Annual Report • Apr 19, 2024
Annual Report
Open in ViewerOpens in native device viewer
Metalurško-kemična industrija Celje, d. d.
Kidričeva 26, SI-3001 Celje, Slovenija
...................................................................................................... 70
...................................................................................... 71
............................................................................................... 71
................................................................................................... 73
.................................................................................................................. 75
...................................................................................................... 75
76
.............................. 76
................................................................. 76
.............................................................................................................. 77
.................................................................................................. 77
..................................................................................................... 77
..................................................................................... 77
....................................................................................... 77
................................................................................................. 78
........................................................................................ 78
..................................................................................................... 78
....................................................................................... 78
......................................................................................... 80
................................................................................ 81
............................................................................................... 82
.................................................................................................. 83
.................................................................................. 85
........................................................................................................ 85
............................................................................................................. 85
........................................................................................................ 86
..................................................................................... 86
.......................................................................................... 86
....................................................................................................... 87
....................................................................................................... 88
................................................................................. 88
................................................................................................................ 88
.......................................................................... 89
................................................................................................................ 90
................................................................................... 90
....................................................................................... 90
.................................................................................... 91
..................................................................................................... 92
................................................................................. 93
....................................................................................... 93
.................................................................................... 95
..................................................................................................... 97
................................................................................................................ 99
.......................................................................................................... 99
................................................................................................... 102
................................................................................. 102
...................................................... 103
....................................................................................... 103
.............................................................. 103
............................................................................................. 105
............................................................................................ 105
105
106
111
111
113
113
113
114
114
115
116
116
117
117
118
119
119
119
121
122
123
124
125
183
184
185
186
Botrujemo spremembam trga in ohranjamo stabilnost poslovanja
Odgovorno pristopamo k upravljanju vplivov na okolje
Skrbimo za usposabljanje in razvoj kompetenc zaposlenih
Varno delovno okolje je našaprioriteta
Podpiramo razvoj lokalnega okolja
Cinkarna Celje, d. d., za prikaz uspešnostipreteklega poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA. Izbrana merila poslovanjarazkrivajo uspešnost in učinkovitost poslovanja družbe v oziru cikličnosti pigmentneindustrije.
| Merilo | 2023 | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | 176.464,29 | 227.153,12 | 192.462,10 | 172.386,90 | 172.587,00 |
| Dobiček iz poslovanja (EBIT) | 12.722,75 | 53.175,64 | 39.976,60 | 22.534,40 | 25.726,90 |
| Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) | 25.078,12 | 65.326,33 | 51.258,00 | 32.467,20 | 32.296,30 |
| Čisti poslovni izid | 12.653,41 | 43.396,47 | 33.227,10 | 18.950,70 | 21.436,40 |
| Nekratkoročna sredstva (konec obdobja) | 114.522,70 | 108.559,53 | 110.511,61 | 110.888,70 | 107.753,80 |
| Kratkoročna sredstva (konec obdobja) | 145.392,97 | 142.388,47 | 131.373,20 | 100.251,70 | 100.516,50 |
| Kapital (konec obdobja) | 221.230,46 | 209.010,15 | 190.165,80 | 174.820,90 | 170.806,10 |
| Nekratkoročne obveznosti (konec obdobja) | 18.844,14 | 18.831,72 | 23.273,00 | 20.876,40 | 22.578,00 |
| Kratkoročne obveznosti (konec obdobja) | 19.841,07 | 23.106,14 | 28.446,00 | 15.442,00 | 14.886,20 |
| Investicije v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva | 19.825,30 | 10.546,50 | 11.325,40 | 12.233,00 | 11.956,00 |
| Delež EBIT v prihodkih od prodaje | 2023 | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 |
|---|---|---|---|---|---|
| 0,07 | 0,23 | 0,21 | 0,13 | 0,15 |
| 0,14 | 0,29 | 0,27 | 0,19 | 0,19 |
|---|---|---|---|---|
| 7,17 | 19,11 | 17,26 | 10,99 | 12,42 |
|---|---|---|---|---|
| 3 | 5,88 | 21,74 | 21,40 | 12,50 | 14,70 |
|---|---|---|---|---|---|
| 4 | 4,95 | 17,61 | 14,70 | 9,00 | 10,20 |
|---|---|---|---|---|---|
| 5 | 80.305 | 131.431 | 106.181 | 78.729 | 80.896 |
|---|---|---|---|---|---|
| Konec leta/obdobja | 742 | 775 | 793 | 824 | 846 |
|---|---|---|---|---|---|
| Povprečje konec leta/obdobja | 754 | 776 | 801 | 838 | 874 |
| Skupno število delnic | 8.079.770 | 8.079.770 | 8.079.770 | 8.079.770 | 8.079.770 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Število lastnih delnic | 264.650 | 264.650 | 264.650 | 219.510 | 106.520 | |
| Število delničarjev | 2.651 | 2.321 | 2.077 | 1.920 | 1.920 | |
| Čisti poslovni izid na delnico v EUR | 6 | 1,57 | 5,37 | 4,11 | 2,35 | 2,65 |
| Dividendna donosnost | 7 | n. p. | 10 % | 9 % | 11 % | 13 % |
| Bruto dividenda na delnico v EUR | n. p. | 3,19 | 2,10 | 1,70 | 2,83 | |
| Tečaj delnice konec obdobja v EUR | 20,50 | 23,00 |
| 25,90 | 17,80 | 18,75 |
|---|---|---|
| 8 | 27,38 | 25,87 |
| 23,54 | 21,64 | 21,18 |
| 165.635,29 | 185.834,71 | 209.266,04 |
|---|---|---|
| 143.819,91 | 151.495,69 |
Kontinuirano 150-letno poslovanje je Cinkarna Celje, d. d., sodobno in v prihodnost usmerjeno
kemijsko podjetje, pričakala v zelo dobri kondiciji, z ambicioznimi cilji trajnostnega poslovanja. Kot
del kemijske industrije, ki predstavlja vitalni gradnik evropskega in slovenskega gospodarstva, se
zavedamo svoje priložnosti, odgovornosti ter izzivov v kontekstu zelene, nizkoogljične in krožne
preobrazbe evropske industrije ter dinamičnosti industrije pigmenta.
Leta 2023 smo realizirali prodajo, ki je za 22 odstotkov nižja kot v letu 2022, nakar so vplivale
predvsem nižje prodajne količine in v manjši meri nižje povprečne prodajne cene pigmenta
titanovega dioksida. Evropski proizvajalci pigmenta se srečujemo z nižjim povpraševanjem, deloma
zaradi cenejšega kitajskega uvoza, deloma zaradi neporabljenih zalog in nižjega povpraševanja po
izdelkih, kjer je pigment vgrajen. Predvsem je to razvidno v gradbenem sektorju in DIY (ang. do-it-
yourself) segmentu. Preučevanje morebitnih antidampinških ukrepov in logistične ovire v Rdečem
morju so proti koncu leta spodbudile nekatere evropske kupce v razmislek glede spremembe
nabavnih strategij.
Osredotočanje na jedrni program pigmenta titanovega dioksida in racionalizacija portfelja strateških
poslovnih področij sta ključni gradnika naše poslovne uspešnosti. Pigment titanov dioksid je naš
najpomembnejši proizvod in je nepogrešljiva surovina v modernem svetu, zato smo zavezani k
njegovemu nadaljnjemu razvoju in nenehnemu izboljševanju kakovosti ter preučevanju možnosti
uporabe v trajnostnih aplikacijah.
Ocenjujemo, da so doseženi poslovni rezultati skladni z napovedmi za to obdobje. Cinkarna Celje, d.
d., je relativno majhen proizvajalec pigmenta, zato se soočamo s tržnimi stanji in spremembami kot
tipičen sledilec, seveda pa poskušamo znotraj danih okvirov kar najbolj izkoristiti potenciale trga, v
smislu ravni in tudi časovne dinamike. V tržnih razmerah konec leta smo obseg proizvodnje prilagodili
potrebam na trgu. Obdobje zmanjšane proizvodnje smo v večji meri izkoristili za izvajanje večjih
remontov oziroma vzdrževalnih del.
Vztrajamo pri dolgoletni poslovni strategiji, ki temelji predvsem na aktivnem trženjskem pristopu v
smeri iskanja in razvoja najdonosnejših kupcev in trgov, povečevanja tržnih deležev na
najkakovostnejših trgih in vzpostavljanju dolgoročnih partnerskih odnosov s ključnimi strankami.
Načrtujemo restriktivnejšo politiko na področju upravljanja stroškov materiala, surovin, energije in
storitev. Hkrati se zavedamo, da so zaposleni najpomembnejši temelj poslovnega uspeha, zato bomo
še naprej v dogovoru z reprezentativnimi sindikati in predstavniki zaposlenih zagotovili, da bodo tudi
prejemki zaposlenih primerno odražali uspešnost podjetja oziroma kakovost njegovih rezultatov.
Kazalniki razpoloženja nakazujejo na šibko dinamiko gospodarske aktivnosti. Pričakuje se, da bo
gospodarska rast evrskega območja v naslednjih dveh letih nekoliko višja. Na to bodo vplivali:
nadaljnje postopno zniževanje inflacije, nizka brezposelnost in krepitev zasebne potrošnje.
Spreminjanje napovedi in scenarijev bo v veliki meri povezano z razvojem konfliktov na Bližnjem
vzhodu in v Ukrajini.
Prej omenjene makroekonomske razmere v kontekstu konkretnih trgov in nosilnih proizvodov
Cinkarne pomenijo, da se srečujemo s šibkejšim povpraševanjem in slabšim sentimentom. Poleg
evropske ponudbe pigmenta so se v letu 2023 pojavljale cenovno zelo ugodne količine iz Azije, kar
je povezano z upadom gradbene aktivnosti in stečajem največjega razvijalca nepremičnin na
Kitajskem. Razplet oziroma sanacija še nima jasnih učinkov na kitajsko povpraševanje po pigmentu.
Razlika med prodajno ceno na Kitajskem in v Evropi je bila v zadnjih dveh letih na zgodovinsko
visokem nivoju. V zadnjem obdobju so se zaradi konfliktov v Rdečem morju povišali stroški
kontejnerskega transporta med Azijo in Evropo, kar pripomore k nekoliko izboljšani konkurenčnosti
pigmenta evropskega porekla. Omenjene dejavnike pozorno spremljamo in tržne aktivnosti
ustrezno prilagajamo. Ne glede na to ocenjujemo, da bosta v naslednjih četrtletjih še prisotna
skromnejše povpraševanje in pritisk na cene. Vzporedno s tem pa cene nekaterih ključnih surovin
vztrajajo na visokih nivojih oziroma se nižajo le v manjši meri, kar bo rezultiralo v podobni
dobičkovni stopnji, kot bi bila dosežena v letu 2023 brez upoštevanja državne pomoči za energente.
Zaradi teh dejstev smo oblikovali načrt za leto 2024, kjer smo upoštevali slabše poslovanje in
povišane investicijske izdatke v energetsko in trajnostno transformacijo.
Temeljni poudarki poslovne politike podjetja ostajajo nespremenjeni. Osredotočamo se na čim večji izkoristek kapacitete proizvodnje, izkoriščanje tržnih potencialov vsmeri prodaje proizvodov z večjo dodanovrednostjo, optimizacijo proizvajalnih stroškov in izvedbo investicijskih načrtov. Finančno poslovanje je tradicionalno konservativno, podjetje je finančno stabilno.
Cinkarna Celje, d. d., je vpreučevanem obdobju ustvarila prihodke od prodaje v višini 176,5 milijona EUR, kar je za 22 odstotkov manj kot v letu 2022. Skupna vrednost izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla višino 161,6 milijona EUR. Čisti dobiček je dosegel višino 12,7 milijona EUR in je za 71 odstotkov manjši od doseženega v primerljivem obdobju preteklega leta, ko je dosegel višino 43,4 milijona EUR. Poslovni izid iz poslovanja, povečan za amortizacijo oziroma EBITDA, je dosegel 25,1 milijonov EUR in znaša 14 odstotkov od dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA nižji za 62 odstotkov.
Na področju dela z zaposlenimi in upravljanja kadrovskih potencialov pozornost posvečamo optimizaciji organizacijske strukture, s ciljem zagotoviti nemoteno delovanje podjetja ter posledično pogojem maksimalno varnega in zdravega dela zaposlenih. Sledimo načelu pozitivne motivirajoče plačne politike ter zagotavljanja primerne stopnje zadovoljstva in motivacije zaposlenih. Vpeljujemo informacijsko podporo za razvoj kompetenc in izboljšanje organizacijske klime. Konec leta 2023 smo socialnim partnerjem predstavili projekt prenove kompetenčnega in plačnega modela. Cilj je modern sistem, ki ga bodo sooblikovali tudi zaposleni in bo nudil temelj za nadaljnjo rast podjetja.
V letu 2023 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev, neopredmetenih osnovnih sredstev in nadomestne opreme porabili 19,8 milijona EUR. Vlagamo v programe, ki kažejo potencial rasti. Z investicijami v proizvodnji sledimo predvsem ciljem zniževanja operativnih stroškov, zagotavljanja rentabilnega obsega količinske proizvodnje ter doseganja višje kakovosti, zakonodajne skladnosti in energetske vzdržnosti.
Z razvojnimi dejavnostmi sledimo strategiji za petletno obdobje. Konec leta 2023 smo potrdili strategijo za obdobje 2024–2028, ki temelji na štirih stebrih: trajnostnem razvoju, energetski transformaciji, povečevanju kapacitete in kakovosti proizvodov ter digitalizaciji. Razvojne aktivnosti smo izvajali glede na zaznane priložnosti na področjih, ki jih strokovno obvladujemo, glede na trende in pričakovanja kupcev.
V podjetju izvajamo več medsebojno povezanih projektov, s katerimi celovito obvladujemo prostorska in okoljska tveganja. Pomembnejši med njimi so: projekt alternativne dobave vode, uskladitev prostorskih aktov na napravi za zapolnjevanje rdeče sadre za Travnikom, sanacijski poseg na Odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles. Pri načrtovanju in izvajanju vseh aktivnosti upoštevamo načela trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. V okviru zagotavljanja trajnostnega razvoja proizvodnje titanovega dioksida smo nadaljevali z večletnim razvojnim projektom celovitega ravnanja z vodami in projektom zniževanja količine odpadkov. Zastavili in izvajali smo tudi nove aktivnosti na področjih zmanjševanja ogljičnega odtisa, rabe obnovljivih virov energije in ponovne rabe materialov. Pripravili smo osnutek strategije ESG s posebnim poudarkom na podnebni strategiji, ki jo bomo v letu 2024 dopolnili z zahtevami standardov ESRS.
Bogat in na trenutke tudi dramatična zgodovina Cinkarne Celje zgovorno pripoveduje o izjemni sposobnosti voditeljev za pravočasno prepoznavanje izzivov in pogumno iskanje pravih odgovorov v zahtevnih okoliščinah. Tudi sedanje vodstvo družbe skupaj z vsemi zaposlenimi zmore smele vizije in odločne trajnostne korake – za zeleno podjetje, zeleno širšo družbo in perspektivno prihodnost sedanje generacije in vseh prihodnjih. V odstvo Cinkarne Celje, d. d., je k temu osebno in kolektivno zavezano. Naša prizadevanja, dosežki in izzivi so razkriti v tem poročilu; prepričani pa smo, da bomo v prihodnje v sodelovanju z deležniki dosegli in presegli marsikatere cilje, na katere trenutno še iščemo odgovore. Ta vizionarski optimizem je v vseh teh letih postal del našega DNK.
V nadaljnjih poglavjih poročila so navedeni podrobnejši podatki po posameznih poslovnih področjih, prav tako tudi prikaz finančnega položaja in poslovanja podjetja.
V letu 2023 je Nadzorni svet zasedal in odločal na šestih sejah, od tega na petih rednih in eni korespondenčni. Udeležba članov na sejah je bila praviloma polnoštevilna. Znotraj pravnoformalnega okvira, določenega z zakoni, predpisi, statutom družbe in relevantnimi kodeksi ter pristopom skrbnega gospodarstva, smo vestno izpolnjevali in izvajali svoje pristojnosti, dolžnosti ter odgovornosti.
Obravnavali smo predložena gradiva, izvedene predstavitve, posebna pojasnila in razlage ter organizirali in izvedli razgovore s posameznimi zunanjimi strokovnjaki. S konstruktivnimi predlogi, vprašanji in zahtevami po dodatnih podatkih, analizah in poročilih smo poskušali posamezne teme dodatno razjasniti in preučiti. Menimo, da je Nadzorni svet pri svojem delu ravnal skrbno, skladno z zakonom in najboljšo vestjo ter znanjem posameznika, s tem pa primerno varoval interese družbe in delničarjev.
Nadzorni svet Cinkarne Celje, d. d., je ob koncu leta 2023 deloval v sestavi: dr. Mario Gobbo – predsednik, Luka Gaberščik, univ. dipl. prav. – namestnik predsednika, mag. David Kastelic, Mitja Svoljšak, Aleš Stevanovič in Jože Koštomaj, inž. str., slednji je imenoval svet delavcev.
Nadzorni svet je pozornost in čas namenil pregledu trenutnega poslovanja, naložbam, poslovnim načrtom in rednim aktivnostim notranje revizije. Uprava je člane Nadzornega sveta podrobno seznanila s tveganjem pomanjkanja tehnološke vode in možnimi rešitvami. Pozornost se je namenila tudi zastavljanju novega strateškega poslovnega načrta za obdobje od leta 2024 do 2028.
Zaradi vloženega truda zaposlenih in Uprave družbe v izrednih razmerah so doseženi rezultati leta 2023 dobri. Družba je kljub zahtevnim tržnim razmeram zadržala tržne deleže in aktivno pristopila k iskanju novih priložnosti v panogah in trgih. V letu 2023 je realizacija investicij glede na načrtovano vrednost 97-odstotna. Skupna vrednost investicij je tako znašala 19,8 milijona EUR. Glavnina sredstev je bila namenjena proizvodnji pigmenta titanovega dioksida za izboljševanje kakovosti izdelkov, zagotavljanje načrtovane količinske proizvodnje in zmanjšanje vplivov na okolje. Podjetje tradicionalno sledi strategiji konservativnega finančnega poslovanja, posluje brez dolgoročnih posojil oziroma zunanjih finančnih virov, zato je v finančnem smislu stabilno in trdno.
V novembru 2023 smo obravnavali in sprejeli načrt poslovanja za leto 2024. Zastavljen je na podlagi relativno pesimističnih makroekonomskih napovedi in s tradicionalno konservativnostjo. Načrt prodaje znaša več kot 186,6 milijona EUR, načrtovani čisti dobiček pa znaša 4,0 milijona EUR. Načrtovan padec slednjega je predvsem posledica tržnih pritiskov v smeri znižanja povprečnih prodajnih cen in povišanja nabavnih cen. Nadzorni svet je menil, da je načrt primerno oblikovan in da ustrezno odraža tako razmere v poslovnem okolju kot konkurenčni položaj in možnosti ustvarjanja rezultatov v podjetju.
Poudarki bodo torej še naprej namenjeni izboljšanju oziroma dvigu konkurenčnega položaja, povečanju tržnih deležev in dvigu fizičnega obsega poslovanja. Vzporedno s tem se bo preučevala možnost dodatne diverzifikacije produktnega portfelja.
Nadzorni svet ocenjuje, da so ukrepi Uprave družbe uspešni tudi pri izvajanju investicijskih načrtov in ciljno usmerjenem razvojnem delu. Učinkovito poslovanje, trdoživost in stabilnost sistema dajejo odgovor glede njegove dolgoročne perspektivnosti. Temeljni smeri poslovanja in razvoja podjetja, zastavljene srednjeročno strategijo, so se v najpomembnejših točkah kakovostno izpolnjevale.
Vpričujočem letnem poročilu, ki vsebuje predpisane računovodske izkaze, razkritja, pojasnila in poslovno poročilo, so po mnenju Nadzornegasveta poglavitne informacije in kazalniki ter ustrezna pojasnila o posameznih dogodkih in dejstvih, zato Nadzorni svet na predlog revizijske komisije Nadzornega sveta potrjuje Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2023.
Nadzorni svet se je seznanil tudi sporočilom neodvisnega revizorja in meni, da ustrezno predstavlja zakonsko predpisano revizijo računovodskih izkazov in pojasnil ter sprejema mnenje revizorja, da je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. S tem je v zadostni meri izpolnjena zahteva po resničnosti in poštenosti podatkov o premoženjskem in finančnem stanju družbe v obravnavanem obdobju.
Revizijska komisija Nadzornega sveta Cinkarne Celje, d. d., se je v letu 2023 v sestavi: mag. David Kastelic – predsednik, Jože Koštomaj – član in Gregor Korošec – neodvisni zunanji strokovnjak sestala na petih rednih sejah. Člani revizijske komisije so se osredotočali na redne in tekoče naloge ter obveznosti.
Člani revizijske komisije so bili prisotni na vseh sejah. Na sejah sta bila prisotna tudi Aleš Skok, predsednik Uprave, in Karmen Fujs, vodja računovodske službe, ki sta predstavljala dokumente ter podajala odgovore oziroma pojasnila na vprašanja članov. Na dveh sejah sta bili prisotni pooblaščeni revizorki, Sanja Košir Nikašinović in Lidija Šinkovec, iz revizijske hiše Ernst & Young, d. o. o. Prav tako je bila na sejah prisotna vodja notranje revizije Mateja Rupnik.
Na vseh sejah se je revizijska komisija seznanjala z medletnimi rezultati poslovanja Cinkarne Celje, d. d., in bila pozorna predvsem na finančne in računovodske podatke. Skrbno se je posvetila vsebini medletnih in letnih poslovnih poročil družbe ter pripravljala predloge in priporočila popravkov. Kot že predstavljeno, je sprotno preverjala in preučevala tudi poročila notranje revizije, ki so med drugim vključevala poročanje o statusu izvedenih ukrepov na podlagi njenih priporočil, hkrati pa tvorno sodelovala, predlagala izboljšave in usmerjala delovanje notranje revizije.
Revizijska komisija je znova pregledala sistem identificiranja, vrednotenja in obvladovanja tveganj pri poslovanju družbe Cinkarna Celje, d. d. Sistem je v letu 2023 primerno integriran v poslovne procese družbe. S tem je bistveno izboljšana njegova odzivnost, predvsem pa predstavlja želeno orodje aktivnega upravljanja družbe. Sistem obvladovanja tveganj, ki je celostno vgrajen v sistem integriranega vodenja, temelji na sprotnem posodabljanju kataloga tveganj, v katerem so tveganja sistematično razvrščena glede na oceno verjetnosti nastanka posamezne vrste tveganj in višino potencialne škode. Sistem zajema tudi nabor ukrepov, usmerjenih v obvladovanje teh tveganj. Revizijska komisija je sistem ocenila kot zadovoljiv.
Skladno s svojimi pristojnostmi je bila revizijska komisija v letu 2023 aktivna pri postopkih redne revizije družbe Cinkarna Celje, d. d. Aktivnosti so bile predvsem naslednje:
Revizijska komisija je prejela in obravnavala Letno poročilo Cinkarne Celje, d. d., za leto 2023 na svoji seji. Revizijska komisija je ugotovila, da je bilo Letno poročilo Cinkarne Celje, d. d., za leto 2023 izdelano kakovostno ter v vseh pomembnih pogledih v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi in določili Zakona o gospodarskih družbah.
Poslovni del Letnega poročila družbe Cinkarna Celje, d. d., vsebuje zgoščen prikaz poslovanja v letu 2023, tudi s primerjavo s prejšnjimi leti. Analiza rezultatov in poslovanja podaja podroben prikaz premoženjsko-finančnega položaja družbe, saj vsebuje pojasnila o sredstvih in virih, prodaji, poslovnem izidu, odhodkih in stroških.
Letno poročilo vsebuje tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki zajema zahtevane informacije s področja družbene odgovornosti, okolja, kadrovskih zadev ter boja proti korupciji in podkupovanju.
Računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2023 je skupaj z računovodskimi usmeritvami in pojasnili revidirala revizijska hiša Ernst & Young, d. o. o., ki jo je potrdila Skupščina delniške družbe na 23. redni seji dne 4. 6. 2019. Revizor je izdal pozitivno mnenje o računovodskih izkazih družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2023 in hkrati potrdil, da so informacije v poslovnem poročilu skladne s priloženimi računovodskimi izkazi.
V mnenju je revizor poudaril ključne revizijske zadeve, ki sta razkriti v računovodskem delu poročila, in sicer:
Revizijska komisija na podlagi pozitivnega mnenja revizorjevega poročila, dodatnih pojasnil revizorja in strokovnih služb Cinkarne Celje, d. d., ter na podlagi podatkov in razkritij v Letnem poročilu Cinkarne Celje, d. d., za leto 2023 ocenjuje, da je Letno poročilo sestavljeno v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih predstavljajo pošten prikaz finančnega položaja družbe Cinkarna Celje, d. d., na dan 31. 12. 2023 ter njen poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Revizijska komisija ocenjuje, da je revizor deloval nepristransko in neodvisno ter skladno z Zakonom o revidiranju. Revizor bo za družbo opravljal storitev pregleda poročila v enotni elektronski obliki (ESEF). Prav tako bo z njegove strani pregledano Poročilo o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe.
Revizijska komisija je o rezultatu obvezne revizije poročala nadzornemu svetu in pojasnila, da je obvezna revizija prispevala k celovitosti računovodskega poročanja. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2023 nima pripomb, ki bi jo kakor koli zadrževale pri predlogu Nadzornemu svetu, da ta v skladu z 282. členom ZGD-1 sprejme odločitev o potrditvi Letnega poročila družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2023.
Predsednik Nadzornega sveta
Notranjerevidiranje v Cinkarni Celje, d. d., izvaja Služba za notranjo revizijo, ki je samostojna organizacijska enota, organizacijskoodgovorna upravi ter funkcijsko revizijski komisiji oziroma nadzornemu svetu družbe. Vodja pri svojem delu upošteva Mednarodne standarde strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter druga pravila, vključena v hierarhijo pravil notranjega revidiranja. Deluje skladno s Temeljno listino in se ravna po načelih nepristranskosti, strokovnosti, poklicne skrbnisti ter z zagotovljeno neodvisnostjo. Vloga službe je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, usmerjena na ključna tveganja družbe in na področja, kjer lahko prispeva k izboljšanju poslovanja, preglednosti in zanesljivosti informacij ter doseganju zastavljenih ciljev družbe.
V letu 2023 so se zaradi kadrovskih zamenjav aktivnosti notranjerevizijske dejavnosti izvajale s prekinitvijo. Podlaga za delo je bil potrjen letni načrt in v skladu z njim je bilo opravljenih vseh šest načrtovanih notranjih revizij, ena z vključitvijo zunanjega strokovnjaka. V okviru opravljenih poslov so bila podana priporočila, ovrednotena po stopnjah tveganj, ki so predmet redne spremljave in preverjanja uresničevanja. Izvedba priporočil notranje revizije pripomore k izboljšanju vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol ter njihovem delovanju. Izsledki revizij so bili redno poročani odgovornim revidirancem in upravi. O izvedenih revizijah, pomembnih ugotovitvah ter uresničevanju priporočil je potekalo obdobno poročanje revizijski komisiji in nadzornemu svetu.
Poleg poslov dajanja zagotovil so se v letu 2023 izvajale tudi druge notranjerevizijske aktivnosti, kot so redna spremljava uresničevanja priporočil iz preteklega in tekočega obdobja, izvedla se je aktivnost prevzema vodenja funkcije, pripravil letni načrt za leto 2024 ter zagotovilo redno izobraževanje. V okviru programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti so bile opravljene aktivnosti v obliki notranjih presoj, zadnja zunanja presoja kakovosti službe je bila izvedena v letu 2022.
Mag. Mateja Rupnik,
vodja Službe za notranjo revizijo
Na mednarodnem sejmu European Coatings Show 2023 v Nürnbergu v Nemčiji smo krepili prisotnost na trgu s svojo najpomembnejšo produktno skupino (titanov dioksid).
Na razstavljenih fotografijah je fotograf Josip Pelikan upodobil motive življenja in dela v tovarni v letih od 1920 do 1970, ko se je ustalil v Celju. Ker se je podjetje v 150 letih iz pretežno metalurškega transformiralo v kemično podjetje, so posebej zanimivi motivi že davno ukinjene topilnice cinka s starovaljarno, proizvodnje svinčevega oksida, bolj znanega kot minij, cinkovega belila, litopona in modre galice.
Dan odprtih vrat je v letu 2023 potekal pod sloganom Naši izdelki pri vas doma. S pomočjo simulacije 3D hiše smo obiskovalcem pokazali, kje vse so izdelki podjetja v predmetih, ki jih imamo vsi doma. Obiskovalci so bili nad videnim prijetno presenečeni. Poleg vodstva podjetja je zbrane v Celju nagovoril podžupan MO Celje Uroš Lesjak, v Mozirju pa župan Ivan Suhoveršnik. Tam so si obiskovalci med drugim ogledali proizvodnjo, v Celju pa so se avtobusi odpeljali skozi proizvodnjo do Za Travnikom in z vlakcem na ogled razstave Cinkarna skozi objektiv mojstra Pelikana.
Cilj natečaja je bil spodbuditi iskanje čim izvirnejših rešitev za prikaz delovanja vode na našem planetu, najboljšo idejo pa oživiti oziroma izdelati tako, da bi jo lahko pozneje preizkušali vsi obiskovalci Tehnoparka Celje. Na natečaju Cinkarne Celje sicer vsako leto sodeluje več kot tisoč učencev in dijakov s Celjskega in je kot tak zagotovo eden najbolj prepoznavnih v regiji.
Slikarka Amina Kolarič, fotograf Dušan Mastnak, kipar Ilija Kelavić in literat Bojan Ekselenski so združili moči v razstavi Ura za kulturo. S predstavitvijo avtorskih likovnih del in spremnih kratkih zgodb so ljubiteljski umetniki, ki jim je skupno, da so dopoldan naši sodelavci, prenesli sporočilo o kulturi kot o temelju medčloveških odnosov. Z njo so umetniki v likovnem jeziku počastili 150-letnico podjetja.
Cinkarna Celje, d. d., s svojo 150-letno tradicijoneprekinjenega delovanja sodi med najbolj trdoživa podjetja slovenskegagospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujoča dejavnost podjetja metalurgija, zzagonom proizvodnje pigmenta titanovega dioksida leta 1973 in njeno kasnejšo širitev pa se Cinkarna Celje, d. d., uvršča med podjetja kemijsko predelovalne panoge.
| Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d. | |
|---|---|
| Skrajšano ime | Cinkarna Celje, d. d. |
| Sedež | Kidričeva ulica 26, 3000 Celje, Slovenija |
| Telefon – centrala | 03 427 60 00 |
| Teleks | 36517 METKEM SI |
| E-naslov | info\@cinkarna.si |
| Spletna stran | www.cinkarna.si |
| Odgovorna oseba | Aleš Skok, predsednik Uprave |
| Dislocirana poslovna enota | Kemija Mozirje |
| Sedež | Ljubija 11, 3330 Mozirje |
| Telefon | 03 837 09 00 |
S strokovnim in družbenoodgovornim izvajanjem kemijskih procesov proizvajamo širok nabor izdelkov, nujnih za naš vsakdan. Zagotavljamo delo in osebno rast zaposlenim ter pričakovano donosnost našim delničarjem.
Družba stremi k rasti in povečani učinkovitosti na obstoječih in novih tehnološko zahtevnih proizvodih z visoko dodano vrednostjo. Zastavljene cilje bomo dosegli ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva.
Organizacijska struktura zajema upravo družbe, šest poslovnih enot in enajst strokovnih služb.
Od leta 2024 v organizacijskostrukturo ni več zajeta PE Metalurgija. Strokovna služba Marketing je bil konec leta 2023 reorganizirana na Marketing ter Nabava in logistika.
| Titanonosne | Ilmenit | Mletje | Razklop | Usedanje | Bistrenje | Filtracija crne rude |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Hidroliza | Ozemanje in predsusenje | Kalcinacija | Mletje | Površinska obdelava | Pranje | Ozemanje in sušenje |
| Pranje gela | Nevtralizacija | RCgips | CEgips | Mikroniziranje | Pakiranje | Koncni kupci |
Cinkarna Celje, d. d., je podjetje s širokim proizvodno-prodajnim programom. Različne prodajne podprograme je možno vsebinsko združiti v prodajne skupine, v okviru katerih so združeni proizvodi s podobno uporabno namembnostjo. V preteklih letih smo nekaj proizvodno-prodajnih programov, ki niso dosegali meril rentabilnosti oziroma uspešnosti, opustili.
Naši pomembnejši proizvodno-prodajni programi so:
| 83 % | Titanov dioksid |
|---|---|
| 10 % | Laki in mastri |
| 5 % | Agro program |
| 3 % | Predelava cinka |
| 1 % | Polimeri |
Nosilnaproizvodno-prodajnaskupina je pigment titanov dioksid, ki združuje prodajorazličnih tipov pigmenta. V to skupino spadajo tudi ultra fine oblike titanovega dioksida, ki so proizvodi zvisoko dodanovrednostjo, saj glede na kristalno obliko lahko prevzamejo vlogo fotokatalizatorja ali UV-absorberja. Vgrajujejo se v visoko tehnološko zahtevneizdelke (samočistilni sistemi, materiali z UV-stabilizatorji itd.). Proizvodnjaintrženjepigmenta titanovega dioksida predstavljata 83 odstotkov naše celotne realizacije.
Zelopomembna prodajna skupina so zaščitnasredstva za rastline, saj sodi mednosilne stebre prihodnjega razvojapodjetja. V tem namreč vidimo priložnost za naslavljanje globalnih izzivov zagotavljanjazadostnein varne hrane. Nosilniizdelki te skupine so bakrovi fungicidi različnih formulacij in različnih uporabljenih aktivnih snovi (bakrov hidroksid, bakrov oksikloridin, tribazični bakrov sulfat). Na področju zaščitnih sredstev za rastline zasledujemo strategijo s poudarkom na kakovosti izdelkov in njihovi okoljsko varni uporabi.
Skupina praškastih lakov in masterbatchev predstavlja vertikalno nadgradnjo osnovne proizvodnje pigmenta titanovega dioksida in postaja vse pomembnejša prodajna skupina družbe. Praškaste lake prodajamo predvsem v namene antikorozijske in dekorativne potrebe pri proizvodnji bele tehnike, ogrevalnih teles in druge kovinske galanterije. Masterbatchi so namenjeni vmešavanju v plastične mase z namenom izboljševanja njihovih uporabnih lastnosti.
Ostala področja so proizvodnja PTFE (politetrafluoretilen) izdelkov, polovica je namenjenih interni potrošnji in vzdrževanju, druga polovica trženju predvsem v fitofarmacevtski in kemijski industriji. Proizvodnja žveplove kisline je namenjena predvsem interni uporabi, morebitni viški se prodajo na trgu. CEGIPS, tako imenovanobelo sadro, prodajamo na trgu cementne industrije in proizvodnje mavčnih plošč ter za uporabo v kmetijstvu. Stranski proizvod RCGIPS v celoti porabimo za suho zapolnjevanje na Napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Glede na lastnostise lahko uporablja za zapolnjevanje v nizkih gradnjah, gradnji nizkih nasipov in izdelavi pokrivnih plasti.
| 62 % | Barve, laki in premazi |
|---|---|
| 22 % | Plastika |
| 5 % | Gradbeni material |
| 3 % | Papir in karton |
| 3 % | Kemični izdelki |
| 2 % | Kmetijstvo |
| 2 % | Cinkovi izdelki |
| 1 % | Cestre barve |
Prisotnost na trgu
Delujemo predvsem na evropskem trgu, kjer ustvarimo večino prihodkov. V manjših meri smo prisotni tudi na kompenzacijskih trgih, predvsem na območju valute ameriškega dolarja. Glede na geografsko lego kot najpomembnejše trge prepoznavamo države članice EU (brez Slovenije), sledi domači trg (Slovenija), t.i. države tretjega sveta in trgi nekdanje Jugoslavije (brez Hrvaške in Slovenije).
