AI Terminal
Petrol Group
Investor Presentation • Mar 18, 2024
1986_rns_2024-03-18_c035c72f-c9cc-4f17-84f6-362dde62ce52.pdf
Investor Presentation
Open in ViewerOpens in native device viewer
NEREVIDIRANI REZULTATI POSLOVANJA
skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana,
ZA LETO 2023
Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana Matična številka: 5025796000 Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, pod vložno številko 1/05773/00 Osnovni kapital: 52.240.977,04 EUR ID za DDV: SI80267432 Tel.: +386 (0)1 47 14 232 www.petrol.si
KAZALO
| 1. Poudarki poslovanja v letu 2023 | |
|---|---|
| 2. Družbe v skupini Petrol | |
| 3. Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2023 ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… | |
| 4. Alternativna merila uspešnosti poslovanja | |
| 5. Delnica in lastniška struktura | |
| 6. Plan za leto 2024 | |
| 7. Prikaz finančne uspešnosti skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana |
1.Poudarki poslovanja v letu 2023 .......................................Napaka! Zaznamek ni definiran.
2.Družbe v skupini Petrol .....................................................................................................6
3. Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2023 ................................................7
-
Alternativna merila uspešnosti poslovanja ......................................................................25
-
Delnica in lastniška struktura..........................................................................................26
6.Plan za leto 2024 ............................................................................................................29
7. Prikaz finančne uspešnosti skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana………….......31
Javno
1. Poudarki poslovanja v letu 2023
| Skupina Petrol | EM | 2021 | 2022 | 2023 | Indeks 2023 / 2022 |
Indeks 2023 / 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | mio EUR | 4.960,1 | 9.456,7 | 6.982,7 | 74 | 141 |
| Prilagojeni kosmati poslovni izid1 | mio EUR | 543,4 | 393,4 | 677,6 | 172 | 125 |
| Prilagojeni kosmati poslovni izid + neto izvedeni finančni instrumenti1 |
mio EUR | 577,6 | 357,8 | 730,8 | 204 | 127 |
| Poslovni izid iz poslovanja | mio EUR | 151,1 | -7,9 | 180,2 | - | 119 |
| Čisti poslovni izid | mio EUR | 124,5 | -2,7 | 136,6 | - | 110 |
| Kapital | mio EUR | 908,7 | 860,2 | 923,0 | 107 | 102 |
| Bilančna vsota | mio EUR | 2.403,8 | 2.740,6 | 2.635,3 | 96 | 110 |
| EBITDA1, 2 | mio EUR | 238,1 | 96,3 | 277,1 | 288 | 116 |
| EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid1 | % | 43,8 | 24,5 | 40,9 | 167 | 93 |
| EBITDA / (prilagojeni kosmati poslovni izid + neto izvedeni finančni instrumenti)1 |
% | 41,2 | 26,9 | 37,9 | 141 | 92 |
| Stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid1 | % | 79,7 | 118,9 | 82,8 | 70 | 104 |
| Stroški iz poslovanja / (prilagojeni kosmati poslovni izid + neto izvedeni finančni instrumenti)1 |
% | 75,0 | 130,8 | 76,8 | 59 | 102 |
| Neto dolg/kapital1 | 0,6 | 0,6 | 0,5 | 86 | 93 | |
| Neto dolg/EBITDA1 | 2,1 | 5,4 | 1,7 | 32 | 81 | |
| Donosnost kapitala (ROE)1 | % | 14,3 | -0,3 | 15,3 | - | 107 |
| Donosnost naložbenega kapitala (ROCE)1 | % | 10,8 | -0,5 | 12,3 | - | 114 |
| Dodana vrednost na zaposlenega1 | tisoč EUR | 70,3 | 41,3 | 77,4 | 187 | 110 |
| Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe3 |
EUR | 2,9 | 0,1 | 3,3 | - | 114 |
| Tečaj delnice na zadnji trgovalni dan leta3 | EUR | 25,4 | 20,0 | 23,3 | 117 | 92 |
| Količinska prodaja goriv in derivatov | mio ton | 3,3 | 4,1 | 3,8 | 92 | 115 |
| Količinska prodaja zemeljskega plina | TWh | 35,4 | 18,9 | 16,6 | 88 | 47 |
| Količinska prodaja električne energije | TWh | 13,8 | 12,0 | 12,8 | 106 | 93 |
| Prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev | mio EUR | 469,5 | 520,1 | 571,2 | 110 | 122 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
2EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki vrednosti poslovnih terjatev + stroški amortizacije.
3 Leto 2021 - preračun z upoštevanjem razdelitve delnic.
| Skupina Petrol | EM | 31. 12. 2021 |
31. 12. 2022 |
31. 12. 2023 |
Indeks 2023 / 2022 |
Indeks 2023 / 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 6.237 | 6.224 | 5.945 | 96 | 95 | |
| Število bencinskih servisov | 593 | 594 | 594 | 100 | 100 | |
| Število polnilnic za električna vozila v upravljanju skupine Petrol |
296 | 417 | 495 | 119 | 167 | |
| Število odjemalcev električne energije | tisoč | 225 | 226 | 224 | 99 | 100 |
| Število odjemalcev zemeljskega plina (podatki za skupino Geoplin niso vključeni) |
tisoč | 47 | 60 | 61 | 101 | 129 |
EBITDA Čisti poslovni izid
Neto dolg/EBITDA Struktura investiranih sredstev
Količinska prodaja goriv in derivatov Število bencinskih servisov
2. Družbe v skupini Petrol
| Skupina Petrol, 31. december 2023 | Goriva in derivati |
Trgovsko blago in storitve |
Energija in rešitve |
Ostalo |
|---|---|---|---|---|
| Matična družba | ||||
| Petrol d.d., Ljubljana | l | l | l | l |
| Odvisne družbe | ||||
| Petrol d.o.o. (100 %) | l | l | l | l |
| Petrol javna rasvjeta d.o.o. (100 %) | l | |||
| Adria-Plin d.o.o. (75 %) | l | |||
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo (100 %) | l | l | l | |
| Petrol d.o.o. Beograd (100 %) | l | l | l | |
| Petrol Lumennis PB JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis VS d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ZA JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ŠI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis KI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. (100 %) | l | l | ||
| Petrol Trade Handelsges.m.b.H. (100 %) | l | |||
| Beogas d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Tigar Petrol d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG HIB d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo (99,7518 %) | l | |||
| Petrol-Energetika DOOEL Skopje (100 %) | l | |||
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. (100 %) | l | |||
| Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić (80 %) | l | |||
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. (100 %) | l | |||
| IG Energetski Sistemi d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Geo d.o.o. (100 %) | l | |||
| Ekoen d.o.o. (100 %) | l | |||
| Ekoen S d.o.o. (100 %) | l | |||
| Zagorski metalac d.o.o. (75 %) | l | |||
| Mbills d.o.o. (100 %) | l | |||
| Atet d.o.o. (96 %; 100 % glasovalnih pravic) | l | |||
| Atet Mobility Zagreb d.o.o. (100 %) | l | |||
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. (100 %) | l | |||
| E 3, d.o.o. (100 %) | l | |||
| STH Energy d.o.o. Kraljevo (80 %) | l | |||
| Petrol - OTI - Terminal L.L.C. (100 %) | l | |||
| Geoplin d.o.o. Ljubljana (74,34 %; 74,49 % glasovalnih pravic) | l | |||
| Geoplin d.o.o., Zagreb (100 %) | l | |||
| Geoplin d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Zagorski metalac d.o.o. (25 %) | l | |||
| Skupaj obvladovane družbe | ||||
| Geoenergo d.o.o. (50 %) | l | |||
| Soenergetika d.o.o. (25 %) | l | |||
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. (50 %) | l | |||
| Pridružene družbe | ||||
| Plinhold d.o.o. (29,84 %) | l | |||
| Aquasystems d.o.o. (26 %) | l | |||
| Knešca d.o.o. (47,27 % družbe je v lasti družbe E 3, d.o.o.) | l |
Shema skupine Petrol 31. decembra 2023 ne vključuje neaktivnih družb.
3. Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2023
3.1 Poslovno okolje
Poslovanje skupine Petrol poteka v dveh visoko konkurenčnih panogah: energetiki in trgovini. Poleg trendov na energetskem področju in trendov na področju trgovine na poslovanje skupine Petrol vpliva še več drugih, med seboj pogosto soodvisnih dejavnikov. Med najpomembnejše sodita: gibanje cen energentov in gibanje tečaja ameriškega dolarja, ki sta odraz svetovnih gospodarskih gibanj. Poleg tega na trgih, na katerih posluje skupina Petrol, na poslovanje pomembno vplivajo tudi lokalne gospodarske razmere (gospodarska rast, stopnja rasti cen, rast potrošnje in proizvodnje) ter ukrepi, s katerimi država uravnava cene in trg energentov.
Visoke cene energentov in naraščajoča inflacija so bile v letu 2022 povod za regulacijo cen goriv na trgih, na katerih poslujemo. Regulaciji cen goriv je sledila še regulacija cen zemeljskega plina in električne energije ter toplote. Kljub padcu cen tako nafte in naftnih derivatov kot tudi električne energije in zemeljskega plina že ob koncu leta 2022 so cene energentov ostale regulirane tudi v letu 2023, kar je imelo precejšen vpliv na poslovanje skupine Petrol v tem letu.
Gospodarska rast se je v letu 2023 umirila, predvsem v izvoznem delu gospodarstva, nižja je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast investicij v zgradbe in objekte. Težave v dobavnih verigah postopno popuščajo, cene energentov so se ob zanesljivejši oskrbi znižale. Kazalniki zaupanja so se znižali, kupna moč gospodinjstev je padla, pogoji financiranja pa se zaostrujejo. Tudi prodaja v trgovini je nižja kot v letu 2022, nadaljevala pa se je rast potrošnje storitev, predvsem v povezavi s turizmom. Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se umirjata, še vedno pa obstaja veliko pomanjkanje delovne sile.
UMAR je v Jesenski napovedi septembra 2023 za leto 2023 za Slovenijo napovedal 1,6 odstotno realno rast BDP, kar kažejo tudi prve ocene Statističnega urada Republike Slovenije, izračunane iz četrtletnih podatkov. Letna inflacija je v Sloveniji v letu 2023 znašala 7,4 odstotka (povprečje leta, oz. 4,2 odstotka december 2023 na december 2022). Na Hrvaškem je po oceni hrvaškega statističnega urada inflacija v letu 2023 znašala 8,4 odstotka (povprečje leta).
Realna rast BDP, v %
Vir: UMAR, Statistični urad RS, Mednarodni denarni sklad
Inflacija (povprečje leta), v %
Vir: UMAR, Statistični urad RS, Mednarodni denarni sklad
Gibanje cen nafte in proizvodov iz nafte
Cena severnomorske nafte Brent se je v letu 2023 gibala med 71,8 USD/sod in 96,6 USD/sod. Povprečna cena je v letu 2023 znašala 82,2 USD/sod, kar je 19 odstotkov manj kot v letu 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini. Povprečna cena v evrih je bila nižja za 21 odstotkov. Najvišjo vrednost v letu 2023 je surova nafta Brent dosegla 27. septembra, najnižjo vrednost pa 13. junija.
Cena nafte se je v tretjem kvartalu 2023 dvignila predvsem zaradi zmanjšane količine načrpane nafte s strani organizacije OPEC in povečanega povpraševanja Kitajske, največje uvoznice nafte. V zadnjem kvartalu smo bili priča padcu cen nafte na raven približno 80 USD/sod, in sicer zaradi upada povpraševanja (predvsem s strani Kitajske) in slabšanja gospodarskih obetov. Tudi dodatna zmanjševanja črpanja nafte s strani organizacije OPEC in vojna na Bližnjem vzhodu gibanja cen niso obrnila navzgor, temveč le zamejila nadaljnji padec.
Cena dizla se je v letu 2023 gibala med 644,8 USD na metrično enoto in 1.030,5 USD na metrično enoto. Povprečna cena dizla v letu 2023 je bila 832,5 USD na metrično enoto.
Cena bencina se je v letu 2023 gibala med 729,5 USD na metrično enoto in 1.043,0 USD na metrično enoto. Povprečna cena bencina v letu 2023 je bila 861,3 USD na metrično enoto.
V prihodnje bodo na povpraševanje po nafti in gibanje cen surove nafte najbolj vplivali dogovori organizacije OPEC o količini načrpane nafte ter stanje v svetovnem gospodarstvu (predvsem na Kitajskem). Na rast cen bi lahko vplivale dodatne geopolitične napetosti, kot je na primer zaostrovanje vojnega stanja na Bližnjem vzhodu, posledično pa možna širitev konflikta na sosednje države. Po drugi strani bi morebiten vstop v recesijsko obdobje in nadaljnje zmanjšanje gospodarske rasti v državah v razvoju, zlasti v skupini BRICS1 , lahko privedlo do padca cen nafte.
