Zavarovalnica Triglav

Annual Report • Apr 2, 2024

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav, d.d., za leto 2023

Povzetek	8
A. Poslovanje in rezultati	12
A.1 Poslovanje12
A.1.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav12
A.1.2 Nadzorni organ13
A.1.3 Zunanja revizija 13
A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav 14
A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2023 14
A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj 15
A.3 Naložbeni rezultati18
A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 20
A.4.1 Drugi prihodki in odhodki 20
A.4.2 Dogovori o najemu 20
A.5 Druge informacije21
B. Sistem upravljanja	23
B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 23
B.1.1 Organi upravljanja Zavarovalnice23
B.1.2 Politika prejemkov 28
B.1.3 Posli s povezanimi osebami30
B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti30
B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti31
B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji31
B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih	33
B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji 34
B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji 35
B.3.5 Proces upravljanja s tveganji37
B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti 38
B.4 Sistem notranjega nadzora 39

B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja40
B.5 Funkcija notranje revizije40
B.6 Aktuarska funkcija41
B.7 Zunanje izvajanje42
B.8 Druge informacije43
C. Profil tveganja	45
C.1 Zavarovalno tveganje 46
C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja 46
C.1.2 Življenjska zavarovanja 49
C.2 Tržno tveganje52
C.3 Kreditno tveganje 57
C.4 Likvidnostno tveganje60
C.5 Operativno tveganje 64
C.6 Druga pomembna tveganja 68
C.7 Druge informacije70
D. Vrednotenje za namene solventnosti	73
D.1 Sredstva 74
D.1.1 Neopredmetena sredstva 74
D.1.2 Odložene terjatve za davek74
D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo 75
D.1.4 Naložbe76
D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	81
D.1.6 Krediti in hipoteke 82
D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj82
D.1.8 Depoziti pri cedentih83
D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov 83
D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj 84
D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) 84
D.1.12 Denar in denarni ustrezniki 84

D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje85
D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije85
D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	86
D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj89
D.3 Druge obveznosti94
D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij94
D.3.2 Depoziti pozavarovateljev95
D.3.3 Odložene obveznosti za davek 95
D.3.4 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	95
D.3.5 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov 96
D.3.6 Obveznosti iz naslova pozavarovanja96
D.3.7 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)97
D.3.8 Podrejene obveznosti 97
D.3.9 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje97
D.3.10 Dogovori o najemu (lizing)98
D.4 Alternativne metode vrednotenja98
D.5 Druge informacije98
E. Upravljanje kapitala	100
E.1 Lastna sredstva	101
E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	105
E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital	105
E.2.2 Zahtevani minimalni kapital	106
E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	108
E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom	108
E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom	108
E.6 Druge informacije	108
Priloge	110

Povzetek

avarovalnica Triglav je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, kjer zaseda vodilni položaj s 39,5-odstotnim tržnim deležem (30,5 odstotka leto prej) na slovenskem zavarovalnem trgu. Začetki njenega delovanja segajo več kot 120 let nazaj, danes pa je Zavarovalnica Triglav matična družba Skupine Triglav, ki je ob koncu leta 2023 poleg Zavarovalnice vključevala še 30 odvisnih, 13 pridruženih in 10 družb v skupnem podvigu. Skupina Triglav posluje v šestih državah širše Adria regije. Skupino Triglav – in s tem njeno matično družbo Zavarovalnico Triglav ter odvisno družbo Pozavarovalnico Triglav Re – ocenjujeta dve priznani bonitetni agenciji, S&P Global Ratings in A.M. Best. Obe agenciji sta v letu 2023 s ponovno podelitvijo samostojne bonitetne ocene »A« s stabilno srednjeročno napovedjo potrdili finančno stabilnost, visoko kapitalsko ustreznost in dobičkonosnost poslovanja Skupine Triglav. Z

Strateški dejavnosti Zavarovalnice Triglav sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti Zavarovalnica izvaja zavarovalno in pozavarovalno dejavnost, znotraj katerih sklepa premoženjska, zdravstvena, življenjska in pokojninska zavarovanja. Zavarovalnica Triglav deluje predvsem na slovenskem trgu, v okviru Skupine Triglav pa tudi izven Slovenije. Njeno dejavnost nadzira slovenski regulator Agencija za zavarovalni nadzor, njen zunanji revizor za poslovno leto 2023 pa je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.

Upravljanje Zavarovalnice Triglav poteka po dvotirnem sistemu, pri čemer so njeni organi upravljanja Skupščina družbe, Nadzorni svet in Uprava. Slednjo je konec leta 2023 sestavljalo pet članov. Nadzorni svet je bil konec leta 2023 osemčlanski, pri čemer sta bila dva njegova člana predstavnika delavcev. Sistem upravljanja Zavarovalnice Triglav vključuje tudi štiri tako imenovane ključne funkcije, ki so neposredno podrejene Upravi (funkcija upravljanja s tveganji, skladnosti poslovanja, notranje revizije in aktuarska funkcija) ter osem odborov v sistemu upravljanja s tveganji, ki jih imenuje Uprava. Njihovo delovanje je umeščeno v drugo obrambno linijo trinivojskega modela obrambnih linij sistema upravljanja s tveganji. Delovanje odborov Zavarovalnice Triglav je podrobneje opisano v poglavju B.3.4 tega poročila.

Leto 2023 so zaznamovale ujme ter vladna regulacija cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, a kljub temu Zavarovalnica zaključuje leto 2023 s pozitivnim poslovnim izidom. Z vidika tveganj Zavarovalnica Triglav zaključuje leto 2023 v zastavljenih okvirih, kapitalska ustreznost Zavarovalnice pa je znotraj ciljnega razpona. Zavarovalnica je redno spremljala profil tveganj in aktivno nadgrajevala posamezna področja sistema upravljanja s tveganji, predvsem tam, kjer so bila zaznana povečana tveganja ali večje izpostavljenosti.

Profil tveganj na dan 31. 12. 2023 se je glede na preteklo leto spremenil predvsem s povečanjem zavarovalnih tveganj ob zmanjšanju tržnih tveganj, pri čemer pa se je po obsegu zahtevani solventnostni kapital v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 22,2 milijona evrov. Glavni razlog za povečanje zavarovalnih tveganj je predvsem povečanje višine oblikovanih zavarovalnotehničnih rezervacij zaradi realizacije več ujm letom leta 2023, rast portfelja premoženjskih zavarovanj in spremenjena pozavarovalna zaščita.

Ocena profila tveganja Zavarovalnice Triglav na 31. 12. 2023

Dodatne informacije o oceni tveganj so predstavljene v sklopu C tega poročila.

Kapitalska ustreznost oziroma količnik kapitalske ustreznosti se po standardni formuli izračuna kot razmerje med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom. Zavarovalnica Triglav je bila na dan 31. 12. 2023 ustrezno kapitalizirana. Imela je dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (243 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (752 odstotkov). Zavarovalnica pri določanju kapitalske ustreznosti ne upošteva nikakršnih prilagoditev in poenostavitev.

Primerna lastna sredstva se izračunajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer je celotna bilanca vrednotena po pošteni vrednosti. Razliko med sredstvi in obveznostmi sestavljajo osnovni kapital Zavarovalnice Triglav (73,7 milijona evrov), uskladitvena rezerva (833,3 milijona evrov), podrejene obveznosti kot lastna sredstva stopnje 2 (45,6 milijona evrov) in neto odložene terjatve za davek kot lastna sredstva stopnje 3 (11,4 milijona evrov). Izračun primernih lastnih sredstev ustrezno upošteva usmeritve dividendne politike. Zavarovalnica razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejeno obveznico v sredstva stopnje 2, neto odložene terjatve za davek pa v sredstva stopnje 3.

Zahtevani solventnostni kapital je za Zavarovalnico izračunan po standardni formuli, brez kakršne koli poenostavitve. Predstavlja vsoto kapitalskih zahtev njenih temeljnih tveganj, pri čemer se upošteva še razpršitev med njimi.

Zavarovalnica Triglav ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ¹ in PDPZ renta² , za katera tveganja izračunava ločeno za vsako vrsto tveganj standardne formule, kar je podrobneje predstavljeno v sklopu E tega poročila.

Struktura zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023

V letu 2023 kar 89 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice Triglav izhaja iz zavarovalnih in tržnih tveganj. Večina njenih lastnih sredstev se po kvaliteti uvršča v najvišjo stopnjo 1.

V letu 2023 je Zavarovalnica Triglav, kljub vsem realiziranim tveganjem, poslovala uspešno, ohranila svojo kapitalsko moč in pri svojem delovanju skrbno sledila začrtanim strateškim usmeritvam in ciljem.

¹ Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

² Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v izplačevanju.

A.1	Poslovanje
A.2	Rezultati pri sklepanju zavarovanj
A.3	Naložbeni rezultati
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih
A.5	Druge informacije

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

A.1.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav

Zavarovalnica Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Zavarovalnica), s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, je matična družba Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Skupina), v katero je poleg matične družbe vključenih 30 odvisnih, 13 pridruženih in 10 družb v skupnem podvigu.

V nadaljevanju je predstavljen shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb Skupine in delež v kapitalu na 31. 12. 2023.

Slika 1: Shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb v Skupini in delež v kapitalu na dan 31. 12. 2023

Zavarovalnica izvaja zavarovalno in pozavarovalno dejavnost ter dejavnost upravljanja premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti sklepa premoženjska, zdravstvena, življenjska in pokojninska zavarovanja. Zavarovalnica deluje predvsem na slovenskem trgu, posluje pa tudi v širšem mednarodnem okolju, kjer nastopa prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje.

Na slovenskem zavarovalnem trgu je imela Zavarovalnica ob koncu leta 2023 vodilni položaj z 31,6-odstotnim tržnim deležem (30,5 odstotka leto prej).

V okviru premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj je Zavarovalnica v letu 2023 delovala na vseh zavarovalnih segmentih, razen na segmentu nezgodnega zavarovanja zaposlenih (LoB 3). Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz ostalih segmentov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi. Nato sledita segmenta požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) in druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5). Največji del premije življenjskih zavarovanj pa izhaja iz segmenta zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31).

Zavarovalnica poleg zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti opravlja tudi dejavnost upravljanja premoženja. Upravljanje premoženja obsega varčevanje prek zavarovalnih storitev in vlaganje v vzajemne sklade Zavarovalnice. Upravljanje premoženja omogoča zagotavljanje ustreznih sredstev za izplačilo pogodbenih obveznosti ter ohranjanje ustrezne kapitalske ustreznosti.

A.1.2 Nadzorni organ

Nadzorni organ Zavarovalnice je:

Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.3 Zunanja revizija

Zunanji revizor Zavarovalnice za poslovno leto 2023 je na podlagi sklepa Skupščine delničarjev Zavarovalnice (v nadaljnjem besedilu: Skupščina delničarjev) imenovana revizijska družba:

Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165,

1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav

V lastniški sestavi Zavarovalnice v letu 2023 ni bilo bistvenih sprememb. Največja delničarja, sklada v lasti Republike Slovenije (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – 34,47-odstotni lastniški delež ter Slovenski državni holding, d.d. – 28,09-odstotni lastniški delež), sta ohranila nespremenjena lastniška deleža, enako tudi tretji največji delničar, hrvaški pokojninski sklad, ki je v delniški knjigi Zavarovalnice viden na fiduciarnem računu svoje skrbniške banke. Po znanih podatkih so navedeni trije delničarji edini imetniki kvalificiranih lastniških deležev v Zavarovalnici na dan 31. 12. 2023.

Graf 1: Lastniška sestava Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023

Ob koncu leta je imela Zavarovalnica Triglav 8.453 imetnikov delnic, med katerimi je bilo okoli 40 mednarodnih bank s fiduciarnimi računi svojih strank in mednarodnih institucionalnih investitorjev, ki prihajajo večinoma iz Evrope in ZDA. Njihov lastniški delež je znašal 15,7 odstotka (0,5 odstotne točke manj kot leto prej), delež slovenskih institucionalnih delničarjev pa 8,3 odstotka (0,2 odstotne točke manj). Tudi v minulem letu se je nadaljevala postopna rast lastništva fizičnih oseb, njihov delež se je povečal za 0,7 odstotne točke na 13,5 odstotka.

A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2023

• Rezultat poslovanja: Na poslovanje Zavarovalnice so pomembno vplivali enkratni negativni dogodki, predvsem ekstremni množični škodni dogodki. Množični škodni dogodki v Sloveniji, predvsem viharji, neurja s točo in poplave v juliju in avgustu, so povzročili zgodovinsko visoke škode Zavarovalnice in izrazito negativno vplivali na njeno poslovanje. Zaradi prisotnih inflacijskih pritiskov je Zavarovalnica prilagajala zavarovalne premije in premijske stopnje ter izvajala ukrepe na področju likvidacije škod in upravljanja stroškov. Zavarovalnica je kljub navedenim vplivom dosegla pozitivni poslovni izid pred obdavčitvijo v višini 45,6 milijona evrov, kar je manj od prvotno načrtovanega.

• Izplačilo dividende: Delničarji so na majski skupščini sprejeli predlagani sklep Uprave in Nadzornega sveta za izplačilo dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico, v skupnem znesku 56,8 milijona evrov, kar predstavlja 51 odstotkov konsolidiranega čistega dobička Skupine za leto 2022 in 7-odstotni dividendni donos.

• Potrjena visoka bonitetna ocena »A«: Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini, in s tem njeni Zavarovalnici, ponovno podelili bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo.
• Spremembe v Upravi in Nadzornem svetu Zavarovalnice: Blaž Jakič je 2. 3. 2023 nastopil petletni mandat člana Uprave Zavarovalnice. Za petletni mandat so bili ponovno imenovani predsednik Uprave Andrej Slapar ter člana Uprave Uroš Ivanc in Tadej Čoroli. Zdajšnji mandat se jim izteče v letu 2024. Za nova člana Nadzornega sveta sta bila kot predstavnika delničarjev imenovana Monica Cramer Manhem in Tim Umberger, kot predstavnika delavcev pa Aleš Košiček in Janja Strmljan Čevnja.
• Trajnostni razvoj v Zavarovalnici: V Zavarovalnici je bila na področju trajnostnega razvoja sprejeta krovna Politika trajnostnega razvoja, Trajnostna politika investiranja in Izjava o glavnih škodljivih vplivih naložbenih odločitev na dejavnike trajnosti Zavarovalnice, skladno s SFDR³ .

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Čisti poslovni izid Zavarovalnice se je v letu 2023 v primerjavi s prejšnjim letom znižal za 67,9 odstotka, t. j. iz 120,5 milijona evrov na 38,7 milijona evrov. Na nižji finančni rezultat so v največji meri vplivali množični škodni dogodki v Sloveniji, predvsem viharji, neurja s točo in poplave v juliju in avgustu, ki so povzročili zgodovinsko visoke škode Zavarovalnice. Zaradi prisotnih inflacijskih pritiskov pa je Zavarovalnica prilagajala zavarovalne premije in premijske stopnje ter izvajale ukrepe na področju likvidacije škod in upravljanja stroškov.

Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj je ob koncu leta 2023 znašal 99,2 odstotka, kar je 2,6 odstotne točke manj kot leto prej. Glavni razlog nižjega kombiniranega količnika v primerjavi z letom 2022 je v nižjem škodnem količniku.

	v 000 evrih
	2023	2022
Poslovni izid pred obdavčitvijo	45.562	1.393
Čisti poslovni izid	38.662	8.925
- Premoženjska zavarovanja	19.147	6.012
- Življenjska zavarovanja s pokojninskimi	19.515	2.913
Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj	99,2 %	101,8 %
Čista dobičkonosnost kapitala	5,8 %	1,2 %

Tabela 1: Uspešnost poslovanja Zavarovalnice v letih 2023 in 2022

³ Sustainable Finance Disclosures Regulation

Čisti poslovni izid Zavarovalnice v letu 2023 je bil v podobnem deležu sestavljen iz življenjskih in iz premoženjskih zavarovanj. V primerjavi s preteklim letom se je delež premoženjskih zavarovanj v čistem poslovnem izidu zmanjšal za 36,7 odstotnih točk, medtem ko se je delež življenjskih zavarovanj skupaj z pokojninskimi povečal za isti delež.

V letu 2023 je obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija Zavarovalnice znašala 982,8 milijona evrov. V primerjavi z letom 2022 je premija narasla za 113,9 milijona evrov. Po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, je Zavarovalnica obračunala 810,5 milijona evrov kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 172,3 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz segmenta požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). Nato sledita segmenta druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5) in zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Največji del premije življenjskih zavarovanj pa izhaja iz segmenta zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31).

Kosmati odhodki za nastale škode so v letu 2023 znašali 694,3 milijona evrov, od tega 528,6 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 165,8 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode na segmentih požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) ter druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5). Med življenjskimi zavarovanji pa je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode na segmentu zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30). V primerjavi z letom 2022 so se kosmati odhodki za nastale škode povečali za 269,9 milijona evrov, od tega so se kosmati odhodki za nastale škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj povečali za 221,9 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa za 48 milijonov evrov.

Kosmati odhodki za stroške so leta 2023 v Zavarovalnici znašali 275,2 milijona evrov. Od tega je bilo 247,9 milijona evrov na neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanjih in 27,3 milijona evrov na življenjskih zavarovanjih. Po segmentaciji za namen solventnosti so bili najvišji odhodki na segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). V primerjavi z letom 2022 so se odhodki povečali za 59,4 milijona evrov.

V spodnji tabeli so prikazane vrednosti obračunane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, kosmatih odhodkov za nastale škode in odhodkov po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti. Vrednosti preostalih zavarovalnih segmentov so predstavljene na obrazcu S.05.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 2: Premija, škode, odhodki po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti Zavarovalnice v letih 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	982.762	868.864
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	810.459	702.213
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	226.434	213.975
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	168.312	141.285

Drugi odhodki	-1.728	12.384
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	13	24
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	3.043	5.051
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	5.617	8.478
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	18.622	22.466
- Življenjska zavarovanja	27.295	36.018
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	72.779	55.445
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	46.507	36.625
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	50.660	31.598
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	77.922	56.046
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	247.869	179.714
Odhodki	275.163	215.732
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	2.264	1.343
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	3.075	-26.583
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	67.874	59.535
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	92.540	83.460
- Življenjska zavarovanja	165.753	117.755
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	144.828	72.615
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	72.092	53.930
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	136.328	87.449
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	175.341	92.741
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	528.589	306.734
Kosmati odhodki za nastale škode	694.342	424.489
-- Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34 in LoB 35)	0	0
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	9.435	7.889
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	40.763	45.535
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	122.104	113.226
- Življenjska zavarovanja	172.302	166.650
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	266.024	228.514
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	149.688	118.439

Zavarovalnica neživljenjska zavarovanja sklep pretežno na območju Republike Slovenije, življenjska zavarovanja pa prodaja izključno v Sloveniji. V domači državi doseže približno 82,9 odstotkov prihodkov od premije in opravi 93 odstotkov vseh izplačil za škode. V primerjavi z letom 2022 se je delež obračunane premije v domači državi glede na celotno obračunano premijo zmanjšal za 8,9 odstotne točke.

Tabela 3: Geografska delitev premije in škod Zavarovalnice v letih 2023 in 2022

		v 000 evrih
Geografska delitev premije in škod	2023	2022
Obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	982.762	868.864
-- Domača država	815.044	797.575
-- Ostale države	167.718	71.289

Kosmati odhodki za nastale škode	694.342	424.489
-- Domača država	645.643	400.854
-- Ostale države	48.699	23.635

Podrobnosti o kvantitativnih podatkih o poslovanju Zavarovalnice glede na geografsko delitev so prikazane na obrazcu S.04.05.21, v prilogi tega poročila.

A.3 Naložbeni rezultati

Naložbena politika Zavarovalnice ostaja konservativna, saj večino naložb v portfelju še vedno predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, ki so tesno povezani z obveznostmi. Največji vpliv na naložbeni rezultat Zavarovalnice imata struktura naložb ter razvoj dogodkov na kapitalskih trgih. V tem poglavju je prikazan naložbeni rezultat Zavarovalnice, razdeljen po doprinosu posameznih naložbenih razredov. Podana je tudi primerjava z naložbenim rezultatom, ki ga je Zavarovalnica objavila preteklo leto. Prikazani naložbeni rezultat je družba objavila tudi v Letnem poročilu Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d. za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo), poglavje 3.4 računovodskega dela poročila.

Umirjanje razmer na trgih surovin in odprava motenj v dobavnih verigah sta v letu 2023 vplivali na umiritev inflacije in s tem na ustavitev rasti obrestnih mer. Poglavitni razlogi, da je naložbeni rezultat, z upoštevanjem naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, v letu 2023 znatno višji od doseženega v letu 2022, so poleg omenjene stabilizacije obrestnih mer še stabilizacija kreditnih pribitkov in pozitivna gibanja na delniških trgih. Dvig obrestnih mer v letu 2022 je pozitivno vplival na prihodke iz naslova obresti, ki so v letu 2023 nekoliko višji od lanskih. Obrestni prihodki v razredu posojil so nižji, ker se je zmanjšala izpostavljenost temu naložbenemu razredu.

Prihodki od dividend od delnic so nižji zaradi prodaj delnic. Program alternativnih naložb je v fazi, kjer se v obliki dividend že izplačuje del donosa, kar predstavlja znaten del dividendnega rezultata kolektivnih naložbenih podjemov.

Kategorijo neto dobiček in izguba sestavljajo sprememba poštene vrednosti sredstev razvrščenih v kategorijo vrednotene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, dobički in izgube pri prodaji ter slabitve oblikovane skladno z računovodskim standardom MSRP 9. Postavka se je glede na preteklo leto močno zvišala, predvsem na račun spremembe poštene vrednosti prek poslovnega izida v razredu kolektivnih naložbenih podjemov. To je večinoma posledica ugodnega gibanja delniških trgov v letu 2023.

Zavarovalnica je izvedeni finančni instrument v letu 2022 uporabljala izključno za varovanje valutnega tveganja. V letu 2023 izvedenih finančnih instrumentov ni uporabljala.

Znesek v drugi finančni prihodki sestavljajo tečajne razlike in drugi prihodki in odhodki finančnih naložb.

Kategorija nerealizirani dobički in izgube se nanaša samo na naložbe, razvrščene v računovodsko skupino finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, predstavlja pa obdobno spremembo rezerve za pošteno vrednost, ki je sestavni del kapitala. Umiritev dvigovanja netvegane obrestne mere in kreditnih pribitkov je prispevala k bistveno izboljšanemu rezultatu državnih in podjetniških obveznic glede na preteklo leto. Pozitivna gibanja na delniških trgih pa so občutno zvišala rezultat v segmentu delnic.

Rezultat iz najemnin se glede na preteklo leto ni pomembno spremenil.

Tabela 4: Uspešnost naložbenih dejavnosti Zavarovalnice za namen računovodskih izkazov v letih 2023 in 2022

2023						v 000 evrih
Uspešnost naložb	Neto obresti	Dividende	Neto dobiček in izguba	Drugi neto finančni prihodki	Nerealizirani dobički in izgube	Najemnine
Naložbe	21.611	2.441	46.413	72	72.217	6.195
Nepremičnine	0	0	403	0	0	6.195
Delnice	0	927	135	0	10.026	0
Državne obveznice	11.015	0	-4.497	0	44.314	0
Podjetniške obveznice	9.882	0	724	0	17.877	0
Kolektivni naložbeni podjemi	0	1.514	49.605	0	0	0
Posojila	39	0	35	0	0	0
Depoziti, denar in ustrezniki	674	0	8	0	0	0
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	0	0	0	0
Drugo	0	0	0	72	0	0

2022						v 000 evrih
Uspešnost naložb	Neto obresti	Dividende	Neto dobiček in izguba	Drugi neto finančni prihodki	Nerealizirani dobički in izgube	Najemnine
Naložbe	17.263	4.410	-103.531	544	-210.404	6.116
Nepremičnine	0	0	154	0	0	6.116
Delnice	0	3.208	476	0	-40.031	0
Državne obveznice	8.746	0	-20.478	0	-131.340	0
Podjetniške obveznice	8.006	0	-9.776	0	-45.350	0
Kolektivni naložbeni podjemi	0	1.202	-73.905	0	6.317	0
Posojila	63	0	-38	0	0	0
Depoziti, denar in ustrezniki	394	0	169	0	0	0
Izvedeni finančni instrumenti	0	0	-132	0	0	0
Drugo	54	0	0	544	0	0

Družba ne nalaga sredstev v instrumente listinjenja.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

A.4.1 Drugi prihodki in odhodki

Drugi prihodki Zavarovalnice, ki so sestavljeni iz drugih poslovnih prihodkov in drugih prihodkov, so v letu 2023 znašali 16,2 milijona evrov, medtem ko je njihova vrednost v letu 2022 znašala 15,1 milijona evrov. Pretežni del drugih poslovnih prihodkov v letu 2023 v višini 7,4 milijona evrov se nanaša na nepripisljive prihodke iz naslova zavarovalnih poslov ter prihodke iz naslova prejetih najemnin v višini 6,2 milijona evrov. V letu 2022 so poslovni prihodki znašali 3,2 milijona evrov, del, ki odpade na nepripisljive prihodke iz naslova zavarovalnih poslov ter prihodke iz naslova prejetih najemnin, pa je znašal 6,1 milijona evrov.

Drugi odhodki Zavarovalnice, ki so sestavljeni iz drugih poslovnih odhodkov in drugih odhodkov, so v letu 2023 znašali 16 milijonov evrov. Med navedenimi odhodki se največji delež nanaša na odhodke za nagrade zaposlenim v višini 5 milijonov evrov, nepripisljive odhodke iz zavarovalnih poslov v višini 6,4 milijona evrov, amortizacijo in druge odhodke iz naslova naložbenih nepremičnin v višini 4,2 milijona evrov. V letu 2022 so odhodki za nagrade zaposlenim znašali 18,9 milijona evrov, nepripisljivi odhodki iz zavarovalnih poslov 11,5 milijona evrov, amortizacija in drugi odhodki iz naslova naložbenih nepremičnin pa 5 milijonov evrov.

Podrobnejši podatki o drugih poslovnih prihodkih in odhodkih ter drugih prihodkih in odhodkih Zavarovalnice so predstavljeni v Letnem poročilu, v poglavju 3.7.14 računovodskega dela poročila.

Tabela 5: Neto drugi poslovni prihodki/odhodki in neto drugi prihodki/odhodki v računovodskih izkazih v letih 2023 in 2022

		v 000 evrih
	2023	2022
Neto drugi poslovni prihodki/odhodki	-495	-24.759
- Drugi poslovni prihodki	15.061	10.709
- Drugi poslovni odhodki	-15.556	-35.468
Drugi neto prihodki/odhodki	741	3.537
- Drugi prihodki	1.164	4.343
- Drugi odhodki	-423	-806

A.4.2 Dogovori o najemu

V obravnavanem obdobju je imela Zavarovalnica sklenjene najemne pogodbe v vlogi najemodajalca in najemojemalca.

Pri pogodbenih razmerjih, kjer Zavarovalnica nastopa kot najemodajalec, so materialno pomembne le naložbene nepremičnine. Od skupne vrednosti 43,4 milijonov evrov naložbenih nepremičnin je v letu 2023 prihodek od najemnin znašal 6,2 milijona evrov.

Zavarovalnica nastopa kot najemnik pri najemu poslovnih prostorov in parkirnih mest, zakupu programske opreme (software) in podatkovnih vodov, zakupu multifunkcijskih naprav in pri najemu avtomobilov.

Zavarovalnica na 31. 12. 2023 izkazuje pravico do uporabe sredstev v višini 4,4 milijona evrov. Skupni letni strošek amortizacije teh sredstev je znašal 1,3 milijona evrov, obrestni odhodki pa so znašali 154 tisoč evrov. Stroški najemov, ki niso obračunani po MSRP 16, t.j. kratkoročni najemi in najemi manjše vrednosti, so v letu 2023 znašali 485 tisoč evrov.

A.5 Druge informacije

DOGODKI V LETU 2024

Agencija za zavarovalni nadzor je dne 10. 1. 2024 po uradni dolžnosti izdala odločbo, s katero Vinku Letnarju prepoveduje opravljanje funkcije člana Nadzornega sveta Zavarovalnice zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev. S tem je potrdila dosedanje stališče Nadzornega sveta zavarovalnice o nezakonitosti njegovega imenovanja s strani Sveta delavcev Zavarovalnice.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse informacije o poslovanju in rezultatih razkrila v poglavjih od A.1 do A.4.

B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti
B.4	Sistem notranjega nadzora
B.5	Funkcija notranje revizije
B.6	Aktuarska funkcija
B.7	Zunanje izvajanje
B.8	Druge informacije

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

Sistem upravljanja Zavarovalnice poteka po dvotirnem sistemu, pri čemer so njeni organi upravljanja: Skupščina delničarjev, Uprava in Nadzorni svet. Organi upravljanja delujejo skladno z zakoni in drugimi predpisi, s Statutom družbe in svojimi poslovniki.

Sistem upravljanja Zavarovalnice poleg organov upravljanja vključuje tudi štiri ključne funkcije: funkcijo upravljanja s tveganji, aktuarskifunkciji za premoženjska in osebna zavarovanja, funkcijo skladnosti poslovanja ter funkcijo notranje revizije. V Zavarovalnici so organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno ena od druge in od drugih organizacijskih enot družbe.

Njihovo delovanje je organizirano s strukturo treh obrambnih linij v sistemu upravljanja Zavarovalnice. Znotraj sistema upravljanja ima vsaka funkcija opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja. Ključne funkcije so podrobneje predstavljene v razdelkih B.3.3, B.4.1, B.5 in B.6.

V sistem upravljanja so vključeni tudi odbori, katerih člane imenuje in odpokliče Uprava. Odbori se razlikujejo glede na namen, sestavo in pristojnosti, njihove odločitve pa so zavezujoče. Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji so podrobneje predstavljeni v razdelku B.3.4.

B.1.1 Organi upravljanja Zavarovalnice

B.1.1.1 Uprava

Zavarovalnico samostojno ter na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava. Zastopa in predstavlja jo brez omejitev. V pravnem prometu jo vedno zastopata in predstavljata dva člana Uprave skupaj, in sicer predsednik in član. Uprava ima najmanj tri in največ šest članov, od katerih je en predsednik Uprave. Predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali odpoklic vseh ali posameznega člana Uprave. Zavarovalnica ima delavskega direktorja, ki je po položaju član Uprave.

Glavne pristojnosti in naloge Uprave so skladno vodenje in organiziranje poslovanja družbe, zastopanje Zavarovalnice proti tretjim osebam, odgovornost za zakonitost poslovanja, sprejemanje strategije razvoja Zavarovalnice in letnega plana poslovanja ter poročanje Nadzornemu svetu o poslovanju Zavarovalnice in Skupine.

Dne 29. 11. 2023 je Nadzorni svet Zavarovalnice imenoval Andreja Slaparja za predsednika Uprave Zavarovalnice za nov petletni mandat. To funkcijo opravlja od maja 2013, nov petletni mandat pa mu začne teči dne 13. 11. 2024. Nadzorni svet je soglašal s predlogom predsednika Uprave in ponovno imenoval Uroša Ivanca in Tadeja Čorolija za člana Uprave. To funkcijo sta nastopila julija 2014, ponovni petletni mandat Uroša Ivanca bo začel teči z dnem 16. 7. 2024, mandat Tadeja Čorolija pa z dnem 31. 7. 2024.

