 |
*Skupina/Družba je v letu 2022 spremenila predstavitev posameznih postavk finančnega položaja. Spremembe so pojasnjene v točki 2.f. Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 - računovodski del 197
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Rezerve za pošteno vrednost | Rezerve za varovanje pred |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 52.240.977 | 80.991.385 | 61.987.955 | 4.708.359 | (4.708.359) | 316.057.569 | (753.447) | (4.195.723) | (9.126.807) | 290.793.508 | 787.995.417 | 38.674.020 | 826.669.437 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izplačilo dividend za leto 2020 | (30.775.958) | (14.446.758) | (45.222.716) | (45.222.716) | |||||||||
| Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2021 | 33.241.471 | (33.241.471) | - | - | |||||||||
| Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža | - | (1.007.786) | (1.007.786) | ||||||||||
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | 2.465.513 | - | - | - | (47.688.229) | (45.222.716) | (1.007.786) | (46.230.502) | |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | 119.079.575 | 119.079.575 | 5.401.786 | 124.481.361 |
| (36.164) | 3.337.139 | 492.387 | 3.793.362 |
|---|---|---|---|
| (15.653) | 3.777.709 | Celotni vseobsegajoči donos | |
| - | - | - | - |
| - | - | (36.164) | 3.337.139 |
| 492.387 | 119.079.575 | 122.872.937 | 5.386.133 |
| 128.259.070 | Stanje 31. decembra 2021 | 52.240.977 | 80.991.385 |
| 61.987.955 | 4.708.359 | (4.708.359) | 318.523.082 |
| (789.611) | (858.584) | (8.634.420) | 362.184.854 |
| 865.645.638 | 43.052.367 | 908.698.005 | Stanje 1. januarja 2022 |
| 52.240.977 | 80.991.385 | 61.987.955 | 4.708.359 |
| (4.708.359) | 318.523.082 | (789.611) | (858.584) |
| (8.634.420) | 362.184.854 | 865.645.638 | 43.052.367 |
| 908.698.005 | Izplačilo dividend za leto 2021 | (28.425.869) | (33.241.474) |
| (61.667.343) | (61.667.343) | Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2022 | 9.691.939 |
| (9.691.939) | - | - | Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža |
| 37.054 | 37.054 | (178.449) | (141.395) |
| Transakcije z lastniki |
| (18.696.876) | (42.933.413) | (61.630.289) | (178.449) | (61.808.738) |
|---|---|---|---|---|
| 4.520.125 | 4.520.125 | (7.205.931) | (2.685.806) | |
| Drugi vseobsegajoči donos | 2.600.329 | 18.685.896 | (861.613) | (194.939) |
| 20.229.673 | (4.266.513) | 15.963.160 | ||
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - |
| 2.600.329 | 18.685.896 | (861.613) | 4.325.186 | 24.749.798 |
| (11.472.444) | 13.277.354 | |||
| Stanje 31. decembra 2022 | 52.240.977 | 80.991.385 | 61.987.955 | 4.708.359 |
| (4.708.359) | 299.826.206 | 1.810.718 | 17.827.312 | (9.496.033) |
| 323.576.627 | 828.765.147 | 31.401.474 | 860.166.621 |
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Rezerve za varovanje pred tveganjem | Zadržani dobiček | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Druge rezerve iz dobička |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 52.240.977 | 80.991.385 | 61.749.884 | 4.708.359 | (2.604.670) | 338.449.102 |
| 39.796.454 | (3.796.881) | 14.446.758 | 585.981.368 | |||
| Izplačilo dividend za leto 2020 | (30.775.958) | (14.446.758) | (45.222.716) | |||
| Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2021 | 33.241.471 | (33.241.471) | - | |||
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | 2.465.513 |
| (47.688.229) | (45.222.716) | |||||
| Čisti poslovni izid tekočega leta | 66.482.942 | 66.482.942 | ||||
| Drugi vseobsegajoči donos | 12.995 | 2.660.031 | 2.673.026 | |||
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | |
| 12.995 | 2.660.031 | 66.482.942 | 69.155.968 | |||
| Stanje 31. decembra 2021 |
| 52.240.977 | 80.991.385 | 61.749.884 | 4.708.359 | (2.604.670) | 340.914.615 | 39.809.449 | (1.136.850) | 33.241.471 | 609.914.620 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (28.425.869) | (33.241.474) | (61.667.343) |
|---|---|---|
| 9.691.939 | (9.691.939) | - |
|---|---|---|
| - | - | - | - | - | (18.733.930) | - | - | (42.933.413) | (61.667.343) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 19.383.878 | 19.383.878 |
|---|---|
| 2.730.042 | 27.776.700 | (146.928) | 30.359.814 |
|---|---|---|---|
| - | - | - | - | - | - | 2.730.042 | 27.776.700 | 19.236.950 | 49.743.692 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 52.240.977 | 80.991.385 | 61.749.884 | 4.708.359 | (2.604.670) | 322.180.686 |
|---|---|---|---|---|---|
| 42.539.491 | 26.639.848 | 9.545.011 | 597.990.971 |
|---|---|---|---|
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | *Prilagojeno (v EUR) | Pojasnila | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri poslovanju | Čisti poslovni izid | (2.685.806) | 124.481.361 | 19.383.878 | 66.482.942 | ||
| Prilagoditve za: | Davek od dobička | 6.12 | (7.127.546) | 26.966.666 | (1.559.812) | 16.914.401 | |
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in pravice do uporabe najetih sredstev | 6.7 | 82.694.805 | 65.861.834 | 36.767.966 | 37.020.227 | ||
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 6.7 | 13.605.265 | 13.229.924 | 9.749.159 | 9.676.444 | ||
| (Dobiček)/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 6.3, 6.8 | (2.308.698) | 627.202 | (496.493) | 653.815 | ||
| Oslabitev, odpis/(odprava oslabitve) sredstev | 6.8 | 6.194.071 | 14.259.583 | 7.024 | 2.705.061 | ||
| Prihodki od sredstev v upravljanju | 6.36 | (65.414) | (65.414) | (65.414) |
| (65.414) | 6.33 | (176.863) | (306.149) | 305.793 | (310.918) |
|---|---|---|---|---|---|
| (9.707.692) | 3.356.189 | (3.896.414) | 3.881.951 |
|---|---|---|---|
| (4.964.865) | (2.696.235) | (3.343.967) | (1.476.726) |
|---|---|---|---|
| 7.292.624 | 7.571.039 | 2.352.108 | 2.660.018 |
|---|---|---|---|
| 8.160.628 | (657.814) | 4.789.290 | 7.431.554 |
|---|---|---|---|
| - | 873.366 | - | 11.193.296 |
|---|---|---|---|
| (665.483) | (300.040) | - | - |
|---|---|---|---|
| (2.662.912) | (2.283.731) | - | - |
|---|---|---|---|
| - | - | (723.160) | (1.823.324) |
|---|---|---|---|
| - | - | (115.217) | (135.495) |
|---|---|---|---|
| (814.437) | (1.328.236) | ||
|---|---|---|---|
| 87.582.114 | 250.917.781 | 62.340.304 | 153.479.596 |
| 6.42 | (20.483.464) | 36.963.249 | (15.728.852) | 38.374.470 |
|---|---|---|---|---|
| 6.30 | (4.126.645) | (18.616.569) | (1.568.792) | (13.287.076) |
|---|---|---|---|---|
| 6.25 | (86.164.815) | (20.869.739) | (51.268.181) | (7.441.204) |
|---|---|---|---|---|
| 6.27, 6.28 | (180.638.456) | (209.709.855) | (147.757.061) | (182.227.918) |
|---|---|---|---|---|
| 6.39, 6.41 | 406.890.937 | 138.301.308 | 374.077.361 | 80.276.004 |
|---|---|---|---|---|
| 203.059.671 | 176.986.175 | 220.094.779 | 69.173.872 |
|---|---|---|---|
| 6.11 | (14.411.347) | (9.750.418) | (9.669.252) | (7.157.264) |
|---|---|---|---|---|
| 6.12 | (44.996.685) | (12.585.658) | (28.964.937) | 3.921.348 |
|---|---|---|---|---|
| 143.651.639 | 154.650.099 | 181.460.590 | 65.937.956 |
|---|---|---|---|
| (3.720.482) | (185.966.729) |
|---|---|
| (3.720.482) | (204.150.000) |
| 3.244.000 | - |
|---|---|
| 3.244.000 | - |
| (23.000) | - |
|---|---|
| (23.000) | - |
| - | 2.575.000 |
|---|---|
| - | 2.575.000 |
| 294.638 | 412.459 | 289.265 | 407.294 |
|---|---|---|---|
| (8.710.587) | (7.276.610) | (6.298.800) | (4.074.759) |
|---|---|---|---|
| 4.025.620 | 5.385.276 | 1.278.388 | 687.619 |
|---|---|---|---|
| (74.289.070) | (57.030.318) | (38.631.661) | (28.496.285) |
|---|---|---|---|
| 265.870 | - | 21.725 | - |
|---|---|---|---|
| (124.378) | - | - | - |
|---|---|---|---|
| 16.086.323 | 91.219.887 | 251.765.872 | 159.534.710 |
|---|---|---|---|
| (905.474) | (39.367) | (251.057.987) | (178.542.919) | |
|---|---|---|---|---|
| 6.11 | 5.339.642 | 17.028.503 | 4.422.427 | 2.529.225 |
| 6.10 | - | - | 723.160 | 1.823.324 |
|---|---|---|---|---|
| 6.10 | 115.217 | 135.495 | 115.217 | 135.495 |
|---|---|---|---|---|
| 6.10 | 864.261 | 1.403.355 | 814.437 | 1.328.236 |
|---|---|---|---|---|
| 6.10 | 258.925 | 177.148 | 148.925 | 67.148 |
|---|---|---|---|---|
| (57.278.495) | (131.975.901) | (36.908.514) | (246.175.912) |
|---|---|---|---|
| 6.37 | (16.611.194) | (12.056.039) | (3.867.861) | (3.566.349) |
|---|---|---|---|---|
| 6.36 | 1.884.402.641 | 926.931.269 | 2.577.234.111 | 1.327.414.213 |
|---|---|---|---|---|
| 6.36 | (1.891.704.933) | (880.837.557) | (2.662.608.090) | (1.085.490.135) |
|---|---|---|---|---|
| 6.32 | (61.674.272) | (45.222.901) | (61.674.272) | (45.222.901) |
|---|---|---|---|---|
Petrol d.d., Ljubljana (v nadaljevanju »Družba«), je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana. V nadaljevanju so predstavljeni konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2022, in ločeni računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2022. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo Družbo in njene odvisne družbe, deleže skupine Petrol v pridruženih družbah ter deleže v skupaj obvladovanih družbah (skupaj v nadaljevanju »Skupina«). Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Družbe v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.
Uprava Družbe je računovodske izkaze Družbe in konsolidirane računovodske izkaze Skupine potrdila dne 6. aprila 2023. Računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana, in konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Računovodski izkazi Skupine in računovodski izkazi Družbe so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen finančnih instrumentov, ki so izkazani po pošteni.
Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov, evro pa je tudi
| Na začetku leta | Povečanje/(zmanjšanje) | Na koncu obdobja | |
|---|---|---|---|
| Denar in denarni ekvivalenti | 100.226.890 | 785.386 | 100.962.531 |
| Denarni ekvivalenti | 88.674.952 | 11.488.970 | 100.226.890 |
| Skupaj | 57.567.397 | (6.364.036) | 51.203.361 |
| Tečajne razlike | 44.670.525 | - | 57.567.397 |
*Skupina je v letu 2022 popravila napako v preteklem letu. Spremembe so pojasnjene v točki 2.g.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene in presoje na osnovi uporabljenih in pregledanih predpostavk, ki vplivajo na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Oblikovanje ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkrite v pojasnilih k posameznim postavkam.
Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Ker so ocene podvržene subjektivni presoji in določeni stopnji negotovosti, se poznejši dejanski rezultati lahko razlikujejo od ocen. Spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se pripoznajo v obdobju, v katerem so bile ocene spremenjene, če sprememba vpliva samo na to obdobje, ali v obdobju spremembe in v prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na prihodnja obdobja.
Skupina/Družba je sprejela naslednje računovodske presoje, ki pomembno vplivajo na določitev zneska pravic do uporabe in obveznosti iz najema:
Trajanje najema je v večini primerov določeno v najemni pogodbi. Kadar pogodbeno obdobje ni določeno, Skupina/Družba trajanje najema oceni na podlagi presoje potreb po uporabi posameznega sredstva. Pri tem se upoštevajo plani in dolgoročne poslovne usmeritve Skupine/Družbe.
- Določitev diskontne stopnje: Diskontna stopnja je določena v višini obrestne mere, po kateri lahko Skupina/Družba na trgu pridobi primerljiva sredstva in s primerljivo ročnostjo.
Skupina/Družba je sprejela naslednje računovodske presoje, ki pomembno vplivajo na določitev zneska in trenutka pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci:
kupca ali po tem, saj nabavi opremo le ob odobritvi kupca oz. lahko neprodano blago vrne dobavitelju.
Skupina/Družba pri blagu, ki ga prodaja v imenu in za račun tretjih oseb, nima diskrecijske pravice pri določanju cene blaga. Nadomestilo, ki ga prejme za posredovanje, je vnaprej dogovorjeno kot razlika med končno prodajno ceno in nabavno ceno, ti dve pa sta vnaprej dogovorjeni z dobaviteljem.
Skupina/Družba v primerih, ko določeno nepremičnino delno uporablja za lastno dejavnost in delno za oddajo v najem ter je del, namenjen oddaji, mogoče prodati ločeno ali oddati v finančni najem, del, namenjen oddaji, obračunava ločeno med naložbenimi nepremičninami v primeru, da predstavlja več kot 5 odstotkov vrednosti nepremičnine.
Skupina/Družba je sprejela naslednje računovodske presoje, ki pomembno vplivajo na pripoznavanje in merjenje učinkov na podlagi poslovnih združitev:
Skupina/Družba pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako Skupina/Družba preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih; za primer, če bi se spremenile okoliščine in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji vrednosti:
Skupina/Družba pri presoji vrednosti sredstev uporablja:
Finančni načrti so pripravljeni na podlagi analiz preteklih obdobij in ob upoštevanju razvojnih scenarijev v prihodnosti.
− metodo tržnih primerjav, ki temelji na tržnih vrednostih primerljivih podjetij na dan presoje vrednosti.
Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, in pri izpeljanih finančnih instrumentih. Vse ostale postavke v računovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odplačno vrednost.
Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora Skupina/Družba upoštevati zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri. Skupina/Družba uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.
Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjene ali razkrite po pošteni vrednosti, so razvrščene v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
Za sredstva in obveznosti, ki so bile v računovodskih izkazih pripoznane že v predhodnih obdobjih, Skupina/Družba ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, tako da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.
Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine/Družbe je predstavljena v pojasnilu št. 7.7, usmeritve za posamezne postavke v izkazih pa v točki 3.p.
Proti družbam v Skupini je vloženih več tožb, pri čemer se zanje tekoče ocenjuje morebitna potreba po rezervacijah. Rezervacija je pripoznana, ko imajo družbe zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.
Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družbe v Skupini ne morejo vplivati. Poslovodstvo posamezne družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Pri presoji obstoja in višine možnih obveznosti poslovodstvo Skupine uporablja strokovna mnenja zunanjih odvetnikov, ki družbo tudi zastopajo v pravnih sporih, in po potrebi tudi mnenja mednarodnih pravnih strokovnjakov.
Rezervacije za tožbe vključujejo precejšnjo mero negotovosti in dejanski zneski poravnave se lahko pomembno razlikujejo od trenutne ocene.
(pojasnilo 6.33)
V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanje vrednosti odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen. Predpostavke so podrobneje navedene v okviru pojasnila 6.33.
V okviru rezervacij za kočljive pogodbe so evidentirane:
Skupina/Družba oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, slabitve finančnih naložb, slabitve terjatev in davčne izgube.
Skupina/Družba na dan zaključenih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in obveznosti za odloženi davek. Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnjega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Skupina/Družba v letu 2022 ni spreminjala računovodskih usmeritev.
Skupina je v letu 2022 spremenila predstavitev posameznih postavk v izkazu finančnega položaja in izkazu poslovnega izida z namenom zagotavljanja ustreznejše predstavitve. Sprememba vključuje tudi celovito prilagoditev postavk za primerjalno obdobje 2021 na enakih podlagah.
Pri nabavi naftnih derivatov, zemeljskega plina in pri trgovanju z električno energijo Skupina/Družba uporablja blagovne izvedene instrumente in blagovne rokovne pogodbe. Učinke navedenih izvedenih instrumentov Skupina/Družba izkazuje med drugimi prihodki/odhodki v okviru poslovnega izida iz poslovanja. Do leta 2022 je Skupina/Družba obveznosti blagovnih izvedenih instrumentov in blagovnih rokovnih pogodb prikazovala med finančnimi obveznostmi. V letu 2022 je le-te prerazvrstila v novo postavko blagovni izvedeni instrumenti. Razlog za spremembo izkazovanja je dejstvo, da so navedeni izvedeni instrumenti sestavni del poslovanja in jih je treba gledati skupaj z učinki poslov blagovnih izvedenih instrumentov in blagovnih rokovnih pogodb, saj gre za eno izmed dejavnosti Skupine/Družbe. Sprememba izkazovanja bo po oceni Skupine/Družbe izboljšala predstavljivost informacij in primerljivost izkazov Skupine/Družbe z ostalimi družbami na trgu.
Prevzeta sredstva družbe so bila na dan 31. decembra 2021 pripoznana po začasni vrednosti, ker je do poslovne združitve prišlo ob koncu leta 2021 in poštene vrednosti sredstev na dan 31. decembra 2021 ni bilo mogoče z gotovostjo določiti. V letu 2022 je bila opravljena ocena poštene vrednosti pridobljenih neto sredstev, na podlagi katere je Skupina v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznala sredstva po pošteni vrednosti in tako dokončno razporedila kupnino družbe in prikazala v izkazih za leto 2021.
Skupina Petrol
Objavljeno 31. december 2021
Prilagojeno 31. december 2021
| Dokončna razporeditev dobrega imena | Blagovni izvedeni instrumenti | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Objavljeno 31. december 2021 | Blagovni izvedeni instrumenti | |||||||
| SREDSTVA | Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | 1.312.403.308 | 18.760.974 | - | 1.331.164.282 | 1.244.580.320 | - | 1.244.580.320 |
| Neopredmetena sredstva | 345.329.895 | (90.418.440) | - | 254.911.455 | 155.524.818 | - | 155.524.818 | |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 102.621.512 | 19.470.077 | - | 122.091.589 | 27.874.823 | - | 27.874.823 | |
| Opredmetena osnovna sredstva | 767.704.711 | 89.709.337 | - | 857.414.048 | 366.262.157 | - | 366.262.157 | |
| Kratkoročna sredstva | 1.071.048.123 | 1.608.606 | - | 1.072.656.729 | 650.146.999 | - |
| Zaloge | 178.191.288 | 1.817.904 | - | 180.009.192 | 96.573.239 | - | 96.573.239 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poslovne terjatve | 650.343.180 | (209.298) | - | 650.133.882 | 385.829.891 | - | 385.829.891 |
| Skupaj sredstva | 2.383.451.431 | 20.369.580 | - | 2.403.821.011 | 1.894.727.319 | - | 1.894.727.319 |
| Skupaj kapital | 908.698.005 | - | - | 908.698.005 | 609.914.620 | - | 609.914.620 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne obveznosti | 612.337.082 | 20.369.580 | - | 632.706.662 | 491.988.446 | - | 491.988.446 |
| Odložene obveznosti za davek | 1.583.658 | 20.369.580 | - | 21.953.238 | - | - | - |
| Kratkoročne obveznosti | 862.416.344 | - | - | 862.416.344 | 792.824.253 | - | 792.824.253 |
| Finančne obveznosti | 65.958.447 | - | (116.341) | 65.842.106 | 272.485.762 |
| 116.341 | 272.369.421 | - | - | |
|---|---|---|---|---|
| 116.341 | 116.341 | - | 116.341 | |
| Skupaj obveznosti | 1.474.753.426 | 20.369.580 | - | 1.495.123.006 |
| 1.284.812.699 | - | 1.284.812.699 | - | |
| Skupaj kapital in obveznosti | 2.383.451.431 | 20.369.580 | - | 2.403.821.011 |
| 1.894.727.319 | - | 1.894.727.319 | - |
Skupina/Družba je do leta 2022 izkazovala odpravljene in izterjane popravke poslovnih terjatev med drugimi finančnimi prihodki ter popravek poslovnih terjatev med drugimi finančnimi odhodki. Ob ponovni proučitvi takšnega prikazovanja je Skupina/Družba presodila, da je ustrezneje prikazovati neto popravke poslovnih terjatev med stroški iz poslovanja.
Družba je do leta 2022 izkazovala slabitev naložb v odvisne družbe med drugimi finančnimi odhodki. Ob ponovni proučitvi takšnega prikazovanja je Družba presodila, da je ustrezneje prikazovati slabitve naložb v odvisne družbe med stroški iz poslovanja.
V preteklih obdobjih so prihodke od prodaje blaga in njeno nabavno vrednost pri trgovanju z električno energijo v odvisni družbi prikazovali v svojih računovodskih izkazih. Ob ponovni proučitvi takšnega prikazovanja je Družba presodila, da je ustrezneje prihodke od prodaje blaga in nabavno vrednost prodanega blaga prikazovati na matični družbi, ker odvisna družba prodajo opravlja v imenu in za račun matične družbe. Na izkaze Skupine sprememba predstavitve v računovodskih izkazih ni imela vpliva.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) |
|---|---|---|
| Objavljeno 2021 | Sprememba predstavitve | Prilagojeno 2021 |
| Objavljeno 2021 | Sprememba predstavitve | Prilagojeno 2021 |
| Prihodki od prodaje | 4.960.125.965 |
(4.416.701.515)
(4.416.701.515)
(3.196.529.739)
(5.447.749)
(3.201.977.488)
(29.296.024)
(-)
(29.296.024)
(23.818.764)
(-)
(23.818.764)
(147.697.919)
(-)
(147.697.919)
(114.204.989)
(-)
(114.204.989)
(114.341.509)
(-)
(114.341.509)
(78.318.991)
(-)
(78.318.991)
(79.091.758)
(-)
(79.091.758)
(46.696.671)
(-)
(46.696.671)
(54.698.358)
(7.914.095)
(62.612.453)
(35.663.349)
(14.196.370)
(49.859.719)
(-)
(7.914.095)
(7.914.095)
(-)
(3.003.074)
(3.003.074)
(-)
269.931.980
269.931.980
(-)
269.846.734
269.846.734
(-)
(235.728.482)
(235.728.482)
| (236.333.237) | (236.333.237) |
|---|---|
| Drugi prihodki | 277.348.633 |
| (269.931.980) | 7.416.653 |
| 274.789.421 | (269.806.372) |
| 4.983.049 |
| (236.604.627) | 235.728.482 |
|---|---|
| (876.145) | (236.292.875) |
| 236.292.875 | - |
| 159.042.888 | (7.914.095) | 151.128.793 |
|---|---|---|
| 100.283.833 | (14.196.370) | 86.087.463 |
| 2.583.771 | - | 2.583.771 |
|---|---|---|
| - | - | - |
| - | - | - |
|---|---|---|
| 3.287.054 | - | 3.287.054 |
| 32.172.838 | (339.375) | 31.833.463 |
|---|---|---|
| 23.508.629 | (20.430) | 23.488.199 |
| (42.351.470) | 8.253.470 | (34.098.000) |
|---|---|---|
| (43.682.173) | 14.216.800 | (29.465.373) |
| (10.178.632) | 7.914.095 | (2.264.537) |
|---|---|---|
| (20.173.544) | 14.196.370 | (5.977.174) |
| 151.448.027 | - | 151.448.027 |
|---|---|---|
| 83.397.343 | - |
Denarna sredstva, pridobljena z nakupom družbe
Skupina je prikazovala denarna sredstva, pridobljena z nakupom družb, ločeno od denarnih tokov iz naložbenja, zato je na dan 31. decembra 2021 v izkazu denarnega toka naredila popravek in prikazala denarna sredstva, pridobljena z nakupom družbe, med denarnimi tokovi iz naložbenja v postavki izdatki pri naložbah v odvisne družbe.
| Skupina Petrol | (v EUR) | Objavljeno 2021 | Sprememba predstavitve | Prilagojeno 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Izdatki pri naložbah v odvisne družbe | (196.650.000) | 10.683.271 | (185.966.729) | |
| Čista denarna sredstva iz naložbenja | (142.659.172) | 10.683.271 | (131.975.901) | |
| Povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ekvivalentov | 805.699 | 10.683.271 | 11.488.970 | |
| Denarna sredstva, pridobljena z nakupom družb | 10.683.271 | (10.683.271) | - |
Skupina in družbe v Skupini so v teh računovodskih izkazih za vsa predstavljena obdobja dosledno uporabile spodaj opredeljene računovodske usmeritve.
Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, razen novih sprejetih standardov in pojasnil v nadaljevanju.
Dobički pred nameravano uporabo, Kočljive pogodbe – stroški izpolnjevanja pogodbe, Temeljni okvir za računovodsko poročanje – Spremembe ozkega področja uporabe MRS 16, MRS 37 in MSRP 3, in Letne izboljšave MSRP 2018–2020 – Spremembe MSRP 1, MSRP 9, MSRP 16 in MRS 41 (izdane 14. maja 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2022).
Sprememba MRS 16 podjetju prepoveduje odštetje kakršnih koli prihodkov od prodaje predmetov od stroška opredmetenega osnovnega sredstva, medtem ko podjetje pripravlja sredstvo za nameravano uporabo. Prihodki od prodaje takih predmetov so, skupaj s stroški njihove proizvodnje, zdaj pripoznani v poslovnem izidu. Podjetje mora uporabiti MRS 2 za izmero stroška teh predmetov. Strošek ne vključuje amortizacije preizkušanega sredstva, ker ni pripravljeno za nameravano uporabo. Sprememba MRS 16 pojasnjuje tudi, da podjetje »preizkuša, ali sredstvo pravilno deluje«, ko ocenjuje tehnično in fizično delovanje sredstva. Finančna uspešnost sredstva za to ocenjevanje ni relevantna. Sredstvo utegne biti torej zmožno delovanja v skladu z namerami poslovodstva in predmet amortizacije, preden doseže raven operativne učinkovitosti, ki jo pričakuje poslovodstvo.
MSRP 3 je bil spremenjen tako, da se nanaša na Temeljni okvir za računovodsko poročanje iz leta 2018 za določitev, kaj predstavlja sredstvo ali obveznost v poslovni združitvi. Pred spremembo se je MSRP 3 nanašal na Temeljni okvir za računovodsko poročanje iz leta 2001. Poleg tega je bila v MSRP 3 dodana nova izjema za obveznosti in pogojne obveznosti. Izjema navaja, da bi se moralo za nekatere vrste obveznosti in pogojnih obveznosti podjetje, ki uporablja MSRP 3, sklicevati na MRS 37 ali OPMSRP 21, in ne na Temeljni okvir 2018. Brez te nove izjeme bi podjetje pripoznalo nekatere obveznosti v poslovni združitvi, ki jih ne bi pripoznalo po MRS 37. Zato bi moralo podjetje takoj po pridobitvi odpraviti pripoznanje takih obveznosti in pripoznati dobiček, ki ne prikazuje gospodarskega dobička. Pojasnjeno je bilo tudi, da pridobitelj ne bi smel pripoznati pogojnih sredstev, kot so opredeljena v MRS 37, na datum pridobitve.
Sprememba MSRP 9 obravnava, katera plačila bi bilo treba vključiti v 10 % test za odpravo pripoznanja finančnih obveznosti. Stroški ali plačila bi bili lahko plačani bodisi tretjim osebam bodisi posojilodajalcu. V sklopu spremembe stroški ali plačila tretjim osebam ne bodo vključeni v 10 % test.
Ponazorilni zgled 13, priložen MSRP 16, je bil spremenjen tako, da je odstranjena ponazoritev plačil najemnika v zvezi z izboljšanji sredstev v najemu. Razlog za spremembo je odstranitev vsakršne morebitne zmede glede obravnave spodbud za najem.
MSRP 1 omogoča oprostitev, če odvisna družba sprejme MSRP kasneje kot njena matična družba. Odvisna družba lahko izmeri svoja sredstva in obveznosti po neodpisanih vrednostih, ki bi bile vključene v konsolidirane računovodske izkaze njene matične družbe, na podlagi datuma prehoda matične družbe na MSRP, če ne bi bilo izvedenih prilagoditev za konsolidacijske postopke in učinke poslovne združitve, v kateri je matična družba pridobila odvisno družbo. MSRP 1 je bil spremenjen, da bi podjetjem, ki so se odločila za to izjemo iz MSRP 1, omogočil tudi merjenje kumulativnih razlik pri prevedbi z rabo zneskov, o katerih poroča matična družba, na podlagi datuma prehoda matične družbe na MSRP. Sprememba MSRP 1 razširja zgornjo izjemo na kumulativne razlike pri prevedbi, da bi znižala stroške za podjetja, ki prvikrat uporabljajo MSRP. Ta sprememba bo veljala tudi za pridružena podjetja in skupne podvige, ki so se odločili izkoristiti to izjemo iz MSRP 1.
Zahteva, da podjetja pri merjenju poštene vrednosti v sklopu MRS 41 izločijo denarne tokove za obdavčenje, je bila odstranjena. Ta sprememba je namenjena usklajevanju z zahtevo v standardu po diskontiranju denarnih tokov na podlagi po obdavčitvi.
Dopolnitve standardov niso pomembno vplivale na izkaze Skupine/Družbe.
Spremembe MSRP 16, (izdane 31. marca 2021 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. aprila 2021 naprej). V maju 2020 je bila izdana sprememba MSRP 16, ki je zagotovila izbirno praktično rešitev, s katero se lahko najemnik odloči, ali prilagoditev najemnine v zvezi s COVID-19, ki je povzročila znižanje plačil najemnin in bi prvotno zapadla 30. junija 2021 ali pred tem, predstavlja spremembo najema. Sprememba, izdana 31. marca 2021, je datum praktične rešitve s 30. junijem 2021 podaljšala na 30. junij 2022.
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe in odvisnih družb.
Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na dan združitve, ki je enak datumu prevzema, oz. ko Skupina pridobi obvladovanje. Obvladovanje je možnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja. Prevzeta sredstva in obveznosti se v skupinskih izkazih pripoznajo po pošteni vrednosti, ocenjeni na dan nakupa. Presežek kupnine nad neto pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev se izkaže v okviru neopredmetenih osnovnih sredstev kot dobro ime.
Stroški nabave, razen stroškov, povezanih z izdajo kapitalskih ali dolžniških instrumentov, ki nastanejo v zvezi s poslovno združitvijo, se pripoznajo, ko se pojavijo.
Pogojne obveznosti pri poslovnih združitvah se pripoznajo po pošteni vrednosti na dan prevzema. Če je pogojna obveznost razvrščena med kapital, se ne izmeri ponovno, ampak se plačilo obračuna znotraj kapitala. Kasnejše spremembe poštene vrednosti pogojne obveznosti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pogojna obveznost, ki je finančni instrument in je razvrščena kot sredstvo ali obveznost, se izmeri po pošteni vrednosti, spremembe le-te pa se izkažejo v izkazu poslovnega izida.
Skupina nakupe neobvladujočih deležev, pri katerih ne prihaja do spremembe v obvladovanju družbe, obračunava kot posle z lastniki, zaradi česar se dobro ime ne pripozna. Sprememba neobvladujočih deležev temelji na sorazmernem deležu čistih sredstev odvisne družbe. Vsi presežki oz. razlika med stroški dodatne naložbe in knjigovodsko vrednostjo sredstev se pripozna v kapitalu.
Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko:
Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z usmeritvami Skupine.
Presoja obvladovanja se opravi ob nakupu naložbe in ob pripravi računovodskih izkazov. Po izgubi obvladovanja Skupina odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti odvisnega podjetja, neobvladujočih deležev ter tudi pripoznanje drugih sestavin kapitala, ki se nanašajo na odvisno podjetje. Kakršni koli presežki ali primanjkljaji, ki se pojavijo pri izgubi obvladovanja, se pripoznajo v poslovnem izidu. Če Skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum, ko se obvladovanje izgubi. Kasneje se ta delež obračuna kot naložba v pridruženo družbo (obračunan po kapitalski metodi) ali kot za prodajo razpoložljivo finančno sredstvo, odvisno od stopnje obvladovanja. Spremembe deleža v lastniškem kapitalu obvladujočega podjetja v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, se obračunajo kot transakcije z lastniškim kapitalom (tj. transakcije z lastniki) v okviru drugih rezerv iz dobička.
Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Skupaj obvladovane družbe so družbe, katerih gospodarska delovanja so pod skupnim obvladovanjem Skupine in ki so nastale na podlagi pogodbenega sporazuma, po katerem so potrebne soglasne finančne in poslovne odločitve. Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah skupaj obvladovanih družb, izračunan po kapitalski metodi, po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev, od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe ali skupaj obvladovane družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.
Posli v tuji valuti Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcionalno valuto družb znotraj Skupine po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcionalno valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine so predstavljeni v evrih. Postavke vsake družbe v Skupini, ki so vključene v računovodske izkaze, se za potrebe konsolidiranih računovodskih izkazov prevedejo v poročevalsko valuto, kot sledi:
Tečajne razlike so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in izkazane v postavki tečajne razlike znotraj kapitala. Če gre za odvisne družbe v tujini, ki niso v polni lasti, se ustrezen sorazmerni delež tečajne razlike razporedi v neobvladujoči delež. Ko se družba v tujini odtuji na način, da ne obstaja več obvladovanje, pomemben vpliv ali skupno obvladovanje, se ustrezen nabrani znesek v prevedbeni rezervi prerazporedi kot poslovni izid oz. kot prihodek ali odhodek iz naslova odtujitve. Če Skupina odtuji zgolj del svojega deleža v odvisni družbi, ki vključuje podjetje v tujini, in ob tem ohrani obvladovanje, se ustrezen sorazmerni delež nabranega zneska prerazvrsti v neobvladujoči delež. Če Skupina odtuji zgolj del svoje naložbe v pridruženi družbi ali skupaj obvladovani družbi, ki vključuje podjetje v tujini, in pri tem ohrani pomemben vpliv ali skupno obvladovanje, se ustrezen sorazmerni delež nabranega zneska prerazvrsti v poslovni izid.
Finančna sredstva Skupine vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter finančne naložbe. Skupina na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko Skupina postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.
Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Finančni instrumenti Skupine se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa in finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Razvrstitev je odvisna od izbranega poslovnega modela za upravljanje sredstev in od tega, ali Skupina pridobiva pogodbene denarne tokove iz naslova finančnih instrumentov izključno iz naslova plačil glavnice in obresti od neporavnanega zneska glavnice. Z izjemo terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, ob prvotnem pripoznanju Skupina izmeri finančno sredstvo po pošteni vrednosti, ki je povečana za stroške transakcije. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z določili standarda MSRP 15, zmanjšani za pričakovano kreditno izgubo v skladu z določili MSRP9. Glejte računovodske usmeritve v točki m) Prihodki iz pogodb s kupci. Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu j1.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida vključujejo finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančna sredstva, ki jih mora podjetje izmeriti po pošteni vrednosti.
Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen v primeru instrumentov učinkovitega varovanja pred tveganjem.
Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove in ki niso izključno plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ne glede na izbran poslovni model.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti, vključno z neto spremembo poštene vrednosti, ki je pripoznana v izkazu poslovnega izida.
V to skupino spadajo tudi izvedeni finančni instrumenti in naložbe, ki kotirajo na borzi in ki jih Skupina ni nepreklicno razvrstila po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa.
Dividende od kapitalskih naložb, ki kotirajo na borzi, se pripoznajo kot drugi prihodki v izkazu poslovnega izida, ko je vzpostavljena pravica Skupine do plačila.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Skupine zajemajo predvsem nerealizirane in ovrednotene izpeljane finančne instrumente na dan poročanja.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravo dolžniškega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki jih Skupina poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice, in za prodajo.
Skupina ima v posesti dolžniške instrumente po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki vključujejo naložbe v obveznice, ki kotirajo na borzi, in so pripoznani med drugimi nekratkoročnimi finančnimi naložbami.
Za dolžniške instrumente, ki so pripoznani po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida ter obračunajo na enak način kot pri finančnih sredstvih po odplačni vrednosti. Vse ostale spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravo kapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev kapitala v skladu z MRS 32 Finančni instrumenti in za katera se Skupina odloči za nepreklicno razvrstitev v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter jih ne poseduje za namen trgovanja. Razvrstitev se določi po posameznem finančnem instrumentu.
Dobički in izgube iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne prerazporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot drugi prihodki v izkazu poslovnega izida ob vzpostavitvi pravice Skupine do plačila.
Skupina je v to skupino nepreklicno razporedila naložbe, ki ne kotirajo na borzi.
Med finančna sredstva po odplačni vrednosti Skupina razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov in če denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice. Skupina med finančna sredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila in terjatve. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna finančna sredstva (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Med finančne obveznosti Skupina vključuje obveznosti na podlagi izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in prejeta posojila. Ob začetnem pripoznanju se razvrstijo med finančne obveznosti po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, prejeta posojila ali obveznosti iz poslovanja. Skupina na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje na dan njihovega nastanka. Vse druge finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja oz. ko Skupina postane pogodbeno stranka v zvezi z instrumentom. Razen prejetih posojil se vse finančne obveznosti ob začetnem pripoznanju merijo po pošteni vrednosti. Prejeta posojila se merijo po odplačni vrednosti z uporabo veljavne obrestne mere. Glede na zapadlost so posojila razvrščena med kratkoročne finančne obveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Vsi dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob odpravi pripoznanja finančne obveznosti in v okviru amortizacije veljavne obrestne mere. Skupina odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa so izkazane po odplačni vrednosti.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju.
Skupina uporablja naslednje izpeljane finančne instrumente:
Skupina opravlja nakupe naftnih derivatov v ameriških dolarjih, prodaja pa večinoma v evrih. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Skupina usklajuje z rokovnimi (terminskimi) posli. Pri rokovnih (terminskih) poslih se poštena vrednost odprtih poslov na dan izkaza finančnega položaja določi na podlagi javno dostopnih podatkov o vrednostih rokovnih poslov na organiziranem trgu na dan poročanja za vse odprte posle. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu med finančnimi prihodki in odhodki.
Kadar je rokovni (terminski) finančni instrument opredeljen kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu med finančnimi prihodki in odhodki.
Pri nabavi in prodaji naftnih proizvodov, zemeljskega plina in električne energije prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Skupina varuje z blagovnimi izpeljanimi finančnimi instrumenti. Skupina uporablja blagovne izvedene finančne instrumente za trgovanje v okvirih strategije in politike trgovanja z električno energijo v Skupini.
