Annual Report (ESEF) • Apr 28, 2023
Preview not available for this file type.
Download Source File| (v tisočih EUR) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Poslovni izid | 287.653 | 239.699 | 210.240 | 255.994 | |
| EBIT * | 10.120 | 10.486 | 1.128 | 15.557 | |
| EBITDA* | 28.267 | 28.792 | 23.931 | 31.974 | |
| Čisti poslovni izid | 10.232 | 11.091 | (2.196) | 10.433 | |
| Finančni položaj | |||||
| Celotna sredstva | 381.111 | 365.577 | 341.402 | 374.839 | |
| Celotni kapital | 184.645 | 176.323 | 162.852 | 172.897 | |
| Finančne obveznosti | 104.467 | 114.817 | 106.428 | 123.346 | |
| Poslovne obveznosti | 77.484 | 63.550 | 61.301 | 66.413 | |
| Kazalniki donosnosti | |||||
| EBIT marža (v %) | *3,52 | 4,37 | 0,54 | 6,08 | |
| EBITDA marža (v %) | *9,83 | 12,01 | 11,38 | 12,49 | |
| ROA – donosnost sredstev (v %) | *2,74 | 3,14 | (0,61) | 2,80 | |
| ROE – donosnost kapitala (v %) | *5,83 | 6,76 | (1,30) | 6,34 | |
| Kazalniki finančnega zdravja | |||||
| Kapital/Celotna sredstva (v %) | 48,45 | 48,23 | 47,70 | 46,13 | |
| Neto finančne obveznosti/EBITDA* | 2,89 | 3,49 | 3,66 | 3,32 | |
| Kazalnik produktivnosti | |||||
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)* | 39.139 | 36.178 | 32.197 | 34.621 | |
| Zaposleni | Unior in odvisne družbe −konec leta | 2.801 | 2.772 | 2.808 | 3.018 |
| (v tisočih EUR) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Poslovni izid | 204.557 | 168.975 | 138.055 | 175.336 | |
| EBIT * | 3.731 | 2.943 | (7.403) | 7.526 | |
| EBITDA* | 12.915 | 12.663 | 7.148 | 15.859 | |
| Čisti poslovni izid | 5.075 | 2.746 | (7.959) | 6.124 | |
| Finančni položaj | |||||
| Celotna sredstva | 241.025 | 236.189 | 221.730 | 251.492 | |
| Celotni kapital | 100.332 | 94.185 | 91.939 | 99.923 | |
| Finančne obveznosti | 84.155 | 91.839 | 84.522 | 103.201 | |
| Poslovne obveznosti | 50.557 | 44.941 | 40.047 | 43.208 | |
| Kazalniki donosnosti | |||||
| EBIT marža (v %) | *1,82 | 1,74 | (5,36) | 4,29 | |
| EBITDA marža (v %) | *6,31 | 7,49 | 5,18 | 9,04 | |
| ROA – donosnost sredstev (v %) | *2,13 | 1,20 | (3,36) | 2,43 | |
| ROE – donosnost kapitala (v %) | *5,36 | 2,99 | (7,97) | 6,46 | |
| Kazalniki finančnega zdravja | |||||
| Kapital/Celotna sredstva (v %) | 41,63 | 39,88 | 41,46 | 39,73 | |
| Neto finančne obveznosti/EBITDA* | 6,26 | 7,10 | 11,41 | 6,14 | |
| Kazalnik produktivnosti | |||||
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)* | 42.237 | 37.720 | 32.195 | 37.337 | |
| Zaposleni | Zaposleni – konec leta | 1.634 | 1.624 | 1.666 | 1.797 |
228
229
232
234
236
236
237
239
240
241
242
243
243
244
245
247
248
249
249
249
250
250
250
251
252
255
256
258
259
259
266
266
268
269
270
271
272
272
272
273
274
275
280
295
298
298
300
302
303
307
308
309
310
310
313
315
316
317
318
319
320
9
Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci,
za nami je leto, polno preizkušenj, ki pa smo jim uspešno kljubovali. Svetovna gospodarstva so se znašla pod težkim bremenom dogodkov iz zadnjih let. Ko je pandemičnemu letu 2020 sledilo leto pomanjkanja elektronskih komponent in trganja globalnih dobavnih verig, smo se v letu 2022 soočili še z nepredstavljivo vojno v Ukrajini. V začetku leta se je celotna evropska avtomobilska industrija soočila s tremi poslabšanimi gospodarskimi obeti – z vojno v Ukrajini, ki je čez noč podrla dobavno verigo sestavnih delov za avtomobile (predvsem kabelskih setov), padcem prodaje v konfliktnih državah in zelo omejeno dobavo polprevodnikov iz Azije. V drugi polovici leta 2022 je bilo motenj v dobavnih verigah nekoliko manj, predvsem zaradi upočasnjene rasti novih industrijskih naročil, a so bile te še vedno bistveno nad dolgoletnim povprečjem.
Vojaški konflikt v februarju 2022 je dodatno agregiral obseg že obstoječe energetske krize do njenega vrha konec avgusta 2022, ko so velike suše in obenem ponekod poplave razdiralno vplivale na zmogljivosti po vsem svetu ter povzročile elementarno pomanjkanje energije. Zaskrbljenost pred generalnim pomanjkanjem energentov v bližnji prihodnosti je povzročila skokovito rast cen za svetovno gospodarstvo pomembnih materialov in surovin, kar je povzročilo dvig inflacije ter s tem pritiske na rast stroškov poslovanja na vseh segmentih poslovanja.
V Skupini UNIOR smo pri blažitvi negativnih učinkov makro okolja uspešno krepili svojo celovito operativno učinkovitost ter naše zaposlene aktivno podpirali pri razvoju njihovih potencialov in jih spodbujali k trajnostnemu izboljšanju produktivnosti s poudarkom na inovacijah in gradnji odpornega in v prihodnost usmerjenega poslovnega modela.
Ob številnih omenjenih izzivih so tudi avtomobilski proizvajalci v letu 2022 spreminjali svoje poslovne modele ter ob splošnem pomanjkanju sestavnih delov preusmerjali proizvodnjo na svoje najdražje modele in tako vplivali na ohranjanje dodane vrednosti. Proizvajalci avtomobilov in njihovi glavni dobavitelji, ki so se tudi sami spopadali z višjimi stroški in pomanjkanjem vhodnih materialov, so se predvsem s prenosom stroškov po vrednostni verigi do končnih kupcev lahko v veliki meri držali načrtovanih finančnih ciljev. Vse to je vplivalo na prodajo avtomobilov v Evropski uniji, saj avtomobilski proizvajalci niso mogli pravočasno priskrbeti že naročenih vozil.
V tem zadnjem letu smo v UNIOR d.d. še posebej pozorno bdeli nad denarnim tokom družbe, nenehno naraščajoči inflacijski pritiski pa so od nas terjali niz pogajanj s kupci, dobavitelji in nenazadnje s predstavniki zaposlenih. V juniju smo prodali 49-odstotni delež v pridruženi družbi UNIOR Tepid v Romuniji, kar je imelo pozitivni učinek na čisti poslovni izid družbe UNIOR d.d. v višini 1,7 milijona evrov, na ravni Skupine UNIOR pa je prodaja deleža dosegla negativni učinek v višini 1,1 milijona evrov.
Denarni tok so v letu 2022 dodatno bremenile potrebe po povečanih trajnih obratnih sredstvih, kot posledica višjih nabavnih in prodajnih cen, s čimer so se povečale obveznosti do dobaviteljev, terjatve do kupcev in predvsem vrednosti zalog. Vse zaveze do bank, opredeljene v Sindicirani kreditni pogodbi iz decembra 2016, smo dosledno izpolnjevali tudi v letu 2022.
V Skupini UNIOR smo v letu 2022 izvedli za 16,5 milijona evrov naložb v nova osnovna sredstva, kar je 3,2 milijona evrov manj kot v letu 2021. Največji del naložb predstavljajo vlaganja v dokončanje naložbe za vzpostavitev novega proizvodnega programa za preoblikovanje aluminija v Vitanju v višini 2,1 milijona evrov, ki mu sledijo trajnostno naravnane naložbe v sončne elektrarne v Srbiji in na Kitajskem v višini 1,1 milijona evrov ter nadgradnje sistema za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso na Rogli oziroma izgradnje toplovodov in z njimi povezane infrastrukture za distribucijo energije za ogrevanje v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so skupaj znašale 0,9 milijona evrov. Na številne zunanje vplive odgovarjamo z nenehnim prilagajanjem novim razmeram in krepitvijo trajnostnega poslovanja.
Zaznamovala nepričakovana vojaška eskalacija v Ukrajini, ki je s prekinjenimi dobavnimi verigami in povezano energetsko krizo obrnila napovedi in trende prodaje osebnih vozil na trgu. V obdobju negotovosti sta je izkazali iznajdljivost in odpornost avtomobilskih proizvajalcev, ki so se prilagodili in navkljub prenekaterim začasnim ustavitvam proizvodnih linij, večinoma v kratkem času nadaljevali s svojo proizvodnjo vozil. Tako je program Odkovki tudi v letu 2022 beležil stabilna naročila. Preteklo leto je teklo v nepretrganem nizu pogajanj tako z našimi dobavitelji, ki so se, podobno kot mi, znašli v primežu izrednih stroškov poslovanja kot z našimi kupci, ki so neizbežno višanje cen sprva težko sprejeli. K dodatnim izzivom, ki vplivajo na uspešnost poslovanja programa, je potrebno dodati še dražje energente in jeklo, kot tudi inflacijo ter pomanjkanje delovne sile na trgu dela in s tem povezane višje stroške dela.
Kljub mnogim izzivom smo z ustrezno cenovno politiko ob nekoliko nižjem obsegu proizvodnje v letu 2022 zaradi višjih prodajnih cen dosegli prodajo, ki je presegla načrtovano. K doseženim rezultatom je prispevalo dejstvo, da dobavljamo ojnice za avtomobilsko industrijo skoraj izključno za bencinske motorje, ki jih vgrajujejo tudi v hibridna vozila, katerih prodaja je bila v letu 2022 v rastočem trendu. Zaznanega trenda rasti prodaje električnih vozil v smislu znižanja naročil v asortimaju ojnic do tega trenutka nismo zaznali, smo pa pripravljeni na prihajajoče trende. Naša prednost je, da se odkovki za krmilne mehanizme vgrajujejo v vse tipe vozil, ne glede na njihovo vrsto pogona.
V skladu s Poslovnim načrtom in napovedmi smo v marcu 2022 vzpostavili pogoje za proizvodnjo v novem proizvodnem programu za preoblikovanje aluminija in na prvi proizvodni liniji izdelali tudi prve serije novih izdelkov. Za razumevanje realizacije programa Ročno orodje v letu 2022 spomnimo na v tem segmentu poslovno odlična leta 2021, ki ga je zaznamovalo visoko stanje naročil, vezano na zagon novih prodajnih projektov predvsem na področju specialističnih kolesarskih programov, dodatno pa so bila višja naročila posledica podhranjenosti trga, ki jo je povzročila pandemija leto prej. Tako je program Ročno orodje v leto 2022 vstopil z zgodovinsko visokim stanjem naročil, maksimalno izkoriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi in relativno nizkimi zalogami.
Nepredvidene pritiske na poslovanje je konec februarja povzročila vojna v Ukrajini, ki je vplivala na bistveno povišanje vhodnih stroškov in motnje v prodajni mreži na določenih trgih. Dodatni izzivi so se pojavili tudi na globalnem logističnem področju, tako pri razpoložljivosti kot pri pravočasnih dobavah. Tako so bili vsi stroški poslovanja bistveno višji kot kadar koli, predvsem pa so bili težko predvidljivi. Z uspešnimi pogajanji in ustrezno cenovno politiko smo te stroške dobro obvladovali. Ob vseh izzivih smo v letu 2022 veliko vlagali v izboljšave, dvig produktivnosti ter izboljšanje internih procesov, kar je rezultiralo v preseženem obsegu proizvodnje in večji prodaji od načrtovane.
Leto 2022 je v programu Strojegradnja že drugoleto zapovrstjo, ko so se pokazale posledice zaustavitve proizvodnje v avtomobilski industriji in prisotna splošna negotovost na tržišču. Strojegradnja deluje na področju naložb, izdelki programa so rezultat potrebnih vlaganj v nove ali povečane proizvodne zmogljivosti. Z vojno v Ukrajini se je poglobila kriza v dobavni verigi, ko nekaterih ključnih nabavnih komponent ni bilo oz. so zamujale. Energetska kriza je še dodatno spremenila dinamiko naložb pri naših kupcih. Kljub novonastali poslovni situaciji se je program v letu 2022 ponovno prilagodil izzivom na trgu in je po obsegu poslovanja v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom precej izboljšal poslovni rezultat.
Stanje naročil je bilo zelo podobno lanskemu, trendi pa kažejo na podobno dinamiko obsega poslovanja in gibanj na trgu naložb tudi v prihodnje. Uspešna prilagoditev poslovanja aktualnim tržnim razmeram in naložbenim trendom se je v letu 2022 pokazala v večanju obsega prodaje na področju izdelave strojev za električno mobilnost in industrijo tovornih vozil, povečal pa se je tudi obseg inženiringa.
Poslovanje družbe UNIOR d.d. v letu 2022 je po doseženih ključnih kazalnikih poslovanja boljše od doseženih v letih 2020 in 2021. V družbi UNIOR d.d. smo tako v letu 2022 dosegli 204,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 35,6 milijona evrov oziroma 21,1 odstotka več kot v letu 2021 in predstavlja 5,7-odstotno preseganje plana za leto 2022. Poslovno leto 2022 smo zaključili s 5,1 milijona evrov dobička, kar je 2,3 milijona evrov oziroma 84,8 odstotka boljši rezultat kot v letu 2021. Rezultat je delno posledica pretežno zelo uspešne in pravočasne prodajne politike, vztrajnosti in prizadevanja zaposlenih, delno pa tudi posledica višjih finančnih prihodkov, ki so nastali ob prodaji 49-odstotnega deleža v podjetju UNIOR Tepid v Romuniji.
Skupina UNIOR je v letu 2022 dosegla 287,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 48 milijonov evrov oziroma 20 odstotkov več kot v letu 2021, s čimer je bil plan leta 2022 presežen za 5,7 odstotka. V poslovnem letu 2022 je bila dobičkonosnost ob povečanih stroških energentov, materialov, storitev in dela pod velikim pritiskom, a smo ga z uspešno izvedenimi ukrepi končali z 10,2 milijona evrov dobička, kar predstavlja 7,7 odstotka oziroma 859 tisoč evrov manj kot v letu 2021.
Finančne obveznosti Skupine UNIOR so se v letu 2022 v primerjavi z letom prej zmanjšale za 10,3 milijona evrov, predvsem na račun zmanjšanega financiranja potrebnih obratnih sredstev, pri čemer smo dosledno izpolnjevali zaveze do bank, opredeljene v Sindicirani kreditni pogodbi iz decembra 2016, in redno poravnavali glavnice kreditov. Ob zmanjšanju finančnih obveznosti smo razmerje neto finančne obveznosti / EBITDA glede na leto 2021 uspeli znižati, in sicer na vrednost 2,89.
Poslovni načrt Skupine UNIOR za leto 2023 je izdelan na podatkovnih temeljih, zbranih v decembru 2022 in januarju 2023, s čimer smo stremeli k čim aktualnejši oceni poslovanja tekočega leta v času negotovosti. V potrjenem Poslovnem načrtu leta 2023 se osredotočamo na izvrševanje planiranih in dokončanje tekočih projektov ob izvajanju predvsem tistih sprememb, na katerih temelji rast produktivnosti in optimizacija stroškov ter krepitev trajnostnih rešitev. Pomembno vodilo pri izdelavi načrta je predstavljala vizija, v kateri napovedujemo povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki jo.
bomo krepili s produktivnostjo, konkurenčnostjo, poslovno odličnostjo, profesionalnim delom in predano skrbjo za naše deležnike.
V letu 2023 načrtujemo v družbi UNIOR d.d. čiste prihodke od prodaje v višini 208,2 milijona evrov, kar je sicer 3,6 milijona evrov več, oziroma 1,8 odstotno povečanje v primerjavi z rekordnim letom 2022, ki je preseglo plan za kar 11,1 milijona evrov. Planirana vrednost prihodkov od prodaje je že drugo leto zapored najvišja v zgodovini UNIOR d.d. in presega tudi prihodke, ki jih je družba dosegala, ko je bila turistična dejavnost UNITUR-ja še eden od programov znotraj družbe.
Ob uspešno izvedenih projektih tako v letu 2023 načrtujemo dobiček družbe UNIOR d.d. v višini 3,6 milijona evrov, kar bo za 1,5 milijona evrov nižje, kot je dosežen izid za leto 2022. Kljub rekordnemu obsegu prihodkov od prodaje je načrtovan dobiček nižji od povprečja pred pandemičnim letom 2020, predvsem zaradi povečanja ocenjenih stroškov financiranja. Za vse proizvodne programe obstaja tveganje, da se lahko zaradi posrednih in neposrednih učinkov geopolitične nestabilnosti, oziroma drugih nepredvidenih in negativnih gospodarskih nihanj, naročila kupcev zmanjšajo.
V svetu, ter posebej na nam pomembnem trgu v Evropski uniji, vztrajno narašča število električnih avtomobilov, saj številne države tako osebnim kot poslovnim subjektom zagotavljajo subvencije ali druge davčne olajšave ob nakupu novega osebnega avtomobila, ki pa so bile v glavnem namenjene le za nakup avtomobilov na električni pogon. V letu 2022 se je tako v Evropski uniji delež prodanih novih baterijskih električnih vozil povečal iz 9,1 odstotka v letu 2021 na 12,1 odstotka, trend pa se bo po napovedih še povečeval. Povečal se je delež prodanih priključnih hibridov iz 8,9 odstotka na 9,4 odstotka. Nekoliko večji je tudi delež klasičnih hibridnih vozil, ki je iz 19,8 odstotka zrastel na 22,6 odstotka. Obe skupini avtomobilov poleg tistih z motorji na notranje zgorevanje sodita v skupino avtomobilov, ki v pogonskem sklopu vsebujejo ojnice, ki jih poleg drugih izdelkov proizvajamo tudi v Skupini UNIOR. Skupni delež prodanih novih avtomobilov z motorji, ki vsebujejo ojnice, se je v letu 2022 zmanjšal iz 90,9 odstotka na 87,9 odstotka.
Trendom povečevanja prodaje električnih vozil razvojno sledimo tudi v družbi UNIOR d.d., saj smo v letu 2022 od vseh prihodkov, ki smo jih realizirali na dveh programih, ki dobavljata v avtomobilsko industrijo, dosegli 14-odstotni delež prihodkov za električna vozila in priključne hibride, za leto 2023 pa napovedujemo, da bomo dosegli 16-odstotni delež.
V Skupini UNIOR ob načrtovanem razvoju tako v letu 2023 načrtujemo 295,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 2,8-odstotna rast glede na preteklo leto in 23,4 odstotka več, kot je bilo doseženo v letu 2021. Skoraj vsa podjetja v skupini, z izjemo redkih, ki so že v letu 2022 zaradi izrednih dogodkov zabeležile visoko rast prihodkov, bodo v letu 2023 povečevala svojo prodajo, s čimer bodo poskušala nevtralizirati povečanje stroškov materiala, trgovskega blaga, energentov in delovne sile. Tako načrtujemo dobiček Skupine UNIOR v višini 11,1 milijona evrov, EBITDA Skupine UNIOR pa bo dosegel 30,2 milijona evrov.
Finančne obveznosti Skupine UNIOR se bodo v letu 2023 povečale za 11,7 milijona evrov zaradi refinanciranja obstoječih kreditov v obvladujoči družbi za financiranje novih investicij in povečanih obratnih sredstev. Pri ostalih podjetjih v skupini bo vsota novih kreditov približno enaka odplačilu glavnic obstoječih kreditov, tako da se v seštevku zadolženost ostalih podjetij ne bo povečala.
V Skupini prepoznavamo razvojno pomembnost trajnostne in učinkovite rabe energije, ki bo imela za posledico zmanjšanje ogljičnega odtisa. V dejavnosti ročnega orodja nadaljujemo z razvojem namenskih orodij za popravilo in vzdrževanje e-koles, e-osebnih vozil, e-vlakov, e-motorjev in e-težkih mehanizacij. Prav tako razvijamo orodja za postavitev in vzdrževanje infrastrukture električnih polnilnic, obenem pa razvijamo namenska orodja za popravilo in vzdrževanje opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. V dejavnosti strojegradnje si bomo prizadevali za krepitev na področju gradnje namenskih in fleksibilnih strojev za avtomobilsko industrijo, s poudarkom na razvoju in tehničnih rešitvah za zmanjšanje emisij, večje reciklaže, energetsko učinkovitega poslovanja ter manjšanja ogljičnega odtisa. Lastne razvojne zmožnosti nam omogočajo aktualno spremljanje trendov v avtomobilski industriji in posledično takojšnje uvajanje tehničnih rešitev v naše končne izdelke in proizvodnjo. V dejavnosti turizma smo imeli v preteklem letu solidno zimsko sezono in vzpodbuden trend medletne rasti števila nočitev, zelo pa smo tudi ponosni, da smo bili v letu 2022 uspešni pri razpisu za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti, ki je bil namenjen razvoju in prestrukturiranju večjih slovenskih smučišč v celoletne gorske turistične centre za aktivni oddih in doživljajske aktivnosti. Skupna vrednost projekta »Park Mašinžaga - 1. faza«, ki bo predvidoma zaključen do novembra 2023, je ocenjena na 11,4 milijona evrov, od tega je 8 milijonov evrov pridobljenih iz namenskih evropskih sredstev, razlika do polne vrednosti pa bo zagotovljena iz lastnih sredstev odvisne družbe UNITUR d.o.o.
izvajalcem ter pristopili k izračunu emisij v okviru Obsega 3 za leto 2021. Delovanje naše družbe je konec meseca oktobra 2022 zaznamoval izredni dogodek, ko je v obratu Programa Ročno orodje prišlo do izpusta par iz kadi za galvanizacijo v bližnjo okolico obrata. Večdnevne meritve izpustov snovi v zrak in tla so pokazale, da k sreči ni bilo škodljivih vplivov za okolje in ljudi. Če bi strnili poslovanje leta 2022 in se ozrli nazaj, bi ugotovili, da so naši proaktivni ukrepi med poslovnim letom pripomogli k zadržanju in tudi izboljšanju konkurenčnega položaja tako Skupine kot družbe UNIOR, kljub izjemno zahtevnemu makro okolju, za kar velja posebna zahvala našim sodelavcem za angažirano strokovno delo ter predanost in pripadnost tudi v času negotovosti.
Darko Hrastnik
predsednik uprave
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Nadzorni svet je v poslovnem letu 2022 v okviru pooblastil, določenih z zakoni, Statutom družbe in poslovnikom nadzornega sveta nadziral poslovanje Skupine UNIOR ter družbe UNIOR d.d. Pri svojem delu je skrbel za transparenten odnos med nadzornim svetom in drugimi deležniki ter zagotavljal takojšnje javne objave poročil o izvedenih sejah nadzornega sveta. V letu 2022 se je nadzorni svet sestal na sedmih rednih in eni izredni seji. O vseh pomembnejših dogodkih in aktivnostih v družbi ter o odločitvah uprave družbe so bile nadzornemu svetu sproti posredovane informacije.
Uprava je nadzornemu svetu poročala s poročili o poslovanju družbe UNIOR d.d., kakor tudi s poročili o poslovanju Skupine UNIOR. Takšno poročanje uprave je nadzornemu svetu omogočalo ustrezno izvrševanje nadzorne vloge. Poročila uprave so bila pripravljena po posameznih področjih in ločeno za vse programe družbe, s strnjenim pregledom vseh učinkov na poslovanje. Uprava je v svojih poročilih prikazovala vse najpomembnejše kategorije, ki vplivajo na poslovanje skupine in delniške družbe. Kategorije v računovodskih izkazih ter kazalniki poročanega obdobja so bili primerjani z vrednostmi preteklega obdobja ter načrtovanimi vrednostmi za tekoče obdobje. O pomembnejših dogodkih je uprava vse člane nadzornega sveta poleg rednih poročil seznanjala tudi z elektronskimi sporočili.
Nadzorni svet se je tako na vseh svojih rednih sejah, pa tudi med sejami, seznanjal s tekočim poslovanjem ter oceno poslovanja za naslednja kratkoročna obdobja. Veliko pozornosti je namenjal stanju naročil, ukrepom za zmanjševanje tveganj, trajnostnemu razvoju, ukrepom za obvladovanje stroškov in obvladovanju tekoče likvidnosti. Prav tako se je nadzorni svet seznanjal z vplivi na poslovanje družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR vsled posledic vojne v Ukrajini in pomanjkanjem polprevodnikov ter visokimi cenami energije in ukrepi za zmanjšanje teh vplivov.
Nadzorni svet se je na vseh rednih sejah seznanjal s poročili revizijske komisije. V mesecu januarju 2022 je nadzorni svet imenoval zunanjo članico revizijske komisije nadzornega sveta, obravnaval in podal soglasje k Poslovnemu načrtu za leto 2022 ter se seznanil z oceno razvojnih možnosti programa Strojegradnja in s stanjem projekta kovanja aluminija.
V mesecu aprilu 2022 se je nadzorni svet na drugi redni seji seznanil z Letnim poročilom notranje revizije o notranjem revidiranju za leto 2021 in se seznanil ter podal soglasje k posodobljeni notranje revizijski temeljni listini. Seznanil se je s poročilom revizijske komisije o pregledu revidiranega Letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila UNIOR za poslovno leto 2021, sprejel je pisno poročilo o rezultatih preveritve revidiranega Letnega poročila družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR za leto 2021 ter sprejel Izjavo o upravljanju družbe, kakor tudi Izjavo o skladnosti s kodeksom in Izjavo o nefinančnem poslovanju. Seznanil se je s sklepom uprave družbe o bilančnem dobičku poslovnega leta 2021, obravnaval je predlog uprave družbe, da bilančni dobiček ostane nerazporejen. Nadzorni svet se je seznanil tudi s poročilom kadrovske komisije o kriterijih spremenljivega prejemka uprave za leto 2021 ter ob soglasju obeh članov uprave sprejel odločitev, da zaradi razlogov ZDGLPE in ZDUOP odloži odločanje o izplačilu spremenljivega prejemka uprave za leto 2021. Nadzorni svet UNIOR d.d. je pripravil predlog skupščini delničarjev, da za revidiranje računovodskih izkazov skupine in družbe UNIOR d.d. za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 imenuje pooblaščeno revizijsko družbo MAZARS d. o. o.
V mesecu maju 2022 se je nadzorni svet na tretji redni seji seznanil s stanjem pravnomočno zaključenih sodnih postopkov med Rhydconom in Uniorjem, z vsemi izpolnjenimi obveznostmi, ki izhajajo iz sodb ter z vsemi pravnimi mnenji glede potencialne odškodninske odgovornosti uprav in nadzornih svetov družbe. Nadzorni svet se je seznanil z Nerevidiranim medletnim poročilom za obdobje januar-marec 2022 za Skupino UNIOR in družbo UNIOR d.d. Seznanil, sprejel in potrdil je Politiko prejemkov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. ter jo predložil v glasovanje skupščini za odobritev. Obravnaval in potrdil je dnevni red 26. seje skupščine UNIOR d.d. ter predloge sklepov k posameznim točkam. Nadzorni svet je obravnaval predlog kadrovske komisije in potrdil mandat za člana uprave Branku Bračko za obdobje od 15. 11. 2022 do 14. 11. 2027.
Na četrti redni seji meseca junija 2022 je nadzorni svet obravnaval in potrdil Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah Skupine UNIOR v letu 2021. Obravnaval je pogodbo z novim potencialnim revizorjem MAZARS d. o. o. za novo revizijsko obdobje treh poslovnih let 2022, 2023, 2024 za družbo UNIOR d.d. in Skupino UNIOR. Nadzorni svet je obravnaval in podal soglasje k Srednjeročnemu poslovnemu načrtu UNIOR d.d. in skupine UNIOR od leta 2022 do 2026.
uprave UNIOR d.d. g. Darka Hrastnika in člana uprave UNIOR d.d. g. Branka Bračka z veljavnostjo od 29.8.2022 oziroma v delu pogodb od 6. 7. 2022 do izteka trenutno veljavnega mandata. Obravnaval in podal je tudi soglasje k novi pogodbi o zaposlitvi za člana uprave UNIOR d.d. g. Branka Bračka z veljavnostjo od 15. 11. 2022 do 14. 11. 2027.
V mesecu novembru 2022 se je nadzorni svet na prvi izredniseji seznanil z izrednim dogodkom - tehnično okvarov družbi UNIOR d.d. glede izpusta emisij kromove pare v zrak iz galvanske linije dne 26. 10. 2022.
Šesto redno sejo je nadzorni svet opravil meseca novembra 2022, ki je obravnaval in potrdil Nerevidirano medletno poročilo za obdobje januar–september 2022 za Skupino UNIOR in družbo UNIOR d.d. Nadzorni svet je na tej seji obravnaval in se seznanil s poročilom o izrednem dogodku dne 26.10.2022 ter sprejel odločitev, da uprava naroči neodvisni revizijski pregled.
Sedmo redno sejo je nadzorni svet opravil v mesecu decembru 2022, na kateri se je seznanil s prejetimi ponudbami za izvedbo neodvisnega pregleda izrednega dogodka ter naložil upravi, da sklene pogodbo z izbranim izvajalcem in pooblastil vodjo službe notranje revizije za koordinacijo postopka pregleda zunanje revizije v zvezi z izrednim dogodkom z dne 26. 10. 2022. Nadzorni svet se je na tej seji seznanil z Letnim načrtom dela notranje revizije za leto 2023 in podal soglasje za njegovo izvedbo ter podal Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022 soglasje k imenovanju vodje notranje revizije ge. Patricije Sedmak za obdobje od 1. 3. 2023 do 29. 2. 2028.
Nadzorni svet je obravnaval in sprejel novi Akt o določitvi kriterijev za izplačilo spremenljivega prejemka uprave UNIOR d.d., obravnaval je tudi odstopne izjave članov NS UNIOR d.d., predstavnika kapitala g. Boštjana Napasta in predstavnika zaposlenih g. Borisa Brdnika ter se seznanil s sklepom Sveta delavcev UNIOR d.d. o mandatu predstavnika zaposlenih g. Milana Potočnika v NS družbe UNIOR d.d. Seznanil se je tudi z dnevnim redom 4. izredne seje skupščine UNIOR d.d. in s predlogi sklepov k posameznim točkam z obrazložitvami. Seznanil se je s postopkom zavarovanja obrestne izpostavljenosti oz. obrestnega tveganja v UNIOR d.d., se seznanil s porabo, stroški in dobavljivostjo energentov ter aktivnostmi za znižanje porab kakor tudi z možnostmi uporabe alternativnih virov energije.
Nadzorni svet se je seznanil s predpostavkami ter izhodišči veljavnega Srednjeročnega načrta UNIOR d.d., s smernicami poslovnega načrta UNIOR d.d. za leto 2023. Seznanil se je s potekom projekta Trajnostnega razvoja UNIOR d.d., z izračunom ogljičnega odtisa (Scope 1 in 2) na ravni organizacije in s potekom priprave LCA (analiza življenjskega cikla) treh tipičnih izdelkov UNIOR d.d. Soglasno je potrdil finančni koledar objav družbe UNIOR d.d. za leto 2023, obravnaval in sprejel postopek vrednotenja učinkovitosti dela NS za leto 2022 (ki ga je izvedel v letu 2022 in zaključil v začetku leta 2023 z oceno in akcijskim načrtom izboljšav) in se seznanil z uporabo Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Na tej seji je Nadzorni svet za člana Kadrovske komisije imenoval g. Milana Potočnika, predstavnika zaposlenih.
Nadzorni svet ocenjuje, da je v letu 2022 deloval v razmerju do uprave neodvisno in da pri delu članov nadzornega sveta ni prihajalo do nasprotja interesov.
Na sejah so večinoma sodelovali vsi člani nadzornega sveta, razen v primeru odsotnosti zaradi zdravstvenih težav oz. odstopa. 8. 12. 2022 je na podlagi sklepa skupščine družbe UNIOR d. d. začel teči 4-letni mandat dr. Tomažu Subotiču. Na vse seje nadzornega sveta sta bila vabljena tudi predsednik in član uprave. Gradiva za seje so članom nadzornega sveta zagotavljala kakovostne informacije za spremljanje poslovanja in ustrezno odločanje.
Revizijska komisija se je v letu 2022 sestala na devetih sejah. Zaradi začetka novega mandata in novoimenovane komisije je bila prva seja namenjena izvedbi razgovorov s kandidati za zunanjega člana revizijske komisije in na osnovi tega pripravljen predlog nadzornemu svetu, da se za zunanjo članico revizijske komisije imenuje Blanka Vezjak.
Revizijska komisija s svojim delom predstavlja podporo nadzornemu svetu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji. O svojem delu redno poroča nadzornemu svetu in predlaga sprejem ustreznih sklepov.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Tako je revizijska komisija NS UNIOR d.d. v letu 2022:
Na prvi seji v mesecu aprilu se je kadrovska komisija nadzornega sveta, na osnovi kriterijev za izplačilo spremenljivega prejemka uprave, seznanila z izračunom variabilnega prejemka uprave za leto 2021 in predlagala nadzornemu svetu, da ob soglasju obeh članov uprave, zaradi razlogov ZDGLPE in ZDUOP, odloži odločanje o upravičenosti spremenljivega prejemka uprave za leto 2021. Kadrovska komisija NS UNIOR d.d. se je seznanila tudi s predlogom Politike prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. in predlagala NS dopolnitev predloga Politike prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. s priporočili SDH. Obravnavala je tudi navedene kriterije za izračun izplačila spremenljivega prejemka uprave. Kadrovska komisija je izpeljala postopek imenovanja člana uprave in predlagala NS, da potrdi mandat člana uprave g. Branka Bračka za obdobje od 15. 11. 2022 do 14. 11. 2027.
Za pripravo kakovostnega dokumenta Spremembe in dopolnitve predloga Politike prejemkov članov uprave in nadzornega sveta se je sestala tudi strokovna skupina, ki je pripravila predlog kadrovski komisiji za sejo, ki je potekala v mesecu maju. V mesecu maju je kadrovska komisija NS UNIOR d.d. obravnavala predlog Politike prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. in predlagala nadzornemu svetu, da politiko v predlagani obliki obravnava, jo sprejme in potrdi ter predloži v glasovanje skupščini za odobritev.
Kadrovska komisija je v mesecu avgustu obravnavala predlog novega Akta o določitvi kriterijev za izplačilo spremenljivega prejemka uprave in ga predlagala nadzornemu svetu v obravnavo, sprejem in potrditev. Kadrovska komisija je obravnavala tudi predlog novih pogodb o zaposlitvi za predsednika uprave g. Darka Hrastnika in člana uprave g. Branka Bračka, z veljavnostjo od 6. 7. 2022 do izteka trenutno veljavnih mandatov. Nadzornemu svetu je predlagala, da pogodbi o zaposlitvi obravnava in sprejme v predlagani obliki. Obravnavala je tudi predlog nove pogodbe o zaposlitvi za člana uprave g. Branka Bračka z veljavnostjo od 15. 11. 2022 do 14. 11. 2027 in predlagala nadzornemu svetu, da pogodbo o zaposlitvi obravnava in potrdi v predlagani obliki.
V mesecu septembrju kadrovska komisija obravnavala predlog novega Akta o določitvi kriterijev za izplačilo spremenljivega prejemka uprave UNIOR d.d. z uporabo od 1. 7. 2022 dalje in način izplačila spremenljivega prejemka ter predlagala nadzornemu svetu, da akt v predlagani obliki obravnava, ga sprejme in potrdi.
Nadzorni svet je pregledal in se seznanil z Izjavo o upravljanju Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. ter Izjavo o nefinančnem poslovanju Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d., ki sta objavljeni v poglavju 7.6 in 7.7 Letnega poročila 2022. Z zapisanimi izjavami se strinja in jih potrjuje.
Revizijska komisija je v letu 2022 spremljala postopek računovodskega poročanja in podajala svoje predloge za zagotovitev njegove celovitosti, spremljala neodvisnost revizorja konsolidiranih računovodskih izkazov in računovodskih izkazov obvladujoče družbe (odslej revizor), sodelovala z revizorjem pri določitvi pomembnejših področij revidiranja in z medsebnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo. Pregledala je nerevidirano in revidirano Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. za leto 2022 ter poročili revizijske družbe MAZARS d.o.o. iz Ljubljane. Nadzornemu svetu je poročala o svoji vlogi pri ocenitvi sestave letnega poročila in spremljanju obvezne revizije ter pojasnila, da je obvezna revizija pomembno prispevala k celovitosti računovodskega poročanja.
predložila uprava.
Na podlagi pregleda konsolidiranega letnega poročila in letnega poročila družbe, poročil revizorja in poročila revizijske komisije ugotavlja, da letni računovodski izkazi Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja na dan 31. 12. 2022 ter njunega poslovnega izida, drugega vseobsegajočega donosa in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Člani nadzornega sveta skupno s članoma uprave zagotavljajo, da je Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. za leto 2022 z vsemi sestavnimi deli, vključno z Izjavo o upravljanju in izjavo o nefinančnem poslovanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Nadzorni svet na Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. za leto 2022 nima pripomb in ga potrjuje.
Nadzorni svet se je seznanil s sklepom uprave družbe, da znaša čisti poslovni izid obvladujoče družbe UNIOR d.d. na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida 5.075.396 evrov. Čisti poslovni izid se v celoti všteva v bilančni dobiček, ki se zmanjša za dolgoročno odložene stroške razvijanja v višini 2.588.190 evrov.
Ugotovljeni bilančni dobiček obvladujoče družbe poslovnega leta 2022 na podlagi revidiranih letnih računovodskih izkazov za leto 2022 znaša 14.246.269 evrov. Uprava predlaga, da ostane nerazporejen. Nadzorni svet predlaga skupščini delničarjev, da upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovanje v letu 2022.
Pri oblikovanju predloga sklepa o razporeditvi dobička obvladujoče družbe za tekoče leto 2022 sta uprava in nadzorni svet upoštevala veljavna določila Zakona o gospodarskih družbah in Statut družbe UNIOR d.d. Nadzorni svet soglaša s predlogom uprave, da ostane bilančni dobiček obvladujoče družbe poslovnega leta 2022 nerazporejen.
mag. Franc Dover
predsednik nadzornega sveta
Na obronkih Pohorja so že v 18. stoletju zrastle prve železarne (fužine), ki so delovale predvsem kot kovačnice za izdelavo poljedelskega in obrtniškega orodja. Leta 1919 je bila v Zrečah ustanovljena Štajerska železoindustrijska družba z omejeno zavezo, v kateri so izdelovali kovano ročno orodje za kmetijstvo, gozdarstvo in različne obrti. Kovaški obrat s skrajšanim nazivom Štajerska Zreče je pred drugo svetovno vojno zaposloval že 250 delavcev. Leta 1944 je bila tovarna, ki je tudi med vojno proizvajala in imela 450 zaposlenih, v celoti požgana.
Po vojni je deloma že obnovljena tovarna dobila novo ime Tovarna kovanega orodja Zreče – TKO in leta 1950 prešla v družbeno last. Temeljna rekonstrukcija tovarne, usmerjene v izdelavo ročnega orodja, je bila povezana z novo tehnologijo ameriškega načina utopnega kovanja. Nove zmogljivosti (orodjarna in obrat za mehansko obdelavo ročnega orodja) so bile osnova za razvoj dveh proizvodnih programov: ročnega orodja in utopno kovanih odkovkov, ki so se vse bolj uveljavili v avtomobilski industriji.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je tovarna z novimi vizijami razvoja dobila tudi novo ime: UNIOR Kovaška industrija Zreče. Novo ime je skovanka iz besedne zveze UNIverzalno ORodje, po katerem je bila tovarna tedaj že dobro znana. UNIOR se je začel vse bolj uveljavljati kot pomemben partner avtomobilske industrije. Tako, da je danes eden večjih evropskih proizvajalcev lažjih odkovkov in eden največjih evropskih proizvajalcev ojnic za motorje z notranjim izgorevanjem.
Sredi sedemdesetih let je UNIOR pričel graditi klimatsko zdravilišče in smučarsko središče na Rogli na bližnjem Pohorju ter zdravilišče Terme Zreče v samih Zrečah - tako se je razvil program Turizem. Iz rastočih potreb podjetja po mehanskih obdelavah je leta 1978 nastal program Strojna oprema, ki je začel z razvojem in gradnjo namenskih strojev za obdelavo kovin.
Po osamosvojitvi Slovenije se je tudi UNIOR spopadel z velikimi težavami, aje izgubo nekdanjega jugoslovanskega trga uspešno nadomestil z novimi izvoznimi trgi. UNIOR je pričel s širitvijo izvoza ročnega orodja z ustanavljanjem razvejane distribucijske mreže po vsem svetu, v kateri so bila še zlasti pomembna Uniorjeva distribucijska podjetja za trženje in prodajo.
Leta 1997 je bilo podjetje preoblikovano v delniško družbo UNIOR z imenom UNIOR Kovaška industrija Zreče d.d., krajše UNIOR d.d., za to leto pa so bili izdelani tudi prvi računovodski izkazi Skupine UNIOR. Z ustanovitvijo podjetja Ningbo UNIOR Forging Co. Ltd. leta 2005 v Yuyau na Kitajskem s 50-odstotnim lastniškim deležem družbe UNIOR d.d. in dejavnostjo kovanja je UNIOR postal v avtomobilski industriji globalni dobavitelj.
V letu 2017 je bil izčlenjen program Turizem, tako da je bila v sodni register vpisana nova družba UNITUR d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti družbe UNIOR d.d., program Strojna oprema pa se je preimenoval v program Strojegradnja.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Skupino UNIOR na dan 31. 12. 2022 sestavljajo naslednje družbe:
Obvladujoča družba Skupine UNIOR je družba UNIOR Kovaška industrija d.d.
Naslov družbe: Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, Slovenija
Telefon: +386 3 757 81 00
Internet: www.unior.si
E-pošta: [email protected]
Matična številka: 5042437000
Davčna številka: 72461721
| Ime družbe in dejavnost | Sedež | Delež v odstotkih |
|---|---|---|
| UNITUR d.o.o. Turistične in druge poslovne dejavnosti | Zreče, Slovenija | 100,00 |
| UNIOR IN d.o.o. Predelava kovanih in sintranih izdelkov | Zreče, Slovenija | 100,00 |
| SPITT d.o.o. Energetika – oskrba s paro in vročo vodo | Zreče, Slovenija | 100,00 |
| UNIOR PRODUKTIONS UND HANDELS GmbH Prodaja ročnega orodja | Ferlach, Avstrija | 99,55 |
| UNIOR DEUTSCHLAND GmbH Prodaja in servisiranje strojev | Leonberg, Nemčija | 100,00 |
| UNIOR ITALIA S. R. L. Prodaja ročnega orodja | Limbiate, Italija | 100,00 |
| UNIOR ESPANA S. L. Prodaja ročnega orodja | Uharte - Arakil, Španija | 95,00 |
| UNIOR MAKEDONIJAd.o.o. Prodaja ročnega orodja | Skopje, S. Makedonija | 97,36 |
| UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd. Prodaja ročnega orodja | Saint Petersburg, Rusija | 70,30 |
| UNIOR BULGARIA Ltd. Prodaja ročnega orodja | Sofia, Bolgarija | 77,31 |
| UNIOR COMPONENTS d.o.o. Proizvodnja orodij za stroje | Kragujevac, Srbija |
Družba UNIOR d.d. je v Skupini UNIOR obvladujoča družba, ki svoje dejavnosti izvaja v sklopu treh proizvodnih programov: program Odkovki, program Ročno orodje in program Strojegradnja, ki so podrobneje predstavljeni v poglavjih 3.3 in 3.4 Letnega poročila 2022.
Skupino UNIOR poleg obvladujoče družbe na dan 31. 12. 2022 sestavlja 14 odvisnih družb, ki svoje prihodke na globalni ravni ustvarjajo v sklopu petih dejavnosti, in sicer proizvodnje odkovkov, ročnega orodja, strojegradnje, proizvodnje orodij za stroje in dejavnosti turizma. Skupina UNIOR ima tudi tri pridružena podjetja.
Dejavnost proizvodnje in prodaje odkovkov v Skupini UNIOR na dan 31. 12. 2022 sestavljajo poleg programa Odkovki obvladujoče družbe še tri odvisne družbe: UNIOR VINKOVCI d.o.o. s sedežem na Hrvaškem, NINGBO UNIOR FORGING Co.Ltd. s sedežem na Kitajskem in UNIOR IN d.o.o. s sedežem v Sloveniji. Družbi UNIOR VINKOVCI d.o.o. in NINGBO UNIOR FORGING Co. Ltd. se ukvarjata s proizvodnjo jeklenih odkovkov za avtomobilsko in elektro industrijo, družba UNIOR IN d.o.o. pa je invalidsko podjetje, ki opravlja enostavnejša dela v proizvodnji, predelavi, kontroli ter drugih storitvah na področju kovanih in sintranih izdelkov. Eden od naših dobaviteljev jekla za kovanje odkovkov je pridruženo podjetje Štore Steel d.o.o.
Dejavnost odkovkov je razvojno usmerjena v proizvodnjo zahtevnih odkovkov visokih varnostnih zahtev, ki se uporabljajo kot sestavni deli za avtomobile, kjer ustvarimo največji delež svojih prihodkov. Proizvodnja je v okviru dejavnosti razvojno usmerjena v področje kovanja odkovkov delov za krmilne mehanizme osebnih vozil, ki se uporabljajo v vseh pogonskih sestavih osebnih vozil, tudi električnih, ter v področje odkovkov ojnic, ki se uporabljajo v motorjih na notranje zgorevanje in hibridnih vozilih, ki so bila v letu 2022 v trendu rasti med prodanimi osebnimi vozili.
Na ravni skupine proaktivno spremljamo trende elektrifikacije vozil in napovedi panožnih združenj avtomobilskih proizvajalcev, kjer se kot alternativa povsem električnim osebnim vozilom v prihodnosti zagovarja tudi možnost ohranjanja vozil na notranje zgorevanje, ki bodo uporabljala sintetična oziroma e-goriva, ki lahko omenjena vozila naredijo ogljično nevtralna. V okviru sprejetega Srednjeročnega poslovnega načrta za obdobje 2022-2026 upoštevamo, da bo prodaja ojnic v prihodnje padala, zato bomo povečevali prodajo delov krmilnih mehanizmov in ostalih odkovkov, kjer bomo večali tržni delež. Sledenje aktualnim trendom Skupina izkazuje z uspešno izvedeno investicijo obvladujoče družbe v letu 2022 v proizvodno linijo odkovkov iz aluminija, s čimer svojim razvojno usmerjenim kupcem pomagamo slediti želji po zmanjšanju teže vozila in posledično zniževanju izpustov CO.
| Ime družbe in dejavnost | Sedež | Delež v odstotkih |
|---|---|---|
| ŠTORE STEEL d.o.o. | Štore, Slovenija | 29,25 |
| UNIOR TEHNA, d.o.o. | Sarajevo, BiH | 25,00 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. | Beograd, Srbija | 20,00 |
Ročno orodje obvladujočega podjetja UNIOR d.d. razvija, proizvaja in trži visokokakovostna ročna orodja in hladno kovane izdelke za splošna področja uporabe ter specifične tržne niše. V Skupini UNIOR na dan 31. 12. 2022 dejavnost ročnega orodja poleg programa Ročno orodje obvladujočega podjetja sestavlja šest odvisnih družb: UNIOR PRODUKTIONS UND HANDELS GmbH s sedežem v Avstriji, UNIOR ITALIA S. R. L. s sedežem v Italiji, UNIOR ESPANA S. L. s sedežem v Španiji, UNIOR MAKEDONIJA d.o.o. s sedežem v Republiki Severni Makedoniji, UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd. s sedežem v Rusiji in UNIOR BULGARIA Ltd. s sedežem v Bolgariji, poleg teh pa za prodajo na tržiščih Srbije ter Bosne in Hercegovine skrbita še dve pridruženi podjetji: UNIOR TEOS ALATI d.o.o. s sedežem v Srbiji in UNIOR TEHNA, d.o.o. s sedežem v Bosni in Hercegovini. Odvisna in pridružena podjetja v sklopu dejavnosti ročnega orodja skrbijo za distribucijo in prodajo ročnega orodja obvladujočega podjetja, razvoj in proizvodnja pa je omejena na obvladujoče podjetje.
Dejavnost ročnega orodja namenja poudarek razvoju, proizvodnji in trženju ročnih orodij, ki dejavnost s 3.500 različnimi proizvedenimi izdelki uvršča med pet najpomembnejših evropskih proizvajalcev ročnega orodja. Osredotočenost dejavnosti predstavljajo predvsem tržne niše proizvodnje specialističnih ročnih orodij, kjer z uporabo materialov, ki manj obremenjujejo okolje razvijamo pametna ročna orodja, ki vsebujejo električne, mehatronske in elektronske komponente. Dejavnost ročnega orodja v tem sklopu razvija in trži tudi rešitve za e-kolesa in e-avtomobile ter za izgradnjo in servis sončnih in vetrnih elektrarn.
Dejavnost strojegradnje je osredotočena v razvoj tehnoloških rešitev in izdelavo namenskih strojev, oziroma njihovih komponent, poleg programa Strojegradnje v obvladujoči družbi, pa dejavnost v skupini sestavljata še odvisni družbi UNIOR DEUTSCHLAND GmbH s sedežem v Nemčiji in UNIOR − NORTH AMERICA Inc. s sedežem v Združenih državah Amerike, ki skrbita za lokalne prodajne in poprodajne storitve. Dejavnost strojegradnje je osredotočena na izdelavo široke palete namenskih strojev s področja obdelave kovin in poprodajnih storitev, ki si na ključnih trgih, Evropske unije, Severne Amerike in Kitajske prizadevajo zagotoviti dolgoročno prisotnost ter izdelovati in vzdrževati tehnološko najzahtevnejše stroje za avtomobilsko industrijo.
Dejavnost gradnje namenskih strojev, je za razliko od poprodajnih storitev kamor spadajo redne servisne storitve ali obnove strojev, vezana na ciklična gibanja investicijskega povpraševanja, razvoj novih tehnologij pogonskih sklopov, kot so elektromobilnost, vodikove celice in hibridni pogoni. V dejavnosti strojegradnje smo se osredotočili na nišne segmente, kot so izdelava in obnova namenskih strojev za obdelavo sestavnih delov avtomobilskega motorja, uspešno pa smo se pozicionirali na segmentu izdelave strojev za obdelavo delov karoserije in ohišij baterijskih sklopov za elektromobilnost, ki pridobivajo na tržnem deležu in predstavljajo potencial za dolgoročni razvoj področja dejavnosti.
Dejavnost proizvodnje orodij za stroje zastopa družba UNIOR COMPONENTS d.o.o. s sedežem v Srbiji, ki je v proizvodnji orodij za tehnologijo posnemanja in termo-kemični obdelavi kovin ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v regiji, svojo ponudbo pa zaokroža kot zanesljiv partner za celoten postopek varjenja in strojne obdelave varjenih kovinskih konstrukcij.
Dejavnost turizem je v okviru Skupine UNIOR na dan 31. 12. 2022 zastopana preko odvisnega podjetja UNITUR d.o.o. s sedežem v Sloveniji, ki upravlja zdravilišče Terme Zreče in smučarski center Rogla na Pohorju. V sklopu tega podjetja se prihodki ustvarjajo iz naslova zimskega turizma, hotelirstva, gostinstva, zdravstva, velnesa in v zadnjih letih tudi iz doživljajske ponudbe. Z intenzivnim usmerjanjem podjetja na doživljajsko ponudbo tudi izven zimske sezone, ki se iz leta v leto povečuje, se uresničuje vizija trajnostnega prestrukturiranja v celoletni gorski turistični center za aktivni oddih in zunanje aktivnosti ter prepoznava pozitivni vpliv desezoniranja prihodkov dejavnosti in sinergijskega vpliva na zasedenost namestitvenih zmogljivosti ter prodajo ostalih storitev v okviru družbe.
Pod ostale dejavnosti, ki na nivoju Skupine UNIOR dosegajo manjši obseg prihodkov, spadajo sektorji skupnih služb in sektor Vzdrževanje znotraj obvladujoče družbe ter odvisna družba SPITT d.o.o., ki ustvarja prihodke z izvajanjem storitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za namestitvene objekte družbe UNITUR d.o.o. na Rogli.
Strateške usmeritve Skupine UNIOR v prihajajočem obdobju opredeljujeta Poslovni načrt Skupine UNIOR za leto 2023 kot temeljni korporativni dokument, potrjen na nadzornem svetu obvladujoče družbe, in Srednjeročni poslovni načrt za obdobje 2022–2026, ki smo ga v Skupini UNIOR pripravili za namene kažipota ciljnih strateških usmeritev skupine, s katero nameravamo v prihajajočem obdobju dosegati pričakovanja deležnikov po rasti ekonomskega in družbenega kapitala Skupine UNIOR in s trajnostno naravnanostjo skrbeti za naravni kapital v okolju, v katerem delujemo. V srednjeročnem načrtu je opredeljena strateška usmeritev sledenja evropskim trendom ogljične nevtralnosti, izpolnjevanja okoljskih zahtev in skrbi za trajnostni razvoj obvladujoče družbe. Dobre prakse pa nameravamo postopoma vpeljevati tudi v družbe v Skupini UNIOR zunaj Slovenije, saj se skupina zaveda pomembnosti pomena prehoda v ogljično nevtralnost.
Delniška družba UNIOR d.d. je obvladujoča družba v Skupini UNIOR. Organizirana je v tri proizvodne programe (ključne procese) in sektorje (podporne procese). Znotraj programov se aktivnosti povezujejo v ključne izvedbene in podporne procese, znotraj sektorjev pa v oskrbovalne procese, namenjene UNIOR d.d. in delno Skupini UNIOR.
Proizvodni programi v družbi UNIOR d.d. so:
Smo globalni razvojni partner pri proizvodnji kovanih izdelkov, ročnega orodja in tehnoloških rešitev za obdelavo kovin. To poslanstvo uresničujemo na temelju naših vrednot in osrednjih sposobnosti oziroma konkurenčnih prednosti.
Naše vrednote so:
Naše osrednje sposobnosti in konkurenčne prednosti so:
Smo napredna mednarodna družba v kovinsko predelovalni dejavnosti. Gradimo okolju prijazno in trajnostno naravnano družbo. Na več področjih smo v svetovnem merilu po tržnem deležu med vodilnimi. Z lastnimi inovativnimi procesi razvijamo, proizvajamo in tržimo proizvode ter tehnične rešitve. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v družbi bo leta 2026 presegla 50 tisoč evrov.
Razvijamo, kujemo in obdelujemo odkovke ter sklope za avtomobilsko industrijo in druge odjemalce.
Smo globalen, sodoben in uspešen razvojno usmerjen program, ki svoje mesto uveljavlja v skupini najuspešnejših avtomobilskih proizvajalcev oziroma njihovih sistemskih dobaviteljev. S proizvodnjo odkovkov za volanske mehanizme osebnih vozil in kovanimi ojnicami se bomo uvrščali na prvo oziroma drugo mesto med kovačnicami naše panoge v evropskem prostoru. V prodaji bomo večali delež mehansko obdelanih odkovkov in odkovkov iz aluminija. Z rastjo deleža odkovkov iz aluminija bomo prispevali k zniževanju ogljičnega odtisa družbe kot celote. Bruto dodana vrednost na zaposlenega bo presegala 50 tisoč evrov.
UNIOR d.d. predstavlja enega večjih domačih proizvajalcev odkovkov, ki s svojo kakovostjo in fleksibilnostjo že vrsto let kljubuje agresivni konkurenci iz Azije.
Bruto dodana vrednost na zaposlenega je kazalnik, ki je opredeljen kot Alternativno merilo uspešnosti, definicije so opredeljene v poglavju 8.14. Letnega poročila 2022
Bruto dodana vrednost na zaposlenega je kazalnik, ki je opredeljen kot Alternativno merilo uspešnosti, definicije so opredeljene v poglavju 8.14. Letnega poročila 2022
Glavne proizvodne skupine tvorijo deli krmilnih mehanizmov in odkovkiza pogonske sklope osebnih avtomobilov ter kovane motorne ojnice.
Kupcem s področja avtomobilske industrije (več kot 95 odstotkov prodanih izdelkov gre v to panogo) ekskluzivno dobavljamo zahtevne odkovke visokih varnostnih zahtev. Glede na akumulirano znanje, strojni park in potrebe tržišča smo specializirani za proizvodnjo serijskih količin odkovkov, katerih skupna lastnost je, da so tolerančno zahtevni in niso osno simetrični. Manjši del proizvodnje predstavljajo odkovki za ročno orodje, ki jih pretežno dobavljamo v okviru družbe za program Ročno orodje.
Na trgu delujemo kot razvojni dobavitelj, skupaj s kupci pa razvijamo in optimiramo odkovke za lažjo obdelavo in z najboljšimi karakteristikami uporabe. Smo dobavitelj OEM 5 – neposredno na montažni trak ter dobavitelji TIER 1 in TIER 2 6. Kot dobavitelj avtomobilske industrije smo zavezani k aktualnim standardom kakovosti. V ta namen imamo ISO standard IATF 16949, kupci pa poleg tega redno spremljajo in preverjajo kakovost naših izdelkov, točnost dobav in druge konkurenčne sposobnosti.
Zelo pomembni sta tudi naši hčerinski proizvodni podjetji UNIOR Vinkovci d.o.o. na Hrvaškem in Ningbo UNIOR Forging Co. Ltd. na Kitajskem. Na račun teh se uvrščamo med globalne proizvajalce odkovkov in kot takšni ostajamo znotraj branže v trendu svetovnih projektov, ki nam bodo vse bolj krojili prihodnost.
Na evropskem trgu nameravamo ubraniti tržne deleže in ohraniti primarno pozicijo na področju delov krmilnih mehanizmov osebnih vozil, na področju motornih ojnic pa spremljati razvojne trende, prilagajati kapacitete in obtem prehiteti še preostalo evropsko konkurenco v tem segmentu. V letu 2023 bomo pričeli s proizvodnjo serijskih krmilnih delov volanskih mehanizmov – odkovkov iz aluminija, kar nam bo pomagalo ubraniti položaj vodilnega ponudnika v tem segmentu proizvodov. Na ta način smo prav tako v toku z vsesplošnim trendom razvoja avtomobilskih proizvajalcev v želji po zmanjšanju teže vozila in posledično zniževanju izpustov CO2.
Plan prodaje bomo dosegali tudi z večjim deležem mehansko obdelanih odkovkov, kjer se vse bolj prebijamo med ponudnike tovrstnih storitev. V preteklih letih smo vlagali velike napore v pridobivanje tovrstnih projektov, a smo le stežka dokazovali cenovno konkurenčnost. Z višjimi vlaganji, boljšim nadzorom nad stroški in istočasnim razvojem tehnologije smo tudi z mehansko obdelavo postali zanimivi, kar dokazuje prodajni cilj na tem segmentu za leto 2023.
Zadnje desetletje smo skrbno usmerjali investicije v razvoj tehnologij orodjarstva in modernizacijo proizvodnje, obenem pa nadgrajevali ponudbo z razvojem oddelka mehanske obdelave odkovkov. Celovito obvladujemo razvoj in tehnologije izdelave vseh proizvajalnih orodij, raznovrsten strojni park v kovačnici pa nudi možnosti konkurenčne izdelave proizvodov tako v malih kot v velikih serijah. Kupcem lahko ob kovanju s kladivi ali prešami nudimo še toplotne in končne obdelave, testiranje kakor tudi mehanske obdelave odkovkov.
Z vidika sodobnih tehnik in nam razpoložljivih tehnologij obvladujemo potrebne vire za stabilnost procesov in kakovost naših proizvodov tudi za najzahtevnejše kupce iz vrst avtomobilske industrije.
(angl. Original equipment manufacturer; Proizvajalec originalnih delov)
TIER 1 - Prvo nivojski dobavitelji, TIER 2 - Drugo nivojski dobavitelji (dobavitelji prvemu nivoju)
Poleg tega nam strateška povezava z bližnjo jeklarno in strojegradnjo dajeta potencial in konkurenčno prednost, ki je druge sorodne kovačnice običajno nimajo. Lokacijska razpršenost, ki je podlaga za specializacijo, nam gre v prid z vidika stroškovne učinkovitosti, z globalnostjo prek kovačnice na Kitajskem pa smo si ustvarili potreben pogoj za pridobivanje velikih – globalnih projektov.
Globalna prepoznavnost nam odpira priložnosti in možnosti rasti ter razvoja blagovne znamke tudi na tržiščih, kot so Mehika, ZDA in Latinska Amerika. Pričakovanja in vabila za aktivnejši vstop na njih prihajajo iz vrst velikih avtomobilskih koncernov.
Razvijamo, proizvajamo in tržimo visokokakovostna ročna orodja in hladno kovane izdelke za specifične tržne niše in splošna področja uporabe. Smo zanesljiv partner iskalcev uporabnega, učinkovitega in varnega orodja z dolgo življenjsko dobo.
na svetu. V programu Ročno orodje bomo presegli 50 tisoč evrov bruto dodane vrednostina zaposlenega.
Program Ročno orodje se z več kot 3.500 različnimi proizvedenimi izdelki uvršča med pet najpomembnejših evropskih proizvajalcev ročnega orodja, v svetu pa velja za sinonim kakovosti. Prav slednja je gonilna sila vseh naših aktivnosti in tako nameravamo delovati tudi v prihodnje. Razvoj, ki temelji na bogati tradiciji, je naše poslanstvo. Le tako se bomo še naprej razvijali v sožitju z naravo, okoljem in družbo po vsem svetu v uspešno mednarodno družbo, ki nas povezuje ter vsem nam zagotavlja boljšo prihodnost.
Cilji vseh naših procesov so usmerjeni v zniževanje negativnih vplivov in povečanje pozitivnih vplivov na okolje, družbo in ljudi, tako znotraj kot tudi zunaj podjetja. Sledimo strategijivarovanja okolja, upravljanja z odpadki, uporabi materialov in virov, inoviranju temeljnih procesov proizvodnje, skrbi za zaposlene, ozaveščanju kupcev, delu z dobavitelji in aktivni participaciji ter prispevkom k ekonomskemu razvoju.
Prav dolgoletna tradicija, dovršen razvoj, strokovni pristop in najnovejša tehnološka dognanja so nam v vseh teh letih omogočila nenehno in ažurno prilagajanje potrebam uporabnikov. Nele z uporabo vrhunskih materialov, kot je krom-vanadijevo jeklo, ki zagotavlja izredno dolgo življenjsko dobo, temveč tudi z namenskostjo posameznih orodij in njihovo vse bolj funkcionalno uporabo.
V zadnjih nekaj letih pa predvsem na področju trženja dodajamo tudi nove dimenzije poslovanja in usmeritev razvoja dejavnosti programa. Za izvedbo specializiranih rešitev so pomembna znanja, izkušnje ter predvsem zmogljivosti lastne kovačnice in lastna proizvodnja hladno kovanih izdelkov, kot so matice, vijaki, rotorji, statorji, gredi, zobniški prenosi, zobniške črpalke, pesta. Naša prednost je, da izdelke z majhnimi tolerancami in brez naknadne obdelave zagotavljamo z visoko stroškovno učinkovitostjo. Prav to pa je omogočilo širjenje razvoja na področje hidravličnih motorjev in kmetijske mehanizacije.
Še naprej ostajamo zanesljiv partner iskalcev uporabnega, učinkovitega in varnega orodja z dolgo življenjsko dobo. Temu pritrjujejo številni certifikati, ki dokazujejo, da UNIOR ročno orodje ustreza zahtevnim standardom kakovosti in izpolnjuje zahteve standardov VDE, IEC 6090, skladnost z oznako CE ter mnoge druge. Izrednega pomena ostaja tudi dejstvo, da UNIOR ročno orodje presega zahteve norme DIN. Delujemo pa tudi po modelu poslovne odličnosti EFQM, ki v procese izboljšav kakovosti vključuje vse zaposlene.
Zahteve in naročila kupcev izpolnjujemo s sodobno urejeno logistiko. Z ustrezno zaščiteno blagovno znamko, lastnimi predstavništvi in razvejano mrežo distributerjev skrbimo za celovito informiranost uporabnikov in kakovostne poprodajne storitve.
UNIOR Strojegradnja je ena izmed 10 najpomembnejših strojegradenj za izdelavo namenskih strojev na področju odrezovanja kovin v EU. Na naših ključnih trgih – EU, Severna Amerika in Kitajska – si želimo zagotoviti dolgoročno prisotnost in izdelovati tehnološko najzahtevnejše stroje za avtomobilsko industrijo. Od leta 2022 dalje bomo dosegali več kot 50 tisoč evrov bruto dodane vrednosti na zaposlenega.
Bruto dodana vrednost na zaposlenega je kazalnik, ki je opredeljen kot Alternativno merilo uspešnosti, definicije so opredeljene v poglavju 8.14. Letnega poročila 2022.
Program Strojegradnja izvaja dejavnost razvoja in gradnje posebnih namenskih CNC obdelovalnih strojev, ki so namenjeni za velikoserijsko obdelavo surovcev iz jekla, aluminija ali drugih litin. Velika večina izdelanih strojev je prototipne izvedbe in zahtevajo integriranje najsodobnejših spoznanj s področja odrezovalne tehnologije. Kljub specifičnim zahtevam kupca gradimo stroje iz standardiziranih modulov. Iz potreb po obdelavah specifičnih obdelovancev smo zasnovali nabor osnovnih modelov strojev, ki jih lahko s predelavo prilagodimo kupčevim zahtevam in njegovim internim predpisom.
Naši izdelki so plod lastnega razvoja in tehnoloških rešitev, ki smo jih razvili skozi dolgo tradicijo. Tržimo jih neposredno pri uporabnikih v avtomobilski industriji, predvsem pri izdelovalcih avtomobilov, v manjši meri pa tudi dobaviteljem TIER 1. V začetku našega delovanja smo bili usmerjeni samo na države EU, s poudarkom na nemških izdelovalcih avtomobilov, v zadnjem desetletju pa smo naše prodajne aktivnosti razširili tudi na globalno tržišče. Predvsem je bilo to posledica prenosa evropske tehnologije na druge celine (Severna Amerika, Kitajska). Partnerstvo, ki smo ga zgradili na trgu EU, so kupci od nas pričakovali tudi drugod po svetu, kjer imajo proizvodne obrate, čeprav da to zaradi naše relativne majhnosti predstavlja dodaten izziv.
Na trgu koristimo tradicijo celotnega UNIOR-ja, njegovo razvejanost in globalno prisotnost v kovinsko predelovalni industriji. Naš poslovni model vsebuje naslednje karakteristike:
Dejavnost strojegradnje je zelo kompleksna, saj se srečujemo z individualnimi povpraševanji, unikatnimi stroji in tehničnimi rešitvami. Danes smo na trgu prepoznani po veliki fleksibilnosti, hitrem odzivu, strokovnosti in visoki tehnološki usposobljenosti kadra. Osredotočili smo se na nišne segmente, kot so sestavni deli avtomobilskega motorja, obdelava delov karoserije, ohišja baterij in osvojili področje tehnologije globokega vrtanja kot specifično tehnologijo obdelav.
Trendi gradnje namenskih strojev gredo v smeri povečanja fleksibilnosti, širše uporabnosti, krajših dobavnih rokov in zagotavljanja kakovostnih servisnih storitev v neposredni bližini kupca. Na tržišču smo zaradi intenzivnih vlaganj v razvoj in osvajanja novih tehnologij prepoznani kot razvojni dobavitelj. Tesno sodelovanje, zaupanje in dolgoletne izkušnje z obdelavami pomembnih delov motorja, kot so npr. kolenasta, odmična gred in razni elementi perifernih enot, nam zagotavljajo kontinuiteto naročil. Sodobne usmeritve glede novih zahtev strojev, kot je elektromobilnost, pa od nas zahtevajo nove prilagoditve in spremembo načina razmišljanja za jutri.
ustvarjalnost, saj želimo s tem izoblikovati zadovoljnega, ustvarjalnega, sodobno razmišljajočega in v napredek usmerjenega sodelavca.
Da bi zadostili zahtevam in pričakovanju kakovosti in da bi bili uspešni v obdobju hitrih tehnoloških inovacij in neizprosne konkurence, smo za uskladitev sistema kakovosti s svetovno prakso izbrali standarde kakovosti ISO 9001 in VDA 6.4. Prav tako želimo biti ekološko usmerjena, okolju prijazna družba, zato smo se zavezali, da bomo ravnali v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. S tem si bomo zagotovili osnovo za zadovoljstvo naših kupcev in zadovoljstvo nas vseh.
V naslednjem obdobju bomo glavnino pozornosti posvečali obstoječim kupcem v EU, predvsem nemškim avtomobilistom, za katere smo že uveljavljen in dolgoročni dobavitelj. Usmerili se bomo v zagotavljanje časovno enakomernega obsega poslovanja, ob ugodnih gospodarskih razmerah pa bomo izkoriščali možnosti za povečanje obsega poslovanja z obstoječimi kapacitetami.
Na tehnološkem področju ohranjamo pozicijo razvojnega partnerja v avtomobilski industriji za določene obdelave obdelovancev v motorju – kolenasta gred in globoko vrtanje. Ta segment je zelo močno investicijsko usmerjen še v industriji tovornih vozil. V obdobju zadnjih nekaj let pa smo se uspešno pozicionirali tudi na področju elektromobilnosti, saj smo prvi dobavitelj opreme skupini VW za obdelavo ohišij baterij.
V konstrukciji in izvedbi strojev bomo poenostavili kompleksnost tehnoloških rešitev ter bolj poudarili standardizacijo elementov in nabavnih komponent. Integracija dobavne verige je ključnega pomena za obvladovanje spremenljivih pogojev današnjega poslovanja.
Skupina UNIOR je s svojimi odkovki in stroji pomemben dobavitelj avtomobilske industrije, zato je za poslovanje ključnega pomena dogajanje v tej panogi. Naši glavni kupci so praktično vsi veliki proizvajalci vozil: Volkswagen, Audi, Škoda, BMW, Daimler, Renault, Dacia, grupacija JLR (Jaguar Land Rover) in Volvo, poleg teh pa še njihovi sistemski dobavitelji: ZF Friedrichshafen, Robert Bosch, JTEKT, SEAC, GKN. Naš najpomembnejši trg je Evropska unija, v katero izvozimo več kot 90 odstotkov vseh proizvodov s področja kovinsko predelovalne dejavnosti oziroma ustvarimo skupaj s prodajo v Sloveniji skoraj 90 odstotkov vseh prihodkov. V zadnjih letih raste tudi obseg prometa z Južno Ameriko, v 2021 pa smo poleg prodaje strojev pričeli z velikoserijskimi dobavami odkovkov na severnoameriško tržišče.
Kljub poznanosti UNIOR ročnega orodja na 120 trgih, kar 79 odstotkov prihodkov od prodaje ustvarimo v Evropi. Med največjimi trgi za prodajo splošnega ročnega orodja tako še vedno beležimo Francijo, Romunijo, Avstrijo in Savdsko Arabijo. Nekoliko drugače je na segmentu specialističnih skupin izdelkov, kjer prednjačijo države, kot so Nemčija, Italija in ZDA. UNIOR ročna orodja s svojo dodano vrednostjo in kakovostjo primarno ostajajo namenjena profesionalnim uporabnikom. Kupci splošnega ročnega orodja so industrijska podjetja (SKF, Bombadier, Ford, Alstom in obrtniki za popravilo in vzdrževanje elektrodistribucije, elektronskih komponent, vodoinštalacij). Podjetja, ki delujejo na globalnem nivoju (Trek, Specialized, Giant, KTM, Honda), pa so predvsem kupci specialističnih skupin izdelkov, s katerimi skupaj razvijamo nove skupine izdelkov, v smeri vse večje trajnostne naravnanosti.
Glavni direktni kupci programa Strojegradnja so tradicionalno predvsem nemški proizvajalci avtomobilov, na prvem mestu Mercedes, sledi VW skupina in BMW. Močno smo prisotni tudi pri proizvajalcih tovornih vozil, kot so Scania, MAN, Deutz idr. Glavni trg za naše stroje je Evropa, predvsem Nemčija, poleg tega pa prodajamo in postavljamo naše stroje tudi povsod po svetu, kjer je obsežnejša proizvodnja avtomobilov. Za Evropo je to Severna Amerika, prisotni pa smo tudi pri nemških proizvajalcih na Kitajskem.
V dejavnosti turizma predstavlja večino domači trg. Po obdobju epidemioloških omejitev, ki je pomembneje vplival na strukturo gostov, raste tudi delež tujega trga, kateri je v letu 2022 po številu nočitev predstavljal 30 odstotkov ustvarjenih nočitev. Med njimi so največji delež predstavljali gostje iz držav članic Evropske unije, kot so Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Italija in Češka republika ter gostje iz ostale Evrope.
Dejavnost proizvodnje orodij za stroje je izvozno naravnana dejavnost, kjer izvozni trgi predstavljajo 78 odstotkov prodaje v več kot 30 držav po svetu. Med njimi z 68 odstotki predstavlja najpomembnejši trg Evropska unija, največ v državah, kjer je močnejša prisotnost avtomobilske panoge. V deležu desetih odstotkov pa se ustvarja prodaja v ostale države po svetu, z 22 odstotki pa je ustvarjena prodaja na lokalnem trgu, v Srbiji.
Podobno kot pri drugih programih, je tudi pri odkovkih za kovačnico v Zrečah najpomembnejši trg EU, na katerem ustvarimo nad 96 odstotkov vseh prihodkov od prodaje – odtega v Sloveniji le slabe tri odstotke. Izdelki so v večini (s 95-odstotnim deležem) neposredno namenjeni avtomobilski industriji (kupci so VW, Audi, Renault, Dacia, BMW, Škoda, Porsche, JLR) in njihovim dobaviteljem (ZF Friedrichshafen, THK, JTEKT, SEAC, SOMIC, Robert Bosch).
Smo vodilni svetovni proizvajalec na področju krmilnih mehanizmov za osebna vozila. Na naših najpomembnejših trgih delov za krmilne mehanizme je vse bolj prisotna konkurenca iz Azije (predvsem iz Kitajske in Indije, pojavljajo pa se že konkurenti iz Indonezije, Vietnama). Ravno konkurenca iz Kitajske je naredila v zadnjih treh letih velik korak v smeri Evrope. Predvsem zaradi rasti cen materiala, energije in posledično zaradi visoke inflacije, tudi rasti stroškov dela, smo na globalnem trgu težko konkurenčni. Svoje ključne prednosti v boju z njimi vidimo v sodelovanju s kupci pri razvojnih projektih, visoki produktivnosti, tehnoloških prednostih in fleksibilnosti.
Strategija razvoja programa Ročno orodje temelji na dolgoletni tradiciji lastne proizvodnje na osnovi lastnega znanja, izhodiščih dosedanjega dela in področju trženja, čemur dodajamo nove dimenzije poslovanja in usmeritev. Ob tem je izrednega pomena tudi vse večja trajnostna naravnanost, ki z manjšimi obremenitvami okolja omogoča proizvajanje in trženje lažjih in energetsko učinkovitejših ročnih orodij. Z uporabo materialov, ki manj obremenjujejo okolje, lahko tako razvijamo pametna ročna orodja, ki vsebujejo električne, mehatronske in elektronske komponente.
Z namenom, da bi zadovoljili še tako zahtevnega uporabnika ter zadostili potrebam in željam naših potrošnikov, se v zadnjem času osredotočamo predvsem na tržne niše oz. na specialistična orodja različnih panog. Slednja trenutno predstavljajo že 42 odstotkov celotnih prihodkov od prodaje ročnega orodja in v letu 2026 naj bi dosegla celo 50 odstotkov.
Orodje s pomočjo najsodobnejše tehnologije razvija ekipa izkušenih specialistov za posamezna področja, pri čemer imamo pri razvijanju ročnega orodja vselej v mislih potrebe uporabnikov. Zavezani smo k nenehnim izboljšavam materialov, iskanju ergonomičnih rešitev, upoštevanju vseh varnostnih vidikov in iskanju funkcionalnih rešitev v skladu z najnovejšimi standardi ter trendi na mednarodnem tržišču. Izvirnost in izboljšave zagotavljajo odlično uporabno vrednost, več udobja in varnosti pri delu. S temi procesi UNIOR že desetletja dokazuje, da je najboljši partner vseh profesionalnih uporabnikov ročnega orodja.
Dolgoletna tradicija, zanesljivi in strokovno usposobljeni zaposleni, vrhunsko znanje, najsodobnejše tehnološke rešitve, visokokakovostni izdelki in storitve, družbeno odgovorno delovanje ter sodoben marketinški pristop so naše odlike, ki nam zagotavljajo široko razvejano prodajno mrežo, s katero skrbno negujemo zadovoljstvo in zvestobo interne in eksternejavnosti.
Prav slednje je izrednega pomena tako za rast blagovne znamke kot za njeno stabilnost, predvsem na tujih trgih. Kljub temu pa še naprej širimo prodajno mrežo in osvajamo nove trge, saj se zavedamo, da je posebej v teh časih treba biti agilen in pripravljen na spremembe.
Poudarek razvoja in trženja je predvsem na specialističnih orodjih, namenjenih motoristični in kolesarski industriji, pa tudi razna merilna orodja in orodja s certifikatom VDE ter opremo za delavnico. Danes se prav tako lahko pohvalimo, da beležimo vidne rezultate in dosežke prav na področju rešitev za e-kolesa in e-avtomobile ter za izgradnjo in servis elektrarn iz obnovljivih virov energije (sončne elektrarne, vetrne elektrarne).
Zagotovo je bilo preteklo leto z vidika strateškega načrtovanja in dela dinamično in zahtevno. Trgale so se nabavne verige, srečevali smo se s povišanjem cen vhodnih surovin in energentov, z vojno na evropskih tleh, visoko inflacijo, kljub temu pa smo vseskozi imeli visoko naročilno stanje. Deloma nam je vhodne stroške uspelo ublažiti s povečanjem prodajnih cen na trgu, deloma z optimizacijo posameznih procesov. Izvedene so bile aktivnosti za digitalizacijo proizvodno-prodajnih procesov.
Vsled vseh aktivnosti nam je uspelo uspešno izvesti strategijo vstopa na nova tržišča in industrijske platforme, strategijo usmeritve neposredno na potrošnike ter segmentacijo trga, s katero povečujemo obseg prodaje namenskih (specialističnih) orodij v posameznih tržnih nišah in pri novih kupcih. Velik fokus namenjamo tudi trajnostni naravnanosti in skrbi za okolje, tako da kupcem nudimo orodja z dolgo življenjsko dobo in takšna, ki manj obremenjujejo okolje.
Poleg dejstva in zavedanja, kako pomembno je ohraniti trenutni položaj vodilnega v svetu in doma, pa se zavedamo, da je za dosego zapisanega potrebno narediti veliko. Ne le vlagati v nova znanja, spremljati trende in ohranjati kakovost, temveč biti pionir na posameznih segmentih dela. Temu bomo sledili v prihodnje, tako da bomo na zemljevid uspešnih podjetij na področju razvoja in novosti ročnega orodja postavljali smernice. Ob tem pa ne bomo pozabili na strateški odnos s svojimi kupci, ki še naprej temelji na partnerstvu in skupni, dolgoročni viziji, novemu znanju in inovativnih prijemih, s katerimi bomo s skupnimi močmi pospeševali tudi njihovo poslovno uspešnost.
Na trgu smo prisotni s široko paleto namenskih strojev, ki so v skladu z zahtevami in pričakovanji kupcev vedno bolj fleksibilni. Zadnje obdobje zaznamujejo spremembe v mobilnosti in prehod na alternativne pogonske sklope. Kupci posledično investirajo le v opremo, ki jim zagotavlja raznovrstno aplikativnost, čeprav takšna oprema ni nujno v vsakem primeru najbolj namensko učinkovita. Za zmanjšanje porabe energije so vedno bolj prisotni novi materiali (lahke zlitine aluminija, magnezij), kar spreminja koncepte strojev, na drugi strani pa so trendi prehoda na ekološko manj oporečne tehnologije obdelav.
enostavnejšo in hitreje dobavljivo opremo. V programu Strojegradnja smo se glede na široko ponudbo strojev za obdelavo kovin osredotočili na dva tržna segmenta, ki sta pripravljena investirati v nišna področja. Za nas sta to:
Za zagotavljanje večjega obsega poslovanja sprejemamo razvojne usmeritve naših glavnih kupcev. Evropa bo kot do sedaj glavni pobudnik integriranja novih tehnologij podala večji poudarek dobaviteljem komponent TIER 1 dobaviteljem. Z novimi tehnično-tehnološkimi rešitvami smo dopolnili našo podporo kupcem v Severni Ameriki in s prihodnjim letom tudi na Kitajskem, kjer se v prihodnosti pričakuje največja rast.