1 BRICS – gospodarsko združenje Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske, Južne Afrike
Gibanje cene nafte Brent Dated High v letih 2021–2023 v USD/sod
Vir: Petrol, 2023
Vir: Petrol, 2023
Regulacija cen proizvodov iz nafte
Slovenija
Cene neosvinčenega motornega bencina NMB-95 in dizla so bile regulirane že od 15. marca 2022 z nekaj izjemami. Z uredbo so bile najprej določene najvišje prodajne cene. Uredba iz junija 2022 je iz regulacije izvzela cene goriv na avtocestah in premium goriva ter namesto prodajne cene omejila marže trgovcev. Del leta je bil iz formule za oblikovanje cen izločen tudi dodatek za biokomponento, decembra 2022 pa je bil z uredbo ponovno vključen v formulo.
Od 21. junija 2022 je bila z uredbo določena najvišja marža za dizel v višini 0,05910 EUR/l in za NMB-95 0,06070 EUR/liter, od 17. avgusta 2022 dalje pa je bila z uredbo določena najvišja dovoljena marža za dizel v višini 0,09830 EUR/liter in za NMB-95 0,09940 EUR/liter.
-
junija 2023 je Vlada Republike Slovenje sprejela novo Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri ostajajo marže omejene, in sicer za dizel na 0,0983 EUR/liter in za NMB-95 na 0,0994 EUR/liter. Iz regulacije so še vedno izvzete cene pogonskih goriv na bencinskih servisih na površinah avtocest in ob hitrih cestah, prav tako so iz regulacije izvzeta premium goriva NMB-100 in iQ dizel. Uredba je začela veljati 21. junija 2023 in naj bi veljala eno leto.
-
novembra 2023 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o oblikovanju določenih cen naftnih derivatov, s katero je za obdobje od 5. decembra 2023 do 29. februarja 2024 znižala najvišjo dovoljeno maržo za dizel na 0,0683 EUR/liter in za NMB-95 na 0,0694 EUR/liter.
Cena ekstra lahkega kurilnega olja je regulirana že od 9. novembra 2021, z izjemo obdobja od 22. maja do 12. septembra 2022. Do 21. maja 2022 je bila najvišja marža omejena na 0,06 EUR/liter, od 27. septembra 2022 pa je omejena na 0,08 EUR/liter.
Hrvaška
Na Hrvaškem so cene regulirane od 7. februarja 2022 naprej. Prvi mesec so bile z uredbo določene maksimalne prodajne cene, od 7. marca 2022 naprej pa so bile z uredbo določene najvišje marže. Maksimalne prodajne cene so bile določene še v obdobju od 21. junija do 18. julija in od 18. do 24. oktobra 2022. Od 12. septembra 2022 naprej hrvaška vlada regulira tudi cene UNP – za mešanico propan-butan za velike rezervoarje in jeklenke.
Vlada Republike Hrvaške je 2. januarja 2023 sprejela Uredbo o oblikovanju najvišjih maloprodajnih cen, s katero so bile določene najvišje marže, in sicer za motorne bencine (evrosuper 95) v višini 0,0995 EUR/liter, za evrodizel v višini 0,0995 EUR/liter, za plavi dizel v višini 0,0531 EUR/liter, za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 0,3716 EUR/kg in za jeklenke UNP (7,5 kg ali več) v višini 0,8229 EUR/kg. Uredba je stopila v veljavo 3. januarja 2023. Hrvaška vlada je vsaka dva tedna podaljševala veljavnost uredbe.
Vlada Republike Hrvaške je 5. junija 2023 sprejela Uredbo o oblikovanju najvišjih maloprodajnih cen, s katero so določene najvišje marže, in sicer je povečala najvišjo maržo za motorne bencine (evrosuper 95) na 0,1245 EUR/liter, za evrodizel na 0,1245 EUR/ liter in za »plavi dizel« na 0,0781 EUR/liter. Najvišja določena marža za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame ostaja v višini 0,3716 EUR/kg, prav tako za jeklenke UNP (7,5 kg ali več) v višini 0,8229 EUR/kg. Uredba je stopila v veljavo 6. junija 2023. Hrvaška vlada je vsaka dva tedna podaljševala veljavnost uredbe.
Srbija
V Srbiji je Vlada Republike Srbije sprejela Uredbo o omejevanju cen naftnih (neaditiviranih) derivatov, ki se nanaša na evrodizel in neosvinčeni bencin in je stopila v veljavo 12. februarja 2022. Z dopolnjeno uredbo 11. marca 2022 je najvišja maloprodajna cena z davkom na dodano vrednost za evrodizel in neosvinčeni bencin NMB-95 določena v višini povprečne veleprodajne cene derivatov v Srbiji2 , povečane za 6 RSD/liter (0,05 EUR/liter), pozneje (s spremembo 29. aprila 2022) pa povečane za 7 RSD/liter (0,06 EUR/liter). Pred tem so se maloprodajne cene
2 Povprečne veleprodajne cene neosvinčenega bencina NMB-95 in evrodizla na območju Republike Srbije Ministarstvo rudarstva i energetike izračunava vsak petek.
proizvodov iz nafte oblikovale prosto po tržnih pogojih. Vlada Republike Srbije mesečno podaljšuje trajanje uredbe.
Vlada Republike Srbije je 24. februarja 2023 sprejela Uredbo o omejevanju cen naftnih derivatov, s katero je določena najvišja maloprodajna cena z davkom na dodano vrednost za evrodizel in neosvinčeni bencin NMB-95. Določena je v višini povprečne veleprodajne cene derivatov v Srbiji, povečane za 13 RSD/liter (0,11 EUR/liter). Uredba je veljala do 31. marca 2023. Najprej je bila podaljšana do 31. julija 2023, nato do 31. oktobra 2023 in zatem do 31. decembra 2023.
Bosna in Hercegovina
V Bosni in Hercegovini je od 3. aprila 2021 omejena maloprodajna kalkulativna marža do največ 0,25 BAM/liter (0,128 EUR/liter), veleprodajna marža na 0,06 BAM/liter (0,0307 EUR/liter) – pred tem pa so se maloprodajne cene proizvodov iz nafte oblikovale prosto po tržnih pogojih.
Črna gora
V Črni gori se cene proizvodov iz nafte oblikujejo v skladu z Uredbo o načinu oblikovanja maksimalnih maloprodajnih cen naftnih derivatov, ki je v veljavi od marca 2021. Cene se spreminjajo vsakih 14 dni, na podlagi gibanja Platts kotacij in tečaja dolarja. V uredbi so določeni fiksni zneski marže, in sicer NMB-95/98 v višini 0,1108 EUR/liter in dizel 0,1079 EUR/liter.
Gibanje cen ostalih energentov
V letu 2022 smo ob eksponentni rasti cen električne energije, zaradi nizkih zalog plina in strahu pred prihajajočo zimo, v mesecu avgustu zabeležili najvišje cene v zgodovini trgovanja. Trend rasti borznih cen je dosegel vrh in ob tem je letni produkt za pasovno dobavo električne energije na madžarskem trgu z dobavo v letu 2023 dosegel najvišjo ceno pri tečaju 1.007 EUR/MWh. Najvišja zabeležena cena za pasovno dobavo za dan vnaprej, dosežena na slovenskem trgu pa je znašala 751,3 EUR/MWh. Obrat trenda in padec cen sta sledila ob napovedi predloga uredbe ministrov držav članic Evropske unije, s katerim so dosegli politični dogovor o ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo. Ob prehodu v leto 2023 so se cene električne energije v Evropi, po rekordih v letu 2022, januarja 2023 občutno znižale.
Letni produkt za pasovno dobavo električne energije na madžarskem trgu za leto 2024 se je na prvi trgovalni dan leta 2023 zaključil pri tečaju 222,3 EUR/MWh. Cene so se zaradi relativno milega začetka zime in povečane dobave zemeljskega plina prek terminalov LNG3 stabilizirale tudi na kratkoročnem trgu.
V prvi polovici leta 2023 so na padec cen energentov v največji meri vplivali politični dogovor držav članic Evropske unije o ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo, presežna ponudba utekočinjenega zemeljskega plina in mila zima, ki je ob nadpovprečnih temperaturah pripomogla k zmanjšanju porabe tako električne energije kot zemeljskega plina, hkrati pa omogočila nadpovprečno zapolnjenost evropskih skladišč zemeljskega plina. Le-ta so bila pred kurilno sezono od 97 do 100-odstotno zapolnjena, pri čemer so bile ravni porabe bistveno
3 LNG – utekočinjen zemeljski plin
nižje kot prejšnje leto, ob stabilnih norveških plinskih tokovih in visoki ponudbi LNG na svetovnem trgu. V nadaljevanju so cene terminskih pogodb električne energije tesno sledile medvedjemu trendu plinskega trga, premoga in ogljika. Padajoči trend na trgu električne energije je bil v drugi polovici leta 2023 podprt z zadostnimi zalogami plina v Evropi, izboljšanimi pretoki hidroenergije, povečano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov vetra in sonca, povečano razpoložljivostjo francoske jedrske energije in šibkim industrijskim povpraševanjem.
Letni produkt za pasovno dobavo električne energije na madžarskem trgu za leto 2024 je poravnalno ceno na zadnji trgovalni dan leta 2023 sklenil pri tečaju 104,8 EUR/MWh.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v juniju 2023 je celotno evroobmočje sredi leta 2023 zašlo v tehnično recesijo, saj se je bruto domači proizvod v evroobmočju skrčil zaradi negativnega vpliva inflacije, ki je zmanjšala porabo potrošnikov ob naraščajočih cenah. Na borzne cene energentov v letu 2024 bo najbolj vplivala poraba primarnih energentov v ZDA in Evropski uniji. Podatki o inflaciji, zaposlovanju in gospodarski dejavnosti nakazujejo na ohlajanje svetovnih gospodarstev, kar lahko vpliva na povpraševanje po energentih. Dolgoročno bo na cene energentov močno vplivalo predvsem povpraševanje v Indiji in na Kitajskem. Tamkajšnje energetske potrebe hitro naraščajo, kar bi lahko privedlo do agresivnejše tekme za energente med Evropsko unijo in azijskimi državami ter posledično zvišanje cen energentov. Ob vsem naštetem bo na nadaljnji razvoj cen energentov vplivala tudi geopolitična kriza, predvsem zaradi vojne v Ukrajini in vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu. Obe žarišči stopnjujeta politično negotovost in na mednarodnih trgih vzbujata zaskrbljenost.
Gibanje cen električne energije v letih 2022 in 2023 ter projekcije za leti 2024 in 2025
Vir: Petrol, 2023
Gibanje cen zemeljskega plina v letih 2022 in 2023 ter projekcije za leti 2024 in 2025
Vir: Petrol, 2023
Regulacija cen ostalih energentov
Slovenija
• Električna energija
V Sloveniji je Vlada Republike Slovenije 14. julija 2022 sprejela Uredbo o določitvi cen električne energije, ki določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce, kot jih določa Zakon o oskrbi z električno energijo, in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah. Uredba določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno energentov od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.
Vlada Republike Slovenije je 13. januarja 2023 sprejela Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije. Dobavitelji so za dobave, regulirane z uredbami, upravičeni do mesečnega nadomestila za razliko med povprečnim mesečnim nabavnim stroškom in regulirano drobnoprodajno ceno, pri čemer se upošteva tudi strošek dobavitelja v višini 10 EUR/MWh.
- aprila 2023 je bila z uredbo podaljšana regulacija cen električne energije do 31. decembra 2023.
Z uredbo, ki je bila sprejeta 20. oktobra 2023, ostajajo cene električne energije za gospodinjske odjemalce regulirane tudi v letu 2024, in sicer za 90 odstotkov dejanske mesečne porabe za vsako tarifo posebej, za preostalih 10 odstotkov pa velja cena iz pogodbe o dobavi.
• Zemeljski plin
- julija 2022 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema transportnega in distribucijskega omrežja za gospodinjske odjemalce, za končne odjemalce plina, ki s toploto oskrbujejo več gospodinjstev prek skupne kurilne naprave
v lasti ali solasti teh gospodinjstev, za osnovne socialne službe, kot jih določa Zakon o oskrbi s plini in za odjemalce, ki so na dan uveljavitve te uredbe mali poslovni odjemalci, kot jih določa Zakon o oskrbi s plini. Uredba določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno energentov od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.
