Annual Report (ESEF) • May 3, 2023
Preview not available for this file type.
Download Source FileTelekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju tudi: Telekom Slovenije) je vodilni slovenski ponudnik celovitih
komunikacijskih rešitev. S ponudbo najsodobnejših IKT-storitev in rešitev povezuje svoje uporabnike ter jim
zagotavlja varnost in poenostavlja življenja.
Skupina Telekom Slovenije deluje v regiji jugovzhodne Evrope. Poleg nacionalnega operaterja komunikacij v
Sloveniji je s svojimi odvisnimi družbami prisotna na Kosovu, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni
Letnoporočilo pripravljata in koordinirata organizacijski enoti Kontroling in Korporativno komuniciranje. Podatke in informacije zajemamo s strukturiranimi vprašalniki, vsebine pa pripravljajo strokovni sodelavci za posamezna področja iz družb Skupine Telekom Slovenije. Računovodsko poročilo pripravlja organizacijska enota Finance in računovodstvo.
Informacije o poslovanju in kazalnikih trajnostnega poslovanja se v letnem poročilunanašajo na koledarsko leto od 1. januarjado 31. decembra leta 2022. Poročanje o trajnostnih vsebinah senanaša na Skupino Telekom Slovenije, ki vključuje družbe Telekom Slovenije, GVO, TSmedia, Soline, Avtenta, TSinpo in IPKO. Pri vsebinah, kjer enotna vodila poročanja še niso uveljavljena za celotno skupino, sproti pojasnjujemo, če vsebina velja le za obvladujočo družbo oziroma za posamezno družbo v skupini. Finančno poročanje se nanaša na obvladujočo družbo in vse njene odvisne družbe, ki so razvidne v pojasnilu 5 Računovodskega dela poročila.
Pri podatkih iz prejšnjih let in mej poročanja pomembnejših sprememb ni bilo. Če se spremeni metodologija prikazovanja podatkov, se spremembe in razlogi zanje pojasnijo v opombah.
Poročanje o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije je v skladu z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) in nacionalne zakonodaje (Zakon o gospodarskih družbah- ZGD-1K).
Napredek na okoljskem, družbenem, upravljavskem (ESG) in ekonomskem (področju v letnem poročilu prikazujemo celostno in integrirano po mednarodnih standardih poročanja GRI (Global Reporting Initiative). Po smernicah GRI poročamo od leta 2009, v temporočilu pa po njihovih najnovejših standardih (Universal Standards, 2021). Ob tem upoštevamo tudi prejšnje generacije priporočil GRI za IKT- in IT-sektor ter medije. V letnem poročilu prav tako prikazujemo svoj prispevek k globalnim ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov ter izpolnjevanje nekaterih kazalnikov standarda SASB (Sustainability Accounting Standards Board) za IKT-panogo.
Nefinančne informacije vključujemo v vsa poglavja, kar je razvidno iz sprotnih sklicev na kazalnike GRI in.
Skupina Telekom Slovenije, ki jo sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in njene odvisne družbe, deluje v sedmih državah. Sestavo Skupine Telekom Slovenije skupaj z lastniškimi deleži na 31. december 2022 prikazujemo na spodnjisliki, podrobneje pa je predstavljena tudi na spletni strani https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/odvisne-druzbe.
V sestavi Skupine Telekom Slovenije in v lastništvu odvisnih družb v letu 2022 ni bilo sprememb. Marca 2022 se je začel postopek likvidacije družbe GVO Telekommunikation GmbH, ki je vlasti družbe GVO. Zaključek likvidacije in izbris družbe GVO Telekommunikation GmbH iz registra v Nemčiji sta predvidena v prvi polovici leta 2023.
Telekom Slovenije je ustanovitelj ustanove Srčni sklad, ki je namenjena pomoči otrokom zaposlenih v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali so huje bolni. Sredstva v Srčni sklad primarno prispevajo zaposleni v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije.
[email protected], [email protected]
Telekom Slovenije, d. d.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Enotna identifikacijska številka: 5014018000
Davčna številka: SI98511734
Številka vpisa v sodni register: vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani
Število delnic: 6.535.478
Kosovne delnice–oznaka: TLSG
Telefon: +386 1 234 10 00
Spletna stran: http://www.telekom.si
Elektronski naslov: [email protected]
LinkedIn: telekom-slovenije
Facebook: TelekomSlovenije
Instagram: Telekom_Slovenije
Twitter: @TelekomSlo
YouTube: TelekomSlovenije
TikTok: TelekomSlovenije
Vključevanje informacij o nefinančnem poslovanju ter raznolikosti organov vodenja in nadzora je v skladu z zahtevami novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K), sprejete v letu 2021. Pri spremljanju poslovanja upoštevamo tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM) v skladu s smernicami ESMA ter spremljamo ustrezno zakonodajo na področju nefinančnega poročanja.
V Telekomu Slovenije deluje stalna delovna skupina za trajnostno poslovanje, ki spremlja zakonodajo in trende na področju trajnostnega razvoja ter predlaga priporočila in ukrepe na tem področju. Razkritja deležev gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih in nesprejemljivih z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852, so objavljena v točki 8.4.1 Razkritja kazalnikov za gospodarske dejavnosti, vključene v taksonomijo EU 2022.
GRI 2-2, 2-3, 2-4
Vplive družbenega, gospodarskega in naravnega okolja, ki lahko pomembno vplivajo na naše poslovanje ali sposobnost uresničevanja strateških usmeritev, prepoznavamo z analizo deležnikov in oceno bistvenosti. Deležniške skupine smo prek različnih dejavnosti opredelili v predhodnih letih in jih uvrstili tudi v Politiko upravljanja Telekoma Slovenije, o čemer več pojasnjujemo v točki 1.5 Vključevanje in sodelovanje deležnikov.
Z analizo prednostno razvrščamo svoje trajnostne vidike ter hkrati poskušamo prepoznati in razumeti pomembnost tovrstnih tem za deležnike. Nabor ključnih trajnostnih tem smo pripravili na podlagi priporočil panožnih združenj (ETNO) in mednarodnih standardov trajnostnega poročanja (GRI, SASB), zaznanih tveganj, sprememb regulatornih zahtev (direktiva CSRD, taksonomija EU) ter s spremljanjem dobre prakse telekomunikacijskih operaterjev.
Take skrbno izbrane in ovrednotene bistvene teme, v nadaljevanju prikazane v matriki bistvenosti, so vodilo naših poslovnih procesov ter predstavljajo osnovo za pripravo ključnih kazalnikov uspešnosti. Prav tako pomenijo usmeritev za pripravo vsebin in obsega našega poročanja o trajnostnem poslovanju.
Analizo deležnikov in oceno bistvenosti tem izvedemo vsako leto; v letu 2022 smo krog notranjih in zunanjih deležnikov razširili. Tako smo izvedli delavnico za posodobitev bistvenih tem in njihovo vrednotenje, ki se je udeležilo 22 zaposlenih Telekoma Slovenije (člani delovne skupine za trajnostno poslovanje, direktorji organizacijskih enot in strokovnjaki posameznih področij). Obravnavali smo ustreznost dosedanjih trajnostnih tem in sprejeli njihove prilagoditve.
Med ključne teme smo uvrstili novo temo (varovanje premoženja družbe), dve temi smo preoblikovali (partnerski odnosi in obvladovanje tveganj v dobavni verigi ter vrhunska kakovost omrežja in storitev), eno temo pa odstranili (široka dostopnost storitev in odgovorna širitev infrastrukture), saj je že del druge sorodne teme. Predlog novih tem smo tudi ovrednotili z vidika njihovega vpliva na poslovanje Skupine Telekom Slovenije.
Vpliv bistvenih tem so nato ocenile tudi deležniške skupine prek ankete na spletni strani Telekoma Slovenije ter prvič tudi prek namenskih kvantitativnih anket. V ocenjevanje je bilo tako vključenih 2.736 uporabnikov (zasebni in poslovni uporabniki ter splošna javnost), 207 zaposlenih v skupini, 83 dobaviteljev (od tega 13 tujih), 32 delničarjev in investitorjev, 9 predstavnikov lokalne in širše skupnosti ter dva predstavnika regulatorjev.
GRI 3-1
Z rezultati procesa in ocenjevanja bistvenih tem so se pripravljavci vsebin letnega poročila seznanili na delavnici, ki se je udeležilo 48 zaposlenih iz družb skupine v Sloveniji.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
| Vpliv na deležnike | Vpliv teme za Skupino Telekom Slovenije |
|---|---|
| zelo visok | zelo visok |
| Vrhunska kakovost omrežja in storitev | srednje visok |
| Kibernetska varnost | |
| Razvoj inovativnih produktov in storitev |
Telekomunikacijska podjetja imajo lahko s svojo infrastrukturo in storitvami pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals–SDG) kot ključne vsebine njene Agende 2030. V čim večji meri jih poskušamo vključevati v poslovanje in obvladovanje trajnostnih vplivov. V nadaljevanju predstavljamo pregled, kako in na katerih področjih pomagamo uresničevati te cilje ter katere cilje smo si v letu 2022 v Skupini Telekom Slovenije pri tem zastavili.
| Najpomembnejši | Pomembni | Zmerni |
|---|---|---|
| Cilj SDG | Naša prizadevanja | Naši cilji |
|---|---|---|
| Omogočiti vsem, še zlasti revnim in ranljivim osebam, enakovreden dostop do ekonomskih virov, osnovnih storitev, naravnih virov, novih tehnologij in finančnih storitev. | • Storitve za ranljive skupine uporabnikov: več v točki 8.2.2 • Zaposlovanje in usposabljanje invalidov: več v točki 8.2.2 • Sponzorske in donatorske aktivnosti: več v točki 8.2.1 • Po svojih močeh vračamo družbenemu okolju in ranljivim skupinam. Skrbimo za varnost uporabnikov, povezav in sistemov v digitalnem svetu. • Za sponzorstva in donacije namenimo do 0,3 % prihodkov od prodaje na leto. | — |
| Doseči univerzalni dostop do zdravstva, kakovostnih zdravstvenih storitev ter varnih, učinkovitih in finančno dostopnih zdravil. | • Pametni sistem integriranega zdravstva: več v točki 4.4 • Do leta 2030 želimo zagotavljati storitve e-oskrbe in telemedicine 10 % prebivalstva, starejšega od 65 let, v Republiki Sloveniji (okoli 40.000 uporabnikom). | — |
| Omogočiti poklicno usposabljanje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. | • Izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih s področja IKT. • Sistem štipendiranja dijakov in študentov, vključenih v IKT študijske programe. • Sofinanciranje šolskih in študijskih programov s področja IKT. • V Telekomu Slovenije imamo v šolskem letu 2022/2023 skupno 16 štipendistov. Delež štipendistov ter dijakov in študentov na praksi bomo tudi v prihodnje ohranjali na enaki ravni. • Mlade vključujemo v različne projekte že med študijem. • Sponzoriramo študijski program Multimedija. | Več v točki 8.2.3 |
| Zagotoviti polno in učinkovito udeležbo žensk ter enake možnosti za vodenje na vseh ravneh. | • Raznolikost članov uprave in nadzornega sveta: več v točki 5.3 Organi upravljanja in nadzora. • Na vseh področjih si prizadevamo za raznolikost, enakopravnost, strpnost in medsebojno spoštovanje. • Delež žensk med vodji na ravni Telekoma Slovenije vsaj takšen, kot je delež žensk med zaposlenimi. | — |
| Izboljšati energetsko učinkovitost. | • Sistem učinkovitega ravnanja z energijo: več v točki 8.4 • Do leta 2026 bomo povečali delež pridobljene električne energije iz nizkoogljičnih virov za 8 odstotnih točk. • Povečali bomo proizvodnjo električne energije s pomočjo lastnih sončnih elektrarn. | — |
| Promovirati vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno zaposlitev in dostojno delo. | • Dobro počutje ter skrb za varnost in zdravje | — |
zaposlenih.
Razvijati kakovostno, vzdržno, zanesljivo infrastrukturo, ki bo podprla gospodarski in družbeni razvoj.
Povečati dostop do IKT in si prizadevati za zagotavljanje cenovno dostopnega interneta za vse.
Pospešiti trajnostno urbanizacijo ter trajnostno načrtovanje in upravljanje mest. Izvajati celostno politiko za vključevanje, učinkovito rabo virov ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Doseči vzdržno upravljanje in učinkovito rabo naravnih virov.
Vključiti ukrepe za zmanjšanje podnebnih sprememb v politike, strategije in načrtovanje.
Poskrbeti za ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo kopenskih in sladkovodnih ekosistemov ter njihovih storitev, zlasti gozdov, mokrišč, gorskih in sušnih območij, v skladu z obveznostmi po mednarodnih sporazumih.
Izboljšati dostop do znanosti, tehnologije in inovacij.
Povečati uporabo omogočitvenih tehnologij (angl. enabling technology), zlasti IKT.
dobavitelji in drugi poslovni partnerji, mediji ter lokalne in širše skupnosti. Z različnimi pristopi, prilagojenimi posameznim deležniškim skupinam, si prizadevamo za vključevalen in dolgoročen odnos z njimi, s čimer krepimo zaupanje in sodelovanje. Medsebojne vplive in interese deležnikov prepoznavamo na podlagi neposrednih in posrednih odnosov (raziskave, analize podatkov, statistike itd.). Z deležniki komuniciramo odprto, uravnoteženo, proaktivno in reaktivno. Osredotočamo se na zagotavljanje točnih, relevantnih in jasnih sporočil.
| Deležniki | Kaj je zanje najpomembnejše? | Načini vključevanja in pogostost stikov | Aktivnosti |
|---|---|---|---|
| Delničarji, analitiki in druge finančne javnosti | –Učinkovito korporativno upravljanje; –dolgoročna vrednost naložbe; –poslovanje, ki omogoča izplačilo stabilnih dividend; –relevantne, aktualne in pravočasne informacije o poslovanju, poslovnih aktivnostih in gibanja vrednosti delnice TLSG. | –Spletno središče za vlagatelje; –skupščina delničarjev (vsaj enkrat letno); –udeležba na investicijskih konferencah (občasno); –dostopnost prek ir\@telekom.si, skupscina\@telekom.si; –pravočasna in jasna objava poslovnih in notranjih informacij v sistemu Seonet Ljubljanske borze; –četrtletna objava poročil o poslovanju; –priprava elektronskega novičnika TLSG novice ob objavi četrtletnih poročil o poslovanju in letnega poročila; –objava letnega poročila. | –Obstoječe in potencialne delničarje smo o poslovanju Skupine Telekom Slovenije obveščali redno, proaktivno in celovito. –Organizirali smo dve skupščini delničarjev. –Delničarjem smo v letu 2022 izplačali bruto dividendo v višini 4,50 evra na delnico. |
| Uporabniki | –Hitra odprava napak; –varnost osebnih podatkov; –vrhunska kakovost omrežja in razvoj storitev, skladnih z njihovimi potrebami in pričakovanji; –varnost; –najboljše razmerje med kakovostjo in ceno; –preprosto in hitro komuniciranje. | –Osebni stiki (redno): Telekomovi centri, kontaktni center 24/7, komunikacija prek info\@telekom.si in družbenih omrežij; –spletne storitve; –redno obveščanje o ponudbi, storitvah in novostih prek medijev širokega dosega ter drugih kanalov (računi, neposredna pošta, katalogi, sejmi, družbena omrežja, promocije, posebni dogodki ipd.); –možnost izbire povratnega klica v primeru daljših čakalnih časov v kontaktnem centru; –enkrat letno z migracijskimi analizami, dvakrat letno z letnimi raziskavami zadovoljstva uporabnikov; –redno s statistiko ogledov spletnih strani; –redno dnevno merjenje kazalnika lojalnosti naših. | –Uporabnikom predstavljamo nove storitve, ponudbo in druge zanje pomembne vsebine prek številnih (fizičnih, elektronskih in digitalnih) kanalov. –Z omrežjem LTE/4G pokrivamo več kot 97 % prebivalstva, z omrežjem LTE-A/4G+ več kot 84 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa več kot 40 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja smo dodatno vključili 59 malih celic (angl. small cell). –V letu 2022 smo v klicnem centru sprejeli 440.485 klicev, 162.655 e-sporočil uporabnikov in opravili 8.114 klicev z videoidentifikacijo. Uporabnikom smo na voljo tudi prek spletnega pogovora, Twitterja in. |
GRI 2-29
Facebooka– tovrstnih stikov smo v letu 2022 vimeli 13.015. Digitalni svetovalec Maks je imel 38.647 stikov z uporabniki, kar je 25 % več kot v letu 2021.
V letu 2022 znašal več kot 627 milijonov evrov z DDV, v kar so vključena tudi sponzorstva in donacije.
omejevanje vplivov na okolje in skrb za trajnostni razvoj.
Strokovno odzivanje na odločitve regulatorjev;
V vseh fazah poslovnega procesa in delovanja smo dosledno upoštevali veljav
no zakonodajo, regulatorne ukrepe, predpise in dobro prakso.
Odzvali smo se s pripravo pripomb na objavljene analize upoštevnih trgov.
zagotavljanje delovanja omrežja tudi v izrednih okoliščinah.
Podpora športnim, kulturnim, izobraževalnim ter humanitarnim organizacijam in projektom (redne aktivnosti);
Sponzorstva in donacije smo namenjali organizacijam in projektom na nacionalni in regionalni ravni. V letu 2022 smo v Skupini Telekom Slovenije v ta namen namenili 2,1 milijona evrov.
Zaradi širitve mobilnega omrežja četrte (4G) in pete (5G) generacije smo izvedli 141 meritev elektromagnetnih sevanj (EMS) (v letu 2021 smo jih izvedli 323). Za tehnologijo 5G je bilo opravljenih 78 meritev. Meritve so opravile za to pooblaščene institucije. Vpliv EMS se je na baznih postajah, ki jih nadgrajujemo s tehnologijo 4G in 5G, nekoliko povečal, vendar so vse bazne postaje okoljsko sprejemljive in v mejah slovenske zakonodaje, ki je v določenih vidikih strožja od evropske.
Za opredelitev ključnih dejavnikov tveganj smo v letu 2022 izvedli skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic.
redne in aktualne informacije o poslovanju Skupine Telekom Slovenije ter razvoju storitev.
Proaktivno in reaktivno upravljanje odnosov z mediji (novinarski dogodki, sporočila za medije, spodbujanje medijskih objav, intervjuji, medijska prisotnost, odgovori na novinarska vprašanja, vzdrževanje formalnih in neformalnih odnosov);
Kaj je zanje najpomembnejše?
Načini vključevanja in pogostost stikov
redno komuniciranje korporativnih tem, storitvenih in produktnih novosti ter vseh drugih tem, povezanih s poslovanjem družbe.
| v tisoč EUR / v % | 2022 / 31. 12. 2022 | 2021 / 31. 12. 2021 | Indeks 22/21 |
|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 652.121 | 648.247 | 101 |
| Drugi prihodki iz poslovanja | 6.832 | 5.303 | 129 |
| Poslovni prihodki skupaj | 658.953 | 653.550 | 101 |
| Dobiček izposlovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo | 216.452 | 220.752 | 98 |
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo / prihodki od prodaje (EBITDA marža) | 33,2 % | 34,1 % | 97 |
| Dobiček iz poslovanja | 50.362 | 51.696 | 97 |
| Donosnost prodaje = dobiček iz poslovanja / prihodki od prodaje | 7,7 % | 8,0 % | 97 |
| Čisti dobiček poslovnega leta | 37.506 | 37.888 | 99 |
| Sredstva | 1.275.338 | 1.250.339 | 102 |
| Kapital | 611.677 | 600.431 | 102 |
| Čista donosnost kapitala (ROE) | 6,2% | 6,4% | 97 |
| Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio) | 48,0% | 48,0% | 100 |
| Neto finančni dolg | 401.168 | 399.009 | 101 |
| Neto finančni dolg/ dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo | 1,9 | 1,8 | 103 |
| Investicije (CAPEX) | 167.791 | 208.173 | 81 |
| Dobiček izposlovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo – Investicije | 48.557 | 12.579 | 386 |
| Delež (dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo – investicije) v dobičku iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (Cash Margin) |
| Upravljavski kazalniki | 2022 | 2021 | Indeks 22/21 |
|---|---|---|---|
| Dodana vrednost (v tisoč EUR) | 334.310 | 332.023 | 101 |
| Dodana vrednost na zaposlenega v EUR | 102.142 | 99.468 | 103 |
| Delež žensk v upravi Telekoma Slovenije | 60% | 40% | 150 |
| Delež žensk v nadzornem svetu Telekoma Slovenije | 33% | 22% | 150 |
| Povprečna starost članov uprave Telekoma Slovenije | 47,6 | 49,8 | 96 |
| Varovanje osebnih podatkov (število nadzorov s strani informacijske pooblaščenke) | 3 | 6 | 50 |
| Varovanje zasebnosti (število prijav morebitnih kršitev zasebnosti strank) | 116 | 57 | 204 |
| Število zaposlenih | 2022 | 2021 | Indeks 22/21 |
|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 3.262 | 3.284 | 99 |
| Povprečna starost zaposlenih | 44 | 43,7 | 101 |
| Delež žensk med zaposlenimi | 32,7 | 34,6 | 95 |
| Število zaposlenih z invalidnostjo | 97 | 98 | 99 |
| Stopnja fluktuacije | 7,4 % | 6,1 % | 121 |
| 2022 | 2021 | Indeks 22/21 | |
|---|---|---|---|
| Mobilna telefonija** | 2.002.166 | 1.958.230 | 102 |
| Fiksna govorna telefonija | 494.647 | 508.184 | 97 |
| Širokopasovni priključki** | 474.145 | 477.621 | 99 |
** Maloprodajni in veleprodajni.
Več v računovodskem poročilu v točki 41.
| 27,2 | 30,3 | 90 |
|---|---|---|
| 5,6 % | 5,0 % | 112 |
|---|---|---|
| 40,04 % | 38,80 % | 103 |
|---|---|---|
| 84,08 % | 84,04 % | 100 |
|---|---|---|
| 97,03 % | 96,80 % | 100 |
|---|---|---|
| 0,53 % | 0,53 % | 100 |
|---|---|---|
| 0,3 % | 0,3 % | 100 |
|---|---|---|
| 90 % | 90 % | 100 |
|---|---|---|
| 0,43 % | 0,38 % | 113 |
|---|---|---|
| 90 | 90,6 | 99 |
|---|---|---|
| 0,01 % | 0,01 % | 100 |
|---|---|---|
| 24,13 | 19,13 | 126 |
|---|---|---|
| 6.710 | 5.750 | 117 |
|---|---|---|
| 1.411.536 | 1.403.024 | 101 |
|---|---|---|
| Dobiček iz poslovanja in čisti dobiček poslovnega obdobja Skupine Telekom Slovenije | 647 | 648 | 652 | |
|---|---|---|---|---|
| 3,392 | 3,284 | 3,262 |
| 0 | 500 | 1,000 | 1,500 | 2,000 | 2,500 | 3,000 | 3,500 | 4,000 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 100 | 200 | 300 | 400 | 500 | 600 | 700 | |
| 2020* | 2021 | 2022 |
| Prihodki od prodaje | Število zaposlenih |
|---|---|
| 210 | 32.4% |
| 221 | 34.1% |
| 216 | 33.2% |
| 2020* | 2021 | 2022 |
|---|---|---|
| 42.6 | 51.7 | 50.4 |
| 24.9 | 37.9 | 37.5 |
| 2020* | 2021 | 2022 |
|---|---|---|
| 590 | 600 | 612 |
| 637 | 650 | 664 |
| 378 | 399 | 401 |
Spoštovani delničarji, vlagatelji, poslovni partnerji in sodelavci,
čas hitrih in velikih družbenih sprememb ter gospodarske negotovosti je tudi obdobje priložnosti za izboljšanje poslovnih modelov in krepitev partnerskega sodelovanja. V Skupini Telekom Slovenije bomo tudi v prihodnje dejavno sodelovali pri premagovanju izzivov, s katerimi se srečujemo družba kot celota, ter pri izgradnji sodobnega, varnega in visokoodzivnega tehnološkega okolja. V letu 2022 smo se utrdili kot steber slovenske telekomunikacijske infrastrukture ter dokazali, da sta visoki ravni varnosti in zanesljivosti naši strateški prednosti. Naša vloga zagotavljanja varnosti in ustvarjanja okolja zaupanja je v obdobju negotovosti še pomembnejša.
Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo in čisti dobiček višja od načrtovanih. Doseženi rezultati kažejo, da se je Skupina Telekom Slovenije v letu 2022 ustrezno odzivala na zaostrene razmere in leto zaključila uspešno. Na globalnih trgih je prihajalo do pomanjkanja energentov, surovin, polprevodnikov in opreme ter zlasti občutnega dviga njihovih cen; da bi zmanjšali dobavna tveganja, smo bili v stalnih stikih z dobavitelji, iskali smo nadomestke ter nove in alternativne ponudnike. Večjih težav pri dobavah nismo imeli.
V letu 2022 smo na ravni Skupine Telekom Slovenije ustvarili 652,1 milijona evrov prihodkov od prodaje in 659,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je odstotek več kot v predhodnem letu in na ravni načrtovanega.
V Telekomu Slovenije smo za 5 % povečali prihodke na veleprodajnem trgu; naše zmogljivo dostopovno optično omrežje uporabljajo vsi večji domači operaterji, v mobilnem omrežju omogočamo nacionalno gostovanje. Povečali smo prihodke na področjih finančnih storitev, eZdravja in zavarovanj, rast dosegamo v IKT-segmentu. Avtenta, ki s svojimi rešitvami podpira digitalizacijo podjetij, je v letu 2022 ustvarila za 22 % več prihodkov od prodaje kot leto pred tem. Za 7 % so bili višji tudi prihodki od prodaje družbe GVO, ki je okrepila svojo prisotnost na trgu ter povečala prihodke na področju upravljanja in vzdrževanja odprtih širokopasovnih omrežij. IPKO je ustvaril 79,0 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 11 % več kot v letu pred tem. Prihodki mobilnih storitev so bili višji za 16 %. Tako kot Telekom Slovenije v Sloveniji je tudi IPKO na Kosovu nosilec tehnološkega razvoja; v letu 2022 je uspešno preizkušal peto generacijo mobilnih omrežij (5G), v letu 2023 bo uporabnikom omogočil komercialno uporabo omrežja 5G.
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2022 ustvarila za 2 % višji dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA), kot je bilo načrtovano. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo na ravni Skupine Telekom Slovenije je dosegel 216,5 milijona evrov. Če bi cene energentov ostale na ravni leta 2021, bi bil dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo na ravni leta 2021. V čistih prihodkih od prodaje je imel dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo 33,2-odstotni delež. Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2022 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,5 milijona evrov, kar je za 35% več od načrtovanega. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2022 dosegel 50,4 milijona evrov. Ob cenah energentov na ravni leta 2021 bi bil dobiček iz poslovanja za 7 % višji.
Skrbimo za nenehen razvoj omrežja in storitev. Telekomunikacije so strateška dejavnost, saj zagotavljajo storitve, brez katerih si ne znamo več predstavljati življenja in poslovanja. Konkurenca v Sloveniji je močna, povezana v mednarodne skupine in cenovno agresivna. Telekom Slovenije vseeno ohranja vodilno vlogo v dejavnosti, zlasti v smislu infrastrukturne razvitosti in deleža v skupnih prihodkih.
Z namenom, da uporabnikom zagotavljamo najsodobnejše storitve in celovite IKT-rešitve, skrbimo za stalen razvoj omrežja in najsodobnejših tehnologij ter ustvarjanje najboljše uporabniške izkušnje na vseh točkah stika z nami. V letu 2022 smo za investicije namenili 167,8 milijona evrov, od tega dobri dve tretjini za razvoj omrežja ter rešitev za zasebne in poslovne uporabnike. V Sloveniji smo priklop na dostopovno optično omrežje omogočili dodatnim 30.909 gospodinjstvom, tako da skupno priklop na svoje optično omrežje omogočamo že več kot 442.000 gospodinjstvom. Z mobilnim omrežjem 5G pokrivamo več kot 40% prebivalstva, z omrežjem LTE/4G pa več kot 97 %. Naš končni cilj je, da z omrežjem 5G zagotovimo pokritost, kakršno imamo tudi z omrežjem 4G. Da je omrežje Telekoma Slovenije najboljše, prepoznavajo tudi uporabniki.
Priložnosti za rast prihodkov IKT-storitev in rešitev vidimo v nadaljnjem razvoju obstoječega vrhunskega omrežja LTE/4G in priložnostih, ki jih prinaša tehnologija 5G. Ta omogoča razvoj pametne industrije in pametnih mest ter uvedbo navideznih namenskih omrežij, kar bo omogočilo nadaljnjo digitalizacijo vertikal, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo ter zaščita in reševanje. Na teh področjih smo v letu 2022 naredili nekaj pomembnih razvojnih korakov; skupaj s partnerji smo razvili inovativno platformo industrijskega interneta stvari za digitalizacijo industrije, vzpostavili prvi pilotni projekt pametnega vinogradništva s spremljanjem škodljivcev v vinogradih na daljavo, vzpostavili pilotni projekt daljinskega odčitavanja vodomerov, za občine vzpostavljamo različne rešitve pametnih mest.
Uporabo E-oskrbe smo v okviru razpisa ministrstva za zdravje omogočili skoraj 5.000 upravičencem, vedno bolj se uveljavljajo rešitve telemedicine. Našo TV-platformo NEO, v okviru katere smo tudi s pomočjo umetne inteligence omogočili izjemno učinkovito upravljanje televizije z glasovnimi ukazi v slovenščini, uporablja že več kot 140.000 uporabnikov.
Sodelujemo v več evropskih raziskovalnih projektih na področju razvoja novih tehnologij, zlasti interneta stvari, kibernetske varnosti, podpore kritičnim komunikacijam in eZdravja.
S pospešeno digitalizacijo se bistveno povečujejo kibernetska in informacijska varnostna tveganja. V Telekomu Slovenije na tem področju ustvarjamo trajno konkurenčno prednost, saj imamo vrhunsko in najširše dostopno infrastrukturo, ki jo sami upravljamo in nadziramo, hkrati pa varnostne rešitve za podjetja in posameznike načrtno razvijamo že vrsto let.
Operativni center kibernetske varnosti Telekoma Slovenije, ki je največji varnostno-operativni center v Sloveniji in ki je v letu 2022 že drugič prejel nagrado za najbolj inovativno varnostno rešitev, predstavlja steber kibernetske zaščite v državi. V njem naši strokovnjaki spremljajo in analizirajo varnostne dogodke 24 ur na dan, 365 dni v letu. Ob zaznanih odstopanjih, ki bi lahko predstavljala varnostno tveganje, takoj ukrepajo; v ta namen imamo vzpostavljeno posebno kibernetsko odzivno skupino. V letu 2022 smo zabeležili rekordno število kibernetskih napadov, saj smo obravnavali za 20% več varnostnih incidentov kot leto prej.
V strateškem poslovnem načrtu imamo opredeljene konkretne kazalnike uspešnosti za bistvene trajnostne vidike svojega poslovanja. K vzdržnemu razvoju lahko največ prispevamo z naprednimi informacijskimi rešitvami in učinkovitim podpornim okoljem.
V letu 2022 smo v Telekomu Slovenije prenehali z uporabo tehnologije 3G, ki smo jo uvedli pred 20 leti; nadomestili smo jo z energetsko tehnološko učinkovitejšima tehnologijama 4G in 5G, po katerih v našem omrežju poteka 99 % celotnega mobilnega prometa. Bakreno omrežje postopno zamenjujemo z optičnim, klimatske naprave pa z energetsko učinkovitejšimi. Postopno povečujemo delež električnih in hibridnih vozil v voznem parku, do leta 2026 nameravamo povečati število lastnih sončnih elektrarn. S sistematičnimi aktivnostmi smo kljub stalnemu naraščanju mobilnega podatkovnega prometa v letu 2022 znižali porabo električne energije za 1 %.
Telekom Slovenije in TSinpo sta v letu 2022 pristopila k Listini raznolikosti. Gre za naslednji korak, ki v celoti temelji na naših vrednotah in dosedanjih aktivnostih, s katerimi skrbimo za raznolikost, vključenost in povezanost zaposlenih. V Telekomu Slovenije smo opravili tudi skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic. Z odgovornimi in transparentnimi odnosi ter uporabnikom prijaznimi storitvami, izdelki in vsebinami smo spodbujali digitalno pismenost in omogočali širok dostop do komunikacijskih storitev tudi ranljivim skupinam in uporabnikom na ruralnih območjih.
Nove tehnologije in inovacije v prakso uspešno vpeljujejo #povezani, zavzeti in visoko usposobljeni sodelavci in sodelavke. Za aktivnosti, ki jih izvajamo za zaposlene, smo v Telekomu Slovenije prejeli ugleden mednarodni certifikat Top Employer, ki potrjuje, da smo na tem področju primerljivi z najboljšimi globalnimi podjetji. Zlasti zato, ker spodbujamo okolje sodelovanja, varnosti in zaupanja ter se zavedamo, da je takšno delovno okolje pogoj za zagotavljanje naprednih, varnih in zanesljivih storitev za naše uporabnike. Smo #povezani sodelavci in sodelavke, ki znamo prisluhniti željam uporabnikov.
Pričakovanja za leto 2023 zaznamuje negotovost gospodarskega okolja, kar je povezano predvsem z razmerami na energetskih trgih in nadaljevanjem vojne v Ukrajini. Kljub temu smo si v Skupini Telekom Slovenije za leto 2023 zastavili ambiciozne cilje. Smo in želimo biti prva izbira uporabnikov, z nenehnim razvojem pa zagotavljati najsodobnejše storitve in odlično uporabniško izkušnjo v vrhunskem omrežju.
Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem za opravljeno delo ter delničarjem, poslovnim partnerjem in uporabnikom za zaupanje.
Boštjan Košak,
predsednik uprave
Spoštovani,
razvoj tehnologij, storitev in rešitev v telekomunikacijski panogi je dinamičen, za Slovenijo pa je hkrati značilno močno in cenovno agresivno konkurenčno okolje. Telekom Slovenije je steber slovenske digitalne družbe, že več kot 30 let je nosilec tehnološkega razvoja, hkrati pa se z digitalizacijo in spreminjajočimi se komunikacijskimi potrebami uporabnikov sooča tako z ogromno priložnostmi kot izzivi v iskanju novih razvojnih poslovnih modelov. Enako velja za družbe v Skupini Telekom Slovenije.
tem pa je bil uporabljen mandatarski sistem predsednika uprave. S tem je Skupina Telekom Slovenije dobila stabilno, visoko usposobljeno in strokovno upravo z bogatimi izkušnjami tako na področju telekomunikacij kot na drugih področjih, kar je temelj za prihodnji razvoj. Uprava ima polno zaupanje nadzornega sveta.
Skupina Telekom Slovenije je v poslovnem letu 2022 presegla načrtovani dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo in čisti dobiček, poslovni prihodki so bili na ravni načrtovanih. Na poslovanje so v veliki meri vplivale izjemno povečane cene energentov, pa tudi spremembe na finančnih trgih in nova razmerja v dobaviteljskih verigah. Hkrati se je z vojno v Ukrajini izpostavil tudi izjemen pomen, ki ga ima informacijska in kibernetska varnost. Na tem področju si Telekom Slovenije z lastnim operativnim centrom kibernetske varnosti, ki predstavlja pomembno dodano vrednost na področju zagotavljanja kibernetske varnosti v državi in ki je vpet v mednarodne tokove, utrjuje in krepi tržni položaj.
Z lastno sodobno in zanesljivo IKT-infrastrukturo, ki jo nenehno nadgrajuje, Telekom Slovenije zagotavlja nadaljnjo digitalizacijo, varnost in razvoj družbe kot celote. Telekom Slovenije zato spodbuja vse v tem sistemu, da ga prepoznajo kot prvo izbiro za reševanje izzivov, ki jih je potrebno naslavljati s pomočjo informacijskih tehnologij. V obdobju splošne negotovosti s svojim razvojnim delovanjem, odnosom in odgovornostjo do družbe, v kateri deluje, deležnikom zagotavlja varnost in stabilnost.
Letni poslovni načrt družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije za poslovno leto 2023, ki je bil sprejet decembra 2022, je ambiciozen, nastajal pa je v obdobju visoke negotovosti gospodarskega okolja. Ključno je, da bo Skupina Telekom Slovenije tudi v prihodnje ohranjala ambicioznost ter razvojno naravnanost tako na področju tehnologij kot na področju storitev. To bo pomembno izhodišče tudi pri pripravi posodobljenega Strateškega poslovnega načrta Skupine Telekom Slovenije za prihodnje triletno obdobje, ki bo pripravljen predvidoma do sredine leta 2023.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v letu 2022 v okviru svojih pristojnosti zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja matične družbe in družb v skupini. Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so predhodno obravnavale komisije nadzornega sveta, ki smo jih konec leta z namenom še učinkovitejšega dela oblikovali na novo. Podrobneje so sestava ter vsebina in delo nadzornega sveta in njegovih komisij v poslovnem letu 2022 predstavljeni v Poročilu nadzornega sveta.
Nadzorni svet je prepričan, da bo Skupina Telekom Slovenije znala uspešno nasloviti vse strateške razvojne izzive ter zagotavljati dolgoročno rast in razvoj ob odgovornem in trajnostnem ustvarjanju vrednosti za svoje lastnike in vse druge deležnike.
mag. Žiga Debeljak,
predsednik nadzornega sveta
POSLANSTVO
Uporabnikom zagotavljamo najboljšo uporabniško izkušnjo in povezljivost. Pomagamo in podpiramo jih na poti k digitalni preobrazbi. Na medsebojnem zaupanju gradimo dolgoročne odnose.
VIZIJA
Uporabnikom zagotavljamo najboljšo uporabniško izkušnjo in povezljivost. Pomagamo in podpiramo jih na poti k digitalni preobrazbi. Na medsebojnem zaupanju gradimo dolgoročne odnose.
KLJUČNI STRATEŠKI CILJI
Več v poglavju 1.4. →
Ustvarjamo vrednost za ključne deležnike
Proaktivno se prilagajamo in odzivamo na spremembe v okolju:
Skupina Telekom Slovenije zastavljeno strategijo izvaja skladno s sprejetimi strateškimi smernicami. Strateški poslovni načrt je temeljni korporativni dokument, ki skozi poslanstvo, vizijo, vrednote, poslovni model, cilje in strategijo opredeljuje prihodnji razvoj ter strateške usmeritve Skupine Telekom Slovenije. Dokument vsebuje prihodnjo poslovno usmeritev Skupine Telekom Slovenije.
Pričakovanja za leto 2023 zaznamuje izjemno velika negotovost gospodarskega okolja, povezana predvsem z razmerami na energetskih trgih in nadaljevanjem vojne v Ukrajini ter višjo ravnjo inflacije. Skupina Telekom Slovenije pričakuje nadaljnje povečevanje negotovosti v mednarodnem okolju, hkrati pa načrtuje rast in razvoj.
V Skupini Telekom Slovenije smo za leto 2023 zastavili ambiciozen poslovni načrt, katerega cilj je obrniti negativni trend zadnjih let ter tako doseči rast prihodkov in števila uporabnikov v vseh segmentih ter dodatno okrepiti tržne deleže. Skupina Telekom Slovenije je in želi biti tudi v prihodnje prva izbira uporabnikov, z nenehnim razvojem pa želi zagotavljati najsodobnejše storitve in odlično uporabniško izkušnjo v vrhunskem omrežju.
Načela trajnosti so vpeta v naše strateške cilje in jih v največji možni meri vključujemo v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine. Trajnostno delovanje razumemo kot odgovorno upravljanje ekonomsko-upravljavskih, družbenih in okoljskih vplivov poslovanja.
Bistveni vidiki in teme, zaokrožene v trajnostne vidike poslovanja Skupine Telekom Slovenije, upoštevajo pričakovanja mednarodnih smernic za odgovorno poslovanje ponudnikov telekomunikacijskih storitev in drugih temeljnih dejavnosti, ki jih izvajamo, ter sledijo prednostnim.
Prva izbira uporabnikov in poslovnih partnerjev z odlično uporabniško izkušnjo, najboljšim omrežjem in uporabnikom prilagojeno ponudbo najsodobnejših IKT-storitev.
Rast IKT-storitev z vrhunskim mobilnim in dostopovnim optičnim omrežjem, razvojem IoT, pametne infrastrukture, umetno inteligenco, telemedicino, kibernetsko varnostjo. Ohranjanje tržnega položaja v osnovni dejavnosti.
Finančna stabilnost, optimalna kadrovska struktura, razvoj znanj in kompetenc zaposlenih, konsolidacija na posameznih trgih, upravljanje ugleda in blagovne znamke.
Optimizacija in avtomatizacija poslovnih procesov.
Dejavno prepoznavamo priložnosti, v katerih lahko s svojim znanjem, s finančnimi sredstvi in z drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem delujemo. V svoje poslovanje, izdelke, storitve in vsebine vgrajujemo načela trajnostnega poslovanja, odgovorno pa upravljamo tudi ekonomske, družbene in okoljske vplive svojega delovanja.
Vodilna uporabniška izkušnja temelji na najboljšem, najzanesljivejšem in največjem omrežju. Ustvarjamo jo skladno z najsodobnejšimi trendi in spreminjajočimi se navadami uporabnikov. Z odlično uporabniško izkušnjo dosegamo kratkoročne poslovne cilje ter krepimo svojo dolgoročno strateško pozicijo - ostati prva izbira uporabnikov. Ključni pri tem so digitalna odličnost, zagotavljanje varnosti, brezstično poslovanje ter dinamično prilagajanje potrebam in navadam uporabnikov komunikacijskih storitev.
S pospešeno digitalizacijo bomo izboljšali učinkovitost poslovanja. V procesu digitalne preobrazbe bomo digitalizirali ključne poslovne procese z uporabniki, kar bo bistveno povečalo hitrost in učinkovitost delovanja Skupine Telekom Slovenije ter nam zagotavljalo neprestano izboljševanje konkurenčnosti tudi v prihodnje.
Rast IKT-storitev in rešitev temelji na obstoječem vrhunskem omrežju LTE/4G in priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih omrežij 5G. 5G bo med drugim omogočil razvoj pametne industrije in pametnih mest, pa tudi uvedbo navideznih namenskih omrežij, kar bo omogočilo nadaljnjo digitalizacijo različnih vertikal, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo, zaščita in reševanje (javna varnost). Skupina Telekom Slovenije bo na tej osnovi zagotavljala digitalizacijo družbe kot celote. Rast bomo dosegali z organsko rastjo in s konsolidacijo slovenskega IKT-trga.
Trg osnovne telekomunikacijske dejavnosti v Sloveniji stagnira, Telekom Slovenije pa je še pod dodatnim pritiskom regulatornih organov. Prihodke bomo ohranjali s pospešeno digitalizacijo in razvojem digitalnih storitev, nadaljnjim razvojem omrežja, razvojem storitev, ki temeljijo na tehnologiji 5G, uspešnim sodelovanjem z regulatorji ter predvsem z najboljšo uporabniško izkušnjo.
Na evropskem trgu telekomunikacij prihaja do konsolidacije panoge in združevanja operaterjev. Spreminja se portfelj storitev, hkrati pa na trg vstopa nova konkurenca, ki bo dodatno vplivala na poslovanje operaterjev. Skupina Telekom Slovenije bo aktivno sodelovala v procesih konsolidacije na trgih, kjer smo prisotni.
V Skupini Telekom Slovenije bomo še naprej zagotavljali optimalno kadrovsko strukturo glede na potrebe delovnih procesov posameznih družb. Kadrovsko strukturo optimiziramo s strateškim načrtovanjem potreb po kadrih ter ustrezno organiziranostjo in sistemizacijo delovnih mest. Z učinkovitim sistemom nagrajevanja, z razvojem znanj in kompetenc nadgrajujemo znamko delodajalca.
Izvajamo aktivnosti, ki omogočajo učinkovito uravnavanje likvidnosti, visoko stopnjo finančne stabilnosti in optimalno stopnjo zadolženosti. Stalno izvajamo optimizacijo vseh vrst stroškov za izvajanje posameznih procesov oziroma zagotavljanje storitev.
Dejavno prepoznavamo priložnosti, v katerih lahko s svojim znanjem, s finančnimi sredstvi in z drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem delujemo. V svoje poslovanje, izdelke, storitve in vsebine vgrajujemo načela trajnostnega razvoja ter odgovorno upravljamo družbene in okoljske vplive svojega delovanja.
| Poslovni prihodki | 680,8 milijona evrov |
|---|---|
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo | 206,2 milijona evrov |
| Čisti dobiček | 20,1 milijona evrov |
| Investicije | 205,5 milijona evrov |
V letu 2022 smo nadaljevali nadgradnjo mobilnega omrežja s tehnologijo 5G in število 5G baznih postaj povečali na 325. Z omrežjem 5G v frekvenčnem pasu 2.600 MHz, 3.600 MHz in 700 MHz zagotavljamo pokritost predvsem v mestih, poslovnih središčih, ob prometnih povezavah, delno pa tudi na podeželskih območjih. S pametno infrastrukturo omogočamo številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so E-zdravje, energija, transport, tovarne, pametna mesta in skupnosti.
prihajajoče širokopasovne storitve. S tem omogočamo uporabnikom dostop do sodobnih telekomunikacijskih rešitev v mestnih kot v primestnih in podeželskih območjih. Več o tem v poglavju 8.1.1 Razvoj omrežja, tehnologij in storitev.
GVO je v letu 2022 sodeloval pri gradnji odprtih širokopasovnih omrežij (GOŠO 5) na območju 14 slovenskih občin, kjer se izgradnja zaradi neobstoja komercialnega interesa subvencionira z javnimi sredstvi, ki jih zagotavlja Ministrstvo za javno upravo. Izgradnja teh omrežij se bo zaključila v letu 2023.
Z rešitvami E-zdravja in E-oskrbe uresničujemo strateške usmeritve ter nadgrajujemo zdravstveni sistem in storitve socialnega varstva v Sloveniji. Storitev E-oskrba, ki jo svojim občanom sofinancirajo številne občine, pomaga pri reševanju potreb prebivalstva po zdravstvenih in socialnih storitvah (staranje prebivalstva, rast kroničnih bolezni), pri reševanju omejenih virov (v bolnišnicah in domovih za starejše, pomanjkanje zdravstvenega in oskrbovalnega osebja, finančnih virov itd.) ter skrajševanju čakalnih vrst.
V letu 2022 smo nadaljevali razvoj platforme Modro mesto, na razpisu smo bili izbrani za ureditev pametne mobilnosti v Mestni občini Celje. Na področju interneta stvari smo razvijali partnerske rešitve. Za strojegradnike in uporabnike industrijske mehanizacije smo s podjetjem Metronik razvili inovativno platformo industrijskega interneta stvari, v Goriških Brdih pa smo zaključili prvo sezono pilotnega projekta pametnega vinogradništva z daljinskim nadzorom škodljivcev. Več o tem v poglavju 8.1 Razvoj in odgovorno upravljanje Skupine Telekom Slovenije.
Telekom Slovenije je skupaj z družbo TSmedia predstavil nov oglaševalski produkt – ciljano televizijsko oglaševanje na platformi NEO. S tem smo prvi, ki v Sloveniji oglaševalcem omogočamo ciljano TV-oglaševanje v ogledu nazaj. Tako smo trgu ponudili za zdaj najboljšo kombinacijo televizijskega in digitalnega sveta. Ciljano TV-oglaševanje oglaševalcem omogoča, da gospodinjstva nagovorijo s prilagojenimi sporočili. Segmentacija je omogočena glede na njihovo lokacijo, demografijo in vedenjske vzorce oziroma interese. Ciljano TV-oglaševanje tako zagotavlja višjo stopnjo angažiranosti gledalcev, omogoča pa tudi spremljanje in natančno merjenje učinkovitosti kampanj v realnem času.
Biti vodilna blagovna znamka po uporabniški izkušnji je ključna strateška pobuda Telekoma Slovenije. Z odlično uporabniško izkušnjo dosegamo kratkoročne poslovne cilje in krepimo svoj dolgoročni strateški položaj. Uporabniško izkušnjo upravljamo skozi neprekinjen proces spremljanja zadovoljstva uporabnikov na vseh točkah, kjer uporabniki stopijo v stik z nami. Dnevno spremljamo transakcijski NPS. Ciljno zadovoljstvo uporabnikov je metrika v osebnih ciljih vseh zaposlenih družbe. Priporočila uporabnikov za izboljšave uporabniške izkušnje na stičnih točkah so vpeljana v redne delovne procese. Opredeljujemo uporabniške poti ter ključne fizične in digitalne stične točke z uporabnikom. V vsakem koraku načrtovanja nakupnih poti upoštevamo vpliv na uporabniško izkušnjo.
Skladno s strateškimi usmeritvami digitaliziramo svoje procese. V letu 2022 smo nadgradili aplikacijo za tehnike na terenu in uvedli novo orodje za izdelavo preprostih tehničnih rešitev, ki omogoča hitrejšo pripravo rešitev in poenotene vsebine na ravni vseh izvajalcev storitev. Vzpostavili smo sistem naprednega avtomatiziranega analitičnega poročanja, ki omogoča zajemanje in vizualizacijo podatkov v najkrajšem možnem času. S svojimi produkti in storitvami prispevamo k digitalni preobrazbi družbe. Družba Avtenta zagotavlja napredne poslovne rešitve, ključne za digitalizacijo poslovanja. Te rešitve podjetjem omogočajo razvoj novih poslovnih modelov, brezpapirno poslovanje, večjo učinkovitost in višjo dodano vrednost. Pri tem je pomemben tudi trajnostni vidik.
Skupina Telekom Slovenije je kljub številnim makroekonomskim izzivom na globalni ravni dejavno in uspešno uresničevala cilje, zastavljene v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2022–2026 in Letnem poslovnem načrtu za leto 2022. Pregled ključnih aktivnosti in dosežkov prikazujemo v spodnji preglednici.
| Strateški cilj | Doseženo v letu 2022 |
|---|---|
| Vodilni v uporabniški izkušnji | • Delež zadovoljnih in popolnoma zadovoljnih uporabnikov Telekoma Slovenije v fiksnem in tudi mobilnem segmentu (CSI) ostaja na visoki |
| Načrtovano 2022 | Doseženo 2022 | |
|---|---|---|
| Poslovni prihodki | 660,6 mio evrov | 659,0 mio evrov |
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo | 211,2 mio evrov | 216,5 mio evrov |
| Čisti dobiček | 27,9 mio evrov | 37,5 mio evrov |
| Investicije | 203,1 mio evrov | 167,8 mio evrov |
Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: tudi Telekom Slovenije) daje Izjavo o upravljanju v skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah ter s priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Izjava o upravljanju je sestavni del revidiranega Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022. Nanaša se na obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, dodatno pa razkrivamo tudi pomembnejše dogodke po tem obdobju in do njene objave. Izjava je dostopna v elektronski obliki, in sicer najmanj pet let od objave na spletnih straneh družbe (https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe) in v sistemu elektronskega obveščanja Seonet Ljubljanske borze, d. d., na naslovu http://seonet.ljse.si.
Korporativno upravljanje v Telekomu Slovenije in Skupini Telekom Slovenije temelji na načelih in usmeritvah:
Politika upravljanja opredeljuje sistem razdelitve odgovornosti in pooblastil med člani organov vodenja in nadzora družbe ter vlogo komisij nadzornega sveta in varovanje interesov zaposlenih. Prav tako opredeljuje skupine deležnikov ter strategijo komuniciranja in sodelovanja z njimi, politiko povezav med družbo in njenimi odvisnimi družbami ter zavezo ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti članov nadzornega sveta in uprave.
področju korporativnega upravljanja ob upoštevanju zavezujočih predpisov in dobre prakse. Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije določa pravila, kriterije in mehanizme izvajanja funkcije upravljanja in nadzora družb v Skupini Telekom Slovenije. Navodilo o izvajanju korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih področjih določa način izvajanja korporativnega upravljanja odvisnih družb po posameznih področjih. Uprava in nadzorni svet delujeta skladno z zakoni in drugimi predpisi, skladno s Statutom družbe Telekom Slovenije, d. d., ter skladno s poslovnikoma o delu uprave in nadzornega sveta. Politika upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., Poslovnik o delu uprave in drugi dokumenti, povezani z upravljanjem družbe, so javnosti dostopni na spletnem mestu družbe, in sicer na http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe.
Telekom Slovenije je v poslovnem letu 2022 kot subjekt javnega interesa, s katerega vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in hkrati kot družba s kapitalsko naložbo države v največji možni meri upošteval priporočila za upravljanje družb:
Telekom Slovenije je pri delu in poslovanju upošteval tudi usmeritve Etičnega kodeksa Skupine Telekom Slovenije s 1. februarja 2017 (ki je objavljen na spletnih straneh www.telekom.si).
Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:
Priporočili 4.1 in 4.3 – Telekom Slovenije je v letu 2020 sprejel Politiko raznolikosti skladno s priporočilom kodeksa. Pri tem delno odstopa od priporočila, saj so cilji navedeni opisno, ne pa tudi številčno oziroma v odstotkih, razen glede spolne raznolikosti.
Priporočilo 6.1 – Na 34. skupščini delničarjev družbe posvetovalni sklep o politiki prejemkov ni bil sprejet. Politika prejemkov, ki velja v Telekomu Slovenije, je skladna z zakonodajo, družba pa bo dodatno preučila priporočila Slovenskega državnega holdinga in prilagojeno politiko prejemkov predložila v posvetovalno glasovanje delničarjem na redni skupščini delničarjev družbe v letu 2023.
Priporočilo 7 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj še ni bila sprejeta krovna Politika trajnostnega poslovanja, vpeljane pa so področne politike in pravilniki. Politika trajnostnega poslovanja bo sprejeta v letu 2023.
Priporočilo 7.9 – Telekom Slovenije ima trajnostno poročilo integrirano v letno poročilo. Poročilo Skupine Telekom Slovenije po taksonomiji EU za leto 2021 smo objavili ločeno. Za leto 2022 podatke razkrivamo v letnem poročilu, in sicer v točki 8.4.1 Razkritja kazalnikov za gospodarske dejavnosti, ki so vključene v taksonomijo EU 2022.
Priporočilo 10.10 – Telekom Slovenije je v letu 2022 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi predloga delničarjem na 35. skupščini delničarjev za izvolitev novih članov nadzornega sveta ni bila predložena ocena morebitnega nasprotja interesov ter ali so predlagani kandidati v odnosu do družbe neodvisni po kriterijih v kodeksu. Navedeni vidiki so se preverili v kandidacijskem postopku skladno z zakonskimi določili in priporočili kodeksov.
Priporočilo 15.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila glede opredelitve letnega načrta usposabljanja članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta, saj letni načrt kot enoten dokument ni opredeljen.
Priporočilo 16.4 – Telekom Slovenije odstopa od priporočila, saj zunanja presoja vrednotenja nadzornega sveta še ni bila opravljena. Opravljena je bila samoocena nadzornega sveta za leto 2021.
Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sistema nasledstva uprave; interni kandidati se ustrezno obravnavajo v okviru postopkov izbora.
Priporočilo 32.7 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj ima na spletni strani objavljen samo Poslovnik o delu uprave.
Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:
Priporočila 6.1 in 6.2.1 do 6.2.3 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sprejete politike nasledstva v obliki enotnega dokumenta; interni kandidati se ustrezno obravnavajo v okviru postopkov izbora.
Priporočilo 6.14.2 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila. Glede na aktualnost in zahtevnost posameznih zadev je imela revizijska komisija nadzornega sveta v letu 2022 več sej od priporočenega števila.
Priporočilo 8.3 – Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila. V letnem poročilu družba ne razkriva prejemkov in drugih pravic poslovodstev odvisnih družb, so pa ti podatki za tri največje odvisne družbe predstavljeni na skupščini delničarjev.
Priporočilo 8.4 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj vsi stroški nadzornega sveta niso prikazani ločeno, kot je navedeno v priporočilu, ker ti niso knjiženi na posebnem stroškovnem mestu.
Priporočilo 11.2.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila s tem, ko delovnega mesta pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto nima ločeno sistemiziranega. Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto je imenovan s sklepom uprave.
Telekom Slovenije pojasnjuje, da v največji možni meri spoštuje Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. Opredelitev Telekoma Slovenije do priporočil in pričakovanj je objavljena na spletnih straneh družbe (https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe).
Vodenje in upravljanje družbe Telekom Slovenije je dvotirno; njeni organi so skupščina, nadzorni svet in uprava. Družbo vodi uprava, nadzoruje jo nadzorni svet.
Vsem delničarjem zagotavljamo enakopravno obravnavo in dosledno uresničevanje njihovih pravic. Imetniki delnic imajo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, do dela dobička in do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Pravico do obveščenosti delničarji uresničujejo na skupščini. Sklic, pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujejo ZGD-1, statut družbe in Poslovnik o delu skupščine. Družba skliče skupščino delničarjev najmanj enkrat letno oziroma kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno skladno z zakonodajo in s statutom družbe. Datum objave sklica na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve velja za uradni datum sklica zasedanja skupščine. Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini sami ali po svojih pooblaščencih. Podrobne informacije o pravicah delničarjev so ob vsakokratni objavi sklica skupščine dostopne na spletnih straneh družbe (http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/skupscina-delnicarjev).
Skupščine se lahkoudeležijo in na njej glasujejodelničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD – Centralna klirinško depotna družba konec sedmega dne pred zasedanjem skupščine (presečni dan), če najpozneje tri dni pred sejo skupščine pisno prijavijo svojo udeležbo.
Delničarji Telekoma Slovenije so se v letu 2022 sestali na dveh skupščinah. Na 34. skupščini delničarjev, ki je potekala 9. junija, je bilo zastopanih 80,50 % delnic z glasovalnopravico. Delničarji na skupščini so:
Na zahtevo Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., je bila 9. septembra izvedena 35. skupščina delničarjev, na kateri je bilo zastopanih 78,52 % delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini:
Izpodbojne tožbe zoper sklepe, sprejete na izvedenih skupščinah, niso bile napovedane. Sklepi skupščin in dokumentacija preteklih sej so objavljeni na spletnih straneh družbe. Skladno s finančnim koledarjem družbe za leto 2023 je 36. skupščina delničarjev predvidena 16. junija 2023.
Za člana uprave je lahko imenovan posameznik, ki ima poleg zakonsko izpolnjenih pogojev univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih, aktivno znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika in izpolnjuje morebitne druge pogoje, ki jih določi nadzorni svet. Nadzorni svet pri izbiri kandidatov za člane uprave upošteva tudi Politiko zagotavljanja raznolikosti uprave in nadzornega sveta. Ti pogoji ne veljajo za delavskega direktorja kot člana uprave. Zanj pogoje in merila skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.
Upravo Telekoma Slovenije sestavlja pet članov, ki so imenovani za štiriletni mandat. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na 22. redni seji, ki je potekala 1. septembra 2022, sprejel sklep o sporazumnem prenehanju mandata predsednika uprave Cvetka Sršena, in članice uprave Barbare Galičič Drakslar, in sicer z dnem imenovanja novih članov uprave. Z mesta člana in podpredsednika uprave je s 1. septembrom 2022 krivdno razrešil Tomaža Jontesa.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je 3. oktobra 2022 za predsednika uprave imenoval Boštjana Košaka, ki je štiriletni mandat začel 4. oktobra 2022. Skladno z njegovim imenovanjem se je s 3. oktobrom 2022 končal mandat Cvetku Sršenu.
Na seji 11. oktobra 2022 je nadzorni svet na predlog predsednika uprave imenoval dva nova člana uprave. Članica uprave za finančno področje je postala mag. Irma Gubanec, član uprave za komercialno področje pa mag. Boštjan Škufca Zaveršek. Mag. Irma Gubanec je štiriletni mandat nastopila 12. oktobra 2022, mag. Boštjan Škufca Zaveršek pa 14. novembra 2022. Mag. Boštjan Škufca Zaveršek je bil imenovan tudi za podpredsednika uprave. Z imenovanjem nove članice uprave za finančno področje je 11. oktobra 2022 prenehal mandat Barbari Galičič Drakslar.
Na predlog predsednika uprave je nadzorni svet na seji, ki je potekala 19. oktobra 2022, na mesto članice uprave za področje tehnologije imenoval mag. Vesno Prodnik. Mag. Vesna Prodnik je štiriletni mandat nastopila 14. novembra 2022, s čimer je sporazumno prenehal mandat dotedanjemu članu uprave dr. Mitji Štularju.
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba / strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Košak | predsednik uprave | Korporativno upravljanje, upravljanje s kadri, splošne zadeve, korporativno komuniciranje, pravne zadeve, regulativa, skladnost poslovanja, upravljanje s tveganji, korporativna varnost, notranja revizija in strateška projektna pisarna ter odvisni družbi |
| moški | slovensko | 1971 | univerzitetni | diplomirani | ekonomist | mag. | Boštjan Škufca Zaveršek | podpredsednik uprave | Poslovna in zasebna maloprodaja, razvoj produktov in storitev, digitalizacija, razvoj IKT-rešitev, marketing ter odvisni družbi Avtenta in Soline |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| moški | slovensko | 1976 | univerzitetni | diplomirani | ekonomist; | magister znanosti | mag. | Irma Gubanec | članica uprave | Finance, računovodstvo, kontroling, nabava, upravljanje nepremičnin, logistika, veleprodajni trg in odvisna družba TSmedia |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ženski | slovensko | 1968 | univerzitetna | diplomirana | ekonomistka; | magistrica znanosti | mag. | Vesna Prodnik | članica uprave | Upravljanje omrežij, IT in IKT ter odvisne družbe GVO, SIOL Zagreb, SIOL Podgorica, SIOL Sarajevo, SIOL Skopje, SIOL DOO Beograd in SIOL Prishtina |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ženski | slovensko | 1972 | univerzitetna | diplomirana | inženirka elektrotehnike; | magistrica komunikoloških znanosti | Špela Fortin | članica uprave – delavska direktorica | Odgovornosti izhajajo neposredno iz zakona. |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ženski | slovensko | 1978 | gimnazijska | maturantka | Cvetko Sršen |
|---|---|---|---|---|---|
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba / strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Jontes | član | Poslovna in zasebna maloprodaja, razvoj produktov in storitev, digitalizacija, razvoj IKT-rešitev, marketing ter odvisni družbi: Avtenta in Soline | 22. 6. 2020 | 10. 3. 2021 | moški | slovensko | 1971 | univerzitetni diplomirani ekonomist | Triglav, pokojninska družba, d. d. |
| dr. Mitja Štular | član | Upravljanje omrežij, IT in IKT ter odvisne družbe GVO, SIOL Zagreb, SIOL Podgorica, SIOL Sarajevo, SIOL Skopje, SIOL DOO Beograd in SIOL Prishtina | 10. 3. 2021 | 13. 11. 2022 | moški | slovensko | 1970 | doktor elektrotehniških znanosti |
Uprava vodi posle ter zastopa in predstavlja družbo samostojno in na lastno odgovornost. Odločitve sprejema skladno s strateškimi cilji družbe, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja ter v korist delničarjev in preostalih deležnikov. Področja odgovornosti posameznih članov uprave so opredeljena v Poslovniku o delu uprave in Sklepu o določitvi poslovnih področij in odgovornosti članov uprave, h katerima daje soglasje nadzorni svet.
Uprava se je v letu 2022 sestala na 63 rednih in treh dopisnih sejah.
Uprava je v marcu 2022 sprejela odločitev, da Telekom Slovenije z družbama DBA informacijske tehnologije in DBA Group S.p.A. sklene pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža v družbi ACTUAL I.T., informacijske tehnologije, d. d. Pogodba je bila sklenjena 28. marca 2022, vendar do zaključka transakcije zaradi razlogov, ki niso bili v domeni družbe, ni prišlo.
Uprava je sprejela številne druge poslovne odločitve in izvajala naslednje aktivnosti:
Nagrajevanje, sestava in višina prejemkov članov uprave so določeni v pogodbah o zaposlitvi, ob upoštevanju Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD), Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (uredba) ter Politike prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d.
Nadzorni svet vsako leto sprejme cilje uprave za posamezno poslovno leto, in sicer na podlagi potrjenega letnega poslovnega načrta in nekaterih ključnih kazalnikov. Cilji uprave so sestavljeni iz kvantitativnih in kvalitativnih ter finančnih in nefinančnih ciljev, opredeljenih za spremljanje uspešnosti delovanja članov uprave. Prejemke članov uprave sestavljajo osnovno plačilo, spremenljivi prejemek za uspešnost poslovanja in nekatere druge pravice in ugodnosti.
Politika prejemkov določa, da spremenljivi prejemek iz naslova finančnih meril (npr. prihodki od prodaje, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo) znaša najmanj 50 %, iz naslova nefinančnih meril (npr. skupni transakcijski NPS, uresničevanje zastavljenih ciljev družbene odgovornosti, trajnostno poslovanje) pa najmanj 30 %.
Osnovno plačilo članov uprave lahko glede na uredbo znaša največ petkratnik povprečne bruto plače v Skupini Telekom Slovenije, pri čemer se plača posameznega člana uprave določi ob upoštevanju njegovih pooblastil, nalog, izkušenj, odgovornosti, obsega dela in finančnega stanja družbe.
Pogoje za udeležbo uprave pri dobičku ureja statut družbe. Prejemki članov uprave v letu 2022 so predstavljeni v ločenem Poročilu o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022, hkrati pa so navedeni tudi v računovodskem poročilu v točki 42 Posli s povezanimi strankami.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v letu 2022 v okviru svojih pristojnosti zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Redno se je sestajal in obravnaval različne vidike poslovanja ter spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta, na podlagi ugotovitev, predlogov in skrbne presoje komisij pa je nadzorni svet sprejemal odločitve ter po sejah obveščal deležnike.
Nadzorni svet se je v letu 2022 sestal na 16 rednih in eni izredni seji, pet sej je opravil dopisno.
Tekom leta 2022 se je sestava nadzornega sveta spremenila:
Sestava nadzornega sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju, kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.
Nadzorni svet v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega sveta razkriti v tem letnem poročilu, niso pa prikazani ločeno.