Na trgu se srečujemo predvsem z renomirano konkurenco nemških in avstrijskih strojegradenj, ki so s tradicijo in maksimalno podporo najboljših razvojnih inštitutov v tehnološki prednosti, saj jim ta podpora in brezhibnost komunikacije v domačem jeziku zagotavljata strateško prednost.
Dejavnost gradnje namenskih strojev je vezana na ciklična gibanja investicijskega povpraševanja, razvoj novih tehnologij pogonskih sklopov, elektromobilnost, vodikove celice in hibridne pogone. Za ohranjanje stika s trendi se moramo razvojno vključevati v prihodnje tehnologije in načine obdelave sestavnih delov pogonskega sklopa.
S skrbnim spremljanjem potreb naših kupcev se pravočasno usmerjamo v razvoj še bolj prilagodljivih izdelkov, cenejših in dostopnejših izvedb, krajših dobavnih rokov ter skrbi za dobro servisno dejavnost, ki daje kupcu zagotovilo za brezhibno delovanje naših izdelkov – strojev.
Odvisna družba ROGLA INVESTICIJE d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti družbe UNIOR d.d., je dne 28. 2. 2022 spremenila svoje poslovno ime v UNIOR IN, predelava kovanih in sintranih izdelkov d.o.o., na podlagi Akta o ustanovitvi z dne 17. 2. 2022. Družba bo opravljala enostavnejša dela na področju proizvodnje, kontrole in storitev, predvideno pa je, da se bo preoblikovala v invalidsko podjetje.
V skladu s Poslovnim načrtom in napovedmi smo konec prvega kvartala vzpostavili pogoje za proizvodnjo v novem proizvodnem programu za preoblikovanje aluminija. Na prvi proizvodni liniji s pripadajočo opremo smo izdelali prve serije novih izdelkov.
Odvisna družba UNIOR IN, predelava kovanih in sintranih izdelkov d.o.o., je z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 9. 11. 2022 pridobila status invalidskega podjetja in bila vpisana v Register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji.
skupine UNIOR v letu 2022, saj je bila vrednost naložbe v celoti oslabljena že v preteklih poslovnih letih.
Družba UNIOR d.d. je 5. 12. 2022 sklenila pogodbo o odkupu 9-odstotnega lastnega deleža v družbi UNIOR Professional Tools Ltd., s čimer je postala 64-odstotna lastnica odvisnedružbe. S sorazmerno razdelitvijo preostalih 9 odstotkov lastnega deleža pa se je delež družbe UNIOR d.d. v tej odvisni družbi povečal na 70,3 odstotka.
seznanili z odstopom člana nadzornega sveta družbe g. Boštjana Napasta;
Ob ustanovitvi delniške družbe UNIOR je bilo izdanih 2.138.200 delnic po nominalni vrednosti 8,35 evra. Od tedaj je družba izvedla dve dokapitalizaciji. Prvo 1. 12. 1999, ko je bilo izdanih dodatnih 200.214 delnic, drugo pa 1. 2. 2010 z izdajo 500.000 novih delnic. Tako ima UNIOR na dan 31. 12. 2022 skupno 2.838.414 delnic, ki se od leta 2006 vodijo kot kosovne delnice. Te so izdane v nematerializirani obliki in od 21. 1. 2000 vpisane v centralni register vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD – Centralna klirinško depotna družba, d.o.o., v Ljubljani. Vse izdane delnice družbe UNIOR d.d. so enega razreda: vse pravice in obveznosti, ki gredo imetnikom delnice, so zaradi tega enake in za delnice ni omejitev glasovalnih pravic. Pri prenosu delnic ni omejitev, saj so vse delnice prosto prenosljive. Družba nima oblikovane delniške sheme za svoje zaposlene. Družbi niso znani:
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Skupno število delnic | 2.838.414 | 2.838.414 | 2.838.414 | 2.838.414 | |
| Število lastnih delnic | 73.114 | 73.114 | 73.114 | 73.114 | |
| Število delničarjev | 765 | 897 | 850 | 873 | |
| Dividende na delnico (v EUR) * | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | |
| Vrednost lastnih delnic v bilanci (v tisočih EUR) | 2.688 | 2.688 | 2.016 | 2.033 |
Skupina UNIOR ima skupno 73.114 lastnih delnic, pri čemer je 3.330 lastnih delnic, kar pomeni 0,12 odstotka celotnega lastništva, v lasti družbe UNIOR Deutschland GmbH, Leonberg in družbe SPITT d.o.o., Zreče. Družba UNIOR d.d. ima v svoji lasti 69.784 lastnih delnic, kar predstavlja 2,46 odstotka celotnega lastništva. V letu 2022 ni bilo pridobitev in odtujitev lastnih delnic. Družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem letu 2022 lastnih delnic ni sprejela v zastavo. Družba UNIOR d.d. je lastne delnice pridobila v letu 2019 na podlagi pravnomočne sodbe.
| Delničar | Število delnic | Lastniški delež |
|---|---|---|
| SDH, d.d. | 1.119.079 | 39,43 % |
| ŠTORE STEEL d.o.o. | 346.182 | 12,20 % |
| KAPITALSKA DRUŽBA, d.d. | 157.572 | 5,55 % |
| NLB skladi - Slovenija mešani | 132.321 | 4,66% |
| ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. | 100.000 | 3,52 % |
| Subotič Tomaž, Praga | 81.800 | 2,88 % |
| UNIOR d.d. | 69.784 | 2,46 % |
| RHYDCON d.o.o. | 49.544 | 1,75 % |
| ŽELEZAR ŠTORE D.P.d.d. | 43.627 | 1,54 % |
| INTERCAPITAL securities Ltd - fiduciarni račun | 32.604 | 1,15 % |
| Skupaj deset največjih delničarjev | 2.132.513 | 75,13 % |
| Ostali delničarji | 705.901 | 24,87 % |
| SKUPAJ | 2.838.414 | 100,00 % |
| Delničar | Število delnic | Lastniški delež |
|---|---|---|
| SDH, d.d. | 1.119.079 | 39,43 % |
| Kapitalska družba, d.d. | 159.204 | 5,61 % |
| Zavarovalnica Triglav, d.d. | 100.000 | 3,52 % |
| Poslovni partnerji družbe | 589.731 | 20,78 % |
| Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci | 214.947 | 7,57 % |
| Ostali delničarji | 585.669 | 20,63 % |
| Lastne delnice | 69.784 | 2,46 % |
| SKUPAJ | 2.838.414 | 100,00 % |
Po uvrstitvi delnic na Ljubljansko borzo družba skladno z zakonom in običajno poslovno prakso vse delničarje in nove zainteresirane vlagatelje obvešča preko sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in spletne strani družbe.
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| Dobiček na delnico (v EUR) * | 1,84 | 0,99 | (2,88) | 2,21 |
| Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) * | 36,28 | 34,06 | 33,25 | 36,13 |
| Prodaja na delnico (v EUR) * | 73,97 | 61,11 | 49,92 | 63,41 |
| Denarni tok na delnico (v EUR) * | 4,56 | 4,18 | 0,35 | 5,51 |
| Odstotek izplačila dividend * | 0 % | 0 % | 0 % | 0 % |
| Datum | Promet v EUR | Tečaj v EUR |
|---|---|---|
| 03. 01. 2022 | ||
| 07. 01. 2022 | ||
| 12. 01. 2022 | ||
| 17. 01. 2022 | ||
| 20. 01. 2022 | ||
| 24. 01. 2022 | ||
| 31. 01. 2022 | ||
| 10. 02. 2022 | ||
| 17. 02. 2022 | ||
| 24. 02. 2022 | ||
| 01. 03. 2022 | ||
| 03. 03. 2022 | ||
| 07. 03. 2022 | ||
| 14. 03. 2022 | ||
| 16. 03. 2022 | ||
| 18. 03. 2022 | ||
| 23. 03. 2022 | ||
| 29. 03. 2022 | ||
| 04. 04. 2022 | ||
| 12. 04. 2022 | ||
| 28. 04. 2022 | ||
| 12. 05. 2022 | ||
| 18. 05. 2022 | ||
| 24. 05. 2022 | ||
| 27. 05. 2022 | ||
| 02. 06. 2022 | ||
| 09. 06. 2022 | ||
| 15. 06. 2022 | ||
| 20. 06. 2022 | ||
| 23. 06. 2022 | ||
| 28. 06. 2022 | ||
| 12. 07. 2022 | ||
| 18. 07. 2022 | ||
| 27. 07. 2022 | ||
| 29. 07. 2022 | ||
| 03. 08. 2022 | ||
| 05. 08. 2022 | ||
| 11. 08. 2022 | ||
| 17. 08. 2022 | ||
| 23. 08. 2022 | ||
| 30. 08. 2022 | ||
| 27. 09. 2022 | ||
| 07. 10. 2022 | ||
| 17. 10. 2022 | ||
| 27. 10. 2022 | ||
| 10. 11. 2022 | ||
| 25. 11. 2022 | ||
| 30. 11. 2022 | ||
| 08. 12. 2022 | ||
| 13. 12. 2022 | ||
| 22. 12. 2022 |
| Darko Hrastnik | 1.505 | 1.505 | 0 |
|---|---|---|---|
| Branko Bračko | 250 | 250 | 0 |
| Uprava skupaj | 1.755 | 1.755 | 0 |
| mag. Franc Dover | 0 | 0 | 0 |
| Simona Razvornik Škofič | 0 | 0 | 0 |
| Boštjan Napast (član do 8. 12. 2022) | 0 | 0 | 0 |
| dr. Tomaž Subotič (član od 8. 12. 2022) | 81.800 | 88.056 | (6.256) |
| Andreja Potočnik | 0 | 0 | 0 |
| Saša Koren | 0 | 0 | 0 |
| Boris Brdnik (član do 1. 11. 2022) | 0 | 0 | 0 |
| Milan Potočnik (član od 1. 11. 2022) | 0 | 0 | 0 |
| Nadzorni svet skupaj | 81.800 | 88.056 | (6.256) |
Skupno število izdanih delnic
2.838.414
Lastništvo
Neto nakupi v letu
Kot javna delniška družba imamo oblikovan seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije. Te osebe imajo skladno z zakonodajo in pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev tudi omejitve trgovanja pred javno objavo.
Skupina UNIOR s svojimi dejavnostmi in poslovnimi odnosi vpliva na gospodarsko, naravno in družbeno okolje ter posledično na trajnostni razvoj.
Trajnostni razvoj in razkrivanje ESG področij je pomemben dejavnik za dolgoročno doseganje vrednosti in uspešno uresničevanje Uniorjevih poslovnih strategij. Vsa trajnostna vprašanja obvladujemo na način, da jih skrbno postopoma vključujemo v strategije in v trajnostno poročanje. Z vso zavzetostjo načrtujemo trajnostne aktivnosti v vse procese, s katerimi vplivamo na okolje, v katerem delujemo.
Zaupanje vseh ključnih deležnikov gradimo z znanjem, strokovnim in etičnim pristopom ter visoko kakovostjo na vseh ravneh našega poslovanja.
Cilj poročanja o trajnosti je obveščanje, kako Skupina UNIOR prispeva ali želi prispevati k trajnostnemu razvoju. V družbi UNIOR d.d. se zavedamo, da smo strateški partner razvoja in blaginje v lokalnem okolju ter hkrati del globalne družbe. S svojo vizijo, poslanstvom in dejanji želimo dolgoročno strateško prispevati k blaginji lokalnega okolja oz. trajnostnemu razvoju Republike Slovenije, opredeljenem v Strategiji razvoja Slovenije 2030, podnebnim ciljem Evropske unije do leta 2050 in doseganju trajnostnih ciljev Združenih narodov do leta 2030. Zato strateško prepoznavajo priložnosti in tveganja trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb ter krožnega gospodarstva.
V lokalnem okolju v znatni meri prispevamo k vitalnosti in razvoju ne le gospodarstva in podjetništva, temveč tudi šolstva, kulture, športa in širšega družbenega razvoja. Temelj takšnega delovanja so naše vrednote, prekaljene v častitljivi tradiciji, s katerimi v partnerski dialog vključujemo vse deležnike, in ambiciozna vizija, s katero nenehno premikamo meje in dvigujemo dodano vrednost za vse.
Trajnostno poslovanje je vpeto v poslovanje Skupine in družbe, vendar še ni sprejeta Politika trajnostnega poslovanja. Je pa v srednjeročnem načrtu opredeljena strateška usmeritev sledenja evropskim trendom ogljične nevtralnosti, izpolnjevanju okoljskih zahtev in skrb za trajnostni razvoj za družbo UNIOR d.d. Dobre prakse pa nameravamo postopoma vpeljevati tudi v družbe v Skupini UNIOR zunaj Slovenije, saj zavedamo pomembnosti pomena prehoda v ogljično nevtralnost.
Trajnostni razvoj družbe UNIOR d.d. temelji na petih stebrih, s katerimi prispevamo k doseganju trajnostnih ciljev Združenih narodov do leta 2030.
Transparentnost in učinkovitost poslovanja zagotavljamo z integriranim sistemomupravljanja. Spodbujamo dialog in sodelovanje s ključnimi deležniki, ki ga podpirajo naslednji komunikacijski kanali: digitalni (16 zaslonov za digitalno multimedijsko sporočanje, intranet, spletni portali, e-pošta), osebni in drugi (interni časopis Kovači smo, različne interne tiskovine). Unior je zelo vpet vlokalno okolje, vezan na tradicijo in izkušnje naših prednikov in povezan s širšim krogom deležnikov. Lokalnookolje raste skupaj z nami. Za sponzorstva in donacije smo v družbi UNIOR d.d. namenili 87.704 evrov.
UNIOR d.d. je kompleksna družba, ki deluje na globalnem trgu, zato je naša deležniška matrika razvejana. Za odgovorno upravljanje smo skrbno preučili vse skupinedeležnikov oziroma zainteresiranih straniin njihove interese ter vzpostavili transparentne in odgovorne odnose. Uprava in kolegij družbe zagotavljata, da se redno prepoznavajo, usklajujejo in po najboljših močeh izpolnjujejo trenutne in prihodnje potrebedeležnikov ter njihova pričakovanja. Deležnike in njihoveinterese prikazujemo v shemi.
UNIOR d.d. o svojem trajnostnem razvoju poroča v okviru letnega poročila. Na podlagi matrike ključnih deležnikov so v nadaljnjih poglavjihopredeljena trajnostna področja. V proces priprave trajnostnega poročila so bila vključena vsa področja in dejavnosti družbe UNIOR d.d., vključno z vodstvom podjetja. Pri podajanju vsebine smo se trudili za uravnoteženost, primerljivost, točnost, jasnost in zanesljivost podatkov.
V družbi UNIOR d.d. je skrb za zaposlene osrednji del vseh naših poslovnih načrtovanj. Kot največji zaposlovalec v regiji in eden večjih v državi se zavedamo, da z vlaganjem v zaposlene ne izkazujemo le odgovornosti do sodelavcev, temveč tudi odgovornost do širšega okolja.
| Podatki o zaposlenih | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Skupno število zaposlenih | 1.634 | 1.624 | 1.666 | 1.797 |
| – Program Odkovki | 897 | 892 | 906 | 974 |
| – Program Ročno orodje | 348 | 334 | 348 | 378 |
| – Program Strojegradnja | 153 | 157 | 165 | 179 |
| – Skupne službe | 146 | 147 | 151 | 163 |
| – Vzdrževanje | 90 | 94 | 96 | 103 |
| Odhodi | 133 | 196 | 165 | 110 |
| Novi zaposleni | 143 | 154 | 34 | 82 |
| Povprečna doba zaposlitve | 18,3 | 18,5 | 18,4 | 17,8 |
| Povprečna starost | 43,5 | 43,3 | 43,4 | 42,7 |
| Povprečno število zaposlenih iz ur | 1.544 | 1.592 | 1.675 | 1.756 |
| Povprečna odsotnost z dela (v urah) | 186,7 | 153,9 | 136,9 | 149,9 |
| Povprečna plača (v EUR) | 1.999 | 1.838 | 1.706 | 1.705 |
Konec leta 2022 je bilo v UNIOR d.d. 1.634 zaposlenih, kar je 10 več kot predhodno leto. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 2021 zvišalo v programu Odkovki in Ročno orodje, medtem ko se je število zaposlenih v programu Strojegradnja, v Skupnih službah in Vzdrževanju znižalo. Zabeležili smo 133 odhodov zaposlenih, od tega je bilo največ prenehanja pogodb o zaposlitvi na željo zaposlenega in iztekov pogodb za določen čas. Novo zaposlenih je bilo skupaj 143, največ v programu Odkovki in v programu Ročno orodje. Povprečna starost zaposlenih se je v letu 2022 nekoliko zvišala, in sicer na 43,5 leta.
Glede na spol in naravo dela v družbi prevladujejo moškisodelavci, ki predstavljajo približno 70 odstotkov vseh zaposlenih. V družbi UNIOR d.d. imamo visok delež zaposlenih za nedoločen čas. Leta 2022 je imelo več kot 91 odstotkov vseh zaposlenih pogodbo za nedoločen čas. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je v letu 2022 znašala 1.999 evrov, kar je 8,8 odstotka več kot leta 2021. Ob 8,8-odstotni povprečni letni rasti cen življenjskih potrebščin je ohranila svojo realno vrednost. Neto plača je v letu 2022 dosegla 1.310 evrov in se je glede na preteklo leto povečala za 9,3 odstotka oziroma realno za 0,4 odstotka.
ZAPOSLENOST V SKUPINI UNIOR
zaposlenih v določenih procesih, tudi s pomočjo avtomatizacije in robotizacije, zmanjšali nekatera delovna mesta v proizvodnji. Povečana aktivnost gospodarstva po koncu epidemičnega obdobja je pozitivno vplivala na odpiranje dodatnih delovnih mest, predvsem v dejavnostih proizvodnje odkovkov in ročnega orodja.
Glede na stanje konec predhodnega leta je število zaposlenih v dejavnosti proizvodnje odkovkov večje za 29, v dejavnosti proizvodnje ročnega orodja za 13 in v dejavnosti proizvodnje orodij za stroje za pet zaposlenih. V dejavnosti turizma je število zaposlenih za devet manjše kot ob koncu leta 2021, ko so bile nekoliko boljše snežne razmere na smučarskem centru Rogla. V dejavnosti strojegradnje je bilo število zaposlenih manjše za štiri osebe, v Skupnih službah in Vzdrževanju v obvladujoči družbi pa je število zaposlenih skupaj manjše za pet oseb. Razlogi za znižanje števila zaposlenih so bili večinoma redne odpovedi s strani delodajalca, iztek pogodb o zaposlitvi za določen čas, upokojitve in odpovedi s strani zaposlenih. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je v letu 2022 znašalo 2.667, kar je za 33 zaposlenih oziroma za 1,2 odstotka nižje v primerjavi z letom 2021.
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v Skupini UNIOR je v letu 2022 znašala 1.744 evrov, kar je 8,3 odstotka več kot leta 2021.
| Zaposleni | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Skupno število zaposlenih | 2.801 | 2.772 | 2.808 | 3.018 |
| – dejavnost proizvodnja odkovkov | 1.499 | 1.470 | 1.503 | 1.588 |
| – dejavnost proizvodnja ročnega orodja | 428 | 415 | 441 | 478 |
| – dejavnost strojegradnja | 158 | 162 | 170 | 184 |
| – dejavnost turizem | 316 | 325 | 287 | 339 |
| – dejavnost proizvodnja orodij za stroje | 164 | 159 | 160 | 163 |
| – sektorji skupnih služb v obvladujoči družbi | 146 | 147 | 151 | 163 |
| – sektor vzdrževanje v obvladujoči družbi | 90 | 94 | 96 | 103 |
| Povprečno število zaposlenih iz ur | 2.667 | 2.700 | 2.832 | 3.001 |
| Povprečna bruto plača (v EUR) | 1.744 | 1.611 | 1.490 | 1.482 |
| Število zaposlenih na dan | 31. december | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 1.955 | 1.949 | 1.953 | 2.136 | |
| Države bivše Jugoslavije (brez Hrvaške) | 171 | 165 | 167 | 170 | |
| Evropska unija (brez Slovenije) | 173 | 177 | 188 | 200 | |
| Kitajska | 445 | 425 | 442 | 451 | |
| Rusija | 56 | 55 | 57 | 60 | |
| ZDA | 1 | 1 | 1 | 1 | |
| Skupaj Skupina UNIOR | 2.801 | 2.772 | 2.808 | 3.018 |
V večini regij, kjer imajo podjetja v Skupini UNIOR svoje sedeže, se je število zaposlenih v primerjavi s stanjem konec predhodnega leta povišalo. V Sloveniji in v državah bivše Jugoslavije brez Hrvaške se je število zaposlenih povečalo za šest, na Kitajskem za 20, v Rusiji pa za enega zaposlenega. Število zaposlenih se je znižalo v Evropski uniji za štiri osebe, medtem ko se število zaposlenih v ZDA ni spremenilo.
Razvoj zaposlenih je eden izmed ključnih procesov, s katerim uresničujemo UNIOR-jevo trajnostno zavezo. Znanje in kompetence zaposlenih povečujemo, zlasti z usposabljanji tako s strokovnih področij kot tudi s področij mehkih veščin. Organiziramo eksternaininterna usposabljanja ter zaposlenim omogočamo sofinanciranje študija ob delu, dijakom in študentom pa nudimo tudi kadrovske štipendije. Zavedamo se, da usposabljanja s področja trajnostnega razvoja brez dvoma predstavljajo ustrezno podlago in okvir za pridobivanje kompetenc, nujnih za uspešno delo v zelenem gospodarstvu in soočanje s prepletenimi globalnimi izzivi. Zaradi omenjenega smo vsebine s področja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti vključili v poslovne šole.
Vsem zaposlenim smo omogočili motivacijska predavanja na temo komunikacije, motivacije, zaupanja. Izvajala so se usposabljanja za upravljanje in kakovost sugestij, pametnih tovarn, digitalizacije, krožnega gospodarstva, upravljanja ogljičnih odtisov, vitke proizvodnje, kakovosti, reklamacij, projektnega vodenja, varnega dela z nevarnimi kemikalijami, varstva okolja, varnosti in zdravja pri delu, tehničnih predpisov in varnosti strojev. Te teme prispevajo k varovanju zdravja zaposlenih, njihovemu razvoju, razvoju novih idej in proizvodov, varnemu delovnemu okolju, varovanju okolja in pogledu v prihodnost.
ko jim ustreza, manj je izgub delovnega časa, manj je tiskanja gradiv in ni potnih stroškov.
V družbi UNIOR d.d. v ospredje postavljamo pomen zaposlenih, njihovo načrtovanje in vseživljenjski razvoj. Zato sodelavcem omogočamo sofinanciranje izobraževanja ob delu. S pridobljenim novim znanjem in svojim delom lahko na dolgi rok pripomorejo h kakovosti delovnega procesa in k uspešnim poslovnim rezultatom. Zaposleni si na takšen način zagotovijo strokovni, delovni in osebnostni razvoj ter možnost napredovanja.
Štipendiranje je dolgoročno načrtovanje bodočih zaposlenih ter je odlična priložnost za karierni in osebni razvoj posameznika. V družbi UNIOR d.d. se s pomočjo štipendiranja s potencialnimi zaposlenimi povezujemo že v obdobju izobraževanja in si ustvarjamo bazen mladih talentov. Cilj podeljevanja naših štipendij je, da pridobimo in strokovno usposobimo kompetenten kader s potrebnih področij. Pomembno nam je, da gradimo in ohranjamo vezi z lokalnimi srednjimi šolami, ker se večina naših štipendistov izobražuje na teh šolah.
Leta 2022 smo skupaj izvedli 13.118 ur usposabljanja. Za usposabljanja smo v letu 2022 namenili 98.711 evrov, za študij ob delu 14.318 evrov in štipendije 94.181 evrov, kar skupaj znaša 207.210 evrov. Sešteti so zneski vseh stroškov, povezanih z internimi in eksternimi usposabljanji in brez stroškov odsotnosti zaposlenih z dela. V zadnjem obdobju je zaznati zvišanje števila ur in sredstev za usposabljanja, sofinanciranja izobraževanja ob delu ter kadrovske štipendije.
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| Število ur usposabljanja (v urah) | 13.118 | 10.315 | 8.875 | 26.826 |
| Stroški za usposabljanje (v EUR) | 98.711 | 63.317 | 53.626 | 194.624 |
| Stroški kadrovskih štipendij (v EUR) | 94.181 | 88.405 | 114.117 | 107.991 |
| Stroški za izobraževanje ob delu (v EUR) | 14.318 | 2.856 | 6.854 | 7.559 |
| Skupaj | 207.210 | 154.578 | 174.597 | 310.174 |
V letu 2022 smo nadaljevali z izvajanjem letnih razgovorov, s katerimi zaposlene in vodje spodbujamo k medsebojnemu dialogu o počutju na delovnem mestu, doseženih in opredeljenih ciljih za naprej, potrebah po usposabljanjih, predlogih za izboljšave na delovnih mestih ipd. Odzivi so pozitivni, saj se vodje in zaposleni nata način bolje spoznajo in tudi lažje sodelujejo v prihodnje. Letne razgovore opravljajo vodje z vsemi zaposlenimi do vključno petega tarifnega razreda, vendar jih nekateri vodje opravijo tudi z zaposlenimi, ki so razporejeni na nižja delovna mesta. V letu 2022 je bilo skupaj izvedenih preko 550 letnih razgovorov. Velik del aktivnosti smo usmerili tudi v izboljšanje inovativne miselnosti. Z namenom identifikacije potencialnih naslednikov, ki bi lahko v prihodnje zasedli ključna delovna mesta imamo, v okviru razvoja zaposlenih, opredeljeno politiko nasledstev za ključne kadre.
Pomemben del organizacijske kulture družbe je visoko spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje razlik med zaposlenimi, prepoved diskriminacije, mobinga in drugih škodljivih vplivov. Družba ima sprejet Etični kodeks in pravilnike, ki podrobneje urejajo odgovornosti družbe do zaposlenih in tudi odgovornost zaposlenih do družbe. Za pritožbe v zvezi s kršitvami Etičnega kodeksa se lahko zaposleni osebno obrnejo na vodjo ali drugo nadrejeno osebo oziroma pritožbo izrazijo po elektronski pošti – [email protected].
Od 1. 7. 2016 je v veljavi Pravilnik o preprečevanju in odkrivanju prevar, ki določa naloge in odgovornosti zaposlenih, povezanih s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem prevar. Od takrat sta v veljavi tudi Pravilnik o poslovnih darilih in Politika etičnih standardov. Prijave v zvezi s korupcijo ali konfliktom interesa, podkupovanjem in drugimi spornimi ravnanji lahko zaposleni pošljejo na elektronski naslov za pritožbe [email protected] ali na anonimni telefon št. 080 10 90, s katerim upravlja zunanje neodvisno podjetje. Prijavljen sum prevare je dostopen samo pristojni strokovni osebi.
Vsebina Etičnega kodeksa družbe UNIOR d.d. je dostopna tudi zunanjim poslovnim partnerjem za prijavo morebitnih spornih ravnanj prevar ali goljufij pri poslovanju z družbo UNIOR d.d.
Za sprejem prijav domnevnega spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu so v vsakem obratu družbe s sklepom uprave določeni pooblaščenci za sprejem prijav. Skupaj je imenovanih 15 pooblaščencev. Zanje se vsakih nekaj let pripravi usposabljanje s področja mobinga.
Gospodarski in tehnološki razvoj ter potrebe v delovnih procesih nas spodbujajo, da zaposlujemo večji delež novih sodelavcev z višjo izobrazbo kot pred leti. V letu 2022 je znašal delež zaposlenih z najmanj višjo izobrazbo 19,9 odstotka vseh zaposlenih, od leta 2019 pa se je njihov delež povečal za 1,5 odstotni točki. Takšni zaposleni bodo dodatno prispevali k iskanju novih trajnostnih rešitev, ki bodo zagotavljala našo nadaljnjo gospodarsko stabilnost.
| Indeks | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2020 | 31. 12. 2019 | R22/R21 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| I | Nekvalificirani | 256 | 263 | 275 | 311 | 97,3 |
| II | Polkvalificirani | 120 | 126 | 130 | 132 | 95,2 |
| IV |
| Kvalificirani | 515 | 524 | 540 | 595 | 98,3 |
|---|---|---|---|---|---|
| Srednja SI | 416 | 391 | 390 | 430 | 106,4 |
| Višja SI, spec. | 120 | 113 | 112 | 113 | 106,2 |
| VII/1 Visoka SI-dipl., 1. bol. st. | 115 | 121 | 130 | 126 | 95,0 |
| VII/2 Visoka SI-univ., 2. bol.st. | 79 | 73 | 76 | 77 | 108,2 |
| VIII/1 Magisterij znanosti | 12 | 12 | 12 | 12 | 100,0 |
| VIII/2 Doktorat znanosti | 1 | 1 | 1 | 1 | 100,0 |
| SKUPAJ | 1.634 | 1.624 | 1.666 | 1.797 | 100,6 |
Zavedamo se, da je vlaganje v varnost in zdravje naših zaposlenih investicija. Varnosti na delovnem mestu namenjamo posebno pozornost in jo nenehno izboljšujemo z vsakoletnim Programom varnosti in promocije zdravja pri delu.
V letu 2022 smo na področju preventive izvajali aktivnosti predvsem iz Programa promocije zdravja pri delu. Cilji aktivnosti so bile zmanjšanje števila nezgod pri delu, nadzor uporabe zaščite sluha, izboljšanje delovnih pogojev, zmanjšanje bolniške odsotnosti in skrb za zdrav življenjski slog z aktivnostmi.
Skupna bolniška odsotnost je bila v letu 2022 8,9 odstotka in je za 1,7 odstotne točke višja kot leta 2021, ko je bila 7,2-odstotna. V letu 2022 je bila bolniška odsotnost v breme delodajalca 3,4-odstotna, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot v letu 2021, ko je bila 3,5-odstotna. Bolniška odsotnost, ki je refundirana, je za 1,8 odstotne točke večja kot v letu 2021 in je znašala 5,5 odstotka, v letu 2021 pa je bila 3,7-odstotna.
| Bolniška odsotnost | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Bolniška odsotnost (v odstotkih) | 8,9 | 7,2 | 6,2 | 7,0 |
V letu 2022 smo imeli 45 poškodb pri delu, kar je 13,5 odstotka manj kot v letu 2021, izgubljenih pa je bilo 971 delovnih dni oziroma za 4 odstotke manj kot v letu 2021, kar v letu 2022 predstavlja 21,6 delovnih dni na poškodbo, v letu 2021 pa je bilo 22,5 delovnih dni na poškodbo.
Ukrepi na področju varnosti pri delu in varovanja zdravja so bili usmerjeni predvsem v preventivo:
Podatki o koriščenju porodniškega oziroma očetovskega dopusta odslikavajo starostno strukturo zaposlenih in strukturo po spolu. V letu 2022 smo z naslova porodniškega dopusta beležili 0,7-odstotno odsotnost, v letu 2021 pa 0,8-odstotno odsotnost, v letu 2022 iz naslova očetovskega dopusta 0,2 odstotka, v letu 2021 0,2 odstotka.
| Število poškodb | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Število poškodb | 45 | 52 | 37 |
Družba UNIOR d.d. se osredotoča na krepitev trajnostnega dialoga v podjetju, ki so ga tudi v letu 2022 zaznamovale aktivnosti, vezane na spodbujanje pozitivnega komuniciranja in trajnostnega ozaveščanja. Komunikacijsko smo v čim večji meri podpirali tekoče poslovanje podjetja in skrb za zdravje zaposlenih. Krepili smo medsektorsko komuniciranje, in sicer z različnimi orodji: z internim časopisom, tedenskimi novicami, z rednimi obvestili na oglasnih deskah, na intranetu ipd. Spodbujali smo oddelčne sestanke in tokove medosebne komunikacije po celotni družbi, od vodstva do vseh sodelavcev.
Poseben komunikacijski izziv je podjetju predstavljal izredni dogodek izpust emisij, ki nas je spodbudil k še bolj dejavnemu obvladovanju tveganj, krepitvi odpornosti ter proaktivnega komuniciranja tudi v najzahtevnejših situacijah. Način in poti komuniciranja v kriznih situacijah smo vključili v našo organizacijsko dokumentacijo in predvideli usposabljanje ključnih odgovornih oseb, ki sodelujejo v procesu korporativnega komuniciranja. S spodbujanjem trajnostnega dialoga in aktivnostmi smo v letu 2022 ozaveščali in krepili vrednoto zdravja sodelavcev, vrednoto inovativnosti in skrbnosti. Z dvema akcijama meseca marca in oktobra ter z Razvojno konferenco in izvedbo hekatona smo krepili vrednoto ustvarjalnosti in inovativnosti. Poudarili smo prednosti vitkega podjetja.
S kupci razvijamo in krepimo trajna partnerstva, katerih temelj so vzajemni in enakopravni odnosi. Zavedamo se, da le v razvojnem sodelovanju ustvarjamo trajno vrednost. Naši kupci stremijo k zmanjševanju ogljičnega odtisa lastne dejavnosti in svojih dobaviteljev. Pomemben del svoje konkurenčnosti na globalnem trgu so tako naša prizadevanja za nizkoogljično poslovanje, saj tako razvijamo nove modele in rešitve, ki zmanjšujejo vpliv na okolje in omogočajo "zeleno poslovanje". Na ta način kupcem dolgoročno zagotavljamo delovanje v skladu z zahtevami standardov ISO 14001 in 50001 in direktivami, kot je na primer »Direktiva o izrabljenih vozilih« ter uredbami, kot recimo »REACH« (Uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij). Med tržnimi zahtevami se vse bolj uveljavlja zelena energija.
Trg se deli na manjše tržne segmente, zato vedno bolj narašča pomen tržne naravnanosti k vsakemu posameznemu kupcu. Na vseh programih družbe UNIOR d.d. upravljamo kontinuiran dialog preko vseh razpoložljivih kanalov komuniciranja (telefonski klici, elektronska sporočila, spletna stran, sejmi, portali, obiski pri kupcih, družbena omrežja, strokovni mediji). Vsak kupec je individuum, zato je način komuniciranja prilagojen tipu kupca.
Za kupce želimo kar najbolje poskrbeti, zato jim nudimo podporo oziroma pomoč pri nakupovalnem ciklu, vse potrebne informacije in razpoložljivo znanje. Poznavanje potreb in izkušenj kupcev nam omogoča izboljševanje funkcionalnosti naših izdelkov in kakovosti ponujenih storitev. Kupca vidimo kot so-generatorja idej, zato ga vključujemo v proces razvoja in ustvarjanja dodane vrednosti izdelkov in storitev.
Uvajamo CRM (upravljanje odnosov s strankami) sistem, ki omogoča, da zaposleni v različnih procesih znotraj našega podjetja poznajo dejavnike, ki kupce motivirajo, da ostajajo zvesti blagovni znamki UNIOR.
V programu Odkovki izdelke označujemo skladno s standardi in posebnimi zahtevami kupcev, ki jih uskladimo že v fazi razvoja posameznega izdelka. Posledično je za vsak tak odkovek zagotovljena sledljivost skozi proizvodne procese, vse od vhodnega materiala pa do odpreme. Na izdelke odkujemo oznako šarže dobavljenega jekla, v določenih primerih (specifične zahteve kupca) pa na vsak izdelek celo graviramo DMC (koda matrice podatkov).
Tudi označevanje zabojevin pakirnih enot je skladno s posebnimi zahtevami kupcev. Kupci večinoma zahtevajo VDA-nalepko, ki mora ustrezati zahtevam standarda VDA 4902. Prav tako, za lažji prenos podatkov med dobaviteljem in kupcem, dodamo ASN-kodo, ki vsebuje določene podatke o izdelku in paketu.
Pri snovanju ročnih orodij imamo v ospredju varnost uporabnika. Zato so UNIOR-jevi izdelki konstruirani na način, da zagotavljajo manj fizičnega napora pri opravljanju dela in se popolnoma prilagajajo predmetu dela.
Oznake na orodjih so najzanesljivejši vir prenosa informacij do kupca, zato iz leta v leto dajemo več informacij na izdelke in embalažo. Za varnostna opozorila se uporabljajo mednarodno uveljavljeni piktogrami s tega področja. Orodja, ki lahko za kupce pomenijo tveganje pri uporabi, imajo oznake o pravilni uporabi orodja, uporabi zaščitne opreme pri rokovanju z orodjem in maksimalni sili/moči, ki jo lahko dosežejo.
Pomembna orodja so že označena z letnico in tednom izdelave, kar kupcu sporoča starost orodja, nam pa učinkovitejše analize izvornega vzroka v primeru reklamacije.
Izdelki vsebujejo identifikacijsko številko, ki omogoča sledljivost od vhodne surovine preko celotnega proizvodnega procesa do končnega izdelka. Kupcu nudimo doživljenjsko garancijo za napake v materialu. Orodja za delo pod visoko napetostjo so ustrezno izolirana in preizkušena po predpisih VDE ter varna v skladu z mednarodno priznanim evropskim standardom EN 60900:2004. Standardi so žigosani na samem orodju. Pnevmatska orodja, električno kolesarsko stojalo in druga orodja imajo na orodju oznako CE.
Najvišje zadovoljstvo naših kupcev je naša prioriteta, zato na vseh programih skrbno upravljamo reklamacije.
V programu Odkovki reklamacije rešujemo v skladu z visokimi pričakovanji zahtevnih kupcev avtomobilske industrije in zahtevami standarda IATF16949:2016. Kupci na portalih za reševanje reklamacij po večini uporabljajo metodo 8D z dodatnimi razširjenimi analizami k vsaki točki priporočila. V obdobju zadnjih štirih let je trend reklamacij v upadu, kar je med drugim posledica vlaganja v tehnološko opremo, avtomatizacijo kovaških linij, boljše pogoje dela končne kontrole in posodobitev orodjarne.
V programu Ročno orodje reklamacije rešujemo sistematično servisno službo za podporo kupcev. Interni komunikacijski kanal je spletna aplikacija »reklamacije«, ki zagotavlja enovito bazo podatkov in omogoča hitro posredovanje med prodajnimi in kakovostnimi aktivnostmi. Število reklamacij tako ostaja na zelo nizki ravni.
V programu Strojegradnja reklamacije rešujemo v odvisnosti od vzroka napake in glede na garancijsko stanje strojev. Servisna služba ugotovi upravičenost reklamacije in določi, ali bo reklamacijo rešil centralni servis v UNIOR d.d. programu Strojegradnja, Zreče, ali pa bo reklamacijo prevzel lokalni servisni partner v bližini kupca. Za vsak projekt je vnaprej določen servisni odzivni čas in obseg reklamacij. Odziv servisa je maksimalno 24 ur od časa prijave reklamacije.
UNIOR d.d. zahteve svojih uvedenih sistemov vodenja prenaša tudi na svoje dobavitelje. Gre na primer za standarde IATF, ISO, VDA. Približno 70 odstotkov svojega nabavnega volumna družba UNIOR d.d. kupuje od lokalnih oziroma slovenskih dobaviteljev.
Naša temeljna načela so odgovornost do varovanja okolja, preprečevanje negativnih vplivov na okolje, skladnost z zahtevami zakonodaje in nenehno izboljševanje na področju varstva okolja. Vzpostavili in integrirali smo sisteme vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri delu ter upravljanja energije.
Družba UNIOR d.d. ima uvedene in certificirane sisteme vodenja, skladne z mednarodnimi standardi, in sicer za kakovost (ISO 9001 - sistemi vodenja kakovosti - splošno, IATF 16949 - sistemi vodenja kakovosti v avtomobilski industriji - serijska proizvodnja, VDA 6.4 - sistemi vodenja kakovosti v avtomobilski industriji - proizvodna sredstva), ravnanje z okoljem (ISO 14001), varnost in zdravje pri delu po zahtevah ISO 45001, ter sistema upravljanja z energijo (ISO 50001). Pridobili smo tudi certifikat varne izmenjave podatkov TISAX. Poslovanje v skladu z mednarodnimi standardi sistemov vodenja je ena izmed naših zavez, zato nenehno sledimo novostim, te uvajamo ter jih periodično preverjamo in recertificiramo (v letu 2022 smo v družbi recertificirali ISO 14001 in razširili obseg certificiranih sistemov vodenja na lokacijo Proizvodnja Aluminij v Vitanju), po potrebi pa pridobivamo tudi nove certifikate. Poslovanje v skladu z mednarodnimi standardi je temelj za dolgoročno trajnostno poslovanje družbe.
Predstavnik vodstva za sisteme vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu na ravni družbe UNIOR d.d. je direktor Sektorja za splošne zadeve, za sistem upravljanja z energijo pa direktor sektorja Energetika. Njuna pooblastila in odgovornosti med drugim vključujejo, da:
Sisteme vodenja izvajamo na šestih UNIOR-jevih lokacijah v Sloveniji: Zgornja cona Zreče, Spodnja cona Zreče, Obrat Obdelava odkovkov Konjice, Obrat Vitanje, Obrat Lenart in Obrat Stari Trg.
Celostni sistem ravnanja z okoljem v družbi UNIOR d.d. vključuje:
Skupina UNIOR skrbno spremlja izzive in priložnosti zelenega prehoda. Glavne poudarke za naših pet glavnih dejavnosti ter eno ostalo dejavnost navajamo v tabeli.
| Dejavnost | Izzivi zelenega prehoda | Priložnosti zelenega prehoda | Pripravljenost leta 2022 |
|---|---|---|---|
| Dejavnost proizvodnje in prodaje odkovkov (sestavljajo): | Usmeritev EU je v nizkoogljično družbo in s tem ugašanje vozil s klasičnim, fosilno gnanim motorjem. | Program Odkovki v Sloveniji s proizvodnjo v hrvaških Vinkovcih in v Ningbo na Kitajskem je aktivno vpet v zelen prehod na področju razvoja avtomobilske industrije in pričakovanj naših kupcev, tako iz vrst OEM, kot TIER 1, 2 sistemskih dobaviteljev. | V naših procesih kovanja in mehanske obdelave je osnovna surovina jeklo, v bodoče bo tudi aluminij. Obe kovini se reciklirata. |
| Glede na dejstvo, da je okoli 40 odstotkov naših proizvodov vezanih na motor z notranjim izgorevanjem, ta politika usmerja naš razvoj. | V obdobju do leta 2035 bo proizvodnja odkovkov potekala v ustaljenih okvirih z intenzivnejšim obsegom razvoja produktov, ki niso vezani na motor z notranjim izgorevanjem. | ||
| Izzivi so zmerno in časovno obvladljivi, saj zajema celotno avtomobilsko branžo, ta pa je s svojo velikostjo relativno počasna in nefleksibilna. Tudi tržišče potrebuje svoj čas, da se prilagodi novim trendom. | Fokusirani bomo na odkovke iz skupine krmilnih mehanizmov, ki količinsko že danes predstavljajo največji del svojih proizvodnje. | ||
| Prehod na ogljično nevtralnost se je pričel že pred nekaj leti in nedvomno smo že aktivni del tega procesa. | Proizvodnja se hitro in sproti prilagaja novim zahtevam v obliki modifikacije opreme. |
Strojegradnje (sestavljajo):
Proizvajamo produkte - stroje oz. tehnologije, ki so del zelenega prehoda in so ključni pri izdelavi električnih avtomobilov.
Izziv dobave jekla, aluminija in energije je majhno, saj imamo zelo razpršene dobavitelje, tako da je odvisnost od posameznega dobavitelja nizka.
Skladno z razvojem tehnologije upoštevamo spremembe materialov (npr. MineralGus - material, sestavljen iz naravnih mineralov (kalcijev karbonat in triidrati aluminija), povezanih z nizkim odstotkom poliestrske smole ali s cementom).
Naš proizvodni program je že usmerjen v nizkoogljične tehnologije.
UNIOR d.d., program Ročno orodje, Slovenija
UNIOR Produktions- und Handels G.m.b.H., Avstrija
UNIOR Makedonija, d.o.o., Severna Makedonija
UNIOR Italia S.R.L., Italija
UNIOR Espana, S.L., Španija
UNIOR Professional Tools Ltd., Rusija
UNIOR Bulgaria, Ltd., Bolgarija
Program je specializiran za izdelavo kakovostnih ročnih orodij za popravilo in vzdrževanje strojev, e-avtomobilov, e-koles, e-motorjev in drugih mehanskih naprav.
Z vidika tehnoloških izzivov prepoznavamo prehod iz uporabe šestvalentnega kroma na trivalentni krom v procesu galvanizacije.
Trivalentni krom je varnejša alternativa šestvalentnemu kromu, saj ima manjše tveganje za zdravje ljudi in okolja. Za dosego tega cilja je potrebna rekonstrukcija obstoječe galvanske linije. Obstaja tudi možnost, da se proces galvanizacije, površinske zaščite na izdelkih s trivalentnim kromom izvaja pri zunanjem kooperantu.
Sedanja knjigovodska vrednost galvane znaša 9.700 evrov, katera vrednost bi bila zmanjšana v primeru opustitve procesa galvanizacije. Sprememba površinske zaščite ne predstavlja večjega izziva, saj že danes za več kot 35 odstotkov ročnega orodja uporabljamo druge, okolju in zdravju bolj prijazne površinske zaščite, ki nam omogočajo izpolnjevanje napovedanih zakonskih zahtev in s tem možnost prodora v tržne niše, ki zahtevajo uporabo bolj trajnostnih rešitev.
(sestavlja): UNITUR d.o.o., Slovenija
Skrbno spremljamo fizične podnebne izzive na našo dejavnost. Vpliva podnebnih razmer na turistično ponudbo Rogle zaenkrat ni mogoče posploševati oziroma posamezne zime z višjimi temperaturami in manj snežnimi padavinami niso stalnica. Pojavljajo se vsakih nekaj let. Zadnje tri zime npr. so bile vremensko ugodne in bogate z naravnimi snežnimi padavinami.
Pod krovno znamko Slovenia Green je v slovenskem turizmu vzpostavljena tako imenovana Zelena shema slovenskega turizma, katere član je tudi podjetje UNITUR d.o.o., ki spodbuja trajnostno delovanje, združuje trajnostna prizadevanja in promovira zelene zgodbe slovenskega turizma.
Na Rogli je ugodna mikroklima, katere podnebne razmere so značilne za nadmorsko višino 1.800 metrov - v poletnih mesecih je povprečno 10 °C nižja temperatura kot v dolini in mestih.
Uniturjevih namestitvenih objektov na Rogli).
Na podlagi smernic za vzpostavitev odgovornega turizma se v Uniturju usmerjamo v zagotavljanje večjega deleža lokalno pridelanih živil in prehranskih izdelkov, s čimer se krajšajo nabavne verige in s tem zmanjšuje ogljični odtis.
Trajnostna naravnanost lokalnega okolja, v katerem delujemo, se izkazuje skozi znak Slovenia Green Destination Gold, s katerim se ponaša Destinacija Rogla – Pohorje, zato sta pridobljena okoljska znaka EU Marjetica za Hotel Natura * na Rogli in Hotel Atrij * Superior v Termah Zreče, pomemben prispevek k lokalni, regionalni in nacionalni zeleni politiki.
Oba Uniturjeva okoljsko vzdržna in trajnostno usmerjena hotela sta pridobila tudi znak Slovenia Green Accommodation, ki je edini tovrstni znak kakovosti za turistične namestitvene objekte.
Krepimo trženjske aktivnosti za ohranjanje in rast števila slovenskih gostov (70 odstotkov delež slovenskih gostov v letu 2022).
Krepimo trženjske aktivnosti na območjih do 500 km oddaljenosti od Uniturjevih centrov.
UNIOR COMPONENTS d.o.o., Srbija
Usmeritev EU je v nizkoogljično družbo in s tem ugašanje vozil s klasičnim, fosilno gnanim motorjem, spremembe se obetajo tudi v letalski industriji.
Izzivi so zmerno in časovno obvladljivi, saj zajema celotno avtomobilsko in letalsko branžo, ti pa sta s svojo velikostjo relativno počasni in nefleksibilni.
V naših proizvodnih procesih se bomo osredotočali v diversifikacijo proizvodnih programov in nove rešitve, ki bodo uporabljali tehnologije, s katerimi bomo tudi v bodoče oskrbovali svoje kupce, ki želijo svoje proizvodne dejavnosti prilagoditi zelenemu prehodu.
Prehod na ogljično nevtralnost se je pričel že pred nekaj leti in nedvomno smo že aktivni del tega procesa, tudi z vlaganjem v obnovljive vire energije, s katerimi smo v letu 2022 pokrili že 16 odstotkov svoje lastne porabe, v letu 2023 pa pričakujemo samooskrbo v višini 30-40 odstotkov lastne porabe.
Proizvodne linije so modernizirane in se v največji možni meri sproti prilagajajo novim zahtevam kupcev z novo tehnologijo in zato potrebnim strokovnim znanjem.
Osredotočenost ostaja na diversifikaciji proizvodnega programa.
| Izivi zelenega prehoda | Priložnosti zelenega prehoda | Pripravljenost leta 2022 |
|---|---|---|
| Ostale dejavnosti (sestavljajo): | SPITT d.o.o., Slovenija | UNIOR d.d., sektorji Skupnih služb in sektor Vzdrževanje, Slovenija |
Znotraj ostalih dejavnosti je pomembna dejavnost daljinskega ogrevanja z rabo obnovljivih virov energije (biomaso), ki je eden izmed ključnih stebrov zelenega prehoda in se izvaja s strani odvisne družbe SPITT d.o.o.
Znotraj sektorjev Skupnih služb deluje sektor Energetika, ki skrbi za oskrbo z energenti ter optimizacijo energetskih rešitev obvladujoče družbe in dejavnosti turizma.
Pri odvisni družbi SPITT d.o.o. se je prepoznal ugoden vpliv v času energetske krize, ko so se pokazale negativne plati energetske odvisnosti. Lesna biomasa predstavlja obnovljiv vir, ki se lahko pridobi tudi lokalno zato je tveganje iz tega vidika minimalno.
V sektorju Energetika se izvajajo aktivnosti iskanja učinkovitih energetskih rešitev, v smeri razogljičenja družbe in obvladovanja porabe energentov. Prepoznavamo pomembnost obnovljivih virov energije, za katere si bomo prizadevali povečevati delež, z aktivnim vlaganjem v povečevanje kapacitet, kot z učinkovito rabo energentov.
V letu 2022 so bile izvedene investicije v razširitev zmogljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in z izrabo odpadne toplote za ogrevanje objektov, kot tudi meritve ogljičnega odtisa.
S skrbno analizo okolja smo prepoznali ključne okoljske vidike svoje dejavnosti. Ti so: odpadna voda, odpadki, izpusti v zrak, onesnaževanje tal, kemikalije in hrup. Na podlagi prepoznanih okoljskih vidikov, zakonskih in drugih zahtev izvajamo ustrezne monitoringe, proaktivno komuniciramo okoljske informacije z zaposlenimi in zainteresiranimi deležniki, zlasti sosedi, ter si postavljamo programe in cilje za prihodnja leta.
Na lokaciji Kovaška cesta 10 v Zrečah smo v skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, zavezani direktivi IED (Direktiva o industrijskih emisijah) in imamo od leta 2009 integralno okoljevarstveno dovoljenje.
V podjetju spremljamo porabo pitne in tehnološke vode ter ustrezno ukrepamo (odprava puščanj, uvajanje rešitev za zmanjševanje porabe). Za svoje delovanje na vseh šestih lokacijah v Sloveniji uporabljamo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja; na lokaciji UNIOR Zgornja cona in Obratu Vitanje Kovačnica pa imamo tudi lastno zajetje vode.
| Raba vode (m3/leto) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Pitna voda | 64.035 | 71.818 | 54.782 | 59.734 |
| Lastno zajetje | 469.787 | 477.614 | 494.832 | 475.212 |
V letu 2022 smo znižali porabo pitne vode za 11 odstotkov kljub temu, da smo imeli od leta 2021 okvaro na vodovodnem omrežju na zgornji coni v Zrečah. Okvaro smo v letu 2022 odpravili. Tudi poraba vode iz lastnega zajetja se je znižala za 2 odstotka.
Tehnološke in hladilne odpadne vode nastajajo na lokaciji Zgornja cona Zreče in se odvajajo v vodotok reke Dravinje, komunalne odpadne vode pa prek kanalizacije na Komunalno čistilno napravo Zreče in nato v vodotok. Na ostalih lokacijah družbe UNIOR d.d. nastajajo predvsem komunalne in meteorne odpadne vode.
| Količina odpadne vode (m3/leto) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Odpadne komunalne vode | 64.035 | 71.818 | 54.782 | 59.734 |
|---|---|---|---|---|
| Odpadne tehnološke vode | 5.604 | 6.501 | 6.700 | 6.670 |
| Odpadne hladilne vode | 323.848 | 330.699 | 348.100 | 304.030 |
V letu 2022 smo znižali porabo odpadne komunalne vode za 11 odstotkov, odpadne tehnološke vode za 13 odstotkov in odpadne hladilne vode za 2 odstotka.
V skladu z modelom krožnega gospodarstva upravljamo z odpadki, saj jih obravnavamo kot surovine. Postopoma vse bolj uveljavljamo hierarhijo ravnanja z odpadki: zmanjševanje in ločevanje na izvoru, ponovna uporaba, reciklaža, kompostiranje, termična izraba in šele nato odlaganje.
Skupna količina odpadkov se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 znižala za 5 odstotkov. V skupni količini odpadkov najvišji delež prinesejo sekundarni odpadki, to so odpadne kovine, ki nastanejo pri kovanju in pri drugih postopkih obdelave kovin.
| 2019 | 729 |
|---|---|
| 2020 | 711 |
| 2021 | 702,5 |
| 2022 | 670 |
| 2019 | 24 |
|---|---|
| 2020 | 23 |
| 2021 | 26 |
| 2022 | 20 |
Količina nenevarnih odpadkov na tono proizvedenih izdelkov, se je v letu 2022 znižala za 23 odstotkov glede na leto 2021. V skupino nenevarnih odpadkov nismo zajeli odpadnih kovinskih odpadkov oz. t.i. sekundarnih odpadkov, ki so prikazani v diagramu v nadaljevanju.
| 2019 | 9 |
|---|---|
| 2020 | 9 |
| 2021 | 13 |
| 2022 | 11 |
Skupna količina nevarnih odpadkov se je v letu 2022 znižala za 15 odstotkov glede na leto 2021.
| 2019 | 697 |
|---|---|
| 2020 | 678 |
| 2021 | 664 |
| 2022 | 639 |
UNIOR d.d. se v luči podnebnih izzivov in energetske učinkovitosti pri upravljanju rabe energije zavzema za:
Leta 2022 smo izvedli 15 zakonsko predpisanih meritev emisij snovi v zrak na lokacijah: Obdelovalnica Zreče, Kovačnica Zreče in Kovačnica Vitanje. Pri vseh meritvah in na vseh lokacijah je bilo ugotovljeno, da emisijske koncentracije predpisanih parametrov ne presegajo dopustnih vrednosti emisij snovi v zrak.
Zavedamo se, da se z nekaterimi dejavnostmi, predvsem s kovanjem, uvrščamo med »hrupne« dejavnosti, zato smo v zadnjih letih aktivneje pristopili k zniževanju hrupa v okolju. Naročili smo izdelavo projektov za zniževanje hrupa v okolju in v zadnjih letih pri vseh investicijah vključimo tudi vidik hrupa.
Z namenom preprečevanja okoljskih dogodkov izvajamo redna usposabljanja s področja požarne varnosti in varnega dela s kemikalijami. Periodično na vseh lokacijah izvajamo vaje za primer izrednih razmer (požar, razlitje kemikalij).
Glede na to, da je uporaba kromovega trioksida, ki ga uporabljamo za kromiranje izdelkov, zaenkrat dovoljena le do 21. 9. 2024, se program Ročno orodje aktivno pripravlja in išče možnosti za prehod na kromiranje s trivalentnim kromom oz. na alternative, ki bi lahko nadomestile kromiranje s šestvalentnim kromom.
V letu 2022 nismo prejeli pritožb sosedov, pač pa smo se zaradi izrednega dogodka pogosteje komunicirali z Občino Zreče, Osnovno šolo ter z institucijami, ki so izvajale poročila o izrednem dogodku kot so NIJZ, ARSO ter IJS. Na pobudo občinskega sveta je bila sklicana izredna seja občinskega sveta.
Proizvodne lokacije družbe UNIOR d.d. niso locirane na območju, ki je zaščiteno z Naturo 2000. S svojo dejavnostjo ne ogrožamo živalskih ali rastlinskih vrst.
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Reciklaža | 21.031 | 20.966 | 18.411 | 22.784 | |
| Kompostiranje, biološka obdelava | 87 | 52 | 41 | 40 | |
| Sežig | 174 | 135 | 105 | 130 | |
| Odlaganje | 51 | 58 | 41 | 61 | |
| Drugo | 185 | 242 | 141 | 123 | |
| Skupaj | 21.528 | 21.454 | 18.740 | 23.138 |
• zagotavljanje informacij in potrebnih virov za doseganje zastavljenih energetskih ciljev;
• izvajanje aktivnosti v smeri vzpostavljanja nizkoogljične družbe.
Novembra 2021 je družba UNIOR d.d. prvič opravila presojo po ISO 50001:2018, s strani certifikacijske hiše SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje). Zopet smo potrdili dobro delo na področju učinkovite rabe energije, predvsem delo širše energetske skupine, ki je sestavljena iz članov vseh programov in večjih oddelkov, za boljši nadzor nad rabo energije. V letu 2022 smo izvedli interni energetski pregled, notranjo presojo, postavili ciljne vrednosti ter spremljali odstopanja porabe energentov od zastavljenih ciljev. Z delovanjem v skladu z zahtevami standarda ISO 50001:2018 dokazujemo sistematičen pristop za nenehno izboljševanje na področju upravljanja energije.
UNIOR d.d. že vrsto let upravlja napredne projekte, ki prinašajo podjetju in okolju več pozitivnih vrednosti, saj z učinkovito izrabo odpadne toplotne energije skrbimo za manjši ogljični odtis podjetja. V letu 2022 smo vzpostavili sistem ogrevanja z izrabo odpadne toplote, ki nam v poletnih mesecih omogoča ogrevanje sanitarne in bazenske vode v Termah Zreče. Pri upravljanju energije si odločno zastavljamo vedno višje cilje.
Zaposlene osveščamo o varčni rabi energije – zapiranju ventilov za vodo in zrak, ugašanju luči v času odmorov ipd. Spremljamo porabo energije in ukrepamo ob preseganju zadanih ciljnih vrednosti. Na vse večje porabnike energije imamo nameščene števce, ki merijo energente in porabljeno količino. Ob stalnem spremljanju teh podatkov zaznamo, kdaj je stroj slabo izkoriščen, ali je potreben večjega popravila. Skrbimo za inovativne, tehnološko napredne in zanesljive rešitve na področju energetskih storitev ter s tem izboljšujemo energetsko učinkovitost in okoljski odtis. Izrabljamo odpadno toploto iz kalilnih peči in kompresorjev, ki jo uporabljamo za ogrevanje prostorov v zimskem času, v poletnem času pa za ogrevanje bazenske in sanitarne vode v turističnem kompleksu UNITUR Zreče. Obstoječi sistem ciljnega spremljanja rabe energije smo nadgradili z novim energetskim nadzornim informacijskim sistemom za boljši nadzor nad porabo energije.
| Prevzeta električna energija iz distribucijskega omrežja (v GWh) | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 54,62 | 43,66 | 50,43 | 51,45 |
V letu 2022 smo povečali porabo električne energije za 2 odstotka, povečanje je posledica večje proizvodnje za 6,8 odstotka. Torej smo našo specifično rabo električne energije izboljšali za 4 odstotke in znaša v letu 2022 1,18 kWh/kg vhodnega materiala.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|
| 47,430 | 45,956 | 53,675 | 44,729 |
Poraba zemeljskega plina je v letu 2022 padla zaradi ustavitve kogeneracijskega postrojenja SPTE 2 ter zaradi varčevalnih ukrepov.
Z izrabo odpadne toplotne energije iz kompresorjev in dimnih plinov na kalilnih pečeh uspešno proizvedemo 30 odstotkov vseh potreb po toploti. Preostala toplota se proizvede z uporabo soproizvodnje enote toplotne (SPTE) in električne energije v višini 34 odstotkov ter preostanek iz kotlov na zemeljski plin.
| Vir | Odstotek |
|---|---|
| Toplota iz kotlov | 21% |
| IOT - izraba odpadne toplote… | 27% |
| Toplota iz kotlov | 15% |
| SPTE | 7% |
V skladu z našimi prizadevanji za trajnostni razvoj in prehod v ogljično nevtralnost veliko naporov usmerjamo v zniževanje izpustov toplogrednih plinov. V letu 2021 smo v sklopu nadgradnje energetskega nadzornega informacijskega sistema uredili spremljanje skupnih emisij ogljičnega odtisa, in sicer v prvi fazi samo emisije, ki jih neposredno povzroča naša družba – obseg 1 in obseg 2. Iz podatkov je razviden rahel trend zniževanja izpustov, izstopa leto 2020 z zelo nizkimi emisijami zaradi manjše porabe energentov, ki so posledica manjšega obratovanja zaradi epidemije COVID-19. V letu 2022 je viden očiten padec emisij obsega 2, saj imamo zakupljeno električno energijo proizvedeno iz OVE – zeleno električno energijo. V letu 2022 smo tudi pristopili k izračunu emisij obsega 3 za leto 2021 ter pričeli z izdelavo strategije razogljičenja, ki zajema kratkoročne, srednjeročne ter dolgoročne cilje razogljičenja (do leta 2025, 2030 ter do 2050).
| 2021 | 2022 |
|---|---|
| 36.440 | 30.782 |
| 35.361 | 8.569 |
V družbi UNIOR d.d. se zavedamo vplivov podnebnih sprememb na poslovanje družbe, kakor tudi vplivov, ki jih ima družba UNIOR d.d. na okolje in podnebne spremembe. Ključni okoljski vidiki so predstavljeni v Letnem poročilu 2022 v poglavju 6.4.3, prav tako je v poglavju 6.4.4. predstavljeno celostno upravljanje z energijo za nizkoogljično družbo.
V obeh poglavjih so predstavljeni rezultati in ukrepi, s katerimi UNIOR d.d. trenutno pristopa k doseganju ciljev blaženja in prilagajanja okoljskim in podnebnim spremembam. Nekatera okoljska in podnebna tveganja obvladujemo v obstoječem sistemu obvladovanja tveganj (več o tem je razkrito v poglavju 7.8.2 Letnega poročila 2022).
Skupina UNIOR in družba UNIOR d.d. sta pripravili začetno prvo oceno podnebnih sprememb na računovodske izkaze, ki je razkrita v poglavju 9.13 in 10.14 Letnega poročila 2022.
Celostno še nismo preučili morebitna dodatna tveganja povezana s podnebnimi spremembami (tveganja prehoda in fizična tveganja). Smo pa prepoznali izzive, ki jih bomo še dodatno preučili in po potrebi opredelili kot tveganje (6.4.2 Letnega poročila 2022). Ustrezno ter skladno z zahtevami zakonodaje bomo dopolnili sistem obvladovanja tveganj in v okviru projekta pripravili ključne dokumente na področju trajnostnega razvoja ter zagotovili dodatne (posebne) okoljske kazalnike, določili cilje in spremljali napredek pri doseganju teh ciljev.
Razvojna dejavnost družbe UNIOR d.d. je usmerjena predvsem v projekte, ki vsebujejo nove materiale za izdelke, ter v izdelavo okolju prijaznih izdelkov in tehnologij, podprtih z digitalizacijo. Sistematična invencijsko-inovacijska dejavnost z mnogimi izboljšavami prinaša prihranke na različnih področjih delovanja. Vse zaposlene v družbi UNIOR d.d. sistematično ozaveščamo in jim nudimo podporo s koristnimi predlogi in tehničnimi izboljšavami.
Družba UNIOR d.d. tvori trajnostno razvojni dialog tudi med podjetji z razvojno-raziskovalnimi projekti.
Na področju razvojnoraziskovalnih projektov smo v družbi UNIOR d.d. v letu 2022, iz vidika trajnostne usmeritve, nadaljevali s projekti, ki nas dolgoročno usmerjajo v zmanjševanje porabe materialnih virov in energije ter nas usmerjajo v trajnostno naravnane produkte. Sledimo potrebam avtomobilske industrije, ki se usmerja v električna vozila in vse močnejšo uporabo komponent z manjšo maso. Tako se v razvojnih projektih proizvodnje odkovkov usmerjamo v preoblikovanje in obdelavo delov iz aluminija, na področju strojegradnje v razvoj in izdelavo strojev za obdelavo komponent iz aluminija in na področju ročnega orodja v razvoj ročnega orodja usmerjenega v trajnostni transport kot je kolesarstvo. Del aktivnosti namenjamo razvoju in uvajanju metod za izboljševanje učinkovitosti procesov, predvsem robotizaciji, posodobitvi proizvodne opreme in digitalizaciji. Z izboljševanjem učinkovitosti samih procesov vplivamo na izboljšanje varnosti, na zmanjševanje porabe resursov (materiali, energija) in pomembno izboljšujemo ergonomijo dela s širitvijo robotizacije in avtomatizacije na ergonomsko zahtevnih delovnih mestih.
Med pomembnejše razvojno raziskovalnimi projekte štejemo sledeče projekte:
Na Institutu Jožef Stefan so v okviru 30. dnevov Jožefa Stefana podelili častno listino podjetju UNIOR d.d. in našemu sodelavcu g. Jožetu Ravničanu kot priznanje za uspešen prenos znanstvenih in tehnoloških dosežkov in znanj, ustvarjenih na Institutu, v družbeno in gospodarsko okolje. UNIOR d.d. je sodeloval z Institutom Jožef Stefan (IJS) pri projektu ROBKONCEL z odsekoma E1 in E9 v večih fazah. Prispevali smo k združitvi specifičnih znanj in UNIOR-jevih praktičnih izkušenj na področju robotizacije in vpeljave inteligentnih sistemov v proizvodno okolje. Sinergija obojega je omogočila rezultate, ki krepijo raziskovalno vrednost in nove konkurenčne poti. Z IJS se UNIOR d.d. povezuje že več desetletij. Za UNIOR d.d. je sodelovanje z raziskovalno dejavnostjo ključnega pomena in ga zato spodbujamo.
S ponosom lahko trdimo, da smo s svojim znanjem, delavnostjo, ambicioznostjo in ustvarjalnostjo preko naših diverzificiranih programov skozi stoletje ustvarili številna delovna mesta, bistveno prispevali k boljši prepoznavnosti in obiskanosti naših krajev ter k občutnemu razvoju in napredku celotne regije. Družba UNIOR d.d. omogoča delavcem kakovostno delovno okolje in prispeva k razvoju širšega lokalnega okolja, kar zagotavlja z investiranjem v znanje zaposlenih in bodočih zaposlenih, z investiranjem v zdravo in varno življenje ter z investiranjem v družbeno odgovorne projekte.
Družba UNIOR d.d. je s stoletno tradicijo zelo vpeta v svoje okolje, izredno povezana s širšim krogom interesnih deležnikov in ves čas sledi potrebam okolja. Prav zato svoje poslovanje temelji na etičnem ravnanju, trajnostnem razvoju in skrbi za zdravo okolje.
Družba UNIOR d.d. z ozaveščanjem, moralno podporo in finančnimi sredstvi pomaga različnim organizacijam in društvom. S sponzorskimi in donatorskimi sredstvi podpiramo aktualne dogodke in raznotere enkratne dogodke. Podpiramo mlade in nudimo pomoč socialno šibkim. Redno podpiramo številne kulturne, športne in humanitarne projekte.
Od oktobra 2022 do novembra 2022 smo izvajali projekt »Dobri v dobrem.« V sodelovanju s Srednjo poklicno in strokovno šolo Zreče smo dijakom na interaktiven način predstavili delniško družbo UNIOR d.d., iskane poklice, razvijajoče in iskane kompetence, ki jih v družbi UNIOR d.d. potrebujemo za uspešen razvoj in delovanje.
Ker nam je pomembno dobro delovno vzdušje, smo v UNIOR-ju od septembra do novembra 2022 izvedli vrsto predavanj, s katerimi smo zaposlenim v družbi na različne načine približali vrednost življenja. Poglobili in osveščali smo vrednoto zdravja in zdrav način življenja. V tem obdobju so si vodje še posebej prizadevale spodbujati pozitivno vzdušje.
UNIOR d.d. s svojo prisotnostjo in podporo spodbuja tekaško kulturo v sodelovanju s Konjiško atletsko šolo na tradicionalnem UNIOR-jevem teku na Rogli ter na Konjiškem maratonu na 5 km, 10 km in 21 km. UNIOR-jevega teka na Rogli se je udeležilo 100 tekačev s cele Slovenije, med njimi tudi UNIOR-jevi sodelavci.
Tekmovanje za znanje je projekt, s katerim želi UNIOR Ročno orodje vzpodbuditi in izobraževati srednješolce o rešitvah in delu z ročnim orodjem, hkrati pa še bolj tesno povezati sodelovanje med UNIOR-jem in izobraževalnimi ustanovami. Skozi projekt sodelujoče srednješolce zaključnih letnikov popeljemo na tristopenjsko tekmovanje in jih za izkazano znanje in sodelovanje nagrajujemo z atraktivnimi nagradami, novim praktično-teoretičnem znanjem in nepozabno zabavno izkušnjo.
V UNIOR-ju že tradicionalno sodelujemo v projektu Mladi mehanik Slovenije. Skupaj z Revijo Tranzit spodbujamo srednješolce k izobraževanju in usposabljanju na strokovnem področju. Revija Tranzit izvaja tekmovanje, kjer po teoretičnem in praktičnem testu zmaga najboljši mladi mehanik, mi pa vsem tekmovalcem predstavljamo svoje izdelke in jim pokažemo različne rešitve, da lahko delo opravljajo bolj varno, hitreje in bolj učinkovito.
Veliko pozornosti namenjamo tudi pridobivanju potencialnih novih sodelavcev. Z našim programom štipendiranja že več kot štiri desetletja spodbujamo sodelovanje s perspektivnim kadrom. Štipendiste vključujemo v delovni proces in družbo UNIOR d.d. že v času njihovega izobraževanja. Konec leta 2022 smo imeli 32 aktivnih štipendistov, ki so se izobraževali po programih, ki bodo pomembno prispevali k digitalizaciji in tehnološkemu napredku naše družbe. Štipendiramo predvsem s področij strojništva, elektro, mehatronike, metalurgije in računalništva. Verjamemo, da s štipendisti že v času njihovega študija izoblikujemo kakovosten odnos, ki omogoča uspešno sodelovanje v prihodnosti.
V prvi polovici leta 2021 smo uspeli pridobiti polni certifikat Družini prijazno podjetje, kar pomeni, da nadaljujemo z aktivnostmi opredeljevanja novih ukrepov za ohranitev polnega certifikata. V okviru osnovnega certifikata imamo opredeljene ukrepe s področja dodatno prilagojenega delovnega časa in za prilagoditev delovnih pogojev. Eden izmed ukrepov je tudi finančna pomoč otrokom pokojnih staršev, ki so bili zaposleni v UNIOR d.d. Konec leta smo izvedli dogodek za otroke. UNIOR-jeve otroke je obdaril Božiček. Izvedli smo tudi UNIOR-jev družinski dan na Rogli, ki se ga zaposleni udeležijo v največji meri in jim tudi veliko pomeni.
vlaganja v izobraževalne programe. S tem ne izraža le odgovornosti do širšega okolja, temveč vzgaja kadre, ki jih dejansko potrebuje. Družba UNIOR d.d. z investicijami in donacijami zagotavlja nakup najnovejše tehnološke opreme in kakovost prostorov ter pri izvajanju programov izredno konstruktivno sodeluje s šolo s ciljem uresničevanja strategije vzgajanja potrebnih kadrov ter tako sledi izobraževalnemu programu potreb iz družbeno-gospodarskega okolja.
Cilje dosega s kakovostnim izobraževanjem dijakov pri praktičnem pouku in med praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcu, t. i. PUD/PRI (praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu/praktično izobraževanje – višje šolsko izobraževanje), izvaja različna interna usposabljanja s področja strojništva za namene in potrebe po konkretnih delovnih mestih (znanju) na nivoju družbe UNIOR d.d. ter omogoča pripravo in izvedbo nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK).
Na šolsko leto tako do 50 dijakov strojništva svoje znanje izkazuje z uspešno opravljeno poklicno maturo in zaključnim izpitom v izobraževalnih programih strojni tehnik, oblikovalec kovin – orodjar in inštalater strojnih inštalacij.
Razvoj izobraževalnih programov je primarno usmerjen v kompetence za razvoj industrije 4.0. Tako so robotizacija, avtomatizacija in digitalizacija področna znanja naših bodočih strokovnjakov. V prihodnje bomo dajali tudi poudarek, kako v izobraževalni proces vključiti trajnostne usmeritve družbe UNIOR d.d.
UNIOR d.d. ima dvotirni sistem upravljanja. Naloge uprave in nadzornega sveta so skladno z zakonodajo in Statutom ločene tako, da uprava vodi posle družbe, nadzorni svet pa je odgovoren za nadzor poslovanja. Poleg tega v družbi deluje še kolegij uprave, ki ga sestavljajo direktorji programov, direktorji sektorjev, vodja notranje revizije ter predsednik in član uprave. Glavna naloga članov kolegija je, da v okviru pooblastil vodijo področja, za katera so odgovorni.
Kot nejavna delniška družba smo si v preteklosti prizadevali za kar najbolj transparentno poslovanje in korektno obveščanje delničarjev ter drugih deležnikov o dogajanju v podjetju. Z uvrstitvijo naših delnic na borzo v letu 2011 smo v družbi začeli uvajati še strožje standarde korporativnega upravljanja in s tem prilagodili svoje poslovanje na zakonsko regulativo, borzna pravila in visoke standarde, ki veljajo v okolju. Tako sedaj poslujemo kot javna delniška družba.
Že v postopku priprave uvrstitve delnic na borzo smo imenovali osebo, ki je v podjetju odgovorna za odnose z vlagatelji. Vlagatelje in drugo zainteresirano javnost o vseh pomembnejših dogodkih v podjetju obveščamo preko borznega sistema SEOnet in spletne strani družbe. S tem smo še povečali transparentnost svojega delovanja in vlagateljem omogočili dostop do informacij za kakovostne in preudarne naložbene odločitve.
Družba ima dvočlansko upravo. Njen predsednik je Darko Hrastnik, ki je bil imenovan 29. 11. 2018, ko mu je nadzorni svet družbe podelil nov petletni mandat za obdobje od 1. 6. 2019 do 31. 5. 2024. Funkcijo predsednika uprave opravlja tretjič, pred tem je bil dvakrat član uprave. Branko Bračko je bil kot član uprave imenovan 30. 5. 2017, ko ga je nadzorni svet družbe imenoval za člana uprave UNIOR d.d. za mandatno obdobje od 15. 11. 2017 do 14. 11. 2022. 26. 5. 2022 mu je nadzorni svet podelil nov petletni mandat za obdobje od 15. 11. 2022 do 14. 11. 2027. Funkcijo člana uprave opravlja tretjič.
Darko Hrastnik, predsednik uprave
Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir metalurgije in materialov
Delovne in vodstvene izkušnje:
Kolegij sestavljajo člani uprave, direktorji programov in sektorjev ter vodja notranje revizije. Glavne naloge članov kolegijaso samostojno vodenje posameznega programa oziroma službe. Kolegij tesno sodeluje z upravo in izvršuje njene naloge na strateški in operativni ravni, deluje pa tudi kot posvetovalno telo uprave.
Kolegij družbe sestavljajo:
Nadzorni svet družbe deluje v okviru pooblastil, kot jih daje 281. člen Zakona o gospodarskih družbah. Njegova glavna naloga v dvotirnem sistemu je nadzor poslov uprave in s tem varovanje interesov deležnikov v podjetju.
Na 25. seji skupščine družbe je bil 9. 6. 2021 izvoljen šestčlanski nadzorni svet z mandatnim obdobjem štirih let, od 13. 12. 2021 do 12. 12. 2025. V letu 2022 je s funkcije člana nadzornega sveta odstopil g. Boštjan Napast, ki ga je nadomestil nov član nadzornega sveta dr. Tomaž Subotič, ki je bil imenovan na 4. izredni seji skupščine družbe UNIOR d.d. 8. 12. 2022 za mandatno obdobje 4 let. Prav tako je v letu 2022 s funkcije odstopil član nadzornega sveta – predstavnik zaposlenih g. Boris Brdnik, ki ga je nadomestil nov član nadzornega sveta – predstavnik zaposlenih g. Milan Potočnik z mandatnim obdobjem od 1. 11. 2022 do 22. 7. 2025.
Predstavniki kapitala v nadzornem svetu so:
Predstavnika zaposlenih sta:
Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe, v katerem se neposredno uveljavlja volja delničarjev in sprejemajo ključne odločitve. Vsaka delnica družbe prinaša en glas, glasovalne pravice pa nimajo lastne delnice. Družba nima izdanih prednostnih delnic ali delnic, ki bi imele omejene glasovalne pravice.
Uprava družbe skliče skupščino delničarjev praviloma enkrat letno, v juniju, z objavo na spletni strani AJPES, SEOnet-u in spletni strani družbe – vsaj trideset dni pred zasedanjem. Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo vsi delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe na presečni dan, ki je objavljen v sklicu, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci. Celotno gradivo za skupščino je na vpogled na sedežu družbe od sklica do zasedanja.
Uprava delničarjem na skupščini predstavi vse potrebne informacije za presojo posameznih točk dnevnega reda, pri čemer upošteva zakonske in morebitne druge omejitve glede njihovega razkrivanja.
V letu 2022 je bila objava sklica seje skupščine delničarjev 3. 6. 2022 na spletni strani AJPES, na SEOnet-u in na spletni strani družbe. 6. 7. 2022 je bila 26. seja skupščine delničarjev družbe UNIOR d.d., delničarji pa so na njej:
Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno 6. 7. 2022 na SEOnetu in spletni strani družbe.
Sklic izredne seje skupščine je bil objavljen 7. 11. 2022 na spletni strani AJPES, na SEOnetu in na spletni strani družbe. 8. 12. 2022 je bila 4. izredna seja skupščine delničarjev družbe UNIOR d.d., delničarji pa so se na njej:
V letu 2023 bo redna seja skupščine predvidoma 5. 7. 2023. Sklic skupščine delničarjev s predlagano vsebino sklepov, krajem, časom zasedanja ter pogoji za udeležbo in glasovanje bo objavljen na spletni strani AJPES, SEOnetu in na spletni strani družbe predvidoma 2. 6. 2023.
Plačila upravi in nadzornemu svetu so podrobno predstavljena v poglavju 9.12 in 10.12 Letnega poročila 2022. Na 26. redni seji skupščine družbe UNIOR d.d. dne 6. 7. 2022 je bila na podlagi določbe 294a. člena ZGD-1 odobrena Politika prejemkov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. (v nadaljevanju: Politika prejemkov). Politika prejemkov je bila nemudoma po skupščini javno objavljena na spletni strani družbe in na SEOnetu Ljubljanske borze, kjer bo javno dostopna vsaj toliko časa, dokler se uporablja, najmanj pa deset let.
odločanja o njej izjasnila skupščina družbe dne 6. 7. 2022.
Z na skupščini odobreno Politiko prejemkov sta se uskladili pogodbi o zaposlitvipredsednika in člana uprave (predsednik in član uprave sta v nadaljevanju skupaj označena kot »člana uprave« ali kot »uprava« in posamično kot »član uprave«).