Države, kjer smo v največji meri prisotni in je delež prodaje več kot 1%, so:
| Nemčija | 26 % |
|---|---|
| Italija | 11 % |
| Francija | 10 % |
| Slovenija | 8 % |
| Turčija | 7 % |
| Poljska | 5 % |
| Nizozemska | 3 % |
| Grčija | 2 % |
| Hrvaška | 2 % |
| Madžarska | 2 % |
| Avstrija | 2 % |
| Srbija | 1 % |
| ZDA | 1 % |
| Švedska | 1 % |
| Španija | 1 % |
| Romunija | 1 % |
| Danska | 1 % |
V deležu vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trg EU (brez Slovenije).
Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d., je organizirana kot delniška družba, s sedežem v Celju. Družba ima dvotirni sistem vodenja – z upravo družbe in nadzornim svetom. Družbo vodi uprava v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo ter je odgovorna skupščini in nadzornemu svetu.
Uprava je kolektivni organ družbe. Sestavljajo jo predsednik in do trije člani. Eden izmed članov uprave je delavski direktor. V okviru splošnih pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem članom uprave družbe v skladu z zakonom in statutom družbe, delavski direktor zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. Pogoji in postopek imenovanja ter razrešitve delavskega direktorja in njegove pristojnosti so določeni v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU).
Predsedniku uprave ima namestnika, ki je eden od članov uprave, vendar ni delavski direktor. Predsednika uprave imenuje nadzorni svet. Člane uprave na predlog predsednika uprave imenuje nadzorni svet, z izjemo delavskega direktorja, ki ga predlaga svet delavcev. Mandat predsednika in članov uprave traja do pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani uprave sprejemajo odločitve s sklepi, ki jih sklepajo z večino glasov. Predsednik oziroma član uprave je lahko oseba, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še dva pogoja, in sicer da ima najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj. Predsednik uprave je tudi član uprave in je najvišji vodstveni delavec. Nasprotja interesov članov uprave določa področna zakonodaja, v skladu s katero so člani uprave dolžni razkriti nasprotja interesov ob nastopu funkcije ter nato ob vsakem potencialnem nastopu takšnih okoliščin. Medsebojna razmerja, pristojnosti in odgovornosti določa statut družbe in poslovnik uprave.
Uprava nadzornemu svetu poroča o:
Vsi člani uprave prihajajo iz Slovenije, tehnična direktorica in delavski direktor sta iz lokalnega okolja, kjer ima podjetje sedež, kar predstavlja dve tretjini v sestavi uprave.
Nadzorni svet je sestavljen iz šestih članov. Vsi člani nadzornega sveta družbe imajo enake pravice in dolžnosti. Dva člana nadzornega sveta sta predstavnika delavcev družbe, ki ju izvoli svet delavcev in o tem obvesti skupščino delničarjev. Član nadzornega sveta ne more biti oseba, ki je član uprave, član nadzornega sveta že treh družbah, prokurist ali poslovni pooblaščenec družbe, delavec konkurenčne družbe, kjer obstaja konflikt interesov, ali član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave Cinkarne Celje, d. d.
Upravasi mora skladno s statutom priskrbeti soglasje nadzornega sveta za določitev poslovne politike, sprejem načrtov, ustanavljanje in soustanavljanje podjetij, povišanje in prenos ustanoviteljskih vlog družbe v podjetjih, nakup in prenos delnic in poslovnih deležev družbe v podjetjih ter vlaganje sredstev v podjetjih v tujini ter o podelitvi prokure.
Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik nadzornega sveta na lastno pobudo ali pobudo katerega koli člana sveta oziroma na pobudo uprave družbe. Nadzorni svet odloča na sejah. Sklepčen je, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov. Nadzorni svet se sestaja praviloma petkrat letno.
Uprava ima imenovano Komisijo za etično poslovanje, ki jo sestavljajo Filip Koželnik, Marko Cvetko in Gregor Gajšek. V letu 2023 se komisija zaradi odsotnosti prijav ali primerov, povezanih z njenim delom, ni sestala.
Nadzorni svet ima revizijsko komisijo, sestavljeno iz članov komisije, ki so David Kastelic (predsednik), Jože Koštomaj in Gregor Korošec (zunanji član), ter kadrovsko komisijo, ki jo sestavljajo Mario Gobbo (predsednik), Aleš Stevanovič, Luka Gaberščik in Mitja Svoljšak.
Kadrovskakomisija pripravlja predloge sklepov, stališč in mnenj iz pristojnosti nadzornega sveta, zlasti v zvezi s pripravo predlogov na področju meril in kandidatov za članstvo v upravi družbe, članstvo v komisijah nadzornega sveta ter podporo pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil upravi družbe.
Prejemki članov organov vodenja so opredeljeni v posameznih pogodbah o zaposlitvi, pri oblikovanju katerih se upoštevajo politika prejemkov, zakonodajne omejitve ter smernice dobrih praks in opredelitve v statutu. Variabilni del prejemka članov uprave se določa skladno s pravilnikom, ki ga sprejme nadzorni svet družbe. Skladno s pravilnikom se potrjuje končna višina variabilnega dela plače članov uprave. Prejemke in nadomestila članov Nadzornega sveta določajo sklepi skupščine delničarjev.
Družba pri svojem poslovanju uporablja Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga decembru 2021 sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. Skladno s poslovno odločitvijo Uprave družbe družba Kodeks upošteva, z izjemo pojasnjenih odstopanj. Zaradi specifik upravljanja konkretne družbe se na področjih, ki odstopajo od kodeksa, dosledno upošteva zakonska podlaga (ZGD-1, ZTFI-1, MAR itd.). V nadaljevanju podajamo pregled in pojasnila odstopanj od posameznih določil Kodeksa.
Družba nima posebnega dokumenta Politike raznolikosti. V poglavju Politika raznolikosti opisujemo okvirne smernice.
Skladnost sestavin izjave o upravljanju z določili ZGD-1 je preveril zunanji revizor v okviru redne revizije. Dodatna zunanja presoja ustreznosti ni bila opravljena.
Nadzorni svet je v sodelovanju z upravo družbe oblikoval Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora v skladu z relevantno zakonodajo in priporočili dobre prakse na tem področju ter jo podal skupščini v odobritev. Skupščina dokumentani potrdila. Več o tem v poglavju Prejemki članov organov vodenja in nadzora.
Družba nima posebnega dokumenta Politika trajnostnega poslovanja, saj je delovanje v duhu trajnosti razkrito v okviru pričujočega poročila in Politike zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter trajnostnega razvoja.
Družba ima koncentrirano lastništvo, kjer imata dva največja delničarja več kot 20 odstotkov glasovalnih pravic. Prav tako je večinski del delničarjev iz Slovenije.
po zunanjistrokovni podpori in tudi ni bila opravljena zunanja presoja dela nadzornega sveta v sodelovanju s specializirano institucijo oziroma drugimi strokovnjaki.
Funkcijo sekretarja nadzornega sveta opravlja oseba, zaposlena v družbi, ki za opravljanjete funkcije ne prejema dodatnega plačila.
Družba še nima vnaprej vzpostavljenih postopkov glede poslov s povezanimi osebami za presojo, ali gre za posel, ki bo opravljen v okviru rednega opravljanja dejavnosti družbe in pod tržno običajnimi pogoji. Družba sicer v obdobju poročanja ne beleži primerov sklepanja poslov s povezanimi osebami.
Družba nima opredeljenih strategij komuniciranja družbe kot sestavnega dela Politike upravljanja. Za komuniciranje družbe oziroma transparentnost poslovanja skrbijo uprava družbe in strokovne službe. Javne objave (SEOnet in spletne strani družbe) so skladne z zakonskimi zahtevami in vsebujejo informacije, ki omogočajo vlagatelju vrednostnih papirjev presojo položaja in oceno vplivanja poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja.
Temeljna načela in pravila vedenja ter ravnanja vodstva in vseh zaposlenih v družbi so opredeljena v Kodeksu etičnega ravnanja in dela. Vključuje standard delovanja, upravljanja in vodenja, ki prispeva k oblikovanju poslovne kulture in odličnosti. Na podlagi kodeksa je družba zavezana najvišjim merilom poslovnega in etičnega ravnanja ter razvoju kulture etičnega ravnanja, ki temelji na etičnih merilih, zavezujočih tako za člane uprave in vodilne delavce kot vse ostale zaposlene. Vse kršitve etičnih meril se tudi ustrezno sankcionirajo. V primeru nejasnosti glede Kodeksa, dvomov glede pravilnega ravnanja, odprtih vprašanj in morebitnih mejnih primerov se lahko zaposleni obrnejo za razlago Kodeksa na vodstvo oziroma na od vodstva pooblaščeno osebo.
Družba je zavezana etičnemu ravnanju pri vseh vidikih svojega poslovanja. Zaposleni so zavezani pri svojem delu ravnati etično in profesionalno, skladno s Kodeksom in vrednotami družbe ter skladno z veljavno zakonodajo, pravili, predpisi in notranjimi akti družbe. Zaposleni so se dolžni vzdržati vseh ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo poslovnim interesom in ugledu družbe.
Če zaposleni poznajo oziroma so prejeli informacijo o kršitvah ali dejanjih, ki bi lahko pripeljali do kršitev Kodeksa etičnega ravnanja in dela, jo morajo prijaviti svojemu nadrejenemu ali anonimno, in sicer s posredovanjem informacije:
Uprava prispele informacije o kršitvah nemudoma posreduje v pregled in ustrezno obravnavo vsaj tričlanski stalni skupini, tj. Komisiji za etično poslovanje.
Oblikovana je Politika raznolikosti organov vodenja in nadzora, ki pa še ni sprejeta. V njenem okviru želimo doseči optimalno uspešnost delovanja teh organov, s čimer se povečujejo razvojne in konkurenčne prednosti ter poslovni ugled družbe.
Politiko raznolikosti v organih vodenja in nadzora izvajamo z ustreznim postopkom nabora in selekcije članov, s sodelovanjem kadrovske oziroma nominacijske komisije. Organi družbe jo upoštevajo in izvajajo skladno z veljavno zakonodajo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter z upoštevanjem načel in določil kodeksov, ki navajajo vsebino in dajejo priporočila za to področje.
Kandidiranje za članstvo je omogočeno vsakemu posamezniku, ki izrazi interes in dosega merila, določena z zakonom, Statutom družbe in slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Pri sestavi nadzornega sveta in uprave družbe so upoštevani naslednji vidiki politike raznolikosti: spol, starost, izobrazba in poklicne izkušnje.
Po sprejetju, predvidoma aprila 2024, bo politika objavljena na spletni strani podjetja in portalu SEOnet.
Spoštujemo človekove pravice, ki so zapisane v mednarodno priznanih načelih in smernicah. Pri delu se zavzemamo in smo zavezani strpnosti, medsebojnemu spoštovanju in spoštovanju osnovnih človekovih pravic. Zavračamo kakršno koli obliko trpinčenja, nadlegovanja ali diskriminacije. Ravnamo etično in profesionalno ter skladno z vrednotami družbe. To zavezo pričakujemo od vodstva, zaposlenih in poslovnih partnerjev. V družbi primerov kršenja človekovih pravic nismo imeli, prav tako v letu 2023 nismo zabeležili nobenega primera diskriminacije.
Uprava družbe je sprejela Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu. V skladu s tem je določen notranji pooblaščenec za sprejem prijav, pomoč in informiranje. Pooblaščenec je zaupanja vredna oseba, na katero se lahko oseba/žrtev, ki je utrpela spolno ali drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu obrne po nasvet, podporo in informiranje o ukrepih glede varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem.
Pri opravljanju delovnih nalog, izvrševanju pravic in obveznosti ter pri sprejemanju poslovnih odločitev in ravnanj v imenu Cinkarne Celje, d. d., so zaposleni dolžni upoštevati najboljše koristi družbe pred svojimi lastnimi interesi ali interesi tretjih oseb. Donacije in sponzorstva namenjamo skladno s poslanstvom, vizijo in vrednotami družbe, pretežno na športnem področju.
Konkurenčne prednosti iščemo in razvijamo z dvigovanjem lastne učinkovitosti, v nobenem primeru z neetičnimi in nelegalnimi aktivnostmi. Na trgu konkuriramo na pošten in odkrit način. Ustrezna in pričakovana ravnanja so podrobneje opredeljena v Kodeksu etičnega ravnanja in dela. Vzpostavljen je mehanizem razkritja oziroma prijave morebitnih nedopustnih ravnanj in primerov korupcije, ki pa do zdaj niso bila ugotovljeni.
Za obvladovanje tveganj, ki vplivajo na uspešnost doseganja ciljev, imamo vzpostavljen sistem operativnih in nadzornih notranjih kontrol na vseh ravneh in področjih poslovanja. Gre za cilje pri:
Kontrolne aktivnosti in odgovorni nosilci so zapisani vinternih aktih (opis delovnih mest, pooblastila, organizacijski predpisi, pravilniki, poslovniki).
V podjetju zagotavljamo:
Službo za notranjo revizijo smo vzpostavili v letu 2016. Na podlagi sprejete temeljne liste, metodologije dela, strokovnih pravil in srednjeročnega ter letnega načrta dela deluje od leta 2017. Njena namen je v okviru opravljanja notranjerevizijskih poslov preveriti in presoditi primernost in učinkovitost sistema notranjih kontrol pri uresničevanju pomembnih ciljev družbe.
Kolikorje potrebno za razumevanje razvoja; uspesnosti in ter ucinka njegovih dejavnosti
polozaja podjelja
| CC | vpliv podjetja na | CC | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| G | vpliv trajnostnin | je Iahko bistven | vpliv podjetja | na trajnostne | ||||
| PODJETJE | spremembe | OKOLJE | PODJETJE | spremembe | OKOLJE |
| DOBAVITELJI | KUPCI; CIVILNA DRUZBA, ZAPOSLENI | VLAGATELJI |
|---|---|---|
Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali delničarjev družbe, ki predstavljajo dvajsetino osnovnega kapitala. Skupščina se seznani z letnim poročilom in veljavno odloča na seji z večino oddanih glasov, zlasti o:
S tričetrtinskimi glasovi odloča zlasti v naslednjih zadevah:
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in uresničujejo svojo glasovalno pravico le pod pogojem, da so upravi družbe najavili svojo udeležbo na skupščini v pisni obliki najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine. Na skupščini število glasov posameznega delničarja določajo glasovi delnic, ki so po stanju delniške knjige v njegovi lasti konec sedmega dne pred dnem zasedanja skupščine. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali po pooblaščencih. Pooblastilo mora biti podano pisno in se vloži pri družbi. Praviloma se opravi ena skupščina na leto.
Poslanstvo in vizija Cinkarne Celje, d. d., temeljita na trajnostnem razvoju, kar pomeni, da strateško prepoznavamo in upravljamo bistvene vplive na okolje in družbo, hkrati pa prepoznavamo in upravljamo vse pomembne vplive, ki jih ima širša družba na podjetje (okoljsko-podnebni vidiki, socialni in ekonomsko-politični). Zaradi kompleksnosti vplivov, ki se dinamično spreminjajo, smo v meddeležniškem dialogu s predstavniki deležniških skupin prepoznali bistvene vplive po treh stebrih: okolje, družba in upravljanje (ESG) ter jih rangirali po pomembnosti. Več o tem razkrivamo v poglavju Matrika pomembnosti.
Slika: Prikaz soodvisnosti vplivov med Cinkarno Celje, d. d., in ključnimi deležniki, ki lahko prispevajo k trajnosti.
Vuolo,
Uprava je imenovala tim za trajnostni razvoj. Člani tima ocenjujejo vplive, pripravljajo podlage za strategijo in poročanje.
Upravni in nadzorni svet se vključujeta v nadzor skladnosti in procese prepoznavanja in upravljanja vplivov Cinkarne Celje na okoljske, socialne in upravljavske zadeve v okviru sistemov upravljanja s tveganji, okvirnih in izvedbenih ciljev ter seznanjanja z rezultati revizij, inšpekcijskih pregledov in presoj.
Najvišje vodstvo odgovornost za upravljanje vplivov z opisnim listom delovnega mesta ali s pooblastili prenese na odgovorne osebe posamezne organizacijske enote v podjetju. Neskladja, prepoznana v revizijah, inšpekcijskih pregledih in presojah, odpravljamo v pristojnih organizacijskih enotah oziroma procesih. Realizacijo odprave spremljata uprava in nadzorni svet s sistemom poročanja. Uprava in nadzorni svet z zainteresiranimi stranmi neposredno komunicirata oziroma za to pooblaščata odgovorne službe.
O učinkovitosti procesov organizacije se poroča upravi in nadzornemu svetu:
V Cinkarni Celje, d. d., sledimo in izpolnjujemo vse zakonske obveznosti nacionalne in evropske zakonodaje. V obdobju poročanja ni bilo primerov izreka globe ali drugih sankcij zaradi neizpolnjevanja zakonskih obveznosti. Primere neskladnosti praviloma odkrivamo v naključnih odkritjih in pri revizijah službe za notranjo revizijo. Glede na ugotovitve primerno ukrepamo.
| Predsednik Uprave | Aleš Skok, univ. dipl. inž. kem. teh., MBA – ZDA |
|---|---|
| Članica Uprave – namestnica predsednika Uprave – tehnična direktorica | Nikolaja Podgoršek Selič, univ. dipl. inž. kem. inž., spec. |
| Član Uprave – delavski direktor | Filip Koželnik, mag. posl. ved |
Odgovorno upravljanje, ki upošteva in sledi ciljem trajnostnega razvoja velja za poslovanje celotne družbe in se kaže v odnosu do družbenega in naravnega okolja. V letu 2023 smo celoviteje stopili na pot usklajenosti našega poslovanja z vidiki trajnostnega razvoja in v Poslovni strategiji za naslednje petletno obdobje 2024–2028 upoštevali področja okolja, družbe in upravljanja (ESG). Zavedamo se, da je prepoznavanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami in njihovo učinkovito upravljanje ključnega pomena za naše kratkoročno in dolgoročno delovanje ter pomemben vidik v odnosu do naših deležnikov. Trajnostne vidike zato postopno, glede na pomembnost, vse bolj celovito vključujemo v strategijo in vse naše procese. Pripravljamo se na poročanje v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti ESRS in pripravljamo trajnostno strategijo, kjer bomo naslovili tudi cilje za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje podnebnih sprememb.
Organi upravljanja so aktivno vpeti v postavljanje in izvajanje politik ter so odgovorni za to, da je trajnostni razvoj gonilo razvoja ter del vizije in poslanstva podjetja. Odgovornosti najvišjega organa upravljanja predstavljamo v Izjavi o upravljanju družbe. Upravljanje temelji na etičnem pristopu tako do zaposlenih kot do zunanjih deležnikov in konkurence ter prepoznavanju vplivov na družbeno in naravno okolje.
Pregled s področja trajnostnega razvoja je v Cinkarni Celje sestavni del pregleda v skladu z zahtevami integriranega sistema vodenja, s katerimi prepoznavamo, preprečimo, ublažimo in obravnavamo dejanske in potencialne negativne vplive na okolje in ljudi (vključno s človekovimi pravicami), povezane z našim poslovanjem. Ti vključujejo tako negativne vplive, ki so neposredno povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja, kot (potencialno) negativne vplive naših izdelkov ali storitev prek poslovnih odnosov.
S pregledom s področja trajnosti se odzivamo na spremembe v dejavnostih, poslovnih odnosih, delovanju, nabavi in prodajnem pristopu podjetja.
V poročilu za celotno podjetje razkrivamo naslednje vidike pregleda s področja trajnostnega razvoja:
Lastna pričakovanja in pričakovanja zunanjih deležnikov smo v letu 2022 preverili z matriko pomembnosti. V letu 2023 je bila izvedena presoja morebitnih sprememb okoliščin, ki pa niso vplivale na matriko. Po pomembnosti smo opredelili 12 kazalnikov s področja okolja ter po 18 kazalnikov s področja družbe in upravljanja. Na ta način smo prepoznali, katera področja so za nas in naše deležnike najpomembnejša. Deležnike in matriko pomembnosti podrobneje predstavljamo v poglavju Vrednostna veriga in delavci v vrednostni verigi. Še vedno pa se ukvarjamo s prepoznavanjem vseh pomembnih kazalnikov.
Delujemov kemijski panogi, ki je podvržena določenim tveganjem na področju varnosti in zdravja pridelu, zato redno vlagamov varnostno opremo, izboljšujemo tehnološke postopke in posodabljamo tehnologije, izobražujemo zaposlene in uvajamo aktivnosti za preprečevanje nezgod na delovnem mestu. Delujemo skladno s certifikatom ISO 45001 – Varnost in zdravje pri delu, vzpostavljen imamo tudi sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih gledena pojavnost in intenziteto. Naš krovni cilj je nič poškodb pri delu. Zaposlene spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu. V okviru programa promocije zdravja jim nudimo različne aktivacije, kot so razne športne aktivnosti, preventivni zdravstveni pregledi, izobraževanja idr. Več o našem pristopu k temu področju je opredeljeno v poglavju Varnost in zdravje pri delu.
Delujemo na globalnem trgu in smo del globalnih dobaviteljskih verig. Svoje ključne dobavitelje vsakoletno ocenjujemo. V ocenjevanje je vključeno tudi preverjanje, ali je dobavitelj certificiran po standardu ISO 14001 – Sistemi ravnanja z okoljem oziroma ali povzroča emisije v zrak in vodo ter kako te emisije obvladuje, kakšen je izkoristek surovin in energije, kako ravna z odpadno embalažo in ali s svojo dejavnostjo povzroča prekomerni hrup. V ocenjevanje smo vključili tudi druge trajnostne kazalnike, ki upoštevajo področja okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter so zapisani v kodeksu trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje. Katere so naše ključne skupine dobaviteljev in kako ocenjujemo svojo dobaviteljsko verigo, je zapisano v poglavju Vrednostna veriga in delavci v vrednostni verigi.
Naše poslovanje je usmerjeno predvsem na evropski trg, kjer smo priložnost prepoznali v razvoju visokokakovostnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Zavedamo se, da so zahteve trga vse večje in zahtevajo večjo fleksibilnost, zato razvijamo nove rešitve na našem nosilnem proizvodu, pigmentu titanovega dioksida, ter ostalih spremljajočih programih, kot so bakrovi fungicidi in polimeri. Naše odnose s kupci, razvoj novih proizvodov in obravnavo reklamacij opisujemo v poglavju Kupci.
Zavedamo se pomembnosti razvoja lokalnega okolja, v katerem delujemo, zato vlagamo v šport in kulturo ter odpiramo vrata praktičnemu izobraževanju mladih. Sodelujemo v družbeno odgovornih aktivnostih v lokalnem okolju in podpiramo najbolj ranljive skupine. Z zunanjostrokovno in splošno javnostjo redno komuniciramo in vzpostavljamo dobre sosedske odnose, tudi s sodelovanjem na različnih dogodkih, v okviru dneva odprtih vrat, izvedbe novinarskih konferenc in drugih družbeno odgovornih akcij. Redno sodelujemo s šolami in mlade ozaveščamo o vlogi kemijske industrije pri obvladovanju podnebnih sprememb in prehodu v nizkoogljičnost. Kako sodelujemo z lokalno skupnostjo, razkrivamo v poglavju Lokalne in druge skupnosti.
Cinkarna Celje, d. d., razkriva informacije o tem, kako in v kakšni meri so njene dejavnosti povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3. in 9. Uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2020-852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, delegirane uredbe Komisije 2021/2139 z dne 4. junij 2021 ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088). Razkrivanje informacij se nanaša na Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti.
Cinkarna Celje, d. d., je specializirana za proizvodnjo in trženje titanovega dioksida, za dejavnost, ki do sedaj še ni bila ocenjena z vidika primernosti oziroma usklajenosti s taksonomijo, torej ni navedena med taksonomsko sprejemljivimi dejavnostmi z vidika doseganja podnebnih ciljev. To nikakor ne pomeni, da svoje dejavnosti ne izvaja z visoko mero okoljske odgovornosti in prizadevanj za razogljičenje. Hkrati tudi ne pomeni, da nima dejanskih ali potencialnih pomembnih vplivov na razogljičenje gospodarstva (zlasti kot omogočitvena dejavnost gradbeniški panogi). Dejavnost Cinkarne Celje, d. d., dopolnjuje širok nabor drugih izdelkov, kot so: praškasti laki, masterbatchi, žice in zlitine iz cinka, izdelki za kmetijstvo, izdelava kemijsko procesne opreme, žveplova kislina, s katerimi družba prav tako išče svoje priložnosti za taksonomsko usklajene prihodke z vidika omogočitvenih dejavnosti. Za razkritja in prikaz kazalnikov smo uporabili oblike določene v EU Uredbi 2023/2486.
Pri izračunu kazalnikov, prikazanih v tabelah, smo bili pozorni, da ni prišlo do podvajanja pri gospodarskih dejavnostih, ki pomembno prispevajo k več okoljskim ciljem.
JuT
M MW 48 43 5 M D WI
JJi: Jon
Km
10h
JNETEE C D
444
PezoJib
J1394 1757
OCCr
Taksonomsko usklajene dejavnosti pri vlaganju v osnovna sredstva so naslednja:
Povečanje odstotka pri deležu naložb v osnovna sredstva taksonomsko usklajenih dejavnosti, je pri naložbah v izgradnjo sončnih elektrarn. Gre za 17,3 % povečanje, sam delež pa znaša 93,28 odstotka vseh naložb. V energetskopotratnih gospodarskih dejavnostih je oskrba z zeleno energijo, poleg znižanja stroškov energije, pomembna tudi iz vidika zmanjševanja ogljičnega odtisa. Pri porabi zelene energije stremimo k prilagajanju proizvodnih procesov na način, da se največji porabniki električne energije vklapljajo v tistih delih dneva, ko je na razpolago največ energije in ki je cenovno najbolj ugodna. Ta prilagoditev zahteva ogromno organizacijskega znanja, prilagajanja tržnim razmeram, željam kupcev in nabavnim poti.
dm Njre
(42,
IE "SP[
4101,539 IL D '9378
tcncodi
92.146 647a
Vontolle cplenie
62.03 1Jo & 19 29
64
JL2I
Dnt DOl
mronu
SKUFI
VmE
D
Ms
DVE FM
1475.564 er
1935489 LB "
J
Iz tabele naložb v obratna sredstva je razvidno, da je trend pri taksonomsko usklajeni dejavnosti Snovne predelave nenevarnih odpadkov (5.9), v primerjavi s predhodnim letom poročanja, negativen. Podobno kot pri deležu v prihodkih, gre vzrok iskati v zmanjšanju količinske proizvodnje in s tem nižji porabi osnovnih surovin in surovin za predelavo. Kljub težki ekonomski situaciji načrtujemo pomembno rast tako količinske proizvodnje kot tudi načrtovane prodaje, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na izračune deležev naložb v prihodnjem poročevalskem letu.
Ovolz
| Predsednik Uprave | Aleš Skok, univ. dipl. inž. kem. teh., MBA – ZDA |
|---|---|
| Članica Uprave – namestnica predsednika Uprave – tehnična direktorica | Nikolaja Podgoršek Selič, univ. dipl. inž. kem. inž., spec. |
| Član Uprave – delavski direktor | Filip Koželnik, mag. posl.ved |
Strateški poslovni načrt postavlja temelje delovanja družbe v obdobju od leta 2024 do leta 2028. Z oblikovanjem novih strateških ciljev in določanjem novih strategij za njihovo doseganje nadgrajujemo dosedanje dosežke, ki jih je družba naredila v preteklem obdobju. V strategiji določamo poti in načine, ki bodo družbi dali nov poslovni zagon za prihodnje obdobje.
Družba bo:
Strateški cilji so:
Strategija družbe bo še naprej usmerjena na zagotavljanje najvišje možne ravni količinske proizvodnje in prodaje ter v izkoriščanje potencialov najdonosnejših trgov pigmenta. Prihodnji razvoj družbe sestavljajo naslednji štirje temelji:
Usmerjenost prodaje se bo nadaljevala predvsem k evropskim trgom. Prisotnost družbe se bo na obstoječih trgih krepila na ključnem strateškem poslovnem področju titanovega dioksida, prav tako tudi na spremljajočih področjih in v programih Kemija Mozirje (Masterbatchi, Praškasti laki), Kemija Celje (Agro program, ki združuje Humovit in bakrove fungicide) in Polimeri.
Tudi v prihodnje bo družba stremela k tvornemu sodelovanju z zaposlenimi, poslovnimi partnerji in lokalno skupnostjo, z namenom nadaljevanja uspešnega poslovanja ter zagotovitve ustreznih donosov za lastnike. Predvideno je nadaljevanje optimiziranja kadrovske strukture s prezaposlovanjem in pridobivanjem novega mladega ter tehnično usposobljenega kadra. Nadaljevala se bodo tudi vlaganja v razvoj, izobraževanje in nadaljnje izboljšanje delovnega okolja zaposlenih.
V prihodnjih letih se bo nadaljeval investicijski cikel, potreben za stabilno tekoče delovanje in rast. Še naprej bomo iskali in vpeljevali dodatne načine zmanjšanja morebitnih neželenih vplivov na okolje, pri čemer bomo še naprej spremljali zahteve okoljske zakonodaje in regulative ter se jim prilagajali. Zaostrovanje na tem področju bi lahko predstavljalo dodatno tveganje z vidika časovne in finančne možnosti takojšnje prilagoditve.
V naslednjem finančnem obdobju nameravamo vztrajati pri dolgoletni poslovni strategiji, ki temelji predvsem na aktivnem trženjskem pristopu v smeri iskanja in razvoja najdonosnejših kupcev in trgov, povečanja tržnih deležev na najkakovostnejših trgih in vzpostavljanju dolgoročnih partnerskih odnosov s ključnimi strankami. Načrtujemo restriktivnejšo politiko na področju upravljanja stroškov materialov, surovin, energije in storitev. Hkrati se zavedamo, da so zaposleni pomemben temelj poslovnega uspeha, zato bomo še naprej v dogovoru z reprezentativnimi sindikati in predstavniki zaposlenih zagotovili, da bodo tudi prejemki zaposlenih primerno odražali uspešnost podjetja oziroma kakovost njegovih rezultatov.
Osredotočamo se na čim večji izkoristek kapacitete proizvodnje, izkoriščanje tržnih potencialov v smeri prodaje proizvodov z večjo dodano vrednostjo, optimizacijo proizvajalnih stroškov in izvedbo investicijskih načrtov. Finančno poslovanje je tradicionalno konservativno, podjetje je finančno stabilno, obseg denarnih sredstev je visok ter omogoča nemoteno in pravočasno kritje vseh obveznosti.
V letu 2024 bomo skladno s pričakovanji in cikli v panogi dosegli 186,6 milijona EUR prihodkov od prodaje. Načrtovani čisti poslovni izid za leto 2024 znaša 4,0 milijone EUR čistega dobička. Manjši čisti dobiček je neposredna posledica padanja prodajnih cen pigmenta titanovega dioksida in visokih ravni nabavnih cen. Pričakovani delež dobička iz poslovanja, povečanega za amortizacijo, v prihodku (EBITDA marža) dosega raven 10 odstotkov. Strategija podjetja bo še naprej usmerjena v zagotavljanje najvišje možne ravni količinske proizvodnje in prodaje ter v izkoriščanje potencialov najdonosnejših trgov pigmenta. Z visoko mero prilagodljivosti bomo alocirali prodajne količine na najdonosnejše trge. Tradicionalno sledimo principom konservativne finančne politike in skrbi za zanesljiv denarni položaj, zavedajoč se volatilnosti trga in s tem povezanih tveganj. Hkrati dobro poslovanje, obstoj denarnih presežkov in napovedi implicirajo tudi ustrezno in primerno nagrajevanje lastnikov.
Naložbe bodo z vidika omogočanja rasti prodaje izvedene predvsem v nabavo novih in omogočanje največje razpoložljivosti obstoječih naprav v proizvodnji titanovega dioksida. Naložbe bomo izvajali po posameznih programih glede na potrebe, njihovo zmožnost in perspektivnost ter skladno s petletnim strateškim načrtom. Investirali bomo predvsem v projekte za odpravo ozkih grl, povečanje energetske učinkovitosti, zniževanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo. Največji delež investiranih sredstev bomo namenili proizvodnji titanovega dioksida. Skupni načrtovani znesek za naložbe znaša 18,4 milijona EUR.
Družba bo osredotočena tudi na obvladovanje nabavnega procesa zaradi nepredvidljivih poslovnih ciklov z občutnimi spremembami v prodajnih in nabavnih cenah, ki imajo lahko precejšen vpliv na poslovni rezultat in denarni tok.
Pri načrtovanju in izvajanju naložb se osredotočamo na naše strateške cilje, odpravo ozkih grlin tehnološkeposodobitve, ki zagotavljajo kakovostno opravljanje dela, učinkovito proizvodnjo produktov, zniževanje negativnih vplivov na okolje in prehod v nizkoogljičnost. V proizvodne procese uvajamo najboljše razpoložljive tehnologije, krožne modele rabe virov, povečujemo energetsko učinkovitost in energetsko samooskrbo. Pomemben dejavnik je zagotavljanje varnega delovnega okolja za naše zaposlene, zato redno posodabljamo delovno opremo in uvajamo digitalizacijo, kjer je to mogoče.
| Leto | Planirane naložbe (v milijon EUR) | Izvedene naložbe (v milijon EUR) | Odstotek realizacije (v %) |
|---|---|---|---|
| 2019 | 11.209.417 | 11.955.998 | 107 |
| 2020 | 19.897.510 | 12.232.990 | 61 |
| 2021 | 14.361.931 | 11.325.408 | 79 |
| 2022 | 14.229.490 | 9.969.311 | 70 |
| 2023 | 20.479.040 | 19.825.304 | 97 |
| Plan 2024 | 18.378.200 | / | / |
Skupni planski znesek naložb v letu 2023 je znašal 20.479.040 EUR, realizirali smo 97 % planske vrednosti ali 19.825.304 EUR.
V času jesenskega remonta v proizvodnji žveplove kisline smo zamenjali absorpcijski stolp in toplotni izmenjevalec IT2.
Izdelan je bazni inženiring za soproizvodnjo elektrike iz pare, ki nastane pri sežigu žvepla.
V rednem obratovanju je skupno 5,7 MWp instalirane moči sončnih elektrarn.
Zaključene so investicije v proizvodnji titanovega dioksida:
Kot preventivni ukrep na napovedano možnost delne redukcije dobave zemeljskega plina smo sanirali rezervoar za ekstra lahko kurilno olje (ELKO), izvedli potrebne inštalacije in enokalcinacijsko peč opremili zgorilnikom, ki bi poleg zemeljskega plina omogočal tudi uporabo ELKO. Izvedli smo poskusni zagon.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo izvaja sanacijo parcele 115/1 k. o. Teharje, po kateri teče naš cevovod za sadro. Da bi se izognili kasnejšim omejitvam pri sanaciji ob morebitnem puščanju, smo sočasno s sanacijo parcele 115/1 začeli prestavitvijo našega cevovoda za sadro. Investicija bo zaključena v letu 2024.
Dobavljena je bila filter stiskalnica za ožemanje pigmenta. Vgradnja bo potekala v prvi polovici leta 2024.
Skladno s planom se je izvajala vgradnja dodatne skladiščne posode 12.10 C. Dela se nadaljujejo v letu 2024.
Vteku je izvajanje posodobitev omrežjaza prenos podatkov proizvodnih procesov v PE TiO2 in nadgradnjakrmiljenja in vodenja na procesih z najbolj zastarelo programsko opremo. Potekala je tudi nadgradnja proizvodnega informacijskega sistema Spekter, ki bo zaključena v letu 2024.
Zaradirazmer natrgu je bila količinska proizvodnja titanovega dioksida vse leto precej omejena. Čas zmanjšanja smo izkoristili za obsežnejšo izvedbo remonta na številnih pozicijah.
Planirana sredstva iz naslova okoljskih rezervacij smo realizirali v višini 10 %, in sicer za aktivnosti projektiranja, medtem ko bo izvedba realizirana v letu 2024.
