AI Terminal

MODULE: AI_ANALYST
Interactive Q&A, Risk Assessment, Summarization
MODULE: DATA_EXTRACT
Excel Export, XBRL Parsing, Table Digitization
MODULE: PEER_COMP
Sector Benchmarking, Sentiment Analysis
SYSTEM ACCESS LOCKED
Authenticate / Register Log In

Telekom Slovenije

Annual Report May 12, 2023

1988_rns_2023-05-12_c7470e32-9a79-49f9-b84c-651792114343.pdf

Annual Report

Open in Viewer

Opens in native device viewer

GRADIVO ZA 36. SKUPŠČINO DELNIČARJEV TELEKOMA SLOVENIJE, D.D.

V Ljubljani, 11. 5. 2023

Gradivo k 2. točki dnevnega reda:

IZVOLITEV DELOVNIH TELES SKUPŠČINE

Uprava družbe predlaga skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji

sklep:

2.1. Za predsednika skupščine se izvoli odvetnik Stojan Zdolšek, za preštevalca glasov se določi predstavnika podjetja Ixtlan Forum d.o.o. Skupščina se seznani, da je na seji skupščine prisoten notar Bojan Podgoršek.

Obrazložitev:

Na skupščini je potrebno izvoliti delovna telesa, to je predsednika skupščine, ki vodi skupščino, in preštevalca glasov za izvedbo glasovanja. Na skupščini mora biti prisoten notar, ki v skladu z zakonom zapiše sklepe skupščine v obliki notarskega zapisnika.

Predsednik uprave: Boštjan Košak, l.r.

Gradivo k 3. točki dnevnega reda:

PREDSTAVITEV LETNEGA POROČILA ZA LETO 2022 IN POROČILA NADZORNEGA SVETA O REZULTATIH PREVERITVE LETNEGA POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2022

Skupščina se seznani z letnim poročilom za leto 2022 in s poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2022.

Obrazložitev:

V skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 60/06 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) je nadzorni svet dolžan preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju je predložila uprava. O ugotovitvah preveritve nadzorni svet sestavi pisno poročilo za skupščino, v katerem pojasni, kako in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med poslovnim letom. V svojem poročilu mora nadzorni svet zavzeti stališče tudi do revizorjevega poročila, ki je priloženo letnemu poročilu. Na koncu poročila mora nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakršnekoli pripombe in ali letno poročilo potrjuje.

Nadzorni svet je Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022 temeljito preveril v zakonitem roku. Nadzorni svet za poslovno leto 2022 ugotavlja, da je Skupina Telekom Slovenije poslovala skladno z zastavljenimi cilji.

Nadzorni svet se je seznanil in obravnaval tudi revizijsko poročilo, v katerem revizijska družba PRICEWATERHOUSECOOPERS podjetje za revizijo in druge finančno računovodske storitve, d.o.o. (v nadaljevanju: PricewaterhouseCoopers d.o.o.), ugotavlja, da računovodski izkazi, ki so del letnega poročila, resnično in pošteno predstavljajo finančno stanje družbe in skupine, njun poslovni in finančni izid ter gibanje kapitala. Nadzorni svet na revizorjevo poročilo ni imel pripomb, prav tako ni imel pripomb oziroma zadržkov, ki bi onemogočili sprejem odločitve o potrditvi letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila.

Na podlagi določil 282. člena ZGD-1 nadzorni svet potrjuje Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022 s pripadajočim revizijskim poročilom za leto 2022. Poročilo nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2022 je v prilogi predmetne točke tega gradiva.

Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.

Prilogi:

  • Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022: http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/informacije-o-poslovanju/financna-porocila
  • Poročilo nadzornega sveta

POROČILO NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v letu 2022 v okviru svojih pristojnosti zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Redno se je sestajal in obravnaval različne vidike poslovanja ter spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta, na podlagi ugotovitev, predlogov in skrbne presoje komisij pa je nadzorni svet sprejemal odločitve ter po sejah obveščal deležnike. Nadzorni svet se je v letu 2022 sestal na 16 rednih in eni izredni seji, pet sej je opravil dopisno.

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet ima devet članov – šest je predstavnikov kapitala, trije so predstavniki zaposlenih. Pri izbiri kandidatov za člane nadzornega sveta se poleg ustrezne usposobljenosti, ugleda in integritete upošteva tudi raznolikost glede znanja, veščin, izkušenj in drugih osebnih okoliščin kandidatov (spol, starost, izobrazba ipd.).

Sestava nadzornega sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju, kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.

Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet svoje delo opravlja skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi predpisi, statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorno funkcijo opravlja s polno odgovornostjo in pri svojem odločanju deluje neodvisno. Pri tem zagotavlja odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Vsi člani nadzornega sveta so skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb podali izjave o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti, ki so objavljene na spletnih straneh Telekoma Slovenije. V poslovnem letu 2022 noben član nadzornega sveta ni naznanil nastopa dejstev, ki bi lahko vplivala na njegovo neodvisnost.

Nadzorni svet je obravnaval različne vidike poslovanja družbe in družb v skupini ter spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi predlogov ter presoje komisij je nadzorni svet sprejel ustrezne odločitve.

V okviru svojih pristojnosti je nadzorni svet odgovorno odločal in v letu 2022 med drugim:

  • sprejel Letni poslovni načrt družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije za poslovno leto 2023;
  • sprejel revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021;
  • sklenil sporazume o prenehanju mandata s tremi člani uprave, krivdno pa razrešil enega člana uprave;
  • imenoval predsednika in podpredsednika uprave ter dva člana uprave;
  • podal soglasja k imenovanju direktorjev odvisnih družb;
  • podal soglasje k sklenitvi pogodbe za nakup 100-odstotnega deleža v družbi ACTUAL I.T., informacijske tehnologije, d.d. Pogodba je bila sklenjena 28. marca 2022, vendar do zaključka transakcije ni prišlo zaradi razlogov, ki niso bili v domeni družbe;
  • in obravnaval ostale tematike, povezane s poslovanjem Telekoma Slovenije in družb v skupini.

Pri nadzorovanju vodenja poslov Telekoma Slovenije in odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije se je nadzorni svet v letu 2022 redno seznanjal:

  • s poročili o poslovanju matične družbe in odvisnih družb;
  • z uresničevanjem strateškega poslovnega načrta matične družbe in odvisnih družb;
  • z ocenami kazalnikov poslovanja matične družbe in odvisnih družb v vsakokratnem obdobju;
  • z drugimi informacijami, povezanimi s poslovanjem matične družbe in odvisnih družb.

Nadzorni svet je v aprilu 2022 delno posodobil besedilo Poslovnika o delu nadzornega sveta. Spomladi 2022 je pristopil k vrednotenju svojega dela, ki ga je izvajal interno po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije. Morebitni predlogi izboljšav niso bili podani.

Komisije nadzornega sveta – sestava in delovanje

Nadzorni svet je imel do konca novembra štiri stalne komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za strategijo ter komisijo za trženje in tehnologijo. Nato je svoje komisije oblikoval na novo in imenoval tri stalne

komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo in komisijo za razvoj poslovanja. Komisije so obravnavale vsebine posameznih strokovnih področij skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami. Komisije so obravnavale teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovale pri pomembnih vprašanjih. S tem so pripomogle k boljšemu delu in večji učinkovitosti nadzornega sveta.

Sestava posameznih komisij nadzornega sveta in njihove pomembnejše naloge v letu 2022 so opisane v letnem poročilu.

Ocena dela nadzornega sveta

Delo članov nadzornega sveta vključno z delom v komisijah je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovito opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej, se na obravnavane teme temeljito pripravili in dajali konstruktivne predloge.

Na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij uprave družbe je nadzorni svet kompetentno sprejemal odločitve v skladu s poslovnikom, z akti družbe in zakonskimi pooblastili. Delo nadzornega sveta so vsebinsko podpirali predlogi komisij nadzornega sveta.

Na podlagi opisanega tekočega spremljanja ter nadziranja poslovanja in vodenja Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije v poslovnem letu 2022 ter na podlagi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022, ki ga je sestavila in predložila uprava, nadzorni svet ocenjuje, da letno poročilo in v njem vsebovana razkritja prikazujejo dejansko stanje ter položaj odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.

Poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila

Nadzorni svet je obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 potrdil.

Uprava Telekoma Slovenije je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) takoj po sestavi in izdaji revizorjevega mnenja predložila Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2022. Revidiranje Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 je opravila revizijska družba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije. Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je obravnavala revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 ter ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost, in z drugo relevantno zakonodajo. Revizijska komisija na letno poročilo za leto 2022 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, naj v skladu z 282. členom ZGD-1 Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 potrdi.

Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije, podatkov in razkritij v letnem poročilu Nadzorni svet Telekoma Slovenije ocenjuje, da je revizor svoje delo opravil neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo premoženjski in finančni položaj Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije na 31. december 2022 ter njun poslovni izid in denarni tok za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 nadzorni svet nima pripomb, ki bi ga kakorkoli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi.

Zato je Nadzorni svet Telekoma Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZGD-1 potrdil Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, t. j. pred iztekom enega meseca od dneva, ko mu je poslovodstvo družbe predložilo letno poročilo za leto 2022.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do Izjave o upravljanju družbe, ki je vključena v

poslovno poročilo Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022, ter ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2022.

Predsednik nadzornega sveta: mag. Žiga Debeljak, l.r.

Gradivo k 4. točki dnevnega reda:

PREDLOG UPORABE BILANČNEGA DOBIČKA ZA POSLOVNO LETO 2022 S PREDLOGOM RAZREŠNICE UPRAVI IN NADZORNEMU SVETU ZA POSLOVNO LETO 2022

Uprava in nadzorni svet družbe predlagata skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji

sklep:

  • 4.1. Bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55 EUR, ostane nerazporejen in predstavlja preneseni dobiček.
  • 4.2. Skupščina podeljuje razrešnico članom uprave za poslovno leto 2022.
  • 4.3. Skupščina podeljuje razrešnico članom nadzornega sveta za poslovno leto 2022.

Obrazložitev:

Na podlagi 293. člena ZGD-1 skupščina odloča o uporabi bilančnega dobička na predlog organov vodenja ali nadzora. Pri odločanju o uporabi bilančnega dobička je vezana na sprejeto letno poročilo. Revidirano letno poročilo za leto 2022 je obravnaval in potrdil nadzorni svet družbe.

Uprava je skupaj z nadzornim svetom družbe pripravila predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2022. Skupščini delničarjev družbe, predlagata, da bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55 evrov, ostane nerazporejen, kar odstopa od uveljavljene dividendne politike v preteklosti.

Razlog za takšen predlog je koriščenje pomoči za blažitev visokih cen električne energije skladno z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. Takšno izplačilo bi torej družbi Telekom Slovenije, d.d., povzročilo obvezo vračila pomoči v trenutno ocenjeni višini 3,8 milijona evrov.

Glede na predlagano neizplačilo dividend v letu 2023 si bosta uprava in nadzorni svet prizadevala, da se ob upoštevanju poslovnih in finančnih okoliščin skupščini delničarjev v letu 2024 predlaga, da se celotni razpoložljivi bilančni dobiček leta 2022 izplača, kar bi predstavljajo dividendo v višini približno 6 evrov na delnico.

Na podlagi 294. člena ZGD-1 skupščina hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička odloča o razrešnici aktualnih članov uprave in nadzornega sveta. V skladu s priporočilom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa upravljanja družb s kapitalsko naložbo države se o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu odloča z ločenim sklepom za vsak organ.

Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.

Gradivo k 5. točki dnevnega reda:

POROČILO O PREJEMKIH ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D., ZA LETO 2022, INFORMACIJA O PREJEMKIH ČLANOV ORGANOV VODENJA TREH NAJVEČJIH ODVISNIH DRUŽB ZA LETO 2022

Uprava in nadzorni svet družbe predlagata skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji

sklep:

5.1. Skupščina se je seznanila in potrjuje Poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022.

Skupščina se seznani z informacijo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe ter članov organov vodenja treh največjih odvisnih družb družbe za leto 2022.

Obrazložitev:

Skladno z 294.b členom ZGD-1 sta uprava in nadzorni svet družbe pripravila Poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022 (v nadaljevanju: Poročilo), ki vsebuje celovit pregled prejemkov, vključno z vsemi ugodnostmi v kakršnikoli obliki, ki jih je družba posameznemu članu organa vodenja in nadzora zagotovila ali dolgovala v zadnjem poslovnem letu. Poročilo je pregledal revizor, družba PricewaterhouseCoopers d.o.o., ki je izdal Poročilo neodvisnega revizorja o poslu dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Poročilom o prejemkih (v nadaljevanju: revizorjevo poročilo), iz katerega izhaja, da pri pregledu revizor ni opazil ničesar, zaradi česar bi bilo mogoče verjeti, da Poročilo ni popolno in da v vseh pomembnih pogledih ni v skladu z veljavnimi zahtevami iz podlag za pripravo. Poročilo je skupaj z revizorjevim poročilom v prilogi tega gradiva.

Družba je pripravila tudi jasno in razumljivo poročilo o prejemkih članov organov vodenja treh največjih odvisnih družb v letu 2022 (v nadaljevanju: poročilo o prejemkih), ki vsebuje celovit pregled prejemkov vključno z vsemi ugodnostmi v kakršnikoli obliki, ki jih je družba posameznemu članu organa vodenja zagotovila ali dolgovala v poslovnem letu 2022. Poročilo o prejemkih organov vodenja treh največjih odvisnih družb družbe v letu 2022 je v prilogi tega gradiva.

Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.

Prilogi:

  • Poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022
  • Poročilo o prejemkih organov vodenja treh največjih odvisnih družb za leto 2022

POROČILO O PREJEMKIH ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D., ZA LETO 2022

1. Uvod

Družba Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju tudi: družba), je predmetno Poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022 (v nadaljevanju: Poročilo) pripravila skladno z določbo 294.b člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Poročilo vsebuje celovit pregled prejemkov, vključno z vsemi ugodnostmi, ki jih je družba posameznemu članu uprave in nadzornega sveta zagotovila ali dolgovala v poslovnem letu 2022.

Vsi prejemki, ki so bili članom uprave in nadzornega sveta izplačani v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 oziroma so jim bili v navedenem obdobju dolgovani, so skladni s Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: Politika prejemkov), ki jo je nadzorni svet družbe skladno z 294.a členom ZGD-1 sprejel 11. 5. 2022. Politika prejemkov je javno objavljena in dostopna na spletnih straneh družbe https://www.telekom.si/o-podjetju/skupscine-

delnicarjev/Politika%20prejemkov%20%C4%8Dlanov%20uprave%20in%20NS.pdf.