Poštena vrednost odprtih blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov na dan izkaza finančnega položaja se določi na osnovi javno objavljenih podatkov ustreznih institucij o vrednostih blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov na trgu na dan izkaza finančnega položaja. Dobički in izgube se pripoznajo v okviru poslovnega izida iz poslovanja med dobički in izgubami izpeljanih finančnih instrumentov.
Kadar je blagovni izvedeni finančni instrument opredeljen kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu med dobički in izgubami izpeljanih finančnih instrumentov.
Pri obrestnih merah prejetih posojil obstaja tveganje spremembe obrestnih mer, kar Skupina varuje z zamenjavo obrestnih mer in obrestnimi ovratnicami. Pri zamenjavah obrestnih mer in obrestnih ovratnicah se poštena vrednost odprtih zamenjav na dan izkaza finančnega položaja vrednoti z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestne mere (prejem obresti iz zamenjave) in iz naslova nespremenljive obrestne mere (plačilo obresti iz zamenjave).
Kadar je zamenjava obrestnih mer opredeljena kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu med finančnimi prihodki in odhodki.
Glede na MSRP 9 se blagovne rokovne pogodbe, katerih namen ni fizični nakup ali dobava blaga, ampak se izpolnitev teh odraža samo v fizični poravnavi, obravnavajo kot finančni instrumenti ter se pripoznavajo in merijo v skladu z MSRP 9.
Posli o terminski nabavi in prodaji za namen fizične poravnave blaga se obravnavajo zunaj določil standarda MSRP 9, ko se pogodba, na katero se posli nanašajo, obravnava v okviru rednih poslov fizične dobave blaga in so izpolnjeni naslednji pogoji:
Blagovne rokovne pogodbe pri trgovanju z električno energijo ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, zato jih Skupina obravnava kot finančni instrument. V računovodskih izkazih se prihodki od prodaje blaga in nabavna vrednost prodanega blaga pri blagovnih rokovnih poslih pripoznajo po pošteni vrednosti. Odprte blagovne rokovne pogodbe se na vsak bilančni datum ovrednotijo po pošteni vrednosti, učinki iz prevrednotenja na pošteno vrednost pa se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida med dobički in izgubami izpeljanih finančnih instrumentov. Blagovne rokovne pogodbe pri dobavi električne energije pa izpolnjujejo zgornje pogoje, zato se obravnavajo zunaj določil standarda MSRP 9.
Zakonske rezerve so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub. Ob nastanku jih pripozna organ, odgovoren za pripravo letnega poročila, ali sklep zadevnega organa.
Zakonske rezerve se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko v presežnem znesku porabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe ter za kritje čiste in prenesene izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička delničarjem.
Če matična družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačani znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v kapitalske rezerve.
Ob sestavi letnega poročila lahko Skupina oblikuje druge rezerve iz dobička do višine 50 % čistega poslovnega izida poslovnega leta. Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katere koli namene skladno z zakonom, statutom, poslovno politiko in sklepi skupščine.
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinke vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za zaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev.
Rezerve za varovanje pred tveganjem vsebujejo učinek spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov, ki so bili opredeljeni kot uspešni pri varovanju pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov.
Dobro ime nastane v Skupini ob poslovnih združitvah. Za usmeritve v zvezi z merjenjem dobrega imena ob začetnem pripoznanju glejte točko a.
Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. V primeru naložb, obračunanih po kapitalski metodi, se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naložbe, izguba zaradi oslabitve naložbe pa se ne pripiše nobenemu sredstvu niti dobremu imenu, ki tvori del knjigovodske vrednosti naložbe, obračunane po kapitalski metodi.
Po začetnem pripoznanju naredi Skupina enkrat letno preveritev ustreznosti dobrega imena. Zmanjšanje vrednosti denar ustvarjajoče enote se v računovodskih izkazih pripozna kot slabitev dobrega imena oz. sredstev denar ustvarjajoče enote v breme tekočega poslovnega izida.
Skupina pripozna neopredmeteno dolgoročno sredstvo, ki izhaja iz sporazuma o koncesijskih storitvah, ko je upravičena zaračunati uporabo koncesijske infrastrukture. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo, prejeto kot plačilo za storitve gradnje ali nadgradnje v okviru sporazuma o koncesijskih storitvah, se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmeteno dolgoročno sredstvo meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Življenjska doba pravice je vezana na trajanje koncesijske pogodbe.
Konec leta 2022 smo na slovenskem trgu upravljali 29 sistemov daljinskega ogrevanja. Med njimi jih je 16 organiziranih kot izbirne gospodarske javne službe (koncesije) oziroma so za njihovo upravljanje podpisane koncesijske pogodbe z občinami. Deset sistemov daljinskega ogrevanja je lastniških, trije pa so tržni distribucijski sistemi.
Konec decembra 2022 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali 31 koncesij za oskrbo z zemeljskim plinom, v Srbiji pa z zemeljskim plinom oskrbujemo občini Bačka Topola in Pećinci ter tri občine v Beogradu. Od konca leta 2018 je skupina Petrol prisotna tudi na hrvaškem trgu, kjer družba Zagorski metalac d.o.o. izvaja distribucijo zemeljskega plina v nekaterih občinah na območjih Krapinsko-zagorske in Zagrebške županije.
Razvoj programskih rešitev vključuje oblikovanje in izdelavo novih ali bistveno boljših programskih aplikacij. Skupina usredstvi stroške razvoja programskih rešitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji: stroške je mogoče zanesljivo izmeriti, razvoj programske rešitve je strokovno in poslovno izvedljiv, obstaja možnost prihodnjih gospodarskih koristi, Skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in namerava programsko rešitev uporabiti. Usredstveni stroški razvoja programskih rešitev zajemajo neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Ostala neopredmetena osnovna sredstva z omejeno dobo koristnosti so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje neopredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Poleg dobrega imena in pravic, ki izhajajo iz koncesij za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina ter so opisane v nadaljevanju, sestavlja skupino neopredmetenih osnovnih sredstev Skupine predvsem programska oprema. Razen dobrega imena Skupina nima neopredmetenih sredstev z nedoločljivo dobo koristnosti.
Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenega osnovnega sredstva. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na voljo za uporabo.
| (v %) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Pravica do uporabe infrastrukture koncesijske dejavnosti | 2,00-20,00 | 2,00-20,00 |
| Materialne in druge pravice | 3,33-33,33 | 3,33-33,33 |
Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta ter po potrebi prilagodijo. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.
Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen zemljišč, ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje opredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti.
Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki (npr. tekoče vzdrževanje) so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na voljo za uporabo. Nedokončane gradnje se ne amortizirajo.
| (v %) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Gradbeni objekti: | ||
| Objekti na bencinskih servisih | 2,50-10,00 | 2,50-10,00 |
| Nadzemni in podzemni rezervoarji | 2,85-50,00 | 2,85-50,00 |
| Cestišča s spodnjo ureditvijo na bencinskih servisih | 5,00-14,30 | 5,00-14,30 |
| Druge zgradbe | 1,43-50,00 | 1,43-50,00 |
| Stroji: | ||
| Črpalni agregati na bencinskih servisih | 5,00-25,00 | 5,00-25,00 |
| Tovorni vozovi, vagonske cisterne | 25,00 | 25,00 |
| Oprema: | ||
| Strojna in elektronska oprema za vzdrževanje druge opreme | 10,00-25,00 | 10,00-25,00 |
| Oprema plinskih postaj | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
| Motorna vozila | 10,00-25,00 | 10,00-25,00 |
| Računalniška strojna oprema | 15,00-25,00 | 15,00-25,00 |
| Pisarniška oprema, pohištvo | 6,70-16,10 | 6,70-16,10 |
| Drobni inventar | 33,33 | 33,33 |
| Osnovna sredstva za ekologijo | 4,00-25,00 | 4,00-25,00 |
Preostale vrednosti in dobe koristnosti sredstva se letno pregledajo ter po potrebi popravijo. Dobički in izgube pri prodaji ali izločitvi se določijo tako, da se prihodki od prodaje primerjajo s knjigovodsko vrednostjo. Dobički in izgube pri prodaji so vključeni v izkaz poslovnega izida. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so v lasti Skupine zato, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje. Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Naložbene nepremičnine se merijo po modelu nabavne vrednosti. Metoda amortizacije in amortizacijske stopnje so enake kot pri opredmetenih sredstvih. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.
V okviru naložbenih nepremičnin Skupina razvršča nepremičnine v lasti Skupine, ki so v celoti ali delno oddane v najem tretjim osebam. Pri presoji Skupina upošteva namenskost nepremičnine in dolgoročne cilje, ki jih pri tem zasleduje.
Nepremičnine, ki se oddajajo kot celota, Skupina med naložbenimi nepremičninami izkazuje na podlagi ločenih evidenc. Dele nepremičnin, ki se oddajajo v najem in so sestavni del nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, Skupina izkazuje med naložbenimi nepremičninami na podlagi deleža oddanih površin, in sicer, ko le-ta predstavlja več kot pet odstotkov vrednosti nepremičnine.
Skupina ima v najemu različne poslovne nepremičnine (zemljišča, poslovne prostore in zgradbe), opremo in avtomobile. Pogoji najema so predmet individualnih pogajanj ter se razlikujejo glede na trajanje in vrsto najema. Skupina ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema Skupina opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati, upoštevajoč obdobje, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobje, za katero velja možnost odpovedi najema. Ob tem Skupina presoja verjetnost izrabe navedenih možnosti. Trajanje je odvisno od vrste sredstva v najemu in se giblje:
Skupina uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme, katerih trajanje najema se konča prej kot v 12 mesecih od začetne uporabe, in najeme sredstev manjše vrednosti. Najemi sredstev manjše vrednosti so najemi sredstev, katerih posamezna vrednost je nižja od 4.300 EUR (upošteva se vrednost novega sredstva, ki je predmet najema). Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih Skupina izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša.
Za ostale najeme je Skupina pripoznala obveznosti za najeta sredstva in pravico do uporabe najetih sredstev. Skupina pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem.
| Amortizacijske stopnje pravic do uporabe najetih sredstev | (v %) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Zemljišča | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 | |
| Zgradbe | 5,00-20,00 | 5,00-20,00 | |
| Oprema: | Oprema | 10,00-100,00 | 10,00-100,00 |
16,67-33,33
Če se ob zaključku najema lastništvo nad najetim sredstvom prenese na Skupino ali če Skupina izrabi možnost nakupa, se amortizacija izračuna na podlagi ocenjene dobe koristnosti sredstva. Skupina prevrednotuje pravice do uporabe sredstev tudi za morebitno oslabitev. Glejte računovodsko usmeritev v poglavju k) Oslabitev sredstev.
Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne pogodbe. Ta je izračunana kot diskontirana vrednost najemnin, ki jih bo Skupina v skladu z najemno pogodbo plačala v obdobju trajanja najema, in upoštevajoč stopnjo zadolževanja Skupine. Najemnine vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za vse terjatve za spodbude za najem, in spremenljive najemnine. V najemnine je vključena tudi izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo Skupina izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo Skupina izrabila možnost odpovedi najema.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin Skupina uporablja predpostavljeno obrestno mero za izposojanje na dan začetka najema, saj obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti. Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za natečene obresti in zmanjša za vsa izvedena plačila najemnin. Poleg tega se knjigovodska vrednost obveznosti iz najema ponovno oceni v primeru prilagoditve ali spremembe obdobja trajanja najema, spremembe višine najemnine (npr. sprememba prihodnjih zneskov najemnine kot posledica spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembe ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Skupina je obveznost iz najema pripoznala v postavki obveznosti iz najema, kot je razkrito v točki e.
Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe najetih sredstev zmanjšuje za obračunano amortizacijo v obdobju najema. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški obresti bremenijo finančne odhodke obdobja.
Skupina uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja 12 mesecev ali manj in ne vključujejo možnosti nakupa). Obenem Skupina uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom sredstev, za katera velja, da so manjše vrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti Skupina pripoznava strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Zaloge trgovskega blaga in materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški natovarjanja, pretovarjanja in raztovarjanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški spremljanja blaga, stroški za storitve posredniških agencij in podobni stroški do prvega skladišča, kolikor bremenijo kupca. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Na dan izkaza finančnega položaja Skupina preveri čisto iztržljivo vrednost zalog. Če je nižja od knjigovodske vrednosti zalog, se opravi slabitev zalog. Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.
Metoda po kateri se zaloge porabljajo v nabavno vrednost prodanega blaga je metoda drsečih povprečnih cen za zaloge goriva in FIFO metoda za zaloge trgovskega blaga.
Skupina oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil terjatev in posojil v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva (LECL). Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere Skupina pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključovali denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja, prav tako pričakovano kreditno izgubo zmanjšujejo pričakovani poboti terjatev z obveznostmi do kupcev.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube se ocenjujejo v dveh fazah. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so možna v naslednjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek iz naslova izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila.
Oslabljenost terjatev, ki same zase niso pomembne, se oceni skupno, in sicer tako, da se terjatve vključijo v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Skupina oblikuje skupine terjatev na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne oslabitve Skupina uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitve in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.
Skupina oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, kadar so pogodbenja plačila zapadla 60 dni. V nekaterih primerih pa lahko Skupina oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da Skupina ne bo prejela neporavnanih pogodbenih zneskov v celoti. Skupina pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati.
Skupina pripozna oblikovanje, odpravo popravkov in izterjane odpisane terjatve kot neto popravke vrednosti poslovnih terjatev med stroški iz poslovanja.
Skupina oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.
Dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa zajemajo izključno državne obveznice, ki kotirajo na borzi, in so razvrščeni v skupino naložb z nizkim kreditnim tveganjem. Na podlagi izbrane usmeritve Skupina enkrat letno izmeri pričakovane kreditne izgube od teh instrumentov. V primeru, da je od pripoznanja prišlo do bistvenega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek vrednosti v celotni življenjski dobi pričakovane kreditne izgube.
Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če tovrstni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njena knjigovodska vrednost presega njeno nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša morebitna knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot), sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Skupina je pri prodajnih mestih opredelila, da znake za slabitev sredstev preverja na ravni mreže prodajnih mest, in ne na ravni posameznega prodajnega mesta. Skupina je na podlagi analize soodvisnosti posameznih prodajnih mest ocenila, da je najprimerneje, da se kot nivo na katerem se preverja znake za slabitev opredeli mreža prodajnih mest v posamezni državi. V primeru znakov za slabitev na ravni mreže prodajnih mest, se slabitev sredstev izvede na nivoju posameznega prodajnega mesta.
Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa Skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih Skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Dobro ime, ki tvori del knjigovodske vrednosti naložbe v pridruženo družbo ali skupaj obvladovano družbo v skladu s kapitalsko metodo, se ne pripozna ločeno in se zato ne preizkusi ločeno za oslabitev. Namesto tega se celoten znesek naložbe v pridruženo podjetje preizkusi za oslabitev kot eno samo sredstvo, ko obstaja objektiven dokaz, da lahko naložbo v pridruženo družbo oslabimo.
Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Vrednost rezervacij Skupina oceni kot sedanjo vrednost pričakovanih plačil, ki jih bo Skupina morala izvesti na podlagi sklenjenih pogodb in veljavne zakonodaje. Pri oceni vrednosti se Skupina opira na aktuarske metode in mnenja pravnih strokovnjakov.
Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge obveznosti iz pozaposlitvenih zaslužkov zaposlencev ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar.
Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.
V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov
Državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane kot znižanje pripadajočih stroškov. Subvencije, prejete kot nadomestilo za sredstva, pa so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih subvencije nadomestile. Prihodki oz. znižani stroški se pripoznajo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, oziroma ko z dovolj veliko gotovostjo ocenjujemo, da ni pogojev, ki ne bi bili izpolnjeni.
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina meni, da bo do njega upravičena v zameno za to blago ali storitve. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate ter količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel obvladovanje nad blagom oz. koristi iz dobavljenih storitev.
Prihodki odseka goriva in derivati vključujejo prodajo naftnih derivatov, prodajo bencinskih servisov, izhaja, da so pravice zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov do jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi izenačene s pravicami zaposlenih pri družbah v Skupini. Pogodbena zaveza družb v Skupini, da povrnejo stroške opisanih pravic upravljavcem bencinskih servisov, je osnova za pripoznanje dolgoročnih rezervacij. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega pri upravljavcu bencinskega servisa tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Povračila stroškov za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.
V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.
Proti družbam v Skupini je vloženih več tožb, pri čemer se zanje tekoče ocenjuje morebitna potreba po rezervacijah. Rezervacija je pripoznana, ko imajo družbe zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družbe v Skupini ne morejo vplivati. Poslovodstvo posamezne družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Prihodki odseka trgovsko blago in storitve vključujejo prodajo prehrambnega blaga, galanterije, tobačnih izdelkov, loterije, kuponov in kartic, Kave na poti, izdelkov iz ponudbe Fresh, avtokozmetike in rezervnih delov ter storitve avtopralnic, storitve pospeševanja prodaje in druge storitve.
Prihodki odseka energija in rešitve vključujejo prodajo in trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom, prodajo energetskih rešitev (sistemi energetskega in okoljskega upravljanja objektov, vodovodni sistemi, sistemi učinkovite razsvetljave, daljinska energetika, čiščenje voda, industrijske rešitve), prodajo toplotnih sistemov, distribucijskih sistemov zemeljskega plina, mobilnosti in proizvodnje energentov.
Prihodki odseka ostalo vključujejo rudarske storitve, storitve vzdrževanja in najemnine od počitniških kapacitet.
Prodaja blaga se pripozna, ko Skupina stranki dostavi blago; stranka je blago sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena. Od trenutka prodaje naprej Skupina nima več obvladovanja nad prodanim blagom ali storitvami. Prihodki od prodaje blaga ne vključujejo dajatev, plačanih ob nakupu, in dajatev, plačanih ob prodaji blaga.
Skupina med prihodki od prodaje blaga pripoznava tudi prihodke od blagovnih rokovnih pogodb, pri katerih prihaja do dejanske fizične dobave električne energije.
Prevozi niso pripoznani med prihodki od prodaje blaga, saj so zaračunani ločeno in pripoznani med prihodki od storitev.
Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljene storitve kot sorazmernega dela celotnih storitev, ki se opravijo.
V primeru dolgoročnih projektov pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev uporabljamo metodo odstotka dokončanosti del na dan bilance stanja. Po tej metodi pripoznamo prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene.
Imetnikom kartice Petrol kluba Skupina omogoča določene popuste pri nakupih na bencinskih servisih ali pri dobavi plina oz. elektrike, ki izhajajo iz zbranih točk iz naslova preteklih nakupov. Ker lahko kupci del teh popustov unovčijo tudi v naslednjem letu, Skupina z razmejevanjem popustov zagotavlja, da so prihodki usklajeni tudi z odhodki, ki so bili potrebni za realizacijo prihodkov.
Pri obročni prodaji Skupina ločeno pripoznava prihodke od prodaje blaga in finančne prihodke, ki jih razmejuje skozi celotno obdobje trajanja pogodbe. Vrednost finančnih prihodkov v celotni kupnini se oceni na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov, do katerih je Skupina na podlagi prodaje upravičena. Družba prodaja na obroke predvsem sončne elektrarne.
Skupina ima s kupci sklenjene pogodbe za prodajo trgovskega blaga za dobavitelje in v njihovem imenu. Na podlagi teh pogodb Skupina zagotavlja dobavo blaga kupcem, za posredovanje pa prejme vnaprej dogovorjeno razliko med končno prodajno in nabavno ceno, ki jo Skupina pripozna med prihodki od prodaje, odsek trgovsko blago in storitve.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Med sredstvi iz pogodb Skupina izkazuje nezaračunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Terjatev predstavlja pravico Skupine do brezpogojnega zneska nadomestila, tj. nadomestilo zapade v plačilo v določenem roku. Glejte računovodske usmeritve za pripoznanje finančnih sredstev v razdelku Finančna sredstva.
odobrenih popustov. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko Skupina izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Če je pogodbeno nadomestilo variabilno, Skupina oceni znesek nadomestila, do katerega bo upravičena v zameno za prenos blaga na kupca. Omejeno variabilno nadomestilo, ki ga Skupina oceni ob začetku pogodbe, ostane omejeno, dokler ni več razlogov, da ne bo prišlo do pomembnega zmanjšanja vrednosti pripoznanih prihodkov. Variabilno nadomestilo predstavljajo količinski popusti, do katerih so upravičeni kupci.
Skupina določenim kupcem naknadno odobri količinske popuste, ko količina kupljenih izdelkov v določenem obdobju presega mejno vrednost, ki je določena v pogodbi. Popusti se pobotajo z zneski, ki jih je dolžan poravnati kupec. Za oceno variabilnega nadomestila za naknadno odobritev pričakovanih količinskih popustov uporablja Skupina metodo najverjetnejšega zneska za pogodbe z metodo pričakovane vrednosti. Izbrana metoda, ki najbolje odraža variabilno nadomestilo, temelji predvsem na številu količinskih mejnih vrednosti v pogodbi. Skupina nato na podlagi zahtev pri omejeni oceni variabilnega nadomestila pripozna obveznost vračila iz naslova naknadne odobritve pričakovanih količinskih popustov.
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od finančnih sredstev, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode veljavne obrestne mere.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi veljavne obrestne mere.
Davki vključujejo obveznosti za obračunani davek in odloženi davek. Davki se izkažejo v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, kjer se nanašajo na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Obveznosti za odmerjeni davek temeljijo na obdavčljivem dobičku za leto. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in tudi postavke, ki nikoli niso obdavčljive ali odbitne. Obveznost Skupine za obračunani davek se izračuna z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan poročanja.
Odloženi davek je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnih računovodskih izkazih družb v Skupini. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni, ko se bo odložena terjatev za davek realizirala ali se bo odložena obveznost za davek poravnala.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na voljo prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Skupina pri določanju poštene vrednosti sredstev upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:
Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov Skupina uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoč, Skupina za ocenitev poštene vrednosti finančnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine.
Vrednost naložbenih nepremičnin se oceni na osnovi skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.
Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa se določa skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih sredstev. Glejte pojasnilo 7.7.
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno tveganje teh finančnih sredstev.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.
delnico. Osnovni dobiček na delnico se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico pa se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh možnostnih navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene. Ker Skupina nima zamenljivih obveznic ali delniških opcij za zaposlene, je osnovni dobiček na delnico enak popravljenemu dobičku na delnico.
Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli Skupine. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Njihove rezultate redno pregleduje uprava (vodstveni delavec, ki sprejema odločitve), da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja Skupine.
Pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov Skupina upošteva naslednje odseke:
Izkaz denarnih tokov je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2021 in izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2022 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje januar–december 2022. Plačane in prejete zamudne obresti iz naslova poslovnih terjatev in obresti od posojil se razporedijo med denarne tokove iz poslovanja. Plačane dividende se razvrstijo med denarne tokove iz financiranja, prejete dividende pa med denarne tokove iz naložbenja.
Družba je v teh računovodskih izkazih dosledno uporabila spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa predstavljena obdobja.
Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcionalno valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Odvisne družbe so družbe, ki jih Družba obvladuje. Obvladovanje obstaja, ko:
V računovodskih izkazih Družbe so naložbe v odvisne družbe obračunane po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve. Družba pripoznava prihodke iz finančne naložbe v višini, kolikor jih dobi pri razdelitvi nabranega dobička družbe, nastalega po datumu, ko je bila finančna naložba pridobljena. V primeru pripojitve družbe se razlike med naložbo in neto vrednostjo pripojenih sredstev ob upoštevanju morebitnega dobrega imena pripoznajo v okviru drugih rezerv iz dobička.
Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k2.
Družba meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve.
Finančna sredstva Družbe vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter finančne naložbe.
Družba na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko Družba postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.
Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Finančni instrumenti Družbe se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa in finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Razvrstitev je odvisna od izbranega poslovnega modela za upravljanje sredstev in od tega, ali Družba pridobiva pogodbene denarne tokove iz naslova finančnih instrumentov izključno iz naslova plačil glavnice in obresti od neporavnanega zneska glavnice. Z izjemo terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, ob prvotnem pripoznanju Družba izmeri finančno sredstvo po pošteni vrednosti, ki je povečana za stroške transakcije. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z določili standarda MSRP 15, zmanjšani za pričakovano kreditno izgubo v skladu z določili MSRP 9. Glejte računovodske usmeritve v točki n. Prihodki iz pogodb s kupci. Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k1.
Javno
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida vključujejo finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančna sredstva, ki jih mora podjetje izmeriti po pošteni vrednosti.
Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni finančni instrumenti so razvrščeni v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen v primeru instrumentov učinkovitega varovanja pred tveganjem.
Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove in ki niso izključno plačila glavnice in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ne glede na izbran poslovni model.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti, vključno z neto spremembo poštene vrednosti, ki je pripoznana v izkazu poslovnega izida.
V to skupino spadajo tudi izvedeni finančni instrumenti in naložbe, ki kotirajo na borzi in ki jih Družba ni nepreklicno razvrstila po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa. Dividende od kapitalskih naložb, ki kotirajo na borzi, se pripoznajo kot drugi prihodki v izkazu poslovnega izida, ko je vzpostavljena pravica Družbe do plačila.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravo dolžniškega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki jih Družba poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice, in za prodajo.
Družba ima v posesti dolžniške instrumente po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki vključujejo naložbe v obveznice, ki kotirajo na borzi, in so pripoznani med drugimi nekratkoročnimi finančnimi naložbami.
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravo kapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev kapitala v skladu z MRS 32 Finančni instrumenti in za katera se Družba odloči za nepreklicno razvrstitev v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter jih ne poseduje za namen trgovanja. Razvrstitev se določi po posameznem finančnem instrumentu.
Dobički in izgube iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne prerazporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot drugi prihodki v izkazu poslovnega izida ob vzpostavitvi pravice Družbe do plačila.
Družba je v to skupino nepreklicno razporedila naložbe, ki ne kotirajo na borzi.
Med finančna sredstva po odplačni vrednosti Družba razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov in če denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice. Družba med finančna sredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila in terjatve. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna finančna sredstva (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Finančna sredstva po odplačni vrednosti so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi spremembe ali oslabitvi.
Med finančne obveznosti Družba vključuje obveznosti na podlagi izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in prejeta posojila. Ob začetnem pripoznanju se razvrstijo med finančne obveznosti po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, prejeta posojila ali obveznosti iz poslovanja. Družba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje na dan njihovega nastanka. Vse druge finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja oz. ko Družba postane pogodbeno stranka v zvezi z instrumentom. Razen prejetih posojil se vse finančne obveznosti ob začetnem pripoznanju merijo po pošteni vrednosti. Prejeta posojila se merijo po odplačni vrednosti z uporabo veljavne obrestne mere. Glede na zapadlost so posojila razvrščena med kratkoročne finančne obveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Vsi dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob odpravi pripoznanja finančne obveznosti in v okviru amortizacije veljavne obrestne mere.
Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa so izkazane po odplačni vrednosti.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju.
Vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem ali če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi. Nabrani dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, ostaneta izkazana v rezervi za varovanje pred tveganjem, dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. Če predvidenega posla ni več pričakovati, je treba znesek v drugem vseobsegajočem donosu pripoznati neposredno v poslovnem izidu. V ostalih primerih se znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v poslovni izid v istem obdobju, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid.
Učinki drugih izpeljanih finančnih instrumentov, ki niso opredeljeni kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov oz. jih ni mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo, se pripoznajo v poslovnem izidu.
Družba opravlja nakupe naftnih derivatov v ameriških dolarjih, prodaja pa večinoma v evrih. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Družba usklajuje z rokovnimi (terminskimi) posli. Pri rokovnih (terminskih) poslih se poštena vrednost na dan izkaza finančnega položaja določi na podlagi javno dostopnih podatkov o vrednostih rokovnih poslov na organiziranem trgu na dan poročanja za vse odprte posle. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu med finančnimi prihodki in odhodki.
Kadar je rokovni (terminski) finančni instrument opredeljen kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu med finančnimi prihodki in odhodki.
Pri nabavi in prodaji naftnih proizvodov in električne energije prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Družba varuje z blagovnimi izpeljanimi finančnimi instrumenti. Poštena vrednost odprtih blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov na dan izkaza finančnega položaja se določi na osnovi javno objavljenih podatkov ustreznih institucij o vrednostih blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov na trgu na dan izkaza finančnega položaja. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu med dobički in izgubami izpeljanih finančnih instrumentov.
Kadar je blagovni izvedeni finančni instrument opredeljen kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu med dobički in izgubami izpeljanih finančnih instrumentov.
Pri obrestnih merah prejetih posojil obstaja tveganje spremembe obrestnih mer, kar Družba varuje z zamenjavo obrestnih mer in obrestnimi ovratnicami. Pri zamenjavah obrestnih mer in obrestnih ovratnicah se poštena vrednost odprtih zamenjav na dan izkaza finančnega položaja vrednoti z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestne mere (prejem obresti iz zamenjave) in iz naslova nespremenljive obrestne mere (plačilo obresti iz zamenjave). Kadar je zamenjava obrestnih mer opredeljena kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu med finančnimi prihodki in odhodki.
ko se pogodba, na katero se posli nanašajo, obravnava v okviru rednih poslov fizične dobave blaga in so izpolnjeni naslednji pogoji:
Blagovne rokovne pogodbe pri trgovanju z električno energijo ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, zato jih Družba obravnava kot finančni instrument. V računovodskih izkazih se prihodki od prodaje blaga in nabavna vrednost prodanega blaga pri blagovnih rokovnih poslih pripoznajo po pošteni vrednosti. Odprte blagovne rokovne pogodbe se na vsak bilančni datum ovrednotijo po pošteni vrednosti, učinki iz prevrednotenja na pošteno vrednost pa se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida v okviru dobičkov in izgub izpeljanih finančnih instrumentov. Blagovne rokovne pogodbe pri dobavi električne energije pa izpolnjujejo zgornje pogoje, zato se obravnavajo zunaj določil standarda MSRP 9.
Vpoklicani kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran na sodišču in so ga vplačali njegovi lastniki. Dividende za navadne delnice se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem so bile odobrene na skupščini.
Zakonske rezerve so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub.
Kapitalske in zakonske rezerve se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko v presežnem znesku porabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe ter za kritje čiste in prenesene izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička delničarjem.
Če Družba kupi lastniški delež, se plačani znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v kapitalske rezerve.
Ob sestavi letnega poročila lahko Družba oblikuje druge rezerve iz dobička do višine 50 % čistega poslovnega izida poslovnega leta. Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katere koli namene skladno z zakonom, statutom, poslovno politiko in sklepi skupščine.
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinek pripojitve družbe Instalacija d.o.o. v letu 2013, učinke vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za zaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev.
Rezerve za varovanje pred tveganjem vsebujejo učinek spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov, ki so bili opredeljeni kot uspešni pri varovanju pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov.
Dobro ime nastane ob pripojitvi odvisne družbe. Pripojitev odvisne družbe k obvladujoči družbi se izvede po knjigovodskih vrednostih sredstev iz najvišjega nivoja Skupine. V primeru morebitnega dobrega imena iz naslova poslovne združitve pa se dobro ime pripozna po vrednostih iz Skupine. Morebitna razlika med neto sredstvi pripojene družbe povečanimi za dobro ime in med naložbo v prevzeto družbo se pripozna v drugih rezervah iz dobička. Po začetnem pripoznanju naredi Družba enkrat letno preveritev ustreznosti dobrega imena. Zmanjšanje vrednosti denar ustvarjajoče enote se v računovodskih izkazih pripozna kot slabitev dobrega imena oz. sredstev denar ustvarjajoče enote v breme tekočega poslovnega izida. Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmeteno dolgoročno sredstvo meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Življenjska doba pravice je vezana na trajanje koncesijske pogodbe.
Več v poslovnem delu poročila 14. Poslovanje po produktnih skupinah.
Razvoj programskih rešitev vključuje oblikovanje in izdelavo novih ali bistveno boljših programskih aplikacij. Družba usredstvi stroške razvoja programskih rešitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji: stroške je mogoče zanesljivo izmeriti, razvoj programske rešitve je strokovno in poslovno izvedljiv, obstaja možnost prihodnjih gospodarskih koristi, družba razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in namerava programsko rešitev uporabiti. Usredstveni stroški razvoja programskih rešitev zajemajo neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Ostala neopredmetena osnovna sredstva z omejeno dobo koristnosti so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del 235
Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje neopredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Poleg dobrega imena in pravic, ki izhajajo iz koncesij za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina ter so opisane v nadaljevanju, sestavlja skupino neopredmetenih osnovnih sredstev predvsem programska oprema.
Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenega osnovnega sredstva. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na voljo za uporabo.
| (v %) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Pravica do uporabe infrastrukture koncesijske dejavnosti | 2,00-20,00 | 2,00-20,00 |
| Materialne in druge pravice | 3,33-33,33 | 3,33-33,33 |
Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta ter po potrebi prilagodijo. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2.
Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen zemljišč, ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje opredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na voljo za uporabo. Nedokončane gradnje se ne amortizirajo.
Amortizacijske stopnje so glede na ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje naslednje:
| Vrsta sredstva | 2022 (v %) | 2021 (v %) |
|---|---|---|
| Gradbeni objekti: | ||
| Objekti na bencinskih servisih | 2,50-10,00 | 2,50-10,00 |
| Nadzemni in podzemni rezervoarji | 2,85-50,00 | 2,85-50,00 |
| Cestišča s spodnjo ureditvijo na bencinskih servisih | 5,00-14,30 | 5,00-14,30 |
| Druge zgradbe | 1,43-50,00 | 1,43-50,00 |
| Stroji: | ||
| Črpalni agregati na bencinskih servisih | 5,00-25,00 | 5,00-25,00 |
| Tovorni vozovi, vagonske cisterne | 25,00 | 25,00 |
| Oprema: | ||
| Strojna in elektronska oprema za vzdrževanje druge opreme | 10,00-25,00 | 10,00-25,00 |
| Oprema plinskih postaj | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
| Motorna vozila | 10,00-25,00 | 10,00-25,00 |
| Računalniška strojna oprema | 15,00-25,00 | 15,00-25,00 |
| Pisarniška oprema, pohištvo | 6,70-16,10 | 6,70-16,10 |
| Drobni inventar | 33,33 | 33,33 |
| Osnovna sredstva za ekologijo | 4,00-25,00 | 4,00-25,00 |
Ločeno se vodijo in izkazujejo ekološka opredmetena osnovna sredstva, ki so bila pridobljena v skladu s programom oblikovanja in črpanja za ta namen oblikovanih odloženih prihodkov za ekološko sanacijo. Podrobneje so odloženi prihodki za ekološka sredstva predstavljeni v točki m. Ekološka sredstva so del gradbenih objektov in opreme.
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so v lasti Družbe zato, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje. Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Naložbene nepremičnine se merijo po modelu nabavne vrednosti. Metoda amortizacije in amortizacijske stopnje so enake kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2.
V okviru naložbenih nepremičnin Družba razvršča nepremičnine v lasti Družbe, ki so v celoti ali delno oddane v najem tretjim osebam. Pri presoji Družba upošteva namenskost nepremičnine in dolgoročne cilje, ki jih pri tem zasleduje.
Nepremičnine, ki se oddajajo kot celota, Družba med naložbenimi nepremičninami izkazuje na podlagi ločenih evidenc. Dele nepremičnin, ki se oddajajo v najem in so sestavni del nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, Družba izkazuje med naložbenimi nepremičninami na podlagi deleža oddanih površin, in sicer, ko le-ta predstavlja več kot pet odstotkov vrednosti nepremičnine.
Družba ima v najemu različne poslovne nepremičnine (zemljišča, poslovne prostore in zgradbe), opremo in avtomobile. Pogoji najema so predmet individualnih pogajanj ter se razlikujejo glede na trajanje in vrsto najema. Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema Družba opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati, upoštevajoč obdobje, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobje, za katero velja možnost odpovedi najema. Ob tem Družba presoja verjetnost izrabe navedenih možnosti.
Trajanje je odvisno od vrste sredstva v najemu in se giblje:
Družba uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme, katerih trajanje najema se konča prej kot v 12 mesecih od začetne uporabe in najeme sredstev manjše vrednosti. Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih Družba izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša. Najemi sredstev manjše vrednosti so najemi sredstev, katerih posamezna vrednost je nižja od 4.300 EUR (upošteva se vrednost novega sredstva, ki je predmet najema).
Za ostale najeme je Družba pripoznala obveznosti za najeta sredstva in pravico do uporabe najetih sredstev.
Družba pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem.
Amortizacijske stopnje pravic do uporabe najetih sredstev so naslednje:
| (v %) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Zemljišča | 3,33-20,00 | 3,33-20,00 |
| Zgradbe | 5,00-20,00 | 5,00-20,00 |
| Oprema | 10,00-100,00 | 10,00-100,00 |
|---|---|---|
| Avtomobili | 16,67-33,33 | 16,67-33,33 |
Če se ob zaključku najema lastništvo nad najetim sredstvom prenese na Družbo ali če Družba izrabi možnost nakupa, se amortizacija izračuna na podlagi ocenjene dobe koristnosti sredstva. Družba prevrednotuje pravice do uporabe sredstev tudi za morebitno oslabitev. Glejte računovodsko usmeritev v poglavju k) Oslabitev sredstev.
Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne pogodbe. Ta je izračunana kot diskontirana vrednost najemnin, ki jih Družba v skladu z najemno pogodbo plačala v obdobju trajanja najema, in upoštevajoč stopnjo zadolževanja Družbe. Najemnine vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za vse terjatve za spodbude za najem, in spremenljive najemnine. V najemnine je vključena tudi izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo Družba izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo Družba izrabila možnost odpovedi najema.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin Družba uporablja predpostavljeno obrestno mero za izposojanje na dan začetka najema, saj obrestne mere v najemni pogodbi ni mogoče določiti. Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za natečene obresti in zmanjša za vsa izvedena plačila najemnin. Poleg tega se knjigovodska vrednost obveznosti iz najema ponovno oceni v primeru prilagoditve ali spremembe obdobja trajanja najema, spremembe višine najemnine (npr. sprememba prihodnjih zneskov najemnine kot posledica spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembe ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Družba je obveznost iz najema pripoznala v postavki obveznosti iz najema, kot je razkrito v točki e.
Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe zmanjšuje za obračunano amortizacijo v obdobju najema. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški obresti bremenijo finančne odhodke obdobja.
Družba uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja 12 mesecev ali manj in ne vključujejo možnosti nakupa). Obenem Družba uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom sredstev, za katera velja, da so majhne vrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti Družba pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Zaloge trgovskega blaga in materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški natovarjanja, pretovarjanja in raztovarjanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški spremljanja blaga, stroški za storitve posredniških agencij in podobni stroški do prvega skladišča, kolikor bremenijo kupca.
Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Na dan izkaza finančnega položaja Družba preveri čisto iztržljivo vrednost zalog. Če je nižja od knjigovodske vrednosti zalog, se opravi slabitev zalog. Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.