Skupniznesek planiranih naložb v letu 2024 je 18.378.200 EUR. Vanj so vključeni usredstveni lastni proizvodi in storitve v višini 1.505.090 EUR, niso pavključene predvidene aktivnosti iz naslova odprave okoljskih rezervacij v višini 3.475.100 EUR. Planirana vrednost investicij z upoštevanimi usredstvenimi lastnimi proizvodi in brez planiranih sredstev za odpravo okoljskih rezervacij je nižja od plana za leto 2023 za 11 %. Predstavlja 10 % planirane prodaje v letu 2024 in 138 % amortizacije.
51 % vseh naložb bo namenjenih investicijam, 33 % nabavi nadomestne opreme in 16 % nabavi posamičnih osnovnih sredstev.
Naložbe bomo izvajali po posameznih programih glede na potrebe, njihovo zmožnost in perspektivnost ter skladno s petletnim strateškim načrtom. S ciljem povečevanja energetske učinkovitosti in energetske samooskrbe bomo:
Nadaljevali bomo z investicijskimi vlaganji v povečanje deleža ponovne rabe tehnološke vode in alternativne dobave vode iz CČN Tremerje. Zamenjali bomo tudi gumijasto vrečo na mehkem jezu na Hudinji, kjer črpamo vodo za tehnološke potrebe.
− izgradnja prečrpališča za avtomobilske cisterne za žveplovo kislino,
− vgradnja dodatne skladiščne posode 12.10 C za izpust raztopine iz razklopnih stolpov,
− modernizacija skladiščenja in priprave suspenzije apna in kalcita,
− vgradnja centralne posode za tretjo linijo vakuumskega hlajenja,
− tretja filter stiskalnica za ožemanje metatitanove kisline,
− širitev kapacitete v Površinski dodelavi 2.
S ciljem zmanjševanja količine odloženega odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida bomo sprožili postopek priprave projektne dokumentacije za vgradnjo 7. centrifuge za izločanje Cegipsa.
Obnovili bomo enega od ključnih tehnoloških mostov in začeli s sistematično obnovo konstrukcijskih spojev jeklene hale TiO2.
Nadaljevali bomo večletni projekt posodabljanja omrežja za prenos podatkov proizvodnih procesov v PE TiO2 ter nadgradnje krmiljenj in vodenja na procesih z najbolj zastarelo programsko opremo.
Zaključili bomo nadgradnjo proizvodnega informacijskega sistema Spekter in vzdrževalnega informacijskega sistema. Za povečanje informacijske varnosti smo v letu 2023 začeli investicijo v pripravo platforme za vzpostavitev virtualnega okolja strežnikov in operacijskih postaj PCS7 ter s tem omogočanje vzpostavitve redundančnega sistema, kar bo potekalo v letu 2024. Prenovili bomo strežniški sistem za poslovne sisteme.
V PE Kemija Celje bomo nadaljevali investicijo v avtomatizirano dodajanje natrijevega hidroksida in prepihovanje reaktorjev za pripravo bakrovega oksiklorida ter nabavili novo filter stiskalnico za filtracijo raztopljenih bakronosnih pepelov.
V PE Kemija Mozirje bomo začeli izvajati investicijo umestitve dodatne linije za proizvodnjo belih masterbatchev. Vzpostavili bomo digitalno skladiščno poslovanje in kot predpogoj za to izvedli ojačitev sistema Wi-Fi in nabavo čitalnikov.
Nabavili bomo tudi nekaj posamičnih osnovnih sredstev za kontrolo kakovosti (DSC naprava za določanje lastnosti polimernih materialov, FTIR naprava za določanje posameznih snovi v polimernih materialih, sušilnik za biorazgradljive masterbatche).
V PE Polimeri bomo začeli investicijo v izgradnjo avtomatizirane lakirne linije.
Investicije bodo potekale tudi na naših lokacijah Bukovžlak in Za Travnikom. V Bukovžlaku bo potekala gradnja tesnilne zavese na SV pregrade Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in gradnja drenaže C1. Na visoki nasuti pregradi Bukovžlak so predvidene aktivnosti na odvodnem jarku z merskim mestom in objektu za zniževanje gladine, na visoki nasuti pregradi Za Travnikom pa izvedba ojačitvenega nasipa z drenažo na zahodnem boku, drenažna rebra na vzhodnem boku in sanacija plazu, ki se je sprožil v času močnih padavin avgusta 2023. Za te namene bomo koristili okoljsko rezervacijo.
Nadaljevali bomo s fazno gradnjo oljnih lovilcev na meteorni kanalizaciji in izvedli sanacijo dela kanalizacijskega omrežja.
Med večjimi naložbami za nabavo nadomestne opreme in osnovnih sredstev bodo tudi:
Nabavilibomo nekaj dodatne opreme za kontrolo kakovosti (sonifikator, aparat za merjenje velikosti in porazdelitve delcev).
Skladno s plani, dejansko potrebo in finančnimi možnostmibomo med letom pripravljali in uvajali tudi nove projekte, nabavljali nadomestne in noveposamične dele osnovnih sredstev.
| colarski trgi | 100 | 150 | 200 |
|---|---|---|---|
| 2020 | |||
| 2021 | |||
| 2022 | |||
| 2023 |
Skupna prodaja je bila leta 2023 za 22 % nižja od prodaje, dosežene v primerljivem obdobju leta 2022. Skupni znesek prodaje oziroma čistih prihodkov od prodaje je dosegel vrednost 176,5 milijona EUR. Skupna prodaja na tujih trgih se je glede na primerljivo preteklo leto znižala za 22 %. Padec prodaje na tuje trge je nedvomno posledica nižjih količin pigmenta. V absolutnem in relativnem smislu je najočitnejši padec prodaje na trg EU, ki je naš najpomembnejši trg. Razdelitev držav po trgih pojasnjujemo v poglavju Prisotnost na trgu.
| Trg | 2022 | 2023 | ΔPY % |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 18.781.919 | 14.889.861 | –21 |
| EU | 173.950.706 | 134.006.280 | –23 |
| Nekdanja YU | 4.959.791 | 3.395.401 | –32 |
| Tretje države | 27.117.372 | 19.504.886 | –28 |
| Tretje države – dolar. trgi | 2.343.328 | 4.667.861 | +99 |
| Skupaj | 227.153.116 | 176.464.289 | –22 |
Prodaja na trgu EU je bila za 23 % nižja od dosežene v preteklem letu. Na padec prodaje so vplivale nižje količine pigmenta in v manjšem meri nižje prodajne cene. Slednje je posledica ugodnih količin kitajskega pigmenta in tudi nasploh nižjega povpraševanja zaradi nižje gospodarske aktivnosti. Enega ključnih trgov predstavlja Nemčija, kjer ustvarimo 27,9 % izvozne prodaje in 25,6 % celotne prodaje podjetja. Pomembnost nemškega trga se je v primerjavi z letom poprej malenkost zmanjšala zaradi objektivne zrelosti trga.
Prodaja na trgu nekdanje Jugoslavije se je znižala za 32 %, kar je povezano z nižjo vrednostno prodajo pigmenta in praškastih lakov. Prodaja na domačem trgu je bila za 21 % nižja glede na leto 2022. Padec prodaje je prisoten v vseh poslovnih enotah (PE), razen v PE Polimeri. Prodaja na trge tretjih držav je skupno nižja za 18 % glede na isto obdobje preteklega leta. Kot že omenjeno, tudi na tem segmentu je padcu prodaje največ prispevala nižja količina pigmenta. Na dolarških trgih krepitev tržnih deležev. V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravamo trženjske aktivnosti bolj usmerjati na te trge, saj nam nudijo dobro geografsko diverzifikacijo. Dvig prodaje za 99 % je rezultat pospešenih aktivnosti na trgih ZDA.
Delež skupnega izvoza v celotni prodaji podjetja je v preučevanem letu znašal 91,7 %, kar je za 0,1 odstotne točke manj glede na predhodno leto. Nižji delež izvoza senanaša na znižanje vrednostne prodaje na ključne trge: Nemčijo, Italijo, Francijo in Turčijo. Glavnino dosegamo z izvozom pigmenta titanovega dioksida.
Struktura prodaje po nacionalnih trgih se četrtletno spreminja glede na pogoje, ki v določenem času prevladujejo na posameznem trgu. V grobem pa je struktura pogojena z donosnostjo trgov, s trženjsko strategijo in politično-ekonomsko varnostjo ter zanesljivostjo trgov.
| Proizvodni program | 2022 | 2023 | ΔPY % |
|---|---|---|---|
| Titanov dioksid | 189.740.282 | 146.042.369 | –23 |
| – od tega pigment TiO2 | 186.385.200 | 143.356.887 | –23 |
| Predelava cinka | 8.240.209 | 5.637.539 | –32 |
| Laki, mastri in tiskarske barve | 18.516.808 | 16.579.785 | –10 |
| Agro program | 8.481.917 | 5.443.530 | –36 |
| Polimeri | 1.647.402 | 2.148.761 | +30 |
| Ostalo | 526.498 | 612.307 | +16 |
| Skupaj | 227.153.116 | 176.464.289 | –22 |
V obravnavanem obdobju je prodaja nosilnega programa pigmenta titanovega dioksida dosegla višino 146 milijonov EUR. Nižja vrednostna prodaja za 41,5 milijona EUR je posledica bistveno nižjih količin in v manjši meri nižjih povprečnih prodajnih cen. Upad naročil kupcev smo zaznali že konec leta 2022, zahtevna tržna situacija se je nadaljevala skozi celo leto 2023. Upad gospodarskih aktivnosti v večini panog, zlasti upad novih investicij, je vodil do visokega upada povpraševanja.
Poleg manjših potreb kupcev pigmenta smo se, zaradi upada gospodarske rasti na Kitajskem in posledičnih presežnih zalog v Aziji, soočili tudi z zelo agresivno kitajsko konkurenco, ki je večino svojih zalog pigmenta usmerila na evropske trge, ki za razliko od ZDA niso zaščiteni z uvoznimi dajatvami. Kitajska konkurenca je po nižji ceni prevzemala tržne deleže evropskim proizvajalcem, ob že tako zmanjšanem obsegu potreb po pigmentu. V zadnjem obdobju se v luči preučevanja antidampinških ukrepov zoper kitajski pigment in konfliktov v Rdečem morju spreminja nabavna strategija evropskih kupcev v prid evropskim proizvajalcem pigmenta.
Pri programih tega področnega odseka je treba izpostaviti tudi CEGIPS. Prodali smo namreč 128,9 tisoč ton CEGIPS-a, kar je pomembno v kontekstu podaljševanja življenjske dobe naprave Za Travnikom.
Prodajni program predelave cinka združuje izdelčne skupine cinkova žica, anode in zlitine. Poslovanje je bilo nižje od doseženega v primerljivem obdobju preteklega leta za 32 %. Zaradi nizke dodane vrednosti in slabe perspektive je bil program konec leta 2023 ukinjen.
V obravnavanem obdobju je prišlo primerjalno do 10-odstotnega znižanja prodaje programa laki in mastri. Glavni razlog upada prodaje na področju praškastih lakov je bil poleg splošnega upada gospodarskih aktivnosti predvsem zadržan odnos potrošnikov do nakupa opreme za gospodinjstvo in dom. Na trgu je namreč prišlo do splošnega upada prodaje v segmentu notranje opreme, bele tehnike in skladiščne ter trgovinske opreme. Na področju masterbatch-ev smo povišali obsege prodaje s pravočasnim preusmerjanjem v segmente zahtevnejših aplikacij ter vstop v področje proizvodnje izdelkov za osebno higieno, kjer je nadpovprečna stopnja porabe.
vzhodnoevropskim distributerjem, ki so bakrove fungicide izvažali na ukrajinski trg. Proti koncu leta 2023 jebilo zaznano višje povpraševanje, ki se bo ohranilo tudi v začetku leta 2024. Prodaja Humovita jena ravni primerljivega obdobja v letu 2022. Pri prodaji zemlje smo odvisni od razmer na lokalnem trgu in bližnjih trgih, saj izdelek neprenese dodatnega stroška transporta za vstop na oddaljene trge.
Za preučevano obdobje ugotavljamo, da so se relativna razmerja ponovno spremenila. Z izjemo PE Kemija Celje ostale poslovne enote beležijo dvig deleža v prodaji. Delež PE Polimeri se je primerjalno zvišal, saj obseg poslovanja sovpada z investicijsko aktivnostjo regionalne farmacevtske in petrokemične industrije. Gre torej v osnovi za naročniško, kupcu popolnoma prilagojeno proizvodnjo tehnoloških sistemov, ki pa je neposredno odvisna od investicijskih ciklov industrije v regiji.
Spremembe v strukturi prodaje po poslovnih enotah so prisotne. Kratkoročna posledica vsebinskih sprememb je manjše število poslovnih enot in v perspektivi naraščanje relativne pomembnosti jedrnega programa, tj. titanovega dioksida.
V letu 2023 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 12,7 milijona EUR. Ta rezultat predstavlja le 24 % poslovnega izida iz poslovanja leta 2022, ki je znašal 53,2 milijona EUR. Operativno poslovanje je bilo torej slabše od leta pred tem, hkrati pa presega poslovni načrt za 65 %. Na omenjenon doseganje rezultata preteklega leta sta vplivala bistveno slabša količinska in vrednostna prodaja ter zniževanje prodajnih cen nosilnega proizvoda. Preseganje načrta izhaja iz naslova sredstev državne pomoči v višini 7,6 milijona EUR za namen blažitve cen energentov po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Poslovni izid iz poslovanja z odpisom oziroma EBITDA je dosegel vrednost 25 milijonov EUR in znaša 14,2 % dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA manjši za 62 %.
Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov je v letu 2023 izkazan poslovni izid pred davki v višini 13,8 milijona EUR, leta 2022 je bil dosežen dobiček v višini 52,7 milijona EUR. Rezultat pred davki glede na preteklo leto znaša le 26 %.
V letu 2023 je dosežen pozitivni saldo iz financiranja v višini 1,1 milijona EUR (leta 2022 je znašal negativni saldo iz financiranja 460 tisoč EUR). Nastali saldo iz financiranja izhaja iz pozitivnega salda tečajnih razlik (terminski nakupi in prodaja dolarjev) v višini 105 tisoč EUR in pozitivnega salda prihodkov in odhodkov iz naložb in obresti v višini 977 tisoč EUR. Pozitivni saldo tečajnih razlik skozi celo poslovno leto pomeni učinkovito uporabo instrumentov zavarovanja za obvladovanje volatilnega gibanja valutnega para USD/EUR pri nabavi titanonosnih rud.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 12,7 milijona EUR in je nižji od realiziranega v letu 2022 za 71 % (43,4 milijona EUR). Upoštevajoč razvoj dogodkov v mednarodnem gospodarstvu, na trgu pigmenta titanovega dioksida in predvsem rezultate konkurentov iz panoge titanovega dioksida, ocenjujemo, da je rezultat zadovoljiv in nad pričakovanji. Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dobička v višini 1,1 milijona EUR (efektivna davčna stopnja tako znaša 8,3 %).
| Jan | Feb | Mar | Api | Maj | Jun | Jul | Avg | Sep | Okt | Nov | Cec |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2023 | 2022 |
Delnice Cinkarne Celje, d. d., kotirajo na standardni kotaciji Ljubljanske borze pod oznako CICG.
Enotni tečaj na prvi dan trgovanja, tj. 6. 3. 1998, je znašal 33,71 EUR/delnico oziroma 3,37 z upoštevanjem cepitve delnic v letu 2022.
Skupno število delničarjev na zadnji dan v letu 2023 je znašalo 2.628, celotno število izdanih delnic pa znaša 8.079.770, pri čemer je 7.815.120 delnic z glasovalno pravico, 264.650 pa je lastnih delnic podjetja.
Vrednost delnice Cinkarne Celje, d. d., kotirajoča na prvi kotaciji Ljubljanske borze (z oznako CICG), je nihala med 20,0 EUR/delnico in 30,2 EUR/delnico. Od zadnjega trgovalnega dne v letu 2022 do zadnjega trgovalnega dne preučevanega obdobja 2023 je vrednost delnice nižja za 12 %.
| Leto | Mesec | Tečaj CICG v EUR |
|---|---|---|
| 2020 | 12 | 17,80 |
| 2021 | 12 | 25,90 |
| 2022 | 12 | 23,00 |
| 2023 | 1 | 25,80 |
| 2 | 28,20 | |
| 3 | 28,80 | |
| 4 | 27,80 | |
| 5 | 24,40 | |
| 6 | 24,80 | |
| 7 | 24,80 | |
| 8 | 23,20 | |
| 9 | 22,60 | |
| 10 | 23,90 | |
| 11 | 22,00 | |
| 12 | 20,50 |
Povprečni kumulativni mesečni promet z delnicami Cinkarne Celje, d. d., je v letu 2023 znašal 1,5 milijona EUR in je za 23 % nižji od povprečnega mesečnega prometa iz leta 2022, ko je ta znašal 1,9 milijona EUR. Skupni letni promet je znašal 17,4 milijona EUR (v letu 2022 je znašal 22,5 milijona EUR). Družba ima pogodbo za vzdrževanje likvidnosti delnice.
| Leto | Najvišji | Najnižji | Tečaj delnice v EUR/delnico | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 2021 | 25,90 | 17,40 | |||
| 2022 | 32,00 | 22,40 | |||
| 2023 | 30,20 | 20,00 |
| Leto | Kumulativni mesečni promet v 000 EUR |
|---|---|
| 2021 | 1.966,4 |
| 2022 | 3.381,2 |
| 2023 | 2.384,9 |
| Mesec | 2022 | 2023 |
|---|---|---|
| Januar | ||
| Februar | ||
| Marca | ||
| April | ||
| Maj | ||
| Junij | ||
| Julij | ||
| Avgust | ||
| September | ||
| Oktober | ||
| November | ||
| December |
| 2020 | 15.538.4 |
|---|---|
| 2021 | 716435.9 |
| 2022 | 249224 |
| 2023 | |
| 2024 | 25.0084 |
Družbaje bila v letu 2023 prejemnicapomoči v skladu z Zakonomo pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), skladno s katerim veljajo posledice za primere, opredeljene v 12. odstavku 16. člena. Skladno s citiranim določilom mora upravičenec (družba), ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo po tem zakonu, če je pri njem od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila.
Uprava in Nadzorni svet sta s sprejemom letnega poročila 2022 oblikovala bilančni dobiček v višini, ki omogoča izplačilo v višini, skladni z dividendno politiko, in v tem pogledu z oblikovanjem predloga uporabe bilančnega dobička nista posegla v pravice delničarjev do dividende.
Družba je v začetku leta 2024 sklicala izredno skupščino, kjer je bil izglasovan nasprotni predlog, in sicer da se bilančni dobiček, ki ne vključuje dobička leta 2023, v višini 25 milijonov EUR uporabi za naslednje namene:
Družba je dividende izplačala 23. 2. 2024, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 22. 2. 2024. Skupna vrednost, namenjena izplačilu dividend, je prikazana v nadaljevanju. Izplačane dividende pripadajočim izračunom so prikazane v poglavju Zgoščen prikaz poslovanja in alternativnih meril uspešnosti. V letu 2023 dividende niso bile izplačane zaradi omejitev ZGOPEK.
| 2020 | ||
|---|---|---|
| 2021 | ||
| 2022 | ||
| 2023 | ||
| 2024 |
Sestavomenjenih makroekonomskih razmer in stanje v industriji pigmentatitanovega dioksida sta privedla do zapiranja škarij nabavno-prodajnih cen. V naslednjih četrtletjih je pričakovano nadaljnje zapiranje. Pritisk napovečanje stroškov dela se je zaradirazmer v Sloveniji in razumljivegadviga pričakovanjzaposlenih povečal, vendar nam je v podjetju s politiko izplačiluspelo ostati v okviru načrtov poslovne uspešnosti.
Vstrukturi porabe surovin, embalažein energije je v letu 2023 opaziti odstopanjaglede naleto 2022. Razlog je različna dinamika spreminjanja posameznih kategorij neposrednih stroškov proizvodnje. V relativnem jenajpomembnejše zvišanje stroškov energentov, ki so zaradi energetskih tveganj bistveno narasli, in sicerza 23 %. Iz naslova nižjeproizvodnje je strošek surovin nižji za 28 %. Zaradi tega in osredotočenosti na bulk pakiranja je strošek embalaže nižji za 19 %.
Sicer paje tudi ob koncuobdobja največji del stroškov proizvodnje odpadel nasurovine oziroma material za proizvodnjo (77,1 %), sledita energija (21,3 %) in embalaža (1,6 %). Glede na preteklo leto je opazna sprememba v strukturi, in sicer povečanje deleža energije za 56 odstotnih točk.
Izhodiščaza oblikovanje plačne politikeso bili dogovori in usmeritve socialnih partnerjev na ravni države in v okviru podjetja. V letu 2023 smo zaposlenim v mesecu maju izplačali regres v vrednosti 2.000 EUR bruto/zaposlenega. Zaradi dobregaposlovanja smo vsem zaposlenim izplačali božičnico, ki je nadan sklepa znašala 850 EUR bruto/zaposlenega. Doseženi stroški delana ravni celotnega podjetja so glede na leto 2022 višji za 4%.
Vletu 2023 je znesek obračunane amortizacijevišji od predhodnega leta za 2 %,kar jerezultat obsega investiranja preteklih obdobij. Primerljiv znesek načrtujemo investirati tudi v letu 2024. V letu 2023podjetje ni imelo stroškov obresti, saj ni imelo finančnih dolgov (v letu 2014 je podjetje zadnjič evidentiralo stroškeobresti za prejeta bančna posojila). Stroškiobresti tako za podjetje ne predstavljajo dejavnika njegove poslovne uspešnosti, hkrati pa v kontekstu potencialnihsprememb obrestnih mer podjetje ni več izpostavljeno tveganjem.
Ustvarili smo čisti poslovni izid v vrednosti 12,7 milijona EUR. Davek od dobička za leto 2023 smo obračunali v vrednosti1,1 milijona EUR.
| Poslovni odhodki | Leto 2023 | Leto 2022 | ||
|---|---|---|---|---|
| Vrednost v EUR | Delež v % | Vrednost v EUR | Delež v % | |
| Stroški materiala in storitev | 122.720.736 | 72 | 151.383.601 | 76 |
| Stroški dela | 30.656.494 | 18 | 29.483.416 | 15 |
| Amortizacija | 12.355.367 | 7 | 12.150.684 | 6 |
| Drugi odhodki in slabitve posl. terjatev | 3.934.440 | 3 | 5.265.971 | 3 |
| Skupaj poslovni odhodki | 169.667.037 | 100 | 198.283.672 | 100 |
Vir financiranja doseženega obsega poslovanja so v letu 2023 predstavljala pretežno lastna sredstva, akumulirana v procesu tekočega poslovanja, in v manjši meri poslovni dolžniški viri. Financiranje povečanja in nadgradnje proizvodno-poslovne opreme in zgradb ter naložbenja v teku se je izvedlo izključno z uporabo lastniških sredstev, akumuliranih v procesu tekočega poslovanja. V preteklem letu nismo uporabljali bančnih virov. Posebno pozornost smo namenili upravljanju z neto gibljivimi oziroma kratkoročnimi sredstvi in s tem skrbi za zanesljiv, varen in stabilen denarni položaj oziroma skrbi za vsakokratno likvidnost.
| Sredstva | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Nekratkoročna sredstva | 114.522.696 | 108.559.530 |
| Kratkoročna sredstva: | 145.392.966 | 142.388.473 |
| – zaloge | 53.841.480 | 72.754.823 |
| – finančne terjatve | 38.616.117 | 0 |
| – poslovne terjatve | 31.545.008 | 24.290.543 |
| – denarna sredstva | 15.687.805 | 45.210.098 |
| – terjatve za davek od dobička | 5.493.528 | 0 |
| – druga kratkoročna sredstva | 209.028 | 133.009 |
| Skupaj nekratkoročna in kratkoročna sredstva | 259.915.662 | 250.948.003 |
Delež kratkoročnih (dolgoročnih) sredstev v strukturi vseh sredstev se je v letu 2023 glede na stanje konec leta 2022 povečal za 0,8 odstotne točke in je znašal 44,1 %. Največja kategorija dolgoročnih sredstev so opredmetena osnovna sredstva (96%). Njihova vrednost se je za razliko med investiranim zneskom v opredmetena osnovna sredstva in obračunano dejansko amortizacijo leta 2023 povečala za 5,8 milijona EUR oziroma za 6 %. Dolgoročne finančne naložbe so se v letu 2023 zmanjšale za 0,4 milijona EUR zaradi prevrednotenja ter zajemajo delnice in deleže podjetij. Odložene terjatve za davek so se povečale za 17 % zaradi večjega oblikovanja od odprave in porabe rezervacij ter preračuna na 22-odstotno davčno stopnjo. Druga dolgoročna sredstva predstavljajo od države brezplačno pridobljeni emisijski kuponi. Njihovo stanje na dan 31. 12. 2023 je za 16 tisoč EUR višje od stanja na dan 31. 12. 2022 zaradi pozitivnega salda med pridobitvijo kuponov za leto 2023 in njihovo predajo ARSO za izpuste CO2 za leto 2022.
Zaloge so se v letu 2023 v primerjavi s stanjem konec leta 2022 znižale za 26 %, pri čemer se je vrednost zalog materiala (upoštevajoč predujme) znižala za 27 %, vrednost zalog nedokončane proizvodnje se je zmanjšala za 24 %, skupna vrednost zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga podjetja se je prav tako zmanjšala za 24 % (vse v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2022).
Najpomembnejši razlog zmanjšanja zalog gotovih izdelkov je nižja količinska proizvodnja pigmenta v zadnjem četrtletju leta 2023.
Kratkoročne poslovne terjatvezajemajo kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in kratkoročne poslovneterjatve do drugih (predvsem do države zavstopni DDV). V primerjavi s stanjem konec leta 2022 so seterjatve v letu 2023 povečale za 30 %. Terjatve do kupcev so se prav tako povečale za 24 %, medtem ko so se druge kratkoročne terjatve povečale za 86 % iz naslova terjatev do države.
Pregled terjatev do kupcev po rokih zapadlosti kaže na dejstvo, daje starostna struktura terjatev še naprej kakovostna in zavarovana pri zunanji instituciji ali z drugo obliko zavarovanja.
Denarna sredstva (in denarni ustrezniki) predstavljajo 11 % celotne vrednosti kratkoročnih sredstev. Obseg denarnih sredstev se je glede na predhodno leto zmanjšal za 65 %, in sicer zaradi pospešenega investiranja, slabšega poslovanja in prenosa sredstev v kratkoročne naložbe. Ostala vrednost denarnih sredstev je nujna za zagotavljanje tekočega poslovanja.
Terjatve za davek od dobička izhajajo iz presežka vplačil akontacij v letu 2023 nad dejansko obračunanim davkom od dobička za leto 2023.
Druga kratkoročna sredstva zajemajo razmejene vnaprej plačane stroške. Vrednost se je povečala za 57 %.
| Kapital in obveznosti | Leto 2023 | Leto 2022 | ||
|---|---|---|---|---|
| Vrednost v EUR | Delež v % | Vrednost v EUR | Delež v % | |
| Kapital | 221.230.458 | 85 | 209.010.148 | 83 |
| Nekratkoročne obveznosti | 18.844.136 | 7 | 18.831.718 | 8 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | 103.692 | 0 | 59.392 | 0 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | 18.530.350 | 7 | 19.518.145 | 8 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 1.207.025 | 0 | 3.528.600 | 1 |
| Skupaj kapital in obveznosti | 259.915.662 | 100 | 250.948.003 | 100 |
Vrednost kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2023 predstavlja 85,1 %, kar je 1,8 odstotne točke manj kot konec leta 2022. Znesek kapitala se je v primerjavi s stanjem konec leta 2022 povečal za 6 %. Povečanje (12,2 milijona EUR) se nanaša na razliko med čistim dobičkom leta 2023 v višini 12,7 milijona EUR in 0,5 milijona EUR nižjo rezervo za pošteno vrednost.
Na dan 31. 12. 2023 ima družba 264.650 lastnih delnic (po izvedeni cepitvi v razmerju 1 : 10 na dan 15. 8. 2022). Nakupov lastnih delnic v letu 2023 družba ni opravljala. Po stanju na dan 31. 12. 2023 je na osnovi sklepa uprave iz naslova drugih rezerv iz dobička, ustvarjenih pred letom 2023, med zadržani dobiček prenesenih 7.033.608 EUR. Drugih pomembnejših premikov v kapitalu ni bilo.
V celotnem kapitalu vrednost osnovnega kapitala znaša 20.229.769,66 EUR, sestavlja ga 8.079.770 po izvedeni cepitvi v razmerju 1 : 10 na dan 15. 8. 2022 (od tega je 264.650 lastnih delnic, vpisanih v sklad lastnih delnic) navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2023 znaša 27,4 EUR (od začetka leta, ko je znašala 25,9 EUR, se je povečala za 5,8 %).
Kratkoročne obveznosti so se glede na stanje ob koncu predhodnega leta zmanjšale za 14 % zaradi zmanjšanja drugih kratkoročnih obveznosti. Obveznosti do dobaviteljev so se znižale za 2 % zaradi poplačil obveznosti dobaviteljem ter znižanja drugih kratkoročnih obveznosti za 16 % iz naslova nižjih obveznosti do zaposlenih in državnih institucij. Obveznosti za plačilo davka od dobička za poslovno leto 2023 na dan 31. 12. 2023 ni, saj vplačane akontacije tekom leta 2023 presegajo obveznost obračunanega davka za leto 2023. Vse finančne in poslovne obveznosti imajo kratkoročni značaj. Stopnja bruto zadolženosti podjetja znaša 8 %, v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 se je zmanjšala za 1 %.
Kratkoročne finančne obveznosti na dan 31. 12. 2023 znašajo 104 tisoč EUR, konec leta 2022 so znašale 59 tisoč EUR. Stopnja finančne zadolženosti podjetja je torej 0,4 ‰ (konec leta 2022 je znašala 0,2 ‰).
Kratkoročne poslovne obveznosti so se v obravnavanem obdobju znižale za 5 %. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev so na zadnji dan leta 2023 znašale 14,7 milijona EUR in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2022 znižale za 2 %, zaradi poplačila obveznosti dobaviteljem surovin. Druge poslovne obveznosti so se znižale za 16 % (oziroma za 746 tisoč EUR), zajemajo pa predvsem 2 milijona EUR obveznosti za izplačilo neto plač in drugih neto izplačil iz delovnega razmerja, 1,9 milijona EUR obveznosti iz naslova prispevkov in davkov iz in na osebne prejemke ter obveznosti za DDV in do drugih institucij.
Proces upravljanja tveganj je ključni proces in temelj Integriranega sistema vodenja (ISV). Tveganja obvladujemo z izvajanjem ukrepov, ki jih določamo s predpisi, izvedbenimi cilji ali nalogami, izvajanje katerih sledimo z zapisniki.
Sistem upravljanja tveganj vključuje prepoznavanje tveganj, oceno in razvrstitev tveganj, izvajanje ukrepov, nadzor in poročanje. Na podlagi monitoringa in analiz zunanjega in notranjega okolja dobimo vhodne podatke za opredelitev ključnih tveganj in priložnosti, kar je ključnega pomena za naše operativno, taktično in strateško načrtovanje.
Ključna dejavnika pri prepoznavanju tveganj sta verjetnost nastanka in finančne posledice, ki jih morajo zaznati lastniki tveganj v organizacijski enoti.
Prepoznavanje tveganj poteka na dva načina:
Viri za prepoznavanje tveganj, ki so se pojavila in so zabeležena v šifrantu, so:
Posamezna tveganja združujemo po sledečih skupinah:
Za vsako od prepoznanih tveganj opredelimo, kakšne so njegove negativne posledice. Ocenjevanje tveganj izvedemo na osnovi opredelitve pogostosti in vpliva v obliki finančnih posledic, ki so sestavljene iz treh dejavnikov:
nato, kako posamično tveganje vpliva narezultate družbeoziroma kakšnovišino škode lahko povzroči.
Osnova za izračun finančnih posledicje letni plan prihodkov za podjetje in posamezne organizacijske enote.
Oceno tveganja izračunamo po formuli:
Ocena tveganja = pogostnost oz. verjetnost uresničitve * (nastanek ali povečanje stroškov + izpad ali zmanjšanje prihodkov – blažitev finančnih posledic)
Ocenjena tveganja razvrščamo na podlagi stopenjske lestvicetveganja, ki je vrednostnoopredeljena na dva nivoja:
| Stopnja | Odstotek prihodkov na ravni podjetja iz letnega plana v tekočem letu |
|---|---|
| 1 – nizko tveganje | > 2,5 % < 5 % |
| 2 – srednje tveganje | > 5 % in < 10 % |
| 3 – visoko tveganje | > 10 % |
Opomba: Opredelitev korporativnih tveganjna ravni podjetja predstavlja seštevek posameznih ocen za določeno tveganje na nivoju organizacijske enote (OE).
| Stopnja | Odstotek prihodkov na ravni organizacijske enote iz letnega plana v tekočem letu |
|---|---|
| 1 – nizko tveganje | < 1 % |
| 2 – srednje tveganje | > 1 % in < 5 % |
| 3 – visoko tveganje | > 10 % |
Postopek prepoznavanja, ocenjevanja in razvrščanja tveganj izvajamo redno ob zaključku vsakega kvartala v letu, izredno pa neposredno pred izdelavo poslovnega načrta družbe, ob vsaki večji poslovni odločitvi, projektu ali bistveni spremembi, ki lahko vpliva na spremembo obstoječega ali nastanek novega tveganja.
Identificirana in razvrščena tveganjav Registru tveganj obvladujemo z izvedbenimi cilji in nalogami.
Lastniki tveganj o rezultatih poročajo pisno in ustno na kvartalnih širših strokovnih kolegijih uprave.
razvoj, investicije, dezinvestiranje sredstev, portfelj poslovnih področij idr. Skrbništvo nad sistemom upravljanja tveganj je razdeljeno po ključnih področjih. Zanje so odgovorni vodje timov za posamezno skupino tveganj. Tveganja na nivoju podjetja kvartalno obravnava odbor za tveganja, ki ga sestavljajo vsi vodje timov in član uprave. Nadzorni svet družbe skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) spremlja in se seznanja z delovanjem in ugotovitvami sistema upravljanja tveganj in notranjih kontrol.
Pogoj za uspešno delovanje sistema upravljanja tveganj je koordinirano delovanje vseh deležnikov v sistemu, ki zagotavljajo uspešno integracijo upravljanja tveganj v strateške, poslovne in operativne procese podjetja.
O tveganjih delovanja podjetja in njihovem obvladovanju komuniciramo tudi z zunanjo javnostjo, in sicer v medletnih in letnih poročilih, tj. na tri mesece. Poročila so javno objavljena na portalu SEOnet in spletni strani podjetja www.cinkarna.si.
| Nadzorni svet / Revizijska komisija Nadzornega sveta: | - nadzira uspešnost in učinkovitost celovitega sistema upravljanja tveganj, |
|---|---|
| - nadzira prevzemanje tveganj, | |
| - spremlja izpostavljenost posameznim vrstam tveganj, | |
| - spremlja upravljanje ključnih korporativnih oziroma poslovnih tveganj. |
| Upravljanje, nadzor | Pregled, nadzor | Skrbništvo | Prepoznavanje, odgovornost | Obveščanje | Poročanje |
|---|---|---|---|---|---|
Odbor za upravljanje tveganj sestavljajo vodja odbora za upravljanje tveganj in vodje timov za posamezno skupino tveganj, t. i. člani. Vodjo in člane odbora s sklepom imenuje uprava družbe.
Timi za upravljanje tveganj so formirani za vse skupine tveganj, ki jih v družbi upravljamo. Za vsako skupino tveganj je določen vodja tima, ki je del širšega tima za upravljanje tveganj in ima naslednje naloge:
Zaposleni morajo v svojih sredinah sodelovati pri prepoznavanju tveganj na svojih delovnih mestih oziroma v podjetju in o tem obveščati svoje nadrejene, ki so dolžni ustrezno ukrepati.