Vlada je v začetku septembra 2022 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. S spremembami je med drugim dopolnila definicijo opredelitev gospodinjskih odjemalcev plina, da bi se preprečile zlorabe in vsem gospodinjstvom zagotovila pravica do osnovne oskrbe s plinom. Zakon prav tako zagotavlja osnovno in nadomestno oskrbo s plinom vsem zaščitenim odjemalcem, ki so (ali bi) nenadoma ostali brez dobavitelja ali ponudbe novega dobavitelja. Ob tem je zakon razširil tudi pojmovanje zaščitenih odjemalcev.
Septembra 2022 je bil sprejet Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. S tem je bila opredeljena podlaga za opredelitev začasnih ukrepov za upravljanje v času povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, ukrepov za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, ukrepov za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepov za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov. V zakonu je vlada implementirala tudi smernice uredbe Evropske unije o prostovoljnem zmanjšanju povpraševanja po zemeljskem plinu za obdobje med 1. oktobrom 2022 in 31. marcem 2023 za vsaj 15 odstotkov v primerjavi s povprečno porabo v zadnjih petih letih, in sicer z ukrepi po lastni izbiri.
- oktobra 2022 je bila sprejeta dopolnitev Uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz sistema – najvišja dovoljena maloprodajna cena velja tudi za gospodinjske odjemalce daljinskega ogrevanja; uredba je na novo določila tudi najvišjo maloprodajno ceno plina za vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove ter za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom za zaščitene odjemalce. Uredba je veljala od 1. novembra 2022 do 31. avgusta 2023.
Vlada je decembra 2022 določila še najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz sistema za nekatere osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, za izvajalce socialnovarstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
Vlada Republike Slovenije je 13. januarja 2023 sprejela Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina. Dobavitelji so za dobave, regulirane z uredbami, upravičeni do mesečnega nadomestila za razliko med povprečnim mesečnim nabavnim stroškom in regulirano drobnoprodajno ceno, pri čemer se upošteva tudi strošek dobavitelja v višini 5 EUR/MWh.
-
januarja 2023 je bila v Sloveniji z veljavnostjo od 28. januarja 2023 dalje sprejeta Uredba o dopolnitvah Uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki ureja najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina, ki je potreben za proizvodnjo toplote za osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, za distributerje toplote in se uporablja za zemeljski plin za proizvodnjo toplote, dobavljen v obdobju od 1. januarja do 31. avgusta 2023.
-
aprila 2023 je bila z uredbo podaljšana regulacija cen zemeljskega plina do 31. decembra 2023.
• Toplota
Vlada Republike Slovenije je 24. januarja 2023 sprejela Uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja, ki določa najvišjo višino tarifne postavke za variabilni del cene toplote za gospodinjske odjemalce, ki prevzemajo toploto iz distribucijskega sistema, kjer distributer izvaja gospodarsko javno službo, in sicer prek individualnega ali skupnega odjemnega mesta. Distributerji, ki imajo v objavljenih cenikih za januar 2023 višino tarifne postavke za variabilni del cene toplote nižjo od navedenega zneska, le-te ne smejo povišati. Uredba velja za toploto, dobavljeno v obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2023.
Vlada Republike Slovenije je 6. julija 2023 sprejela Uredbo o določitvi nadomestila distributerjem toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja, s katero se po zaključku obdobja regulacije cene po Uredbi o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja upravičenje distributerja toplote ocenjuje na način, da se oceni bistvena škoda, ki nastane kot izpad prihodka zaradi naslova znižanja cene glede na obstoječo ceno oz. nezmožnost zvišanja predmetne cene glede na ceno, ki jo je distributer samostojno povišal po obdobju predmetne dodatne regulacije z uredbo.
Hrvaška
• Električna energija
Hrvaška vlada je 8. septembra 2022 sprejela Uredbo o odpravi motenj na domačem energetskem trgu, s katero je določila ceno električne energije za gospodinjske in poslovne odjemalce ter za javne ustanove z veljavnostjo od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023. Z drugo uredbo je določila cene do konca septembra 2023, s spremembo in dopolnitvijo druge uredbe pa podaljšala obdobje veljave do 31. marca 2024.
• Zemeljski plin
Republika Hrvaška je preko svoje energetske regulatorne agencije HERA v letu 2020 uvedla tržni princip dobave gospodinjskih odjemalcev po celotni Hrvaški. V oktobru 2020 je v ta namen HERA objavila podzakonski akt z natančno metodologijo izračuna cene za omenjen segment odjemalcev.
Hrvaški energetski regulator HERA je 4. aprila 2023 sprejel novo metodologijo, ki regulira maloprodajne cene zemeljskega plina na Hrvaškem in uvaja 15-dnevno referenčno obdobje za določitev prodajnih cen plina namesto prejšnjega 11-mesečnega obdobja. Sprememba retroaktivno posega v pogodbena razmerja med dobavitelji in kupci, saj spremenjena metodologija ne upošteva dejanske vrednosti cene zakupljenega plina po metodologiji, določeni v letu 2020.
- julija 2023 je Vlada Republike Hrvaške z uredbo določila mehanizem nadomestil dobaviteljem zemeljskega plina za razliko med ceno, ki jo je treba plačati pri nakupu tega energenta, in med ceno, ki jo ureja metodologija za določanje cen za oskrbo z zemeljskim plinom. Uredba velja za dobave od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024.
Menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom se je v letu 2023 gibal med 1,05 in 1,13 USD za 1 EUR. Povprečni tečaj ameriškega dolarja po tečaju Evropske centralne banke je v letu 2023 znašal 1,08 USD za 1 EUR (v letu 2022 je bil povprečni tečaj 1,05 USD za 1 EUR).
3.2 Poslovanje skupine Petrol
Rezultate poslovanja skupine Petrol poročamo po naslednjih produktnih skupinah:
- Goriva in derivati, ki vključujejo prodajo naftnih derivatov, prodajo utekočinjenega naftnega plina in ostalih alternativnih energentov (komprimirani zemeljski plin), prevoze, skladiščenje in pretovarjanje goriv, prihodke od plačilnih kartic ter prodajo biomase, pnevmatik in zračnic ter akumulatorjev.
- Trgovsko blago in storitve, ki vključujejo prodajo prehrambnega blaga, galanterije, tobačnih izdelkov, loterije, kuponov in kartic, kave na poti, izdelkov iz ponudbe Fresh, avtokozmetike in rezervnih delov ter storitve avtopralnic, storitve pospeševanja prodaje in druge storitve ter oddajanje gostinskih objektov v najem.
- Energija in rešitve, ki vključujejo prodajo in trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom, prodajo energetskih rešitev (sistemi energetskega in okoljskega upravljanja objektov, vodovodni sistemi, sistemi učinkovite razsvetljave, daljinska energetika, čiščenje voda, industrijske rešitve ter energetske rešitve za dom in industrijo), prodajo toplotnih sistemov, distribucijskih sistemov zemeljskega plina, mobilnosti in proizvodnje energentov.
- Ostalo: rudarske storitve, storitve vzdrževanja, najemnine od počitniških kapacitet.
V skupini Petrol smo v letu 2023 realizirali prihodke iz pogodb s kupci v višini 7,0 mrd EUR, kar je 26 odstotkov manj kot leta 2022. Padec prihodkov je nastal predvsem zaradi nižjih cen naftnih derivatov ter cen električne energije in zemeljskega plina na spot in terminskih trgih kot tudi zaradi nižjega obsega trgovanja s tema energentoma.
Struktura prihodkov iz pogodb s kupci skupine Petrol v letu 2023 po produktnih skupinah
| Goriva in derivati | 49.0 % | |
|---|---|---|
| Energija in rešitve | 42,8 % | |
| Trgovsko blago in storitve | 8,2 % | |
V skupini Petrol smo v letu 2023 prodali 3,8 mio ton goriv in derivatov, kar je 8 odstotkov manj kot v letu 2022. V letu 2022 je Vlada Republike Slovenije regulirala ceno nekaterih naftnih derivatov, ki je bila v določenem obdobju nižja kot v sosednjih državah, zaradi česar je bila prodaja v letu 2022 na prodajnih mestih bencinskih servisov višja kot v letu 2023.
S prodajo trgovskega blaga in storitev smo v letu 2023 ustvarili 571,2 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2022.Prihodke smo povečali predvsem na segmentu prodaje tobačnih izdelkov in prehrane, tako v Sloveniji kot na trgih jugovzhodne Evrope. Manjši padec smo beležili le pri prihodkih od avtopralnic.
V letu 2023 smo prodali tudi 16,6 TWh zemeljskega plina, 12,8 TWh elektrike in 143,4 tisoč MWh toplote.
Poslovanje v letu 2023 je potekalo v precej drugačnih okoliščinah kot v letu 2022. Razmere na energetskih trgih so se v primerjavi z letom 2022 stabilizirale, zaradi česar je bila regulacija cen nekaterih naftnih derivatov milejša kot v letu 2022. Prilagojeni kosmati poslovni izid je tako v letu 2023 znašal 677,6 mio EUR, kar je 72 odstotkov več kot v letu 2022.
Dobiček in izguba izvedenih finančnih instrumentov, ki jih uporabljamo za uravnavanje količinskih in cenovnih tveganj pri prodaji energentov, se skladno s standardi ne evidentirata med prihodki iz pogodb s kupci oz. nabavno vrednostjo prodanega blaga, temveč ločeno v okviru poslovnega izida iz poslovanja. Neto dobiček izvedenih finančnih instrumentov je v letu 2023 znašal 53,3 mio EUR, kar je 88,9 mio EUR več kot v letu 2022. Prilagojeni kosmati poslovni izid, povečan za neto dobiček izvedenih finančnih instrumentov, je znašal 730,8 mio EUR, kar je 373,0 mio EUR več kot v letu 2022.
Struktura prilagojenega kosmatega poslovnega izida skupine Petrol, povečanega za neto dobiček izvedenih finančnih instrumentov, v letu 2023 po produktnih skupinah
V primerjavi z letom 2022 se je najbolj povečal prilagojeni kosmati poslovni izid, povečan za neto dobiček izvedenih finančnih instrumentov, energije in rešitev. Cene električne energije in zemeljskega plina so se v Sloveniji v prvih osmih mesecih leta 2022 oblikovale prosto po pogojih trga, 1. septembra 2022 pa je v veljavo stopila regulacija cen tako električne energije kot zemeljskega plina, cene obeh energentov so bile regulirane celo leto 2023, z uredbo pa so bila dobaviteljem določena nadomestila za razliko med povprečnim mesečnim nabavnim stroškom in regulirano drobnoprodajno ceno, ki so pripoznana v računovodskih izkazih. Tudi na Hrvaškem so regulirane cene električne energije in zemeljskega plina. Hrvaški regulator je prav tako določil mehanizem nadomestil dobaviteljem zemeljskega plina, za kar smo vložili ustrezne zahtevke. Ker ti še niso potrjeni s strani regulatorja, niso pripoznani v računovodskih izkazih skupine Petrol. V letu 2022 pa je bila znotraj prilagojenega kosmatega poslovnega izida realizirana škoda iz naslova poslovanja skupine Geoplin z družbo Gazprom v višini 140,3 mio, v letu 2023 se je z vidika dobav stanje normaliziralo, saj je Geoplin d.o.o., Ljubljana, v novembru 2022 podpisal srednjeročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina iz Alžirije v Slovenijo z družbo Sonatrach. Višji prilagojeni kosmati poslovni izid je bil dosežen tudi pri prodaji energetskih rešitev in pri proizvodnji električne energije iz OVE.
Na povečanje prilagojenega kosmatega poslovnega izida, povečanega za neto dobiček izvedenih finančnih instrumentov, goriv in derivatov, je imela največji vpliv milejša regulacija cen kot v letu 2022, čeprav so marže goriv še vedno bistveno nižje kot v primerljivih državah zahodne Evrope. V letu 2023 so bile cene motornega bencina in dizelskega goriva
regulirane celotno obdobje. V Sloveniji je bila določena najvišja marža, ki jo lahko zaračunamo na prodajnih mestih izven avtocest, cene na prodajnih mestih ob avtocestah in cene premium goriv so se določale tržno. Na Hrvaškem pa je bila najvišja marža omejena na vseh prodajnih mestih, tudi na avtocestnih, iz regulacije pa so bila izvzeta premium goriva. V letu 2022 so se cene v Sloveniji oblikovale prosto po tržnih pogojih do 14. marca 2022, od 15. marca do 20. junija 2022 (z izjemo kratkega obdobja med 1. in 10. majem 2022) pa je bila določena najvišja maloprodajna cena, ki je veljala na vseh lokacijah. V večini obdobja je bila z regulacijo določena najvišja cena, ki je bila celo nižja od nabavne cene goriva. Od 21. junija 2022 dalje je bila v veljavi uredba, iz katere so bile izvzete cene pogonskih goriv na bencinskih servisih in ob hitrih cestah ter cene premium goriva in ki je prekinila omejitev maksimalnih cen, omejila pa je višino marže trgovcev. Z uredbo so bile do 17. avgusta 2022 določene precej nizke marže, po 17. avgustu 2022 pa so se povišale in so veljale do 4. decembra 2023, ko so bile z uredbo močno znižane. Na Hrvaškem so bile cene liberalizirane do 6. februarja 2022. Od takrat dalje pa so bile del obdobja določene najvišje prodajne cene, del obdobja pa najvišje marže trgovcev. Tako kot v Sloveniji so bile tudi na Hrvaškem del leta 2022 regulirane prodajne cene nižje od nabavnih cen, kar je vplivalo na nizek prilagojeni kosmati poslovni izid v letu 2022.