Prejemki članov uprave so sestavljeni iz osnovne fiksne brutoplače (v nadaljevanju: »osnovna plača«) in spremenljivegadela plačila za uspešnost poslovanja (v nadaljevanju: »spremenljivi prejemek«).
Člana uprave sta v določenih primerih upravičena še do odpravnine in nekaterih drugih ugodnosti oziroma pravic, kot so opredeljene v Politiki prejemkov.
Osnovna plača članov uprave se določi glede na zahtevnost nalog in odgovornost vodenja družbe in se za družbo določi upoštevaje merila zahtevnosti, ki se delijo na merila, ki opredeljujejo velikost družbe, ter na merila, ki odražajo kompleksnost poslovanja družbe.
Na podlagi razvrstitve družbe v skupino po posameznih merilih (dejavnikih) zahtevnosti, se lahko članoma uprave določi osnovna mesečna bruto plača do 18.000,00 evrov.
Spremenljivi prejemek je tisti del celotnih prejemkov, kije v pogodbi o zaposlitvi s članom uprave določen v odvisnosti od uspešnosti poslovanja družbe.
Za člana uprave se enkrat letno na podlagi predloga kadrovske komisije in posebnega sklepa nadzornega sveta, ki ga ta sprejme ob sprejemu revidiranega letnega poročila, oceni uspešnost dela uprave in posledično določi ustrezna višina spremenljivega prejemka za uspešnost poslovanja v preteklem letu, in sicer največ v višini 60-odstotne letne osnovne bruto plače v tem poslovnem letu. Za določitev spremenljivega prejemka se upoštevajo vnaprej določena merila, ki jih sprejme nadzorni svet v obliki posebnega akta.
Nadzorni svet družbe UNIOR d.d. je na VII-8. seji dne 2. 12. 2022 sprejel Akt o določitvi kriterijev za izplačilo spremenljivega prejemka uprave, ki se uporablja od 6. 7. 2022 dalje.
Merila (uporablja se tudi izraz »kriteriji«) za spremenljivi prejemek uprave so ločena na finančna in nefinančna.
a) kratkoročni:
a) dolgoročni, ki se za člana uprave določajo za obdobje treh poslovnih let:
a) kratkoročni:
b) dolgoročni, ki se za člana uprave določajo za obdobje treh poslovnih let:
Osnova za izračun za poslovno leto je doseganje zgoraj navedenih kriterijev glede na predhodno poslovno leto in osnovna plača člana uprave.
Skladno z 294b. členom ZGD-1 se je na 26. redni seji skupščine družbe UNIOR d.d. dne 6.7. 2022 posvetovalno glasovalo o Poročilu o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. v poslovnem letu 2021 (v nadaljevanju: Poročilo o prejemkih). Skupščina delničarjev se je seznanila in potrdila Poročilo o prejemkih. Poročilo o prejemkih je bilo nemudoma po skupščini javno objavljeno na spletni strani družbe in na SEOnetu Ljubljanske borze, kjer bo javno dostopno najmanj deset let.
Oba člana uprave sta skladno s Politiko prejemkov (velja od 6. 7. 2022 dalje) in pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo sklenila z nadzornim svetom družbe, v letu 2022 za svoje delo prejemala fiksno plačilo. Člana v poslovnem letu 2022 nista prejela spremenljivega prejemka. Prav tako nista bila opcijsko nagrajena, kar po pogodbi tudi ni predvideno.
Prejemki uprave so sestavljeni iz osnovne plače in spremenljivega prejemka za uspešnost poslovanja.
V osnovni plači članov uprave so že zajeti vsi dodatki in prejemki, do katerih so sicer upravičeni zaposleni v družbi na podlagi Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb, ki veljajo za družbo.
Za člana uprave se enkrat letno na podlagi predloga kadrovske komisije in posebnega sklepa nadzornega sveta, ki ga ta sprejme ob sprejemu revidiranega letnega poročila, oceni uspešnost dela uprave in posledično določi ustrezna višina spremenljivega prejemka za uspešnost poslovanja v preteklem letu, in sicer največ v višini 60-odstotne letne osnovne bruto plače v tem poslovnem letu. Za določitev spremenljivega prejemka se upoštevajo vnaprej določena in merljiva merila uspešnosti iz Politike prejemkov. Članoma uprave v skladu s Politiko prejemkov in pogodbo pripadajo tudi ostale ugodnosti oziroma bonitete.
članom komisij izplačujejo, dokler njihova višina ne doseže 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije; prav tako se doplačila za opravljanje funkcije izplačujejo, dokler njihovavišina ne doseže 50 odstotkov osnovnega plačila za opravljanje funkcije.
Člani nadzornega sveta drugih prejemkov ne prejemajo.
Uprava in nadzorni svet družbe UNIOR Kovaška industrija d.d. izjavljata, da je bilo v obdobju poslovnega leta 2022 upravljanje družbe skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov, Pravili Ljubljanske borze in drugimi veljavnimi predpisi.
Izjava o upravljanju je sestavni del Letnega poročila Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. za leto 2022 in je dostopna tudi na spletni strani družbe www.unior.si najmanj pet let od njene objave.
Sistem vodenja in upravljanja skupine in družbe zagotavlja usmerjanje in omogoča nadzor nad družbo in njenimi odvisnimi družbami. Določa razdelitev pravic in odgovornosti med organi upravljanja; postavlja pravila in postopke za odločanje glede korporativnih zadev družbe; zagotavlja okvir za postavljanje, doseganje in spremljanje uresničevanja poslovnih ciljev ter uveljavlja vrednote, načela in standarde poštenega ter odgovornega odločanja in ravnanja v vseh vidikih našega poslovanja.
Sistem vodenja in upravljanja je sredstvo za doseganje dolgoročnih strateških ciljev skupine in družbe ter način, s katerim uprava in nadzorni svet družbe UNIOR d.d. izvajata odgovornost do delničarjev in drugih deležnikov družbe ter skupine. Vizija in cilji družbe UNIOR d.d. ter njenih odvisnih družb sta uvajanje sodobnih načel vodenja in upravljanja ter kar najpopolnejša skladnost z naprednimi domačimi in tujimi praksami.
Uprava in nadzorni svet družbe UNIOR Kovaška industrija d.d. izjavljata, da družba spoštuje določbe:
Izjava o skladnosti z določbami zgoraj navedenih kodeksov je sestavni del Letnega poročila za leto 2022 in je dostopna tudi na spletni strani družbe www.unior.si najmanj pet let od njene objave.
Izjava se nanaša na obdobje poslovnega leta 2022, to je od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022. Od zaključka poslovnega leta do objave izjave ni prišlo do sprememb na področju upravljanja družbe.
Uprava in nadzorni svet družbe v nadaljevanju podajata pojasnila k odstopanjem od posameznih določb Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb:
letnim poročilom ni povabilapredstavnika pooblaščenega revizorja družbe, bo pa zagotovila, da bo pooblaščeni revizor družbe prisoten na redni seji skupščine družbe v poslovnem letu 2023 pri točki seznanitev z letnim poročilom za leto 2022;
Uprava in nadzorni svet družbe v nadaljevanju podajata pojasnila k odstopanjem od posameznih določb Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države:
Družba UNIOR d.d. na osnovi 5. odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa minimalne vsebine izjave o upravljanju, podaja naslednja pojasnila:
Sistem notranjih kontrol vključuje postopke, ki zagotavljajo, da:
Notranjo kontrolo v družbi izvajajo vsi zaposleni v družbi, še posebej zaposleni v sektorjih financ in računovodstva ter kontrolinga, ki sta odgovorna za vodenje poslovnih knjig ter izdelavo računovodskih izkazov v skladu z veljavnimi računovodskimi, davčnimi in drugimi predpisi. Ustreznost delovanja notranjih kontrol v okviru informacijskega sistema za interne potrebe revidiranja letno preverjajo pooblaščeni zunanji revizorji. V družbi sta kot štabni službi organizirani tudi Služba notranje revizije in Služba za vodenje in kontrolo notranjih prevar, ki sta prav tako odgovorni za preverjanje delovanja sistema notranjih kontrol. Opisan ustroj notranjih kontrol in upravljanja tveganj se uporablja tudi za odvisne družbe v Skupini UNIOR;
Podatke o doseganju kvalificiranega deleža, kakršnega določa Zakon o prevzemih, sproti objavljamo v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze in posredujemo Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Imetnik kvalificiranega deleža, kiga določa Zakon o prevzemih družbe UNIOR d.d., je na dan 31. 12. 2022 SDH, d.d., z lastniškim deležem 1.119.079 delnic oziroma 39,4 odstotka;
Posamični delničarji družbe UNIOR d.d. nimajo posebnih kontrolnih pravic na podlagi lastništva delnic družbe;
Delničarji družbe UNIOR d.d. nimajo omejitev za izvajanje glasovalnih pravic;
Pravila družbe ne urejajo posebej imenovanja ter zamenjave članov organov vodenja ali nadzora ter spremembe Statuta. V celoti uporabljamo veljavno zakonodajo;
Družba UNIOR d.d. v letu 2022 ni imela pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic;
Skupščina delničarjev se je v letu 2022 sestala dvakrat. Pristojnosti skupščine in pravice delničarjev so navedene v ZGD-1 in se uveljavljajo na način, kakršnega določata Statut družbe, poslovnik skupščine in predsedujoči skupščine. Poteka glasovanja na skupščinah delniške družbe UNIOR sta podrobneje pojasnjena v Letnem poročilu 2022 v poglavju 7.4;
Celovita predstavitev organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij je opisana v Letnem poročilu 2022 v poglavjih 7.1, 7.2 in 7.3;
Nadzorni svet družbe je 22. 4. 2021 sprejel Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d., in sicer z glavnim namenom spodbujanja raznolikosti ter doseganja ciljne raznolikosti uprave in nadzornega sveta glede na spol, starost, izobrazbo in izkušnje. Primarni cilj sprejete politike je spodbujati raznolikost sestavo organa vodenja in nadzora z namenom doseči njegovo večjo učinkovitost in zagotoviti tak nabor strokovnih znanj in izkušenj, da bo zagotovljeno dolgoročno uspešno poslovanje družbe. Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. je objavljena tudi na spletni strani družbe tukaj.
Sestava uprave in organiziranost uprave družbe je predstavljena v poglavju 7.1 Letnega poročila 2022, skladno s Prilogo C Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Prilogo 3 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, pa je prikazana v spodnji tabeli.
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala/zaposlenih | Udeležba na sejah NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba | Strokovni profil | Neodvisnost po 23. členu Kodeksa | Obstoj nasprotja interesov | Članstvo v organih nadzora drugih družb | Članstvo v komisijah | Predsednik/član | Udeležba na sejah komisij |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Darko Hrastnik | predsednik uprave | 17. 08. 2012 | 31. 05. 2024 | moški | slovensko | 1964 | univ. dipl. inž. metal. in mater. poslovodenje | - | - | - | - | - | - | - | - | |
| Branko Bračko | član uprave | 15. 11. 2012 | 14. 11. 2027 | moški | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | |
| Boštjan Napast | član NS | 13. 12. 2021 | 08. 12. 2022 | predstavnik kapitala | 6/8 | moški | slovensko | 1971 | univ. dipl. inž. strojništva | poslovodenje | DA | NE | član NS Plinovodi, d.o.o. | - | - | - |
| dr. Tomaž Subotič | član NS | 08. 12. 2022 | 07. 12. 2026 | predstavnik kapitala | 0/0 | moški | slovensko | 1959 | doktor organizacijskih znanosti in magister ekonomskih znanosti | management in finance | DA | NE | predsednik NS Železar Štore DP d.d. | - | - | - |
| Ime in priimek | Položaj | Član | Datum začetka | Datum konca | Predstavnik | Spol | Narodnost | Leto rojstva | Izobrazba | Članstvo v komisiji | Št. članov |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Andreja Potočnik | Članica NS | 0/0 | 13. 12. 2021 | 12. 12. 2025 | Predstavnik kapitala | Ženski | Slovensko | 1982 | Magistra managementa | DA | NE |
| Boris Brdnik | Član NS | 6/6 | 13. 12. 2017 | 01. 11. 2022 | Predstavnik zaposlenih | Moški | Slovensko | 1972 | Dipl. org. menedž. vodenje | DA | NE |
| Milan Potočnik | Član NS | 2/2 | 01. 11. 2022 | 22. 07. 2025 | Predstavnik zaposlenih | Moški | Slovensko | 1976 | Avtomehanik strokovni sodelavec | DA | NE |
| Saša Koren | Članica NS | 8/8 | 13. 12. 2017 | 12. 12. 2025 | Predstavnik zaposlenih | Ženski | Slovensko | 1986 | Dipl. ekon. finance | DA | NE |
| Simona Razvornik Škofič | Namestnica predsednika NS | 0/0 | 13. 12. 2017 | 12. 12. 2025 | Predstavnik kapitala | DA | |||||
| Mag. Franc Dover | Predsednik NS | 8/8 | 13. 12. 2021 | 12. 12. 2025 | Predstavnik kapitala | Ženski | Slovensko | 1971 | Univ. dipl. ekon. finance | DA | NE |
| Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnicarojstva | Srokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|
| ženski | slovensko | magistra ekonomskih znanosti | zunanja članica revizijske komisije NS Mariborski vodovod, d.d. (do jan. 2023) | ||
| zunanja članica revizijske komisije UO Univerze v Ljubljani | |||||
| Članica revizijske komisije ni podala soglasja za objavo letnice rojstva. |
| Leto 2022 (v EUR) | kvantitavna merila | kvalitativna merila | Skupaj | zavarovanje | vozilo |
|---|---|---|---|---|---|
| Darko Hrastnik predsednik uprave | 189.189 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Branko Bračko član uprave | 175.884 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Leto 2021 (v EUR) | kvantitavna merila | kvalitativna merila | Skupaj | zavarovanje | vozilo |
|---|---|---|---|---|---|
| Darko Hrastnik predsednik uprave | 168.975 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Branko Bračko član uprave | 157.401 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| neto | Povračila stroškov | Fiksni prejemki | Funkcija | Odloženi prejemki | Variabilni prejemki | Odpravnine | Bonitete | Vračilo nagrad | Skupaj bruto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | Funkcija | osnovno plačilo za opravljanje fukcije | doplačilo za opravljanje fukcije | doplačilo za posebne naloge | Skupaj | Sejnine NS in komisij | Skupaj bruto | Skupaj neto | Potni stroški |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Branko Pavlin | predsednik NS | 531 | 88 | 0 | 619 | 0 | 619 | 450 | 0 |
| Simona Razvornik Škofič | namestnica predsednika NS | 12.068 | 4.114 | 0 | 16.182 | 5.025 | 21.207 | 15.289 | 1.169 |
| Jože Golobič | član NS | 354 | 133 | 0 | 487 | 0 | 487 | 354 | 0 |
| Rajko Stankovič | član NS | 354 | 88 | 0 | 442 | 0 | 442 | 322 | 0 |
| Saša Koren | član NS | 10.971 | 2.743 | 0 | 13.714 | 3.957 | 17.671 | 12.716 | 0 |
| Boris Brdnik | član NS | 10.057 | 2.514 | 0 | 12.571 | 2.650 | 15.221 | 10.934 | 0 |
| Franc Dover | predsednik NS | 15.926 | 2.654 | 0 | 18.580 | 3.424 | 22.004 | 15.868 | 297 |
| Andreja Potočnik | namestnica predsednika NS | 10.388 | 6.064 | 0 | 16.452 | 5.824 | 22.276 | 16.066 | 1.712 |
| Boštjan Napast | član NS | 10.617 | 0 | 0 | 10.617 | 1.644 | 12.261 | 8.782 | 0 |
| Milan Potočnik | član NS | 914 | 229 | 0 | 1.143 | 503 | 1.646 | 1.197 | 0 |
| Blanka Vezjak | zunanja članica komisije NS | 0 | 2.425 | 0 | 2.425 | 1.845 | 4.270 | 3.106 | 274 |
Plačilo za opravljanje fukcije
V primeru odstopa člani uprave niso upravičeni do odpravnine, v primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani družbe brez utemeljenega razloga pa so člani uprave do odpravnine upravičeni.
V skladu s 3.točko (3) odstavka 69. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v nadaljevanju razkrivamo prejemke, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli člani uprave, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta.
| Kratkoročni zaslužki zaposlencev | Pozaposlitveni zaslužki | Drugi dolgoročni zaslužki | Odpravnine | Plačila na podlagi delnic | Kratkoročni zaslužki zaposlencev | Pozaposlitveni zaslužki | Drugi dolgoročni zaslužki | Odpravnine | Plačila na podlagi delnic | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Uprava družbe | 392.571 | 0 | 0 | 0 | 0 | 392.571 | 168.177 | 0 | 0 | 0 | 0 | 168.177 |
| Nadzorni svet družbe | 118.104 | 0 | 0 | 0 | 0 | 118.104 | 85.084 | 0 | 0 | 0 | 0 | 85.084 |
| Zaposleni na podlagi individualne pogodbe | 4.389.017 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.389.017 | 2.492.765 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.492.765 |
| Kratkoročni zaslužki zaposlencev | Pozaposlitveni zaslužki | Drugi dolgoročni zaslužki | Odpravnine | Plačila na podlagi delnic | Kratkoročni zaslužki zaposlencev | Pozaposlitveni zaslužki | Drugi dolgoročni zaslužki | Odpravnine | Plačila na podlagi delnic | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Uprava družbe | 357.409 | 0 | 0 | 0 | 0 | 357.409 | 142.975 | 0 | 0 | 0 | 0 | 142.975 |
| Nadzorni svet družbe | 104.971 | 0 | 0 | 0 | 0 | 104.971 | 75.427 | 0 | 0 | 0 | 0 | 75.427 |
| Zaposleni na podlagi individualne pogodbe | 3.900.492 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.900.492 | 2.169.213 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.169.213 |
Zreče, 26. 4. 2023
Branko Bračko Darko Hrastnik
član uprave predsednik uprave
Družba UNIOR d.d. podaja v skladu z določili dvanajstega odstavka 56. člena in 70.c člena ZGD-1 Izjavo o nefinančnem poslovanju Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d.
Izjava o nefinančnem poslovanju je sestavni del Letnega poročila zaleto 2022 in je dostopna tudi na spletni strani družbe www.unior.si najmanj pet let od njene objave.
Družba UNIOR d.d. je obvladujoča družba v dinamični Skupini UNIOR, ki skupaj z odvisnimi in pridruženimi podjetji deluje v 13 državah sveta, svoje proizvode in storitve pa prodaja na vseh kontinentih. Poslovni model Skupine UNIOR, ki jo sestavljajo družbe z različnimi dejavnostmi, je predstavljen v poglavju 3.1 Letnega poročila 2022, poslovni model družbe UNIOR d.d. pa v poglavju 3.2. Letnega poročila 2022 in v poglavju 7.6 Izjava o upravljanju Skupine UNIOR in družbe UNIOR.
Politika upravljanja je zapisana v dokumentu Politika upravljanja družbe UNIOR d.d., ki opredeljuje glavne dejavnike za delovanje družbe in skupine in je javno objavljena na spletni strani družbe (link), predstavlja pa zavezo za nadzorni svet, upravo ter vodstveno, vodilno osebje in zaposlene za sedanje in prihodnje delovanje. Družba je sprejela tudi Priročnik upravljanja Skupine UNIOR, katerega namen je poenotenje pravil delovanja vseh družb znotraj Skupine UNIOR na čim več področjih delovanja.
Temeljno načelo za doseganje ciljev družbe UNIOR d.d. je nadaljevati pot k trajni odličnosti. Zato smo vzpostavili in integrirali sisteme vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri delu, upravljanja z energijo ter družbene odgovornosti.
Naša temeljna načela so odgovornost do varovanja okolja, preprečevanje negativnih vplivov na okolje, skladnost z zahtevami zakonodaje in nenehno izboljševanje na področju varstva okolja. Vzpostavljen in certificiran imamo sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001, ki zagotavlja učinkovit nadzor, zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje, racionalizacijo porabe virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje ter zamenjavo snovi, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in na okolje. Zavedamo se pomena trajnostnega razvoja in s tem povezanega prehoda na nizkoogljično družbo. Uveljavljamo hierarhijo ravnanja z odpadki ter uvajamo načela krožnega gospodarstva.
Temeljno načelo pri poslovanju odvisnih družb UNIOR d.d. je odgovornost do varovanja okolja, preprečevanje negativnih vplivov na okolje ter nenehno izboljševanje na področju varstva okolja. Odvisne družbe spoštujejo in delujejo skladno s predpisano (nacionalno) zakonodajo s področja varovanja okolja, imajo vzpostavljen ali certificiran sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001, spodbujajo trajnostno proizvodnjo in potrošnje ter zamenjavo snovi, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in na okolje, periodično ocenjujejo okoljske vidike in si postavljajo programe in cilje za prihodnja leta ter izvajajo izobraževanje zaposlenih s področja varstva okolja.
UNIOR d.d. se uvršča med večje slovenske porabnike energije. Družba je v slovenskem prostoru poznana po spodbujanju energetske učinkovitosti ter izrabe obnovljivih virov. Aktivno izvajanje politike učinkovite rabe energije družbe se odraža v kontinuiranem izvajanju ukrepov v energetsko učinkovitost in s tem nižanjem stroška za energijo. Družba ima sprejet Poslovnik upravljanja z energijo, v katerem je določena energetska politika. Skozi politiko se zavzemamo, da pri izvajanju procesov družbe upoštevamo smernice najsodobnejših pristopov sistema upravljanja z energijo, skladno z našimi možnostmi in potrebami. S kontinuiranim izboljševanjem energetske učinkovitosti ter sistema upravljanja z energijo poleg nižanja okoljskih emisij tudi nižamo stroške poslovanja.
Odvisne družbe si na področju Energetike prizadevajo predvsem za naslednje:
Na lokaciji Kovaška cesta 10 v Zrečah smo v skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, zavezani direktivi IED (Direktiva o industrijskih emisijah) in imamo od leta 2009 integralno okoljevarstveno dovoljenje.
V skladu s sistemi vodenja izvajamo vodstveni pregled sistema ravnanja z okoljem na način, da pripravimo letnoporočilo o delovanju, ki zajema naslednje vsebine: stanje ukrepov predhodnih vodstvenih pregledov, doseganje okoljskih ciljev, učinek ravnanja z okoljem, ocena izpolnjevanja zakonskih in drugih zahtev, rezultati presoj, informacije zainteresiranih strani. Poročilo o delovanju sistema ravnanja z okoljem se obravnava navodstvenem pregledu, kjer se v zapisnik napišejo sklepi, ki vključujejo morebitne priložnosti za nenehno izboljševanje, doseganje okoljskih ciljev, potrebe po spremembah in druge ugotovitve s ciljem izboljšanja sistema ravnanja z okoljem.
Konec leta 2020 smo pridobili certifikat sistema upravljanja z energijo ISO 50001, s čimer zagotavljamo nenehne izboljšave na področju energetske učinkovitosti in zmanjšujemo vpliv na okolje. Imamo vzpostavljeno energetsko politiko s konkretnimi cilji za optimizacijo rabe energije, kar vodi k prihrankom. Energetsko učinkovitost vključujemo v procese odločanja pri načrtovanju in nabavi opreme, surovin ali storitev v okviru družbe. Na osnovi pridobljenega certifikata se preverja skladnost in učinkovitost sistema vodenja z zahtevami standarda s strani neodvisne zunanje organizacije. Certifikat ne le vpliva na zavedanje zaposlenih, da si družba odločno prizadeva zmanjšati rabo energije, kar bo privedlo do novih pristopov, usmerjenih v varčevanje z energijo, ampak tudi dokazuje našo zavezanost k trajnostnemu razvoju.
Tveganj v poslovanju skupine se zavedamo, zato vsem tveganjem v skupini posvečamo posebno skrb. Oblikovan je Odbor za obvladovanje tveganj, določeni so skrbniki posameznih tveganj v skladu z vzpostavljenim registrom tveganj.
Tveganja povezana z varstvom okolja smo združili v skupino okoljska in podnebna tveganja, katera delimo na tveganja, pri katerih ima Skupina UNIOR/družba UNIOR d.d. vpliv na okolje, in tveganja, pri katerih ima okolje vpliv na Skupino UNIOR/družbo UNIOR d.d. Več o okoljskih in podnebnih tveganj je navedeno v poglavjih 7.8 Letnega poročila 2022.
S skrbno analizo okolja smo prepoznali ključne okoljske vidike svoje dejavnosti. Ti so: odpadna voda, odpadki, izpusti v zrak, onesnaževanje tal, kemikalije in hrup. Na podlagi prepoznanih okoljskih vidikov, zakonskih in drugih zahtev si postavljamo programe in cilje za prihodnja leta ter izvajamo ustrezne monitoringe, proaktivno komuniciramo okoljske informacije z zaposlenimi in zainteresiranimi deležniki, zlasti sosedi.
Okoljske vidike merimo in upravljamo s kazalniki na način, da redno izvajamo monitoringe odpadnih voda, emisij v zrak, virov hrupa, evidence količin nastalih odpadkov. Več o okoljskih vidikih je navedeno v poglavju 6.4 Letnega poročila 2022.
S pomočjo energetskega nadzornega informacijskega sistema sprotno v realnem času spremljamo porabo vseh ključnih energentov po večjih porabnikih, si zastavljamo ciljne vrednosti specifičnih rab energentov na enoto proizvoda in spremljamo odstopanje od zastavljenih ciljev.
V Skupini UNIOR smo skrb za zaposlene tesno vpletli v vsa naša poslovna načrtovanja. Kot največji zaposlovalec v regiji in eden večjih v državi ter kot gospodarski subjekt, ki bistveno prispeva in oblikuje tukajšnje življenje, se namreč zavedamo, da z vlaganjem v zaposlene ne izkazujemo le odgovornosti do sodelavcev, temveč tudi odgovornost do širšega okolja, kar med drugim dokazujemo z v letu 2021 pridobljenim polnim certifikatom Družini prijazno podjetje. V okviru osnovnega certifikata imamo opredeljene ukrepe s področja dodatno prilagojenega delovnega časa in za prilagoditev delovnih pogojev. Eden izmed ukrepov je tudi finančna pomoč otrokom pokojnih staršev, ki so bili zaposleni v UNIOR d.d. Konec leta smo izvedli dogodek za otroke - Uniorjeve otroke je obdaril Božiček. Izvedli smo tudi Uniorjev družinski dan na Rogli, ki se ga zaposleni udeležijo v največji meri in jim tudi veliko pomeni. Na dogodek so poleg zaposlenih in njihovih družin povabljeni vsi nekdanji delavci, ki so zgodbo Uniorja soustvarjali in se nato upokojili, zato lahko govorimo o dogodku tudi večtisočglave množice. Ločeno od ukrepov v okviru certifikata Družini prijazno podjetje ob zaključku leta za vse zaposlene organiziramo zabavo, ki se je decembra 2022 odvijala v Večnamenski dvorani Term Zreče.
Delavci lahko v primeru daljšega bolniškega staleža zaprosijo za solidarnostno pomoč. Vse delavce, ki to želijo, delodajalec tudi kolektivno nezgodno zavaruje 24 ur na dan. Prav tako imajo delavci možnost pristopiti k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju, ko delodajalec za njih vplačuje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja.
novim znanjem in svojim delom lahko na dolgi rok pripomorejo h kakovosti delovnega procesa in k uspešnim poslovnim rezultatom. Zaposleni si na takšen način zagotovijo strokovni, delovni in osebnostni razvoj ter možnost napredovanja.
Izvajamo letne razgovore, s katerimi zaposlene in vodje spodbujamo k medsebojnemu dialogu o počutju na delovnem mestu, doseženih in opredeljenih ciljih za naprej, potrebah po usposabljanjih, predlogih za izboljšave na delovnih mestih ipd. Z namenom identifikacije potencialnih naslednikov, ki bi lahko v prihodnje zasedli ključna delovna mesta imamo, v okviru razvoja zaposlenih, opredeljeno politiko nasledstev za ključne kadre.
Štipendiranje dijakov in študentov nam omogoča dolgoročno načrtovanje bodočih zaposlenih ter je odlična priložnost za karierni ter osebni razvoj posameznika. S pomočjo štipendiranja se s potencialnimi zaposlenimi povezujemo že v obdobju izobraževanja in si ustvarjamo bazen mladih talentov. Cilj podeljevanja naših štipendij je, da pridobimo in strokovno usposobimo kompetenten kader iz potrebnih področij. Pomembno nam je, da gradimo in ohranjamo vezi z lokalnimi srednjimi šolami, ker se večina naših štipendistov izobražuje na teh šolah.
Z zaposlenimi komuniciramo preko oglasnih desk, preko displejev, ki so postavljeni v jedilnicah in v določenih delih proizvodnje, preko elektronske pošte ter na intranetu družbe oziroma Uninetu, kot ga imenujemo. V Službi za korporativno komuniciranje in inovacijske procese pripravljajo Kovaški e-Bilten z najnovejšimi novičkami v skupini ali družbi, vsaj štirikrat letno pa izide tiskovina Kovači smo, ki jo prejmejo vsi zaposleni. Delavce spodbujamo k inoviranju in podajanju koristnih predlogov. Podpiramo mnoge športne, kulturne, humanitarne projekte v Dravinjski dolini. Smo sponzor zagnanim in odličnim športnikom.
Temeljna dokumenta na področju varnosti in zdravja pri delu sta Program varnosti in promocije zdravja pri delu in Politika kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri delu ter upravljanja z energijo v UNIOR d.d. S sistemom ISO 45001 in zavezami iz politike ter aktivnostmi iz programa delodajalec vzdržuje trend upadanja števila nezgod pri delu tudi v letu 2022 (več o tem v poglavju 6 Letnega poročila 2022). Sledimo zakonskim zahtevam na področjih usposabljanja, pregleda delovne opreme in mikroklimatskih zahtev, izvajamo revizije ocene tveganja, preventivnih zdravniških pregledov in promocije zdravja. Izkazujemo zavezanost k varovanju zaposlenih in lastnine. Izboljšujemo ozaveščenost in nadzor nad nevarnostmi in tveganji na delovnem mestu.
Preko Športnega društva UNIOR spodbujamo zaposlene k zdravemu in aktivnemu slogu življenja in omogočamo delavcem udeležbo na vadbi za hrbtenico v Termah Zreče, koriščenje najete športne dvorane, nakup sezonskih smučarskih vozovnic na Rogli za delavce, njihove otroke in partnerje, ugodnosti pri koriščenju storitev v odvisni družbi UNITUR d.o.o. (velnes, zdravstveni del) ter posebno decembrsko ponudbo za zaposlene pri nakupu darilnih bonov za gostinske, zdravstvene in druge storitve v UNITUR d.o.o. Delavci lahko koristijo ugodnejše cene počitniških kapacitet na Rogli, v Portorožu ter v Biogradu na Moru v sosednji Hrvaški.
Zaposlujemo tudi osebe, ki imajo status invalida. Posebno pozornost zato namenjamo ergonomskim prilagoditvam delovnih mest, pridobivanju sredstev ZPIZ za prilagoditev delovnih prostorov in delovnih sredstev za invalide ter iskanju ustreznih delovnih mest za delavce invalide z omejitvami. UNIOR d.d. presega kvoto zaposlenih invalidov. V letu 2022 je odvisna družba UNIOR IN d.o.o. pridobila status invalidskega podjetja in s trga dela zaposlila tri brezposelne invalide. Redno sodelujemo z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije in usposabljamo brezposelne invalidne osebe, ki tako pridobivajo praktične delovne izkušnje in znanja za povečanje zaposljivosti.
Trajnostni cilji in zaveze, delovanje v skladu z vidiki ESG (okolje, družba, upravljanje), vključevanje trajnostnih vidikov v razvoj izdelkov in storitev družbe, trajnostno poročanje, ogljični odtis in analiza življenjskega cikla (LCA) so vse bolj pomembni vidiki trajnostnega upravljanja družbe. Razvoj trajnostnih kompetenc zaposlenih in njihovo vključevanje v trajnostni razvoj je ključno za doseganje trajnostnih ciljev naše organizacije. Več o tem v poglavju 6 Letnega poročila 2022.
Na področju pridobivanja in razvoja kadrov se v Skupini UNIOR vzpodbujajo naslednje aktivnosti:
V vseh odvisnih družbah vlada zavedanje, da lahko prijaznejše in varnejše delovno okolje bistveno zmanjša število in posledice nezgod pri delu in bolniške odsotnosti. Nenehno izboljševanje varnostnih vidikov in izboljševanje stanja varnosti in zdravja pri delu je pomembno za razvoj odvisnih družb. Pomembna področja z vidika varnosti in zdravja pri delu, so: nezgode pri delu, promocija zdravja na delovnem mestu, bolniška odsotnost, vse pomembne ugotovitve iz ocene tveganja in ergonomije delovnih mest, tehnološki vidiki delovanja posameznih procesov in drugo.
Svet delavcev ima oblikovane stalne odbore: Odbor za urejanje položaja posebnih skupin delavcev (invalidi, ženske, mladi delavci itd.), Odbor za varstvo pri delu in delovne razmere, Odbor za spremljanje uresničevanja zakonodaje in kolektivnih pogodb ter Odbor za informiranje. Odbori obravnavajo posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti.
Sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe se uresničuje preko dveh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe. Delavci so člani reprezentativnih sindikatov v družbi in najmanj še enega sindikata. Zaposleni v odvisnih družbah so vključeni tudi v druge sindikate. Sprejetaje Podjetniška kolektivna pogodba s pripadajočimi aneksi.
Na področju varnosti in zdravja pri delu spremljamo število nezgod pri delu in raven bolniškega staleža (več o tem v poglavju 6.4 Letnega poročila 2022). Smo imetniki certifikata ISO 45001, ki nam pripomore k izboljšanju varnostne kulture in posledično zmanjšanju števila nezgod in izpadov proizvodnega časa.
Tveganja povezana s človeškimi viri se pojavljajo predvsem na področju deficitarnosti kadra in s tem povezano nezaželeno fluktuacijo ter višanja starostne strukture zaposlenih.
Za omilitev tveganj so uvedene številne aktivnosti promocije deficitarnih poklicev (uporaba različnih kanalov za promocijo in oglaševanje prostih delovnih mest, štipendiranje, sodelovanje s šolami in promocija izvajanja strokovne obvezne prakse za dijake in študente, zaposlovanje tujcev, vključevanje agencij za pomoč pri iskanju kadra, udeležba na kariernih sejmih) ter aktivnosti na področju zadrževanja kadrov (spremljanje in razgovori z novo zaposlenimi, razvojni pogovori s štipendisti, izhodni razgovori in detekcija možnih odhodov, aktivnosti na področju razvoja kadrov ter uvajanje izboljšav na področju pogojev dela, uvajanje v delo, prenos znanja).
Tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu so povezana predvsem z obvladovanjem bolniškega staleža in poškodbami, invalidnostjo ter odškodninami zaradi poškodb pri delu. Iz tega naslova so ukrepi delodajalca usmerjeni v preventivo.
Skrbimo za redno in dobro komunikacijo z vsemi zaposlenimi, usposabljanje in izobraževanje vseh zaposlenih ter imamo pridobljen polni certifikat Družini prijazno podjetje.
Na podlagi različnih kadrovskih orodij (izvajanje letnih razgovorov, razvojnih pogovorov, ocenjevanja potenciala, sistem mentorstva, izvajanje poslovnih šol…) skrbimo za kakovostni razvoj zaposlenih ter za ohranjanje in prenos znanja znotraj družbe. Za ključne kadre imamo opredeljeno politiko nasledstev.
Razvoj zaposlenih je eden izmed ključnih procesov, s katerim uresničujemo Uniorjevo trajnostno zavezo. Znanje in kompetence zaposlenih povečujemo, zlasti z usposabljanji tako s strokovnih področij kot tudi s področij mehkih veščin. Organiziramo eksterna in interna usposabljanja ter zaposlenim omogočamo sofinanciranje študija ob delu, dijakom in študentom pa nudimo tudi kadrovske štipendije.
Pomembni so kazalniki naložb v razvoj zaposlenih: število ur usposabljanja, sredstva namenjena usposabljanju in izobraževanju (sofinanciranja študija ob delu in štipendije), izobrazbena struktura.
Gospodarski in tehnološki razvoj ter potrebe v delovnih procesih nas spodbujajo, da zaposlujemo nove sodelavce z višjo izobrazbo kot pred leti.
V okviru polnega certifikata Družini prijazno podjetje in znotraj opredeljenih ukrepov, zaposlenim omogočamo lažje usklajevanje njihovega družinskega in poklicnega življenja.
Število nezgod pri delu se skozi leta znižuje in s tem tudi število izgubljenih dni iz naslova bolniške odsotnosti zaradi poškodb pri delu. Spremljamo izplačila odškodnin zaradi nezgod pri delu.
Obvladujemo bolniški stalež in sprejemamo ukrepe, s katerimi bi raven staleža znižali pod raven, ki je ugotovljena na ravni dejavnosti. Pridobivamo sredstva ZPIZ za prilagoditev delovnih prostorov in delovnih sredstev.
V poglavjih 9.8.5 in 10.8.4 Letnega poročila 2022 so glavne kategorije stroškov, med drugim tudi prejemki zaposlenih. Dodana vrednost na zaposlenega v skupini in družbi je razkrita v poglavju 8.5 Letnega poročila 2022, v poglavju 8.6 Letnega poročila 2022 pa so razkriti ključni kazalniki poslovanja.
V gospodarski družbi UNIOR spoštujemo človekove pravice, kar smo med sedmimi zavezami zaposlenih zapisali že v Etičnem kodeksu podjetja, ki je pričel veljati 1. 7. 2016. Tudi Etični kodeks Skupine UNIOR iz leta 2020 zajema zaveze iz področja skladnosti poslovanja in integritete k transparentnemu delovanju in preprečevanju nezakonitega in neetičnega ravnanja na ravni Skupine.
Spoštujemo Ustavo in zakone Republike Slovenije kakor tudi splošno veljavne standarde in načela ter pravila mednarodnega prava na področju človekovih pravic.
Posebno oblikovane politike v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v letu 2022 UNIOR d.d. še ni imel sprejete, je pa marca 2023 potrdil novo Politiko kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri delu, upravljanja z energijo ter družbene odgovornosti v UNIOR d.d., kjer je kot posebno poglavje dodano »Spoštovanje človekovih pravic.«
Spoštujemo človekove pravice v celotnem poslovnem procesu ter se izogibamo in preprečujemo možne negativne vplive na človekove pravice. Zavzemamo se za spoštovanje človekovih pravic pri poslovnih partnerjih oziroma dobaviteljih. Zavzemamo se za skupno reševanje in sodelovanje s ključnimi deležniki v želji po napredku v spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju.
katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Področje je urejeno v Pravilniku o prepovedi in preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu. Delavce, ki bi se nedostojno obnašali na delovnem mestu, uporabili silo ali resno grožnjo do sodelavcev, povzročali prepire med ali s sodelavci, strankami podjetja, kršili etični kodeks se obravnava skladno z določbami Pravilnika o kršenju pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja v družbi UNIOR d.d.
V okviru Priročnika upravljanja Skupine UNIOR imamo zapisano, da je skrb za zaposlene pomemben del družbene odgovornosti Skupine. V ta namen se v Skupini vzpodbujajo aktivnosti kot je spoštovanje predpisane (nacionalne) delovnopravne zakonodaje. V Skupini se ne tolerira kakršnekoli diskriminacije na podlagi rase ali etičnega porekla, nacionalnega ali socialnega porekla, spola, barve kože, zdravstvenega stanja, invalidnosti, vere, prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti ter kakršnegakoli nadlegovanja in/ali žaljivega ravnanja do posameznika na delovnem mestu.
V UNIOR d.d. delujejo trije reprezentativni sindikati, 14 članski Svet delavcev, prav tako v nadzornem svetu družbe delujeta dva predstavnika delavcev. Skladno z zakonodajo našteta telesa podajajo svoja mnenja, delodajalec jih je dolžan o določenih zadevah obveščati, se z njimi posvetovati, poslati predloge odločitev v soodločanje. Prva skrb socialnih partnerjev je spoštovanje pravic delavcev, torej tudi človekovih pravic, in v zvezi s tem v družbi teče konstanten dialog. Družba je lahko tudi subjekt nadzorov s strani inšpektorja za delo, za varnost in zdravje pri delu, ki v letu 2022 niso ugotovili nepravilnosti na področju pravic delavcev, prav tako v letu 2022 na sodišču ni bila vložena nobena tožba iz naslova kršenja pravic delavcev.
Večjih tveganj na področju spoštovanja človekovih pravic ne zaznavamo. Skozi redna usposabljanja tako strokovnih sodelavcev in delavcev samih ter rednega socialnega dialoga s sindikati in svetom delavcev tveganja izničimo.
V letu 2022 UNIOR d.d. ni bila izrečena nobena sankcija za prekršek v zvezi s kršenjem delovnopravnih predpisov. Vložena ni bila nobena tožba, s katero bi tožnik vtoževal kršenje pravic iz sklenjenega delovnega razmerja.
V zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju smo v družbi UNIOR d.d. sprejeli več ukrepov za preprečevanje ali zmanjšanje morebitnih negativnih učinkov na svoje poslovanje. V svojem delovanju upoštevamo poslovno etiko ter gradimo organizacijsko kulturo, ki spodbujazakonito, transparentno in etično ravnanje vseh zaposlenih.
V družbi UNIOR d.d. imamo vzpostavljen sistem upravljanja tveganj za prevaro ter upravljanje tveganj korporativne integritete. Upravljanje med drugim zajema neprekinjen nadzor in kontrolo področij. S strani uprave družbe imamo od 1. 3. 2023 imenovanega pooblaščenca za korporativno integriteto in prevare, ki je pri svojem delu neodvisen in odgovarja neposredno upravi. O svojih aktivnostih obvešča upravo in na letnem nivoju revizijsko komisijo. Pooblaščena oseba nudi tudi strokovno pomoč zaposlenim s področja integritete.
Za preprečevanje koruptivnih dejanj in podkupovanj imamo sprejeta pravila, ki so zapisana v Pravilniku o poslovnih darilih, Politiki etičnih standardov in Pravilniku o preprečevanju in odkrivanju prevar. Družba ima vzpostavljenih več linij za sporočanje kršitev, prevar in integritete, in sicer možnost prijave prek elektronskega naslova; [email protected] in [email protected] ter brezplačno anonimno telefonsko 080 10 90. Posebno pozornost je namenjena zaščiti dobrovernih prijaviteljev.
V družbi smo v preteklosti sprejeli Etični kodeks družbe UNIOR d.d., ki je bil predstavljen vsem zaposlenim in so ga v pisni obliki vsi zaposleni tudi prejeli, prav tako pa je objavljen na spletni strani družbe (https://www.unior.si/uploads/unior%20eticni%20kodeks%20feb%202023.pdf).
Sprejeli smo tudi Etični kodeks Skupine UNIOR, ki so ga sprejele družbe v skupini. V obeh kodeksih so na enem mestu zapisani osnovni etični standardi ravnanja skupaj z zavezami zaposlenih za zagotavljanje odličnosti, odgovornosti in preglednosti. V pripravi je Politika korporativne integritete, ki bo nadomestila Politiko etičnih standardov.
V Skupini UNIOR je integriteta ena izmed najpomembnejših vrednot, zato družbe v skupini poslujejo v skladu z zakoni, dobrimi poslovnimi običaji in etičnimi načeli. Zaposleni v družbah skupine pri svojem delu sprejemajo odločitve, ki vplivajo na poslovanje, korporativno integriteto in ugled obvladujoče družbe. Pri tem lahko nastopijo okoliščine, ko se pojavijo dvomi in negotovost glede sprejemanja pravilne odločitve. Etični kodeks Skupine UNIOR vse družbe v skupini in njene zaposlene vodi in jasno opredeljuje vedenje, ki se od njih pričakuje ter daje smernice, kako se obljube spreminjajo v dejanja.
Tveganja na področju korupcije in podkupovanja se lahko pojavijo na vseh ravneh poslovanja. Za obvladovanje področja so vgrajeni nekateri varovalni mehanizmi, ki ta tveganja zmanjšujejo, na primer javna objava Etičnega kodeksa, redna komunikacija kodeksa znotraj družbe UNIOR d.d., protikorupcijska klavzula v pogodbah s poslovnimi partnerji, presoje sprejemljivosti poslovnih partnerjev.
partnerjev, pri katerem gre za večstopenjsko preverjanje. Pravila določa pravilnik »Izbira dobavitelja in nabavne aktivnosti«, ter pravilnik »Ocenjevanje dobaviteljev«, na podlagi katerih se naredi pregled poslovnega partnerja.
Zaposleni v UNIOR d.d. imajo tudi izobraževanja s področij prevar in integritete, ki povečuje razumevanje in znanje področja. Z internimi objavami, v različnih oblikah, širimo znanje o tem, kako delovati nepristransko, pošteno, zaupanja vredno in z visokimi moralnimi načeli skladno z Etičnim kodeksom.
Znotraj podjetja imamo vzpostavljen sistem spremljanja korupcijskih tveganj, v ta namen ima družba sprejet Pravilnik o obvladovanju nasprotja interesov in Pravilnik o preprečevanju in odkrivanju prevar, ki določata način ravnanj in ukrepanja pri izvajanju nadzora poslovanja ter učinkovit sistem zagotavljanja integritete družbe. V primeru suma kaznivega dejanja družba reagira v skladu z zakonskimi možnostmi glede povrnitve škode.
V letu 2022 ni bilo prijav v zvezi s kršenjem integritete. K temu pripomore tudi vzpostavljen način obvladovanja, ki zaposlene ob ostalih aktivnosti opozarja (preko izobraževanj, objav v internem glasilu, oglasnih tabel, biltenov) in spodbuja k odprti komunikaciji. Na ta način zmanjšujemo sposobnost racionalizacije slabega vedenja zaposlenih in povečujemo dojemanje, da se kršitev lahko prijavi pristojni službi in da je identiteta prijavitelja zaščitena.
Za Skupino UNIOR in družbo UNIOR d.d. razkrivamo informacije o tem, kako in v kakšni meri so naše dejavnosti povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3. in 9. Uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088).
Razkrivanje informacij se nanaša na Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev.
Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 je bila sprejeta o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti.
Obravnava področje zemeljskega plina in jedrske energije z vidika prvih dveh okoljskih ciljev - blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam.
Pri pripravi poročila za leto 2022 smo upoštevali Obvestilo Komisije o razlagi nekaterih pravnih določb delegiranega akta o razkritjih v skladu s členom 8 Uredbe o taksonomiji EU v zvezi s poročanjem o sprejemljivih gospodarskih dejavnostih in sredstvih (2022/C 385/01), ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije z dne 6. 10. 2022. Za Skupino UNIOR in družbo UNIOR d.d. je zlasti pomemben naslednji del uradne razlage (točka 8):
»Za poročanje o prihodku so sredstva in procesi v vrednostni verigi dejavnosti sprejemljivi le, če so izrecno vključeni v opis dejavnosti. Če se na primer opis nanaša samo na proizvodnjo končnih izdelkov, posredniške dejavnosti v vrednostni verigi niso samodejno sprejemljive. V skladu s tem proizvodnja določenih sestavnih delov avtomobilov in vozil ni samodejno sprejemljiva v skladu z oddelkom Proizvodnja nizkoogljičnih tehnologij za promet. Z vidika dobavitelja to pomeni, da dejavnost podjetja, ki je dobavitelj dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, po definiciji ni sprejemljiva za taksonomijo, proizvodnja določenih sestavnih delov za avtomobile pa ni privzeto sprejemljiva v okviru dejavnosti „proizvodnja nizkoogljičnih tehnologij za promet“. V taksonomiji EU se namreč ne uporablja splošni pristop za dejavnosti, ki so višje v prodajni verigi. Namesto tega so določena posebna merila za vsako vključeno dejavnost, vključno z ustreznim merilom, da se ne škoduje bistveno. Vendar pa so sprejemljivi nekateri ključni sestavni deli, ki so navedeni v ločenih oddelkih, na primer za baterije ali vodik (v oddelkih 3.2 in 3.4). Poleg tega se lahko proizvodnja sestavnih delov uvršča v oddelek Proizvodnja drugih nizkoogljičnih tehnologij (oddelek 3.6 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju), če ni zajeta v drugih oddelkih in če ustreza opisu dejavnosti.«
Dejavnosti Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d., ki se nanašajo na proizvode, ki so del dobaviteljske verige nizkoogljičnih tehnologij za promet, skladno s to uradno razlago ne moremo navajati kot taksonomsko sprejemljive. V poročilu za leto 2021 smo za te dejavnosti navajali prihodke in naložbe kot taksonomsko sprejemljive in po pregledu tehničnih kriterijev tudi usklajene.
Za celovito razumevanje zainteresiranih deležnikov v tem poročilu kot del dodatnih prostovoljnih razkritij navajamo prihodke in naložbe v dejavnosti, ki so povezane z nizkoogljičnimi tehnologijami za promet, ki pomembno prispevajo k razogljičenju in so pomembni del zelenega prehoda gospodarstva.
Prepričani smo, da zelen prehod v nizkoogljično gospodarstvo ni mogoč brez konkurenčne dobaviteljske verige, ki je bistven del zelenih dejavnosti.
Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za Skupino UNIOR za leto 2022
| Gospodarska dejavnost | Oznake NACE | Opis dejavnosti, skladne s taksonomijo | Prihodki (v EUR) | Delež prihodkov v % |
|---|---|---|---|---|
| A) DEJAVNOSTI, USKLAJENE S TAKSONOMIJO | ||||
| Energija | D35.30 | Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | 5.245 | 0,002 |
| D35.11 | Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | 4.021 | 0,001 | |
| Skupaj prihodki od dejavnosti, usklajenih s taksonomijo | 9.266 | 0,003 | ||
| B) PRIHODKI OD DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVIH ZA TAKSONOMIJO | 287.643.605 | 99,997 | ||
| Skupaj A + B | 287.652.871 | 100,00 |
Prihodki Skupine UNIOR so leta 2022 znašali 287.652.871 evrov, od tega so bili prihodki od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo v višini 9.266 evrov, kar je 0,003 odstotka. 287.643.605 evrov prihodkov je bilo iz dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo, kar predstavlja 99,997 odstotka. Pregledali smo tehnična merila, navedena v delegiranih aktih. Z dejavnostjo ne povzročamo bistvene škode pri drugih okoljskih ciljih.
Kazalniki so izračunani na podlagi definicij v Prilogi 1 Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6.julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja.
Ključni kazalnik uspešnosti za prihodke smo izračunali kot del čistih prihodkov, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, vključno z neopredmetenimi, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo (števec), deljen s čistim prihodkom (imenovalec).
Prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z 82.(a) členom Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 1, kakor je bil sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008.
NACE (Nomenklatura gospodarskih dejavnosti) je evropska statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti.
V nadaljevanju razkrivamo dodatne informacije, ki so pomembne za razumevanje, v kolikšni meri Skupina UNIOR s svojimi dejavnostmi prispeva k zelenemu prehodu kot del vrednostne verige taksonomsko sprejemljivih dejavnosti.
Skupina UNIOR je kot globalno uspešen dobavitelj odkovkov za osebne avtomobile z letno proizvodnjo več kot 20 milijonov odkovkov za volanske mehanizme osebnih vozil in več kot 20 milijonov odkovkov ojnic za motorje z notranjim izgorevanjem med vodilnimi kovačnicami naše panoge v evropskem prostoru. Z odkovki za volanske mehanizme smo prisotni tako v električnih kot tudi hibridnih vozilih, pri slednjih pa dobavljamo tudi ojnice za motorje z notranjim izgorevanjem. Glede na močan trend elektrifikacije bo delež naših izdelkov za električna kot hibridna vozila še višji, kar je pomemben del zelenega prehoda naše dejavnosti.
Z našimi ročnimi orodji in kovinsko embalažo (C25.73, C25.91) omogočamo našim kupcem:
tehnologijami ter nameščanje, vzdrževanje in popravilo fotovoltaičnih sistemov, sončnih panelov in toplotnih črpalk z izoliranim orodjem za delo pod visoko napetostjo. Naš program Strojegradnja (C27.9, C28.4, C28.9) je dobavitelj kupcem, ki izvajajo taksonomsko usklajene dejavnosti proizvodnje baterij – proizvodnja ustreznih sestavnih delov (ohišja baterij) in proizvodnje drugih nizkoogljičnih tehnologij.
V Skupini UNIOR strateško upravljamo z energijo in razogljičenjem. V odvisni družbi SPITT d.o.o. smo v letu 2022 proizvedli 3.276 MWh toplotne energije iz biomase v vrednosti 281.203 evrov, kar smo prodali odvisni družbi UNITUR v vrednosti 275.958 evrov (3.241 MWh), torej znotraj Skupine UNIOR ter zunanjim porabnikom v vrednosti 5.245 evrov (34,53 MWh). V Skupini UNIOR smo v letu 2022 proizvedli 1.221,87 MWh električne energije iz sončnih elektrarn in od tega na trgu prodali 21,33 MWh v vrednosti 4.021 evrov, ostalo energijo smo porabili za lastno delovanje.
Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za Skupino UNIOR za leto 2022
| Gospodarska dejavnost | Oznake NACE | Opis naložbe | Naložbe v osnovna sredstva (v EUR) | Delež naložb v osnovna sredstva v % |
|---|---|---|---|---|
| A) NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA, USKLAJENE S TAKSONOMIJO | D35.30 | Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | 936.379 | 5,69 |
| D35.11 | Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije | 1.149.229 | 6,98 | |
| N77.1 | Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili | 49.643 | 0,30 | |
| Gradnja in poslovanje z nepremičninami | C27.1 | Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami) | 1.304 | 0,01 |
| Skupaj naložbe v obratna sredstva, usklajene s taksonomijo | 2.136.555 | 12,98 | ||
| B) NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | 14.323.212 | 87,02 | ||
| Skupaj A + B | 16.459.767 | 100,00 |
usklajenimi s taksonomijo v višini 2.136.555 evrov, kar predstavlja 12,98 odstotka vseh naložb osnovna sredstva. 14.323.212 evrov naložb v osnovna sredstva je bilo iz dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo, kar predstavlja 87,02 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva.
Od taksonomsko usklajenih naložb so 936.379 evrov predstavljale investicije v izgradnjo cevovoda in z njim povezane infrastrukture za distribucijo energije za ogrevanje. Večji del teh investicij je predstavljala naložba odvisne družbe SPITT d.o.o. v višini 696.782 evrov v nadgradnjo sistema za daljinsko ogrevanje nalesno biomaso. Sledili sta investiciji, ki izrabljata odpadno toploto, kjer je obvladujoča družba UNIOR d.d. namenila 208.864 evrov v izgradnjo sistema za distribucijo daljinskega ogrevanja do odvisne družbe UNITUR d.o.o., drugi del pa je predstavljala investicija v izgradnjo infrastrukture za distribucijo energije za ogrevanje v odvisni družbe UNIOR Vinkovcid.o.o., ki je bila izvedena v višini 30.733 evrov.
Drugi sklop investicij, usklajenih s taksonomijo, v letu 2022 so bile naložbe v sisteme za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije, v skupni višini 1.149.229 evrov, od tega je bila izvedena naložba odvisne družbe NINGBO UNIOR FORGING Company Ltd. v višini 1.048.464 evrov ter naložba odvisne družbe UNIOR COMPONENTS d.o.o. v višini 100.765 evrov.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Tretji sklop predstavlja naložba odvisne družbe UNIOR PRODUKTIONSUND HANDELS GmbH v prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili, kjer so z nakupom električnega osebnega vozila v višini 49.643 evrov in pripadajoče polnilne postaje v višini 1.304 evrov pomembneje prispevali k zelenemu prehodu.
Delež naložb v osnovna sredstva smo izračunali tako, da smo v imenovalec zajeli povečanje opredmetenih in neopredmetenih sredstev v poslovnem letu pred amortizacijo in vsemi ponovnimi merjenji, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevrednotenj in oslabitev, ter brez sprememb poštene vrednosti. Imenovalec zajema tudi povečanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki izhajajo iz poslovnih združitev. V števec smo zajeli del naložb v osnovna sredstva, vključenih v imenovalec, ki je povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo. Z naložbo v osnovna sredstva, ki je usklajena s taksonomijo, razširimo gospodarsko dejavnost podjetja, usklajeno s taksonomijo.
V nadaljevanju razkrivamo dodatne informacije, ki so pomembne za razumevanje, v kolikšni meri Skupina UNIOR s svojimi investicijami v osnovna sredstva prispeva k zelenemu prehodu kot del vrednostne verige taksonomsko sprejemljivih dejavnosti.
Program odkovki (C25.500) obvladujočega podjetja je za osnovna sredstva v postavitev in opremljanje obrata za predelavo aluminija za proizvodnjo delov za električna in hibridna vozila (naši kupci imajo taksonomsko sprejemljivo dejavnost) v letu 2022 namenil 1.904.812 evrov.
Program ročno orodje in kovinska embalaža (C25.73, C25.91) obvladujočega podjetja je za investicije v osnovna sredstva, ki so pomembna za izvajanje dejavnosti, s katerimi proizvajamo izdelke, ki jih prodajamo kupcem za izvajanje njihovih taksonomsko sprejemljivih dejavnosti, v letu 2022 namenil 277.066 evrov.
Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za Skupino UNIOR za leto 2022
| Gospodarska dejavnost | Oznake NACE | Opis naložbe | Naložbe v obratna sredstva (v EUR) | Delež naložb v obratna sredstva v % | |
|---|---|---|---|---|---|
| A) NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA, USKLAJENE S TAKSONOMIJO | Energija | D35.30 | Distribucija daljinskega ogrevanja na osnovi lesne biomase | 24.604 | 0,17 |
| Skupaj naložbe v obratna sredstva, usklajene s taksonomijo | 24.604 | 0,17 | |||
| B) DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO |
V obratna sredstvapri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo je Skupina UNIOR leta 2022 vložila 24.604 evre, od tega je bilo 0,17 odstotka naložb v obratna sredstva usklajenih s taksonomijo. 99,83 odstotka oziroma 14.166.479 evrov naložb v obratna sredstva je bilo nesprejemljivih za taksonomijo.
Obratna sredstva, sprejemljiva za taksonomijo, v Skupini UNIOR predstavljajo vzdrževalna dela (material za vzdrževanje in strošek dela za popravilo stroja) v odvisni družbi SPITT d.o.o., ki skrbi za distribucijo daljinskega ogrevanja, pri čemer uporablja lesno biomaso.
Delež naložb v obratna sredstva je izračunan kot števec, deljen z imenovalcem. Imenovalec zajema neposredne neusredstvene stroške, povezanez dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe, kateri se dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega delovanja takšnih sredstev.
Števec je enak delu naložb v obratna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od naslednjega:
Prihodki družbe UNIOR d.d. so leta 2022 znašali 204.557.463 evrov, ki so bili 100 odstotno ustvarjeni iz dejavnosti, ki so za enkrat nesprejemljive za taksonomijo.
V nadaljevanju razkrivamo dodatne informacije, ki so pomembne za razumevanje, v kolikšni meri družba UNIOR d.d s svojimi dejavnostmi prispeva k zelenemu prehodu kot del vrednostne verige taksonomsko sprejemljivih dejavnosti.
Z odkovki za volanske mehanizme smo prisotni tako v električnih kot tudi hibridnih vozilih, pri slednjih pa dobavljamo tudi ojnice za motorjez notranjimizgorevanjem. S to dejavnostjo (C25.500) smo s prodajo naših izdelkov za izvajanje taksonomsko sprejemljive dejavnosti naših kupcev v letu 2022 ustvarili 20.387.517 evrov prihodkov, in sicer za:
S proizvodnjo ročnih orodij in kovinske embalaže (C25.73, C25.91) smo tako del vrednostne verige več taksonomsko sprejemljivih dejavnosti. S to dejavnostjo smo kot dobavitelj kupcem za omogočanje njihove taksonomsko sprejemljive dejavnosti ustvarili v letu 2022 14.441.332 evrov prihodkov (33 odstotkov vseh prihodkov od prodaje ročnega orodja). Zaradi elektrifikacije prometa pričakujemo rast deleža naših izdelkov v vrednostni verigi teh taksonomsko sprejemljivih dejavnosti.
S prodajo naših strojev kupcem (C27.9, C28.4, C28.9), ki izvajajo taksonomsko sprejemljive dejavnosti, smo v letu 2022 ustvarili 2.944.558 evrov prihodkov. Razvijamo nove tipe strojev, s katerimi bomo taksonomsko sprejemljivi – pod klasifikacijo Proizvodnja drugih nizkoogljičnih tehnologij.
V družbi UNIOR d.d. smo v 2022 proizvedli 575,09 MWh električne energije iz sončnih elektrarn v vrednosti 53.000 evrov in 1.323 MWhtoplotne energije iz odpadne toplote; vso energijo smo porabili za lastno delovanje.
Podana razkritja smo pripravili na podlagi natančne preučitve navedenih taksonomskih dokumentov, dodatnih uradnih razlag Komisije, našega trenutnega razumevanja in razpoložljivih podatkov. Delegirani akt o taksonomiji EU na področju podnebja še ne zajema vseh »zelenih dejavnosti«, ki lahko bistveno prispevajo k uresničevanju okoljskih ciljev, in te torej še niso del taksonomije EU. Pričakujemo, da se bo to v prihodnosti spremenilo in da bodo tudi nekatere naše dejavnosti prepoznane kot taksonomsko sprejemljive, saj z njimi prispevamo k zelenemu prehodu gospodarstva in širše družbe.
Skupina UNIOR in družba UNIOR d.d. sta zavezani trajnostnem razvoju in razogljičenju, zato tej dolgoročni strategiji prilagajata svoj poslovni model, proizvodne programe in program investicij, zato pričakujemo, da se bodo kazalniki uspešnosti v skladu s taksonomijo tudi v luči novih delegiranih aktov, ki jih pričakujemo in ki bodo odražali prispevke k preostalim štirim okoljskim ciljem (trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov), v prihodnje zviševali.
Zreče, 26. 4. 2023
Branko Bračko Darko Hrastnik
član uprave predsednik uprave
Pomembna tveganja v obvladujoči družbi UNIOR d.d., ki predstavljajo tveganja tudi za Skupino UNIOR so opisana v poglavju 7.8.2 Letnega poročila 2022, v nadaljevanju pa so posebej prikazana specifična tveganja za Skupino UNIOR.
Na globalni ravni je bila v letu 2022 zaznana velika rast cen vseh energentov (predvsem električne energije in zemeljskega plina), ki imajo pomemben vpliv na poslovanje v družbah z energetsko intenzivno proizvodnjo. Z začetkom vojne v Ukrajini so cene energentov še dodatno naraščale, kar dodatno povečuje stroškovno tveganje, ki smo ga omilili z zakupi večjega dela električne energije po cenah pred podražitvami. Prav tako smo višje cene energentov pretežno uspeli prenesti v prodajne.
| sredstva (v EUR) | Delež naložb v osnovna sredstva v % | ||
|---|---|---|---|
| A) NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA, USKLAJENE S TAKSONOMIJO | |||
| Energija D35.30 | Distribucija daljinskega ogrevanja/hlajenja | 208.864 | 2,92 |
| Skupaj naložbe v obratna sredstva, usklajene s taksonomijo | 208.864 | 2,92 | |
| B) NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO | 6.943.717 | 97,08 | |
| Skupaj A + B | 7.152.581 | 100,00 |
Naložbe v osnovna sredstva družbe UNIOR d.d. so leta 2022 znašale 7.152.581 evrov, od tega so bile naložbe v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo v višini 208.864 evrov, kar predstavlja 2,92 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva. Vrednost naložb v osnovna sredstva v višini 6.943.717 evrov je bilo iz dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo, kar predstavlja 97,08 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva.
Taksonomsko usklajena naložba predstavlja investicijo v izgradnjo cevovoda in z njim povezane infrastrukture za distribucijo energije za ogrevanje, ki se konča v toplotnem izmenjevalniku. Naložba je omogočila izgradnjo sistema za distribucijo daljinskega ogrevanja z uporabo odvečne toplote od družbe UNIOR d.d. do odvisne družbe UNITUR d.o.o.
cene. Poleg tega se je na trgu pojavilo nihanje dobav, kar lahko privede do redukcij dobave predvsem zemeljskega plina.
V zadnjem kvartalu leta 2022 so se cene energentov nekoliko znižale in delno ustalile. Še vedno pa so cene v primerjavi z pred covidnim časom in pred pričetkom vojne v Ukrajini bile na visokih nivojih. Redukcij dobav nismo zaznali, kljub temu smo preventivno izvedli ukrepe za zamenjavo energenta zemeljski plin, kjer je to bilo mogoče in smiselno.
Kot glavno skrb družb v skupini je izpostavljen nadaljnji potek razmer povezanih z okužbami s COVID-19 in njihov vpliv na poslovanje. Še naprej bomo upoštevali vsa priporočila stroke in oblasti v posameznih državah skupine in temu prilagajali poslovanje. Glede na dvoletno obdobje epidemije ocenjujemo, da smo epidemijo dobro obvladovali in smo na morebitne podobne scenarije zelo dobro pripravljeni. Proti koncu leta 2022 se je stanje še nekoliko izboljšalo in ni več pomembno vplivalo na naše poslovanje. Izjema je podjetje na Kitajskem, kjer so do konca leta še veljali strogi ukrepi za zamejevanje širjenja epidemije, ki pa so jo v podjetju uspešno obvladovali.
Posledice rusko-ukrajinskega konflikta čuti Skupina UNIOR. Tveganja so vezana predvsem na:
Zaradi dvigov cen s strani dobaviteljev po potrebi in precej pogosto potekajo pogajanja s kupci, da bi se povišanja vhodnih cen v celoti ali deloma prenesla na njih, s čemer bi Skupina UNIOR ohranila donosnost prodaje.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Zaradi motenj v oskrbovalni verigi s surovinami, energenti in nato pri transportu do kupcev se podaljšuje čas od naročila do dobave. Z uporabo informacijske tehnologije optimiziramo blagovne tokove, zaloge ter prevozne poti, kar prispeva k večji racionalizaciji oskrbovalne verige.
Prihaja do izpada prihodkov od prodaje in izgube konkurenčne prednosti in tržnega deleža na trgih Rusije in Belorusije, zaradi spoštovanja uvedenih sankcij. Obstaja nevarnost dlje trajajoče visoke inflacije, s tem pa tudi tveganje stagflacije, za kar se bo kupna moč končnih kupcev, odjemalcev, uporabnikov zmanjšala in posledično bo nižji dotok novih naročil in padec prodaje. Iščejo se nove tržne niše, področja, ki so vezana na trajnostni razvoj in so v fazi rasti. Ob tem je izrednega pomena večja trajnostna naravnanost, ki z manjšimi obremenitvami okolja, omogoča proizvajanje in trženje lažjih in energetskih učinkovitejših izdelkov, s katerimi lahko prodremo v nove tržne segmente, ki so cenovno manj občutljivi.
Vsaka dejavnost Skupine UNIOR se dodatno sooča s svojimi (tudi specifičnimi) tveganji povezanimi s spremembo tržnih razmer in jih obvladuje na različne načine:
Finančna tveganja za Skupino UNIOR so razkrita v poglavju 9.11 Letnega poročila 2022.
Celostno še nismo preučili morebitna dodatna tveganja povezana s podnebnimi spremembami (tveganja prehoda in fizična tveganja). Smo pa prepoznali izzive, ki jih bomo še dodatno preučili in po potrebi opredelili kot tveganje (6.4.2. Letnega poročila 2022).
V družbi UNIOR d.d. imamo razvit in vzpostavljen sistem za prepoznavanje in obvladovanje tveganj, ki lahko vplivajo na poslovanje družbe. Tveganja smo opredelili v več skupin, in sicer strateška, poslovna, finančna ter operativna. Tveganja so razporejena v štiri stopnje (majhno, zmerno, visoko, kritično). Vsako tveganje je ocenjeno na podlagi ocene vpliva in verjetnosti nastanka z upoštevanimi ukrepi za obvladovanje tveganja.
Odbori za obvladovanje tveganj in skrbniki tveganj redno spremljajo izpostavljenost tveganjem, načrtujejo in izvajajo ukrepe za njihovo blaženje ter načrtujejo in spremljajo izvedbo ukrepov za izboljšanje, ki še dodatno prispevajo k njihovemu obvladovanju. V družbi imamo vzpostavljen register tveganj, v katerem so opisi in značilnosti posameznih prepoznanih tveganj. Pristop pri obvladovanju tveganj je drugačen za različna tveganja, namen ukrepov pa je znižati vsakega od njih na najnižjo možno raven v skladu z razpoložljivimi viri.
Uprava družbe UNIOR d.d. redno spremlja različna tveganja in o njih periodično poroča nadzornemu svetu.
Začetek leta 2022 je še bil zaznamovan z epidemijo COVID-19, ki je vplivala na poslovanje družbe. Kljub temu pa je zaznati izboljšanje v primerjavi s predhodnim letom, saj so vsi uvedeni ukrepi za obvladovanje epidemije pripomogli k zmanjšanju okužb, pospešeno cepljenje v državah s katerimi poslovno sodelujemo, pa je prav tako prispevalo k normalizaciji poslovanja. Naročilno stanje se je že v prvi polovici leta 2022 v UNIOR d.d. izboljšalo, vendar se je v avtomobilski industriji še čutilo pomanjkanje čipov. Dodatno skrb je v mesecu februarju povzročila vojna v Ukrajini, ki je povzročila motnje v dobavni verigi, dodaten dvig cen surovin, energentov in storitev ter nestabilnost trga. Naš odziv je bil v uvedbi številnih ukrepov za blažitev nastale situacije.
Zaradi različnih vzrokov bi lahko ostali brez osnovne surovine ali drugega blaga, ki ga vgrajujemo v svoje proizvode. Brez teh ne moremo zagotoviti zadostne količine izdelkov ali realizacije projekta, kar ključno vpliva na izpolnitev pričakovanih dobav do kupca.
V povezavi z boleznijo COVID-19 se je predvsem v začetku leta 2022 nadaljeval trend, da zaradi povečanja naročil nekateri dobavitelji niso bili v stanju dobavljati v želenem času. Dobavni roki so se podaljšali. Večje povpraševanje zvišuje nabavne cene. S pričetkom vojne v Ukrajini v februarju 2022 so se te razmere še dodatno zaostrile. Pričeli so se nepričakovani zelo veliki skoki cen nekaterih osnovnih surovin in energentov, ki imajo prav tako nepričakovan vpliv povečanja materialnih stroškov in stroška za energijo.
Ukrepi, ki smo jih lahko izvedli, so usmerjeni v nenehno spremljanje nabavnega trga, iskanje alternativnih osnovnih materialov in ugodnejših dobaviteljev. Znotraj družbe smo poskrbeli za hiter pretok informacij med službami nabave in ostalimi službami, ki so zadolžene za kalkulacije in prodajo. Nabavna služba veliko časa namenja usklajevanju s proizvodnjo in dobavitelji. Na področju energentov spremljamo ukrepe za zmanjševanje stroškov energije v EU in v Sloveniji in gibanje borznih cen ter izvajamo segmentni nakup energentov tudi za daljša časovna obdobja.
Proti koncu leta 2022 je bilo zaznati trend umirjanja cen materialov na trgu, zaradi reguliranja cen energije. Hkrati se je umirjala tudi potrošnja na področju avto industrije, gospodinjskih aparatov, ...
Zaradi vojnih razmer v Ukrajini in s tem spremenjenih razmer v tem delu Evrope je nastalo tveganje sprememb - zmanjševanja naročil, povečanja cen energentov, surovin in transporta, otežena logistika in plačilni promet. Nejasno stanje glede morebitnega zmanjšanja naročil, kot tudi trajanja vojne, bi lahko močno vplivalo na poslovanje naše družbe.
Redno spremljamo situacijo na kriznem območju. Izpad na trgu Rusije, Ukrajine, Belorusije nadomeščamo s kupci na drugih trgih. Na trg Rusije, Ukrajine, Belorusije odpremljamo proizvode po prejemu avansa, vse potencialne bodoče odpreme skrbno preučimo iz vseh varnostnih vidikov in iz vidika povečevanja terjatev. Proizvodnjo prilagajamo glede na naročilno stanje v segmentu avtomobilske industrije. Kjer nam razmere dopuščajo, povečujemo zaloge ključnih surovin. Odvisnost od čistega zemeljskega plina (ZP) nadomeščamo z utekočinjenim naftnim plinom (UNP) ali ekstra lahkim kurilnim oljem. Spremljamo ukrepe za zmanjševanje stroškov energije v EU in v Sloveniji in iščemo optimalni trenutek za nakup električne energije.
Glede na veliko odvisnost od trga avtomobilov s pogonom na motorje z notranjimi izgorevanjem, posebno pozornost namenjamo razvoju tega trga in potencialno množični uporabi električnih avtomobilov, ki bi lahko vplivala na povpraševanje po odkovkih, ki jih proizvajamo za vozila z motorji na notranje izgorevanje. Če se bo povpraševanje po popolnoma električnih avtomobilih bistveno povečalo na račun zmanjšanja prodaje avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem, potem je ogroženo povpraševanje po delu odkovkov, ki jih proizvajamo. Razmere na trgu so glede tega dokaj nejasne, a trend elektrifikacije je izrazit.
Družba UNIOR d.d. je v letu 2020 izvedla vse tehnično, prostorsko in ekonomsko upravičene ukrepe za zniževanje hrupa v okolju, ki so bili v projektih zniževanja hrupa predvideni. Na podlagi izvedenih ukrepov smo novembra 2021 prejeli spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in s tem znižali oceno tveganja. Tveganje se je v letu 2022 povečalo zaradi odločbe Ustavnega sodišča, da je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v neskladju z Ustavo, saj bi sprememba uredbe lahko vplivala na naše okoljevarstveno dovoljenje.
Pri iskanju rešitev aktivno sodelujemo z okoličani in lokalno skupnostjo. V primeru pritožb okoličanov le-te skrbno obravnavamo.
Ta tveganja so povezana z geopolitičnimi in drugimi dogajanji na posameznih trgih oziroma v državah, ta pa vplivajo na gospodarske razmere (npr. hiter upad ali porast naročil) in zahtevajo hitro prilagajanje poslovanja novonastali tržni situaciji z zalogami, zaposlenimi, investicijami ter stroški.
V letu 2022 se je nadaljevala kriza oskrbne verige v avtomobilski industriji zaradi oteženih dobav različnih komponent (npr. čipov) avtomobilski industriji v EU iz strani dobaviteljev iz drugih delov sveta (npr. Azije). Zaradi tega se je zmanjšala proizvodnja avtomobilov pri naših pomembnih kupcih. S pričetkom vojne v Ukrajini februarja 2022 so se te razmere še dodatno zaostrile. Napoveduje se gospodarska kriza, nastali so inflacijski pritiski in druge okoliščine, ki vplivajo na trg.
Na trgu je nastala situacija z zmanjšanimi/povečanimi povpraševanji in večjim pritiskom na izplen ponujenih projektov – posledično tudi pritisk na cene. Vsaka dejavnost družbe se sooča s svojimi (tudi specifičnimi) tveganji povezanimi s spremembo tržnih razmer in jih obvladuje na različne načine:
Ocenjujemo, da so ključne konkurenčne prednosti UNIOR-jevih procesov in proizvodov v spremenjenih okoliščinah še vedno kompetentni zaposleni, inovativnost, ustrezna cena, kakovost, fleksibilnost. Pozornost namenjamo obstoječim kupcem in tržiščem, saj z njimi gradimo dolgoročna razvojna partnerstva.
Situacija na trgu dela vpliva na fluktuacijo kadra in predstavlja tveganje zaradi pomanjkanja kadra, ki se še dodatno povečuje na podlagi novih kadrovskih potreb zaradi ugodnega naročilnega stanja. Rast poslovanja in tržne razmere presegajo zmožnost zaposlovanja ustrezne delovne sile iz Slovenije, zato smo v letu 2022 nadaljevali z zaposlovanjem tujcev.
Za omilitev tveganja so uvedene tudi številne aktivnosti promocije deficitarnih poklicev (uporaba različnih kanalov za promocijo in oglaševanje prostih delovnih mest, štipendiranje, sodelovanje s šolami in promocija izvajanja strokovne obvezne prakse za dijake in študente, vključevanje agencij za pomoč pri iskanju kadra, udeležba na kariernih sejmih) ter aktivnosti na področju zadrževanja kadrov (spremljanje in razgovori z novo zaposlenimi, razvojni pogovori s štipendisti, izhodni razgovori in detekcija možnih odhodov, aktivnosti na področju razvoja kadrov ter uvajanje izboljšav na področju pogojev dela).
Zaradi situacije na trgu dela se je povečal tudi pritisk na plače, kar pomeni posledično povečanje stroškov dela. Le z dodatnim stimulativnim nagrajevanjem bomo lahko obdržali in zagotovili nov ustrezen kader.
S pričetkom vojne v Ukrajini so se pričeli dodatno večati pritiski na nabavne cene, kakor tudi podaljševati roki za dobave. Posebej pa je bilo izpostavljeno tveganje dobavčistega zemeljskega plina. Na prodajni strani je tveganje, ali lahko višje cene na nabavnistrani v celoti prenesemo v ceno našega končnega proizvoda. V letu 2022 nam je to pretežno uspelo.
Omilitvene ukrepe izvajamo tako, da imamo širok spekter dobaviteljev, tudi iz globalnih trgov, ki jih po potrebi še širimo. Zagotavljamo varnostne zaloge, alternativne materiale in dimenzije le-teh, imamo tudi pogostejše kontakte z dobavitelji. Pri energentih prehajamo iz zemeljskega plina na druge oblike energentov (utekočinjen naftni plin, kurilno olje, električna energija). Pri tem nam v veliki meri pomagajo ukrepi, ki jih EU in Slovenija uvajata za zmanjševanje odvisnosti od ruskih energentov.
Korporativno komuniciranje je strateško upravljanje komuniciranja s ključnimi deležniki, s ciljem zagotavljanja enotne in usklajene komunikacije družbe z javnostmi, krepitve odnosov z deležniki, gradnjo prepoznavnosti in krepitve ugleda družbe. To je še zlasti pomembno v času negotovosti ter v kritičnih situacijah, ko je organiziranost korporativnega komuniciranja ključna za učinkovitost komuniciranja ter ohranitev ugleda in zaupanja.
Ob izrednem dogodku, z dne 26. 10. 2022, družbe smo evidentirali potrebo po krepitvi in centralizaciji korporativnega komuniciranja, ki omogoča usklajen odziv in skladno komuniciranje s ključnimi deležniki v kritičnih situacijah in sicer. Pregledali in posodobili smo postopke komuniciranja s ključnimi deležniki. Opredelili smo ustrezen odziv in poti proaktivnega komuniciranja v kritičnih situacijah. Pričeli smo s komunikacijskim usposabljanjem sodelavcev, ki imajo odgovornost vodenja ter odgovornih oseb, ki sodelujejo v procesu korporativnega komuniciranja.
Pomeni priložnost za rast in razvoj skupine, hkrati pa nevarnost za zmanjšanje obsega poslovanja. Epidemija bolezni COVID-19 z vsemi posledicami je vplivala na oteženo upravljanje podjetij v skupini. Epidemija koronavirusa je še vedno oteževala potovanja predvsem v oddaljene države (npr. Kitajska), prav tako je ostajala negotovost ponovnega izbruha epidemije. Dodatno se je pojavil še vpliv vojne v Ukrajini, kar vpliva na oteženo upravljanje podjetij v skupini.
Zaradi nastale situacije družba UNIOR d.d. izvaja ukrepe za izboljšanje finančne stabilnosti in ukrepe za optimiranje lastniške strukture podjetij v skupini, spremlja globalne razmere, spremlja možnosti pridobivanja državnih podpor v državah podjetij, po potrebi izvaja notranje revizijske preglede in izvaja nadaljnje optimiranje portfelja naložb. Večji optimizem je prineslo cepljenje proti bolezni COVID-19 ter upad okužb le-te v državah podjetij v skupini in državah naših dobaviteljev ter dejstvo, da podjetja v skupini obvladujejo ukrepe za preprečitev širjenja okužb.
Finančna tveganja za družbo UNIOR d.d. so razkrita v poglavjih 10.11 Letnega poročila 2022.
