Annual Report • May 12, 2023
Annual Report
Open in ViewerOpens in native device viewer

V Ljubljani, 11. 5. 2023

Gradivo k 2. točki dnevnega reda:
Uprava družbe predlaga skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji
2.1. Za predsednika skupščine se izvoli odvetnik Stojan Zdolšek, za preštevalca glasov se določi predstavnika podjetja Ixtlan Forum d.o.o. Skupščina se seznani, da je na seji skupščine prisoten notar Bojan Podgoršek.
Na skupščini je potrebno izvoliti delovna telesa, to je predsednika skupščine, ki vodi skupščino, in preštevalca glasov za izvedbo glasovanja. Na skupščini mora biti prisoten notar, ki v skladu z zakonom zapiše sklepe skupščine v obliki notarskega zapisnika.
Predsednik uprave: Boštjan Košak, l.r.

Gradivo k 3. točki dnevnega reda:
Skupščina se seznani z letnim poročilom za leto 2022 in s poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2022.
V skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 60/06 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) je nadzorni svet dolžan preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju je predložila uprava. O ugotovitvah preveritve nadzorni svet sestavi pisno poročilo za skupščino, v katerem pojasni, kako in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med poslovnim letom. V svojem poročilu mora nadzorni svet zavzeti stališče tudi do revizorjevega poročila, ki je priloženo letnemu poročilu. Na koncu poročila mora nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakršnekoli pripombe in ali letno poročilo potrjuje.
Nadzorni svet je Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022 temeljito preveril v zakonitem roku. Nadzorni svet za poslovno leto 2022 ugotavlja, da je Skupina Telekom Slovenije poslovala skladno z zastavljenimi cilji.
Nadzorni svet se je seznanil in obravnaval tudi revizijsko poročilo, v katerem revizijska družba PRICEWATERHOUSECOOPERS podjetje za revizijo in druge finančno računovodske storitve, d.o.o. (v nadaljevanju: PricewaterhouseCoopers d.o.o.), ugotavlja, da računovodski izkazi, ki so del letnega poročila, resnično in pošteno predstavljajo finančno stanje družbe in skupine, njun poslovni in finančni izid ter gibanje kapitala. Nadzorni svet na revizorjevo poročilo ni imel pripomb, prav tako ni imel pripomb oziroma zadržkov, ki bi onemogočili sprejem odločitve o potrditvi letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila.
Na podlagi določil 282. člena ZGD-1 nadzorni svet potrjuje Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022 s pripadajočim revizijskim poročilom za leto 2022. Poročilo nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2022 je v prilogi predmetne točke tega gradiva.
Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.
Prilogi:

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v letu 2022 v okviru svojih pristojnosti zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Redno se je sestajal in obravnaval različne vidike poslovanja ter spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta, na podlagi ugotovitev, predlogov in skrbne presoje komisij pa je nadzorni svet sprejemal odločitve ter po sejah obveščal deležnike. Nadzorni svet se je v letu 2022 sestal na 16 rednih in eni izredni seji, pet sej je opravil dopisno.
Nadzorni svet ima devet članov – šest je predstavnikov kapitala, trije so predstavniki zaposlenih. Pri izbiri kandidatov za člane nadzornega sveta se poleg ustrezne usposobljenosti, ugleda in integritete upošteva tudi raznolikost glede znanja, veščin, izkušenj in drugih osebnih okoliščin kandidatov (spol, starost, izobrazba ipd.).
Sestava nadzornega sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju, kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.
Nadzorni svet svoje delo opravlja skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi predpisi, statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorno funkcijo opravlja s polno odgovornostjo in pri svojem odločanju deluje neodvisno. Pri tem zagotavlja odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Vsi člani nadzornega sveta so skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb podali izjave o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti, ki so objavljene na spletnih straneh Telekoma Slovenije. V poslovnem letu 2022 noben član nadzornega sveta ni naznanil nastopa dejstev, ki bi lahko vplivala na njegovo neodvisnost.
Nadzorni svet je obravnaval različne vidike poslovanja družbe in družb v skupini ter spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi predlogov ter presoje komisij je nadzorni svet sprejel ustrezne odločitve.
V okviru svojih pristojnosti je nadzorni svet odgovorno odločal in v letu 2022 med drugim:
Pri nadzorovanju vodenja poslov Telekoma Slovenije in odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije se je nadzorni svet v letu 2022 redno seznanjal:
Nadzorni svet je v aprilu 2022 delno posodobil besedilo Poslovnika o delu nadzornega sveta. Spomladi 2022 je pristopil k vrednotenju svojega dela, ki ga je izvajal interno po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije. Morebitni predlogi izboljšav niso bili podani.
Nadzorni svet je imel do konca novembra štiri stalne komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za strategijo ter komisijo za trženje in tehnologijo. Nato je svoje komisije oblikoval na novo in imenoval tri stalne

komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo in komisijo za razvoj poslovanja. Komisije so obravnavale vsebine posameznih strokovnih področij skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami. Komisije so obravnavale teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovale pri pomembnih vprašanjih. S tem so pripomogle k boljšemu delu in večji učinkovitosti nadzornega sveta.
Sestava posameznih komisij nadzornega sveta in njihove pomembnejše naloge v letu 2022 so opisane v letnem poročilu.
Delo članov nadzornega sveta vključno z delom v komisijah je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovito opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej, se na obravnavane teme temeljito pripravili in dajali konstruktivne predloge.
Na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij uprave družbe je nadzorni svet kompetentno sprejemal odločitve v skladu s poslovnikom, z akti družbe in zakonskimi pooblastili. Delo nadzornega sveta so vsebinsko podpirali predlogi komisij nadzornega sveta.
Na podlagi opisanega tekočega spremljanja ter nadziranja poslovanja in vodenja Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije v poslovnem letu 2022 ter na podlagi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022, ki ga je sestavila in predložila uprava, nadzorni svet ocenjuje, da letno poročilo in v njem vsebovana razkritja prikazujejo dejansko stanje ter položaj odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.
Nadzorni svet je obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 potrdil.
Uprava Telekoma Slovenije je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) takoj po sestavi in izdaji revizorjevega mnenja predložila Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2022. Revidiranje Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 je opravila revizijska družba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije. Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je obravnavala revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 ter ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost, in z drugo relevantno zakonodajo. Revizijska komisija na letno poročilo za leto 2022 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, naj v skladu z 282. členom ZGD-1 Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 potrdi.
Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije, podatkov in razkritij v letnem poročilu Nadzorni svet Telekoma Slovenije ocenjuje, da je revizor svoje delo opravil neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo premoženjski in finančni položaj Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije na 31. december 2022 ter njun poslovni izid in denarni tok za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022 nadzorni svet nima pripomb, ki bi ga kakorkoli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi.
Zato je Nadzorni svet Telekoma Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZGD-1 potrdil Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, t. j. pred iztekom enega meseca od dneva, ko mu je poslovodstvo družbe predložilo letno poročilo za leto 2022.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do Izjave o upravljanju družbe, ki je vključena v

poslovno poročilo Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2022, ter ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2022.
Predsednik nadzornega sveta: mag. Žiga Debeljak, l.r.

Gradivo k 4. točki dnevnega reda:
Uprava in nadzorni svet družbe predlagata skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji
Na podlagi 293. člena ZGD-1 skupščina odloča o uporabi bilančnega dobička na predlog organov vodenja ali nadzora. Pri odločanju o uporabi bilančnega dobička je vezana na sprejeto letno poročilo. Revidirano letno poročilo za leto 2022 je obravnaval in potrdil nadzorni svet družbe.
Uprava je skupaj z nadzornim svetom družbe pripravila predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2022. Skupščini delničarjev družbe, predlagata, da bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55 evrov, ostane nerazporejen, kar odstopa od uveljavljene dividendne politike v preteklosti.
Razlog za takšen predlog je koriščenje pomoči za blažitev visokih cen električne energije skladno z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. Takšno izplačilo bi torej družbi Telekom Slovenije, d.d., povzročilo obvezo vračila pomoči v trenutno ocenjeni višini 3,8 milijona evrov.
Glede na predlagano neizplačilo dividend v letu 2023 si bosta uprava in nadzorni svet prizadevala, da se ob upoštevanju poslovnih in finančnih okoliščin skupščini delničarjev v letu 2024 predlaga, da se celotni razpoložljivi bilančni dobiček leta 2022 izplača, kar bi predstavljajo dividendo v višini približno 6 evrov na delnico.
Na podlagi 294. člena ZGD-1 skupščina hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička odloča o razrešnici aktualnih članov uprave in nadzornega sveta. V skladu s priporočilom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa upravljanja družb s kapitalsko naložbo države se o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu odloča z ločenim sklepom za vsak organ.
Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.

Gradivo k 5. točki dnevnega reda:
Uprava in nadzorni svet družbe predlagata skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji
5.1. Skupščina se je seznanila in potrjuje Poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022.
Skupščina se seznani z informacijo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe ter članov organov vodenja treh največjih odvisnih družb družbe za leto 2022.
Skladno z 294.b členom ZGD-1 sta uprava in nadzorni svet družbe pripravila Poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022 (v nadaljevanju: Poročilo), ki vsebuje celovit pregled prejemkov, vključno z vsemi ugodnostmi v kakršnikoli obliki, ki jih je družba posameznemu članu organa vodenja in nadzora zagotovila ali dolgovala v zadnjem poslovnem letu. Poročilo je pregledal revizor, družba PricewaterhouseCoopers d.o.o., ki je izdal Poročilo neodvisnega revizorja o poslu dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Poročilom o prejemkih (v nadaljevanju: revizorjevo poročilo), iz katerega izhaja, da pri pregledu revizor ni opazil ničesar, zaradi česar bi bilo mogoče verjeti, da Poročilo ni popolno in da v vseh pomembnih pogledih ni v skladu z veljavnimi zahtevami iz podlag za pripravo. Poročilo je skupaj z revizorjevim poročilom v prilogi tega gradiva.
Družba je pripravila tudi jasno in razumljivo poročilo o prejemkih članov organov vodenja treh največjih odvisnih družb v letu 2022 (v nadaljevanju: poročilo o prejemkih), ki vsebuje celovit pregled prejemkov vključno z vsemi ugodnostmi v kakršnikoli obliki, ki jih je družba posameznemu članu organa vodenja zagotovila ali dolgovala v poslovnem letu 2022. Poročilo o prejemkih organov vodenja treh največjih odvisnih družb družbe v letu 2022 je v prilogi tega gradiva.
Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.
Prilogi:

Družba Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju tudi: družba), je predmetno Poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2022 (v nadaljevanju: Poročilo) pripravila skladno z določbo 294.b člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Poročilo vsebuje celovit pregled prejemkov, vključno z vsemi ugodnostmi, ki jih je družba posameznemu članu uprave in nadzornega sveta zagotovila ali dolgovala v poslovnem letu 2022.
Vsi prejemki, ki so bili članom uprave in nadzornega sveta izplačani v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 oziroma so jim bili v navedenem obdobju dolgovani, so skladni s Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: Politika prejemkov), ki jo je nadzorni svet družbe skladno z 294.a členom ZGD-1 sprejel 11. 5. 2022. Politika prejemkov je javno objavljena in dostopna na spletnih straneh družbe https://www.telekom.si/o-podjetju/skupscine-
delnicarjev/Politika%20prejemkov%20%C4%8Dlanov%20uprave%20in%20NS.pdf.
Skupščina delničarjev družbe na skupščini, ki je potekala junija 2022, ni sprejela posvetovalnega sklepa o Politiki prejemkov, zato bo v posvetovalno glasovanje na redni letni skupščini družbe v letu 2023 predložena prilagojena Politika prejemkov. Kljub navedenemu Politika prejemkov velja.
Pri določanju prejemkov članov uprave v letu 2022 je družba do sprejema nove Politike prejemkov sledila veljavni zakonodaji in pri tem upoštevala naslednje pravne podlage, načela oziroma pravila, ki so bila v vključena oziroma smiselno upoštevana tudi v Politiki prejemkov:

Pri določanju prejemkov članov uprave družba upošteva tudi priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Prejemke članov nadzornega sveta in njihovo višino določi skupščina družbe, in sicer skladno z veljavno zakonodajo ter upoštevaje vsakokrat veljavni Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljevanju: Kodeks), ki ga je marca 2021 sprejel Slovenski državni holding, d. d. Plačila članov nadzornega sveta so sestavljena iz plačila za opravljanje funkcije in sejnine, ki se izplačujejo mesečno. Plačila zunanjim članom komisij nadzorni svet določi s sklepom.
| Načrtovano 2022 | Doseženo 2022 | ||
|---|---|---|---|
| Poslovni prihodki | 660,6 mio evrov | 659,0 mio evrov | 100 |
| EBITDA | 211,2 mio evrov | 216,5 mio evrov | 102 |
| Čisti dobiček | 27,9 mio evrov | 37,5 mio evrov | 135 |
| Investicije | 203,1 mio evrov | 167,8 mio evrov* | 83 |
Skupina Telekom Slovenije (v nadaljevanju tudi: STS) je v letu 2022 ustvarila 659,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je na ravni načrtovanega. Na mobilnem segmentu končni trg sta višje prihodke ustvarila tako Telekom Slovenije kot IPKO. Prihodki na veleprodajnem trgu so na ravni skupine višji od načrtovanih tako iz naslova domače veleprodaje kot zaradi višjih prihodkov na področju mednarodnega govornega prometa.
EBITDA je višji od načrtovanega za 5,3 milijona evrov oz. za 2 % ,tudi zaradi sprejetih ukrepov stroškovne optimizacije na strani direktnih in indirektnih stroškov
Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je STS leto 2022 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,5 milijona evrov, kar je za 9,6 milijona evrov več kot je bilo načrtovano.
Investicije STS so v letu 2022 skupno znašale 167,8 milijona evrov, kar je za 17 % manj od načrtovanih. Investicije so bile nižje zaradi opravljene pomembne optimizacije na tem področju, ki pa je bila izvedena brez negativnih učinkov na poslovanje STS.
| Načrtovano 2021 Doseženo 2021 |
Indeks Doseženo/ Načrtovano |
||
|---|---|---|---|
| Poslovni prihodki | 653,0 mio evrov | 653,6 mio evrov | 100 |
| EBITDA | 210,6 mio evrov | 220,8 mio evrov | 105 |
| Čisti dobiček | 30,8 mio evrov | 37,9 mio evrov | 123 |
| Investicije | 203,7 mio evrov | 208,2 mio evrov* | 102 |
| Investicije brez nakupa frekvenc | 203,7 mio evrov | 156,1 mio evrov | 77 |
* Znesek za nakup frekvenc v višini 52,1 mio evrov ni bil vključen v načrtovane investicije za leto 2021.
STS je v letu 2021 ustvarila 653,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je več kot je bilo načrtovano. Na mobilnem segmentu končni trg so prihodki višji predvsem zaradi višjih prihodkov iz naslova prodaje mobilnega trgovskega blaga v Telekomu Slovenije ter višjih prihodkov družbe IPKO. IPKO z intenzivnimi tržnimi aktivnostmi pridobiva nove uporabnike, ob tem pa je družba dosegla višje prihodke tudi iz naslova večjega obiska diaspore. Prihodki na

veleprodajnem trgu so na ravni skupine višji od načrtovanih predvsem zaradi višjih prihodkov na področju mednarodnega govornega prometa in večjega obiska diaspore na kosovskem trgu.
OPEX je nižji od načrtovanega tudi zaradi sprejetih ukrepov stroškovne optimizacije tako na strani direktnih kot indirektnih stroškov.
Posledično je EBITDA višji od načrtovanega za 10,2 milijona evrov oz. za 5 %.
Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je STS leto 2021 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,9 milijona evrov, kar je za 7,1 milijona evrov več kot je bilo načrtovano.
Investicije STS so v letu 2021 skupno znašale 208,2 milijona evrov, navedeni znesek pa vključuje tudi znesek za nakup frekvenc v višini 52,1 milijona evrov, ki ni bil zneskovno planiran (znesek za nakup frekvenc je bil vključen v občutljivostno analizo). Brez zneska za nakup frekvenc bi investicije znašale 156,1 milijona evrov, kar je za 23 % manj od načrtovanih. Investicije so bile nižje zaradi opravljene pomembne optimizacije na tem področju, ki pa je bila izvedena brez negativnih učinkov na poslovanje STS.
STS je v letu 2021 uspelo povečati tako število mobilnih kot širokopasovnih priključkov, kar je dobro izhodišče tudi za poslovanje v letu 2022.
Načela trajnostnega poslovanja so sestavni del poslovnih procesov Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije, ustvarjanje trajnostne prihodnosti pa spada med ključne strateške usmeritve. Naši strateški cilji, bistveni trajnostni vidiki in teme so tesno povezani in odražajo naravnanost Skupine Telekom Slovenije k ustvarjanju trajnostne prihodnosti, ki združuje prednosti digitalnega in zelenega prehoda.
S svojo infrastrukturo, storitvami in najsodobnejšimi rešitvami podpiramo razvoj Slovenije v digitalno družbo. Z njimi povezujemo vse ključne deležnike. Odgovorno upravljamo ekonomsko-upravljavske, družbene in okoljske vplive ter vgrajujemo načela trajnosti v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine. Pri tem se ravnamo po najvišjih etičnih načelih.
Kot podpisniki listine Evropskega združenja telekomunikacijskih operaterjev (ETNO) smo zavezani k varovanju okolja in učinkoviti rabi energije, k družbeni in korporativni odgovornosti ter odgovornemu ravnanju z zaposlenimi in ranljivimi skupinami uporabnikov. Pri trajnostnih aktivnostih upoštevamo tudi cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals).
Z razumevanjem medsebojne soodvisnosti in prepletenosti v ospredje postavljamo ustvarjanje ravnotežja med gospodarstvom, pridobitno dejavnostjo, okoljem in civilno družbo.
Okoljske cilje tesno povezujemo z rednim poslovanjem, izvajamo številne dejavnosti za zmanjševanje porabe energije in omejevanje emisij v okolje.
Sponzorstva in donacije namenjamo športnim, izobraževalnim, kulturnim, okoljskim in humanitarnim organizacijam in projektom na nacionalni in regionalni ravni.
Zavedamo se pomena skrbi za zdravje, varnost in ustrezno obveščenost naših sodelavk in sodelavcev ter v zvezi s tem izvajamo številne aktivnosti.
V letu 2022 je bila ustanovljena stalna skupina za trajnostno poslovanje, katere naloga je spremljanje trendov in zakonodaje na tem področju ter sprejemanje priporočil in ukrepov za vpeljavo trajnostnih vidikov v poslovanje Skupine Telekom Slovenije.
Cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov uresničujemo z zavezanostjo svojim aktivnostim:

V nadaljevanju je pojasnjena metodologija izračuna povprečnega prejemka zaposlenih v družbi Telekom Slovenije, d.d., brez upoštevanja članov uprave.
Pri določitvi prejemkov zaposlenih se je upoštevala enaka metodologija kot pri razkritjih prejemkov članov uprave. Med prejemke so poleg plač in nagrad vključeni tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine ob upokojitvi itd.), vse ugodnosti oziroma bonitete in povračila stroškov (npr. prevoz na delo in z dela, prehrana, dnevnice in drugi stroški, povezani s službenimi potovanji) ter vsa nadomestila, izplačana tako v breme družbe (npr. nadomestilo za letni dopust, nadomestilo za praznik itd.) kot v breme drugih (npr. nega, spremstvo, krvodajalstvo itd.).
Izračun povprečnega prejemka je bil narejen na način, da se je vsota vseh prejemkov vseh zaposlenih v družbi (brez upoštevanja članov uprave) delila s številom zaposlenih iz ur. V izračunu števila zaposlenih iz ur so se upoštevale vse opravljene in tudi neopravljene ure, kjer je bila izplačana bodisi plača bodisi nadomestilo plače.
Povprečni letni prejemek zaposlenih v družbi brez upoštevanja članov uprave je leta 2022 znašal bruto 42,5 tisoč evrov.
Povprečni letni prejemek zaposlenih v družbi brez upoštevanja članov uprave je leta 2021 znašal bruto 41,1 tisoč evrov.
Prejemke članov nadzornega sveta in njihovo višino določi skupščina družbe, in sicer skladno z veljavno zakonodajo ter upoštevaje vsakokrat veljavni Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljevanju: Kodeks), ki ga je marca 2021 sprejel Slovenski državni holding, d. d.
Skupščina družbe je 18. 6. 2021 sprejela sklep, s katerim je določila prejemke članov nadzornega sveta.
Podlaga za določitev prejemkov članov nadzornega sveta v letu 2021 sta bila naslednja sklepa skupščine družbe o plačilu članom nadzornega sveta:
Zunanji člani komisij nadzornega sveta družbe so upravičeni do plačila za opravljanje funkcije in sejnin. V letu 2021 je nadzorni svet določil, da se za povračila stroškov in sejnin zunanjemu članu komisije nadzornega sveta smiselno uporablja vsakokratni veljavni sklep skupščine delničarjev družbe, s katerim le-ta določi plačilo članom nadzornega sveta. Zunanji član komisije nadzornega sveta prejme osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 40 % osnovnega plačila, ki ga za opravljanje funkcije prejme član nadzornega sveta. Z vsakim zunanjim članom komisije nadzornega sveta družba sklene ustrezno pogodbo, ki se uporablja od dneva imenovanja dalje.

| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Komisije** | Potni stroški |
Zavarovanje odgovornosti |
Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Predstavniki kapitala | ||||||
| Žiga Debeljak (9. 9.-31. 12.), predsednik NS |
2.860 | 7.865 | 1.100 | 0 | 0 | 11.825 |
| Iztok Černoša (1.1 .-9. 9.), predsednik NS |
2.915 | 16.878 | 1.540 | 0 | 620 | 21.953 |
| Karla Pinter (1. 1.-31. 12.), namestnica predsednika NS |
5.775 | 19.940 | 1.320 | 0 | 620 | 27.655 |
| Marko Boštjančič (9. 9.-31. 12.), član NS |
2.860 | 5.833 | 1.100 | 1.731 | 0 | 11.524 |
| Alenka Čok Pangeršič (9. 9.-31. 12.), članica NS |
2.860 | 5.396 | 660 | 0 | 0 | 8.916 |
| Mateja Čuk Orel (9. 9.-31. 12.), članica NS |
2.860 | 5.916 | 1.100 | 0 | 0 | 9.876 |
| Aleksander Igličar (1. 1.-31. 12.), član NS |
5.775 | 21.000 | 2.904 | 0 | 620 | 30.299 |
| Radovan Cerjak (1. 1.-9. 9.), član NS |
2.915 | 15.672 | 1.540 | 0 | 620 | 20.747 |
| Marko Kerin (1. 1.-9. 9.), član NS | 2.915 | 16.644 | 3.564 | 0 | 620 | 23.743 |
| Jurij Toplak (1. 1.-9. 9.), član NS | 2.640 | 12.056 | 1.100 | 0 | 620 | 16.416 |
| Predstavniki zaposlenih | ||||||
| Drago Kijevčanin (1. 1.-31. 12.), namestnik predsednika NS |
5.396 | 22.400 | 5.104 | 0 | 620 | 33.520 |
| Dušan Pišek (1. 1.-31. 12.), član NS |
5.775 | 19.104 | 220 | 0 | 620 | 25.719 |
| Rok Pleteršek (2. 6.-31. 12.), član NS |
4.180 | 9.755 | 220 | 0 | 0 | 14.155 |
| Jana Žižek Kuhar (1. 1.- 2. 6.), članica NS |
1.595 | 7.340 | 0 | 0 | 620 | 9.555 |
| Skupaj | 51.321 | 185.799 | 21.472 | 1.731 | 5.580 | 265.903 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto prejemkov iz naslova sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij in komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.
**Komisije – sejnine za komisije.
| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Potni stroški |
Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|
| Janez Bešter (28. 11.-31. 12.) | 0 | 467 | 0 | 467 |
| Barbara Gorjup (1. 1.-31. 12.) | 2.684 | 5.600 | 0 | 8.284 |
| Marko Hočevar (1. 3.-31. 12.) | 2.464 | 5.600 | 0 | 8.064 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij.

Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije skladno z zakonodajo in sklepom Nadzornega sveta Telekoma Slovenije opravlja tudi naloge revizijske komisije v odvisnih družbah Soline in Avtenta, ki sta glede na veljavno zakonodajo subjekta javnega interesa.
Telekom Slovenije je z obema odvisnima družbama sklenil Dogovor o izvajanju nalog revizijske komisije, v katerem je med drugim opredeljeno tudi plačilo članom revizijske komisije. Glede na navedeno so člani Revizijske komisije Nadzornega sveta Telekoma Slovenije v letu 2022 prejeli sledeča plačila za opravljanje funkcije revizijske komisije v družbah Soline in Avtenta:
| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Potni stroški |
Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|
| Aleksander Igličar (1. 1. - 31. 12.), predsednik komisije |
1.540 | 0 | 0 | 1.540 |
| Alenka Čok Pangeršič (14. 9. - 31. 12.), članica komisije |
220 | 0 | 0 | 220 |
| Barbara Gorjup (11. 2. - 31. 12.), članica komisije |
1.540 | 0 | 0 | 1.540 |
| Marko Hočevar (1. 1. - 31. 12.), član komisije |
1.320 | 0 | 0 | 1.320 |
| Marko Kerin (1. 1. - 9. 9.), član komisije |
1.320 | 0 | 0 | 1.320 |
| Drago Kijevčanin (1. 1. - 31. 12.), član komisije |
1.540 | 0 | 0 | 1.540 |
| Skupaj | 7.480 | 0 | 0 | 7.480 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto plačila sejnin za komisijo.
| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Potni stroški |
Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|
| Aleksander Igličar (1. 1. - 31. 12.), predsednik komisije |
1.540 | 0 | 0 | 1.540 |
| Alenka Čok Pangeršič (14. 9. - 31. 12.), članica komisije |
440 | 0 | 0 | 440 |
| Barbara Gorjup (11. 2. - 31. 12.), članica komisije |
1.540 | 0 | 0 | 1.540 |
| Marko Hočevar (1. 1. - 31. 12.), član komisije |
1.320 | 0 | 0 | 1.320 |
| Marko Kerin (1. 1. - 9. 9.), član komisije |
1.100 | 0 | 0 | 1.100 |
| Drago Kijevčanin (1. 1. - 31. 12.), član komisije |
1.540 | 0 | 0 | 1.540 |
| Skupaj | 7.480 | 0 | 0 | 7.480 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto plačila sejnine za komisijo.
Zneski, ki jih člani nadzornega sveta in zunanji člani komisij prejmejo za opravljanje funkcije in sejnine za opravljene seje, med leti nihajo. Skupna višina je odvisna od števila in vrste sklicanih sej, funkcije posameznika in trajanja mandata znotraj leta. Višina izplačil je na letni ravni omejena s kapico.

Člani nadzornega sveta so se v letu 2022 izobraževali na različnih področjih delovanja nadzornega sveta. Skupni stroški izobraževanj so znašali 650,00 evra (v letu 2021: 2.329,65 evra).
| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Komisije*** | Potni stroški |
Zavarovanje odgovornosti |
Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Predstavniki kapitala | ||||||
| Iztok Černoša (22. 1.-31. 12.), predsednik NS |
5.500 | 23.328 | 2.420 | 0 | 689 | 31.937 |
| Karla Pinter (18. 6.-31. 12.), namestnica predsednika NS |
2.420 | 10.094 | 660 | 28 | 0 | 13.202 |
| Radovan Cerjak (22. 1.-31. 12.), član NS |
5.280 | 19.626 | 1.980 | 0 | 689 | 27.575 |
| Aleksander Igličar (22. 1.-31. 12.), član NS |
5.500 | 19.626 | 4.004 | 28 | 689 | 29.847 |
| Marko Kerin (22. 1.-31. 12.), član NS |
4.675 | 19.626 | 4.950 | 124 | 689 | 30.064 |
| Jurij Toplak (18. 6.-31. 12.), član NS |
2.420 | 9.343 | 660 | 383 | 0 | 12.806 |
| Štefan Belingar (1. 1.-21. 1.), član NS |
275 | 1.482 | 220 | 0 | 0 | 1.977 |
| Barbara Gorjup (1. 1.-27. 4.), članica NS |
2.805 | 7.394 | 1.672 | 0 | 689 | 12.560 |
| Boštjan Koler (1. 1.-21. 1.), predsednik NS |
275 | 1.778 | 220 | 0 | 0 | 2.273 |
| Barbara Kürner Čad (1. 1.-27. 4.), namestnica predsednika NS |
2.805 | 8.318 | 1.540 | 0 | 689 | 13.352 |
| Dimitrij Marjanović (1. 1.-21. 1.), član NS |
275 | 1.185 | 0 | 0 | 0 | 1.460 |
| Igor Rozman (1. 1.-21. 1.), član NS |
275 | 1.185 | 0 | 0 | 0 | 1.460 |
| Predstavniki zaposlenih | ||||||
| Drago Kijevčanin (1. 1.-31. 12.), namestnik predsednika NS |
5.396 | 22.400 | 5.104 | 0 | 689 | 33.589 |
| Dušan Pišek (1. 1.-31. 12.), član NS |
5.775 | 18.813 | 660 | 0 | 689 | 25.937 |
| Jana Žižek Kuhar (1. 1.-31. 12), članica NS |
5.500 | 17.500 | 660 | 0 | 689 | 24.349 |
| Skupaj | 49.176 | 181.698 | 24.750 | 563 | 6.201 | 262.388 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto prejemkov iz naslova sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij in komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.
**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov skupaj s potnimi stroški.
***Komisije – sejnine za komisije.

| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Potni stroški |
Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|
| Barbara Gorjup (22. 6.-31. 12.) | 1.672 | 3.442 | 0 | 5.114 |
| Marko Hočevar (11. 2.-31. 12.) | 3.124 | 5.975 | 0 | 9.099 |
| Melita Malgaj (1. 1.-6. 4.) | 660 | 1.867 | 0 | 2.527 |
| Barbara Nose (1. 1.-11. 2.) | 220 | 1.219 | 0 | 1.439 |
| Gregor Rajšp (1. 1.-6. 4.) | 660 | 1.867 | 0 | 2.527 |
| Alenka Stanič (1. 1.-6.4.) | 660 | 1.867 | 0 | 2.527 |
| Skupaj | 6.996 | 16.237 | 0 | 23.233 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij
Skladno s 514. in 514.a členom ZGD-1 je nadzorni svet družbe sprejel odločitev, da bo naloge revizijske komisije v odvisni družbi Soline) od 24. 5. 2021 dalje izvajala Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
Telekom Slovenije in družba Soline sta v ta namen sklenila Dogovor o izvajanju nalog revizijske komisije v družbi Soline, v katerem je med drugim opredeljeno tudi plačilo članom revizijske komisije. Glede na navedeno so člani nadzornega sveta družbe v letu 2021 prejeli sledeča plačila za opravljanje funkcije revizijske komisije v družbi Soline:
| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Potni stroški |
Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|
| Aleksander Igličar (24. 5. - 31. 12.), predsednik komisije |
220 | 0 | 0 | 220 |
| Barbara Gorjup (24. 5. - 31. 12.), član komisije |
220 | 0 | 0 | 220 |
| Marko Hočevar (24. 5. - 31. 12.), član komisije |
220 | 0 | 0 | 220 |
| Marko Kerin (24. 5. - 31. 12.), član komisije |
220 | 0 | 0 | 220 |
| Drago Kijevčanin (24. 5. - 31. 12.), član komisije |
220 | 0 | 0 | 220 |
| Skupaj | 1.100 | 0 | 0 | 1.100 |
**Skupaj bruto predstavlja vsoto plačila sejnine za komisijo.
Zneski, ki jih člani nadzornega sveta in zunanji člani komisij prejmejo za opravljanje funkcije in sejnine za opravljene seje, med leti nihajo. Skupna višina je odvisna od števila in vrste sklicanih sej, funkcije posameznika in trajanja mandata znotraj leta. Višina izplačil je na letni ravni omejena s kapico.
Člani nadzornega sveta so se v letu 2021 izobraževali na različnih področjih delovanja nadzornega sveta. Skupni stroški izobraževanj so znašali 2.329,65 evra.
V nadaljevanju so predstavljeni prejemki članov uprave družbe Telekom Slovenije, vključno z vsemi ugodnostmi. Člani uprave niso upravičeni do udeležbe pri dobičku in delniških opcij.
Člani uprave v letih 2022 in 2021 niso prejeli prejemkov iz naslova udeležbe pri dobičku niti niso prejeli delniških opcij.