Prilagojeni kosmati poslovni izid pri prodaji trgovskega blaga in storitev se je v primerjavi z letom 2022 povečal na račun višje prodaje na vseh trgih.
Stroški iz poslovanja skupine Petrol so v letu 2023 znašali 561,3 mio EUR, kar je 93,4 mio EUR oz. 20 odstotkov več kot v letu 2022.
Delež stroškov iz poslovanja v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu, povečanem za neto dobiček izvedenih finančnih instrumentov, ki jih uporabljamo za uravnavanje količinskih in cenovnih tveganj pri prodaji energentov, je v letu 2023 znašal 76,8 odstotka, v letu 2022 pa 130,8 odstotka. Delež v letu 2023 je skladen z načrtovanim, medtem ko je bil v letu 2022 visok zaradi posledic ostre regulative, ko so bile regulirane cene določenih naftnih derivatov nekaj časa nižje od nabavnih cen.
| Skupina Petrol (v mio EUR) | 2021 | 2022 | 2023 | Indeks 2023/2022 |
Indeks 2023/2021 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala | 29,3 | 39,4 | 65,6 | 166 | 224 |
| Stroški storitev | 147,7 | 180,1 | 186,3 | 103 | 126 |
| Stroški dela | 114,3 | 135,6 | 160,6 | 118 | 140 |
| Amortizacija | 79,1 | 96,3 | 97,5 | 101 | 123 |
| Drugi stroški | 62,6 | 16,5 | 51,4 | 312 | 82 |
| - od tega neto popravki vrednosti poslovnih terjatev | 7,9 | 7,9 | -0,5 | - | - |
| Stroški iz poslovanja | 433,0 | 467,9 | 561,3 | 120 | 130 |
Stroški iz poslovanja skupine Petrol
Stroški materiala so v letu 2023 znašali 65,6 mio EUR, kar je 26,2 mio EUR oz. 66 odstotkov več kot v letu 2022.
- Stroški energije so se zvišali za 25,7 mio EUR oz. 85 odstotkov zaradi višjih cen energentov, saj je bil velik del energentov za letošnje leto zakupljen v letu 2022, ko so bile nabavne cene precej višje kot v preteklih letih.
- Stroški potrošnega materiala so se zvišali za 0,5 mio EUR oz. 7 odstotkov. Med njimi so se najbolj zvišali stroški materiala za opravljanje storitev.
Stroški storitev so v letu 2023 znašali 186,3 mio EUR in so 6,1 mio EUR oz. 3 odstotke višji kot v letu 2022.
- Najvišjo postavko med stroški storitev predstavljajo stroški transportnih storitev, ki so znašali 42,6 mio EUR in so se glede na leto prej znižali za 2,8 mio EUR oz. 6 odstotkov. Znižanje je posledica kombinacije dejavnikov nižje prodane količine goriv ter optimizacije logističnih procesov skozi uvedbo celodnevne transportne logistike in znižanja prevoznih tarif na hrvaškem trgu.
- Stroški upravljavcev bencinskih servisov so znašali 37,4 mio EUR in so se glede na preteklo leto zvišali za 4,8 mio EUR oz. 15 odstotkov, in sicer predvsem na račun plačnih sprememb (dodatki za manj ugoden delovni čas, napredovanja, nagrajevanje na osnovi dobrih prodajnih rezultatov), za 0,8 mio EUR so se zvišali stroški študentskega dela. Konec leta 2023 je bilo na najemnih prodajnih mestih 154 zaposlenih manj kot konec leta 2022, od tega jih je 140 prešlo v Petrol d.d., Ljubljana, saj je bila v novembru izvedena sprememba strukture modelov upravljanja 26 prodajnih mest, ki so iz modela CODO4 prešla v model COCO5 .
- Stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev so dosegli 28,5 mio EUR in so se glede na leto prej znižali za 0,2 mio EUR.
- Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev so znašali 15,0 mio EUR in so se glede na leto prej znižali za 0,9 mio EUR oz. 6 odstotkov, od tega so za 0,5 mio EUR nižje borzne provizije, za 0,3 mio EUR stroški provizij plačilnih kartic in za 0,3 mio EUR stroški plačilnega prometa – nižje cene energentov.
- Stroški kratkoročnih najemnin so znašali 12,8 mio EUR, kar je 3,2 mio EUR oz. 33 odstotkov več kot v letu 2022, od tega so se za 1,0 mio EUR povišali stroški, povezani z najemi programske opreme, za 1,0 mio EUR pa so se povečala nadomestila za poslovanje ob avtocestah (v letu 2022 evidentirana med stroški koncesijskih dajatev) ter za 0,7 mio EUR tudi stroški najemov prodajnih mest.
- Stroški intelektualnih storitev so v letu 2023 znašali 12,5 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 0,6 mio EUR oz. 5 odstotkov, od tega 1,3 mio EUR zaradi višjih stroškov študentskega dela zaradi nadomeščanja zaposlenih s študenti. Za 0,9 mio EUR so se znižali stroški svetovalnih in odvetniških storitev, za 0,2 mio EUR pa so se povišali stroški avtorskih pravic in elektronskih medijev.
- Stroški podizvajalcev so znašali 9,5 mio EUR in so se v primerjavi z letom 2022 zvišali za 4,2 mio EUR oz. za 79 odstotkov zaradi večjega obsega poslovanja v segmentu prodaje energetskih rešitev za dom in industrijo.
- Stroški sejmov, reklame in reprezentance, ki so znašali 7,4 mio EUR, so glede na leto 2022 nižji za 0,4 mio EUR oz. 5 odstotkov.
- Stroški zavarovalnih premij so znašali 6,4 mio EUR, kar je 0,5 mio EUR oz. 7 odstotkov manj kot leta 2022.
- Stroški storitev varstva okolja so znašali 2,7 mio EUR in so 0,2 mio EUR oz. 7 odstotkov višji kot v letu 2022.
- Stroški varovanja so v letu 2023 znašali 2,2 mio EUR, kar je 0,1 mio EUR manj kot v preteklem letu.
- Povračila stroškov zaposlenim so znašala 1,4 mio EUR in so na podobni ravni kot v letu 2022.
4 CODO – Company Owned Dealer Operated
5 COCO – Company Owned Company Operated
- Stroški upravljanja nepremičnin so znašali 0,7 mio EUR, kar je 0,9 mio EUR oziroma 56 odstotkov manj kot v preteklem letu – del stroškov je prerazporejen med stroške podizvajalcev.
- Stroški članarin so v letu 2023 znašali 0,6 mio EUR in so 1,0 mio EUR nižji kot v preteklem letu – dajatve Hrvatski energetski regulatorni agenciji, Hrvatski turistični zajednici ter prispevek za Hrvatske šume od leta 2023 dalje vodimo med drugimi stroški (ostale dajatve, odvisne od prihodkov); v analiziranem obdobju so bile obračunane v višini 0,9 mio EUR.
- Drugi stroški storitev so znašali 6,4 mio EUR, kar je na enaki ravni kot v letu 2022.
Stroški dela, ki so bili realizirani v višini 160,6 mio EUR, so se glede na predhodno leto zvišali za 25,0 mio EUR oz. 18 odstotkov. Najbolj so se stroški povišali v družbi Petrol d.d., Ljubljana, pa tudi v skupini Petrol Hrvaška. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem so se stroški povišali predvsem zaradi plačnih sprememb (dvig plač zaposlenim z najnižjimi plačami, doplačila do minimalne plače, dodatek za manj ugoden delovni čas – na bencinskih servisih se še vedno soočamo s pomanjkanjem zaposlenih) in zaradi nagrajevanja zaposlenih na osnovi dobrih poslovnih rezultatov. V novembru je bila izvedena sprememba strukture modelov upravljanja prodajnih mest iz modela CODO v COCO, kar je povečalo število zaposlenih za 140.
Stroški amortizacije, ki so bili realizirani v višini 97,5 mio EUR, so bili v primerjavi z letom 2022 višji za 1 odstotek oz. 1,2 mio EUR. Stroški amortizacije so višji predvsem na maloprodajni mreži na Hrvaškem in zaradi večjega obsega poslovanja družbe Atet d.o.o.
Drugi stroški so znašali 51,4 mio EUR in so bili glede na leto prej višji za 34,9 mio EUR. Glede na predhodno leto so se za 46,1 mio EUR povečali ostali drugi stroški, predvsem zaradi višjih vračunanih stroškov. Za 8,4 mio EUR pa so se znižali neto popravki vrednosti poslovnih terjatev. Stroški oslabitve zalog so se znižali za 4,2 mio EUR zaradi večjega evidentiranja oslabitve zalog v letu 2022 v skupini Geoplin in skupini Petrol Hrvaška.
Skupina Petrol je izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti (proizvodi iz nafte, zemeljski plin, elektrika, UNP). Skupina Petrol uravnava cenovna in količinska tveganja primarno na način, da stremi k uskladitvi nabav in prodaj energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev ter s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim, valutnim in količinskim tveganjem. Za varovanje cene proizvodov iz nafte skupina Petrol uporablja predvsem izvedene finančne instrumente. Partnerji so svetovne finančne institucije in banke ali dobavitelji blaga, zato skupina Petrol ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno. Tudi pri trgovanju z električno energijo skupina Petrol sklepa izvedene finančne instrumente s finančnimi institucijami, kjer je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno, pri čemer upošteva tudi sprejete limite tržnih vrednosti. Vrednost finančnih poslov se tekoče spreminja glede na gibanje tržnih cen in potreb po varovanju našega portfelja. Neto dobiček izvedenih finančnih instrumentov je znašal 53,3 mio EUR, kar je 88,9 mio EUR več kot v letu 2022.
Drugi prihodki so znašali 10,9 mio EUR, kar je 91,5 mio EUR manj kot v letu 2022. V letu 2022 je bilo med drugimi prihodki evidentiranih 88,6 mio EUR iz naslova prevrednotenja obveznosti do družbe Gazprom na pošteno vrednost na osnovi cenitve neodvisnega cenilca.
Drugi odhodki so znašali 0,3 mio EUR, kar je na enaki ravni kot v letu 2022. EBITDA je v letu 2023 znašal 277,1 mio EUR, kar je 180,8 mio EUR več kot v letu 2022.
Struktura EBITDA skupine Petrol v letu 2023 po produktnih skupinah
| Energija in rešitve | 38,5 % | ||
|---|---|---|---|
| Goriva in derivati | 38,1 % | ||
| Trgovsko blago in storitve | 22,0 % | ||
| Ostalo | 1.5 % |
Struktura EBITDA se je v primerjavi z letom 2022, ko so na energetskih trgih vladale izredne razmere, normalizirala. V strukturi se povečuje delež EBITDA produktne skupine Energija in rešitve, kar je skladno s strateško zavezo prehoda iz tradicionalnih energetskih virov v čistejše obnovljive vire energije.
EBITDA v letu 2023 glede na leto 2022
Poslovni izid iz poslovanja je znašal 180,2 mio EUR, kar je 188,1 mio EUR več kot v letu 2022, ko je bil zaradi regulacije končne maloprodajne cene nekaterih goriv celo negativen.
Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, je znašal 3,7 mio EUR, kar je 0,4 mio EUR oz. 12 odstotkov več kot v letu 2022.
Neto finančni odhodki skupine Petrol so v letu 2023 znašali 16,1 mio EUR, kar je 10,9 mio EUR več kot v letu 2022. Neto prihodki iz naslova tečajnih razlik so bili v letu 2023 1,6 mio EUR višji kot v letu 2022, neto odhodki od obresti pa za 1,3 mio EUR. Neto izguba izvedenih finančnih instrumentov je bila 7,6 mio EUR višja kot v letu 2022. Odprave popravkov finančnih terjatev v letu 2023 ni bilo, v letu 2022 pa je znašala 0,6 mio EUR. Drugi neto finančni odhodki so bili v letu 2023 2,9 mio EUR višji kot v letu 2022.