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala/zaposlenih | Udeležba na sejah NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba/strokovni profil | Status neodvisnost v izjavi o neodvisnosti | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu | Članstvo v organih nadzora drugih družb | Zaposlitev |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Žiga Debeljak | predsednik | 9. 9. 2022 | 8. 9. 2026 | predstavnik kapitala |
| moški | slovensko | 1971 | univerzitetni diplomirani inženir | računalništva ter magister poslovodenja in organizacije / korporativno upravljanje | DA | NE |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Gen energija, d.o.o., Krško | predsednik uprave SDH, d.d. | mag. Karla Pinter | namestnica predsednika | 18. 6. 2021 | 17. 6. 2025 | predstavnica kapitala |
| 22/22 | ženski | slovensko | 1982 | univerzitetna diplomirana pravnica, magistrica znanosti / pravno področje | DA | NE |
| Mariborska livarna Maribor, d.d. | generalna direktorica Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport | mag. Aleksander Igličar | član | 22. 1. 2021 | 21. 1. 2025 | predstavnik kapitala |
| 22/22 | moški | slovensko | 1962 | magister ekonomskih znanosti / računovodstvo | DA | NE |
| Iskra Mehanizmi Holding, d.d. | Lipnica; Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana |
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba / strokovni profil | Status neodvisnosti v izjavi o neodvisnosti | Obstoj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Marko Boštjančič | član | 9. 9. 2022 | 8. 9. 2026 | predstavnik kapitala | 11/11 | moški | slovensko | 1967 | univerzitetni diplomirani pravnik / telekomunikacije | DA | NE |
| Alenka Čok Pangeršič | članica | 9. 9. 2022 | 8. 9. 2026 | predstavnica kapitala | 11/11 | ženski | slovensko | 1971 | univerzitetna diplomirana inženirka fizike ter magistrica | DA | NE |
| Ime in priimek | Položaj | Datum začetka | Datum konca | Vrsta predstavništva | Število sej | Spol | Nacionalnost | Leto rojstva | Izobrazba | Pravno področje | Ali je član? | Ali je nadzornik? |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Mateja Čuk Orel | članica | 9. 9. 2022 | 8. 9. 2026 | predstavnica kapitala | 11/11 | ženski | slovensko | 1980 | univerzitetna diplomirana pravnica, magistrica pravnih znanosti | DA | NE | |
| Iztok Černoša | predsednik | 22. 1. 2021 | 9. 9. 2022 | predstavnik kapitala | 11/11 | moški | slovensko | 1984 | univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva | DA | NE | |
| Marko Kerin | član | 22. 1. 2021 | 9. 9. 2022 | predstavnik kapitala | 11/11 | moški | slovensko | 1978 | univerzitetni diplomirani |
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala/zaposlenih | Udeležba na sejah NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba/strokovni profil | Status neodvisnost v izjavi o neodvisnosti | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| dr. Jurij Toplak | vodja štabne službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice | 18. 6. 2021 | 9. 9. 2022 | DA | NE | moški | slovensko | 1977 | univerzitetni diplomirani pravnik, doktor znanosti / ustavno pravo | DA | NE |
| Ime in priimek | Položaj | Datum začetka mandata | Datum konca mandata | Vrsta predstavnika | Število članov | Spol | Nacionalnost | Leto rojstva | Izobrazba | Pravno področje | Ali je član? | Ali je zaposlen? | Ali je v postopku? | Delovno mesto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Radovan Cerjak | direktor in redni profesor | 22. 1. 2021 | 9. 9. 2022 | predstavnik kapitala | 11/11 | moški | slovensko | 1967 | univerzitetni diplomirani pravnik | pravno področje | DA | NE | Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana | |
| Drago Kijevčanin | namestnik predsednika | 19. 9. 2018 | 15. 11. 2021 | predstavnik zaposlenih | 22/22 | moški | slovensko | 1964 | inženir telekomunikacij | tehnično področje | DA | NE | NE | Telekom Slovenije, inženir za omrežje v OE IKT in storitve omrežja, predsednik sindikata Seleks, član sveta delavcev |
| Dušan Pišek | član | 19. 9. 2018 |
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala/zaposlenih | Udeležba na sejah NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba/strokovni profil | Status neodvisnost v izjavi o neodvisnosti | Obstoj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rok Pleteršek | predstavnik zaposlenih | 22/22 | moški | slovensko | 1964 | inženir telekomunikacij / tehnično področje | DA | NE | NE | Telekom Slovenije, vodja tima v OE IKT in storitve omrežja, predsednik sveta delavcev | |||
| član | 2. 6. 2022 | 14. 11. 2025 | predstavnik zaposlenih | 16/16 | moški | slovensko | 1990 | magister prava / Pravno področje in telekomunikacije | DA | NE | NE | Telekom Slovenije, OE IKT in storitve omrežja, član sveta delavcev |
| Zaposlitev | Jana Žižek | Kuhar | članica | 19. 9. 2018 (prvi mandat) | 15. 11. 2021 (trenutni mandat) | 14. 11. 2021 | 2. 6. 2022 | predstavnica zaposlenih | 6/6 | ženski | slovensko | 1974 | diplomirana ekonomistka / upravljanje nepremičnin | DA | NE | NE | Telekom Slovenije, strokovna sodelavka v OE Nabava, logistika in nepremičnine, članica sveta delavcev (do 24. 4. 2022) |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Nadzorni svet svoje delo opravlja skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi predpisi, statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorno funkcijo opravlja s polno odgovornostjo in pri svojem odločanju deluje neodvisno. Pri tem zagotavlja odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Vsi člani nadzornega sveta so skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb podali izjave o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti, ki so objavljene na spletnih straneh Telekoma Slovenije. V poslovnem letu 2022 noben član nadzornega sveta ni naznanil nastopa dejstev, ki bi lahko vplivala na njegovo neodvisnost.
Nadzorni svet je obravnaval različne vidike poslovanja družbe in družb v skupini ter spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi predlogov ter presoje komisij je nadzorni svet sprejel ustrezne odločitve.
V okviru svojih pristojnosti je nadzorni svet odgovorno odločal in v letu 2022 med drugim:
Pri nadzorovanju vodenja poslov Telekoma Slovenije in odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije se je nadzorni svet v letu 2022 redno seznanjal:
• z drugimi informacijami, povezanimi s poslovanjem matične družbe in odvisnih družb.
Nadzorni svet je v aprilu 2022 delno posodobil besedilo Poslovnika o delu nadzornega sveta. Spomladi 2022 je pristopil k vrednotenju svojega dela, ki ga je izvajal interno po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije. Morebitni predlogi izboljšav niso bili podani.
Nadzorni svet je imel do konca novembra štiri stalne komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za strategijo ter komisijo za trženje in tehnologijo. Nato je svoje komisije oblikoval na novo in imenoval tri stalne komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo in komisijo za razvoj poslovanja. Komisije so obravnavale vsebine posameznih strokovnih področij skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami. Komisije so obravnavale teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovale pri pomembnih vprašanjih. S tem so pripomogle k boljšemu delu in večji učinkovitosti nadzornega sveta.
Sestava posameznih komisij nadzornega sveta in njihove pomembnejše naloge v letu 2022 so opisane v nadaljevanju.
Revizijska komisija nadzornemu svetu kot njegovo posvetovalno telo nudi pomoč pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji. Ključna vloga revizijske komisije je strokovno sodelovanje v procesu korporativnega upravljanja, kjer deluje v dobro družbe in varuje interese vseh njenih deležnikov.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v skladu z veljavno zakonodajo odločil, da naloge revizijske komisije v odvisnih družbah Soline in Avtenta, ki sta subjekta javnega interesa, izvaja Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
V letu 2022 se je sestava revizijske komisije spremenila. Septembra 2022 je odpoklicanega člana nadzornega sveta Marka Kerina nadomestila nova članica nadzornega sveta mag. Alenka Čok Pangeršič.
| Ime in priimek | Komisija | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Barbara Gorjup | revizijska komisija | ženski | slovensko | magistrica znanosti | 1973 | računovodstvo, revidiranje, poslovne finance, ocenjevanje vrednosti podjetij | HSE, d.o.o.; Triglav skladi, d.o.o. |
| dr. Marko Hočevar | revizijska komisija | moški | slovensko | doktor ekonomskih znanosti | 1962 | računovodstvo | Hidria holding, d.o.o.; H\&R, d.d. |
Revizijska komisija se je v letu 2022 sestala na devetih rednih sejah ter izvedla štiri dopisne seje, na katerih so bili praviloma prisotni vsi člani revizijske komisije.
Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili z delom revizijske komisije seznanjeni preko vpogleda v zapisnike njenih sej, poleg tega je predsednik revizijske komisije o delu in ugotovitvah komisije redno poročal na sejah nadzornega sveta. Revizijska komisija je obravnavala vprašanja skladno z ZGD-1, Priporočili za revizijske komisije, Poslovnikom o delu revizijske komisije, sprejetim načrtom dela revizijske komisije za leto 2022 in sklepi Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
Na vse seje revizijske komisije je bila vabljena direktorica Notranje revizije Telekoma Slovenije. Na seje, na katerih so se obravnavala četrtletna poročila o poslovanju družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije, je revizijska komisija povabila tudi imenovanega zunanjega revizorja.
V želji po stalnem izboljševanju in kakovosti svojega dela je revizijska komisija samoocenila svoje delo v marcu 2022 in opravila razpravo o možnih izboljšavah. O opravljeni samooceni in predlaganih izboljšavah je obvestila nadzorni svet.
Kadrovska komisija se je sestala na 12 rednih sejah. Pomembnejše aktivnosti kadrovske komisije so bile:
Kadrovski komisiji je do 9. septembra 2022 predsedoval Radovan Cerjak, 14. septembra 2022 je predsedovanje prevzela mag. Mateja Čuk Orel. Nadzorni svet je hkrati v kadrovsko komisijo imenoval še Marka Boštjančiča, mag. Žigo Debeljaka in mag. Karlo Pinter. Podatki o članih kadrovske komisije v letu 2022 so v preglednici članov nadzornega sveta na straneh 44 do 47.
Komisija za trženje in tehnologijo se je sestala na eni seji, na kateri je potekala predstavitev Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije; nanjo so bili vabljeni vsi člani nadzornega sveta.
Komisija za strategijo se v letu 2022 ni sestala.
Komisija za trženje in tehnologijo ter komisija za strategijo sta bili zaradi preoblikovanja komisij nadzornega sveta 28. novembra 2022 ukinjeni. Hkrati je nadzorni svet imenoval Komisijo za razvoj poslovanja, ki v letu 2022 ni sklicala sej.
| Ime in priimek | Komisija | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| prof. dr. Janez Bešter | komisija za razvoj poslovanja | moški | slovensko | doktor znanosti s področja telekomunikacij | 1955 | telekomunikacije in multimedija |
Delo članov nadzornega sveta vključno z delom v komisijah je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovito opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej, se na obravnavane teme temeljito pripravili in dajali konstruktivne predloge.
Na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij uprave družbe je nadzorni svet kompetentno sprejemal odločitve v skladu s poslovnikom, z akti družbe in zakonskimi pooblastili. Delo nadzornega sveta so vsebinsko podpirali predlogi komisij nadzornega sveta.
Na podlagi opisanega tekočega spremljanja ter nadziranja poslovanja in vodenja Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije v poslovnem letu 2022 ter na podlagi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022, ki ga je sestavila in predložila uprava, nadzorni svet ocenjuje, da letno poročilo in v njem vsebovana razkritja prikazujejo dejansko stanje ter položaj odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.
Nadzorni svet je obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predlogauprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 potrdil.
Uprava Telekoma Slovenije je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) takoj po sestavi in izdaji revizorjevega mnenja predložila Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2022. Revidiranje Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 je opravila revizijska družba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.
Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je obravnavala revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 ter ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost, in z drugo relevantno zakonodajo. Revizijska komisija na letno poročilo za leto 2022 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, naj v skladu z 282. členom ZGD-1 Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 potrdi.
Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije, podatkov in razkritij v letnem poročilu Nadzorni svet Telekoma Slovenije ocenjuje, da je revizor svoje delo opravil neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo premoženjski in finančni položaj Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije na 31. december 2022 ter njun poslovni izid in denarni tok za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 nadzorni svet nima pripomb, ki bi ga kakorkoli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi.
Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, t. j. pred iztekom enega meseca od dneva, ko mu je poslovodstvo družbe predložilo letno poročilo za leto 2022.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do Izjave o upravljanju družbe, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022, ter ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2022.
Člani nadzornega sveta so upravičeni do osnovnega plačila za opravljanje funkcije, sejnin in doplačila za sodelovanje v komisijah nadzornega sveta. Plačila članom nadzornega sveta so določena s sklepom skupščine delničarjev ter so skladna s Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d. Določeni so tudi najvišji letni zneski ter kriteriji upravičenosti do povračila stroškov prevoza, dnevnic in stroškov prenočevanja. Zneski plačil članom nadzornega sveta so prikazani v računovodskem poročilu.
Telekom Slovenije je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije. V okviru korporativnega upravljanja obvladuje delovanje odvisnih družb z opredelitvijo njihovih strateških usmeritev, ciljev delovanja in spremljanjem uresničevanja zastavljenih ciljev. Strategija Skupine Telekom Slovenije opredeljuje enotno upravljanje podjetij v skupini, kar omogoča optimizacijo delovanja družb ter boljši pretok informacij in izvajanje sinergij na ravni skupine.
Pravila, kriterije in mehanizme upravljanja in nadzora družb v skupini opredeljuje Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije, skladen s Politiko upravljanja družbe Telekom Slovenije.
Upravljanje in nadzor potekata skladno s slovensko zakonodajo in zakonodajami, ki veljajo na območju države posamezne odvisne družbe. Odvisne družbe poslujejo v skladu z lokalno zakonodajo, pogodbo o poslovnem sodelovanju s Telekomom Slovenije ter z internimi pravilniki in navodili, ki jih sprejema poslovodstvo posamezne družbe oziroma uprava obvladujoče družbe.
Upravljanje in nadzor delovanja družb v Skupini Telekom Slovenije temeljita na naslednjih osnovnih načelih:
| Družba | Direktor | Nadzorni svet |
|---|---|---|
| GVO, d. o. o. | dr. Zef Vučaj | mag. Vesna Prodnik (predsednica nadzornega sveta), Sabina Merhar in Helena Jakič |
| Do 13. novembra 2022 je bil član in predsednik nadzornega sveta dr. Mitja Štular. | ||
| INFRATEL, d. o. o. | dr. Zef Vučaj | |
| OPTIC-TEL, d. o. o. | dr. Zef Vučaj | |
| AVTENTA, d. o. o. | Primož Kučič | |
| TSmedia, d. o. o. | Igor Gajster | Do 21. oktobra 2022 je bil direktor Rajko Gerič. V obdobju od 22. oktobra 2022 do 14. decembra 2022 je funkcijo direktorice opravljala mag. Irma Gubanec. |
| SOLINE, d. o. o. | Klavdij Godnič | |
| TSinpo, d. o. o. | Sandra Peršak |
| Družba | Direktor |
|---|---|
| IPKO Telecommunications LLC, Kosovo | mag. Tomaž Seljak |
| SIOL d. o. o., Hrvaška | mag. Simon Furlan |
| SIOL d. o. o. Podgorica, Črna gora | mag. Simon Furlan |
| SIOL d. o. o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina | mag. Simon Furlan |
| SIOL DOOEL Skopje, Severna Makedonija | mag. Simon Furlan |
| SIOL DOO BEOGRAD, Srbija | mag. Simon Furlan |
| SIOL Prishtina LLC, Kosovo | mag. Simon Furlan |
| GVO Telekommunikation GmbH, Nemčija | Likvidacijski upravitelj: Roman Mazi |
| Do 23. marca 2022 so družbo vodili direktorji Borut Radi, Darko Gradišnik in Roman Mazi. |
V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 Telekom Slovenije daje naslednja pojasnila:
Obvladovanje tveganj in sistem notranjih kontrol sta sestavna dela korporativnega upravljanja družb v skupini. Vzpostavljen okvir obvladovanja tveganj je podlaga za prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje ter poročanje in spremljanje s ciljem pravočasnega odzivanja in zmanjševanja izpostavljenosti tveganjem.
Sistem notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja zagotavlja ustrezno obvladovanje tveganj, poslovno etično delovanje družb v skupini, točne, zanesljive, pravočasne in popolne računovodske evidence ter resnično, pošteno in pregledno zunanje in notranje finančno računovodsko poročanje, ki je skladno z zakonodajo, sprejetim računovodskim okvirom, predpisi, usmeritvami in politikami skupine.
Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato so notranje kontrole vgrajene v okvir informacijske tehnologije, ki med drugim obsegajo tako kontrole omejitev dostopa do podatkov in aplikacij ter nadzor nad dostopom do podatkov in aplikacij kot kontrole točnosti ter popolnosti zajemanja in obdelovanja podatkov.
Vzpostavljene računovodske notranje kontrole so del sistema notranjih kontrol v skupini, in sicer tako v procesih kot organizacijskih enotah družb in na vseh ravneh poslovanja. Skupina si prizadeva zagotavljati ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje:
Lastniki notranjih kontrol so odgovorni za dosledno izvajanje kontrol, dokumentiranje delovanja notranjih kontrol in predloge izboljšav. Za celosten pregled delovanja in vzpostavljenosti notranjih kontrol se enkrat letno pripravi poročilo o izvedeni samooceni v obvladujoči in odvisnih družbah.
V strukturi osnovnega kapitala v letu 2022 ni bilo sprememb. Vrednost osnovnega kapitala Telekoma Slovenije znaša 272.720.664,33 evra in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Vsaka ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu, vse so vplačane v celoti. Vsaka delnica svojemu imetniku zagotavlja pravico do enega glasu na skupščini, do sorazmernega dela iz dobička, namenjenega izplačilu dividend, in sorazmernega dela iz preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 6 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.
Vse delnice so prosto prenosljive.
Na 31. december 2022 sta bila imetnika kvalificiranega deleža, ki ga določa Zakon o prevzemih, Republika Slovenija s 4.087.569 delnicami oziroma z 62,54 % osnovnega kapitala izdajatelja in Kapitalska družba, d. d., s 365.175 delnicami oziroma s 5,59 % osnovnega kapitala izdajatelja.
Telekom Slovenije ni izdal vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Telekom Slovenije nima delniške sheme za delničarje.
Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
V skladu z zakonskimi pristojnostmi in statutarnimi določbami nadzorni svet imenuje člane uprave. Pri tem skrbno in odgovorno ocenjuje izpolnjevanje zahtevanih kvalifikacij. Skladno z navedenim je nadzorni svet z Merili in postopki za ugotavljanje primernosti kandidatov za člana uprave opredelil tudi postopek izbire kandidatov, dodatne pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in postopke za ugotavljanje primernosti kandidatov.
V juniju 2016 je nadzorni svet oblikoval merila in strokovne profile članov nadzornega sveta družbe (kompetenčni profil) ob upoštevanju specifičnosti družbe. Merila so prenehala veljati s sprejetjem Kompetenčnega profila za člane Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., 12. februarja 2020, ki je dostopen na spletnih straneh družbe.
Telekom Slovenije nima posebnih pravil o spremembah statuta. Spremembe statuta družbe se izvajajo skladno z zakonom in statutom.
Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
Člani Uprave Telekoma Slovenije, d. d., odgovorni za sestavo letnega poročila, potrjujemo računovodske izkaze Telekoma Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije za leto, končano 31. decembra 2022, uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.
Člani uprave Telekoma Slovenije, d. d., zagotavljamo:
Uprava je odgovorna tudi za sprejetje in izvajanje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, preverijo poslovanje posameznih družb, kar lahko povzroči dodatne davčne obveznosti. Uprava ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Boštjan Košak,
predsednik uprave
mag. Boštjan Škufca Zaveršek,
podpredsednik uprave
mag. Irma Gubanec,
članica uprave
mag. Vesna Prodnik,
članica uprave
Špela Fortin,
članica uprave – delavska direktorica
TLSG
SI0031104290
Prva kotacija Ljubljanske borze
272.720.664,33
6.535.478
36.836
8.458
Delnica Telekoma Slovenije kotira v prvi kotaciji Ljubljanske borze z oznako TLSG. Vključena je v borzna indeksa SBITOP in SBITOP TR, v katerih od 19. decembra 2022 po opravljeni četrtletni reviziji računskih parametrov indeksov predstavlja 4,04-odstotni delež. Gre za slovenska blue chip indeksa, ki zagotavljata informacijo o gibanju cen najbolj likvidnih in največjih delnic Ljubljanske borze. Indeks SBITOP TR v primerjavi z indeksom SBITOP v svojem izračunu poleg tržnih tečajev upošteva tudi dividende. Delnica je vključena tudi v delniški indeks ADRIA Prime, skupni indeks izbranih družb prvih kotacij Ljubljanske borze in Zagrebške borze. Tudi ta predstavlja indeks celotne donosnosti, ki poleg gibanja tečajev delnic upošteva dividendno donosnost.
Na zadnji trgovalni dan leta 2022 je zaključni tečaj delnice TLSG znašal 47,20 evra in je na letni ravni upadel za 16,01 %. Vrednost indeksa SBITOP se je v enakem obdobju prav tako znižala, in sicer za 16,89 %. Z delnicami Telekoma Slovenije je bil dosežen skupni promet (brez svežnjev) v višini 10,18 milijona evrov, kar je v celotnem borznem prometu z delnicami na Ljubljanski borzi predstavljalo 2,64-odstotni delež. Ob koncu leta je tržna kapitalizacija Telekoma Slovenije znašala 308,47 milijona evrov in je predstavljala 4,04-odstotni delež tržne kapitalizacije delnic celotnega borznega trga.
| Zaključni tečaj v EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Najvišji dnevni | 61,00 | 64,60 |
| Najnižji dnevni | 46,40 | 44,00 |
| Povprečni | 54,83 | 54,37 |
| Promet v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|
| Skupni v letu | 10.180,02 | 12.892,90 |
| Najvišji dnevni | 653,46 | 558,10 |
| Najnižji dnevni | 0,00 | 0,00 |
| Povprečni | 40,56 | 51,16 |
Vir: Ljubljanska borza, arhivski podatki.
Vir: Ljubljanska borza, arhivski podatki.
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v obdobju v EUR | 47,20 | 56,20 |
| Knjigovodska vrednost delnice v EUR* | 93,59 | 91,87 |
| Čisti dobiček na delnico v EUR** | 5,77 | 5,82 |
| Razmerje tržna/knjigovodska vrednost delnice | 0,50 | 0,61 |
| Kapitalska donosnost delnice v obdobju v %*** | -16,01 | 28,90 |
Ob koncu leta 2022 je imel Telekom Slovenije 8.458 delničarjev, kar je 124 manj kot leto prej. V lastniški strukturi prevladujejo domači lastniki, med njimi je največji lastnik Republika Slovenija s 62,54-odstotnim deležem.
Koncentracija lastništva, merjena z lastniškim deležem desetih največjih delničarjev, je ob koncu leta znašala 80,17 % in se je na letni ravni povečala za 0,07 odstotne točke. Vrstni red največjih desetih delničarjev se ni spremenil.
| Ime in priimek | Funkcija | Število delnic | Delež v kapitalu v% |
|---|---|---|---|
| mag. Aleksander Igličar | član nadzornega sveta | 150 | 0,00230 |
| Drago Kijevčanin | namestnik predsednika nadzornega sveta | 212 | 0,00324 |
| Dušan Pišek | član nadzornega sveta | 36 | 0,00055 |
| Skupaj | 398 | 0,00609 |
Trgovanje predstavnikov družbe z njenimi delnicami in obveščanje o tovrstnih transakcijah v Telekomu Slovenije je skladno z veljavno zakonodajo in Pravilnikom o omejitvi trgovanja z delnicami Telekoma Slovenije.
| Lastnik | Delež v % |
|---|---|
| Republika Slovenija | 62,54% |
| Individualni delničarji (domači in tuji) | 14,36% |
| Tuje pravne osebe | 6,23% |
| Kapitalska družba d.d. | 5,59% |
| Slovenski državni holding d.d. (SDH) | 4,25% |
| Domače pravne osebe | 2,30% |
| Domače finančne družbe in skladi | 4,16% |
| Lastne delnice | 0,56% |
** Čisti dobiček na delnico je izračunan kot razmerje med čistim poslovnim izidom Skupine Telekom Slovenije v obravnavanem obdobju in povprečnim številom izdanih navadnih delnic brez lastnih delnic.
*** Kapitalska donosnost delnice je izračunana kot: (tečaj na zadnji trgovalni dan v letu – tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu) / tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu.
| v tisoč EUR | EUR | |
|---|---|---|
| Promet (desna os) | Tečaj TLSG (leva os) | |
| 0 | 200 | |
| 400 | 600 | |
| 800 | 45 | |
| 50 | 55 | |
| 60 | 65 | |
| 70 | 75 | |
| 80 | 85 | |
| 90 | 95 | |
| 100 | 105 | |
| 110 | 115 | |
| Indeks | TLSG | SBITOP |
Na področju odnosov z vlagatelji sledimo načelom enakomerne obravnave, preglednosti, pravočasnosti in točnosti informacij. Z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji ter drugo zainteresirano javnostjo komuniciramo redno in celovito. Preglednost poslovanja dosegamo z doslednim upoštevanjem meril in standardov, ki veljajo za izdajatelje delnic v prvi kotaciji. Z zainteresiranimi domačimi in tujimi vlagatelji ter analitiki se povezujemo na individualnih sestankih, investitorskih konferencah, s konferenčnimi klici in po e-pošti ([email protected] in [email protected]). Predloge in pobude lahko delničarji naslovijo na elektronski naslov, namenjen odnosom z vlagatelji ([email protected]).
Ob rednem komuniciranju smo v letu 2022 izvajali tudi naslednje aktivnosti:
Cenovno občutljive in druge pomembne informacije redno objavljamo na svojih spletnih straneh v zavihku Za vlagatelje in nasistemu Ljubljanske borze SEOnet. V letu 2022 smo objavili 44 javnih objav, in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Finančni koledar za leto 2022 je objavljen v sistemu Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe (http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/financni-koledar). Na tem mestu objavljamo tudi morebitne spremembe finančnega koledarja.
Cilj dividendne politike Telekoma Slovenije je izplačevati stabilno dividendo ob upoštevanju razpoložljivih virov in finančnih zmožnosti družbe. Poleg tega se pri dividendni politiki upošteva tudi doseganje optimalne strukture kapitala.
Delničarji so na 34. skupščini delničarjev sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička za poslovno leto 2021. Bruto dividende v višini 4,50 evra na delnico je družba izplačala 2. avgusta 2022. Skladno z enotnimi evropskimi standardi za korporacijska dejanja izplačilo dividend poteka prek KDD ter njenih članov, borznoposredniških družb in bank.
Skupščina je upravi družbe na 33. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 18. junija 2021, podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic za obdobje 12 mesecev. Skladno s programom odkupa lastnih delnic s 4. novembra 2021 je družba v letu 2022 odkupila 6.836 delnic, kar predstavlja 0,10 % vseh izdanih delnic. Njihova vrednost, vključno s stroški, povezanimi z nakupi, je znašala 394.200,72 evra. Na zadnji dan leta 2022 je imela družba 36.836 lastnih delnic, kar predstavlja 0,56 % vseh izdanih delnic.
Na 34. skupščini delničarjev skupščina ni sprejela sklepa, s katerim bi upravi podelili pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic za nadaljnjih 36 mesecev.
Slovenija
zadnjem četrtletju 2022, ki je v Sloveniji in evrskem območju nekoliko presegla pričakovanja, kar predvsem odraža odpornost gospodarstev ter učinke sprejetih dogovorovin ukrepov zablaženje energetske krize na kazalnike zaupanja in umirjanje cen energentov.
Pomladanska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj v letu 2023 predvideva občutno umirjanje gospodarske rasti (1,8 %), v prihodnjih dveh letih pa nekoliko višjo rast BDP (2,5 % leta 2024 in 2,6 % leta 2025).
Negotovost v mednarodnem okolju je manjša, a ostaja velika in povezana predvsem s potekom vojne v Ukrajini ter razmerami na energetskih trgih. Tveganje za nižjo gospodarsko rast je povezano tudi z morebitnim vztrajanjem inflacije na visoki ravni. Prisotna so tudi druga povišana tveganja na globalni ravni, ki so povezana z gospodarsko aktivnostjo na Kitajskem, vplivi podnebnih sprememb, družbenimi nemiri ob visokih cenah energentov in hrane, ter geopolitičnimi in tudi pandemičnimi razmerami.
Vir: SURS, BS, ECB, EIA, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved gospodarskih gibanj, marec 2023).
Cene telekomunikacijskih storitev na kosovskem trgu, kjer posluje IPKO, so precej nižje kot v Sloveniji. Razlog je nizek BDP na prebivalca, ki je sedemkrat manjši kot slovenski, in visoka stopnja brezposelnosti. Gospodarstvo je odvisno od ekonomskega in zaposlitvenega razvoja v zahodni Evropi in neposrednih tujih vlaganj.
Kosovsko gospodarstvo je po pandemiji covid-19 zaživelo, podprto z zasebno potrošnjo, rekordno rastjo izvoza, izjemnim povečanjem obiskov diaspore, močno rastjo kreditov in znatno fiskalno spodbudo. Ko si je gospodarstvo opomoglo, se je fiskalno ravnovesje izboljšalo, rast javnega dolga pa se je upočasnila. Hkrati so okrevanje spremljali tudi izjemno visoki inflacijski pritiski, predvsem zaradi zvišanja uvoznih cen.
Dolgotrajni vplivi zunanjih pritiskov lahko dodatno poslabšajo gospodarske možnosti Kosova. Strukturna ozka grla, kot so zastarele zmogljivosti za proizvodnjo energije, dodatno pripomorejo k negotovosti. BDP je v tretjem četrtletju 2022 beležil realno povečanje za 3,26 % v primerjavi z istim četrtletjem leta 2021 (vir: Kosovo Agency of Statistics). Obstoječe zasebne naložbe in pospešene javne naložbe ter potrošnja naj bi podpirale rast.
Vir: International Monetary Fund, World Economic Outlook Database, October 2022.
Vir: Evropska komisija, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, DESI 2022, Slovenija; AKOS – Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na gospodinjstva v 3. četrtju 2022 (za EU, vir: Analysys Mason, povprečje za zahodno in srednjo ter vzhodno Evropo za leto 2022).
Pokritost z zelo visoko zmogljivim fiksnim omrežjem je v Sloveniji višja od povprečja EU in se je v letu 2021 povečala (s 66 % na 72 %). Izzivi so še vedno na podeželskih območjih, kjer je delež gospodinjstev, pokritih z zelo visoko zmogljivim omrežjem, 46-odstoten.
Razširjenost širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s se je v Sloveniji povečala (z 29 % na 36 % gospodinjstev v letu 2021), vendar je še vedno nižja od povprečja EU. S hitro širokopasovno povezavo omrežij naslednje generacije je pokritih 89 % slovenskih gospodinjstev, kar je za eno odstotno točko manj od povprečja EU.
Trg fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji počasi raste. Rast dosega tudi IPTV, vendar se je umirila, najnižjo rast ima IP-telefonija (VoIP).
Dostop do interneta prek optičnega omrežja ima v Sloveniji 72 % gospodinjstev (v letu 2022), v EU pa 50 % gospodinjstev. Priključki optičnega dostopa FTTX so v Sloveniji v tretjem četrtju 2022 predstavljali 51,4 % vseh širokopasovnih priključkov.
Vir: AKOS, SURS, Tretje četrtletje 2022.
Priključki IPTV bodo po napovedih analitske hiše Analysys Mason še naprej naraščali tako glede številka kot vrednosti. Pri tem bo število uporabnikov kabelske televizije še naprej upadalo, OTT-storitve (video vsebine prek interneta) pa bodo do leta 2026 postale tako priljubljene kot IPTV.
Po napovedih analitske hiše Analysys Mason bo trg fiksne telefonije v zahodni Evropi do leta 2026 upadal z letno stopnjo –6,5 % (CAGR) na 18,7 milijarde evrov prihodkov (z 28,1 milijarde evrov v letu 2020).
Trg mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta je še vedno eden najhitreje rastočih v Evropi. Uporabniki mobilni dostop večinoma uporabljajo na mobitelih, sledijo tablice in prenosniki. Gospodinjstva v Evropi za dostop do interneta uporabljajo predvsem fiksne tehnologije, vse več pa se jih odloča tudi za mobilni internet.
IPTV predstavlja 58,8 % vseh TV-priključkov v Sloveniji in še naprej raste. Sledi kabelska televizija (36,1 %), kjer število priključkov stagnira (tretje četrtletje 2022, vir: AKOS). V Telekomu Slovenije na trgu IPTV dosegamo največji, to je 40,9-odstotni tržni delež (tretje četrtletje 2022, vir: AKOS).
Konect tretjega četrtletja 2022 je bil v Sloveniji delež priključkov IP-telefonije 90,4-odstoten. Delež raste, vendar počasneje kot v preteklih letih.
V mobilnem segmentu ima Slovenija v primerjavi s povprečjem EU nižjo penetracijo aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo (126,2 % v tretjem četrtju 2022). Do leta 2026 se bo po oceni Analysys Mason pokritost in uporaba omrežja 5G v zahodni Evropi povečala. Do leta 2026 bo 65 % mobilnih povezav uporabljalo tehnologijo 5G. Povprečni prihodek na uporabnika (ARPU) bo ostal večinoma nespremenjen (v povprečju 16 evrov), ker bodo operaterji težko prodajali storitve 5G po višji ceni. Predplačniški segment bo do leta 2026 v zahodni Evropi predstavljal 27 % mobilnih povezav in 13 % mobilnih prihodkov ter bo še vedno pomemben del mobilnega trga.
Prihodki operaterjev iz IKT-storitev, ki vključujejo varnost, poenotene komunikacije, kolokacijo in storitve v oblaku, kot sta SaaS in IaaS, se bodo med letoma 2021 in 2026 v zahodni Evropi povečali z letno stopnjo rasti (CAGR) 8,5 % na 19,9 milijarde evrov (vir: Analysys Mason).
Prevzemanje teh storitev v podjetjih hitro narašča, pospešila pa ga je pandemija covid-19, ki je povečala potrebe po digitalni preobrazbi. Pričakuje se, da se bodo prihodki IKT-storitev do leta 2026 močno povečali.
Prihodki operaterjev od namenskih povezav se bodo med letoma 2021 in 2026 rahlo povečali s 15,9 milijarde evrov v letu 2021 na 16,1 milijarde evrov v letu 2026. Povpraševanje po pasovni širini na povezavo narašča zaradi čedalje bolj intenzivne selitve poslovnih aplikacij v oblak. Rast prihodkov bo pritem omejena s cenovno konkurenco in povečano razpoložljivostjo alternativnih rešitev, ki temeljijo na visokokakovostnih širokopasovnih storitvah skupaj z drugimi programsko podprtimi omrežnimi storitvami.
Število povezav interneta stvari se bo med letoma 2020 in 2026 povečevalo s CAGR 21,6 %. Do leta 2025 bo več kot 6,9 milijona povezav 5G IoT, večina iz avtomobilskega sektorja. Vendar ne bo pomenilo znatne rasti prihodkov operaterjev.
Skupni prihodki vrednostne verige interneta stvari se bodo med letoma 2020 in 2026 povečali za CAGR 12,6%, vendar se bo delež prihodkov iz povezljivosti zmanjšal. Skupni prihodki vrednostne verige brezžičnega interneta stvari v zahodni Evropi bodo leta 2026 dosegli skoraj 30 milijard evrov. Vendar pa bodo storitve povezljivosti, ki jih ponujajo operaterji, še naprej predstavljale majhen delež vseh prihodkov zaradi močne konkurence na trgu povezljivosti IoT.
Prihodki IKT-storitev naj bi se v Sloveniji do leta 2026 povečali s CAGR 7,9 %. Na rast bo vplivalo znatno povečanje števila povezav interneta stvari (14-odstotni CAGR), kljub temu pa bo povezljivost IoT leta 2026 predstavljala le 2,6 % prihodkov mobilnega segmenta.
SDG 8.2
Penetracija mobilnega širokopasovnega dostopa prebivalstvu je v tretjem četrtletju 2022 v Sloveniji znašala 96,3% in bo še naprej naraščala.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
Prepoznavanje in obvladovanje tveganj sta sestavna dela naših poslovnih procesov in odločitev ter ključna za doseganje zastavljenih strateških ciljev in uresničevanje priložnosti. V upravljanje tveganj so vključeni tudi obvladovanje priložnosti, proces samoocene notranjih kontrol in različni modeli za ocenjevanje tveganj. Celovit pristop upravljanja tveganj in priložnosti, ki odraža strukturo in kulturo podjetja, nenehno vzdržujemo in nadgrajujemo. Spodbujamo zavedanje zaposlenih za učinkovito prepoznavanje in ocenjevanje tveganj ter njihovo obvladovanje z ustreznimi ukrepi. O pomembnih tveganjih seznanjamo tudi deležnike.
Tveganja opredeljujemo kot morebitne dogodke, ki lahko negativno vplivajo na doseganje naših ciljev, priložnosti pa kot morebitne dogodke s pozitivnim vplivom na sposobnost podjetja za uresničitev ciljev. Okvir, ki vključuje model treh linij in proces obvladovanja tveganj, je integriran v vseh družbah skupine. Proces upravljanja tveganj razvija in koordinira organizacijska enota, pristojna za skladnost poslovanja in upravljanje tveganj. Pregleden in učinkovit način komuniciranja o obvladovanju tveganj zagotavljamo s porazdelitvijo dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti.
Tveganja obravnavamo posamezno, za boljše in celovitejše razumevanje njihovega spektra pa ocenimo različne scenarije. Vsako naše tveganje razvrstimo glede na vrste tveganj, za katere prepoznavamo zunanje in notranje dejavnike:
Vplive zunanjega in notranjega okolja redno spremljamo ter na podlagi tega ocenjujemo nova tveganja in njihov vpliv na obvladovanje obstoječih. Izvedli smo tudi dodatne ocene tveganj na področju trajnostnega poslovanja in vpliva vojne v Ukrajini.
Tveganja so podvržena nenehnim spremembam, zato lastniki tveganj ne spremljajo le ukrepov, temveč tudi ustreznost in učinkovitost obstoječih strategij obvladovanja tveganj. V skupini spremljamo tudi izpostavljenost, izračunano po interni metodologiji.
Sestavni del obvladovanja tveganj je pregled ključnih notranjih kontrol. Te so osredotočene na zanesljivost in neprekinjenost izvajanja poslovnih procesov, zagotavljanje skladnosti poslovanja z notranjimi akti in zakonskimi predpisi, pravilnost in zanesljivost finančnega in računovodskega poročanja ter na varovanje informacij in premoženja. V skupini enkrat letno, skladno z metodologijo za samooceno notranjih kontrol, preverimo vzpostavljenost in delovanje notranjih kontrol. S samooceno notranjih kontrol prispevamo k preglednejšemu ugotavljanju pomanjkljivosti v procesih in k učinkovitejšemu obvladovanju tveganj.
Upravljanje tveganj v družbi v okviru svojih revizijskih aktivnosti poleg ostalih nalog pregleduje notranja revizija. Uprava je sproti seznanjena z oceno tveganj v skupini in ugotovitvami pregledov poslovanja različnih dajalcev zagotovil. Na ocene in ugotovitve se ustrezno odziva z naborom ukrepov za obvladovanje tveganj in skladnosti poslovanja. O ključnih tveganjih, ugotovitvah in sprejetih ukrepih se sproti poroča nadzornemu svetu oziroma njegovim komisijam. Notranja revizija poroča skladno s strokovnimi usmeritvami.
četrtletno poroča o ključnih tveganjih revizijski komisiji nadzornega sveta za obvladujočo in odvisne družbe.
Pooblaščenec za upravljanje s tveganji o ključnih tveganjih poroča Odboru za tveganja, ki obravnava izpostavljenost tveganjem in izvajanje ukrepov ter ciljne stopnje tveganj in akte spodročja obvladovanja tveganj. Odbor se sestaja četrtletno, po potrebi tudi dodatno.
Pooblaščenec za upravljanje s tveganji Odboru za notranje kontrole poroča o izvedeni samooceni notranjih kontrol v skupini. Odbor obravnava tudi ključne spremembe na področju notranjih kontrol.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
Okolje tveganj je čedalje bolj kompleksno, zato proces prepoznavanja in ocenjevanja tveganj nenehno izboljšujemo, dopolnjujemo pristop pri profilu tveganja, širimo nabor scenarijev za oceno tveganj ter ocenjevanje in spremljanje priložnosti. Tudi v prihodnje bomo posebno pozornost namenjali kulturi prepoznavanja in obvladovanja tveganj in priložnosti.
temelji na praksi odbora COSO in je skladen s standardom ISO 31000. Tveganja so razvrščena glede nastopnje: zelo visoka, visoka, srednja in nizka.
V nadaljevanju predstavljamo ključna tveganja v zadnjem četrtletju leta 2022, ocenjena za naslednjih 12 mesecev, in primerjavo njihovega gibanja z enakim obdobjem leta 2021. Stopnja tveganja že upošteva ukrepe in notranje kontrole.
Za slovenski trg so značilni močna konkurenca, regulatorni vplivi, cenovno občutljivi uporabniki in selitev govornega prometa na OTT-platforme. Uporabniki pričakujejo visoko kakovost storitev za nižjo ceno. Obvladovanje tovrstnih tveganj zahteva ciljno usmerjen nastop na trgu, nenehno uvajanje novosti, spremljanje trendov in pričakovanj uporabnikov ter obvladovanje regulatornih zahtev.
Poudarek dajemo visoki kakovosti in razpoložljivosti storitev za vse segmente uporabnikov, stalnemu prilagajanju poslovnih rešitev in ponudbe ter nenehnemu uvajanju novosti za posamezne skupine oziroma segmente uporabnikov.
| Zelo velik | Velik | Zmeren | Majhen |
|---|---|---|---|
| Malo verjetno | Možno | Zelo verjetno | Skoraj gotovo |
| Zelo visoka | Visoka | Srednja | Nizka |
Zmanjšanje dobičkonosnosti mobilnih in fiksnih uporabnikov – množični trg
Ponudbe in neomejeni paketi. Izguba naročnikov zaradi prehajanja med operaterji. Zamude pri digitalizaciji. Izguba prihodkov. Nižja marža. Izguba tržnega deleža. Konkurenčna ponudba in programi za zadržanje naročnikov. Ciljno usmerjen pristop po segmentih uporabnikov. Prodaja dodatnih storitev (programske opcije, Turbo Wi-Fi itd.). Upravljanje življenjskega cikla produktov. Optimizacija in digitalizacija procesov za uporabnike. Navzkrižna prodaja mobilnih in fiksnih storitev.
→
Zmanjšanje prihodkov zaradi regulatornih obveznosti in zmanjšanje dobičkonosnosti storitev – veleprodajni trg.
Zasičen trg veleprodajnih storitev, selitev govornega prometa na OTT-platforme ter vse večja storitvena in infrastrukturna konkurenca. Izguba prihodkov. Nižja marža.
v postopkih analiz trga in nadzora s strani regulatorja. Prilagajanje veleprodajne ponudbe v skladu z regulatornimi obveznostmi in potrebami na trgu. Konkurenčne ponudbe na veleprodajnem trgu. Sklepanje dogovorov z mednarodnimi operaterji za daljše časovno obdobje in dogovorjeno količino prometa. Širitev zmogljivosti gostovanja.
→
Zmanjšanje dobičkonosnosti IKT segmenta – poslovni trg.
s ponudbo alternativnih in inovativnih rešitev ter prehajanje naročnikov med ponudniki. Cenovni pritiski. Nove tehnologije in erozija cen. Integracija IKT-storitev. Izguba prihodkov. Nižja marža.
za inovativne rešitve in aktivnosti na področju prodaje storitev kibernetske varnosti, IT-podpore, E-oskrbe, telemedicine in celovitih IKT-rešitev, ki so prilagojene poslovnim uporabnikom. Poenostavitve procesov in program digitalizacije (digitalna komunikacija z uporabniki, preprosta IT-arhitektura in tehnologija).
↑
Pri poslovanju upoštevamo veljavno zakonodajo in odločitve ter vidike panožne regulacije in drugih pristojnih organov. Regulatorna tveganja obvladujemo z organizacijskimi in procesnimi ukrepi, s konstruktivnim dialogom in dajanjem mnenj, pripomb in predlogov v postopkih javne obravnave osnutkov splošnih in konkretnih aktov regulatorja ter z vlaganjem pravnih sredstev zoper izdane regulatorne odločbe, kadar je to utemeljeno.
AKOS je 31. marca 2022 objavil strategijo regulatorne predvidljivosti na trgu elektronskih komunikacij 2022–2024. Državni zbor je 28. septembra 2022 potrdil novi Zakon o elektronski komunikacijah (ZEKom-2), ki je implementiral Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah (EECC). Prenovljen zakon in prihajajoči podzakonski predpisi za njegovo izvedbo prinašajo nove zahteve pri izvajanju osnovne dejavnosti družbe in njene procese, ki smo jih že začeli prilagajati in jih bomo prilagajali tudi v letu 2023.
Za razliko od večine drugih področij, ki jih ureja, je ZEKom-2 na področju obdelave osebnih podatkov ohranil obstoječo ureditev. Zakon ureja osnovno dejavnost naše družbe in je poleg Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (splošna uredba) ter Zakona o varstvu osebnih podatkov ključni predpis na področju obdelave osebnih podatkov. V Telekomu Slovenije obdelujemo obsežne zbirke osebnih podatkov uporabnikov, poslovnih partnerjev, zaposlenih in drugih deležnikov. Obdelava prinaša tveganja, ki jih ocenjujemo in spremljamo ter tako oblikujemo ustrezne ukrepe za njihovo obvladovanje. Državni zbor je decembra 2022 potrdil tudi nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bo začel veljati v letu 2023. Poleg dokončne uveljavitve Splošne uredbe ZVOP-2 prinaša dodatne zahteve pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih bomo vključili v poslovanje.
Spremljamo tudi pripravo drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov na nacionalni ravni in na ravni EU, predvsem novo uredbo o zasebnosti v elektronskih komunikacijah (e-privacy).
| Kaj je tveganje? | Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|
| Pritisk regulatorja na trgu fiksnih in mobilnih elektronskih komunikacij | Novi modeli oblikovanja cen in dodatne obveznosti za regulirane storitve. | Aktivno sodelovanje v postopkih analize trgov ter v postopkih sprejemanja zakonov in drugih aktov. Ustrezna implementacija izdanih regulatornih odločb in zagotavljanje regulatorne skladnosti. Spremljanje sprememb regulatornega okvira v EU. |
| Stopnja tveganja | → | Trend |
| Strateški cilj | Skladnost poslovanja na področju varstva osebnih podatkov | Kršitev varstva osebnih podatkov. |
| Izguba zaupanja uporabnikov. | Plačilo glob. | Odškodninske tožbe. |
| Spremljanje sprememb regulatornega okvira v Sloveniji in EU. Izvajanje ocen učinkov pri razvoju novih storitev, odzivanje na incidente z oblikovanjem ukrepov. Izobraževanje zaposlenih in pooblaščenih prodajalcev. | Stopnja tveganja | → |
| Trend | Strateški cilj | Finančna tveganja |
| Redno spremljamo spremembe v finančnem okolju in različna finančna tveganja, ki smo jim pri poslovanju izpostavljeni. Pri tem uravnavamo optimalni vir financiranja, zagotavljamo ustrezno ročnost in razpršitev finančnega dolga ter ustrezno strukturo dolga, obrestovanega po fiksni oziroma variabilni obrestni meri. | Likvidnostno tveganje obvladujemo z uravnavanjem in načrtovanjem denarnih tokov, optimizacijo obratnega kapitala, kratkoročnimi kreditnimi linijami, ki se redno obnavljajo glede na potrebe, ter uporabo likvidnih sredstev znotraj skupine. | Kreditno tveganje obvladujemo z aktivnim spremljanjem poslovanja naročnikov, kreditnim ocenjevanjem naročnikov in z omejitvijo največjih dovoljenih izpostavljenosti. |
| Pred tveganji poslabšanja finančnega položaja naročnikov se ščitimo tudi s kreditnimi zavarovanji in rednim spremljanjem njihove ustreznosti. Del celovitega obvladovanja kreditnega tveganja sta spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in aktivna izterjava zapadlega dolga. | Tveganje višanja obrestnih mer obvladujemo z večanjem deleža dolga, obrestovanega po fiksni obrestni meri. |
| Optimalni vir financiranja | Povečana potreba po denarnih sredstvih za izplačilo dividend. | Nezmožnosti zagotavljanja dolgoročno stabilne dividendne politike. | Odmik od optimalnega vira financiranja. | Dodatna potreba po viru financiranja za namen izplačila dividend. |
|---|---|---|---|---|
| Pravočasna zagotovitev denarnih sredstev v okviru zavez iz posojilnih pogodb. | Izvajanje dividendne politike. | Stopnja tveganja | ↓ | Trend |
| Kreditno tveganje pri naročnikih | Večji delež zapadlih terjatev. | Večji popravek vrednosti terjatev. | Odpis neizterjanih terjatev. | |
|---|---|---|---|---|
| Kreditno ocenjevanje naročnikov, proces kreditnega preverjanja, zagotavljanje kreditnih zavarovanj. | Izterjava zapadlih terjatev. | Stopnja tveganja | → | Trend |
| Obrestno tveganje | Neugodna gibanja tržne obrestne mere. | Višji finančni odhodki zaradi obresti. | Večanje deleža dolga, obrestovanega po fiksni obrestni meri. |
|---|---|---|---|
| Stopnja tveganja | ↑ | Trend |
Veliko pozornost namenjamo obvladovanju operativnih tveganj na področju IKT, kjer se zaradi razvoja novih tehnologij in IKT-storitev, vse večjih pričakovanj uporabnikov in regulatornih zahtev, povečuje kompleksnost. Obvladujemo jih z upravljanjem in razvojem podsistemov, z izboljševanjem operativne učinkovitosti in procesov ter izobraževanjem zaposlenih, ob tem pa podpiramo nove poslovne priložnosti.
Glede na razvoj trga in tehnologij stalno optimiziramo omrežje, podatkovne centre in drugo tehnično infrastrukturo. Povečuje se uporaba standardnih (oblačnih) gradnikov v omrežju in informacijskih sistemih. Skladno z rastjo prometa nadaljujemo nadgradnje kapacitet opreme in številom licenc v mobilnem omrežju. Poteka več aktivnosti generacijske menjave komunikacijske opreme krovnega omrežja MPLS in nadgradnje mobilnega paketnega omrežja.
V internem poslovnem omrežju pospešeno uvajamo sodobno omrežno tehnologijo (angl. Software Defined Access), ki že vključuje tudi načelo kibernetske varnosti Zero Trust ter na predne tehnologije za identifikacijo in avtorizacijo uporabnikov. Posebno skrb namenjamo internim izobraževanjem s področja informacijske varnosti in širjenja varnostne kulture.
Za zagotovitev neprekinjenega poslovanja redno presojamo in po potrebi nadgrajujemo topologije ter zmogljivosti infrastrukture in IKT-storitev. Tveganja ne delovanja povezav in storitev, ki jih za nas izvajajo partnerji, obvladujemo z vpeljanimi procesi za spremljanje in poročanje o dogovorjeni ravni zagotavljanja storitev na najetih omrežjih, za nova najemna omrežja pa s standardizacijo zahtev do ponudnikov.
V posameznih omrežnih segmentih, kjer zaznavamo večja tveganja delovanja in varnosti, posodabljamo in povečujemo zmogljivosti z redundanco. Dodatno izvajamo varnostna preverjanja ter izmenjujemo znanja in podatke o grožnjah z evropskimi telekomunikacijskimi operaterji, predvsem pa z mednarodnimi odzivnimi skupinami za reševanje kibernetskih incidentov.
Na področju IKT-varnosti nenehno razvijamo sisteme za nadzor tehnologij in anomalij v infrastrukturi in IKT-storitvah ter izvajamo notranja in zunanja vdorna testiranja. Vzpostavljen imamo sodoben Operativni center kibernetske varnosti, ki deluje v režimu 24/7. Tveganje obvladujemo z uresničevanjem varnostne politike, odkrivanjem varnostnih groženj in ranljivosti ter s širjenjem varnostne kulture.
Zaradi razmer na svetovnih trgih se tudi mi soočamo z višjimi cenami električne energije in drugih energentov. Pri tem spremljamo situacijo ter prilagajamo modele zakupa električne energije in izvajamo delne zakupe električne energije. Za zaščito zagotavljanja neprekinjenega delovanja storitev kot kritične infrastrukture proaktivno sodelujemo z državnimi organi in drugimi institucijami.
Nabavna tveganja obvladujemo s centralizirano nabavo, standardnim procesom nabavnih postopkov in metodologijo ocenjevanja tveganj sodelovanja z dobavitelji. Pri tem spremljamo skladnost izvajanja pogodbenih določil, med katera je vključen Kodeks ravnanja za dobavitelje. Skrbimo za redno komunikacijo z dobavitelji, nenehno spremljamo razpoložljivost blaga in pravočasnost dobav, izvajamo napovedi in vnaprejšnja naročanja blaga, iščemo alternativne dobavitelje ter izvajamo strategijo dveh ali več dobaviteljev. Prav tako preverjamo možnosti dodatnih dobaviteljev, še zlasti za kritična področja blaga in storitev.
Kadrovska tveganja so povezana predvsem z zadržanjem in pridobivanjem kadrov s specifičnimi strokovnimi znanji in certifikati, saj je na trgu povečano povpraševanje po kandidatih s tovrstnimi znanji. Tveganje obvladujemo z razvojem zaposlenih in interno mobilnostjo, s podporo zaposlenim pri pridobivanju različnih veščin, s ciljno usmerjenimi razvojnimi in izobraževalnimi programi ter internim prenosom znanja. Ob tem nadgrajujemo sisteme za motiviranje in nagrajevanje zaposlenih ter načrtno gradimo znamko delodajalca. Vključujemo se v izobraževalne programe na srednjih šolah in fakultetah, kjer dejavno sodelujemo z mladimi in razpisujemo kadrovske štipendije. Velik poudarek namenjamo dobremu počutju zaposlenih ter ukrepom, povezanim z zdravjem in varstvom pri delu.
| Kaj je tveganje? | Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|
| Delovanje sistemov in zagotavljanje informacijske ter kibernetske varnosti | Grožnja zaupnosti, celovitosti in razpoložljivost omrežij, sistemov ali podatkov, ob morebitnem kibernetskem napadu. | Vpeljava varnostne segmentacije internega poslovnega omrežja (mikro segmentacija). Preventivni pregledi delovanja sistemov in zagotavljanje ustrezne detekcije, redundance in zmogljivosti. Uvajanje dodatnih varnostnih zaščit na aplikacijski ravni. Stalno posodabljanje varnostne politike in procesov napovedanih del, notranje in zunanje presoje. Stalno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih glede varnostnih tveganj. Načrtno izvajanje različnih varnostnih testiranj (ribarjenje, vdorni testi, testi obnove sistemov). |
| Delovanje IT-sistemov in varnost | Odvisnost od zunanjih izvajalcev na področju posameznih obstoječih (zastarelih) rešitev in tehnologij. | Upravljanje življenjskega cikla IT-sistemov in aplikacij. Izvedba načrtovanih projektov konsolidacije rešitev BSS/OSS. |
Odvisnost od dobaviteljev. Moč dobaviteljev, slabša pogajalska pozicija družbe. Zamude v dobavah. Sposobnost dobaviteljev za izvedbo posla. Kršenje pogodbenih določil s strani dobaviteljev. Višji stroški blaga in storitev. Višje zaloge strateškega materiala. Vpliv na ugled družbe. Daljši dobavni roki in nabavni postopki. Prekinitve pogodb s strani dobaviteljev.
Centralizirana nabava. Proaktivna komunikacija z dobavitelji in dogovori o ukrepih za zmanjšanje tveganj v dobavni verigi. Iskanje možnosti pri več dobaviteljihin iskanje novih. Strategija dveh ali več dobaviteljev. Spremljanje sodelovanja strateških dobaviteljev in ocena dobavitelja. Zagotavljanje ustreznih varnostnih zalog strateškega materiala.
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
Odhod ključnih zaposlenih, ustrezna kadrovska struktura in organizacijska kultura. Odhod ključnih zaposlenih ter zaposlenih s ključnimi znanji in certifikati. Pomanjkanje kompetenc in certifikatov za strateške projekte in nemoteno izvajanje procesov.
Razvoj in interna mobilnost. Izobraževanje zaposlenih, mentorstvo in interni prenos znanja, pridobivanje novih veščin in kompetenc ter sistemi za razvoj vodij. Sistemi finančnega in nefinančnega nagrajevanja ter motiviranja zaposlenih. Dejavnosti za nadaljnjo gradnjo znamke delodajalca in privlačnosti zaposlitve. Spodbujanje sodelovanja, zavzetosti in povezovanja zaposlenih. Dejavno sodelovanje s socialnimi partnerji.
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
Pomanjkanje strokovnjakov za izvedbo projektov. Višji stroški in vpliv na izvedbo projektov. Kadrovska strategija, usmerjena v zadrževanje in privabljanje kadrov. Motiviranje zaposlenih.
| Stopnja tveganja | Trend |
|---|---|
| --- | |
| # Strateški cilj |
Doseganje pričakovanih prihodkov
Odlašanje strank z odločitvijo za nakup. Nižji prihodki.
Redna komunikacija s strankami. Nadgrajevanje obstoječih rešitev z dodatnimi moduli in funkcionalnostmi.
Stopnja tveganja ↑
Trend
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Pridobitev investicijskih projektov in prevzemanje večjih poslov
Neizkoriščene priložnosti pri pridobivanju večjih investicijskih projektov in prevzemanju večjih poslov. Nižji prihodki.
Redno spremljanje in iskanje novih priložnosti na trgu pri obstoječih in novih partnerjih.
Redno spremljanje in oddaja ponudb na javnih razpisih.
Gradnja omrežja OŠO.
Stopnja tveganja ↑
Trend
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Kadrovsko tveganje
Odhod ključnih zaposlenih. Pomanjkanje zaposlenih z ustreznimi znanji.
Višji stroški, izguba prihodkov.
Redno izvajanje ukrepov za pomlajevanje in ohranjanje prožnosti kadrovske strukture.
Izvajanje rednih in dodatnih izobraževanj ter sofinanciranje študija. Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami in uvedba kadrovskih štipendij.
Dosežen dogovor s socialnimi partnerji in nagrajevanje posebnih dosežkov.
Stopnja tveganja →
Trend
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Doseganje pričakovanih prihodkov
Zmanjševanje obsega prodaje. Neoptimalna kadrovska struktura.
Nižji prihodki, višji stroški.
Aktivna prodaja ter spletno in direktno komuniciranje.
Zagotavljanje optimalne kadrovske zasedbe.
Stopnja tveganja →
Trend
Tveganje
Kaj je tveganje?
Zmanjševanje obsega oglaševanja. Nižji prihodki.
Sklepanje letnih pogodb, novi oglasni produkti in prodajne akcije. Novi vsebinski video projekti in prodajni oglaševalski kanal prek ciljanega oglaševanja.
Izpad pridelave soli zaradi neugodnih vremenskih pogojev.
Manjša proizvodnja soli, nezadostne zaloge, upad obiska term.
Ni zavarovalnega produkta za prenos tveganja.
Sprememba koncesijske pogodbe za upravljanje KPSS.
Vpliv na poslovni model poslovanja Solin.
Izvajanje obveznosti skladno z uredbo o koncesiji za upravljanje KPSS in rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin.
Nedoseganje načrtovanega števila naročnikov zaradi tradicionalno predplačniškega trga.
Spreminjanje vedenja uporabnikov in agresivna konkurenca z ugodnimi predplačniškimi paketi.
Nižji prihodki.
Inovativne ponudbe za pridobivanje novih uporabnikov.
Prehod obstoječih uporabnikov na boljše pakete. Prilagajanje ponudbe.
Stopnja tveganja → Trend
Doseganje prihodkov poslovnih uporabnikov
Kampanja za nove poslovne uporabnike. Navzkrižna prodaja. Dodatna prodajna kampanja za uporabnike z možnostjo rasti.
Stopnja tveganja Novo Trend
Oglaševanje in promocija novih paketov za zadržanje uporabnikov. Nadaljnja obogatitev TV-vsebin oziroma iskanje dodatnih alternativnih pristopov.
Stopnja tveganja → Trend
Pridobitev frekvenc
Proaktivno komuniciranje z deležniki glede pomembnosti frekvenc za razvoj mobilnih storitev na Kosovu.
Stopnja tveganja ↓ Trend
Plačila nadomestil za avtorske pravice in prenos programov prek kabelskega omrežja
Pogajanja z državnim organi glede višine pristojbine. Pritožbe na sodišču. Aktivna komunikacija z vsemi deležniki.
Sprememba in interpretacija zakona o javnih naročilih v korist državnega operaterja, ki ni skladna s smernicami EU.
Višji stroški.
Pritožbe na sodišču. Zahteve za povračilo škode od javnih organov. Aktivna komunikacija z vsemi deležniki.
Stopnja tveganja → Trend
Strateški cilj
Dodatne investicije zaradi regulatornih zahtev, povezanih s premikom infrastrukture iz zračne v podzemno.
Višji stroški.
Usklajevanje s kosovskim elektrodistribucijskim podjetjem (KEDS), občinami in drugimi operaterji. Pripravljen je osnutek sporazuma za projekt.
Obveščanje regulatorja ARKEP o morebitnih negativnih vplivih dejavnosti KEDS na telekomunikacijske storitve.
Stopnja tveganja → Trend
Strateški cilj
Zastarela arhitektura BSS.
Nestandardiziran razvoj in odhod več IT-strokovnjakov zaradi sprememb na IT-trgu.
Višji stroški.
Načrt arhitekture BSS in konsolidacija procesov.
Nadaljevanje programa transformacije BSS.
Stopnja tveganja ↑ Trend
Strateški cilj
Zmanjšanje prihodkov zaradi dogovora Zahodni Balkan 6 (WB6) ter morebitnega vpliva implementacije znižanja cen v skladu z deklaracijo o gostovanju v EU in ZB.
Nižji prihodki.
Usklajevanje pogodbenih razmerij z obstoječimi in novimi partnerji.
Stopnja tveganja ↑ Trend
Strateški cilj
V vseh družbah v skupini smo pristopili k dodatni četrtletni oceni tveganj vpliva vojne v Ukrajini, ki je ločena od splošne ocene tveganj, in vključuje le dejavnike, vezane na vojno v Ukrajini. Družbe v skupini pri tem redno spremljajo vpliv in imajo vzpostavljene ukrepe.
V letu 2022 smo izvedli oceno tveganj trajnostnega poslovanja v skupini. Ocenjena tveganja izhajajo iz dejavnikov zunanjega okolja in zavez družbe, saj so trajnostni cilji vgrajeni v naše načrte in strateške usmeritve. V sklopu trajnostnega poslovanja ozaveščamo in seznanjamo deležnike o dejavnostih družbe glede družbene odgovornosti in trajnostnega ravnanja.
| Tveganje | Kaj je tveganje? | Kakšen je vpliv? | Kako upravljamo tveganje? |
|---|---|---|---|
| Tveganja trajnostnega poslovanja | Neizpolnjevanje pričakovanj deležnikov. | Neizpolnjevanje dodatnih zakonodajnih/regulatornih zahtev in zahtev bank. | Motnje v oskrbovalni verigi. |
| Zamiki v digitalizaciji povezanih poslovnih |
Energentov. Rast obrestnih mer. Nedelovanje storitev zaradi povečanega tveganja na področju kibernetske varnosti. Rast stroškov dela zaradi višjih stroškov prevoza, povezanih s cenami goriva. Znižanje prihodkov zaradi recesije. Nižji prihodki. Višji stroški. Vpliv na denarni tok.
Iskanje alternativnih dobaviteljev in izvajanje strategije več dobaviteljev. Večje zaloge tekom leta. Prilagajanje modela nakupa električne energije in izvedba več delnih zakupov. Povečanje deleža dolga s fiksno obrestno mero. Varovanje obrestne mere z izvedenimi finančnimi instrumenti.
Podrobno spremljanje varnostnih dogodkov v realnem času, analiza in ocenjevanje informacij glede potencialnih groženj v Operativnem centru kibernetske varnosti. Izvajanje rednih testov ranljivosti in odzivnosti ter odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti. Stalna pripravljenost kibernetske odzivne skupine.
Izmenjava informacij glede varnostnih incidentov z določenimi organizacijami. Prilagajanje stroškov prevoza glede na spremembe cen goriv. Posebna pozornost je namenjena posameznim segmentom uporabnikov za zagotavljanje stabilnosti portfelja.
Prekinitev izvajanja storitve mednarodnega tranzitnega prometa z operaterji z območja Ruske federacije in Belorusije. Spremljanje telefonskega prometa za preprečitev zlorab ter sklenjen dvostranski dogovor o znižanju cene zaključevanja klicev v Ukrajino in v omrežje Telekoma Slovenije.
Vzpostavljene redundantne povezave za povečanje kibernetske varnosti. Zaradi vpliva covida-19 smo se v letu 2022 soočili z manj izzivi kot v letih 2020 in 2021. Covid-19 je prinesel večje potrebe uporabnikov po zanesljivih in varnih telekomunikacijskih storitvah. Hkrati se je povečalo tudi število potencialnih varnostnih dogodkov in napadov, ki jih s tehnologijo, procesi in usposobljenimi zaposlenimi uspešno obvladujemo.
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2022 ustvarila 659,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 1% več kot v predhodnem letu. Prihodki od prodaje so dosegli 652,1 milijona evrov. V mobilnem segmentu končni trg so prihodki višji predvsem zaradi večjega števila naročnikov in predplačnikov na Kosovu, kar je posledica intenzivnih aktivnosti za pridobivanje novih uporabnikov. V fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov klasične govorne telefonije, ki je posledica upadanja klasičnih priključkov, ter zaradi nižjih prihodkov od prodaje licenc in IT blaga, posledično so nižji tudi stroški podizvajalcev in nabavne vrednosti prodanega blaga. Med dodatnimi storitvami evidentiramo prihodke finančnih storitev, energetike, E-zdravja in zavarovanj. V vseh omenjenih segmentih, z izjemo energetike, zaznava mo rast. V letu 2022 so bili prihodki na tem segmentu nižji zaradi prenehanja dobavljanja električne energije končnim uporabnikom. Prihodki na veleprodajnem trgu so višji od doseženih v primerjalnem obdobju leta 2021 predvsem zaradi višjih prihodkov iz mednarodnih govornih storitev na Kosovu ter višjih prihodkov iz domače veleprodaje v Sloveniji. Drugi prihodki in trgovsko blago so višji glede na dosežene v letu 2021 zaradi višjih prihodkov odvisnih družb na trgu.
Poslovni odhodki Skupine Telekom Slovenije so znašali 608,6 milijona evrov, kar je za 1 % več kot v letu 2021. Višji so predvsem stroški energije, zaradi višjih prihodkov veleprodaje pa so posledično višji tudi stroški telekomunikacijskih storitev.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2022 dosegel 50,4 milijona evrov, kar je za 3% oziroma za 1,3 milijona evrov manj kot v preteklem letu. Dobiček iz poslovanja, prilagojen za stroške elektrike, bi bil v letu 2022 glede na leto 2021 višji za 7%.
Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 216,5 milijona evrov, kar je za 2 % manj kot v letu 2021. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo, prilagojen za stroške elektrike, bi bil v letu 2022 na ravni dobička iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo iz leta 2021. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) na ravni skupine obsega 33,2-odstotni delež v prihodkih od prodaje (v letu 2021: 34,1 %).
V primerjavi z letom 2021 so bili finančni prihodki višji za 76 % in so dosegli 3,5 milijona evrov. Finančni odhodki so bili 2% nižji kot v letu 2021 in so dosegli 8,4 milijona evrov.
Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2022 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,5 milijona evrov, kar je za 0,4 milijona evrov manj kot v letu 2021.
Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA (več v Prilogi 3 Alternativna merila poročanja).
Bilančna vsota je 31. decembra 2022 znašala 1.275,3 milijona evrov in je za 2,0 % oziroma 25,0 milijona evrov višja, kot je bila 31. decembra 2021. Dolgoročna sredstva so dosegla 1.031,5 milijona evrov, kar je za 0,2 % oziroma 1,7 milijona evrov manj kot konec leta 2021. Delež dolgoročnih sredstev v premoženju skupine se je zmanjšal na 80,9 % (2021: 82,6 %). Nižja so predvsem neopredmetena sredstva (letna amortizacija presega naložbe v neopredmetena sredstva).
Kratkoročna sredstva so znašala 243,8 milijona evrov in so višja za 12,3 % oziroma 26,7 milijona evrov. Od tega so se denarna sredstva zvišala za 21,4 milijona evrov.
Vrednost kapitala je znašala 611,7 milijona evrov, kar je za 1,9 % oziroma 11,2 milijona evrov več kot ob koncu leta 2021, in predstavlja v bilančni strukturi 48,0-odstotni delež (leta 2021: 48,0 %).
Dolgoročne obveznosti v višini 350,2 milijona evrov imajo v sestavi bilančne vsote 27,5-odstotni delež. V primerjavi s koncem leta 2021 so se znižale za 74,4 milijona evrov predvsem zaradi večjega deleža kratkoročnega dela dolgoročnih posojil, ki zapade v plačilo naslednjem letu, v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2021. Dolgoročne obveznosti so posledično na dan 31. december 2022 za 17,5 % nižje kot ob koncu leta 2021.
Med izdatki iz naložbenja je skupina evidentirala investicije v osnovna sredstva v višini 153,2 milijona evrov ter izdatke za dana posojila in depozite v višini 0,1 milijona evrov.
Med prejemki iz naložbenja je skupina v letu 2022 evidentirala predvsem prejemke od prodaje osnovnih sredstev v višini 1,7 milijona evrov (od tega za 1,1 milijona evrov prodaja optičnega omrežja Pliberk), prejemek od prodaje finančne naložbe IEDC v višini 0,4 milijona evrov ter prejemke od dividend v višini 0,2 milijona evrov.