Na dan 31. 12. 2023 so Upravo sestavljali:

Tabela 6: Sestava Uprave in pristojnosti članov Uprave na dan 31. 12. 2023

Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v Upravi na dan 31. 12. 2023
Andrej Slapar	Predsednik Uprave	Vodi in usmerja delo Uprave in delovanje štabnih služb (Služba notranje revizije, Služba za korporativno komuniciranje in Skladnost poslovanja). Odgovoren je za področja Korporacijski zavarovanci, Premoženjska zavarovanja, Upravljanje odvisnih družb (razen odvisnih družb zunaj Slovenije), Področje za korporativne in pravne zadeve, za kadrovske zadeve, povezane z delavci s posebnimi pooblastili, delovanje Arbitraže in Jedrskega poola GIZ. Prav tako je odgovoren za pripravo in uresničevanje strategije Zavarovalnice in Skupine.
Uroš Ivanc	Član Uprave	Pristojen je za samostojno službo področij Aktuariat premoženjskih zavarovanj in Aktuariat osebnih zavarovanj ter področja Računovodstvo, Finance in kontroling, Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav zunaj Slovenije ter za štabni službi Služba za naložbe in Služba za pasivno pozavarovanje. Prav tako je odgovoren za postopke združitev in prevzemov (M&A), odnose z investitorji (IR) in bonitetnimi agencijami ter za dejavnosti okoljskega, družbenega in korporativnega trajnostnega razvoja (ESG).
Tadej Čoroli	Član Uprave	Pristojen je za štabno Službo za marketing in področja Škode premoženjskih zavarovanj, Prodaja zavarovanj ter za Področje za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke.
Marica Makoter	Članica Uprave – delavska direktorica	Zastopa interese delavcev, kot to opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pristojna je za službi področij Preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar in Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov. Odgovorna je za Področje za ravnanje z zaposlenimi (z izjemo kadrovskih zadev, povezanih z delavci s posebnimi pooblastili). Prav tako je odgovorna za štabno Službo za strateško nabavo.
Blaž Jakič	Član Uprave	Pristojen je za področje Osebna zavarovanja, Informatika, Zaledna podpora poslovanju in Področje za digitalno platformo in poslovno inteligenco ter za štabno Službo za upravljanje s tveganji in za bančno zavarovalništvo. Odgovoren je za preprečevanje pranja denarja.

Ostale informacije, povezane z Upravo, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.2.

B.1.1.2 Skupščina

Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini delničarjev, ki je sklicana najmanj enkrat letno. Pristojnosti in delovanje Skupščine delničarjev opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah in Statut družbe. Skupščine delničarjev se lahko udeleži delničar, vpisan v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD⁴ , kot imetnik delnic konec sedmega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Svojo glasovalno pravico lahko uresničuje, če najpozneje ob koncu četrtega dne pred dnevom Skupščine delničarjev prijavi svojo udeležbo. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom zagotavljajo delnice in pojasnila o omejitvah prenosa delnic in doseganju kvalificiranega deleža, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.2.

B.1.1.3 Nadzorni svet

Po Statutu ima Zavarovalnica devetčlanski Nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, predstavnikov delničarjev in trije člani, predstavniki delavcev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvoli Skupščina delničarjev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delavcev, pa izvoli Svet delavcev Zavarovalnice, ki s svojim sklepom seznani Skupščino delničarjev. Predsednik in namestnik sta predstavnika delničarjev. Mandat člana Nadzornega sveta traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen brez omejitve.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje družbe. Poleg pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1), daje soglasje k odločitvam Uprave, kjer vložek Zavarovalnice oziroma vrednost presega v Poslovniku o delu Nadzornega sveta določen limit, in sicer pri ustanavljanju kapitalskih družb doma in v tujini, pri pridobivanju in odtujevanju kapitalskih deležev Zavarovalnice v domačih ali tujih gospodarskih družbah (razen če gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasični portfeljski pristop upravljanja), pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev Zavarovalnice in dolgoročnemu zadolževanju Zavarovalnice pri tujih in domačih bankah, pri pridobivanju in odtujevanju nepremičnin Zavarovalnice ter investiranju v nepremičnine Zavarovalnice. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje Službe notranje revizije ter k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij Zavarovalnice. Prav tako daje soglasje Upravi k poslovni strategiji in finančnemu načrtu Zavarovalnice ter h krovnim internim aktom sistema upravljanja. Nadzorni svet prav tako določa prejemke predsednika in članov Uprave ter skupaj z Upravo določa prejemke direktorja Službe notranje revizije.

Pri nadzorovanju vodenja poslov Zavarovalnice Nadzorni svet zlasti nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja Službe notranje revizije, obravnava ugotovitve AZN, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad Zavarovalnico, preverja letna in druga finančna poročila Zavarovalnice ter o tem izda obrazloženo mnenje, obrazloži Skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu Službe notranje revizije in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila Uprava in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri sestavljeno Letno poročilo, ki ga je predložila Uprava, zavzame stališče do revizijskega poročila s pisnim poročilom za Skupščino delničarjev ter v njem navede morebitne pripombe ali pa ga sprejme.

Nadzorni svet ima ključno vlogo v sistemu upravljanja s tveganji, saj je primaren deležnik, kateremu vse tri linije odgovarjajo, obenem pa je odgovoren za delovanje sistema treh obrambnih linij znotraj sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov. V okviru

⁴ KDD d.d. - Centralna klirinško depotna družba.

nadziranja se redno seznanja z učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema upravljanja s tveganji.

Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane Uprave. Pri tem si prizadeva zagotoviti kontinuiteto njihovega dela s skrbno in pravočasno izbiro predsednika in na njegov predlog drugih članov Uprave.

Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov navzočih članov.

Člana Nadzornega sveta Branko Bračko in Peter Kavčič sta 9. 12. 2022 Zavarovalnico obvestila o odstopu s položaja člana Nadzornega sveta. Z namenom zagotovitve ustrezne izvedbe nominacijskih postopkov sta podala nepreklicno odstopno izjavo z dnem 28. 3. 2023, pri čemer je učinkovanje njunega odstopa in prenehanje mandata nastopilo 6. 6. 2023. Skupščina je za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 7. 6. 2023, za nova člana Nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, imenovala Monico Cramer Manhem in Tima Umbergerja.

Igorju Zupanu, članu Nadzornega sveta, predstavniku delavcev, je mandat potekel 31. 5. 2023, članoma, predstavnikoma delavcev, Branku Gorjanu in Petru Celarju pa 1. 6. 2023. Zaradi izteka mandata obstoječim članom je Svet delavcev Zavarovalnice na seji 10. 7. 2023 izvedel volitve članov Nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, predstavnikov delavcev in v Nadzorni svet kot predstavnike delavcev imenoval Aleša Košička, Vinka Letnarja in Janjo Strmljan Čevnja za mandatno obdobje štirih let, ki je pričelo teči z 11. 7. 2023. Naknadno je Nadzorni svet, skladno z zakonodajo in obstoječim notranjim aktom, izvedel ocenjevanja usposobljenosti in primernosti imenovanih predstavnikov delavcev ter ocenil, da sta usposobljena in primerna za opravljanje funkcije člana Nadzornega sveta Aleš Košiček in Janja Strmljan Čevnja.

V poslovnem letu 2023 so Nadzorni svet sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija
Andrej Andoljšek	Predsednik, predstavnik delničarjev
Branko Bračko	Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (do 6. 6. 2023)
Igor Stebernak	Član, predstavnik delničarjev (do 29. 8. 2023) Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (od 30. 8. 2023)
Tomaž Benčina	Član, predstavnik delničarjev
Jure Valjavec	Član, predstavnik delničarjev
Peter Kavčič	Član, predstavnik delničarjev (do 6. 6. 2023)
Tim Umberger	Član, predstavnik delničarjev (od 7. 6. 2023)
Monica Cramer Manhem	Članica, predstavnica delničarjev (od 7. 6. 2023)
Peter Celar	Član, predstavnik delavcev (do 1. 6. 2023)
Branko Gorjan	Član, predstavnik delavcev (do 1. 6. 2023)
Igor Zupan	Član, predstavnik delavcev (do 31. 5. 2023)
Aleš Košiček	Član, predstavnik delavcev (od 11. 7. 2023)

Tabela 7: Člani Nadzornega sveta v poslovnem letu 2023

Janja Strmljan Čevnja Članica, predstavnica delavcev (od 11. 7. 2023)

KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ali odbor ne moreta odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti Nadzornega sveta.

V letu 2023 so delovale naslednje komisije Nadzornega sveta: Revizijska komisija, Komisija za imenovanja in prejemke ter Strateška komisija, oblikovan pa je bil tudi Nominacijski odbor kot začasna komisija. Komisije oziroma odbor pripravljajo predloge sklepov, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge.

Nominacijski odbor, kot začasna komisija, je bil oblikovan 29. 11. 2023 zaradi poteka mandata članu Nadzornega sveta Igorju Stebernaku v letu 2024. Odbor bo deloval do izvolitve novega člana Nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, na skupščini delničarjev Zavarovalnice, vendar ne dlje kot do 4. 6. 2024.

Komisije Nadzornega sveta	Pristojnosti
REVIZIJSKA KOMISIJA	- spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja
Sestava:	priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti,
- Peter Kavčič, predsednik komisije (do 28. 5.	- spremlja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol,
2023)	notranje revizije in sistema upravljanja s tveganji,
- Igor Stebernak, član (do 28. 5. 2023) in	- spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih
predsednik (od 29. 5. 2023)	izkazov ter poroča Nadzornemu svetu o rezultatu revizije,
- Igor Zupan, član (do 28. 5. 2023)	- odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga Nadzornemu
- Tomaž Benčina, član (od 29. 5. do 31. 8. 2023)	svetu imenovanje kandidata za revizorja Letnega poročila družbe
- Tim Umberger, član (od 1. 9. 2023)	ter sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
- Aleš Košiček, član (od 1. 9. 2023)	- nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba ter
- Luka Kumer, zunanji neodvisni strokovnjak	ocenjuje sestavo Letnega poročila in oblikuje predlog za Nadzorni
	svet,
	- spremlja kakovost revidiranja revizorja skladno s sprejetimi
	Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti
	zunanjega revidiranja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in
	Združenja nadzornikov Slovenije,
	- sodeluje s Službo notranje revizije, spremlja njena kvartalna
	poročila, obravnava njene notranje akte in pravila delovanja ter
	njene letne načrte,
	- obravnava odločitve o imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju
	vodje Službe notranje revizije.
KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN PREJEMKE	- pripravlja predloge meril za članstvo v Upravi,
Sestava:	- pripravlja predloge politike plačil, povračil in drugih ugodnosti
- Tomaž Benčina, predsednik komisije	članov Uprave,
- Jure Valjavec, član	- predhodno obravnava predloge predsednika Uprave, povezane z
- Peter Celar, član (do 28. 5. 2023)	vodenjem družbe,
- Andrej Andoljšek, član (od 29. 5. 2023)	- izvaja ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave
	in Nadzornega sveta,
	- podpira in pripravlja predloge na področjih, ki zadevajo Nadzorni
	svet.

Tabela 8: Sestava in pristojnosti komisij Nadzornega sveta v poslovnem letu 2023

STRATEŠKA KOMISIJA	- obravnava in pripravlja predloge za Nadzorni svet v zvezi s
Sestava:	strategijo Skupine in spremlja njeno uresničevanje,
- Branko Bračko, predsednik komisije (do 28. 5.	- obravnava in pripravlja predloge in mnenja za Nadzorni svet v
2023)	zvezi s strateškim razvojem Skupine.
- Andrej Andoljšek, član
- Peter Kavčič, član (do 28. 5. 2023)
- Branko Gorjan, član (do 28. 5. 2023)
- Jure Valjavec, predsednik (od 29. 5. 2023)
- Tomaž Benčina, član (od 1. 9. 2023)
- Igor Stebernjak, član (od 29. 5. 2023)
- Tim Umberger, član (od 1. 9. 2023)
- Monica Cramer Manhem (od 1. 9. 2023)
- Janja Strmljan Čevnja (od 1. 9. 2023)
	- izvaja nominacijski postopek za imenovanje kandidata/-ov za
NOMINACIJSKI ODBOR	člana oziroma člane Nadzornega sveta – predstavnike delničarjev,
Sestava:	- evidentira kandidata/-ov za člana oziroma člane Nadzornega
- Andrej Andoljšek, predsednik komisije	sveta in poziva KIP, da izdela oceno o usposobljenosti in
- Jure Valjavec, član	primernosti,
- Aleš Košiček, član	- posreduje predlog Nadzornemu svetu za imenovanje kandidata/-
- Mateja Lovšin Herič, zunanja članica	ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

Ostale informacije, povezane z Nadzornim svetom Zavarovalnice, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.3.

B.1.2 Politika prejemkov

Prejemki zaposlenih v Zavarovalnici so urejeni in regulirani skladno z internim aktom Politika prejemkov Zavarovalnice Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Politika prejemkov), ki je vzpostavljena kot ena izmed politik, s katerimi Zavarovalnica uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja ter zagotavlja integriteto in transparentnost poslovanja. Politika prejemkov je bila v letu 2023 spremenjena in dopolnjena, in sicer so bile vključene predvsem spremembe, ki sledijo Priporočilom Slovenskega državnega holdinga, d.d., kjer je to smiselno in primerno ter glede na veljavno zakonodajo, ki zavezuje družbo.

Politika prejemkov se uporablja za Nadzorni svet, Upravo, vodilne in vodstvene delavce, nosilce ključnih funkcij ter ostale delavce na individualni pogodbi in za ostale zaposlene v Zavarovalnici. Prejemki članov Nadzornega sveta in njegovih komisij (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov) so določeni s sklepi Skupščine delničarjev, prejemki Uprave pa s strani Nadzornega sveta, prejemke nosilca ključne funkcije notranje revizije določata Uprava in Nadzorni svet, prejemke ostalih zaposlenih pa določa Uprava. Prejemki zaposlenih so določeni sorazmerno z zahtevnostjo, značilnostmi, obsegom nalog ali funkcij, s pooblastili, odgovornostmi in izkušnjami, upoštevaje obseg poslovanja Zavarovalnice, dosežene rezultate in primerljivost s prejemki zaposlenih v primerljivih družbah ter tako, da zaposlene spodbujajo k sprejemanju odločitev oziroma ravnanju, ki vodi k uresničevanju ciljev Zavarovalnice in ustreznemu obvladovanju tveganj.

NADZORNI SVET

Prejemke članov Nadzornega sveta in njegovih komisij določi skupščina s sklepom. Sestavljajo jih plačila za opravljanje funkcije, doplačila za opravljanje funkcije predsednika in namestnika ter članov komisij Nadzornega sveta, sejnine za prihod na sejo, morebitni potni stroški in stroški prenočevanja. Prejemki članov Nadzornega sveta morajo biti v ustreznem razmerju z nalogami članov Nadzornega sveta in finančnim položajem Zavarovalnice in Skupine. Prejemki predsednika in članov Nadzornega sveta morajo biti takšni, da so upoštevana merila zahtevnosti, ki odražajo kompleksnost poslovanja Zavarovalnice in Skupine (bilančna vsota, ustvarjeni čisti prihodki od premij, povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu, organizacijska kompleksnost, internacionalizacija poslovanja, zahtevnost neposrednega gospodarskega okolja, zahtevnost ključnih produktov, reguliranost dejavnosti in podobno) in da so primerljivi s prejemki drugih članov organov nadzora primerljivih zavarovalnih skupin, s čimer se zasleduje obvladovanje tveganja glede stabilnosti in primernosti sestave Nadzornega sveta. Člani Nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku.

Zunanji člani komisij so za delo v komisijah plačani iz sredstev, namenjenih za delo Nadzornega sveta. Višino plačila zunanjih članov določi Nadzorni svet v ustreznem razmerju do plačila članov Nadzornega sveta in ni vezana na skupščinski sklep.

UPRAVA

Prejemki Uprave, ki jih sestavljajo osnovna plača (fiksni del plače), spremenljivi prejemek in druge pravice ter ugodnosti, so določeni in se izplačujejo v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih. Člani Uprave so upravičeni do uporabe sredstev v lasti Zavarovalnice (uporaba službenega vozila, službenega mobilnega telefona, prenosnega računalnika in tablice, vse v službene in zasebne namene, uporabe plačilne kartice za plačilo stroškov, vključno z reprezentanco), pravice do pokojninskih (Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje – PDPZ, Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje – PPZ), nezgodnih zavarovanj in zavarovanja odgovornosti, dodatnega zdravstvenega zavarovanja in do povračila stroškov članarin, ki so povezana z opravljanjem funkcije. Za člane Uprave ne veljajo nobene posebne upokojitvene sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev.

VODILNI IN VODSTVENI DELAVCI TER DRUGI DELAVCI NA INDIVIDUALNI POGODBI

Za vodilne in vodstvene delavce ter druge delavce na individualni pogodbi je osnovna plača (fiksni del plače) določena v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer je v skladu z internimi pravili za vsako skupino vodilnih in vodstvenih delavcev določena najnižja in najvišja osnovna bruto plača.

Plača pooblaščencev Uprave, pomočnikov, razvrščenih v I. organizacijski nivo vodenja, vodilnih delavcev II. ter III. organizacijskega nivoja in pomočnikov vodij I. ter II. organizacijskega nivoja je sestavljena tudi iz spremenljivega prejemka, ki vključuje del plače za delovno uspešnost in del plače za poslovno uspešnost. Plača vodstvenih delavcev in ostalih delavcev, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi pa vključuje del plače iz naslova delovne in poslovne uspešnosti.

ZAPOSLENI PO KOLEKTIVNI POGODBI

Zaposlenim po kolektivni pogodbi se osnovna plača določi z upoštevanjem zahtevane usposobljenosti, odgovornosti in zahtevnosti delovnega mesta. Pri preseganju vnaprej določenih ciljev in pričakovanj so zaposleni upravičeni do delovne uspešnosti (spremenljivi del prejemka). Maso za nagrajevanje delovne uspešnosti določi Uprava z upoštevanjem poslovnih rezultatov.

Skladno z merili, ki jih določi Uprava, so v primeru dobrih poslovnih rezultatov delavci upravičeni do dela plače za poslovno uspešnost (letne nagrade).

Vsi zaposleni v Zavarovalnici lahko pristopijo h kolektivnemu prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju (PDPZ) in prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju (PPZ). Za vsakega zaposlenega v skladu z dogovorom s predstavniki delavcev Zavarovalnica plačuje premijo v deležu od bruto plače zaposlenega. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih članov z namenom, da se jim zagotovi izplačevanje dodatne starostne pokojnine od upokojitve naprej. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pomeni varčevanje za pridobitev mesečne pokojninske rente, ki se izplačuje ali od določenega datuma ali od datuma upokojitve do konca življenja, vsekakor pa vsaj 10 let.

B.1.3 Posli s povezanimi osebami

Med povezane osebe v Zavarovalnici spadajo:

• delničarji, ki imajo pomemben vpliv na poslovanje Zavarovalnice,
  • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 34,47-odstotni lastniški delež,
  • Slovenski državni holding, d.d. 28,09-odstotni lastniški delež,
• člani Uprave,
• člani Nadzornega sveta.

Posli s povezanimi osebami so podrobneje predstavljeni v računovodskem delu Letnega poročila v poglavju 4.4.

V letu 2023 je bila edina materialno pomembna transakcija izplačilo dividend največjima lastnikoma matične družbe (ZPIZ s 34,47 – odstotnim deležem v kapitalu matične družbe in SDH z 28,09 – odstotnim deležem v kapitalu). Največjima lastnikoma je matična družba izplačala skupno 35,6 milijona evrov, od tega ZPIZ-u 19,6 milijona evrov, SDH-ju pa 16 milijonov evrov.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

V Zavarovalnici se glede na predpisane zahteve iz Direktive Solventnost II, Delegirane uredbe Komisije EU 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba) Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju: ZZavar-1) ter pripravljalnih smernic EIOPA o sistemu upravljanja, ki zahtevajo, da so osebe, ki vodijo ali nadzirajo Zavarovalnico oziroma opravljajo delo na ključnih funkcijah, ustrezno strokovno usposobljene in primerne (dobrega ugleda in integritete).

Ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta ter člana Revizijske komisije, ki je neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo kakor tudi ocenjevanje usposobljenosti in primernosti Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnega organa se izvaja pred podelitvijo mandata (začetno ocenjevanje), med mandatom (obdobno ocenjevanje, predvidoma enkrat letno), po imenovanju posameznega člana brez predhodne izdelave ocene (naknadno ocenjevanje) in v primeru nastopa okoliščin, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost članov Uprave in Nadzornega sveta (izredno ocenjevanje).

V postopku ocenjevanja se za člane Uprave in Nadzornega sveta preverja izpolnjevanje meril usposobljenosti (strokovna usposobljenost, izkušnje, kompetence) in meril primernosti (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). V postopku ocenjevanja Uprave in Nadzornega sveta kot kolektivnih organov se preverja, ali imajo vsi člani kolektivno znanje in izkušnje o zavarovalnih in finančnih trgih, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upravljanja, finančnih in aktuarskih analizah, upravljanju tveganj ter regulativnih okvirih in drugih pravnih zahtevah, v katerih posluje Zavarovalnica.

Usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij ter njihovih namestnikov se ocenjuje pred podelitvijo pooblastila (t.i. začetno ocenjevanje), obdobno (enkrat letno v času trajanja pooblastila) in izredno (ob nastopu okoliščin, ki vzbujajo utemeljen dvom v usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij). V postopku ocenjevanja se preverja usposobljenost (strokovna usposobljenost, specializirana znanja, izkušnje in kompetence) in primernost (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta), nosilci ključnih funkcij in njihovi namestniki pa morajo z izjavo razkriti tudi podatke o dejanskem oziroma potencialnem nasprotju interesov, kot tudi o okoliščinah, ki ustvarjajo oziroma bi lahko ustvarjale položaj videza nasprotja interesov. Nosilci ključnih funkcij in njihovi namestniki morajo, poleg predhodno navedenih pogojev usposobljenosti, ki so splošni in veljajo za vse, izpolnjevati še naslednje:

Nosilec aktuarske funkcije in njegov namestnik morata imeti znanje s področja aktuarstva in finančne matematike v skladu z zahtevami AZN, najmanj pet let izkušenj na tem delovnem področju, veljavno licenco za pooblaščenega aktuarja; morata biti člana polnopravne članice mednarodne aktuarske organizacije IAA in vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljati aktuarsko funkcijo ali naloge pooblaščenega aktuarja na primerljivem portfelju,

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji in njegov namestnik morata imeti znanje o uporabi modelov in metod upravljanja s tveganji ter najmanj pet let delovnih izkušenj,

Nosilec funkcije skladnosti poslovanja in njegov namestnik morata imeti najmanj petletne delovne izkušnje,

Nosilec funkcije notranje revizije in njegov namestnik morata imeti najmanj petletne izkušnje pri delu v reviziji ali deset let v sorodni dejavnosti ter naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje ali da sta na dan 1. 1. 2016 imela naziv revizor ali pooblaščeni revizor in pet let delovnih izkušenj iz opravljanja nalog notranje revizije v zavarovalnici.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji

Sistem upravljanja s tveganji sestavljajo interna pravila, pristojnosti, procesi in aktivnosti, ki Zavarovalnici omogočajo hitro prepoznavo in oceno ter ustrezen nadzor nad prevzetimi in potencialnimi tveganji, kar zagotavlja ustrezen profil tveganj znotraj določenih ravni v Izjavi o apetitu po tveganjih (v nadaljnjem besedilu: Apetit po tveganjih). Sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici vključuje vsa področja, posebej tista, ki pomembno vplivajo na poslovanje in kapitalsko ustreznost.

Cilj sistema upravljanja s tveganji je zagotoviti uresničevanje strateških ciljev, poslanstva in vizije Zavarovalnice. Zavarovalnica je za doseganje zastavljenih poslovnih in strateških ciljev opredelila stopnjo tveganj, merjeno z vidika potencialnih izgub, katero je še pripravljena sprejeti pri določeni dobičkonosnosti poslovanja.

Pri upravljanju s tveganji se zasleduje načelo optimalnega upravljanja razmerja med izpostavljenostjo tveganjem in donosnostjo ter načelo optimalnega razmerja med stroški in koristmi.

V sistemu upravljanja s tveganji imajo pomembno vlogo štiri ključne funkcije, ki aktivno skrbijo za usklajeno delovanje Zavarovalnice ter za prenos znanj in dobrih praks med družbami Skupine. Ključne funkcije so v Zavarovalnici organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot Zavarovalnice. Podrejene so neposredno Upravi in organizirane tako, da zagotavljajo ustrezne notranje-nadzorne mehanizme v Zavarovalnici. Ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, potrebne za delovanje. Vsaka ključna funkcija ima znotraj sistema upravljanja opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja.

Glavna gradnika procesa celovitega upravljanja s tveganji Zavarovalnice sta Strategija Skupine in Poslovni načrt Zavarovalnice. Sistem upravljanja s tveganji je v Zavarovalnici zasnovan na trinivojskem modelu obrambnih linij.

Slika 2: Sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici

Prva obrambna linija je sestavljena iz poslovnih funkcij, ki so v okviru svojih poslovnih odločitev odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave na svojem poslovnem področju dela ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.

Druga obrambna linija predstavlja ključne funkcije in organe odločanja, ki opredeljujejo sistem upravljanja s tveganji. Ta vključuje postopke prepoznavanja, ocenjevanja oziroma merjenja in spremljanja izpostavljenosti ter sistem limitov izpostavljenosti tveganjem, vključno s poročanjem. V drugi obrambni liniji delujejo tri ključne funkcije (funkcija upravljanja s tveganji, aktuarska funkcija in funkcija skladnosti poslovanja). Poleg njih so vanjo vključeni še pristojni odbori s področja upravljanja s tveganji, Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar, Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov ter oddelek Upravljanje informacijske varnosti.V okviru druge obrambne linije deluje tudi področje Finance in kontroling.

Tretja obrambna linija obsega ključno funkcijo notranje revizije, ki načrtno in sistematično pregleduje in ocenjuje primernost ter učinkovitost upravljanja Zavarovalnice in Skupine, pa tudi upravljanje tveganj in kontrolnih postopkov, ter priporoča izboljšave. Skrbi za kakovost in stalen razvoj notranjega revidiranja. Sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi ter spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev. Sodeluje tudi pri notranjih revizijah v drugih družbah Skupine. Po dogovoru z Upravo in vodstvi poslovnih področij izvaja svetovalne storitve.

Primarna deležnika sistema upravljanja s tveganji sta Uprava in Nadzorni svet.

Nadzorni svet daje soglasja Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja s tveganji ter redno spremlja profil tveganj, kapitalsko ustreznost in izsledke procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljnjem besedilu: ORSA) Zavarovalnice in Skupine. V okviru svojih pristojnosti in odgovornosti se seznanja s poročili ključnih funkcij. Poleg tega daje Upravi soglasje k Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Zavarovalnice) in Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Skupine).

Revizijska komisija Nadzornega sveta nadzoruje primernost in učinkovitost sistema upravljanja s tveganji ter spremlja celostni profil tveganj Zavarovalnice. Vključena je tudi v opredelitev stresnih testov in scenarijev, s katerimi se v okviru izvedbe lastne ocene tveganj in solventnosti preverja trdnost kapitalske ustreznosti.

Uprava oblikuje poslovne cilje in apetit po tveganjih ter sprejema strategijo družbe in politike upravljanja tveganj. Odgovorna je za zagotavljanje učinkovitosti sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici. Potrjuje načrte dela posameznih ključnih funkcij, redno se seznanja s kapitalsko ustreznostjo Zavarovalnice ter potrjuje najpomembnejša poročila ključnih funkcij, vključno z Rednim poročilom nadzorniku Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Zavarovalnice), Rednim poročilom nadzorniku Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Skupine), Poročilom ORSA in Poročiloma SFCR.

B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih

Zavarovalnica ima vzpostavljen sistem upravljanja s tveganji s Strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji (v nadaljnjem besedilu: Strategija upravljanja s tveganji) in z Apetitom po tveganjih, ki predstavljata podlago in izhodišče za pripravo vseh ostalih podrejenih internih aktov upravljanja s tveganji, kot so politike, metodologije in druga navodila s področja upravljanja s tveganji v Zavarovalnici. Strategija upravljanja s tveganji jasno opredeljuje načela, cilje sistema upravljanja s tveganji, namen Apetita po tveganjih ter sistem upravljanja s tveganji v Zavarovalnici, kar vključuje interna pravila, pristojnosti in odgovornosti ter proces celovitega upravljanja s tveganji. Strategija upravljanja s tveganji skupaj z Izjavo o apetitu izhaja in je usklajena z veljavno Strategijo Skupine ter zagotavlja osnovo in smernice za doseganje strateških ciljev.

Apetit po tveganjih je eden izmed osrednjih gradnikov sistema upravljanja s tveganji, ki predstavlja maksimalno raven tveganj, merjeno z ravnjo potencialnih izgub, ki jo je Zavarovalnica še pripravljena sprejeti tekom poslovanja, z namenom doseganja zastavljenih poslovnih in strateških ciljev ter podaja usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj (apetit in toleranca). Apetit po tveganjih je opredeljen za vsako pomembno kategorijo tveganja, v kateri so definirani tudi ključni kazalniki za vsako pomembno tveganje in njihove ciljne ter skrajne vrednosti. Zavarovalnica za kategorije tveganj, ki jih pri svojem poslovanju ne želi prevzemati, opredeli nično toleranco.

Namen Apetita po tveganjih je opredelitev ciljev glede prevzemanja tveganj ter s tem opredelitev profila tveganj Zavarovalnice, vzpostavitev optimalnega razmerja med tveganji in donosnostjo ter razvoj močne kulture upravljanja s tveganji. Zavarovalnica prevzema zavarovalna, tržna, kreditna, likvidnostna, operativna in nefinančna tveganja v skladu s Strategijo upravljanja s tveganji.

B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji

Glavne naloge funkcije upravljanja s tveganji so, poleg podpore Upravi in Nadzornemu svetu pri učinkovitem izvajanju sistema upravljanja s tveganji, vzpostavitev, skrbništvo in nadzorovanje sistema upravljanja s tveganji, spremljanje splošnega profila tveganj Zavarovalnice kot celote, ugotavljanje in ocenjevanje nastajajočih tveganj, aktivna skrb za delovanje odborov sistema upravljanja s tveganji, koordinacija in izračun kapitalskih zahtev ter kapitalske ustreznosti, koordinacija in izvajanje procesa ORSA ter priprava vseh ostalih regulatorno zahtevanih in internih poročil, ki se navezujejo na upravljanje s tveganji. Poleg naštetega je funkcija zadolžena tudi za podrobno nepristransko poročanje o izpostavljenosti tveganjem in svetovanje Upravi in Nadzornemu svetu o zadevah na področju upravljanja s tveganji, tudi v zvezi s strateškimi zadevami, kot so strategija Zavarovalnice, združitve in prevzemi ter večji poslovni projekti in naložbe.

Funkcija upravljanja s tveganji deluje samostojno in neodvisno od drugih funkcij. Izvaja se v Službi za upravljanje v tveganji.

Funkcija upravljanja s tveganji v okviru rednega ocenjevanja tveganj Zavarovalnice ocenjuje primernost in učinkovitost postopkov upravljanja s tveganji ter v primeru zaznanih odstopanj izvaja svetovalno funkcijo. Prek slednje z usmeritvami, priporočili in predlogi sooblikuje notranje kontrole za boljšo spremljavo tveganj v določenem procesu, poslovnem področju ali na ravni celotne družbe. O pomembnejših ugotovitvah seznanja odbore sistema upravljanja s tveganji. Funkcija upravljanja s tveganji je prav tako zadolžena za poročanje AZN v skladu z veljavno zakonodajo, ki se nanaša na naloge funkcije upravljanja s tveganji.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji ima vlogo skrbnika sistema upravljanja s tveganji in je neposredno podrejen Upravi, ki ga s soglasjem Nadzornega sveta, tudi pooblasti.

