Annual Report (ESEF) • Apr 18, 2024
Preview not available for this file type.
Download Source FileTelekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju tudi Telekom Slovenije), je vodilni slovenski ponudnik najsodobnejših IKT-storitev in rešitev. Nenehno skrbi za razvoj in uvaja nove inovativne tehnologije. Uporabnikom zagotavlja odlično uporabniško izkušnjo in vrhunske storitve, ki so skladne z njihovimi potrebami in pričakovanji. Uporabniki omrežje Telekoma Slovenije ocenjujejo kot najboljše v slovenskem prostoru (Vir: Brand Track, jesen 2023).
Skupina Telekom Slovenije deluje v regiji jugovzhodne Evrope. IPKO je na Kosovu vodilni ponudnik mobilnih in fiksnih širokopasovnih storitev, skupina pa je s svojimi odvisnimi družbami prisotna še na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji.
Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega:
Družba: Telekom Slovenije, d.d.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Enotna identifikacijska številka: 5014018000
Davčna številka: SI98511734
Število delnic: 6.535.478
Kosovne delnice – oznaka: TLSG
Telefon: +386 1 234 10 00
Spletna stran: http://www.telekom.si
Elektronski naslov: [email protected]
LinkedIn: telekom-slovenije
Facebook: TelekomSlovenije
Instagram: Telekom_Slovenije
X: @TelekomSlo
YouTube: TelekomSlovenije
TikTok: TelekomSlovenije
Delnice Telekoma Slovenije so uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Več v poglavju Error! Reference source not found. Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.
[email protected] in [email protected]
Skupina Telekom Slovenije ima družbe v sedmih državah Jugovzhodne Evrope. Sestavo Skupine Telekom Slovenije skupaj z lastniškimi deleži na 31. december 2023 prikazujemo na spodnji sliki, podrobneje pa je predstavljena tudi na spletni strani https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/odvisne-druzbe.
S 25. septembrom 2023 je bila z izbrisom iz registra v Nemčiji zaključena likvidacija družbe GVO Telekommunikation GmbH, ki je bila v lasti odvisne družbe GVO, d.o.o. V sestavi Skupine Telekom Slovenije in v lastništvu odvisnih družb v letu 2023 ni bilo drugih sprememb.
Telekom Slovenije je ustanovitelj ustanove Srčni sklad, ki je namenjena pomoči otrokom zaposlenih v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega ali obeh staršev ali so huje bolni. Sredstva v Srčni sklad prostovoljno prispevajo zaposleni v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije.
| v tisoč EUR / v % | 2023 / 31. 12. 2023 | 2022 / 31. 12. 2022 | Indeks 23/22 |
|---|---|---|---|
| Poslovni prihodki | 708.167 | 658.953 | 107 |
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) |
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo / prihodki od prodaje (marža EBITDA) | 228.569 | 216.452 | 32,9 % | 33,2 % |
|---|---|---|---|---|
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) | 64.138 | 50.362 | 127 | |
| Donosnost prihodkov od prodaje = dobiček iz poslovanja / prihodki od prodaje | 9,2 % | 7,7 % | ||
| Čisti dobiček poslovnega obdobja | 47.065 | 37.506 | ||
| Sredstva | 1.317.866 | 1.275.338 | ||
| Kapital | 658.638 | 611.677 | ||
| Čista donosnost kapitala (ROE) | 7,4 % | 6,2 % | ||
| Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio) | 50,0 % | 48,0 % | ||
| Neto finančni dolg | 355.737 | 401.168 | ||
| Neto finančni dolg / dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo | 1,6 | 1,9 | ||
| Investicije (CAPEX) | 188.037 | 167.791 | ||
| Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja | 3.253 | 3.262 | ||
| Delež investicij v poslovnih prihodkih | 26,6 % | 25,5 % |
Definicije glej v točki 10.2 Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
| Mobilna telefonija | 1.908.571 | 1.842.444 | 104 |
|---|---|---|---|
| Širokopasovni priključki | 299.506 | 297.895 | 101 |
| 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|
| 653,6 | 659,0 | 708,2 |
| 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|
| 220,8 | 216,5 | 228,6 |
| 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|
| 51,7 | 50,4 | 64,1 |
| 37,9 | 37,5 | 47,1 |
| 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|
| Kapital v mio EUR | 600 | 612 | 659 |
| Obveznosti v mio EUR | 650 | 664 | 659 |
| Neto finančni dolg (NFD) v mio EUR | 399 | 401 | 356 |
| 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|
| NFD v mio EUR | 208 | 168 | 188 |
| Delež | 31,9% | 25,5% | 26,6% |
| Indeks | 2023 | 2022 | Okoljski kazalniki |
|---|---|---|---|
| Poraba električne energije v milijonih kWh | 87 | 90 | 97 |
| Energetska intenzivnost – MWh/mio EUR | 125 | 138 | 91 |
| Ogljični odtis na zaposlenega v Telekomu Slovenije v tonah CO2-ekv | 11,62 | 12,72 | 91 |
| Odpadki skupaj v tonah | 4.103 | 6.710 | 61 |
| Poraba goriva za službena vozila v litrih | 1.390.733 | 1.411.536 | 99 |
| Družbeni kazalniki | 2023 | 2022 | Indeks |
|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 3.253 | 3.262 | 100 |
| Povprečna starost zaposlenih | 44 | 44 | 100 |
| Delež manjšinsko zastopanega spola med zaposlenimi | 33,0 % | 32,7 % | 101 |
| Število zaposlenih z invalidnostjo | 92 | 97 | 95 |
| Stopnja fluktuacije | 7,6 % | 7,4 % | 103 |
| Število ur izobraževanja na zaposlenega | 26,3 | 27,2 | 97 |
| Delež zaposlenih z znanstvenim magisterijem in doktoratom | 5,3 % | 5,6 % | 95 |
60,7 %
40,0 %
152
97,5 %
97,0 %
101
0,65 %
0,53 %
123
0,3 %
0,3 %
100
88 %
90 %
98
0,46 %
0,43 %
107
| Dodana vrednost (v tisoč EUR) | 354.697 | 334.310 | 106 |
|---|---|---|---|
| Dodana vrednost na zaposlenega v EUR | 108.886 | 102.142 | 107 |
| Delež manjšinsko zastopanega spola v Upravi Telekoma Slovenije | 40 % | 40 % | 100 |
| Delež manjšinsko zastopanega spola v Nadzornem svetu Telekoma Slovenije | 33 % | 33 % | 100 |
| Povprečna starost članov Uprave Telekoma Slovenije | 50 | 48 | 105 |
| Varovanje osebnih podatkov (število nadzorov s strani informacijske pooblaščenke) | 1 | 3 | 33 |
| Varovanje zasebnosti (število prijav morebitnih kršitev zasebnosti strank) | 123 | 116 | 106 |
Ne pristajamo na kompromise, zato nenehno izboljšujemo uporabniško izkušnjo. Naročnikom priklop interneta in televizije omogočamo takoj po sklenitvi pogodbe, in sicer prek mobilne tehnologije. Do zdaj je bila rešitev na voljo predvsem uporabnikom na območjih, kjer vzpostavitev fiksnega priključka ni bila mogoča, je pa bil na voljo mobilni signal. Z razvojem zmogljivega mobilnega omrežja z visoko stabilnostjo in povečevanjem kapacitet je rešitev širše dostopna in predvsem uporabnikom na voljo takoj. Omogočen je zelo preprost priklop te storitve, ki ga uporabnik lahko izvede tudi sam.
Velik del Slovenije so avgusta zajele katastrofalne poplave. Na prizadetih območjih je bila zalita, poškodovana ali pretrgana tudi naša kabelska infrastruktura, in sicer tako na ravni hrbteničnega kot dostopovnega dela omrežja. Popolnoma zalite oziroma uničene so bile tudi nekatere funkcijske lokacije. Povezave za delovanje fiksnih storitev na prizadetih območjih so vzpostavljene začasno in bodo v prihodnje celovito sanirane skupaj z drugo infrastrukturo. Časovna izvedba sanacije bo deloma pogojena s sanacijo druge infrastrukture na ravni države oziroma lokalnih skupnosti. Mobilno omrežje smo v celoti ponovno vzpostavili kot prvi operater in v tem obdobju komunikacijo v svojem omrežju prek nacionalnega gostovanja omogočali tudi uporabnikom vseh drugih operaterjev v Sloveniji.
Za pomoč družinam in posameznikom, ki so jih poplave najbolj prizadele, in 20 prostovoljnim gasilskim društvom smo namenili donacije v skupni višini 250.000 evrov. Prizadetim v poplavah smo pomagali tudi s storitvami v skupni vrednosti 350.000 evrov in številnimi drugimi aktivnostmi, kar skupno pomeni pomoč v višini 600.000 evrov. Naši uporabniki so s SMS-donacijami za pomoč prizadetim donirali več kot milijon evrov.
Za Mestno občino Celje smo razvili mobilno aplikacijo in mestno kartico Centralka, ki omogoča nakup vozovnic in spremljanje prihodov avtobusov, izposojo koles, pregled prostih parkirnih mest, plačilo parkirnine in njeno podaljševanje na daljavo.
V okviru projekta VARCITIES Mestne občine Novo mesto smo vzpostavili napredno platformo IoT, ki smo jo integrirali tudi z okoljskimi senzorji in tako omogočili celovit vpogled v stanje prek informacijske rešitve. Tako lahko z rešitvijo IoT lokalne skupnosti podprejo zmanjšanje emisij, izboljšajo energetsko učinkovitost, poskrbijo za pametno upravljanje razsvetljave, mobilnosti, prometa in parkirišč ter spremljajo okoljske parametre, kot so kakovost in temperaturo zraka, zračni pritisk, vlažnost zraka, raven hrupa in vodostaj vodotokov.
V svojih prostorih smo kot prvi v Sloveniji vzpostavili demonstracijsko okolje zasebnega mobilnega omrežja 5G, ki je namenjeno vsem, ki želijo preizkusiti prednosti tovrstnih omrežij in se vključiti v odprt proces inovacij. V INO.LAB-u so na voljo različni konkretni primeri uporabe zasebnih mobilnih omrežij.
IPKO je po pridobitvi frekvenc in izvedbi obsežnih testiranj uspešno lansiral omrežje 5G. Tako je IPKO prvi na trgu, ki ponuja hitrosti mobilnih podatkov, ki presegajo 1Gbp/s.
Skupaj s partnerji smo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani vzpostavili raziskovalno in testno okolje 5G. Sodobna oprema je na tehničnih fakultetah ključna za izobraževanje mladih, ki so in bodo ustvarjalci digitalne prihodnosti.
Na javnem razpisu smo bili skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije izbrani za izvajalca storitve E-oskrbe, in sicer v okviru projekta »E-oskrba na daljavo« Ministrstva za solidarno prihodnost. V okviru projekta je E-oskrba upravičencem do 30. junija 2025 na voljo brezplačno.
Na področju NEO TV storitev smo uvedli več novosti in izboljšav. Implementirali smo avtomatsko prenovo glasovnega modela, izboljšali kakovost videa, razvili nove funkcionalnosti ciljanega oglaševanja, dodali nove vsebine in aplikacije ter prenovili NEO vmesnik z boljšo uporabniško izkušnjo. Recikliramo NEO daljince. Daljinci so izdelani iz kakovostnih materialov z dolgo življenjsko dobo. Primerni so za obnovo in ponovno uporabo, po koncu življenjske dobe pa tudi za reciklažo.
V letu 2023 smo preoblikovali Program zvestobe Telekoma Slovenije.
Soline so z Ministrstvom za naravne vire in prostor podpisale pogodbo o upravljanju Krajinskega parka Sečoveljske soline za naslednje 10-letno obdobje, to je do leta 2033.
Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so navedeni v računovodskem poročilu v točki 46 Dogodki po datumu bilance stanja.
Naša pričakovanja za leto 2023 so temeljila na negotovosti gospodarskega okolja, predvsem zaradi razmer na energetskih trgih. Kljub temu smo si v Skupini Telekom Slovenije za leto 2023 zastavili ambiciozen poslovni načrt z osrednjim ciljem pozitivno obrniti trend zadnjih let, torej povečati tržne deleže ter doseči rast prihodkov in števila uporabnikov v pomembnih segmentih poslovanja.
Na naše poslovanje v letu 2023 so vplivale tudi poplave, ki so avgusta prizadele Slovenijo. Na prizadetih območjih je bila zalita, poškodovana ali pretrgana tudi infrastruktura Telekoma Slovenije in GVO. Strokovnjaki Telekoma Slovenije in podjetja GVO so uspeli že v dveh dneh prebivalcem na prizadetih območjih zagotoviti komunikacijske storitve kljub obsežnim poškodbam infrastrukture. Telekom Slovenije je v tem obdobju komunikacijo omogočal tudi uporabnikom vseh drugih operaterjev v Sloveniji.
Sodobnega življenja in dela si ni mogoče predstavljati brez informacijsko komunikacijskih storitev. Telekom Slovenije je tako znova dokazal, da je infrastrukturni in storitveni temelj sodobne družbe.
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2023 poslovala uspešno, presegla zastavljene cilje in tudi v primerjavi z letom 2022 pomembno izboljšala poslovanje. Vse navedeno v zaostrenih tržnih razmerah, ob visokih stroških energentov in ob upoštevanju škode, ki so jo povzročile poplave. Znatno izboljšanje poslovanja je bilo doseženo v vseh pomembnih segmentih poslovanja in na vseh ciljnih trgih. Rezultat je posledica velikega prizadevanja celotnega kolektiva.
Na ravni Skupine Telekom Slovenije je dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) dosegel 228,6 milijona evrov, kar je za 12,1 milijona evrov oziroma za 6 % več kot v letu 2022. Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 32,9-odstotni delež v prihodkih od prodaje. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je na ravni Skupine Telekom Slovenije znašal 64,1 milijona evrov, kar je za 27 % več kot v letu 2022. Skupina Telekom Slovenije je v letu 2023 ustvarila čisti dobiček v višini 47,1 milijona evrov, kar je najvišji dobiček po letu 2015. Čisti dobiček je bil za 9,6 milijona evrov oziroma za 25 % večji kot v letu 2022.
Če bi bila cena energentov v letu 2023 enaka kot v letu 2022 in v letu 2023 ne bi prejeli državne pomoči za energente ter ne bi bilo negativnega učinka poplav, bi bil EBITDA višji za 10 % in dobiček iz poslovanja za 46 %.
Zmanjšal se je tudi neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije, ki je bil na 31. decembra 2023 za 11 % nižji glede na 31. decembra 2022.
Skupina Telekom Slovenije je do konca leta 2023 v primerjavi s koncem leta 2022 povečala število mobilnih uporabnikov za 4 % oziroma 66.127 uporabnikov. Telekom Slovenije je število mobilnih maloprodajnih uporabnikov povečal za 3.662, IPKO pa za 62.465. Število fiksnih maloprodajnih širokopasovnih priključkov je Telekom Slovenije povečal za 4.626, tako da je lani znova presegel mejnik 200.000 uporabnikov.
V Sloveniji utrjujemo vodilni tržni delež v segmentu mobilnih naročnikov, kjer ima Telekom Slovenije 35,4-odstotni tržni delež, in v segmentu IP-televizije z 41,8-odstotnim tržnim deležem. Na 28,0 % smo povečali tržni delež fiksnega širokopasovnega dostopa. IPKO ima na Kosovu 49,2-odstotni tržni delež v segmentu mobilne telefonije in 25,5-odstotni tržni delež v segmentu fiksne telefonije.
Znanje ter krepitev in razvoj novih kompetenc zaposlenih sta glavna spodbujevalca dodane vrednosti. Razvoj lahko dosegamo le povezani in visoko usposobljeni zaposleni; v izobraževanja in usposabljanja so bili v minulem letu vključeni vsi zaposleni. Pri tem nam je v spodbudo, da smo za aktivnosti na tem področju prejeli certifikat TOP investitor v izobraževanje in napredni certifikat za družbeno odgovornega delodajalca. Smo med desetimi najuglednejšimi delodajalci v Sloveniji, v mednarodnem merilu kakovost našega delovnega okolja potrjuje certifikat Top Employer.
Tehnološki razvoj zahteva napredne veščine in odlično omrežje. Uveljavljeni poslovni modeli se spreminjajo in izboljšujejo z novimi orodji in tehnološkimi možnostmi. Pričakovani izid je večja učinkovitost ob hkratnem zmanjševanju trajnostnih tveganj. Raste potreba po kibernetski varnosti. Strokovnjaki v našem Centru kibernetske varnosti in odpornosti, ki spada med najsodobnejše tovrstne centre v regiji, so v letu 2023 zaznali za 85 % več varnostnih incidentov kot leto prej. Ob pomoči sodobne tehnologije jih 24 ur na dan spremljajo, analizirajo in se nanje odzivajo. Telekom Slovenije je zaradi svoje velikosti, izkušenj, sistemov in znanja nepogrešljiv sestavni del ukrepov za povečevanje kibernetske varnosti podjetij, organizacij in dogodkov.
V letu 2023 smo nadaljevali nadgradnjo in modernizacijo omrežja. Priklop v svoje optično omrežje omogočamo že več kot 460 tisoč slovenskim gospodinjstvom, v letu 2023 smo priklop omogočili dodatnim 16.980 gospodinjstvom. Pokritost s tehnologijo LTE/4G je več kot 97-odstotna. S tehnologijo 5G smo v letu 2023 pokrili dodatnih 420 tisoč prebivalcev in okrepili zmogljivost celotnega mobilnega omrežja, tako da s 5G v Sloveniji dosegamo že več kot 60-odstotno pokritost prebivalstva. V letu 2025 bomo zagotovili 99-odstotno pokritost v skladu z razvojnimi potrebami, zahtevami in načrti. Tudi tako dejavno uresničujemo vizijo gigabitne digitalne Slovenije do leta 2030.
Hkrati z naprednimi rešitvami izboljšujemo uporabniško izkušnjo in povečujemo dostopnost storitev. Novim naročnikom smo priklop interneta in televizije omogočili takoj, in sicer prek mobilnega omrežja 4G/5G. V svojih prostorih smo vzpostavili INO.LAB, demonstracijsko okolje zasebnega mobilnega 5G-omrežja, v katerega vabimo vse zainteresirane deležnike. V več slovenskih občinah smo v sklopu rešitev za pametna mesta vzpostavili napredne platforme interneta stvari, ki občinam omogočajo celovit vpogled v okoljske podatke ter spremljanje in odločanje na področju trajnostne mobilnosti.
IPKO je kot prvi in edini operater na Kosovu v letu 2023 uvedel 5G-tehnologijo ter poleg drugih naprednih storitev zelo uspešno uporabil tehnologijo eSIM.
do 30. junija 2025, to je do uveljavitve pravice do E-oskrbe iz Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki področje sistemsko ureja.
Družba Soline je z Ministrstvom za naravne vire in prostor podpisala pogodbo o upravljanju Krajinskega parka Sečoveljske soline za naslednje desetletno obdobje.
Konec leta 2023 smo sprejeli Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2024–2028. Razvoj skupine bomo zagotovili predvsem z visoko usposobljenimi in motiviranimi zaposlenimi ter učinkovito rabo najboljših tehnologij. Poseben poudarek bo namenjen izboljševanju na področju trajnostnega poslovanja in družbene odgovornosti.
Na telekomunikacijskih trgih v Sloveniji in tujini si bomo prizadevali za rast prihodkov in tržnih deležev. Nadaljevali bomo izvajanje dejavnosti, ki zagotavljajo boljšo izkoriščenost vseh virov, s katerimi razpolagamo. Kot zanesljiv ponudnik kritične infrastrukture in digitalizacije načrtujemo največjo rast v segmentu IKT in digitalnih storitev. Vrednost storitev bomo povečevali s celovitim pristopom in vključevanjem rešitev kibernetske varnosti. Učinkovitost poslovanja bomo izboljšali z učinkovito rabo novih tehnologij in orodij, zmanjšanjem stroškov in povečevanjem učinkovitosti investiranja. Za prihodnje obdobje načrtujemo nadaljnjo rast tržnih deležev v segmentu mobilne telefonije in fiksnega širokopasovnega dostopa ter rast prihodkov, EBITDA in čistega dobička.
V letu 2024 je izplačilu dividend namenjen celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2022. V letu 2023 je skupina koristila pomoč v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
Za leto 2024 na ravni Skupine Telekom Slovenije načrtujemo 717,4 milijona evrov poslovnih prihodkov, 233,6 milijona evrov EBITDA in 43,2 milijona evrov čistega dobička. Z jasno vizijo in strategijo nadaljnjega razvoja, premišljenim investiranjem in ambicioznimi cilji ter z vse bolj učinkovitim zagotavljanjem kakovosti storitev in odlične uporabniške izkušnje bomo utrjevali in krepili zaupanje delničarjev in vseh drugih deležnikov.
Naše osnovno vodilo je – vedno na boljše.
Boštjan Košak
predsednik uprave
Člani Uprave Telekoma Slovenije, d.d., odgovorni za sestavo letnega poročila, potrjujemo računovodske izkaze Telekoma Slovenije, d.d., in Skupine Telekom Slovenije za leto, končano 31. decembra 2023, uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.
Člani uprave Telekoma Slovenije, d. d., zagotavljamo:
računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe Telekom Slovenije, d.d., in Skupine Telekom Slovenije kot celote;
Uprava je odgovorna tudi za sprejetje in izvajanje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, preverijo poslovanje posameznih družb, kar lahko povzroči dodatne davčne obveznosti. Uprava ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Boštjan Košak,
predsednik uprave
mag. Boštjan Škufca Zaveršek,
podpredsednik uprave
mag. Irma Gubanec,
članica uprave
mag. Vesna Prodnik,
članica uprave
Špela Fortin,
članica uprave – delavska direktorica
Ljubljana, 15. marec 2024
varnost, virtualizacija in razvoj zasebnih mobilnih omrežij je le nekaj trendov, ki oblikujejo našo prihodnost.
Skupina Telekom Slovenije se z izzivi, ki jih prinaša prihodnost, uspešno sooča, pri tem pa je osredotočena na zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje, vrhunskih storitev in ustvarjanje dodane vrednosti za vse deležnike. To dokazuje tudi poslovanje v letu 2023, v katerem je Telekom Slovenije uspešno zaustavil nekajletni trend upadanja tržnih deležev in prihodkov od prodaje ter se s prilagodljivim in premočrtnim pristopom učinkovito odzval na spremembe v dinamičnem poslovnem okolju.
Na poslovanje v letu 2023 so vplivali višji stroški energentov, dvig obrestnih mer, ki je povišal stroške financiranja, pa tudi slabitve v avgustovski ujmi poškodovane infrastrukture Telekoma Slovenije in družbe GVO, ki je bila na prizadetih območjih zalita, poškodovana ali pretrgana. Telekom Slovenje je ob najhujši naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo, z odličnim odzivom še enkrat več dokazal, da je infrastrukturni temelj slovenske družbe, saj je kljub izjemno zahtevnim okoliščinam in izrednim razmeram v treh dneh povezal Slovenijo, uporabo svojega omrežja pa omogočil tudi vsem večjim operaterjem, ki so s tem lahko storitve omogočili uporabnikom na prizadetih območjih. Zasluga za to gre požrtvovalnim zaposlenim, vse to pa ne bi bilo mogoče niti brez rednih in strateško načrtovanih vlaganj v modernizacijo omrežja. Modernizacija poteka po fazah in v skladu z zastavljeno časovnico, kar podjetju omogoča učinkovito delovanje.
Ob vseprisotni digitalizaciji Telekom Slovenije utrjuje in krepi položaj na področju kibernetske varnosti in odpornosti, in sicer za svoje potrebe in tudi potrebe širšega okolja – zasebnih uporabnikov, podjetij, kritične infrastrukture, organizacij in svojih partnerjev. Je pomemben regijski deležnik na področju zagotavljanja in ozaveščanja o pomenu ustrezne kibernetske zaščite.
Doseženi rezultati kažejo osredotočenost in vizijo uprave pri doseganju zastavljenih ciljev, ambicioznost za prihodnost pa odraža tudi sprejeta strategija Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2024–2028, ki postavlja jasne smernice, priložnosti in ambicije nadaljnjega razvoja. Skupina Telekom Slovenje bo tudi v prihodnje osredotočena na zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje ob stalnem napredku, ki temelji na povezanosti, digitalnosti in učinkovitosti ter jasnih ESG ciljih in zavezah.
Verjamem, da vse navedeno krepi zaupanje delničarjev in drugih deležnikov v uspešen prihodnji razvoj družbe in skupine.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v letu 2023 v okviru pristojnosti zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja matične družbe in družb v skupini. Podrobneje so sestava ter vsebina in delo nadzornega sveta in njegovih komisij v poslovnem letu 2023 predstavljeni v Poročilu nadzornega sveta.
mag. Žiga Debeljak,
predsednik nadzornega sveta
V Strateškem poslovnem načrtu Skupine Telekom Slovenije za obdobje med letoma 2024 in 2028 smo opredelili prihodnji razvoj skupine. V tem obdobju bo za IKT-panogo značilen močan tehnološki razvoj in napredek.
V Skupini Telekom Slovenije stalno napredujemo, se razvijamo ter omogočamo razvoj in napredek s povezovanjem priložnosti. Smo infrastrukturni temelj za medsebojno povezovanje uporabnikov in naprav. Z omrežjem, prek katerega zagotavljamo najsodobnejše telekomunikacijske storitve, hiter in zanesljiv internet ter napredne IKT-rešitve, omogočamo celovit družbeni razvoj, medsektorsko sodelovanje in rast produktivnosti, pa tudi enakovrednejši dostop do storitev in vključenost v družbo.
Strateško načrtovanje smo zasnovali na notranjih analizah, razpoložljivih informacijah o spremembah regulatornega okolja, napovedih makroekonomskih in tržnih gibanj ter na pričakovanem razvoju dinamične panoge, v kateri delujemo. V strategijo smo vključili jasne in merljive trajnostne kazalnike ter ambiciozne cilje, s katerimi prispevamo k udejanjanju evropskega zelenega dogovora in doseganju globalnih ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (SDG – Sustainable Development Goals). Strategija Skupine Telekom Slovenije do leta 2028 prinaša naše odgovore na razvojne priložnosti ter izzive v svetu in regiji.
Poslovni modeli se navezujejo na monetizacijo omrežja in njegovih zmogljivosti, operaterji kot ponudniki povezljivosti vstopajo na nove trge z višjo dodano vrednostjo. Nastajajo notranji in zunanji ekosistemi, zasnovani na partnerstvih, združitvah in prevzemih, učinkoviti nabavi ter učinkovitem korporativnem upravljanju in upravljanju portfeljskih naložb.
Tradicionalna vloga operaterjev se širi. Z digitalizacijo družbe postajata vrhunsko omrežje in tehnologija vse kompleksnejša ter pridobivata temeljno vlogo v delovanju.
Ob nenehni digitalizaciji celotne družbe in stalnem razvoju vedno večji pomen pridobivajo umetna inteligenca, strojno učenje, velepodatki, internet stvari, povezljivost in razvoj najsodobnejših mobilnih tehnologij. V ospredju sta nenehno izboljševanje novih tehnologij in njihovo uvajanje v vse pore digitalne družbe.
V digitalnem svetu se povečujejo grožnje kibernetskih napadov. Telekomunikacijski operaterji krepijo kibernetsko odpornost za zagotavljanje celovite varnosti omrežja, zaščite uporabnikov ter zagotavljanja kibernetske in informacijske odpornost drugim organizacijam in podjetjem.
Ključni vidiki trajnostnega razvoja panoge so usmerjeni v doseganje ogljične nevtralnosti predvsem z uporabo energetsko učinkovitih tehnologij ter nizkoogljičnih in obnovljivih virov energije, poleg tega pa v trajnostna razkritja, varnost, raznolikost, vključenost in vzdržne dobavne verige.
Uporabniki pričakujejo brezšivno uporabniško interakcijo, hitro reševanje težav in inovativno ponudbo, prilagojeno potrebam specifičnih segmentov.
Dinamične spremembe, ki jih prinašajo nove tehnologije in spremenjeni poslovni modeli, zahtevajo razvoj novih kompetenc in znanj zaposlenih, ki bodo opolnomočila podjetja v skupini za delovanje v digitalni krajini.
Na vseh stičnih točkah z uporabniki utrjujemo, nadgrajujemo in izboljšujemo uporabniško izkušnjo. V procesnem delu poenostavljamo nakupne korake ter pri razvoju novih produktov in storitev sledimo nakupnim potem. V celotnem poslovanju ohranjamo najvišje standarde odličnosti.
poslovanje, celovite IKT-rešitve, zdravje ali mobilno plačevanje.
Povečana varnostna tveganja v okolju upravljamo s stalnimi vlaganji v tehnologije za učinkovito in natančno zaznavanje varnostnih groženj. Poglabljamo analitiko, stopnjujemo avtomatizacijo operativnih procesov, redno izvajamo varnostna in vdorna testiranja ter preizkuse ranljivosti. Sodelujemo z mednarodnimi organizacijami in delujemo za višjo varnost naših uporabnikov ter odpornost omrežja in storitev.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
Razvijamo in krepimo osnovno dejavnost. Na telekomunikacijskih trgih v Sloveniji in tujini bomo realizirali nadaljnjo rast prihodkov in tržnih deležev. Poseben poudarek bomo namenili večji izkoriščenosti že zgrajene infrastrukture.
Razvijamo nove poslovne modele. Kot zanesljiv ponudnik kritične infrastrukture in digitalizacije storitev načrtujemo največjo rast na segmentu IKT in digitalnih storitev. Vrednost storitev bomo povečevali z vključevanjem rešitev kibernetske varnosti.
Dvigujemo poslovno zavest. Učinkovitost poslovanja bomo izboljšali z nadaljnjo digitalizacijo poslovanja, zmanjšanjem stroškov in večjo učinkovitostjo investiranja. Temeljno vlogo pri razvoju Skupine Telekom Slovenije imajo zaposleni, tehnologija ter odgovorno trajnostno poslovanje.
Ustvarjamo vključujočo in sodelovalno kulturo, varno in zdravo delovno okolje, skrbimo za kontinuirano izobraževanje, razvoj potencialov in kompetenc, motiviranje, nagrajevanje in zadržanje zaposlenih ter privabljamo in pridobivamo raznolike posameznike. Z agilnim in sistematičnim pristopom krepimo ugled in znamko delodajalca ter ustvarjamo kulturo razvoja in priložnosti za rast tako posameznikov kot skupine. Posebno pozornost namenjamo trajnostnemu voditeljstvu, spodbujanju raznolikosti ter aktivnostim v okviru skrbi za zaposlene in fleksibilnih oblik dela.
Vrhunsko omrežje stalno nadgrajujemo z uvajanjem najnovejših tehnologij, s čimer ustvarjamo pomembno konkurenčno prednost. Z nenehnim razvojem, skrbnim načrtovanjem in premišljenimi vlaganji zagotavljamo kakovost, odpornost in robustnost omrežja, ki je hkrati trajnostno in energetsko učinkovito. Osredotočamo se na širitev in povečevanje izkoriščenosti omrežja, razvoj ponudbe širokopasovnih storitev neodvisno od dostopovne tehnologije, razvoj IT-orodij za napredno načrtovanje in upravljanje omrežja ter stalno merjenje in izboljševanje elementov za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje.
| Cilji za leto 2024 | v mio EUR |
|---|---|
| Poslovni prihodki | 717,4 |
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) | 233,6 |
| Čisti dobiček | 43,2 |
| Vrednost investicij | 235,7 |
| v mio EUR | |
|---|---|
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) v letu 2028 | 280 |
| Čisti dobiček v letu 2028 | 83 |
| Vrednost investicij v obdobju 2024–2028 | 951 |
| Ogljična nevtralnost po obsegu 1 in 2 v letu 2028 | |
| Dividenda politika | Izplačilo dividend v višini 30–50 % čistega dobička Skupine Telekom Slovenije, upoštevaje vsakokratni finančni položaj in investicijske potrebe skupine |
Skupina Telekom Slovenije je uspešno uresničevala cilje, zastavljene v Letnem poslovnem načrtu za leto 2023. Pregled ključnih aktivnosti in dosežkov prikazujemo v nadaljevanju.
Vedno več občinam zagotavljamo storitve upravljanja prometa, pametnih parkirišč in okoljskih meritev (onesnaženje zraka, hrup):
občini Novo mesto smo vzpostavili napredno platformo IoT, ki smo jo integrirali tudi z okoljskimi senzorji.
| v mio EUR | Doseženo 2023 | Planirano 2023 | Indeks 2023 |
|---|---|---|---|
| Doseženo/Planirano | Poslovni prihodki | Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) | Čisti dobiček |
|---|---|---|---|
| 708,2 | 680,8 | 228,6 | 206,2 |
| 104 | 111 | 47,1 | 20,1 |
| 234 |
Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: tudi Telekom Slovenije), daje Izjavo o upravljanju v skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah ter s priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Izjava o upravljanju je sestavni del revidiranega Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023. Nanaša se na obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, dodatno pa razkrivamo tudi pomembnejše dogodke po tem obdobju in do njene objave. Izjava je dostopna v elektronski obliki, in sicer najmanj pet let od objave na spletnih straneh družbe (https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/upravljanje) in v sistemu elektronskega obveščanja Seonet Ljubljanske borze, d.d., na naslovu http://seonet.ljse.si.
Korporativno upravljanje v Telekomu Slovenije in Skupini Telekom Slovenije temelji na načelih in usmeritvah:
Politika upravljanja opredeljuje sistem razdelitve odgovornosti in pooblastil med člani organov vodenja in nadzora družbe ter vlogo komisij nadzornega sveta in varovanje interesov zaposlenih. Prav tako opredeljuje skupine deležnikov ter strategijo komuniciranja in sodelovanja z njimi, politiko povezav med družbo in njenimi odvisnimi družbami ter zavezo ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti članov nadzornega sveta in uprave.
Nadzorni svet in uprava sprejemata posodobitve politike upravljanja glede na aktualne usmeritve na področju korporativnega upravljanja ob upoštevanju zavezujočih predpisov in dobre prakse.
Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije določa pravila, kriterije in mehanizme izvajanja funkcije upravljanja in nadzora družb v Skupini Telekom Slovenije. Navodilo o izvajanju korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih področjih določa način izvajanja korporativnega upravljanja odvisnih družb po posameznih področjih.
Uprava in nadzorni svet delujeta v skladu z zakoni in drugimi predpisi, v skladu s Statutom družbe Telekom Slovenije, d.d., ter v skladu s poslovnikoma o delu uprave in nadzornega sveta.
Politika upravljanja družbe Telekom Slovenije, d.d., Poslovnik o delu uprave in drugi dokumenti, povezani z upravljanjem družbe, so javnosti dostopni na spletnem mestu družbe, in sicer na https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/upravljanje.
Telekom Slovenije je v poslovnem letu 2023 kot subjekt javnega interesa, s katerega vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in hkrati kot družba s kapitalsko naložbo države v največji možni meri upošteval priporočila za upravljanje družb:
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je Slovenski državni holding sprejel junija 2022, ter Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, sprejetih maja 2023 in dopolnjenih avgusta 2023, ki so objavljena na spletnih straneh www.sdh.si;
Priporočila javnim družbam za obveščanje z 19. novembra 2020, ki so začela veljati 23. novembra 2020 in jih je sprejela Ljubljanska borza, d.d., ter so objavljena na spletnih straneh www.ljse.si.
Telekom Slovenije je pri delu in poslovanju upošteval tudi usmeritve Etičnega kodeksa Skupine Telekom Slovenije s 1. februarja 2017 (ki je objavljen na spletnih straneh www.telekom.si).
Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:
Priporočili 4.1 in 4.3 – Telekom Slovenije je v letu 2020 sprejel Politiko zagotavljanja raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., v skladu s priporočilom kodeksa. Pri tem delno odstopa od priporočila, saj so cilji navedeni opisno, ne pa tudi številčno oziroma v odstotkih, razen glede spolne raznolikosti. V letu 2024 je nadzorni svet pristopil k prenovi politike raznolikosti.
Priporočilo 6 in 6.2 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj Politika prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije v skladu s Prilogo 2 Priporočil in pričakovanj SDH ureja le prejemke članov organov vodenja družbe, prejemki članov organov nadzora družbe pa so bili določeni s sklepom 31. skupščine delničarjev, ki je skladen z vzorcem sklepa iz Priloge 1 Priporočil in pričakovanj SDH.
Priporočilo 15.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila glede opredelitve letnega načrta usposabljanja članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta, saj letni načrt kot enoten dokument ni opredeljen. Nadzorni svet je v letu 2024 pristopil k pripravi letnega načrta usposabljanja.
Priporočilo 16.4 – Telekom Slovenije odstopa od priporočila, saj zunanja presoja vrednotenja nadzornega sveta še ni bila opravljena. Samoocena nadzornega sveta za leto 2023 je bila opravljena na podlagi metodologije Združenja nadzornikov Slovenije. Na podlagi ocen je nadzorni svet opravil razpravo in sprejel akcijski načrt izboljšav.
Priporočilo 22.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sistema nasledstva uprave; interni kandidati se ustrezno obravnavajo v okviru postopkov izbora. Družba je v letu 2024 začela pripravljati politiko nasledstva.
Priporočilo 32.7 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj ima na spletni strani objavljen samo Poslovnik o delu uprave.
Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:
Priporočili 3.6.1 in 3.6.3 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila v delu, ki se nanaša na konkretne cilje posameznih vidikov raznolikosti, ki jih politika v letu 2023 ni vsebovala, prav tako pa le-ti niso implementirani v internih aktih družbe. V letu 2024 je nadzorni svet sprejel prenovljeno politiko raznolikosti, ki določa cilj, da do konca leta 2026 manj zastopani spol predstavlja 33 % vseh članov uprave in nadzornega sveta.
Priporočila 6.1, 6.2 in 6.2.1 do 6.2.3 ter 6.2.6 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sprejete politike nasledstva v obliki enotnega dokumenta; interni kandidati se ustrezno obravnavajo v okviru postopkov izbora. Družba je v letu 2024 začela pripravljati politiko nasledstva.
Telekom Slovenije pojasnjuje, da v največji možni meri upošteva Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. Opredelitev Telekoma Slovenije do priporočil in pričakovanj je objavljena na spletnih straneh družbe (https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/upravljanje).
Telekom Slovenije je delniška družba. Njeno upravljanje je dvotirno, družbo vodi uprava, nadzoruje pa jo nadzorni svet. Organi družbe so skupščina, nadzorni svet in uprava.
Vse delničarje obravnavamo enakopravno in dosledno zagotavljamo uresničevanje njihovih pravic. Imetniki delnic imajo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, do dela dobička in do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Delničarji uresničujejo pravico do obveščenosti na skupščini. Sklic, pristojnosti in delovanje skupščine so opredeljene v ZGD-1, statutu družbe in Poslovniku o delu skupščine. Družba skliče skupščino delničarjev najmanj enkrat letno oziroma kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno v skladu z zakonodajo in s statutom družbe. Datum objave sklica na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve velja za uradni datum sklica zasedanja skupščine. Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini sami ali po pooblaščencih. Podrobne informacije o pravicah delničarjev so ob vsakokratni objavi sklica skupščine dostopne na spletnih straneh družbe (http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/skupscina-delnicarjev).
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej glasujejo, če so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD – Centralna klirinško depotna družba konec sedmega dne pred zasedanjem skupščine (presečni dan) in najpozneje tri dni pred sejo skupščine pisno prijavijo udeležbo.
V letu 2023 so se delničarji Telekoma Slovenije sestali na eni skupščini. Na 36. skupščini delničarjev, ki je potekala 16. junija, je bilo zastopanih 80,60 % delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini:
Izpodbojne tožbe zoper sklepe, sprejete na skupščini, niso bile napovedane. Sklepi skupščin in dokumentacija preteklih sej so objavljeni na spletnih straneh družbe.
Upravo Telekoma Slovenije sestavlja pet članov, in sicer predsednik, podpredsednik, dve članici in delavska direktorica. Mandat posameznega člana uprave traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je 11. septembra 2023 na 16. redni seji, na predlog Sveta delavcev Telekoma Slovenije, Špelo Fortin ponovno imenoval za članico uprave – delavsko direktorico. Drugi štiriletni mandat je nastopila 14. septembra 2023.
| Ime in priimek | Funkcija | Področje dela v upravi | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba / strokovni profil | Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Košak | predsednik uprave | Korporativno upravljanje, upravljanje s kadri, splošne zadeve, korporativno komuniciranje, pravne zadeve, regulativa, skladnost poslovanja, upravljanje s tveganji, korporativna varnost, notranja revizija in veleprodajni trg ter odvisna družba IPKO | 4. 10. 2022 | 3. 10. 2026 | moški | slovensko | 1971 | univerzitetni diplomirani ekonomist | mag. |
| Boštjan Škufca Zaveršek | podpredsednik uprave | Poslovna in rezidenčna maloprodaja, razvoj produktov in storitev, digitalizacija, razvoj IKT-rešitev, marketing ter odvisni družbi Avtenta in Soline | 14. 11. 2022 | 13. 11. 2026 | moški |
univerzitetni diplomirani ekonomist; magister znanosti
Deželna banka Slovenije, d.d.
mag. Irma Gubanec
članica uprave
Finance, računovodstvo, kontroling, nabava, upravljanje nepremičnin, logistika in odvisna družba TSmedia
ženski
univerzitetna diplomirana ekonomistka; magistrica znanosti
mag. Vesna Prodnik
članica uprave
Upravljanje omrežij, IT in IKT ter odvisne družbe GVO, SIOL Zagreb, SIOL Podgorica, SiOL Sarajevo, SIOL Skopje, SIOL DOO Beograd in SIOL Prishtina
ženski
univerzitetna diplomirana inženirka elektrotehnike; magistrica komunikoloških znanosti
Špela Fortin
članica uprave – delavska direktorica
Področje trajnostnega poslovanja, sistemi kakovosti in odvisna družba TSinpo. Odgovornosti članice uprave – delavske direktorice izhajajo neposredno iz veljavne zakonodaje.
Uprava vodi posle ter zastopa in predstavlja družbo samostojno in na lastno odgovornost v skladu z omejitvami, določenimi v statutu in internih aktih družbe. Področja odgovornosti posameznih članov uprave so opredeljena v Poslovniku o delu uprave in Sklepu o določitvi poslovnih področij in odgovornosti članov uprave, h katerima daje soglasje nadzorni svet.
Pri vodenju poslov skrbi uprava za ustrezno obvladovanje tveganj, spoštovanje integritete in varovanje poslovnih skrivnosti ter ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
V letu 2023 se je uprava sestala na 66 rednih sejah in eni dopisni seji. Zaradi okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, so se posamezni člani uprave izločili iz odločanja v devetih zadevah s področja svoje ali skupne pristojnosti uprave.
Uprava je sprejela številne poslovne odločitve in izvajala aktivnosti za doseganje ciljev iz aktualnega strateškega poslovnega načrta ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja ter v korist delničarjev in preostalih deležnikov. Posebno pozornost je namenila aktivnostim za modernizacijo mobilnega omrežja ter skrbi za zagotavljanje varnih in zanesljivih storitev. Dejavno se je odzivala na dogajanje v širšem in ožjem družbenem okolju, kar je bilo izrazito zlasti po katastrofalnih poplavah, ko je omrežje Telekoma Slovenije v najkrajšem času ponovno delovalo nemoteno.
S soglasjem nadzornega sveta je sprejela strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v okviru katerega je obravnavala tudi strategijo trajnostnega poslovanja. Za uresničevanje ambiciozne in razvojno naravnane strategije je s sklenitvijo kreditne pogodbe v višini 100 milijonov evrov družbi zagotovila potrebna finančna sredstva in stabilne dolgoročne vire financiranja.
Nagrajevanje, sestava in višina prejemkov članov uprave so določeni v pogodbah o zaposlitvi ob upoštevanju Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD), Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (uredba) ter Politike prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Politika prejemkov), ki je bila v letu 2023 posodobljena.
V skladu z letnim poslovnim načrtom družbe nadzorni svet vsako leto podrobneje opredeli posamezna vprašanja nagrajevanja članov uprave, izbor meril za kratkoročno in dolgoročno uspešnost poslovanja, njihove ciljne vrednosti po posameznih letih, utežitev meril po pomembnosti, sistem ocenjevanja doseganja meril, način izračunavanja spremenljivega dela prejemka glede na dosežene ocene in druge potrebne vsebine.
Prejemke članov uprave sestavljajo osnovno plačilo, spremenljivi del prejemkov in nekatere druge pravice in ugodnosti. Merila za izplačilo spremenljivega dela so sestavljena iz kvantitativnih in kvalitativnih ter finančnih in nefinančnih meril.
Glede na Politiko prejemkov znaša spremenljivi prejemek iz naslova finančnih meril (npr. čisti prihodki iz prodaje, EBITDA) 50 %. Enak delež 50 % ima tudi spremenljivi prejemek iz naslova nefinančnih meril (npr. gibanje tržnega deleža, NPS, organizacijska učinkovitost, razvoj, trajnostno poslovanje z merili okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti).
Uredba določa, da lahko osnovno plačilo članov uprave znaša največ petkratnik povprečne bruto plače v Skupini Telekom Slovenije, pri čemer se plača posameznega člana uprave določi ob upoštevanju njegovih pooblastil, nalog, izkušenj, odgovornosti, obsega dela in finančnega stanja družbe.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije v skladu s Statutom družbe Telekom Slovenije, d.d., sestavlja devet članov; sestava nadzornega sveta se v letu 2023 ni spreminjala.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v letu 2023 v okviru svojih pristojnosti zagotavljal odgovoren in skrben nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Redno se je sestajal in obravnaval različne vidike poslovanja ter spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta, na podlagi ugotovitev, predlogov in skrbne presoje komisij pa je nadzorni svet sprejemal odločitve in po sejah obveščal deležnike. Nadzorni svet se je v letu 2023 sestal na enajstih rednih sejah, štiri seje je opravil dopisno.
Nadzorni svet so v letu 2023 sestavljali naslednji člani: mag. Žiga Debeljak, predsednik, mag. Karla Pinter, namestnica predsednika, mag. Aleksander Igličar, mag. Mateja Čuk Orel, mag. Alenka Čok Pangeršič, Marko Boštjančič, Drago Kijevčanin (namestnik predsednika), Dušan Pišek in Rok Pleteršek.
Sestava nadzornega sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju, kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.
Nadzorni svet v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega sveta razkriti v tem letnem poročilu.
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala/zaposlenih | Udeležba na sejah NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba/strokovni profil |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Žiga Debeljak | predsednik | ||||||||
| mag. Karla Pinter | namestnica predsednika | ||||||||
| mag. Aleksander Igličar | |||||||||
| mag. Mateja Čuk Orel | |||||||||
| mag. Alenka Čok Pangeršič | |||||||||
| Marko Boštjančič | |||||||||
| Drago Kijevčanin | namestnik predsednika | ||||||||
| Dušan Pišek | |||||||||
| Rok Pleteršek |
| Zaposlitev | Ime in priimek | Položaj | Datum začetka | Datum konca | Predstavnik | Število glasov | Spol | Nacionalnost | Leto rojstva | Izobrazba | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Žiga Debeljak | predsednik | 9. 9. 2022 | 8. 9. 2026 | predstavnik kapitala | 15/15 | moški | slovensko | 1971 | univerzitetni diplomirani inženir računalništva ter magister poslovodenja in organizacije / korporativno upravljanje | ||
| DA | NE | Gen energija, d.o.o., Krško | predsednik uprave SDH, d.d. | mag. Karla Pinter | namestnica predsednika | 18. 6. 2021 | 17. 6. 2025 | predstavnica kapitala | 15/15 | ženski | slovensko |
| 1982 | univerzitetna | diplomirana | pravnica, magistrica | znanosti / | pravno področje |
|---|---|---|---|---|---|
| DA | NE | Mariborska livarna | Maribor, d.d. | generalna direktorica | Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport |
| mag. Aleksander Igličar | član | 22. 1. 2021 | 21. 1. 2025 | predstavnik kapitala | 14/15 |
| moški | slovensko | 1962 | magister | ekonomskih znanosti | / |
| računovodstvo | DA | NE | Iskra Mehanizmi Holding, d.d. | Lipnica; Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana | (do 12. 12. 2023) |
| višji predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani |
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba na sejah NS | Spol | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba / strokovni profil | Status neodvisnost v izjavi o neodvisnosti | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu | Članstvo v organih nadzora drugih družb | Zaposlitev |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Marko Boštjančič | član | 9. 9. 2022 | 8. 9. 2026 | predstavnik kapitala | 15/15 | moški | slovensko | 1967 | univerzitetni diplomirani pravnik |
| DA | NE | direktor MIBO, | Komunikacije, | d.o.o., Sarajevo |
|---|---|---|---|---|
| mag. Alenka Čok Pangeršič | članica | 9. 9. 2022 | 8. 9. 2026 | predstavnica kapitala |
| 14/15 | ženski | slovensko | 1971 | univerzitetna diplomirana inženirka fizike ter magistrica poslovodenja in organizacije / upravljanje premoženja |
| DA | NE | Svetovalka uprave - vodja projekta uvajanja trajnostnega poslovanja pri Modri zavarovalnici, d.d. | mag. Mateja Čuk Orel | članica |
| 9. 9. 2022 | 8. 9. 2026 | predstavnica kapitala | 15/15 | ženski |
| slovensko | 1980 | univerzitetna diplomirana pravnica, magistrica pravnih znanosti / pravno področje | DA | NE |
| Gen energija, | d.o.o. | Krško; |
| Ime in priimek | Funkcija | Prvo imenovanje na funkcijo | Zaključek funkcije/mandata | Predstavnik kapitala / zaposlenih | Udeležba |
|---|---|---|---|---|---|
| Drago Kijevčanin | namestnik predsednika | 19. 9. 2018 (prvi mandat) | 14. 11. 2025 | predstavnik zaposlenih | 15/15 |
moški
slovensko
1964
inženir telekomunikacij / tehnično področje
DA
NE
NE
| Sejah | NS | Državljanstvo | Letnica rojstva | Izobrazba / strokovni profil | Status neodvisnosti v izjavi o neodvisnosti | Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu | Članstvo v organih nadzora drugih družb | Zaposlitev | Seleks, član sveta delavcev |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dušan Pišek | član | 19. 9. 2018 (prvi mandat) | 15. 11. 2021 (trenutni mandat) | 14. 11. 2021 | 14. 11. 2025 | predstavnik zaposlenih | 15/15 | moški | slovensko |
| 1964 | inženir telekomunikacij / tehnično področje | DA | NE | NE | Telekom Slovenije, vodja tima v OE Omrežje in |
Nadzorni svet svoje delo opravlja v skladu s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi predpisi, statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorno funkcijo opravlja s polno odgovornostjo in pri odločanju deluje neodvisno. Vsi člani nadzornega sveta so v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb dali izjave o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti, objavljene na spletnih straneh družbe.
V poslovnem letu 2023 je en član nadzornega sveta naznanil morebitni nastop dejstev, ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost. Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto je opravil presojo morebitnega obstoja nasprotja interesov člana nadzornega sveta, pri tem pa ni zaznal okoliščin, ki bi vplivale na nepristransko in objektivno opravljanje nalog člana nadzornega sveta.
Nadzorni svet je obravnaval različne vidike poslovanja družbe in družb v skupini ter spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi predlogov in presoje komisij je nadzorni svet sprejemal ustrezne odločitve.
V okviru svojih pristojnosti je nadzorni svet odgovorno odločal in v letu 2023 med drugim:
Pri nadzorovanju vodenja poslov Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije se je nadzorni svet v letu 2023 redno seznanjal:
Nadzorni svet je avgusta 2023 pristopil k vrednotenju svojega dela, ki ga je izvajal po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije. Po opravljeni razpravi je sprejel akcijski načrt z zavezami, ki so bile izvedene v zastavljenem roku.
Nadzorni svet je imel tri stalne komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za razvoj poslovanja. Komisije so v skladu s pristojnostmi in nalogami obravnavale vsebine posameznih strokovnih področij ter teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovale pri pomembnih vprašanjih. S tem so pripomogle k boljšemu delu in večji učinkovitosti nadzornega sveta.
Sestava posameznih komisij nadzornega sveta in njihove pomembnejše naloge v letu 2023 so opisane v nadaljevanju.
Revizijska komisija nadzornemu svetu kot njegovo posvetovalno telo nudi pomoč pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji. Ključna vloga revizijske komisije je strokovno sodelovanje pri korporativnem upravljanju, kjer deluje v dobro družbe in varuje interese vseh njenih deležnikov.
Na podlagi odločitve Nadzornega sveta Telekoma Slovenije naloge revizijske komisije v odvisnih družbah Soline in Avtenta, ki sta subjekta javnega interesa, izvaja Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
Podatki o članih revizijske komisije v letu 2023, ki so tudi člani nadzornega sveta, so v preglednici članov nadzornega sveta, v spodnji preglednici pa so navedeni podatki za zunanja člana revizijske komisije.
| Ime in priimek | Komisija | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mag. Barbara Gorjup | revizijska komisija | ženski | slovensko | magistrica znanosti | 1973 | računovodstvo, revidiranje, poslovne finance, ocenjevanje vrednosti podjetij | članica nadzornega |
Revizijska komisija se je v letu 2023 sestala na dvanajstih rednih sejah in izvedla tri dopisne seje, na katerih so bili praviloma prisotni vsi člani revizijske komisije.
Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili z delom revizijske komisije seznanjeni prek vpogleda v zapisnike njenih sej, poleg tega je predsednik revizijske komisije o delu in ugotovitvah komisije redno poročal na sejah nadzornega sveta. Revizijska komisija je obravnavala vprašanja v skladu z ZGD-1, Priporočili za revizijske komisije, Poslovnikom o delu revizijske komisije, sprejetim načrtom dela revizijske komisije za leto 2023 in sklepi Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
Na podlagi predstavitev in analize prejetih ponudb je bil aprila 2023 dan predlog izbora revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leta 2023, 2024 in 2025; revizor je bil imenovan na skupščini Telekoma Slovenije 16. junija 2023;
Na vse seje revizijske komisije je bila vabljena direktorica Notranje revizije Telekoma Slovenije. Na seje, na katerih so se obravnavala četrtletna poročila o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, je revizijska komisija povabila tudi imenovanega zunanjega revizorja.
V želji po stalnem izboljševanju in kakovosti svojega dela je revizijska komisija samoocenila svoje delo v februarju 2023 in opravila razpravo o možnih izboljšavah. O opravljeni samooceni in predlaganih izboljšavah je obvestila nadzorni svet.
Kadrovska komisija se je sestala na šestih rednih sejah. Pomembnejše aktivnosti kadrovske komisije so bile:
Člani kadrovske komisije na 31. december 2023:
Komisija za razvoj poslovanja se je sestala na treh sejah, na katerih je obravnavala Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2024–2028 in aktivnosti modernizacije mobilnega omrežja Telekoma Slovenije.
Člani komisije za razvoj poslovanja na 31. december 2023:
| Ime in priimek | Komisija | Spol | Državljanstvo | Izobrazba | Letnica rojstva | Strokovni profil | Članstvo v organih nadzora drugih družb |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| prof. dr. Janez |
Delo članov nadzornega sveta vključno z delom v komisijah je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovito opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej, se na obravnavane teme temeljito pripravili in dajali konstruktivne predloge.
Na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij uprave družbe je nadzorni svet kompetentno sprejemal odločitve v skladu s poslovnikom, z akti družbe in zakonskimi pooblastili. Delo nadzornega sveta so vsebinsko podpirali predlogi komisij nadzornega sveta.
Nadzorni svet je obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter revizorjevega poročila z mnenjem je revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023 potrdil.
Uprava Telekoma Slovenije je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) takoj po sestavi in izdaji revizorjevega poročila z mnenjem nadzornemu svetu predložila Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2023. Revidiranje Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023 je opravila revizijska družba DELOITTE REVIZIJA, d.o.o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.
Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je obravnavala revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023 ter ugotovila, da je bilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in z drugo relevantno zakonodajo. Revizijska komisija na letno poročilo za leto 2023 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, naj v skladu z 282. členom ZGD-1 Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023 potrdi.
Na podlagi revizorjevega poročila z mnenjem, stališča revizijske komisije, podatkov in razkritij v letnem poročilu Nadzorni svet Telekoma Slovenije ocenjuje, da je revizor delo opravil neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo premoženjski in finančni položaj Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije na 31. december 2023 ter njun poslovni izid in denarni tok za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost.
Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023 nadzorni svet nima pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi.
Zato je Nadzorni svet Telekoma Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZGD-1 na svoji redni seji dne 16. aprila 2024 potrdil Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, tj. pred iztekom enega meseca od dneva, ko mu je poslovodstvo družbe predložilo letno poročilo za leto 2023.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do Izjave o upravljanju družbe, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2023, ter ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2023.
Politika zagotavljanja raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: Politika raznolikosti), ki je bila sprejeta leta 2020, je določala, da se za optimalno sestavo uprave in nadzornega sveta poleg zakonskih zahtev in zahtev Statuta družbe upošteva tudi vidik raznolikosti sestave organa glede na strokovni profil, kontinuiteto, izkušenost, spol in starost.
Kot merljivi cilj je Politika raznolikosti določala prizadevanje za heterogenost spolne sestave, pri čemer naj bi do konca leta 2026 manj zastopani spol v nadzornem svetu predstavljal 40 % vseh članov ter skupaj 33 % vseh članov uprave in nadzornega sveta.
Tekom celotnega leta 2023 je bil skupni cilj spolne raznolikosti sestave organov vodenja in nadzora Telekoma Slovenije dosežen.
Nadzorni svet je dne 13. februarja 2024 sprejel prenovljeno Politiko zagotavljanja raznolikosti organov vodenja in nadzora družb v Skupini Telekom Slovenije.
V Skupini Telekom Slovenije je Telekom Slovenije obvladujoča družba. Delovanje odvisnih družb obvladuje v okviru korporativnega upravljanja z opredelitvijo njihovih strateških usmeritev, ciljev delovanja in spremljanjem uresničevanja zastavljenih ciljev. Strategija Skupine Telekom Slovenije določa enotno upravljanje podjetij v skupini, kar omogoča optimizacijo delovanja družb ter boljši pretok informacij in izvajanje sinergij na ravni skupine.
Pravila, kriterije in mehanizme upravljanja in nadzora družb v skupini opredeljuje Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije, skladen s Politiko upravljanja družbe Telekom Slovenije.
Upravljanje in nadzor potekata glede na slovensko zakonodajo in zakonodajami, ki veljajo na območju države posamezne odvisne družbe. Odvisne družbe poslujejo v skladu z lokalno zakonodajo, pogodbo o poslovnem sodelovanju s Telekomom Slovenije ter z internimi pravilniki in navodili, ki jih sprejema poslovodstvo posamezne družbe oziroma uprava obvladujoče družbe.
Upravljanje in nadzor delovanja družb v Skupini Telekom Slovenije temeljita na naslednjih osnovnih načelih:
| Družba | Direktor | Nadzorni svet |
|---|---|---|
| GVO, d. o. o. | dr. Zef Vučaj | mag. Vesna Prodnik (predsednica), Peter Anžin, Helena Jakič |
| INFRATEL, d. o. o. | dr. Zef Vučaj | |
| OPTIC-TEL, d. o. o. | dr. Zef Vučaj | |
| AVTENTA, d. o. o. | Matija Nendl | Do 31. 3. 2023 je bil direktor Primož Kučič. |
| TSmedia, d. o. o. | Igor Gajster | |
| SOLINE, d. o. o. | Klavdij Godnič | |
| TSinpo, d. o. o. | Vesna Lednik | Do 9. 1. 2023 je bila direktorica Sandra Peršak. |
| Družba | Glavni izvršni direktor |
|---|---|
| IPKO Telecommunications LLC, Kosovo | András Páli |
Do 4. 11. 2023 je bil glavni izvršni direktor mag. Tomaž Seljak.
SIOL d. o. o. Hrvaška
Direktor: mag. Simon Furlan
SIOL d. o. o. Podgorica, Črna gora
Direktor: mag. Simon Furlan
SIOL d. o. o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Direktor: mag. Simon Furlan
SIOL DOOEL Skopje, Severna Makedonija
Direktor: mag. Simon Furlan
SIOL DOO BEOGRAD, Srbija
Direktor: mag. Simon Furlan
SIOL Prishtina LLC, Kosovo
Direktor: mag. Simon Furlan
V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 Telekom Slovenije daje naslednja pojasnila:
Sistem notranjih kontrol v povezavi z računovodskim poročanjem in obvladovanje tveganj sta sestavna dela korporativnega upravljanja družb v skupini.
Sistem notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja zagotavlja ustrezno obvladovanje tveganj, poslovno etično delovanje družb v skupini, točne, zanesljive, pravočasne in popolne računovodske evidence ter resnično, pošteno, pregledno in zanesljivo zunanje in notranje finančno računovodsko poročanje, ki je v skladu z zakonodajo, sprejetim računovodskim okvirom, predpisi, usmeritvami in politikami skupine. Vsa podjetja v skupini morajo poročati v skladu z enakimi računovodskimi usmeritvami in politikami.
V sklopu okvira obvladovanja tveganj družba upošteva sistem notranjih kontrol kot proces, ki temelji na načelu ločevanja nalog in je podlaga za prepoznavanje ter ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje in nadzor v procesu računovodskega poročanja.
Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato so notranje kontrole vgrajene v okvir informacijske tehnologije, ki med drugim obsegajo tako kontrole omejitev dostopa do podatkov in aplikacij ter nadzor nad dostopom do podatkov in aplikacij kot kontrole točnosti ter popolnosti zajemanja in obdelovanja podatkov. Pravice za dostope do podatkov se redno pregledujejo in posodabljajo.
Poleg računovodskih notranjih kontrol so vzpostavljene tudi druge notranje kontrole, in sicer tako v procesih kot organizacijskih enotah družb in na vseh ravneh poslovanja. Skupina si prizadeva zagotavljati ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje:
Lastniki notranjih kontrol so odgovorni za njihovo dosledno izvajanje, dokumentiranje delovanja in predloge izboljšav. Za celosten pregled delovanja in vzpostavljenosti notranjih kontrol se enkrat letno pripravi poročilo o izvedeni samooceni v obvladujoči in odvisnih družbah.
V strukturi osnovnega kapitala v letu 2023 ni bilo sprememb. Vrednost osnovnega kapitala Telekoma Slovenije znaša 272.720.664,33 evra in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Vsaka ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu, vse so vplačane v celoti. Vsaka delnica svojemu imetniku zagotavlja pravico do enega glasu na skupščini, do sorazmernega dela iz dobička, namenjenega izplačilu dividend, in sorazmernega dela iz preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju Error! Reference source not found. Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.
Vse delnice so prosto prenosljive.
Združenje nadzornikov Slovenije izjavlja, da je v skladu s 5.6. členom Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb v času od 2. 2. 2024 do 11. 3. 2024 izvedlo postopek zunanje presoje Izjave o upravljanju družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023. Zunanja presoja se ne šteje za posle dajanja zagotovil, ki jih opravljajo računovodski strokovnjaki z javnim pooblastilom (revizorji) ali računovodski strokovnjaki, ki nimajo javnega pooblastila (npr. notranji revizorji).
Kot zunanja neodvisna referenčna institucija, ki ni ponudnica revizijskih storitev v družbi in ni povezana z njo, smo pregledali vse sestavine Izjave o upravljanju, njihovo ustreznost v povezavi s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 in presojali, ali ustrezno opisujejo upravljanje družbe, kot je razvidno iz relevantnih dokumentov družbe.
Ta pregled je vključeval tudi pregled izbora referenčnih kodeksov in izjave o skladnosti z referenčnimi kodeksi, ki jim družba sledi. V zvezi z opravljeno zunanjo presojo je bilo oblikovano poročilo o zunanji presoji izjave o upravljanju, ki je bilo posredovano v seznanitev upravi in nadzornemu svetu družbe.