Pomeni nevarnost okužbe, ki bi povzročila omejeno gibanje in zastoj proizvodnje zaradi odsotnosti zaposlenih. Z namenom, da preprečimo vnos ali širjenje nalezljivega koronavirusa v družbi, smo bili primorani zaostriti ukrepe, s katerimi preprečujemo tveganje za vnos ali prenos bolezni med zaposlenimi. Ti ukrepi se delijo na splošne ukrepe, dodatne ukrepe, ukrepe na področju službenih potovanj, ukrepe glede na uvedbo »hitrih antigenskih testov« (HAG), ukrepe na področju varovanja/logistike – dostava in odprema, ukrepe glede na posebnosti.
Ukrepi, navodila družb, priporočila državnih inštitucij (NIJZ), povezanih z javnim zdravjem, so z zaposlenimi komunicirani preko utečenih komunikacijskih sredstev in vodij.
Kmalu po začetku leta 2022 so se okužbe z novim nalezljivim sevom virusa povečale, vendar izkazale za manj nevarne in nato skozi leto z upadanjem okužb tudi izgubljale vpliv na poslovanje. Večina uvedenih ukrepov je bila preklicana, vendar smo še vedno v pripravljenosti, da se ob morebitnem novem izbruhu bolezni ukrepi ponovno aktivirajo. Redno spremljamo število okuženih v podjetju, informacije in priporočila uradnih strokovnih inštitucij RS. Glede na trenutno situacijo dodatnih ukrepov nismo izvajali.
Z vidika zagotavljanja nemotenega delovanja sistemov je bilo leto 2022 na področju informacijske varnosti zelo zahtevno. Začetek leta sta zaznamovala dva večja dogodka, ki sta vplivala na tveganja - še vedno trajajoča okužba s COVID-om in agresija Rusije na Ukrajino. Napad na Ukrajino se je močno odrazil na digitalnem področju, saj so se sočasno povečale vse vrste napadov preko spleta.
V podjetju so se pričeli v večjem obsegu izvajati projekti digitalizacije poslovnih procesov, kar je prav tako prineslo pred nas nove izzive na področjih informacijske varnosti in zagotavljanja neprekinjenega delovanja informacijskega sistema. Dodatne izzive in veliko tveganje predstavljajo zastareli sistemi in aplikacije, ki jih ni mogoče ustrezno zaščititi pred vse bolj sofisticiranimi grožnjami. Opažamo, da je večjo pozornost potrebno posvetiti tudi izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov na tem področju – ne samo zaposlenih v režijskih službah, ampak tudi v proizvodnji.
Pred nami bodo vedno zahtevnejše naloge in izzivi, kar od nas zahteva, dodatna izobraževanja, dodatna finančna sredstva ter spreminjanje oziroma prilagajanje poslovnih procesov fleksibilnemu, zanesljivemu in varnemu poslovanju v digitalni dobi.
Okoljska in podnebna tveganja delimo na tveganja, pri katerih ima družba UNIOR d.d. vpliv na okolje in tveganja, pri katerih ima okolje vpliv na družbo UNIOR d.d.
Tveganja, pri katerih ima družba UNIOR d.d. vpliv na okolje so požarna ogroženost, ki bi nastala ob nastanku požara s svojimi vplivi; to je možnost nastanka začetnih požarov zaradi procesa dela, nečistoče in tehnične napake. Povišana raven hrupa - neskladnost z okoljsko zakonodajo oz. predpisane mejne vrednosti so lahko presežene. Emisije v zrak in odpadne vode v okolje - zaradi izrednih razmer, nepazljivosti, neustreznega vzdrževanja, lahko pride do tega, da neprečiščena odpadna voda odteče v vodotok, v kanalizacijo ali v tla; ali do prekomernega onesnaženja zraka. Neustrezno ločeni, oddani ali evidentirani odpadki - zaradi neustreznega ločevanja odpadkov, oddajanja odpadkov nepooblaščenim prevzemnikom ali neustreznega evidentiranja odpadkov lahko nastanejo veliki stroški, ki so posledica inšpekcijskih odločb, ponovnega ločevanja odpadkov, odvzema OVD.
Glavni omilitveni ukrepi so vezani na postopke in aktivnosti, ki so bili uvedeni s sistemom ravnanja z okoljem ISO 14001, kamor med drugim spadajo nameščena protipožarna oprema, požarni načrti, postopki ravnanja z odpadnimi vodami, emisijami v zrak, ravnanje z odpadki, redni monitoringi, usposabljanje zaposlenih, notranje in zunanje presoje, program ravnanja z okoljem in drugi.
Tveganja, pri katerih ima okolje vpliv na družbo UNIOR d.d., so prekinitev možnosti uporabe hladilne vode iz Dravinje, zaradi dlje časa trajajočega sušnega obdobja, ko se lahko zmanjša pretok reke Dravinje pod minimalni dovoljeni pretok po vodnemu dovoljenju za odvzem tehnološke vode. Pride lahko tudi do nedelovanja strojev zaradi ekstremnih vremenskih razmer, ko v poletnem času temperature nad 35°C lahko povzročajo pregrevanja in izpade induktivnih peči zaradi previsoke temperature hladilne vode. Neposredna bližina Dravinje pa lahko ogroža kovačnico v primeru večjih nalivov - hudourniške vode/poplava.
Ukrepi za omilitev tveganja gredo v smeri polzaprtega sistema tehnološke vode, pri katerem se dodaja cca. 30 odstotkov sveže vode in popolnoma zaprtega sistema hladilne vode, kjer bi se dodajala samo voda zaradi izgub izhlapevanja v hladilnih stolpih. Možnost hudourniških vod - poplav preprečujemo z rednimi pregledi in morebitnim potrebnim čiščenjem meteorne kanalizacije, struge in nabrežja reke Dravinje skozi družbo UNIOR d.d.
Zakonodajno tveganje nastopi, ko družba ne zagotovi zakonsko predpisanih zahtev. Tveganje skladnosti z zakonskimi določbami, davki, prispevki, je tveganje za nastanek zakonskih ali ureditvenih sankcij, bistvene finančne izgube ali izgube ugleda, ki ga lahko podjetje utrpi zaradi nespoštovanja zakonov, predpisov, pravil, povezanih organizacijskih standardov in kodeksov ravnanja, ki veljajo za podjetje in njegove dejavnosti. Pokazal se je precejšen vpliv zakonodaje na področju minimalne plače v Sloveniji, ki se v prihodnjih letih lahko še intenzivira, kar bo neugodno vplivalo na konkurenčnost. Se pa na nekaterih področjih zakonodaja bolj prilagaja potrebam podjetij.
V naslednjem obdobju bo potrebno spremljati predvsem zakonodajo na delovno pravnem področju EU in Slovenije. Glede na zelo verjetno dolgotrajno vojno v Ukrajini, se tveganje za spremembe zakonodaje na področju davkov povečuje. Pomoč Ukrajini in ukrepi EU proti Rusiji se bodo v naslednjih letih zelo verjetno odrazili v povišanju obremenitev gospodarstva. Prav tako v prihodnje pričakujemo intenzivno sprejemanje zakonodaje na področju trajnostnega razvoja. Opažamo, da se predpisi in uredbe na področju trajnostnega razvoja hitro spreminjajo oz. dopolnjujejo, kar še otežuje uvajanje vseh vidikov trajnostnega razvoja. To lahko poveča tveganje doseganja pričakovanj vseh deležnikov.
Trend svetovnega gospodarstva se je v letu 2022 odvijal v smeri prehoda v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, a hitre spremembe poslovnih modelov so bile v večji meri posledica delovanja serije velikih šokov, kot so vojna v Ukrajini, motnje v dobavnih verigah, delna zaprtja gospodarstva na Kitajskem ob politiki ničelne tolerance do koronavirusa ter energetske krize. Ti so tako samostojno kot medsebojno prepleteno spreminjali pogoje svetovnega gospodarstva ter agregirali inflacijske pritiske na cene surovin in energentov, ob katerih so centralne banke po vsem svetu začele občutneje spreminjati svoje denarne politike v smeri rastočih obrestnih mer.
prvotnimi spomladanskimi ocenami močno poslabšane. Gospodarska rast v evrskem območju in v naših najpomembnejših gospodarskih partnericah se je v drugi polovici leta 2022 močno upočasnila, a manj od postavljenih pričakovanj mednarodnih institucij. Rast bruto družbenega proizvoda (BDP) v evrskem območju v letu 2022 je bila po predhodni oceni Eurostata 3,5-odstotna, izhajala pa je predvsem iz prve polovice leta, ko jo je poganjala predvsem večja pokovidna potrošnja, podprta tudi s sproščanjem visokih prihrankov gospodinjstev, v drugi polovici leta pa je v razmerah povečane negotovosti v mednarodnem okolju precej upočasnila.
V razmerah velike geopolitične negotovosti, visokih cen energentov ter naraščajoče inflacije so se kazalniki zaupanja namreč začeli zniževati, kupna moč gospodinjstev je začela upadati, pogoji financiranja zaradi normalizacije denarne politike pa so se začeli zaostrovati. Kljub občutni upočasnitvi rasti so se gospodarstva v evrskem območju izkazala za odpornejša od pričakovanj mednarodnih institucij.
V letu 2022 se je po statističnih podatkih slovenski BDP povečal za 5,4 odstotka, kjer podobno kot to velja za evrsko območje, je rast izhajala predvsem iz okrevanja po epidemiji in je bila najvišja v prvi polovici leta. Pozitivna rast v zadnjem lanskem četrtletju, po močnem upadu v poletnih mesecih, nakazuje na določeno odpornost gospodarstva ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske krize na kazalnike zaupanja in umirjanje cen energentov.
V Nemčiji, ki je slovenska najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, se je v letu 2022 BDP povečal za 1,8 odstotka, kar je sicer manj od evropskega povprečja, a potrebno je poudariti, da so na gospodarske razmere v Nemčiji lani zlasti močno vplivale posledice vojne v Ukrajini ter izjemno visoka povišanja cen energije. Pri nemškem statističnem uradu Destatis poudarjajo, da je v celotnem lanskem letu močno okrevanje po odpravi karantenskih ukrepov pretehtalo nad negativnimi učinki vojne v Ukrajini, zlasti pa so krčenje aktivnosti v državi preprečili z državno, fiskalno pomočjo.
Države EU sprejemajo različne ukrepe za blažitev posledic energetske draginje in zagotovitev zadostnih virov energije. Sprva kot odziv na rast cen energentov ob okrevanju svetovnega povpraševanja po epidemiji, nato pa še zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer in posledic vojne v Ukrajini. Med ukrepi finančnih podpor je mogoče najpogosteje zaslediti znižanje obdavčitve energentov, transferje ranljivim skupinam ter subvencije in likvidnostne podpore podjetjem.
| ( %) | 2021 | 2022 | dec. 2021 | dec. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Evropska unija | 5,4 | 3,5 | 6,4 | 6,1 |
| Evroobmočje | 5,3 | 3,5 | 7,0 | 6,7 |
| Nemčija | 2,6 | 1,8 | 3,2 | 3,0 |
| Francija | 6,8 | 2,6 | 7,4 | 7,2 |
| Slovenija | 8,2 | 5,4 | 4,5 | 3,4 |
Vir - EUROSTAT podatkovna baza na dan 27. 3.2023: Real GDP growth rate - volume [TEC00115] / Unemployment by sex and age – monthly data [UNE_RT_M]
Brezposelnost. Hitro okrevanje gospodarstva po sprostitvi najstrožjih epidemioloških ukrepov je ob prepletu nadaljevanja težav v dobavnih verigah in stopnjevanju geopolitičnih napetostih ter občutno dražjih energentih precej okrepilo inflacijo v evrskem območju, ki je bila skozi celotno leto na zgodovinsko visokih ravneh.
Letna stopnja inflacije na območju evra je decembra 2022 znašala 9,2 odstotka (v letu 2021 je bila inflacija 5-odstotna), v Evropski uniji pa 10,4 odstotka (v letu 2021 je bila 5,3-odstotna inflacija). V Sloveniji je po podatkih Statističnega Urada RS inflacija decembra na letnem nivoju dosegla 10,3 odstotka, kar je 5,4 odstotne točke več kot decembra 2021, ko smo imeli 4,9-odstotno inflacijo.
Povprečna letna inflacija v letu 2022 je bila v Sloveniji 8,8-odstotna, medtem ko smo v letu 2021 imeli v povprečju 1,9-odstotno inflacijo. Inflacija v povprečju evrskega območja se je ob občutni pocenitvi energentov v zadnjih mesecih leta 2022 nekoliko znižala, a osnovna inflacija z izključenim vplivom cen hrane in energentov je še vedno visoka, zato je ECB napovedala nadaljnje dvige obrestnih mer, kar bo še nadalje zaostrilo pogoje zadolževanja.
Povečevanje kreditne aktivnosti v evrskem območju in v Sloveniji se je v zadnjih mesecih leta že upočasnilo. Evropska centralna banka je evrsko denarno politiko zaostrovala najhitreje, odkar obstaja. Ključne obrestne mere je prvič po več kot desetih letih dvignila julija lani in do konca leta 2022 so bili izvedeni štirje dvigi, skupaj za 2,5 odstotne točke.
V slovenskem gospodarstvu se je v drugi polovici leta 2022 ob ohlajanju gospodarske aktivnosti in pomanjkanju delovne sile naraščanje zaposlenosti umirilo, a je zaposlenost kljub temu dosegla visoko rast, brezposelnost pa najnižjo raven v zadnjih 30 letih, 3,4 odstotka ob koncu leta. Nizke ravni brezposelnosti ob koncu leta beležijo tudi v drugih državah EU, v Nemčiji je bila po podatkih Eurostata 3-odsotna in je medletno nižja za 0,2 odsotne točke, v EU 6,1-odstotna, ter na evrskem območju 6,7-odstotna. Medletno je bila na obeh območjih nižja za 0,3 odstotne točke.
| Regija | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 22/21 |
|---|---|---|---|---|---|
| EVROPA | 21,5 | 16,9 | 16,3 | 16,2 | –0,7 % |
| EU27 + Velika Britanija | 18,0 | 13,8 | 13,1 | 13,8 | 5,1 % |
| EU14 + V. Britanija | 13,6 | 10,2 | 9,6 | 10,1 | 4,8 % |
| Nemčija | 4,9 | 3,7 | 3,3 | 3,7 | 11,2 % |
| Španija | 2,8 | 2,3 | 2,1 | 2,2 | 5,8 % |
| Francija | 2,2 | 1,3 | 1,4 | 1,4 | 2,3 % |
| Vel. Britanija | 1,4 | 1,0 | 0,9 | 0,9 | –6,0 % |
| Ostala Evropa | 3,6 | 3,1 | 3,2 | 2,4 | –24,7 % |
| AMERIKA | 20,2 | 15,7 | 16,2 | 17,8 | 9,7 % |
| ZDA | 10,9 | 8,8 | 9,2 | 10,1 | 9,9 % |
| Mehika | 4,0 | 3,2 | 3,2 | 3,5 | 9,8 % |
| Brazilija | 2,9 | 2,0 | 2,2 | 2,4 | 5,4 % |
| AZIJA & OCEANIJA | 49,3 | 44,3 | 46,8 | 50,0 | 7,0 % |
| Kitajska | 25,8 | 25,2 | 26,1 | 27,0 | 3,4 % |
| Japonska | 9,7 | 8,1 | 7,8 | 7,8 | –0,0 % |
| Indija | 4,5 | 3,4 | 4,4 | 5,5 | 24,0 % |
| Južna Koreja | 4,0 | 3,5 | 3,5 | 3,8 | 8,5 % |
| AFRIKA | 1,1 | 0,8 | 0,9 | 1,0 | 12,7 % |
| SKUPAJ | 92,1 | 77,7 | 80,2 | 85,0 | 6,0 % |
Vir: OICA – Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil (Podatki o proizvodnji zajemajo poleg osebnih avtomobilov tudi tovornjake in avtobuse)
V letu 2022 je bilo po prvih razpoložljivih podatkih po vsem svetu izdelanih več kot 85 milijonov motornih vozil, kar je 6 odstotkov več v primerjavi z letom prej, glede na objavljene podatke Mednarodne organizacije proizvajalcev motornih vozil – OICA, podatki pa zajemajo poleg osebnih avtov tudi tovornjake in avtobuse. Še vedno pa te ravni ne dosegajo pred-epidemičnih ravni proizvodnje, saj je proizvedenih še vedno za 7,1 milijona, oziroma 7,7 odstotka manj enot kot pred krizo v letu 2019.
Proizvodnja motornih vozil v Evropi, nam najpomembnejšem trgu, se je leta 2022 v primerjavi z letom prej zmanjšala za 0,7 odstotka, a z močnim kontrastom med trendom proizvodnje v Evropski uniji in trendom v ostali Evropi, kjer je bila proizvodnja manjša za 24,7 odstotka. Območje proizvodnje znotraj Evropske unije z vključeno Veliko Britanijo, je prispevalo k povečanju ravni proizvodnje s 5,1-odstotno rastjo v letu 2022, kjer je kljub zmanjšanju pritiskov v dobavni verigi, pomanjkanje polprevodnikov ostal glavni omejevalni dejavnik za proizvodnjo osebnih avtomobilov v Evropski uniji v letu 2022, sploh v prvi polovici leta.
Omenjena rast je bila primerjana z nizko osnovo leta prej, saj se je z 13,8 milijona enot proizvodnja v letu 2022 uskladila s proizvodnjo v letu 2020, na katero so vplivale omejitve, zato so proizvedene količine v letu 2022 za 23,2 odstotka pod ravnmi iz leta 2019 pred krizo. Na skupne proizvodne količine v evropski regiji v letu 2022 je močno vplival zlom ukrajinskega trga, ki je bil obenem tudi pomemben dobavitelj avtomobilski industriji in umik iz ruskega trga, evropska proizvodnja vozil je zato predstavljala le 19,1 odstotka svetovne proizvodnje, kar je 4,3 odstotka manjši delež kot pred krizo v letu 2019.
Ameriška proizvodnja motornih vozil se je v letu 2022 povečala za 9,7 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom in dosegla skupno število 17,8 milijona enot. To rast je predvsem spodbudilo povpraševanje po novih vozilih v ZDA, največjem trgu v regiji, kar je povzročilo 9,9-odstotno povečanje proizvodnje na 10,1 milijona enot, a je to še vedno 0,8 milijona proizvedenih enot pod ravnmi iz leta 2019 pred krizo.
Odpravljene omejitve ob politiki ničelne tolerance do koronavirusa na Kitajskem so okrepile povpraševanje, ki so ga dodatno močno spodbudile še vladne iniciative, kar je omogočilo, da je proizvodnja vozil na Kitajskem hitro okrevala kljub pritiskom logistike in dobavnih verig. Posledično se je kitajska proizvodnja motornih vozil lani povečala za 3,4 odstotka, izdelanih je bilo 27 milijonov vozil, kar predstavlja 31,8 odstotka svetovne proizvodnje in zadržuje Kitajsko na položaju največje proizvajalke vozil na svetu.
Prodaja osebnih avtomobilov v celotni evropski regiji se je po podatkih panožnega združenja evropske avtomobilske industrije ACEA v letu 2022 zmanjšala za 10,4 odstotka, na 12,8 milijona enot. Glavni omejitveni dejavnik je ostal na proizvodni strani, saj zaradi pomanjkanja pomembnih komponent avtomobilski proizvajalci kupcem niso uspeli izdelati že naročenih vozil. Ob tem je vojna v Ukrajini še naprej zavirala vzhodnoevropski trg z velikimi medletnimi padci prodaje v državah, ki so neposredno vpletene v konflikt. Prodaja osebnih avtomobilov je v letu 2022 v Ukrajini padla za 64,7 odstotka in v Rusiji za 62,7 odstotka.
Prodaja novih osebnih avtomobilov v Evropski uniji je leta 2022 upadla za 4,6 odstotka, predvsem zaradi vpliva pomanjkanja vgradnih komponent v prvi polovici leta. To je že tretje leto zapored, kjer je opazen trend zmanjšanja prodaje v EU. Čeprav je trg v drugi polovici leta kazal znake izboljšanja s povečanjem prodaje, ki jih je združenje beležilo od avgusta do decembra, so kumulativne prodane količine v Evropski uniji skupaj znašale 9,3 milijona enot, kar je najnižja raven v regiji od leta 1993, ko je bilo prodanih 9,2 milijona enot.
ostaja v povečevanju. Povečal se je tudi delež prodanih priključnih hibridov iz 8,9 odstotka na 9,4 odstotka ter nekoliko več delež klasičnih hibridnih vozil, ki je iz 19,8 odstotka zrastel na 22,6 odstotka. Slednje je za nas pozitivno, saj ti dve skupini avtomobilov poleg tistih z motorji na notranje zgorevanje spadata v skupino avtomobilov, ki v pogonskem sklopu vsebujejo ojnice, ki jih poleg drugih izdelkov proizvajamo tudi v Skupini UNIOR. Skupni delež prodanih novih avtomobilov z motorji, ki vsebujejo ojnice, se je v letu 2022 zmanjšal iz 90,9 odstotka na 87,9 odstotka, zato v Skupini UNIOR na področju proizvodnje ojnic budno spremljamo razvojne trende in aktivno prilagajajmo svoje kapacitete. Z dodatno razpoložljivimi kapacitetami nameravamo ubraniti tržne deleže in ohraniti primarno pozicijo evropskega trga na področju delov krmilnih mehanizmov osebnih vozil, ki so enaki za vse tipe pogonov vozil.
Ob izredno nestanovitnem gospodarskem in geopolitičnem okolju, ki izhaja iz še vedno trajajočega vojaškega spopada že od samega začetka v februarju 2022, aktivno spremljamo potek aktualnih dogajanj povezanih z vojno v Ukrajini. Na ravni Skupine UNIOR smo v času začetka spopada pripravili dve oceni scenarijev poslovanja skupine za leto 2022, ki smo jih podrobneje opisali v Letnem poročilu Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. za leto 2021, objavljenem 22. aprila 2022 in v Nerevidiranem medletnem poročilu za obdobje januar – marec 2022 za Skupino UNIOR in družbo UNIOR d.d., objavljenem 31. maja 2022. V optimističnem in pesimističnem scenariju so bile zajete ocene prodaje družb v skupini ter napovedi gibanja dveh največjih sklopov stroškov, ki poleg stroškov dela pomembneje vplivata na poslovanje Skupine UNIOR. Pripravljeni akcijski načrti predvidenih ukrepov so glede na nemoten potek ter v okvirih načrtovanih dejavnosti poslovanja tako Skupine kot družbe UNIOR v letu 2022 ostali le formirani, njihova izvedba ni bila potrebna. Razkritje glede vpliva na poslovanje v prvih devetih mesecih leta 2022, kot tudi oceno vpliva do konca leta 2022, smo zapisali v objavljenem devetmesečnem poročilu poslovanja, v poglavju 8. Vplivi na poslovanje Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d., objavljenem dne 30. novembra 2022.
V letu 2022 smo ob proaktivni naravnanosti reševanja izzivov tako v Skupini kot v družbi UNIOR d.d. prepoznali bistven posreden vpliv na področju nabave v smislu povečanih pritiskovna skokovite dvige cen surovin in njihove otežene dobave, a smo uspeli stroške obvladovati na sprejemljivih ravneh, oziroma jih blažiti s prilagojeno prodajno strategijo ter pravočasno pridobivati in ohranjati zadostno stanje zalog. Več o tem razkrivamo v poglavju 8.4 Letnega poročila.
Zgodovinske volatilnosti in rekordne cen energentov, predvsem zemeljskega plina in električne energije v avgustu 2022, ko so nekatere energetsko intenzivne panoge popolnoma ustavljale svoje poslovanje, pa v Skupini UNIOR zaradi večinsko zakupljenih količin glavnih energentov v letu 2022 nismo zaznali izrazitejšega direktnega vpliva, oziroma je bil ta v sklopu pričakovanih vrednosti skladen z močno spremenjenimi tržnimi razmerami, kjer je bilo mogoče proti koncu leta 2022 zaznati trend umirjanja in nižanja cen energentov. Kljub temu smo že tekom leta 2022 aktivno pristopili k investicijskemu projektu, ki je tehnološko pomembnemu procesu v dejavnosti proizvodnje ročnega orodja ustvaril alternativo odvisnosti od zemeljskega plina z omogočitvijo preklopa na utekočinjen naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje, ki iz vidika oskrbe z energenti omogoča lokalno skladiščenje in zato možnost neprekinjenih proizvodnih procesov. Zamenjava energenta v tehnološkem procesu se lahko izvede v primeru nestabilne ali prekinjene dobave zemeljskega plina, ki pa ostaja primarni energent omenjenega procesa, tudi zaradi manjšega ogljičnega odtisa.
Skupina UNIOR ima v Rusiji trgovsko podjetje za prodajo ročnega orodja, kateremu je obvladujoča družba UNIOR d.d. v letu 2022 prodala za 1,2 milijona evrov izdelkov, kar je 9,8 odstotka oziroma 103 tisoč evrov več, kot v letu 2021, pri čemer pa so bile prodane količine izdelkov v letu 2022 manjše za 4 odstotke v primerjavi z letom 2021. Navedena prodaja je v letu 2022 predstavljala 2,4 odstotka prodaje ročnega orodja (leto prej je bila 2,7 odstotka) in le 0,5 odstotka celotne prodaje obvladujoče družbe (leto prej 0,6 odstotka). Prihodki od prodaje trgovskega podjetja v Rusiji ne predstavljajo bistvenega deleža, ki bi lahko pomembneje vplival na poslovanje obvladujoče družbe.
Poslovanje podjetja v Rusiji je bilo v obdobju aktivnega spopada oteženo, a padca prodaje v odvisnem podjetju ob koncu leta ni bilo zaznati, saj je bila prodaja v letu 2022 višja kot v primerljivem obdobju lani za 26,9 odstotka in deloma izhaja iz doseženih višjih prodajnih cen odvisnega podjetja. Ocenjujemo, da zaenkrat ne obstaja bistven dvom o sposobnosti odvisne družbe, da nadaljuje poslovanje kot delujoče podjetje, kot tudi, da ni prišlo do nam znanih sprememb dejstev in okoliščin, ki bi lahko znatno omejili našo zmožnost uveljavljanja pravic ali določb o upravljanju v zvezi s hčerinsko družbo. Vse odpreme ročnega orodja v Rusijo se skrbno preučijo iz vseh vidikov omejevalnih ukrepov Evropske unije proti Rusiji v zvezi z Ukrajino in se izvajajo le na podlagi prejetih plačil. V juliju leta 2022 je organ za finančni nadzor pričel postopek preverjanja poslovanja obvladujoče družbe v povezavi z našo rusko odvisno družbo. Po opravljenem preverjanju v zaključku zapisnika navajajo ugotovitve, da ni bilo ugotovljenih nepravilnosti pri preverjanju izpolnjevanja določil zakonodaje vezane na dvojno rabo, kot tudi ni bilo ugotovljenih nepravilnosti pri preverjanju izpolnjevanja določil zakonodaje vezane na omejevalne ukrepe zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini. Slednje je potrdilo naše spoštovanje opredeljenih omejevalnih ukrepov v sklopu sprejetih sankcij in direktiv.
na trajanje negotovosti v turističnidejavnosti, ki jo je sprva povzročila pandemija COVID-19 in so jo nato še dodatno poglobile spremenjene gospodarske okoliščine zaradi vojne v Ukrajini, je to vneslo nove in nepredvidene negotovosti, ki bistveno vplivajo na doseganje ustrezne cene za 100-odstotni lastniški delež v družbi UNITUR d.o.o. O morebitnem začetku novega prodajnega postopka se bo odločalo v prihodnosti, ko se bodo negotove razmere uredile in bo možno predvidevati in računati na normalno in ustaljeno poslovanje. Več o tem razkrivamo v 4. poglavju Letnega poročila 2022.
Dolgoročne neposredne posledice bodočih dogodkov na prihodnje poslovanje obvladujoče družbe in Skupine težko objektivno ocenimo, zato na podlagi poslovanja preteklega leta, opažanj ter prejetih povratnih informacij trga ažurno posodabljamo tako nabavno-prodajno strategijo, kot strategijo upravljanja s tveganji, kjer ob zaznani potrebi proaktivno sprejemamo dodatne ukrepe za zmanjševanje le-teh. Na področju kibernetske varnosti Skupina v letu 2022 ni zaznala povečanega tveganja, informacijska podpora in poslovni procesi potekajo nadalje nemoteno. Podrobneje so tveganja, ki so povezana z vojno v Ukrajini opisana v poglavju 7.8 Letnega poročila.
V kolikor bi v prihodnje prišlo do dodatne eskalacije spopadov, ki bi imeli direktne ali močnejše posredne vplive na obseg zmanjšanja naročil oziroma do drugih skokovitih anomalij na trgu v smislu dodatno povečanih stroškov, bodo morale vse družbe v skupini s kupci dodatno na novo formulirati prodajne cene, ki bodo zajemale dogovorjen delež dodatno povečanih vhodnih stroškov. Dogajanje spremljamo proaktivno, da bi ob morebitnih spremenjenih razmerah, ki bi lahko močno negativno vplivale na poslovanje skupine, pravočasno ukrepali in pravočasno prilagodili svoje poslovanje novim razmeram.
Prihodki od prodaje Skupine UNIOR so v letu 2022 znašali 287,7 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 20 odstotkov oziroma 48 milijonov evrov, pri čemer so vse dejavnosti skupine dosegle višje prihodke od prodaje.
Dejavnost proizvodnje odkovkov, ki je pomemben dobavitelj avtomobilske industrije, je v letu 2022 morala izkazati odpornost in iznajdljivost pred vrsto nepredvidenih izzivov s strateškimi odločitvami, ki so se ob koncu poslovnega leta izkazale kot pravilne. Zaradi nepričakovane vojaške eskalacije v Ukrajini so bile prekinjene dobavne verige, zato so prenekateri proizvajalci avtomobilov v Evropski Uniji začasno ustavljali proizvodne linije. Ob zaostrenih globalnih razmerah na področju energentov, podaljšanju dobavnih rokov pomembnih vhodnih surovin in inflacijskih pritiskih, je leto minilo v nepretrganem nizu pogajanj tako z našimi dobavitelji, ki so se, podobno kot mi, znašli v primežu izrednih stroškov poslovanja, kot z našimi kupci, ki so neizbežno višanje cen sprva težko sprejeli. Kljub mnogim nepredvidenim izzivom, smo na ravni Skupine UNIOR v dejavnosti proizvodnje odkovkov z ustrezno cenovno politiko v letu 2022 dosegli prodajo, ki je za 20,8 odstotka oziroma 31,5 milijona evrov presegala prodajo v primerjavi z letom prej.
V dejavnosti proizvodnje ročnega orodja smo po uspešnem poslovnem letu 2021 vstopili v leto 2022 z visokim stanjem naročil, ki je nakljub nepredvidenim gospodarskim izzivom, minilo v maksimalno izkoriščenih proizvodnih zmogljivostih. Slednje so količinsko za 8,9 odstotka presegale ravni v letu 2019 pred epidemijo, kar predstavlja 104 tisoč kosov več proizvedenih in prodanih izdelkov. Nepredvidene izzive na poslovanje je konec februarja predstavljala vojna v Ukrajini, ki je povzročila bistveno povišanje vhodnih stroškov in motnje v prodajni mreži na določenih trgih. Dodatni izzivi so se pojavili tudi na globalnem logističnem področju, tako pri razpoložljivosti kot pri pravočasnih dobavah. Stroški poslovanja dejavnosti so bili bistveno višji, predvsem pa so bili težko predvidljivi, a smo jih z uspešnimi pogajanji in ustrezno cenovno politiko dobro obvladovali. Posledična rast prihodkov od prodaje za 14,8 odstotka oziroma 6,7 milijona evrov je bila rezultat uspešne prodajne strategije ter sprejetih strateških usmeritev dejavnosti, ki ob dvigu produktivnosti medletno pridobiva tudi vedno večje tržne deleže v nišnih oziroma specialističnih programih ročnega orodja.
V dejavnosti strojegradnje je bila prodaja v letu 2022 v primerjavi z letom prej višja za 1,8 milijona oziroma za 11,4 odstotka, in je dosegla najvišjo vrednost prodaje dejavnosti v zadnjih treh letih, a vendar manj kot v rekordnem predkoronskem letu 2019. Zaradi z epidemijo povzročenih zamikov pridobivanja novih projektov, je v letu 2022 to negotovost kupcev pri naročanju nove investicijske opreme podaljšala tudi nepredvidena vojna v Ukrajini ter z njo povezana energetska kriza, kar dejavnosti otežuje delovanje v polnih proizvodnih zmogljivostih. Strateške usmeritve dejavnosti v letu 2022 so omogočile prilagoditev novim izzivom na trgu, kar je po obsegu poslovanja v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom precej izboljšalo poslovni rezultat in dejavnost približalo zadanim planskim vrednostim prodaje. Uspešna prilagoditev poslovanja aktualnim tržnim razmeram in naložbenim trendom se je v letu 2022 pokazala v večanju obsega prodaje na področju izdelave strojev za električno mobilnost, industrijo tovornih vozil, povečal pa se je tudi obseg inženiringa.
Okrevanje po epidemiji se je izrazito pozitivno odrazilo v poslovanju turistične dejavnosti v skupini, ki je v letu 2022 beležila povečanje prihodkov od prodaje v višini 41,6 odstotka, kar predstavlja 6,8 milijona evrov večjo prodajo, ki poleg planske vrednosti presega tudi prodajo v letu 2019 pred epidemijo. Upad prodaje turističnih storitev tujim gostom, ki jih je posredno ali neposredno prizadela vojna v Ukrajini, oziroma z njo povezana energetska kriza, je nadomestilo povpraševanje gostov ožje geografske regije, vpliv močno povečanih stroškov poslovanja pa je turistična dejavnost uspešno obvladovala tudi z ustrezno cenovno politiko, ki je poleg hitrega začetka smučarske sezone v decembru omogočila doseganje pozitivnega poslovnega izida dejavnosti v letu 2022.
Uspešnega uveljavljanja višjih prodajnih cen tudi okrevanje gospodarstva po epidemiji, saj so se z omejevalnimi ukrepi v času epidemije znižala naročila v letalski industriji, ki je eden od odjemalcev v tej dejavnosti.
| Dejavnost | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Dejavnost proizvodnja odkovkov | 183.181 | 151.694 | 131.310 | 158.056 |
| Dejavnost proizvodnja ročnega orodja | 51.657 | 45.006 | 34.734 | 42.005 |
| Dejavnost strojegradnja | 17.996 | 16.154 | 17.045 | 23.205 |
| Dejavnost turizem | 23.139 | 16.346 | 16.212 | 21.081 |
| Dejavnost proizvodnja orodij za stroje | 8.412 | 7.773 | 7.840 | 7.832 |
| Ostalo | 3.268 | 2.726 | 3.099 | 3.815 |
| Skupaj Skupina UNIOR | 287.653 | 239.699 | 210.240 | 255.994 |
| Trg | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 42.982 | 34.546 | 29.407 | 37.917 |
| Evropska unija (brez Slovenije) | 156.509 | 133.004 | 113.878 | 147.679 |
| Ostala Evropa | 14.246 | 11.859 | 9.552 | 11.731 |
| Ostali trgi | 73.916 | 60.290 | 57.403 | 58.667 |
| Skupaj Skupina UNIOR | 287.653 | 239.699 | 210.240 | 255.994 |
Prihodki od prodaje družbe UNIOR d.d. so v letu 2022 znašali 204,6 milijona evrov in so v primerjavi s preteklim letom višji za 21,1 odstotka oziroma 35,6 milijona evrov. Vse dejavnosti družbe so dosegle višje prihodke od prodaje kot v preteklem letu. Prihodki od prodaje na programu Odkovki so za 25,5 odstotka oziroma za 27,9 milijona evrov presegli prodajo iz preteklega leta in s tem presegli prihodke, ki jih je program dosegel v letu 2019, ki predstavlja leto pred izbruhom epidemije in krize v avtomobilski industriji, povzročene s strani dobaviteljske verige komponent, potrebnih za proizvodnjo novih avtomobilov. Program Ročno orodje je prihodke iz prodaje iz leta 2021, ki je bila izjemna na vseh segmentih, najizraziteje pa na specialističnih programih Ročnega orodja, presegel za 5,1 milijona evrov, kar predstavlja 13-odstotno rast. Tudi program Strojegradnja je s prihodki iz prodaje v višini 18,1 milijona evrov presegel prihodke iz preteklega leta za 10,1 odstotka oziroma za 1,7 milijona evrov in s tem dosegel najvišje prihodke od prodaje v zadnjih treh letih.
| Program | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Program Odkovki | 137.110 | 109.208 | 87.821 | 112.128 |
| Program Ročno orodje | 44.204 | 39.102 | 28.244 | 34.837 |
| Program Strojegradnja | 18.095 | 16.431 | 17.441 | 22.751 |
| Ostalo | 5.148 | 4.234 | 4.548 | 5.620 |
| Skupaj Unior | 204.557 | 168.975 | 138.055 | 175.336 |
| Trg | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 21.477 | 19.431 | 14.211 | 18.355 |
| Evropska unija (brez Slovenije) | 156.412 | 130.366 | 109.550 | 143.489 |
| Ostala Evropa | 7.298 | 6.695 | 4.345 | 5.601 |
| Ostali trgi | 19.370 | 12.482 | 9.949 | 7.892 |
| Skupaj Unior | 204.557 | 168.975 | 138.055 | 175.336 |
Skupina UNIOR proizvaja odkovke v kovačnicah v Zrečahin Vitanju v Sloveniji, v Vinkovcih na Hrvaškem in v Yuyau na Kitajskem, odkovki pa se obdelujejo v Slovenskih Konjicah v Sloveniji. Ročno orodje se proizvaja na štirih lokacijah v Sloveniji, in sicer v Zrečah, Vitanju, Lenartu in Starem trgu ob Kolpi, tuje družbe v skupini pa se ukvarjajo samo s prodajo. Proizvodnja strojev oziroma strojegradnja se izvaja v Zrečah v Sloveniji, proizvodnja orodij za stroje pa v Kragujevcu v Srbiji. Turistična dejavnost skupine se izvaja samo v Sloveniji in zajema zdravilišče Terme Zreče v Zrečah in smučarsko središče na Rogli.
Večji obseg prodaje v letu 2022 je vplival na obseg proizvodnje odkovkov in ročnega orodja v Skupini UNIOR, ki je bil večji v primerjavi z letom 2021. V Skupini UNIOR je bilo proizvedeno 47.189 ton odkovkov, kar je 4 odstotke oziroma 1.831 ton več kot v predhodnem letu, kljub manjši proizvedeni količini v kosih za 1,2 odstotka oziroma za 1,2 milijona kosov v primerjavi z letom 2021. V dejavnosti proizvodnje ročnega orodja je bilo proizvedeno 5,5 milijona kosov ročnega orodja, kar je 1,9 odstotka več kot v preteklem letu, medtem ko je proizvodnja, merjena s težo izdelkov, znašala 3.588 ton, kar je za 3,7 odstotka več kot v letu 2021. V dejavnosti strojegradnje in proizvodnje orodij za stroje, kjer proizvodnjo merimo s številom opravljenih ur, je bilo število opravljenih ur v letu 2022 skupaj za 0,6 odstotka nižje kot v preteklem letu. Poepidemični optimizem se je v letu 2022 pokazal v turistični dejavnosti Skupine UNIOR, kjer je bilo v primerjavi z letom 2021 doseženih 28,7-odstotka več nočitev gostov.
| Dejavnost | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Proizvodnja odkovkov (v tonah) | 47.189 | 45.358 | 41.981 | 49.190 |
| Proizvodnja odkovkov (v tisočih kosih) | 95.438 | 96.595 | 88.754 | 103.907 |
| Proizvodnja ročnega orodja (v tonah) | 3.588 | 3.460 | 2.262 | 2.798 |
| Proizvodnja ročnega orodja (v tisočih kosih) | 5.499 | 5.395 | 3.904 | 5.048 |
| Strojegradnja in orodja za stroje (opravljene ure) | 368.641 | 370.889 | 400.893 | 437.984 |
| Število nočitev v Turizmu | 184.125 | 143.113 | 159.554 | 201.722 |
Zaradi večjega obsegaprodaje v letu 2022 je bil tudi obseg proizvodnje večji kot letu 2021. Program Odkovki je letu 2022 proizvedel za 5-odstotkov oziroma 1.418 ton več odkovkov, rast proizvodnje v kosih je bila nižja, in sicer za 4,2-odstotka oziroma 2,9 milijona kosov, kar pomeni, da smo proizvajali v povprečju težje odkovke. Program Ročno orodje je v tonah proizvedel za 3,7 odstotka več kot v preteklem letu, v kosih pa je proizvodnja višja za 1,9 odstotka. Zaradi višje prodaje na programu Strojegradnja, kjer proizvodnjo merimo s številom opravljenih ur, je tudi število opravljenih ur v letu 2022 za 0,6 odstotka višje kot v preteklem letu.
| Program | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Odkovki (v tonah) | 29.928 | 28.510 | 25.160 | 30.486 |
| Odkovki (v tisočih kosih) | 66.763 | 69.703 | 60.169 | 73.988 |
| Ročno orodje (v tonah) | 3.588 | 3.460 | 2.262 | 2.798 |
| Ročno orodje (v tisočih kosih) | 5.499 | 5.395 | 3.904 | 5.048 |
| Strojegradnja (opravljene ure) | 175.250 | 174.190 | 201.430 | 216.887 |
0
5.000
10.000
15.000
20.000
V letu 2022 je bilo gibanje nabavnih tokov znotraj skupine v okviru pričakovanj. S povečevanjem vpliva konjunkture na svetovno gospodarstvo so se pričele vzpostavljati relativno normalne razmerena nabavnih tržiščih. Z rastjo proizvodnje in porabe se je povečal pritisk na dobavitelje, ki so v danih razmerah odreagirali s podaljševanjem dobavnih rokov in rastjo cen. Takšen trend se je nadaljeval vse do pričetka četrtega kvartala, ko se je na določenih segmentih in trgih pojavilo znižanje porabe določenih surovin, kar je ublažilo pritiske na podaljševanje dobavnih rokov in višanje cen.
Preteklo leto je bilo predvsem v znamenju močnih dvigov cen električne energije in zemeljskega plina. Močno pozitivno osciliranje se je umirilo šele konec leta 2022. Rezultat tega je bil neposreden odziv določenih dobaviteljev, pri katerih predstavlja energija večji delež v njihovih proizvodih. Tako so se ponovno pojavile zahteve po dvigih cen in to v času, ko smo imeli večino pogajanj s ključnimi kupci naših izdelkov iz jekla in jeklene pločevine že zaključenih. Tako smo bili primorani v drugi polovici leta 2022 pričeti z novim krogom pogajanj z našimi kupci.
Dobava jekla je v letu 2022 potekala zelo specifično. Pri določenih dobaviteljih smo imeli težave z limiti, vsi dobavitelji so nam dvignili bazno ceno jekla in dodali dodatek za energijo. Določeni dobavitelji so imeli težave z izpolnjevanjem naših naročil, kar pripisujemo zaostrenim razmeram na področju energentov in posledično težavam z likvidnostjo. Dogovorjene so bile letne količine in z dobavitelji smo mesečno usklajevali dobave. Zaradi dvigovanja cen jeklenega odpada in legirnih dodatkov, so bile cene do poletja vsak mesec višje. Ko so ti dodatki dobili trend upadanja, so dobavitelji pričeli obračunavati energetski dodatek, ki je pri vsakem dobavitelju različen in se obračunava na različno časovno obdobje (mesečno, kvartalno). Zaradi višjih baznih cen in višjih cen dodatkov (staro železo in legirni dodatki), ter uvedenega energijskega dodatka, se je cena jekla v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 zvišala za 28 odstotkov. V letu 2022 je povprečna vrednost dodatkov (staro železo in legirni dodatki) znašala 538 evrov/tono, kar pomeni 25 odstotkov več kot v letu 2021. Ob tem pa se je energetski dodatek gibal od nekaj deset evrov/tono pa vse do preko 400 evrov/tono. Povprečna cena energetski dodatka v letu 2022 je bila 97 evrov/tono. V letu 2022 smo v Uniorju nabavili 52.375 ton jekla za predelavo, kar je 1 odstotek več kot v letu 2021.
Skupno smo v letu 2022 nabavili 524 ton prahu, kar je 15 odstotkov manj kot v preteklem letu. Povprečna cena leta 2022 je bila 19 odstotkov višja kot v letu 2021. Cena je višja zaradi višjih baznih cen, dodatkov (elementi za legiranje in odpadno železo) in energetskega dodatka v drugem kvartalu leta. Cena pa je tudi odvisna od asortimaja prahu, ki ga naročamo.
Pri nabavi pločevine, smo se v spomladanskih mesecih leta 2022, po začetku vojne v Ukrajini spopadali z dvigom cen materiala, ter omejenimi kapacitetami dobavljivega materiala. Zadostno količino materiala za potrebe proizvodnje smo si uspeli zagotoviti. Cene so v vmesnem času močno narastle in dosegle vrhunec v poletnih mesecih, ko je cena za hladno valjane pločevine znašala 1.800 evrov/tono. Po stabilizaciji trga, smo za zadnji kvartal predvideli znaten padec cen, do česar je dejansko prišlo. Novembra so cene znova dosegle stabilen in razumen nivo v višini 1.000 evrov/tono za hladno valjane pločevine. Sama poraba pločevine je bila v letu 2022 v višini 1.080 ton, kar je 15 odstotkov manj kot v letu 2021. Za leto 2023 ne pričakujemo večjih težav pri dobavah pločevin.
V letu 2022 nismo zaznali večjih težav pri dobavi brusnih materialov. Ponekod je prišlo do podaljšanja dobavnih rokov, zaradi zasedenosti proizvodnih linij in pomanjkanja korunda. Naša poraba brusnih materialov je bila v letu 2022 za 15 odstotkov višja od porabe iz leta 2021. Vpliv cene je v letu 2022 znašal 13,5 odstotka. Najvišji delež vpliva cene predstavlja prah za peskanje. Osnovno ceno prahu za peskanje smo uspeli zadržati na enakem nivoju, bistveno pa se je povišal dodatek za železo in energijo. To pod črto seveda pomeni skupno rast cene jeklenega prahu za peskanje.
Poraba rezilnega orodja je bila v letu 2022 vrednostno in količinsko v primerjavi s preteklim letom 2021 večja za 24 odstotkov, kar sovpada s povečano proizvodnjo. Pri rezilnem orodju imamo z največjimi dobavitelji sklenjena konsignacijska razmerja, s čimer si zagotavljamo nemoteno oskrbo rezilnega orodja ter optimalno stroškovno obremenitev. Na področju cen smo bili pri tej nabavni kategoriji v letu 2022 deležni izjemno nizke podražitve glede na ostale nabavne kategorije. Dvigi cen so tukaj znašali povprečno 2,3 odstotka.
Poraba potrošnega materiala je bila v letu 2022 vrednostno višja in količinsko nižja v primerjavi s preteklim letom 2021. Na področju cen, smo pri tej nabavni kategoriji za leto 2022 zabeležili dvig povprečno za 5 odstotkov glede na leto 2021. Največ izzivov smo imeli z zagotavljanjem nemotenih dobav. Vzrok za to so bili nenehno daljši dobavni roki, ki so se pri posameznih dobaviteljih podaljšali tudi do enega leta in dnevno veljavne cene.
Pri kemičnih izdelkih smo se v letu 2022 glede na leto 2021 prav tako soočali z mnogimi izzivi. Največ težav smo imeli pri zagotavljanju pravočasnih potrebnih količin olj, maziv, kemikalij za galvanizacijo, tehničnih plinov in še nekaterih drugih kemičnih izdelkov. Vzrok za to je bil pričetek vojne v Ukrajini. Posledično je to povzročilo, da smo imeli na tej nabavni kategoriji "dnevne" cene in so bila pogajanja za cene skorajda nemogoča. Za obvladovanje cen smo tako dogovorno zakupili 3 mesečne ali večje količine z dogovorjenimi sukcesivnimi dobavami. S tem smo si zagotavljali kvartalno stabilne cene in predvsem potrebno količino posameznih materialov za potrebe proizvodnje. V letu 2022 smo količinsko nabavili za malo manj kot 2 odstotka kot v letu 2021. Vrednostno smo posledično zaradi cenovne situacije na trgu zabeležili porast cen v višini 27 odstotkov glede na leto 2021.
Dobičkonosnost Skupine UNIOR je bila v letu 2022 ob povečanih stroških energentov, materialov, storitev in dela pod velikim pritiskom, družbe v skupini pa so na ta način čutile del posrednih vplivov vojne v Ukrajini, na katere niso imele direktnega vpliva. V Skupini UNIOR smo v letu 2022 s proaktivnim obvladovanjem tveganj in z izvedenimi ukrepi ustvarili 10,2 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 7,7 odstotka oziroma 859 tisoč evrov manj kot v letu 2021. Pri prodaji 49-odstotnega deleža pridružene družbe UNIOR Tepid v Romuniji je bil zaradi vrednotenja po kapitalski metodi na ravni Skupine UNIOR dosežen negativni učinek v višini 1,1 milijona evrov. Za omilitev posledic pandemije je Skupina UNIOR v letu 2022 prejela 146 tisoč evrov nepovratnih državnih podpor, medtem ko je v letu 2021 iz tega naslova prejela 3,5 milijona evrov, od tega 3,1 milijona evrov v turistični dejavnosti skupine. Izid iz poslovanja (EBIT) Skupine UNIOR je v letu 2022 dosegel 10,1 milijona evrov, kar je 365 tisoč evrov oziroma 3,5 odstotka manj kot v preteklem letu. Izid iz poslovanja brez obresti, davkov in odpisov vrednosti (EBITDA) pa je dosegel 28,3 milijona evrov, kar je 525 tisoč evrov oziroma 1,8 odstotka manj kot v letu 2021.
| (v tisočih EUR) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 287.653 | 239.699 | 210.240 | 255.994 |
| Poslovni stroški | (288.715) | (241.345) | (219.043) | (246.531) |
| EBIT * | 10.120 | 10.486 | 1.128 | 15.557 |
| EBITDA * | 28.267 | 28.792 | 23.931 | 31.974 |
| Poslovni izid pred davki | 10.619 | 11.260 | (3.077) | 12.651 |
| Čisti poslovni izid | 10.232 | 11.091 | (2.196) | 10.433 |
Skupina UNIOR je v letu 2022, ki je iz vidika izrednih globalnih dogodkov že tretje leto zapored, odgovorno izpolnjevala obveznosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev in bank. Vse zaveze do bank, opredeljene v Sindicirani kreditni pogodbi iz decembra 2016, je Skupina UNIOR dosledno izpolnila tudi v letu 2022.
Poslovni odhodki v Skupini UNIOR so se v letu 2022 povečali za 19,6 odstotka, poviševanje poslovnih odhodkov je bilo prisotno skozi celotno poslovno leto. Izjemni pritiski na cene materialov, energentov in storitev v Skupini UNIOR so bili zaznani v vseh povezanih družbah, primarno pa so izhajali iz energetske krize oziroma kasneje še iz krize povezane z vojno v Ukrajini, ko so se še dodatno pričele trgati dobaviteljske verige. Posledično so se stroški blaga, materiala in storitev v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečali 26,5 odstotka in so imeli višjo rast kot poslovni prihodki. Na tako visoko rast je najbolj vplivalo povišanje nabavnih cen jekla, pločevine in nekaterih energentov. Stroški dela so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 10,5 odstotka, kar je delnoposledica zakonskih povečanj minimalnih plač v nekaterih državah, kjer delujejo podjetja v Skupini UNIOR, predvsem pa letne uskladitve plač oziroma napredovanj zaposlenih, s ciljem pridobiti in obdržati kvalitetne in ustrezno usposobljene kadre. Odpisi vrednosti, ki zajemajo amortizacijo in prevrednotovalne poslovne odhodke, so bili v letu 2022 nižji za 0,9 odstotka, zaradi nižjih popravkov vrednosti zalog in terjatev. Drugi poslovni stroški, ki predstavljajo strukturno najmanjši delež, pa so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 0,9 odstotka.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stroški blaga, materiala in storitev | (192.467) | (152.184) |
| Stroški dela | (76.116) | (68.888) |
| Odpisi vrednosti | (18.147) | (18.307) |
| Drugi poslovni stroški | (1.984) | (1.966) |
| Skupaj poslovni odhodki | (288.715) | (241.345) |
Struktura odhodkov po vrstah se je glede na preteklo leto zaradi zgoraj navedenega spremenila, in sicer so se stroški blaga, materiala in storitev v strukturi povečali za 3,5 odstotne točke, medtem ko so stroški dela v deležu izgubili 2,1 odstotne točke. Odpisi vrednosti so nižji za 1,3 odstotne točke, drugi poslovni stroški pa za 0,1 odstotne točke.
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| Kosmati donos na zaposlenega * | 112.049 | 93.271 | 77.744 | 87.334 |
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega * | 39.139 | 36.178 | 32.197 | 34.621 |
Produktivnost, ki jo v Skupini UNIOR merimo s kosmatim donosom na zaposlenega, se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 20,1 odstotka in znaša 112 tisoč evrov na zaposlenega. Drugi kazalnik produktivnosti, bruto dodana vrednost na zaposlenega, pa je za 8,2 odstotka višji kot v preteklem letu in znaša 39,1 tisoč evrov na zaposlenega. Višja kazalnika produktivnosti sta odraz 18,7-odstotnega povečanja kosmatega donosa ob 1,2-odstotnem znižanju števila zaposlenih iz ur.
2021 ter vojne v Ukrajini in nepredvideno visokih cenah energentov, materialov in storitev. Kljub vsem vplivom iz okolja, na katere nismo imeli neposrednega vpliva, smo z vsemi ukrepi uspeli obdržati pozitivno poslovanje ter ga v primerjavi z letom 2021 izboljšati.
Izid iz poslovanja je boljši za 0,8 milijona evrov – v letu 2022 znaša dobiček iz poslovanja 3,7 milijona evrov, medtem ko je v letu 2021 bil dosežen v višini 2,9 milijona evrov. Dosežen EBITDA v letu 2022 znaša 12,9 milijona evrov in doseženega v preteklem letu presega za 0,3 milijona evrov.
| (v tisočih EUR) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 204.557 | 168.975 | 138.055 | 175.336 |
| Poslovni stroški | (210.084) | (172.135) | (152.768) | (175.099) |
| EBIT * | 3.731 | 2.943 | (7.403) | 7.526 |
| EBITDA * | 12.915 | 12.663 | 7.148 | 15.859 |
| Poslovni izid pred davki | 4.867 | 2.129 | (10.302) | 6.774 |
| Čisti poslovni izid | 5.075 | 2.746 | (7.959) | 6.124 |
V letu, ki ga je še vedno obeleževala epidemija svetovnih razsežnosti ter dodatno zaostrovala vojna v Ukrajini z vsemi svojimi posledicami (težave v dobaviteljskih verigah, energetska kriza), je ostal najpomembnejši cilj družbe varovanje denarnega toka in zagotavljanje stalne plačilne sposobnosti, s poudarkom na izpolnjevanju obveznosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev in bank. Vse zaveze do bank, opredeljene v Sindicirani kreditni pogodbi iz decembra 2016, je družba izpolnila brez odstopanj tudi v letu 2022, ki je bilo glede razmer daleč od normalnega.
Povečanje stroškov je posledica izjemnih pritiskov na cene surovin in materialov, energentov, ki so bili prisotni skozi celo leto, v glavnem pa vzročno povezani z vojno v Ukrajini ter posledično povezano moteno dobaviteljsko verigo. Stroški blaga, materiala in storitev so tako v primerjavi z letom 2021 višji za 29,5 odstotka. Stroški dela so v primerjavi z letom 2022 višji za 10,4 odstotka. Vplivi na višje stroške dela so bili: zakonsko povečanje minimalne plače ter uskladitev plač (osnovne zahtevnosti delovnega mesta kot elementa osnovne plače) v skladu s tarifno prilogo Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskim materialov in livarn Slovenije s 1. 1. 2022 in iz tega izhajajoča številna individualna napredovanja ostalih zaposlenih s ciljem ohranitve plačnih razmerij, predvsem pa z vidika zadržanja kvalitetnega in strokovnega kadra ter generalni dvig plač za 3 odstotke s 1. 4. 2022. Odpisi vrednosti, ki zajemajo amortizacijo in prevrednotovalne poslovne odhodke, so nižji za 5,5 odstotka, predvsem zaradi nižjih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Tudi drugi poslovni stroški so nižji za 13,9 odstotkov, predstavljajo pa strukturno najmanjši delež.
| (v tisočih EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stroški blaga, materiala in storitev | (147.896) | (114.208) |
| Stroški dela | (52.299) | (47.387) |
| Odpisi vrednosti | (9.184) | (9.720) |
| Drugi poslovni stroški | (706) | (820) |
| Skupaj poslovni odhodki | (210.084) | (172.135) |
66,3 %
70,4 %
27,5 %
24,9 %
5,6 %
4,4 %
0,6 %
0,3 %
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2021
2022
Drugi poslovni stroški
Odpisi vrednosti
Stroški dela
Stroški blaga, materiala in storitev
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| Kosmati donos na zaposlenega * | 138.482 | 109.974 | 86.785 | 104.001 |
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega * | 42.237 | 37.720 | 32.195 | 37.337 |
Produktivnost v družbi merimo s kosmatim donosom na zaposlenega, ki se je v primerjavi z letom 2021 povišal za 25,9 odstotka. Drugi kazalnik, bruto dodana vrednost na zaposlenega, pa je prav tako za 12 odstotkov višji kot v preteklem letu. Kazalnika sta dosegla tudi zgodovinsko gledano najvišje vrednosti.
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Stopnja lastniškosti financiranja * | 0,484 | 0,482 | 0,416 | 0,399 |
| Stopnja dolgoročnosti financiranja * | 0,571 | 0,733 | 0,484 | 0,690 |
| Stopnja osnovnosti investiranja * | 0,477 | 0,504 | 0,378 | 0,394 |
| Stopnja dolgoročnosti investiranja * | 0,536 | 0,566 | 0,511 | 0,535 |
| Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev * | 1,015 | 0,956 | 1,101 | 1,013 |
| Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti – hitri koeficient * | 0,139 | 0,113 | 0,026 | 0,026 |
| Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni koeficient * | 0,449 | 0,639 | 0,255 | 0,453 |
| Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni koeficient * | 1,040 | 1,561 | 0,894 | 1,415 |
| Koeficient gospodarnosti poslovanja* | 1,035 | 1,043 | 1,018 | 1,017 |
| Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala* | 0,058 | 0,068 | 0,054 | 0,030 |
| Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala* | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |
Skupna sredstva Skupine UNIOR so konec leta 2022 znašala 381,1 milijona evrov, v koledarskem letu 2022 pa so se povečala za 15,5 milijona evrov oziroma za 4,2 odstotka. Dolgoročna sredstva so znašala 211 milijonov evrov, glede na konec preteklega leta pa so se zmanjšala za 2,4 milijona evrov. Neopredmetena sredstva so se zmanjšala za 1,3 milijona evrov, opredmetena osnovna sredstva pa za 1,1 milijona evrov, oboje zaradi amortizacije, ki je presegla vrednost novih investicij. Naložbene nepremičnine so se zmanjšale za 31 tisoč evrov zaradi spremembe poštene vrednosti. Dolgoročne finančne naložbe so se zmanjšale za 276 tisoč evrov, kar je posledica prodaje 49-odstotnega deleža v pridruženi družbi UNIOR Tepid v Romuniji in vrednotenja pridruženih podjetij po kapitalski metodi. Odložene terjatve za davek so se povečale za 351 tisoč evrov in znašajo 6,8 milijona evrov, dolgoročne poslovne terjatve pa so se zmanjšale za osem tisoč evrov.
Kratkoročna sredstva so konec leta 2022 znašala 170,1 milijona evrov in so se v primerjavi s koncem preteklega leta povečala za 17,9 milijona evrov oziroma za 11,8 odstotka. Stanje zalog je za 9,9 milijona evrov večje kot pred letom dni, pri čemer so se povečale vse vrste zalog. Porast zalog je posledica dviga nabavnih cen surovin in materialov ter povezan tudi s povečano proizvodnjo v letu 2022. Kratkoročne finančne naložbe so se zmanjšale za 3,2 milijona evrov zaradi znižanja depozitov pri bankah. Kratkoročne poslovne terjatve so nižje za 457 tisoč evrov predvsem zaradi nižjega stanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev. Stanje denarnih sredstev ob koncu leta 2022 je za 11,6 milijona evrov višje kot je bilo na začetku leta.
Kapital Skupine UNIOR je na dan 31. 12. 2022 znašal 184,6 milijona evrov, v letu 2022 pa se je povečal za 8,3 milijona evrov, kar je posledica dobička poslovnega leta 2022 v višini 10,2 milijona evrov in znižanj zaradi izplačila dividend lastnikom neobvladujočega deleža v višini 0,7 milijona evrov, zmanjšanja rezerv zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 0,2 milijona evrov, znižanja prevedbenega popravka kapitala za 0,7 milijona evrov in ostalih sprememb kapitala v višini 0,3 milijona evrov. Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti skupaj znašajo 104,5 milijona evrov, v letu 2022 pa so se finančne obveznosti zmanjšale za 10,3 milijona evrov iz naslova rednih odplačil glavnic posojil, povečala pa iz naslova črpanja kreditov za investicijo v nov program za preoblikovanje aluminija. 17,6 odstotka finančnih obveznosti Skupine UNIOR je dolgoročnih, kratkoročne obveznosti pa predstavljajo črpana revolving posojila ter 66,6 milijona evrov glavnic dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v letu 2023. Pri tem je pomembno poudariti, da bo dejansko odplačilo glavnic v letu 2023 znašalo 10,2 milijona evrov, ker je obvladujoča družba skupaj s turistično dejavnostjo s sindikatom bank že dogovorila refinanciranje dolga, ki zapade v letu 2023. Glede na obrestno mero je 93,4 odstotka vseh finančnih obveznosti skupine vezanih na spremenljivo obrestno mero.
86.031
80.846
18.437
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2021 2022
Poslovne obveznosti Skupine UNIOR so se v letu 2022 povečale za 13,9 milijona evrov oziroma za 21,9 odstotka in znašajo 77,5 milijona evrov. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev so glede na stanje konec preteklega leta višje za 8,4 milijona evrov predvsem zaradi višjih cen jekla, pločevine, energije in storitev, kot tudi zaradi povečanja proizvodnje in večjih varnostih zalog materiala, potrebnega za zagotavljanje nemotenega proizvodnega procesa ob minimiziranju tveganja porušenih dobaviteljskih verig, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini. Kratkoročne menične obveznosti so višje za 3,6 milijona evrov, obveznosti iz naslova prejetih predujmov s strani kupcev pa so višje za 2,5 milijona evrov, medtem ko so druge kratkoročne poslovne obveznosti nižje za 0,6 milijona evrov.
Skupna sredstva družbe so konec leta 2022 znašala 241 milijonov evrov in so se v koledarskem letu 2022 povečala za 4,8 milijona evrov oziroma 2 odstotka. Dolgoročna sredstva so se znižala za 2,9 milijona evrov. Neopredmetena osnovna sredstva so se zmanjšala za 1,2 milijona evrov, opredmetena osnovna sredstva za 0,7 milijona evrov, dolgoročne finančne naložbe za 1,3 milijona evrov, in sicer zaradi prodaje 49-odstotnega deleža v pridruženi družbi UNIOR Tepid v Romuniji ter slabitev naložb v UNIOR Vinkovci in UNIOR Makedonija, medtem ko so se odložene terjatve za davek povečale za 0,3 milijona evrov. Dolgoročne poslovne terjatve so nižje za 48 tisoč evrov, medtem ko so se naložbene nepremičnine niso spremenile. Kratkoročna sredstva so se povečala za 7,7 milijona evrov oziroma za 7,4 odstotka. Stanje zalog je večje za 10,4 milijona evrov, in sicer so se povečale vse vrste zalog. Porast zalog je pretežno povezan z dvigom vhodnih cen surovin in materialov in tudi s povečano proizvodnjo v letu 2022. Kratkoročne finančne naložbe so nižje za 1,3 milijona evrov zaradi nižjega stanja kredita do družbe UNITUR d.o.o in rednih vračil kreditov s strani družb v skupini. Kratkoročne poslovne terjatve so nižje za 2,7 milijona evrov predvsem zaradi nižjega stanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev. Stanje denarnih sredstev je za 1,3 milijona evrov višje kot na začetku leta.
Kapital družbe se je v letu 2022 povečal za 6,1 milijona evrov, kar je posledica dobička poslovnega leta 2022 v višini 5,1 milijona evrov ter spremembe rezerv zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti zaradi aktuarskega dobička iz naslova izračuna rezervacij za zaposlene v skladu z MRS 19 ter spremembe rezerv zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti zemljišč. Finančne obveznosti so se v tekočem letu znižale za 7,7 milijona evrov, in sicer so se znižale iz naslova rednih odplačil glavnic posojil, povečala pa iz naslova črpanja kredita za investicijo v nov program za preoblikovanje aluminija. 12,3 odstotka finančnih obveznosti družbe je dolgoročnih, kratkoročne obveznosti pa predstavljajo črpano revolving posojilo ter 55,3 milijona evrov glavnic dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v letu 2023. Pri tem je pomembno poudariti, da bo dejansko odplačilo glavnic v letu 2023 znašalo 7,6 milijona evrov, ker je družba s sindikatom bank že dogovorila refinanciranje dolga, ki zapade v letu 2023. Glede na obrestno mero je 98,7 odstotka vseh finančnih obveznosti družbe vezanih na spremenljivo obrestno mero.
28.228
73.826
63.611
10.328
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
V letu 2022 smo v Skupini UNIOR izvedli za 16,5 milijona evrov investicij v nova osnovna sredstva, od tega je bilo 1,2 milijona evrov vlaganj v obliki usredstvenih lastnih proizvodov. Investicije v neopredmetena osnovna sredstva so znašale 0,7 milijona evrov, v opredmetena osnovna sredstva pa 15,8 milijona evrov. V kovinski dejavnosti je bilo investicij za 13,4 milijona evrov, v turistični dejavnosti pa za 3,1 milijona evrov. Skupna vrednost investicij je bila v primerjavi z letom 2021 nižja za 3,2 milijona evrov predvsem zaradi varovanja denarnega toka v obvladujoči družbi.
Vlaganj v gradbene objekte v Skupini UNIOR je bilo v letu 2022 za 4,7 milijona evrov, 10,8 milijona evrov je bilo namenjenih za vlaganja v novo opremo, 0,3 milijona evrov pa za nakup zemljišč. Največ investicij je bilo namenjeno za nov proizvodni program za stiskanje odkovkov iz aluminija v Vitanju, skupaj v višini 2,1 milijona evrov. V sisteme za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije na Kitajskem in v Srbiji je bilo vloženih 1,1 milijona evrov. Investicije v nadgradnjo sistema za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso na Rogli ter izgradnja toplovodov in z njimi povezane infrastrukture za distribucijo energije za ogrevanje v Sloveniji in na Hrvaškem so skupaj znašale 0,9 milijona evrov.
Ostale večje investicije v kovinski dejavnosti zajemajo posodobitve in razširitve strojnih kapacitet s poudarki na robotizaciji in avtomatizaciji procesov, kot tudi na izboljšanju energetske učinkovitosti ter pogojev dela v proizvodnji v Sloveniji, na Kitajskem, na Hrvaškem in v Srbiji. Vlaganja na področju turizma zajemajo nakup zemljišč na Rogli, investicije v posodobitev žičničarske infrastrukture in nadgradnjo sistema za umetno zasneževanje ter energetske obnove namestitvenih in gostinskih kapacitet, začela pa so se tudi pripravljalna dela na projektu »Park Mašinžaga«, s katerim bomo prestrukturirali smučarsko središče Rogla v celoletni gorski turistični center za aktivni oddih in doživljajske aktivnosti. Več o investicijah v opredmetena osnovna sredstva Skupine UNIOR je razkrito v poglavju 9.7.3 Letnega poročila 2022.
| Naložbe (v tisočih EUR) | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|
| 16.460 | 19.645 | 13.593 | 20.546 | |
| Delež v prihodkih od prodaje (v %) | * 5,72 | 8,20 | 6,47 | 8,03 |
investicijo v prvo linijo za preoblikovanje aluminijater stiskalnice za potrebe kovačnice v Zrečah, seveda pa so bila precejšnja sredstva namenjena za nadaljnjo avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje odkovkov.
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| Naložbe (v tisočih EUR) | 7.153 | 9.873 | 7.578 | 10.708 |
| Delež v prihodkih od prodaje (v %) | * 3,47 | 5,84 | 5,49 | 6,11 |
Za plačila naložb v osnovna sredstva smo v letu 2022 namenili 8 milijonov evrov. Plačila so v letu 2022 za 1,8 milijona evrov nižja kot v preteklem letu, 1,9 milijona evrov sredstev pa je bilo v letu 2022 namenjeno še za plačila investicij preteklega leta 2021.
Notranja revizija je služba organizirana v okviru obvladujoče družbe UNIOR d.d. in je organizacijsko neposredno podrejena upravi družbe, funkcijsko pa revizijski komisiji nadzornega sveta ter nadzornemu svetu. Notranjerevizijske preglede izvajamo na ravni UNIOR d.d. in Skupine UNIOR skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in sprejete Notranjerevizijske temeljne listine.
Notranja revizija svoje poslanstvo izvaja v okviru potrjenega letnega načrta dela. V letu 2022 smo opravili enajst notranjerevizijskih pregledov, od tega je bilo devet rednih in dva izredna. V okviru izvedenih pregledov smo preverili doseganje revizijskih ciljev v kategorijah delovanja, poročanja in skladnosti s predpisi vsakega revidiranega področja. Za posamezna pregledana področja smo predlagali priporočila kot možnosti za izboljšave revidiranega področja. Redno smo izvajali tudi preverjanje njihovega uresničevanja.
Notranja revizija je o posameznem opravljenem pregledu poročala revidirani enoti, vodstvu revidirane enote in upravi družbe. Obdobno pa smo zbirno o ugotovitvah posameznih pregledov, tveganjih in uresničevanju notranjerevizijskih priporočil poročali upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta ter nadzornemu svetu.
Obvladujoča družba UNIOR d.d. nima podružnic ali poslovnih enot v tujini.
Pomembni poslovni dogodki so prikazani v poglavjih 9.14 in 10.15 Letnega poročila 2022.
UGOTOVITVE V ZVEZI Z IZREDNIM DOGODKOM V DRUŽBI UNIOR d.d.
Vezano na izredni dogodek v obratu Obdelovalnica, ko je prišlo do izpusta par iz kadi za galvanizacijo v bližnjo okolico obrata dne 26. 10. 2022 se je Nadzorni svet družbe UNIOR d.d. dne 23. 3. 2023 seznanil s poročilom o izrednem revizijskem pregledu dogodka, ki jo je izvedel Inštitut Jožef Stefan, ki je glede posledic izrednega dogodka ugotovil, da na srečo ni imel posledic na zdravje zaposlenih v družbi ali na zdravje ljudi izven obrata. Dogodek prav tako ni imel nesprejemljivih vplivov na tla v obratu ali izven njega. Družba UNIOR d.d. je dne 24. 3. 2023 prejela iz strani Inšpektorata RS za okolje in energijo Sklep o ustavitvi postopka v zadevi »Emisije snovi v zrak na izpustu iz galvanske linije Z54 – izredni nadzor«. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da zavezanec (družba UNIOR d.d.) izvaja dejavnost skladno z veljavno zakonodajo. Ugotovljeno je bilo, da zavezanec ni storil kršitve Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) oz. kršitve predpisov izdanih na njegovi podlagi.
Koncesijska pogodba je bila sklenjena z Občino Zreče 1. 3. 2007 za obdobje 20 let. Družba UNIOR d.d. je na podlagi te pogodbes soglasjem Občine Zreče prevzela koncesijsko dejavnost s Pogodbo o upravljanju in izvajanju. V skladu s Koncesijsko pogodbo za izvajanje javne gospodarske službe oskrbe s toplotnoenergijo na območju Zreč pa se je družba UNIOR d.d. zavezala tudi za upravljanje in vzdrževanje omrežja za distribucijo toplotne energije.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Prihodki iz naslova dobave zemeljskega plina in elektrike | 1.135.516 | 754.531 |
| Skupaj prihodki | 1.135.516 | 754.531 |
| Stroški materiala in storitev | (800.989) | (726.069) |
| Amortizacija | (81.765) | (92.434) |
| Stroški dela | (177.689) | (121.916) |
| Drugi poslovni odhodki | (34.176) | (17.931) |
| Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | (21.278) | (11.255) |
| Skupaj stroški poslovanja | (1.115.897) | (969.605) |
| POSLOVNI IZID | 19.619 | (215.074) |
Prihodki javne gospodarske službe se z namenom zagotavljanja ločenega računovodskega spremljanja dejavnosti javne gospodarske službe spremljajo v za ta namen organiziranih poslovno izidnih mestih v skladu s Koncesijsko pogodbo za izvajanje javne gospodarske službe oskrbe s toplotno energijo na območju ZN center Zreče. Prihodke predstavljajo zaračunana toplotna energija uporabnikom.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Stroški poslovanja so sestavljeni iz fiksnih upravičenih stroškov (stroški materiala, storitev, strošek dela, strošek vzdrževanja, amortizacija in drugi odhodki poslovanja) ter variabilnih stroškov (strošek energenta).
V letu 2022 so se zvišali tako prihodki kot stroški poslovanja. Amortizacija se je zmanjšala saj investicije v toplovodno povezavo še niso bile aktivirane. Aktiviranje in povečanje amortizacije za ta del bo v letu 2023.
Na podlagi vseh podatkov je Agencija za energijo k izhodiščni ceni toplote za distribucijski sistem izdala soglasje k izhodiščni ceni.
Družba UNIOR d.d. izvaja javno službo na področju javne gospodarske službe oskrbe s toplotno energijo na območju ZN center Zreče.
Z namenom ločenega izkazovanja in računovodskega spremljanja dejavnosti javne gospodarske službe v skladu s koncesijskimi pogodbami so v okviru družbe UNIOR d.d. organizirana ločena stroškovna mesta, in sicer:
Neposredni stroški javne gospodarske službe se evidentirajo po svojih naravnih vrstah glede na to, katera prvina poslovnega procesa jih povzroča: stroški delovnih sredstev oziroma amortizacija, stroški dela, stroški storitev, stroški predmetov dela oziroma stroški materiala.
Fiksni upravičeni stroški brez stroškov energentov (stroški materiala, stroški storitev, stroški dela, stroški vzdrževanja, amortizacija, drugi odpisi vrednosti in drugi odhodki poslovanja) na Kotlarni Dobrava SM 52500 v celoti izhajajo iz proizvodnje in prodaje toplote.
Na stroškovnem mestu 52100 kogeneracija SPTE 1 in 52200 kogeneracija SPTE 2 pa se fiksni stroški izračunajo glede na delež proizvedene električne energije in toplote.
Izračun temelji na tehnični specifikaciji proizvajalca proizvodne naprave in je v razmerju:
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Variabilni stroški (energenti) na stroškovnem mestu 52100 kogeneracija SPTE 1 in 52200 kogeneracija SPTE 2 se določijo v razmerju dejansko proizvedene elektrike in proizvedene toplote.
Posredni stroški javne gospodarske službe se z namenom njihovega razporejanja po dejavnostih in zagotavljanja ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih ugotavljajo s sodili.
Posredne stroške javne gospodarske službe predstavljajo splošni stroški skupnih služb družbe. Kot sodilo se uporabi delež prihodka posamezne dejavnosti v skupnih prihodkih družbe.
Objektivno opravičenost sodil je preverila revizijska družba Mazars d.o.o. v letu 2022.
V letu 2023 bomo poseben poudarek dali področju nadaljnjega trajnostnega razvoja, ki smo ga v letu 2022 strateško in organizacijsko uvrstili v Sektor za splošne zadeve kot nosilcu trajnostnega razvoja v podjetju. Z vidika poslovanja družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR prepoznavamo razvojno pomembnost trajnostno naravnanih in energetsko učinkovitih projektov, ki bodo snovali napredek poslovanja.
V Skupini UNIOR v letu 2023 načrtujemo 295,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 2,8-odstotna rast glede na preteklo leto in 23,4 odstotka več, kot je bilo doseženo v letu 2021. Skoraj vsa podjetja v skupini, z izjemo redkih, ki so že v letu 2022 zaradi izrednih dogodkov zabeležile visoko rast prihodkov, bodo v letu 2023 povečevala svojo prodajo, s čimer bodo poskušala nevtralizirati povečanje stroškov materiala, trgovskega blaga, energentov in delovne sile. Tako načrtujemo, da se bo v Skupini UNIOR izid iz poslovanja brez obresti, davkov in odpisov vrednosti (EBITDA), ki je v letu 2022 dosežen v višini 28,3 milijona evrov, v letu 2023 povečal za 20,2 odstotka oziroma za 5,7 milijona evrov in bo dosegel 34 milijonov evrov. Izid iz poslovanja (EBIT), ki se bo povečal za 5,9 milijona evrov, pa bo večji za 58,4 odstotka in bo dosegel 16 milijonov evrov. Načrtovani čisti poslovni izid Skupine UNIOR za leto 2023 bo višji za 8,6 odstotka glede na doseženega v letu 2022 in bo dosegel 11,1 milijona evrov.
| Načrtovana prodaja in donosnost Skupine UNIOR | (v tisočih EUR) | 2023 (načrt) | 2022 (realizacija) |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 295.702 | 287.653 | |
| EBIT * | 16.030 | 10.120 | |
| EBITDA * | 33.970 | 28.267 | |
| Poslovni izid | 11.109 | 10.232 |
Finančne obveznosti Skupine UNIOR se bodo v letu 2023 povečale za 11,1 milijona evrov zaradi refinanciranja obstoječih kreditov v obvladujoči družbi za financiranje novih investicij in povečanih obratnih sredstev. Pri ostalih podjetjih v skupini bo vsota novih kreditov približno enaka odplačilu glavnic obstoječih kreditov, tako da se v seštevku zadolženost ostalih podjetij ne bo povečala.
V letu 2023 načrtujemo v družbi UNIOR d.d. čiste prihodke od prodaje v višini 208,2 milijona evrov, kar je 3,6 milijona evrov, oziroma 1,8 odstotka več v primerjavi z rekordnim letom 2022. Ob aktualnih objavljenih gospodarskih napovedih ter ob sedanjih dinamičnih razmerah težko napovemo stabilizacijo v nabavno - prodajnih verigah v letu 2023, a ostajamo optimistični in osredotočeni na sistematizirano obvladovanje turbulence v novi realnosti. Za vse proizvodne programe obstaja tveganje, da se bodo naročila kupcev zmanjšala zaradi posrednih in neposrednih učinkov geopolitične nestabilnosti, oziroma drugih nepredvidenih gospodarskih nihanj ali celo šokov.
| Načrtovana prodaja in donosnost družbe UNIOR d.d. | (v tisočih EUR) | 2023 (načrt) | 2022 (realizacija) |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 208.166 | 204.557 | |
| EBIT * | 8.123 | 3.731 | |
| EBITDA * | 17.168 | 12.915 | |
| Poslovni izid | 3.567 | 5.075 |
V letu 2023 načrtujemo dobiček družbe UNIOR d.d. v višini 3,6 milijona evrov, kar bo za 1,5 milijona evrov nižje, kot je bil dosežen v letu 2022. Kljub rekordnemu obsegu prihodkov od prodaje je načrtovan dobiček nižji od povprečja pred pandemičnim letom 2020, zaradi povečanja stroškov financiranja, ki so posledica rasti referenčnih obrestnih mer in bančnih marž. Izid iz poslovanja brez obresti, davkov in odpisov vrednosti (EBITDA), ki je v letu 2022 dosegel 12,9 milijona evrov, se bo v letu 2023 povečal za 32,9 odstotka oziroma za 4,3 milijona evrov in bo dosegel 17,2 milijona evrov.
V družbi UNIOR d.d. bomo v letu 2023 izvedli nove investicije v višini 15,2 milijona evrov, od katerih jih bomo 2,8 milijona evrov izdelali v lastni režiji. Z novimi investicijami bomo povečevali proizvodne kapacitete na področju obdelave odkovkov, kovanja aluminija, hladnega kovanja in proizvodnje ročnega orodja v segmentu kolesarskega programa. Pri ostalih investicijah bomo osredotočeni na investicije, ki bodo predvsem z robotizacijo in avtomatizacijo procesov pripomogle k večji produktivnosti in izboljšanju izkoriščenosti obstoječih proizvodnih kapacitet ter zagotavljanju večje kakovosti izdelkov, izboljšanju pogojev dela in nadomeščanju iztrošene opreme.