Skupščina delničarjev družbe na skupščini, ki je potekala junija 2022, ni sprejela posvetovalnega sklepa o Politiki prejemkov, zato bo v posvetovalno glasovanje na redni letni skupščini družbe v letu 2023 predložena prilagojena Politika prejemkov. Kljub navedenemu Politika prejemkov velja.

Pri določanju prejemkov članov uprave v letu 2022 je družba do sprejema nove Politike prejemkov sledila veljavni zakonodaji in pri tem upoštevala naslednje pravne podlage, načela oziroma pravila, ki so bila v vključena oziroma smiselno upoštevana tudi v Politiki prejemkov:

  • Skladno z 270. členom ZGD-1 nadzorni svet pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost - delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba pri dobičku, odpravnina in drugi prejemki) skrbi za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter da so prejemki posameznega člana uprave skladni s sledečimi načeli:
    • (i) prejemki članov uprave spodbujajo dolgoročno vzdržnost družbe ter so v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe,
    • (ii) prejemke sestavljata fiksni in variabilni del, ki je odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril,
    • (iii) odpravnina se izplača le v primeru predčasne prekinitve pogodbe. Odpravnina ne more biti izplačana, če je član uprave odpoklican iz razlogov, določenih v prvi, drugi in tretji alineji drugega odstavka 268. člena ZGD-1 ali če član uprave sam odpove pogodbo.
  • Nadzorni svet pri določitvi prejemkov članov uprave spoštuje določbe Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZPPOGD), ki v drugi alineji tretjega odstavka 4. člena določa, da se osnovno plačilo določi v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah v skupini v preteklem poslovnem letu. Pri tem nadzorni svet upošteva tudi Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (v nadaljevanju: Uredba). Skladno s 7. členom ZPPOGD družba vsako pogodbo (smiselno torej tudi vsako spremembo pogodbe) s posameznim članom uprave posreduje Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
  • Članu uprave pripada tudi spremenljivi prejemek, ki je odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti. Nadzorni svet spremenljivi prejemek s sklepom opredeli po koncu vsakega poslovnega leta ob sprejemanju revidiranega letnega poročila.
  • Nadzorni svet članu uprave določi cilje in merila za naslednje poslovno leto po potrditvi plana. Spremenljivi prejemek znaša največ 30 odstotkov izplačanih osnovnih plačil člana uprave v poslovnem letu. Izplačilo 50 odstotkov tega prejemka se odloži najmanj za dve leti. 50-odstotni spremenljivi prejemek se lahko izplača v obliki delnic družbe.
  • Družba je imela sprejeta tudi Pravila o drugih pravicah člana uprave (v nadaljevanju: Pravila), s katerimi se je skupščina družbe skladno z ZPPOGD seznanila na svoji 26. seji 15. 5. 2015, na svoji 28. seji 21. 4. 2017 pa se je skupščina seznanila s spremembo Pravil. Pravila so bila ustrezno implementirana v pogodbo o zaposlitvi posameznega člana uprave, kot je navedeno pod obrazložitvijo točke 3.5 tega Poročila. Pravila so bila smiselno upoštevana v Politiki prejemkov in so s sprejemom le-te prenehala veljati.

Pri določanju prejemkov članov uprave družba upošteva tudi priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

Prejemke članov nadzornega sveta in njihovo višino določi skupščina družbe, in sicer skladno z veljavno zakonodajo ter upoštevaje vsakokrat veljavni Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljevanju: Kodeks), ki ga je marca 2021 sprejel Slovenski državni holding, d. d. Plačila članov nadzornega sveta so sestavljena iz plačila za opravljanje funkcije in sejnine, ki se izplačujejo mesečno. Plačila zunanjim članom komisij nadzorni svet določi s sklepom.

1.1. Uspešnost Skupine Telekom Slovenije v letih 2022 in 2021

Izpolnitev ključnih finančnih ciljev Skupine Telekom Slovenije za leto 2022

Načrtovano 2022 Doseženo 2022
Poslovni prihodki 660,6 mio evrov 659,0 mio evrov 100
EBITDA 211,2 mio evrov 216,5 mio evrov 102
Čisti dobiček 27,9 mio evrov 37,5 mio evrov 135
Investicije 203,1 mio evrov 167,8 mio evrov* 83

Skupina Telekom Slovenije (v nadaljevanju tudi: STS) je v letu 2022 ustvarila 659,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je na ravni načrtovanega. Na mobilnem segmentu končni trg sta višje prihodke ustvarila tako Telekom Slovenije kot IPKO. Prihodki na veleprodajnem trgu so na ravni skupine višji od načrtovanih tako iz naslova domače veleprodaje kot zaradi višjih prihodkov na področju mednarodnega govornega prometa.

EBITDA je višji od načrtovanega za 5,3 milijona evrov oz. za 2 % ,tudi zaradi sprejetih ukrepov stroškovne optimizacije na strani direktnih in indirektnih stroškov

Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je STS leto 2022 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,5 milijona evrov, kar je za 9,6 milijona evrov več kot je bilo načrtovano.

Investicije STS so v letu 2022 skupno znašale 167,8 milijona evrov, kar je za 17 % manj od načrtovanih. Investicije so bile nižje zaradi opravljene pomembne optimizacije na tem področju, ki pa je bila izvedena brez negativnih učinkov na poslovanje STS.

Izpolnitev ključnih finančnih ciljev Skupine Telekom Slovenije za leto 2021

Načrtovano 2021
Doseženo 2021
Indeks Doseženo/
Načrtovano
Poslovni prihodki 653,0 mio evrov 653,6 mio evrov 100
EBITDA 210,6 mio evrov 220,8 mio evrov 105
Čisti dobiček 30,8 mio evrov 37,9 mio evrov 123
Investicije 203,7 mio evrov 208,2 mio evrov* 102
Investicije brez nakupa frekvenc 203,7 mio evrov 156,1 mio evrov 77

* Znesek za nakup frekvenc v višini 52,1 mio evrov ni bil vključen v načrtovane investicije za leto 2021.

STS je v letu 2021 ustvarila 653,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je več kot je bilo načrtovano. Na mobilnem segmentu končni trg so prihodki višji predvsem zaradi višjih prihodkov iz naslova prodaje mobilnega trgovskega blaga v Telekomu Slovenije ter višjih prihodkov družbe IPKO. IPKO z intenzivnimi tržnimi aktivnostmi pridobiva nove uporabnike, ob tem pa je družba dosegla višje prihodke tudi iz naslova večjega obiska diaspore. Prihodki na

veleprodajnem trgu so na ravni skupine višji od načrtovanih predvsem zaradi višjih prihodkov na področju mednarodnega govornega prometa in večjega obiska diaspore na kosovskem trgu.

OPEX je nižji od načrtovanega tudi zaradi sprejetih ukrepov stroškovne optimizacije tako na strani direktnih kot indirektnih stroškov.

Posledično je EBITDA višji od načrtovanega za 10,2 milijona evrov oz. za 5 %.

Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je STS leto 2021 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,9 milijona evrov, kar je za 7,1 milijona evrov več kot je bilo načrtovano.

Investicije STS so v letu 2021 skupno znašale 208,2 milijona evrov, navedeni znesek pa vključuje tudi znesek za nakup frekvenc v višini 52,1 milijona evrov, ki ni bil zneskovno planiran (znesek za nakup frekvenc je bil vključen v občutljivostno analizo). Brez zneska za nakup frekvenc bi investicije znašale 156,1 milijona evrov, kar je za 23 % manj od načrtovanih. Investicije so bile nižje zaradi opravljene pomembne optimizacije na tem področju, ki pa je bila izvedena brez negativnih učinkov na poslovanje STS.

STS je v letu 2021 uspelo povečati tako število mobilnih kot širokopasovnih priključkov, kar je dobro izhodišče tudi za poslovanje v letu 2022.

Trajnostno poslovanje

Načela trajnostnega poslovanja so sestavni del poslovnih procesov Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije, ustvarjanje trajnostne prihodnosti pa spada med ključne strateške usmeritve. Naši strateški cilji, bistveni trajnostni vidiki in teme so tesno povezani in odražajo naravnanost Skupine Telekom Slovenije k ustvarjanju trajnostne prihodnosti, ki združuje prednosti digitalnega in zelenega prehoda.

S svojo infrastrukturo, storitvami in najsodobnejšimi rešitvami podpiramo razvoj Slovenije v digitalno družbo. Z njimi povezujemo vse ključne deležnike. Odgovorno upravljamo ekonomsko-upravljavske, družbene in okoljske vplive ter vgrajujemo načela trajnosti v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine. Pri tem se ravnamo po najvišjih etičnih načelih.

Kot podpisniki listine Evropskega združenja telekomunikacijskih operaterjev (ETNO) smo zavezani k varovanju okolja in učinkoviti rabi energije, k družbeni in korporativni odgovornosti ter odgovornemu ravnanju z zaposlenimi in ranljivimi skupinami uporabnikov. Pri trajnostnih aktivnostih upoštevamo tudi cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals).

Z razumevanjem medsebojne soodvisnosti in prepletenosti v ospredje postavljamo ustvarjanje ravnotežja med gospodarstvom, pridobitno dejavnostjo, okoljem in civilno družbo.

Okoljske cilje tesno povezujemo z rednim poslovanjem, izvajamo številne dejavnosti za zmanjševanje porabe energije in omejevanje emisij v okolje.

Sponzorstva in donacije namenjamo športnim, izobraževalnim, kulturnim, okoljskim in humanitarnim organizacijam in projektom na nacionalni in regionalni ravni.

Zavedamo se pomena skrbi za zdravje, varnost in ustrezno obveščenost naših sodelavk in sodelavcev ter v zvezi s tem izvajamo številne aktivnosti.

V letu 2022 je bila ustanovljena stalna skupina za trajnostno poslovanje, katere naloga je spremljanje trendov in zakonodaje na tem področju ter sprejemanje priporočil in ukrepov za vpeljavo trajnostnih vidikov v poslovanje Skupine Telekom Slovenije.

Cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov uresničujemo z zavezanostjo svojim aktivnostim:

  • Zagotavljanje najsodobnejših komunikacijskih storitev zasebnim in poslovnim uporabnikom za digitalizacijo družbe in gospodarstva.
  • Zagotavljanje sodobnih IKT-storitev in vsebin tako v urbanih kot ruralnih okoljih, s čimer prispevamo k preseganju digitalnega razslojevanja družbe.

  • Razvoj celostnih rešitev pametnih mest in skupnosti za upravljanje prometnih tokov, merjenje kakovosti zraka in vode, upravljanje z energenti, javno razsvetljavo itd.
  • Zagotavljanje dostopnosti digitalnih storitev ter varnosti povezav in sistemov.
  • Zagotavljanje E-oskrbe in telemedicine prebivalcem na območju Slovenije.
  • Omogočanje samostojnega dostopa invalidom do Telekomovih centrov in prodajnih mest.
  • Ohranjanje naravnega okolja in kulturne dediščine.
  • Zavzemanje za strpnost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Spodbujamo pošteno in etično ravnanje ter poslovanje, ki je skladno z veljavno zakonodajo.
  • Zagovarjanje raznolikosti in enakopravnosti med spoloma na vseh področjih.
  • Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in izvajanje ukrepov za prenos znanj.

1.2. Povprečni prejemki zaposlenih v družbi Telekom Slovenije, d.d.

V nadaljevanju je pojasnjena metodologija izračuna povprečnega prejemka zaposlenih v družbi Telekom Slovenije, d.d., brez upoštevanja članov uprave.

Pri določitvi prejemkov zaposlenih se je upoštevala enaka metodologija kot pri razkritjih prejemkov članov uprave. Med prejemke so poleg plač in nagrad vključeni tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine ob upokojitvi itd.), vse ugodnosti oziroma bonitete in povračila stroškov (npr. prevoz na delo in z dela, prehrana, dnevnice in drugi stroški, povezani s službenimi potovanji) ter vsa nadomestila, izplačana tako v breme družbe (npr. nadomestilo za letni dopust, nadomestilo za praznik itd.) kot v breme drugih (npr. nega, spremstvo, krvodajalstvo itd.).

Izračun povprečnega prejemka je bil narejen na način, da se je vsota vseh prejemkov vseh zaposlenih v družbi (brez upoštevanja članov uprave) delila s številom zaposlenih iz ur. V izračunu števila zaposlenih iz ur so se upoštevale vse opravljene in tudi neopravljene ure, kjer je bila izplačana bodisi plača bodisi nadomestilo plače.

Povprečni letni prejemek zaposlenih v družbi brez upoštevanja članov uprave je leta 2022 znašal bruto 42,5 tisoč evrov.

Povprečni letni prejemek zaposlenih v družbi brez upoštevanja članov uprave je leta 2021 znašal bruto 41,1 tisoč evrov.

2. Prejemki članov nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022

Prejemke članov nadzornega sveta in njihovo višino določi skupščina družbe, in sicer skladno z veljavno zakonodajo ter upoštevaje vsakokrat veljavni Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljevanju: Kodeks), ki ga je marca 2021 sprejel Slovenski državni holding, d. d.

Skupščina družbe je 18. 6. 2021 sprejela sklep, s katerim je določila prejemke članov nadzornega sveta.

Podlaga za določitev prejemkov članov nadzornega sveta v letu 2021 sta bila naslednja sklepa skupščine družbe o plačilu članom nadzornega sveta:

  • sklep, sprejet pod osmo točko skupščine družbe z dne 5. 6. 2020, ki je veljal in se uporabljal za določitev prejemkov članov nadzornega sveta do 18. 6. 2021, in
  • sklep, sprejet pod sedmo točko skupščine družbe z dne 18. 6. 2021.

Zunanji člani komisij nadzornega sveta družbe so upravičeni do plačila za opravljanje funkcije in sejnin. V letu 2021 je nadzorni svet določil, da se za povračila stroškov in sejnin zunanjemu članu komisije nadzornega sveta smiselno uporablja vsakokratni veljavni sklep skupščine delničarjev družbe, s katerim le-ta določi plačilo članom nadzornega sveta. Zunanji član komisije nadzornega sveta prejme osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 40 % osnovnega plačila, ki ga za opravljanje funkcije prejme član nadzornega sveta. Z vsakim zunanjim članom komisije nadzornega sveta družba sklene ustrezno pogodbo, ki se uporablja od dneva imenovanja dalje.