Ugotovitve in mnenja nosilca funkcije upravljanja s tveganji so objektivna in neodvisna od vpliva drugih poslovnih področij. Nosilec funkcije upravljanja s tveganji in druge osebe, ki v Zavarovalnici izvajajo naloge funkcije upravljanja s tveganji, imajo dostop do vseh informacij Zavarovalnice, ki so potrebne za opravljanje teh nalog.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji izvaja naloge v okviru druge obrambne linije.

B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji

V okviru sistema upravljanja s tveganji v drugi obrambni liniji delujejo odbori. Njihova vloga je posvetovalna ali pa jim Uprava dodeli določene odločevalne pravice. Njihov namen je podpora Upravi pri rednem spremljanju, usklajevanju in informiranju o upravljanju s tveganji v Zavarovalnici ter obravnavi nadgradenj spremljave tveganj skladno s pristojnostmi. Ob pomembnejših spremembah profila tveganj zaznana tveganja obravnavata tudi Odbor za upravljanje s tveganji ali Uprava.

Slika 3: Organigram odborov sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici na dan 31. 12. 2023

Odbor za upravljanje s tveganji (RMC) je odbor Uprave, ki je zadolžen za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje s tveganji, in skrbi za to, da ima Zavarovalnica vzpostavljeno primerno infrastrukturo ter primerne vire in sisteme, ki omogočajo zadovoljivo raven upravljanja s poslovnimi tveganji. S svojim delovanjem pripomore k prepoznavi in upravljanju s tveganji ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj Zavarovalnice. Temeljni cilji ter vloga odbora so pomoč Upravi pri ugotavljanju ter nadzoru izpostavljenosti vsem materialnim tveganjem (posebej kapitalskim, strateškim in ostalim nefinančnim tveganjem, ki jih ne spremlja Odbor za skladnost in trajnostni razvoj), ugotavljanju pomanjkljivosti v notranje-kontrolnem okolju Zavarovalnice, potrjevanju in pregledu metodologij vrednotenja vseh kategorij tveganj in določanju limitov za posamezne vrste tveganj ter pri preverjanju, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z Apetitom po tveganjih Zavarovalnice.

Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) je odbor, ki je zadolžen za upravljanje tržnih, likvidnostnih in kreditnih tveganj na segmentu naložbenih portfeljev ter zavarovalnih tveganj življenjskih in pokojninskih zavarovanj Zavarovalnice. Pomembna naloga odbora je tudi oblikovanje strategije upravljanja usklajenosti sredstev in obveznosti Zavarovalnice, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev, ob upoštevanju apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja s sredstvi in obveznostmi Zavarovalnice.

Zavarovalni odbor premoženjskih zavarovanj (UWC) je sestavni del sistema upravljanja s tveganji v Zavarovalnici, katerega temeljni cilj je spremljanje ter optimiziranje višine in koncentracije prevzetih zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj ter predlaganje omejitev oziroma optimalen prenos prevzetih zavarovalnih tveganj v pozavarovanje (prevzemanje kreditnih tveganj premoženjskih zavarovanj) glede na postavljen apetit po tveganjih Zavarovalnice ob upoštevanju kreditnih tveganj, ki izvirajo iz izpostavljenosti do pozavarovateljev. Odbor se ukvarja s prepoznavanjem, spremljanjem, obvladovanjem ter poročanjem zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in razvojem upravljanja teh zavarovanj.

Odbor za operativna tveganja (ORC) je usmerjen v zagotavljanje Zavarovalnici primernega in integriranega sistema upravljanja z operativnimi tveganji, ki vključuje tudi optimalno alokacijo apetita po operativnih tveganjih glede na usmeritve iz Apetita po tveganjih in nadzor nad delovanjem sistema upravljanja z operativnimi tveganji Zavarovalnice, vključno s pregledom in potrjevanjem ukrepov za njegovo izboljševanje. Odbor pokriva vse skupine operativnih tveganj. Kot posebni skupini operativnih tveganj se spremljajo projektna tveganja in tveganja informacijske varnosti, ki vključujejo kibernetska tveganja ter sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Odbor za operativna tveganja spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije, ki se nanašajo na strukturo in izvajanje sistema upravljanja z operativnimi tveganji.

Odbor za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR) je zadolžen za obravnavanje pomembnejših ali kompleksnejših vprašanj, povezanih z zagotavljanjem skladnosti poslovanja Skupine s predpisi, internimi pravili in drugimi sprejetimi zavezami ter stališči nadzornih ali drugih državnih organov ter obravnavanje vprašanj in sprejemanje odločitev, ki vključujejo etične dileme, ki se nanašajo na spoštovanje določil Kodeksa Skupine Triglav, Zavarovalnega kodeksa ali drugih sprejetih etičnih standardov družbe. Odbor je prav tako zadolžen za spremljavo in upravljanje s tveganjem ugleda ter za spremljavo trajnostnih tveganj in za spremljanje ter usmerjanje aktivnosti Zavarovalnice za doseganje strateških ambicij in zakonodajnih zahtev trajnostnega razvoja z okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika poslovanja (ESG). Zadolžitve odbora so tudi obravnavanje in potrjevanje predlogov sprememb in novih notranjih aktov, ki se nanašajo na ali so del sistema upravljanja s tveganji za skladnost poslovanja, spremljavo izpostavljenosti Zavarovalnice tveganjem za skladnost poslovanja in obravnavanje ocen tveganj za skladnost poslovanja, obravnavanje dogodkov, ki pomenijo kršitev varstva osebnih podatkov, realizacije priporočil Službe za skladnost poslovanja in obravnavanje vseh zadev ali vprašanj, ki jih v obravnavo predložijo posamezni člani odbora.

Produktna foruma premoženjskih in osebnih zavarovanj (PF PZ in PF OZ) imata za temeljni cilj zagotavljanje kontinuiranega razvoja in spreminjanja zavarovalnih produktov/storitev za slovenski trg in druge trge, na katerih Zavarovalnica trži svoje produkte. Pri razvoju novih in pomembnih spremembah obstoječih zavarovalnih produktov/storitev je potrebno zagotavljati skladnost s strategijo Zavarovalnice ter se prilagajati potrebam trga ob hkratnem upoštevanju zakonskih okvirjev, standardov in dobre prakse zavarovalne in finančne stroke, politike upravljanja in nadzora ter distribucije zavarovalnih produktov/storitev ter usmeritev iz apetita po tveganjih glede zagotavljanja primernega profila zavarovalnih ter ostalih tveganj.

Projektno usmerjevalni odbor (PUO) je odločevalni organ, ki omogoča celovito upravljanje portfelja projektov, zagotavlja temelje za transparentno in sledljivo izvajanje projektov ter identifikacijo in upravljanje s projektnimi tveganji, kar vključuje zagotavljanje usklajenega in učinkovitega poteka dela na projektih ter vzpostavitev primernih in med seboj usklajenih projektov v Zavarovalnici.

B.3.5 Proces upravljanja s tveganji

V procesu postavitve planskih usmeritev in ciljev za strateško obdobje se opredeli obseg tveganj, ki jih je Zavarovalnica za dosego teh ciljev zavestno pripravljena prevzeti, ter se na podlagi tega opredeli raven ključnih kazalnikov, s katerimi se zasleduje usklajenost z Apetitom po tveganjih. Na osnovi zastavljenih strateških ciljev se tako letno v procesu ORSA najprej prepozna pomembna tveganja. Gre za tveganja, katerih realizacija ima lahko pomemben vpliv na doseganje zastavljenih ciljev v prihodnjih obdobjih.

Na opisan način prepoznana tveganja predstavljajo tveganja, ki jih Zavarovalnica v nadaljevanju ustrezno klasificira ter oceni, slednje predvsem z vidika velikosti učinka in verjetnosti nastanka. Analiza je podlaga za sprejemanje odločitev Uprave glede načina obvladovanja tveganj.

Zavarovalnica v izvedenem ciklu sistema upravljanja s tveganji vedno tudi dokumentira prepoznane pomanjkljivosti in predloge za izboljšave ter pripravi ukrepe in priporočila za nadgradnjo.

Slika 4: Proces upravljanja s tveganji v Zavarovalnici

V Zavarovalnici se redno spremlja tveganja z obravnavo rednih poročil, v katerih se naslovi pomembnejše vplive na profil tveganj in na podlagi katerih se na pristojnih organih po potrebi sprejme ustrezne ukrepe. Za pravilno oceno tveganj je potreben pravilen zajem izpostavljenosti tveganjem in dobro poznavanje lastnosti (volatilnosti) dejavnikov tveganj ter vpliva teh na ključne strateške kazalnike.

Primarna metoda merjenja tveganj je standardna formula Solventnosti II (regulatorna metoda), ki temelji na standardnih volatilnostih in izpostavljenostih tveganjem Zavarovalnice. Regulatorna metoda se dopolnjuje z lastnimi ocenami volatilnosti dejavnikov tveganj pri enaki stopnji zaupanja in obdobju. S tem se hkrati tudi redno zagotavlja preverjanje ustreznosti regulatorne metode za Zavarovalnico. Dodatno se ocenjuje tveganja tudi po metodologiji bonitetne hiše S&P.

Najmanj enkrat letno se opravi celovita analiza primernosti standardne formule Solventnosti II za merjenje lastnih tveganj v okviru procesa ORSA. Pri končni oceni primernosti Zavarovalnica upošteva tudi rezultate interne metode merjenja tveganj.

Zavarovalnica redno spremlja ocene tveganj in jih zlasti v primeru zaznanih odstopanj od dejanskega tveganja neprestano nadgrajuje.

Zavarovalnica pri upravljanju s tveganji deluje preventivno, pri čemer uporablja pristopa razgradnje (na primer produktne) in razpršitve (na primer naložbene) posameznih vrst tveganj. Pri uravnavanju izpostavljenosti tveganjem je ključen ukrep vzpostavitve ustreznega limitnega sistema, ki ga Zavarovalnica v skladu s poslovnimi priložnostmi prilagaja aktualnim zunanjim dogajanjem, pri čemer vseskozi ostaja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

Zavarovalnica redno izvaja spremljavo tveganj in poroča o tveganjih v sklopu standardiziranih internih poročil o tveganjih, ki vključujejo regulatorne in interne kazalnike za vse segmente tveganj in poslovanja. Poleg priporočil Službe za upravljanje s tveganji vsebujejo tudi komentarje o trendih in vrednostih kazalnikov glede na postavljene limite in ciljne vrednosti. Poročila o tveganjih v okviru svojih pristojnosti obravnavajo odbori sistema upravljanja s tveganji, Uprava in Nadzorni svet. Dodatno se v sistem poročanja o tveganjih uvrščajo tudi: Letno poročilo, Poročili SFCR Zavarovalnice in Skupine, poročilo ORSA, poročili RSR ter ostala poročanja zunanjim deležnikom.

B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti

Glavni namen procesa ORSA je, da Zavarovalnica oceni prihodnja tveganja, ki izhajajo iz strateškega poslovnega načrta in s tem preveri morebitne potrebe po kapitalu. Dodatno se preverja vpliv izjemnih razmer na višino kapitalske ustreznosti z za ta namen definiranimi scenarijskimi stresnimi testi. V okviru procesa ORSA se preveri tudi primernost regulatornega merjenja tveganj.

Zavarovalnica ima v Apetitu po tveganjih opredeljen ciljni obseg kapitalske ustreznosti med 200 in 250 odstotki. Na podlagi teh kriterijev Zavarovalnica opredeljuje tudi svojo dividendno politiko, ki upošteva zagotavljanje zadostnega obsega kapitala za doseganje strateških poslovnih ciljev in ohranjanje bonitetne ocene najmanj »A«.

Proces ORSA gradi na temeljnih elementih sistema upravljanja s tveganji ter upošteva profil tveganj in potrjene limite. V okviru procesa se opredelijo zaključki glede optimalnega zadrževanja oziroma prenosa tveganj, preveri pa se tudi ustreznost razporeditve kapitala Zavarovalnice. Z izvedbo stresnih scenarijskih testov se preverjajo vplivi potencialnih dogodkov na profil tveganj, s čimer se preverja kapitalska trdnost.

Proces ORSA je usklajen s procesom strateškega načrtovanja Zavarovalnice, saj se usklajeno in na podlagi finančnega načrta pripravi tudi izračun planirane kapitalske ustreznosti. Proces ORSA se začne s strateškimi cilji in definiranjem osnovnih predpostavk za pripravo strateškega poslovnega načrta, na podlagi katerih se pripravi plan kapitalske ustreznosti. Na podlagi aktualnih tveganj se pripravijo in ovrednotijo aktualni scenarijski stresni testi za Zavarovalnico. Testiranje primernosti standardne formule se redno izvaja tekom leta, na segmentih, kjer so med letom spremembe ocene tveganj lahko večje na primer finančne naložbe, na preostalih segmentih pa se primernost standardne formule podrobneje preveri v okviru procesa ORSA. V koraku preverjanja in testiranja bodočih solventnostnih potreb se obravnavajo potrebni ukrepi za ohranjanje optimalne kapitalske ustreznosti. Ob koncu procesa se poskrbi za njegovo ustrezno dokumentiranje in pripravo končnega poročila ter za poročanja rezultatov vsem notranjim in zunanjim deležnikom (AZN). Zavarovalnica dodatno poskrbi za primerno seznanitev Nadzornega sveta o poteku in pomembnejših izsledkih procesa ORSA v Zavarovalnici.

Proces ORSA se v Zavarovalnici izvaja redno, najmanj enkrat letno. Izredno se proces izvede ob vsaki spremembi poslovne strategije oziroma ob vsaki večji spremembi v trenutnem profilu tveganj ali ob prepoznavi potencialnih bodočih dogodkov ali scenarijev na trgih, kjer posluje Zavarovalnica, ki bi lahko pomembno vplivali na doseganje strateških ciljev ali kapitalske ustreznosti ali likvidnosti.

V letu 2023 se je izvedel redni proces ORSA. Pri izvedbi rednega procesa ORSA so bila upoštevana vsa prepoznana pomembna tveganja Zavarovalnice do dneva izračuna, kakor tudi vsa potencialna tveganja, ki bi na podlagi znanih informacij lahko vplivala na njeno prihodnje poslovanje. Redni proces ORSA je potrdil, da sta zavarovalni in naložbeni portfelj Zavarovalnice dovolj odporna, da je kapitalska pozicija ustrezna ter da se Zavarovalnica lahko še naprej uspešno sooča s prihodnjimi tveganji in izzivi.

B.4 Sistem notranjega nadzora

Notranje-kontrolni sistem Zavarovalnice, ki temelji na vrednotah in etičnih načelih, zapisanih v Kodeksu Skupine Triglav (v nadaljevanju besedila: Kodeks Skupine)⁵ v Zavarovalnici obsega ocenjevanje tveganj, vzpostavitev notranjih kontrol, redno ocenjevanje njihove ustreznosti in primernosti ter komuniciranje in poročanje nadzornim organom ter drugim deležnikom.

Sistem notranjih kontrol obsega vse organizacijske enote in poslovne funkcije Zavarovalnice. Notranje kontrolne aktivnosti se izvajajo v vseh poslovnih in operativnih procesih, prek sistema treh obrambnih linij.

Vloge in odgovornosti v sistemu notranjih kontrol so porazdeljene med nosilci poslovnih funkcij, ki so odgovorni za vzpostavitev, dokumentiranje in stalno skrb za učinkovitost notranjih kontrol, ključnimi funkcijami druge obrambne linije, ki spremljajo in nadzorujejo ustreznost notranjih kontrol ter Službo notranje revizije, ki izvaja končni nadzor nad sistemom notranjih kontrol v Zavarovalnici.

⁵ Kodeks Skupine je objavljen na spletni strani Zavarovalnice: http://www.triglav.eu

Uprava sprejema oziroma potrjuje Kodeks Skupine, notranji akt o sistemu notranjih kontrol, politike ključnih funkcij in poslovnike odborov, vključno z njihovimi spremembami. Prek poročil ključnih funkcij in poročanja poslovnih funkcij ter sprejetih sklepov Uprava spremlja in upravlja z notranje-kontrolnim sistemom v Zavarovalnici.

B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja

Funkcija skladnosti poslovanja v okviru sistema notranjih kontrol spremlja skladnost poslovanja Zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami ter spremlja in ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju in povezanih okoliščin na poslovanje Zavarovalnice. V tem okviru ocenjuje tveganja za skladnost poslovanja Zavarovalnice, ocenjuje primernost in učinkovitost postopkov ter ukrepov za uskladitev poslovanja Zavarovalnice z ugotovljenimi spremembami ter pri tem izvaja svetovalno funkcijo. Prek slednje z usmeritvami, priporočili in predlogi sooblikuje notranje kontrole za skladnost v določenem procesu, poslovnem področju ali na ravni celotne Zavarovalnice. Funkcija skladnosti poslovanja redno poroča Upravi, Nadzornemu svetu in Revizijski komisiji Nadzornega sveta, pomembno vlogo pa ima tudi z vidika prizadevanj za pošteno in transparentno poslovanje, spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje sankcijskih ukrepov, izvajanje programov zagotavljanja skladnosti na posameznih zaključenih področjih (na primer varstvo potrošnikov in konkurence, varstvo osebnih podatkov, zunanje izvajanje, obvladovanje nasprotij interesov in notranjih prevar, preprečevanje korupcije, trajnosti in podobno) ter razvoj in spremljanje spoštovanja etičnih zavez in skrb za njihovo implementacijo v praksi. Nosilec funkcije skrbi za učinkovito izvajanje funkcije in Odbora za skladnost in trajnostni razvoj, predstavljanje funkcije navzven, redno poročanje Upravi, Nadzornemu svetu in Revizijski komisiji Nadzornega sveta, pa tudi za razvoj elementov skladnosti in minimalnih standardov za delovanje funkcije v odvisnih družbah Skupine.

Funkcija skladnosti poslovanja deluje samostojno in neodvisno od drugih poslovnih funkcij v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. Je del druge obrambne linije v trinivojskem sistemu upravljanja s tveganji. Organizacijska umeščenost, vloga in odgovornosti funkcije skladnosti poslovanja v sistemu upravljanja Zavarovalnice, vključno z obveznostmi poročanja, so krovno opredeljene v notranjih aktih Zavarovalnice o organizaciji, sistemu in politiki upravljanja ter skladnosti poslovanja.

B.5 Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije izvaja na oceni tveganj zasnovan stalen in celovit nadzor nad poslovanjem Zavarovalnice. Na podlagi sistematičnega in metodičnega pristopa pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja Zavarovalnice, upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov ter daje priporočila za izboljšanje. Funkcija notranje revizije sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi, spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev, sodeluje pri izvajanju notranje revizijskih pregledov v drugih družbah Skupine, skrbi za kakovost in stalen razvoj notranjega revidiranja v Zavarovalnici ter prenaša znanja in dobre prakse notranjega revidiranja v druge družbe Skupine. Izvaja tudi svetovalne storitve po dogovoru z Upravo in vodstvom poslovnih področij.

Uprava zagotavlja funkciji notranje revizije ustrezne pogoje za delo, med katere spadajo predvsem organizacijska neodvisnost, ustrezen obseg sredstev za delovanje ter dostop do vseh področij, zapisov, sredstev in oseb v Zavarovalnici (vključno s člani Uprave, Revizijske komisije in Nadzornega sveta). Funkcija notranje revizije je organizirana kot samostojna organizacijska enota v Zavarovalnici in je neposredno podrejena Upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov Zavarovalnice. Pri določanju področij, ciljev in obsega notranjega revidiranja, opravljanju dela in poročanju o notranjem revidiranju je neodvisna. Nosilec funkcije in notranji revizorji ne opravljajo nobenih razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, in ne odločajo o aktivnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja.

Funkcija notranje revizije za svoje delo odgovarja neposredno Upravi in Nadzornemu svetu. Nosilec funkcije poroča o delovanju funkcije, morebitnih omejitvah delovanja (nastanku okoliščin, ki bi lahko oslabile nepristranskost notranjih revizorjev, morebitnem omejevanju sredstev za delo in podobno), izsledkih opravljenih notranje revizijskih pregledov, uresničevanju priporočil ter oceni primernosti in učinkovitosti upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov na revidiranih področjih:

• Upravi, s čimer se ohranja neodvisnost od drugih poslovnih funkcij v Zavarovalnici,
• Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu, s čimer se ohranja neodvisnost od Uprave.

Funkcija notranje revizije pri izvajanju nalog upošteva hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo, ter notranja pravila delovanja funkcije notranje revizije, ki jih sprejme Uprava v soglasju z Nadzornim svetom.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je ena od ključnih funkcij Zavarovalnice, ki se izvaja ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja ter deluje samostojno in neodvisno od drugih poslovnih funkcij.

Nosilca aktuarske funkcije, ki ju pooblastita Uprava in Nadzorni svet, sta odgovorna za opravljanje nalog aktuarske funkcije. Nosilca aktuarske funkcije imata za potrebe opravljanja svojih nalog poln, prost in neomejen dostop do vseh informacij, podatkov, dejavnosti in osebja Zavarovalnice.

Med ključne naloge aktuarske funkcije spada koordinacija in izvedba izračunov zavarovalnotehničnih rezervacij ter zagotavljanje, da se za izračun uporabljajo ustrezne metode, modeli in predpostavke ter da so uporabljeni podatki ustrezni, zadostni in kakovostni. Ključna naloga aktuarske funkcije je tudi preverjanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in podajanje mnenja o primernosti višine zavarovalne premije za posamezne produkte. Pri tem uporablja stališče, da mora premija posameznih produktov zadoščati za pokrivanje vseh obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Aktuarska funkcija tudi preverja ustreznost pozavarovanja in sodeluje pri izvedbi procesa ORSA v Zavarovalnici, poleg tega še izračunava kapitalske zahteve zavarovalnih tveganj.

Nosilcema aktuarske funkcije je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju aktuarskih nalog. Redno poročata Upravi in Nadzornemu svetu o delovanju aktuarske funkcije, o pomembnejših ugotovitvah redno seznanjata tudi odbore RMC, ALCO in UWC. Izvajata naloge, ki so jima delegirane s strani omenjenih odborov, po potrebi pa sodelujeta tudi z drugimi odbori, ki so del sistema upravljanja s tveganji.

B.7 Zunanje izvajanje

Skladno z zahtevami ZZavar-1, Delegirane uredbe Solventnost II in EIOPA smernicami ima Zavarovalnica vzpostavljene vse zakonsko predpisane kontrole in procese vezane na posle, ki se izločajo v zunanje izvajanje (v nadaljnjem besedilu: izločeni posli).

Vsaka pogodba oziroma dogovor o ravni opravljanja storitev med nosilcem in izvajalcem posameznega izločenega posla vsebuje podrobneje opredeljene postopke in ukrepe za izvajanje nadzora nad izvajalci izločenih poslov in zagotavljanja skladnosti njihovega ravnanja z veljavno zakonodajo in internimi pravili. Posebno pozornost se posveča poslom v oblaku, v zvezi s katerimi Zavarovalnica v oblak prenaša ključne ali pomembne operativne funkcije ali dejavnosti (izločeni posli v oblaku). Posledično je s pogodbo vsak izvajalec storitev zavezan k enakemu standardu skrbnosti, kot velja za Zavarovalnico. S pravnimi in organizacijskimi ukrepi se prav tako zagotovi, da imajo nadzorni organi Zavarovalnice enake možnosti izvajanja nadzora nad izvajalci izločenih poslov, kot če bi Zavarovalnica te posle izvajala z lastnimi viri. Izvajalci storitev so v skladu s pogodbenimi določili dolžni vzpostaviti in zagotavljati smiselno enake notranje kontrole in vzvode za obvladovanje morebitnih pomanjkljivosti kot Zavarovalnica, ki je tudi sama upravičena do izvajanja nadzora nad delovanjem notranje-kontrolnega sistema ponudnika in podajanja usmeritev glede izvajanja izločene storitve.

Izločene storitve nosilci izločenih poslov spremljajo in nadzirajo redno, najmanj enkrat letno, dodatno pa se jih glede na prepoznana tveganja lahko nadzira tudi v okviru letnih sistemskih nadzorov posameznih zunanjih izvajalcev Zavarovalnice in o morebitnih ugotovitvah seznanja pristojni organ za upravljanje z operativnimi tveganji.

Sposobnost ponudnika in tveganja izločene storitve se spremlja s pomočjo rednega ocenjevanja tveganj, katerega cilj je opredeliti tveganja oziroma morebitne spremembe tveganj, izhajajočih iz izločenega posla. O izvajanju posla in ocenjenih tveganjih periodično obveščajo pristojni organ za upravljanje z operativnimi tveganji, ki odloči o predlogu ukrepov za upravljanje tega tveganja.

Zavarovalnica izloča v zunanje izvajanje dvanajst poslov. Prvi se nanaša na upravljanje kritnega premoženja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki ga za Zavarovalnico izvaja njena odvisna družba, specializirana za upravljanje premoženja in investicijskih skladov. Drugi in tretji posel se nanašata na organizacijo prodajne mreže in postopkov izvajanja zavarovanj na Poljskem in v Grčiji (od ustanovitve podružnice dalje), ki ga za Zavarovalnico upravlja lokalna generalna zastopniška družba. Ostali izločeni posli pa se nanašajo na zunanje izvajanje operativnih dejavnosti Zavarovalnice v oblaku, s katerim Zavarovalnica najema infrastrukturo v oblaku, upravlja aktivni imenik uporabnikov in zagotavlja podporo sklepanju zavarovanj, spletni prodaji, podatkovnemu skladišču, upravljanju odnosov s strankami, internemu in zunanjemu komuniciranju ter delovanju klicnega centra.

Zavarovalnica za druge družbe v Skupini na dan 31. 12. 2023 izvaja sedemnajst (17) izločenih poslov, ki se po vsebini nanašajo na storitve prodaje zavarovanj, upravljanja sredstev, upravljanja naložb, zagotavljanja in vzdrževanja informacijskih sistemov in oblačne infrastrukture.

B.8 Druge informacije

OCENA PRIMERNOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA

Zavarovalnica ima vzpostavljen primeren sistem upravljanja, ki je sorazmeren naravi, obsegu njenega poslovanja in kompleksnosti tveganj pri poslovanju. Primernost potrjujejo rezultati rednih notranjih pregledov tega sistema, ki jih letno izvajajo pristojne službe Zavarovalnice.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse druge informacije o sistemu upravljanja razkrila v poglavjih od B.1 do B.7.

C.1	Zavarovalno tveganje
C.2	Tržno tveganje
C.3	Kreditno tveganje
C.4	Likvidnostno tveganje
C.5	Operativno tveganje
C.6	Druga pomembna tveganj
C. i	Druge informacije

C. Profil tveganja

Zavarovalnica je s svojim delovanjem izpostavljena zavarovalnim, tržnim, kreditnim, likvidnostnim, operativnim in drugim tveganjem. Upravlja jih z vzpostavljenimi internimi metodologijami, kazalniki po merilih regulatorne kapitalske ustreznosti in prek kapitalske ustreznosti po modelu vrednotenja S&P, skladno s procesom, opisanim v sklopu B tega poročila.

Izmed vseh tveganj je Zavarovalnica najbolj izpostavljena tržnim in zavarovalnim tveganjem, v manjši meri pa tudi kreditnim in operativnim tveganjem.

Za ustrezno upravljanje s tveganji ima Zavarovalnica za vsako vrsto tveganj definirane načine za opredelitev izpostavljenosti in ustrezne mere tveganj, prek katerih presoja velikost prevzetih tveganj. Po potrebi se določijo tudi ustrezni limiti izpostavljenosti, ki preprečujejo prekomerni prevzem tveganj ter zagotavljajo primerno razpršenost portfelja. Pomemben element upravljanja s tveganji so tudi tehnike zmanjševanja tveganj, ki so pomembno orodje za zmanjševanje koncentracije na posamezni vrsti tveganj.

Za regulatorni namen se tveganja v Zavarovalnici meri s standardno formulo, definirano v Delegirani uredbi, ki jih meri kot tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev Zavarovalnice s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka v obdobju enega leta.

Ob koncu leta 2023 skupna ocena tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja medsebojnih učinkov tveganj (t. i. razpršenost), za zavarovalna, tržna, kreditna in operativna tveganja znaša 556,5 milijona evrov. Razpršenost tveganj med moduli zmanjša skupno vrednost navedenih tveganj za 165,8 milijona evrov.

Graf 2: Prikaz profila tveganj Zavarovalnice

Zavarovalnica ima za sklenjena prostovoljna pokojninska zavarovanja v portfelju oblikovana dva omejena sklada, PDPZ in PDPZ renta, za katera tveganja izračunava ločeno, za vsako od vrst tveganj standardne formule. V zgornjem grafu so po metodi poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) upoštevana tudi tveganja omejenih skladov, ki prinesejo 29,8 milijona evrov k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Zavarovalnice. Metoda je podrobneje predstavljena v poglavju E.1 tega poročila.

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustrezne višine premij in predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalnica prevzema zavarovalna tveganja s sklepanjem zavarovalnih poslov, ki predstavljajo njeno osnovno dejavnost.

Temeljni cilj upravljanja z zavarovalnimi tveganji je ohranjanje takšne kakovosti portfelja, ki omogoča stabilno in varno poslovanje ob hkratnem zagotavljanju željene donosnosti. Zavarovalnica ima za izpolnitev tega cilja vzpostavljene procese za zagotavljanje ustrezne ravni in razpršenosti izpostavljenosti zavarovalnim tveganjem.

Zavarovalna tveganja na dan 31. 12. 2023 predstavljajo 47 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, kar znaša 260,4 milijona evrov in je za pet odstotnih točk več kot preteklo leto.

Zavarovalnica glede na svoj portfelj med zavarovalnimi tveganji prepoznava:

• − tveganja neživljenjskih zavarovanj,
• − tveganja zdravstvenih zavarovanj,
• − tveganja življenjskih zavarovanj.

C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja

Zavarovalnica iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj prevzema tveganje premije in rezervacije, tveganje predčasnih prekinitev in tveganje katastrofe.

Ocena tveganj za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na dan 31. 12. 2023 predstavlja 35 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Tabela 9: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj za leti 2023 in 2022

		v 000 evrih
	31.12.2023	31.12.2022
Tveganje premije in rezervacije	134.629	113.881
Tveganje predčasnih prekinitev	28.560	26.933
Tveganje katastrofe	68.559	39.187
Razpršenost	-63.653	-47.860
Zavarovalno tveganje za neživljenjska zavarovanja	168.096	132.141

	v 000 evrih
	2023	2022
Tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo kot življenjska	9	5
Tveganje premije in rezervacije	25.993	24.920
Tveganje predčasnih prekinitev	9.242	8.415
Tveganje katastrofe	2.830	2.855
Razpršenost	-9.643	-9.035
Zavarovalna tveganja za zdravstvena zavarovanja	28.431	27.159

Tabela 10: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja zdravstvenih zavarovanj za leti 2023 in 2022

Rast ocene tveganj za neživljenjska zavarovanja na koncu leta 2023 je predvsem posledica rasti ocene tveganja premij in rezervacij zaradi rasti portfelja na segmentih požarnih zavarovanj, drugih zavarovanj motornih vozil ter zavarovanje avtomobilske odgovornosti, saj ta povečuje obseg tveganja premij in rezervacij. Na povečanje mere obsega vpliva tudi povečanje škodnih rezervacij na zavarovalnih segmentih požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7), drugo zavarovanje motornih vozil (LoB 5) ter splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8).