Med izdatki iz financiranja je skupina evidentirala odplačila kratkoročnega dela dolgoročnih posojil v višini 40,2 milijona evrov, plačane obresti za prejeta posojila in sredstva v najemu v skupni višini 7,2 milijona evrov ter izdatke za nakup lastnih delnic v višini 0,4 milijona evrov. V avgustu je družba družbenikom Telekoma Slovenije izplačala na skupščini izglasovano dividendo v skupnem znesku 29,2 milijona evrov. Skladno z uveljavitvijo MSRP 16 so med izdatki iz financiranja pripoznana tudi odplačila obveznosti za najeme (brez obresti) v višini 9,2 milijona evrov.
Med prejemki iz financiranja je skupina evidentirala prejem dveh dolgoročnih posojil v skupni višini 60 milijonov evrov.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR / v % | I–XII 2022 / 31.12.2022 | I–XII 2021 / 31.12.2021 | Indeks 22/21 | I–XII 2022 / 31.12.2022 | I–XII 2021 / 31.12.2021 | Indeks 22/21 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 652.121 | 648.247 | 101 | 575.886 | 577.630 | 100 | ||
| Drugi prihodki iz poslovanja | 6.832 | 5.303 | 129 | 3.225 | 3.421 | 94 | ||
| Poslovni prihodki skupaj | 658.953 | 653.550 | 101 | 579.111 | 581.051 | 100 | ||
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo | 216.452 | 220.752 | 98 | 167.365 | 175.773 | 95 | ||
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo / prihodki od prodaje (EBITDA marža) | 33,2 % | 34,1 % | 97 | 29,1 % | 30,4 % | 96 | ||
| Dobiček iz poslovanja | 50.362 | 51.696 | 97 | 28.484 | 33.598 | 85 | ||
| Donosnost prodaje = Dobiček iz poslovanja / prihodki od prodaje | 7,7 % | 8,0 % | 97 | 4,9 % | 5,8 % | 85 | ||
| Čisti dobiček poslovnega leta |
| Sredstva | 1.275.338 | 1.250.339 | 102 | 1.223.290 | 1.237.941 | 99 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kapital | 611.677 | 600.431 | 102 | 606.233 | 612.241 | 99 |
| Čista donosnost kapitala (ROE) | 6,2% | 6,4% | 97 | 3,4% | 5,6% | 60 |
| Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio) | 48,0% | 48,0% | 100 | 49,6% | 49,5% | 100 |
| Neto finančni dolg | 401.168 | 399.009 | 101 | 411.749 | 408.293 | 100 |
| Neto finančni dolg/ Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo | 1,9 | 1,8 | 103 | 2,5 | 2,3 | 106 |
| Investicije (CAPEX) | 167.791 | 208.173 | 81 | 114.086 | 188.704 | 60 |
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo– Investicije | 48.661 | 12.579 | 387 | 53.279 | -12.931 | 612 |
| Delež (Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo – Investicije) v Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (Cash Margin) | 22,5 % | 5,7 % | 395 | 31,8 % | -7,4 % | 633 |
| Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja | 3.262 | 3.284 | 99 | 2.103 | 2.119 | 99 |
| Delež investicij v poslovnih prihodkih | 25,5 % | 31,9 % |
Z vodenjem učinkovite finančne politike v okviru Skupine Telekom Slovenije dosegamo finančno stabilnost skupine. Uresničujemo jo z uspešnim poslovanjem, aktivnim načrtovanjem in uravnavanjem denarnih tokov, z zagotavljanjem ustrezne ročnosti in razpršitve finančnega dolga, s financiranjem v okviru družb skupine, optimiziranjem obratnega kapitala in denarnih sredstev ter obvladovanjem finančnih tveganj.
Za zagotavljanje visoke ravni likvidnosti ima skupina pri bankah odprte kratkoročne kreditne linije, ki se redno obnavljajo glede na predvidene potrebe. Likvidnostna rezerva skupine v obliki odobrenih, neizkoriščenih revolving linij je ob koncu leta 2022 znašala 69 milijonov evrov.
Na ravni skupine je izkazana razmeroma nizka zadolženost. Razmerje med neto finančnim dolgom in dobičkom iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo je ob koncu leta 2022 znašalo 1,85, celotne finančne obveznosti skupine pa 439,4 milijona evrov. Pretežni del finančnih obveznosti skupine se nanaša na dve dolgoročni sindicirani posojili v skupni višini 269,7 milijona evrov in na dolgoročno posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 100 milijonov evrov. Preostanek obveznosti predstavlja finančni najem.
Skupina redno odplačuje obveznosti do posojilodajalcev. V letu 2022 je bilo odplačanih 40,2 milijona evrov dolgoročnih posojil.
| Datum | NFD / EBITDA | ||
|---|---|---|---|
| v mio EUR | Finančne obveznosti | ||
| 31.12.2020 | 0 | 50 | |
| 31.12.2021 | 100 | 150 | |
| 31.12.2022 | 200 | 250 |
Prejeta posojila po stanju na dan 31. december 2022 se obrestujejo z uporabo fiksnih in spremenljivih obrestnih mer; slednje so vezane na 6-mesečni EURIBOR. Ponderirani pribitek na spremenljivi del obrestne mere vseh posojil v skupini je konec leta 2022 znašal 125 bazičnih točk. Na ravni skupine ima fiksno oziroma varovano obrestno mero 28,1 % prejetih posojil.
Podrobnejši opis upravljanja finančnih tveganj je v poglavju 7.2 Obvladovanje tveganj in v računovodskem poročilu v točki 45 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
opredeljenih v posojilnih pogodbah. Njihovo nedoseganje je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na ravni skupine so bile 31. decembra 2022 dosežene vse finančne zaveze.
| Upoštevane glavnice posojil. | 0% | 10% | 20% | 30% | 40% | 50% | 60% | 70% | 80% | 90% | 100% |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2020 | 31.12.2021 | 31.12.2022 | |||||||||
| Dolgoročne finančne obveznosti | |||||||||||
| Kratkoročne finančne obveznosti |
V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2022 za investicije namenili 167,8 milijona evrov, kar je za 19 % oziroma za 40,4 milijona evrov manj kot v letu 2021. Od tega smo za investicije Telekoma Slovenije namenili 68 % vseh investicij oziroma 114,1 milijona evrov, kar je za 40 % manj kot v preteklem letu. Preostali del smo namenili za investicije v razvoj odvisnih družb.
Z investicijami v gradnjo, posodobitev ter razvoj omrežij in storitev ustvarjamo platformo za pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih naročnikov ter za pridobivanje novih virov prihodkov in ohranjanje visoke stopnje kakovosti. V letu 2022 smo večji del investicij namenili širitvi dostopovnega optičnega omrežja, ki uporabnikom poleg vrhunske uporabniške izkušnje širokopasovnih vsebin omogoča visoke hitrosti dostopa do interneta. Naložbe smo namenili tudi za informacijsko podporo poslovanju ter za razvoj novih storitev in nadaljnjo optimizacijo poslovanja. Več o tem v poglavju 8.1.1 Razvoj omrežja, tehnologij in storitev.
| 2022 | 2021 | Indeks 22/21 | |
|---|---|---|---|
| Telekom Slovenije | 114.086 | 188.704 | 60 |
| Druge družbe v Sloveniji | 23.235 | 5.734 | 405 |
| IPKO–Kosovo | 38.924 | 13.343 | 292 |
| Druge družbe v tujini | 1.374 | 1.900 | 72 |
| Izločitve in prilagoditve | -9.828 | -1.508 | |
| Skupina Telekom Slovenije | 167.791 | 208.173 | 81 |
| GRI 3-3, 203-1, IO1 | |
|---|---|
| Frekvenčnine | 0,0% |
| Omrežje | 44,3% |
| Oprema pri uporabniku | 9,1% |
| Rešitve za zasebne in poslovne uporabnike | 21,4% |
| IT, interna infrastruktura in razisk. projekti | 11,9% |
| Zakup in najemnine (MSRP 16) | 8,8% |
| Drugo | 4,6% |
Ključni kazalniki telekomunikacijskega trga za Slovenijo
Vir: Analysys Mason, Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2021–2026 (napoved za 2022), January 2022; AKOS (tretje četrtletje 2022), SURS (tretje četrtletje 2022).
Na slovenskem trgu komunikacij na fiksnem in mobilnem trgu prevladujejo štirje konvergentni operaterji: Telekom Slovenije, A1 Slovenija (Telekom Austria Group), Telemach (United Group) in T-2.
Tržni deleži vodilnih operaterjev v ključnih segmentih (v %)
Trg telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, vključno s sistemsko integracijo in storitvami v oblaku, je razvit in zasičen. V Telekomu Slovenije ohranjamo vodilni tržni delež v segmentih IP-televizije, mobilne telefonije in mobilnega interneta.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, tretje četrtletje 2022.
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2022, AKOS; interni podatki Telekoma Slovenije.
Število širokopasovnih priključkov v Sloveniji ves čas narašča, ob koncu tretjega četrtletja 2022 jih je bilo 679.851 (666.587 v enakem obdobju 2021), od tega je bilo 86,2 % zasebnih širokopasovnih priključkov. Penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa v gospodinjstva je v četrtem četrtletju 2022 dosegla 84,0 % (83,2 % v enakem obdobju 2021).
V tem segmentu imamo v Telekomu Slovenije 27,3-odstotni tržni delež.
Nadaljuje se tudi trend povečevanja deleža optičnih priključkov in ponudbe višjih hitrosti v paketih ponudnikov. Konec tretjega četrtja 2022 je bilo v Sloveniji že 349.710 aktivnih optičnih priključkov, kar je 51,4 % vseh priključkov. V enem letu se je njihovo število povečalo za 10,1 %.
Vir: AKOS – Med pomembnejšimi kazalniki razvitosti trga elektronskih komunikacij je penetracija širokopasovnega dostopa, izračunana kot število širokopasovnih zasebnih in poslovnih priključkov na število prebivalcev oziroma gospodinjstev v Republiki Sloveniji.
| Fiksni širokopasovni dostop | IP televizija | VOIP | ||
|---|---|---|---|---|
| Tržni delež | 27,3% | 40,7% | 32,0% | 35,5% |
| Letna sprememba (odst. točke): | -0,5% | -1,7% | -0,1% | -1,2% |
| Priključkov | 196.610 | 164.684 | 179.326 | 949.779 |
| Letna sprememba: | -1,4% | -1,2% | -1,3% | -0,6% |
Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije se je v četrtem četrtletju 2022 zvišala na 126,7 %, število aktivnih uporabnikov pa za 2,7 % glede na tretje četrtletje 2021 oziroma za dobrih 70.800 uporabnikov glede na enako obdobje predhodnega leta. V tem segmentu ohranjamo vodilni tržni delež (35,5 %, četrto četrtletje 2022).
V Telekomu Slovenije na trgu IPTV dosegamo največji tržni delež (40,7 %, četrto četrtletje 2022).
Telekom Slovenije je imel ob koncu tretjega četrtletja 2022 skoraj 108.000 uporabnikov na priključkih FTTH (v enakem obdobju 2021: 100.900).
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2022, AKOS.
Obseg podatkovnega prometa v mobilnih omrežjih se stalno povečuje. Na trgu mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta imamo v Telekomu Slovenije največji, to je 30,4-odstotni tržni delež (četrto četrtletje 2022). Penetracija mobilnega širokopasovnega dostopa v prebivalstvo je v četrtem četrtletju 2022 v Sloveniji znašala 96,4 % in bo še naprej naraščala.
Trend gibanja tržnih deležev uporabnikov mobilne telefonije po mobilnih tehnologijah gre v smer rasti deleža uporabnikov 5G (13,0 % v četrtem četrtletju 2022). Največji tržni delež je še vedno na uporabnikih 4G (76,7 % v četrtem četrtju 2022), vendar upada.
Na kosovskem trgu je IPKO ena najmočnejših blagovnih znamk. IPKO je prepoznan predvsem kot blagovna znamka za mlade v segmentu mobilne telefonije in fiksnih storitev ter kot znamka za tehnološke navdušence. Ima prepoznavne oglase, najhitrejši mobilni internet ter najhitrejši in najstabilnejši internet v fiksnem segmentu. Prepoznan je tudi po najboljši prodajni mreži in podpori uporabnikom.
V mobilnem segmentu delujejo trije operaterji, Vala, IPKO in MTS. IPKO je s tržnim deležem 50,1 % glede na uporabnike in 53,2 % glede na delež prihodkov (ARKEP 4Q 2022) vodilni mobilni operater. Njegov tržni delež na letni ravni narašča.
aplikacij. IPKO ostaja edini operater, ki je v celoti implementiral lastno kodo države +383 in ki stalno povečuje število uporabnikov in prihodke. V poletnih mesecih je tudi prvič dosegel en milijon aktivnih mobilnih uporabnikov.
Vir: Poročilo za četrto četrtletje 2022, ARKEP.
V fiksnem segmentu so tržne razmere v zadnjih letih zahtevne, saj na trgu tekmujejo trije glavni operaterji: IPKO, Kujtesa in Artmotion, sledita PTK in Telkos. Ti operaterji se osredotočajo na nizkocenovne pakete, višje internetne hitrosti ter na krepitev in izboljšave digitalnih vsebin. IPKO je uspel zadržati oziroma ohraniti stabilno bazo uporabnikov, predvsem s ponudbo dolgoročnih naročniških pogodb z ugodnostmi, ter tako nadaljeval pozitiven trend rasti naročnikov. Na trgu je še naprej večina storitvenih paketov dvojčkov (internet + DTV).
Mobilni in fiksni segment sta pod velikim vplivom sezonskega učinka diaspore, ki je v letu 2022 zaradi sproščanja ukrepov, povezanih s covidom-19, nadpovprečno prispevala k skupni rasti števila uporabnikov in prihodkov.
Vir: Poročilo za četrto četrtletje 2022, ARKEP.
| IPKO | 26% |
|---|---|
| KUJTESA | 16% |
| Artmotion | 29% |
| Telekom Kosovo | 6% |
| Ostali | 22% |
Ob koncu leta 2022 je imela Skupina Telekom Slovenije skupno za slab odstotek manj širokopasovnih priključkov kot v predhodnem letu. V Sloveniji se je skupno število priključkov povečalo za 1 %, na Kosovu pa se je zmanjšalo za 6 %.
Skupno število uporabnikov mobilne telefonije je bilo večje za 2%. V Sloveniji se je število maloprodajnih in veleprodajnih uporabnikov mobilne telefonije zvišalo za 1 %, na Kosovu pa za 4%.
Uporaba klasične fiksne govorne telefonije že dolga leta upada. V Sloveniji je bilo tako v letu 2022 za 4 % manj tovrstnih priključkov. Skupno s storitvami VoIP se je število priključkov govorne telefonije v Skupini Telekom Slovenije zmanjšalo za 3 % glede na predhodno leto.
| Širokopasovni priključki | Stanje na dan | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | Indeks 22/21 |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija – maloprodajni | 196.610 | 199.386 | 99 | |
| Slovenija – veleprodajni | 176.250 | 169.937 | 104 | |
| Slovenija skupaj | 372.860 | 369.323 | 101 | |
| Kosovo – maloprodajni | 101.285 | 108.298 | 94 | |
| Skupina Telekom Slovenije | 474.145 | 477.621 | 99 |
| Mobilna telefonija | Stanje na dan | 31.12.2022 | 31.12.2021 | Indeks 22/21 |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija, mobilna telefonija – maloprodajni | 949.779 | 955.648 | 99 | |
| Slovenija, mobilna telefonija – veleprodajni | 159.722 | 145.971 | 109 | |
| Slovenija skupaj | 1.109.501 | 1.101.619 | 101 | |
| Kosovo – maloprodajni | 892.665 | 856.611 | 104 | |
| Skupina Telekom Slovenije | 2.002.166 | 1.958.230 | 102 |
| Slovenija– klasična fiksna govorna telefonija | 280.959 | 291.335 | 96 |
|---|---|---|---|
| Slovenija– VoIP | 179.326 | 181.760 | 99 |
| Slovenija skupaj | 460.285 | 473.095 | 97 |
| Kosovo –VoIP | 34.362 | 35.089 | 98 |
| Skupina Telekom Slovenije | 494.647 | 508.184 | 97 |
GRI PA4, GRI 2-6, SASB: TC-TL-000.A, TC-TL-000.B, TC-TL-000.C
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 | Indeks | 22/21 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Telekom Slovenije | 579.111 | 581.051 | 100 | ||
| Druge družbe v Sloveniji | 96.890 | 78.937 | 123 | ||
| IPKO - Kosovo | 80.966 | 71.740 | 113 | ||
| Druge družbe v tujini | 3.970 | 4.029 | 99 | ||
| Izločitve in prilagoditve | -101.984 | -82.207 | |||
| Skupina Telekom Slovenije | 658.953 | 653.550 | 101 |
Prihodki od prodaje Telekoma Slovenije so v letu 2022 dosegli 575,9 milijona evrov, kar je na enaki ravni kot v letu 2021. V primerjavi s preteklim letom so višji prihodki IT-storitev in blaga, prihodki veleprodaje in drugi prihodki ter drugo trgovsko blago. Nižji so prihodki mobilnega segmenta končni trg in prihodki na fiksnem segmentu končni trg, in sicer zaradi zmanjševanja klasičnih priključkov.
Razvoj Telekoma Slovenije temelji na usmerjenosti k uporabniku, ki mu s preprostimi in naprednimi rešitvami in ponudbo, prilagojeno njegovim potrebam, zagotavljamo najboljšo uporabniško izkušnjo. S segmentnim pristopom ustvarjamo personalizirane izkušnje in gradimo dolgoročne odnose. Pri ponudbi in komunikaciji upoštevamo različne dejavnike, kot so socio-demografski profil, življenjski stil, zanimive teme, vrednote ipd. V letu 2022 smo več pozornosti namenjali obstoječim uporabnikom, ki smo jih nagovarjali z relevantnimi vsebinami.
Še korak bližje k poenostavitvi uporabe storitev in povezanosti z njimi smo naredili z:
V letu 2022 smo zasebnim in poslovnim uporabnikom v paketih Naj ponudili številne akcijske ponudbe in ugodnosti.
Skladno z Uredbo (EU) 2022/612 o gostovanju smo spremenili cene odhodnih in dohodnih reguliranih gostujočih klicev, sporočil SMS in podatkovnega gostovanja v državah območja EU-tarife.
Z novembrom 2022 je začel veljati novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). Skladno z zakonskimi zahtevami smo prenehali tržiti ugodnosti z vezavo za 12 mesecev, strošek spremembe naročniškega paketa ali prekinitve naročniškega razmerja pa zaračunavamo le za razmerja, ki jim vezava ob prehodu k drugemu operaterju oziroma ob spremembi naročniškega paketa še ni potekla.
Mobilni paket za mlade SUPR je izredno priljubljen, število njegovih naročnikov se stalno povečuje. Mladim smo med drugim omogočili tudi nakup električnega skiroja z vezavo po izjemno nizki ceni, na določenih prodajnih mestih pa smo izdajali tudi srečke SUPR. Skrbimo, da je uporabniška izkušnja ves čas zabavna in presenetljiva, tudi s presenečenji na izbranih prodajnih mestih.
V segmentu predplačniških uporabnikov smo uporabnikom MOBI skozi vse leto pripravljali različne akcijske ponudbe, uporabnikom IZI pa ponudili dve akciji IZI SuperKUL po znižani ceni. Konec maja 2022 smo lansirali prvi Mobi paket s pametno otroško uro in s funkcijo klicanja. Predstavili smo jo kot »začetni« otroški mobitel z lastno številko za klicanje in jo priporočili staršem oziroma skrbnikom, katerih otrok je še premajhen za uporabo pametnega mobitela.
Naročnikom paketov NEO Svet C in NEO SuperNet smo brezplačno nadgradili osnovno hitrost na optičnem omrežju in jim omogočili doseganje hitrosti do 1 Gbit/s. V optičnem omrežju smo omogočili tudi nadgradnjo hitrosti fiksnega interneta na 2 Gbit/s, in sicer na tehnologiji XGS-PON, ki omogoča hitrosti do 10 Gbit/s. Več kot 85.000 naročnikom smo brezplačno nadgradili starejše fiksne pakete z aktualnimi paketi NEO in zamenjali nekatere starejše TV-komunikatorje.
Na TV-platformi NEO smo v letu 2022 predstavili številne novosti. Dodali smo mnoge nove vsebine, med drugim smo uvedli glasovno iskanje vsebin znotraj aplikacij YouTube in Voyo, nadgradili NEO Igre, izboljšali preglednost storitve E-trgovine ipd. Iskanje vsebin z glasom je že nekaj čisto običajnega in se uvršča med najbolj priljubljene funkcionalnosti NEO. V letu 2022 je bilo izgovorjenih kar 93 milijonov govornih ukazov, uporabniki najpogosteje izgovorijo ime TV-programa, ki ga želijo gledati, iščejo pa tudi po naslovu serije, filma, športa, ki ga želijo gledati ipd. NEO ima številne prednosti, kot so boljša slika ločljivosti do 4K, več TV-programov in več kot 10.000 vsebin na zahtevo, ki so na voljo v številnih videotekah DKino, HBO Max, HBO on Demand, Epic Drama, Pickbox, Voyo, Šah z Lauro Unuk, Da Vinci Kids, Minimax+, Curiosity Stream, Kultura, Kitchen TV, Dajmedol in Dajmedol+.
V letu 2022 smo skupaj s TSmedio predstavili še eno novost, ciljno TV-oglaševanje, ki omogoča prikaz video oglasa pri ogledu nazaj.
Število različnih spletnih prevar se tudi v Sloveniji povečuje. Mnogi so že prejeli elektronsko pošto, ki izgleda, kot bi jo poslala pošta ali banka, v sporočilu pa je bilo zahtevano, da vnesete svoje osebne podatke, številko bančnega računa ali kartice. Veliko lahko za zaščito storimo sami z uporabo varnostnih rešitev, kakršna je naša napredna storitev Varen splet. Rešitev ščiti naprave v mobilnem in fiksnem omrežju. V letu 2022 smo na ta način uspešno zaščitili več kot 30% vseh uporabnikov storitve. Na udaru so še zlasti uporabniki fiksnih storitev, saj bi jih brez rešitve Varen splet v povprečju na mesec več kot 40 % lahko občutilo posledice, ki jih prinašajo različne kibernetske nevarnosti.
Zavarovanje mobilne opreme ter inovativno in na slovenskem trgu edinstveno turistično zavarovanje Brezskrbni sta med našimi uporabniki čedalje bolj prepoznani in zaželeni. Pod blagovno znamko Brezskrbni smo združili tudi zavarovanje mobilnih naprav.
VALÚ je več kot le pametna denarnica oziroma sistem plačevanja in identifikacije, je celovita rešitev, ki spreminja mobitel v priročen in pameten pripomoček za plačilo blaga in storitev. VALÚ je v letu 2022 uporabljalo že več kot 120.000 uporabnikov, kar je več kot 20-odstotno povečanje (glede na leto 2021). Uporabniki so opravili več kot 2,5 milijona transakcij. Mrežo prodajnih mest, na katerih je mogoče plačati s pametno denarnico VALÚ, smo povečali za 17 %, plačilo je možno na več kot 3.500 prodajnih mestih. Mrežo prodajnih mest smo razširili predvsem na področju poštne dejavnosti in distribucije, pa tudi v segmentu prodaje otroških izdelkov in parkirnih hiš.
E-trgovino smo nadgradili s sodobnejšo različico spletne platforme, nadgradili zaledne sisteme in uvedli nove funkcionalnosti. Uvedli smo trinivojsko kategorizacijo za lažje iskanje izdelkov in uvedli popolnoma digitalizirano funkcionalnost unovčevanja digitalnih bonov, za nakup s katerim je bilo na voljo 1.157 različnih izdelkov. Ponudbo smo nadgradili, tako da je na voljo prek 5.300 izdelkov v več kot 130 kategorijah, od tega jih je v Programu zvestobe z možnostjo nakupa na obroke prek 3.000.
izjemen, tako da smo razpoložljivo kvoto v celoti zapolnili v nekaj mesecih. E-oskrbo sicer zagotavljamo od leta 2017, tako da je na voljo tudi v redni ponudbi. Da bi čim več zainteresiranim omogočili lažji dostop do storitve, smo skupaj z ZDUS decembra 2017 k sodelovanju v projektu Varni in povezani na domu povabili tudi občine. V okviru projekta občine, ki k projektu pristopijo, omogočajo subvencioniranje E-oskrbe svojim občanom, število občin pa se je povečalo tudi v letu 2022.
V okviru rešitev telemedicine slovenskim bolnicam in zdravstvenim domovom omogočamo tudi uporabo telemedicinskega zdravljenja pacientov. Rešitev omogoča preprosto spremljanje zdravstvenega stanja pacientov na daljavo, torej na njihovem domu, brez hospitalizacije ali obiska ambulante. Skupno se je s telemedicino do zdaj zdravilo več kot 2.000 pacientov iz Slovenije. V letu 2022 smo omogočili tudi spremljanje in zdravljenje na daljavo za nosečnice z diabetesom.
Telekom Slovenije ima široko mrežo prodajnih mest: 17 Telekomovih centrov in 52 pooblaščenih prodajalcev s 85 prodajnimi mesti ter 9 pooblaščenimi prodajalci, ki prodajajo izključno na terenu. V septembru smo odprli novo prodajno mesto v ljubljanskem Cityparku. S pooblaščenimi prodajalci smo okrepili prodajo na terenu, ves čas pa smo uporabnikom na voljo tudi prek video klica v Telekomovih centrih, in sicer prek platforme Viber in WhatsApp ter prek aplikacije Microsoft Teams.
Za potrebe po poslovnih storitvah malih in srednje velikih podjetij po Telekomovih centrih skrbi ekipa 21 prodajnih svetovalcev. Terenska ekipa za prodajo storitev končnim kupcem je razpršena po celotni Sloveniji in šteje 16 prodajnih svetovalcev. Sistematično prodajajo storitve TS po regijah in so hkrati ambasadorji naših storitev na terenu.
Program prodajne odličnosti smo razširili še na zunanje prodajne kanale. Pet prodajnih trenerjev je opravilo več kot 2.200 prodajnih treningov v trajanju več kot 3.300 ur. Za zunanje prodajne kanale smo izvedli tudi certificiranje prodajnikov. Za mrežo pooblaščenih prodajalcev smo organizirali enodnevni dogodek, na katerem smo 150 udeležencem predstavili rezultate in načrte za prihodnje.
Poslovnim uporabnikom v zasebnem in javnem sektorju zagotavljamo celovite IKT-rešitve, za katere pridobivamo ustrezne certifikate, partnerske statuse in krepimo kompetence zaposlenih. Izpostavljamo nekaj pomembnejših partnerskih statusov in certifikatov:
Smo vodilni ponudnik poslovne telefonije v okolju Microsoft Teams. V celovito ponudbo vključujemo tudi lastne storitve, kot so upravljanje, vzdrževanje, migracije in različna svetovanja. Poleg razvoja novih smo v letu 2022 tudi nadgrajevali obstoječe storitve. Tako smo naročnikom poslovnih paketov ponudili naprednejšo poslovno telefonijo in veliki poslovni internet. Poudarek je na zanesljivosti in varnosti v kombinaciji s storitvama Varen poslovni splet in Varni veliki poslovni internet. Povečalo se je povpraševanje večjih poslovnih uporabnikov po najemu optičnih in DWDM povezav. V navideznih zasebnih omrežjih (VPN) smo nadgradili hitrosti obstoječih povezav.
V letu 2022 smo nadaljevali razvoj rešitev IoT ter tako partnerjem predstavili pomembne novosti na področju pametne industrije, mest, agrikulture in daljinskega odčitavanja, kar podrobneje predstavljamo v poglavju 8.1.1 Razvoj omrežja, tehnologij in storitev.
Kibernetska varnost se uvršča med najpomembnejša operativna tveganja podjetij in organizacij. Ta tveganja so se v letu 2022 še dodatno zaostrila zaradi vojne v Ukrajini. V Operativnem centru kibernetske varnosti (OCKV) spremljamo, analiziramo in se odzivamo na varnostne dogodke v režimu 24/7 tako za Telekom Slovenije kot druge organizacije in podjetja. Storitve OCKV zagotavljamo tako velikim mednarodnim podjetjem ter upravljavcem kritične infrastrukture in bistvenih storitev kot malim in srednjim podjetjem. Storitve OCKV uporablja že več kot 120 poslovnih uporabnikov.
Sestavni del OCKV je odzivni center za kibernetsko varnost Telekoma Slovenije (TSLO-CERT), ki je akreditiran član skupnosti odzivnih centrov Trusted Introducer.
Prihodki so bili za 19 % višji kot v letu 2021, kar je rezultat prodaje operaterjem, ki gostujejo v našem dostopovnem optičnem omrežju, pa tudi oddaje naše mobilne infrastrukture. Višji so bili tudi prihodki (in hkrati stroški) iz medomrežnega prometa.
Omrežje Telekoma Slovenije uporabljajo vsi slovenski operaterji, ki gostujejo v našem fiksnem širokopasovnem in tudi mobilnem omrežju. Na področju fiksnega dostopa prek optičnih in bakrenih povezav so partnerji A1 Slovenija, T-2, Telemach, Mega M in Softnet, v mobilnem omrežju pa gostovanje omogočamo družbam T-2, Telemach, Mega M in Softnet. Operaterjem poleg storitev omogočamo tudi uporabo pasivne telekomunikacijske infrastrukture Telekoma Slovenije, kot so antenski stolpi, oddaja optičnih vlaken, oddaja kabelske kanalizacije in kolokacije.
Prihodki na mednarodnem veleprodajnem trgu so bili v letu 2022 na enaki ravni kot v letu 2021. Rast smo dosegli v segmentu podatkovnih storitev, predvsem zaradi monetizacije regionalnega optičnega omrežja na relacijah Sofija–Milano in Sofija–Dunaj.
Pri storitvah gostovanja in govornih storitvah je bil v začetku leta zaradi omejenih možnosti potovanj (covid-19) vpliv negativen, v poletni sezoni pa smo imeli rast prihodkov. Zaznali smo padec govornega prometa, kljub navezovanju in zniževanju cen pa smo ohranili trden položaj. Izpad prihodkov in marže na govornih storitvah bomo v prihodnje nadomeščali z vstopom v segment trženja mednarodnih aplikacijskih sporočil.
Regionalno optično omrežje temelji na hrbteničnem omrežju Telekoma Slovenije in je naša pomembna strateška prednost na trgu podatkovnih storitev v regiji. Omrežje prinaša alternativno povezavo Balkana z drugimi večjimi vozlišči v zahodni Evropi. Proste zmogljivosti regionalnega omrežja na veleprodajnem in maloprodajnem trgu prodajamo mednarodnim partnerjem in velikim končnim uporabnikom. V letu 2022 smo posodobili in nadgradili omrežje do Frankfurta.
Avtenta je vodilni partner za upravljanje in uvajanje rešitev SAP ter brezpapirnega poslovanja na slovenskem trgu. S svojimi storitvami in rešitvami prispeva, da podjetja hitreje stopijo na pot digitalizacije. Specializirana je za:
V letu 2022 je Avtenta ustvarila 10,5 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma za 22 % več od doseženih v letu 2021.
GVO zagotavlja celovite rešitve projektiranja, gradnje ter upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij. Ob tem izvaja tudi sorodne dejavnosti ter sodeluje pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju večjih infrastrukturnih projektov. Družba sodeluje tudi v projektih javno-zasebnih partnerstev in gradi odprta širokopasovna omrežja, ki jih sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.
V letu 2022 so prihodki od prodaje dosegli 56,8 milijona evrov, kar je za 7 % več od prihodkov, doseženih v letu 2021. Družba je v letu 2022 zasledovala strategijo diverzifikacije virov prihodkov in s tem dosegla 25-odstotno rast prihodkov na trgu (pri nepovezanih podjetjih). Poleg tega je GVO dosegel rast prihodkov iz upravljanja in vzdrževanja odprtih širokopasovnih omrežij ter prihodkov od storitev za odvisne družbe. Nižje prihodke je družba dosegla v segmentu investicij in vzdrževanja za obvladujočo družbo.
Družba Soline upravlja Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) ter skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju parka in za pridelovanje soli na tradicionalen način. Poleg tega ponuja kozmetične in prehranske izdelke na osnovi soli in upravlja Thalasso Spa Lepa Vida.
Soline so v letu 2022 dosegle 4,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je na ravni leta 2021. V letu 2022 so Soline proizvedle 2.394 ton soli oziroma za 43 % več kot v letu 2021. Soline prodajo največ tradicionalne soli, Piranske soli z zaščiteno označbo porekla in Solnega cveta. Svoje izdelke izvažajo tudi v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo, Italijo in na Japonsko.
V sezoni 2022 je Thalasso Spa Lepa Vida obiskalo 7.574 gostov, kar je za 5 % več kot v letu prej in največ od leta 2013, ko so sprejeli prve goste. Krajinski park Sečoveljske soline je imel 50.732 obiskovalcev, kar je na ravni obdobja pred pandemijo. Večina obiskovalcev je obiskala območje Lere, kjer poteka tudi tradicionalna pridelava soli. Območje Fontanigge je obiskalo 5.269 obiskovalcev. O tem več v poglavju 8.4 Vplivi na okolje.
TSinpo je storitveno in invalidsko podjetje, ki proizvaja in pod lastno blagovno znamko trži kartonske tulce in kartonsko embalažo ter izvaja storitve poslovne podpore za druge gospodarske subjekte. Osnovni namen podjetja je zagotavljanje stimulativnega delovnega okolja za dolgoročno zaposlitev invalidov in drugih ranljivih skupin. V letu 2022 je TSinpo izvedel večjo investicijo v novo avtomatizirano linijo strojev za izdelavo in razrez kartonskih tulcev, ki bo ključna za rast na trgu. Družba je v letu 2022 dosegla 1,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot leto prej.
TSmedia je vodilni ponudnik digitalnih medijskih vsebin in naprednih oglasnih rešitev, in sicer s spletnim medijem Siol.net, z asistentom Bizi, z edinim uradnim telefonskim imenikom v Sloveniji itis.si, s spletnim mestom najdi.si, z zunanjimi digitalnimi zasloni in kot partner Telekoma Slovenije s ciljanim TV-oglaševanjem na platformi NEO.
Prihodki na trgu so bili višji za 6 %, kar je predvsem rezultat širitve mreže digitalnih zaslonov in zamenjave zaslonske opreme na območju Mestne občine Ljubljana s tehnološko zmogljivejšo.
IPKO na Kosovu uporabnikom zagotavlja celoten nabor konvergentnih storitev mobilnih komunikacij, fiksne telefonije, internetnih storitev in kabelske televizije. V letu 2022 so prihodki od prodaje dosegli 79 milijonov evrov, kar je za 11 % več od prihodkov, doseženih v letu 2021. Povečanje je posledica intenzivnih trženjskih aktivnosti ter akcij za navzkrižno in nadgradnjo prodajo. Dodatno ima pozitivne učinke na prodajo tudi povečanje v veleprodajnem segmentu zaradi uspešnega zaključka finalne faze regulacije Gostuj kot doma (Roam like at home) za države na območju Zahodnega Balkana. IPKO ostaja najmočnejša blagovna znamka med telekomunikacijskimi podjetji na Kosovu.
Ključne blagovne znamke družb Skupine Telekom Slovenije: Skupina Telekom Slovenije je imela konec decembra 2022 skupno registriranih 254 blagovnih znamk. Celoten seznam registriranih blagovnih znamk je dostopen na spletni strani http://www2.uil-sipo.si/.
V letu 2022 smo s tržno-komunikacijskimi aktivnostmi nadaljevali pomlajevanje krovne blagovne znamke, hkrati pa smo utrjevali ugled in zavedanje, da smo ponudnik z najboljšimi storitvami v najboljšem omrežju. Skupno smo v treh segmentih (zasebni uporabniki, mala in srednja podjetja, velika podjetja) v letu 2022 izvedli več kot 110 oglaševalskih kampanj in projektov, pri čemer smo ponudbo in nagovore ves čas prilagajali.
Za komunikacijo z zasebnimi uporabniki smo zasnovali komunikacijsko platformo Najboljše omrežje za vsak trenutek. Z oglaševalskimi aktivnostmi smo uporabnikom sporočali, da jim s sodobnimi, varnimi in zanesljivimi storitvami omogočamo, da se posvetijo trenutku, ga zares doživijo in delijo s svojimi prijatelji, družinami, znanci. Zavedamo se družbene odgovornosti, zato smo uporabnikom komunicirali tudi o tem, da je za pravo doživljanje trenutkov včasih treba odložiti mobitel in izstopiti iz digitalnega sveta.
Mala in srednje velika podjetja smo nagovarjali s sloganom "Mi ustvarimo enostavne rešitve. Vi ustvarite posel." Komunikacijsko smo podprli storitev IT-podpora, s katero zagotavljamo takojšnjo pomoč pri morebitnih težavah z računalnikom. Za segment velikih podjetij je komunikacija temeljila na platformi 360˚, s katero poudarjamo celovitost storitev in rešitev. Poudarek v komunikaciji je bil na pomenu kibernetske varnosti in celovitih IKT-storitev.
Uporabnike nenehno spodbujamo k zbiranju odsluženih mobitelov in drugih naprav. V letu 2022 smo tako v zameno za odslužene mobitele v okviru akcije, ki smo jo poimenovali "Ustvarjaj zeleno prihodnost", posadili 1.000 medovitih dreves.
Za uporabnike smo organizirali več kot 80 dogodkov in spletnih seminarjev ter izvedli več kot 70 promocij. Med dogodki izpostavljamo zlasti dva. Po treh letih smo izkoristili priložnost in v lastni izvedbi organizirali večdnevni dogodek na Krasu, na katerem smo gostili predstavnike vseh večjih tujih operaterjev. Na Vranskemsmo več kot 80 uporabnikom predstavili pomen varnosti in varnostne rešitve Telekoma Slovenije, ponudili pa smo jim tudi preizkus varne vožnje na poligonu AMZS-jevega Centra varne vožnje.
Pripravili smo več kot 100 različnih tiskovin. Na področju direktne komunikacije smo v letu 2022 uvedli kanal Viber. Uporabnike smo nagovorili tudi s prek 560 kampanjami SMS-sporočil in direktne pošte. Z NEO hiško smo bili prisotni na športnih in sejemskih dogodkih ter v različnih večjih in manjših krajih.
Tudi v letu 2022 smo izvedli komunikacijsko akcijo "Bliskoviti obisk", s katero uporabnike ozaveščamo o posledicah udarov strel ter jih opozarjamo, naj ob nevihtah in daljših odsotnostih elektronske naprave izklopijo iz električnega in komunikacijskega omrežja. Naročnikom fiksnih storitev omogočamo tudi storitev SMS-alarm, s katero jih v realnem času obveščamo o udarih strel v bližini njihovega priključka.
Ob zaključku leta pa smo za obdarovanje poslovnih partnerjev ob tesnem sodelovanju Telekoma Slovenije, Solin in TSinpa pripravili trajnostna darila. Tradicijo priljubljenih solinskih izdelkov smo trajnostno nadgradili z embalažo kartonaže TSinpa, naša skupna novoletna kolekcija pa je nosila krovno sporočilo, da je prihodnost vsak trenutek v naših rokah.
Načela trajnostnega poslovanja so sestavni del poslovnih procesov Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije, ustvarjanje trajnostne prihodnosti pa spada med ključne strateške usmeritve. Naši strateški cilji, bistveni trajnostni vidiki in teme so tesno povezani in odražajo naravnanost Skupine Telekom Slovenije k ustvarjanju trajnostne prihodnosti, ki združuje prednosti digitalnega in zelenega prehoda.
Pri tem se ravnamo po najvišjih etičnih načelih. Kot podpisniki listine Evropskega združenja telekomunikacijskih operaterjev (ETNO) smo zavezani k varovanju okolja in učinkoviti rabi energije, družbeni in korporativni odgovornosti ter odgovornemu ravnanju z zaposlenimi in ranljivimi skupinami uporabnikov. Pri trajnostnih aktivnostih upoštevamo tudi cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals).
Odgovorno upravljanje vplivov in dosežke Skupine Telekom Slovenije na področju trajnostnega poslovanja prikazujemo v celotnem letnem poročilu, ki je integrirano in pripravljeno po standardih GRI, večina razkritij pa je podanih v poglavju 8 Trajnostni vidiki poslovanja Skupine Telekom Slovenije.
Omrežje Telekoma Slovenije je že več kot 30 let vodilno omrežje Slovenije. Odgovorno in trajnostno upravljamo največje in najsodobnejše fiksno in mobilno omrežje, v katerem uporabnikom zagotavljamo preverjeno najboljšo uporabniško izkušnjo, z nenehnim in načrtovanim razvojem ter raziskovalnimi projekti pa skrbimo za zanesljivo, stabilno in varno povezljivost največjih hitrosti.
S sodelovanjem v evropskih projektih razvijamo nove storitve in tehnologije ter preizkušamo koncepte za razvoj novih rešitev v obdobju naslednjih treh do petih let. Tako smo vpeti v mednarodno razvojno okolje ter sodelujemo z domačimi in tujimi partnerji, s čimer si odpiramo nove poslovne priložnosti.
Večina evropskih raziskovalnih projektov poteka v okviru programa Obzorje Evropa, ki jih za obdobje 2021–2027 sofinancira EU. Pri tem se osredotočamo na področja razvoja novih tehnologij, predvsem interneta stvari, kibernetske varnosti, podpore kritičnim komunikacijam in E-zdravja. V letu 2022 smo za raziskovalno razvojno delo s področij zdravje-medicina ter pametna mesta in skupnosti prejeli državno pomoč v višini 20 tisoč evrov (sofinanciranje po javnem pozivu Varovanje inovacijskega potenciala, ki predstavlja pomoč de minimis).
Skupaj z mednarodnimi partnerji smo pripravili in prijavili nove projekte EdgeEVO, MEDUSA, SALUS in InterSOC.
(https://5g-loginnov.eu/) se osredotoča na omrežje 5G in razvoj inovativnih rešitev v okviru industrije 4.0 na področju logistike. Rešitve se testirajo v pristaniščih Luka Koper, Hamburg in Pirej. Konzorcij sestavlja 15 partnerjev iz osmih evropskih držav, med njimi trije partnerji iz Slovenije. Projekt bo zaključen septembra 2023.
V okviru projekta vzpostavljamo razvojno-testno omrežje 5G z dodatnimi zmožnostmi MEC (Multi-access Edge Computing) na območju Luke Koper. Namenjeno bo razvoju in testiranju rešitev za optimizacijo procesov, doseganju večje učinkovitosti in zmanjševanju vplivov na okolje pri upravljanju transportne logistike. Pri testiranju rešitev skupaj s partnerji uporabljamo najnovejše tehnologije omrežij in naprave pete mobilne generacije, senzorje, avtomatizacijo, analitiko in sisteme upravljanja prometa, vključno z uporabo avtonomnih tovornih vozil.
V okviru projekta smo podrobno opredelili primere uporabe in analizirali omrežje 5G, da ga bomo glede na specifične potrebe pristanišč v testno-razvojnem okolju ustrezno prilagodili.
(https://www.5g-iana.eu/) vzpostavlja odprto eksperimentalno platformo 5G za potrebe avtomobilske industrije. Namenjena bo predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem ter bo omogočala razvoj, vzpostavitev in preizkušanje inovativnih storitev, povezanih z avtonomno vožnjo in komunikacijo naprav v vozilih.
V projektu, ki se bo zaključil maja 2024, sodeluje 16 partnerjev iz osmih evropskih držav. V Telekomu Slovenije bomo v okviru projekta zagotovili ustrezno infrastrukturo 5G, namenjeno preizkusu testne platforme 5G. Poleg tega bomo zagotovili infrastrukturo storitvenega oblaka in ustrezno virtualizirano okolje, v katerem bodo lahko partnerji vzpostavljali navidezne omrežne funkcije (VNF – Virtual Network Functions).
(https://www.precinct.info/) povezuje upravljavce kritične infrastrukture za zaščito pred kibernetskimi tveganji in naravnimi nesrečami na določenem geografskem območju. V okviru projekta razvijamo orodja za prepoznavanje varnostnih ranljivosti ter različne ukrepe za učinkovitejše varovanje kritične infrastrukture s simulacijami in uporabo tehnologij umetne inteligence.
Ti koncepti bodo nato uporabljeni v drugih EU-regijah za nadgradnjo obstoječih varnostnih mehanizmov, kar bo prispevalo k večji varnosti državljanov in zanesljivosti evropske kritične infrastrukture. Projekt bo trajal predvidoma do konca septembra 2023, vanj je vključenih 40 mednarodnih partnerjev iz različnih evropskih držav, med njimi tudi sedem iz Slovenije. Z njimi vzpostavljamo testno okolje za zagotavljanje varnosti kritične infrastrukture na območju Železniške postaje Ljubljana in njene okolice.
Oktobra 2022 se je začel evropski projekt SUNRISE (https://cordis.europa.eu/project/id/101073821), ki bo potekal tri leta. V Telekomu Slovenije v njem sodelujemo kot edini telekomunikacijski operater. Namen projekta je razvoj rešitev, ki bodo olajšale sodelovanje različnih členov kritične infrastrukture ter zagotovile boljšo pripravljenost in opremljenost za skupno obvladovanje tveganj, ki jih povzročajo pandemije.
Projekt se ukvarja z različnimi vidiki, kot so kibernetska varnost in neprekinjeno delovanje, obnova in razvoj javnih družbeno pomembnih struktur s poudarkom na trajnosti in zelenem okrevanju, skladno z načelom Build Back Better. V ta namen bodo partnerji prepoznali ključne storitve in razvili model učinkovitega delovanja v razmerah razglašene pandemije.
V projektu sodeluje 41 evropskih partnerjev, med njimi 10 slovenskih. V Telekomu Slovenije zagotavljamo sodobno informacijsko infrastrukturo ter povezljivost prek omrežja 5G za varno in zanesljivo komunikacijo. Naši strokovnjaki bodo s svojim znanjem sodelovali tudi pri drugih skupnih aktivnostih.
Naše fiksno dostopovno omrežje zagotavlja širokopasovno pokritost ter visoko zmogljivost kabelskega omrežja in aktivnih dostopovnih naprav. Tudi v letu 2022 smo nadaljevali modernizacijo radijskih in optičnih dostopovnih omrežij, razvojne aktivnosti pa usmerjali v internet stvari, tehnologijo 5G in zagotavljanje storitev prek mobilnega omrežja.
Prenavljali smo agregacijski del krovnega omrežja MPLS in dokončno posodobili njegov jedrni del. Vzpostavili smo sodobno enotno omrežje podatkovnih centrov in delno že posodobili infrastrukturo internega poslovnega omrežja. To omogoča visoko stopnjo razpoložljivosti omrežnih storitev in kibernetske zaščite z vpeljavo koncepta Zero Trust. Pri vseh novih omrežnih rešitvah skrbimo za energetsko učinkovitost naprav in zniževanje operativnih stroškov.
Na področju strežniške infrastrukture in infrastrukture za masovno hranjenje podatkov smo izvedli delno prenovo strojne in programske platforme virtualizacijskega okolja ter drugo fazo prenove centralnega diskovnega sistema. Povezave z mednarodnimi omrežji smo dodatno optimizirali in povečali kapacitete tudi z implementacijo t.i. "peering" povezav k velikim IT-podjetjem, kot sta Meta in Amazon. Hkrati promet optimiziramo z uporabo posebnih naprav za začasno shranjevanje prometa (angl. caching), ki ga zahteva večje število uporabnikov.
Optično omrežje Telekoma Slovenije, ki uporabnikom že od leta 2007 omogoča prenosne hitrosti do 1 Gb/s, na zahtevo pa tudi do 10 Gb/s, še naprej širimo in nadgrajujemo. V letu 2022 smo priklop na optično infrastrukturo omogočili dodatnim 30.909 slovenskim gospodinjstvom. Skupaj ima tako možnost priklopa na naše optično omrežje že več kot 442.000 gospodinjstev v Sloveniji. S tem uporabnikom omogočamo višje hitrosti interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin. Ob tem izboljšujemo tudi stroškovno učinkovitost sistema in prispevamo k uresničevanju ciljev Digitalne agende za Evropo do leta 2025 (Connectivity for a European Gigabit Society).
Postopno prehajamo z bakrenega na optično omrežje, na bakrenem omrežju pa se tehnologija ADSL2+ umika tehnologiji VDSL2, ki omogoča višje hitrosti in boljšo simetrijo prenosa. Omrežje gradimo v mestnih središčih in na podeželskih območjih, in sicer skladno z razvojno strategijo, ekonomskimi kriteriji in interesi uporabnikov. Pri tem dosledno izpolnjujemo vse zaveze o izgradnji optičnega omrežja na naslovih, kjer smo izrazili tržni interes. Pri skupnih gradnjah in prenovah infrastrukture sodelujemo z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi infrastrukturnimi operaterji ter tako hitreje in učinkoviteje omogočamo gradnjo in priklop uporabnikov v širokopasovna omrežja. Širimo tudi optične povezave do baznih postaj in povezave za poslovne uporabnike.
V letu 2022 smo širili omrežje DWDM ROADM ter vključevali vmesnike 100 G in 10 G. V CWDM sistemih prenosa smo nadgrajevali 1 G vmesnike na 10 G v skladu s potrebami za up-linke MSAN-ov in baznih postaj. Nadaljevali smo gradnjo distribucijskega omrežja za sinhronizacijo omrežja 5G ter hkrati testirali in implementirali povezave. Optimizacijo omrežja SDH smo izvajali glede na trende izključevanja povezav TDM.
V regionalnem optičnem omrežju (ROO) smo zgradili koherentno sekcijo Ilok–Beograd–Sofija ter vključili dodatne 100 G in 10 G povezave. Med večjimi projekti je bila vključitev 4 x 100 G Sofija–Dunaj in zaščiteno 4 x 100 G Sofija–Milano.
Mobilno omrežje ter programsko opremo in opremo tehnologij 4G in 5G ves čas posodabljamo. Zaradi naraščanja mobilnega podatkovnega prometa povečujemo zmogljivosti baznih postaj, zunanje in notranje pokrivanje mobilnega radijskega signala pa izboljšujemo tudi z izgradnjo baznih postaj na novih lokacijah. Oktobra 2022 smo prenehali uporabljati omrežje 3G, s čimer zasledujemo smernice o uporabi frekvenčnega spektra za napredne tehnologije 4G in 5G.
V radijsko dostopovno omrežje Telekoma Slovenije je bilo konec leta 2022 vključenih:
Z omrežjem LTE/4G trenutno pokrivamo več kot 97 % prebivalstva, z omrežjem LTE-A/4G+ več kot 84 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa več kot 40 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja smo dodatno vključili 59 malih celic (Small cell).
Potrebe uporabnikov po še zmogljivejšem mobilnem internetnem dostopu so vsako leto večje. Tudi v letu 2022 se ohranja trend povečanega prenosa količine podatkov. Uporabniška izkušnja našega mobilnega omrežja ostaja visoka.
Omrežje 5G nadgrajujemo po načelu NSA (angl. non-standalone), načrtujemo pa tudi izvedbo nadgradnje po načelu SA (angl. standalone). V letu 2022 smo število 5G baznih postaj povečali na 325. Z omrežjem 5G v frekvenčnem pasu 2.600 MHz, 3.600 MHz in 700 MHz zagotavljamo pokritost predvsem v mestih, poslovnih središčih, ob prometnih povezavah, delno tudi na podeželskih območjih. Uporabnikom je 5G prinesel hitrejši in zanesljivejši mobilni prenos podatkov. Pametno infrastrukturo 5G načrtujemo tako, da omogoča številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so E-zdravje, energija, transport, logistika, tovarne, pametna mesta in skupnosti itd.
Na področju tehnične podpore uporabnikom smo podprli nove storitve in produkte E-oskrba, NEO Lite, IoT. Ključnim poslovnim uporabnikom aktivno zagotavljamo "service desk" podporo z najvišjo stopnjo sporazuma o zagotavljanju storitev (čas javljanja, čas odprave okvare). Nadaljujemo razvoj avtomatizacije komunikacije z uporabniki, nadgradili smo aplikacijo Maks in prilagodili sistem na področju fiksnih komunikacij.
V letu 2022 smo v tehnični podpori uporabnikom opravili 1.386.510 različnih stikov (dohodki, odhodni, SMS, elektronska pošta, digitalni svetovalec Maks). Digitalni svetovalec Maks je opravil 38.647 stikov z uporabniki, kar je 25 % več kot preteklo leto.
pomočjo spletnega ribarjenja (angl. phishing) ali prek ranljivosti programske opreme. Napadi DDoS (porazdeljeno onemogočanje storitev) ter skeniranje omrežij in iskanje varnostnih lukenj so prav tako vsakodnevna stalnica.
V OCKVsmo se v letu 2022 posvečali predvsem avtomatizaciji delovanja, obvladovanju tveganj in zagotavljanju storitev velikemu številu novih uporabnikov ter vpeljavi novih orodij in novih konceptov upravljanja kibernetske varnosti. Krepili smo kompetence zaposlenih, sodelovali na različnih mednarodnih vajah (NATO Cyber Coalition 2022, CTF Capture The Flag) in z mednarodnimi organizacijami za kibernetsko varnost (npr. Enisa Cyber Europe 2022).
Uvedli smo storitev prediktivne kibernetske varnosti, v okviru katere za podjetja spremljamo dogajanje na spletu – od običajnih spletnih strani do temnega spleta in zaprtih hekerskih skupin. Pri tem iščemo ukradene podatke in druge informacije, ki bi nakazovale, da je organizacija že bila ali je potencialna tarča hekerskega napada.
Spodjetjem Metronik smo na področju industrijskega interneta stvari razvili inovativno platformo za digitalizacijo industrije. Platforma je namenjena spremljanju in optimizaciji delovanja proizvodnih strojev; industrijskim podjetjem omogoča spremljanje delovanja strojev v realnem času ter njihovo boljšo izkoriščenost in razpoložljivost, pa tudi prediktivno vzdrževanje.
Na področju števčnih meritev smo s partnerji Kolektor Sisteh, DS Meritve, CMC Group in Infotim Ržišnik Perc za Rižanski vodovod Koper vzpostavili pilotni projekt daljinskega odčitavanja vodomerov na več kot sto lokacijah v Kopru, Izoli in Podgorju. Gre za prvi tak sistem v Sloveniji, omogoča pa daljinsko odčitavanje porabe in natančnejši obračun dobavljene vode, podroben nadzor nad vodnim omrežjem, optimizacijo upravljanja vodnih virov, digitalno spremljanje porabe, identifikacijo okvar in izgub ter hitro posredovanje pri morebitnih izlivih vode pri odjemalcih. Rešitev je skladna tudi z dolgoročnimi strateškimi usmeritvami Evropske komisije o klimatski nevtralnosti in zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Na področju pametne agrikulture smo v Goriških Brdih zaključili prvo sezono pilotnega projekta pametnega vinogradništva z daljinskim nadzorom škodljivcev. Projekt, v katerem so sodelovali Klet Brda, Občina Brda, Telekom Slovenije in EFOS, je na izbranem območju Goriških Brd vključeval 24 pasti za daljinski nadzor križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana) in pasastega grozdnega sukača (Eupoecilia ambiguella).
Prav tako smo nadaljevali razvoj platforme Modro mesto in poleg klasičnih rešitev IoT občinam ponudili tudi rešitev za digitalizacijo odnosov oziroma poslovanja z občani. Rešitev za participativni proračun je bila tako med občinami kot uporabniki (občani) zelo dobro sprejeta, saj smo omogočili tudi podajanje mnenj oziroma glasovanje za financiranje občinskih projektov. V Mestni občini Celje implementiramo rešitve za pametno mobilnost, v občini Šmartno pri Litiji pa bomo vzpostavili dve osrednji komunikacijski postaji. Osrednja komunikacijska naprava je naša rešitev za pametna mesta, ki v obliki ulične svetilke poleg pametne javne razsvetljave omogoča tudi spremljanje in analizo različnih dejavnikov za boljše načrtovanje in upravljanje virov ter zagotavljanje javnih storitev, kot je polnjenje električnih vozil, pregled razpoložljivih parkirnih mest in podobno.
Podatki kažejo, da slovenski uporabniki izjemno dobro sprejemajo tehnološke novosti, saj je v dobrih štirih letih že več kot 120.000 naročnikov Telekoma Slovenije začelo TV-vsebine iskati z glasom, torej na način, da povedo, kaj bi radi gledali – naslov filma ali serije, ime igralca, TV-program, športni dogodek in podobno. Iskanje TV-vsebin z glasom, in to v slovenskem jeziku, je Telekom Slovenije s TV-platformo NEO omogočil konec leta 2018, rešitev pa je rezultat razvoja strokovnjakov Telekoma Slovenije. Zato se platforma tudi sproti in hitro prilagaja navadam slovenskih TV-gledalcev. V letu 2022 smo tako prešli na novo generacijo NEO Smartboxov z zmogljivejšo strojno opremo, nadgradili smo uporabniški vmesnik in omogočili ogled vsebin za nazaj s sličicami.
Nemoteno delovanje omrežja in storitev zagotavljamo 24 ur na dan, vse dni v letu. Zanesljivost omrežja se kaže v njegovi visoki razpoložljivosti, ki je presegala zastavljene cilje in je bila v letu 2022 99,99-odstotna. Povprečno trajanje prekinitev omrežja je bilo 0,18 ure v celotnem letu. Povprečna dejanska stalna hitrost prenosa podatkov v omrežju Telekoma Slovenije je razvidna iz spodnje preglednice.
| IP-promet, povprečje v Gbit/s | Zasebni uporabniki | Poslovni uporabniki | Mobilno omrežje |
|---|---|---|---|
| k uporabniku | 808,6 | 36,9 | 34,8 |
| od uporabnika | 54,1 | 22,0 | 4,7 |
Z vzpostavljenim sistemom upravljanja skladnosti poslovanja v Skupini Telekom Slovenije zagotavljamo poslovanje v skladu z zakonodajo, drugimi predpisi in internimi akti. Skladnost poslovanja prepoznavamo kot ključno za dolgoročno uspešno poslovanje ter varovanje pravic in legitimnih interesov vseh deležnikov. Vseskozi nadgrajujemo etično kulturo in varujemo ugled družb v skupini.
do uporabnikov storitev in do drugih deležnikov, opredeljuje Etični kodeks Skupine Telekom Slovenije. Zavezuje nas k poštenemu in transparentnemu poslovanju, varovanju osebnih podatkov, varovanju človekovih pravic, varovanju informacij in poslovnih podatkov, izogibanju nasprotja interesov in uveljavljanju osebnih interesov, preprečevanju koruptivnih dejanj, preprečevanju pranja denarja, preprečevanju omejevanja konkurence ter prijavi nepoštenega ravnanja. Nekatera področja tega kodeksa so podrobneje opredeljena v drugih internih aktih. Njegovo vsebino preverja in po potrebi posodablja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto. Pomen etičnih in poslovnih standardov za uspešno poslovanje zaposlenim redno predstavljamo na izobraževanjih. Kodeks je javno objavljen na spletnih straneh družbe.
Področje skladnosti poslovanja krovno ureja Politika upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije, ki velja za vse družbe v skupini.
Sistem upravljanja skladnosti poslovanja temelji na zaznavanju tveganj in njihovem zmanjševanju oziroma obvladovanju. Pri tem poseben poudarek namenjamo ukrepom s področja preprečevanja korupcije in nasprotja interesov, konkurenčnega prava, varstva osebnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. V procesu imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah.
| Preprečevanje korupcije in nasprotja interesov | Konkurenčno pravo | Varovanje osebnih podatkov | Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma |
|---|---|---|---|
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
V Telekomu Slovenije smo za posamezna področja skladnosti poslovanja imenovali pooblaščene osebe, ki svoje funkcije opravljajo samostojno in neodvisno, o izvedenih aktivnostih ter ukrepih, usmerjenih v zmanjševanje tveganj na področju skladnosti poslovanja, pa četrtletno neposredno poročajo upravi družbe ter Revizijski komisiji Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
V Telekomu Slovenije vsako leto posodabljamo Načrt integritete Telekoma Slovenije. Gre za dokument, ki vključuje zaznana tveganja, oceno tveganj, vzpostavljene ukrepe ter nadaljnje aktivnosti oziroma ukrepe z namenom zagotavljanja visoke stopnje skladnosti poslovanja. Načrt integritete bomo kot dodatni mehanizem postopoma uvedli tudi v odvisnih družbah.
Etične in poslovne standarde uveljavljamo v celotni vrednostni verigi, zato imamo sprejet Kodeks ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije. Kodeks vsebinsko vključujemo v poslovna razmerja z dobavitelji.
S Pravilnikom na področju nasprotja interesov opredeljujemo pričakovane aktivnosti zaposlenih za preprečevanje nastanka nasprotja interesov oziroma njegovega obvladovanja. Pravilnik opredeljuje tudi dajanje izjav glede nasprotja interesov za vodilne zaposlene in vlogo Odbora za skladnost poslovanja. Vključuje tudi osnovna pravila zakonitega lobiranja pri državnih organih in organih lokalnih skupnosti ter nosilcih javnih pooblastil.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
Za obvladovanje morebitnih nasprotij interesov Poslovnik o delu uprave in Poslovnik o delu nadzornega sveta vključujeta vsebinska določila o ravnanju posameznega člana organa v primeru, ko se ta znajde v okoliščinah, ki lahko predstavljajo nasprotje interesov.
V Skupini Telekom Slovenije pri poslovanju sledimo določbam veljavne zakonodaje, ki urejajo način poslovanja s povezanimi strankami. Iz tega razloga se v določenih primerih pri sklepanju poslov s povezanimi strankami zahteva predhodna pridobitev soglasja nadzornega sveta in v določenih primerih tudi javna objava tovrstnih poslov. Vzpostavljeno je preverjanje obstoja tovrstnih poslov. V letu 2022 tovrstnih poslov nismo imeli.
V Pravilniku na področju sprejemanja ter dajanja daril in vabil podrobneje opredeljujemo navedeno področje. S tem zagotavljamo nepristransko, objektivno in profesionalno izvajanje delovnih nalog oziroma sprejemanje poslovnih odločitev.
kršitvah predlaga sprejetje ukrepov ter osvojih ugotovitvah poroča upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu. V letu 2022 smo s strani zunanjih in notranjih prijaviteljev prejeli dve prijavi. V enem primeru je bila ugotovljena kršitev Etičnega kodeksa Skupine Telekom Slovenije glede načina komunikacije, v drugem primeru kršitve niso bile ugotovljene.
Skupina Telekom Slovenije obvladuje potencialna korupcijska tveganja pri sponzorstvih in donatorstvih s Pravilnikom o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donatorstev. Pravilnik sledi etičnemu kodeksu, ki določa, da družbe v skupini ne s finančnimi viri ne kakor koli drugače ne podpirajo političnih strank.
V Skupini Telekom Slovenije tudi v letu 2022 ni bilo zaznanih in potrjenih primerov korupcije.
Pri poslovanju sledimo pravilom na področju konkurenčnega prava. S Pravilnikom o zagotavljanju skladnosti poslovanja s konkurenčnim pravom določamo okvir področja konkurenčnega prava, prepovedana ravnanja in način ravnanja zaposlenih pri izvajanju poslovnih aktivnosti. Z rednim ozaveščanjem in izobraževanjem zaposlenih dodatno prispevamo k obvladovanju tovrstnih tveganj.
Varovanje zasebnosti in osebnih podatkov ostaja pomembno za zaupanje v Skupino Telekom Slovenije in naše storitve. V Telekomu Slovenije obdelujemo obsežne količine osebnih in drugih podatkov uporabnikov, pa tudi drugih deležnikov (npr. zaposlenih, poslovnih partnerjev). V letu 2022 smo dopolnili interni akt, ki opredeljuje ukrepe in postopke za zagotavljanje ustreznega varovanja podatkov, ter izvedli izobraževanje, ki je bilo obvezno za vse zaposlene v družbi.
Ustrezno ozaveščenost, zavedanje in znanje zaposlenih in pooblaščenih prodajalcev glede obdelave osebnih podatkov in informacijske varnosti zagotavljamo z rednimi izobraževanji. Uporabnikom zagotavljamo tudi komunikacijsko zasebnost, na zakonski osnovi pa smo uradnim organom dolžni sporočiti podatke o uporabnikih oziroma jim omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij. Vsako tovrstno zahtevo temeljito pregledamo in obravnavamo. V letu 2022 smo od uradnih organov prejeli 1.889 zahtev za podatke uporabnikov, kot neustreznih je bilo zavrnjenih 39 zahtev.
Na področju varstva osebnih podatkov so v letu 2022 v Telekomu Slovenije potekali trije nadzorni postopki s strani informacijskega pooblaščenca, ki pa ob zaključku leta še niso bili zaključeni. Dva postopka sta se začela v letih 2020 in 2021, en prekrškovni postopek za dogodek iz leta 2019 pa je bil ustavljen v januarju 2023 brez sankcij za družbo. V letu 2022 smo prejeli 126 prijav dogodkov s strani uporabnikov, povezanih z njihovo zasebnostjo, kar je dvakrat več kot v predhodnem letu. V letu 2022 smo zaznali povečan obseg incidentov oziroma dogodkov zaradi zlorab pri sklepanju pogodb z nakupom naprav, zato smo že vzpostavili dodatne mehanizme za pregled podatkov uporabnikov pri sklepanju pogodb, nekaj dodatnih ukrepov je še v pripravi. Pri obravnavi incidentov varujemo pravice posameznikov. V nobenem primeru niso bile zaznane kršitve, ki bi ogrožale pravice in svoboščine posameznikov, zato ni bila potrebna prijava nadzornim organom. Prav tako nismo v nobenem od obravnavanih dogodkov zaznali pomembnih kršitev varstva osebnih podatkov. IPKO je prejel skupaj pet pritožb morebitnih kršitev varovanja zasebnosti uporabnikov, od tega so štiri pritožbe vložili uporabniki, v enem primeru pa je družbo k pojasnilom pozval kosovski nadzorni organ za osebne podatke. V letu 2022 nismo imeli izgub iz pravnih postopkov, ki bi izhajali iz dogodkov, povezanih z zasebnostjo oziroma varstvom osebnih podatkov posameznikov.
Ukrepe za varovanje osebnih in drugih podatkov stalno nadgrajujemo. Pri tem upoštevamo tako ocenjena tveganja in že vpeljane notranje kontrole kot izkušnje, pridobljene pri obravnavi incidentov, ter priporočila strokovnih združenj in dobro prakso.
V Telekomu Slovenije smo zavezanci po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, saj izvajamo plačilno storitev (VALÚ Moneta) in storitev izdajanja elektronskega denarja (VALÚ), poslujemo pa tudi z lastnimi nepremičninami. Skladno z zahtevami novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) ter novih smernic Banke Slovenije smo izvedli prilagoditve postopkov in ukrepov za preprečevanje pranja denarja.
Skladno s pozivom Banke Slovenije izvajamo tudi dodatna preverjanja, ali pri plačilnih storitvah in storitvah izdajanja e-denarja poslujemo z osebami, zoper katere so bili zaradi vojne v Ukrajini uvedeni omejevalni ukrepi. V letu 2022 tovrstnega poslovanja nismo zaznali, prav tako nismo zaznali poslov oziroma transakcij, pri katerih bi obstajal sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
V Skupini Telekom Slovenije zagotavljamo pozitiven vpliv na ljudi in družbo ter skrbimo za spoštovanje človekovih pravic na vseh ravneh poslovanja. V letu 2022 smo sprejeli Pravilnik o spoštovanju človekovih pravic. Pravilnik ureja način prepoznavanja, preprečevanja in odpravljanja posledic morebitnega nespoštovanja človekovih pravic na delovnem mestu ter opredeljuje postopke in ukrepe za spoštovanje človekovih pravic. Imenovali smo skrbnico za človekove pravice, ki je članica uprave - delavska direktorica. Vloga skrbnice je vzpostavitev in spremljanje nadzornih mehanizmov ter upravljanje preventivnih ukrepov na področju človekovih pravic, kar je opredeljeno tudi v sprejetem pravilniku.