Združenje nadzornikov Slovenije izjavlja, da Izjava o upravljanju v Letnem poročilu Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023 vsebuje vse potrebne zakonske vsebinske sestavine in da njena vsebina ustrezno opisuje upravljanje družbe, kot je razvidno iz pridobljenih dokumentov družbe.
Telekom Slovenije ni izdal vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Telekom Slovenije nima delniške sheme za delničarje.
Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
V skladu z zakonskimi pristojnostmi in statutarnimi določbami nadzorni svet imenuje člane uprave. Pri tem skrbno in odgovorno ocenjuje izpolnjevanje zahtevanih kvalifikacij. V skladu z navedenim je nadzorni svet z Merili in postopki za ugotavljanje primernosti kandidatov za člana uprave opredelil tudi postopek izbire kandidatov, dodatne pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in postopke za ugotavljanje primernosti kandidatov.
V juniju 2016 je nadzorni svet oblikoval merila in strokovne profile članov nadzornega sveta družbe (kompetenčni profil) ob upoštevanju specifičnosti družbe. Merila so prenehala veljati s sprejetjem Kompetenčnega profila za člane Nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., 12. februarja 2020, ki je dostopen na spletnih straneh družbe.
Telekom Slovenije nima posebnih pravil o spremembah statuta. Spremembe statuta družbe se izvajajo v skladu z zakonom in statutom.
Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
Tovrstnih dogovorov v skladu z Zakonom o prevzemih Telekom Slovenije nima.
Telekom Slovenije si pri poslovanju nenehno prizadeva za izboljšanje prakse na področju korporativnega upravljanja, vključno s proaktivno korporativno komunikacijo z različnimi deležniki. Družba komunicira na način, opredeljen v Politiki upravljanja družbe Telekom Slovenije, d.d., v Strategiji komuniciranja družbe Telekom Slovenije, d.d., in Politiki komuniciranja z delničarji družbe Telekom Slovenije, d.d.
Ob uvrstitvi delnic družbe v prvo kotacijo Ljubljanske borze se je Telekom Slovenije zavezal k upoštevanju standardov obveščanja. Telekom Slovenije je vlagateljem tudi v letu 2023 zagotavljal kakovostne, pravočasne, relevantne in verodostojne informacije.
Zaradi zagotavljanja skladnosti poslovanja družb v Skupini Telekom Slovenije in ravnanja zaposlenih v skladu z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili in internimi predpisi je Telekom Slovenije v Politiki upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije krovno opredelil namen in cilje upravljanja skladnosti poslovanja, načrt integritete ter pristojnosti in odgovornosti. Sistemupravljanja skladnosti poslovanja omogoča zaznavanje tveganj in izvajanje ukrepov za njihovo obvladovanje. V tem okviru imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje v primeru ugotovljenih kršitev. Več v poglavju 8.4.1 Skladnost poslovanja in integriteta.
| Osnovni podatki o delnici | |
|---|---|
| Oznaka | TLSG |
| ISIN-koda | SI0031104290 |
| Kotacija | Prva kotacija Ljubljanske borze |
| Osnovni kapital (v EUR) | 272.720.664,33 |
| Število navadnih imenskih kosovnih delnic | 6.535.478 |
| Število lastnih delnic | 36.836 |
| Število delničarjev 31. 12. 2023 | 8.262 |
Delnica Telekoma Slovenije je uvrščena v prvo kotacijo Ljubljanske borze z oznako TLSG. Delnica je vključena v borzna indeksa SBITOP in SBITOP TR, v katerih po opravljeni četrtletni reviziji računskih parametrov obeh indeksov (z dne 18. december 2023) predstavlja 4,57-odstotni delež. Gre za slovenska "blue chip" indeksa, ki zagotavljata informacijo o gibanju cen najbolj likvidnih in največjih delnic Ljubljanske borze. Indeks SBITOP TR za razliko od indeksa SBITOP v svojem izračunu poleg tržnih tečajev upošteva tudi dividende. Delnica Telekoma Slovenije je ob tem vključena tudi v delniški indeks ADRIA Prime, skupni indeks izbranih družb prvih kotacij Ljubljanske borze in Zagrebške borze, ki poleg gibanja tečajev delnic prav tako upošteva tudi dividendno donosnost.
Zaključni tečaj delnice TLSG je na zadnji trgovalni dan leta 2023 znašal 60,50 evra, kar na letni ravni predstavlja 28,18-odstotno rast vrednosti, medtem ko se je vrednost indeksa SBITOP v enakem obdobju povečala za 19,81 %. Tržna kapitalizacija Telekoma Slovenije je ob koncu leta 2023 znašala 395,40 milijona evrov, z njegovimi delnicami je bil dosežen skupni promet brez svežnjev v višini 12,37 milijona evrov. To je v celotnem borznem prometu z delnicami na Ljubljanski borzi predstavljalo 4,36-odstotni delež, medtem ko je skupni promet s svežnji znašal 17,85 milijona evrov.
| Zaključni tečaj v EUR | 2023 | 2022 |
|---|---|---|
| Najvišji dnevni | 61,00 | 61,00 |
| Najnižji dnevni | 47,00 | 46,40 |
| Povprečni | 52,10 | 54,83 |
| Promet (brez svežnjev) v tisoč EUR | 2023 | 2022 |
|---|---|---|
| Skupni v letu | 12.367,35 | 10.180,02 |
| Najvišji dnevni | 485,54 | 653,46 |
| Najnižji dnevni | 0,00 | 0,00 |
| Povprečni | 50,07 | 40,56 |
Vir: Ljubljanska borza, arhivski podatki.
Vir: Ljubljanska borza, arhivski podatki.
| 0 | 200 | 400 | 600 | |
|---|---|---|---|---|
| 45 | 50 | 55 | 60 | 65 |
| v tisoč EUR | EUR | |||
| Promet, brez svežnjev (desna os) | Tečaj TLSG (leva os) |
| 128 | 120 | 95 | 100 | 105 | 110 | 115 | 120 | 125 | 130 | 135 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Indeks | TLSG | SBITOP | TLSG | SBITOP |
| 31. 12. 2023 | / | 31. 12. 2022 | / | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v obdobju v EUR | 60,50 | 47,20 | |||
| Kapitalska donosnost delnice TLSG v obdobju v % | 1 | 28,18 | -16,01 | ||
| Telekom Slovenije | Knjigovodska vrednost delnice TLSG v EUR | 2 | 96,43 | 92,76 | |
| Razmerje tržna/knjigovodska vrednost delnice TLSG | 0,63 | 0,51 | |||
| Čisti dobiček na delnico TLSG | 3 | v EUR | 3,67 | 3,20 | |
| Skupina Telekom Slovenije | Knjigovodska vrednost delnice TLSG v EUR | 4 |
| 100,78 | 93,59 |
|---|---|
| 0,60 | 0,50 |
| 5 | v EUR |
|---|---|
| 7,24 | 5,77 |
Telekom Slovenije je imel ob zaključku leta 2023 skupno 8.262 delničarjev, kar je 196 manj kot ob koncu leta 2022. V lastniški strukturi se je največ, za 0,42 odstotne točke, povečal delež domačih in tujih fizičnih oseb, za 0,05 odstotne točke pa delež tujih pravnih oseb. Zmanjšal se je lastniški delež domačih finančnih družb in skladov ter domačih pravnih oseb, in sicer za 0,37 oziroma 0,10 odstotne točke.
Koncentracija lastništva, merjena z lastniškim deležem desetih največjih delničarjev, je ob koncu leta 2023 znašala 79,58 % in se je na letni ravni zmanjšala za 0,59 odstotne točke.
| Republika Slovenija | 62,54% |
|---|---|
| Domače in tuje fizične osebe* | 14,79% |
| Tuje pravne osebe | 6,28% |
| Kapitalska družba d.d. | 5,59% |
| Slovenski državni holding d.d. (SDH) | 4,25% |
| Domače finančne družbe in skladi | 3,78% |
| Domače pravne osebe | 2,20% |
| Lastne delnice | 0,56% |
| Ime in priimek | Funkcija | Število delnic | Delež v kapitalu v % |
|---|---|---|---|
| mag. Boštjan Škufca Zaveršek | podpredsednik uprave | 380 | 0,00581 |
| mag. Vesna Prodnik | članica uprave |
| Ime in priimek | Položaj | Število delnic | Delež |
|---|---|---|---|
| mag. Aleksander Igličar | član nadzornega sveta | 400 | 0,00612 |
| Drago Kijevčanin | namestnik predsednika nadzornega sveta | 150 | 0,00230 |
| Dušan Pišek | član nadzornega sveta | 212 | 0,00324 |
| Skupaj uprava in nadzorni svet | 1.178 | 0,01802 |
Pri odnosih z vlagatelji skrbimo za enakomerno obravnavo ter preglednost, pravočasnost in točnost informacij. Z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji ter drugo zainteresirano javnostjo komuniciramo redno in celovito. Preglednost poslovanja dosegamo z doslednim upoštevanjem meril in standardov, ki veljajo za izdajatelje delnic v prvi kotaciji. Z domačimi in tujimi vlagatelji ter analitiki se povezujemo na individualnih sestankih, investitorskih konferencah, s konferenčnimi klici in po e-pošti ([email protected] in [email protected]).
Predloge in pobude lahko delničarji naslovijo na elektronski naslov, namenjen odnosom z vlagatelji ([email protected]).
Ob rednem komuniciranju smo v letu 2023 izvedli tudi naslednje aktivnosti:
Cenovno občutljive in druge pomembne informacije redno objavljamo na spletnih straneh, in sicer v zavihku Za vlagatelje in v sistemu SEOnet Ljubljanske borze. V letu 2023 smo objavili 27 javnih objav, in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Finančni koledar je objavljen na sistemu SEOnet Ljubljanske borze in na spletnih straneh družbe (http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/financni-koledar). Tu objavljamo tudi morebitne spremembe finančnega koledarja.
Cilj dividendne politike Telekoma Slovenije je izplačilo dividend v višini 30–50 % čistega dobička Skupine Telekom Slovenije, pri čemer se upoštevajo vsakokratni finančni položaj in investicijske potrebe skupine. Delničarji na 36. skupščini delničarjev, ki je potekala 16. junija 2023, niso sprejeli sklepa glede uporabe bilančnega dobička, ki je za leto 2022 znašal 40.292.646,55 EUR.
Telekom Slovenije v letu 2023 ni pridobival lastnih delnic. Na zadnji dan leta 2023 je imel 36.836 lastnih delnic, kar je 0,56 % vseh izdanih delnic.
Negotovosti glede uresničitve Umarjeve Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2024 so povezane zlasti z geopolitičnimi in gospodarskimi razmerami v mednarodnem okolju, ki lahko vplivajo na hitrost pričakovanega okrevanja ter umirjanja inflacije v trgovinskih partnericah. Negotovosti so prisotne tudi v domačem okolju in so povezane z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva, zmogljivostmi za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih ter nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov.
Po razmeroma visoki rasti v obdobju po epidemiji se je rast aktivnosti v evrskem območju konec leta 2022 upočasnila in v letu 2023 stagnirala. Rast BDP v celem letu 2023 je bila po predhodni oceni Eurostata 0,5-odstotna. Upočasnitev rasti je bila posledica zmanjšane kupne moči gospodinjstev ob visoki inflaciji, strožjih pogojev financiranja zaradi močne zaostritve denarne politike, delnega umika fiskalne podpore in upada zunanjega povpraševanja. Najnovejše napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije za leto 2024 predvidevajo krepitev rasti BDP. Za evrsko območje je napovedana 0,7-odstotna gospodarska rast, v letih 2025 in 2026 pa 1,4 oz. 1,5 %.
Vir: SURS, BS, ECB, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved gospodarskih gibanj, februar 2024).
Kosovo ima visoko stopnjo brezposelnosti in šestkrat manjši BDP od slovenskega, zaradi česar so cene telekomunikacijskih storitev na kosovskem trgu, kjer posluje IPKO, precej nižje kot v Sloveniji. Gospodarstvo ostaja odvisno od gospodarskega in zaposlitvenega razvoja v zahodni Evropi in neposrednih tujih vlaganj.
Pričakovati je mogoče, da bo rast BDP v letih 2023–2024 v povprečju znašala 4 % letno, in sicer predvsem zaradi nižjih cen surovin v mednarodnem okolju, živahnih tokov diaspore in trdnih makroekonomskih politik. Predvideva se, da se bo povprečna inflacija leta 2023 znižala na približno 5 %, v letu 2024 pa na 3,5 %. Tveganja za rast so kratkoročno uravnotežena, srednjeročno pa glede na zapletene geopolitične razmere večja.
Vir: International Monetary Fund, World Economic Outlook Database, October 2023.
Vir: Evropska komisija, Poročilo o digitalnem desetletju 2023 (Digital Decade Country Report 2023, Slovenia)
Slovenija ima zelo dobro pokritost s fiksnim zelo visoko zmogljivim omrežjem, ki je nekoliko nad povprečjem EU (Slovenija: 76 %; EU: 73 %). Na podeželju je pokritih le 51 % gospodinjstev, saj razgibanost terena predstavlja velik izziv.
Razširjenost širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s se je v Sloveniji povečala s 43 % gospodinjstev v letu 2021 na 52 % v letu 2022, vendar je še vedno manjša od povprečja EU (55 %). Trg fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji še vedno umirjeno raste. Rast dosega tudi IP-televizija (IP TV), vendar se je umirila, IP-telefonija (VoIP) pa je začela upadati.
Pokritost z optičnim omrežjem do prostorov (FTTP) je v Sloveniji 76-odstotna (v letu 2022), v EU pa je pokritih 56 % gospodinjstev. Priključki optičnega dostopa FTTX so v Sloveniji v tretjem četrtletju 2023 predstavljali 55,0 % vseh širokopasovnih priključkov.
Telekom Slovenije nadgrajuje in povečuje svoje optično omrežje, s čimer postavlja infrastrukturne temelje za prihodnje telekomunikacijske dejavnosti.
Vir: AKOS, SURS, 3Q 2023.
V Sloveniji je bilo konec tretjega četrtletja 2023 680.306 širokopasovnih priključkov (679.851 v enakem obdobju 2022), od tega so 86,2 % predstavljali zasebni širokopasovni priključki. Penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa na gospodinjstva je v četrtem četrtletju 2023 dosegla 83,7 % (83,3 % v enakem obdobju 2022).
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2023, AKOS.
Po ocenah analitske hiše Analysys Mason bosta število in tudi vrednost prihodkov od TK priključkov IPTV še naprej naraščala, število uporabnikov kabelske televizije pa bo še naprej upadalo. Storitve OTT (over-the-top – video vsebine, zagotovljene prek interneta) bodo do leta 2027 postale tako priljubljene kot IPTV. Storitve OTT, zagotovljene s strani operaterjev, bo takrat uporabljalo skoraj toliko uporabnikov kot storitve IPTV.
Plačljiva televizija je bila po podatkih AKOS prisotna v 79,2 % gospodinjstev (enako kot v enakem obdobju leta 2022).
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2023, AKOS.
| Kabelska televizija | IPTV | Satelitska televizija | MMDS |
|---|---|---|---|
| 35,61% | 60,12% | 4,00% | 0,28% |
IPTV predstavlja 60.1% vseh TV-priključkov v Sloveniji in še naprej raste. Sledi kabelska televizija (35,6 %), kjer število priključkov upada (četrto četrtletje 2023, vir: AKOS).
Telekom Slovenije je imel ob tretjega četrtletja 2023 dobrih 117.000 uporabnikov na priključkih FTTH (v enakem obdobju 2022: 109.000).
V Telekomu Slovenije na trgu IPTV dosegamo največji tržni delež (41,8 %, četrto četrtletje 2023).
Trg fiksne telefonije bo po ocenah analitske hiše Analysys Mason še naprej upadal, saj jo čedalje bolj nadomešča mobilna telefonija.
Evropski operaterji zaradi tehnološke zastarelosti postopno ukinjajo omrežji 2G in 3G, ki ju zamenjujejo z omrežjem 5G; Telekom Slovenije je prenehal uporabljati mobilno tehnologijo 3G v letu 2022. Po ocenah analitske hiše Analysys Mason za zahodno Evropo bo do leta 2027 že 81 % mobilnih povezav uporabljalo tehnologijo 5G. Še naprej bo naraščal podatkovni promet. Ob koncu leta 2023 je Telekom Slovenije z omrežjem 5G pokrival več kot 60 % prebivalstva.
Vir: Analysys Mason – Western Europe telecoms market: trends and forecasts 2022–2027; February 2023, based on data up to 2Q 2022.
V Sloveniji se je splošna pokritost s 5G-tehnologijo močno povečala, in sicer s 37 % v letu 2021 na 64 % v letu 2022 (Evropska komisija, Poročilo o digitalnem desetletju 2023), vendar še vedno zaostaja glede na EU povprečje, ki znaša 81 %. Pokritost 5G na pasovih spektra 3,4–3,8 GHz, bistvenih za omogočanje naprednih aplikacij, je v Sloveniji precej višja od povprečja EU (55 % proti 41 %).
Konec četrtega četrtletja 2023 je bil v Sloveniji delež priključkov IP-telefonije 91,8-odstoten. Delež raste, vendar počasneje kot v preteklih letih.
Penetracija mobilnega širokopasovnega dostopa na prebivalstvo je v četrtem četrtletju 2023 v Sloveniji znašala 98,2 % in bo še naprej naraščala.
Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo je v četrtem četrtletju 2023 v Sloveniji znašala 128,6 %.
Število aktivnih uporabnikov mobilne telefonije se je v Sloveniji (tretje četrtletje 2023) povečalo za 2,3 % oziroma za skoraj 62.000 uporabnikov glede na enako obdobje predhodnega leta. Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije se je v četrtem četrtletju 2023 zvišala na 128,6 %.
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2023, AKOS.
Obseg podatkovnega prometa v omrežjih 4G in naprednejših omrežjih z mobilnim širokopasovnim dostopom se povečuje. Telekom Slovenije ima na trgu mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta 30,7-odstotni tržni delež (četrto četrtletje 2023). Penetracija mobilnega širokopasovnega dostopa na prebivalstvo je v četrtem četrtletju 2023 v Sloveniji znašala 98,2 % in bo še naprej naraščala.
Prihodki operaterjev iz IKT-storitev se bodo v zahodni Evropi do leta 2027 povečevali z letno stopnjo rasti (CAGR) 8,2 % na 23,0 milijarde evrov (vir: Analysys Mason). IKT-storitve vključujejo varnost, poenotene komunikacije, kolokacijo in storitve v oblaku, kot sta SaaS in IaaS. Prevzemanje teh storitev v podjetjih je pospešila pandemija covida-19, ki je povečala zanimanje za digitalno preobrazbo med mnogimi podjetji.
Prihodki operaterjev od namenskih povezav se bodo rahlo povečali s 16,9 milijarde evrov v letu 2021 na 17,3 milijarde evrov v letu 2027 (vir: Analysys Mason za zahodno Evropo).
Povpraševanje po pasovni širini na povezavo se povečuje zaradi vse večje selitve poslovnih aplikacij v oblak. Rast prihodkov bo omejena s cenovno konkurenco in povečano razpoložljivostjo alternativnih rešitev, ki temeljijo na visokokakovostnih širokopasovnih storitvah skupaj s SD-WAN in drugimi.
Gre v smer rasti deleža uporabnikov 5G (26,4 % v četrtem četrtletju 2023). Največji tržni delež je še vedno na uporabnikih 4G (65,8 % v četrtem četrtletju 2023), vendar upada. Telekom Slovenije na trgu mobilne telefonije ohranja vodilni tržni delež (35,0 %, četrto četrtletje 2023).
Se bodo v zahodni Evropi med letoma 2021 in 2027 povečevali s CAGR 12 %, vendar se bo delež prihodkov povezljivosti zmanjšal. Skupni prihodki brezžične vrednostne verige IoT (TVC) bodo do leta 2027 dosegli skoraj 31 milijard evrov. Ob tem bo povezljivost IoT, ki jo ponujajo operaterji, še naprej predstavljala majhen delež skupnih prihodkov (8 % do leta 2027). Samo avtomobilski sektor bo obsegal več kot polovico prihodkov brezžičnega IoT TVC, precejšna rast prihodkov pa bo tudi v sektorjih pametnih zgradb in javnih služb. Ti sektorji bodo okrepljeni s sredstvi EU, predvidenimi za pomoč pri doseganju trajnostnih ciljev.
Prihodki IKT-storitev naj bi se v Sloveniji do leta 2027 povečevali s CAGR 8,4 %. Število povezav IoT se bo močno povečalo, kar bo povzročilo rast prihodkov (13,8-odstotni CAGR). Vendar bo povezljivost IoT leta 2027 predstavljala le 3,7 % prihodkov mobilnega segmenta.
IPKO ohranja položaj ene najmočnejših blagovnih znamk na kosovskem trgu. Prepoznan je predvsem kot znamka za mlade v segmentu mobilne telefonije, pomemben delež pa ima tudi v segmentu fiksnih storitev.
Mobilni trg ostaja večinoma predplačniški s široko uporabo aplikacij OTT in močnim prehodom z glasovnih na podatkovne storitve. Operater Vala je v četrtem četrtletju 2023 dohitel IPKO po tržnem deležu glede na uporabnike (IPKO 49,2 %, Vala 49,3 %), glede na delež prihodkov pa IPKO ostaja vodilni operater na mobilnem segmentu s tržnim deležem 55,0 % (RAEPC Q4 2023). IPKO ostaja edini operater, ki ima v celoti implementirano kodo države +383. V letih 2020–2023 je na zahtevo RAEPC uvedel tudi različne ponudbe za gostovanje na zahodnem Balkanu Roaming-Like-Home. Uspešno je zaključil testiranje tehnologije 5G in od kosovskega regulatorja RAEPC pridobil frekvenčni pas.
Telekom Slovenije zagotavlja celovit nabor poslovnih IKT-rešitev, ob tem pa poskrbi tudi za načrtovanje, vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje. S storitvami pametne infrastrukture zagotavlja storitve, ki omogočajo kakovostno bivanje, čisto in trajnostno okolje ter uporabo pametnih rešitev.
Mobilni segment na Kosovu ohranja visoko raven uporabe storitev mobilne telefonije. Penetracija mobilne telefonije na Kosovu je v četrtem četrtletju 2023 dosegla 107,0 %.
Vir: RAEPC, poročilo 4Q 2023.
Fiksni trg je v zadnjih nekaj letih postal močno konkurenčen, kjer se za tržni delež potegujejo predvsem trije operaterji: IPKO, Artmotion in Kujtesa, sledita PTK in Telkos. Ti operaterji so lansirali pakete z nizkimi cenami, višjo internetno hitrostjo, še naprej so se osredotočali na krepitev in izboljševanje ponudbe digitalnega programa. Konkurenca (Artmotion in Kujtesa, v letu 2023 tudi Telkos) je poenotila ponudbo in obogatila vsebine ter zagotovila športne in ostale TV-vsebine. IPKO je kljub močni konkurenci uspel ohraniti stabilno bazo fiksnih uporabnikov s ponudbo dolgoročnih naročniških pogodb z ugodnostmi ter nadaljeval pozitiven trend povečevanja naročniške baze ter premium paketov. Tako v mobilnem kot fiksnem segmentu se občuti vpliv sezonskih učinkov diaspore, kar je pri IPKU prispevalo k skupni bazi uporabnikov in rasti prihodkov v letu 2023.
Vir: RAEPC, poročilo 4Q 2023.
| IPKO | KUJTESA | Artmotion | Telekom Kosovo | Ostali |
|---|---|---|---|---|
| 25,5% | 15,5% | 30,8% | 6,1% | 22,0% |
Celovito in učinkovito prepoznavanje ter obvladovanje tveganj sta kot bistvena dela naših poslovnih procesov pomembna dejavnika pri sprejemanju odločitev ter pomembna za doseganje zastavljenih strateških ciljev in uresničevanje našega poslanstva. O pomembnih tveganjih redno seznanjamo deležnike.
Obvladovanje tveganj in pravočasno prepoznavanje novih nam omogoča redno spremljanje in omilitev negativnih vplivov zunanjega in notranjega okolja na naše poslovanje. Spremljamo tudi tveganja s področja trajnostnega poslovanja, ki so prav tako integrirana v celovit okvir obvladovanja tveganj v skupini.
Okvir obvladovanja tveganj temelji na praksi odbora COSO in je skladen s standardom ISO 31000. Načrtno prepoznavanje tveganj v skupini nam zagotavlja njihovo poenoteno razumevanje, kar omogoča lažjo komunikacijo, celovitejše poročanje o pomembnih tveganjih in izvedenih ukrepih, sprejemanje odločitev glede na strategijo obvladovanja tveganj ter jasno strukturo odgovornosti pri upravljanju tveganj. V skupini spremljamo tudi izpostavljenost tveganjem, v skladu z interno metodologijo izračuna. Nenehno spodbujamo visoko zavedanje o pomenu obvladovanja tveganj. Proces upravljanja tveganj razvija in koordinira tim, pristojen za skladnost poslovanja in upravljanje tveganj.
Sestavni del obvladovanja tveganj vključuje tudi pregled ključnih notranjih kontrol. Njihovo vzpostavljenost in delovanje, v skladu z metodologijo za samooceno, preverjamo enkrat letno. S tem zagotavljamo preglednejše prepoznavanje pomanjkljivosti v procesih in učinkovitejše obvladovanje tveganj.
Upravljanje tveganj v okviru svojih aktivnosti poleg drugih nalog pregleduje notranja revizija, ki poroča v skladu s strokovnimi usmeritvami. Uprava se redno seznanja z oceno tveganj v skupini in ugotovitvami pregledov poslovanja različnih dajalcev zagotovil ter se na oceno in ugotovitve ustrezno odziva z naborom ukrepov za obvladovanje tveganj in zagotavljanje skladnosti poslovanja. O pomembnih tveganjih, ugotovitvah in sprejetih ukrepih uprava poroča nadzornemu svetu oziroma njegovim komisijam.
spremljanjem njihove ustreznosti. Del celovitega obvladovanja kreditnega tveganja sta spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in aktivna izterjava zapadlega dolga.
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2023 ustvarila 708,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za 7 % več kot v letu 2022. Skupina je prihodke povečala v več segmentih svojega poslovanja, največjo rast je dosegla na področjih mobilnih in širokopasovnih storitev, znotraj IKT so se najbolj povečali prihodki na področju zagotavljanja kibernetske varnosti, povečali so se tudi prihodki spletne trgovine, zavarovanj in eZdravja, prav tako so višji prihodki na veleprodajnem trgu. Prihodke na trgu so povečale vse družbe v skupini.
Poslovni odhodki Skupine Telekom Slovenije so znašali 644,0 milijona evrov, kar je za 6 % več kot v letu 2022. To je posledica višjih stroškov električne energije, slabitev uničene infrastrukture v avgustovskih poplavah in višjih direktnih stroškov, kar je povezano z višjimi prihodki od prodaje.
Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 228,6 milijona evrov, kar je za 12,1 milijona evrov oz. za 6 % več kot v letu 2022. Če bi bila cena energentov v letu 2023 enaka kot v letu 2022 in v letu 2023 ne bi prejeli državne pomoči za energente ter ne bi bilo negativnega učinka poplav, bi bil EBITDA glede na leto 2022 višji za 10 %.
Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 32,9-odstotni delež v prihodkih od prodaje.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) je na ravni Skupine Telekom Slovenije znašal 64,1 milijona evrov, kar je za 27 % več kot v letu 2022. Če bi bila cena energentov v letu 2023 enaka kot v letu 2022 in v letu 2023 ne bi prejeli državne pomoči za energente ter ne bi bilo negativnega učinka poplav, bi bil dobiček iz poslovanja višji za 46 % glede na primerljivo obdobje leta 2022.
Po obračunu davka iz dobička z odloženimi davki je Skupina Telekom Slovenije v letu 2023 ustvarila čisti dobiček v višini 47,1 milijona evrov, kar je za 9,6 milijona evrov oziroma za 25 % več kot v letu 2022. Na čisti dobiček Skupine Telekoma Slovenije je vplivala sprememba davčne stopnje davka na dobiček iz 19 % na 22 % od leta 2024 naprej, ki je imela 5,7 milijona evrov pozitivnega vpliva na odložene davke v letu 2023. Če bi bila cena energentov v letu 2023 enaka kot v letu 2022 in v letu 2023 ne bi prejeli državne pomoči za energente ter ne bi bilo negativnega učinka poplav in spremenjene davčne stopnje, bi bil čisti dobiček Skupine Telekom Slovenije višji za 30 % glede na primerljivo obdobje leta 2022.
| I - XII 2023 | Prilagojeno | I-XII 2023* | I - XII 2022 | Indeks 23/22 | Indeks prilagojeno 23/22 |
|---|---|---|---|---|---|
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) | 228,6 | 237,6 | 216,5 | 106 | 110 |
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) | 64,1 | 73,2 | 50,4 | 127 | 146 |
| Čisti dobiček | 47,1 | 48,7 | 37,5 | 125 | 130 |
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije sta pripoznali slabitev poškodovane infrastrukture v avgustovskih poplavah. Slabitev je znižana glede na objavljeno oceno v Informaciji o poslovanju v obdobju I-IX 2023. Pripoznan skupni neto učinek vpliva na dobiček iz poslovanja v Skupini Telekom Slovenije je v letu 2023 ocenjen v višini 3,9 milijona evrov, od tega v družbi Telekom Slovenije 1,2 milijona evrov. Ocenjene slabitve sedanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev v skupini znašajo 5,6 milijona evrov, od tega v družbi Telekom Slovenije 1,3 milijona evrov in so v izkazu poslovnega izida pripoznane med drugimi odhodki poslovanja. Učinke slabitev je treba obravnavati skupaj z ocenjenimi drugimi prihodki iz poslovanja (prihodki od zavarovalnin in prihodki od odprave rezervacij za prejete subvencije), ki v Skupini Telekom Slovenije znašajo 1,7 milijona evrov, od tega v družbi Telekom Slovenije 150 tisoč evrov.
Skupina Telekom Slovenije je v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v letu 2023 prejela pomoč v višini 3,6 milijona evrov.
Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA (več v Prilogi 3 Alternativna merila poročanja).
Bilančna vsota je 31. decembra 2023 znašala 1.317,9 milijona evrov in je za 3,3 % oziroma 42,5 milijona evrov višja, kot je bila 31. decembra 2022.
Dolgoročna sredstva so se povečala na 1.044,0 milijona evrov, kar je za 1,2 % oziroma 12,5 milijona evrov več kot 31. decembra 2022. Višja so predvsem opredmetena osnovna sredstva (+ 7,0 milijona evrov) in sredstva v najemu (+ 3,8 milijona evrov). Delež dolgoročnih sredstev v premoženju skupine se je zmanjšal na 79,2 % (2022: 80,9 %).
Kratkoročna sredstva so znašala 273,9 milijona evrov in so višja za 12,3 % oziroma 30,0 milijona evrov. Od tega so se denarna sredstva zvišala za 18,1 milijona evrov ter poslovne in druge terjatve za 11,1 milijona evrov.
Vrednost kapitala je znašala 658,6 milijona evrov, kar je za 7,7 % oziroma 47,0 milijona evrov več kot ob koncu leta 2022, in predstavlja v bilančni strukturi 50,0-odstotni delež (leta 2022: 48,0 %).
Dolgoročne obveznosti v višini 448,8 milijona evrov imajo v sestavi bilančne vsote 34,1-odstotni delež. V primerjavi s koncem leta 2022 so se zvišale za 98,6 milijona evrov predvsem zaradi refinanciranja 100 milijonskega dolgoročnega posojila, zapadlega v decembru. Dolgoročne obveznosti so posledično na 31. december 2023 za 28,2 % višje kot ob koncu leta 2022.
Kratkoročne obveznosti so znašale 210,4 milijona evrov in so bile v primerjavi s koncem leta 2022 nižje za 103,0 milijona evrov. V bilančni strukturi se je njihov delež zmanjšal na 16,0 % (2022: 24,6 %) predvsem zaradi refinanciranja v decembru zapadlega dolgoročnega posojila v višini 100 milijonov evrov, evidentiranega med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.
Neto finančni dolg se je na 31. december 2023 zmanjšal za 11 % glede na 31. december 2022.
Med izdatki iz naložbenja je skupina evidentirala investicije v osnovna sredstva v višini 170,9 milijona evrov ter izdatke za dana posojila in depozite v višini 0,2 milijona evrov.
Med prejemki iz naložbenja je skupina v letu 2023 evidentirala predvsem prejemke od prodaje osnovnih sredstev v višini 3,2 milijona evrov (od tega za 2,5 milijona evrov prodaja optičnega omrežja ARNES-u), prejemke od obresti v višini 0,3 milijona evrov in prejemke od dividend v višini 0,2 milijona evrov.
Med izdatki iz financiranja je skupina evidentirala odplačila kratkoročnega dela dolgoročnih posojil v višini 32,5 milijona evrov, plačane obresti za prejeta posojila in sredstva v najemu v skupni višini 17,4 milijona evrov in izdatke za odobritev prejetega posojila v višini 0,1 milijona evrov.
Med izdatki iz financiranja so pripoznana tudi odplačila po MSRP 16 za obveznosti za najeme (brez obresti) v višini 10,2 milijona evrov.
Iz naslova dolgoročnih posojil je skupina v decembru 2023 evidentirala refinanciranje dolgoročnega posojila v višini 100 milijonov evrov.
Skupina Telekom Slovenije
| v tisoč EUR / v % | I–XII 2023 / 31. 12. 2023 | I–XII 2022 / 31. 12. 2022 | Indeks 23/22 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | Drugi prihodki iz poslovanja | Poslovni prihodki skupaj | Prihodki od prodaje | Drugi prihodki iz poslovanja | Poslovni prihodki skupaj | |
| 694.913 | 13.254 | 708.167 | 601.669 | 9.628 | 611.297 | 107 |
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo | 228.569 | 174.421 | 106 | |||
| Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo / prihodki od prodaje (marža EBITDA) | 32,9 % | 29,0 % | 99 | |||
| Dobiček iz poslovanja | 64.138 | 36.552 | 128 | |||
| Donosnost prihodkov od prodaje |
| 9,2 % | 7,7 % | 120 |
|---|---|---|
| 6,1 % | 4,9 % | 123 |
| 47.065 | 37.506 | 125 |
|---|---|---|
| 23.864 | 20.793 | 115 |
| 1.317.866 | 1.275.338 | 103 |
|---|---|---|
| 1.250.315 | 1.223.290 | 102 |
| 658.638 | 611.677 | 108 |
|---|---|---|
| 630.189 | 606.233 | 104 |
| 7,4 % | 6,2 % | 120 |
|---|---|---|
| 3,9 % | 3,4 % | 113 |
| 50,0 % | 48,0 % | 104 |
|---|---|---|
| 50,4 % | 49,6 % | 102 |
| 355.737 | 401.168 | 89 |
|---|---|---|
| 356.577 | 411.749 | 87 |
| 1,6 | 1,9 | 84 |
|---|---|---|
| 2,0 |
| 2,5 | 83 |
|---|---|
| 188.037 | 167.791 |
| 112 | 158.930 |
| 114.086 | 139 |
| 3.253 | 3.262 | 100 |
|---|---|---|
| 2.083 | 2.103 | 99 |
| 26,6 % | 25,5 % | 104 |
|---|---|---|
| 26,0 % | 19,7 % | 132 |
Definicije glej v Prilogi 10.2 Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljen sedež opravljanja dejavnosti. Skupina Telekom Slovenije poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države. Podrobnejše informacije dajemo v računovodskem poročilu v točki 6 Poročanje po segmentih.
V Skupini Telekom Slovenije dosegamo finančno stabilnost z aktivnim načrtovanjem denarnih tokov, zagotavljanjem ustrezne ročnosti in razpršitvijo finančnega dolga, s financiranjem družb v skupini, upravljanjem obratnega kapitala in denarnih sredstev ter obvladovanjem finančnih tveganj.
Za zagotavljanje likvidnosti ima skupina pri bankah sklenjene kratkoročne finančne vire z zapadlostjo v letu 2024. Likvidnostna rezerva v obliki revolving posojil in limita na poslovnem računu v skupni višini 55 milijonov evrov na 31. december 2023 ni bila črpana.
Del finančnih obveznosti skupine se nanaša na tri sindicirana posojila v skupni višini 237,1 milijona evrov in posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 100 milijonov evrov. Ostale finančne obveznosti predstavljajo finančni najemi.
Prejeta posojila po stanju na 31. december 2023 se obrestujejo po fiksnih in spremenljivih obrestnih merah. Na ravni skupine ima fiksno obrestno mero 29,7 % prejetih posojil.
Razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA je ob koncu leta 2023 znašalo 1,56.
Upoštevane glavnice prejetih posojil.
| 0% | 10% | 20% | 30% | 40% | 50% |
|---|---|---|---|---|---|
| Dolgoročne finančne obveznosti | Kratkoročne finančne obveznosti | ||
|---|---|---|---|
| 12/31/2021 | 12/31/2022 | 12/31/2023 | |
| 1.5 | 1.6 | 1.7 | 1.8 |
| 1.9 | 2.0 |
| v mio EUR | Finančne obveznosti | Neto finančni dolg (NFD) | NFD / EBITDA |
|---|---|---|---|
| 12/31/2021 | 12/31/2022 | 12/31/2023 | |
| 0 | 50 | 100 | 150 |
| 200 | 250 | 300 | 350 |
| 400 | 450 |
V letu 2023 je bilo odplačanih 132,5 milijona evrov dolgoročnih posojil.
Konec leta 2023 je bilo črpano dolgoročno sindicirano posojilo pri banki SID in NLB v skupni višini 100 milijonov evrov, s katerim je bila v celoti refinancirana tranša sindiciranega dolgoročnega posojila, ki je zapadla konec leta 2023.
Odvisne družbe se zadolžujejo pri obvladujoči družbi. Financiranje v okviru skupine in prerazporejanje presežkov denarnih sredstev med družbami omogoča učinkovitejše upravljanje denarnih sredstev in optimizacijo denarnega toka.
Podrobnejši opis upravljanja finančnih tveganj je v poglavju Error! Reference source not found. Error! Reference source not found. ter v računovodskem poročilu v točki 45 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
V posojilnih pogodbah banke zahtevajo izpolnjevanje finančnih zavez na ravni skupine. Njihovo neizpolnjevanje je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil. Na 31. december 2023 so bile vse finančne zaveze na ravni skupine izpolnjene.
| 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 50 | 100 | 150 | 200 | 250 |
| 300 | 350 | 400 |
Investicije
Z investicijami v gradnjo, posodobitev ter razvoj omrežij in storitev omogočamo osnovo za pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih naročnikov ter za pridobivanje novih virov prihodkov in ohranjanje visoke stopnje kakovosti. V letu 2023 smo večji del investicij namenili širitvi dostopovnega optičnega omrežja ter modernizaciji in širitvi mobilnega radijskega omrežja, ki uporabnikom poleg vrhunske uporabniške izkušnje širokopasovnih vsebin omogočata visoke hitrosti dostopa do interneta. Naložbe smo namenili tudi za kibernetsko varno informacijsko podporo poslovanju ter za razvoj novih storitev in nadaljnjo optimizacijo poslovanja. V eč o tem v poglavju 7.6 Razvoj omrežja, tehnologij in storitev.
| Podjetje | I – XII 2023 | I – XII 2022 | Indeks 23/22 |
|---|---|---|---|
| Telekom Slovenije | 158.930 | 114.086 | 139 |
| Druge družbe v Sloveniji | 23.707 | 23.109 | 103 |
| IPKO – Kosovo | 23.629 | 38.924 | 61 |
| Druge družbe v tujini | 1.670 | 1.374 | 122 |
| Izločitve in prilagoditve med družbami v skupini | -19.899 | -9.702 | |
| Skupina Telekom Slovenije | 188.037 | 167.791 | 112 |
| Frekvenčnine | 2,6% |
|---|---|
| Omrežje | 39,7% |
| Oprema pri uporabniku | 9,8% |
| Rešitve za zasebne in poslovne uporabnike | 28,4% |
| IT, interna infrastruktura in razisk. projekti | 6,8% |
| Zakup in najemnine (MSRP 16) | 9,1% |
| Drugo | 3,5% |
Upravljamo največje in najsodobnejše fiksno in mobilno omrežje, v katerem uporabnikom zagotavljamo najboljšo uporabniško izkušnjo. Z nenehnim in načrtovanim razvojem ter raziskovalnimi projekti skrbimo za zanesljivo, stabilno in varno povezljivost največjih hitrosti.
Raziskovalne aktivnosti se sofinancirajo z evropskimi sredstvi, ki smo jih pridobili na različnih razpisih, predvsem v okviru programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027. Tovrstni projekti nam omogočajo sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji ter razvoj novih storitev in tehnologij v mednarodnem okolju. V letu 2023 smo se osredotočali na področja, kjer poteka intenziven razvoj novih tehnologij, kot je 5G, kibernetska varnost, internet stvari in kritične komunikacije. V letu 2023 smo za raziskovalno razvojno delo s področij zdravje-medicina ter pametna mesta in skupnosti prejeli državno pomoč v višini 185,6 tisoč evrov (sofinanciranje po javnem pozivu Varovanje inovacijskega potenciala, ki predstavlja pomoč de minimis).
V novembru 2023 se je zaključil projekt 5G-LOGINNOV (https://5g-loginnov.eu/), ki je potekal od leta 2020 ter je bil namenjen optimizaciji logistike in prometa v evropskih pristaniščih. V treh letih je 15 partnerjev rešitve preizkušalo v pristaniščih Luka Koper, Hamburg in Pirej.
Telekom Slovenije je v okviru projekta vzpostavil razvojno-testno omrežje 5G z dodatnimi zmožnostmi MEC (Multi-access Edge Computing) na območju Luke Koper. To omrežje je namenjeno razvoju in testiranju rešitev za optimizacijo procesov, doseganju večje učinkovitosti in zmanjševanju vplivov na okolje pri upravljanju transportne logistike. Pri testiranju rešitev smo skupaj s projektnimi partnerji uporabili najnovejše tehnologije omrežij in naprave 5G, senzorje, avtomatizacijo, analitiko in sisteme upravljanja prometa, vključno z uporabo avtonomnih tovornih vozil.
Evropski projekt 5G-IANA (https://www.5g-iana.eu/) je namenjen vzpostavitvi odprte eksperimentalne platforme za potrebe avtomobilske industrije. Platforma bo namenjena predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem ter bo omogočala razvoj, vzpostavitev in preizkušanje inovativnih storitev, povezanih z avtonomno vožnjo in komunikacijo naprav v vozilih.
V projektu sodeluje šestnajst partnerjev iz osmih evropskih držav, v Telekomu Slovenijo pa zagotavljamo ustrezno infrastrukturo 5G, namenjeno preizkusu eksperimentalne platforme 5G. Poleg tega bomo zagotovili ustrezno virtualizirano okolje, v katerem bodo lahko partnerji vzpostavljali navidezne omrežne funkcije.
Evropski projekt PRECINCT (https://www.precinct.info/) se je zaključil konec septembra 2023. Neodvisni ocenjevalci so projektu podelili najvišje ocene in ga predlagali kot primer dobre prakse. Namen projekta je bil predvsem povezovanje upravljavcev kritične infrastrukture za zaščito pred kibernetskimi tveganji in naravnimi nesrečami na določenem geografskem območju.
Pri tem je sodelovalo 40 mednarodnih partnerjev iz različnih evropskih držav, ki so v testnem okolju s pomočjo simulacij in uporabe umetne inteligence razvili orodja za prepoznavanje varnostnih ranljivosti in različne ukrepe za učinkovitejše zagotavljanje varnosti kritične infrastrukture. Tako je projekt pomembno prispeval k večji varnosti državljanov in zanesljivosti evropske kritične infrastrukture. V Telekomu Slovenije smo za namen projekta vzpostavili testno okolje za preizkušanje različnih rešitev, kot so digitalni dvojček in resne igre. Resne igre so poseben primer videoiger, katerih namen ni izključno zabava, ampak predvsem izobraževanje oziroma urjenje.
Kot edini telekomunikacijski operater sodelujemo v projektu SUNRISE (https://sunrise-europe.eu/), ki se je začel oktobra 2022 in bo predvidoma trajal tri leta. Namen projekta je razvoj rešitev, ki bodo olajšale dejavno sodelovanje med členi kritične infrastrukture ter zagotovile boljšo pripravljenost in opremljenost pri skupnem obvladovanju tveganj, ki jih povzročajo pandemije.
Pri tem bodo obravnavani različni vidiki – od kibernetske varnosti in neprekinjenega delovanja do obnove in razvoja javnih družbeno pomembnih struktur s poudarkom na trajnostnosti in zelenem okrevanju. V projektu sodeluje 41 evropskih partnerjev, med njimi deset slovenskih. V Telekomu Slovenije bomo v projektu zagotavljali sodobno informacijsko infrastrukturo ter povezljivost prek omrežja 5G za varno in zanesljivo komunikacijo.
S fiksnim dostopovnim omrežjem zagotavljamo širokopasovno pokritost ter visoko zmogljivost kabelskega omrežja in aktivnih dostopovnih naprav. Tudi v letu 2023 smo nadaljevali modernizacijo radijskih in optičnih dostopovnih omrežij, razvojne aktivnosti pa usmerjali v internet stvari, tehnologijo 5G in zagotavljanje storitev prek mobilnega omrežja.
Izvedli smo tretjo fazo evolucijske nadgradnje agregacijskega dela krovnega omrežja MPLS, projekt bomo zaključili do konca leta 2024. Prenovili smo peering del omrežja MPLS – povezljivost z mednarodnimi ponudniki internetnih storitev. Dokončali smo izgradnjo konsolidiranega omrežja podatkovnih centrov in zaključili tretjo fazo prenove internega poslovnega omrežja, izvedli smo tudi širitve sistemov prenosa (mikrovalovne povezave, sistemi xWDM).
V letu 2023 smo zaključili večfazni projekt prenove centralnega diskovnega sistema, s čimer bodo njegove zmogljivosti zadoščale za naslednji dve leti. Prav tako smo prenovili strežniško infrastrukturo virtualizacijskega okolja zasebnega oblaka.
Na področju razvoja komunikacijskih platform smo v tem letu prenovili požarne pregrade sistemov za poslovno in zasebno telefonijo, generacijsko menjavo snemalnika pogovorov in številne nadgradnje sistemske programske opreme. Začeli smo prenavljati sistem e-call in opuščati centralo EWSD (elektronski digitalni preklopni sistem) na lokaciji Rakovnik.
V razvoju podpornih sistemov smo izvedli številne programske posodobitve (sistemi DNS, DHCP, AAA itd.) in dodatne varnostne utrditve ključnih infrastrukturnih sistemov. V poslovnem segmentu smo sodelovali pri večjem številu projektov, predvsem v segmentu varnostnih in omrežnih rešitev.
Optično omrežje Telekoma Slovenije stalno širimo in nadgrajujemo, saj z njim omogočamo višje hitrosti interneta (do 1 Gb/s, na zahtevo pa tudi do 10 Gb/s), vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin in napredne rešitve domačega omrežja. Ob tem izboljšujemo stroškovno učinkovitost sistema in prispevamo k uresničevanju strateških ciljev Republike Slovenije pri razvoju gigabitne infrastrukture do leta 2030.
Na optičnem omrežju omogočamo višje hitrosti interneta, vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin in napredne rešitve domačega omrežja. Ob tem izboljšujemo tudi stroškovno učinkovitost sistema in prispevamo k uresničevanju strateških ciljev Republike Slovenije pri razvoju gigabitne infrastrukture do leta 2030.
Postopno prehajamo z bakrenega na optično omrežje, na bakrenem omrežju pa se tehnologija ADSL2+ umika tehnologiji VDSL2, ki omogoča višje hitrosti in boljšo simetrijo prenosa.
Omrežje gradimo na področju celotne Slovenije, tako v mestnih središčih kot na podeželskih in ruralnih območjih, in sicer v skladu z razvojno strategijo, ekonomskimi kriteriji in interesom uporabnikov. Pri tem sledimo zavezam izgradnje optičnega omrežja na naslovih, kjer smo izrazili tržni interes. Pri skupnih gradnjah in prenovah infrastrukture intenzivno sodelujemo z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi infrastrukturnimi operaterji ter tako hitreje in učinkoviteje omogočamo gradnjo in priklop uporabnikov na najsodobnejša širokopasovna omrežja. Širimo tudi optične povezave do baznih postaj in povezave za poslovne uporabnike.
V letu 2023 smo nadaljevali širitev omrežja DWDM ROADM z vključevanjem vmesnikov 100 G in 10 G in z gradnjo distribucijskega omrežja za sinhronizacijo omrežja 5G. Optimizacijo omrežja SDH smo izvajali glede na trende izključevanja povezav TDM.
Potrebe uporabnikov po še zmogljivejšem mobilnem internetnem dostopu so vsako leto večje. Tudi v letu 2023 je bil značilen trend povečanega prenosa količine podatkov, zato mobilno omrežje, programsko opremo ter opremo tehnologij 4G in 5G stalno posodabljamo; povečujemo tudi zmogljivosti baznih postaj. Zunanje in notranje pokrivanje mobilnega radijskega signala izboljšujemo z izgradnjo baznih postaj na novih lokacijah. Po intenzivnih pripravah v prvi polovici leta smo v drugi polovici leta izvedli največji projekt modernizacije in širitve radijskega omrežja 4G in 5G do zdaj, s čimer uresničujemo smernice o uporabi frekvenčnega spektra za napredne tehnologije 4G in 5G.
V radijsko dostopovno omrežje Telekoma Slovenije je bilo 31 decembra 2023 vključenih:
Z omrežjem LTE/4G smo 31. decembra 2023 pokrivali več kot 97 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa več kot 60 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja smo dodatno vključili 77 malih celic (angl. small cell).
Omrežje 5G nadgrajujemo po načelu NSA (angl. non-standalone), novembra 2023 pa smo vzpostavili demonstracijsko okolje zasebnega omrežja po načelu SA (angl. standalone). Z omrežjem 5G v frekvenčnem pasu 2.600 MHz, 3.600 MHz in 700 MHz zagotavljamo pokritost predvsem v mestih, poslovnih središčih, ob prometnih povezavah, delno tudi na podeželskih območjih. Uporabnikom 5G prinaša še hitrejši in zanesljivejši mobilni prenos podatkov ter še stabilnejše povezave. Pametno infrastrukturo 5G načrtujemo tako, da omogoča številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so E-zdravje, energija, transport, logistika, tovarne, pametna mesta in skupnosti itd. Novembra 2023 smo izvedli vklop prvega testnega zasebnega omrežja na tehnologiji SA.
Kakovostne in zanesljive storitve ter povezave smo omogočili številnim obiskovalcem, organizatorjem, tekmovalcem in novinarjem na največjih športnih dogodkih v Sloveniji. Brezhibne komunikacijske povezave smo zagotovili na 59. Zlati lisici v Kranjski Gori, na svetovnem pokalu v biatlonu na Pokljuki, kjer smo zagotovili tudi dostop do zmogljivega Wi-Fi omrežja 15.000 navijačem. V Kranjski Gori in Planici smo pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju in drugimi športnimi dogodki svoje mobilno omrežje 4G in 5G nadgradili s še višjimi kapacitetami in še višjimi hitrostmi.
V Planici smo povezali celotno prizorišče in prek 2.000 medijem zagotovili vse storitve, ki jih potrebujejo za kakovostno in nemoteno opravljanje svojega dela. Vzpostavili smo enotno in visoko zmogljivo odprto omrežje Wi-Fi, ki je bilo na voljo vsem v Planici, kar do zdaj ni uspelo še nobenemu organizatorju športnih dogodkov primerljivih razsežnosti. Športni dogodek si je na prizorišču ogledalo 57.000 navijačev. V občini Kranjska Gora smo zaključili s projektom vzpostavitve brezplačnega brezžičnega interneta WiFi4EU, ki poteka v okviru pobude Evropske unije za namestitev točk za dostop do brezžičnega interneta po vsej Evropi.
Kibernetski napadi so vse bolj intenzivni in zapleteni, tveganja na področju kibernetske varnosti pa še povečujejo spremenjene globalne razmere. Telekom Slovenije je del kritične infrastrukture, zato kibernetski in informacijski varnosti namenjamo izjemno veliko pozornosti. Imamo enega največjih in najsodobnejših centrov kibernetske varnosti in odpornosti v regiji. V njem skrbimo za kibernetsko varnost svojih sistemov, omrežij, storitev in uporabnikov, poleg tega pa storitve kibernetske zaščite zagotavljamo tudi različnim organizacijam, podjetjem in dogodkom. Naši strokovnjaki so v letu 2023 obravnavali za več kot 65 % več varnostnih incidentov kot v letu 2022. Najpogostejši načini napadov, s katerimi napadalci ciljajo tako posameznike kot podjetja, so zlonamerna programska oprema (črvi, trojanci ipd.) in izsiljevalski virusi (angl. ransomware), ki jih napadalci žrtvi največkrat dostavijo s spletnim ribarjenjem (angl. phishing) ali prek ranljivosti programske opreme. Vsakodnevna stalnica so tudi napadi DDoS ter skeniranje omrežij in iskanje varnostnih lukenj.
V letu 2023 smo v Centru kibernetske varnosti in odpornosti nadaljevali aktivnosti za avtomatizacijo procesov, obvladovanje tveganj in zagotavljanje storitev novim uporabnikom. Vpeljevali smo nova orodja in nove koncepte upravljanja kibernetske varnosti ter krepili kompetence zaposlenih.
mestu povezuje najboljše rešitve za dom in zabavo, je ob zaključku leta 2023 praznovala peto obletnico, rešitev pa je rezultat razvoja strokovnjakov Telekoma Slovenije. Platforma se sproti in hitro prilagaja navadam slovenskih TV-gledalcev. Konec poletja smo na podlagi izvedenih fokusnih skupin prenovili vmesnik za še lažji in bolj intuitiven način dostopa do vsebin. Prenovili smo domači zaslon in levi meni.
Za prenovljeni zaslon NEO smo posneli tudi 12 uporabniških videov, ki smo jih poimenovali NEO Namigi. Ti podrobneje razlagajo posamezne funkcionalnosti in uporabniku olajšajo uporabo storitev in nastavitev, kot so recimo glasovno upravljanje, vklop dostopne točke Wi-Fi, nastavitev PIN-kode v Otroškem parku in številne druge.
S storitvami pametne infrastrukture izboljšujemo kakovost bivanja, skrbimo za čisto in trajnostno okolje ter uporabo pametnih rešitev. Med tovrstne storitve spadajo daljinske števčne meritve, pametna parkirišča, energijsko upravljanje stavb in pametna mesta.
Hat OpenShift, kar je pomemben korak na poti digitalne transformacije, saj platforma omogoča učinkovitejše upravljanje in orkestracijo (razmestitev) kontejnerskih aplikacij in boljše odzivanje na spremembe. Z integracijo metodologije DevOps ter uvedbo neprekinjenega integriranja in dostavljanja (Ci/CD) smo dosegli bistveno hitrejši razvojni cikel, kar nam omogoča hitrejše uvajanje novih funkcij in izboljšav. Rezultat je bolj agilno, prilagodljivo in učinkovito IT-okolje.
Učinkoviti podporni informacijski sistemi (OSS) so nujno potrebni za obvladovanje vsakodnevnih procesov nadzora, upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskega omrežja ter storitev. V letu 2023 smo podprli nove storitve in tehnične rešitve na množičnem, poslovnem in veleprodajnem trgu ter razvili nove funkcionalnosti in aplikacije za podporo operativnih procesov.
V sklopu modernizacije OSS poteka infrastrukturna prenova tehničnega inventarnega sistema, izvedli smo nadgradnjo sistema HDM na testnem okolju, dopolnili sistem WorkForce Management, nadgradili sistem CNEEKS ter dopolnili modele, vmesnike, adapterje in spletne aplikacije za podporo avtomatizaciji poslovnega segmenta, novim tehnologijam in prodajnim akcijam.
Zaključili smo s konsolidacijo sistemov GIS (geografski informacijski sistem). Optimizirali smo ključne procese za zagotavljanje storitev in sistem za upravljanje z okvarami ter poenostavili delo v centru, kjer se izvaja tehnična pomoč uporabnikom.
V skladu s strategijo Skupine Telekom Slovenije smo sisteme OSS ponudili na trgu, kjer smo uspešno implementirali informacijsko podporo za posamezne poslovne uporabnike ter zagotovili storitve kibernetske varnosti.
S korporativnim upravljanjem varnosti skrbimo za celovito obvladovanje varnosti na ravni skupine ter zagotavljamo varovanje premoženja in informacij, varno delovno okolje, ustrezno varnost in kakovost delovanja našega omrežja in storitev.
Z lastnim varnostno nadzornim centrom (VNC), certificiranim po standardu SIST EN 50518, upravljamo sisteme tehničnega in mehanskega varovanja. Z vzpostavljenima sistemoma upravljanja varovanja informacij (SUVI) in upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) zagotavljamo visoko varnost in razpoložljivost delovanja omrežja in storitev. Sistema nam omogočata hiter odziv, zaščito in okrevanje tako storitev kot procesov v primeru zaznanih varnostnih groženj ali pojava izrednega dogodka. Oba sistema sta certificirana v skladu z mednarodnima standardoma ISO 27001 in ISO 22301.
Dodaten pomemben dejavnik na področju kibernetske varnosti je tudi nenehno izobraževanje in testiranje zaposlenih glede prepoznave varnostnih groženj v kibernetskem prostoru. O varnostnih grožnjah in varni uporabi elektronskih komunikacij ozaveščamo tudi naše uporabnike.
Slovenski trg telekomunikacijskih storitev, vključno s sistemsko integracijo in storitvami v oblaku, je razvit in v fazi zasičenosti. Telekom Slovenije ohranja velik tržni delež v vseh segmentih poslovanja in pri tem zagotavlja najsodobnejše storitve po meri uporabnika. V odilni tržni delež imamo v segmentu IP-televizije, mobilne telefonije in mobilnega interneta.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, tretje četrtletje 2023.
Na slovenskem trgu komunikacij na fiksnem in mobilnem trgu prevladujejo štirje konvergentni operaterji. Telekom Slovenije, A1 Slovenija (Telekom Austria Group), Telemach (United Group) in T-2, ki tekmujejo s ponudbo paketnih storitev.
Vir: AKOS, četrto četrtletje 2023.
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2023, AKOS; interni podatki Telekoma Slovenije.
| 2.475.697 | 2.504.332 | 2.538.579 |
|---|---|---|
| Tržni delež | 28,0% | 41,8% | 35,0% |
|---|---|---|---|
| Letna sprememba (odst.točke): | 0,4% | 0,6% | -0,5% |
| Priključkov | 201.236 | 169.425 | 953.441 |
| Letna sprememba: | 2,4% | 2,9% | 0,4% |
28,0%
72,0%
41,8%
58,2%
35,0%
65,0%
Ob koncu leta 2023 je imela Skupina Telekom Slovenije skupno 1 % več širokopasovnih priključkov kot ob koncu predhodnega leta. V Sloveniji se je skupno število priključkov povečalo za 2 %, na Kosovu pa zmanjšalo za 3 %.
Skupno število uporabnikov mobilne telefonije je bilo večje za 4 %. V Sloveniji je število uporabnikov mobilne telefonije ostalo na enaki ravni kot v letu 2022, na Kosovu pa se je povečalo za 7 %.
| Stanje na dan | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | Indeks 23/22 |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 953.441 | 949.779 | 100 |
| Kosovo | 955.130 | 892.665 | 107 |
| Skupina Telekom Slovenije | 1.908.571 | 1.842.444 | 104 |
| Stanje na dan | 31.12.2023 | 31.12.2022 | Indeks |
|---|---|---|---|
| I - XII 2023 | I - XII 2022 | Indeks 23/22 | |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 201.236 | 196.610 | 102 |
| Kosovo | 98.270 | 101.285 | 97 |
| Skupina Telekom Slovenije | 299.506 | 297.895 | 101 |
| Prihodki od prodaje Skupine Telekom Slovenije | 694.913 | 652.121 | 107 |
| Telekom Slovenije | 601.669 | 575.886 | 104 |
| Druge družbe v Sloveniji | 97.498 | 94.899 | 103 |
| IPKO - Kosovo | 90.665 | 79.015 | 115 |
| Druge družbe v tujini | 3.956 | 3.956 | 100 |
| Izločitve in prilagoditve med družbami v skupini | -98.875 | -101.635 |
Prihodki od prodaje Telekoma Slovenije so v letu 2023 dosegli 601,7 milijona evrov, kar je 4 % več kot v letu 2022. V primerjavi s preteklim letom so višji prihodki v mobilnem in fiksnem segmentu ter na veleprodajnem trgu in dodatnih storitvah, nižji pa so drugi prihodki in trgovsko blago.
Pri poslovanju smo osredotočeni na uporabnike, ki jim z naprednimi rešitvami in ponudbo, prilagojeno njihovim potrebam, zagotavljamo najboljšo uporabniško izkušnjo. Preferencam in vedenju uporabnikov se prilagajamo tudi z uporabo naprednih algoritmov in tehnik strojnega učenja, saj nam to omogoča odkrivanje vzorcev, trendov in povezav v podatkih. Tudi tako zagotavljamo personalizirana priporočila, povečujemo zadovoljstvo in lojalnost uporabnikov.
GRI PA4, GRI 2-6, SASB: TC-TL-000.A, TC-TL-000.B, TC-TL-000.C
Naročnikom starejših mobilnih paketov smo v letu 2023 brezplačno vključili enega od sodobnejših paketov Naj oziroma paket SUPR. Ker uporabniki potrebujejo vedno več prenosa podatkov, smo izboljšali mobilne pakete ter vanje vključili praktično neomejen prenos podatkov v našem omrežju in več kot 20 GB prenosa podatkov v državah območja EU-tarife.
V predplačniškem segmentu smo za uporabnike MOBI in IZI pripravili različne akcijske ponudbe. Oktobra smo povečali količine v obstoječih zakupih Čvekaj Mobi in Mini Mobi za nespremenjeno ceno, pripravili smo tudi nov zakup Mobi Net.
Prenovili smo pakete NEO, v katere smo vključili še hitrejši internetni dostop in TV-programsko shemo z bogatimi vsebinami. Ponudbo fiksnih paketov smo poenostavili tako, da je v paketih na voljo najvišja možna hitrost interneta glede na tehnologijo. Uspešno smo zamenjali tudi vse starejše TV komunikatorje Netgem za sodobnejše NEO Smartboxe.
Naša napredna storitev Varen splet uporabnike varuje pred spletnimi prevarami, računalniškimi virusi, prenosom škodljivih datotek in programov ter pred poskusi kraje ali zlorabe osebnih podatkov, pri tem pa deluje brez nameščanja programske opreme na naprave. Storitev je v letu 2023 preprečila več deset milijonov kibernetskih groženj (poskusov dostopa do nevarnih domen) in obvarovala prek 40 % naprav, ki so uporabljale Varen splet in ki bi bile brez zaščite izpostavljene kibernetskemu tveganju.
VALÚ je pametna denarnica oziroma sistem plačevanja in identifikacije, ki jo je v letu 2023 uporabljalo več kot 140.000 uporabnikov. To je več kot 16-odstotno povečanje glede na leto 2022. Uporabniki so opravili več kot 2,7 milijona transakcij. Število prodajnih mest, na katerih je mogoče plačati s pametno denarnico VALÚ, smo povečali za 15 %, plačilo je možno na več kot 4.000 prodajnih mestih. Mrežo prodajnih mest smo razširili na področju naftnih derivatov, lekarniške in sanitetne dejavnosti, knjižnic, nakupa vinjet, dostavnih služb, pa tudi v segmentu prodaje obutve in modnih izdelkov.