V skladu z MSRP9 Družba uporablja model pričakovanih izgub, v skladu s katerim Družba pripoznava ne samo nastale izgube, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, in ki jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; prestrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni Družbi, če se ta strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj; izginotje delujočega trga za tovrstni instrument. V primeru naložbe v lastniške vrednostne papirje je objektivni dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.
Družba oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, če se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil terjatev in posojil v naslednjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva (LECL). Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere Družba pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključovali denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja, prav tako pričakovano kreditno izgubo zmanjšujejo pričakovani poboti terjatev z obveznostmi do kupcev.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube se ocenjujejo v dveh fazah. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so možna v naslednjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Družba pripozna popravek iz naslova izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila.
Oslabljenost terjatev, ki same zase niso pomembne, se oceni skupno, in sicer tako, da se terjatve vključijo v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Družba oblikuje skupine terjatev na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne oslabitve Družba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitve in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.
Družba oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, kadar so pogodbena plačila zapadla 60 dni. V nekaterih primerih pa lahko Družba oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da Družba ne bo prejela neporavnanih pogodbenih zneskov v celoti. Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del 240
Družba pripozna oblikovanje, odpravo popravkov in izterjane odpisane terjatve kot neto popravke vrednosti poslovnih terjatev med stroški iz poslovanja.
Družba oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.
Dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa zajemajo izključno državne obveznice, ki kotirajo na borzi, in so razvrščeni v skupino naložb z nizkim kreditnim tveganjem. Na podlagi izbrane usmeritve Družba enkrat letno izmeri pričakovane kreditne izgube od teh instrumentov. V primeru, da je od pripoznanja prišlo do bistvenega povečanja kreditnega tveganja, Družba pripozna popravek vrednosti v celotni življenjski dobi pričakovane kreditne izgube.
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če tovrstni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njena knjigovodska vrednost presega njeno nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.
Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih Družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Družba je pri prodajnih mestih opredelila, da znake za slabitev sredstev preverja na ravni mreže prodajnih mest, in ne na ravni posameznega prodajnega mesta. Družba je na podlagi analize soodvisnosti posameznih prodajnih mest ocenila, da je najprimerneje, da se kot nivo na katerem se preverja znake za slabitev opredeli mreža prodajnih mest. V primeru znakov za slabitev na ravni mreže prodajnih mest, se slabitev sredstev izvede na nivoju posameznega prodajnega mesta.
Ob upoštevanju notranjih in zunanjih virov informacij Družba redno preverja obstoj indikatorjev, ki nakazujejo na potrebo po oslabitvi naložb v odvisne družbe. Oslabitev naložb v odvisne družbe Družba pripozna na podlagi preizkusa oslabitve, ki temelji na oceni vrednosti in ga Družba izvede v primeru obstoja indikatorjev. Izguba zaradi oslabitve se izmeri kot razlika med ocenjeno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo naložbe. Ocene vrednosti so izračunane na podlagi metod vrednotenja in temeljijo na preteklih poslovanjih odvisnih družb ob upoštevanju zadnjih razpoložljivih finančnih rezultatov, pričakovanjih poslovodstva v prihodnosti in tržnih predpostavkah.
Rezervacije se pripoznajo, če ima Družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Vrednost rezervacij Družba oceni kot sedanjo vrednost pričakovanih plačil, ki jih bo Družba morala izvesti na podlagi sklenjenih pogodb in veljavne zakonodaje. Pri oceni vrednosti se Družba opira na aktuarske metode in mnenja pravnih strokovnjakov.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge obveznosti iz pozaposlitvenih zaslužkov zaposlencev ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar.
Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.
V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.
izhaja, da so pravice zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov do jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi izenačene s pravicami zaposlenih pri Družbi. Pogodbena zaveza Družbe, da povrne stroške opisanih pravic zaposlenim pri upravljavcih bencinskih servisov, je osnova za pripoznanje dolgoročnih rezervacij. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega pri upravljavcu bencinskega servisa tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Povračila stroškov za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.
Proti Družbi je vloženih več tožb, pri čemer se zanje tekoče ocenjuje morebitna potreba po rezervacijah. Rezervacija je pripoznana, ko ima Družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba ne more vplivati. Poslovodstvo Družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Družba oblikuje rezervacije iz naslova kočljivih pogodb, kadar zaradi tržnih razmer prihaja do tega, da stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez presegajo pričakovane gospodarske koristi od dolgoročno sklenjenih pogodb. Znesek rezervacij se izračunava na podlagi ocenjenih nabavnih in prodajnih cenovnih ravni ter količin, z upoštevanjem stroškov prodajanja in splošnih dejavnosti. Višino rezervacij Družba ovrednoti na podlagi ocene gospodarskih koristi in stroškov storitev po dolgoročnih pogodbah za najem zmogljivosti, upoštevaje izkoriščenost prenosnih zmogljivosti. Rezervacije za dolgoročne pogodbe za zakup prenosnih in skladiščnih zmogljivosti je Družba oblikovala za celotno obdobje veljavnosti pogodb.
Državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane kot znižanje pripadajočih stroškov. Subvencije, prejete kot nadomestilo za sredstva, pa so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih subvencije nadomestile. Prihodki oz. znižani stroški se pripoznajo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, oziroma ko z dovolj veliko gotovostjo ocenjujemo, da ni pogojev, ki ne bi bili izpolnjeni.
Dolgoročno razmejeni prihodki predstavljajo razmejene prihodke iz naslova odobrenih sredstev za ekološko sanacijo bencinskih servisov, avtocistern in skladišč. Ekološka sredstva, prikazana med opredmetenimi sredstvi Družbe, so bila odobrena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor v okviru lastninskega preoblikovanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, in so bila kot taka prikazana v otvoritvenih izkazih družbe Petrol d.d., Ljubljana, na dan 1. januarja 1993, pripravljenih v skladu s predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij. Razmejeni prihodki se prenašajo med druge prihodke sorazmerno z obračunano amortizacijo ekoloških osnovnih sredstev. Del razmejenih prihodkov, ki zapade v obdobju, krajšem od 12 mesecev, se prestavi med kratkoročno odložene prihodke.
pnevmatik in zračnic ter akumulatorjev.
Prihodki odseka trgovsko blago in storitve vključujejo prodajo prehrambnega blaga, galanterije, tobačnih izdelkov, loterije, kuponov in kartic, Kave na poti, izdelkov iz ponudbe Fresh, avtokozmetike in rezervnih delov ter storitve avtopralnic, storitve pospeševanja prodaje in druge storitve.
Prihodki odseka energija in rešitve vključujejo prodajo in trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom, prodajo energetskih rešitev (sistemi energetskega in okoljskega upravljanja objektov, vodovodni sistemi, sistemi učinkovite razsvetljave, daljinska energetika, čiščenje voda, industrijske rešitve), prodajo toplotnih sistemov, distribucijskih sistemov zemeljskega plina, mobilnosti in proizvodnje energentov.
Prihodki odseka ostalo vključujejo rudarske storitve, storitve vzdrževanja in najemnine od počitniških kapacitet.
Prodaja blaga se pripozna, ko Družba stranki dostavi blago; stranka je blago sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena. Od trenutka prodaje naprej Družba nima več obvladovanja nad prodanim blagom ali storitvami. Prihodki od prodaje blaga ne vključujejo dajatev, plačanih ob nakupu, in dajatev, plačanih ob prodaji blaga.
Družba med prihodki od prodaje blaga pripoznava tudi prihodke od blagovnih rokovnih pogodb, pri katerih prihaja do dejanske fizične dobave električne energije.
Prevozi niso pripoznani med prihodki od prodaje blaga, saj so zaračunani ločeno in pripoznani med prihodki od storitev.
Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljene storitve kot sorazmernega dela celotnih storitev, ki se opravijo.
V primeru dolgoročnih projektov pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev uporabljamo metodo odstotka dokončanosti del na dan bilance stanja. Po tej metodi pripoznamo prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene.
Imetnikom kartice Petrol kluba Družba omogoča določene popuste pri nakupih na bencinskih servisih ali pri dobavi plina oz. elektrike, ki izhajajo iz zbranih točk iz naslova preteklih nakupov. Ker lahko kupci del teh popustov unovčijo tudi v naslednjem letu, Družba z razmejevanjem popustov zagotavlja, da so prihodki usklajeni tudi z odhodki, ki so bili potrebni za realizacijo prihodkov.
Pri obročni prodaji Družba ločeno pripoznava prihodke od prodaje blaga in finančne prihodke, ki jih razmejuje skozi celotno obdobje trajanja pogodbe. Vrednost finančnih prihodkov v celotni kupnini se oceni na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov, do katerih je Družba na podlagi prodaje upravičena. Skupina prodaja na obroke predvsem sončne elektrarne.
Družba ima s kupci sklenjene pogodbe za prodajo trgovskega blaga za dobavitelje in v njihovem imenu. Na podlagi teh pogodb Družba zagotavlja dobavo blaga kupcem, za posredovanje pa prejme vnaprej dogovorjeno razliko med končno prodajno in nabavno ceno, ki jo Družba pripozna med prihodki od prodaje, odsek trgovsko blago in storitve.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Med sredstvi iz pogodb Družba izkazuje nezaračunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Terjatev predstavlja pravico Družbe do brezpogojnega zneska nadomestila, tj. nadomestilo zapade v plačilo v določenem roku. Glejte računovodske usmeritve za pripoznanje finančnih sredstev v razdelku Finančna sredstva.
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je Družba prejela od kupca. V okviru obveznosti iz pogodb s kupci Družba izkazuje obveznosti za prejete predujme ter obveznosti iz naslova lojalnostne sheme in odobrenih popustov. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko Družba izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Če je pogodbeno nadomestilo variabilno, Družba oceni znesek nadomestila, do katerega bo upravičena v zameno za prenos blaga na kupca. Omejeno variabilno nadomestilo, ki ga Družba oceni ob začetku pogodbe, ostane omejeno, dokler ni več razlogov, da ne bo prišlo do pomembnega zmanjšanja vrednosti pripoznanih prihodkov. Variabilno nadomestilo predstavljajo količinski popusti, do katerih so upravičeni kupci.
Družba določenim kupcem naknadno odobri količinske popuste, ko količina kupljenih izdelkov v določenem obdobju presega mejno vrednost, ki je določena v pogodbi. Popusti se pobotajo z zneski, ki jih je dolžan poravnati kupec. Za oceno variabilnega nadomestila za naknadno odobritev pričakovanih količinskih popustov Družba uporablja metodo najverjetnejšega zneska za pogodbe z metodo pričakovane vrednosti. Izbrana metoda, ki najbolje odraža variabilno nadomestilo, temelji predvsem na številu količinskih mejnih vrednosti v pogodbi. Družba nato na podlagi zahtev pri omejeni oceni variabilnega nadomestila pripozna obveznost vračila iz naslova naknadne odobritve pričakovanih količinskih popustov.
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od finančnih sredstev, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode veljavne obrestne mere.
Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida Družbe pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi veljavne obrestne mere.
Davki vključujejo obveznosti za obračunani davek in odloženi davek. Davki se izkažejo v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanašajo na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Obveznosti za odmerjeni davek temeljijo na obdavčljivem dobičku za leto. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in tudi postavke, ki nikoli niso obdavčljive ali odbitne. Obveznost Družbe za obračunani davek se izračuna z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan poročanja.
Odloženi davek je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnih računovodskih izkazih Družbe. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni, ko bo odložena terjatev za davek realizirana ali bo odložena obveznost za davek poravnana.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na voljo prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Družba pri določanju poštene vrednosti sredstev upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:
Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov Družba uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoč, Družba za oceno poštene vrednosti finančnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Družbe.
Vrednost naložbenih nepremičnin se oceni na osnovi skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.
Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa se določa skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih instrumentov.
Družba določa pošteno vrednost naložb v pridružene in skupaj obvladovane družbe skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih instrumentov. Metode določanja vrednosti in vhodne predpostavke za vsako naložbo posebej so podrobneje predstavljene v razkritjih.
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno tveganje teh finančnih sredstev.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.
pripada lastnikom obvladujoče družbe, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico pa se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh možnostnih navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene. Ker Družba nima zamenljivih obveznic ali delniških opcij za zaposlene, je osnovni dobiček na delnico enak popravljenemu dobičku na delnico.
Izkaz denarnih tokov je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2021 in izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2022 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje januar–december 2022. Plačane in prejete zamudne obresti iz naslova poslovnih terjatev in obresti od posojil se razporedijo med denarne tokove iz poslovanja. Plačane dividende se razvrstijo med denarne tokove iz financiranja, prejete dividende pa med denarne tokove iz naložbenja.
Standardi in pojasnila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, do datuma konsolidiranih/ločenih računovodskih izkazov še niso začeli veljati. Skupina/Družba bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Skupina/Družba predčasno ni sprejela nobenega standarda.
Dopolnila obravnavajo znano neskladje med zahtevami standarda MSRP10 in tistimi iz standarda MRS 28 pri obravnavi prodaje ali prispevka sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna posledica dopolnil je, da podjetje pripozna celoten znesek dobička ali izgube, kadar transakcija vključuje poslovanje (ne glede na to, ali se nahaja v hčerinski družbi ali ne). Za transakcije s sredstvi, ki jih podjetje ne uporablja pri poslovanju, podjetje pripozna le del dobička ali izgube, tudi če se sredstva nahajajo v hčerinski družbi. Decembra 2015 je Odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas, v pričakovanju rezultatov projekta raziskave obračunavanja sredstev po kapitalski metodi. Dopolnil standarda EU še ni odobrila. Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Razkrivanje računovodskih usmeritev (izdano 12. februarja 2021 in velja za letna obdobja od vključno 1. januarja 2023 naprej). MRS 1 je bil spremenjen tako, da od podjetij zahteva, da namesto bistvenih računovodskih usmeritev razkrijejo pomembne informacije o svojih računovodskih usmeritvah. Sprememba je opredelila pomembne informacije o računovodskih usmeritvah. Sprememba tudi pojasnjuje, da se informacije o računovodskih usmeritvah štejejo kot pomembne, če brez njih uporabniki računovodskih izkazov ne bi mogli razumeti drugih pomembnih informacij v računovodskih izkazih. V spremembah so podani tudi ponazorilni zgledi informacij o računovodskih usmeritvah, za katere obstaja verjetnost, da se štejejo kot pomembne za računovodske izkaze podjetja. Nadalje sprememba MRS 1 pojasnjuje, da informacij o nepomembnih računovodskih usmeritvah ni treba razkriti. V primeru, da do tovrstnega razkritje vseeno pride, slednje ne sme zakriti pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah. V podporo tej spremembi je bilo spremenjeno tudi stališče o praksi MSRP 2 »Presoja pomembnosti«, da bi podalo napotke o tem, kako upoštevati koncept pomembnosti pri razkritjih računovodskih usmeritev. Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
pogodbenih storitev). Zavarovatelji bodo dobiček iz skupine zavarovalnih pogodb pripoznali v obdobju, v katerem zagotavljajo zavarovalno kritje, in ko so izvzete iz tveganja. Če skupina pogodb ustvarja ali prične ustvarjati izgubo, podjetje izgubo nemudoma pripozna. Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.
(izdane 25. 6. 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. 1. 2023 naprej).
Spremembe vključujejo vrsto pojasnil, namenjenih olajšanju uvedbe MSRP 17 in poenostavitvi nekaterih zahtev standarda in prehoda. Spremembe se nanašajo na osem področij MSRP 17 in niso namenjene spreminjanju temeljih načel standarda. Uvedene so bile naslednje spremembe MSRP 17:
Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.
(izdano 12. februarja 2021 in velja za letna obdobja od vključno 1. januarja 2023 naprej).
Sprememba MRS 8 pojasnjuje, kako naj podjetja razlikujejo spremembe računovodskih usmeritev od sprememb računovodskih ocen.
– Spremembe MRS 12 (izdane 7. maja 2021 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2023 naprej).
Spremembe MRS 12 opredeljujejo, kako se obračunava odloženi davek pri transakcijah, kot so najemi in zahteve za razgradnjo. V določenih okoliščinah so podjetja oproščena pripoznavanja odloženega davka, ko prvikrat pripoznajo sredstva ali obveznosti. V preteklosti je bilo nekaj negotovosti v zvezi s tem, ali izjema velja za transakcije, kot so najemi in zahteve za razgradnjo – transakcije, za katere se pripoznata tako sredstvo kot obveznost. Spremembe pojasnjujejo, da oprostitev ne velja in da morajo podjetja pri tovrstnih transakcijah pripoznati odloženi davek. Spremembe zahtevajo, da družbe pripoznajo odloženi davek pri transakcijah, ki ob prvotnem pripoznanju povzročijo enake zneske obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik.
Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
– Spremembe MSRP17 (izdane 9. 12. 2021 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. 1. 2023 naprej).
Sprememba zahtev glede prehoda v sklopu MSRP 17 zavarovalnicam omogoča izboljšanje uporabnosti informacij za vlagatelje ob začetni uporabi MSRP 17. Sprememba se nanaša le na prehod zavarovalnic na MSRP 17 in ne vpliva na druge zahteve v MSRP 17. Zahteve glede prehoda v MSRP 17 in MSRP 9 veljajo na različne datume in bodo povzročile naslednje enkratne klasifikacijske razlike v primerjalnih informacijah, predstavljenih ob začetni uporabi MSRP 17: računovodska neskladja med obveznostmi iz zavarovalnih pogodb, merjenimi po trenutni vrednosti, in morebitnimi povezanimi finančnimi sredstvi, merjenimi po odplačni vrednosti; in v primeru, da se podjetje odloči preoblikovati primerjalne informacije za MSRP 9, razlike v klasifikaciji med finančnimi sredstvi, za katera bo odpravljeno pripoznanje v primerjalnem obdobju (za katera se MSRP9 ne bo uporabljal), in drugimi finančnimi sredstvi (za katera se bo uporabljal MSRP 9).
Sprememba bo pomagala zavarovalnicam, da se izognejo tem začasnim računovodskim neskladjem, in tako izboljšala uporabnost primerjalnih informacij za vlagatelje. To bo dosegla tako, da bo zavarovalnicam nudila možnost prikaza primerjalnih informacij o finančnih sredstvih. Pri začetni uporabi MSRP 17 bi bilo podjetjem za namen predstavitve primerjalnih informacij dovoljeno uporabiti prekrivanje klasifikacije za finančno sredstvo, za katerega podjetje ne preračuna primerjalnih informacij po MSRP 9. Možnost prehoda bi bila na voljo za vsak instrument posebej; podjetju bi omogočila, da predstavi primerjalne informacije, kot če bile za zadevno finančno sredstvo uporabljene zahteve glede klasifikacije in merjenja po MSRP 9, vendar pa ne zahteva, da podjetje uporabi zahteve glede oslabitve, ki izhajajo iz MSRP 9; in od podjetja, ki uporablja prekrivanje klasifikacije za finančno sredstvo, zahteva, da uporabi ustrezne in sprejemljive informacije, ki so na voljo na datum prehoda, da ugotovi, kako podjetje pričakuje, da bo to finančno sredstvo razvrščeno z uporabo MSRP 9.
Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.
(izdano 22. septembra 2022 in velja za letna obdobja od vključno 1. januarja 2024 naprej).
Spremembe se nanašajo na prodajne transakcije s povratnim najemom, ki izpolnjujejo zahteve MSRP 15 za obračunavanje kot prodajo. Spremembe od prodajalca-najemnika zahtevajo naknadno merjenje obveznosti iz transakcije na način, da se ne pripozna dobiček oziroma izguba v zvezi z ohranjeno pravico do uporabe. To pomeni odlog takega dobička, tudi če obstaja obveznost izvajanja spremenljivih plačil, ki niso odvisna od indeksa ali stopnje. Dopolnil standarda EU še ni odobrila.
Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
250
– Spremembe MRS 1 (prvotno izdane 23. januarja 2020 in naknadno spremenjene 15. julija 2020 in 31. oktobra 2022, veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2024 naprej).
odloga poravnave za vsaj 12 mesecev. Smernice ne zahtevajo več brezpogojnosti take pravice. Sprememba iz oktobra 2022 je določila, da posojilne zaveze, ki jih je treba upoštevati po datumu poročanja, ne vplivajo na razvrstitev dolga kot kratkoročnega ali dolgoročnega na dan poročanja. Pričakovanja poslovodstva glede tega, ali bo naknadno uveljavljalo pravico do odloga poravnav, ne vpliva na razvrstitev obveznosti. Obveznost je razvrščena kot kratkoročna, če je na datum poročanja ali pred njim prekršen pogoj, tudi če je od posojilodajalca pridobljena odpoved temu pogoju po koncu poročevalskega obdobja. Nasprotno je posojilo razvrščeno kot nekratkoročno, če je posojilna zaveza prekršena šele po datumu poročanja. Poleg tega spremembe vključujejo pojasnilo zahtev glede razvrščanja dolga, ki ga družba utegne poravnati tako, da ga pretvori v kapital. »Poravnava« je opredeljena kot poravnava obveznosti z gotovino, drugimi dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi, ali lastnimi kapitalskimi instrumenti podjetja. Izjema obstaja za zamenljive instrumente, ki jih je mogoče pretvoriti v lastniški kapital, a le za tiste instrumente, kjer je možnost zamenjave razvrščena kot kapitalski instrument kot ločena sestavina sestavljenega finančnega instrumenta. Dopolnil standarda EU še ni odobrila. Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Ker računovodsko poročilo zajema tako računovodske izkaze in pripadajoča pojasnila tako Skupine, kakor tudi Družbe, so v razkritju predstavljeni le poslovni odseki Skupine. Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste Skupine. Rezultate poslovnih odsekov redno pregleduje uprava (vodstveni delavec, ki sprejema odločitve), da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določen odsek, in ocenjujejo uspešnost poslovanja Skupine.
Skupina Petrol je junija 2021 sprejela novo organiziranost družbe in skupine Petrol. Reorganizacija je bila izvedena z namenom doseganja strateških ciljev in postavitve v kontekst širše energetske tranzicije v skladu z novo vizijo Skupine. Reorganizacija se odraža v močnejšem povezovanju tržišč, regijskem pristopu in standardizaciji poslovnih procesov. Omogoča učinkovitejše procese, poenotenje in optimizacijo delovanja podpornih funkcij, osredotočanje na kupca in enoten nastop na trgih v odvisnih družbah. Za poročanje po odsekih je kot merilo uporabljena produktna skupina.
Poročanje po odsekih je podrobneje predstavljeno v poslovnem delu poročila v poglavju Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2022 in poglavju Poslovanje po produktnih skupinah. Uprava od 1. januarja 2022 spremlja podatke po štirih odsekih.
Tako pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov Skupina upošteva naslednje odseke:
Novemu načinu poročanja po odsekih so prilagojeni tudi podatki za primerjalno obdobje. Skupina razkriva le podatke, redno sporočajo vodstvenemu delavcu, ki sprejema poslovne odločitve.
| Poslovni odseki | (v EUR) | Goriva in derivati | Trgovsko blago in storitve | Energija in rešitve | Ostalo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Izkaz poslovnega izida | Prihodki od prodaje | 2.676.612.412 | 470.372.591 | 2.453.988.995 | 9.693.281 | 5.610.667.279 |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (507.079.552) | (858.794) | (139.173.375) | (3.429.593) | (650.541.314) | |
| Prihodki od prodaje | 2.169.532.860 | 469.513.797 | 2.314.815.620 | 6.263.688 | 4.960.125.965 | |
| Nabavna vrednost prodanega blaga | (1.858.167.801) | (352.318.850) | (2.206.051.719) | (163.145) | (4.416.701.515) | |
| Prilagojeni kosmati poslovni izid | 311.365.060 | 117.194.947 | 108.763.901 | 6.100.543 | 543.424.450 | |
| Poslovni izid iz poslovanja | 78.412.083 | 49.999.343 | 20.891.531 |
EBITDA in prilagojeni kosmati poslovni izid sta alternativno merilo uspešnosti.
EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki vrednosti poslovnih terjatev + stroški amortizacije.
Prilagojeni kosmati poslovni izid = prihodki od prodaje – nabavna vrednost prodanega blaga.
| Goriva in derivati | Trgovsko blago in storitve | Energija in rešitve | Ostalo | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Izkaz poslovnega izida | Prihodki od prodaje | 5.937.520.958 | 520.514.114 | 4.865.131.891 | 12.177.973 | 11.335.344.937 |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (1.562.312.529) | (405.121) | (310.896.174) | (4.997.616) | (1.878.611.439) | |
| Prihodki od prodaje | 4.375.208.430 |
| (4.160.047.021) | (374.422.267) | (4.528.784.668) | (30.992) | (9.063.284.948) | (9.063.284.948) |
|---|---|---|---|---|---|
| 215.161.408 | 145.686.726 | 25.451.050 | 7.149.365 | 393.448.549 | 393.448.549 |
|---|---|---|---|---|---|
| (59.732.637) | 59.836.856 | (13.837.601) | 5.820.510 | (7.912.872) | (7.912.872) |
|---|---|---|---|---|---|
| (58.516.999) | (8.544.958) | (28.214.192) | (1.023.922) | (96.300.070) | (96.300.070) |
|---|---|---|---|---|---|
| 2.456.353 | 68.818.327 | 18.198.835 | 6.844.432 | 96.317.947 | 96.317.947 |
|---|---|---|---|---|---|
(96.300.070)
(7.930.749)
3.328.395
(5.228.875)
(9.813.352)
EBITDA in prilagojeni kosmati poslovni izid alternativno merilo uspešnosti.
EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki vrednosti poslovnih terjatev + stroški amortizacije.
Prilagojeni kosmati poslovni izid = prihodki od prodaje – nabavna vrednost prodanega blaga.
| Država | Prihodki od prodaje (v EUR) | Skupaj sredstva (31. december 2022) | Skupaj sredstva (31. december 2021) | Neto naložbe (2022) | Neto naložbe (2021) |
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 4.017.985.870 | 1.674.869.418 | 1.385.093.355 | 35.563.085 | 37.883.262 |
| Hrvaška | 1.622.605.372 | 735.407.533 | 729.205.431 | 19.592.304 | 188.763.187 |
| Avstrija | 468.110.434 | 5.070.379 | 2.521.013 | - | - |
| Bosna in Hercegovina | 355.988.228 | 93.997.700 | 84.410.027 | 357.945 | 158.544 |
| Srbija | 233.284.499 | 116.865.024 | 97.542.278 | 4.046.258 | 6.256.121 |
| Črna gora | 83.258.002 | 35.279.180 | 34.663.240 | 227.712 | 142.741 |
| Makedonija | 6.457.655 | 228.555 | 737.181 |
| 4.279.766 | 26.828.155 | 508.318 | 474.400 |
|---|---|---|---|
| 2.664.763.671 | 1.198.710.544 | 1.941.861 | 1.920.285 | 7.710 |
|---|---|---|---|---|
| 1.277.748 | 704.501 |
|---|---|
| 56.968.277 | 55.169.626 |
|---|---|
| 18.190.424 | 11.379.674 |
|---|---|
| 2.740.604.417 | 2.403.821.011 |
|---|---|
V prikazu geografskih območij so prihodki območja določeni na osnovi geografske lokacije kupcev, medtem ko so sredstva določena na podlagi geografske lokacije sredstev. Nerazporejena sredstva se v večini nanašajo na odložene terjatve za davek. Neto naložbe so pridobitve in odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev ter dolgoročnih naložb Skupine.
Skupina v letu 2022 ni pridobila nove družbe.
Crodux derivati dva d.o.o. Na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev, sklenjene v letu 2021, je Skupina kupila 100-odstotni delež družbe Crodux derivati dva d.o.o., ki se na hrvaškem trgu ukvarja s prodajo proizvodov iz nafte v maloprodaji in veleprodaji, s prodajo trgovskega blaga in storitev ter z gostinsko ponudbo.
Pogoji za pripoznanje sredstev v računovodskih izkazih Skupine in za njihovo obvladovanje so bili izpolnjeni 6. oktobra 2021. V izkazu finančnega položaja Družbe je družba Crodux derivati dva d.o.o. na dan 31. decembra 2021 obravnavana kot odvisna družba. Izkazi družbe so vključeni v konsolidirane izkaze Skupine.
sredstev in pravic do uporabe najetih sredstev je bila ocenjena na podlagi metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, ki temeljijo na prihodnjih finančnih načrtih družbe.
Pri cenitvi so bili uporabljeni petletni finančni načrti družbe, zahtevana stopnja donosa po davkih 9,63 odstotka in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 1,5 odstotka.
Dobro ime je bilo ocenjeno na ravni prevzete družbe kot celote, saj je družba Crodux derivati dva d.o.o. z vidika skupine ena denar ustvarjajoča enota.
| (v EUR) | Popravljena poštena vrednost | Začasna poštena vrednost |
|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 9.891.052 | 9.891.052 |
| Neopredmetena sredstva | 7.713.630 | 5.328.030 |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 67.053.363 | 47.507.231 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 157.966.847 | 67.907.084 |
| Naložbene nepremičnine | 120.243 | 120.243 |
| Odložene terjatve za davek | 571.383 | 571.383 |
| Zaloge | 23.406.527 | 21.581.519 |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 128.366 | 128.366 |
| Dana posojila | 80.520.260 | 80.520.260 |
| Poslovne terjatve | 51.379.005 | 51.589.121 |
| Predujmi in druga sredstva | 822.789 | 822.789 |
| Sredstva | 399.573.465 | 285.967.078 |
| Druge rezervacije | 33.049 | 33.049 |
| Finančne obveznosti | 106.555.345 | 106.555.345 |
| Obveznosti iz najemov | 49.056.309 | 49.056.309 |
| Poslovne obveznosti | 79.154.648 | 79.154.648 |
| Odložene obveznosti za davek | 20.449.150 | - |
| Obveznosti za davek od dohodka | 2.008.426 |
|---|---|
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 1.055.690 |
| Druge obveznosti | 5.297.970 |
| Obveznosti | 263.610.587 |
| Neto sredstva prevzema | 135.962.878 |
| Kupnina | 191.700.000 |
| Odloženo plačilo | 10.000.000 |
| Dobro ime | 55.737.122 |
| Plačilo | 181.700.000 |
| Denar in denarni ustrezniki | 9.891.052 |
| Neto plačilo | 171.808.948 |
V letu 2022 je bila opravljena ocena poštene vrednosti pridobljenih neto sredstev, na podlagi katere je Skupina v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznala sredstva po pošteni vrednosti in tako dokončno razporedila kupnino družbe in prikazala v izkazih za leto 2021. Več v pojasnilu 2.f.
Skupina je v letu 2021 pridobila družbi Crodux derivati dva d.o.o. in E 3, d.o.o. Razkritja, povezana z družbo Crodux derivati dva d.o.o., so prikazana v točki 6.1 b, za družbo E 3, d.o.o., pa v nadaljevanju.
Na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev, sklenjene v februarju 2020, je skupina Petrol kupila 100-odstotni delež družbe E 3, d.o.o., od družbe Elektro Primorska d.d. Pogoji za pripoznanje sredstev v računovodskih izkazih Skupine in za njihovo obvladovanje so bili izpolnjeni 5. januarja 2021.
V izkazu finančnega položaja Družbe je družba E 3, d.o.o., na dan 31. decembra 2021 obravnavana kot odvisna družba. Izkazi družbe so vključeni v konsolidirane izkaze Skupine.
Od nakupa družbe je Skupina v letu 2021 iz tega naslova ustvarila prihodke v višini 125.078.162 EUR, čisti poslovni izid pa je bil pozitiven v višini 579.292 EUR.
Na datum pridobitve obvladujočega vpliva v družbi je bila opravljena preveritev poštene vrednosti pridobljenih neto sredstev, na podlagi katere je Skupina v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznala sredstva po pošteni vrednosti. Poštena vrednost sredstev je bila ocenjena na podlagi na donosu zasnovanega načina z uporabo metode diskontiranih denarnih tokov.
Izkaz prevzetih sredstev na dan, ko je Skupina pridobila prevladujoči vpliv, je prikazan v preglednici:
| (v EUR) | Poštena vrednost | Knjigovodska |
|---|---|---|
| vrednost | |
|---|---|
| Neopredmetena sredstva | 3.873.893 |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 119.368 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 5.095.587 |
| Naložbe v pridružene družbe | 894.000 |
| Poslovne terjatve | 27.072.213 |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 1.694.130 |
| Odložene terjatve za davek | 324.476 |
| Terjatve za davek od dohodka | 66.517 |
| Predujmi in druga sredstva | 208.361 |
| Sredstva | 40.140.764 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih | 372.406 |
| Dolgoročno odloženi prihodki | 598.039 |
| Finančne obveznosti | 3.232.001 |
| Obveznosti iz najemov | 120.462 |
| Poslovne obveznosti | 18.341.741 |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 726.625 |
| Druge obveznosti | 619.764 |
| Obveznosti | 24.011.038 |
| Neto sredstva prevzema | 16.129.726 |
| Kupnina | 14.950.000 |
| Dobiček pri izpogajanem nakupu |
1.179.726
-
Plačilo
14.950.000
-
Denar in denarni ustrezniki
792.219
-
Neto plačilo
14.157.781
-
Dobiček pri izpogajanem nakupu je Skupina pripoznala v izkazu poslovnega izida za leto 2021 med drugimi finančnimi prihodki.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del 256
V letu 2022 je družba Petrol d.d.:
Družba Crodux derivati dva d.o.o. je bila v novembru 2022 pripojena k družbi Petrol d.o.o., Zagreb. Pripojitev družbe ni imela vpliva na računovodske izkaze Skupine, ker je bila družba Petrol d.d. edini lastnik družbe Crodux derivati dva d.o.o.
Družba Ekoen GG d.o.o. je bila v decembru 2022 pripojena k družbi Ekoen d.o.o. z datumom učinka pripojitve od 30. septembra 2022. Pripojitev družbe ni imela vpliva na računovodske izkaze Skupine, ker je bila družba Ekoen d.o.o., odvisna družba Petrola d.d., njen edini lastnik.
V letu 2021 je družba Petrol d.d.:
V letu 2021 je družba Petrol d.o.o. Beograd ustanovila tri odvisne družbe: Petrol Lumennis ZA JO d.o.o. Beograd, Petrol Lumennis ŠI JO d.o.o. Beograd in Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd, ki poslujejo v segmentu energetskih in okoljskih rešitev. Družba Petrol d.o.o. Beograd ima v navedenih družbah 100-odstotno lastništvo.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje blaga | 9.309.295.575 | 4.839.400.223 | 7.207.075.854 | 3.460.089.296 | ||||
| Prihodki od prodaje storitev | 123.382.883 | 100.885.679 |
| Skupaj prihodki | 100.767.046 | 89.574.535 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 24.055.039 | 19.840.063 |
| 17.482.620 | 12.803.708 | |
| 9.456.733.497 | 4.960.125.965 | |
| 7.325.325.520 | 3.562.467.539 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje na trgu EU | 4.168.513.223 | 2.318.794.060 | 3.093.819.919 | 2.307.448.117 |
| Prihodki od prodaje na domačem trgu | 4.017.985.870 | 2.040.354.381 | 3.595.285.373 | 1.079.437.479 |
| Prihodki od prodaje na trgu zunaj EU | 1.270.234.404 | 600.977.524 | 636.220.228 | 175.581.943 |
| Skupaj prihodki | 9.456.733.497 | 4.960.125.965 | 7.325.325.520 | 3.562.467.539 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Goriva in derivati | 4.375.208.430 | 2.169.532.860 | 3.817.278.960 | 1.697.126.445 |
| Trgovsko blago in storitve | 520.108.993 | 469.513.797 | 368.774.771 | 390.798.929 |
| Energija in rešitve | 4.554.235.718 |
V okviru prihodkov od prodaje Skupina/Družba izkazuje prihodke od najema. Skupina je v letu 2022 realizirala prihodke od najemov v vrednosti 4.593.925 EUR (2021: 4.083.960 EUR), Družba pa v višini 3.369.870 EUR (2021: 3.068.650 EUR).
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev | 2.826.755 | 694.563 | 820.584 | 367.422 |
| Prejete odškodnine od zavarovalnic | 269.380 | 244.184 | 28.442 | 103.091 |
| Prejete odškodnine, tožbe, pogodbene kazni | 129.603 | 997.066 | 54.275 | 807.961 |
| Poplačilo sodnih stroškov | 123.884 | 131.183 | 100.978 | 79.213 |
| Drugi prihodki | 99.071.440 | 5.349.657 | 5.439.646 | 3.625.362 |
| Skupaj drugi prihodki | 102.421.062 | 7.416.653 | 6.443.925 | 4.983.049 |
V letu 2022 je odvisna družba Geoplin d.o.o. beležila negativen poslovni izd, ki je bil posledica nedobav zemeljskega plina po dolgoročni pogodbi z rusko družbo Gazprom.
Opravili smo analizo škode iz naslova poslovanja z družbo Gazprom in ugotovili naslednjo realizirano škodo, nastalo do konca leta 2022 v skupni vrednosti 140,3 mio EUR:
oktober in november 2022 v skupni višini 92,1 mio EUR pobotala s sorazmernim delom naših zahtevkov iz nastale škode.
Zaradi nedobave zemeljskega plina in preprečitve nadaljnje škode smo dne 27. decembra 2022 družbo Gazprom obvestili o prekinitvi pogodbe.
Obveznosti do družbe Gazprom za dobavljen zemeljski plin za mesec oktober in november 2022 v skupni višini 92.142 tisoč EUR smo zaradi zgornjih dejstev odpravili iz računovodskih izkazov in smo jih ponovno pripoznali po pošteni vrednosti in jo na dan 31. decembra 2022 ponovno prevrednotili na pošteno vrednost v višini 3.550 tisoč EUR.
Med drugimi prihodki se tako 88.592 tisoč EUR nanaša na prevrednotenje obveznosti do družbe Gazprom na pošteno vrednost na osnovi cenitve neodvisnega cenilca.
Cenitev je pripravljena na osnovi metode scenarijev različnih sedanjih vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz naslova te obveznosti. Cenitev obveznosti upošteva pobot naših zahtevkov iz nastale škode iz naslova poslovanja z družbo Gazprom z obveznostmi družbe Gazprom.
Naši zahtevki iz nastale škode presegajo naše obveznosti do družbe Gazprom. Pri cenitvi so bile uporabljene zahtevane stopnje donosa v razponu med 15 % in 25 %.