Za opredelitev ključnih dejavnikov tveganj z vidika kršitve človekovih pravic smo konec leta 2022 v Telekomu Slovenije izvedli skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic. Pri izvedbi skrbnega pregleda smo poudarek namenili pravicam, ki se nanašajo na način delovanja družbe. Pri pregledu nismo zaznali kršitev človekovih pravic. V zaključnem poročilu smo pripravili priporočila, ki se med drugim nanašajo na pomen stalnega ozaveščanja o pomenu človekovih pravic, preveritev spoštovanja človekovih pravic v nabavnih postopkih ter uvajanje dobrih praks in ozaveščanje uporabnikov.
V Skupini Telekom Slovenije za zaposlene in pooblaščene prodajalce redno izvajamo izobraževanja, delavnice in e-izobraževanja s področja skladnosti poslovanja. Za ozaveščanje o pomenu skladnosti poslovanja ter posameznih aktivnostih in že uveljavljenih mehanizmih s tega področja skrbimo tudi prek intraneta ali e-pošte.
Zaposleni v Telekomu Slovenije so se v letu 2022 o vsebinah odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma ter preprečevanja korupcije in nasprotja interesov skupaj izobraževali 291 ur, s področja informacijske in kibernetske varnosti ter socialnega inženiringa pa skupno 592 ur. S področja varovanja osebnih podatkov in ravnanja s tajnimi podatki so se zaposleni v Telekomu Slovenije skupno izobraževali 994 ur, v Solinah 8 ur in v Avtenti 46 ur.
V družbi IPKO so se zaposleni o varovanju osebnih podatkov in nediskriminaciji na delovnem mestu skupno izobraževali 4.895 ur. V T Sinpo se je en zaposleni udeležil izobraževanja v obsegu 100 ur za pridobitev certifikata Workplace Inclusion Champion v okviru Listine raznolikosti, ki temelji na človekovih pravicah in nediskriminaciji na delovnem mestu.
Na spletnih straneh Telekoma Slovenije in odvisnih družb skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) objavljamo osnovne podatke v zvezi z zastopniki, člani poslovodnih organov, organi upravljanja ali člani nadzornih organov (o dogovorjeni višini njihovih prejemkov in njihovih izplačilih) ter o sklenjenih poslih, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve (vrsta posla, pogodbeni partner, vrednost posla, datum sklenitve in trajanje posla).
V letu 2022 smo imeli po ZDIJZ 383 proaktivnih objav poslov in obravnavali 11 novih zahtev za dostop do informacij.
V vseh družbah v Sloveniji imamo imenovane pooblaščene osebe za sporočanje informacij javnega značaja. V Telekomu Slovenije je zaposlenim na voljo interni portal z vsemi potrebnimi informacijami, na spletnih straneh Telekoma Slovenije in odvisnih družb pa so objavljeni tudi kontaktni podatki za vlaganje zahtev za dostop do informacij javnega značaja po elektronski poti.
Davčno področje v Telekomu Slovenije je urejeno z internim aktom Organiziranost davčne funkcije v Telekomu Slovenije, d. d., ki ga potrjuje uprava družbe. Za pripravo in spremljanje davčne politike skrbi organizacijska enota Finance in računovodstvo.
V Skupini Telekom Slovenije poslujemo skladno z zakonodajo, davčno tvegano poslovanje pa z nas ni sprejemljivo. Vzpostavljene imamo notranje kontrole in postopke skladno z Metodologijo za samooceno notranjih kontrol in poročanje, ki zagotavljajo pravilno davčno obravnavo.
Z internim aktom Davčna strategija in upravljanje z dajatvami v Skupini Telekom Slovenije imamo določeno davčno politiko, upravljanje davčnih tveganj in transferne cene. Osnovno določilo davčne politike je delovanje vseh družb v skupini skladno z davčno zakonodajo države, v kateri imajo družbe registriran sedež dejavnosti.
Namen davčne politike je zagotoviti ustrezno organiziranost in delovanje davčne funkcije s ciljem optimizacije davčnega bremena s pravilnim, zakonitim in pravočasnim obračunavanjem in plačevanjem dajatev.
Davčna tveganja so vključena v ocenjevanje in poročanje o tveganjih. Katalog zaznanih tveganj vključuje tveganja skladnosti z zakonodajo s področja davkov, to je pravilno in pravočasno izpolnjevanje vseh vrst davčnih obveznosti.
Telekom Slovenije o davkih poroča zase in za Skupino Telekom Slovenije, odvisne družbe pa poročajo vsaka za se skladno z zakonodajo države, v kateri imajo sedež. Odvisne družbe so dolžne vzpostaviti ustrezne notranje kontrole ter redno in pravočasno obvladovati družbi poročati vsa odstopanja od določil sprejete davčne politike.
Vsaka odvisna družba mora področja in splošne usmeritve davčne politike sprejeti samostojno glede na veljavno zakonodajo v posamezni davčni jurisdikciji, kjer družba posluje.
Telekom Slovenije v okviru rednega poslovanja sodeluje z davčnim organom, pri tem pa upošteva veljavno zakonodajo in pravočasno izpolnjuje vse vrste davčnih obveznosti (registriranje, evidentiranje, obračunavanje, poročanje, plačevanje itd.).
V letu 2022 proti Telekomu Slovenije ali njeni odvisni družbi ni bil uveden noben nov postopek glede morebitnega kršenja pravil prava varstva konkurence. Pred Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) sta s tega področja v teku dva postopka iz preteklih let, ki se še nista zaključila.
Telekom Slovenije je bil v letu 2022 udeležen v naslednjih pomembnejših postopkih pred sodišči:
O rezervacijah za obveznosti za tožbe poročamo v računovodskem delu poročila v točki 32 Rezervacije.
zakonskih ali pogodbenih določb ali standardov priizvajanju dejavnosti družbe. V letu 2022 je bil o v Skupini Telekom Slovenije uvedenih 52 zunanjih nadzorov: 33 v Telekomu Slovenije in 19 v odvisnih družbah. Zaključenih je bilo 65 zunanjih nadzorov, od tega 49 v Telekomu Slovenije in 16 v odvisnih družbah. Nadzorni inšpekcijski organi niso izrekli glob niti družbi niti odgovorni osebi družbe.
Notranja revizija opravlja posle za vse družbe v Skupini Telekom Slovenije, za dve odvisni družbi tudi kot zunanji izvajalec notranjega revidiranja. Delo opravlja skladno s strokovnimi podlagami, vključenimi v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ter skladno s Pravilnikom o notranjem revidiranju v Skupini Telekom Slovenije. Njeno skladnost, kakovost delovanja in nenehno izboljševanje potrjujejo vsakoletne notranje presoje kakovosti ter v letu 2021 izvedena neodvisna zunanja presoja kakovosti. Notranja revizija sodeluje tako s poslovodstvom kot z organom nadzora in obema redno poroča o svojem delu.
Objektivna zagotovila na področju ključnih tveganj in svetovalnih poslov zagotavljajo strokovni in motivirani notranji revizorji, ki imajo vrsto strokovnih nazivov. Redno se udeležujejo strokovnih izobraževanj in aktivno sodelujejo v stanovskih združenjih. Njihove izkušnje omogočajo poglobljeno razumevanje kompleksnega delovanja Skupine Telekom Slovenije.
Notranja revizija načrtuje posle skladno s sprejetimi strategijami, cilji in tveganji v Skupini Telekom Slovenije ter na podlagi zbira različnih podatkov in informacij o poslovanju in tveganjih, globalnih trendov, informacij poslovodstva in organa nadzora. Z izvajanjem revizijskih poslov, zagotovili in svetovalnimi posli prispeva h krepitvi in zaščiti vrednosti organizacije, k nenehnemu izboljševanju uspešnosti obvladovanja tveganj, kontrolnih postopkov in korporativnega upravljanja družb v skupini ter k izpolnjevanju poslanstva skupine.
Aktivnosti za leto 2022 so bile opredeljene v tekočem načrtu dela, pripravljenem na podlagi načrta za obdobje 2022–2026. Letni in večletni načrt je sprejela uprava družbe, nanj je dal soglasje nadzorni svet. Poleg poslov iz letnega načrta je notranja revizija v letu 2022 zaključila dva izredna pregleda in začela izvajati tretjega.
Na podlagi opravljenih poslov ugotavljamo, da so sistemi za obvladovanje tveganj za doseganje ciljev vzpostavljeni in delujejo.
Na 31. skupščini delničarjev Telekoma Slovenije, ki je potekala 5. junija 2020, je bila skladno s Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije za poslovna leta 2020, 2021 in 2022 za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije imenovana revizijska družba PricewaterhouseCoopers (PwC). Stroški revizorjev so prikazani v računovodskem poročilu v točki 43 Stroški revizorja.
AKOS je avgusta 2022 objavil osnutek razpisne dokumentacije za javni razpis z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc v radiofrekvenčnih pasovih 2.300 MHz in 3.600 MHz za lokalno uporabo.
Vlada Republike Slovenije je avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Služba za digitalno preobrazbo nadaljuje s pripravo strategije Digitalna Slovenija 2030, ki bo podrobneje določila strateške usmeritve digitalizacije družbe za prihodnje obdobje.
Novembra 2022 je začel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je v slovenski pravni red prenesel Direktivo za implementacijo Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC). Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) je začel veljati oktobra 2022 in se je začel uporabljati 26. januarja 2023. V Uradnem listu Evropske unije je bil oktobra 2022 objavljen Zakon o digitalnih storitvah (DSA– Digital Services Act).
AKOS je z odločbama Telekom Slovenije na upoštevnih trgih 1 (Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji) in 3b (Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za množični trg) določil za operaterja s pomembno tržno močjo. Telekomu Slovenije je naložil obveznosti dopustitve operaterskega dostopa, zagotavljanja enakega obravnavanja in zagotavljanja preglednosti ter obveznost cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva in obveznost naložitve ločitve računovodskih evidenc. AKOS je zoper Telekom Slovenije vodil različne postopke inšpekcijskega nadzora, povezane z naloženimi obveznostmi na reguliranih upoštevnih trgih.
| Upoštevni trg 1 (2020/2245/EU) »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji« | Upoštevni trg 3b (2014/710/EU) »Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg« |
|---|---|
| Odločba o določitvi Telekoma Slovenije kot operaterja s pomembno tržno močjo, izdana 14. julija 2022. | Odločba o določitvi Telekoma Slovenije kot operaterja s pomembno tržno močjo na pod-trgu B, izdana 14. julija 2022. |
Uporabnike redno in korektno obveščamo o posebnih pogojih, prodajnih ponudbah, cenah in spremembah ponudbe, kar vpliva tudi na manjše število ugovorov. Prav tako ves čas izboljšujemo reševanje zahtevkov na prvi stopnji. Med slovenskimi operaterji imamo v Telekomu Slovenije po podatkih AKOS-a najmanjši delež ugovorov pred navedenim organom. Ugotovitve ob reševanju ugovorov vedno implementiramo v proces za izboljšanje storitev in poslovanja.
Storitve Telekoma Slovenije, povezane z zavarovalništvom in plačilnimi storitvami, so regulirane s strani pristojnih nadzornih organov. Pri ponujanju oziroma uvajanju tovrstnih storitev upoštevamo vse predpise in regulacije.
S sistematičnim vodenjem obvladujemo celoten življenjski cikel naših storitev– od zasnove in razvoja, prek zagotavljanja virov in logistike, izvedbe, vzdrževanja kakovosti do obvladovanega zaključka življenjskega cikla.
Življenjski cikel spremljamo celostno, in sicer z:
V letu 2022 smo z vrsto uspešnih zahtevnejših recertifikacijskih presoj v skupini uspešno vzdrževali vse že vpeljane sisteme vodenja.
| Družba | Potrdilo o skladnosti | Obseg veljavnosti certifikacije |
|---|---|---|
| Telekom Slovenije | SIST EN ISO 14001 | Veljavnost: 31. 1. 2026 |
| SIST EN ISO 22301 | Veljavnost: 11. 4. 2025 | |
| SIST EN ISO/IEC 27001 | Veljavnost: 28. 4. 2023 | |
| SIST EN ISO/IEC 27018 | Veljavnost: 28. 4. 2023 | |
| SIST EN ISO 50001 | Veljavnost: 31. 1. 2026 | |
| SIST EN 50518 | Veljavnost: 28. 10. 2025 | |
| GVO | SIST EN ISO 9001 | Veljavnost: 31. 12. 2023 |
| SIST EN ISO 14001 | Veljavnost: 31. 12. 2023 | |
| Avtenta | SIST EN ISO 9001 | Veljavnost: 30. 6. 2025 |
| IPKO (Kosovo) | SIST EN ISO 9001 | Veljavnost: 24. 12. 2023 |
| SIST EN IEC/ISO 27001 | Veljavnost: 24. 12. 2023 |
V letu 2022 smo uspešno izvedli tudi druge presoje za ohranjanje certifikatov proizvajalcev, kot so MS Partner, Cisco, Oracle in HP, ter za sisteme, ki temeljijo na drugih priporočilih (Notranja pravila, Družini prijazno podjetje, sistem vodenja ECS-PPT/DARSGo, skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic itd.). Na njihovo željo smo izvedli tudi nekaj presoj pri poslovnih partnerjih.
Uspešnost in delovanje sistemov preverjamo z meritvami objektivnih kazalnikov napredka ter spodbujamo še večjo integracijo sistemov vodenja v vsakodnevno trajnostno odgovorno poslovanje in vodenje družbe oziroma skupine. V letu 2022 smo zaključili samooceno odličnosti poslovanja matične družbe po globalni metodi EFQM 2020 in izvedli dve polletni oceni napredka pri realizaciji izbranih prednostnih ukrepov iz samoocene. Z uporabo standardov GRI v letnem poročilu izpolnjujemo zahteve direktive o nefinančnem poročanju in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Celovito varovanje premoženja družbe in varnega delovnega okolja sta prednostni nalogi korporativne varnosti v skupini. S celostnim upravljanjem korporativne varnosti omogočamo hiter odziv na evidentirane varnostne dogodke in zmanjševanje varnostnih tveganj. Z nenehnim spremljanjem razvoja na področju korporativne varnosti, vpeljavo inovativnih rešitev za zaščito in preprečevanje varnostnih dogodkov ter hitrim prepoznavanjem novih groženj zagotavljamo varnost in kakovost delovanja omrežja in storitev.
varovanje ljudi in premoženja družbe. V letu 2022 smo nadaljevali posodabljanje in širitev sistemov tehničnega varovanja.
Sisteme tehničnega varovanja družbe upravljamo z lastnim sodobnim Varnostno-nadzornim centrom. Varnostno-nadzorni center deluje v skladu z veljavnimi predpisi na tem področju in je certificiran po standardu SIST EN 50518. V letu 2022 smo prešli na zadnjo različico standarda, s čimer smo zadostili zakonskim zahtevam s tega področja.
Z izobraževanjem in testiranjem zaposlenih glede prepoznavanja varnostnih groženj, predvsem na področju kibernetske varnosti, nenehno dvigujemo standarde in visoko raven varnostne kulture in zavedanja o pomenu varovanja informacij. O varnostnih grožnjah in varni uporabi elektronskih komunikacij ozaveščamo tudi uporabnike naših storitev.
Zagotavljamo izpolnjevanje zakonskih zahtev s področja obravnave in varovanja tajnih podatkov. Družba izvaja tudi druge zakonske obveznosti v skladu z določili ZEKom-2 ter predpisov s področja kritične infrastrukture, obrambe ter zaščite in reševanja.
V Skupini Telekom Slovenije smo vse leto skrbni do družbenega okolja, v katerem delujemo. Tudi v letu 2022 smo z donacijami pomagali ranljivim skupinam, starostnikom, mladostnikom iz socialno ogroženih okolij ter številnim humanitarnim ustanovam in projektom.
Ob zaključku leta smo z donacijo v vrednosti 10.000 evrov podprli Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki s svojimi programi pomaga in lajša življenje starostnikom.
V letu 2022 smo izpeljali tri posebne in srčne projekte za ozaveščanje o raku.
V septembru, ki je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku, smo donacijo v višini 5.000 evrov predali društvu Junaki 3. nadstropja. Junaki 3. nadstropja so otroci, ki se ali pa so se zdravili na hemato-onkološkem oddelku v 3. nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani. To so otroci z rakom. Sodelovali smo tudi pri izvedbi dogodka, na katerem smo Junakom 3. nadstropja skupaj z Nordijskim centrom Planica pripravili mini olimpijske igre.
Oktobra, ki je mesec ozaveščanja o raku dojk, smo skupaj s Samsungom Združenju Europa Donna Slovenija, ki izvaja aktivnosti za ozaveščanje o raku dojk ter nudi podporo bolnicam in njihovim svojcem ob diagnozi raka dojk, donirali 10.000 evrov. Z društvom sodelujemo že 15 let.
Novembra, ki je mesec za ozaveščanje o raku pri moških, smo skupaj z družbo Xiaomi donacijo v višini 5.000 evrov predali Slovenskemu onkološkemu društvu za moške OnkoMan.
V vse aktivnosti in predaje donacij smo vključili sodelavke in sodelavce z osebnimi izkušnjami na navedenih področjih.
Za sponzorstva in donacije smo v Skupini Telekom Slovenije v letu 2022 namenili 2,1 milijona evrov ali 0,3% prihodkov od prodaje.
| šport | humanitarnost | izobraževanje/znanost | kultura | drugo |
|---|---|---|---|---|
Pomagali smo naslednjim organizacijam:
Podpiramo izobraževalno-znanstvene projekte, konference in strokovna srečanja:
Na področju kulture podpiramo vsebinsko raznolike in geografsko razpršene prireditve in projekte:
Odgovoren in transparenten odnos z uporabniki ter njihovo zadovoljstvo so ključni za naše uspešno poslovanje. Zadovoljen uporabnik je zato ena izmed naših temeljnih vrednot, doseganje vodilne uporabniške izkušnje pa ključnih strateških usmeritev. Potrebam in željam posameznih segmentov uporabnikov se nenehno prilagajamo, skrb zanje pa uresničujemo z uporabniku prijaznimi in tehnološko naprednimi storitvami, izdelki in vsebinami. Pri tem skrbimo, da storitve tržimo odgovorno in etično. Za premagovanje sodobnih družbenih izzivov razvijamo posebne tehnološke rešitve, spodbujamo digitalno pismenost in omogočamo širok dostop do komunikacijskih storitev.
V marketinških procesih in pri oglaševanju spoštujemo visoke standarde trženjske etike. V Telekomu Slovenije jih uresničujemo tudi kot podpisniki Kodeksa ravnanja izvajalcev javnih elektronskih komunikacijskih storitev za zaščito uporabnikov, Kodeksa mobilnih operaterjev in internetnih ponudnikov za zaščito uporabnikov ter listine o odgovornosti podjetij Evropskih telekomunikacijskih operaterjev (ETNO). Ob tem spoštujemo Zakon o medijih in Slovenski oglaševalski kodeks ter sledimo priporočilom AKOS-a s področja skrbi za uporabnike.
Pri tržnem komuniciranju izvajamo t.i. samoregulacijo oglaševanja, kar pomeni, da pri vsakem načrtovanju komunikacijskih projektov preverjamo upoštevanje zakonodaje in kodeksov. Prav tako upoštevamo primere dobre prakse, ki jih je pripravila Slovenska oglaševalska zbornica (www.soz.si/projekti_soz/dobra_praksa/). Splošne profesionalne kodekse na področju oglaševanja upoštevata tudi družbi TSmedia in IPKO.
Zoper Telekom Slovenije je bil pri oglaševanju NEOpaketov v letu 2022 uveden prekrškovni postopek skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov zaradi neustrezno oglaševane cene in cenovne prednosti NEO paketov. Oglaševanje smo nemudoma korigirali in prejeli zapisnik o inšpekcijskem pregledu, v katerem je Tržni inšpektorat ugotovil, da smo sledili izrečenemu upravnemu opozorilu in ustrezno označili bistvene informacije glede časovne omejitve trajanja nižje mesečne naročnine. Skladno s tem je inšpektorat upravni postopek ustavil. V drugih družbah Skupine Telekom Slovenije kršitev s področja tržnega komuniciranja ni bilo.
V letu 2022 v Centru za pomoč uporabnikom skupno odgovorili na 440.485 klicev in 162.655 e-sporočil ter opravili 8.114 klicev prek videoidentifikacije. Prek spletnega pogovora in družbenih omrežij smo zabeležili 13.015 stikov.
Digitalni svetovalec Maks je imel skupno 38.647 stikov z uporabniki. Njegovo znanje predvsem s tehničnega področja nenehno dopolnjujemo in nadgrajujemo. Tako ima poleg osnovnih komunikacijskih storitev tudi znanje na področju podpore storitve VALÚ, razširil je znanje o novostih na platformi NEO, uporabnikom pomaga z odgovori na vprašanja glede pametnega doma, dostopne točke WiFi in podobno.
Portal Moj Telekom uporablja že več kot 60 % uporabnikov naših storitev.
| 8.114 | klicev smo opravili prek videoidentifikacije |
|---|---|
| 440.485 | prejetih klicev |
| 162.655 | odgovorjenih e-sporočil |
| 38.647 | stikov z uporabniki prek digitalnega svetovalca Maksa |
Na spletnem mestu www.telekom.si smo zabeležili prek 20 milijonov obiskov, od tega je bilo skoraj 82 % opravljenih prek mobilnih naprav. V letu 2022 smo se pridružili tudi družbenemu omrežju TikTok, s čimer se želimo še bolj približati generaciji Z.
Na vseh ključnih družbenih omrežjih še naprej ohranjamo vodilno mesto med telekomunikacijskimi podjetji, kar nam omogoča, da naše objave in vsebine dosegajo večje število uporabnikov. V Telekomu Slovenije zaposlene spodbujamo k aktivnemu ambasadorstvu v digitalnem okolju. V ta namen smo vpeljali digitalno platformo Sociabble, v okviru katere aktivno sodeluje 100 zaposlenih. Ambasador podjetja v digitalnem okolju lahko postane vsak zaposleni, ki na družbenih omrežjih ustvarja in deli naše zgodbe. Tako postane pomemben člen pri soustvarjanju našega ugleda in znamke Telekom Slovenije.
zagotavljamo povezljivost na velikih športnih in drugih dogodkih. Nadaljevali smo razvoj aplikacij za tehnike na terenu. Konec leta 2022 smo uvedli novo orodje za izdelavo enostavnih tehničnih rešitev, kar nam omogoča še hitrejšo pripravo rešitev in poenoteno vsebino na ravni vseh izvajalcev.
| GRI PA10 | 89,993 | 166,949 | 177,803 | 306,204 |
|---|---|---|---|---|
| !Chart showing total number of followers on social media |
V letu 2022 smo izstavili 5,5 milijona računov za telekomunikacijske storitve. Število vseh računov je bilo manjše za 3,5 %, kar je rezultat združevanja računov v skupni račun. Uporabniki so reklamirali 0,53 % vseh izdanih računov. Delež reklamacij v vseh računih je tako ostal na enaki ravni kot v letu 2021.
V skrbi za okolje postopno ukinjamo papirnato poslovanje in s številnimi aktivnostmi spodbujamo zmanjšanje števila tiskanih računov. V letu 2022 smo tako število računov v eni izmed elektronskih oblik, glede na preteklo leto, povečali za 3 %.
V reševanje reklamacij smo uspešno uvedli tekstovno analitiko, ki temelji na strojnem učenju in zajema korak knjiženja reklamacij. Na ta način smo določene korake avtomatizirali in zaposlene preusmerili iz rutinskih opravil v vsebinsko reševanje reklamacij.
Zadovoljstvo spremljamo z redno raziskavo zadovoljstva zasebnih in poslovnih uporabnikov, redno merimo anketni mesečni in dnevni transakcijski NPS. NPS je eden od ključnih kazalnikov spremljanja zadovoljstva uporabnikov, ki nam sporoča, ali bi uporabniki Telekom Slovenije priporočili ali ne. V eni številki prikazuje uporabnikovo pripravljenost priporočanja, njegovo zadovoljstvo, zaznavo odličnosti uporabniške izkušnje in izražanje pripadnosti ponudniku.
Meritve NPS spremljamo agregirano mesečno, in sicer pri uporabnikih fiksnih in mobilnih storitev ter na najpomembnejših stičnih točkah. V primerjavi z NPS telekomunikacijskih operaterjev tujih trgov se Telekom Slovenije uvršča v zgornjo tretjino. V letu 2022 smo spremljali razgibano zadovoljstvo uporabnikov na naših stičnih točkah, vendar pasmo leto zaključili s povečanim številom zadovoljnih uporabnikov in z zastavljenimi ciljnimi vrednostmi.
Transakcijski NPS:
Vir: Telekom Slovenije, Transakcijski NPS, 2022.
V letu 2022 smo spremljali razgibano zadovoljstvo uporabnikov na naših stičnih točkah. Leto smo začeli bistveno nad povprečjem zadnjih dveh let, v poletnih mesecih pa smo spremljali padec zadovoljstva, ki ni trajalo dolgo. Že avgusta se je razpoloženje popravilo in oktobra smo že dosegli zastavljene ciljne vrednosti. Novembra in decembra smo spremljali preboj v povečanju števila zadovoljnih uporabnikov in leto zaključili z zastavljenimi ciljnimi vrednostmi.
Dosegli smo visok indeks transakcijskega NPS (obisk tehnika v sodelovanju s tehnično podporo), ki je v letu 2022 znašal 85 indeksnih točk (ohranili smo vrednost leta 2021). Certificirali smo »Prodajnega tehnika«, kar omogoča večji nabor svetovanja prodajnih aktivnosti.
V Telekomu Slovenije ohranjamo visoko raven zadovoljstva svojih uporabnikov (Valicon, pomlad 2022). Delež zadovoljnih in delež tistih, ki so z nami najbolj oziroma popolnoma zadovoljni, ostaja visok in je stabilen. Gradnike zadovoljstva s storitvami Telekoma Slovenije predstavljajo:
Indeks zadovoljstva uporabnikov Telekoma Slovenije
Vir: Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, pomlad 2022, n = 1028.
NEO uporabnike prepriča predvsem kot vmesnik z enostavnim glasovnim upravljanjem, enostavnim iskanjem vsebin, pregledno razporeditvijo in vsebinami na enem mestu (Valicon, Spremljanje produktnih znamk– NEO, december 2022, n = 1.027).
S platformo NEO je zadovoljnih 86 % uporabnikov, med njimi je petina popolnoma zadovoljnih. S funkcijo TV-zamika je zadovoljnih 92 % uporabnikov, s snemalnikom jih je zadovoljnih 87 %. Ključna prednost NEO pred drugimi ponudniki so vsebine na zahtevo oziroma videoteke (Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, pomlad 2022, n = 1.028). NEO dosega med uporabniki platform za pametno življenje najvišje deleže v večini elementov.
Med najpogostejšimi načini plačevanja blaga in storitev obstajajo plačilne kartice in gotovina, za 5 odstotnih točk se je povečal delež uporabnikov mobilnih denarnic, ki jih uporablja že 65% Slovencev v starosti 15–75 let.
V kategoriji mobilnih plačilnih sistemov in mobilnih denarnic je VALÚ v letu 2022 okrepil svojo piramido moči na BSI= 24 (+3 točke za prepoznavnost, izbiro in uporabo). (Valicon, Spremljanje produktnih znamk– VALÚ, december 2022, n = 1.027).
Vir: Valicon, Zadovoljstvo med poslovnimi uporabniki, december 2022, n= 147.
Zadovoljstvo z našimi prodajnimi mesti dvakrat letno merimo z raziskavo Navidezni nakup. Pri tem merimo zadovoljstvo obiskovalcev prodajnih mest ter zadovoljstvo s kontaktnimi centri in z odzivnostjo na sporočila, poslana na elektronski naslov [email protected]. Vse meritve dosegajo visoke ocene.
Vir: Valicon, Navidezni nakup, jesen 2022.
TSmedia meri zadovoljstvo uporabnikov z raziskavami spletnih produktov z uporabo spletne analitike (npr. MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani, število prikazov, število obiskovalcev, odbojno razmerje) ter s spletnimi anketami in obrazci za sporočanje mnenj uporabnikov na vseh produktih.
V Avtenti v letu 2022 niso izvedli meritev zadovoljstva.
GVO zadovoljstvo redno meri z anketnim vprašanjem ob vsaki zaključeni gradnji. Enkrat letno skladno z mednarodnim standardom ISO 9001 opravi tudi analizo za področje gradenj in projektiranja. Za področje gradenj je GVO v letu 2022 od Telekoma Slovenije prejel povprečno oceno 4,63 (1 je najnižja, 5 najvišja ocena), za področje projektiranja pa 4,86. Zunanji naročniki so projektiranje ocenili s povprečno oceno 4,94.
V TSinpo enkrat letno opravijo nestrukturiran pogovor z uporabniki. Kvalitativne ocene zadovoljstva ostajajo na enaki ravni kot v preteklih letih.
Soline meritev zadovoljstva ne izvajajo.
IPKO redno zbira in spremlja uporabniško izkušnjo s pomočjo tržnih raziskav, družbenih omrežij in internih kvantitativnih študij. Meritve zadovoljstva uporabnikov in ocene NPS izvaja pri uporabnikih fiksnih in mobilnih storitev. Ocene NPS (v raziskavi Moči znamke) so bile pri njegovih uporabnikih vedno pozitivne in dosegajo najvišje ocene za mobilne in fiksne storitve med operaterji na trgu, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2022. IPKO redno meri zadovoljstvo tudi z anketami, ki jih izvaja interna ekipa. Meritve izvaja s kupci, ki so bili na prodajnem mestu in so imeli stik s klicnim centrom, ter z izvajalci na terenu. Skupna ocena zadovoljstva na lestvici od 1 do 10 je v letu 2022 v mobilnem segmentu znašala 8,3 (enako kot leto prej), v fiksnem pa 7,5 (7,6 leto prej).
S svojimi storitvami skrbimo za digitaliziranost družbe ter za odgovorno in široko dostopnost storitev. Pri tem različnim ranljivim skupinam omogočamo posebne rešitve in prilagojeno ponudbo.
| Skupina uporabnikov | Ponudba ali projekt |
|---|---|
| Zdravje in varnost vseh uporabnikov | * Vsem uporabnikom omogočamo zaščito domačega omrežja in mobilnih naprav s storitvijo Varensplet. |
| * Naročnikom, ki imajo hkrati mobilne in fiksne storitve Telekoma Slovenije, omogočamo brezplačno storitev Strela alarm, ki jih vnaprej opozori na možnost udara strel na območju, kjer imajo fiksni priključek. | |
| * Na spletnih straneh v rubriki Nasveti za varno rabo mobilnih naprav in storitev uporabnikom svetujemo glede varne rabe komunikacijskih naprav in storitev. | |
| * Za starejše in tehnologije nevešče uporabnike imamo v ponudbi preproste mobitele. | |
| * Za spremljanje zdravih navad in aktivnosti, kot so štetje korakov ali merjenje srčnega utripa ponujamo različne naprave, ki smo jih predstavili pod skupnim naslovom 10.000 korakov na dan odžene zdravnika stran. | |
| * Slovenskim bolnišnicam in zdravstvenim domovom omogočamo uporabo telemedicinskih storitev, s katerimi lahko zdravstveno stanje pacientov spremljajo na daljavo brez hospitalizacije ali obiska ambulante (pacient ima na domu merilnike vitalnih funkcij, ki brezstično prenašajo meritve k zdravniku v ambulanti oziroma bolnišnici). | |
| Otroci | - Starši lahko prek portala Moj Telekom otrokom omejijo dostop do zanje neprimernih spletnih strani. Na portalu so že prednastavljene vsebinske kategorije za dostop do neprimernih vsebin. |
| - Programska opcija Da Vinci Kids ponuja številne izobraževalne video in interaktivne vsebine za otroke v starosti od 6 do 12 let. Video vsebine na humoren in zanimiv način otrokom približajo znanost, matematiko, tehnologijo, zgodovino, kulturo, naravo in šport. | |
| - Na naših prodajnih mestih so na voljo Moje prve pogodbe, s katerimi otroci s starši naredijo načrt, kako bodo svoj mobitel ali drugo mobilno napravo uporabljali zmerno in odgovorno. | |
| - V okviru platforme NEO skrbno izbiramo ponudbo risank in drugih vsebin, ki so. | |
| --- | |
| # Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022 |
V Telekomu Slovenija najnaprednejše IKT-storitve in vsebine zagotavljamo tako v mestnih kot podeželskih območjih ters tem prispevamo k preseganju digitalnega razslojevanja družbe. Signal mobilne telefonije je dostopen 99,75 % prebivalcem Slovenije, velik del ozemlja je pokrit s širokopasovnim dostopom do interneta in s fiksno telefonijo.
Uporabnikom na območjih, kjer vzpostavitev fiksnega priključka ni mogoča, fiksne storitve zagotavljamo tudi prek mobilnega omrežja. Pospešeno gradimo najsodobnejše optično omrežje, na katerega omogočamo priklop že več kot 442 tisoč gospodinjstvom v Sloveniji.
| 2G/GSM | 4G/LTE | 4G+/LTE-A | 5G |
|---|---|---|---|
| 99,75 % | 97,03 % | 84,08 % | 40,04 % |
Široko dostopnost do IKT-storitev omogoča tudi IPKO. Kot prvi operater na Kosovu je uspešno zaključil testiranje tehnologije mobilnega omrežja pete generacije (5G) in od kosovskega regulatorja ARKEP prejel frekvenčni pas. Z omrežjem, ki je v testiranjih doseglo hitrost 1,2 GB/s, bo tako kmalu omogočil začetek najnovejšega tehnološkega napredka. IPKO poleg tega vlaga tudi v optična vlakna ter širitev pokritosti in zmogljivost 4G omrežja.
| 2G | 3G | 4G |
|---|---|---|
| 99,2 % | 91,0 % | 88,8 % |
vključenostjo v celoten proces, prav tako si s številnimi aktivnostmi prizadevamo za čim boljšo celovito izkušnjo in obravnavo zaposlenih.
Skrb za zaposlene je ključen element naše kadrovske politike in organizacijske kulture. Veliko aktivnosti namenjamo promociji zdravja, dobrega počutja in preprečevanju izgorelosti. Zaposlenim omogočamo zdravo in varno delovno okolje, posebno pozornost namenjamo fleksibilnosti, hibridnim oblikam dela, omogočanju gibljivega delovnega časa za lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti, ob tem pa izvajamo številne aktivnosti za krepitev zdravega življenjskega sloga.
Pri tem zavračamo vsakršno obliko trpinčenja, nadlegovanja ali diskriminacije zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja, verskega, političnega ali drugega prepričanja, narodnostnega in socialnega porekla, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin. Posamezne družbe v skupini imajo za ugotavljanje morebitne diskriminacije in ukrepanje v tovrstnih primerih uvedene ustrezne mehanizme. Več o Etičnem kodeksu Skupine Telekom Slovenije v poglavju 8.1.2.
Tako kot v predhodnih letih tudi v letu 2022 v nobeni od družb Skupine Telekom Slovenije nismo imeli pritožb zaradi diskriminacije.
61
60
Ob zaključku leta 2022 je bilo v Skupini Telekom Slovenije skupno 3.262 zaposlenih, od tega 2.784 v Sloveniji. V primerjavi z letom 2021 se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,7 %, in sicer predvsem zaradi prenehanja delovnih razmerij iz poslovnega razloga ter upokojitev v družbah Telekom Slovenije, GVO in IPKO.
V Skupini Telekom Slovenije je fluktuacija znašala 7,4 % in se je v primerjavi z letom 2021 zvišala za 1,3 odstotne točke.
| Skupina | Telekom Slovenije | Druge družbe v Sloveniji | IPKO | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 3.262 | 2.103 | 681 | 478 | |
| Vrsta zaposlitve | Nedoločen čas | 2.950 | 2.066 | 575 | 309 |
| Določen čas | 312 | 37 | 106 | 169 | |
| Spol | Moški | 2.195 | 1.368 | 552 | 275 |
| Ženske | 1.067 | 735 | 129 | 203 | |
| Delovni čas | Polni delovni čas | 3.198 | 2.061 | 659 | 478 |
| Krajši delovni čas (invalidnost, starševstvo) | 64 | 42 | 22 | 0 | |
| Vrsta pogodbe | Zaposleni po kolektivni pogodbi | 3.197 | 2.055 | 672 | 470 |
| Zaposleni izven sistema kolektivne pogodbe | 65 | 48 | 9 | 8 |
Izobrazbena struktura
V Skupini Telekom Slovenije ima zaposlitev na podlagi kolektivne pogodbe sklenjenih 98 % vseh zaposlenih, kar je približno enak delež kot v letu 2021 (98,1 %). Preostala 2 % zaposlenih ima pogodbe zunaj sistema kolektivne pogodbe; to so predvsem vodstveni delavci.
Skupno je bilo v letu 2022 v Skupini Telekom Slovenije 67,3 % vseh zaposlenih moških, 32,7 % je bilo žensk. V Sloveniji prevladujejo moški, v družbi IPKO pa je razmerje v prid moških nekoliko nižje (57,5 %).
| Starostni razred | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Druge družbe v Sloveniji | IPKO | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi | |
| 18–30 | 131 | 61 | 62 | 16 | 41 | 27 | 28 | 18 |
| 31–40 | 47 | 61 | 21 | 18 | 21 | 23 | 5 | 20 |
| 41–50 |
GRI 2-7
GRI 401-1
GRI 2-30
Povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije je 46,1 leta. V družbi IPKO je povprečna starost 37 let, sledi GVO s povprečno starostjo 40,3 leta. Najvišja je povprečna starost zaposlenih v družbi TSinpo, in sicer 52,7 leta.
Pridobivanje novih znanj inkrepitev kompetenc zaposlenih je izredno pomembno, saj lahko le tako razvijamo ustrezne poslovne modele, najsodobnejše storitve in nove poslovne priložnosti. S stalnim načrtnim izobraževanjem, upravljanjem znanja in njegovim prenosom med sodelavci zagotavljamo rast in razvoj tako družbe kot zaposlenih. Program izobraževanj, v okviru katerega lahko zaposleni izbirajo med več kot 300 izobraževanji z različnih področij, vsako leto nadgrajujemo z novimi in aktualnimi vsebinami, v našem kompetenčnem centru za prenos znanj pa pospešujemo interni prenos znanja.
Za odgovorno ravnanje z zaposlenimi in spodbujanja njihovega smo v letu 2022 prejeli zlati certifikat TOP investitor v izobraževanje in se s tem umestili med organizacije, ki nadpovprečno odstopajo po obsegu vlaganj v izobraževanje zaposlenih.
Načrt razvoja in izobraževanja zaposlenih pripravimo vsako leto v okviru letnih razvojnih pogovorov. Pri tem opredelimo namen in cilje izobraževanj, s čimer spremljamo učinkovitost izobraževanj in učinke. Kakovost in koristnost izobraževanj presojamo tudi z merjenjem zadovoljstva udeležencev prek elektronskih anketnih vprašalnikov.
| Telekom Slovenije | GVO | TSmedia | Avtenta | Soline | TSinpo | IPKO | Skupina Telekom Slovenije |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2020 | 31.12.2021 | 31.12.2022 | |||||
| 2,165 | 462 | 58 | 46 | 89 | 44 | 528 | 3,392 |
| 2,119 | 445 | 54 | 46 | 86 | 45 | 489 | 3,284 |
| 2,103 | 443 | 57 | 46 | 89 | 46 | 478 | 3,262 |
Med zaposlenimi je bilo veliko zanimanja za strokovne vsebine in tudi za mehke veščine.
| Ind. | 2022 | 2021 | 2020 | Ind. | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Število udeležencev izobraževanj | 2.962 | 2.985 | 3.085 | 99,2 | 2.172 | 2.163 | 2.170 | 100,4 |
| Število ur izobraževanj | 88.586 | 99.660 | 63.069 | 88,9 | 67.646 | 67.884 | 54.635 | 99,6 |
| Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje* | 90,8% | 90,9% | 99,9% | 99,9 | 100% | 100% | 100% | 100,0 |
| Število ur izobraževanja na zaposlenega | 27,2 | 30,3 | 18,6 | 89,8 | 32,2 | 32,0 | 25,2 | 100,0 |
*V deležu zaposlenih, vključenih v izobraževanje, so v številu udeležencev všteti tudi posamezniki, ki so se v letu 2022 izobraževali, na 31.12. pa niso bili več zaposleni v Skupini Telekom Slovenije.
V letu 2022 smo na ravni Skupine Telekom Slovenije opravili za 11% manj ur izobraževanj, v Telekomu Slovenije pa nekoliko več kot v letu 2021. Zmanjšalo se je število ur izobraževanj, izvedenih na daljavo, povečalo pa število ur izvedenih izobraževanj v živo. V Telekomu Slovenije smo 27 % ur izobraževanj izvedli na daljavo, 67 % ur v živo s klasičnimi delavnicami, 6% ur pa z e-tečaji v okviru internega učnega e-portala Znam!. Interni predavatelji so opravili 36 % ur izobraževanj oziroma 61 % vseh izobraževanj.
V Telekomu Slovenije je bilo v izobraževanje vključenih 65 % moških in 35 % žensk, kar ustreza razmerju zaposlenih po spolu. Največ so se izobraževali zaposleni v starosti od 41 do 50 let (24 % vseh udeležencev oziroma 25 % vseh ur izobraževanj).
Od skupno 88.586 ur izobraževanj je bilo za zaposlene na tehničnem in prodajnem področju izvedenih 63 % ur oziroma 55.932 ur.
| Kategorija zaposlitve | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | 2022 | 2021 | 2020 | Ind. | 22/21 | 2022 | 2021 | 2020 | Ind. | 22/21 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tehnično in prodajno področje | 55.932 | 62.588 | 42.096 | 89,4 | 46.356 | 45.484 | 36.064 | 101,9 | ||||
| Administracija |
Na ravni skupine so se zaposleni največ izobraževali na področju varnosti in zdravja pri delu ter ohranjanja in varovanja zdravja, sledila so izobraževanja s področja razvoja storitev in produktov ter sprememb zakonodaje. Veliko pozornosti smo namenjali tudi izobraževanju in usposabljanju s področij informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov in strokovnemu razvoju vodij.
V okviru portala za e-izobraževanje Znam! smo objavili 172 e-tečajev, kar je petina vseh vsebin v Telekomu Slovenije. Portal je z najnovejšimi znanji dostopen vsem zaposlenim v Telekomu Slovenije ter zaposlenim v družbah TSmedia, Avtenta in TSinpo, poleg tega pa tudi našim pooblaščenim prodajalcem.
| Varnost in zdravje pri delu | 22% |
|---|---|
| Zakonodaja | 15% |
| Produktna znanja | 11% |
| Prodaja | 10% |
| Poslovne veščine | 9% |
| Komunikacijske veščine | 8% |
| Informatika in računalništvo | 6% |
| Informacijsko komunikacijske tehnologije | 6% |
| Tuji jeziki | 4% |
| Vodenje | 4% |
| Druga znanja | 3% |
| Ekonomika | 2% |
| Energetika in strojništvo | 0% |
Z naprednim izobraževalno-razvojnim programom S.M.A.R.T v Telekomu Slovenije gradimo štiri ključne elemente ob stiku z uporabniki naših storitev: enoten pristop, dvig vrednot, razvoj kompetenc in timsko delo. Tako s konsistentnim in sistematičnim pristopom opolnomočamo zaposlene, ki so v stiku z uporabniki naših storitev (svetovalci, tehniki, prodajalci, dispečerski center), ter krepimo njihove kompetence, s čimer zagotavljamo odličnost uporabniške izkušnje na vseh najpomembnejših točkah stika.
Zaposlenim omogočamo financiranje študija ob delu in plačano odsotnost za pripravo na študijske obveznosti. Konec leta 2022 je imelo na ravni Skupine Telekom Slovenije pogodbo za pridobitev višje stopnje izobrazbe sklenjeno 32 zaposlenih, od tega 23 v Telekomu Slovenije in devet v družbi GVO.
V Kompetenčnem centru za prenos znanj pospešujemo interni prenos znanja. Kompetenčni center temelji na štirih stebrih, v vsakem pa razvijamo prilagojene razvojno-izobraževalne programe, ki ambasadorjem znanja (našim internim predavateljem) omogočajo razvoj potrebnih veščin za prenos znanja, osebni razvoj, medsebojno povezovanje in izmenjavo izkušenj. V letu 2022 se je v kompetenčnem centru usposabljalo več kot 200 ambasadorjev znanja, in sicer na področjih predavateljskih veščin, izdelave e-tečajev ter mentorskih veščin in veščin coachinga.
Medgeneracijsko sodelovanje je sestavni del naših medsebojnih odnosov. V ta namen imamo vzpostavljen mentorski sistem, v okviru katerega starejši sodelavci prenašajo znanje in izkušnje na mlajše sodelavce, in tudi obratno. Poleg tega, da krepimo medgeneracijske vezi, tako utrjujemo tudi povezanost in sodelovanje med zaposlenimi.
Za aktivnosti, ki jih izvajamo na področju medgeneracijskega sodelovanja, smo prejeli priznanje MEGA navdih 2022. Gre za priznanje, ki ga v okviru projekta spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu in sobivanja generacij z geslom Vsi zmagujemo, ki ga sofinancirata Republika Slovenija prek Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropska unija prek Evropskega socialnega sklada.
Z enotnim mentorskim sistemom zagotavljamo načrten razvoj ter ohranjanje in nadgradnjo ključnih znanj, ki jih imamo v podjetju. Pri tem evidentiramo strokovna in ključna znanja ter njihove nosilce, nato pa jih zaposleni v mentorskem procesu prenašajo na naslednike, novozaposlene, sodelavce, ki spreminjajo področje dela, sodelavce, ki se po daljši odsotnosti vračajo na delovno mesto, pa tudi dijake in študente na strokovni praksi ali na študentskem delu in štipendiste. V letu 2022 je bilo v mentorski proces vključenih 35 sodelavk in sodelavcev.
Sistem ključnih in perspektivnih kadrov Telekoma Slovenije vključuje posameznike, ki nadpovprečno prispevajo k doseganju ciljev podjetja, imajo visoko razvite kompetence in si želijo nadaljnjega razvoja. Gre za kontinuiran proces, v katerem z načrtnim izobraževanjem razvijamo njihove potenciale, vzgajamo naslednike, jih prednostno vključujemo v proces kadrovanja na zahtevnejša delovna mesta in se zavzemamo, da jih v podjetju zadržimo.
V letu 2021 smo za posamezne ključne in perspektivne zaposlene pripravili individualne razvojne načrte za pridobivanje dodatnih strokovnih znanj in želenih kompetenc.
V letu 2019 smo zasnovali temelje znamke delodajalca ter skupaj z zaposlenimi postavili obljubo delodajalca, ki se glasi Soustvarjajmo digitalno prihodnost Slovenije, podprto s štirimi stebri: razvoj, znanje, največji in Slovenija. V letu 2022 smo s pomočjo fokusnih skupin z zaposlenimi preverili izpolnjevanje postavljene obljube in postavljenih temeljev. Zaposleni so opazili vidne spremembe na področju razvoja zaposlenih, komuniciranja, izobraževanja in prenosa znanja ter pri drugih ključnih kadrovskih sistemih in praksah.
Znamko delodajalca utrjujemo tudi z različnimi dogodki, sodelovanjem s šolami in fakultetami, raziskovalnimi institucijami, kadrovskimi štipendijami, gostujočimi predavanji ipd.
Na strateško pomembnih področjih (IKT, multimedija, storitve v oblaku, uporabniški vmesniki, kibernetska varnost itd.) želimo pridobiti najboljše dijake in študente. Skladno s tem v Telekomu Slovenije dijakom in študentom omogočamo opravljanje praktičnega usposabljanja in izobraževanja. Najboljše identificiramo kot kandidate za zaposlitev; od leta 2017 do leta 2022 smo tako zaposlili sedem dijakov oziroma študentov, ki so pri nas opravljali obvezno praktično izobraževanje.
V letu 2022 smo praktično usposabljanje z opravljanjem dela in izobraževanja omogočili 77 dijakom in študentom. Že pet let zapored smo podelili tudi kadrovske štipendije, za študijsko leto 2022/2023 smo podelili tri dodatne. V letu 2022 smo imeli aktivnih 16 štipendistov, zaposlili pa smo jih osem.
V Telekomu Slovenije smo nadaljevali izvajanje ukrepov za krepitev kompetenc starejših sodelavcev ter aktivnosti s področja varovanja zdravja, ergonomije, delovnega okolja, delovnega časa, narave dela ter kariernega in osebnega razvoja. V primerjavi z letom 2021, ko smo največji poudarek namenjali ozaveščanju o pomenu skrbi za lastno zdravje in oblikovanja zdravega življenjskega sloga, smo se v letu 2022 osredotočali predvsem na ozaveščanje o pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja in sprejemanja raznolikosti. Poleg številnih izobraževanj na to temo smo s pomočjo interne komunikacije predstavljali prednosti tovrstnega sodelovanja in pomena medsebojnega prenosa znanja v obliki mentorstva. Na intranetu smo vse leto predstavljali primere dobre prakse mentorstva, in sicer v pogovorih z mentorji in mentoriranci. Prav mentorstvo je eden ključnih ukrepov ravnanja s starejšimi zaposlenimi.
izplačujemo glede na poslovne rezultate, božičnico izplačujemo v višini 70 % povprečne plače v Republiki Sloveniji, nekatere družbe v skupini pa božičnico izplačuje glede na poslovne rezultate.
Individualno nagrajevanje je odvisno od ocene doseganja postavljenih osebnih ciljev (stimulacija) in se lahko zaposlenemu izplača dvakrat letno. Za zaposlene na področju prodaje, ki imajo osebne prodajne cilje, smo v letu 2022 vpeljali četrtletno nagrajevanje. Nedenarne oblike nagrajevanja povezujemo z značajem dejavnosti (dobropis na VALU, darilni bon Solin ipd.). Zaposlenim omogočamo tudi druge ugodnosti, kot so dodatni zdravniški pregledi, vplačilo v drugi pokojninski steber, preventivno zdravje, fleksibilen delovni čas.
Zaposleni za nedoločen in določen čas imajo enake ugodnosti, razen pri plačevanju premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ga novozaposlenim v Sloveniji omogočimo po enem letu zaposlitve. Premijo po prvem letu delovnega razmerja plačujemo zaposlenim v družbah Telekom Slovenije (95 %), GVO (91 %), TSmedia (89%), Avtenta (81 %) in TSinpo (95 %).
Osnovna plača zaposlenega v Skupini Telekom Slovenije ni odvisna od spola, lokacije ali dejavnosti, temveč je v pogodbi o zaposlitvi opredeljena plača, ob upoštevanju delovnega mesta zaposlenega. Zaposleni v družbah v Sloveniji imajo vsaj enako izplačano najnižjo plačo, kot je določena minimalna plača v Sloveniji, v večini družb pa je najnižja izplačana plača višja od minimalne plače (za vsaj 12,5 %; podatek iz novembra 2022). V družbi IPKO imajo zaposleni prav tako višjo plačo od minimalno določene na Kosovu (za 36,4 %).
V Skupini Telekom Slovenije imamo dobro vzpostavljeno sodelovanje z univerzami, fakultetami in srednjimi šolami. Z njimi sodelujemo v okviru rednih predavanj (kot gostujoči predavatelji) in pri tematskih dogodkih. Za študente redno pripravljamo srečanja v prostorih Telekoma Slovenije, na katerih jim predstavimo vsebino dela, dobre prakse in pokažemo tehnologijo, s katero delamo. S študenti in dijaki sodelujemo tudi prek obvezne strokovne prakse, kadrovskih štipendij in smo jim v pomoč pri izdelavi diplomskih del.
Telekom Slovenije je generalni pokrovitelj univerzitetnega študijskega programa Multimedija, ki se izvaja na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Na področju izobraževanja zaposlenih in e-izobraževanja veliko sodelujemo z Laboratorijem za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, aktivno sodelujemo tudi s Šolskim centrom za pošto, ekonomijo in telekomunikacije ter s Fakulteto za varnostne vede Univerze v Ljubljani, saj so njeni študenti potencialni kadri za zaposlitev na področju kibernetske oziroma informacijske varnosti. Okrepili smo sodelovanje z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. IPKO omogoča pripravništva študentom različnih fakultet, kot so ameriška univerza RIT Kosovo, Univerzi Dardania in Prizren, Univerza v Prištini (Tehnična fakulteta), Kolegij Riinvest, Kolegij UBT idr.
Merjenje organizacijske vitalnosti (ORVI), ki vključuje organizacijsko klimo, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih, v Skupini Telekom Slovenije izvajamo na dve leti. V letu 2022 ga je izvedla družba GVO. Odzivnost je bila 71,1-odstotna, kar je za 15,7 odstotne točke manj kot leta 2019. Indeks ORVI, ki vključuje odzivnost, delovno okolje, sisteme, operativno vodenje, osebni pogled in zavzetost, je znašal 3,62, kar je za 0,10 manj kot leta 2019.
V Telekomu Slovenije organizacijsko kulturo spreminjamo v smeri konstruktivnega sloga obnašanja in vedenj zaposlenih. Konstruktivni slog pozitivno spodbuja vrhunsko kakovost, razvoj, medsebojno sodelovanje in poslovno odličnost. Aktivnosti potekajo s poudarkom na medsebojnem sodelovanju ter spodbujanju inovativnosti in kreativnosti.
Ocenjevalne pogovore v Telekomu Slovenije izvajamo dvakrat letno z vsemi zaposlenimi po kolektivni in individualni pogodbi, ki niso direktorji na prvi in drugi ravni. S slednjimi potekajo enkrat letno. V večini drugih družb v skupini ocenjevalno-razvojni pogovori potekajo enkrat letno. Ocena delovne uspešnosti je sestavljena iz ocene doseganja ciljev in ocene kompetenc.
V Telekomu Slovenije inovativne predloge in ideje zaposlenih zbiramo prek digitalnega nabiralnika idej – Brihta. Vzpostavljen je ustaljen postopek in celovit pregled od oddaje predloga do njegove morebitne realizacije oziroma povratne informacije. Za koristno idejo so zaposleni nagrajeni s praktično nagrado. Ideje, ki postanejo inovacije z večjo dodano vrednostjo, so lahko tudi denarno nagrajene.
Ideje s strani zaposlenih pridobivamo tudi z organizacijo različnih dogodkov, kot so interni medtimskih dogodki (TIMO), Brihtalnicah (delavnice generiranja idej, ki temeljijo na t.i. metodi brainwriting) in dogodki BrihtaLive (celodnevni kreativni dogodki). Za izvedbo tovrstnih dogodkov ter spodbujanje kreativnega in inovativnega razmišljanja smo po lokacijah opremili tudi dodatne namenske prostore, ki smo jim nadeli ime BrihtaPlac.
Predloge izboljšav, ideje in inovacije lahko dajo tudi zaposleni v drugih družbah skupine. V TSinpo so v letu 2022 izvedli tudi projekt »Tulec idej«, v okviru katerega so zaposlene pozvali k predlogom, kako vse bi lahko uporabili njihove kartonaste tulce.
Skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju konstruktivno sodelujemo s sveti delavcev Telekoma Slovenije, GVO in TSmedie ter skrbimo za stalen socialni dialog s sindikalnimi zaupniki (informiranje, skupna posvetovanja, podajanje soglasij).
Svet delavcev je v letu 2022 izvedel 12 rednih in tri dopisne seje. Osem rednih sej je bilo sklicanih v aktualnem mandatu sveta delavcev, štiri pa še v prejšnjem. Dopisne seje so bile vse tri opravljene v aktualnem mandatu.
Zaposlenim, ki jim to omogoča narava dela, omogočamo, da delo do dva dneva na teden opravljajo na daljavo. Možnost dela na daljavo je med zaposlenimi zelo dobro sprejeta.
Na ravni Skupine Telekom Slovenije pripravljamo različna srečanja z zaposlenimi, obdarimo prvošolčke, jubilante in novorojenčke zaposlenih, organiziramo počitniška varstva za otroke zaposlenih ter podpiramo klube upokojencev Telekoma Slovenije.
Zaposleni se lahko vključijo v športno društvo TSsport, ki deluje v okviru Telekoma Slovenije ter ki omogoča udeležbo na rekreativnih vadbah in prvenstvih Skupine Telekom Slovenije v različnih športih. Društvo zaposlenim omogoča ugodnejše ponudbe za različne športne panoge. V letu 2022 je društvo izvedlo prvenstva v smučanju, badmintonu, namiznem tenisu, teku, odbojki na mivki, jadranju, golfu, kegljanju, bowlingu, streljanju, tenisu in košarki. Organiziralo je tudi začetniški tečaj golfa, tečaj footgolfa in tečaj samoobrambe, namenjen ženskam in otrokom zaposlenih. Na voljo je tudi možnost vodene vadbe pilatesa na daljavo. Zaposleni Telekoma Slovenije se lahko enkrat tedensko udeležijo brezplačne spletne vadbe pilatesa.
Čeprav v manjšem obsegu kot v dveh letih prej, smo tudi v letu 2022 na ravni Skupine Telekom Slovenije izvajali ukrepe za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19. Zaposlene smo ozaveščali o preventivnih aktivnostih v domačem in službenem okolju ter izvajali protokole oziroma navodila, kako ravnati ob okužbi. Zaposlenim zagotavljamo vso potrebno zaščitno opremo, ob okužbi ali potencialnih visokorizičnih stikih pa smo jim na voljo za dodatne informacije in nasvete.
Upravljanje varnosti in zdravja pri delu poteka skladno z zakonodajnimi zahtevami, opredeljenimi za vse zaposlene in vsak segment posebej. V letu 2022 smo izvedli vse ključne ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Opravili smo meritve ekoloških razmer in osvetlitev delovnega okolja na vseh lokacijah, kjer je bilo to potrebno. Postopek prepoznavanja nevarnosti, povezanih z varnim delom, poteka na treh ravneh: prek rednih usposabljanj s področja varnosti pri delu, rednih pregledov lokacij in različnih projektnih skupin.
Vsa usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu so skladna z zahtevami zakonodaje ter so tako teoretična kot praktična. Izvajamo jih v obliki predavanj, večinoma kot e-izobraževanje. Izvedli smo usposabljanja s področja poškodb pri delu, požarne varnosti, dela na višini in usposabljanja odgovornih oseb za izvedbo evakuacije. Redno smo zagotavljali osebno varovalno opremo in nadzirali njeno pravilno uporabo. Na večjih lokacijah in v Telekomovih centrih imamo nameščene polavtomatske defibrilatorje za zagotavljanje pomoči v primeru zastoja srca.
Zaposlene v Telekomu Slovenije o dodatnih preventivnih zdravstvenih pregledih in cepljenjih proti različnim boleznim ter o aktualnih zdravstvenih vsebinah obveščamo na portalu za zdravje Modro jabolko. Zdravo življenje promoviramo z objavami različnih člankov ter informacij o gibanju in zdravi prehrani. Vsako leto v začetku leta objavimo nabor dodatnih zdravstvenih pregledov, na katere se lahko zaposleni prijavijo. Lani je bilo tako izvedenih 750 pregledov. V TSmedii sodelavce spodbujajo h gibanju s tedensko spletno razgibalnico.
V družbah v Sloveniji je za vse zaposlene področje varnosti in zdravja pri delu vsebinsko celovito urejeno (ZVZD-1), prav tako ga urejajo izjave o varnosti z ocenami tveganj. V družbi IPKO je področje urejeno z lokalno zakonodajo, izjavo o varnosti z ocenami tveganj ter s sprejetim internim sistemom nadzora zdravja, varnosti in kakovosti, v katerega so vključeni vsi zaposleni. V letu 2022 je IPKO opravil meritve mikroklimatskih razmer, opredelil možna tveganja na delovnem mestu ter sprejel potrebne ukrepe in priporočila. Izvedel je tudi izobraževanje za vse zaposlene.
Zaposlene v Telekomu Slovenije na usposabljanjih dejavno spodbujamo k sodelovanju pri razvoju, implementaciji in evalvaciji varnosti in zdravja pri delu. Odgovornost je opredeljena z zakonodajo in pooblastili, odločitve pa sprejemajo vodje na vseh ravneh v sodelovanju z zaposlenimi. Vprašanja s področja varnosti in zdravja pri delu obravnava tudi svet delavcev družbe. Zaposlene spodbujamo, naj opozarjajo na morebitne nevarnosti, s čimer preprečujemo ali blažimo morebitne negativne vplive na zdravje in varnost. GVO ima odbor za varnost pri delu, ki ga je imenoval svet delavcev. Vsako poškodbo pri delu analizirajo in prijavijo pristojnim organom. V družbi IPKO deluje skupina za zdravje in varnost, ki jo sestavljajo predstavniki zaposlenih iz različnih enot ter strokovnjak za zdravje in varnost. Skupina spremlja izvajanje programa nadzora zdravja, varnosti in kakovosti ter predlaga priporočila za njegovo revizijo. Člani skupine so zaposlenim v vsakem trenutku na voljo pri razreševanju vprašanj; v IPKU so trije zaposleni certificirani za področje zdravja in varnosti pri delu.
| 2022 | 2021 | 2020 | Indeks 22/21 | |
|---|---|---|---|---|
| Število poškodb | 35 | 38 | 34 | 92 |
| Število izgubljenih delovnih dni | 1.637 | 1.177 | 1.345 | 139 |
| Število izgubljenih delovnih ur | 12.992 | 8.935 | 10.719 | 145 |
| Število zdravstvenih pregledov | 1.501 | 1.093 | 835 | 137 |
| –predhodni pregledi | 212 | 147 | 114 | 144 |
| –obdobni pregledi | 1.289 | 946 | 721 | 136 |
| Število smrtnih primerov | 0 | 0 | 0 | 0 |
V Skupini Telekom Slovenije nimamo zaposlenih z visoko stopnjo poklicnih bolezni. Med poškodbami je bilo v letu 2022 največ zdrsov (11), ki so se pripetili na mokrih, blatnih, strmih in ledenih površinah ali stopnicah. Sledili so urezi z delovnim orodjem in udarci ob predmet.
Vsi naši objekti imajo izdelane požarne rede ter načrte evakuacije in požarne načrte, ki jih ob pomembnejših spremembah pregledamo in posodobimo. Usposabljanja za požarno varnost potekajo v okviru izobraževanj področja varnosti pri delu. V letu 2022 smo v vseh objektih pregledali in servisirali gasilnike in hidrantne mreže, izvedli smo tudi več vaj evakuacij. V objektih po vsej Sloveniji smo izvajali redna vzdrževanja in servise na sistemih aktivne požarne zaščite, izvedli smo smoločitev požarnih sektorjev za objekt Cigaletova 15 v Ljubljani. V letu 2022 smo v Telekomu Slovenije imeli en manjši požar.
Aktivnosti na področju obvladovanja stresa in preprečevanja izgorelosti v Telekomu Slovenije izvajamo v sklopu projekta Živijo, stres!. Nadaljevali smo izvajanje webinarjev z različnimi strokovnjaki. V letu 2022 je bila rdeča nit tovrstnih izobraževanj »sreča«, vsebina pa se je dotikala področij komunikacije, prehrane, urejanja delovnega prostora in posledično življenja, oblikovanja dobrih odnosov in samopodobe, sreče na delovnem mestu itd. O pomenu obvladovanja stresa smo govorili tudi na rednih internih izobraževalnih delavnicah ter zaposlene spodbujali k zdravemu življenjskemu slogu s tematskimi prispevki na intranetu (aktivni premori, prehrana itd.). Zaposleni imajo prek Modrega telefona možnost pogovora s psihologom, številne koristne informacije in nasvete s področja zdravega življenjskega sloga pa so jim na voljo na posebnem intranetnem portalu.
Koriščenje starševskega dopusta je eden od kazalnikov, ki sodi med ukrepe certifikata Družbeno odgovoren delodajalec. Zaposleni, ki dobijo pravico do starševskega dopusta, jo v celoti tudi izkoristijo. Odsotnost za skrb za otroka v najzgodnejši otrokovi dobi koristijo tudi očetje, ki koristijo očetovski dopust. Ta se je v zadnjem letu povečal, kar kaže, da s sprejetimi ukrepi ponujamo veliko možnosti za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
| Skupina Telekom Slovenije | 2022 | 2021 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust | od tega: ženske | moški | |
| 73 | 54 | 19 | |
| 91 | 72 | 19 | |
| 101 | 82 | 19 | |
| Zaposleni, ki so se po izkoriščenem starševskem dopustu vrnili na delovno mesto | 54 | 21 | 4 |
| 76 | 25 | 1 | |
| 84 | 22 | 0 | |
| delež v % | 74 | 100 | 95 |
| 83 | 96 | 100 | |
| 83 | 100 | 100 | |
| - od tega: ženske | 36 | 17 | 4 |
| 57 | 24 | 1 | |
| 65 | 22 | 0 | |
| delež v % | 67 | 100 | 100 |
| 79 | 96 | 100 | |
| 79 | 100 | 100 | |
| moški: | 18 | 4 | 0 |
| 19 | 1 | 0 | |
| 19 | 0 | 0 | |
| delež v % | 95 | 100 | 100 |
| 100 | 100 | 100 |
Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec predstavlja zavezo, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali še izboljšati in nadgraditi aktivnosti na področju skrbi za zaposlene in družbene odgovornosti.
Certifikat pokriva naslednja področja:
Rezultat aktivnosti se odraža v angažiranosti, visoki zavzetosti, osebnem zadovoljstvu in visoki pripadnosti zaposlenih.
Certifikat Družini prijazno podjetje je postalo del certifikata Družbeno odgovoren delodajalec. V certifikat so vključeni ukrepi in aktivnosti, ki so del vrednot podjetniške politike in organizacijske kulture.
Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je vrednota, ki ji namenjamo posebno pozornost. Podprli smo jo z različnimi aktivnostmi (fleksibilen delovni čas, prilagojen delovni čas v času uvajanja otroka v vrtec ipd.) in tudi s fleksibilnimi oblikami dela, kot je možnost dela od doma ali dela na drugi lokaciji. Intenzivno izvajamo aktivnosti na področju varovanja in promocije zdravja. Z izbranimi ukrepi krepimo pripadnost zaposlenih in ustvarjamo pozitivno delovno okolje, kar se odraža tudi v priznanju zunanjih deležnikov, saj se uvrščamo med najuglednejše delodajalce. Vrednote podjetja so prepletene med vse sprejete ukrepe certifikata.
V Telekomu Slovenije smo ponosni, da se uvrščamo med najuglednejše delodajalce in da smo med najbolj zaželenimi delodajalci na slovenskem trgu. To nam priznavajo tako zaposleni kot tudi zunanje javnosti, saj smo imetniki različnih certifikatov in nagrad.
V letu 2022 smo v raziskavi družbe MojeDelo.com prejeli priznanje za najuglednejšega delodajalca v panogi telekomunikacij in omrežij ter smo med 10 najuglednejšimi delodajalci v Sloveniji. Prav tako smo se uvrstili med top delodajalce v raziskavi Privlačnost delodajalca.
Mednarodna neodvisna organizacija Top Employers Institute je po opravljeni poglobljeni presoji kadrovskih praks Telekomu Slovenije že drugo leto zapored podelila tudi ugleden mednarodni certifikat Top Employer. Gre za ugleden mednarodni strokovni standard na področju prepoznavanja odličnosti kadrovskih praks, ki jih podjetja izvajajo za svoje zaposlene, za podjetja, ki ga prejmejo, pa pomeni izjemno pomembno priznanje.
Pri komuniciranju z zaposlenimi veliko pozornosti namenjamo temu, da imajo sodelavci na voljo aktualne informacije ter so sproti seznanjeni z novostmi v ponudbi in dogajanjem na ravni družbe in skupine. Za komuniciranje z njimi uporabljamo različne komunikacijske kanale. V Telekomu Slovenije je osrednje orodje komuniciranja intranet, ki poleg informacij o dogajanju v podjetju in skupini omogoča tudi varno prenašanje internih dokumentov, kot so priročniki, pravilniki, navodila, obrazci ipd.
Poleg tega omogoča različne možnosti uporabe multimedijskih vsebin, v ustvarjanje vsebin pa v veliki meri vključujemo tudi zaposlene. Ob tem z zaposlenimi komuniciramo prek aplikacije Microsoft Teams, digitalnih zaslonov, ki jih imamo nameščene na različnih lokacijah, e-sporočil in e-novičnikov, pa tudi različnih dogodkov, kot so delavnice, webinarji, izobraževanja z internimi in zunanjimi strokovnjaki, kolegiji in različni interni dogodki. V letu 2022 smo organizirali tudi Dan Skupine Telekom Slovenije in novoletno zabavo. Vsaka izmed družb v skupini ima vzpostavljene še svoje načine komuniciranja z zaposlenimi. Vse aktivnosti za zaposlene združujemo s platformo #povezani.