Ocena tveganj za zdravstvena zavarovanja se v opazovanem obdobju ni pomembno spremenila.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je najbolj izpostavljena premijskemu tveganju, in sicer na segmentu drugih zavarovanj motornih vozil (LoB 5).

Tveganje premije in rezervacij

Izpostavljenost mere obsega za tveganje premije se giblje v skladu s čisto zasluženo premijo. Na obseg za tveganje premije dodatno vpliva višja planirana rast portfelja. Glede na preteklo obdobje se je čista zaslužena premija zaradi rasti portfelja povečala za 46,5 milijona evrov. Podrobnosti o čisti zasluženi premiji Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 so prikazane na obrazcu S.05.01, ki je priloga tega poročila.

Tabela 11: Izpostavljenost za tveganje premij, merjena kot letni obseg čiste zaslužene premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Čista zaslužena premija	503.810	457.287
- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	137.280	120.594
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	109.099	102.949
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	100.596	91.514
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	58.142	55.007
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	31.016	28.713
- Preostali zavarovalni segmenti	67.677	58.509

Za Zavarovalnico je največja izpostavljenost za rezervacijsko tveganje na segmentu Zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij se giblje v skladu s čistimi škodnimi rezervacijami, ki so se zaradi povečanja obsega posla zvišale glede na preteklo obdobje.

Tabela 12: Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij Zavarovalnice za zavarovalna tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Čiste škodne rezervacije	272.985	216.260
- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	83.587	79.299
- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	54.901	36.525
- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	47.717	36.026
- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	27.946	28.413
- Ostali segmenti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	58.833	35.997

Tveganje katastrofe

Zavarovalnica je tveganju katastrofe najbolj izpostavljena na segmentu toče, poplave in viharja.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Koncentracijo izpostavljenosti Zavarovalnica upravlja po treh kategorijah - po nevarnosti, po geografski lokaciji in po gospodarskem sektorju. Obvladuje jih z ustreznimi oblikami pozavarovanja, ki temeljijo na tablicah maksimalnih lastnih deležev. Z doslednim zasledovanjem ustrezne razpršenosti prevzetih kritij, rednim spremljanjem ter poročanjem tveganj koncentracij Zavarovalnica zmanjšuje verjetnost nastanka in višino izgube.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica v največji meri zmanjšuje tveganja z nakupom različnih vrst pozavarovalne zaščite. Pri individualnih zavarovanjih se tveganje prevzema s posamično obravnavo. Zavarovalnica za ta zavarovanja del nevarnosti prenese z nakupom fakultativne pozavarovalne zaščite skladno z upoštevanjem maksimalnih lastnih deležev, najvišjo možno izgubo in apetitom po tveganjih. Za preostanek portfelja je glavna tehnika zmanjševanja tveganj nakup različnih oblik proporcionalnega in neproporcionalnega pozavarovanja.

Zavarovalnica redno spremlja učinkovitost pozavarovalne zaščite in vsaj enkrat letno uskladi višino prenesenih tveganj glede na apetit po tveganjih. Posebna pozornost je v Zavarovalnici namenjena upravljanju tveganj iz naslova naravnih katastrof.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica ocenjuje primernost upravljanja s tveganji z rednim izvajanjem testov občutljivosti. Šok premije tako za portfelj neživljenjskih zavarovanj kot tudi zdravstvenih zavarovanj predstavlja 10-odstotno znižanje mere obsega za tveganje premije. Podobno šok rezervacije predstavlja 10-odstotno zvišanje mere obsega za tveganje rezervacij, tako na portfelju neživljenjskih kot tudi zdravstvenih zavarovanj.

Graf 3: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023

C.1.2 Življenjska zavarovanja

Zavarovalnica iz naslova življenjskih zavarovanj prevzema tveganje umrljivosti, dolgoživosti, invalidnosti in obolevnosti, stroškov, predčasnih prekinitev, revizije in katastrof življenjskih zavarovanj.

Zavarovalnica meri tveganja ločeno za svoje tri pod-portfelje: portfelj prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj (PDPZ) v fazi varčevanja, portfelj pokojnin PDPZ v izplačevanju in preostanek portfelja Zavarovalnice. Njihova tveganja Zavarovalnica meri brez učinka razpršitve med preostankom portfelja in omejenima skladoma.

Ocena tveganj za življenjska zavarovanja na dan 31. 12. 2023 predstavlja 11 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

		v 000 evrih
	2023	2022
Tveganje umrljivosti	8.744	6.118
Tveganje dolgoživosti	10.317	9.340
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	187	138
Tveganje predčasne prekinitve	29.470	26.521
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	16.353	16.711
Tveganje revizije	1.149	1.093
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	5.164	4.610
Razpršenost	-7.473	-2.074
Zavarovalno tveganje za življenjska zavarovanja	63.911	62.456

Tabela 13: Ocena tveganj Zavarovalnice za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj za leti 2023 in 2022

Ocena tveganj za leto 2023 se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 1,5 milijona evrov. Tveganje predčasne prekinitve se je povečalo predvsem zaradi povečanega obsega posla pri naložbenih zavarovanjih in zavarovanjih za primer smrti, povečane dobičkonosnosti iz naslova modeliranja bodočih valorizacij premije ter znižanja krivulje netvegane obrestne mere. Slednje je, poleg spremembe predpostavk, prispevalo tudi k zvišanju ocene ostalih tveganj. Povečalo se je tudi tveganje dolgoživosti, predvsem zaradi padca krivulje netvegane obrestne mere, kar poveča občutljivost obveznosti na spremembo dolgoživosti pri zavarovalnih vrstah z dolgim repom (predvsem vse vrste rent).

Na dan 31. 12. 2023 je ocena tveganj za tveganja iz pogodb življenjskih zavarovanj obeh omejenih skladov znašala 16,4 milijonov evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Spodaj prikazana izpostavljenost tveganjem je predstavljena kot razlika med najboljšo oceno obveznosti iz naslova življenjskih zavarovanj in sredstvi, ki so občutljiva na posamezno tveganje. Izpostavljenost vsebuje tudi neto obveznosti iz naslova škod neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente.

Tabela 14: Izpostavljenost Zavarovalnice zavarovalnim tveganjem življenjskih zavarovanj za leti 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Tveganje umrljivosti	1.063.269	1.024.547
Tveganje dolgoživosti	1.106.551	1.064.916
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	14.307	14.411
Tveganje predčasne prekinitve	968.148	933.218
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	1.109.805	1.068.429
Tveganje revizije	43.014	40.369
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	968.479	934.315

V letu 2023 se je izpostavljenost zavarovalnim tveganjem življenjskih zavarovanj Zavarovalnice zvišala, predvsem zaradi zvišanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, kar je predvsem posledica znižanja krivulje netvegane obrestne mere.

Tveganju umrljivosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah, ki krijejo nevarnost smrti, in je v trenutku smrti zavarovanca kritje večje od rezervacij iz tega naslova. Največjo izpostavljenost imajo police življenjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev, saj so zavarovalne vsote za smrt visoke, zavarovalno-tehnične rezervacije iz tega naslova pa razmeroma nizke. Visoko izpostavljenost imajo iz podobnega razloga tudi police življenjskih zavarovanj z varčevanjem. Druge police nosijo majhno izpostavljenost tveganju umrljivosti.

Tveganju dolgoživosti je Zavarovalnica izpostavljena predvsem pri policah rentnih in pokojninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določena vnaprej in je fiksna na podlagi vplačanih sredstev in predpostavk, predvsem o predvidenem trajanju preostanka življenja upravičencev. Če v povprečju upravičenci živijo dlje, kot je to predpostavljeno v izračunu rent, lahko Zavarovalnica iz tega naslova utrpi izgubo. Pri policah, ki niso doživljenjske ali zelo dolgoročne, je tveganje dolgoživosti majhno.

Tveganju invalidnosti in obolevnosti je Zavarovalnica izpostavljena pri policah s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter invalidnosti. Problem izpostavljenosti takih polic obravnavanemu tveganju je po vsebini podoben prej opisani izpostavljenosti polic, ki krijejo nevarnost smrti, tveganju umrljivosti.

Tveganju predčasne prekinitve so izpostavljene vse police, kjer pogodbena določila dovoljujejo zavarovalcu, da spremeni polico: izvede delni ali celotni odkup police, kapitalizacijo, spremeni višine kritij ali premije, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev bo kupil rento in podobno. Interes Zavarovalnice je, da sklenjene police ostanejo po dogovorjenih pogojih v portfelju do izteka ali morebitne realizacije tveganja, ki ga polica krije, medtem ko predčasne prekinitve praviloma predstavljajo (razen v izjemnih primerih) za Zavarovalnico negativen vpliv na njeno poslovanje.

Tveganju stroškov je Zavarovalnica izpostavljena pri vseh policah življenjskih zavarovanj ter s škodami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente. Predstavlja pa tveganje morebitnega povečanja vseh tipov dejanskih stroškov glede na vračunane stroške ob sklenitvi, kar ima negativen vpliv na dobičkonosnost portfelja življenjskih zavarovanj Zavarovalnice.

Tveganju revizije so izpostavljene škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Obdobno izplačilo rente se lahko poviša (največkrat zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja upravičenca rente), s čimer se zviša nominalna vrednost obveznosti Zavarovalnice.

Tveganju katastrofe življenjskega zavarovanja so izpostavljene vse police, ki krijejo tveganje umrljivosti. To tveganje je zelo podobno zgoraj opisanemu tveganju umrljivosti, z razliko, da gre v tem primeru za enoletno povečanje umrljivosti, in ne za njen trajni sistemski dvig.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Razširjenost prodajne mreže v Sloveniji omogoča Zavarovalnici geografsko razpršenost in hkrati prispeva k povečanju obsega prodaje celotne Zavarovalnice. Velik in razpršen obseg sprejetih tveganj povzroči ugodno izravnavo nevarnosti koncentracije.

S širokim naborom vrst produktov življenjskih zavarovanj Zavarovalnica poskrbi za hkratno pokritje večine potreb strank in razpršenost med različnimi tipi tveganj, saj stranke pripadajo različnim razredom glede starosti in drugih dejavnikov tveganj.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Za produkte življenjskih zavarovanj se najpomembnejše obvladovanje zavarovalnih tveganj opravi v fazi njihovega prevzemanja. Postopek sprejema v zavarovanje zajema zdravstveni vprašalnik, finančno sklepanje, pregled obstoječe medicinske dokumentacije in medicinske teste. Obseg in globina tega procesa je odvisna od zavarovalne vsote. Za zavarovalne produkte brez prevzemnega procesa so za zaščito pred predpogodbenim oportunizmom (antiselekcijo) predpisane nizke zavarovalne vsote in karenca. Tekom trajanja polic se izvaja redna spremljava portfelja in zagotavljanje ustrezne usklajenosti sredstev z zavarovalnimi obveznostmi.

Drugi del obvladovanja tveganj se izvaja pri reševanju škodnega zahtevka, ko se medicinska dokumentacija iz prijave škode navzkrižno preverja s podatki iz sklenjene police.

Spremljanje tveganj poteka redno, in sicer z analizo umrljivosti portfelja, obolevnosti in tržne prakse. Posledica teh analiz je tudi najboljša ocena predpostavk za vsa zavarovalna tveganja, ki se nato uporabljajo za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj, novo določanje cen produktov in izračun kapitalske ustreznosti.

Zavarovalna tveganja se obvladuje tudi z ustrezno pozavarovalno zaščito.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji Zavarovalnica redno izvaja teste občutljivosti.

Graf 4: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023

V zgornjem grafu je predstavljena kapitalska ustreznost Zavarovalnice v primeru realizacije posameznega šoka, ki je definiran skladno s standardno formulo.

C.2 Tržno tveganje

Tržna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Zavarovalnice, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev in obveznosti. Eno od glavnih dejavnosti Zavarovalnice predstavlja investiranje zbrane premije in lastnih sredstev. Zavarovalnica ima v naložbenih portfeljih širok nabor različnih finančnih instrumentov, katerih vrednost je odvisna od gibanja finančnih trgov.

		v 000 evrih
	2023	2022
Tveganje spremembe obrestne mere	5.929	7.918
Tveganje lastniških vrednostnih papirjev	144.577	140.525
Tveganje sprememb cen nepremičnin	35.579	34.980
Tveganje razpona	36.332	45.775
Tveganje tržne koncentracije	55.989	56.335
Valutno tveganje	10.319	15.512
Razpršenost	-54.471	-66.170
Tržna tveganja	234.253	234.876

Tržna tveganja na dan 31. 12. 2023 predstavljajo 42 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve in so za 3 odstotne točke manjša kot leto prej.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2023 je znašala ocena tveganj za tržna tveganja iz obeh omejenih skladov 19,6 milijona evrov.

Tržna tveganja so glede na preteklo obdobje ostala na isti ravni.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je tržnim tveganjem izpostavljena predvsem prek naložbenih portfeljev in z deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami. Pri določanju višine tržnih tveganj zavarovalnih naložbenih portfeljev se pri posameznih podmodulih tržnih tveganj upošteva tudi usklajenost z zavarovalnimi obveznostmi. Na strani naložbenega portfelja je tržnim tveganjem lahko izpostavljena prek direktnih naložb v finančne inštrumente ali pa posredno z naložbami v kolektivne naložbene podjeme. Glede na strukturo naložb je Zavarovalnica najbolj izpostavljena tveganju lastniških vrednostnih papirjev.

	v 000 evrih
	2023	2022
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	84.279	80.378
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	59.495	58.525
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	508.984	479.792
Lastniški vrednostni papirji	7.436	20.547
Obveznice	1.252.620	1.283.550
- Državne obveznice	749.028	760.526
- podjetniške obveznice	502.556	522.054
- Strukturirani vrednostni papirji	1.035	971
Kolektivni naložbeni podjemi	111.328	113.706
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	7.074	19.121
Druge naložbe	81	1.912
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	785.465	683.000
Krediti in hipoteke	4.364	4.205
Depoziti pri cedentih	17	15
Izpostavljenost sredstev tržnim tveganjem	2.821.143	2.744.750

Tabela 16: Izpostavljenost sredstev Zavarovalnice tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Tabela 17: Izpostavljenost obveznosti Zavarovalnice tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Izpostavljenost tveganju spremembe obrestnih mer	1.746.756	1.546.177
Izpostavljenost tveganju lastniških vrednostnih papirjev	503.703	393.204
Izpostavljenost tveganju sprememb cen nepremičnin	4.573	4.055
Izpostavljenost tveganju razpona	503.680	393.204
Izpostavljenost valutnemu tveganju	323.184	291.958

Tveganje spremembe obrestne mere sredstev je v veliki meri znižano z obrestnim tveganjem obveznosti. Obrestnemu tveganju so izpostavljena vsa sredstva in obveznosti, katerih vrednost je odvisna od spremembe tržne netvegane obrestne mere (obveznice, posojila, depoziti, obrestno občutljivi izvedeni finančni instrumenti, denarni tokovi obveznosti izhajajoči iz zavarovalnih polic). Zavarovalnica uravnava obrestno tveganje predvsem z usklajevanjem sredstev in obveznosti po zapadlosti. Razmik v trajanju obrestno občutljivih postavk Zavarovalnica spremlja na osnovi tržnega vrednotenja, pri čemer so izključene naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Ocena obrestnega tveganja ostaja zelo nizka. Zavarovalnica je izkoristila razmere na finančnih trgih, kjer se je nihajnost obrestnih mer močno znižala, dosegljivi donosi pa nudijo ustrezno kompenzacijo za prevzeto naložbeno tveganje, in presežna sredstva ter sredstva, ki krijejo kratkoročne obveznosti prestavila na krajši del krivulje, hkrati pa sredstva, ki krijejo dolgoročnejše obveznosti, ustrezno podaljšala. Prej rahlo dolga pozicija Zavarovalnice je tako postala rahlo kratka. Zavarovalnica izvaja politiko visoke usklajenosti sredstev in obveznosti tako da obrestno vrzel nenehno vzdržuje v dogovorjenih okvirih.

Tveganje razpona je povezano s pomembnim virom donosa, ki ga Zavarovalnica ustvari z upravljanjem dolžniškega portfelja. Tveganju razpona so izpostavljena le sredstva, z izjemo naložb v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, saj so obveznosti vrednotene z netvegano krivuljo. Tveganju razpona so tako izpostavljena vsa sredstva, katerih vrednost je odvisna od spremembe tistega dela obrestne mere, ki predstavlja kreditni pribitek. To so predvsem obveznice, posojila in depoziti. Zavarovalnica je glede na preteklo leto znižala izpostavljenost naložbam, ki so izpostavljene temu tveganju, za 39,7 milijona evrov, večinoma v segmentu podjetniških obveznic. Z državnimi obveznicami daljših ročnosti in najboljših bonitet Zavarovalnica uravnava obrestno občutljivost najbolj dolgoročnih obveznosti. Bonitetna struktura obvezniškega dela portfelja Zavarovalnice je v primerjavi s preteklim letom ostala praktično nespremenjena, podobno lahko ugotovimo tudi za trajanje. V delu portfelja, ki je izpostavljeno tveganju razpona – primarno so to podjetniške obveznice, pa se je trajane portfelja glede na preteklo leto znižalo za 0,6 leta. Posledično z nižjo izpostavljenostjo dolžniškim vrednostnim papirjem ob primerljivi bonitetni oceni portfelja in nižji ročnosti je višina tveganja razpona nižja kot predhodno leto za 9,4 milijona evrov.

Zavarovalnica obravnava obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice, za potrebe izračuna ocene tveganj kot navadne podjetniške obveznice.

Tveganje lastniških vrednostnih papirjev predstavlja vse izpostavljenosti do naložb, katerih vrednost je občutljiva na spremembe ravni oziroma nestanovitnosti vrednosti delniških trgov. To so predvsem delnice, kolektivni naložbeni podjemi, usmerjeni v delnice, in izvedeni finančni instrumenti z navezavo na delniške trge. Pomemben del izpostavljenosti Zavarovalnice delniškim trgom je posledica naložb v povezane družbe. Delniške naložbe Zavarovalnica sicer drži z namenom doseganja višjih dolgoročnih donosov in z namenom razpršitve.

Zavarovalnica je v letu 2023 precej zmanjšala izpostavljenost na segmentu lastniških vrednostnih papirjev, najbolj v segmentu kotirajočih naložb, znižanje kolektivnih najemov z delniško usmeritvijo pa je deloma nadomestila z alternativnimi skladi. Uspešno poslovanje nekaterih povezanih družb, na drugi strani pa dodatna vplačila kapitala v nekatere izmed njih, povečujejo izpostavljenost delniškemu tveganju v segmentu povezanih družb. Simetrična prilagoditev je glede na preteklo leto višja za skoraj 4,5 odstotne točke. Ocena tveganj za tveganje lastniških vrednostnih papirjev se je tako glede na preteklo leto nekoliko zvišala, skupaj za 4 milijone evrov. Tveganje naložb, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci, ima na kapitalsko zahtevo za tveganje lastniških vrednostnih papirjev majhen vpliv.

Tveganje spremembe cen nepremičnin izhaja iz naložbenih nepremičnin, nepremičnin za lastno uporabo, opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo Zavarovalnice ter, od uvedbe standarda MSRP 16 dalje, tudi iz pravic iz najemov. Ocena tveganja spremembe cen nepremičnin se glede na preteklo leto ni pomembno spremenila.

Valutno tveganje Zavarovalnice izhaja iz neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. Obveznosti Zavarovalnice so skoraj v celoti evrsko denominirane. Zavarovalnica zasleduje politiko valutne usklajenosti in večino svojih sredstev plasira v naložbe z evrsko denominacijo. Ocena valutnega tveganja izhaja predvsem iz obveznic z dolarsko denominacijo, denarnih računov v tuji valuti in neevrskih naložb prek kolektivnih naložbenih podjemov z globalno oziroma neevropsko geografsko usmerjenostjo. Ocena valutnega tveganja se je glede na preteklo leto znižala. Znižanje gre predvsem na račun znižanja izpostavljenosti v hrvaški kuni (prevzem evra), deloma pa tudi zaradi znižanja izpostavljenosti kolektivnim podjemom.

Zavarovalnica izpostavljenosti v tuji valuti v letu 2023 ni varovala z valutnimi izvedenimi finančnimi inštrumenti.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Največji delež sredstev Zavarovalnice predstavljajo obveznice. Glede na preteklo leto se je rahlo (0,5 odstotne točke) zvišal delež državnih obveznic, v segmentu podjetniških obveznic pa je opazno rahlo znižanje (0,5 odstotne točke) deleža finančnega sektorja. Na ravni izdajatelja oziroma skupine povezanih izdajateljev Zavarovalnica kontinuirano spremlja izpostavljenost in skladnost z limitnim sistemom izpostavljenosti do izdajateljev. Pomemben vpliv na limitni sistem ima standardna formula z mejnimi vrednostmi, ki določajo presežne izpostavljenosti glede na bonitetno oceno.

Tabela 18: Izpostavljenost Zavarovalnice po sektorju dejavnosti izdajateljev

	2023	2022
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	55,5 %	55,0 %
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	21,3 %	19,8 %
Predelovalne dejavnosti	5,9 %	6,2 %
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	4,9 %	6,1 %
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	1,5 %	1,5 %
Poslovanje z nepremičninami	1,4 %	1,5 %
Ostali sektorji	9,6 %	9,9 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 19: Izpostavljenost Zavarovalnice po državah izdajateljev

	2023	2022
Slovenija	47,4 %	45,3 %
Nemčija	7,9 %	8,7 %
Francija	4,9 %	5,0 %
Španija	4,1 %	4,1 %
Luksemburg	3,8 %	4,4 %
Združene države Amerike	3,7 %	3,5 %
Italija	3,4 %	3,2 %
Ostale države	24,9 %	25,7 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Največjo izpostavljenost do posameznega izdajatelja predstavlja Evropska unija. Izpostavljenosti, kjer je mejna vrednost za koncentracijsko tveganje po standardni formuli presežena, so predvsem izpostavljenosti do nestrateških povezanih družb v Skupini in strateških finančnih družb Triglav, pokojninska družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav pokojninska družba), Triglav Skladi, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Triglav Skladi) in Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje (v nadaljnjem besedilu: Triglav penzisko društvo Skopje), ki se za namen solventnosti ne konsolidirajo polno.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica ima na področju spremljanja tržnega tveganja opredeljen limitni sistem, ki definira omejitve glede prevzemanja tveganj na najvišji ravni in opredeljuje želeno strukturo naložbenega portfelja in največjo sprejemljivo izpostavljenost do nasprotnih strank ter tako omejuje možnost izgub iz naslova prevzetih tveganj na raven, ki je, glede na kompleksnost poslovnega modela, strateške cilje in kapitalsko moč Zavarovalnice, še sprejemljiva. Osnovna načela postavitve limitov izhajajo iz prepoznanih tveganj, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja in trgovanja.

Poleg ustrezno razpršenega naložbenega portfelja Zavarovalnica kot tehnike zmanjševanja tržnih tveganj po potrebi uporablja tudi različne izvedene finančne instrumente. Zavarovalnica uporablja izvedene finančne instrumente samo v primeru, ko omogočajo dodatno fleksibilnost pri upravljanju s premoženjem in doseganju učinkov, ki bi jih brez njihove uporabe relativno težje dosegala.

Uporaba tovrstnega instrumentarija se presoja z različnih vidikov, najpogosteje z vidika varnosti, ekonomičnosti in porabe kapitala. Pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov je v ospredju celostni vidik varovanja posameznih portfeljev, kjer so trenutno aktualni predvsem izvedeni finančni instrumenti za varovanje pred valutnim tveganjem.

Zavarovalnica aktivno upravlja obrestno občutljivost sredstev in obveznosti. Predvideni denarni tokovi obveznosti na srednji in dolgi rok ter likvidnostne potrebe na kratek rok so pomemben dejavnik pri presojanju primernosti naložb.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica je v letu 2023 v okviru procesa ORSA izvedla stresne teste, v katerih je preverila občutljivost za ekstremne spremembe tržnih parametrov. Rezultati stres testa za Zavarovalnico kažejo, da bi Zavarovalnica ostala ustrezno kapitalizirana tudi po stresnih dogodkih. Analiza občutljivosti solventnostnega količnika Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 pokaže, kako bi se količnik spremenil v posameznem izoliranem tržnem scenariju, pri čemer se upošteva le vpliv na primerna lastna sredstva, ne pa tudi vpliv na zahtevani solventnostni kapital. S tem prikazane občutljivosti pomenijo preudarno oceno učinka na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice.

Graf 5: Občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023

C.3 Kreditno tveganje

Kreditna tveganja so opredeljena kot nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Zavarovalnice, ki so posledica nihanja kreditnega položaja nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, da delno ali v celoti ne izpolnijo svoje finančne ali pogodbene obveznosti. Nihanja kreditnega položaja dolžnikov vplivajo na spremembo sredstev Zavarovalnice, saj lahko povzročijo znižanje vrednosti ali odpis terjatev, oddanih obveznosti z naslova pozavarovanja oziroma s povečanjem potencialne izpostavljenosti vplivajo na oceno tveganj. Zavarovalnica je kreditnim tveganjem izpostavljena v primeru povečane koncentracije do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so bonitetne ocene ali država.

Kreditna tveganja na dan 31. 12. 2023 predstavljajo 6 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2023 je ocena tveganj za kreditna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 0,7 milijona evrov.

Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 1 izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotnih strank, ki praviloma imajo bonitetno oceno. Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 2 pa izhajajo iz izpostavljenosti do skupine nasprotnih strank, ki praviloma nimajo bonitetne ocene ter so

ustrezno razpršene.

Tabela 20: Ocena tveganj Zavarovalnice za kreditna tveganja za leti 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Tip 1	26.449	34.645
Tip 2	9.099	7.063
Razpršenost	-1.019	-812
Kreditna tveganja	34.528	40.896

Ocena kreditnih tveganj se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 6,4 milijona evrov. Zmanjšanje je predvsem posledica nove pozavarovalne zaščite, ki občutno zniža potencialno tveganje iz tega naslova.

V izračunu se za neocenjene pozavarovalne partnerje članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (skladno z Delegirano uredbo) upošteva njihov solventnostni količnik, kar zmanjšuje faktor tveganja teh partnerjev in s tem tudi višino ocene tveganj.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Izpostavljenosti Zavarovalnice do kreditnih tveganj tipa 1 izvirajo v glavnem do pozavarovalnic iz naslova terjatev za škode iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, izterljivih zneskov iz pozavarovanja ter učinka dogovora o pozavarovanju pri oceni zavarovalnih tveganj. Prav tako je v tip 1 vključena tudi izpostavljenost do bank iz naslova denarja in denarnih ustreznikov. Izpostavljenost do kreditnih tveganj tipa 2 pa

za Zavarovalnico predstavljajo posojila, zapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge zapadle terjatve. Poleg tega Zavarovalnica v zapadlih terjatvah iz zavarovalnih poslov dodatno upošteva tudi tržno vrednost zavarovalnih regresov.

Zavarovalnica je glede na pozavarovalne partnerje v veliki večini izpostavljena do svoje odvisne družbe Pozavarovalnice Triglav Re, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Pozavarovalnica Triglav Re). Po drugi strani pa je izpostavljenost do bank bolj razpršena, saj ima Zavarovalnica večino svoje izpostavljenosti iz tega naslova v večini vezane v tri različne bančne skupine.

Tekom leta 2023 ni bilo opaznega poslabšanja plačilne discipline. Prav tako ni prišlo do materialnega vpliva sprememb kreditnih kvalitet nasprotnih strank na portfelj Zavarovalnice.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Zavarovalnica upravlja tveganje koncentracije izpostavljenosti po posameznemu segmentu poslovanja, nasprotni stranki in njeni bonitetni oceni ter državi. Tveganje koncentracije iz naslova kreditnih tveganj je po modelu standardne formule za Zavarovalnico najvišje pri povezanem pozavarovalnem partnerju, prek katerega se izvaja večina pozavarovalnega programa Zavarovalnice.

V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost Zavarovalnice po državah. Geografska razpršitev se je v opazovanem obdobju nekoliko spremenila predvsem zaradi novih škod, ki so bile prijavljene v 2023, ter zaradi spremembe v pozavarovalni zaščiti.

Tabela 21: Izpostavljenost Zavarovalnice po državah

	2023	2022
Slovenija	83,2 %	84,2 %
Kazahstan	4,9 %	2,4 %
Velika Britanija	2,5 %	0,8 %
Ciper	2,2 %	1,4 %
Luksemburg	2,0 %	0,3 %
Ostale države	5,2 %	10,9 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Usmeritev Zavarovalnice na področju prevzemanja kreditnih tveganj je konservativna in temelji na vnaprej definirani pripravljenosti za prevzemanje tveganja, dobrem pregledu nad prevzetimi tveganji, zagotavljanju ustrezne kreditne kvalitete in razpršenosti naložbenega portfelja ter upravljanju z izpostavljenostmi iz naslova pozavarovanja, neplačil premij in zavarovalnih regresov.

Zavarovalnica ima za upravljanje kreditnih tveganj vzpostavljen proces, katerega osnova so dobro definiran apetit po tveganjih, krovni kazalniki kreditnih tveganj, limiti, metodologija merjenja tveganj, povezanosti vseh deležnikov v procesu in dobra informiranost vseh udeležencev. To omogoča optimalno odločanje in posredno tudi ustrezno upravljanje s kreditnimi tveganji.

Kreditna tveganja, ki izvirajo iz naložbenega portfelja, Zavarovalnica uravnava z nalaganjem denarja in depozitov v banke in ostale finančne institucije z ustrezno bonitetno oceno, pri čemer se za vsako institucijo naredi strokovna analiza kreditnih tveganj in se zahteva zadostna stopnja razpršenosti portfelja. Zavarovalnica ima s tem namenom vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva tako interno kot zunanjo oceno bank, na podlagi katere se opredeli največje dovoljene izpostavljenosti do posamezne banke. Ustreznost bank se prav tako redno spremlja na podlagi različnih javno objavljenih informacij na trgu.

Pri prevzemanju kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj Zavarovalnica aktivno upravlja s kreditnimi tveganji tako, da skrbno presoja primernost poslovnih partnerjev za pozavarovanje in redno spremlja njihovo primernost (bonitetna ocena, največje dovoljene izpostavljenosti, razpršenost, solventnostni količnik partnerja). Pri upravljanju kreditnih tveganj je pomembna ustrezna opredelitev kreditne sposobnosti nasprotne stranke, pri kateri se Zavarovalnica naslanja na robustno vzpostavljen proces, temelječ na bonitetnih ocenah priznanih bonitetnih agencij ter javno objavljene solventnostne količnike tistih evropskih pozavarovalnic, ki nimajo bonitetne ocene. Za zagotavljanje ustreznosti bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev je na Zavarovalnici vzpostavljen sistem, v katerem so natančno določena pravila poimenovanja partnerjev, določanje njihovih osnovnih podatkov in natančno določen postopek določanja bonitetne ocene partnerjev, ki je enoten za vse partnerje. Prav tako je na Zavarovalnici vzpostavljen kolegij, ki je sestavljen iz članov različnih strokovnih področij, ki redno spremljajo in pregledujejo usklajenost novih potencialnih pozavarovalnih pogodb z usmeritvami družbe.

Zavarovalnica posebej spremlja in omejuje izpostavljenost do nasprotnih strank brez bonitetne ocene ter tiste partnerje, ki jih Zavarovalnica za namen solventnosti ne sme uporabljati kot tehniko zmanjševanja zavarovalnih tveganj.