Poštena vrednost obveznosti, do Gazprom, predstavlja 4 % izvirne vrednosti. V primeru dviga oz. znižanja razpona diskontnih stopenj vrednost bi se poštena vrednost znižala za 90 tisoč EUR oz. povišala za 130 tisoč EUR. Ocenjujemo, da sprememba preostalih predpostavk ne bi bistveno vpliva na pošteno vrednost teh obveznosti.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški energije | 30.102.486 | 21.471.005 | 23.082.756 | 18.411.758 | ||
| Stroški potrošnega materiala | 8.132.585 | 6.867.875 | 4.954.424 | 4.908.925 | ||
| Odpis drobnega inventarja | 95.790 | 137.680 | 27.675 | 82.889 | ||
| Drugi stroški materiala | 1.092.983 | 819.464 | 525.526 | 415.192 | ||
| Skupaj stroški materiala | 39.423.844 | 29.296.024 | 28.590.381 | 23.818.764 |
| Stroški transportnih storitev | 45.471.308 | 33.146.816 |
|---|---|---|
| Stroški upravljavcev bencinskih servisov | 32.639.895 | 30.812.368 |
| Stroški storitev vzdrževanja osnov. sredstev | 28.743.771 | 24.904.966 |
| Stroški plačil. prometa in bančnih storitev | 15.959.548 | 12.872.038 |
| Stroški intelektualnih storitev | 11.889.278 | 9.428.504 |
| Najemnine | 9.577.561 | 8.441.011 |
| Stroški sejmov, reklame in reprezentance | 7.710.875 | 6.705.784 |
| Stroški zavarovalnih premij | 6.922.009 | 4.880.292 |
| Stroški podizvajalcev | 5.304.401 | 4.034.087 |
| Stroški storitev varstva okolja | 2.496.177 | 2.094.424 |
| Stroški varovanja - požarno, fizično, tehnično | 2.316.803 | 2.289.964 |
| Članarine | 1.633.669 | 865.602 |
| Upravljanje nepremičnin | 1.601.807 | 1.206.789 |
| 2022 | 2021 |
|---|---|
| 906.228 | |
| 1.463.794 | |
| 969.200 | |
| 864.523 | |
| 508.490 |
| 2022 | 2021 |
|---|---|
| 6.406.429 | 5.046.074 |
| 2.585.819 | 2.275.198 |
| 2022 | 2021 |
|---|---|
| 180.137.325 | 147.697.919 |
| 136.071.228 | 114.204.989 |
So izkazane storitve revizijske družbe, ki revidira letno poročilo, v višini 308.150 EUR (2021: 231.465 EUR). Revizijske storitve vključujejo storitve revidiranja letnega poročila v višini 300.150 EUR (2021: 193.565 EUR). Drugih storitev revidiranja je bilo v letu 2022 za 8.000 EUR (2021: 37.900 EUR).
Med stroški intelektualnih storitev so izkazane storitve revizijske družbe, ki revidira letno poročilo, v višini 93.000 EUR (2021: 73.000 EUR). Revizijske storitve vključujejo storitve revidiranja letnega poročila v višini 88.000 EUR (2021: 72.600 EUR). Drugih storitev revidiranja je bilo v letu 2022 za 5.000 EUR (2021: 400 EUR).
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija pravic do uporabe | 21.260.001 | 12.802.769 | 4.347.502 | 3.983.028 |
| Odhodki financiranja | 4.557.812 | 2.425.310 | 1.315.973 | 1.291.951 |
| Stroški najema | 9.577.561 | 8.441.011 | 8.898.635 | 5.965.952 |
| Skupni znesek, pripoznan kot strošek oz. odhodek | 35.395.374 | 23.669.090 | 14.562.110 | 11.240.931 |
Med stroški najema Skupina/Družba izkazuje stroške kratkoročnih najemov, stroške najemov sredstev majhne vrednosti in stroške najemov s spremenljivo najemnino.
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Plače | 100.503.917 | 85.401.258 | 60.753.400 | 58.731.102 |
| Stroški drugih socialnih zavarovanj | 9.309.380 | 7.576.461 | 4.623.943 | 4.234.369 |
| Stroški pokojninskih zavarovanj | 6.842.468 | 6.691.637 | 5.393.248 | 5.604.526 |
| Povračilo prevoza na delo | 4.328.999 | 3.340.708 | 2.064.078 | 1.916.044 |
| Regres za letni dopust | 4.038.516 | 2.816.497 | 3.398.196 | 2.343.077 |
| Povračilo prehrane med delom | 3.813.618 | 3.479.550 | 2.642.735 | 2.669.093 |
| Dodatno pokojninsko zavarovanje | 1.928.255 | 1.648.409 | 1.800.820 | 1.520.449 |
| Druga povračila in nadomestila | 4.797.156 | 3.386.989 | 1.452.877 | 1.300.331 |
| Skupaj stroški dela | 135.562.309 | 114.341.509 | 82.129.297 | 78.318.991 |
Skupina je v skladu s sprejetimi ukrepi držav na področju zajezitve epidemije covida-19 v letu 2022 koristila ukrepe povračil, povezanih s povračili stroškov dela v skupni višini 28.428 EUR (2021: 613.261 EUR), in navedene učinke evidentirala kot znižanje stroškov dela.
Družba je v skladu s sprejetimi ukrepi države na področju zajezitve epidemije covida-19 v letu 2022 koristila ukrepe povračil, povezanih s povračili stroškov dela v skupni višini 28.428 EUR (2021: 357.311 EUR), in navedeno evidentirala kot znižanje stroškov dela.
| Stopnja | Zaposleni | Skupaj |
|---|---|---|
| I. stopnja | 39 | 40 |
| 5 | 6 | |
| II. stopnja | 43 | 67 |
| 29 | 53 | |
| III. stopnja | 152 | 159 |
| 7 | 14 | |
| IV. stopnja | 1.295 | 1.558 |
| 341 | 604 | |
| V. stopnja | 2.156 | 2.777 |
| 852 | 1.473 | |
| VI. stopnja | 515 | 565 |
| 165 | 215 | |
| VII. stopnja | 576 | 632 |
| 346 | 402 | |
| VII/2. stopnja | 405 | 420 |
| 15 |
| Število zaposlenih po stopnjah formalne izobrazbe na dan 31. decembra 2022 | Skupina Petrol | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Petrol d.d. | Zaposleni v Skupini | Zaposleni pri upravljavcih BS | Skupaj | Zaposleni v Družbi | Zaposleni pri upravljavcih BS | Skupaj |
| I. stopnja | 38 | 5 | 43 | 14 | 5 | 19 |
| II. stopnja | 63 | 21 | 84 | 28 | 21 | 49 |
| III. stopnja | 100 | 7 | 107 | 10 | 7 | 17 |
| IV. stopnja | 1.777 | 264 | 2.041 | 353 | 264 | 617 |
| V. stopnja | 1.836 | 589 | 2.425 | |||
| Skupaj | 5.200 | |||||
| 1.037 | ||||||
| 6.237 | ||||||
| 2.106 | ||||||
| 1.037 | ||||||
| 3.143 |
| 858 | 589 | 1.447 |
|---|---|---|
| 323 | 48 | 371 |
| 164 | 48 | 212 |
| 662 | 60 | 722 |
|---|---|---|
| 378 | 60 | 438 |
| 399 | 16 | 415 |
|---|---|---|
| 343 | 16 | 359 |
| 16 | - | 16 |
|---|---|---|
| 7 | - | 7 |
| 5.214 | 1.010 | 6.224 | 2.155 | 1.010 | 3.165 |
|---|---|---|---|---|---|
Povprečno število zaposlenih je v letu 2022 znašalo 6.224 za Skupino in 2.128 za Družbo (2021: 5.387 za Skupino in 2.122 za Družbo).
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev | 60.365.040 | 51.689.896 | 31.742.704 | 32.282.770 |
| Amortizacija pravice do uporabe najetih sredstev | 21.260.001 | 12.802.769 | 4.347.502 | 3.983.028 |
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 13.605.265 | 13.229.924 | 9.749.159 | 9.676.444 |
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 1.069.764 | 1.369.169 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
| Neto popravki vrednosti poslovnih terjatev | 7.930.749 | 7.914.095 | 2.990.233 | 3.003.074 |
| Dajatve za varstvo okolja in dajatve, neodvisne od posl. | 7.891.323 | 6.534.253 | 3.567.023 | 4.099.121 |
| Oslabitev opred. osn. sredstev, nal.neprem. in zalog | 6.194.071 | 14.259.583 | 7.024 | 2.705.061 |
| Sponzoriranja in donacije | 2.404.579 | 2.034.138 | 1.788.066 | 1.581.268 |
| Izguba pri prodaji/izločitvi opred. osnovnih sredstev | 518.057 | 1.321.765 | 324.091 | 1.021.237 |
| Slabitev naložb | - | - | - | 11.193.296 |
| Drugi stroški (odprava drugih rezervacij in drugih obveznosti) | (8.462.620) | 30.548.619 | (593.642) | 26.256.662 |
| Skupaj drugi stroški | 16.476.159 | 62.612.453 | 8.082.795 | 49.859.719 |
Oslabitev sredstev na Skupini se nanaša na slabitev zalog v vrednosti 6.194.071 EUR (2021: 7.205.752 EUR). Med drugimi stroški se na Skupini/Družbi 20.924.453 EUR v letu 2021 nanaša na stroške pripoznanja kratkoročnih rezervacij iz naslova kočljivih pogodb s kupci za dobavo električne energije, ki so bile v letu 2022 porabljene. Navedeno razkritje je treba brati v povezavi z razkritji 6.9 in 6.42.
| Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Dobiček izpeljanih fin. instrumentov | 523.094.819 | 269.931.980 | 525.064.103 | 269.846.734 | |
| Izguba izpeljanih fin. instrumentov | (558.699.150) | (235.728.482) | (551.271.270) | (236.333.237) | |
| Neto dob./(izguba) izpeljanih fin. instr. | (35.604.331) | 34.203.498 | (26.207.167) | 33.513.497 |
Dobički in izgube so se v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povišali zaradi višjih tržnih cen električne energije in večje volatilnosti teh cen.
| Skupina Petrol | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Plinhold d.o.o. | 1.646.458 | 1.424.430 | |
| Aquasystems d.o.o. | 912.173 | 814.857 | |
| Knešca d.o.o. | 104.281 | 48.026 | |
| Ivicom Energy d.o.o. | - | (3.582) | |
| Skupaj neto dobički pridruženih družb | 2.662.912 | 2.283.731 | |
| Geoenergo d.o.o. | (246.684) | 187.370 | |
| Soenergetika d.o.o. | 912.333 | 112.670 | |
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. | (166) | - | |
| Skupaj neto dobički skupaj obvladovanih družb | 665.483 | 300.040 | |
| Skupaj neto finančni prihodki iz deležev | 3.328.395 |
| družba Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | - | 958.260 | |
| Petrol Hidroenergija d.o.o. | 299.422 | 713.159 | |
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 423.738 | 151.905 | |
| Skupaj odvisne družbe | 723.160 | 1.823.324 | |
| Aquasystems d.o.o. | 814.437 | 763.964 | |
| Plinhold d.o.o. | - | 564.272 | |
| Skupaj pridružene družbe | 814.437 | 1.328.236 | |
| Soenergetika d.o.o. | 115.217 | 135.495 | |
| Skupaj obvladovane družbe | 115.217 | 135.495 | |
| Skupaj finančni prihodki iz deležev | 1.652.814 | 3.287.054 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Tečajne razlike | 80.079.268 | 15.516.194 | 74.011.689 | 12.635.432 | ||
| Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov | 19.687.756 | 4.525.059 | 19.687.756 | 7.093.905 | ||
| Prihodki od obresti | 5.337.485 | 10.065.835 | 5.455.669 | 3.279.520 |
| 638.125 | 343.056 | 638.125 | 343.056 |
|---|---|---|---|
| 3.506.782 | 1.383.319 | 3.525.648 | 136.286 |
|---|---|---|---|
| 109.249.416 | 31.833.463 | 103.318.887 | 23.488.199 |
|---|---|---|---|
| (80.848.842) | (20.417.028) | (74.625.841) | (16.601.747) |
|---|---|---|---|
| (16.624.554) | (2.016.266) | (16.624.554) | (2.016.266) |
|---|---|---|---|
| (14.427.380) | (9.189.739) | (11.331.719) | (9.218.597) |
|---|---|---|---|
| - | (873.366) | - | - |
|---|---|---|---|
| (2.577.515) | (1.601.601) | (2.438.888) | (1.628.763) |
|---|---|---|---|
| (114.478.291) | (34.098.000) | (105.021.002) | (29.465.373) |
|---|---|---|---|
| (5.228.875) | (2.264.537) | (1.702.115) | (5.977.174) |
|---|---|---|---|
Javno
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Obračunani davek | (4.258.179) |
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Poslovni izid pred davki | (9.813.352) | 151.448.027 |
| Izračunani davek po veljavni davčni stopnji | (1.864.537) | 28.775.125 |
| Davčni učinek neobdavčenih prihodkov | (4.750.994) | (3.009.646) |
| Davčni učinek odhodkov, ki se pri obračunu davka ne odštejejo | 152.605 | 1.794.663 |
| Učinek višje/nižje davčne stopnje družb v tujini | (664.620) | (593.476) |
| Davki | (7.127.546) | 26.966.666 |
| Efektivna davčna stopnja | 72,63 % | 17,81 % |
| -8,75 % | 20,28 % |
Na dan 31. decembra 2022 ima Skupina 23.897.315 EUR terjatev za davek od dobička (2021: 616.729 EUR) in 1.062.768 EUR obveznosti za davek od dobička (2021: 18.786.511 EUR).
Skupina terjatev in obveznosti ne pobota, ker predstavljajo terjatve oziroma obveznosti do različnih davčnih uprav.
Veljavna stopnja davka na dobiček za Slovenijo je v letu 2022 znašala 19 odstotkov (2021: 19 odstotkov), za Skupino pa so se davčne stopnje gibale od 9 do 25 odstotkov.
| Odložene terjatve za davek | (v EUR) | Naložbe |
|---|---|---|
| Zaloge | Davčna izguba | Amortizacija | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 1.568.770 | 3.242.729 | 6.540.846 | 100.499 |
| 557.962 | 42.093 | 454.506 | 12.507.405 | |
| Netiranje | (2.601.373) | Skupaj neto terjatve 1. januarja 2021 | 9.906.032 | |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 27.929 | 35.379 | 1.460.779 | - |
| - | 97.415 | 1.621.502 | V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | (126.722) |
| 2.346.117 | 1.266.332 | 13.768 | 426.769 | 10.260 |
| (293.626) | 3.642.898 | V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | (768.364) | |
| - | - | - | - | (768.364) |
| Tečajne razlike | 197 | 2.543 | 1.316 | 63 |
| 2.258 | - | (41) | 6.336 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 701.810 | 5.626.768 |
| 161.456 | 6.387.436 | 38.181 | 6.587.073 | |
|---|---|---|---|---|
| Netiranje | (2.601.373) | Skupaj neto obveznosti 1. januarja 2021 | 3.985.700 | |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | - | 21.174.793 | - | 21.174.793 |
| V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida | - | (84.087) | 9.954 | (74.133) |
| V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa | (7.529) | - | - | (7.529) |
| Tečajne razlike | 29 | (96.892) | - | (96.863) |
| Stanje 31. decembra 2021 | 153.956 | 27.381.250 | 48.135 | 27.583.341 |
| Netiranje | (5.630.103) | Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2021 | 21.953.238 | |
| V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida | 293 | (1.146.350) | 51.094 | (1.094.963) |
| V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa | 6.337.345 | - | - | 6.337.345 |
| Tečajne razlike | (17) | (52.792) | - | (52.809) |
| Stanje 31. decembra 2022 | 6.491.577 | 26.182.108 | 99.229 | 32.772.914 |
| Netiranje | (12.090.373) | Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2022 | 20.682.541 |
| Popravek | terjatev | Amortizacija | Drugo | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 1.409.555 | 1.263.024 | 4.524.144 | - | 317.693 | 7.514.416 |
| Netiranje | (602.411) | Skupaj neto terjatve 1. januarja 2021 | 6.912.005 | |||
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | (146.961) | 1.918.231 | 243.338 | - | (147.141) | 1.867.467 |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | (619.733) | - | - | - | - | (619.733) |
| Stanje 31. decembra 2021 | 642.861 | 3.181.255 | 4.767.482 | - | 170.552 | 8.762.150 |
| Netiranje | (606.636) | Skupaj neto terjatve 31. decembra 2021 | 8.155.514 | |||
| V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida | (65.938) | (2.374.477) | (186.129) | 5.120.327 | (147.140) | 2.346.643 |
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | (177.418) | - | - | - | - | (177.418) |
| Stanje 31. decembra 2022 | 399.505 | 806.778 | 4.581.353 | 5.120.327 | 23.412 | 10.931.375 |
| Netiranje |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Čisti poslovni izid, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (v EUR) | 4.520.125 | 119.079.575 | 19.383.878 | 66.482.942 |
| Število izdanih delnic | 41.726.020 | 41.726.020 | 41.726.020 | 41.726.020 |
| Število lastnih delnic na začetku leta | 614.460 | 614.460 | 494.060 | 494.060 |
| Število lastnih delnic na koncu leta |
Odložene terjatve za davek iz amortizacije ima Družba oblikovane zaradi razlike med poslovno in davčno amortizacijo.
| Naložbe | Osnovna sredstva | Skupaj | |
|---|---|---|---|
| Skupaj neto obveznosti 1. januarja 2021 | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2021 | 145.380 | 461.256 | 606.636 |
| Netiranje | (606.636) | ||
| Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2021 | - | ||
| V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa | 6.337.346 | - | 6.337.346 |
| Stanje 31. decembra 2022 | 6.482.726 | 461.256 | 6.943.982 |
| Netiranje | (6.943.982) | ||
| Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2022 | - |
| Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic | 41.111.560 | 41.111.560 | 41.231.960 | 41.231.960 |
|---|---|---|---|---|
| Popravljeno povprečno število navadnih delnic | 41.111.560 | 41.111.560 | 41.231.960 | 41.231.960 |
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (EUR/delnico) | 0,11 | 2,90 | 0,47 | 1,61 |
Osnovni dobiček na delnico je izračunan tako, da se čisti dobiček, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izključijo navadne delnice, ki jih ima v lasti Družba/Skupina. Skupina in Družba nimata morebitnih popravljalnih navadnih delnic, zato sta osnovni in popravljalni dobiček na delnico enaka. Petrolova delnica je uvrščena v prvo borzno kotacijo pod oznako PETG. Za obe leti je upoštevano število delnic po razdelitvi v razmerju 1 : 20, izvedeni novembra 2022. Skupno število delnic PETG se je povečalo iz 2.086.301 na 41.726.020 delnic.
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov se je povečal za 17.755.033 EUR (2021: povečanje za 4.109.730 EUR) in zmanjšal za vpliv odloženih davkov v višini 3.333.632 EUR (2021: zmanjšanje za 772.591 EUR). Gibanje predstavlja varovanje pred tveganjem instrumenta zamenjave obrestnih mer, blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov in rokovnih (terminskih) poslov in povečuje rezerve za varovanje pred tveganjem. Stanje rezerv za varovanje pred tveganjem je pojasnjeno v 6.32.
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov se je povečal za 34.292.220 EUR (2021: povečanje za 3.283.988 EUR) in zmanjšal za vpliv odloženih davkov v višini 6.515.522 EUR (2021: zmanjšanje za 623.957 EUR). Gibanje predstavlja varovanje pred tveganjem instrumenta zamenjave obrestnih mer in blagovnih izpeljanih finančnih instrumentov in povečuje rezerve za varovanje pred tveganjem. Stanje rezerv za varovanje pred tveganjem je pojasnjeno v 6.32.
Nerealizirani aktuarski dobički in izgube se nanašajo na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.
| Materialne in druge pravice | Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture | Dobro ime | Investicije v |
|---|---|---|---|
| Skupaj | Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 |
|---|---|---|
| 44.755.993 | 122.117.146 | 105.895.156 |
| 7.005.570 | 364.959 | 280.138.824 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 4.680.240 | 6.790.410 |
| 55.737.122 | 97.923 | 18.950 |
| 67.324.645 | Nove pridobitve | 448.882 |
| 76.570 | - | 6.363.213 |
| 387.945 | 7.276.610 | Odtujitve |
| (347.753) | (7.183) | - |
| (47.110) | (279.602) | (681.648) |
| Slabitve | - | - |
| (873.366) | - | - |
| (873.366) | Prenosi med sredstvi | 201.150 |
| - | - | - |
| - | (201.150) | - |
| Prenosi med opred. osn. sredstvi in nal. nepremičninami | - | - |
| 64.656 | - | 64.656 |
| Prenos z investicij v teku | 7.694.856 | 1.306.460 |
| - | (9.001.316) | - |
| Tečajne razlike | 22.453 | 15.188 |
| 99.329 |
| 57.455.821 | 130.298.591 | 160.858.241 | 4.485.643 | 291.102 | 353.389.398 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabrani popravek vrednosti | Stanje 1. januarja 2021 | (26.023.005) | (59.455.652) | (13.536) | - | - | (85.492.193) |
| Amortizacija | (7.892.334) | (5.337.590) | - | - | - | (13.229.924) | |
| Odtujitve | 262.355 | 6.834 | - | - | - | 269.189 | |
| Tečajne razlike | (8.825) | (10.423) | (5.767) | - | - | (25.015) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | (33.661.809) | (64.796.831) | (19.303) | - | - | (98.477.943) | |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2021 | 18.732.988 | 62.661.494 | 105.881.620 | 7.005.570 | 364.959 | 194.646.631 | |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2021 | 23.794.012 | 65.501.760 | 160.838.938 | 4.485.643 | 291.102 | 254.911.455 |
*Skupina je v letu 2022 dokončno razporedila kupnino družbe Crodux derivati dva d.o.o. Spremembe so pojasnjene v točki 2.f.
V preteklem letu so bili prikazani popravki vrednosti novih pridobitev zaradi kontrole nad družbo v skupnem znesku 11.183.339 EUR, ki pa so sedaj upoštevani v znižanju nabavne vrednosti novih pridobitev zaradi pridobitve kontrole nad družbo.
| Dobro ime | Investicije v teku | Dolgoročno odloženi stroški | Skupaj | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2022 | 57.455.821 | 130.298.591 | 160.858.241 | 4.485.643 | 291.102 | 353.389.398 |
| Nove pridobitve | 695.909 | 25.989 | - | 6.975.101 | 1.013.588 | 8.710.587 | |
| Odtujitve | (398.911) | (270.036) | (19.268) | (3.115) | (119.824) | (811.154) | |
| Prenosi med opred. osn. sredstvi in nal. nepremičninami | (57.863) | (5.477.567) | - | (955.289) | - | (6.490.719) | |
| Prenos z investicij v teku | 2.717.411 | 1.930.526 | - | (4.647.937) | - | - | |
| Tečajne razlike | (16.979) | (34.498) | (153.661) | 2.202 | - | (202.936) | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 60.395.388 | 126.473.005 | 160.685.312 | 5.856.605 | 1.184.866 | 354.595.176 |
| (64.796.831) | (19.303) | - | - | (98.477.943) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | (8.035.813) | (5.569.452) | - | - | - | (13.605.265) |
| Odtujitve | 235.361 | 261.887 | 19.268 | - | - | 516.516 |
| Prenosi med opred. osn. sredstvi in nal. nepremičninami | 13.033 | 2.229.123 | - | - | - | 2.242.156 |
| Tečajne razlike | 7.964 | 10.834 | 35 | - | - | 18.833 |
| Stanje 31. decembra 2022 | (41.441.264) | (67.864.439) | - | - | - | (109.305.703) |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2022 | 23.794.012 | 65.501.760 | 160.838.938 | 4.485.643 | 291.102 | 254.911.455 |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2022 | 18.954.124 | 58.608.566 | 160.685.312 | 5.856.605 | 1.184.866 | 245.289.473 |
V letu 2021 je Skupina na podlagi preverjanja indikatorjev oslabila dobro ime družbe Zagorski metalac d.o.o. v vrednosti 873.366 EUR.
Struktura dobrega imena glede na poslovne združitve, pri katerih je nastalo, je prikazana v nadaljevanju:
| Skupina Petrol | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|
| Instalacija d.o.o., Koper | 1 | 85.266.022 | 85.266.022 |
| Crodux derivati dva d.o.o. | 2 | 55.666.513 | 55.780.012 |
| Euro-Petrol d.o.o. | 3 | 12.626.888 | 12.652.682 |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 2.579.423 | 2.584.691 | |
| Atet d.o.o. | 2.434.972 | 2.434.972 | |
| Petrol-Jadranplin d.o.o. | 4 | 747.045 | 748.569 |
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. | 357.979 | 358.710 | |
| Crodux Plin d.o.o. | 264.429 | 280.768 | |
| Petrol-Butan d.o.o. | 5 | 279.555 | 280.125 |
| MBills d.o.o. | 245.250 | 245.250 | |
| Adria-Plin d.o.o. | 217.236 | 207.137 | |
| Skupaj dobro ime | 160.685.312 | 160.838.938 |
1 Družba Instalacija d.o.o. se je v letu 2013 pripojila k družbi Petrol d.d., Ljubljana. Družba je obravnavana kot denar ustvarjajoča enota v družbi Petrol d.d., Ljubljana.
2 Družba Crodux derivati dva d.o.o. se je v letu 2022 pripojila k družbi Petrol d.o.o.
3 Družba Euro-Petrol d.o.o. se je preimenovala v Petrol d.o.o.
4 Družba Petrol-Jadranplin d.o.o. se je preimenovala v Petrol Plin d.o.o. in se v letu 2017 pripojila k družbi Petrol d.o.o.
5 Družba Petrol-Butan d.o.o. se je v letu 2012 pripojila k družbi Petrol Plin d.o.o., ki se je v letu 2017 pripojila k družbi Petrol d.o.o.
pripoznana leta 2021. Vpliv na računovodske izkaze je izkazan v točki 6.1.
Ostale spremembe vrednosti dobrih imen so posledica preračuna tečajnih razlik.
V skladu z MRS 36 so bila dobra imena na dan 31. decembra 2022 preizkušena za morebitno oslabitev. Preizkus ni pokazal potreb po slabitvi.
Oslabitev dobrega imena se pripozna, kadar njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost dobrega imena je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri preizkusu oslabitve smo uporabili vrednost pri uporabi, kjer se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje.
Nadomestljiva vrednost prevzetih sredstev je bila ocenjena na ravni prevzetih družb kot celote, razen pri družbi Instalacija d.o.o., pri kateri se je nadomestljiva vrednost prevzetih sredstev ocenjevala na ravni denar ustvarjajoče enote, ki je neposredno povezana s sredstvi, pridobljenimi s pripojitvijo družbe.
Pri preizkušanju slabitve dobrega imena je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, ki temeljijo na prihodnjih finančnih načrtih denar ustvarjajoče enote. Uporabljene predpostavke pri izračunu čistih denarnih tokov (dolgoročna stopnja rasti denarnih tokov, napoved denarnih tokov, obdobje napovedi, diskontna stopnja) temeljijo na preteklem poslovanju in utemeljenem pričakovanju poslovanja v prihodnosti.
Obdobja napovedi denarnih tokov upoštevajo poslovanje in investicijske aktivnosti posameznih družb. Stopnje rasti prostega denarnega toka temeljijo na pričakovanih stopnjah rasti cen.
Pri družbi Instalacija d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa pred davki 9,03 odstotka (2021: 8,29 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 1,97 odstotka (2021: 1,97 odstotka).
Pri družbi Petrol d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 12,5 odstotka (2021: 8,5 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) -1 odstotek (2021: 2 odstotka). Preizkus dobrega imena pri družbi Petrol d.o.o. vključuje dobra imena, nastala pri pripojitvi naslednjih družb: Crodux derivati dva d.o.o., Euro-Petrol d.o.o., Petrol-Jadranplin d.o.o., Crodux Plin d.o.o. in Petrol-Butan d.o.o.
Pri družbi Atet d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 7,8 odstotka (2021: 7,4 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 2 odstotka (2021: 2 odstotka).
Pri družbi MBills d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni petletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, povprečna zahtevana stopnja donosa po davkih 22,1 odstotka (2021: 24,01 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 2 odstotka (2021: 2 odstotka). Obdobje napovedi denarnih tokov temelji na načrtovanem razvoju in rasti podjetja do obdobja, v katerem je pričakovana njihova dolgoročna stabilnost.
Pri družbi Vjetroelektrane Glunča d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni dvajsetletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 10,9 odstotka (2021: 8,7 odstotka). Vrednost preostalega denarnega toka pri izračunu ni bila upoštevana. Obdobje napovedi denarnega toka je skladno z življenjsko dobo obstoječih vetrnih elektrarn in koncesijsko pogodbo.
Pri družbi Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni štiriindvajsetletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, povprečna zahtevana stopnja donosa po davkih 10,9 odstotka (2021: 8,5 odstotka). Vrednost preostalega denarnega toka pri izračunu ni bila upoštevana. Obdobje napovedi denarnega toka je skladno z življenjsko dobo obstoječih vetrnih elektrarn in koncesijsko pogodbo.
Pri družbi Adria-Plin d.o.o. so bili pri preizkusu slabitve dobrega imena uporabljeni štiriletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, zahtevana stopnja donosa po davkih 9 odstotka (2021: 8,4 odstotka) in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) 2 odstotka (2021: 2 odstotek).
| Sprememba ključnih predpostavk | (v tisoč EUR) | Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) | Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) | Vpliv sprem. diskontne stopnje na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. diskontne st. in dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv na slabitve ob spremembi ključnih predpostavk | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Adria-Plin d.o.o. | + 0,5 | - 0,5 | (5) | (4) | (8) | (212) | 8,41% | 2% | - 0,5 | + 0,5 | 5 | 4 | 11 | (193) |
| Atet d.o.o. | + 0,5 | - 0,5 | (803) | (660) |
| (1.350) | - | 7,40% | 2% | - 0,5 | + 0,5 | 968 | 796 | 1.963 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - | + 0,5 | - 0,5 | (13.045) | (10.421) | (22.636) | - | Crodux derivati dva d.o.o. | 10,00% |
| ; | 12,00% | -0,90% | - 0,5 | + 0,5 | 14.097 | 11.269 | 26.415 | - |
| Euro - Petrol d.o.o. | + 0,5 | - 0,5 | (27.781) | 25.870 | (46.676) | - | 8,50% | 2% |
| - 0,5 | + 0,5 | 32.420 | (22.174) | 63.518 | - | Instalacija d.o.o., Koper | + 0,5 | - 0,5 |
| (13.167) | (10.469) | (22.051) | - | 8,29% | 2% | - 0,5 | +0,5 | 15.422 |
| 12.268 | 30.253 | - | MBills d.o.o. | + 0,5 | - 0,5 | (166) | (125) | (278) |
| - | 24,01% | ; |
| Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) | Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) |
|---|---|---|---|
| Vpliv sprem. diskontne stopnje na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost |
| + 0,5 | - | (544) | - | (544) | - | 8,70 | - | - 0,5 | - | 570 | - | 570 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| + 0,5 | - | (1.413) | - | (1.413) | - | 8,70 | - | - 0,5 | - | 1.507 | - | 1.507 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Podjetje | + 0,5 | - 0,5 | Opombe | Vrednost 1 | Vrednost 2 | Vrednost 3 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Adria-Plin d.o.o. | (15) | (16) | (29) | 9,00% | 2% | - |
| Atet d.o.o. | (551) | (482) | (1.034) | 7,80% | 2% | - |
| Petrol d.o.o. (Crodux derivati dva d.o.o. in Euro-Petrol d.o.o.) | (34.471) | (23.785) | (56.098) | 12,50% | -1% | - |
| Instalacija d.o.o., Koper | (10.630) | (9.650) | (19.037) | - | - | - |
| Percentage | Value | Change |
|---|---|---|
| 9,03% | 14.448 | + 0,5 |
| 2% | 11.235 | - 0,5 |
| - | 28.192 | - |
| Percentage | Value | Change |
|---|---|---|
| 22,10% | 246 | + 0,5 |
| 13,90% | 145 | - 0,5 |
| 2% | 407 | - |
| Percentage | Value | Change |
|---|---|---|
| 10,90 | 1.245 | + 0,5 |
| - | 1.662 | - |
| Materialne in druge pravice | Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture |
|---|---|
| - | - |
| Dolgoročno | odloženi | stroški | Skupaj | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 34.908.199 | 111.460.435 | 85.266.022 | 6.198.845 | 163.809 | 237.997.310 |
| Nove pridobitve | - | 1.444 | - | 3.685.370 | 387.945 | 4.074.759 | |
| Odtujitve | (341.562) | (7.050) | - | (47.110) | (274.961) | (670.683) | |
| Prenos z investicij v teku | 7.367.395 | 589.998 | - | (7.957.393) | - | - | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 41.934.032 | 112.044.827 | 85.266.022 | 1.879.712 | 276.793 | 241.401.386 |
| Stanje 1. januarja 2021 | (21.844.444) | (54.619.069) | - | - | - | (76.463.513) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | (5.470.352) | (4.206.092) | - | - | - | (9.676.444) |
| Odtujitve | 256.688 | 6.701 | - | - | - | 263.389 |
| Stanje 31. decembra 2021 |
| (27.058.108) | (58.818.460) | - | - | - | (85.876.568) | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2021 | 13.063.755 | 56.841.366 | 85.266.022 | 6.198.845 | 163.809 | 161.533.797 |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2021 | 14.875.924 | 53.226.367 | 85.266.022 | 1.879.712 | 276.793 | 155.524.818 |
| Materialne in druge pravice | Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture | Dobro ime | Investicije v teku | Dolgoročno odloženi stroški | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2022 | 41.934.032 | 112.044.827 | 85.266.022 | 1.879.712 | 276.793 | 241.401.386 |
| Nove pridobitve | - | 1.406 | - | 5.286.334 | 1.011.058 | 6.298.798 | |
| Odtujitve | (341.270) | (213.646) | - | (2.400) | (115.183) | (672.499) | |
| Prenosi med opred. osn. sredstvi in nal. nepremičninami | (12.656) | 543.746 | - |
| Opis | Stanje 1. januarja 2022 | Stanje 31. decembra 2022 |
|---|---|---|
| Prenos z investicij v teku | 531.090 | 2.699.324 |
| Odtujitve | 177.739 | 205.497 |
| Prenosi med opred. osn. sredstvi in nal. nepremičninami | 8.669 | (352.482) |
| Amortizacija | (5.547.972) | (4.201.187) |
| Nabrani popravek vrednosti | (27.058.108) | (32.419.672) |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2022 | 14.875.924 | 11.859.758 |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2022 | 53.226.367 | 49.976.634 |
| Skupaj | 155.524.818 | 247.558.775 |
151.972.471
Vsa izkazana neopredmetena sredstva so last Družbe in so prosta bremen.
17,4 odstotka vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. decembra 2022, je bilo v celoti amortiziranih (31. decembra 2021 je bilo takih neopredmetenih sredstev 13,5 odstotka).
Neopredmetena osnovna sredstva so bila na dan 31. decembra 2022 preizkušena za morebitno oslabitev. Potrebe po slabitvi neopredmetenih osnovnih sredstev niso bile ugotovljene, enako tudi v letu 2021.
Na dan 31. decembra 2022 je Družba izkazovala dobro ime, nastalo zaradi pripojitev družbe Instalacija d.o.o.
V letu 2013 je zaradi pripojitve družbe Instalacija d.o.o. nastalo dobro ime v višini 85.266.022 EUR.
V letu 2022 je Družba dobro ime preizkusila za morebitno oslabitev. Potrebe po slabitvi dobrega imena niso bile ugotovljene.
Predpostavke, uporabljene pri preizkusu slabitve, ter učinki, pripoznani v računovodskih izkazih Družbe, so pojasnjeni v okviru razkritij dobrega imena na Skupini.
| Pravica do uporabe | Pravica do uporabe zemljišč | Pravica do uporabe gradbenih objektov | Pravica do uporabe opreme | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 43.684.979 | 31.791.552 | 5.965.717 | 81.442.248 |
| Nova pridobitev zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 36.259.696 | 30.607.283 | 305.752 | 67.172.731 | |
| Nova pridobitev | 69.593 | 8.012.016 | 786.309 | 8.867.918 | |
| Odtujitve | (2.444.480) | (5.708.241) | (480.935) | (8.633.656) | |
| Tečajne razlike | (68.253) | 5.203 | 924 | (62.126) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 77.501.535 | 64.707.813 | 6.577.767 |
| (6.197.450) | (9.367.210) | (3.475.982) | (19.040.642) |
|---|---|---|---|
| (3.437.050) | (7.773.293) | (1.592.426) | (12.802.769) |
|---|---|---|---|
| 169.421 | 4.631.933 | 380.573 | 5.181.927 |
|---|---|---|---|
| (7.424) | (25.717) | (901) | (34.042) |
|---|---|---|---|
| (9.472.503) | (12.534.287) | (4.688.736) | (26.695.526) |
|---|---|---|---|
| 37.487.529 | 22.424.342 | 2.489.735 | 62.401.606 |
|---|---|---|---|
| 68.029.032 | 52.173.526 | 1.889.031 | 122.091.589 |
|---|---|---|---|
*Skupina je v letu 2022 dokončno razporedila kupnino družbe Crodux derivati dva d.o.o. Spremembe so pojasnjene v točki 2.f.
V preteklem letu so bili prikazani popravki vrednosti novih pridobitev zaradi kontrole nad družbo v skupnem znesku 13.658.542 EUR, ki pa so sedaj upoštevani v znižanju nabavne vrednosti novih pridobitev zaradi pridobitve kontrole nad družbo.
| 77.501.535 | 64.707.813 | 6.577.767 | 148.787.115 |
|---|---|---|---|
| 23.256.763 | 53.430.756 | 19.888.157 | 96.575.676 |
|---|---|---|---|
| (23.707.396) | (55.348.762) |
|---|---|
| (486.070) | (79.542.228) | Prenos med sredstvi | 2.568.882 | (2.568.882) |
|---|---|---|---|---|
| - | - | Tečajne razlike | (92.522) | (108.261) |
| (5.952) | (206.735) | Stanje 31. decembra 2022 | 79.527.262 | 60.112.664 |
| 25.973.902 | 165.613.828 | Nabrani popravek vrednosti | ||
| Stanje 1. januarja 2022 | (9.472.503) | (12.534.287) | (4.688.736) | (26.695.526) |
| Amortizacija | (7.069.549) | (11.587.220) | (2.603.232) | (21.260.001) |
| Odtujitve | 6.525.251 | 7.153.465 | 256.603 | 13.935.319 |
| Prenos med sredstvi | (790.946) | 790.946 | - | - |
| Tečajne razlike | 6.033 | 19.592 | 1.024 | 26.649 |
| Stanje 31. decembra 2022 | (10.801.714) | (16.157.504) | (7.034.341) | (33.993.559) |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2022 | 68.029.032 | 52.173.526 | 1.889.031 | 122.091.589 |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2022 | 68.725.548 | 43.955.160 | 18.939.561 | 131.620.269 |
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 32.218.878 | 930.231 | 5.338.513 | 38.487.622 |
|---|---|---|---|---|---|
| Nove pridobitve | - | 947.901 | 193.304 | 1.141.205 | |
| Odtujitve | - | - | (134.354) | (134.354) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 32.218.878 | 1.878.132 | 5.397.463 | 39.494.473 |
| Stanje 1. januarja 2021 | (4.287.714) | (428.912) | (3.054.348) | (7.770.974) |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | (2.122.086) | (537.906) | (1.323.036) | (3.983.028) |
| Odtujitve/Slabitve | - | - | 134.352 | 134.352 |
| Stanje 31. decembra 2021 | (6.409.800) | (966.818) | (4.243.032) | (11.619.650) |
| 1. januarja 2021 | 27.931.164 | 501.319 | 2.284.165 | 30.716.648 |
|---|---|---|---|---|
| 31. decembra 2021 | 25.809.078 | 911.314 | 1.154.431 | 27.874.823 |
| 32.218.878 | 1.878.132 | 5.397.463 | 39.494.473 |
|---|---|---|---|
| 1.259.241 | 1.329.656 | 3.148.387 | 5.737.284 |
|---|---|---|---|
| - | (91.031) | (141.097) | (232.128) |
|---|---|---|---|
| 33.478.119 | 3.116.757 | 8.404.753 | 44.999.629 |
|---|---|---|---|
| (6.409.800) | (966.818) | (4.243.032) | (11.619.650) |
|---|---|---|---|
| (2.262.808) | (629.928) | (1.454.766) | (4.347.502) |
|---|---|---|---|
| - | 91.031 | 114.184 | 205.215 |
|---|---|---|---|
| (8.672.608) | (1.505.715) | (5.583.614) | (15.761.937) |
|---|---|---|---|
| 25.809.078 | 911.314 | 1.154.431 | 27.874.823 |
|---|---|---|---|
| 24.805.511 | 1.611.042 | 2.821.139 | 29.237.692 |
|---|---|---|---|
Skupina ima v najemu zemljišča, zgradbe in različno opremo. Trajanje najema se razlikuje glede na vrsto sredstva v najemu, in sicer:
Plačila obveznosti najemnika iz najema sredstev niso zavarovana. Za pripoznanje obveznosti iz kratkoročnih najemov sredstev manjše vrednosti uporablja Skupina izjemo, ki jo omogoča standard. Zneski najemnin so pogodbeno določeni in so fiksni.