V Skupini Telekom Slovenije sodelavcem z omejitvami pri delu zaradi invalidnosti omogočamo nadaljnjo redno zaposlitev. V vseh družbah v skupini je zaposlenih 97 (3 % vseh zaposlenih) invalidov različnih kategorij, od tega jih 45,4 % dela polni delovni čas. Telekom Slovenije in GVO tudi redno presegata zakonsko določeno kvoto zaposlovanja invalidov. Kvota za informacijsko in komunikacijsko dejavnost znaša 2 %, za gradbeništvo pa 3%. Družbi sta zato upravičeni do nagrade, ki znaša 20% minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Družba IPKO ima dva zaposlena z invalidnostjo, tovrstnega sistema nagrad pa na državni ravni nimajo.
TSinpo – odgovorni do družbe in okolja omogoča zaposlitev in usposabljanje invalidov ter prilagajanje delovnih mest zanje. Podjetje sodelavce s statusom invalidnosti zaposluje v okviru skupine in na trgu dela. V družbi je bilo v letu 2022 46 zaposlenih, od tega 26 invalidov. V sodelovanju z zunanjimi pooblaščenimi organizacijami in ob pomoči lastne mentorske ekipe TSinpo sodelavce z omejitvami pri delu tudi usposablja za njim prilagojeno delo. S tem se v širši družbeni skupnosti povečuje zaposljivost invalidov in odpirajo možnosti nadgradnje njihove poklicne poti.
Nabavna funkcija
Z dobavitelji s korektnim in odprtim komuniciranjem, izpolnjevanjem dogovorov, zanesljivostjo plačil in njihovim vključevanjem razvijamo dolgoročne odnose. Pri tem upoštevamo zakonska in etična načela.
Nabavna politika je v vseh družbah skupine usklajena in poenotena ter vsebuje strateške usmeritve in načela preglednega nabavnega procesa. Nabavna funkcija je centralizirana, kar omogoča gospodarno, učinkovito in transparentno porabo sredstev. Zaradi lažjega obvladovanja nabavnih postopkov s specifično vsebino so iz centralne nabave izvzete nabave specifičnega blaga in storitev, kjer postopek izpeljejo strokovnjaki s področja naročila. Tovrstno nabavo v družbi izvajajo decentralizirane nabavne enote, ki so jim dodeljene ustrezne pristojnosti za izvedbo nabavnih postopkov.
Postopek nabave je standardiziran ter omogoča transparentno in enakopravno obravnavo potencialnih dobaviteljev. Pri novih dobaviteljih preverjamo tveganje sodelovanja z njimi in tako preprečujemo višje stroške ali izgubo ugleda. Obstoječe strateške dobavitelje redno pregledujemo, jih ocenjujemo in opredeljujemo ukrepe za izboljšanje sodelovanja. Izbor najprimernejšega dobavitelja poteka v skladu s sprejeto metodologijo vrednotenja ponudb.
Oskrbno verigo sestavljajo dobavitelji blaga in storitev, operaterji ter posredniki pri prodaji blaga in sklepanju naročniških razmerij. V Telekomu Slovenije sodelujemo z 2.964 dobavitelji iz 40 držav. 97 % dobaviteljev je iz Evropske unije.
Obseg sodelovanja Telekoma Slovenije in slovenskih odvisnih družb s poslovnimi partnerji je v letu 2022 znašal več kot 627 milijonov evrov z DDV, v kar so vključena tudi sponzorstva in donacije. Tudi v letu 2022 so bile razmere na svetovnih trgih zahtevne in nepredvidljive. Na trgu je prihajalo do pomanjkanja določenih surovin in materialov ter dviga cen energentov, surovin, opreme in materialov.
Nemotene dobave smo zagotavljali s stalno komunikacijo z dobavitelji in rednim spremljanjem morebitnega vpliva na zagotovitev dobave. Dobavitelje smo pozivali k dodatnim optimizacijam stroškov, iskali smo nadomestila, dodatne nove in alternativne ponudnike. Za zmanjšanje tveganja nedobav smo, kjer je bilo to smiselno in mogoče, uvedli dodatne vire dobav (več dobaviteljev). Z izjemo nekaj manjših zamud, ki niso vplivale na poslovanje, večjih težav pri dobavah nismo imeli.
Ključne dobavitelje informiramo o trajnostnih zavezah in ciljih, s čimer jih spodbujamo k skupnim korakom na trajnostni poti.
Logistična funkcija
Z optimizacijo logističnih procesov, podporo IT-tehnologije in vseh vpletenih v oskrbovalni verigi se prilagajamo dinamiki poslovanja na trgu. Povečujemo družbeno in okoljsko zavest ter vzpostavljamo bolj trajnostno in odgovorno logistiko.
V Telekomu Slovenije vzpostavljamo sistem EDI, ki bo omogočal dokumentarno izmenjavo podatkov in drugih podatkov, pomembnih za zagotavljanje sledljivosti in transparentnosti poslovanja, hrambe dokumentov in pripravo hitrih poročil.
Skupina Telekom Slovenije deluje v panogi, kjer je okoljski vpliv na področju rabe energije največji. Poslovne procese zato razvijamo predvsem tako, da izboljšujemo svojo energetsko učinkovitost. Zavedanje o pomenu tega področja med zaposlenimi širimo z usposabljanji in ozaveščanjem, k odgovornemu ravnanju z energijo in okoljem pa spodbujamo tudi uporabnike.
Pri nabavi izdelkov in storitev ter razvoju najsodobnejših IKT-storitev in rešitev dosledno izpolnjujemo zakonodajne zahteve. Vplive načrtno zmanjšujemo tudi z uporabo uvedenih certificiranih sistemov kakovostnega vodenja. Napredek spremljamo z merljivimi kazalniki.
Vključujemo se v strokovne pobude, namenjene razvoju in komuniciranju znanstvenih stališč glede vplivov naše panoge na okolje in življenjski prostor. Skrbimo za trajnostno poslovanje in spodbujamo sodelovanje vseh deležnikov. Sprejemamo pobude in se nanje sproti odzivamo.
Ključne usmeritve:
Družba Soline pomembno vpliva na mokrišča in obmorsko biodiverziteto, o njeni dejavnosti in vplivih zatopodrobneje poročamo na koncu tega poglavja.
V Telekomu Slovenije imamo vpeljan sistem učinkovitega ravnanja z energijo (SURE) ter neodvisno zunanje preverjen sistem učinkovite rabe energije (ISO 50001), s čimer uspešno zmanjšujemo skupno porabo energije. Prav tako izpolnjujemo pogoje za izvajanje energetskih pregledov z lastnimi strokovnjaki. S skupno več kot 190 zaključenimi energetskimi pregledi smo med vodilnimi v Sloveniji, kar nam omogoča prihranek v višini okoli 40 tisoč evrov letno. Tudi v letu 2022 smo energetske preglede za vse objekte, ki jim je potekla veljavnost, obnovili sami.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije |
|---|---|
| 2022 | 2022 |
| 2021 | 2021 |
| 2020 | 2020 |
| Ind. 22/21 | Ind. 22/21 |
| Poraba električne energije (v GWh) | 90,0 | 90,6 | 89,9 | 99 | 71,7 | 72,6 | 73,5 | 99 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Strošek električne energije (v tisoč EUR) | 14.028 | 9.025 | 9.306 | 155 | 12.327 | 7.462 | 7.728 | 165 |
| Poraba goriva za vozni park (v litrih) | 1.407.166 | 1.403.024 | 1.356.278 | 100 | 782.396 | 791.053 | 788.544 | 99 |
| Strošek goriva za vozni park (v tisoč EUR) | 1.970 | 1.566 | 1.274 | 126 | 1.117 | 898 | 755 | 124 |
| Strošek goriva za ogrevanje (v tisoč EUR) | 834 | 805 | 669 | 104 | 802 | 761 | 634 | 105 |
| Proizvodnja lastne energije s sončnimi elektrarnami (v kWh) | 262.401 | 226.422 | 230.360 | 116 | 238.821 | 204.512 | 207.432 | 117 |
Vir: SAP; Sistemenergetskega managementa.
GRI 3-3, SDG 12.2
GRI 302-1, 302-4, SDG 7, SASB: TC-TL-130a.1
Naš največji energent je električna energija, in sicerkoličinsko in tudistroškovno. Njeno poraba na ravni skupine in Telekoma Slovenije smo v primerjavi z letom prej v letu 2022 zmanjšali za okoli 1 %. Zaradi višjih cen elektrike je bil v skupini strošek na ravni skupine višji za 55 %, v Telekomu Slovenije pa za 65 %. Petino porabe električne energije predstavlja poraba drugih uporabnikov naših nepremičnin. Proizvodnja lastnih sončnih elektrarn Telekoma Slovenije dosega približno tretjino odstotka skupne porabe električne energije (pribl. 200 tisoč kilovatnih ur).
Sistem energetskega upravljanja Telekoma Slovenije omogoča učinkovit nadzor rabe energije ter vključuje 2.450 merilnih mest, 85 lokacij z ogrevalnimi napravami in več kot 12 tisoč podatkovnih entitet. Sistem z razvojem omrežja neprestano nadgrajujemo in dopolnjujemo.
Zmanjšanje skupne porabe električne energije je naš krovni energetski cilj, integriran v osebne cilje celotne nosilne organizacijske enote, v redne delovne procese pa je integriran tudi sam sistem učinkovite rabe energije. Poleg tega smo si zastavili tudi druge okoljske cilje: izboljšanje učinkovite rabe energije za vozni park, zmanjšanje emisij hrupa in emisij v ozračje s posodabljanjem tehnoloških naprav itd.
Strateške inletne cilje s področja učinkovite rabe energije smo tudi v letu 2022 izpolnili. Z optimizacijo opreme in prostorovna funkcijskih lokacijah smo zmanjšali porabo električne energije v fiksnem segmentu omrežja. Stroški energentov bodo v letu 2023 kljub prizadevanjem za nižanje porabe na obstoječih storitvah višji zaradi bistveno višjih cen energentov, nekaj pa tudi zaradi pospešenega povečevanja kapacitet radijskega omrežja. Do leta 2026 nameravamo bistveno povečati število lastnih sončnih elektrarn in količino ustvarjene energije iz tega vira.
IPKO je sprejel več ukrepov za zmanjšanje porabe elektrike, med katerimi je bila tudi namestitev varčnejših klimatskih naprav in zamenjava svetilk s svetilkami LED v desetih poslovalnicah.
Meritve EMS izvajamo ob širitvah in nadgradnjah mobilnega omrežja četrte in pete generacije, v Sloveniji pa jih opravljajo za to pooblaščene institucije. V letu 2022 smo v Telekomu Slovenije izvedli 141 meritev EMS (323 v letu 2021), od tega smo za tehnologijo 5G opravili 78 meritev. Rezultati so pokazali, da so izmerjene vrednosti na človeku dostopnih mestih celo v najbolj neugodnem primeru več kot štirikrat nižje od strogih mejnih vrednosti, ki so v veljavi v Sloveniji, ter 10-krat nižje od mednarodnih smernic ICNIRP in priporočil EU. V povprečju so izpostavljenosti še bistveno manjše in dosežejo le nekaj odstotkov mejnih vrednosti, ki veljajo za I. območje varstva pred sevanji v skladu z uredbo o EMS v naravnem in življenjskem okolju. IPKO v zadnjih dveh letih meritev ni izvajal.
Vsa poročila meritev EMS predajamo Agenciji RS za okolje, kjer hranijo podatke o vplivih na okolje, ki so dostopni zainteresirani javnosti. V letu 2022 smo zabeležili en poziv inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor za dokumentacijo glede EMS za bazno postajo LJ – Bežigrad TLK. Dokumentacijo smo dostavili v predpisanih rokih, inšpektorat nanjo ni imel pripomb.
V sodelovanju s Forumom EMS prebivalce o sevanjih in preostalih vplivih na okolje ozaveščamo z brošurami na naših prodajnih mestih. Forum EMS je v okviru projekta e-karta EMS razvil mobilno aplikacijo, ki širši javnosti omogoča dostop do podatkov o sevalnih obremenitvah okolja z visokofrekvenčnimi EMS in izpostavljenosti zaradi uporabe mobitela: E-karta - INIS - Inštitut za neonizirna sevanja.
Nadaljujemo širitev mreže pametnih e-polnilnic za povečano število e-vozil in zagotavljanje polnjenja e-vozil na vseh naših večjih lokacijah. Med zaposlenimi spodbujamo možnost souporabe e-vozil zunanjih ponudnikov.
V Telekomu Slovenije imamo skupno postavljenih dvanajst e-polnilnic na štirih lokacijah, v letu 2023 pa bomo mrežo razširili z dodatno postavitvijo štirih novih. GVO ima deset internih e-polnilnic in tri javne e-polnilnice. E-polnilnica je postavljena tudi na vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline.
Pri nakupu novih vozil je eden od kriterijev energetska učinkovitost. Dobavitelji se zavežejo, da bodo pri izvedbi dobave upoštevali najboljše prakse s področij ravnanja z energijo in okoljem ter povezanih področij (Standard EURO 6).
V Skupini Telekom Slovenije smo imeli v letu 2022 skupno 1.037 vozil, od tega 24 električnih (od tega vključujoč vozilom – vlak z dvema vagonoma za prevoz 50 potnikov po Krajinskem parku Sečoveljske soline) in 10 hibridnih vozil. V Telekomu Slovenije smo imeli skupno 627 vozil (od tega sedem električnih). V skupini smo porabili za 12 %, v Telekomu Slovenije pa za 9 % manj goriva kot v letu 2021.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | 2022 | 2021 | 2020 | Ind. 2022/2021 | 2022 | 2021 | 2020 | Ind. 2022/2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Število vozil | 1.013 | 1.058 | 1.037 | 96 | 620 | 646 | 658 | 96 | |
| Poraba goriva v litrih (dizel) | 1.078.621 | 1.060.413 | 1.013.079 | 101 | 526.606 | 529.220 | 519.741 | 99,5 | |
| Poraba goriva v litrih (bencin) | 332.915 | 342.611 | 343.199 | 97 | 255.790 | 261.833 | 268.803 | 97,7 |
V letu 2022 smo ogljični odtis Telekoma Slovenije ocenili interno v skladu z metodologijo mednarodnega standarda o določanju in poročanju o emisijah toplogrednih plinov GHG Protocol (A Corporate Accounting and Reporting Standard). Pri določitvi organizacijskih mejaje vključena obvladujoča družba z vsemi organizacijskimi enotami na več lokacijah v Sloveniji, brez odvisnih, pridruženih družb v Sloveniji in tujini. V izračun smo vključili spodnje obsege in kategorije ali aktivnosti emisij:
Največji vir emisij toplogrednih plinov (TGP) je porabljena električna energija, to je dobrih 90 % obsega 1 in 2.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
| Kategorija emisij | 2022 | 2021 | 22/21 |
|---|---|---|---|
| Skupaj obseg 1 (neposredne emisije) | 2.618 | 2.916 | 90 |
| S1-1: Stacionarni izpusti (ogrevanje) | 359 | 371 | 97 |
| S1-2: Mobilni izpusti (službena vozila) | 1.996 | 2.033 | 98 |
| S1-4: Ubežne emisije iz HVAC in hladilnih sistemov (hladilna tehnika) | 263 | 512 | 51 |
| Skupaj obseg 2 (posredne emisije) | 48.119 | 38.138 | 126 |
| S2-1: Posredne emisije iz rabe električne energije (lokacijska metoda) | 3.209 | 5.567 | 58 |
| S2-2: Posredne emisije iz rabe električne energije (tržna metoda) | 42.854 | 30.180 | 142 |
| S2-3: Posredne emisije iz rabe toplotne energije za ogrevanje (lokacijska metoda) | 537 | 643 | 84 |
| S2-4: Posredne emisije iz rabe toplotne energije za ogrevanje (tržna metoda) | 1.518 | 1.749 | 87 |
| Skupaj obseg 1 in 2 | 50.737 | 41.055 | 124 |
| Ogljični odtis (obseg 1 in 2) v t CO2 ekv na zaposlenega | 24,13 | 19,37 | 125 |
Pri tržni metodi smo uporabili zadnje razpoložljive emisijske faktorje, določene na ravni dobavitelja električne energije gledena strukturo virov, kot jih izračunava dobavitelj električne energije. Zadnji emisijski faktorji dobaviteljev so znani in objavljeni za leto 2021. Za prepoznane dobavitelje so uporabljeni njihovi objavljeni emisijski faktorji kot tržni emisijski faktorji, za preostalo porabo električne energije je uporabljen emisijski faktor lokacij, kot je objavljen v Prilogi III k Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21). Enak pristop je uporabljen pri toplotni energiji za ogrevanje.
Pod neobvezno poročanje po obsegu 3 (ostale posredne emisije) smo vključili porabo pitne vode, pisarniškega papirja, tiskovin in druge embalaže, izgube pri lastni rabi električne energije, oddane odpadke, službena potovanja, prevoze zaposlenih na delo, najeme električnih vozil, delo od doma ter oddajo sredstev v najem (ogrevanje, elektrika, pitna voda v prostorih, ki se oddajajo, in poraba elektrike CPE opreme pri uporabnikih).
| Izpusti | Delež |
|---|---|
| S1-1: Stacionarni izpusti | 0,71% |
| S1-2: Mobilni izpusti | 3,93% |
| S1-4: Ubežne emisije iz HVAC in hladilnih sistemov | 0,52% |
| S2-1: Posredne emisije iz rabe električne energije (lokacija) | 6,33% |
| S2-2: Posredne emisije iz rabe električne energije (trg) | 84,46% |
| S2-3: Posredne emisije iz rabe toplotne energije (lokacija) | 1,06% |
| S2-4: Posredne emisije iz rabe toplotne energije (trg) | 2,99% |
| Emisije TGP v t CO2 ekv | Indeks | Kategorija emisij | Aktivnost | 2022 | 2021 | 22/21 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| S3-1: Nabavljeno blago in storitve | 225 | 10 | Poraba pitne vode, pisarniškega papirja, tiskovin in druge embalaže | 2.366 | ||
| S3-3: Poraba energije (ni vključeno v obseg 1 ali obseg 2) | 1.077 | 1.100 | Lastna raba električne energije | 98 | ||
| S3-5: Ravnanje z odpadki | 143 | 205 | Oddani odpadki v zbirne centre, odpadna voda | 70 | ||
| S3-6: Službena potovanja | 26 | 11 | Službena potovanja (avtomobilski in letalski prevozi) | 237 | ||
| S3-7: Prevozi zaposlenih na delo | 1.662 | 1.400 | Prevozi zaposlenih na delo (avtomobili) | 119 | ||
| S3-8: Sredstva v najemu, zakupu ali lizingu | 250 | 378 | Najem električnih vozil in delo od doma | 66 | ||
| S3-13: Oddaja sredstev v najem | 22.383 | 23.220 | Ogrevanje, elektrika, pitna voda v prostorih, ki se oddajajo, in poraba elektrike CPE opreme uporabnikov | 96 |
25.765
28.344
91
Pri upravljanju nepremičnin skrbimo za aktivno upravljanje in investiranje z namenom optimiziranja poslovnega potenciala in povečevanja unovčljive vrednosti. Pri tem izboljšujemo izkoriščenost ter skrbimo za racionalno rabo in večjo uporabno funkcionalnost.
Pri gospodarjenju z odpadki uvajamo načela krožnega gospodarstva, ko odslužen izdelek ali material postane surovina za ponovno uporabo oziroma predelavo in v najmanjši možni meri odpadek. Elektronsko opremo, ki jo vrnejo uporabniki, v družbi TSinpo skrbno pregledajo, očistijo in pripravijo za ponovno uporabo. S tem podaljšujemo življenjsko dobo naprav, povečujemo ekonomičnost in hkrati zmanjšujemo količino elektronskih odpadkov.
Vso dokončno odsluženo ali okvarjeno elektronsko opremo predamo v nadaljnjo predelavo pooblaščenim in certificiranim partnerjem v shemi ravnanja z odpadki. Ti poskrbijo, da se oprema skladno z zakonodajo v čim večji možni meri uporabi kot surovina za nove izdelke, neuporabni del pa ustrezno uniči s čim manjšim možnim odtisom na okolje.
V Telekomu Slovenije imamo certificiran sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001), s čimer dokazujemo svojo ozaveščenost in odgovornost do okolja ter tudi gospodarjenja z odpadki. V Telekomu Slovenije in odvisnih družbah nastajajo naslednje vrste odpadkov: gradbeni odpadki zaradi gradnje optičnega omrežja, nevarni odpadki (odpadna elektronska oprema ter odpadne baterije in kovine), komunalni odpadki in druge ločeno zbrane frakcije.
V letu 2022 smo na ravni Skupine Telekom Slovenije skupno oddali 6.710 ton odpadkov, kar je za 17 % več kot v predhodnem letu (povečanje gradbenih in mešanih komunalnih odpadkov). V Telekomu Slovenije smo skupno oddali 3.850 ton odpadkov oziroma za 26 % manj kot leto prej (bistveno manj gradbenih odpadkov, ki predstavljajo 87 % vseh odpadkov). Večina oddanih odpadkov gre v reciklažo oziroma ponovno uporabo. Zemljina pri izkopih pri gradnji omrežja se uporabi kot material za zasutje kabelskih jarkov. Vsa odpadna električna in elektronska oprema se razstavi in iz nje pridobijo plastika (18 %) ter kovine (78 %), le okoli 3 % odpadkov gre v sežig. Ostali odpadki so prav tako predani v snovno predelavo (okoli 87 %) in le 13 % v energetsko predelavo. Odpadke za energetsko predelavo predajamo samo pooblaščenim prevzemnikom, ki imajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in izpolnjujejo najvišje okoljevarstvene standarde, ki so v skladu z evropsko zakonodajo.
Na prodajnih mestih lahko uporabniki oddajo tudi odpadno embalažo kupljenih izdelkov in rabljene mobitele, tablice, računalnike ipd.
| Vrsta odpadkov v tonah* | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2020 | Ind. 22/21 | 2022 | 2021 | 2020 | Ind. 22/21 | ||
| Odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in kovine | 278,3 | 343,2 | 302,7 | 81 | 278 | 343 | 302 | 81 | |
| Odpadna embalaža | 98 | 145 | 150 | 67 | 96 | 144 | 150 | 67 | |
| Mešani komunalni odpadki | 748 | 604 | 3307 | 124 | 141 | 75 | 100 | 188 | |
| Gradbeni odpadki | 5.586 |
Voda (morska) je ključna za družbo Soline, v Telekomu Slovenije in drugih družbah skupine pa voda ni med pomembnejšimi okoljskimi vplivi, saj nismo med večjimi porabniki in je nepotrebujemo za opravljanje osnovne dejavnosti. Zaradi razpršenosti lokacij po Sloveniji (le nekaj jih je na vodovarstvenih območjih) in različnih občinskih odlokov o zagotavljanju komunalnih storitev podatke o porabi vode spremljamo prek obračunov in je za zdaj ne moremo prikazovati v količinski porabi. Večino lastniških lokacij družbe predstavljajo nepremičnine, v katerih ni stalno prisotnih zaposlenih, zato je na teh lokacijah poraba vode majhna. Zaposlene spodbujamo k pitju vode iz pipe, kjer je to le mogoče; skladno s tem smo v letu 2021 umaknili tudi vodne postaje s plastičnimi baloni.
V letu 2022 smo v elektronski obliki prejeli 48,93 % računov, kar je več kot v letu 2021. Uporabniki, od katerih smo pridobili soglasje, mesečni račun za naše storitve prejemajo le v elektronski obliki. Prav tako jih spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa v e-banko. V Telekomu Slovenije smo v letu 2022 porabili 13 ton pisarniškega papirja. Primerjava za pretekla leta ni na voljo, saj smo do zdaj porabo spremljali v evrih, kjer pa primerjava zaradi velikih cenovnih premikov v letu 2022 ni več realna. Za podpis naročniških dokumentov uporabljamo digitalni kvalificirani certifikat. Uporabnikom omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico, tako da vedno večji delež dokumentov ne spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Prav tako se dokumenti elektronsko podpisujejo tudi pri delu naših tehnikov na terenu. Velik delež pogodb in drugih dokumentov po podpisu pošiljamo uporabnikom v elektronski obliki. Digitaliziramo tudi vhodne dokumente, tako da jih je digitaliziranih že več kot 70 %.
Arhivsko gradivo družbe je pomemben del dokumentarnega gradiva ter ima trajen pomen za njeno zgodovino, širše okolje, znanost, kulturo in pravno varnost. Upravljanje dokumentarnega gradiva Telekoma Slovenije je urejeno v internih aktih, ki skupaj tvorijo notranja pravila. Avgusta 2021 smo prejeli nov certifikat, odločbo Arhiva Republike Slovenije s petletno veljavnostjo, da so Notranja pravila Telekoma Slovenije skladna z zakonodajo, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. E-račune uporabljajo tudi v TS medii, prav tako elektronske obrazce za nabavo in rezervacije službenih vozil, dobaviteljem naročilnice pošiljajo v elektronski obliki. V elektronski obliki izhaja tudi telefonski imenik, ki je dostopen na DVD-ju in na spletni strani itis.si.
Skrbno varovanje 700-letne naravne in kulturne dediščine. Družba Soline upravlja državno zavarovano območje Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), in sicer na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z Republiko Slovenijo. Ključni upravljavski cilji parka so določeni z Načrtom upravljanja za KPSS za obdobje 2011–2021, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. Nov predlog upravljanja za leti 2022 in 2023 je v procesu potrjevanja.
Med pomembnejšimi cilji upravljanja KPSS so ohranitev mokriščnega značaja solinskega ekosistema, njegove biodiverzitete ter ekonomskih in kulturnih vrednosti območja. Soline Ministrstvu za okolje in prostor vsako leto v potrditev predložijo letni načrt in poročilo o upravljanju parka. Vsak poseg v okolje, ki presega običajne vplive, predhodno potrdijo pristojne službe varstva narave in kulturne dediščine.
Upravljavske cilje Soline dosegajo z naslednjimi aktivnostmi:
Območje KPSS meri 700 ha, zemljišča in druge nepremičnine v parku so v lasti Republike Slovenije. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu so se soline ohranile le še v Sečovljah in Strunjanu, zato imata ti lokaciji izjemen pomen etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine. K nepremični kulturni dediščini Sečoveljskih solin štejemo solna polja, kanale in bregove s kamnitimi zidovi, stopnicami in zapornicami, solinske hiše z okolico, poti, mostove, črpalke itd. Muzej solinarstva na Fontaniggeah prikazuje pridelavo soli na srednjeveški način.
V okviru podnebnega sklada smo v letu 2022 nadaljevali obnovo okoli 1.986 metrov nasipov na pridelovalnem območju Lere in pet zapornic za uravnavanje morske vode na območju Fontanigg. Začeli smo tudi z ukrepi za umiritev prometa v Leri in na Fontaniggah, ki jih bomo zaključili do konca marca 2023.
sečoveljskih in strunjanskih solinah in drugih mokriščih vložili 280.000 evrov. S tem uresničujemo cilje, ki bistveno prispevajo k okoljskim ciljem EU za blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam.
Solinski ekosistem je specifično obalno mokrišče. V celotnem procesu pridelave soli ne nastajajo okolju škodljivi stranski produkti, saj proces pridelave soli temelji na tradicionalnem, 700 let starem postopku. Koncesijska pogodba nas obvezuje k nadaljnjemu izvajanju tradicionalne pridelave soli, saj je ta ključna za vzdrževanje kulturne krajine in obstoj biodiverzitete. Uporaba grajene in prometne infrastrukture je omejena na minimum.
Raziskave so potrdile, da proces pridelave soli v prostor ne vnaša invazivnih tujerodnih vrst. Njihov obseg in število za zdaj nista tolikšna, da bi to imelo bistvene posledice za ekosisteme in združbe. Število in številčnost vrst v KPSS se v zadnjih desetih letih nista zmanjšala, nasprotno, opažamo stalno rast populacij. Z dodatnimi ukrepi, namenjenimi stanju hidrološkega režima, se povečuje obseg naravnih habitatov, za katere so značilne slanoljubne rastline. Večjih sprememb ekoloških procesov v letu 2022 nismo zaznali.
V KPSS ni ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z globalnega seznama ogroženih vrst IUCN. Okoli 20 vrst ptic je vključenih v dodatke k Direktivi o pticah, dve ribi, štiri vrste dvoživk in ena vrsta plazilca pa v dodatke k Direktivi o habitatih. Vsaj 45 rastlin je uvrščenih na nacionalni seznam ogroženih rastlinskih vrst.
Sečoveljske soline so vključene v evropsko omrežje Natura 2000, območje je prepoznano kot eno od dveh, ki sta na državni ravni pomembni za selitev ptic po Direktivi o pticah, opredeljene so tudi kot mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.
Soline so najbolj znane po pticah, saj so soline veliko vodno telo, ki ga ptice ob selitvi uporabljajo za prehranjevanje, prenočišče ali prezimovališče. Nekatere med njimi na solinah tudi gnezdijo. Avgusta 2022 smo na Fontaniggeah, in tudi v Sloveniji, prvič ujel izelo redkega ozkokljunega liskonožca (Phalaropus lobatus).
Na Fontaniggah smo v okviru načrtovane aktivnosti varstva prostoživečih opraševalcev v skladu z Načrtom aktivnosti Vlade RS za projekt Svetovni dan čebel postavili dva hotela za žuželke.
Za ozaveščanje in ohranjanje kulturne dediščine na tem območju je ključna vključenost lokalne skupnosti. V upravljanje parka jo vključujemo v okviru sodelovanja v odboru KPSS. Sodelovanje prav tako poteka prek organizacije skupnih dogodkov in predstavitev, ki jih pripravljajo v kraju. V letu 2022 je JPSS obiskalo 50.732 obiskovalcev. Večina obiskovalcev je obiskala območje Lere, območje Fontanigge pa je obiskalo 5.269 obiskovalcev.
Občutljivo naravno okolje, v katerega je umeščen park, zahteva nenehno izboljševanje okoljske in energetske učinkovitosti. S spremembami v režimu uravnavanja klimatskih naprav in ogrevanja v objektu za obiskovalce smo že v zadnjih nekaj letih zmanjšali porabo električne energije. Postopno službena vozila nadomeščamo z električnimi. V družbi Soline ob tem nismo prejeli nobene kazni zaradi neupoštevanja okoljskih zakonov in predpisov.
Podatki glede porabe elektrike in goriv v tabeli so že zajeti v podatkih za skupino, na tem mestu jih še posebej prikazujem kot celostni prikaz okoljskih vplivov v KPSS. Glede na predhodno leto smo porabo goriv zmanjšali, porabo električne energije pa malenkost povečali. Porabo plina, ki ga uporabljamo za dodatno gretje bazenske vode, smo povečali zaradi neugodne sezone za poslovanje Thalasso SPA Lepa Vida.
Pri pridelavi soli se morska voda ne kontaminira in jo vrnemo nazaj v morje. Pri tem solni predelovalni prostor delimo na zgoščevalne bazene, rezervoarje slanice in izparilne bazene za pridelavo soli. Vodo zajemamo ob plimi, ki se zgoščuje 21 dni, pridelava soli pa poteka dnevno. Cikel zajema morske vode se v sezoni pridelave soli ponavlja tedensko. Slanica se po pridelavi soli postopoma izpušča nazaj v morje.
Kot odpadno vodo obravnavamo le porabljeno sanitarno vodo, ki jo odvedemo v javno kanalizacijsko omrežje. Za obratovanje Thalasso Spa Lepa Vida smo v letu 2022 porabili 2.200 litrov morske vode, ki jo potrebujemo za delovanje bazena in slanih tušev, kjer je prepovedana uporaba šamponov in mil. Morska voda, ki se uporablja za tuširanje in spiranje solinskega blata s telesa, gre skozi dve lovilni posodi za sedimente, kjer se blato izloči iz vode, voda pa gre s prostim izpustom nazaj v morje. Morska voda, ki se uporablja v kopalnem bazenu, se pri pranju filtra pretoči v zbirni rezervoar, kjer se deklorira in pretoči v sistem za odvodnjavanje ter prečrpa v morje.
Odpadke dosledno ločujemo in imamo organiziran odvoz, ki ga opravlja pristojna komunalna služba.
| 2022 | 2021 | 2020 | Indeks 22/21 | |
|---|---|---|---|---|
| Poraba plina v m3 | 2.992 | 2.497 | 4.006 | 120 |
| Poraba elektrike v MWh | 418 | 403 | 401 | 103 |
V skladu z zakonom dajnim okvirom, ki ga tvorijo Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji in njeni prilogi, Delegirana uredba Komisije 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji in njene priloge, ter v skladu s smernicami Agencije za trg vrednostnih papirjev je Skupina Telekom Slovenije za leto 2022 zavezana k objavi ključnih kazalnikov uspešnosti, ki izhajajo iz povezanih storitev z gospodarskimi dejavnostmi, ki se lahko štejejo za trajnostne.
Večina dejavnosti za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev za zdaj ni vključena v področje uporabe prilog 1 in 2 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139, kar pomeni, da za večino dejavnosti Skupine Telekom Slovenije trenutno ne veljajo zahteve glede poročanja v okviru taksonomije EU.
Za opredelitev usklajenih dejavnosti je Skupina Telekom Slovenije izvedla celovit pregled dejavnosti telekomunikacijskih in drugih storitev ter glede na razpoložljive atribute poročanja določila, katere lahko pomembno prispevajo k doseganju okoljskih ciljev, določenih z uredbo:
Za področje telekomunikacij in širši sektor IKT sta v taksonomijo za zdaj vključena le dejavnost podatkovnih centrov ter razvoj in uporaba IKT-rešitev za opazovanje ali blažitev podnebnih sprememb. Med dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, smo za leto 2022 vključili tudi dejavnosti gradnje in poslovanja z nepremičninami (namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah in na parkirnih prostorih ter namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov).
Ker druge dejavnosti družb v Skupini Telekom Slovenije trenutno niso predmet poročanja v okviru taksonomije EU, so posledično deleži prihodkov in naložb glede na skupni obseg teh razmeroma majhni (manj kot 1 %), kar je razvidno tudi iz podatkov v spodnjih tabelah. V letu 2022 smo poleg sprejemljivosti dejavnosti za taksonomijo ocenili tudi deleže usklajenosti s taksonomijo. Ti deleži so po trenutno ocenjenih vrednostih (brez upoštevanja tehničnih meril) zelo majhni, vendar jih zaradi obvez poročanja vseeno prikazujemo.
| Poraba goriva v litrih | 31.494 | 35.111 | 25.970 | 90 |
|---|---|---|---|---|
| Poraba sanitarne vode v m3 | 2.279 | 1.820 | 1.582 | 125 |
| Poraba morske vode v m3 | 173.300 | 220.050 | 184.050 | 79 |
| - pridelava soli | 171.100 | 218.050 | 182.000 | 78 |
| - Thalasso Spa Lepa Vida | 2.200 | 2.000 | 2.050 | 110 |
Pod aktivnost 8.1 Obdelava podatkov, podatkovno gostovanje in s tem povezane dejavnosti (Data processing, hosting and related activities) smo vključili dejavnost podatkovnih centrov, ki je opredeljena kot shranjevanje, manipulacija, upravljanje, premikanje, nadzor, prikaz, preklapljanje, izmenjava, prenos ali sprejemanje različnih podatkov prek podatkovnih centrov, vključno z robnim računalništvom. Gre za opremo in tudi storitve v podatkovnih centrih, namenjenih poslovnim uporabnikom. Dejavnost spada pod kategorizacijo NACE J63.11. Opredelili smo jo kot "Podatkovni centri".
Pod aktivnost 8.2 Rešitve na podlagi podatkov za znižanje emisij toplogrednih plinov (Data-driven solutions for GHG emissions reductions) smo vključili dejavnost razvoja in/ali uporabe IKT-rešitev predvsem v povezavi z IoT-rešitvami (internet stvari oz. angl. Internet of Things). Te so usmerjene v zagotavljanje podatkov in analitike za odločanje s strani javnega in zasebnega sektorja, kar omogoča zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem zmanjševanje okoljskega odtisa. Storitve, povezane z IoT, vključujejo rešitve za umirjanje prometa, okoljske in daljinske meritve, rešitve za agrikulturo, digitalizacijo voznega parka, implementacije v okviru pametnih mest itd. Dejavnost spada pod kategorizacije NACE J61, J62, J63.11. Opredelili smo jo kot "Razvoj in uporaba IKT-rešitev za opazovanje ali blažitev podnebnih sprememb".
Pod aktivnost 7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami) smo vključili dejavnost e-mobilnosti za polnilnice in digitalizacijo voznega parka. Dejavnost spada pod kategorizacije NACE F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28. Opredelili smo jo kot "E-Mobilnost – Polnilnice in digitalni vozni park".
Pod aktivnost 7.6 Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov smo vključili proizvodnjo elektrike s fotovoltaiko oziroma sončne elektrarne, nameščene na strehah poslovnih prostorov. Dejavnost spada pod kategorizacije NACE F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28. Opredelili smo jo kot "Energija – proizvodnja elektrike s fotovoltaiko".
| Merila za bistven prispevek | Gospodarske dejavnosti | Oznake | Prihodki v EUR | Delež prihodkov | Blažitev podnebnih sprememb | Delež prihodkov, usklajen s taksonomijo za leto 2022 | Delež prihodkov, usklajen s taksonomijo za leto 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A) Dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | 7.6 Energija–proizvodnja elektrike s fotovoltaiko | 48.145 | 0,01% | 0,01% | 0,01% | 0,01% |
| Skupaj A.1 Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) | 48.145 | 0,01% | 0,01% | 0,01% | 0,01% | ||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | 7.6 Energija–proizvodnja elektrike s fotovoltaiko | F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28 | 48.145 | 0,01% | |||
| 8.1 Podatkovni centri | J63.11 | 5.700.501 | 0,87% | ||||
| 8.2 Razvoj in uporaba IKT-rešitev za opazovanje ali blažitev podnebnih sprememb | J61, J62, J63.11 | 959.732 | 0,15% | ||||
| Skupaj A.2 Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne | 6.708.378 | 1,03% | |||||
| Skupaj (A.1 + A.2) | 6.708.378 | 1,03% | 0,01% | 0,01% | |||
| B) Dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo | Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) | 645.412.622 | 98,97% | ||||
| Skupaj prihodki (A + B) | 652.121.000 | 100,00% |
| Oznake | OPEX v EUR | Delež OPEX | Blažitev podnebnih sprememb | Delež OPEX, usklajen s taksonomijo za leto 2022 | Delež OPEX, usklajen s taksonomijo za leto 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| A) Dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo | |||||
| A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | |||||
| 7.4 E-Mobilnost–polnilnice in digitalni vozni park | 20.791 | 0,00% | - | 0,00% | 0,01% |
| 7.6 Energija–proizvodnja elektrike s fotovoltaiko | 6.202 | 0,00% | 0,00% | 0,00% | 0,00% |
| Skupaj A.1 Stroški poslovanja od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) | 26.993 | 0,00% | 0,00% | 0,00% | 0,01% |
Za izračun deleža prihodkov smo upoštevali vrednost poslovnih prihodkov od dejavnosti, trenutno vključenih v taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani skupni poslovni prihodki (prihodki od prodaje) na ravni Skupine Telekom Slovenije (Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, poglavje 9.2 pojasnilo 7 Prihodki od prodaje).
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
| Oznake | OPEX v EUR | Delež OPEX |
|---|---|---|
| 7.4 E-Mobilnost–polnilnice in digitalni vozni park | 20.791 | 0,00% |
| 7.6 Energija–proizvodnja elektrike s fotovoltaiko | 6.202 | 0,00% |
| 8.1 Podatkovni centri | 3.365.503 | 0,77% |
| 8.2 Razvoj in uporaba IKT-rešitev za opazovanje ali blažitev podnebnih sprememb | 881.496 | 0,20% |
| Skupaj A.2 Stroški poslovanja od dejavnosti, ki so sprejemljive za taks., vendar niso okoljsko trajnostne | 4.273.992 | 0,97% |
| Merila za bistven prispevek | Gospodarske dejavnosti | Oznake | Investicije v EUR | Delež investicij | Blažitev podnebnih sprememb | Delež investicij, usklajen s taksonomijo za leto 2022 | Delež investicij, usklajen s taksonomijo za leto 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| A) Dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo | A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | 7.4 E-Mobilnost–polnilnice in digitalni vozni park | 17.424 | 0,01% | 0,01% | 0,01% | 0,02% |
| A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo) | 7.6 Energija–proizvodnja elektrike s fotovoltaiko | 202.036 | 0,12% | 0,12% | 0,12% | - | |
| Skupaj A.1 Naložbe od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) | 219.461 | 0,13% | 0,13% | 0,13% | 0,02% | ||
| A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) | 7.4 E-Mobilnost–polnilnice in digitalni vozni park | F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28 | 17.424 | 0,01% | |||
| 7.6 Energija–proizvodnja elektrike s fotovoltaiko | F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28 | 202.036 | 0,12% |
Skupaj (A.1 + A.2) 4.273.992 0,97% 0,00% 0,01%
B) Dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo
Stroški poslovanja od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B) 431.238.001 99,03%
Skupaj stroški poslovanja (A + B) 106 435.485.000 100,00%
| J61, J62, J63.11 | 291.471 | 0,17% |
|---|---|---|
| 1.448.601 | 0,86% |
|---|---|
| 1.448.601 | 0,86% |
|---|---|
| 166.665.860 | 99,14% |
|---|---|
| 167.895.000 | 100,00% |
|---|---|
Za usklajenost s taksonomijo smo upoštevali naslednji pristop:
Za izračun deleža naložb v osnovna sredstva (CAPEX) smo upoštevali vrednost naložb v osnovna sredstva od dejavnosti, trenutno vključenih v taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevane skupne naložbe v osnovna sredstva na ravni Skupine Telekom Slovenije. Pod naložbe v osnovna sredstva zajemamo pridobitve neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, povečanje sredstev iz sredstev v najemu in druge naložbe (Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, poglavje 7.5 Investicije).
..................................................................................................................169
.............................................................................................................177
Skupina Telekom Slovenije
| Telekom Slovenije | v tisoč EUR | Pojasnilo | I-XII 2022 | I-XII 2021 | I-XII 2022 | I-XII 2021 | |
| Prihodki od prodaje | 7 | 652.121 | 648.247 | 575.886 | 577.630 | ||
| Drugi prihodki iz poslovanja | 8 | 6.832 | 5.303 | 3.225 | 3.421 | ||
| Nabavna vrednost prodanega blaga | 9 | -86.548 | -93.961 | -94.836 | -100.989 | ||
| Stroški materiala in energije | 9 | -22.576 | -16.498 | -15.788 | -10.613 | ||
| Stroški storitev | 9 | -208.503 | -204.561 | -195.762 | -193.544 | ||
| Stroški dela | 10 | -117.858 | -111.271 | -98.446 | -92.688 | ||
| Stroški amortizacije | 11 | -166.090 | -169.056 | -138.881 | -142.175 | ||
| Drugi odhodki poslovanja | 13 | -7.016 | -6.507 | -6.914 | -7.444 | ||
| Skupaj odhodki poslovanja | -608.591 | -601.854 | -550.627 | -547.453 | |||
| Dobiček iz poslovanja | 50.362 | 51.696 | 28.484 | 33.598 | |||
| Finančniprihodki* | 12 | 3.505 | 1.996 | 5.971 | 15.225 | ||
| Finančni odhodki* | 12 | -8.442 | -8.617 | -8.608 | -8.746 | ||
| Dobiček pred obdavčitvijo | 45.425 | 45.075 | 25.847 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | Pojasnilo | I-XII 2022 | I-XII 2021 | I-XII 2022 | I-XII 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti dobiček obdobja | 37.506 | 37.888 | 20.793 | 34.371 | |||
| Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti sme prenesti v izkaz poslovnega izida | Prevedbene rezerve | 30 | 8 | 34 | 0 | 0 | |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem | 30 | 107 | 253 | 108 | 254 | ||
| Odloženi davek | 14 | -53 | -15 | -53 | -15 | ||
| Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem v neto znesku | 54 | 238 | 55 | 239 | |||
| Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti ne bo smel prenesti v izkaz poslovnega izida | Sprememba poštene vrednosti za aktuarske primanjkljaje in presežke | 30 | 3.661 | 819 | 3.119 | 869 |
*Finančni prihodki družbe Telekom Slovenije vključujejo prejete dividende in prejete obresti od danih posojil odvisnim družbam. Finančni odhodki družbe Telekom Slovenije vključujejo učinke slabitve naložb v odvisni družbi TSmedia in Soline. Več v pojasnilu 12.
| Skupina | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | Pojasnilo | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SREDSTVA | Neopredmetena sredstva | 16 | 204.352 | 220.116 | 155.259 | 180.251 | |
| Opredmetena osnovna sredstva | 17 | 679.501 | 667.059 | 604.932 |
| -160 | 0 | -160 | 0 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 30 | -258 | 278 | -257 | 278 |
| Odloženi davek | 14 | 82 | -86 | 82 | -86 |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | -176 | 192 | -175 | 192 | |
| Drugi vseobsegajoči donos poslovnega obdobja po davkih | 3.387 | 1.283 | 2.839 | 1.300 | |
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega obdobja | 40.893 | 39.171 | 23.632 | 35.671 |
| Sredstva v najemu | 18 | 75.419 | 73.970 | 78.126 | 80.667 |
|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe v odvisne družbe | 19 | 0 | 0 | 38.720 | 38.276 |
| Druge finančne naložbe | 20 | 2.448 | 3.292 | 48.505 | 57.235 |
| Pogodbena sredstva | 21 | 3.624 | 2.854 | 3.234 | 2.469 |
| Druge terjatve | 26 | 19.251 | 18.300 | 19.246 | 18.294 |
| Odloženi stroški | 22 | 3.293 | 1.058 | 3.694 | 1.608 |
| Naložbene nepremičnine | 23 | 4.304 | 4.545 | 7.457 | 7.641 |
| Odložene terjatve za davek | 14 | 39.324 | 42.012 | 39.057 | 41.761 |
| Skupaj nekratkoročna sredstva | 1.031.516 | 1.033.206 | 998.230 | 1.032.913 | |
| Sredstva za odtujitev | 24 | 796 |
| Postavka | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 |
|---|---|---|---|---|
| Zaloge | 25.253 | 22.478 | 21.702 | 19.603 |
| Poslovne in druge terjatve | 157.680 | 155.944 | 150.884 | 148.262 |
| Terjatve za davek iz dobička | 1.387 | 208 | 1.286 | 116 |
| Pogodbena sredstva | 15.942 | 17.263 | 15.562 | 17.167 |
| Odloženi stroški | 4.545 | 3.766 | 3.741 | 3.150 |
| Finančne naložbe | 837 | 740 | 11.516 | 12.177 |
| Denar in denarni ustrezniki | 37.382 | 15.935 | 19.573 | 3.754 |
| Skupaj kratkoročna sredstva | 243.822 | 217.133 | 225.060 | 205.028 |
| Skupaj sredstva | 1.275.338 | 1.250.339 |
| Vpoklicani kapital | 30 | 272.721 | 272.721 | 272.721 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 30 | 181.489 | 180.956 | 180.956 | |
| Rezerve iz dobička | 30 | 106.479 | 104.978 | 104.978 | |
| Zakonske rezerve | 30 | 51.612 | 50.434 | 50.434 | |
| Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 30 | 4.065 | 3.671 | 4.065 | 3.671 |
| Lastne delnice in lastni poslovni deleži | 30 | -4.065 | -3.671 | -4.065 | -3.671 |
| Statutarne rezerve | 30 | 54.854 | 54.854 | 54.544 | 54.544 |
| 30 | 13 | |
|---|---|---|
| 30 | 50.003 | 41.938 | 46.869 | 55.515 | |
|---|---|---|---|---|---|
| 12.497 | 4.050 | 26.076 | 21.144 | |
|---|---|---|---|---|
| 37.506 | 37.888 | 20.793 | 34.371 | |
|---|---|---|---|---|
| 30 | -188 | -66 | -188 | -66 | |
|---|---|---|---|---|---|
| 30 | 1.155 | -2.139 | 897 | -1.863 | |
|---|---|---|---|---|---|
| 30 | 18 | 9 | 0 | 0 | |
|---|---|---|---|---|---|
| 611.677 | 600.431 | 606.233 | 612.241 | |
|---|---|---|---|---|
| 31 | 17.072 | 14.278 | |
|---|---|---|---|
| 32 | 21.220 | |
|---|---|---|
| 23.063 | 17.925 | 19.561 |
| 33 | 8.177 | |
|---|---|---|
| 18.455 | 3.847 | 12.281 |
| 5.810 | ||
|---|---|---|
| 891 | 666 | 713 |
| 34 | 236.683 | |
|---|---|---|
| 309.023 | 236.683 | 309.023 |
| 35 | 59.342 | |
|---|---|---|
| 57.096 | 60.871 | 62.748 |
| 36 | 0 | |
|---|---|---|
| 88 | 0 | 88 |
| 14 | 1.893 | |
|---|---|---|
| 1.710 | 293 | 321 |
| 350.197 | 424.604 | 336.710 | 418.487 |
|---|---|---|---|
| 37 | 123.915 | |
|---|---|---|
| 130.955 | 99.300 | 116.381 |
| 14 | 221 |
|---|---|
| 0 | 3.553 |
|---|---|
| 34 | 132.757 |
|---|---|
| 40.015 | 132.757 |
| 41.415 |
| 35 | 10.603 |
|---|---|
| 9.460 | 12.527 |
| 10.949 |
| 36 | 2 |
|---|---|
| 2 | 0 |
| 0 |
| 38 | 10.275 |
|---|---|
| 12.318 | 5.602 |
| 8.452 |
| 39 | 35.691 |
|---|---|
| 28.786 | 30.161 |
| 26.463 |
| 313.464 | 225.304 | 280.347 | 207.213 |
|---|---|---|---|
| 663.661 | 649.908 | 617.057 | 625.700 |
|---|---|---|---|
| 1.275.338 | 1.250.339 | 1.223.290 | 1.237.941 |
|---|---|---|---|
| V tisoč EUR | Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Prevedbena rezerva | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2022 | 272.721 | 181.489 | 51.612 | 3.671 | -3.671 | 54.854 | 13 | 4.050 | 37.888 | -26 | -40 | -2.139 | 9 | 600.431 | ||
| Čisti poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.506 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.506 | |||
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 |
| -336 | 54 | 3.661 | 8 | 3.387 | |
|---|---|---|---|---|---|
| 37.506 | -336 | 54 | 3.661 | 8 | 40.893 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | -29.244 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -394 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 394 | 0 | -394 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 394 | -394 | -29.638 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene |
|---|---|---|---|---|---|
| 37.888 | -37.888 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 207 | 0 | 160 | 0 | -367 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 38.095 | -37.888 | 160 | 0 | -367 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| -10 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 |
| -9 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 272.721 | 181.489 | 51.612 | 4.065 | -4.065 |
| 54.854 | 13 | 12.497 | 37.506 | -202 | 14 |
| 1.155 | 18 | 611.677 |
Pojasnila na straneh od 177 do 256 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
| Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Prevedbena rezerva | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | 272.721 | 181.489 | 51.612 | 3.671 | -3.671 | 54.854 | 13 | 8.440 | 24.865 | -219 | -278 | -2.988 | -25 | 590.484 |
| Čisti poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.888 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.888 | |
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 192 | 238 | 819 | 34 | 1.283 | |
| Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.275 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.275 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 61 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 61 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.214 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.214 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24.865 | -24.865 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| - | - | - | - | - |
- | - | ------ | ------- | - | - | - | - | - |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29 | 0 | 0 | 0 | 29 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|
| --- | ||||
| # Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022 |
| 0 | 0 | 24.836 | -24.865 | 0 | 0 | 29 | 0 | 0 | Drugo | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -12 | 0 | 1 | 0 | 1 | 0 | -10 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 272.721 | 181.489 | 51.612 | 3.671 | -3.671 | 54.854 | 13 | 4.050 | 37.888 | -26 | -40 | -2.139 | 9 | 600.431 |
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta | Stanje 1. 1. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 20.793 | 0 | 0 | 0 | 20.793 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -335 | 55 | 3.119 | 2.839 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 20.793 | -335 | 55 | 3.119 | 23.632 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.244 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.244 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -394 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -394 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 394 | -394 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| -29.638 | 0 | 0 | 0 | -29.638 | Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 34.371 | -34.371 | 0 | 0 | 0 | 0 | Drugi premiki v kapitalu |
| 0 | 0 | 0 | 199 | 0 | 160 | 0 | -359 | 0 | Spremembe v kapitalu |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -1 | -1 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | Stanje 31. 12. 2022 |
| 272.721 | 180.956 | 50.434 | 4.065 | -4.065 | 54.544 | 0 | 26.076 | 20.793 |
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 272.721 | 180.956 | 50.434 | 3.671 | -3.671 | 54.544 | 0 | 605.784 |
| Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta | |
| 0 | 26.185 | 24.174 | -219 | -278 | -2.733 | 34.371 | |
| Čisti poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 34.371 |
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 192 | 239 | 869 | 1.300 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 34.371 | 192 | 239 | 869 | 35.671 | ||
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.275 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.275 |
| Odpis neizplačanih dividend iz preteklih let | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 60 | 0 | 0 | 0 | 0 | 60 |
| Transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.215 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.215 |
| Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24.174 | -24.174 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Spremembe v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Pojasnilo | I-XII 2022 | I-XII 2021 | I-XII 2022 | I-XII 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri poslovanju | ||||
| Čisti dobiček poslovnega leta | 37.506 | 37.888 | 20.793 | 34.371 |
| Prilagoditve za: | ||||
| Amortizacija | 166.090 | 169.056 | 138.881 | 142.175 |
| Slabitve in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev | 1.713 | 686 | 1.010 | 0 |
| Dobiček/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | -1.150 | -1.245 | -1.370 | -1.079 |
| Oslabitev in odpisi zalog | 1.381 | 2.192 | 1.266 | 2.161 |
| Neto popravek vrednosti terjatev in pogodbenih sredstev | 3.161 | 2.395 | 2.577 | 1.952 |
| Prilagoditev za rezervacije | 2.953 | -1.005 | 2.414 | 0 |
| Finančni prihodki | -3.343 | -1.996 |
| -4.724 | -15.225 | |||
|---|---|---|---|---|
| 8.021 | 8.617 | 8.154 | 8.746 | |
| Davek od dobička z odloženimi davki | 7.919 | 7.187 | 5.054 | 5.706 |
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembami ObK in rezervacij | 224.251 | 223.775 | 174.055 | 178.807 |
| Sprememba zalog | -2.121 | 3.556 | -1.331 | 2.099 |
| Sprememba poslovnih in drugih terjatev | -7.176 | 2.970 | -6.712 | 8.944 |
| Sprememba aktivnih časovnih razmejitev in pogodbenih sredstev | -3.232 | 6.942 | -2.446 | 5.479 |
| Sprememba rezervacij | -417 | 3.661 | -464 | 3.377 |
| Sprememba poslovnih in drugih obveznosti | -17.714 | -7.332 | -25.511 | -582 |
| Sprememba pasivnih časovnih razmejitev in pogodbenih obveznosti | 12.575 | -14.012 | 3.474 | -14.823 |
| Plačani davek iz dobička | -7.743 | -691 | -6.694 | 0 |
| Čista denarna sredstva iz poslovanja | 198.423 | 218.869 | 134.371 | 183.301 |
| Denarni tokovi iz naložbenja | ||||
| Prejemki pri naložbenju | 2.403 | 6.060 | 19.705 | 32.555 |
| Prejemki od prodaje osnovnih sredstev | 1.704 | 5.846 | 2.200 | 5.846 |
| Prejemki od dividend | 240 | 128 | 1.185 | 11.128 |
| Prejemki od obresti | 4 | 7 | 1.540 | 2.155 |
| Prejemki od prodaje finančnih naložb | 400 | 0 | 400 | 0 |
| Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov | 55 | 79 | 14.380 | 13.426 |
| Izdatki pri naložbenju |
| -153.198 | -199.217 | -111.154 | -185.521 |
|---|---|---|---|
| -96.548 | -94.693 | -69.923 | -82.148 |
|---|---|---|---|
| -56.550 | -104.274 | -34.441 | -100.673 |
|---|---|---|---|
| -1.000 | -1.500 |
|---|---|
| -150.795 | -193.157 | -91.449 | -152.966 |
|---|---|---|---|
| 60.000 | 196.005 | 60.000 | 196.000 |
|---|---|---|---|
| 0 | 5 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|
| 60.000 | 170.000 | 60.000 | 170.000 |
|---|---|---|---|
| 0 | 26.000 | 0 | 26.000 |
|---|---|---|---|
| -86.231 | -213.990 | -87.153 | -224.708 |
|---|---|---|---|
| -394 | 0 | -394 | 0 |
|---|---|---|---|
| 0 | -646 | 0 | -646 |
|---|---|---|---|
| 0 | -100.000 | 0 | -100.000 |
|---|---|---|---|
| -9.158 | -12.593 | -8.723 | -11.655 |
|---|---|---|---|
| 0 | -27.500 | -1.400 | -39.100 |
|---|---|---|---|
| -40.220 | -35.495 | -40.220 | -35.495 |
|---|---|---|---|
| -7.215 | -8.481 | -7.172 | -8.537 |
|---|---|---|---|
Telekom Slovenije, d. d., (vnadaljevanju: Telekom Slovenije ali družba) in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Skupina Telekom Slovenije ali skupina). Podrobnejši pregled sestave skupine je prikazan v poslovnem delu letnega poročila.
Telekom Slovenije je delniška družba. Registriran naslov družbe je TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, Slovenija. Delnice družbe so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Največji končni lastnik družbe je Republika Slovenija, ki ima v družbi Telekom Slovenije 62,54-odstotni delež (pojasnilo 30).
Glavna dejavnost skupine je prodaja telekomunikacijskih storitev in izdelkov, v okviru katerih ponujamo fiksne in mobilne storitve, internet in televizijo, gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, sistemske integracije poslovnih komunikacij, digitalne vsebine in oglaševanje. Skupina Telekom Slovenije deluje v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Kosovo in Severna Makedonija.
Priloženi konsolidirani in ločeni računovodski izkazi so pripravljeni za Skupino Telekom Slovenije in za družbo Telekom Slovenije za leto 2022 s primerjalnimi izkazi za leto 2021.
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi družbe Telekom Slovenije so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Konsolidirane računovodske izkaze Skupine Telekom Slovenije in ločene izkaze družbe Telekom Slovenije je uprava odobrila 14. februarja 2023. Računovodske izkaze za leti 2022 in 2021 je revidirala revizijska hiša PricewaterhouseCoopers (PwC) d.o.o. in podala neprilagojeno mnenje.
Priloženi konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi družbe Telekom Slovenije so sestavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta družbe in Skupine Telekom Slovenije. Vse računovodske informacije so predstavljene v tisoč evrih, če ni navedeno drugače.
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen:
Računovodski izkazi skupine in družbe so pripravljeni ob predpostavki, da bosta v prihodnosti nadaljevali poslovanje (računovodska predpostavka časovne neomejenosti delovanja). Poslovanje skupine in družbe ni sezonske narave.
Priprava računovodskih izkazov od poslovodstva zahteva določene ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti ter na razkritje možnih obveznosti na dan bilance stanja ter znakov prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja. Prihodnjih dogodkov in njihovega vpliva ni mogoče določiti z gotovostjo. Zato se pri računovodskih ocenah uporabi presoja, ki se spreminja glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije in kot.
| -29.275 | -29.244 | -29.275 |
|---|---|---|
| -26.231 | -17.985 | -27.153 |
| 21.397 | 7.727 | 15.769 | 1.627 |
|---|---|---|---|
| 15.935 | 8.167 | 3.754 | 2.086 |
|---|---|---|---|
| 50 | 41 | 50 | 41 |
|---|---|---|---|
| 37.382 | 15.935 | 19.573 | 3.754 |
|---|---|---|---|
posledica sprememb poslovnega okolja. Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenj
enih. Ocene in predpostavke se redno pregledujejo. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo za
obdobje, v katerem se ocene spremenijo, in za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.
Ocene in predpostavke, ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so:
Skupina in družba pri ocenjevanju dob koristnosti sredstev upoštevata pričakovano fizično izrabljanje
ter tehnično in gospodarsko staranje. Ustreznost dob koristnosti spremlja delovna skupina, ki letno
preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost ter jih, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen
amortizacijske stopnje, preračuna za sedanje in prihodnja obdobja. Delovno skup
ino pretežno
sestavljajo tehnični strokovnjaki, ki dobe koristnosti presojajo na podlagi dosedanjih izkušenj pri delu in
dobi trajanja sredstev ter spremljajo tehnološki razvoj in spremembe v dejavnosti.
Za sredstva v najemu skupina in družba določita dobo koristnosti na podlagi trajanja pogodbe o
najemu, če je ta krajša od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno
podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev. Ocenjene
dobe koristnosti sredstev so prikazane v pojasnilih 3.c, 3.d in 3.e.
Skupina in družba letno preverjata knjigovodsko vrednost pri pomembnejših opredmetenih in
neopredmetenih sredstvih, da bi ugotovili, ali obstajajo pokazatelji, da je treba katero od sredstev
oslabiti. Pri ocenjevanju, ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških
sprememb ali sprememb trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo,
se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev sredstev se izvede, če knjigovodska vrednost
sredstva presega njegovo ocenjeno nadomestljivo vrednost.
Slabitev dobrega imena se ugotavlja vsaj enkrat letno. Skupina in družba sta za ta namen pridobili
oceno vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij na dan 30. novembra 2022, iz katere
izhaja, da je nadomestljiva vrednost dobrega imena višja od njegove knjigovodske vrednosti.
Podatki o drugih pomembnih ocenah negotovosti, ki jih je poslovodstvo upoštev
alo v primeru slabitev sredstev, so opisani v pojasnilih:
Za slabitev naložb v odvisne družbe skupina preveri znamenja slabitev predvsem za družbe, katerih
naložba pomembno (več kot 20 %) presega kapital družbe, in za družbe, ki so poslovale z negativnim
poslovnim izidom in/ali izkazovale negativni kapital oziroma če so obstajali drugi znaki slabitev. V tem
primeru družba pridobi oceno nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe, ki jo pripravi
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Nadomestljiva vrednost predstavlja pošteno vrednost,
zmanjšano za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je višja. Denar ustvarjajoča
enota na ravni skupine je posamezna družba v skupini. Za leto 2022 je skupina na podlagi preverbe
znamenj slabitev, pristopila k oceni nadomestljive vrednosti za odvisne družbe TSmedia, TSinpo,
IPKO, Soline, SIOL Zagreb, SIOL Prishtina in SiOL Sarajevo. Oceno nadomestljive vrednosti
posamezne družbe je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
Podrobnosti ugotavljanja nadomestljive vrednosti so opisane v pojasnilu 3.f in pojasnilu 19 Naložbe v
odvisne družbe.
Skupina in družba vodita naložbe v delnice in deleže drugih družb med finančnimi naložbami,
izmerjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
Skupina in družba presojata potrebe po slabitvi skladno z zahtevami računovodskih standardov tudi za
dana posojila. Način presoje je opisan v pojasnilu 3.f.
Skupina in družba za vrednotenje terjatev, skladno z MSRP 9, uporabljata poenostavljen model s
pričakovanimi doživljenjskimi kreditnimi izgubami v celotni dobi uporabe. Verjetnost neplačila
predstavlja ključni vhodni podatek pri merjenju pričakovane kreditne izgube. Verjetnost neplačila se
oceni na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanja v prihodnosti. Podrobnosti o politikah skupine
so navedene v pojasnilih 3.f, 26 in 45.
Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki
se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega
davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti
sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih. Ob morebitni
spremembi davčne stopnje bi skupina in družba ustrezno preračunali tudi terjatve iz odloženih davkov.
Skupina in družba odložene terjatve za davek pripoznata, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil
zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.
Podrobnejše razkritje oblikovanja odloženih terjatev in obveznosti za davek je v pojasnilih 3.q in 13.
Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali
posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
pritekanje gospodarskih koristi, in je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. Rezervacije se
pripoznajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti
odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti. Poslovodstvo
posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali so se spremenile okoliščine glede
oblikovanja višine rezervacije. V primeru spremembe se ocena višine rezervacije lahko spremeni
glede na ocenjeni pričakovani datum in znesek poravnave. Podrobneje je oblikovanje posameznih
rezervacij opisano v pojasnilih 3.l in 32.
Skupina je presojala pomembnost uporabe določil OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev in
SOP 29 Dogovori o koncesiji storitev: Razkritja ter ocenila, da so postavke iz računovodskih izkazov
družbe Soline na dan 31. decembra 2022 nematerialne in da prilagoditev posameznih postavk v
konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine Telekom Slovenije ni potrebna.
Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poročevalskem obdobju
veljajo naslednji novi računovodski standardi, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je
izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU:
pripeljano na lokacijoin še ni bilo pripravljeno za nameravano uporabo, kot ga je predvidelo poslovodstvo. Prihodki od prodaje takih predmetov, skupaj s stroški njihove proizvodnje, morajo biti pripoznani v poslovnem izidu.
Ta sprememba ni vplivala na konsolidirane računovodske izkaze skupine oziroma na izkaze družbe, saj ni bilo nobenih prodaj takšnih predmetov, proizvedenih z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki so bila razpoložljiva za uporabo na ali po začetku prvega predstavljenega obdobja.
Sprememba MRS37 pojasnjuje pomen »stroškov izpolnitve pogodbe«. Sprememba pojasnjuje, da neposredni stroški izpolnitve pogodbe obsegajo dodatne stroške izpolnitve zadevne pogodbe ter razporeditev drugih stroškov, ki se nanašajo neposredno na izpolnitev. Sprememba pojasnjuje tudi, da podjetje, preden se oblikuje posebna rezervacija za kočljivo pogodbo, pripozna izgubo zaradi oslabitve sredstev, uporabljenih za izpolnitev takšne pogodbe, namesto sredstev, povezanih s takšno pogodbo.
Ta sprememba ni vplivala na konsolidirane računovodske izkaze skupine oziroma na izkaze družbe, saj skupina in družba nista imeli kočljivih pogodb.
MSRP3 je bil spremenjen tako, da se nanaša na Temeljni okvir za računovodsko poročanje iz leta 2018 za določitev, kaj predstavlja sredstvo ali obveznost v poslovni združitvi. Pred spremembo se je MSRP3 nanašal na Temeljni okvir za računovodsko poročanje iz leta 2001. Poleg tega je bila v MSRP 3 dodana nova izjema za obveznosti in pogojne obveznosti. Izjema navaja, da bi se moralo za nekatere vrste obveznosti in pogojnih obveznosti podjetje, ki uporablja MSRP 3, sklicevati na MRS 37 ali OPMSRP 21 in ne na Temeljni okvir 2018.
Brez te nove izjeme bi podjetje pripoznalo nekatere obveznosti v poslovni združitvi, ki jih ne bi pripoznalo po MRS 37. Zato bi moralo podjetje takoj po pridobitvi odpraviti pripoznanje takih obveznosti in pripoznati dobiček, ki ne prikazuje gospodarskega dobička. Pojasnjeno je bilo tudi, da pridobitelj ne bi smel pripoznati pogojnih sredstev, kot so opredeljena v MRS 37, na datum pridobitve.
Ta sprememba ni vplivala na konsolidirane računovodske izkaze skupine oziroma na izkaze družbe, saj ni bilo poslovnih združitev.
Sprememba MSRP 9 obravnava, katera plačila bi bilo treba vključiti v 10-odstotni test za odpravo pripoznanja finančnih obveznosti. Stroški ali plačila bi bili lahko plačani bodisi tretjim osebam bodisi posojilodajalcu. V sklopu spremembe stroški ali plačila tretjim osebam ne bodo vključeni v 10-odstotni test.
Te spremembe niso imele vpliva na konsolidirane računovodske izkaze skupine in družbe, saj v obdobju ni bilo sprememb finančnih instrumentov skupine in družbe.