Poslovni izid pred davki je v letu 2023 znašal 167,8 mio EUR, kar je 177,6 mio EUR več kot v letu 2022. Čisti poslovni izid, realiziran v letu 2023, je znašal 136,6 mio EUR, kar je 139,2 mio EUR več kot v letu 2022, ko je bila realizirana izguba.
3.3 Finančni položaj skupine Petrol
Bilančna vsota skupine Petrol je 31. decembra 2023 znašala 2,6 mrd EUR oz. 4 odstotke manj kot konec leta 2022. Dolgoročna sredstva so znašala 1,4 mrd EUR, kar je 2 odstotka več kot konec leta 2022, kratkoročna sredstva pa 1,3 mrd EUR, kar je 9 odstotkov manj kot konec leta 2022. Padec vrednosti bilančne vsote je predvsem posledica gibanja cen energentov in optimizacije procesa upravljanja z obratnim kapitalom.
Najpomembnejša postavka med dolgoročnimi sredstvi so opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter naložbene nepremičnine, ki skupaj znašajo 1,1 mrd EUR in so 10,5 mio EUR višja kot konec leta 2022. Pravica do uporabe najetih sredstev je konec leta 2023 znašala 130,8 mio EUR, kar je 1 odstotek manj kot konec leta 2022. Dolgoročne naložbe v skupaj obvladovane in pridružene družbe so konec leta znašale 59,7 mio EUR oz. 1,4 mio EUR več kot konec leta 2022.
Obvladovanju kratkoročnih sredstev, ki predstavljajo 48 odstotkov sredstev skupine Petrol, namenjamo veliko pozornosti. Obseg obratnih sredstev vpliva na obseg zadolževanja tako pri dobaviteljih kot pri bančnih institucijah. Ker ima skupina sklenjene kratkoročne kreditne linije na domačih in tujih trgih, se lahko hitro odzivamo na spremembe obsega obratnih sredstev. Poslovne terjatve so na zadnji dan leta 2023 glede na stanje konec leta 2022 nižje za 5 odstotkov oz. 43,1 mio EUR, zaloge pa so nižje za 59,1 mio EUR oz. 22 odstotkov. Na padec teh postavk so vplivale predvsem nižje cene naftnih derivatov v primerjavi s preteklim letom.
Na področju upravljanja kreditnega tveganja dosledno spoštujemo vse uradne postopke kreditnih zavarovalnic. Skupina Petrol ima zavarovanih 87 odstotkov vseh terjatev, ki posamično presegajo nominalno vrednost 100.000 EUR. Plačila kupcev dnevno spremljamo in po potrebi sprejemamo ukrepe za zmanjševanje kreditnega tveganja. Plačilna disciplina se kljub negativnim vplivom na gospodarstvo zaenkrat ni bistveno poslabšala.
Na zadnji dan obravnavanega obdobja je obratni kapital skupine Petrol znašal 87,8 mio EUR, kar je 69,7 mio EUR več kot konec leta 2022, ko je obratni kapital skupine znašal 18,1 mio EUR.
Denarni tokovi, ustvarjeni pri poslovanju, so v letu 2023 znašali 220,7 mio EUR, kar je 17,7 mio EUR več kot v letu 2022. Ustvarjena lastna sredstva smo v skupini Petrol uporabili za naložbene aktivnosti, izplačilo dividend in vračanje posojil. Razmerje med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom (kazalnik neto dolg/kapital) je na zadnji dan leta 2023 znašalo 0,52, konec leta 2022 pa 0,60. Kazalnik neto dolg/EBITDA je konec leta 2023 znašal 1,7, medtem ko je konec leta 2022 znašal 5,4. Koeficient finančnega vzvoda je konec leta 2023 znašal 34 odstotkov, konec leta 2022 pa 37 odstotkov.
Kljub stabilizaciji razmer na energetskem trgu smo tudi v letu 2023 visoko prioriteto namenili zagotavljanju ustrezne likvidnostne strukture. Pri obsegu dodatnega zadolževanja smo upoštevali primerno razmerje med neto dolgom in EBITDA.
Kapital, neto dolg in koeficient finančnega vzvoda
Za neto naložbe smo v letu 2023 namenili 82,9 mio EUR, kar je 38,7 odstotka več kot v letu 2022, ko smo zaradi omejenih prostih finančnih sredstev za naložbe namenili 59,8 mio EUR.
Skupina Petrol je bila pred začetkom energetske krize in posledično regulacije cen v zelo dobri poslovni in finančni kondiciji. Kljub zahtevnim okoliščinam energetske krize in energetske tranzicije ter regulativnih posegov držav in nejasnosti glede povračila nastale škode, ko smo morali v letu 2022 močno omejiti sredstva, namenjena za naložbe, smo tudi v letu 2023 uspešno izvajali ključne razvojne projekte. Nadaljevali smo izvajanje strateške usmeritve na področju zadolženosti in neto zadolženost znižali pod raven leta 2021. V skupini Petrol smo vse ključne kazalnike obdržali na sprejemljivih ravneh, ki skupini omogočajo finančno vzdržne temelje za prihodnje poslovanje.
Pričakujemo, da bo leto 2024 prav tako zahtevno, kot je bilo leto 2023. Še naprej bomo sledili strateškemu cilju zagotavljanja stabilnega poslovanja tudi z ohranjanjem ustreznega razmerja med zadolženostjo in EBITDA. Kapitalska politika, ki temelji na dolgoročnem maksimiranju donosov delničarjev, kljub zaostrenim poslovnim razmeram še vedno sodi med najpomembnejše cilje naše razvojne strategije. Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, zagovarja dolgoročno stabilno politiko dividend, kar tudi najbolj ustreza dolgoročnim razvojnim ciljem skupine Petrol.
V letu 2023 je Petrol d.d., Ljubljana, za poslovno leto 2022 izplačal dividendo v višini 1,50 EUR bruto na delnico.
Pregled dividend 2017–2022
| Poslovno obdobje | Bruto dividenda na delnico (preračun po razdelitvi delnic v razmerju 1 : 20) |
Bruto dividenda na delnico | |
|---|---|---|---|
| 2017 | 0,80 EUR | 16,00 EUR | |
| 2018 | 0,90 EUR | 18,00 EUR | |
| 2019 | 1,10 EUR | 22,00 EUR | |
| 2020 | 1,10 EUR | 22,00 EUR | |
| 2021 | 1,50 EUR | 30,00 EUR | |
| 2022 | 1,50 EUR |
Bonitetna hiša S&P Global Ratings je 22. decembra 2023 družbi Petrol d.d., Ljubljana, potrdila dolgoročno bonitetno oceno »BBB-« in kratkoročno »A-3« ter oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno«.
- avgusta 2023 so Slovenijo prizadele hude poplave, ki so poškodovale tudi nekaj Petrolove infrastrukture. Zapreti smo morali nekatera prodajna mesta. Do dne objave tega poročila še vedno omejeno obratujejo prodajna mesta Nazarje, Otiški vrh in Žerjav (omejena je prodaja trgovskega blaga, prodaja goriv poteka nemoteno). Zaradi poškodb na plinovodu je bila nekaj časa motena tudi oskrba s toploto in z zemeljskim plinom, in sicer za del gospodinjstev v občinah Mežica, Črna na Koroškem in Prevalje. Oskrba na teh omrežjih sedaj poteka nemoteno. Škoda na Petrolovi infrastrukturi je znašala 3,4 mio EUR, zaradi ustreznega zavarovanja premoženja pa večjega vpliva na poslovne rezultate družbe Petrol d.d., Ljubljana, ni bilo. V skupini Petrol smo se v okviru solidarnostne pomoči v prvi vrsti osredotočili na svoje zaposlene, ki jih je ujma najbolj prizadela. Družba jim je pomagala tako finančno kot z drugimi ukrepi. Tudi svojim odjemalcem smo stali ob strani v težkih časih, zato smo sprejeli pobudo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in svojim gospodinjskim odjemalcem na najbolj prizadetih območjih do konca leta 2023 omogočili plačilo električne energije po ceni 1 EUR/MWh.
4. Alternativna merila uspešnosti poslovanja
Skupina Petrol za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA. Izbrana alternativna merila uspešnosti poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost poslovanja skupine Petrol.
Seznam alternativnih meril uspešnosti poslovanja
| Alternativno merilo uspešnosti poslovanja |
Pojasnilo izračuna | Razlog za izbor merila |
|---|---|---|
| Prilagojeni kosmati poslovni izid |
Prilagojeni kosmati poslovni izid = prihodki od prodaje blaga in storitev – nabavna vrednost prodanega blaga |
Skupina Petrol na cene energentov na trgu nima neposrednega vpliva, zato je za spremljanje uspešnosti poslovanja primernejša kategorija prilagojeni kosmati poslovni izid. |
| Prilagojeni kosmati poslovni izid + neto IFI |
Prilagojeni kosmati poslovni izid + neto izvedeni finančni instrumenti |
Neto izvedeni finančni instrumenti so namenjeni ščitenju cenovnih in količinskih tveganj in s tem višine prihodkov od prodaje in nabavne vrednosti prodanega blaga. Z vidika primerljivosti s preteklim obdobjem je kazalnik ustreznejši kot zgolj prilagojeni kosmati poslovni izid. |
| EBITDA | EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki vrednosti poslovnih terjatev + stroški amortizacije. |
EBITDA odraža uspešnost poslovanja, je glavni vir zagotavljanja donosov delničarjem. |
| EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid |
Kazalnik = EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid | Delež EBITDA v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu predstavlja dober približek deleža prostega denarnega toka iz poslovanja v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu. |
| EBITDA /(prilagojeni kosmati poslovni izid + neto IFI) |
EBITDA /(prilagojeni kosmati poslovni izid + neto izvedeni finančni instrumenti) |
Delež EBITDA v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu, povečanem za neto izvedene finančne instrumente odraža dober približek deleža prostega denarnega toka v kosmatem poslovnem izidu, povečanem za neto IFI in zagotavlja večjo primerljivost s preteklim obdobjem in planom. |
| Stroški iz poslovanja | Stroški iz poslovanja = stroški materiala + stroški storitev + stroški dela + stroški amortizacije + drugi stroški |
Merilo je pomembno z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja. |
| Stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid |
Kazalnik = stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid |
Kazalnik je pomemben z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja. |
| Stroški iz poslovanja / (prilagojeni kosmati poslovni izid + neto IFI) |
Stroški iz poslovanja / (prilagojeni kosmati poslovni izid + neto IFI) |
Kazalnik je pomemben z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja in zagotavlja večjo primerljivost s preteklim obdobjem in planom. |
| Neto dolg/kapital | Neto dolg = kratkoročne + dolgoročne finančne obveznosti + kratkoročne + dolgoročne obveznosti iz najemov – denar in denarni ekvivalenti; kazalnik = neto dolg/kapital |
Kazalnik odraža razmerje med dolgom in kapitalom ter je pomemben z vidika spremljanja kapitalske ustreznosti podjetja. |
| Neto dolg/EBITDA | Kazalnik = neto dolg/EBITDA | Kazalnik odraža sposobnost skupine Petrol za poplačilo finančnih obveznosti, saj odraža, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev in ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja. |
| ROE | ROE = čisti poslovni izid/povprečen kapital | Kazalnik odraža učinkovitost skupine Petrol pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na kapital. Donos na kapital je tudi pokazatelj uspešnosti poslovodstva pri povečevanju vrednosti družbe za lastnike. |
| ROCE | ROCE = poslovni izid iz poslovanja / (povprečna celotna sredstva – povprečne kratkoročne obveznosti) |
Kazalnik odraža kako učinkovito skupina Petrol ustvarja dobiček iz svojih dolgoročnih virov. |
| Dodana vrednost/zaposlenega |
Dodana vrednost na zaposlenega = (EBITDA + vsebinski stroški dela)/povprečno število zaposlenih. Vsebinski stroški dela = stroški dela zaposlenih v skupini Petrol + stroški dela zaposlenih na bencinskih servisih v upravljanju, ki so v letu 2023 znašali 28,6 mio EUR, v letu 2022 pa 25,2 mio EUR. |
Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v skupini Petrol. |
| Obratni kapital | Obratni kapital = poslovne terjatve + sredstva na podlagi pogodb s kupci + zaloge – kratkoročne poslovne obveznosti – obveznosti na podlagi pogodb s kupci |
Kazalnik odraža operativno likvidnost skupine Petrol. |
| Finančni vzvod | Finančni vzvod = neto dolg/(kapital + neto dolg) | Finančni vzvod odraža delež financiranja dejavnosti skupine Petrol z lastniškim kapitalom glede na zadolževanje. |
| Neto naložbe | Neto naložbe = naložbe v osnovna sredstva (v letu 2023 90,9 mio EUR) + dolgoročne finančne naložbe (v letu 2023 4,3 mio EUR) - odprodaje osnovnih sredstev in povračila (v letu 2023 12,2 mio EUR) |
Podatek o naložbah odraža smer razvoja skupine Petrol. |
| Knjigovodska vrednost delnice |
Knjigovodska vrednost delnice = kapital/skupno število izdanih delnic |
Knjigovodska vrednost delnice odraža vrednost celotnega kapitala delniške družbe na delnico. |
5. Delnica in lastniška struktura
Cene delnic na Ljubljanski borzi so se v letu 2023 v primerjavi z letom 2022, ko sta na gibanje cen delnic pomembno vplivala dogajanje v zvezi s stopnjevanjem napetosti in vojno v Ukrajini ter energetska kriza, večinoma zvišale.6 To izraža tudi indeks SBI TOP, ki je konec leta 2023 pridobil 19,8 odstotka vrednosti glede na konec leta 2022 in leto 2023 končal pri 1.253,4 točke.