Prejemki članov nadzornega sveta za leto 2022 – razčlenjeno

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Komisije** Potni
stroški
Zavarovanje
odgovornosti
Skupaj bruto*
Predstavniki kapitala
Žiga Debeljak (9. 9.-31. 12.),
predsednik NS
2.860 7.865 1.100 0 0 11.825
Iztok Černoša (1.1 .-9. 9.),
predsednik NS
2.915 16.878 1.540 0 620 21.953
Karla Pinter (1. 1.-31. 12.),
namestnica predsednika NS
5.775 19.940 1.320 0 620 27.655
Marko Boštjančič (9. 9.-31. 12.), član
NS
2.860 5.833 1.100 1.731 0 11.524
Alenka Čok Pangeršič (9. 9.-31. 12.),
članica NS
2.860 5.396 660 0 0 8.916
Mateja Čuk Orel (9. 9.-31. 12.),
članica NS
2.860 5.916 1.100 0 0 9.876
Aleksander Igličar (1. 1.-31. 12.),
član NS
5.775 21.000 2.904 0 620 30.299
Radovan Cerjak (1. 1.-9. 9.),
član NS
2.915 15.672 1.540 0 620 20.747
Marko Kerin (1. 1.-9. 9.), član NS 2.915 16.644 3.564 0 620 23.743
Jurij Toplak (1. 1.-9. 9.), član NS 2.640 12.056 1.100 0 620 16.416
Predstavniki zaposlenih
Drago Kijevčanin (1. 1.-31. 12.),
namestnik predsednika NS
5.396 22.400 5.104 0 620 33.520
Dušan Pišek (1. 1.-31. 12.),
član NS
5.775 19.104 220 0 620 25.719
Rok Pleteršek (2. 6.-31. 12.),
član NS
4.180 9.755 220 0 0 14.155
Jana Žižek Kuhar (1. 1.- 2. 6.),
članica NS
1.595 7.340 0 0 620 9.555
Skupaj 51.321 185.799 21.472 1.731 5.580 265.903

*Skupaj bruto predstavlja vsoto prejemkov iz naslova sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij in komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.

**Komisije – sejnine za komisije.

Prejemki zunanjih članov komisij nadzornega sveta za leto 2022 – razčlenjeno

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Janez Bešter (28. 11.-31. 12.) 0 467 0 467
Barbara Gorjup (1. 1.-31. 12.) 2.684 5.600 0 8.284
Marko Hočevar (1. 3.-31. 12.) 2.464 5.600 0 8.064

*Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij.

Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije skladno z zakonodajo in sklepom Nadzornega sveta Telekoma Slovenije opravlja tudi naloge revizijske komisije v odvisnih družbah Soline in Avtenta, ki sta glede na veljavno zakonodajo subjekta javnega interesa.

Telekom Slovenije je z obema odvisnima družbama sklenil Dogovor o izvajanju nalog revizijske komisije, v katerem je med drugim opredeljeno tudi plačilo članom revizijske komisije. Glede na navedeno so člani Revizijske komisije Nadzornega sveta Telekoma Slovenije v letu 2022 prejeli sledeča plačila za opravljanje funkcije revizijske komisije v družbah Soline in Avtenta:

Prejemki članov Revizijske komisije Nadzornega sveta Telekoma Slovenije za opravljanje funkcije revizijske komisije v družbi Soline v letu 2022

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Aleksander Igličar (1. 1. - 31. 12.),
predsednik komisije
1.540 0 0 1.540
Alenka Čok Pangeršič (14. 9. - 31. 12.),
članica komisije
220 0 0 220
Barbara Gorjup (11. 2. - 31. 12.),
članica komisije
1.540 0 0 1.540
Marko Hočevar (1. 1. - 31. 12.),
član komisije
1.320 0 0 1.320
Marko Kerin (1. 1. - 9. 9.),
član komisije
1.320 0 0 1.320
Drago Kijevčanin (1. 1. - 31. 12.),
član komisije
1.540 0 0 1.540
Skupaj 7.480 0 0 7.480

*Skupaj bruto predstavlja vsoto plačila sejnin za komisijo.

Prejemki članov Revizijske komisije Nadzornega sveta Telekoma Slovenije za opravljanje funkcije revizijske komisije v družbi Avtenta v letu 2022

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Aleksander Igličar (1. 1. - 31. 12.),
predsednik komisije
1.540 0 0 1.540
Alenka Čok Pangeršič (14. 9. - 31. 12.),
članica komisije
440 0 0 440
Barbara Gorjup (11. 2. - 31. 12.),
članica komisije
1.540 0 0 1.540
Marko Hočevar (1. 1. - 31. 12.),
član komisije
1.320 0 0 1.320
Marko Kerin (1. 1. - 9. 9.),
član komisije
1.100 0 0 1.100
Drago Kijevčanin (1. 1. - 31. 12.),
član komisije
1.540 0 0 1.540
Skupaj 7.480 0 0 7.480

*Skupaj bruto predstavlja vsoto plačila sejnine za komisijo.

Zneski, ki jih člani nadzornega sveta in zunanji člani komisij prejmejo za opravljanje funkcije in sejnine za opravljene seje, med leti nihajo. Skupna višina je odvisna od števila in vrste sklicanih sej, funkcije posameznika in trajanja mandata znotraj leta. Višina izplačil je na letni ravni omejena s kapico.

Člani nadzornega sveta so se v letu 2022 izobraževali na različnih področjih delovanja nadzornega sveta. Skupni stroški izobraževanj so znašali 650,00 evra (v letu 2021: 2.329,65 evra).

Prejemki članov nadzornega sveta za leto 2021 – razčlenjeno

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Komisije*** Potni
stroški
Zavarovanje
odgovornosti
Skupaj
bruto*
Predstavniki kapitala
Iztok Černoša (22. 1.-31. 12.),
predsednik NS
5.500 23.328 2.420 0 689 31.937
Karla Pinter (18. 6.-31. 12.),
namestnica predsednika NS
2.420 10.094 660 28 0 13.202
Radovan Cerjak (22. 1.-31. 12.),
član NS
5.280 19.626 1.980 0 689 27.575
Aleksander Igličar (22. 1.-31. 12.),
član NS
5.500 19.626 4.004 28 689 29.847
Marko Kerin (22. 1.-31. 12.),
član NS
4.675 19.626 4.950 124 689 30.064
Jurij Toplak (18. 6.-31. 12.),
član NS
2.420 9.343 660 383 0 12.806
Štefan Belingar (1. 1.-21. 1.),
član NS
275 1.482 220 0 0 1.977
Barbara Gorjup (1. 1.-27. 4.),
članica NS
2.805 7.394 1.672 0 689 12.560
Boštjan Koler (1. 1.-21. 1.),
predsednik NS
275 1.778 220 0 0 2.273
Barbara Kürner Čad (1. 1.-27. 4.),
namestnica predsednika NS
2.805 8.318 1.540 0 689 13.352
Dimitrij Marjanović (1. 1.-21. 1.),
član NS
275 1.185 0 0 0 1.460
Igor Rozman (1. 1.-21. 1.),
član NS
275 1.185 0 0 0 1.460
Predstavniki zaposlenih
Drago Kijevčanin (1. 1.-31. 12.),
namestnik predsednika NS
5.396 22.400 5.104 0 689 33.589
Dušan Pišek (1. 1.-31. 12.),
član NS
5.775 18.813 660 0 689 25.937
Jana Žižek Kuhar (1. 1.-31. 12),
članica NS
5.500 17.500 660 0 689 24.349
Skupaj 49.176 181.698 24.750 563 6.201 262.388

*Skupaj bruto predstavlja vsoto prejemkov iz naslova sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij in komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.

**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov skupaj s potnimi stroški.

***Komisije – sejnine za komisije.

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Barbara Gorjup (22. 6.-31. 12.) 1.672 3.442 0 5.114
Marko Hočevar (11. 2.-31. 12.) 3.124 5.975 0 9.099
Melita Malgaj (1. 1.-6. 4.) 660 1.867 0 2.527
Barbara Nose (1. 1.-11. 2.) 220 1.219 0 1.439
Gregor Rajšp (1. 1.-6. 4.) 660 1.867 0 2.527
Alenka Stanič (1. 1.-6.4.) 660 1.867 0 2.527
Skupaj 6.996 16.237 0 23.233

Prejemki zunanjih članov komisij nadzornega sveta za leto 2021 – razčlenjeno

*Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij

Skladno s 514. in 514.a členom ZGD-1 je nadzorni svet družbe sprejel odločitev, da bo naloge revizijske komisije v odvisni družbi Soline) od 24. 5. 2021 dalje izvajala Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Telekom Slovenije in družba Soline sta v ta namen sklenila Dogovor o izvajanju nalog revizijske komisije v družbi Soline, v katerem je med drugim opredeljeno tudi plačilo članom revizijske komisije. Glede na navedeno so člani nadzornega sveta družbe v letu 2021 prejeli sledeča plačila za opravljanje funkcije revizijske komisije v družbi Soline:

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Aleksander Igličar (24. 5. - 31. 12.),
predsednik komisije
220 0 0 220
Barbara Gorjup (24. 5. - 31. 12.),
član komisije
220 0 0 220
Marko Hočevar (24. 5. - 31. 12.),
član komisije
220 0 0 220
Marko Kerin (24. 5. - 31. 12.),
član komisije
220 0 0 220
Drago Kijevčanin (24. 5. - 31. 12.),
član komisije
220 0 0 220
Skupaj 1.100 0 0 1.100

**Skupaj bruto predstavlja vsoto plačila sejnine za komisijo.

Zneski, ki jih člani nadzornega sveta in zunanji člani komisij prejmejo za opravljanje funkcije in sejnine za opravljene seje, med leti nihajo. Skupna višina je odvisna od števila in vrste sklicanih sej, funkcije posameznika in trajanja mandata znotraj leta. Višina izplačil je na letni ravni omejena s kapico.

Člani nadzornega sveta so se v letu 2021 izobraževali na različnih področjih delovanja nadzornega sveta. Skupni stroški izobraževanj so znašali 2.329,65 evra.

3. Prejemki članov uprave družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022

V nadaljevanju so predstavljeni prejemki članov uprave družbe Telekom Slovenije, vključno z vsemi ugodnostmi. Člani uprave niso upravičeni do udeležbe pri dobičku in delniških opcij.

Člani uprave v letih 2022 in 2021 niso prejeli prejemkov iz naslova udeležbe pri dobičku niti niso prejeli delniških opcij.

Sistem spremenljivih prejemkov je vezan na izpolnjevanje planov in strategije družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije, kar dodatno prispeva k dolgoročni uspešnosti družbe in skupine.

Osnovno mesečno plačilo članov uprave je določeno skladno z ZPPOGD in Politiko prejemkov, ki je sprejeta tudi s ciljem spodbujanja razvoja in uresničevanja poslovne strategije ter dolgoročnega razvoja in vzdržnosti družbe.

Spremenljivi prejemek za leto 2022 se bo določil upoštevajoč merila, ki vključujejo tako trajnostni vidik (pokritost gospodinjstev z omogočenim priklopom na optično omrežje v lasti Telekoma Slovenije in GVO, delež ponovno uporabljenih CPE v % ipd.) kot dolgoročno uspešnost družbe (modernizacija fiksnega omrežja, izvajanje trajnostnih zavez ESG ipd.).

Spremenljivi prejemek za leto 2021 se je določil upoštevajoč kvalitativna finančna (EBITDA STS ipd.) in kvalitativna nefinančna merila (transformacija fiksnega omrežja ipd.).

Druge pravice članov uprave so določene skladno z ZPPOGD in Politiko prejemkov.

3.1 Pregled prejemkov članov uprave družbe za leto 2022

v EUR Osnovno
plačilo
Spremenljivi
prejemek*
Drugi
osebni
prejemki***
Povračila
stroškov
Regres Zavarovalne
premije
Bonitete PDPZ Skupaj
bruto**
Boštjan Košak (4.
10.-31. 12.),
predsednik uprave
40.228 0 0 664 502 10 1.898 726 44.028
Boštjan Škufca
Zaveršek (14. 11.-
31. 12.),
podpredsednik
uprave
20.591 0 0 266 331 0 591 484 22.263
Špela Fortin (1.
1.-31. 12.),
članica uprave -
delavska
direktorica
145.686 18.321 0 1.541 1.924 1.013 6.387 2.904 177.776
Irma Gubanec
(12. 10.-31. 12.),
članica uprave
32.699 0 0 675 502 81 0 726 34.683
Vesna Prodnik
(14. 11.-31. 12.),
članica uprave
19.508 0 0 271 331 81 1.202 484 21.877
Barbara Galičič
Drakslar (1. 1.-11.
10.),
članica uprave
114.251 11.913 80.582 1.171 1.443 790 5.414 2.420 217.984
Tomaž Jontes (1.
1.-1. 9.),
podpredsednik
uprave
103.933 41.123 689 823 1.283 871 5.579 2.178 156.479
Cvetko Sršen (1.
1.-3. 10.),
predsednik uprave
123.058 14.107 83.048 1.303 1.443 465 5.695 2.420 231.539
Mitja Štular (1. 1.-
13. 11.),
član uprave
146.148 12.753 0 1.127 1.924 544 6.790 2.904 172.190
Tomaž Seljak (za
leti 2020 in 2021),
predsednik uprave
0 10.264 0 0 0 0 0 0 10.264
Matjaž Beričič (za
leti 2020 in 2021),
član uprave
0 5.061 0 0 0 0 0 0 5.061
Vida Žurga (za
leto 2020),
podpredsednica
uprave
0 2.939 0 0 0 0 0 0 2.939

Ranko Jelača (za
leto 2020),
član uprave
0 718 0 0 0 0 0 0 718
Skupaj 746.102 117.199 164.319 7.841 9.683 3.855 33.556 15.246 1.097.801

*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2019, 2020 in 2021.

**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

***Drugi osebni prejemek predstavlja izplačilo jubilejne nagrade, odpravnine idr.

Skladno z določili 514. in 514.a člena ZGD-1 sta bila v odvisni družbi GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. (v nadaljevanju: GVO), oblikovana nadzorni svet in revizijska komisija družbe.