Dopolnilo dovoljuje odvisnemu podjetju, ki se odloči uporabiti člen D16(a) MSRP 1 za merjenje kumulativnih prevedbenih razlik z uporabo zneskov, navedenih v konsolidiranih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja, na podlagi datuma prehoda obvladujočega podjetja na MSRP, če niso bile izvedene prilagoditve za konsolidacijske postopke in učinke poslovne združitve, v kateri je obvladujoče podjetje pridobilo odvisno podjetje. Ta sprememba velja tudi za pridruženo podjetje ali skupno podjetje, ki se odloči za uporabo člena D16(a) MSRP 1.
Te spremembe niso vplivale na konsolidirane računovodske izkaze skupine, saj nobena družba ni prvič uporabila MSRP.
(izdane 31. 3. 2021 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. 4. 2021 naprej). V maju 2020 je bila izdana sprememba MSRP16, ki je zagotovila izbirno praktično rešitev, s katero se lahko najemnik odloči, ali prilagoditev najemnine v zvezi s covidom-19, ki je povzročila znižanje plačil najemnin in bi prvotno zapadla 30.6. 2021 ali pred tem, predstavlja spremembo najema. Sprememba, izdana 31.3. 2021, je datum praktične rešitve od 30.6. 2021 podaljšala do 30.6. 2022.
Skupina in družba v letu 2022 nista imeli pomembnih prilagoditev najemnin v zvezi s covidom-19.
Spremembe drugih računovodskih standardov, ki ne zavezujejo skupine in družbe oziroma za skupino in družbo niso relevantni in ne bodo vplivali na računovodske izkaze, niso razkrite.
Spremembe MRS1 in MSRP Stališče o praksi 2: Razkrivanje računovodskih usmeritev (izdano 12.2. 2021 in velja za letna obdobja od vključno 1.1. 2023 naprej). MRS 1 je bil spremenjen tako, da od podjetij zahteva, da namesto bistvenih računovodskih usmeritev razkrijejo pomembne informacije o svojih računovodskih usmeritvah. Sprememba je opredelila pomembne informacije o računovodskih usmeritvah. Sprememba tudi pojasnjuje, da se informacije o računovodskih usmeritvah smatrajo kot pomembne, če brez njih uporabniki računovodskih izkazov ne bi mogli razumeti drugih pomembnih informacij v računovodskih izkazih.
V spremembah so podani tudi ponazorilni zgledi informacij o računovodskih usmeritvah, za katere obstaja verjetnost, da se štejejo kot pomembne za računovodske izkaze podjetja. Nadalje sprememba MRS1 pojasnjuje, da informacij o nepomembnih računovodskih usmeritvah ni treba razkriti. Če do tovrstnega razkritja vseeno pride, to ne sme zakriti pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah. V podporo tej spremembi je bilo spremenjeno tudi stališče o praksi MSRP2 »Presoja pomembnosti«, da bi podalo napotke o tem, kako upoštevati koncept pomembnosti pri razkritjih računovodskih usmeritvah.
Spremembe MRS8: Opredelitev računovodskih ocen (izdano 12. 2. 2021 in velja za letna obdobja od vključno 1. 1. 2023 naprej). Sprememba MRS 8 pojasnjuje, kako naj podjetja razlikujejo spremembe računovodskih usmeritev od sprememb računovodskih ocen.
Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz posamezne transakcije – Spremembe MRS12 (izdane 7. 5. 2021 in veljavne za letna obdobja od vključno 1.1. 2023 naprej). Spremembe MRS 12 opredeljujejo, kako se obračunava odloženi davek pri transakcijah, kot so najemi in zahteve za razgradnjo. V določenih okoliščinah so podjetja oproščena pripoznavanja odloženega davka, ko prvič pripoznajo sredstva ali obveznosti. V preteklosti je bilo nekaj negotovosti v zvezi s tem, ali izjema velja za transakcije, kot so najemi in zahteve za razgradnjo – transakcije, za katere se pripoznata tako sredstvo kot obveznost. Spremembe pojasnjujejo, da oprostitev ne velja in da morajo podjetja pri tovrstnih transakcijah pripoznati odloženi davek.
Spremembe zahtevajo, da družbe pripoznajo odloženi davek pri transakcijah, ki ob prvotnem pripoznanju povzročijo enake zneske obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik.
Skupina in družba nista predčasno sprejeli nobenega drugega standarda, pojasnila ali dopolnila, ki je bilo izdano, vendar še ni veljavna.
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi računovodskih izkazov obvladujoče družbe Telekom Slovenije in njenih odvisnih družb za poslovno leto 2022. Računovodski izkazi posameznih družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe in ob uporabi istih računovodskih usmeritev. V primeru različnih računovodskih usmeritev posamezne družbe pripravijo potrebne prilagoditve svojih računovodskih izkazov, ki so podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.
Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na datum prevzema oziroma od dne, ko obvladujoča družba ali družba v skupini obvladuje odvisno družbo. Prevzeta sredstva in obveznosti se v konsolidiranih izkazih pripoznajo po pošteni vrednosti, ocenjeni na dan nakupa. Presežek kupnine nad neto pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev se izkaže v okviru neopredmetenih sredstev kot dobro ime. Če je presežek kupnine negativen, se pripozna neposredno v poslovnem izidu kot finančni prihodek.
Odvisne družbe so tiste družbe, ki jih družba Telekom Slovenije obvladuje neposredno ali posredno prek svojih odvisnih družb. Družba obvladuje podjetje, če je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravico do donosa iz svoje udeležbe v tej družbi. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba Telekom Slovenije zmožnost vplivati na finančne in poslovne odločitve družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja.
Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se tako obvladovanje začne. Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali druge družbe v skupini. Če pomemben vpliv nad odvisno družbo preneha med letom, konsolidirani računovodski izkazi vsebujejo rezultat družbe vse do dne, ko je še obstajal nadzor nad odvisno družbo. Po izgubi nadzora se odpravijo vsa sredstva in obveznosti odvisne družbe ter se dobiček ali izguba zaradi izločitve družbe pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Če skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja. Pozneje se ta delež glede na stopnjo obvladovanja v kapitalu obračuna kot finančna naložba v pridruženo družbo (obračunana po kapitalski metodi) ali kot finančna naložba v kapitalske instrumente po MSRP 9.
Ob pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločeni vsi medsebojni posli, sredstva in obveznosti znotraj skupine, kapital, prihodki in odhodki ter denarni tokovi med družbami v skupini.
Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti ter druga denarna sredstva se na dan bilance stanja preračunajo v funkcionalno valuto ob uporabi dnevnega tečaja menjave na dan bilance stanja. Nedenarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, merjene po izvirni vrednosti, se preračunajo ob uporabi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in merjene po pošteni vrednosti, se preračunajo ob uporabi tečaja na dan, ko je bila določena poštena vrednost. Vse tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu vrednosti naložb v kapitalske instrumente, razvrščene v skupino in merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Na poročevalski dan odvisne družbe v tujini, katerih funkcionalna valuta ni evro, svoja sredstva in obveznosti preračunajo v evro ob uporabi tečaja Evropske centralne banke (ECB) na dan poročanja, za izkaz poslovnega izida pa uporabijo povprečni tečaj poročevalskega obdobja. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu iz funkcionalnih v predstavitveno valuto, se izkažejo v konsolidiranem izkazu drugega vseobsegajočega donosa, v postavki prevedbena rezerva znotraj kapitala, vse dokler odvisna družba v tujini ni odtujena. Takrat se znesek tečajnih razlik prenese iz drugega vseobsegajočega donosa v konsolidirani izkaz poslovnega izida.
Neopredmeteno sredstvo se pripozna, ko je verjetno, da bodo v skupino ali družbo pritekale z njimi povezane gospodarske koristi, in ko je mogoče zanesljivo izmeriti njihovo nabavno vrednost. Neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti se po začetnem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in za morebitno izgubo iz oslabitve. Za neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti se najmanj enkrat letno ugotavlja, ali jih je treba oslabiti v skladu z MRS 36. Vsa neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, imajo končno dobo koristnosti.
Skupina in družba Telekom Slovenije spremljata dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih sredstev po skrbnikih teh sredstev in v delovni skupini, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost. Če so ocenjena pričakovanja bistveno drugačna od veljavnih ocen amortizacijske stopnje, se vpliv preračuna za sedanje in prihodnja obdobja. Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem je sprememba nastala. Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile.
| Skupine neopredmetenih sredstev | Dobe koristnosti v letih |
|---|---|
| – koncesije | od 13 do 20 |
Stroški pridobljenih koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra se usredstvijo po nabavni vrednosti ter se enakomerno časovno amortizirajo v dobi trajanja koncesijske pogodbe, kar je med 13 in 20 leti – pojasnilo46.
Stroški za pridobitev pogodb s kupci so stroški, ki so neposredno povezani s pridobivanjem naročnikov in predstavljajo dodatne stroške, ki jih imata skupina in družba s tem, da pridobita pogodbe s kupci, in ki ne bi nastali, če skupina in družba pogodb ne bi pridobili. Prodajne provizije se evidentirajo kot stroški pridobivanja pogodb s kupci in se amortizirajo skladno s prenosom gospodarskih koristi kupcu, tj. v dobi pričakovanega trajanja pogodbe. Če bi prekinjena razmerja in naknadni poračuni prodajnih provizij presegali 5% vrednosti letne višine usredstvenih provizij, bi skupina in družba neopredmetena sredstva iz naslova prodajnih provizij ustrezno znižali. Ocena prekinitev se letno preverja.
Usredstveni stroški vključujejo stroške materiala, neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Skupina in družba po skrbnikih projektov nadzorujeta, da se usredstvijo le stroški, ki sledijo opredeljenim kriterijem.
Stroški razvijanja se med neopredmetenimi sredstvi pripoznajo, če se lahko zanesljivo izmerijo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če bo njegova uporaba prinašala bodoče gospodarske koristi, če so na razpolago ustrezni viri za dokončanje razvijanja in kadar obstaja namen sredstvo uporabiti ali prodati.
Neopredmeteno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave neopredmetenega sredstva in so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se neopredmeteno sredstvo odpravi.
Družba prek skrbnikov sredstev letno preverja zunanje in notranje okoliščine, ki bi lahko bile pokazatelj potrebe po oslabitvi neopredmetenih sredstev. Pri ocenjevanju, ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb, spremembe trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev se izvede, če knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Skupina in družba v tekočem in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne tokove iz gospodarskih koristnosti neopredmetenih sredstev, zato slabitve sredstev nista ugotavljali.
Dobro ime nastane ob prevzemu odvisne družbe in se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo zaradi oslabitve. Potreba po slabitvi dobrega imena, z izračunom nadomestljive vrednosti, se ugotavlja za denar ustvarjajočo enoto vsaj enkrat letno. Določitev sedanje vrednosti od poslovodstva zahteva oceno pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote in tudi določitev primerne diskontne stopnje. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja v postavki slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev.
Opredmetena osnovna sredstva v lasti družb v skupini se ob pridobitvi izkažejo po svoji nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vključijo vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi opredmetenega sredstva za nameravano uporabo.
Ocenjeni stroški vzpostavitve lokacij za sprejemno-oddajne postaje v prvotno stanje se izkažejo kot sestavni del nabavne vrednosti sredstva in se amortizirajo v njegovi preostali dobi koristnosti. Znesek rezervacij, potrebnih za vzpostavitev prvotnega stanja, diskontiran na sedanjo vrednost, se izkaže med rezervacijami.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v skupini, vključuje stroške materiala in neposredne stroške dela. Stroški gradnje ali izdelave opredmetenih osnovnih sredstev, vključenih v nabavno vrednost, se pripoznajo kot znižanje stroškov v poslovnem izidu.
Kadar so posamezne postavke sredstev sestavljene iz delov, ki imajo različne dobe koristnosti, se ti deli obravnavajo kot posamezne postavke opredmetenih osnovnih sredstev.
Poznejši stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi povečajo njihovo nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njihove prihodnje gospodarske koristi pritekale v skupino ali družbo. Skupina in družba po skrbnikih projektov mesečno spremljata potek projektov in investicij. Če se ugotovi, da se določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Opredmetena osnovna sredstva se po začetnem pripoznanju merijo po svoji nabavni vrednosti in se vrednostno zmanjšujejo zaradi amortiziranja ali morebitnih slabitev.
Letno se preverjata doba koristnosti in preostala vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijska stopnja pa se glede na to preračuna za sedanja in prihodnja obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek spremembe ocene skupina in družba opišeta v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem se je spremenila.
| Skupine opredmetenih osnovnih sredstev | Dobe koristnosti v letih |
|---|---|
| – zgradbe | 50 |
| – elektro in strojne instalacije | od 15 do 30 |
| – kabelska kanalizacija | 33,3 |
| – kabelsko omrežje – zračno | 10 |
| – kabelsko omrežje – zemeljsko | od 20 do 25 |
Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava posamično ob uporabi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev in se začne obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično ob uporabi metode enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Zemljišča in opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko so sredstva razpoložljiva za uporabo.
Skupina in družba kot najemnik. Ob podpisu najemne pogodbe skupina in družba presojata, ali pogodba vsebuje najem v skladu s standardom MSRP 16. Za najem se po tem standardu šteje pogodba, ki za določeno obdobje najemniku daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo najemnine. Skupina in družba nista uporabili izjem, ki jih predvideva standard, za najemne pogodbe z majhnimi vrednostmi in za najeme, katerih trajanje najema se konča prej kot v 12 mesecih od začetne uporabe.
Standard za najemne pogodbe določa, da najemnik na začetku najema pripozna pravico do uporabe sredstva (sredstvo v najemu) in obveznost iz najema. Sredstvo s pravico do uporabe se pripozna na dan začetka najema, tj. ko je sredstvo na voljo za uporabo. Začetno merjenje sredstva zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema (diskontirana sedanja vrednost najemnin, ki na ta datum še niso plačane), plačila najemnin, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude na najem in oceno morebitnih stroškov, ki bodo nastali v družbi pri odstranitvi sredstva. Spremenljive najemnine, ki niso odvisne od inflacije ali obrestne mere, niso vključene v merjenje obveznosti iz najema in pravice do uporabe sredstev. S tem povezana plačila se pripoznajo v obdobju nastanka dogodka kot poslovni odhodek.
Sredstva s pravico do uporabe se nato merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in za izgube zaradi oslabitve, ter se prilagodijo za vsako ponovno merjenje obveznosti iz najema. Sredstvo se amortizira od začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja najema, če je to krajše od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev.
| Naziv skupine sredstev v najemu | Dobe koristnosti v letih |
|---|---|
| Bazne postaje– služnost in najem | 15 |
| Najem prostorov | 10 |
| Tehnološki prostori – služnost in najem | 15 |
| Najem vodov | 15 |
| Drugo | 5 |
Ocenjene dobe koristnosti se v letu 2022 glede na preteklo leto niso spremenile. Letno se preverjajo z namenom slabitve in v primeru njihovega nastanka se ugotavlja nadomestljiva vrednost teh sredstev. V primeru slabitve se ta pripozna v izkazu poslovnega izida v skladu z MRS 36.
Po datumu začetka najema se finančne obveznosti iz najemov ponovno izmerijo ob uporabi nove diskontne stopnje, če se je spremenilo trajanje najema ali vrednost prihodnjih najemnin. Ob odpovedi najema ali zmanjšanju se dobiček ali izguba, ki sta povezana z delno ali popolno odpovedjo najema, pripoznata v izkazu poslovnega izida.
Obveznosti iz najema se izkazujejo med nekratkoročnimi obveznostmi, razen obveznosti, ki bodo poravnane v obdobju naslednjih 12 mesecev od datuma bilance stanja in so v bilanci stanja izkazane kot kratkoročne obveznosti iz najema.
Najemi zajemajo najem vodov, najeme poslovnih in tehnoloških prostorov, ustanovitev služnosti oziroma najem zemljišč ali prostorov za bazne postaje oziroma funkcijskih lokacij. Medoperaterski zakupi v Sloveniji so v večini storitev regulirani z javno objavljenimi ceniki. Za nekratkoročne najeme se sklepajo pogodbe s točno določenim obdobjem, večinoma za 15 let.
Za poslovne prostore, bazne postaje in funkcijske lokacije je nadomestilo za služnost ali najemnina določena glede na dogovore, cenitve in cenike lastnikov. Najemne pogodbe so sklenjene za določen oziroma nedoločen čas, služnostne pogodbe pa za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture ali določen čas z možnostjo podaljšanja na podlagi novih pogajanj. Pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas in čas obratovanja, obstajajo pogoji prekinitve. Ti pogoji so lahko naslednji:
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije vse najeme razvrstita med poslovne najeme, saj se z najemom ne prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezani z lastništvom sredstva, ki je predmet najema. Najemnine iz poslovnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot prihodek enakomerno v obdobju trajanja najema. Najemi se nanašajo predvsem na kolokacije, najem prostorov in najem baznih postaj. Podlaga za opredelitev možnih plačil najemnin so za regulirane storitve vzorčne pogodbe, za neregulirane pa komercialni ceniki storitev. Podlage za plačila najemnin se oblikujejo pod enakimi pogoji, kot če skupina in družba nastopata kot najemojemalec. Najemne pogodbe za uporabo prostorov, kolokacij in baznih postaj so večinoma sklenjene za nedoločen čas. Odpovedni rok je od 2 do 12 mesecev. Pravico do odpovedi pogodbe nosi kupec pod pogoji, določenimi v pogodbi. V primeru izrednih okoliščin (neplačilo) lahko pogodbo odpovesta tudi skupina in družba.
Finančno sredstvo se pripozna, ko skupina oziroma družba postane stranka v pogodbenih določbah finančnega instrumenta. Ko skupina oziroma družba finančno sredstvo prvič pripozna, ga na podlagi poslovnega modela za upravljanje finančnih sredstev in na podlagi značilnosti pogodbenih denarnih tokov pridobljenega finančnega sredstva razvrsti v eno izmed naslednjih skupin:
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, so finančni instrumenti, ki jih skupina in družba posedujeta v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov, na določene datume prihodka denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti. V tej kategoriji se vodijo dana posojila, poslovne in druge terjatve, depoziti ter denar in denarni ustrezniki.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
Dana posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave in se na začetku izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za morebitne neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube.
Nastali dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu:
V tej skupini se vodijo naložbe v dolžniške in kapitalske finančne instrumente oziroma v delnice in deleže drugih družb. Skupina in družba se ob začetnem pripoznanju naložb v kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, nepreklicno odločita, da te naložbe vodita kot sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Ta odločitev se sprejme posamično za vsako naložbo posebej.
Poštena vrednost naložb, ki kotirajo na borzi, se izmeri po zaključnem borznem tečaju na vsak datum poročanja. Naložbe se pripoznajo oziroma se pripoznanje odpravi na dan sklenitve nakupa oziroma prodaje. Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov v neto znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid, lahko pa skupina in družba prenašata kumulativni dobiček ali izgubo znotraj postavk kapitala.
Prejete dividende se pripoznajo v poslovnem izidu samo:
Terjatve do kupcev so zneski terjatev do poslovnih partnerjev iz prodaje blaga in storitev v okviru rednega poslovanja.
Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub skladno z MSRP 9 skupina in družba uporabljata poenostavljen pristop. Popravek vrednosti terjatev se izračunava kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja terjatve. Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub so bile terjatve združene v skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega tveganja in zapadlosti. Pričakovane stopnje izgub temeljijo na podatkih o plačilih v zadnjih 36 mesecih in preteklih kreditnih izgubah, nastalih v tem obdobju. Učinek v prihodnost usmerjenih makroekonomskih podatkov na pričakovane kreditne izgube se je štel kot nepomemben.
Izguba zaradi oslabitve terjatev se pripozna med poslovnimi odhodki v izkazu poslovnega izida in kot zmanjšanje (popravek) vrednosti terjatev.
Skupina in družba uporabljata model pričakovanih izgub, skladno z MSRP 9, in morata poleg nastalih izgub pripoznati tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. V ta namen skupina in družba ocenita dokaze o slabitvi finančnih sredstev.
Na vsak datum poročanja morata skupina in družba pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za vsa finančna sredstva, pri katerih se je od začetnega pripoznanja povečalo kreditno tveganje. Pri tem upoštevata vse primerne in dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.
Skupina in družba za oceno slabitev uporabljata metodologijo ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub, ki temelji na parametrih tveganja:
Ocene parametrov tveganja, ki jih upoštevata pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub, temeljijo na kombinaciji lastnih in zunanjih (tržnih) podatkov.
Finančna sredstva se za morebitne oslabitve presojajo skupinsko za poslovne terjatve ter posamično za druga finančna sredstva.
Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, skupina in družba izmerita zmanjšanje (popravek) vrednosti za izgubo za navedeni finančni instrument kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v prihodnjem 12-mesečnem obdobju.
Za terjatve do kupcev in kratkoročna pogodbena sredstva, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Skupina in družba v letu 2022 nista spremenili tehnike ocenjevanja ali pomembnih predpostavk pri ocenjevanju popravka vrednosti za ta finančna sredstva.
Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, kadar:
Ob odpravi pripoznanja celotnega finančnega sredstva se razlika med njegovo knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja) in prejetim nadomestilom (vključno z vsakim novim pridobljenim sredstvom, zmanjšanim za na novo prevzeto obveznost) pripozna v poslovnem izidu, razen naložb v delnice in deleže drugih družb, za katere se skupina in družba nepreklicno odločita, da bosta poznejše spremembe poštene vrednosti predstavili v drugem vseobsegajočem donosu.
Finančne obveznosti skupine in družbe predstavljajo predvsem prejeta posojila. Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, zmanjšani za morebitno nastale stroške. Po začetnem pripoznanju se prejeta posojila izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere.
Med finančnimi obveznostmi so pripoznane tudi obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida (dividende), dokler niso izplačane. Dividende se pripoznajo kot obveznost v obdobju in višini, v kateri so potrjene na skupščini lastnikov. Pripoznanje posojil se odpravi, ko so pogodbe o obveznostih izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Naložbe v odvisne družbe se v ločenih računovodskih izkazih družbe Telekom Slovenije vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve. Naložbe v odvisne družbe se pripoznajo na dan, ko je izvršen prenos tveganj in koristi na obvladujočo družbo – ko dobi kontrolni vpliv.
Skupina nima naložb v pridružene družbe in skupne podvige.
Znamenja slabitve finančnih naložb v odvisne družbe se preverjajo predvsem po dveh kriterijih, in sicer:
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške (transakcijski stroški). Po začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve. Amortizacija naložbenih nepremičnin se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Zemljišča se ne amortizirajo. Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva. Znamenja slabitve se preverjajo enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Naložbena nepremičnina se odpravi ob odtujitvi ali ko se naložbena nepremičnina trajno umakne iz uporabe ter se ne pričakujejo prihodnje gospodarske koristi. Vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprave pripoznanja nepremičnine, izračunane kot razlika med čistim prihodkom od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se vključi v poslovni izid v obdobju, v katerem se naložbena nepremičnina odpravi.
Sredstva za odtujitev so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko skupina ali družba prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev. Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za odtujitev po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za odtujitev, se ne amortizirajo. Izguba zaradi oslabitve sredstev za odtujitev se pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki drugi odhodki poslovanja, slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 13). Skupina in družba periodično preverjata, ali sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če ne, jih prerazvrstita nazaj med opredmetena osnovna sredstva. Taka sredstva se izmerijo po nižji izmed naslednjih vrednosti:
- knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo sredstva med sredstva za odtujitev, prilagojena za morebitno amortizacijo, ki bi bila pripoznana v primeru, da nepremičnina ne bi bila razvrščena med nepremičnine, namenjene prodaji;
- nadomestljivi vrednosti na datum naknadne odločitve, da sredstvo ne bo odtujeno.
Prilagoditve knjigovodske vrednosti sredstev, ki ne spadajo več med sredstva za odtujitev, se vključijo v poslovni izid v obdobju, v katerem ta sodila niso več izpolnjena.
Ob začetnem pripoznanju se zaloge ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, v kateri so upoštevani na računu pripoznani popusti, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Zaloge se vrednotijo po metodi drsečih povprečnih cen. Zaloge z malo gibanja, zastarele ali poškodovane zaloge se slabijo na čisto iztržljivo vrednost, ki je nižja od knjigovodske vrednosti ali ocenjene prodajne vrednosti, dosežene v okviru rednega poslovanja ter zmanjšane za stroške dokončanja in stroške prodaje količinske enote.
Predstavljajo vnaprej plačane stroške, ki se časovno razmejujejo in se časovno enakomerno prenašajo med stroške, pri čemer se prenos začne z začetkom veljavnosti pogodbe. Glede na trajanje so razvrščeni med nekratkoročna (nad 12 mesecev) in kratkoročna sredstva (do 12 mesecev). Gre pretežno za vnaprej plačane stroške vzdrževanja sistemov in licenc.
Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v blagajni, prosto razpoložljiva sredstva na računih pri bankah in kratkoročne depozite do treh mesecev zapadlosti, pri katerih je tveganje spremembe poštene vrednosti minimalno.
jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun se naredi za vsakega zaposlenega, ob upoštevanju stroškov odpravnine ob upokojitvi in stroška vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali zmanjšajo. To velja predvsem za določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih in ocene rasti plač. Ocena obveznosti za terezervacije se zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnosti v prihodnosti lahko spremeni. Uporabljene predpostavke so razkrite v pojasnilu.
Rezervacije za stroške odstranitve baznih postaj se nanašajo na stroške odstranitve sprejemno-baznih postaj in vzpostavitve najetih nepremičnin v prvotno stanje. Znesek rezervacije je najboljša ocena stroškov odstranitve baznih postaj. Evidentira se v višini diskontirane vrednosti za čas trajanja koncesijske pogodbe. Uporabljena diskontna stopnja temelji na dolgoročni stopnji donosa netveganih vrednostnih papirjev. Podlaga za evidentiranje ocene je analiza dejanskih stroškov razgradnje baznih postaj, ki se pripravi praviloma vsaka tri leta. Konec vsakega leta skupina in družba ocenita, ali so oblikovane rezervacije zadostne, in ustrezno prilagodita višino rezervacije.
Rezervacije za prestrukturiranje podjetja se nanašajo na odpravnine zaposlenim ob kadrovskem prestrukturiranju in se oblikujejo, ko so del strateškega poslovnega načrta ter sta na bilančni dan že znana število in dinamika odhodov delavcev.
Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja. Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi se vodijo obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti, ki se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa so izkazane po odplačni vrednosti.
Kot vnaprej vračunani stroški so evidentirani stroški za neizkoriščene letne dopuste, stroški iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednoteni po opravljenem prometu, za katere še ni bilo prejetega računa, in drugi vračunani stroški. Razlike do dejanskih stroškov se vključijo v poslovni izid po prejemu računov. Če se račun za že vnaprej vračunane stroške ne prejme v roku treh let po pripoznanju, se jih po preteku tega časa odpravi. Izjema so stroški iz obračuna za mednarodne storitve, katerih odprava se presoja individualno.
Prihodki od prodaje se pripoznajo na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem. Pripoznajo se, ko se prenese blago in storitve na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, ki se pričakuje v zameno za to prodano blago in storitve. Vsak obljubljeni proizvod ali storitev je obravnavan kot samostojna izvršitvena obveza, če je različen. Različen je takrat, ko ima lahko kupec koristi od proizvoda ali storitve. Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti proizvode ali storitve. Skupina in družba sta identificirali naslednje izvršitvene obveze: storitev, blago.
Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se razporedi cena celotnega posla na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane. Plačilni roki so do 90 dni.
Vrednost celotnega posla je znesek nadomestila, ki se pričakuje v zameno za predajo obljubljenih proizvodov ali storitev. Vrednost je lahko fiksna ali spremenljiva. Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko se izpolni izvršitvena obveza, tj. ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva. Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma, skupina in družba prihodke pripoznavajo mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze. Na podlagi opravljenih storitev ali prenosa blaga na kupca skupina in družba pripoznata prihodke v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve oziroma prenos blaga, in v znesku, ki sta ga upravičeni zaračunati.
Popusti, odobreni ob podpisu pogodbe, se razporedijo na vse izvršitvene obveze in se razmejijo v dobi trajanja pogodbe. Vsi naknadno odobreni popusti se pripoznajo v obdobju, za katero so odobreni, kot znižanje prihodkov. Prihodki so pripoznani v čisti vrednosti brez davka na dodano vrednost, drugih davkov in s prodajo povezanih morebitnih popustov.
Prihodki mobilnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov, sporočil, prenosa podatkov, "roaming out" in dodatnih storitev (npr. storitve z dodano vrednostjo, M-vrata) ter prihodke od prodaje mobilnih telefonov in dodatne opreme. Prihodki od prodaje predplačniških kartic se odložijo in se pripoznajo v obdobju, ko naročnik koristi predplačniške storitve. Če jih naročnik ne opravi (koristi), se prihodek pripozna, ko poteče veljavnost posameznega predplačniškega računa.
Prihodki fiksnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin in pogovorov ter prihodke od prodaje trgovskega blaga. Fiksne storitve zajemajo prihodke širokopasovnih storitev, klasične govorne fiksne telefonije in Centreksa, fiksnih podatkovnih storitev (storitve z dodano vrednostjo), podatkovne komunikacije, IT-storitev in blaga ter prihodke drugih telekomunikacijskih storitev. Priključnine v mobilnem in fiksnem segmentu se evidentirajo v obdobju, ko je opravljena priključitev uporabnika. Naročnine se zaračunavajo mesečno. Prihodki storitev z dodano vrednostjo se izkazujejo na neto osnovi v višini pogodbene provizije. Prihodki IT-storitev in blaga (sistemska integracija, računalništvo v oblaku, upravljanje celostnih IT-rešitev) se evidentirajo v odvisnosti od pogodbenega razmerja s kupcem. Ob zagotavljanju in vzdrževanju storitev se prihodki zaračunavajo mesečno ali se razmejijo v pogodbeni dobi. Če se licence ali IT-produkta prodajo, se prihodki pripoznajo v obdobju prodaje.
Prihodki z veleprodajnega trga vključujejo prihodke širokopasovnega dostopa, razvezanega dostopa, medomrežnega povezovanja, zakupa omrežja ter nacionalnega sledenja domačih in tujih medoperaterskih storitev.
Prihodki od mednarodnega povezovanja so pripoznani na podlagi ocene pričakovane vrednosti glede na promet, opravljen v preteklem mesecu. Mesečne razlike med ocenami in dejanskimi prihodki nastajajo predvsem zaradi dovoljenega odstopanja pri podatkih o mesečnem prometu in sprememb v ceni. Dovoljeno odstopanje je po pogodbah različno, največ 2% pogodbene vrednosti. Razlike se vključijo v poslovni izid, ko se ugotovijo dejanski prihodki. Prihodki so pripoznani na bruto osnovi, saj skupina storitve zagotavlja z lastnim omrežjem in opremo na podlagi pogodbeno dogovorjenih cen. Prihodki se pripoznajo v obdobju, ko so storitve opravljene.
Drugi prihodki in drugo trgovsko blago Skupine Telekom Slovenije vključujejo predvsem prihodke od gradnje in vzdrževanja omrežja družbe GVO, poslovnih IT-rešitev družbe Avtenta, soli in povezanih proizvodov družbe Soline ter multimedijskih vsebin družbe TSmedia.
Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma (npr. gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij), skupina prihodke pripoznava mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze podjetja. Skupina pri merjenju postopnega napredka v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze uporablja metodo izložkov (output metoda). Skupina ima sklenjene pogodbe, pri katerih se mesečno ugotavlja vmesna situacija glede na opravljeno delo. Na podlagi zaključenih situacij, ki jih potrdi kupec, se izda mesečni prodajni račun in pripoznajo prihodki.
Drugi prihodki in drugo trgovsko blago družbe Telekom Slovenije vključujejo prihodke od izvajanja storitev podpore odvisnim družbam, najema prostorov in opreme, turizma, drugih netelekomunikacijskih storitev, prodaje materiala in drugega trgovskega blaga.
Skupina in družba v vseh primerih sledita usmeritvi hkratnega pripoznanja prihodkov in stroškov v obdobju opravljene storitve ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Pogodbeno sredstvo iz pogodb s kupci je pravica skupine in družbe do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki sta jih tako skupina kot družba že prenesli na kupca, če je ta pravica odvisna od česa drugega kot le minevanja časa (npr. izpolnjevanja obvez v prihodnosti). Pogodbeno sredstvo nastane, ko se izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos.
Glede na čas so sredstva razvrščena na nekratkoročna in kratkoročna pogodbeno sredstva. Na dan poročanja se preveri, ali je treba pogodbena sredstva oslabiti. Za potrebe ugotavljanja oslabitve pogodbenih sredstev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja. Skupina in družba pogodbena sredstva oslabita za pričakovane izgube. Pripoznanje pogodbenega sredstva se odpravi ob prekinitvi pogodbe in se pripozna odhodek iz odpisa pogodbenih sredstev.
Pogodbene obveznosti so obveze za prenos blaga ali storitev kupcu, za katere sta skupina in družba od kupca že prejeli nadomestilo. Pogodbene obveznosti, za katere se pričakuje, da bo prenos blaga ali storitev nakupca prenesen v obdobju, daljšem od 12 mesecev, se evidentirajo kot nekratkoročne obveznosti.
Pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na vnaprej zaračunane kolokacije, ki so opredeljene kot storitev v skladu z MSRP15 in se prenašajo med poslovne prihodke glede na pogodbeno določen čas kolokacije. Pri pogodbene obveznostih gre za oceno izdanih dobropisov iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednotene po opravljenem prometu, ter obveznosti iz prodaje predplačniških kartic in programa zvestobe kupcev. Pri sofinanciranih projektih gre za prejeta denarna sredstva za projekte. Ob prekinitvi pogodbe s kupci, ki je povzročila pripoznanje obveznosti, se obveznosti odpravi in pripoznajo se prihodki iz odpisa obveznosti iz pogodb s kupci.
S programom zvestobe skupina in družba spodbujata kupce k nakupu blaga in storitev. Z vključitvijo v program zvestobe in z nakupi blaga ali storitev je kupcu dodeljeno dobroimetje, ki ga lahko unovči kot ugodnost pri nakupu blaga ali storitev. Z vsakim evrom plačila je kupec nagrajen z 1 točko, ki je ob koriščenju vredna 1 cent (100 točk = 1 evro). Veljavnost točk je eno leto od nakupa (do konca meseca, v katerem je bila pred enim letom pridobljena). Po tem obdobju dobroimetje zapade in se pripoznajo prihodki.
Državne podpore iz sofinanciranih projektov so pripoznane v bilanci stanja glede na pogodbo in dokumentacijo posameznega projekta, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podporo prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Kot odloženi prihodki se pripoznajo prejeta denarna sredstva projektov, ki še niso prihodki, ker stroški, pokrivanju katerih so prejeti zneski namenjeni, še niso nastali.
Pripoznanje tovrstnih razmejitev skupina in družba dosledno odpravita z obračunom upravičenih stroškov. Vračunani prihodki nastanejo, ko so stroški v zvezi s projektom že nastali, vendar pogoji za izdajo računa še niso izpolnjeni. Skupina in družba v skladu z MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči za predstavljanje s prihodki povezanih podpor uporabljata metodo, po kateri se izkazujejo med drugimi prihodki.
Finančni prihodki in odhodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali na podlagi pogodbene obrestne mere. Prihodki od prejetih dividend se pripoznajo na dan, ko skupina in družba pridobita pravico do dividende. Tečajne razlike se prikazujejo v neto znesku.
je treba poravnati glede na obdavčljivi dobiček v posameznem letu ob upoštevanju davčnih stopenj, veljavnih na bilančni datum, in vseh prilagoditev, pripoznanih v obdobju za davek za prejšnja obdobja.
Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metod obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi pričakovane davčne stopnje davka iz dobička v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne davčne razlike. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dobička ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ. Odloženi davek se evidentira neposredno v kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu, če se davek nanaša na postavke, evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro drugega vseobsegajočega donosa.
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja na dan 31. decembra 2022 in 31. decembra 2021, izkaza poslovnega izida za leto 2022 ter dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev pritokovin odtokov.
Glede na računovodske usmeritve in razčlenitve je v nekaterih primerih treba določiti pošteno vrednost tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina in družba za določanje poštenih vrednosti upoštevata naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:
Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja so določene po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti. Več v pojasnilu 40.
Pri naložbenih nepremičninah se zaradi razkrivanja poštene vrednosti ta letno ugotavlja ob pomoči pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin. Zapodlago ocene vrednosti se upošteva poštena vrednost, definirana kot cena, ki bi bila prejeta za prodajo sredstva ali plačana za prenos v urejenem poslu med tržnimi udeleženci na dan merjenja. Pri oceni vrednosti je preverjena primernost uporabe metod za ocenjevanje vrednosti lastninskih pravic v okviru vseh treh načinov: tržnega načina, na donosu zasnovanega načina in nabavno-vrednostnega načina.
Poštena vrednost finančnih naložb v kapitalske instrumente, ki kotirajo na borzi, je določena na podlagi zaključnega borznega tečaja na datum poročanja. Poštena vrednost drugih finančnih naložb je določena na podlagi cene vrednosti, ki jo pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ali pa je določena na podlagi interno pripravljenega modela cenitve. Vplivi ocen vrednosti so opisani v pojasnilu 20.
Kratkoročne poslovne terjatve niso diskontirane zaradi kratkoročnosti. Po začetnem pripoznanju je njihova vrednost zmanjšana za pričakovane kreditne izgube.
Pri finančnih obveznostih iz prejetih posojil poštena vrednost ne odstopa od odplačne vrednosti.
Skupino Telekom Slovenije na dan poročanja sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in naslednje odvisne družbe:
| Naziv | Naslov | Država | Dejavnost | Davčna stopnja | Delež v kapitalu v % | Delež glasovalnih pravic v % | Knjigovodska vrednost kapitala v tisoč EUR | Poslovni izid v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Št. | Podjetje | Naslov | Dejavnost | Davčna stopnja | 2022 | 2021 | Razlika |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | gradnja, vzdrževanje in upravljanje telekomunikacijskega omrežja | 19 % | 100% | 100% | 28.119 |
| 24.629 | 3.090 | 4.931 | |||||
| 2 | Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o. | Stegne 19, Ljubljana | sistemski integrator | 19 % | 100% | 100% | 2.917 |
| 3.296 | 431 | 354 | |||||
| 3 | TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. | Cigaletova 15, Ljubljana | multimedijske in internetne vsebine | 19 % | 100% | 100% | 298 |
| 342 | –117 | 31 | |||||
| 4 | SOLINE Pridelava soli, d.o.o. | Seča 115, Portorož | pridelava soli ter ohranjanje in upravljanje krajinskega parka | 19 % | 100% | 100% | 896 |
| 1.207 | –1.355 | –265 | |||||
| 5 | TSinpo, storitvenoin invalidsko podjetje, d.o.o. | Litostrojska cesta 58a | papirna galanterija | 19 % | 100% | 100% | 125 |
| 57 | 34 | 19 | |||||
| 6 | Optic-Tel, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | telekomunikacijske storitve | 19 % |
| Naziv | Naslov | Država | Dejavnost | Davčna stopnja | Delež v kapitalu v % | Delež glasovalnih pravic v % | Knjigovodska vrednost kapitala v tisoč EUR | Poslovni izid v tisoč EUR |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Infratel, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | telekomunikacijske storitve | 19 % | 100% | 100% | 5.989 | 707 |
| Ustanova Srčni sklad | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | humanitarna organizacija | 19 % | 100% | 100% | 5.122 | 127 |
| IPKO Telecommunications LLC | Lagija Ulpiana, Rruga "Zija Shemsiu", nr 34, Priština | Kosovo | telekomunikacijske storitve | 10 % | 100% | 100% | 29.784 | 14.922 |
| SIOL, d.o.o., Zagreb | Margaretska 3, Zagreb | Hrvaška | telekomunikacijske storitve | 20 % | 100% |
| 100% | 818 | 862 | –30 | 18 | 11 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SiOL d.o.o., | Sarajevo | Fra Anđela Zvizdovića 1, Sarajevo | Bosna in Hercegovina | telekomunikacijske storitve | 10 % | ||
| 100% | 100% | 100% | 2.041 | 1.746 | 295 | –16 | 12 |
| SIOL, d.o.o., | Podgorica | Džordža Vašingtona 108/36A, The Capital Plaza, Podgorica | Črna gora | telekomunikacijske storitve | 9 % | ||
| 100% | 100% | 100% | 2.731 | 2.776 | 111 | 81 | 13 |
| SIOL, d.o.o., | Skopje | Str. Naum Naumovski borce no. 50/2-12, Skopje– Centar | Severna Makedonija | telekomunikacijske storitve | 10 % | ||
| 100% | 100% | 100% | 1.515 | 1.443 | 76 | 75 | 14 |
| SIOL DOO | Beograd-Palilula | Dvadesetsedmog Marta 11, Beograd Palilula | Srbija | telekomunikacijske storitve | 15 % | ||
| 100% | 100% | 100% | 467 | 437 | 9 | 1 | 15 |
| GVO Telekommunikation GmbH | Daimlerstr. 3, Stadtlohn | Nemčija | gradbena in vzdrževalna dela na telekomunikacijskem omrežju | 15 % | |||
| 100% | 100% | 100% | 4 | 25 | –22 | –1 | 16 |
| SIOL, d.o.o. | Prishtina | Pejton, Str. Mujo Ulqinaku 5/1, 10000 Priština |
| 10 % | 100% | 100% | 100% |
|---|---|---|---|
| 374 | 264 | 110 | 83 |
V letu 2022 ni bilo sprememb v sestavi skupine. V letu 2021 je bil sprejet sklep o začetku postopka prenehanja in likvidacije družbe GVO Telekommunikation GmbH, ki zaradi dolžine zakonskih postopkov v letu 2022 še ni bila zaključena.
Razkritja poslovanja po segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri odločanju. Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljena država, v kateri ima družba sedež opravljanja dejavnosti – tako skupina poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države.
V ta segment so zajete vse družbe v skupini, ki imajo sedež v Sloveniji, zajema pa predvsem dejavnost na področju telekomunikacijskih storitev fiksne in mobilne telefonije, izgradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskega omrežja, ponudbo multimedijskih ter internetnih storitev in vsebin ter digitalno televizijo. V ta segment so zajete naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia, Soline, TSinpo, Optic-Tel in družba Infratel ter Ustanova Srčni sklad, katere dejavnost je organiziranje in zbiranje donacij, subvencij in drugih denarnih in nedenarnih sredstev za uresničevanje dobrodelnega namena ustanove.
Zajete so vse preostale družbe v skupini, in sicer IPKO, SIOL Zagreb, SiOL Sarajevo, SIOL Podgorica, SIOL Skopje, SIOL Beograd, SIOL Prishtina in GVO Telekommunikation GmbH. Glavna dejavnost tega segmenta je ponujanje telekomunikacijskih storitev.
Prodaja med segmenti se opravlja po tržnih pogojih. V postopku konsolidiranja so izločeni vsi medsebojni posli, zajeti med izločitvami in prilagoditvami.
Skupina ne razkriva finančnih prihodkov in odhodkov po segmentih, saj financiranje skupine poteka centralno, na ravni obvladujoče družbe. Razkritje o prihodkih zunanjih strank po posameznih vrstah prihodkov je opisano v pojasnilu 7.
Računovodske usmeritve segmentov so enake računovodskim usmeritvam skupine, opisanim v poglavju 3.
| v tisoč EUR | Slovenija | Druge države | Izločitve in prilagoditve* | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
| I–XII 2022 | 578.200 | 73.921 | 92.585 | 652.121 |
| I–XII 2021 | 580.610 | 67.637 | 74.810 | 648.247 |
| I–XII 2022 | 0 | 9.050 | –101.635 | 0 |
| I–XII 2021 | 0 | 7.165 | –81.975 | 0 |
| Prihodki po segmentih skupaj | 670.785 | 82.971 | –101.635 | 652.121 |
| Drugi prihodki |
| –84.014 | –92.090 | –2.534 | –1.871 | –86.548 | –93.961 |
|---|---|---|---|---|---|
| –20.349 | –14.600 | –2.227 | –1.898 | –22.576 | –16.498 |
|---|---|---|---|---|---|
| –187.881 | –185.238 | –20.622 | –19.323 | –208.503 | –204.561 |
|---|---|---|---|---|---|
| –111.182 | –104.925 | –6.676 | –6.346 | –117.858 | –111.271 |
|---|---|---|---|---|---|
| –140.061 | –143.649 | –26.029 | –25.407 | –166.090 | –169.056 |
|---|---|---|---|---|---|
| –6.147 | –5.292 | –869 | –1.215 | –7.016 | –6.507 |
|---|---|---|---|---|---|
| –549.634 | –545.794 | –58.957 | –56.060 | –608.591 | –601.854 |
|---|---|---|---|---|---|
| 126.037 | 114.097 | 25.960 | 19.574 | –101.635 | –81.975 | 50.362 | 51.696 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.505 | 1.996 |
|---|---|
| –8.442 | –8.617 |
|---|---|
| 45.425 | 45.075 |
|---|---|
| –5.020 | –4.705 |
|---|---|
| –2.899 | –2.482 |
|---|---|
| 37.506 | 37.888 |
|---|---|
| Slovenija | Druge države | Izločitve in prilagoditve* | Skupaj | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva segmenta poročanja | 1.314.368 | 1.307.526 | 138.163 | 122.128 | –177.193 | –179.315 | 1.275.338 | 1.250.339 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neodpisana vrednost dobrega imena | 3.718 | 3.718 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.718 | 3.718 |
| Investicije v neopredmetena sredstva | 35.062 | 100.948 | 21.488 | 3.326 | 0 | 0 | 56.550 | 104.274 |
| Investicije v opredmetena osnovna sredstva | 86.495 | 86.884 | 11.497 | 10.671 | 0 | 0 | 97.992 | 97.555 |
| Obveznosti segmenta poročanja | 664.662 | 655.461 | 100.423 | 99.713 | –101.424 | –105.266 | 663.661 | 649.908 |
*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, ki je izločen iz konsolidiranih izkazov.
| Slovenija | Druge države | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|
| I–XII 2022 | 206.773 | 48.123 | 254.896 | |
| I–XII 2021 | 210.416 | 41.577 | 251.993 | |
| I–XII 2022 | 190.679 | 21.056 | 211.735 | |
| I–XII 2021 | 193.442 | 22.521 | 215.963 | |
| –od tega IT-storitve | 33.083 | 312 | 33.395 | |
| 32.310 | 204 | 32.514 | ||
| Dodatne storitve | 4.310 | 0 | ||
| 7.090 | 0 |
| v tisoč EUR | Slovenija | Druge države | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 | |||
| Prihodki od prodaje storitev | 488.156 | 484.884 | 71.542 | 66.309 | 559.698 | 551.193 |
| Prihodki od prodaje blaga | 90.044 | 95.726 | 2.379 | 1.328 | 92.423 | 97.054 |
| Skupaj prihodki od prodaje | 578.200 | 580.610 | 73.921 | 67.637 | 652.121 | 648.247 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
| Mobilni segment končni trg | 254.896 | 251.993 | 207.043 | 210.592 |
| Fiksni segment končni trg | 211.735 | 215.963 | 189.890 | 192.985 |
| –od tega IT-storitve | 33.395 | 32.514 | 32.134 | 31.397 |
| Dodatne storitve | 4.310 | 7.090 | 4.322 | 7.091 |
| Veleprodajni trg | 154.579 | 147.381 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje storitev | 559.697 | 551.193 | 480.176 | 476.905 | ||
| Prihodki od prodaje blaga | 92.424 | 97.054 | 95.710 | 100.725 | ||
| Skupaj prihodki od prodaje | 652.121 | 648.247 | 575.886 | 577.630 |
Prihodki od prodaje predstavljajo prihodke od prodaje iz pogodb s kupci. Skupina in družba prihodke pripoznava na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem ter ko se blago in storitve prenesejo na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero pričakujeta, da sta do njega upravičena.
Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se cena celotnega posla razporedi na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev pa se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane.
Poslovodstvo pričakuje, da bo 77 % transakcijske cene dodeljene neizpolnjenim obveznostim na dan 31. decembra 2022 v naslednjem poročevalnem obdobju, pripoznanih kot prihodek v višini 64.271 tisoč evrov. Preostalih 23 % oziroma 19.360 tisoč evrov pa bo priznanih v poslovnem letu 2024. Vse druge naročniške pogodbe veljajo za obdobje enega leta ali manj ali se zaračunavajo glede na čas. Skupina in družba sta uporabili praktično rešitev skladno z MSRP 15.121 in za te pogodbe ne razkrivata informacij o preostalih izvršitvenih obvezah.
Skupina in družba sta v letu 2022 med prihodki pripoznali za 4.211 tisoč evrov (v letu 2021 4.691 tisoč evrov) prihodkov, ki so bili vključeni na začetku obdobja v stanje obveznosti iz pogodb skupci.
Prihodki od prodaje v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2022 znašali 652,1 milijona evrov, kar je za 3.874 tisoč evrov več kot v letu 2021.
Na mobilnem segmentu končni trg so prihodki višji predvsem zaradi višjega števila naročnikov in predplačnikov na Kosovu, kar je posledica intenzivnih aktivnosti za pridobivanje novih uporabnikov.
Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov klasične govorne telefonije, ki je posledica upadanja klasičnih priključkov, ter zaradi nižjih prihodkov od prodaje licenc in IT-blaga, posledično so nižji tudi stroški podizvajalcev in nabavne vrednosti prodanega blaga.
Med dodatnimi storitvami evidentiramo prihodke finančnih storitev, energetike, eZdravja in zavarovanj. Na vseh omenjenih segmentih, z izjemo energetike, beležimo rast. V letu 2022 so bili prihodki nižji zaradi prenehanja dobavljanja električne energije končnim uporabnikom.
Prihodki na veleprodajnem trgu so višji od doseženih v primerjalnem obdobju leta 2021 predvsem zaradi višjih prihodkov iz naslova mednarodnih govornih storitev na Kosovu ter višjih prihodkov iz naslova domače veleprodaje v Sloveniji.
Drugi prihodki in trgovsko blago so višji glede na dosežene v letu 2021 zaradi višjih prihodkov odvisnih družb na trgu.
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2022 ustvarila za 10.659 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2021 pa 9.698 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.
Družba Telekom Slovenije je v letu 2022 ustvarila za 11.673 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2021 pa 10.492 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.
| Rok zapadlosti | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | 2023 | 2022 | 2023 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| –do 1 leta | 7.623 | 11.051 | 8.529 | 11.862 | ||
| –od 1 do 2 let |
| I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči | 1.634 | 1.722 | 720 | 371 |
| Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 1.150 | 2.234 | 1.331 | 2.053 |
| Prevrednotovalni poslovni prihodki | 20 | 46 | 2 | 8 |
| Prihodki od odpisa obveznosti iz pogodb s kupci | 29 | 19 | 29 | 19 |
| Prihodki humanitarni sklad | 54 | 52 | 0 | 0 |
| Drugi prihodki | 3.945 | 1.230 | 1.143 | 970 |
| Skupaj drugi prihodki iz poslovanja | 6.832 | 5.303 | 3.225 | 3.421 |
Drugi prihodki se nanašajo predvsem na prejete odškodnine, prihodke od opominov, prejete sodne stroške in druge stroške.
Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči v večji meri predstavljajo ukrepe državne pomoči za omilitev posledic epidemije covida-19. V Skupini Telekom Slovenije so nekatere družbe v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo koristile posamezne ukrepe državne pomoči:
Nabavna vrednost prodanega blaga zajema vrednosti za mobilno blago, fiksno blago in drugo blago. Med mobilno blago spadajo mobilni aparati, med fiksno blago pa spadajo TV-aparati, tablice, prenosni računalniki in IT-blago. Med drugim blagom so zajeti oprema za dom in gospodinjstvo, material in elektrika. V letu 2022 je v Skupini Telekom Slovenije nabavna vrednost prodanega blaga znašala 86.548 tisoč evrov (v letu 2021: 93.961 tisoč evrov), v družbi Telekom Slovenije pa 94.836 tisoč evrov (v letu 2021: 100.989 tisoč evrov). Znižanje nabavne vrednosti v družbi in skupini v letu 2022 je posledica odločitve družbe, da s 1. 1. 2022 preneha z dobavo električne energije končnim uporabnikom.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala | 5.251 | 4.860 | 1.536 | 1.491 | |||
| Stroški energije | 17.325 | 11.638 | 14.252 | 9.122 | |||
| Skupaj stroški materiala in energije | 22.576 | 16.498 | 15.788 | 10.613 |
Stroški materiala zajemajo predvsem material za vzdrževanje omrežja, pisarniški material in računalniške potrebščine, material za pospeševanje prodaje, strokovno literaturo in drobni inventar. Pri stroških energije največji delež predstavljajo stroški elektrike in goriva.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški telekomunikacijskih storitev | 107.783 | 106.696 | 106.200 | 105.174 | ||
| Stroški zakupov vodov, omrežij in platform | 4.942 | 5.322 | 7.783 | 7.978 | ||
| Stroški multimedijskih vsebin | 10.484 | 8.976 | 9.849 | 8.944 | ||
| Stroški storitev podizvajalcev | 26.671 | 22.393 | 19.794 | 18.053 | ||
| Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev | 20.225 | 21.972 | 20.836 | 22.183 | ||
| Stroški drugih storitev | 38.398 | 39.202 | 31.300 | 31.212 | ||
| Skupaj stroški storitev | 208.503 | 204.561 | 195.762 | 193.544 |
Stroški storitev v skupini so v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 višji za 3.942 tisoč evrov. V letu 2022 so višji prihodki domače veleprodaje in posledično so višji tudi stroški telekomunikacijskih storitev. Nekoliko so nižji stroški zakupov vodov, omrežij in platform ter stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev. Stroški storitev v družbi Telekom Slovenije so v letu 2022 v primerjavi s prejšnjim letom višji za 2.218 tisoč evrov, predvsem stroški telekomunikacijskih in multimedijskih storitev. Nekoliko nižji so stroški zakupa vodov, omrežij in platform ter stroški vzdrževanja opredmetenih sredstev.
Stroški, povezani s spremenljivimi najemninami, v letu 2022 znašajo za Skupino Telekom Slovenije 73 tisoč evrov (v letu 2021: 154 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije znašajo 33 tisoč evrov (v letu 2021: 35 tisoč evrov).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Plače in nadomestila plač | 98.470 | 95.782 | 75.826 | 73.226 | ||
| Prispevki za socialno varnost | 19.555 | 18.883 | 15.327 | 15.016 | ||
| –od tega prispevki za pokojninsko zavarovanje | 12.609 | 12.380 | 9.675 | 9.710 | ||
| Drugi stroški dela | 13.826 | 12.684 | 10.309 | 9.249 | ||
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 697 | 59 | 558 | 33 | ||
| Rezervacije za odpravnine | 1.541 | 772 | 1.121 | 427 | ||
| –od tega rezervacije za reorganizacijo | 1.157 | 268 | 792 | 0 | ||
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | –16.231 | –16.909 | –4.695 | –5.263 | ||
| Skupaj stroški dela | 117.858 | 111.271 | 98.446 | 92.688 |
V Skupini Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 18.489 tisoč evrov (v letu 2021: 19.130 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 16.231 tisoč evrov (v letu 2021: 16.909 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 13). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 16 in 17).
Povprečno število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2022 je bilo 3.158 zaposlenih (v letu 2021: 3.234 zaposlenih).
V družbi Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 5.515 tisoč evrov (v letu 2021: 6.112 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 4.695 tisoč evrov (v letu 2021: 5.263 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 13). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 16 in 17).
Povprečno število zaposlenih v družbi Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2022 je bilo 2.033 (v letu 2021: 2.076 zaposlenih).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Stopnja/ število zaposlenih | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| I.–IV. stopnja | 281 | 287 | 99 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 72.357 | 72.756 | 59.477 | 61.301 | ||
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev | 80.861 | 83.687 | 67.283 | 69.506 | ||
| Amortizacija sredstev v najemu | 12.728 | 12.550 | 11.968 | 11.286 | ||
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 147 | 81 | 153 | 82 | ||
| Amortizacija iz naslova spremembe najemnin | –3 | –18 | 0 | 0 | ||
| Skupaj amortizacija | 166.090 | 169.056 | 138.881 | 142.175 |
Podrobneje so stroški amortizacije razkriti v poglavjih 16, 17, 18 in 23.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz dividend | 240 | 128 | 1.185 | 11.128 | ||
| Prihodki od obresti | 1.261 | 1.317 | 2.860 | 3.569 | ||
| Neto pozitivne tečajne razlike | 0 | 0 | 11 | 1 | ||
| Odpis finančnih obveznosti za sredstva v najemu |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije | –20 | –1.005 | 0 | 0 | ||
| Izguba pri prodaji in izločitvi neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev | 760 | 989 | 758 | 974 | ||
| Slabitev in odpisi zalog | 1.380 | 2.192 | 1.266 | 2.161 | ||
| Slabitev in odpisi poslovnih in drugih terjatev | 2.545 |
| Opis | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Drugi finančni prihodki | 1.942 | 473 | 1.853 | 450 |
| Skupaj finančni prihodki | 3.505 | 1.996 | 5.971 | 15.225 |
| Odhodki za obresti izdanih obveznic | 0 | 872 | 0 | 872 |
| Odhodki za obresti | 5.431 | 4.756 | 5.427 | 4.783 |
| Netonegativne tečajne razlike | 384 | 549 | 416 | 538 |
| Slabitev in odpisi finančnih naložb | 0 | 1 | 556 | 225 |
| Odhodki za obresti od sredstev v najemu | 2.122 | 2.214 | 2.072 | 2.227 |
| Drugi finančni odhodki | 505 | 225 | 137 | 101 |
| Skupaj finančni odhodki | 8.442 | 8.617 | 8.608 | 8.746 |
| Finančni izid | –4.937 | –6.621 | –2.637 | 6.479 |
Družba Telekom Slovenije je v letu 2022 prejela dividende od odvisne družbe Avtenta v višini 800 tisoč evrov in družbe SIOL Podgorica v višini 145 tisoč evrov (prihodki iz dividend). V letu 2021 je družba dividende prejela od odvisne družbe GVO v višini 11.000 tisoč evrov.
| 2.395 | 1.968 | 1.952 | |||
|---|---|---|---|---|---|
| 617 | 682 | 609 | 677 | ||
| Slabitev neopredmetenih in opredmetenih sredstev | 953 | 686 | 189 | 0 | |
| Oslabitev sredstev lastne produkcije | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Slabitev sredstev v najemu | 35 | 54 | 24 | 55 | |
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | –2.258 | –2.221 | –820 | –849 | |
| Drugi humanitarni odhodki– Srčni sklad | 62 | 58 | 0 | 0 | |
| Ostali odhodki | 2.942 | 2.677 | 2.920 | 2.474 | |
| Skupaj drugi odhodki poslovanja | 7.016 | 6.507 | 6.914 | 7.444 |
Odhodki za rezervacije so v letu 2022 v skupini negativni zaradi odprave rezervacij za dana jamstva za dobro opravljeno delo. V družbi Telekom Slovenije v letu 2022 ni bilo oblikovanja ali odprave rezervacij za tožbe. Ostali odhodki se nanašajo predvsem na stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
| v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Davek tekočega leta | –5.020 | –4.705 | –2.349 | –3.553 |
| Odložene terjatve/obveznosti za davek | –2.899 | –2.482 | –2.705 | –2.153 |
| Skupaj davek | –7.919 | –7.187 | –5.054 | –5.706 |
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Dobiček pred obdavčitvijo | 45.425 | 45.075 | 25.847 | 40.077 |
| Davek iz dobička ob upoštevanju predpisane davčne stopnje | –8.634 | –8.393 | –4.911 | –7.615 |
| Neobdavčene prejete dividende | 43 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| Odprava davčnih olajšav, koriščenih v prejšnjih letih | –22 | –1 | –21 | 0 |
| Davčno nepriznani odhodki | –1.919 | –1.897 | –1.763 | –1.731 |
| Priznani odhodki/prihodki, ki so bili nepriznani v preteklih letih | 748 | 1.064 | 745 | 1.022 |
| Davčna izguba | –203 | –356 | 0 | 0 |
| Neizkoriščene olajšave | 0 | –84 | 0 | –84 |
| Ostale postavke (popravki napak, WHT itd.) | 1.144 | 1.397 | –1 | 1 |
| Skupaj davek z odloženim davkom | –7.919 | –7.187 | –5.054 | –5.706 |
| Efektivna davčna stopnja | 17,4 % | 15,9 % | 19,6 % | 14,2 % |
Stanje davčne izgube Skupine Telekom Slovenije na dan 31. decembra 2022 znaša 107.530 tisoč evrov (31. 12. 2021: 106.367 tisoč evrov).
Stanje davčne izgube družbe Telekom Slovenije na dan 31. decembra 2022 znaša 91.967 tisoč evrov (31. 12. 2021: 91.967 tisoč evrov).
Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav skupine je 72.489 tisoč evrov za leto 2022, za leto 2021 je 70.547 tisoč evrov. Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav družbe Telekom Slovenije na dan 31. decembra 2022 znaša 71.697 tisoč evrov (31. 12. 2021: 69.852 tisoč evrov).
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja gledena stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih.
V Sloveniji je v obravnavanem obdobju dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo (v letu 2021: 19 %). Davčne stopnje v drugih družbah so opredeljene v tabeli odvisnih družb v pojasnilu 5.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |
|---|---|---|
| v tisoč EUR | 2022 | 2021 |
| Prek poslovnega izida | 21.251 | 20.194 |
| Prek vse-obsegajočega donosa | 1.057 |
| 640 | 1.217 | –548 | 1 |
|---|---|---|---|
| 640 | 1.217 | –578 | 1 |
| 2.732 | 2.605 | 127 | 0 |
|---|---|---|---|
| 2.607 | 2.483 | 124 | 0 |
| 14.376 | 17.713 | –3.337 | 0 |
|---|---|---|---|
| 14.376 | 17.712 | –3.337 | 0 |
| 325 | 283 | 42 | 0 |
|---|---|---|---|
| 191 | 164 | 27 | 0 |
| 39.324 | 42.012 | –2.689 | 1 |
|---|---|---|---|
| 39.057 | 41.761 | –2.705 | 1 |
Odložene terjatve za davek iz neopredmetenihin opredmetenih osnovnih sredstev izhajajo iz razlike med poslovno in davčno amortizacijo.
Na dan 31. decembra 2022 imata skupina in družba 2.963 tisoč evrov odloženih terjatev za davek iz neizkoriščenih investicijskih olajšav. Skupina in družba sta v davčnih obračunih upoštevali investicijske olajšave iz preteklih let ter koristili odložene terjatve za davek v znesku 3.337 tisoč evrov. Odložene terjatve za davek od investicijskih olajšav za leto 2022 niso bile oblikovane.
Koriščenje odloženih terjatev za davek iz prenesenih neizrabljenih davčnih izgub temelji na kriteriju časovne neomejenosti koriščenja davčne izgube, ki je neomejeno, in možnosti znižanja davčne osnove za največ 50 %.
Na dan 31. decembra 2022 imata skupina in družba oblikovanih 11.413 tisoč evrov odloženih terjatev za davek od davčne izgube.
Skupina in družba pri davčnem načrtovanju upoštevata dva kriterija: strateški poslovni načrt in veljavno davčno zakonodajo. Iz strateškega poslovnega načrta, ki je potrjen za obdobje 2022–2026, izhajajo prihodnji obdavčljivi dobički.
Pri davčnem načrtovanju sta skupina in družba pripravili plan koriščenja davčnih olajšav v naslednjem 3-letnem obdobju, iz katerega izhaja, da bodo oblikovane odložene terjatve za davek iz investicijskih olajšav v celoti koriščene v planskem obdobju, oblikovane odložene terjatve za davek od davčne izgube, ki zakonsko ni omejena, pa se z različno dinamiko začnejo koristiti po letu 2025.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2022 | 2021 | Prek poslovnega izida | Prek vse-obsegajočega donosa | 2022 | 2021 | Prek poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.600 | 1.389 | 210 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 293 | 321 | 0 | –27 | 293 | 321 | 0 | –28 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.893 | 1.710 | 210 | –27 | 293 | 321 | 0 | –28 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1.1. 2021 | 44.448 | 43.929 |
|---|---|---|
| Črpanje | 7.735 | –7.704 |
| Odprava | –1.078 | –767 |
| Oblikovanje | 6.377 | 6.303 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 42.012 | 41.761 |
| Črpanje | –8.374 | –8.351 |
| Odprava | –922 | –789 |
| Oblikovanje | 6.608 | 6.436 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 39.324 | 39.057 |
| Stanje 1.1. 2021 | 1.563 | 235 |
|---|---|---|
| Odprava | 23 | –38 |
| Oblikovanje | 124 | 124 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 1.710 | 321 |
| Odprava | –194 | –194 |
| Oblikovanje | 377 | 166 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 1.893 | 293 |
Znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih investicijskih olajšav, za katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek, v družbi Telekom Slovenije znašajo:
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti dobiček obračunskega obdobja, ki pripada delničarjem, delimo s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina.
Skupina in družba nimata popravljalnih potencialnih rednih delnic, zato sta osnovni in popravljalni dobiček na delnico enaka.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Število vseh delnic | 6.535.478 | 6.535.478 | 6.535.478 | 6.535.478 |
| Tehtano povprečje lastnih delnic | –36.040 | –30.000 | –36.040 | –30.000 |
| Tehtano povprečje delnic brez lastnih delnic | 6.499.438 | 6.505.478 | 6.499.438 | 6.505.478 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid delujočega poslovanja | 37.506 | 37.888 | 20.793 | 34.371 |
| Tehtano povprečno število navadnih delnic za dobiček na delnico | 6.499.438 | 6.505.478 | 6.499.438 | 6.505.478 |
| Dobiček na delnico | 5,77 | 5,82 | 3,20 | 5,28 |
Koncesije predstavljajo pravice do uporabe frekvence spektra GSM, UMTS in LTE na območju Republike Slovenije ter GSM na Kosovu v skupnem znesku 100.738 tisoč evrov (31. 12. 2021: 109.392 tisoč evrov). Med koncesijami in licencami skupina izkazuje tudi programske pravice in licence za uporabo računalniških programov. Podrobnosti o posameznih koncesijah so razkrite v pojasnilu 46, v tabeli Koncesije za storitve mobilne telefonije.
Dobro ime v Skupini Telekom Slovenije v višini 3.718 tisoč evrov je nastalo pri prevzemu družb TSinpo (v višini 115 tisoč evrov) v letu 2017 ter iz prevzema in pripojitve družbe Debitel v letu 2015 (v višini 3.603 tisoč evrov).
Dobro ime
| Koncesije in licence | Stroški pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v izgradnji | Skupaj | |||
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 49.737 | 430.342 | 20.518 | 303.079 | 67.366 | 12.795 | 883.837 |
| Povečanja | 0 | 20.031 | 0 | 0 | 2 | 34.959 | 54.992 | |
| Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.558 | ||
| Prenosi v uporabo | 0 | 9.747 | 7.785 | 18.264 | 252 | –36.048 | 0 | |
| Zmanjšanja | 0 | –38.442 | –7.161 | –67.434 | 0 | –2 | –113.039 | |
| Drugi prenosi* | 0 | 0 | 0 | 43 | 0 | 0 | 43 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 49.737 | 421.678 | 21.142 | 253.952 | 67.620 | 13.262 | 827.391 |
Dobro ime
| Stanje 1. 1. 2022 | Zmanjšanja | |||||
| 46.019 | 292.001 | 10.088 | 266.959 | 48.387 | 267 | 663.721 |
| Dobro ime | Koncesije in licence | Stroški pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v izgradnji | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 107.654 | 364.567 | 20.900 | 279.791 | 67.161 | 15.520 | 855.593 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 8 | 3 | 102.332 | 102.343 | |
| Sredstva, ustvarjena v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.931 |
| Amortizacija | 0 | 39.932 | 7.340 | 23.144 | 1.941 | 0 | 72.357 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neodpisana vrednost | 46.019 | 293.491 | 10.267 | 222.667 | 50.328 | 267 | 623.039 |
| Neodpisana vrednost | 3.718 | 138.341 | 10.430 | 36.120 | 18.979 | 12.528 | 220.116 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neodpisana vrednost | 3.718 | 128.187 | 10.875 | 31.285 | 17.292 | 12.995 | 204.352 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 69.595 | 7.182 | 29.457 | 229 | –106.463 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | –57.917 | –6.517 | –7.564 | –6.662 | –27 | –7 |
| Drugi prenosi* | 0 | 2.697 | 0 | 485 | 0 | –518 |
| 2.664 |
| 49.737 | 430.342 | 20.518 | 303.079 | 67.366 | 12.795 | 883.837 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 103.936 | 255.792 | 10.454 | 249.041 | 46.070 | 267 | 665.560 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| –57.917 | –3.939 | –7.564 | –6.095 | –27 | 0 | –75.542 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 353 | 0 | 594 | 0 | 0 | 947 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 39.795 | 7.198 | 23.419 | 2.344 | 0 | 72.756 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 46.019 | 292.001 | 10.088 | 266.959 | 48.387 | 267 | 663.721 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.718 | 108.775 | 10.446 | 30.750 | 21.091 | 15.253 | 190.033 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 3.718 | 138.341 | 10.430 | 36.120 | 18.979 | 12.528 | 220.116 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Pomembnejša povečanja neopredmetenih sredstev se nanašajo na nakup in razvoj programske opreme ter na dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom.