Petrolova delnica je uvrščena v prvo borzno kotacijo pod oznako PETG, na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pa kotira od 5. maja 1997 naprej. Kljub zaostrenim poslovnim razmeram, ki so zelo negativno vplivale na poslovne rezultate v letu 2022, je družba Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2023 za leto 2022 izplačala dividendo v višini 1,5 EUR bruto na delnico.
5.1 Razdelitev delnic družbe Petrol d.d., Ljubljana
Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, je 1. novembra 2022 izvedla razdelitev delnic PETG (v razmerju 1:20; po razdelitvi znaša število delnic PETG 41.726.020) v skladu s sklepom 34. skupščine delničarjev po začetku veljavnosti sklepa o spremembi statuta, in sicer z vpisom spremembe statuta v sodni register, s korporacijskim dejanjem zamenjave ter predpisanimi postopki v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD d.o.o. in Ljubljanski borzi, d.d., Ljubljana. Osnovni kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, v višini 52.240.977,04 EUR je po razdelitvi delnic PETG ostal nespremenjen.
5.2 Tečaj delnice Petrola
Petrolova delnica je bila tudi v letu 2023 v družbi najprometnejših delnic na Ljubljanski borzi, njena cena pa je bila konec leta 2023 16,5 odstotka višja kot konec leta 2022. Delnica družbe Petrol d.d., Ljubljana, od 18. decembra 2023 v sestavi indeksa SBI TOP predstavlja 19,89 odstotni delež.
6 Viri podatkov v poglavju Delnica in lastniška struktura: spletne strani Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, delniška knjiga družbe Petrol d.d., Ljubljana, izkazi skupine Petrol za leto 2023.
Povprečni zaključni tečaj delnice Petrola d.d., Ljubljana, ki je v letu 2023 znašal 23,12 EUR, je bil 3,2 odstotka nižji kot leto prej. V letu 2023 se je zaključni tečaj Petrolove delnice gibal med 20,30 EUR in 24,90 EUR za delnico.
Tečaji Petrolove delnice v letih 2023 in 2022 v EUR
| 2023 | 2022 | |
|---|---|---|
| Število skupaj izdanih delnic | 41.726.020 | 41.726.020 |
| Najvišji zaključni tečaj v tekočem letu | 24,90 | 28,10 |
| Najnižji zaključni tečaj v tekočem letu | 20,30 | 17,70 |
| Povprečni zaključni tečaj v tekočem letu | 23,12 | 23,89 |
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu | 23,30 | 20,00 |
| Rast/padec zaključnega tečaja (zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu/zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v prejšnjem letu) |
16,50 % | -21,26 % |
Zaključni tečaj in promet s Petrolovo delnico v letu 2023
5.3 Ključni finančni kazalniki delnice
Čisti poslovni izid skupine Petrol, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, na delnico (EPS), je v letu 2023 znašal 3,29 EUR, denarni poslovni izid skupine Petrol na delnico (CEPS) pa je znašal 5,66 EUR. Kapitalska donosnost delnice, izračunana s primerjavo zaključnega tečaja delnice konec leta 2023 z zaključnim tečajem delnice konec leta 2022, je bila 16,5-odstotna. To skupaj s 7,5-odstotno dividendno donosnostjo pomeni 24-odstotno donosnost delnice v letu 2023.
Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2023 in njeno knjigovodsko vrednostjo konec leta 2023, ki je za skupino Petrol znašala 22,12 EUR, je bilo 1,05 (P/BV) in tako višje kot konec leta 2022. Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2023 in doseženim čistim poslovnim izidom skupine Petrol na delnico (P/E) je znašalo 7,08.
5.4 Lastniška struktura osnovnega kapitala in največji delničarji družbe Petrol d.d., Ljubljana
Lastniška struktura Petrola d.d., Ljubljana, konec leta 2023 in konec leta 2022
| 31. december 2023 | 31. december 2022 | |||
|---|---|---|---|---|
| Petrol d.d., Ljubljana | Število delnic | v % | Število delnic | v % |
| Slovenski državni holding, d.d. | 5.299.220 | 12,7 % | 5.299.220 | 12,7 % |
| Republika Slovenija | 4.513.980 | 10,8 % | 4.513.980 | 10,8 % |
| Kapitalska družba d.d. s skladi | 3.594.617 | 8,6 % | 3.642.789 | 8,7 % |
| Domači finančni investitorji in druge pravne osebe | 6.030.856 | 14,5 % | 5.906.011 | 14,2 % |
| Tuje pravne osebe | 12.491.327 | 29,9 % | 12.628.247 | 30,3 % |
| Fizične osebe (domače in tuje) | 9.181.560 | 22,0 % | 9.121.313 | 21,9 % |
| Lastne delnice | 614.460 | 1,5 % | 614.460 | 1,5 % |
| Skupaj | 41.726.020 | 100,0 % | 41.726.020 | 100,0 % |
Največji delničarji družbe Petrol d.d., Ljubljana, 31. decembra 2023
| Delničar | Naslov | Število delnic | Delež v % |
|---|---|---|---|
| 1. J&T BANKA A.S. - FIDUCIARNI RAČUN | Sokolovská 700/113A, 18600 Praga, Češka | 5.333.200 | 12,78 % |
| 2. SDH, D.D. | Mala ulica 5, 1000 Ljubljana | 5.299.220 | 12,70 % |
| 3. REPUBLIKA SLOVENIJA | Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana | 4.513.980 | 10,82 % |
| 4. KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. | Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana | 3.452.780 | 8,27 % |
| 5. OTP BANKA D.D. - CLIENT ACCOUNT - FIDUCI | Domovinskog rata 61, 21000 Split, Hrvaška | 2.872.108 | 6,88 % |
| 6. ERSTE GROUP BANK AG - PBZ CROATIA OSIGUR Am Belvedere 1100 Wien, Avstrija | 1.707.944 | 4,09 % | |
| 7. VIZIJA HOLDING, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 1.582.480 | 3,79 % |
| 8. VIZIJA HOLDING ENA, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 1.350.700 | 3,24 % |
| 9. MUSTAND ENERGY LIMITED | Klimentos 41-43, Klimentos Tower, Nikozija, Ciper | 796.000 | 1,91 % |
| 10. PERSPEKTIVA FT D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 725.240 | 1,74 % |
6. Plan za leto 2024
6.1 Poslovno okolje
Skupina Petrol se bo tudi v letu 2024 soočala s precejšnjo negotovostjo, ki izhaja iz nestabilnih energetskih trgov in zaostrenih geopolitičnih razmer zaradi vojne v Ukrajini ter napetosti na Bližnjem vzhodu. Kljub temu napovedi kažejo na rahlo gospodarsko rast. Napovedi inflacije za leto 2024 so glede na leto 2023 nekoliko nižje, a še vedno pričakujemo precejšen pritisk na stroške.
Trgi energentov v letu 2024 tudi sicer kažejo na umirjanje cen z delno regulacijo cen električne energije za gospodinjstva in omejitvijo cen zemeljskega plina v Sloveniji za kurilno sezono 2024.
Poslovni načrt skupine Petrol za leto 2024 vključuje prilagoditve na spremenjene tržne pogoje z nadaljevanjem investicij v obnovljive vire in zeleni prehod, kar odraža globalne trende in zavezanost trajnostnemu razvoju. Hkrati se pripravljamo na razvoj trga, ki vključuje digitalizacijo poslovanja in razvoj novih prodajnih poti, da zagotovimo odpornost in rast v spreminjajočem se globalnem okolju.
6.2 Ključne usmeritve in tveganja poslovnega načrta za leto 2024
Ob minimalni gospodarski rasti skupina Petrol predvideva rast prodaje v segmentu goriv in derivatov, še posebej pri pogonskih gorivih. Upadanju prodaje kurilnega olja se prilagajamo z nadaljnjim nadomeščanjem z alternativnimi energenti. V segmentu maloprodaje trgovskega blaga in storitev bomo nadaljevali s hitro in priročno storitvijo za kupce ter odlično uporabniško izkušnjo. Pri prodaji drugih energentov (elektrika in zemeljski plin) ohranjamo tržni delež, hkrati pa širimo mrežo lastniških in nelastniških polnilnic ter izboljšujemo uporabniško izkušnjo. Zavezanost k zelenemu prehodu ostaja ključna, zato bomo povečevali delež proizvodnje iz obnovljivih virov energije (OVE) v regiji. Na področju energetskih rešitev bo največ aktivnosti še naprej usmerjenih v segment industrije in gospodinjstev. Za omilitev rasti stroškov bomo nadaljevali s stroškovno optimizacijo.
Pri načrtovanju poslovnih ciljev za leto 2024 se skupina Petrol sooča z več tveganji, ki bi lahko vplivala na izpolnitev načrta. Glavno tveganje predstavljajo posegi regulatorjev v cenovno politiko, geopolitična tveganja in negativen vpliv energetske krize na ceno energentov. To neposredno vpliva na zakonodajne okvirje, ki se pogosto spreminjajo in občasno sprejemajo tudi nenapovedano, kar predstavlja dodatno oteževalno okoliščino pri poslovnem načrtovanju. Nestanovitnost na energetskih trgih vpliva tudi na zaostrovanje pogojev pri nabavi naftnih derivatov in na inflacijske pritiske na stroške. Dodatno obstajajo potencialna tveganja prekinitve dobaviteljskih verig, ki lahko prizadenejo gospodarsko stabilnost in vplivajo na regulativne zahteve za vmešavanje biokomponente v Sloveniji in na Hrvaškem. Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil v Sloveniji ter sprememba Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije bosta imeli tudi v prihodnje vpliv na rast stroškov. Med tveganji prepoznavamo še poslabšanje gospodarskih obetov v ključnih trgovinskih partnericah Slovenije, volatilnost evropskih tržišč, s čimer so povezana visoka tržna tveganja, poseben izziv pa predstavlja tudi pomanjkanje ustrezne delovne sile.
Pospešen in zahteven prehod na zelena goriva, h kateremu poziva EU Green Deal program z zahtevami po zagotavljanju prihrankov pri končnih odjemalcih (ZPePKO), zahtevami o vmešavanju biogoriv, plačilih CO2 takse in s tem povezanimi kaznimi za nedoseganje teh ciljev, bo v prihodnje pomembno vplival na donosnost poslovanja. Bodoča regulacija maloprodajnih cen energentov bi tako morala pripoznati tudi dodatne stroške omenjene energetske tranzicije. Liberalizacija trga pa je dolgoročna rešitev, ki poleg dodatnih stroškov zelenega prehoda, upošteva tudi potrebo po investicijah v nov okoljsko vzdržen model, zato je liberalizacija maržne politike ključna strateška odločitev regulatorja.
6.3 Poslovni cilji v letu 2024
Za leto 2024 skupina Petrol načrtuje prihodke od prodaje v višini 5,8 mrd EUR, prilagojeni kosmati poslovni izid pa v višini 705,6 mio EUR. Planirane rezultate za leto 2024 bo skupina Petrol dosegla s prodajo 4,1 mio ton goriv in derivatov, s prodajo trgovskega blaga v višini 667,5 mio EUR, s prodajo 16,4 TWh zemeljskega plina (trgovanje in prodaja končnim odjemalcem), 12,4 TWh električne energije (trgovanje in prodaja končnim odjemalcem), 147,7 tisoč MWh toplote, proizvodnjo 204,4 tisoč MWh električne energije ter s prodajo energetskih in okoljskih rešitev.
Za leto 2024 skupina Petrol načrtuje EBITDA v višini 304,6 mio EUR, kazalnik neto dolg/EBITDA pa v višini 1,41.
Za leto 2024 skupina Petrol planira čisti poslovni izid v višini 156,5 mio EUR.
Pri pripravi poslovnega načrta za leto 2024 smo upoštevali zadnje znane regulative cen energentov na trgih, na katerih posluje skupina Petrol, in so bili v veljavi konec decembra 2023. Tako smo predvideli, da bodo v Slovenji s 1. marcem 2024 marže goriv sproščene na višino, ki je bila v veljavi do 4. decembra 2023, kar pa se ni zgodilo. Nepredvideni posegi regulatorjev v cenovno politiko lahko povzročijo pomembno odstopanje od zastavljenih ciljev.