Člana uprave družbe sta kot člana nadzornega sveta družbe GVO za obdobje januar 2022 – december 2022 prejela naslednje prejemke:

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Komisije Skupaj
bruto
Vesna Prodnik (9. 11.-31. 12.) 138 563 0 701
Mitja Štular (1. 1.-9. 11.) 660 4.365 0 5.025
Skupaj 798 4.928 0 5.726

3.2 Pregled prejemkov članov uprave družbe za leto 2021

v EUR Osnovno
plačilo
Spremenljivi
prejemek*
Drugi
osebni
prejemki***
Povračila
stroškov
Regres Zavarovalne
premije
Bonitete PDPZ Skupaj
bruto**
Cvetko Sršen (10.
3.-31. 12.),
predsednik uprave
130.223 0 0 1.470 1.216 0 7.734 2.349 142.992
Tomaž Jontes,
(22. 3.–31. 12.),
podpredsednik
uprave;
(1. 1.-21. 3.),
član uprave
152.840 6.160 0 1.285 1.621 1.005 9.588 2.819 175.318
Mitja Štular (10. 3.-
31. 12.),
član uprave
117.717 0 689 1.088 1.312 59 2.551 2.278 125.694
Barbara Galičič
Drakslar (31. 3.-31.
12.),
članica uprave
109.970 0 0 1.379 1.197 366 5.010 2.114 120.036
Špela Fortin (1. 1.-
31. 12.),
članica uprave -
delavska direktorica
133.707 8.284 0 1.316 1.621 1.005 7.783 2.819 156.535
Tomaž Seljak (1. 1.-
10. 3.),
predsednik uprave
30.987 53.655 0 282 314 639 1.670 552 88.099
Vida Žurga (1. 1.-
10. 3.),
podpredsednica
uprave
0 30.787 0 0 314 639 2.558 552 34.850
Matjaž Beričič (1.
1.-10. 3.),
član uprave
30.521 11.700 0 275 314 639 1.067 552 45.068

Ranko Jelača (za
leto 2020),
član uprave
0 4.786 0 0 0 0 0 0 4.786
Skupaj 705.965 115.372 689 7.095 7.909 4.352 37.961 14.035 893.378

*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2018, 2019 in 2020.

**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

***Drugi osebni prejemek predstavlja izplačilo jubilejne nagrade.

Članom uprave, ki jim je v letu 2021 funkcija predčasno prenehala, niso bile odobrene oziroma dodeljene finančne ugodnosti, storitve oziroma dajatve, saj so ostali v delovnem razmerju v družbi.

Skladno z določili 514. in 514.a člena ZGD-1 sta bila v odvisni družbi GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. (v nadaljevanju: GVO), oblikovana nadzorni svet in revizijska komisija družbe. Za predsednika nadzornega sveta družbe GVO je bil izvoljen dr. Mitja Štular.

Član uprave družbe je kot predsednik nadzornega sveta družbe GVO za obdobje januar 2021 – december 2021 prejel naslednje prejemke:

v EUR Sejnine Osnovno
plačilo
Komisije Skupaj bruto
Mitja Štular (28. 5.-31. 12.) 550 2.966 0 3.516
Skupaj 550 2.966 0 3.516

3.3 Osnovno mesečno plačilo članov uprave družbe

Nadzorni svet družbe je s 1. 5. 2021 določil osnovno mesečno plačilo predsednika uprave družbe v višini 5-kratnika povprečne mesečne plače zaposlenih v družbah Skupine Telekom Slovenije s sedežem v Republiki Sloveniji, osnovno mesečno plačilo podpredsednika uprave je bilo določeno v višini 95 % osnovnega mesečnega plačila predsednika uprave, osnovno mesečno plačilo ostalih članov uprave pa v višini 90 % osnovnega mesečnega plačila predsednika uprave. Pred tem je bilo osnovno mesečno plačilo vseh članov uprave določeno v višini 5 kratnika povprečne mesečne plače zaposlenih v družbah STS, z izjemo delavskega direktorja, katerega mesečno plačilo je bilo določeno v višini 70 % osnovnega mesečnega plačila predsednika uprave.

3.4 Spremenljivi prejemek članov uprave družbe

Nadzorni svet je upravi družbe določil cilje in merila za izračun spremenljivega prejemka za leta 2020, 2021 in 2022, in sicer skladno z določili ZPPOGD in pogodbo o zaposlitvi članov uprave.

Cilji članov uprave so bili sestavljeni iz kvantitativnih in kvalitativnih ter finančnih in nefinančnih ciljev, ki so opredeljeni za spremljanje uspešnosti delovanja uprave. Cilji uprave so usmerjeni v dolgoročno uspešnost poslovanja družbe in skupine (npr. EBITDA STS, število uporabnikov STS, širitev in modernizacija omrežja itd.). Metodologijo izračuna določi nadzorni svet, pri čemer se upošteva razmerje med doseženimi in načrtovanimi kategorijami v poslovnem obdobju, in sicer po zaključenem poslovnem letu in reviziji računovodskih izkazov. Spremenljivi prejemek se vsako leto določi s sklepom nadzornega sveta družbe, upoštevajoč določila pogodbe o zaposlitvi posameznih članov uprave in ZPPOGD. Višina spremenljivega prejemka je odvisna od doseganja ciljev, določenih v pogodbi o zaposlitvi, višine osnovnega prejemka in mandata člana uprave, vendar se lahko določi v višini največ 3,6 plač povprečnega osnovnega mesečnega plačila člana uprave v letu, za katerega se določa spremenljivi prejemek.

Člani uprave so 50 % spremenljivega prejemka za leto 2021 prejeli v letu 2022, izplačilo 50 % spremenljivega prejemka za leto 2021 pa se je odložilo za dve leti. Člani uprave, katerim je prenehal mandat, so prejeli tudi drugi del spremenljivega prejemka za leto 2021. Pri določitvi višine spremenljivega prejemka se upošteva tudi trajanje mandata znotraj poslovnega leta.

3.4.1 Izplačilo spremenljivega prejemka

V nadaljevanju so prikazana izplačila spremenljivega prejemka članov uprave, pri čemer je podrobneje razkrito, za katero obdobje je bil prejemek izplačan. Vsi podatki so v bruto zneskih, izkazani v evrih.

v EUR Spremenljivi
prejemek
Od tega za leto
2019
Od tega za leto
2020
Od tega za leto
2021
Špela Fortin 18.321 2.593 1.243 14.485
Barbara Galičič Drakslar 11.913 0 0 11.913
Tomaž Jontes 41.123 0 8.008 33.115
Cvetko Sršen 14.107 0 0 14.107
Mitja Štular 12.753 0 0 12.753
Tomaž Seljak 10.264 0 3.550 6.714
Matjaž Beričič 5.061 0 1.755 3.306
Vida Žurga 2.939 0 2.939 0
Ranko Jelača 718 0 718 0

Izplačilo spremenljivega prejemka v obdobju januar 2022 – december 2022

Spremenljivi prejemek je bil za leto 2021 določen s sklepom nadzornega sveta družbe, in sicer v višini 2,6-kratnika plače, upoštevajoč čas opravljanja funkcije člana uprave.

v EUR Spremenljivi
prejemek
Od tega za leto
2018
Od tega za leto
2019
Od tega za leto
2020
Tomaž Seljak 53.655 17.610 12.378 23.667
Vida Žurga 30.787 0 11.195 19.592
Matjaž Beričič 11.700 0 0 11.700
Tomaž Jontes 6.160 0 0 6.160
Špela Fortin 8.284 0 0 8.284
Ranko Jelača 4.786 0 0 4.786

Izplačilo spremenljivega prejemka v obdobju januar 2021 – december 2021

3.4.2 Odložena izplačila spremenljivega prejemka članov uprave družbe

V skladu z ZPPOGD in posameznimi sklepi nadzornega sveta družbe se izplačilo 50 % spremenljivega prejemka zadrži za čas dveh let. Skladno z navedenim je na 31. 12. 2022 stanje zadržanih izplačil spremenljivih prejemkov sledeče:

  • za članico uprave delavsko direktorico, Špelo Fortin:
    • o 9.526,87 evra za leto 2020 ter
    • o 14.484,91 evra za leto 2021.

V pogodbah o zaposlitvi s člani uprave je določena tudi možnost vračila že izplačanega spremenljivega prejemka, in sicer v primerih, kot jih določa relevantna zakonodaja. V letih 2022 in 2021 ni bilo potrebe oziroma podlage, da bi družba izrabila možnost, da od članov uprave zahteva vračilo izplačanega spremenljivega prejemka.

3.5 Druge pravice članov uprave družbe

Druge pravice članov uprave so bile do sprejema Politike prejemkov določene v Pravilih, ki jih je potrdil nadzorni svet družbe20. 3. 2017. V letu 2021 je nadzorni svet družbe na seji 22. 3. 2021 druge pravice članov uprave deloma spremenil. Člani uprave Cvetko Sršen, Tomaž Jontes, Barbara Galičič Drakslar, Mitja Štular in Špela Fortin so imeli v letu 2022 v pogodbah o zaposlitvi implementirane druge pravice in ugodnosti, kot so jih določala Pravila, in sicer:

  • pravice do službenega telekomunikacijskega priključka na lokaciji, kjer član uprave dejansko biva, in mobilnega aparata z neomejeno porabo;
  • pravice do uporabe širokopasovnih storitev;
  • pravice do izobraževanja in izpopolnjevanja na področjih, ki so pomembna za kakovostno in učinkovito izvrševanje nalog člana uprave, do višine ene mesečne bruto plače člana uprave na letni ravni;
  • pravice do uporabe službenega vozila višjega srednjega razreda v službene in zasebne namene. V primeru uporabe službenega vozila le v službene namene se članu uprave priznavajo stroški za prevoz na delo in z dela v enakem obsegu, kot to velja za ostale zaposlene v družbi;
  • pravice do letnega preventivnega managerskega zdravstvenega pregleda v višini do 1.500 evrov);
  • pravice do letne premije za osebno zavarovanje v višini mesečnega osnovnega plačila na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in sicer v sorazmerju s časom trajanja delovnega razmerja člana uprave v posameznem koledarskem letu;
  • pravice do zavarovanja odgovornosti v skladu z letno pogodbo z zavarovalnico pod enakimi pogoji, kot veljajo za vsakokratne člane nadzornega sveta in člane organov vodenja in nadzora v družbah STS;
  • pravice do plačila 100 % nadomestila plače v času bolniške odsotnosti, pri čemer gre razlika v breme družbe;
  • pravice do plačila premije dodatnega pokojninskega zavarovanja do višine, ki predstavlja za družbo davčno olajšavo;
  • pravice do uporabe plačilne kartice družbe, ki se uporablja izključno v službene namene za plačila službenih stroškov;
  • pravice do nadomestila za upoštevanje konkurenčne klavzule v višini 12 mesečnih plač, pri čemer ena plača predstavlja povprečje zadnjih treh plač člana uprave.

Člani uprave so bili v skladu z določili pogodbe o zaposlitvi upravičeni še do naslednjih prejemkov oziroma ugodnosti:

  • regresa za letni dopust v višini, kot velja za ostale zaposlene v družbi;
  • jubilejne nagrade v višini, kot velja za ostale zaposlene v družbi;
  • povračila stroškov službenih potovanj v enakem obsegu, kot velja za ostale zaposlene v družbi;
  • povračila stroškov prevoza na delo in z dela, če članu uprave ni dodeljeno službeno vozilo za uporabo v službene in zasebne namene.

S Politiko prejemkov so bile v letu 2022 druge pravice članov uprave spremenjene in so bile del pogodbe o zaposlitvi s člani uprave, s katerimi so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi v letu 2022. Skladno s Politiko prejemkov so tako določene sledeče druge pravice in ugodnosti:

    1. regres za letni dopust v višini, kot velja za ostale zaposlene v družbi,
    1. jubilejna nagrada v višini, kot velja za ostale zaposlene v družbi,
    1. odpravnina ob upokojitvi, kot velja za ostale zaposlene v družbi,
    1. povračilo stroškov, potrebnih za oziroma v zvezi z opravljanjem funkcije, kot velja za ostale zaposlene v družbi (npr. dnevnice za službena potovanja, povračilo stroškov prenočevanja),
    1. povračilo stroškov za reprezentanco v skladu s poslovno finančnim načrtom in ob zagotavljanju sledljivosti porabe,
    1. nadomestilo plače, kot velja za ostale zaposlene v družbi,
    1. uporaba prenosnega računalnika tudi v zasebne namene,
    1. uporaba fiksnega priključka na naslovu prebivališča ter mobilnega aparata, tabličnega računalnika in mobilnih storitev tudi za zasebne namene,
    1. izobraževanja in izpopolnjevanja na področjih, ki so pomembna za kakovostno in učinkovito izvrševanje nalog člana uprave do višine 10.000 EUR bruto na letni ravni, s tem da ima pravico do nadomestila plače zaradi odsotnosti iz tega naslova, če odsotnost traja do vključno 10 dni letno; v primeru utemeljenih poslovnih razlogov se lahko dodeli tudi pravica v višjem znesku oziroma v večjem številu dni, o čemer na predlog organa vodenja v konkretnih primerih odloča nadzorni svet s sklepom,
    1. uporaba službenega vozila v službene in zasebne namene v višini maloprodajne cene z DDV do 60.000 EUR oziroma do 70.000 EUR, če gre za okolju prijaznejše osebno vozilo; v primeru uporabe službenega vozila le v službene namene se članu uprave priznavajo stroški za prevoz na delo in z dela v enakem obsegu, kot to velja za ostale zaposlene v družbi; pri čemer naj do zamenjave službenega vozila, ki se uporablja tudi v zasebne namene, ne pride prej kot v treh letih ali dokler ni prevoženih vsaj 150.000 kilometrov, pred tem pa le v posebej upravičenih primerih ter ob soglasju organa nadzora,
    1. letni preventivni managerski zdravstveni pregled v višini do 1.500 EUR,

    1. plačilo premij za zavarovanja (npr. dodatno pokojninsko zavarovanje, kolektivno nezgodno zavarovanje, osebno zavarovanje) v višini mesečnega osnovnega plačila na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in sicer v sorazmerju s časom trajanja delovnega razmerja člana uprave v posameznem koledarskem letu ter zavarovanja odgovornosti v skladu z letno pogodbo z zavarovalnico pod enakimi pogoji, kot veljajo za vsakokratne člane nadzornega sveta in člane organov vodenja in nadzora v družbah Skupine Telekom Slovenije),
    1. uporaba plačilne kartice družbe, ki se uporablja izključno v službene namene za plačilo službenih stroškov, vključno z reprezentanco, v skladu s poslovno finančnim načrtom in ob zagotavljanju sledljivosti porabe,
    1. plačilo pravne zaščite v primeru tožb oziroma vloženih prijav v različnih pravnih postopkih s strani tretjih oseb (ne pa družbe same) v zadevah v zvezi z opravljanjem funkcije v družbi,
    1. povračilo stroškov članarin v stanovskih organizacijah v višini do 1.500 EUR letno,
    1. nadomestilo za ločeno življenje skladno z Uredbo.