Sistem spremenljivih prejemkov je vezan na izpolnjevanje planov in strategije družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije, kar dodatno prispeva k dolgoročni uspešnosti družbe in skupine.
Osnovno mesečno plačilo članov uprave je določeno skladno z ZPPOGD in Politiko prejemkov, ki je sprejeta tudi s ciljem spodbujanja razvoja in uresničevanja poslovne strategije ter dolgoročnega razvoja in vzdržnosti družbe.
Spremenljivi prejemek za leto 2022 se bo določil upoštevajoč merila, ki vključujejo tako trajnostni vidik (pokritost gospodinjstev z omogočenim priklopom na optično omrežje v lasti Telekoma Slovenije in GVO, delež ponovno uporabljenih CPE v % ipd.) kot dolgoročno uspešnost družbe (modernizacija fiksnega omrežja, izvajanje trajnostnih zavez ESG ipd.).
Spremenljivi prejemek za leto 2021 se je določil upoštevajoč kvalitativna finančna (EBITDA STS ipd.) in kvalitativna nefinančna merila (transformacija fiksnega omrežja ipd.).
Druge pravice članov uprave so določene skladno z ZPPOGD in Politiko prejemkov.
| v EUR | Osnovno plačilo |
Spremenljivi prejemek* |
Drugi osebni prejemki*** |
Povračila stroškov |
Regres | Zavarovalne premije |
Bonitete | PDPZ | Skupaj bruto** |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Košak (4. 10.-31. 12.), predsednik uprave |
40.228 | 0 | 0 | 664 | 502 | 10 | 1.898 | 726 | 44.028 |
| Boštjan Škufca Zaveršek (14. 11.- 31. 12.), podpredsednik uprave |
20.591 | 0 | 0 | 266 | 331 | 0 | 591 | 484 | 22.263 |
| Špela Fortin (1. 1.-31. 12.), članica uprave - delavska direktorica |
145.686 | 18.321 | 0 | 1.541 | 1.924 | 1.013 | 6.387 | 2.904 | 177.776 |
| Irma Gubanec (12. 10.-31. 12.), članica uprave |
32.699 | 0 | 0 | 675 | 502 | 81 | 0 | 726 | 34.683 |
| Vesna Prodnik (14. 11.-31. 12.), članica uprave |
19.508 | 0 | 0 | 271 | 331 | 81 | 1.202 | 484 | 21.877 |
| Barbara Galičič Drakslar (1. 1.-11. 10.), članica uprave |
114.251 | 11.913 | 80.582 | 1.171 | 1.443 | 790 | 5.414 | 2.420 | 217.984 |
| Tomaž Jontes (1. 1.-1. 9.), podpredsednik uprave |
103.933 | 41.123 | 689 | 823 | 1.283 | 871 | 5.579 | 2.178 | 156.479 |
| Cvetko Sršen (1. 1.-3. 10.), predsednik uprave |
123.058 | 14.107 | 83.048 | 1.303 | 1.443 | 465 | 5.695 | 2.420 | 231.539 |
| Mitja Štular (1. 1.- 13. 11.), član uprave |
146.148 | 12.753 | 0 | 1.127 | 1.924 | 544 | 6.790 | 2.904 | 172.190 |
| Tomaž Seljak (za leti 2020 in 2021), predsednik uprave |
0 | 10.264 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 10.264 |
| Matjaž Beričič (za leti 2020 in 2021), član uprave |
0 | 5.061 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5.061 |
| Vida Žurga (za leto 2020), podpredsednica uprave |
0 | 2.939 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.939 |

| Ranko Jelača (za leto 2020), član uprave |
0 | 718 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 718 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 746.102 | 117.199 | 164.319 | 7.841 | 9.683 | 3.855 | 33.556 | 15.246 | 1.097.801 |
*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2019, 2020 in 2021.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
***Drugi osebni prejemek predstavlja izplačilo jubilejne nagrade, odpravnine idr.
Skladno z določili 514. in 514.a člena ZGD-1 sta bila v odvisni družbi GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. (v nadaljevanju: GVO), oblikovana nadzorni svet in revizijska komisija družbe.
Člana uprave družbe sta kot člana nadzornega sveta družbe GVO za obdobje januar 2022 – december 2022 prejela naslednje prejemke:
| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Komisije | Skupaj bruto |
|
|---|---|---|---|---|---|
| Vesna Prodnik (9. 11.-31. 12.) | 138 | 563 | 0 | 701 | |
| Mitja Štular (1. 1.-9. 11.) | 660 | 4.365 | 0 | 5.025 | |
| Skupaj | 798 | 4.928 | 0 | 5.726 |
| v EUR | Osnovno plačilo |
Spremenljivi prejemek* |
Drugi osebni prejemki*** |
Povračila stroškov |
Regres | Zavarovalne premije |
Bonitete | PDPZ | Skupaj bruto** |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Cvetko Sršen (10. 3.-31. 12.), predsednik uprave |
130.223 | 0 | 0 | 1.470 | 1.216 | 0 | 7.734 | 2.349 142.992 | |
| Tomaž Jontes, (22. 3.–31. 12.), podpredsednik uprave; (1. 1.-21. 3.), član uprave |
152.840 | 6.160 | 0 | 1.285 | 1.621 | 1.005 | 9.588 | 2.819 175.318 | |
| Mitja Štular (10. 3.- 31. 12.), član uprave |
117.717 | 0 | 689 | 1.088 | 1.312 | 59 | 2.551 | 2.278 125.694 | |
| Barbara Galičič Drakslar (31. 3.-31. 12.), članica uprave |
109.970 | 0 | 0 | 1.379 | 1.197 | 366 | 5.010 | 2.114 120.036 | |
| Špela Fortin (1. 1.- 31. 12.), članica uprave - delavska direktorica |
133.707 | 8.284 | 0 | 1.316 | 1.621 | 1.005 | 7.783 | 2.819 156.535 | |
| Tomaž Seljak (1. 1.- 10. 3.), predsednik uprave |
30.987 | 53.655 | 0 | 282 | 314 | 639 | 1.670 | 552 | 88.099 |
| Vida Žurga (1. 1.- 10. 3.), podpredsednica uprave |
0 | 30.787 | 0 | 0 | 314 | 639 | 2.558 | 552 | 34.850 |
| Matjaž Beričič (1. 1.-10. 3.), član uprave |
30.521 | 11.700 | 0 | 275 | 314 | 639 | 1.067 | 552 | 45.068 |

| Ranko Jelača (za leto 2020), član uprave |
0 | 4.786 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.786 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 705.965 | 115.372 | 689 | 7.095 | 7.909 | 4.352 | 37.961 | 14.035 | 893.378 |
*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2018, 2019 in 2020.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
***Drugi osebni prejemek predstavlja izplačilo jubilejne nagrade.
Članom uprave, ki jim je v letu 2021 funkcija predčasno prenehala, niso bile odobrene oziroma dodeljene finančne ugodnosti, storitve oziroma dajatve, saj so ostali v delovnem razmerju v družbi.
Skladno z določili 514. in 514.a člena ZGD-1 sta bila v odvisni družbi GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. (v nadaljevanju: GVO), oblikovana nadzorni svet in revizijska komisija družbe. Za predsednika nadzornega sveta družbe GVO je bil izvoljen dr. Mitja Štular.
Član uprave družbe je kot predsednik nadzornega sveta družbe GVO za obdobje januar 2021 – december 2021 prejel naslednje prejemke:
| v EUR | Sejnine | Osnovno plačilo |
Komisije | Skupaj bruto | |
|---|---|---|---|---|---|
| Mitja Štular (28. 5.-31. 12.) | 550 | 2.966 | 0 | 3.516 | |
| Skupaj | 550 | 2.966 | 0 | 3.516 |
Nadzorni svet družbe je s 1. 5. 2021 določil osnovno mesečno plačilo predsednika uprave družbe v višini 5-kratnika povprečne mesečne plače zaposlenih v družbah Skupine Telekom Slovenije s sedežem v Republiki Sloveniji, osnovno mesečno plačilo podpredsednika uprave je bilo določeno v višini 95 % osnovnega mesečnega plačila predsednika uprave, osnovno mesečno plačilo ostalih članov uprave pa v višini 90 % osnovnega mesečnega plačila predsednika uprave. Pred tem je bilo osnovno mesečno plačilo vseh članov uprave določeno v višini 5 kratnika povprečne mesečne plače zaposlenih v družbah STS, z izjemo delavskega direktorja, katerega mesečno plačilo je bilo določeno v višini 70 % osnovnega mesečnega plačila predsednika uprave.
Nadzorni svet je upravi družbe določil cilje in merila za izračun spremenljivega prejemka za leta 2020, 2021 in 2022, in sicer skladno z določili ZPPOGD in pogodbo o zaposlitvi članov uprave.
Cilji članov uprave so bili sestavljeni iz kvantitativnih in kvalitativnih ter finančnih in nefinančnih ciljev, ki so opredeljeni za spremljanje uspešnosti delovanja uprave. Cilji uprave so usmerjeni v dolgoročno uspešnost poslovanja družbe in skupine (npr. EBITDA STS, število uporabnikov STS, širitev in modernizacija omrežja itd.). Metodologijo izračuna določi nadzorni svet, pri čemer se upošteva razmerje med doseženimi in načrtovanimi kategorijami v poslovnem obdobju, in sicer po zaključenem poslovnem letu in reviziji računovodskih izkazov. Spremenljivi prejemek se vsako leto določi s sklepom nadzornega sveta družbe, upoštevajoč določila pogodbe o zaposlitvi posameznih članov uprave in ZPPOGD. Višina spremenljivega prejemka je odvisna od doseganja ciljev, določenih v pogodbi o zaposlitvi, višine osnovnega prejemka in mandata člana uprave, vendar se lahko določi v višini največ 3,6 plač povprečnega osnovnega mesečnega plačila člana uprave v letu, za katerega se določa spremenljivi prejemek.
Člani uprave so 50 % spremenljivega prejemka za leto 2021 prejeli v letu 2022, izplačilo 50 % spremenljivega prejemka za leto 2021 pa se je odložilo za dve leti. Člani uprave, katerim je prenehal mandat, so prejeli tudi drugi del spremenljivega prejemka za leto 2021. Pri določitvi višine spremenljivega prejemka se upošteva tudi trajanje mandata znotraj poslovnega leta.

V nadaljevanju so prikazana izplačila spremenljivega prejemka članov uprave, pri čemer je podrobneje razkrito, za katero obdobje je bil prejemek izplačan. Vsi podatki so v bruto zneskih, izkazani v evrih.
| v EUR | Spremenljivi prejemek |
Od tega za leto 2019 |
Od tega za leto 2020 |
Od tega za leto 2021 |
|---|---|---|---|---|
| Špela Fortin | 18.321 | 2.593 | 1.243 | 14.485 |
| Barbara Galičič Drakslar | 11.913 | 0 | 0 | 11.913 |
| Tomaž Jontes | 41.123 | 0 | 8.008 | 33.115 |
| Cvetko Sršen | 14.107 | 0 | 0 | 14.107 |
| Mitja Štular | 12.753 | 0 | 0 | 12.753 |
| Tomaž Seljak | 10.264 | 0 | 3.550 | 6.714 |
| Matjaž Beričič | 5.061 | 0 | 1.755 | 3.306 |
| Vida Žurga | 2.939 | 0 | 2.939 | 0 |
| Ranko Jelača | 718 | 0 | 718 | 0 |
Spremenljivi prejemek je bil za leto 2021 določen s sklepom nadzornega sveta družbe, in sicer v višini 2,6-kratnika plače, upoštevajoč čas opravljanja funkcije člana uprave.
| v EUR | Spremenljivi prejemek |
Od tega za leto 2018 |
Od tega za leto 2019 |
Od tega za leto 2020 |
|---|---|---|---|---|
| Tomaž Seljak | 53.655 | 17.610 | 12.378 | 23.667 |
| Vida Žurga | 30.787 | 0 | 11.195 | 19.592 |
| Matjaž Beričič | 11.700 | 0 | 0 | 11.700 |
| Tomaž Jontes | 6.160 | 0 | 0 | 6.160 |
| Špela Fortin | 8.284 | 0 | 0 | 8.284 |
| Ranko Jelača | 4.786 | 0 | 0 | 4.786 |
V skladu z ZPPOGD in posameznimi sklepi nadzornega sveta družbe se izplačilo 50 % spremenljivega prejemka zadrži za čas dveh let. Skladno z navedenim je na 31. 12. 2022 stanje zadržanih izplačil spremenljivih prejemkov sledeče:
V pogodbah o zaposlitvi s člani uprave je določena tudi možnost vračila že izplačanega spremenljivega prejemka, in sicer v primerih, kot jih določa relevantna zakonodaja. V letih 2022 in 2021 ni bilo potrebe oziroma podlage, da bi družba izrabila možnost, da od članov uprave zahteva vračilo izplačanega spremenljivega prejemka.
Druge pravice članov uprave so bile do sprejema Politike prejemkov določene v Pravilih, ki jih je potrdil nadzorni svet družbe20. 3. 2017. V letu 2021 je nadzorni svet družbe na seji 22. 3. 2021 druge pravice članov uprave deloma spremenil. Člani uprave Cvetko Sršen, Tomaž Jontes, Barbara Galičič Drakslar, Mitja Štular in Špela Fortin so imeli v letu 2022 v pogodbah o zaposlitvi implementirane druge pravice in ugodnosti, kot so jih določala Pravila, in sicer:

Člani uprave so bili v skladu z določili pogodbe o zaposlitvi upravičeni še do naslednjih prejemkov oziroma ugodnosti:
S Politiko prejemkov so bile v letu 2022 druge pravice članov uprave spremenjene in so bile del pogodbe o zaposlitvi s člani uprave, s katerimi so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi v letu 2022. Skladno s Politiko prejemkov so tako določene sledeče druge pravice in ugodnosti:

Člani uprave so bili skladno z določili pogodbe o zaposlitvi upravičeni še do naslednjih prejemkov oziroma ugodnosti:
Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.
Priloga:







Prejemki poslovodij (direktorjev) odvisnih družb se v pogodbah o zaposlitvi določijo skladno z ZPPOGD (za družbe s sedežem v Republiki Sloveniji) ter smiselno enako, kakor to velja za člane uprave Telekoma Slovenije, d.d.
Vsi podatki so prikazani v EUR.
Zef Vučaj funkcijo direktorja družbe opravlja na podlagi sklepa družbenika o imenovanju, in sicer od 1. 9. 2021 dalje.
| Ime in priimek | Plača | Spremenljivi prejemek* |
Povračila stroškov |
Regres | Zavarovalne premije |
Bonitete | PDPZ | Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zef Vučaj (1.1.-31.12.) |
99.599 | 2.075 | 1.859 | 2.064 | 177 | 4.746 | 2.904 | 113.424 |
*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leto 2021.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
Direktor ima skladno s pogodbo o zaposlitvi naslednje druge pravice:
(V primeru uporabe službenega vozila v službene in zasebne namene se direktorju ne priznavajo stroški za prevoz na delo in z dela. Družba sklene z direktorjem pogodbo o uporabi službenega vozila za službene in zasebne namene);
Direktorju pripada odpravnina v višini šestkratnega osnovnega prejemka mesečnega plačila direktorja, vendar le v primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi in pod pogojem, da pogodbe ne prekine sam direktor. Odpravnina ne more biti izplačana tudi v drugih primerih, določenih v ZGD-1 in ZPPOGD.
| Ime in priimek | Kotizacije za izobraževanje |
Zdravstveni pregledi* |
Bruto vrednost bonitete za uporabo službenega vozila** |
Jubilejna nagrada |
Odpravnina ob upokojitvi |
|---|---|---|---|---|---|
| Zef Vučaj (1.1.-31.12.) |
713 | 720 | 4.746 | 0 | 0 |
*Strošek zdravstvenega pregleda je odvisen od vrste opravljenega pregleda (zdravstveni pregled pred zaposlitvijo ali managerski pregled); skladno s tem so zneski lahko različni.
**Znesek bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene je odvisen od vrednosti vozila, starosti vozila in trajanja mandata direktorja.

| Ime in priimek | Seje | Osnovno plačilo |
Komisije** | Potni stroški |
Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|---|
| Predstavniki kapitala | |||||
| Vesna Prodnik (14.11.-31.12.) |
138 | 563 | 0 | 0 | 701 |
| Mitja Štular (1.1.-13.11.) |
660 | 4.365 | 0 | 0 | 5.025 |
| Sabina Merhar (1.1.-31.12.) |
798 | 5.000 | 638 | 0 | 6.436 |
| Predstavniki zaposlenih | |||||
| Helena Jakič (1.1.-31.12.) |
798 | 4.238 | 638 | 0 | 5.674 |
| Skupaj | 2.394 | 14.166 | 1.276 | 0 | 17.836 |
*Skupaj bruto predstavlja vsoto prejemkov iz naslova sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij in komisij, vključujoč neto prejemke (potni stroški).
**Sejnine za komisije.
| Ime in priimek | Prejemek* | Skupaj bruto |
|---|---|---|
| Primož Kučič (1.1.-31.12.) |
24.000 | 24.000 |
*Upoštevan je prejemek direktorja za vodenje po Pogodbi o poslovodenju.
Po Pogodbi o poslovodenju direktor ni upravičen do spremenljivega prejemka.
V Pogodbi o poslovodenju direktor nima določenih drugih pravic.
Družbo IPKO je v letu 2022 kot direktor vodil Tomaž Seljak. Direktor vodi in upravlja družbo na podlagi dveh pogodb, in sicer na podlagi Pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini, ki je sklenjena s Telekomom Slovenije, d.d., in Management Agreement (v nadaljevanju: Pogodba o poslovodenju), ki je sklenjena z IPKO Telecommunications LLC skladno z lokalnim pravom.
| Ime in priimek | Osnovno plačilo |
Božičnica | Drugi osebni prejemki |
Povračila stroškov |
Regres | Zavarovalne premije |
Bonitete | PDPZ | Skupaj bruto* |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Seljak (1.1. - 31.12.)1 |
67.414 | 1.391 | 21.735 | 1.273 | 1.924 | 229 | 6.276 | 2.904 | 103.146 |
| Tomaž Seljak (1.1. - 31.12.)2 |
72.300 | 0 | 0 | 5.820 | 0 | 0 | 0 | 0 | 78.120 |
| Skupaj | 139.714 | 1.391 | 21.735 | 7.093 | 1.924 | 229 | 6.276 | 2.904 | 181.266 |
*Drugi osebni prejemki predstavljajo dodatek za delo v tujini.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
1 Izplačevalec prejemkov Telekom Slovenije, d.d.
2 Izplačevalec prejemkov IPKO

Direktor družbe ima skladno s Pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini naslednje druge pravice:
Skladno s Pogodbo o poslovodenju ima direktor družbe naslednje druge pravice:
Po Pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini, sklenjeni s Telekomom Slovenije, d.d., direktorju odpravnina ne pripada v primeru, če ne sprejme ponudbe delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas.
Po Pogodbi o poslovodenju direktorju odpravnina ne pripada.
| Ime in priimek | Kotizacije za izobraževanje |
Zdravstveni pregledi |
Bruto vrednost bonitete za uporabo službenega vozila* |
Jubilejna nagrada |
Odpravnina ob upokojitvi |
|---|---|---|---|---|---|
| Tomaž Seljak (1.1.-31.12.) |
300 | 0 | 6.276 | - | - |
*Znesek bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene je odvisen od vrednosti vozila, starosti vozila in trajanja mandata direktorja.
Predsednik uprave: Boštjan Košak, l.r.

Gradivo k 6. točki dnevnega reda:
Nadzorni svet družbe predlaga skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji
6.1. Skupščina družbe imenuje revizijsko družbo DELOITTE REVIZIJA d.o.o. za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025.
Skladno s 16. členom, točka 2. Uredbe EU 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo računovodskih izkazov subjektov javnega interesa, mora revizijska komisija, v kolikor ne gre za obnovo revizijskega posla, podati utemeljitev predloga izbora revizorja.
Postopek izbora kandidata za revizorja za obvezno revizijo računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in Telekoma Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025, ki ga je v okviru izbora zakonitega revizorja vseh družb v Skupini Telekom Slovenije, ki so zavezane reviziji, koordinirala Revizijska komisija Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., je potekal skladno z veljavno zakonodajo, sprejetimi Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov v Skupini Telekom Slovenije in na podlagi sprejetih Kriterijev za izbor izvajalca za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d.d., Skupine Telekom Slovenije in odvisnih družb ter druge storitve dajanja zagotovil v okviru letne revizije.
Neodvisna nabavna komisija, sestavljena iz predstavnikov strokovnih služb družbe Telekom Slovenije, d.d., je v sodelovanju z Revizijsko komisijo Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., na podlagi vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije, ki je vključevala pregledna in nediskriminacijska merila za izbor, pozvala več revizijskih družb za predložitev ponudbe za opravljanje storitev obvezne revizije računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije, družbe Telekom Slovenije, d.d., in drugih družb v skupini, ki so zavezane reviziji, za poslovna leta 2023, 2024 in 2025. Ponudnike, ki so se odzvali na povpraševanje, je v nadaljevanju nabavna komisija večkrat pozvala k dopolnitvi in izboljšanju ponudbe. Revizijska komisija Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., se je redno seznanjala s poročilom o vrednotenju ponudb in pregledala tudi končno vrednotenje ponudb in Poročilo o pregledu, ocenjevanju in vrednotenju ponudb s prilogami, ki ga je pripravila neodvisna nabavna komisija, in ugotovila, da je poročilo pripravljeno transparentno, strokovno in da vsebuje vse kriterije in elemente, kot je izhajalo iz razpisne dokumentacije.
Na podlagi vnaprej postavljenih kriterijev, ob upoštevanju prejete dokumentacije in opravljenih predstavitvah predstavnikov ponudnikov na seji Revizijske komisije Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., le-ta v nadaljevanju utemeljuje izbor družbe DELOITTE REVIZIJA d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, kot najugodnejšega ponudnika storitev revizije računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025.
Družba DELOITTE REVIZIJA d.o.o., ki je po izvedenem končnem celovitem vrednotenju ponudb prejela najvišje število doseženih točk, je pripravila vsebinsko najbolj kakovostno ponudbo, ki se odraža v ustreznih referencah pri revidiranju subjektov javnega interesa (t.i. »Public Interest Entity«) in drugih primerljivih subjektov. Predlagana ekipa sodelavcev, ki bo opravljala revizijske storitve, je izkušena in kakovostno strukturirana in integrirana med vsemi odvisnimi družbami, ki sestavljajo Skupino Telekom Slovenije, tudi z neposredno prisotnostjo njihove revizijske mreže v vseh državah, kjer so prisotne odvisne družbe Telekoma Slovenije, d.d., ki so predmet revizije. Revizijska ekipa poleg pooblaščenih revizorjev vključuje tudi veščake s področja informacijske tehnologije, ocenjevanja vrednosti sredstev in družb, davkov, kakovosti in trajnostnega poročanja, kar je pomembno z vidika zagotavljanja celovite in kakovostne revizijske storitve za družbe Skupine Telekom Slovenije. Na predstavitvi na seji Revizijske komisije Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., dne 12. 4. 2023 so predstavniki revizijske družbe DELOITTE REVIZIJA d.o.o. izkazali dobro poznavanje poslovanja Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d. Ponudba za opravljanje revizijskih storitev vključuje poleg kakovostnega vidika tudi cenovni vidik, ki ga Revizijska komisija Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., ocenjuje kot ustreznega.