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Energenti | Nekonkurenčnost cene naših proizvodov zaradi visokih cen energentov (zemeljski plin in električna energija) | Sklepamo pogodbe, spremljamo trende in izvajamo terminske zakupe energentov. Dogovarjamo se za PPA – dolgoročni dogovori za zakup električne energije. Izvajamo ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije. Sistematično povečujemo lastno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov – sončne elektrarne na objektih, kogeneracija elektrike iz pare. Redno uravnotežujemo strukturo porabe posameznih energentov, izvajamo energetski menedžment in stalne ukrepe oziroma projekte optimiziranja rabe energije. | Nizka |
| Ključni kupci | Izguba tržnega deleža in prihodkov zaradi (cenovne) nekonkurenčnosti glede na pričakovanja kupcev v primerjavi s cenovno agresivnimi konkurenti | Izbiramo optimalne trženjske strategije in primerne prodajne poti. Zagotavljamo pred- in poprodajni servis in s tem povečujemo dodano vrednost naše storitve. Zagotavljamo konkurenčne prodajne cene in se v največji možni meri prilagajamo prodajnim cenam evropskih konkurentov. Zagotavljamo kakovostno ustrezne proizvode ob povečevanju. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja | |
|---|---|---|---|---|
| Konkurenca | Izguba tržnega deleža in prihodkov zaradi nekonkurenčnosti glede na pričakovanja kupcev in v primerjavi s cenovno agresivnimi konkurenti iz Kitajske in vzhodne Evrope | Tveganje omejujemo s širjenjem prodajne mreže, diverzifikacijo proizvodno-prodajnega portfelja, uvajanjem novih prodajnih poti, razvojem trženjskih partnerstev in razvojem novih izdelkov, ki omogočajo vstop na nove trge in panoge. S ciljno usmerjenimi tehnološkimi investicijami svoj prodajni portfelj usmerjamo v aplikacije in trge, ki so po vsebini zahtevnejši, visokokakovostni in predstavljajo odmik od tako imenovanih "commodities" trgov, za katere sta značilni nižja dodana vrednost in visoka izpostavljenost cenovno ugodnemu kitajskemu pigmentu in pigmentu iz vzhodne Evrope. Pri tem izbiramo optimalne trženjske strategije, primerne prodajne kanale, pred- in poprodajni servis, zagotavljamo kakovostno ustrezne proizvode ob povečevanju produktivnosti in zniževanju proizvodnih stroškov. Povečujemo portfelj kupcev tudi na tako imenovanih spot trgih. Posredno upravljamo tveganja prodaje tudi s sistematičnim spremljanjem in primerjalnimi analizami relevantnih panog (konkurentov in kupcev), sodelovanjem na trženjskih in strokovnih srečanjih industrije in uvedbo standardov na področju obvladovanja kakovosti, varnosti, okolja in zdravja. | Srednja | |
| Izpad prihodkov zaradi nepredvidenih podaljšanj dobavnih rokov v celotni dobavni verigi | Pravočasno naročamo, vršimo rezervacije pri dobaviteljih, iščemo alternativne dobavitelje in alternativne preskusne postopke. Skrbimo za pravočasno planiranje potreb in naročanje surovin, upoštevamo izkušnje časovne rezerve in po potrebi povečujemo minimalne zaloge. Za vse strateške surovine bomo izdelali poslovni primer in kontrolno listo. | Nizka | ||
| Izpad proizvodnje zaradi izpada dobave predmetov dela pri monopolnih dobaviteljih | Sledimo cilju ustrezne zaščite s pogodbo. V kritičnih primerih zagotavljamo večje zaloge. Izvajamo temeljito raziskavo trga surovin in morebitnih nadomestkov ter glede na ugotovitve pravočasno ukrepamo. Iščemo, testiramo in uvajamo nove vire surovin v proizvodnjo. Alternativne surovinske vire tudi vrednotimo v smislu izdelave katalogov verificiranih alternativnih surovin in dobaviteljev. Ciljno usmerjeno gradimo dolgotrajne in stabilne partnerske odnose. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Zakonodajna skladnost | Izpad prihodkov zaradi nove kemijske trajnostne strategije | V okviru Združenja proizvajalcev titanovega dioksida (TDMA) smo formirali delovno skupino, sledimo zahtevam nove zakonodaje in sprožamo potrebne/možne aktivnosti tako na ravni EU kot individualno v podjetju. V okviru konzorcija TDIC izvajamo postopek dopolnjevanja dosjejev REACH glede na zahteve Evropske kemijske agencije (ECHA). V ta namen v okviru TDMA izvajamo širok znanstveni program, ki obsega študije morebitnih vplivov na nano in pigmentne oblike titanovega dioksida na zdravje ljudi. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Skladiščne in proizvodne zmogljivosti | Izpad količin zaradi nepopolne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti | V Poslovni enoti Kemija Mozirje smo pridobili ponudbo za idejno zasnovo (IDZ) za variante postavitve dodatne linije belih masterbatchev: • v obstoječo stavbo, ki bi jo renovirali, • novogradnjo na lokaciji Mozirje. V izdelavi je tudi IDZ za tretjo varianto – umestitev v obrat Valjarne na lokaciji v Celju. Tveganja v Poslovni enoti titanov dioksid obvladujemo z naslednjimi aktivnostmi: • optimizacijo delovanja naprav in linij, • povečevanjem izkoristka žlindrinih in ilmenitnih razklopov, • ažuriranjem in vzpostavljanjem protokolov čiščenj reaktorjev, skladiščnih posod, usedalnikov in bistrilnikov. Znamenom povečanja kapacitete na 71.000 ton je bila sprejeta odločitev za rušenje prizidka Končne predelave 2 ter postavitev linije ožemanja in sušenja v novozgrajeni objekt. Pripravljamo tehnološki projekt širitve proizvodnje. Izvajamo pilotna testiranja naprav za sušenje pigmenta, parno mikronizacijo in dekantersko centrifugo. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Kreditno tveganje (plačila kupcev) | Povečanje odhodkov zaradi neplačil kupcev, pri katerih nimamo zavarovanih terjatev, kar predstavlja cca 2 % terjatev. | Izvajamo interno kreditno kontrolo za posamičnega kupca, ki smo mu določili individualni kreditni limit, in sicer glede na plačilno disciplino, bonitetno oceno in dobro poslovanje z družbo. Proces spremljanja in obvladovanja kreditnega tveganja je povečan zaradi zavarovanja terjatev pri zunanji instituciji, kjer se kreditni limiti določajo, spremljajo in spreminjajo na dnevni bazi. Poleg rednega spremljanja kreditnega limita za posameznega kupca na dnevni bazi spremljamo plačilno disciplino kupca in objave na Ajpesu v zvezi z objavami postopkov po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prav tako s trenutkom zapadlosti terjatve opominjamo kupca na zapadlost terjatve z opominom, najprej telefonsko, nato pisno. Vse od dneva zapadlosti do poplačila obračunavamo zamudne obresti. Redno pridobivamo ažurirane informacije za natančnejše planiranje denarnega toka. | Nizka |
| Likvidnostno tveganje (plačila kupcev) | Izpad plačil v dogovorjenih rokih zaradi plačilne nezmožnosti ali nediscipline kupcev, ki lahko povzroči likvidnostne težave podjetja. | Zagotavljamo stabilen denarni tok. Poslovanje družbe je tradicionalno konservativno z visoko višino denarnih sredstev. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje pričakovanih denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Redno pridobivamo ažurirane informacije za natančnejše planiranje denarnega toka. Denarni tok je izdelan podrobno, premišljeno in natančno na dnevni, mesečni in letni ravni. | Nizka |
| Valutno tveganje | Izpad prihodkov in višji stroški zaradi valutnega razmerja evro : dolar pri nabavi materialov in surovin v ameriških dolarjih (titanonosne surovine, delno bakrove spojine). | Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD kontinuirano spremljamo. V osnovi kratkoročno tveganje neugodnih sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finančnih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Prav tako redno pridobivamo natančnejše podatke za vnaprejšnje nakupe deviz. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Podnebna tveganja | Pojav akutnih ali kroničnih fizičnih tveganj, ki jih lahko povzročijo podnebne spremembe (suša, vročinski valovi, nevihte idr.). | Podjetje kot največje tveganje zaradi suše in hkrati priložnost za sledenje trajnostnim načelom poslovanja prepoznava v možnem pomanjkanju vode za napajanje proizvodnje. Tase napaja iz reke Hudinje, delno tudi iz vodnih zajetij na lokaciji Za Travnikom. V vodnem dovoljenju za črpanje je omejena količina, ki glede na potrebe proizvodnje ne predstavlja tveganja. Na vodotoku Hudinja je kot omejitev za črpanje zaveden tudi ekološko sprejemljivi pretok (Qes). V primeru vodostaja pod Qes črpanje ni dovoljeno. | |
| Da bi podjetje lahko preživelo tudi v takšnih skrajnih slučajih, smo že povečali delež ponovne rabe, s planiranimi dodatnimi aktivnostmi bomo ta delež v bližnji prihodnosti še povečali. S tem bi lahko ohranjali zgolj minimalno količinsko proizvodnjo in preprečevali negativne vplive na okolje zaradi nenačrtovanih hipnih ustavitev. | |||
| V preteklosti smo preverjali več možnih rešitev za alternativno napajanje (rezervoarji, črpanje podtalnice, uporaba obstoječih akumulacij Slivniško in Šmartinsko jezero, prestavitev lokacije črpanja za sotočje Hudinje z Vzhodno Ložnico oziroma iz Savinje). Kot najprimernejša, predvsem pa trajnostno naravnana, se je izkazala rešitev uporabe odpadne vode iz Centralne čistilne naprave Celje (CČN). Ta vir je količinsko trajno zadosten, potrebuje pa dodatno čiščenje. Ob njegovi uporabi se posledično izboljšata tako biološko kot hidromorfološko stanje vodotoka. | |||
| Podjetje je skupaj z zunanjim izvajalcem pripravilo IDZ umestitve cevovoda in Idejni projekt dodatnega čiščenja. Trenutno potekajo pilotni poskusi na lokaciji CČN. Pridobili smo tudi mnenje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), da za načrtovano umestitev cevovoda in črpanje ni potrebna presoja vplivov na okolje. Za umestitev cevovoda smo pridobili projektne pogoje na Slovenskih železnicah in pri Direkciji RS za vode. V skladu z odločitvijo Mestne občine Celje smo pripravili pobudo za sprejem sklepa o začetku postopka priprave. |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Občinskegapodrobnega prostorskega načrta (OPPN) za vgradnjo cevovoda. | Karse tiče drugih podnebnihtveganj tega razredavzdržujemo objekte, prepoznavamo in odpravljamo potencialne nevarnosti in odpravljamo pomanjkljivosti (npr. dodatno hlajenje prostorov z elektronsko opremo). | Varnost | Negativnivpliv na poslovanjepodjetja zaradi naravne nesreče (potres ali večjapoplava, udar strele, žledolom idr.) |
| Izvajamodejavnosti skladno s preventivnimi aktivnostmi, določenimi z Registrom potencialnih nevarnosti za okolje in zaposlene (pravilniki, organizacijski predpisi, upoštevanje navodil skladiščenja na poplavnem delu lokacije, sprotno čiščenje jaškov in vzdrževanje objektov, navodila za delo, meritve, preventivni in obdobni pregledi idr.). | Pri načrtovanju novih zgradb upoštevamo protipotresne standarde in predpise. Obstoječe objekte pregledujemo in vzdržujemo. Visoka nasuta pregrada Bukovžlak je opremljena s seizmičnim opazovanjem. | Postavljena imamo črpališča, s pomočjo katerih lahko prečrpavamo morebitno odvečno vodo. | |
| Na osnovi izkušenj v času poplave avgusta 2023 pripravljamo oziroma uvajamo vrsto preventivnih ukrepov. Povečali smo tudi zavarovanje. | Redno pregledujemo in vzdržujemo strelovode in ozemljitvene sisteme. | Nizka | |
| Varnost | Negativnivpliv na poslovanjepodjetja zaradi industrijske nesreče (požar, eksplozija, izliv idr.) | Tveganje obvladujemo s sistematičnim vrednotenjem vplivov na okolje in zaposlene, periodičnimi ocenami požarne ogroženosti in sistematiziranjem delovnih mest glede na oceno tveganj. | Nizka |
| Na področju omejevanja vplivov na okolje smo sistematično uvedli evropske okoljevarstvene standarde z uveljavljanjem načel Programa odgovornega ravnanja in harmonizirali svoje delovanje z zahtevami direktive IED in SEVESO. |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Izvajamo notranje presoje ustreznosti izvajanja ukrepov, zahtevanih v dovoljenju SEVESO, in odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti. | Glede na spremembe ažuriramo Zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje (ZZTO) in implementiramo zagotavljanje varnosti obratovanja pri uvajanju sprememb. Svoje procese izvajamo z upoštevanjem najboljše razpoložljive tehnike (NRT). | Na področju požarne varnosti imamo organizirano lastno gasilsko enoto, prav tako je podjetje ustrezno požarno zavarovano. | |
| Na področju delovnih nesreč je organizirana strokovna služba, ki skrbi za nadzor spoštovanja pravil in ukrepov varnosti in zdravja pri delu. | Izvajamo redna usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. | Podjetje je zavarovano za odškodninsko odgovornost. | |
| Z zunanjimi izvajalci sklepamo pisne sporazume in jih izobražujemo. | Angažirali smo stalnega koordinatorja za varno in zdravo delo. | Uvedli smo navodila za delo za izvajanje vzdrževalnih posegov v smislu požarne preventive, preprečevanja nesreč in izboljševanja čistoče v delovnem okolju. |
Odpravamo stara okoljska bremena. Odlagališče nevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in pregradna telesa s svojimi specifičnimi materiali predstavljajo stara bremena. Zanje imamo oblikovano tudi okoljsko rezervacijo in izvajamo aktivnosti za sanacijo.
Redno poteka tehnično opazovanje in izvajanje monitoringa na področju visokih nasutih pregrad (Bukovžlak in Za Travnikom). Na osnovi rezultatov opazovanja izvajamo sistematične in dolgoročne vzdrževalne ukrepe za zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles oziroma po potrebi izvajamo ukrepe za odpravo posledic zaradi neugodnih vremenskih razmer.
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Travnikom | Plaz nadziramo z meritvami in izvajamo nujni sanacijski poseg, ki mu bo sledila tudi celovita sanacija, za kar bo oblikovana okoljska rezervacija. | Visoka | |
| Izpad proizvodnje in povečanje stroškov zaradi neusklajenosti prostorskih aktov | Podjetje odpadnordečo sadro iz proizvodnje titanovega dioksida zapolnjuje v napravo za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Obstoječ zazidalni načrt (ZN) in gradbeno dovoljenje omogočata zapolnjevanje do kote 300 metrov nadmorske višine, ki bo dosežena v cca 7–8 letih. | Zaradi novonastalih okoliščin in spoznanj med zapolnjevanjem izvedba, kot je bila zamišljena s projektom, v določenih delih ni možna oziroma bi lahko vodila v porušitev načrtovanih objektov. Drug negativni moment je tudi načrtovano neustrezno odvodnjavanje, ki bi vodilo do ponovnega delnega gazilitja lokacije s padavinsko vodo. |
Projektantje skupaj s strokovno podporo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (UL FGG), Katedra za geotehniko, pripravili novelacijo projekta. Le-ta predvideva povečane količine vgradnje rdeče sadre in drugačno obliko zapolnitve. Predvideni volumni so že vpisani v okoljevarstveno dovoljenje, MOPE pa je izdal sklep, da za načrtovano spremembo ni potrebna ponovna presoja vplivov na okolje. Potrebna pa je sprememba zazidalnega načrta in gradbenega dovoljenja.
Pobudo za spremembo ZN smo oddali na vse tri zadevne občine. Poteka usklajevanje pogojev za podpis pogodbe med občinami, ki mu bo sledila oddaja pobude za spremembo zazidalnega načrta na MOPE.
Glede na zapis v odloku Občine Šentjur bi Cinkarna morala prenehati z zapolnjevanjem 27. 10. 2023. Zaradi izločanja bele sadre in velikih posedkov, ki jih projekt zapolnjevanja ni predvidel, navedeni rok v praksi ni bil dosegljiv. Predstavnike Občine Šentjur in KS Blagovna smo glede tega obveščali že od leta 2017, vendar so vztrajali na razumevanju potrebe spoštovanja navedenega datuma.
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| takšnegaodloka. | Le-to ugotavlja, da je odlok neskladen z veljavno zakonodajo, zato smo na Ministrstvo za naravne vire in prostor poslali pobudo za nadzor nad zakonitostjo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka ZN Za Travnikom. Ministrstvo za naravne vire in prostor je prijavo odstopilo v obravnavo Ministrstvu za okolje, energijo in podnebje, to pa se je strinjalo s pravnim mnenjem in Občino Šentjur pozvalo k uskladitvi odloka z veljavno zakonodajo. | Podjetje sicer s ciljem trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva ter podaljševanja razpoložljivega časa za odlaganje razvija tudi postopke za zmanjševanje količin rdeče sadre in išče druge možnosti za zapolnjevanje na različnih lokacijah. | Nizka |
| Zakonodajna skladnost | Izrek kazni v primeru neizpolnjevanja zahtev iz Ocene onesnaženja tal. Izvajamo ukrepe iz ugotovitev Poročila o pregledu tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode. Zagotoviti moramo popolno tesnost lovilnih bazenov, ploščadi, tal v skladiščih, kanalizacije in transportnih poti ter s tem preprečiti onesnaženje tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi. Plan potrebnih ukrepov je poslan kot dopolnitev zahtev za izdelavo delnega izhodiščnega poročila. | Nizka | |
| Izguba ugleda | Izguba ugleda podjetja zaradi različnih dejavnikov (neustrezno komuniciranje, negativni vplivi na okolje ipd.). Podjetje ima vzpostavljene procese po oddelkih in imenovane posameznike, ki so zadolženi za odnose z vlagatelji, skrbijo za preventivo na področju okolja, zdravja in varnosti, trženje, trajnost izdelkov in pridobivanje kadrov. | Tudi za leto 2023 smo pripravili trajnostno poročilo kot del letnega poročila. Zbiramo in obravnavamo povratne informacije zainteresiranih strani in jih obravnavamo v procesu upravljanja tveganj v podjetju. Obnašamo se družbeno odgovorno. Pripravili smo osnutek strategije ESG, ki ga bomo v letu 2024 nadgradili skladno z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti ESRS. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja | Kompetentnost in razpoložljivost kadrov |
|---|---|---|---|---|
| Izpad proizvodnje in prihodka zaradi nedodelane politike nasledstev in neustreznih kompetenc zaposlenih | Vzpostavljen je sistem kadrovanja, na podlagi katerega sta vsakodnevno mesto predpisana program usposabljanja za delo in mentor. | V sklopu izvedbenih ciljev za leto 2023 vzpostavljamo sistem popisa vseh specifičnih in splošnih znanj v podjetju za vse poslovne enote oziroma službe, prenovljen sistem vključevanja za novozaposlene in preverjanje obstoječih znanj za zaposlene s hkratno revizijo kompetenčnega modela. | Nizka | Kompetentnost in razpoložljivost kadrov |
| Izpad proizvodnje in prihodkov zaradi pomanjkanja kadrov, nepravočasnega nadomeščanja in neustrezne organizacije dela | Stremimo k pravočasnemu prepoznavanju kadrovskih potreb in zaposlovanja, s ciljem zagotavljanja ustrezne izobrazbene, kompetenčne in starostne strukture. | Kontinuirano izvajamo organizacijske spremembe in se agilno prilagajamo novim okoliščinam. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Prakse in študentskega dela | Študentom omogočamo opravljanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v podjetju. | Zakonodajna skladnost | Nizka |
| | Izrek kazni za podjetje in odgovorne osebe ter odškodnine zaradi kršenja delovno pravne zakonodaje | Redno spremljamo spremembe zakonodaje in jih uvajamo v naš sistem. Organiziramo sestanke s poslovnimi enotami, medsebojno informiramo in sproti sprejemamo ukrepe za odpravo morebitnih neskladnosti. S socialnimi partnerji vodimo odprt dialog. | |
| Korupcija, kraje, goljufije | Možnost izgube kredibilnosti podjetja in nastanka poslovne škode | Pri sprejemanju poslovnih odločitev in vseh ravnanjih v imenu družbe zaposleni upoštevamo koristi družbe pred svojimi lastnimi interesi ali interesi tretjih oseb, ob upoštevanju konkuriranja izključno na pošten in odkrit način. Na področju nabave imamo vzpostavljen sistem, ki preprečuje možnost koruptivnih dejanj. Ustrezna in pričakovana ravnanja zaposlenih so opredeljena v Kodeksu etičnega ravnanja in dela. Vzpostavljen je mehanizem razkritja oziroma prijave nedopustnih ravnanj. | Nizka |
| Ime tveganja | Splošni opis tveganja na ravni podjetja | Obvladovanje tveganj | Stopnja tveganja |
|---|---|---|---|
| Digitalizacija | Izpad proizvodnje in kompetentne delovne sile zaradi prepočasne digitalizacije procesov za nadzor in obvladovanje | Nadaljujemo z izvajanjem več izvedbenih ciljev, ki povečujejo stopnjo digitalizacije in informatizirajo ter poenostavljajo poslovne procese:- po planu nadgrajujemo module v poslovni analitiki Power BI, | |
| - povečali smo delež uporabnikov in nadgradili module v Moja Cinkarna, | |||
| - nadaljujemo z vzpostavljanjem novega dokumentnega sistema, | |||
| - nadaljujemo z migracijo programov Oracle Forms 6 v 12, | |||
| - aktivnosti, vezane na posodobitev vzdrževalskega informacijskega sistema, potekajo po planu. | Nizka | ||
| --- | |||
| # 60 |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stevilo neskladij | |||||
| Stevilo priporocil |
Izpad proizvodnje zaradi kibernetskega napada delovne postaje in/ali strežniškega sistema za sistem vodenja z zlonamerno programsko opremo znamenom izsiljevanja ali kraje podatkov.
Izvedeni "phishing" test nas je opozoril na določene pomanjkljivosti, ki jih odpravljamo. Izvedli smo naročilo za nabavo dveh naprednih sistemov za spremljanje omrežja, s pomočjo katerih bomo nadzorovali omrežje pred morebitnimi vdori. S pomočjo zunanjega strokovnjaka smo izvedli postopek notranje revizije tega področja. Odkrite priložnosti za izboljšave bomo prenesli v prakso v prihodnjih mesecih.
Nizka
Izpad proizvodnje zaradi izpada strežniškega sistema za sistem vodenja (požar, potres, voda ipd.).
Vzpostavljamo virtualiziran rezervni strežniški sistem za sisteme vodenja na dveh lokacijah. Dokler projekta ne bomo zaključili, obvladujemo tveganje z rezervnimi fizičnimi strežniki. Nadaljujemo z elektro in omrežnimi spremembami v obeh strežniških prostorih in z dodajanjem drugih komponent, kjer nastajajo določene zamude.
Nizka
Sestavni del vodenja družbe Cinkarna Celje, d. d., je integriran sistem vodenja, ki zajema temeljne prvine vodenja in poslovanja za vse dejavnosti podjetja, skladno z zahtevami standardov ISO 9001 – Sistem vodenja kakovosti, ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem, ISO 45001 – Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, na lokaciji PE Kemija Mozirje pa smo registrirani v sistem okoljskega ravnanja in presojanja EMAS. Več o skladnosti s standardi pišemo v poglavju Skladnost in standardi.
Glede na letni plan notranjih presoj je bilo za leto 2023 planiranih enajst področij presoj:
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stevilo nesklacij | 30 | 25 | 20 | 15 | |
| Stevilo priporocil | 80 | 50 | 40 | 20 |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Notranja presoja | 30 | 25 | 20 | 15 |
Zunanja presoja integriranega sistema vodenja po ISO 9001, ISO 14001, Uredbi EMAS in ISO 45001 za leto 2023 je bila izvedena konec maja 2023. Neskladij ni bilo ugotovljenih. Presojevalci so podali 17 priporočil.
Letnoračunovodsko poročilo družbe vsako poslovno leto revidira zunanji revizor. Vsako leto preverjamo in oddamo podpisan seznam povezanih oseb v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 24, seznam članov poslovodstva, direktorjev in lastnikov obvladujočih deležev na revidirani strani. Uprava družbe vsakoletno odgovarja na vprašalnik za poslovodstvo in poda izjavo, da z zunanjimi revizorji ali njihovimi partnerji, strokovnim osebjem in posamezniki, ki bi imeli pomembno vlogo v računovodstvu ali pri računovodskem poročanju, ni povezana.
Pri izvajanjupolitike finančnih in pravnih skrbnih pregledov nimamo posebej opredeljene politike. V primeru finančnih in pravnih skrbnih pregledov se postopki izvajajo v skladu s potrebami naročnika in se informacije razkrivajo skladno s pozitivno zakonodajo relevantnih področij.
VCinkarni Celje, d. d., se zavedamo pomembnosti informacijske varnosti, ki je ključna za nemoteno in varno poslovanje podjetja. Naša informacijska varnostna politika, ki je bila vzpostavljena že leta 2006, vsebuje osnovna pravila in načela za zagotavljanje varnosti.
Skupina za informacijsko varnost, ki jo sestavljajo člani iz različnih organizacijskih enot, ima pomembno vlogo pri spremljanju tveganj s področja informacijske varnosti in pripravi ukrepov za njihovo zmanjšanje. Njihove naloge vključujejo:
V zadnjem letu smo izvedli več aktivnosti, ki so prispevale k izboljšanju informacijske varnosti:
Redno obveščamo zaposlene o informacijskih nevarnostih in jih spodbujamo k previdnosti pri sumljivih sporočilih.
Zavedamo se pomembnosti in nujnosti uresničevanja načel trajnostnega razvoja, ki ga obravnavamo kot zavezo in temeljno odgovornost do družbe in okolja, ob hkratnem uresničevanju prizadevne poslovne odgovornosti in krepitvi gospodarske uspešnosti. K temu nas vodijo tudi vse večje zahteve lastnikov, kupcev in zakonodaja. V letu 2023 smo nadaljevali z aktivnostmi na področju trajnostnega razvoja.
V okviru našega trajnostnega poslovanja prepoznavamo vplive, ki jih imamo tako v odnosu do naših ključnih deležnikov kot v odnosu do naravnega okolja, v katerem delujemo. Nenehno si prizadevamo za izboljšave na vseh področjih svojega delovanja, iščemo inovativne rešitve, ki jih uvajamo v model delovanja, da bi dosegli ravnovesje med gospodarsko uspešnostjo, energetsko učinkovitostjo, varstvom okolja in družbeno odgovornostjo.
Kazalnike trajnosti smo v določeni meri že implementirali tudi v odnosu do naših dobaviteljev, v prihodnje bomo to področje še nadgradili, znamenom, da obvladujemo svojo dobavno verigo, spodbujamo svoje dobavitelje k trajnostnemu razvoju in doseganje trajnostnih ciljev omogočimo tudi našim kupcem.
Zaradi vse večjih podnebnih sprememb in naše konkurenčnosti na globalnem trgu smo v Strateški poslovni načrt za 5-letno obdobje vključili tudi aktivnosti s področja trajnostnega razvoja. Zavedamo se, da bomo lahko samo s strateškim pristopom obvladovali izzive in učinkovito izvedli prilagoditve.
| Cilj | Stanje |
|---|---|
| Dograditi sončne elektrarne na skupno moč 6.300 kWp električne energije iz obnovljivega vira, z izrabo sončne energije. | V letu 2023 je bilo dodatno zgrajenih enajst sončnih elektrarn, kar pomeni 3.979 kWp. Zaradi nekaterih statično neprimernih stavb podjetja ni bilo možno doseči tega cilja. Skupna moč elektrarn v letu 2023 znaša 5.793 kWp. |
| Zmanjšati specifično porabo vode za naš glavni proizvod – titanov dioksid, v planskem letu za 5 %. | V 2023 nismo dosegli planskega cilja zmanjšanja zaradi slabše izkoriščenosti proizvodne linije (remont). |
| Slediti cilju ponovne rabe – zelementi opreme, ki jo bomo obnovili, in z recikliranjem odpadne vode. Slednje je srednjeročni cilj, ki zahteva predhodno poglobljeno razvojno delo (je v teku), prav tako pridobivanje potrebne dokumentacije. | V izvajanju. |
| Izračunati ogljični odtis za vse naše glavne proizvode in ga z analizo ter s posledičnimi ukrepi v prihodnjih letih sistematično zniževati. | Izračunan ogljični odtis podjetja (obseg 1 in 2) in titanovega dioksida, našega nosilnega proizvoda. |
| Zmanjšati porabo energije s koriščenjem odpadne toplote. Izvedli bomo več izboljšav, ki jih je nakazal energetski pregled 2021. Izdelana masna in toplotna bilanca našega glavnega proizvodnega procesa. Z njuno pomočjo smo že. | Podrobnejši opis v poglavju podnebne spremembe. |
dosegli energetske izboljšave na predsušenju. V letu 2024 nadaljujemo s projektom energetskih izboljšav.
| Doseženo | V teku | Nedoseženo |
|---|---|---|
Pripravili smo osnutek strategije ESG, s posebnim poudarkom na podnebni strategiji, ki jo bomo v letu 2024 dopolnili z zahtevami standardov ESRS. V njej bodo podrobneje opredeljeni cilji s področja okolja, družbe in upravljanja.
Za leto 2023 smo pripravili trajnostno poročilo, ki je vključeno v naše redno letno poročilo in je v taki obliki drugo (prvič smo poročali za leto 2022). Trajnostno poročilo družbe sledi Smernicam za nefinančno poročanje (metodologijam za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upošteva določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij. Poročamo v skladu s standardi GRI (2021) za celotno podjetje, sklici na kazalnike so navedeni na koncu poročila. Pri razkrivanju informacij smo zavezani transparentnosti, zagotavljamo verodostojnost podatkov in sledimo jasnosti pri poročanju.
Za pripravo trajnostnega poročila smo oblikovali tim zaposlenih z različnih področij, ki je zadolžen za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti na področju trajnosti. Vključili smo tudi zunanje svetovalno podjetje, ki nam pomaga pri pripravi podlag in izobražuje vodstveni tim ter zaposlene na ključnih delovnih mestih. V sklopu tega so bila izvedena številna izobraževanja na temo vloge trajnostnega poslovanja in zakonodajnega okvira na tem področju, predstavitve standardov ESRS in pristopa k pripravi trajnostnega poročanja in poročanja, skladnega z uredbo o taksonomiji. Za izvedbo projekta je odgovorna Bernarda Podgoršek Kovač, vodja Službe za varstvo okolja.
Zaradi ugotovljenih napak v poročilu za leto 2022 smo v poglavjih podnebne spremembe, vodni viri in ravnanje z odpadki dodali določene popravke informacij.
| Trajnostni cilji Združenih narodov | Področja, aktivnosti | Cilji |
|---|---|---|
| Odprava lakote | − Proizvodnja agro izdelkov za kemično varstvo rastlin, primernih tudi za ekološko kmetijstvo − Enkrat letno zbiranje hrane za banko hrane SIBAHE za razdelitev med potrebne − S proizvodnjo ekoloških zaščitnih sredstev za rastline omogočiti večjo ekološko pridelavo − Prispevati k zmanjšanju deleža socialno ogroženih prebivalcev v lokalnem okolju | |
| Zdravje in dobro počutje | − Vpeljan standard ISO 45001 – Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu − Skrb za zdravje zaposlenih in izvajanje ukrepov varstva pri delu − Izvajanje aktivnosti Minuta za varnost med zaposlenimi v proizvodnji − Izvajanje sistema za ocenjevanje tveganj na delovnih mestih − Prizadevamo si doseči cilj nič poškodb pri delu − Zagotoviti čim bolj zdravo in varno okolje za zaposlene in vse zunanje obiskovalce − Zmanjšati izpostavljenost zaposlenih nevarnim delovnim okoliščinam na minimum − Zaposlene spodbujati k zdravemu načinu življenja in gibanju |
− Zmanjšati tveganja onesnaženja vodotokov v lokalnem okolju, iz katerih pridobivamo vodo za proizvodne procese, na minimum
| Področja, aktivnosti | Cilji | Odgovorna poraba in proizvodnja |
|---|---|---|
| Investicije v razvoj novih produktov, najboljših razpoložljivih tehnologij in okoljsko izboljšanje procesov | Ponovna raba materialov v proizvodnih procesih | Izdelava stranskih proizvodov CEGIPS in RCGIPS |
| Optimizirati rabo materialov v vrednostni verigi | Zmanjšati količino odpadkov v vrednostni verigi | Zmanjšati vplive na okolje iz proizvodnih procesov |
| Povečati delež ponovne uporabe odpadnih surovin v podjetju |
Zavedamo se partnerskih povezav za doseganje trajnostnih ciljev in skupnega nastopanja na trgu, zato smo člani več združenj, in sicer CEFIC (Evropsko združenje kemijske industrije), ESA (European Sulphuric Acid Association), TDMA (Titanium Dioxide Manufacturer Association), European Union Copper Task Force in Zelenega omrežja Slovenije.
Aleš Skok, predsednik Uprave, je član upravnega odbora v Združenju kemijske industrije (Gospodarska zbornica Slovenije – GZS) in v Regionalni gospodarski zbornici Celje. Član nadzornega odbora GZS in član upravnega odbora sekcije za kemijo pri Združenju delodajalcev Slovenije je Marko Cvetko, vodja Kadrovske splošne službe. Cinkarna je tudi član navedenega združenja. V Združenju kovinskih materialov in nekovin (ZKMN) pri GZS je član upravnega odbora Miran Špegel, pomočnik generalnega direktorja.
Smotudi članica sveta Slovenske akreditacije, predstavnica organov za ugotavljanje skladnosti je Lorna Flajšman.
2
.
Našegauspešnega delovanja ni brez dobrih in partnerskih odnosov z našimi ključnimi deležniki. Prizadevamosi za ustvarjanje odkritih in dolgoročnih odnosov na vsehnivojih poslovanja. Pri tem sledimo Kodeksu etičnega ravnanjain dela tertemeljimo naspoštovanju človekovihpravic. Z deležniki redno komuniciramo in jih po potrebi vključujemo v naše poslovne procese. Deležniki so tudi naš povratnivir informacij, zato vsenjihoveodzive in morebitne pritožbe sprejmemos pozornostjo ter vsebino ustrezno naslovimo. Odnose gradimo na konstruktivnem dialogu.