Možnost odpovedi najemnih pogodb obstaja v primeru kršitve pogodbenih obveznosti strank ali na podlagi sporazumne prekinitve. Možnosti podaljšanja najemnih pogodb niso opcijsko opredeljene.
| Zemljišča | Gradbeni objekti | Stroji | Oprema | Investicije v teku | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | 218.294.380 | 746.545.163 | 4.955.314 | 347.831.422 | 51.259.979 | 1.368.886.258 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 108.318.946 | 37.571.004 | 2.293.618 | 12.547.707 | 2.331.159 | 163.062.434 | |
| Nove pridobitve | - | 252.855 | 6.318 | 5.507.518 | 41.935.717 | 47.702.408 | |
| Odtujitve | (642.520) | (2.375.310) | (177.107) | (13.283.064) | (676.606) | (17.154.607) | |
| Slabitve | (1.017.963) | (5.091.199) | - | (2.129.031) | (596.686) | (8.834.879) | |
| Prenosi med sredstvi | - | 307.567 | (306.624) | 926.878 | (80.909) | 846.912 | |
| Prenos z investicij v teku | 1.325.712 | 16.462.039 | 487.228 | 15.559.128 | (33.834.107) | - | |
| Prenosi med naložbenimi nepremičninami | (3.463) | 2.100.779 |
| (135.907) | 409.356 | 528 | 240.484 | 98.617 | 613.078 |
|---|---|---|---|---|---|
| 326.139.185 | 796.182.254 | 7.259.275 | 367.201.042 | 60.437.164 | 1.557.218.920 |
|---|---|---|---|---|---|
| - | (448.659.582) | (2.403.660) | (207.615.395) | - | (658.678.637) |
|---|---|---|---|---|---|
| - | (25.364.575) | (743.218) | (25.582.103) | - | (51.689.896) |
|---|---|---|---|---|---|
| - | 1.004.879 | 175.380 | 9.961.870 | - | 11.142.129 |
|---|---|---|---|---|---|
| - | 693.637 | - | 1.415.090 | - | 2.108.727 |
|---|---|---|---|---|---|
| - | 1.984 | (2.408) | 424 | - | - |
|---|---|---|---|---|---|
| - | (2.268.673) | - | - | - | (2.268.673) |
|---|---|---|---|---|---|
| - | (248.059) | (1.199) |
|---|---|---|
| (169.264) | (418.522) | |
|---|---|---|
| (474.840.389) | (2.975.105) | (221.989.378) |
| (699.804.872) |
| 218.294.380 | 297.885.581 | 2.551.654 | 140.216.027 | 51.259.979 | 710.207.621 |
|---|---|---|---|---|---|
| 326.139.185 | 321.341.865 | 4.284.170 | 145.211.664 | 60.437.164 | 857.414.048 |
|---|---|---|---|---|---|
*Skupina je v letu 2022 dokončno razporedila kupnino družbe Crodux derivati dva d.o.o. Spremembe so pojasnjene v točki 2.f.
V preteklem letu so bili prikazani popravki vrednosti novih pridobitev zaradi kontrole nad družbo v skupnem znesku 108.443.099 EUR, ki pa so sedaj upoštevani v znižanju nabavne vrednosti novih pridobitev zaradi pridobitve kontrole nad družbo.
| Zemljišča | Gradbeni objekti | Stroji | Oprema | Investicije v teku | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2022 | 326.139.185 | 796.182.254 | 7.259.275 | 367.201.042 | 60.437.164 | 1.557.218.920 |
| Nove pridobitve | - | 218.339 | 70.076 | 5.694.408 | 58.462.957 | 64.445.780 | |
| Odtujitve | (417.828) | (1.888.551) | (10.539) | (10.588.891) | (34.401) | (12.940.210) | |
| Prenosi med neopredmetenimi sredstvi | 106.699 | 10.227.604 | (2.617.822) | (2.159.341) |
| 5.703.249 | Prenos na sredstva na podlagi | pogodb s kupci | - | - | - | (7.493.238) | - | (7.493.238) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prenos z investicij v teku | 746.662 | 21.390.024 | 66.729 | 50.278.031 | (72.481.446) | - | ||
| Prenosi med naložbenimi | nepremičninami | - | - | - | - | (29.461) | (29.461) | |
| Tečajne razlike | (341.186) | (293.352) | (1.035) | (179.477) | (61.460) | (876.510) | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | 326.233.532 | 825.836.318 | 4.766.684 | 402.752.534 | 46.439.462 | 1.606.028.530 | ||
| Nabrani popravek vrednosti | Stanje 1. januarja 2022 | - | (474.840.389) | (2.975.105) | (221.989.378) | - | (699.804.872) | |
| Amortizacija | - | (28.820.561) | (303.483) | (31.240.996) | - | (60.365.040) | ||
| Odtujitve | - | 1.607.439 | 10.539 | 7.296.612 | - | 8.914.590 | ||
| Prenosi med neopredmetenimi | sredstvi | - | (5.188.946) | 420.951 |
(1.279.553)
| 824.274 | 824.274 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Tečajne razlike | 129.594 | 742 | 104.256 | 234.592 | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | (507.112.863) | (2.846.356) | (241.516.790) | (751.476.009) | ||
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2022 | 326.139.185 | 321.341.865 | 4.284.170 | 145.211.664 | 60.437.164 | 857.414.048 |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2022 | 326.233.532 | 318.723.455 | 1.920.328 | 161.235.744 | 46.439.462 | 854.552.521 |
33,2 odstotka vseh opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila v uporabi 31. decembra 2022, je bilo v celoti amortiziranih.
Javno
Javno
Vsa opredmetena osnovna sredstva Skupine so prosta bremen.
Skupina je v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti sredstev ugotovila, da ti pri opredmetenih osnovnih sredstvih na dan 31. decembra 2022 ne obstajajo. Potrebe po slabitvi opredmetenih osnovnih sredstev niso bile ugotovljene.
Skupina je v letu 2021 v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti sredstev ugotovila, da knjigovodske vrednosti sredstev denar ustvarjajočih enot Zagorski metalac d.o.o., denar ustvarjajoče enote bioplinarn, določenih zemljišč, zgradb in določene investicije v teku presegajo njihove poštene vrednosti in vrednosti pri uporabi. Zaradi tega je Skupina sredstva denar ustvarjajočih enot slabila za 6.726.152 EUR.
| Zemljišča | Gradbeni objekti | Oprema | Investicije v teku |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2021 | Stanje 31. decembra 2021 |
|---|---|---|
| 102.847.584 | 102.794.116 | |
| 567.311.922 | 577.375.427 | |
| 265.240.639 | 266.626.550 | |
| 17.229.342 | 14.315.883 | |
| 952.629.487 | 961.111.976 | |
| Nove pridobitve | - | 21.901.672 |
| Odtujitve | (360.494) | (10.092.044) |
| Slabitve | (1.017.963) | (4.592.162) |
| Prenosi med sredstvi | - | 911.568 |
| Prenos z investicij v teku | 1.324.989 | - |
| Prenosi med naložbenimi nepremičninami | - | 353.455 |
| Stanje 1. januarja 2021 | Amortizacija | Odtujitve |
|---|---|---|
| - | - | - |
| (400.599.347) | (15.896.530) | - |
| (172.605.036) | (16.386.240) | - |
| - | - | - |
| (573.204.383) | (32.282.770) | - |
| (v EUR) | Zemljišča | Gradbeni objekti | Oprema | Investicije v teku | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2022 | 102.794.116 | 577.375.427 | 266.626.550 | 14.315.883 | 961.111.976 |
| Slabitve | - | 693.637 | 1.415.090 | - | 2.108.727 | |
| Prenosi med sredstvi | - | (424) | 424 | - | - | |
| Prenosi med naložbenimi nepremičninami | - | (222.003) | - | - | (222.003) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | - | (415.142.838) | (179.706.981) | - | (594.849.819) | |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2021 | 102.847.584 | 166.712.575 | 92.635.603 | 17.229.342 | 379.425.104 | |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2021 | 102.794.116 | 162.232.589 | 86.919.569 | 14.315.883 | 366.262.157 |
| 32.614.695 | 32.614.695 |
|---|---|
| (401.114) | (1.504.318) |
| (5.076.701) | (34.401) |
| (7.016.534) | |
| Prenosi med neopredmetenimi sredstvi | 193.874 |
| (237.878) | 583.674 |
| - | 539.670 |
| Prenos z investicij v teku | 126 |
| 8.983.729 | 14.474.671 |
| (23.458.526) | - |
| Prenosi med naložbenimi nepremičninami | - |
| - | - |
| (29.461) | (29.461) |
| Stanje 31. decembra 2022 | 102.587.002 |
| 584.616.960 | 276.608.194 |
| 23.408.190 | 987.220.346 |
| Nabrani popravek vrednosti | Stanje 1. januarja 2022 |
| - | (415.142.838) |
| (179.706.981) | - |
| (594.849.819) | Amortizacija |
| - | (15.658.372) |
| (16.084.332) | - |
| (31.742.704) | Odtujitve |
| - | 1.323.457 |
| 4.911.183 | - |
| 6.234.640 | Prenosi med neopredmetenimi sredstvi |
| - | (33.334) |
| (518.479) | - |
| (551.813) | Stanje 31. decembra 2022 |
| - | (429.511.087) |
| (191.398.609) | - |
| (620.909.696) |
| 102.794.116 | 162.232.589 | 86.919.569 | 14.315.883 | 366.262.157 |
|---|---|---|---|---|
| 102.587.002 | 155.105.873 | 85.209.585 | 23.408.190 | 366.310.650 |
|---|---|---|---|---|
43,8 odstotka vseh opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila v uporabi 31. decembra 2022, je bilo v celoti amortiziranih.
Vsa opredmetena osnovna sredstva Družbe so prosta bremen.
V skladu z MRS 36 je Družba na dan 31. decembra 2022 ob upoštevanju zunanjih in notranjih virov informacij in dejavnikov preverila obstoj indikatorjev za morebitno oslabitev sredstev.
Družba je v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti sredstev ugotovila, da ti pri opredmetenih osnovnih sredstvih na dan 31. decembra ne obstajajo. Poleg tega so bila osnovna sredstva ocenjena tudi v okviru cenitev dobrih imen in odvisnih družb. Potrebe po slabitvi opredmetenih osnovnih sredstev niso bile ugotovljene.
Družba je v letu 2021 v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti sredstev ugotovila potrebe po slabitvi denar ustvarjajoče enote bioplinarn, določenih zemljišč, zgradb in določene investicije v teku v višini 1.320.938 EUR.
Naložbene nepremičnine so zgradbe (skladišča, avtopralnice, bari), ki jih Skupina/Družba daje v najem.
| Naložbene nepremičnine | Nabavna vrednost |
|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 41.134.662 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 120.243 |
| Slabitve | (2.616.094) |
| Prenosi med neopredmetenimi sredstvi | 16.297 |
| Prenosi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi | (2.097.316) |
| Tečajne razlike | 19.587 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 36.577.379 |
Nabrani popravek vrednosti
| (v EUR) | Naložbene nepremičnine | Naložbene nepremičnine |
|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. januarja 2022 | 36.577.379 |
| Nove pridobitve | 124.378 | |
| Odtujitve | (265.870) | |
| Prenosi med neopredmetenimi sredstvi | (101.127) | |
| Prenosi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi | 29.461 | |
| Tečajne razlike | (14.721) | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 36.349.500 |
| Nabrani popravek vrednosti | Stanje 1. januarja 2022 | (20.437.636) |
|---|---|---|
| Amortizacija | (1.069.764) | |
| Prenosi med neopredmetenimi sredstvi | (74.007) | |
| Tečajne razlike | 9.015 | |
| Stanje 31. decembra 2022 |
| (23.612.650) | (15.126.190) |
|---|---|
| Amortizacija | (1.369.169) |
| Slabitve | 2.288.415 |
| 169.712 | |
| Prenosi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi | 2.268.673 |
| 222.003 | |
| Tečajne razlike | (12.905) |
| - | |
| Stanje 31. decembra 2021 | (20.437.636) |
| (15.488.904) | |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2021 | 17.522.012 |
| 13.551.882 | |
| Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2021 | 16.139.743 |
| 12.335.994 |
Naložbe v odvisne družbe so v izkazih Skupine izločene v postopku konsolidacije. Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Družbe v Skupini v poslovnem delu tega poročila.
Podatki o neposrednih odvisnih družbah na dan 31. decembra 2022
| (21.572.392) | (16.240.671) |
|---|---|
| Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2022 | 16.139.743 |
| 12.335.994 | Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2022 |
| 14.777.108 | 11.490.836 |
Dne 31. decembra 2022 je Skupina na podlagi presoje namenskosti nepremičnin in dolgoročnih ciljev, ki jih pri tem zasleduje, ocenila, da posamezne nepremičnine v Skupini izpolnjujejo kriterije naložbenih nepremičnin. Na podlagi presoje je Skupina prerazvrstila nepremičnine v vrednosti 29.461 EUR (2021: 435.177 EUR) z osnovnih sredstev na naložbene nepremičnine.
Z naložbenimi nepremičninami je Skupina v letu 2022 ustvarila prihodke v višini 3.262.056 EUR (2021: 3.664.417 EUR). Skupina ocenjuje, da poštena vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31. decembra 2022 znaša 27.936.214 EUR (31. decembra 2021: 28.624.904 EUR). Pošteno vrednost Skupina ocenjuje na podlagi metode kapitalizacije normiranih denarnih tokov, pri čemer denarne tokove sestavljajo predvsem prejete najemnine iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin v najem.
Za oceno poštene vrednosti naložbenih nepremičnin je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa po davkih od 8,50 odstotka do 11,95 odstotka (2021: od 8,95 odstotka do 11,95 odstotka) in dolgoročna stopnja rasti najemnin od 0,05 do 1 odstotka (2021: od 0,05 do 1 odstotka).
Skupina je v letu 2022 v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložbenih nepremičnin ugotovila, da ti pri naložbenih nepremičninah na dan 31. decembra 2022 ne obstajajo. Potrebe po slabitvi naložbenih nepremičnin niso bile ugotovljene.
Skupina je v letu 2021 v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložbenih nepremičnin ugotovila, da knjigovodske vrednosti posameznih naložbenih nepremičnin presegajo njihove poštene vrednosti in vrednosti pri uporabi. Zaradi tega je Skupina naložbene nepremičnine na dan 31. decembra 2021 na podlagi internih ocen slabila za 327.679 EUR.
Z naložbenimi nepremičninami je Družba v letu 2022 ustvarila prihodke v višini 2.576.791 EUR (2021: 3.060.974 EUR). Družba ocenjuje, da poštena vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31. decembra 2022 znaša 22.241.655 EUR (31. decembra 2021: 23.184.416 EUR). Pošteno vrednost Družba ocenjuje na podlagi metode kapitalizacije normiranih denarnih tokov, pri čemer denarne tokove sestavljajo predvsem prejete najemnine iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin v najem. Predpostavljata se 0,05-odstotna rast (2021: 0,05 odstotka) in zahtevana stopnja donosa v višini 8,5 odstotka (2021: 8,95 odstotka).
Družba je v letu 2022 v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložbenih nepremičnin ugotovila, da ti pri naložbenih nepremičninah na dan 31. decembra 2022 ne obstajajo. Potrebe po slabitvi naložbenih nepremičnin niso bile ugotovljene.
| Slovenija | IGES d.o.o. | Dunajska cesta 50, Ljubljana, Slovenija | 100% | 15.845.841 | 16.282 |
|---|---|---|---|---|---|
| Petrol Skladiščenje d.o.o. | Zaloška 259, Ljubljana Polje, Slovenija | 100% | 815.803 | (154) | |
| Petrol GEO d.o.o. | Mlinska ulica 5d, Lendava, Slovenija | 100% | 4.001.327 | 1.813.899 | |
| Ekoen d.o.o. | Luče 117a, Luče, Slovenija | 100% | 728.431 | (10.370) | |
| Ekoen S d.o.o. | Ljubljanska cesta 35, Domžale, Slovenija | 100% | 10.502 | (4.890) | |
| MBills d.o.o. | Tržaška cesta 118, Ljubljana, Slovenija | 100% | 3.423.040 | (1.094.420) | |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana, Slovenija | 74,34% | 112.325.789 | (28.619.727) | |
| Atet d.o.o. | Devova ulica 6a, Ljubljana, Slovenija | 72,96% | 2.579.764 | 410.029 | |
| Hrvaška | Petrol d.o.o. | Savska Opatovina 36, Zagreb, Hrvaška | 100% | 242.932.611 | (2.846.379) |
Savska Opatovina 36, Zagreb, Hrvaška
| 100% | 12.722.925 | 913.813 |
|---|---|---|
Krapanjska cesta 8, Šibenik, Hrvaška
| 100% | 8.179.063 | 805.584 |
|---|---|---|
Ulica Josipa Broza Tita 2F, Zabok, Hrvaška
| 75% | 8.778.575 | (263.970) |
|---|---|---|
Omladinskih brigada 88-90, Novi Beograd, Srbija
| 100% | 35.377.619 | 3.179.777 |
|---|---|---|
Omladinskih brigada 88-90, Novi Beograd, Srbija
| 100% | 22.574.022 | 1.126.337 |
|---|---|---|
Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija
| 100% | 12.388.930 | 1.381.292 |
|---|---|---|
Miloša Velikog 52-2/14, Kraljevo, Srbija
| 80% | 581.400 | 65.210 |
|---|---|---|
Ulica Slobode br. 2, Podgorica, Črna gora
| 100% | 23.206.150 | 1.666.046 |
|---|---|---|
Tešanjska 24a, Sarajevo, Bosna in Hercegovina
| 100% | 72.931.492 | 3.831.613 |
|---|---|---|
Branka Radičevića 1, Teslić, Bosna in Hercegovina
| 80% | 7.172.943 | 370.823 |
|---|---|---|
Sarajevo
Tešanjska 24a, Sarajevo, Bosna in Hercegovina
| 99,75% | (1.982.136) | (36.731) |
|---|---|---|
| Druge države |
Elisabethstrasse 10/4, Dunaj, Avstrija
| 100% | 2.456.304 | 895.221 |
|---|---|---|
Skopje
Ul. Sv. Kiril i Metodij 20, Skopje, Makedonija
| 100% | 118.136 | 7.146 |
|---|---|---|
B-dul Tudor Vladimirescu 22, Sector 5, Bukarešta, Romunija
| 100% | (69.001) | 15.910 |
|---|---|---|
Industrijska zona b.b., Kosovo Polje, Kosovo
| 100% | 8.546.888 | (14.593) |
|---|---|---|
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del 279
Javno
Družbe Petrol LPG d.o.o. Beograd, Petrol d.o.o. Beograd, IGES d.o.o., Petrol d.o.o., Geoplin d.o.o. in Ekoen d.o.o. so obvladujoče družbe v skupini Petrol LPG, skupini Petrol Beograd, skupini IGES, skupini Petrol Zagreb, skupini Geoplin in skupini Ekoen. Odvisne družbe v naštetih skupinah so povzete v preglednici v nadaljevanju.
| Ime odvisne družbe | Naslov odvisne družbe | Delež lastništva | Vrednost kapitala 31. decembra 2022 (v EUR) | Čisti poslovni izid 2022 (v EUR) |
|---|---|---|---|---|
| Skupina Petrol LPG | Tigar Petrol d.o.o. Beograd, Omladinskih brigada 88-90, Novi Beograd, Srbija | 100% |
Preduzetnička zona bb, Šamac, Bosna in Hercegovina
| 100% | (353.623) | (28.445) |
|---|---|---|
Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija
| 100% | 2.144 | 988 |
|---|---|---|
Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija
| 100% | 2.100 | 983 |
|---|---|---|
Omladinskih brigada 88‒90, Novi Beograd, Srbija
| 100% | 2.697 | 2.008 |
|---|---|---|
Omladinskih brigada 88‒90, Novi Beograd, Srbija
| 100% | 1.121 | 1.054 |
|---|---|---|
Omladinskih brigada 88‒90, Novi Beograd, Srbija
| 100% | 39.545 | 39.517 |
|---|---|---|
Omladinskih brigada 88‒90, Novi Beograd, Srbija
| 100% | 355 | 354 |
|---|---|---|
Naselje Ripač b.b., Bihać, Bosna in Hercegovina
| 100% | - | - |
|---|---|---|
Savska Opatovina 36, Zagreb, Hrvaška
| 100% | 95.096 | 23.859 |
|---|---|---|
| 75% | 32.501 | (36.115) |
|---|---|---|
| Skupina Geoplin | Geocom d.o.o. | Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana, Slovenija |
| 100% | 437.090 | - |
| Geoplin d.o.o. | Radnička cesta 177, Zagreb, Hrvaška | 100% |
| 1.702.940 | 268.530 | |
| Geoplin d.o.o. Beograd | Zelenogorska ulica broj 1g, 11070 Novi Beograd, Srbija | 100% |
| 36.611 | - |
1 Družba je v stečajnem postopku.
| Petrol d.d. (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| Petrol d.o.o. | 327.833.986 | 136.133.985 |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 56.964.237 | 56.901.637 |
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo | 34.537.990 | 34.537.990 |
| Petrol d.o.o. Beograd | 23.602.819 | 23.602.819 |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 19.396.000 | 19.396.000 |
| IGES d.o.o. | 15.774.400 | 15.774.400 |
| E 3, d.o.o. | 14.950.000 | 14.950.000 |
| Beogas d.o.o. Beograd | 12.774.000 | 12.774.000 |
| Vjetroelektrarna Ljubač d.o.o. | 9.056.761 | 9.056.761 |
| Zagorski metalac d.o.o. | 7.600.316 |
554.032.932
553.970.331
Skupina je dokupila 0,04-odstotni poslovni delež v družbi Geoplin d.o.o. in tako postala 74,34-odstotna lastnica navedene družbe.
Skupina/Družba je v letu 2022 prejela vračilo kupnine v višini 3.244.000 EUR zaradi dokončnega poračuna kupnine, v skladu s pogodbo o nakupu, in znesek pripoznala med finančnimi prihodki.
V letu 2021 so izdatki pri naložbah v odvisne družbe v višini 185.966.729 EUR na Skupini sestavljeni iz naslova plačil za družbi Crodux derivati dva d.o.o. v višini 181.700.000 EUR in E 3, d.o.o. v višini 14.950.000 EUR zmanjšani za denarna sredstva pridobljena z nakupom družbe Crodux derivati dva d.o.o. v višini 9.891.052 EUR in E 3, d.o.o. v višini 792.219 EUR.
V letu 2021 so izdatki pri naložbah v odvisne družbe v višini 204.150.000 EUR na Družbi sestavljeni iz naslova plačil za družbi Crodux derivati dva d.o.o. v višini 181.700.000 EUR in E 3, d.o.o. v višini 14.950.000 EUR ter dokapitalizacije družbe Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. v višini 7.500.000 EUR.
V skladu z MRS 36 je Družba opravila preveritev indikatorjev oslabljenosti naložb in pri tem ugotovila, da ti pri naložbah v odvisne družbe na dan 31. decembra 2022 ne obstajajo. Potrebe po slabitvah naložb v odvisne družbe niso bile ugotovljene.
V letu 2021 je Družba na podlagi preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložb v odvisne družbe te slabila za 11.193.296 EUR.
Oslabitev naložbe v odvisno družbo se pripozna, kadar njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost naložbe v odvisno družbo je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri preizkusu oslabitve smo uporabili vrednost pri uporabi, kjer se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje.
| V letu 2021 | Ključne predpostavke | Sprememba ključnih predpostavk | (v tisoč EUR) |
|---|---|---|---|
| Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) | Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) |
| Vpliv sprem. diskontne stopnje na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. diskontne st. |
| Podjetje | + 0,5 | - 0,5 | Vrednost | Stopnje rasti |
|---|---|---|---|---|
| Petrol d.o.o. | (27.282) | (21.776) | (45.837) | 8,50% |
| Crodux derivati dva d.o.o. | (10.420) | (13.045) | (22.636) | 10,00% |
| -0,90% | - 0,5 | + 0,5 | ||
| 11.269 | 14.097 | 26.415 | ||
| Petrol d.o.o. Beograd | (6.137) | (3.726) | (9.278) | 9,30% |
| - 0,5 | + 0,5 | 7.131 | 4.286 | |
| 12.315 | ||||
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | (1.255) | (548) | (1.734) | 11,50% |
| 1,70% |
| - 0,5 | + 0,5 | 1.386 | 607 | 2.089 | - |
|---|---|---|---|---|---|
| + 0,5 | - 0,5 | (1.220) | (7.037) | (2.193) | (3.220) |
| E 3, d.o.o. | 8,50% | 1,90% | - 0,5 | + 0,5 | 1.422 |
| (4.599) | 2.976 | 395 | - | + 0,5 | - |
| (1.413) | - | (1.413) | - | Vjetroelektrane Ljubač d.o.o. | 8,70% |
| - 0,5 | - | 1.507 | - | 1.507 | - |
| + 0,5 | - 0,5 | (292) | (335) | (582) | (898) |
| Zagorski metalac d.o.o. | 6,80% | ; | 8,00% | 2% | - 0,5 |
| + 0,5 | 345 | 397 | 817 | - | Vjetroelektrana Glunča d.o.o. |
| - | + 0,5 | - | (544) | - | (544) |
| - | 8,70% | - 0,5 | - | 570 |
| + 0,5 | - 0,5 | ||
|---|---|---|---|
| (165) | (124) | ||
| (278) | (278) | ||
| 24,04% | ; | 14,03% | 2% |
| - 0,5 | +0,5 | ||
| 183 | 137 | 335 |
Teslić
| - | + 0,5 | - | |
|---|---|---|---|
| (182) | - | (182) | |
| - | 9,10% | - 0,5 | |
| - | 194 | - | 194 |
| + 0,5 | - 0,5 | ||
|---|---|---|---|
| (534) | (397) | ||
| (888) | (791) | ||
| 11,20% | ; | 11,70% | 2% |
| - 0,5 | +0,5 | ||
| 593 | 440 | 1.091 |
| + 0,5 | - 0,5 |
|---|---|
| (588) | (483) |
| (988) | (185) |
| 7,40% | 2% |
| - 0,5 | +0,5 |
| 708 | 582 |
| Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) | Diskontna stopnja (WACC) | Dolgoročna stopnja rasti (g) | Vpliv sprem. diskontne stopnje na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv sprem. diskontne st. in dolg. stopnje rasti na nadomestljivo vrednost | Vpliv na slabitve ob spremembi ključnih predpostavk |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Petrol d.o.o. | + 0,5 | - 0,5 | (34.471) | (23.785) | (56.098) | - | 12,50% |
| - 1% | - 0,5 | + 0,5 | 41.414 | 28.593 | 73.791 | - | + 0,5 |
| - 0,5 | (4.957) | (1.962) | (6.677) | (5.855) |
| 11,60% | 1% | - 0,5 | + 0,5 | 5.498 | 2.147 | 7.984 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| - | + 0,5 | - 0,5 | (1.416) | (1.036) | (2.343) | - |
| 11,80% | 2% | - 0,5 | + 0,5 | 1.761 | 1.115 | 3.097 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| - | + 0,5 | - 0,5 | (693) | (171) | (844) | - |
| 9,80% | 0% | - 0,5 | + 0,5 | 739 | 192 | 959 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| - | + 0,5 | - | (1.569) | - | (1.569) | - |
| 10,90% | - | - 0,5 | - | 1.662 | - | 1.662 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| - | + 0,5 | - 0,5 | (530) | (431) | (876) | - |
| 6,59% | 2% | - 0,5 | + 0,5 | 661 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| + 0,5 | - | (1.181) | - | (1.181) | - | 10,90% |
|---|---|---|---|---|---|---|
| + 0,5 | - 0,5 | (225) | (133) | (346) | (169) | 22,10% | 13,90% | 2% |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| + 0,5 | - 0,5 | (551) | (483) | (1.034) | (530) | 7,80% | 2% |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Sporazum o menjavi deležev družbe Plinhold d.o.o. za deleže družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana, sklenjen z Republiko Slovenijo dne 29. decembra 2017, predvideva tudi drugi korak menjave, ki bo izvedena po izpolnitvi odložnih pogojev. V tej drugi fazi bo družba Petrol d.d., Ljubljana, z menjavo deležev pridobila 25,01-odstotni lastniški delež v družbi Geoplin d.o.o. Ljubljana v zameno za odsvojeni 16,98-odstotni delež v družbi Plinhold d.o.o.
Drugi korak menjave je odvisen od odložnih pogojev, nad katerimi nobena od pogodbenih strank nima kontrole nad izpolnitvijo teh pogojev, zato menimo, da niso izpolnjeni pogoji za pripoznanje opcije v računovodskih izkazih Skupine/Družbe.
V primeru, da bo izveden drugi korak menjave zgoraj omenjenega sporazuma o menjavi in nakup deležev od drugih lastnikov v celoti, bo slednje povzročilo zmanjšanje neobvladujočega deleža kapitala skupine Petrol v skupni višini 29.367.274 EUR.
| Leto 2021 (v EUR) | Skupina | Geoplin | Zagorski metalac d.o.o | Petrol | Hidroenergija d.o.o. Teslić | Ostali | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki | 761.070.984 | 8.348.470 | 1.042.013 | 2.590.606 | 773.052.073 | |||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 21.369.435 | (2.844.025) | 574.770 | (168.170) | 18.932.010 | |||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada: | neobvladujočemu deležu | 5.496.219 | (182.871) | 114.954 | (26.516) | 5.401.786 | ||
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos po davkih | (72.042) | 41.823 | - | 833 | (29.386) | |||
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta | 21.297.393 | (2.802.202) | 574.770 | (167.337) | 18.902.624 | |||
| Celotni vseobsegajoči donos, ki pripada: | neobvladujočemu deležu | 5.477.689 | (180.182) | 114.954 | (26.328) | 5.386.133 |
| Skupina | Geoplin | Zagorski metalac d.o.o. | Petrol | Hidroenergija d.o.o. Teslić | Ostali | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | 36.585.535 |
| (190.442) | (75.668) | (852.550) | 331.803 | - | 178.290 | - | 510.093 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupina | Geoplin | Zagorski metalac d.o.o. | Petrol | Hidroenergija d.o.o. Teslić | Ostali | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki | 1.450.642.390 | 11.606.837 | 783.914 | 2.851.477 | 1.465.884.618 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | (28.260.761) | (506.585) | 371.537 | 130.978 | (28.264.831) | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada: | neobvladujočemu deležu | (7.250.924) | (32.578) | 74.310 | 3.261 | (7.205.931) |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos po davkih | (16.623.899) | (21.686) | - | 534 | (16.645.051) | |
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta | (44.884.660) | (528.271) | 371.537 | 131.512 | (44.909.882) | |
| Celotni vseobsegajoči donos, ki pripada: | neobvladujočemu deležu | (11.516.147) | (33.968) | 74.307 | 3.364 | (11.472.444) |
| Geoplin | Zagorski metalac d.o.o. | Petrol | Hidroenergija d.o.o. Teslić | Ostali | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | 46.223.996 | 7.848.272 | 5.406.963 | 5.253.854 | 64.733.085 | |
| Kratkoročna sredstva | 296.065.447 | 9.273.796 | 1.871.673 | 1.415.723 | 308.626.639 | |
| Nekratkoročne obveznosti | (304.109) | (3.578.989) | - | (1.753.625) | (5.636.723) | |
| Kratkoročne obveznosti | (228.178.923) | (3.373.973) | (105.693) | (8.702.885) | (240.361.474) | |
| Neto sredstva | 113.806.411 | 10.169.106 | 7.172.943 | (3.786.933) | 127.361.527 | |
| Neto sredstva, ki pripadajo: | neobvladujočemu deležu | 29.199.537 | 653.870 | 1.434.592 | 113.475 | 31.401.474 |
| Skupina | Geoplin | Zagorski metalac d.o.o. | Petrol | Hidroenergija d.o.o. Teslić | Ostali | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Čista denarna sredstva iz poslovanja | (42.826.070) | (0) | 180.977 | 479.513 | 552.678 | (41.612.902) |
| Čista denarna sredstva iz naložbenja | 41.804.495 | (946.833) |
Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Družbe v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.
| Ime skupaj obvladovane družbe | Naslov skupaj obvladovane družbe | Dejavnost | Lastništvo in glasovalne pravice | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Geoenergo d.o.o. | Mlinska ulica 5, Lendava, Slovenija | Pridobivanje zemeljskega plina, nafte in plinskega kondenzata | 50% | 50% |
| Soenergetika d.o.o. | Stara cesta 3, Kranj, Slovenija | Oskrba z električno energijo, plinom in paro | 25% | 25% | |
| Druge države | Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. | Krapanjska cesta 8, Šibenik, Hrvaška | Proizvodnja električne energije | 50% | - |
| Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Soenergetika d.o.o. | 1.214.374 | 417.259 | 210.000 | |
| Geoenergo d.o.o. | 40.558 | 287.242 | - | |
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. | 22.816 | - | 23.000 | |
| Skupaj naložbe v skupaj obvladovane družbe | 1.277.748 | 704.501 | 233.000 | 210.000 |
| Skupina Petrol | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 704.501 | 562.016 | |
| Pripisani dobički/izgube | 665.483 | 300.040 | |
| Prejete dividende | (115.217) | (135.495) | |
| Nove pridobitve | 23.000 | - | |
| Odtujitve | - | (22.060) | |
| Tečajne razlike | (19) | - | |
| Stanje 31. decembra | 1.277.748 | 704.501 |
Skupina je v letu 2022 skladno s kapitalsko metodo pripisala pripadajoče deleže dobičkov v višini 665.483 EUR (2021: 300.040 EUR), ki jim je odštela prejete dividende iz dobičkov iz preteklih let v višini 115.217 EUR (2021: 135.495 EUR).
Vjetroelektrana Dazlina d.o.o., ki ga je v letu 2021 prodala.
Na podlagi preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložb v skupaj obvladovane družbe niso bile ugotovljene potrebe po slabitvah v letih 2022 in 2021.
| Sredstva | Obveznosti (dolg) | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid, ki pripada skupini | |
|---|---|---|---|---|---|
| Petrol Soenergetika d.o.o. | 2.106.340 | 518.068 | 3.324.841 | 457.950 | 114.487 |
| Geoenergo d.o.o. | 2.263.885 | 1.592.324 | 3.360.029 | 374.740 | 187.370 |
| Sredstva | Obveznosti (dolg) | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid, ki pripada skupini | |
|---|---|---|---|---|---|
| Petrol Soenergetika d.o.o. | 5.564.582 | 707.087 | 7.421.629 | 3.727.173 | 931.793 |
| Geoenergo d.o.o. | 3.107.184 | 2.928.991 | 5.863.181 | (299.384) | (149.692) |
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. | 317.212 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 210.000 | 233.000 |
| Nove pridobitve | 23.000 | - |
| Odtujitve | - | (23.000) |
| Stanje 31. decembra | 233.000 | 210.000 |
Povečanje naložbe v letu 2022 in zmanjšanje v letu 2021 se nanaša na družbo Vjetroelektrana Dazlina d.o.o.
V prvotni pogodbi o nakupu 50-odstotnega deleža v družbi Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. iz leta 2017 je dogovorjena tudi nakupna opcija, po kateri ima družba Petrol d.d., Ljubljana, možnost nakupa preostalega 50-odstotnega deleža v družbi Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. po pošteni vrednosti in bo veljavna po izpolnitvi odložnih pogojev.
Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Družbe v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.
| Ime pridružene družbe | Naslov pridružene družbe | Dejavnost | Lastništvo in glasovalne pravice | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Plinhold d.o.o. | Mala ulica 5, Ljubljana, Slovenija | Upravljanje plinske infrastrukture | 30% | 30% | |
| Aquasystems d.o.o. | Dupleška cesta 330, Maribor, Slovenija | Izgradnja in opravljanje storitev čiščenja industrijskih in komunalnih voda | 26% | 26% |
Kneža 78, Most na Soči,
Slovenija
47,27%
| 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Plinhold d.o.o. | 54.737.222 | 53.090.764 | 26.273.425 | 26.273.425 |
| Aquasystems d.o.o. | 1.309.691 | 1.211.955 | 337.052 | 337.052 |
| Knešca d.o.o. | 921.364 | 866.907 | ||
| Skupaj naložbe v pridružene družbe | 56.968.277 | 55.169.626 | 26.610.477 | 26.610.477 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 55.169.626 | 55.953.391 |
| Pripisani dobički/izgube | 2.662.912 | 2.283.731 |
| Prejete dividende | (864.261) | (1.403.355) |
| Nove pridobitve | - | 894.000 |
| Zmanjšanje | - | (2.558.141) |
| Stanje 31. decembra | 56.968.277 | 55.169.626 |
Leto 2021
| (v EUR) | Sredstva | Obveznosti (dolg) | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid, ki pripada skupini Petrol | |
| Plinhold d.o.o. | 328.700.000 | 112.900.000 | 58.800.000 | 4.500.000 | 1.336.433 | |
| Aquasystems d.o.o. | 7.967.703 | 3.397.011 | 7.932.017 | 3.080.437 | 800.914 | |
| Knešca d.o.o. | 1.438.741 | 109.072 | 297.124 | 101.598 | 48.026 |
Leto 2022
| (v EUR) | Sredstva | Obveznosti (dolg) | Prihodki | Čisti poslovni izid | Čisti poslovni izid, ki pripada skupini Petrol | |
| Plinhold d.o.o. | 346.700.000 | 125.100.000 | 100.000.000 | 5.400.000 | 1.603.719 | |
| Aquasystems d.o.o. | 7.428.079 | 2.419.467 | 8.329.270 | 3.456.249 | 898.625 | |
| Knešca d.o.o. |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 26.610.477 | 29.185.477 |
| Zmanjšanje | - | (2.575.000) |
| Stanje 31. decembra | 26.610.477 | 26.610.477 |
Zmanjšanje naložb v pridružene družbe v letu 2021 je posledica prodaje družbe Ivicom Energy d.o.o. po knjigovodski vrednosti v skladu s prodajno opcijo iz pogodbe o nakupu 25-odstotnega deleža v družbi Ivicom Energy d.o.o.