Člani uprave so bili skladno z določili pogodbe o zaposlitvi upravičeni še do naslednjih prejemkov oziroma ugodnosti:

  • regresa za letni dopust v višini, kot velja za ostale zaposlene v družbi;
  • jubilejne nagrade v višini, kot velja za ostale zaposlene v družbi;
  • povračila stroškov službenih potovanj v enakem obsegu, kot velja za ostale zaposlene v družbi;
  • povračila stroškov prevoza na delo in z dela, če članu uprave ni dodeljeno službeno vozilo za uporabo v službene in zasebne namene.

Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.

Priloga:

  • Poročilo revizorja

-

-

POROČILO O PREJEMKIH ORGANOV VODENJA TREH NAJVEČJIH ODVISNIH DRUŽB ZA LETO 2022

Prejemki poslovodij (direktorjev) odvisnih družb se v pogodbah o zaposlitvi določijo skladno z ZPPOGD (za družbe s sedežem v Republiki Sloveniji) ter smiselno enako, kakor to velja za člane uprave Telekoma Slovenije, d.d.

Vsi podatki so prikazani v EUR.

1. GVO, d.o.o.

a) Prejemki direktorja za leto 2022 (razčlenjeno)

Zef Vučaj funkcijo direktorja družbe opravlja na podlagi sklepa družbenika o imenovanju, in sicer od 1. 9. 2021 dalje.

Ime in priimek Plača Spremenljivi
prejemek*
Povračila
stroškov
Regres Zavarovalne
premije
Bonitete PDPZ Skupaj
bruto*
Zef Vučaj
(1.1.-31.12.)
99.599 2.075 1.859 2.064 177 4.746 2.904 113.424

*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leto 2021.

**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

b) Določitev drugih pravic direktorja

Direktor ima skladno s pogodbo o zaposlitvi naslednje druge pravice:

  • − pravico do službenega telekomunikacijskega priključka na lokaciji, kjer direktor dejansko biva, in mobilnega aparata s porabo do 150 EUR mesečno;
  • − pravico do uporabe širokopasovnih storitev;
  • − pravico do izobraževanja in izpopolnjevanja na področjih, ki so pomembna za kakovostno in učinkovito izvrševanje nalog direktorja;
  • − pravico do uporabe službenega vozila v službene in zasebne namene v višini maloprodajne cene vozila z DDV (nabavna cena) 35.000 EUR;

(V primeru uporabe službenega vozila v službene in zasebne namene se direktorju ne priznavajo stroški za prevoz na delo in z dela. Družba sklene z direktorjem pogodbo o uporabi službenega vozila za službene in zasebne namene);

  • − pravico do preventivnega managerskega zdravstvenega pregleda enkrat na dve leti v višini do 1.000 EUR;
  • − pravico do plačila premije dodatnega pokojninskega zavarovanja do višine, ki predstavlja za družbo davčno olajšavo;
  • − pravico do osebnega nezgodnega zavarovanja in zavarovanja za zdravstvene storitve v tujini;
  • − pravico do uporabe plačilne kartice družbe za plačila službenih stroškov, ki se ne sme uporabljati v zasebne namene.

Direktorju pripada odpravnina v višini šestkratnega osnovnega prejemka mesečnega plačila direktorja, vendar le v primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi in pod pogojem, da pogodbe ne prekine sam direktor. Odpravnina ne more biti izplačana tudi v drugih primerih, določenih v ZGD-1 in ZPPOGD.

Druge pravice direktorja v letu 2022:

Ime in priimek Kotizacije za
izobraževanje
Zdravstveni
pregledi*
Bruto vrednost
bonitete za uporabo
službenega vozila**
Jubilejna
nagrada
Odpravnina
ob upokojitvi
Zef Vučaj
(1.1.-31.12.)
713 720 4.746 0 0

*Strošek zdravstvenega pregleda je odvisen od vrste opravljenega pregleda (zdravstveni pregled pred zaposlitvijo ali managerski pregled); skladno s tem so zneski lahko različni.

**Znesek bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene je odvisen od vrednosti vozila, starosti vozila in trajanja mandata direktorja.

c) Prejemki članov nadzornega sveta družbe GVO

Ime in priimek Seje Osnovno
plačilo
Komisije** Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Predstavniki kapitala
Vesna Prodnik
(14.11.-31.12.)
138 563 0 0 701
Mitja Štular
(1.1.-13.11.)
660 4.365 0 0 5.025
Sabina Merhar
(1.1.-31.12.)
798 5.000 638 0 6.436
Predstavniki zaposlenih
Helena Jakič
(1.1.-31.12.)
798 4.238 638 0 5.674
Skupaj 2.394 14.166 1.276 0 17.836

*Skupaj bruto predstavlja vsoto prejemkov iz naslova sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij in komisij, vključujoč neto prejemke (potni stroški).

**Sejnine za komisije.

2. Avtenta, d.o.o.

a) Prejemki direktorja za leto 2022

Ime in priimek Prejemek* Skupaj
bruto
Primož Kučič
(1.1.-31.12.)
24.000 24.000

*Upoštevan je prejemek direktorja za vodenje po Pogodbi o poslovodenju.

Po Pogodbi o poslovodenju direktor ni upravičen do spremenljivega prejemka.

b) Določitev drugih pravic direktorja

V Pogodbi o poslovodenju direktor nima določenih drugih pravic.

3. IPKO Telecommunications LLC

a) Prejemki direktorja za leto 2022 (razčlenjeno)

Družbo IPKO je v letu 2022 kot direktor vodil Tomaž Seljak. Direktor vodi in upravlja družbo na podlagi dveh pogodb, in sicer na podlagi Pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini, ki je sklenjena s Telekomom Slovenije, d.d., in Management Agreement (v nadaljevanju: Pogodba o poslovodenju), ki je sklenjena z IPKO Telecommunications LLC skladno z lokalnim pravom.

Ime in priimek Osnovno
plačilo
Božičnica Drugi
osebni
prejemki
Povračila
stroškov
Regres Zavarovalne
premije
Bonitete PDPZ Skupaj
bruto*
Tomaž Seljak
(1.1. - 31.12.)1
67.414 1.391 21.735 1.273 1.924 229 6.276 2.904 103.146
Tomaž Seljak
(1.1. - 31.12.)2
72.300 0 0 5.820 0 0 0 0 78.120
Skupaj 139.714 1.391 21.735 7.093 1.924 229 6.276 2.904 181.266

*Drugi osebni prejemki predstavljajo dodatek za delo v tujini.

**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

1 Izplačevalec prejemkov Telekom Slovenije, d.d.

2 Izplačevalec prejemkov IPKO

b) Določitev drugih pravic direktorja

Direktor družbe ima skladno s Pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini naslednje druge pravice:

  • − pravico do službenega telekomunikacijskega priključka na lokaciji, kjer delavec dejansko biva, in mobilnega aparata z neomejeno porabo;
  • − pravico do uporabe širokopasovnih storitev;
  • − pravico do uporabe službenega vozila v službene in zasebne namene v skladu s pravili družbe; v primeru uporabe službenega vozila v službene in zasebne namene se delavcu ne priznavajo stroški za prevoz na delo in z dela;
  • − pravico do preventivnega managerskega zdravstvenega pregleda enkrat na dve leti v višini do 1.000 EUR;
  • − pravico do plačila premije dodatnega pokojninskega zavarovanja do višine, ki predstavlja za družbo davčno olajšavo. Višina in osnova za izračun premije je enaka, kot to velja za druge delavce, katerih sistem plač je urejen s Kolektivno pogodbo družbe Telekom Slovenije, d.d., in je opredeljena v Pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta, ki zavezuje delodajalca;
  • − pravico do osebnega nezgodnega zavarovanja s plačilom mesečne premije;
  • − pravico do letnega zavarovanja za tujino (Coris).

Skladno s Pogodbo o poslovodenju ima direktor družbe naslednje druge pravice:

  • − uporaba mobilnega aparata,
  • − uporaba službenega vozila,
  • − uporaba osebnega računalnika.

Po Pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini, sklenjeni s Telekomom Slovenije, d.d., direktorju odpravnina ne pripada v primeru, če ne sprejme ponudbe delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas.

Po Pogodbi o poslovodenju direktorju odpravnina ne pripada.

Druge pravice direktorja v letu 2022:

Ime in priimek Kotizacije za
izobraževanje
Zdravstveni
pregledi
Bruto vrednost
bonitete za
uporabo
službenega vozila*
Jubilejna
nagrada
Odpravnina ob
upokojitvi
Tomaž Seljak
(1.1.-31.12.)
300 0 6.276 - -

*Znesek bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene je odvisen od vrednosti vozila, starosti vozila in trajanja mandata direktorja.

Predsednik uprave: Boštjan Košak, l.r.

Gradivo k 6. točki dnevnega reda:

IMENOVANJE REVIZORJA ZA POSLOVNA LETA 2023, 2024 IN 2025

Nadzorni svet družbe predlaga skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji

sklep:

6.1. Skupščina družbe imenuje revizijsko družbo DELOITTE REVIZIJA d.o.o. za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025.

Obrazložitev:

Skladno s 16. členom, točka 2. Uredbe EU 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo računovodskih izkazov subjektov javnega interesa, mora revizijska komisija, v kolikor ne gre za obnovo revizijskega posla, podati utemeljitev predloga izbora revizorja.

Postopek izbora kandidata za revizorja za obvezno revizijo računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in Telekoma Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025, ki ga je v okviru izbora zakonitega revizorja vseh družb v Skupini Telekom Slovenije, ki so zavezane reviziji, koordinirala Revizijska komisija Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., je potekal skladno z veljavno zakonodajo, sprejetimi Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov v Skupini Telekom Slovenije in na podlagi sprejetih Kriterijev za izbor izvajalca za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d.d., Skupine Telekom Slovenije in odvisnih družb ter druge storitve dajanja zagotovil v okviru letne revizije.

Neodvisna nabavna komisija, sestavljena iz predstavnikov strokovnih služb družbe Telekom Slovenije, d.d., je v sodelovanju z Revizijsko komisijo Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., na podlagi vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije, ki je vključevala pregledna in nediskriminacijska merila za izbor, pozvala več revizijskih družb za predložitev ponudbe za opravljanje storitev obvezne revizije računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije, družbe Telekom Slovenije, d.d., in drugih družb v skupini, ki so zavezane reviziji, za poslovna leta 2023, 2024 in 2025. Ponudnike, ki so se odzvali na povpraševanje, je v nadaljevanju nabavna komisija večkrat pozvala k dopolnitvi in izboljšanju ponudbe. Revizijska komisija Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., se je redno seznanjala s poročilom o vrednotenju ponudb in pregledala tudi končno vrednotenje ponudb in Poročilo o pregledu, ocenjevanju in vrednotenju ponudb s prilogami, ki ga je pripravila neodvisna nabavna komisija, in ugotovila, da je poročilo pripravljeno transparentno, strokovno in da vsebuje vse kriterije in elemente, kot je izhajalo iz razpisne dokumentacije.

Na podlagi vnaprej postavljenih kriterijev, ob upoštevanju prejete dokumentacije in opravljenih predstavitvah predstavnikov ponudnikov na seji Revizijske komisije Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., le-ta v nadaljevanju utemeljuje izbor družbe DELOITTE REVIZIJA d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, kot najugodnejšega ponudnika storitev revizije računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025.

Družba DELOITTE REVIZIJA d.o.o., ki je po izvedenem končnem celovitem vrednotenju ponudb prejela najvišje število doseženih točk, je pripravila vsebinsko najbolj kakovostno ponudbo, ki se odraža v ustreznih referencah pri revidiranju subjektov javnega interesa (t.i. »Public Interest Entity«) in drugih primerljivih subjektov. Predlagana ekipa sodelavcev, ki bo opravljala revizijske storitve, je izkušena in kakovostno strukturirana in integrirana med vsemi odvisnimi družbami, ki sestavljajo Skupino Telekom Slovenije, tudi z neposredno prisotnostjo njihove revizijske mreže v vseh državah, kjer so prisotne odvisne družbe Telekoma Slovenije, d.d., ki so predmet revizije. Revizijska ekipa poleg pooblaščenih revizorjev vključuje tudi veščake s področja informacijske tehnologije, ocenjevanja vrednosti sredstev in družb, davkov, kakovosti in trajnostnega poročanja, kar je pomembno z vidika zagotavljanja celovite in kakovostne revizijske storitve za družbe Skupine Telekom Slovenije. Na predstavitvi na seji Revizijske komisije Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., dne 12. 4. 2023 so predstavniki revizijske družbe DELOITTE REVIZIJA d.o.o. izkazali dobro poznavanje poslovanja Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d. Ponudba za opravljanje revizijskih storitev vključuje poleg kakovostnega vidika tudi cenovni vidik, ki ga Revizijska komisija Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., ocenjuje kot ustreznega.

Na priporočilo Revizijske komisije Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., o izboru revizijske družbe ni vplivala tretja oseba. Predlog za izbor revizorja je pripravljen skladno s sprejetimi Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov v Skupini Telekom Slovenije, v zvezi s predlogom pa ni bila sprejeta nobena pogodbena obveza, ki bi omejevala izbiro med povabljenimi ponudniki.

Predsednik nadzornega sveta: mag. Žiga Debeljak, l.r

Gradivo k 7. točki dnevnega reda:

POLITIKA PREJEMKOV ORGANA VODENJA V DRUŽBI TELEKOM SLOVENIJE, D.D., IN ORGANOV VODENJA V ODVISNIH DRUŽBAH V SKUPINI TELEKOM SLOVENIJE

Uprava in nadzorni svet družbe predlagata skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji

sklep:

7.1. Skupščina se je seznanila in potrjuje Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije.

Obrazložitev:

Skladno z 294.a členom ZGD-1 mora družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, oblikovati politiko prejemkov organov vodenja in nadzora, ki se predloži v glasovanje skupščini za odobritev. Politika prejemkov mora biti jasna in razumljiva ter mora v zvezi s posameznimi sestavinami prejemkov vsebovati podatke, kot so navedeni v drugem odstavku 294.a člena ZGD-1.