OBČUTLJIVOST

Zavarovalnica redno analizira občutljivost kreditnih tveganj. Izpostavljenost kreditnim tveganjem iz naslova pozavarovanj Zavarovalnice v največji meri izvira iz naslova poslovanja z odvisno družbo Pozavarovalnico Triglav Re. Na dan 31. 12. 2023 je imela omenjena družba bonitetno oceno »A« bonitetne agencije S&P.

Občutljivost kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj Zavarovalnica meri prek spremembe bonitetne ocene glavnega pozavarovatelja izven Skupine, pri čemer se ostali parametri izračuna ocene tveganj ne spremenijo. Podobno meri tudi občutljivost kreditnih tveganj iz naslova banke, kjer ima Zavarovalnica največjo izpostavljenost.

Graf 6: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje izgube, če Zavarovalnica ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, ki nastanejo zaradi časovne neusklajenosti prilivov in odlivov, ali pa jih lahko izpolni le s povečanimi stroški. Znotraj likvidnostnega tveganja se spremlja tveganje, ki vključuje tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti, in tržno likvidnostno tveganje.

• Tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti je tveganje nesposobnosti Zavarovalnice, da razpolaga z likvidnostno pozicijo, ki ob dospetju omogoča poravnavo njenih obveznosti (vključno z nastalimi nepričakovanimi obveznostmi).
• Tržno likvidnostno tveganje je tveganje izgube zaradi nezmožnosti prodaje sredstva brez večjega vpliva na tržno ceno zaradi neustrezne globine trga ali tržnih motenj.

Pričakovane denarne tokove Zavarovalnice, torej prilive in odlive, se vodi in upravlja proaktivno. Večji del denarnih tokov obveznosti izvira iz zavarovalnih poslov. Zavarovalnica skrbi za ustrezno sestavo sredstev, pri čemer svoja sredstva nalaga na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Dodatno se pri nalaganju sredstev upošteva tudi naravo in trajanje obveznosti. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da se jih skladno z naložbeno politiko pokriva v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se skrbi za presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v primeru, ko so potrebe po likvidnosti večje. Tako se po potrebi prilagaja likvidnost naložbenega portfelja, da je Zavarovalnica v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse pričakovane in nepričakovane denarne odlive in zapadle obveznosti.

Zavarovalnica ima opredeljen celovit sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem, ki vključuje interna pravila upravljanja tveganja, pristojnosti in odgovornosti posameznih deležnikov ter procese upravljanja likvidnostnega tveganja, vključno s poročanjem. Ključen del tega sistema je tudi opredeljen apetit po tveganjih. Zavarovalnica redno spremlja likvidnostno tveganje ter s tem prek vzpostavljenih metod ocenjevanja tega tveganja in limitnega sistema preverja, ali je ocena likvidnostnega tveganja v okviru opredeljenega apetita po tveganjih.

Za obvladovanje likvidnostnega tveganja je vzpostavljen proces, ki temelji na kazalniku likvidnosti (LCR⁶ ), in s katerim se neprestano zagotavljajo primerne likvidnostne rezerve. Kazalnik LCR temelji na denarnih tokovih ter meri, ali je na razpolago dovolj likvidnih sredstev, da se z njimi v obdobju enega leta v roku poravna vse zapadle obveznosti tako v običajnih kot tudi v izjemnih razmerah. Kazalnik likvidnosti se tako izračuna za pričakovan kot tudi za vnaprej določene stresne scenarije likvidnosti. Ti vključujejo neugodne zavarovalniške in finančne dogodke, ki bi lahko pomembno vplivali na likvidnost Zavarovalnice. V stresnem scenariju se nato prilagaja vire likvidnosti, da razpoložljiva sredstva presegajo likvidnostne potrebe.

Pri merjenju likvidnosti se med likvidnostne vire uvrščajo predvsem zavarovalne premije in denarni tokovi naložb, namenjenih kritju obveznosti. K pomembnejšim likvidnostnim potrebam sodijo plačila škod in stroškov ter izplačilo predvidenih dividend. Na strani obveznosti se upošteva tudi pričakovana presežna likvidnost planiranega novega posla v prihodnjem letu. Opredeljeni so postopki za ukrepanje ob izrednih dogodkih, ki vključujejo prodajo likvidnih presežnih naložb nad obveznostmi, ter dodatni varnostni mehanizmi, kot so kreditne in repo linije. Scenariji in ukrepi se redno letno pregledujejo in prilagajajo izpostavljenostim in razmeram na trgu. Z opisanim sistemom se uspešno upravlja likvidnostno tveganje ter presežna likvidnost optimizira z vlaganjem sredstev v alternativne vire z višjimi donosi na trgu.

Zavarovalnica je v letu 2023 v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti izvedla scenarije likvidnosti, ki so potrdili njeno likvidnostno moč in ustrezno likvidnostno pozicijo tudi v primeru nastanka izjemnih razmer.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica je likvidnostnemu tveganju najbolj izpostavljena v primeru katastrofalnih škodnih dogodkov, ki imajo lahko za posledico večja izplačila zavarovalnin, povečanja stopenj predčasnih

⁶ angl. Liquidity Coverage Ratio

prekinitev zavarovanj ter nestabilnosti na finančnih trgih. Likvidnostno tveganje se tako lahko odrazi s povečanjem izplačil zavarovalnin, zmanjšanjem prihodkov iz obračunane zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, zmanjšanjem vrednosti dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih pri bankah. V letu 2023 je Zavarovalnica navkljub povečanju izplačil iz naslova ujm vseskozi zagotavljala, da se je likvidnostno tveganje ohranjalo na nizki ravni.

Spremljanje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju zajema celovit pregled nad tem tveganjem. Zavarovalnica spremlja likvidnost tako sredstev kot obveznosti, saj upošteva vire likvidnosti (zlasti denarne tokove iz naslova naložb, zavarovalne premije in pozavarovalne škode) in likvidnostne potrebe (zlasti za izplačila škod, pozavarovalne premije ter stroškov poslovanja) ter omogoča analiziranje v primeru običajnih in izjemnih razmer.

Zavarovalnica je sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem v letu 2023 nadgradila predvsem na segmentu premoženjskih zavarovanj ter v delu PDPZ sklada z zajamčenim donosom, kjer se je posodobila oziroma vzpostavila metodologija za izračun presežne likvidnosti.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Tveganje koncentracije za likvidnostno tveganje izhaja iz potencialnih, posredno ali neposredno povezanih dogodkov, ki povzročijo, da se likvidnostno tveganje poveča. Do potencialnega povečanja likvidnostnega tveganja pride zlasti v primeru, ko se takšni dogodki realizirajo v kratkem časovnem obdobju. Sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem Zavarovalnice zajema tudi upravljanje tovrstne koncentracije likvidnostnega tveganja. Koncentracija, ki lahko vpliva na likvidnostno pozicijo, se obvladuje z rednim spremljanjem likvidnostnega tveganja ob upoštevanju izjemnih razmer na segmentih premoženjskih in življenjskih zavarovanj ter na skladu PDPZ z zajamčenim donosom, dodatno pa tudi z vzpostavljenimi internimi limiti do bank ter limiti do vrste in stopnje tveganja vrednostnih papirjev. Zavarovalnica v obravnavanem obdobju ni zaznala pomembnejših povečanih tveganj koncentracije iz naslova likvidnostnega tveganja.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Z namenom zmanjševanja likvidnostnega tveganja so v Zavarovalnici vzpostavljeni redni procesi upravljanja naložb v skladu z opredeljenimi naložbenimi politikami. Te zagotavljajo vzdrževanje optimalne likvidnosti in redno spremljavo tveganj že ob njihovem prevzemanju, pri čemer se posebna pozornost namenja usklajevanju denarnih tokov naložb z denarnimi tokovi obveznosti, tako po naravi, trajanju kot likvidnosti, kar velja zlasti v tistih naložbenih segmentih, ki so namenjeni kritju zavarovalno-tehničnih rezervacij. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da jih skladno z naložbeno politiko pokrivajo v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se ohranja presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah, ko so potrebe po likvidnosti večje. Poleg tega ima Zavarovalnica tudi v okviru drugih naložbenih segmentov vzpostavljene naložbene usmeritve, ki zagotavljajo, da so sredstva kreditno visoko kvalitetna, ustrezno razpršena in likvidna.

Likvidnostno tveganje se redno spremlja tudi na ravni druge obrambne linije v okviru procesa spremljave tveganj, pri čemer se uporablja enotne metode merjenja tega tveganja tako v običajnih kot izjemnih razmerah. Zavarovalnica ima za namen spremljanja likvidnostnega tveganja definirane likvidnostne kazalnike z opredeljenimi ciljnimi vrednostmi. Prilivi iz osnovnega posla Zavarovalnice so stalni, kar pozitivno vpliva na likvidnost Zavarovalnice.

Zavarovalnica ima vzpostavljen tudi načrt za zagotavljanje likvidnosti, v okviru katerega so vnaprej opredeljene pristojnosti in aktivnosti v primeru nastanka likvidnostnih kriz. V okviru tega načrta so med drugim opredeljeni kazalniki izjemnih razmer ter zaporedje aktivnosti oziroma ukrepov, ki se izvedejo ob realizaciji izjemnih razmer.

Z namenom dodatnega obvladovanja likvidnostnega tveganja ima Zavarovalnica sklenjene repo linije s komercialnimi bankami, kreditne linije in limite na transakcijskih računih, kar predstavlja mehanizme za varovanje pred likvidnostnim tveganjem v primeru nepričakovanih dogodkov. Dodatno ima Zavarovalnica pri večini večjih zavarovalnih poslov sklenjene pozavarovalne pogodbe s t.i. »pay-as-paid« (plačila škod šele po prejemu plačila pozavarovateljev), »cash-call« (avans s strani pozavarovalnice) in podobnimi klavzulami, s čimer obvladuje likvidnostno tveganje tovrstnih poslov.

Posredno zmanjševanje likvidnostnega tveganja pa vključuje upravljanje s kreditnimi in tržnimi tveganji. Prvo omogoča pregled in nadzor nad limiti do bančnih depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih ter nadzor nad kreditno kvaliteto pozavarovalnih partnerjev, drugo pa omogoča pregled nad limiti s področja omejevanja tržnih tveganj ter pregled ustrezne strukture sredstev in obveznosti. Poleg tega ima Zavarovalnica za nove alternativne naložbe, ki so v veliki meri nelikvidne, določen limit, katerega višino določajo lastnosti zavarovalnega in naložbenega portfelja.

OBČUTLJIVOST

Občutljivost na zaostritve likvidnosti Zavarovalnica spremlja z internimi kazalniki (LCR), s pomočjo katerih se ocenjuje tudi, ali ima v primeru izjemnih razmer Zavarovalnica dovolj likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti v obdobju enega leta. Kazalniki, ki merijo občutljivost likvidnostnega tveganja, se med seboj razlikujejo po vsebini izjemnih razmer, dolžini stresnega obdobja ter višini upoštevanih odbitkov v finančnih naložbah.

ZNESEK PRIČAKOVANEGA DOBIČKA V PRIHODNJIH PREMIJAH

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah, je enak nasprotni vrednosti najboljše ocene čistih obveznosti, ki izhajajo iz bodočih premij. Združuje se na ravni zavarovalnih segmentov, kar omogoča, da se znotraj tega morebitne izgube in dobički kompenzirajo.

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije trenutnih zavarovalnih pogodb, so del lastnih sredstev Zavarovalnice in so ocenjeni na višino 126,1 milijona evrov. Enaki so seštevku ocen pričakovanih dobičkov, vključenih v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb Zavarovalnice, po zavarovalnih segmentih.

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022, je prikazan v naslednji tabeli.

		v 000 evrih
	2023	2022
Življenjska zavarovanja	78.304	53.954
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	47.801	49.862
Skupaj	126.105	103.816

Tabela 22: Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Glavni razlog za povečanje dobička, vključenega v prihodnjih premijah življenjskih zavarovanj, je povečanje premije na segmentu zavarovanja, vezanega na indeks ali enoto premoženja. Na zmanjšanje pričakovanih dobičkov iz bodočih premij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je najbolj vplivalo zmanjšanje premije na segmentih Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) (LoB 7), Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje (LoB 6) in Kreditno in kavcijsko zavarovanje (LoB 9).

C.5 Operativno tveganje

Operativna tveganja so tveganja nastanka izgube, ki jo lahko povzročijo neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje sistemov ali obvladovanje zunanjih dogodkov in njihovih vplivov, tako v okviru Zavarovalnice, kot drugih družb v Skupini. Vključujejo tveganja s področja informacijske varnosti, s posebnim poudarkom na kibernetskih tveganjih in večjih prekinitvah poslovanja, procesna pravna tveganja, modelsko tveganje in tveganja za neskladnost poslovanja, ravnanja, projektov, izločenih poslov oziroma zunanjega izvajanja storitev.

Operativna tveganja na dan 31. 12. 2023 predstavljajo 5 odstotkov skupne ocene tveganj Zavarovalnice, brez upoštevanja razpršitve, in znašajo 27,2 milijona evrov.

Ocena tveganj se izračuna na ravni cele Zavarovalnice, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2023 je ocena operativnih tveganj iz obeh omejenih skladov znašala 1 milijon evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Zavarovalnica aktivno upravlja operativna tveganja in pri tem sproti prepoznava pomanjkljivosti, spremembe in gibanja v notranjem in zunanjem okolju, ki lahko potencialno vplivajo na njihovo povečanje.

Zavarovalnica zaradi kibernetskih dogodkov še ni doživela izgube, vendar prepoznava aktualno izpostavljenost tem tveganjem in je zagotavljanje ustrezne kibernetske odpornosti uvrstila med strateške cilje. V ta namen izvaja redno vzdrževanje in nadgrajevanje sistema upravljanja varovanja informacij in varnostnih kontrol, redna testiranja informacijske varnosti na različnih ravneh, redna preverjanja načrtov neprekinjenega poslovanja in okrevalnih postopkov in redna izobraževanja zaposlenih ter preverjanja njihove ozaveščenosti. Varnostno-nadzorni center spremlja in se odziva na varnostne dogodke 24 ur na dan in vse dni v tednu, Zavarovalnica pa redno vpeljuje tudi dodatna orodja in procese za njihovo učinkovitejše spremljanje ter nadzor. Za povečano prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na kibernetske dogodke se v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti redno analizirajo največje kibernetske grožnje in poslovna področja Zavarovalnice, ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev se oblikujejo ukrepi za izboljšanje informacijske varnosti, ki se redno spremljajo. Zavarovalnica vključuje informacijsko varnost kot pomemben element pri zasnovi vseh procesov, informacijskih sistemov in kontrol, kar je v letu 2023 potrdila tudi s pridobitvijo certifikata ISO/IEC 27001:2013.

Zavarovalnica prepoznava povišano izpostavljenost tudi tveganjem regulatornih sprememb. Eden od vzrokov so že dalj časa aktualne razširitve in dodatni omejevalni ukrepi na ravni EU in OFAC, ki so posledica vojne v Ukrajini, ter hitre prilagoditve poslovanja na daljavo s (potencialnimi) strankami. Slednja med drugimi obsegajo tveganja z vidika regulatorne skladnosti in informacijske varnosti. Njihovo obvladovanje zahteva izpolnjevanje standardov informacijske varnosti ter sprejemanje ukrepov v postopkih prepoznavanja ter avtentifikacije posameznikov, zagotavljanje točnosti in celovitosti podatkov o strankah, elektronsko podpisovanje in potrjevanje dokumentov, varno posredovanje in dostopanje do dokumentov, zagotavljanje zaupnosti podatkov, transparentnosti poslovanja ter druge ukrepe za doseganje skladnosti s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, elektronski podpis in varstvo osebnih podatkov. Zavarovalnica sledi trendom razvoja tudi na področju umetne inteligence (AI), tako v okviru avtomatizacije in robotizacije nekaterih rutinskih nalog, kot tudi sicer. Orodja umetne inteligence spodbujajo inovacije ter povečujejo produktivnost, Zavarovalnica pa se zaveda tudi njihovih groženj in ranljivosti, ki izhajajo predvsem iz pomanjkljivega razumevanja ter upoštevanja novih tehnologij in njihovih učinkov na poslovanje ter vse večje povezljivosti podjetij in odvisnosti od zunanjih izvajalcev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki jih upravljamo v vseh pogodbenih fazah odnosa z njimi. Zavarovalnica redno izvaja aktivnosti za zagotovitev skladnosti implementacije in uporabe orodij umetne inteligence iz vidika varstva osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti, notranjih informacij in informacijske varnosti. Med odločilnimi dejavniki uspešnega poslovanja in ohranjanja zaupanja strank v varnost obdelave njihovih podatkov sta namreč prav učinkovit okvir upravljanja s tveganji ter nenehno izboljševanje digitalne odpornosti z rednim preizkušanjem. Prav tako je Zavarovalnica izpostavljena tveganjem, povezanim z opravljanjem poslov, danih v zunanje izvajanje (tudi v povezavi z oblačnimi storitvami), in z opravljanjem zavarovalnih poslov na tujih trgih; obojim se namenja velik poudarek, s ciljem boljšega upravljanja zunanjega izvajanja ob sočasnem upoštevanju čedalje večjih regulatornih zahtev na tem področju. Tako so regulatorna tveganja prepoznana kot pomembnejša operativna tveganja, pri čemer se ta tveganja ustrezno obvladujejo s pravočasnim sledenjem in uveljavljanjem zakonodajnih sprememb v poslovnih procesih, rednim spremljanjem poslovne prakse, stališč nadzornih in drugih državnih organov ter z vključevanjem v redne in izredne postopke Slovenskega zavarovalnega združenja.

Spreminjajoče se okoliščine na trgu dela postavljajo pred Zavarovalnico izzive tudi z vidika kadrovskih tveganj. Zavarovalnica zaznava povečanje konkurence med podjetji za pridobitev in zadržanje vrhunskih talentov, s hitrimi spremembami v tehnologiji in poslovnem okolju pa se povečuje potreba po zaposlenih z določenimi specializiranimi znanji in veščinami, ki jih na trgu dela primanjkuje. Nove generacije soočajo Zavarovalnico s potrebo po prilagajanju delovnih modelov, bodisi z večjo fleksibilnostjo glede načinov dela ali s spodbujanjem hibridnih modelov dela, ki so v skladu z željami in potrebami zaposlenih. Zavarovalnica se prilagaja razmeram na trgu in izvaja številne ukrepe z namenom obvladovanja kadrovskih tveganj.

Poleg tega Zavarovalnica namenja veliko pozornosti internim medprocesnim tveganjem, kjer zaznava največ težav v procesih, ki so bili v zadnjem obdobju podvrženi spremembam zaradi zunanjih okoliščin (nova regulativa, standardi) ali internim spremembam (organizacijske in kadrovske spremembe, procesne in informacijske nadgradnje) in iz koncentracije ključnih aktivnosti na posameznike. Ključna prepoznana tveganja so bila naslovljena z ukrepi za njihovo zmanjševanje in statusi ukrepov se redno spremljajo.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Zavarovalnica se zaveda, da se z vidika koncentracije in pomembnosti operativnih tveganj v dobi informatizacije in digitalizacije povečuje vpliv IKT na poslovanje. Zavarovalnica in njeno poslovanje sta zelo odvisna od ustreznega delovanja IKT, zato lahko večji kibernetski ali drug informacijski incident ali prekinitev poslovanja močno vplivata na njeno poslovanje. Tako Zavarovalnica izvaja aktivnosti in nadgradnje prepoznavanja in upravljanja z informacijskimi varnostnimi tveganji, s ciljem vzpostavitve še učinkovitejšega sistema upravljanja. Zavarovalnica ima postavljeno jasno opredelitev kibernetskih tveganj, ki jih vključuje v profil operativnih tveganj. Tveganja ocenjuje ter ima predvideno poročanje o kibernetskih incidentih in ostalih informacijskih dogodkih, na podlagi katerega se izvajajo ukrepi za njihovo zmanjševanje. S kibernetskimi tveganji tudi upravlja in jih vselej vključuje v stresne scenarije v procesu ORSA (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«, phishing vdor). Prav tako Zavarovalnica izvaja aktivnosti za nadgradnjo sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), ki vključuje ustrezno preventivno in naknadno ukrepanje v primeru različnih dogodkov, kot so kibernetski incidenti, naravne nesreče (potres, poplava, itd.) in pandemije. Njegov del so načrti neprekinjenega poslovanja za ključne poslovne procese, katerih prekinitev izvajanja bi pomenila največje posledice za Zavarovalnico, in načrt okrevanja za informacijsko tehnologijo. Prav tako so v načrtih neprekinjenega poslovanja vključena kadrovska tveganja iz naslova sočasne odpovedi večjega števila zaposlenih ali odpovedi ključnih zaposlenih ter motnje v zagotavljanju storitev s strani zunanjih izvajalcev kot zelo aktualna tveganja, ki lahko v izrednih situacijah povzročijo veliko koncentracijo tveganj. Kadrovska tveganja so bila v času pandemije obvladovana z vzpostavitvijo pogojev za delo od doma, ta rešitev pa je zmanjšala tudi tveganja iz naslova nedostopnosti lokacij dela na primer zaradi naravnih nesreč. Tveganja zunanjega izvajanja se obvladujejo z ocenjevanjem tveganj za Zavarovalnico ključnih zunanjih izvajalcev, ki vključujejo tudi pripravo ukrepov za njihovo obvladovanje ter pripravo izhodnih strategij, v okviru katerih se preučujejo alternativne rešitve izvajanja aktivnosti v primeru prekinitev sodelovanja z njimi. Koncentracija tveganj je bila v letu 2023 ponovno podrobneje analizirana z vidika nemotenega oziroma neprekinjenega izvajanja ključnih procesov. Slednje narekuje zadostno število razpoložljivih zaposlenih in zunanjih izvajalcev, lokacij in dovolj sredstev, med katerimi so ključna IKT-sredstva. Za prepoznavanje tovrstnih tveganj je bil za Zavarovalnico pripravljen pregled povezav med ključnimi procesi, zaposlenimi, zunanjimi izvajalci IKT in preostalih storitev ter IKT-sredstvi, ki podpirajo delovanje dela ali celotnega procesa oziroma več procesov, ter lokacijami. Prav tako Zavarovalnica namenja velik poudarek aktivnostim za upravljanje s tveganji oblačnih storitev, ki so tudi čedalje bolj aktualna tveganja za Zavarovalnico, in jih prav tako vključuje v ocenjevanje tveganj, načrtovanje neprekinjenega poslovanja in stresne scenarije v procesu ORSA (na primer prekinitev delovanja največjega ponudnika oblačnih storitev Zavarovalnice).

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Zavarovalnica ima za upravljanje z operativnimi tveganji vzpostavljen formalen proces z jasno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi posameznih deležnikov v njem, ki ji omogoča ustrezno upravljanje z operativnimi tveganji. Glavni namen upravljanja z operativnimi tveganji ni njihovo izničenje, temveč njihovo pravočasno prepoznavanje in stroškovno učinkovito zniževanje glede na opredeljeno toleranco. Zavarovalnica redno spremlja izpostavljenost operativnim tveganjem na podlagi periodične prepoznave in ocene potencialnih operativnih tveganj, rednega poročanja realiziranih operativnih škodnih dogodkov in spremljave ključnih kazalnikov operativnih tveganj, ki vključujejo tudi zgodnje opozorilne signale. V primeru nastanka pomembnih (velikih) ali ponavljajočih se operativnih škodnih dogodkov ter preseganja apetita po operativnih tveganjih Zavarovalnica pristopi k pripravi preventivnih in naknadnih ukrepov oziroma nadgradnji notranjih kontrol ali uvedbi dodatnih kontrol za zmanjševanje tveganj, s čimer se neprestano zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnim tveganjem. Dodatni ukrepi oziroma notranje kontrole imajo vpliv tudi na zmanjšanje izpostavljenosti potencialnim operativnim tveganjem, ki se ocenjuje periodično. Pri ocenjevanju se popišejo tudi notranje kontrole za njihovo obvladovanje po vseh poslovnih procesih, pri čemer je največji poudarek namenjen ključnim procesom. V nadaljevanju Zavarovalnica preverja njihovo uspešnost na zmanjševanje tveganj prek spremljave realiziranih operativnih škodnih dogodkov in spremljave ključnih kazalnikov operativnih tveganj. Vsi podatki o operativnih tveganjih se upoštevajo pri posodobitvi registrov operativnih tveganj in notranjih kontrol, v katerih je za vsako tveganje in kontrolo določena odgovorna oseba (skrbnik). Registra se redno posodabljata tudi glede na ostale spremembe v Zavarovalnici in poslovnem okolju.

OBČUTLJIVOST

Na operativna tveganja vpliva zelo veliko dejavnikov, tako notranjih (zaposleni, procesi, interni sistemi), kot zunanjih (zunanji sistemi, zunanji izvajalci in drugi deležniki, zunanji dejavniki in dogodki). Medtem, ko lahko na notranje dejavnike Zavarovalnica vpliva z izboljševanjem procesov in notranjih kontrol, na zunanje dejavnike nima večjega vpliva in jih tudi težje predvidi. Zato Zavarovalnica svojo občutljivost na operativna tveganja dodatno testira z opredelitvijo in izvajanjem stresnih scenarijev, kot so redni testi prenosa informacijskega poslovanja s primarne strežniške lokacije na rezervno lokacijo, vdorni testi, kibernetski scenariji (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«, »phishing« vdor) in scenariji iz naslova neprekinjenega poslovanja (scenarij potresa, analiza največjih koncentracij tveganj po kritičnih procesih Zavarovalnice z vidika njihovega nemotenega izvajanja). Na podlagi rezultatov testiranj se izvaja stalna nadgradnja sistema upravljanja varovanja informacij. Rezultati scenarijev so izhodišče za posodobitev in dodatno nadgradnjo načrtov neprekinjenega poslovanja za ključne procese. Z rednim izvajanjem in testiranjem vzpostavljenih sistemov varovanja se krepi zavedanje o ranljivostih in s tem zagotavlja boljšo pripravljenost Zavarovalnice.

C.6 Druga pomembna tveganja

NEFINANČNA TVEGANJA

Med nefinančnimi tveganji so za poslovanje Zavarovalnice pomembna strateška tveganja, tveganje ugleda, tveganje skupine in trajnostna tveganja. Nefinančna tveganja praviloma prihajajo iz zunanjega okolja in so zelo tesno povezana z drugimi tveganji, predvsem operativnimi. Običajno izhajajo iz več realiziranih dejavnikov znotraj in zunaj Skupine.

Strateška tveganja so tveganja nastanka izgube zaradi neustreznih strateških odločitev, nedoslednega izvajanja strateških odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Vključujejo tudi del pravnih in regulatornih tveganj, ki izhajajo iz ključnih sprememb v okolju poslovanja Zavarovalnice.

Tveganje ugleda je tveganje izgube obstoječega ali prihodnjega obsega poslovanja ali izgube dobrega imena zaradi negativne podobe o Zavarovalnici pri njenih strankah, poslovnih partnerjih, zaposlenih, lastnikih in vlagateljih ter nadzornih in drugih državnih organih ter drugi zainteresirani ali splošni javnosti.

Za upravljanje tveganja ugleda Zavarovalnica uporablja metodo merjenja tveganja ugleda, pri kateri se upoštevajo aktualni vidiki, ki lahko negativno vplivajo na ugled Zavarovalnice. Negativni vpliv na ugled je lahko notranji ali zunanji, pri čemer se Zavarovalnica osredotoča predvsem na notranje dejavnike, saj ima nanje večjo možnost vpliva. Z delujočim notranjim kontrolnim sistemom Zavarovalnica skrbi, da je njeno poslovanje zakonito, strokovno in etično. Zagotavlja ustrezno kakovost storitev in produktov, dosega finančne cilje, primerno upravlja odnose s ključnimi deležniki ter uresničuje trajnostne zaveze oziroma trajnostne vidike poslovanja. Spoštuje zastavljene okoljske cilje in si prizadeva za spoštovanje neomejene, zdrave konkurence na trgu.

Učinkovito upravljanje tveganja ugleda Zavarovalnici omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov. Zato je nadaljnje ohranjanje nizke ocene pri tveganju ugleda za Zavarovalnico ključno in ima na tem področju zastavljene visoke cilje.

Tveganja Skupine izhajajo iz poslovnega modela Zavarovalnice, ki deluje kot obvladujoča družba oziroma skupina povezanih oseb. Zajemajo nevarnosti, ki lahko ogrozijo doseganje strateških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanja in nezadostnega poznavanja poslovnega okolja družb Skupine. Na profil tveganj vplivata tudi pregled in obravnava transakcij med povezanimi družbami in kompleksnost pri obvladovanju tveganj koncentracije. Vsa navedena tveganja se lahko materializirajo v obliki večjih ali manjših odstopanj od poslovnega in finančnega načrta zaradi nastalih izgub oziroma izgubljenih poslovnih priložnosti.

Trajnostna tveganja (tudi tveganja ESG) predstavljajo nabor tveganj Zavarovalnice in družb v Skupini, ki izhajajo iz okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, in lahko imajo negativen vpliv na finančni položaj ali solventnost Zavarovalnice in njenih družb.

• Okoljska tveganja (E) predstavljajo tveganja podnebnih sprememb, pomanjkanja vode, naravnih virov, ogrožanja biotske raznovrstnosti in onesnaženosti. Podnebna tveganja se delijo na fizična tveganja (angl. physical risks) in na tveganja prehoda (angl. transitional risks). Fizična tveganja predstavljajo tveganja finančnih izgub zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje, povezanih s podnebnimi spremembami. Tveganja prehoda so povezana s tveganji, ki nastanejo zaradi sprememb pri poslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spodbujanja k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo z namenom zmanjšanja človeškega vpliva na podnebne spremembe (med tveganja prehoda sodijo tveganja politik oziroma zakonodajnih podlag, pravna tveganja, tehnološka tveganja, tveganja tržnega razpoloženja in tveganja ugleda).
• Družbena tveganja (S) zajemajo predvsem tveganja, ki izhajajo iz načina poslovanja Zavarovalnice glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznolikosti in enakih možnosti različnih deležnikov, varnost, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter dobre odnose s strankami, dobavitelji in pogodbenimi partnerji, skrb za lokalne skupnosti in družbo, skrb za človekove pravice ter hkrati tudi skrb za varnost in kvaliteto proizvodov.
• Upravljavska tveganja (G) so tveganja, povezana z neprimerno ali neustrezno vzpostavljenim sistemom upravljanja, predvsem na področju okoljskih in družbenih vidikov. Vključujejo zakonitost delovanja, standarde korporativnega upravljanja, vključno s sistemom upravljanja tveganj in sistemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodstva družbe, uporabljene poslovne prakse in politiko odnosov z vlagatelji.

Zavarovalnica je v skladu s svojim poslanstvom ustvarjanja varnejše prihodnosti, ki jo udejanja tudi s trajnostno usmerjenostjo na ESG področju, tudi v letu 2023 nadalje nadgrajevala sistem upravljanja trajnostnih tveganj. Poleg Politike trajnostnega razvoja Zavarovalnice in Skupine je Zavarovalnica javno objavila tudi Trajnostno politiko investiranja Zavarovalnice in Skupine. Na ravni naložbenega portfelja je vzpostavila spremljavo vrednosti glavnih škodljivih vplivov (PAI kazalniki). Za upravljanje tveganj prehoda je tako za naložbeni, kot zavarovalni portfelj, preučila metodologijo Partnerstva za računovodstvo ogljičnih financ (angl. Partnership for Carbon Accounting Financials, PCAF) in na tej podlagi analizirala svoj portfelj.