Sporazum o menjavi deležev družbe Plinhold d.o.o. za deleže družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana, sklenjen z Republiko Slovenijo dne 29. decembra 2017, predvideva tudi drugi korak menjave, ki bo izvedena po izpolnitvi odložnih pogojev. V tej drugi fazi bo družba Petrol d.d., Ljubljana, z menjavo deležev pridobila 25,01-odstotni lastniški delež v družbi Geoplin d.o.o. Ljubljana v zameno za odsvojeni 16,98-odstotni delež v družbi Plinhold d.o.o.
Drugi korak menjave je odvisen od odložnih pogojev, nad katerimi nobena od pogodbenih strank nima kontrole nad izpolnitvijo teh pogojev, zato menimo, da niso izpolnjeni pogoji za pripoznanje opcije v računovodskih izkazih Skupine/Družbe.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa predstavljajo naložbe v delnice in deleže družb, obveznice in sredstva iz naslova obrestnih in blagovnih zamenjav.
| 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna fin. sredstva po pošt. vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 34.616.805 | 30.293.507 | ||
| Sredstva iz naslova obrestnih zamenjav | 1.420.486 | 1.078.208 | ||
| Sredstva iz naslova blagovnih zamenjav | 3.083.184 | 3.083.184 |
| 334.077 | 334.077 | - | - | |
|---|---|---|---|---|
| 38.034.066 | 1.776.801 | 33.376.691 | 1.100.446 | |
| Nekratkoročna fin. sredstva po pošt. vrednosti | preko drugega vseobsegajočega donosa | |||
| Delnice podjetij | 2.048.210 | 2.068.908 | 1.871.378 | 1.871.378 |
| Deleži podjetij | 2.064.136 | 2.064.136 | 246.536 | 246.536 |
| Skupaj finančna sredstva po pošteni vrednosti | preko drugega vseobsegajočega donosa | |||
| 42.146.412 | 5.909.845 | 35.494.605 | 3.218.360 |
Sredstva iz naslova obrestnih zamenjav so se povišala zaradi dviga tržnih obrestnih mer.
Sredstva iz naslova obrestnih zamenjav so v celoti namenjena varovanju pred tveganji in so učinki pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in prikazani med rezervami za varovanje pred tveganjem v okviru kapitala.
(v EUR)
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 4.133.044 | 4.528.987 | 2.117.914 | 2.117.914 |
| Prenos obveznic na kratkoročna sredstva | - | (334.077) | - | - |
| Odtujitve | (20.698) | - | - | - |
| Dobički/izgube pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu | - | (61.866) | - | - |
| Stanje nekratkoročnih danih posojil | Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Posojila in druge finančne terjatve | 949.277 | 59.134.780 | 31. december 2022 | 4.112.346 | 4.133.044 |
| Skupaj nekratkoročna dana posojila | 949.277 | 59.134.780 | 31. december 2021 | 2.117.914 | 2.117.914 |
| Skupina Petrol | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 991.831 | 2.680.471 | |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | - | 2.656 | |
| Nova posojila | 178.621 | 8.231 | |
| Vračilo posojil | (1.355.624) | (1.602.313) | |
| Odprava popravkov | 638.125 | - | |
| Prenos iz kratkoročnih danih posojil | 498.189 | - | |
| Prenos na kratkoročna dana posojila | - | (100.259) | |
| Tečajne razlike | (1.865) | 3.045 | |
| Stanje 31. decembra | - | - |
Nekratkoročna dana posojila v višini 59.134.780 EUR (31. decembra 2021: 83.299.185 EUR) so sestavljene iz nekratkoročnih danih posojil do družb v Skupini v višini 59.087.634 EUR (31. decembra 2021: 83.233.789 EUR) in nekratkoročnih danih posojil do drugih v višini 47.146 EUR (31. decembra 2021: 65.396 EUR).
Nekratkoročna dana posojila odvisnim družbam so prikazane v preglednici v nadaljevanju.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Nekratkoročna dana posojila odvisnim družbam | ||
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 25.786.626 | 25.786.626 |
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. | 13.308.291 | - |
| Petrol d.o.o. Beograd | 10.000.000 | 16.200.000 |
| Petrol LPG d.o.o. | 6.000.000 | 6.000.000 |
| Petrol d.o.o., Zagreb | 2.338.826 | - |
| STH Energy d.o.o. Kraljevo | 1.402.492 | 1.402.492 |
| Ekoen d.o.o. | 173.200 | 266.400 |
| Ekoen S d.o.o. | 78.199 | 97.749 |
| Crodux derivati dva d.o.o. | - | 25.980.522 |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | - | 7.500.000 |
| Skupaj | 59.087.634 | 59.087.634 |
| 83.233.789 |
| Petrol d.d. (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 83.299.185 | 58.124.422 |
| Nova posojila | 39.227.436 | 28.602.580 |
| (54.932.091) | (3.673.270) | |
|---|---|---|
| Odprava oslabitve | - | 343.056 |
| Prenos na kratkoročna dana posojila | (8.441.500) | (97.603) |
| Tečajne razlike | (18.250) | - |
| Stanje 31. decembra | 59.134.780 | 83.299.185 |
Večino nekratkoročnih poslovnih terjatev predstavljajo terjatve družbe Petrol d.d., Ljubljana.
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Terjatve do družb | 1.216.844 | 1.216.662 | 1.214.651 | 1.214.651 |
| Popravek vrednosti terjatev do družb | (1.214.831) | (1.214.651) | (1.214.651) | (1.214.651) |
| Terjatve do občin | 180 | 180 | 180 | 180 |
| Druge terjatve | 7.013.563 | 8.226.580 | 7.007.360 | 8.218.927 |
| Skupaj nekratkoročne poslovne terjatve | 7.015.756 | 8.228.771 | 7.007.540 | 8.219.107 |
Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana
Med nekratkoročnimi poslovnimi terjatvami do družb se 1.214.651 EUR nanaša na terjatve iz dolgoročno danih sredstev za sanacijo družbe Nafta Lendava, d.o.o., ki jih je bila družba Petrol d.d., Ljubljana, dolžna zagotoviti na podlagi sporazuma, sklenjenega z Vlado Republike Slovenije. Ker je vračilo dolgoročne poslovne terjatve odvisno od doseganja in izplačila dobička družbe Geoenergo d.o.o., je oblikovan popravek vrednosti za celotno terjatev.
Druge terjatve Skupine v višini 7.013.563 EUR (2021: 8.226.580 EUR) se nanašajo na dolgoročni del terjatev iz naslova prodaje sončnih elektrarn na obroke in enako druge terjatve Družbe v vrednosti 7.007.360 EUR (2021: 8.218.927 EUR) in na druge terjatve.
| Rezervni deli in material | 2.827.561 | 9.990.768 | 2.502.499 | 2.393.989 |
|---|---|---|---|---|
| Trgovsko blago: | 262.021.704 | 170.018.424 | 148.675.864 | 94.179.250 |
| ‒ gorivo | 205.210.206 | 109.844.027 | 105.874.708 | 64.589.822 |
| ‒ drugi proizvodi iz nafte | 146.102 | 98.160 | 123.081 | 95.334 |
| ‒ drugo trgovsko blago | 56.665.396 | 60.076.237 | 42.678.075 | 29.494.094 |
| Skupaj zaloge | 264.849.265 | 180.009.192 | 151.178.363 | 96.573.239 |
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del 292
Javno
Javno
Skupina Petrol
Skupina med svojimi zalogami nima zalog, zastavljenih kot jamstva za obveznosti.
Skupina je na dan 31. decembra 2022 preverila vrednost zalog blaga in ugotovila, da knjigovodske vrednosti posameznih produktov presegajo njihove nadomestljive vrednosti. Zaradi tega je Skupina za zaloge, pri katerih je čista iztržljiva vrednost zalog, to je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške prodaje, nižja od knjigovodske vrednosti, pripoznala prevrednotenje zalog v višini 6.194.071 EUR (2021: 7.205.752 EUR). Pri tem so bile upoštevane tržne cene na datum priprave računovodskih izkazov.
Petrol d.d., Ljubljana
Družba med svojimi zalogami nima zalog, zastavljenih kot jamstva za obveznosti.
Družba je na dan 31. decembra 2022 preverila vrednost zalog blaga in ugotovila, da je čista iztržljiva vrednost zalog višja od nabavne vrednosti blaga, zato v letu 2022 zalog iz tega naslova ni slabila. Družba v letu 2021 zalog ni slabila.
Skupina Petrol
Petrol d.d.
(v EUR)
| Dana posojila | 2.365.069 | 19.371.415 | 39.937.625 | 16.427.850 |
|---|---|---|---|---|
| Popravek vrednosti danih posojil | (779.400) | (3.751.210) | (718.115) | (1.285.380) |
| Vezani depoziti pri bankah od 3 mesecev do 1 leta | 43.103 | 517.546 | 26.869 | - |
| Terjatve za obresti | 73.654 | 293.088 | 6.616.330 | 5.424.514 |
| Popravek vrednosti terjatev za obresti | (23.288) | (262.147) | (4.518.947) | (4.385.935) |
| Skupaj kratkoročna dana posojila | 1.679.138 | 16.168.692 | 41.343.762 | 16.181.049 |
Skupina Petrol
Med danimi posojili so poleg posojil družbe Petrol d.d., Ljubljana, drugim v višini 1.284.433 EUR (pojasnjeno v razkritju za Družbo) še kratkoročna posojila drugim družbam v višini 1.080.636 EUR (31. decembra 2021: 17.330.743 EUR), predvsem za poravnavo dobavljenega blaga.
Petrol d.d., Ljubljana
Kratkoročno dana posojila družbam v višini 39.937.625 EUR (31. decembra 2021: 16.427.850 EUR) obsegajo kratkoročni del posojil družbam v Skupini v višini 38.653.192 EUR (31. decembra 2021: 14.387.178 EUR) in kratkoročna posojila drugim v višini 1.284.433 EUR (31. decembra 2021: 2.040.672 EUR).
| Kratkoročna posojila odvisnim družbam | Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna dana posojila odvisnim družbam | Petrol d.o.o., Beograd | 16.200.000 | - | |
| E 3, d.o.o. | 12.200.000 | 7.600.000 | ||
| Atet d.o.o. | 3.490.000 |
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo | 3.562.233 | 3.562.233 |
|---|---|---|
| Petrol Crna Gora MNE | 2.500.000 | - |
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. | 603.234 | 583.234 |
| Petrol Oti Terminali d.o.o. | 44.975 | 9.475 |
| Ekoen d.o.o. | 33.200 | 33.200 |
| Ekoen S d.o.o. | 19.550 | 19.550 |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | - | 258.500 |
| Skupaj | 38.653.192 | 14.387.178 |
Kratkoročna posojila drugim v višini 1.284.433 EUR predstavljajo posojila družbam za poravnavo dobavljenega blaga v višini 1.198.573 EUR (31. decembra 2021: 1.723.403 EUR) in druga posojila v višini 85.860 EUR (31. decembra 2021: 317.269 EUR). Posojil iz naslova prodaje finančnih instrumentov Družba na dan 31. decembra 2022 ni izkazovala. Prav tako jih ni izkazovala na dan 31. decembra 2021.
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 883.095.961 | 692.538.011 | 585.600.764 | 409.335.386 |
| Popravek vrednosti terjatev do kupcev | (58.471.044) | (57.763.043) | (30.333.833) | (31.098.414) |
| Poslovne terjatve do državnih in drugih institucij | 5.008.957 | 5.450.026 | - | 244.934 |
| Poslovne terjatve za obresti | 1.362.471 | 1.364.467 | 2.232.069 | 2.335.796 |
| Popravek vrednosti terjatev za obresti | (1.239.410) | (1.192.941) |
Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana
Sredstva na podlagi pogodb s kupci predstavljajo kratkoročno nezaračunane prihodke za trgovsko blago. Vrednost nezaračunanih prihodkov je na dan 31. decembra 2022 v Skupini znašala 13.319.362 EUR (2021: 3.338.893 EUR), v družbi Petrol d.d., Ljubljana, pa 11.722.300 EUR (2021: 7.604.649 EUR).
Sredstva na podlagi pogodb s kupci niso bila slabljena.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva iz naslova blagovnih zamenjav | 2.297.589 | 34.337.157 | 2.176.692 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| Terjatve do zavarovalnic | (843.877) | (943.204) | ||
| Druge poslovne terjatve | 17.874.625 | 10.997.013 | 10.833.971 | 6.734.226 |
| Popravek vrednosti drugih terjatev | (2.484.713) | (1.326.808) | (724.840) | (824.788) |
| Skupaj kratkoročne poslovne terjatve | 845.195.344 | 650.133.882 | 566.790.889 | 385.829.891 |
Druge poslovne terjatve predstavljajo predvsem terjatve do bank iz naslova kartičnega poslovanja. Gibanje oblikovanih popravkov vrednosti terjatev je predstavljeno v razkritju 7.1.
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Predujmi in varščine | 80.538.388 | 61.569.731 | 27.457.632 | 34.494.898 |
| Vnaprej plačane licence, članarine, strokovna literatura ipd. | 3.640.143 | 3.573.415 | 2.888.280 | 2.841.366 |
| Vnaprej plačane zavarovalne premije | 1.618.395 | 1.332.648 | 1.299.037 | 971.052 |
| Drugi odloženi stroški | 29.470.937 | 19.242.965 | 19.823.248 | 12.421.468 |
| Skupaj predujmi in druga sredstva | 115.267.863 | 85.718.759 | 51.468.197 | 50.728.784 |
Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana
Sredstva iz naslova blagovnih zamenjav predstavljajo poštene vrednosti odprtih pogodb blagovnih zamenjav za nabavo naftnih proizvodov in električne energije na dan 31. decembra 2022.
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Denar v bankah | 87.958.378 | 91.918.939 | 43.687.289 | 53.148.173 |
| Gotovina | 12.989.715 | 8.293.516 | 7.516.072 | 4.419.224 |
| Kratkoročni depoziti do 3 mesecev | 14.438 | 14.435 | - | - |
| Skupaj denar in denarni ustrezniki | 100.962.531 | 100.226.890 | 51.203.361 | 57.567.397 |
Vpoklicani kapital
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je 1. novembra 2022 izvedla razdelitev delnic PETG (v razmerju 1 : 20) v skladu s sklepom 34. skupščine delničarjev po začetku veljavnosti sklepa o spremembi statuta, in sicer z vpisom spremembe statuta v sodni register, korporacijskim dejanjem zamenjave ter predpisanimi postopki v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD d.o.o. in Ljubljanski borzi, d.d., Ljubljana.
Osnovni kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, v višini 52.240.977,04 EUR je po razdelitvi delnic PETG ostal nespremenjen.
Tako je osnovni kapital Družbe v znesku 52.240.977 EUR razdeljen na 41.726.020 navadnih delnic, katerih nominalna vrednost je 1,25 EUR. Vse delnice so v celoti vplačane. Na Ljubljanski borzi kotira 41.726.020 navadnih delnic z oznako PETG. Borzna cena ene delnice na dan 30. decembra 2022 znaša 20,00 EUR (31. decembra 2021: 25,40 EUR). Knjigovodska vrednost delnice Skupine na dan 31. decembra 2022 znaša 20,47 EUR (31. decembra 2021: 21,78 EUR).
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon.
Na dan 31. decembra 2022 so kapitalske rezerve Skupine znašale 80.991.385 EUR in vključujejo splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 80.080.610 EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve, ter 910.775 EUR kapitalskih rezerv, ki so nastale kot presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic, izplačanih kot nagrada članom nadzornega sveta družbe. Vrednost kapitalskih rezerv Družbe se na dan 31. decembra 2022 ni razlikovala od vrednosti kapitalskih rezerv na Skupini.
Zakonske in druge rezerve iz dobička so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let predvsem za poravnavo morebitnih prihodnjih izgub. Nadzorni svet Družbe je na predlog uprave Družbe pri sprejetju letnega poročila za leto 2021 iz zneska čistega dobička oblikoval druge rezerve iz dobička v skladu z 230. členom ZGD-1 v višini 9.691.939 EUR.
Če matična družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačani znesek, vključno s transakcijskimi stroški, brez davka odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v lastniški kapital.
| Število delnic | Nabavna vrednost (v EUR)* | |
|---|---|---|
| Skupaj nakupi v letih 1997−1999 | 722.840 | 3.640.782 |
| Prodaje po letih | ||
| Izplačilo nagrad v letu 1997 | (22.880) | (104.848) |
| Izplačilo nagrad v letu 1998 | (21.840) | (98.136) |
| Izplačilo nagrad v letu 1999 | (14.300) | (62.189) |
| Izplačilo nagrad v letu 2000 | (25.740) | (119.609) |
| Izplačilo nagrad v letu 2001 | (22.440) | (95.252) |
| Izplačilo nagrad v letu 2002 | (36.600) | (158.256) |
| Izplačilo nagrad v letu 2003 | (32.060) | (138.625) |
| Izplačilo nagrad v letu 2004 | (20.880) | (90.284) |
| Izplačilo nagrad v letu 2005 | (2.880) | (15.183) |
| Izplačilo nagrad v letu 2006 | (8.060) | (42.492) |
| Izplačilo nagrad v letu 2007 | (14.620) | (77.077) |
| Izplačilo nagrad v letu 2008 | (6.480) | (34.162) |
| Skupaj prodaje v letih 1997−2008 |
| (228.780) | (1.036.113) | 494.060 | 2.604.669 |
|---|---|---|---|
V letu 2022 ni bilo sprememb v številu lastnih delnic. Družba ima na dan 31. decembra 2022 v lasti 494.060 lastnih delnic. Tržna vrednost odkupljenih lastnih delnic na isti dan znaša 9.881.200 EUR (31. decembra 2021: 12.549.124 EUR). Družba v letu 2022 ni spreminjala rezerv za lastne delnice. Za obe leti je upoštevano število delnic po razdelitvi v razmerju 1 : 20, izvedeni novembra 2022.
Družba Geoplin d.o.o. Ljubljana je na dan 31. decembra 2022 imela v lasti 120.400 delnic družbe Petrol d.d., Ljubljana, katerih tržna vrednost na isti dan znaša 2.408.000 EUR (31. decembra 2021: 3.058.160 EUR). Skupina ima na dan 31. decembra 2022 v lasti 614.460 lastnih delnic. Tržna vrednost lastnih delnic na isti dan znaša 12.289.200 EUR (31. decembra 2021: 15.607.284 EUR).
Druge rezerve Skupine/Družbe so sestavljene iz rezerve za pošteno vrednost in rezerve za varovanje pred tveganjem. Spremembe v postavkah naštetih drugih rezerv v letu 2022 so podrobneje predstavljene v razkritju 6.14. Pri naravi drugih rezerv (predvsem črpanje) je potrebno upoštevati tudi lokalno zakonodajo, ki pa je lahko stvar strokovne pravne presoje.
Rezerve za pošteno vrednost na Družbi znašajo na dan 31. decembra 2022 42.539.491 EUR. Vrednost rezerv za pošteno vrednost sestavljajo rezerve, nastale pri pripojitvi družbe Instalacija d.o.o. v višini 40.513.851 EUR, in rezerve zaradi vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa v višini 742.921 EUR, povečujejo pa aktuarski dobički pri aktuarskem izračunu odpravnin ob upokojitvi 1.423.875 EUR in odloženi davki v višini 141.155 EUR.
Rezerve za varovanje pred tveganjem Skupine znašajo na dan 31. decembra 2022 17.827.312 EUR in se nanašajo na pozitivno vrednotenje instrumentov zamenjave obrestnih mer v višini 28.081.756 EUR, negativno vrednotenje rokovnih (terminskih) poslov v višini 4.872.828 EUR in negativno vrednotenje blagovnih izvedenih finančnih instrumentov v višini 5.381.616 EUR.
Rezerve za varovanje pred tveganjem Družbe znašajo na dan 31. decembra 2022 26.639.848 EUR in se nanašajo na pozitivno vrednotenje instrumentov zamenjave obrestnih mer v višini 24.537.741 EUR in pozitivno vrednotenje blagovnih izvedenih finančnih instrumentov v višini 2.102.107 EUR.
Zamenjave obrestnih mer so opredeljene kot instrument varovanja pred spremenljivostjo denarnih tokov iz naslova prejetih bančnih posojil. Rokovni (terminski) posli in blagovni izvedeni finančni instrumenti so opredeljeni kot instrument varovanja pred spremenljivostjo denarnih tokov iz naslova pogodbe o nakupu plina pri odvisni družbi Geoplin d.o.o..
Ker so vse bistvene značilnosti varovane postavke in instrumenta varovanja usklajene (cena, obdobje in znesek oz. količina) ocenjujemo, da so varovanja učinkovita in je ustrezno, da so učinki iz varovanja evidentirani v drugem vseobsegajočem donosu.
Uporaba bilančnega dobička 2021. Delničarji so na 34. skupščini delniške družbe Petrol d.d., Ljubljana, dne 21. aprila 2022 sprejeli naslednji sklep o uporabi bilančnega dobička:
Na predlog uprave in nadzornega sveta se ugotovljeni bilančni dobiček poslovnega leta 2021, ki znaša 61.847.942 EUR, v skladu z določbami 230., 282. in 293. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 30,00 EUR na delnico oz. v celotnem znesku 61.667.340 EUR (brez upoštevanja lastnih delnic), preostanek bilančnega dobička v znesku 180.600 EUR ter morebiten preostanek, ki nastane zaradi lastnih delnic na presečni dan za izplačilo dividend in zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, se razporedi v druge rezerve iz dobička.
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | |
|---|---|---|---|
| Obvezna uporaba čistega dobička | 19.383.878 | 66.482.942 | |
| Čisti poslovni izid | 19.383.878 | 66.482.942 | |
| Oblikovanje drugih rezerv iz dobička | 9.691.939 | 33.241.471 | |
| Ugotovitev bilančnega dobička | Čisti dobiček | 9.691.939 | 33.241.471 |
| Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan | - | (96.363) | |
| Druge rezerve iz dobička | 52.156.001 | 28.702.832 | |
| Bilančni dobiček | 61.847.940 | 61.847.940 |
Nadzorni svet Družbe je na predlog uprave Družbe pri sprejetju letnega poročila iz zneska čistega dobička oblikoval druge rezerve iz dobička v skladu z 230. členom ZGD-1 v višini 9.691.939 EUR.
Končne dividende za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, še niso bile predlagane in jih lastniki na skupščini še niso potrdili, zato v teh računovodskih izkazih niso vključene med obveznosti.
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih sestavljajo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Odpravnine ob upokojitvi | 5.003.701 | 6.190.099 | 3.789.738 | 5.244.108 |
| Jubilejne nagrade | 2.832.984 | 3.325.992 |
| Odpravnine | Jubilejne nagrade | Skupaj | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 6.096.788 | 3.342.189 | 9.438.977 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 290.165 | 82.241 | 372.406 |
| Stroški sprotnega službovanja | 120.998 | 129.096 | 250.094 |
| Stroški obresti | 2.259 | 935 | 3.194 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (316.060) | (227.563) | (543.623) |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | 9.323 | 4.263 | 13.586 |
| Odprava | (13.836) | (6.241) | (20.077) |
| Tečajne razlike | 462 | 1.072 | 1.534 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 6.190.099 | 3.325.992 | 9.516.091 |
| Stroški sprotnega službovanja | 483.926 | 80.770 | 564.696 |
| Stroški obresti | 9.833 | 9.308 | 19.141 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (170.283) |
| (251.425) | (421.708) |
|---|---|
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | (1.501.561) |
| 76.801 | (1.424.760) |
| Odprava | (8.007) |
| (407.784) | (415.791) |
| Tečajne razlike | (306) |
| (678) | (984) |
| Stanje 31. decembra 2022 | 5.003.701 |
| 2.832.984 | 7.836.685 |
Izračun rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:
Za družbe v Sloveniji se predpostavlja, da se bodo povprečne plače povečevale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,5 odstotne točke. Za družbe v tujini se predpostavlja, da se bodo povprečne plače povečevale z naslednjimi stopnjami: Hrvaška za 2 odstotni točki, Srbija za 4 odstotne točke, FBiH za 3 odstotne točke, povečano za individualno rast 0,5 odstotne točke.
| Diskontna stopnja | Rast plač | Fluktuacija |
|---|---|---|
| Sprememba v odstotni točki | odstotni točki | odstotni točki |
| Sprememba za | 1,0 | -1,0 |
| 1,0 | -1,0 | 1,0 |
| Odpravnine | Jubilejne nagrade | Skupaj | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 5.457.241 | 2.836.480 | 8.293.721 |
| Stroški sprotnega službovanja | 47.021 | 89.669 | 136.690 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (251.076) | (200.448) | (451.524) |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | (9.078) | - | (9.078) |
| Stanje 31. decembra 2021 | 5.244.108 | 2.725.701 | 7.969.809 |
| Stroški sprotnega službovanja | 371.525 | - | 371.525 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (146.611) |
| (218.304) | (364.915) |
|---|---|
| (1.679.284) | (398.517) |
| (2.077.801) | Stanje 31. decembra 2022 |
| 3.789.738 | 2.108.880 |
| 5.898.618 |
Izračun rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:
Predpostavlja se, da se bodo povprečne plače povečevale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,5 odstotne točke.
| Diskontna stopnja | Rast plač | Fluktuacija | Sprememba v odstotni točki | Sprememba za |
|---|---|---|---|---|
| 1,0 | -1,0 | 1,0 | -1,0 | Vpliv na stanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev (v EUR) |
| (545.927) | 647.890 | 648.058 | (555.972) | (579.096) |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |
|---|---|---|
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
| Rezervacije za tožbe | 2.511.603 | 956.347 |
| 1.799.722 | 493.383 | |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev pri upravljavcih | 2.576.650 | 4.040.854 |
| 2.576.650 | 4.040.854 | |
| Druge rezervacije* | 13.122.510 | 29.326.278 |
| 9.005.550 | 13.072.253 | |
| Skupaj rezervacije | 18.210.763 | 34.323.479 |
| 13.381.922 | 17.606.490 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. |
|---|---|
| Rezervacije za tožbe |
| Stanje 1. januarja 2021 | 600.602 | 26.586.354 | 420.849 | 10.182.523 |
|---|---|---|---|---|
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | 33.049 | 598.039 | - | - |
| Oblikovanje rezervacij | 666.566 | 7.976.473 | 366.017 | 7.717.043 |
| Odprava | (289.082) | (5.850.016) | (238.177) | (4.827.313) |
| Poraba | (55.306) | - | (55.306) | - |
| Tečajne razlike | 518 | 15.428 | - | - |
| Stanje 31. decembra 2021 | 956.347 | 29.326.278 | 493.383 | 13.072.253 |
| Oblikovanje rezervacij | 1.957.839 | - | 1.388.615 | - |
| Odprava | (319.900) | (16.194.016) | - | (4.066.703) |
| Poraba | (82.276) | - | (82.276) |
| (407) | (9.752) |
|---|---|
| 2.511.603 | 13.122.510 | 1.799.722 | 9.005.550 |
|---|---|---|---|
Med drugimi rezervacijami ima Skupina oblikovane tudi rezervacije za delno neskladnost na področju obnovljivih virov energije v prometu v višini 12.986.510 EUR na dan 31. decembra 2022 (2021: 17.819.686 EUR). Skupina je, upoštevaje svoj položaj in tehnične omejitve ter zakonodajne okvire, sprejela številne ukrepe, s katerimi se približuje zagotavljanju skladnosti, in bo tudi v prihodnje stremela k najboljšim rešitvam za okolje, kupce in lastnike. Družba ima iz istega naslova oblikovane rezervacije v višini 8.869.550 EUR na dan 31. decembra 2022 (2021: 12.953.253 EUR).
Ocena rezervacije je bila pripravljena ob upoštevanju relevantnih okoliščin v zvezi z doseganjem zahtevanih normativov, pravnih vidikov in predstavlja najboljšo oceno poslovodstva glede verjetnosti odliva sredstev Skupine/Družbe. Zaradi nove zakonodaje ni mogoče predvideti časovnega okvira poravnave obveznosti, zato rezervacija ni bila diskontirana.
Višina rezervacij za tožbe je določena glede na višino škodnega zahtevka ali ocenjena glede na pričakovano možno višino, če dejanski zahtevek še ni znan. Pri določitvi pričakovane možne višine uprava sodeluje tudi z zunanjimi odvetniškimi pisarnami in vsako leto preveri izračunani znesek rezervacije za posamezno tožbo, ki še poteka.
Ker vodstvo Skupine ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb, so bile v Skupini v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije za tožbe in za zamudne obresti od toženih zneskov. Rezervacije za tožbe na dan 31. decembra 2022 znašajo 2.295.570 EUR (na dan 31. decembra 2021: 867.712 EUR), rezervacije za zamudne obresti od toženih zneskov pa znašajo 216.033 EUR (na dan 31. decembra 2021: 88.635 EUR).
V Družbi so na dan 31. decembra 2022 oblikovane dolgoročne rezervacije za tožbe v višini 1.583.688 EUR (na dan 31. decembra 2021: 404.748 EUR), rezervacije za zamudne obresti od toženih zneskov pa v višini 216.033 EUR (na dan 31. decembra 2021: 88.635 EUR). Rezervacije so oblikovane na podlagi presoje odvetnikov.
| (v EUR) | Odpravnine | Jubilejne nagrade | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 2.308.050 | 1.852.416 | 4.160.466 |
| Stroški sprotnega službovanja | 18.560 | 61.104 | 79.664 |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (80.999) | (114.360) | (195.359) |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | (3.917) | - | (3.917) |
| Stanje 31. decembra 2021 | 2.241.694 | 1.799.160 | 4.040.854 |
| Stroški sprotnega službovanja | 127.960 | (533.352) | (405.392) |
| Izplačani pozaposlitveni zaslužki | (51.087) | (103.895) | (154.982) |
| Aktuarski presežek/primanjkljaj | (903.830) | - | (903.830) |
| Stanje 31. decembra 2022 | 1.414.737 | 1.161.913 | 2.576.650 |
aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:
Predpostavlja se, da se bodo povprečne plače povečevale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,5 odstotne točke.
| Diskontna stopnja | Rast plač | Fluktuacija | Sprememba v odstotni točki | Sprememba za |
|---|---|---|---|---|
| 1,0 | -1,0 | 1,0 | -1,0 | Vpliv na stanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev (v EUR) |
| (234.121) | 276.326 | 276.397 | (238.441) | (248.354) |
| 289.853 | 6.35 Dolgoročno odloženi prihodki |
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| Dolgoročno odloženi prihodki iz prejetih donacij | 31.482.845 | 30.614.640 |
|---|---|---|
| Drugi dolgoročno odloženi prihodki | 8.448.424 | 3.832.804 |
| Skupaj | 39.931.269 | 34.447.444 |
| Dolgoročno odloženi prihodki iz prejetih donacij | Drugi dolgoročno odloženi prihodki | Skupaj | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | 29.504.005 | 3.908.471 | 33.412.476 |
| Povečanje | 6.561.174 | 176.462 | 6.737.636 |
| Zmanjšanje | (5.450.539) | (263.849) | (5.714.388) |
| Tečajne razlike | - | 11.720 | 11.720 |
| 30.614.640 | 3.832.804 | 34.447.444 | |
|---|---|---|---|
| Povečanje | 7.959.892 | 5.368.486 | 13.328.378 |
| Zmanjšanje | (7.091.475) | (745.868) | (7.837.343) |
| Tečajne razlike | (212) | (6.998) | (7.210) |
| 31.482.845 | 8.448.424 | 39.931.269 |
|---|---|---|
Dolgoročno odloženi prihodki se nanašajo na prejeta sredstva na podlagi evropskih projektov in kohezijskih sredstev na področju energetskih rešitev.
Povečanje pri dolgoročno odloženih prihodkih iz prejetih donacij za 7.959.892 EUR (2021: 6.561.174 EUR) se nanaša na prejeta sredstva na podlagi evropskih projektov in kohezijskih sredstev na področju energetskih rešitev, zmanjšanje za 7.091.475 EUR (2021: 5.450.539 EUR) pa se nanaša na nastale stroške pri projektih, za katere smo sredstva prejeli.
| Dolgoročno odloženi prihodki iz prejetih donacij | Drugi dolgoročno odloženi prihodki | Skupaj |
|---|---|---|
| 27.522.894 | 896.879 | 28.419.773 | |
|---|---|---|---|
| Povečanje | 6.471.686 | 176.462 | 6.648.148 |
| Zmanjšanje | (5.389.467) | (219.383) | (5.608.850) |
| Stanje 31. decembra 2021 | 28.605.113 | 853.958 | 29.459.071 |
| Povečanje | 7.363.508 | 172.244 | 7.535.752 |
| Zmanjšanje | (7.144.882) | (268.845) | (7.413.727) |
| Stanje 31. decembra 2022 | 28.823.739 | 757.357 | 29.581.096 |
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| Kratkoročne finančne obveznosti | 85.954.276 | 61.575.727 |
| Obveznosti do bank iz naslova zamenjave obrestnih mer | 59.493.518 | 61.575.727 |
|---|---|---|
| Obveznosti do bank iz naslova rokovnih poslov | 300.831 | 246.928 |
| Druga posojila in finančne obveznosti | 8.837.601 | 287.484 |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 1.563.725 | 1.228.002 |
| Bančna posojila | 165.271.773 | 207.755.317 |
| Obveznosti do bank iz naslova zamenjave obrestnih mer | 96.656.433 | 65.842.106 |
| Skupaj finančne obveznosti | 498.269.435 | 499.655.101 |
| Skupaj finančne obveznosti | 591.166.789 | 676.925.182 |
Povprečna obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne vire financiranja (z vključenimi obrestnimi zavarovanji) je za leto 2022 1,91 odstotka p. a. (2021: 1,92 odstotka p. a.). Banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti finančnih zavez na ravni Skupine Petrol. Nedoseganje predpisane vrednosti zavez je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Skupina je v letu 2022 pred zaključkom poslovnega leta dosegla dogovore z bankami o spremembi kazalnika neto dolg/EBITDA od dogovorjene pogodbene vrednosti za leto 2022. S tem Skupina izpolnjuje vse finančne zaveze, kar dokazuje zdravo likvidno pozicijo in potrjuje zaupanje bank v nadaljnje poslovanje.
Obveznosti iz naslova rokovnih poslov za nakup valute ameriški dolar v višini 8.837.601 EUR predstavljajo poštene vrednosti odprtih rokovnih pogodb na dan 31. decembra 2022 (2021: 287.484 EUR). Navedene finančne obveznosti, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov, je treba brati v povezavi z odprtimi pogodbami, prikazanimi med finančnimi sredstvi po pošteni vrednosti preko poslovnega izida v razkritju 6.29.
Med obveznostmi iz naslova rokovnih poslov je del obveznosti v višini 6.015.836 EUR namenjen varovanju pred tveganji in je učinek iz teh rokovnih poslov pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu in prikazan med rezervami za varovanje pred tveganjem v okviru kapitala.
Obveznosti zaradi izdanih obveznic se nanašajo na izdane obveznice družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki kotirajo na Ljubljanski borzi z nazivoma PET4, PET5.
februarja 2017 je družba Petrol d.d., Ljubljana, izdala obveznice PET4 s skupno nominalno vrednostjo 11.000.000 EUR in obrestno mero 1,5 odstotka letno. Obveznice zapadejo 22. februarja 2027.
junija 2017 je družba Petrol d.d., Ljubljana, izdala obveznice PET5 s skupno nominalno vrednostjo 32.828.000 EUR in obrestno mero 1,2 odstotka letno. Obveznice zapadejo 21. junija 2024.
Povprečna obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne vire financiranja (z vključenimi obrestnimi zavarovanji) je za leto 2022 1.69 odstotka p. a. (2021: 1.89 odstotka p. a.). V izračunu povprečne obrestne mere niso zajete obrestne mere za prejeta posojila družb v Skupini.
Obveznosti Družbe iz naslova izvedenih finančnih instrumentov in obveznic so podrobneje razložene v razkritju za Skupino.
Druga prejeta posojila Družbe v glavnem zajemajo posojila, prejeta od odvisnih družb, v znesku 177.154.655 EUR (2021: 221.277.769 EUR), kot je razvidno iz preglednice v nadaljevanju.
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| Petrol d.o.o. | 96.031.378 | 85.842.742 |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 38.500.000 | 86.950.000 |
| IGES d.o.o. | 15.803.898 | 15.786.457 |
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo | 11.700.000 | 20.000.000 |
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 10.193.496 | 6.779.404 |
| Petrol Geo d.o.o. | 2.866.518 | 1.679.516 |
| MBills d.o.o. | 1.650.000 | 3.850.000 |
| Geoenergo d.o.o. | 300.000 | 300.000 |
| Petrol Skladiščenje d.o.o. | 109.365 | 89.650 |
| Petrol d.o.o. Beograd | - | - |
| Skupaj | 177.154.655 | 221.277.769 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| 499.655.101 | 347.167.926 | 676.925.182 | 438.409.978 |
|---|---|---|---|
| - | 109.787.346 | - | - |
|---|---|---|---|
| 1.884.402.641 | 926.931.269 | 2.577.234.111 | 1.327.414.213 |
|---|---|---|---|
| (1.891.704.933) | (880.837.557) | (2.662.608.090) | (1.085.490.135) |
|---|---|---|---|
| 6.046.152 | (3.374.046) | (2.045.870) | (5.460.221) |
|---|---|---|---|
| 16.239 | (26.583) | 1.661.456 | 2.051.347 |
|---|---|---|---|
| (145.765) | 6.746 | - | - |
|---|---|---|---|
| 498.269.435 | 499.655.101 | 591.166.789 | 676.925.182 |
|---|---|---|---|
| 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|
| 101.100.126 | 92.991.633 | 27.331.350 | 26.735.533 |
|---|---|---|---|
| 17.498.969 | 13.768.130 | 3.965.318 | 2.717.596 |
|---|---|---|---|
| 118.599.095 | 106.759.763 | 31.296.668 | 29.453.129 |
|---|---|---|---|
Med obveznostmi iz najemov Skupina izkazuje obveznosti na podlagi sklenjenih pogodb za najeta sredstva, katerih vrednost je bila izračunana v skladu z MSRP 16.