Naložbena politika skupine Petrol bo v letu 2024 usmerjena v širitev poslovanja na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v digitalizacijo oskrbovalne verige, posodabljanje in premišljeno povečanje števila prodajnih mest ter v širitev poslovanja na področju energetskih in okoljskih rešitev. Za investicije bomo v letu 2024 namenili 130,0 mio EUR, od tega 44 odstotkov v projekte energetske tranzicije.
Skupini Petrol je v letu 2023 kljub izzivom, ki jih je prinesla energetska kriza, uspelo stabilizirati poslovanje in ohraniti trdnost, kar je bilo ključno za ohranjanje dobre finančne kondicije skupine. Čeprav smo v preteklem letu zaradi regulacije cen energentov zabeležili rezultate, ki so zaostajali za našimi načrti, ostajamo zavezani k izpolnjevanju visokih standardov, ki jih potrjuje bonitetna hiša S&P Global Ratings. Z optimizacijo poslovnih procesov in stroškov smo postavili trdne temelje za prihodnost. V letu 2024 načrtujemo povečanje naložb v energetsko tranzicijo, ki so bile v letih 2022 in 2023 zaradi številnih zunanjih dejavnikov upočasnjene. Z zavezanostjo energetski tranziciji in odlični uporabniški izkušnji bo skupina Petrol nadaljevala s prizadevanji za zagotavljanje stabilnosti in donosnosti za delničarje tudi v spremenjenih energetskih in gospodarskih okoliščinah.
Izkaz poslovnega izida skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 2023 | 2022 | 2023 | 2022 | ||
| Prihodki iz pogodb s kupci | 6.982.676.839 | 9.456.733.497 | 5.303.129.218 | 7.325.325.520 | ||
| Nabavna vrednost prodanega blaga | (6.305.108.020) | (9.063.284.948) | (4.865.438.865) | (6.986.267.630) | ||
| Stroški materiala | (65.615.823) | (39.423.844) | (52.500.522) | (28.590.381) | ||
| Stroški storitev | (186.252.765) | (180.137.325) | (145.843.861) | (136.071.228) | ||
| Stroški dela | (160.562.524) | (135.562.309) | (105.015.807) | (82.129.297) | ||
| Amortizacija | (97.482.944) | (96.300.070) | (46.439.978) | (46.517.125) | ||
| Drugi stroški | (51.351.017) | (16.476.159) | (34.733.292) | (8.082.795) | ||
| - od tega neto popravki poslovnih terjatev | 512.501 | (7.930.749) | (619.233) | (2.990.233) | ||
| Dobiček izvedenih finančnih instrumentov | 207.169.670 | 523.094.819 | 207.414.533 | 525.064.103 | ||
| Izguba izvedenih finančnih instrumentov | (153.888.518) | (558.699.150) | (152.231.444) | (551.271.270) | ||
| Drugi prihodki | 10.883.284 | 102.421.062 | 7.169.311 | 6.443.925 | ||
| Drugi odhodki | (295.509) | (278.445) | (105.178) | (30.455) | ||
| Poslovni izid iz poslovanja | 180.172.673 | (7.912.872) | 115.404.115 | 17.873.367 | ||
| Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po | ||||||
| kapitalski metodi | 3.724.137 | 3.328.395 | - | - | ||
| Finančni prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in | ||||||
| skupaj obvladovanih družb | - | - | 3.766.738 | 1.652.814 | ||
| Finančni prihodki | 71.972.561 | 109.249.416 | 66.334.395 | 103.318.887 | ||
| Finančni odhodki | (88.075.214) | (114.478.291) | (77.136.838) | (105.021.002) | ||
| Finančni izid | (16.102.653) | (5.228.875) | (10.802.443) | (1.702.115) | ||
| Poslovni izid pred davki | 167.794.157 | (9.813.352) | 108.368.410 | 17.824.066 | ||
| Davek od dobička | (31.242.188) | 7.127.546 | (15.562.829) | 1.559.812 | ||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 136.551.969 | (2.685.806) | 92.805.581 | 19.383.878 | ||
| Čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada: lastnikom obvladujoče družbe |
135.362.154 | 4.520.125 | 92.805.581 | 19.383.878 | ||
| neobvladujočemu deležu | 1.189.815 | (7.205.931) | - | - | ||
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada | ||||||
| lastnikom obvladujoče družbe | 3,29 | 0,11 | 2,25 | 0,47 |
Drugi vseobsegajoči donos skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 2023 | 2022 | 2023 | 2022 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 136.551.969 | (2.685.806) | 92.805.581 | 19.383.878 | |
| Učinkoviti del spremembe v pošt. vred. instrumenta za | |||||
| varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov | (14.185.913) | 17.755.033 | (12.718.319) | 34.292.222 | |
| Sprememba odloženih davkov | 2.674.767 | (3.333.632) | 1.811.369 | (6.515.522) | |
| Sprememba pošt. vrednosti fin. sredstev preko drugega | |||||
| vseobsegajočega donosa | 1.547 | ||||
| Sprememba odloženih davkov | (22.580) | - - |
- (22.286) |
- - |
|
| Tečajne razlike | 41.009 | (863.631) | - | - | |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje | |||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | (11.491.170) | 13.557.770 | (10.929.236) | 27.776.700 | |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje | |||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | (11.491.170) | 13.557.770 | (10.929.236) | 27.776.700 | |
| Nerealizirani aktuarski dobički in izgube | 609.974 | 2.405.390 | 351.965 | 2.583.114 | |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo | |||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | 609.974 | 2.405.390 | 351.965 | 2.583.114 | |
| Pripis sprememb v kapitalu pridruženih družb | 18.484 | - | - | - | |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne | |||||
| bo pripoznan v izkazu poslovnega izida | 628.458 | 2.405.390 | 351.965 | 2.583.114 | |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos po davkih | (10.862.712) | 15.963.160 | (10.577.271) | 30.359.814 | |
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta | 125.689.257 | 13.277.354 | 82.228.310 | 49.743.692 | |
| Celotni vseobsegajoči donos, ki pripada: | |||||
| lastnikom obvladujoče družbe | 124.255.415 | 24.749.798 | 82.228.310 | 49.743.692 | |
| neobvladujočemu deležu | 1.433.842 | (11.472.444) | - | - | |
Izkaz finančnega položaja skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. december | 31. december | 31. december | 31. december | |||
| (v EUR) | 2023 | 2022 | 2023 | 2022 | ||
| SREDSTVA | ||||||
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | ||||||
| Neopredmetena sredstva | 240.679.305 | 245.289.473 | 151.635.027 | 151.972.471 | ||
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 130.838.196 | 131.620.269 | 29.523.632 | 29.237.692 | ||
| Opredmetena osnovna sredstva | 867.570.447 | 854.552.521 | 365.945.345 | 366.310.650 | ||
| Naložbene nepremičnine | 16.838.729 | 14.777.108 | 11.133.112 | 11.490.836 | ||
| Naložbe v odvisne družbe | - | - | 555.292.232 | 554.032.932 | ||
| Naložbe v skupaj obvladovane družbe | 350.240 | 1.277.748 | 233.000 | 233.000 | ||
| Naložbe v pridružene družbe | 59.316.541 | 56.968.277 | 26.610.477 | 26.610.477 | ||
| Fin. sr. po pošt. vredn. preko drugega vseobseg. donosa | 3.993.859 | 4.112.346 | 2.117.914 | 2.117.914 | ||
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 5.181.885 | - | - | - | ||
| Dana posojila | 2.362.489 | 949.277 | 29.071.795 | 59.134.780 | ||
| Poslovne terjatve | 8.468.242 | 7.015.756 | 8.451.918 | 7.007.540 | ||
| Odložene terjatve za davek | 21.826.714 | 18.190.424 | 9.752.558 | 3.987.393 | ||
| 1.357.426.647 | 1.334.753.199 | 1.189.767.010 1.212.135.685 | ||||
| Kratkoročna sredstva | ||||||
| Zaloge | 205.764.125 | 264.849.265 | 115.954.817 | 151.178.363 | ||
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 870.520 | 13.319.362 | 211.844 | 11.722.300 | ||
| Dana posojila | 775.307 | 1.679.138 | 38.641.992 | 41.343.762 | ||
| Poslovne terjatve | 802.101.033 | 845.195.344 | 539.697.310 | 566.790.889 | ||
| Terjatve za davek od dohodka | 5.728.330 | 23.897.315 | - | 11.880.734 | ||
| Fin. sredstva po pošteni vrednosti preko posl. izida | 3.960.075 | 2.646.334 | 3.882.986 | 2.525.437 | ||
| Fin. sr. po pošt. vredn. preko drugega vseobseg. donosa | 22.586.772 | 38.034.066 | 20.139.006 | 33.376.691 | ||
| Predujmi in druga sredstva | 130.113.538 | 115.267.863 | 68.415.070 | 51.468.197 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | 105.937.006 | 100.962.531 | 33.020.462 | 51.203.361 | ||
| 1.277.836.706 | 1.405.851.218 | 819.963.487 | 921.489.734 | |||
| Skupaj sredstva | 2.635.263.353 | 2.740.604.417 | 2.009.730.497 2.133.625.419 | |||
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | ||||||
| Kapital, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | ||||||
| Vpoklicani kapital | 52.240.977 | 52.240.977 | 52.240.977 | 52.240.977 | ||
| Kapitalske rezerve | 80.991.385 | 80.991.385 | 80.991.385 | 80.991.385 | ||
| Zakonske rezerve | 61.987.955 | 61.987.955 | 61.749.884 | 61.749.884 | ||
| Rezerve za lastne delnice | 4.708.359 | 4.708.359 | 4.708.359 | 4.708.359 | ||
| Lastne delnice | (4.708.359) | (4.708.359) | (2.604.670) | (2.604.670) | ||
| Druge rezerve iz dobička | 293.491.987 | 299.826.206 | 316.608.074 | 322.180.686 | ||
| Rezerve za pošteno vrednost | 2.282.521 | 1.810.718 | 42.782.085 | 42.539.491 | ||
| Rezerve za varovanje pred tveganjem | 6.077.707 | 17.827.312 | 15.732.898 | 26.639.848 | ||
| Tečajne razlike | (9.455.117) | (9.496.033) | - | - | ||
| Zadržani poslovni izid | 402.974.199 | 323.576.627 | 46.342.948 | 9.545.011 | ||
| 890.591.614 | 828.765.147 | 618.551.940 | 597.990.971 | |||
| Neobvladujoči delež | 32.450.874 | 31.401.474 | - | - | ||
| Skupaj kapital | 923.042.488 | 860.166.621 | 618.551.940 | 597.990.971 | ||
| Nekratkoročne obveznosti | ||||||
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | ||||||
| zaposlencev | 7.560.534 | 7.836.685 | 5.934.975 | 5.898.618 | ||
| Druge rezervacije | 34.880.215 | 18.210.763 | 30.835.607 | 13.381.922 | ||
| Odloženi prihodki | 39.805.957 | 39.931.269 | 29.521.102 | 29.581.096 | ||
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti | 347.037.409 | 401.613.002 | 300.681.833 | 365.355.088 | ||
| Obveznosti iz najemov | 99.759.274 | 101.100.126 | 27.578.972 | 27.331.350 | ||
| Poslovne obveznosti | 530.968 | 2.596.382 | 530.968 | 2.596.382 | ||
| Odložene obveznosti za davek | 21.595.322 | 20.682.541 | - | - | ||
| 551.169.679 | 591.970.768 | 395.083.457 | 444.144.456 | |||
| Kratkoročne obveznosti | ||||||
| Druge rezervacije | 12.800.941 | 785.846 | 3.397.085 | - | ||
| Odloženi prihodki | 5.618.566 | 4.770.243 | 5.461.212 | 4.643.206 | ||
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti | 114.603.510 | 96.656.433 | 223.888.245 | 225.811.701 | ||
| Obveznosti iz najemov | 21.054.721 | 17.498.969 | 4.318.028 | 3.965.318 | ||
| Poslovne obveznosti | 895.619.840 | 1.082.103.909 | 684.867.349 | 792.213.281 | ||
| Blagovni izvedeni instrumenti | 11.822.333 | 29.872.456 | 233.737 | 16.007.602 | ||
| Obveznosti za davek od dohodka | 24.964.976 | 1.062.768 | 18.819.182 | - | ||