S svojimi dejavnostmi vplivamo na številne deležnike,med katerimi kot najpomembnejše prepoznavamo lastnikein nadzornike,zaposlene, dobavitelje,kupce, lokalno skupnost in druge zainteresirane javnosti.Z deležnikikomuniciramo z različnimi komunikacijskimi orodji, z namenom transparentnosti poslovanjadružbe in vključevanja deležnikov v delovanje družbe v lokalnem in globalnem okolju. V tabeli predstavljamo naše ključne deležnike in načine komuniciranja z njimi. Informacije preko predstavljenih kanalov posredujemo v skladu zoblikovanimi postopki in pravili, pri čemer se večina informacij pripravlja redno obdobno (letno, četrtletno, mesečno idr.) oziroma glede na pojav potrebe ali njihov nastanek.
| Deležniki | Cilji komuniciranja | Komunikacijski kanali | Pogostost komuniciranja | |
|---|---|---|---|---|
| Lastniki in nadzorniki | Učinkovito upravljanje in strateško odločanje | Letno poročilo družbe | 1-krat letno | |
| Seznanitev s spremembami | Skupščina delničarjev | Praviloma 1-krat letno | ||
| Spremljanje, uvajanje in izboljševanje aktivnosti | Sestanek notranjih presojevalcev integriranih sistemov vodenja | 1-krat letno | ||
| Prepoznavanje in upravljanje tveganj in priložnosti | Seje nadzornega sveta in njegovih komisij | 5-krat letno | ||
| Gradiva ter zapisniki za skupščino delničarjev, seje nadzornega sveta in komisij | Za vsako skupščino oziroma sejo | |||
| Četrtletno poročilo o poslovanju | Vsako četrtletje | |||
| Zaposleni | Krepitev pripadnosti podjetju in ustvarjanje dobrih odnosov v kolektivu | Interno glasilo Cinkarnar | 2-krat letno | |
| Gradnja odnosov med zaposlenimi in vodstvenim kadrom | Letni razgovori | 1-krat letno | ||
| Vzpostavljanje dobre delovne klime | Redna izobraževanja | Večkrat letno | ||
| Vključenost zaposlenih v izboljšave delovnih procesov | ||||
| Gradnja kompetenc zaposlenih | ||||
| Strokovna in osebna rast in razvoj zaposlenih |
Predvidoma 1-krat letno
Redno
Redno
Večkrat tedensko
Glede na oceno tveganja za delovno mesto
| −Seznanitev zaposlenih z novostmi in spremembami v podjetju, na njihovem področju dela idr. | −Skrb za zdravje zaposlenih |
|---|---|
| Dobavitelji | −Preverjanje skladnosti dobaviteljev |
| −Obveščanje o spremembah in novostih, ki se nanašajo na naše dobavitelje | −Usklajevanje nabavnih dogovorov, reševanje izzivov idr. |
| −Seznanjanje ključnih dobaviteljev o kodeksu trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje in pridobivanje potrditev k njegovemu spoštovanju | Vprašalniki za ocenjevanje dobaviteljev |
| 1-krat letno | Elektronska obvestila, spletna stran |
| Redno | Telefonski klici |
| Redno | Presoje dobaviteljev |
| Občasno glede na potrebe | Kupci |
| −Ustvarjanje dolgoročnih odnosov, upoštevaje trajnostne vidike | −Seznanjenost z novostmi glede proizvodov |
| −Verodostojne informacije o naših proizvodih | Anketa o zadovoljstvu |
| 1-krat na dve leti | Elektronska obvestila |
| Redno | Telefonski klici in video klici |
| Redno | Osebna srečanja |
| Večkrat letno | Označevanje proizvodov |
| Redno | Lokalna skupnost (občine, krajevne skupnosti) |
| −Gradnja odnosov in sodelovanja z lokalno skupnostjo | −Obveščanje o delovanju procesov, spremljanju vplivov na okolje, spremembah, ki vplivajo na lokalno prebivalstvo |
| −Podpiranje aktivnosti v lokalnih skupnostih | −Razvoj lokalnih skupnosti |
| Spletna stran podjetja | Redno |
| Družbena omrežja | Večkrat tedensko |
| Novinarske konference | Večkrat letno |
| Dan odprtih vrat | Občasno |
| Sporočila za javnost | Večkrat letno |
finančne institucije idr.
Vključevanje strokovne javnosti v razvojne in raziskovalne dejavnosti
Vkontekstu odgovornega upravljanja z vplivije osrednjega pomena prepoznavanje pomembnih vsebinin interesov vseh ključnih deležniških skupin. Pomembne so tiste teme, ki neposredno ali posredno vplivajo na zmožnost podjetja, da ustvari, ohrani ali zmanjša okoljsko, družbenoin ekonomsko vrednost zase, svoje deležnike in družbo na splošno. Pomen teh tem oziroma vsebin za Cinkarno Celje, d.d., in deležniške skupine prikazujemo v matriki pomembnosti, ki smo jo pripravili v letu 2022. Kreiranje matrike pomembnosti je del trajnostnega upravljanja in poročanja Cinkarne Celje, d.d., in je odraz ocene notranjih in zunanjih deležnikov, bistvenih okoljskih, socialnih in ekonomskih vprašanj, in sicer glede na področja okolje, družba in upravljanje (ESG) ter njihovega vpogleda v njihov realni pomen.
Z ocenjevanjem pomembnosti področij identificiramo in rangiramo področja, kjer je mogoče doseči največji trajnostni vpliv in vrednost, identificiramo največje priložnosti in tveganja z vidika različnih deležnikov, na podlagi identifikacij dolgoročno upravljamo z odnosi med deležniki ter pomembnimi področji trajnosti ter dolgoročno izboljšujemo svoje storitve, izdelke, njihovo končno uporabo in odstranjevanje.
V letu 2024 je predvidena izvedba ocene pomembnosti vplivov in finančne pomembnosti ter na podlagi tega priprava matrike dvojne pomembnosti, ki bo skladna z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS).
Proces do ocene pomembnosti je v letu 2022 potekal po naslednjih korakih: identifikacija pomembnih trajnostnih tem po področjih okolje, družba in upravljanje (ESG), izvedba raziskave med ključnimi deležniki (metoda e-vprašalnika), analiza in izris matrike pomembnosti.
Za pripravo matrike pomembnosti smo določili šest glavnih skupin deležnikov: lastniki, nadzorniki (Cinkarna Celje, d.d.), zaposleni, dobavitelji, kupci, lokalna skupnost (občine, krajevne skupnosti) in specializirana javnost (strokovna združenja, zavodi, inštituti, finančne institucije idr.). Na e-vprašalnik je skupno odgovorilo 362 respondentov, kar vključuje tako deležnike iz Slovenije kot iz tujine. Pri oblikovanju matrike pomembnosti smo pri analizi odgovorov deležnike razvrstili v dve skupini. V eni skupini so lastniki in nadzorniki (pomembno za Cinkarno Celje, d.d.), v drugi skupini so zaposleni, dobavitelji, kupci, lokalna skupnost in druge dejavnosti (pomembno za deležnike). V okviru vprašalnika smo vključili vse tri sklope trajnostnega upravljanja, in sicer naravno okolje, družbeno okolje in korporativno upravljanje. Kazalniki so bili določeni na podlagi ocenjevanja vplivov.
Najvišje ocene v vseh kategorijah ima kazalnik finančna stabilnost in dolgoročna rast, ki ga Cinkarna Celje po pomembnosti ocenjuje z 92 %, deležniki pa z oceno 80 % pomembnosti. Deležnikom je na prvem mestu kakovost (83 %), Cinkarna jo postavlja na visoko drugo mesto (84 %). Oboji se strinjajo, da so prioritetne kategorije še etika in skladnost poslovanja, zavezanost k trajnostnemu razvoju in visoka stopnja varnosti.
| Izdelkt | Posterlo ;lacl | Etika Skacoy: Dosova H |
|---|---|---|
| Zaveza prerioda podjeuira | Placna enakomednos: Ine | ienshunii |
| Finevcua #abhnogt dolgo etia | Eu | |
| Ulinkovitozt upravIjanja Jocani | Hiake Mozzs A posleuh | LavezJicsl HajoxInam LYDju |
| Vaotd vodnih viov | ZazebnstFnd: | Kuhu apolovnega raanjj |
| Fabap Amarnlh virov modell kroznega | Cpprulaley | Kakovesl |
| UpEsubljanje lar vescin zapogknih (kerierni rAzvoj | Visoka gtoprjc vunogti | |
| Ralnanio skod | Trsjc | dclu ,aposlanin |
| Incidenh cnesnazena{razltja | Zazoslovanja | Ugled dnzo |
| nanhczordvanIizpustiini | Lelorni cas Zasoerin | OsreJotccansl Alpce |
| Ralta odpad- | z15e7nim ijerem | |
| Cuesnazem p | Shbni pregledTCAavanja pravic Gelaucay VETIqI | Wiialzadn |
| Ouesnazen @ voce | Wcunorti | konlil |
| Ouzenalenczrk | uprabnikov | |
| Ocprf dialog kunci koncnimiujotaknilu | Osebni Fristop | |
| Incrmiranje crun ciranje, name Eno vatosti | Peseunaodenast | |
| zoryju kupC?" toncnih Wpzrabniko? | ||
| Politkka rzno | prep-ecivan a blazanja pomarbrin | Hazvoja |
| vplivov nu boka nosLpnOSI | Sposlovanje Clorokavih pravIC | Ooprto ka municiran delezniki lokalnih s*upnostih |
| (z2 izrazanje s4tbi Pletkor |
Kot del kemijsko-predelovalne industrije se zavedamo svoje vloge pri prehodu v zeleno gospodarstvo. Smo del vrednostne verige, ki ima že danes pomembno vlogo na področju surovin za nizkoogljične, energetsko varčne in dolgo obstojne izdelke, v prihodnje pa se lahko ta pomen še poveča.
S svojo dejavnostjo povzročamo več vplivov na okolje, ki jih celostno upravljamo v okviru lastne družbe in v vedno večji meri v vrednostni verigi. Strateško pristopamo k upravljanju z energijo, preprečevanju onesnaževanja v zrak, vode in tla, ohranjanju vodnih virov in ravnanju z odpadnimi vodami, k ohranjanju in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter učinkovitemu ravnanju s surovinami in odpadki. Razvijamo krožne modele in uvajamo najboljše razpoložljive tehnologije za odgovorno ravnanje z okoljem in nizkoogljično gospodarstvo.
ISO 50001 (2024)
Politike za sisteme po ISO 9001, ISO 14001, ISO 45001 so združene v Politiko zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter trajnostnega razvoja vse od leta 2015.
Naša okoljska politika je del Poslovnika integriranega sistema vodenja, tako da se elementi sistema ravnanja z okoljem prepletajo z vsemi poslovnimi procesi v podjetju. Že od samega začetka smo del Programa odgovornega ravnanja, globalne pobude kemijske industrije za izboljšanje gospodarjenja na področju varovanja zdravja, varnosti in okolja. Gre za prostovoljno zavezo, s katero izkazujemo svojo nadstandardno skrbnost do teh področij, ki velikokrat presegajo samo zakonodajne zahteve.
Redno spremljamo in merimo svoje vplive na okolje in uvajamo ukrepe za zmanjšanje lastnega vpliva. S svojim pristopom želimo z vključevanjem okoljskih meril v ocenjevanje in izbiro dobaviteljev vplivati tudi na svojo dobaviteljsko verigo in z različnimi izobraževalno-ozaveščevalnimi projekti na širše družbeno okolje.
V sklopu okoljske politike naslavljamo svojo zavezanost k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter ohranjanju biotske raznovrstnosti ekosistemov. Odgovorno ravnanje z okoljem in podnebjem izkazujemo na način, da:
ki se naslanjajo na skladnost poslovanja s področja okolja, celovito prepoznavanje in upravljanje vplivov na okolje, zahteve za zeleno transformacijo, obvladovanje stroškov drage energije, zahtev kemijske zakonodaje in v povezavi z naštetim na obvladovanje tveganj.
Politika temelji na viziji rasti in doseganja ključnih strateških ciljev podjetja, ki so usmerjeni v trajnostni razvoj in v doseganje zadovoljstva lastnikov, zaposlenih, poslovnih partnerjev in okolja, v katerem delujemo. Sistem vodenja je zasnovan tako, da nenehno izboljšuje uspešnost in učinkovitost delovanja podjetja, ob prepoznavanju priložnosti in tveganj ter upoštevanju potreb in zahtev vseh relevantnih zainteresiranih strani, zagotavljanju ustreznih virov ter skladnosti z zahtevami zakonodaje. Pri tem upoštevamo temeljna načela odgovornega ravnanja z zaposlenimi in okoljem.
Vodilni in vodstveni delavci z izvajanjem vzpostavljenega sistema vodenja in osebnim zgledom motivirajo in vključujejo vse zaposlene v prispevanje k izboljšavam. Ustreznost, zadostnost, učinkovitost in stalno izvajanje sistema vodenja redno preverjamo z notranjimi presojami in vodstvenimi pregledi.
V politiki so opredeljena osnovna načela in cilji na področju zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter trajnostnega razvoja, ki se nanašajo na zadovoljstvo odjemalcev naših proizvodov in storitev, izbiro dobaviteljev, upoštevanje potreb relevantnih zainteresiranih strani, kot so zaposleni, lastniki, družbena skupnost in drugi, usposobljen in motiviran kader, zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih, odgovorno ravnanje z okoljem, upravljanje z energijo, zagotavljanje nadzora in merjenja naših proizvodov, storitev in procesov, ter načrtni razvoj in stalno izboljševanje za doseganje zastavljenih ciljev.
Politika se enkrat letno redno pregleduje in dopolnjuje (zadnja verzija velja od 25. 4. 2023). Celotna politika je dostopna na naši spletni strani https://www.cinkarna.si/okolje-in-skupnost.
Pri svojem obratovanju ravnamo tudi z nevarnimi snovmi, zato v procesih vzpostavljamo in vzdržujemo visoko raven preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic v okviru sistema obvladovanja varnosti. Ta obveza se odraža v politiki, ki jo izvajamo ob podpori vodstva in s sodelovanjem vseh zaposlenih. V politiki so opredeljene aktivnosti, ki jih izvajamo za zagotavljanje varnega obratovanja, omejevanje tveganja, ustrezne pripravljenosti na večje nesreče in obveščanje javnosti. Spremljamo tudi izredne dogodke, vendar v zadnjih petih letih ne beležimo znatnih razlitij oziroma večjih nesreč.
Politika se pregleduje in dopolnjuje (zadnja verzija 15. 10. 2020). Celotna politika je dostopna na naši spletni strani https://www.cinkarna.si/okolje-in-skupnost.
Z različnimi oblikami komuniciranja vse deležnike redno seznanjamo o svojih načrtih in dosežkih. Pripombe in pritožbe v zvezi z vplivi na okolje sprejemamo na elektronski naslov [email protected], ki je objavljen na spletni strani podjetja https://www.cinkarna.si/okolje-in-skupnost.
Vsako leto vodstvo družbe opredeli glavne cilje okoljske politike, ki jih v posameznem letu posebej zasledujemo in na podlagi katerih načrtujemo in izvajamo tudi ukrepe. V letu 2023 smo se osredotočili na naslednja področja:
Na področju okolja delujemo skladno z zahtevami zakonodaje in okoljevarstvenimi dovoljenji. Tveganja s področja okolja ter ostala tveganja obvladujemo s pomočjo uveljavljenega sistema kakovosti ISO 9001, ravnanja z okoljem ISO 14001 ter varnostjo in zdravjem pri delu ISO 45001.
Na lokaciji PE Kemija Mozirje smo registrirani v sistem okoljskega ravnanja in presojanja EMAS, namenjena ocenjevanju in izboljševanju učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih.
Učinkovitost vzpostavljenih sistemov, vključno z zahtevami uredbe EMAS in Okoljske izjave, letno preverja certifikacijska družba SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje). Na podlagi okoljskega preverjanja in vseh dokumentiranih dokazilih je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) dne 17. 9. 2021 izdala Odločbo o podaljšanju registracije v sistemu EMAS z registracijsko številko SI-00003 ter ustrezno Potrdilo o registraciji v sistemu EMAS z veljavnostjo do 30. 11. 2024.
Podatke o pomembnih okoljskih vidikih posredujemo zainteresiranim zunanjim javnostim preko Okoljske izjave za Cinkarno Celje PE Kemija Mozirje.
V obdobju zadnjih pet let in več v podjetju nismo imeli glob ali sankcij zaradi neupoštevanja okoljske zakonodaje in predpisov.
Redno izvajamo monitoringe odpadnih, površinskih in podzemnih voda, tal, emisij snovi v zrak, virov hrupa, oceno odpadkov, kontrolo tesnosti rezervoarjev ter ostale zahtevane monitoringe stanja okolja. Za izvajanje ekološkega monitoringa odpadnih voda imamo pooblastilo (št. 35435-19/2021-4) in akreditacijo za vzorčenja in preskušanja (LP-050 Cinkarna Celje, d. d.).
V letu 2023 smo z uspešno opravljeno zunanjo presojo ponovno potrdili akreditacijo laboratorija Službe kakovosti in Službe za varstvo okolja po ISO 17025 za področje vzorčenja in preskušanja odpadnih voda.
Smo člani skupine za Program odgovornega ravnanja ® (POR), ki deluje v okviru Združenja kemijske industrije. Vsako leto izpolnjujemo vse obveznosti, kar dokazujemo s Poročilom o odgovornem ravnanju. Na podlagi tega vsako leto znova prejmemo certifikat POR ® (Responsible Care ®). To izkazuje našo prostovoljno zavezo, da bomo zagotavljali neprestane izboljšave na področju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu. V programu sodelujemo že od samega začetka pobude, tj. od leta 1998.
Močnose zavedamo svoje okoljske odgovornosti v okolju, v katerem delujemo, zato smo že leta 2013 izvedli skrbni okoljski pregled, ko je bilo identificirano tveganje zaradi starih bremen na področjih aktualne proizvodnje. Z raziskavami na tem področju smo nadaljevali v letih 2015–2019 z zunanjim izvajalcem CDM Smith. Podatki so se upoštevali pri pripravi Izhodiščnega poročila v skladu z Zakonom o varstvu okolja 2 (ZVO-2). V obdobju med leti 2019 in 2022 skrbni pregled po okoljskih standardih ni bil izveden.
Za leto 2022 smo prejeli srebrno medaljo Ecovadis sustainability rating, za katero se poleg varstva okolja, varovanja človekovih pravic in zdravja zaposlenih ter etike ocenjuje tudi trajnostna nabava. Ocena za leto 2023 bo znana konec aprila 2024.
Podnebne spremembe za Cinkarno Celje kot energetsko intenzivno podjetje predstavljajo pomemben vidik upravljanja in prioritetno strateško usmeritev v zeleni prehod, zato je eden od stebrov strategije razvoja družbe tudi energetska transformacija. Poslovna strategija za obdobje 2024–2028 je bila sprejeta v novembru 2023 in predvideva izvajanje aktivnosti s področja učinkovite rabe energije ter širitev sistemov obnovljivih virov energije in soproizvodnjo elektrike iz pare, ki nastaja s sežigom žvepla, ter druge projekte, kot je npr. priprava tehnološke vode iz odpadnih voda iz komunalne čistilne naprave. Nadaljujemo z aktivnim upravljanjem z energijo in energenti v naših poslovnih in proizvodnih procesih v skladu z evropskimi smernicami (Fit for 55, REPowerEU) in standardom ISO 50001 – Sistemi upravljanja z energijo. V izvajanju so aktivnosti za certificiranje skladno s tem standardom, ki je predvideno v letu 2024.
Celovit energetski pregled podjetja je bil narejen septembra 2021, kar je bila osnova za nadaljnje korake energetskega upravljanja. S takšnimi aktivnostmi optimiziramo rabo energije in hkrati zmanjšujemo stroške za energijo, povečujemo konkurenčnost podjetja in uvajamo investicije za prehod v nizkoogljično družbo.
Izvajanje ukrepov na področju energetske učinkovitosti izhaja iz Plana okvirnih ciljev, ki jih vsako leto postavi vodstvo podjetja. Te nato podpremo z izvajanjem izvedbenih ciljev. Štiri najpomembnejša področja, na katerih redno izvajamo optimizacijo rabe energije v podjetju, so izraba odpadne toplote, področje proizvodnje in porabe komprimiranega zraka, frekvenčna regulacija elektromotornih pogonov in zamenjava razsvetljave s svetili LED.
Proizvodnjo optimiramo z novimi pristopi tehnoloških postopkov, značilno z zamenjavo dotrajane merilne opreme in opreme za zagotavljanje energentov, načrtno sanacijo cevovodov (para, voda) ter zamenjavo in vgradnjo učinkovite električne in elektronske opreme.
Kot energente v poslovnih in proizvodnih procesih uporabljamo plin, elektriko, paro, lesno biomaso in od leta 2022 naprej tudi sončno energijo iz lastnih sončnih elektrarn.
| Vrsta energenta | 2023 | Delež (v kWh) | % |
|---|---|---|---|
| Para | 142.156.000 | 42,6 | |
| Elektrika | 69.168.858 | 20,7 | |
| Zemeljski plin | 110.013.125 | 32,9 | |
| Komprimirani zrak (2,5 bar in 7,5 bar) | 9.155.290 | 2,7 | |
| Lesna biomasa | 804.516 | 0,3 | |
| Sončna energija | 2.598.365 | 0,8 |
| Fara | 42.6 % |
|---|---|
| Zemeljski plin | 32.9 % |
| Elektrika | 20.7 % |
| Komprimirani zrak | 2.7 % |
| (2.5 bar in 7.5 bar) | |
| Sončna energija | 0.8 % |
| Lesna biomasa | 0.3 % |
SKUPAJ
333.896.154
100
Največji porabnik energentov je proizvodnja titanovega dioksida, kjer so učinki prihrankov tudi največji. Poraba energentov je zelo odvisna od količinske proizvodnje in raznih motenj v procesu proizvodnje.
| Vrsta energenta (v kWh) | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Para | 172.681.600 | 178.464.800 | 181.619.200 | 171.077.600 | 142.156.000 |
| Elektrika | 91.559.142 | 91.591.880 | 89.677.581 | 83.719.239 | 69.168.858 |
| Zemeljski plin | 137.129.268 | 145.776.927 | 144.443.478 | 135.988.503 | 110.013.125 |
| Komprimirani zrak | 11.030.267 | 12.040.832 | 11.232.542 | 15.950.618 | 9.155.290 |
| Lesna biomasa | 756.952 | 534.100 | 450.310 | 420.880 | 804.516 |
| Sončna energija | 0 | 0 | 0 | 1.189.055 | 2.598.395 |
| SKUPAJ | 413.157.229 | 428.408.539 | 427.423.111 | 408.345.895 | 333.896.184 |
Navajamo popravek informacij glede porabe energentov za poročano obdobje 2018–2022 v letnem poročilu 2022, sporočene informacije 2023 (popravek) in razliko. Napaka je nastala pri zajemu in vnosu podatkov.
| Vrsta energenta (v kWh) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Para (poročano 2022) | 142.390.400 | 132.593.600 | 183.349.600 | 190.456.800 | 193.180.000 |
| Para (popravek 2023) | 125.077.600 | 172.681.600 |
| 178.464.800 | 181.619.200 | 171.077.600 |
|---|---|---|
| Razlika | 17.312.800 | -40.088.000 |
| 4.884.800 | 8.837.600 | 22.102.400 |
| Elektrika (poročano 2022) | 93.537.365 | 100.327.039 |
| 101.350.402 | 98.480.843 | 97.470.677 |
| Elektrika (popravek 2023) | 85.679.088 | 91.559.142 |
| 91.591.880 | 89.677.581 | 83.719.239 |
| Razlika | 7.858.277 | 8.767.897 |
| 9.758.522 | 8.803.262 | 13.751.438 |
| Zemeljski plin | 126.043.993 | 137.129.268 |
| 145.776.927 | 144.443.478 | 135.988.503 |
| Komprimirani zrak | 9.919.187 | 11.030.267 |
| 12.040.832 | 11.232.542 | 15.950.618 |
| Lesena biomasa | 416.500 | 756.952 |
| 534.100 | 450.310 | 420.880 |
| Sončna energija | 0 | 0 |
| 0 | 0 | 1.189.055 |
| Skupaj (poročano 2022) | 371.890.945 | 381.080.174 |
| 442.517.761 | 444.613.663 | 443.778.853 |
| Skupaj (popravek 2023) | 347.136.368 | 413.157.229 |
| 428.408.539 | 427.423.111 | 408.345.895 |
| Razlika | 24.754.577 | -32.077.055 |
| 14.109.221 | 17.190.552 | 35.432.958 |
V letu 2023 se je glede na leto 2022 opazno zmanjšala skupna poraba energentov, in sicer za 18 %.
Zmanjšanje je v veliki meri posledica jesenskega remonta v proizvodnji titanovega dioksida in proizvodnji žveplove kisline. Takrat je proizvodnja potekala samo na eni kalcinacijski peči (od dveh), kar se odraža v zmanjšanju porabi plina. Kalcinacijski peči sicer predstavljata 65 % celotne porabe plina v podjetju. K zmanjšanju porabe energije smo doprinesli tudi z izvajanjem ukrepov za učinkovito rabo in posodobitvijo opreme. Poraba lesne biomase (v PE Kemija Mozirje) se je povečala za 48 %, kar je posledica daljše kurilne sezone.
V letu 2023 smo nadaljevali s projektom izgradnje sončnih elektrarn. Poleg že zgrajenih dveh elektrarn v letu 2022 je bilo na strehah objektov v Cinkarni v letu 2023 zgrajenih še enajst sončnih elektrarn, katerih skupna moč znaša 5.793,22 kWp, kar predstavlja 6.082.860 kWh letno proizvedene električne energije. Delež energije, pridobljene z uporabo fotovoltaičnih sistemov, znaša dobrih 3 % vse električne energije, ki jo Cinkarna potrebuje oziroma porabi.
Ocenjujemo, da smo z izvedenimi ukrepi v letu 2023 prihranili vsaj 1.700.000 kWh. Ostalo nižjo porabo energentov glede na leto 2022, v višini 71.754.000 kWh, pa lahko pripišemo zmanjšani proizvodnji zaradi remonta in znižanih naročil kupcev.
Gradnja sončnih elektrarn na streha naših stavb je naš dolgoročni poslovni interes, zato nadaljujemo z vlaganji in s tem uresničujemo zavezo za povečevanje rabe obnovljivih virov, s čimer zmanjšujemo delež porabe fosilnih virov energije skladno s smernicami Strategije razvoja Slovenije do 2030 in direktiv EU.
Izgradnja sončnih elektrarn, ki so načrtovane v projektu, bo predvidoma zaključena konec leta 2027. Predvidena skupna proizvedena količina predstavlja dobrih 6 % letne porabe električne energije, pri čemer bomo zmanjšali izpuste CO2 za približno 2.900 ton letno. To pomeni 4,68-odstotni delež izpustov glede na izhodiščno leto 2021, ko so skupne emisije CO2 znašale 61.910,43 ton CO2 ekv.
V letu 2024 bomo izgradili sončno elektrarno s predvideno skupno inštalirano močjo 1.300 kWp oziroma 1.365 kWh. Z gradnjo sončnih elektrarn bomo nadaljevali na razpoložljivih strehah do predvidenih 9.000 kWp, vendar je treba v ta namen izvesti še nekatere sanacije strešnih površin, bodisi v smislu menjave strešne kritine bodisi izboljšati statičnost same konstrukcije. Hkrati pripravljamo projekt gradnje sončne elektrarne na parkirnem prostoru pri glavnem vhodu v podjetje.
Konec leta 2024 bomo tako povečali delež samooskrbe z električno energijo na cca 7,8 % glede na proizvedeno skupno letno porabljeno energijo, ki znaša blizu 100.000.000 vkWh.
Zbiramo tudi informacije za gradnjo sončnih elektrarn na degradiranih območjih. Priložnost vidimo na odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak po končani sanaciji. Le-ta zajema vgradnjo neprepustne pokrivke in ureditev odvodnjavanja in bo predvidoma trajala še štiri leta. Pozitivna soglasja bi omogočila gradnjo sončne elektrarne z močjo do 4.000 kWp, ki bi letno proizvedla cca 4.200.000 kWh, končna inštalirana moč pa je odvisna od vrste dejavnikov, v prvi vrsti z možnostjo priklopa na obstoječi daljnovodni sistem elektro-energetskega omrežja. To predstavlja, poleg pridobitve dovoljenj, veliko tveganje za realizacijo projekta, saj je najbližja transformatorska postaja oddaljena dober kilometer. Na ta način bi lahko za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov koristno izrabili degradiran prostor, ki ni primeren za druge dejavnosti.
Načrtujemo mrežno obratovanje sončnih elektrarn, pri čemer bo lastna proizvodnja električne energije glede na potrebe družbe predvidoma porabljena za samooskrbo.
| Investicija | Ocena vrednosti investicije v EUR (brez DDV in subvencije) | Ocenjen letni energetski prihranek v kWh | Stanje investicije | |
|---|---|---|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 886.000 | 1.650.000 | Izvedeno v letu 2022 | |
| Postavitev sončnih elektrarn: območja Kemija Celje, Grafika, Jedilnica, hala A | 1.352.000 | 2.310.000 | Izvedeno v letu 2023 | |
| Postavitev sončnih elektrarn: del stavb Marketing, Transport, večnamenski prostori, Energetika, Kemija, Mozirje in Vzdrževanje – hala B | 1.090.227 | 2.310.000 | Izvedeno v letu 2023 | |
| Postavitev sončnih elektrarn: parkirni prostori pred glavnim vhodom in stavbo Marketing | 2.200.000 | 1.320.000 | V letu 2024 | |
| Postavitev sončne elektrarne na odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) – poteka preverjanje možnosti gradnje zaradi omejitev degradiranega okolja, prostorskega akta, odloka o povojnih grobiščih, možnosti priklopa na omrežje. | Cca 6.500.000 | 5.500.000–6.600.000 | Preverjanje smotrnosti, v primeru pozitivnega izida realizacija do 2030 | |
| Vgradnja baterijskega hranilnika E | 3.900.000 | Brez energetski prihranek, finančni prihranek | Prva faza leta 2025, druga faza do leta 2030 | |
| Soproizvodnja električne energije in pare | 14.000.000 | 16.728.000 | Do leta 2025 | |
| Učinkovita raba energije | Zamenjava starih elektromotorjev z energetskimi učinkovitimi energetskega razreda IE3 | 852.500 | 3.135.000 | Postopoma do leta 2030 |
| Zamenjava dveh starih transformatorjev v TP 7-10, nevtralizacija | 99.272 | 53.000 | Izvedeno v letu 2023 | |
| Obnova dotrajane razsvetljave – menjava s svetili LED | 440.000 | 864.000 |
1.985.000
1.766.000
83.352
9.486.000
586.558
Cinkarna Celje, d. d., je energetsko intenzivno podjetje, ker je odstotek energetske intenzivnosti podjetja (EIP) več kot 3 odstotke (po 2. odst. 96. čl. ZTro-1). Energetska intenzivnost se izračuna kot količnik med letnim stroškom nabave vseh energentov v EUR in proizvodno vrednostjo v EUR oziroma zoznakami AOP iz izkaza poslovnega izida %EIP = Postavka Gb (stroški energije)/Postavka F (kosmati donos iz poslovanja) × 100.
| Obseg 1 | 49 % |
|---|---|
| Obseg 2 | 51 % |
vključeni vsi stroški energentov, in sicer zemeljskega plina, električne energije in gorivo za vozila (tovorna in osebna) ter ostalo.
Upravljanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v zrak je dolgoročno eno izmed osrednjih vidikov okoljskega upravljanja Cinkarne Celje, d. d., za katerega smo že izvedli več pomembnih investicij in bo tudi v prihodnje ostalo eno izmed prioritetnih okoljskih področij. Hkrati sledimo zavezam in smernicam Evropske unije za zmanjševanje emisij TGP in prehod v nizkoogljično družbo. Pomemben korak k upravljanju emisij TGP in prehodu na nizkoogljično gospodarstvo predstavlja izračun organizacijskega ogljičnega odtisa Cinkarne Celje, d. d., na podlagi česar lahko v prihodnje strateško sprejemamo merljive poslovne odločitve v smeri razogljičenja.
Za leto 2021 smo izračunali ogljični odtis podjetja po GHG protokolu za obseg 1 in 2. Poročilo o ogljičnem odtisu podjetja nam služi kot osnova za odločanje in sprejemanje pomembnih poslovnih odločitev v nadaljevanju ter optimiziranje lastnega delovanja v smislu zniževanja obratovalnih stroškov.
Ogljični odtis smo izdelali na podlagi smernic, priporočil in načel, ki so opredeljene v standardu za izračun ogljičnega odtisa na nivoju organizacije EN ISO 14064-1:2019 in Protokolu TGP9. Referenčno leto zbranih podatkov, upoštevanih pri izračunu ogljičnega odtisa, je 2021. Orodja za izračune emisij TGP, vključno z razvojem metodologije, so skladna z orodji, ki jih je pripravil Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC)10 na nacionalni ravni. Osnovni izračun ogljičnega odtisa Cinkarne Celje, d. d., vključuje neposredne emisije in emisije, nastale zaradi zakupljene električne energije. Za izračune količin CO2 smo uporabili standardne emisijske faktorje Instituta Jožef Stefan in IPCC (april 2022).
Izračunali smo ogljični odtis za obsega 1 in 2. Obseg 1 vključuje neposredne emisije iz nepremičnih in premičnih virov emisij TGP, obseg 2 zajema zakupljeno električno energijo (lokacijska metoda).
| Obseg | Emisije (ton CO2 ekv.) | Delež (%) |
|---|---|---|
| Obseg 1 | 78.612 | 70 |
| Obseg 2 | 33.045 | 30 |
| Skupaj (lokacijska metoda) | 80.324 |
Iz rezultatov je razvidno, da je poraba električne energije v družbi manjša v primerjavi s porabo fosilnih goriv in kemičnega procesa nevtralizacije. V skladu s tržno metodo obseg 2 prispeva 51 % k celotnemu ogljičnemu odtisu Cinkarne Celje, d. d., obseg 1 prispeva 49 %. Izračunane posredne emisije zakupljene električne energije družbe imajo.
9 SIST EN ISO 14064–1:2019 (Specifikacija z navodili na ravni organizacije za količinsko opredelitev in poročanje o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov): o PAS 2060 (ogljična nevtralnost), o PAS 2050:2011, o PAS 2060, o JRC4 smernice (vodnik za organizacije).
skorajenak vpliv na okolje kot emisije nepremičnih in premičnih virov ter kemičnih procesov obsega
Emisije TGP obsega 2 se pri uporabljenih metodah razlikujejo zaradi določenih emisijskih faktorjev. Prihajalahko tudi do več kot 2-krat višjih emisijskih vrednosti. Za poročanje o ogljičnem odtisu oziroma emisijah TGP bo Cinkarna Celje uporabljala rezultate o ogljičnem odtisu v skladu z lokacijsko metodo (t. i. emisijski faktorji za Slovenijo).
| Obseg | Vrsta aktivnosti | Leto 2021 | Analiza negotovosti |
|---|---|---|---|
| Obseg 1 | Nepremičniviri (stacionarno izgorevanje) | 25.902,79 | Dobra |
| Obseg 1 | Premičniviri (mobilno izgorevanje) | 2.962,28 | Dobra |
| Obseg 1 | Postopek nevtralizacije (procesne emisije) | 49.747,15 | Dobra |
| Obseg 1 – skupno | 78.612,22 | / | |
| Obseg 2 | Zakupljena električna energija – lokacijska metoda (vse tri lokacije Cinkarne Celje d.d.) | 33.045,37 | Dobra |
| Obseg 2 | Zakupljena električna energija – tržna metoda (vse tri lokacije Cinkarne Celje d.d.) | 80.324,46 | Dobra |
| Obseg 2 – skupno (lokacijska metoda) | 33.045,37 | / | |
| Obseg 2 – skupno (tržna metoda) | 80.324,46 | / | |
| Skupno | Obseg 1 in obseg 2 (lokacijska metoda) | 111.657,58 | / |
| Skupno | Obseg 1 in obseg 2 (tržna metoda) | 158.897,49 | / |
| Biogeni ogljik | ton C | Obseg 1 | 21.439,70 |
| Biogeni ogljik | ton C | Obseg 2 (lokacijska metoda) | 9.012,37 |
| Biogeni ogljik | ton C | Obseg 1 | 21.439,70 |
| Biogeni ogljik | ton C | Obseg 2 (tržna metoda) | 21.906,67 |
C = ogljik
VCinkarni Celje, d. d., je bil za nosilni proizvod titanov dioksid ogljični odtisna ravni Združenja proizvajalcev titanovega dioksida TDMA izračunan štirikrat. Združenje podaja povprečno vrednost ogljičnega odtisa za vsa podjetja, ki so del združenja in proizvajajo titanov dioksid. V skladu z dogovorom na ravni Združenja v javnosti objavljamo povprečno vrednost ogljičnega odtisa titanovega dioksida, ki je objavljena tudi na spletni strani Združenja TDMA. Za izračune od leta 2016 se uporablja nadgrajena metoda določanja okoljskega odtisa izdelka (LCI – Life Cycle Inventory), izražena kot ogljični odtis (PEF – Product Environmental Footprint).
| Leto | Povprečje TDMA (ton CO2 ekv./ton TiO2) |
|---|---|
| 2010 | 5,2 |
| 2012 | 5,3 |
| 2016 | 4,9 |
| 2021 | 4,8 |
Podatki kažejo, da se ogljični odtis v panogi z leti niža, kar je posledica večjih vlaganj in ukrepov na področju učinkovite rabe energije ter vse boljših tehnoloških rešitev in digitalizacije. V letu 2023 je Cinkarna Celje, d. d., s pomočjo zunanjega strokovnjaka samostojno izračunala ogljični odtis izdelka titanovega dioksida oziroma naredila oceno okoljskega odtisa izdelka (LCIA) za leto 2021, ki znaša 4,02 t CO2 ekv./ton TiO2.
Preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja zahteva celosten pristop ter izvajanje različnih ukrepov na različnih ravneh, vključno z ocenjevanjem vplivov, prepoznavanjem tveganj in zahtev zakonodaje, vpeljavo tehnoloških inovacij in ozaveščanje.