Skupina UNIOR in družba UNIOR d.d. za prikaz rezultatov poslovanja uporabljata tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih opredeljuje Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).
Deleže v celoti prikazujemo v odstotkih, praviloma zaokroženo na eno decimalno mesto ali kot razmerje med dvema kategorijama. Alternativna merila uspešnosti poslovanja prikazujemo med ključnimi poudarki poslovanja ter v poglavju 8.6 Letnega poročila 2022. Seznam alternativnih meril uspešnosti je prikazan v nadaljevanju.
| Alternativno merilo poslovanja | Metodologija izračuna | Izbor merila |
|---|---|---|
| EBIT (izid iz poslovanja) | poslovni prihodki - poslovni odhodki | Ključni pokazatelj poslovne uspešnosti podjetja in indikator dobičkonosnosti, ki jo družba dosega pri opravljanju svoje osnovne dejavnosti. |
| EBITDA | izid iz poslovanja - odpisi vrednosti | Pokazatelj poslovne uspešnosti podjetja v osnovni dejavnosti in dober približek denarnega toka iz poslovanja. |
| EBIT marža v % | izid iz poslovanja / čisti prihodki od prodaje x 100 | Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti. |
| EBITDA marža v % | EBITDA / čisti prihodki od prodaje x 100 | Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti. |
| ROA - donosnost sredstev | čisti poslovni izid / povprečna sredstva (izračunamo jih kot povprečje med začetnim in končnim stanjem v poslovnem letu) x 100 | Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri upravljanju sredstev, ki jih ima na voljo za ustvarjanje dobička. |
| ROE - donosnost kapitala | čisti poslovni izid / povprečni kapital (izračunamo ga kot povprečje med začetnim in končnim stanjem kapitala brez upoštevanja čistega poslovnega izida tekočega leta v poslovnem letu) x 100 | Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri ustvarjanju dobička z viri, ki jih zagotavljajo lastniki oziroma delničarji. |
| Neto finančne obveznosti/EBITDA | (finančne obveznosti - denarna sredstva) / EBITDA | Kazalnik, ki kaže, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev ter ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja ob predpostavki enakega obsega poslovanja in dobičkonosnosti. |
| Bruto dodana vrednost na zaposlenega | (kosmati donos iz poslovanja - stroški blaga, materiala in storitev - drugi poslovni odhodki) / število zaposlenih iz ur | Osnovni ekonomski pokazatelj in osnovno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Predstavlja novo ustvarjeno vrednost gospodarske družbe v časovnem obdobju na posameznega zaposlenega. |
| Dividende na delnico | znesek izplačila dobička / število delnic, ki jim pripada dividenda | Merilo izplačila dobička, ki pripada posamezni delnici. |
| Dobiček na delnico | znesek doseženega čistega poslovnega izida / tehtano povprečno število navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina | Merilo vrednosti čistega poslovnega izida, ki pridada delnici z glasovalno pravico. |
| Knjigovodska vrednost delnice | kapital / tehtano povprečno število navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki |
Merilo vrednosti kapitala, ki pripada delnici z glasovalno pravico.
čisti prihodki od prodaje / tehtano povprečno število navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina
(izid iz poslovanja - amortizacija) / tehtano povprečno število navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina
dividenda na delnico / dobiček na delnico x 100
kosmati donos iz poslovanja / število zaposlenih iz ur
kapital / obveznosti do virov sredstev
(kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije) / (obveznosti do virov sredstev)
osnovna sredstva po neodpisani vrednosti / sredstva
(osnovna sredstva po neodpisani vrednosti + naložbene nepremičnine + dolgoročne finančne naložbe + dolgoročne poslovne terjatve) / sredstva
kapital / osnovna sredstva po neodpisani vrednosti
denarna sredstva / kratkoročne obveznosti
(likvidna sredstva + kratkoročne terjatve) / kratkoročne obveznosti
kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti
poslovni prihodki / poslovni odhodki
obsežnost oplojevanja kapitala (lastniškega kapitala).
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala
vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital matične družbe
Kazalnik uspešnosti.
Delež investicij v prihodkih od prodaje
naložbe družbe v osnovna sredstva / čisti prihodki od prodaje x 100
Merilo deleža višine naložb v osnovna sredstva izražena v odstotku od doseženih čistih prihodkov od prodaje.
| Postavka | Pojasnilo | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| SREDSTVA | 381.111.416 | 365.577.341 | |
| A. DOLGOROČNA SREDSTVA | 211.026.390 | 213.404.405 | |
| I. Neopredmetena sredstva in druga NS | 9.7.2 | 6.470.030 | 7.807.422 |
| 1. Dolgoročne premoženjske pravice | 2.985.354 | 2.400.027 | |
| 2. Dobro ime | 521.448 | 521.448 | |
| 3. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja | 2.588.191 | 3.947.203 | |
| 4. Druga neopredmetena sredstva | 47.133 | 61.947 | |
| 5. Neopredmetena sredstva, ki se pridobivajo | 327.904 | 876.797 | |
| II. Opredmetena osnovna sredstva | 9.7.3 | 175.483.918 | 176.560.904 |
| 1. Zemljišča in zgradbe | 102.994.181 | 102.215.823 | |
| a) Zemljišča | 30.494.631 | 30.070.639 | |
| b) Zgradbe | 72.499.550 | 72.145.184 | |
| 2. Proizvajalne naprave in stroji |
| 650.189 | 618.746 |
|---|---|
| 8.829.546 | 11.071.830 |
|---|---|
| 1.955.427 | 1.986.461 |
|---|---|
| 20.250.939 | 20.526.937 | ||
|---|---|---|---|
| 1. | Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | 20.242.033 | 20.515.473 |
| a) | Delnice in deleži v pridruženih družbah | 20.179.654 | 20.426.841 |
| b) | Druge dolgoročne finančne naložbe | 62.379 | 88.632 |
| 2. | Dolgoročna posojila | 8.906 | 11.464 |
| 21.356 | 28.963 | ||
|---|---|---|---|
| 1. | Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev | 0 | 0 |
| 2. | Dolgoročne poslovne terjatve do drugih | 21.356 | 28.963 |
| 6.844.720 | 6.493.718 |
|---|---|
| 170.085.026 | 152.172.936 |
|---|---|
| 120.000 | 120.000 |
|---|---|
| 96.464.234 | 86.540.690 | ||
|---|---|---|---|
| 1. | Material | 35.351.508 | 34.372.076 |
| 2. | Nedokončana proizvodnja | 29.790.945 | 28.087.466 |
| 23.939.959 | 18.375.645 |
|---|---|
| 7.381.822 | 5.705.503 |
|---|---|
| 60.535 | 3.251.733 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| 60.535 | 3.251.733 |
|---|---|
| 50.746.399 | 51.203.777 |
|---|---|
| 32.763.469 | 36.709.130 |
|---|---|
| 17.982.930 | 14.494.647 |
|---|---|
| 22.693.858 | 11.056.736 |
|---|---|
178
(nadaljevanje)
(v EUR)
| 381.111.416 | 365.577.341 |
|---|---|
| 184.645.182 | 176.322.704 |
|---|---|
| 167.003.008 | 158.720.004 |
|---|---|
| 23.688.983 | 23.688.983 |
|---|---|
| 23.688.983 | 23.688.983 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| --- | |
| # II. Kapitalske rezerve |
| 41.686.964 | 40.220.660 |
|---|---|
| 35.838.083 | 40.468.445 | |
|---|---|---|
| 1. Zakonske rezerve | 1.951.606 | 2.010.200 |
| 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 2.721.454 | 2.723.119 |
| 3. Lastne delnice in poslovni deleži (odbitna postavka) | (2.721.454) | (2.723.119) |
| 4. Statutarne rezerve | 0 | 0 |
| 5. Druge rezerve iz dobička | 33.886.477 | 38.458.245 |
| 20.313.057 | 20.521.761 |
|---|---|
| 38.306.075 | 25.745.126 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| 8.441.971 | 8.973.951 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| (1.272.125) | (898.922) |
|---|---|
| 17.642.174 | 17.602.700 |
|---|---|
| 9.7.12 | 12.612.939 | 9.390.926 |
|---|---|---|
| 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti | 7.388.634 | 6.700.968 |
| 2. Druge rezervacije | 4.824.935 | 2.490.453 |
| 3. Odloženi prihodki | 399.370 | 199.505 |
| 20.338.398 | 82.356.570 |
|---|---|
| 9.7.13 | 18.436.598 | 80.846.487 |
|---|---|---|
| 1. Dolgoročne finančne obveznosti do bank | 14.959.525 | 77.397.204 |
| 2. Dolgoročne finančne obv. na podlagi obveznic | 0 | 0 |
| 3. Druge dolgoročne finančne obveznosti | 3.477.073 | 3.449.283 |
| 9.7.14 | 0 | 13.085 |
|---|---|---|
| 1. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 0 | 0 |
| 2. Dolgoročne menične obveznosti | 0 | 0 |
| 3. Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov | 0 | 0 |
| 4. Druge dolgoročne poslovne obveznosti | 0 | 13.085 |
| 9.7.15 | 1.901.800 | 1.496.998 |
|---|---|---|
| 163.514.897 | 97.507.141 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| 9.7.16 | 86.030.691 | 33.970.018 |
|---|---|---|
| 1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank | 84.723.858 | 32.188.586 |
| 2. Kratkoročne finančne obv. na podlagi obveznic | 0 | 0 |
| 3. Druge kratkoročne finančne obveznosti | 1.306.833 | 1.781.432 |
| Postavka | Pojasnila | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| A. Čisti prihodki od prodaje | 9.8.2 | 287.652.871 | 239.698.528 |
| 1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu | 42.981.885 | 34.546.353 | |
| a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev | 31.073.975 | 24.345.511 | |
| b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala | 11.907.910 | 10.200.842 | |
| 2. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu | 244.670.986 | 205.152.175 | |
| a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev | 219.301.905 | 181.482.433 | |
| b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala | 25.369.081 | 23.669.742 | |
| B. Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane pr. | 6.026.777 | 3.098.086 | |
| C. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | 9.8.3 | 1.238.986 | 1.914.226 |
| Č. Drugi poslovni prihodki | 9.8.4 | 3.916.361 | 7.120.035 |
| I. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA | 298.834.995 | 251.830.875 |
| 77.484.206 | 63.537.123 | |
|---|---|---|
| 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 46.569.505 | 38.134.558 |
| 2. Kratkoročne menične obveznosti | 9.801.933 | 6.217.570 |
| 3. Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov | 3.913.384 | 1.372.391 |
| 4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 17.199.384 | 17.812.604 |
| 9.8.5 | (192.467.222) | (152.184.264) |
|---|---|---|
| 1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | (11.120.004) | (9.284.848) |
| 2. Stroški porabljenega materiala | (143.898.570) | (109.871.763) |
| a) Stroški materiala | (109.775.187) | (85.239.047) |
| b) Stroški energije | (16.962.196) | (12.793.377) |
| c) Drugi stroški materiala | (17.161.187) | (11.839.339) |
| 3. Stroški storitev | (37.448.648) | (33.027.653) |
| a) Transportne storitve | (8.081.084) | (6.475.920) |
| b) Stroški vzdrževanja | (3.199.377) | (3.564.121) |
| c) Najemnine | (1.456.931) | (1.462.276) |
| č) Drugi stroški storitev | (24.711.256) | (21.525.336) |
| 9.8.5 | (76.116.456) | (68.888.209) |
|---|---|---|
| 1. Stroški plač | (56.808.860) | (52.342.933) |
| 2. Stroški pokojninskih zavarovanj | (818.834) | (749.276) |
| 3. Stroški drugih socialnih zavarovanj | (9.300.805) | (8.538.163) |
| 4. Drugi stroški dela | (9.187.957) | (7.257.837) |
| 9.8.5 | (18.147.005) | (18.306.686) |
|---|---|---|
| 1. Amortizacija | (17.422.540) | (17.082.862) |
| 2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS | (390.329) | (162.450) |
| 3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih |
| (334.136) | (1.061.374) | ||
|---|---|---|---|
| (1.984.032) | (1.966.014) | ||
| 1. | Rezervacije | (97.169) | (75.817) |
| 2. | Drugi stroški | (1.886.863) | (1.890.197) |
| 10.120.280 | 10.485.702 |
|---|---|
| 6.065.913 | 4.382.820 | ||
|---|---|---|---|
| 1. | Finančni prihodki iz deležev | 4.768.375 | 3.736.610 |
| a) | Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | 4.766.725 | 2.841.678 |
| b) | Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah | 386 | 138.559 |
| c) | Finančni prihodki iz drugih naložb | 1.264 | 756.373 |
| 2. | Finančni prihodki iz danih posojil | 127.206 | 178.804 |
| 3. | Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | 1.170.332 | 467.406 |
| (5.566.774) | (3.608.851) | ||
|---|---|---|---|
| 1. | Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb | (1.144.845) | (49.042) |
| 2. | Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | (3.194.137) | (3.158.632) |
| a) | Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank | (3.078.167) | (3.010.872) |
| b) | Finančni odhodki iz izdanih obveznic | 0 | 0 |
| c) | Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | (115.970) | (147.760) |
| 3. | Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | (1.227.792) | (401.177) |
| a) | Fin. odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obv. | (260.031) | (125.887) |
| (967.761) | (275.290) |
|---|---|
| 10.619.419 | 11.259.671 |
|---|---|
| 9.9 | (968.888) | (1.006.007) |
|---|---|---|
| 9.9 | 581.931 | 837.606 |
|---|---|---|
| 10.232.462 | 11.091.270 |
|---|---|
| 8.441.971 | 8.973.951 |
|---|---|
| 1.790.491 | 2.117.319 |
|---|---|
| 9.8 | 10.228.734 | 11.053.280 |
|---|---|---|
| 9.8 | 3.728 | 37.990 |
|---|---|---|
| januar-december | januar-december | |
|---|---|---|
| Postavka | 2022 | 2021 |
| Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku (izgubi) | 8.441.971 | 8.973.951 |
| Delež lastnikov neobvladujočih deležev v čistem dobičku (izgubi) | 1.790.491 | 2.117.319 |
| Čisti dobiček (izguba) na delnico lastnikov obvladujočega deleža | 3,05 | 3,16 |
| Čisti dobiček (izguba) na delnico lastnikov neobvladujočih deležev | 0,65 | 0,75 |
| Čisti dobiček (izguba) na delnico iz ohranjenega poslovanja | 3,70 | 3,89 |
| Čisti dobiček (izguba) na delnico iz ustavljenega poslovanja | 0,00 | 0,01 |
Čisti dobiček oziroma čista izguba na delnico je izračunana tako, da se čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja, ki pripada delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti skupina.
Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov.
| januar-december | januar-december |
|---|---|
| Postavka | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| 1. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi | 10.232.462 | 11.091.270 |
| 2. Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi | (912.339) | 3.728.146 |
| 2.1 Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | (208.704) | 204.735 |
| Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi | (1.063.418) | 864.480 |
| Čisti dobički/izgube pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi | 0 | 0 |
| Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe in sprememba odloženih davkov, pripoznani v zadržanem dobičku/izgubi | 854.714 | (659.745) |
| 2.2 Postavke, ki bodo pozneje prerazvrščene v poslovni izid | (703.635) | 3.523.411 |
| Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini | (703.635) | 3.523.411 |
| 3. Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi | 9.320.123 | 14.819.416 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | 8.335.188 | 11.048.816 |
| Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada neobvladujočim deležem | 984.935 | 3.770.600 |
| (v EUR) | januar-december | januar-december |
| Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi na delnico | 3,37 | 5,36 |
| Vseobsegajoči donos poslovnega leta iz ohranjenega poslovanja | 9.316.395 | 14.618.864 |
| Vseobsegajoči donos poslovnega leta iz ustavljenega poslovanja | 3.728 | 200.552 |
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi na delnico je izračunan tako, da se vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti skupina.
Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| A. Denarni tokovi pri poslovanju | ||
| a) Čisti poslovni izid | 10.232.462 | 11.091.270 |
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 10.619.419 | 11.259.671 |
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | (386.957) | (168.401) |
| b) Prilagoditve za | 23.957.675 | 19.029.123 |
| Amortizacijo (+) | 17.422.540 | 17.082.862 |
| Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezane s postavkami naložbenja in financiranja (-) | (252.402) | (566.230) |
| Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezane s postavkami naložbenja in financiranja (+) | 390.329 | 162.450 |
| Oblikovanje popravka vrednosti terjatev | 236.916 | 52.493 |
| Oblikovanje popravka vrednosti zalog | 97.220 | 1.008.881 |
| Oblikovanje in odprava dolgoročnih rezervacij | 3.222.013 | (96.969) |
| Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-) | (1.497.923) | (1.822.038) |
| Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+) | 4.338.982 | 3.207.674 |
| c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja | 4.195.103 | (21.383.009) |
| Začetne manj končne poslovne terjatve | 228.069 | (10.418.017) |
| Začetne manj končne terjatve za odloženi davek | (351.002) | (829.799) |
| Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | 0 | 0 |
| Začetne manj končne zaloge |
| Končne manj začetne obveznosti, vključene v skupine za odtujitev | (10.020.764) | (12.549.172) | |
|---|---|---|---|
| Končni manj začetni poslovni dolgovi | 9.7.14, 9.7.17 | 13.933.998 | 2.249.100 |
| Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek | 9.7.15 | 404.802 | 164.879 |
| a) | Prejemki pri naložbenju | 7.548.869 | 4.888.874 | |
|---|---|---|---|---|
| Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na naložbenje | 9.8.6 | 1.497.923 | 1.822.038 | |
| Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev | 9.7.2 | 14.815 | 80.795 | |
| Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 9.7.3 | 260.812 | 2.901.831 | |
| Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin | 9.7.4 | 0 | 0 | |
| Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb | 9.7.5 | 2.528.821 | 79.400 | |
| Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb | 9.7.9 | 3.246.498 | 4.810 |
| b) | Izdatki pri naložbenju | (20.006.169) | (22.170.346) | |
|---|---|---|---|---|
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | 9.7.2 | (792.806) | (1.180.949) | |
| Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev | 9.7.3 | (15.760.395) | (18.577.416) | |
| Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin | 9.7.4 | 0 | 0 | |
| Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb | 9.7.5 | (3.397.668) | (2.093.384) | |
| Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb | 9.7.9 | (55.300) | (318.597) |
| 2021 | 2022 | |
|---|---|---|
| Prejemki od vplačanega kapitala | 0 | 0 |
| Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti | 4.226.232 | 9.406.959 |
| Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti | 35.074.954 | 35.494.675 |
| 2021 | 2022 | |
|---|---|---|
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | (3.194.137) | (3.158.632) |
| Izdatki za pridobitev lastnih delnic | 0 | (700.000) |
| Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti | (65.774) | (41.009) |
| Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti | (49.584.628) | (36.472.515) |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | (747.465) | (764.452) |
(14.290.818)
3.765.026
| 2021 | 2022 | |
|---|---|---|
| Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ač, Bc in Cc) | 11.637.122 | (4.779.062) |
| Začetno stanje denarnih sredstev | 11.056.736 | 15.835.798 |
Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
| I. Vpoklicani kapital | |
|---|---|
| II. Kapitalske rezerve | |
| III. Rezerve iz dobička | |
| IV. Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni |
| (v EUR) | A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja | A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja | B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki |
|---|---|---|---|
| 23.688.983 | 40.220.660 | 2.010.200 | 2.723.119 |
| (2.723.119) | 0 | 38.458.245 | 20.521.761 |
| 25.745.126 | 8.973.951 | (898.922) | 158.720.004 |
| 17.602.700 | 176.322.704 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 129.708 | 0 | (181.892) | 0 | 0 | (52.184) | (945.461) | (997.645) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | (747.465) | (747.465) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 129.708 | 0 | (181.892) | 0 | 0 | (52.184) | (197.996) | (250.180) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | (208.704) | 475.124 | 8.441.971 | (373.203) | 8.335.188 | 984.935 | 9.320.123 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
| Vnos aktuarskega dobička iz naslova rezervacij za odpravnine | 8.441.971 | 1.790.491 | 10.232.462 |
|---|---|---|---|
| Spremembe rezerv zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 0 | (1.063.418) | (1.063.418) |
| Druga sestavina vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja | 0 | 475.124 | (475.124) |
| Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini | 0 | (373.203) | (703.635) |
| Skupaj | 1.466.304 |
| (58.594) | (1.665) | 1.665 | 0 | (4.701.476) | 0 | 12.267.717 | (8.973.951) | 0 | 0 | 0 | 0 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 8.973.951 | (8.973.951) | 0 | 0 | |||
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 0 | 0 | (1.665) | 1.665 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |||
| Druge spremembe v kapitalu | 0 | 1.466.304 | (58.594) | 0 | 0 | 0 | (4.701.476) | 0 | 3.293.766 | 0 | 0 | |||
| C. Končno stanje poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 41.686.964 | 1.951.606 | 2.721.454 | (2.721.454) | 0 | 33.886.477 | 20.313.057 | 38.306.075 | 8.441.971 | (1.272.125) | 167.003.008 | 17.642.174 | 184.645.182 |
| Osnovni kapital | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve | Rezerve iz dobička | (v EUR) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 40.155.331 | 2.031.982 | 2.016.459 | (2.016.459) | 3.278.156 |
| 35.216.365 | 20.231.979 | 30.986.078 | (4.471.502) | (2.684.005) | 148.433.367 | |
| 14.419.014 | 162.852.381 | |||||
| A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 40.155.331 | 2.031.982 | 2.016.459 | (2.016.459) | 3.278.156 |
| 35.216.365 | 20.231.979 | 30.986.078 | (4.471.502) | (2.684.005) |
| 148.433.367 | 14.419.014 | 162.852.381 |
|---|---|---|
| 0 | 65.329 | 0 |
| 0 | (700.000) | 0 |
| (89.863) | 0 | (37.645) |
| 0 | 0 | (762.179) |
| (586.914) | (1.349.093) | Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | (700.000) | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | (700.000) | 0 |
| (700.000) | Izplačilo dividend | 0 |
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | (764.452) |
| (764.452) | Druge spremembe lastniškega kapitala | 0 |
| 65.329 | 0 | 0 |
| 0 | (89.863) | 0 |
| (37.645) | 0 | 0 |
| (62.179) | 177.538 | 115.359 |
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 |
| 0 | 289.782 | 0 |
| 8.973.951 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 8.973.951 | 0 | 8.973.951 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | (659.745) | 0 | 0 | 0 | (659.745) | 0 | (659.745) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 949.527 | 0 | 0 | 0 | 949.527 | (85.047) | 864.480 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| - | - | - | - | - | - | - | - | - |
- | - | - | - | - |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| --- | ||||||||
| # B.3. Spremembe v kapitalu |
| 1.785.083 | 1.785.083 | 1.738.328 | 3.523.411 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | (21.782) | 706.660 |
| (6.660) | (3.278.156) | 3.331.743 | 0 |
| (5.203.307) | 4.471.502 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| (4.471.502) | 4.471.502 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 706.660 |
| (6.660) | 0 | (700.000) | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| Druge spremembe v kapitalu | 0 | 0 | (21.782) |
| 0 | 0 | (3.278.156) | 4.031.743 |
| 0 | (731.805) | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
| 23.688.983 | 40.220.660 | 2.010.200 | 2.723.119 |
|---|---|---|---|
| (2.723.119) | 0 | 38.458.245 |
Obvladujoča družba Skupine UNIOR je družba UNIOR Kovaška industrija d.d., s sedežem na naslovu: Kovaška cesta 10, Zreče, Slovenija, ki je poleg ločenih računovodskih izkazov pripravila tudi konsolidirane računovodske izkaze.
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine UNIOR vključujejo računovodske izkaze družbe UNIOR d.d. in vseh njenih odvisnih družb, deleže skupine v pridruženih družbah ter deleže v skupaj obvladovanih družbah.
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine UNIOR so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. 12. 2022. Poslovno leto skupine je enako koledarskemu letu. Podrobnejši pregled sestave Skupine UNIOR je prikazan v poglavju 9.6.1 Letnega poročila 2022.
Pojasnjevalne informacije so vključene v poročilo z namenom obrazložiti tiste poslovne dogodke in transakcije, ki so pomembne za razumevanje sprememb v finančnem položaju in poslovnem izidu Skupine UNIOR v obdobju poslovnega leta 2022.
Računovodski izkazi družb v skupini za namene konsolidacije so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe in z uporabo istih računovodskih usmeritev. Če se računovodske usmeritve določene odvisne družbe razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih uporablja skupina, se računovodski izkazi te odvisne družbe pred sestavo konsolidiranih računovodskih izkazov ustrezno prilagodijo, da se zagotovi skladnost z računovodskimi usmeritvami skupine.
V konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine UNIOR so vključene vse odvisne družbe, v katerih ima obvladujoča družba UNIOR d.d. lastniški delež 50 odstotkov ali več, saj ima v teh družbah neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic ter možnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah družb zaradi pridobivanja koristi, ki izvirajo iz njihovega delovanja. Vse odvisne družbe v Skupini UNIOR so polno konsolidirane po metodi popolnega uskupinjevanja od dneva začetka obvladovanja in izključena iz konsolidacije z datumom prenehanja obvladovanja. Skupina ne uporablja izjeme, da bi katero od družb izločila iz popolne konsolidacije.
Presoja obvladovanja se opravi ob pridobitvi naložbe in ob pripravi računovodskih izkazov. Pri izgubi obvladovanja skupina odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti odvisnega podjetja. Kakršni koli presežki ali primanjkljaji, ki se pojavijo pri izgubi obvladovanja, se pripoznajo v poslovnem izidu. Če se zadrži kakšen (neobvladujoč) delež v prej odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum, ko se obvladovanje izgubi. Kasneje se ta delež obračuna kot naložba v pridruženo družbo (obračunan po kapitalski metodi) ali kot za prodajo razpoložljivo finančno sredstvo, odvisno od stopnje obvladovanja.
Naložbe družbe UNIOR d.d. v odvisne družbe so v izkazih Skupine UNIOR izločene v postopku konsolidacije. Skupina neposredno v lastniškem kapitalu pripozna vsako razliko med zneskom, za katerega se prilagodijo neobvladujoči deleži, in pošteno vrednostjo plačanih nadomestil ter jo pripiše lastnikom obvladujoče družbe. Razlika med nabavno in knjigovodsko vrednostjo neobvladujočega deleža se obračuna v kapitalu v okviru kapitalskih rezerv.
Kapital lastnikov neobvladujočega deleža je v izkazu finančnega položaja prikazan v posebni postavki, ločeno od kapitala lastnikov obvladujoče družbe. Spremembe deleža v lastniškem kapitalu obvladujočega podjetja v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, se obračunajo kot transakcije z lastniki, pri čemer se dobro ime ne pripozna. Sprememba neobvladujočih deležev temelji na sorazmernem deležu čistih sredstev odvisne družbe. Vsi presežki nad knjigovodsko vrednostjo sredstev se pripoznajo v kapitalu.
Dobički in izgube, ki jih ustvarijo odvisne družbe, se vključijo v izkaz poslovnega izida skupine. Zneski, ki se nanašajo na transakcije znotraj skupine (terjatve in obveznosti, odhodki in prihodki med konsolidiranimi družbami), se izločijo. Izločijo se tudi nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine in so pripoznani v sredstvih, če je njihov znesek pomemben. Nerealizirane izgube se izločajo na enak način kot dobički, pod pogojem da obstaja dokaz o slabitvi.
Pridružene družbe so družbe, v katerih ima skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Te družbe na dan 31. 12. 2022 so: Štore Steel d.o.o. v Sloveniji ter UNIOR Tehna d.o.o. in UNIOR Teos Alati d.o.o. v tujini, v njih pa ima obvladujoča družba UNIOR d.d. vsaj 20 odstotni in manj kot 50 odstotni lastniški delež.
Skupaj obvladovane družbe so družbe, katerih gospodarska delovanja so pod skupnim obvladovanjem skupine in ki so nastale na podlagi pogodbenega sporazuma, po katerem so potrebne soglasne finančne in poslovne odločitve. Skupina UNIOR na dan 31. 12. 2022 nima skupaj obvladovanih družb.
vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi skupine zajemajo delež skupine v dobičku in izgubah pridruženih in skupaj obvladovanih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma ko se konča. Če je delež skupine v izgubah pridružene ali skupaj obvladovane družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.
Podlage za sestavitev konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine UNIOR podrobneje razkrivamo v poglavju 9.6.3 Letnega poročila 2022.
V skladu z načrtno optimizacijo trgovske mreže za prodajo ročnega orodja v Skupini UNIOR je bila z dnem 2. 12. 2022 likvidirana družba UNIOR Hungaria Kft na Madžarskem, ki zaradi prenehanja delovanja od tega dne dalje ni več del skupine. Poslovanje tega odvisnega podjetja je še upoštevano v konsolidiranem izkazu poslovnega izida Skupine UNIOR do dneva likvidacije, več o tem je razkrito v izkazu poslovnega izida iz ustavljenega poslovanja v poglavju 9.8 Letnega poročila 2022.
Dne 15. 6. 2022 je bila podpisana pogodba o prodaji 49-odstotnega poslovnega deleža v pridruženi družbi UNIOR Tepid S.R.L. iz Romunije, zato od tega dne dalje ta ni več naložba v pridružene družbe Skupine UNIOR. V konsolidiranem izkazu poslovnega izida Skupine UNIOR je prodaja deleža v pridruženi družbi povzročila finančne odhodke iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, več o tem je razkrito v poglavju 9.8.6 Letnega poročila 2022. V konsolidiranem izkazu finančnega položaja Skupine UNIOR je prodaja deleža v družbi UNIOR Tepid vplivala na znižanje dolgoročnih finančnih naložb kot posledica vrednotenja pridruženih družb po kapitalski metodi. Več o tem razkrivamo v poglavju 9.7.5 Letnega poročila 2022.
V letu 2022 se je povečal lastniški delež v družbi UNIOR Professional Tools v Rusiji za 15,3 odstotne točke na 70,3 odstotka in v družbi UNIOR Italia za 5 odstotnih točk na 100 odstotkov.
UNIOR d.d.
Naslov družbe: Kovaška cesta 10, 3214 ZREČE
Država: Slovenija
Telefon: +386 3 757 81 00
Spletna stran: http://www.unior.si
E-pošta: [email protected]
Dejavnost družbe: Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija
Število zaposlenih: 1634
UNITUR d.o.o.
Naslov družbe: Cesta na Roglo 15, 3214 ZREČE
Država: Slovenija
Telefon: +386 3 757 61 00
Spletna stran: http://www.unitur.eu
E-pošta: [email protected]
Dejavnost družbe: Turistične in druge poslovne dejavnosti
Število zaposlenih: 316
UNIOR IN d.o.o.
Naslov družbe: Kovaška cesta 10, 3214 ZREČE
Država: Slovenija
Telefon: +386 3 757 81 00
E-pošta: [email protected]
Dejavnost družbe: Predelava kovanih in sintranih izdelkov
Število zaposlenih: 6
SPITT d.o.o.
Naslov družbe: Kovaška cesta 10, 3214 ZREČE
Država: Slovenija
Telefon: +386 3 757 81 00
E-pošta: [email protected]
| Število zaposlenih | Ime družbe | Naslov družbe | Država | Telefon | Spletna stran | E-pošta | Dejavnost družbe |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | UNIOR PRODUKTIONS- und HANDELS- GmbH | Auengasse 9, | Avstrija | +43 4227 35 14 | www.unior.at | office\@unior.at | Prodaja ročnega orodja |
| 8 | UNIOR DEUTSCHLAND GmbH | Hertichstrasse 81, | Nemčija | +49 7152 381 1975 | www.unior-deutschland.com | unior\@unior-deutschland.com | Prodaja in servisiranje strojev |
| 4 | UNIOR ITALIA S.R.L. | Via Caserta 8, | Italija | +39 02 99 04 3403 | www.unioritalia.it | unioritalia\@unioritalia.it | Prodaja ročnega orodja |
| 2 | UNIOR ESPAÑA S.L. | Poligon Sargaitz 2, NaveA5, | Španija | +34 948 56 71 13 | www.unior.es | unior\@unior.es | Prodaja ročnega orodja |
| 3 | UNIOR MAKEDONIJA d.o.o. | Naroden front, br.5, | Severna Makedonija | +389 2 243 20 57 | www.uniormakedonija.mk | info\@uniormakedonija.mk | Prodaja ročnega orodja |
| 7 | UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd. | Blagodatnaya str. 63, bld. 1, D, | Rusija | +7 812 449 83 50 | www.unior.ru | sales\@unior.ru | Prodaja ročnega orodja |
| 56 | UNIOR BULGARIA Ltd. | r.d. Ilinden, block 71, | Bolgarija | +359 2 9559 233 | www.unior.bg | office\@unior.bg | Prodaja ročnega orodja |
| 4 | UNIOR COMPONENTS d.o.o. | Kosovska 4, | Srbija | +381 34 306 300 | www.unior-components.com | contact\@unior-components.com |
| Dejavnost družbe: | Proizvodnja orodij za stroje |
|---|---|
| Število zaposlenih: | 164 |
| NINGBO UNIOR FORGING Company Ltd. | |
| Naslov družbe: | Xindongwu, Moushan, YUYAO, ZHEJIANG 315456 |
| Država: | Kitajska |
| Telefon: | + 86 574 6249 6150 |
| Spletna stran: | http://www.unior.cn |
| E-pošta: | info\@unior.cn |
| Dejavnost družbe: | Proizvodnja jeklenih odkovkov za avtomobilsko industrijo |
|---|---|
| Število zaposlenih: | 445 |
| UNIOR VINKOVCI d.o.o. | |
| Naslov družbe: | Ulica Kneza Mislava 27, 32100 VINKOVCI |
| Država: | Hrvaška |
| Telefon: | +385 32 323 999 |
| E-pošta: | kovacnica\@unior.com |
| Dejavnost družbe: | Podjetje za proizvodnjo odkovkov |
|---|---|
| Število zaposlenih: | 152 |
| UNIOR – NORTH AMERICA Inc. | |
| Naslov družbe: | 28213 Carlton Way Drive, 48377 NOVI (Michigan) |
| Država: | ZDA |
| Telefon: | +1 248 730 0060 |
| Spletna stran: | http://www.unior.com |
| E-pošta: | bleskovar\@unior.com |
| Dejavnost družbe: | Prodajne, nabavne in servisne storitve na tržišču Severne Amerike |
|---|---|
| Število zaposlenih: | 1 |
| ŠTORE STEEL d.o.o. | |
|---|---|
| Naslov družbe: | Železarska 3, 3220 ŠTORE |
| Država: | Slovenija |
| Telefon: | +386 3 780 51 00 |
| Spletna stran: | http://www.store-steel.si |
| E-pošta: | info\@store-steel.si |
| Dejavnost družbe: | Podjetje za proizvodnjo jekla |
| Število zaposlenih: | 489 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. | |
|---|---|
| Naslov družbe: | Subotička 23, 11000 BEOGRAD |
| Država: | Srbija |
| Telefon: | +381 11 744 03 30 |
| Spletna stran: | http://www.uniorteos.com |
| E-pošta: | office\@uniorteos.com |
| Dejavnost družbe: | Prodaja ročnega orodja |
| Število zaposlenih: | 24 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. | |
|---|---|
| Naslov družbe: | Bačići 58, 71000 SARAJEVO |
| Država: | Bosna in Hercegovina |
| Telefon: | +387 33 776 376 |
| Spletna stran: | www.uniortehna.ba |
| E-pošta: | info\@uniortehna.ba |
| Dejavnost družbe: | Prodaja ročnega orodja |
| Število zaposlenih: | 31 |
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS), ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi predpostavke delujočih družb v skupini, kar pomeni, da se sredstva pridobivajo in prodajajo in da se obveznosti poravnavajo v pogojih normalnega poslovanja.
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirnih vrednosti, razen v primeru zemljišč, naložbenih nepremičnin, finančnih sredstev vrednotenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančnih inštrumentih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter pri izvedenih finančnih instrumentih, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode uporabljene pri merjenju poštene vrednosti so opisane v poglavju 9.6.3.1 Letnega poročila 2022.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost v redni transakciji med udeleženci na trgu. Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjena ali razkrita po pošteni vrednosti, so razvrščena v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.
Sredstva in obveznosti, ki so merjene ali razkrite po pošteni vrednosti, so razvrščene v hierarhijo poštenih vrednosti na naslednje ravni:
| Raven 1 | Raven 3 | Skupaj |
|---|---|---|
| Opredmetena osnovna sredstva | 30.494.631 | 30.494.631 |
| – zemljišča | 30.494.631 | 30.494.631 |
| Naložbene nepremičnine | 1.955.427 | 1.955.427 |
| Dolgoročne finančne naložbe | 0 | 8.906 |
| – delnice, ki kotirajo na borzi | 0 | 0 |
| – dolgoročne finančne naložbe – dolgoročna posojila | 8.906 | 8.906 |
| Dolgoročne poslovne terjatve | 21.356 | 21.356 |
| Kratkoročne finančne naložbe | 60.535 | 60.535 |
| Kratkoročne poslovne terjatve |
| 50.746.399 | 50.746.399 |
|---|---|
| Dolgoročne finančne obveznosti | 18.436.598 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 86.030.691 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 77.484.206 |
| Raven 1 | Raven 3 | Skupaj |
|---|---|---|
| Opredmetena osnovna sredstva | 30.070.639 | 30.070.639 |
| – zemljišča | 30.070.639 | 30.070.639 |
| Naložbene nepremičnine | 1.986.461 | 1.986.461 |
| Dolgoročne finančne naložbe | 0 | 11.464 |
| – delnice, ki kotirajo na borzi | 0 | 0 |
| – dolgoročne finančne naložbe – dolgoročna posojila | 11.464 | 11.464 |
| Dolgoročne poslovne terjatve | 28.963 | 28.963 |
| Kratkoročne finančne naložbe | 3.251.733 | 3.251.733 |
| Kratkoročne poslovne terjatve | 51.203.777 | 51.203.777 |
| Dolgoročne finančne obveznosti | 80.846.487 | 80.846.487 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti | 13.085 | 13.085 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 33.970.018 | 33.970.018 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 63.537.123 | 63.537.123 |
Vsi konsolidirani računovodski izkazi in pojasnila k računovodskim izkazom so prikazani in sestavljeni v evrih (EUR), ki je funkcionalna valuta v Sloveniji in funkcionalna valuta skupine, prikazani brez centov in zaokroženi na celo število. Zaradi zaokroževanja lahko pri seštevanju nastanejo zaokrožitvene napake.
Posle, izražene v tuji valuti, preračunamo v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna in nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, preračunamo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike pripoznamo v izkazu poslovnega izida.
Pri prevedbi računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini, ki imajo funkcijsko valuto različno od poročevalske valute (evro), za namene vključitve v konsolidirane računovodske izkaze, skupina preračuna sredstva in obveznosti v poročevalno valuto konsolidiranih računovodskih izkazov po tečaju na dan poročanja. Prihodke in odhodke, izkazane v izkazu poslovnega izida, ter postavke izkazane v drugem vseobsegajočem donosu, pa preračuna po povprečnem tečaju za obravnavano obdobje, za katerega ocenjuje, da je dovolj dober približek tečaju na dan transakcije. Postavke kapitala preračuna po tečaju na zadnji dan obdobja, v katerem je nastala sprememba kapitala. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu (prevedbeni popravek kapitala) do trenutka odtujitve odvisne družbe, ko se tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.
Skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev in obveznosti ter prihodkov in odhodkov. Ocene oblikuje glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.
Ocene med drugim vključujejo določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, prihodke iz pogodb s kupci, popravke vrednosti zalog in terjatev, slabitve finančnih naložb in dobrega imena, predpostavke pomembne za aktuarski izračun v zvezi z določenimi zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun morebitnih rezervacij za tožbe, oceno trajanja najema in uporabljeno obrestno mero ter oceno možnosti uporabe terjatev za odložene davke. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznavajo v obdobju, za katerega se ocene spreminjajo, oziroma za vsa prihodnja obdobja na katera spremembe vplivajo.
Poudarki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je skupina pripravila v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v konsolidiranih računovodskih izkazih, so opisani v nadaljevanju.
Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opreme skupina presojava skladu z MRS 36. Družbe v skupini na datum vsakega poročanja ocenijo, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, skupina oceni nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje ali njegove vrednosti ob uporabi.
Za vrednotenje zemljišč se pri ocenah in presojah uporabljajo metode vrednotenja, ki temeljijo na metodi primerljivih transakcij.
Skupina vsako leto ob sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov oceni nadomestljivo vrednost dobrega imena, ki temelji na vrednosti pri uporabi. Določitev sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov zahteva oceno pričakovanih denarnih tokov denar ustvarjajoče enote, na katero je alocirano dobro ime, ter določitev primerne diskontne stopnje in drugih pomembnih postavk.
Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe amortizirljivih sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako skupina preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih; za primer, če bi se spremenile okoliščine in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije. Pojasnilo 9.7.2, 9.7.3 in 9.7.4 Letnega poročila 2022.
Družbe v skupini konec leta preverjajo zaloge brez gibanja v tekočemletu in jih oslabijo na ocenjeno iztržljivo vrednost. Popravek vrednosti zalog družbe v skupini oblikujejo glede na starost zalog. Pojasnilo 9.7.7 Letnega poročila 2022.
Skupina izkazuje in razkriva čiste prihodke skladno z MSRP15. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem in sicer ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega skupina meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve.
Za pripoznavanje prihodkov od prodaje v dejavnosti strojegradnje uporablja skupina metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, za dejavnosti proizvodnje ročnega orodja, odkovkov, orodij za stroje in turizma pa se prihodki iz prodaje proizvodov, blaga, materiala in storitev merijo na podlagi cen, navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali pozneje. Bolj podrobno pojasnilo v poglavju 9.6.3.4 Letnega poročila 2022.
Ob pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov skupina oblikuje popravke vrednosti oziroma slabitve terjatev za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka vrednosti je metodologija, ki temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca.
Poslovodstvo družb v skupini potrdi vsebino in višino oblikovanih rezervacij na osnovi:
V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke sta evidentirani sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale ob izplačilu. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, smrtnosti in ocene rasti plač.
Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen. Zneski oblikovanih rezervacij so najboljša ocena prihodnjih izdatkov. Pojasnilo 9.7.12 Letnega poročila 2022.
Rezervacija se pripozna, kadar ima družba v skupini zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.
Poslovodstvo potrdi vsebino in višino oblikovanih rezervacij na osnovi ocene o morebitni pričakovani višini odškodnine, ki jo poda pravna služba družbe v skupini ali zunanji odvetnik na osnovi obstoječih tožb in odškodninskih zahtevkov.
Zneski oblikovanih rezervacij so najboljša ocena prihodnjih izdatkov.
Pogojne obveznosti v konsolidiranih računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na katero skupina ne more vplivati.
Poslovodstva družb v skupini redno preverjajo ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se oblikuje v konsolidiranih računovodskih izkazih rezervacija.
Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je skupina oblikovala odložene terjatve za davke iz naslova:
Podrobneje so odloženi davki predstavljeni v poglavju 9.7.15 Letnega poročila 2022.
Družba ima sprejet in potrjen strateški poslovni načrt za prihodnjih pet let, iz katerega izhajajo prihodnji obdavčljivi dobički. Pri davčnem načrtovanju je družba pripravila plan koriščenja davčnih olajšav v naslednjem petletnem obdobju, iz katerega izhaja, da bodo odložene terjatve za davek izkoriščene in sicer olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj v prihodnjih štirih letih, olajšave za investiranje pa v prihodnjih petih letih, izkazana davčna izguba pa ima neomejeno trajanje za uporabo.
Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in se povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.
Ker se slabitve finančnih naložb in terjatev do kupcev ob oblikovanju ne priznavajo kot davčno priznan odhodek, je skupina oblikovala terjatve za odložene davke višini, ki ustreza razliki med davčno in knjigovodsko vrednostjo terjatev do kupcev in finančnih naložb. Terjatve za odložene davke bo skupina odpravila ob odtujitvi ali odpravi finančnih naložb, terjatve do kupcev pa ob poplačilu ali dokončnem odpisu.
Terjatve za odložene davke za neizkoriščene olajšave za osnovna sredstva so pripoznane v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva za zadnjih pet let. Te terjatve bo skupina odpravljala v obdobju in v višini ko bo v davčnem obračunu zmanjševala davčno osnovo na račun koriščenja davčnih olajšav.
Davčne stopnje, uporabljene za izračun višine odbitnih začasnih razlik, so v skladu z davčnimi zakonodajami v posameznih državah, v katerih podjetja v skupini delujejo, znašajo pa med 9,0 in 33,825 odstotka. Na osnovi pogojev, kot so navedeni v MRS 12, in načrta poslovanja za prihodnje obdobje ocenjujemo, da bomo v prihodnjih letih razpolagali z obdavčljivim dobičkom za kritje neizrabljenih davčnih izgub.
Odložene obveznosti za davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju zemljišč na višjo vrednost in prevrednotenju odpravnin.
V konsolidiranem izkazu finančnega položaja se medsebojno pobotajo terjatve oziroma obveznosti za odloženi davek le znotraj posameznih družb v skupini, medtem ko terjatve oziroma obveznosti za odložene davke, ki nastanejo v različnih družbah v skupini, ostanejo nepobotani.
Na dan poročanja se preveri višina izkazanih odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek. Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Če skupina ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost odloženih terjatev za davek ustrezno zmanjša. Pojasnila so v poglavju 9.7.15 Letnega poročila 2022.
Skladno z MSRP 7 so finančna tveganja (kreditno tveganje, tveganje spremembe obrestnih mer ter likvidnostno tveganje) podrobno razkrita in opisana v računovodskem delu Letnega poročila 2022, in sicer v poglavju 9.11.
Skupina pri izkazovanju, vrednotenju in razkrivanju postavk upošteva načelo pomembnosti. Narava in stopnja pomembnosti je opredeljena skladno z MRS 1 in MRS 8. V konsolidiranih računovodskih izkazih je pomembna tista postavka, ki posamično ali združeno vpliva na gospodarske odločitve, ki jih uporabniki sprejemajo na podlagi računovodskih izkazov. Pomembnost je skupina določila upoštevaje kvalitativne in kvantitativne dejavnike. Kot pomembne postavke razume skupina vse postavke, ki so v izkazu finančnega položaja označene z rimskimi številkami, v izkazu poslovnega izida pa z velikimi tiskanimi črkami. Znotraj teh postavk pa so pomembni tisti zneski, ki presegajo 10 odstotkov pojasnjevalne kategorije v računovodskih izkazih (kvantitativni kriterij), oziroma informacije za katere poslovodstvo ocenjuje, da so koristne za uporabnike računovodskih informacij (kvalitativni kriterij).
V skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja predstavljamo posamezne kategorije predpisanih razkritij in vse pomembne zadeve. Pri vseh pomembnih prikazanih zneskih v konsolidiranih računovodskih izkazih smo razkrili tudi primerjalne informacije iz preteklega obdobja in jih vključujemo tudi v številčne ter opisne informacije. Primerjalni podatki so prilagojeni tako, da so v skladu s predstavitvijo informacij v tekočem letu.
Skupina uporablja enake računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih. Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot v zadnjem letnem poročanju, izjema so tiste, ki so posledica novo sprejetih standardov in pojasnil.
Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, povečujejo nabavno vrednost takega sredstva. Usredstvovanje stroškov izposojanja kot dela nabavne vrednosti sredstva v pripravi se začne, ko nastanejo izdatki za sredstvo in stroški izposojanja ter se začnejo dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo. Stroški izposojanja se usredstvujejo dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.
Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela opredmetenega osnovnega sredstva, povečujejo njegovo nabavno vrednost. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom povečajo njegovo nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njegove prihodnje gospodarske koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Vsi ostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.
Znesek amortizacije v vsakem obdobju pripoznamo v poslovnem izidu. Sredstvo začnemo amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Osnovna sredstva amortiziramo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega sredstva. Dobo in metodo amortiziranja za amortizirljivo sredstvo s končno dobo koristnosti pregledamo najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, dobo amortiziranja ustrezno spremenimo in prilagodimo glede na preostalo pričakovano dobo koristnosti sredstva. Preostalo vrednost sredstva praviloma upoštevamo le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva. Zemljišč in umetnin ne amortiziramo.
| Najnižja % | Najvišja % | Opredmetena osnovna sredstva: |
|---|---|---|
| 0,3 | 20,0 | Nepremičnine: |
| 0,3 | 13,6 | Zidane zgradbe |
| 1,1 | 20,0 | Druge zgradbe |
| 0,1 | 50,0 | Oprema: |
| 0,6 | 50,0 | Računalniška in elektr. oprema |
| 0,4 | 22,1 | Viličarji in dvigala |
| 0,8 | 33,3 | Avtomobili in traktorji |
Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva odpravimo ob
odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitvene pričakujemo prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički
ali izgube iz odprave pripoznanja posameznega opredmetenega osnovnega sredstvase vključijo v
poslovni izid, ko je katerikoli od pogojev izpolnjen.
Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično
staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako skupina
preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih; za primer, če bi se spremenile okoliščine in bi
bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi in storitve, ki jih skupina ustvari in nato zajame
med opredmetena osnovna sredstva. V nabavni vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva,
zgrajenega ali izdelanega v skupini, so zajeti stroški, ki se nanašajo neposredno nanj in tisti splošni
stroški gradnje ali izdelave, ki jih lahko pripišemo temu sredstvu. Med usredstvenimi lastnimi proizvodi
prikazujemo tudi investicije v lastni izdelavi, ki povzročijo povečanje nabavne vrednosti že
usposobljenega opredmetenega osnovnega sredstva ali pa imajo za posledico podaljšanje življenjske
dobe že usposobljenega opredmetenega osnovnega sredstva.
Skupina ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo, ali pogodba vsebuje najem. Pogodba
vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za
določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Družba v skupini določi trajanje najema kot obdobje, v
katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Skupina skladno s MSRP16 izkazuje pogodbe, ki vsebujejo najem med pravicami do uporabe sredstev.
Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, z nekaterimi izjemami. Skupina se je
odločila za uporabo izjem za kratkoročne najeme (do 1 leta) in najeme majhne vrednosti (posamezno
najeto sredstvo do višine 5.000 evrov). Vrednost sredstva se pripozna v sedanji vrednosti najemnin, ki
še niso plačane. Pri izračunu pravic do najema se upošteva tudi morebitne začetne neposredne stroške
in oceno stroškov, ki bodo nastali pri odstranitvi ali obnovitvi sredstva. Predpostavljena obrestna mera
je določena na osnovi obrestne mere za netvegane državne obveznice in kreditnega pribitka.
Na datum začetka najema skupina izmeri in pripozna obveznost iz najema po sedanji vrednosti vseh
najemnin, ki bodo plačane v ocenjeni dobi najema. Najemnine zajete pri merjenju obveznosti iz najema,
vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem, spremenljive
najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in zneske za katere se pričakuje, da jih bo skupina
plačala na podlagi jamstev za preostalo vrednost. Obveznost iz najema vključuje tudi izpolnitveno ceno
možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo skupina izrabila to možnost in plačila kazni za odpoved
najema, če trajanje najema odraža, da bo skupina izrabila možnost odpovedi najema. Spremenljive
najemnine, ki niso zajete pri merjenju obveznosti iz najema oziroma niso odvisne od indeksa ali stopnje,
v katerem nastopi dogodek ali pogoj, ki sproži plačila, skupina po datumu začetka najema pripozna v
poslovnem izidu.
Neopredmetena sredstva vrednotimo po modelu nabavne vrednosti. Na začetku jih pripoznamo po nabavni vrednosti, ki je enaka pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju izkazujemo neopredmetena sredstva po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi oslabitve.
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se stroški razvijanja pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, so:
Med stroški razvijanja, ki se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, skupina prikazuje stroške dela ter zunanjih storitev potrebnih za razvoj novih tehnoloških rešitev, v primeru izdelave sredstva izhajajočega iz razvoja pa se kot odloženi stroški razvijanja usredstvijo tudi materialni stroški povezani z izdelavo razvojnega sredstva.
Dobro ime se pripozna ob poslovnih združitvah, pri vrednotenju prevzema. Dobro ime ovrednotimo po pošteni vrednosti prenesene kupnine, vključno s pripoznano vrednostjo kakršnega koli neobvladujočega deleža v prevzeti družbi, zmanjšano za čisto pripoznano vrednost prevzetih sredstev in obveznosti, vrednotenih na dan prevzema. Prenesena kupnina vključuje poštene vrednosti prenesenih sredstev, obveznosti do predhodnih lastnikov prevzete družbe in poslovne deleže, ki jih je izdala družba.
Po začetnem pripoznanju se dobro ime izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane oslabitve. Preverba oslabitve se izvaja letno za denar ustvarjajočo enoto, na katero se dobro ime nanaša. Po začetnem pripoznanju skupina enkrat letno preverja obstoj dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na prihodnje denarne tokove denar ustvarjajoče enote, pridobljene ob poslovni združitvi. Zmanjšanje vrednosti denar ustvarjajoče enote se v računovodskih izkazih pripozna kot slabitev dobrega imena oziroma sredstev denar ustvarjajoče enote v breme tekočega poslovnega izida.
Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi se pripoznavajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi povezane z delom tega sredstva pritekle v skupini, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški obdobja.
Dobo in metodo amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti pregledamo najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, dobo amortiziranja ustrezno spremenimo.
| Najnižja (%) | Najvišja (%) | |
|---|---|---|
| Usredstveni stroški naložb v tuja osnovna sredstva | 20,0 | 20,0 |
| Odloženi stroški razvijanja | 10,0 | 22,6 |
| Premoženjske pravice | 3,0 | 33,4 |
| Druga neopredmetena dolgoročna sredstva | 3,3 | 33,4 |
Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe neopredmetenih sredstev, ki imajo določljivo dobo koristnosti upošteva pričakovano koristnost, ki izhaja iz pogodb za nakup programske opreme oziroma dobo uporabnosti oziroma verjetnosti prodaje projektov, ki izhajajo iz usredstvenih dolgoročno odloženih stroškov razvoja. Dobro ime ima nedoločljivo dobo koristnosti. V primeru spremenile okoliščine, ki so bile v veljavi ob določitvidobe koristnosti, je potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi, ko je sredstvo odtujeno ali izločeno iz uporabe, ker se ne pričakuje več nobenega gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve.
Naložbene nepremičnine imamo v lasti, da bi nam prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe. Naložbena nepremičnina se na začetku izmeri po nabavni vrednosti, sestavljeni iz nakupne cene in stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Za kasnejše merjenje naložbenih nepremičnin uporabljamo model poštene vrednosti in jo ocenimo s pomočjo cenitve, pripravljene s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Vrednotenje se izvaja najmanj vsakih pet let. Spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Naložbene nepremičnine se ne amortizirajo. Pripoznanje naložbenih nepremičnin se odpravi, ko je naložbena nepremičnina odtujena ali izločena iz uporabe, ker se ne pričakuje več nobenega gospodarske koristi iz njene uporabe ali odtujitve. Razlika med prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo bremeni poslovni izid.
zajemajo delež skupine v dobičku in izgubah pridruženih in skupaj obvladovanih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma ko se konča. Če je delež skupine v izgubah pridružene ali skupaj obvladovane družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati. Dobički in izgube pridruženih podjetij v konsolidiranem izkazu finančnega položaja povečujejo oziroma zmanjšujejo vrednost dolgoročnih finančnih naložb, v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pa povečujejo finančne prihodke oziroma odhodke.
V skladu z MSRP9 je razvrščanje in merjenje finančnih sredstev določeno s poslovnim modelom, v okviru katerega se finančna sredstva upravljajo, in značilnostmi njihovih pogodbenih denarnih tokov (ali le ti izhajajo iz naslova plačil glavnice in obresti od neporavnanega zneska glavnice). Ob začetnem pripoznanju vsako finančno sredstvo razvrstimo v enega izmed naslednjih poslovnih modelov:
Do spremembe poslovnega modela lahko pride le v izjemnih primerih.
Skupina med te finančne instrumente razvrsti finančna sredstva, ki jih poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov in če denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice (posojila, terjatve in nekotirajoči dolžniški vrednostni papirji). Finančni instrument se pripozna po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi.
Razred smo oblikovali za lastniške vrednostne papirje, za katere bi se ob morebitnem pripoznanju odločili, da jih bomo v svojem portfelju ohranili daljše časovno obdobje in jih ne posedujemo za namene trgovanja. Ob začetnem pripoznanju jih izmerimo po pošteni vrednosti z upoštevanjem transakcijskih stroškov, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih instrumentov se nikoli ne razporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova finančnih instrumentov, razvrščenih v ta razred, se pripoznajo kot finančni prihodki v izkazu poslovnega izida.
V ta razred prerazporedimo finančne instrumente, ki so namenjeni trgovanju, in finančne instrumente, ki jih skupina mora izmeriti po pošteni vrednosti. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih instrumentov se razporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova finančnih instrumentov, razvrščenih v ta razred, se pripoznajo kot finančni prihodki v izkazu poslovnega izida.
V poslovnih knjigah ločeno evidentiramo dolgoročne in kratkoročne terjatve do kupcev, države in zaposlenih. Med terjatvami iz poslovanja izkazujemo tudi terjatve za obresti od omenjenih terjatev. Dolgoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so izkazane po transakcijski vrednosti. Terjatve iz poslovanja, ki so izražene v tujih valutah, na zadnji dan poslovnega leta preračunamo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve ugotavljamo ob koncu obračunskega obdobja na osnovi argumentiranih dokazov glede pričakovanih denarnih tokov za poplačilo.
Način slabitev terjatev je opisan v poglavju 9.6.3.4 Letnega poročila 2022, poglavje Slabitev sredstev.
Skupina daje blagovne kredite pridruženim podjetjem za potrebe njihovega poslovanja. Blagovne kredite pripoznamo med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami. Za blagovne kredite lahko obračunavamo obresti. Popravki vrednosti za dane blagovne kredite se oblikujejo glede na morebitne pričakovane izgube glede na tveganje, da terjatve, če so zapadle, ne bi bile poplačane.
Prejeta posojila vrednotimo ob začetnem pripoznanju po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške ob upoštevanju metode efektivnih obrestnih mer. V strukturi prejetih posojil prevladujejo bančna posojila z odplačilom glavnice ob zapadlosti posojilne pogodbe. Glede na ročnost so ob pripoznanju uvrščena med dolgoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti.
Prejeta posojila so zavarovana z bianco menicami, terjatvami, zalogami in hipotekami na premičnem in nepremičnem premoženju.
Med sredstvi (skupine za odtujitev) za prodajo prikazujemo nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, njihovo vrednost pa bomo povrnili s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z njihovo uporabo. V skupino sredstev za prodajo dolgoročna sredstva prerazvrstimo v trenutku, ko je prodaja zelo verjetna in so izpolnjeni pogoji po MSRP5, kar pomeni, da imamo znanega kupca in podpisano predpogodbo ali pogodbo o prodaji takšnega sredstva. Sredstva na sredstva za prodajo prerazvrstimo po nižji izmed knjigovodske vrednosti ali poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje, kot so bila prikazana med dolgoročnimi sredstvi, ne glede na pričakovano prejeto kupnino za to sredstvo. Sredstva za prodajo se ne amortizirajo.
Zaloge materiala se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in prodaje. Cena količinske enote v zalogi vsebuje stroške, ki nastajajo pri pridobivanju zalog in spravljanju na njihovo sedanje mesto in stanje. Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov se vrednotijo po proizvajalnih stroških. Poraba zalog se izkazujepo metodi tehtanih povprečnih cen. Družbe v skupini konec leta preverjajo zaloge brez gibanja v tekočem letu in jih oslabijo na iztržljivo vrednost.
Način slabitev zalog je opisan v poglavju 9.6.3.4 Letnega poročila 2022, poglavje Slabitev sredstev.
Med denarna sredstva štejemo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančne depozite z ročnostjo do treh mesecev. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah preračunamo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta.
Osnovni kapital obvladujoče družbe UNIOR d.d. je izkazan v evrih in je razdeljen na 2.838.414 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so prosto prenosljive.
V letu 2019 smo na podlagi pravnomočne sodbe pridobili lastne delnice. V konsolidiranih računovodskih izkazih se pripoznajo kot odbitna postavka v kapitalu skupine. Delnice izkazujemo po stroškovni metodi, za vrednost pridobljenih lastnih delnic pa oblikujemo rezerve za lastne delnice v breme drugih rezerv iz dobička. Število lastnih delnic je prikazano v poglavjih 5, 9.7.11 in 10.7.9 Letnega poročila 2022.
Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo izmeriti in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Višino potrebnih rezervacij določi skupina z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za obveznost.
Skladno s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami za družbe v Sloveniji in zakonskimi predpisi posameznih držav, v katerih delujejo podjetja v Skupini UNIOR, je skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov uporabljamo poenostavljeno metodo obračunavanja, ki zahteva vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v velikosti sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povečanje plač in fluktuacijo zaposlenih.
Na osnovi izračuna pripoznamo dobičke ali izgube tekočega leta v izkazu poslovnega izida. Glavni parametri, upoštevani v izračunu, so podrobno razkriti v poglavju 9.7.12 Letnega poročila 2022.
Državne podpore se pripoznajo po pošteni vrednosti, vendar šele, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba v skupini izpolnila pogoje v zvezi z njimi in podpore tudi prejela. Državne podpore se pripoznajo kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Če se državna podpora nanaša na določeno sredstvo, se pripozna kot razmejeni prihodek, ki ga družba v skupini pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju pričakovane dobe uporabnosti sredstva v enakih letnih obrokih.
Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, skupaj s transakcijskimi stroški. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obrestnih mer. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.
Izvedene finančne instrumente pripoznane v konsolidiranem izkazu finančnega položaja skupina meri po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih instrumentov se razporedijo v konsolidiran izkaz poslovnega izida v tekočem obdobju.
Davek od dobička obračunavamo skladno z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb in davčnimi zakonodajami posameznih držav, kjer imajo družbe v skupini sedež. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. V letu 2022 je izkazana davčna osnova, navedena pa je v poglavju 9.9 Letnega poročila 2022.
Poslovne prihodke pripoznamo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti; pri tem uporabljamo petstopenjski model, skladno z MRSP15. Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev uporabljamo metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, kar pomeni, da skupina za pripoznavanje prihodkov uporablja metodo izložkov na podlagi doseženih mejnikov iz prodajnih pogodb s kupci. Po tej metodi pripoznamo prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivamo zneske vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznanih v obdobju, ter dosežene prihodke na domačih in tujih trgih. Prihodki na domačem trgu so prihodki, doseženi v Sloveniji, tuji trg pa predstavljajo države EU in tretje države. V prodajnem procesu nastopamo kot principal, tipično v pogodbenih dogovorih niso vključeni pomembni variabilni dogovori.
Prihodki se pripoznajo, ko pride do prenosa obvladovanja proizvodov, blaga in materiala ter opravljenih storitev na kupca in sicer v znesku nadomestila za katerega družba v skupini ocenjuje, da bo do njega v zameno upravičena. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali pozneje. V primeru vračil družba v skupini izstavi dobropis kupcu, ki se evidentira kot zmanjšanje terjatev do kupca v obdobju, ko do vračila pride, pri čemer so reklamacijski postopki praviloma rešeni v istem obdobju, ko pride do prodaje.
Prodaja proizvodov, blaga, materiala in storitev se pripozna v odvisnosti od določil kupoprodajne pogodbe, praviloma pa pride do prenosa obvladovanja blaga na kupca v trenutku, ko kupec blago prevzame oziroma je storitev opravljena, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno gotova. Med prihodki od prodaje proizvodov, blaga, materiala in opravljenih storitev se izkažejo tudi vsebinsko ustrezne postavke iz prejšnjih obdobij.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesena na kupce. Med sredstvi iz pogodb skupina izkazuje nezaračunane prihodke za dobavo blaga in storitve kupcem. Terjatev predstavlja pravico skupine do brezpogojnega zneska nadomestila, tj. nadomestilo, ki zapade v plačilo v določenem roku.
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa proizvodov, blaga, materiala ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je skupina prejela od kupca. V okviru obveznosti iz pogodb s kupci, skupina izkazuje obveznosti za prejete predujme kupcev. Obveznost iz pogodbe se pripozna kot prihodek, ko skupina izpolni izvršitveno obvezo po pogodbi.
Prihodki od najemnin zajemajo prihodke od oddajanja proizvodne hale, pisarniških prostorov, stanovanj, učilnic in parkirnih prostorov. Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.
Med drugimi prihodki izkazujemo donacije, subvencije, premije ter prevrednotovalne prihodke, nastale pri prodaji osnovnih sredstev in odpravo rezervacij v neto znesku.
Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednostifinančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.
Kosmati donos iz poslovanja je sestavljen iz prihodkov od prodaje, spremembe vrednosti zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje, usredstvenih lastnih proizvodov instoritev ter drugih poslovnih prihodkov.
Stroške kot odhodke pripoznamo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščamo jih v skladu z njihovo naravo. Izkazujemo in razkrivamo jih po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Dobiček/izguba iz poslovanja je opredeljen kot dobiček/izguba pred obdavčitvijo in finančnimi postavkami. Finančne postavke zajemajo obresti od denarnih sredstev na računih v banki, depozitov, naložb, namenjenih za prodajo, plačane obresti od posojil, dobiček ali izgubo iz prodaje finančnih instrumentov, namenjenih za prodajo, ter pozitivne in negativne tečajne razlike od prevedbe vseh monetarnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.
Poslovni izid je sestavljen iz izida iz poslovanja, povečanega za finančne prihodke in zmanjšanega za finančne odhodke.
Če obstaja kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, ocenimo njegovo nadomestljivo vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida, za prevrednotenje zemljišč pa se najprej zniža do takrat oblikovan presežek iz prevrednotenja. Izgube zaradi oslabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvih prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu, za odpravo oslabitve zemljišč pa se oblikuje presežek iz prevrednotenja v kapitalu. Za zemljišča ugotavljamo pošteno vrednost s cenitvijo.
Neopredmetena sredstva na datum poročanja preverimo z namenom slabitve. Kadar je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti sredstva, se ta zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje prikaže skupina kot izgubo zaradi oslabitve in knjiži kot prevrednotovalni poslovni odhodek.
Družbe v skupini oblikujejo popravek vrednosti zalog glede na starost, in sicer:
Izgube zaradi oslabitev zalog so izkazane v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Skupina ne slabi zalog utopov in orodij, ki jih potrebuje za izdelavo svojih izdelkov, ter zalog v skladišču rezervnih delov, ker te zaloge, kljub temu da ne izkazujejo gibanja v daljšem časovnem obdobju, ne izgubljajo svoje vrednosti.
Na datum vsakega poročanja v skupini opravimo preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovili, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopimo k izračunu višine vrednosti izgube zaradi oslabitve.
Slabitev terjatev oziroma oblikovanje popravka vrednosti skupina preverja skladno z MSRP 9, kjer je za nefinančne inštitucije določen poenostavljen pristop v tem smislu, da na prvi dan poročanja ni treba ugotavljati, ali je prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja ali ne. Za poslovne terjatve se slabitve določijo po konceptu pričakovanih kreditnih izgub (ang. Expected credit loss, ECL) za celotno dobo trajanja poslovnih terjatev (vseživljenjske kreditne izgube), za kar se po MSRP 9 uporabi matrika popravkov za pričakovane kreditne izgube. Podlaga za oblikovanje popravka vrednosti terjatev je matrika popravkov vrednosti po prodajnih segmentih, ki temelji na oceni neizpolnitve plačila s strani kupcev glede na pretekle izkušnje s kreditno izgubo, prilagojene za morebitne prihodnje dejavnike iz gospodarskega okolja, pri čemerso izvzete zavarovane terjatve. Pričakovane kreditne izgube iz poslovnih terjatev (ang. Expected credit loss, ECL) skladno z MSRP 9 so prikazane v poglavju 9.11 Letnega poročila 2022.
V konsolidiranem izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos. Vanj so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.
V skupini poročamo o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na osnovi postavk v konsolidiranem izkazu finančnega položaja na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021, postavk v konsolidiranem izkazu poslovnega izida za leto 2022 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.
Konsolidiran izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti poslovni izid tekočega obdobja povečuje za vse prihodke, ki smo jih neposredno pripoznali v kapitalu.
V skladu z MSRP5 se ustavljeno poslovanje v skupinskih računovodskih izkazih izkazuje za odvisne družbe, ki so bile odtujene iz skupine in je bilo njihovo poslovanje v poročanem ali preteklem poslovnem letu še vključeno v konsolidiran izkaz poslovnega izida, v izkazu finančnega položaja pa njihova sredstva in viri sredstev niso več izkazani.
V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in sprejela EU:
Spremembe posodabljajo zastarelo sklicevanje na konceptualni okvir v MSRP 3, ne da bi bistveno spremenile zahteve standarda. Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
Vse spremembe velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje. Sprejetje teh sprememb k obstoječim standardom ni privedlo do pomembnih sprememb konsolidiranih računovodskih izkazov.
Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi.
Na dan odobritve teh računovodskih izkazov je UOMRS izdal naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je EU sprejela, vendar še niso stopile v veljavo:
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov, na dan 31. 12. 2022 (spodaj navedeni datumi začetka veljavnosti veljajo za MSRP, kot jih je izdal UOMRS):
Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabene bo imela pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze Skupine UNIOR.
Konsolidirani računovodski izkaz finančnega položaja Skupine UNIOR je podrobneje razdeljen na dva
področna odseka, ki jih glede na dejavnost, katero opravljajo družbe v skupini, lahko smiselno razdelimo
na:
V turistično dejavnost uvrščamo družbo UNITUR d.o.o., ki ustvarja prihodke v dejavnosti turizma v
zdravilišču Terme Zreče v Zrečah in smučarskem središču na Rogli.
V kovinsko dejavnost uvrščamo vse ostale družbe v Skupini UNIOR, ki ustvarjajo prihodke s proizvodnjo
in prodajo odkovkov, ročnega orodja, strojegradnje in proizvodnje orodij za stroje.
| Turistična dejavnost | Kovinska dejavnost | SKUPAJ | |
|---|---|---|---|
| 31.12.2022 | 31.12.2022 | 31.12.2022 | |
| 31. 12. 2022 | 31.12.2021 | 31.12.2021 | |
| 31.12.2021 | 31.12.2021 | ||
| SREDSTVA | 64.112.135 | 316.999.281 | 381.111.416 |
| 61.397.899 | 304.179.442 | 365.577.341 | |
| A. DOLGOROČNA SREDSTVA | 59.219.594 | 151.806.796 | 211.026.390 |
| 58.761.356 | 154.643.049 | 213.404.405 | |
| I. Neopredmetena sredstva in druga NS | 1.450.904 | 5.019.126 | 6.470.030 |
| 1.264.619 | 6.542.803 | 7.807.422 | |
| 1. Dolgoročne premoženjske pravice | 1.214.907 | 1.770.447 | 2.985.354 |
| 1.227.385 | 1.172.642 | 2.400.027 | |
| 2. Dobro ime | 0 | 521.448 | 521.448 |
| 0 | 521.448 | 521.448 |
| 0 | 2.588.191 | 2.588.191 | 0 | 3.947.203 | 3.947.203 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 47.133 | 47.133 | 0 | 61.947 | 61.947 |
|---|---|---|---|---|---|
| 235.997 | 91.907 | 327.904 | 37.234 | 839.563 | 876.797 |
|---|---|---|---|---|---|
| 57.318.483 | 118.165.435 | 175.483.918 | 57.044.791 | 119.516.113 | 176.560.904 |
|---|---|---|---|---|---|
| 50.744.550 | 52.249.631 | 102.994.181 | 50.671.686 | 51.544.137 | 102.215.823 |
|---|---|---|---|---|---|
| 4.512.827 | 58.497.175 | 63.010.002 | 5.044.197 | 57.610.308 | 62.654.505 |
|---|---|---|---|---|---|
| 11.096 | 639.093 | 650.189 | 8.632 | 610.114 | 618.746 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2.050.010 | 6.779.536 | 8.829.546 | 1.320.277 | 9.751.553 | 11.071.830 |
|---|---|---|---|---|---|
| 425.338 | 1.530.089 | 1.955.427 | 427.077 | 1.559.384 | 1.986.461 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 8.906 | 8.906 | 0 | 11.464 | 11.464 |
|---|---|---|---|---|---|
| 12.350 | 9.006 | 21.356 | 12.350 | 16.613 | 28.963 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 12.350 | 9.006 | 21.356 | 12.350 | 16.613 | 28.963 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 6.844.720 | 6.844.720 | 0 | 6.493.718 | 6.493.718 |
|---|---|---|---|---|---|
| 4.892.542 | 165.192.484 | 170.085.026 | 2.636.543 | 149.536.393 | 152.172.936 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 120.000 | 120.000 | 0 | 120.000 | 120.000 |
|---|---|---|---|---|---|
| 259.807 | 96.204.427 |
|---|---|
| 1. | Material | 240.840 | 35.110.668 | 35.351.508 | 207.233 | 34.164.843 | 34.372.076 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2. | Nedokončana proizvodnja | 0 | 29.790.945 | 29.790.945 | 0 | 28.087.466 | 28.087.466 |
| 3. | Proizvodi | 0 | 23.939.959 | 23.939.959 | 0 | 18.375.645 | 18.375.645 |
| 4. | Trgovsko blago | 18.968 | 7.362.854 | 7.381.822 | 8.475 | 5.697.028 | 5.705.503 |
| 0 | 60.535 | 60.535 | 0 | 3.251.733 | 3.251.733 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. | Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2. | Kratkoročna posojila | 0 | 60.535 | 60.535 | 0 | 3.251.733 | 3.251.733 |
| 1.302.655 | 49.443.744 | 50.746.399 | 1.262.995 | 49.940.782 | 51.203.777 |
|---|---|---|---|---|---|
| 1. | Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 951.156 | 31.812.313 | 32.763.469 | 694.442 |
| (v EUR) | Turistična dejavnost | Kovinska dejavnost | SKUPAJ | |
|---|---|---|---|---|
| Postavka | 31.12.2022 | 31.12.2022 | 31.12.2022 | |
| 31. 12. 2021 | 31.12.2021 | 31.12.2021 | ||
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 64.112.135 | 316.999.281 | 381.111.416 | |
| 61.397.899 | 304.179.442 | 365.577.341 | ||
| A. | KAPITAL | 31.144.364 | 153.500.818 | 184.645.182 |
| 30.572.075 | 145.750.629 | 176.322.704 | ||
| A1. | KAPITAL, PRIPISAN LASTNIKOM OBVLADUJOČE DRUŽBE | 31.144.364 | 135.858.644 | 167.003.008 |
| 30.572.075 | 128.147.929 | 158.720.004 | ||
| I. | Vpoklicani kapital | 6.483.792 | 17.205.191 | 23.688.983 |
| 6.483.792 | 17.205.191 | 23.688.983 |
| 6.483.792 | 17.205.191 | 23.688.983 |
|---|---|---|
| 6.483.792 | 17.205.191 | 23.688.983 |
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 |
| 11.409.929 | 30.277.035 | 41.686.964 |
|---|---|---|
| 11.409.929 | 28.810.731 | 40.220.660 |
| 15.911.428 | 19.926.655 | 35.838.083 |
|---|---|---|
| 15.911.428 | 24.557.017 | 40.468.445 |
| 534.164 | 1.417.442 | 1.951.606 |
|---|---|---|
| 534.164 | 1.476.036 | 2.010.200 |
| 0 | 2.721.454 | 2.721.454 |
|---|---|---|
| 0 | 2.723.119 | 2.723.119 |
| 0 | (2.721.454) | (2.721.454) |
|---|---|---|
| 0 | (2.723.119) | (2.723.119) |
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 |
| 15.377.264 | 18.509.213 | 33.886.477 |
|---|---|---|
| 15.377.264 | 23.080.981 | 38.458.245 |
| 0 | 50.240.277 | 38.306.075 | 0 | 38.337.414 | 25.745.126 |
|---|---|---|---|---|---|
| (11.934.202) | 0 | 0 | (12.592.288) | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 507.893 | 7.934.078 | 8.441.971 | 658.086 | 8.315.865 | 8.973.951 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | (1.272.125) | (1.272.125) | 0 | (898.922) | (898.922) |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 17.642.174 | 17.642.174 | 0 | 17.602.700 | 17.602.700 |
|---|---|---|---|---|---|
| 4.880.764 | 7.732.175 | 12.612.939 | 2.681.677 | 6.709.249 | 9.390.926 |
|---|---|---|---|---|---|
| 621.344 | 6.767.290 | 7.388.634 | 725.945 | 5.975.023 | 6.700.968 |
|---|---|---|---|---|---|
| 4.259.420 | 565.515 |
|---|---|
| 0 | 399.370 | 399.370 | 0 | 199.505 | 199.505 |
|---|---|---|---|---|---|
| 11.652.707 | 8.685.691 | 20.338.398 | 21.273.355 | 61.083.215 | 82.356.570 |
|---|---|---|---|---|---|
| 3.149.598 | 15.287.000 | 18.436.598 | 12.757.046 | 68.089.441 | 80.846.487 |
|---|---|---|---|---|---|
| 3.149.598 | 11.809.927 | 14.959.525 | 12.738.552 | 64.658.652 | 77.397.204 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| - | - | - | - |
- | - |
| 0 | 3.477.073 | 3.477.073 | 18.494 | 3.430.789 | 3.449.283 |
|---|---|---|---|---|---|
| 7.098.550 | (7.098.550) | 0 | 7.098.550 | (7.085.465) | 13.085 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|
| --- | |||
| # 3. Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov |
| 7.098.550 | (7.098.550) | 0 | 7.098.550 | (7.085.465) | 13.085 |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.404.559 | 497.241 | 1.901.800 | 1.417.758 | 79.240 | 1.496.998 |
|---|---|---|---|---|---|
| 16.434.301 | 147.080.596 | 163.514.897 | 6.870.793 | 90.636.348 | 97.507.141 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 9.674.241 | 76.356.450 | 86.030.691 | 2.144.034 | 31.825.985 | 33.970.018 |
|---|---|---|---|---|---|
| 9.588.955 | 75.134.903 | 84.723.858 | 1.655.459 | 30.533.127 | 32.188.586 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| 85.286 | 1.221.547 | 1.306.833 | 488.574 | 1.292.858 | 1.781.432 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 6.760.060 | 70.724.146 | 77.484.206 | 4.726.760 | 58.810.363 | 63.537.123 |
| 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 3.755.556 | 42.813.949 | 46.569.505 | 2.359.636 | 35.774.922 | 38.134.558 |
| 2. Kratkoročne menične obveznosti | 0 | 9.801.933 | 9.801.933 | 0 | 6.217.570 | 6.217.570 |
| 3. Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov | 1.232.369 | 2.681.015 | 3.913.384 | 772.746 | 599.645 | 1.372.391 |
| 4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 1.772.135 | 15.427.249 | 17.199.384 | 1.594.378 | 16.218.226 | 17.812.604 |
| Prihodki od prodaje | Skupaj sredstva | Neto investicije | (v EUR) | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Slovenija | 208.760.820 | 170.026.813 | 288.577.230 | 278.365.842 | 10.940.624 | 11.464.303 |
| Evropska unija | 9.346.372 | 10.449.492 | 16.312.878 | 16.770.176 | 1.015.409 | 4.495.798 |
| Ostala Evropa | 14.495.711 | 11.864.535 | 18.310.104 | 18.533.099 | 1.666.026 | 1.216.518 |
| Ostali trgi | 55.049.968 |
| Dobro ime | Odloženi stroški | Naložbe v pravice do neopredmet. sredstva | Druga NDS | Skupaj (v EUR) | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 31. decembra 2021 | 602.236 | 8.752.588 | 5.502.642 | 61.947 | 876.797 | 15.796.210 |
| Neposredna povečanja – investicije | 0 | 93.434 | 371.468 | 0 | 327.904 | 792.806 | |
| Prenos z investicij v teku | 0 | 839.563 | 37.234 | 0 | (876.797) | 0 | |
| Zmanjšanja med letom | 0 | (3.461.607) | (64.314) | (14.814) | 0 | (3.540.735) | |
| Ostale spremembe (premiki, tečaji valut) | 0 | (1.567.051) | 1.497.940 | 0 | 0 | (69.111) |
Skupaj
287.652.871
239.698.528
381.111.416
365.577.341
16.459.767
| 602.236 | 4.656.927 | 7.344.970 | 47.133 | 327.904 | 12.979.170 |
|---|---|---|---|---|---|
| 80.788 | 4.805.385 | 3.102.615 | 0 | 0 | 7.988.788 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 1.323.812 | 774.737 | 0 | 0 | 2.098.549 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | (3.461.607) | (64.314) | 0 | 0 | (3.525.921) |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | (598.854) | 546.578 | 0 | 0 | (52.276) |
|---|---|---|---|---|---|
| 80.788 | 2.068.736 | 4.359.616 | 0 | 0 | 6.509.140 |
|---|---|---|---|---|---|
| 521.448 | 2.588.191 | 2.985.354 | 47.133 | 327.904 | 6.470.030 |
|---|---|---|---|---|---|
| 521.448 | 3.947.203 | 2.400.027 | 61.947 | 876.797 | 7.807.422 |
|---|---|---|---|---|---|
| Dobro ime | Odloženi | Naložbe v | Druga | NDS | stroški | pravice do | neopredmet. | v prido- | Skupaj | (v EUR) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 602.236 | 17.715.703 | 5.569.106 | 90.859 | 938.398 | 24.916.302 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Neposredna povečanja – investicije | 0 | 285.439 | 18.713 | 0 | 876.797 | 1.180.949 |
| Prenos z investicij v teku | 0 | 920.670 | 0 | 0 | (920.670) | 0 |
| Zmanjšanja med letom | 0 | (10.508.233) | (222.001) | (28.912) | (17.728) | (10.776.874) |
| Ostale spremembe (premiki, tečaji valut) | 0 | 339.009 | 136.824 | 0 | 0 | 475.833 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 602.236 | 8.752.588 | 5.502.642 | 61.947 | 876.797 | 15.796.210 |
| Stanje 31.decembra 2020 | 80.788 | 13.456.347 | 3.045.699 | 0 | 0 | 16.582.834 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija v letu | 0 | 1.617.344 | 210.352 | 0 | 0 | 1.827.696 |
| Zmanjšanja med letom | 0 | (10.508.233) | (187.846) | 0 | 0 | (10.696.079) |
| Ostale spremembe (premiki, tečaji valut) | 0 | 239.927 | 34.410 | 0 | 0 | 274.337 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 80.788 | 4.805.385 |
0
0
7.988.788
| 521.448 | 3.947.203 | 2.400.027 | 61.947 | 876.797 | 7.807.422 |
|---|---|---|---|---|---|
| 521.448 | 4.259.356 | 2.523.407 | 90.859 | 938.398 | 8.333.468 |
|---|---|---|---|---|---|
Dobro ime izhaja iz pripojitve družbe Inexa Adria d.o.o. k družbi UNIOR d.d. v letu 2005 in pripojitve družbe UNIOR Werkzeugmaschinen GmbH k družbi UNIOR Deutschland GmbH v letu 2010. Letno preverjamo nadomestljivo vrednost dobrega imena denar ustvarjajočih enot, ki v letu 2022 na podlagi preverjenih indikatorjev neizkazuje znakov za slabitev na podlagi njihovega poslovanja. Zato skupina dobrega imena v letu 2022 ni slabila.