V okviru ORSA procesa v letu 2023 je Zavarovalnica posebno pozornost namenila prepoznavi in oceni podnebnih tveganj na ravni Skupine. Na podlagi izvedene kvalitativne ocene tveganja podnebnih sprememb na strani sredstev in obveznosti je pričakovano, da bodo v naložbenem delu poslovanja Zavarovalnice ta tveganja tako srednjeročno, kot dolgoročno pomembna. Pri tem bo potrebno zlasti naložbene politike za naložbena in pokojninska zavarovanja aktivno prilagajati zelenemu prehodu, saj je za tovrstna zavarovanja še zlasti pomembno tveganje tržnega razpoloženja. Na strani obveznosti je Zavarovalnica kot največje kratkoročno podnebno tveganje opredelila fizično tveganje, in sicer dogodek poplave, srednje- in dolgoročno pa bodo na poslovanje Zavarovalnice verjetno materialno učinkovale tudi druge nevarnosti (vihar s točo, suša) ter predvsem razpoložljive kapacitete na pozavarovalnem trgu. Na osnovi kvalitativne ocene podnebnih tveganj je Zavarovalnica pripravila stresni scenarij, ki je zajel tveganja, ki bodo zanjo lahko pomembna že v kratkoročnem obdobju. Gre predvsem za fizična tveganja v okviru

zavarovalnega portfelja. Na osnovi ugotovitev so bili popisani ukrepi za boljše obvladovanje teh tveganj.

Prepoznana prihodnja tveganja so tveganja, ki se še lahko razvijejo v prihodnje ali pa že obstajajo, a še ne spadajo med pomembnejša tveganja. Zanje je značilno, da se jih težko ovrednoti, imajo pa lahko močan (potencialen) vpliv na poslovanje Zavarovalnice. Na podlagi preteklih izkušenj jih ni mogoče napovedati, saj pogosto ni zadostnih informacij, na osnovi katerih bi se predvidelo pogostost ali višino povzročene škode. Nastajajoča tveganja se pozorno spremljajo, hkrati pa se ustrezno tudi nadgrajuje sistem njihovega upravljanja.

C.7 Druge informacije

NAČELO PREUDARNE OSEBE

Zavarovalnica upravlja sredstva skladno z zahtevami »načela preudarne osebe«, v najboljšem interesu vseh njihovih imetnikov polic in upravičencev ter ostalih deležnikov Zavarovalnice. Premoženje Zavarovalnice predstavljajo sredstva, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter druga presežna sredstva in so razdeljena v različne naložbene portfelje. Pri investiranju sredstev je ključno vodilo razpršenost naložbenih tveganj.

Za vsak naložbeni portfelj je definirana naložbena politika. V njih so v skladu s poslanstvom in toleranco tveganj posameznih portfeljev določeni investicijski cilji, ki zagotavljajo dolgoročno donosnost v skladu s pričakovanim apetitom po tveganjih. Limitni sistem, ki je del naložbenih politik, je zasnovan primarno tako, da hkrati upošteva zahteve in zmožnosti posameznega zavarovalnega portfelja Zavarovalnice. Pri upravljanju premoženja se na ravni Zavarovalnice zasledujejo dobre prakse upravljanja premoženja.

Zavarovalnica je skladno z dobro prakso vzpostavila nabor kazalnikov, s katerimi redno spremlja tveganja, s čimer je omogočeno pravočasno ukrepanje. Zavarovalnica zagotavlja tekočo likvidnost posameznih portfeljev. Sredstva Zavarovalnice so naložena tako, da je zagotovljena njihova razpoložljivost. Varnost in donosnost naložbenih portfeljev ter njihova skladnost s postavljenimi limiti se spremlja na dnevni, tedenski in mesečni ravni. Struktura finančnih sredstev Zavarovalnice ostaja relativno konservativna s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom.

Vsaka posamezna naložba se obravnava s portfeljskega vidika, ki zahteva, da se naložba prvenstveno ocenjuje z vidika vpliva na obstoječa investirana sredstva, njihovo variabilnost in prispevek k donosnosti. Za vsako posamezno naložbo se pregleda oziroma pripravi analiza, katere poglobljenost je odvisna od kompleksnosti posamezne naložbe in njenega deleža v celotnih sredstvih.

Upravljanje sredstev na naložbenih portfeljih namenjenih kritju zavarovanih obveznosti poteka na način, da se v skladu z naložbeno politiko, zasledujejo cilji, ki so v čim večji meri usklajeni s cilji zavarovancev. Z rednim spremljanjem nabora kazalnikov in aktivnim upravljanjem naložb se zasleduje čim večja varnost, likvidnost, razpršenost, donosnost in pokritost rezervacij z naložbami.

Pri nalaganju sredstev Zavarovalnice se zasleduje načelo usklajenosti trajanja sredstev in obveznosti. Tudi pri navzkrižju interesov, ko sredstva ene družbe v Skupini upravlja druga družba, je zagotovljeno upoštevanje interesa vseh imetnikov polic in upravičencev.

STRESNI TESTI

Zavarovalnica redno opravlja stresne teste za vse pomembne vrste tveganj ter spremlja in vrednoti potencialni vpliv izjemnih dogodkov na njen profil tveganj ter solventnost.

Testiranje izjemnih razmer in analiza scenarijev sta del procesa ORSA Zavarovalnice. S stresnimi testi Zavarovalnica ugotavlja učinek hkratne spremembe več parametrov, kot so istočasne spremembe v različnih vrstah tveganj, ki vplivajo na zavarovalni posel in na vrednosti finančnih naložb. Pri analizi možnih učinkov in izpostavljenosti se upošteva dejanska izpostavljenost neugodnim okoliščinam, ki lahko trajajo dlje časa, nenadnim in velikim dogodkom, kombinacijam prej navedenim okoliščin in dogodkov.

V letu 2023 je Zavarovalnica izvedla stresne scenarijske teste, ki so bili zasnovani tako, da v največji meri odražajo trenutna in potencialna tveganja v zunanjem okolju ter poslovanju Zavarovalnice in Skupine.

Scenariji, ki jih je Zavarovalnica obravnavala, zajemajo finančni scenarij nastanka recesije in ohranitve povečane inflacije ter posledičnih negativnih učinkov na finančne trge, scenarij poslabšanja likvidnosti ter dva scenarija na področju operativnih tveganj. Posebna pozornost se je namenila analizi vpliva podnebnih sprememb, ki je zajemala kvalitativno in kvantitativno oceno. Zavarovalnica je izvedla tudi povratni stresni test, s katerim je združila učinke ob nastanku več stresnih testov hkrati.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse preostale informacije o profilu tveganja razkrila v poglavjih od C.1 do C.6.

D.J	Sredstva
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije
D.3	Druge obveznosti
D.4	Alternativne metode vrednotenja
D.5	Druge informacije

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Zavarovalnica svoja sredstva in obveznosti za namen solventnosti vrednoti po pošteni vrednosti.

Pri vrednotenju sredstev in obveznosti se uporablja krivulja netveganih obrestnih mer, ki jo objavi EIOPA, in se ne uporablja nobenih prilagoditev te krivulje.

V spodnji tabeli je predstavljena bilanca stanja Zavarovalnice za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov. Podrobneje je bilanca stanja Zavarovalnice prikazana na obrazcu S.02.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 23: Bilanca stanja Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023

2023			v 000 evrih
Bilanca stanja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Sredstva		3.165.475	2.934.467
Neopredmetena sredstva	D.1.1	0	30.879
Odložene terjatve za davek	D.1.2	18.833	12.798
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	D.1.3	84.279	72.966
Naložbe	D.1.4	1.947.018	1.671.161
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	D.1.5	785.465	786.652
Krediti in hipoteke	D.1.6	4.364	4.548
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	D.1.7	183.442	305.977
Depoziti pri cedentih	D.1.8	17	17
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	D.1.9	27.734	0
Terjatve iz naslova pozavarovanj	D.1.10	64.852	0
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.1.11	29.433	29.433
Denar in denarni ustrezniki	D.1.12	17.393	17.393
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	D.1.13	2.645	2.645
Obveznosti		2.238.908	2.265.246
Zavarovalno-tehnične rezervacije	D.2	2.081.597	2.133.693
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	D.3.1	14.324	14.324
Depoziti pozavarovateljev	D.3.2	17	17
Odložene obveznosti za davek	D.3.3	7.429	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	D.3.4	6	6
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	D.3.5	18.128	0
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	D.3.6	4.629	0
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.3.7	59.337	59.337
Podrejene obveznosti	D.3.8	45.568	49.994
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	D.3.9	7.875	7.875
Presežek sredstev nad obveznostmi		926.566	669.221

V nadaljevanju so podrobneje opisane metode vrednotenja za namen solventnosti in računovodskih izkazov po posameznih postavkah bilance stanja. Prikazana je tudi primerjava z rezultati iz preteklega obdobja.

D.1 Sredstva

Za vrednotenje sredstev za namen računovodskih izkazov Zavarovalnica lahko uporabi več metod vrednotenja, ki so skladne z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, v nadaljevanju »MSRP« (na primer poštena vrednost, odplačna vrednost, nabavna vrednost, itd.), medtem ko se za namen solventnosti lahko sredstva vrednotijo le po metodi, ki je skladna z zahtevami Delegirane uredbe in s smernicami EIOPA.

Sredstva, ki so v računovodskih izkazih prikazana na način, ki ni skladen z zahtevami solventnosti, se za namene solventnosti prevrednotijo na pošteno vrednost. Najboljša ocena poštene vrednosti je aktivna tržna kotacija. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost izmeri na podlagi zadnjih transakcijskih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vrednotenja diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Kapitalski instrumenti, za katere cena na delujočem trgu ni objavljena in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.

V nadaljevanju so predstavljene bilančne postavke sredstev.

D.1.1 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva Zavarovalnice predstavljajo programska oprema in premoženjske pravice, ki se za namen solventnosti vrednotijo na nič. K tej postavki so prišteti tudi odloženi stroški pridobitve, ki se za namen solventnosti vrednotijo na nič.

Za namen računovodskih izkazov se neopredmetena sredstva vrednotijo po metodi nabavne vrednosti. Na bilančni datum so sredstva izkazana v višini nabavne vrednosti, znižane za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijska doba se določi glede na življenjsko dobo uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva. Poznejše pripoznanje neopredmetenega sredstva je možno, če ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva in kriterijem za pripoznanje. Neopredmetena sredstva za nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Za ta sredstva se vsako leto opravi test oslabitve.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Neopredmetena sredstva	0	0	30.879

Tabela 24: Neopredmetena sredstva Zavarovalnice

D.1.2 Odložene terjatve za davek

V računovodskih izkazih se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za namen računovodskih izkazov se prikaže neto vrednost sredstev in obveznosti in ker je vrednost na obveznostih višja od vrednosti na sredstvih, se kot neto vrednost na strani sredstev (odložene terjatve za davek) prikaže vrednost nič.

Terjatve za odložene davke se za namen solventnosti vrednotijo kot vsota odloženih terjatev za davek za namene računovodskih izkazov in zmnožka trenutne veljavne davčne stopnje z razliko računovodskih in tržnih vrednosti sredstev, pri čemer se vrednosti deležev v povezane družbe, vključno z udeležbami ne upošteva. Za namen solventnosti se postavke ne netira z odloženimi obveznostmi za davke, kot je to za namen računovodskih izkazov.

Davčna stopnja, po kateri se obračunajo odložene terjatve za davek tako za namen solventnosti kot za namen računovodskih izkazov, je 22 odstotkov in se je glede na preteklo leto zaradi spremembe davčne zakonodaje, spremenila (v letu 2022 je znašalo 19 odstotkov).

Tabela 25: Odložene terjatve za davek Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Odložene terjatve za davek	18.833	72.702	12.798

V letu 2023 se je vrednost odloženih terjatev za davek zmanjšala za 53,9 milijona evrov, zaradi zmanjšanja razlike skupnih sredstev pred davki in participacijami za namen računovodskih izkazov in skupnih sredstev pred davki in participacijami za namen solventnosti.

D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo predstavljajo opremo, zemljišča in zgradbe. Te postavke se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in morebitne oslabitve. V tej kategoriji so upoštevane, skladno z računovodskim standardom MSRP 16, tudi pravice do uporabe sredstev. Ovrednotene so po amortizirani vrednosti pogodbenih denarnih tokov.

Za namen solventnosti se opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo vrednotijo po pošteni vrednosti. Pravice do uporabe sredstev so ovrednotene na enak način kot za namen računovodskih izkazov.

Zavarovalnica sodeluje s pooblaščenim cenilcem nepremičnin, ki vrednoti nepremičnine vsako leto. Poštena vrednost nepremičnin je bila določena po stanju na dan 30. 9. 2023. V času od opravljene cenitve do dneva poročanja, je Zavarovalnica ocenila, da ni bilo sprememb, ki bi pomembno vplivale na pošteno vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2023.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Opredmetena sredstva za lastno rabo	84.279	80.378	72.966

Tabela 26: Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo Zavarovalnice

Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev za lastno uporabo se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 3,9 milijona evrov. Na povečanje postavke vpliva predvsem povečanje opredmetenih osnovnih sredstev (razen zemljišč in zgradb), v višini 2,8 milijona evrov in zvišanje vrednosti pravic do uporabe sredstev iz najemov za 0,4 milijona evrov.

D.1.4 Naložbe

Naložbe predstavljajo glavni del sredstev v bilanci stanja. Skladno z določili Delegirane uredbe in relevantnimi smernicami so te naložbe vrednotene po pošteni vrednosti.

Vrednotenje finančnih sredstev se v Zavarovalnici opravi z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za isti instrument. Če to ni mogoče, je vrednotenje finančnih sredstev opravljeno z uporabo javno objavljenih podatkov iz aktivnih trgov podobnih instrumentov. Aktivnost trga, to je, ali je trg delujoč ali ne, se za posamezni finančni instrument določa glede na dostopne informacije in okoliščine. Faktorji, ki so pomembni pri oceni aktivnosti trga, so med drugimi: nizko število transakcij v določenem časovnem obdobju, velika volatilnost kotiranih cen v določenem časovnem obdobju ali med različnimi vzdrževalci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpraševanjem, nizko število udeležencev na trgu (manj kot 4). Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete faktorje, za aktivnost vrednostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Service (BVAL) score«. Nizke vrednosti kazalnika (pod 4) nakazujejo, da trg ni delujoč.

Alternativne metode vrednotenja vključujejo vse metode, ki v modelu vrednotenja v precejšnjem delu uporabljajo parametre, ki niso v celoti pridobljeni iz aktivnih trgov in vključujejo subjektivno komponento.

		v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Naložbe	1.947.018	1.671.161
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	59.495	43.427
Deleži v povezanih podjetjih	508.984	256.579
Lastniški vrednostni papirji	7.436	7.436
Obveznice	1.252.620	1.245.097
Kolektivni naložbeni podjemi	111.328	111.328
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	7.074	7.212
Druge naložbe	81	81

Tabela 27: Naložbe Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023

D.1.4.1 Nepremičnine (razen za lastno uporabo)

Za vrednotenje naložbenih nepremičnin, to je nepremičnin, ki niso za lastno uporabo, veljajo enaka pravila, kot veljajo za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo, opisana v poglavju D.1.3.

				v 000 evrih
	Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
		2023	2022	2023
Nepremičnine (razen za lastno rabo)		59.495	58.525	43.427

Tabela 28: Nepremičnine (razen za lastno uporabo) Zavarovalnice

Vrednost nepremičnin (razen za lastno uporabo) se je v primerjavi z letom 2022 zvišala za 1 milijon evrov. Pomembnejših nakupnih ali prodajnih transakcij v obravnavanem obdobju ni bilo, spremembo glede na lansko vrednost postavke pojasnijo manjše razlike med zadnjo in predhodno oceno vrednosti posameznih naložb.

D.1.4.2 Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami

Odvisne družbe so v računovodskih izkazih prikazane po nabavni vrednosti, popravljeni za morebitne slabitve. Pridružene družbe so prikazane po pošteni vrednosti. Vrednost pridruženih družb je prikazana po kapitalski metodi. Pri tem gre za spremembo glede na pretekla leta, ko so bile prikazane po pošteni vrednosti. V izkazih za namen solventnosti pa se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo po naslednji hierarhiji metod vrednotenja:

a. po privzeti metodi vrednotenja: privzeta metoda vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: PMV) predpostavlja vrednotenje z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za ista sredstva.

b. po prilagojeni kapitalski metodi: s prilagojeno kapitalsko metodo se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo glede na delež udeleženega podjetja v presežku sredstev nad obveznostmi povezanega podjetja. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja se posamezna sredstva in obveznosti podjetij vrednotijo skladno s principi Solventnosti 2 (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S2). Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko uporabi kapitalska metoda, kot je predpisana v skladu z MSRP, pri čemer se vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev odšteje od vrednosti povezanega podjetja (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S1).

c. po prilagojenih cenah z aktivnih trgov za podobna sredstva ali po alternativnih metodah vrednotenja: če uporaba metod vrednotenja iz odstavkov (a) in (b) ni možna, se deleži v povezanih podjetjih, ki pa ne smejo biti hčerinska podjetja, ovrednotijo na podlagi alternativne metode vrednotenja (angl. alternative valuation method, v nadaljnjem besedilu: AVM), ki jo Zavarovalnica uporablja pri pripravi letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov. V takih primerih se od vrednosti povezanega podjetja odšteje vrednost dobrega imena ter drugih neopredmetenih sredstev.

Deleži v povezanih zavarovalnicah, zavarovalniškem holdingu in vseh strateških pomožnih dejavnostih h glavni dejavnosti Zavarovalnice so ovrednoteni po prilagojeni kapitalski metodi. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi teh povezanih družb so sredstva in obveznosti vrednotene skladno z osnovnim principom v skladu z Delegirano uredbo. Strateške finančne družbe (Triglav Skladi, Triglav pokojninska družba in Triglav penzisko društvo Skopje) in druge povezane družbe, razen lastniškega deleža v družbi Nama, d.d., in Alifenet, d.o.o., so ovrednotene po prilagojeni kapitalski metodi, pri čemer se za izračun presežka sredstev nad obveznostmi uporablja kapitalska metoda v skladu z določili MSRP, znižanim za vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev. Lastniški delež v družbi Nama, d.d., je ovrednoten z alternativno metodo vrednotenja, ki pa v osnovi tesno sledi prilagojeni kapitalski metodi z uporabo poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

V spodnji tabeli so navedene vrednosti kapitalskih deležev Zavarovalnice v povezanih družbah po metodah vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Način vrednotenja		Vrednost za namen solventnosti
	2023	2022	2023
AEM S2	385.918	345.959	172.150
AEM S1	111.797	123.662	79.614
AVM	11.269	10.171	4.815
Skupaj	508.984	479.792	256.579

Tabela 29: Vrednosti kapitalskih deležev Zavarovalnice v povezanih družbah po metodah vrednotenja

Največja razlika med vrednostjo za namen solventnosti in računovodskih izkazov izhaja iz metode izračuna. Za namen solventnosti se povezane družbe vrednoti po pošteni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa po nabavni oziroma oslabljeni vrednosti. V Zavarovalnici največja razlika iz tega naslova izhaja iz družb, ki so v preteklosti izkazovale pozitivne rezultate uspešnega poslovanja (Triglav INT, Pozavarovalnica Triglav Re, Triglav Skladi).

Tabela 30: Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Deleži v povezanih podjetjih	508.984	479.792	256.579

Vrednost deležev v povezanih podjetjih se je v letu 2023 povečala za 29,2 milijona evrov. Največje pozitivno prevrednotenje kaže družba Pozavarovalnica Triglav Re, predvsem na račun uspešnega poslovanja. Uspešno poslovanje nekaterih odvisnih družb ter vplačilo dodatnega kapitala je zvišalo vrednost družbe Triglav INT. Vrednost družbe Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, je višja zaradi izdatnega vplačila dodatnega kapitala, zaradi izplačanih dividend pa je vrednost družbe Triglav Skladi nižja kot ob koncu prejšnjega leta.

D.1.4.3 Lastniški vrednostni papirji

Naložbe v lastniške vrednostne papirje (razen povezanih družb) se, v kolikor zanje obstaja delujoč trg, vrednotijo po zaključnem nakupnem tečaju na borzi. V primeru nedelujočega trga vrednost naložbe določa zadnji znani tečaj, v kolikor zdrži ocena o nespremenjenosti gospodarskih okoliščin od zadnjega posla, cena z likvidnega sivega trga oziroma model ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti po modelu se izvaja interno oziroma prek pooblaščenih cenilcev vrednosti, glede na lastnosti ocenjevane naložbe pa ustrezne metode vrednotenja vključujejo metodo diskontiranih denarnih tokov, metodo primerljivih kazalnikov vrednosti in metodo čiste vrednosti sredstev. Izjemoma, v primerih nematerialnosti posamezne naložbe in skupne vrednosti tako ocenjenih sredstev, je za vrednost naložbe pomembna nabavna vrednost. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov ne odstopa od vrednotenja za namen solventnosti.

Tabela 31: Naložbe Zavarovalnice v lastniške vrednostne papirje

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Lastniški vrednostni papirji	7.436	20.547	7.436
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	3.091	15.691	3.091
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	4.345	4.855	4.345

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2023 zmanjšala za 13,1 milijona evrov. Zmanjšanje je največje v kategoriji lastniških vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, razlog za zmanjšanje pa so predvsem odprodaje z namenom znižanja izpostavljenosti lokalnemu trgu in večje geografske razpršenosti naložbenega razreda.

D.1.4.4 Obveznice

Za namen računovodskih izkazov se obveznice vrednotijo skladno z zahtevami računovodske kategorije, v katero so razvrščene ob pripoznanju (po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, po odplačni vrednosti). Naložbe v računovodski kategoriji Razpoložljivo za prodajo oziroma Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida so vrednotene po pošteni vrednosti. Naložbe razporejene v računovodsko kategorijo V posesti do zapadlosti oziroma Posojila in terjatve pa so vrednotene po odplačni vrednosti.

Če je naložba tržna (kotira na delujočem trgu), njeno pošteno vrednost predstavlja zaključni nakupni tečaj s tega trga (Bloomberg Valuation Service – BVAL, lokalna borza vrednostnih papirjev, tečaj organizatorja trga). Če pa trg ni delujoč – transakcije se ne izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da bi se redno zagotavljale informacije o cenah, se poštena vrednost določa s tehnikami ocenjevanja vrednosti:

a) ceno določa zadnji sklenjen posel, če se gospodarske okoliščine od zadnjega posla niso pomembno spremenile,

b) model vrednotenja.

Poglavitni parameter modela vrednotenja naložb iz sklopa monetarnih postavk (sedanja vrednost pogodbenih denarnih tokov) je diskontna krivulja, ki je sestavljena iz netvegane obrestne mere za posamezno valuto, in kreditnega pribitka, ki je lasten izdajatelju oziroma skupini izdajateljev. Pri določitvi posamezne diskontne krivulje se v največji možni meri uporablja nepopravljene podatke s finančnih trgov. Pri kompleksnejših finančnih instrumentih, na primer sestavljenih vrednostnih papirjih oziroma obveznicah z odpoklicnimi opcijami, se za vrednotenje uporabljajo specializirani modeli, ki lahko zahtevajo tudi dodatne parametre (volatilnost, korelacije, itd.). Za namen solventnosti se vse obvezniške naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti.

Tabela 32: Naložbe Zavarovalnice v obveznice

	v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznice	1.252.620	1.283.550	1.245.097
Državne obveznice	749.028	760.526	742.395
Podjetniške obveznice	502.556	522.054	501.666
Strukturirani vrednostni papirji	1.035	971	1.035
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	0	0	0

Vrednost obveznic se je v letu 2023 znižala za 30,9 milijona evrov. Učinek skoraj 31 milijonskega zmanjšanja se porazdeli v negativni denarni tok v višini 112,3 milijona evrov in 81,4 milijonov evrov pozitivnega prevrednotenja. Glavnina pozitivnega prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic. Ker so z njimi primarno krite zavarovalne obveznosti najdaljših ročnosti, je ta segment naložb najbolj podvržen gibanju netveganih obrestnih mer. V obravnavanem obdobju je segment državnih obveznic beležil 71,7 milijona evrov odlivov, v segmentu podjetniških obveznic pa je bilo odlivov za 40,6 milijona evrov.

Zaradi različnega načina vrednotenja naložb, ki so v računovodskih izkazih razvrščene v kategorijo po odplačni vrednosti nastane 7,5 milijona evrov razlike do vrednosti za namen solventnosti. Glavnina prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic.

D.1.4.5 Kolektivni naložbeni podjemi

Kolektivni naložbeni podjemi se za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti vrednotijo, kot je zapisano v poglavju D.1.4.3. Dodatno nekotirajočim skladom ceno določa zaključni tečaj izdajatelja sklada.

Tabela 33: Naložbe Zavarovalnice v kolektivne naložbene podjeme

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Kolektivni naložbeni podjemi	111.328	113.706	111.328

Vrednost postavke se je v letu 2023 znižala za 2,4 milijona evrov. Skupno znižanje v delniških in dolžniških kolektivnih naložbenih podjemih v višini 24 milijonov evrov je bilo večinoma nadomeščeno z dodatnimi vložki v alternativne investicijske sklade.

D.1.4.6 Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Za namen računovodskih izkazov se depoziti, ki niso denarni ustrezniki, vrednotijo po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti se te naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena z modelom vrednotenja, kot je zapisano v poglavju D.1.4.4.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	7.074	19.121	7.212

Tabela 34: Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, Zavarovalnice

Vrednost postavke se je v letu 2023 znižala za 12 milijonov evrov, predvsem na račun odpoklica depozita do bivše Sberbank Hrvaška.

D.1.4.7 Druge naložbe

Druge naložbe v Zavarovalnici predstavljajo sredstva v škodnih skladih in druge finančne naložbe, ki niso razvrščene v katero od preostalih kategorij v prejšnjih poglavjih. Vrednost teh sredstev za namen solventnosti sledi vrednosti, kot je uporabljena za pripravo računovodskih izkazov.

Tabela 35: Druge naložbe Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti
	2023	2022	2023
Druge naložbe	81	1.912	81

V letu 2023 se je vrednost drugih naložb znižala. Umetniška dela so bila iz te naložbene kategorije prestavljena med opredmetena osnovna sredstva.

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, so sredstva iz naslova zavarovalnih ali naložbenih produktov, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ta sredstva se za namen solventnosti vrednotijo po pošteni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa so možni tudi drugi načini vrednotenja, ki so skladni s posamezno računovodsko kategorijo (na primer vrednotenje po odplačni vrednosti za sredstva razporejena v računovodsko kategorijo Posojila in terjatve).

Tabela 36: Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja Zavarovalnice

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Sredstva v posesti iz pogodb vezanimi na indeks ali enoto premoženja	785.465	683.000	786.652

Gibanje sredstev v postavki je primarno vezano na gibanje višine zavarovalnih obveznosti. Le-te so lahko volatilne zaradi prilivov oziroma odlivov iz naslova premij in izplačil, deloma pa tudi zaradi gibanja vrednosti obveznosti, pogojenih z gibanjem indeksov oziroma referenčnih vrednosti, na katere je vrednost obveznosti vezana. Zvišanje vrednosti postavke v veliki meri pojasni izrazito pozitivno gibanje finančnih, predvsem delniških trgov v letu 2023.

D.1.6 Krediti in hipoteke

Kredite in hipoteke se za namen računovodskih izkazov vrednoti po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti so ta sredstva ovrednotena z modelom vrednotenja, ki predvsem temelji na tržnih predpostavkah o diskontni stopnji. Kreditni pribitek, ki je sestavni del diskontne stopnje, je določen za vsakega izdajatelja posebej.

Tabela 37: Krediti in hipoteke Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Krediti in hipoteke	4.364	4.205	4.548
Posojila, vezana na police	3.480	3.196	3.480
Drugi krediti in hipoteke	884	1.009	1.067

V letu 2023 so sredstva na postavki krediti in hipoteke ostala skoraj nespremenjena. Povečanje na strani policiranih posojil uravnoteži znižanje postavke druga posojila. To v letu 2023 sestavljajo zgolj posojila dana povezanim družbam.

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj

Za namen računovodskih izkazov Zavarovalnica vrednoti pozavarovalne pogodbe skladno s standardom MSRP 17. Za merjenje pozavarovalnih pogodb je v letu 2023 uporabila pristop razporejanja premij.

Za namen solventnosti se izterljive zneske iz pozavarovanj ločeno izračuna za škodne in premijske rezervacije. Izterljivi zneski za rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj so podobno kot rezervacije iz tega naslova prikazani pod življenjskimi zavarovanji.

Izterljivi zneski iz pozavarovanj se po obeh namenih določijo na osnovi izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb, ki se izračunajo skladno z mejami zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, na katere se nanašajo navedeni zneski.

Tabela 38: Izterljivi zneski iz pozavarovanj Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	183.442	120.913	305.977
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	172.806	112.040	305.977
Življenjska zavarovanja	10.637	8.874	0

V letu 2023 so se vrednosti izterljivih zneskov iz pozavarovanj povečale skladno z dvigom kosmatih škodnih rezervacij. Njihovo gibanje je tako skladno z višino kosmatih rezervacij in dinamiko izplačevanja škod Zavarovalnice.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Depoziti pri cedentih se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Depoziti pri cedentih	17	15	17

Tabela 39: Depoziti pri cedentih Zavarovalnice

Vrednost postavke se v letu 2023 ni pomembno spremenila.

D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov se za namen računovodskih izkazov ne spremlja več pod svojo postavko. Te terjatve so za namen računovodskih izkazov po novem MSRP 17 standardu del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Za namen solventnosti se postavka meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. V to postavko se za namen solventnosti zajame le zapadle zavarovalne terjatve, saj so nezapadle terjatve do zavarovalcev za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene in so posledično izločene iz te postavke.

Dodatno so v to postavko za namen solventnosti vključene tudi zapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter tržna vrednost zavarovalnih regresov.

Tabela 40: Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	27.734	32.914	0

Konec leta 2023 so se terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov glede na preteklo leto v Zavarovalnici zmanjšale za 5,2 milijona evrov zaradi spremembe metodologije zajema podatkov, ki je posledica spremembe MSRP standarda. Tako sta za namen solventnosti postavki Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov ter Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov po novem zajeti v postavki Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem), ki je podrobneje predstavljena v poglavju D.1.11 tega poročila.

D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj

Terjatve iz naslova pozavarovanj se za namen solventnosti meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te terjatve so za namen računovodskih izkazov po novem MSRP 17 standardu del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Tabela 41: Terjatve iz naslova pozavarovanj Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Terjatve iz naslova pozavarovanj	64.852	14.812	0

V letu 2023 so se sredstva na tej postavki na Zavarovalnici povečala za 50 milijonov evrov, kar v večini izhaja iz povečanja terjatev za škode do Pozavarovalnice Triglav Re. Povečanje je v največji meri posledica zahtevkov, ki izhajajo iz ujm v Sloveniji v letu 2023.

D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) v Zavarovalnici zajemajo terjatve iz financiranja in terjatve iz poslovanja. Za namen računovodskih izkazov se te terjatve praviloma merijo po odplačni vrednosti, z metodo efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo enako.

Tabela 42: Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	29.433	10.980	29.433

V letu 2023 se terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Zavarovalnici povečale za 18,4 milijona evrov. Povečanje izhaja iz spremembe zajema podatkov, ki je posledica uvedbe MSRP 17 standarda. V letu 2023 se tako dodatno v tej postavki upoštevajo še druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov ter druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov.

D.1.12 Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki so denarna sredstva na računih pri bankah in gotovina v blagajnah. Ta postavka se za oba namena vrednotenja vrednoti po nominalni vrednosti.