Nadzorni svet je v letu 2022 sprejel Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., ki je bila predložena v posvetovalno glasovanje skupščine delničarjev Telekoma Slovenije, d.d., ki je bila izvedena dne 16. 6. 2022. Skupščina delničarjev posvetovalnega sklepa k Politiki prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., ni sprejela. Na podlagi tretjega odstavka 294.a člena ZGD-1 skupščini delničarjev družbe v posvetovalno glasovanje ponovno posredujemo ustrezno spremenjeno Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d. in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Politika prejemkov), ki je skladna z zahtevami 294.a člena ZGD-1 in upošteva relevantna Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. Nadzorni svet je Politiko prejemkov sprejel 10. 5. 2023.

Glasovanje o politiki prejemkov je posvetovalne narave, vendar lahko družba članom organov vodenja in nadzora določi prejemke le v skladu s politiko prejemkov, ki je bila predložena v glasovanje za odobritev na skupščini.

Politika prejemkov se po glasovanju na skupščini nemudoma javno objavi na spletnih straneh družbe, in sicer skupaj z datumom in izidom glasovanja na skupščini. Politika prejemkov mora na spletnih straneh družbe ostati brezplačno in javno dostopna vsaj toliko časa, dokler se uporablja, najmanj pa deset let.

Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.

Priloga:

  • Politika prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije

Skladno z 294.a členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) družba Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana, sprejema naslednji interni akt družbe

POLITIKA PREJEMKOV ORGANA VODENJA V DRUŽBI TELEKOM SLOVENIJE, D.D., IN ORGANOV VODENJA V ODVISNIH DRUŽBAH V SKUPINI TELEKOM SLOVENIJE

I. SPLOŠNO O POLITIKI PREJEMKOV ORGANOV VODENJA

Politika prejemkov organa vodenja družbe Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: »Družba«), katere delnice so uvrščene na organizirani trg vrednostnih papirjev, vsebuje načela in pravila, ki se jih upošteva pri urejanju prejemkov organa vodenja v Družbi. Družba je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Skupina), zato se v tej politiki prejemkov organov vodenja ureja tudi okvir (usmeritve) glede nagrajevanja organov vodenja v odvisnih družbah Skupine.

Družba je politiko prejemkov organa vodenja Družbe oblikovala na podlagi in v skladu z 294.a členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: »ZGD-1«) ter ob upoštevanju Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, d.d. Ker je Družba v večinski lasti države, prav tako pa so v večinski lasti države odvisne družbe Skupine, nekatere tudi s sedežem v Republiki Sloveniji, so bile pri oblikovanju te politike prejemkov upoštevane tudi določbe Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti v Republiki Sloveniji in samoupravnih lokalnih skupnostih (Uradni list RS, št. 21/10 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: »ZPPOGD«) ter Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 34/10 in 52/11, v nadaljevanju: »Uredba«).

Družba soglasja Vlade Republike Slovenije za odstop od okvirjev ZPPOGD po določbi 90. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22; v nadaljevanju: »ZSDH-1«) ni iskala, saj je organ nadzora ocenil, da okvirji ZPPOGD za Družbo niso omejujoči do te mere, da bi to pomembno povečevalo kadrovska tveganja.

Politiko prejemkov organa vodenja v Družbi je s sklepom sprejel organ nadzora in bo pričela veljati s predložitvijo skupščini Družbe po zaključku glasovanja o tej točki dnevnega reda na skupščini. Politiko prejemkov organa vodenja v Družbi bo Družba predložila skupščini v glasovanje ob vsaki pomembni spremembi, v vsakem primeru pa vsake štiri leta ter na naslednjo sejo skupščine, če je skupščina ne bo odobrila.

V odvisnih družbah pristojni organ sprejme politiko prejemkov organov vodenja v skladu z okvirom oziroma usmeritvami iz te politike prejemkov organov vodenja, ki jih je oblikoval organ vodenja Družbe, upoštevaje pravnoorganizacijsko obliko posamezne odvisne družbe.

Ustreznost politike prejemkov organa vodenja Družbe bo organ nadzora letno preveril, v delu, ki se nanaša na usmeritve za odvisne družbe Skupine pa bo ustreznost preverjal organ vodenja Družbe.

Nadzorni svet Družbe v svojem aktu podrobneje opredeli posamezna vprašanja nagrajevanja organa vodenja Družbe, zlasti pa izbor meril za kratkoročno in dolgoročno uspešnost poslovanja, njihove ciljne vrednosti po posameznih letih, utežitev meril po pomembnosti, sistem ocenjevanja doseganja meril, način izračunavanja spremenljivega dela prejemka glede na dosežene ocene in druge potrebne vsebine (v nadaljevanju: »Akt nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave Družbe)«. Vsebino zadevnega akta ob upoštevanju vsakokratnega letnega poslovnega načrta in drugih aktov nadzorni svet ponovno pretehta ustrezno dopolni/spremeni.

II. UKREPI ZA IZOGIBANJE NASPROTJU INTERESOV IN NJEGOVEMU OBVLADOVANJU

Družba ima sprejet interni akt, ki ureja postopanje v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov in nasprotjem interesov. Družbo zavezujejo na področju nasprotja interesov ustrezna pravila ZSDH-1.

Član organa vodenja Družbe se mora v času opravljanja funkcije izogibati nasprotju interesov, kar pomeni, da v konkretni zadevi, v kateri ima zasebni interes, nasprotujoč interesu Družbe, ne sme postopati, ravnati, odločati ali vplivati.

Člani organa nadzora Družbe ne prejemajo prejemkov, ki bi bili odvisni od poslovanja Družbe ali družb iz Skupine, s čimer se preprečujejo nasprotja interesov organa nadzora z interesi družbe v zvezi z določanjem politike prejemkov organa vodenja.

III. CILJI IN NAČELA POLITIKE PREJEMKOV ORGANOV VODENJA

1. Cilji politike prejemkov

Cilji politike prejemkov so:

  • pridobivanje ustreznih strokovnjakov v organe vodenja ter določitev višine njihovih prejemkov, ki omogočajo kompetentno delo ter finančno vzdržnost;
  • motiviranje članov organov vodenja za odgovorno in aktivno delo ter izpolnjevanje zastavljenih ciljev, kar spodbuja poslovno strategijo, dolgoročen razvoj in vzdržnost družbe ter
  • preprečitev predčasnih odhodov strokovnih, motiviranih in uspešnih članov organov vodenja.

2. Načela politike prejemkov

Pri določanju celotnih prejemkov v politiki prejemkov organov vodenja se v zvezi z vsemi sestavinami upošteva načelo sorazmernosti, po katerem so celotni prejemki članov organov vodenja v ustreznem sorazmerju z nalogami posameznega člana in finančnim stanjem družbe.

Upoštevano je tudi načelo omejenosti celotnih prejemkov, saj je na podlagi politike prejemkov organa vodenja možno opredeliti zgornje meje za vse sestavine prejemkov.

Prav tako je upoštevano načelo povezanosti celotnega prejemka z dolgoročno uspešnostjo družbe, saj je pomembna sestavina prejemkov spremenljivi del prejemkov za dolgoročno uspešnost. Ob tem je upoštevano tudi načelo povezanosti sistema prejemkov organov vodenja družbe in skupine ter strategijo družbe in skupine.

Upoštevano je načelo ekonomičnosti, saj načela in pravila politike prejemkov organov vodenja dajejo ustrezno orodje za obvladovanje kadrovskih tveganj ter se daje podlago za upoštevanje prejemkov organov vodenja v konkurenčnih družbah.

3. Sestavine prejemkov in njihove funkcije

Pri določanju sestavin prejemkov v politiki prejemkov organa vodenja Družbe je organ nadzora upoštevaje v slovenskem poslovnem prostoru uveljavljeno strukturo prejemkov (na katero nakazujeta tudi ZGD-11 in ZPPOGD) izhajal iz funkcije posameznih sestavin prejemkov in vključil štiri priporočene sestavine. In sicer osnovni del prejemkov, ki predstavlja odmeno za prizadevanje pri opravljanju prevzete funkcije člana organa vodenja ter ga član organa vodenja prejme ne glede na dosežene rezultate; spremenljivi del prejemkov, katerega dodelitev je odvisna od uspešnosti poslovanja družbe in individualne uspešnosti posameznega člana organa vodenja glede na vnaprej postavljene cilje; druge pravice, ki se delijo na ugodnosti ter posebne denarne prejemke, ter odpravnine, ki jo član organa vodenja lahko v določenih primerih prejme namesto prejšnjih treh prejemkov v primeru predčasnega prenehanja funkcije člana organa vodenja.

4. Najvišji dovoljeni znesek osnovnega dela prejemka člana organa vodenja, ki omogoča organom nadzora pridobiti v organe vodenja vrhunske strokovnjake, motivirane za odgovorno in dejavno delo, hkrati pa preprečuje neutemeljeno visoka plačila članov organov vodenja glede na potrebe, uspešnost in finančno stanje družbe

Pri določanju zgornje dopustne meje osnovnega dela prejemka organa vodenja Družbe je organ nadzora izhajal iz zahtevnosti poslovanja Družbe ter pri tem upošteval njeno finančno stanje. Organ nadzora je izhajal iz sistema

1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21).

zahtevnosti poslovanja, kot ga je postavil SDH v Priporočilih in pričakovanjih SDH, kjer so opredeljeni dejavniki, po katerih se meri zahtevnost poslovanja družbe.

Finančno stanje Družbe in odvisnih družb Skupine je dobro. Družba dosega stabilen dobiček in takšne so tudi napovedi za prihodnje. Na sorazmernost prejemkov organov vodenja finančnemu stanju Družbe posredno kaže tudi razmerje prejemkov organa vodenja Družbe do povprečne plače v Družbi.

Družba bo v fazi sklepanja pogodb s člani organa vodenja upoštevala tudi prejemke v konkurenčnih družbah. Na ta način se zagotavlja, da bodo prejemki organa vodenja v Družbi običajni glede na primerljive družbe in bodo omogočali obvladovanje kadrovskega tveganja.

5. Najvišji dovoljeni znesek spremenljivega dela prejemka člana organa vodenja

Spremenljivi del prejemkov je omejen z najvišjim dovoljenim odstotkom glede na osnovni del prejemkov. Družba je pri določitvi tega razmerja upoštevala kadrovska tveganja v družbi, Priporočila in pričakovanja SDH ter določbe ZPPOGD.

6. Najvišje dovoljene odpravnine

Politika prejemkov na določljiv način določa najvišje dovoljene odpravnine ter pravila, kdaj so lahko izplačane.

IV. PRISPEVEK POLITIKE PREJEMKOV K SPODBUJANJU POSLOVNE STRATEGIJE, DOLGOROČNEMU RAZVOJU IN VZDRŽNOSTI DRUŽBE

Družba sprejme večletno poslovno strategijo, v kateri so opredeljeni strateški cilji družbe, ključni ukrepi (aktivnosti) in nosilci za izvedbo ukrepov. Sestavine prejemkov so v politiki prejemkov organa vodenja Družbe opredeljene na način, da politika prejemkov spodbuja k izpolnjevanju sprejete poslovne strategije. Ključna delitev sestavin prejemkov v politiki prejemkov organa vodenja Družbe je delitev na osnovni del prejemkov in spremenljivi del prejemkov. Osnovnemu delu prejemkov se ne pripisuje posebne spodbujevalne funkcije, saj izplačilo tega dela prejemkov ni odvisno od rezultatov poslovanja. Spodbujevalen učinek ima spremenljivi del prejemkov, katerega dodelitev je odvisna od vnaprej določenih meril, ki so v politiki prejemkov opredeljeni na način, da predstavljajo povezavo med uspešnostjo izpolnjevanja letnih poslovnih ciljev ter ciljev poslovne strategije na eni strani in prejemki na drugi strani. Na tak način člani organa vodenja prejmejo večji spremenljivi del prejemkov in s tem večji celotni prejemek, če je organ vodenja uspešen pri uresničevanju letnih ciljev ter ciljev sprejete poslovne strategije, ki je vsebinsko določena na način, da spodbuja dolgoročni razvoj družbe, dolgoročno uspešnost, trajnostno poslovanje in vzdržnost.

Spremenljivi del prejemkov je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz dela, ki spodbuja kratkoročno uspešnost poslovanja (merila so določena tako, da se meri uspeh v poslovnem letu), in dela, ki spodbuja dolgoročno uspešnost poslovanja (merila za dodelitev so določena tako, da spodbujajo k doseganju strateških ciljev za daljše obdobje, vsaj 3 leta). Oba dela prispevata, še toliko bolj pa del, ki spodbuja dolgoročno uspešnost poslovanja, k doseganju ciljev poslovne strategije, ki postavlja večletne cilje.

V. PREJEMKI ČLANOV ORGANA VODENJA

1. Predstavitev organov vodenja

Organ vodenja v Družbi predstavlja uprava, ki ima 5 članov, od katerih je eden predsednik uprave in eden podpredsednik uprave. Eden od članov uprave je imenovan s strani Sveta delavcev – delavski direktor. Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi posle v korist Družbe, in sicer v skladu z omejitvami iz statuta. Posamezni član uprave samostojno vodi posle družbe in sprejema odločitve v okviru dodeljenega poslovnega področja.

2. Osnovni del prejemkov

Stran 34 od 41 Osnovni del prejemkov organa vodenja se določi v pogodbi s članom organa vodenja v absolutnem denarno izraženem bruto mesečnem znesku. Član organa vodenja ga prejme kot odmeno za opravljanje prevzete funkcije člana organa vodenja in ga razen v zakonsko določenih primerih ni mogoče enostransko znižati, zadržati, preklicati

ali ukiniti. Osnovni del prejemkov vključuje vse dodatke v smislu zakona, ki ureja delovna razmerja, ne glede na to, v katerem aktu so določene pravice zaposlenih do dodatkov. Izplačuje se mesečno. V primeru, da se delo opravlja del meseca, se prejemek za tak mesec izplača v sorazmernem delu glede na število opravljenih delovnih dni.

Osnovni del prejemkov članov organov vodenja se v tej politiki prejemkov organa vodenja Družbe določi kot zgornja meja, ki jo je možno dogovoriti v pogodbi s članom organa vodenja. Zgornja možna meja osnovnega dela prejemkov se v tej politiki prejemkov določi upoštevaje merila zahtevnosti.