Dolgoročno odloženi stroški razvijanja v skupni višini 2.588.191 evrov se nanašajo na odložene stroške razvoja v dejavnosti strojegradnje. Stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmetenosredstvo ob pogojih izvedljivosti strokovnega dokončanja projekta, da je na voljo za uporabo ali prodajo ter verjetnosti doseganja gospodarskih koristi iz projekta (obstoj trga za učinke projekta ali za projekt oziroma njegova koristnost, če se bo uporabljal v skupini). Med stroški razvijanja, ki se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo skupina prikazuje stroške dela ter zunanjih storitev, potrebnih za razvoj novih tehnoloških rešitev, v primeru izdelave sredstva izhajajočega iz razvoja pa se kot odloženi stroški razvijana usredstvijo tudi materialni stroški, povezani z izdelavo razvojnega sredstva.
Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov je bil izveden test slabitve vrednostno pomembnih odloženih stroškov razvoja. Ocenjena nadomestljiva vrednost odloženih stroškov razvoja presega njihovo neodpisano vrednost na dan 31. 12. 2022, zato v konsolidiranem izkazu poslovnega izida za leto 2022 niso bile evidentirane slabitve odloženih stroškov razvoja.
V poslovnem letu 2022 je skupina izločila v celoti amortizirane odložene stroške razvoja, ki jih prikazuje v okviru neopredmetenih sredstev, v višini 3.461.607 evrov, medtem ko je znesek izločenih amortiziranih dolgoročno odloženih stroškov razvoja v letu 2021 znašal 10.508.223 evrov.
Povečanje neopredmetenih sredstev v letu 2022 predstavlja nakup licenc za programsko opremo v višini 699.372 evrov, od katerih je del v višini 327.904 evrov konec leta prikazan med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi v pridobivanju, in usredstvenih stroškov razvoja v višini 93.434 evrov.
Med drugimi neopredmetenimi osnovnimi sredstvi v znesku 47.133 evrov so prikazane dolgoročne aktivne časovne razmejitve.
Dobro ime je neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti, ostala neopredmetena osnovna sredstva pa imajo določeno končno dobo koristnosti in se v dobi koristnosti enakomerno časovno amortizirajo. Amortizacija neopredmetenih sredstev je v izkazu poslovnega izida izkazana v postavki F. Odpisi vrednosti 1 Amortizacija.
Pri letnem rednem popisu neopredmetenih osnovnih sredstev po nahajališčih družbe UNIOR d.d., s stanjem na dan 31. 10. 2022 in v ostalih družbah v skupini s stanjem na dan 31. 12. 2022 ni bilo ugotovljenih viškov ali manjkov neopredmetenih osnovnih sredstev.
Strošek financiranja investicije za pridobitev neopredmetenega sredstva do usposobitve sredstva, se vključuje v nabavno vrednost neopredmetenih sredstev.
Kosmata knjigovodska vrednost v celoti amortiziranih neopredmetenih sredstev, ki se na dan 31. 12. 2022 še uporabljajo, znaša 1.064.224 evrov;
Na dan 31. 12. 2022 ne obstajajo odprte obveznosti za nakup neopredmetenih sredstev.
Skupina neopredmetenih sredstev nima zastavljenih za svoje dolgove.
Proizvajalna
Drobni
Osnovna
| Nabavna vrednost | Stanje 31. decembra 2021 | 30.070.639 | 153.639.813 | 218.740.148 | 3.285.547 | 11.071.830 | 416.807.977 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neposredna povečanja – investicije | 319.218 | 1.415.370 | 2.192.030 | 174.703 | 12.144.407 | 16.245.728 | |
| Prenos z investicij v teku | 0 | 4.068.749 | 9.716.220 | 73.421 | (13.858.390) | 0 | |
| Zmanjšanja med letom | (40.370) | (1.383.406) | (5.404.845) | (521.165) | (525.071) | (7.874.857) | |
| Prevrednotenje | 143.766 | 0 | 0 | 0 | 0 | 143.766 | |
| Ostale spremembe (spremembe tečajev) | 1.378 | 26.321 | (589.279) | 8.370 | (3.230) | (556.440) | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 30.494.631 | 157.766.847 | 224.654.274 | 3.020.876 | 8.829.546 | 424.766.174 |
| Stanje 31. decembra 2021 | 0 | 81.494.629 | 156.085.643 | 2.666.801 | 0 | 240.247.073 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija v letu | 0 | 4.291.013 | 10.792.641 | 240.337 | 0 | 15.323.991 |
| Zmanjšanja med letom | 0 |
| Proizvajalna | Drobni | Osnovna | Zemljišča | Zgradbe | oprema | inventar | sredstva v pridobivanju | Skupaj (v EUR) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 31. decembra 2020 | 27.492.923 | 150.909.786 | 211.800.690 | 3.272.663 | 6.712.697 | 400.188.759 | |
| Neposredna povečanja – investicije | 271.935 | 3.766.496 | 2.581.906 | 262.474 | 12.930.817 | 19.813.628 | ||
| Prenos z investicij v teku | 474.722 | 3.385.087 | 4.657.281 | 59.260 | (8.576.350) | 0 | ||
| Zmanjšanja med letom | (21.975) | (4.557.841) | (2.858.788) | (410.267) | 0 | (7.848.871) | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | 0 | 85.267.297 | 161.644.272 | 2.370.687 | 0 | 249.282.256 | ||
| Sedanja vrednost 31. decembra 2022 | 30.494.631 | 72.499.550 | 63.010.002 | 650.189 | 8.829.546 | 175.483.918 | ||
| Sedanja vrednost 31. decembra 2021 | 30.070.639 | 72.145.184 | 62.654.505 | 618.746 | 11.071.830 | 176.560.904 |
| 1.848.087 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.848.087 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ostale spremembe (spremembe tečajev) | 4.947 | 136.285 | 2.559.059 | 101.417 | 4.666 | 2.806.374 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 30.070.639 | 153.639.813 | 218.740.148 | 3.285.547 | 11.071.830 | 416.807.977 | |
| Popravek vrednosti | Stanje 31. decembra 2020 | 0 | 79.131.557 | 146.145.848 | 2.703.679 | 0 | 227.981.084 |
| Amortizacija v letu | 0 | 4.260.760 | 10.781.177 | 213.229 | 0 | 15.255.166 | |
| Zmanjšanja med letom | 0 | (1.927.981) | (2.687.558) | (331.501) | 0 | (4.947.040) | |
| Ostale spremembe (spremembe tečajev) | 0 | 30.293 | 1.846.176 | 81.394 | 0 | 1.957.863 | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 0 | 81.494.629 | 156.085.643 | 2.666.801 | 0 | 240.247.073 | |
| Sedanja vrednost 31. decembra 2021 | 30.070.639 | 72.145.184 | 62.654.505 | 618.746 | 11.071.830 | 176.560.904 | |
| Sedanja vrednost 31. decembra 2020 | 27.492.923 | 71.778.229 | 65.654.842 | 568.984 | 6.712.697 | 172.207.675 |
Skupina UNIOR, na podlagi MSRP 16, med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje tudi pravico do uporabe sredstev, pridobljenih na podlagi poslovnega najema po sedanji vrednosti 3.618.769 evrov, pri čemer je nabavna vrednost 5.802.854 evrov, popravek vrednosti pa 2.184.085 evrov. Sedanja vrednost najete opreme je 3.601.645 evrov, zemljišč pa 17.124 evrov. Amortizacija iz naslova najete opreme je v letu 2022 znašala 932.940 evrov, zmanjšanje vrednosti najetih zemljišč pa znaša 9.791 evrov, saj se zemljišča ne amortizirajo. Obresti iz naslova najemov znašajo 58.383 evrov, od tega 57.970 evrov za opremo in 413 evrov za zemljišča. Obveznosti iz naslova najemov so konec leta znašale 3.642.773 evrov (3.627.200 evrov za najeto opremo in 15.573 evrov za najeta zemljišča), od tega kratkoročni del 868.797 evrov (862.797 evrov za najeto opremo in 6.000 evrov za najeta zemljišča). Stroški kratkoročnih najemov, ki zaradi krajšega obdobja najema niso pripoznani kot osnovna sredstva in tudi najemi sredstev, katerih vrednost ne presega mejne vrednosti pripoznavanja sredstev kot osnovno sredstvo, so upoštevani med najemi v poglavju številka 9.8.5 Letnega poročila 2022.
Priletnem rednem popisu opredmetenih osnovnih sredstev po nahajališčih družbe UNIOR d.d., s stanjem na dan 31. 10. 2022 in v ostalih družbah v skupini s stanjem na dan 31. 12. 2022, ni bilo ugotovljenih viškov ali manjkov opredmetenih osnovnih sredstev. So pa inventurne komisije predlagale izločitev opredmetenih osnovnih sredstev, ki so uničena oziroma tako poškodovana, da se popravilo ne izplača in se več ne morejo uporabljati v procesu proizvodnje. Knjigovodska vrednost izločenih opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2022 ob rednem letnem popisu je znašala 236.986 evrov.
Največje investicije so bile namenjene za posodobitev in razširitev strojnih in prostorskih kapacitet za potrebe proizvodnje. Dokončali smo prvo linijo za preoblikovanje aluminija v skupni vrednosti vlaganj 2.116.582 evrov v poslovnem letu 2022. Za namestitev sončnih elektrarn v Srbiji in na Kitajskem smo namenili 1.149.229 evrov, v širitev daljinskega ogrevanja na lesnobiomaso na Rogli smo investirali 696.782 evrov, v toplovodno omrežje za povečanje izrabe odpadne toplote pa 239.597 evrov. Večja vlaganja predstavljajo še nakup obdelovalnega centra za potrebe vzdrževanja v vrednosti 720.630 evrov, CNC brusilni stroj za okroglo brušenje v vrednosti 515.000 evrov in CNC obdelovalni center v vrednosti 495.000 evrov za namen proizvodnje orodij za stroje, nakup stiskalnice za kovačnico v Zrečah v vrednosti 415.898 evrov, robotizacija kovaške linije v vrednosti 359.740 evrov in nakup obdelovalnega centra za potrebe orodjarne v vrednosti 250.076 evrov.
V dejavnosti turizma je bila največja investicija v letu 2022 v višini 791.150 evrov pričetek posameznih faz projekta Park Mašinžaga – 1. faza, ki se bo zaključil v letu 2023, med večjimi investicijami pa so bili še nakup zemljišča ob akumulaciji vode za zasneževanje v višini 315.000 evrov in snežni topovi v višini 159.785 evrov.
Kot jamstvo za dolgove ima skupina zastavljena zemljišča in zgradbe po sedanji vrednosti v višini 79.260.867 evrov ter proizvajalno opremo po sedanji vrednosti v višini 16.285.386 evrov.
Zemljišča v Srbiji so prevrednotena na pošteno vrednost po stanju na dan 31. 12. 2022 na podlagi cenitvenega poročila, izdelanega s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, vpisanega v register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin ministrstva za pravosodje Republike Srbije. Zemljišča v Sloveniji so zaradi sprememb prevrednotena na podlagi cenitvenega poročila, izdelanega s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, vpisanega v register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, na pošteno vrednost po stanju na dan 31. 12. 2021. Pri vrednotenjih sta cenilca uporabila način tržnih primerjav, ki nakazuje vrednost s primerjavo ocenjevane nepremičnine z enakimi ali podobnimi nepremičninami, za katere so na voljo informacije o cenah. Na osnovi doseženih prodajnih cen in prilagoditev je bila upoštevana indikativna cena, ki bi jo primerljiva nepremičnina dosegla na trgu. K oceni zemljišča je bila pripisana še vrednost komunalnega prispevka kot pravice, ki je pripisana k stavbnemu zemljišču, na katerem stojijo objekti z izdanim gradbenim dovoljenjem. Za preveritev uporabnosti cenitev zemljišč v Sloveniji tudi za računovodsko poročanje v letu 2022, je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin na podlagi analize gibanja cen stavbnih zemljišč ocenil, da so vrednosti izkazane v cenitvah po stanju na dan 31. 12. 2021 primerne za uporabo tudi na dan 31. 12. 2022. Predhodno vrednotenje zemljišč je bilo opravljeno po stanju na dan 31. 12. 2020.
Strošek financiranja investicije za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do usposobitve sredstva se vključuje v nabavno vrednost opredmetenih sredstev.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Zemljišča | 1.174.865 | 1.176.603 |
| Zgradbe | 780.562 | 809.858 |
| Skupaj | 1.955.427 | 1.986.461 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Začetno stanje 1. januarja | 1.986.461 | 1.922.524 |
| Pridobitve | 0 | 0 |
| Odsvojitve | 0 | 0 |
| Sprememba poštene vrednosti | (32.070) | 63.317 |
| Ostale spremembe (premiki, tečaji valut) | 1.036 | 620 |
| Končno stanje 31. decembra | 1.955.427 | 1.986.461 |
Naložbene nepremičnine zajemajo zemljišča in zgradbe, ki so namenjene nadaljnji prodaji oziroma se ne uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti skupine na lokacijah v Zrečah in na Rogli, oziroma so oddane v najem v Kragujevcu v Srbiji. Pri zemljiščih in zgradbah, ki so izkazane med naložbenimi nepremičninami, sta cenilca nepremičnin, vpisana v register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo in v register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin ministrstva za pravosodje Republike Srbije, uporabila način tržnih prodaj, ki nakazuje vrednost s primerjavo ocenjevane nepremičnine z enakimi ali podobnimi nepremičninami, za katere so na voljo informacije o cenah. Na osnovi doseženih prodajnih cen in prilagoditev so bile upoštevane indikativne cene, ki bi jih primerljive nepremičnine dosegle na trgu. K oceni zemljišč je bila pripisana še vrednost komunalnega prispevka kot pravice, ki je pripisana k stavbnemu zemljišču, na katerem stojijo objekti z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Naložbene nepremične v Srbiji so vrednotene na podlagi cenitvenega poročila, izdelanega s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin na pošteno vrednost po stanju na dan 31. 12. 2022. Učinek sprememb poštene vrednosti naložbenih nepremičnin v vrednosti 63.317 evrov je vključen v poslovni izid leta 2022. Naložbene nepremičnine v Sloveniji so vrednotene na podlagi cenitvenega poročila, izdelanega s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin na pošteno vrednost po stanju na dan 31. 12. 2021. Za preveritev uporabnosti cenitev tudi za računovodsko poročanje v letu 2022 je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin na podlagi analize gibanja cen stavbnih zemljišč ocenil, da so vrednosti izkazane v cenitvah po stanju na dan 31. 12. 2021 v Sloveniji primerne za uporabo tudi na dan 31. 12. 2022.
Kot jamstvo za dolgove ima skupina zastavljene naložbene nepremičnine po knjigovodski vrednosti 749.527 evrov.
Prihodki iz naslova najemnin v poslovnem letu 2022 so znašali 329.391 evrov. Prihodnje najemnine se nanašajo na oddajanje v najem proizvodnih hal in pisarniških prostorov v Kragujevcu.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| do 1 leta |
| od 2 do 5 let | več kot 5 let | Skupaj |
|---|---|---|
| 196.336 | 785.344 | 1.963.360 |
| 211.951 | 847.804 | 2.119.510 |
| 981.680 | 1.059.755 |
Obratovalni stroški naložbenih nepremičnin so v letu 2022 znašali 32.289 evrov, v preteklem letu pa so znašali 39.285 evrov.
Gibanje dolgoročnih naložb v delnice, deleže in posojila (v EUR)
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje naložb 1. januarja | 20.526.937 | 18.512.953 |
| Povečanja: | ||
| Nakupi delnic in deležev | 0 | 0 |
| Pripis vrednosti pridruženih podjetij po kapitalski metodi | 3.397.658 | 2.093.376 |
| Druga povečanja – prevrednotenje | 10 | 8 |
| Zmanjšanja: | ||
| Prodaje delnic in deležev | (3.671.098) | (28.550) |
| Odplačila dolgoročnih danih posojil | 0 | 0 |
| Kratkoročni del naložb | (1.806) | (1.808) |
| Druga zmanjšanja – oslabitev | (762) | (49.042) |
| Stanje 31. decembra | 20.250.939 | 20.526.937 |
Povečanje dolgoročnih finančnih naložb v višini 3.397.658 evrov predstavlja pripis vrednosti pridruženih podjetij, ki se v konsolidiranih računovodskih izkazih vrednotijo po kapitalski metodi, medtem ko je v letu 2021 znašal pozitivni učinek 2.093.376 evrov. Dobički in izgube pridruženih podjetij v konsolidiranem izkazu finančnega položaja povečujejo oziroma zmanjšujejo vrednost dolgoročnih finančnih naložb, v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pa povečujejo finančne prihodke oziroma odhodke. Zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb predstavlja odprodajo naložbe v pridruženo družbo UNIOR Tepid S.R.L v Romuniji v višini 3.644.845 evrov.
| Delež % | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|
| V državi: | |||
| ŠTORE STEEL d.o.o. Štore | 29,253 | 18.927.710 | 15.648.053 |
| UNIOR TEPID S.R.L. Brasov, Romunija | 49,000 | 0 | 3.644.845 |
|---|---|---|---|
| UNIOR TEHNA d.o.o. Sarajevo, BiH | 25,000 | 498.463 | 436.003 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. Beograd, Srbija | 20,000 | 753.481 | 697.940 |
Ker ima družba Štore Steel d.o.o. tudi 9,95-odstotni lastni delež, je vrednost naložbe v to pridruženo družbo v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine UNIOR vrednotena po preračunanem 32,487-odstotnem deležu, pri čemer so iz kapitala te družbe zaradi uskladitve računovodskih usmeritev izločena prevrednotenja zgradb v višini 13.351.048 evrov.
Kot jamstvo za dolgove ima skupina zastavljene dolgoročne finančne naložbe po knjigovodski vrednosti 18.927.710 evrov.
| Ime podjetja | Država | Odstotek udeležbe v kapitalu | Velikost kapitala v EUR | Poslovni izid leta v EUR |
|---|---|---|---|---|
| ŠTORE STEEL d.o.o. | Slovenija | 29,253 | 71.613.875 | 10.534.629 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. | BiH | 25,000 | 1.993.852 | 249.840 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. | Srbija | 20,000 | 3.767.404 | 520.647 |
Podrobni podatki pridruženih družb (firma, sedež, dejavnost ter število zaposlenih) so razkriti v poglavju 9.6.1.3 Letnega poročila 2022.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Banke | 750 | 750 |
| Druga podjetja | 61.629 | 87.882 |
| Skupaj | 62.379 | 88.632 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Dolgoročna posojila drugim | 10.712 | 13.272 |
| Kratkoročni del naložb v dolgove | (1.806) | (1.808) |
| Skupaj | 8.906 | 11.464 |
Prikazana dolgoročna posojila so v celoti poplačljiva. Obrestne mere za dolgoročne naložbe v finančne dolgove so v razponu mesečni euribor + 3 odstotke do 3-mesečni euribor + 3 odstotke ter fiksna obrestna mera 3 odstotke.
Prihodki iz naslova obresti v letu 2022 znašajo 127.206 evrov, v letu 2021 pa so znašali 178.804 evrov.
Za naložbe skupina presodi znake slabitev in za naložbe, kjer ti obstajajo, opravi vrednotenja na podlagi prihodnjih denarnih tokov, ki so podlaga za evidentiranje morebitnih slabitev.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | 120.000 | 120.000 |
| Skupaj | 120.000 | 120.000 |
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo predstavljajo bungalovi na Rogli.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Material | 36.222.588 | 35.305.629 |
| Nedokončana proizvodnja | 29.793.882 | 28.087.466 |
| Proizvodi | 24.077.727 | 19.953.023 |
| Trgovsko blago | 7.456.322 | 5.903.547 |
| Popisni presežki | 147.176 | 219.103 |
| Popisni primanjkljaji | (181.122) | (219.103) |
| Popravek vrednosti | (1.052.339) | (2.708.975) |
| Skupaj | 96.464.234 | 86.540.690 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| – material | 821.123 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje popravkov vrednosti zalog 1. januarja | 2.708.975 | 3.261.214 |
| – uskladitev iz preteklega leta | 0 | 0 |
| – oblikovanje popravka vrednosti | 97.220 | 113.371 |
| – odprava popravka vrednosti | (167.872) | (448.081) |
| – odpisi | (1.585.984) | (217.529) |
| Stanje 31. decembra | 1.052.339 | 2.708.975 |
Zaloge so se v poslovnem letu 2022 skupaj povečale za 9.923.544 evrov, kar je posledica predvsem višjih nabavnih cen, večjega obsega proizvodnje, višjih proizvajalnih stroškov ter večjih varnostnih zalog materiala zaradi minimiziranja tveganja težav pri dobavah ter porasta cen (predvsem jekla in pločevine).
Knjigovodska vrednost zalog je enaka čisti iztržljivi vrednosti, vsako leto sproti pa po metodologiji, zapisani v računovodskih usmeritvah, oblikujemo popravek vrednosti za zaloge, ki niso imele gibanja v določenih obdobjih. Vrednostno stanje popravka vrednosti zalog v letu 2022 je za 1.656.636 evrov nižje kot konec leta 2021, zaradi izločitve zalog iz evidence, ker zaloge niso bile več primerne za uporabo.
Pri inventurah stanja zalog je bilo skupno ugotovljeno 147.176 evrov popisnih presežkov ter 181.122 evrov popisnih primanjkljajev, kar pomeni, da so primanjkljaji presegali presežke za 33.946 evrov.
Kot jamstvo za dolgove ima skupina zastavljene zaloge po knjigovodski vrednosti 20.000.000 evrov.
Zaloge v zgornji tabeli so prikazane v bruto zneskih, ker so posebej prikazani popravki vrednosti zalog ter učinki popravkov zalog, izhajajočih iz ugotovljenih sprememb pri popisu zalog, zaloge v izkazu finančnega položaja so prikazane v neto zneskih.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Dolgoročne poslovne terjatve | ||
| Dolgoročne poslovne terjatve do drugih | 21.356 | 28.963 |
| Skupaj dolgoročne poslovne terjatve | 21.356 | 28.963 |
| Kratkoročne poslovne terjatve | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij | 259.184 | 709.132 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – doma | 3.729.457 | 3.651.472 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – v tujini | 29.472.916 | 32.903.657 |
| Kratkoročne poslovne terjatve iz naslova obresti |
| Terjatve za DDV | 1.207.050 | 1.741.672 |
|---|---|---|
| Predujmi | 2.891.660 | 2.606.663 |
| Druge kratkoročne poslovne terjatve | 13.884.220 | 10.130.722 |
| Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev | (698.088) | (555.131) |
| Skupaj kratkoročne poslovne terjatve | 50.746.399 | 51.203.777 |
Dolgoročne poslovne terjatve Skupine UNIOR so se zmanjšale za 7.607 evrov iz naslova poplačil s strani kupcev. Ker so vse terjatve izterljive, skupina pri upoštevanju poplačljivosti terjatev ne diskontira. Med drugimi kratkoročnimi terjatvami so izkazane terjatve prodanih poslovnih terjatev iz naslova neregresnega faktoringa, terjatve iz naslova refundacij, kratkoročno odloženih stroškov ter nezaračunani prihodki. V tabeli prikazane terjatve so v celoti poplačljive. Pričakovane kreditne izgube iz poslovnih terjatev (ang. Expected credit loss, ECL) skladno z MSRP9 so prikazane v poglavju 9.11 Letnega poročila 2022. Vse kratkoročne poslovne terjatve do kupcev, ki niso povezane osebe, ima skupina zavarovane z 90 odstotnim kritjem. Kot jamstvo za dolgove ima skupina zastavljene terjatve v vrednosti 3.368.562 evrov. V letu 2022 je skupina oblikovala popravke vrednosti terjatev do kupcev v vrednosti 236.916 evrov.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 555.131 | 792.948 |
| Izterjane odpisane terjatve | (9.788) | (108.850) |
| Dokončen odpis terjatev | (84.171) | (181.460) |
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu: | 236.916 | 52.493 |
| Stanje 31. decembra | 698.088 | 555.131 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Nezapadle terjatve | 43.292.427 | 41.888.173 |
| Zapadle terjatve do 90 dni | 5.366.907 | 5.900.601 |
| Zapadle terjatve od 91 do 180 dni | 1.028.467 | 1.150.016 |
| Zapadle terjatve od 181 do 365 dni | 782.237 | 1.337.834 |
| Zapadle terjatve nad 1 leto | 276.361 | 927.153 |
| Skupaj | 50.746.399 | 51.203.777 |
| (v EUR) | 31.12.2022 | 31.12.2021 |
|---|---|---|
| Dana posojila – drugim | 58.729 | 5.038 |
| Kratkoročne finančne naložbe v depozite | 0 | 3.244.887 |
| Kratkoročni del dolgoročnih naložb v dolgove | 1.806 | 1.808 |
| Skupaj | 60.535 | 3.251.733 |
Kratkoročne finančne naložbe niso zastavljene. Skupina UNIOR kratkoročne finančne naložbe izkazuje po odplačni vrednosti. Za kratkoročna posojila skupina nima prejetih zavarovanj, zanje pa se ocenjuje, da so v celoti poplačljiva. Obresti iz naslova danih posojil se poplačujejo.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 3.251.733 | 2.937.946 |
| Povečanja: | ||
| Povečanje kratkoročnih posojil drugim | 53.494 | 3.509 |
| Povečanje naložb v depozite | 0 | 313.280 |
| Prenos kratkoročnega dela dolgoročnih finančnih naložb | 1.806 | 1.808 |
| Zmanjšanja: | ||
| Zmanjšanje kratkoročnih posojil drugim | (1.611) | (4.810) |
| Zmanjšanje finančnih naložb v depozite | (3.244.887) | 0 |
| Stanje 31. decembra | 60.535 | 3.251.733 |
Kratkoročne finančne naložbe so se zmanjšale za 3.191.198 evrov v glavnem zaradi izteka vezave sredstev v obliki bančnih depozitov pri bankah v tujini. Posledično se je povečalo stanje denarnih sredstev.
| Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina | (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| Gotovina v blagajni in prejeti čeki | 18.954 | 349.895 | |
| Denarna sredstva v banki | 22.674.904 | 10.706.841 | |
| Skupaj | 22.693.858 | 11.056.736 |
Celotni kapital Skupine UNIOR sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, preneseni čisti poslovni izid, čisti dobiček ali izguba poslovnega leta in prevedbeni popravek kapitala.
Osnovni kapital obvladujoče družbe je na dan 31. 12. 2022 registriran v znesku 23.688.983 evrov, kot je izkazan v izkazu finančnega položaja, in je razdeljen na 2.838.414 kosovnih delnic. Obvladujoča družba nima odobrenega kapitala in v poslovnem letu 2022 ni pogojno povečala osnovnega kapitala. Obvladujoča družba in ostale družbe v skupini niso izdale dividendnih obveznic in niso družbenik v drugi družbi, za katere obveznosti bi neomejeno odgovarjale.
Kapitalske rezerve znašajo 41.686.964 evrov, znesek kapitalskih rezerv pa je sestavljen iz vplačanega presežka kapitala iz naslova dokapitalizacij v višini 7.944.612 evrov, presežka prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo prodanih lastnih delnic v višini 3.977.906 evrov ter splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, ki je bil ob prehodu na Mednarodne standarde računovodskega poročanja vključen v kapitalske rezerve v višini 29.764.445 evrov.
Rezerve iz dobička v višini 35.838.083 evrov so namensko zadržani zneski dobičkov iz preteklih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub. Rezerve vključujejo 2.721.454 evrov rezerv za lastne delnice v lasti družbe UNIOR d.d. in lastne delnice v lasti odvisnih družb UNIOR Deutschland GmbH in SPITT d.o.o. Družba UNIOR d.d. ima v lasti 69.784 lastnih delnic, odvisni družbi UNIOR Deutschland GmbH in SPITT d.o.o. pa imata skupaj v lasti 3.330 delnic obvladujoče družbe.
Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 20.313.057 evrov predstavljajo rezerve iz naslova prevrednotenja zemljišč po pošteni vrednosti ter izgube in aktuarske dobičke pri aktuarskih izračunih odpravnin ob upokojitvi. V preteklem letu je znesek rezerv zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti znašal 20.521.761 evrov. Zmanjšanje 208.704 evrov je sestavljeno iz zmanjšanja v višini 1.046.785 evrov zaradi vrednotenja zemljišč po pošteni vrednosti in povečanja oslabitve vrednosti presežkov za obveznosti za odloženi davek v višini 172.723 evrov, povečanje pa predstavljajo spremembe aktuarskega dobička iz naslova izračuna rezervacij na podlagi pokojninskih programov v višini 1.010.804 evrov.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Zemljišča | 24.424.824 | 25.471.609 |
| Oslabitev vrednosti presežkov | (4.225.320) | (4.052.597) |
| Odpravnine | (614.983) | (614.983) |
| Aktuarski dobiček | 728.536 | (282.268) |
| Skupaj | 20.313.057 | 20.521.761 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 20.521.761 | 20.231.979 |
| Zmanjšanja: | ||
| – zemljišča | (1.500.134) | 0 |
| – aktuarski dobiček | 0 | (659.745) |
| – oslabitev vrednosti presežkov | (172.723) | (188.925) |
| Povečanja: | ||
| – zemljišča |
| Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade | Rezervacije za rente |
|---|---|
| 453.349 | 1.127.768 |
| – aktuarski dobiček | 1.010.804 |
| 0 | – odprava oslabitve vrednosti presežkov |
| 0 | 10.684 |
Stanje 31. decembra
20.313.057
20.521.761
Preneseni čisti dobiček znaša 38.306.075 evrov in predstavlja nerazporejeni dobiček preteklih let.
Čisti poslovni izid Skupine UNIOR v letu 2022 je dobiček v višini 10.232.462 evrov, v preteklem letu pa je skupina izkazala poslovni izid v višini 11.091.270 evrov. Čisti poslovni izid Skupine UNIOR je za 5.157.066 evrov večji od dobička obvladujoče družbe. Razlike so posledice poslovnih izidov odvisnih družb, ki pripadajo lastnikom obvladujoče družbe v vrednosti 3.482.877 evrov, spremembe vrednosti pridruženih družb v višini 517.888 evrov, izločitev in prilagoditev pri konsolidaciji v višini – 634.190 evrov ter dobička, ki pripada neobvladujočim deležem v višini 1.790.491 evrov.
Čisti dobiček na delnico v poslovnem letu 2022 znaša 3,70 evra, v poslovnem letu 2021 pa je znašal 4,01 evra na delnico. Čisti dobiček oziroma čista izguba na delnico je izračunana tako, da se čisti dobiček oziroma čista izguba obračunskega obdobja, ki pripada lastnikom, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti skupina. Tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic, upoštevano pri izračunu čistega dobička na delnico v poslovnem letu 2022 in poslovnem letu 2021 znaša 2.765.300 delnic. Popravljeni čisti dobiček na delnico za poslovno leto 2022 in poslovno leto 2021 je enak čistemu dobičku na delnico.
Vseobsegajoči donos poslovnega leta na delnico v poslovnem letu 2022 znaša 3,37 evra, v poslovnem letu 2021 pa je znašal 5,36 evra na delnico. Vseobsegajoči donos poslovnega leta na delnico je izračunan tako, da se vseobsegajoči donos poslovnega leta, ki pripada lastnikom, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti skupina. Tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic, upoštevano pri izračunu vseobsegajočega donosa poslovnega leta v poslovnem letu 2022 in poslovnem letu 2021 znaša 2.765.300 delnic. Popravljeni vseobsegajoči donos poslovnega leta na delnico za poslovno leto 2022 in poslovno leto 2021 je enak vseobsegajočemu donosu poslovnega leta.
Gibanja v kapitalu, pripisanem lastnikom obvladujoče družbe, v tekočem letu predstavljajo:
Gibanja v kapitalu, pripisanem neobvladujočim deležem, v tekočem letu predstavljajo:
| Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade | Rezervacije za rente | Prejete donacije za osnovna sredstva | Odloženi prihodki | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| 6.700.968 | 277.861 | 2.212.592 | 199.505 | 9.390.926 | |
| Oblikovane rezervacije | 2.148.434 | 1.366 | 2.468.137 | 228.721 | 4.846.658 |
| Črpanje rezervacij | (239.401) | (16.916) | (118.105) | (28.856) | (403.277) |
| Odprava rezervacij | (1.221.367) | 0 | 0 | 0 | (1.221.367) |
| Stanje 31. decembra 2022 | 7.388.634 | 262.311 | 4.562.624 | 399.370 | 12.612.939 |
| Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade | Rezervacije za rente | Prejete donacije za osnovna sredstva | Odloženi prihodki | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|
| 6.613.268 | 288.171 | 2.361.531 | 224.925 | 9.487.895 | |
| Oblikovane rezervacije | 1.062.915 | 6.485 | 0 | 0 | 1.069.400 |
| Črpanje rezervacij | (240.727) | (16.795) | (148.939) | (25.420) | (431.881) |
| Odprava rezervacij | (734.488) | 0 | 0 | 0 |
6.700.968
277.861
2.212.592
199.505
9.390.926
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine v znesku 7.388.634 evrov so oblikovane v višini ocenjenih izplačil v prihodnosti za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan izkaza finančnega položaja. Glavni parametri, upoštevani v izračunu, so starostna meja upokojitve 65 let za ženske in moške, potrebna delovna doba 40 let, diskontna stopnja 3,87 odstotka ter dolgoročna letna rast plač 3,5 odstotka. Fluktuacija je upoštevana glede na starostno razporeditev delavcev in sicer za delavce stare do 30 let 11 odstotkov, za delavce stare od 31 do 40 let 4 odstotke, za delavce stare od 41 do 50 let 3 odstotke in za delavce starejše od 51 let en odstotek. Rezervacije se odpravljajo zaradi drugačnih predpostavk pri obračunu rezervacij ter za vse zaposlene, za katere so bile v preteklih letih oblikovane rezervacije, a pri nas niso več zaposleni.
Analiza občutljivosti na spremembo parametrov aktuarskih predpostavk na višino oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pomembnega deleža rezervacij v Skupini UNIOR, ki se nanaša na družbi UNIOR d.d. in UNITUR d.o.o. in predstavlja 83,7 odstotka vseh oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, je prikazana v spodnji tabeli.
| Odmik od postavk | Rezervacije za odpravnine | Rezervacije za jubilejne nagrade | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 4.578.813 | 1.602.819 | 6.181.633 | |
| Rast plač v podjetju | + 0,50 % | 151.421 | 0 | 151.421 |
| - 0,50 % | (122.150) | 0 | (122.150) | |
| Rast plač v državi | + 0,50 % | 180.041 | 0 | 180.041 |
| - 0,50 % | (147.793) | 0 | (147.793) | |
| Fluktuacija | + 0,50 % | (290.315) | (53.475) | (343.790) |
| - 0,50 % | 314.036 | 56.997 | 371.033 | |
| Upokojitvena starost | + 1 leto | (225.972) | 28.300 | (197.672) |
| - 1 leto | 221.975 |
| Glavnica | Nova | Glavnica | Del, ki | Odplačila | dolga | zapade | Dolgoročni | (v EUR) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. 1. 2022 | v letu | v letu | 31. 12. 2022 | v letu 2023 | del | Banka ali posojilodajalec | ||
| Prejeta posojila banke v državi | 75.195.690 | 2.173.891 | (1.659) | 77.367.922 | (64.790.546) | 12.577.376 | ||
| Prejeta posojila banke v tujini | 2.060.442 | 679.514 | 0 | 2.739.956 | (425.558) | 2.314.398 |
Rezervacije za rente so oblikovane za zaposlence, ki so se pri delu v družbi poškodovali in imajo trajne posledice, vrednost rezervacij za rente pa na dan 31. 12. 2022 znaša 262.311 evrov.
Med dolgoročnimi rezervacijami za prejete donacije za osnovna sredstva so izkazana prejeta sredstva Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje razvojnih projektov in sofinanciranje naložb v obnovo in razvoj turističnih objektov v Zrečah in na Rogli, za sanacijo term po požaru, sofinanciranje izgradnje hotela Atrij v Zrečah in prejeta sredstva za sofinanciranje naložb za razvoj podjetništva v Srbiji, ki jih podeljuje Fond Republike Srbije za razvoj. Povečanje v letu 2022 predstavlja prejeta nepovratna sredstva s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje operacije Park Mašinžaga (1.faza) v vrednosti 2.375.516 evrov. Rezervacije se črpajo v skladu z amortizacijo sofinanciranih osnovnih sredstev, njihovo stanje na dan 31. 12. 2022 pa znaša 4.562.624 evrov.
Med dolgoročno odloženimi prihodki so izkazana prejeta sredstva za sofinanciranje izgradnje kotlovnice za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso na Rogli, vrednost rezervacij iz tega naslova pa na dan 31. 12. 2022 znaša 399.370 evrov.
| 210.783 | 426.451 | 0 | 637.234 | (230.935) | 406.299 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2.840.489 | 804.123 | (14.521) | 3.630.091 | (856.115) | 2.773.976 |
|---|---|---|---|---|---|
| 539.083 | 142.253 | (49.594) | 631.742 | (267.193) | 364.549 |
|---|---|---|---|---|---|
| 80.846.487 | 4.226.232 | (65.774) | 85.006.945 | (66.570.347) | 18.436.598 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta posojila banke v državi | 84.908.992 | 6.134.402 | 0 | 91.043.394 | (15.847.704) | 75.195.690 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta posojila banke v tujini | 2.502.964 | 0 | 2.502.964 | (442.522) | 2.060.442 | |
| Ostali posojilodajalci | 404.697 | 0 | 404.697 | (193.914) | 210.783 | |
| Obveznosti iz najemov | 568.741 | 3.220.733 | (4.435) | 3.785.039 | (944.550) | 2.840.489 |
| Finančni najem | 810.907 |
Skupaj dobljena posojila: 89.196.301
Obrestne mere za najeta dolgoročna posojila se gibljejo v razponu od 6-mesečni euribor + 0,45 odstotka do 6-mesečni euribor + 3,22 odstotka ter 3-mesečni euribor + 0,5 odstotka do 3-mesečni euribor + 2,5 odstotka.
Skupina UNIOR ima najeta dolgoročna posojila z referenčno obrestno mero za 3-mesečni in 6-mesečni euribor. Za dolgoročna posojila v višini 47,5 milijona evrov v družbi UNIOR d.d. in 7,8 milijona evrov v družbi UNITUR d.o.o. je bila v letu 2017 sklenjena obrestna zamenjava za obdobje pet let do decembra 2022, s čimer se je varovala Skupina UNIOR pred morebitnimi neugodnimi vplivi gibanja variabilne obrestne mere euribor.
Tekoči stroški iz naslova obrestne zamenjave se pripoznajo preko izkaza poslovnega izida. Skupina na dan 31. 12. 2022 nima sklenjenih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.
Novo posojilo pri bankah v državi v letu 2022 v višini 2.173.891 evrov predstavlja črpanje odobrenega posojila za namene vzpostavitve novega proizvodnega programa za preoblikovanje aluminija. Nova posojila pri bankah v tujini v višini 679.514 evrov in pri drugih posojilodajalcih v višini 426.451 evrov so namenjena za financiranje investicij v osnovnihsredstva.
Povečanje obveznosti iz najemov v višini 804.123 evrov predstavljajo novo sklenjene pogodbe o dolgoročnem poslovnem najemu, povečanje obveznosti iz finančnih najemov v znesku 142.253 evrov pa novo sklenjene leasing pogodbe za nakup službenih avtomobilov. Del obveznosti iz finančnega najema se nanaša tudi na obveznosti do bank.
Zaradi sprememb tečajev tujih valut so se dolgoročne finančne obveznosti Skupine UNIOR v letu 2022 povečale za 19.490 evrov.
Skupina UNIOR je v poslovnem letu 2020 najela dva kredita s poroštvom Republike Slovenije v višini 70 odstotkov najetih posojil skladno z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), zaradi česar ima obvladujoča družba UNIOR d.d. prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih povezanih družb ali lastnikov.
Navedena prepoved velja v skladu s 14. členom ZDLGPE za čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva, ki poteče z dokončnim vračilom kredita. Stanje najetih kreditov v skladu z ZDLGPE na dan 31. 12. 2022 znaša 8.866.667 evrov, s končno zapadlostjo v letu 2025. Prejeti krediti s poroštvom Republike Slovenije predstavljajo povratna sredstva.
Za obstoječe dolgoročno sindicirano posojilo, katerega neodplačano stanje na dan 31. 12. 2022 znaša 60.576.092 evrov, mora Skupina UNIOR pri poslovnih bankah izpolnjevati kazalnike iz poslovanja skupine, in sicer sta določena dva kazalnika – neto finančni dolg v EBITDA ter odstotek kapitala v obveznostih do virov sredstev. Oba kazalnika je skupina tudi v poslovnem letu 2022 dosegla brez odstopanj, glede na načrtovano prihodnje poslovanje pa je tveganje neizpolnitve zavez minimalno.
Skupina UNIOR je na dan 31. 12. 2022 med kratkoročne finančne obveznosti prenesla del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v letu 2023 v višini 66.570.347 evrov. Po zaključku poslovnega leta je skupina s sindikatom poslovnih bank sklenila refinanciranje v letu 2023 zapadlih finančnih obveznosti, in sicer za obdobje 7 let. Tako v letu 2023 dejansko v plačilo zapade 10.236.747 evrov finančnih obveznosti in ne 66.570.347 evrov, kolikor je obstajalo kratkoročnega dela dolgoročnih finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2022.
| Zapadlost od 1 do 2 let | 6.747.092 | 61.126.384 |
|---|---|---|
| Zapadlost od 2 do 3 let | 4.210.336 | 11.703.651 |
| Zapadlost od 3 do 4 let | 1.158.479 | 3.935.794 |
| Zapadlost od 4 do 5 let | 1.671.883 | 1.316.293 |
| Zapadlost nad 5 let | 4.648.808 |
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Dolgoročne poslovne obveznosti | 13.102 | 39.255 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti | (13.102) | (26.170) |
| Skupaj | 0 | 13.085 |
Dolgoročne poslovne obveznosti za plačilo davka od dobička v Srbiji, ki v skladu z reprogramom zapadejo v plačilo v letu 2023, so bile v celoti prenesene na kratkoročne poslovne obveznosti.
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Odložena dolgoročna terjatev za davek | 9.741.408 | 9.110.627 |
| – jubilejne nagrade in odpravnine | 1.115.483 | 976.434 |
| – oslabitve terjatev do kupcev | 186.285 | 142.216 |
| – oslabitve finančnih naložb | 681.260 | 666.060 |
| – olajšave za investiranje | 2.997.182 | 2.564.719 |
| – vlaganja za raziskave in razvoj | 995.653 | 995.653 |
| – davčna izguba | 3.765.545 | 3.765.545 |
| Pobot z odloženimi obveznostmi za davek | (2.896.688) | (2.616.909) |
| Neto odložene terjatve za davek 31. decembra | 6.844.720 | 6.493.718 |
| Odložena dolgoročna obveznost za davek | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| (4.798.488) | (4.113.907) | |
| – presežek iz prevrednotenja zemljišč | (4.628.382) | (4.206.898) |
| – presežek iz prevrednotenja odpravnin | (21.916) | 172.231 |
| – ostale obveznosti za odložen davek | (148.190) | (79.240) |
| Pobot z odloženimi terjatvami za davek |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje odložene terjatve za davek 1. januarja | 9.110.627 | 8.297.982 |
| Povečanja: | ||
| - dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine | 148.986 | 12.934 |
| - oslabitev terjatev do kupcev | 46.509 | 662 |
| - oslabitev finančnih naložb | 15.200 | 222.689 |
| - olajšava za investiranje | 432.463 | 478.479 |
| - vlaganje za raziskave in razvoj | 0 | 159.517 |
| Zmanjšanja: | ||
| (12.377) | (61.636) | |
| - dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine | (9.937) | 0 |
| - odprava oslabitev terjatev do kupcev | (2.440) | (37.813) |
| - odprava olajšave za investiranje | 0 | (23.823) |
| Stanje odložene terjatve za davek 31. decembra | 9.741.408 | 9.110.627 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje odložene obveznosti za davek 1. januarja | 4.113.907 | 3.966.182 |
| Povečanja: | 698.285 | 188.999 |
| Zmanjšanja: | (13.704) | (41.274) |
| Stanje odložene obveznosti za davek 31. decembra | 4.798.488 | 4.113.907 |
Odloženi davek se izkazujepo metodiobveznosti v izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo
začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega
poročanja ter zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, ki jo bo treba
po pričakovanjih plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu
uveljavljenih na datum poročanja.
Pri konsolidiranju se lahkopojavijo začasne razlike v davčni obremenitvi, ki izvirajo iz razlik med
uradnimi računovodskimi izkazi odvisnega podjetja in njegovimi računovodskimi izkazi, prilagojenimi
računovodskim predpisom obvladujočega podjetja.
Odložene terjatve za davek izhajajo iz izračunanih rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, oslabitev terjatev do kupcev, oslabitev finančnih naložb, olajšav za investiranje, olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj ter iz naslova izkazane davčne izgube. Uporabljene stopnje davka za vse postavke so v skladu z davčnimi zakonodajami v posameznih državah, v katerih podjetja v skupini delujejo, znašajo pa med 9,0 in 33,825 odstotka.
Dolgoročne odložene obveznosti za davek se nanašajo na preračun nepremičnin (zemljišč) na pošteno vrednost, ki se izkazuje na presežku iz prevrednotenja. Uporabljene stopnje davka za vse postavke so v skladu z davčnimi zakonodajami v posameznih državah, v katerih podjetja v skupini delujejo, znašajo pa med 9,0 in 33,825 odstotka.
| Stanje dolga | Prenos 1. 1. 2022 | Nova | Odplačila kratkoročnega posojila v letu 2022 | Stanje dolga s kratkor. delom dolgoroč. obveznosti | Stanje dolga 31. 12. 2022 (v EUR) |
|---|---|---|---|---|---|
| Banka ali posojilodajalec | Prejeta posojila banke v državi | 28.607.704 | 35.061.983 | (45.864.826) | 64.790.546 |
| Prejeta posojila banke v tujini | 3.501.289 | 8.033 | (1.879.751) | 425.558 | |
| Ostali posojilodajalci | 220.333 | 0 | (207.103) | 230.935 | |
| Obveznosti iz najemov | 980.181 | 4.938 | (972.437) | 856.115 | |
| Finančni najem | 287.074 | 0 | (287.074) | 267.193 | |
| Obrestne zamenjave | 373.437 | 0 | (373.437) | 0 | |
| Skupaj dobljena posojila | 33.970.018 | 35.074.954 | (49.584.628) | 66.570.347 | 86.030.691 |
| Banka ali posojilodajalec | Prejeta posojila banke v državi | Prejeta posojila banke v tujini | Ostali posojilodajalci | Obveznosti iz najemov | Finančni najem | Obrestne zamenjave | Skupaj dobljena posojila |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12.886.188 | 3.397.025 | 191.793 | 417.130 | 339.958 | 0 | 17.232.094 | |
| 34.580.987 | 145.349 | 0 | 24.282 | 0 | 744.057 | 35.494.675 | |
| (34.707.175) | (483.607) | (165.374) | (405.781) | (339.958) | (370.620) | (36.472.515) | |
| 15.847.704 | 442.522 | 193.914 | 944.550 | 287.074 | 0 | 17.715.764 | |
| 28.607.704 | 3.501.289 | 220.333 | 980.181 | 287.074 | 373.437 | 33.970.018 |
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi Skupina UNIOR izkazuje kratkoročna posojila pri bankah in razvojnih skladih v tujini, kratkoročno posojilo za projektno financiranje pri poslovni banki ter kratkoročni del posojila pri družbi Petrol d.d. Del obveznosti iz finančnega najema se nanaša tudi na obveznosti do bank. Vse ostale finančne obveznosti so dolgoročne.
Obrestna mera za najeta kratkoročna posojila znaša od 2,0 do 5,24 odstotka fiksno ter od 6-mesečni euribor + 0,5 odstotka do 6-mesečni euribor + 3,22 odstotka, 3-mesečni euribor + 2,5 odstotka in mesečni euribor + 2,25 odstotka.
Za obstoječe kratkoročno revolving posojilopridobljeno s strani sindikata poslovnih bank, katerega neodplačano stanje na dan 31. 12. 2022 znaša 10.900.000 evrov mora Skupina UNIOR pri poslovnih bankah izpolnjevati kazalnike iz poslovanja, vezanena poslovanje skupine, in sicer sta določena dva kazalnika – neto finančne obveznosti v EBITDA ter odstotek kapitala v obveznostih do virov sredstev. Oba kazalnika je skupina tudi v poslovnem letu 2022 dosegla brez odstopanj, glede na načrtovano prihodnje poslovanje pa je tveganje neizpolnitve zavez minimalno.
Skupina UNIOR je s sindikatom poslovnih bank sklenila refinanciranje obstoječih posojil, ki zapadejo v letu 2023 v višini 66.570.347 evrov, in so na dan 31. 12. 2022 prenesena na kratkoročne finančne obveznosti, za obdobje 7 let. Dejanska odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2023 bodo znašala 10.236.747 evrov in ne 66.570.347 evrov, kolikor je bilo dolgoročnih finančnih obveznosti prenesenih na kratkoročne finančne obveznosti na dan 31. 12. 2022.
Zavarovanje za dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz financiranjav višini 81.293.392 evrov predstavljajo hipoteke na nepremičninah, premičninah, naložbenih nepremičninah, dolgoročnih naložbah, terjatvah ter zalogah v višini 104.212.265 evrov in dane menice.
| Kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih podjetij doma | 10.974.306 | 7.184.308 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih podjetij v tujini | 35.570 | 4.702 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih dobaviteljev doma | 23.635.525 | 21.443.565 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih dobaviteljev v tujini | 11.911.002 | 9.475.813 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do države | 1.145.765 | 878.427 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev | 5.369.900 | 5.219.271 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti za predujme | 3.913.384 | 1.372.391 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti za obresti | 47.637 | 32.346 |
| Kratkoročne menične obveznosti | 9.801.933 | 6.217.570 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 10.636.082 | 11.682.560 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti | 13.102 | 26.170 |
| Skupaj | 77.484.206 | 63.537.123 |
| Zapadlost poslovnih obveznosti | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Nezapadle obveznosti | 57.322.720 | 50.426.511 |
| Zapadle obveznosti do 90 dni | 19.407.820 |
| Zapadle od 91 do 180 dni | 577.433 | 225.667 |
|---|---|---|
| Zapadle od 181 do 360 dni | 65.880 | 183.720 |
| Zapadle obveznosti nad 360 dni | 110.353 | 177.171 |
| Skupaj | 77.484.206 | 63.537.123 |
V postavki kratkoročne obveznosti do države so prikazane le obveznosti do države v Sloveniji, medtem ko so obveznosti tujih družb do držav, v katerih delujejo, izkazane med drugimi kratkoročnimi obveznostmi.
Med drugimi kratkoročnimi obveznostmi so prav tako izkazani:
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Dane garancije in poroštva | 6.290.807 | 6.886.767 |
| Tožbeni zahtevki | 0 | 0 |
| Skupaj | 6.290.807 | 6.886.767 |
Dane garancije in poroštva za povezane osebe znašajo 6.290.807 evrov in so se znižale za 595.960 evrov, zmanjšanja pa predstavljajo redna odplačila obveznosti, za katere so dana poroštva.
Obvladujoča družba UNIOR d.d. je odvisnima družbama UNIOR Vinkovci d.o.o. in UNITUR d.o.o. izdala pismo podpore, v katerem zagotavlja, da v naslednjih dvanajstih mesecih ne bo ukinila poslovanja odvisnih družb ter da bo zagotovila finančno podporo v primeru, da bi bila ta potrebna. Ocenjujemo, da iz tega naslova ne bodo nastale prihodnje obveznosti.
Skupina UNIOR v obračunskem obdobju za poravnavo ni prejela pomembnih tožbenih zahtevkov.
| (v EUR) | januar–december | januar–december |
|---|---|---|
| Postavka | 2022 | 2021 |
| A. | Čisti prihodki od prodaje |
Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane pr.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Drugi poslovni prihodki
11.742
324.418
KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA
11.742
1.913.289
Stroški blaga, materiala in storitev
(9.128)
(1.419.464)
Stroški dela
(13.459)
(169.984)
Odpisi vrednosti
(459)
(65.530)
Drugi poslovni odhodki
(6.499)
(8.596)
IZID IZ POSLOVANJA
(17.803)
249.715
Finančni prihodki
27.647
8.559
Finančni odhodki
(5.508)
(54.309)
POSLOVNI IZID
4.336
203.964
Davek iz dobička
(608)
(9.520)
Odloženi davek
0
0
3.728
194.445
3.728
194.445
0
0
Izkaz poslovnega izida iz ustavljenega poslovanja v letih 2022 in 2021 predstavlja poslovanje madžarske družbe UNIOR Hungaria Kft v letih 2022 in 2021 ter francoske družbe UNIOR France S.A.S. v letu 2021. Družba UNIOR Hungaria je bila likvidirana 2. 12. 2022, družba UNIOR France pa prodana dne 30. 6. 2021, njuno poslovanje pa je bilo do dneva prenehanja še vključeno v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine UNIOR. Enako velja za izkaz denarnegatoka iz ustavljenega poslovanja.
(v EUR)
Konsolidirani računovodski izkaz poslovnega izida Skupine UNIOR je podrobneje razdeljen na dva odseka, ki jih glede na dejavnost, katero opravljajo družbe v skupini, lahko smiselno razdelimo na kovinsko predelovalno dejavnost (v nadaljevanju Kovinska dejavnost) in turistično dejavnost.
V turistično dejavnost uvrščamo družbo UNITUR d.o.o., ki ustvarja prihodke v dejavnosti turizma v zdravilišču Terme Zreče v Zrečah in smučarskem središču na Rogli.
V kovinsko dejavnost uvrščamo vse ostale družbe v Skupini UNIOR, ki ustvarjajo prihodke s proizvodnjo in prodajo odkovkov, ročnega orodja, strojegradnje in proizvodnje orodij za stroje.
| (v EUR) | Turistična dejavnost | Kovinska dejavnost | Skupaj | Turistična dejavnost | Kovinska dejavnost | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Postavka | 2022 | 2022 | 2022 | 2021 | 2021 | 2021 | |
| A. | Čisti prihodki od prodaje | 23.139.037 | 264.513.834 | 287.652.871 | 16.346.404 | 223.352.124 | 239.698.528 |
| 1. | Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu | 23.139.037 | 19.842.848 | 42.981.885 | 16.346.404 | 18.199.949 | 34.546.353 |
| 2. | Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu | 0 | 244.670.986 | 244.670.986 | 0 | 205.152.175 | 205.152.175 |
Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokon. pr.
| 0 | 6.026.777 | 6.026.777 | 0 | 3.098.086 | 3.098.086 |
|---|---|---|---|---|---|
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
| 0 | 1.238.986 | 1.238.986 | 0 | 1.914.226 | 1.914.226 |
|---|---|---|---|---|---|
Drugi poslovni prihodki
| 382.159 | 3.534.202 | 3.916.361 | 3.558.793 | 3.561.242 | 7.120.035 |
|---|---|---|---|---|---|
KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA
| 23.521.196 | 275.313.799 | 298.834.995 | 19.905.197 | 231.925.678 | 251.830.875 |
|---|---|---|---|---|---|
Stroški blaga, materiala in storitev
| (11.011.700) | (181.455.522) | (192.467.222) | (8.222.435) | (143.961.829) | (152.184.264) |
|---|---|---|---|---|---|
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
| 0 | (11.120.004) | (11.120.004) | (13.648) | (9.271.200) | (9.284.848) |
|---|---|---|---|---|---|
Stroški porabljenega materiala
| (5.193.086) | (138.705.484) | (143.898.570) | (3.755.731) | (106.116.032) | (109.871.763) |
|---|---|---|---|---|---|
Stroški storitev
| (5.818.614) | (31.630.034) | (37.448.648) | (4.453.055) | (28.574.598) | (33.027.653) |
|---|---|---|---|---|---|
Stroški dela
| (8.361.027) | (67.755.429) | (76.116.456) | (7.402.743) | (61.485.466) | (68.888.209) |
|---|---|---|---|---|---|
| (63.094) | (755.740) | (818.834) | (60.318) | (688.958) | (749.276) |
|---|---|---|---|---|---|
| (981.776) | (8.319.029) | (9.300.805) | (912.252) | (7.625.911) | (8.538.163) |
|---|---|---|---|---|---|
| (1.280.339) | (7.907.618) | (9.187.957) | (937.515) | (6.320.322) | (7.257.837) |
|---|---|---|---|---|---|
| (2.625.591) | (15.521.414) | (18.147.005) | (2.670.970) | (15.635.716) | (18.306.686) |
|---|---|---|---|---|---|
| (2.461.428) | (14.961.112) | (17.422.540) | (2.632.161) | (14.450.701) | (17.082.862) |
|---|---|---|---|---|---|
| (98.840) | (291.489) | (390.329) | (7.947) | (154.503) | (162.450) |
|---|---|---|---|---|---|
| (65.324) | (268.812) | (334.136) | (30.862) | (1.030.512) | (1.061.374) |
|---|---|---|---|---|---|
| (580.361) | (1.403.671) | (1.984.032) | (385.298) | (1.580.716) | (1.966.014) |
|---|---|---|---|---|---|
| (24.871) | (72.298) |
|---|---|
| (555.490) | (1.331.373) | (1.886.863) | (374.343) | (1.515.854) | (1.890.197) |
|---|---|---|---|---|---|
| 942.517 | 9.177.764 | 10.120.280 | 1.223.752 | 9.261.950 | 10.485.702 |
|---|---|---|---|---|---|
| 31.099 | 6.034.814 | 6.065.913 | 248 | 4.382.572 | 4.382.820 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 4.768.375 | 4.768.375 | 0 | 3.736.610 | 3.736.610 |
|---|---|---|---|---|---|
| 30.499 | 96.707 | 127.206 | 0 | 178.804 | 178.804 |
|---|---|---|---|---|---|
| 600 | 1.169.732 | 1.170.332 | 248 | 467.158 | 467.406 |
|---|---|---|---|---|---|
| (451.019) | (5.115.755) | (5.566.774) | (495.971) | (3.112.880) | (3.608.851) |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | (1.144.845) | (1.144.845) | 0 | (49.042) | (49.042) |
|---|---|---|---|---|---|
| (413.413) | (2.780.724) | (3.194.137) | (472.919) |
|---|---|---|---|
| (2.685.713) | (3.158.632) | |
|---|---|---|
| (37.606) | (1.190.186) | (1.227.792) |
| (23.052) | (378.125) | (401.177) |
| 522.596 | 10.096.823 | 10.619.419 | 728.028 | 10.531.643 | 11.259.671 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Davek iz dobička | (43.008) | (925.880) | (968.888) | (63.472) | (942.535) | (1.006.007) |
| Odloženi davek | 28.304 | 553.627 | 581.931 | (6.470) | 844.076 | 837.606 |
| ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA | 507.893 | 9.724.569 | 10.232.462 | 658.086 | 10.433.184 | 11.091.270 |
| – ki pripada LASTNIKOM OBVLADUJOČE DRUŽBE | 507.893 | 7.934.078 | 8.441.971 | 658.086 | 8.315.865 | 8.973.951 |
| – ki pripada NEOBVLADUJOČIM DELEŽEM | 0 | 1.790.491 | 1.790.491 | 0 | 2.117.319 | 2.117.319 |
Čisti prihodki od prodaje Skupine UNIOR so se v letu 2022 skupaj povečali za 47.954.343 evrov glede na leto 2021, pri čemer so se v kovinski dejavnosti povečali za 41.161.710 evrov, v turistični dejavnosti pa za 6.792.633 evrov. Kljub večjemu obsegu poslovanja v letu 2022 sta obe dejavnostih zaradi naraščajočih stroškov materiala, energije in dela dosegli nižji poslovni izid v primerjavi z letom 2021.
| Konsolidirani čisti prihodki od prodaje Skupine UNIOR po območnih odsekih | (v EUR) | ||
|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | ||
| Slovenija | 42.981.885 | 34.546.353 | |
| – pridružene družbe | 1.312.350 | 963.928 | |
| – drugi kupci |
| Dejavnost | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| proizvodnja odkovkov | 183.180.582 | 151.694.293 |
| proizvodnja ročnega orodja | 51.657.496 | 45.005.553 |
| strojegradnja | 17.996.266 | 16.154.052 |
| turizem | 23.139.037 | 16.346.404 |
| proizvodnja orodij za stroje | 8.411.591 | 7.772.516 |
| Ostalo | 3.267.899 | 2.725.710 |
| Skupaj Skupina UNIOR | 287.652.871 | 239.698.528 |
Na podlagi prodajnih pogodb dejavnosti strojegradnje v skupni vrednosti 2.677.212 evrov, ki po stanju 31. 12. 2022 niso bile v celoti izpolnjene, bo v prihodnjih obdobjih v prihodkih pripoznano 556.512 evrov.
Usredstveni lastni proizvodi in storitve so proizvodi, ki jih je posamezna družba v skupini proizvedla za svoje potrebe in jih je usredstvila med opredmetenimi osnovnimi ali neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi. Med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami so izkazane lastne naložbe sektorja Vzdrževanje in programa Strojegradnja v obvladujoči družbi za potrebe drugih programov znotraj obvladujoče družbe, ki zajemajo generalne obnove strojev v Kovačnici ter obnove CNC-strojev. Njihova vrednost ne presega stroškov njihove proizvodnje ali opravila storitve.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | 1.238.986 | 1.914.226 |
| Skupaj | 1.238.986 | 1.914.226 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Nagrade za preseganje kvote invalidov | 199.438 | 203.637 |
| Plačane terjatve, ki so bile že v popravku | 9.788 | 108.850 |
| Prejete odškodnine | 67.171 | 90.925 |
|---|---|---|
| Odprava dolgoročnih rezervacij | 680.051 | 1.214.248 |
| Dobiček od prodaje osnovnih sredstev | 252.402 | 502.913 |
| Prevrednotenje naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti | 0 | 63.317 |
| Subvencije, dotacije in podobni prihodki | 441.297 | 225.739 |
| Prejem emisijskih kuponov | 0 | 6.395 |
| Subvencije - čakanje na delo (COVID-19) | 0 | 618.404 |
| Subvencije - povračilo plačila za karanteno (COVID-19) | 70.700 | 94.484 |
| Subvencije - povračilo odsotnosti zaradi višje sile (COVID-19) | 18.089 | 56.390 |
| Subvencije - povračilo hitri testi (COVID-19) | 56.965 | 78.080 |
| Subvencije - do minimalne plače (COVID-19) | 0 | 35.854 |
| Subvencije - delno povračilo fiksnih stroškov (COVID-19) | 0 | 1.138.350 |
| Subvencije - za ohranitev delovnih mest (COVID-19) | 0 | 102.773 |
| Subvencije - dodatek za delo v rizičnih razmerah (COVID-19) | 0 | 406.824 |
| Subvencije - pomoč za financiranje regresa (COVID-19) | 0 | 264.431 |
| Subvencije - povračilo izpada prihodka za žičnice (COVID-19) | 0 | 664.021 |
| Drugi poslovni prihodki | 2.120.460 | 1.244.400 |
| Skupaj | 3.916.361 | 7.120.035 |
Odprave dolgoročnih rezervacij vključujejo odpravo rezervacij iz naslova zadržanih prispevkov za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto in odpravo dolgoročnih rezervacij iz naslova aktuarskega izračuna odpravnin in jubilejnih nagrad, dobiček od prodaje osnovnih sredstev pa predstavlja pozitiven učinek prodaje poslovno nepotrebnega zemljišča.
Skupina UNIOR je v letu 2022 v skladu z interventnimi zakonodajami držav, v katerih posluje, za omilitev posledic epidemije bolezni COVID-19 prejela skupaj 145.754 evrov državnih pomoči, in sicer v kovinski dejavnosti 128.252 evrov, v turistični dejavnosti pa 17.502 evrov. V letu 2021 je skupina prejela 3.459.611 evrov državnih pomoči, od tega v kovinski dejavnosti 343.500 evrov, v turistični dejavnosti pa 3.116.113 evrov. Nameni, za katere so bila sredstva pridobljena, so prikazani v zgornji tabeli. Iz naslova prejetih državnih pomoči za omilitev posledice epidemije COVID-19 skupina nima posebnih pogojev, ki bi jih morala izpolnjevati. Prejeta državna pomoč predstavlja nepovratna sredstva.
Drugi poslovni prihodki v višini 2.120.460 evrov vključujejo prihodke iz naslova odprave v preteklih letih oblikovanega popravka vrednosti zalog v višini 1.794.334 evrov ter prihodke iz naslova prejetih nepovratnih sredstev razvojnih projektov.
| Proizv. | Stroški splošnih (v EUR) | stroški prodajanja dejavnosti | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vred. prod. blaga/proiz. str. | (4.074.541) | (5.247.902) | (1.797.561) | (11.120.004) |
| Stroški materiala | (128.930.495) | (6.436.490) | (8.531.585) | (143.898.570) |
| Stroški storitev | (22.910.691) | (6.613.470) | (7.924.487) | (37.448.648) |
| Stroški plač | (45.286.481) | (4.459.719) | (7.062.660) | (56.808.860) |
| Stroški socialnega zavarovanja | (7.354.118) | (812.783) | (1.133.904) | (9.300.805) |
| Stroški pokojninskega zavarovanja | (695.340) | (37.388) | (86.106) | (818.834) |
| Ostali stroški dela | (7.837.873) | (388.091) | (961.993) | (9.187.957) |
| Skupaj stroški dela | (61.173.812) | (5.697.981) | (9.244.663) | (76.116.456) |
| Amortizacija | (14.607.807) | (649.679) | (2.165.054) | (17.422.540) |
| Prevred. odhodki pri obr. sredstvih | (185.985) | (60.791) | (87.360) | (334.136) |
| Prevred. odhodki pri neop. in op. OS | (332.984) | (17.085) | (40.260) | (390.329) |
| Ostali stroški | (971.093) | (376.514) | (636.425) | (1.984.032) |
| Popravek vrednosti zaradi sprememb zalog | 6.026.777 | 0 | 0 | 6.026.777 |
| (227.160.631) | (25.099.912) | (30.427.395) | (282.687.938) | |
|---|---|---|---|---|
| Leto 2021 | Stroški | Proizv. | Stroški splošnih | (v EUR) |
| stroški prodajanja dejavnosti | Skupaj | |||
| Nabavna vred. prod. blaga/proiz. str. | (2.663.692) | (5.182.231) | (1.438.925) | (9.284.848) |
| Stroški materiala | (98.127.128) | (4.920.390) | (6.824.245) | (109.871.763) |
| Stroški storitev | (19.351.235) | (6.171.239) | (7.505.179) | (33.027.653) |
| Stroški plač | (41.795.777) | (4.070.806) | (6.476.350) | (52.342.933) |
| Stroški socialnega zavarovanja | (6.755.690) | (744.697) | (1.037.776) | (8.538.163) |
| Stroški pokojninskega zavarovanja | (634.983) | (34.633) | (79.660) | (749.276) |
| Ostali stroški dela | (6.277.123) | (305.675) | (675.039) | (7.257.837) |
| Skupaj stroški dela | (55.463.573) | (5.155.811) | (8.268.825) | (68.888.209) |
| Amortizacija | (14.238.389) | (632.765) | (2.211.708) | (17.082.862) |
| Prevred. odhodki pri obr. sredstvih | (878.854) | (166.406) | (16.114) | (1.061.374) |
| Prevred. odhodki pri neop. in op. OS | (132.600) | 45.081 | (74.931) | (162.450) |
| Ostali stroški | (871.365) | (309.022) | (785.627) |
Ostali stroški dela vključujejo stroške regresa za letni dopust, prehrano med delom, prevoz na delo in z dela, jubilejne nagrade in odpravnine nad oblikovano rezervacijo ter nekatera druga izplačila zaposlenim.
V posameznih skupnih stroških so po izvirnih kategorijah prikazani tudi stroški na področju aktivnosti raziskav in razvoja, za katere skupina v poslovnem letu 2022 namenila za 3.907.754 evrov, kar znaša 1,36 odstotka ustvarjenih čistih prihodkov od prodaje. V poslovnem letu 2021 je za stroške na področju aktivnosti raziskav in razvoja skupina namenila 2.937.396 evrov, kar je predstavljalo 1,23 odstotka ustvarjenih čistih prihodkov.
Med stroški storitev skupina prikazuje 38.143 evrov stroškov za najete delavce preko agencij za posredovanje delovne sile, kar iz ur predstavlja pet zaposlenih.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Rezervacije za rente | (1.367) | (6.486) |
| Ostale rezervacije | (95.802) | (69.331) |
| Nadomestilo za stavbno zemljišče | (255.788) | (285.376) |
| Izdatki za varstvo okolja | (175.257) | (208.676) |
| Nagrade dijakom in študentom na praksi | (677.352) | (548.339) |
| Štipendije dijakom in študentom | (99.552) | (92.449) |
| Odškodnine delavcem | (49.061) | (43.625) |
| Finančne pomoči – dotacije | (130.508) | (173.442) |
| Drugi poslovni odhodki | (499.345) | (538.290) |
| Skupaj | (1.984.032) | (1.966.014) |
Najpomembnejše postavke, ki jih skupina izkazuje med ostalimi stroški, so nagrade študentom in dijakom za opravljeno obvezno prakso ter izplačane štipendije v višini 776.904 evrov, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 255.788 evrov ter izdatki za varstvo okolja v višini 175.257 evrov.
Strošek najemnin je v letu 2022 znašal 1.456.931 evrov, medtem ko je v letu 2021 znašal 1.462.276 evrov. Povečanje stroška najemnin je posledica najema dodatnih strežniških in računalniških kapacitet. Skupina UNIOR plačuje najemnine za poslovnoskladiščne prostore distributerjev ročnega orodja v tujini, najem proizvodne hale na Kitajskem, najem poslovno skladiščnih prostorov za potrebe programa Strojegradnja, najem Koče na Pesku in parkirišča pri obratu Obdelava odkovkov v Slovenskih Konjicah, za najem strežniških in računalniških kapacitet ter za najem delovnih oblek za vse zaposlene v obvladujoči družbi.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| do 1 leta | 1.456.931 | 1.462.276 |
| od 2 do 5 let | 5.827.724 | 5.849.104 |
| več kot 5 let | 7.284.655 | 7.311.380 |
| Skupaj | 14.569.310 | 14.622.760 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Finančni prihodki iz deležev | ||
| Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | 4.766.725 | 2.841.678 |
| Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah | 386 | 138.559 |
| Finančni prihodki iz drugih naložb | 1.264 | 756.373 |
| Skupaj | 4.768.375 | 3.736.610 |
| Finančni prihodki iz danih posojil | ||
| Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | 127.206 | 178.804 |
| Skupaj | 127.206 | 178.804 |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | ||
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 1.170.332 | 467.406 |
| Skupaj | 1.170.332 | 467.406 |
| Skupaj finančni prihodki | 6.065.913 | 4.382.820 |
| Finančni odhodki | (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|
| Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb | (1.144.845) | (49.042) | |
| Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | 0 | 0 | |
| Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank | (3.078.167) | (3.010.872) | |
| Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | (115.970) | (147.760) | |
| Skupaj | (3.194.137) | (3.158.632) | |
| Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | |||
| Fin. odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obv. | (260.031) | (125.887) | |
| Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | (967.761) | (275.290) | |
| Skupaj | (1.227.792) | (401.177) | |
| Skupaj finančni odhodki | (5.566.774) | (3.608.851) |
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb v višini 1.144.845 evrov se nanašajo negativni učinek pri prodaji 49-odstotnega deleža v družbi UNIOR Tepid v Romuniji, ki je bila v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine UNIOR vrednotena po kapitalski metodi v višini 3.644.845 evrov, medtem ko je prejeti znesek kupnine znašal 2,5 milijona evrov. Finančni odhodki za plačane obresti za posojila, najeta pri bankah, so znašali 3.078.167 evrov in so za 2,2 odstotka višji kot v letu 2021.
Davek od dobička je obračunan v skladu z zakonodajami, ki veljajo v različnih državah, v katerih ima Skupina UNIOR svoje odvisne družbe
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Davek od dobička | (968.888) | (1.006.007) |
| Odloženi davki | 581.931 | 837.606 |
| Skupaj | (386.957) | (168.401) |
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Poslovni izid obračunskega obdobja pred davki | 10.619.419 | 11.259.671 |
| Davek na dobiček, obračunana po stopnji 19% | (2.017.690) | (2.139.337) |
| Davek od neobdavčenih prihodkov | 634.397 | 260.297 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov |
Vsi posli s povezanimi osebami so bili opravljeni pod običajnimi tržnimi pogoji.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Pridružena podjetja | v državi: | |
| ŠTORE STEEL d.o.o. Štore | 1.312.350 | 963.928 |
| v tujini: | ||
| UNIOR TEPID S.R.L. Brasov | 1.476.213 | 3.515.138 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. Sarajevo | 410.511 | 360.752 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. Beograd | 1.607.430 | 1.352.576 |
| Skupaj pridružena podjetja | 4.806.504 | 6.192.394 |
Družba UNIOR Tepid na dan 31. 12. 2022 ni več pridružena družba. Prodaja tej družbi je v zgornji tabeli upoštevana samo do 15. 6. 2022, ko je prišlo do prodaje deleža. Predmet prodaje povezanim osebam prestavljajo čisti prihodki od prodaje, ki jih družbe v skupini dosežejo s prodajo pridruženim družbam.
Dobiček, ugotovljen po davčni zakonodaji, se razlikuje od dobička, ugotovljenega na podlagi računovodskih načel in MSRP. Razmejitev davka se obračunava samo za začasne razlike v davčni obremenitvi med poslovnimi in davčnimi računovodskimi izkazi, torej za tiste, ki se v opredeljivem obdobju izenačijo. Uporabljene stopnje davka so v skladu z davčnimi zakonodajami v posameznih državah, v katerih podjetja v skupini delujejo, znašajo pa med 9,0 in 33,825 odstotka.
Odložene terjatve za davek so izračunane iz naslova začasnih razlik od oblikovanih dolgoročnih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, oslabitev terjatev do kupcev, neizkoriščenih davčnih olajšav in davčne izgube ter za začasne razlike v davčni obremenitvi, ki izvirajo iz razlik med uradnimi računovodskimi izkazi odvisnega podjetja in njegovimi računovodskimi izkazi, prilagojenimi za namen konsolidacije. Odložene obveznosti za davek se nanašajo na preračun zemljišč na pošteno vrednost, ki se izkazuje na rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
Podrobna struktura terjatev in obveznosti za odloženi davek ter gibanje odloženih terjatev za davek je predstavljeno v poglavju 9.7.15 Letnega poročila 2022.
Vpliv na čisti poslovni izid iz naslova odloženih davkov znaša 581.931 evrov, kar povečuje čisti poslovni izid tekočega leta.
| (690.396) | (490.633) |
|---|---|
| Davek od davčnih olajšav | 1.048.231 |
| Druge olajšave in popravki na davčno priznane prihodke / odhodke | (9.284) |
| Učinek različnih davčnih stopenj družb v tujini | 65.853 |
| Odloženi davki | 581.931 |
| Davek iz dobička | (386.957) |
| Efektivna davčna stopnja v % | 3,6 |
| 1,5 |
| 2022 | 2020 | |
|---|---|---|
| Pridružena podjetja v državi: | 34.850.894 | 27.241.057 |
| ŠTORE STEEL d.o.o. Štore | 34.850.894 | 27.241.057 |
| v tujini: | 313.558 | 110.727 |
| UNIOR TEPID S.R.L. Brasov | 7.754 | 10.733 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. Sarajevo | 0 | 0 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. Beograd | 305.804 | 99.994 |
| Skupaj pridružena podjetja | 35.164.452 | 27.351.784 |
Nabava od pridružene družbe UNIOR Tepid je v zgornji tabeli upoštevana samo do 15. 6. 2022, ko je prišlo do prodaje deleža.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Pridružena podjetja v državi: | 173.915 | 140.203 |
| ŠTORE STEEL d.o.o. Štore | 173.915 | 140.203 |
| v tujini: | 85.269 | 568.929 |
| UNIOR TEPID S.R.L. Brasov | 0 | 440.053 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. Sarajevo | 85.269 | 128.876 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. Beograd | 0 | 0 |
| Skupaj pridružena podjetja | 259.184 | 709.132 |
Predmet odprtih poslovnih terjatev do povezanih oseb prestavljajo odprte terjatve nastale iz naslova prihodkov od prodaje, ki jih družbe v skupini dosežejo s prodajo pridruženim družbam.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Pridružena podjetja v državi: | 10.974.306 | 7.184.308 |
| ŠTORE STEEL d.o.o. Štore | 10.974.306 | 7.184.308 |
| v tujini: | 35.570 | 4.702 |
Skupina UNIOR na dan 31. 12. 2022 nima terjatev in obveznosti iz naslova posojil in obresti do povezanih podjetij.