E-trgovino smo prenesli na SAP Commerce Cloud ter izvedli oblikovno in tehnično prenovo. V skladu z veljavno zakonodajo ZVPot in ZEKom smo uporabnikom omogočili prikaz najnižje cene zadnjih 30 dni in prikaz dokumenta – ponudba pred zaključkom nakupa. Ponudba izdelkov se konstantno osvežuje, tako da je na voljo okoli 5.300 izdelkov v več kot 130 kategorijah, od tega jih je v Programu zvestobe z možnostjo nakupa na obroke prek 3.400. V sklopu Certified Shop, simbol varnega spletnega nakupovanja po mnenju kupcev, smo prejeli zelo dobro oceno zaupanja (9,6/10) in dosegli visok transakcijski NPS.
je bil sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada (ESS). Storitev bo do 5.500 upravičencev do 30. junija 2025 na voljo brezplačno, nato pa bo njeno financiranje vključeno v Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Projekt E-oskrba na daljavo bo trajal od 1. oktobra 2023 do 30. junija 2025, na razpolago pa je do 3,9 milijona evrov, od tega pretežni del za pokrivanje priklopov E-oskrbe in naročnin za uporabo storitve. Od začetka oktobra do konca leta 2023 je bilo črpanih 359.690 evrov.
Rezultati projekta E-oskrba na domu, ki se je zaključil septembra, so pokazali veliko zadovoljstvo uporabnikov E-oskrbe. Telekom Slovenije je v letih 2022 in 2023 črpal 2,9 milijona evrov. Od tega je bil pretežni del (2,6 milijona evrov) namenjen priključninam in naročninam za uporabnike storitve. Preostali del črpanih sredstev je bil namenjenih povračilu stroškov komuniciranja in informiranja o možnostih uporabe storitve in izvedbo zahtevanih raziskav.
E-oskrbo v okviru projekta Varni in povezani na domu omogočajo tudi številne slovenske občine, ki E-oskrbo subvencionirajo svojim občanom. Število občin, ki so pristopile k projektu, se je v letu 2023 povečalo, in sicer je sodelovalo približno 30 občin, ki so E-oskrbo subvencionirale v višini 58.643 evrov. E-oskrbo zagotavljamo tudi v redni ponudbi.
Slovenskim bolnišnicam in zdravstvenim domovom omogočamo tudi uporabo telemedicinskega zdravljenja pacientov na daljavo, torej na njihovem domu, brez hospitalizacije ali obiska ambulante. Skupno se je s telemedicino doslej zdravilo več kot 2.000 pacientov. V letu 2023 smo zagotovili tehnološko podporo telemedicinski obravnavi pacientov s pljučnimi boleznimi ter razvili in preizkusili prototip integracije telemedicine in E-oskrbe.
Prodajna mreža Telekoma Slovenije obsega široko mrežo prodajnih mest: 17 Telekomovih centrov in 48 pooblaščenih prodajalcev z 82 prodajnimi mesti ter 16 pooblaščenih prodajalcev, ki prodajo izvajajo izključno na terenu.
V letu 2023 smo vzpostavili nov prodajni kanal Direktna prodaja, kamor smo vključili interno terensko ekipo, prodajni klicni center in ekipo terenskih pooblaščenih prodajalcev. Tako smo centralizirali aktivnosti prodaje na terenu in povečali število obiskov. Izdelali smo prek 1.500 kampanj za terensko obdelavo in odprli prek 47.000 stikov. V odhodnem klicnem centru smo stopili v stik z več kot 70.000 uporabniki, predvsem za obveščanje o zamenjavi starih komunikatorjev, ki smo jih ukinili s koncem novembra 2023.
Rešitve za poslovne uporabnike predstavljajo pomemben del našega strateškega stebra Digitalno, kjer zagotavljamo celovit nabor IKT-rešitev, ob tem pa poskrbimo tudi za njihovo načrtovanje, vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje.
Smo vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije, storitev v oblaku in multimedijskih vsebin. Med našimi pomembnejšimi partnerskimi statusi in certifikati so:
• Veeam Gold Cloud & Service Provider ter Gold Value-Added Reseller partner za zagotavljanje storitev varnega shranjevanja podatkov, razvoj ponudbe s področja neprekinjenega poslovanja in okrevanja okolij po katastrofalnih dogodkih ter preprodajo oziroma najem licenčne programske opreme.
Smo vodilni ponudnik poslovnih multimedijskih komunikacij, ki vključujejo najsodobnejšo telefonsko in video komunikacijo. Poslovnim uporabnikom omogočamo integracijo poslovne telefonije z okoljem Microsoft Teams ali komunikatorjem Cisco Webex.
Na področju kibernetske varnosti pridobivamo nove poslovne uporabnike. Izvajamo varnostna preverjanja informacijskih in industrijskih okolij ter raziskujemo kibernetske grožnje za posamezne organizacije. Storitve Centra kibernetske varnosti in odpornosti zagotavljamo tako velikim mednarodnim podjetjem ter upravljavcem kritične infrastrukture in bistvenih storitev kot malim in srednjim podjetjem.
Sestavni del Centra kibernetske varnosti in odpornosti je odzivni center za kibernetsko varnost Telekoma Slovenije (TSLO-CERT), ki je akreditiran član skupnosti odzivnih centrov Trusted Introducer.
IPKO je organiziral prvo kosovsko konferenco o kibernetski varnosti. Dogodek je pritegnil 350 udeležencev, udeleženci pa so razpravljali o izzivih in rešitvah na področju kibernetske varnosti. Z organizacijo tovrstnega strokovnega srečanja je IPKO na eni strani utrdil svojo vlogo pri nadaljnjem razvoju in krepitvi digitalne odpornosti ter ozaveščanju glede zagotavljanja kibernetski varnosti, hkrati pa postavil temelje za prihodnje sodelovanje v panogi.
Na domačem veleprodajnem trgu smo nadaljevali z rastjo prihodkov. Povečali smo število priključkov v našem dostopovnem optičnem omrežju, zmanjšali pa v bakrenem. Rast smo dosegli tudi v segmentu mobilnega operaterskega dostopa za storitve nacionalnega gostovanja in navideznih mobilnih omrežij.
Na rast prihodkov je močno vplivala višja raven monetizacije aplikativnih SMS-sporočil. Prav tako smo uspešno zaključili javni razpis Arnesa glede optičnih povezav za potrebe izobraževalnih ustanov in zavodov.
Omrežje Telekoma Slovenije uporabljajo vsi slovenski operaterji, ki gostujejo v našem fiksnem in mobilnem širokopasovnem omrežju. Operaterjem omogočamo tudi (so)uporabo pasivne telekomunikacijske infrastrukture, kot so antenski stolpi, optična vlakna, kabelska kanalizacija in kolokacijski prostori.
Kljub izzivom pri mednarodnem gostovanju in pri govornih storitvah zaradi regulacije in padca govornega prometa smo uspeli ohraniti stabilne prihodke. Rast smo dosegli z vstopom v segment trženja mednarodnih aplikacijskih SMS-sporočil in monetizacijo regionalnega optičnega omrežja na relacijah Sofija–Milano in Sofija–Dunaj.
Ključni dejavnik naše uspešnosti ostaja regionalno optično omrežje, ki temelji na hrbteničnem omrežju Telekoma Slovenije in zagotavlja alternativno povezavo Balkana z drugimi pomembnimi vozlišči v zahodni Evropi. V letu 2023 smo dosegli pomemben mejnik z uspešno vpeljavo najsodobnejše storitve s kapaciteto 400 GB na tehnologiji DWDM, ki povezuje podatkovne centre Sofia Equinix in Dunaj Interxion.
Avtenta je vodilni partner za upravljanje in uvajanje rešitev SAP ter brezpapirnega poslovanja na slovenskem trgu. Podjetje je specializirano za:
GVO zagotavlja celovite rešitve projektiranja, gradnje ter upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij. Ob tem sodeluje pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju večjih infrastrukturnih projektov ter v projektih javno-zasebnih partnerstev, kjer gradi odprta širokopasovna omrežja, ki jih sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.
V letu 2023 so prihodki od prodaje dosegli 56,6 milijona evrov in so na ravni iz leta 2022. Prihodki na trgu so višji za 53 % zaradi realizacije večjih projektov na trgu in rasti prihodkov od prodaje iz upravljanja omrežij OŠO. Glede na leto 2022 so nižji prihodki od prodaje v okviru podjetij znotraj skupine, predvsem zaradi nižje gradnje omrežja za Telekom Slovenije.
Družba Soline upravlja Krajinski park Sečoveljske soline, kjer s pridelavo soli na tradicionalen način skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Poleg tega ponuja kozmetične in prehranske izdelke na osnovi soli in upravlja Thalasso Spa Lepa Vida.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
Soline so v letu 2023 dosegle 5,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 36 % več kot v letu 2022. V letu 2023 so Soline proizvedle 1.039 ton soli oziroma za 57 % manj kot v letu 2022. Soline prodajo največ Tradicionalne soli, Piranske soli z zaščiteno označbo porekla in Solnega cveta. Izdelke izvažajo tudi v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo, Italijo in na Japonsko.
V sezoni 2023 je Thalasso Spa Lepa Vida obiskalo 7.425 gostov, kar je za 2 % manj kot v letu prej. Krajinski park Sečoveljske soline je imel 48.081 obiskovalcev, kar je na ravni obdobja pred pandemijo. Večina obiskovalcev je obiskala območje Lere, kjer poteka tudi tradicionalna pridelava soli. Območje Fontanigge je obiskalo 5.244 obiskovalcev. O tem več v poglavju 8.2.2 Biotska raznovrstnost.
Storitveno in invalidsko podjetje TSinpo proizvaja in pod lastno blagovno znamko trži kartonske tulce in kartonsko embalažo ter izvaja storitve poslovne podpore za druge gospodarske subjekte. Podjetje zagotavlja stimulativno delovno okolje za dolgoročno zaposlitev invalidov in drugih ranljivih skupin.
Družba je v letu 2023 dosegla 1,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 14 % več kot v letu 2022.
TSmedia je vodilni ponudnik digitalnih medijskih vsebin in naprednih oglasnih rešitev, in sicer s spletnim medijem Siol.net, z asistentom Bizi, z edinim uradnim telefonskim imenikom v Sloveniji itis.si, s spletnim mestom najdi.si, z zunanjimi digitalnimi zasloni in kot partner Telekoma Slovenije s ciljanim TV-oglaševanjem na platformi NEO.
V letu 2023 je TSmedia širila mrežo digitalnih zaslonov v upravljanju. TSmedia je v letu 2023 imela 6,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 7 % več kot leto prej.
IPKO na Kosovu uporabnikom zagotavlja celoten nabor konvergentnih storitev mobilnih komunikacij, fiksne telefonije, internetnih storitev in kabelske televizije.
V letu 2023 so prihodki od prodaje dosegli 90,7 milijona evrov, kar je za 9 % več od prihodkov, doseženih kot v letu 2022. Povečanje je posledica intenzivnih trženjskih aktivnosti ter akcij za navzkrižno in nadgradnjo prodajo. Dodatno ima pozitivne učinke na prodajo tudi povečanje v veleprodajnem segmentu zaradi uspešnega zaključka finalne faze regulacije Gostuj kot doma (Roam like at home) za države na območju Zahodnega Balkana. IPKO ostaja najmočnejša blagovna znamka med telekomunikacijskimi podjetji na Kosovu.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
Skupina Telekom Slovenije je imela 31. decembra 2023 registriranih 252 blagovnih znamk. Celoten seznam registriranih blagovnih znamk je dostopen na spletni strani http://www2.uil-sipo.si/.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
V letu 2023 smo na novo pozicionirali blagovno znamko Telekom Slovenije, katere bistvo je: »S Telekomom Slovenije lahko sprožiš val sprememb na boljše«. Iz bistva znamke smo izpeljali pozicijski slogan »Vedno na boljše«, ki uporabnikom obljublja nenehne izboljšave, kakovost in spoznanje, da se jim nikoli ni treba zadovoljiti s slabšim, saj lahko vedno izberejo najboljše.
prilagajali izpostavljenim vsebinam in izbranim ciljnim skupinam. Platformo smo predstavili s Sebastijanom Cavazzo, priznanim slovenskim gledališkim, filmskim in televizijskim igralcem, ki je postal prepoznavni obraz Telekoma Slovenije. Z njim smo ustvarili prispodobo nekoga, ki v življenju ne sprejema kompromisov, saj si želi le najboljše. Poleg televizijskih oglasov smo s pomočjo umetne inteligence oziroma tehnologije »deepfake« v digitalnem okolju predstavili tudi sintetičnega Sebastijana Cavazzo.
Za uporabnike smo organizirali več kot 100 dogodkov in spletnih seminarjev ter več kot 50 promocijskih dni v Telekomovih centrih. Na področju direktne komunikacije smo uporabnike nagovorili z večkot 500 kampanjami SMS-sporočil in direktne pošte ter pripravili več kot 100 različnih tiskovin. Skozi vse leto so potekale redne mesečne kampanje za promocijo programa zvestobe, Modrega Fona in NEO Iger. V sodelovanju z Mladinsko knjigo smo v začetku šolskega leta lansirali mobilno aplikacijo Učim se, ki je ekskluzivno namenjena uporabnikom Telekoma Slovenije.
Tudi poslovnim uporabnikom smo ponudbo komunicirali v okviru platforme »Vedno na boljše« s prepoznavnim obrazom Telekoma Slovenije Sebastijanom Cavazzo. Na zaznano nizko zavedanje poslovnega segmenta o varnostnih tveganjih smo se odzvali s kampanjo za kibernetsko varnost, v okviru katere smo predstavili zgodbo podjetnika, ki je doživel kibernetski napad. Poslovno javnost smo nagovarjali z izobraževalnimi vsebinami prek različnih komunikacijskih kanalov. Kontinuirano smo organizirali lastne spletne seminarje ter objavljali članke v okviru različnih medijskih projektov, kot so Slovenska gazela, Delove podjetniške zvezde in Mobilnost.
Gradnjo zaznavanja najboljšega ponudnika celovitih IKT-rešitev smo nadgradili z natečajem Totalno digitalno, v katerem smo izbranemu podjetniku podelili digitalno preobrazbo poslovanja s storitvami Telekoma Slovenije. Predstavljali smo se tudi na vseh večjih strokovnih konferencah, ki so namenjene različnim strokovnim javnostim in tudi našim uporabnikom.
V letu 2023 smo pripravili več kot 350 e-sporočil za obveščanje o novostih v ponudbi in o posebnih ponudbah. Velik poudarek smo namenili tudi obveščanju o varni uporabi storitev in skrbi za čim bolj zeleno prihodnost. Aktivni smo na vseh družbenih omrežjih, na spodnji sliki pa so prikazani aktivni uporabniki določenega omrežja.
Z rezultati zadovoljstva uporabnikov pridobivamo povratne informacije, ki so vodilo pri pripravi in nadgradnji storitev po meri uporabnikov. Zadovoljstvo spremljamo z redno raziskavo zadovoljstva tako zasebnih kot poslovnih uporabnikov, redno merimo kazalnik NPS (priporočilo) – anketni in transakcijski NPS. NPS je eden od ključnih kazalnikov spremljanja zadovoljstva, ki nam sporoča, ali bi uporabniki Telekom Slovenije priporočili ali ne.
V letu 2023 smo obrnili trend zadovoljstva zasebnih uporabnikov navzgor. Skupno zadovoljstvo je doseglo najvišje vrednosti v zadnjih letih.
Uporabniki so bili najbolj zadovoljni z dobrimi paketi (NEO, ugodne ponudbe, program zvestobe, povečanje prenosa podatkov, nakupi v spletni trgovini), odzivnostjo, mobiteli (ugodne cene, enostavni nakup) in tehnično podporo (dobra rešitev nastalih težav, pomoč pri nedelovanju).
Ključne gradnike zadovoljstva z blagovno znamko Telekoma Slovenije predstavljajo:
GRI 2-29
Vir: Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, pomlad 2023.
NEO je generator pozitivnih izkušenj. Na glasovnem iskanju nima konkurence. Uporabnike prepriča predvsem kot vmesnik z enostavnim glasovnim upravljanjem, ki se popolno integrira v TV, je enostaven za uporabo in ponuja zabavo za vso družino (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – NEO, december 2023, n = 1.026).
Med NEO uporabniki je 87 % zadovoljnih, med njimi pa 28 % popolnoma zadovoljnih. Delež zadovoljnih uporabnikov z najbolj uporabljenimi funkcijami pri uporabi televizije ostaja velik (in v času raste): 87 % zadovoljnih uporabnikov z glasovnim iskanjem vsebin, 88 % s vsebinami na enem mestu. Ključna prednost NEO pred drugimi ponudniki je TV vmesnik / komunikator (izgled menija, kjer vidimo programe, dostopamo do dodatnih storitev …) (Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, pomlad 2023, n = 1.024).
NEO dosega med uporabniki naprednih TV najvišje deleže pri 16 elementih (od skupno 25):
Najpogostejša načina plačevanja ostajata plačilne kartice in gotovina, za 8 odstotnih točk se je povečal delež uporabnikov e-denarnic (zdaj jih uporablja že 73 % Slovencev, v starosti 15–75 let).
V kategoriji mobilnih plačilnih sistemov in mobilnih denarnic je znamka VALÚ uspela v zadnjem letu povečati prepoznavnost (za 8 točk), skupno ohranja svojo moč na enaki ravni. (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – VALÚ, december 2023, n = 1.026).
Splošno zadovoljstvo poslovnih uporabnikov je visoko in je na ravni meritev v predhodnem letu. Tudi delež popolnoma zadovoljnih kljub rahlemu upadu ostaja visok. Telekom Slovenije ostaja najpogosteje priklican ponudnik IKT-rešitev (rast za 11 točk glede na preteklo jesen), IT-rešitev in telekomunikacij.
Prav tako ohranja prvo mesto v skupni izbiri IT-rešitev, varnostnih rešitvah in telekomunikacijah.
Vir: Valicon, Zadovoljstvo med poslovnimi uporabniki, november 2023.
Zadovoljstvo z našimi prodajnimi mesti merimo dvakrat letno z raziskavo Navidezni nakup. Pri tem merimo zadovoljstvo obiskovalcev prodajnih mest ter zadovoljstvo s kontaktnimi centri in z odzivnostjo na sporočila, posredovana na elektronski naslov [email protected]. Najboljše ocene je tudi letos dobil kanal e-pošta, ostali kanali pa imajo še prostor za izboljšave. S standardi v prodaji in stalnim izobraževanjem svetovalcev Telekoma Slovenije gradimo na odličnosti uporabniške izkušnje na vseh kanalih.
Net Promoter Score – NPS je globalno najbolj uporabljano merilo za spremljanje uporabniške izkušnje, saj združuje indikacijo uporabnikove pripravljenosti priporočanja, njegovega zadovoljstva, zaznav odličnosti uporabniške izkušnje in izražanja pripadnosti ponudniku.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
Vir: Telekom Slovenije, Transakcijski NPS, 2023.
V prvi polovici leta 2023 je bila uporabniška izkušnja na večini stičnih točk nad ciljno vrednostjo NPS. Na nekoliko nižje rezultate v drugi polovici leta so vplivale predvsem težave zaradi poplav in ujm v severni in osrednji Sloveniji (poškodovana, uničena ali zalita je bila tudi naša infrastruktura). Kljub vsem izzivom so naši uporabniki še vedno izpostavljali kakovost in hitrost delovanja našega omrežja ter zadovoljstvo z vrhunskim in profesionalnim odnosom svetovalcev, ki so vedno pripravljeni svetovati in pomagati.
V TSmedia merijo zadovoljstvo uporabnikov z raziskavami spletnih produktov z uporabo spletne analitike (npr. MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani, število prikazov, število obiskovalcev, odbojno razmerje) ter s spletnimi anketami in obrazci za sporočanje mnenj uporabnikov na vseh produktih.
V Avtenti izvajajo meritve zadovoljstva vsaki dve leti, v letu 2023 pa meritev ni bila izvedena.
GVO zadovoljstvo redno meri z NPS na stični točki enostavnih montaž in izvedbi notranjih inštalacij pri uporabnikih storitev Telekoma Slovenije. Skozi vse leto 2023 je bil NPS nad ciljnimi vrednostmi.
ostajajo na enaki ravni kot v preteklih letih. IPKO redno zbira in spremlja uporabniško izkušnjo s pomočjo tržnih raziskav, družbenih omrežij in internim kvantitativnim študijam. Meritve zadovoljstva in ocene NPS izvaja pri uporabnikih fiksnih in mobilnih storitev. Ocena NPS (v raziskavi Moči znamke) je v letu 2023 dosegla precej višje ocene v primerjavi z drugimi operaterji na mobilnem trgu, odlična je bila tudi ocena na trgu fiksnih storitev. Zadovoljstvo uporabnikov IPKO meri tudi z rednimi anketami s svojo interno ekipo. Meritve izvaja z uporabniki, ki so bili na prodajnem mestu, tistimi, ki so imeli stik s podjetjem prek klicnega centra, ter izvajalci na terenu. Skupna ocena zadovoljstva z mobilnimi storitvami je na lestvici od 1 do 5 znašala 4,0 (v letu 2022: 3,6). Uporabniki fiksnih storitev so IPKU ocenili podelili oceno 3,9 (v letu 2022: 3,5).
Ponosni prejemnik certifikata Green Star Uspešno smo pridobili certifikat Green Star z oceno štirih zvezdic, kar nas uvršča v kategorijo »zeleni voditelj«. Zeleni voditelji so napredna podjetja, ki imajo načela trajnostnega poslovanja močno vpeta v poslovno strategijo in poslovne modele. Dejavno prispevajo k podnebni nevtralnosti, ker imajo ambiciozno postavljene podnebne in druge okoljske cilje. Merijo stanje na vseh treh področjih ESG. Ocenjujejo vpliv podnebnih tveganj na svoje poslovanje, dobavno in uporabno verigo. Na podlagi zastavljenih ciljev izbirajo ustrezne ukrepe. Imajo že izkušnje z uvajanjem trajnostnih rešitev, za katere sprejemajo odločitve na osnovi podatkov. Pri zeleni preobrazbi in trajnostnem poslovanju dejavno sodelujejo zaposleni in relevantni partnerji. Prizadevajo si za ustrezno komuniciranje doseganja napredka tako znotraj podjetja kot zunanjim deležnikom.
Prihodnji razvoj Skupine Telekom Slovenije temelji na visoko usposobljenih zaposlenih, najnaprednejši tehnologiji ter trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti. Dolgoročno uspešno poslovanje želimo še naprej dosegati z uravnoteženim upoštevanjem ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov (ESG – Enviromental, Social, Governance). Usmeritve za določanje prioritetnih trajnostnih področij in za delovanje na teh področjih so določene v Politiki trajnostnega poslovanja Skupine Telekom Slovenije (Politika trajnostnega poslovanja). Posamezna področja trajnostnega poslovanja so natančneje opredeljena v področnih pravilnikih, politikah, kodeksih in izjavah. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost sta naši strateški odločitvi in zavezi, za kateri so odgovorni uprava, direktorji in vsi sodelavci v skladu s pristojnostmi in odgovornostmi. Trajnostno poslovanje je proces, integriran v poslovanje in poslovni model, ki nam omogoča odgovorno upravljanje vplivov ESG svojega poslovanja. S svojo osnovno dejavnostjo – infrastrukturo, storitvami in najsodobnejšimi rešitvami podpiramo razvoj Slovenije in širše regije v digitalno ter ljudem in okolju prijaznejšo družbo.
Za učinkovito upravljanje trajnostnega poslovanja smo v Politiki trajnostnega poslovanja opredelili naslednje vloge in odgovornosti:
Družbeno, gospodarsko in naravno okolje lahko pomembno vplivajo na naše poslovanje in sposobnost uresničevanja strateških usmeritev. Prav tako ima lahko naše poslovanje vpliv na deležnike. To dvojno pomembnost vplivov (double materiality) prepoznavamo vsako leto z analizo deležnikov in oceno bistvenosti vplivov. Deležniške skupine smo prek različnih dejavnosti opredelili v predhodnih letih in jih umestili tudi v Politiko upravljanja Telekoma Slovenije, o čemer več pojasnjujemo v točki 8.1.3 Vključevanje in sodelovanje deležnikov. Z analizo prednostno razvrščamo svoje trajnostne vidike ter hkrati poskušamo prepoznati in razumeti pomembnost tovrstnih tem za deležnike.
V septembru 2023 smo na strateški delavnici, ki se jo je udeležilo 44 vodilnih in strokovnih delavcev, odgovornih za ključne poslovne funkcije, ponovno izvedli proces pomembnosti in določili dvojno materialnost naših trajnostnih tem, v skladu z v letu 2023 sprejetimi zahtevami evropskih standardov za poročanje o trajnostnosti (ESRS). Na delavnici, ki je potekala pod pokroviteljstvom predsednika uprave in članice uprave za trajnostno poslovanje, smo opredelili nabor trajnostnih tem in njihovo oceno z vidika finančne pomembnosti vplivov za Skupino Telekom Slovenije.
Pri tem smo upoštevali teme, predvidene v ESRS, že uveljavljene mednarodne standarde trajnostnega poročanja GRI, trajnostne računovodske standarde SASB za IKT-panogo, dobro prakso poročanja v IKT-panogi v Evropi ter dosedanje (bistvene) teme Skupine Telekom Slovenije. Finančni vpliv tem smo ocenili z interno določenimi kvantitativnimi pragovi, in sicer glede na:
V okviru procesa smo določili 18 najpomembnejših trajnostnih tem za skupino in dve specifični temi, ki imata finančne vplive na družbo Soline, ki deluje zunaj osnovne dejavnosti skupine. Kakšen vpliv imajo teme na ljudi, družbo in okolje smo, preverili z uporabo ankete, v kateri je sodelovalo 518 deležnikov. Seznam tem in njihov dvojni vpliv predstavljamo v nadaljevanju v tabelaričnem prikazu. Z rezultati procesa in ocenjevanja bistvenih tem so se seznanili tudi pripravljavci vsebin letnega poročila na delavnici, ki se je je udeležilo 66 zaposlenih iz družb skupine v Sloveniji.
| Področje vplivov | Trajnostna tema | Vpliv na poslovanje Skupine Telekom Slovenije (tveganja in priložnosti)* | Vpliv na družbo, okolje in ljudi* | Naši cilji in prizadevanja | Prispevek k ciljem SDG |
|---|---|---|---|---|---|
| Okoljski vplivi (E) | Prilagajanje in blažitev podnebnih sprememb | Cilj ogljično nevtralni po obsegu 1 in 2 do leta 2028. | Povečali bomo proizvodnjo električne energije s pomočjo lastnih sončnih elektrarn. |
namenjamo varovanju zasebnosti, osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. O tem zaposlene in pogodbene partnerje vsako leto izobražujemo.
• V svojih dejavnostih ali pri svojih dobaviteljih ne dovoljujemo otroškega in prisilnega dela. Tovrstne prakse prepovedujejo Etični kodeks, Kodeks dobaviteljev ter Pravilnik o spoštovanju človekovih pravic.
• S širokim spletom varnostnih mehanizmov in ozaveščanjem deležnikov omogočamo zaščito otrok v digitalnem okolju, preprečujemo diskriminacijo in spletno nadlegovanje.
• Od dobaviteljev pričakujemo odgovorno ravnanje z zaposlenimi, spoštovanje človekovih pravic in predpisov ter uveljavljanje dobrih praks ravnanja z okoljem in energijo.
• V letu 2024 bomo posodobili vprašalnik za spremljanje prakse ESG poslovanja strateških dobaviteljev.
• Z Etičnim kodeksom smo se zavezali poštenemu in transparentnemu poslovanju, izogibanju nasprotja interesov, preprečevanju koruptivnih dejanj, preprečevanju pranja denarja ter prijavi nepoštenega ravnanja. Zaposlene o tem vsako leto izobražujemo.
• S Pravilnikom o načinu upravljanja prijav in zaščiti prijaviteljev urejamo Korupcija in podkupovanje.
| Področje vplivov | Trajnostna tema | Vpliv na poslovanje (tveganja in priložnosti)* | Vpliv na družbo, okolje in ljudi* | Cilj | Prispevek k ciljem SDG |
|---|---|---|---|---|---|
| Okoljski vplivi (E) | Biotska raznovrstnost | • Ohranjanje naravne in kulturne dediščin, ter biotske raznovrstnosti v skladu z Načrtom upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline. | |||
| Vodni in morski viri |
Ključne deležnike Skupine Telekom Slovenije smo opredelili v Politiki upravljanja družbe Telekom Slovenije, d.d. Ključni deležniki so zaposleni, delničarji in potencialni vlagatelji, uporabniki naših storitev, regulatorni in državni organi, finančni analitiki in druga finančna javnost, dobavitelji in drugi poslovni partnerji, mediji ter lokalne in širše skupnosti. Z različnimi pristopi, prilagojenimi posameznim deležniškim skupinam, ustvarjamo vključevalen in dolgoročen odnos z njimi ter tako krepimo zaupanje in sodelovanje.
Medsebojne vplive in interese deležnikov prepoznavamo na podlagi neposrednih in posrednih odnosov (raziskave, analize podatkov, statistike itd.). Z deležniki komuniciramo odprto, uravnoteženo, proaktivno in reaktivno. Osredotočamo se na zagotavljanje točnih, relevantnih in jasnih sporočil.
| Deležniki | Kaj je zanje najpomembnejše? | Načini vključevanja in pogostost stikov | Aktivnosti |
|---|---|---|---|
| Delničarji, analitiki in druge finančne javnosti | – Učinkovito korporativno upravljanje; – dolgoročna vrednost naložbe; – poslovanje, ki omogoča izplačilo stabilnih dividend; – relevantne, aktualne in pravočasne informacije o |
Obstoječe in potencialne delničarje o poslovanju Skupine Telekom Slovenije obveščamo redno, proaktivno in celovito.
Osebni stiki (redno): Telekomovi centri, kontaktni center 24/7, komunikacija prek [email protected], [email protected] in družbenih omrežij;
redno obveščanje o ponudbi, storitvah in novostih prek medijev širokega dosega ter drugih kanalov (računi, neposredna pošta, katalogi, družbena omrežja, promocije, dogodki ipd.);
možnost izbire povratnega klica v primeru daljših čakalnih časov v kontaktnem centru;
enkrat letno z migracijskimi analizami, dvakrat letno raziskave po načelu skrivnostnih nakupov;
z letnimi raziskavami zadovoljstva uporabnikov;
redno s statistiko ogledov spletnih strani;
redno dnevno merjenje kazalnika lojalnosti naših uporabnikov (NPS) na stičnih točkah.
Uporabnikom predstavljamo nove storitve, ponudbo in druge zanje pomembne vsebine prek številnih (fizičnih in digitalnih) kanalov.
Z omrežjem LTE/4G pokrivamo več kot 97 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa več kot 60 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja smo dodatno vključili 77 malih celic (angl. small cell).
V letu 2023 smo v klicnem centru sprejeli 410.083 klicev, 164.594 e-sporočil uporabnikov in opravili 12.354 klicev z videoidentifikacijo. Uporabnikom smo na voljo tudi prek spletnega pogovora, platforme X in Facebooka – tovrstnih stikov smo v letu 2023 imeli 14.232.
Digitalni svetovalec Maks je obdelal letu 2023 39.275 stikov z uporabniki, kar je za 2 % več kot v letu 2022.
redne informacije o poslovanju in strateških načrtih družbe ter tekočem dogajanju v podjetju in njegovih aktivnostih.
Redno seznanjanje zaposlenih z dogajanjem in aktivnostmi v podjetju in skupini po uveljavljenih kanalih (intranet, e-zasloni, e-pošta, novičniki, sistem kolegijev, posebni dogodki itd.);
merjenje organizacijske vitalnosti in organizacijske kulture (vsako drugo leto), izvedba ocenjevalno-razvojnih pogovorov z zaposlenimi (dvakrat letno).
100 % zaposlenih v skupini je bilo v letu 2023 vključenih v izobraževanja in usposabljanja.
jasno komuniciranje in povratne informacije o zadovoljstvu z izvedenimi storitvami.
Skladno s Pravilnikom o nabavi blaga in storitev v družbi Telekom Slovenije ter drugimi internimi akti;
Podpora športnim, kulturnim, izobraževalnim ter humanitarnim organizacijam in projektom (redne
Letno poročilo pripravljata in koordinirata organizacijski enoti Kontroling in Korporativno komuniciranje. Podatke in informacije zajemamo s strukturiranimi vprašalniki, vsebine pa pripravljajo strokovni sodelavci za posamezna področja iz družb Skupine Telekom Slovenije. Računovodsko poročilo pripravlja organizacijska enota Finance in računovodstvo.
Informacije o poslovanju in kazalnikih trajnostnega poslovanja se v letnem poročilu nanašajo na koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra leta 2023. Poročanje o trajnostnih vsebinah se nanaša na Skupino Telekom Slovenije, ki vključuje obvladujočo družbo Telekom Slovenije ter odvisne družbe GVO, TSmedia, Soline, Avtenta, TSinpo in IPKO. Informacije o trajnostnosti ne vključujejo delovanja nekaterih odvisnih družb v tujini, saj te nimajo zaposlenih in s tem pomembnejših trajnostnih vplivov. Te družbe so SIOL Zagreb, SIOL Sarajevo, SIOL Podgorica, SIOL Skopje, SIOL Beograd, SIOL Prishtina ter GVO Telekomunikation Nemčija.
Finančno poročanje se nanaša na obvladujočo družbo in vse njene odvisne družbe, kar je razvidne v pojasnilu 5 Računovodskega dela poročila. Kjer enotna vodila poročanja še niso uveljavljena za celotno skupino, sproti pojasnjujemo, katera vsebina velja le za obvladujočo družbo oziroma za posamezno družbo v skupini.
Pri podatkih iz prejšnjih let in mej poročanja pomembnejših sprememb ni bilo, prav tako se ni spremenila metodologija prikazovanja podatkov. Morebitne manjše spremembe in razloge zanje pojasnjujemo sproti v opombah.
V Skupini Telekom Slovenije delujemo večinoma v telekomunikacijski panogi, kjer je največji vpliv na naravno okolje raba energije. Največjo pozornost pri obvladovanju okoljskih vplivov zato namenjamo energetski učinkovitosti in čistejšim virom energije. Ob tem družba Soline kot upraviteljica Krajinskega parka Sečoveljske soline pomembno vpliva na obmorska mokrišča in biodiverziteto, zato o njeni dejavnosti in vplivih podrobneje poročamo v točki 8.2.2 Biotska raznovrstnost v Solinah.
Okoljske vplive svojih poslovnih procesov nadzorujemo in upravljamo z vpeljanim sistemom ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001. Področje energetike obvladujemo s sistemom učinkovitega ravnanja z energijo (SURE), ki je skladen z zahtevami standarda ISO 50001. Sprejeto imamo Okoljsko izjavo in Izjavo o energetski učinkovitosti družbe Telekom Slovenije, d.d. Napredek na teh področjih spremljamo z merljivimi kazalniki.
Načrtno investiramo v ukrepe in programe učinkovite rabe energije ter različne pobude za zmanjševanje ogljičnega odtisa, kot so lastne sončne elektrarne in nakup električne energije iz nizkoogljičnih virov. V omrežje vgrajujemo najsodobnejšo in energetsko bolj učinkovito aktivno opremo, vpeljujemo načela krožnega gospodarstva in trajnostne mobilnosti.
K zelenemu prehodu gospodarstva in celotne družbe prispevamo z IKT-storitvami in rešitvami, kot so pametna omrežja, pametne zgradbe, pametna logistika in industrijski procesi, ki imajo lahko pomembno vlogo pri precejšnjem zmanjšanju svetovnih emisij toplogrednih plinov ter s tem pri blaženju in preprečevanju vplivov podnebnih sprememb.
Zavedanje o pomenu tega področja med zaposlenimi širimo z usposabljanji in ozaveščanjem, k odgovornemu ravnanju z energijo pa spodbujamo tudi uporabnike.
Vključujemo se v strokovne pobude, namenjene razvoju in komuniciranju znanstveno utemeljenih stališč glede vplivov panoge. Skrbimo za trajnostno poslovanje in spodbujamo sodelovanje vseh deležnikov. Sprejemamo pobude in se nanje sprotno odzivamo.
V Skupini Telekom Slovenije povzroča večinski delež ogljičnega odtisa po obsegu 1 in 2 raba električne energije. Skladno s strateškim poslovnim načrtom bomo vplive zmanjševali in do leta 2028 izničili vpliv obsega 1 in 2.
tehnološkimi posodobitvami v preteklih desetih letih uspešno zmanjševali skupno porabo energije. Že več kot desetletje uspešno zmanjšujemo skupno porabo energije. Zaradi certificiranosti sistema izpolnjujemo pogoje za izvajanje energetskih pregledov z lastnimi strokovnjaki. Že samo to nam omogoča prihranek v višini najmanj 40 tisoč EUR vsako leto. S skupno več kot 210 zaključenimi internimi energetskimi pregledi smo vodilni v Sloveniji,. Tudi v letu 2023 smo energetske preglede za vse objekte, ki jim je poteklo obdobje veljavnost ali kjer so načrtovani večji posegi, obnovili sami.
V novem strateškem obdobju bodo naslednji koraki usmerjeni predvsem k zagotavljanju čistejših nižje ogljičnih virov električne energije in gradnji lastnih sončnih elektrarn. Hkrati se bomo osredotočali na optimizacijo portfelja nepremičnin in energetsko sanacijo dolgoročno zanimivih nepremičnin. Strategija voznega parka in potencialne elektrifikacije bo sledila načrtom zmanjševanja ogljičnega odtisa, vključno z zagotavljanjem lastnih ali partnerskih polnilnih mest z nizko ogljično električno energijo.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2023 | 2022 | Ind. | 2023 | 2022 | Ind. | ||
| Poraba električne energije (v GWh) | 87,1 | 90,0 | 97 | 68,6 | 71,7 | 96 | |
| Strošek električne energije (v tisoč EUR) | 22.828 | 14.028 | 163 | 20.727 | 12.327 | 168 | |
| Poraba goriva za vozni park (v litrih) | 1.390.733 | 1.403.024 | 99 | 733.151 | 782.396 | 94 | |
| Strošek goriva za vozni park (v tisoč EUR) | 1.935 | 1.975 | 98 | 983 | 1.117 | 88 | |
| Strošek goriva za ogrevanje (v tisoč EUR) | 935 | 834 | 112 | 900 | 802 | 112 | |
| Proizvodnja lastne energije s sončnimi |
Porabo električne energije kot našega najpomembnejšega energenta smo v letu 2023 na ravni skupine zmanjšali za 3 % in na ravni Telekoma Slovenije zmanjšali za 4 % v primerjavi z lanskim letom. Zaradi višjih cen elektrike je bil strošek na ravni skupine višji za 20 %, v Telekomu Slovenije pa za 68 %. Petino porabe električne energije predstavlja poraba drugih uporabnikov oziroma najemnikov nepremičnin (kolokacije). Zgradili smo dodatno novo sončno elektrarno v Sloveniji, tako da je skupna proizvodnja lastnih sončnih elektrarn v letu 2023 dosegla približno pol odstotka skupne porabe električne energije (pribl. 371 tisoč kilovatnih ur). Skupna proizvodnja lastnih sončnih elektrarn družbe IPKO na Kosovu znaša okoli 120 tisoč kilovatnih ur.
Sofinanciranje po Javnem pozivu za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije (oznaka: JR SE OVE 2021), ki predstavlja de minimis pomoč, v letu 2023 v Telekomu Slovenije znaša 36 tisoč evrov.
Sistem energetskega upravljanja Telekoma Slovenije Gema Logic omogoča učinkovit nadzor rabe energije ter vključuje 2.450 merilnih mest, 85 lokacij z ogrevalnimi napravami in več kot 12 tisoč podatkovnih entitet. Sistem z razvojem omrežja neprestano nadgrajujemo in dopolnjujemo.
Zmanjšanje skupne porabe električne energije je naš krovni energetski cilj. V redne delovne procese je integriran tudi sam sistem učinkovite rabe energije. Ob tem imamo zastavljene tudi druge okoljske cilje: izboljšanje učinkovite rabe energije za vozni park, zmanjšanje emisij hrupa in emisij v ozračje s posodabljanjem tehnoloških naprav itd.
Strateške in letne cilje s področja učinkovite rabe energije smo tudi v letu 2023 izpolnili. Z optimizacijo opreme in prostorov na funkcijskih lokacijah smo zmanjšali porabo električne energije v fiksnem segmentu omrežja. Stroški energentov so v letu 2023 kljub prizadevanjem za nižanje porabe na obstoječih storitvah višji zaradi bistveno višjih cen energentov. Do leta 2026 bo poraba naraščala zaradi dograditev 5G omrežja. Nameravamo povečati število lastnih sončnih elektrarn in količino ustvarjene energije iz tega vira. Prav tako smo porabo zmanjšali v mobilnem segmentu zaradi izklopov starejših tehnologij (prenehanje uporabe 3G). Tehnologiji 4G in 5G sta na posamezno enoto energetsko varčnejši, za enako pokrivanje pa zahtevata več enot (baznih postaj), zaradi česar se bo v prihodnjih dveh letih povečala raba električne energije.
Energetska intenzivnost je opredeljena kot kvocient med porabljenimi kWh energije in čistimi prihodki od prodaje.
Na več objektih smo klimatske naprave nadomestili s tehnološko naprednejšimi in energetsko učinkovitejšimi ter v objektih fiksnega in mobilnega omrežja posodobili enosmerne in izmenične sisteme za zagotavljanje neprekinjenega in rezervnega napajanja.
Na Kosovu je IPKO sprejel več ukrepov za zmanjšanje porabe elektrike, med katerimi so bila tudi namestitev varčnejših klimatskih naprav, energetska prenova petih poslovalnic z zamenjavo svetilk s svetilkami LED in izgradnja dodatnih sončnih elektrarn. Skupno je imel IPKO konec leta 2023 nameščenih 175 kWp sončnih kolektorjev po vsej državi.
lastnih sončnih elektrarn. Pozitiven vpliv na zmanjšanje ogljičnega odtisa iz naslova tega ukrepa bo viden v prihodnjih letih.
Že v letu 2023 smo še povečali delež čistejše energije iz nizko ogljičnih virov in investirali v lastne sončne elektrarne. Neodvisno od tega, so se nadaljevale aktivnosti za še večjo energetsko učinkovitost, predvsem posodabljanje omrežja ter aktivno upravljanje nepremičnin in voznega parka, ki jih bomo nadaljevali in nadgradili tudi v letu 2024. Zaposlene smo v luči učinkovite rabe energije in skrbi za okolje ozaveščali o varčni rabi energije in pomenu trajnostnega ravnanja.
Izračun ogljičnega odtisa je narejen v skladu z metodologijo mednarodnega standarda o določanju in poročanju o emisijah toplogrednih plinov GHG Protocol (A Corporate Accounting and Reporting Standard). V izračun smo zajeli spodnje obsege in kategorije ali aktivnosti emisij:
Največji vir emisij toplogrednih plinov (TGP) predstavlja porabljena električna energija, to je dobrih 83 % obsega 1 in 2.
| Kategorija emisij | 2023 | 2022 | 23/22 |
|---|---|---|---|
| Skupaj obseg 1 (neposredne emisije) | 2.443 | 2.618 | 93 |
| – S1-1: Stacionarni izpusti (ogrevanje in agregati) | 282 | 359 | 79 |
| – S1-2: Mobilni izpusti (Službena vozila) | 1.865 | 1.996 | 93 |
| – S1-4: Ubežne emisije iz HVAC |
| Skupaj obseg 2 (posredne emisije) | 21.764 | 24.124 | 90 |
|---|---|---|---|
| – S2-1: Posredne emisije iz rabe električne energije (lokacijska metoda) | 619 | 3.209 | 20 |
| – S2-2: Posredne emisije iz rabe električne energije (tržna metoda) | 19.489 | 18.860 | 103 |
| – S2-3: Posredne emisije iz rabe toplotne energije za ogrevanje (lokacijska metoda) | 1.105 | 537 | 206 |
| – S2-4: Posredne emisije iz rabe toplotne energije za ogrevanje (tržna metoda) | 551 | 1.518 | 36 |
| Skupaj obseg 1 in 2 | 24.207 | 26.742 | 91 |
| Ogljični odtis (obseg 1 in 2) v t CO2 ekv na zaposlenega | 11,62 | 12,72 | 91 |
| Ogljični odtis (obseg 1+2) v kg CO2 ekv na prihodek od prodaje | 0,04 | 0,05 | 80 |
Pri tržni metodi smo uporabili zadnje razpoložljive emisijske faktorje, določene na ravni dobavitelja električne energije glede na strukturo virov, kot jih izračunava dobavitelj električne energije. Zadnji emisijski faktorji dobaviteljev so znani in objavljeni za leto 2022, le-ti so uporabljeni za izračun v letu 2023. Za prepoznane dobavitelje so uporabljeni njihovi objavljeni emisijski faktorji kot tržni emisijski faktorji, za ostalo porabo električne energije je uporabljen emisijski faktor lokacij, kot je objavljen v Prilogi III Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Ur.list 57/21). Enak pristop je uporabljen pri toplotni energiji za ogrevanje.
Glede na postavljena kazalnika obvladovanja emisij (ogljični odtis (obseg 1+2) v t CO2ekv na zaposlenega in v kg CO2ekv na prihodek od prodaje) lahko potrdimo pozitiven trend zmanjševanja obeh kazalnikov v primerjavi z izhodiščnim letom 2021.
Pod neobvezno poročanje po obsegu 3 (ostale posredne emisije) smo do sedaj zajeli: porabo pitne vode, pisarniškega papirja, tiskovin in ostale embalaže, izgube pri lastni rabi električne energije, oddane odpadke, službena potovanja, nočitve, prevoze zaposlenih na delo, najeme električnih vozil, delo od doma ter oddajo sredstev v najem (ogrevanje, elektrika, pitna voda v prostorih, ki se oddajajo, ter poraba elektrike opreme CPE pri uporabnikih).
| Kategorija emisij | Aktivnost | Emisije TGP v t CO2ekv | Indeks | |
|---|---|---|---|---|
| S3-1: Nabavljeno blago in storitve | Poraba pitne vode, pisarniškega papirja, tiskovin in ostale embalaže ter papirja | 182 | 225 | 81 |
| S3-3: Poraba energije (ni vključeno v obseg 1 ali obseg 2) | Lastna raba električne energije | 1.016 | 1.077 | 94 |
| S3-5: Ravnanje z odpadki | Oddani odpadki v zbirne |
Službena potovanja (avtomobilski in letalski prevozi)
| 124 | 143 | 87 |
|---|---|---|
Prevozi zaposlenih na delo (avtomobili)
| 1.751 | 1.662 | 105 |
|---|---|---|
Najem električna vozila in delo od doma
| 174 | 250 | 70 |
|---|---|---|
Ogrevanje, elektrika, pitna voda v prostorih, ki se oddajajo ter poraba elektrike opreme CPE uporabnikov
| 21.036 | 20.627 | 102 |
|---|---|---|
| 24.328 | 24.010 | 101 |
|---|---|---|
V letu 2023 smo razširili organizacijske meje spremljave ogljičnega odtisa na preostale družbe v Skupini Telekom Slovenije. Narejena je ocena ogljičnega odtisa za obseg 1 in 2 za glavnino virov emisij. Pri tem je upoštevana lokacijska metoda za porabljeno električno energijo.
V skupno vrednost obsega 1 in 2 ter kazalnika ogljični odtis na zaposlenega ter ogljični odtis na prihodek od prodaje smo zajeli skupno vrednost po tržni in lokacijski metodi. Poraba električne energije na kolokacijah ni upoštevana kot emisija organizacije, saj so poraba ostalih uporabnikov lokacij. Organizacija nima vpliva na emisije zaradi porabe električne energije pri ostalih operaterjih. Obravnavamo jih pod kategorijo Out of scope.
| Emisije TGP v t CO2 ekv | Indeks | Kategorija emisij | 2023 | 2022 | 23/22 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj obseg 1 (neposredne emisije) | 4.549 | 4.561 | 100 | ||
| – S1-1: Stacionarni izpusti (ogrevanje) | 594 | 619 | 96 | ||
| – S1-2: Mobilni izpusti (službena vozila) | 3.574 | 3.646 | 98 | ||
| – S1-4: Ubežne emisije iz HVAC in hladilnih sistemov (hladilna tehnika) | 381 | 295 | 129 | ||
| Skupaj obseg 2 (posredne emisije) | 44.712 | 47.188 | 95 | ||
| – S2-1: Posredne emisije iz rabe električne energije (lokacijska metoda) | 23.415 | 26.114 | 90 | ||
| – S2-2: Posredne emisije iz rabe električne energije (tržna metoda) | 19.641 | 19.019 | 103 | ||
| – S2-3: Posredne emisije iz rabe toplotne energije za ogrevanje (lokacijska metoda) | 1.105 | 537 | 206 | ||
| – S2-4: Posredne emisije iz rabe toplotne energije za ogrevanje (tržna metoda) | 551 | 1.518 | 36 | ||
| Skupaj obseg 1 in 2 | 49.261 | 51.749 | 95 | ||
| Ogljični odtis (obseg 1 in 2) v t CO |
Tudi pri upravljanju voznega parka sledimo strategiji trajnostnega razvoja tako, da v floto vozil vključujemo e-vozila in zagotavljamo potrebno infrastrukturo za njihovo podporo. Na vseh večjih lokacijah imamo nameščene e-polnilnice. Med zaposlenimi spodbujamo možnost souporabe e-vozil zunanjih ponudnikov.
V Skupini Telekom Slovenije smo imeli v letu 2023 skupno 1.010 vozil, od tega 24 električnih (vključno z vozilom – vlak z dvema vagonoma za prevoz 50 potnikov po Krajinskem parku Sečoveljske soline) in deset hibridnih vozil. V Telekomu Slovenije smo imeli skupno 599 vozil (od tega osem električnih in deset hibridnih). V skupini smo porabili za 1,5 % manj, v Telekomu Slovenije pa za 6,3 % manj goriva kot v letu 2022. V spodnji preglednici prikazujemo število vozil na notranje izgorevanje (dizel in bencin) in skupno porabo goriva.
| Skupina Telekom Slovenije | 2023 | 2022 | Ind. 2023 / 2022 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Število vozil na dan 31.12. | Poraba goriva v litrih (dizel) | Število vozil na dan 31.12. | Poraba goriva v litrih (dizel) | ||||||
| Telekom Slovenije | 986 | 1.013 | 591 | 620 | 95 |
V letu 2023 smo sprejeli strategijo upravljanja nepremičnin v Skupini Telekom Slovenije za upravljanje lastnih in najetih nepremičnin. Ta temelji na povečevanju vrednosti nepremičninskega portfelja, njegove stroškovne in prostorske učinkovitosti, ustvarjanju prijetnega in produktivnega delovnega okolja ter zmanjšanju ogljičnega odtisa.
V Telekomu Slovenije in drugih družbah skupine sanitarna voda ni med pomembnejšimi okoljskimi vplivi, saj nismo med večjimi porabniki in je ne potrebujemo za opravljanje osnovne dejavnosti. V letu 2023 smo na ključnih lokacijah Telekoma Slovenije skupno porabili 14.729 m3 sanitarne vode.
Ob širitvah in nadgradnjah mobilnega omrežja (4G in 5G) izvedemo meritve EMS, ki jih v Sloveniji opravljajo za to pooblaščene institucije. V letu 2023 smo v Telekomu Slovenije izvedli 112 meritev EMS, od tega je bilo za tehnologijo 5G opravljenih 74 meritev. Sevanje se je na samih baznih postajah, kjer smo jih nadgradili, sicer nekoliko povečalo, vendar pa so rezultati pokazali, da so izmerjene vrednosti na človeku dostopnih mestih celo v najbolj neugodnem primeru več kot štirikrat nižje od strogih mejnih vrednosti, veljavnih v Sloveniji. Prav tako so 10-krat nižje od mednarodnih smernic ICNIRP in priporočil EU. V povprečju so izpostavljenosti še bistveno manjše in dosežejo le nekaj odstotkov mejnih vrednosti, ki veljajo za prvo območje varstva pred sevanji v skladu z uredbo o EMS v naravnem in življenjskem okolju.
Vsa poročila meritev EMS predajamo Agenciji RS za okolje, kjer hranijo podatke o vplivih na okolje, ki so dostopni zainteresirani javnosti. V letu 2023 smo zabeležili tri pozive inšpektorja za okolje in prostor za predajo dokumentacijo glede EMS za bazne postaje LJ – Brdo, LJ – Trnovo in LJ – Zadobrova ELES. Vso dokumentacijo smo dostavili v predpisanih rokih, inšpektorat nanjo ni imel pripomb. Prav tako smo glede EMS opravili šest pogovorov oziroma predstavitev z lokalnimi skupnostmi.
V sodelovanju s Forumom EMS prebivalce o sevanjih in preostalih vplivih na okolje ozaveščamo tako, da jim svetujemo, da si na internetni strani https://forum-ems.si/ več preberejo o EMS. Forum EMS je v okviru projekta e-karta EMS razvil mobilno aplikacijo, ki širši javnosti omogoča dostop do podatkov o sevalnih obremenitvah okolja z visokofrekvenčnimi EMS in izpostavljenosti zaradi uporabe mobitela: https://inis.si/karta/. Ob postavitvah novih baznih postaj meritve EMS izvaja tudi IPKO. V letu 2023 te meritve niso bile potrebne.
Zavedamo se pomena vpliva na okolje, zato z vsemi izdelki in materiali, ki vstopajo v naše poslovne procese, ravnamo odgovorno. Pri tem v vse večjem obsegu uvajamo načela krožnega gospodarstva s ciljem sklenitve 360° trajnostne zanke. Rabljeno opremo tako poskušamo, še preden nastane odpadek, predelati v ponovno uporaben proizvod. Opremo CPE (modemi, usmerjevalniki, televizijski vmesniki), ki se vrne od naših uporabnikov, že vrsto let v TSinpo skrbno pregledajo, očistijo in pripravijo za ponovno uporabo. S tem podaljšamo življenjsko dobo naprav, povečujemo ekonomičnost in hkrati zmanjšujemo količino elektronskih odpadkov. V Telekomu Slovenije imamo certificiran sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001), ki je pomembno orodje odgovornosti do okolja. Tudi pri izkopih za gradnjo
kabelskega omrežja zemljino, ki jo izkopljemo, primarno uporabljamo za zasip trase. Višek zemljine, ki
ostane, predstavlja gradbeni odpadek.
Vse vrste zbranih odpadkov v naših družbah v Sloveniji zbiramo na za to določenih mestih (ekoloških
otokih) ter jih predamo v nadaljnjo predelavo pooblaščenim in certificiranim partnerjem. Ti poskrbijo, da
se oprema v skladu z zakonodajo v čim večji možni meri razstavi do surovine, ki omogoča načelo
krožnega gospodarstva, neuporabni del pa ustrezno uniči s čim manjšim možnim odtisom na okolje. Na
Kosovu še nimajo urejenega sistema ločenega zbiranja odpadkov, zato vse zbrane odpadke prevzamejo
lokalna pooblaščena komunalna podjetja.
V letu 2023 smo v Telekomu Slovenije skupno oddali 3.097 ton odpadkov oziroma za 20 % manj kot
leto prej (bistveno manj gradbenih odpadkov, ki predstavljajo 85 % vseh odpadkov). Večina oddanih
odpadkov gre v reciklažo oziroma ponovno uporabo. Zemljina pri izkopih pri gradnji omrežja se uporabi
kot material za zasip tras. Vsa odpadna električna in elektronska oprema se razstavi; iz nje se pridobijo
plastika (18 %) in kovine (78 %), okoli 3 % odpadkov pa gredo v sežig. Ostali odpadki so prav tako
predani v snovno (okoli 87 %) in le 13 % v energetsko predelavo.
Odpadke za energetsko predelavo predajamo samo pooblaščenim prevzemnikom, ki imajo ustrezna
okoljevarstvena dovoljenja in izpolnjujejo najvišje okoljevarstvene standarde, ki so v skladu z evropsko
zakonodajo.
V Telekomovih centrih lahko uporabniki oddajo tudi odpadno embalažo kupljenih izdelkov in rabljene
mobitele, tablice, računalnike ipd.
| Vrsta odpadkov v tonah* | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2023 | 2022 | Ind. 23/22 | 2023 | 2022 | Ind. 23/22 | ||
| Odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in kovine | 227 | 278 | 82 | 227 | 278 | 82 | |
| Odpadna embalaža | 187 | 98 | 191 | 139 | 96 | 145 | |
| Mešani komunalni odpadki | 707 | 744 | 95 | 94 | 141 | 67 | |
| Gradbeni odpadki | 2.637 | 3.341 |
Veliko pozornosti namenjamo aktivnostim za brezpapirno poslovanje. Za podpis naročniških dokumentov uporabljamo digitalni kvalificirani certifikat, kjer uporabniki dokumente podpišejo z digitalno tablico. Prav tako se dokumenti elektronsko podpisujejo pri delu naših tehnikov na terenu. Velik delež pogodb in drugih dokumentov po podpisu pošiljamo uporabnikom v elektronski obliki. V Telekomu Slovenije digitaliziramo tudi vhodne dokumente, tako da jih je digitaliziranih že več kot 75 %.
V letu 2023 smo v elektronski obliki prejeli 57,4 % računov, kar je več kot v letu 2022. Uporabniki, od katerih smo pridobili soglasje, mesečni račun za naše storitve prejemajo le v elektronski obliki. Prav tako jih spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa v e-banko.
V Telekomu Slovenije smo v letu 2023 porabili 13 ton pisarniškega papirja, kar je na enaki ravni kot v letu 2022. Poleg pisarniškega materiala smo papir uporabljali tudi pri storitvah tiska računov, tiska katalogov in drugih tiskovin ter za kartonasto embalažo in vrečke. Za vse skupaj smo porabili 128,8 tone papirja, kar je za 26 % manj kot v letu 2022.
40 GRI TA2, SDG 12, 306-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
Odpadni papir smo zbrali in iz njega izdelali pisarniške rokovnike za sodelavce ter za poslovne dogodke in izobraževanja.
E-račune uporabljajo tudi v TSmedii, prav tako elektronske obrazce za nabavo in rezervacije službenih vozil, dobaviteljem naročilnice pošiljajo v elektronski obliki. V elektronski obliki izhaja tudi telefonski imenik, ki je dostopen na DVD-ju in na spletni strani itis.si.
Odstotek izdanih računov v e-obliki smo v enem letu povečali za 4 odstotne točke.
Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami se soočamo tudi s poškodbami omrežne infrastrukture. Pri investicijah v nova omrežja tovrstna tveganja preprečujemo z gradnjo pod zemljo.
Avgusta 2023 so velik del Slovenije zajele katastrofalne poplave, ki so zalile, poškodovale ali pretrgale tudi našo kabelsko infrastrukturo, tako hrbtenični kot dostopovni del omrežja. Fiksnim naročnikom smo omogočili 100-odstotni popust na mesečno naročnino oziroma odpis pogodbenih obveznosti. Pri sanaciji poplav smo pomagali tudi z donacijami, o čemer več pojasnjujemo v poglavju 8.3.1 Podpora lokalnim skupnostim.
Podnebne spremembe so priložnost za prihodke, predvsem pri razvoju in uporabi IKT-rešitev za opazovanje ali blažitev podnebnih sprememb. V portfelju storitev imamo storitve pametne infrastrukture (daljinske števčne meritve, pametna parkirišča, energijsko upravljanje stavb, pametna mesta). Več o tem v poglavju 7.6 Razvoj omrežja, tehnologij in storitev.
Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) in tradicionalno pobiranje soli na solnih poljih predstavljata posebnost kulturne dediščine sredozemske Slovenije ter ohranjata biotsko raznovrstnost Sečoveljskih solin. Družba Soline upravlja državno zavarovano območje KPSS od leta 2003, ko je bila z Republiko Slovenijo sklenjena koncesijska pogodba. V letu 2023 je bila z Ministrstvom za naravne vire in prostor sklenjena pogodba o upravljanju KPSS za naslednje 10-letno obdobje, to je do leta 2033.
Ključni upravljavski cilji parka so bili določeni z Načrtom upravljanja za KPSS za obdobje 2011–2021, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. Predlog upravljanja za obdobje 2023–2033 je bil ob zaključku leta še v medresorskem usklajevanju in potrjevanju.
Med pomembnejšimi cilji upravljanja KPSS je ohranitev mokriščnega značaja solinskega ekosistema, njegove biodiverzitete ter ekonomskih in kulturnih vrednosti območja. Soline Ministrstvu za naravne vire in prostor vsako leto v potrditev predložijo letni načrt in poročilo o upravljanju parka. Vsak poseg v okolje, ki presega običajne vplive, predhodno potrdijo pristojne službe varstva narave in kulturne dediščine.
Načrt upravljanja Solinam nalaga naslednje ključne aktivnosti:
KPSS obsega 700 ha površin, zemljišča in druge nepremičnine v parku pa so v lasti Republike Slovenije. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu so se soline ohranile le še v Sečovljah in Strunjanu, zato imata ti lokaciji izjemen pomen etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine. K nepremični kulturni dediščini Sečoveljskih solin štejemo solna polja, kanale in bregove s kamnitimi zidovi, stopnicami in zapornicami, solinske hiše z okolico, poti, mostove, črpalke itd. Muzej solinarstva na Fontaniggah prikazuje pridelavo soli na srednjeveški način.
V okviru podnebnega sklada smo v letu 2023 nadaljevali obnovo okoli 3.300 metrov nasipov na pridelovalnem območju Lere in postavitev novih zapornic za uravnavanje morske vode na območju Fontanigg. Za ukrepe obvladovanja vplivov podnebnih sprememb na solinarske ekosisteme v sečoveljskih in strunjanskih solinah in drugih mokriščih smo vložili okoli 355 tisoč evrov. S tem uresničujemo okoljske cilje EU za blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam. Zaključili smo tudi z ukrepi za umiritev prometa na Leri in Fontaniggah ter uredili vhod v 1. varstveno območje Fontanigg.
Zaključili smo obnovo štirih solinarskih hiš na območju Fontanigg, ki so jih leta 2019 in 2020 poškodovale poplave.
Naš cilj je postati prvo zavarovano območje v Sloveniji z ničelnim ogljičnim odtisom. Z izvedbo mednarodnega projekta Cars-out smo leta 2017 opustili dostopanje v park z motornimi vozili in zagotovili okoljsko sprejemljiv obisk parka z električnimi vozili. V letu 2023 smo nadaljevali zamenjavo dizelskih vozil z električnimi in nabavili dodatno električno vozilo za prevoz zaposlenih, najemnikov privezov, starejših in invalidov v KPSS.
Solinski ekosistem je specifično obalno mokrišče. V celotnem procesu pridelave soli ne nastajajo okolju škodljivi stranski produkti, saj proces pridelave soli temelji na 700 let starem postopku. Koncesijska pogodba nas obvezuje k nadaljnjemu izvajanju tradicionalne pridelave soli, saj je ta ključna za vzdrževanje kulturne krajine in obstoj biodiverzitete. Uporaba grajene in prometne infrastrukture je omejena na minimum.
Raziskave so potrdile, da proces pridelave soli v prostor ne vnaša invazivnih tujerodnih vrst. Njihov obseg in število za zdaj nista tolikšna, da bi to imelo bistvene posledice za ekosisteme in združbe.
rast populacij. Z dodatnimi ukrepi, namenjenimi stanju hidrološkega režima, se povečuje obseg naravnih habitatov, za katere so značilne slanoljubne rastline. Večjih sprememb ekoloških procesov v letu 2023 nismo zaznali.
V KPSS ni ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z globalnega seznama ogroženih vrst IUCN.