Na dan 31. decembra 2022 skupina izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 4.411 tisoč evrov (31. 12. 2021: 8.056 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in na licence za računalniške programe.
| Dobro ime | Koncesije in licence | Stroški pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v izgradnji | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 3.602 | 288.174 | 20.518 | 289.120 | 19.100 | 12.480 | 632.994 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 33.239 | ||
| Sredstva, ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.202 | ||
| Prenosi v uporabo | 0 | 8.712 | 7.785 | 17.447 | 252 | –34.196 | 0 | |
| Zmanjšanja | 0 | –14.627 | –7.161 | –66.320 | 0 | –2 | –88.110 | |
| Drugi prenosi* | 0 | 0 | 0 | 42 | 0 | 0 | 42 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 3.602 | 282.259 | 21.142 | 240.289 | 19.352 | 12.723 | 579.367 |
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2022
0
175.120
| Dobro ime | Koncesije in licence | Stroški pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v izgradnji | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 3.602 | 224.008 | 20.900 | 267.480 | 18.893 | 14.543 | 549.426 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 99.109 |
| Dobro ime | Koncesije in licence | Stroški pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Druga neopredmetena sredstva | Neopredmetena sredstva v izgradnji | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2022 | 0 | 190.312 | 10.267 | 206.980 | 16.549 | 0 | 424.108 | |
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 3.602 | 113.054 | 10.430 | 37.749 | 2.936 | 12.480 | 180.251 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 3.602 | 91.947 | 10.875 | 33.309 | 2.803 | 12.723 | 155.259 |
| Stanje 1. 1. 2021 | Zmanjšanja | Drugi prenosi* | Stanje 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 147.865 | –3.937 | 96 | 175.120 |
| 1.564 | 10.454 | –7.564 | 0 | 10.088 |
| 67.898 | 234.282 | –5.722 | 594 | 251.371 |
| 7.182 | 15.374 | 0 | 0 | 16.164 |
| 27.443 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 207 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| –102.730 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje 1. 1. 2021 | Zmanjšanja | Drugi prenosi* | Stanje 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 31.096 | 0 | 0 | 31.096 |
| 0 | 7.198 | –7.564 | 0 | 10.088 |
| 0 | 22.217 | 0 | 0 | 22.217 |
| 790 | 0 | 0 | 0 | 790 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Stanje 1. 1. 2021 | Stanje 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|
| 3.602 | 76.143 | 113.054 |
| 10.446 | 33.198 | |
| 3.519 | 14.543 |
V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.
Družbe v skupini na neopredmetenih sredstvih nimajo omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.
Na 31. december 2022 družba izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 5.565 tisoč evrov (31. 12. 2021: 9.280 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in na licence za računalniške programe.
Skupina in družba kot usredstvene nekratkoročno odložene stroške razvijanja izkazuje notranje in zunanje razvijanje pri projektih oziroma razvojnih aktivnostih ali dejavnostih, ki izpolnjujejo merila pripoznavanja med neopredmetenimi sredstvi. Pri presoji so ključni strokovna izvedljivost projekta, namen dokončanja in sposobnost uporabe ali prodaje ter s tem ustvarjanja prihodnjih gospodarskih koristi. Pri razvojnih projektih gre za strateške projekte, ki so vnaprej načrtovani ter se jim zagotovijo zadostni tehnični, finančni in človeški resursi, ključni za dokončanje projekta, rezultati teh projektov pa so bistveno izboljšani produkti, procesi, sistemi ali storitve pred samo uporabo.
Nekratkoročno odloženi stroški razvijanja na 31. decembra 2022 znašajo 7.376 tisoč evrov za Skupino Telekom Slovenije in 6.577 tisoč evrov za družbo Telekom Slovenije ter se večinoma nanašajo na razvoj računalniških programov. Dobe koristnosti za nekratkoročno odložene stroške razvijanja so končne in sledijo ocenjenim dobam koristnosti neopredmetenih sredstev z enakomernim letnim amortiziranjem. Stanje nekratkoročno odloženih stroškov razvijanja je odbitna postavka pri izračunu bilančnega dobička.
| Vrsta sredstva | Lastno delo – razvoj | Zunanji – razvoj | Investicije v teku | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Računalniški programi | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | Računalniški programi | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | ||||
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 10.101 | 4 | 38.368 | 318 | 773 | 49.564 |
| Povečanja, zunanji razvoj | 0 | 0 | 1 | 0 | 1.248 | 1.249 | |
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 390 | 390 | |
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 167 | 0 | 1.299 | 0 | –1.466 | 0 | |
| Zmanjšanja | –7 | 0 | –34 | 0 | 0 | –41 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 10.261 | 4 | 39.634 |
| Računalniški programi | Lastno delo – razvoj | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | Lastno delo – razvoj | Računalniški programi | Zunanji – razvoj | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | Zunanji – razvoj | Investicije v teku | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 10.477 | 4 | 34.694 | 318 | 3.488 | 48.981 | ||
| Povečanja, zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.445 | 1.445 | |||
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |||
| Stanje 1. 1. 2022 | 9.146 | 4 | 29.262 | 96 | 0 | 38.508 | |||
| Zmanjšanja | –8 | 0 | –33 | 0 | 0 | –41 | |||
| Amortizacija | 523 | 0 | 4.780 | 16 | 0 | 5.319 | |||
| Stanje 31. 12. 2022 | 9.662 | 4 | 34.009 | 112 | 0 | 43.786 | |||
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 955 | 0 | 9.106 | 222 | 773 | 11.056 | ||
| Stanje 31. 12. 2022 | 599 | 0 | 5.625 | 206 | 945 | 7.376 |
| Računalniški programi | Lastno delo – razvoj | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | Lastno delo – razvoj | Računalniški programi | Zunanji – razvoj | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | Zunanji – razvoj | Investicije v teku | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | 8.807 | 3 | 24.066 | 80 | 0 | 32.956 | |||
| Zmanjšanja | –682 | 0 | –246 | 0 | 0 | –928 | |||
| Amortizacija | 1.021 | 1 | 5.442 | 16 | 0 | 6.480 | |||
| Stanje 31. 12. 2021 | 9.146 | 4 | 29.262 | 96 | 0 | 38.508 | |||
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 1.670 | 1 | 10.628 | 238 | 3.488 | 16.025 | ||
| Stanje 31. 12. 2021 | 955 | 0 | 9.106 | 222 | 773 | 11.056 |
| Stanje 1. 1. 2022 | 7.992 | 4 | 36.625 | 318 | 513 | 45.452 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečanja, zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.173 | 1.173 | |
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 157 | 157 | |
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 131 | 0 | 1.191 | 0 | –1.322 | 0 | |
| Zmanjšanja | –7 | 0 | –34 | 0 | 0 | –41 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 8.116 | 4 | 37.782 | 318 | 521 | 46.741 | |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2022 | 7.367 | 4 | 27.675 | 96 | 0 | 35.142 |
| Zmanjšanja | –7 | 0 | –34 | 0 | 0 | –41 | |
| Amortizacija | 400 | 0 | 4.647 | 16 | 0 | 5.063 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 7.760 | 4 | 32.288 | 112 | 0 | 40.164 | |
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 625 | 0 | 8.950 | 222 | 513 | 10.310 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 356 | 0 | 5.495 | 206 | 521 | 6.577 |
| Računalniški programi | Lastno delo – razvoj | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | Lastno delo – razvoj | Računalniški programi | Zunanji – razvoj | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | Zunanji – razvoj | Investicije v teku | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 8.639 | 4 | 33.055 | 318 | 3.190 | 45.206 | ||
| Povečanja, zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.340 | 1.340 | |||
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 136 | 136 | |||
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 198 | 0 | 3.950 | 0 | –4.148 | 0 | |||
| Zmanjšanja | –845 | 0 | –380 | 0 | –5 | –1.230 | |||
| Stanje 31. 12. 2021 | 7.992 | 4 | 36.625 | 318 | 513 | 45.452 |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2021 | 7.121 | 3 | 22.625 | 80 | 0 | 29.829 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zmanjšanja | –681 | 0 | –246 | 0 | 0 | –927 | |
| Amortizacija | 927 | 1 | 5.296 | 16 | 0 | 6.240 | |
| Stanje 31. 12. 2021 |
Pomembnejša povečanja opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi v letu 2022 se nanašajo predvsem na izgradnjo in posodobitev kabelskega omrežja, pridobitev kabelske kanalizacije ter telekomunikacijske in druge opreme. Med drugo opremo so zajeti modemi, druga oprema pri naročnikih, računalniška oprema, pohištvo, vozila in ostala oprema.
Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini in družbi, se nanašajo na storitve, opravljene v skupini in družbi, ter se nanašajo predvsem na montažo opreme baznih postaj, klim, elektroenergetskih naprav in terminalne opreme pri naročnikih.
Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo in izgradnjo sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva, katerega izgradnja bi trajala več kot 12 mesecev.
V letu 2022 je bilo več kot 86 % investicij zaključenih v obdobju, krajšem od 12 mesecev, tudi na segmentu izgradnje kabelskih omrežij, saj gre večinoma za nadgradnje obstoječih omrežij. Skupina in družba sta v letu 2022 črpali namensko posojilo za nakup ali izgradnjo sredstev optičnega omrežja. Stroške izposojanja namenskega posojila za izgradnjo optičnega omrežja, to je znesek obresti iz črpanja tega, je družba evidentirala kot povečanje investicij izgradnje optičnega omrežja v skupnem znesku 329 tisoč evrov. Stroške izposojanja nenamenskih posojil sta skupina in družba v letu 2022 evidentirali kot stroške obdobja.
Skupina Telekom Slovenije Pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva na 31. decembra 2022 znašajo 5.938 tisoč evrov (31. 12. 2021: 5.159 tisoč evrov) in se večinoma nanašajo na gradnjo telekomunikacijskega omrežja. Skupina je na podlagi Poročila o oceni vrednosti nekratkoročnih sredstev podjetja Soline na dan 30. 11. 2022, ki ga je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, oslabila sredstva v Terme Lepa Vida v višini 372 tisoč evrov.
| v tisoč EUR | Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | 490.082 | 1.190.292 | 88.832 | 315.485 | 385.390 | 40.823 | 268 | 2.511.172 |
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 |
| Povečanja |
| 2.907 | 0 | 0 | 1.205 | 78.396 | –185 | 82.427 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 15.565 | 0 | 15.565 | |
| Prenosi v uporabo | 29.243 | 28.475 | 1.260 | 12.520 | 35.409 | –106.907 | 0 | 0 | |
| Zmanjšanja | –1.354 | –2.319 | –5.212 | –27.461 | –66.582 | –302 | 0 | –103.230 | |
| Drugi prenosi* | 13 | –81 | 10 | –6 | –21 | –84 | –22 | –191 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 518.088 | 1.219.276 | 84.890 | 300.538 | 355.401 | 27.491 | 61 | 2.505.745 | |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2022 | 216.747 | 951.360 | 82.613 | 266.825 | 315.178 | 11.390 | 0 | 1.844.113 |
| Razlika iz preračuna na predstavitvenovaluto | 0 | 1 | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 2 | |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 10 | 0 | 0 | 10 | |
| Zmanjšanja | –489 | –2.057 | –5.197 | –27.387 | –63.551 | 0 | 0 | –98.681 |
| 13.152 | 22.408 | 2.029 | 13.820 | 29.452 | 0 | 0 | 80.861 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 5 | –42 | 36 | –6 | –54 | 0 | 0 | –61 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 229.415 | 971.670 | 79.481 | 253.252 | 281.036 | 11.390 | 0 | 1.826.244 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 273.335 | 238.932 | 6.219 | 48.660 | 70.212 | 29.433 | 268 | 667.059 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 288.673 | 247.606 | 5.409 | 47.286 | 74.365 | 16.101 | 61 | 679.501 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 479.628 | 1.166.201 | 105.528 | 326.580 | 382.369 | 36.402 | 111 | 2.496.819 | |
| Razlika iz preračuna na predstavitvenovaluto | 0 | 5 | 0 | 0 | 11 | 0 | 0 | 16 |
| Povečanja | 128 | 329 | 0 | 0 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 490.082 | 1.190.292 | 88.832 | 315.485 | 385.390 | 40.823 | 268 | 2.511.172 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2021 | 206.279 | 930.137 | 97.239 | 275.918 | 311.212 | 11.390 | 0 | 1.832.175 |
| Razlika iz preračuna na predstavitvenovaluto | 0 | 2 | 0 | 0 | 2 | 0 | 0 | 4 | |
| Povečanja | 3 | 0 | 0 | 0 | 6 | 0 | 0 | 9 | |
| Zmanjšanja | –2.369 | –1.360 | –17.603 | –22.783 | –26.957 | 0 | 0 | –71.072 | |
| Amortizacija | 12.833 | 22.581 | 3.694 |
| V letu 2022 | v tisoč EUR | Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 7.786 | 0 | 0 | 0 | 88 | 0 | 0 | 7.874 | ||
| V letu 2021 | v tisoč EUR | Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje |
| Sredstva, dana v poslovni najem | 8.483 | 0 | 0 | 0 | 217 | 0 | 0 | 8.700 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Družba Telekom Slovenije
Na 31. decembra 2022 družba izkazuje pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva v višini 16.450 tisoč evrov (31.12. 2021: 16.526 tisoč evrov), ki se nanašajo na izgradnjo omrežja, nakup telekomunikacijske opreme, nakup in gradnjo nepremičnin ter nakup strojne in druge opreme.
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 460.462 | 1.115.166 | 87.656 | 204.955 | 364.922 | 44.080 | 2.277.241 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 67.136 | ||
| Osnovna sredstva, ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.313 | ||
| Prenosi v uporabo | 29.198 | 25.571 | 1.212 | 6.435 | 32.270 | –94.686 | 0 | |
| Zmanjšanja | –974 | –1.309 | –5.212 | –25.913 | –59.709 | –302 | –93.419 | |
| Drugi prenosi* | 13 | –82 | 9 | –5 | 22 | 0 | –43 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 488.699 | 1.139.346 |
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2022 | Stanje 31. 12. 2022 | |||
| 83.665 | 220.231 | |||
| 185.472 | 921.561 | |||
| 337.505 | 78.259 | |||
| 20.541 | 159.497 | |||
| 2.255.228 | 270.748 | |||
| 0 | 0 | |||
| 1.672.530 | 1.650.296 | |||
| Povečanja | 0 | |||
| Zmanjšanja | –522 | |||
| –1.139 | –89.528 | |||
| Amortizacija | 12.624 | |||
| 18.139 | 67.283 | |||
| Drugi prenosi* | 5 | |||
| –42 | 3 | |||
| Stanje 1. 1. 2022 | 252.338 | |||
| 210.563 | 6.259 | |||
| 27.814 | 63.657 | |||
| 44.080 | 604.711 | |||
| Stanje 31. 12. 2022 | 268.468 | |||
| 217.785 | 5.406 | |||
| 25.975 | 66.757 | |||
| 20.541 | 604.932 |
| Skupaj | Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 450.523 | 1.092.744 | 104.352 | 213.758 | 363.176 | 40.956 | 2.265.509 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 79.549 | 79.549 | ||
| Osnovna sredstva, ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.547 | 4.547 | ||
| Prenosi v uporabo | 19.779 | 22.422 | 1.835 | 8.183 | 28.729 | –80.948 | 0 | ||
| Zmanjšanja | –9.844 | 0 | –17.620 | –17.124 | –27.037 | –24 | –71.649 | ||
| Drugi prenosi* | 4 | 0 | –911 | 138 | 54 | 0 | –715 | ||
| Stanje 31. 12. 2021 | 460.462 | 1.115.166 | 87.656 | 204.955 | 364.922 | 44.080 | 2.277.241 |
| Stanje 1. 1. 2021 | 198.208 | 886.373 | 96.024 | 185.733 | 298.639 | 0 | 1.664.977 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečanja | 3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 |
| Zmanjšanja | –2.369 | 0 | –17.603 | –17.065 | –24.231 | 0 | –61.268 |
| Amortizacija | 12.281 | 18.230 | 3.692 | 8.473 | 26.830 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 208.124 | 904.603 | 81.397 | 177.141 | 301.265 | 0 | 1.672.530 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 252.315 | 206.371 | 8.328 | 28.025 | 64.537 | 40.956 | 600.532 |
| Stanje 31. 12. 2021 | 252.338 | 210.563 | 6.259 | 27.814 | 63.657 | 44.080 | 604.711 |
Družba in skupina na opredmetenih osnovnih sredstvih nimata omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Drugo | Skupaj | Sredstva, dana v poslovni najem |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 6.985 | 0 | 0 | 0 | 9 | 0 | 0 | 6.994 |
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Oprema za mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Drugo | Skupaj | Sredstva, dana v poslovni najem |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 12.448 |
Skupina in družba imata sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva, kot so bazne postaje, prostori, najem vodov, vozil in drugo. Najemne pogodbe so večinoma sklenjene za obdobje od 10 do 15 let.
| vtisoč EUR | Bazne postaje – najem in služnost | Tehnološki prostori – najem in služnost | Najem prostorov in zemljišč | Vozila | Najem vodov | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | 65.619 | 8.507 | 9.243 | 2.257 | 20.557 | 3.846 | 110.029 |
| Razlika izpreračuna na predstavitveno valuto | 0 | 0 | 0 | 0 | -2 | 0 | -2 |
| Spremembe pogodb | 5.986 | 392 | 592 | -14 | 3.955 | 88 | 10.999 |
| Prenos v uporabo– nove pogodbe | 3.919 | 204 | 356 | 1.098 | -2.172 | 290 | 3.695 |
| Zmanjšanja | -1.488 | -175 | -472 | -654 | -109 | 0 | -2.898 |
| Drugi prenosi | 0 | 1 | 0 | 0 | 17 | 0 | 18 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 74.036 | 8.929 | 9.719 | 2.687 | 22.246 | 4.224 | 121.841 |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2022 | 21.501 |
| Bazne postaje – najem in služnost | Tehnološki prostori – najem in služnost | Najem prostorov in zemljišč | Vozila | Najem vodov | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2021 | 60.304 | 8.421 | 8.877 | 2.587 | 18.826 | 2.354 | 101.369 |
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 |
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 44.118 | 5.974 | 4.602 | 947 | 15.818 | 2.511 | 73.970 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2022 | 46.288 | 5.592 | 3.796 | 1.467 | 15.881 | 2.395 | 75.419 |
| 7.515 | 893 | 1.540 | 562 | 1.724 | 494 | 12.728 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 11 | 0 | 11 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| –1.268 | –89 | –258 | –652 | –109 | 0 | –2.376 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 9 | Spremembe pogodb | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.193 | 84 | 439 | –1 | –8 | 671 | 2.378 | ||
| Prenos v uporabo– nove pogodbe | 4.307 | 383 | 16 | 173 | 1.807 | 143 | 6.829 | |
| Zmanjšanja | –185 | –315 | –94 | –502 | –68 | –9 | –1.173 | |
| Drugi prenosi | 0 | –66 | –4 | 0 | 0 | 687 | 617 | |
| Stanje 31. 12. 2021 | 65.619 | 8.507 | 9.243 | 2.257 | 20.557 | 3.846 | 110.029 | |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2021 | 14.272 | 1.765 | 3.123 | 1.185 | 3.053 | 551 | 23.949 |
| Zmanjšanja | –89 | –84 | –48 | –478 | –3 | 0 | –702 | |
| Amortizacija | 7.318 | 881 | 1.568 | 603 | 1.689 | 491 | 12.550 | |
| Drugi prenosi | 0 | –29 | –2 | 0 | 0 | 293 | 262 | |
| Stanje 31. 12. 2021 | 21.501 | 2.533 | 4.641 | 1.310 | 4.739 | 1.335 | 36.059 | |
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 46.032 | 6.656 | 5.754 |
| vtisoč EUR | Bazne postaje – najem in služnost | Tehnološki prostori – najem in služnost | Najem prostorov in zemljišč | Vozila | Najem vodov | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 58.640 | 7.678 | 3.785 | 2.054 | 40.163 | 645 | 112.965 |
| Spremembe pogodb | -485 | 322 | 41 | -13 | 3.780 | -12 | 3.633 | |
| Prenos v uporabo – nove pogodbe | 3.919 | 164 | 339 | 1.039 | 627 | 0 | 6.088 | |
| Zmanjšanja | -1.379 | -170 | -111 | -624 | -109 | 0 | -2.393 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 60.695 | 7.994 | 4.054 | 2.456 | 44.461 | 633 | 120.293 | |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2022 | 16.933 | 2.188 | 1.638 | 1.163 | 10.054 | 321 | 32.298 |
| Zmanjšanja | -1.170 | -85 | -110 | -624 | -110 | 0 | -2.099 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 21.882 | 2.884 | 2.100 | 1.063 | 13.759 | 478 | 42.167 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1.2022 | 41.706 | 5.490 | 2.147 | 891 | 30.109 | 324 | 80.667 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 38.813 | 5.110 | 1.954 | 1.393 | 30.702 | 155 | 78.126 |
| Bazne postaje – najem in služnost | Tehnološki prostori – najem in služnost | Najem prostorov in zemljišč | Vozila | Najem vodov | Drugo | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 54.081 | 7.824 | 3.884 | 2.352 | 39.285 | 661 | 108.088 |
| Spremembe pogodb | 368 | 22 | –10 | –5 | –861 | –16 | –502 | |
| Prenos v uporabo– nove pogodbe | 4.307 | 99 | 0 | 173 | 1.807 | 0 | 6.385 | |
| Zmanjšanja | –116 | –267 | –89 | –466 | –68 | 0 | –1.006 | |
| Stanje 31. 12. 2021 | 58.640 | 7.678 | 3.785 | 2.054 | 40.163 | 645 | 112.965 |
| 11.208 | 1.491 | 1.128 | 1.055 | 6.543 | 156 | 21.581 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| –37 | –43 | –44 | –442 | –3 | 0 | –569 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 5.762 | 740 | 554 | 550 | 3.514 | 165 | 11.286 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 16.933 | 2.188 | 1.638 | 1.163 | 10.054 | 321 | 32.298 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 42.872 | 6.333 | 2.756 | 1.298 | 32.742 | 505 | 86.506 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 41.706 | 5.490 | 2.147 | 891 | 30.109 | 324 | 80.667 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Stroški amortizacije pravice do uporabe sredstev v najemu | 12.728 | 12.550 | 11.968 | 11.286 |
| Odhodki za obresti iz obveznosti iz najema | 2.122 | 2.214 | 2.072 | 2.227 |
| Odhodki v zvezi s spremenljivimi najemninami, ki niso vključeni v merjenje obveznosti iz najema | 73 | 154 | 33 | 35 |
| Skupaj | 14.923 | 14.918 | 14.073 | 13.548 |
Družba Telekom Slovenije ima v naslednjih odvisnih družbah 100-odstotne deleže, ki nadan 31. decembra 2022 vrednostno znašajo:
| v tisoč EUR | 31.12. 2021 | Povečanje | Slabitev | 31.12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 5.758 | 0 | 0 | 5.758 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Avtenta | 1.323 | 0 | 0 | 1.323 | |
| TSmedia | 3.760 | 0 | –300 | 3.460 | |
| IPKO | 20.730 | 0 | 0 | 20.730 | |
| Soline | 147 | 1.000 | –256 | 891 | |
| SIOL Zagreb | 501 | 0 | 0 | 501 | |
| SIOL Podgorica | 2.620 | 0 | 0 | 2.620 | |
| SiOL Sarajevo | 1.710 | 0 | 0 | 1.710 | |
| SIOL Skopje | 1.005 | 0 | 0 | 1.005 | |
| SIOL Beograd | 100 | 0 | 0 | 100 | |
| TSinpo | 419 | 0 | 0 | 419 | |
| Ustanova Srčnisklad | 3 | 0 | 0 | 3 | |
| SIOL Prishtina | 200 | 0 | 0 | 200 | |
| Skupaj naložbe vodvisne družbe | 38.276 | 1.000 | –556 | 38.720 |
Družba je v letu 2022 dokapitalizirala družbo Soline v višini 1.000 tisoč evrov.
Za leto 2022 je družba na podlagi preverbe znamenj slabitve pristopila k oceni nadomestljive vrednosti za odvisne družbe TSmedia, TSinpo, IPKO, Soline, SIOL Zagreb, SIOL Prishtina in SiOL Sarajevo. Oceno nadomestljive vrednosti posamezne družbe je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
Nadomestljiva vrednost 100-odstotnega deleža lastniškega kapitala družbe TSmedia za namen računovodskega poročanja znaša 3.460 tisoč evrov. Pri oceni vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov za triletno obdobje konkretne napovedi brez upoštevanja zadolženosti. Nadomestljivo vrednost predstavlja poštena vrednost, znižana za stroške prodaje. Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je 11,35%, ocena dolgoročne stopnje rasti pa 2,50 %. Na podlagi opravljene cenitve je družba oslabila naložbo v družbo TSmedia v višini 300 tisoč evrov (pojasnilo 12).
| Vpliv spremembe predpostavke | Rast / WACC | –1 % | +1% |
|---|---|---|---|
| –1 % | 3.579 | 4.403 | |
| +1% | 2.858 | 3.340 |
Nadomestljiva vrednost 100-odstotnega deleža lastniškega kapitala družbe Soline za namen računovodskega poročanja znaša 891 tisoč evrov. Pri oceni vrednosti pri uporabi je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov za triletno obdobje konkretne napovedi brez upoštevanja zadolženosti. Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je 15,65 %, ocenadolgoročne stopnje rasti pa 2,0 %. Na podlagi opravljene cenitve je družba oslabila naložbo v družbo Soline v višini 256 tisoč evrov (pojasnilo 12).
| Vpliv spremembe predpostavke | Rast/WACC | –1 % | +1 % |
|---|---|---|---|
| –1 % | 1.002 | 1.157 | |
| +1 % | 688 | 784 |
Za ostale naložbe v odvisne družbe družba ni ugotovila znamenj slabitve naložb, je pa kljub temu pristopila k preverbi nadomestljive vrednosti za naložbe v družbe TSinpo, IPKO, SIOL Zagreb, SIOL Prishtina in SiOL Sarajevo. Cenitve niso pokazale potrebe po slabitvi naložb, saj je nadomestljiva vrednost višja od knjigovodske vrednosti.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe v druge delnice in deleže | 2.423 | 3.241 | 2.423 | 3.241 | |||
| Posojila podjetjem | 0 | 0 | 46.073 | 53.950 | |||
| –od tega do družb v skupini | 0 | 0 | 46.073 | 53.950 | |||
| Posojila zaposlencem | 9 | 44 | 9 | 44 | |||
| Druga finančna sredstva | 16 | 7 | 0 | 0 | |||
| Skupaj nekratkoročne finančne naložbe | 2.448 | 3.292 | 48.505 | 57.235 |
Druge finančne naložbe v delnice in deleže so razporejene kot finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Od skupne vrednosti naložb se 2.139 tisoč evrov (31. 12. 2021: 2.305 tisoč evrov) nanaša na finančne naložbe, ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev. Finančne naložbe se ne uporabljajo kot zavarovanje in so proste bremen.
Družba in skupina sta zaradi negativnega poslovanja in zmanjševanja tržne vrednosti portfeljskih naložb v lasti družbe ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o., finančno naložbo v 11,94-odstotni lastniški delež družbe ABCITI v celoti oslabili. Učinki slabitve v višini 263 tisoč evrov so izkazani v izkazu drugega vseobsegajočega donosa kot sprememba rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov (pojasnilo 30).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna posojila podjetjem | 0 | 0 | 11.480 | 12.139 | |||
| * od tega do družb v skupini | 0 | 0 | 11.480 |
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 2 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|
| Poštena vrednost obrestne zamenjave | 19 | 0 | 20 | 0 |
| Depoziti pri bankah | 800 | 702 | 0 | 0 |
| Skupaj kratkoročne finančne naložbe | 837 | 740 | 11.516 | 12.177 |
V februarju 2017 je bila sklenjena obrestna zamenjava z namenom varovanja obrestne mere, katere poštena vrednost znaša na dan 31. decembra 2022 19 tisoč evrov (31. 12. 2021: 88 tisoč evrov, izkazano med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi). Skupina in družba zaradi nematerialnosti višine obrestne zamenjave dodatnih razkritij glede obvladovanja tveganj nista pripravljali.
| Dana posojila | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročna dana posojila | 9 | 44 | 46.083 | 53.994 | |
| Dana posojila | 0 | 0 | 46.074 | 53.950 | |
| Posojila zaposlencem | 9 | 44 | 9 | 44 | |
| Kratkoročna dana posojila | 16 | 38 | 11.495 | 12.177 | |
| Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih – dana posojila | 0 | 0 | 24.210 | 10.985 | |
| Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih – posojila zaposlencem | 16 | 38 | 16 | 38 | |
| Kratkoročna dana posojila in obresti | 0 | 0 | –12.731 | 1.154 | |
| Kratkoročna posojila zaposlencem | 0 | 0 | 0 | 0 | |
| Stanje konec obdobja – dana posojila | 25 | 82 | 57.578 | 66.171 |
Zapadlost dolgoročnih in kratkoročnih posojil ter drugi podatki so razkriti v pojasnilu 45.
Obrestna mera posojil, danih zaposlenim, je med 4,08 % in 6,23 %.
V družbi Telekom Slovenije se dolgoročna posojila v celoti nanašajo na posojila, dana odvisnim družbam.
Obrestna mera posojil, danih odvisnim družbam, se giblje med 0,539 % in 3,026%. Več v pojasnilu 45.
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna pogodbena sredstva | 3.624 | 2.854 | 3.234 | 2.469 |
| Skupaj nekratkoročna sredstva | 3.624 | 2.854 | 3.234 | 2.469 |
Pogodbena sredstva nastanejo, kadar skupina izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Kupci telekomunikacijskega blaga in storitev se za pridobitev popustov na storitve in/ali blago lahko vežejo za določeno obdobje (npr. 24 mesecev). Zaradi razporeditve prihodkov na podlagi relativne samostojne cene se prihodki od prodaje blaga pripoznajo prej, kot posledica pa nastanejo pogodbena sredstva.
Pogodbena sredstva se oslabijo v primeru, ko kupec pogodbo predčasno prekine. V tem primeru se odpravi pogodbena sredstva in se pripozna slabitev. V letu 2022 je skupina pripoznala za 617 tisoč evrov slabitev pogodbenih sredstev (v letu 2021: 682 tisoč evrov), družba Telekom Slovenije pa 609 tisoč evrov (v letu 2021: 677 tisoč evrov).
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Vnaprej plačane najemnine | 35 | 38 | 20 | 38 |
| Druga nekratkoročna sredstva | 3.258 | 1.021 | 3.674 | 1.571 |
| Skupaj ostala nekratkoročna sredstva | 3.293 | 1.058 | 3.694 | 1.608 |
Druga nekratkoročna sredstva predstavljajo stanje dolgoročno odloženih stroškov vzdrževanja licenc in podobnih stroškov.
| v tisoč EUR | Zemljišče | Zgradbe | Skupaj | Zemljišče | Zgradbe | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 1.986 | 6.305 | 8.291 | 4.958 | 6.431 | 11.389 |
| Povečanja | 0 | 22 | 22 | 0 | 126 | 126 | |
| Zmanjšanja | 0 | –116 | –116 | 0 | –157 |
| 1.986 | 6.211 | 8.197 | 4.958 | 6.400 | 11.358 |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.689 | 2.057 | 3.746 | 1.689 | 2.059 | 3.748 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 147 | 147 | 0 | 153 | 152 |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.689 | 2.204 | 3.893 | 1.689 | 2.212 | 3.901 |
|---|---|---|---|---|---|
| 297 | 4.248 | 4.545 | 3.269 | 4.372 | 7.641 |
|---|---|---|---|---|---|
| 297 | 4.007 | 4.304 | 3.269 | 4.188 | 7.457 |
|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišče | Zgradbe | Skupaj | Zemljišče | Zgradbe | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | 1.924 | 2.149 | 4.073 | 4.896 | 2.149 | 7.045 |
| Povečanja | 62 | 4.156 | 4.218 | 62 | 4.282 | 4.344 | |
| Stanje 31. 12. 2021 | 1.986 | 6.305 | 8.291 | 4.958 | 6.431 | 11.389 | |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2021 | 1.689 | 1.126 | 2.815 | 1.689 | 1.126 | 2.815 |
| Povečanja | 0 | 850 | 850 | 0 | 851 | 851 |
| Stanje 31. 12. 2021 | Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2021 | Stanje 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 1.689 | 235 | 3.207 | 297 |
| 81 | 2.057 | 1.023 | 1.258 | 4.248 |
| 81 | 3.746 | 1.258 | 4.230 | 4.545 |
| 0 | 1.689 | 3.207 | 3.269 | 7.641 |
| 82 | 2.059 | 4.230 | 4.372 | |
| 82 | 3.748 | 4.230 | 7.641 |
Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi slabitve. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je prikazana v pojasnilu 40.
Na 31. decembra 2022 Skupina Telekom Slovenije med naložbenimi nepremičninami izkazuje zemljišče, zunanjo ureditev in zgradbo hotela Tisa na Pohorju v višini 839 tisoč evrov (v letu 2021: 980 tisoč evrov), zemljišče in zgradbo na Vilharjevi ulici v Ljubljani v višini 3.269 tisoč evrov (v letu 2021: 3.346 tisoč evrov), zemljišče in zgradbo Rakovnik ter stanovanja v skupni višini 196 tisoč evrov (v letu 2021: 219 tisoč evrov).
Družba Telekom Slovenije dodatno med naložbenimi nepremičninami izkazuje še zemljišče in zgradbo v Sečoveljskih solinah v višini 3.153 tisoč evrov (v letu 2021: 3.096 tisoč evrov) in ima skupaj na 31. decembra 2022 7.457 tisoč evrov naložbenih nepremičnin.
Zmanjšanje naložbenih nepremičnin se v celoti nanaša na slabitev zgradb.
Prihodki od naložbenih nepremičnin, pripoznani v poslovnem izidu skupine v letu 2022, znašajo 372 tisoč evrov (v letu 2021: 360 tisoč evrov).
Skupina in družba na naložbenih nepremičninah nimata nobene omejene lastninske pravice, prav tako naložbe niso predmet obremenitve.
Sredstva za odtujitev na 31. decembra 2022 zajemajo vrednost zemljišč in zgradb, ki jih družbe v skupini ne nameravajo uporabljati v poslovne namene in za katere so poslovodstva družb sprejela sklep o njihovi prodaji, ki je predvidena in pričakovana v naslednjih 12 mesecih.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | |
|---|---|---|---|
| Sredstva za odtujitev | Sredstva za odtujitev | ||
| Stanje 1. 1. 2021 | 214 | 214 | |
| Povečanja | 4.071 | 4.071 | |
| Prodaja | –3.486 | –3.486 | |
| Stanje 31. 12. 2021 | 799 | 799 | |
| Prodaja | –3 | –3 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 796 | 796 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Material | 10.707 | 11.664 | 8.804 | 10.044 |
| 664 | 527 | 0 | 0 | |
|---|---|---|---|---|
| Trgovsko blago | 13.882 | 10.287 | 12.898 | 9.559 |
| Skupaj zaloge | 25.253 | 22.478 | 21.702 | 19.603 |
V letu 2022 je Skupina Telekom Slovenije slabila in odpisala 1.380 tisoč evrov zalog (v letu 2021: 2.192 tisoč evrov).
Družba Telekom Slovenije je v letu 2022 odpisala ali slabila za 1.266 tisoč evrov zalog (v letu 2021: 2.161 tisoč evrov).
Med nekratkoročnimi poslovnimi terjatvami skupina in družba izkazujeta terjatve iz prodaje blaga, katerih zapadlost je daljša od enega leta. Popravki vrednosti terjatev se nanašajo na pričakovane kreditne izgube. Analiza starosti terjatev je predstavljena v pojasnilu 45.
| Skupina Telekom Slovenije | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | v tisoč EUR | |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 19.345 | –94 | 19.251 | 18.300 |
| Skupaj poslovne terjatve | 19.345 | –94 | 19.251 | 18.300 |
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | v tisoč EUR | ||
|---|---|---|---|---|
| Poslovne terjatve | 137.513 | –11.775 | 125.738 | 124.484 |
| Poslovne terjatve do tujih operaterjev | 13.724 | –1.498 | 12.226 | 12.020 |
| Poslovne terjatve do domačih operaterjev | 18.097 | –4.607 | 13.490 | 11.993 |
| Skupaj poslovne terjatve | 169.334 | –17.880 | 151.454 | 148.497 |
| Dani predujmi | 1.958 | 0 | 1.958 | 824 |
| Terjatve za DDV in druge davke | 2.954 | 0 | 2.954 | 5.536 |
| Druge terjatve | 1.314 | 0 | 1.314 | 1.087 |
| Skupaj druge poslovne terjatve | 6.226 |
175.560
–17.880
157.680
155.944
Poslovne terjatve se ne obrestujejo.
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | –16.944 | –15.968 |
| Popravki v letu | –6.002 | –5.373 |
| Odprava popravkov | 4.070 | 3.346 |
| Odpisi | 902 | 1.051 |
| Stanje konec obdobja | –17.974 | –16.944 |
| Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Neto vrednost | |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 19.340 | –94 | 19.246 | 18.294 |
| Skupaj poslovne terjatve | 19.340 | –94 | 19.246 | 18.294 |
| Bruto vrednost | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Neto vrednost | |
|---|---|---|---|---|
| Poslovne terjatve | 124.398 | –7.542 | 116.856 | 116.507 |
| Terjatve do tujih operaterjev | 14.331 | –1.501 | 12.830 | 12.121 |
| Letnoporočilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022 | 225 | |||
| Terjatve do domačih operaterjev | 20.750 | –4.620 | 16.130 | 13.464 |
| Skupaj terjatve do kupcev | 159.479 | –13.663 | 145.816 | 142.092 |
| Dani predujmi in varščine | 1.832 | 0 | 1.832 | 645 |
| Terjatve za DDV in druge davke | 2.245 |
| 991 | 0 | 991 | 786 |
|---|---|---|---|
| Skupaj druge poslovne terjatve | 5.068 | 0 | 5.068 |
| Skupaj poslovne terjatve | 6.170 | 164.547 | –13.663 |
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | –13.111 | –12.532 |
| Popravki v letu | –5.526 | –5.244 |
| Odprava popravkov | 3.595 | 3.220 |
| Odpisi | 1.285 | 1.445 |
| Stanje konec obdobja | –13.757 | –13.111 |
Več o strukturi terjatev po starosti v pojasnilu 45.
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Pogodbena sredstva iz mobilnega in fiksnega segmenta | 6.225 | 6.867 | 6.225 | 6.868 |
| Ostala pogodbena sredstva | 9.717 | 10.396 | 9.337 | 10.299 |
| Skupaj kratkoročna pogodbena sredstva | 15.942 | 17.263 | 15.562 | 17.167 |
Kratkoročna pogodbena sredstva nastanejo ob prodaji predvsem telekomunikacijskih storitev in blaga, kjer pogodbe s kupci vsebujejo naročnino in subvencionirano storitev ali blago ter se kupci vežejo na 12 mesecev in vnaprej vračunani prihodki – roaming.
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Odloženi stroški | 4.545 | 3.766 | 3.741 | 3.150 |
| Skupaj razmejena sredstva | 4.545 | 3.766 | 3.741 | 3.150 |
Med kratkoročnimi odloženimi stroški se evidentirajo predvsem vnaprej plačani stroški vzdrževanja sistemov in licenc.
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni in na računih v banki | 37.382 | 15.935 | 19.573 | 3.754 |
| Skupaj denar in denarni ustrezniki | 37.382 | 15.935 | 19.573 | 3.754 |
Skupina in družba imata za uravnavanje kratkoročne likvidnosti pri bankah odprte posojilne linije oziroma revolving posojila v skupni višini 69 milijonov evrov in limit na transakcijskem računu 3 milijone evrov. Posojilne linije skupina prikazuje v pojasnilu 34.
Odobreni, izdani in v celoti vplačani vpoklicani kapital znaša 272.721 tisoč evrov in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu.
| Delničar | Število delnic | Delež v % | Število delnic | Delež v % |
|---|---|---|---|---|
| Republika Slovenija | 4.087.569 | 62,54 % | 4.087.569 | 62,54 % |
| Individualni delničarji (domači in tuji) | 938.649 | 14,36 % | 896.517 | 13,72 % |
| Tuje pravne osebe | 407.335 | 6,23 % | 422.864 | 6,47 % |
| Kapitalska družba d.d. | 365.175 | 5,59 % | 365.175 | 5,59 % |
| Slovenski državni holding d.d. (SDH) | 277.839 | 4,25 % | 277.839 | 4,25 % |
| Domače finančne družbe in skladi | 271.723 | 4,16 % | 199.826 | 3,06 % |
| Domače pravne osebe | 150.352 | 2,30 % | 255.688 | 3,91 % |
| Lastne delnice | 36.836 | 0,56 % | 30.000 | 0,46 % |
| Skupaj število delnic | 6.535.478 | 100,00 % | 6.535.478 | 100,00 % |
Stanje in gibanje postavk kapitala sta predstavljeni v izkazu gibanja kapitala. V letu 2022 ni bilo sprememb v številu izdanih delnic.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namen, ki jih določa zakon. Na dan 31. decembra 2022 so kapitalske rezerve družbe Telekom Slovenije znašale 180.956 tisoč evrov, od tega 126.135 tisoč evrov kapitalskih rezerv izhaja iz postopka lastninskega preoblikovanja družbe. Kapitalske rezerve v višini 54.821 tisoč evrov vsebinsko predstavljajo presežke iz prevrednotenja. Kapitalske rezerve se v letu 2022 niso spremenile.
V letu 2022 je družba na podlagi pooblastila za pridobivanje lastnih delnic, ki ga je skupščina upravi družbe podelila na 33. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 18. 6. 2021, odkupila 6.836 delnic, kar predstavlja 0,105 % vseh izdanih delnic. Vrednost lastnih delnic, vključno s stroški, neposredno povezanimi z nakupi, ki jih je družba pridobila v letu 2022, znaša 394 tisoč evrov. Na 31. decembra 2022 je imela družba 36.836 lastnih delnic, kar predstavlja 0,56 % vseh izdanih delnic. Vrednost lastnih delnic v višini 4.065 tisoč evrov se izkazuje kot odbitna postavka kapitala in je izkazana po nabavni vrednosti kupljenih lastnih delnic. V enaki višini se skladno z zakonskimi zahtevami oblikujejo tudi rezerve za lastne delnice.
Lastne delnice sme skupina in družba pridobivati le po določbah 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Statutarne rezerve se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, za kritje izgube, za povečanje osnovnega kapitala ter za kritje vseh vrst poslovnih in drugih tveganj. Te rezerve se lahko porabijo v skladu s statutom za povečanje osnovnega kapitala, za pokrivanje tekoče in prenesene izgube, če te izgube ni mogoče pokriti z drugimi viri, in za oblikovanje lastnih delnic, če niso na razpolago drugi viri.
Ob sestavitvi letnega poročila lahko skupina oziroma družba oblikuje druge rezerve iz dobička do višine 50 % čistega poslovnega izida poslovnega leta, zmanjšanega za oblikovane statutarne ali zakonske rezerve. Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katerekoli namene skladno z zakonom, statutom, poslovno politiko in sklepi skupščine.
Zadržani čisti poslovni izid vključuje prenesene čiste poslovne izide prejšnjih let in čisti poslovni izid tekočega leta.
Na podlagi sklepa skupščine delničarjev s 16. junija 2022 se je bilančni dobiček za leto 2021 v znesku 45.205 tisoč evrov uporabil za izplačilo dividend v višini 29.244 tisoč evrov, kar predstavlja 4,50 evra bruto na delnico (v letu 2021 so bile izplačane dividende za leto 2020 v znesku 29.275 tisoč evrov, kar znaša 4,50 evra bruto na delnico). Preostali del bilančnega dobička v vrednosti 15.961 tisoč evrov ni bil razporejen in povečuje zadržani čisti poslovni izid prejšnjih let. Dividende so bile izplačane delničarjem, ki so bili na presečni dan 1. avgusta 2022 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend.
| Čisti poslovni izid leta 2022 | 20.793.211,93 |
|---|---|
| Preneseni čisti poslovni izid | 26.076.330,56 |
| Zmanjšanje za znesek nekratkoročno odloženih stroškov razvoja | – 6.576.895,94 |
| Skupaj | 40.292.646,55 |
Na prvo verzijo letnega poročila, na katero je revizor izdal poročilo neodvisnega revizorja dne 17. 3. 2023, nadzorni svet ni dal soglasja, zato se je letno poročilo v delu, ki se nanaša na predlog delitve dobička za leto, končano 31. december 2022, spremenilo. Družba je namreč na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize prejela pomoč v višini 4 milijone evrov in če bi družba v letu 2023 izplačala dividende v skladu z veljavno zakonodajo, bi bila primorana prejeto pomoč vrniti. Zato uprava in nadzorni svet družbe skupščini delničarjev predlagata, da dobiček leta, ki se je končalo 31. decembra 2022, ostane nerazporejen.
Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov vključujejo spremembe poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji. Spremembe rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov so vidne iz izkaza drugega vseobsegajočega donosa.
Konec leta 2022 in 2021 sta skupina in družba preverjali znamenja slabitve finančne naložbe v družbo ABCITI, Družba za investiranje, d. o. o. Učinki ocen vrednosti in slabitve so razkriti v pojasnilu 20.
Kot rezerva za aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do zaposlenih zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah in na podlagi izkustvenih prilagoditev. Gibanje rezerv za aktuarske presežke in primanjkljaje je prikazano v izkazu gibanja kapitala.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|
| Nekratkoročne pogodbene obveznosti | 740 | 278 |
| Pogodbene obveznosti – najemi | 15.880 | 13.480 |
| Pogodbene obveznosti – drugo | 452 | 520 |
| Skupaj nekratkoročne pogodbene obveznosti | 17.072 | 14.278 |
Nekratkoročne pogodbene obveznosti predstavljajo obvezo skupine, da bodisi prenese blago ali storitve v prihodnosti kupcu bodisi vrne prejeto nadomestilo. V obeh primerih se obveznost meri kot znesek nadomestila, prejetega od kupca.
v tisoč EUR
| 31.12. 2021 | Prenos na kratkoročni del | Črpanje | Odprava | Oblikovanje | Sprememba diskontne stopnje | 31.12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za verjetne obveznosti potožbah | 250 | 0 | 0 | 0 | 16 | 0 | 266 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 2.157 | 0 | –167 | –2 | 693 | –459 | 2.222 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 11.731 | 0 | –121 | –3.637 | 400 | 114 | 8.487 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 3.956 | 0 | –31 | 1 | 99 | –1.441 | 2.584 |
| Druge rezervacije | 4.701 | –75 | –796 | –12 | 2.617 | 0 | 6.435 |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 268 | 0 | –199 | –70 | 1.227 | 0 | 1.226 |
| Vrsta rezervacij | 31.12. 2020 | Prenos iz kratkoročnega dela | Črpanje | Odprava | Oblikovanje | Sprememba diskontne stopnje | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije zaverjetne obveznosti potožbah | 251 | 0 | 0 | –1 | 0 | 0 | 250 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 2.351 | 0 | –167 | –5 | 65 | –87 | 2.157 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 12.052 | 0 | –63 | –964 | 651 | 55 | 11.731 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 4.232 | 0 | –24 | –15 | 74 | –311 | 3.956 |
| Druge rezervacije | 1.248 | 3.988 | –528 | –638 | 631 | 0 | 4.701 |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 273 | 0 | –273 | 0 | 268 | 0 | 268 |
| Skupaj rezervacije | 20.407 | 3.988 | –1.055 | –1.623 | 1.689 | –343 | 23.063 |
| Vrsta rezervacij | 31.12. 2021 | Črpanje |
|---|---|---|
| Rezervacije zaverjetne obveznosti potožbah | ||
| Rezervacije za jubilejne nagrade | ||
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | ||
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | ||
| Druge rezervacije | ||
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja |
| 31.12. 2022 | Rezervacije za jubilejne nagrade | 1.719 | –133 | 0 | 558 | –374 | 1.770 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 9.608 | –54 | –3.119 | 329 | 94 | 6.858 | |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 3.956 | –31 | 1 | 99 | –1.440 | 2.585 | |
| Druge rezervacije | 4.278 | –312 | 0 | 1.954 | 0 | 5.920 | |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 0 | 0 | 0 | 792 | 0 | 792 | |
| Skupaj rezervacije | 19.561 | –530 | –3.118 | 3.732 | –1.720 | 17.925 |
| 31.12. 2020 | Prenos z/na kratkoročni del | Črpanje | Odprava | Oblikovanje | Sprememba diskontne stopnje | 31.12. 2021 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 1.897 | 0 | –139 | 0 | 33 | –72 | 1.719 | |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 10.050 | 0 | –45 | –869 | 426 | 46 | 9.608 | |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 4.232 | 0 | –24 | –15 | 74 |
| -311 | 5 | 4.274 | -28 | 0 | 27 | 0 | 4.278 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj rezervacije | 16.184 | 4.274 | -236 | -884 | 560 | -337 | 19.561 |
Rezervacije za verjetne obveznosti za tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti. Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije v višini 250 tisoč evrov, so v različnih fazah postopka. V do zdaj pravnomočno zaključenih zadevah je bila Skupina Telekom Slovenije večinoma uspešna, kar skladno s pravili borze tekoče objavlja.
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije v letih 2022 in 2021 nista imeli bistvenih črpanj oziroma oblikovanj rezervacij za verjetne obveznosti po tožbah.
Proti družbam Skupine Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 188.105 tisoč evrov (v letu 2021: 127.766 tisoč evrov). Proti družbi Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 185.365 tisoč evrov (v letu 2021: 125.326 tisoč evrov). Več v pojasnilu 41.
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskih izračunov.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | Rezervacije za jubilejne nagrade | Rezervacije za odpravnine | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije na dan 1. 1. 2021 | 2.350 | 12.053 | 14.403 | 1.897 | 10.050 | 11.947 |
| Stroški obresti | 11 | 56 | 67 | 9 | 46 | 54 |
| Stroški tekočega službovanja | 159 | 524 | 682 | 118 | 426 | 544 |
| Stroški preteklega službovanja | -3 | -29 | -32 | 0 | 0 | 0 |
| Aktuarski dobički (+) in izgube (–) | -198 | -819 | -1.016 | -166 | -869 | -1.035 |
| Plačila med letom | -163 | -52 | -215 | -139 | -45 |
| 2021 | 2022 | |
|---|---|---|
| Skupaj rezervacije | 2.156 | 2.221 |
| Stroški obresti | 21 | 115 |
| Stroški tekočega službovanja | 147 | 495 |
| Odhodi zaposlenih (odprava) | –31 | –116 |
| Aktuarski dobički (+) in izgube (–) | 100 | –3.661 |
| –zaradi sprememb v finančnih predpostavkah | –496 | –3.395 |
| –zaradi izkustvenih prilagoditev | 596 | –266 |
| Plačila med letom | –172 | –77 |
| Skupaj rezervacije na dan | 10.709 | 8.488 |
Družba Telekom Slovenije in Skupina Telekom Slovenije sta izpostavljeni tveganjem iz dolgoročnih zaslužkov zaposlenih, predvsem na podlagi:
Sedanje vrednosti dolgoročnih zaslužkov zaposlenih so izpostavljene naslednjim tveganjem:
Naslednje aktuarske predpostavke so bile upoštevane pri izračunu rezervacij za jubilejne nagrade in pozaposlitvene zaslužke:
| Leto | Telekom Slovenije | GVO | Avtenta | TSmedia | Soline | TSinpo |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2023 | 5,75 % | 4,22 % | 3,15 % | 0,85 % | 2,00 % | 0,50 % |
| Od leta 2024 dalje | 0,76 % | 2,70 % | 3,15 % | 0,85 % | 2,00 % | 0,50 % |
| Predpostavka | Odmik | Opis | Skupaj | Odpravnine | Jubilejne nagrade |
|---|---|---|---|---|---|
| Centralni scenarij | 0,00 % | stanje | 10.709 | 8.488 | 2.222 |
| Diskontna obrestna mera | –0,50 % | stanje | 11.214 | 8.913 | 2.301 |
| (razlika) | 504 | 425 | 79 | ||
| 0,50 % | stanje | 10.241 | 8.093 | 2.147 | |
| (razlika) | –469 | –394 | –75 | ||
| Rast plač | –0,50 % | stanje | 10.227 | 8.082 | 2.146 |
| (razlika) | –482 | –406 | –76 | ||
| 0,50 % | stanje | 11.224 | 8.922 | 2.302 | |
| (razlika) | 515 | 434 | 80 |
| Predpostavka | Odmik | Opis | Skupaj | Odpravnine | Jubilejne nagrade |
|---|---|---|---|---|---|
| Centralni scenarij | 0,00 % | stanje | 8.627 |
–0,50 %
9.034
7.202
1.832
(razlika)
407
345
62
0,50 %
8.249
6.537
1.711
(razlika)
–379
–320
–58
–0,50 %
8.237
6.527
1.710
(razlika)
–390
–330
–60
0,50 %
9.043
7.210
1.833
(razlika)
416
353
63
Rezervacije so oblikovane v višini predvidenih stroškov odstranitve, diskontirane z diskontno stopnjo 4,41% letno (v letu 2021: 0,95 % letno), kolikor je konec decembra 2022 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju.
Med drugimi rezervacijami skupina in družba izkazujeta obveznosti iz sklenjenih pogodb, ki imajo sedanjo obveznost z negotovo ročnostjo poplačila. Zato so bile v tekočem letu prenesene s kratkoročnih na nekratkoročne rezervacije.
Skupina je v letu 2022 črpala rezervacije za prestrukturiranje podjetja v višini 199 tisoč evrov, ki so bile oblikovane v preteklem poročevalskem obdobju, in oblikovala nove v višini 1.227 tisoč evrov.
Družba Telekom Slovenije je v letu 2022 oblikovala rezervacije za prestrukturiranje podjetja v višini 792 tisoč evrov.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti za programske pravice | 7.513 | 11.834 | 3.634 | 11.834 | ||
| Drugo | 664 | 6.621 | 213 | 447 | ||
| Skupaj nekratkoročne poslovne obveznosti | 8.177 | 18.455 | 3.847 | 12.281 |
To pojasnilo vsebuje informacijo o pogodbenih pogojih, ki veljajo za prejeta posojila. Več informacij o izpostavljenosti obrestnemu in tečajnemu tveganju je navedeni v pojasnilu 45.
v tisoč EUR
31.12. 2022
31.12. 2021
31.12. 2022
| Bančna posojila | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Prejeta dolgoročna posojila | 369.023 | 349.032 | 369.023 | 349.001 |
| –tekoča zapadlost dolgoročnih posojil | –132.340 | –40.009 | –132.340 | –39.978 |
| Skupaj dolgoročni del | 236.683 | 309.023 | 236.683 | 309.023 |
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Prejeta kratkoročna posojila | 0 | 0 | 0 | 1.400 |
| Tekoča zapadlost dolgoročnih bančnih posojil | 132.340 | 40.009 | 132.340 | 39.978 |
| Obresti in drugi odhodki od posojil | 417 | 6 | 417 | 37 |
| Skupaj kratkoročni del | 132.757 | 40.015 | 132.757 | 41.415 |
Nekratkoročne finančne obveznosti Skupine Telekom Slovenije se nanašajo na dolgoročna posojila družbe Telekom Slovenije, prejeta od bank. Prvo dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo, ki ga sestavljajo tri tranše, od katerih zapadeta dve v letu 2023 in ena v letu 2025. Posojilo je vezano na spremenljivo obrestno mero s pribitki na posamezne tranše, ki se gibljejo v razponu od 1,35% do 1,65 %, ter je zavarovano z bianko menicami. Tudi drugo dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo in ga prav tako sestavljajo tri tranše, vse s končno zapadlostjo v letu 2028. Posojilo je vezano na spremenljivo obrestno mero s pribitki na posamezne tranše, ki se gibljejo v razponu od 0,75 % do 1,00 %, in je zavarovano z bianko menicami. Tretje dolgoročno posojilo je prejeto od Evropske investicijske banke (EIB) in ga sestavljajo štiri tranše, ki se odplačujejo skladno z amortizacijskimi načrti do leta 2032. Posojilo je vezano na fiksno obrestno mero, ki se giblje v razponu od 1,571 % do 3,427 %, ter je zavarovano z bianko menicami.
Skupina oziroma družba Telekom Slovenije ima pri bankah odprte tudi kratkoročne posojilne linije oziroma revolving posojila, ki pa ob koncu leta niso bila črpana. Kratkoročne revolving linije so zavarovane z bianko menicami. Kratkoročna revolving posojila zapadejo v letu 2023 in imajo fiksno obrestno mero, ki se giblje v razponu od 0,48% do 0,49 %, ali spremenljivo obrestno mero s pribitki, ki se gibljejo v razponu od 0,46 % do 0,50 %. Z eno od bank je podpisana tudi pogodba o limitu na transakcijskem računu s fiksno obrestno mero 4,00 %.
Banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti finančnih zavez na ravni Skupine Telekom Slovenije: razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA, delež kapitala v bilančni vsoti ter razmerje med EBITDA in finančnimi odhodki. Nedoseganje predpisane vrednosti zavez je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na 31. decembra 2022 so bile vse finančne zaveze na ravni skupine izpolnjene.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 349.038 | 216.301 | 350.438 | 229.316 | ||
| Črpanja | 60.000 | 196.000 | 60.000 | 196.000 | ||
| Vračila | –40.220 | –62.995 | –41.620 |
–74.595
Ostalo
622
–268
622
–283
Stanje 31. 12.
369.440
349.038
369.440
350.438
Ostale spremembe se nanašajo na nedenarne postavke, in sicer prenose vnaprej plačanih stroškov, povezanih z odobritvijo posojila, v finančne odhodke, odhodke od posojil ter prenose med posameznimi kategorijami.
Kratkoročne finančne obveznosti iz najemov predstavljajo obveznosti za sredstva v najemu, katerih poravnava se pričakuje v naslednjih 12 mesecih.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
| Nekratkoročne obveznosti iz sredstev v najemu | 59.342 | 57.096 | 60.871 | 62.748 |
| Kratkoročne obveznosti iz sredstev v najemu | 10.603 | 9.460 | 12.527 | 10.949 |
| Skupaj obveznosti iz sredstev v najemu | 69.945 | 66.556 | 73.398 | 73.697 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | ||
|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Stanje 1.1. 2021 | 69.272 | 78.753 |
| Povečanja | 9.877 | 6.599 | |
| Obresti | 2.214 | 2.227 | |
| Plačilo najemnin | –14.807 | –13.882 | |
| Stanje 31. 12. 2021 | 66.556 | 73.697 | |
| Povečanja | 12.547 | 8.423 | |
| Obresti | 2.122 | 2.072 | |
| Plačilo najemnin | –11.280 | –10.795 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 69.945 | 73.398 |
Letnoporočilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
Denarni tok iz plačila najemnin za Skupino Telekom Slovenije znaša 11.280 tisoč evrov (za leto 2021: 14.807 tisoč evrov) in za družbo Telekom Slovenije pa 10.795 tisoč evrov (za leto 2021: 13.882 tisoč evrov) ter je izkazan kot denarni tok iz dejavnosti financiranja. Glavni elementi najemnin, podani v izkazu denarnih tokov, obsegajo le odplačilo glavnice najema, plačila obresti pa so vključena v vrstici o plačanih obrestih.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | 0 | 88 | 0 | 88 |
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Druge finančne obveznosti | 2 | 2 | 0 | 0 |
| Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti | 2 | 2 | 0 | 0 |
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev | 62.737 | 79.928 | 47.146 | 65.612 |
| Obveznosti do domačih operaterjev | 5.529 | 1.724 | 13.726 | 7.297 |
| Obveznosti do tujih operaterjev | 7.588 | 8.034 | 8.074 | 8.540 |
| Obveznost za DDV in druge davčne obveznosti | 6.636 | 6.596 | 5.176 | 4.944 |
| Obveznosti do zaposlenih | 8.120 | 8.698 | 6.504 | 7.007 |
| Obveznosti za predujme in varščine | 1.722 | 2.293 | 378 | 377 |
| Druge obveznosti | 31.583 | 23.682 | 18.297 | 22.604 |
| Skupaj poslovne in druge obveznosti | 123.915 | 130.955 | 99.300 | 116.381 |
Poslovne obveznosti niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 8 do 120 dni. Enako velja za obveznosti do operaterjev, ki prav tako niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 10 do 90 dni od dneva izstavitve računa.
Druge obveznosti v družbi in skupini so predvsem obveznosti iz cesij in asignacij v višini 2.886 tisoč evrov (v letu 2021: 1.788 tisoč evrov), programskih pravic za TV-vsebine v višini 12.619 tisoč evrov (v letu 2021: 18.241 tisoč evrov) in druge kratkoročne obveznosti.
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|
| Pogodbene obveznosti – najemi | 2.683 | 1.833 |
Druge kratkoročne pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na pogodbene obveznosti iz programa zvestobe in predplačila za mobilne storitve.
Skupina in družba medrazmejenimi obveznostmi izkazujeta kratkoročno odložene prihodke in kratkoročno vnaprej vračunane stroške, kot sledi:
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročni del vladne podpore za opredmetena osnovna sredstva | 42 | 56 | 40 | 54 | |||
| Drugi kratkoročni odloženi prihodki – sofinanciranje evropskih projektov | 1.738 | 768 | 443 | 267 | |||
| Skupaj kratkoročno odloženi prihodki | 1.780 | 824 | 483 | 321 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vnaprej vračunani stroški in odhodki za že opravljene storitve in dobavo blaga (še ni računov) | 11.487 | 7.985 | 8.187 | 6.991 | |||
| Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki – mednarodni obračun | 12.425 | 11.511 | 12.433 | 11.520 | |||
| Vnaprej vračunane plače, nagrade in odpravnine | 5.845 | 3.856 | 5.686 | 3.715 | |||
| Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščene letne dopuste | 4.079 | 3.932 | 3.372 | 3.243 | |||
| Drugo | 75 | 678 | 0 | 673 | |||
| Skupaj vnaprej vračunani stroški in odhodki | 33.911 | 27.962 | 29.678 | 26.142 |
35.691
28.786
Tabela vsebuje podatke o razvrstitvi v ravni hierarhije poštene vrednosti le za sredstva in finančne obveznosti, ki so merjeni po pošteni vrednosti in za katere se poštena vrednost razkriva.
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | ||||
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.139 | 2.139 | 2.139 | |
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 284 | 284 | 284 | |
| Dana posojila | 9 | 9 | 9 | |
| Druga nekratkoročna finančna sredstva | 16 | 16 | 16 | |
| Poslovne terjatve | 19.251 | 19.251 | 19.251 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | ||||
| Dana posojila | 16 | 16 | 16 | |
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 802 | 802 | 802 | |
| Poštena vrednost obrestne zamenjave | 19 | 19 | 19 | |
| Poslovne in druge terjatve | 159.067 | 159.067 | 159.067 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 37.382 | 37.382 | 37.382 | |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Prejeta posojila | 236.683 | 236.683 | 236.683 | |
| Druge obveznosti | 8.177 | 8.177 | 8.177 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | ||||
| Prejeta posojila | 132.757 | 132.757 | 132.757 | |
| Druge finančne obveznosti | 2 | 2 | 2 | |
| Poslovne obveznosti | 123.915 | 123.915 | 123.915 |
| v tisoč EUR | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.305 | 2.305 | 2.305 | |
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 936 | 936 | 936 | ||
| Dana posojila | 44 | 44 | 44 | ||
| Druga nekratkoročna finančna sredstva | 7 | 7 | 7 | ||
| Poslovne terjatve | 18.300 | 18.300 | 18.300 | ||
| Kratkoročna finančna sredstva | Dana posojila | 38 | 38 | 38 | |
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 702 | 702 | 702 | ||
| Poslovne in druge terjatve | 156.152 | 156.152 | 156.152 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 15.935 | 15.935 | 15.935 | ||
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Prejeta posojila | 309.023 | 309.023 | 309.023 | |
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 88 | 88 | 88 | ||
| Druge obveznosti | 18.455 | 18.455 | 18.455 | ||
| Kratkoročne finančne obveznosti | Prejeta posojila | 40.015 | 40.015 | 40.015 | |
| Druge finančne obveznosti | 2 | 2 | 2 | ||
| Poslovne obveznosti | 130.955 | 130.955 | 130.955 |
284
46.082
19.246
11.496
20
152.170
19.573
236.683
3.847
132.757
99.300
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.305 | 2.305 | 2.305 |
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 936 | 936 | 936 | |
| Dana posojila | 53.994 | 53.994 | 53.994 | |
| Poslovne terjatve | 18.294 | 18.294 | 18.294 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | Dana posojila | 12.177 |
148.378
3.754
309.023
88
12.281
41.415
116.381
Poštene vrednosti na 2.in 3. nivoju hierarhije so bile ocenjene ob uporabi tehnike vrednotenja diskontiranih denarnih tokov.
Skupina in družba v letih 2022 in 2021 ni imela prehodov med nivoji poštene vrednosti.
Sredstva, ki niso izmerjena po pošteni vrednosti v bilanci stanja, razkrita pa je njihova poštena vrednost.
Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine v svojih knjigah po nabavni vrednosti ter pošteno vrednost le razkrivata. Oceno vrednosti naložbenih nepremičnin je pripravil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin. Za oceno poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, je bil uporabljen način tržnih primerjav. Stroški prodaje so ocenjeni na 2% tržne vrednosti nepremičnine.
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| 4.304 | 5.102 | 5.102 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| 7.457 | 9.190 | 9.190 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| 4.545 | 5.162 | 5.162 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo |
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Višina tožbenih zahtevkov | 188.105 | 127.766 |
Na dan bilance stanja je proti skupini vloženih 107 tožb (31.12. 2021: 99 tožb).
Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj so oblikovane rezervacije iz tožb v višini 266 tisoč evrov (pojasnilo 32).
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Višina tožbenih zahtevkov | 185.365 | 125.326 |
Na dan bilance stanja je proti družbi vloženih 66 tožb (31. 12. 2021: 57 tožb).
Družba Telekom Slovenije je dne 16. 1. 2023 s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani prejela sklep, s katerim je sodišče ustavilo postopek, v katerem sta družbi POP TV d.o.o. Ljubljana in Kanal A d.o.o. z nasprotno tožbo od Telekoma Slovenije, zahtevali plačilo odškodnine. (Pojasnilo 47 Dogodki po datumu bilance stanja).
Višina tožbenih zahtevkov po ustavitvi postopkov tako znaša za skupino 128.428 tisoč evrov, za družbo pa 125.688 tisoč evrov.
V nobeni od zgornjih zadev sodišče še ni razpisalo pripravljalnega naroka, niti prvega naroka za glavno obravnavo. Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj družba ni oblikovala rezervacij iz tožb.