Največji posamični lastnik družbe UNIOR d.d., ki je obvladujoča družba v Skupini UNIOR, je Slovenski državnih holding, d.d., ki ima v lasti 39,43 odstotni lastniški delež. Skupaj s Kapitalsko družbo, d.d., ki ima v lasti 5,55 odstotni lastniški delež in Zavarovalnico Triglav, d.d. ki ima vlasti 3,52 odstotni lastniški delež, ima Republika Slovenija posredno v lasti 48,50 odstotni lastniški delež.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenijain Slovenski državni holding, d.d. skupno neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani Slovenskega državnega holdinga, d.d. (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
| Skupna vrednost poslov z lastniki in njihovimi povezanimi osebami (v EUR) | |||
|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | ||
| Prihodki od prodaje (v obdobju 1. 1. do 31. 12.) | 1.513.599 | 976.125 | |
| Nabava (v obdobju 1. 1. do 31. 12.) | 10.098.966 | 7.610.785 | |
| Poslovne terjatve (na dan 31. 12.) | 122.057 | 198.064 | |
| Poslovne obveznosti (na dan 31. 12.) | 2.372.767 | 2.243.073 |
Vsi posli z lastniki in njihovimi povezanimi osebami so bili v vseh družbah v Skupini UNIOR opravljeni pod običajnimi tržnimi pogoji.
Tveganja poslovanja za Skupino UNIOR so razkrita v poglavju 7.8.1 Letnega poročila 2022. V nadaljevanju razkrivamo finančna tveganja Skupine UNIOR.
Kreditno tveganje predstavlja tveganje, da družbe v Skupini UNIOR ne dobijo poplačanih poslovnih terjatev in finančnih naložb strani upnikov v dogovorjenih rokih. Kreditno tveganje obvladujemo z rednim spremljanjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih poslovnih partnerjev, z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev in z aktivnim procesom izterjave terjatev. Spreminjajoče se makroekonomsko okolje lahko povzroči spremembe v njihovi boniteti in plačilni sposobnosti. Zato kljub skrbnemu upravljanju s terjatvami obstaja verjetnost zamud pri plačilih kupcev oziroma celo njihova nesposobnost plačila. Z rednim spremljanjem odprtih in zapadlih terjatev do kupcev, starostne strukture terjatev in gibanja povprečnih plačilnih rokov kreditno izpostavljenost Skupine UNIOR ohranjamo v sprejemljivih okvirih. Terjatve do večine kupcev, razen povezanih družb, imamo od 1. 10. 2014 dalje tudi zavarovane pri zavarovalnici. V času epidemije COVID-19 so skladno z dogovorom z zavarovalnico vsi roki za izterjavo in ustavitev dobav v primeru neplačila naših kupcev podaljšani za 30 dni. Kreditna tveganja pozorno spremljamo na vseh delih poslovanja. Tveganje ocenjujemo kot zmerno tveganje.
v (EUR)
| ECL popravek | Individualni popravek za povečano kreditno tveganje | Skupaj popravek | Povečano kreditno tveganje | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| 25.337.832 | 0,11 | 28.335 | 0 | 28.335 |
| 5.399.876 | 0,61 | 32.969 | 0 | 32.969 |
| 1.074.596 | 4,29 | 46.129 | 0 | 46.129 |
| 870.153 | 10,10 | 87.916 | 0 | 87.916 |
| 779.100 | 64,53 | 502.739 | 0 | 502.739 |
| Skupaj | 33.461.557 | 698.088 | 0 | 698.088 |
Tveganje sprememb obrestnih mer predstavlja tveganje finančne izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Spremembe obrestnih mer lahko znatno zmanjšajo gospodarske koristi Skupine UNIOR, tako da stalno spremljamo gibanja referenčnih obrestnih mer na trgu. Tveganje ocenjujemo kot visoko tveganje, zaradi spremembe referenčne obrestne mere s strani Evropske centralne banke in tudi morebitnih pričakovanih prihodnjih povečanj.
zapadeta v letu 2023, za obdobje pet let (do konca leta 2022) zaščitili z obrestno zamenjavo. S tem je bilo tveganje porasta obrestnih mer obvladovano in minimizirano.
Refinancirane obstoječega sindikata, ki zapade v letu 2023, je bilo sklenjeno 25. 4. 2023, po sklenitvi dogovora z bankami, pa bomo v obvladujoči družbi ocenili primernost razpoložljivih metod za varovanje referenčne obrestne mere, medtem je obrestna marža tudi v prihodnje vezanana maržno lestvico, skladno z uspešnostjo poslovanja družbe UNIOR d.d. in Skupine UNIOR.
| Vrsta obrestne mere | Višina obveznosti (EUR) | Višina obr. mere | Hipotetični porast obrestnih mer | za 15 % | za 50 % | za 100 % |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1-mesečni EURIBOR | 3.000.000 | 1,8980 | 8.541 | 28.470 | 56.940 | |
| 3-mesečni EURIBOR | 71.914.250 | 2,2020 | 237.533 | 791.776 | 1.583.552 | |
| 6-mesečni EURIBOR | 22.692.290 | 2,7520 | 93.674 | 312.246 | 624.492 | |
| Skupni učinek | 97.606.540 | 339.748 | 1.132.492 | 2.264.984 |
| Vrsta obrestne mere | Višina obveznosti (EUR) | Višina obr. mere | Hipotetični porast obrestnih mer | za 15 % | za 50 % | za 100 % |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1-mesečni EURIBOR | 2.000.000 | –0,5940 | 1.782 | 5.940 | 11.880 | |
| 3-mesečni EURIBOR | 79.773.073 | –0,5710 | 68.326 | 227.752 | 455.504 | |
| 6-mesečni EURIBOR | 26.629.120 | –0,5440 |
108.402.193
91.837
306.123
612.246
Likvidnostno tveganje predstavlja tveganje pomanjkanja likvidnih sredstev za poplačilo poslovnih in finančnih obveznosti družb v skupini v dogovorjenih rokih. Likvidnostno tveganje zajema tveganja, povezana s pomanjkanjem razpoložljivih finančnih virovin posledično z nesposobnostjo družb v skupini, da v dogovorjenih rokih poravnajo svoje obveznosti. Plačilna sposobnost je v veliki meri odvisna od učinkovitega upravljanja z denarjem, zalogami in terjatvami ter na drugi strani z obveznostmi in denarnemu toku prilagojeno dinamiko investiranja. Veliko pozornosti namenjamo pripravi in spremljanju načrtov denarnih tokov, ki vključujejo predvidene prilive in potrebne odlive. Uspešno načrtovanje nam omogoča optimalno upravljanje morebitnih kratkoročnih presežkov ali primanjkljajev likvidnih sredstev – kratkoročno neuravnoteženost uravnavamo s črpanjem odobrenih revolving kreditnih linij pri poslovnih bankah.
Obvladujoča družba UNIOR d.d. in odvisna družba UNITUR d.o.o., ki sta v Skupini UNIOR ob koncu leta 2022 predstavljali več kot 90 odstotkov vseh potreb Skupine UNIOR po financiranju, sta 25. 4. 2023 s sindikatom bank sklenila pogodbo za refinanciranje obstoječega dolga, ki zapade v letu 2023, hkrati pa je obvladujoča družba Skupine UNIOR pridobila dodatno likvidnostno rezervo v obliki novega revolving posojila. Slednje ocenjujemo kot pozitiven doprinos k obvladovanju likvidnostnega tveganja skupine, ki pa ga kljub vsem izvedenim aktivnostim zaradi izredno negotovih gospodarskih in finančnih razmer ocenjujemo kot visoko tveganje.
Tveganje nedoseganja finančnih zavez predstavlja tveganje, da bi morali družbi UNIOR d.d. in UNITUR d.o.o. predčasno vrniti v letu 2016 odobrena dolgoročna posojila na podlagi Sindiciranih kreditnih pogodb sklenjenih s sindikatom poslovnih bank. Finančne zaveze so opredeljene v kreditnih pogodbah in sicer mora Skupina UNIOR dosegati s strani bank postavljeno razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA ter s strani bank določen delež kapitala v obveznostih do virov sredstev. Finančne zaveze se preverjajo letno, na podlagi revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine UNIOR, potrditi pa jih mora tudi pooblaščeni revizor, ki revidira konsolidirane računovodske izkaze Skupine UNIOR. V preteklih letih in tudi v letu 2022 so bile zaveze izpolnjene brez odstopanj, poslovni načrti Skupine UNIOR pa tudi za prihodnja obdobja predvidevajo izpolnjevanje finančnih zavez. Tveganje ocenjujemo kot nizko tveganje.
V skladu s 3. točko (3) odstavka 69. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in MRS 12 v nadaljevanju razkrivamo prejemke, ki so jih za opravljanje nalog v Skupini UNIOR prejeli člani uprave, drugi delavci v skupini, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta. Člani uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe za delo v odvisnih družbah v letu 2022 niso prejeli dodatnih plačil. Skupina članom uprave, drugim delavcem v skupini, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in članom nadzornega sveta ni odobrila predujmov, posojil ter poroštev za obveznosti.
| Leto 2022 | Bruto vrednosti | Neto vrednosti (v EUR) | Kratkoročni zaslužki zaposlenih | Pozaposlitveni zaslužki | Drugi dolgoročni zaslužki | Odpravnine | Plačila na podlagi delnic | Skupaj bruto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Uprava obvladujoče družbe | 392.571 | 0 | 0 | 0 | 0 | 392.571 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 168.177 | 0 | 0 | 0 | 0 | 168.177 | |
| Nadzorni svet obvladujoče družbe | 118.104 | 0 | 0 | 0 | 0 | 118.104 |
| 85.084 | 0 | 0 | 0 | 0 | 85.084 | |
| Zaposleni na podlagi individualne pogodbe v skupini | 6.820.622 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.820.622 |
| 4.058.414 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.058.414 |
Ravnanje z okoljem v Skupini UNIOR v vse večji meri povezujemo ne samo z okoljskimi / podnebnimi vplivi, ampak tudi finančnimi viri. Ob zagotovitvi vseh zakonodajnih in okoljevarstvenih ciljev si dolgoročno prizadevamo za racionalizacijo rabe primarnih virov, povečevanje rabe obnovljivih virov, njihovo ponovno rabo z vidika krožnega gospodarstva in substitucijo obstoječih metod, tehnologij in materialov, ki imajo večji vpliv na okolje, z bolj optimalnimi, kjer je to možno in smiselno. Upravljanje vplivov na okolje / podnebje razumemo tudi kot priložnost za ustvarjanje prihodkov. Prioritetno to delamo v Sloveniji za družbi UNIOR d.d. in UNITUR d.o.o., dobre prakse pa bomo postopoma vpeljevali tudi v družbe v Skupini UNIOR zunaj Slovenije.
| Vrsta stroška | (v EUR) |
|---|---|
| Ravnanje z odpadki | 392.597 |
| Voda - poraba |
| zaposlencev | Pozaposlitveni zaslužki | Drugi dolgoročni zaslužki | Odpravnine | Plačila na podlagi delnic | Skupaj neto |
|---|---|---|---|---|---|
| Uprava obvladujoče družbe | 357.409 | 0 | 0 | 0 | 357.409 |
| 142.975 | 0 | 0 | 0 | 142.975 | |
| Nadzorni svet obvladujoče družbe | 104.971 | 0 | 0 | 0 | 104.971 |
| 75.427 | 0 | 0 | 0 | 75.427 | |
| Zaposleni na podlagi individualne pogodbe v skupini | 6.155.845 | 0 | 0 | 0 | 6.155.845 |
| 3.621.985 | 0 | 0 | 0 | 3.621.985 |
| Vrsta investicije | (v EUR) |
|---|---|
| Voda – čiščenje odpadne vode, obratovanje lastne čistilne naprave | 272.670 |
| Voda - vgradnja BČN Vitanje | 146.051 |
| Energenti, emisije | 32.005 |
| Stroški sekancev za ogrevanje na biomaso | 16.555.223 |
| Amortizacija in financiranje drugih okolju prijaznih naložb | 134.303 |
| Stroški dela s področja upravljanja z okoljem | 647.937 |
| Stroški okoljskega usposabljanja - interno usposabljanje ni ovrednoteno | 13.980 |
| Okoljska dajatev, vodno povračilo | 114.034 |
| Stroški storitev zunanjih izvajalcev s področja okolja | 111.692 |
| SKUPAJ STROŠKI | 18.478.381 |
| Vrsta investicije | (v EUR) |
|---|---|
| Soinvesticija v toplovodno omrežje za povečanje izrabe odpadne toplote | 239.597 |
| Investicije v daljinsko ogrevanje na lesno biomaso | 696.782 |
| Investicije v sončne elektrarne | 1.149.229 |
| Druge investicije v zniževanje vplivov na okolje | 50.947 |
| SKUPAJ STROŠKI | 2.136.555 |
Za upravljanje z vplivi na okolje / podnebje smo v Skupini UNIOR v letu 2022 imeli stroške v višini 18.478.381 evrov. Največji delež predstavljajo energenti, in sicer 16,6 milijona evrov, medtem ko je strošek energentov iz obnovljivih virov znašal 134.303 evrov. Stroški dela s področja upravljanja z okoljem so znašali 647.937 evrov, za storitve zunanjih izvajalcev s področja okolja smo namenili 111.692 evrov. Za celostno upravljanje z vodo – od rabe vode, do čiščenja odpadne vode in vodnega povračila smo plačali 564.760 evrov. Pomemben strošek je tudi ravnanje z odpadki v višini 392.597 evrov.
Investicije v zmanjševanje vplivov na okolje / podnebje v Skupini UNIOR so v letu 2022 znašale 2.136.555 evrov. Za namestitev sončnih elektrarn smo namenili 1.149.229 evrov, v širitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso smo investirali 696.782 evrov, v toplovodno omrežje za povečanje izrabe odpadne toplote pa 239.597 evrov. S temi investicijami bomo v prihodnje ustvarjali energetske prihranke in s tem nižje stroške energije.
| Vrsta prihodkov, povezanih z vplivom na okolje / podnebje | (v EUR) |
|---|---|
| Prodaja odpadkov – sekundarne surovine | 14.143.973 |
| OVE – prodaja električne energije | 470.412 |
| Drugi prihodki s področja ravnanja z okoljem | 16.436 |
| SKUPAJ | 14.630.821 |
Reciklabilnost virov, ki jih uporabljamo, ima velik potencial za realizacijo prihodkov s sekundarnimi surovinami. Skupina UNIOR je s tega področja v letu 2022 ustvarila 14.143.973 evrov prihodkov. S prodajo električne energije, ki smo jo proizvedli iz obnovljivih virov, smo ustvarili 470.412 evrov prihodkov, medtem ko so drugi prihodki s področja ravnanja z okoljem znašali 16.436 evrov. Prihodki so nekonsolidirani.
SKLENITEV NOVE SINDICIRANE KREDITNE POGODBE
med dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi obveznostmi, ki je po stanju 31. 12. 2022 porušeno zaradi dejstva, da je končna zapadlost v letu 2016 refinanciranih finančnih obveznosti skupine 30. 6. 2023 in je skupina izkazala večino svojih finančnih obveznosti kot kratkoročnih. Dejanska odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti bodo tako v poslovnem letu 2023 znašala 10.236.747 evrov in ne 66.570.347 evrov, kot je izkazano v konsolidiranem izkazu finančnega položaja in pojasnilom k izkazu v tem Letnem poročilu, ki je pripravljeno za poslovno leto 2022 po stanju na dan 31. 12. 2022. S podpisanima sindiciranima kreditnima pogodbama je skupina pridobila tudi dodatna potrebna likvidna sredstva za optimiranje potreb po obratnem kapitalu ter si zagotovila tudi financiranje v prihodnjih obdobjih potrebnih investicij za obnovo in povečanje proizvodnih kapacitet. Na podlagi tega ima skupina zagotovljene osnovne predpogoje za rast in razvoj skladno z zastavljenimi cilji.
V skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) bo obvladujoča družba Skupine UNIOR v poslovnem letu 2023 prejela predvidoma 1,3 milijona evrov nepovratne državne pomoči. Zakon določa, da mora upravičenec, ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo, če je pri njem od uveljavitve zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačil dividend, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Po poročevalskem obdobju ni bilo drugih pomembnejših dogodkov, ki bi pomembno vplivali na konsolidirane računovodske izkaze Skupine UNIOR za leto 2022 ali katere bi morali dodatno razkrivati.
Uprava obvladujoče družbe je odgovorna za pripravo letnega poročila Skupine UNIOR in konsolidiranih računovodskih izkazov skupine na način, ki zainteresirani javnosti prikazuje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja Skupine UNIOR v letu 2022.
Uprava obvladujoče družbe v skladu s 134. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) po svojem najboljšem vedenju izjavlja, da je računovodsko poročilo Skupine UNIOR sestavljeno skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Skupine UNIOR kot celote, in da je v poslovno poročilo Skupine UNIOR vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja skupine ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je Skupina UNIOR kot celota izpostavljena.
Uprava obvladujoče družbe sprejema in potrjuje skupinske računovodske izkaze s pripadajočimi usmeritvami in pojasnili Skupine UNIOR za leto 2022.
Uprava obvladujoče družbe potrjuje, da so bile pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine UNIOR dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu poštene vrednosti, previdnosti in dobrega gospodarjenja, in da konsolidirani računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja Skupine UNIOR in izidov njenega poslovanja za leto 2022.
Uprava obvladujoče družbe je odgovorna tudi za ustrezno računovodenje, sprejem ustreznih sklepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Potrjuje še, da so skupinski računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družb v Skupini UNIOR kot delujočih podjetij ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku pet let po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družb v skupini, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava obvladujoče družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost s tega naslova.
Zreče, 26. 4. 2023
Predsednik uprave
Darko Hrastnik
Član uprave
Branko Bračko
| Postavka | Pojasnilo | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| SREDSTVA | 241.025.132 | 236.189.461 | |
| A. DOLGOROČNA SREDSTVA | 129.790.157 | 132.658.596 | |
| I. Neopredmetena sredstva in druga NS | 10.7.1 | 3.270.996 | 4.462.617 |
| 1. Dolgoročne premoženjske pravice | 139.826 | 178.162 | |
| 2. Dobro ime | 403.940 | 403.940 | |
| 3. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja | 2.588.190 | 2.979.005 | |
| 4. Druga neopredmetena sredstva | 47.133 | 61.947 | |
| 5. Neopredmetena sredstva, ki se pridobivajo | 91.907 | 839.563 | |
| II. Opredmetena osnovna sredstva | 10.7.2 | 87.879.579 | 88.539.836 |
| 1. Zemljišča in zgradbe | 38.692.967 | 37.441.431 | |
| a) Zemljišča | 12.587.912 | 12.199.681 | |
| b) Zgradbe | 26.105.055 | 25.241.750 | |
| 2. Proizvajalne naprave in stroji | 42.752.389 | 41.708.562 | |
| 3. Druge naprave in oprema, drobni inv. in druga OOS | 35.789 | 21.999 | |
| 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo | 6.398.434 | 9.367.844 | |
| III. Naložbene nepremičnine | 10.7.3 | 749.527 | 749.527 |
| IV. Dolgoročne finančne naložbe | 10.7.4 | 23.953.409 | 25.227.193 |
| 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil | 22.937.004 | 24.253.680 | |
| a) Delnice in deleži v družbah v skupini | 21.040.875 | 21.592.476 | |
| b) Delnice in deleži v pridruženih družbah | 1.847.260 | 2.612.335 | |
| c) Druge dolgoročne finančne naložbe | 48.869 | 48.869 | |
| 2. Dolgoročna posojila | 1.016.405 | 973.513 | |
| a) Dolgoročna posojila družbam v skupini | 1.013.480 | 969.826 | |
| b) Dolgoročna posojila drugim | 2.925 | 3.687 | |
| V. Dolgoročne poslovne terjatve | 10.7.6 | 7.222.397 | 7.270.632 |
| 1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini | 7.214.658 | 7.255.286 | |
| 2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev | 0 | 0 | |
| 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih | 7.739 | 15.346 | |
| VI. Odložene terjatve za davek | 10.7.13 | 6.714.249 | 6.408.791 |
| B. KRATKOROČNA SREDSTVA | 111.234.975 | 103.530.865 | |
| I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo | 0 | 0 | |
| II. Zaloge | 10.7.5 | 78.832.340 | 68.468.019 |
| 1. Material | 27.879.333 | 25.351.861 | |
| 2. Nedokončana proizvodnja | 27.656.306 | 26.000.063 | |
| 3. Proizvodi | 18.609.870 | 14.138.659 | |
| 4. Trgovsko blago | 4.686.831 | 2.977.436 | |
| III. Kratkoročne finančne naložbe | 10.7.7 | 637.266 | 1.899.783 |
| 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil | 0 | 0 | |
| 2. Kratkoročna posojila | 637.266 | 1.899.783 |
| a) | Kratkoročna posojila družbam v skupini | 637.266 | 1.898.172 |
|---|---|---|---|
| b) | Druga kratkoročna posojila | 0 | 1.611 |
| Postavka | Pojasnilo | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| 1. | Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini | 6.059.272 | 5.737.342 |
| 2. | Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev | 17.144.639 | 20.962.031 |
| 3. | Kratkoročne poslovne terjatve do drugih | 5.309.333 | 4.546.748 |
| Postavka | Pojasnilo | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| Denarna sredstva | 3.252.125 | 1.916.942 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | ||
|---|---|---|---|
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 241.025.132 | 236.189.461 | |
| A. | KAPITAL | 100.332.136 | 94.184.664 |
| I. | Vpoklicani kapital | 23.688.983 | 23.688.983 |
| 1. | Osnovni kapital | 23.688.983 | 23.688.983 |
| 2. | Nevpoklicani kapital (odbitna postavka) | 0 | 0 |
| II. | Kapitalske rezerve | 30.277.035 | 30.277.035 |
| III. | Rezerve iz dobička | 19.960.288 | 19.960.288 |
| 1. | Zakonske rezerve | 1.417.442 | 1.417.442 |
| 2. | Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 2.721.454 | 2.723.119 |
| 3. | Lastne delnice in poslovni deleži (odbitna postavka) | (2.687.821) | (2.687.821) |
| 4. | Statutarne rezerve | 0 | 0 |
| 5. | Druge rezerve iz dobička | 18.509.213 | 18.507.548 |
| IV. | Rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vred. | 9.571.371 | 8.499.295 |
| V. | Preneseni čisti dobiček | 11.759.063 | 9.013.227 |
| VI. | Prenesena čista izguba | 0 | 0 |
| VII. | Čisti dobiček poslovnega leta | 5.075.396 | 2.745.836 |
| VIII. | Čista izguba poslovnega leta | 0 | 0 |
| B. | REZERVACIJE IN ODLOŽENI PRIHODKI | 5.981.235 | 5.224.489 |
| 1. | Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti | 5.560.289 | 4.776.156 |
| 2. | Druge rezervacije | 420.946 | 448.333 |
| 3. | Odloženi prihodki | 0 | 0 |
| C. | DOLGOROČNE OBVEZNOSTI | 10.328.213 | 63.610.946 |
| I. | Dolgoročne finančne obveznosti | 10.328.213 | 63.610.946 |
| 1. | Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini | 0 | 0 |
| 2. | Dolgoročne finančne obveznosti do bank | 9.495.529 | 62.598.210 |
| 3. | Dolgoročne finančne obv. na podlagi obveznic | 0 | 0 |
| 4. | Druge dolgoročne finančne obveznosti | 832.684 | 1.012.736 |
| II. | Dolgoročne poslovne obveznosti | 0 | 0 |
| 1. | Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini | 0 | 0 |
| 2. | Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 0 | 0 |
| 3. | Dolgoročne menične obveznosti | 0 | 0 |
| 4. | Dolgoročne poslovne obv. na podlagi predujmov | 0 | 0 |
| 5. | Druge dolgoročne poslovne obveznosti | 0 | 0 |
| III. | Odložene obveznosti za davek | 0 | 0 |
| Č. | KRATKOROČNE OBVEZNOSTI | 124.383.548 | 73.169.362 |
| I. | Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev | ||
| II. | Kratkoročne finančne obveznosti | 73.826.378 | 28.228.104 |
| 1. | Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini | 284.181 | 398.732 |
| 2. | Kratkoročne finančne obveznosti do bank | 73.079.773 | 27.031.837 |
| 3. | Kratkoročne finančne obveznosti do bank (limit TRR) | 0 | 0 |
| 4. | Druge kratkoročne finančne obveznosti | 462.424 | 797.535 |
| III. | Kratkoročne poslovne obveznosti | 50.557.170 | 44.941.258 |
| 1. | Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini | 1.472.563 | 1.671.390 |
| 2. | Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev | 37.091.008 | 30.743.286 |
| 3. | Kratkoročne menične obveznosti | 0 | 0 |
| 4. | Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov | 2.299.162 | 756.053 |
| 5. | Druge kratkoročne poslovne obveznosti | 9.694.437 | 11.770.529 |
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov.
| Postavka | Pojasnilo | 2022 (v EUR) | 2021 (v EUR) |
|---|---|---|---|
| A. Čisti prihodki od prodaje | 10.8.1 | 204.557.463 | 168.974.628 |
| 1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu | 21.476.994 | 19.431.130 | |
| a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev | 9.428.793 | 9.095.482 | |
| b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala | 12.048.201 | 10.335.648 | |
| 2. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu | 183.080.469 | 149.543.498 | |
| a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev | 164.411.124 | 135.155.169 | |
| b) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala | 18.669.345 | 14.388.329 | |
| B. Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane pr. | 4.697.445 | 915.362 | |
| C. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | 10.8.2 | 1.237.331 | 1.902.495 |
| Č. Drugi poslovni prihodki | 10.8.3 | 3.323.324 | 3.285.430 |
| I. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA | 213.815.563 | 175.077.915 | |
| D. Stroški blaga, materiala in storitev | 10.8.4 | (147.895.934) | (114.207.879) |
| 1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | (17.104.479) | (12.814.721) | |
| 2. Stroški porabljenega materiala | (106.546.497) | (80.839.612) | |
| a) Stroški materiala | (80.244.551) | (62.276.081) | |
| b) Strošk i energije | (10.646.196) | (7.862.697) | |
| c) Drugi stroški materiala | (15.655.750) | (10.700.834) | |
| 3. Stroški storitev | (24.244.958) | (20.553.546) | |
| a) Transportne storitve | (5.797.692) | (4.422.397) | |
| b) Strošk i vzdrževanja | (1.394.726) | (1.318.765) | |
| c) Najemnine | (1.197.151) | (1.221.305) | |
| č) Drugi stroški storitev | (15.855.389) | (13.591.079) | |
| E. Stroški dela | 10.8.4 | (52.299.054) | (47.387.318) |
| 1. Stroški plač | (37.923.837) | (35.048.678) | |
| 2. Stroški pokojninskih zavarovanj | (478.084) | (463.815) | |
| 3. Stroški drugih socialnih zavarovanj | (6.470.668) | (6.033.372) | |
| 4. Drugi stroški dela | (7.426.465) | (5.841.453) | |
| F. Odpisi vrednosti | 10.8.4 | (9.183.690) | (9.719.994) |
| 1. Amortizacija | (8.878.787) | (8.616.746) | |
| 2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS | (196.362) | (99.407) | |
| 3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih | (108.541) | (1.003.841) | |
| G. Drugi poslovni odhodki | 10.8.4 | (705.622) | (819.560) |
| 1. Rezervacije | (19.296) | (17.587) | |
| 2. Drugi stroški | (686.326) | (801.973) | |
| II. IZID IZ POSLOVANJA | 3.731.263 | 2.943.164 | |
| H. Finančni prihodki | 10.8.5 | 4.935.400 | 2.404.843 |
| 1. Finančni prihodki iz deležev | 4.390.612 | 2.149.444 | |
| a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini | 1.286.234 | 1.262.583 | |
| b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | 3.103.992 | 748.302 | |
| c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah | 386 | 138.559 | |
| č) Finančni prihodki iz drugih naložb | 0 | 0 | |
| 2. Finančni prihodki iz danih posojil | 80.942 | 116.788 | |
| a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini | 41.095 | 99.176 | |
| b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | 39.847 | 17.612 | |
| 3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | 463.846 | 138.611 | |
| a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini | 45.547 | 31.890 | |
| b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 418.299 | 106.721 | |
| I. Finančni odhodki | 10.8.5 | (3.799.698) | (3.219.139) |
| 1. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb | (642.101) | (572.047) | |
| 2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | (2.613.844) | (2.472.195) | |
| a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini | (36.425) | (7.827) | |
| b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank | (2.565.329) | (2.450.186) | |
| c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic | 0 | 0 | |
| č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | (12.090) | (14.182) | |
| 3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | (543.753) | (174.897) | |
| a) Fin. odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini | 0 | (831) | |
| b) Fin. odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obv. | (251.139) | (100.334) | |
| c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | (292.614) | (73.732) | |
| III. POSLOVNI IZID | 4.866.965 | 2.128.868 | |
| Davek iz dobička | 10.9 | (348.501) | (211.678) |
| Odloženi davek | 10.9 | 556.932 | 828.646 |
| (v EUR) | januar–december | januar–december |
|---|---|---|
| Postavka | 2022 | 2021 |
| Čista izguba na delnico | ||
| Čisti dobiček na delnico | 1,84 | 0,99 |
Čisti dobiček oziroma čista izguba na delnico je izračunana tako, da se čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja, ki pripada delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina. Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov.
| (v EUR) | januar–december | januar–december |
|---|---|---|
| Postavka | 2022 | 2021 |
| 1. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi | 5.075.396 | 2.745.836 |
| 2. Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi | 1.072.076 | 200.056 |
| 2.1 Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid | 1.072.076 | 200.056 |
| Čisti dobički/izgube, pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi | 367.213 | 771.622 |
| Čisti dobički/izgube, pripoznani v rezervah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi | 0 | 0 |
| Aktuarski čisti dobički/izgube za pokojninske programe in sprememba odloženih davkov, pripoznani v zadržanem dobičku/izgubi | 704.863 | (571.566) |
| 3. Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi | 6.147.472 | 2.945.892 |
| (v EUR) | januar–december | januar–december |
|---|---|---|
| Postavka | 2022 | 2021 |
| Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi na delnico | 2,22 | 1,07 |
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi na delnico je izračunan tako, da se vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki pripada delničarjem, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina. Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov.
| (v EUR) | januar–december | januar–december |
|---|---|---|
| Postavka | 2022 | 2021 |
| A. Denarni tokovi pri poslovanju | ||
| a) Čisti poslovni izid | 5.075.396 | 2.745.836 |
| Poslovni izid pred obdavčitvijo | 4.866.965 | 2.128.868 |
| Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih | 208.431 | 616.968 |
| b) Prilagoditve za | 9.320.297 | 10.350.892 |
| 8.878.787 | 8.616.746 |
|---|---|
| (109.393) | (148.960) |
|---|---|
| 196.362 | 99.407 |
|---|---|
| 31.766 | 13.646 |
|---|---|
| 76.775 | 990.195 |
|---|---|
| 1.461.609 | 1.848 |
|---|---|
| (4.471.554) | (2.266.232) |
|---|---|
| 3.255.945 | 3.044.242 |
|---|---|
| (2.381.296) | (11.621.769) |
|---|---|
| 2.749.346 | (9.960.043) |
|---|---|
| (556.933) | (828.646) |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| (10.441.096) | (5.717.015) |
|---|---|
| 5.615.912 | 4.894.619 |
|---|---|
| 251.475 | (10.684) |
|---|---|
| 12.014.397 | 1.474.959 |
|---|---|
| 8.092.769 | 5.091.358 |
|---|---|
| 2.736.629 | 2.266.232 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| 126.310 | 1.019.734 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| 2.870.684 | 321.172 |
|---|---|
| 2.359.146 | 1.484.220 |
|---|---|
| (8.473.680) | (11.775.503) |
|---|---|
| (91.907) | (887.193) |
|---|---|
| (6.781.068) | (9.015.203) |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| (504.076) | (883.005) |
|---|---|
| (1.096.629) | (990.102) |
|---|---|
| (380.911) | (6.684.145) |
|---|---|
| Prejemki pri financiranju | 37.577.473 | 41.450.152 |
|---|---|---|
| Prejemki od vplačanega kapitala | 0 | 0 |
| Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti | 2.504.165 | 6.211.958 |
| Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti | 35.073.308 | 35.238.194 |
| Izdatki pri financiranju | (47.875.776) | (37.305.452) |
|---|---|---|
| Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje | (2.613.844) | (2.472.195) |
| Izdatki za pridobitev lastnih delnic | 0 | (700.000) |
| Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti | (49.561) | (30.733) |
| Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti | (45.212.371) | (34.102.524) |
| Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 0 | 0 |
| Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) | (10.298.303) | 4.144.700 |
|---|---|---|
| Končno stanje denarnih sredstev | 3.252.125 | 1.916.942 |
|---|---|---|
| Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ač, Bc in Cc) | 1.335.183 | (1.064.486) |
| Začetno stanje denarnih sredstev | 1.916.942 | 2.981.428 |
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov.
| I. Vpoklicani kapital | Osnovni kapital | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Druge rezerve | (v EUR) |
|---|---|---|---|---|---|
| A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 2.723.119 | (2.687.821) |
| A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 2.723.119 | (2.687.821) |
| B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Vnos aktuarskega dobička iz naslova rezervacij za odpravnine | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Spremembe rezerv zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| B.3. Spremembe v kapitalu | 0 | 0 | 0 | (1.665) | 0 |
| Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 0 | 0 | 0 | (1.665) | 0 |
| C. Končno stanje poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 2.721.454 | (2.687.821) |
| I. Vpoklicani kapital | Osnovni kapital | Zakonske rezerve | Lastne delnice | Druge rezerve | Rezerve iz dobička |
|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | |||||
| A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 2.016.459 | (1.987.821) |
| 19.214.208 | 8.299.239 | 16.972.710 | (7.959.484) | 91.938.771 | |
| A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 2.016.459 | (1.987.821) |
| 19.214.208 | 8.299.239 | 16.972.710 | (7.959.484) | 91.938.771 | |
| B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | (700.000) |
| Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev | 0 | 0 | 0 | 0 | (700.000) |
| B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.745.836 |
| Vnos aktuarskega dobička iz naslova rezervacij za odpravnine | 0 | 0 | 0 | 0 | (571.566) |
| Spremembe rezerv zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti | 0 | 0 | 0 | 0 | 771.622 |
| B.3. Spremembe v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 706.660 | 0 |
| (706.660) | 0 | (7.959.484) | 7.959.484 | 0 | |
| Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 0 | 0 | 0 | 706.660 | 0 |
| (706.660) | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| C. Končno stanje poročevalskega obdobja | 23.688.983 | 30.277.035 | 1.417.442 | 2.723.119 | (2.687.821) |
| 18.507.548 | 8.499.295 | 9.013.227 | 2.745.836 | 94.184.664 |
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov.
UNIOR Kovaška industrija d.d., s sedežem Kovaška 10, Zreče, Slovenija, je obvladujoča družba Skupine UNIOR.
Računovodski izkazi so pripravljeni za leto, ki se je končalo 31. 12. 2022.
Seznam in vse podatke družb, v kapitalu katerih je družba UNIOR d.d. udeležena z najmanj 20 odstotki, razkrivamo v poglavju 9.6.1 Letnega poročila 2022.
Pojasnjevalne informacije so vključene v poročilo z namenom obrazložiti tiste poslovne dogodke in transakcije, ki so pomembne za razumevanje sprememb v finančnem položaju in poslovnem izidu družbe UNIOR d.d. v obdobju poslovnega leta 2022.
Posamični računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS), ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Na dan izkaza finančnega položaja glede na proces potrjevanja standardov v Evropski uniji ni razlik med računovodskimi usmeritvami družbe UNIOR d.d. ter mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija. Ti obvezni računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev.
Uprava UNIOR d.d. je računovodske izkaze potrdila dne 26. 4. 2023.
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi predpostavke delujoče družbe, kar pomeni, da se sredstva pridobivajo in prodajajo in da se obveznosti poravnavajo v pogojih normalnega poslovanja. Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirnih vrednosti, razen v primeru zemljišč, naložbenih nepremičnin, finančnih sredstev vrednotenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančnih inštrumentih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa ter pri izvedenih finančnih inštrumentih pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode uporabljene pri merjenju poštene vrednosti so opisane v poglavju 10.6.2.1 Letnega poročila 2022.
Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost v redni transakciji med udeleženci na trgu. Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjena ali razkrita po pošteni vrednosti, so razvrščena v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
Sredstva in obveznosti, ki so merjene ali razkrite po pošteni vrednosti, so razvrščene v hierarhijo poštenih vrednosti na naslednje ravni:
| Raven 1 | Raven 3 | Skupaj |
|---|---|---|
| Opredmetena osnovna sredstva | 12.587.912 | 12.587.912 |
| - zemljišča | 12.587.912 | 12.587.912 |
| Naložbene nepremičnine | 749.527 | 749.527 |
| Dolgoročne finančne naložbe | 0 | 1.016.405 |
| - delnice, ki kotirajo na borzi | 0 | 0 |
| - dolgoročne finančne naložbe – dolgoročna posojila | 1.016.405 | 1.016.405 |
| Dolgoročne poslovne terjatve | 7.222.397 | 7.222.397 |
| Kratkoročne finančne naložbe | 637.266 | 637.266 |
| Kratkoročne poslovne terjatve | 28.513.244 | 28.513.244 |
| Dolgoročne finančne obveznosti | 10.328.213 | 10.328.213 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti | 0 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 73.826.378 | 73.826.378 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 50.557.170 | 50.557.170 |
| Raven 1 | Raven 3 | Skupaj |
|---|---|---|
| Opredmetena osnovna sredstva | 12.199.681 | 12.199.681 |
| - zemljišča | 12.199.681 | 12.199.681 |
| Naložbene nepremičnine | 749.527 | 749.527 |
| Dolgoročne finančne naložbe | 0 | 973.513 |
| - delnice, ki kotirajo na borzi | 0 | 0 |
| - dolgoročne finančne naložbe – dolgoročna posojila | 973.513 | 973.513 |
| Dolgoročne poslovne terjatve | 7.270.632 | 7.270.632 |
| Kratkoročne finančne naložbe | 1.899.783 | 1.899.783 |
| Kratkoročne poslovne terjatve | 31.246.121 | 31.246.121 |
| Dolgoročne finančne obveznosti | 63.610.946 | 63.610.946 |
| Dolgoročne poslovne obveznosti | 0 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 28.228.104 | 28.228.104 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 44.941.258 | 44.941.258 |
Vsi računovodski izkazi in pojasnila k računovodskim izkazom so prikazani in sestavljeni v evrih (EUR), ki je funkcionalna valuta v Sloveniji in funkcionalna valuta družbe, prikazani brez centov in zaokroženi na celo število. Zaradi zaokroževanja lahko pri seštevanju nastanejo zaokrožitvene napake. Posle, izražene v tuji valuti, preračunamo v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna in nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, preračunamo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike pripoznamo v izkazu poslovnega izida.
Skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev in obveznosti ter prihodkov in odhodkov. Ocene oblikuje glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.
Ocene med drugim vključujejo določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, prihodke iz pogodb s kupci, popravke vrednosti zalog in terjatev, slabitve finančnih naložb in dobrega imena, predpostavke pomembne za aktuarski izračun v zvezi z določenimi zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun morebitnih rezervacij za tožbe, oceno trajanja najema in uporabljeno obrestno mero ter oceno možnosti uporabe terjatev za odložene davke. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se prepoznavajo v obdobju, za katerega se ocene spreminjajo, oziroma za vsa prihodnja obdobja na katera spremembe vplivajo.
Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opreme družba presoja v skladu z MRS 36. Družba na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva) da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, družba oceni nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje ali njegove vrednosti ob uporabi.
Za vrednotenje zemljišč se pri ocenah in presojah uporabljajo metode vrednotenja, ki temeljijo na metodi primerljivih transakcij.
Družba vsako leto ob sestavi računovodskih izkazov oceni nadomestljivo vrednost dobrega imena, ki temelji na vrednosti pri uporabi. Določitev sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov zahteva oceno pričakovanih denarnih tokov denar ustvarjajoče enote, na katero je alocirano dobro ime, ter določitev primerne diskontne stopnje in drugih pomembnih postavk.
Družba pri ocenjevanju življenjske dobe amortizirljivih sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako družba preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih; za primer, če bi se spremenile okoliščine in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije. Pojasnilo 10.7.1, 10.7.2 in 10.7.3 Letnega poročila 2022.
Finančne naložbe ima družba razvrščene v finančne naložbe merjene po nabavni vrednosti, finančne naložbe merjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in finančne naložbe po odplačni vrednosti. Pri presoji naložb družba presodi znake slabitev in za naložbe, kjer ti obstajajo (vrednost naložbe presega vrednost sorazmernega deleža kapitala v družbi) opravi vrednotenja naložb na podlagi prihodnjih denarnih tokov ali na donosu zasnovanem načinu preko nadomestljive vrednosti pri uporabi ali nadomestljive vrednosti izhajajoče iz poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje. Finančne naložbe v dolgove merjene po odplačni vrednosti družba ocenjuje na podlagi bonitete dolžnikov in rednosti odplačila v skladu z amortizacijskimi načrti. Pojasnilo 10.7.4 in 10.7.7 Letnega poročila 2022.
Družba izkazuje in razkriva čiste prihodke skladno z MSRP15. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem in sicer ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega družba meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve.
Za prepoznavanje prihodkov od prodaje v programu strojegradnja uporablja družba metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, za program ročno orodje in odkovki pa se prihodki iz prodaje proizvodov, blaga in materiala se merijo na podlagi cen, navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali pozneje. Bolj podrobno pojasnilo v poglavju 10.6.2.4 Letnega poročila 2022.
Ob pripravi računovodskih izkazov družba oblikuje popravke vrednosti oziroma slabitve terjatev za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka vrednosti je metodologija, ki temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca.
Poslovodstvo potrdi vsebino in višino oblikovanih rezervacij na osnovi:
V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke sta evidentirani sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale ob izplačilu. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, smrtnosti in ocene rasti plač.
Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen. Zneski oblikovanih rezervacij so najboljša ocena prihodnjih izdatkov. Pojasnilo 10.7.10 Letnega poročila 2022.
Rezervacija se pripozna, kadar ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.
Poslovodstvo potrdi vsebino in višino oblikovanih rezervacij na osnovi ocene o morebitni pričakovani višini odškodnine, ki jo poda pravna služba družbe ali zunanji odvetnik na osnovi obstoječih tožb in odškodninskih zahtevkov. Zneski oblikovanih rezervacij so najboljša ocena prihodnjih izdatkov.
Pogoje obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na katero družba ne more vplivati.
Poslovodstvo družbe redno preverja ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se oblikuje v računovodskih izkazih rezervacija.
Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, smo oblikovali odložene terjatve za davke iz naslova:
Podrobneje so odloženi davki predstavljeni v poglavju 10.7.13 Letnega poročila 2022.
Družba ima sprejet in potrjen strateški poslovni načrt za prihodnjih pet let, iz katerega izhajajo prihodnji obdavčljivi dobički. Pri davčnem načrtovanju družba pripravila plan koriščenja davčnih olajšav v naslednjem petletnem obdobju, iz katerega izhaja, da bodo odložene terjatve za davek izkoriščene in sicer olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj v prihodnjih štirih letih, olajšave za investiranje pa v prihodnjih petih letih, izkazana davčna izguba pa ima neomejeno trajanje za uporabo.
Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij in se povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo oblikovane rezervacije.
Terjatve za odloženedavke za neizkoriščene olajšave za osnovna sredstva so pripoznane v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva za zadnjih pet let. Te terjatve bo družba odpravljala v obdobju in v višini ko bo v davčnem obračunu zmanjševala davčno osnovo na račun koriščenja davčnih olajšav.
Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov. Na osnovi pogojev, kot so navedeni v MRS 12, in načrta poslovanja za prihodnje obdobje ocenjujemo, da bomo v prihodnjih letih razpolagali z obdavčljivim dobičkom za kritje neizrabljenih davčnih izgub.
Odložene obveznosti za davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju zemljišč na višjo vrednost in prevrednotenju odpravnin.
Družba v izkazu finančnega položaja prikazuje pobotane terjatve oziroma obveznosti za odloženi davek, v podrobnih razkritjih pa so izkazane v bruto zneskih.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Na dan poročanja se preveri višina izkazanih odloženih terjatevin odloženih obveznosti za davek. Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Če družba ne razpolaga z zadostnim razpoložljivim dobičkom, se izkazana vrednost odloženih terjatev za davek ustrezno zmanjša. Pojasnilo 10.7.13 Letnega poročila 2022.
Skladno z MSRP 7 so finančnatveganja (kreditno tveganje, tveganje spremembe obrestnih mer ter likvidnostno tveganje) podrobno razkrita in opisana v računovodskem delu Letnega poročila 2022, in sicer v poglavju 10.11.
Družba pri izkazovanju, vrednotenju in razkrivanju postavk upošteva načelo pomembnosti. Narava in stopnja pomembnosti je opredeljena skladno z MRS 1 in MRS 8. V računovodskih izkazih je pomembna tista postavka, ki posamično ali združeno vpliva na gospodarske odločitve, ki jih uporabniki sprejemajo na podlagi računovodskih izkazov. Pomembnost je družba določila upoštevaje kvalitativne in kvantitativne dejavnike. Kot pomembne postavke razume družba vse postavke, ki so v izkazu finančnega položaja označeni z rimskimi številkami, v izkazu poslovnega izida pa z velikimi tiskanimi črkami. Znotraj teh postavk pa so pomembni tisti zneski, ki presegajo 10 odstotkov pojasnjevalne kategorije v računovodskih izkazih (kvantitativni kriterij), oziroma informacije, za katere poslovodstvo ocenjuje, da so koristne za uporabnike računovodskih informacij (kvalitativni kriterij).
V skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja predstavljamo posamezne kategorije predpisanih razkritij in vse pomembne zadeve. Pri vseh pomembnih prikazanih zneskih v računovodskih izkazih smo razkrili tudi primerjalne informacije iz preteklega obdobja in jih vključujemo tudi v številčne ter opisne informacije. Primerjalni podatki so prilagojeni tako, da so v skladu s predstavitvijo informacij v tekočem letu.
Družba uporablja enake računovodske usmeritve za vsak obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih. Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot v zadnjem letnem poročanju, izjema so tiste, ki so posledica novo sprejetih standardov in pojasnil.
Za vrednotenje zemljišč uporabljamo model prevrednotenjana podlagi cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Vrednotenje se izvaja najmanj vsakih pet let. Prevrednotovalni presežek se izkaže v kategoriji kapital kot rezerva zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in neposredno ne vpliva na poslovni izid.
Za merjenje gradbenih objektov, zgradb, naprav in opreme uporabljamo model nabavne vrednosti. Sredstvo izkazujemo po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi oslabitve so opisane v nadaljevanju pod naslovom Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema: njegovonakupno ceno, tudi uvozne carine in nevračljive nakupne dajatve po odštetju vseh trgovinskih in drugih popustov; vse stroške spravljanja sredstva na njegovo mesto in v stanje, kjer sredstvo lahko deluje v skladu s pričakovanji poslovodstva, ter začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve opredmetenega osnovnega sredstva ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. To obvezo družba prevzame ob pridobitvi sredstva ali pa kot posledico tega, da se je sredstvo namesto za proizvajanje zalog v določenem obdobju uporabljalo tudi v druge namene.
V primeru pomembnih nabavnih vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, ki vsebuje sestavne dele in ima različne ocenjene dobe koristnosti, ga razdelimo na njegove sestavne dele. Vsak del obravnavamo ločeno. Zemljišča obravnavamo ločeno in jih ne amortiziramo.
Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela opredmetenega osnovnega sredstva, povečujejo njegovonabavno vrednost. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom povečajo njegovo nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njegove prihodnje gospodarske koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Vsi ostali izdatki se pripoznajo kot odhodek ob nastanku.
Znesek amortizacije v vsakem obdobju pripoznamo v poslovnem izidu. Sredstvo začnemo amortizirati, ko je razpoložljivo za uporabo. Osnovna sredstva amortiziramo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega sredstva. Dobo in metodo amortiziranja za amortizljivo sredstvo s končno dobo koristnosti pregledamo najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, dobo amortiziranja ustrezno spremenimo in prilagodimo glede na preostalo pričakovano dobo koristnosti sredstva. Preostalo vrednost sredstva praviloma upoštevamo le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva. Zemljišč in umetnin ne amortiziramo.
| Najnižja (%) | Najvišja (%) | |
|---|---|---|
| Opredmetena osnovna sredstva: | ||
| Nepremičnine: | ||
| Nepremičnine | 0,6 | 13,6 |
| Zidane zgradbe | 0,6 | 13,6 |
| Druge zgradbe | 2,0 | 10,9 |
| Oprema: | ||
| Proizvajalna oprema | 0,4 | 50,0 |
| Računalniška in elektr. oprema | 0,6 | 50,0 |
| Viličarji in dvigala | 0,4 | 22,1 |
| Avtomobili in traktorji | 10,0 | 25,0 |
| Oprema za čiščenje in ogrevanje | 3,3 | 20,6 |
| Merilne in kontrolne naprave | 1,5 | 33,3 |
| Pohištvo – pisarniško in ostalo | 1,3 | 21,3 |
| Druga oprema | 33,3 | 50,6 |
Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva odpravimo ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitvene pričakujemo prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se vključijo v poslovni izid, ko je katerikoli od pogojev izpolnjen.
Družba pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako družba preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih; za primer, če bi se spremenile okoliščine in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi in storitve, ki jih družba ustvari in nato zajame med opredmetena osnovna sredstva. V nabavni vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, so zajeti stroški, ki se nanašajo neposredno nanj in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki jih lahko pripišemo temu sredstvu. Med ureditvenimi lastnimi proizvodi prikazujemo tudi investicije v lastni izdelavi, ki povzročijo povečanje nabavne vrednosti že usposobljenega opredmetenega.
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo, ali pogodba vsebuje najem. Pogodba vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
Na datum začetka najema družba izmeri in pripozna obveznost iz najema po sedanji vrednosti vseh najemnin, ki bodo plačane v ocenjeni dobi najema. Najemnine zajete pri merjenju obveznosti iz najema, vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem, spremenljive najemnine ki so odvisne od indeksa ali stopnje in zneske za katere se pričakuje, da jih bo družba plačala na podlagi jamstev za preostalo vrednost. Obveznost iz najema vključuje tudi izpolnitveno ceno možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo družba izrabila to možnost in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža da bo družba izrabila možnost odpovedi najema. Spremenljive najemnine, ki niso zajete pri merjenju obveznosti iz najema oziroma niso odvisne od indeksa ali stopnje, v katerem nastopi dogodek ali pogoj, ki sproži plačila, družba po datumu začetka najema pripozna v poslovnem izidu.
Če ni bila določena doba najema sredstva (pogodba sklenjena za nedoločen čas), smo pogodbo omejili na čas veljavnosti srednjeročnega poslovnega načrta družbe (pet let), uporabljena pa je diskontna stopnja v višini 1,2 odstotka, pri novih pogodbah iz leta 2022 pa smo upoštevali diskontno stopnjo v višini 3,9 odstotka.
Pri merjenju obveznosti iz najema se po začetku najema obveznosti povečajo za natečene obresti in zmanjšajo za plačila najemnin. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema se ponovno izmeri ob spremembi dobe trajanja najema, spremembi višine najemnine ali spremeni ocene možnosti nakupa najetega sredstva.
Pravice do uporabe sredstev in obveznosti iz najemov so v izkazu finančnega položaja prikazane kot ločene postavke.
Neopredmetena sredstva vrednotimo po modelu nabavne vrednosti. Na začetku jih pripoznamo po nabavni vrednosti, ki je enaka pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju izkazujemo neopredmetena sredstva po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi oslabitve.
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se stroški razvijanja pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, so: izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, da bo na voljo za uporabo ali prodajo; namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati; zmožnost uporabljati ali prodati projekt; verjetnost gospodarskih koristi projekta (obstoj trga za učinke projekta ali za projekt oziroma njegova koristnost, če se bo uporabljal v podjetju); razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem (usredstvovanje stroškov). Med stroški razvijanja, ki se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo družba prikazuje stroške dela ter zunanjih storitev potrebnih za razvoj novih tehnoloških rešitev, v primeru izdelave sredstva izhajajočega iz razvoja pa se kot odloženi stroški razvijana usredstvijo tudi materialni stroški povezani z izdelavo razvojnega sredstva.
Dobro ime se pripozna ob poslovnih združitvah, pri vrednotenju prevzema. Dobro ime ovrednotimo po pošteni vrednosti prenesene kupnine, vključno s pripoznano vrednostjo kakršnega koli neobvladujočega deleža v prevzeti družbi, zmanjšano za čisto pripoznano vrednost prevzetih sredstev in obveznosti, vrednotenih na dan prevzema. Prenesena kupnina vključuje poštene vrednosti prenesenih sredstev, obveznosti do predhodnih lastnikov prevzete družbe in poslovne deleže, ki jih je izdala družba. Po začetnem pripoznanju se dobro ime izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane oslabitve. Preverba oslabitve se izvaja letno za denar ustvarjajočo enoto, na katero se dobro ime nanaša. Po začetnem pripoznanju družba enkrat letno preverja obstoj dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na prihodnje denarne tokove denar ustvarjajoče enote, pridobljene ob poslovni združitvi. Zmanjšanje vrednosti denar ustvarjajoče enote se v računovodskih izkazih pripozna kot slabitev dobrega imena oziroma sredstev denar ustvarjajoče enote v breme tekočega poslovnega izida.
Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi se prepoznavajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi povezane z delom tega sredstva pritekle v družbi, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški obdobja.
Znesek amortizacije v vsakem poslovnem izidu pripoznamo v breme poslovnega izida.
Amortizacijske stopnje, ki jih uporablja družba, se v primerjavi s preteklim letom niso bistveno spremenile in znašajo:
| Najnižja (%) | Najvišja (%) | |||
|---|---|---|---|---|
| Usredstveni stroški naložb v tuja osnovna sredstva | 20,0 | 20,0 | ||
| Odloženi stroški razvijanja | 10,0 | 22,6 | ||
| Premoženjske pravice | 3,3 | 33,4 | ||
| Druga neopredmetena dolgoročna sredstva | 3,3 | 33,4 |
Družba pri ocenjevanju življenjske dobe neopredmetenih sredstev, ki imajo določljivo dobo koristnosti upošteva pričakovano koristnost, ki izhaja iz pogodb za nakup programske opreme oziroma dobo uporabnosti oziroma verjetnosti prodaje projektov, ki izhajajo iz usredstvenih dolgoročno odloženih stroškov razvoja. Dobro ime ima nedoločljivo dobo koristnosti. V primeru spremenile okoliščine, ki so bile v veljavi ob določitvi dobe koristnosti, je potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi, ko je sredstvo odtujeno ali izločeno iz uporabe, ker se ne pričakuje več nobenega gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve.
Naložbene nepremičnine imamo v lasti, da bi nam prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe. Naložbena nepremičnina se na začetku izmeri po nabavni vrednosti, sestavljeni iz nakupne cene in stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Za kasnejše merjenje naložbenih nepremičnin uporabljamo model poštene vrednosti in jo ocenimo s pomočjo cenitve, pripravljene s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Vrednotenje se izvaja najmanj vsakih pet let. Spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Naložbene nepremičnine se ne amortizirajo. Pripoznanje naložbenih nepremičnin se odpravi, ko je naložbena nepremičnina odtujena ali izločena iz uporabe, ker se ne pričakuje več nobene gospodarske koristi iz njene uporabe ali odtujitve. Razlika med prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo bremeni poslovni izid.
Finančne naložbe v odvisne, pridružene, in skupaj obvladovane družbe vrednotimo po nabavni vrednosti. Družba ob koncu vsakega poslovnega leta oceni ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Če znaki slabitve obstajajo, naredi vrednotenja na podlagi prihodnjih denarnih tokov. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.
V skladu z MSRP9 je razvrščanje in merjenje finančnih sredstev določeno s poslovnim modelom, v okviru katerega se finančna sredstva upravljajo, in značilnostmi njihovih pogodbenih denarnih tokov (ali le ti izhajajo iz naslova plačil glavnice in obresti od neporavnanega zneska glavnice). Ob začetnem pripoznanju vsako finančno sredstvo razvrstimo v enega izmed naslednjih poslovnih modelov:
Do spremembe poslovnega modela lahko pride le v izjemnih primerih.
Družba med te finančne instrumente razvrsti finančna sredstva, ki jih poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov in če denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice (posojila, terjatve in nekotirajoči dolžniški vrednostni papirji). Finančni instrument se pripozna po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi.
Razred smo oblikovali za lastniške vrednostne papirje, za katere bi se ob morebitnem pripoznanju odločili, da jih bomo v svojem portfelju ohranili daljše časovno obdobje in jih ne posedujemo za namene trgovanja. Ob začetnem pripoznanju lastniške vrednostne papirje izmerimo po pošteni vrednosti z upoštevanjem transakcijskih stroškov, ki izhajajo iz nakupa finančnega sredstva. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih instrumentov se nikoli ne razporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova finančnih instrumentov, razvrščenih v ta razred, se pripoznajo kot finančni prihodki v izkazu poslovnega izida.
V poslovnih knjigah ločeno evidentiramo dolgoročne in kratkoročne terjatve do kupcev, države in zaposlenih. Med terjatvami iz poslovanja izkazujemo tudi terjatve za obresti od omenjenih terjatev. Dolgoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so izkazane po transakcijski vrednosti. Terjatve iz poslovanja, ki so izražene v tujih valutah, na zadnji dan poslovnega leta preračunamo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve ugotavljamo ob koncu obračunskega obdobja na osnovi argumentiranih dokazov glede pričakovanih denarnih tokov za poplačilo.
Način slabitev terjatev je opisan v poglavju 10.6.2.3 Letnega poročila 2022, poglavje Slabitev sredstev.
Družba daje blagovne kredite družbam v skupini in pridruženim podjetjem za potrebe njihovega poslovanja. Blagovne kredite pripoznamo med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami. Za blagovne kredite lahko obračunavamo obresti. Popravki vrednosti za dane blagovne kredite se oblikujejo glede na morebitne pričakovane izgube glede na tveganje, da terjatve, če so zapadle, ne bi bile poplačane.
Dana posojila ob začetnem pripoznanju izkazujemo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške ob upoštevanju metode efektivnih obrestnih mer. Glede na njihovo ročnost so na datum poravnave razvrščena med dolgoročna oziroma kratkoročna sredstva. S ciljem obvladovanja kreditnega tveganja se glede na boniteto posojilojemalca določita ročnost posojila ter način poravnave, zavarovana z običajnimi instrumenti zavarovanja. Ob morebitnem neizpolnjevanju zapadlih pogodbenih obveznosti posojilojemalca pristopimo k unovčitvi instrumentov zavarovanja. Za presojo poplačljivosti danih posojil se uporablja metoda presoje razpoložljivosti denarnega toka upnika za poplačilo ter metoda neto vrednosti sredstev, s katerimi razpolaga upnik in so podlaga za poplačilo danih posojil.
Prejeta posojila vrednotimo ob začetnem pripoznanju po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške ob upoštevanju metode efektivnih obrestnih mer. V strukturi prejetih posojil prevladujejo bančna posojila z odplačilom glavnice ob zapadlosti posojilne pogodbe. Glede na ročnost so ob pripoznanju uvrščena med dolgoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianco menicami, terjatvami, zalogami in hipotekami na premičnem in nepremičnem premoženju.
Med sredstvi (skupine za odtujitev) za prodajo prikazujemo nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, njihovo vrednost pa bomo povrnili s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z njihovo uporabo. V skupino sredstev za prodajo dolgoročna sredstva prerazvrstimo v trenutku, ko je prodaja zelo verjetna in so izpolnjeni pogoji po MSRP5, kar pomeni, da imamo znanega kupca in podpisano predpogodbo ali pogodbo o prodaji takšnega sredstva. Sredstva na sredstva za prodajo prerazvrstimo po nižji izmed knjigovodske vrednosti ali poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje, kot so bila prikazana med dolgoročnimi sredstvi, ne glede na pričakovano prejeto kupnino za to sredstvo. Sredstva za prodajo se ne amortizirajo.
Zaloge materiala se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in prodaje. Cena količinske enote v zalogi vsebuje stroške, ki nastajajo pri pridobivanju zalog in spravljanju na njihovo sedanje mesto in stanje.
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov se vrednotijo po proizvajalnih stroških. Poraba zalog se izkazuje po metodi tehtanih povprečnih cen. Družba konec leta preverja zaloge brez gibanja v tekočem letu in jih oslabi na iztržljivo vrednost.
Način slabitev zalog je opisan v poglavju 10.6.2.3 Letnega poročila 2022, poglavje Slabitev sredstev.
Med denarna sredstva štejemo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančne depozite z ročnostjo do treh mesecev. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah preračunamo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta.
Osnovni kapital družbe UNIOR d.d. je izkazan v evrih in je razdeljen na 2.838.414 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so prosto prenosljive.
Dividende pripoznamo v računovodskih izkazih družbe kot obveznost do delničarjev, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
dobička. Število lastnih delnic je prikazano v poglavjih 5 in 10.7.9 Letnega poročila 2022.
Rezervacije se pripoznajo če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo izmeriti in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Višino potrebnih rezervacij določi družba z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za obveznost.
Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in zakonskimi predpisi je družba dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov uporabljamo poenostavljeno metodo obračunavanja, ki zahteva vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost je pripoznana v velikosti sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povečanje plač in fluktuacijo zaposlenih.
Na osnovi izračuna pripoznamo dobičke ali izgube tekočega leta v izkazu poslovnega izida. Glavni parametri, upoštevani v izračunu, so podrobno razkriti v poglavju 10.7.10 Letnega poročila 2022.
Državne podpore se pripoznajo po pošteni vrednosti, vendar šele, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba UNIOR d.d. izpolnila pogoje v zvezi z njimi in podpore tudi prejela. Državne podpore se pripoznajo kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Če se državna podpora nanaša na določeno sredstvo, se pripozna kot razmejeni prihodek, ki ga družba UNIOR d.d. pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju pričakovane dobe uporabnosti sredstva v enakih letnih obrokih.
Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, skupaj s transakcijskimi stroški. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obrestnih mer. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.
Izvedene finančne instrumente prepoznane v izkazu finančnega položaja družba meri po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih instrumentov se razporedijo v izkaz poslovnega izida v tekočem obdobju.
Davek od dobička obračunavamo skladno z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. V letu 2022 je izkazana davčna osnova, navedena pa je v poglavju 10.9 Letnega poročila 2022.
Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja smo obračunali tudi odložene davke. Te izkazujemo kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov smo uporabili metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjižno vrednost sredstev in obveznosti smo primerjali z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredelili kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike smo razdelili na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne razlike so nam povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so nam zmanjšale obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.
Poslovne prihodke pripoznamo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti; uporabljamo petstopenjski model, skladno z MRSP 15. Pri prepoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev uporabljamo metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, kar pomeni, da družba za prepoznavanje prihodkov uporablja metodo izločkov na podlagi doseženih mejnikov iz prodajnih pogodb s kupci. Po tej metodi pripoznamo prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Razkrivamo zneske vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznanih v obdobju, ter dosežene prihodke na domačih in tujih trgih. Prihodki na domačem trgu so prihodki, doseženi v Sloveniji, tuji trg pa predstavljajo države Evropske unije in tretje države. V prodajnem procesu nastopamo kot principal; tipično v pogodbenih dogovorih niso vključeni pomembni variabilni dogovori.
Prodaja proizvodov, blaga in materiala se pripozna v odvisnosti od določil kupoprodajne pogodbe praviloma pa pride do prenosa obvladovanja blaga na kupca v trenutku, ko kupec blago prevzame, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno gotova.
Med prihodki od prodaje proizvodov, blaga, materiala in opravljenih storitev se izkažejo tudi vsebinsko ustrezne postavke iz prejšnjih obdobij.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesena na kupce. Med sredstvi iz pogodb družba izkazuje nezaračunane prihodke za dobavo blaga in storitve kupcem. Terjatev predstavlja pravico družbe do brezpogojnega zneska nadomestila, tj. nadomestilo ku zapade v plačilo v določenem roku.
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa proizvodov, blaga, materiala ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je družba prejela od kupca. V okviru obveznosti iz pogodb s kupci, družba izkazuje obveznosti za prejete predujme kupcev. Obveznost iz pogodbe se pripozna kot prihodek, ko družba izpolni izvršitveno obvezo po pogodbi.
Prihodki od najemnin zajemajo prihodke od oddajanja stanovanj, učilnic ter parkirnih površin. Družba prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.
Med drugimi prihodki izkazujemo donacije, subvencije, premije ter prevrednotovalne prihodke, nastale pri prodaji osnovnih sredstev in odpravo rezervacij v neto znesku.
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti na dana posojila, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodke od obresti pripoznamo ob njihovem nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodke od dividend izkažemo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.
Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.
Kosmati donos iz poslovanja je sestavljen iz prihodkov od prodaje, spremembe vrednosti zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje, usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter drugih poslovnih prihodkov.
Stroške kot odhodke pripoznamo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščamo jih v skladu z njihovo naravo. Izkazujemo in razkrivamo jih po naravnih vrstah v okviru trimestnega kontnega načrta družbe. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Dobiček/izguba iz poslovanja je opredeljen kot dobiček/izguba pred obdavčitvijo in finančnimi postavkami. Finančne postavke zajemajo obresti od denarnih sredstev na računih v banki, depozitov, naložb, namenjenih za prodajo, plačane obresti od posojil, dobiček ali izgubo iz prodaje finančnih instrumentov, namenjenih za prodajo, ter pozitivne in negativne tečajne razlike od prevedbe vseh monetarnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.
Poslovni izid je sestavljen iz izida poslovanja, povečanega za finančne prihodke in zmanjšanega za finančne odhodke.
Če obstaja kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, ocenimo njegovo nadomestljivo vrednost v skladu z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida, za prevrednotenje zemljišč pa se najprej zniža do takrat oblikovan presežek iz prevrednotenja. Izgube zaradi oslabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstev. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvih prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. Odprava izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu, za odpravo oslabitve zemljišč pa se oblikuje presežek iz prevrednotenja v kapitalu. Za zemljišča ugotavljamo pošteno vrednost s cenitvijo.
Neopredmetena sredstva na datum poročanja preverimo z namenom slabitve. Kadar je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti sredstva, se ta zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje prikaže družba kot izgubo zaradi oslabitve in knjiži kot prevrednotovalni poslovni odhodek.
Družba oblikuje popravek vrednosti zalog glede na starost, in sicer:
• zaloge, ki niso imele gibanja štiri leta, v višini dodatnih 10 odstotkov od nabavne vrednosti zalog,
• zaloge, ki niso imele gibanja pet let in več, v višini dodatnih 10 odstotkov od nabavne vrednosti zalog.
Izgube zaradi oslabitev zalog so izkazane v izkazu poslovnega izida. Družba ne slabi zalog utopov in orodij, ki jih potrebuje za izdelavo svojih izdelkov ter zalog v skladišču rezervnih delov, ker te zaloge kljub temu da ne izkazujejo gibanja v daljšem časovnem obdobju ne izgubljajo svoje vrednosti.
Na datum vsakega poročanja v družbi opravimo preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovili, ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančnenaložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopimo k izračunu višine vrednosti izgube zaradi oslabitve.
Če presodimo, da je treba opraviti slabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbein sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripoznamo v poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, je razveljavitev slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripoznana v poslovnem izidu.
Če pri finančnih naložbah v odvisne ali pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba presodi, da je treba opravitioslabitev, se izguba izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva in jo kot finančni odhodek pripozna v poslovnem izidu.
Za finančne instrumente, merjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, se dobički in izgube iz naslova teh finančnih instrumentov razporedijo v izkaz poslovnega izida.
Slabitev terjatev oziroma oblikovanje popravka vrednosti družba preverja skladno z MSRP 9 kjer je za nefinančne inštitucije določen poenostavljen pristop v tem smislu, da na prvi dan poročanja ni treba ugotavljati, ali je prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja ali ne. Za poslovne terjatve se slabitve določijo po konceptu pričakovanih kreditnih izgub (ang. Expected credit loss, ECL) za celotno dobo trajanja poslovnih terjatev (vseživljenjske kreditne izgube), za kar se po MSRP 9 uporabi matrika popravkov za pričakovane kreditne izgube.
Podlaga za oblikovanje popravka vrednosti terjatev je matrika popravkov vrednosti po prodajnih segmentih, ki temelji na oceni neizpolnitve plačila s strani kupcev glede na pretekle izkušnje kreditno izgubo, prilagojene za morebitne prihodnje dejavnike iz gospodarskega okolja, pri čemerso izvzete zavarovane terjatve. Pričakovane kreditne izgube iz poslovnih terjatev (ang. Expected credit loss, ECL) skladno z MSRP 9 so prikazane v poglavju 10.11 Letnega poročila 2022.
V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos. Vanj so vključene postavke ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.
V družbi poročamo o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na osnovi postavk v izkazu finančnega položaja na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021, postavk izkazu poslovnega izida za leto 2022 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.
Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti poslovni izid tekočega obdobja povečuje za vse prihodke, ki smo jih neposredno pripoznali v kapitalu.
V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in sprejela EU:
Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi.
Na dan odobritve teh računovodskih izkazov je UOMRS izdal naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je EU sprejela, vendar še niso stopile v veljavo:
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov, na dan 31. 12. 2022 (spodaj navedeni datumi začetka veljavnosti veljajo za MSRP, kot jih je izdal UOMRS):
Družba predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe UNIOR d.d.
Obračunavanje varovanja pred tveganjem v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU ni sprejela, ostaja še naprej neregulirano.
| Odloženi Naložbe v Druga NDS | Dobro ime | stroški pravice do neopredmetena | v prido- | Skupaj (v EUR) | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 31. decembra 2021 | 484.728 | 6.841.449 | 2.101.003 | 61.947 | 839.563 | 10.328.690 |
| Neposredna povečanja-investicije | 0 | 93.434 | 0 | 91.907 | 185.341 | ||
| Prenos z investicij v teku | 0 | 839.563 | 0 | 0 | (839.563) | 0 | |
| Zmanjšanja med letom | 0 | (3.117.519) | (64.314) | (14.814) | 0 | (3.196.647) | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 484.728 | 4.656.927 | 2.036.689 | 47.133 | 91.907 | 7.317.384 |
| Popravek vrednosti | Stanje 31. decembra 2021 | 80.788 | 3.862.444 | 1.922.841 | 0 | 0 | 5.866.073 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija v letu | 0 | 1.323.812 | 38.336 | 0 | 0 | 1.362.148 | |
| Zmanjšanja med letom | 0 | (3.117.519) | (64.314) | 0 | 0 | (3.181.833) | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 80.788 | 2.068.737 | 1.896.863 | 0 | 0 | 4.046.388 |
| Sedanja vrednost 31. decembra 2022 | 403.940 | 2.588.190 | 139.826 | 47.133 | 91.907 | 3.270.996 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sedanja vrednost 31. decembra 2021 | 403.940 | 2.979.005 | 178.162 | 61.947 | 839.563 | 4.462.617 |
| Dobro ime | stroški pravice do neopredmetena | v prido- | Skupaj (v EUR) | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 31. decembra 2020 | 484.728 | 14.769.260 | 2.095.731 | 90.859 | 938.398 | 18.378.976 |
| Neposredna povečanja-investicije | 0 | 42.358 | 5.272 | 0 | 839.563 | 887.193 | |
| Prenos z investicij v teku | 0 | 920.670 | 0 | 0 | (920.670) | 0 | |
| Zmanjšanja med letom | 0 | (8.890.839) | 0 | (28.912) | (17.728) | (8.937.479) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 484.728 | 6.841.449 | 2.101.003 | 61.947 | 839.563 | 10.328.690 |
| Popravek vrednosti | Stanje 31. decembra 2020 | 80.788 | 11.629.544 | 1.885.496 | 0 | 0 | 13.595.828 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija v letu | 0 | 1.123.739 | 37.345 | 0 | 0 | 1.161.084 | |
| Zmanjšanja med letom | 0 | (8.890.839) | 0 | 0 | 0 | (8.890.839) | |
| Stanje 31. decembra 2021 | 80.788 | 3.862.444 | 1.922.841 | 0 | 0 | 5.866.073 |
| Sedanja vrednost 31. decembra 2021 | 403.940 | 2.979.005 | 178.162 | 61.947 | 839.563 | 4.462.617 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sedanja vrednost 31. decembra 2020 | 403.940 | 3.139.716 | 210.235 | 90.859 | 938.398 | 4.783.148 |
Dobro ime izhaja iz pripojitve družbe Inexa Adria d.o.o. Letnopreverjamo nadomestljivo vrednost dobrega imena denar ustvarjajoče enote, ki v letu 2022 na podlagi preverjenih indikatorjev ne izkazuje znakov za slabitev na podlagi njenega poslovanja. Zato družba dobrega imena v letu 2022 ni slabila.
Dolgoročno odloženi stroški razvijanja v skupni višini 2.588.190 evrov se nanašajo na odložene stroške razvoja na programu Strojegradnja. Stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo ob pogojih izvedljivosti strokovnega dokončanja projekta, da je na voljo za uporabo ali prodajo ter verjetnosti doseganja gospodarskih koristi iz projekta (obstoj trga za učinke projekta ali za projekt oziroma njegova koristnost, če se bo uporabljal v družbi). Med stroški razvijanja, ki se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo družba prikazuje stroške dela ter zunanjih storitev potrebnih za razvoj novih tehnoloških rešitev, v primeru izdelave sredstva izhajajočega iz razvoja pa se kot odloženi stroški razvijana usredstvijo tudi materialni stroški povezani z izdelavo razvojnega sredstva.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Med drugimi neopredmetenimi osnovnimi sredstvi v znesku 47.133 evrov so prikazane dolgoročne aktivne časovne razmejitve. V poslovnem letu 2022 je družba izločila v celoti amortizirane odložene stroške razvoja, ki jih prikazuje v okviru neopredmetenih sredstev v višini 3.117.519 evrov, znesek izločenih amortiziranih dolgoročno odloženih stroškov razvoja v letu 2021 je znašal 8.890.839 evrov. Povečanje v letu predstavlja nakup licenc za programsko opremo, ki je prikazana med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi v pridobivanju, in sicer v višini 91.907 evrov.
Dobro ime je neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti ostala neopredmetena osnovna sredstva imajo določenokončno dobo koristnosti in se v dobi koristnosti enakomerno časovno amortizirajo. Amortizacija neopredmetenih sredstev je v izkazu poslovnega izida izkazana v postavki F. Odpisi vrednosti 1 Amortizacija.
Pri letnem rednem popisu neopredmetenih sredstev po nahajališčih družbe UNIOR d.d., s stanjem na dan 31. 10. 2022, ni bilo ugotovljenih viškov ali mankov neopredmetenih sredstev. Strošek financiranjainvesticije za pridobitev neopredmetenega sredstva do usposobitve sredstva se vključuje v nabavno vrednost neopredmetenih sredstev.
Kosmata knjigovodska vrednost v celoti amortiziranih neopredmetenih sredstev, ki se na dan 31. 12. 2022 še uporabljajo znaša 556.620 evrov. Na dan 31. 12. 2022 ne obstajajo odprte obveznosti za nakup neopredmetenih sredstev. Družba neopredmetenih sredstev nima zastavljenih za svoje dolgove.
| Proizvajalna | Drobni | Osnovna | Zemljišča | Zgradbe | oprema | inventar | sredstva v pridobivanju | Skupaj (v EUR) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 31. decembra 2021 | 12.199.681 | 65.572.280 | 146.447.036 | 614.018 | 9.367.844 | 234.200.859 | |
| Neposredna povečanja – investicije | 4.218 | 0 | 105.640 | 0 | 7.436.149 | 7.546.007 | ||
| Prenos z investicij v teku | 0 | 2.599.287 | 7.263.372 | 31.581 | (9.894.240) | 0 | ||
| Zmanjšanja med letom | (15.601) | 0 | (4.230.784) | (1.550) | (511.319) | (4.759.254) | ||
| Prevrednotenje | 399.614 | 0 | 0 | 0 | 0 | 399.614 | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | 12.587.912 | 68.171.567 | 149.585.264 | 644.049 | 6.398.434 | 237.387.226 | ||
| Popravek vrednosti | Stanje 31. decembra 2021 | 0 | 40.330.530 | 104.738.474 | 592.019 | 0 | 145.661.023 | |
| Amortizacija v letu | 0 | 1.735.982 | 5.763.624 | 17.033 | 0 | 7.516.639 | ||
| Zmanjšanja med letom | 0 | 0 | (3.669.223) | (792) | 0 | (3.670.015) | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | 0 | 42.066.512 | 106.832.875 | 608.260 | 0 | 149.507.647 | ||
| Sedanja vrednost 31. decembra 2022 | 12.587.912 | 26.105.055 | 42.752.389 | 35.789 | 6.398.434 | 87.879.579 | ||
| Sedanja vrednost 31. decembra 2021 | 12.199.681 | 25.241.750 | 41.708.562 | 21.999 | 9.367.844 | 88.539.836 | ||
| Proizvajalna | Drobni | Osnovna | Zemljišča | Zgradbe | oprema | inventar | sredstva v pridobivanju | Skupaj (v EUR) |
| Nabavna vrednost | Stanje 31. decembra 2020 | 10.749.105 | 64.698.449 | 145.583.239 | 593.031 | 5.914.556 | 227.538.380 | |
| Neposredna povečanja – investicije | 221.985 | 0 | 3.200 | 0 | 10.110.941 | 10.336.126 | ||
| Prenos z investicij v teku | 474.722 | 3.075.037 | 3.085.194 | 22.700 | (6.657.653) | 0 | ||
| Zmanjšanja med letom | (7.069) | (2.201.206) | (2.224.597) | (1.713) | 0 | (4.434.585) | ||
| Prevrednotenje | 760.938 | 0 | 0 | 0 | 0 | 760.938 | ||
| Stanje 31. decembra 2021 | 12.199.681 | 65.572.280 | 146.447.036 | 614.018 | 9.367.844 | 234.200.859 | ||
| Popravek vrednosti | Stanje 31. decembra 2020 | 0 | 38.749.194 | 101.062.539 | 583.697 | 0 | 140.395.430 | |
| Amortizacija v letu | 0 | 1.681.289 | 5.766.050 | 8.322 | 0 | 7.455.661 | ||
| Zmanjšanja med letom | 0 | (99.953) | (2.090.115) | 0 | 0 | (2.190.068) |
| Naložbene nepremičnine | (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|
| Stanje | 0 | 40.330.530 | 104.738.474 |
| 104.738.474 | 592.019 | 0 | 145.661.023 |
| Sedanja vrednost | 12.199.681 | 25.241.750 | 41.708.562 |
| 21.999 | 9.367.844 | 88.539.836 | |
| Sedanja vrednost | 10.749.105 | 25.949.255 | 44.520.700 |
| 9.334 | 5.914.556 | 87.142.950 |
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi ima družba izkazana sredstva, ki jih je pridobila s finančnim najemom z nabavno vrednostjo 1.427.556 evrov in sedanjo vrednostjo na dan 31. 12. 2022 926.458 evrov.
Družba, na podlagi MSRP 16, med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje tudi pravico do uporabe sredstev pridobljenih na podlagi poslovnega najema v višini 1.784.741 evrov in sicer 1.767.617 evrov najete opreme in 17.124 evrov najetih zemljišč. Amortizacija iz naslova najete opreme je v letu 2022 znašala 254.007 evrov, zmanjšanje vrednosti najetih zemljišč pa znaša 9.791 evrov, saj se zemljišča ne amortizirajo. Obresti iz naslova najemov pa znašajo 12.031 evrov, od tega 11.618 evrov za opremo in 413 evrov za zemljišča.
Obveznosti iz naslova najemov so konec leta znašale 756.256 evrov (740.683 evrov za najeto opremo in 15.573 evrov za najeta zemljišča), od tega kratkoročni del 271.223 evrov (265.223 evrov za najeto opremo in 6.000 evrov za najeta zemljišča). Stroški kratkoročnih najemov, ki zaradi krajšega obdobja najema niso pripoznani kot osnovna sredstva in tudi najemi sredstev, katerih vrednost ne presega mejne vrednosti prepoznavanja sredstev kot osnovno sredstvo, so upoštevani med najemi v poglavju številka 10.8.4 Letnega poročila 2022.