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 106.759.763 | 64.466.463 | 29.453.129 | 31.868.245 |
| Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo | - | 49.176.771 | - | - |
| Povečanje | 96.549.794 | 11.857.655 | 5.711.402 | 1.141.233 |
| Zmanjšanje | (67.938.761) | (6.664.393) | - | - |
| Obresti | 4.557.812 |
Vse nekratkoročne poslovne obveznosti pripadajo družbi Petrol d.d., Ljubljana.
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Obveznosti za kupljene deleže v družbah | 2.024.000 | 5.024.000 | 2.024.000 | 5.024.000 |
| Obveznosti iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje | 572.382 | 637.782 | 572.382 | 637.782 |
| Skupaj nekratkoročne poslovne obveznosti | 2.596.382 | 5.661.782 | 2.596.382 | 5.661.782 |
Obveznosti za kupljene deleže v družbah so predvsem obveznosti za plačilo kupnine družbe Crodux derivati dva d.o.o. v višini 2.000.000 EUR.
Obveznosti iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje v Skupini/Družbi, se v večini nanašajo na opredmetena osnovna sredstva, ki so bila po koncesijskih pogodbah prejeta v upravljanje od občin. Obveznosti se zmanjšujejo za obračunano amortizacijo sredstev, prejetih v upravljanje.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
| Obveznosti do dobaviteljev | 829.990.796 | 549.530.229 | 598.342.065 | 349.637.848 |
| Obveznosti za trošarine | 116.169.181 | 61.892.936 | 101.934.781 | 44.570.278 |
| Obveznosti za davek na dodano vrednost | 103.251.423 | 44.535.860 | 73.163.760 | 22.003.518 |
| Obveznosti do zaposlencev | 10.274.352 | 9.130.848 | 6.529.867 | 5.709.649 |
| Druge obveznosti do države in drugih državnih institucij | 4.815.981 | 3.758.297 | 1.720.853 |
| 3.947.693 | 6.597.693 | 3.450.000 | 6.100.000 |
|---|---|---|---|
| 4.486.633 | 8.503.921 | 1.886.975 | 8.476.548 |
|---|---|---|---|
| 2.946.580 | 596.054 | - | - |
|---|---|---|---|
| 1.945.001 | 1.742.750 | 952.677 | 815.529 |
|---|---|---|---|
| 768.880 | 775.812 | 768.880 | 775.812 |
|---|---|---|---|
| 3.507.389 | 3.392.213 | 3.463.423 | 3.237.600 |
|---|---|---|---|
| 1.082.103.909 | 690.456.613 | 792.213.281 | 442.507.932 |
|---|---|---|---|
Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida so se v letu 2022 povečale iz naslova sklepa skupščine o izplačilu dividend v višini 61.667.340 EUR (2021: 45.222.716 EUR) in zmanjšale iz naslova izplačila dividend delničarjem za leto 2021 v višini 61.667.340 EUR (2021: 45.222.706 EUR) ter izplačil dividend iz preteklih let v višini 6.932 EUR (2021: 185 EUR). Med obveznosti do dobaviteljev je obveznost do Gazproma, merjena po pošteni vrednosti v višini 3.550 tisoč EUR.
Med blagovnimi izvedenimi instrumenti je del v višini 9.727.153 EUR namenjen varovanju pred tveganji in je učinek iz teh blagovnih izvedenih instrumentov pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu in prikazan med rezervami za varovanje pred tveganjem v okviru kapitala.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročno prejeti predujmi in varščine | 20.018.795 | 12.053.171 | 16.295.826 | 5.973.801 | ||
| Odloženi prihodki iz predplačniških kartic | 3.016.958 | 2.611.155 | 2.071.191 | 1.932.037 | ||
| Odloženi prihodki za dane rabate in popuste |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Vračunani stroški za dopuste | 3.964.599 | 3.229.710 | 2.279.179 | 1.755.565 | ||
| Vračunani odhodki za tankerske prekostojnine | 968.947 | 502.794 | 968.947 | 502.794 | ||
| Vračunani stroški za najemnine avtocestnih lokacij | 531.993 | 592.868 | 531.993 | 592.868 | ||
| Vračunani stroški koncesijskih dajatev | 360.333 | 433.122 | 356.736 | 316.567 | ||
| Kratkoročne rezervacije za kočljive pogodbe | 785.846 | 20.924.454 | - | 20.924.454 |
Skupaj obveznosti iz pogodb s kupci
23.153.575
14.828.344
18.367.017
7.905.838
| 26.736.957 | 29.749.767 | 26.345.012 | 23.668.402 |
|---|---|---|---|
| 4.770.243 | 3.185.584 | 4.643.206 | 3.093.276 |
|---|---|---|---|
| 38.118.918 | 58.618.299 | 35.125.073 | 50.853.926 |
|---|---|---|---|
Drugi vračunani stroški predstavljajo predvsem vračunane stroške dela v višini 3.883.773 EUR, vračunane pogodbene kazni v višini 2.933.191 EUR, vračunane stroške materiala v višini 648.811, vračunane stroške plačilnih kartic v višini 472.236 EUR in vračunane stroške intelektualnih storitev 301.793 EUR. Med ostalimi stroški so še vračunani stroški vzdrževanja licenc, stroške logistike, stroške storitev, opravljenih za področje energetskih rešitev, obveznosti za provizije in druge vračunane stroške.
Skupina/Družba ima na dan 31. decembra 2022 sklenjene pogodbe s kupci za dobavo električne energije za leto 2023. Ker del prodanih količin Skupina/Družba za leto 2023 nima nabavljenih po ustreznih cenah, glede na pogodbene cene v prodajnih pogodbah, bodo pri izpolnitvi določenih pogodb s kupci stroški izpolnjevanja pogodbenih zavez presegli pričakovane gospodarske koristi od pogodb.
Skladno s tem ima Skupina/Družba na novo oblikovane kratkoročne rezervacije iz naslova kočljivih pogodb za dobavo električne energije v višini 785.846 EUR, za katere se je znesek izračunal na podlagi ocenjenih gospodarskih koristi in stroškov storitev iz pogodb za dobavo električne energije. Pri izračunih so bile uporabljene napovedane tržne cene električne energije za leto 2023. Rezervacije iz leta 2021 v višini 20.924.453 EUR pa so se porabile v letu 2022.
V tem poglavju so predstavljena razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji, upravljanje tveganj pa je razloženo v poslovnem delu tega letnega poročila v poglavju Upravljanje tveganj.
O vplivu pandemije koronavirusne bolezni (covid-19) na poslovanje skupine Petrol in upravljanje tveganj je poročano tudi v poglavju Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2022.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del
zavarovanj ter aktivno izterjavo vseh terjatev.
Pričakovana kreditna izguba (Expected Credit Loss – ECL) se izračuna kot zmnožek:
Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki na dan 31. decembra 2022 znaša:
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | 42.146.412 | 5.909.845 | 35.494.605 | 3.218.360 | ||
| Nekratkoročna dana posojila | 949.277 | 991.831 | 59.134.780 | 83.299.185 | ||
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 7.015.756 | 8.228.771 | 7.007.540 | 8.219.107 | ||
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 13.319.362 | 3.338.893 | 11.722.300 | 7.604.649 | ||
| Kratkoročna dana posojila | 1.679.138 | 16.168.692 | 41.343.762 | 16.181.049 | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 840.186.387 | 644.683.856 | 566.790.889 | 385.584.957 | ||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko posl. izida | 2.646.334 | 34.666.891 | 2.525.437 | 34.561.544 |
| 100.962.531 | 100.226.890 | 51.203.361 | 57.567.397 |
|---|---|---|---|
| 1.008.905.197 | 814.215.669 | 775.222.674 | 596.236.248 |
|---|---|---|---|
Na dan poročanja so kreditnemu tveganju najbolj izpostavljene kratkoročne poslovne terjatve. Te so se glede na konec leta 2022 nominalno zvišale za 30 odstotkov v Skupini in za 47 odstotkov v Družbi.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida v večini predstavljajo izpeljane finančne instrumente.
| nezapadle | zapadle do 30 dni | zapadle od vključno 30 do 60 dni | zapadle od vključno 60 do 90 dni | zapadle nad 90 dni | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 572.042.233 | 51.421.340 | 7.287.064 | 1.296.628 | 2.727.703 | 634.774.968 |
| Terjatve za obresti | 72.904 | 16.001 | 12.008 | 18.108 | 52.505 | 171.526 |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | 9.234.027 | 371.413 |
| Skupaj stanje | 31. decembra 2021 | 31. decembra 2022 |
|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 738.315.493 | 752.932.018 |
| Terjatve za obresti | 6.188 | 123.061 |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | 14.610.337 | 15.438.409 |
| Vrsta terjatev | nezapadle | zapadle do 30 dni | zapadle od vključno 30 do 60 dni | zapadle od vključno 60 do 90 dni | zapadle nad 90 dni | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 738.315.493 | 71.183.742 | 9.407.479 | 3.515.484 | 2.202.719 | 824.624.917 |
| Terjatve za obresti | 6.188 | 1.933 | 33.538 | 16.781 | 64.621 | 123.061 |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | 14.610.337 | 787.652 | 188 | 758 | 39.474 | 15.438.409 |
| Razčlenitev po zapadlosti | nezapadle | zapadle do 30 dni | zapadle od vključno 30 do 60 dni | zapadle od vključno 60 do 90 dni | zapadle nad 90 dni | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 342.546.756 | 20.534.767 | 3.623.504 | 814.462 | 10.717.483 | 378.236.972 |
| Terjatve za obresti | - | - | - | - | 1.392.592 | 1.392.592 |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) | 5.818.887 | 136.506 | - | - | - | 5.955.393 |
| Skupaj stanje 31. decembra 2021 | 348.365.643 | 20.671.273 | 3.623.504 | 814.462 | 12.110.075 | 385.584.957 |
| Razčlenitev po zapadlosti | nezapadle | zapadle do 30 dni | zapadle od vključno 30 do 60 dni | zapadle od vključno 60 do 90 dni | zapadle nad 90 dni | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 513.737.535 |
| - | - | - | - | 1.388.192 | 1.388.192 |
|---|---|---|---|---|---|
| 9.531.621 | 563.655 | 188 | 758 | 39.544 | 10.135.766 |
|---|---|---|---|---|---|
| 523.269.156 | 28.361.913 | 4.482.999 | 1.590.082 | 9.086.739 | 566.790.889 |
|---|---|---|---|---|---|
| Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev | Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti | Skupaj | |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | (50.854.967) | (1.214.106) | (52.069.073) |
| Oblikovanje/odprava popravkov z vplivom na poslovni izid | (7.966.732) | (65.643) | (8.032.375) |
| Spremembe popravkov brez vpliva na poslovni izid | (3.176.365) | (35.760) | (3.212.125) |
| Odpisi | 2.919.772 | 126.043 | 3.045.815 |
| Tečajne razlike | (11.559) | (3.475) | (15.034) |
| Stanje 31. decembra 2021 | (59.089.851) | (1.192.941) | (60.282.792) |
| (v EUR) | Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev | Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2022 | (59.089.851) | (1.192.941) | (60.282.792) |
| Oblikovanje/odprava popravkov z vplivom na poslovni izid | (7.598.209) | (99.466) | (7.697.675) |
| Spremembe popravkov brez vpliva na poslovni izid | 249.964 | (290.411) | (40.447) |
| Odpisi | 5.462.098 | 343.417 | 5.805.515 |
| Tečajne razlike | 20.241 | (9) | 20.232 |
| Stanje 31. decembra 2022 | (60.955.757) | (1.239.410) | (62.195.167) |
| (v EUR) | Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev | Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti | Skupaj |
|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja 2021 | (31.209.852) | (1.059.184) | (32.269.036) |
| Oblikovanje/odprava popravkov z vplivom na poslovni izid | (2.942.872) | - | (2.942.872) |
| Odpisi | 2.229.522 | 115.980 |
Stanje 31. decembra 2021
| (31.923.202) | (943.204) | (32.866.406) |
|---|---|---|
| (v EUR) | ||
| Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev | Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti | Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2022 | (31.923.202) | (943.204) |
| (32.866.406) | ||
| Oblikovanje/odprava popravkov z vplivom na poslovni izid | (2.734.572) | - |
| Spremembe popravkov brez vpliva na poslovni izid | - | (193.123) |
| Odpisi | 3.599.101 | 292.450 |
| Stanje 31. decembra 2022 | (31.058.673) | (843.877) |
| (31.902.550) |
Zavarovanje terjatev
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 883.095.961 | 692.538.011 | 585.600.764 | 409.335.386 |
| Oblikovani popravek vrednosti | (58.471.044) | (57.763.043) | (30.333.833) | (31.098.414) |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev s popravki | 824.624.917 | 634.774.968 | 555.266.931 | 378.236.972 |
| Zapadle kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto) | 130.909.575 |
| 107.423.690 | 62.527.269 | 58.813.962 |
|---|---|---|
| 15 % | 16 % | 11 % |
| 14 % |
| Kreditno zavarovanje | 283.079.740 | 214.325.348 | 126.186.073 | 97.047.976 |
|---|---|---|---|---|
| Dobavitelj (nasprotni posel) | 210.720.716 | 122.394.599 | 166.740.382 | 78.178.182 |
| Bančna garancija | 12.705.138 | 17.283.712 | 3.162.336 | 2.882.496 |
| Zastavna pravica | 10.151.491 | 10.034.391 | 5.666.766 | 3.222.076 |
| Prejeti predujmi in varščine | 9.353.964 | 1.499.449 | 9.181.402 | 1.369.708 |
| Prvovrstno poroštvo | 8.726.199 | 14.155.235 | 7.923.843 | 7.239.420 |
| Skupaj kratkoročne poslovne terjatve nad 100.000 EUR, zavarovane s kakovostnimi zavarovanji (kritje) | 534.737.248 | 379.692.734 | 318.860.802 | 189.939.857 |
| 79 % | 79 % | 84 % | 81 % |
|---|---|---|---|
Prikaz zavarovanj zajema samo prvovrstna zavarovanja, kot so bančne garancije oz. korporativne garancije, nasprotni posel (dobavitelji), kreditno zavarovanje pri zavarovalnici, poroštva in hipoteke. Menice, izvršnice in zadolžnice niso vključene med kakovostna zavarovanja, ker imajo nižjo stopnjo unovčljivosti.
Terjatev do največjega posameznega kupca v Skupini na dan 31. decembra 2022 znaša 42.314.524 EUR (gospodarska družba) in predstavlja 4,8 odstotka terjatev do kupcev Skupine.
Glavni del teh terjatev so terjatve do kupcev v državi in tujini iz naslova veleprodaje blaga in storitev ter prodaje blaga fizičnim osebam, imetnikom Petrolove klubske kartice. Veleprodajni in maloprodajni kupci so razpršeni, tako da ni večje izpostavljenosti do posameznega kupca. Na dan 31. decembra 2022 ima Skupina 40.310 aktivnih kupcev, pravnih oseb. Skupina/Družba ima vzpostavljen informacijski sistem rangov, bonitet in blokad, s čimer izvaja stalni nadzor nad kupci.
Sistem nadzora nad kreditnim tveganjem Skupina/Družba nenehno izpopolnjuje. V letu 2022 se je dosledno izvajal sprejet limitni sistem na ravni skupine Petrol. Stopnjo obvladovanja terjatev Skupina/Družba meri prek doseganja meril dni vezave terjatev.
| (v dnevih) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Dnevi vezave | 27 | 36 | 23 | 31 |
| Dnevi zapadlih terjatev | 3 | 4 | 2 | 3 |
| Skupaj dnevi vezave terjatev | 30 | 40 | 25 | 34 |
Blagovni krediti, dani kupcem z namenom reprogramiranja odplačila terjatev, so večinoma zavarovani (običajno s hipotekami, nekaj pa tudi z bančnimi garancijami). Med danimi posojili Družbe se večina nanaša na posojila odvisnim družbam, pri čemer Družba redno ocenjuje možnost povračila posojil, možnost unovčitve zavarovanj oziroma ali vrednost zavarovanj še vedno ustrezno pokriva vrednost naložbe. Če Družba oceni, da posojilo ni v celoti izterljivo, za neizterljivi znesek oblikuje popravek vrednosti. Družba redno spremlja poslovanje družb v Skupini, s čimer ustrezno omejuje kreditno tveganje.
Dogajanje v poslovnem in širšem družbenem okolju v EU in na globalni ravni so močno zaznamovali vojna v Ukrajini, krizne razmere na energetskih trgih (visoke cene ter negotova dobava goriv in energentov), posledično različni nacionalni pristopi k regulaciji cen pogonskih goriv za blažitev vpliva energetske krize na prebivalstvo in podjetja ter visoka inflacija. Zato v skupini Petrol nadaljujemo intenzivnejše aktivnosti ter posvečanje večje pozornosti in previdnosti pri obvladovanju likvidnostnega tveganja.
Uspešno obvladovanje likvidnostnega tveganja Skupine/Družbe v skladu s smernicami bonitetne agencije Standard & Poor's ostaja ključni cilj kljub zahtevnim okoliščinam. Skupina/Družba upravlja likvidnostno tveganje z:
računalniško podprtim sistemom vodenja denarnega toka tako za matično družbo kot tudi za vse odvisne družbe,
centraliziranim zbiranjem prostih denarnih sredstev preko cash poolinga.
Kljub vplivom vojne v Ukrajini, kriznih razmer na energetskih trgih in posledic različnih nacionalnih pristopov k regulaciji cen energentov na domačem trgu in trgih, kjer je Skupina prisotna, ki predstavljajo dodatne negotovosti pri poslovanju Skupine, smo načrtovanje denarnih tokov optimizirali in se pravočasno odzvali na vse spremembe in izzive ter zagotovili optimalno in močno likvidnost Skupine. Za namen zagotavljanja stabilne likvidnostne pozicije Skupine smo v tretjem kvartalu začeli aktivnosti pridobivanja dodatnih kreditnih linij, s katerimi smo še bolj utrdili stabilen in trden likvidnostni položaj Skupine. Močna likvidnostna pozicija nam omogoča tudi poravnavo vseh obveznosti na datum zapadlosti.
Obenem ima Skupina/Družba sklenjene kreditne linije doma in v tujini v obsegu, ki zagotavlja, da je Skupina v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti. Večina finančnih obveznosti iz prejetih dolgoročnih in kratkoročnih posojil je na ravni matične družbe, ki ima tudi večino prihodkov.
| Knjigovodska vrednost obveznosti | Obveznost | Od 0 do 6 mesecev | Od 6 do 12 mesecev | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 433.812.995 | 449.991.568 | - | - | 193.267.964 | 256.723.604 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 92.991.633 | 102.794.713 | - | - | 50.827.716 | 51.966.997 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | 5.024.000 | 5.024.000 | - | - | 5.024.000 | - |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 65.842.106 | 70.964.562 | 51.114.568 | 19.849.994 | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 13.768.130 | 19.086.349 | 9.565.561 | 9.520.788 | - | - |
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb* | - | - | - | - | - | - |
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo izpeljane finančne instrumente v višini 2.791.449 EUR.
| Knjigovodska vrednost obveznosti | Obveznost | Od 0 do 6 mesecev | Od 6 do 12 mesecev | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 401.613.002 | 433.536.129 | - | - | 372.631.738 | 60.904.391 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 101.100.126 | 109.074.515 | - | - | 85.655.698 | 23.418.817 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | 2.024.000 | 2.024.000 | - | - | 2.024.000 | - |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 96.656.433 |
| Obveznosti iz najemov | 17.498.969 | 21.007.713 | 11.041.027 | 9.966.686 | - | - |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb* | - | 1.636.926.610 | 756.687.613 | 622.733.589 | 257.505.408 | - |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) | 838.214.758 | 838.214.758 | 837.450.259 | 764.499 | - | - |
| Blagovni izvedeni instrumenti | 29.872.456 | 29.872.456 | 29.872.456 | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2022 | 1.486.979.744 | 3.180.752.949 | 1.696.238.707 | 682.374.190 | 717.816.844 | 84.323.208 |
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo izpeljane finančne instrumente v višini 8.837.601 EUR.
| Knjigovodska vrednost obveznosti | Obveznost | Od 0 do 6 mesecev | Od 6 do 12 mesecev | Od 1 do 5 let | Nad 5 let |
|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 404.555.761 | - | - | - | - |
| 419.129.334 | - | - | 141.756.803 | 277.372.531 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 26.735.533 | 36.574.884 | - | - | |
| - | 12.633.019 | 23.941.865 | - | - | |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | 5.024.000 | 5.024.000 | - | - | |
| 5.024.000 | - | Kratkoročne finančne obveznosti | 272.369.421 | 279.188.159 | |
| 105.988.961 | 173.199.198 | - | - | ||
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 2.717.596 | 3.901.293 | 2.111.294 | 1.789.999 | |
| - | - | Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb* | - | 692.870.222 | |
| 360.984.978 | 280.011.423 | 51.873.821 | - | - | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) | 359.751.260 | 359.751.260 | 354.459.153 | 5.292.107 | |
| - | - | Blagovni izvedeni instrumenti | 116.341 | 116.341 | |
| 116.341 | - | - | Možne obveznosti za dana jamstva** | - | |
| - | 317.210.161 | 317.210.161 | - | - |
| 1.071.269.912 | 2.113.765.654 | 1.140.870.888 | 460.292.727 | 211.287.643 | 301.314.396 |
|---|---|---|---|---|---|
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo izpeljane finančne instrumente v višini 2.791.449 EUR.
| Knjigovodska vrednost obveznosti | Obveznost | Od 0 do 6 mesecev | Od 6 do 12 mesecev | Od 1 do 5 let | Nad 5 let | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 365.355.088 | 397.362.215 | - | - | 315.808.328 | 81.553.887 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 27.331.350 | 36.394.573 | - | - | 16.335.004 | 20.059.569 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | 2.024.000 | 2.024.000 | - | - | 2.024.000 | - |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 225.811.701 | 240.808.279 | 200.158.490 | 40.649.789 | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 3.965.318 | 5.162.635 | 2.691.072 | 2.471.563 | - | - |
| EUR | USD | HRK | BAM | RSD | RON | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 61.013.124 | 1.156.764 | 29.756.999 |
| 1.625.382.552 | 748.075.117 | 619.802.027 | 257.505.408 |
|---|---|---|---|
| 606.024.368 | 606.024.367 | 605.806.817 | 217.550 |
| 16.007.602 | 16.007.602 | 16.007.602 |
|---|---|---|
| 368.063.707 | 368.063.707 | |
|---|---|---|
| 1.246.519.427 | 3.297.229.930 | 1.940.802.805 | 663.140.929 | 591.672.740 | 101.613.456 |
|---|---|---|---|---|---|
** Najvišji znesek možnih obveznosti je alociran v obdobje, v katerem je lahko Družba pozvana k plačilu.
| (433.812.995) | Nekratkoročne obveznosti iz najemov |
|---|---|
| (27.145.512) | |
| (59.134.959) | |
| (3.279.377) | |
| (3.431.785) | |
| (92.991.633) | Kratkoročne finančne obveznosti |
| (65.750.505) | |
| (58.967) | |
| (32.634) | |
| (65.842.106) | Kratkoročne obveznosti iz najemov |
| (2.941.874) | |
| (9.844.609) | |
| (419.962) | |
| (561.685) | |
| (13.768.130) | Izpostavljenost izkaza finančnega položaja |
| (387.165.414) | |
| (62.852.288) | 1.183.822 |
| 19.790.111 | 23.490.747 |
| 3.818.509 | 299.742 |
| (401.434.771) | Nominalna vrednost sklenjenih terminskih poslov |
| (95.305.770) | 85.448.575 |
| 9.857.195 | |
| (482.471.184) | Neto izpostavljenost izkaza finančnega položaja |
| 22.596.287 | 1.183.822 |
| 19.790.111 | 23.490.747 |
| 13.675.704 | 299.742 |
| (401.434.771) |
| EUR | USD | HRK | BAM | RSD | RON |
|---|---|---|---|---|---|
| Drugo | Skupaj |
|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 54.580.906 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 664.758.580 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 7.013.743 |
| Kratkoročna dana posojila | 1.321.649 |
| Nekratkoročna dana posojila | 52.798 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | (2.024.000) |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) | (651.101.201) |
| 7.933.042 | 19.251.321 | 3.514.250 | 10.561.710 | 4.340.968 | 780.334 | 100.962.531 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.185.317 | 101.803.591 | 38.109.671 | 31.832.732 | 442.479 | 54.017 | 840.186.387 | |
| - | - | - | 2.013 | - | - | 7.015.756 | |
| - | 340.265 | 990 | - | - | 16.234 | 1.679.138 | |
| - | 894.523 | - | - | 1.956 | - | 949.277 | |
| - | - | - | - | - | - | (2.024.000) | |
| (143.987.078) | (37.239.860) | (2.000.207) | (3.710.871) | - | (175.541) | (838.214.758) |
| (351.703.263) | - | (49.909.739) | - | - | - | (401.613.002) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (94.209.290) | - | - | (2.930.085) | (3.960.751) | - | (101.100.126) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (96.375.479) | - | (280.954) | - | - | - | (96.656.433) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (16.459.073) | - | - | (401.466) | (638.430) | - | (17.498.969) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (484.144.630) | (132.868.719) | 34.859.147 | 36.293.153 | 34.086.403 | 4.785.403 | 675.044 | (506.314.199) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (450.436.390) | 440.579.195 | - | - | - | 9.857.195 | - | - |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (934.581.020) | 307.710.476 | 34.859.147 | 36.293.153 | 34.086.403 | 14.642.598 | 675.044 | (506.314.199) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
316
| (v EUR) | EUR | USD | HRK | BAM | RSD | RON | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 53.486.780 | 351.048 | 19.083 | 55 | 29.358 | 3.366.757 | 314.316 | 57.567.397 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 384.117.222 | - | 1.016.538 | - | - | 442.479 | 8.718 | 385.584.957 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 8.219.107 | - | - | - | - | - | - | 8.219.107 |
| Kratkoročna dana posojila | 16.181.049 | - | - | - | - | - | - | 16.181.049 |
| Nekratkoročna dana posojila | 65.521.247 | - | 17.777.938 | - | - | - | - | 83.299.185 |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | (5.024.000) | - | - | - | - | - | - | (5.024.000) |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in iz naslova predujmov) | (5.024.000) | |
|---|---|---|
| (294.782.530) | (62.955.829) | (1.381.180) |
| - | - | - |
| (631.721) | (359.751.260) | |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | (404.555.761) | |
| - | - | |
| - | - | |
| - | - | |
| - | - | |
| (404.555.761) | - | |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | (26.735.533) | |
| - | - | |
| - | - | |
| - | - | |
| - | - | |
| (26.735.533) | - | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | (254.572.408) | |
| - | (17.797.013) | |
| - | - | |
| - | - | |
| - | - | |
| (272.369.421) | - | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | (2.717.596) | |
| - | - | |
| - | - | |
| - | - | |
| - | - | |
| (2.717.596) | - | |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja | (460.862.423) | |
| (62.604.781) | (364.634) | |
| 55 | 29.358 | |
| 3.809.236 | (308.687) | |
| (520.301.876) | - | |
| Nominalna vrednost sklenjenih terminskih poslov | (95.305.770) | |
| 85.448.575 | - | |
| - | - | |
| - | 9.857.195 | |
| - | - |
| (556.168.193) | 22.843.794 | (364.634) | 55 | 29.358 | 13.666.431 | (308.687) | (520.301.876) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| EUR | USD | HRK | BAM | RSD | RON | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 38.154.909 | 7.914.181 | 106.873 | - | 29.396 | 4.300.827 | 697.175 | 51.203.361 |
| Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 564.992.018 | 898.973 | 403.841 | - | - | 442.479 | 53.578 | 566.790.889 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 7.007.540 | - | - | - | - | - | - | 7.007.540 |
| Kratkoročna dana posojila | 41.042.883 | - | 300.879 | - | - | - | - | 41.343.762 |
| Nekratkoročna dana posojila | 56.795.954 | - | 2.338.826 | - | - | - | - | 59.134.780 |
| (2.024.000) | - | - | - | - | - | (2.024.000) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (461.963.051) | (143.881.855) | (5.961) | - | - | - | (173.500) | (606.024.367) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (365.355.088) | - | - | - | - | - | (365.355.088) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (27.331.350) | - | - | - | - | - | (27.331.350) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (225.449.533) | - | (362.168) | - | - | - | (225.811.701) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (3.965.318) | - | - | - | - | - | (3.965.318) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (378.095.036) | (135.068.701) | 2.782.290 | - | 29.396 | 4.743.306 | 577.253 | (505.031.492) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Za 1 EUR | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|
| USD | 1,0666 | 1,1334 |
| HRK | 7,5365 | 7,5211 |
| BAM | 1,9558 | 1,9558 |
| RSD | 117,2900 | 117,4400 |
| CZK | 24,1160 | 24,9170 |
| RON | 4,9495 | 4,9494 |
| MKD | 61,6000 | 61,5350 |
| HUF | 400,8700 | 370,1500 |
| CHF | 0,9847 | 1,0363 |
| BGN | 1,9558 | 1,9558 |
Slednja namreč v večji meri poteka v dolarjih, prodaja pa na domačem in tujem trgu v lokalnih valutah.
Skupina se zavaruje pred izpostavljenostjo spremembi menjalnega razmerja med EUR in USD s fiksiranjem tečaja EUR/USD s ciljem, da zavaruje denarne tokove iz nakupov nafte in naftnih derivatov.
Instrument zavarovanja so rokovne terminske pogodbe z bankami.
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Nerealizirana izguba | (8.837.601) | (287.484) | (745.579) | (287.484) |
| Nerealizirani dobiček | 348.745 | - | 348.745 | - |
| Realizirana izguba | (7.457.219) | (1.728.783) | (15.549.241) | (1.728.783) |
| Realizirani dobiček | 19.339.011 | 4.195.325 | 19.339.011 | 4.195.325 |
| Skupaj učinek rokovnih (terminskih) poslov | 3.392.936 | 2.179.058 | 3.392.936 | 2.179.058 |
Učinek rokovnih terminskih poslov je treba gledati skupaj s tečajnimi razlikami pri nakupu nafte in naftnih derivatov. Skupni učinek rokovnih (terminskih) poslov in tečajnih razlik je tako za Skupino 2.622.222 EUR prihodkov (2021: 2.721.775 EUR odhodkov), za Družbo pa 2.778.784 EUR prihodkov (2021: 1.787.256 EUR odhodkov).
Glede na to, da so partnerji pri sklepanju rokovnih (terminskih) pogodb za varovanje valutnega tveganja prvovrstne evropske banke, Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno. Skupina je izpostavljena valutnim tveganjem tudi pri poslovanju z odvisnimi družbami v Jugovzhodni Evropi. Glede na nizko volatilnost tečajev domicilnih valut na jugovzhodnih trgih in razmeroma majhno izpostavljenost Skupina/Družba ocenjuje, da iz tega naslova ni izpostavljena velikim tveganjem. Pri uravnavanju le-teh v največji meri uporabljamo naravno varovanje.
Skupina/Družba je bila v letu 2022 izpostavljena tudi nekaterim drugim valutam (RON); izpostavljenost do njih smo zavarovali z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Izpostavljenost valutam drugih trgov, na katerih je Skupina/Družba prisotna s svojimi podjetji, je bodisi manjša bodisi so njihovi tečaji v primerjavi z EUR bistveno manj volatilni. Ocenjujemo, da sprememba tečaja ne bi pomembno vplivala na poslovni izid.
Skupina/Družba odprto valutno pozicijo in občutljivost redno spremlja na podlagi metode VaR za vse valute, ki smo jim izpostavljeni.
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del 318
Neugodna sprememba katerega koli valutnega para za 10 odstotkov bi zmanjšala čisti poslovni izid za največ 3.372.503 EUR (2021: 3.161.421 EUR), pri čemer se valutni par EUR/BAM upošteva kot fiksen.
Skupina/Družba je izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti. Skupina/Družba uravnava cenovna in količinska tveganja primarno na način, da stremi k uskladitvi nabav in prodaj energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev in s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim in količinskim tveganjem.
Od začetka leta 2022 se je terminska cena naslednjega meseca produkta Diesel 10 ppm CIF Med H povišala s 591,36 EUR/MT na 867,66 EUR/MT oz. 47 odstotkov. Najvišja cena v letu 2022 je bila dosežena sredi junija, ko je dosegla 1.267,74 EUR/MT. Tako visoka povišanja cen naftnih derivatov znatno zvišujejo cenovna tveganja, ki jih Skupina upravlja z naborom limitnih sistemov, definiranih glede na poslovnega partnerja in posamezni produkt, ter z ustreznimi procesi njihovega spremljanja in nadziranja. Ker so partnerji svetovne finančne institucije in banke ali dobavitelji blaga, Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno.
V okviru upravljanja količinskih in cenovnih tveganj so se redno izvajale korekcije drobnoprodajnih in veleprodajnih planov ter sklepali ustrezni finančni posli varovanja. Spremembe uredb na sam sistem upravljanja cenovnih in količinskih tveganj niso imele vpliva, je pa bil vpliv na prodajo naftnih derivatov. S strani države (Slovenija) se pričakuje poravnava nastale izgube v omenjenem obdobju, kot posledica uredbe, ki je omejila prodajne cene naftnih derivatov.
Pri poslovanju z električno energijo je skupina izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem. V obdobju od začetka leta 2022 do 26. avgusta 2022 so se cene električne energije z dobavo na Madžarskem v letu 2023 zviševale. Na dan 26. avgusta 2022 je bila pri ceni 1.007 EUR/MWh dosežena maksimalna vrednost, nato so se do konca leta 2022 cene postopno zniževale. Na dan 28. decembra 2022 (zadnji dan kotacije letne cene z dobavo v 2023 na Madžarskem na borzi EEX) je znašala cena 259,85 EUR/MWh, kar pomeni, da se je od začetka leta, ko je bila cena 127,18 EUR/MWh, zvišala za 104 odstotke. Glavni razlog za visoko rast cen električne energije je visoka rast cen zemeljskega plina kot posledica zaprtja jedrskih elektrarn v Nemčiji in vojne v Ukrajini.
Cene zemeljskega plina z dobavo v letu 2022, v Avstriji (trg CEGH) so se od začetka leta 2022 povišale s 46,18 EUR/MWh na 88,37 EUR/MWh (28. decembra 2022), to je za 91 odstotkov, maksimalna vrednost pa je bila dosežena na isti dan kot pri električni energiji (26. avgusta 2022), ko je dosegla 314,6 EUR/MWh.
Tako visoka povišanja cen energentov znatno zvišujejo cenovna tveganja, ki jih Skupina upravlja z naborom limitnih sistemov, definiranih glede na poslovnega partnerja, tvegano vrednost in količinsko izpostavljenost, ter z ustreznimi procesi njihovega spremljanja in nadziranja. Dodatno skupina Petrol redno spremlja tudi ustreznost uporabljenih limitnih sistemov, ki jih po potrebi prenavlja in dopolnjuje.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | ||||
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Nerealizirana izguba | (29.872.456) | (116.341) | (16.007.602) | (116.341) |
| Nerealizirani dobiček | 5.380.773 | 34.359.395 | 5.259.876 | 34.254.048 |
| Realizirana izguba | (528.826.694) | (235.612.141) | (535.263.668) | (236.216.896) |
| Realizirani dobiček | 517.714.046 | 235.572.585 | 519.804.227 |
Skupina/Družba je izpostavljena obrestnemu tveganju zaradi najemanja kreditov z variabilno obrestno mero, ki večinoma temelji na EURIBOR-ju. V letu 2022 je Skupina/Družba nadaljevala spremljanje izpostavljenosti spremembe neto obrestnih odhodkov ob spremembi obrestnih mer.
Varovanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju poteka z uporabo naslednjih instrumentov:
Skupina/Družba uporablja »hedge accounting« za sklenjene obrestne zamenjave, kjer varovane postavke in instrumenti varovanja tvorijo učinkovito varovalno razmerje, zato pripozna rezultate varovanja obrestnega tveganja neposredno v kapitalu.
| Obdobje | 6-mesečni EURIBOR | 3-mesečni EURIBOR | 1-mesečni EURIBOR |
|---|---|---|---|
| Vrednost na 31. 12. 2021 (v odstotkih) | (0,544) | (0,571) | (0,594) |
| Vrednost na 31. 12. 2022 (v odstotkih) | 2,693 | 2,132 | 1,884 |
| Sprememba obrestne mere (v odstotnih točkah) | 3,237 | 2,703 | 2,478 |
| Najnižja vrednost v letu 2022 (v odstotkih) | (0,539) | (0,576) | (0,576) |
| Najvišja vrednost v letu 2022 (v odstotkih) | 2,752 | 2,184 | 1,913 |
| Sprememba med najnižjo in najvišjo obrestno mero (v odstotnih točkah) | 3,291 | 2,76 | 2,489 |
| (0,523) | (0,549) | (0,561) |
|---|---|---|
| 0,682 | 0,348 | 0,094 |
|---|---|---|
| 1,205 | 0,897 | 0,656 |
|---|---|---|
| 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| 6 do 12 mesecev | 34.000.000 | 74.000.000 | 34.000.000 | 74.000.000 |
| 1 do 5 let | 323.000.000 | 307.000.000 | 273.000.000 | 257.000.000 |
| Skupaj obrestne zamenjave | 357.000.000 | 381.000.000 | 307.000.000 | 331.000.000 |
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Nerealizirani dobiček / (izguba) učinkovitih poslov | 35.701.883 | 4.109.730 | 31.719.264 | 3.283.988 |
| Realizirana izguba | (329.734) | (2.156.222) | (329.734) | (1.968.491) |
| Skupaj učinek obrestnih zamenjav | 35.372.149 | 1.953.508 | 31.389.530 | 1.315.497 |
| Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|
| Dana posojila | 1.486.919 | 1.788.799 | |
| Finančne obveznosti | (91.328.000) | (144.855.441) | |
| Neto finančni instrumenti po fiksni obrestni meri | (89.841.081) | (143.066.642) |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Dana posojila | 1.141.496 | 15.371.724 | ||
| Finančne obveznosti | (406.941.435) | (354.799.660) | ||
| Neto finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | (405.799.939) | (339.427.936) |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
|---|---|---|---|---|
| 31. december 2022 | 31. december 2021 | |
|---|---|---|
| Znesek zamenjav obrestnih mer | 357.000.000 | 381.000.000 |
| Celotni znesek zamenjav obrestnih mer | 357.000.000 | 381.000.000 |
Sprememba obrestne mere za 100 ali 200 bazičnih točk na dan poročanja bi povečala/zmanjšala čisti poslovni izid za spodaj navedene vrednosti. Analiza občutljivosti denarnega toka pri instrumentih z variabilno obrestno mero predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem devizni tečaji, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu so terjatve/obveznosti po variabilni obrestni meri zmanjšane še za celoten znesek zamenjav obrestnih mer. Analiza je pripravljena za obe leti na enak način.
| 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Variabilnost denarnega toka (neto) – 100 bt | (487.999) | 415.721 | (220.518) | (261.593) |
| Variabilnost denarnega toka (neto) – 200 bt | (975.999) | 831.441 | (441.035) | (523.185) |
| 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Variabilnost denarnega toka (neto) – 100 bt | 487.999 | (415.721) | 220.518 | 261.593 |
| Variabilnost denarnega toka (neto) – 200 bt | 975.999 | (831.441) | 441.035 | 523.185 |
Glavni namen upravljanja kapitala je zagotoviti čim večjo finančno stabilnost, dolgoročno plačilno sposobnost in čim višjo vrednost za delničarje. To Skupina/Družba uresničuje tudi s politiko stabilnih dividend za lastnike družbe.