Okoli 20 vrst ptic je vključenih v dodatke k Direktivi o pticah, dve ribi, štiri vrste dvoživk in ena vrsta plazilca pa v dodatke k Direktivi o habitatih. Vsaj 45 rastlin je uvrščenih na nacionalni seznam ogroženih rastlinskih vrst.
Sečoveljske soline so vključene v evropsko omrežje Natura 2000, območje je prepoznano kot eno od dveh, ki sta na državni ravni pomembni za selitev ptic po Direktivi o pticah, opredeljene so tudi kot mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.
Soline so najbolj znane po pticah, saj so soline veliko vodno telo, ki ga ptice ob selitvi uporabljajo za prehranjevanje, prenočišče ali prezimovališče. Nekatere med njimi na solinah tudi gnezdijo.
V letu 2023 so nas večkrat obiskali plamenci (Phoenicopterus roseus), dvakrat v večjem številu. Največja jata nas je obiskala 20. novembra, ko smo skupaj našteli 210 osebkov.
Za ozaveščanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine na tem območju je ključna vključenost lokalne skupnosti. V upravljanje parka jo vključujemo v okviru sodelovanja v odboru KPSS. Sodelovanje prav tako poteka prek organizacije skupnih dogodkov in predstavitev, ki jih pripravljajo v kraju. V letu 2023 je KPSS obiskalo 48.081 obiskovalcev. 42.837 obiskovalcev je obiskalo območje Lera. Območje Fontanigge je obiskalo 5.244 obiskovalcev.
Občutljivo naravno okolje, v katerega je umeščen park, zahteva nenehno izboljševanje okoljske in energetske učinkovitosti. S spremembami v režimu uravnavanja klimatskih naprav in ogrevanja v objektu za obiskovalce smo že v zadnjih nekaj letih zmanjšali porabo električne energije. Postopno službena vozila nadomeščamo z električnimi. V družbi Soline ob tem nismo prejeli nobene kazni zaradi neupoštevanja okoljskih zakonov in predpisov.
Podatki glede porabe elektrike in goriva v tabeli v nadaljevanju so že zajeti v podatkih za skupino, na tem mestu jih še ločeno prikazujemo kot celostni prikaz okoljskih vplivov v KPSS. Glede na predhodno leto smo porabo goriva in električne energije zmanjšali. Porabo plina, ki ga uporabljamo za dodatno gretje bazenske vode, smo povečali zaradi neugodne sezone za poslovanje Thalasso SPA Lepa Vida.
Pri pridelavi soli se morska voda ne kontaminira in jo vrnemo nazaj v morje. Pri tem solni predelovalni prostor delimo na zgoščevalne bazene, rezervoarje slanice in izparilne bazene za pridelavo soli. Vodo zajemamo ob plimi, ki se zgoščuje 21 dni, pridelava soli pa poteka dnevno. Cikel zajema morske vode se v sezoni pridelave soli ponavlja tedensko. Slanica se po pridelavi soli postopoma izpušča nazaj v morje.
Kot odpadno vodo obravnavamo le porabljeno sanitarno vodo, ki jo odvedemo v javno kanalizacijsko omrežje. Za obratovanje Thalasso Spa Lepa Vida smo v letu 2023 porabili 2.100 litrov morske vode, ki jo potrebujemo za delovanje bazena in slanih tušev, v katerih je prepovedana uporaba šamponov in mil. Morska voda, ki se uporablja za tuširanje in spiranje solinskega blata s telesa, gre skozi dve lovilni posodi za sedimente, kjer se blato izloči iz vode, voda pa gre s prostim izpustom nazaj v morje. Morska voda, ki se uporablja v kopalnem bazenu, se pri pranju filtra pretoči v zbirni rezervoar, kjer se deklorira in pretoči v sistem za odvodnjavanje ter prečrpa v morje.
Odpadke dosledno ločujemo in imamo organiziran odvoz, ki ga opravlja pristojna komunalna služba.
| 2023 | 2022 | Indeks |
|---|---|---|
| Poraba plina v m3 | 3.669 | 2.992 | 123 |
|---|---|---|---|
| Poraba elektrike v MWh | 396 | 418 | 95 |
| Poraba goriva v litrih | 29.849 | 31.494 | 95 |
| Poraba sanitarne vode v m3 | 2.805 | 2.279 | 123 |
| Poraba morske vode v m3 | 169.000 | 173.300 | 98 |
| - pridelava soli | 166.900 | 171.100 | 98 |
| - Thalasso Spa Lepa Vida | 2.100 | 2.200 | 95 |
Odgovornosti do ranljivih skupin in lokalnih skupnosti, v katerih deluje Skupina Telekom Slovenije, dajemo veliko pozornosti. Z znanjem, s finančnimi sredstvi in drugimi viri pomagamo humanitarnim organizacijam ter podpiramo športne, kulturne in izobraževalne dejavnosti. Na področju sponzorstva in donatorstva smo v letu 2023 sprejeli novo strategijo, ki med drugim izpostavlja povezanost prosilcev z našimi vrednotami, integriteto ter trajnostno naravnanost.
Vzpostavili smo strukturiran in ciljno usmerjen sponzorski in donatorski portfelj z opredeljenimi ključnimi iniciativami, uvedli smo enoten elektronski obrazec za celovitejše zbiranje in obdelovanje podatkov prosilca. Vloge obravnava interna komisija v skladu s Pravilnikom o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donatorstev.
V letu 2023, zaznamovanim s poplavami, je bila v ospredju naša pomoč tistim, ki so jih poplave najbolj prizadele. Zanje smo skupno namenili okoli 600.000 evrov, od tega v obliki storitev v vrednosti 350.000 evrov in v obliki finančnih donacij 250.000 evrov.
katerega je Telekom Slovenije boter 20 otrokom iz socialno ogroženih okolij. Poplave so poškodovale tudi domove 39 zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije. Vsi so prejeli solidarnostno pomoč, ob tem pa so zaposleni zanje, prek Srčnega sklada, ki je humanitarna ustanova Telekoma Slovenije, z donacijami zbrali še skoraj 20.000 evrov.
Ob mednarodnem mesecu ozaveščanja o otroškem raku smo na vhode poslovnih stavb Telekoma Slovenije namestili zlate mašne, ki smo jih nosili v podporo junakom. V sodelovanju z društvom Junaki 3. nadstropja smo pripravili prispevke za interna izobraževanja.
Oktobra smo ob mesecu ozaveščanja o raku dojk skupaj s Samsungom že 16. leto zapored Združenju Europa Donna Slovenija namenili 10.000 evrov. Novembra, ki je mesec za ozaveščanje o raku pri moških, pa smo skupaj z družbo Xiaomi donacijo v višini 5.000 evrov predali Slovenskemu onkološkemu društvo za moške OnkoMan. Uporabnike Facebooka in zaposlene smo opozarjali na nujnost preventive in pravočasnega obiska zdravnika.
Izvedli smo več sponzorskih aktivnosti zaradi utrjevanja zavedanja, da podpiramo in tudi širimo dostopnost in vključenost športa širšim skupinam. Ob sponzorstvu Dirke po Sloveniji smo izpeljali akcijo za rekreativne kolesarje NEO Tour, v kateri smo v aplikaciji Strava omogočili primerjavo rezultatov rekreativnih kolesarjev z rezultati vrhunskih kolesarjev, ki so nastopili na letošnji dirki. Enega od odsekov Dirke po Sloveniji je odpeljalo kar 1.589 rekreativnih kolesarjev. V povezavi s tekmo svetovnega pokala v plezanju, ki je potekala septembra v Kopru, smo izvedli nagradno igro za ekskluziven ogled tekme za 20 družin, včlanjenih v program zvestobe.
Za sponzorstva in donacije smo v Skupini Telekom Slovenije v letu 2023 namenili 2,4 milijona evrov ali 0,3 % prihodkov od prodaje.
V letu 2023 smo med drugim pomagali smo naslednjim organizacijam:
Poleg tega smo pomagali tudi posameznikom, ki so potrebovali pomoč pri sofinanciranju zdravljenja, nakupu invalidskega vozička, prilagojenega vozila ipd.
Podpiramo izobraževalno-znanstvene projekte, konference in strokovna srečanja:
• konferenco Dnevi korporativne varnosti,
• Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani – izobraževalni program Multimedija,
• Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani,
• projekt Ekokviz za osnovne šole,
• Muzej pošte in telekomunikacij, katerega soustanovitelj je Telekom Slovenije;
• tehnološki festival v organizaciji Združenja za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na Kosovu.
Na področju kulture podpiramo vsebinsko raznolike prireditve:
• Ljubljana Festival,
• Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe,
• Lutkovno gledališče Ljubljana,
• kurentovanje na Ptuju;
• Anibar, festival animacij, v Peji na Kosovu.
Telekom Slovenije je eden največjih podpornikov slovenskih športnikov in športa. V letu 2023 smo podpirali različne zveze, klube in dogodke:
• športne zveze: Smučarsko zvezo Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, Hokejsko zvezo Slovenije, Odbojkarsko zvezo Slovenije, Atletsko zvezo Slovenije, Kajakaško zvezo Slovenije, Rokometno zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Kolesarsko zvezo Slovenije, Strelsko zvezo Slovenije, Jadralno zvezo Slovenije, Gimnastično zvezo Slovenije in Veslaško zvezo Slovenije;
• športne klube: Nogometni klub Maribor, Košarkarski klub Cedevita Olimpija, Košarkarski klub Krka – Telekom Novo mesto, Košarkarski klub Domžale, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, Nogometno šolo Mura in druge;
• športne dogodke: svetovno prvenstvo v poletih v Planici, svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem, Maraton Franja, kolesarsko dirko Po Sloveniji, Goni Pony, svetovni pokal v športnem plezanju v Kopru, Poli maraton, 41. Maraton treh src, mednarodni plavalni miting v Radovljici, Triglav tek in številne druge.
Družba IPKO je sponzor Košarkarskega kluba Trepca iz Mitrovice in Nogometnega kluba Prishtina.
Pri poslovanju smo poleg zagotavljanja odlične uporabniške izkušnje osredotočeni tudi na odgovoren in transparenten odnos z uporabniki naših storitev. Pri tem nas vodijo naše vrednote, ki so navdihujoče, skrbno, varno, preprosto in prebojno. Potrebam in željam posameznih segmentov uporabnikov se stalno prilagajamo tako, da jim zagotavljamo tehnološko napredne storitve, izdelke in vsebine. Skrbimo, da storitve tržimo odgovorno in etično. Za premagovanje sodobnih družbenih izzivov razvijamo posebne tehnološke rešitve, spodbujamo digitalno pismenost in omogočamo širok dostop do komunikacijskih storitev.
V Skupini Telekom Slovenije spoštujemo visoke standarde trženjske etike v marketinških procesih in pri oglaševanju. V Telekomu Slovenije jih uresničujemo tudi kot podpisniki Kodeksa ravnanja izvajalcev javnih elektronskih komunikacijskih storitev za zaščito uporabnikov, Kodeksa mobilnih operaterjev in internetnih ponudnikov za zaščito uporabnikov ter listine o odgovornosti podjetij Evropskih telekomunikacijskih operaterjev (ETNO).
Ob tem spoštujemo Zakon o medijih in Slovenski oglaševalski kodeks (SOK) ter sledimo priporočilom AKOS-a s področja skrbi za uporabnike. Smo podpisniki Zaveze k uvedbi trajnostnih standardov oglaševalske stroke, saj se zavedamo odgovornosti in vloge, ki jo imamo pri oglaševanju.
Na področju tržnega komuniciranja izvajamo t. i. samoregulacijo oglaševanja, kar pomeni, da se držimo načel in pravil pri snovanju oglasov. O skladnosti oglasov s SOK presoja Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice.
da sporočilo ni v skladu z vsemi določili SOK; na razsodbo smo se nemudoma odzvali in oglaševanje uskladili z določili SOK, zato Oglaševalsko razsodišče ni izreklo kazni. V drugem primeru je šlo za pritožbo glede sporočila »Ja, neomejeno. Z novimi paketi NAJ.« V tem primeru je Oglaševalsko sodišče razsodilo, da je pritožba neutemeljena.
Prejeli smo tudi poziv Tržnega inšpektorata v inšpekcijskem postopku glede morebitne kršitve Zakona o varstvu potrošnikov v povezavi z morebitno nepošteno poslovno prakso pri oglaševanju paketa »Balkan« kot dodatne opcije. Prijavo je podal potrošnik, ki je navedel, da ni bil pravilno (oziroma sploh) obveščen o omejitvah, ki jih paket ponuja oziroma da ni bil ustrezno obveščen, da ima pri gostovanju »vklopljenega napačnega operaterja«, zaradi česar so mu nastali dodatni stroški, za katere je prejel račun. Inšpektor je preveril oglaševanje paketa »Balkan« in ugotovil, da je tako iz oglasa kot iz prodajne ponudbe izhajalo, da vključena količina enot storitev ter prenosa podatkov velja pri gostovanju pri določenih izbranih operaterjih v tujih državah. Paket »Balkan« je mogoče vključiti prek sporočil SMS, pri čemer pa je uporabnik odgovoren, da sam nastavi oziroma izbere ustrezno omrežje. Morebitne avtomatične menjave omrežja so zunaj vpliva operaterja, zato je inšpektor odločil, da nepravilnosti ni bilo.
Splošne profesionalne kodekse na področju oglaševanja upoštevata tudi družbi TSmedia in IPKO. V drugih družbah Skupine Telekom Slovenije kršitev na področju tržnega komuniciranja ni bilo.
V letu 2023 smo odgovorili na 410.083 klicev in 164.594 e-sporočil, 12.354 klicev smo sprejeli prek videoidentifikacije. Uporabnikom smo vsak dan na voljo tudi na družbenih omrežjih in prek klepeta; tako smo opravili 14.232 stikov. Opravili smo tudi 100.980 odhodnih klicev uporabnikov.
V letu 2023 smo nadgradili direktno komunikacijo z uporabniki, pri čemer smo s celostno posodobitvijo samodejno izvedenih komunikacij zajeli ključne točke življenjskega cikla uporabnika. Tako smo izvedli za 15 % več avtomatiziranih kampanj in s samodejnimi kampanjami nagovorili 62 % več uporabnikov, kot leto prej. Izvedli smo 28 % več kampanj prek sporočil SMS; kampanje so bile ciljno usmerjene s personaliziranimi sporočili.
Storitve zagotavljamo celotnemu segmentu zasebnih uporabnikov in podjetjem vseh velikosti. Skrbimo za odpravo storitvenih incidentov, vključevanje novih uporabnikov ter spremembe konfiguracij in uporabniških naprav. Izvajamo tudi prilagojene tehnične rešitve za velike poslovne uporabnike ter zagotavljamo povezljivost na velikih športnih in drugih dogodkih. Naši uporabniki prepoznajo kakovost izvedbe, kar nam sporočajo prek ankete NPS, kjer smo dosegli presežen indeks 82 točk.
Še zlasti smo ponosni na brezhibno izvedbo svetovnega prvenstva v Planici in Olimpijade mladih v Mariboru.
Leto 2023 so zaznamovali izredni vremenski dogodki. Največji vpliv na povečano dinamiko odprave storitvenih incidentov imajo udari strel, ki jih je bilo v letošnji sezoni (junij–avgust) kar 93 % več kot v enakem obdobju lani.
Avgustovske poplave in neurja so povzročile škodo tudi pri uporabnikih, kjer smo menjali terminalno opremo in urejali povezljivost. Na območju Mengša pa smo zaradi uničene funkcijske lokacije in posledično spremembo tehnične rešitve, v nekaj dneh zamenjali vso terminalsko opremo.
Nadaljevali smo razvoj aplikacij za tehnike na terenu. Trend razvoja narekuje uporabo umetne inteligence in orodij povezanih z njo.
V letu 2023 smo (brez izrednih računov in dobropisov) izstavili 5,3 milijonov računov za telekomunikacijske storitve. V primerjavi z letom 2022 je bilo število računov za okvirno 200.000 manjše; delno tudi zaradi združevanja več storitev v skupen račun. Uporabniki so reklamirali 0,63 % vseh izdanih računov; v primerjavi z letom 2022 je bil delež reklamacij večji za 0,10 odstotne točke. Uporabnike spodbujamo k uporabi e-računa. V letu 2023 smo število izdanih računov v eni izmed elektronskih oblik povečali za 4 odstotne točke (na 39 % vseh računov).
GRI PA10
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
V Telekomu Slovenije najnaprednejše IKT-storitve in vsebine zagotavljamo tako v mestnih kot podeželskih območjih, s čimer prispevamo k preseganju digitalnega razslojevanja družbe. S signalom mobilne telefonije pokrivamo 99,57 % prebivalcev Slovenije, velik del ozemlja je pokrit s širokopasovnim dostopom do interneta in s fiksno telefonijo. Uporabnikom na območjih, kjer vzpostavitev fiksnega priključka ni mogoča, fiksne storitve zagotavljamo tudi prek mobilnega omrežja. Pospešeno gradimo najsodobnejše optično omrežje, priklop nanj pa omogočamo že več kot 459 tisoč slovenskim gospodinjstvom.
| 2G/GSM | 4G/LTE | 5G |
|---|---|---|
| 99,57 % | 97,52 % | 60,70 % |
S storitvami skrbimo za digitaliziranost družbe ter za odgovorno in široko dostopnost storitev. Pri tem posameznim ranljivim skupinam omogočamo posebne rešitve in prilagojeno ponudbo.
V Telekomu Slovenije pri pripravi daril za poslovne partnerje, uporabnike in zaposlene ob zaključku leta tradicionalno izhajamo iz dejavnosti naše skupine, pri tem pa posebno skrb in pozornost namenjamo trajnostnosti. Za obdarovanje ob zaključku leta 2023 smo tako pripravili posebno kolekcijo, ki smo jo poimenovali Vedno na boljše, ki je nastala ob tesnem sodelovanju Telekoma Slovenije, Solin in TSinpo. Kolekcija vključuje izdelke Solin, ki so plod partnerstva z lokalnimi dobavitelji, trajnostna je tudi embalaža daril. Kartonski tulci, ki jih izdelujejo v podjetju TSinpo, so izdelani iz 100-odstotno recikliranega kartona, prav tako so okolju prijazni pokrovčki, izdelani iz LDPE-plastike. Sodelavke in sodelavce Telekoma Slovenije smo obdarovali z rokovniki, izdelanimi iz odpadnega papirja, ki smo ga vse leto zbirali v podjetju.
Obrazne maske iz blaga, ki jih ne uporabljamo več, smo skupaj z V arstveno-delovnim centrom podjetja Želva predelali v lične in simpatične drobižnice.
Veliko aktivnosti namenjamo promociji zdravja, dobrega počutja na delovnem mestu in preprečevanju izgorelosti. Posebno pozornost namenjamo trajnostnemu vodenju, spodbujanju raznolikosti, fleksibilnosti, hibridnim oblikam dela, omogočanju gibljivega delovnega časa za lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti, izvajamo tudi številne aktivnosti za krepitev zdravega življenjskega sloga.
V skladu s svojim etičnim kodeksom imamo ničelno toleranco do vsakršne oblike trpinčenja, nadlegovanja ali diskriminacije zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja, verskega, političnega ali drugega prepričanja, narodnostnega in socialnega porekla, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin. Posamezne družbe v skupini imajo za ugotavljanje morebitne diskriminacije in ukrepanje v tovrstnih primerih uvedene ustrezne mehanizme. Več o Etičnem kodeksu Skupine Telekom Slovenije v poglavju 8.4.1 Skladnost poslovanja in integriteta.
Tako kot v predhodnih letih tudi v letu 2023 v nobeni od družb Skupine Telekom Slovenije nismo imeli pritožbe zaradi diskriminacije.
Konec leta 2023 je bilo v Skupini Telekom Slovenije skupno 3.253 zaposlenih, od tega 2.767 v Sloveniji. V primerjavi z letom prej se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,6 %, in sicer predvsem zaradi prenehanja delovnih razmerij iz poslovnega razloga in upokojitev v družbi Telekom Slovenije. V Skupini Telekom Slovenije je fluktuacija znašala 7,6 % in se je v primerjavi z letom 2022 zvišala za 0,2 odstotne točke.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Druge družbe v Sloveniji | IPKO |
|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 3.253 | 2.083 |
| Nedoločen čas | 2.937 | 2.051 | 606 | 280 |
|---|---|---|---|---|
| Določen čas | 316 | 32 | 78 | 206 |
| Moški | 2.178 | 1.359 | 549 | 270 |
|---|---|---|---|---|
| Ženske | 1.075 | 724 | 135 | 216 |
| Polni delovni čas | 3.192 | 2.046 | 660 | 486 |
|---|---|---|---|---|
| Krajši delovni čas (invalidnost, starševstvo) | 61 | 37 | 24 | 0 |
| Zaposleni po kolektivni pogodbi | 3.191 | 2.038 | 675 | 478 |
|---|---|---|---|---|
| Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe | 62 | 45 | 9 | 8 |
| I.–IV. stopnja | 273 | 95 | 178 | |
|---|---|---|---|---|
| V. stopnja | 933 | 666 | 267 | |
| VI. stopnja | 667 | 380 | 78 | 209 |
| 1.208 | 835 | 147 | 226 |
|---|---|---|---|
| 172 | 107 | 14 | 51 |
|---|---|---|---|
V Telekomu Slovenije je za nedoločen čas zaposlenih 98,5 % zaposlenih, v drugih družbah v Sloveniji 88,6 %, v družbi IPKO pa 57,6 %. V Sloveniji so za določen čas zaposleni predvsem sodelavci zaradi začasno povečanega obsega dela, na Kosovu pa je tovrstnih zaposlenih več, kar je posledica lokalne zakonodaje in politike zaposlovanja družbe. IPKO je imel poleg redno zaposlenih še 106 zunanjih agencijskih delavcev, ki jih rekrutira neposredno. Ti delavci pred nastopom dela opravijo enako uvodno izobraževanje kot ostali zaposleni glede na delovno mesto. Zanje veljajo enake pravice in dolžnosti glede varnosti in zdravja pri delu.
Na ravni skupine je večina (98,1 %) zaposlitev za polni delovni čas, 1,9 % zaposlitev pa za skrajšani delovni čas.
GRI 2-8
V Skupini Telekom Slovenije ima zaposlitev na podlagi kolektivne pogodbe sklenjenih 98,1 % vseh zaposlenih, kar je približno enak delež kot v letu 2022 (98 %). Preostalih 1,9 % zaposlenih ima pogodbe zunaj sistema kolektivne pogodbe; to so predvsem vodstveni delavci.
Skupno je bilo v letu 2023 v Skupini Telekom Slovenije 67 % zaposlenih moških, 33 % je bilo žensk. V družbah v Sloveniji prevladujejo moški, v družbi IPKO pa je razmerje v prid moških nekoliko nižje (55,5 % moških).
Razmerje se po posameznih družbah razlikuje glede na dejavnost.
GRI 2-30
GRI 405-1
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije* | Druge družbe v Sloveniji | IPKO | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Starostni razred | Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi | Prihodi | Odhodi |
| 144 | 68 | 50 | 18 | 38 | 20 | 56 | 30 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 68 | 75 | 28 | 24 | 24 | 16 | 16 | 35 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 35 | 35 | 24 | 22 | 9 | 10 | 2 | 3 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 13 | 74 | 5 | 52 | 6 | 22 | 2 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 17 | 0 | 11 | 0 | 6 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 260 | 269 | 107 | 127 | 77 | 74 | 76 | 68 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Le s pridobivanjem novih znanj in krepitvijo kompetenc zaposlenih lahko razvijamo ustrezne poslovne
modele, najsodobnejše storitve in nove poslovne priložnosti. Z izobraževalno in razvojno politiko
uresničujemo strateške usmeritve ter z načrtnim izobraževanjem, upravljanjem znanja in njegovim
prenosom med sodelavci zagotavljamo rast in razvoj tako družbe kot zaposlenih, trajnostno poslovanje
in zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje. Program izobraževanj, v okviru katerega lahko
zaposleni izbirajo med več kot 300 izobraževanji z različnih področij, vsako leto nadgradimo z novimi in
aktualnimi vsebinami, v našem kompetenčnem centru za prenos znanj veliko pozornosti namenjamo
tudi internemu prenosu znanja.
| Telekom Slovenije | GVO | TSmedia | Avtenta | Soline | TSinpo | IPKO | Skupina Telekom Slovenije |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31.12.2022 | 31.12.2023 |
Za odgovorno ravnanje z zaposlenimi in spodbujanje njihovega razvoja smo v letu 2023 ponovno prejeli certifikat TOP investitor v izobraževanje in se s tem umestili med organizacije, ki nadpovprečno vlagajo v izobraževanje zaposlenih. Posebno skrbnost namenjamo izobraževanju vodij, perspektivnih in ključnih kadrov, naših ambasadorjev znanja ter internih coachev in trenerjev.
Načrt razvoja in izobraževanja zaposlenih pripravimo v okviru letnih razvojnih pogovorov, v okviru katerih opredelimo namen in cilje izobraževanj. Kakovost in koristnost izobraževanj presojamo z merjenjem zadovoljstva udeležencev prek elektronskih anketnih vprašalnikov. V Telekomu Slovenije smo v letu 2023 v kadrovsko-informacijski sistem Učinkovita ekipa vpeljali novi modul Učne aktivnosti, ki zaposlenim in vodjem omogoča stalen dostop do upravljanja izobraževalnih potreb.
Med zaposlenimi je veliko zanimanja za strokovne vsebine in tudi za t. i. mehke veščine.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | 2023 | 2022 | Ind. 23/22 | 2023 | 2022 | Ind. 23/22 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Število udeležencev izobraževanj | 3.382 | 2.962 | 114 | 2.152 | 2.172 | 99 | |
| Število ur izobraževanj | 85.430 | 88.586 | 96 | 66.941 | 67.646 | 99 | |
| Delež zaposlenih, vključenih v |
| Število ur izobraževanja na zaposlenega | 100 % | 90,8 % | 110 | 100 % | 100 % | 100 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| * V deležu zaposlenih, vključenih v izobraževanje, so v število všteti tudi posamezniki, ki so se v posameznem letu izobraževali, na 31. 12. 2023 pa niso bili več zaposleni v Skupini Telekom Slovenije. |
Na ravni Skupine Telekom Slovenije smo v letu 2023 opravili za 4 % manj ur izobraževanj, v Telekomu Slovenije pa je tako število ur kot povprečje na zaposlenega ostalo na ravni predhodnih dveh let. Še vedno se zmanjšuje število ur izobraževanj, izvedenih na daljavo, ki so se intenzivirala v času covida-19, posledično se je povečalo število ur izvedenih izobraževanj v živo.
Glede na kategorijo zaposlenih so se v največjem deležu (61 %) izobraževali zaposleni iz tehnike in prodaje.
| Kategorija zaposlitve | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | 2023 | 2022 | Ind. 23/22 | 2023 | 2022 | Ind. 23/22 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tehnično in prodajno področje | 52.124 | 55.932 | 93 | 42.894 | 46.356 | 93 | ||
| Administracija | 10.808 | 9.914 | 109 | 9.630 | 9.043 | 106 | ||
| Vodje timov | 8.779 | 7.875 | 111 | 7.740 | 6.713 | 115 | ||
| Srednji management | 5.952 | 6.551 | 91 | 4.812 | 4.125 | 117 | ||
| Drugi | 7.767 | 8.314 | 93 |
Zaposleni v Skupini Telekom Slovenije so največ izobraževanj opravili na področju varnosti in zdravja pri delu ter ohranjanja in varovanja zdravja, sledila so izobraževanja s področja sprememb zakonodaje in razvoja poslovnih veščin. Veliko pozornosti smo namenjali izobraževanju in usposabljanju s področij informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov in strokovnega razvoja vodij.
V portalu za e-izobraževanje Znam! smo objavili 192 e-tečajev, kar predstavlja nekaj več kot petino vseh izobraževalnih vsebin v Telekomu Slovenije. Portal je dostopen vsem zaposlenim v Telekomu Slovenije, zaposlenim v družbah TSmedia, Avtenta in TSinpo, ter našim pooblaščenim prodajalcem. Na portalu smo v letu 2023 objavljali tudi posnetke video pogovorov BrihtaKlepet; gre za kratke predstavitve naših produktov, storitev, projektov in inovacij. Tovrstne vsebine so med najbolje obiskanimi.
Poleg izobraževanj v lastni izvedbi spodbujamo nadaljevanje formalnega izobraževanja zaposlenih, zato omogočamo financiranje študija ob delu in plačano odsotnost za pripravo na študijske obveznosti. Konec leta 2023 je imelo na ravni Skupine Telekom Slovenije pogodbo za pridobitev višje stopnje izobrazbe sklenjeno 29 zaposlenih, od tega 23 v Telekomu Slovenije in šest v družbi GVO.
Z naprednim izobraževalno-razvojnim programom S.M.A.R.T v Telekomu Slovenije gradimo štiri ključne elemente ob stiku z uporabniki naših storitev: enoten pristop, dvig vrednot, razvoj kompetenc in timsko delo. Tako s konsistentnim in sistematičnim pristopom opolnomočimo zaposlene, ki so v stiku z uporabniki naših storitev (svetovalci, tehniki na terenu, prodajalci, dispečerski center), in krepimo njihove kompetence.
| Informacijsko komunikacijske tehnologije | 9% |
|---|---|
| Prodaja | 10% |
| Produktna znanja | 10% |
| Informatika in računalništvo | 6% |
| Vodenje | 10% |
| Komunikacijske veščine | 4% |
| Poslovne veščine | 12% |
| Tuji jeziki | 1% |
| Varnost in zdravje pri delu | 19% |
| Zakonodaja | 13% |
| Ekonomika, Energetika, Druga znanja | 6% |
Kompetenčni center za prenos znanj ima štiri stebre: mentorstvo, coaching, e-izobraževanje in interni predavatelji. V okviru vsakega stebra razvijamo prilagojene izobraževalne programe, ki omogočajo razvoj potrebnih veščin, medsebojno povezovanje in izmenjavo izkušenj. Vzpodbujamo zavedanje in pomen tega, da zaposleni znanje prenašamo na sodelavce po različnih poteh, kot so uvajanje na delovnem mestu, predstavitve na sestankih, dokumentiranje (odložišča dokumentov), neformalna komunikacija, pri timskem delu in skupnih projektih, kjer se spodbuja izmenjava idej in izkušenj ter z deljenjem dobrih praks.
V Telekomu Slovenije smo imeli konec leta 2023 več kot 130 internih predavateljev. Ti vsako leto izvedejo kar polovico vseh izobraževalnih delavnic za zaposlene. Intenzivno razvijamo tudi mentorski sistem, v katerega je bilo v letu 2023 na novo vključenih 70 sodelavk in sodelavcev.
Na delovnih mestih se danes srečujejo različne generacije z različnimi izkušnjami, znanji in odgovori na delovne izzive. Za uspešno sodelovanje je pomembno usklajevanje njihovih vrednot, prepričanj in pričakovanj, kar je lahko velik izziv. Pri spodbujanju strukturiranega prenosa znanja in medgeneracijskega sodelovanja poudarek namenjamo mentorstvu in internim predavateljem.
Na strateško pomembnih področjih (IKT, multimedija, storitve v oblaku, uporabniški vmesniki, kibernetska varnost itd.) želimo pridobiti najboljše dijake in študente. V skladu s tem v Telekomu Slovenije dijakom in študentom omogočamo opravljanje praktičnega usposabljanja in izobraževanja. Najboljše identificiramo kot kandidate za zaposlitev.
V letu 2023 smo praktično usposabljanje z opravljanjem dela in izobraževanja omogočili 74 dijakom in študentom. Že peto leto zapored smo podelili tudi kadrovske štipendije, in sicer smo za študijsko leto 2023/2024 podelili deset dodatnih. V letu 2023 smo imeli aktivnih 23 štipendistov.
Za medsebojno povezovanje sodelavk in sodelavcev pripravljamo timske dogodke. V letu 2023 smo izvedli osem tovrstnih dogodkov, kjer se je na različnih aktivnostih družilo in povezovalo skoraj 160 sodelavk in sodelavcev iz različnih organizacijskih enot in različnih generacij. Dogodce vodi interna ekipa animatorjev.
Sistem ključnih in perspektivnih kadrov Telekoma Slovenije vključuje posameznike, ki nadpovprečno prispevajo k doseganju ciljev podjetja, imajo visoko razvite kompetence in si želijo nadaljnjega razvoja. Kot ključne in perspektivne kadre smo prepoznali 9 % zaposlenih. Identificirali smo tri skupine:
Gre za kontinuiran proces, v katerem z načrtnim izobraževanjem razvijamo njihove potenciale, vzgajamo naslednike, skrbimo za prenos kritičnih znanj, jih prednostno vključujemo v proces kadrovanja na zahtevnejša delovna mesta in se zavzemamo, da jih v podjetju zadržimo.
Temelje znamke delodajalca smo skupaj z zaposlenimi zasnovali v letu 2019 z obljubo delodajalca Soustvarjajmo digitalno prihodnost Slovenije. V letu 2023 smo nadaljevali izvajanje aktivnostmi ter med zaposlenimi izvedli anketo, kako vidijo Telekom Slovenije kot delodajalca. Znamko delodajalca navzven utrjujemo prek različnih dogodkov, sodelovanjem s šolami in fakultetami, raziskovalnimi institucijami, kadrovskimi štipendijami, gostujočimi predavanji ipd. V letu 2023 smo v sklopu partnerstva, ki smo ga sklenili s Kariernim centrom Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, otvorili tudi učilnico z imenom našega podjetja. Tudi s tovrstnim znamčenjem želimo študente ozavestiti o Telekomu Slovenije kot njihovem potencialnem delodajalcu. Številne aktivnosti gradnje znamke delodajalca potekajo tudi v digitalnem okolju, predvsem prek LinkedIna.
V letu 2023 smo prvič organizirali TRIP – Telekomov izobraževalno razvojni program. TRIP je skozi večdnevni dogodek združil dijake in študente visokošolskih in višješolskih programov, ki jih zanima področje kibernetske varnosti. Z dogodkom, ki ga bomo na različne teme izvedli vsako leto, želimo spoznati mlade, jim predstaviti možnosti zaposlitve in druge oblike sodelovanja.
Dejavno izvajamo tudi ukrepe za krepitev kompetenc starejših sodelavcev ter aktivnosti s področja varovanje zdravja, ergonomije, delovnega okolja, delovnega časa, narave dela ter kariernega in osebnega razvoja. V letu 2023 smo se tako osredotočili tudi na dobro in zdravo počutje. Poleg tega smo prvič organizirali izkustveno delavnico na temo izzivov upokojevanja. Njen namen je bil ustvariti varno okolje, v katerem se lahko naši sodelavci, ki se bodo v kratkem upokojili, povežejo, vzbudijo novo upanje, želje in cilje za obdobje, ki prihaja.
V Telekomu Slovenije ustvarjamo organizacijsko kulturo povezovanja, sodelovanja, zaupanja in sprejemanja odgovornosti. Aktivnosti potekajo s poudarkom na medsebojnem sodelovanju ter spodbujanju inovativnosti in kreativnosti.
V Skupini Telekom Slovenije izvajamo meritve organizacijske vitalnosti (ORVI) načeloma na dve leti. To vključuje organizacijsko klimo, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih. V letu 2023 so jo izvedle vse odvisne družbe, dve med njimi prvič, v Telekomu Slovenije bomo raziskavo izvedli v letu 2024.
V raziskavi merjenja vitalnosti v družbi GVO je sodelovalo 87,6 % zaposlenih, kar je za 16,5 % več kot v predhodnem merjenju. Indeks ORVI, ki vključuje odzivnost, delovno okolje, sisteme, operativno vodenje, osebni pogled in zavzetost, je znašal 3,59, kar je za 0,03 manj kot leta 2022.
Odzivnost med zaposlenimi v družbi Avtenta je bila 88-odstotna, kar je za 5,8 % manj kot leta 2021. Indeks ORVI je znašal 3,36, kar je za 0,25 manjši kot leta 2021.
V družbi IPKO je v raziskavi sodelovalo 84,2 % zaposlenih, kar je za 3,1 % več kot leta 2021, indeks ORVI pa je znašal 3,79 in je bil za 0,08 višji kot leta 2021.
V družbah TSinpo in TSmedia so v letu 2023 prvič izvajali merjenje organizacijske vitalnosti. V TSinpo je sodelovalo 90,7 % zaposlenih, indeks ORVI je znašal 3,64. V TSmedia je sodelovalo 86,4 % zaposlenih, indeks ORVI je znašal 3,48.
V Skupini Telekom Slovenije se sistematično lotevamo aktivnosti, ki pomembno vplivajo na motivacijo zaposlenih. Tako imamo natančno razdelan sistem nagrajevanja v obliki denarnih in nedenarnih nagrad. Dodeljujemo jih v skladu s kolektivno pogodbo in drugimi internimi akti. Hkrati izvajamo številne aktivnosti, povezane s spodbudnim delovnim okoljem (fleksibilne oblike dela, posebna pozornost, namenjena ranljivim delovnim skupinam, organizacija različnih dogodkov in druženj …).
Individualno nagrajevanje je odvisno od ocene doseganja postavljenih osebnih ciljev (stimulacija) in se lahko zaposlenemu izplača dvakrat letno. Zaposleni na področju prodaje, ki imajo osebne prodajne cilje, so nagrajevani četrtletno. Nedenarne oblike nagrajevanja v veliki meri povezujemo z našo dejavnostjo (dobropis na VALU, darilni bon Soline ipd.).
Zaposlenim omogočamo tudi druge ugodnosti, kot so dodatni zdravniški pregledi, drugi pokojninski steber, preventivno zdravljenje in fleksibilen delovni čas.
Osnova skupinskega nagrajevanja so vnaprej določeni oziroma pričakovani rezultati. Trinajsto plačo izplačujemo glede na dosežene poslovne rezultate oziroma presežene zastavljene cilje. Božičnico so v letu 2023 izplačale vse družbe skupine v Sloveniji.
Zaposleni za nedoločen in določen čas imajo enake ugodnosti, razen pri plačevanju premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ga novozaposlenim v Sloveniji omogočimo po enem letu zaposlitve. Premijo po prvem letu delovnega razmerja plačujemo zaposlenim v družbah Telekom Slovenije (95 %), GVO (91 %), TSmedia (96 %), Avtenta (81 %) in TSinpo (98 %).
Uveljavljeno imamo načelo enakega plačila za enako delo ali za delo enake vrednosti ne glede na spol. Osnovna plača zaposlenega v Skupini Telekom Slovenije je tako enaka vrednosti plačnega razreda delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, in ni odvisna od spola, lokacije, pripadnosti ali dejavnosti.
Najnižja izplačana mesečna plača zaposlenih v družbah v Sloveniji je enaka minimalni plači (v družbi Soline), v drugih družbah pa je najnižja mesečna plača višja od minimalne plače na ravni države. V družbi IPKO prav tako izplačujejo višjo plačo (za 36,4 %), kot je določena minimalna plača na Kosovu. IPKO ima v višjem vodstvu 63 % zaposlenih iz lokalnega okolja.
V letu 2023 je na krvodajalskih akcijah sodelovalo 126 zaposlenih Telekoma Slovenije, 18 zaposlenih GVO, šest zaposlenih Solin, trije zaposleni TSinpa, trije zaposleni TSmedie in en zaposleni Avtente. Sodelavke in sodelavci so aktivni tudi v okviru aktivnosti Civilne zaščite.
informatiko, s Šolskim centrom za pošto, ekonomijo in telekomunikacije ter s Fakulteto za varnostne vede. Z omenjenimi institucijami sodelujemo kot gostujoči predavatelji in na tematskih dogodkih. Za študente redno pripravljamo srečanja v prostorih Telekoma Slovenije, kjer jim predstavimo vsebino dela ter dobre prakse in tehnologijo, s katero delamo. S študenti in dijaki sodelujemo tudi prek obvezne strokovne prakse in štipendij, z mentorstvom pomagamo pri izdelavi diplomskih del. Tudi IPKO ima vzpostavljena partnerstva in omogoča pripravništva študentom različnih fakultet, kot so ameriška univerza RIT Kosovo, Univerzi Dardania in Prizren, Univerza v Prištini (Tehnična fakulteta), Kolegij Riinvest, Kolegij UBT idr.
Ocenjevalne pogovore v Telekomu Slovenije izvajamo dvakrat letno, in sicer z vsemi zaposlenimi po kolektivni in individualni pogodbi, ki niso direktorji na prvi in drugi ravni. V večini drugih družb v skupini ocenjevalno-razvojni pogovori potekajo enkrat letno. Ocena delovne uspešnosti je sestavljena iz ocene doseganja ciljev in ocene kompetenc. Z modelom kompetenc, katerih osnova so naše vrednote, opredeljujemo razvojne aktivnosti posameznika. Razvoj kompetenc sistematično spremljamo in razvijamo glede na trenutne in prihodnje priložnosti in potrebe.
Zaposlene, ki imajo osebni prodajni načrt, nagrajujemo in spremljamo pri doseganju prodajnih ciljev četrtletno. Z orodjem Predictive index ocenjujemo tudi razvojni potencial zaposlenih, ki je podlaga za nadaljnji razvoj posameznika z vidika razvoja na trenutnem delovnem mestu in tudi razvoja kariere.
V Telekomu Slovenije inovativne predloge in ideje zaposlenih zbiramo prek digitalnega nabiralnika idej – Brihta. Vzpostavljen je ustaljen postopek in celovit pregled od oddaje predloga do njegove morebitne realizacije oziroma povratne informacije, pri čemer imajo pomembno vlogo mentorji inoviranja. Za koristno idejo so zaposleni nagrajeni s praktično nagrado. Ideje, ki postanejo inovacije z večjo dodano vrednostjo, so lahko tudi denarno nagrajene.
Ideje zaposlenih pridobivamo z organizacijo dogodkov, kot so interni medtimski dogodki (TIMO), Brihtalnice (delavnice generiranja idej, ki temeljijo na t. i. metodi brainwriting) in dogodki BrihtaLive (celodnevni kreativni dogodki). Za izvedbo tovrstnih srečanj ter spodbujanje kreativnega in inovativnega razmišljanja smo na lokacijah po vsej Sloveniji opremili tudi dodatne namenske prostore, ki smo jim nadeli ime BrihtaPlac. V letu 2023 smo uvedli novo aktivnost imenovano BrihtaKlepet, namenjeno kratkim video pogovorom z zaposlenimi s predstavitvijo naših produktov, storitev, rešitev, projektov, inovacij ter odličnih praks in zmag. Ideje in predloge lahko podajo tudi zaposleni v drugih družbah skupine, v skladu z internimi postopki.
V skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju konstruktivno sodelujemo s sveti delavcev Telekoma Slovenije, GVO in TSmedie ter skrbimo za stalen socialni dialog s sindikalnimi zaupniki (informiranje, skupna posvetovanja, podajanje soglasij).
Svet delavcev Telekoma Slovenije sestavlja 17 članov, predseduje mu Dušan Pišek. V letu 2023 je imel devet rednih sej, štiri seje so bile izvedene dopisno.
Člani uprave družbe so svet delavcev redno seznanjali z aktualnimi zadevami in obdobnimi rezultati poslovanja. Sej sveta delavcev se je udeleževala tudi članica uprave - delavska direktorica Špela Fortin, ki je ustno ali pisno poročala o aktivnostih. Svet delavcev se je redno in sproti seznanjal z realizacijo sprejetih sklepov in pobud, ki jih je sprejel na sejah. V skladu z načrtom svojega dela je svet delavcev opravil tudi redna letna izobraževanja.
Na ravni Skupine Telekom Slovenije pripravljamo srečanja z zaposlenimi, obdarjamo prvošolčke, jubilante in novorojenčke zaposlenih, organiziramo počitniška varstva za otroke zaposlenih ter podpiramo klube upokojencev Telekoma Slovenije. V letu 2023 je uprava družbe zaposlenim v skupini predstavila strateški poslovni načrt skupine za obdobje 2024-2028 na lokacijah po Sloveniji.
Zaposleni v družbi IPKO se lahko udeležijo dnevne vadbe joge na delovnem mestu.
Področje varnosti in zdravja pri delu upravljamo v skladu z zakonodajnimi zahtevami, opredeljenimi za vse zaposlene in za vsak segment posebej. V letu 2023 smo izvedli vse ključne ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Na vseh lokacijah, kjer je bilo to potrebno, smo opravili meritve ekoloških razmer in osvetlitev delovnega okolja. Postopek prepoznavanja nevarnosti, povezanih z varnim delom, poteka na treh ravneh: prek rednih usposabljanj s področja varnosti pri delu, rednih pregledov lokacij in različnih projektnih skupin.
Vsa usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu so skladna z zahtevami zakonodaje ter so tako teoretična kot praktična. Izvedli smo usposabljanja s področja poškodb pri delu, požarne varnosti, dela na višini in usposabljanja odgovornih oseb za izvedbo evakuacije. Redno smo zagotavljali osebno varovalno opremo in nadzirali njeno pravilno uporabo. Na večjih lokacijah in v Telekomovih centrih imamo nameščene polavtomatske defibrilatorje za zagotavljanje pomoči v primeru zastoja srca.
Sistem varnosti in zdravja pri delu je v družbah v Sloveniji za vse zaposlene vsebinsko celovito urejen (ZVZD-1), prav tako ga urejajo izjave o varnosti z ocenami tveganj. V družbi IPKO je področje urejeno z lokalno zakonodajo, z izjavo o varnosti z ocenami tveganj ter s sprejetim internim sistemom nadzora zdravja, varnosti in kakovosti, v katerega so vključeni vsi zaposleni.
Zaposlene v Telekomu Slovenije na usposabljanjih dejavno spodbujamo k sodelovanju pri razvoju, implementaciji in evalvaciji varnosti in zdravja pri delu. Odgovornost je opredeljena z zakonodajo in pooblastili, odločitve pa sprejemajo vodje na vseh ravneh v sodelovanju z zaposlenimi. Vprašanja s področja varnosti in zdravja pri delu obravnava tudi svet delavcev družbe. Zaposlene spodbujamo, naj opozarjajo na morebitne nevarnosti, s čimer preprečujemo ali blažimo morebitne negativne vplive na zdravje in varnost. GVO ima odbor za varnost pri delu, ki ga je imenoval svet delavcev. Vsako poškodbo pri delu v skladu z zakonodajo, analiziramo in prijavimo pristojnim organom (ER-8).
Telekom Slovenije izvaja preventivne zdravstvene preglede za vse zaposlene in zaposlene v slovenskih družbah skupine v skladu z zakonodajo. Pri tem si zdravniki medicine dela po potrebi ogledajo delovne prostore, delovne pogoje in delovne procese v podjetju. Na podlagi ogledov in ugotovljenih posameznih zdravstvenih pokazateljev predlagajo ukrepe za izboljšanje. Storitve medicine dela so dostopne prek predhodnih obdobnih ali kontrolnih zdravstvenih pregledov. Za zaposlene, ki se pri delu zadržujejo v gozdovih (oziroma, kjer to določa ocena tveganja), smo izvedli cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, zaposlene v Sloveniji pa ozaveščamo o možnosti cepljenja proti gripi.
| Varstvo pri delu in zdravstveno varstvo | 2023 | 2022 | Indeks 23/22 |
|---|---|---|---|
| Število poškodb | 31 | 35 | 89 |
| Število izgubljenih delovnih dni | 1.712 | 1.637 | 105 |
| Število izgubljenih delovnih ur | 13.534 | 12.992 | 104 |
| Število zdravstvenih pregledov | 1.165 | 1.501 | 78 |
| – predhodni pregledi | 253 | 212 | 119 |
|---|---|---|---|
| – obdobni pregledi | 988 | 1.289 | 77 |
| 0 | 0 | 0 | 76 |
|---|---|---|---|
| GRI 403-2 | 77 |
|---|---|
| GRI 403-5 | 78 |
| GRI 403-1, 403-8 | 79 |
| GRI 403-2, 403-4 | 80 |
| GRI 403-3, IO3 | 81 |
| GRI 403-9 |
V Skupini Telekom Slovenije je sistem prepoznavanja poklicnih bolezni urejen prek rednih preventivnih zdravstvenih pregledov. Do zdaj zaposlenih z visoko stopnjo poklicnih bolezni nismo zaznali.
Med poškodbami je bilo v letu 2023 največ zdrsov (9), sledili so urezi z delovnim orodjem in udarci ob predmet.
Za vse objekte imamo izdelane požarne rede ter načrte evakuacije in požarne načrte, ki jih ob pomembnejših spremembah pregledamo in posodobimo. Usposabljanja za požarno varnost potekajo v okviru izobraževanj s področja varnosti pri delu. V letu 2023 smo v vseh objektih pregledali in servisirali gasilnike in hidrantne mreže, izvedli smo tudi več vaj evakuacij. V objektih po vsej Sloveniji smo izvajali redna vzdrževanja in servise v sistemih aktivne požarne zaščite ter izdelovali ocene požarne ogroženosti za objekte po novi zakonodaji. V letu 2023 smo v Telekomu Slovenije zabeležili le en manjši požar (na bojlerju).
Prizadevamo si, da bi zaposleni delali v varnem delovnem okolju, pri delu ohranjali zdravje ter skrbeli za zdravje tako na delovnem mestu kot zunaj njega. Zaposlene v Telekomu Slovenije o dodatnih preventivnih zdravstvenih pregledih in cepljenjih proti različnim boleznim ter o aktualnih zdravstvenih vsebinah obveščamo na internem portalu za zdravje Modro jabolko. Zdravo življenje promoviramo z objavo različnih člankov ter informacij o gibanju in zdravi prehrani. Vsako leto v začetku leta objavimo nabor dodatnih zdravstvenih pregledov, na katere se lahko zaposleni prijavijo. Leta 2023 je bilo opravljenih 843 dodatnih pregledov. V TSmedii sodelavce spodbujajo h gibanju s tedensko spletno razgibalnico.
Srčni sklad je interni sklad, namenjen pomoči otrokom sodelavk in sodelavcev iz slovenskih družb Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali pa so huje bolni in potrebujejo posebno zdravljenje. V sklad je v letu 2023 mesečno sredstva prispevalo 1.187 sodelavk in sodelavcev, ob zaključku leta je 15.000 evrov prispevalo tudi podjetje Telekom Slovenije.
V Srčni sklad lahko zaposleni prispevajo 2, 4, 6, 8 ali 10 evrov mesečno, doniramo lahko tudi prek sporočil SMS, in sicer v obliki enkratne donacije ali kot periodični prispevek. V letu 2023 smo z mesečno donacijo pomagali 45 otrokom. Z enkratnimi donacijami smo pomagali trem huje bolnim otrokom.
Z namenom zbiranja sredstev smo ob svetovnem dnevu srca v letu 2023 organizirali tudi prvi Srčni vzpon. Gre za dogodek, na katerem so zaposleni, ki so se prijavili, pretekli ali prehodili 11 nadstropij stolpnice Telekoma Slovenije na Cigaletovi 15 v Ljubljani. Za vsakega udeleženca je podjetje v Srčni sklad doniralo 100 evrov. Skupno se je dogodka udeležilo 115 sodelavk in sodelavcev iz slovenskih družb skupine.
Starševski dopust je eden od kazalnikov, ki so vključeni med ukrepe certifikata Družbeno odgovoren delodajalec. Zaposleni, upravičeni do starševskega dopusta, to pravico izkoristijo v celoti, kar potrjuje našo podporo pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Glavni delež predstavljajo mame, odsotnost za skrb za otroka v najzgodnejši otrokovi dobi pa koristijo tudi očetje. Po zaključenem starševskem dopustu se zaposleni vrnejo na delovno mesto, saj jim s sprejetimi ukrepi ponujamo različne možnosti za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
| Telekom Slovenije | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|
| Število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust | 62 | 73 | 21 |
| od tega: ženske | 51 | 54 | 20 |
| moški | 11 | 19 | 1 |
| Zaposleni, ki so se po izkoriščenem starševskem dopustu vrnili na delovno mesto | 52 | 54 | 21 |
| delež v % | 84 | 74 | 100 |
| - od tega: ženske | 41 | 36 | 20 |
| delež v % | 80 | 67 | 100 |
S pridobitvijo naprednega certifikata Družbeno odgovoren delodajalec smo potrdili prizadevanja za ustvarjanje delovnega okolja, ki spodbuja odgovornost, enakopravnost ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih. Odraža se v številnih ukrepih na področju organizacijskega upravljanja, varčne rabe energije, zmanjševanja ogljičnega odtisa, promocije zdravja in varstva zaposlenih, medgeneracijskega sodelovanja in izobraževanja ter spodbujanja raznolikosti in enakosti. Certifikat je potrditev naše zaveze k trajnostnosti in družbeni odgovornosti, s katerim utrjujemo ugled v širšem družbenem okolju in pomembno prispevamo h gradnji blagovne znamke.
S priključitvijo ukrepov polnega certifikata Družini prijazno podjetje prav tako nadaljujemo izvajanje aktivnosti za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja s poudarkom na razvoju prilagodljivih delovnih praks in fleksibilnih oblik dela.
V Skupini Telekom Slovenije sodelavcem z omejitvami pri delu zaradi invalidnosti omogočamo nadaljnjo redno zaposlitev. V vseh družbah v skupini je zaposlenih 92 (2,8 % vseh zaposlenih) invalidov različnih kategorij, od tega jih 41,3 % dela polni delovni čas. Telekom Slovenije in GVO redno presegata zakonsko določeno kvoto zaposlovanja invalidov. Kvota za informacijsko in komunikacijsko dejavnost znaša 2 %, za gradbeništvo pa 3 %. Družbi sta zato upravičeni do nagrade, ki znaša 20 % minimalne plače mesečno za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Družba IPKO ima dva zaposlena z invalidnostjo, tovrstnega sistema nagrad na državni ravni Kosovo nima.
Pri ravnanju z invalidi v delovnih procesih ima posebno poslanstvo družba TSinpo, ki omogoča zaposlitev in usposabljanje invalidov ter prilagajanje delovnih mest zanje. Podjetje sodelavce s statusom invalidnosti zaposluje v okviru skupine in na trgu dela. V TSinpo je bilo v letu 2023 44 zaposlenih, od tega 27 invalidov.
TSinpo proizvaja in pod lastno blagovno znamko trži kartonske tulce in kartonsko embalažo iz 100-odstotno recikliranega kartona. Tudi pokrovčki so iz reciklabilne plastike LDPE. Za Telekom Slovenije TSinpo izvaja tudi različne podporne storitve, kot so kontrola, obnova in distribucija terminalne telekomunikacijske opreme, tehnična priprava del v telekomunikacijah, sestavljanje prodajnih in drugih kompletov, distribucija trženjskih gradiv, priprava in distribucija gradiv končnim uporabnikom, vzdrževanje arhiva dokumentarnega gradiva in pisni kontaktni center.
Veliko pozornosti namenjamo temu, da imajo sodelavci na voljo aktualne informacije ter so sproti seznanjeni z novostmi v ponudbi in dogajanjem na ravni družbe in tudi skupine. Za komuniciranje uporabljamo različne komunikacijske kanale. V Telekomu Slovenije je osrednje orodje komuniciranja intranet, ki poleg informacij o dogajanju v podjetju in skupini omogoča tudi varno prenašanje internih dokumentov, kot so priročniki, pravilniki, navodila, obrazci, interni akti ipd. Poleg tega omogoča različne možnosti uporabe multimedijskih vsebin, v ustvarjanje vsebin pa v veliki meri vključujemo zaposlene.
pa smo izvedli še številne druge priložnostne aktivnosti. Vsaka izmed družb v skupini ima vzpostavljene tudi svoje načine komuniciranja z zaposlenimi. Vse aktivnosti za zaposlene združujemo s platformo #povezani.
V Telekomu Slovenije zaposlene spodbujamo k aktivnemu ambasadorstvu v digitalnem okolju. Za lažje in učinkovitejše delo ter tesnejše sodelovanje in medsebojno povezanost smo v ta namen zaposlene povezali prek digitalne platforme Sociabble. Ambasador lahko postane vsak zaposleni, ki na družbenih omrežjih ustvarja in deli naše dobre zgodbe. Tako skupaj soustvarjamo ugled Telekoma Slovenije ter naše korporativne znamke in znamke delodajalca.
V vseh družbah skupine je nabavna politika usklajena in poenotena ter vsebuje strateške usmeritve in načela preglednega nabavnega procesa. Nabavna funkcija v Telekomu Slovenije je v večjem delu centralizirana, kar omogoča gospodarno, učinkovito in transparentno porabo sredstev. Postopek nabave je standardiziran in omogoča enakopravno obravnavo potencialnih dobaviteljev. Izbor najprimernejšega dobavitelja poteka v skladu s sprejeto metodologijo vrednotenja ponudb. Del nabavne politike je tudi spodbujanje sodelovanja družb pri skupnih nabavah. Pri nabavnih postopkih ohranjamo visok standard integritete, dolgoročni uspeh in ugled pa gradimo na odkritem, poštenem in transparentnem sodelovanju z dobavitelji.
Ključni izzivi nabavne funkcije v letu 2023 so bili povezani z vplivi energetske krize, inflacijo, rastjo življenjskih stroškov ter posledično z obvladovanjem višjih stroškov poslovanja. Poleg tega so na nabavne pogoje vplivale negotove geopolitične in gospodarske razmere.
Na zaostrene nabavne pogoje smo se odzvali s prilagajanjem poslovnih procesov, z dodatnimi pogajanji in prilagajanjem specifikacij. Dobavitelje smo pozivali k dodatnim optimizacijam stroškov, iskali smo nadomestila, dodatne nove in alternativne ponudnike. Z učinkovitim nabavnim procesom smo zagotavljali stabilno in zanesljivo oskrbo z energenti kljub energetski krizi in regulativnim posegom države. Tudi v času poletnih neurij in poplav smo se hitro odzvali ter z agilnimi nabavnimi postopki poskrbeli za pravočasno dobavo opreme za neprekinjeno poslovanje. Nemotene dobave smo zagotavljali s stalno komunikacijo z dobavitelji, rednim spremljanjem morebitnega vpliva na pravočasno zagotovitve dobave, z ustreznimi pogodbenimi varovalkami ter s pravočasnim zaznavanjem tveganj in ukrepanjem. Z izjemo nekaj manjših zamud, ki niso vplivale na poslovanje, večjih težav pri dobavah nismo imeli.
Oskrbno verigo sestavljajo dobavitelji blaga in storitev, operaterji ter posredniki pri prodaji blaga in sklepanju naročniških razmerij. V Telekomu Slovenije sodelujemo z 2.706 dobavitelji iz 39 držav. 96,27 % dobaviteljev je iz Evropske unije.
Z dobavitelji razvijamo dolgoročne odnose s korektnim in odprtim komuniciranjem, z izpolnjevanjem dogovorov, zanesljivostjo plačil in njihovim vključevanjem. Pri tem upoštevamo zakonska in etična načela. Obseg sodelovanja Telekoma Slovenije in njegovih slovenskih odvisnih družb s poslovnimi partnerji je v letu 2023 znašal 578.818.804 evre z DDV, v kar so vključena tudi sponzorstva in donacije.
Tveganja v dobavni verigi obvladujemo tako, da pri novih dobaviteljih preverjamo tveganje sodelovanja z njimi, s čimer preprečujemo višje stroške ali izgubo ugleda. Obstoječe strateške dobavitelje redno pregledujemo, jih ocenjujemo in opredeljujemo ukrepe za izboljšanje sodelovanja. Pri preostalih dobaviteljih po potrebi ocenimo tveganje sodelovanja po sprejeti metodologiji v družbi.
Vzpostavljen imamo učinkovit sistem preverjanja sprejemljivosti dobaviteljev. Pred postopkom sklenitve posameznega nabavnega posla večje vrednosti z novimi poslovnimi partnerji prek vprašalnika pridobimo podatke, na podlagi katerih opravimo skrbni pregled dobavitelja.
V podporo nabavnim procesom imamo uvedeno informacijsko rešitev v BPM Nabiralnik. V prihodnjem letu načrtujemo nadgradnjo obstoječe rešitve s portalom, ki bo med drugim namenjen tudi komunikaciji z dobavitelji.
V zavezah z dobavitelji poudarjamo skrb za trajnostno poslovanje. Prek splošnih nabavnih pogojev, ki so praviloma sestavni del vsakega naročila, ali obveznih pogodbenih klavzul dobavitelje zavezujemo k družbeni in okoljski odgovornosti. Prav tako s partnerji v dobaviteljski verigi razvijamo inovativne pristope sodelovanja za doseganje skupnih trajnostnih ciljev. V Telekomu Slovenije omogočamo brezpapirno poslovanje in k temu spodbujamo tudi dobavitelje.
Osnova za zagotavljanje skladnost poslovanja je ustrezno ravnanje vseh zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije. K ravnanju v skladu z zakonodajo, drugimi predpisi in internimi akti ter k odgovornemu ravnanju do družb skupine, sodelavcev, uporabnikov, poslovnih partnerjev, javnosti ter drugih deležnikov zaposlene zavezuje Etični kodeks Skupine Telekom Slovenije (Etični kodeks).
Etični kodeks nas zavezuje k poštenemu in transparentnemu poslovanju, varovanju osebnih podatkov, spoštovanju človekovih pravic, varovanju informacij in poslovnih podatkov, izogibanju nasprotja interesov in uveljavljanja osebnih interesov, preprečevanju koruptivnih dejanj, preprečevanju pranja denarja, preprečevanju omejevanja konkurence ter prijavi nepoštenega ravnanja. Njegovo vsebino preverja in po potrebi posodablja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto v sodelovanju z organizacijskimi enotami ter družbami v Skupini Telekom Slovenije. Pomen etičnih in poslovnih standardov za uspešno poslovanje zaposlenim redno predstavljamo na izobraževanjih. Kodeks je javno objavljen na spletnih straneh družbe. V letu 2023 smo ponovno pripravili obvezno e-izobraževanje s ključnimi poudarki Etičnega kodeksa.
Sistem upravljanja skladnosti poslovanja ureja Politika upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije, ki velja za vse družbe v skupini. Sistem vseskozi nadgrajujemo, pri čemer se zavzemamo za krepitev integritete in dolgoročno uspešno poslovanje. Temelji na zaznavanju tveganj in njihovem zmanjševanju oziroma obvladovanju. V procesu imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah. V Telekomu Slovenije so za posamezna področja skladnosti imenovani:
Pooblaščene osebe funkcije opravljajo samostojno in neodvisno ter o izvedenih aktivnostih ter ukrepih, usmerjenih v zmanjševanje tveganj na področju skladnosti poslovanja, četrtletno neposredno poročajo upravi ter Revizijski komisiji Nadzornega sveta Telekoma Slovenij in Nadzornemu svetu Telekoma Slovenije.
Pooblaščene osebe so v letu 2023 delovale predvsem na naslednjih področjih:
Komisija za upravljanje s prijavami, ki jo vodi Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto, je v letu 2023 obravnavala prijave z različnih področij poslovanja.
V Telekomu Slovenije stalno krepimo odpornost družbe proti koruptivnim in drugim protipravnim in neetičnim ravnanjem ter ustvarjamo okolje zaupanja znotraj organizacije. Vsako leto posodabljamo Načrt integritete Telekoma Slovenije, v katerem opredelimo in ocenimo tveganja, pregledamo vzpostavljene notranje kontrole in ukrepe ter določimo nadaljnje aktivnosti oziroma ukrepe za zagotavljanje visoke stopnje skladnosti poslovanja. V letu 2024 bo načrt integritete vzpostavljen tudi v odvisnih družbah.
S tem krepimo nadzor nad oskrbnimi verigami, ohranjamo etične standarde in zmanjšujemo tveganja svojega poslovanja. Kodeks vsebinsko vključujemo v poslovna razmerja z dobavitelji, pri čemer izvajamo tudi vzorčno preverjanje skladnosti poslovanja dobaviteljev.