Skupna ocena meril zahtevnosti za Družbo glede na matriko iz Priporočil in pričakovanj SDH po presoji organa nadzora Družbe znaša 5, kar v skladu s Priporočili in pričakovanji SDH pomeni, da je v pogodbah s člani organa vodenja v Družbi možno dogovoriti osnovni del prejemkov v višini do mesečno 22.000 EUR (bruto) oziroma do 264.000 EUR letno (bruto). Zahtevnost poslovanja Družbe se preveri vsaj vsake štiri leta in po potrebi prilagodi skupno oceno meril.

Ne glede na predhodni odstavek pa se lahko osnovni del prejemkov za čas, ko so za Družbo zavezujoče določbe veljavnega ZPPOGD in Uredbe, določi le v razmerju s povprečno plačo, izplačano v družbah Skupine, zaradi česar lahko osnovni del prejemka predsednika uprave znaša največ 5-kratnik povprečne bruto plače zaposlenih v družbah v Skupini.

Organ nadzora je nadalje odločil, da osnovni del prejemka podpredsednika uprave ne sme presegati 95 % osnovnega dela prejemka predsednika uprave, osnovni del prejemka članov uprave pa ne sme presegati 90 % osnovnega dela prejemka predsednika uprave.

V pogodbah, ki se sklepajo s člani organa vodenja, se osnovni del prejemkov določi v okviru zgornje meje, kot je opredeljena v tej politiki prejemkov, upoštevajoč veljavni ZPPOGD. V katerem delu razpona do zgornje meje se določi osnovni del prejemka posameznega člana organa vodenja, je odvisno od nalog in odgovornosti konkretnega člana organa vodenja (npr. upošteva se, ali je predsednik oziroma podpredsednik, ali je član organa vodenja, upošteva se resorna delitev področij, če se zahtevnost resorjev razlikuje, ali gre za delavskega direktorja) ter od njegove individualne kvalitete (znanje, izkušnje, dolžino mandata v Družbi, reference, veščine), ob tem pa se ponovno opravi presoja običajnosti plačila glede na plačila v konkurenčnih družbah.

Prejemki zaposlenih niso neposredno vplivali na opredelitev najvišjega osnovnega dela prejemkov v skladu s Priporočili in pričakovanji SDH, vendar se je primerjava s povprečno plačo zaposlenih v Družbi opravila in gre za običajno razmerje.

3. Spremenljivi del prejemkov

Spremenljivi del prejemkov je tisti del prejemkov, ki se določi v odvisnosti od uspešnosti poslovanja Družbe in lahko tudi individualne uspešnosti posameznega člana organa vodenja.

Spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja Družbe znaša v poslovnem letu največ 30 % glede na v preteklem poslovnem letu izplačanega osnovnega dela prejemkov člana organa vodenja in je odvisen od izpolnjevanja meril uspešnosti poslovanja. Od tega je največ 50 % spremenljivega dela prejemkov možno dodeliti zaradi doseganja kratkoročne uspešnosti poslovanja (za obdobje poslovnega leta) ter najmanj 50 % za doseganje dolgoročne uspešnosti poslovanja (za obdobje vsaj 3 poslovnih let).

Upravičenost do spremenljivega dela prejemka se bo ocenjevala na podlagi meril uspešnosti poslovanja, ki se delijo na finančna merila in nefinančna merila. Nadalje se merila delijo na tista, ki so namenjena merjenju kratkoročne uspešnosti (kratkoročna merila), in tista, ki so namenjena merjenju oziroma prispevku k doseganju strateških oziroma dolgoročnih ciljev (dolgoročna merila).

V aktu o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave organ nadzora vsako leto do konca meseca marca konkretizira merila in jih uteži tako, da bodo izbrana merila organ vodenja v tem večji meri usmerjala k doseganju poslovnih ciljev in dolgoročnega uspeha, upoštevaje vsakokrat veljavno strategijo. Postavljeni cilji pri posameznih merilih bodo temeljili na sprejetem letnem gospodarskem načrtu, sprejeti strategiji poslovanja oziroma srednjeročnem gospodarskem načrtu ter ciljem in pričakovanjem, kot so določeni v vsakokratnem letnem načrtu upravljanja, ki ga pripravi SDH, d.d.

Organ nadzora pri določitvi meril praviloma upošteva naslednje skupine meril:

Finančna merila:

Skupina meril Izhodiščni
prispevek
k
skupni
oceni na podlagi finančnih meril
Merila, vezana na obseg poslovanja (npr. čisti prihodki iz
prodaje ipd.)
20 %
Merila, vezana na sposobnost ustvarjanja denarnih tokov
(npr. EBITDA ipd.)
40 %
Merila finančne trdnosti in investicijskega potenciala (npr.
neto finančni dolg / EBITDA ipd.)
25 %
Merila sposobnosti ustvarjanja dodane vrednosti (npr. DV /
zaposlenega ipd.)
15 %

Z zgoraj izbranimi finančnimi merili se zasleduje finančne cilje, ki uravnoteženo spodbujajo rast obsega poslovanja, sposobnost ustvarjanja denarnih tokov, finančno trdnost in investicijski potencial ter ustvarjanje dodane vrednosti.

Finančna merila skupaj prispevajo 50 % celotnega spremenljivega dela prejemkov. Dejanski prispevek posamezne skupine meril od prikazanega izhodiščnega ne sme odstopati za več kot 5 odstotnih točk navzgor ali navzdol.

Merila, ki merijo dolgoročne oziroma strateške cilje oziroma prispevajo k njihovemu uresničevanju, morajo prispevati najmanj 50 % k skupni oceni na podlagi finančnih meril.

Nefinančna merila:

Skupina meril Izhodiščni
prispevek
k
skupni
oceni na podlagi nefinančnih meril
Merila tržnega položaja (npr. gibanje tržnega deleža, stanje
uporabnikov, NPS ipd.)
30 %
Razvojna merila (npr. lansiranje novih proizvodov/storitev,
izvedba razvojnih projektov, izvedba investicije ipd.)
25 %
učinkovitosti
Merila
organizacijske
(npr.
organizacijski
ukrepi, uvajanje novih sistemov, izvajanje pomembnih
projektov ipd.)
15 %
Merila okoljske odgovornosti (npr. ogljični odtis ipd.) 10 %
Merila družbene odgovornosti (npr. razvoj in izobraževanje
zaposlenih, zagotavljanje raznolikosti ipd.)
10 %
Merila upravljavske odgovornosti (npr. aktivnosti na področju
skladnosti in integritete, kakovost komuniciranja z deležniki
ipd.)
10 %

Z zgoraj izbranimi nefinančnimi merili se zasleduje poslovne cilje na področju tržnega položaja, razvoja, organizacijske učinkovitosti ter okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti.

Nefinančna merila skupaj prispevajo 50 % celotnega spremenljivega dela prejemkov.

Dejanski prispevek posamezne skupine meril od prikazanega izhodiščnega ne sme odstopati za več kot 5 odstotnih točk navzgor ali navzdol.

Merila, ki merijo dolgoročne oziroma strateške cilje oziroma prispevajo k njihovemu uresničevanju, morajo prispevati najmanj 50 % k skupni oceni na podlagi nefinančnih meril.

Ob konkretizaciji meril se v aktu nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave lahko določi spodnjo mejo uspeha pri doseganju ciljev, da bi lahko prišlo do dodelitve spremenljivega dela prejemkov. Akt nadzornega sveta lahko določi, da je izpolnjevanje posameznih meril predpogoj za upravičenost do spremenljivega dela prejemkov ne glede na izpolnjevanje ostalih meril. Celoten spremenljivi del prejemkov članu organa vodenja pripada le ob doseganju ali preseganju ciljev. Vmesne dosežene vrednosti ciljev vplivajo na

ustrezno nižjo dodelitev spremenljivega dela prejemkov. V okviru diskrecije nadzornega sveta je, ali in kako preseganje enega ali več ciljev delno kompenzira nižje doseganje enega ali več drugih ciljev.

Vsa merila se merijo na ravni skupine razen, če pri posameznem merilu v Aktu nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave Družbe ni izrecno določeno drugače.

Izjemne spremenjene okoliščine

Nadzorni svet lahko iz utemeljenih razlogov v aktu nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave med letom zaradi izjemnih spremenjenih okoliščin z veljavnostjo za poslovno leto, ki je predmet odločanja, ustrezno prilagodi merila oziroma njihove ciljne vrednosti, upoštevaje tržno, premoženjsko, finančno in drugo relevantno stanje. Glavna kriterija za presojo sta, da spremembo ciljev terjajo dolgoročni interesi Družbe (dolgoročni uspeh) ter vzdržnost poslovanja Družbe. Utemeljeni razlogi so zlasti okoliščine, ki jih objektivno ni bilo mogoče predvideti ob poslovnem načrtovanju, ki jih opravičljivo ni bilo mogoče vnaprej vključiti v sistem obvladovanja tveganj in opravičljivo ni bilo mogoče ali ni bilo smotrno sprejeti učinkovitih ukrepov za zniževanje stopnje tveganja. To možnost, ki je v diskreciji organa nadzora, se ustrezno uredi tudi v pogodbi, ki se sklepa s člani organov vodenja. Organ nadzora mora svojo odločitev ustrezno utemeljiti.

Prosta presoja organa nadzora

Organ nadzora se lahko glede na rezultate poslovanja, finančnega stanja in druge okoliščine pri posameznemu članu organa vodenja odloči tudi za izplačilo višjega ali nižjega spremenljivega dela prejemka, kot je bil izračunan na podlagi vnaprej določenih objektivnih meril iz te politike prejemkov in veljavnega akta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave, če ocenjuje, da za to obstajajo pomembni utemeljeni razlogi, pri čemer odstopanja ne smejo biti bistvena glede na oceno uspeha, ki jo kaže vnaprej objektivno postavljen sistem meril. Odstopanja so bistvena, če presegajo 50 % spremenljivega dela prejemkov glede na objektivno merjenje po vnaprej postavljenih merilih in ciljnih vrednostih. Za tak ukrep se odloči, če postavljen sistem meril in ciljev pomembneje ne odraža doseženega rezultata poslovanja na koncu relevantnega obdobja ali prispevek posameznega člana organa vodenja k njihovemu doseganju ali če se finančno stanje pomembno spremeni. Pri tem organ nadzora upošteva skupni uspeh organa vodenja in/ali uspeh posameznega člana organa vodenja in naslednje okoliščine:

  • uspešno uvajanje pomembnih iniciativ in ukrepov z namenom uresničevanja strategije poslovanja,
  • doseganje strateških ciljev,
  • uresničitev ključnih projektov,
  • uresničevanje najpomembnejših ciljev trajnostnega poslovanja,
  • preseganje rezultatov konkurence ter
  • vpliv izrednih dogodkov.

Sklep, s katerim se organ nadzora odloči za izplačilo višjega ali nižjega spremenljivega dela prejemkov v skladu z diskrecijo, mora biti obrazložen in sprejet v skladu z načelom skrbnosti, vestnosti in poštenja, pri čemer se v pogodbi s posameznim članom organa vodenja določi, da diskrecijska odločitev organa nadzora ne more biti predmet spora. V vsakem primeru veljajo omejitve iz ostalih delov te politike prejemkov organov vodenja.

Odlog izplačila spremenljivega dela prejemka

Izplačilo 50 odstotkov spremenljivega dela prejemka, dodeljenega članu organa vodenja za posamezno poslovno leto, se odloži za dve leti (obdobje odloga). Če je bil član organa vodenja v funkciji manj kot dve leti, mu odloženi del izplačila spremenljivega dela prejemka ne pripada.

Način ocenjevanja izpolnjevanja ciljev iz meril za določanje spremenljivega dela prejemkov

Določanje upravičenega spremenljivega dela prejemkov na podlagi doseganja meril uspešnosti poslovanja se za člane organov vodenja Družbe opravi letno na podlagi revidiranega letnega poročila in ostalega gradiva, iz katerega je razvidno doseganje ciljev. Praviloma Kadrovska komisija in Nadzorni svet spremenljivi del prejemkov oceni in določi najkasneje v roku 2 mesecev po objavi revidiranega letnega poročila Družbe.

Vračilo spremenljivega dela prejemka (CLAW-BACK)

Družba lahko od članov organov vodenja zahteva vrnitev že izplačanega spremenljivega dela prejemkov ali njegov sorazmerni del ter da se dodeljeni, a še ne izplačani del spremenljivega dela prejemka v celoti ali sorazmerno ne izplača:

  • če se pravnomočno ugotovi ničnost letnega poročila, ničnostni razlogi pa se nanašajo na postavke ali dejstva, ki so bile podlaga za določanje spremenljivega dela, ali
  • na podlagi poročila posebnega revizorja, s katerim se ugotovi, da so bila napačno uporabljena merila za določitev spremenljivega dela prejemkov ali da pri tem odločilni računovodski, finančni in drugi kazalci niso bili pravilno ugotovljeni ali upoštevani.

Vrnitev že izplačanega spremenljivega dela prejemka je mogoče zahtevati v roku treh let od dneva izplačila prejemka ali dela prejemka. Vrnitev že izplačanega spremenljivega dela prejemka se praviloma izvrši najprej s pobotom dodeljenih, vendar neizplačanih delov spremenljivega dela prejemka, pri čemer se možnost pobota dogovori tudi v pogodbi o zaposlitvi oziroma v civilnopravni pogodbi.

Delnice, delniške opcije in udeležba na dobičku

Družba nima sprejetega programa nagrajevanja z delnicami oziroma delniškimi opcijami, prav tako ne izvaja nagrajevanja organov vodenja v obliki udeležbe na dobičku.

4. Druge pravice

Druge pravice obsegajo ugodnosti in posebne denarne prejemke.

Ugodnosti so pravice uporabe stvari v lasti Družbe tudi za zasebne namene ter izplačila Družbe (tretjim osebam), od katerih ima praviloma tudi član organa vodenja določeno osebno nedenarno korist. Ne glede na definicijo iz prejšnjega stavka se za ugodnost štejejo tudi pravica do povračila stroškov članarin v stanovskih organizacijah, ki so povezane z opravljanjem funkcije člana organa vodenja, ter druge nedenarne pravice, ki ne ustrezajo definiciji ugodnosti, vendar je v poslovni praksi običajno, da o pravici koriščenja odloča organ nadzora v fazi sklepanja pogodbe s člani organa vodenja.