V poglavju Upravljanje z okoljem so navedene sprejete ključne politike, standardi in drugi dokumenti, ki so podlaga za izvajanje ukrepov s tega področja.
Zmanjšanje emisij v zrak je ključno za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje. V ta namen si postavljamo cilje in zmanjšujemo izvore emisij, na katere lahko vplivamo in jih spremljamo.
Spremljamo emisije snovi v zrak na vseh izpustih, skladno s programom monitoringa, ki ga izvajajo pooblaščene zunanje organizacije. Ključni parametri so SOx, H2S in skupni prah. Merimo tudi NOx, CO, vsoto snovi iz skupine II: Pb, Co, Ni, Se, Te, vsoto snovi iz skupine III: Sb, Cr, CN, F, Cu, Mn, V, Sn in celokupni organski ogljik (TOC). Občasno izvajamo tudi tehnološke meritve.
Skupna letna količina emisije prahu iz vseh virov se je v letu 2023 zmanjšala za 31 odstotkov glede na leto 2022. Zmanjšanje je v večji meri posledica manjše proizvodnje zaradi obsežnega remonta v zadnjem kvartalu v proizvodnji titanovega dioksida, ki bistveno prispeva k emisijam. Koncentracije skupnega prahu so na vseh izpustih precej pod dovoljeno mejno vrednostjo. Emisija celotnega prahu iz proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida (največji vir), izražena kot letno povprečena tona proizvedenega TiO2 (specifična količina), je bila 0,20 kg/t, kar je skoraj enako kot leto poprej (0,21 kg/t TiO2), in ne presega 0,45 kg/t TiO2, kot je določena mejna vrednost v Okoljevarstvenem dovoljenju (OVD).
meriposledica manjše proizvodnje zaradi obsežnega remonta v zadnjem kvartalu v proizvodnji titanovega dioksida in žveplove kisline, kar bistveno prispeva k emisijam. Koncentracije, mejni masni pretoki in emisijske količine niso bili preseženi. Tudi vsota emisij žveplovih oksidov, izraženih kot letno povprečje iz izpustov vira emisij Razklop in raztapljanje (Z8, Z9 in Z62) ter vira Kalcinacije (Z12), ni presegla mejne vrednosti iz OVD, ki je 6 kg/t TiO2.
Spremljamo tudi ostale parametre (NOx, CO, Pb in Ni) v skupnem prahu. Tudi tam izmerjeni masni pretoki ne presegajo predpisanih mejnih količin iz OVD.
| Vrsta emisij (kg) | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Žveplov dioksid (SO2) | 149.500 | 117.700 | 102.500 | 118.700 | 66.739 |
| Dušikovi oksidi (NOx) | 10.300 | 16.700 | 18.800 | 12.690 | 10.355 |
| Prah | 12.288 | 12.679 | 14.116 | 13.260 | 9.118 |
| Skupaj emisije | 172.088 | 147.079 | 135.416 | 144.650 | 86.212 |
Hrup v življenjskem okolju predstavlja pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na kakovost življenja ljudi in okolje. Podjetje s svojo dejavnostjo povzroča hrup. Emisije hrupa obvladujemo na način, da redno vzdržujemo opremo, po potrebi izvajamo izolacijo hrupnih virov oziroma vgrajujemo opremo z nižjimi emisijami hrupa.
Meritve hrupa izvajamo enkrat na tri leta oziroma izvedemo ponovno ocenjevanje hrupa v primeru sprememb (npr. vgradnje nove opreme, ki lahko vpliva na povečanje ravni hrupa). Pooblaščena organizacija z ustrezno opremo meri raven hrupa na več mejnih točkah, pripravi poročilo in program monitoringa za naslednje predvideno obdobje meritev.
Z vsemi navedenimi ukrepi dosegamo, da so rezultati skladni z zakonodajnimi zahtevami, kar dokazujemo z rezultati monitoringov na vseh proizvodnih lokacijah.
Onesnaženje tal in podzemnih voda je pomemben okoljski izziv, ki ga obravnavamo skrbno. Pri oceni tveganja za onesnaženje tal in podzemne vode upoštevamo različne dejavnike, kot so lastnosti nevarnih snovi, količina snovi, ki se skladišči ali uporablja, ter območje naprave. V skladu z Zakonom o varstvu okolja smo kot upravljavci dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, v letu 2023 pripravili in predložili Ministrstvu za okolje in prostor oceno možnosti onesnaženja, delno izhodiščno poročilo z osnutkom predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal in osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa podzemne vode. Ocena možnosti onesnaženja tal in podzemne vode je pomemben korak pri oceni tveganja in preprečevanju onesnaženja.
Na lokaciji Celje, na napravah za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom in Bukovžlakter na Odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem izvajamo monitoring podzemne vode. Ugotovljeno je namreč, da Odlagališče nenevarnih odpadkov Bukovžlak vpliva na podzemno vodo. Poleg rednega izvajanja monitoringa stanja podzemnih voda so v izvajanju tudi dela, predvidena v projektu za Rekonstrukcijo odlagališča, ki bodo zmanjšala omenjen vpliv. Zaključena bodo predvidoma v letu 2027.
kjer so izdelani različni scenarijimožnih nesreč ter sprejeti vsi možni preventivni ukrepi za zagotavljanje varnosti in preprečevanje izrednih dogodkov ter Načrt za zaščite in reševanja. Na področju obvladovanja varnosti ima podjetje lastno gasilsko enoto in sodeluje tudi z Gasilsko brigado Celje, prostovoljnimi gasilskimi društvi, reševalci, policijo, inšpekcijskimi organi in mediji.
V letu 2023 nismo imeli nesreč z nevarnimi snovmi.
Voda je dragocena življenjska dobrina, zato znjo ravnamo skrbno v celotnem krogu, od odvzema na izvoru do vračanja očiščene odpadne vode v naravo.
Za tehnološke namene v proizvodnih procesih uporabljamo površinsko vodo, ki jo črpamo iz bližnjega vodotoka Hudinja in podzemno vodo iz treh izvirov pri napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Količino prečrpane vode iz reke Hudinje redno spremljamo sami z ustreznimi merilniki v skladu s standardom ISO 9001, prečrpana količina pitne vode se odčitava po merilnikih, ki se umerjajo po standardu MID (Pravilnik o merilnih inštrumentih, Ur. list RS 19/16, Vodomeri (MI-001)). Za uporabo vode v tehnološke namene imamo pridobljena ustrezna vodna dovoljenja.
Za sanitarne namene in delno za tehnološke procese uporabljamo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
| Odvzem podzemne vode (iz izvirov Za Travnikom) (m3) | Odvzem površinske vode (iz vodotoka Hudinja) (m3) | Odvzem pitne vode (m3)* | Skupni odvzem vode (m3) | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 44.339 | 2.668.720 | 43.442 | 2.756.501 | |
| 2020 | 38.795 | 2.899.335 | 40.292 | 2.978.422 | |
| 2021 | 43.573 | 3.023.581 | 39.206 | 3.106.360 | |
| 2022 | 38.110 | 2.737.182 | 68.036 | 2.843.328 | |
| 2023 | 36.683 | 2.018.636 | 45.758 | 2.101.077 |
V zadnjih dveh letih se je skupni odvzem vode zmanjšal, kar je posledica vpliva manjše proizvodnje in ukrepov za povečanje recikliranja vode znotraj procesov. Vodimo projekte in investicije za povečanje deležev recikliranja tehnološke vode. V letu 2022 se je povečal delež pitne vode, uporabljene za tehnološki namen in sorazmerno zmanjšala poraba tehnološke vode iz vodotoka Hudinja zaradi hidroloških razmer, ki v določenem času niso dopuščale odvzema vode iz vodotoka (daljše sušno obdobje), zato smo bili primorani uporabiti alternativo. V letu 2023 so bile vremenske in hidrološke razmere ugodnejše, zato ni bilo dodatne rabe pitne vode v tehnološke namene. V teku je projekt za alternativno dobavo vode kot nadomestek za uporabo sveže vode iz vodotoka oziroma uporabo pitne vode v tehnološke namene.
Opomba: V poročilu za leto 2022 je prišlo do napake pri podajanju podatkov za odvzem pitne vode, in sicer pri zajemu podatkov ni bila upoštevana poraba vode za PE Kemija Mozirje. Navajamo popravek informacije za poročano obdobje 2018–2022 v letnem poročilu 2022, sporočene informacije 2023 (popravek) in razlika.
Odvzem pitne vode (m3) (poročano 2022)
| Razlika | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 39.908 | 35.253 | 35.957 | 64.964 | |
| 43.442 | 40.292 | 39.206 | 68.036 | |
| –3.534 | –5.039 | –3.249 | –3.072 |
Tehnološko vodo v večinizajemamo v vodotoku Hudinja, ki je desni pritok reke Voglajne. Hudinja izvira na zahodnem gozdnatem pobočju hriba Kraguljišča na osrednjem Pohorju. Površina porečja je 207 km2, dolgoletni povprečni pretok Hudinje na vodomerni postaji Šmarjeta znaša 2,94 m3/s.
Vodni vir podzemne vode na območju Za Travnikom je iz treh izvirov vode iz peščenjakov, napaja se iz zaledja hribana območju Blavše zahodno in jugozahodno od zajetja. Napajalno zaledje izvirov znaša med 0,75 do 1,00 km2, povprečni letni pretok se giblje med 0,7 in 4 l/s (oziroma 0,0007 m3/s in 0,004 m3/s).
Zgornji tok Hudinje s pritoki do kraja Vitanje je opredeljen kot naravna vrednota lokalnega pomena, soteska Socka pa je naravna vrednota državnega pomena. Kot naravna vrednota lokalnega pomena je zabeležen tudi Hudinjski slap na Hudinji v soteski Socka. Spodnji del vodotoka je reguliran in na območju odvzema vode nastrani Cinkarne Celje, d.d., ni definiran kot vir pitne vode. V čistih vodah zgornjega toka Hudinje in pritokov nad Vitanjem živi avtohtona potočna postrv (Salmo trutta), dolvodno od Vitanja tudi šarenka (Oncorhynchus mykiss). V počasnej tekoči vodi v srednjem in spodnjem toku živi še podust.
Vodni vir podzemne vode na Za Travnikom ni na zaščitenem območju in na njegovem območju ni posebnih zaščitenih vrst.
VCinkarni Celje, d. d., se zavedamo vrednosti naravnih vodnih virov, iz katerih črpamo vodo za naše tehnološke procese, zato že več let izvajamo projekt Celovito obvladovanje vod (COV). Njegov glavni namen je:
Na lokaciji Celje v sklopu proizvodnih procesov nastajajo odpadne in hladilne vode. Odpadne vode se čistijo na lastnih čistilnih napravah in so po čiščenju primerne za izpust v vodotok. Kjer je mogoče, se izvajajo postopki za vračanje in ponovno uporabo vode v procesih. Komunalne odpadne vode se čistijo na Centralni čistilni napravi Celje (Tremerje). Večina hladilnih sistemov je zaprtih, zato ni izpustov. Padavinske odpadne vode se v vodotok odvajajo ločeno, in sicer posredno (očiščene v oljnih lovilcih in peskolovih) ali neposredno.
| Izpust v površinske vode (m3) | Izpust v javno kanalizacijo (m3) | |||
|---|---|---|---|---|
| 2019 | 2.623.566 | 12.375 | ||
| 2020 | 2.923.836 | 12.120 | ||
| 2021 | 2.759.948 | 12.300 | ||
| 2022 | 2.575.483 | 10.980 | ||
| 2023 | 2.525.322 | 12.000 |
Količina izpuščene vode v površinske vode je odvisna delno od količine porabljene vode (proizvodnje in učinkovite rabe) in delno od količine padavinske vode, kot posledica prispevnega območja naprav za odstranjevanje odpadkov, od koder se odvajajo viški vode v vodotoke. Od leta 2020 je zaznan trend zmanjševanja. Izpust komunalne vode je odvisen od več dejavnikov, in sicer racionalne rabe vode za sanitarne namene in delno za tehnološki namen ter izgub na notranjem vodovodnem sistemu.
Na podlagi monitoringov v letu 2023 ni bilo ugotovljenih preseganj koncentracij snovi v odpadnih vodah. K enotam obremenitve odpadnih voda (EON) doprinesejo koncentracije Cu (baker), KPK (kemijska potreba po kisiku) in nekaj malega AOX (organsko vezani halogeni), Ni (nikelj) in celotni P (fosfor). Ostali merjeni parametri so pod mejo določljivosti ali tako nizki, da neprispevajo k enotam obremenitve (Cr6+, Pb, Hg). Količine izpuščenih snovi v odpadne vode z leti nekoliko nihajo. Gre za majhne razlike, ki so posledica spremembe vhodnih surovin, dodatkov in količine proizvodnje.
| Parameter (ton) | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Kemijska potreba po kisiku (KPK) | 132,4 | 188,4 | 114,3 | 137,9 | 67,0 |
| Težke kovine (Cu) | 0,06 | 0,04 | 0,04 | 0,03 | 0,04 |
| Težke kovine (Zn) | 0,13 | 0,12 | 0,09 | 0,15 | 0,15 |
| Vrsta emisije | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| EO N* | 2.542,7 | 3.641,3 | 2.150,2 | 2.829,8 | 1.717,8 |
| SO42- (kg/t TiO2) | 164,8 | 162,1 | 155,7 | 165,4 | 187,9 |
EO N = enote obremenitve
SO42- = koncentracija sulfatov na enoto proizvoda TiO2
| Emisija | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| EO | 2.541,1 | 3.640,3 | 2.149,9 | 2.828,7 |
| SO | (kg/t TiO2) | |||
| 164,8 | 162,1 | 155,7 | 165,4 |
Emisijskakoličina izpuščenega sulfata iz proizvodnje titanovega dioksida jebila vletu 2023 višja kot leta 2022 za 12 odstotkov, kljub temu jedaleč pod mejno vrednostjo (mejna vrednost je 550 kg/t TiO2 glede na OVD oziroma glede na uredbo TiO2). Znižale so se enote obremenitve (34 %) zaradi bistveno nižje koncentracije kemijske potrebe kisika v vodah. Nihanje je v veliki meri tudi posledica vpliva padavinskih voda na velike prispevne površine naprav za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom in Bukovžlak in topnost zapolnjene sadre, ki pride v stik z vodo in se potem izteka skupaj s prelivnimi vodami iz teh naprav.
V podjetju ne merimo porabe vode, ker ne gre za bistvene količine (ocena 1–5 % celotne količine odvzete vode). Med porabljeno vodo je voda, ki je vgrajena v proizvod (največji delež jo vsebujeta proizvoda RCGIPS in CEGIPS), izparela voda in voda za pitje.
Cinkarna Celje, d. d., na lokaciji Celje, kjer je tudi sedež podjetja, leži na jugovzhodnem robu Celjske kotline, ob regionalni cesti Celje–Šentjur v severovzhodnem delu Slovenije. Gre za industrijsko območje, kjer ni zaščitenih oziroma zavarovanih območij.
Napraviza odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje TiO2 Bukovžlakin Za Travnikom sta del širšega odlagalnega območja, na katerem se nahajajo še odlagališče Železarne Štore, odlagališče komunalnih odpadkov Bukovžlak ter odlagališče nevarnih odpadkov Bukovžlak.
Južno od naprav se nahaja mokrišče Volčeke, ki ima status naravne vrednote državnega pomena in je opredeljeno kot območje Natura 2000. Območje predstavlja posebno oazo mokrotnih travnikov, na katerih raste modra stožka, ki velja za enega najbolj ogroženih habitatnih tipov v Sloveniji. Tu živijo tudi številne vrste metuljev.
Cinkarna Celje, d. d., na lokaciji v Mozirju je v naselju Ljubija v Občini Mozirje. V bližini se istoimenski potok (Ljubija) izliva v reko Savinjo. Gre za območje, kjer ni zaščitenih oziroma zavarovanih območij.
Z zavedanjem o pomenu ohranjanja zavarovanih območij izvajamo vse potrebne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja in z rednimi monitoringi nadziramo svoj vpliv. Večkrat letno izvajamo obratovalni monitoring kemijskega stanja podzemnih voda na lokacijah Celju in na območju naprav za odstranjevanje odpadkov Bukovžlakin Za Travnikom. Stanje nivojev podzemne vode kontinuirano spremljamo z vgrajenimi merilniki za spremljanje nivojev podzemne vode. Novembra 2022 smo izdelali tudi Oceno onesnaženosti tal in poročilo o pregledu tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode za lokacijo Celje. Smo v postopku pridobivanja spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega se bodo dopolnili monitoringi podzemnih voda in tal.
Prav tako skrbimo za zatiranje ambrozij in izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst na naših območjih in s tem odpravljamo negativni vpliv na biotsko raznovrstnost.
Poslovna enota podjetja na lokaciji v Celju obsega 45,7 ha skupne površine, od tega je 46 odstotkov utrjenih površin, kar vključuje tudi stavbe za opravljanje dejavnosti, preostanek so travnate površine.
Lokacija v Mozirju zavzema cca 2,8 ha skupne površine zemljišča. Približno 60 odstotkov je utrjenih površin, preostanek so travnate površine.
V bližini obeh lokacij so vodotoki, in sicer na lokaciji v Celju vodotoka Hudinja in Vzhodna Ložnica, ki sta na lokaciji naše dejavnosti kanalizirana in urejena ter redno vzdrževana (odstranjevanje invazivnih rastlin). Na območju vodotokov v Mozirju so večinoma s travo porasle površine.
Naše poslovanje glede na emisije in posege v okolje znatno ne vpliva na obstoj oziroma spremembe raznovrstnosti žive narave (biotsko raznovrstnost), kar potrjujejo naslednja dejstva, ki izhajajo iz občasnih presoj vplivov na okolje:
−tal, zraka in vode ne onesnažujemo prekomerno, saj imamo vgrajene čistilne naprave. Sprememb, ki bi vplivale na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, tako nismo povzročali. Zaradi odgovornega in kontroliranega ravnanja z okoljem z našimi dejavnostmi ne povzročamo rušenja okoljskega ravnovesja in tudi vpliv ni prepoznan kot bistven, saj izvajamo monitoring površinskih voda, sedimentov in rib.
Zagotavljanje kakovostnih surovin in materialov je strateškega pomena za proizvodnjo izdelkov in nemoteno delovanje na trgu. S porabo surovin in materialov za izdelavo naših izdelkov vplivamo na okolje zaradi rabe naravnih virov. Zavedamo se pomena njihove učinkovite rabe in skrbno obvladujemo procese, da je izmeta čim manj. Težimo k temu, da so izkoristki vgrajenih surovin in materialov čim večji, s čimer izkazujemo racionalen odnos do naravnih virov in povzročamo manj stranskih produktov ali odpadkov, kar je v skladu s sprejeto Politiko zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter trajnostnega razvoja, ki jo navajamo v poglavju Upravljanje z okoljem.
Pri izboru surovin in materialov, ki so nevarne kemikalije, zagotavljamo skladnost z uredbama REACH in GHS za razvrščanje in označevanje nevarnih kemikalij. Vsi materiali in izdelki, ki spadajo pod nevarne kemikalije, so prijavljeni na Uradu za kemikalije, kamor letno pošiljamo evidenco o prometu. Za ostale nevarne in nenevarne kemikalije razpolagamo z varnostnimi listi v skladu z zahtevami zakonodaje. Na spletni strani ECHA (European Chemical Agency) redno spremljamo objavljeno listo SVHC (Substance of very high concern), tj. lista snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo. Pri izbiri novih oziroma nadomestnih surovin in materialov poleg faktorjev primernosti (funkcionalnosti) upoštevamo tudi vpliv le-teh na okolje, varnost in zdravje, kar preverimo že v razvojni fazi.
Iščemo inovativne in trajnostno sprejemljive rešitve za ponovno uporabo materialov in s tem zmanjšujemo količino odpadkov. Primer tega sta dva proizvoda – CEGIPS in RCGIPS, razvijamo tudi nove.
Širimo nabor in količinski obseg pripravkov za zaščito rastlin na osnovi bakra. V tej proizvodnji namesto čistih materialov uporabljamo odpadke (odpadni baker in odpadno jedkalo) in jih predelamo v proizvode, ki so primerne tudi za ekološko kmetovanje.
Glede na fakturno vrednost smo v letu 2023 v vseh poslovnih enotah analizirali 50 najbolj uporabljenih surovin in materialov, ki skupaj predstavljajo 86 odstotkov nabavne fakturne vrednosti. Naše glavne surovine v proizvodnem procesu so titanonosna ruda (ilmenit) in apnenčeva moka ter materiali, kot so žlindra, žveplo, apno, baker, cink, polimerni materiali, veziva, pigmenti (večinski delež pigmenta predstavlja titanov dioksid, ki ga proizvajamo sami), polnila in dodatki (aditivi).
Veziva so predvsem različne smole (predvsem poliestrske in epoksi) in polimerni nosilci (polietilen, polistiren, polipropilen, ABS, EVA, EMA idr.). Gre za neobnovljive materiale. Poleg naštetih, ki se uporabljajo za proizvodnjo, kot neobnovljive materiale uporabljamo tudi razne materiale, ki so potrebni za pakiranje proizvodov.
Znotraj analizirane skupine lahko kot obnovljive materiale opredelimo lesene palete in papirne vreče, ki predstavljajo en odstotek analizirane vrednosti.
Pomemben material je tudi žveplo, ki ga lahko koristimo v tekoči ali granulirani obliki in je osnova za proizvodnjo žveplene kisline. Z zagotavljanjem zadostnih količin tekočega žvepla lahko zmanjšujemo potrebo po granuliranem žveplu, ki ga v večjih količinah sicer dobavljamo z ladjami iz sredozemskih držav.
Pri proizvodnji titanovega dioksida v procesu razklopa titanonosne rude (ilmenita) in žlindre potrebujemo žveplovo kislino, ki jo pripravimo s čisto tehnologijo sežiga žvepla. Večino proizvedene žveplove kisline porabimo pri proizvodnji TiO2. Presežne količine prodamo na trgu, predvsem kemijski in farmacevtski industriji.
V proizvodnji praškastih lakov in masterbatchev pri porabi ne zasledujemo trendov glede na posamezne skupine materialov, saj se lahko deleži posameznih materialov od leta do leta precej razlikujejo, odvisno od asortimana gotovih izdelkov (nato ima velik vpliv predvsem proizvodnja masterbatchev). Za vrednotenje učinkovite rabe materialov zasledujemo izplen, kar predstavlja razmerje med iznosom izdelkov in porabo materialov. Podobno je pri vseh ostalih proizvodnjah. Pri nabavi upoštevamo tudi bližino dobavitelja, tako je transportna pot eden izmed dejavnikov izbire dobavitelja. Tehnologi posameznih področij skupaj z nabavno službo redno preverjajo alternative, ki bi lahko imele pozitiven vpliv na okolje.
Za pakiranje uporabljamo papirno in kartonsko, plastično, leseno, kovinsko in kompozitno embalažo. Papirnata in kartonska embalaža je iz recikliranega materiala, kar vključuje oktabine, kartonske zloženke, lepenke in papirne etikete. Za namene terciarnega pakiranja za transport uporabljamo lesene palete.
Plastična embalaža vključuje polietilenske vreče, folijo in etikete, polipropilenske vreče (bigbagi), povijalne trakove, vezice, plastenke, plastična vedra idr. Določena plastična embalaža je iz reciklirane plastike.
Za vso embalažo, ki jo dajemo na trg, vodimo evidenco, in sicer ločeno po materialih in količinah. Vključeni smo v embalažno shemo, v sklopu česar imamo urejeno ravnanje z embalažo, ki je dana na trg skupaj s proizvodom.
| Leto | Vrsta embalaže v tonah | Skupaj |
|---|---|---|
| 2019 | Papirna 268,98 Plastična 455,53 Lesena 2.210,34 Kovinska 35,41 Kompozitna 57,00 |
3.027,26
2020
| Papirna | 223,37 |
|---|---|
| Plastična | 466,85 |
| Lesena | 2.078,62 |
| Kovinska | 42,62 |
| Kompozitna | 44,43 |
2.855,89
2021
| Papirna | 195,37 |
|---|---|
| Plastična | 455,15 |
| Lesena | 1.782,64 |
| Kovinska | 21,35 |
| Kompozitna | 13,50 |
2.468,01
2022
| Papirna | 151,23 |
|---|---|
| Plastična | 393,57 |
| Lesena | 1.616,70 |
| Kovinska | 6,49 |
| Kompozitna | 21,54 |
2.189,54
2023
| Papirna | 143,40 |
|---|---|
| Plastična | 334,51 |
| Lesena | 1.474,62 |
| Kovinska | 2,50 |
| Kompozitna | 7,95 |
| 3.000 | 2.,855.69 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| 2,500 | 2468,01 | 2.189,54 | |||
| 2.000 | 1962,98 | ||||
| 1.500 | |||||
| 1000 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
Poraba embalažnih materialov je v veliki meri povezana s količino prodaje. Z leti uporabljena količina embalaže upada predvsem zaradi opuščanja določenih proizvodnih programov, s čimer se zmanjšuje tudi poraba embalaže. Izvajajo se tudi ukrepi ponovne uporabe embalaže, predvsem lesenih palet in big bag vreč, kar se odraža na porabi lesene in plastične embalaže.
Recikliranih vhodnih materialov v večjih količinah ne nabavljamo, gre predvsem za odpadni baker, odpadno jedkalo, železo in cink. Imamo dovoljenje za predelavo devetih vrst odpadkov, in sicer po postopkih:
Predelani odpadki nadomeščajo čiste materiale (odpadne barvne kovine, odpadno železo, med drugim tudi en nevaren odpadek) v proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, sekundarnega cinka in titanovega dioksida (glej tabelo Uporabljeni reciklirani vhodni materiali). Vsi ti materiali pridejo k nam v razsutem stanju oziroma brez embalaže.
Količina uporabljenih recikliranih vhodnih materialov je odvisna od obsega proizvodnje, dobavljivosti in cene ostalih materialov, ki lahko vplivajo na uporabo recikliranih materialov.
| Poraba materialov (ton) | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Za predelavo po R4 | 386,08 | 269,11 | 294,89 | 214,25 | 184,70 |
| Za predelavo po R5 | 1.311,46 | 1.204,16 | 953,44 | 1.476,238 | 590,98 |
| Skupaj | 1.697,54 | 1.473,27 | 1.248,33 | 1.690,49 | 775,68 |
R4 – Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin
R5 – Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov
VPE Kemija Mozirje vhodnim materialom občasno dodajamo gotove izdelke, ki jih zaradi različnih razlogov ne moremo dati na trg, to so na primer:
notranjim ali zunanjim kroženjem (kot primer navajamo uporabo palet) odpadkov ter ponovno uporabo odpadkov in materialov.
Določene materiale v našem proizvodnem procesu ponovno uporabimo, in sicer ponovno uporabimo določen delež lesenih palet (v interni logistiki se jih vrača 98 %) in embalaže, v proizvodni proces vračamo tudi tehnološki izmet, ki bi sicer pristal med odpadki. Uvajamo rešitve za vračanje tekstilnih kontejnerjev v interni logistiki (do 5-krat). Prav tako poskušamo čim več odpadkov, ki nastajajo pri gradbenih delih, ponovno uporabiti oziroma jih predelati in uporabiti na gradbiščih.
| Lesene palete | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|
| Nabava palet (kom) | 60.692 | 60.138 | 58.640 | 45.272 |
| Ponovno uporabljene palete (kom) | 100 | 906 | 17.284 | 16.229 |
| Delež rabljenih palet (%) | 0,16 | 1,51 | 29,48 | 35,85 |
Opomba: Največ ponovno uporabljenih palet je v proizvodnji titanovega dioksida. Pri ponovno uporabljenih paletah niso upoštevane palete, ki se vrnejo od kupcev.
Pri proizvodnji praškastih lakov nastaja na mlinih filter prah, ki ga večina obravnava kot tehnološki izmet, nekaj ga predamo tudi med odpadke. Večji del ga gradimo pri proizvodnji obstoječih izdelkov. Na programu praškastih lakov smo v letu 2023 v naše obstoječe izdelke vgradili 46.059 kg filter prahu.
Pri proizvodnji masterbatchev nastaja tehnološki izmet pri zagonih in ustavljanjih linije. Tehnološki izmet je v obliki pogač, špagetov in granul nepravih velikosti in oblik. Ves tehnološki izmet zbiramo po niansah (bel, moder, rdeč, rumen idr.), ga premešljamo oziroma granuliramo in vračamo kot enega od vhodnih materialov pri proizvodnji obstoječih izdelkov.
Na filtru Z6 nastaja tehnološki izmet v prašni obliki, ki je mešanica pigmenta in polnila. Vgrajujemo ga pri proizvodnji belega "CC master off-grade", skupaj s tehnološkim izmetom belih masterbatchev. Na programu masterbatchev nimamo podatka o količini na letnem nivoju porabljenega tehnološkega izmeta.
Optimiziramo tudi rabo embalažnih materialov z njihovo ponovno uporabo v naših procesih. Papirno in kartonsko embalažo (zloženke) uporabimo namesto kartonskih odrezkov, ki se nameščajo na paleto, preden se nanjo zloži gotov izdelek. Uporabljene oktabine porabimo za pakiranje novega izdelka ali zbiranje tehnološkega izmeta masterbatchev.
Polipropilenske vreče, kamor sodijo vse big bag vreče, ponovno uporabimo za pakiranje oziroma zbiranje tehnološkega izmeta, bodisi na mlinih v praškastih lakih ali pri proizvodnji masterbatchev.
Na laboratorijskem nivoju testiramo možne postopke predelave odpadne 23-odstotne žveplove (IV) kisline. Prav tako na laboratorijskem nivoju je bil razvit postopek predelave bakronosnega mulja, raziskave se bodo nadaljevale še na polindustrijskem in industrijskem nivoju.
Kontakta zaradi vrtenja in ob odsotnosti kisika izločili večino vezanega cinka. Izkoristek postopka je bil približno 90-odstoten, pridobljena talina pase je uporabila kot sekundarni cink v proizvodnji zlitin. Podobno je zembalažnimi materiali, kjer smo v sodelovanju s posameznimi kupci iskali in izvajali krožne rešitve. V PE Metalurgija smo opravljali storitev pretaljevanja dolivkov. Gre za izmet z velikim volumnom, zato smo v sodelovanju s kupcem kupili posebne zaboje, ki venomer krožijo. S tem smo se izognili precejšnjim stroškom, olajšana pa je bila tudi manipulacija. Po končanem pretaljevanju se je proizvod transportiral na posebej izdelanih paletah ustrezne dimenzije, ki so prav tako krožile, nadomestile so se zgolj palete, ki so se popolnoma uničile. Palete, ki se jih je dalo popraviti, smo ustrezno sanirali. Kroženje embalaže smo izvajali tudi pri proizvodnji neskončne cinkove žice, in sicer v sodelovanju z enim od kupcev, ki je imel reden odjem vsaj šest in več ton mesečno.
Za ponovno rabo materialov skrbimo tudi v PE Polimeri. Skrbno ločujemo nastale odpadne materiale pri strojnih obdelavah kovin in politetrafluoroetilen (PTFE) materiale. Tovrstne ločeno zbrane odpadke odprodamo za namen recikliranja. Pomemben del ponovno uporabljenih materialov predstavlja naša dobra praksa obnavljanja ventilov in cevovodnih elementov, kar smo iz naše notranje storitve razširili na storitev za zunanje odjemalce. Gre za neke vrste servis poškodovanih elementov. Najprej s kontrolo ocenimo stanje elementa, nepoškodovane dele ponovno uporabimo, ostale nadomestimo z novimi sestavnimi deli. Vrednost storitve predstavlja 65–80 odstotkov cene novega izdelka.
RCGIPS je naša blagovna znamka, kot stranski produkt nastaja pri proizvodnji titanovega dioksida. Je nevtralni proizvod nevtralizacije preostale žveplove kisline iz proizvodnje TiO2 z apnenčevo moko in apnenim mlekom. Je rdečerjave barve, debelo zrnatega, delno vezljivega in vlažnega značaja. Poleg sadre (CaSO4×2H2O) vsebuje še železove okside, titanov dioksid ter sledove kremenain magnezijevih hidroksidov.
Z RCGIPS-om je možno ravnati podobno kot z naravnimi zemljinami izkopne kategorije 2–3. Ta produkt ima boljše trdnostne lastnosti, brežine nasipov se lahko oblikujejo v stabilnih naklonih 1:2 do 1:1,5, po njegovih površinah je možen promet s tovornjaki ali drugimi vozili. Plasti iz zgoščene, nabite titanove sadre so malo do zelo malo prepustne za vodo. Ožeta titanova sadra je odlična alternativa naravnim zemljinam za naslednjo uporabo za zapolnjevanje v nizkih gradnjah, zlasti za kontrolirano zapolnjevanje starih mokrih odlagališč (naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom), za protipoplavne in protihrupne nasipe, pokrovne plasti na odlagališčih in za konstrukcijske nasipe višine do 5 metrov, ki niso podvrženi dinamičnim (prometnim) obremenitvam. Material je ustrezen, če njegova vlažnost ne presega 35 odstotkov (geotehnična vlaga). Ves proizvedeni material od leta 2008 uporabimo za suho zapolnjevanje naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. V letu 2023 smo proizvedli 128.898,4 ton RCGIPS-a.
| Blato | Pranje | Oprane mreze | Depolimerizacija | aprolaktami |
|---|---|---|---|---|
| Filtracija | ||||
| Sezig | Raztapljanje H2SO4 | Raztapljanjo bakronosnoga prahus Hcialikso | Elektraliza | Predelava pogace |
| Ekstrakcija (osforja) | Novi produkti | |||
| Elcktrolltskl bokcr | Roztopina CuCl2; oli CuSO4 | Ekstrokcijo bokro | Novi produkti | |
| Raztopina CuCl2; ali CuSO4 | Raztapljanje HCl ali H2SO4 | Raztopina cucl aiicuso | coc. TBcs | Raztopina CuCl2; ali CuSO4 |
| Premazzaribiske Mreze |
Ribiške mreže, ki se zavržejo ali izgubijo v morju, predstavljajo veliko nevarnost za morsko življenje in lahko povzročijo nepopravljivo škodo. Zato je recikliranje teh mrež in njihova ponovna uporaba v industriji ključnega pomena za trajnostno prihodnost.
Cinkarna Celje, d. d., sodeluje z Aquafil Slo, vodilnim podjetjem na področju predelave Nylona. Aquafil Slo je specializiran za recikliranje ribiških mrež in njihovo predelavo v visokokakovostne izdelke. Eden ključnih izzivov pri recikliranju ribiških mrež je prisotnost bakra v obliki algicidnega nanosa, ki predstavlja približno 10 % teže mreže.
Ko mreže prispejo v obrat Aquafil Slo, se najprej temeljito operejo, da se odstranijo nečistoče in algicidni nanos. Med tem postopkom se ustvari blato, ki vsebuje bakrov oksid. Aquafil Slo nato blato sežge, pri čemer se sprosti bakrov oksid.
V našem podjetju nadaljujemo s postopkom, kjer bakrov oksid raztopimo s klorovodikovo kislino. Ta postopek proizvaja bakrov klorid, ki je ključna sestavina v naši proizvodnji bakrovega oksiklorida, kemikalije, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu kot fungicid.
Pri ravnanju z odpadki sledimo petstopenjski lestvici ravnanj z odpadki, kjer v prvi vrsti stremimo
k učinkovitemu upravljanju z materiali s čim manjšim izmetom, kar lahko, vračamo v proizvodni
proces ali ponovno uporabimo, preostalo predamo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem
odpadkov, ki odpadke predelajo oziroma odložijo. Iščemo inovativne rešitve, kako odpadno sadro in
druge odpadne surovine učinkovito uporabiti kot surovino z novo dodano vrednostjo za lastne
potrebe in jo ponuditi tudi na trgu.
Skladno s postavljenimi cilji krožnega gospodarstva (zmanjšati količino nastalih odpadkov in povečati
ponovno uporabo) izvajamo ukrepe oziroma sledimo ciljem izboljšav na področju ravnanja z odpadki
za zmanjševanje količine odpadkov. Delujemo v skladu s sistemom ločevanja odpadkov na izvoru.