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 25.290.576 | 23.153.575 | 16.977.300 | 18.367.017 | ||
| Druge obveznosti | 49.275.723 | 32.562.829 | 38.132.962 | 30.481.867 | ||
| 1.161.051.186 | 1.288.467.028 | 996.095.100 1.091.489.992 | ||||
| Skupaj obveznosti | 1.712.220.865 | 1.880.437.796 | 1.391.178.557 1.535.634.448 | |||
| Skupaj kapital in obveznosti | 2.635.263.353 | 2.740.604.417 | 2.009.730.497 2.133.625.419 |
Izkaz gibanja kapitala skupine Petrol
| Rezerve iz dobička | Kapital, ki | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | Vpoklicani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske rezerve |
Rezerve za lastne delnice |
Lastne delnice |
Druge rezerve iz dobička |
Rezerve za pošteno vrednost |
Rezerve za varovanje pred tveganjem |
Tečajne razlike |
Zadržani dobiček |
pripada lastnikom obvladujoče družbe |
Neobvladujoči delež |
Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2022 Izplačilo dividend za leto 2021 Prenos dela čistega posl. izida leta 2022 |
52.240.977 | 80.991.385 | 61.987.955 | 4.708.359 | (4.708.359) | 318.523.082 (28.425.869) 9.691.939 |
(789.611) | (858.584) | (8.634.420) | 362.184.854 (33.241.474) (9.691.939) |
865.645.638 (61.667.343) - |
43.052.367 | 908.698.005 (61.667.343) - |
| Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža | 37.054 | 37.054 | (178.449) | (141.395) | |||||||||
| Transakcije z lastniki | - | - - |
- - |
(18.696.876) | - | - - |
(42.933.413) | (61.630.289) | (178.449) | (61.808.738) | |||
| Čisti poslovni izid tekočega leta Drugi vseobsegajoči donos |
2.600.329 | 18.685.896 | (861.613) | 4.520.125 (194.939) |
4.520.125 20.229.673 |
(7.205.931) (4.266.513) |
(2.685.806) 15.963.160 |
||||||
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - - |
- - |
- | 2.600.329 | 18.685.896 | (861.613) | 4.325.186 | 24.749.798 | (11.472.444) | 13.277.354 | ||
| Stanje 31. decembra 2022 | 52.240.977 | 80.991.385 | 61.987.955 | 4.708.359 | (4.708.359) | 299.826.206 | 1.810.718 | 17.827.312 | (9.496.033) | 323.576.627 | 828.765.147 | 31.401.474 | 860.166.621 |
| Stanje 1. januarja 2023 | 52.240.977 | 80.991.385 | 61.987.955 | 4.708.359 | (4.708.359) | 299.826.206 | 1.810.718 | 17.827.312 | (9.496.033) | 323.576.627 | 828.765.147 | 31.401.474 | 860.166.621 |
| Izplačilo dividend za leto 2022 | (51.975.401) | (9.691.939) | (61.667.340) | (61.667.340) | |||||||||
| Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2023 | 46.402.790 | (46.402.790) | - | - | |||||||||
| Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža | (761.608) | (761.608) | (384.442) | (1.146.050) | |||||||||
| Transakcije z lastniki | - | - - |
- - |
(6.334.219) | - | - - |
(56.094.729) | (62.428.948) | (384.442) | (62.813.390) | |||
| Čisti poslovni izid tekočega leta | 135.362.154 | 135.362.154 | 1.189.815 | 136.551.969 | |||||||||
| Drugi vseobsegajoči donos | 471.803 | (11.749.605) | 40.916 | 130.147 | (11.106.739) | 244.027 | (10.862.712) | ||||||
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - - |
- - |
- | 471.803 | (11.749.605) | 40.916 | 135.492.301 | 124.255.415 | 1.433.842 | 125.689.257 | ||
| Stanje 31. decembra 2023 | 52.240.977 | 80.991.385 | 61.987.955 | 4.708.359 | (4.708.359) | 293.491.987 | 2.282.521 | 6.077.707 | (9.455.117) | 402.974.199 | 890.591.614 | 32.450.874 | 923.042.488 |
Izkaz gibanja kapitala družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Vpoklicani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske rezerve |
Rezerve za lastne delnice |
Lastne delnice |
Druge rezerve iz dobička |
Rezerve za pošteno vrednost |
Rezerve za varovanje pred tveganjem |
Zadržani dobiček |
Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 52.240.977 | 33.241.471 | 609.914.620 | |||||||
| (28.425.869) | (33.241.474) | (61.667.343) | |||||||
| 9.691.939 | (9.691.939) | - | |||||||
| - | (42.933.413) | (61.667.343) | |||||||
| 19.383.878 | |||||||||
| 30.359.814 49.743.692 |
|||||||||
| 52.240.977 | 9.545.011 | 597.990.971 | |||||||
| 597.990.971 | |||||||||
| (61.667.340) | |||||||||
| 46.402.790 | (46.402.790) | - | |||||||
| - | (56.094.729) | (61.667.340) | |||||||
| 92.805.581 | |||||||||
| 87.085 | (10.577.271) | ||||||||
| - | 92.892.666 | 82.228.310 | |||||||
| 52.240.977 | - | 80.991.385 - - 80.991.385 80.991.385 - - |
61.749.884 - - 61.749.884 61.749.884 - - |
Rezerve iz dobička 4.708.359 - - 4.708.359 4.708.359 - - |
(2.604.670) - - (2.604.670) (2.604.670) (51.975.401) - - |
340.914.615 (18.733.930) - 322.180.686 322.180.686 (5.572.611) - |
39.809.449 - 2.730.042 2.730.042 42.539.491 42.539.491 - 242.594 242.594 |
(1.136.850) - 19.383.878 27.776.700 (146.928) 27.776.700 19.236.950 26.639.848 26.639.848 9.545.011 (9.691.939) - 92.805.581 (10.906.950) (10.906.950) |
Izkaz denarnega toka skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 2023 | 2022 | 2023 | 2022 | ||
| Denarni tokovi pri poslovanju | ||||||
| Čisti poslovni izid | 136.551.969 | (2.685.806) | 92.805.581 | 19.383.878 | ||
| Prilagoditve za: Davek od dobička |
31.242.188 | (7.127.546) | 15.562.829 | (1.559.812) | ||
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih | ||||||
| nepremičnin in pravice do uporabe najetih sredstev | 84.443.174 | 82.694.805 | 37.063.698 | 36.767.966 | ||
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 13.039.770 | 13.605.265 | 9.376.280 | 9.749.159 | ||
| (Dobiček)/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev Oslabitev/(odprava oslabitve) osn. sr. in nal. neprem. |
(643.034) 596.956 |
(2.308.698) | (816.883) 596.956 |
(496.493) | ||
| Oslabitev/(odprava oslabitve) zalog | 2.001.290 | - 6.194.071 |
1.986.925 | - 7.024 |
||
| Prihodki od sredstev v upravljanju | (65.414) | (65.414) | (65.414) | (65.414) | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev |
189.712 | (176.863) | 244.424 | 305.793 | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih rezervacij in odloženih prihodkov |
29.549.379 | (28.261.641) | 26.395.886 | (23.270.938) | ||
| Neto presežki blaga | (3.915.251) | (4.964.865) | (1.697.780) | (3.343.967) | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje popravka vrednosti terjatev | (512.501) | 7.292.624 | 619.233 | 2.352.108 | ||
| Neto finančni (prihodki)/odhodki | 12.409.597 | 8.160.628 | 12.214.752 | 4.789.290 | ||
| Slabitev naložb Delež v dobičku skupaj obvladovanih družb |
40.558 (44.439) |
(665.483) | - - - |
- - |
||
| Delež v dobičku pridruženih družb | (3.679.698) | (2.662.912) | - | - | ||
| Fin. prihodki iz naslova prejetih dividend od odvisnih družb Fin. prihodki iz naslova prejetih dividend od skupaj |
- - |
(1.588.428) | (723.160) | |||
| obvladovanih družb Fin. prihodki iz naslova prejetih dividend od pridruženih družb |
- - |
(931.389) (1.246.921) |
(115.217) (814.437) |
|||
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega | - - |
|||||
| kapitala | 301.204.256 | 69.028.165 | 190.519.749 | 42.965.780 | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih obveznosti | 16.716.786 | (1.929.515) | 3.007.889 | 3.645.672 | ||
| Neto zmanjšanje/(oblikovanje) drugih sredstev | (24.494.487) | (4.126.645) | (14.981.141) | (1.568.792) | ||
| Sprememba zalog | 60.995.353 | (86.164.815) | 34.934.401 | (51.268.181) | ||
| Sprememba poslovnih in drugih terjatev ter sredstev na podlagi pogodb s kupci |
82.677.641 | (180.638.456) | 41.056.082 | (147.757.061) | ||
| Sprememba poslovnih in drugih obveznosti ter obveznosti na podlagi pogodb s kupci |
(216.390.071) | 406.890.937 | (122.428.258) | 374.077.361 | ||
| Denar, ustvarjen pri poslovanju | 220.709.478 | 203.059.671 | 132.108.722 | 220.094.779 | ||
| Izdatki za obresti | (25.181.195) | (14.411.347) | (19.843.715) | (9.669.252) | ||
| Izdatki za davke | 10.986.491 | (44.996.685) | 11.161.004 | (28.964.937) | ||
| Čista denarna sredstva iz poslovanja | 206.514.774 | 143.651.639 | 123.426.011 | 181.460.590 | ||
| Denarni tokovi iz naložbenja | ||||||
| Izdatki pri naložbah v odvisne družbe, neto pridobljen denar | (3.000.000) | (3.720.482) | (4.259.301) | (3.720.482) | ||
| Prejemki pri naložbah v odvisne družbe | - | 3.244.000 | - | 3.244.000 | ||
| Izdatki pri naložbah v skupaj obvladovane družbe Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstvih |
- 980.658 |
(23.000) 294.638 |
- 678.105 |
(23.000) 289.265 |
||
| Izdatki pri neopredmetenih sredstvih | (11.196.484) | (8.710.587) | (9.716.941) | (6.298.800) | ||
| Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstvih | 6.765.115 | 4.025.620 | 2.858.792 | 1.278.388 | ||
| Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstvih | (88.084.885) | (74.289.070) | (42.581.162) | (38.631.661) | ||
| Prejemki od prodaje naložbenih nepremičninah | 7.755 | 265.870 | - | 21.725 | ||
| Izdatki pri naložbenih nepremičninah Prejemki pri finančnih sredstvih po pošteni vrednosti preko |
(1.806.215) | (124.378) | (173.669) | - | ||
| drugega vseobsegajočega donosa | 309.330 | - - |
- | |||
| Prejemki pri danih posojilih | 1.791.687 | 16.086.323 | 203.421.104 | 251.765.872 | ||
| Izdatki pri danih posojilih | (2.152.321) | (905.474) | (169.589.207) | (251.057.987) | ||
| Prejete obresti Prejete dividende od odvisnih družb |
15.904.427 | 5.339.642 | 12.124.367 1.588.428 |
4.422.427 723.160 |
||
| Prejete dividende od skupaj obvladovanih družb | 931.389 | - - 115.217 |
931.389 | 115.217 | ||
| Prejete dividende od pridruženih družb | 1.349.918 | 864.261 | 1.246.921 | 814.437 | ||
| Prejete dividende od drugih | 205.398 | 258.925 | 95.398 | 148.925 | ||
| Čista denarna sredstva iz naložbenja | (77.994.228) | (57.278.495) | (3.375.776) | (36.908.514) | ||
| Denarni tokovi iz financiranja | ||||||
| Plačilo najemnin | (20.484.188) | (16.611.194) | (4.651.139) | (3.867.861) | ||
| Prejemki pri prejetih posojilih Izdatki pri prejetih posojilih |
1.175.978.625 1.884.402.641 2.497.128.122 (1.215.961.683) (1.891.704.933) (2.568.905.762) (2.662.608.090) |
2.577.234.111 | ||||
| Transakcije z neobvladujočimi deleži | (1.259.301) | - - |
- | |||
| Izplačane dividende delničarjem | (61.667.340) | (61.674.272) | (61.667.340) | (61.674.272) | ||
| Čista denarna sredstva iz financiranja | (123.393.887) | (85.587.758) | (138.096.119) | (150.916.112) | ||
| Povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ekvivalentov | 5.126.659 | 785.386 | (18.045.884) | (6.364.036) | ||
| Gibanje denarja in denarnih ekvivalentov | ||||||
| Na začetku leta | 100.962.531 | 100.226.890 | 51.203.361 | 57.567.397 | ||
| Tečajne razlike | (152.184) | (49.745) | (137.015) | - | ||
| Povečanje/(zmanjšanje) | 5.126.659 | 785.386 | (18.045.884) | (6.364.036) | ||
| Na koncu obdobja | 105.937.006 | 100.962.531 | 33.020.462 | 51.203.361 |