Aktivnosti zaposlenih za preprečevanje nastanka nasprotja interesov oziroma njegovega obvladovanja opredeljujemo v Pravilniku na področju nasprotja interesov. Zaposleni na ključnih položajih morajo biti pri tem še zlasti pozorni na spoštovanje politik in postopkov, zaradi česar ti zaposleni letno dajo izjave glede nasprotja interesov. Vsa obvestila in izjave zaposlenih obravnava in presoja Odbor za skladnost poslovanja. V povezavi s stiki s predstavniki državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil imamo jasno oblikovana pravila zakonitega lobiranja ter morebitne lobistične stike redno poročamo Komisiji za preprečevanja korupcije RS.
Obvladovanje morebitnih nasprotij interesov članov poslovodnega organa in nadzornega organa urejata Poslovnik o delu uprave in Poslovnik o delu nadzornega sveta. Poslovnika vključujeta vsebinska določila o ravnanju posameznega člana organa v primeru, ko se ta znajde v okoliščinah, ki lahko predstavljajo nasprotje interesov. Pravila smo v letu 2023 še podrobneje opredelili.
Za obvladovanje nevarnosti poslovanja s povezanimi strankami imamo v Skupini Telekom Slovenije vzpostavljena pravila, postopke in notranje kontrole. Pri tem sledimo določbam veljavne zakonodaje, ki urejajo način poslovanja s povezanimi strankami. V internih procesih je opredeljeno, v katerih primerih je pri sklepanju poslov s povezanimi strankami potrebno predhodno pridobiti soglasje nadzornega sveta in v katerih primerih tudi javno objaviti tovrstne posle. Vzpostavljeno imamo preverjanje obstoja tovrstnih poslov. V letu 2023 tovrstnih poslov, pri katerih bi bilo treba predhodno pridobiti soglasje nadzornega sveta, nismo imeli.
Na področju sprejemanja ter dajanja daril in vabil na dogodke imamo oblikovana pravila, smernice in postopke, ki podpirajo etičnost, integriteto in zakonitost poslovanja. S tem zagotavljamo nepristransko, objektivno in profesionalno izvajanje delovnih nalog oziroma sprejemanje poslovnih odločitev.
Zaposleni so dolžni prijaviti vsako ugotovljeno ali potencialno kršitev etičnega kodeksa in drugih notranjih aktov oziroma nezakonito, neetično ali kakor koli drugače sporno ravnanje. O pomenu tovrstnega razkrivanja zaposlene redno ozaveščamo. Prijave lahko zaposleni in drugi deležniki podajo prek različnih kanalov, pri čemer je zagotovljena zaupna obravnava. Sistem za sprejetje, obravnavo in preiskovanje prijav je opredeljen v Pravilniku o načinu upravljanja prijav in zaščiti prijaviteljev. Pravilnik ureja tudi zaščito prijavitelja in prepoved povračilnih ukrepov. Za sprejemanje, obravnavo in preiskovanje prijav je pristojna Komisija za upravljanje s prijavami, ki ob ugotovljenih kršitvah predlaga sprejetje ukrepov ter o svojih ugotovitvah poroča upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu. V letu 2023 smo pravilnik dopolnili z zahtevami, ki izhajajo iz Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Pri tem so v odvisnih družbah, ki imajo petdeset ali več zaposlenih, izmed zaposlenih imenovali zaupnike ali večzaupnikov za obravnavo prijav. V letu 2023 smo od zunanjih in notranjih prijaviteljev skupno prejeli pet prijav. Preiskava v zvezi z eno prijavo je bila 31. decembra 2023 še v teku, v zvezi z drugimi prijavami niso bile ugotovljene kršitve. Komisija za upravljanje s prijavami je v enem primeru podala priporočila za izboljšave procesov.
V Skupini Telekom Slovenije tudi v letu 2023 ni bilo zaznanih in potrjenih primerov korupcije.
Potencialna korupcijska tveganja pri sponzorstvih in donatorstvih v Skupini Telekom Slovenije obvladujemo s Pravilnikom o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donatorstev. Pravilnik sledi Etičnemu kodeksu, ki določa, da družbe v skupini ne s finančnimi viri ne kakor koli drugače ne smejo podpirati političnih strank.
Pooblaščenec za skladnost in integriteto je v letu 2023 preveril skladnost izvedbe štiri sponzorskih pogodb in ugotovil, da ni bilo kršitev pri izvajanju pogodbenih določil. Pri poslovanju sledimo pravilom na področju konkurenčnega prava. S Pravilnikom o zagotavljanju skladnosti poslovanja s konkurenčnim pravom določamo okvir področja konkurenčnega prava, prepovedana ravnanja in način ravnanja zaposlenih pri izvajanju poslovnih aktivnosti. V letu 2023 smo pripravili spremembo pravilnika v skladu z organizacijskimi spremembami v družbi. Hkrati smo okrepili vlogo pooblaščenca za skladnost poslovanja v procesih. Z rednim ozaveščanjem in izobraževanjem zaposlenih dodatno prispevamo k obvladovanju tovrstnih tveganj.
Spremljamo svoje delovanje pri obstoječih storitvah in tudi pri razvoju novih storitev oziroma uvajanju novih tehnologij. Spremljamo tudi širše okolje, v katerem delujemo. Pri tem ob upoštevanju tveganj posodabljamo in nadgrajujemo procese, postopke, ukrepe in notranje kontrole za zagotavljanje varstva osebnih podatkov.
Ob upoštevanju sprememb v regulatornem okolju, dobrih praks in lastnih izkušenj smo posodobili ključne akte družbe, ki urejajo varovanje podatkov. Ustrezno ozaveščenost, zavedanje in znanje zaposlenih ter pooblaščenih prodajalcev glede obdelave osebnih podatkov in informacijske varnosti zagotavljamo z rednimi izobraževanji.
V letu 2023 so nadzorni organi (AKOS in Informacijskih pooblaščenec) v Telekomu Slovenije uvedli tri postopke nadzora na področju varstva osebnih in prometnih podatkov. V dveh primerih, ki sta že zaključena, niso bile ugotovljene nepravilnosti. Tretji postopek 31. decembra 2023 še ni bil zaključen.
V Telekomu Slovenije smo v letu 2023 prejeli 123 prijav dogodkov s strani posameznikov (uporabnikov storitev, zaposlenih), povezanih z njihovo zasebnostjo. Rast obsega incidentov zaradi zlorab pri sklepanju pogodb z nakupom naprav v preteklih letih smo v letu 2023 z dodatnimi mehanizmi za pregled podatkov uporabnikov pri sklepanju pogodb zaustavili. Obseg tako ostaja primerljiv s prejšnjim letom.
Ustreznost uveljavljenih mehanizmov spremljamo sproti ob obravnavi dogodkov, kjer sprejemamo ukrepe za odpravo posledic in preprečevanje morebitnih prihodnjih kršitev. Zaradi neustreznega ravnanja s podatki in drugih razlogov smo prekinili sodelovanje z dvema pooblaščenima prodajalcema.
IPKO je v letu 2023 prejel eno pritožbo glede morebitne kršitve varovanja zasebnosti uporabnika. V letu 2023 nismo imeli izgub iz pravnih postopkov, ki bi izhajali iz dogodkov, povezanih z zasebnostjo oziroma varstvom osebnih podatkov posameznikov.
V Telekomu Slovenije smo zavezanci po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, saj izvajamo plačilno storitev (VALÚ Moneta) in storitev izdajanja elektronskega denarja (VALÚ), poslujemo pa tudi z lastnimi nepremičninami.
Za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izvajamo predpisane ukrepe za poznavanje strank, ki vključujejo pregled stranke pri sklepanju poslovnega razmerja in tudi spremljanje poslovanja strank v skladu s predpisi. Skladno s pozivom Banke Slovenije izvajamo tudi dodatna preverjanja, ali pri plačilnih storitvah in storitvah izdajanja e-denarja poslujemo z osebami, zoper katere so bili zaradi vojne v Ukrajini uvedeni omejevalni ukrepi. V letu 2023 tovrstnega poslovanja nismo zaznali, prav tako nismo zaznali poslov oziroma transakcij, pri katerih bi obstajal sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
Za zaposlene v Skupini Telekom Slovenije in pooblaščene prodajalce redno izvajamo izobraževanja, delavnice in e-izobraževanja s področja skladnosti poslovanja. O tem zaposlene ozaveščamo tudi prek intraneta ali e-pošte.
Zaposleni v Telekomu Slovenije so v letu 2023 opravili skupno 994 ur izobraževanja s področja varovanja osebnih podatkov in ravnanja s tajnimi podatki, s področja informacijske varnosti (kibernetska varnost) in socialnega inženiringa 592 ur, iz vsebine odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter preprečevanja korupcije in nasprotja interesov pa 291 ur.
Zaposleni v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2023 opravili 5.991 ur izobraževanja s področja varnostne kulture oziroma varovanja osebnih podatkov.
Na spletnih straneh Telekoma Slovenije in odvisnih družb v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) objavljamo osnovne podatke v zvezi z zastopniki, člani poslovodnih organov, organi upravljanja ali člani nadzornih organov o dogovorjeni višini njihovih prejemkov in njihovih izplačilih ter o sklenjenih poslih, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve (vrsta posla, pogodbeni partner, vrednost posla, datum sklenitve in trajanje posla).
V letu 2023 smo imeli v Telekomu Slovenije po ZDIJZ 263 proaktivnih objav poslov, obravnavali smo devet novih zahtev za dostop do informacij.
V Telekomu Slovenije je zaposlenim na voljo interni portal z vsemi potrebnimi informacijami, na spletnih straneh Telekoma Slovenije in odvisnih družb pa so objavljeni tudi kontaktni podatki za vlaganje zahtev za dostop do informacij javnega značaja po elektronski poti.
Proti Telekomu Slovenije ali njegovim odvisnim družbam v letu 2023 ni bil uveden noben nov postopek glede morebitnega kršenja pravil prava varstva konkurence. Pred Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) je s tega področja v teku en postopek iz preteklih let, ki se še ni zaključil. En postopek pa je AVK ustavil.
V Skupini Telekom Slovenije se zavedamo, da spoštovanje človekovih pravic prispeva k ustvarjanju pozitivnega delovnega okolja, kjer se zaposleni počutijo spoštovane, varne in enakovredne. Skrbimo za spoštovanje človekovih pravic na vseh ravneh poslovanja.
Pri delu se zavzemamo za strpnost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje osnovnih človekovih pravic, kar je trdno zasidrano v Etičnem kodeksu Skupine Telekom Slovenije. Spoštovanje človekovih pravic smo podrobneje opredelili tudi v Pravilniku o spoštovanju človekovih pravic. Pravilnik ureja način prepoznavanja, preprečevanja in odpravljanja posledic morebitnega nespoštovanja človekovih pravic na delovnem mestu ter opredeljuje postopke in ukrepe za njihovo spoštovanje.
Prijave zaposlenih, ki menijo, da so jim kršene človekove pravice, ali ki zaznajo kršitev človekovih pravic, sprejema in obravnava Skrbnica za človekove pravice, to je članica uprave - delavska direktorica. Vloga skrbnice je tudi vzpostavitev in spremljanje nadzornih mehanizmov ter upravljanje preventivnih ukrepov na področju človekovih pravic. V letu 2023 nismo imeli prijav morebitnih kršitev s tega področja.
V Telekomu Slovenije smo podpisniki Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, ki je del Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.
V letu 2023 smo se osredotočali na izvajanje ukrepov, ki smo jih določili ob skrbnem pregledu spoštovanja človekovih pravic v letu 2022. Ob tem smo pripravili e-izobraževanje, s katerim so zaposleni pridobili poglobljeno razumevanje človekovih pravic, vključno z njihovim izvorom in pomenom. Hkrati so zaposleni osvežili znanje o pristopih in mehanizmih, ki jih v družbi uporabljamo za spoštovanje človekovih pravic.
Spoštovanje človekovih pravic pričakujemo tudi od dobaviteljev, k čemur jih zavezujemo s Kodeksom ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije, ki ga vsebinsko vključujemo v poslovna razmerja. V letu 2023 ni bilo zaznanih kršitev kodeksa.
V Skupini Telekom Slovenije poslujemo v skladu z davčno zakonodajo na področju davkov, davčno tvegano poslovanje pa za nas ni sprejemljivo. Vzpostavljene imamo notranje kontrole in postopke v skladu z Metodologijo za samooceno notranjih kontrol in poročanje, ki zagotavljajo pravilno davčno obravnavo poslovnih dogodkov.
Davčno politiko, upravljanje davčnih tveganj in transferne cene ureja interni akt Davčna strategija in upravljanje z dajatvami v Skupini Telekom Slovenije. Osnova davčne politike je delovanje vseh družb v skupini v skladu z davčno zakonodajo države, v kateri imajo družbe registriran sedež dejavnosti. Namen davčne politike je zagotoviti ustrezno organiziranost in delovanje davčne funkcije s ciljem optimizacije davčnega bremena ter s pravilnim, zakonitim in pravočasnim obračunavanjem ter plačevanjem dajatev.
AKOS je novembra 2023 objavil razpis z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc v radiofrekvenčnih pasovih 2.300 MHz in 3.600 MHz za lokalno uporabo. Prav tako je pripravil Predlog strategije upravljanja radiofrekvenčnega spektra za obdobje 2024–2026.
Vlada Republike Slovenije je marca 2023 sprejela strategijo Digitalna Slovenija 2030, novembra 2023 pa še Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje. Strategija je namenjena strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije, strateški načrt pa predstavlja pot, kako bo Slovenija na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe podjetij in digitalnih javnih storitev prispevala k skupnim evropskim ciljem Digitalnega desetletja.
V letu 2023 sta AKOS in Ministrstvo za digitalno preobrazbo na osnovi v letu 2022 sprejetega Zakona o
Na 36. Skupščini delničarjev Telekoma Slovenije, ki je potekala 16. junija 2023, je bila v skladu s Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije za poslovna leta 2023, 2024 in 2025 za revidiranje računovodskih izkazov skupine in družbe Telekom Slovenije imenovana revizijska družba Deloitte revizija, d.o.o. Stroški revizorjev so prikazani v računovodskem poročilu v točki 43 Stroški revizorja.
Notranja revizija opravlja posle za vse družbe v Skupini Telekom Slovenije, za dve odvisni družbi tudi kot zunanja izvajalka notranjega revidiranja. Delo opravlja skladno s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja in s Pravilnikom o notranjem revidiranju v Skupini Telekom Slovenije. Njeno skladnost, kakovost delovanja in nenehno izboljševanje potrjujejo vsakoletne notranje presoje kakovosti ter v letu 2021 izvedena neodvisna zunanja presoja kakovosti. Notranja revizija dobro sodeluje tako s poslovodstvom kot z organom nadzora in obema redno poroča o svojem delu. Poslovodstvo in organ nadzora zagotavljata notranji reviziji podporo v smislu prepoznavanja dodane vrednosti, ki jo ponujajo njena poročila.
Objektivna zagotovila na področju ključnih tveganj in svetovalnih poslov zagotavljajo notranji revizorji, ki imajo vrsto aktivnih strokovnih nazivov. Redno se udeležujejo strokovnih izobraževanj, sodelujejo v različnih združenjih ter znanje delijo s stanovskimi kolegi na konferencah, seminarjih in delavnicah.
Njihove izkušnje so osnova za poglobljeno razumevanje kompleksnega delovanja Skupine Telekom Slovenije in pripravo zagotovil na izbranih področjih.
Notranja revizija načrtuje posle na podlagi prepoznanih ključnih tveganj, ki bi lahko ogrozila doseganje ciljev iz Strateškega poslovnega načrta Skupine Telekom Slovenije, ter na podlagi zbira različnih podatkov in informacij o poslovanju, tveganjih, globalnih trendov ter informacij poslovodstva in organa nadzora. Z izvajanjem revizijskih poslov, dajanjem zagotovil in s svetovalnimi posli prispeva h krepitvi in zaščiti vrednosti organizacije, k nenehnemu izboljševanju uspešnosti obvladovanja tveganj, kontrolnih postopkov in korporativnega upravljanja družb v skupini ter k izpolnjevanju poslanstva skupine.
Aktivnosti za leto 2023 so bile opredeljene v letnem načrtu dela, pripravljenem na podlagi aktualnih tveganj. Letni in večletni načrt je sprejela uprava družbe, nanj je dal na predlog revizijske komisije soglasje nadzorni svet. Poleg izvajanja načrtovanih poslov iz letnega načrta je notranja revizija v letu 2023 zaključila štiri izredne preglede. Na podlagi opravljenih poslov ugotavljamo, da so ukrepi za obvladovanje tveganj pri doseganju ciljev vzpostavljeni in da delujejo, je pa notranja revizija podala kar nekaj priporočil za izboljšanje uspešnosti in povečanje učinkovitosti poslovanja.
elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) pripravila večje število podzakonskih predpisov. Telekom Slovenije je dejavno sodeloval pri njihovi pripravi v okviru javnih posvetovanj.
Evropska komisija je februarja 2023 predstavila vrsto ukrepov, s katerimi naj bi do leta 2030 vsem državljanom in podjetjem v EU omogočili gigabitno povezljivost. Sprejela je predlog akta o gigabitni infrastrukturi, ki bo opredeljeval nova pravila za hitrejše, cenejše in učinkovitejše uvajanje gigabitnih omrežij po vsej EU. Osnutek priporočila o gigabitni infrastrukturi je namenjen nacionalnim regulativnim organom, zagotovil naj bi smernice o pogojih dostopa do telekomunikacijskih omrežij operaterjev s pomembno tržno močjo ter spodbujal hitrejše opuščanje starih tehnologij in pospeševal uvajanje gigabitnih omrežij.
AKOS je v letu 2023 zoper Telekom Slovenije vodil različne postopke inšpekcijskega nadzora, povezane z naloženimi obveznostmi na reguliranih upoštevnih trgih. Telekom Slovenije je na AKOS naslovil pobudo za ponovno Analizo upoštevnega trga 3b, ki ga ni več na seznamu trgov Evropske komisije, za katere je potrebna predhodna regulacija.
| Upoštevni trg | Sprememba |
|---|---|
| Upoštevni trg 4 (2014/710/EU) »Veleprodajni visokokakovostni dostop na fiksni lokaciji« | Upravno sodišče je 26. oktobra 2023 odpravilo odločbo o določitvi Telekoma Slovenije kot operaterja s pomembno tržno močjo, ki je bila izdana 30. septembra 2019. |
| Upoštevni trg 1 (2020/2245/EU) »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji« | AKOS je z odločbo z dne 15. 12. 2023 razširil nabor cenovno dereguliranih naselij. |
| Upoštevni trg 3b (2014/710/EU) »Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg« | AKOS je z odločbo z dne 15. 12. 2023 razširil nabor v celoti dereguliranih naselij. |
S sistemi vodenja obvladujemo celoten življenjski cikel naših storitev – od zasnove in razvoja, prek zagotavljanja virov in logistike, izvedbe, vzdrževanja kakovosti v fazi delovanja do obvladovanega zaključka življenjskega cikla. V letu 2023 smo v skupini uspešno vzdrževali vse že vpeljane sisteme vodenja.
| Potrdila o skladnosti | Obseg veljavnosti certifikacije |
|---|---|
| Telekom Slovenije, d.d. | SIST EN ISO 14001 Veljavnost: 31. 1. 2026 Sistem ravnanja z okoljem pri upravljanju nepremičnin |
| SIST EN ISO 22301 Veljavnost: 11. 4. 2025 Storitve in procesi Telekoma Slovenije | |
| SIST EN ISO/IEC 27001 Veljavnost: 28. 4. 2026 Center kibernetske varnosti in odpornosti, finančne storitve, poslovne IKT-storitve, nadzor omrežja in storitev, tehnična podpora za poslovne rešitve | |
| SIST EN ISO/IEC 27018 Veljavnost: 28. 4. 2026 Javni oblak, IKT-storitve v oblaku | |
| SIST EN ISO 50001 Veljavnost: 31. 1. 2026 Energetske storitve Telekoma Slovenije za lastne potrebe |
Veljavnost: 28. 10. 2025
Veljavnost: 31. 12. 2026
Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in elektroenergetskih omrežij
Veljavnost: 31. 12. 2026
Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in elektroenergetskih omrežij
Veljavnost: 30. 6. 2025
Razvoj in integracija poslovnih rešitev, zagotavljanje storitev in svetovanje uporabnikom, sistemska integracija, izvajanje projektov in prodaja
Veljavnost: 24. 12. 2026
Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija
Veljavnost: 24. 12. 2026
Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija
Uspešno smo izvedli tudi druge presoje za ohranjanje neakreditiranih certifikatov proizvajalcev (kot so MS Partner, Cisco, Oracle in HP) ter za sisteme, ki temeljijo na drugih priporočilih (Notranja pravila, Družini prijazno podjetje, Družbeno odgovoren delodajalec itd.). V letu 2023 smo zaključili cikel samoocene odličnosti poslovanja matične družbe 2021–2023 po globalni metodi EFQM 2020.
Uredba o taksonomiji (EU) 2020/852 (v nadaljevanju Uredba o taksonomiji) ter delegirani akti, ki dopolnjujejo uredbo (2021/2139 in 2021/2178) opredeljuje enoten klasifikacijski sistem za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti in predstavljajo pomemben korak k doseganju okoljske nevtralnosti v skladu s podnebnimi cilji EU do leta 2050.
pomembno, ali opredeljena gospodarska dejavnost izpolnjuje katerokoli ali vsa tehnična merila za pregled, določena v teh delegiranih aktih. Gospodarska dejavnost je usklajena s taksonomijo, če je v skladu s tehničnimi merili za pregled, ki so opredeljeni v delegiranem aktu o podnebju.
Razkritja smo pripravili na podlagi proučitve navedenih dokumentov, našega razumevanja in razpoložljivih podatkov. Glede na to, da se bo delegirana uredba nadgrajevala, bomo nadaljnje razlage in zahteve sproti proučevali ter upoštevali njihov vpliv na razkrivanje podatkov družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. V nadaljevanju bomo glede na priporočila različnih regulatorjev izpopolnili sisteme poročanja in poročila, tako da bodo zagotavljala celovitejša razkritja v skladu z delegirano uredbo.
Večina dejavnosti za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev za zdaj ni vključena v področje uporabe prilog 1 in 2 k delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139, kar pomeni, da za večino dejavnosti Skupine Telekom Slovenije trenutno ne veljajo zahteve glede poročanja v okviru taksonomije EU.
Za področje telekomunikacij in širši sektor IKT sta v taksonomijo za zdaj vključena le dejavnost podatkovnih centrov ter razvoj in uporaba IKT-rešitev za opazovanje ali blažitev podnebnih sprememb. Med dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, smo vključili tudi dejavnosti gradnje in poslovanja z nepremičninami (namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah in na parkirnih prostorih ter namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov).
Ker druge dejavnosti družb v Skupini Telekom Slovenije trenutno niso predmet poročanja v okviru taksonomije EU, so posledično deleži prihodkov in naložb glede na skupni obseg teh razmeroma majhni (manj kot 1 %), kar je razvidno tudi iz podatkov v spodnjih tabelah. Poleg sprejemljivosti dejavnosti za taksonomijo ocenjujemo tudi deleže usklajenosti s taksonomijo. Ti deleži so po trenutno ocenjenih vrednostih (brez upoštevanja tehničnih meril) zelo majhni, vendar jih zaradi obvez poročanja vseeno prikazujemo.
povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje Skupine Telekom Slovenije
Za izračun deleža prihodkov smo upoštevali vrednost poslovnih prihodkov od dejavnosti, trenutno vključenih v taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani skupni poslovni prihodki (prihodki od prodaje) na ravni Skupine Telekom Slovenije (Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, poglavje 9.2 pojasnilo 7 Prihodki od prodaje).
Za izračun deleža stroškov poslovanja (OPEX) smo upoštevali vrednost stroškov poslovanja od dejavnosti, trenutno vključenih v taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani skupni stroški poslovanja na ravni Skupine Telekom Slovenije. Pod stroške poslovanja vključujemo nabavno vrednost prodanega blaga, stroške materiala in energije, stroške storitev in stroške dela. Stroški amortizacije niso vključeni (Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, poglavje 9.2, pojasnilo 9 Nabavna vrednost prodanega blaga, stroški materiala, energije in stroški storitev, pojasnilo 10 Stroški dela).
Za izračun deleža naložb v osnovna sredstva (CAPEX) smo upoštevali vrednost naložb v osnovna sredstva od dejavnosti, trenutno vključenih v taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevane skupne naložbe v osnovna sredstva na ravni Skupine Telekom Slovenije. Pod naložbe v osnovna sredstva zajemamo pridobitve neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, povečanje sredstev iz sredstev v najemu in druge naložbe (Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, poglavje 7.5 Investicije).
Pri merilih za bistven prispevek k cilju blažitev ali prilagajanje podnebnim spremembam smo dejavnost 7.4 in 7.6 v celoti povezali s ciljem blažitev podnebnih sprememb. Hkrati presojamo, da ti dejavnosti ne škodujeta bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (prilagajanje podnebnim spremembam, vodni in morski viri, krožno gospodarstvo, onesnaževanje, biološka raznovrstnost in ekosistemi).
Pod aktivnost 8.1 Obdelava podatkov, podatkovno gostovanje in s tem povezane dejavnosti (Data processing, hosting and related activities) smo vključili dejavnost podatkovnih centrov, ki je opredeljena kot shranjevanje, manipulacija, upravljanje, premikanje, nadzor, prikaz, preklapljanje, izmenjava, prenos ali sprejemanje različnih podatkov prek podatkovnih centrov, vključno z robnim računalništvom. Gre za opremo in tudi storitve v podatkovnih centrih, namenjenih poslovnim uporabnikom. Dejavnost spada pod kategorizacijo NACE J63.11. Opredelili smo jo kot »Podatkovni centri«.
Smo vključili dejavnost e-mobilnosti za polnilnice in digitalizacijo voznega parka. Dejavnost spada pod kategorizacije NACE F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28. Opredelili smo jo kot »E-Mobilnost – Polnilnice in digitalni vozni park«.
Smo vključili proizvodnjo elektrike s fotovoltaiko oziroma sončne elektrarne, nameščene na strehah poslovnih prostorov. Dejavnost spada pod kategorizacije NACE F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28. Opredelili smo jo kot »Energija – proizvodnja elektrike s fotovoltaiko«.
V nekaterih primerih bi lahko bile posamezne poslovne dejavnosti dodeljene več kot eni dejavnosti taksonomije. To bi lahko veljalo zlasti za podatke OPEX in CAPEX. V našem primeru smo upoštevali le direktne stroške poslovanja in naložbe v osnovna sredstva za navedene poslovne dejavnosti. Tudi v prihodnje bomo na takšen način omogočali preglednost in s tem preprečili dvojno štetje tako, da bomo alocirali vrednosti OPEX ali CAPEX glavni dejavnosti na osnovi načela večine.
Smo upoštevali naslednji pristop:
Pričakujemo, da bo zaradi dopolnitve seznama dejavnosti v prihodnje še večji del naših prihodkov, stroškov poslovanja in naložb v osnovna sredstva spadal med dejavnosti, ki ustrezajo EU-taksonomiji ali so usklajene z njo. Ker so načela trajnostnega poslovanja sestavni del poslovnih procesov Telekoma Slovenije in družb v Skupini Telekom Slovenije pričakujemo, da bodo tudi zaradi tega ključni kazalniki uspešnosti v prihodnjih letih pridobili na vrednostih.
.................................................................................................................. 147
.................................................................................................................. 156
Podlaga za sestavo
3. .................................................................................................................. 156
Pomembne informacije o računovodskih usmeritvah
4. .................................................................................................................. 160
Določanje poštene vrednosti
5. .................................................................................................................. 171
Sestava Skupine Telekom Slovenije
6. .................................................................................................................. 172
Poročanje po segmentih
7. .................................................................................................................. 175
Prihodki od prodaje
8. .................................................................................................................. 177
Drugi prihodki iz poslovanja
9. .................................................................................................................. 178
| v tisoč EUR | Pojasnilo | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 7 | 694.913 | 652.121 | 601.669 | 575.886 | ||
| Drugi prihodki iz poslovanja |
| Nabavna vrednost prodanega blaga | 8 | 13.254 | 6.832 | 9.628 | 3.225 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala in energije | 9 | -92.012 | -86.548 | -96.933 | -94.836 |
| Stroški storitev | 9 | -30.371 | -22.576 | -24.230 | -15.788 |
| Stroški dela | 10 | -211.684 | -208.503 | -198.922 | -195.762 |
| Amortizacija | 11 | -126.128 | -117.858 | -103.776 | -98.446 |
| Drugi odhodki poslovanja | 12 | -164.431 | -166.090 | -137.869 | -138.881 |
| Skupaj odhodki poslovanja | -19.403 | -7.016 | -13.015 | -6.914 | |
| -644.029 | -608.591 | -574.745 | -550.627 | ||
| Dobiček iz poslovanja | 64.138 | 50.362 | 36.552 | 28.484 | |
| Finančni prihodki | 13 | 2.015 | 3.505 | 5.511 | 5.971 |
| Finančni odhodki | 13 | -18.661 | -8.442 | -19.217 | -8.608 |
| Dobiček pred obdavčitvijo | 47.492 | 45.425 | 22.846 |
| v tisoč EUR | Pojasnilo | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Čisti dobiček obdobja | 47.065 | 37.506 | 23.864 | 20.793 | |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti sme prenesti v izkaz poslovnega izida | -14 | 62 | -16 | 55 | |
| Prevedbene rezerve | 30 | 0 | 8 | 0 | |
| Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje |
| Osnovni v EUR | Prilagojeni v EUR |
|---|---|
| 7,24 | 7,24 |
| 5,77 | 5,77 |
| 3,67 | 3,67 |
| 3,20 | 3,20 |
| -19 | 107 | -20 | 108 |
|---|---|---|---|
| 14 | 5 | -53 | 4 | -53 |
|---|---|---|---|---|
| 14 | 3.325 | 107 | 2.784 |
|---|---|---|---|
| 30 | -53 | 3.661 | 39 | 3.119 |
|---|---|---|---|---|
| 37 | -160 | 37 | -160 |
|---|---|---|---|
| 30 | 29 | -258 | 30 | -257 |
|---|---|---|---|---|
| 14 | 1 | 82 | 1 | 82 |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 3.387 | 91 | 2.839 |
|---|---|---|---|
| 47.065 | 40.893 | 23.955 | 23.632 |
|---|---|---|---|
| 47.065 | 40.893 | 23.955 | 23.632 |
|---|---|---|---|
v tisoč EUR
| Pojasnilo | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
| SREDSTVA | Neopredmetena sredstva | 203.754 | 204.352 | 162.379 | 155.259 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 686.497 | 679.501 | 607.716 | 604.932 | |
| Sredstva v najemu | 79.205 | 75.419 | 85.356 | 78.126 | |
| Naložbe v odvisne družbe | 0 | 0 | 36.920 | 38.720 | |
| Druge finančne naložbe | 2.472 | 2.448 | 22.014 | 48.505 | |
| Pogodbena sredstva | 4.179 | 3.624 | 3.749 | 3.234 | |
| Druge terjatve | 19.685 | 19.251 | 19.684 | 19.246 | |
| Odloženi stroški | 2.714 | 3.293 | 2.787 |
| Odložene terjatve za davek | 14 | 42.203 | 39.324 | 41.848 | 39.057 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj nekratkoročna sredstva | 1.044.005 | 1.031.516 | 985.749 | 998.230 | |
| Sredstva za odtujitev | 24 | 588 | 796 | 588 | 796 |
| Zaloge | 25 | 24.802 | 25.253 | 21.176 | 21.702 |
| Poslovne in druge terjatve | 26 | 170.123 | 157.680 | 161.091 | 150.884 |
| Terjatve za davek iz dobička | 14 | 932 | 1.387 | 442 | 1.286 |
| Pogodbena sredstva | 27 | 14.148 | 15.942 | 14.036 | 15.562 |
| Odloženi stroški | 22 | 6.743 | 4.545 | 4.855 | 3.741 |
| Finančne naložbe | 20 | 1.046 | 837 | 18.002 | 11.516 |
| Denar in denarni ustrezniki | 29 | 55.479 | 37.382 | 44.376 | 19.573 |
| Skupaj kratkoročna sredstva |
| Vpoklicani kapital | 272.721 | 272.721 | 272.721 | 272.721 |
|---|---|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 181.489 | 181.489 | 180.956 | 180.956 |
| Rezerve iz dobička | 106.479 | 106.479 | 104.978 | 104.978 |
| Zakonske rezerve | 51.612 | 51.612 | 50.434 | 50.434 |
| Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže | 4.065 | 4.065 | 4.065 | 4.065 |
| Lastne delnice in lastni poslovni deleži | -4.065 | -4.065 | -4.065 | -4.065 |
| Statutarne rezerve | 54.854 | 54.854 | 54.544 | 54.544 |
| Druge rezerve iz dobička | 13 | 13 | 0 | 0 |
| Zadržani čisti poslovni izid | 96.640 | 50.003 | 70.492 | 46.869 |
| Zadržani poslovni izid preteklih let | 49.575 |
1.317.866
1.275.338
1.250.315
| 30 | -172 | -188 | -172 | -188 |
|---|---|---|---|---|
| 30 | 1.429 | 1.155 | 1.214 | 897 |
|---|---|---|---|---|
| 30 | 52 | 18 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|
| 658.638 | 611.677 | 630.189 | 606.233 |
|---|---|---|---|
| 31 | 19.730 | 17.072 | 19.237 | 16.425 |
|---|---|---|---|---|
| 32 | 24.711 | 21.220 | 21.139 | 17.925 |
|---|---|---|---|---|
| 33 | 23.336 | 8.177 | 17.316 | 3.847 |
|---|---|---|---|---|
| 8.916 | 5.810 | 426 | 666 |
|---|---|---|---|
| 34 | 306.578 | 236.683 | 306.578 | 236.683 |
|---|---|---|---|---|
| 35 | 65.216 | 59.342 | 70.267 | 60.871 |
|---|---|---|---|---|
| Skupaj nekratkoročne obveznosti | 448.791 | 350.197 | 434.963 | 336.710 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 37 | 123.746 | 123.915 | 108.222 | 99.300 |
| Obveznost za davek iz dobička | 14 | 7 | 221 | 0 | 0 |
| Posojila | 34 | 30.598 | 132.757 | 30.598 | 132.757 |
| Obveznosti iz najemov | 35 | 9.868 | 10.603 | 11.512 | 12.527 |
| Druge finančne obveznosti | 36 | 2 | 2 | 0 | 0 |
| Pogodbene obveznosti | 38 | 11.907 | 10.275 | 5.779 | 5.602 |
| Razmejene obveznosti | 39 | 34.309 | 35.691 | 29.052 | 30.161 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti | 210.437 | 313.464 | 185.163 | 280.347 | |
| Skupaj obveznosti | 659.228 | 663.661 | 620.126 | 617.057 | |
| Skupaj kapital in obveznosti | 1.317.866 | 1.275.338 | 1.250.315 | 1.223.290 |
| V tisoč EUR | Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Prevedbena rezerva | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2023 | 272.721 | 181.489 | 51.612 | 4.065 | -4.065 | 54.854 |
| Čisti poslovni izid obdobja | 12.497 | 37.506 | -202 | 14 | 1.155 | 18 | 611.677 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 47.065 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0 | 67 | -14 | -53 | 0 | 0 | ||
| Vseobsegajoči poslovni donos obdobja skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 47.065 | 67 | -14 | -53 | 0 | 47.065 | ||
| Prenos poslovnega izida preteklega leta v zadržani poslovni izid | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.506 |
| -37.506 | 0 |
| -324 | 0 | -37 | 0 | 327 | 34 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.182 | -37.506 | -37 | 0 | 327 | 34 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -104 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -104 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 272.721 | 181.489 | 51.612 | 4.065 | -4.065 | 54.854 | 13 | 49.575 | 47.065 | -172 | 0 | 1.429 | 52 | 658.638 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pojasnila na straneh od 156 do 235 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
v tisoč EUR
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Prevedbena rezerva | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta | |
| Stanje 1. 1. 2022 | 272.721 | 181.489 | 51.612 | 3.671 | -3.671 | 54.854 | 13 | 4.050 | 37.888 | -26 | -40 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.506 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 37.506 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| -336 | 54 | 3.661 | 8 | 3.387 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.506 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| -336 | 54 | 3.661 | 8 | 40.893 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.244 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -29.244 |
| -394 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -394 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 394 | -394 | 0 | 0 | -29.638 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.638 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 37.888 | -37.888 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| - | - | - | - |
- | - | - | ------ | ------- | - | - | - | - | - |
| 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|
| --- | |||
| # Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023 |
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti |
|---|---|---|---|
| 272.721 | 181.489 | 51.612 | 4.065 |
| -4.065 | 54.854 | 13 | 12.497 |
| 37.506 | -202 | 14 | 1.155 |
| 18 | 611.677 |
| Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku | Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke | Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2023 | 272.721 | 180.956 | 50.434 | 4.065 | -4.065 | 54.544 | 0 | 26.076 | 20.793 | -203 |
| Čisti poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 23.864 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 68 | -16 | 39 | 91 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 23.864 | 68 | -16 | 39 | 23.955 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 20.793 | -20.793 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| - | - | - |
- | - | - | - | ------ | ------- | - | - | - | - |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -242 | 0 | -37 | 0 | 278 | -1 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|
| --- | ||
| # Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023 |
| Vpoklicani kapital | Kapitalske rezerve | Rezerve iz dobička | Zadržani čisti poslovni izid | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov | Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku |
|---|---|---|---|---|---|
| 272.721 | 180.956 | 50.434 | 4.065 | -4.065 | 54.544 |
| 0 | 46.628 | 23.864 | -171 | -1 | 1.214 |
| 630.189 |
Pojasnila na straneh od 156 do 235 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
| Skupaj | Zakonske rezerve | Rezerve za lastne delnice | Lastne delnice | Statutarne rezerve | Druge rezerve iz dobička | Zadržani poslovni izid preteklih let | Poslovni izid tekočega leta |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2022 | 272.721 | 180.956 | 50.434 | 3.671 | -3.671 | 54.544 | 0 |
| 21.144 | 34.371 | -27 | -39 | -1.863 | 612.241 | ||
| Čisti poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 20.793 | 0 | 0 | 0 | 20.793 | |||
| Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| -335 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 20.793 | -335 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.244 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | -394 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -394 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 394 | 0 | 0 | 0 | -394 | 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 394 | -394 | 0 |
|---|---|---|---|---|---|
| -29.638 | 0 | 0 | 0 | 0 | -29.638 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Drugi premiki v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 199 | 0 | 160 | 0 | -359 | 0 |
| Spremembe v kapitalu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 34.570 | -34.371 | 160 | 0 | -359 | 0 |
| Drugo | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | -1 | -1 | 0 | -2 |
272.721
| Pojasnilo | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Denarni tokovi pri poslovanju | ||||
| Čisti dobiček poslovnega leta | 47.065 | 37.506 | 23.864 | 20.793 |
| Prilagoditve za: | ||||
| Amortizacija | 164.431 | 166.090 | 137.869 | 138.881 |
| Slabitve in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev | 8.736 | 1.713 | 2.959 | 1.010 |
| Dobiček/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | -2.210 | -1.150 | -3.881 | -1.370 |
| Oslabitev in odpisi zalog | 902 | 1.381 | 852 | 1.266 |
| Neto popravek vrednosti terjatev in pogodbenih sredstev | 5.359 | 3.161 | 4.394 | 2.577 |
| Prilagoditev za rezervacije | 2.597 | 2.953 |
| 3.171 | 1.704 | 4.662 | 2.200 |
|---|---|---|---|
| 166 | 240 | 271 | 1.185 |
|---|---|---|---|
| 255 | 4 | 3.452 | 1.540 |
|---|---|---|---|
| 37 | 400 | 37 | 400 |
|---|---|---|---|
| 45 | 55 | 24.331 | 14.380 |
|---|---|---|---|
| -171.140 | -153.198 | -143.518 | -111.154 |
|---|---|---|---|
| -95.588 | -96.548 | -70.157 | -69.923 |
|---|---|---|---|
| -75.352 | -56.550 | -69.131 | -34.441 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | -1.000 |
|---|---|---|---|
| -200 | -100 | -4.230 | -5.790 |
|---|---|---|---|
| -167.466 | -150.795 | -110.765 | -91.449 |
|---|---|---|---|
| 100.000 | 60.000 | 100.000 | 60.000 |
|---|---|---|---|
| -160.195 | -86.231 | -159.439 | -87.153 |
|---|---|---|---|
| 0 | -394 | 0 | -394 |
|---|---|---|---|
| -60 | 0 | -60 | 0 |
|---|---|---|---|
| -10.243 | -9.158 | -10.002 | -8.723 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | -1.400 |
|---|---|---|---|
| -132.527 | -40.220 | -132.527 | -40.220 |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 |
|---|---|---|---|
| -17.365 | -7.215 | -16.850 | -7.172 |
|---|---|---|---|
| 0 | -29.244 | 0 | -29.244 |
|---|---|---|---|
| -60.195 | -26.231 | -59.439 | -27.153 |
|---|---|---|---|
| 18.044 | 21.397 | 24.750 | 15.769 |
|---|---|---|---|
| 37.382 | 15.935 | 19.573 | 3.754 |
|---|---|---|---|
Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: Telekom Slovenije ali družba) in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Skupina Telekom Slovenije ali skupina). Seznam odvisnih družb je v pojasnilu 19 Naložbe v odvisne družbe. Podrobnejši pregled sestave skupine je prikazan v poslovnem delu letnega poročila.
Telekom Slovenije je delniška družba. Registriran naslov družbe je TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Delnice družbe so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Največji končni lastnik družbe je Republika Slovenija, ki ima v družbi Telekom Slovenije 62,54-odstotni delež (pojasnilo 30 Kapital in rezerve).
Glavna dejavnost skupine je prodaja telekomunikacijskih storitev in izdelkov, v okviru katerih ponujamo fiksne in mobilne storitve, internet in televizijo, gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, sistemske integracije poslovnih komunikacij, digitalne vsebine in oglaševanje. Skupina Telekom Slovenije z svojimi družbami deluje v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Kosovo in Severna Makedonija.
Priloženi konsolidirani in ločeni računovodski izkazi so pripravljeni za Skupino Telekom Slovenije in za družbo Telekom Slovenije za leto 2023 s primerjalnimi izkazi za leto 2022.
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi družbe Telekom Slovenije so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Konsolidirane računovodske izkaze Skupine Telekom Slovenije in ločene izkaze družbe Telekom Slovenije je uprava odobrila 15. marca 2024.
Računovodske izkaze za leto 2023 je revidirala revizijska hiša Deloitte revizija, d. o. o., in podala neprilagojeno mnenje. Za leto 2022 je računovodske izkaze revidirala revizijska družba PricewaterhouseCoopers (PwC) d.o.o. in podala neprilagojeno mnenje.
Priloženi konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi družbe Telekom Slovenije so sestavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta družbe in Skupine Telekom Slovenije. Vse računovodske informacije so predstavljene v tisoč evrih, če ni navedeno drugače.
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen:
Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 4 Določanje poštene vrednosti.
Priprava računovodskih izkazov od poslovodstva zahteva določene ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti ter na razkritje možnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja. Prihodnjih dogodkov in njihovega vpliva ni mogoče določiti z gotovostjo. Zato se pri računovodskih ocenah uporabi presoja, ki se spreminja glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije in kot posledica sprememb poslovnega okolja. Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih. Ocene in predpostavke se redno pregledujejo. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene spremenijo, in za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.
Ocene in predpostavke, ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so:
Skupina in družba pri ocenjevanju dob koristnosti sredstev upoštevata pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje sredstev. Ustreznost dob koristnosti spremlja delovna skupina, ki letno preverja dobe koristnosti in ocenijo preostalo vrednost ter jih, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen amortizacijske stopnje, preračuna za sedanje in prihodnja obdobja. Delovno skupino večinoma sestavljajo tehnični strokovnjaki, ki dobe koristnosti presojajo na podlagi dosedanjih izkušenj pri delu in dobi trajanja sredstev ter spremljajo tehnološki razvoj in spremembe v dejavnosti.
Za sredstva v najemu skupina in družba določita dobo koristnosti na podlagi trajanja pogodbe o najemu, če je ta krajša od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev. Ocenjene dobe koristnosti sredstev so prikazane v pojasnilih 3.c, 3.d in 3.e.
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
Skupina in družba letno preverjata knjigovodsko vrednost pri pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih sredstvih, da bi ugotovili, ali obstajajo pokazatelji, da je treba katero od sredstev oslabiti. Pri ocenjevanju, ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb ali sprememb trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev sredstev se izvede, če knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo ocenjeno nadomestljivo vrednost.
Slabitev dobrega imena se ugotavlja vsaj enkrat letno. Skupina in družba sta za ta namen pridobili oceno vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij na dan 30. novembra 2023, iz katere izhaja, da je nadomestljiva vrednost dobrega imena višja od njegove knjigovodske vrednosti.
Podatki o drugih pomembnih ocenah negotovosti, ki jih je poslovodstvo upoštevalo v primeru slabitev sredstev, so opisani v pojasnilih:
Za slabitev naložb v odvisne družbe skupina preveri znamenja slabitev predvsem za družbe, katerih naložba pomembno (več kot 20 %) presega kapital družbe, ter za družbe, ki so poslovale z negativnim poslovnim izidom in/ali izkazovale negativni kapital oziroma če so obstajali drugi znaki slabitev. V tem primeru družba pridobi oceno nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe, ki jih pripravi zunanji pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Nadomestljiva vrednost predstavlja pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, in sicer tisto, ki je višja. Denar ustvarjajoča enota na ravni skupine je posamezna družba v skupini. Za leto 2023 je skupina na podlagi preverbe znamenj slabitve pristopila k oceni nadomestljive vrednosti za odvisne družbe TSmedia, TSinpo, Soline, SIOL Zagreb, SIOL Prishtina in SiOL Sarajevo.
Podrobnosti ugotavljanja nadomestljive vrednosti so opisane v pojasnilu 3.f in pojasnilu 19 Naložbe v odvisne družbe.
Skupina in družba za vrednotenje terjatev, v skladu z MSRP 9, uporabljata poenostavljen model s pričakovanimi doživljenjskimi kreditnimi izgubami v celotni dobi uporabe. Verjetnost neplačila predstavlja ključni vhodni podatek pri merjenju pričakovane kreditne izgube. Verjetnost neplačila se oceni na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanja v prihodnosti. Podrobnosti o politikah skupine so navedene v pojasnilih 3.f, 26 Poslovne in druge terjatve in 45 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih. Ob morebitni spremembi davčne stopnje bi skupina in družba ustrezno preračunali tudi terjatve iz odloženih davkov. Skupina in družba odložene terjatve za davek pripoznata, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Podrobnejše razkritje oblikovanja odloženih terjatev in obveznosti za davek je v pojasnilih 3.r in 14.
Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna) ter je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, in je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. Rezervacije se pripoznajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti. Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali so se spremenile okoliščine glede oblikovanja višine rezervacije. Ob spremembi se ocena višine rezervacije lahko spremeni glede na ocenjeni pričakovani datum in znesek poravnave. Podrobneje je oblikovanje posameznih rezervacij opisano v pojasnilih 3.l in 32.
V tekočem letu sta skupina in družba uporabili več sprememb računovodskih standardov MSRP, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in sprejela EU ter jih je obvezno treba uporabljati za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2023 ali pozneje. Njihovo sprejetje ni pomembneje vplivalo na razkritja ali zneske, navedene v teh računovodskih izkazih.
Spremembe drugih računovodskih standardov za skupino in družbo niso relevantne in ne bodo vplivale na računovodske izkaze, zato jih ne razkrivamo.
Skupina in družba nista predčasno sprejeli nobenega spodaj navedenega drugega standarda, pojasnila ali dopolnila, ki je bilo izdano, vendar še ni veljavno.
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi računovodskih izkazov obvladujoče družbe Telekom Slovenije in njenih odvisnih družb za poslovno leto 2023. Računovodski izkazi posameznih družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe in ob uporabi istih računovodskih usmeritev. V primeru različnih računovodskih usmeritev posamezne družbe pripravijo potrebne prilagoditve svojih računovodskih izkazov, ki so podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.
Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na datum prevzema oziroma od dne, ko obvladujoča družba ali družba v skupini obvladuje odvisno družbo. Prevzeta sredstva in obveznosti se v konsolidiranih izkazih pripoznajo po pošteni vrednosti, ocenjeni na dan nakupa. Presežek kupnine nad neto pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev se izkaže v okviru neopredmetenih sredstev kot dobro ime. Če je presežek kupnine negativen, se pripozna neposredno v poslovnem izidu kot finančni prihodek.
Odvisne družbe so tiste družbe, ki jih družba Telekom Slovenije obvladuje neposredno ali posredno prek svojih odvisnih družb. Družba obvladuje podjetje, če je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravico do donosa iz svoje udeležbe v tej družbi. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba Telekom Slovenije zmožnost vplivati na finančne in poslovne odločitve družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja.
pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja. Pozneje se ta delež glede na stopnjo obvladovanja v kapitalu obračuna kot finančna naložba v pridruženo družbo (obračunana po kapitalski metodi) ali kot finančna naložba v kapitalske instrumente po MSRP 9.
Ob pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločeni vsi medsebojni posli, sredstva in obveznosti znotraj skupine, kapital, prihodki in odhodki ter denarni tokovi med družbami v skupini.
Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti ter druga denarna sredstva se na dan bilance stanja preračunajo v funkcionalno valuto ob uporabi dnevnega tečaja menjave na dan bilance stanja. Nedenarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, merjene po izvirni vrednosti, se preračunajo ob uporabi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in merjene po pošteni vrednosti, se preračunajo ob uporabi tečaja na dan, ko je bila določena poštena vrednost. Vse tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu vrednosti naložb v kapitalske instrumente, razvrščene v skupino in merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Na poročevalski dan odvisne družbe v tujini, katerih funkcionalna valuta ni evro, svoja sredstva in obveznosti preračunajo v evro ob uporabi tečaja Evropske centralne banke (ECB) na dan poročanja, za izkaz poslovnega izida pa uporabijo povprečni tečaj poročevalskega obdobja. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu iz funkcionalnih v predstavitveno valuto, se izkažejo v konsolidiranem izkazu drugega vseobsegajočega donosa, v postavki prevedbena rezerva znotraj kapitala, vse dokler odvisna družba v tujini ni odtujena. Takrat se znesek tečajnih razlik prenese iz drugega vseobsegajočega donosa v konsolidirani izkaz poslovnega izida.
Neopredmeteno sredstvo se pripozna, ko je verjetno, da bodo v skupino ali družbo pritekale z njimi povezane gospodarske koristi, in ko je mogoče zanesljivo izmeriti njihovo nabavno vrednost. Neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti se po začetnem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in za morebitno izgubo iz oslabitve. Za neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti se najmanj enkrat letno ugotavlja, ali jih je treba oslabiti v skladu z MRS 36. Vsa neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, imajo končno dobo koristnosti. Skupina in družba Telekom Slovenije spremljata dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih sredstev po skrbnikih teh sredstev ter v delovni skupini, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost. Če so ocenjena pričakovanja bistveno drugačna od veljavnih ocen amortizacijske stopnje, se vpliv preračuna za sedanje in prihodnja obdobja. Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih k računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem je sprememba nastala. Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile.
| Skupine neopredmetenih sredstev | Dobe koristnosti v letih |
|---|---|
| koncesije | od 13 do 20 |
| blagovne znamke | 10 |
| licence | od 1 do 7 |
| programske pravice za TV-vsebine | od 1 do 5 |
| stroški pridobitev pogodb s kupci | od 2,5 do 3,5 |
| lista kupcev | od 3 do 5 |
| računalniški programi | od 2 do 7 |
| druge premoženjske pravice | od 2 do 20 |
Stroški pridobljenih koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra se usredstvijo po nabavni vrednosti ter se enakomerno časovno amortizirajo v dobi trajanja koncesijske pogodbe, kar je med 13 in 20 leti – pojasnilo 16 Neopredmetena sredstva.
Stroški za pridobitev pogodb s kupci so stroški, ki so neposredno povezani s pridobivanjem naročnikov ter predstavljajo dodatne stroške, ki jih imata skupina in družba s tem, da pridobita pogodbe s kupci, in ki ne bi nastali, če skupina in družba pogodb ne bi pridobili. Prodajne provizije se evidentirajo kot stroški pridobivanja pogodb s kupci in se amortizirajo v skladu s prenosom gospodarskih koristi kupcu, tj. v dobi pričakovanega trajanja pogodbe. Stroški prodajnih provizij se znižajo za vrednost predčasno prekinjenih naročniških razmerij v obdobju, ko pride do predčasno prekinjenega naročniškega razmerja.
Usredstveni stroški vključujejo stroške materiala, neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Skupina in družba po skrbnikih projektov nadzorujeta, da se usredstvijo le stroški, ki sledijo opredeljenim kriterijem.
Stroški razvijanja se med neopredmetenimi sredstvi pripoznajo, če se lahko zanesljivo izmerijo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če bo njegova uporaba prinašala bodoče gospodarske koristi, če so na razpolago ustrezni viri za dokončanje razvijanja in kadar obstaja namen sredstvo uporabiti ali prodati.
Neopredmeteno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave neopredmetenega sredstva ter so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se neopredmeteno sredstvo odpravi.
Družbe letno preverjajo knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev, da ugotovijo, ali so prisotna znamenja slabitve. Pri ocenjevanju, ali pokazatelji oslabitve obstajajo, družbe preverijo, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb, spremembe trga, zastarelosti oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost. Slabitev se izvede, če knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost.
Skupina in družba v tekočem in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne tokove iz gospodarskih koristnosti neopredmetenih sredstev, zato slabitve sredstev nista ugotavljali.
Dobro ime nastane ob prevzemu odvisne družbe in se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo zaradi oslabitve. Potreba po slabitvi dobrega imena z izračunom nadomestljive vrednosti se ugotavlja za denar ustvarjajočo enoto vsaj enkrat letno. Določitev sedanje vrednosti od poslovodstva zahteva oceno pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote in tudi določitev primerne diskontne stopnje. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja v postavki slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev.
Opredmetena osnovna sredstva v lasti družb v skupini se ob pridobitvi izkažejo po svoji nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vključijo vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi opredmetenega sredstva za nameravano uporabo.
Ocenjeni stroški vzpostavitve lokacij za sprejemno-oddajne postaje v prvotno stanje se izkažejo kot sestavni del nabavne vrednosti sredstva in se amortizirajo v njegovi preostali dobi koristnosti. Znesek rezervacij, potrebnih za vzpostavitev prvotnega stanja, diskontiran na sedanjo vrednost, se izkaže med rezervacijami.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v skupini, vključuje stroške materiala in neposredne stroške dela. Stroški gradnje ali izdelave opredmetenih osnovnih sredstev, vključenih v nabavno vrednost, se pripoznajo kot znižanje stroškov v poslovnem izidu.
Kadar so posamezne postavke sredstev sestavljene iz delov, ki imajo različne dobe koristnosti, se ti deli obravnavajo kot posamezne postavke opredmetenih osnovnih sredstev.
Poznejši stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi povečajo njihovo nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njihove prihodnje gospodarske koristi pritekale v skupino ali družbo.
Skupina in družba po skrbnikih projektov mesečno spremljata potek projektov in investicij. Če se ugotovi, da se določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Letno se preverjata doba koristnosti in preostala vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijska stopnja pa se glede na to preračuna za sedanja in prihodnja obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek spremembe ocene skupina in družba opišeta v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem se je spremenila.
| Skupine opredmetenih osnovnih sredstev | Dobe koristnosti v letih |
|---|---|
| - zgradbe | 50 |
| - elektro in strojne instalacije | od 15 do 30 |
| - kabelska kanalizacija | 33,3 |
| - kabelsko omrežje – zračno in nadzemne trase | 10 |
| - kabelsko omrežje – zemeljsko | od 20 do 25 |
| - centrale | od 5 do 12,5 |
| - druga oprema | od 1 do 15 |
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se pripoznajo po svoji do tedaj oblikovani nabavni vrednosti.
Opredmeteno osnovno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave opredmetenega osnovnega sredstva ter so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se opredmeteno osnovno sredstvo odpravi.
Družbe v skupini letno preverjajo knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovijo, ali so prisotna znamenja slabitve. Pri ocenjevanju, ali pokazatelji oslabitve obstajajo, družbe preverjajo zunanje in notranje okoliščine. Zunanje okoliščine so lahko večja sprememba vrednosti sredstev zaradi pretečenega časa ali običajne uporabe, kot je bilo pričakovano, pomembne spremembe v tehnološkem, tržnem ali gospodarskem okolju, ali pa so se povečale tržne obresti ali druge tržne donosnosti, ki lahko vplivajo na diskontno mero pri izračunu vrednosti pri uporabi. Notranje okoliščine so zastarelost ali fizična poškodovanost sredstev ter zmanjšanje pričakovane uporabe sredstev. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost.
Slabitev opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki iz poslovanja med slabitvami neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev.
Skupina in družba v tekočem in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne tokove iz gospodarskih koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev, zato slabitve sredstev nista ugotavljali.
Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava posamično ob uporabi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstva in se začne obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično ob uporabi metode enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Zemljišča in opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko so sredstva razpoložljiva za uporabo.
Za najem se po tem standardu šteje pogodba, ki za določeno obdobje najemniku daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo najemnine. Skupina in družba nista uporabili izjem, ki jih predvideva standard, za najeme pogodb z majhnimi vrednostmi in za najeme, katerih trajanje najema se konča prej kot v 12 mesecih od začetne uporabe.
Standard za najemne pogodbe določa, da najemnik na začetku najema pripozna pravico do uporabe sredstva (sredstvo v najemu) in obveznost iz najema. Sredstvo s pravico do uporabe se pripozna na dan začetka najema, tj. ko je sredstvo na voljo za uporabo. Začetno merjenje sredstva zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema (diskontirana sedanja vrednost najemnin, ki na ta datum še niso plačane), plačila najemnin, izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude na najem, in oceno morebitnih stroškov, ki bodo nastali v družbi pri odstranitvi sredstva. Spremenljive najemnine, ki niso odvisne od inflacije, ali obrestne mere, niso vključene v merjenje obveznosti iz najema in pravice do uporabe sredstev. S tem povezana plačila se pripoznajo v obdobju nastanka dogodka kot poslovni odhodek.
Sredstva s pravico do uporabe se nato merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in za izgube zaradi oslabitve, ter se prilagodijo za vsako ponovno merjenje obveznosti iz najema. Sredstvo se amortizira od začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja najema, če je to krajše od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev.
| Naziv skupine sredstev v najemu | Dobe koristnosti v letih |
|---|---|
| Bazne postaje – služnost in najem | 15 |
| Najem prostorov | 10 |
| Tehnološki prostori – služnost in najem | 15 |
| Najem vodov | 15 |
| Drugo | 5 |
Ocenjene dobe koristnosti se v letu 2023 glede na preteklo leto niso spremenile. Letno se preverjajo znamenja slabitve in v primeru njihovega nastanka se ugotavlja nadomestljiva vrednost teh sredstev. V primeru slabitve se ta pripozna v izkazu poslovnega izida v skladu z MRS 36.
Obveznosti iz najema se pripoznajo na datum začetka najema sredstva po sedanji vrednosti najemnin, ki še niso plačane. Obveznosti predstavljajo diskontirane pogodbeno določene najemnine, nekatere pogodbe vključujejo tudi prilagoditev obveznosti za spremembo indeksa življenjskih stroškov. Za določitev diskontne stopnje se uporabi obrestna mera, ki izhaja iz stroškov zadolževanja ter temelji na obrestni meri, po kateri skupina in družba, ob upoštevanju bonitetne ocene, lahko pridobita posojilo za nakup opredmetenega osnovnega sredstva primerljivega zneska (vrednosti) in zapadlosti. Pri poznejšem merjenju obveznosti iz najemov se te povečajo za vrednost, ki odraža obresti na obveznosti iz najema, zmanjšajo za vrednost plačil najemnine in ob spremembi pogojev najema se ponovno izmeri sedanja vrednost na podlagi ponovne ocene prihodnjih najemnin ali spremembe najema (trajanje najema ali cene najema).
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
Po datumu začetka najema se finančne obveznosti iz najemov ponovno izmerijo ob uporabi nove diskontne stopnje, če se je spremenilo trajanje najema ali vrednost prihodnjih najemnin. Ob odpovedi najema ali zmanjšanju se dobiček ali izguba, ki sta povezana z delno ali popolno odpovedjo najema, pripoznata v izkazu poslovnega izida.
Obveznosti iz najema se izkazujejo med nekratkoročnimi obveznostmi, razen obveznosti, ki bodo poravnane v obdobju naslednjih 12 mesecev od datuma bilance stanja in so v bilanci stanja izkazane kot kratkoročne obveznosti iz najema.
Najemi zajemajo najem vodov, najeme poslovnih in tehnoloških prostorov, ustanovitev služnosti oziroma najem zemljišč ali prostorov za bazne postaje oziroma funkcijskih lokacij. Medoperaterski zakupi v Sloveniji so v večini storitev regulirani z javno objavljenimi ceniki. Za nekratkoročne najeme se sklepajo pogodbe s točno določenim obdobjem, večinoma za 15 let.
Za poslovne prostore, bazne postaje in funkcijske lokacije je nadomestilo za služnost ali najemnina določena glede na dogovore, cenitve in cenike lastnikov. Najemne pogodbe so sklenjene za določen oziroma nedoločen čas, služnostne pogodbe pa za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture ali določen čas z možnostjo podaljšanja na podlagi novih pogajanj.
Pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas in čas obratovanja, obstajajo pogoji prekinitve. Ti pogoji so lahko naslednji:
od 3- do 12-mesečni odpovedni rok, če najemnik krši določbe sklenjene pogodbe;
možnost odpovedi v roku 1 leta s strani lastnika nepremičnine po določbah Obligacijskega zakonika ter Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije vse najeme razvrstita med poslovne najeme, saj se z najemom ne prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezana z lastništvom sredstva, ki je predmet najema. Najemnine iz poslovnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot prihodek enakomerno v obdobju trajanja najema. Najemi se nanašajo predvsem na kolokacije, najem prostorov in najem baznih postaj. Podlaga za opredelitev možnih plačil najemnin so za regulirane storitve vzorčne pogodbe, za neregulirane pa komercialni ceniki storitev. Podlage za plačila najemnin se oblikujejo pod enakimi pogoji, kot če skupina in družba nastopata kot najemojemalec. Najemne pogodbe za uporabo prostorov, kolokacij in baznih postaj so večinoma sklenjene za nedoločen čas. Odpovedni rok je od 2 do 12 mesecev. Pravico do odpovedi pogodbe nosi kupec pod pogoji, določenimi v pogodbi. V izrednih okoliščinah (neplačilo) lahko pogodbo odpovesta tudi skupina in družba.
Finančno sredstvo se pripozna, ko skupina oziroma družba postane stranka v pogodbenih določbah finančnega instrumenta. Ko skupina oziroma družba finančno sredstvo prvič pripozna, ga na podlagi poslovnega modela za upravljanje finančnih sredstev in na podlagi značilnosti pogodbenih denarnih tokov pridobljenega finančnega sredstva razvrsti v eno izmed naslednjih skupin:
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, so finančni instrumenti, ki jih skupina in družba posedujeta v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov, na določene datume pa prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti. V tej kategoriji se vodijo dana posojila, poslovne in druge terjatve, depoziti ter denar in denarni ustrezniki. Dana posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave in se na začetku izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za morebitne neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube.