Za določene odpadke imamo dovoljenje za njihovo predelavo, kar nam omogoča njihovo ponovno
uporabo v proizvodnih procesih, s čimer določen delež naravnih virov nadomestimo s predelanimi
materiali. Največji delež odloženih odpadkov predstavlja sadra, ki pa ima poseben status odlaganja,
saj služi za suho zapolnjevanje. Količino odloženih odpadkov zato zmanjšujemo s povečanjem
kapacitete izločanja stranskega produkta bele sadre (CEGIPS-a). V letu 2023 smo dosegli povečano
planirano specifično količino izločene bele sadre na povprečno količino 2,95 tone bele sadre na tono
kalcinata. V teku je tudi priprava projektne dokumentacije in pridobivanje gradbenega dovoljenja za
izgradnjo 7. centrifuge, ki bo še dodatno pripomogla k večji količini izločene bele sadre. Vpeljani so
bili tudi postopki za povečevanje izkoristkov v proizvodnji TiO2. Izvedena je bila aktivnost za
zmanjšanje količine odpadne plastike barvnih masterbatchev na način vračanja in ponovne uporabe,
zmanjšanje količin in ponovna uporaba odpadkov pri predelavi PFA. S planiranjem in optimiranjem
obrokov za malice zmanjšujemo količino zavržene hrane. Sklenjena je bila pogodba z izvajalcem za
zajemanje in komprimiranje CO2 iz Nevtralizacije, v teku je priprava projektov.
Nastajanju odpadkov se kljub izvajanju številnih ukrepov ne moremo povsem izogniti. Nastale
nenevarne in nevarne odpadke v podjetju ločujemo in jih v večji meri pripravimo za predelavo (po
enem od postopkov R3-R13) ali odstranjevanje (po enem od postopkov D1-D13). Vse nevarne
odpadke predamo pooblaščenim zbiralcem odpadkov. Prav tako predamo pooblaščenim zbiralcem
preostanek ločeno zbranih nenevarnih odpadkov, ki jih ne predelamo ali odstranimo sami.
| Vrsta nastalih odpadkov (ton) | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Nenevarni odpadki – R | 1.016,46 | 2.856,01 | 4.070,64 | 889,79 | 2.018,33 |
| Nenevarni odpadki – D** | 181.269,68 | 171.056,37 | 176.135,50 | 176.603,86 | 129.303,68 |
| Nevarni odpadki – R | 10,66 | 5,94 | 9,40 | 9,04 | 7,24 |
| Nevarni odpadki – D | 145,29 | 126,13 | 54,81 | 66,61 | 28,05 |
| Skupaj | 182.442,09 | 174.044,45 | 180.270,35 | 177.569,30 | 131.357,30 |
R – ločeno zbrani odpadki, ki gredo v predelavo in ne v odlaganje.
D – ločeno zbrani odpadki, ki gredo v odstranjevanje.
**V količini odpadkov je tudi rdeča sadra, ki se suho zapolnjuje na napravi za odstranjevanje
odpadkov Za Travnikom.
Kot posledica navedenih ukrepov in ciljev je opazen trend zmanjševanja nenevarnih odpadkov, ki
gredo v odstranjevanje. V letu 2023 se je količina zmanjšala za slabih 27 odstotkov, predvsem na
račun zmanjšanja nastale rdeče sadre (delno kot posledica ciljev, delno zaradi nižje proizvodnje
titanovega dioksida). Količina nenevarnih odpadkov, ki gredo v predelavo, niha predvsem kot
posledica nastanka le-teh pri investicijah in obnovi (predvsem gradbeni odpadki). Prav tako je opazen
trend zmanjševanja nevarnih odpadkov (ki gredo v odstranjevanje), kot posledica opuščanja
nekaterih proizvodnih postopkov, pri katerih so nastajale večje količine le-teh, in pa v obdobju 2019.
in 2020 celovitega čiščenja oljnih lovilcev zaradi zahtevanih pregledov tesnosti.
Navajamopopravek informacij za poročanoobdobje v letnem poročilu 2022 (poročano 2022), popravljene sporočene informacije (popravek 2023) in razliko.
| Vrsta nastalih odpadkov (ton) | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Nenevarni odpadki – R (poročano 2022) | 367,07 | 342,02 | 396,33 | 364,27 | 378,29 |
| Nenevarni odpadki – R (popravek 2023) | 5.461,13 | 1.016,46 | 2.856,01 | 4.070,64 | 889,79 |
| Razlika | -5.094,06 | -674,44 | -2.459,68 | -3.706,37 | -511,50 |
| Nenevarni odpadki – D* (poročano 2022) | 153.026,50 | 182.125,00 | 171.106,98 | 176.108,50 | 176.589,00 |
| Nenevarni odpadki – D* (popravek 2023) | 153.039,98 | 181.269,68 | 171.056,37 | 176.135,50 | 176.603,86 |
| Razlika | -13,48 | 855,32 | 50,61 | -27,00 | -14,86 |
| Nevarni odpadki– R (poročano 2022) | 19,88 | 11,34 | 6,27 | 9,40 | 7,38 |
| Nevarni odpadki– R (popravek 2023) | 20,42 | 10,66 | 5,94 | 9,40 | 9,04 |
| Razlika | -0,54 | 0,68 | 0,33 | 0,00 | -1,66 |
| Nevarni odpadki– D (poročano 2022) | 25,56 | 123,38 | 86,45 | 19,41 | 36,75 |
| Nevarni odpadki– D (popravek 2023) | 130,83 | 145,29 | 126,13 | 54,81 | 66,61 |
| Razlika | -105,27 | -21,91 | -39,68 | -35,40 |
| Skupaj (poročano 2022) | 153.439,01 | 182.601,74 | 171.596,03 | 176.501,58 | 177.011,42 |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj (popravek 2023) | 158.652,36 | 182.442,09 | 174.044,45 | 180.270,35 | 177.569,30 |
| Razlika | -5.213,35 | 159,65 | -2.448,42 | -3.768,77 | -557,88 |
Zaposleniso temeljnašeuspešnosti, zato vlagamov njihov strokovni in osebnostnirazvoj ter skrbimoza ustreznepogoje za varno delo. Pozornoizbiramo svojedobavitelje, ki jih preverjamo z določenimiokoljskimi in tudinekaterimi družbenimi merili. Svojetrajnostne usmeritve usmerjamo tudi na našodnos dokupcev in razvijamovisokokakovostne produkte. Zavedamo sesvoje vlogev lokalni skupnosti, zato vlagamo v razvoj lokalnega okolja in ustvarjamo dialog.
Ključne politike, standardi in drugi dokumenti s področja upravljanja z družbenim vidikomso:
Zavedamo se,da so zaposleni motor insrce podjetja ter njegovi najpomembnejši ambasadorji, zato zaposlenimi ustvarjamoiskrene in odprte odnose,spodbujamo inovativnost in vključenostter gradimo napozitivnih medosebnih odnosih. To sotudi cilji in načela Politike zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter trajnostnega razvoja.
Zaposlovanjein kadrovanjetemeljina načelunediskriminatornosti in enakih možnosti, pri čemer zagotavljamopogoje zaosebni instrokovni razvoj vsehzaposlenih. Ustvarjamo pogoje zadobro počutjena delovnem mestuin posvečamo posebno pozornost osebnemuter strokovnemurazvoju zaposlenih.Upoštevamo načelo vključevanjain zagotavljanja enakihmožnosti, med drugim tudiv sestavinadzornih organovin organov vodenja. Prizaposlovanju in kadrovanju delujemov skladu s Politikozaposlovanja in izobraževanja,v okviru katere izboljšujemo in dvigujemo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter omogočamo notranji prehod med delovnimi mesti.
Dejavnost podjetjana kadrovskem področju jebila v letu 2023 podrejena doseganju osnovnih ciljev poslovnepolitike, kjer smo posebno pozornost namenili iskanjuinovativnih poti kadrovanjain socialni koheziji podjetja,ki je bilazaradi razmer natrgutitanovega dioksida, splošnega stanjav državi, visoke inflacije in dviga obrestnih mer z vidika stroškovdela pod precejšnjim pritiskom. Nadaljevali smoz racionalno politikopri eksternem zaposlovanju, kjer pokrivamo potrebepostrokovnihdelavcih indelavcih zvisoko teruniverzitetno izobrazbo, večinoostalih potrebsmo reševali znotranjim razporejanjemin zaposlovanjem strokovnegakadra. Osredotočenismo bili na pomladitev kolektiva poposameznihorganizacijskih enotah, nadomeščanjemna kritičnih delovnih mestih,iskanju zaposlenih zdeficitarnimi,predvsem naravoslovnimi poklici, terintenzivnim dogovarjanjemo upokojevanjus tistimi zaposlenimi, ki sože izpolnilipogoje zaupokojitev, in tistimi,ki bodo tepogoje lahkodosegli na Zavodu RS zazaposlovanje (maksimalno25 oziroma19mesecev doizpolnitve pogoja).
Vprihodnje je predvideno nadaljevanje optimiziranjakadrovske strukturesprezaposlovanjem in pridobivanjemnovega mladegater tehnično usposobljenegakadra. Nadaljevala sebodo tudi vlaganja v razvoj, izobraževanje in nadaljnje izboljšanje delovnega okolja zaposlenih.
| Zaposleni po spolu | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Moški | 655 | 640 | 629 | 617 | 589 |
| Ženske | 191 | 184 | 164 | 158 | 153 |
| Skupaj | 846 | 824 | 793 | 775 | 742 |
Na dan 31. 12. 2023 je bilo v Cinkarni Celje, d. d., 742 zaposlenih, insicer 79,4 odstotka moških in 20,6 odstotka žensk. Takšna struktura med spoloma je razumljiva, saj gre v določenih proizvodnih procesih za zahtevnejše pogoje dela, prav tako za specializirane tehnične poklice, v katerih je večja popularizacija med moškim spolom. Število moških se zaradi optimizacije organizacijske strukture v primerjavi z ženskami vztrajno zvišuje. Število vseh zaposlenih se je ob upoštevanju poslovne politike uprave družbe, raznolikih poslovnih rezultatih posameznih poslovnih enot in načrtnem zaposlovanju zmanjšalo za 4,3 odstotke oziroma za 33 zaposlenih. V letu 2023 je z delom v podjetju prenehalo 82 zaposlenih, od tega je bilo 49 upokojitev.
| Odstotek zaposlenih po starosti (%) | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Mlajši od 30 let | 10,3 | 9,2 | 10,8 | 12,3 | 12,5 |
| 1,5 | 0,1 | 1,0 | 1,4 | 1,3 | |
| Skupaj | 11,8 | 9,3 | 11,9 | 13,7 | 13,9 |
| 30–50 let | 35,2 | 37,0 | 35,4 | 35,9 | 36,5 |
| 5,6 | 6,6 | 6,2 | 6,3 | 6,9 | |
| Skupaj | 40,8 | 43,6 | 41,6 | 42,2 | 43,4 |
| Nad 50 let | 31,9 | 31,4 | 33,0 | 31,5 | 30,3 |
| 15,5 | 15,7 | 13,5 | 12,6 | 12,4 | |
| Skupaj | 47,4 | 47,1 | 46,5 | 44,1 | 42,7 |
| Skupaj | 77,4 | 77,6 | 100 |
M = moški spol, Ž = ženski spol, S = skupaj
Največjostarostno skupino sov letu 2023s43,4 odstotka predstavljalizaposleni, ki sostari 30–50 let, karpredstavlja pomembenpremikpodjetja v smislu pomladitvekolektiva, upoštevajoč demografska gibanja. Sledijozaposleni nad50. letom starosti, ki sopredstavljali 42,7-odstotni delež zaposlenih. Najmanjšo skupino zaposlenih predstavljajo zaposleni, ki so mlajši od 30 let. Zavedamo sevišanja povprečne starostne dobe našihzaposlenih, zato se z več ukrepi trudimo, da bi spodbudili zaposlovanje mlajšega kadra in omogočili mladim razvoj strokovnih kompetenc, tudi z ustvarjanjem spodbudnegadelovnega okolja. Dijakomin študentom omogočamoopravljanje rednedelovne prakse inponujamo kadrovske štipendije za izobraževanje v smerikemijskega tehnika, strojnega tehnika, orodjarja, kemijskegainženirja, strojnega inženirja inelektro inženirja. Zanovozaposlene izvajamo mentorskeprogrameprenosa znanj, hkrati se zvključevanjemv širše družbeno okoljetrudimo približati zanimanje za kemijo med mladimi.
| Stopnja izobrazbe | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| VIII. | 20 | 18 | 19 | 19 | 21 |
| VII. | 134 | 137 | 139 | 142 | 140 |
| VI. | 53 | 54 | 56 | 58 | 55 |
| V. | 280 | 277 | 269 | 263 | 255 |
| IV., III. | 275 | 265 | 250 | 236 | 225 |
| II., I. | 84 |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Obvezna praksa | 71 | 52 | 76 | 50 | 48 |
| Kadrovske štipendije | 26 | 27 | 19 | 12 | 10 |
ustrezapotrebamdelovnega procesa, terv tiste, ki soprepoznani kot ključni zaprihodnji razvoj oziroma rast podjetja.
Vprihodnjebomo nadaljevali spolitiko produktivnega prerazporejanja zaposlenih znotraj podjetja, optimizacijoorganizacijske strukturein sselektivnim zaposlovanjemzmanjševali delež nekvalificiranedelovne sile. Z združevanjem in prerazporejanjemdel sibomo prizadevalioptimizirati tudi deležadministrativne delovne sile. Kvalifikacijsko strukturozaposlenih bomo izboljševali z zaposlovanjemna višjih kvalifikacijskih ravneh terspodpiranjem in promoviranjemizobraževanja med zaposlenimi. Znižati želimo predvsemodstotek zaposlenih v okviruI.inII. kvalifikacijske stopnjeter povečatištevilo zaposlenih sV., VI., VII.in VIII. kvalifikacijskostopnjo oziromas srednješolsko in visokošolsko izobrazbo.
Ocenjujemodelovno uspešnostvseh zaposlenih, 6 odstotkov zaposlenih ima izdelane tudi karierne načrte. Upravadružbe spodbuja iskanjenovih rešitev in sprejemapredlogeza izboljšave. Inovativnost tudi ustrezno nagrajuje.
| Novozaposleni | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Moški | 7 | 7 | 23 | 28 | 36 |
| Ženske | 13 | 23 | 2 | 4 | 7 |
| Skupaj | 20 | 30 | 25 | 32 | 43 |
| Fluktuacija | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Moški | 17 | 13 | 30 | 38 | 71 |
| Ženske | 66 | 46 | 21 | 10 | 11 |
| Skupaj | 83 | 59 | 51 | 48 | 82 |
Stopnja fluktuacije (v %)
| 2019 | 6,3 |
|---|---|
| 2020 | 6,3 |
| 2021 | 6,2 |
| 2022 | 10,8 |
Vletu 2023 smona novo zaposlili 43oseb zrazličnih strokovnih področij,kotso kemija,elektro, strojništvo in ekonomija, praviloma s IV., V. in VII. stopnjo strokovneizobrazbe. Stopnja fluktuacije jebila 10,8-odstotna. Število zaposlenih v posameznem letuye odvisno odpotreb delovnega procesa, prekinitev pogodb o zaposlitvi iz različnih vzrokov in specifičnih potreb.
Načrtzaposlovanjaizhaja izpredvidenega načrta proizvodnje in prodaje (tudiinvesticijskihnačrtov), zupoštevanjem možnosti upokojevanjain v korelacijiz modifikacijo spremembeorganizacijske strukturepodjetja, oboptimizaciji ekonomikeproizvodnih procesovin povečanju aktivnosti na specifičnihstrokovnih področjih. Preostalozaposlujemoglede napotrebe delovnih procesov in uvajanje novih tehnologij.
VCinkarni Celje,d. d., zaposlujemo tudi osebes statusominvalida. Vletu 2023 jebilo teh 6,5 odstotka vseh zaposlenih. Gre za relativnovelik delež,ki presegazakonsko določenokvoto za podjetja za manj kot odstotno točko. Gre za zaposlene z različnimi stopnjami invalidnostmi, njihovo delo oziromadelovno mesto jeprilagojenotako, da jim glede na stopnjoinvalidnosti omogoča opravljanje dela v skladu z zmožnostmi.
| Zaposleni invalidi | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Število | Odstotek (%) |
|---|---|
| 63 | 7,4 |
| 58 | 7,0 |
| 55 | 6,9 |
| 56 | 7,2 |
| 48 | 6,5 |
invalidov glede na skupno število zaposlenih že peto zaporedno leto, z izjemo leta 2022, pada. Nadaljujete torej pozitivni trend. Ob upoštevanju starostne strukture zaposlenih in sprememb zakonodaje, ki je bolj restriktivno naravnana do upokojevanja invalidov, zaenkrat ne pričakujemo bistvenih izboljšav navedene strukture. Poglavitni razlog za večje število delovnih invalidov je v naravi proizvodnje v preteklosti. Kljub tehnološkim posodobitvam v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati izboljšanja stanja.
| Zaposleni glede na status zaposlitve | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| M | 616 | 615 | 593 | 583 | 553 |
| Ž | 181 | 180 | 158 | 155 | 151 |
| S | 797 | 795 | 751 | 738 | 704 |
| M | 39 | 23 | 36 | 33 | 36 |
| Ž | 10 | 4 | 6 | 4 | 2 |
| S | 49 | 29 | 42 | 37 | 38 |
| M | 652 | 636 | 625 | 612 | 585 |
| Ž | 187 | 176 | 157 | 151 | 146 |
| S | 839 | 812 | 782 | 763 | 731 |
| M | 3 | 4 | 4 | 4 | |
| Ž | 4 | 8 | 7 | 11 | 4 |
| S | 7 | 12 |
M = moški spol, Ž = ženski spol, S = skupaj
Večina zaposlenih (94,9 %) je bila v letu 2023 zaposlena za nedoločen čas in je delo opravljala za polni delovni čas (98,5 %). Manjši odstotek zaposlenih (1,5 %) je delo opravljal za skrajšan delovni čas. Zaposleni so glede na nedoločen ali določen čas zaposlitve oziroma polni ali skrajšan delovni čas deležni enakih ugodnosti. Zaposlujemo tudi agencijske delavce, z možnostjo redne zaposlitve v podjetju. V letu 2023 so agencijski delavci predstavljali 3,1 odstotka vseh zaposlenih. Gre predvsem za delovna mesta v proizvodnji, skladišču in za delo čiščenja. Na ta način zagotavljamo večjo fleksibilnost in preverimo potencialne zaposlene.
Priložnost za delo odpiramo tudi dijakom in študentom z opravljanjem občasnega študentskega dela in obvezne prakse v okviru programov izobraževanja. Na ta način si lahko pridobijo izkušnje in delovne navade ter nova znanja in spretnosti, kar lahko kasneje, po končanju njihovega šolanja, vodi tudi do redne zaposlitve v podjetju.
| Porodniški dopust | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 14 | 12 | 6 | 10 | 6 |
| Število delovnih dni | 1.420 | 1.656 | 681 | 1.088 | 832 |
V letu 2023 je koristilo porodniški dopust 0,8 odstotka zaposlenih.
Pogoji zaposlitve in dela so opredeljeni v podjetniških kolektivnih pogodbah, v katere so vključeni vsi zaposleni, tudi agencijski delavci in tisti, ki opravljajo študentsko delo. V podjetniški kolektivni pogodbi in Zakonu o delovnih razmerjih so določeni tudi odpovedni roki.
Predstavniki delavcev v podjetju potekajo aktivni dialogi in dogovori o kolektivnih pogajanjih za določitev dodatnih pravic delavcev oziroma sprememb in dopolnitev podjetniške kolektivne pogodbe. Sklenjene imamo pogodbe o sodelovanju z reprezentativnima sindikatoma v podjetju in svetom delavcev, v skladu s katerimi spoštujemo pravico zaposlenih do svobode združevanja.
Na podlagi dopolnil pripravljamo revidirano politiko, upoštevajoč priporočila Slovenskega državnega holdinga, ki bo v letu 2024 podana v potrditev skupščini družbe.
Minimalna plača zaposlenih je v letu 2023 znašala 1.203,36 EUR bruto. Povprečna plača v podjetju je bila 2.690,81 EUR bruto, kar je za 18,13 odstotka več od povprečne bruto plače (2.209,33 EUR) v Sloveniji v letu 2023 v obdobju januar–november (vir: SURS). Pri določanju plač so vsi zaposleni obravnavani enako. Vrednost standardne začetne plače se določa glede na ocenitev posameznega delovnega mesta. Z leti bruto minimalna plača in bruto povprečna plača v podjetju ves čas naraščata, kar je posledica sledenja aktualni nacionalni zakonodaji, naše odgovornosti do zaposlenih in dogovarjanja s socialnimi partnerji, da zaposlenim zagotovimo dostojno življenje ob vse višjih življenjskih stroških.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Bruto minimalna plača (EUR) | 886,63 | 975,30 | 1.024,24 | 1.074,43 | 1.203,36 |
| Bruto povprečna plača (EUR) | 2.296,92 | 2.316,42 | 2.421,46 | 2.603,06 | 2.690,81 |
Cinkarna Celje, d. d., ima z Modro zavarovalnico sklenjen načrt financiranja dodatnega pokojninskega zavarovanja za vse zaposlene, ki ga redno izpolnjujemo in obveznosti iz tega načrta mesečno poravnavamo. Minimalni znesek premije za plačila v krovni pokojninski načrt v skladu z načrtom je:
Zaposleni poklicne gasilske enote v podjetju imajo pravico do beneficiranega delovnega staža. Redno mesečno se jim obračunajo in plačujejo prispevki v višini 8,2 odstotka, o čemer poročamo Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d.
Posebno pozornost namenjamo varovanju osebnih podatkov, ki jih varujemo v skladu z Uredbo EU 2016/679 (GDPR) in veljavno domačo zakonodajo, če ta predpisuje drugačna ali strožja pravila. V primeru zaznav nezakonitih ali neetičnih ravnanj, ki škodujejo ugledu ali poslovanju družbe, kršijo dostojanstvo in osebno integriteto posameznega sodelavca, je naša dolžnost nemudoma podati prijavo in sprožiti ustrezne postopke oziroma ukrepe.
Zavedamo se pomena in vrednosti usposobljenih zaposlenih, zato jim omogočamo redno izobraževanje in razvoj kompetenc. Največji delež izobraževanj in usposabljanj predstavljajo obvezna znanja, predvsem s področja varnosti in zdravja pri delu, dela z nevarnimi kemikalijami, požarnega varstva, varovanja okolja in obvladovanja standardov.
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Skupno število udeležb zaposlenih na specifičnih funkcionalnih izobraževanjih | 4.235 | 3.519 | 3.098 | 3.513 | 4.350 |
| Skupno število ur izobraževanja specifičnih vsebin | 16.488 | 10.065 | 6.947 | 12.316 | 12.380 |
| Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega | 18,86 | 11,97 | 8,67 | 15,85 | 16,37 |
| Povprečna finančna vrednost izobraževanja na zaposlenega (v EUR) | 446,10 | 273,80 | 206,20 | 435,77 | 412,36 |
V letu 2023 so zaposleni v povprečju izobraževali 16,37 ure. Večje število ur usposabljanja v primerjavi s preteklim letom je med drugim posledica osredotočenosti na dodatna strokovna izobraževanja in mehke veščine vodenja. To se je odražalo tudi pri vsebini izobraževanj, ki so bila ponovno usmerjena na izpopolnjevanje specifičnih strokovnih področij posameznikov in na obvezna redna izobraževanja. V letu 2023 se je specifičnih funkcionalnih izobraževanj v podjetju in izven njega udeležilo 4.350 udeležencev. Skupno število ur izobraževanja je bilo 12.380, kar je približno na enaki ravni kot predhodno leto.
V podjetju je vzpostavljen in utečen sistem mentorstva za vse zunanje deležnike (študente, štipendiste in dijake), ki vstopajo v podjetje z namenom izpopolnjevanja znanj in izvajanja prakse. Imamo 125 notranjih mentorjev z mentorskim izpitom. Za novozaposlene in spremembe delovnih mest imamo za vsako delovno mesto vzpostavljen program usposabljanja za vsakega posameznika.
Motivirani in usposobljeni zaposleni so ena najbolj kompleksnih nalog vsakega sodobnega menedžmenta. Zavedamo se, da pojem delovna uspešnost zaposlenih pomeni, da moramo na delovnem mestu zagotavljati tudi, da bo posameznik pri svojem delu ne le zadovoljen, temveč tudi uspešen. Misel "Jasnost je ključ, prijaznost je način" nam na zelo enostaven način daje osnovne smernice na poti doseganja visokega nivoja zadovoljstva, uspešnosti ter s tem zavzetosti in motiviranosti zaposlenih.
Z doseganjem tega je v Cinkarni Celje, d. d., vpeljan sistem nagrajevanja koristnih predlogov in inovacij preko inovacijske pisarne, imenovane CC um, kjer našim zaposlenim omogočamo izražanje njihovih inovativnih idej in zamisli. Preko elektronske prijave idej centralizirano zbiramo predloge zaposlenih z vseh področij delovanja, jih razvrstimo, ocenimo in koristne tudi ustrezno nagradimo. Predlogi, ki ne dajejo koristi, so prav tako nagrajeni s pohvalo, vsi prijavitelji pa so vključeni v nagradno žrebanje ob koncu leta. Najboljši inovatorji, ki so prijavili največ koristnih idej, dobijo bronasto, srebrno ali zlato značko CC um inovatorja. Prav tako so najboljši predlogi javno objavljeni v Cinkarnarju (revija Cinkarne Celje, d.d.), najboljše inovatorje pa osebno sprejme uprava podjetja ob začetku poslovnega leta. Najboljše v posameznem letu in celotnem obdobju delovanja sistema CC um še posebej javno pohvalimo in nagradimo z uporabnimi nagradami.
V letu 2023 so zaposleni predlagali 244 koristnih predlogov. S sistemom zbiranja koristnih predlogov smo sprožili 0,33 izboljšave na zaposlenega. Največje število izboljšav je bilo na področju organizacije dela ter v procesu, varnosti in zdravja pri delu ter zmanjšanja porabe energentov in materialov.
njegovih nalog in uresničevanju odgovornosti ter doseganju zastavljenih ciljev in uresničevanju strategij podjetja.
Celotna razvojna pot obsega deset vsebinskih sklopov v skupnem trajanju 80 ur, ki med sabo dopolnjujejo in skupaj predstavljajo celovit razvojni program za nadgradnjo veščin vodenja in osebni razvoj posameznika. Ti sklopi so:
Razvojni program poteka v obliki treningov v živo in virtualno, dopolnjujejo ga naloge za individualno delo ali delo v skupinah med posameznimi srečanji in individualni coachingi za vse udeležence.
V letu 2023 smo še nadgradili spletno in mobilno aplikacijo Moja Cinkarna, ki je na voljo vsem zaposlenim. Zaposleni jo lahko uporabljajo na svojem službenem ali/in zasebnem računalniku ter svojem mobilnem telefonu. Osnovni namen aplikacije je, da zaposlenim na enostaven in varen način omogoči dostop do določenih delov poslovno-informacijskega sistema Oracle. Aplikacija zaposlenim omogoča pregled stanj in porabe letnega dopusta, pregled stanja ur registracije delovnega časa, pregled in naročanje malice v vseh treh jedilnicah, vročitev plačilnih list, odmere dopustov za tekoče leto, izstavitev do volilnice za enkratni izhod, elektronsko potrjevanje dokumentov in objavljanje novic za pravočasno informiranost. Zaposleni se morajo v aplikacijo registrirati, s čimer je zagotovljena varnost njihovih osebnih podatkov. Z uporabo aplikacije stremimo k hitrejšim in enostavnejšim procesom ter zmanjšani porabi papirja. Konec leta 2023 je aplikacijo uporabljalo 86 odstotkov zaposlenih.
Dvakrat letno izdajamo interno glasilo Cinkarnar, ki ga prejmejo vsi zaposleni. V njem zaposlene seznanimo z novostmi, dosežki, dogodki, natečaji in drugimi aktivnostmi v podjetju. Hkrati v glasilu izpostavimo tiste zaposlene, ki s svojimi inovacijami in predanostjo prispevajo k razvoju podjetja, kot tudi sodelavce, ki so se upokojili, določene novozaposlene in druge. Predstavljamo tudi delo posameznih oddelkov in njihovo vlogo v podjetju. Zaposlene v Cinkarnarju tudi izobražujemo o novostih v panogi in podajamo koristne informacije za varno delo.
Tudi v letu 2023 so bile vzpostavljene uradne ure odprtih vrat pisarne delavskega direktorja, kamor se lahko zaposleni oglasijo s predlogi, idejami in pobudami za izboljšanje medosebnih odnosov ali drugih tem, ki zadevajo zaposlene, pa tudi s težavami, ki si jih delavski direktor prizadeva rešiti in po potrebi izpostaviti. Odziv zaposlenih je pozitiven, saj lahko neposredno dostopajo do člana uprave, ki določene zadeve predaja naprej na sejah uprave.
d.d., skaterolahko zelodobro ugotovimobodisi posameznikovo zadovoljstvo z delovno situacijo bodisianaliziramo organizacijsko klimov podjetju terna osnovi analizpripravimo cilje in ukrepeza izboljšanje stanja zadovoljstva zaposlenih.
Skupajzzadovoljstvom zaposlenih merimo tudi zavzetostzaposlenih, saj greza pomembendejavnik konkurenčne prednostiin pomembno pripomorek uspešnostitako posameznihzaposlenihkot podjetja.Zavzeti zaposleni soproduktivnejši inbolj usmerjeni v kakovostno delo sstrankami ter prinašajo podjetju višjo dodano vrednost. Prav tako je manjša verjetnost, da bodo zavzeti zaposleni podjetje zapustili ob prvi novi zaposlitveni ponudbi.
Rezultateankete skrbno pregledujemo terna podlagi ugotovljenihpodatkov določamo nalogein si postavljamocilje, skaterimi skušamo dosečistalno naraščanje zavzetih zaposlenih in ustvariti delovno okolje, kjer bodo delali zadovoljni zaposleni.
Napodročjuvarnosti in zdravja pri delu nenehnostremimo k izboljševanju, zato si vsakoleto postavimo cilje. Naš krovni ciljje nič poškodb pri delu. Doseganje ciljaredno spremljamo, vsakoleto pa si v okviru tega zastavimo kratkoročne izvedbene cilje, ki nam pomagajo pridoseganju krovnega cilja. Delujemo v skladu s certifikatom ISO 45001 – Varnost in zdravje pri delu.
Strokovne nalogev zvezi zvarnostjo in zdravjempri deluopravlja Služba zavarnost in zdravje pri delu,ki je po drejena upravidružbe, takoda sodelavci, ki opravljajo strokovne nalogespodročja varnegain zdravega dela,pri svojem odločanju neodvisni oduporabnikov storitev. Zagotavljamo izpolnjevanjezakonodajnih zahtev na podro čju varnosti in zdravjapri delu inpožarne varnosti. Z uvajanjem aktivnosti ugotavljanja,beleženja in odpravljanja potencialnihnevarnosti in skoraj dogodkov vdelovnem okolju aktivnoskrbimo za zmanjšanje nezgod pri delu ter izboljšanje delovnih pogojev.
Spreventivnimi požarno-varnostnimi ukrepipreprečujemo nastanekpožarov terredno zagotavljamonadzor, preglede in servisiranje gasilske opreme za zagotavljanjeaktivnepožarne zaščite.
Sistemvodenja varnosti in zdravjapri delu obsegavse,ki v podjetjuopravljajo delo na podlagi pogodbeo zaposlitvi alina kakršnikoli drugi pravni podlagiopravljajo dela zapodjetje (zunanji izvajalci), tudi zaposlene, ki opravljajo delo zaradi usposabljanja.
Greza dolgoročen cilj, kateremu sopodrejeni vsi ostalicilji.Z izvajanjem različnih preventivnih aktivnosti in izboljšav mu sledimo po korakih.
Možne vzroke za poškodbe pri delu odpravljamo z identifikacijo in razčlenitvijo procesnih tveganj, ki lahko negativno vplivajo na varnost in zdravje pri delu.
| Year | Data | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |||
| Moski | 1.5 | 1.2 | 0.9 | 0.5 | 0.0 | ||
| Zerske | 0.5 |
Poškodbe pri delu spremljamo s t.i. indeksom frekvence (IF), ki nam predstavlja število primerov odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža na 100 zaposlenih. Spremljamo tudi stopnjo izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža, t.i. faktorje m PRP, ki predstavlja razmerje med številom poškodb pri delu in številom bolniškega staleža na število zaposlenih.
| Dogodek | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Število poškodb pri delu | 15 | 13 | 12 | 7 | 12 |
| Število izgubljenih dni | 346 | 334 | 329 | 451 | 371 |
| Število poškodb/100 zaposlenih | 1,7 | 1,5 | 1,4 | 0,9 | 1,6 |
| Število smrti zaradi poškodb pri delu | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Število in stopnja poškodb pri delu z velikimi posledicami | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Dejavnik PRP* | 5,7 | 5,0 | 4,7 | 4,0 | 5,6 |
Graf: Število poškodb pri delu na 100 zaposlenih v letih 2019–2023
Težjih poškodb pri delu v 5-letnem obdobju ni bilo, prav tako ne smrtnih primerov in poklicnih bolezni. Poškodbe pri delu spremljamo tudi pri agencijskih delavcih. V 5-letnem obdobju (2019–2023) je bilo 11 poškodb pri delu.
Kot je razvidno iz grafa, so poškodbe pri delu od 2019–2022 padle z 1,7 na 0,9 na 100 zaposlenih, v letu 2023 pa so narasle na 1,6 poškodbe na 100 zaposlenih. Porast poškodb pri delu beležim pri izvajanju vzdrževalnih procesov. Ključno porastu poškodb pri delu se je znižalo število izgubljenih dni za 80 oziroma za 18 odstotkov.
| 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Cinkamna | Dejavnost | C20 | Slovenija |
Podatki so na strani NIJZ na voljo za leto 2021, zato se primerjava nanaša na leta 2018–2022.
Prievidentiranju in poročanju o statistiki izrednih dogodkov ter pri odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti uporabljamo vzpostavljen sistem. V primeru nezgode pri delu ali nenadnega obolenja delavca sta v družbi organizirana in zagotovljena prva pomoč in reševanje na vseh delovnih mestih, tako v rednem kot izmenskem delovnem času. V primeru poškodbe pri delu mora delavec takoj poiskati prvo pomoč pri za to usposobljenih osebah ter obvestiti nadrejenega delavca, ki mora nezgodo prijaviti Službi za varnost in zdravje pri delu.
Poleg nezgod pri delu spremljamo tudi skoraj dogodke in potencialne nevarnosti, ki jih redno beležimo in odpravljamo vzroke za njihov nastanek oziroma preprečujemo nastanek nezgod. V letu 2023 smo prepoznali 117 potencialnih nevarnosti, ki smo jih sproti odpravili, ter deset skoraj dogodkov. V letu 2023 smo prepoznali skoraj 38 odstotkov več potencialnih nevarnosti kot leto predtem, kar je predvsem posledica bolj sistematičnega pristopa pri ugotavljanju potencialnih nevarnosti pri delu vzdrževanja.
Med delavci v proizvodnji je v različnih oblikah in časovnih intervalih potekala aktivnost Minuta varnosti, katere namen je, da se v posameznih obratih pred začetkom vsake izmene zaposleni na kratko pogovorijo o poteku izmene in morebitnih ugotovljenih potencialnih nevarnostih. Poleg tega se v primeru poškodbe pri delu pogovarjajo o vzrokih, ki so privedli do posamezne nezgode, ter o drugih aktualnih temah, ki se tičejo varnega in zdravega dela.