Družba Telekom Slovenije je, kot edini družbenik družbe Soline, izdala navedeni družbi podporno pismo, v katerem izjavlja, da bo družbi še naprej zagotavljala finančno podporo za nadaljnje poslovanje in da ta podpora ne bo preklicana v dvanajstih mesecih po podpisu podpornega pisma.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||
|---|---|---|---|---|
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
| Garancije za dobro opravljeno delo in za odpravo napak | 11.507 | 11.028 | 8.281 | 7.892 |
| Druga jamstva | 218 | 353 | 170 | 133 |
| Skupaj dane garancije | 11.725 | 11.381 | 8.451 | 8.460 |
Nobena od naštetih obveznosti ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke, skupina in družba pa iz tega naslova ne pričakujeta materialnih posledic.
Povezane osebe so posamezniki ali družbe, povezani s Skupino Telekom Slovenije.
Povezane fizične osebe (predsednik in člani uprave ter namestnik predsednika nadzornega sveta in člani nadzornega sveta) imajo na 31. decembra 2022 skupaj v lasti 398 delnic družbe, kar je 0,00609-odstotni lastniški delež.
V letu 2022 ni bilo odobrenih posojil povezanim fizičnim osebam.
| Skupni bruto znesek vseh prejemkov | Izplačila kot udeležba v dobičku na podlagi sklepa skupščine | Neodplačan del na 31.12. 2022 | Odplačila v letu 2021 | |
|---|---|---|---|---|
| Člani uprave skupaj | 1.098 | – | – | – |
| Člani nadzornega sveta | 266 | – | – | – |
| Člani komisij nadzornega sveta | 17 | – | – | – |
| Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe | 4.282 | – | 0 | 1 |
| Posojila v tisoč EUR | Skupni bruto znesek vseh prejemkov | Izplačila kot udeležba v dobičku na podlagi sklepa skupščine | Neodplačan del na 31.12. 2021 | Odplačila v letu 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Člani uprave skupaj | 893 | – | – | – |
| Člani nadzornega sveta | 262 | – | – | – |
| Člani komisij nadzornega sveta | 23 | – | – | – |
| Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe | 4.803 | – | 1 | 5 |
Posojila drugim vodilnim delavcem družb v skupini, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so odobrena s 4,24-odstotno letno obrestno mero in z odplačilno dobo do 20 let.
Skupina in družba nista nobeni od skupin oseb odobrili predujmov ali poroštev niti ne izkazujeta obveznosti do teh oseb. Prav tako omenjenim skupinam nista odpisali ali odpustili nobenih zneskov.
| Plača | Spremenljivi prejemek* | Drugi osebni prejemki |
|---|---|---|
| Ime in priimek | Regres | Zavarovalne premije | Bonitete | PDPZ | Skupaj bruto** | Skupaj neto*** | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Košak (4. 10.–31.12.) | 40.228 | 0 | 0 | 664 | 502 | 10 | 1.898 | 726 | 44.028 | 20.792 |
| Boštjan Škufca Zaveršek (14. 11.–31. 12.) | 20.591 | 0 | 0 | 266 | 331 | 0 | 591 | 484 | 22.263 | 11.339 |
| Špela Fortin (1. 1.–31.12.) | 145.686 | 18.321 | 0 | 1.541 | 1.924 | 1.013 | 6.387 | 2.904 | 177.776 | 81.135 |
| Irma Gubanec (12. 10.–31.12.) | 32.699 | 0 | 0 | 675 | 502 | 81 | 0 | 726 | 34.683 | 18.347 |
| Vesna Prodnik (14. 11.–31.12.) | 19.508 | 0 | 0 | 271 | 331 | 81 | 1.202 | 484 | 21.877 | 10.088 |
| Barbara Galičič Drakslar (1.1.–11.10.) | 114.251 | 11.913 | 80.582 | 1.171 | 1.443 | 790 | 5.414 | 2.420 | 217.984 | 97.350 |
| Tomaž Jontes (1. 1.–1. 9.) | 103.933 | 41.123 | 689 | 823 | 1.283 | 871 | 5.579 | 2.178 | 156.479 |
| Cvetko Sršen (1.1.–3. 10.) | 123.058 | 14.107 | 83.048 | 1.303 | 1.443 | 465 | 5.695 | 2.420 | 231.539 | 103.000 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mitja Štular (1.1.–13. 11.) | 146.148 | 12.753 | 0 | 1.127 | 1.924 | 544 | 6.790 | 2.904 | 172.190 | 86.048 | |
| Tomaž Seljak (za leti 2020 in 2021) | 0 | 10.264 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 10.264 | 4.723 | ||
| Matjaž Beričič (za leti 2020 in 2021) | 0 | 5.061 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5.061 | 2.957 | ||
| Vida Žurga (za leto 2020) | 0 | 2.939 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.939 | 1.717 | ||
| Ranko Jelača (za leto 2020) | 0 | 718 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 718 | 419 | ||
| Skupaj | 746.102 | 117.199 | 164.319 | 7.841 | 9.683 | 3.855 | 33.556 | 15.246 | 1.097.801 | 509.594 |
| Ime in priimek | Povračila stroškov | Regres | Zavarovalne premije | Bonitete | PDPZ | Skupaj bruto** | Skupaj neto*** | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Cvetko Sršen (10. 3.–31.12) | 130.223 | 0 | 0 | 1.470 | 1.216 | 0 | 7.734 | 2.349 | 142.992 | 61.201 | |
| Tomaž Jontes (1. 1.–31.12.) | 152.840 | 6.160 | 0 | 1.285 | 1.621 | 1.005 | 9.588 | 2.819 | 175.318 | 76.183 | |
| Mitja Štular (10. 3.–31.12.) | 117.717 | 0 | 689 | 1.088 | 1.312 | 59 | 2.551 | 2.278 | 125.694 | 66.263 | |
| Barbara Galičič Drakslar (31. 3.–31.12.) | 109.970 | 0 | 0 | 1.379 | 1.197 | 366 | 5.010 | 2.114 | 120.036 | 53.552 | |
| Špela Fortin (1. 1.–31.12.) | 133.707 | 8.284 | 0 | 1.316 | 1.621 | 1.005 | 7.783 | 2.819 | 156.535 | 68.148 | |
| Tomaž Seljak (1. 1.–10.3.) | 30.987 | 53.655 | 0 | 282 | 314 | 639 | 1.670 | 552 | 88.099 | 36.922 | |
| Vida Žurga (1. 1.–10. 3.) | 0 | 30.787 | 0 | 0 | 314 | 639 | 2.558 | 552 | 34.850 |
Matjaž Beričič (1. 1.–10. 3.)
30.521
11.700
0
275
314
639
1.067
552
45.068
20.940
Ranko Jelača (za leto 2020)
0
4.786
0
0
0
0
0
0
4.786
3.072
705.965
115.372
689
7.095
7.909
4.352
37.961
14.035
893.378
400.816
** Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
*** Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov uprave, vendar brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejme osebno, temveč se nakaže pokojninski družbi.
Člani uprave niso prejeli udeležbe v dobičku, opcij, provizij.
Člani uprave so bili upravičeni do sejnin za opravljanje funkcije članov nadzornega sveta odvisni družbi GVO, kot je prikazano spodaj:
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zunanji člani | Vesna Prodnik (9. 11.–31. 12.) | 138 | 563 | 0 | 701 | 509 |
| Mitja Štular (1.1.–9. 11.) | 660 | 4.365 | 0 | 5.025 | 3.654 | |
| Skupaj | 798 | 4.928 | 0 | 5.726 | 4.163 |
** Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov.
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|
| Mitja Štular (10. 3.–31.12.) | 550 | 2.966 | 0 | 3.516 | 2.557 |
| Skupaj | 550 | 2.966 | 0 | 3.516 |
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Potni stroški | Zavarovanje odgovornosti | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Žiga Debeljak (9.9.–31. 12.) | 2.860 | 7.865 | 1.100 | 0 | 11.825 | 8.601 |
| Iztok Černoša (1. 1.–9. 9.) | 2.915 | 16.878 | 1.540 | 0 | 21.953 | 15.515 |
| Karla Pinter (1. 1.–31. 12.) | 5.775 | 19.940 | 1.320 | 0 | 27.655 | 19.663 |
| Marko Boštjančič (9. 9.–31.12.) | 2.860 | 5.833 | 1.100 | 1.731 | 11.524 | 8.382 |
| Alenka Čok Pangeršič (9. 9.–31. 12.) | 2.860 | 5.396 | 660 | 0 | 8.916 | 6.484 |
| Mateja Čuk Orel (9. 9.–31.12.) | 2.860 | 5.916 | 1.100 | 0 | 9.876 | 7.183 |
| Aleksander Igličar (1. 1.–31.12.) | 5.775 | 21.000 | 2.904 | 0 | 30.299 | 21.586 |
| Radovan Cerjak (1. 1.–9. 9.) | 2.915 | 15.672 | 1.540 | 0 | 20.747 | 14.639 |
| Marko Kerin (1. 1.–9. 9.) | 2.915 | 16.644 | 3.564 | 0 |
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Potni stroški | Zavarovanje odgovornosti | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jurij Toplak (1. 1.–9. 9.) | 2.640 | 12.056 | 1.100 | 0 | 620 | 16.416 | 11.488 |
| Drago Kijevčanin (1. 1.–31.12.) | 5.396 | 22.400 | 5.104 | 0 | 620 | 33.520 | 23.928 |
| Dušan Pišek (1.1.–31. 12.) | 5.775 | 19.104 | 220 | 0 | 620 | 25.719 | 18.255 |
| Rok Pleteršek (2. 6.–31.12.) | 4.180 | 9.755 | 220 | 0 | 0 | 14.155 | 10.295 |
| Jana Žižek Kuhar (1. 1.–2. 6.) | 1.595 | 7.340 | 0 | 0 | 620 | 9.555 | 6.499 |
| Skupaj | 51.321 | 185.799 | 21.472 | 1.731 | 5.580 | 265.903 | 189.336 |
** Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Potni stroški | Zavarovanje odgovornosti | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Iztok Černoša (22.1.–31. 12.) | 5.500 | 23.328 | 2.420 | 0 | 689 | 31.937 | 22.727 |
| Karla Pinter (18.6.–31. 12.) | 2.420 | 10.094 | 660 | 28 | 0 | 13.202 | 9.601 |
| Radovan Cerjak (22. 1.–31. 12.) | 5.280 | 19.626 | 1.980 | 0 | 689 | 27.575 |
| Aleksander Igličar (22. 1.–31. 12.) | 5.500 | 19.626 | 4.004 | 28 | 689 | 29.847 | 21.207 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Marko Kerin (22.1.–31. 12.) | 4.675 | 19.626 | 4.950 | 124 | 689 | 30.064 | 21.365 |
| Jurij Toplak (18.6.–31. 12.) | 2.420 | 9.343 | 660 | 383 | 0 | 12.806 | 9.314 |
| Štefan Belingar (1.1.–21. 1.) | 275 | 1.482 | 220 | 0 | 0 | 1.977 | 1.438 |
| Barbara Gorjup (1.1.–27. 4.) | 2.805 | 7.394 | 1.672 | 0 | 689 | 12.560 | 8.634 |
| Boštjan Koler (1. 1.–21.1.) | 275 | 1.778 | 220 | 0 | 0 | 2.273 | 1.653 |
| Barbara Kürner Čad (1. 1.–27. 4.) | 2.805 | 8.318 | 1.540 | 0 | 689 | 13.352 | 9.209 |
| Dimitrij Marjanović (1. 1.–21. 1.) | 275 | 1.185 | 0 | 0 | 0 | 1.460 | 1.062 |
| Igor Rozman (1.1.–21. 1.) | 275 | 1.185 | 0 | 0 | 0 | 1.460 | 1.062 |
| Notranji člani | |||||||
| Drago Kijevčanin (1. 1.–31.12.) | 5.396 | 22.400 | 5.104 | 0 | 689 | 33.589 | 23.928 |
| Dušan Pišek (1.1.–31. 12.) | 5.775 | 18.813 | 660 | 0 | 689 | 25.937 | 18.363 |
| Jana Žižek Kuhar (1. 1.–31. 12) | 5.500 |
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Potni stroški | Zavarovanje odgovornosti | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Janez Bešter (28.11.–31. 12.) | 0 | 467 | 0 | 0 | 467 | 339 |
| Barbara Gorjup (1.1.–31. 12.) | 0 | 5.600 | 2.684 | 0 | 8.284 | 6.025 |
| Marko Hočevar (1. 1.–31.12.) | 0 | 5.600 | 2.464 | 0 | 8.064 | 5.865 |
| Skupaj | 0 | 11.667 | 5.148 | 0 | 16.815 | 12.229 |
** Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Potni stroški | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Barbara Gorjup (22. 6.–31.12.) | 0 | 3.442 | 1.672 | 0 | 5.114 | 3.719 |
| Marko Hočevar (11. 2.–31. 12.) | 0 | 5.975 |
| 0 | 9.099 | 6.618 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Melita Malgaj (1.1.–6. 4.) | 0 | 1.867 | 660 | 0 | 2.527 | 1.838 |
| Barbara Nose (1. 1.–11.2.) | 0 | 1.219 | 220 | 0 | 1.439 | 1.046 |
| Gregor Rajšp (1.1.–6. 4.) | 0 | 1.867 | 660 | 0 | 2.527 | 1.838 |
| Alenka Stanič (1.1.–6. 4.) | 0 | 1.867 | 660 | 0 | 2.527 | 1.838 |
| Skupaj | 0 | 16.237 | 6.996 | 0 | 23.233 | 16.897 |
** Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisijenadzornega sveta.
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Potni stroški | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Marko Hočevar (1. 1.–31.12.) | 0 | 0 | 1.320 | 0 | 1.320 | 960 |
| Barbara Gorjup (1.1.–31. 12.) | 0 | 0 | 1.540 | 0 | 1.540 | 1.120 |
| Drago Kijevčanin (1. 1.–31.12.) | 0 | 0 | 1.540 | 0 | 1.540 | 1.120 |
| Aleksander Igličar(1. 1.–31.12.) | 0 | 0 | 1.540 | 0 | 1.540 | 1.120 |
| Marko Kerin (1. 1.–9. 9.) | 0 | 0 | 1.320 | 0 | 1.320 | 960 |
| Alenka Čok Pangeršič (14. 9.–31. 12.) | 0 | 0 |
| Sejnine | Osnovno plačilo | Komisije | Potni stroški | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleksander Igličar (24. 5.–31. 12.) | 0 | 0 | 220 | 0 | 220 | 160 |
| Barbara Gorjup (24. 5.–31. 12.) | 0 | 0 | 220 | 0 | 220 | 160 |
| Marko Hočevar (24. 5.–31. 12.) | 0 | 0 | 220 | 0 | 220 | 160 |
| Marko Kerin (24. 5.–31. 12.) | 0 | 0 | 220 | 0 | 220 | 160 |
| Drago Kijevčanin (24. 5.–31. 12.) | 0 | 0 | 220 | 0 | 220 | 160 |
| Skupaj | 0 | 0 | 1.100 | 0 | 1.100 | 800 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij, vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.
**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.
Člani nadzornega sveta družbe so za leto 2022 prejeli naslednja plačila za opravljanje funkcije revizijske komisije v družbi Avtenta:
| Seje | Osnovno plačilo | Komisije | Potni stroški | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|---|---|
| Marko Kerin (1. 1.–9. 9.) | 0 |
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije imata do povezanih oseb obveznosti iz naslova prejemkov, ki še niso bili izplačani in znašajo:
| v tisoč EUR | Skupni znesek vseh obveznosti na dan 31.12. 2022 | Skupni znesek vseh obveznosti na dan 31.12. 2021 |
|---|---|---|
| Člani uprave skupaj | 171 | 197 |
| Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe | 494 | 392 |
Člani uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije so člani nadzornih svetov ali uprav drugih družb ali lastniki drugih družb, s katerimi posluje družba Telekom Slovenije. Vse transakcije s temi povezanimi strankami potekajo po tržnih pogojih.
Vse transakcije s podjetji v skupini so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|
| Terjatve do podjetij v skupini | ||
| Odvisne družbe – bruto znesek | 4.015 | 2.584 |
| Odvisne družbe – popravek vrednosti | –17 | –8 |
| Odvisne družbe – neto znesek | 3.998 | 2.576 |
| Posojila do podjetij v skupini | ||
| Odvisne družbe – bruto znesek | 57.553 | 66.089 |
| 0 | 0 | |
|---|---|---|
| 57.553 | 66.089 |
|---|---|
| 26.721 | 26.041 |
|---|---|
| 15.829 | 10.424 | |
|---|---|---|
| Odvisne družbe | 15.829 | 10.424 |
| 21.247 | 12.833 | |
|---|---|---|
| Odvisne družbe | 21.247 | 12.833 |
Družba ustvarja prihodke s prodajo materiala družbi GVO, z dajanjem poslovnih prostorov in opredmetenih osnovnih sredstev v najem ter z opravljanjem telekomunikacijskih storitev in izvajanjem storitev poslovne podpore. Telekom Slovenije poravnava družbi GVO stroške investicijskih gradenj, vzdrževanja in odprave napak.
TSmedia plačuje družbi Telekom Slovenije opravljanje telekomunikacijskih storitev in storitev klicnega centra, vzdrževanje, razvoj in nabavo multimedijskih platform in vsebin, storitev poslovne podpore ter najemnino za zunanje digitalne zaslone in poslovne prostore. Obvladujoči družbi zaračunava prodajo ter upravljanje multimedijskih storitev in vsebin, uporabo poslovne aplikacije BiziPro, storitve v zvezi z izvajanjem univerzalne imeniške službe in storitve 1977 ter upravljanje, urejanje oglasov in prodajo oglasnega prostora. Hkrati zaračunava tudi prihodke iz telefonskega imenika, poslovnega imenika Bizi.si in izvajanja storitev klicnega centra, ki jih Telekom Slovenije prek skupnega računa fakturira končnim uporabnikom.
Družba zaračunava odvisni družbi Avtenta najem poslovnih prostorov, komunikacijske storitve na lokaciji in storitve podpornih dejavnosti, poravnava pa ji stroške IKT-storitev.
Telekom Slovenije zaračunava odvisni družbi IPKO IP-storitve v mednarodnem prometu, storitev gostovanja njenih uporabnikov, storitev tranzitiranja prometa in storitve najema sistemov. Odvisna družba zaračunava obvladujoči družbi zakupe vodov in telekomunikacijske storitve v mednarodnem prometu ter tudi storitve, vezane na gostovanje uporabnikov.
Medsebojne cene sooblikovane na enakih osnovah kot za druge uporabnike.
Telekom Slovenije na datum poročanja svojim odvisnim družbam za zavarovanje pogodbenih obveznosti ni dal garancij (v letu 2021: 434 tisoč evrov).
Družba v letu 2022 ni oblikovala popravka vrednosti danih posojil, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne.
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|
| GVO, d.o.o. | 2.993 | 0 |
| TSmedia, d.o.o. | 290 | 400 |
| IPKO d.o.o. | 42.649 | 55.650 |
| SOLINE d.o.o. | 1.275 | 1.627 |
| SIOL d.o.o., Zagreb | 458 | 504 |
| SiOL d.o.o. Sarajevo | 4.413 | 4.715 |
| SIOL BEOGRAD | 151 | 20 |
| INFRATEL, d.o.o. | 2.453 | 0 |
| SIOL Prishtina | 2.871 | 3.173 |
| Skupaj do povezanih družb | 57.553 | 66.089 |
Največji lastnik družbe Telekom Slovenije je Republika Slovenija, ki ima skupaj s Slovenskim državnim holdingom 66,79-odstotni lastniški delež v družbi Telekom Slovenije.
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Odprte poslovne terjatve | 4.726 | 4.717 | 4.247 | 4.247 |
| Odprte poslovne obveznosti | 4.871 | 4.867 | 4.830 | 4.830 |
| Obveznosti za DDV | 3.706 | 3.791 | 3.695 | 3.695 |
| Obveznosti za davek iz dobička | 3.803 | 3.654 | 3.437 | 3.437 |
| v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 17.849 | 17.580 | 15.839 | 15.839 |
| Stroški za nakup materiala in storitev | 10.085 | 10.026 | 9.267 | 9.267 |
| v tisoč EUR | I–XII 2022 | I–XII 2021 | I–XII 2022 | I–XII 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Plačilo DDV | 58.744 | 58.908 | 58.402 | 58.402 |
| Plačilo DDPO | 703 | 679 | 0 | 0 |
| Izplačilo dividend | 19.687 | 19.687 | 19.687 | 19.687 |
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih pogojih.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Storitve revidiranja | 187 | 185 | 122 | 122 | ||
| Druge storitve dajanja zagotovil | 8 | 8 | 8 | 8 | ||
| Druge nerevizijske storitve | 11 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | ||||
| Denar in denarni ustrezniki | 37.382 | 15.935 | 19.573 | 3.754 |
| Depoziti pri bankah | 800 | 702 | 0 | 0 |
| Dana posojila | 25 | 82 | 57.578 | 66.171 |
| Poslovne in druge terjatve | 178.019 | 173.851 | 171.122 | 166.076 |
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | ||||
| Naložbe v delnice in deleže družb | 2.423 | 3.241 | 2.423 | 3.241 |
| Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | ||||
| Obveznosti za obrestno zamenjavo | 0 | 88 | 0 | 88 |
| Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti | ||||
| Poslovne obveznosti | 132.092 | 149.410 | 103.147 | 128.662 |
| Prejeta posojila | 369.440 | 349.038 | 369.440 | 350.438 |
| Druge finančne obveznosti | 2 | 2 | 0 | 0 |
Finančna tveganja, ki sta jim Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije pri svojem poslovanju najbolj izpostavljeni, so kreditno tveganje, plačilno-sposobnostno (likvidnostno) tveganje in obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj se redno presoja; na podlagi ocene potencialnih negativnih učinkov na finančno stabilnost in uspešnost se izvajajo ustrezni ukrepi za njihovo obvladovanje.
Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, če naročnik ali pogodbena stranka svojih obveznosti ne plača v celoti ali jih sploh ne poravna. Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | ||
|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 |
| Dana posojila | 25 | 82 | 57.578 | 66.171 |
|---|---|---|---|---|
| Depoziti | 802 | 702 | 0 | 0 |
| Poslovne in druge terjatve | 176.931 | 174.244 | 170.130 | 166.556 |
| –od tega terjatve do kupcev | 170.406 | 166.196 | 164.768 | 159.790 |
| Denar in denarni ustrezniki | 37.382 | 15.935 | 19.573 | 3.754 |
| SKUPAJ | 215.140 | 190.963 | 247.281 | 263.481 |
Ključno kreditno tveganje skupine in družbe Telekom Slovenije izhaja predvsem iz neplačevanja obveznosti naročnikov (maloprodaja) in operaterjev (veleprodaja). Najvišjo izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavljajo terjatve do kupcev. Te so na dan 31. decembra 2022 na ravni skupine znašale 170.406 tisoč evrov in so se v primerjavi s koncem leta 2021 povečale za 4.210 tisoč evrov. Večino poslovnih in drugih terjatev skupine predstavljajo terjatve Telekoma Slovenije. Večina terjatev je nezavarovanih. Skupina ima terjatve do velikega števila fizičnih in pravnih oseb. Največji kupci skupine so operaterji, pri katerih pa je promet praviloma obojestranski, kar zmanjšuje neto kreditno izpostavljenost. Ocenjujemo, da ni pomembne koncentracije kreditnega tveganja do posamezne stranke oziroma posamezne gospodarske panoge.
V družbah v skupini souvedeni postopki upravljanja terjatev, ki obsegajo spremljanje bonitete poslovnih partnerjev, zavarovanje terjatev, spremljanje visokega prometa naročnikov in izterjavo. Izterjava se izvaja po vnaprej postavljenem terminskem načrtu (opominjanje in izklopi) ter prek specializiranih zunanjih izvajalcev. V Telekomu Slovenije je zasklenitev in spremembo naročniškega razmerja ter nakup blaga na odlog plačila potrebna predhodna avtorizacija posamezne stranke. Kot dodaten ukrep za obvladovanje kreditnega tveganja imajo večje družbe v skupini implementirane sisteme za preprečevanje zlorab (FMS – Fraud Management System), Telekom Slovenije, ki ima večino »postpaid« plačnikov, pa ima tudi bonitetni modul (CMS – Credit Management System).
Kreditno tveganje je zaradi uvedenih postopkov upravljanja terjatev ocenjeno kot obvladljivo.
| 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Bruto vrednost | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Bruto vrednost | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek vrednosti | Neto vrednost | |
| Skupaj terjatve do kupcev | 188.380 | –17.974 | 170.406 | 183.132 | –16.936 | 166.196 | ||
| Nezapadle terjatve do kupcev | 155.985 | 0,5 % | –714 | 155.271 | 149.508 | 0,5 % | –795 | 148.713 |
| –do vključno 30 dni | 8.565 | 4 % | –316 | 8.249 |
|---|---|---|---|---|
| –od vključno 31 do vključno 60 dni | 2.990 | 11 % | –318 | 2.672 |
| 3.591 | 7 % | –269 | 3.322 | |
| –od vključno 61 do vključno 90 dni | 1.365 | 16 % | –212 | 1.153 |
| 780 | 12 % | –90 | 690 | |
| –od vključno 91 do vključno 180 dni | 2.078 | 45 % | –941 | 1.137 |
| 1.448 | 44 % | –633 | 815 | |
| –od vključno 181 do vključno 365 dni | 2.297 | 55 % | –1.265 | 1.032 |
| 2.010 | 53 % | –1.065 | 945 | |
| –od vključno 366 dni do dveh let | 5.484 | 84 % | –4.605 | 879 |
| 5.427 | 85 % | –4.604 | 823 | |
| –nad dve leti | 6.484 | 100 % | –6.472 | 12 |
| 5.438 | 99 % | –5.368 | 70 | |
| –terjatve do kupcev v insolvenčnih postopkih | 3.132 | 100 % | –3.131 | 1 |
| 3.771 | 100 % | –3.771 | 0 | |
| Skupaj zapadle terjatve do kupcev | 32.395 | –17.260 | 15.135 | 33.624 |
| –16.141 | 17.483 | |||
| Druge poslovne terjatve | 6.525 | 0 | 6.525 | 8.056 |
| –8 | 8.048 | |||
| Skupaj terjatve | 194.905 | –17.974 | 176.931 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek vrednosti | Neto vrednost | Bruto vrednost | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek vrednosti | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj terjatve do kupcev | 178.525 | –13.757 | 164.768 | 172.901 | –13.111 | 159.790 | ||
| Nezapadle terjatve do kupcev | 151.819 | 0,5 % | –724 | 151.095 | 148.256 | 0,5 % | –799 | 147.457 |
| Zapadle – do vključno 30 dni | 7.793 | 4 % | –312 | 7.481 | 6.995 | 5 % | –338 | 6.657 |
| – od vključno 31 do vključno 60 dni | 2.725 | 11 % | –300 | 2.425 | 2.765 | 9 % | –262 | 2.503 |
| – od vključno 61 do vključno 90 dni | 1.205 | 15 % | –181 | 1.024 | 988 | 10 % | –94 | 894 |
| – od vključno 91 do vključno 180 dni | 1.792 | 46 % | –824 | 968 | 1.093 | 49 % | –540 | 553 |
| – od vključno 181 do vključno 365 dni | 1.819 | 50 % | –909 | 910 | 1.686 | 49 % | –834 | 852 |
| – od vključno 366 dni do dveh let |
| 64 % | –1.538 | 866 | ||
|---|---|---|---|---|
| 2.744 | 70 % | –1.926 | 818 | |
| –nad dve leti | 6.462 | 100% | –6.462 | 0 |
| 5.242 | 99 % | –5.184 | 58 | |
| –terjatve do kupcev v insolvenčnih postopkih | 2.506 | 100% | –2.507 | –1 |
| 3.132 | 100% | –3.134 | –2 | |
| Skupaj zapadle terjatve do kupcev | 26.706 | –13.033 | 13.673 | |
| 24.645 | –12.312 | 12.333 | ||
| Druge poslovne terjatve | 5.362 | 0 | 5.362 | |
| 6.766 | 0 | 6.766 | ||
| Skupaj terjatve | 183.887 | –13.757 | 170.130 | |
| 179.667 | –13.111 | 166.556 |
Pričakovane kreditne izgube iz naslova nezapadlih terjatev do kupcev so ocenjene v višini 0,50 % (enako v letu 2021).
Skupina TelekomSlovenije in Telekom Slovenije spremljata kreditna tveganja tudi v preostalih segmentih poslovanja. Denar na TRRse razporeja po načelih minimizacije tveganj in zasledovanja ustrezne razpršenosti po bankah, zato je tveganje koncentracije nizko. Kreditno tveganje je nizko, saj zaradi stabilnosti bančnega sistema in visoke likvidnosti bank ni večjega tveganja z vidika držanja denarnih sredstev na TRR. Za denar in denarne ustreznike zato pričakovane kreditne izgube niso evidentirane, saj so tudi glede na razpršenost denarnih sredstev po bankah ocenjene kot nepomembne.
Tveganju je skupina izpostavljena tudi pri terjatvah iz naslova posojil, danih zaposlencem, in pri naložbah v kratkoročne depozite. Tveganje je pri danih posojilih majhno, saj senjihova odplačila večinoma poravnavajo ob izplačilu plač zaposlenim, pri depozitih pa se tveganje omejuje s spremljanjem bonitete posamezne banke. Za te naložbe pričakovane kreditne izgube niso evidentirane, saj so glede na višino sredstev ocenjene kot nepomembne.
Telekom Slovenije je kreditnemu tveganju izpostavljen pri terjatvah iz posojil, danih odvisnim družbam. Za dana posojila je družba ocenila, da pri njih ni prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja, zato se popravki vrednosti zakreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju (faza 1). Družba v letu 2022 ni oblikovala popravka vrednosti iz tega naslova, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne. Družba redno spremlja in nadzoruje poslovanje odvisnih družb ter njihovo sposobnost vračila posojil, s čimer omejuje kreditno tveganje iz tega naslova. Podrobneje so dana posojila razkrita v pojasnilu 20 Druge finančne naložbe.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zapadle | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| Nezapadle: | 25 | 82 | 57.578 | 66.171 |
| v tisoč EUR | Do 3 mesece | Od 3 do 12 mesecev | Od 1 do 2 let | Od 2 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | Knjigovodska vrednost obveznosti 31.12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Posojila in krediti | 8.505 | 137.413 | 37.817 | 96.473 | 132.639 | 412.847 | 370.087 |
| Druge finančne obveznosti | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 |
| Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti | 89.528 | 34.387 | 3.669 | 443 | 4.065 | 132.092 | 132.092 |
Skupina Telekom Slovenije tekoče poravnava svoje obveznosti. Plačilna sposobnost skupine je rezultat aktivnega načrtovanja in uravnavanja denarnih tokov, zagotavljanja ustrezne ročnosti ter razpršitve finančnega dolga, financiranja v okviru skupine, optimiziranja obratnega kapitala in denarnih sredstev. Likvidnostno tveganje na ravni skupine se obvladuje v obvladujočidružbi, ki načrtuje in spremlja potrebe po finančnih sredstvih odvisnih družb ter jim zagotavlja potrebne finančne vire.
Glavnina finančnih obveznosti skupine se nanaša na dve dolgoročni sindicirani posojili v skupni višini 269,7 milijona evrov, dolgoročno posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 100 milijonov evrov ter na obveznosti iz najema v višini 69,9 milijona evrov na ravni skupine oziroma 73,4 milijona evrov na ravni družbe. Skupina in družba redno odplačujeta svoje obveznosti iz financiranja.
| 31.12. 2021 | 31.12. 2022 | |
|---|---|---|
| Finančne obveznosti iz najemov | 103.576 | 106.011 |
| Posojila in krediti | 44.772 | 412.847 |
| Druge finančne obveznosti | 90 | 90 |
| Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti | 149.410 | 87.396 |
| Do 3 mesece | Od 3 do 12 mesecev | Od 1 do 2 let | Od 2 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | Knjigovodska vrednost obveznosti | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Posojila in krediti | 8.505 | 137.413 | 37.817 | 96.473 | 132.639 | 412.847 | 370.087 |
| Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti | 87.396 | 11.905 | 3.278 | 443 |
| Finančne obveznosti iz najemov | 6.194 | 8.195 | 10.211 | 26.011 | 36.394 | 87.005 | 73.398 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 102.095 | 157.513 | 51.306 | 122.927 | 169.158 | 602.999 | 546.632 | |
| 31.12. 2021 | Posojila in krediti | 12 | 46.172 | 136.416 | 79.863 | 103.977 | 366.440 | 351.327 |
| Druge finančne obveznosti | 0 | 0 | 88 | 0 | 0 | 88 | 88 | |
| Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti | 98.012 | 18.369 | 9.874 | 2.215 | 192 | 128.662 | 128.662 | |
| Finančne obveznosti iz najemov | 5.098 | 7.917 | 10.862 | 25.951 | 37.934 | 87.762 | 73.697 | |
| Skupaj | 103.122 | 72.458 | 157.240 | 108.029 | 142.103 | 582.952 | 553.774 |
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe tržnih obrestnih mer na poslovanje skupine. Izpostavljenost obrestnemu tveganju skupine in družbe na dan 31. december 2022 izhaja iz potencialne spremembe referenčne obrestne mere Euribor, vezane na obrestno občutljive obveznosti.
V strukturi finančnih obveznosti skupine in družbe na dan 31. decembra 2022 predstavljajo obveznosti iz prejetih posojil, ki se obrestujejo po spremenljivih obrestnih merah, vezanih na 6-mesečni Euribor, 72,9-odstotni delež. Preostale obveznosti so iz dolgoročnega posojila s fiksno obrestno mero.
Z namenom delnega varovanja obrestne izpostavljenosti iz dolgoročnega sindiciranega posojila ima skupina oziroma družba sklenjeno obrestno zamenjavo v višini 50 % ene od skupno treh tranš posojila, ki zapade v plačilo 31. 3. 2023. Višina varovane glavnice je na dan 31. decembra 2022 znašala 3,8 milijona evrov. Z zavarovanjem obrestne izpostavljenosti prek uporabe obrestne zamenjave (IRS swap) skupina oziroma družba deloma varuje prihodnje denarne tokove pred tveganjem porasta obrestne mere. Glavnica je varovana za rast referenčne obrestne mere, če je ta večja ali enaka nič. Na ravni skupine in družbe ima fiksno oziroma varovano obrestno mero 28,1 % finančnega dolga iz naslova prejetih posojil.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | 31.12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 2021 | |
|---|---|---|
| Neto finančne obveznosti | 265.824 | 298.352 |
| 265.824 | 298.352 |
V tabelo niso vključeni neobrestovani finančni instrumenti in instrumenti, obrestovani po fiksni obrestni meri, saj niso izpostavljeni obrestnemu tveganju. Prav tako niso vključene finančne obveznosti, kjer je varovana obrestna mera za rast Euribor.
V spodnji tabeli je predstavljena analiza občutljivosti spremembe obrestne mere na dobiček skupine in družbe na dan poročanja, pri čemer so vse druge spremenljivke konstantne.
| Zvišanje/znižanje obrestne mere | Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR | |
|---|---|---|
| 2022 | EURO +100 bt | –2.526 |
| EURO –100 bt | 2.658 | |
| 2021 | EURO +100 bt | –1.282 |
| EURO –100 bt | –115 |
| EURIBOR | Vrednost na 31.12. 2022 | Vrednost na 31.12. 2021 | Sprememba (v odstotnih točkah) |
|---|---|---|---|
| 6-mesečni | 2,752 | –0,544 | 3,296 |
| 109 |
Ključni cilji upravljanja kapitala skupine in družbe so kapitalska ustreznost ter posledično dolgoročna plačilna sposobnost in finančna stabilnost, s čimer se skuša zagotoviti čim boljša kreditna boniteta za financiranje poslovanja ter nadaljnjega razvoja skupine in družbe, s tem pa tudi doseganje čim višje vrednosti za delničarje.
V skupini in družbi se gibanje kapitala spremlja ob uporabi kazalnika neto finančne zadolženosti v kapitalu in kazalnika deleža kapitala v bilančni vsoti. V okviru neto finančnih obveznosti skupina vključuje prejeta posojila in druge finančne obveznosti, znižane za znesek kratkoročnih finančnih naložb in denarnih sredstev z denarnimi ustrezniki. Pri sprejemanju odločitev o upravljanju kapitala skupina sledi tudi finančnim zavezam iz kreditnih pogodb.
| v tisoč EUR | 31.12. 2022 | 31.12. 2021 | |
|---|---|---|---|
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti | 439.387 | 415.684 | |
| Manj kratkoročne finančne naložbe in denar ter denarni ustrezniki | –38.219 | –16.675 |
| 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| Neto finančne obveznosti | 401.168 | 399.009 | 411.749 | 408.292 |
| Kapital | 611.677 | 600.431 | 606.233 | 612.241 |
| Bilančna vsota | 1.275.338 | 1.250.339 | 1.223.290 | 1.237.941 |
| Neto dolg v kapitalu | 65,6 % | 66,5 % | 67,9 % | 66,7 % |
| Kapital v bilančni vsoti | 48,0 % | 48,0 % | 49,6 % | 49,5 % |
Storitve fiksne in mobilne telefonije
Skupina in družba imata splošno pooblastilo za posredovanje elektronskega komunikacijskega omrežja oziroma storitev elektronskih komunikacij. Pred začetkom opravljanja storitve javnega komunikacijskega omrežja v Sloveniji mora družba pisno obvestiti Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: agencija). Pred začetkom opravljanja storitve na podlagi obvestila družbi ni treba pridobiti nikakršne izključne odločbe ali zagotoviti administrativnega dejanja lokalnega upravnega organa.
Družba Telekom Slovenije je plačala letno nadomestilo za naslednje pomembnejše storitve elektronskih komunikacij:
Znesek nadomestila je določen na podlagi zakona in tarife iz splošnega akta agencije. Družbe v skupini letno plačujejo nadomestila tudi za pravico do uporabe radijske frekvence, pravico do uporabe številskega prostora ter druge pravice za opravljanje fiksne in mobilne telefonije.
V letu 2022 je skupni znesek nadomestil za Skupino Telekom Slovenije znašal 3.128 tisoč evrov (v letu 2021: 3.357 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije pa 1.497 tisoč evrov (v letu 2021: 1.727 tisoč evrov).
| Koncesijska pogodba | Datum podelitve pooblastila | Obdobje | Nadomestilo v tisoč EUR |
|---|---|---|---|
| Koncesijska pogodba za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve UMTS/IMT-2000 | 31.5. 2014 | do 31.5. 2029 | 91.870 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za LTE 800MHz, UMTS 2100 MHz | 26.5. 2014 | od 31.5. 2014 do 31.5. 2029 | 26.769 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za GSM 900 in 1800 MHz, LTE 2600 MHz | 26.5. 2014 | od 4. 1. 2016 do 4. 1. 2031 | 37.705 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasovih 700MHz, 1500 MHz, 3600 MHz, 26 GHz | 15.6. 2021 | do 15.6. 2036 | 28.617 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasu 2100 MHz | 22.9. 2021 | do 22.9. 2036 | 19.302 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasu 2100 MHz | 9. 4. 2023 | do 9. 4. 2036 | 4.329 |
| Koncesijska pogodba za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje druge generacije GSM v mobilnem omrežju na območju Kosova | 6. 3. 2007 | do 5. 3. 2022 |
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 9. redni seji, ki je potekala v ponedeljek, 9. januarja 2023, podal soglasje k imenovanju Vesne Lednik na mesto direktorice družbe TSinpo, storitveno in invalidsko podjetje, d.o.o., in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki prične teči 10. januarja 2023.
Družba Telekom Slovenije je 16. januarja 2023 prejela sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je sodišče ustavilo postopek, v katerem sta družbi POP TV d.o.o. Ljubljana in Kanal A d.o.o. z nasprotno tožbo od Telekoma Slovenije zahtevali plačilo odškodnine v višini pcto. 58.154 tisoč evrov s spp. Ustavitev postopka je posledica umika tožbe, ki jo je Telekom Slovenije vložil proti družbama POP TV d.o.o. Ljubljana in Kanal A d.o.o., ter umika nasprotne tožbe, ki sta jo zoper Telekom Slovenije vložili družbi POP TV d.o.o. Ljubljana in Kanal A d.o.o.
Vesna Prodnik, članica Uprave Telekoma Slovenije, je 10. februarja 2023 kupila 400 lotov delnic družbe z oznako TLSG, in sicer po ceni 53,50 evra za delnico in v skupni vrednosti 21.400,00 evrov. Nakup navadnih delnic družbe z oznako TLSG je bil izveden na Ljubljanski borzi. Po opravljeni transakciji ima Vesna Prodnik v lasti 400 delnic z oznako TLSG.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je 13. februarja 2023 podal soglasje k imenovanju Matije Nendla za direktorja družbe Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o., in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki prične teči s 1. aprilom 2023.
Telekom Slovenije je 23. marca 2023 s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel kolektivno odškodninsko tožbo, ki jo je zoper družbo vložilo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), in sicer zaradi vračila prikrajšanja v ocenjeni višini 122.689.762,25 EUR s pripadki. Hkrati je družba s strani sodišča prejela poziv k odgovoru na tožbo glede obstoja pogojev za odobritev kolektivne odškodninske tožbe. Vtoževani zahtevek naj bi predstavljal prikrajšanje, ki naj bi ga naročniki družbe utrpeli v obdobju od 1. januarja 2018 do 1. decembra 2022.
Telekom Slovenije, d. d., je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije.
| Družba: | Telekom Slovenije, d. d. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana |
| Enotna identifikacijska številka: | 5014018000 |
| Davčna številka: | SI98511734 |
| Številka vpisa v sodni register: | vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani |
| Število delnic: | 6.535.478 |
| Kosovne delnice–oznaka: | TLSG |
| Telefon: | +386 1 234 10 00 |
| Telefaks: | +386 1 231 47 36 |
| Spletna stran: | http://www.telekom.si |
| Elektronski naslov: | info@telekom.si |
| LinkedIn: | https://www.linkedin.com/company/telekom-slovenije |
| Facebook: | https://sl-si.facebook.com/TelekomSlovenije |
| Twitter: | @TelekomSlo |
| Instagram: | Telekom_Slovenije |
| YouTube: | TelekomSlovenije |
Družba: GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o.
Družba: GVO Telekommunikation GmbH
Sedež: DE 48683 Ahaus, Nemčija
Naslov: Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 234 19 50
Spletna stran: www.gvo.si
Elektronski naslov: [email protected]
Družba: OPTIC-TEL telekomunikacije, d. o. o
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova 10, Ljubljana
Družba: INFRATEL, telekomunikacijska infrastruktura, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova 10, Ljubljana
Družba: AVTENTA, napredne poslovne rešitve, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Stegne 19, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 583 68 00
Spletna stran: www.avtenta.si
Elektronski naslov: [email protected], [email protected]
Družba: TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 473 00 10
Spletna stran: www.tsmedia.si
Elektronski naslov: [email protected]
Družba: SOLINE Pridelava soli, d. o. o.
Sedež: Seča
Naslov: Seča 115, 6320 Portorož/Portorose
Telefon: +386 5 672 13 43
Spletna stran: www.soline.si
Elektronski naslov: [email protected]
Družba: TSinpo, storitveno in invalidsko podjetje, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Litostrojska cesta 58A, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 500 60 60
Spletna stran: www.tsinpo.si
Elektronski naslov: [email protected]
Družba: IPKO Telecommunications LLC
Sedež: Priština, Kosovo
Naslov: Lagija Ulpiana, Rruga »Zija Shemsiu« Nr. 34, Prishtinë
Telefon: +381 38 700 700
Spletna stran: www.ipko.com
Elektronski naslov: [email protected]
Družba: SIOL d. o. o.
Sedež: Zagreb, Hrvaška
Naslov: Margaretska 3
Spletna stran: http://www.siol.com/
Družba: SiOL d. o. o. Sarajevo
Sedež: Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Naslov: Fra Anđela Zvizdovića 1
Družba: SIOL d. o. o. Podgorica
Sedež: Podgorica, Črna gora
Naslov: Džordža Vašingtona 108/36A, The Capital Plaza
Družba: SIOL DOOEL Skopje
Sedež: Skopje, Severna Makedonija
Naslov: Str. NAUM NAUMOVSKI BORCE no. 50/2-12, SKOPJE - CENTAR, CENTAR
Družba: SIOL d. o. o. Beograd-Palilula
Sedež: Beograd, Srbija
Naslov: Ulica 27. marta 11
Družba: SIOL Prishtina LLC
Sedež: Priština, Kosovo
Naslov: Pejton, Str. Mujo Ulqinaku 5/1
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| 2G (GSM) | Global system for mobile communication | Globalni sistem mobilnih komunikacij |
| 3G (UMTS) | Universal Mobile Telecommunications System | Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem / protokol 3G |
| 4G (LTE) | Long Term Evolution | LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem standardu |
| 4G (LTE-A) | Long Term Evolution Advanced | LTE/4G z višjo prenosno hitrostjo podatkov (več kot 300 Mb/s) |
5th generation mobile network
Mobilno omrežje pete generacije
The Agency for Communication Networks and Services of the RS
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
Alternative Performance Measures
Alternativna merila uspešnosti poslovanja
Regulatory Authority of Electronic and Postal Communications of Kosovo
Agencija za elektronske in poštne komunikacije Kosova
Average Revenue Per User
Povprečni prihodek na uporabnika
Slovenian Competition Protection Agency
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence
Business Connect as a service
Sodobna rešitev za upravljanje dokumentarnega gradiva kot storitev
Gross Domestic Product
Bruto domači proizvod
Brand Strength Index
Indeks moči znamke
Business Support System
Sistem za podporo poslovanju
Business/Operational Support System
Sistem za podporo poslovnega procesa / sistemi za operativni podporni proces
Storitve v oblaku
Compound Annual Growth Rate
Povprečni letni prirast
Capital Expenditure
Vrednost investicij
Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission, Enterprise risk management Integrated Framework
Odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije, Upravljanje tveganj v organizaciji v povezavi s strategijo in delovanjem organizacije
Customer relationship management
Sistemi za upravljanje uporabnikov
Customer Satisfaction Index
Indeks zadovoljstva uporabnikov
Cloud Solution Provider
Ponudnik rešitev v oblaku
Corporate Sustainability Reporting Directive
Direktiva o trajnostnem poročanju
Coarse Wavelength Division Multiplexing
Optična tehnologija, ki omogoča širjenje do 8 prenosnih kanalov po enem optičnem vlaknu, vsak kanal po ločeni valovni dolžini, oziroma barvi.
Distributed Denial of Services
Porazdeljena zavrnitev storitve
Davek na dodano vrednost
Digital television
Digitalna TV
Dense Wavelength Division Multiplex
Gosti valovni multipleks
Earnings before interest, taxes
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| EBITDA | Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization | Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo |
| EDI | Electronic Data Interchange | Elektronska izmenjava podatkov |
| EECC | Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah | |
| EFQM | European Foundation for Quality Management | Evropska nagrada za poslovno odličnost |
| EMS | Elektromagnetna sevanja | |
| ERP | Enterprise Resource Planning | Poslovni informacijski sistem |
| ESMA | European Securities and Markets Authority | Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge |
| ETNO | European Telecommunications Network Operators | Evropsko združenje telekomunikacijskih operaterjev |
| EU | European Union | Evropska unija |
| FTTH | Fiber To The Home | Optično vlakno dodoma |
| FTTx | Fiber To The Exchange | Optika do X |
| GOŠO | Construction of Open Broadband network | Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja (bele lise – subvencionirano s sredstvi EU) |
| GRI | Global reporting initiative | Pobuda za globalno poročanje |
| IaaS | Infrastructure as a service | Infrastruktura kot storitev |
| ICNIRP | International Commission on Non-Ionizing Radiation Protection | Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji |
| IKT | Information and Communication Technologies | Informacijsko komunikacijske tehnologije |
| IoT | Internet of Things | Internet stvari |
| IPTV | IP television | Televizija prek internetnega protokola |
| ISO | International Organization for Standardization | Mednarodna organizacija za standardizacijo |
| IT | Information Technology | Informacijska tehnologija |
| KEDS | Kosovsko elektrodistribucijsko podjetje | |
| KKD | Central Securities Clearing Corporation | Centralna klirinško depotna družba |
| KPI | Key Performance Indicators | Ključni kazalniki poslovanja |
| KPSS | Sečovlje Salina Nature park | Krajinski park Sečoveljske soline |
Software as a service
Programska oprema kot storitev
Systems Applications and Products
Programska oprema za posel
SAP as a service
Aplikacija SAP
Sustainability Accounting Standards Board
Odbor za trajnostne računovodske standarde
Sustainable Development Goals
Cilji trajnostnega razvoja
Slovenski državni holding
Service Level Agreement
Sporazum o ravni zagotavljanja storitve
Short Message Service
Storitev kratkih sporočil
Service Provider Licence Agreement
Licenčni sporazum za ponudnika storitev
Business continuity management system
Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja
Sistem učinkovitega ravnanja z energijo
Statistical office of Republic Slovenia
Statistični urad Republike Slovenije
Information security management system
Sistem vodenja varovanja informacij
Time Division Multiplex
Časovni multipleks, sistem s porazdeljevanjem časa
Trusted Information Security Assessment Exchange
Mehanizem za ocenjevanje in izmenjavo informacijske varnosti v avtomobilski industriji.
Delnica družbe Telekom Slovenije
Phone for children and adolescents
Telefon za otroke in mladostnike
Telekom Slovenije – Cyber security Response Team
Odzivni center za kibernetsko varnost Telekoma Slovenije
Institute of macroeconomic analysis and development
Urad za makroekonomske analize in razvoj
Universal Mobile Telecommunications System/High Speed Packet Access
Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem/protokol 3G, ki pomeni nadgradnjo omrežja UMTS in omogoča večje prenosne hitrosti
/
Napredna finančna storitev, ki omogoča plačevanje z mobilnim telefonom na številnih plačilnih mestih z oznako VALÚ
Very High Speed Digital Subscriber Line
Digitalni naročniški vod z zelo visokimi hitrostmi
Virtual Network Function
Funkcija navideznega omrežja
Voice over IP
Govor prek IP-protokola
Wireless Fidelity
Brezžično omrežje po standardih IEEE 802.11
Technology that can deliver upstream and downstream (symmetrical) speeds
Tehnologija, ki omogoča prenašanje podatkov od uporabnika in k njemu v enakih hitrostih
Zahodni Balkan
Zveza društev upokojencev Slovenije
Zakon o elektronskih komunikacijah
Zakon o gospodarskih družbah
Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih
Zakon o varstvu osebnih podatkov
Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih opredeljuje ESMA.
Alternativna merila uspešnosti poslovanja Skupina Telekom Slovenije uporablja tudi pri načrtovanju poslovanja organizacijskih enot, odvisnih družb in skupine, pri poročanju za interne potrebe spremljanja izvajanja planov ter pri postavljanju ciljev organizacijskih enot oziroma posameznikov za namene sistema nagrajevanja.
Vrednostne postavke prikazujemo zaokroženo na tisoč evrov, razen tam, kjer je navedeno, da je merilo v evrih.
Za Skupino Telekom Slovenije ne izračunavamo števila zaposlenih na podlagi delovnih ur, zato povprečno število zaposlenih izračunavamo iz stanja na začetku in koncu obdobja.
Deleže celotiprikazujemo v odstotkih, praviloma zaokroženo na eno decimalno mesto, ali kot razmerje med dvema kategorijama.
Alternativna merila uspešnosti poslovanja prikazujemo med ključnimi poudarki poslovanja in so naslednja:
| Alternativno merilo poslovanja | Metodologija izračuna | Izbor merila |
|---|---|---|
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) | Poslovni prihodki – Poslovni odhodki | Eden ključnih pokazateljev poslovne uspešnosti podjetja in indikator dobičkonosnosti, ki jo družba dosega pri opravljanju osnovne dejavnosti. |
| Prilagojeni dobiček iz poslovanja | Poslovni prihodki – Poslovni odhodki z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna | Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov. |
| Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) | EBIT + Amortizacija | Poslovni izid iz poslovanja pred odpisi vrednosti. Pokazatelj poslovne uspešnosti podjetja v osnovni dejavnosti in dober približek denarnega toka iz poslovanja. |
| Prilagojeni Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo | EBIT + Amortizacija z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna | Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov. |
Izbor merila kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov.
| EBITDA / Prihodki od prodaje x 100 | Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti. |
|---|---|
| EBITDA / Poslovni prihodki x 100 | Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti. |
Čisti poslovni izid pod obdavčitvami z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja.
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo – Vrednost investicij za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev. Kazalnik prostega denarnega toka.
(Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo – Vrednost investicij za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev) / Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo
Razmerje med kapitalom in sredstvi. Kazalnik financiranja z lastniškim kapitalom.
Operativni stroški + Stroški dela + Dividende + Davek iz dobička. Obseg ustvarjenih sredstev, razdeljenih med deležnike.
Stroški dela + Finančni odhodki + Dobiček pred obdavčitvijo. Je poslovni izid, ki se deli:
((Dodana vrednost / (Število zaposlenih na začetku obdobja + število zaposlenih na koncu obdobja) / 2)) x 1.000. Kazalnik produktivnosti, ki kaže, koliko vrednosti v povprečju odpade na posameznega zaposlenega v določenem obdobju.
Izbor merila
| Neto finančni dolg na dobiček iz poslovanja pred amortizacijo | Neto finančni dolg / dobiček iz poslovanja pred amortizacijo |
|---|---|
| Kazalnik, ki kaže, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev ter ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja ob predpostavki enakega obsega poslovanja in dobičkonosnosti. | |
| ROE (Čista donosnost kapitala) v % | Čisti poslovni izid / (Vrednost kapitala na prvi dan obdobja + vrednost kapitala na zadnji dan obdobja) / 2) x 100 |
| Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri ustvarjanju dobička, ki ga zagotavljajo lastniki oziroma delničarji. | |
| Delež CAPEX v poslovnih prihodkih | (Bruto) izdatki za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev / Poslovni prihodki |
| Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države. | |
| Delež sponzorstev in donatorstev v čistih prihodkih od prodaje | Sponzorstva in donacije / Prihodki od prodaje |
| Pokazatelj vrednosti vlaganja podjetja v družbeno okolje. |
Skladno s strateškimi cilji in Etičnim kodeksom Skupine Telekom Slovenije se naši zaposleni v obliki korporativnega ali individualnega članstva povezujejo ter izmenjujejo izkušnje in znanje v številnih strokovnih organizacijah in združenjih. S tem ustvarjamo uspešne poslovne povezave ter priložnosti za razvoj in strokovno pozicioniranje Skupine Telekom Slovenije. Družbe skupine so članice ali pa zaposleni sodelujejo v upravnih odborih, strokovnih in strateških svetih ter drugih organih naslednjih organizacij:
Izjava o uporabi
Skupina Telekom Slovenije je poročala v skladu s standardi GRI za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
GRI G4– Mediji, GRI 2002 –Telekomunikacije
| Opis razkritja | Poglavje/stran | Opuščene zahteve | Razlog in pojasnilo za opustitev |
|---|---|---|---|
| SPLOŠNA RAZKRITJA | |||
| Organizacija in njene prakse poročanja | 2-1 | 1.1/2-3 | |
| Podatki o organizaciji | 2-2 | 1.2/4 | |
| Seznam subjektov, vključenih v poročanje o trajnostnem poslovanju | 2-3 | 1.1/2-3 | 1.2/4 |
| Obdobje poročanja, pogostost in kontaktna oseba | 2-4 | 1.2/4 | |
| Spremembe podatkov iz predhodnih poročil | 2-5 | ||
| Zunanja preveritev poročanja | 2-6 | Letna poročila redno predajamo v zunanjo preveritev od leta 2009. V letu 2022 se za preveritev poročanja o trajnosti nismo odločili, to bomo storili za koledarsko leto 2023. | |
| Dejavnosti, vrednostna veriga in druga poslovna razmerja | 2-7 | 6./57-60 | 7.6.1/86-91, 7.6.2/92-99, 8.3/149-150 |
| Zaposleni | 2-7-b-iii | 8.2.3/132-148 | Ni ustrezno. V družbah Skupine Telekom Slovenije ni zaposlenih brez zagotovljenih ur. |
| Delavci, ki niso zaposleni | 2-8 | Podatki niso na voljo/so nepopolni | |
| Vodenje in upravljanje | 2-9 | 5.3/38–53 | Odgovornost s področja okolja je opredeljena v okviru standarda ISO 14001. |
| Upravljavska struktura in sestava | 2-10 | 5.3/38-53 | |
| Imenovanje in izbor najvišjega organa vodenja in upravljanja | 2-11 | 5.3/38-53 | |
| Predsednik najvišjega organa vodenja in upravljanja | 2-12 | 5.3/38-53 | |
| Vloga najvišjega organa vodenja in upravljanja pri nadzoru obvladovanja vplivov | 8.1.2/110– |
Prenos odgovornosti za obvladovanje vplivov
Vloga najvišjega organa vodenja in upravljanja pri poročanju o trajnosti
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije je integrirano in vključuje informacije o trajnostnem poslovanju. Poročilo obravnavata in potrjujeta uprava ter nadzorni svet Telekoma Slovenije.
Nasprotja interesov
Sporočanje kritičnih pomislekov
Kolektivno znanje najvišjega organa vodenja in upravljanja
Podatki niso na voljo/so nepopolni. Celovitejše podatke bomo pridobili v letu 2023.
Ocena dela najvišjega organa vodenja in upravljanja
Politike nagrajevanja
Postopek določanja prejemkov
Razmerje med letnimi prejemki
Izjava o strategiji trajnostnega razvoja
Cilji s področja trajnostnega razvoja skupine so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu (SPN) do leta 2026, ki ga je sprejela uprava Telekoma Slovenije. Strateške usmeritve so dostopne tudi na spletni strani družbe (http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/strateške-usmeritve).
Zaveze za odgovorno poslovno ravnanje
Vključevanje zavez za odgovorno poslovno ravnanje
Postopki za odpravo negativnih vplivov
| GRI-standard | Opis razkritja | Poglavje/st | Opušče ne zahteve | Razlog in pojasnilo za opustitev |
|---|---|---|---|---|
| 3-1 | Proces definiranja bistvenih tem | 1.3/5-7 | ||
| 3-2 | Seznam vseh bistvenih tem | 1.3/5-7 |
| 3-3 | Obvladovanje bistvenih tem | 4.3./28-29 | |
|---|---|---|---|
| 201-1 | Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost – prihodki: | 1.6/16-19 | 7.3/80-82, 7.6/86-102 |
| O davkih poročamo samo za Skupino Telekom Slovenije. | Letnoporočilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022 | ||
| XII – donacije in druga vlaganja v skupnost: | 8.2.1/122-123 | ||
| 201-2 | Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s podnebnimi spremembami | 7.2/67-79 | |
| Ne poročamo o finančnih posledicah. | |||
| 201-3 | Obveznosti iz pokojninskega načrta | 8.2.3/132-148 |
| 3-3 | Obvladovanje bistvenih tem | 4.3/28-29 |
|---|---|---|
| 202-1 | Razmerje med najnižjo plačo v družbi in minimalno plačo v državi, po spolu | 8.2.3/132-148 |
| 3-3 | Obvladovanje bistvenih tem – vlaganja v osnovna | |
|---|---|---|
| 7.5/85 | –raziskave in razvoj omrežij: | 8.1.1/103-109 | 203-1 |
|---|---|---|---|
| Razvoj in vpliv pomembnejših infrastrukturnih vlaganj in storitev, ki jih organizacija podpira | 7.5/85 | 8.1.1/103-109 | GRI 204: Nabavne prakse 2016 |
| 3-3 | Obvladovanje bistvenih tem | 8.3/149-150 | 204-1 |
| Delež izdatkov za lokalne dobavitelje | 8.3/149-150 | GRI 205: Protikorupcijsko ravnanje 2016 | 3-3 |
| Obvladovanje bistvenih tem | 8.1.2/110-118 | 205-2 | Komuniciranje in izobraževanje o protikorupcijskih politikah in praksah |
| 8.1.2/110-118 | O številu ur poročamo za Telekom Slovenije. | 205-3 | Število potrjenih primerov korupcije in sprejeti ukrepi |
| 8.1.2/110-118 | GRI 206: Varstvo konkurence 2016 | 3-3 | Obvladovanje bistvenih tem |
| 8.1.2/110-118 | 206-1 | Število pravnih postopkov s področjavarstva konkurence, monopolnih praks in izidi zaključenih postopkov | 8.1.2/110-118 |
| GRI 207: Davki 2019 | 3-3 | 207-1 | Pristop k davkom, Obvladovanje bistvenih tem |
| 8.1.2/110-118 | Ne poročamo o evalvaciji pristopa k upravljanju davkov ter povezavi obvladovanja davčnih obveznosti s trajnostnim razvojem. | 207-2 | Davčno upravljanje, nadzor in obvladovanje tveganj |
| 8.1.2/110-118 | Razkritja s področja davkov preverja zunanji neodvisni revizor. | Mnenje revizorja je v računovodskem poročilu na strani 256. | 207-3 |
| Vključevanje deležnikov | 8.1.2/110-118 | Deležnike, regulatorne organe s področja davkov, vključujemo v procesu izpolnjevanja davčnih obveznosti. | 207-4 |
| Poročanje o davkih po državah | Pojasnili 5 | Računovodskega poročila (sestava Skupine Telekom Slovenije, str. 195–198) in 13. Davek iz |
Področje energije v Sloveniji ureja energetski zakon. Vzpostavljen imamo sistem v skladu z mednarodnima standardoma ISO 50001 (sistem učinkovite rabe energije) in ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem).
O porabi goriva za ogrevanje poročamo v evrih. Ne poročamo po virih porabljene energije (obnovljivi, neobnovljivi viri). Proizvedeno električno energijo iz sončnih elektrarn uporabljamo zgolj za lastne namene.
Za Telekom Slovenije poročamo v relativnih deležih zmanjšanja porabe.
Poročamo le o načinu zajema vode in njenega izpusta.
Ne poročamo o metodologiji/ standardih ugotavljanja porabe vode in kakovosti njenega izpusta.
Poročamo o lokaciji in velikosti zemljišča, ki ga podjetje upravlja in leži na zaščitenih naravovarstvenih območjih.
Ne poročamo o metodologijah, ki so bile pri tem uporabljene.
Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001.
| 305-1 | Neposredne emisije toplogrednih plinov (obseg 1) |
|---|---|
| 305-2 | Posredne emisije toplogrednih plinov zaradi energije (obseg 2) |
| 305-3 | Druge posredne emisije toplogrednih plinov (obseg 3) |
Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001.
| 306-1 | Nastajanje odpadkov in bistveni vplivi, povezani z njimi |
|---|---|
| 306-2 | Obvladovanje bistvenih vplivov, povezanih z odpadki |
| 306-3 | Celotna količina nastalih odpadkov |
O evalvaciji upravljavskega pristopa ne poročamo.
| 401-1 | Število in delež novozaposlenih ter fluktuacija |
|---|---|
| Podatkov ne prikazujemo po spolu. | |
| 401-2 | Ugodnosti za zaposlene za polni delovni čas, ki niso na voljo zaposlenim za določen ali skrajšan delovni čas |
| 401-3 | Vrnitev na delo in stopnja zadržanja zaposlenih po izkoriščenem starševskem dopustu (po spolu) |
Poročamo o številu in deležu zaposlenih, ki so koristili in se vrnili s starševskega dopusta, po spolu.
| 402-1 | Najkrajše obdobje vnaprejšnjega obveščanja o pomembnih spremembah v poslovanju, vključno s podatkom, ali je to opredeljeno v kolektivni pogodbi |
|---|---|
Roki za obveščanje zaposlenih so skladni z veljavno zakonodajo in niso v kolektivni pogodbi.
| 403-1 | Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu | 8.2.3/132-148 |
|---|---|---|
| 403-2 | Proces identificiranja nevarnosti, povezanih z delom | 8.2.3/132-148 |
| Poročamo samo o procesu identificiranja nevarnosti, povezanih z delom. Komisija za zdravje spremlja in obravnava priporočila za izboljšanje varnosti in zdravja zaposlenih. | ||
| 403-3 | Storitve medicine dela | 8.2.3/132-148 |
| 403-4 | Zastopanost zaposlenih v razvoju, implementaciji in evaluaciji sistema varnosti in zdravja pri delu | 8.2.3/132-148 |
| 403-5 | Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu | 8.2.3/132-148 |
| 403-6 | Promocija zdravja | 8.2.3/132-148 |
| 403-7 | Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, neposredno povezanih s storitvami in produkti podjetja | 8.2.3/132-148 |
| Kot pomembnejši vpliv naših storitev opredeljujemo elektromagnetna sevanja, o čemer zaposlene ozaveščamo na intranetu, uporabnike pa z brošurami na prodajnih mestih. | ||
| 403-8 | Zaposleni, ki so vključeni v sistem upravljanja zdravja in varnosti pri delu | 8.2.3/132-148 |
| 403-9 | Število in stopnja poškodb pri delu | 8.2.3/132-148 |
| Poročanje se nanaša na število poškodb. |
| 404-1 | Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega po spolu in kategorijah zaposlenih | 8.2.3/132-148 |
|---|---|---|
| Pri številu ur izobraževanja po kategorijah poročamo absolutno število ur. | ||
| 404-2 | Programi za usposabljanje in vseživljenjsko učenje | 8.2.3/132-148 |
| 404-3 | Delež zaposlenih, vključenih v redne preglede uspešnosti in razvoja poklicne kariere po |
Ne poročamo o deležu, po kategorijah zaposlenih in po spolu.
GRI: 405: Različnost in enake možnosti 2016
Obvladovanje bistvenih tem
405-1
Struktura organov upravljanja in struktura zaposlenih po kategorijah (spol, starost, pripadniki manjšin, drugi relevantni kazalniki različnosti)
Ne poročamo po pripadnikih manjšin, saj ne delamo razlik.
Pri podatkih za zaposlene ne poročamo po starosti.
405-2
Stopnja osnovne plače žensk v primerjavi z moškimi, po pomembnejših lokacijah in dejavnostih
GRI 406: Nediskriminacija 2016
Obvladovanje bistvenih tem
406-1
Število primerov diskriminacije in ukrepi za njeno odpravo
GRI 415: Javne politike 2016
Obvladovanje bistvenih tem
415-1
Vrednost prispevkov organizacije v politične namene
GRI 417: Trženje in označevanje izdelkov 2016
Obvladovanje bistvenih tem
Ne poročamo o označevanju izdelkov.
417-3
Število kršitev zaradi neskladnosti z regulativo in s kodeksi na področju trženjskega komuniciranja, vključno z oglaševanjem, promocijami in sponzorstvi, po vrstah kršitev in izidih postopkov
Letnoporočilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2022
GRI 418: Zasebnost strank 2016
Obvladovanje bistvenih tem
418-1
Utemeljene pritožbe glede kršitev zasebnosti strank in izgube podatkov strank
Dostopnost medijskih vsebin
G4-M4
Ukrepi za izboljšanje dostopnosti medijskih vsebin in zaščito ranljivega občinstva
Notranje delovanje
Infrastrukturne investicije v telekomunikacijsko omrežje po regijah
8.1.2/110-118
TC-TL-520a.1
8.1.1/103-109
TC-TL-520a.2
Povprečna pogostost prekinitev sistema in povprečno trajanje prekinitve za stranko
8.1.1/103-109
TC-TL-550a.1
Izredne razmere obvladujem o s sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja.
TC-TL-550a.2
Količina materialov, prevzetih v programih prevzema, ki so bili ponovno uporabljeni, reciklirani, oddani na odlagališče
Ni podatka
TC-TL-440a.1
Opis politik in praks v zvezi z vedenjskim oglaševanjem in zasebnostjo strank
8.1.2/110-118
TC-TL-220a.1
8.1.2/110-118
TC-TL-220a.3
8.1.2/110-118/108
TC-TL-220a.4
Število kršitev osebnih podatkov
8.1.2/110-118
TC-TL-230a.1
8.1.2/110-118
TC-TL-230a.2
Število mobilnih uporabnikov
7.8/86-91
TC-TL-000.A
Število fiksnih uporabnikov
7.8/86-91
TC-TL-000.B
Število širokopasovnih uporabnikov
7.8/86-91
TC-TL-000.C
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.