Nastali dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu:
V tej skupini se vodijo naložbe v dolžniške in kapitalske finančne instrumente oziroma v delnice in deleže drugih družb. Skupina in družba se ob začetnem pripoznanju naložb v kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, nepreklicno odločita, da te naložbe vodita kot sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Ta odločitev se sprejme posamično za vsako naložbo posebej. Poštena vrednost naložb, ki kotirajo na borzi, se izmeri po zaključnem borznem tečaju na vsak datum poročanja.
Naložbe se pripoznajo oziroma se pripoznanje odpravi na dan sklenitve nakupa oziroma prodaje. Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov v neto znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid, lahko pa skupina in družba prenašata kumulativni dobiček ali izgubo znotraj postavk kapitala.
– ob vzpostavitvi pravice podjetja do izplačila dividende;
– če je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane z dividendo, pritekale v podjetje, in
– če je znesek dividende mogoče zanesljivo izmeriti,
– razen če dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti naložbe.
Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družb pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti teh instrumentov je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem: ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Obveznosti iz obrestne zamenjave se merijo po pošteni vrednosti, ki jo družba pridobi od udeleženih bank v poslu. Družba najmanj trimesečno preverja, ali je varovanje obrestne mere še uspešno, in v tem primeru efektivno spremembo poštene vrednosti instrumenta izkazuje v drugem vseobsegajočem donosu. Poštena vrednost je v bilanci stanja v primeru pozitivnega vrednotenja izkazana med finančnimi sredstvi oziroma finančnimi obveznostmi v primeru negativnega vrednotenja.
Terjatve do kupcev so zneski terjatev do poslovnih partnerjev iz prodaje blaga in storitev v okviru rednega poslovanja, ki se ob začetnem pripoznanju merijo po transakcijski ceni, zmanjšani za morebitne kasnejše izgube zaradi oslabitve. Nato se vodijo po odplačni vrednosti.
Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub v skladu z MSRP 9 skupina in družba uporabljata poenostavljen pristop. Popravek vrednosti terjatev se izračunava kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja terjatve. Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub so bile terjatve združene v skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega tveganja in zapadlosti.
Pričakovane stopnje izgub temeljijo na podatkih o plačilih v zadnjih 36 mesecih in preteklih kreditnih izgubah, nastalih v tem obdobju. Učinek v prihodnost usmerjenih makroekonomskih podatkov na pričakovane kreditne izgube se ne upošteva, saj se šteje kot nepomemben. V posamičnih primerih se oslabitev terjatev lahko oblikuje tudi individualno.
Izguba zaradi oslabitve terjatev se pripozna med poslovnimi odhodki v izkazu poslovnega izida in kot zmanjšanje (popravek) vrednosti terjatev.
Skupina in družba uporabljata model pričakovanih izgub, v skladu z MSRP 9, in poleg nastalih izgub pripoznavajo izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. V ta namen skupina in družba ocenita dokaze o slabitvi finančnih sredstev.
Na vsak datum poročanja morata skupina in družba pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za vsa finančna sredstva, pri katerih se je od začetnega pripoznanja povečalo kreditno tveganje. Pri tem upoštevata vse primerne in dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.
Skupina in družba za oceno slabitev uporabljata metodologijo ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub, ki temelji na parametrih tveganja:
Ocene parametrov tveganja, ki jih upoštevata pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub, temeljijo na kombinaciji lastnih in zunanjih (tržnih) podatkov.
Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja ni močno povečalo, skupina in družba izmerita zmanjšanje (popravek) vrednosti za izgubo za navedeni finančni instrument kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v prihodnjem 12-mesečnem obdobju.
Za terjatve do kupcev in kratkoročna pogodbena sredstva, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Skupina in družba v letu 2023 nista spremenili tehnike ocenjevanja ali pomembnih predpostavk pri ocenjevanju popravka vrednosti za ta finančna sredstva.
Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, kadar:
Ob odpravi pripoznanja celotnega finančnega sredstva se razlika med njegovo knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja) in prejetim nadomestilom (vključno z vsakim novim pridobljenim sredstvom, zmanjšanim za na novo prevzeto obveznost) pripozna v poslovnem izidu, razen naložb v delnice in deleže drugih družb, za katere se skupina in družba nepreklicno odločita, da bosta poznejše spremembe poštene vrednosti predstavili v drugem vseobsegajočem donosu.
Finančne obveznosti skupine in družbe predstavljajo predvsem prejeta posojila.
Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, zmanjšani za morebitno nastale stroške. Po začetnem pripoznanju se prejeta posojila izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere.
Med finančnimi obveznosti so pripoznane tudi obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida (dividende), dokler niso izplačane. Dividende se pripoznajo kot obveznost v obdobju in višini, v kateri so potrjene na skupščini lastnikov. Pripoznanje posojil se odpravi, ko so pogodbene obveznosti izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Naložbe v odvisne družbe se v ločenih računovodskih izkazih družbe Telekom Slovenije vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve. Naložbe v odvisne družbe se pripoznajo na dan, ko je izvršen prenos tveganj in koristi na obvladujočo družbo – ko dobi kontrolni vpliv.
Skupina nima naložb v pridružene družbe in skupne podvige.
Znamenja slabitve finančnih naložb v odvisne družbe se preverjajo predvsem po dveh kriterijih, in sicer:
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške (transakcijski stroški). Po začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Amortizacija naložbenih nepremičnin se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Zemljišča se ne amortizirajo. Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.
Naložbena nepremičnina se odpravi ob odtujitvi ali ko se naložbena nepremičnina trajno umakne iz uporabe ter se ne pričakujejo prihodnje gospodarske koristi. Vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprave pripoznanja nepremičnine, izračunane kot razlika med čistim prihodkom od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se vključi v poslovni izid v obdobju, v katerem se naložbena nepremičnina odpravi.
Sredstva za odtujitev so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna, ko skupina ali družba prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev.
Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za odtujitev po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za odtujitev, se ne amortizirajo.
Izguba zaradi oslabitve sredstev za odtujitev se pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki drugi odhodki poslovanja, slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 12 Finančni prihodki in finančni odhodki).
Skupina in družba periodično preverjata, ali sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če ne, jih prerazvrstita nazaj med opredmetena osnovna sredstva. Taka sredstva se izmerijo po nižji izmed naslednjih vrednosti:
Prilagoditve knjigovodske vrednosti sredstev, ki ne spadajo več med sredstva za odtujitev, se vključijo v poslovni izid v obdobju, v katerem ta sodila niso več izpolnjena.
Ob začetnem pripoznanju se zaloge ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, v kateri so upoštevani na prejetem nabavnem računu pripoznani popusti, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.
Zaloge se vrednotijo po metodi drsečih povprečnih cen.
Zaloge z malo gibanja, zastarele ali poškodovane zaloge se slabijo na čisto iztržljivo vrednost, ki je nižja od knjigovodske vrednosti ali ocenjene prodajne vrednosti, dosežene v okviru rednega poslovanja ter zmanjšane za stroške dokončanja in stroške prodaje količinske enote.
Predstavljajo vnaprej plačane stroške, ki se časovno razmejujejo in se časovno enakomerno prenašajo med stroške, pri čemer se prenos začne z začetkom veljavnosti pogodbe. Glede na trajanje so razvrščeni med nekratkoročna (nad 12 mesecev) in kratkoročna sredstva (do 12 mesecev). Gre večinoma za vnaprej plačane stroške vzdrževanja sistemov in licenc.
Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v blagajni, prosto razpoložljiva sredstva na računih pri bankah in kratkoročne depozite do treh mesecev zapadlosti, pri katerih je tveganje spremembe poštene vrednosti minimalno.
Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. V primeru pomembnega učinka se rezervacije določijo na podlagi diskontiranih pričakovanih bodočih denarnih tokov.
Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar skupina in družba ne moreta vplivati.
Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če ta postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se zanjo v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane.
Rezervacije za obveznosti za tožbe se oblikujejo na podlagi ocen strokovnih služb ali zunanjih pravnih svetovalcev o verjetnem izidu tožb. Primernost oblikovanja rezervacij se preverja za vsak tožbeni postopek posebej glede na višino tožbenega zahtevka, predmet tožbe, navedbe tožeče stranke in glede na potek posameznega postopka. Zaradi negotovosti so lahko dejanske obveznosti drugačne od prvotno ocenjenih. Poslovodske ocene se lahko spremenijo, če se pridobijo nove informacije. Popravki teh ocen lahko bistveno vplivajo na rezultate poslovanja. Višina oblikovanih rezervacij za obveznosti iz tožbe je razkrita v pojasnilu 32 Rezervacije.
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi zakonskih predpisov, kolektivnih pogodb in internih aktov, po katerih obstaja zaveza k plačilu odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim. Rezervacije so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Oblikovane so v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun se naredi za vsakega zaposlenega, ob upoštevanju stroškov odpravnine ob upokojitvi in stroška vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali zmanjšajo. To velja predvsem za določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih in ocene rasti plač. Ocena obveznosti za te rezervacije se zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnosti v prihodnosti lahko spremeni. Uporabljene predpostavke so razkrite v pojasnilu 32 Rezervacije.
Rezervacije za stroške odstranitve baznih postaj se nanašajo na stroške odstranitve sprejemno-baznih postaj in vzpostavitve najetih nepremičnin v prvotno stanje. Znesek rezervacije je najboljša ocena stroškov odstranitve baznih postaj. Evidentira se v višini diskontirane vrednosti za čas trajanja koncesijske pogodbe. Uporabljena diskontna stopnja temelji na dolgoročni stopnji donosa netveganih vrednostnih papirjev. Podlaga za evidentiranje ocene je analiza dejanskih stroškov razgradnje baznih postaj, ki se pripravi praviloma vsaka tri leta. Konec vsakega leta skupina in družba ocenita, ali so oblikovane rezervacije zadostne, in ustrezno prilagodita višino rezervacije.
Rezervacije za prestrukturiranje podjetja se nanašajo na odpravnine zaposlenim ob kadrovskem prestrukturiranju in se oblikujejo, ko so del strateškega poslovnega načrta ter sta na bilančni dan že znana število in dinamika odhodov delavcev.
Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja. Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi se vodijo obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti, ki se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa so izkazane po odplačni vrednosti.
Kot vnaprej vračunani stroški so evidentirani stroški za neizkoriščene letne dopuste, stroški iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednoteni po opravljenem prometu, za katere še ni bilo prejetega računa, in drugi vračunani stroški. Razlike do dejanskih stroškov se vključijo v poslovni izid po prejemu računov. Če se račun za že vnaprej vračunane stroške ne prejme v roku treh let po pripoznanju, se po preteku tega časa odpravijo. Izjema so stroški iz obračuna za mednarodne storitve, katerih odprava se presoja individualno.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
Vsak obljubljeni proizvod ali storitev je obravnavan kot samostojna izvršitvena obveza, če je različen. Različen je takrat, ko ima lahko kupec koristi od proizvoda ali storitve. Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti proizvode ali storitve. Skupina in družba sta identificirali naslednje izvršitvene obveze:
Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se razporedi cena celotnega posla na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane. Plačilni roki so do 90 dni.
Vrednost celotnega posla je znesek nadomestila, ki se pričakuje v zameno za predajo obljubljenih proizvodov ali storitev. Vrednost je lahko fiksna ali spremenljiva.
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko se izpolni izvršitvena obveza, tj. ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva. Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma, skupina in družba prihodke pripoznavajo mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze. Na podlagi opravljenih storitev ali prenosa blaga na kupca skupina in družba pripoznata prihodke v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve oziroma prenos blaga, in v znesku, ki sta ga upravičeni zaračunati.
Popusti, odobreni ob podpisu pogodbe, se razporedijo na vse izvršitvene obveze in se razmejijo v dobi trajanja pogodbe. Vsi naknadno odobreni popusti se pripoznajo v obdobju, za katero so odobreni, kot znižanje prihodkov. Prihodki so pripoznani v čisti vrednosti brez davka na dodano vrednost, drugih davkov in s prodajo povezanih morebitnih popustov.
Prihodki mobilnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov, sporočil, prenosa podatkov, »roaming out« in dodatnih storitev (npr. storitve z dodano vrednostjo, M-vrata) ter prihodke od prodaje mobilnih telefonov in dodatne opreme.
Prihodki od prodaje predplačniških kartic se odložijo in se pripoznajo v obdobju, ko naročnik koristi predplačniške storitve. Če jih naročnik ne opravi (koristi), se prihodek pripozna, ko poteče veljavnost posameznega predplačniškega računa.
Prihodki fiksnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin in pogovorov ter prihodke od prodaje trgovskega blaga. Fiksne storitve vključujejo prihodke širokopasovnih storitev, klasične govorne fiksne telefonije in Centreksa, fiksnih podatkovnih storitev (storitve z dodano vrednostjo), podatkovne komunikacije, IT-storitev in blaga ter prihodke drugih telekomunikacijskih storitev.
Priključnine v mobilnem in fiksnem segmentu se evidentirajo v obdobju, ko je opravljena priključitev uporabnika. Naročnine se zaračunavajo mesečno. Prihodki storitev z dodano vrednostjo se izkazujejo na neto osnovi v višini pogodbene provizije. Prihodki IT-storitev in blaga (sistemska integracija, računalništvo v oblaku, upravljanje celostnih IT-rešitev) se evidentirajo v odvisnosti od pogodbenega razmerja s kupcem. Ob zagotavljanju in vzdrževanju storitev se prihodki zaračunavajo mesečno ali se razmejijo v pogodbeni dobi. Če se licence ali IT-produktiprodajo, se prihodki pripoznajo v obdobju prodaje.
Prihodki iz dodatnih storitev obsegajo predvsem prihodke finančnih storitev (VALÚ Moneta), eZdravja, Big data in zavarovanj.
Prihodki z veleprodajnega trga vključujejo prihodke širokopasovnega dostopa, razvezanega dostopa, medomrežnega povezovanja, zakupa omrežja ter nacionalnega sledenja domačih in tujih medoperaterskih storitev.
Prihodki od mednarodnega povezovanja so pripoznani na podlagi ocene pričakovane vrednosti glede na promet, opravljen v preteklem mesecu. Mesečne razlike med ocenami in dejanskimi prihodki nastajajo predvsem zaradi dovoljenega odstopanja pri podatkih o mesečnem prometu in sprememb v ceni. Dovoljeno odstopanje je po pogodbah različno, največ 2 % pogodbene vrednosti. Razlike se vključijo v poslovni izid, ko se ugotovijo dejanski prihodki. Prihodki so pripoznani na bruto osnovi, saj skupina storitve zagotavlja z lastnim omrežjem in opremo na podlagi pogodbeno dogovorjenih cen. Prihodki se pripoznajo v obdobju, ko so storitve opravljene.
Drugi prihodki in drugo trgovsko blago Skupine Telekom Slovenije vključujejo predvsem prihodke od gradnje in vzdrževanja omrežja družbe GVO, poslovnih IT-rešitev družbe Avtenta, soli in povezanih proizvodov družbe Soline ter multimedijskih vsebin družbe TSmedia.
vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze podjetja. Skupina pri merjenju postopnega napredka v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze uporablja metodo izložkov (output metoda). Skupina ima sklenjene pogodbe, pri katerih se mesečno ugotavlja vmesna situacija glede na opravljeno delo. Na podlagi zaključenih situacij, ki jih potrdi kupec, se izda mesečni prodajni račun in pripoznajo ustrezni prihodki.
Drugi prihodki in drugo trgovsko blago družbe Telekom Slovenije vključujejo prihodke od izvajanja storitev podpore odvisnim družbam, najema prostorov in opreme, turizma, drugih netelekomunikacijskih storitev, prodaje materiala in drugega trgovskega blaga.
Skupina in družba v vseh primerih sledita usmeritvi hkratnega pripoznanja prihodkov in stroškov v obdobju opravljene storitve ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Pogodbeno sredstvo iz pogodb s kupci je pravica skupine in družbe do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki sta jih skupina in družba že prenesli na kupca, če je ta pravica odvisna od česa drugega kot le minevanja časa (npr. izpolnjevanja obvez v prihodnosti). Pogodbeno sredstvo nastane, ko se izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Glede na čas so sredstva razvrščena na nekratkoročna in kratkoročna pogodbena sredstva.
Za potrebe ugotavljanja oslabitve pogodbenih sredstev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja. Pripoznanje pogodbenega sredstva se odpravi ob prekinitvi pogodbe in se pripozna odhodek iz odpisa pogodbenih sredstev.
Pogodbene obveznosti so obveze za prenos blaga ali storitev kupcu, za katere sta skupina in družba od kupca že prejeli nadomestilo. Pogodbene obveznosti, za katere se pričakuje, da bo prenos blaga ali storitev na kupca prenesen v obdobju, daljšem od 12 mesecev, se evidentirajo kot nekratkoročne obveznosti.
Pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na vnaprej zaračunane kolokacije, ki so opredeljene kot storitev v skladu z MSRP 15 in se prenašajo med poslovne prihodke glede na pogodbeno določen čas kolokacije. Pri pogodbenih obveznostih gre za oceno izdanih dobropisov iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednotene po opravljenem prometu, ter obveznosti iz prodaje predplačniških kartic in programa zvestobe kupcev. Pri sofinanciranih projektih gre za prejeta denarna sredstva za te projekte.
Ob prekinitvi pogodbe s kupci, ki je povzročila pripoznanje obveznosti, se obveznosti odpravi in pripoznajo se prihodki iz odpisa obveznosti iz pogodb s kupci.
S programom zvestobe skupina in družba spodbujata kupce k nakupu blaga in storitev. Z vključitvijo v program zvestobe in z nakupi blaga ali storitev je kupcu dodeljeno dobroimetje, ki ga lahko unovči kot ugodnost pri nakupu blaga ali storitev. Z vsakim evrom plačila je kupec nagrajen z 1 točko, ki je ob koriščenju vredna 1 cent (100 točk = 1 evro). Veljavnost točke je eno leto od nakupa (do konca meseca, v katerem je bila pred enim letom pridobljena). Po tem obdobju dobroimetje zapade in se pripoznajo prihodki.
Državne podpore iz sofinanciranih projektov so pripoznane v bilanci stanja glede na pogodbo in dokumentacijo posameznega projekta, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podporo prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Kot odloženi prihodki se pripoznajo prejeta denarna sredstva projektov, ki še niso prihodki, ker stroški, pokrivanju katerih so prejeti zneski namenjeni, še niso nastali.
Pripoznanje tovrstnih razmejitev skupina in družba dosledno odpravita z obračunom upravičenih stroškov. Vračunani prihodki nastanejo, ko so stroški v zvezi s projektom že nastali, pogoji za izdajo računa pa še niso izpolnjeni. Skupina in družba v skladu z MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči za predstavljanje s prihodki povezanih podpor uporabljata metodo, po kateri se izkazujejo med drugimi prihodki.
Finančni prihodki in odhodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali na podlagi pogodbene obrestne mere. Prihodki od prejetih dividend se pripoznajo na dan, ko skupina in družba pridobita pravico do dividende. Tečajne razlike se prikazujejo v neto znesku.
Finančni prihodki družbe Telekom Slovenije vključujejo prejete dividende in prejete obresti od danih posojil odvisnim družbam. Finančni odhodki družbe Telekom Slovenije vključujejo učinke slabitve naložb v odvisni družbi TSmedia in Soline. Več v pojasnilu 13 Finančni prihodki in finančni odhodki.
Davek iz dobička poslovnega leta vključuje davek tekočega leta in odloženi davek. Davek iz dobička se pripozna v izkazu poslovnega izida, razen če se nanaša na postavke, neposredno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ali kapitalu. V tem primeru je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu.
Davek tekočega leta je pričakovani znesek davka iz dobička, ki ga je treba poravnati glede na obdavčljivi dobiček v posameznem letu ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na bilančni datum, in vseh prilagoditev, pripoznanih v obdobju za davek za prejšnja obdobja.
Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi pričakovane davčne stopnje davka iz dobička v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne davčne razlike. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dobička ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
Odloženi davek se evidentira neposredno v kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu, če se davek nanaša na postavke, evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro drugega vseobsegajočega donosa.
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja 31. decembra 2023 in 31. decembra 2022, izkaza poslovnega izida za leto 2023 ter dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev pritokov in odtokov.
Glede na računovodske usmeritve in razčlenitve je v nekaterih primerih treba določiti pošteno vrednost tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina in družba za določanje poštenih vrednosti upoštevata naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:
Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja so določene po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti. Več v pojasnilu 40 Knjigovodske in poštene vrednosti.
Pri naložbenih nepremičninah se zaradi razkrivanja poštene vrednosti ta letno ugotavlja ob pomoči pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin. Za podlago ocene vrednosti se upošteva poštena vrednost, definirana kot cena, ki bi bila prejeta za prodajo sredstva ali plačana za prenos v urejenem poslu med tržnimi udeleženci na dan merjenja. Pri oceni vrednosti je preverjena primernost uporabe metod za ocenjevanje vrednosti lastninskih pravic v okviru vseh treh načinov: tržnega načina, na donosu zasnovanega načina in nabavno-vrednostnega načina.
na podlagi interno pripravljenega modela cenitve. Vplivi ocen vrednosti so opisani v pojasnilu 20 Druge finančne naložbe.
Kratkoročne poslovne terjatve niso diskontirane zaradi kratkoročnosti. Po začetnem pripoznanju je njihova vrednost zmanjšana za pričakovane kreditne izgube.
Pri finančnih obveznostih iz prejetih posojil poštena vrednost ne odstopa od odplačne vrednosti.
| Davčna | Delež v glasovalnih pravicah v % | Delež v glasovalnih pravicah v % | Knjigovodska vrednost v tisoč EUR | Poslovni izid v tisoč EUR | Stopnja davka iz dobička v % | Delež v kapitalu | 2023 | 2022 | I - XII 2023 | I - XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| SLOVENIJA | 19% | 100% | 29.433 | 1.381 | 3.090 | telekomunikacijskega omrežja, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | gradnja in vzdrževanje | |
| 19% | 100% | 3.145 | 293 | 431 | TSmedia, d.o.o. | Cigaletova 15, Ljubljana | Slovenija | multimedijske in internetne vsebine | ||
| 19% | 100% | 347 | 72 | -117 | SOLINE, d.o.o. | Seča 115, Portorož | Slovenija | pridelava soli ter ohranjanje in upravljanje krajinskega parka | ||
| 19% | 100% | 128 | 30 | 34 | TSinpo, d.o.o. | Litostrojska cesta 58 A | Slovenija | papirna galanterija | ||
| 19% | 100% | 6.261 | 272 | 707 | Optic-Tel, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | telekomunikacijske storitve | ||
| 19% | 100% | 5.130 | 8 | 127 | Infratel, d.o.o. | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | telekomunikacijske storitve | ||
| 19% | 100% | 21 | 0 | 4 | USTANOVA SRČNI SKLAD | Cigaletova 10, Ljubljana | Slovenija | humanitarna organizacija | ||
| TUJINA | 10% | 100% | 51.669 | 21.886 | 14.922 | IPKO LLC | Ulpiana, Rruga 9, Kosovo | telekomunikacijske storitve | ||
| 20% | 100% | 849 | 34 | -30 | SIOL, d.o.o. | Margaretska 3, Zagreb | Hrvaška | telekomunikacijske storitve | ||
| 10% | 100% | 2.280 | 239 | 295 | SiOL d.o.o. | Fra Anđela Zvizdovića 1, Sarajevo | Bosna in Hercegovina | telekomunikacijske storitve | ||
| 9% | 100% | 2.736 | 116 | 111 | SIOL, d.o.o. | Džordža Vašingtona 108/36A, Podgorica | Črna gora | telekomunikacijske storitve | ||
| 10% | 100% | 1.602 | 86 | 76 | SIOL, d.o.o. | Naum Naumovski 50/2-12, Skopje | Makedonija | telekomunikacijske storitve | ||
| 15% | 100% | 486 | 13 | 9 | SIOL DOO | Dvadesetsedmog Marta 11, Beograd | Srbija | telekomunikacijske storitve | ||
| 10% | 100% | 486 | 111 | 110 | Pejton, Str. Mujo Ulqinaku 5/1, Prishtina | 10000 Kosovo | telekomunikacijske storitve |
| v tisoč EUR | Izločitve in prilagoditve* | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | Slovenija | 609.832 | 578.200 | 85.081 | 73.921 | 0 | 0 |
| Prodaja med segmenti | Slovenija | 89.336 | 92.585 | 9.540 | 9.050 | -98.876 | -101.635 |
| Prihodki po segmentih skupaj | Slovenija | 699.168 | 670.785 | 94.621 | 82.971 | -98.876 | -101.635 |
| Drugi prihodki iz poslovanja | Slovenija | 11.806 | 4.886 | 1.448 | 1.946 | 0 | 0 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | Slovenija | -88.948 | -84.014 | -3.064 | -2.534 | 0 | 0 |
| Stroški materiala in energije | Slovenija | -28.108 | -20.349 | -2.263 | -2.227 | 0 | 0 |
| Stroški storitev | Slovenija | -189.285 | -187.881 | -22.399 | -20.622 | 0 | 0 |
| Stroški dela | Slovenija | -119.154 | -111.182 | -6.974 | -6.676 | 0 | 0 |
| Amortizacija | Slovenija | -139.287 | -140.061 | -25.144 | -26.029 | 0 | 0 |
| Drugi odhodki poslovanja | Slovenija | -17.786 | -6.147 | -1.617 | -869 | 0 | 0 |
| Skupaj odhodki poslovanja | Slovenija | -582.568 | -549.634 | -61.461 | -58.957 | 0 | 0 |
| Dobiček iz poslovanja za posamezni segment | Slovenija | 128.406 | 126.037 | 34.608 | 25.960 | -98.876 | -101.635 |
| Finančni prihodki | Slovenija | 2.015 | 3.505 | ||||
| Finančni odhodki | Slovenija | -18.661 | -8.442 | ||||
| Dobiček pred obdavčitvijo | Slovenija | 47.492 | 45.425 | ||||
| Davek iz dobička | Slovenija | -4.890 | -5.020 | ||||
| Odloženi davki | Slovenija | 4.463 | -2.899 | ||||
| Čisti dobiček poslovnega leta | Slovenija | 47.065 | 37.506 |
| Slovenija | Druge države | Izločitve in prilagoditve* | Skupaj | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sredstva segmenta poročanja | 1.350.732 | 135.536 | -168.402 | 1.317.866 | 1.275.338 | ||
| Obveznosti segmenta poročanja | 675.667 | 75.429 | -91.868 | 659.228 | 663.661 |
Prihodki drugih držav, ki 31. decembra 2023 znašajo 85.081 tisoč evrov, se v višini 84.975 tisoč evrov nanašajo na državo Kosovo, kjer ima skupina dve odvisni družbi.
Sredstva drugih držav, ki 31. decembra 2023 znašajo 135.536 tisoč evrov, se v višini 121.176 tisoč evrov nanašajo na državo Kosovo.
| v tisoč EUR | Slovenija | Druge države | Skupaj | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mobilni segment končni trg | 214.335 | 54.965 | 269.300 | 206.773 | 48.123 | 254.896 | |||
| Fiksni segment končni trg | 192.624 | 21.418 | 214.042 | 190.679 | 21.056 | 211.735 | |||
| Dodatne storitve | 5.166 | 0 | 5.166 | 4.310 | 0 | 4.310 | |||
| Veleprodajni trg | 165.495 | 8.698 | 174.193 | 149.837 | 4.742 | 154.579 | |||
| Drugi prihodki in trgovsko blago | 32.212 | 0 | 32.212 | 26.601 | 0 | 26.601 | |||
| Skupaj prihodki od prodaje | 609.832 | 85.081 | 694.913 | 578.200 | 73.921 | 652.121 |
| Razčlenitev prihodkov od prodaje po skupinah storitev | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mobilni segment končni trg | 269.300 | 214.524 | 254.896 | 207.043 | |||
| Fiksni segment končni trg | 214.042 | 191.250 | 211.735 | 189.890 | |||
| Dodatne storitve | 5.166 | 5.327 | 4.310 | 4.322 | |||
| Veleprodajni trg | 174.193 | 168.511 | 154.579 | 152.344 | |||
| Drugi prihodki in trgovsko blago | 32.212 | 22.057 | 26.601 | 22.287 | |||
| Skupaj prihodki od prodaje | 694.913 | 601.669 | 652.121 | 575.886 |
| v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje storitev | 597.585 | 559.697 | 503.186 | 480.176 |
| Prihodki od prodaje blaga | 97.328 | 92.424 | 98.483 | 95.710 |
| Skupaj prihodki od prodaje | 694.913 | 652.121 | 601.669 | 575.886 |
Prihodki od prodaje v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2023 znašali 694,9 milijona evrov, kar je za 42.792 tisoč evrov več kot v letu 2022.
Največji del prihodka spada na področje uporabe standarda IFRS 15 »Prihodki iz pogodb s kupci«. Izdelki in storitve skupine in družbe Telekom Slovenije so ponujeni strankam na podlagi pogodb, ki vključujejo storitve in tudi pogodbe, ki združujejo opremo za dostop do storitev in/ali druge ponudbe storitev. Prihodek se prizna v neto znesku, brez DDV in drugih davkov, zbranih v imenu države.
Poslovodstvo pričakuje, da bo 73,7 % transakcijske cene dodeljene neizpolnjenim obveznostim v višini 75.739 tisoč evrov na dan 31. decembra 2023, ki izhajajo iz vezav kupcev na 12 oziroma 24 mesecev, pripoznanih kot prihodek v naslednjem poročevalnem obdobju. Preostalih 26,2 % oziroma 26.912 tisoč evrov bo priznanih v poslovnem letu 2025 in 0,02% oziroma 182 tisoč evrov v poslovnem letu 2026.
V letu 2022 je bilo 77 % transakcijske cene dodeljene neizpolnjenim obveznostim v višini 64.271 tisoč evrov, ki so izhajale iz vezav kupcev na 12 oziroma 24 mesecev, pripoznanih kot prihodek v naslednjem poročevalnem obdobju. Preostalih 23 % oziroma 19.360 tisoč evrov bo priznanih v poslovnem letu 2024.
Vse druge naročniške pogodbe veljajo za obdobje enega leta ali manj oziroma se zaračunavajo glede na čas. Skupina in družba sta uporabili praktično rešitev v skladu z MSRP 15.121 in za te pogodbe ne razkrivata informacij o preostalih izvršitvenih obvezah.
Skupina in družba sta v letu 2023 med prihodki pripoznali za 5.262 tisoč evrov (v letu 2022: 4.211 tisoč evrov) prihodkov, vključenih na začetku obdobja v stanje obveznosti iz pogodb s kupci.
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2023 ustvarila za 13.130 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2022 pa 10.659 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.
Družba Telekom Slovenije je v letu 2023 ustvarila za 14.220 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2022 pa 11.673 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.
| Rok zapadlosti | v tisoč EUR | Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | |
|---|---|---|---|---|
| - do 1 leta | 7.510 | 7.623 | 8.613 | 8.529 |
| - od 1 do 2 leta | 7.385 | 7.460 | 8.488 | 8.366 |
| - od 2 do 3 leta | 6.792 | 7.336 | 7.896 | 7.716 |
| - od 3 do 4 leta | 10.794 | 6.746 | 11.897 | 7.126 |
| - od 4 do 5 leta | 5.934 | 10.709 | 7.037 | 11.144 |
| - nad 5 let | 26.482 | 31.642 | 125.387 | 33.319 |
| Skupina Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | Telekom Slovenije | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči | 6.492 | 1.634 | 4.105 | 720 | ||
| Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | 2.927 | 1.150 | 3.882 | 1.331 | ||
| Prevrednotovalni poslovni prihodki | 4 | 20 | 0 | 2 | ||
| Prihodki od odpisa obveznosti iz pogodb s kupci | 636 | 29 | 43 | 29 | ||
| Prihodki humanitarni sklad | 93 | 54 | 0 | 0 | ||
| Drugi prihodki | 3.102 | 3.945 | 1.598 | 1.143 | ||
| Skupaj drugi prihodki iz poslovanja | 13.254 | 6.832 | 9.628 | 3.225 |
V Skupini Telekom Slovenije sta v obdobju od januarja do decembra 2023 družbi Telekom Slovenije in GVO pripoznali prihodke iz naslova državne pomoči v skladu z ZPGOPEK:
| Družba | Skupaj prihodki v obdobju v tisoč EUR |
|---|---|
| Telekom Slovenije | 3.572 |
| GVO | 60 |
| Skupaj | 3.632 |
Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev v družbi Telekom Slovenije je predvsem iz prodaje omrežja družbi GVO v višini 1.163 tisoč evrov. V skupini je dobiček predvsem od prodaje opreme naročnikom. Drugi prihodki se nanašajo predvsem na prejete odškodnine, prihodke od opominov, prejete sodne stroške in druge stroške.
Nabavna vrednost prodanega blaga zajema vrednosti za mobilno blago, fiksno blago in drugo blago. Med mobilno blago spadajo mobilni aparati, med fiksno blago pa spadajo TV-aparati, tablice, prenosni računalniki in IT-blago. Med drugim blagom so zajeti oprema za dom in gospodinjstvo, material in elektrika. V letu 2023 je v Skupini Telekom Slovenije nabavna vrednost prodanega blaga znašala 92.012 tisoč evrov (v letu 2022: 86.548 tisoč evrov), v družbi Telekom Slovenije pa 96.933 tisoč evrov (v letu 2022: 94.836 tisoč evrov).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala | 4.502 | 5.251 | 1.593 | 1.536 | ||
| Stroški energije | 25.869 | 17.325 | 22.637 | 14.252 | ||
| Skupaj stroški materiala in energije | 30.371 | 22.576 | 24.230 | 15.788 |
Stroški materiala vključujejo predvsem material za vzdrževanje omrežja, pisarniški material in računalniške potrebščine, material za pospeševanje prodaje, strokovno literaturo in drobni inventar. Pri stroških energije največji delež predstavljajo stroški elektrike in goriva.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški telekomunikacijskih storitev | 110.469 | 107.783 | 108.288 | 106.200 | |||
| Stroški zakupi vodov, omrežij in platform | 5.271 | 4.942 | 8.560 | 7.783 | |||
| Stroški multimedijskih vsebin | 10.736 | 10.484 | 10.013 | 9.849 | |||
| Stroški storitev podizvajalcev | 25.366 | 26.671 | 19.062 | 19.794 | |||
| Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev | 20.256 | 20.225 | 20.773 | 20.836 | |||
| Stroški drugih storitev | 39.586 | 38.398 | 32.226 | 31.300 | |||
| Skupaj stroški storitev | 211.684 | 208.503 | 198.922 | 195.762 |
Stroški storitev v skupini so v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 višji za 3.181 tisoč evrov. V letu 2023 so višji prihodki domače veleprodaje in posledično so višji tudi stroški telekomunikacijskih storitev. Nekoliko so višji stroški zakupov vodov, omrežij in platform ter stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev.
Stroški storitev v družbi Telekom Slovenije so v letu 2023 v primerjavi s prejšnjim letom višji za 3.160 tisoč evrov, predvsem stroški telekomunikacijskih in multimedijskih storitev. Nekoliko višji so tudi stroški zakupa vodov, omrežij in platform, medtem ko so stroški vzdrževanja opredmetenih sredstev nekoliko nižji.
Stroški drugih storitev vključujejo predvsem stroške oglaševanja in sponzoriranja v višini 8.009 tisoč evrov (v letu 2022: 8.427 tisoč evrov), stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 6.517 tisoč evrov (v letu 2022: 6.485 tisoč evrov) ter stroške zavarovalnih premij v višini 3.407 tisoč evrov (v letu 2022: 3.301 tisoč evrov). Stroški raziskav in razvoja so v letu 2023 znašali 16 tisoč evrov (v letu 2022: 4 tisoč evrov).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Plače in nadomestila plač | 106.701 | 98.470 | 81.493 | 75.826 | |||
| Prispevki za socialno varnost | 20.497 | 19.555 | 16.312 | 15.327 | |||
| - od tega prispevki za pokojninsko zavarovanje | 13.073 | 12.609 | 10.332 | 9.675 | |||
| Drugi stroški dela | 14.741 | 13.826 | 10.688 | 10.309 | |||
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 242 | 697 | 175 | 558 | |||
| Rezervacije za odpravnine | 767 | 1.541 | 253 | 1.121 | |||
| - od tega rezervacije za reorganizacijo | 450 | 1.157 | 0 | 792 | |||
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | -16.820 | -16.231 | -5.145 | -4.695 | |||
| Skupaj stroški dela | 126.128 | 117.858 | 103.776 | 98.446 |
in odhodki). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 16 Neopredmetena sredstva in 17 Opredmetena osnovna sredstva).
Povprečno število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2023 je bilo 3.156 zaposlenih (v letu 2022: 3.158 zaposlenih).
V družbi Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 5.933 tisoč evrov (v letu 2022: 5.515 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 5.145 tisoč evrov (v letu 2022: 4.695 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 13 Finančni prihodki in odhodki). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 16 Neopredmetena sredstva in 17 Opredmetena osnovna sredstva).
Povprečno število zaposlenih v družbi Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2023 je bilo 2.043 (v letu 2022: 2.033 zaposlenih).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Stopnja/ število zaposlenih | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| I.–IV. stopnja | 273 | 281 | 95 | 99 | ||
| V. stopnja | 933 | 947 | 666 | 684 | ||
| VI. stopnja | 667 | 664 | 380 | 384 | ||
| VII. stopnja | 1.208 | 1.188 | 835 | 824 | ||
| VIII. stopnja | 172 | 182 | 107 | 112 | ||
| Skupaj | 3.253 | 3.262 | 2.083 | 2.103 |
| Skupina Telekom | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 71.751 | 72.357 | 57.953 | 59.477 | ||
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev | 79.735 | 80.861 | 67.624 | 67.283 | ||
| Amortizacija sredstev v najemu | 12.807 | 12.728 | 12.149 | 11.968 | ||
| Amortizacija naložbenih nepremičnin | 138 | 147 | 143 | 153 | ||
| Amortizacija iz naslova spremembe najemnin | 0 | -3 | 0 | 0 | ||
| Skupaj stroški amortizacije | 164.431 | 166.090 | 137.869 | 138.881 |
Podrobneje so stroški amortizacije razkriti v poglavjih 16, 17, 18 in 23.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije | 1.588 | -20 | 1.640 | 0 | |||
| Izguba pri prodaji in izločitvi neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev | 717 | 760 | 710 | 758 | |||
| Slabitev in odpisi zalog | 902 | 1.380 | 852 | 1.266 | |||
| Slabitev poslovnih in drugih terjatev | 4.701 | 2.545 | 3.739 | 1.968 | |||
| Popravek in odpis pogodbenih sredstev | 657 | 617 | 655 | 609 | |||
| Slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev | 8.736 | 953 | 2.910 | 189 | |||
| Slabitev sredstev v najemu | 204 | 35 | 49 | 24 | |||
| Usredstveni lastni proizvodi in storitve | -1.874 | -2.258 | -788 | -820 | |||
| Drugi humanitarni odhodki – Srčni sklad | 91 | 62 | 0 | 0 | |||
| Ostali odhodki | 3.681 | 2.942 | 3.248 | 2.920 | |||
| Skupaj drugi odhodki poslovanja | 19.403 | 7.016 | 13.015 | 6.914 |
Odhodki za rezervacije so se v letu 2023 povečali zaradi oblikovanja novih rezervacij za tožbe. Več v pojasnilu 32 Rezervacije.
V skupini so se odhodki iz slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev povečali, predvsem iz slabitev zaradi poplav. V začetku avgusta so del Slovenije zajele katastrofalne poplave. Na prizadetih območjih je bila zalita, poškodovana ali pretrgana tudi kabelska infrastruktura, in sicer tako na ravni hrbteničnega kot dostopovnega dela omrežja. Poškodbe so nastale v omrežju Telekoma Slovenije in v novozgrajenem omrežju OŠO5 v lasti GVO. Popolnoma uničene oziroma zalite so bile tudi nekatere funkcijske lokacije. Skupina je pri tem pripoznala odhodke v višini 5.560 tisoč evrov, od tega v družbi Telekom Slovenije 1.324 tisoč evrov in v družbi GVO 4.236 tisoč evrov. Ostali odhodki se nanašajo predvsem na stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz dividend | 166 | 240 | 272 | 1.185 | |||||
| Prihodki od obresti | 1.720 | 1.261 | 5.104 | 2.860 | |||||
| Neto pozitivne tečajne razlike | 0 | 0 | 12 | 11 | |||||
| Odpis finančnih obveznosti za sredstva v najemu | 114 | 62 | 112 | 62 | |||||
| Drugi finančni prihodki | 15 | 1.942 | 11 | 1.853 | |||||
| Skupaj finančni prihodki | 2.015 | 3.505 | 5.511 | 5.971 | |||||
| Odhodki za obresti | 14.445 | 5.431 | 14.436 | 5.427 | |||||
| Neto negativne tečajne razlike | 2 | 384 | 0 | 416 | |||||
| Slabitev in odpisi finančnih naložb | 0 | 0 | 1.800 | 556 | |||||
| Odhodki za obresti od sredstev v najemu | 2.829 | 2.122 | 2.313 | 2.072 | |||||
| Drugi finančni odhodki | 1.385 | 505 | 668 | 137 | |||||
| Skupaj finančni odhodki | 18.661 | 8.442 | 19.217 | 8.608 | |||||
| Čisti finančni izid | -16.646 | -4.937 | -13.706 | -2.637 |
Soline v višini 421 tisoč evrov in naložbo v odvisno družbo SIOL Zagreb v višini 89 tisoč evrov. Oslabitev finančnih naložb je bila pripoznana med finančnimi odhodki (postavka Slabitev in odpisi finančnih naložb). Naložba v odvisno družbo TSmedia je bila oslabljena tudi v letu 2022 v višini 300 tisoč evrov, oslabljena je bila tudi naložba v odvisno družbo Soline v višini 256 tisoč evrov. Več v pojasnilu 19 Naložbe v odvisne družbe.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Davek iz dobička tekočega leta | -4.890 | -5.020 | -2.062 | -2.349 | ||
| Odložene terjatve/obveznosti za davek iz dobička | 4.463 | -2.899 | 3.080 | -2.705 | ||
| Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| Skupaj davek iz dobička | -427 | -7.919 | 1.018 | -5.054 |
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2023 | 2022 | 2023 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobiček/izguba pred obdavčitvijo | 47.492 | 45.425 | 22.846 | 25.847 | ||
| Davek iz dobička ob upoštevanju predpisane davčne stopnje | -7.178 | -7.645 | -4.341 | -4.911 | ||
| Neobdavčene prejete dividende | 30 | 43 | 49 | 214 | ||
| Koriščenje davčne olajšave v tekočem obdobju | 956 | 924 | 737 | 683 | ||
| Odprava davčnih olajšav, koriščenih v prejšnjih letih | -1 | -22 | 0 | -21 | ||
| Vpliv spremembe davčne stopnje davka iz dobička | 5.748 | 0 | 5.700 | 0 | ||
| Davčno nepriznani odhodki | -2.237 | -1.919 | -2.029 | 0 | ||
| Priznani odhodki/prihodki, nepriznani v preteklih letih | 948 | 748 | 906 | -1.764 | ||
| Davčna izguba | 1.303 | -203 | -4 | 745 | ||
| Neizkoriščene olajšave | -4 | 0 | 0 | 0 | ||
| Ostale postavke (popravki napak, WHT …) | 8 | 155 | 0 | 0 | ||
| Skupaj davek iz dobička | -427 | -7.919 | 1.018 | -5.054 |
Efektivna davčna stopnja davka iz dobička 0,9% 17,4% 0,0% 19,6%
Stanje davčne izgube Skupine Telekom Slovenije na dan 31. decembra 2023 znaša 107.963 tisoč evrov (31. 12. 2022: 107.530 tisoč evrov).
Stanje davčne izgube družbe Telekom Slovenije na dan 31. decembra 2023 znaša 91.967 tisoč evrov (31. 12. 2022: 91.967 tisoč evrov).
Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav skupine je 74.620 tisoč evrov za leto 2023, za leto 2022 je 72.489 tisoč evrov. Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav družbe Telekom Slovenije na dan 31. decembra 2023 znaša 73.666 tisoč evrov (31. 12. 2022: 71.697 tisoč evrov).
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih.
V Sloveniji je bil v obravnavanem obdobju dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo (v letu 2022: 19 %). V obdobju 2024–2028 bo dohodek od pravnih oseb obdavčen z 22-odstotno davčno stopnjo.
Davčne stopnje davka iz dobička v drugih družbah so opredeljene v tabeli odvisnih družb v pojasnilu 5 Sestava Skupine Telekom Slovenije.
Skupina in družba sta na 31. 12. 2023 preračunali odložene terjatve za davke z davčno stopnjo, ki bo veljala v obdobju 2024-2028. Vpliv na čisti dobiček zaradi omenjenega preračuna znaša v skupini 5.748 tisoč evrov in v družbi Telekom Slovenije 5.700 tisoč evrov.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Prek Prek vse- | Prek Prek vse- | v tisoč EUR | 2023 | 2022 | poslovnega obsegajočega izida | poslovnega obsegajočega izida | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva | 24.390 | 21.251 | 3.139 | 24.352 | 21.243 | 3.109 | |||||
| Finančne naložbe | 399 | 640 | -294 | 53 | 399 | 640 | -294 | 53 | |||
| Terjatve iz poslovanja | 3.691 | 2.732 | 959 | 3.550 | 2.607 | 943 | |||||
| Zaloge | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |||||
| Davčna izguba in neizkoriščene davčne olajšave | 13.430 | 14.376 | -946 | 13.430 | 14.376 | -946 | |||||
| Rezervacije | 293 | 325 | -32 | 117 | 191 | -74 | |||||
| Odložene terjatve za davek iz dobička | 42.203 | 39.324 | 2.826 | 53 | 41.848 | 39.057 | 2.738 | 53 |
Odložene terjatve za davek iz dobička iz neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev izhajajo iz razlike med poslovno in davčno amortizacijo.
Na 31. decembra 2023 imata skupina in družba 13.430 tisoč evrov odloženih terjatev za davek iz dobička iz neizkoriščenih investicijskih olajšav. Skupina in družba sta v davčnih obračunih upoštevali investicijske olajšave iz preteklih let ter koristili odložene terjatve za davek v znesku 2.777 tisoč evrov. Odložene terjatve za davek od investicijskih olajšav za leto 2023 so bile delno oblikovane.
Skupina in družba pri davčnem načrtovanju upoštevata dva kriterija: strateški poslovni načrt in veljavno davčno zakonodajo. Iz strateškega poslovnega načrta, potrjenega za obdobje 2024–2028, izhajajo prihodnji obdavčljivi dobički.
Pri davčnem načrtovanju sta skupina in družba pripravili plan koriščenja davčnih olajšav v naslednjem petletnem obdobju, iz katerega izhaja, da bodo oblikovane odložene terjatve za davek iz investicijskih olajšav v celoti koriščene v planskem obdobju.
| Prek | Prek | v tisoč EUR | 2023 | 2022 | poslovnega obsegajočega izida donosa | izida donosa |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva | Finančne naložbe | 0 | 304 | 1.600 | -1.296 | 0 |
| Odložene obveznosti za davek iz dobička | 0 | 293 | 0 | -293 | 0 |
| v tisoč EUR | Skupina Telekom | Telekom Slovenije |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2022 | 42.012 | 41.761 |
| Črpanje | -8.374 | -8.351 |
| Odprava | -922 | -789 |
| Oblikovanje | 6.608 | 6.436 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 39.324 | 39.057 |
| Črpanje | -8.487 | -8.427 |
| Odprava | -12.535 | -12.429 |
| Oblikovanje | 23.901 | 23.647 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 42.203 | 41.848 |
| v tisoč EUR | Skupina Telekom | Telekom Slovenije |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2022 | 1.710 | 321 |
| Odprava | -194 | -194 |
| Oblikovanje | 377 | 166 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 1.893 | 293 |
| Odprava | -1.780 | -476 |
| Oblikovanje | 191 | 183 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 304 | 0 |
Znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih investicijskih olajšav, za katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek, v družbi Telekom Slovenije znašajo:
V Skupini Telekom Slovenije znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih investicijskih olajšav, za katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek, znaša:
Skupina in družba odloženih davkov nista oblikovali, ker dolgoročne projekcije ne izkazujejo dodatnih možnosti koriščenja le teh.
Terjatve za davek iz dobička za leto 2023 za Skupino Telekom Slovenije znašajo 932 tisoč evrov (v letu 2022: 1.387 tisoč evrov).
Terjatve za davek za družbo Telekom Slovenije v letu 2023 znašajo 442 tisoč evrov (v letu 2022: 1.286 tisoč evrov).
Tekoča obveznost za davek iz dobička za leto 2023 znaša za Skupino Telekom Slovenije 7 tisoč evrov (v letu 2022: 221 tisoč evrov).
Družba Telekom Slovenije v letu 2023 in 2022 nima obveznosti za davek iz dobička.
delimo s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic družbe Telekom Slovenije, pri čemer se izločijo navadne delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina. Družba nima popravljalnih potencialnih rednih delnic, zato sta osnovni in popravljalni dobiček na delnico enaka.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Število vseh delnic* | 6.535.478 | 6.535.478 | 6.535.478 | 6.535.478 | ||
| Tehtano povprečje lastnih delnic | -36.836 | -36.040 | -36.836 | -36.040 | ||
| Tehtano povprečje delnic brez lastnih delnic | 6.498.642 | 6.499.438 | 6.498.642 | 6.499.438 |
*število navadnih delnic družbe Telekom Slovenije
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Čisti poslovni izid delujočega poslovanja | 47.065 | 37.506 | 23.864 | 20.793 | ||
| Tehtano povprečno število navadnih delnic za dobiček na delnico* | 6.498.642 | 6.499.438 | 6.498.642 | 6.499.438 | ||
| Dobiček na delnico iz delujočega poslovanja | 7,24 | 5,77 | 3,67 | 3,20 |
*število navadnih delnic družbe Telekom Slovenije
Koncesije predstavljajo pravice do uporabe frekvence spektra GSM, UMTS in LTE na območju Republike Slovenije ter GSM na Kosovu v skupnem znesku 92.485 tisoč evrov (31. 12. 2022: 100.738 tisoč evrov). Med koncesijami in licencami skupina izkazuje tudi programske pravice in licence za uporabo računalniških programov. Podrobnosti o pomembnejših koncesijah so razkrite v spodnji tabeli:
| Koncesijska pogodba | Datum podelitve | Obdobje pooblastila | Nadomestilo v tisoč EUR |
|---|---|---|---|
| Koncesijska pogodba za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve UMTS/IMT-2000 | 31. 5. 2014 | do 31. 5. 2029 | 91.870 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za LTE 800 MHz, UMTS 2100 MHz | 26. 5. 2014 | od 31. 5. 2014 do 31. 5. 2029 | 26.769 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za GSM 900 in 1800 MHz, LTE 2600 MHz | 26. 5. 2014 | od 4. 1. 2016 do 4. 1. 2031 | 37.705 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasovih 700 MHz, 1500 MHz, 3600 MHz, 26 GHz | 15. 6. 2021 | do 15. 6. 2036 | 28.958 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasu 2100 MHz | 22. 9. 2021 | do 22. 9. 2036 | 19.302 |
| Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasu 2100 MHz | 9. 4. 2023 | do 9. 4. 2036 | 4.329 |
| Podaljšanje dovoljenja za frekvenco 900–1800 MHz na območju Kosova | 30. 7. 2019 | do 30. 7. 2039 | 11.734 |
| Dodelitev licence 2x5 MHz (1730–1735 MHz & 1825–1830 MHz) v frekvenčnem pasu 1800 MHz | 7. 1. 2021 | do 7. 1. 2039 | 1.355 |
| Dodelitev licence 2x10 MHz v frekvenčnem pasu 800 MHz | 15. 2. 2023 | do 15. 2. 2043 | 3.467 |
| Dodelitev licence 1x80 MHz v 3.6 GHz | 15. 2. 2023 | do 15. 2. 2043 | 1.865 |
| Dodelitev licence 1x20 MHz v 3.6 GHz | 15. 2. 2023 | do 15. 2. 2040 | 443 |
Za oceno nadomestljive vrednosti nekratkoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Debitel je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov. Ugotovljeno je bilo, da nadomestljiva vrednost nekratkoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Debitel predstavlja vrednost pri uporabi. Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je 10,05 %, ocena dolgoročne stopnje rasti pa 2 %. Knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost, zato ni potrebe po oslabitvi dobrega imena.
| Stroški | Druga Neopredmetena | v tisoč EUR | Dobro ime in licence | Koncesije | pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | neopredmetena sredstva | v izgradnji | Skupaj | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2023 | 49.737 | 421.678 | 21.142 | 253.952 | 67.620 | 13.262 | 827.391 | ||||
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 73.936 | 73.938 | |||||
| Sredstva, ustvarjena v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.414 | 1.414 | |||||
| Prenosi v uporabo | 0 | 52.040 | 10.633 | 20.402 | 30 | -83.105 | 0 | |||||
| Slabitve in odpisi | 0 | -37.627 | -7.105 | -17.567 | -46 | -263 | -62.608 | |||||
| Drugi prenosi* | 0 | 546 | 0 | -1.004 | 0 | 0 | -458 | |||||
| Stanje 31. 12. 2023 | 49.737 | 436.637 | 24.670 | 255.783 | 67.606 | 5.244 | 839.677 |
| Stanje 1. 1. 2023 | 46.019 | 293.491 | 10.267 | 222.667 | 50.328 | 267 | 623.039 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 1.126 | 0 | 0 | 1.126 |
| Slabitve in odpisi | 0 | -35.015 | -7.105 | -17.550 | -46 | 0 | -59.716 |
| Drugi prenosi* | 0 | 283 | 0 | -560 | 0 | 0 | -277 |
| Amortizacija | 0 | 40.434 | 7.626 | 21.768 | 1.923 | 0 | 71.751 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 46.019 | 299.193 | 10.788 | 227.451 | 52.205 | 267 | 635.923 |
| Stanje 1. 1. 2023 | 3.718 | 128.187 | 10.875 | 31.285 | 17.292 | 12.995 | 204.352 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2023 | 3.718 | 137.444 | 13.882 | 28.332 | 15.401 | 4.977 | 203.754 |
| v tisoč EUR | Dobro ime in licence | Koncesije | Stroški pridobitev pogodb s kupci | Računalniški neopredmetena sredstva | v izgradnji | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 49.737 | 430.342 | 20.518 | 303.079 | 67.366 | 12.795 | 883.837 |
| Povečanja | 0 | 20.031 | 0 | 0 | 2 | 34.959 | 54.992 | |
| Sredstva, ustvarjena v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.558 | 1.558 | |
| Prenosi v uporabo | 0 | 9.747 | 7.785 | 18.264 | 252 | -36.048 | 0 | |
| Slabitve in odpisi | 0 | -38.442 | -7.161 | -67.434 | 0 | -2 | -113.039 | |
| Drugi prenosi* | 0 | 0 | 0 | 43 | 0 | 0 | 43 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 49.737 | 421.678 | 21.142 | 253.952 | 67.620 | 13.262 | 827.391 |
| Stanje 1. 1. 2022 | 46.019 | 292.001 | 10.088 | 266.959 | 48.387 | 267 | 663.721 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slabitve in odpisi | 0 | -38.442 | -7.161 | -67.432 | 0 | 0 | -113.035 |
| Drugi prenosi* | 0 | 0 | 0 | -4 | 0 | 0 | -4 |
| Stroški v tisoč EUR | Druga neopredmetena sredstva | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobro ime in licence | Koncesije | Pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Neopredmetena sredstva v izgradnji | |||
| Nabavna vrednost | 3.602 | 282.259 | 21.142 | 240.289 | 19.352 | 12.723 | 579.367 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 67.910 | 67.910 |
| Sredstva, ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.220 | 1.220 |
| Prenosi v uporabo | 0 | 46.856 | 10.633 | 19.242 | 30 | -76.761 | 0 |
| Slabitve in odpisi | 0 | -35.852 | -7.105 | -15.915 | -46 | -138 | -59.056 |
| Drugi prenosi* | 0 | 546 | 0 | -1.004 | 0 | 0 | -458 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 3.602 | 293.809 | 24.670 | 242.612 | 19.336 | 4.954 | 588.983 |
| Stroški v tisoč EUR | Druga neopredmetena sredstva | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobro ime in licence | Koncesije | Pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Neopredmetena sredstva v izgradnji | |||
| Stanje 1. 1. 2023 | 0 | 190.312 | 10.267 | 206.980 | 16.549 | 0 | 424.108 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 1.126 | 0 | 0 | 1.126 |
| Slabitve in odpisi | 0 | -33.240 | -7.105 | -15.913 | -46 | 0 | -56.304 |
| Odpisi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Slabitev | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Drugi prenosi* | 0 | 283 | 0 | -562 | 0 | 0 | -279 |
| Amortizacija | 0 | 29.396 | 7.626 | 20.563 | 368 | 0 | 57.953 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 0 | 186.751 | 10.788 | 212.194 | 16.871 | 0 | 426.604 |
| Stanje 1. 1. 2023 | 3.602 | 91.947 | 10.875 | 33.309 | 2.803 | 12.723 | 155.259 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2023 | 3.602 | 107.058 | 13.882 | 30.418 | 2.465 | 4.954 | 162.379 |
| Stroški v tisoč EUR | Druga neopredmetena sredstva | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobro ime in licence | Koncesije | Pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Neopredmetena sredstva v izgradnji | |||
| Nabavna vrednost | 3.602 | 288.174 | 20.518 | 289.120 | 19.100 | 12.480 | 632.994 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 33.239 | 33.239 |
| Sredstva, ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.202 | 1.202 |
| Prenosi v uporabo | 0 | 8.712 | 7.785 | 17.447 | 252 | -34.196 | 0 |
| Slabitve in odpisi | 0 | -14.627 | -7.161 | -66.320 | 0 | -2 | -88.110 |
| Drugi prenosi* | 0 | 0 | 0 | 42 | 0 | 0 | 42 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 3.602 | 282.259 | 21.142 | 240.289 | 19.352 | 12.723 | 579.367 |
| Stroški v tisoč EUR | Druga neopredmetena sredstva | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Dobro ime in licence | Koncesije | Pridobitev pogodb s kupci | Računalniški programi | Neopredmetena sredstva v izgradnji | |||
| Stanje 1. 1. 2022 | 0 | 175.120 | 10.088 | 251.371 | 16.164 | 0 | 452.743 |
| -14.628 | -7.161 | -66.318 | 0 | 0 | -88.107 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Drugi prenosi* | 0 | 0 | 0 | -5 | 0 | 0 | -5 |
| Amortizacija | 0 | 29.820 | 7.340 | 21.932 | 385 | 0 | 59.477 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 0 | 190.312 | 10.267 | 206.980 | 16.549 | 0 | 424.108 |
| Neodpisana vrednost | |||||||
| Stanje 1. 1. 2022 | 3.602 | 113.054 | 10.430 | 37.749 | 2.936 | 12.480 | 180.251 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 3.602 | 91.947 | 10.875 | 33.309 | 2.803 | 12.723 | 155.259 |
Družbe v skupini na neopredmetenih sredstvih nimajo omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.
Na 31. december 2023 družba izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 8.740 tisoč evrov (31. 12. 2022: 5.565 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in na licence za računalniške programe.
Skupina in družba kot usredstvene nekratkoročno odložene stroške razvijanja izkazuje notranje in zunanje razvijanje pri projektih oziroma razvojnih aktivnostih ali dejavnostih, ki izpolnjujejo merila pripoznavanja med neopredmetenimi sredstvi. Pri presoji so ključni strokovna izvedljivost projekta, namen dokončanja in sposobnost uporabe ali prodaje ter s tem ustvarjanja prihodnjih gospodarskih koristi. Pri razvojnih projektih gre za strateške projekte, ki so vnaprej načrtovani ter se jim zagotovijo zadostni tehnični, finančni in človeški resursi, ključni za dokončanje projekta, rezultati teh projektov pa so bistveno izboljšani produkti, procesi, sistemi ali storitve pred samo uporabo.
Nekratkoročno odloženi stroški razvijanja na 31. decembra 2023 znašajo 4.502 tisoč evrov za Skupino Telekom Slovenije in 3.984 tisoč evrov za družbo Telekom Slovenije ter se večinoma nanašajo na razvoj računalniških programov. Dobe koristnosti za nekratkoročno odložene stroške razvijanja so končne in sledijo ocenjenim dobam koristnosti neopredmetenih sredstev z enakomernim letnim amortiziranjem. Stanje nekratkoročno odloženih stroškov razvijanja je odbitna postavka pri izračunu bilančnega dobička.
| Računalniški programi | Druga neopr. sredstva | Računalniški razvoj | Druga neopr. razvoj | Investicije v teku | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Lastno delo – razvoj | ||||||
| Nabavna vrednost | ||||||
| Stanje 1. 1. 2023 | 10.261 | 4 | 39.635 | 318 | 944 | 51.162 |
| Povečanja, zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.301 | 1.301 |
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 226 | 226 |
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 455 | 0 | 1.594 | 0 | -2.049 | 0 |
| Slabitve in odpisi | -591 | 0 | -1.073 | 0 | -126 | -1.790 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 10.125 | 4 | 40.156 | 318 | 296 | 50.899 |
| Popravek vrednosti | ||||||
| Stanje 1. 1. 2023 | 9.663 | 4 | 34.007 | 112 | 0 | 43.786 |
| Slabitve in odpisi | -592 | 0 | -840 | 0 | 0 | -1.432 |
| Amortizacija | 435 | 0 | 3.592 | 16 | 0 | 4.043 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 9.506 | 4 | 36.759 | 128 | 0 | 46.397 |
| Neodpisana vrednost | ||||||
| Stanje 1. 1. 2023 | 598 | 0 | 5.628 | 206 | 944 | 7.376 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 619 | 0 | 3.397 | 190 | 296 | 4.502 |
| Računalniški programi | Druga neopr. sredstva | Računalniški razvoj | Druga neopr. razvoj | Investicije v teku | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Lastno delo – razvoj | |||||||
| Nabavna vrednost | |||||||
| Stanje 1. 1. 2022 | 10.101 | 4 | 38.368 | 318 | 773 | 49.564 | |
| Povečanja, zunanji razvoj | 0 | 0 | 1 | 0 | 1.248 | 1.249 |
| Računalniški programi | Druga neopr. sredstva | Druga neopr. Računalniški programi | Druga dolgoročna sredstva | Investicije v teku | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2023 | 8.116 | 4 | 37.782 | 318 | 521 | 46.741 |
| Povečanja, zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.213 | 1.213 | |
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 226 | 226 | |
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 133 | 0 | 1.594 | 0 | -1.727 | 0 | |
| Slabitve in odpisi | -591 | 0 | -1.073 | 0 | 0 | -1.664 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 7.658 | 4 | 38.303 | 318 | 233 | 46.516 |
| Stanje 1. 1. 2023 | 7.760 | 4 | 32.288 | 112 | 0 | 40.164 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slabitve in odpisi | -591 | 0 | -840 | 0 | 0 | -1.431 | |
| Amortizacija | 295 | 0 | 3.488 | 16 | 0 | 3.799 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 7.464 | 4 | 34.936 | 128 | 0 | 42.532 |
| Stanje 1. 1. 2023 | 356 | 0 | 5.494 | 206 | 521 | 6.577 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2023 | 194 | 0 | 3.367 | 190 | 233 | 3.984 |
| Računalniški programi | Druga neopr. sredstva | Računalniški programi | Druga neopr. nekratkoročna sredstva | Investicije v teku | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 7.992 | 4 | 36.625 | 318 | 513 | 45.452 |
| Povečanja, zunanji razvoj | 0 | 0 | 0 | 0 | 1.173 | 1.173 | |
| Povečanje z lastnim razvojem | 0 | 0 | 0 | 0 | 157 | 157 | |
| Prenos iz sredstev v izgradnji | 131 | 0 | 1.191 | 0 | -1.322 | 0 | |
| Slabitve in odpisi | -7 | 0 | -34 | 0 | 0 | -41 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 8.116 | 4 | 37.782 | 318 | 521 | 46.741 |
| Stanje 1. 1. 2022 | 7.367 | 4 | 27.675 | 96 | 0 | 35.142 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slabitve in odpisi | -7 | 0 | -34 | 0 | 0 | -41 |
Pomembnejša povečanja opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi v letu 2023 se nanašajo predvsem na izgradnjo in posodobitev kabelskega omrežja, pridobitev kabelske kanalizacije ter telekomunikacijske in druge opreme. Med drugo opremo so zajeti modemi, druga oprema pri naročnikih, računalniška oprema, pohištvo, vozila in ostala oprema.
Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini in družbi, se nanašajo na storitve, opravljene v skupini in družbi, ter se nanašajo predvsem na montažo opreme baznih postaj, klim, elektroenergetskih naprav in terminalne opreme pri naročnikih.
Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja v zvezi za nabavo in izgradnjo sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva, katerega izgradnja bi trajala več kot 12 mesecev. V letu 2023 je bilo 96 % investicij zaključenih v obdobju, krajšem od 12 mesecev, tudi v segmentu izgradnje kabelskih omrežij, saj gre večinoma za nadgradnje obstoječih omrežij. Skupina in družba sta v letu 2023 črpali namensko posojilo za nakup ali izgradnjo sredstev optičnega omrežja. Stroške izposojanja namenskega posojila za izgradnjo optičnega omrežja, to je znesek obresti iz črpanja tega, sta skupina in družba evidentirali kot povečanje investicij izgradnje optičnega omrežja v skupnem znesku 458 tisoč evrov. Stroške izposojanja nenamenskih posojil sta skupina in družba v letu 2023 evidentirali kot stroške obdobja.
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Oprema | Skupaj | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Mobilno omrežje | Druga oprema | izgradnji | |||||
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2023 | 518.088 | 1.219.276 | 84.890 | 300.538 | 355.401 | 27.491 | 61 | 2.505.745 |
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | -4 | 0 | 0 | -3 | 0 | 0 | -7 | |
| Povečanja | 0 | 640 | 0 | 0 | 1.069 | 79.506 | 186 | 81.401 | |
| Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 16.205 | 0 | 16.205 | |
| Prenosi v uporabo | 11.185 | 46.137 | 1.290 | 19.212 | 33.904 | -111.728 | 0 | 0 | |
| Slabitve in odpisi | -1.624 | -4.594 | -3.648 | -7.952 | -39.784 | -4.562 | 0 | -62.164 | |
| Drugi prenosi* | 839 | -161 | 448 | 0 | 9 | 9 | 0 | 1.144 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 528.488 | 1.261.294 | 82.980 | 311.798 | 350.596 | 6.921 | 247 | 2.542.324 | |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2023 | 229.415 | 971.670 | 79.481 | 253.252 | 281.036 | 11.390 | 0 | 1.826.244 |
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | -1 | 0 | 0 | -1 | 0 | 0 | -2 | |
| Povečanja | 85 | 0 | 5 | 8 | 71 | 0 | 0 | 169 | |
| Slabitve in odpisi | -798 | -2.907 | -3.634 | -7.831 | -35.085 | 0 | 0 | -50.255 | |
| Amortizacija | 13.509 | 22.807 | 1.830 | 11.911 | 29.678 | 0 | 0 | 79.735 | |
| Drugi prenosi* | -327 | -14 | 267 | 0 | 10 | 0 | 0 | -64 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 241.884 | 991.555 | 77.949 | 257.340 | 275.709 | 11.390 | 0 | 1.855.827 |
| 288.673 | 247.606 | 5.409 | 47.286 | 74.365 | 16.101 | 61 | 679.501 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 286.604 | 269.739 | 5.031 | 54.458 | 74.887 | -4.469 | 247 | 686.497 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
V skupini del zmanjšanja opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo slabitve sredstev iz poplav, ki so v začetku avgusta zajele del Slovenije. Poškodbe so nastale v omrežju Telekoma Slovenije in na novozgrajenem omrežju OŠO5 v lasti GVO. Skupina je zato ta sredstva slabila v skupni višini 5.560 tisoč evrov, od tega v družbi Telekom Slovenije 1.324 tisoč evrov in v družbi GVO 4.236 tisoč evrov (več v pojasnilu 12 Drugi odhodki poslovanja).
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Oprema | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 490.082 | 1.190.292 | 88.832 | 315.485 | 385.390 | 40.823 | 268 | 2.511.172 |
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | |
| Povečanja | 104 | 2.907 | 0 | 0 | 1.205 | 78.396 | -185 | 82.427 | |
| Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 15.565 | 0 | 15.565 | |
| Prenosi v uporabo | 29.243 | 28.475 | 1.260 | 12.520 | 35.409 | -106.907 | 0 | 0 | |
| Slabitve in odpisi | -1.354 | -2.319 | -5.212 | -27.461 | -66.582 | -302 | 0 | -103.230 | |
| Drugi prenosi* | 13 | -81 | 10 | -6 | -21 | -84 | -22 | -191 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 518.088 | 1.219.276 | 84.890 | 300.538 | 355.401 | 27.491 | 61 | 2.505.745 |
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Oprema | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2022 | 216.747 | 951.360 | 82.613 | 266.825 | 315.178 | 11.390 | 0 | 1.844.113 |
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | 1 | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 2 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 10 | 0 | 0 | 10 |
| Slabitve in odpisi | -489 | -2.057 | -5.197 | -27.387 | -63.551 | 0 | 0 | -98.681 |
| Amortizacija | 13.152 | 22.408 | 2.029 | 13.820 | 29.452 | 0 | 0 | 80.861 |
| Drugi prenosi* | 5 | -42 | 36 | -6 | -54 | 0 | 0 | -61 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 229.415 | 971.670 | 79.481 | 253.252 | 281.036 | 11.390 | 0 | 1.826.244 |
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Oprema | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2022 | 273.335 | 238.932 | 6.219 | 48.660 | 70.212 | 29.433 | 268 | 667.059 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 288.673 | 247.606 | 5.409 | 47.286 | 74.365 | 16.101 | 61 | 679.501 |
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Oprema | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 7.399 | 0 | 0 | 0 | 2 | 0 | 247 | 7.647 |
| Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija | Oprema | Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | Mobilno omrežje | Druga oprema | Sredstva v izgradnji | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 7.786 | 0 | 0 | 0 | 88 | 0 | 0 | 7.874 |
| v tisoč EUR | zgradbe in omrežje | Skupaj | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kabelsko | Telefonske centrale | mobilno omrežje | Druga sredstva v izgradnji | |||||
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2023 | 488.699 | 1.139.346 | 83.665 | 185.472 | 337.505 | 20.541 | 2.255.228 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 67.523 | 67.523 | |
| Osnovna sredstva, ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.713 | 4.713 | |
| Prenosi v uporabo | 11.179 | 23.180 | 1.087 | 12.831 | 29.904 | -78.181 | 0 | |
| Slabitve in odpisi | -1.604 | -3.876 | -3.648 | -2.896 | -36.023 | -286 | -48.333 | |
| Drugi prenosi* | 5.124 | -161 | 448 | 0 | 9 | 1 | 5.421 | |
| Stanje 31. 12. 2023 | 503.398 | 1.158.489 | 81.552 | 195.407 | 331.395 | 14.311 | 2.284.552 |
| Popravek vrednosti | Stanje 1. 1. 2023 | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kabelsko | Telefonske centrale | mobilno omrežje | Druga sredstva v izgradnji | ||||
| Stanje 1. 1. 2023 | 220.231 | 921.561 | 78.259 | 159.497 | 270.748 | 0 | 1.650.296 |
| Povečanja | 85 | 0 | 5 | 8 | 67 | 0 | 165 |
| Slabitve in odpisi | -1.237 | -2.318 | -3.634 | -2.870 | -32.262 | 0 | -42.321 |
| Amortizacija | 12.984 | 18.779 | 1.817 | 7.217 | 26.827 | 0 | 67.624 |
| Drugi prenosi* | 810 | -14 | 267 | 0 | 9 | 0 | 1.072 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 232.873 | 938.008 | 76.714 | 163.852 | 265.389 | 0 | 1.676.836 |
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2023 | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kabelsko | Telefonske centrale | mobilno omrežje | Druga sredstva v izgradnji | ||||
| Stanje 1. 1. 2023 | 268.468 | 217.785 | 5.406 | 25.975 | 66.757 | 20.541 | 604.932 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 270.525 | 220.481 | 4.838 | 31.555 | 66.006 | 14.311 | 607.716 |
| v tisoč EUR | zgradbe in kanalizacija | Skupaj | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | mobilno omrežje | Druga oprema | izgradnji | ||||
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | 460.462 | 1.115.166 | 87.656 | 204.955 | 364.922 | 44.080 | 2.277.241 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 67.136 | 67.136 | |
| Osnovna sredstva, ustvarjena v družbi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4.313 | 4.313 | |
| Prenosi v uporabo | 29.198 | 25.571 | 1.212 | 6.435 | 32.270 | -94.686 | 0 | |
| Slabitve in odpisi | -974 | -1.309 | -5.212 | -25.913 | -59.709 | -302 | -93.419 | |
| Drugi prenosi | 13 | -82 | 9 | -5 | 22 | 0 | -43 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 488.699 | 1.139.346 | 83.665 | 185.472 | 337.505 | 20.541 | 2.255.228 |
| Popravek vrednosti | zgradbe in kanalizacija | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kabelsko omrežje | Telefonske centrale | mobilno omrežje | Druga oprema | izgradnji | |||
| Stanje 1. 1. 2022 | 208.124 | 904.603 | 81.397 | 177.141 | 301.265 | 0 | 1.672.530 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 8 | 0 | 8 |
| Slabitve in odpisi | -522 | -1.139 | -5.197 | -25.841 | -56.829 | 0 | -89.528 |
| Amortizacija | 12.624 | 18.139 | 2.025 | 8.202 | 26.293 | 0 | 67.283 |
| Drugi prenosi | 5 | -42 | 34 | -5 | 11 | 0 | 3 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 220.231 | 921.561 | 78.259 | 159.497 | 270.748 | 0 | 1.650.296 |
| Neodpisana vrednost | Stanje 1. 1. 2022 | Stanje 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| zgradbe | 252.338 | 268.468 |
| kabelsko omrežje | 210.563 | 217.785 |
| telefonske centrale | 6.259 | 5.406 |
| mobilno omrežje | 27.814 | 25.975 |
| druga oprema | 63.657 | 66.757 |
| izgradnji | 44.080 | 20.541 |
| Skupaj | 604.711 | 604.932 |
Od skupnih sredstev je družba Telekom Slovenije dala v najem sredstva v (neodpisani) vrednosti:
| Zemljišča, Oprema v tisoč EUR | zgradbe in | Kabelsko | Telefonske | za | Druga | Sredstva | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| kabelska omrežje | centrale | mobilno | oprema | v izgradnji | kanalizacija | omrežje | Sredstva, dana v poslovni | 12.394 |
| Zemljišča, Oprema v tisoč EUR | zgradbe in | Kabelsko | Telefonske | za | Druga | Sredstva | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| kabelska omrežje | centrale | mobilno | oprema | v izgradnji | kanalizacija | omrežje | Sredstva, dana v | 6.994 |
Skupina in družba imata sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva, kot so bazne postaje, prostori, najem vodov, vozil in drugo. Najemne pogodbe so večinoma sklenjene za obdobje od 10 do 15 let.
| Bazne | Tehnološki | Najem | v tisoč EUR | prostorov | Vozila | Najem | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2023 | 74.036 | 8.929 | 9.719 | 2.687 | 22.246 | 4.224 | 121.841 | |
| Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto | 0 | 0 | 0 | 0 | -88 | 0 | -88 | ||
| Povečanja – spremembe pogodb | 8.781 | 714 | 1.721 | 327 | 176 | 98 | 11.817 | ||
| Prenos v uporabo – nove pogodbe | 3.564 | 322 | 872 | 664 | 1.119 | 60 | 6.601 | ||
| Zmanjšanja – spremembe pogodb | -477 | -305 | -353 | -96 | -90 | 0 | -1.321 | ||
| Zmanjšanja | -503 | -146 | 0 | -478 | 0 | -37 | -1.164 | ||
| Drugi prenosi | 0 | 0 | 11 | 0 | 0 | 0 | 11 | ||
| Stanje 31. 12. 2023 | 85.401 | 9.514 | 11.970 | 3.104 | 23.363 | 4.345 | 137.697 |
| Bazne | Tehnološki | Najem | v tisoč EUR | prostorov | Vozila | Najem | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2023 | 27.748 | 3.337 | 5.923 | 1.220 | 6.365 | 1.829 | 46.422 | ||
| Zmanjšanja | -197 | -82 | 0 | -457 | 0 | -37 | -773 | ||
| Amortizacija | 7.481 | 802 | 1.664 | 606 | 1.745 | 509 | 12.807 | ||
| Drugi prenosi | 0 | 36 | 0 | 0 | 0 | 0 | 36 | ||
| Stanje 31. 12. 2023 | 35.032 | 4.093 | 7.587 | 1.369 | 8.110 | 2.301 | 58.492 |
| Bazne | Tehnološki | Najem | v tisoč EUR | prostorov | Vozila | Najem | Drugo | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. 2023 | 46.288 | 5.592 | 3.796 | 1.467 | 15.881 | 2.395 | 75.419 | ||
| Stanje 31. 12. 2023 | 50.369 | 5.421 | 4.383 | 1.735 | 15.253 | 2.044 | 79.205 |
| v tisoč EUR | Bazne postaje – najem in služnost | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tehnološki prostori – najem in služnost | Prostorov | Vozila | Najem | Drugo | |||
| Stanje 1. 1. 2023 | 60.695 | 7.994 | 4.054 | 2.456 | 44.461 | 633 | 120.293 |
| Povečanja - spremembe pogodb | 2.389 | 185 | 13 | 133 | 10.368 | 78 | 13.166 |
| Prenos v uporabo – nove pogodbe | 3.564 | 322 | 872 | 599 | 1.120 | 0 | 6.477 |
| Zmanjšanja | -322 | -125 | 0 | -435 | 0 | 0 | -882 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 66.326 | 8.376 | 4.939 | 2.753 | 55.949 | 711 | 139.054 |
| v tisoč EUR | Bazne postaje – najem in služnost | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tehnološki prostori – najem in služnost | Prostorov | Vozila | Najem | Drugo | |||
| Stanje 1. 1. 2023 | 21.882 | 2.884 | 2.100 | 1.063 | 13.759 | 478 | 42.167 |
| Zmanjšanja | -141 | -62 | 0 | -415 | 0 | 0 | -618 |
| Amortizacija | 6.288 | 687 | 733 | 552 | 3.734 | 155 | 12.149 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 28.029 | 3.509 | 2.833 | 1.200 | 17.493 | 633 | 53.698 |
| v tisoč EUR | Bazne postaje – najem in služnost | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tehnološki prostori – najem in služnost | Prostorov | Vozila | Najem | Drugo | |||
| Stanje 1. 1. 2023 | 38.813 | 5.110 | 1.954 | 1.393 | 30.702 | 155 | 78.126 |
| Stanje 31. 12. 2023 | 38.297 | 4.867 | 2.106 | 1.553 | 38.456 | 78 | 85.356 |
| v tisoč EUR | Bazne postaje – najem in služnost | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tehnološki prostori – najem in služnost | Prostorov | Vozila | Najem | Drugo | |||
| Stanje 1. 1. 2022 | 58.640 | 7.678 | 3.785 | 2.054 | 40.163 | 645 | 112.965 |
| Povečanja - spremembe pogodb | -485 | 322 | 41 | -13 | 3.780 | -12 | 3.633 |
| Prenos v uporabo – nove pogodbe | 3.919 | 164 | 339 | 1.039 | 627 | 0 | 6.088 |
| Zmanjšanja | -1.379 | -170 | -111 | -624 | -109 | 0 | -2.393 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 60.695 | 7.994 | 4.054 | 2.456 | 44.461 | 633 | 120.293 |
| v tisoč EUR | Bazne postaje – najem in služnost | Skupaj | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tehnološki prostori – najem in služnost | Prostorov | Vozila | Najem | Drugo | |||
| Stanje 1. 1. 2022 | 16.933 | 2.188 | 1.638 | 1.163 | 10.054 | 321 | 32.297 |
| Zmanjšanja | -1.170 | -85 | -110 | -624 | -110 | 0 | -2.099 |
| 31.12.2023 | 31.12.2022 | 31.12.2023 | 31.12.2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 6.119 | 781 | 572 | 524 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 21.882 | 2.884 | 2.100 | 1.063 |
| Neodpisana vrednost | ||||
| Stanje 1. 1. 2022 | 41.706 | 5.490 | 2.147 | 891 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 38.813 | 5.110 | 1.954 | 1.393 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | 31.12.2023 | 31.12.2022 | 31.12.2023 | 31.12.2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški amortizacije pravice do uporabe sredstev v najemu | 12.807 | 12.728 | 12.149 | 11.968 | |
| Odhodki za obresti iz obveznosti iz najema | 2.829 | 2.122 | 2.313 | 2.072 | |
| Odhodki v zvezi s spremenljivimi najemninami, ki niso vključeni v merjenje obveznosti iz najema | 42 | 36 | 40 | 33 | |
| Skupaj | 15.678 | 14.886 | 14.502 | 14.073 |
Družba Telekom Slovenije ima v naslednjih odvisnih družbah 100-odstotne deleže, ki 31. decembra 2023 vrednostno znašajo:
| 31.12.2022 | Slabitev | 31.12.2023 | |
|---|---|---|---|
| GVO | 5.758 | 0 | 5.758 |
| Avtenta | 1.323 | 0 | 1.323 |
| TSmedia | 3.460 | -1.290 | 2.170 |
| IPKO | 20.730 | 0 | 20.730 |
| Soline | 891 | -421 | 470 |
| SIOL Zagreb | 501 | -89 | 412 |
| SIOL Podgorica | 2.620 | 0 | 2.620 |
| SiOL Sarajevo | 1.710 | 0 | 1.710 |
| SIOL Skopje | 1.005 | 0 | 1.005 |
| SIOL Beograd | 100 | 0 | 100 |
| TSinpo | 419 | 0 | 419 |
| Ustanova Srčni sklad | 3 | 0 | 3 |
| SIOL Prishtina | 200 | 0 | 200 |
| Naložbe v odvisne družbe | 38.720 | -1.800 | 36.920 |
Za leto 2023 je družba na podlagi preverbe znamenj slabitve pristopila k oceni nadomestljive vrednosti za odvisne družbe TSmedia, TSinpo, Soline, SIOL Zagreb, SIOL Prishtina in SiOL Sarajevo. Oceno nadomestljive vrednosti posamezne družbe je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
Ocene vrednosti so pokazale, da je treba nekratkoročne finančne naložbe v odvisne družbe TSmedia, Soline in SIOL Zagreb oslabiti. Slabitev je bila pripoznana v izkazu poslovnega izida v skupni višini 1.800 tisoč evrov.
Nadomestljiva vrednost 100-odstotnega deleža kapitala družbe TSmedia za namen računovodskega poročanja znaša 2.170 tisoč evrov. Pri oceni vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov z upoštevanjem petletnega obdobja konkretne napovedi brez upoštevanja zadolženosti.
Nadomestljivo vrednost predstavlja poštena vrednost, znižana za stroške prodaje. Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je 12,03 %, po optimističnem scenariju in 12,11 % po pesimističnem scenariju. Ocena dolgoročne stopnje rasti pa 2,50 %. Na podlagi ocene je družba oslabila naložbo v družbo TSmedia v višini 1.290 tisoč evrov (pojasnilo 13 Finančni prihodki in finančni odhodki). Merjenje poštene vrednosti je razvrščeno v 3 nivo hierarhije ocenjevanja poštene vrednosti.
| Vpliv spremembe predpostavke | Stopnja rasti/WACC | -1 % | +1 % |
|---|---|---|---|
| -1 % | 2.293 | 2.683 | |
| +1 % | 1.834 | 2.060 |
Nadomestljiva vrednost 100-odstotnega deleža kapitala družbe Soline za namen računovodskega poročanja znaša 470 tisoč evrov. Pri oceni vrednosti pri uporabi je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov z upoštevanjem petletnega obdobja konkretne napovedi brez upoštevanja zadolženosti.
Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je 14,97 % po optimističnem scenariju in 15,10 % po pesimističnem. Ocena dolgoročne stopnje rasti pa 2,0 %. Na podlagi ocene je družba oslabila naložbo v družbo Soline v višini 421 tisoč evrov (pojasnilo 13 Finančni prihodki in finančni odhodki). Merjenje poštene vrednosti je razvrščeno v 3 nivo hierarhije ocenjevanja poštene vrednosti.
| Vpliv spremembe predpostavke | Stopnja rasti/WACC | -1 % | +1 % |
|---|---|---|---|
| -1 % | 597 | 669 | |
| +1 % | 314 | 350 |
Nadomestljiva vrednost 100-odstotnega deleža kapitala družbe SIOL Zagreb za namen računovodskega poročanja znaša 412 tisoč evrov. Pri oceni vrednosti pri uporabi je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov z upoštevanjem petletnega obdobja konkretne napovedi brez upoštevanja zadolženosti.
Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je 9,38 % po optimističnem scenariju in 9,44 % pri pesimističnem scenariju. Na podlagi ocene je družba oslabila naložbo v družbo SIOL Zagreb v višini 89 tisoč evrov (pojasnilo 13 Finančni prihodki in finančni odhodki). Merjenje poštene vrednosti je razvrščeno v 3 nivo hierarhije ocenjevanja poštene vrednosti.
| Vpliv spremembe predpostavke | Stopnja rasti/WACC | -1 % | +1 % |
|---|---|---|---|
| -1 % | |||
| +1 % |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Naložbe v druge delnice in deleže | 2.454 | 2.423 | 2.454 | 2.423 | ||
| Posojila podjetjem | 0 | 0 | 19.558 | 46.073 | ||
| - od tega do družb v skupini | 0 | 0 | 19.558 | 46.073 | ||
| Posojila zaposlencem | 2 | 9 | 2 | 9 | ||
| Druga nekratkoročna finančna sredstva | 16 | 16 | 0 | 0 | ||
| Skupaj nekratkoročne finančne naložbe | 2.472 | 2.448 | 22.014 | 48.505 |
Druge finančne naložbe v delnice in deleže so razporejene kot finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Od skupne vrednosti naložb se 2.170 tisoč evrov (31. 12. 2022: 2.139 tisoč evrov) nanaša na finančne naložbe, ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev. Finančne naložbe se ne uporabljajo kot zavarovanje in so proste bremen.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročna posojila podjetjem | 0 | 0 | 17.958 | 11.480 | ||
| * od tega do družbam v skupini | 0 | 0 | 17.958 | 11.480 | ||
| Posojila zaposlencem | 7 | 16 | 8 | 16 | ||
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 2 | 2 | 0 | 0 | ||
| Poštena vrednost obrestne zamenjave | 0 | 19 | 0 | 20 | ||
| Depoziti pri bankah | 1.037 | 800 | 36 | 0 | ||
| Skupaj kratkoročne finančne naložbe | 1.046 | 837 | 18.002 | 11.516 |
Skupina in družba zaradi nematerialnosti višine obrestne zamenjave dodatnih razkritij glede obvladovanja tveganj nista pripravljali.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna pogodbena sredstva | 5.183 | 3.963 | 4.753 | 3.572 | ||
| Ostala nekratkoročna pogodbene sredstva | -1.004 | -339 | -1.004 | -338 | ||
| Skupaj nekratkoročna pogodbena sredstva | 4.179 | 3.624 | 3.749 | 3.234 |
V letu 2023 je skupina pripoznala za 657 tisoč evrov slabitev pogodbenih sredstev (v letu 2022: 617 tisoč evrov), družba Telekom Slovenije pa 655 tisoč evrov (v letu 2022: 609 tisoč evrov).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vnaprej plačane najemnine | 31 | 35 | 15 | 20 | ||||
| Druga nekratkoročna sredstva | 2.683 | 3.258 | 2.772 | 3.674 | ||||
| Skupaj nekratkoročno odloženi stroški | 2.714 | 3.293 | 2.787 | 3.694 |
Druga nekratkoročna sredstva predstavljajo stanje nekratkoročno odloženih stroškov vzdrževanja licenc in podobnih stroškov.
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2023
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | Zemljišče | Zgradbe | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost | Stanje 1. 1. 2023 | 1.986 | 6.211 | 8.197 | 4.958 | 6.400 | 11.358 |
| Zmanjšanja | 0 | -78 | -78 | 0 | -78 | -78 | |
| Drugi prenosi | -206 | -961 | -1.167 | -3.178 | -1.590 | -4.768 | |
| Stanje 31. 12. 2023 |
| Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2022 v tisoč EUR | Zemljišče | Zgradbe | Skupaj | Zemljišče | Zgradbe | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1.986 | 6.305 | 8.291 | 4.958 | 6.431 | 11.389 | ||
| Povečanja | 0 | 22 | 22 | 0 | 126 | 126 | |
| Zmanjšanja | 0 | -116 | -116 | 0 | -157 | -157 | |
| Stanje 31. 12. 2022 | 1.986 | 6.211 | 8.197 | 4.958 | 6.400 | 11.358 |
| Stanje 1. 1. 2022 | 1.689 | 2.057 | 3.746 | 1.689 | 2.059 | 3.748 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Amortizacija | 0 | 147 | 147 | 0 | 153 | 153 |
| Stanje 31. 12. 2022 | 1.689 | 2.204 | 3.893 | 1.689 | 2.212 | 3.901 |
| Stanje 1. 1. 2022 | 297 | 4.248 | 4.545 | 3.269 | 4.372 | 7.641 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2022 | 297 | 4.007 | 4.304 | 3.269 | 4.188 | 7.457 |
| Sredstva za odtujitev | Stanje 1. 1. 2022 | Prodaja | Stanje 31. 12. 2022 | Prenos na opredmetena osnovna sredstva | Stanje 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupina Telekom Slovenije | 799 | -3 | 796 | -208 | 588 |
| Telekom Slovenije | 799 | -3 | 796 | -208 | 588 |
| Skupina Telekom Slovenije | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | Telekom Slovenije | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Material | 11.366 | 10.707 | 9.676 | 8.804 | |
| Proizvodi | 891 | 664 | 0 | 0 | |
| Trgovsko blago | 12.545 | 13.882 | 11.500 | 12.898 | |
| Skupaj zaloge | 24.802 | 25.253 | 21.176 | 21.702 |
Med nekratkoročnimi poslovnimi terjatvami skupina in družba izkazujeta terjatve iz prodaje blaga, katerih zapadlost je daljša od enega leta. Popravki vrednosti terjatev se nanašajo na pričakovane kreditne izgube. Analiza starosti terjatev je predstavljena v pojasnilu 45 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
| Skupina Telekom Slovenije | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||
|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek | Neto vrednost | Neto vrednost |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek | Neto vrednost | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | 147.285 | -12.553 | 134.732 | 125.738 |
| Poslovne terjatve do tujih operaterjev | 11.444 | -1.479 | 9.965 | 12.226 |
| Poslovne terjatve do domačih operaterjev | 22.578 | -7.068 | 15.510 | 13.490 |
| Skupaj poslovne terjatve | 181.307 | -21.100 | 160.207 | 151.454 |
| Dani predujmi | 6.005 | 0 | 6.005 | 1.958 |
| Terjatve za DDV in druge davke | 2.487 | 0 | 2.487 | 2.954 |
| Druge terjatve | 1.424 | 0 | 1.424 | 1.314 |
| Skupaj druge terjatve | 9.916 | 0 | 9.916 | 6.226 |
| Skupaj poslovne in druge terjatve | 191.223 | -21.100 | 170.123 | 157.680 |
Poslovne terjatve se ne obrestujejo.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | -17.974 | -16.944 |
| Popravki v letu | -7.717 | -6.002 |
| Odprava popravkov | 3.918 | 4.070 |
| Odpisi | 577 | 902 |
| Stanje popravka vrednosti terjatev | -21.196 | -17.974 |
| Popravek | Neto vrednosti | v tisoč EUR | Bruto vrednost | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 19.620 | -96 | 19.524 | 18.952 |
| Druge terjatve | 160 | 0 | 160 | 294 |
| Skupaj poslovne in druge terjatve | 19.780 | -96 | 19.684 | 19.246 |
| v tisoč EUR | Bruto vrednost | Popravek | Neto vrednost | Neto vrednost |
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | 131.218 | -7.507 | 123.711 | 116.856 |
| Terjatve do tujih operaterjev | 12.128 | -1.482 | 10.646 | 12.830 |
| Terjatve do domačih operaterjev | 24.781 | -7.079 | 17.702 | 16.130 |
| Skupaj terjatve do kupcev | 168.127 | -16.068 | 152.059 | 145.816 |
| Dani predujmi in varščine | 5.934 | 0 | 5.934 | 1.832 |
| Terjatve za DDV in druge davke | 1.881 | 0 | 1.881 | 2.245 |
| Druge terjatve | 1.217 | 0 | 1.217 | 991 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | -13.757 | -13.111 |
| Popravki v letu | -7.259 | -5.526 |
| Odprava popravkov | 3.526 | 3.595 |
| Odpisi | 1.326 | 1.285 |
| Stanje popravka vrednosti terjatev | -16.164 | -13.757 |
Več o strukturi terjatev po starosti v pojasnilu 45 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pogodbena sredstva iz mobilnega in fiksnega segmenta | 7.645 | 6.225 | 7.645 | 6.225 | |||
| Ostala pogodbena sredstva | 6.503 | 9.717 | 6.391 | 9.337 | |||
| Skupaj kratkoročna pogodbena sredstva | 14.148 | 15.942 | 14.036 | 15.562 |
Kratkoročna pogodbena sredstva nastanejo ob prodaji predvsem telekomunikacijskih storitev in blaga, kjer pogodbe s kupci vsebujejo naročnino in subvencionirano storitev ali blago ter se kupci vežejo na 12 mesecev in vnaprej vračunani prihodki – roaming.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Odloženi stroški | 6.708 | 4.545 | 4.855 | 3.741 | ||
| Drugo | 35 | 0 | 0 | 0 | ||
| Skupaj kratkoročno odloženi stroški | 6.743 | 4.545 | 4.855 | 3.741 |
Med kratkročnimi odloženimi stroški se evidentirajo predvsem vnaprej plačani stroški vzdrževanja sistemov in licenc.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni in na računih v banki | 18.779 | 37.382 | 11.376 | 19.573 | |||||
| Kratkoročni depoziti pri bankah z zapadlostjo do treh mesecev | 36.700 | 0 | 33.000 | 0 | |||||
| Skupaj denar in denarni ustrezniki | 55.479 | 37.382 | 44.376 | 19.573 |
Odobreni, izdani in v celoti vplačani vpoklicani kapital znaša 272.721 tisoč evrov ter je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | Delničar | Število delnic | Delež v % | Število delnic | Delež v % |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Republika Slovenija | 4.087.569 | 62,54% | 4.087.569 | 62,54% | ||
| Domače in tuja fizične osebe* | 966.340 | 14,79% | 938.649 | 14,36% | ||
| Tuje pravne osebe | 410.583 | 6,28% | 407.335 | 6,23% | ||
| Kapitalska družba, d.d. | 365.175 | 5,59% | 365.175 | 5,59% | ||
| Slovenski državni holding, d.d. (SDH) | 277.839 | 4,25% | 277.839 | 4,25% | ||
| Domače finančne družbe in skladi | 247.339 | 3,78% | 271.723 | 4,16% | ||
| Domače pravne osebe | 143.797 | 2,20% | 150.352 | 2,30% | ||
| Lastne delnice | 36.836 | 0,56% | 36.836 | 0,56% | ||
| Skupaj | 6.535.478 | 100% | 6.535.478 | 100% |
Stanje in gibanje postavk kapitala sta predstavljena v izkazu gibanja kapitala. V letu 2023 ni bilo sprememb v številu izdanih delnic.
Zakonske rezerve družbe oblikujejo tako, da skupaj s kapitalskimi rezervami znašajo vsaj 20 % njihovega osnovnega kapitala.
Kapitalske in zakonske rezerve se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko v presežnem znesku porabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe ter za kritje čiste in prenesene izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička delničarjem.
V letu 2023 družba ni pridobivala lastnih delnic. Na zadnji dan leta 2023 je družba imela 36.836 lastnih delnic, kar je 0,56 % vseh izdanih delnic.
Vrednost lastnih delnic v višini 4.065 tisoč evrov se izkazuje kot odbitna postavka kapitala in je izkazana po nabavni vrednosti kupljenih lastnih delnic. V enaki višini se v skladu z zakonskimi zahtevami oblikujejo tudi rezerve za lastne delnice.
Lastne delnice smeta skupina in družba pridobivati le po določbah 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Statutarne rezerve se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, za kritje izgube, za povečanje osnovnega kapitala ter za kritje vseh vrst poslovnih in drugih tveganj. Te rezerve se lahko porabijo v skladu s statutom za povečanje osnovnega kapitala za pokrivanje tekoče in prenesene izgube, če te izgube ni mogoče pokriti z drugimi viri, ter za oblikovanje lastnih delnic, če niso na razpolago drugi viri.
Ob sestavitvi letnega poročila lahko skupina oziroma družba oblikuje druge rezerve iz dobička do višine 50 % čistega poslovnega izida poslovnega leta, zmanjšanega za oblikovane statutarne ali zakonske rezerve. Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katere koli namene v skladu z zakonom, statutom, poslovno politiko in sklepi skupščine.
Zadržani čisti poslovni izid vključuje prenesene čiste poslovne izide prejšnjih let in čisti poslovni izid tekočega leta.
Na podlagi sklepa skupščine delničarjev s 16. junija 2023 se bilančni dobiček za leto 2022 v znesku 40.293 tisoč evrov ni razdelil ter je v celoti ostal nerazporejen in povečuje zadržani čisti poslovni izid prejšnjih let.
| Čisti poslovni izid leta 2023 | 23.863.902,71 |
|---|---|
| Preneseni čisti poslovni izid | 46.627.849,39 |
| Zmanjšanje za znesek nekratkoročno odloženih stroškov razvijanja | -3.984.190,99 |
| Skupaj bilančni dobiček leta 2023 | 66.507.561,11 |
Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov vključujejo spremembe poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji.
Spremembe rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov so vidne iz izkaza drugega vseobsegajočega donosa.
Kot rezerva za aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do zaposlenih zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah in na podlagi izkustvenih prilagoditev. Gibanje rezerv za aktuarske presežke in primanjkljaje je prikazano v izkazu gibanja kapitala.
| Skupina Telekom | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne pogodbene obveznosti | 406 | 740 | 352 | 532 |
| Nekratkoročno odloženi prihodki – najemi | 19.324 | 16.332 | 18.885 | 15.893 |
| Skupaj nekratkoročne pogodbene obveznosti | 19.730 | 17.072 | 19.237 | 16.425 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | kratkoročni del | Črpanje | Odprava | Oblikovanje diskontne stopnje | Prerazvrstitve | 31. 12. 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah | 266 | 0 | 0 | 0 | 2.207 | 0 | 1.688 | 4.161 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 2.222 | 0 | -190 | 0 | 235 | 148 | 0 | 2.415 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 8.487 | 0 | -101 | -94 | 449 | 371 | 0 | 9.112 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 2.584 | 0 | -29 | 7 | 27 | 226 | 0 | 2.815 |
| Druge rezervacije | 6.435 | -36 | -589 | 0 | 1.577 | 0 | -1.688 | 5.699 |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 1.226 | 0 | -1.168 | -59 | 510 | 0 | 0 | 509 |
| Skupaj rezervacije | 21.220 | -36 | -2.077 | -146 | 5.005 | 745 | 0 | 24.711 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2021 | kratkoročni del | Črpanje | Odprava | Oblikovanje diskontne stopnje | Tečajne razlike | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah | 250 | 0 | 0 | 0 | 16 | 0 | 0 | 266 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 2.157 | 0 | -167 | -2 | 693 | -459 | 0 | 2.222 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 11.731 | 0 | -121 | -3.637 | 400 | 114 | 0 | 8.487 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 3.956 | 0 | -31 | 1 | 99 | -1.441 | 0 | 2.584 |
| Druge rezervacije | 4.701 | -75 | -796 | -12 | 2.617 | 0 | 0 | 6.435 |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 268 | 0 | -199 | -70 | 1.227 | 0 | 0 | 1.226 |
| Skupaj rezervacije | 23.063 | -75 | -1.314 | -3.720 | 5.052 | -1.786 | 0 | 21.220 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2022 | Črpanje | Odprava | Oblikovanje diskontne stopnje | Sprememba | Prerazvrstitve | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah | 0 | 0 | 0 | 2.207 | 0 | 1.688 | 3.895 |
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 1.770 | -160 | 0 | 175 | 121 | 0 | 1.906 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 6.858 | -78 | -39 | 253 | 304 | 0 | 7.298 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 2.585 | -29 | 7 | 27 | 227 | 0 | 2.817 |
| v tisoč EUR | 31. 12. 2021 | Črpanje | Odprava | Oblikovanje | Sprememba diskontne stopnje | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za jubilejne nagrade | 1.719 | -133 | 0 | 558 | -374 | 1.770 |
| Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi | 9.608 | -54 | -3.119 | 329 | 94 | 6.858 |
| Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj | 3.956 | -31 | 1 | 99 | -1.440 | 2.585 |
| Druge rezervacije | 4.278 | -312 | 0 | 1.954 | 0 | 5.920 |
| Rezervacije za reorganizacijo podjetja | 0 | 0 | 0 | 792 | 0 | 792 |
| Skupaj rezervacije | 19.561 | -530 | -3.118 | 3.732 | -1.720 | 17.925 |
Rezervacije za verjetne obveznosti za tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti.
Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj so oblikovane rezervacije iz tožb v višini 4.161 tisoč evrov. V do zdaj pravnomočno zaključenih zadevah je bila Skupina Telekom Slovenije večinoma uspešna, kar v skladu s pravili borze tekoče objavlja.
Proti družbam Skupine Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 250.542 tisoč evrov (v letu 2022: 188.105 tisoč evrov). Proti družbi Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 247.802 tisoč evrov (v letu 2022: 185.365 tisoč evrov). Več v pojasnilu 41 Pogojne obveze in pogojna sredstva.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | Rezervacije za jubilejne nagrade | Rezervacije za odpravnine | Skupaj | Rezervacije na dan 1. 1. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2.156 | 11.732 | 13.888 | 1.719 | ||
| Stroški obresti | 21 | 115 | 137 | ||
| Stroški tekočega službovanja | 147 | 495 | 642 | ||
| Odhodi zaposlenih (odprava) | -31 | -116 | -147 | ||
| Aktuarski dobički (+) in izgube (-) | 100 | -3.661 | -3.562 | ||
| - zaradi sprememb v finančnih predpostavkah | -496 | -3.395 | -3.891 | ||
| - zaradi izkustvenih prilagoditev | 596 | -266 | 330 | ||
| Plačila med letom | -172 | -77 | -249 | ||
| Rezervacije na dan 31. 12. 2022 | 2.221 | 8.488 | 10.709 | ||
| Stroški obresti | 100 | 376 | 476 | ||
| Stroški tekočega službovanja | 140 | 325 | 465 | ||
| Odhodi zaposlenih (odprava) | -2 | -12 | -13 | ||
| Aktuarski dobički (+) in izgube (-) | 152 | 53 | 205 | ||
| - zaradi sprememb v finančnih predpostavkah | 53 | 286 | 339 | ||
| - zaradi izkustvenih prilagoditev | 99 | -232 | -134 | ||
| Plačila med letom | -197 | -118 | -315 | ||
| Rezervacije na dan 31. 12. 2023 | 2.415 | 9.112 | 11.527 |
| Obdobje | Odpravni nagrade | Jubilejne nagrade | Skupaj |
|---|---|---|---|
| do 1 leta | 481 | 214 | 694 |
| > 1 leto do 2 let | 306 | 256 | 561 |
| > 2 leti do 3 let | 720 | 324 | 1.045 |
| > 3 leta do 4 let | 870 | 304 | 1.174 |
| > 4 leta do 5 let | 626 | 244 | 869 |
| > 5 let do 10 let | 4.321 | 1.447 | 5.768 |
| > 10 let | 17.378 | 3.382 | 20.760 |
| Skupaj | 24.701 | 6.171 | 30.872 |
Družba Telekom Slovenije in Skupina Telekom Slovenije sta izpostavljeni tveganjem iz nekratkoročnih zaslužkov zaposlenih, predvsem na podlagi:
bistvenih sprememb zneskov, na katere se nanašajo zaslužki: povprečne plače v Republiki Sloveniji, plač zaposlencev, stalnih zneskov nagrad in neobdavčenih zneskov nagrad;
sprememb gospodarskega okolja, npr. odpravnina ob prenehanju zaposlitve.
Sedanje vrednosti nekratkoročnih zaslužkov zaposlenih so izpostavljene naslednjim tveganjem:
Naslednje aktuarske predpostavke so bile upoštevane pri izračunu rezervacij za jubilejne nagrade in pozaposlitvene zaslužke:
| Ocena dolgoročne rasti plač v družbi od 2024 | Telekom Slovenije | GVO | Avtenta | TSmedia | Soline | TSinpo |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0,76% | 2,88% | 2,00% | 1,10% | 2,00% | 0,82% |
| Predpostavka v tisoč EUR | Odmik | Opis | Skupaj | Odpravnine | Jubilejne nagrade |
|---|---|---|---|---|---|
| Centralni scenarij | 0,00% | stanje | 11.527 | 9.112 | 2.415 |
| -0,50% | stanje | 12.072 | 9.571 | 2.501 | |
| Diskontna obrestna mera | (razlika) | -545 | -459 | -86 | |
| 0,50% | stanje | 11.022 | 8.687 | 2.334 | |
| (razlika) | -506 | -425 | -81 | ||
| stanje | 11.008 | 8.675 | 2.333 |
| Predpostavka v tisoč EUR | Odmik | Opis | Skupaj | Odpravnine | Jubilejne nagrade |
|---|---|---|---|---|---|
| Centralni scenarij | 0,00% | stanje | 9.204 | 7.298 | 1.906 |
| -0,50% | stanje | 9.638 | 7.666 | 1.973 | |
| Diskontna obrestna mera | (razlika) | -435 | -368 | -67 | |
| 0,50% | stanje | 8.799 | 6.956 | 1.843 | |
| (razlika) | -404 | -341 | -63 | ||
| -0,50% | stanje | 8.788 | 6.946 | 1.842 | |
| (razlika) | -416 | -352 | -64 | ||
| Rast plač | 0,50% | stanje | 9.647 | 7.674 | 1.974 |
| (razlika) | -444 | -376 | -68 |
Rezervacije so oblikovane v višini predvidenih stroškov odstranitve, z uporabo diskontne obrestne mere, ki znaša 4,07 % letno, kolikor je konec novembra 2023 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju.
Med drugimi rezervacijami skupina in družba izkazujeta obveznosti iz sklenjenih pogodb, ki imajo sedanjo obveznost z negotovo ročnostjo poplačila.
Skupina je v letu 2023 črpala rezervacije za prestrukturiranje družb v višini 1.168 tisoč evrov, ki so bile oblikovane v preteklem poročevalskem obdobju, in oblikovala nove v višini 510 tisoč evrov. Družba Telekom Slovenije v letu 2023 ni oblikovala rezervacij za prestrukturiranje družb.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31.12. 2023 | 31.12. 2022 | 31.12. 2023 | 31.12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Poslovne obveznosti za programske pravice | 17.008 | 7.513 | 17.191 | 3.634 | ||
| Drugo | 6.328 | 664 | 125 | 213 | ||
| Skupaj nekratkoročne poslovne obveznosti | 23.336 | 8.177 | 17.316 | 3.847 |
Rezervacije so oblikovane v višini predvidenih stroškov odstranitve, z uporabo diskontne obrestne mere, ki znaša 4,07 % letno, kolikor je konec novembra 2023 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju.
Med drugimi rezervacijami skupina in družba izkazujeta obveznosti iz sklenjenih pogodb, ki imajo sedanjo obveznost z negotovo ročnostjo poplačila.
Skupina je v letu 2023 črpala rezervacije za prestrukturiranje družb v višini 1.168 tisoč evrov, ki so bile oblikovane v preteklem poročevalskem obdobju, in oblikovala nove v višini 510 tisoč evrov. Družba Telekom Slovenije v letu 2023 ni oblikovala rezervacij za prestrukturiranje družb.
To pojasnilo vsebuje informacijo o pogodbenih pogojih, ki veljajo za prejeta posojila. Več informacij o izpostavljenosti obrestnemu in tečajnemu tveganju je navedenih v pojasnilu 45 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||
| Prejeta dolgoročna posojila | Bančna posojila | 336.618 | 369.023 | 336.618 | 369.023 |
| - tekoča zapadlost dolgoročnih posojil | -30.040 | -132.340 | -30.040 | -132.340 | |
| - dolgoročni del posojil | 306.578 | 236.683 | 306.578 | 236.683 | |
| Skupaj dolgoročni del | 306.578 | 236.683 | 306.578 | 236.683 | |
| Prejeta kratkoročna posojila | Tekoča zapadlost dolgoročnih bančnih posojil | 30.040 | 132.340 | 30.040 | 132.340 |
| Obresti in drugi odhodki od posojil | 558 | 417 | 558 | 417 | |
| Skupaj kratkoročni del | 30.598 | 132.757 | 30.598 | 132.757 |
Nekratkoročne finančne obveznosti Skupine se nanašajo na prejeta dolgoročna posojila od bank družbe Telekom Slovenije. Prvo dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo, sestavljeno iz treh tranš, od katerih sta dve zapadli v letu 2023, zadnja bo zapadla v letu 2025. Posojilo je vezano na spremenljivo obrestno mero s pribitkom 1,35 % in je zavarovano z bianco menicami. Drugo dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo, sestavljeno iz treh tranš z zapadlostjo v letu 2028. Posojilo je vezano na spremenljivo obrestno mero s pribitki, ki se gibljejo med 0,75 % in 1,00 %, ter je zavarovano z bianco menicami. Tretje dolgoročno posojilo je prejeto od Evropske investicijske banke (EIB). Sestavljajo ga štiri tranše, ki se skladno z amortizacijskimi načrti odplačujejo do leta 2032. Posojilo je vezano na fiksno obrestno mero, ki se giblje med 1,571 % in 3,427 %, ter je zavarovano z bianco menicami. Četrto dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo, črpano konec leta 2023, z rokom zapadlosti v letu 2030. Posojilo je vezano na spremenljivo obrestno mero s pribitkom 0,75% in je zavarovano z bianco menicami.
0,80 %. Limit na poslovnem računu je vezan na fiksno obrestno mero 4,43 %.
V posojilnih pogodbah banke zahtevajo izpolnjevanje finančnih zavez na ravni skupine: razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA, delež kapitala v bilančni vsoti ter razmerje med EBITDA in finančnimi odhodki. Njihovo neizpolnjevanje je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil. Na dan 31. decembra 2023 so bile vse finančne zaveze na ravni skupine izpolnjene.
| Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2023 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 369.440 | 349.038 | 369.440 | 350.438 |
| Črpanja | 100.000 | 60.000 | 100.000 | 60.000 |
| Vračila | -132.527 | -40.220 | -132.527 | -41.620 |
| Ostalo | 263 | 622 | 263 | 622 |
| Stanje 31. 12. | 337.176 | 369.440 | 337.176 | 369.440 |
Ostale spremembe se nanašajo na nedenarne postavke, in sicer prenose vnaprej plačanih stroškov, povezanih z odobritvijo posojila, v finančne odhodke, odhodke od posojil ter prenose med posameznimi kategorijami.
Kratkoročne finančne obveznosti iz najemov predstavljajo obveznosti za sredstva v najemu, katerih poravnava se pričakuje v naslednjih 12 mesecih.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne obveznosti iz sredstev v najemu | 65.216 | 59.342 | 70.267 | 60.871 | ||
| Kratkoročne obveznosti iz sredstev v najemu | 9.868 | 10.603 | 11.512 | 12.527 | ||
| Skupaj obveznosti iz sredstev v najemu | 75.084 | 69.945 | 81.779 | 73.398 |
| v tisoč EUR | Skupina | Telekom | Telekom | Slovenije | Slovenije | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje na 1. 1. 2022 | 66.556 | 73.697 | ||||
| Povečanja | 12.547 | 8.424 | ||||
| Obresti | 2.122 | 2.072 | ||||
| Plačilo najemnin | -11.280 | -10.795 | ||||
| Stanje na 31. 12. 2022 | 69.945 | 73.398 | ||||
| Povečanja | 14.625 | 18.646 | ||||
| Obresti | 2.829 | 2.049 | ||||
| Plačilo najemnin | -12.315 | -12.314 | ||||
| Stanje na 31. 12. 2023 | 75.084 | 81.779 |
Denarni tok iz plačila najemnin za Skupino Telekom Slovenije znaša 12.315 tisoč evrov (za leto 2022: 11.280 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije pa 12.314 tisoč evrov (za leto 2022: 10.795 tisoč evrov) ter je izkazan kot denarni tok iz dejavnosti financiranja. Glavni elementi najemnin, dani v izkazu denarnih tokov, obsegajo le odplačilo glavnice najema, plačila obresti pa so vključena v vrstici o plačanih obrestih.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Druga finančna obveznost | 2 | 2 | 0 | 0 | ||
| Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti | 2 | 2 | 0 | 0 |
| Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev | 68.532 | 62.737 | 55.659 | 47.146 | ||
| Obveznosti do domačih operaterjev | 4.768 | 5.529 | 11.910 | 13.726 | ||
| Obveznosti do tujih operaterjev | 4.955 | 7.588 | 5.472 | 8.074 | ||
| Obveznost za DDV in druge davčne obveznosti | 8.485 | 6.636 | 7.350 | 5.176 | ||
| Obveznosti do zaposlenih | 8.843 | 8.120 | 6.866 | 6.504 | ||
| Obveznosti za predujme in varščine | 1.928 | 1.722 | 425 | 378 | ||
| Druge obveznosti | 26.235 | 31.583 | 20.540 | 18.296 | ||
| Skupaj poslovne obveznosti | 123.746 | 123.915 | 108.222 | 99.300 |
Poslovne obveznosti niso obrestovane in so po navadi poravnane v dogovorjenem roku od 8 do 120 dni. Enako velja za obveznosti do operaterjev, ki prav tako niso obrestovane in so po navadi poravnane v dogovorjenem roku od 10 do 90 dni od dneva izstavitve računa.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročno odloženi prihodki – najemi | 2.945 | 2.683 | 2.945 | 2.801 | ||
| Druge kratkoročne pogodbene obveznosti | 8.962 | 7.592 | 2.834 | 2.801 | ||
| Skupaj kratkoročne pogodbene obveznosti | 11.907 | 10.275 | 5.779 | 5.602 |
Druge kratkoročne pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na pogodbene obveznosti iz programa zvestobe in predplačila za mobilne storitve.
Skupina in družba med razmejenimi obveznostmi izkazujeta kratkoročno odložene prihodke in kratkoročno vnaprej vračunane stroške, kot sledi:
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročni del vladne podpore za opredmetena osnovna sredstva | 40 | 42 | 39 | 40 | ||
| Drugi kratkoročni odloženi prihodki – sofinanciranje evropskih projektov | 1.214 | 1.738 | 185 | 443 | ||
| Skupaj kratkoročno odloženi prihodki | 1.254 | 1.780 | 224 | 483 |
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Vnaprej vračunani stroški in odhodki za že opravljene storitve in dobavo blaga (še ni računov) | 10.687 | 11.487 | 7.443 | 8.187 | ||
| Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki – mednarodni obračun | 11.355 | 12.425 | 11.361 | 12.433 | ||
| Vnaprej vračunane plače, nagrade in odpravnine | 8.033 | 5.845 | 7.809 | 5.686 | ||
| Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščene letne dopuste | 2.944 | 4.079 | 2.215 | 3.372 | ||
| Drugo | 36 | 75 | 0 | 0 | ||
| Skupaj vnaprej vračunani stroški | 33.055 | 33.911 | 28.828 | 29.678 |
Skupaj razmejene obveznosti 34.309 35.691 29.052 30.161
Tabela vsebuje podatke o razvrstitvi v ravni hierarhije poštene vrednosti le za sredstva in finančne obveznosti, ki so merjeni po pošteni vrednosti in za katere se poštena vrednost razkriva.
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | |||||
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.170 | 2.170 | 2.170 | 0 | 0 |
| Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 284 | 284 | 0 | 0 | 284 |
| Dana posojila | 2 | 2 | 0 | 2 | 0 |
| Druga nekratkoročna finančna sredstva | 16 | 16 | 0 | 16 | 0 |
| Poslovne terjatve | 19.685 | 19.685 | 0 | 19.685 | 0 |
| Kratkoročna finančna sredstva | |||||
| Dana posojila | 7 | 7 | 0 | 7 | 0 |
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 1.039 | 1.039 | 0 | 1.039 | 0 |
| Poslovne in druge terjatve | 171.055 | 171.055 | 0 | 171.055 | 0 |
| Denar in denarni ustrezniki | 55.479 | 55.479 | 0 | 55.479 | 0 |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | |||||
| Prejeta posojila | 306.578 | 306.578 | 0 | 306.578 | 0 |
| Druge obveznosti | 23.336 | 23.336 | 0 | 23.336 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | |||||
| Prejeta posojila | 30.598 | 30.598 | 0 | 30.598 | 0 |
| Druge finančne obveznosti | 2 | 2 | 0 | 2 | 0 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | |||||
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.139 | 2.139 | 2.139 | 0 | 0 |
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 284 | 284 | 0 | 0 | 284 |
| Dana posojila | 9 | 9 | 0 | 9 | 0 |
| Druga nekratkoročna finančna sredstva | 16 | 16 | 0 | 16 | 0 |
| Poslovne terjatve | 19.251 | 19.251 | 0 | 19.251 | 0 |
| Kratkoročna finančna sredstva | |||||
| Dana posojila | 16 | 16 | 0 | 16 | 0 |
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 802 | 802 | 0 | 802 | 0 |
| Poštena vrednost obrestne zamenjave | 19 | 19 | 0 | 19 | 0 |
| Poslovne in druge terjatve | 159.067 | 159.067 | 0 | 159.067 | 0 |
| Denar in denarni ustrezniki | 37.382 | 37.382 | 0 | 37.382 | 0 |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | |||||
| Prejeta posojila | 236.683 | 236.683 | 0 | 236.683 | 0 |
| Druge obveznosti | 8.177 | 8.177 | 0 | 8.177 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | |||||
| Prejeta posojila | 132.757 | 132.757 | 0 | 132.757 | 0 |
| Druge finančne obveznosti | 2 | 2 | 0 | 2 | 0 |
| Poslovne obveznosti | 123.915 | 123.915 | 0 | 123.915 | 0 |
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo | |
|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | |||||
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 2.170 | 2.170 | 2.170 | 0 | 0 |
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev | 284 | 284 | 0 | 0 | 284 |
| Dana posojila | 19.560 | 19.560 | 0 | 19.560 | 0 |
| Poslovne terjatve | 19.684 | 19.684 | 0 | 19.684 | 0 |
| Kratkoročna finančna sredstva | |||||
| Dana posojila | 17.966 | 17.966 | 0 | 17.966 | 0 |
| Druga kratkoročna finančna sredstva | 36 | 36 | 36 | ||
| Poslovne in druge terjatve | 161.533 | 161.533 | 0 | 161.533 | 0 |
| Denar in denarni ustrezniki | 44.376 | 44.376 | 0 | 44.376 | 0 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Prejeta posojila | 306.578 | 306.578 | 0 | 306.578 | 0 |
| Poslovne obveznosti | 17.316 | 17.316 | 0 | 17.316 | 0 | |
| Kratkoročne finančne obveznosti | Prejeta posojila | 30.598 | 30.598 | 0 | 30.598 | 0 |
| Poslovne obveznosti | 108.222 | 108.222 | 0 | 108.222 | 0 |
| v tisoč EUR | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | 1. nivo | 2. nivo | 3. nivo | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nekratkoročna finančna sredstva | ||||||
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu | 2.139 | 2.139 | 2.139 | 0 | 0 | |
| Naložbe v delnice in deleže, vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu | 284 | 284 | 0 | 0 | 284 | |
| Dana posojila | 46.082 | 46.082 | 0 | 46.082 | 0 | |
| Poslovne terjatve | 19.246 | 19.246 | 0 | 19.246 | 0 | |
| Kratkoročna finančna sredstva | 11.496 | 11.496 | 0 | 11.496 | 0 | |
| Poštena vrednost obrestne zamenjave | 20 | 20 | 0 | 20 | 0 | |
| Poslovne in druge terjatve | 152.170 | 152.170 | 0 | 152.170 | 0 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 19.573 | 19.573 | 0 | 19.573 | 0 | |
| Nekratkoročne finančne obveznosti | Prejeta posojila | 236.683 | 236.683 | 0 | 236.683 | 0 |
| Poslovne obveznosti | 3.847 | 3.847 | 0 | 3.847 | 0 | |
| Prejeta posojila | 132.757 | 132.757 | 0 | 132.757 | 0 | |
| Poslovne obveznosti | 99.300 | 99.300 | 0 | 99.300 | 0 |
Poštene vrednosti na 2. in 3. nivoju hierarhije so bile ocenjene ob uporabi metode diskontiranih denarnih tokov.
Skupina in družba v letih 2022 in 2021 ni imela prehodov med nivoji poštene vrednosti.
Sredstva, ki niso izmerjena po pošteni vrednosti v bilanci stanja, razkrita pa je njihova poštena vrednost.
Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine v svojih knjigah po nabavni vrednosti ter pošteno vrednost le razkrivata. Oceno vrednosti naložbenih nepremičnin je pripravil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin.
Višina tožbenih zahtevkov
| Skupina Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2023 | 2022 |
|---|---|---|---|
| Višina tožbenih zahtevkov | 250.542 | 188.105 |
Na dan bilance stanja je proti družbam skupine vloženih 83 tožb (31. 12. 2022: 107 tožb).
Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj so oblikovane rezervacije iz tožb v višini 4.161 tisoč evrov. V letu 2022 je bilo rezervacij iz tožb v višini 266 tisoč evrov. Več v pojasnilu 32 Rezervacije.
| Družba Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2023 | 2022 |
|---|---|---|---|
| Višina tožbenih zahtevkov | 247.802 | 185.365 |
Na dan bilance stanja je proti družbi vloženih 41 tožb (31. 12. 2022: 66 tožb). Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj so oblikovane rezervacije v višini 3.895 tisoč evrov, v preteklem letu pa družba ni imela rezervacij iz naslova tožb. Več v pojasnilu 32 Rezervacije.
Družba Telekom Slovenije je, kot edini družbenik družbe Soline, izdala navedeni družbi podporno pismo, v katerem izjavlja, da bo družbi še naprej zagotavljala finančno podporo za nadaljnje poslovanje in da ta podpora ne bo preklicana v dvanajstih mesecih po podpisu podpornega pisma.
Skupina in družba zagotavljata naslednja jamstva:
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Garancije za dobro opravljeno delo in za odpravo napak | 11.741 | 11.507 | 8.480 | 8.281 | ||
| Druga jamstva | 1.020 | 218 | 28 | 170 | ||
| Skupaj dane garancije | 12.761 | 11.725 | 8.508 | 8.451 |
Nobena od naštetih obveznosti ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke, skupina in družba pa iz tega naslova ne pričakujeta materialnih posledic.
Skupina in družba med pogojnimi sredstvi in obveznostmi izkazujeta tudi druge sredstva in obveznosti iz naslova podaljšanja veljavnosti pravic v višini 9.118 tisoč evrov, ki na dan 31. decembra 2023 ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje v bilanci stanja, predvsem zaradi negotovosti poravnave in časovne odmaknjenosti.
Povezane osebe so posamezniki ali družbe, povezani s Skupino Telekom Slovenije.
Povezane fizične osebe (člani uprave in nadzornega sveta) so imeli na 31. decembra 2023 skupaj v lasti 1.178 delnic TLSG, kar je 0,01802-odstotni lastniški delež.
V letu 2023 ni bilo odobrenih posojil povezanim fizičnim osebam.
Skupni bruto znesek vseh prejemkov
| v EUR | Plača | Povračila stroškov | Regres | Zavarovalne premije | Bonitete PDPZ | Skupaj bruto** | Skupaj neto*** |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Košak | 172.531 | 1.818 | 2.159 | 288 | 5.906 | 185.606 | 86.638 |
| Boštjan Škufca Zaveršek | 163.906 | 1.845 | 2.159 | 228 | 0 | 171.042 | 86.948 |
| Špela Fortin | 154.683 | 1.755 | 2.159 | 776 | 6.510 | 168.787 | 76.141 |
| Irma Gubanec | 155.271 | 2.919 | 2.159 | 771 | 0 | 164.024 | 82.860 |
| Vesna Prodnik | 155.271 | 2.934 | 2.159 | 776 | 6.438 | 170.482 | 77.593 |
| Mitja Štular | 54.380 | 0 | 720 | 33 | 3.563 | 59.906 | 29.716 |
| kupaj | 856.042 | 11.271 | 11.515 | 2.872 | 22.417 | 919.847 | 439.896 |
| v EUR | Plača | Spremenljivi prejemek* | Drugi osebni prejemki | Povračila stroškov | Regres | Zavarovalne premije | Bonitete PDPZ | Skupaj bruto** | Skupaj neto*** |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Boštjan Košak | 40.228 | 0 | 0 | 664 | 502 | 10 | 1.898 | 44.028 | 20.792 |
| Boštjan Škufca Zaveršek | 20.591 | 0 | 0 | 266 | 331 | 0 | 591 | 22.263 | 11.339 |
| Špela Fortin | 145.686 | 18.321 | 0 | 1.541 | 1.924 | 1.013 | 6.387 | 177.776 | 81.135 |
| Irma Gubanec | 32.699 | 0 | 0 | 675 | 502 | 81 | 0 | 34.683 | 18.347 |
| Vesna Prodnik | 19.508 | 0 | 0 | 271 | 331 | 81 | 1.202 | 21.877 | 10.088 |
| Ime in priimek | Obdobje | Osnovno plačilo | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|---|
| Drakslar | 1. 1.– | 114.251 | 11.913 | 80.582 |
| Tomaž Jontes | 1. 1.– | 103.933 | 41.123 | 689 |
| Cvetko Sršen | 1. 1.– | 123.058 | 14.107 | 83.048 |
| Mitja Štular | 1. 1.– | 146.148 | 12.753 | 0 |
| Tomaž Seljak (za leti 2020 in 2021) | 0 | 10.264 | 0 | |
| Matjaž Beričič (za leti 2020 in 2021) | 0 | 5.061 | 0 | |
| Vida Žurga (za leto 2020) | 0 | 2.939 | 0 | |
| Ranko Jelača (za leto 2020) | 0 | 718 | 0 | |
| Skupaj | 746.102 | 117.199 | 164.319 |
** Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
*** Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov uprave, vendar brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejeme osebno, temveč se nakaže pokojninski družbi.
Člani uprave niso prejeli udeležbe v dobičku, opcij, provizij.