Na priporočilo Revizijske komisije Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., o izboru revizijske družbe ni vplivala tretja oseba. Predlog za izbor revizorja je pripravljen skladno s sprejetimi Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov v Skupini Telekom Slovenije, v zvezi s predlogom pa ni bila sprejeta nobena pogodbena obveza, ki bi omejevala izbiro med povabljenimi ponudniki.
Predsednik nadzornega sveta: mag. Žiga Debeljak, l.r

Gradivo k 7. točki dnevnega reda:
Uprava in nadzorni svet družbe predlagata skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji
7.1. Skupščina se je seznanila in potrjuje Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije.
Skladno z 294.a členom ZGD-1 mora družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, oblikovati politiko prejemkov organov vodenja in nadzora, ki se predloži v glasovanje skupščini za odobritev. Politika prejemkov mora biti jasna in razumljiva ter mora v zvezi s posameznimi sestavinami prejemkov vsebovati podatke, kot so navedeni v drugem odstavku 294.a člena ZGD-1.
Nadzorni svet je v letu 2022 sprejel Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., ki je bila predložena v posvetovalno glasovanje skupščine delničarjev Telekoma Slovenije, d.d., ki je bila izvedena dne 16. 6. 2022. Skupščina delničarjev posvetovalnega sklepa k Politiki prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., ni sprejela. Na podlagi tretjega odstavka 294.a člena ZGD-1 skupščini delničarjev družbe v posvetovalno glasovanje ponovno posredujemo ustrezno spremenjeno Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d. in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Politika prejemkov), ki je skladna z zahtevami 294.a člena ZGD-1 in upošteva relevantna Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. Nadzorni svet je Politiko prejemkov sprejel 10. 5. 2023.
Glasovanje o politiki prejemkov je posvetovalne narave, vendar lahko družba članom organov vodenja in nadzora določi prejemke le v skladu s politiko prejemkov, ki je bila predložena v glasovanje za odobritev na skupščini.
Politika prejemkov se po glasovanju na skupščini nemudoma javno objavi na spletnih straneh družbe, in sicer skupaj z datumom in izidom glasovanja na skupščini. Politika prejemkov mora na spletnih straneh družbe ostati brezplačno in javno dostopna vsaj toliko časa, dokler se uporablja, najmanj pa deset let.
Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Boštjan Košak, l.r. mag. Žiga Debeljak, l.r.
Priloga:

Skladno z 294.a členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) družba Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana, sprejema naslednji interni akt družbe
Politika prejemkov organa vodenja družbe Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: »Družba«), katere delnice so uvrščene na organizirani trg vrednostnih papirjev, vsebuje načela in pravila, ki se jih upošteva pri urejanju prejemkov organa vodenja v Družbi. Družba je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Skupina), zato se v tej politiki prejemkov organov vodenja ureja tudi okvir (usmeritve) glede nagrajevanja organov vodenja v odvisnih družbah Skupine.
Družba je politiko prejemkov organa vodenja Družbe oblikovala na podlagi in v skladu z 294.a členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: »ZGD-1«) ter ob upoštevanju Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, d.d. Ker je Družba v večinski lasti države, prav tako pa so v večinski lasti države odvisne družbe Skupine, nekatere tudi s sedežem v Republiki Sloveniji, so bile pri oblikovanju te politike prejemkov upoštevane tudi določbe Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti v Republiki Sloveniji in samoupravnih lokalnih skupnostih (Uradni list RS, št. 21/10 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: »ZPPOGD«) ter Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 34/10 in 52/11, v nadaljevanju: »Uredba«).
Družba soglasja Vlade Republike Slovenije za odstop od okvirjev ZPPOGD po določbi 90. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22; v nadaljevanju: »ZSDH-1«) ni iskala, saj je organ nadzora ocenil, da okvirji ZPPOGD za Družbo niso omejujoči do te mere, da bi to pomembno povečevalo kadrovska tveganja.
Politiko prejemkov organa vodenja v Družbi je s sklepom sprejel organ nadzora in bo pričela veljati s predložitvijo skupščini Družbe po zaključku glasovanja o tej točki dnevnega reda na skupščini. Politiko prejemkov organa vodenja v Družbi bo Družba predložila skupščini v glasovanje ob vsaki pomembni spremembi, v vsakem primeru pa vsake štiri leta ter na naslednjo sejo skupščine, če je skupščina ne bo odobrila.
V odvisnih družbah pristojni organ sprejme politiko prejemkov organov vodenja v skladu z okvirom oziroma usmeritvami iz te politike prejemkov organov vodenja, ki jih je oblikoval organ vodenja Družbe, upoštevaje pravnoorganizacijsko obliko posamezne odvisne družbe.
Ustreznost politike prejemkov organa vodenja Družbe bo organ nadzora letno preveril, v delu, ki se nanaša na usmeritve za odvisne družbe Skupine pa bo ustreznost preverjal organ vodenja Družbe.
Nadzorni svet Družbe v svojem aktu podrobneje opredeli posamezna vprašanja nagrajevanja organa vodenja Družbe, zlasti pa izbor meril za kratkoročno in dolgoročno uspešnost poslovanja, njihove ciljne vrednosti po posameznih letih, utežitev meril po pomembnosti, sistem ocenjevanja doseganja meril, način izračunavanja spremenljivega dela prejemka glede na dosežene ocene in druge potrebne vsebine (v nadaljevanju: »Akt nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave Družbe)«. Vsebino zadevnega akta ob upoštevanju vsakokratnega letnega poslovnega načrta in drugih aktov nadzorni svet ponovno pretehta ustrezno dopolni/spremeni.
Družba ima sprejet interni akt, ki ureja postopanje v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov in nasprotjem interesov. Družbo zavezujejo na področju nasprotja interesov ustrezna pravila ZSDH-1.

Član organa vodenja Družbe se mora v času opravljanja funkcije izogibati nasprotju interesov, kar pomeni, da v konkretni zadevi, v kateri ima zasebni interes, nasprotujoč interesu Družbe, ne sme postopati, ravnati, odločati ali vplivati.
Člani organa nadzora Družbe ne prejemajo prejemkov, ki bi bili odvisni od poslovanja Družbe ali družb iz Skupine, s čimer se preprečujejo nasprotja interesov organa nadzora z interesi družbe v zvezi z določanjem politike prejemkov organa vodenja.
Cilji politike prejemkov so:
Pri določanju celotnih prejemkov v politiki prejemkov organov vodenja se v zvezi z vsemi sestavinami upošteva načelo sorazmernosti, po katerem so celotni prejemki članov organov vodenja v ustreznem sorazmerju z nalogami posameznega člana in finančnim stanjem družbe.
Upoštevano je tudi načelo omejenosti celotnih prejemkov, saj je na podlagi politike prejemkov organa vodenja možno opredeliti zgornje meje za vse sestavine prejemkov.
Prav tako je upoštevano načelo povezanosti celotnega prejemka z dolgoročno uspešnostjo družbe, saj je pomembna sestavina prejemkov spremenljivi del prejemkov za dolgoročno uspešnost. Ob tem je upoštevano tudi načelo povezanosti sistema prejemkov organov vodenja družbe in skupine ter strategijo družbe in skupine.
Upoštevano je načelo ekonomičnosti, saj načela in pravila politike prejemkov organov vodenja dajejo ustrezno orodje za obvladovanje kadrovskih tveganj ter se daje podlago za upoštevanje prejemkov organov vodenja v konkurenčnih družbah.
Pri določanju sestavin prejemkov v politiki prejemkov organa vodenja Družbe je organ nadzora upoštevaje v slovenskem poslovnem prostoru uveljavljeno strukturo prejemkov (na katero nakazujeta tudi ZGD-11 in ZPPOGD) izhajal iz funkcije posameznih sestavin prejemkov in vključil štiri priporočene sestavine. In sicer osnovni del prejemkov, ki predstavlja odmeno za prizadevanje pri opravljanju prevzete funkcije člana organa vodenja ter ga član organa vodenja prejme ne glede na dosežene rezultate; spremenljivi del prejemkov, katerega dodelitev je odvisna od uspešnosti poslovanja družbe in individualne uspešnosti posameznega člana organa vodenja glede na vnaprej postavljene cilje; druge pravice, ki se delijo na ugodnosti ter posebne denarne prejemke, ter odpravnine, ki jo član organa vodenja lahko v določenih primerih prejme namesto prejšnjih treh prejemkov v primeru predčasnega prenehanja funkcije člana organa vodenja.
Pri določanju zgornje dopustne meje osnovnega dela prejemka organa vodenja Družbe je organ nadzora izhajal iz zahtevnosti poslovanja Družbe ter pri tem upošteval njeno finančno stanje. Organ nadzora je izhajal iz sistema
1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21).

zahtevnosti poslovanja, kot ga je postavil SDH v Priporočilih in pričakovanjih SDH, kjer so opredeljeni dejavniki, po katerih se meri zahtevnost poslovanja družbe.
Finančno stanje Družbe in odvisnih družb Skupine je dobro. Družba dosega stabilen dobiček in takšne so tudi napovedi za prihodnje. Na sorazmernost prejemkov organov vodenja finančnemu stanju Družbe posredno kaže tudi razmerje prejemkov organa vodenja Družbe do povprečne plače v Družbi.
Družba bo v fazi sklepanja pogodb s člani organa vodenja upoštevala tudi prejemke v konkurenčnih družbah. Na ta način se zagotavlja, da bodo prejemki organa vodenja v Družbi običajni glede na primerljive družbe in bodo omogočali obvladovanje kadrovskega tveganja.
Spremenljivi del prejemkov je omejen z najvišjim dovoljenim odstotkom glede na osnovni del prejemkov. Družba je pri določitvi tega razmerja upoštevala kadrovska tveganja v družbi, Priporočila in pričakovanja SDH ter določbe ZPPOGD.
Politika prejemkov na določljiv način določa najvišje dovoljene odpravnine ter pravila, kdaj so lahko izplačane.
Družba sprejme večletno poslovno strategijo, v kateri so opredeljeni strateški cilji družbe, ključni ukrepi (aktivnosti) in nosilci za izvedbo ukrepov. Sestavine prejemkov so v politiki prejemkov organa vodenja Družbe opredeljene na način, da politika prejemkov spodbuja k izpolnjevanju sprejete poslovne strategije. Ključna delitev sestavin prejemkov v politiki prejemkov organa vodenja Družbe je delitev na osnovni del prejemkov in spremenljivi del prejemkov. Osnovnemu delu prejemkov se ne pripisuje posebne spodbujevalne funkcije, saj izplačilo tega dela prejemkov ni odvisno od rezultatov poslovanja. Spodbujevalen učinek ima spremenljivi del prejemkov, katerega dodelitev je odvisna od vnaprej določenih meril, ki so v politiki prejemkov opredeljeni na način, da predstavljajo povezavo med uspešnostjo izpolnjevanja letnih poslovnih ciljev ter ciljev poslovne strategije na eni strani in prejemki na drugi strani. Na tak način člani organa vodenja prejmejo večji spremenljivi del prejemkov in s tem večji celotni prejemek, če je organ vodenja uspešen pri uresničevanju letnih ciljev ter ciljev sprejete poslovne strategije, ki je vsebinsko določena na način, da spodbuja dolgoročni razvoj družbe, dolgoročno uspešnost, trajnostno poslovanje in vzdržnost.
Spremenljivi del prejemkov je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz dela, ki spodbuja kratkoročno uspešnost poslovanja (merila so določena tako, da se meri uspeh v poslovnem letu), in dela, ki spodbuja dolgoročno uspešnost poslovanja (merila za dodelitev so določena tako, da spodbujajo k doseganju strateških ciljev za daljše obdobje, vsaj 3 leta). Oba dela prispevata, še toliko bolj pa del, ki spodbuja dolgoročno uspešnost poslovanja, k doseganju ciljev poslovne strategije, ki postavlja večletne cilje.
Organ vodenja v Družbi predstavlja uprava, ki ima 5 članov, od katerih je eden predsednik uprave in eden podpredsednik uprave. Eden od članov uprave je imenovan s strani Sveta delavcev – delavski direktor. Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi posle v korist Družbe, in sicer v skladu z omejitvami iz statuta. Posamezni član uprave samostojno vodi posle družbe in sprejema odločitve v okviru dodeljenega poslovnega področja.
Stran 34 od 41 Osnovni del prejemkov organa vodenja se določi v pogodbi s članom organa vodenja v absolutnem denarno izraženem bruto mesečnem znesku. Član organa vodenja ga prejme kot odmeno za opravljanje prevzete funkcije člana organa vodenja in ga razen v zakonsko določenih primerih ni mogoče enostransko znižati, zadržati, preklicati