Priletnem rednem popisu opredmetenih osnovnih sredstev po nahajališčih družbe UNIOR d.d., s stanjem na dan 31. 10. 2022 ni bilo ugotovljenih viškov ali mankov opredmetenih osnovnih sredstev.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
So pa inventurne komisije predlagale izločitev opredmetenih osnovnih sredstev, ki so uničena oziroma tako poškodovana, da se popravilo ne izplača in se več ne morejo uporabljati v procesu proizvodnje. Knjigovodska vrednost izločenih opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2022 ob rednem letnem popisu je znašala 174.398 evrov.
Največje investicije so bile namenjene za posodobitev in razširitev strojnih in prostorskih kapacitet za potrebe proizvodnje, in sicer smo dokončali prvo linijo za preoblikovanje aluminija v skupni vrednosti vlaganj 2.116.582 evrov v poslovnem letu 2022. Večja vlaganja predstavljajo še nakup obdelovalnega centra za potrebe vzdrževanja v vrednosti 720.630 evrov, nakup stiskalnice v vrednosti 415.898 evrov, robotizacija kovaške linije v vrednosti 359.740 evrov, nakup obdelovalnega centra za potrebe orodjarne v vrednosti 250.076 evrov ter izgradnjo povezovalnega toplovoda (s kotlarno Dobrava, kjer izvajamo javno gospodarsko službo oskrbe s toplotno energijo na območju ZN center Zreče) za izkoriščanje odpadne toplote, ki nastane pri proizvodnji odkovkov v vrednosti 208.864 evrov.
Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljena zemljišča in zgradbe po sedanji vrednosti v višini 36.981.101 evrov ter proizvajalno opremo po sedanji vrednosti v višini 15.007.770 evrov.
V skladu z MRS 16 razkrivamo:
Zemljišča so zaradi sprememb prevrednotena na podlagi cenitvenega poročila, izdelanega s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, vpisanega v register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, na pošteno vrednost po stanju na dan 31. 12. 2021. Pri vrednotenju je cenilec uporabil način tržnih primerjav, ki nakazuje vrednost s primerjavo ocenjevane nepremičnine z enakimi ali podobnimi nepremičninami, za katere so na voljo informacije o cenah. Na osnovi doseženih prodajnih cen in prilagoditev je bila upoštevana indikativna cena, ki bi jo primerljiva nepremičnina dosegla na trgu. K oceni zemljišča je bila pripisana še vrednost komunalnega prispevka kot pravice, ki je pripisana k stavbnemu zemljišču, na katerem stojijo objekti z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Za preveritev uporabnosti cenitev tudi za računovodsko poročanje v letu 2022 je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin na podlagi analize gibanja cen stavbnih zemljišč ocenil, da so vrednosti izkazane v cenitvah po stanju na dan 31. 12. 2021 primerne za uporabo tudi na dan 31. 12. 2022. Predhodno vrednotenje zemljišč je bilo opravljeno po stanju na dan 31. 12. 2020.
Strošek financiranja in investicije za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do usposobitve sredstva se vključuje v nabavno vrednost opredmetenih sredstev.
V letu 2022 ni bilo indikatorjev, da bi bila potrebna slabitev opredmetenih osnovnih sredstev.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje naložb 1. januarja | 25.227.193 | 25.850.047 |
| Povečanja: | ||
| Nakupi delnic in deležev | 90.500 | 883.005 |
| Povečanje naložb v dolgove | 459.529 | 0 |
| Donos kratkoročnega dela naložb | 0 | 48.750 |
| Zmanjšanja: | ||
| Prodaja delnic in deležev | (765.075) | (12.640) |
| Odpisi naložb | (762) | |
| Kratkoročni del naložb | (415.875) | (369.922) |
| Slabitev naložb | (642.101) | (1.172.047) |
| Stanje 31. decembra | 23.953.409 | 25.227.193 |
Povečanje dolgoročnih finančnih naložb predstavlja nakup deležev v družbah UNIOR Italia S.R.L. in UNIOR Professional Tools Ltd ter povečanje dolgoročnega posojila odvisni družbi SPITT d.o.o. za zagotavljanje lastnega deleža pri razširitvi kapacitet ogrevanja na biomaso na Rogli (nakup kotla in razširitev toplovodnega omrežja).
Oslabitev v letu 2022 predstavljajo oblikovani popravki vrednosti dolgoročnih finančnih naložb UNIOR Makedonija d.o.o. in UNIOR Vinkovci d.o.o. v skupni vrednosti 642.101 evrov. Za družbo UNIOR Vinkovci d.o.o. smo izdelali cenitev v skladu s MRS 36 ter MSOV-1 in sicer je pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij ugotovila, da ocenjena vrednost finančne naložbe kot vrednost pri uporabi presega ocenjen pošteno vrednost finančne naložbe zmanjšano za stroške prodaje, zato je kot nadomestljiva vrednost finančne naložbe v 100-odstotni lastniški delež na dan 31. 12. 2022 privzeta vrednost pri uporabi, ki ne dosega knjigovodske vrednosti naložbe, zato je bila opravljena slabitev finančne naložbe.
Predpostavke uporabljene v cenitvi so: poslovanje v zadnjih petih letih ter plana za prihodnjih pet let ob predpostavki delujočega podjetja z obsegi poslovanja, ki izhajajo iz razpoložljivih kapacitet in potrjenih planov poslovanja odvisne družbe. V cenitvi je upoštevana zahtevana stopnja donosa lastniškega kapitala v višini 2,6 odstotka, pribitek za kapitalsko tveganje v višini 5,5 odstotka, strošek dolžniškega kapitala v višini 5,1 odstotka, odbitek za pomanjkanje tržnosti v višini 5 odstotkov ter stroški prodaje v višini 2 odstotka.
Zmanjšanje predstavlja tudi odprodaja naložb pridruženi družbi UNIOR Tepid S.R.L. v višini 765.875 evrov. 415.875 evrov je družba prenesla na kratkoročni del finančnih naložb, kar pa predstavlja odplačila glavnic dolgoročnih finančnih naložb v letu 2023.
| Delež | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| v državi: | ||
| UNIOR IN d.o.o. Zreče | 100,000 | 385.368 |
| SPITT d.o.o. Zreče | 100,000 | 265.000 |
| UNITUR d.o.o. Zreče | 100,000 | 6.483.792 |
| Skupaj | 7.134.160 | 7.134.160 |
| v tujini: | ||
| UNIOR Produktions- und Handels- GmbH Ferlach | 99,545 | 510.000 |
| UNIOR DEUTSCHLAND GmbH Leonberg | 100,000 | 1.052.614 |
| UNIOR ITALIA S.R.L. Limbiate | 100,000 | 77.702 |
| UNIOR ESPANA S.L. Uharte-Arakil | 95,000 | 398.718 |
| UNIOR MAKEDONIJA d.o.o. Skopje | 97,360 | 0 |
| UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd St. Petersburg | 70,300 | 262.332 |
| UNIOR COMPONENTS d.o.o. Kragujevac | 100,000 | 4.908.158 |
| NINGBO UNIOR FORGING Co.Ltd. Yuyao | 50,000 | 1.983.530 |
| UNIOR NORTH AMERICA Inc. Novi | 100,000 | 81.480 |
| UNIOR BULGARIA Ltd Sofia | 77,310 | 2.000 |
| UNIOR VINKOVCI d.o.o. Vinkovci | 100,000 | 4.630.181 |
| UNIOR HUNGARIA Kft. Nagyrecse | 100,000 | 0 |
| Skupaj | 13.906.715 | 14.458.316 |
| Skupaj odvisna podjetja | 21.040.875 | 21.592.476 |
Vrednost naložb v odvisna podjetja, merjena po nabavni vrednosti po izvirnih nabavnih vrednostih znaša 28.949.136 evrov, vrednost oblikovanega popravka naložb v odvisna podjetja, merjena po nabavni vrednosti pa znaša 7.908.261 evrov.
| Ime podjetja | Država | Odstotek udeležbe v kapitalu | Velikost kapitala v EUR | Poslovni izid leta v EUR |
|---|---|---|---|---|
| Odvisna podjetja: | ||||
| UNITUR d.o.o. | Slovenija | 100,000 | 31.144.364 | 507.893 |
| UNIOR IN d.o.o. | Slovenija | 100,000 | 421.457 | (20.827) |
| SPITT d.o.o. | Slovenija | 100,000 | 824.272 | 39.383 |
| UNIOR Produktions- und Handels-GmbH | Avstrija | 99,545 | 168.621 | 55.118 |
| UNIOR DEUTSCHLAND GmbH | Nemčija | 100,000 | 1.204.948 | 94.499 |
| UNIOR ITALIA S.R.L. | Italija | 100,000 | 123.973 | (4.532) |
| UNIOR ESPANA S.L. | Španija | 95,000 | 627.512 | 13.288 |
| UNIOR MAKEDONIJA d.o.o. | Makedonija | 97,363 | 9.584 | (45.598) |
| UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd. | Rusija | 70,300 | 1.579.150 | 496.949 |
| UNIOR BULGARIA Ltd. | Bolgarija | 77,310 | 162.911 | 50.104 |
| UNIOR COMPONENTS d.o.o. | Srbija | 100,000 | 13.851.469 | 485.313 |
| UNIOR - NORTH AMERICA Inc. | ZDA | 100,000 | 241.859 | 59.498 |
| NINGBO UNIOR FORGING Co. Ltd. | Kitajska | 50,000 | 34.207.616 | 3.263.632 |
| UNIOR VINKOVCI d.o.o. | Hrvaška | 100,000 | 3.972.970 | 274.921 |
| Pridružena podjetja: | ||||
| ŠTORE STEEL d.o.o. | Slovenija | 29,253 | 71.613.875 | 10.534.629 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. | BiH | 25,000 | 1.993.852 | 249.840 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. | Srbija | 20,000 | 3.767.404 | 520.647 |
Podrobni podatki o odvisnih in pridruženih podjetjih (firma, sedež, dejavnost ter število zaposlenih) so razkriti v poglavju 9.6.1 Letnega poročila 2022.
| Delež | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| v državi: | ||
| ŠTORE STEEL d.o.o. | 29,253 | 1.274.260 |
| Skupaj | 1.274.260 | 1.274.260 |
| v tujini: | ||
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. | 20,000 | 423.000 |
| UNIOR TEPID, S.R.L. | 49,000 | 0 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. | 25,000 | 150.000 |
| Skupaj | 573.000 | 1.338.075 |
| Skupaj pridružena podjetja | 1.847.260 | 2.612.335 |
Vrednost naložb v pridružena podjetja, merjena po nabavnih vrednostih znaša 1.847.260 evrov.
Naložbo v družbo UNIOR Makedonija d.o.o. smo v letu 2022 slabili v višini 80.000 evrov, naložbo v družbo UNIOR Vinkovci d.o.o. pa v višini 562.101 evrov. V letu 2022 smo prodali naložbo v pridruženi družbi UNIOR Tepid S.R.L v knjigovodski vrednosti 765.075 evrov za kupnino 2,5 milijona evrov. Za naložbe družba presodi znake slabitev in za naložbe, kjer ti obstajajo, opravi vrednotenja na podlagi prihodnjih denarnih tokov, ki so podlaga za evidentiranje morebitnih slabitev.
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Ostale naložbe | 48.869 | 48.869 |
| Skupaj v druga podjetja in banke | 48.869 | 48.869 |
Vrednost naložb v finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida po izvirnih nabavnih vrednostih znaša 146.361 evrov, vrednost oblikovanega popravka naložb v finančne sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida pa znaša 97.492 evrov.
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| dana odvisnim podjetjem: | ||
| Dolgoročni kredit SPITT d.o.o. | 523.405 | 82.126 |
| Dolgoročni kredit UNIOR Vinkovci d.o.o. | 783.750 | 1.068.750 |
| Dolgoročni kredit UNIOR HUNGARIA Kft. | 0 | 0 |
| Dolgoročni kredit UNIOR ESPANA S.L. | 122.200 | 188.872 |
| Prenos na kratkoročne naložbe | (415.875) | (369.922) |
| dana drugim: | ||
| Dolgoročni kredit Jorgić Broker a.d. | 0 | 762 |
| Dolgoročni krediti Črešnar Primož | 0 | 0 |
| Dolgoročni depozit za trošarine | 2.925 | 2.925 |
| Prenos na kratkoročne naložbe | 0 | 0 |
| Skupaj v dolgove | 1.016.405 | 973.513 |
Dolgoročne finančne naložbe v dolgove niso zavarovane z zastavo premoženja, dolgoročna kredita do družb UNIOR Vinkovci d.o.o. in UNIOR Espana S.L. pa sta zavarovana z zastavo terjatev in zalog. Prikazana dolgoročna posojila so v celoti poplačana. Obrestne mere za dolgoročne naložbe v finančne dolgove se obračunavajo obresti v razponu mesečni euribor + 3 odstotke do 6-mesečni euribor + 3 odstotke ter fiksna obrestna mera 3 odstotke.
Prihodki iz naslova obresti v letu 2022 znašajo 40.963 evrov, v letu 2021 pa so znašali 98.539 evrov.
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Material | 28.494.064 | 25.962.910 |
| Nedokončana proizvodnja | 27.659.242 | 25.996.875 |
| Proizvodi | 18.747.639 | 15.742.140 |
| Trgovsko blago | 4.680.384 | 3.131.866 |
| Popisni presežki | 139.563 | 168.413 |
| Popisni primanjkljaji | (170.834) | (219.103) |
| Popravek vrednosti | (717.718) | (2.315.082) |
| Skupaj | 78.832.340 | 68.468.019 |
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| – material | 567.451 | 602.629 |
| – gotovi proizvodi | 147.368 | 1.577.378 |
| – trgovsko blago | 2.899 | 135.075 |
| Skupaj | 717.718 | 2.315.082 |
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stanje popravkov vrednosti zalog 1. januarja | 2.315.082 | 2.740.506 |
| – uskladitev iz preteklega leta | 0 | 0 |
| – oblikovanje | 0 | 0 |
| – odprava popravka vrednosti | (87.220) | (207.895) |
| – odpisi | (1.510.144) | (217.529) |
| Stanje 31. decembra | 717.718 | 2.315.082 |
Zaloge so se v poslovnem letu 2022 skupaj povečale za 10.364.321 evrov, kar je posledica predvsem višjih nabavnih cen, večje proizvodnje, višjih proizvajalnih stroškov ter večjih varnostnih zalog materiala zaradi minimiziranja tveganja težav pri dobavah ter porasta cen (predvsem jekla in pločevine).
Knjigovodska vrednost zalog je enaka čisti iztožljivi vrednosti, vsako leto sproti pa po metodologiji, zapisani v računovodskih usmeritvah, oblikujemo popravek vrednosti za zaloge, ki niso imele gibanja v določenih obdobjih. Vrednostno stanje popravka vrednosti zalog v letu 2022 je za 1.597.364 evrov nižje kot konec leta 2021, zaradi izločitve zalog iz evidence, ker zaloge niso bile več primerne za uporabo.
170.834 evrov popisnih primanjkljajev, kar pomeni, da so primanjkljaji presegali presežke za 31.271 evrov.
Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljene zaloge po knjigovodski vrednosti 20.000.000 evrov. Zaloge v zgornji tabeli so prikazane v bruto zneskih, ker so posebej prikazani popravki vrednosti zalog ter učinki popravkov zalog, izhajajočih iz ugotovljenih sprememb pri popisu zalog; zaloge v izkazu finančnega položaja so prikazane v neto zneskih.
| Poslovne terjatve (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Dolgoročne poslovne terjatve | ||
| Dolgoročne poslovne terjatve do odvisnih podjetij | 7.214.658 | 7.255.286 |
| Dolgoročne poslovne terjatve do drugih | 7.739 | 15.346 |
| Popravek vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev | 0 | 0 |
| Skupaj dolgoročne poslovne terjatve | 7.222.397 | 7.270.632 |
| Kratkoročne poslovne terjatve | ||
| Kratkoročne poslovne terjatve do odvisnih podjetij | 6.283.615 | 5.961.685 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij | 90.241 | 593.253 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – doma | 2.758.488 | 3.121.863 |
| Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – v tujini | 12.575.987 | 15.809.344 |
| Terjatve za DDV | 1.014.433 | 1.680.292 |
| Predujmi | 1.805.661 | 1.499.306 |
| Predujmi od odvisnih podjetij | 0 | 0 |
| Druge kratkoročne poslovne terjatve | 4.294.900 | 2.866.456 |
| Popravki vrednosti | (85.738) | (61.735) |
| Popravki vrednosti - odvisna podjetja | (224.343) | (224.343) |
| Skupaj kratkoročne poslovne terjatve | 28.513.244 | 31.246.121 |
Dolgoročne poslovne terjatve so se zmanjšale za 48.235 evrov iz naslova poplačil s strani tako odvisnih podjetij kot tudi kupcev. Do družbe UNITUR d.o.o. je izkazana dolgoročna poslovna terjatev v višini 7.098.550 evrov iz naslova vlaganj družbe UNIOR d.d. v hotel Natura in tekaški poligon na Rogli. Ker so vse terjatve izterljive, družba pri upoštevanju poplačljivosti terjatev ne diskontira.
Med drugimi kratkoročnimi terjatvami so izkazane terjatve prodanih poslovnih terjatev iz naslova neregresnega faktoringa, terjatev za izplačilo dobička družbe Ningbo UNIOR Forging Co. Ltd., terjatve iz naslova refundacij, kratkoročno odloženih stroškov ter nezaračunani prihodki. V tabeli prikazane terjatve so v celoti poplačane. Pričakovane kreditne izgube iz poslovnih terjatev (ang. Expected credit loss, ECL) skladno z MSRP 9 je prikazana v poglavju 10.11 Letnega poročila 2022. Vse kratkoročne poslovne terjatve do kupcev, ki niso povezane osebe, ima družba zavarovane z 90 odstotnim kritjem. V letu 2022 je družba oblikovala popravke vrednosti terjatev do kupcev v vrednosti 31.766 evrov. Kot jamstvo za dolgove ima družba zastavljene terjatve v vrednosti 3.368.562 evrov.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 286.078 | 485.093 |
| Izterjane odpisane terjatve | (5.229) | (99.876) |
| Dokončen odpis terjatev | (2.535) | (112.785) |
| Oblikovanje popravkov vrednosti v letu | 31.766 | 13.646 |
| Stanje 31. decembra | 310.080 | 286.078 |
| Zapadlost terjatev družbe | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Nezapadle terjatve | 21.687.488 | 22.577.102 |
| Zapadle terjatve do 90 dni | 6.177.758 | 5.803.223 |
| Zapadle terjatve od 91 do 180 dni | 401.571 | 1.300.065 |
| Zapadle terjatve od 181 do 360 dni | 246.427 | 770.038 |
| Zapadle terjatve nad 360 dni | 0 | 795.693 |
| Skupaj | 28.513.244 | 31.246.121 |
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Dana posojila: | ||
| – v odvisna podjetja | 221.391 | 1.528.250 |
| – drugim | 0 | 1.611 |
| Kratkoročni del dolgoročnih posojil danim odvisnim podjetjem | 415.875 | 369.922 |
| Kratkoročni del dolgoročnih naložb v dolgove | 0 | 0 |
Skupaj
| 637.266 | 1.899.783 |
|---|---|
Kratkoročne finančne naložbe niso zastavljene. Družba kratkoročne finančne naložbe izkazuje po odplačni vrednosti. Za kratkoročna posojila družba nima prejetih zavarovanj, zanje pa se ocenjuje, da so v celotipoplačljiva. Obresti iz naslova danih posojil se poplačujejo.
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1.januarja | 1.899.783 | 2.393.901 |
| Povečanja: | ||
| Povečanje kratkoročnih posojil družbam v skupini | 312.482 | 4.032.940 |
| Povečanje kratkoročnih posojil drugim | 0 | 82 |
| Prenos kratkoročnega dela dolgoročnih finančnih naložb | 415.875 | 369.922 |
| Zmanjšanja: | ||
| Zmanjšanje kratkoročnih posojil družbam v skupini | (1.989.263) | (4.894.058) |
| Zmanjšanje kratkoročnih posojil drugim | (1.611) | (3.004) |
| Prenos na dolgoročne finančne naložbe | 0 | 0 |
| Stanje 31. decembra | 637.266 | 1.899.783 |
Zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb predstavlja nižje stanje posojila, odobrenega hčerinski družbi UNITUR d.o.o., in sicer je stanje odobrenega posojila za 346.425 evrov nižje kot stanje konec leta 2021. Prav tako je družba UNIOR Hungaria Kft v letu 2022 poplačala posojilo v znesku 852.809 evrov.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Gotovina v blagajni in prejeti čeki | 581 | 580 |
| Denarna sredstva v banki | 3.251.544 | 1.916.362 |
| Skupaj | 3.252.125 | 1.916.942 |
Stanje denarnih sredstev je višje kot je bilo konec preteklega leta. Stanje denarnih sredstev predstavlja stanje denarnih sredstev na računih pri poslovnih bankah in gotovina v blagajni.
Celotni kapital družbe UNIOR d.d. sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, preneseni čisti poslovni izid in čisti dobiček ali izguba poslovnega leta.
Osnovni kapital družbe je na dan 31. 12. 2022 registriran v znesku 23.688.983 evrov, kot je izkazan v izkazu finančnega položaja, in je razdeljen na 2.838.414 kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice je izračunana tako, da celotni kapital družbe deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina in na dan 31. 12. 2022 znaša 36,28 evra in se je v primerjavi s preteklim letom zvišala za 6,5 odstotka zaradi dobička tekočega leta ter višjih rezerv zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Družba nima odobrenega kapitala in družba v poslovnem letu 2022 ni pogojno povečala osnovnega kapitala. Družba ni izdala dividendnih obveznic. Družba ni družbenik v drugi družbi, za katere obveznosti bi neomejeno odgovarjala.
Kapitalske rezerve znašajo 30.277.035 evrov in se v primerjavi s preteklim letom niso spremenile. Znesek kapitalskih rezerv je sestavljen iz vplačanega presežka kapitala iz naslova dokapitalizacij v višini 7.944.612 evrov, presežka prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo prodanih lastnih delnic v višini 3.977.906 evrov ter splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, ki je bil ob prehodu na Mednarodne standarde računovodskega poročanja vključen v kapitalske rezerve v višini 18.354.517 evrov.
Rezerve iz dobička v višini 19.960.288 evrov so namensko zadržani zneski dobičkov iz preteklih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub in so se glede na stanje konec leta 2021 niso spremenile. Rezerve vključujejo 2.721.454 evrov rezerv za lastne delnice v lasti družbe UNIOR d.d. in lastne delnice v lasti odvisnih družb UNIOR Deutschland GmbH in SPITT d.o.o. Družba UNIOR d.d. ima v lasti 69.784 lastnih delnic, odvisni družbi UNIOR Deutschland GmbH in SPITT d.o.o. pa imata v lasti 3.330 delnic obvladujoče družbe.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Zemljišča | 11.641.860 | 11.264.438 |
| Oslabitev vrednosti presežkov | (2.169.210) | (1.993.662) |
| Odpravnine | (529.466) | (529.466) |
| Aktuarski dobiček | 628.187 | (242.015) |
| Skupaj | 9.571.371 | 8.499.295 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. januarja | 8.499.295 | 8.299.239 |
| Zmanjšanja: | ||
| – aktuarski dobiček | 0 | (571.566) |
| – oslabitev vrednosti presežkov | (251.475) | 0 |
| Povečanja: | ||
| – zemljišča | 453.349 | 760.938 |
| – aktuarski dobiček | 870.202 | |
| – odprava oslabitve vrednosti presežkov | 0 | 10.684 |
| Stanje 31. decembra | 9.571.371 | 8.499.295 |
Čisti poslovni izid poslovnega leta znaša 5.075.396 evrov, v preteklem letu pa je družba izkazala poslovni izid v višini 2.745.836 evrov.
Čisti dobiček na delnico v poslovnem letu 2022 znaša 1,84 evra, v poslovnem letu 2021 pa je znašal 0,99 evra na delnico. Čisti dobiček oziroma čista izguba na delnico je izračunana tako, da se čisti dobiček oziroma čista izguba obračunskega obdobja, ki pripada lastnikom, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina. Tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic upoštevano pri izračunu čistega dobička na delnico v poslovnem letu 2022 in poslovnem letu 2021 znaša 2.765.300 delnic. Popravljeni čisti dobiček na delnico za poslovno leto 2022 in poslovno leto 2021 je enak čistem dobičku na delnico.
Vseobsegajoči donos poslovnega leta na delnico v poslovnem letu 2022 znaša 2,22 evra, v poslovnem letu 2021 pa je znašal 1,07 evra na delnico. Vseobsegajoči donos poslovnega leta na delnico je izračunan tako, da se vseobsegajoči donos poslovnega leta, ki pripada lastnikom, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina. Tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic upoštevano pri izračunu vseobsegajočega donosa poslovnega leta v poslovnem letu 2022 in poslovnem letu 2021 znaša 2.765.300 delnic. Popravljeni vseobsegajoči donos poslovnega leta na delnico za poslovno leto 2022 in poslovno leto 2021 je enak vseobsegajočemu donosu poslovnega leta.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| a) Dobiček ali izguba tekočega leta | 5.075.396 | 2.745.836 |
| b) Preneseni čisti dobiček | 11.759.063 | 9.013.227 |
| c) Prenesena čista izguba | 0 | 0 |
| č) Zmanjšanje kapitalskih rezerv | 0 | 0 |
| d) Zmanjšanje rezerv iz dobička | 0 | 0 |
| e) Povečanje rezerv iz dobička | 0 | 0 |
| f) Dolgoročno odloženi stroški razvijanja | (2.588.190) | (2.979.005) |
| g) Bilančni dobiček | 14.246.269 | 8.780.058 |
| Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade | Rezervacije za rente | Prejete donacije za osnovna |
|---|---|---|
| Skupaj | Stanje 31. decembra 2021 | 4.776.156 | 277.861 | 170.472 | 5.224.489 |
|---|---|---|---|---|---|
| Oblikovane rezervacije | 1.984.694 | 1.366 | 0 | 1.986.060 | |
| Črpanje rezervacij | (138.357) | (16.916) | (11.837) | (167.110) | |
| Odprava rezervacij | (1.062.204) | 0 | 0 | (1.062.204) | |
| Stanje 31. decembra 2022 | 5.560.289 | 262.311 | 158.635 | 5.981.235 |
| Rezervacije za | odpravnine in | jubilejne | nagrade | Rezervacije | za rente | Prejete | donacije za | osnovna | sredstva | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2020 | 4.745.766 | 288.171 | 188.704 | 5.222.641 | ||||||
| Oblikovane rezervacije | 811.833 | 6.485 | 0 | 818.318 | ||||||
| Črpanje rezervacij | (129.344) | (16.795) | (18.232) | (164.371) | ||||||
| Odprava rezervacij | (652.099) | 0 | 0 | (652.099) | ||||||
| Stanje 31. decembra 2021 | 4.776.156 | 277.861 | 170.472 | 5.224.489 |
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine so oblikovane v višini ocenjenih izplačil v prihodnosti za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan izkaza finančnega položaja. Glavni parametri, upoštevani v izračunu, sostarostna meja upokojitve 65 let za ženske in moške, potrebna delovna doba 40 let, diskontna stopnja 3,87 odstotka ter dolgoročna letna rast plač za 3,5 odstotka. Pri fluktuaciji leta upoštevana glede na starostno razporeditev delavcev in sicer za delavce stare do 30 let 11 odstotkov, za delavce stare od 31 do 40 let 4 odstotke, za delavce stare od 41 do 50 let 3 odstotke in za delavce starejše od 51 let 1 odstotek. Rezervacije se odpravljajo zaradi drugačnih predpostavk pri obračunu rezervacij ter za vse zaposlene, za katere so bile v preteklih letih oblikovane rezervacije, a pri nas niso več zaposleni.
| Odmik od | postavk | Rezervacije | za | odpravnine | Rezervacije | za jubilejne | nagrade | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. decembra 2022 | 4.184.302 | 1.375.987 | 5.560.289 | |||||
| + 0,50 % | 144.062 | 0 | 144.062 | |||||
| - 0,50 % | (116.370) | 0 | (116.370) | |||||
| + 0,50 % | 159.800 | 0 | 159.800 | |||||
| - 0,50 % | (130.066) | 0 | (130.066) | |||||
| + 0,50 % | (265.539) | (46.328) | (311.867) | |||||
| - 0,50 % | 287.252 | 49.404 | 336.656 | |||||
| + 1 leto | (203.735) | 22.068 | (181.667) | |||||
| - 1 leto | 198.998 | (47.552) | 151.446 | |||||
| + 1 leto | (41.140) | 7.820 | (33.320) | |||||
| - 1 leto | 23.581 | (31.321) | (7.740) | |||||
| + 0,50 % | (261.695) | (49.582) | (311.277) | |||||
| - 0,50 % | 285.217 | 53.219 | 338.436 |
Diskontna stopnja
Rast plač v podjetju
Rast plač v državi
Fluktuacija
| Glavnica Nova | Povečanje | Glavnica | Del, ki | dolga posojila | neodplačenega | Odplačila dolga | zapade | Dolgoročni |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 1. jan. 2022 | v letu | kratkor. | dela v letu | 31. dec. 2022 | v letu 2023 | del | |
| Banka ali posojilodajalec | Banke v državi | 62.598.210 | 2.173.891 | 0 | (1.659) | 64.770.442 | (55.274.913) | 9.495.529 |
| Obveznosti iz najemov | 647.087 | 124.066 | 0 | (14.897) | 756.256 | (271.223) | 485.033 | |
| Finančni najemi | 365.649 | 122.208 | 0 | (33.005) | 454.852 | (191.201) | 263.651 | |
| Druge dolgoročne fin. obveznosti | 0 | 84.000 | 0 | 0 | 84.000 | 0 | 84.000 | |
| Skupaj dobljena posojila | 63.610.946 | 2.504.165 | 0 | (49.561) | 66.065.550 | (55.737.337) | 10.328.213 |
Obrestne mere za najeta dolgoročna posojila se gibljejo v razponu od 6-mesečni euribor + 0,45 odstotka do 6-mesečni euribor + 2,12 odstotka ter 3-mesečni euribor + 0,5 odstotka do 3-mesečni euribor + 2,5 odstotka. Družba ima najeta dolgoročna posojila z referenčno obrestnomero za 3-mesečni in 6-mesečni euribor. Družbaje v letu 2017 za dolgoročna posojila v višini 47,5 milijona evrov sklenila obrestno zamenjavo za obdobje pet let do decembra 2022 in s tem zavarovala družbo pred morebitnimi neugodnimi vplivi gibanja variabilne obrestne mere euribor. Tekoči stroški iz naslova obrestne zamenjave se pripoznajo preko izkaza poslovnega izida. Družba nadan 31. 12. 2022 nima sklenjenih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.
Novo posojilo v letu 2022 v višini 2.173.891 evrov predstavlja črpanje odobrenega posojila za namene vzpostavitve novega proizvodnega programa za preoblikovanje aluminija. Povečanje obveznosti iz najemov v višini 124.066 evrov predstavljajo novo sklenjene pogodbe o dolgoročnem poslovnem najemu, povečanje obveznosti iz finančnih najemov v znesku 122.208 evrov pa novo sklenjene leasing pogodbe za nakup službenih avtomobilov. 84.000 evrov povečanja drugih dolgoročnih obveznosti pa predstavlja obveznost za vplačilo kupnine za pridobitev 9-odstotnega lastniškega deleža v družbi UNIOR Professional Tools Ltd v Rusiji.
Družba UNIOR d.d. je v poslovnem letu 2020 najela dva kredita s poroštvom Republike Slovenije v višini 70 odstotkov najetih posojil skladno z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) zaradi česar ima družba UNIOR d.d. prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih povezanih družb ali lastnikov. Navedena prepoved velja v skladu s 14. členom ZDLGPE za čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva, ki poteče z dokončnim vračilom kredita. Stanje najetih kreditov v skladu z ZDLGPE na dan 31. 12. 2022 znaša 8.866.667 evrov, s končno zapadlostjo v letu 2025. Prejeti krediti s poroštvom Republike Slovenije predstavljajo povratna sredstva.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Zapadlost od 1 do 2 let | 4.593.026 | 50.411.578 |
| Zapadlost od 2 do 3 let | 2.875.917 | 9.756.493 |
| Zapadlost od 3 do 4 let | 50.972 | 2.831.231 |
| Zapadlost od 4 do 5 let | 259.976 | 2.967 |
| Zapadlost nad 5 let | 2.548.322 | 608.677 |
| Skupaj | 10.328.213 | 63.610.946 |
Družba v izkazu finančnega položaja ne izkazuje obveznosti iz naslova dolgoročnih poslovnih obveznosti.
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Odložena dolgoročna terjatev za davek | 8.959.386 | 8.402.453 |
| – jubilejne nagrade in odpravnine | 1.056.455 | 907.469 |
| – oslabitve terjatev do kupcev | 58.924 | 54.355 |
| – oslabitve finančnih naložb | 681.260 | 666.060 |
| – olajšave za investiranje | 2.641.100 | 2.252.922 |
| – vlaganja za raziskave in razvoj | 995.653 | 995.653 |
| – davčna izguba | 3.525.994 | 3.525.994 |
| Odložena dolgoročna obveznost za davek | (2.245.137) | (1.993.662) |
| – presežek iz prevrednotenja zemljišč | (2.226.380) | (2.140.243) |
| – presežek iz prevrednotenja odpravnin | (18.757) | 146.581 |
| Neto odložena dolgoročna terjatev za davek | 6.714.249 | 6.408.791 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje odložene terjatve za davek 1. januarja | 8.402.453 | 7.573.807 |
| Zmanjšanje: | ||
| – dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine | 0 | 0 |
| – odprava oslabitev terjatev do kupcev | 0 | (37.813) |
| – odprava oslabitev finančnih naložb | 0 | 0 |
| – olajšava za investiranje | 0 | 0 |
| – vlaganje za raziskave in razvoj | 0 | 0 |
| – davčna izguba | 0 | 0 |
| Povečanja: | ||
| – dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine | 148.986 | 5.774 |
| – oslabitev terjatev do kupcev | 4.569 | 0 |
| – oslabitev finančnih naložb | 15.200 | 222.689 |
| – olajšava za investiranje | 388.178 | 478.479 |
| – vlaganje za raziskave in razvoj | 0 | 159.517 |
| – davčna izguba | 0 | 0 |
| Stanje odložene terjatve za davek 31. decembra | 8.959.386 | 8.402.453 |
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje odložene obveznosti za davek 1. januarja | 1.993.662 | 2.004.346 |
| Zmanjšanje | 0 | (10.684) |
| Povečanje | 251.475 | 0 |
| Stanje odložene obveznosti za davek 31. decembra | 2.245.137 | 1.993.662 |
Odloženi davek se izkazujepo metodiobveznosti v izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja ter zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, ki jo bo treba po pričakovanjih plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.
Odložene terjatve za davek izhajajo iz izračunanih rezervacij zajubilejne nagrade in odpravnine, oslabitevterjatev do kupcev, oslabitev finančnih naložb, olajšav za investiranje, olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj ter iz naslova izkazane davčne izgube. Uporabljena stopnja davka za vse postavke je 19-odstotna.
Dolgoročne odložene obveznosti za davek se nanašajo na preračun nepremičnin (zemljišč) na pošteno vrednost, ki se izkazuje na presežku iz prevrednotenja. Uporabljena stopnja davka je 19-odstotna.
| Stanje dolga | Prenos | Prenos | 1. jan. 2022 | Nova neodplačanega kratkoročnega | Stanje | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| s kratkor. del. posojila | krat. dela | Odplačila dela dolgoroč. dolga | (v EUR) | dolg. obvez. v letu | 31. dec. 2022 | |
| Banka ali posojilodajalec | Banke v državi | 27.031.837 | 35.061.983 | 0 | (44.288.960) | |
| 55.274.913 | 73.079.773 | |||||
| Povezane osebe | 398.732 | 6.387 | 0 | (120.938) | 0 | |
| Obveznosti iz najemov | 273.329 | 4.938 | 0 | (278.267) | 271.223 | |
| Finančni najemi | 207.481 | 0 | 0 | (207.481) | 191.201 | |
| Obrestne zamenjave | 316.725 | 0 | 0 | (316.725) | 0 | |
| Skupaj dobljena posojila | 28.228.104 | 35.073.308 | 0 | (45.212.371) | 55.737.337 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Kratkoročne poslovne obveznosti do odvisnih podjetij doma | 133.423 | 69.213 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do odvisnih podjetij v tujini | 1.339.140 | 1.602.177 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih podjetij doma | 8.534.771 | 5.737.067 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih podjetij v tujini | 35.570 | 1.154 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih dobaviteljev doma | 20.140.177 | 19.096.243 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih dobaviteljev v tujini | 8.380.490 | 5.908.822 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do države | 1.134.018 | 801.175 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev | 3.742.446 | 3.687.821 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti za predujme | 2.299.162 | 756.053 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti za obresti | 35.707 | 19.307 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 4.782.266 | 7.262.226 |
| Kratkoročni del dolgoročnih poslovnih obveznosti | 0 | 0 |
| Skupaj | 50.557.170 | 44.941.258 |
| Zapadlost poslovnih obveznosti (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Nezapadle obveznosti | 33.673.323 | 33.150.336 |
| Zapadle obveznosti do 90 dni | 16.557.093 | 11.450.277 |
| Zapadle od 91 do 180 dni | 252.134 | 136.265 |
| Zapadle od 181 do 360 dni | 53.664 | 183.380 |
| Zapadle obveznosti nad 360 dni | 20.956 | 21.000 |
| Skupaj | 50.557.170 | 44.941.258 |
Med drugimi kratkoročnimi obveznostmi so prav tako izkazani:
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Dane garancije in poroštva | 6.290.807 | 6.886.767 |
| Tožbeni zahtevki | 0 | 0 |
| Skupaj | 6.290.807 | 6.886.767 |
Dane garancije in poroštvaza povezane osebe znašajo 6.290.807 evrov in so se znižale za 595.960 evrov, zmanjšanja pa predstavljajo redna odplačila obveznosti, zakatere so dana poroštva.
Družba UNIOR d.d. je odvisnima družbama UNIOR Vinkovci d.o.o. in UNITUR d.o.o. izdala pismo podpore v katerem zagotavlja, da v naslednjih dvanajstih mesecih ne bo ukinila poslovanja odvisnih družb ter da bo zagotovila finančno podporo v primeru, da bi bila ta potrebna. Ocenjujemo, da iz tega naslova ne bodo nastale prihodnje obveznosti.
Družba UNIOR d.d. v obračunskem obdobju za poravnavo ni prejela pomembnih tožbenih zahtevkov.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Slovenija | 21.476.994 | 19.431.131 |
| – odvisne družbe | 1.485.542 | 1.176.476 |
| – pridružene družbe | 20.139 | 67.018 |
| – drugi kupci | 19.971.313 | 18.187.637 |
| Tujina | 183.080.469 | 149.543.497 |
| – odvisne družbe | 17.301.534 | 14.063.039 |
| – pridružene družbe | 3.302.334 | 5.154.893 |
| – drugi kupci | 162.476.601 | 130.325.565 |
| Skupaj | 204.557.463 | 168.974.628 |
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Odkovki | 137.110.424 | 109.208.234 |
| Ročno orodje | 44.203.861 | 39.101.682 |
| Strojegradnja | 18.095.184 | 16.430.592 |
| Skupne službe | 5.065.783 | 3.988.323 |
| Vzdrževanje | 82.211 | 245.797 |
| Skupaj | 204.557.463 | 168.974.628 |
Na podlagi prodajnih pogodb programa Strojegradnja v skupni vrednosti 2.677.212 evrov, ki po stanju 31. 12. 2022 niso bile v celoti izpolnjene, bo v prihodnjih obdobjih v prihodkih pripoznano 556.512 evrov.
Usredstveni lastni proizvodi in storitve so proizvodi, ki jih družba proizvedla za svoje potrebe in jih je usredstvila med opredmetenimi osnovnimi ali neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi. Med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami so izkazane lastne naložbev Vzdrževanju in Strojegradnji za potrebe drugih programov, ki zajemajo generalne obnove strojev v Kovačnici ter obnove CNC-strojev.
Njihova vrednost ne presega stroškov njihove proizvodnje ali opravila storitve.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | 1.237.331 | 1.902.495 |
| Skupaj | 1.237.331 | 1.902.495 |
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Nagrade za preseganje kvote invalidov | 164.186 | 166.338 |
| Plačane terjatve, ki so bile že v popravku | 5.229 | 99.876 |
| Prejete odškodnine | 23.734 | 40.594 |
| Odprava dolgoročnih rezervacij | 497.788 | 948.726 |
| Dobiček od prodaje osnovnih sredstev | 109.393 | 148.960 |
| Prevrednotenje naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti | 0 | 51.811 |
| Subvencije, dotacije in podobni prihodki | 12.008 | 28.472 |
| Prejem emisijskih kuponov | 0 | 6.395 |
| Subvencije - čakanje na delo (COVID-19) | 0 | 482 |
| Subvencije - oproščeni prispevki (COVID-19) | 0 | 0 |
| Subvencije - povračilo boleznin do 30 dni (COVID-19) | 0 | 0 |
| 62.948 | 90.461 |
|---|---|
| 4.523 | 49.640 |
|---|---|
| 0 | 0 |
|---|---|
| 47.900 | 66.760 |
|---|---|
| 0 | 33.383 |
|---|---|
| 2.395.615 | 1.553.532 |
|---|---|
| 3.323.324 | 3.285.430 |
|---|---|
Odprave dolgoročnih rezervacij vključujejo odpravo rezervacij iz naslova zadržanih prispevkov za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto in odpravo dolgoročnih rezervacij iz naslova aktuarskega izračuna odpravnin in jubilejnih nagrad, dobiček od prodaje osnovnih sredstev pa predstavlja pozitiven učinek prodaje poslovno nepotrebnega zemljišča.
Družba je v letu 2022 s strani Republike Slovenije v skladu z interventno zakonodajo, ki je bila sprejeta za omilitev posledic epidemije COVID-19, prejela skupaj 115.371 evrov državne pomoči, medtem ko je v letu 2021 prejela 240.726 evrov državne pomoči. Kot povračilo stroškov dela za delavce pozitivne na korona test v času obvezne karantene je družba prejela 62.948 evrov refundacij stroškov dela. Kot povračilo stroškov dela zaradi odsotnosti zaradi višje sile je družba prejela 4.523 evrov refundacij stroškov dela. Subvencija v višini 47.900 evrov pa je bila namenjena kritju hitrih antigenskih testov za zaposlene v družbi v obdobju priporočenega testiranja zaposlenih, ki niso razpolagali z veljavnim COVID potrdilom. Iz naslova prejetih državnih pomoči za omilitev posledic epidemije COVID-19 družba nima posebnih pogojev, ki bi jih morala izpolnjevati. Prejeta državna pomoč predstavlja nepovratna sredstva.
Drugi poslovni prihodki v višini 2.395.615 evrov vključujejo prihodke iz naslova tehnološke in upravljavske provizije v višini 520.600 evrov, prihodke iz naslova odprave v preteklih letih oblikovanega popravka vrednosti zalog v višini 1.784.428 evrov ter prihodke iz naslova prejetih nepovratnih sredstev razvojnih projektov.
| Stroški | Proizv. stroški | Splošni stroški | Stroški prodajanja dejavnosti | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vred. prod. blaga/proiz. str. | (10.059.016) | (5.247.902) | (1.797.561) | (17.104.479) |
| Stroški materiala | (103.855.403) | (269.195) | (2.421.899) | (106.546.497) |
| Stroški storitev | (17.971.896) | (2.977.211) | (3.295.851) | (24.244.958) |
| Stroški plač | (31.308.380) | (1.892.696) | (4.722.761) | (37.923.837) |
| Stroški socialnega zavarovanja | (5.394.003) | (311.087) | (765.578) | (6.470.668) |
| Stroški pokojninskega zavarovanja | (409.827) | (15.598) | (52.659) | (478.084) |
| Ostali stroški dela | (6.408.177) | (258.672) | (759.616) | (7.426.465) |
| Skupaj stroški dela | (43.520.387) | (2.478.053) | (6.300.614) | (52.299.054) |
| Amortizacija | (7.748.962) | (187.041) | (942.784) | (8.878.787) |
| Prevred. odhodki pri obr. sredstvih | (76.350) | (25.627) | (6.564) | (108.541) |
| Prevred. odhodki pri neop. in op. OS | (187.926) | (991) | (7.445) | (196.362) |
| Ostali stroški | (406.343) | (48.528) | (250.751) | (705.622) |
| Popravek vrednosti zaradi sprememb zalog | 4.697.445 | 4.697.445 | ||
| Skupaj stroški | (179.128.838) | (11.234.548) | (15.023.469) | (205.386.855) |
| Stroški | Proizv. stroški | Splošni stroški | Stroški prodajanja dejavnosti | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| Nabavna vred. prod. blaga/proiz. str. | (6.193.565) | (5.182.231) | (1.438.925) | (12.814.721) |
| Stroški materiala | (78.347.885) | (322.487) | (2.169.240) | (80.839.612) |
| Stroški storitev | (14.771.039) | (2.708.606) | (3.073.901) | (20.553.546) |
| Stroški plač | (29.026.777) | (1.682.881) | (4.339.020) | (35.048.678) |
| Stroški socialnega zavarovanja | (5.041.979) | (281.756) | (709.637) | (6.033.372) |
| Stroški pokojninskega zavarovanja | (397.651) | (14.610) | (51.554) | (463.815) |
| Ostali stroški dela | (5.147.332) | (182.448) | (511.673) | (5.841.453) |
| Skupaj stroški dela | (39.613.739) | (2.161.695) | (5.611.884) | (47.387.318) |
| Amortizacija | (7.420.030) | (184.024) | (1.012.692) | (8.616.746) |
| Prevred. odhodki pri obr. sredstvih | (840.737) | (161.132) | (1.972) | (1.003.841) |
| Prevred. odhodki pri neop. in op. OS | (117.636) | 59.830 | (41.601) | (99.407) |
| Ostali stroški | (395.385) | (45.221) | (378.954) | (819.560) |
| Popravek vrednosti zaradi sprememb zalog | 915.362 | 0 | 0 | 915.362 |
| Skupaj stroški | (146.784.653) | (10.705.566) | (13.729.169) | (171.219.389) |
Ostali stroški dela vključujejo stroške regresa za letni dopust, prehrano med delom, prevoz na delo in z dela, jubilejne nagrade in odpravnine nad oblikovano rezervacijo ter nekatera druga izplačila zaposlenim.
V posameznih skupnih stroških so po izvirnih kategorijah prikazani tudi stroški na področju aktivnosti raziskav in razvoja, za katere je družba v poslovnem letu 2022 namenila za 2.641.172 evrov sredstev, kar znaša 1,29 odstotka ustvarjenih čistih prihodkov od prodaje. V poslovnem letu 2021 je za stroške na področju aktivnosti raziskav in razvoja družba namenila 1.821.602 evrov, kar je predstavljalo 1,08 odstotka ustvarjenih čistih prihodkov.
Med stroški storitev družba prikazuje 38.143 evrov stroškov za najete delavce preko agencij za posredovanje delovne sile, kar iz ur predstavlja pet zaposlenih.
Najpomembnejše postavke, ki jih družba izkazuje med ostalimistroški so nagrade študentom in dijakom za opravljeno obvezno prakso ter izplačane štipendije v višini 323.971 evrov ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 150.861 evrov.
Strošek najemnin v letu 2022 je znašal 1.197.151 evrov, medtem ko je v letu 2021 znašal 1.221.305 evrov.
Družba plačuje najemnine za poslovno-skladiščne prostore za potrebe programa Strojegradnja, parkirišče pri obratu Obdelava odkovkov v Slovenskih Konjicah ter najem delovne obleke za vse zaposlene.
| Najmanjša vsota najemnin pri poslovnih najemih obveznosti (v EUR) | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|
| do 1 leta | 269.095 | 306.471 | |
| od 2 do 5 let | 1.076.381 | 1.225.885 | |
| več kot 5 let | 1.345.477 | 1.532.357 | |
| Skupaj | 2.690.953 | 3.064.713 |
Pogodbeni znesek revidiranja letnega poročila za delniško družbo UNIOR d.d. in konsolidiranega letnega poročila za Skupino UNIOR znaša 30.000 evrov. Revizijo je opravila družba Mazars d.o.o. Ljubljana. Pogodbeni zneski opravljanja nerevizijskih storitev so v poslovnem letu 2022 znašali 7.000 evrov in zajemajo preveritev pravilnosti izračuna finančnih zavez za potrebe bank, preveritev sodil za razporejanje prihodkov za delovanje javne službe, pregled poročila o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. ter pregled pravilnosti elektronske oblike konsolidiranih računovodskih izkazov s pojasnili.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Finančni prihodki iz deležev | ||
| Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini | 1.286.234 | 1.262.583 |
| Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah | 3.103.992 | 748.302 |
| Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah | 386 | 138.559 |
| Skupaj | 4.390.612 | 2.149.444 |
| Finančni prihodki iz danih posojil | ||
| Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini | 41.095 | 99.176 |
| Finančni prihodki iz posojil, danih drugim | 39.847 | 17.612 |
| Skupaj | 80.942 | 116.788 |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev | ||
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini | 45.547 | 31.890 |
| Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih | 418.299 | 106.721 |
| Skupaj | 463.846 | 138.611 |
| Skupaj finančni prihodki | 4.935.400 | 2.404.843 |
Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini vključujejo delež v dobičku v družbah Ningbo Unior Forging Co.Ltd., UNIOR Deutschland Gmbh in UNIOR Components d.o.o. Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah pa vključujejo delež v dobičku v družbah UNIOR Teos Alati d.o.o. in Štore Steel d.o.o. ter pozitivni učinki iz naslova v mesecu juniju prodanega 49-odstotnega deleža v družbi UNIOR Tepid v Romuniji.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb | (642.101) | (572.047) |
| Skupaj | (642.101) | (572.047) |
| Finančni odhodki iz finančnih obveznosti | ||
| Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini | (36.425) | (7.827) |
| Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank | (2.565.329) | (2.450.186) |
| Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti | (12.090) | (14.182) |
| Skupaj | (2.613.844) | (2.472.195) |
| Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti | ||
| Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini | 0 | (831) |
| Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev | (251.139) | (100.334) |
| Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti | (292.614) | (73.732) |
| Skupaj | (543.753) | (174.897) |
| Skupaj finančni odhodki | (3.799.698) | (3.219.139) |
V višini 562.101 evrov je bila oslabljena naložba v družbo UNIOR Vinkovci d.o.o., v višini 80.000 evrov pa naložba v družbo UNIOR Makedonija d.o.o. Finančni odhodki za plačane obresti za posojila, najeta pri bankah, so znašali 2.565.329 evrov in so za 4,7 odstotka višji kot v letu 2021.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Davek od dobička | (348.501) | (211.678) |
| Odloženi davki | 556.932 | 828.646 |
| Skupaj | 208.431 | 616.968 |
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Poslovni izid obračunskega obdobja pred davki | 4.866.965 | 2.128.868 |
| Davek na dobiček v Sloveniji 19 % | (348.501) | (211.678) |
| Neobdavčeni prihodki | 2.792.015 | 967.346 |
| Davčno nepriznani odhodki | 2.810.470 | 1.870.302 |
| Popravki vrednostiterjatev | 4.569 | (37.813) |
| Popravki vrednosti naložb | 15.200 | 222.689 |
| Oblikovanje rezervacij | 148.985 | 5.774 |
| Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj | 0 | 159.517 |
| Olajšava za investiranje | 388.178 | 478.479 |
| Olajšava za zaposlovanja invalidov | 0 | 0 |
| Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje | 0 | 0 |
| Davčna izguba | 0 | 0 |
| Odloženi davki | 556.932 | 828.646 |
| Efektivna davčna stopnja v% | 11,4 | 38,9 |
Uskladitev davčnega in računovodskega dobička pomnoženega z davčno stopnjo v Sloveniji:
Davčna osnova za leto 2022 je izkazana v višini 4.957.344 evrov. Davčna osnova je zmanjšana za koriščenje davčne olajšave za investiranje v višini 1.932.045, za zaposlovanje invalidov v višini 631.817 evrov, za dodatno pokojninsko zavarovanje 478.083 evrov in za donacije v višini 81.182 evrov. Osnova za davek znaša 1.834.217 evrov. Davčna obveznost za leto 2022 znaša 348.501 evrov. Mesečni obrok akontacije za leto 2023 znaša 29.042 evrov. Olajšave, ki jih je mogoče koristiti v naslednjih obdobjih, znašajo skupaj 35.766.619 evrov, od tega davčna izguba 18.557.862 evrov.
Dobiček, ugotovljen po davčni zakonodaji, se razlikuje od dobička, ugotovljenega na podlagi računovodskih načel in MSRP. Razmejitev davka se obračunava samo za začasne razlike v davčni obremenitvi med poslovnimi in davčnimi računovodskimi izkazi, torej za tiste, ki se v opredeljivem obdobju izenačijo.
Odložena terjatev za davek je izračunana iz naslova začasnih razlik od oblikovanih dolgoročnih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, oslabitev terjatev do kupcev, neizkoriščenih davčnih olajšav in davčne izgube. Podrobna struktura terjatev in obveznosti za odloženi davek ter gibanje odloženih terjatev za davek je predstavljeno v poglavju 10.7.13 Letnega poročila 2022.
Letno poročilo Skupine UNIOR in družbe UNIOR d.d. 2022
Vpliv na čisti poslovni izid iz naslova odloženih davkov znaša 556.932 evrov, kar povečuje čisti poslovni izid tekočega leta.
Vsi posli s povezanimi osebami so bili opravljeni pod običajnimi tržnimi pogoji.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Odvisna podjetja | 1.554.341 | 1.222.414 |
| UNITUR d.o.o. Zreče | 1.523.470 | 1.199.343 |
| UNIOR IN d.o.o. Zreče | 6.355 | 0 |
| SPITT d.o.o. Zreče | 24.516 | 23.071 |
| v tujini: | 17.326.500 | 14.107.539 |
| UNIOR Produktions- und Handels- GmbH Ferlach | 2.273.735 | 2.905.155 |
| UNIOR DEUTSCHLAND GmbH Leonberg | 176.891 | 267.203 |
| UNIOR ITALIA S.R.L. Limbiate | 748.455 | 861.849 |
| UNIOR ESPANA S.L. Uharte-Arakil | 380.637 | 940.907 |
| UNIOR MAKEDONIJA d.o.o. Skopje | 265.252 | 183.997 |
| UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd St. Petersburg | 1.154.625 | 1.051.767 |
| UNIOR BULGARIA Ltd. Sofia | 316.950 | 198.370 |
| UNIOR HUNGARIA Kft. Nagyrecse | 0 | 66.340 |
| UNIOR COMPONENTS d.o.o. Kragujevac | 175.069 | 157.143 |
| UNIOR NORTH AMERICA Inc. Novi | 1.107.625 | 147.166 |
| NINGBO UNIOR FORGING Co.Ltd. Yuyao | 239.500 | 0 |
| UNIOR VINKOVCI d.o.o. Vinkovci | 10.487.761 | 7.327.642 |
| Skupaj odvisna podjetja | 18.880.841 | 15.329.953 |
| Pridružena podjetja | 38.798 | 67.018 |
| ŠTORE STEEL d.o.o. Štore | 38.798 | 67.018 |
| v tujini: | 3.302.334 | 5.154.893 |
| UNIOR TEPID S.R.L. Brasov | 1.476.213 | 3.515.138 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. Sarajevo | 410.511 | 360.752 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. Beograd | 1.415.610 | 1.279.003 |
| Skupaj pridružena podjetja | 3.341.132 | 5.221.911 |
| Skupaj prodaja povezanim osebam | 22.221.973 | 20.551.864 |
Družba UNIOR Hungaria Kft. na dan 31. 12. 2022 ni več odvisna družba. Prodaja pridruženi družbi UNIOR Tepid je v zgornji tabeli upoštevana samo do 15. 6. 2022, ko je prišlo do prodaje deleža. Predmet prodaje povezanim osebam prestavljajo čisti prihodki od prodaje, ki jih obvladujoča družba doseže s prodajo odvisnim družbam.
| (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Odvisna podjetja | 315.999 | 213.051 |
| UNITUR d.o.o. Zreče | 129.242 | 46.742 |
| UNIOR IN d.o.o. Zreče | 18.152 | 0 |
| SPITT d.o.o. Zreče | 168.605 | 166.309 |
| v tujini: | 17.269.650 | 12.424.466 |
| UNIOR Produktions- und Handels- GmbH Ferlach | 1.135.515 | 811.382 |
| UNIOR DEUTSCHLAND GmbH Leonberg | 1.725.130 | 1.136.618 |
| UNIOR ITALIA S.R.L. Limbiate | 58.971 | 21.994 |
| UNIOR COMPONENTS d.o.o. Kragujevac | 298.588 | 620.274 |
| UNIOR NORTH AMERICA Inc. Novi | 441.795 | 216.398 |
| UNIOR VINKOVCI d.o.o. Vinkovci | 13.609.651 | 9.617.800 |
| Skupaj odvisna podjetja | 17.585.649 | 12.637.517 |
| Pridružena podjetja | 27.863.429 | 19.401.581 |
| ŠTORE STEEL d.o.o. Štore | 27.863.429 | 19.401.581 |
| v tujini: | 292.532 | 94.422 |
| UNIOR TEPID S.R.L. Brasov | 7.754 | 10.733 |
| UNIOR TEOS ALATI d.o.o. Beograd | 284.778 | 83.689 |
| Skupaj pridružena podjetja | 28.155.961 | 19.496.003 |
| Skupaj nabava pri povezanih osebah | 45.741.610 | 32.133.520 |
Nabava od pridružene družbe UNIOR Tepid je v zgornji tabeli upoštevana samo do 15. 6. 2022, ko je prišlo do prodaje deleža.
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Odvisna podjetja | 7.325.738 | 7.101.432 |
| UNITUR d.o.o. Zreče | 7.314.929 | 7.098.550 |
| UNIOR IN d.o.o. Zreče | 7.676 | 0 |
| SPITT d.o.o. Zreče | 3.133 | 2.882 |
| v tujini: | 5.948.192 | 5.891.196 |
| UNIOR Produktions- und Handels- GmbH Ferlach | 637.255 | 950.930 |
| UNIOR DEUTSCHLAND GmbH Leonberg | 41.331 | 7.476 |
| UNIOR ITALIA S.R.L. Limbiate | 198.178 | 281.885 |
| UNIOR ESPANA S.L. Uharte-Arakil | 14.821 | 324.362 |
| UNIOR MAKEDONIJA d.o.o. Skopje | 328.270 | 287.272 |
| UNIOR PROFESSIONAL TOOLS Ltd St. Petersburg | 442.245 | 629.504 |
| UNIOR BULGARIA Ltd. Sofia | 193.803 | 229.658 |
| UNIOR NORTH AMERICA Inc. Novi | 383.732 | 14.155 |
| UNIOR VINKOVCI d.o.o. Vinkovci | 3.708.557 | 3.165.954 |
| Skupaj odvisna podjetja | 13.273.930 | 12.992.628 |
| Pridružena podjetja | 4.971 | 24.324 |
| ŠTORE STEEL d.o.o. Štore | 4.971 | 24.324 |
| v tujini: | 85.269 | 568.929 |
| UNIOR TEPID S.R.L. Brasov | 0 | 440.053 |
| UNIOR TEHNA d.o.o. Sarajevo | 85.269 | 128.876 |
| Skupaj pridružena podjetja | 90.240 | 593.253 |
| Skupaj poslovne terjatve do povezanih oseb | 13.364.170 | 13.585.881 |
Predmet odprtih poslovnih terjatev do povezanih oseb prestavljajo odprteterjatve nastale iz naslova prihodkov od prodaje, ki jih obvladujoča družba doseže s prodajo odvisnim družbam.
| (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Odvisna podjetja | 133.423 | 69.213 |
| UNITUR d.o.o. Zreče | 9.148 | 0 |
| UNIOR IN d.o.o. Zreče | 20.146 | 0 |
| SPITT d.o.o. Zreče | 104.129 | 69.213 |
| v tujini: | 1.339.140 | 1.602.177 |
| Terjatve iz naslova posojil in obresti do povezanih podjetij (v EUR) | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|
| Odvisna podjetja | ||
| v državi: | 742.583 | 755.056 |
| UNITUR d.o.o., Zreče | 66.416 | 412.841 |
| SPITT d.o.o., Zreče | 676.167 | 342.215 |
| v tujini: | 908.163 | 2.112.942 |
| UNIOR VINKOVCI d.o.o., Hrvaška | 785.490 | 1.070.773 |
| UNIOR HUNGARIA Kft. Nagyrecse, Madžarska | 0 | 852.809 |
| NINGBO UNIOR FORGING Co. Ltd, Kitajska | 0 | 0 |
| UNIOR ESPANA S.L. Uharte-Arakil | 122.673 | 189.360 |
| UNIOR BULGARIA Ltd, Bolgarija | 0 | 0 |
| Skupaj odvisna podjetja | 1.650.746 | 2.867.998 |
Družba UNIOR Hungaria Kft. na dan 31. 12. 2022 ni več odvisna družba.
Največji posamični lastnik družbe UNIOR d.d. je Slovenski državnih holding, d.d., ki ima v lasti 39,43 odstotni lastniški delež, skupaj s Kapitalsko družbo, d.d., ki ima v lasti 5,55 odstotni lastniški delež in Zavarovalnico Triglav, d.d., ki ima v lasti 3,52 odstotni lastniški delež. Ima Republika Slovenija posredno v lasti 48,50 odstotni lastniški delež.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenije in Slovenski državni holding, d.d. skupno neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani Slovenskega državnega holdinga, d.d. (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
| Skupna vrednost poslov z lastniki in njihovimi povezanimi osebami (v EUR) | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje (v obdobju 1. 1. do 31. 12.) | 1.302.133 | 813.750 |
| Nabava (v obdobju 1. 1. do 31. 12.) | 9.366.803 | 7.064.751 |
| Poslovne terjatve (na dan 31. 12.) | 85.836 | 170.824 |
| Poslovne obveznosti (na dan 31. 12.) | 2.265.810 | 2.147.745 |
Vsi posli z lastniki in njihovimi povezanimi osebami so bili opravljeni pod običajnimi tržnimi pogoji.
Tveganja poslovanja za družbo UNIOR d.d. so razkrita v poglavju 7.8.2 Letnega poročila 2022; v nadaljevanju razkrivamo finančna tveganja družbe UNIOR d.d.
izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev in z aktivnim procesom izterjave terjatev. Spreminjajoče se makroekonomsko okolje lahko povzroči spremembe v njihovi boniteti in plačilni sposobnosti. Zato v družbi kljub skrbnemu upravljanju s terjatvami obstaja verjetnost zamud pri plačilih kupcev oziroma celo njihova nesposobnost plačila. Z rednim spremljanjem odprtih in zapadlih terjatev do kupcev, starostne strukture terjatev in gibanja povprečnih plačilnih rokov kreditno izpostavljenost družbe ohranjamo v sprejemljivih okvirih. Terjatve do vseh kupcev, razen povezanih družb, imamo od 1. 10. 2014 dalje tudi zavarovane pri zavarovalnici. V času epidemije COVID-19 so skladno z dogovorom z zavarovalnico vsi roki za izterjavo in ustavitev dobav v primeru neplačila naših kupcev podaljšani za 30 dni. Kreditna tveganja pozorno spremljamo na vseh delih poslovanja. Tveganje ocenjujemo kot zmerno tveganje.
| v (EUR) | Bruto vrednost | Povprečni znesek izgube v % | ECL popravek | Individualni popravek za povečano kreditno tveganje | Skupaj popravek | Povečano kreditno tveganje | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadle terjatve | 14.572.493 | 0,14 | 20.912 | 0 | 20.912 | ne | 14.551.581 |
| Zapadle terjatve do 90 dni | 6.177.758 | 0,52 | 31.826 | 0 | 31.826 | ne | 6.145.932 |
| Zapadle terjatve od 91 do 180 dni | 401.571 | 3,81 | 15.283 | 0 | 15.283 | ne | 386.289 |
| Zapadle terjatve od 181 do 360 dni | 422.789 | 8,61 | 36.381 | 0 | 36.381 | ne | 386.407 |
| Zapadle terjatve nad 360 dni | 249.827 | 100,00 | 249.827 | 0 | 249.827 | ne | 0 |
| Skupaj | 21.824.438 | 354.229 | 0 | 354.229 | 21.470.209 |
Tveganje sprememb obrestnih mer predstavlja tveganje finančne izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Spremembe obrestnih mer lahko znatno zmanjšajo gospodarske koristi družbe, tako da stalno spremljamo gibanja referenčnih obrestnih mer na trgu. Tveganje ocenjujemo kot visoko tveganje, zaradi spremembe referenčne obrestne mere s strani Evropske centralne banke in tudi morebitnih pričakovanih prihodnjih povečanj. V družbi smo s sindikatom bank dosegli, da se obrestne marže do leta 2023 oblikujejo po maržni lestvici, skladno z uspešnostjo poslovanja Skupine UNIOR. V mesecu decembru 2017 pa smo kreditno izpostavljenost v višini 47,5 milijona evrov, kar predstavlja del kredita B, ki zapade leta 2023, za obdobje pet let (do konca leta 2022) zaščitili z obrestno zamenjavo. S tem je bilo tveganje porasta obrestnih mer obvladovano in minimizirano.
| Višina obr. v (EUR) | mere v % | za 15 % | za 50 % | za 100 % | |
|---|---|---|---|---|---|
| 1-mesečni EURIBOR | 3.000.000 | 1,8980 | 8.541 | 28.470 | 56.940 |
| 3-mesečni EURIBOR | 61.867.512 | 2,2020 | 204.348 | 681.161 | 1.362.323 |
| 6-mesečni EURIBOR | 18.162.642 | 2,7520 | 74.975 | 249.918 | 499.836 |
| Skupni učinek | 83.030.154 | 287.865 | 959.549 | 1.919.099 |
| Višina obr. v (EUR) | mere v % | za 15 % | za 50 % | za 100 % | |
|---|---|---|---|---|---|
| 1-mesečni EURIBOR | 2.000.000 | -0,5940 | 1.782 | 5.940 | 11.880 |
| 3-mesečni EURIBOR | 68.267.334 | -0,5710 | 58.471 | 194.903 | 389.806 |
| 6-mesečni EURIBOR | 20.252.567 | -0,5440 | 16.526 | 55.087 | 110.174 |
| Skupni učinek | 90.519.901 | 76.779 | 255.930 | 511.860 |
Skupne finančne obveznosti družbe UNIOR d.d. na dan 31. 12. 2022 znašajo 84.154.591 evrov, razliko v višini 1.124.437 evrov do prikazanega stanja za občutljivost obrestne mere predstavljajo finančne obveznosti s fiksno obrestno mero.
Likvidnostno tveganje predstavlja tveganje pomanjkanja likvidnih sredstev za poplačilo poslovnih in finančnih obveznosti družbe v dogovorjenih rokih. Likvidnostno tveganje zajema tveganja, povezana s pomanjkanjem razpoložljivih finančnih virov in posledično z nesposobnostjo družbe, da v dogovorjenih rokih poravna svoje obveznosti. Plačilna sposobnost je v veliki meri odvisna od učinkovitega upravljanja z denarjem, terjatvami ter na drugi strani z obveznostmi ter dinamiko investiranja. V družbi upravljamo likvidnostno tveganje s spremljanjem in centraliziranim uravnavanjem likvidnosti sredstev (terjatev in zalog), obveznosti do virov sredstev in denarnih tokov iz poslovanja in naložbena. Veliko pozornosti namenjamo pripravi in spremljanju načrta denarnih tokov, ki vključuje predvidene prilive in potrebne odlive. Uspešno načrtovanje nam omogoča optimalno upravljanje morebitnih kratkoročnih presežkov ali primanjkljajev likvidnih sredstev – kratkoročno neuravnoteženost uravnavamo s črpanjem odobrene revolving kreditne linije pri sindikatu poslovnih bank. Družba je, 25. 4. 2023, s sindikatom bank sklenila pogodbo za refinanciranje obstoječega dolga, ki zapade v letu 2023, hkrati pa je pridobila dodatno likvidnostno rezervo v obliki novega revolving posojila. Kljub vsem izvedenim aktivnostim zaradi izredno negotovih razmer v gospodarskem in finančnem okolju tveganje ocenjujemo kot visoko tveganje.
Tveganje nedoseganja finančnih zavez predstavlja tveganje, da mora družba predčasno vrniti 7. 12. 2016 odobreno dolgoročno posojilo na podlagi Sindicirane kreditne pogodbe sklenjene s sindikatom poslovnih bank. Finančne zaveze so opredeljene v kreditni pogodbi in sicer mora Skupina UNIOR dosegati s strani bank postavljeno razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA ter s strani bank določen delež kapitala v obveznostih do virov sredstev. Finančne zaveze se preverjajo letno, na podlagi revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine UNIOR, potrditi pa jih mora tudi pooblaščeni revizor, ki revidira konsolidirane računovodske izkaze Skupine UNIOR. V preteklih letih in tudi v letu 2022 so bile zaveze izpolnjene brez odstopanj, poslovni načrti Skupine UNIOR pa tudi za prihodnja obdobja predvidevajo izpolnjevanje finančnih zavez. Tveganje ocenjujemo kot nizko tveganje.
V skladu s 3. točko (3) odstavka 69. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in MRS 12 v nadaljevanju razkrivamo prejemke, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli člani uprave, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta.
Družba članom uprave, drugim delavcem družbe, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in članom nadzornega sveta ni odobrila predujmov, posojil ter poroštev za obveznosti.
| Leto | kvantitavna merila | kvalitativna merila | Skupaj | zavarovanje | vozilo |
|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | Darko Hrastnik predsednik uprave | 189.189 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 5.734 | 8.147 | 0 | 203.070 | |
| Branko Bračko član uprave | 175.884 | 0 | 0 | 0 | |
| 0 | 5.638 | 7.979 | 0 | 189.501 | |
| 2021 | Darko Hrastnik predsednik uprave | 168.975 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 5.753 | 9.776 | 0 | 184.504 | |
| Branko Bračko član uprave | 157.401 | 0 | 0 | 0 | |
| 0 | 5.657 | 9.847 | 0 | 172.905 |
| Funkcija | osnovno plačilo za opravljanje fukcije | doplačilo za opravljanje fukcije | doplačilo za posebne naloge | Skupaj Sejnine NS in komisij | Skupaj bruto | Skupaj neto | Potni stroški |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Branko Pavlin predsednik NS | 531 | 88 | 0 | 619 | 0 | 619 | 450 |
| Simona Razvornik Škofič namestnica predsednika NS | 12.068 | 4.114 | 0 | 16.182 | 5.025 | 21.207 | 15.289 |
| Jože Golobič član NS | 354 | 133 | 0 | 487 | 0 | 487 | 354 |
| Rajko Stankovič član NS | 354 | 88 | 0 | 442 | 0 | 442 | 322 |
| Saša Koren član NS | 10.971 | 2.743 | 0 | 13.714 | 3.957 | 17.671 | 12.716 |
| Boris Brdnik |
| Funkcija | osnovno plačilo za opravljanje fukcije | doplačilo za opravljanje fukcije | doplačilo za posebne naloge | Skupaj | Sejnine NS in komisij | Skupaj bruto | Skupaj neto | Potni stroški | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| član NS | 10.057 | 2.514 | 0 | 12.571 | 2.650 | 15.221 | 10.934 | 0 | |
| Franc Dover | predsednik NS | 15.926 | 2.654 | 0 | 18.580 | 3.424 | 22.004 | 15.868 | 297 |
| Andreja Potočnik | namestnica predsednika NS | 10.388 | 6.064 | 0 | 16.452 | 5.824 | 22.276 | 16.066 | 1.712 |
| Boštjan Napast | član NS | 10.617 | 0 | 0 | 10.617 | 1.644 | 12.261 | 8.782 | 0 |
| Milan Potočnik | član NS | 914 | 229 | 0 | 1.143 | 503 | 1.646 | 1.197 | 0 |
| Blanka Vezjak | zunanja članica komisije NS | 0 | 2.425 | 0 | 2.425 | 1.845 | 4.270 | 3.106 | 274 |
| Branko Pavlin | predsednik NS | 14.811 | 2.468 | 0 | 17.279 | 2.264 | 19.543 | 14.060 | 351 |
| Simona Razvornik Škofič | namestnica predsednika NS | 10.861 | 3.703 | 0 | 14.564 | 3.914 | 18.478 | 13.286 | 935 |
| Jože Golobič | član NS | 9.874 | 3.703 | 0 | 13.577 | 2.415 | 15.992 | 11.477 | 351 |
| Rajko Stankovič | član NS | 9.874 | 2.468 | 0 | 12.342 | 3.914 | 16.256 | 11.670 | 1.010 |
| Saša Koren | član NS | 9.874 | 2.468 | 0 | 12.342 | 3.060 | 15.402 | 11.049 | 0 |
| Boris Brdnik | član NS | 9.874 | 2.468 | 0 | 12.342 | 2.999 | 15.341 | 11.005 | 0 |
| Blanka Vezjak | zunanja članica komisije NS | 0 | 2.468 | 0 | 2.468 | 1.491 | 3.959 | 2.880 | 91 |
| (v EUR) | Kratkoročni zaslužki zaposlencev | Pozaposlitveni zaslužki | Drugi dolgoročni zaslužki | Odpravnine | Plačila na podlagi delnic |
|---|---|---|---|---|---|
| Zaposleni na podlagi individualne pogodbe | 3.900.492 | 0 | 0 | 0 | 3.900.492 |
| 2.169.213 | 0 | 0 | 0 | 2.169.213 |
| neto | Neto vrednosti | bruto | Bruto vrednosti |
|---|---|---|---|
| Skupaj | Skupaj |
Uprava družbe je revidirane računovodske izkaze sprejela s sklepom dne 26. 4. 2023. Ugotovljeni bilančni dobiček poslovnega leta 2022 na podlagi revidiranih letnih računovodskih izkazov družbe za leto 2022 znaša 14.246.269 evrov. Uprava predlaga, da ostane nerazporejen. Bilančni dobiček poslovnega leta 2022 je sestavljen iz čistega poslovnega izida tekočegaleta v višini 5.075.396 evrov, prenesenega poslovnega izida iz preteklih let v višini 11.759.063 evrov in zmanjšan za dolgoročno odložene stroške razvijanja v višini 2.588.190 evrov.
Ravnanje z okoljem v družbi UNIOR d.d. v vse večji meri povezujemo ne samo z okoljskimi/ podnebnimi vplivi, ampak tudi finančnimi viri. Ob zagotovitvi vseh zakonodajnih in okoljevarstvenih ciljev si dolgoročno prizadevamo za racionalizacijo rabe primarnih virov, povečevanje rabe obnovljivih virov, njihovo ponovno rabo z vidika krožnega gospodarstva in substitucijo obstoječih metod, tehnologij in materialov, ki imajo večji vpliv na okolje, z bolj optimalnimi, kjer je to možno in smiselno. Upravljanje vplivov na okolje/ podnebje razumemo tudi kot priložnost za ustvarjanje prihodkov. Prioritetno to delamo v Sloveniji za družbo UNIOR d.d.
| Vrsta stroška (v EUR) | |
|---|---|
| Ravnanje z odpadki | 253.834 |
| Voda - poraba | 149.499 |
| Voda - čiščenje odpadne vode, obratovanje lastne čistilne naprave | 146.051 |
| Voda - vgradnja BČN Vitanje | 32.005 |
| Energenti, emisije | 10.496.696 |
| Soinvesticija v toplovodno omrežje za povečanje izrabe odpadne toplote | 208.864 |
| Amortizacija in financiranje drugih okolju prijaznih naložb | 24.163 |
| Stroški dela s področja upravljanja z okoljem | 647.937 |
| Stroški okoljskega usposabljanja - interno usposabljanje ni ovrednoteno | 6.990 |
| Okoljska dajatev, vodno povračilo | 48.824 |
| Stroški storitev zunanjih izvajalcev s področja okolja | 111.692 |
| SKUPAJ | 12.126.555 |
Za upravljanje z vplivi na okolje / podnebje smo v družbi UNIOR d.d. v letu 2022 plačali 12.126.555 evrov. Največji delež predstavljajo energenti, in sicer 10,5 milijona evrov. Leta 2022 smo soinvestirali v toplovodno omrežje za povečanje izrabe odpadne toplote v višini 208.864 evrov, s to investicijo bomo v prihodnje ustvarjali energetske prihranke in s tem nižje stroške za energijo. Stroški dela s področja upravljanja z okoljem so znašali 647.937 evrov, za storitve zunanjih izvajalcev s področja okolja smo namenili 111.692. Za celostno upravljanje z vodo – od rabe vode, do čiščenja odpadne vode in vodnega povračila smo plačali 376.379 evrov. Pomemben strošek je tudi ravnanje z odpadki v višini 253.834 evrov. Podrobnejši opis naših vplivov na okolje je v poglavju 6.4.
| Vrsta prihodkov, povezanih z vplivom na okolje / podnebje (v EUR) | |
|---|---|
| Prodaja odpadkov – sekundarne surovine | 8.546.542 |
| OVE – prodaja električne energije | 470.412 |
| SKUPAJ | 9.016.954 |
Reciklabilnost virov, kijih uporabljamo, ima velik potencial za realizacijo prihodkov s sekundarnimi surovinami. Družba UNIOR d.d. je s tega področja v letu 2022 ustvarila 8.546.542 evrov prihodkov. S prodajo električne energije, ki smo jo proizvedli iz obnovljivih virov, smo ustvarili 470.412 evrov prihodkov.
Družba UNIOR d.d. je 25. 4. 2023 s sindikatom štirih poslovnih bank sklenila novo sindicirano kreditno pogodbo za obdobje 7 let. S tem je vzpostavljeno dolgoročno stabilno ravnovesje med dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi obveznostmi, ki je po stanju 31. 12. 2022 zaradi dejstva, da je končna zapadlost v letu 2016 refinanciranih finančnih obveznosti družbe 30. 6. 2023, porušeno, saj je družba izkazala večino svojih finančnih obveznosti kot kratkoročnih. Dejanska odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti bodotako v poslovnem letu 2023 znašala 7.636.096 evrov in ne 55.737.337 evrov kot je izkazano v izkazu finančnega položaja in pojasnilom k izkazu v tem Letnem poročilu, ki je pripravljeno za poslovno leto 2022 po stanju na dan 31. 12. 2022. S podpisano sindicirano kreditno pogodbo je družba pridobila tudi dodatna potrebna likvidna sredstva za optimiranje potreb po obratnem kapitalu ter si zagotovila tudi financiranje v prihodnjih obdobjih potrebnih investicij za obnovo in povečanje proizvodnih kapacitet. Na podlagi tega ima družba zagotovljene osnovne predpogoje za rast in razvoj skladno z zastavljenimi cilji.
V skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) bo družba UNIOR d.d. v poslovnem letu 2023 prejela predvidoma 1,3 milijona evrov nepovratne državne pomoči. Zakon določa, da mora upravičenec, ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo, če je pri njem od uveljavitve zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačil dividend, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Po poročevalskem obdobju ni bilo drugih pomembnejših dogodkov, ki bi pomembno vplivali na računovodske izkaze družbe UNIOR d.d. za leto 2022 ali katere bi morali dodatno razkrivati.
Uprava družbe je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe UNIOR d.d. v letu 2022.
Uprava družbe v skladu s 134. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) po svojem najboljšem vedenju izjavlja, da je računovodsko poročilo družbe UNIOR d.d. sestavljeno skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe UNIOR d.d. kot celote, in da je v poslovno poročilo družbe UNIOR d.d. vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba UNIOR d.d. kot celota izpostavljena.
Uprava družbe sprejema in potrjuje računovodske izkaze s pripadajočimi usmeritvami in pojasnili družbe za leto 2022.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov družbe UNIOR d.d. dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu poštene vrednosti, previdnosti in dobrega gospodarjenja, in da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2022.
Uprava je odgovorna tudi za ustrezno računovodenje, sprejem ustreznih sklepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Potrjuje še, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe kot delujoče podjetje ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku pet let po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost s tega naslova.
Zreče, 26. 4. 2023
Predsednik uprave
Darko Hrastnik
Član uprave
Branko Bračko
342
343
344
345
346
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.