Tabela 43: Denar in denarni ustrezniki Zavarovalnice

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen Vrednost za namen solventnosti računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Denar in denarni ustrezniki	17.393	11.336	17.393

Konec leta 2023 se je vrednost postavke sicer povišala za 6,1 milijona evrov, a v deležu vseh ostalih sredstev ostaja nizka.

D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje

Postavka zajema kratkoročne aktivne časovne razmejitve, zaloge in druga sredstva. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Tabela 44: Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje, v Zavarovalnici

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	2.645	2.390	2.645

V letu 2023 se vrednost vseh drugih sredstev, ki niso prikazana drugje, ni pomembno povečala.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije predstavljajo višino obveznosti Zavarovalnice iz naslova zavarovalnih pogodb. Njihova vrednost za namen solventnosti je enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje. Najboljša ocena in dodatek za tveganje se izračunata ločeno. Najboljša ocena ustreza sedanji vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb Zavarovalnice. Zavarovalnica ločeno izračuna zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja ter življenjska zavarovanja, ki jih razporedi glede na izbrano metodo izračuna.

Graf 7: Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

v milijonih evrov ZTR – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)

ZTR – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)

ZTR – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)

ZTR – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)

MEJE POGODB IN HOMOGENE SKUPINE TVEGANJ

Zavarovalnica pripozna zavarovalno obveznost takoj, ko začne veljati pogodba. Pripoznana zavarovalna obveznost se odpravi, ko je izbrisana, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Pri vrednotenju se smiselno uporabijo meje zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno-tehnične rezervacije Zavarovalnice se delijo glede na lastnosti zavarovanj in posledično aktuarskih metod, s katerimi se obveznosti vrednotijo. Obveznosti premoženjskih zavarovanj se tako delijo na obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, vsebujejo pa tudi segment obveznosti, ki se za namen solventnosti razporedijo med obveznosti življenjskih zavarovanj. Za slednje se pri njihovem vrednotenju uporabljajo aktuarske tehnike življenjskih zavarovanj. Ta del zavarovalno-tehničnih rezervacij predstavljajo škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v oblikirent. Druge obveznosti iz portfelja premoženjskih zavarovanj se delijo najmanj po zavarovalnih segmentih.

Obveznosti portfelja življenjskih zavarovanj se v glavnem razporedi v segment obveznosti življenjskih zavarovanj, deloma pa tudi v segment zdravstvenih zavarovanj. V slednjo skupino se uvrščajo dodatna nezgodna zavarovanja, ki se sklepajo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju ter se obveznosti določajo s tehnikami, značilnimi za premoženjska zavarovanja. Obveznosti življenjskih zavarovanj se razdelijo najmanj na zavarovalne segmente.

Zavarovalne-tehnične rezervacije so v Zavarovalnici deljene v homogene skupine tveganj v skladu z naravo tveganj, ki jih krijejo police, aktuarsko presojo in preteklim dogajanjem, ki se empirično analizira.

Za izračun tržne sedanje vrednosti izračunanih nominalnih denarnih tokov Zavarovalnica uporabi osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere brez uskladitvene prilagoditve, prehodnega ukrepa za prilagoditev ali prilagoditve za nestanovitnost.

Zavarovalnica pri izračunu kapitalske ustreznosti ne uporablja nobenih prilagoditev.

D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so v Zavarovalnici sestavljene iz škodne rezervacije, premijske rezervacije in dodatka za tveganje. Oblikujejo se na osnovi splošno priznanih aktuarskih tehnik, pri čemer se skladno z Delegirano uredbo pri izračunu upoštevajo tudi stroški pridobivanja, administrativni stroški in stroški reševanja škod.

Osnova za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podatki, ki ustrezajo merilom ustreznosti, popolnosti in primernosti, saj je v Zavarovalnici vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti podatkov.

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so segmentirane najmanj na predpisane zavarovalne segmente iz Delegirane uredbe.

V spodnji tabeli so rezultati zavarovalno-tehničnih rezervacij na dan 31. 12. 2023 po največjih zavarovalnih segmentih. Ločeni so na premijsko in škodno rezervacijo ter dodatek za tveganje. Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podrobneje prikazane na obrazcu S.17.01, ki je priloga tega poročila.

Tabela 45: Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj Zavarovalnice za namen solventnosti na dan 31. 12. 2023 s primerjavo na dan 31. 12. 2022

2023				v 000 evrih
ZTR zavarovalnih poslov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	130.933	30.117	9.293	170.344
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	99.014	36.849	2.940	138.802
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	57.812	3.110	1.604	62.526
--Drugi segmenti neživljenjskih zavarovanj	159.372	55.800	8.492	223.664
Skupaj	447.131	125.876	22.329	595.336

2022				v 000 evrih
ZTR zavarovalnih poslov neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	111.470	28.238	7.031	146.739
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	89.295	22.534	2.971	114.801
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	52.189	2.640	1.525	56.354
--Drugi segmenti neživljenjskih zavarovanj	80.120	33.918	8.076	122.114
Skupaj	333.074	87.330	19.604	440.007

V letu 2023 je Zavarovalnica na segmentu neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj beležila dvig škodne in premijske rezervacije. Škodne rezervacije so se zvišale predvsem zaradi povečanja nastalih prijavljenih škod na zavarovalnih segmentih požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7), zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8) in rasti portfelja. Premijska rezervacija se je v primerjavi z lanskim letom povečala zaradi zvišanja prenosne premije zaradi rasti portfelja, in škodnih količnikov, zaradi neugodnega škodnega dogajanja.

D.2.1.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij se izračuna ločeno za škode, ki bodo nastale po datumu izračuna, in za škode, ki so že nastale na dan izračuna. Prvi izračun je najboljša ocena premijske rezervacije, drugi pa najboljša ocena škodne rezervacije.

Najboljša ocena premijske rezervacije je na dan 31. 12. 2023 znašala 125,9 milijona evrov.

Osnova za najboljšo oceno premijske rezervacije so bodoči denarni tokovi iz naslova premij, škod, regresov, stroškov, bonusov in popustov, prekinitev ter provizij. Glavna predpostavka pri izračunu je, da se vzorec razvoja bodočih denarnih tokov iz premijske rezervacije ujema z vzorcem, ki se izračuna in uporablja pri oblikovanju škodne rezervacije. Za mero izpostavljenosti se uporablja prenosna premija, ki je izračunana na dan izračuna.

Najboljša ocena škodne rezervacije na dan 31. 12. 2023 znaša 447,1 milijona evrov.

Najboljša ocena škodne rezervacije se izračuna ločeno za nastale prijavljene škode, torej za vse škode, ki so bile prijavljene do zadnjega dne opazovanega obdobja, nastale neprijavljene škode, nastale ne dovolj prijavljene škode in reaktivirane škode, torej za škode, ki do zadnjega dne opazovanega obdobja še niso bile dokončno rešene.

Najboljša ocena nastalih prijavljenih škod se spremlja na ravni posameznega škodnega spisa. Posamezni škodni oddelki so odgovorni za oceno posamezne škode, pri čemer se podatki, ki vplivajo na višino ocen, vnašajo sproti.

Rezervacije za nastale neprijavljene škode se izračunajo na ravni zavarovalnih segmentov, pri čemer se uporabi kombinacija uveljavljenih aktuarskih metod, Chain-ladder in Bornhuetter-Ferguson. Pri izračunu se ustrezno upošteva tudi inflacija.

Najboljša ocena škodne rezervacije se poveča za pričakovane cenilne stroške in zmanjša za najboljšo oceno pričakovanih regresov. Pri tem se najboljša ocena pričakovanih regresov nanaša na škode v tistem delu, za katerega je oblikovana najboljša ocena škodne rezervacije.

Pri izračunu zavarovalnih obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj se uporabljajo naslednji parametri: bodoča inflacija, vzorec pričakovanega razvoja škod, končni škodni količniki ter stroški. Parametri so določeni na podlagi preteklih izkušenj in po potrebi prilagojeni, da najbolj ustrezajo pričakovanemu razvoju zavarovalnih obveznosti. Če za posamezen segment ali specifično zavarovalno skupino zavarovanj obstaja sum, da preteklost ne bo odražala prihodnjega razvoja, se pri izboru parametrov uporabi strokovna aktuarska presoja. S tem se zagotovi, da zavarovalne obveznosti v največji meri odražajo višino zavarovalnih obveznosti.

D.2.1.2 Dodatek za tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2023 znaša 22,3 milijona evrov.

Dodatek za tveganje se ločeno izračuna za portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj ter za škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent, ki se računajo s tehnikami življenjskih zavarovanj. Temelj izračuna je ocena prihodnjih kapitalskih zahtev izbranega portfelja, ločena po posameznih vrstah tveganj. Pristop po hierarhiji Smernice o vrednotenju rezervacij EIOPA ustreza prvi metodi.

D.2.1.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Tabela 46: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2023

		v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
ZTR neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	595.336	687.817

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2023 znašajo 687,8 milijona evrov, za namen solventnosti pa 595,3 milijona evrov.

Večja razlika med načinoma vrednotenja je med uporabami različnih metod za merjenje obveznosti iz preostalega kritja. Zavarovalnica pri izračunu obveznosti za preostalo kritje večinoma uporablja metodo razporejanja premij. Ta za razliko od premijske rezervacije, ki meri obveznosti iz preostalega kritja pogodb, ne temelji na projekciji denarnih tokov ampak je bližja merjenju po starem računovodskem standardu. Bližja izračunu po premijski rezervaciji je osnovna metoda merjenja, ki se v Zavarovalnici tipično uporablja za pogodbe s trajanjem kritja nad enim letom. Računovodski standard tudi zahteva, da se izguba pogodb pripozna ob pripoznavi, kar narekuje oblikovanje rezervacije za kočljive oziroma zgubaške pogodbe.

Dodatno zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov vključujejo prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja. Ta se računa ločeno za obveznost za nastale zahtevke in obveznost za preostalo kritje glede na izbrano stopnjo zaupanja, ki jo je razkrila Zavarovalnica v Letnem poročilu, v poglavju 2.12. računovodskega dela poročila.

Izračun prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, ki se upošteva pri vrednotenju obveznosti za preostalo kritje, temelji na kapitalski zahtevi nekaterih podmodulov standardne formule in se implicitno upošteva tudi pri merjenju z metodo razporejanja premij. Izračun prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, ki se upošteva pri vrednotenju obveznosti za nastale zahtevke pa ni podoben izračunu dodatka za tveganje, saj temelji na stohastičnih metodah izračuna škodnih rezervacij.

Dodatno na razlike pri vrednotenju vpliva tudi drugačen princip pripoznave polic, upoštevanja denarnih tokov kot so obveznosti za škode ter bodoča plačila premije glede na zapadlost ter upoštevanje stroškov. Ti se v vrednotenju za namen računovodskih izkazov upoštevajo samo v delu, ki jih lahko pripišemo na polico (ti. pripisljivi stroški), medtem ko se pri izračunu najboljše ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti upoštevajo vsi.

D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj

V okviru zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se v Zavarovalnici vrednoti življenjske zavarovalne obveznosti in zavarovalne obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobni tehnični osnovi kot življenjska zavarovanja. Zavarovalnica najboljšo oceno zavarovalno-tehničnih rezervacij računa ločeno za iztekle nevarnosti, t. i. škodna rezervacija, in za neiztekle krite nevarnosti, t. i. premijska rezervacija.

V spodnji tabeli so prikazane zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti.

2023				v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	2.909	686.894	12.612	702.415
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	1.788	699.226	21.660	722.674
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	317	-200	7.084	7.200
Rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj (LoB 34)	53.800	0	172	53.972
Skupaj	58.814	1.385.920	41.526	1.486.261
2022				v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Škodna rezervacija	Premijska rezervacija	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	1.246	703.855	15.143	720.244
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	732	619.560	19.782	640.073
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	293	-9.208	5.249	-3.666
Rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj (LoB 34)	49.312	0	177	49.490

Tabela 47: Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj Zavarovalnice so podrobneje prikazane na obrazcu S.12.01, v prilogi tega poročila.

D.2.2.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se določi na podlagi ocenjenih bodočih denarnih tokov iz sklenjenih zavarovanj.

Za namene najboljše napovedi denarnih tokov Zavarovalnica uporabi primeren nabor predpostavk na ravni homogenih skupin, v katere so razvrščene police. Za neiztekle nevarnosti se najboljša ocena obveznosti izračuna na podlagi ocenjenih bodočih denarnih tokov, glede na pripadajoče predpostavke in sicer za vsako polico posebej. Za iztekle nevarnosti Zavarovalnica pripozna najboljšo oceno obveznosti ločeno glede na zavarovalni dogodek - v primeru doživetij se najboljša ocena obveznosti izračuna po policah, v primeru drugih tveganj pa na nivoju homogenih skupin po t. i. metodologiji aktuarskih trikotnikov Bornhuetter-Ferguson, ki spada med tehnike premoženjskih zavarovanj. Teoretični koncept opredeljuje najboljšo oceno obveznosti kot tržno vrednost obveznosti, ki pa jo je v praksi na trgu težko realizirati. Zato se najboljša ocena obveznosti izračuna kot sedanja vrednost vseh ocenjenih bodočih prihodkov in odhodkov, ločeno po policah ter uteženih z verjetnostjo realizacije. Med prihodke se uvršča bruto premije, obračunane stroške in druge dohodke (na primer refundacije), med odhodke pa dejanske stroške, provizije, škode in druge morebitne odhodke. Donosi na sredstva se ne štejejo med prihodke. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja krivulja netvegane obrestne mere, ki jo objavi EIOPA.

Odhodki, ki zadevajo prihodnje dejanske stroške, se izračunajo po stroškovnem modelu, ki vsebuje vse vrste stroškov, potrebne za servisiranje zavarovalnih pogodb in sicer stroške upravljanja zavarovanj, stroške upravljanja naložb, stroške upravljanja škodnih zahtevkov ter stroške pridobivanja zavarovanj razen provizij, ki tvorijo posebno vrsto denarnega toka.

Pri denarnih tokovih se upošteva pričakovan prihodnji razvoj zunanjega okolja (umrljivost, obrestne mere, inflacija, itd.) ter naslednje vrste negotovosti:

• negotovost glede časa in verjetnosti zavarovanih dogodkov,
• negotovost glede zneskov škodnih zahtevkov,
• negotovost glede zneska dejanskih stroškov,
• negotovost glede pričakovanega prihodnjega razvoja zunanjega okolja,
• negotovost glede ravnanja imetnikov polic.

Navedene negotovosti so pri oceni bodočih denarnih tokov zajete s pomočjo osnovnih vhodnih predpostavk glede verjetnostne porazdelitve ustreznih zavarovalnih dogodkov, kot na primer verjetnostne tablice smrtnosti, kapitalizacij polic, odkupov polic, in podobno. Privzete verjetnostne porazdelitve so odvisne od relevantnih faktorjev tveganja in se lahko spreminjajo skozi čas. Tako so kot primer tablice verjetnosti dolgoživosti odvisne od spola, starosti in generacije, ki ji oseba pripada).

Vrednost najboljše ocene obveznosti za sklenjena zavarovanja Zavarovalnica izračuna ločeno za garantirani del upravičenj in za del upravičenj, ki izhaja iz bodočih pripisov dobičkov.

V izračunu denarnih tokov se upoštevajo tudi določeni prihodnji ukrepi upravljanja Zavarovalnice glede delitve dobička zavarovancem, odvisno od ekonomskih razmer in skladno z obstoječimi notranjimi akti in pravilniki.

Z uporabo nabora ekonomskih scenarijev, ki so skladni s tržnimi razmerami in nevtralni za tveganja, se izračuna tudi del najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki predstavlja časovno vrednost vgrajenih pogodbenih možnosti in finančnih garancij. S tem se oceni sedanjo vrednost negotovosti, ki izhaja iz njih.

Predpostavke o ravnanju zavarovalcev se upoštevajo deterministično, kar pomeni, da ravnanje zavarovalcev ni odvisno od ekonomskega scenarija, temveč je odvisno od drugih dejavnikov tveganja kot na primer starost police, vrsta zavarovalnega produkta in podobno. Izvedena je bila analiza pogostosti prekinitev plačevanja zavarovalne premije v odvisnosti od makroekonomskih kazalcev (gospodarska rast, inflacija, donosi na finančnih trgih, donosi na denarnih trgih), kjer bi v skladu s strokovno presojo pričakovali dinamično ravnanje zavarovalcev. Izvedena analiza ni podala statistično relevantnih dokazov o obstoju le-tega.

Najboljša ocena rezervacij za škode neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent, je vsota najboljših ocen za sedanje in predvidene bodoče rente. Najboljši oceni se izračunata s tehnikami vrednotenja življenjskih zavarovanj. Pri tem se upoštevajo ustrezne tablice smrtnosti, ki se uporabljajo tudi za vrednotenje kapitaliziranih rent. Prav tako se izračuna rezervacija za predvidene rente za zavarovalne primere, kjer še ni prišlo do vložitve zahtevka, se pa ta v prihodnje upravičeno pričakuje. Gre praviloma za rente mladoletnih oseb, ki že prejemajo rento, ob dopolnitvi določene starosti pa bodo upravičene tudi do rente zaradi nadomestila izpada dohodka. V izračunu so upoštevani tudi stroški reševanja.

Najboljša ocena obveznosti se je v opazovanem obdobju spremenila na naslednjih segmentih:

• zavarovanj z udeležbo na dobičku, kjer se je zmanjšala za 15,3 milijona evrov pretežno zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti projiciranih denarnih tokov v letu 2023 za 64,8 milijona evrov in povečanja najboljše ocene obveznosti zaradi obrestovanja v obdobju in znižanja krivulje netvegane obrestne mere v skupni višini 39,6 milijona evrov;

• zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja, kjer se je povečala za 80,7 milijona evrov, predvsem zaradi dejanskih naložbenih gibanj v obdobju, ki so povečala najboljšo oceno obveznosti za 47,5 milijona evrov, najboljša ocena obveznosti novih sprejetih rizikov in obrestovanja v obdobju pa ima vpliv na povečanje še za 33,7 milijona evrov;

• drugih življenjskih zavarovanjih, kjer se je povečala za 9,0 milijona evrov, pretežno zaradi spremembe obsega izračuna (7,5 milijona evrov);

• rente iz naslova neživljenjskih zavarovanj, ki se je povečala za 4,5 milijona evrov, predvsem na račun 53 novih obveznosti iz naslova rent in sicer v višini 4,1 milijona evrov. Na povišanje obveznosti ima vpliv tudi krivulja netvegane obrestne mere, ki rezervacije zvišuje za 2,9 milijona evrov. Zaključilo se je 41 obveznosti iz naslova rent v višini 2,5 milijona evrov.

D.2.2.2 Dodatek za tveganje življenjskih zavarovanj

Opredelitev dodatka za tveganje vsebuje težko izračunljive bodoče solventnostne kapitalske zahteve za vsa prihodnja obdobja do izteka obstoječega portfelja obveznosti. Zato se za njihov izračun v Zavarovalnici uporablja poenostavitev, ki temelji na izračunu prihodnjih vrednosti delnih solventnostnih kapitalskih zahtev za posamezne vrste življenjskih zavarovalnih tveganj (umrljivost, dolgoživost, stroški, itd.) na osnovi vrednosti nadomestkov, ki jih je v praksi mogoče izračunati.

Vsakemu tveganju po standardni formuli se zato določi ustrezen nadomestek, ki se po empiričnih dokazih in aktuarski presoji v prihodnosti giblje približno skladno z gibanjem kapitalske zahteve za to tveganje. Tako se izračuna dodatek za tveganje za celoten portfelj življenjskih zavarovanj v posameznem omejenem skladu oziroma preostanku portfelja. Tak dodatek za tveganje se nato razdeli na posamezne zavarovalne segmente, sorazmerno z njihovimi navideznimi izoliranimi dodatki za tveganje.

D.2.2.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Razlogi za razlike med vrednotenji zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov so razhajanja med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami.

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »sedanja vrednost bodočih denarnih tokov«, vključno s prilagoditvijo za tveganje in pogodbeno storitveno maržo.

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »najboljša ocena obveznosti«, vključno z dodatkom za tveganje.

Pri obeh vrednotenjih so vse predpostavke tipa najboljše ocene, kar pomeni, da vrednosti niso niti precenjene niti podcenjene, kar omogoči realistično vrednotenje. Pomembno dejstvo je, da regulator predpiše osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere za vsako pomembno valuto in je torej poenotena za vse zavarovalnice v državi.

Pomembnejše razlike med vrednotenjem obveznosti življenjskih zavarovanj za namen računovodskega in solventnostnega poročanja so:

• prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja v fazi varčevanja so za namen računovodskega poročanja klasificirana kot finančne pogodbe in niso predmet MSRP 17, medtem ko se za namen solventnosti vrednotijo v sklopu življenjskih zavarovanj;
• pri izračunu sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov za namen računovodskega poročanja se upoštevajo samo pripisljivi stroški, medtem ko se za namen solventnostnega poročanja upoštevajo celotni stroški življenjskih zavarovanj;
• pri solventnostnem izračunu bodočih denarnih tokov se skladno z Delegirano uredbo Solventnost II upoštevajo pogodbene meje za dodatna zavarovanja;
• oba režima poročanja med zavarovalne obveznosti vključujeta dodatek za negotovosti, ki so jim izpostavljene obveznosti, vendar z različno stopnjo zaupanja: v solventnostnem izračunu je t. i. dodatek za tveganje (angl. Risk Margin) izračunan na podlagi 99,5 %, v računovodskem pa t. i. prilagoditev za tveganje (angl. Risk Adjustment) na podlagi 95 % stopnje zaupanja v obdobju enega leta;
• pri računovodskem poročanju med zavarovalne obveznosti štejemo tudi t. i. pogodbeno storitveno maržo (angl. Contractual Service Margin), ki zajema pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih dobičkov zavarovalnice, medtem ko v solventnostnem poročanju postavka z ekvivalentno vsebino ne obstaja v sklopu zavarovalnih obveznosti.

Tabela 48: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami življenjskih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2023

		v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR življenjskih zavarovanj	1.486.261	1.445.876

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.7.12 računovodskega dela poročila

Materialno razliko med vrednotenjema prispevajo tudi rente iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se za namen solventnosti prikazujejo pod življenjska zavarovanja v vrednosti 54 milijonov evrov. Za namen računovodskih izkazov pa se prikazujejo med obveznostmi premoženjskih zavarovanj.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Izračun rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, je narejen v skladu z metodologijo aktuarske matematike ob upoštevanju določil MSRP.

Izračun rezervacij se nanaša na dve kategoriji upravičenj zaposlenih:

• Odpravnine, ki predstavljajo upravičenja zaposlenih po upokojitvi (angl. post-employment benefit) in predstavljajo obliko izplačila v enkratnem znesku. Višina upravičenja je določena vnaprej, tveganja glede končne višine izplačila so na strani podjetja, zato se shema razvršča pod sistem z določenimi prejemki,
• Jubilejne nagrade, ki predstavljajo druga dolgoročna upravičenja zaposlenih v času službovanja (angl. Other long-term employee benefits).

Na celoten strošek vnaprej določenih upravičenj zaposlenega vpliva veliko spremenljivk, na primer rast plač, inflacija, prekinitve delovnega razmerja in umrljivost zaposlenih. Celoten strošek upravičenja ostaja negotov v celotnem obdobju, zato pri vrednotenju sedanje vrednosti pozaposlitvenih zaslužkov in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja upošteva:

• aktuarske metode vrednotenja,
• pripise zaslužkov v obdobju službovanja,
• izdelane aktuarske predpostavke.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane za vsakega zaposlenega posebej na podlagi opisane metodologije, upoštevanih parametrov in podatkov o zaposlenih.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi se za namene poročanja v okviru solventnosti ujemajo z rezervacijami, izračunanimi za namen računovodskih izkazov. V izračunu je uporabljena krivulja obrestnih mer, izpeljana iz krivulje donosnosti slovenskih državnih obveznic, nominiranih v evrih. Uporaba navedene krivulje nima materialnega vpliva na višino rezervacij.

V ta razred obveznosti se prištevajo še rezervacije za neizkoriščene dopuste in se za namen solventnosti vrednotijo enako kot za namen računovodskih izkazov. Podobno velja za druge rezervacije, ki so tu zajete – v glavnem rezervacije za sodne spore.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	14.324	12.536	14.324

Tabela 49: Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, Zavarovalnice

Vrednost postavke se v letu 2023 ni pomembno povečala.

D.3.2 Depoziti pozavarovateljev

Depoziti pozavarovateljev se tako za namen računovodskih izkazov kot tudi za namen solventnosti vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Tabela 50: Depoziti pozavarovateljev Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Depoziti pozavarovateljev	17	15	17

Vrednost postavke se v letu 2023 ni pomembno spremenila.

D.3.3 Odložene obveznosti za davek

Skladno z MSRP se odložene obveznosti za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo obveznostmi za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Odložene obveznosti za davek za namen računovodskih izkazov so pozitivna netirana vrednost za odložene terjatve za davek za namen računovodskih izkazov.

Odložene obveznosti za davek za namene solventnosti se vrednotijo kot vsota odloženih obveznosti za davek za namen računovodskih izkazov in zmnožka davčne stopnje in razlike med vrednostjo obveznosti za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Za izračun odložene obveznosti za davek je uporabljena davčna stopnja 22 odstotkov in se je glede na preteklo leto zaradi spremembe davčne zakonodaje, spremenila (v letu 2022 je znašalo 19 odstotkov). Za namen solventnosti se postavka ne netira z odloženimi terjatvami za davke, kot je to za namen računovodskih izkazov.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznosti za odložene davke	7.429	68.179	0

Tabela 51: Odložene obveznosti za davek Zavarovalnice

Na dan 31. 12. 2023 so se odložene obveznosti za davek za namen solventnosti v primerjavi s preteklim letom zmanjšale za 60,8 milijona evrov, predvsem zaradi zmanjšanja razlike skupnih obveznosti pred davki za namen računovodskih izkazov in skupnih obveznosti pred davki za namen solventnosti.

D.3.4 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam

Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam predstavljajo obveznosti iz naslova nakupa vrednostnih papirjev. Za namen računovodskih izkazov in namen solventnosti so te obveznosti prikazane po odplačni vrednosti.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Finančne obveznosti	6	1	6

Tabela 52: Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam Zavarovalnice

D.3.5 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov predstavljajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov in druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov. Za namen solventnosti se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Podobno kot na terjatvah iz naslova zavarovanja in terjatvah do posrednikov, je zaradi MSRP 17 standarda prišlo do preknjižbe dela zavarovalnih obveznosti na obveznosti do kupcev, nepovezane z zavarovanjem.

Tabela 53: Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	18.128	23.482	0

Vrednost postavke se je v letu 2023 zmanjšala za 5,4 milijona evrov, kar je predvsem posledica spremenjenega zajema podatkov na tej postavki, ki so sedaj del postavke Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) za namen solventnosti, ki je podrobneje predstavljena v poglavju D.3.7 tega poročila.

D.3.6 Obveznosti iz naslova pozavarovanja

Obveznosti iz naslova pozavarovanj se za namen solventnosti meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te obveznosti so za namen računovodskih izkazov po novem MSRP 17 standardu del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Tabela 54: Obveznosti iz naslova pozavarovanja Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	4.629	14.807	0

V letu 2023 so se na Zavarovalnici obveznosti iz naslova pozavarovanja zmanjšale za 10,2 milijona evrov, kar v največji meri izhaja iz zmanjšanja zapadlih izpostavljenosti na segmentu Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje (LoB 6).

D.3.7 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Največja komponenta teh obveznosti so vse ostale obveznosti zajete po novem MSRP 17 standardu, ki niso direktno povezane z dejavnostjo zavarovanja. Za namen računovodskih izkazov, kot tudi solventnosti, se te obveznosti vrednoti po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Tabela 55: Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	59.337	61.214	59.337

V letu 2023 so se obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Zavarovalnici zmanjšale za 1,9 milijona evrov. Največji del zmanjšanja izhaja iz drugačnega zajema računovodskih postavk, pri čemer je v lanskem letu zajetih manj računovodskih postavk kot na konec leta 2023. Na primerljivih postavkah med letoma je prišlo do največjega zmanjšanja na postavkah Obveznosti do zaposlenih ter Kratkoročne obveznosti za davek.

D.3.8 Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti so v računovodskih izkazih izkazane po odplačni vrednosti brez natečenih obresti. Za namen solventnosti se za vrednotenje podrejenih obveznosti uporabi vrednotenje po tržni vrednosti, pri čemer ni upoštevana sprememba kreditne sposobnosti izdajatelja.

Tabela 56: Podrejene obveznosti Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Podrejene obveznosti	45.568	43.370	49.994

V letu 2023 so se podrejene obveznosti povečale za 2,2 milijona evrov.

D.3.9 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje

Postavka zajema vse ostale obveznosti Zavarovalnice, ki niso zajete v nobeni drugi prejšnji postavki bilance stanja. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Tabela 57: Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, Zavarovalnice

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	7.875	7.967	7.875

V letu 2023 se vrednost vseh drugih obveznosti, ki niso prikazane drugje ni pomembno spremenila.

D.3.10 Dogovori o najemu (lizing)

V letu 2023 so obveznosti iz najemov pripoznane v višini sedanje vrednosti bodočih plačil. Spremembe so podrobneje predstavljene v poglavju A.4.2 tega poročila.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Zavarovalnica v obdobju poročanja za namene solventnosti ni uporabljala alternativnih metod vrednotenja, ki ne bi bile pojasnjene v predhodnih točkah tega poročila.

D.5 Druge informacije

V tem poglavju so, glede na zahtevo iz člena 296 (4) Delegirane uredbe, opisani dodatni podatki o Zavarovalnici.

Zavarovalnica ima največjo zunajbilančno izpostavljenost na postavkah nevplačane dane zaveze za vplačila v alternativne naložbe ter na neuveljavljenih regresnih terjatvah. Podrobneje so zunajbilančne postavke, ki jih Zavarovalnica ne poroča, predstavljene v Letnem poročilu, v poglavju 4.5 računovodskega dela poročila.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Zavarovalnica je vse druge informacije o vrednotenju za namen solventnosti razkrila v poglavjih od D.1 do D.4.

E.1	Lastna sredstva
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital
E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temeljecega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala
	E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom
E.6	Druge informacije

E. Upravljanje kapitala

Sistem in povezani procesi upravljanja kapitala temeljijo na strateških ciljih, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah, ki upoštevajo značilnosti Zavarovalnice kot celote, zlasti naravo, obseg in zahtevnost poslov.

Upravljanje kapitala je stalen proces zagotavljanja optimalnega obsega in strukture kakovostnega kapitala ter optimizacije porabe tega kapitala. Sistem upravljanja kapitala zajema tudi redno spremljavo regulatorne kapitalske ustreznosti in obvladovanje kapitalskih tveganj, ki zajemajo tudi potencialne zakonodajne spremembe in spremembe v računovodskih standardih, ki imajo lahko potencialen vpliv na kapitalsko ustreznost Zavarovalnice.

Cilj vzpostavljenega sistema upravljanja kapitala je učinkovita poraba razpoložljivih lastnih sredstev (za kar se uporablja tudi izraz ekonomski kapital), ki zagotavlja:

• varnost ter dobičkonosnost poslovanja,
• visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov,
• stalno izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti,
• zagotavljanje primerne izpostavljenosti kapitalskemu tveganju, z doslednim testiranjem kapitalske ustreznosti v procesu ORSA,
• doseganje kriterijev zunanjih bonitetnih agencij za ohranitev bonitetne ocene najmanj »A«.