ali ukiniti. Osnovni del prejemkov vključuje vse dodatke v smislu zakona, ki ureja delovna razmerja, ne glede na to, v katerem aktu so določene pravice zaposlenih do dodatkov. Izplačuje se mesečno. V primeru, da se delo opravlja del meseca, se prejemek za tak mesec izplača v sorazmernem delu glede na število opravljenih delovnih dni.
Osnovni del prejemkov članov organov vodenja se v tej politiki prejemkov organa vodenja Družbe določi kot zgornja meja, ki jo je možno dogovoriti v pogodbi s članom organa vodenja. Zgornja možna meja osnovnega dela prejemkov se v tej politiki prejemkov določi upoštevaje merila zahtevnosti.
Skupna ocena meril zahtevnosti za Družbo glede na matriko iz Priporočil in pričakovanj SDH po presoji organa nadzora Družbe znaša 5, kar v skladu s Priporočili in pričakovanji SDH pomeni, da je v pogodbah s člani organa vodenja v Družbi možno dogovoriti osnovni del prejemkov v višini do mesečno 22.000 EUR (bruto) oziroma do 264.000 EUR letno (bruto). Zahtevnost poslovanja Družbe se preveri vsaj vsake štiri leta in po potrebi prilagodi skupno oceno meril.
Ne glede na predhodni odstavek pa se lahko osnovni del prejemkov za čas, ko so za Družbo zavezujoče določbe veljavnega ZPPOGD in Uredbe, določi le v razmerju s povprečno plačo, izplačano v družbah Skupine, zaradi česar lahko osnovni del prejemka predsednika uprave znaša največ 5-kratnik povprečne bruto plače zaposlenih v družbah v Skupini.
Organ nadzora je nadalje odločil, da osnovni del prejemka podpredsednika uprave ne sme presegati 95 % osnovnega dela prejemka predsednika uprave, osnovni del prejemka članov uprave pa ne sme presegati 90 % osnovnega dela prejemka predsednika uprave.
V pogodbah, ki se sklepajo s člani organa vodenja, se osnovni del prejemkov določi v okviru zgornje meje, kot je opredeljena v tej politiki prejemkov, upoštevajoč veljavni ZPPOGD. V katerem delu razpona do zgornje meje se določi osnovni del prejemka posameznega člana organa vodenja, je odvisno od nalog in odgovornosti konkretnega člana organa vodenja (npr. upošteva se, ali je predsednik oziroma podpredsednik, ali je član organa vodenja, upošteva se resorna delitev področij, če se zahtevnost resorjev razlikuje, ali gre za delavskega direktorja) ter od njegove individualne kvalitete (znanje, izkušnje, dolžino mandata v Družbi, reference, veščine), ob tem pa se ponovno opravi presoja običajnosti plačila glede na plačila v konkurenčnih družbah.
Prejemki zaposlenih niso neposredno vplivali na opredelitev najvišjega osnovnega dela prejemkov v skladu s Priporočili in pričakovanji SDH, vendar se je primerjava s povprečno plačo zaposlenih v Družbi opravila in gre za običajno razmerje.
Spremenljivi del prejemkov je tisti del prejemkov, ki se določi v odvisnosti od uspešnosti poslovanja Družbe in lahko tudi individualne uspešnosti posameznega člana organa vodenja.
Spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja Družbe znaša v poslovnem letu največ 30 % glede na v preteklem poslovnem letu izplačanega osnovnega dela prejemkov člana organa vodenja in je odvisen od izpolnjevanja meril uspešnosti poslovanja. Od tega je največ 50 % spremenljivega dela prejemkov možno dodeliti zaradi doseganja kratkoročne uspešnosti poslovanja (za obdobje poslovnega leta) ter najmanj 50 % za doseganje dolgoročne uspešnosti poslovanja (za obdobje vsaj 3 poslovnih let).
Upravičenost do spremenljivega dela prejemka se bo ocenjevala na podlagi meril uspešnosti poslovanja, ki se delijo na finančna merila in nefinančna merila. Nadalje se merila delijo na tista, ki so namenjena merjenju kratkoročne uspešnosti (kratkoročna merila), in tista, ki so namenjena merjenju oziroma prispevku k doseganju strateških oziroma dolgoročnih ciljev (dolgoročna merila).
V aktu o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave organ nadzora vsako leto do konca meseca marca konkretizira merila in jih uteži tako, da bodo izbrana merila organ vodenja v tem večji meri usmerjala k doseganju poslovnih ciljev in dolgoročnega uspeha, upoštevaje vsakokrat veljavno strategijo. Postavljeni cilji pri posameznih merilih bodo temeljili na sprejetem letnem gospodarskem načrtu, sprejeti strategiji poslovanja oziroma srednjeročnem gospodarskem načrtu ter ciljem in pričakovanjem, kot so določeni v vsakokratnem letnem načrtu upravljanja, ki ga pripravi SDH, d.d.
Organ nadzora pri določitvi meril praviloma upošteva naslednje skupine meril:

| Skupina meril | Izhodiščni prispevek k skupni oceni na podlagi finančnih meril |
|---|---|
| Merila, vezana na obseg poslovanja (npr. čisti prihodki iz prodaje ipd.) |
20 % |
| Merila, vezana na sposobnost ustvarjanja denarnih tokov (npr. EBITDA ipd.) |
40 % |
| Merila finančne trdnosti in investicijskega potenciala (npr. neto finančni dolg / EBITDA ipd.) |
25 % |
| Merila sposobnosti ustvarjanja dodane vrednosti (npr. DV / zaposlenega ipd.) |
15 % |
Z zgoraj izbranimi finančnimi merili se zasleduje finančne cilje, ki uravnoteženo spodbujajo rast obsega poslovanja, sposobnost ustvarjanja denarnih tokov, finančno trdnost in investicijski potencial ter ustvarjanje dodane vrednosti.
Finančna merila skupaj prispevajo 50 % celotnega spremenljivega dela prejemkov. Dejanski prispevek posamezne skupine meril od prikazanega izhodiščnega ne sme odstopati za več kot 5 odstotnih točk navzgor ali navzdol.
Merila, ki merijo dolgoročne oziroma strateške cilje oziroma prispevajo k njihovemu uresničevanju, morajo prispevati najmanj 50 % k skupni oceni na podlagi finančnih meril.
| Skupina meril | Izhodiščni prispevek k skupni oceni na podlagi nefinančnih meril |
|---|---|
| Merila tržnega položaja (npr. gibanje tržnega deleža, stanje uporabnikov, NPS ipd.) |
30 % |
| Razvojna merila (npr. lansiranje novih proizvodov/storitev, izvedba razvojnih projektov, izvedba investicije ipd.) |
25 % |
| učinkovitosti Merila organizacijske (npr. organizacijski ukrepi, uvajanje novih sistemov, izvajanje pomembnih projektov ipd.) |
15 % |
| Merila okoljske odgovornosti (npr. ogljični odtis ipd.) | 10 % |
| Merila družbene odgovornosti (npr. razvoj in izobraževanje zaposlenih, zagotavljanje raznolikosti ipd.) |
10 % |
| Merila upravljavske odgovornosti (npr. aktivnosti na področju skladnosti in integritete, kakovost komuniciranja z deležniki ipd.) |
10 % |
Z zgoraj izbranimi nefinančnimi merili se zasleduje poslovne cilje na področju tržnega položaja, razvoja, organizacijske učinkovitosti ter okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti.
Nefinančna merila skupaj prispevajo 50 % celotnega spremenljivega dela prejemkov.
Dejanski prispevek posamezne skupine meril od prikazanega izhodiščnega ne sme odstopati za več kot 5 odstotnih točk navzgor ali navzdol.
Merila, ki merijo dolgoročne oziroma strateške cilje oziroma prispevajo k njihovemu uresničevanju, morajo prispevati najmanj 50 % k skupni oceni na podlagi nefinančnih meril.
Ob konkretizaciji meril se v aktu nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave lahko določi spodnjo mejo uspeha pri doseganju ciljev, da bi lahko prišlo do dodelitve spremenljivega dela prejemkov. Akt nadzornega sveta lahko določi, da je izpolnjevanje posameznih meril predpogoj za upravičenost do spremenljivega dela prejemkov ne glede na izpolnjevanje ostalih meril. Celoten spremenljivi del prejemkov članu organa vodenja pripada le ob doseganju ali preseganju ciljev. Vmesne dosežene vrednosti ciljev vplivajo na

ustrezno nižjo dodelitev spremenljivega dela prejemkov. V okviru diskrecije nadzornega sveta je, ali in kako preseganje enega ali več ciljev delno kompenzira nižje doseganje enega ali več drugih ciljev.
Vsa merila se merijo na ravni skupine razen, če pri posameznem merilu v Aktu nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave Družbe ni izrecno določeno drugače.
Nadzorni svet lahko iz utemeljenih razlogov v aktu nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave med letom zaradi izjemnih spremenjenih okoliščin z veljavnostjo za poslovno leto, ki je predmet odločanja, ustrezno prilagodi merila oziroma njihove ciljne vrednosti, upoštevaje tržno, premoženjsko, finančno in drugo relevantno stanje. Glavna kriterija za presojo sta, da spremembo ciljev terjajo dolgoročni interesi Družbe (dolgoročni uspeh) ter vzdržnost poslovanja Družbe. Utemeljeni razlogi so zlasti okoliščine, ki jih objektivno ni bilo mogoče predvideti ob poslovnem načrtovanju, ki jih opravičljivo ni bilo mogoče vnaprej vključiti v sistem obvladovanja tveganj in opravičljivo ni bilo mogoče ali ni bilo smotrno sprejeti učinkovitih ukrepov za zniževanje stopnje tveganja. To možnost, ki je v diskreciji organa nadzora, se ustrezno uredi tudi v pogodbi, ki se sklepa s člani organov vodenja. Organ nadzora mora svojo odločitev ustrezno utemeljiti.
Organ nadzora se lahko glede na rezultate poslovanja, finančnega stanja in druge okoliščine pri posameznemu članu organa vodenja odloči tudi za izplačilo višjega ali nižjega spremenljivega dela prejemka, kot je bil izračunan na podlagi vnaprej določenih objektivnih meril iz te politike prejemkov in veljavnega akta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega prejemka uprave, če ocenjuje, da za to obstajajo pomembni utemeljeni razlogi, pri čemer odstopanja ne smejo biti bistvena glede na oceno uspeha, ki jo kaže vnaprej objektivno postavljen sistem meril. Odstopanja so bistvena, če presegajo 50 % spremenljivega dela prejemkov glede na objektivno merjenje po vnaprej postavljenih merilih in ciljnih vrednostih. Za tak ukrep se odloči, če postavljen sistem meril in ciljev pomembneje ne odraža doseženega rezultata poslovanja na koncu relevantnega obdobja ali prispevek posameznega člana organa vodenja k njihovemu doseganju ali če se finančno stanje pomembno spremeni. Pri tem organ nadzora upošteva skupni uspeh organa vodenja in/ali uspeh posameznega člana organa vodenja in naslednje okoliščine:
Sklep, s katerim se organ nadzora odloči za izplačilo višjega ali nižjega spremenljivega dela prejemkov v skladu z diskrecijo, mora biti obrazložen in sprejet v skladu z načelom skrbnosti, vestnosti in poštenja, pri čemer se v pogodbi s posameznim članom organa vodenja določi, da diskrecijska odločitev organa nadzora ne more biti predmet spora. V vsakem primeru veljajo omejitve iz ostalih delov te politike prejemkov organov vodenja.
Izplačilo 50 odstotkov spremenljivega dela prejemka, dodeljenega članu organa vodenja za posamezno poslovno leto, se odloži za dve leti (obdobje odloga). Če je bil član organa vodenja v funkciji manj kot dve leti, mu odloženi del izplačila spremenljivega dela prejemka ne pripada.
Določanje upravičenega spremenljivega dela prejemkov na podlagi doseganja meril uspešnosti poslovanja se za člane organov vodenja Družbe opravi letno na podlagi revidiranega letnega poročila in ostalega gradiva, iz katerega je razvidno doseganje ciljev. Praviloma Kadrovska komisija in Nadzorni svet spremenljivi del prejemkov oceni in določi najkasneje v roku 2 mesecev po objavi revidiranega letnega poročila Družbe.