Posebni denarni prejemki so regres za letni dopust, odpravnina ob upokojitvi, povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije, nadomestilo plače za različne odsotnosti, ki jih plačuje družba (npr. zaradi bolezni, koriščenja dopusta, izobraževanja), posebni denarni prejemki, ki so v pogodbo povzeti iz ali določeni na način sklicevanja na kolektivno pogodbo ali na splošni interni akt delodajalca, ter vsi drugi denarni prejemki, ki po svoji naravi (podlagi) ne spadajo oziroma jih ni mogoče kot take opredeliti v nobenega od naslednjih plačil: osnovni del prejemkov, spremenljivi del prejemkov, odpravnina in ugodnosti.

4.1 Ugodnosti

Člani organa vodenja Družbe imajo lahko v pogodbah o zaposlitvi določene zlasti naslednje ugodnosti in največ v naslednjem obsegu:

  • pravica do uporabe mobilnega telefona tudi v zasebne namene, vključno s pravico do plačila naročnine oziroma stroška porabe klica oziroma prenos podatkov in do uporabe fiksnega priključka na naslovu prebivališča tudi za zasebne namene;
  • pravica do uporabe prenosnega računalnika in/ali tablice tudi v zasebne namene;
  • pravica do uporabe službenega vozila tudi v zasebne namene v višini maloprodajne cene vozila z DDV do 70.000 EUR oziroma do 90.000 EUR, kolikor gre za okolju prijaznejše osebno vozilo. Do zamenjave službenega vozila, ki se uporablja tudi v zasebne namene, naj ne pride prej kot v treh letih ali dokler ni prevoženih vsaj 150.000 kilometrov, pred tem pa le v posebej upravičenih primerih ter ob soglasju organa nadzora. V primeru nabave avtomobila na podlagi leasing pogodbe se zgornje zneskovne omejitve nanašajo na nabavno vrednost avtomobila v trenutku sklenitve pogodbe;
  • pravica do povračila vseh stroškov v zvezi z dopolnjenim izobraževanjem in usposabljanjem, ki je v povezavi z bolj učinkovitim opravljanjem funkcije, do 15.000 EUR letno, s tem da ima pravico do nadomestila plače zaradi odsotnosti iz tega naslova, če odsotnost traja do vključno 10 dni letno. Pri presoji organ nadzora upošteva značilnosti trga oziroma same dejavnosti, v kateri Družba oziroma Skupina deluje. V primeru utemeljenih poslovnih razlogov se lahko dodeli pravica v višjem znesku oziroma večjem številu dni, o čemer na predlog organa vodenja v konkretnih primerih odloča organ nadzora s sklepom;

  • pravica do preventivnega managerskega zdravstvenega pregleda, in sicer na vsako leto, pri čemer vrednost posameznega pregleda ne sme presegati 1.500 EUR;
  • pravica do plačila premij za zavarovanja: kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje in dodatno zdravstveno zavarovanje. Celotna vrednost vseh premij letno ne sme presegati 50 % mesečnega bruto osnovnega dela prejemkov;
  • pravica do plačila premij za zavarovanje odgovornosti (D&O);
  • pravica do uporabe plačilne kartice za plačilo določenih stroškov (npr. stroški goriva za dodeljeno službeno vozilo, izobraževanje), vključno z reprezentanco, v skladu s poslovno finančnim načrtom in ob zagotavljanju sledljivosti porabe;
  • pravica do uporabe oziroma stroškov za reprezentanco v skladu s poslovno finančnim načrtom in ob zagotavljanju sledljivosti uporabe;
  • pravica do povračila stroškov članarin v stanovskih organizacijah, ki so povezane z opravljanjem funkcije organa vodenja, največ v višini do 2.000 EUR letno. Pri presoji organ nadzora upošteva značilnosti trga oziroma same dejavnosti, v katerih Družba oziroma Skupina deluje ter poslovne običaje, vezane na to področje sodelovanja. V primeru utemeljenih poslovnih razlogov se lahko dodeli tudi pravica v višjem znesku, o čemer na predlog organa vodenja v konkretnih primerih odloča organ nadzora s sklepom.

Ta pravila se uporablja za primere, ki se nanašajo na pogodbe o zaposlitvi ter za civilne pogodbe, in sicer pod predpostavko najmanj 40 ur trajajočega tedenskega delovnika. Če je v pogodbi določen krajši tedenski delovnik od navedenega, se to upošteva pri presoji vključitve primernih drugih pravic, torej tako glede same pravice, kot pri pravilih omejitve (npr. najvišje dovoljeni znesek pri posamezni pravici).

4.2 Posebni denarni prejemki, ki jih ureja ZDR-1

Člani organa vodenja Družbe so upravičeni tudi do naslednjih prejemkov:

  • regres za letni dopust: pod pogoji in v višini, ki velja za ostale zaposlene v Družbi;
  • jubilejna nagrada: pod pogoji in v višini, ki velja za ostale zaposlene v Družbi;
  • odpravnina ob upokojitvi: pod pogoji in v višini ZDR-1;
  • pravica do povračila stroškov, potrebnih za oziroma v zvezi z opravljanjem funkcije: pod pogoji in v višini kot velja za ostale zaposlene v Družbi (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, dnevnice za službena potovanja, povračilo stroškov prenočevanja, ipd.);
  • nagrada za poslovno uspešnost v skladu s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, pod pogojem, da se ta izplača vsem zaposlenim v Družbi in se na ta način doseže ugodnejši davčni režim zadevne nagrade za vse zaposlene v Družbi; članom organov vodenja se nagrada za poslovno uspešnost všteva v najvišje dovoljeni spremenljivi del prejemka za zadevno leto;
  • pravica do nadomestila plače: pod pogoji in višini kot velja za ostale zaposlene v Družbi;
  • pravica do nadomestila za ločeno življenje: v primerih in v višini, ki velja za ostale zaposlene v Družbi.

5. Odpravnine zaradi predčasnega prenehanja mandata

Odpravnina zaradi predčasnega prenehanja mandata članom organov vodenja ne pripada v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe. Odpravnina članom organov vodenja v nobenem primeru ne pripadajo tudi v primeru rednega poteka mandata in v primeru, ko člani organa vodenja sami podajo odpoved. Odpravnina članom organov vodenja pripada v primeru odpoklica iz ekonomsko-poslovnih razlogov in v primeru sporazumnega prenehanja funkcije, če ne obstajajo krivdni razlogi za odpoklic, kar je podrobneje določeno v nadaljevanju.

Najvišji znesek odpravnine znaša v primeru odpoklica iz ekonomsko-poslovnih razlogov šest mesečni bruto osnovni del prejemkov, kot so določeni v pogodbi s članom organov vodenja. Znesek odpravnine v nobenem primeru ne sme presegati skupnega zneska bruto osnovnega dela prejemkov, ki bi šli članu organa vodenja do konca mandata po pogodbi, če bi mandat redno končal. V primeru predčasnega prenehanja funkcije člana organa vodenja, ki je funkcijo opravljal manj kot leto dni, lahko znaša najvišji znesek odpravnine tri mesečni bruto osnovni del prejemkov, kot so določeni v pogodbi s članom organov vodenja.

Članu organa vodenja, ki se po predčasnem prenehanju pogodbe člana organa vodenja zaposli v Družbi odpravnina ne pripada. Če se zaposli v njeni odvisni ali drugi povezani družbi, lahko pripada odpravnina največ v višini razlike med zneskom bruto osnovnega dela prejemkov po prejšnji pogodbi in zneskom bruto osnovne plače po novi pogodbi v ustreznem mnogokratniku, kar pomeni, da se razlika aplicira na tisto število mesecev prejemanja plače na novem delovnem mestu, do kolikor mesečne odpravnine bi bil glede na zgornja pravila te politike prejemkov upravičen.

Če ne obstajajo krivdni razlogi za odpoklic člana organa vodenja, se lahko sklene sporazum o predčasnem prenehanju mandata na pobudo ene ali druge stranke in če je to v interesu obeh strank. Za tako ravnanje bo šlo zlasti v primerih, ko po utemeljeni presoji organa nadzora član organa vodenja pri vodenju poslov ne dosega optimalnih rezultatov, nima najboljšega pogleda na razvoj družbe, nima optimalnih organizacijskih sposobnosti, ni posebnega zaupanja med članom organa vodenja in nadzornim svetom ali enostavno nima srečne roke v okviru proste podjetniške presoje, ter zato nadzorni svet oceni, da bi bilo možno najti nekoga, ki bo vodil posle bolje od člana organa vodenja, s katerim se naj sklene sporazumno predčasno prenehanje mandata. Pričakovane koristi morajo biti za Družbo višje od višine odpravnine in morebitnih drugih izdatkov, ki jih je treba izplačati ob sklenitvi sporazuma. V takem primeru se za določitev višine odpravnine v sporazumu smiselno uporabljajo priporočila, ki veljajo za odpoklic iz ekonomsko-poslovnih razlogov.

6. Drugi elementi pogodb o zaposlitvi

6.1 Konkurenčna klavzula

Pogodbe s člani organov vodenja naj urejajo konkurenčno prepoved tudi za čas po prenehanju funkcije člana organa vodenja. Konkurenčna prepoved v primeru odpoklica s strani Družbe ne sme biti daljša od šestih mesecev, v ostalih primerih se v pogodbi določi v trajanju ne manj kot šest mesecev in ne dlje od dveh let. Članu organa vodenja med uporabo konkurenčne prepovedi pripada mesečno nadomestilo največ v višini 75 % od njegovega mesečnega osnovnega dela prejemkov.

Ne glede na to, ali je konkurenčna prepoved v pogodbi dogovorjena, se organ nadzora odpove uveljavljanju prepovedi konkurence za čas po prenehanju mandata, če upoštevaje vse znane okoliščine ne obstaja realna grožnja interesu družbe zaradi neuveljavljanja prepovedi konkurence za posameznega člana organa vodenja.

6.2 Dvojni ali večkratni mandati

V primeru dvojnih ali večkratnih funkcij znotraj Skupine so takšne funkcije, ki jih morebiti opravljajo člani organa vodenja Družbe, plačane, pri čemer so plačila ustrezno prilagojena za porabljen čas, naloge in odgovornosti, ki so že v celoti ali deloma zajete v nalogah in odgovornostih na podlagi funkcije člana organa vodenja ali kake druge njegove plačane funkcije.

K opravljanju vsake takšne dodatne funkcije in višini prejemkov zanjo mora nadzorni svet Družbe izdati predhodno soglasje, po potrebi pa višino takšnih prejemkov smiselno upošteva tudi pri določanju prejemkov takšne osebe v funkciji člana uprave Družbe.

7. Ureditev prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah skupine

Družba v svoji vlogi obvladujoče družbe Skupine v tej politiki prejemkov določa smernice za oblikovanje politik prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah in za sklepanje pogodb s člani organov vodenja v odvisnih družbah Skupine. Organ vodenja obvladujoče Družbe poskrbi za sprejem ustreznih politik prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah. Organ vodenja obvladujoče Družbe letno preverja spoštovanje teh smernic in politik prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah.

7.1 Osnovni del prejemkov

Osnovni del prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah Skupine se določi ob upoštevanju dejavnikov zahtevnosti iz Priporočil in pričakovanj SDH. Osnovni del prejemkov organov vodenja odvisnih družb iz Skupine glede na dejavnike zahtevnosti iz prejšnjega stavka ne sme presegati 70 % zgornje dopustne meje osnovnega dela prejemkov organa vodenja obvladujoče Družbe.

Za organe vodenja odvisnih družb, s sedežem izven Republike Slovenije, se lahko določi odstotek izven okvirov določenih v prejšnjem odstavku, upoštevajoč kompleksnost ter zahtevnost poslovanja posamezne odvisne družbe, ki pa ne sme presegati 75 % zgornje dopustne meje osnovnega dela prejemkov organa vodenja obvladujoče Družbe.

Glede na navedeno znaša ob sprejemu politike najvišje dovoljeni osnovni del prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah Skupine:

  • do 16.500 EUR bruto mesečno v odvisni družbi IPKO Telecommunications LLC;
  • do 12.000 EUR bruto mesečno v odvisnih družbah GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o.; AVTENTA, napredne poslovne rešitve, d.o.o. ter TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o.,
  • do 8.000 EUR bruto mesečno v odvisnih družbah TSinpo, storitveno in invalidsko podjetje, d.o.o. ter SOLINE Pridelava soli d.o.o.

Ureditev je v okviru določb ZPPOGD.

7.2 Spremenljivi del prejemkov

Spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja odvisnih družb Skupine ne sme presegati 30 % letne bruto vrednosti osnovnih delov prejemkov članov organov vodenja. Struktura meril in način ocenjevanja uspešnosti se smiselno določi na podlagi enakih izhodišč, kot je s to politiko določeno za Družbo.

Ureditev je v okviru določb ZPPOGD.

7.3 Druge pravice

Članom organov vodenja odvisnih družb se lahko v pogodbah o zaposlitvi smiselno določi enake pravice, kot članom organov vodenja Družbe, z naslednjimi dodatnimi omejitvami:

  • maloprodajna cena vozila z DDV ob pridobitvi (nakup, najem) ne presega 40.000 EUR oziroma 50.000 EUR, kolikor gre za okolju prijaznejše osebno vozilo;
  • pravica do uporabe mobilnega telefona tudi v zasebne namene, vključno s pravico do plačila naročnine oziroma stroška porabe klica oziroma prenos podatkov s porabo do 150 EUR na mesec;
  • pravica do preventivnega managerskega zdravstvenega pregleda, in sicer enkrat na dve leti, pri čemer vrednost posameznega pregleda ne sme presegati 1.000 EUR.

Ureditev je v okviru določb ZPPOGD.

7.4 Odpravnine

Glede odpravnin za primer predčasnega prenehanja mandata se v odvisnih družbah Skupine uporabi ureditev iz politike prejemkov Družbe. Ureditev je v okviru določb ZPPOGD.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Za vsa vprašanja, ki jih predmetna politika prejemkov ne ureja, se uporabljajo določbe vsakokratne veljavne zakonodaje in predpisov, ki urejajo prejemke članov organov vodenja družbe.

Politika prejemkov prične veljati po zaključku glasovanja o točki dnevnega reda skupščine Družbe o posvetovalnem glasovanju o politiki prejemkov. Z dnem veljave te politike prejemkov preneha veljati Politika prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., z dne 11.5.2022.

Politika prejemkov se objavi na spletnih straneh družbe.

Politika prejemkov je objavljena v slovenskem in angleškem jeziku.

Predsednik nadzornega sveta: mag. Žiga Debeljak, l.r.

Talk to a Data Expert

Have a question? We'll get back to you promptly.