Finančno stabilnost nam dokazuje tudi konec junija 2014 pridobljen rating S&P BBB- in uspešna mednarodna izdaja evroobveznic v višini 265 mio EUR, ki so bile v letu 2019 v celoti poplačane. Bonitetna hiša S&P Global Ratings je Družbo zaradi posledic negativne intervencije na trgu pogonskih goriv julija 2022 uvrstila na »CreditWatch Negative«, vendar je decembra 2022 ponovno potrdila dolgoročno bonitetno oceno BBB- in kratkoročno A-3 družbe Petrol d.d., Ljubljana, ter potrdila tudi oceno prihodnjih obetov bonitetne ocene »stabilno«.
Skupina Petrol je v letu 2022 nadaljevala z izvajanjem strateške usmeritve na področju zadolženosti in obdržala kazalnik neto zadolženost/kapital na sprejemljivih ravneh, ki Skupini zagotavljajo stabilno pozicijo za prihodnje poslovanje.
Skupina Petrol je kljub posledicam negativne intervencije na trgu pogonskih goriv, nejasnosti glede povračila nastale škode intervencije ter tveganj, povezanih z morebitnimi dodatnimi intervencijami na trgih energentov v letu 2022, nadaljevala izvajanje strateške usmeritve na področju zadolženosti in obdržala kazalnik neto zadolženost/kapital na sprejemljivih ravneh, ki Skupini zagotavljajo stabilno pozicijo za prihodnje poslovanje. Skupina je pri bankah v letu 2022 pridobila odobritev za odstopanje vrednosti kazalnika neto dolg/EBITDA od dogovorjene pogodbene vrednosti, kar dokazuje zdravo likvidno pozicijo Skupine in potrjuje zaupanje bank v nadaljnje poslovanje Skupine.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | 401.613.002 | 433.812.995 | 365.355.088 | 404.555.761 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 101.100.126 | 92.991.633 | 27.331.350 | 26.735.533 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 96.656.433 | 65.842.106 | 225.811.701 | 272.369.421 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 17.498.969 | 13.768.130 | 3.965.318 | 2.717.596 |
| Skupaj finančne obveznosti | 616.868.530 | 606.414.864 | 622.463.457 |
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti | 42.146.412 | 42.146.412 | 5.909.845 | 5.909.845 |
| Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti | 2.628.415 | 2.628.415 | 17.160.523 | 17.160.523 |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | 847.202.143 | 847.202.143 | 652.912.627 | 652.912.627 |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 13.319.362 | 13.319.362 | 3.338.893 | 3.338.893 |
| Denar in denarni ustrezniki | 100.962.531 |
| Dolg/kapital | 0,72 | 0,67 | 1,04 | 1,16 |
|---|---|---|---|---|
| Denar in denarni ustrezniki | 100.962.531 | 100.226.890 | 51.203.361 | 57.567.397 |
| Neto finančna obveznost | 515.905.999 | 506.187.974 | 571.260.096 | 648.810.914 |
| Neto dolg/kapital | 0,60 | 0,56 | 0,96 | 1,06 |
| (v EUR) | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Skupaj neizpeljana finančna sredstva | 1.006.258.863 | 1.006.258.863 | 100.962.531 | 100.226.890 |
| Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti | 779.548.778 | 779.548.778 | 100.226.890 | 100.226.890 |
| Bančna posojila in druge finančne obveznosti (brez izpeljanih finančnih instrumentov) | (489.431.834) | (489.431.834) | (496.863.652) | (496.863.652) |
| Obveznosti iz najemov | (118.599.095) | (118.599.095) | (106.759.763) | (106.759.763) |
| Poslovne obveznosti (brez drugih dolgoročnih obveznosti in brez kratkoročnih obveznosti do države ter zaposlencev) | (840.238.758) | (840.238.758) | (565.319.947) | (565.319.947) |
| Skupaj neizpeljane finančne obveznosti | (1.448.269.687) | (1.448.269.687) | (1.168.943.362) | (1.168.943.362) |
| Izpeljani finančni instrumenti po pošteni vrednosti | ||||
| Izpeljani finančni instrumenti (sredstva) | 2.646.334 | 2.646.334 | 34.666.891 | 34.666.891 |
| Izpeljani finančni instrumenti (obveznosti) | (38.710.057) | (38.710.057) | (2.907.790) | (2.907.790) |
| Skupaj izpeljani finančni instrumenti | (36.063.723) | (36.063.723) | 31.759.101 | 31.759.101 |
| 35.494.605 | 35.494.605 |
|---|---|
| 3.218.360 | 3.218.360 |
| Dana posojila | 100.478.542 | 100.478.542 |
|---|---|---|
| 99.480.234 | 99.480.234 |
| 573.798.429 | 573.798.429 |
|---|---|
| 393.804.064 | 393.804.064 |
| 11.722.300 | 11.722.300 |
|---|---|
| 7.604.649 | 7.604.649 |
| 51.203.361 | 51.203.361 |
|---|---|
| 57.567.397 | 57.567.397 |
| 772.697.237 | 772.697.237 |
|---|---|
| 561.674.704 | 561.674.704 |
| Bančna posojila in druge finančne obveznosti (brez izpeljanih finančnih instrumentov) | (590.421.210) | (590.421.210) |
|---|---|---|
| (674.133.733) | (674.133.733) |
| (31.296.668) | (31.296.668) |
|---|---|
| (29.453.129) | (29.453.129) |
| (608.048.368) | (608.048.368) |
|---|---|
| (364.775.260) | (364.775.260) |
| (1.229.766.246) | (1.229.766.246) |
|---|---|
| (1.068.362.122) | (1.068.362.122) |
| 2.525.437 | 2.525.437 |
|---|---|
| 34.561.544 | 34.561.544 |
| (16.753.181) | (16.753.181) |
|---|---|
| (2.907.790) |
| (v EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko posl. izida | - | 2.646.334 | - | 2.646.334 | - | 34.666.891 | - | 34.666.891 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | - | 37.699.989 | 4.446.423 | 42.146.412 | - | 1.442.724 | 4.467.121 | 5.909.845 |
| Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti | - | 40.346.323 | 4.446.423 | 44.792.746 | - | 36.109.615 | 4.467.121 | 40.576.736 |
| Nekratkoročna dana posojila | - | - | 949.277 | 949.277 | - | - | 991.831 | 991.831 |
| Kratkoročna dana posojila | - | - | 1.679.138 | 1.679.138 |
| 31. december 2022 | 31. decembra 2021 | ||
|---|---|---|---|
| 1. raven | Finančne obveznosti | - | (8.837.601) |
| 2. raven | Blagovni izvedeni instrumenti | - | (29.872.456) |
| 3. raven | Skupaj obveznosti, merjene po pošteni vrednosti | - | (38.710.057) |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (401.613.002) |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | - | - | (101.100.126) |
| Kratk. fin. obv. (brez obv.merjenih po pošteni vrednosti) | (92.991.633) | (92.991.633) |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | (87.818.832) | (87.818.832) |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | (63.050.657) | (63.050.657) |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenec in obv. merjenih po pošteni vrednosti) | (17.498.969) | (17.498.969) |
| (13.768.130) | (13.768.130) | |
| (2.024.000) | (2.024.000) | |
| (5.024.000) | (5.024.000) | |
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita | (838.214.758) | (838.214.758) |
| (560.295.947) | (560.295.947) | |
| Skupaj obveznosti | (1.448.269.687) | (1.448.269.687) |
| (38.710.057) | (1.486.979.744) |
| (v EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko posl. izida | - | 2.525.437 | - | 2.525.437 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | - | 33.376.691 | 2.117.914 | 35.494.605 |
| Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti | - | 35.902.128 | 2.117.914 | 38.020.042 |
| - | - | 59.134.780 | 59.134.780 | |
| Nekratkoročna dana posojila | - | - | 83.299.185 | 83.299.185 |
| Kratkoročna dana posojila | - | - | 41.343.762 | 41.343.762 |
| - | - | 16.181.049 | 16.181.049 | |
| Nekratkoročne poslovne terjatve |
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa je bila ocenjena z uporabo metode kapitaliziranih donosov, ob predpostavki zahtevane stopnje donosa pred davki 8,0 odstotka (5,0 odstotka) in dolgoročne stopnje rasti 1,5 odstotka (2021: 1,5 odstotka). Povečanje navedenih predpostavk za 0,5 odstotne točke bi se odrazilo v povečanju poštene vrednosti za 433.086 EUR (2021: 751.086 EUR). Zmanjšanje navedenih predpostavk za 0,5 odstotne točke bi se odrazilo v zmanjšanju poštene vrednosti za 265.914 EUR (2021: 539.914 EUR).
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del 326
| (v EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Finančne obveznosti | - | (745.579) | - | (745.579) |
| Blagovni izvedeni instrumenti | - | (16.007.602) | - | (16.007.602) |
| Skupaj obveznosti, merjene po pošteni vrednosti | - | (16.753.181) | - | (16.753.181) |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (365.355.088) | (365.355.088) |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | - | - | (27.331.350) | (27.331.350) |
| - | - | (26.735.533) | (26.735.533) |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | (3.965.318) | (2.717.596) |
| Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | (2.024.000) | (5.024.000) |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlenih in obv. merjenih po pošteni vrednosti) | (606.024.368) | (359.751.260) |
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita | (1.229.766.246) | (1.068.362.122) |
| Skupaj obveznosti | (16.753.181) | (1.246.519.427) |
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 4.467.121 | 4.528.987 | 2.117.914 | 2.117.914 |
| Odtujitve | (20.698) | - | - | - |
| Skupaj dobički in izgube, pripoznani v izkazu vseobsegajočega donosa | - | (61.866) | - | - |
| Stanje 31. decembra | 4.446.423 | 4.467.121 | 2.117.914 | 2.117.914 |
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je delniška družba, ki kotira na Ljubljanski borzi. Lastniška struktura na dan 31. decembra 2022 je razkrita v poglavju Delnica in lastniška struktura ter v poglavju Družbe v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.
Vse transakcije s povezanimi osebami Skupine/Družbe so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje: | odvisne družbe | - | - | 1.278.693.637 | 415.270.782 |
| skupaj obvladovane družbe | 4.450.996 | 2.311.547 | 34.299 | 18.346 | |
| pridružene družbe | 38.746 | 29.528 | 38.746 | 29.528 | |
| Nabavna vrednost prodanega blaga: | odvisne družbe |
| odvisne družbe | skupaj obvladovane družbe |
|---|---|
| 115.850 | 142.232 |
| 908.547 | 412.845 |
| odvisne družbe | skupaj obvladovane družbe |
|---|---|
| 1.103.313 | 685.341 |
| 3.977 | 1.380 |
odvisne družbe-11.193.296
| odvisne družbe | |
|---|---|
| - | |
| 4.687.243 | 2.568.846 |
| odvisne družbe | |
|---|---|
| - | |
| 1.658.727 | 934.626 |
| odvisne družbe | skupaj obvladovane družbe | pridružene družbe |
|---|---|---|
| 723.160 | 665.483 | 2.662.912 |
| 1.823.324 | 300.040 | 115.217 |
| 135.495 |
| odvisne družbe | - | - | 1.296.282 | 1.052.504 |
|---|---|---|---|---|
| skupaj obvladovane družbe | 1.793 | 317 | 1.793 | 317 |
| odvisne družbe | - | 1.179.726 | 132.035 | 68.409 |
|---|---|---|---|---|
| pridružene družbe | - | 729 | - | 729 |
| odvisne družbe | - | 873.366 | - | - |
|---|---|---|---|---|
| odvisne družbe | - | - | 2.180.053 | 2.220.406 |
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 31. december 2022 | 31. december 2021 | 31. december 2022 | 31. december 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe v družbe v Skupini: | odvisne družbe | - | - | 554.032.932 | 553.970.331 |
| skupaj obvladovane družbe | 1.277.748 | 704.501 | 233.000 | 210.000 | |
| pridružene družbe | 56.968.277 | 55.169.626 |
| odvisne družbe | - | - | 59.087.634 | 83.233.789 |
|---|---|---|---|---|
| odvisne družbe | - | - | 83.627.973 | 56.193.756 |
|---|---|---|---|---|
| 1.100.698 | 684.743 | 15.433 | 3.900 |
|---|---|---|---|
| 1.568 | 842 | 1.487 | 842 |
|---|---|---|---|
| odvisne družbe | - | - | 40.046.732 | 14.741.616 |
|---|---|---|---|---|
| 247.383 | - | 247.383 | - |
|---|---|---|---|
| odvisne družbe | - | - | 5.542.493 | 5.559.143 |
|---|---|---|---|---|
| odvisne družbe | - | - | 21.000.000 | 21.000.000 |
|---|---|---|---|---|
| odvisne družbe | - | - | 164.958.704 | 207.418.493 |
|---|---|---|---|---|
| 300.000 | 300.000 | 300.000 | 300.000 |
|---|---|---|---|
| odvisne družbe | - | - | 8.515.784 | 17.420.542 |
|---|---|---|---|---|
| odvisne družbe | 876.704 |
|---|---|
| odvisne družbe | 2.527 | 9.241 | 11.321.656 | 7.523.646 |
|---|---|---|---|---|
| Funkcija | Plačilo za opravljanje funkcije | Sejnine | Znesek povračil potnih stroškov | Skupaj bruto znesek | Skupaj neto znesek | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Janez Žlak | Predsednik nadzornega sveta | 26.250 | 4.895 | 453 | 31.598 | 22.981 |
| Borut Vrviščar | Namestnik predsednika nadzornega sveta | 22.125 | 4.345 | - | 26.470 | 19.252 |
| Aleksander Zupančič | Član nadzornega sveta | 18.750 | 6.611 | - | 25.361 | 18.445 |
| Alenka Urnaut | Članica nadzornega sveta | 20.625 | 6.336 | - | 26.961 | 19.609 |
| Mario Selecky | Član nadzornega sveta | 18.750 | 4.015 | - | 22.765 | - |
| Mladen Kaliterna | Član nadzornega sveta | 18.750 | 6.611 | - | 25.361 | 18.445 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Alen Mihelčič | Član nadzornega sveta | 18.750 | 4.895 | - | 23.645 | 17.197 |
| Robert Ravnikar | Član nadzornega sveta | 18.750 | 6.611 | - | 25.361 | 18.445 |
| Marko Šavli | Član nadzornega sveta | 18.750 | 4.895 | - | 23.645 | 17.197 |
| Janez Pušnik | Zunanji član revizijske komisije | 3.617 | 1.452 | - | 5.069 | 3.687 |
| Sabina Merhar | Zunanja članica revizijske komisije | 883 | 440 | - | 1.323 | 962 |
| Skupaj: | 186.000 | 51.106 | 453 | 237.559 | 173.862 |
| Skupaj | Odloženi prejemki | Odpravnine | Bonitete | Vračilo izplačane nagrade - "clawback" | Skupaj bruto | Skupaj neto | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nada Drobne Popović, predsednica uprave | 198.166 | 33.347 | 100.040 | 133.387 | - | - | 28.945 | - | 360.498 | 132.971 |
| Jože Bajuk, član uprave | 169.100 | 22.980 | 68.941 | 91.921 | - | - | 27.742 | - | 288.763 | 108.205 |
| Matija Bitenc, član uprave | 169.100 | 22.980 | 68.941 | 91.921 | - | - | 26.622 | - | 287.643 | 111.196 |
| Jože Smolič, član uprave | 169.100 | 9.939 | 29.817 | 39.756 | - | - | 23.896 | - | 232.752 | 88.143 |
| Zoran Gračner, delavski |
| Variabilni prejemki - bruto*** (v EUR) | Fiksni prejemki - bruto** | na podlagi kvantitativnih meril | na podlagi kvalitativnih meril | Skupaj | Odloženi prejemki | Odprav-nine | Bonitete | Vračilo izplačane nagrade - "clawback" | Skupaj bruto | Skupaj neto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nada Drobne Popović, predsednica uprave | 249.159 | 93.695 | 99.000 | 192.695 | - | - | 45.570 | - | 487.424 | 190.133 |
| Jože Bajuk, član uprave | 212.017 | 79.620 | 84.000 | - | - | - | - | - | - | - |
| direktor | 107.506 | 2.966 | 8.898 | 11.864 | - | - | 3.452 | - | 122.822 | 66.967 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj: | 812.972 | 92.212 | 276.637 | 368.849 | - | - | 110.657 | - | 1.292.478 | 507.482 |
| Matija Bitenc, član uprave | 212.042 | 79.620 | 84.000 | 163.620 | - | - | 34.889 | - | 410.551 | 170.546 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Smolič, član uprave | 212.000 | 79.620 | 84.000 | 163.620 | - | - | 26.706 | - | 402.326 | 170.304 |
| Zoran Gračner, delavski direktor | 128.953 | 25.742 | 19.873 | 45.615 | - | - | 3.306 | - | 177.874 | 97.797 |
| Skupaj: | 1.014.171 | 358.297 | 370.873 | 729.170 | - | - | 146.307 | - | 1.889.648 | 796.777 |
** Fiksni prejemki ‒ bruto zajemajo: osnovno plačo in regres.
*** Variabilni prejemki ‒ bruto zajemajo: letno nagrado, poslovno uspešnost.
Skupni znesek prejemkov, izplačanih članom sveta delavcev v letu 2022, v Družbi znaša 8.194 EUR.
Na dan 31. decembra 2022 Družba in Skupina nimata terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta.
Na dan 31. decembra 2022 Družba in Skupina nimata terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz decembra, ki so bile izplačane v januarju 2023.
| Variabilni prejemki - bruto*** (v EUR) | Fiksni prejemki - bruto** | na podlagi kvantitativnih meril | na podlagi kvalitativnih meril | Skupaj | Odloženi prejemki | Odpravnine | Bonitete | Vračilo izplačane nagrade - "clawback" | Skupaj bruto | Skupaj neto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jože Bajuk, član uprave | 12.077 | - | - | - | - | - | - | - | 12.077 | 8.482 |
| Matija Bitenc, član uprave | 12.077 | - | - | - | - | - | - | - | 12.077 | 8.482 |
| Skupaj: | 24.154 | - | - | - | - | - | - | - | 24.154 | 16.964 |
Na dan 31. decembra 2022 znaša vrednost maksimalne pogojne obveznosti družbe Petrol d.d., Ljubljana, iz naslova danih garancij 264.599.582 EUR (31. decembra 2021: 217.624.992 EUR), in sicer:
| Petrol d.d. | 31. december 2022 (v EUR) | 31. december 2021 (v EUR) | 31. december 2022 (v EUR) | 31. december 2021 (v EUR) |
|---|---|---|---|---|
| Izdana garancija za družbo: | Vrednost izdane garancije | Vrednost izkoriščene garancije | ||
| Petrol d.o.o. | 176.237.013 | 139.287.883 | 110.590.551 | 79.389.205 |
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. | 23.792.130 | 23.792.130 | ||
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 21.000.000 | 21.000.000 | ||
| E 3, d.o.o. | 15.000.000 | 15.000.000 | 3.812.407 | 4.781.973 |
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo | 5.437.589 | 4.466.135 | 166.588 | 67.104 |
| Petrol LPG d.o.o. | 4.700.000 | |||
| Petrol d.o.o. Beograd | 3.999.800 | 3.500.000 | 1.023 | 80.749 |
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 3.000.000 | 3.000.000 | 1.800.000 | 1.800.000 |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 3.000.000 | 420.000 | 206.682 | 189.941 |
| Petrol LPG HIB d.o.o. | 460.163 | - | - | - |
|---|---|---|---|---|
| Aquasystems d.o.o. | 373.318 | 373.318 | 373.318 | 373.318 |
| Skupaj | 257.000.013 | 210.839.466 | 116.950.569 | 86.682.290 |
| Menice za poroštvo | 103.464.125 | 99.585.169 | 103.464.125 | 99.585.169 |
| Druge garancije | 7.599.569 | 6.785.526 | 7.599.569 | 6.785.526 |
| Skupaj možne obveznosti za dana jamstva | 368.063.707 | 317.210.161 | 228.014.263 | 193.052.985 |
Vrednost izdane garancije predstavlja maksimalno vrednost izdane garancije, vrednost izkoriščene garancije pa predstavlja vrednost, za katero ima Družba na dan 31. decembra izkazane obveznosti, za katere so garancije izdane.
Proti Družbi kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 3.150.872 EUR. Zamudne obresti od toženih zneskov na dan 31. decembra 2022 znašajo 333.858 EUR. Vodstvo Družbe ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Družba v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije. Glejte pojasnilo v točki 6.34.
Proti Skupini kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 4.233.150 EUR. Zamudne obresti od toženih zneskov na dan 31. decembra 2022 znašajo 333.858 EUR. Uprava Skupine ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Skupina v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije. Glejte pojasnilo v točki 6.34.
Vlada Republike Slovenije je 13. januarja 2023 sprejela Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina. Dobavitelji so za dobave, regulirane z uredbami, upravičeni do mesečnega nadomestila za razliko med povprečnim mesečnim nabavnim stroškom in regulirano drobnoprodajno ceno, pri čemer se upošteva tudi strošek dobavitelja v višini 5 EUR/MWh.
Po datumu poročanja ni bilo dogodkov, ki bi pomembno vplivali na prikazane računovodske izkaze za leto 2022.
204/2021 in 121/2022) ter Zakonom o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (UL 44/2022), ki določajo, da morajo podjetja, ki opravljajo energetske dejavnosti na področju oskrbe z električno energijo ali z zemeljskim plinom ali s toploto, ne glede na svojo pravno obliko in lastništvo pripraviti, revidirati in objaviti letne računovodske izkaze na način, kot to zakon zahteva za gospodarske družbe.
V skladu s 66. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (UL št. 32/93 in 30/98) je Družba dolžna ločeno spremljati vse računovodske evidence, ki omogočajo obračun stroškov, odhodkov in prihodkov po načelih, ki veljajo za gospodarske družbe.
Sestavni del letnega poročila so po določbah Zakona o oskrbi z električno energijo, Zakona o oskrbi s plini ter Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov tudi pravila in kriteriji, v skladu s katerimi so na posamezne energetske dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodki in odhodki.
Pri delitvi računovodskih izkazov smo upoštevali načela previdnosti in natančnosti. Za vsako dejavnost Družba vodi ločene računovodske evidence, ki omogočajo natančno spremljanje vseh neposrednih prihodkov in neposrednih odhodkov. Hkrati Družba izkazuje v svojih knjigah osnovna sredstva, ki so ločena na posamezne dejavnosti.
Družba pripravlja ločene računovodske izkaze s področja električne energije za naslednje dejavnosti:
Družba pripravlja ločene računovodske izkaze s področja zemeljskega plina za naslednje dejavnosti:
Družba pripravlja ločene računovodske izkaze s področja toplotne energije za naslednje dejavnosti:
Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2022 – računovodski del 333
Družba pripravlja ločene računovodske izkaze tudi s področja čiščenja komunalnih in odpadnih padavinskih voda.
Med ostalimi dejavnostmi Družba prikazuje vse ostale tržne dejavnosti.
Znotraj Družbe sta s področja energetike organizirani dve področji – področje Energetski in okoljski sistemi ter področje Upravljanje energentov in energije, kjer se izvajajo naštete energetske dejavnosti. Področji sta organizirani ločeno, vsako področje ima svojega izvršnega direktorja in svoje specifike organiziranosti.
Družba evidentira prihodke in odhodke na nalogih, stroškovnih mestih in profitnih centrih. Sredstva in obveznosti do virov sredstev evidentira na profitne centre. Neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, ki so že aktivirane, pa na naloge oziroma stroškovna mesta.
Znotraj posamezne energetske dejavnosti ima Družba odprte profitne centre do ravni posamezne lokalne skupnosti oziroma posameznega energetskega sistema, tako da imamo v čim večjem obsegu pripoznane prihodke in odhodke neposredno na posamezni dejavnosti.
Vsaka dejavnost ima profitni center – splošno, kjer se evidentirajo skupni prihodki in odhodki za vsako posamezno dejavnost. Seštevek vseh teh prihodkov na profitnih centrih predstavlja neposredne prihodke posamezne dejavnosti, seštevek vseh teh stroškov predstavlja neposredne stroške posamezne dejavnosti.
Sodilo 1:
Neposredni stroški po posamezni dejavnosti, skupaj z neposrednimi stroški na profitnem centru – splošno, so osnova za delitev posrednih prihodkov in posrednih stroškov ter odhodkov.
Področje Energetski in okoljski sistemi ima podporo Energetskim in okoljskim sistemom, kamor se evidentirajo splošni stroški, ki pripadajo celotnemu področju.
distribucija električne energije – ZDS, distribucija zemeljskega plina (kot ODS in ZDS), proizvodnja toplote, distribucija toplote. Poleg teh dejavnosti opravljamo v področju tudi dejavnost čiščenja komunalnih in odpadnih padavinskih voda. Opravljamo pa tudi ostale energetske tržne dejavnosti, ki jih Družba v ločenih računovodskih izkazih prikazuje med ostalimi dejavnostmi.
Neposredni stroški po posamezni dejavnosti, skupaj z neposrednimi stroški na profitnem centru – splošno, predstavljajo seštevek posamezne dejavnosti, ki jo opravljamo v področju Energetski in okoljski sistemi, in so osnova za delitev posrednih stroškov ter odhodkov, evidentiranih na podpori Energetskim in okoljskim sistemom – 1. pokritje za področje Energetski in okoljski sistemi.
Področje Upravljanje energentov in energije ima podporo Upravljanje energentov in energije – splošno, kamor se evidentirajo splošni stroški, ki pripadajo celotnemu področju. Znotraj tega področja opravljamo energetske dejavnosti: dobava električne energije, dobava zemeljskega plina. Opravljamo pa tudi ostale energetske tržne dejavnosti, ki jih Družba v ločenih računovodskih izkazih prikazuje med ostalimi dejavnostmi.
Neposredni stroški po posamezni dejavnosti, skupaj z neposrednimi stroški na profitnem centru – splošno, predstavljajo seštevek posamezne dejavnosti, ki jo opravljamo v področju Upravljanje energentov in energije, in so osnova za delitev posrednih stroškov ter odhodkov, evidentiranih na podpori Upravljanje energentov in energije – splošno – 1. pokritje za področje Upravljanje energentov in energije.
V Družbi so organizirane podporne funkcije, ki jih Družba opredeljuje kot podporne funkcije energetskih dejavnosti za področji Energetski in okoljski sistemi ter Upravljanje energentov in energije:
Evidentirani so na posamezna stroškovna mesta in so porazdeljeni najprej na organizacijski enoti Energetski in okoljski sistemi ter Upravljanje energentov in energije (in naprej po posamezni dejavnosti) po uporabljenih sodilih 4 in 5.
Podporne funkcije, ki jih Družba opredeljuje kot podporne funkcije področja Energetski in okoljski sistemi, in z njimi povezani stroški – 2. pokritje za področje Energetski in okoljski sistemi – so skupno:
Seštevek stroškov – 2. pokritje za področje Energetski in okoljski sistemi, predstavlja posredne stroške iz 2. pokritja.
Neposredni stroški po posamezni dejavnosti, skupaj z neposrednimi stroški na profitnem centru – splošno, predstavljajo seštevek posamezne dejavnosti, ki jo opravljamo v področju Energetski in okoljski sistemi, in so osnova za delitev posrednih stroškov ter odhodkov, evidentiranih na podpornih funkcijah Energetskih in okoljskih sistemov – 2. pokritje za področje Energetski in okoljski sistemi.
Podporne funkcije, ki jih Družba opredeljuje kot podporne funkcije področja Upravljanje energentov in energije, in z njimi povezani stroški – 2. pokritje za področje Upravljanje energentov in energije so skupno:
Seštevek stroškov – 2. pokritje za področje Upravljanje energentov in energije – predstavlja posredne stroške iz 2. pokritja.
Vse stroške, ki pripadajo ostalim podpornim funkcijam v Družbi v celoti ali v deležih, ki so organizirane v Družbi, prikazujemo med ostalimi dejavnostmi Družbe.
Finančne odhodke za obresti iz naslova kreditov izračunamo in pripišemo na posamezno dejavnost. Osnova za izračun obresti predstavlja 50 odstotkov povprečne vrednosti dolgoročnih sredstev posamezne dejavnosti na začetku leta in na koncu leta. Obrestna mera se izračuna kot povprečna letna obrestna mera, ki velja za Družbo za dolgoročne in kratkoročne kredite.
Izkaz poslovnega izida smo ločili po naslednjih korakih:
Izkaz finančnega položaja smo ločili po naslednjih korakih:
del je pripoznan med ostalimi dejavnostmi.
Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti iz naslova kreditov izračunamo in pripišemo na posamezno dejavnost. Osnova za izračun stanja kreditov predstavlja 50 odstotkov povprečne vrednosti dolgoročnih sredstev posamezne dejavnosti na začetku leta in na koncu leta. Od te izračunane vrednosti stanja kreditov evidentiramo 80 odstotkov vrednosti med dolgoročne finančne obveznosti in 20 odstotkov vrednosti med kratkoročne finančne obveznosti.
Seštevek vseh postavk »nekratkoročnih (dolgoročnih) sredstev« in »kratkoročnih sredstev« predstavlja »skupaj sredstva«.
Seštevek »kapitala«, »nekratkoročnih obveznosti« in »kratkoročnih obveznosti« predstavlja »skupaj obveznosti do virov sredstev«.
Če ugotovimo vrednost »sredstev«, nižjo od »obveznosti do virov sredstev«, izračunano razliko evidentiramo kot druge terjatve po posamezni dejavnosti.
Če ugotovimo vrednost »sredstev«, višjo od »obveznosti do virov sredstev«, izračunano razliko evidentiramo kot druge poslovne obveznosti po posamezni dejavnosti.
Sodila se uporabljajo od poslovnega leta 2020 naprej.
| Operater distribucijskega sistema ‒ zemeljski plin | Dobava ‒ |
|---|---|
| Prihodki od prodaje | 12.238.569 | 72.129.853 | 597.844 | 4.165.109 | 2.234.665 | 5.691.112 | 665.983.794 | 3.141.003 | 2.792.970 | 6.556.350.601 | 7.325.325.520 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost prodanega blaga | - | (72.284.136) | - | 19.555 | (1.947) | - | (642.894.401) | - | (1.693) | (6.271.105.008) | (6.986.267.630) |
| Stroški materiala | (2.374.035) | 36.969 | (386.527) | (2.532.489) | (515.980) | (2.244.733) | (3.144) | (1.407.040) | (463.152) |
| (18.700.250) | (28.590.381) |
|---|---|
| (524.611) | (64.150) |
| (18.608) | (552.895) |
| (277.928) | (319.614) |
| (1.232.384) | (201.926) |
| (802.740) | (132.076.372) |
| (136.071.228) |
| (1.454.709) | (109.864) |
|---|---|
| (79.537) | (1.097.852) |
| (1.114.740) | (295.863) |
| (521.211) | (811.542) |
| (692.144) | (75.951.835) |
| (82.129.297) |
| (2.832.739) | (3.804) |
|---|---|
| (29.893) | (565.598) |
| (622.107) | (389.578) |
| (33.634) | (707.105) |
| (501.942) | (40.830.725) |
| (46.517.125) |
| (1.646.801) | (112) |
|---|---|
| (5.065) | (189.249) |
| (58.713) | (155.565) |
| (483) | (136.052) |
| (91.995) | (5.798.760) |
| (8.082.795) |
525.064.103525.064.103
(551.271.270)(551.271.270)
| 67.994 | - | - |
|---|---|---|
| 18.119 | 38.782 | - |
| 1.402 | 256 |
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | (30.455) | (30.455) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.473.668 | (295.244) | 78.214 | (735.300) | (317.968) | 2.285.759 | 21.298.537 | (121.260) | 239.560 | (8.032.599) | 17.873.367 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | 1.652.814 | 1.652.814 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | 103.318.887 | 103.318.887 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (374.664) | (29) | (2.845) | (46.821) | (83.700) | (26.647) | (269) | (113.684) | (35.575) | (104.336.768) | (105.021.002) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (29) | (2.845) | (46.821) | (83.700) | (26.647) | (269) | (113.684) | (35.575) | (1.017.881) | (1.702.115) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.099.004 | (295.273) | 75.369 | (782.121) | (401.668) | 2.259.112 | 21.298.268 | (234.944) | 203.985 | (7.397.666) |
| 17.824.066 | Obračunani davek | (588.810) | 56.101 | (14.320) | 148.603 | 76.317 | (429.231) | (4.046.671) | 44.639 |
| (38.757) | 4.005.298 | (786.831) | Odloženi davek | - | - | - | - | - | 2.346.643 |
| 2.346.643 | Davek od dobička | (588.810) | 56.101 | (14.320) | 148.603 | 76.317 | (429.231) | (4.046.671) | 44.639 |
| (38.757) | 6.351.941 | 1.559.812 | Čisti poslovni izid poslovnega leta | 2.510.194 | (239.172) | 61.049 | (633.518) | (325.352) | 1.829.880 |
| 17.251.598 |
| Operater distribucijskega sistema ‒ zemeljski plin | Dobava ‒ zemeljski plin | Zaprt distribucijski sistem ‒ zemeljska energija | Toplotna energija ‒ proizvodnja | Toplotna energija ‒ distribucija | Proizvodnja ‒ električna energija | Dobava ‒ električna energija | Zaprt distribucijski sistem ‒ električna energija | Čiščenje komunalnih in odpadnih padavinskih voda | Ostale dejavnosti | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 38.090.099 | 955 | - | 1.922.118 | 5.590.561 | 405.854 | 8.504 | 16.015 | 3.532.983 | 131.643.074 | 181.210.163 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 464.545 | 1.975 | 286.426 | 3.494.430 |
| 29.251.029 | 158.702.804 | 1.042.827 | 4.699.640 | 3.895.983 | 218.662 | 276.445.953 | 12.939.494 | 351.198 | 79.243.299 | 566.790.889 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Operater distribucijskega sistema ‒ zemeljski plin | Dobava ‒ zemeljski plin | Zaprt distribucijski sistem ‒ zemeljska energija | Toplotna energija ‒ proizvodnja | Toplotna energija ‒ distribucija | Proizvodnja ‒ električna |
|---|---|---|---|---|---|
| 45.007.702 | 51.468.197 | 51.203.361 | 51.203.361 | 29.251.029 | 165.163.299 |
| 1.042.827 | 4.699.640 | 3.895.983 | 218.662 | 276.445.953 | 12.939.494 |
| 351.198 | 427.481.649 | 921.489.734 | Skupaj sredstva | 67.805.673 | 165.166.229 |
| 1.329.253 | 10.146.414 | 12.547.999 | 3.407.035 | 276.467.987 | 24.929.136 |
| 3.907.923 | 1.567.917.770 | 2.133.625.419 |
| Vpoklicani kapital | 16.544.318 | 2.569.303 | (2.474) | 3.597.624 | 1.000.013 | (2.658.811) | 5.794.600 | 4.508.757 | - | 20.887.647 | 52.240.977 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 16.544.318 | 2.569.303 | (2.474) | 3.597.624 | 1.000.013 | (2.658.811) | 5.794.600 | 4.508.757 | - | 49.638.055 | 80.991.385 |
| Zakonske rezerve | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 61.749.884 | 61.749.884 |
| Rezerve za lastne delnice | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 4.708.359 |
| (2.604.670) | (2.604.670) |
|---|---|
| 322.180.686 | 322.180.686 |
|---|---|
| 42.539.491 | 42.539.491 |
|---|---|
| 26.639.848 | 26.639.848 |
|---|---|
| 9.545.011 | 9.545.011 |
|---|---|
| 2.510.194 | (239.172) | 61.049 | (633.518) |
|---|---|---|---|
| (325.352) | 1.829.880 | 17.251.598 | (190.305) | 165.228 | (20.429.602) | - | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 35.598.830 | 4.899.434 | 56.101 | 6.561.730 | 1.674.674 | (3.487.742) | 28.840.798 | 8.827.209 | 165.228 | 514.854.709 | 597.990.971 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev | - | - | - | - | - | - | - | - | 5.898.618 | 5.898.618 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Druge rezervacije | - | - | - | - | - | - | - | - | 13.381.922 | 13.381.922 | |
| Dolgoročno odloženi prihodki | - | - | - | 90.809 | 219.178 | 136.000 | - | 702 | - | 29.134.407 | 29.581.096 |
| Finančne obveznosti | 15.757.259 | 1.235 | 119.169 | 1.961.094 | 3.505.769 | 1.116.122 | 11.243 | 4.761.616 |
| 1.490.048 | 336.631.533 | 365.355.088 |
|---|---|---|
| 28.180 | 304 | - |
| - | - | - |
| 2.707 | - | - |
| 27.300.159 | 27.331.350 | - |
| Poslovne obveznosti | 572.382 | - |
| 8.662 | 4.563 | - |
| - | - | 2.010.775 |
| 2.596.382 | 16.357.821 | 1.539 |
| 119.169 | 2.060.565 | 3.729.510 |
| 1.252.122 | 13.950 | 4.762.318 |
| 1.490.048 | 414.357.414 | 444.144.456 |
| Kratkoročne obveznosti | Finančne obveznosti | 3.939.315 |
| 309 | 29.792 | 490.273 |
| 876.442 | 279.030 | 2.811 |
| 1.190.404 | 372.512 | 218.630.813 |
| 225.811.701 | Obveznosti iz najemov | - |
| - | - | - |
| - | - | 3.965.318 |
| 3.965.318 | Poslovne obveznosti | 11.263.079 |
| 135.691.714 | - | - |
| 1.093.001 | 1.008.339 | 6.165.804 | 5.181.910 | 243.787.204 | 10.058.209 | 1.854.189 | 376.109.832 | 792.213.281 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Blagovni izvedeni instrumenti | ||||||||
| 76.472 | 169.709 | - | - | 362 | - | 1.687.282 | - | 133 |
| 16.433.059 | 18.367.017 | Druge obveznosti | 570.156 | 24.403.524 | 31.190 | 25.507 | 101.207 | 181.715 |
| 2.135.942 | 90.996 | 25.813 | 7.559.023 | 35.125.073 | 15.849.022 | 160.265.256 | 1.153.983 | 1.524.119 |
| 7.143.815 | 5.642.655 | 247.613.239 | 11.339.609 | 2.252.647 | 638.705.647 | 1.091.489.992 | Skupaj obveznosti | |
| 32.206.843 | 160.266.795 | 1.273.152 | 3.584.684 | 10.873.325 | 6.894.777 | 247.627.189 | 16.101.927 | 3.742.695 |
| 67.805.673 | 165.166.229 | 1.329.253 | 10.146.414 | 12.547.999 | 3.407.035 | 276.467.987 | 24.929.136 | 3.907.923 | 1.567.917.770 | 2.133.625.419 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.