Družba lahko od članov organov vodenja zahteva vrnitev že izplačanega spremenljivega dela prejemkov ali njegov sorazmerni del ter da se dodeljeni, a še ne izplačani del spremenljivega dela prejemka v celoti ali sorazmerno ne izplača:
Vrnitev že izplačanega spremenljivega dela prejemka je mogoče zahtevati v roku treh let od dneva izplačila prejemka ali dela prejemka. Vrnitev že izplačanega spremenljivega dela prejemka se praviloma izvrši najprej s pobotom dodeljenih, vendar neizplačanih delov spremenljivega dela prejemka, pri čemer se možnost pobota dogovori tudi v pogodbi o zaposlitvi oziroma v civilnopravni pogodbi.
Družba nima sprejetega programa nagrajevanja z delnicami oziroma delniškimi opcijami, prav tako ne izvaja nagrajevanja organov vodenja v obliki udeležbe na dobičku.
Druge pravice obsegajo ugodnosti in posebne denarne prejemke.
Ugodnosti so pravice uporabe stvari v lasti Družbe tudi za zasebne namene ter izplačila Družbe (tretjim osebam), od katerih ima praviloma tudi član organa vodenja določeno osebno nedenarno korist. Ne glede na definicijo iz prejšnjega stavka se za ugodnost štejejo tudi pravica do povračila stroškov članarin v stanovskih organizacijah, ki so povezane z opravljanjem funkcije člana organa vodenja, ter druge nedenarne pravice, ki ne ustrezajo definiciji ugodnosti, vendar je v poslovni praksi običajno, da o pravici koriščenja odloča organ nadzora v fazi sklepanja pogodbe s člani organa vodenja.
Posebni denarni prejemki so regres za letni dopust, odpravnina ob upokojitvi, povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije, nadomestilo plače za različne odsotnosti, ki jih plačuje družba (npr. zaradi bolezni, koriščenja dopusta, izobraževanja), posebni denarni prejemki, ki so v pogodbo povzeti iz ali določeni na način sklicevanja na kolektivno pogodbo ali na splošni interni akt delodajalca, ter vsi drugi denarni prejemki, ki po svoji naravi (podlagi) ne spadajo oziroma jih ni mogoče kot take opredeliti v nobenega od naslednjih plačil: osnovni del prejemkov, spremenljivi del prejemkov, odpravnina in ugodnosti.
Člani organa vodenja Družbe imajo lahko v pogodbah o zaposlitvi določene zlasti naslednje ugodnosti in največ v naslednjem obsegu:

Ta pravila se uporablja za primere, ki se nanašajo na pogodbe o zaposlitvi ter za civilne pogodbe, in sicer pod predpostavko najmanj 40 ur trajajočega tedenskega delovnika. Če je v pogodbi določen krajši tedenski delovnik od navedenega, se to upošteva pri presoji vključitve primernih drugih pravic, torej tako glede same pravice, kot pri pravilih omejitve (npr. najvišje dovoljeni znesek pri posamezni pravici).
Člani organa vodenja Družbe so upravičeni tudi do naslednjih prejemkov:
Odpravnina zaradi predčasnega prenehanja mandata članom organov vodenja ne pripada v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe. Odpravnina članom organov vodenja v nobenem primeru ne pripadajo tudi v primeru rednega poteka mandata in v primeru, ko člani organa vodenja sami podajo odpoved. Odpravnina članom organov vodenja pripada v primeru odpoklica iz ekonomsko-poslovnih razlogov in v primeru sporazumnega prenehanja funkcije, če ne obstajajo krivdni razlogi za odpoklic, kar je podrobneje določeno v nadaljevanju.
Najvišji znesek odpravnine znaša v primeru odpoklica iz ekonomsko-poslovnih razlogov šest mesečni bruto osnovni del prejemkov, kot so določeni v pogodbi s članom organov vodenja. Znesek odpravnine v nobenem primeru ne sme presegati skupnega zneska bruto osnovnega dela prejemkov, ki bi šli članu organa vodenja do konca mandata po pogodbi, če bi mandat redno končal. V primeru predčasnega prenehanja funkcije člana organa vodenja, ki je funkcijo opravljal manj kot leto dni, lahko znaša najvišji znesek odpravnine tri mesečni bruto osnovni del prejemkov, kot so določeni v pogodbi s članom organov vodenja.
Članu organa vodenja, ki se po predčasnem prenehanju pogodbe člana organa vodenja zaposli v Družbi odpravnina ne pripada. Če se zaposli v njeni odvisni ali drugi povezani družbi, lahko pripada odpravnina največ v višini razlike med zneskom bruto osnovnega dela prejemkov po prejšnji pogodbi in zneskom bruto osnovne plače po novi pogodbi v ustreznem mnogokratniku, kar pomeni, da se razlika aplicira na tisto število mesecev prejemanja plače na novem delovnem mestu, do kolikor mesečne odpravnine bi bil glede na zgornja pravila te politike prejemkov upravičen.

Če ne obstajajo krivdni razlogi za odpoklic člana organa vodenja, se lahko sklene sporazum o predčasnem prenehanju mandata na pobudo ene ali druge stranke in če je to v interesu obeh strank. Za tako ravnanje bo šlo zlasti v primerih, ko po utemeljeni presoji organa nadzora član organa vodenja pri vodenju poslov ne dosega optimalnih rezultatov, nima najboljšega pogleda na razvoj družbe, nima optimalnih organizacijskih sposobnosti, ni posebnega zaupanja med članom organa vodenja in nadzornim svetom ali enostavno nima srečne roke v okviru proste podjetniške presoje, ter zato nadzorni svet oceni, da bi bilo možno najti nekoga, ki bo vodil posle bolje od člana organa vodenja, s katerim se naj sklene sporazumno predčasno prenehanje mandata. Pričakovane koristi morajo biti za Družbo višje od višine odpravnine in morebitnih drugih izdatkov, ki jih je treba izplačati ob sklenitvi sporazuma. V takem primeru se za določitev višine odpravnine v sporazumu smiselno uporabljajo priporočila, ki veljajo za odpoklic iz ekonomsko-poslovnih razlogov.
Pogodbe s člani organov vodenja naj urejajo konkurenčno prepoved tudi za čas po prenehanju funkcije člana organa vodenja. Konkurenčna prepoved v primeru odpoklica s strani Družbe ne sme biti daljša od šestih mesecev, v ostalih primerih se v pogodbi določi v trajanju ne manj kot šest mesecev in ne dlje od dveh let. Članu organa vodenja med uporabo konkurenčne prepovedi pripada mesečno nadomestilo največ v višini 75 % od njegovega mesečnega osnovnega dela prejemkov.
Ne glede na to, ali je konkurenčna prepoved v pogodbi dogovorjena, se organ nadzora odpove uveljavljanju prepovedi konkurence za čas po prenehanju mandata, če upoštevaje vse znane okoliščine ne obstaja realna grožnja interesu družbe zaradi neuveljavljanja prepovedi konkurence za posameznega člana organa vodenja.
V primeru dvojnih ali večkratnih funkcij znotraj Skupine so takšne funkcije, ki jih morebiti opravljajo člani organa vodenja Družbe, plačane, pri čemer so plačila ustrezno prilagojena za porabljen čas, naloge in odgovornosti, ki so že v celoti ali deloma zajete v nalogah in odgovornostih na podlagi funkcije člana organa vodenja ali kake druge njegove plačane funkcije.
K opravljanju vsake takšne dodatne funkcije in višini prejemkov zanjo mora nadzorni svet Družbe izdati predhodno soglasje, po potrebi pa višino takšnih prejemkov smiselno upošteva tudi pri določanju prejemkov takšne osebe v funkciji člana uprave Družbe.
Družba v svoji vlogi obvladujoče družbe Skupine v tej politiki prejemkov določa smernice za oblikovanje politik prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah in za sklepanje pogodb s člani organov vodenja v odvisnih družbah Skupine. Organ vodenja obvladujoče Družbe poskrbi za sprejem ustreznih politik prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah. Organ vodenja obvladujoče Družbe letno preverja spoštovanje teh smernic in politik prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah.
Osnovni del prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah Skupine se določi ob upoštevanju dejavnikov zahtevnosti iz Priporočil in pričakovanj SDH. Osnovni del prejemkov organov vodenja odvisnih družb iz Skupine glede na dejavnike zahtevnosti iz prejšnjega stavka ne sme presegati 70 % zgornje dopustne meje osnovnega dela prejemkov organa vodenja obvladujoče Družbe.
Za organe vodenja odvisnih družb, s sedežem izven Republike Slovenije, se lahko določi odstotek izven okvirov določenih v prejšnjem odstavku, upoštevajoč kompleksnost ter zahtevnost poslovanja posamezne odvisne družbe, ki pa ne sme presegati 75 % zgornje dopustne meje osnovnega dela prejemkov organa vodenja obvladujoče Družbe.

Glede na navedeno znaša ob sprejemu politike najvišje dovoljeni osnovni del prejemkov organov vodenja v odvisnih družbah Skupine:
Ureditev je v okviru določb ZPPOGD.
Spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja odvisnih družb Skupine ne sme presegati 30 % letne bruto vrednosti osnovnih delov prejemkov članov organov vodenja. Struktura meril in način ocenjevanja uspešnosti se smiselno določi na podlagi enakih izhodišč, kot je s to politiko določeno za Družbo.
Ureditev je v okviru določb ZPPOGD.
Članom organov vodenja odvisnih družb se lahko v pogodbah o zaposlitvi smiselno določi enake pravice, kot članom organov vodenja Družbe, z naslednjimi dodatnimi omejitvami:
Ureditev je v okviru določb ZPPOGD.
Glede odpravnin za primer predčasnega prenehanja mandata se v odvisnih družbah Skupine uporabi ureditev iz politike prejemkov Družbe. Ureditev je v okviru določb ZPPOGD.
Za vsa vprašanja, ki jih predmetna politika prejemkov ne ureja, se uporabljajo določbe vsakokratne veljavne zakonodaje in predpisov, ki urejajo prejemke članov organov vodenja družbe.
Politika prejemkov prične veljati po zaključku glasovanja o točki dnevnega reda skupščine Družbe o posvetovalnem glasovanju o politiki prejemkov. Z dnem veljave te politike prejemkov preneha veljati Politika prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., z dne 11.5.2022.
Politika prejemkov se objavi na spletnih straneh družbe.
Politika prejemkov je objavljena v slovenskem in angleškem jeziku.
Predsednik nadzornega sveta: mag. Žiga Debeljak, l.r.
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.