Člani uprave so bil upravičeni do sejnin za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v odvisni družbi GVO, kot je prikazano spodaj:
| Ime in priimek | Obdobje | Seje | Osnovno plačilo | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|---|---|
| Vesna Prodnik | 1. 1.–31. 12. | 1.073 | 5.085 | 6.158 | 4.478 |
| Skupaj | 1.073 | 5.085 | 6.158 | 4.478 |
| Ime in priimek | Obdobje | Seje | Osnovno plačilo | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|---|---|
| Vesna Prodnik | 9. 11.–31. 12. | 138 | 563 | 701 | 509 |
| Mitja Štular | 1. 1.–9. 11. | 660 | 4.365 | 5.025 | 3.654 |
| Skupaj | 798 | 4.928 | 5.726 | 4.163 |
| Zunanji člani | Seje | Osnovno plačilo | Potni stroški | Zavarovanje odgovornosti | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v EUR | |||||||
| Žiga Debeljak (9. 9.–31. 12.) | 2.860 | 7.865 | 1.100 | 0 | 11.825 | 8.601 | |
| Iztok Černoša (1. 1.–9. 9.) | 2.915 | 16.878 | 1.540 | 0 | 21.953 | 15.515 | |
| Karla Pinter (1. 1.–31. 12.) | 5.775 | 19.940 | 1.320 | 0 | 27.655 | 19.663 | |
| Marko Boštjančič (9. 9.–31. 12.) | 2.860 | 5.833 | 1.100 | 1.731 | 11.524 | 8.382 | |
| Alenka Čok Pangeršič (9. 9.–31. 12.) | 2.860 | 5.396 | 660 | 0 | 8.916 | 6.484 | |
| Mateja Čuk Orel (9. 9.–31. 12.) | 2.860 | 5.916 | 1.100 | 0 | 9.876 | 7.183 | |
| Aleksander Igličar (1. 1.–31. 12.) | 5.775 | 21.000 | 2.904 | 0 | 30.299 | 21.586 | |
| Radovan Cerjak (1. 1.–9. 9.) | 2.915 | 15.672 | 1.540 | 0 | 20.747 | 14.639 | |
| Marko Kerin (1. 1.–9. 9.) | 2.915 | 16.644 | 3.564 | 0 | 23.743 | 16.818 | |
| Jurij Toplak (1. 1.–9. 9.) | 2.640 | 12.056 | 1.100 | 0 | 16.416 | 11.488 | |
| Notranji člani | Drago Kijevčanin (1. 1.–31. 12.) | 5.396 | 22.400 | 5.104 | 0 | 33.520 | 23.928 |
| Dušan Pišek (1. 1.–31. 12.) | 5.775 | 19.104 | 220 | 0 | 25.719 | 18.255 | |
| Rok Pleteršek (2. 6.–31. 12.) | 4.180 | 9.755 | 220 | 0 | 14.155 | 10.295 | |
| Jana Žižek Kuhar (1. 1.–2. 6.) | 1.595 | 7.340 | 0 | 0 | 9.555 | 6.499 | |
| Skupaj | 51.321 | 185.799 | 21.472 | 1.731 | 5.580 | 265.903 | 189.336 |
** Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.
| v EUR | Osnovno plačilo | Komisije | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | |
|---|---|---|---|---|---|
| Zunanji člani komisij | Janez Bešter (1. 1. –31. 12.) | 5.600 | 660 | 6.260 | 4.553 |
| Barbara Gorjup (1. 1.–31. 12.) | 5.600 | 3.168 | 8.768 | 6.377 | |
| Marko Hočevar (1. 1.–31. 12.) | 5.600 | 2.948 | 8.548 | 6.217 | |
| Skupaj | 16.800 | 6.776 | 23.576 | 17.147 |
| Janez Bešter (28. 11.–31. 12.) | 467 | 0 | 467 | 339 |
|---|---|---|---|---|
| Barbara Gorjup (1. 1.–31. 12.) | 5.600 | 2.684 | 8.284 | 6.025 |
| Marko Hočevar (1. 1.–31. 12.) | 5.600 | 2.464 | 8.064 | 5.865 |
| Skupaj | 11.667 | 5.148 | 16.815 | 12.229 |
** Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisije nadzornega sveta.
Izplačilo sejnin, plačil za opravljanje funkcij, potnih stroškov in zavarovanj za nadzorni svet za obdobje januar 2023–december 2023 znaša 245.072,76 EUR. Upoštevane so sejnine za nadzorni svet, plačila za opravljanje funkcij, sejnine za komisije, zavarovanje odgovornosti, povračila stroškov za zunanje in notranje člane nadzornega sveta.
Izplačilo sejnin za zunanje člane komisij za obdobje januar 2023–december 2023 znaša 23.576,12 EUR. Upoštevani so stroški sejnin in plačila za opravljanje funkcij.
V družbi Telekom Slovenije je med poslovnimi odhodki zabeleženih skupno 298 tisoč evrov odhodkov povezanih z Nadzornim svetom in komisijami v letu 2023.
| v EUR | Komisije | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|
| Marko Hočevar (1. 1.–31. 12.) | 2.860 | 2.860 | 2.080 |
| Barbara Gorjup (1. 1.–31. 12.) | 3.080 | 3.080 | 2.240 |
| Drago Kijevčanin (1. 1.–31. 12.) | 3.080 | 3.080 | 2.240 |
| Aleksander Igličar (1. 1.–31. 12.) | 3.080 | 3.080 | 2.240 |
| Alenka Čok Pangeršič (1. 1.–31. 12.) | 2.860 | 2.860 | 2.080 |
| Skupaj | 14.960 | 14.960 | 10.880 |
| v EUR | Komisije | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|
| Marko Hočevar (1. 1.–31. 12.) | 1.320 | 1.320 | 960 |
| Barbara Gorjup (1. 1.–31. 12.) | 1.540 | 1.540 | 1.120 |
| Drago Kijevčanin (1. 1.–31. 12.) | 1.540 | 1.540 | 1.120 |
| Aleksander Igličar (1. 1.–31. 12.) | 1.540 | 1.540 | 1.120 |
| Marko Kerin (1. 1.–9. 9.) | 1.320 | 1.320 | 960 |
| Alenka Čok Pangeršič (14. 9.–31. 12.) | 220 | 220 | 160 |
| Skupaj | 7.480 | 7.480 | 5.440 |
| Ime in priimek | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|
| Alenka Čok Pangeršič (1. 1.–31. 12.) | 2.200 | 2.200 |
| Skupaj | 11.660 | 11.660 |
| Ime in priimek | v EUR | Komisije | Skupaj bruto* | Skupaj neto** |
|---|---|---|---|---|
| Marko Kerin (1. 1.–9. 9.) | 1.100 | 1.100 | 800 | |
| Aleksander Igličar (1. 1.–31. 12.) | 1.540 | 1.540 | 1.120 | |
| Drago Kijevčanin (1. 1.–31. 12.) | 1.540 | 1.540 | 1.120 | |
| Marko Hočevar (1. 1.–31. 12.) | 1.320 | 1.320 | 960 | |
| Barbara Gorjup (1. 1.–31. 12.) | 1.540 | 1.540 | 1.120 | |
| Alenka Čok Pangeršič (14. 9.–31. 12.) | 440 | 440 | 320 | |
| Skupaj | 7.480 | 7.480 | 5.440 |
**Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisije nadzornega sveta.
Drugih prejemkov člani nadzornega sveta niso prejeli.
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije imata do povezanih oseb obveznosti iz naslova prejemkov, ki še niso bili izplačani (obveznosti družbe za letne nagrade, 13. plačo ter spremenljive prejemke iz naslova uspešnosti poslovanja za leta 2020, 2021 in 2023) in znašajo:
| v tisoč EUR | Skupni znesek vseh obveznosti 31. 12. 2023 | Skupni znesek vseh obveznosti 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Člani uprave skupaj | 108 | 261 |
Člani uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije so člani nadzornih svetov ali uprav drugih družb ali lastniki drugih družb, s katerimi posluje družba Telekom Slovenije. Vse transakcije s temi povezanimi strankami potekajo po tržnih pogojih.
| Družba | v EUR | Plača | Božičnica | Spremenljivi prejemek | Drugi osebni prejemki* | Zavarovalne premije | Regres | Skupaj bruto** | Skupaj neto*** | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Avtenta Primož Kučič (1.1.-31.3.) | 6.000 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.000 | 4.214 | |
| Avtenta Matija Nendl (1.4.-31.12.) | 76.507 | 0 | 0 | 0 | 1.487 | 1.644 | 35 | 4.477 | 2.420 | 86.570 | 45.985 |
| GVO Zef Vučaj (1.1.-31.12.) | 99.474 | 0 | 0 | 0 | 1.610 | 2.159 | 177 | 3.987 | 2.904 | 110.311 | 56.371 |
| Soline Klavdij Godnič (1.1.-31.12.) | 90.541 | 0 | 0 | 0 | 1.703 | 1.203 | 0 | 6.936 | 2.904 | 103.287 | 48.306 |
| TSinpo Vesna Lednik (10.1.-31.12.) | 79.752 | 0 | 0 | 0 | 1.726 | 2.192 | 127 | 3.184 | 2.904 | 89.885 | 47.682 |
| TSinpo Sandra Peršak (1.1.-9.1.) | 1.855 | 0 | 0 | 40.800 | 50 | 153 | 15 | 243 | 242 | 43.358 | 18.859 |
| TSmedia Igor Gajster | 89.029 | 0 | 0 | 886 | 1.758 | 2.159 | 113 | 6.057 | 2.904 | 102.906 | 51.513 |
| (1.1.-31.12.) | TSmedia | Rajko Gerič | 12.046 | 0 | 0 | 15.330 | 0 | 360 | 10 | 10 | 242 | 27.998 | 14.067 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (1.1.-19.2.) | IPKO | Tomaž Seljak | 57.132 | 0 | 0 | 17.365 | 1.202 | 2.159 | 419 | 4.652 | 2.453 | 85.382 | 49.773 |
| (1.1. - 3.11.) 1 | IPKO 3 | Tomaž Seljak | 61.832 | 0 | 27.477 | 0 | 3.720 | 0 | 0 | 0 | 0 | 93.029 | - |
| (1.1. - 3.11.) 2 | IPKO 3 | Andras Pali | (4.11. - 18.636 | 0 | 0 | 0 | 240 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18.876 | - |
| (31.12.) 2 | SIOL | Simon Furlan | 6.390 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.390 | - |
| Podgorica³ (1.1.-31.12.) | SiOL | Simon Furlan | 3.340 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.340 | . |
| Sarajevo 3 (1.1.-31.12.) |
*Drugi osebni prejemek predstavlja izplačilo jubilejne nagrade, odpravnine, dodatek za delo v tujini.
** Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
*** Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov direktorjev odvisnih družb, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek direktorjev odvisnih družb, vendar brez PDPZ, ki ga direktor odvisne družbe ne prejeme osebno, temveč se nakaže pokojninski družbi.
1 Izplačevalec prejemkov Telekom Slovenije, d.d.
2 Izplačevalec prejemkov IPKO
| Družba | Spremenljivi v EUR | Plača | Božičnica | Drugi prejemek | Zavarovalne premije | Povračila osebni stroškov | Regres | Bonitete | PDPZ bruto** | neto*** | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Avtenta | Primož Kučič | 24.000 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24.000 | 16.908 | ||
| GVO | Zef Vučaj | 99.599 | 0 | 2.075 | 0 | 1.859 | 2.064 | 177 | 4.746 | 2.904 | 113.424 | 56.749 | |
| Soline | Klavdij Godnič | 89.983 | 0 | 0 | 0 | 1.368 | 1.074 | 0 | 7.318 | 2.890 | 102.633 | 47.423 | |
| TSinpo | Sandra Peršak | 81.467 | 0 | 2.125 | 0 | 1.394 | 1.924 | 179 | 3.290 | 2.904 | 93.283 | 48.735 | |
| TSinpo | Danilo Tomšič | (1.1.-30.9.2021) | 0 | 0 | 2.192 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2.192 | 1.281 | |
| TSmedia | Rajko Gerič | 87.600 | 0 | 2.281 | 460 | 1.180 | 2.008 | 61 | 4.989 | 2.904 | 101.483 | 53.148 | |
| TSmedia | Igor Gajster | (15.12.-31.12.) | 3.133 | 0 | 0 | 0 | 117 | 0 | 0 | 0 | 132 | 3.382 | 2.090 |
| IPKO | Tomaž Seljak | 67.414 | 1.391 | 0 | 21.735 | 1.273 | 1.924 | 229 | 6.276 | 2.904 | 103.146 | 47.682 | |
| IPKO | Tomaž Seljak | 72.300 | 0 | 0 | 0 | 5.820 | 0 | 0 | 0 | 0 | 78.120 | - | |
| SIOL | Simon Furlan | 3.057 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.057 | - | ||
| Podgorica | Simon Furlan | 3.340 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3.340 | - | ||
| Sarajevo | Simon Furlan | (1.1.-31.12.) |
v EUR
| Seje Osnovno Komisije* | Potni stroški | Skupaj bruto** | Skupaj neto*** | ||||
| Predstavniki kapitala | Vesna Prodnik (1.1.-31.12.) | 1.073 | 5.085 | 0 | 0 | 6.158 | 4.478 |
| Peter Anžin (9.6.-31.12.) | 660 | 2.783 | 396 | 0 | 3.839 | 2.792 | |
| Sabina Merhar (1.1.-31.3.) | 413 | 1.250 | 440 | 0 | 2.103 | 1.529 | |
| Predstavniki zaposlenih | Helena Jakič (1.1.-31.12.) | 1.073 | 4.238 | 836 | 0 | 6.147 | 4.470 |
| Skupaj | 3.219 | 13.356 | 1.672 | 0 | 18.247 | 13.269 |
v EUR
| Seje Osnovno Komisije** | Potni stroški | Skupaj bruto* | Skupaj neto** | ||||
| Zunanji člani komisij | Darinka Virant (1.1.-31.12.) | 0 | 1.695 | 836 | 61 | 2.592 | 1.885 |
*Sejnine za komisije.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij, vključujoč neto prejemek (potni stroški).
| V EUR | Seje | Osnovno Komisije* | Potni stroški | Skupaj | Skupaj | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predstavniki kapitala | Vesna Prodnik (14.11.-31.12.) | 138 | 563 | 0 | 0 | 701 | 509 |
| Mitja Štular (1.1.-13.11.) | 660 | 4.365 | 0 | 0 | 5.025 | 3.654 | |
| Sabina Merhar (1.1.-31.12.) | 798 | 5.000 | 638 | 0 | 6.436 | 4.681 | |
| Predstavniki zaposlenih | Helena Jakič (1.1.-31.12.) | 798 | 4.238 | 638 | 0 | 5.674 | 4.126 |
| Skupaj | 2.394 | 14.166 | 1.276 | 0 | 17.836 | 12.970 |
| V EUR | Seje | Osnovno Komisije** | Potni stroški | Skupaj | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Darinka Virant (1.1.-31.12.) | 0 | 1.695 | 638 | 0 | 2.333 | 1.697 |
*Sejnine za komisije.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij, vključujoč neto prejemek (potni stroški).
***Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.
Vse transakcije s podjetji v skupini so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|
| Terjatve do podjetij v skupini | Odvisne družbe – bruto znesek | 3.330 | 4.015 |
| Odvisne družbe – popravek vrednosti | -15 | -17 | |
| Odvisne družbe – neto znesek | 3.316 | 3.998 | |
| Posojila do podjetij v skupini | Odvisne družbe – bruto znesek | 37.516 | 57.553 |
| Odvisne družbe – popravek vrednosti | 0 | 0 | |
| Odvisne družbe – neto znesek | 37.516 | 57.553 | |
| Obveznosti do podjetij v skupini | Odvisne družbe | 33.092 | 26.721 |
| v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 |
|---|---|---|
| Prihodki od prodaje v skupini | 15.799 | 15.829 |
| Odvisne družbe | 15.799 | 15.829 |
| Nakup materiala in storitev v skupini | 23.171 | 21.247 |
| Odvisne družbe | 23.171 | 21.247 |
ki jih Telekom Slovenije prek skupnega računa fakturira končnim uporabnikom. Družba zaračunava odvisni družbi Avtenta najem poslovnih prostorov, komunikacijske storitve na lokaciji in storitve podpornih dejavnosti, poravnava pa ji stroške IKT-storitev. Telekom Slovenije zaračunava odvisni družbi IPKO IP-storitve v mednarodnem prometu, storitev gostovanja njenih uporabnikov, storitev tranzitiranja prometa in storitve najema sistemov. Odvisna družba zaračunava obvladujoči družbi zakupe vodov in telekomunikacijske storitve v mednarodnem prometu ter tudi storitve, vezane na gostovanje uporabnikov. Medsebojne cene so oblikovane na enakih osnovah kot za druge uporabnike. Telekom Slovenije na datum poročanja svojim odvisnim družbam za zavarovanje pogodbenih obveznosti ni dal garancij (kakor tudi ne v letu 2022). Družba v letu 2023 ni oblikovala popravka vrednosti danih posojil, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne.
| v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| GVO, d.o.o. | 4.517 | 2.993 |
| TSmedia, d.o.o. | 492 | 290 |
| IPKO, d.o.o. | 20.000 | 42.649 |
| SOLINE d.o.o. | 1.789 | 1.275 |
| SIOL d.o.o., Zagreb | 313 | 458 |
| SiOL d.o.o. Sarajevo | 3.920 | 4.413 |
| Siol BEOGRAD | 0 | 151 |
| INFRATEL, d.o.o. | 3.654 | 2.453 |
| SIOL Prišhtina | 2.832 | 2.871 |
| Skupaj do povezanih družb | 37.516 | 57.553 |
Največji lastnik družbe Telekom Slovenije je Republika Slovenija, ki ima skupaj s Slovenskim državnim holdingom 66,80-odstotni lastniški delež v družbi Telekom Slovenije. Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Odprte poslovne terjatve | 4.659 | 4.726 | 3.898 | 4.247 | ||||
| Odprte poslovne obveznosti | 4.214 | 4.871 | 4.055 | 4.830 | ||||
| Obveznosti za DDV | 5.655 | 3.706 | 5.490 | 3.695 | ||||
| Obveznosti za davek iz dobička | -2.921 | 3.803 | -2.474 | 3.437 |
| I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | Poslovni prihodki | 25.394 | 17.849 | 18.874 | 15.839 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stroški za nakup materiala in storitev | 24.686 | 10.085 | 23.544 | 9.267 | |||||
| v tisoč EUR | I–XII 2023 | I–XII 2022 | I–XII 2023 | I–XII 2022 | Plačilo DDV | 55.544 | 58.744 | 54.650 | 58.402 |
| Plačilo DDPO | 2.137 | 703 | 1.144 | 0 | |||||
| Izplačilo dividend | 19.644 | 19.687 | 19.644 | 19.687 |
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih pogojih.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 2023 | 2022 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Storitve revidiranja | 206 | 187 | 110 | 122 | |||
| Druge storitve dajanja zagotavljal | 16 | 8 | 16 | 8 | |||
| Storitve davčnega svetovanja | 0 | 0 | 0 | 0 | |||
| Druge nerevizijske storitve | 16 | 11 | 12 | 0 | |||
| Skupaj stroški revizorja | 238 | 206 | 138 | 130 |
Skupina in družba sta finančne instrumente razvrstili v skupine, kot je prikazano v spodnji tabeli.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti | ||||||||||
| Denar in denarni ustrezniki | 55.479 | 37.382 | 44.376 | 19.573 | ||||||
| Depoziti pri bankah | 1.037 | 800 | 36 | 0 | ||||||
| Dana posojila | 9 | 25 | 37.526 | 57.578 | ||||||
| Poslovne in druge terjatve | 189.647 | 176.632 | 180.615 | 169.836 | ||||||
| Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | ||||||||||
| Naložbe v delnice in deleže družb | 2.454 | 2.423 | 2.454 | 2.423 | ||||||
| Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti | ||||||||||
| Poslovne obveznosti | 147.082 | 132.092 | 125.538 | 103.147 | ||||||
| Prejeta posojila | 337.177 | 369.440 | 337.176 | 369.440 | ||||||
| Druge finančne obveznosti | 2 | 2 | 0 | 0 |
Finančna tveganja, ki sta jim Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije pri svojem poslovanju najbolj izpostavljeni, so kreditno tveganje, tveganje plačilne sposobnosti in obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj se redno presoja. Na podlagi ocene potencialnih negativnih učinkov na finančno stabilnost se izvajajo ustrezni ukrepi za njihovo obvladovanje.
Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, če naročnik ali pogodbena stranka svojih obveznosti ne plača v celoti ali jih sploh ne poravna.
Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dana posojila | 9 | 37.526 | 57.578 | |||
| Depoziti | 1.039 | 36 | 0 | |||
| Poslovne in druge terjatve | 189.808 | 180.775 | 176.931 | 171.583 | 164.768 | |
| - od tega terjatve do kupcev | 179.731 | 171.583 | 170.406 | |||
| Denar in denarni ustrezniki | 55.479 | 44.376 | 37.382 | 19.573 | ||
| SKUPAJ | 246.335 | 262.713 | 215.140 | 247.281 |
Kreditno tveganje skupine in družbe Telekom Slovenije izhaja predvsem iz neplačevanja obveznosti s strani naročnikov (maloprodaja) in s strani operaterjev (veleprodaja). Najvišjo izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavljajo terjatve do kupcev. Te so 31. decembra 2023 na ravni skupine znašale 179.731 tisoč evrov in so se v primerjavi s koncem leta 2022 povečale za 9.325 tisoč evrov. Večino poslovnih in drugih terjatev skupine predstavljajo terjatve Telekoma Slovenije. Večina terjatev je nezavarovanih. Skupina ima terjatve do velikega števila fizičnih in pravnih oseb. Največji kupci skupine so operaterji, pri katerih pa je promet praviloma obojestranski, kar zmanjšuje neto kreditno izpostavljenost. Ocenjujemo, da ni pomembne koncentracije kreditnega tveganja do posamezne stranke oziroma posamezne gospodarske panoge.
V družbah v skupini so uvedeni postopki upravljanja terjatev, ki obsegajo spremljanje bonitete poslovnih partnerjev, zavarovanje terjatev, spremljanje visokega prometa naročnikov in izterjavo. Izterjava se izvaja po vnaprej postavljenem terminskem načrtu (opominjanje in izklopi) ter prek specializiranih zunanjih izvajalcev. V Telekomu Slovenije je za sklenitev in spremembo naročniškega razmerja ter nakup blaga na odlog plačila potrebna predhodna avtorizacija posamezne stranke.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| v tisoč EUR | Bruto | Pričakovan Popravek | Neto | Bruto | Pričakovan Popravek | Neto |
| Skupaj terjatve do kupcev | 200.927 | -21.196 | 179.731 | 188.380 | -17.974 | 170.406 |
| Nezapadle terjatve do kupcev | 165.270 | 0,5% | -784 | 164.486 | 155.985 | 0,5% |
| Zapadle | ||||||
| - do vključno 30 dni | 8.799 | 5% | -412 | 8.565 | 4% | -316 |
| - od vključno 31 do vključno 60 dni | 3.754 | 11% | -415 | 2.990 | 11% | -318 |
| - od vključno 61 do vključno 90 dni | 781 | 18% | -137 | 1.365 | 16% | -212 |
| - od vključno 91 do vključno 180 dni | 2.493 | 46% | -1.135 | 2.078 | 45% | -941 |
| - od vključno 181 do vključno 365 dni | 2.735 | 87% | -2.371 | 2.297 | 55% | -1.265 |
| - od vključno 366 dni do dveh let | 6.642 | 83% | -5.486 | 5.484 | 84% | -4.605 |
| - nad dve leti | 7.650 | 100% | -7.653 | 6.484 | 100% | -6.472 |
| Skupaj terjatve do kupcev | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Bruto | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek | Neto | Bruto | Pričakovan % kreditnih izgub | Popravek | Neto | ||
| Skupaj terjatve do kupcev | 187.747 | -16.164 | 171.583 | 178.525 | -13.757 | 164.768 | |||
| Nezapadle terjatve do kupcev | 158.789 | 0% | -787 | 158.002 | 151.819 | 0,5% | -724 | 151.095 | |
| Zapadle | - do vključno 30 dni | 8.126 | 5% | -405 | 7.721 | 7.793 | 4% | -312 | 7.481 |
| - od vključno 31 do vključno 60 dni | 3.509 | 11% | -386 | 3.123 | 2.725 | 11% | -300 | 2.425 | |
| - od vključno 61 do vključno 90 dni | 598 | 15% | -90 | 508 | 1.205 | 15% | -181 | 1.024 | |
| - od vključno 91 do vključno 180 dni | 1.628 | 45% | -733 | 895 | 1.792 | 46% | -824 | 968 | |
| - od vključno 181 do vključno 365 dni | 2.239 | 90% | -2.025 | 214 | 1.819 | 50% | -909 | 910 | |
| - od vključno 366 dni do dveh let | 3.108 | 64% | -1.988 | 1.120 | 2.404 | 64% | -1.538 | 866 | |
| - nad dve leti | 7.457 | 100% | -7.457 | 0 | 6.462 | 100% | -6.462 | 0 | |
| - terjatve do kupcev v insolvenčnih postopkih | 2.293 | 100% | -2.293 | 0 | 2.506 | 100% | -2.507 | -1 | |
| Skupaj zapadle terjatve do kupcev | 28.958 | -15.377 | 13.581 | 26.706 | -13.033 | 13.673 | |||
| Druge poslovne terjatve | 9.192 | 0 | 9.192 | 5.362 | 0 | 5.362 | |||
| Skupaj terjatve do kupcev | 196.939 | -16.164 | 180.775 | 183.887 | -13.757 | 170.130 |
Politika oblikovanja popravka vrednosti terjatev je pojasnjena v pojasnilu 3. f Finančni instrumenti, Finančna sredstva, Terjatve do kupcev in druge terjatve.
Skupina Telekom Slovenije in Telekom Slovenije spremljata kreditna tveganja tudi v preostalih segmentih poslovanja.
Kreditno tveganje je z vidika ohranjanja denarnih sredstev na poslovnih računih in naložb v depozite nizko zaradi stabilnosti bančnega sistema in visoke likvidnosti bank. Za denar in denarne ustreznike ter naložbe v depozite posledično pričakovane kreditne izgube niso evidentirane.
Kreditnemu tveganju je skupina izpostavljena tudi pri terjatvah iz posojil, danih zaposlenim, ki je ocenjeno kot nizko, saj se odplačila poravnavajo ob izplačilu plač zaposlenim. Za te naložbe pričakovane kreditne izgube posledično niso evidentirane.
Telekom Slovenije je kreditnemu tveganju izpostavljen pri terjatvah iz posojil, danih odvisnim družbam. Družba redno spremlja in nadzoruje poslovanje odvisnih družb ter njihovo sposobnost vračila posojil. Za te naložbe pričakovane kreditne izgube posledično niso evidentirane.
| Skupina Telekom | Telekom Slovenije | v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zapadla dana posojila | 0 | 0 | 0 | 0 | ||
| Nezapadla dana posojila | 9 | 25 | 37.526 | 57.578 | ||
| - v manj kot 3 mesecih | 3 | 7 | 1.487 | 3.212 | ||
| - od 3 do 12 mesecev | 4 | 10 | 16.479 | 8.284 | ||
| - od 1 do 2 let | 2 | 6 |
0 2 4.350 27.560 - več kot 5 let 0 0 3.890 4.190
9 25 37.526 57.578
Skupina Telekom Slovenije redno poravnava svoje obveznosti. Plačilna sposobnost skupine je rezultat aktivnega načrtovanja denarnih tokov, zagotavljanja ustrezne ročnosti ter razpršitve finančnega dolga, financiranja družb v skupini, upravljanja obratnega kapitala in denarnih sredstev. Likvidnostno tveganje na ravni skupine se obvladuje v obvladujoči družbi, ki načrtuje in spremlja potrebe po finančnih sredstvih odvisnih družb ter jim zagotavlja potrebne finančne vire.
Glavnina finančnih obveznosti skupine se nanaša na tri dolgoročna sindicirana posojila v skupni višini 237,2 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi, dolgoročno posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 100,5 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi ter na obveznosti iz najema v višini 75,1 milijona evrov na ravni skupine oziroma 81,8 milijona evrov na ravni družbe.
Družba Telekom Slovenije je v letu 2023 vrnila 132,5 milijona evrov dolgoročnih posojil ter konec leta 2023 črpala dolgoročno sindicirano posojilo pri banki SID in NLB v skupni višini 100 milijonov evrov, s katerim je bila v celoti refinancirana tranša sindiciranega dolgoročnega posojila, ki je zapadla konec leta 2023.
Skupina oziroma družba Telekom Slovenije ima za zagotavljanje likvidnosti pri bankah sklenjene kratkoročne finančne vire. Likvidnostna rezerva v obliki revolving posojil in limita na poslovnem računu v skupni višini 55 milijonov evrov na 31. decembra 2023 ni bila črpana.
| v tisoč EUR | Zapadlost obveznosti | Skupaj | Knjigovodska vrednost obveznosti | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Do 3 mesece | Od 3 do 12 mesecev | Od 1 do 2 let | Od 2 do 5 let | Nad 5 let | |||||||||
| 31. 12. 2023 | Posojila in krediti | 887 | 43.849 | 45.556 | 181.391 | 122.681 | 394.364 | 337.700 | |||||
| Druge finančne obveznosti | 0 | 2 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | ||||||
| Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti | 93.881 | 29.866 | 11.839 | 5.476 | 6.021 | 147.083 | 147.083 | ||||||
| Finančne obveznosti iz najemov | 5.246 | 6.279 | 11.831 | 23.703 | 46.193 | 93.252 | 75.084 | ||||||
| Skupaj | 100.014 | 79.996 | 69.226 | 210.570 | 174.895 | 634.701 | 559.869 | ||||||
| 31. 12. 2022 | Posojila in krediti | 8.505 | 137.413 | 37.817 | 96.473 | 132.639 | 412.847 | 370.087 | |||||
| Druge finančne obveznosti | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | ||||||
| Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti | 89.528 | 34.387 | 3.669 | 443 | 4.065 | 132.092 | 132.092 | ||||||
| Finančne obveznosti iz najemov | 5.541 | 6.695 | 12.046 | 23.504 | 37.206 | 84.992 | 69.945 | ||||||
| Skupaj | 103.576 | 178.495 | 53.532 | 120.420 | 173.910 | 629.933 | 572.126 |
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe tržnih obrestnih mer na poslovanje skupine. Izpostavljenost obrestnemu tveganju skupine in družbe na 31. december 2023 izhaja iz potencialne spremembe referenčne obrestne mere Euribor.
Varovanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju obvladujemo:
| v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Do 3 mesece | Od 3 do 12 mesecev | Od 1 do 2 let | Od 2 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | Do 3 mesece | Od 3 do 12 mesecev | Od 1 do 2 let | Od 2 do 5 let | Nad 5 let | Skupaj | |
| Posojila in krediti | 887 | 43.849 | 45.556 | 181.391 | 122.681 | 394.364 | 8.505 | 137.413 | 37.817 | 96.473 | 132.639 | 412.847 |
| Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti | 91.945 | 16.278 | 11.716 | 5.476 | 125 | 125.540 | 87.396 | 11.905 | 3.278 | 443 | 125 | 103.147 |
| Finančne obveznosti iz najemov | 5.864 | 7.658 | 9.986 | 25.275 | 48.422 | 97.205 | 6.194 | 8.195 | 10.211 | 26.011 | 36.394 | 87.005 |
| Skupaj | 98.696 | 67.785 | 67.258 | 212.142 | 171.228 | 617.109 | 102.095 | 157.513 | 51.306 | 122.927 | 169.158 | 602.999 |
Na 31. december 2023 predstavljajo obveznosti iz prejetih posojil, ki se obrestujejo po fiksnih obrestnih merah, 27,7-odstotni delež. Preostale obveznosti izhajajo iz dolgoročnih posojil, obrestovanih po spremenljivi obrestni meri.
Z namenom zmanjšanja obrestnega tveganja je družba po zaključku leta 2023 sklenila posel obrestne zamenjave (IRS). S tem se je delež posojil, ki se obrestuje po fiksni oziroma varovani obrestni meri, konec februarja 2024 povišal na 51,9 %. Podrobnejši opis sklenjenega posla je v računovodskem poročilu v točki Error! Reference source not found. Dogodki po zaključku poslovnega leta.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri | 237.143 | 265.824 | 237.143 | 265.824 |
| Neto finančne obveznosti | 237.143 | 265.824 | 237.143 | 265.824 |
V tabelo niso vključeni neobrestovani finančni instrumenti in instrumenti, obrestovani po fiksni obrestni meri, saj niso izpostavljeni obrestnemu tveganju.
V okviru analize občutljivosti je prikazan vpliv spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR na poslovni izid pred obdavčitvijo skupine in družbe na dan poročanja.
| Zvišanje/znižanje obrestne mere | Učinek na poslovni izid pred obdavčitvijo v tisoč EUR |
|---|---|
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije, d. d. |
| EURO +100 bt | -2.371* |
| EURO -100 bt | 2.371* |
| Zvišanje/znižanje obrestne mere | Učinek na poslovni izid pred obdavčitvijo v tisoč EUR |
|---|---|
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije, d.d. |
| EURO +100 bt | -2.526* |
| EURO -100 bt | 2.658* |
| EURIBOR | Vrednost na 31. 12. 2023 | Vrednost na 31. 12. 2022 | Sprememba (v odstotnih točkah) |
|---|---|---|---|
| 3-mesečni | 3,909 | 2,132 | 1,777 |
| 6-mesečni | 3,861 | 2,693 | 1,168 |
Cilji upravljanja kapitala skupine in družbe so zagotavljanje kapitalske ustreznosti ter posledično dolgoročne plačilne sposobnosti in finančne stabilnosti, s čimer se skuša zagotoviti čim boljša boniteta za financiranje poslovanja ter nadaljnjega razvoja skupine in družbe, s tem pa tudi doseganje čim višje vrednosti za deležnike.
| Skupina Telekom Slovenije | Telekom Slovenije v tisoč EUR | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti | 412.262 | 439.387 | 418.955 | 442.838 | |
| Kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva s kratkoročnimi depoziti | -56.525 | -38.219 | -62.378 | -31.089 | |
| Neto finančne obveznosti | 355.737 | 401.168 | 356.577 | 411.749 | |
| Kapital | 658.638 | 611.677 | 630.189 | 606.233 | |
| Bilančna vsota | 1.317.866 | 1.275.338 | 1.250.315 | 1.223.290 | |
| Delež neto finančnih obveznosti glede na kapital | 54,0% | 65,6% | 56,6% | 67,9% | |
| Delež kapitala v bilančni vsoti | 50,0% | 48,0% | 50,4% | 49,6% |
• 23. januarja je bilo s strani Računskega sodišča Republike Slovenije objavljeno revizijsko poročilo »Učinkovitost dela poslovanja družbe Telekom Slovenije, d.d.«. Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost dela poslovanja Telekoma Slovenije v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 10. 2022. Revizijsko poročilo družbi ne nalaga ukrepov, prav tako ni zahtevana predložitev odzivnega poročila.
• Telekom Slovenije je 2. februarja 2024 od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel pripravljalno vlogo tožeče stranke v zvezi s tožbo družbe T-2, d.o.o., s katero ta med drugim predlaga povečanje tožbenega zahtevka v ocenjeni višini 59 milijonov EUR. Na prejeto vlogo in spremembo tožbenega zahtevka se bomo pravočasno ustrezno odzvali.
• 7. februarja 2024 je potekala 37. Skupščina delničarjev Telekoma Slovenije. Delničarji so podprli predlog, da se za izplačilo dividend nameni 40.291.580,40 EUR oziroma 6,20 EUR bruto na posamezno delnico.
• V februarju 2024 je družba Telekom Slovenije z namenom zmanjšanja tveganja obrestnih mer sklenila posel obrestne zamenjave (IRS) v višini 75 % glavnice dolgoročnega posojila črpanega konec leta 2023. S tem se je glede na stanje konec februarja 2024, v strukturi finančnih obveznosti Skupine in družbe, delež posojil, ki se obrestujejo po nespremenljivi oziroma varovani obrestni meri povišala na 51,9 %.
• Telekom Slovenije je 28. februarja 2024 s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel tožbo družbe T-2, s katero le-ta med drugim zahteva, da sodišče ugotovi neobstoj pravice Telekoma Slovenije zahtevati predložitev zavarovanj v skladu s pogodbami, sklenjenimi na podlagi vzorčnih ponudb za lokalni dostop na fiksni lokaciji (WLA) in osrednji dostop na fiksni lokaciji (WCA). Telekom Slovenije predložitev zavarovanj s strani operaterjev zahteva zaradi zaščite svojih poslovnih interesov in minimiziranja tveganja neplačila za obveznosti iz zgoraj navedenih pogodb. Pri družbi T-2 je revizor v letnem poročilu za leto 2022, objavljenem novembra 2023, v okviru točke Pomembna negotovost, povezana z delujočim podjetjem ugotovil obstoj pomembnega plačilno-sposobnostnega tveganja ter zapisal, da stanje nakazuje na obstoj pomembne negotovosti o sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje. Telekom Slovenije vse ukrepe za omejevanje tveganj izvaja skladno s sklenjenimi pogodbami in veljavno zakonodajo ter na dosleden in nediskriminatoren način. Družba bo na prejeto tožbo odgovorila v roku.
• Telekom Slovenije je od Upravnega sodišča RS 12. marca 2024 prejel sodbo v upravnem sporu zoper Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) zaradi odprave odločbe z dne 2. februarja 2015. Upravno sodišče je s predmetno sodbo v ponovnem postopku v celoti ugodilo tožbi Telekoma Slovenije in odločbo AVK odpravilo tudi v preostalem delu domnevne zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom in medoperaterskem trgu dostopa do fizične omrežne infrastrukture v RS. Zadeva je vrnjena v ponovni postopek pred AVK.
235
| Družba: | GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana |
| Telefon: | +386 1 234 19 50 |
| Spletna stran: | www.gvo.si |
| Elektronski naslov: | gvo\@telekom.si |
| Družba: | OPTIC-TEL telekomunikacije, d. o. o |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova 10, Ljubljana |
| Družba: | INFRATEL, telekomunikacijska infrastruktura, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova 10, Ljubljana |
| Družba: | AVTENTA, napredne poslovne rešitve, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Stegne 19, 1000 Ljubljana |
| Telefon: | +386 1 583 68 00 |
| Spletna stran: | www.avtenta.si |
| Elektronski naslov: | prodaja\@avtenta.si, marketing\@avtenta.si |
| Linkedin: | Avtenta |
| Facebook: | Avtenta, d.o.o. |
| Youtube: | Avtenta d.o.o. |
| Družba: | TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o. |
|---|---|
| Sedež: | Ljubljana |
| Naslov: | Cigaletova 15, 1000 Ljubljana |
| Telefon: | +386 1 473 00 10 |
| Spletna stran: | www.tsmedia.si |
| Elektronski naslov: | info\@tsmedia.si |
Sedež: Seča
Naslov: Seča 115, 6320 Portorož/Portorose
Telefon: +386 5 672 13 43
Spletna stran: www.soline.si
Elektronski naslov: [email protected]
Facebook: SOLINE Pridelava soli d.o.o.
Instagram: Piranske Soline (@piranske_soline)
Sedež: Ljubljana
Naslov: Litostrojska cesta 58A, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 500 60 60
Spletna stran: www.tsinpo.si
Elektronski naslov: [email protected]
Facebook: TSinpo, storitveno in invalidsko podjetje
Sedež: Priština, Kosovo
Naslov: Lagija Ulpiana Rruga »Zija Shemsiu« Nr. 34, Prishtinë
Telefon: +381 38 700 700
Spletna stran: www.ipko.com
Elektronski naslov: [email protected]
LinkedIn: IPKO Telecommunications
Facebook: IPKO Telecommunications
Instagram: IPKO Telecommuncations
Twitter: IPKO Telecommunications
YouTube: IPKO Telecommunications
TikTok: IPKO Telecommunications
Sedež: Zagreb, Hrvaška
Naslov: Margaretska 3
Spletna stran: http://www.siol.com/
Sedež: Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Naslov: FraAnđela Zvizdovića 1
Spletna stran: http://www.siol.com/
Sedež: Podgorica, Črna gora
Naslov: Džordža Vašingtona 108/36A, The Capital Plaza
Spletna stran: http://www.siol.com/
Sedež: Skopje, Severna Makedonija
Naslov: Str. NAUM NAUMOVSKI BORCE no.50/2-12, SKOPJE - CENTAR
Spletna stran: http://www.siol.com/
Sedež: Beograd, Srbija
Naslov: Ulica 27. marta 11
Spletna stran: http://www.siol.com/
Sedež: Priština, Kosovo
Naslov: Pejton, Str. Mujo Ulqinaku 5/1
Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih opredeljuje ESMA.
Alternativna merila uspešnosti poslovanja Skupina Telekom Slovenije uporablja tudi pri načrtovanju poslovanja organizacijskih enot, odvisnih družb in skupine, pri poročanju za interne potrebe spremljanja izvajanja planov ter pri postavljanju ciljev organizacijskih enot oziroma posameznikov za namene sistema nagrajevanja.
Vrednostne postavke prikazujemo zaokroženo na tisoč evrov, razen tam, kjer je navedeno, da je merilo v evrih.
Za Skupino Telekom Slovenije ne izračunavamo števila zaposlenih na podlagi delovnih ur, zato povprečno število zaposlenih izračunavamo iz stanja na začetku in koncu obdobja.
Deleže v celoti prikazujemo v odstotkih, praviloma zaokroženo na eno decimalno mesto, ali kot razmerje med dvema kategorijama.
Alternativna merila uspešnosti poslovanja prikazujemo med ključnimi poudarki poslovanja in so naslednja:
| Alternativno merilo poslovanja | Metodologija izračuna | Izbor merila |
|---|---|---|
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) | Poslovni prihodki – Poslovni odhodki | Eden ključnih pokazateljev poslovne uspešnosti podjetja in indikator dobičkonosnosti, ki jo družba dosega pri opravljanju osnovne dejavnosti. |
| Prilagojeni dobiček iz poslovanja | Poslovni prihodki – Poslovni odhodki z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna | Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov. |
| Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) | EBIT + Amortizacija | Poslovni izid iz poslovanja pred odpisi vrednosti. Pokazatelj poslovne uspešnosti podjetja v osnovni dejavnosti in dober približek denarnega toka iz poslovanja. |
| Prilagojeni Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo | EBIT + Amortizacija z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna | Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo |
EBITDA / Prihodki od prodaje x 100
Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti.
Izbor merila
EBITDA / Poslovni prihodki x 100
Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti.
Merilo uporablja SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.
Čisti poslovni izid po davkih z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna
Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov.
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo – Vrednost investicij za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev
Kazalnik prostega denarnega toka.
(Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo – Vrednost investicij za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev) / Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo
Razmerje med kapitalom in sredstvi
Operativni stroški + Stroški dela + Dividende + Davek iz dobička
Obseg ustvarjenih sredstev, razdeljenih med deležnike.
Poslovni prihodki – stroški materiala, blaga in storite – drugi poslovni odhodki
Osnovni ekonomski pokazatelj in osnovno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Predstavlja na novo ustvarjeno vrednost gospodarske družbe v časovnem obdobju.
Dodana vrednost / povprečno št. zaposlenih v obdobju (stanje decembra tekočega leta in stanje decembra prejšnjega leta)/2)
Osnovni ekonomski pokazatelj in osnovno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Predstavlja na novo ustvarjeno vrednost gospodarske družbe v časovnem obdobju.
Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.
EBIT / Prihodki od prodaje
Kazalnik cenovne politike podjetja in njene zmožnosti nadzora stroškov.
Dolgoročne finančne obveznosti + Kratkoročne finančne obveznosti – Denarna sredstva – kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti, zmanjšane za likvidna sredstva, s katerimi jih je mogoče poplačati.
Neto finančni dolg na dobiček iz poslovanja pred amortizacijo
Neto finančni dolg / dobiček iz poslovanja pred amortizacijo
Zaposleni v družbah Skupine Telekom Slovenije se v obliki korporativnega ali individualnega članstva povezujejo ter izmenjujejo izkušnje in znanje v številnih strokovnih organizacijah in združenjih. Družbe skupine so članice ali pa zaposleni sodelujejo v upravnih odborih, strokovnih in strateških svetih ter drugih organih naslednjih organizacij:
Izjava o uporabi
Skupina Telekom Slovenije je poročala v skladu s standardi GRI za obdobje od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023
GRI 1: Osnova 2021
GRI G4 – Mediji, GRI 2002 – Telekomunikacije
| Opis razkritja | Poglavje/stran | Opuščene zahteve | Razlog in pojasnilo za opustitev |
|---|---|---|---|
| GRI 2: SPLOŠNA RAZKRITJA 2021 | Organizacija in njene prakse poročanja | 2-1 | Podatki o organizaciji |
| 1.1/3–4 | 6./42–46 | ||
| 2-2 (ESRS 2 BP-1) | Seznam subjektov, vključenih v poročanje o trajnostnem poslovanju | 8.1.4/95 | |
| 2-3 | Obdobje poročanja, pogostost in kontaktna oseba | 1.1/3–4 | 8.1.4/95 |
| 2-4 (ESRS 2 BP-2) | Spremembe podatkov iz predhodnih poročil | 8.1.4/95 | |
| 2-5 | Zunanja preveritev poročanja |
Ni ustrezno. V družbah Skupine Telekom Slovenije ni zaposlenih brez zagotovljenih ur.
Poleg GRI oznak so v kazalu prikazane tudi navezave na ustrezne ESRS podatkovne točke (ESRS standardi bodo v veljavi s koledarskim letom 2024).
8.1.1/86–87
8.4.1/133–136
8.1.1/86–87
5.3/25–38
8.4.1/133–136
8.4.1/133–136
8.1.1/86–87
5.3/25–38
5.3/25–38
5.3/25–38
5.3/25–38
2/11–13
(S1-1, S2-1, S4-1, G1-1)
8.2.1/96-104
8.4.1/133–136
(ESRS 2 GOV-2, S1-4, G1-1)
8.2.1/96-104
8.4.1/133–136
(S1-1, S2-1, S4-1)
8.4.1/133–136
(G1-1, G1-3)
8.4.1/133–136
(ESRS 2 SBM-3, S1-17, G1-4)
8.2.1/96-104
8.2.2/105-107
8.3.1/108-110
Članstvo v združenjih
10.3/VI
(ESRS 2 SBM-2, S1-1, S2-1, S4-1)
6./42-46
7.7.3/80–85
8.1.3/92–94
8.3.3/125
(S1-8)
8.3.3/117
| Poglavje/st | Opuščene zahteve | Razlog in pojasnilo za opustitev |
|---|---|---|
| 3-1 (ESRS 2 BP-1, IRO-1) | Proces definiranja bistvenih tem | 8.1.2/88-91 |
| 3-2 (ESRS 2 BP-2) | Seznam vseh bistvenih tem | 8.1.2/88-91 |
| EKONOMSKI VPLIVI | ||
| GRI 201: Ekonomska uspešnost 2016 | 3-3 | Obvladovanje bistvenih tem |
| 4.1/16 | 4.2/17-20 | 201-1 (ESRS 2 SBM-1) |
| Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost | 7.3/60-62 | 7.7.2/74-79 |
| 8.3.1/108-110 | O davkih poročamo samo za Skupino Telekom Slovenije. | |
| X | Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d.d., za leto 2023 | |
| 201-2 (ESRS 2, E1 SBM-3, E1-3, E1-9) | Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s podnebnimi spremembami | 7.3/60-62 |
| 8.2.1/96-104 | 201-3 | Obveznosti iz pokojninskega načrta |
| 8.3.3/115–130 | GRI 202: Prisotnost na trgu 2016 | 3-3 |
| Obvladovanje bistvenih tem | 4.1/16 | 202-1 (S1-10) |
| Razmerje med najnižjo plačo v družbi in minimalno plačo v |
202-2
Razvoj in vpliv pomembnejših infrastrukturnih vlaganj in storitev, ki jih organizacija podpira
Delež izdatkov za lokalne dobavitelje
Komuniciranje in izobraževanje o protikorupcijskih politikah in praksah
O številu ur poročamo za Telekom Slovenije.
Število potrjenih primerov korupcije in sprejeti ukrepi
Število pravnih postopkov s področja varstva konkurence, monopolnih praks in izidi zaključenih postopkov
Ne poročamo o evalvaciji pristopa k upravljanju davkov ter povezavi obvladovanja davčnih obveznosti s trajnostnim razvojem.
Razkritja s področja davkov preverja zunanji neodvisni revizor. Mnenje revizorja je v računovodskem poročilu na strani 256.
Deležnike, regulatorne organe s področja davkov, vključujemo v procesu izpolnjevanja davčnih obveznosti.
Pojasnili 5 Računovodskega poročila (sestava Skupine Telekom Slovenije, str. 171–174) in 14. Davek iz dobička, odložene terjatve in obveznosti, str. 181.
Področje energije v Sloveniji ureja energetski zakon. Vzpostavljen imamo sistem v skladu z mednarodnima standardoma ISO 50001 (sistem učinkovite rabe energije) in ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem).
O porabi goriva za ogrevanje poročamo v evrih. Ne poročamo po virih porabljene energije (obnovljivi, neobnovljivi viri). Proizvedeno električno energijo iz sončnih elektrarn uporabljamo zgolj za lastne namene.
Za Telekom Slovenije poročamo v relativnih deležih zmanjšanja porabe.
Poročamo le o načinu zajema vode in njenega izpusta.
Ne poročamo o metodologiji/ standardih ugotavljanja porabe vode in kakovosti njenega izpusta.
Poročamo o lokaciji in velikosti zemljišča, ki ga podjetje upravlja in leži na zaščitenih naravovarstvenih območjih.
Ne poročamo o metodologijah, ki so bile pri tem uporabljene.
Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001.
Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001.
O evalvaciji upravljavskega pristopa ne poročamo.
Podatkov ne prikazujemo po spolu.
| 402-1 | Najkrajše obdobje vnaprejšnjega obveščanja o pomembnih spremembah v poslovanju, vključno s podatkom, ali je to opredeljeno v kolektivni pogodbi | Roki za obveščanje zaposlenih so skladni z veljavno zakonodajo in niso v kolektivni pogodbi. |
|---|---|---|
| 403-1 | Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu | |
|---|---|---|
| 403-2 | Proces identificiranja nevarnosti, povezanih z delom | Poročamo samo o procesu identificiranja nevarnosti, povezanih z delom. |
| 403-3 | (S1-1) Storitve medicine dela | |
| 403-4 | Zastopanost zaposlenih v razvoju, implementaciji in evaluaciji sistema varnosti in zdravja pri delu | |
| 403-5 | Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu | |
| 403-6 | Promocija zdravja |
Kot pomembnejši vpliv naših storitev opredeljujemo elektromagnetna sevanja, o čemer zaposlene ozaveščamo na intranetu, uporabnike pa z brošurami na prodajnih mestih.
Poročanje se nanaša na število poškodb.
Pri številu ur izobraževanja po kategorijah poročamo absolutno število ur.
Ne poročamo o deležu, po kategorijah zaposlenih in po spolu.
GRI: 405: Različnost in enake možnosti 2016
Obvladovanje bistvenih tem
405-1 (ESRS 2 GOV-1, S1-6, S1-9, S1-12)
Struktura organov upravljanja in struktura zaposlenih po kategorijah (spol, starost, pripadniki manjšin, drugi relevantni kazalniki različnosti)
Ne poročamo po pripadnikih manjšin, saj ne delamo razlik.
Pri podatkih za zaposlene ne poročamo po starosti.
Stopnja osnovne plače žensk v primerjavi z moškimi, po pomembnejših lokacijah in dejavnostih
GRI 406: Nediskriminacija 2016
Obvladovanje bistvenih tem
406-1 (S1-17)
Število primerov diskriminacije in ukrepi za njeno odpravo
GRI 415: Javne politike 2016
Obvladovanje bistvenih tem
415-1 (G1-5)
Vrednost prispevkov organizacije v politične namene
GRI 417: Trženje in označevanje izdelkov 2016
Obvladovanje bistvenih tem
Ne poročamo o označevanju izdelkov.
| Število kršitev zaradi neskladnosti z regulativo in s kodeksi na področju trženjskega komuniciranja, vključno z oglaševanjem, promocijami in sponzorstvi, po vrstah kršitev in izidih postopkov | 8.3.2/110–114 |
|---|---|
| GRI 418: Zasebnost strank 2016 | 3-3 |
| Obvladovanje bistvenih tem | 8.4.1/133–136 |
| 418-1 (S4-3, S4-4) | Utemeljene pritožbe glede kršitev zasebnosti strank in izgube podatkov strank |
| IO1 | Infrastrukturne investicije v telekomunikacijsko omrežje po regijah | 7.5/65 |
|---|---|---|
| IO3 | Ukrepi za zdravje in varnost terenskega osebja | 8.3.3/115–130 |
| PA1 | Politike in prakse zagotavljanja dostopa do telekomunikacijske infrastrukture, produktov ter storitev prebivalcem oddaljenih in manj naseljenih območij | 8.3.2/110–114 |
|---|---|---|
| PA2 | Politike in prakse za premagovanje ovir pri dostopu in uporabi telekomunikacijskih produktov in storitev v zvezi z jezikom, kulturo, nepismenostjo, pomanjkljivo izobrazbo, prihodki, posebnimi potrebami in starostjo |
Kvantitativna raven razpoložljivosti telekomunikacijskih produktov in storitev na območjih delovanja
Programi za zagotavljanje in vzdrževanje telekomunikacijskih povezav in storitev v izrednih razmerah ter v primeru naravnih katastrof
Izredne razmere obvladujemo s sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja.
Politike in prakse komuniciranja z javnostmi o vsebinah, povezanih z EMS
Pobude za zagotavljanje preglednosti stroškov in tarif
Primeri telekomunikacijskih produktov, storitev in aplikacij, ki lahko nadomestijo neko fizično obliko uporabe (npr. telefonski imenik na spletu, videokonference)
| Tema | Opis kazalnika | Poglavje/stran | Oznaka kazalnika |
|---|---|---|---|
| Okoljski odtis poslovanja | Poraba energije | 8.2.1/96-104 | TC-TL-130a.1 |
| Konkurenčno vedenje in odprt internet | Skupni znesek denarnih izgub zaradi sodnih postopkov, povezanih s predpisi o protikonkurenčnem vedenju |
Obvladovanje tehnoloških motenj
Sistemi za neovirano storitev med prekinitvami storitev
Izredne razmere obvladujemo s sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja.
Zasebnost podatkov
Opis politik in praks v zvezi z vedenjskim oglaševanjem in zasebnostjo strank
Skupni znesek denarnih izgub zaradi pravnih postopkov, povezanih s kršitvijo zasebnosti strank
Varstvo podatkov
Število kršitev osebnih podatkov
Opis pristopa k prepoznavanju in obravnavi tveganj za varnost podatkov, vključno z uporabo standardov kibernetske varnosti
Podatki o poslovanju
Število mobilnih uporabnikov
Število fiksnih uporabnikov
Število širokopasovnih uporabnikov
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| Cloud services | Storitve v oblaku | |
| Roam like at home | Gostuj kot doma | |
| Small cell | Mala celica | |
| 2G (GSM) | Global system for mobile |
Universal Mobile Telecommunications System
Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem / protokol 3G
Long Term Evolution
LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem standardu
5th generation mobile network
Mobilno omrežje pete generacije
Authentication Authorization Accounting
Sistem za avtentikacijo in avtorizacijo uporabnikov
Asymmetric digital subscriber line
Asimetrični digitalni naročniški vod
The Agency for Communication Networks and Services of the RS
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
Alternative Performance Measures
Alternativna merila uspešnosti poslovanja
Slovenian Environment Agency
Agencija Republike Slovenije za okolje
Slovenian Competition Protection Agency
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence
Business Connect as a service
Sodobna rešitev za upravljanje dokumentarnega gradiva kot storitev
Gross Domestic Product
Bruto domači proizvod
Business process management
Upravljanje poslovnih procesov
Compound Annual Growth Rate
Povprečni letni prirast
Capital Expenditure
Vrednost investicij
Committiee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commision, Enterprise risk management Integrated Framework
Odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije, Upravljanje tveganj v organizaciji v povezavi s strategijo in delovanjem organizacije
Customer permises equipment
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| CSI | Customer Satisfaction Index | Indeks zadovoljstva uporabnikov |
| CSP | Cloud Solution Provider | Ponudnik rešitev v oblaku |
| CSRD | Corporate Sustainability Reporting Directive | Direktiva o trajnostnem poročanju |
| DDOS | Distributed Denial of Services | Porazdeljena zavrnitev storitve |
| DDV | Value added tax | Davek na dodano vrednost |
| DHCP | Dynamic Host Configuration Protocol | Omrežni protokol za dinamično dodeljevanje IP naslovov končnim napravam. |
| DNS | Domain Name System | Sistem za mapiranje domenskih imen v IP naslove |
| DOCIS | Data Over Cable Service Interface Specification | Vmesnika prenosa podatkov po kablu |
| EBIT | Earnings before interest, taxes | Dobiček iz poslovanja pred obrestmi in davki |
| EBITDA | Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization | Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo |
| EFQM | European Foundation for Quality Management | Evropska nagrada za poslovno odličnost |
| EMS | Electromagnetic radiation | Elektromagnetna sevanja |
| ERP | Enterprise Resource Planning | Poslovni informacijski sistem |
| ESG | Environment, social, governance | Okolje, družba, upravljanje |
| ESMA | European Securities and Markets Authority | Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge |
| ESS | European Social Fund |
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| Evropski socialni sklad | ETNO | European Telecommunications Network Operators |
| Evropsko združenje telekomunikacijskih operaterjev | EU | European Union |
| Evropska unija | EWSD | Elektronisches Wählsystem (Digital Electronic Digital Switching System) |
| Elektronski digitalni preklopni sistem | FTTH | Fiber To The Home |
| Optično vlakno do doma | FTTP | Fiber To The Premises |
| Optično vlakno do prostora | FTTx | Fiber To The Exchange |
| Optika do X | GHG Protocol | GHG Protocol Corporate Accounting and Reporting Standard |
| Protokol o toplogrednih plinih | GIS | Geographical Information System |
| Geografski informacijski sistem | GRI | Global reporting initiative |
| Pobuda za globalno poročanje | HR | Human Resource |
| Človeški viri | HVAC | Heating, ventilation and air conditioning |
| Ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija | IaaS | Infrastructure as a service |
| Infrastruktura kot storitev | ICNIRP | International Commission on Non-Ionizing Radiation Protection |
| Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji | IKT | Information and Communication Technologies |
| Informacijsko komunikacijske tehnologije | IoT | Internet of Things |
| Internet stvari | IPTV |
Televizija prek internetnega protokola
International Organization for Standardization
Mednarodna organizacija za standardizacijo
Information Technology
Informacijska tehnologija
Kosovo Energy Distribution Services
Kosovsko elektrodistribucijsko podjetje
Sečovlje Salina Nature park
Krajinski park Sečoveljske soline
Multi-access edge computing
Sodostopno računalništvo na robu
Multichannel multipoint distribution service
Večkanalska večtočkovna razdelilna storitev
Slovenian ranking reach of websites
Merjenje obiskanosti spletnih strani
Multiprotocol label switching
Tehnologija za posredovanje, usmerjanje in preklapljanje prometnih tokov skozi omrežje
International Financial Reporting Standards
Mednarodni standardi računovodskega poročanja
Managed Security Services Partner
Partner za upravljanje varnostnih storitev
A multimedia platform that connects the best solutions for home and entertainment in one place.
Multimedijska platforma, ki na enem mestu povezuje najboljše rešitve za dom in zabavo.
Net financial debt
Neto finančni dolg
Net Promotor Score
Kazalnik lojalnosti uporabnikov
Operating Expenses
Operativni stroški
Measurement of organisational vitality
Merjenje organizacijske vitalnosti
Operations Support system
Sistem za podporo delovanja
Over-the-top content
Storitve, ki delujejo neodvisno od omrežja – distribucija video- in avdiovsebin prek interneta
| POP | Point of Presence | Točka prisotnosti |
|---|---|---|
| PPDFT | Anti-money laundering/counter-financing of terrorism (AML/CFT) compliance officer | Pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma |
| RAECP / ARKEP | Regulatory Authority of Electronic and Postal Communications of Kosovo | Agencija za elektronske in poštne komunikacije Kosova |
| ROADM | Reconfigurable Optical Add-Drop Multiplexer | Nastavljiv optični multipleksor za dodajanje in odvzemanje |
| ROE | Return on Equity | Dobičkonosnost kapitala |
| ROO | Regional Optical Network | Regionalno optično omrežje |
| SA | Stand-Alone | 5G samostojna arhitektura |
| SaaS | Software as a service | Programska oprema kot storitev |
| SAP | Systems Applications and Products | Programska oprema za posel |
| SAPaaS | SAP as a service | Aplikacija SAP |
| SASB | Sustainability Accounting Standards Board | Odbor za trajnostne računovodske standarde |
| SDG / ESG | Sustainable Development Goals | Cilji trajnostnega razvoja |
| SDH | Slovenski državni holding | |
| SD-WAN | Software-defined wide-area networking | Programsko opredeljena |
| Kratica | Angleški izraz | Slovenski prevod |
|---|---|---|
| SMS | Short Message Service | Storitev kratkih sporočil |
| SOK | Slovenian Advertising Code | Slovenski oglaševalski kodeks |
| SPLA | Service Provider Licence Agreement | Licenčni sporazum za ponudnika storitev |
| SUNP | Business continuity management system | Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja |
| SURE | Efficient Energy Management System | Sistem učinkovitega ravnanja z energijo |
| SURS | Statistical office of Republic Slovenia | Statistični urad Republike Slovenije |
| SUVI | Information security management system | Sistem upravljanja varovanja informacij |
| TDM | Time Division Multiplex | Časovni multipleks, sistem s porazdeljevanjem časa |
| TGP | Greenhouse gases | Toplogredni plini |
| TLSG | Shares of Telekom Slovenije | Delnica družbe Telekom Slovenije |
| TOM | Phone for children and adolescents | Telefon za otroke in mladostnike |
| TSLO-CERT | Telekom Slovenije – Cyber security Response Team | Odzivni center za kibernetsko varnost Telekoma Slovenije |
| UMAR | Institute of macroeconomic analysis and development | Urad za makroekonomske analize in razvoj |
| VALÚ | Advanced financial service that facilitates payments with a mobile phone at numerous payment points with the VALÚ mark. | Napredna finančna storitev, ki |
omogoča plačevanje z mobilnim telefonom na številnih plačilnih mestih z oznako VALÚ.
| VDSL | Very High Speed Digital Subscriber Line | Digitalni naročniški vod z zelo visokimi hitrostmi |
|---|---|---|
| VNC | Security Control Centre | Varnostno nadzorni center |
| VoIP | Voice over IP | Govor prek IP-protokola |
| VPN | Virtual private network | Navidezno zasebno omrežje |
| Wi-Fi | Wireless Fidelity | Brezžično omrežje po standardih IEEE 802.11 |
| xWDM | Wavelength Division Multiplexing | Zgoščeni valovni multipleks |
| ZDIJZ | Access to Information of a Public Nature Act | Zakon o dostopu do informacij javnega značaja |
| ZDUS | Association of Pensioner Societies of Slovenia | Zveza društev upokojencev Slovenije |
| ZEK-om-2 | Electronic Communications Act | Zakon o elektronskih komunikacijah |
| ZGD | Companies Act | Zakon o gospodarskih družbah |
| ZPPOGD | Act Governing the Remuneration of Managers of Companies with Majority Ownership held by the Republic of Slovenia or Self-Governing Local Communities | Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih |
| ZVOP | Personal Data Protection Act | Zakon o varstvu osebnih podatkov |
| ZZPri | Whistleblower Protection Act | Zakon o zaščiti prijaviteljev |
Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana - uradna različica
Priprava besedil, uredništvo: Skupina Telekom Slovenije in Studio Kernel d.o.o.
Lektoriranje: Amidas d.o.o.
Fotografije: Skupina Telekom Slovenije
Ljubljana, april 2023
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.