Za doseganje strateških ciljev ima Zavarovalnica vzpostavljen sistem upravljanja kapitala, ki zagotavlja transparentno in optimalno alokacijo ekonomskega kapitala po posameznih poslovnih področjih, ki je usklajen s kriteriji tveganjem prilagojene dobičkonosnosti. Na ta način se z doslednim izvajanjem sistema upravljanja s kapitalom zagotavlja dolgoročna in stabilna donosnost naložbe lastnikov. Izplačila dividend se izvajajo na podlagi vnaprej definiranih kriterijev dividendne politike, ki Zavarovalnici omogoča stabilno poslovanje, rast, doseganje strateških ciljev na dolgi rok, zadovoljstvo vseh deležnikov in stabilno lastniško strukturo družbe.

Zavarovalnica vzdržuje presežek razpoložljivih lastnih sredstev nad kapitalskimi zahtevami za izvajanje osnovne dejavnosti in pokrivanje potencialnih izgub. S presežkom se zagotavlja zaščito pred izgubami zaradi nepredvidenih neugodnih dogodkov in nestanovitnosti kapitalskih zahtev. Poleg kapitalske ustreznosti se redno načrtuje in presoja ustreznost ravni lastnih sredstev ter kapitalske ustreznosti v prihodnosti. Potencialna prihodnja kapitalska tveganja ter bodoče solventnostne potrebe se ocenijo na podlagi scenarijev iz strateškega poslovnega načrta v okviru rednega procesa ORSA.

Zavarovalnica dosledno zasleduje postavljene cilje glede upravljanja kapitala ter obstoječo dividendno politiko. S kapitalom upravlja centralizirano na ravni Skupine tako, da prek koncentracije kapitala na svoji ravni zagotavlja optimalno ter stroškovno učinkovito alokacijo in porabo kapitala. V procesu upravljanja kapitala Zavarovalnica upošteva potrebe po kapitalu in možnosti ter omejitve za prenos kapitala med posameznimi poslovnimi področji iz podrejenih družb v matično družbo in obratno. Upravljanje kapitala sloni na vzpostavljenemu sistemu upravljanja s tveganji ter temelji na strateških ciljih Skupine, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah.

V okviru spremljanja in merjenja vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in analiziranja sprememb v profilu tveganj družbe je izjemnega pomena redno izvajanje procesa ORSA, v okviru katerega se opredelijo usmeritve in ukrepi za optimizacijo poslovanja in porabo ekonomskega kapitala skladno s strateškimi cilji družbe.

KAPITALSKA USTREZNOST ZAVAROVALNICE

Zavarovalnica je bila na dan 31. 12. 2023 ustrezno kapitalizirana in je imela na razpolago dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (243 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (752 odstotkov).

Kapitalska ustreznost se določi kot količnik med primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Primerna lastna sredstva zajemajo vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 in do regulatorno opredeljene višine postavke lastnih sredstev stopnje 2 in 3.

Za kritje zahtevanega minimalnega kapitala se uporabijo le primerna lastna sredstva, ki so brez omejitev, in sicer vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 ter postavke lastnih sredstev stopnje 2, ki v okviru regulatorno opredeljene meje ne smejo presegati 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

		v 000 evrih
Kapitalska ustreznost Zavarovalnice	2023	2022
Skupna primerna lastna sredstva za pokrivanje SCR	964.001	930.090
Skupna primerna lastna sredstva za pokrivanje MCR	931.826	903.088
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	396.677	374.501
Zahtevani minimalni kapital (MCR)	123.987	104.456
Kapitalska ustreznost glede na SCR	243 %	248 %
Kapitalska ustreznost glede na MCR	752 %	865 %

Tabela 58: Kapitalska ustreznost Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Kapitalska ustreznost Zavarovalnice se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 5 odstotnih točk, kar je posledica povečanja zahtevanega solventnostnega kapitala. Skupna primerna lastna sredstva so se s prejšnjim letom povečala. Gibanje zahtevanega solventnostnega kapitala je pojasnjeno v poglavju E.2 tega poročila, gibanje primernih lastnih sredstev pa v poglavju E.1 tega poročila.

Podrobnosti o vrednostih postavk za izračun kapitalske ustreznosti Zavarovalnice so na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

E.1 Lastna sredstva

Zavarovalnica je na dan 31. 12. 2023 razpolagala le z osnovnimi lastnimi sredstvi, ki so znašala 964 milijonov evrov. Od tega je osnovni kapital Zavarovalnice znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 45,6 milijona evrov, neto odložene terjatve za davek kot sredstva stopnje 3 v višini 11,4 milijona evrov ter uskladitvena rezerva 833,3 milijona evrov. Uskladitvena rezerva je presežek sredstev nad obveznostmi v višini 926,6 milijona evrov, zmanjšan za vrednost predvidljivih dividend za poslovno leto 2023 v višini 8,1 milijona evrov, osnovni kapital Zavarovalnice ter vrednost neto odloženih terjatev za davek.

Zavarovalnica na dan 31. 12. 2023 ni imela pomožnih lastnih sredstev.

Struktura lastnih sredstev Zavarovalnice po stopnjah na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022 je prikazana v spodnji tabeli in na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

	Tabela 59: Struktura primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega kapitala po stopnjah na dan 31. 12. 2023 in
31. 12. 2022

v 000 evrih	2023	2022
Stopnja 1	907.029	882.197
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	833.328	808.495
Odbitki	0	0
Stopnja 2	45.568	43.370
Podrejene obveznosti	45.568	43.370
Odbitki	0	0
Stopnja 3	11.405	4.523
Neto odložene terjatve za davek	11.405	4.523
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala	964.001	930.090
v 000 evrih	2023	2022
Stopnja 1	907.029	882.197
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	833.328	808.495
Odbitki	0	0
Stopnja 2 (največ 20 odstotkov MCR)	24.797	20.891
Podrejene obveznosti	24.797	20.891
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala	931.826	903.088

Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Zavarovalnice so se v opazovanem obdobju povečala za 33,9 milijona evrov zaradi povečanja uskladitvene rezerve za 24,8 milijona evrov. V proučevanem obdobju so se podrejene obveznosti povečale za 2,2 milijona evrov. V letu 2022 so primerna lastna sredstva stopnje 3 znašala 4,5 milijona evrov, v letu 2023 pa so te znašale 11,4 milijona evrov in izhajajo iz neto odloženih terjatev za davek, kot posledica povečanja te postavke za namen računovodskih izkazov.

Graf 8: Primerjava primernih lastnih sredstev za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Znesek skupnih primernih lastnih sredstev Zavarovalnice za kritje zahtevanega minimalnega kapitala je na dan 31. 12. 2023 znašal 931,8 milijona evrov, pri čemer so že izločena lastna sredstva stopnje 2, ki presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala in vsa lastna sredstva stopnje 3.

Zavarovalnica razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejeno obveznico v sredstva stopnje 2 ter neto odložene terjatve za davek v sredstva stopnje 3.

V letu 2023 je Zavarovalnica izpolnjevala vse zahtevane omejitve glede lastnih sredstev stopnje 1, 2 ter 3 iz člena 82⁷ Delegirane uredbe.

⁷ Za namene skladnosti s členom 82 Delegirane uredbe morajo lastna sredstva stopnje 1 predstavljati vsaj polovico zahtevanega solventnostnega kapitala, vsota sredstev stopnje 2 in 3 pa lahko predstavlja največ polovico zahtevanega solventnostnega kapitala. Poleg tega lahko lastna sredstva stopnje 3 predstavljajo največ 15 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala. V okviru teh omejitev mora biti vsota podrejenih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje za lastna sredstva stopnje 1, manjša od 20 odstotkov celotnih lastnih sredstev stopnje 1.

Graf 9: Primerjava primernih lastnih sredstev za pokrivanje zahtevanega minimalnega kapitala na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

RAZLIKE V VREDNOTENJU KAPITALA ZA NAMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN RAZPOLOŽLJIIVIH LASTNIH SREDSTEV

Razlike med kapitalom za namen računovodskih izkazov Zavarovalnice in lastnimi sredstvi, izračunanimi za namen solventnosti, izhajajo iz razlik v vrednotenju sredstev in obveznosti. Lastna sredstva se namreč izračuna kot razliko med sredstvi in obveznostmi, pri čemer sta obe strani bilance vrednoteni po tržni vrednosti. Dodatno k tej razliki prišteje še podrejene obveznosti in morebitne odbitne postavke iz lastnih sredstev.

Graf 10: Razlike v vrednotenju računovodskega kapitala in razpoložljivih lastnih sredstev Zavarovalnice v 000 evrih na dan 31. 12. 2023

Kapital za namen računovodskih izkazov je na dan 31. 12. 2023 znašal 669,2 milijona evrov, razpoložljiva lastna sredstva pa 964 milijonov evrov. Na povečanje razlike vpliva predvsem različno vrednotenje naložb v odvisnih in pridruženih družbah (252,4 milijona evrov) ter neto sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (67 milijonov evrov). Razliko v največji meri znižujejo zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene pozavarovateljem (122,5 milijona evrov) ter neopredmetena sredstva in odloženi stroški pridobitve (30,9 milijona evrov).

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

Zavarovalnica računa kapitalsko ustreznost na podlagi standardne formule v skladu z ZZavar-1 in Delegirano uredbo. Zavarovalnica pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v standardni formuli uporablja predpisane parametre in ne uporablja nobenih poenostavitev ter parametrov, specifičnih za Zavarovalnico.

V skladu z določili ZZavar-1 Zavarovalnica najmanj enkrat letno poroča AZN o višini zahtevanega solventnostnega kapitala in najmanj četrtletno o zahtevanem minimalnem kapitalu.

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital

Zahtevani solventnostni kapital Zavarovalnice je 31. 12. 2023 znašal 396,7 milijona evrov, kar je za 22,2 milijona evrov več v primerjavi s prejšnjim letom. Osnovni zahtevani solventnostni kapital se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 20,1 milijona evrov.

	v 000 evrih
Zahtevani solventnostni kapital Zavarovalnice	2023	2022
Zavarovalna tveganja	260.438	221.756
Tržna tveganja	234.253	234.876
Kreditna tveganja	34.529	40.896
Razpršitev	-165.804	-154.208
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	363.416	343.321
Operativna tveganja	27.240	25.264
Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij
Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	6.020	5.916
Zahtevani solventnostni kapital	396.677	374.501

Tabela 60: Zahtevani solventnosti kapital Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Povečanje osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala izhaja predvsem iz povečanja kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja. Le-to izhaja predvsem iz povečanja kapitalskih zahtev za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj v višini 36 milijonov evrov, kar pa je posledica rasti ocene tveganj premij in rezervacij ter tveganja katastrof. Tveganje premij je naraslo zaradi povečanja obsega zavarovalnega portfelj, tveganja rezervacij pa so narasla zaradi večje škodnega dogajanja tekom leta 2023.

V primerjavi s prejšnjim letom je bilo manjše povečanje kapitalske zahteve tudi na modulu zavarovalnih tveganj življenjskih zavarovanj in zavarovalnih tveganj za zdravstvena zavarovanja.

Kapitalska zahteva za tržna tveganja se je v letu 2023 zmanjšala za 0,6 milijona evrov, pri čemer se je zmanjšala regulatorna ocena za valutno tveganje (ukinitev hrvaških kun). Prav tako se je zmanjšala izpostavljenost tveganju spremembe kreditnih pribitkov zaradi zmanjšanja izpostavljenosti do podjetniških obveznic.

Kapitalska zahteva za kreditna tveganja se v opazovanem obdobju zmanjšala za 6,4 milijona evrov. Zmanjšanje je predvsem posledica nove pozavarovalne zaščite, ki občutno zmanjša potencialno tveganje iz tega naslova.

Zaradi rasti zavarovalnega portfelja se je povečala kapitalska zahteva za operativna tveganja.

Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov je konec leta 2022 znašala 0 milijona evrov, ter je na tej ravni ostala tudi v letu 2023. Pri izračunu prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov Zavarovalnica ne upošteva verjetnih prihodnjih obdavčljivih dobičkov.

Spodnji graf prikazuje strukturo kapitalskih zahtev za posamezna tveganja, pri čemer je prikazana tudi kapitalska zahteva za operativna tveganja, ki ni gradnik osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala.

Graf 11: Prikaz kapitalskih zahtev brez upoštevanja razpršitve Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Zavarovalnica je v opazovanem obdobju pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala upoštevajoč omejene sklade uporabila 3. metodo - poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) opredeljeno v Smernicah o omejenih skladih. To pomeni, da se kapitalske zahteve iz naslova omejenih skladov ter preostalega dela portfelja zavarovalnice le seštejejo, učinki razpršitve med skladi pa se ne upoštevajo. Pri samem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala je potrebno dodatno izračunati še prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov. Podrobnosti samega izračuna so prikazani na obrazcu S.25.01, v prilogi tega poročila.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Zavarovalnica računa zahtevani minimalni kapital v skladu z metodologijo Delegirane uredbe. Zahtevani minimalni kapital se izračuna kot linearna funkcija zavarovalno-tehničnih rezervacij, obračunane zavarovalne premije, tveganega kapitala, odloženih davkov in stroškov upravljanja. Zavarovalnica računa zahtevani minimalni kapital po metodi za kompozitne zavarovalnice, kjer se najprej izračunata linearni minimalni kapitalski zahtevi. Linearna minimalna kapitalska zahteva za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja je vezana na aktivnosti iz neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in upošteva tudi dodatna nezgodna zavarovanja življenjskim zavarovanjem. Linearna minimalna kapitalska zahteva za življenjska zavarovanja se izračuna vključno z aktivnostmi, povezanimi z neživljenjskimi rentami, ki so že v izplačevanju. Zahtevani minimalni kapital Zavarovalnice se izračuna iz linearnih minimalnih kapitalskih zahtev za neživljenjska in življenjska zavarovanja tako, da zahteva ni nikoli nižja od 25 odstotkov ali višja od 45 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala ter da je presežen absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala neživljenjskih (4 milijone evrov) in življenjskih (4 milijone evrov) zavarovanj.

2023		v 000 evrih
Teoretični zahtevani minimalni kapital	Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	Življenjska zavarovanja
Linearni teoretični zahtevani minimalni kapital	88.278	35.709
Teoretični zahtevani solventnostni kapital (brez pribitkov)	282.431	114.246
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	127.094	51.411
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	70.608	28.562
Teoretični združeni zahtevani minimalni kapital	88.278	35.709
Absolutna zgornja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	4.000	4.000
Teoretični zahtevani minimalni kapital	88.278	35.709

Tabela 61: Teoretični zahtevani minimalni kapital Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

2022		v 000 evrih
Teoretični zahtevani minimalni kapital	Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	Življenjska zavarovanja
Linearni teoretični zahtevani minimalni kapital	71.738	32.718
Teoretični zahtevani solventnostni kapital (brez pribitkov)	257.198	117.303
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	115.739	52.786
Spodnja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	64.299	29.326
Teoretični združeni zahtevani minimalni kapital	71.738	32.718
Absolutna zgornja meja teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala	3.700	3.700
Teoretični zahtevani minimalni kapital	71.738	32.718

Teoretični zahtevani minimalni kapital se je v opazovanem obdobju za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja povečal za 16,5 milijona evrov, za življenjska zavarovanja pa se je povečal za 3 milijone evrov. Povečanje je posledica predvsem zaradi dviga rezervacij na neživljenjskem portfelju.

Podrobneje je zahtevani minimalni kapital prikazan na obrazcu S.28.02, v prilogi tega poročila.

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Zavarovalnica za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Zavarovalnica za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjih modelov.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Zavarovalnica po stanju na dan 31. 12. 2023 ni ugotovila neskladnosti z zahtevanim minimalnim in solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Zavarovalnica je vse pomembne informacije o upravljanju kapitala razkrila v poglavjih od E.1 do E.5.

Priloge

Obrazci za poročanje kvantitativnih podatkov (QRT) Zavarovalnice na dan 31. 12. 2023:

• 1. S.02.01.02 Bilanca stanja za namen solventnosti
• 1. S.05.01.02 Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
• 1. S.04.05.21 Premije, škode in stroški po državah poslovanja
• 1. S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska in zdravstvena zavarovanja
• 1. S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja
• 1. S.19.01.21 Informacije o škodah neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi
• 1. S.23.01.01 Lastna sredstva
• 1. S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
• 1. S.28.02.01 Zahtevani minimalni kapital za življenjska in neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi

Vse vrednosti v kvantitativnih podatkih so prikazane v tisoč evrih.

Priloga 1 : S.02.01.02 -	Bilanca stanja za namen solventnosti

Sredstva	Vrednost za namen solventnosti
Neopredmetena sredstva
Odložene terjatve za davek	18.833
Presežek iz naslova pokojninskih shem
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	84.279
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	1.947.018
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	59.495
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	508.984
Lastniški vrednostni papirji	7.436
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	3.091
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	4.345
Obveznice	1.252.620
Državne obveznice	749.028
Podjetniške obveznice	502.556
Strukturirani vrednostni papirji	1.035
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	0
Kolektivni naložbeni podjemi	111.328
Izvedeni finančni instrumenti
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	7.074
Druge naložbe	81
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	785.465
Krediti in hipoteke	4.364
Posojila, vezana na police	3.480
Krediti in hipoteke posameznikom	0
Drugi krediti in hipoteke	884
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	183.442
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	172.806
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	172.108
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	697
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim,
razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	10.637
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	10.637
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
Depoziti pri cedentih	17
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	27.734
Terjatve iz naslova pozavarovanj	64.852
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	29.433
Lastne delnice (v posesti neposredno)
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	17.393
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	2.645
Sredstva skupaj	3.165.475

Obveznosti
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	595.336
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	583.729
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	562.143
Dodatek za tveganje	21.585
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	11.608
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	10.864
Dodatek za tveganje	744
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	763.586
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	150
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	149
Dodatek za tveganje	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	763.437
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	743.571
Dodatek za tveganje	19.866
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	722.674
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	701.015
Dodatek za tveganje	21.660
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije
Pogojne obveznosti
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	14.324
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem
Depoziti pozavarovateljev	17
Odložene obveznosti za davek	7.429
Izvedeni finančni instrumenti
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	6
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	18.128
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	4.629
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	59.337
Podrejene obveznosti	45.568
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	45.568
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	7.875
Obveznosti skupaj	2.238.908
Presežek sredstev nad obveznostmi	926.566

Priloga 2: S.05.01.02 - Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje) Zavarovanje za stroške zdravljenja Zavarovanje izpada dohodka Nezgodno zavarovanje zaposlenih Zavarovanje avtomobilske odgovornosti Druga zavarovanja motornih vozil Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje Obračunane premije bruto – neposredni posli 519 61.971 146.064 166.836 48.244 bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje 654 749 3.624 1.476 13.543 bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje delež pozavarovateljev 367 3.361 37.207 21.322 42.474 neto 805 59.359 112.481 146.990 19.313 Prihodki od premije bruto – neposredni posli 548 61.028 132.027 156.025 43.867 bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje 591 3.605 2.082 10.384 bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje delež pozavarovateljev 361 3.478 35.037 20.828 36.932 neto 187 58.142 100.596 137.280 17.318 Odhodki za škode bruto – neposredni posli 10 20.738 71.233 135.350 29.610 bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje 271 16 859 978 1.025 bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje delež pozavarovateljev 11 696 24.623 12.003 22.483 neto 269 20.058 47.469 124.325 8.151 Odhodki 545 18.935 40.665 42.353 2.631 Drugi odhodki Odhodki skupaj

	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	183.352	43.775	23.995	653	30.056	3.728
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	43.083	6.733	4.490	1	308	628
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	95.603	18.580	10.237	125	3.349	2.042
neto	130.831	31.928	18.247	530	27.015	2.315
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	176.414	43.192	23.674	581	26.511	3.650
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	28.800	6.460	7.665	1	353	730
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	96.114	18.636	9.904	132	3.347	1.990
neto	109.099	31.016	21.435	449	23.517	2.391
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	176.237	14.524	811	34	21.824	33.433
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	-896	-41	1.227	0	299	89
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	30.483	-3.130	2.432	5	2.502	30.166
neto	144.858	17.613	-394	29	19.622	3.356
Odhodki	59.474	14.373	6.294	369	9.204	777
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)

	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti		Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
Obračunane premije
bruto – neposredni posli						709.194
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje						75.290
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje			35	141	25.799	25.975
delež pozavarovateljev			56	7	19.550	254.281
neto			-21	134	6.249	556.179
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli						667.517
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje						60.671
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje			15	248	22.431	22.693
delež pozavarovateljev			58	7	20.248	247.072
neto			-43	241	2.183	503.810
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli						503.803
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje						3.827
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje			-16		20.975	20.959
delež pozavarovateljev			696	-530	103.596	226.036
neto			-712	530	-82.621	302.553
Odhodki			-625	-110	-784	194.100
Drugi odhodki						1.452
Odhodki skupaj						195.551

Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje

	Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj					Obveznosti življenjskega pozavarovanja
	Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije
bruto		40.763	122.104	9.435					172.302
delež pozavarovateljev		32	28	685					744
neto		40.731	122.077	8.750					171.558
Prihodki od premije
bruto		40.786	122.104	9.423					172.313
delež pozavarovateljev		32	28	685					744
neto		40.754	122.077	8.738					171.568
Odhodki za škode
bruto		92.540	67.874	2.264	88	2.987			165.753
delež pozavarovateljev		2	4	137					143
neto		92.538	67.870	2.126	88	2.987			165.609
Odhodki		5.617	18.622	3.043		13			27.295
Drugi odhodki									-3.180
Odhodki skupaj									24.115
Skupni znesek odkupov		10.772	39.669	472					50.914

	Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj
		PL	GR	DE	US	RS
Bruto obračunane premije	642.742	29.609	28.256	21.834	14.733	14.252
Bruto obračunana premija (direktni posel)	619.442	29.563	27.034	14.351
Bruto obračunana premija (proporcionalno pozavarovanje)	21.985	46	1.222	3.225	688	14.252
Bruto obračunana premija (neproporcionalno pozavarovanje)	1.315	0	0	4.259	14.045
Bruto prihodki od premije
Bruto obračunana premija (direktni posel)	583.315	27.735	25.362	13.463	0
Bruto obračunana premija (proporcionalno pozavarovanje)	17.716	37	985	2.599	555	11.485
Bruto obračunana premija (neproporcionalno pozavarovanje)	1.149	0	0	3.720	12.270
Bruto odhodki za škode
Bruto odhodki za škode (direktni posel)	464.703	15.448	11.881	5.382	0	0
Bruto odhodki za škode (proporcionalno pozavarovanje)	1.814	0	18	134	115	575
Bruto odhodki za škode (neproporcionalno pozavarovanje)	13.373	0	0	390	6.420	0
Bruto odhodki
Bruto obračunana premija (direktni posel)	218.784	7.493	5.215	1.478
Bruto obračunana premija (proporcionalno pozavarovanje)	3.905	6	6	359	18	2.633
Bruto obračunana premija (neproporcionalno pozavarovanje)	62			248	202

Priloga 3: S.04.05.21: - Premije, škode in stroški po državah poslovanja

Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj

	Matična država
Bruto obračunane premija	172.302
Bruto prihodki od premije	172.313
Bruto odhodki za škode	165.753
Bruto odhodki za škode	27.295

Priloga 4: S.12.01.02 - Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska in zdravstvena zavarovanja

		Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja
	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	689.803			701.015
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja	689.803			701.015
Dodatek za tveganje	12.612	21.660
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj		702.415 722.674

		Druga življenjska zavarovanja
		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih	Sprejeto pozavarovanje	Skupaj (življenjska zavarovanja razen zdravstvenih, vključno z na enoto premoženja vezanimi zavarovanji)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota						0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti						0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena			117	53.651		1.444.585
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke				10.637		10.637
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja			117	43.014		1.433.948
Dodatek za tveganje	7.084			171		41.526
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	7.200			53.822		1.486.111

	Zdravstveno zavarovanje (neposredno poslovanje)
	Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje (sprejeto pozavarovanje)	Skupaj (zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota					0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti					0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena			149		149
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke					0
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja			149		149
Dodatek za tveganje			0		0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj			150		150

Priloga 5: S.17.01.02 - Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj	-384	-17.497		36.849	34.896	7.204
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	1	-102		-2.359	412	638
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	-385	-17.395		39.208	34.484	6.566
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj	5	28.740		99.014	43.509	36.312
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	3	795		15.427	16.099	16.676
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	2	27.946		83.587	27.410	19.636
Najboljša ocena skupaj – bruto	-379	11.243		135.863	78.405	43.516
Najboljša ocena skupaj – neto	-383	10.550		122.795	61.894	26.201
Dodatek za tveganje	26	717		2.940	2.865	1.300
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	-353	11.960		138.802	81.269	44.816
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po
prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	4	693		13.068	16.511	17.315
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj	-357	11.268		125.735	64.759	27.501

Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje

				Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj	30.117	3.110	18.312	48	10.164	530
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	756	185	-1.184	-16	378	-51
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	29.361	2.925	19.497	65	9.786	581
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj	130.933	57.812	3.626	110	3.365	15.927
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	76.032	10.095	2.437	4	123	14.743
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	54.901	47.717	1.188	105	3.242	1.183
Najboljša ocena skupaj – bruto	161.051	60.922	21.938	158	13.529	16.457
Najboljša ocena skupaj – neto	84.262	50.642	20.685	170	13.028	1.764
Dodatek za tveganje	9.293	1.604	2.239	10	469	150
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	170.344	62.526	24.178	167	13.999	16.606
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po
prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz	76.788	10.280	1.253	-12	501	14.692
pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj	93.555	52.246	22.925	180	13.498	1.914

				Sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
	Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota					0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti					0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto – Skupaj		14		2.512	125.876
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke					-1.341
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije		14		2.512	127.217
Škodne rezervacije
Bruto – Skupaj		25		27.753	447.131
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke		0		21.713	174.147
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij		25		6.040	272.985
Najboljša ocena skupaj – bruto		39		30.265	573.008
Najboljša ocena skupaj – neto		39		8.553	400.202
Dodatek za tveganje		372		344	22.329
Zavarovalno - tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj		411		30.609	595.336
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi
za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj		0		21.713	172.806
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja – Skupaj		411		8.896	422.531

Priloga 6: S.19.01.21 - Informacije o škodah neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi

Obračunani bruto zneski škod (nekumulativno)	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		V tekočem letu	Vsota posameznih let (kumulativno)
Predhodna leta		972.650 322.371 63.834 29.181 14.134					9.020 6.414	5.599	6.332	1.957	3.385		3.385	1.438.583
2014	176.349	51.002	9.266	5.679	4.535	1.091	809	1.479	1.159	259	3.385		259	251.628
2015	155.631		47.364 10.561	6.039	2.112		1.709 1.129	798	989		3.385		989	226.333
2016	157.054		50.315 13.577	6.193	2.137	2.107	689	474			3.385		474	232.546
2017	165.632		70.588 16.667	6.187	3.812		2.462 2.003				3.385		2.003	267.351
2018	171.504		64.605 13.018	5.128	2.099	1.527					3.385		1.527	257.880
2019	171.280		66.024 15.281	7.065	5.166						3.385		5.166	264.815
2020	162.793		57.619 12.177	8.841							3.385		8.841	241.430
2021	160.601		75.813 19.367								3.385		19.367	255.780
2022	179.044	98.343									3.385		98.343	277.387
2023	297.029										3.385		297.029	297.029
												Skupaj	437.383	4.010.761

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		Konec leta (diskontirani podatki)
Predhodna leta					11.848 28.686 30.014 28.658 22.574				9.608	7.124	6.372		6.012
2014				15.044 11.607	7.009	6.525	7.321	2.807	1.672	2.176	6.372		2.051
2015			20.726 13.012	8.260	4.610	4.708	4.266	3.685	2.079		6.372		1.970
2016		79.936 31.108 16.284		9.757	7.185	3.585	3.485	2.451			6.372		2.312
2017			102.780 34.550 19.490 13.943		9.291	5.779	4.708				6.372		4.457
2018			98.054 35.498 17.467 11.661		8.776	4.333					6.372		4.084
2019				105.789 40.079 22.158 14.796 13.056							6.372		12.375
2020			99.152 41.385 30.314 15.282								6.372		14.626
2021	119.801 84.918 57.017										6.372		54.794
2022	152.816 74.900										6.372		72.058
2023	242.684										6.372		235.683
												Skupaj	410.422

Priloga 7: S.23.01.01 - Lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
Presežek sredstev
Prednostne delnice
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami
Uskladitvene rezerve	833.328	833.328
Podrejene obveznosti	45.568			45.568
Znesek neto odloženih terjatev za davek	11.405				11.405
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	964.001	907.029		45.568	11.405

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Druga pomožna lastna sredstva
Skupaj pomožna lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) Skupaj 2015/35		Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	964.001	907.029		45.568	11.405
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	952.597	907.029		45.568
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	964.001	907.029		45.568	11.405
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	931.826	907.029		24.797
SCR	396.677
MCR	123.987
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	243%
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	752%

Uskladitvene rezerve

Presežek sredstev nad obveznostmi	926.566
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	8.133
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	85.106
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi
Uskladitvene rezerve	833.328
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	78.304
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	47.801
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	126.105

	Bruto zahtevani solventnostni kapital	USP	Poenostavitve
Tržna tveganja	234.253
Kreditna tveganja	34.529
Tveganja iz pogodb življenjskega zavarovanja	63.911
Tveganja zdravstvenega zavarovanja	28.431
Tveganja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	168.096
Razpršenost	-165.804
Tveganje neopredmetenih sredstev
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	363.416

Priloga 8: S.25.01.21 - Zahtevani solventnostni kapital - za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
Operativna tveganja	27.240
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	0
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	6.020
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	396.677
Že določen kapitalski pribitek
Zahtevani solventnostni kapital	396.677
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304

Priloga 9: S.28.02.01 - Zahtevani minimalni kapital za življenjska in neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi

	Dejavnosti neživljenjskih	Dejavnosti življenjskih
	zavarovanj	zavarovanj
Komponenta linearne formule za obveznosti
iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj	87.371	3.003

		Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj		Dejavnosti življenjskih zavarovanj
MCR neživljenjskih zavarovanj	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12 mesecih	Neto (brez pozavarovanja /namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12 mesecih
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	-383	805
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	18.142	24.030	0	35.329
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	122.795	112.481
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	61.894	146.990
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	26.201	19.313
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	84.262	130.831
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	50.642	31.928
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	20.685	18.247
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	170	530
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	13.028	27.015
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	1.764	2.315
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	39
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje		134
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	8.553	6.249

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj		Dejavnosti življenjskih zavarovanj
MCR življenjskih zavarovanj	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) skupni rizični kapital	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/ namenskih družb) skupni rizični kapital
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja			689.803
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja			701.015
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	43.164		117
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja				3.248.479

	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj	906	32.706

Izračun minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR Minimalni zahtevani kapital	8.000 123.987
Kombinirani MCR	123.987
Spodnja meja MCR	99.169
Zgornja meja MCR	178.505
SCR	396.677
Linearni MCR	123.987

Izračun teoretičnega MCR za neživljenjska in življenjska zavarovanja	Dejavnosti neživljenjskih zavarovanj	Dejavnosti življenjskih zavarovanj
Teoretični linearni MCR	88.278	35.709
Teoretični SCR brez pribitka (letni ali zadnji izračun)	282.431	114.246
Zgornja meja teoretičnega MCR	127.094	51.411
Spodnja meja teoretičnega MCR	70.608	28.562
Teoretični kombinirani MCR	88.278	35.709
Absolutna spodnja meja (prag) teoretičnega MCR	4.000	4.000
Teoretični MCR	88.278	35.709