V vseh proizvodnih poslovnih enotah smo izvajali identificiranje in razčlenjevanje procesnih tveganj s področja zagotavljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu ter ukrepe za zmanjšanje emisij v delovno okolje.
| Dogodek | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Potencialna nevarnost | 56 | 47 | 32 | 85 | 117 |
| Skoraj dogodek | 3 | 3 | 6 | 7 | 10 |
bolniških dopustov, predvsem zaradi težkih bolezni, okvarl okomotornega sistema in kardiovaskularnih bolezni.
| Odsotnost z dela | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Boleznine (v %) | 6,70 | 6,43 | 7,27 | 7,45 | 8,34 |
| Skupaj obseg odsotnosti (v %) | 23,71 | 24,97 | 22,14 | 23,67 | 24,42 |
Vzpostavljenimamo sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih glede na pojavnost in intenziteto, ki poteka konstantno. Na podlagi rezultatov se izdela oziroma revidira Ocena tveganja za vsa delovna mesta in Register tveganj varnosti in zdravja pri delu, iz katerega je razvidna izpostavljenost zaposlenih fizikalnim, kemičnim, mehanskim, socialnim in biološkim tveganjem. Pri ugotovljenih tveganjih določimo in sprejmemo ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih nevarnim delovnim okoliščinam, določimo odgovorne osebe in roke za odpravo oziroma zmanjšanje posameznih tveganj.
Iz izdelanih Ocen tveganja je razvidno, da na posameznih delovnih mestih izstopajo tveganja, ki so povezana s povišanim hrupom (seznam hrupnih delovnih mest), srečujemo se z neugodnimi mikroklimatskimi pogoji (povišana temperatura na delovnih mestih v poletnih mesecih) ter kemičnimi in mehanskimi nevarnostmi na posameznih delovnih mestih.
Delavcem in njihovim predstavnikom je omogočeno, da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela. Vključeni so v ocenjevanje tveganj za posamezna delovna mesta in v izdelavo Ocene tveganja. V svetu delavcev deluje odbor za varnost in zdravje pri delu, kjer je kot zunanji sodelavec vključen tudi varnostni inženir, ki sodeluje pri reševanju problemov varnosti in zdravja pri delu. Delavci lahko o nevarnostih, povezanih z delom in predlogi za izboljšanje delovnih razmer, poročajo nasvetu delavcev, preko prijave potencialnih nevarnosti in skoraj do godkov ter preko aplikacije CCum.
Dobro zdravje je predpogoj za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za delovno organizacijo. Program promocije zdravja, ki ga pripravimo vsako leto, je namenjen ohranjanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih ter zgodnjemu odkrivanju različnih bolezenskih stanj. Gre za aktivno podporo delodajalca pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Program promocije zdravja pripravimo na osnovi ocenjevanja potreb zaposlenih. Tako pri programu upoštevamo analizo zdravstvenega stanja zaposlenih na podlagi obdobnih zdravstvenih pregledov ter analizo bolniškega staleža po skupinah bolezni in gospodarskih dejavnostih.
Izvedli smo naslednje aktivnosti:
(uporaba Difotherina), temeljni postopki oživljanja;
vimi boleznimi– cepljenje proti sezonski gripi.
Skupaj z izvajalcem medicine dela, s katerim je sklenjena pogodba, izvajamo revizijo ocen tveganja in oglede delovnih mest glede ergonomske urejenosti ter izvajamo biološki monitoring pri zaposlenih.
Spravilnimupravljanjem delavske verige inspoštovanjem delavcevv vrednostni verigilahko podjetje doseže večjo učinkovitost, kakovost inkonkurenčnostna trgu ter pripomore k bolj trajnostnemu poslovanju.
Ciljipolitike zagotavljanjakakovosti ravnanjaz okoljem,varnostjo in zdravjemter trajnostnega razvoja in zaveze iz kodeksatrajnostnega poslovanjaza poslovne partner je, so elementi, ki prispevajok trajnostiv vrednostni veriginašega podjetja. S sprejetjem kodeksatrajnostnega poslovanjaza poslovne partnerje konec leta 2023 postavljamo jasnesmernice in pričakovanja našim poslovnim partnerjem v celotni vrednostni verigi. Zavezujejo sek spoštovanju enakih standardov kakovosti, trajnosti in družbene odgovornosti, kot jih zagovarjamo sami.
Naši izdelki in surovine sodel globalnih dobaviteljskih verig. Dobavna verigavključuje dobavitelje surovin (primarnih in sekundarnih), embalaže, opreme, rezervnih delov, tehničnega materiala, storitev in energije. Dobavitelji in njihove dejavnosti se razlikujejo gledena poslovno enoto. Dobavitelji so deljeni na šest ključnih skupin:
Ključnedobavitelje vsakoleto ocenjujemo glede na komercialne, tehnične pogoje in certifikate dobaviteljev (ISO 9001, 14001, 45001, 50001 idr.), od leta 2022 naprej pa postopoma vključujemo tudi trajnostne kazalnike, kot so:
Gledena skupno doseženo število točk dobaviteljev rangiramo v A, B ali C rang, kjer A predstavlja najvišjo doseženo oceno. Potrdimo sodelovanje z dobavitelji v A in B rangu, v rangu C izjemoma (če gre za strateške, težko zamenljive dobavitelje).
| 50.72 % | Slovenija |
|---|---|
| 21,74 % | Do 500km |
| 13,04 % | 501-1.000 km |
| 10,14 % | 1.001-2000km |
| 4,35 % | 2.001-3.000 km |
| 0,01 % | Nad 3.000 km |
| 69,57 % | Podpisano |
|---|---|
| 30,43 % | Nepodpisano |
Več kot 72 % ocenjenih dobaviteljev prihaja iz Slovenije oz. iz bližnjih držav (v obsegu do 500 km). Večji delež naših dobaviteljev je torej v naši bližini, s čimer bistveno zmanjšujemo vpliv na okolje in preprečujemo logistične rizike v dobavnih verigah.
Skoraj 70% vseh ocenjenih dobaviteljev je podpisalo zaveze oz. Kodeks za trajnostno poslovanje za poslovne partnerje, s čimer skupaj z dobavitelji tvorimo in izvajamo trajnostne in družbeno odgovorne zaveze. Z dobavitelji (zgornji del vrednostne verige) imamo dogovorjen in ustaljen kanal komuniciranja in ozaveščanja s stalnimi poslovnimi obiski, posredovanjem zahtevanih podatkov, ocenjevanjem dobaviteljev idr.
Pri ocenjevanju dobaviteljev smo jih povprašali tudi:
V postopku ocenjevanja smo ocenili tudi šest novih dobaviteljev, in sicer so trije v rangu A in trije v rangu B. Vsi novi dobavitelji so imetniki certifikata ISO 9001, štirje so imetniki certifikata ISO 14001, trije ISO 45001, nihče pa še nima certifikata ISO 50001. Gre sicer za dobavitelje, ki se nahajajo v bližnjih državah (Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija). Dva od teh sta že podpisala Kodeks glede trajnostnega razvoja, dva dobavitelja imata tudi Ecovadis znak, eden celo platinastega.
V Cinkarni Celje prepoznavamo tako pozitivne kot negativne vplive na lokalne in druge skupnosti, v katerih delujemo. Z razumevanjem medsebojne soodvisnosti in prepletenosti postavljamo v ospredje ustvarjanje ravnotežja med gospodarstvom, poslovno uspešnostjo podjetja in sodelovanjem, povezovanjem ter upoštevanjem potreb in zahtev lokalnih in drugih skupnosti.
Upoštevamo visoke standarde družbene etike in gradimo transparentno kulturo komunikacije, ki je osnova za uspešno povezovanje in sodelovanje, kar so tudi zaveze po politiki zagotavljanja kakovosti ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter trajnostnega razvoja in etičnega kodeksa ravnanja in dela.
V nadaljevanju predstavljamo nekatere ključne vidike našega sodelovanja in prizadevanj za izboljšanje družbenega, okoljskega in gospodarskega stanja v naših skupnostih. Kanali obveščanja in pogostost so podani v poglavju Vključevanje deležnikov.
Redno sodelujemo z lokalnimi oblastmi in drugimi deležniki, da bi identificirali potrebe in priložnosti za izboljšanje. Organiziramo javne dogodke, kot so dnevi odprtih vrat in srečanja z novinarji ter sodelujemo s šolami in združenji z namenom, da bi spodbudili dialog in sodelovanje.
O dogodkih in drugih pomembnih informacijah z vabili in sporočili za javnost obveščamo Mestno občino Celje in okoliške občine, lokalne in nacionalne medije ter druge pomembne deležnike v lokalnem okolju, odvisno od teme in namena sporočila.
Lokalno javnost nagovarjamo in obveščamo tudi z družbenimi omrežji. Na leto zabeležimo približno deset negativnih komentarjev, večina komentarjev je pozitivnih in spodbudnih.
Vlagamo v razvoj in izobraževanje mladih ter spodbujamo zdrav odnos posameznikov in ustanov do okolja. Spodbujamo in podpiramo športno rekreativne ter kulturne, humanitarne, okoljevarstvene in izobraževalne dejavnosti.
V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje smo v Fotohiši Pelikan pripravili fotografsko razstavo Zgodovina Cinkarne skozi objektiv mojstra Pelikana. Podjetje je razstavo številnih, do zdaj še neobjavljenih fotografij, pripravilo v počastitev 150-letnice ustanovitve Cinkarne Celje in 50-letnice začetka proizvodnje pigmenta titanovega dioksida.
Ob 150-obletnici podjetja so interno razstavo, poimenovano Minuta za kulturo, na lokaciji v Celju in Mozirju pripravili tudi štirje zaposleni ter na ogled postavili svoja likovna, kiparska, fotografska in literarna dela.
Vsako leto v okviru sponzorstev namenimo sredstva za delovanje pomembnih košarkarskih, nogometnih in rokometnih klubov ter z donacijami podpiramo gasilska društva, delovanje župnijskega urada, glasbeno šolo, gimnazije in druge organizacije.
Sponzorstva in donacije namenjamo tistim organizacijam, s katerimi zasledujemo in uresničujemo naše vrednote, med njimi so:
| Področje sponzorstev in donacij | Delež sredstev |
|---|---|
| Šport | 95% |
| Kultura | 2 % |
| Ostalo | 3 % |
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Donacije in sponzorstva (v EUR) | 739.164 | 688.053 | 637.131 | 755.725 | 706.035 |
V zadnjih petih letih smo športnim klubom, društvom, izobraževalnim institucijam in krajevnim skupnostim skupaj namenili približno 3,5 milijona evrov sponzorskih in donatorskih sredstev. Ob ustrezni rasti in potrebnem razvoju podjetja bomo stovrstno politiko podpore lokalnemu okolju nadaljevali tudi v prihodnje.
Odzivamo se na povabila šol in lokalnih deležnikov ter obiskujemo vse bolj popularne Karierne sejme na šolah, v mladinskih centrih in Skupnosti višjih strokovnih šol Slovenije.
Ponosni smo na večletni projekt intenzivnega sodelovanja z osnovnimi in srednjimi šolami, katerega temeljna namena sta spodbujanje otroške kreativnosti pri ustvarjanju in razmišljanju ter promocija zavedanja širšega družbenega pomena industrijske proizvodnje in razvoja. Do zdaj smo izvedli že petnajst zaporednih natečajev, v teku je šestnajsti natečaj.
Vsakoletno v okviru natečaja izpostavimo drugo tematiko, povezano s proizvodi našega podjetja in skrbnim odnosom do okolja. K sodelovanju povabimo vse osnovne in srednje šole v regiji, kjer imamo proizvodnjo. Rdeča nit 15. natečaja je bila Pomen vode za obstoj vseh živih bitij. S tem smo želeli predstaviti tudi eno od naših aktivnosti, ki sledijo zavezam za trajnostno delovanje. V podjetju med drugim že več let iščemo načine, kako z uvajanjem ponovne rabe notranjih in zunanjih tokov zmanjšati črpanje sveže vode iz vodotoka, namenjene za proizvodni proces. V natečaju je sodelovalo rekordnih 46 šol in 1.700 šolarjev. Ob zaključku vsakega natečaja pripravimo zaključno slovesnost s podelitvijo nagrad najboljšim idejam. Tudi lokacijo slovesnosti in nagrade smiselno izberemo glede na vsebino, pri čemer si prizadevamo za vključevanje lokalnih deležnikov in njihovo informiranost o natečajih in kreativnih idejah mladih.
Dijakom in študentom odpiramo vrata za obvezno praktično usposabljanje in glede proizvodnih procesov, naprav za odstranjevanje odpadkov, izvajanjem meritev vode (program kemijski tehnik, gradbeni tehnik) ter se odzivamo na lokalne potrebe izobraževalnih institucij, s katerimi sodelujemo v projektnih dnevih, pri raziskovalnih nalogah, predstavitvi poklicev idr.
Od drugega polletja leta 2023 je v teku nov natečaj z naslovom Vsaka kapljica vode šteje, ki ga izvajamo v sodelovanju z lokalnim Tehnoparkom Celje.
Sodelujemo s socialnimi institucijami za pomoč ranljivim skupinam v naši skupnosti, vključno z donacijami in prostovoljnim delom.
V centralni jedilnici našega podjetja pa Zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček nudimo prostor za prodajo njihovih ročno izdelanih daril. V preteklosti smo izvedli tudi krvodajalsko akcijo med zaposlenimi, ki jo ponovno načrtujemo v prihodnjem letu.
Lansko leto se je Cinkarna Celje pridružila tretjemu krogu Dobrodelne katre. Z donacijo smo želeli pomagati in čimprej zbrati 2 milijona evrov, potrebnih za zdravljenje redke nevrorazvojne motnje 4-letnega Urbana.
Redno zbiramo povratne informacije od lokalnih skupnosti in drugih deležnikov ter si na podlagi tega prizadevamo za izboljšanje naših odnosov. Vzpostavili smo sistem za sprejemanje in reševanje pritožb. Pritožbe sprejemamo preko e-naslova odgovorne osebe za stike z javnostjo oziroma službe za varstvo okolja. Vsa prejeta sporočila ustrezno obravnavamo. Odločitve v zvezi s posamezno pritožbo in pripravo odgovorov uskladimo z različnimi odgovornimi v podjetju (odvisno od vsebine pritožbe), kot so vodstvo, pravna služba, služba za varstvo okolja ali določene poslovne enote.
Naš naslov za odnose z javnostmi smo v letu 2023 prejeli eno pripombo, ki se je navezovala predvsem na reševanje določene problematike, povezane z bivalnim okoljem pobudnika oziroma pritožnika, zemljišče v lasti podjetja.
Prejeli smo tudi štiri pritožbe javnosti v povezavi s proizvodno lokacijo v Celju. Tri so se nanašale na zaznan smrad. Na podlagi raziskave pritožbe smo ugotovili, da je ena pritožba evidentno povezana z napakami delovanja čistilne naprave v podjetju in je bila tudi prijavljena na inšpekcijsko službo ter odpravljena v najkrajšem možnem času. Za ostale dve smo našli povezave z nepravilnim delovanjem v podjetju, saj v tistem času nismo beležili nobenih izpadov delovanja čistilne naprave oziroma drugih nepravilnosti. Ena pritožba je bila zaradi zaznanega dima, ki pa ni bil posledica napake v podjetju, ampak je prišlo do manjšega požara na bližnji lokaciji izven meja podjetja.
| Leto | Pritožbe javnosti po področju | Smrad | Prašenje | Hrup | Drugo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 1 | 0 | 1 | 0 | 2 | |
| 2020 | 0 | 1 | 1 | 0 | 2 | |
| 2021 | 1 | 0 | 1 | 0 | 2 | |
| 2022 | 0 | 0 | 1 | 2 | 3 | |
| 2023 | 3 | 0 | 0 | 1 | 4 |
Redno spremljamo tudi komentarje in sporočila na družbenih omrežjih. Na leto zabeležimo približno deset negativnih komentarjev, ne pa konkretnih pritožb. Večino komentarjev v skladu s priporočili strokovnjakov za področje digitalnega marketinga ne brišemo, ampak konstruktivno komentiramo in pojasnjujemo. V preteklem letu smo umaknili tri objave zaradi internega dogovora, saj bi lahko škodili ugledu posameznika, in izbrisali tri komentarje uporabnikov, ki so prestopili mejo konstruktivne "debate". Na to dejanje ni bilo novih reakcij.
Z obstoječimi kupcisi prizadevamo ohranitidolgoročne odnose, nove kupce pa nagovarjamo predvsem z razvojem izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ki temeljijo na večji kakovosti izdelkov v povezavi s primerno ponudbo hitrosti, prilagodljivosti in cene. Prodajo bomo tudi v prihodnje usmerjali predvsem na evropske trge. Naši kupci so v večini poslovni subjekti (B2B).
Za doseganje strateških ciljev, ohranjanje položaja na globalnih trgih in ugleda ter za iskanje novih poslovnih priložnosti so ključne raziskovalne in razvojne aktivnosti, kjer z razvojem novih proizvodov in rešitev sledimo zahtevam in pričakovanjem kupcev. Pri tem upoštevamo zaveze in cilje Politike zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter trajnostnega razvoja.
Ohranjanje zadovoljstva naših kupcev in uresničevanje zastavljene trajnostne strategije v dobavni verigi sodita med naše prioritete tudi na področju prodaje. Za ohranjanje dolgoročnosti poslovanja sledimo trajnostnim ciljem in kupce nagovarjamo z razvojem visokokakovostnih, trajnostnih izdelkov. Posebno skrb namenjamo predelavi stranskih izdelkov odlične kakovosti, ki jih kupci lahko uporabljajo v svoji proizvodnji in s tem prispevamo k ponovni uporabi materialov. Cilj v letu 2023 je bil tudi zadržati indeks zadovoljstva (CSI) na nivoju 90 odstotkov.
Na poslovnem področju titanovega dioksida, našega jedrnega programa, se osredotočamo na pridobivanje novih kupcev iz dejavnosti proizvodnje plastike in tiskarskih barv. Višja zahtevnost kupcev dolgoročno omogoča doseganje višje dobičkonosnosti in posredno deluje kot zaščita pred morebitnimi novimi vstopi konkurentov na evropski trg s proizvodi nižjega kakovostnega razreda. Tudi pri ostalih programih razvoj usmerjamo na nove izdelke z visoko dodano vrednostjo in tiste vertikalno integrirane proizvode, ki omogočajo strokovne, prihodkovne in stroškovne sinergije ter najbolje izkoriščajo konkurenčne prednosti poslovnih okolij posameznih proizvodnih programov.
Zaradi negativnih vplivov, ki jih povzročajo izdelki vgrajeni sintetični polimeri (nestabilne svetovne zaloge fosilnih ogljikovodikovin, onesnaženje, ki ga povzročajo tovrstni plastični materiali), smo pristopili k njihovi trajnostni in ekološko prijaznejši zamenjavi. Razvili smo bel masterbatch na osnovi PBAT, ki ga lahko proizvedemo z vgradnjo do 75-odstotnega pigmenta titanovega dioksida. Poleg lastnosti biopolimera ima beli masterbatch tudi lastnost biorazgradljivosti, zato smo za 75-odstotni polnjen masterbatch pridobili tudi potrdilo o biorazgradljivosti. Smo v fazi pridobivanja certifikata Bio-compostable Soil. Tovrstni masterbatchi imajo velik potencial vgradnje v embalažni industriji, saj vse več odjemalcev prehaja na uporabo biorazgradljivih materialov.
Praškasti lak s sposobnostjo povečanega odplinjevanja je bil razvit za tržno nišo odjemalcev, ki prašno lakirajo vroče cinkane površine. S svojo specifično formulo omogoča izhajanje plinov, kisik pri povišani temperaturi oblikuje v vročem cinkane plasti, še preden pride do zameženja prašno lakiranega sloja. Zaradi tega na polakirani površini ni prisotnih anomalij, kot so na primer mehurčki, drobne izbokline. Omenjeni izdelek bi po oceni lahko predstavljal 25-odstotni delež v naši prodaji običajnih poliestrskih kvalitet praškastih lakov.
Sciljemna tržišču poiskati materiale v skupini tankoslojnih disperzij, obstojnih na kemijske vplive in primernih za eksplozijsko nevarna območja, smo z aktivnostmi prišli do ustreznega materiala PFA MJ -610 in ga vpeljali v proizvodnjo. Z uspešno implementacijo premaza v proizvodnjo nam je uspelo pokriti segment kemijske zaščite, ki ga sedaj z našimi obstoječimi premazi nismo obvladovali. Po naših ocenah bi lahko predstavljal 10-odstotni delež prodaje v programu proizvodnje fluoriranih termoplastov. Tankoslojni premaz z dobro kemično odpornostjo in primernostjo za vgradnjo v eksplozijsko nevarna območja je še posebej primeren za zaščito elementov pri odjemalcih, ki imajo zahteve po zelo ozkem tolerančnem območju zaščitne obloge.
Posebno pozornost pri zagotavljanju zdravja in varnosti naših proizvodov namenjamo razvrščanju in označevanju. Redno spremljamo aktualno zakonodajo in vse spremembe, povezane z označevanjem. Ko pride do sprememb v razvrstitvi in označitvi, z njimi uskladimo varnostne liste, etikete, revidiramo navodila za varno delo in obvestimo kupce o spremembi. Varnostne in tehnične liste ter ostala navodila objavljamo na spletni strani posameznega izdelka (https://www.cinkarna.si/izdelki-in-resitve) in so dostopna vsem (kupcem in ostalim zainteresiranim). Tako še dodatno omogočamo dostop do informacij o naših proizvodih za njihovo varno in zdravo uporabo. O vseh spremembah so seznanjeni tudi naši strokovni delavci na prodajnem področju, ki kupcem podajajo tehnične informacije in nasvete pri uporabi proizvodov. Velik poudarek posvečamo odzivom naših kupcev na terenu in do sedaj še nismo prejeli pripomb o negativnih vplivih pri uporabi naših proizvodov. Vsi naši proizvodi so ustrezno označeni v skladu z veljavno zakonodajo. Etiketa na embalaži mora biti vidna in podatki na etiketi čitljivi. Tako označeni proizvodi kupcu nudijo vse informacije, ki jih potrebuje za varno in zdravo delo. V letu 2021 se je na osnovi uredbe na etiketo za nevarne zmesi začel vključevati tudi enolični identifikator formule (t.i. UFI), ki v primeru zastrupitev centrom za zastrupitve omogoča hitro in učinkovito ukrepanje. Do konca leta 2023 smo uskladili etikete in varnostne liste skladno z veljavno zakonodajo. Pozornost in skrb namenjamo tudi odpadni embalaži in neporabljenim proizvodom – da se pravilno razvrstijo, ustrezno označijo in oddajo pooblaščenim zbiralcem.
Neskladnosti v zvezi z označevanjem naših proizvodov s strani kupcev ali inšpekcije ni bilo. Prav tako nismo imeli incidentov v zvezi s tržnim komuniciranjem. V primeru, da se neskladnost ugotovi interno, jo hitro odpravimo.
Sledimo trendom in zahtevam trga pri proizvodnji bakrovih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki je dopolnilo drugim preventivnim gojitvenim ukrepom v kmetijstvu, z upoštevanjem načel dobre kmetijske prakse. Za proizvod Humovit EKO imamo potrdilo (0 03/2022) o ustreznosti proizvoda za uporabo v ekološki pridelavi, ki ga je izdal Inštitut za ekološko kmetijstvo.
| Vrednost reklamacij | Stevilo reklamacij | Neupravicene reklamacije | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 |
| 250.000 | 30 | Z00.Od0 | 25 | 150W0Q | '20 | 10o.o00 | 1 | 7 | 5o.000 | 8 |
Vsakih dve leti izvajamo spletno anketo o zadovoljstvu naših kupcev. V anketo, ki smo jo izvedli v letu 2022, je bilo vključenih sedem prodajnih programov. Anketa je bila posredovana na 243 e-naslovov, odziv je bil nekoliko večji od 50 odstotkov, kar ocenjujemo kot uspešno.
Anketa je pokazala podoben nivo zadovoljstva kot v preteklih letih. Povprečne ocene kupcev v letu 2022 na lestvici zadovoljstva 1 – 5:
Besede, ki so jih kupci navedli glede tega, kakšen je njihov pogled na Cinkarno Celje, d.d., so predvsem profesionalnost, zanesljivost, kakovost, ažurnost in zaupanje. Večina anketiranih, tj. 76 odstotkov, ni zaznala težav v sodelovanju ali jih ne omenja, nekaj jih ima pripombo na ceno (9%) ter na dobavo in prodajne pogoje (6%).
Predlogi izboljšav na strani kupcev se nanašajo predvsem na širitev asortimana, izboljšanje dobavnih pogojev in kakovosti izdelkov ter na sledenje tržnim razmeram, predvsem z vidika cenovne primerljivosti s konkurenco.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|
| SREDSTVA | ||
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | ||
| Neopredmetena sredstva | 1.585.108 | 1.208.224 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 109.855.569 | 104.083.017 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.558.531 | 1.973.765 |
| Druga dolgoročna sredstva | 84.444 | 68.049 |
| Odložene terjatve za davek | 1.439.044 | 1.226.475 |
| Skupaj nekratkoročna (dolgoročna sredstva) | 114.522.696 | 108.559.530 |
| Kratkoročna sredstva | ||
| Zaloge | 53.841.480 | 72.754.823 |
| Finančne terjatve | 38.616.117 | 0 |
| Poslovne terjatve | 31.545.008 | 24.290.543 |
| Terjatve za davek iz dobička | 5.493.528 | 0 |
| Denar in denarni ustrezniki | 15.687.805 | 45.210.098 |
| Druga kratkoročna sredstva | 209.028 | 133.009 |
| Skupaj kratkoročna sredstva | 145.392.966 | 142.388.473 |
| Skupaj sredstva | 259.915.662 | 250.948.003 |
| Vpoklicani kapital | 20.229.770 | 20.229.770 |
|---|---|---|
| Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 |
| Rezerve od dobička | 119.583.496 | 120.290.401 |
| Rezerva za pošteno vrednost | –1.242.486 | –809.390 |
| Zadržani dobički | 38.374.703 | 25.014.391 |
| Skupaj kapital | 221.230.458 | 209.010.148 |
| Rezervacije za zaslužke zaposlencev | 3.843.523 | 3.651.696 |
|---|---|---|
| Druge rezervacije | 14.233.199 | 14.816.968 |
| Dolgoročno odloženi prihodki | 767.414 | 363.054 |
| Skupaj nekratkoročne obveznosti | 18.844.136 | 18.831.718 |
| Finančne obveznosti | 103.692 | 59.392 |
|---|---|---|
| Poslovne obveznosti | 18.530.350 | 19.518.145 |
| Obveznosti za davek od dobička | 0 | 2.367.161 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 11.352 | 157.520 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 1.195.674 | 1.003.919 |
| Skupaj kratkoročne obveznosti | 19.841.067 | 23.106.137 |
| 38.685.203 | 41.937.855 |
|---|---|
| 259.915.662 | 250.948.003 |
|---|---|
| v EUR | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | 176.464.289 | 227.153.116 |
| Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje | –6.549.243 | 14.113.923 |
| Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve | 3.019.539 | 2.442.358 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala | –296.838 | –200.613 |
| Stroški materiala | –106.375.957 | –134.953.778 |
| Stroški storitev | –16.047.941 | –16.229.210 |
| Stroški dela | –30.656.494 | –29.483.416 |
| Amortizacija | –12.355.367 | –12.150.684 |
| Drugi poslovni prihodki | 9.455.201 | 7.749.919 |
| Drugi poslovni odhodki | –3.909.344 | –5.264.418 |
| Slabitve in odpisi poslovnih terjatev | –25.096 | –1.553 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 12.722.749 | 53.175.643 |
| Finančni prihodki | 1.226.596 | 36.259 |
| Finančni odhodki | –143.743 | –496.329 |
| Finančni izid | 1.082.853 | –460.070 |
| Poslovni izid pred davki | 13.805.602 | 52.715.574 |
| Obračunani davek | –1.304.115 | –8.789.599 |
| Odloženi davek | 151.920 | –529.510 |
| Davek od dobička | 1.152.195 | 9.319.109 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 12.653.407 | 43.396.465 |
| Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico |
1,57
5,37
| v EUR | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Čisti dobiček | 12.653.407 | 43.396.465 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu | 0 | 0 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo priznani v izkazu poslovnega izida | 0 | 0 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje priznani v izkazu poslovnega izida | 0 | 0 |
| Sprememba po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa | –415.234 | 322.666 |
| Preračun pozaposlitvenih zaslužkov | –78.512 | 222.345 |
| Vpliv odloženih davkov | 60.649 | –174.700 |
| Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo priznani v izkazu poslovnega izida | –433.096 | 370.311 |
| Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | –433.096 | 370.311 |
| Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) | 12.220.311 | 43.766.777 |
| LETO 2023 | Vpoklicani kapital | Zakonske rezerve | Lastne rezerve | Druge rezerve za delnice | Rezerve iz pošteno vrednost | Čisti poslovni izid | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Začetno stanje poroč. obdobja | 20.229.770 | 44.284.976 | 16.931.435 | 4.814.794 | -4.814.794 | 103.358.966 | 209.010.148 |
| Sprem. lastniš. kapitala – transakcije z lastniki | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Nakup lastnih delnic | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Umik lastnih delnic | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Izplačilo dividend | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Celotni vseobsegajoči donos poročev. obdobja | -433.096 | 0 | 12.653.407 | 12.220.311 | |||
| Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja | 12.653.407 | 12.653.407 | |||||
| Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja | -433.096 | -433.096 | |||||
| B3. Spremembe v kapitalu | -706.905 | 31.963.840 | -31.256.936 | 0 | |||
| Razpored.preostalega dela čist. dob. | -7.033.608 | 7.033.608 | 0 | ||||
| prim. poroč. obd. na druge sestav. kap. | Razpored. dela čistega dobička | 6.326.703 |
poroč. obd. na druge sestav. kap. po sklepu organov vodenja in nadzora
| 20.229.770 | 44.284.976 | 16.931.435 | 4.814.794 | -4.814.794 | 102.652.061 | -1.242.486 | 32.047.999 | 6.326.704 | 221.230.458 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 32.047.999 | 6.326.704 | 38.374.703 |
|---|---|---|
v EUR
| Vpoklicani | Kapital. | Zakonske | Rezerve | Lastne | Druge | Rezerve za | Preneseni | Čisti poslovni | Skupaj | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| kapital | rezerve | rezerve | za | delnice | rezerve iz | pošteno | poslovni izid | izid | kapital | |
| lastne | dobička | vrednost | izid | poslovnega | delnice | leta | Začetno stanje poroč. obdobja | 20.229.770 | 44.284.976 | |
| 16.931.435 | 4.814.794 | -4.814.794 | 84.892.734 | –1.179.702 | 86.234 | 24.920.343 | 190.165.790 |
| 24.922.418 | 24.922.418 |
|---|---|
| 24.922.418 | 0 | 24.922.418 |
|---|---|---|
| 370.312 | 0 | 43.396.465 | 43.766.777 |
|---|---|---|---|
| 43.396.465 | 43.396.465 |
|---|---|
| poročevalskega obdobja | 545.012 | 370.312 |
|---|---|---|
| Razpored. preostalega dela čist. dob. | 0 | prim. poroč. obd. na druge sestav. kap. |
| Razpored. dela čistega dobička | 18.466.232 | 24.920.343 |
| -43.386.575 | 0 | poroč. obd. na druge sestav. kap. po sklepu |
| Oblikovanje rezerv za lastne delnice | 0 | Sprostitev rezerv za lastne delnice |
| Končno stanje poroč. obdobja | 20.229.770 | 44.284.976 |
| 16.931.435 | 4.814.794 | –4.814.794 |
| 103.358.966 | –809.390 | 84.159 |
| 24.930.232 | 209.010.148 | BILANČNI DOBIČEK |
| 84.159 | 24.930.232 | 25.014.391 |
| LETO 2023 | LETO 2022 | |
|---|---|---|
| DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU | ||
| Čisti poslovni izid pred davki | 13.805.602 | 52.715.574 |
| Prilagoditve za: | 15.678.565 | 8.918.973 |
| −amortizacijo + | 12.355.367 | 12.150.685 |
| −dobiček/izgubo pri prodaji osnovnih sredstev | 130.529 | –7.253 |
| −oslabitev/odpis (odprava oslabitve) sredstev | 1.227.035 | 475.817 |
| −neto zmanjšanje/oblikovanje popravka vrednosti terjatev | 25.096 | 1.553 |
| −neto finančne prihodke/odhodke | 1.082.853 | –493.615 |
| −oblikovanje dolgoročnih rezervacij | 1.797.223 | 3.483.991 |
| −odpravo dolgoročnih rezervacij | –939.538 | –6.692.205 |
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev (obratnega kapitala) | –1.728.285 | –40.604.786 |
| Sprememba stanja poslovnih terjatev | –7.279.560 | 6.880.807 |
| Sprememba stanja druga dolgoročna in kratkoročna sredstva | –76.019 | 7.194 |
| Sprememba stanja zalog | 17.730.678 | –32.788.789 |
| Sprememba stanja poslovnih obveznosti | –987.794 | –7.278.748 |
| Sprememba stanja rezervacij | –391.942 | –1.158.030 |
| Sprememba stanja odloženih prihodkov | 404.361 | 147.334 |
| Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti | –3.456.228 | –13.549 |
| Sprememba stanja obveznosti iz pogodb s kupci | –146.169 | 21.432 |
| Plačan davek od dobička | –7.525.611 | –6.422.438 |
| Čisti denarni tok iz poslovanja | 27.755.882 | 21.029.760 |
| DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU | ||
| Prejemki pri investiranju | 1.119.833 | 43.513 |
| Prejemki od dobljenih obresti | 1.119.833 | 20.235 |
| Prejemki od dobljenih obresti dividend | 0 | 16.025 |
| Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 0 | 7.253 |
| Izdatki pri investiranju |
–58.441.421–10.546.496
| Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev | –621.559 |
|---|---|
| Izdatki za pridobitev opredmetenih OS | –436.676 |
| Izdatki za pridobitev finančnih naložb | –19.203.744 |
| –10.109.820 | |
| Izdatki za odplačila finančnih obveznosti | –38.616.117 |
| 0 |
| –57.321.588 | –10.502.983 |
|---|---|
| Prejemki pri financiranju | 0 | 0 |
|---|---|---|
| Izdatki pri financiranju | 43.413 | –25.063.273 |
| Izdatki za odplačila finančnih obveznosti | 44.300 | –138.140 |
| Izdatki za plačane obresti | –887 | –2.715 |
| Izdatki za odplačila dividend in drugih deležev v dobičku | 0 | –24.922.418 |
| 43.413 | –25.063.273 |
|---|---|
| 15.687.805 | 45.210.098 |
|---|---|
| –29.522.293 | –14.536.496 |
|---|---|
| 45.210.098 | 59.746.594 |
|---|---|
Pojasnila k računovodskimizkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d., je organizirana kot delniška družba, s sedežem v Celju, Kidričeva 26, in vpisana v sodni register sodišča v Celju s številko I-402-00. Glavna dejavnost družbe je kemična (SKD 20.120), in sicer proizvodnja titanovega dioksida.
Računovodski del letnega poročila je pripravljen za družbo Cinkarna Celje, d. d., in zajema računovodske izkaze s pojasnili družbe Cinkarna Celje, d. d. S sklepom 25. skupščine delničarjev družbe Cinkarna Celje, d. d., je družba 15. 6. 2021 prešla s Slovenskih računovodskih standardov na Mednarodne standarde računovodskega poročanja. S tem so vsi izkazi družbe pripravljeni v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe Cinkarna Celje so sestavljeni v evrih, brez decimalk. So sestavni del Letnega poročila 2023, ki je objavljeno v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe Cinkarna Celje, d. d. (https://www.cinkarna.si/si/info-center/objave).
Družba Cinkarna Celje, d. d., je skladno s prehodom delnice dne 4. 2. 2021 v Prvo kotacijo računovodske izkaze na dan 31. 12. 2023 sestavila skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe na dan 31. 12. 2023 so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija. Za pretekla leta, vključno z letom, ki se je končalo 31. 12. 2021, je družba pripravila računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Prvič je družba v skladu z MSRP pripadajočimi pojasnili, ki jih sprejema Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS), in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), sprejetimi v Evropski uniji (EU), ter skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) pripravila prvi popolni sklop izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2021, z datumom prehoda na MSRP po stanju na dan 1. 1. 2020.
Uprava družbe je računovodske izkaze za poslovno leto 2023 odobrila 4. 4. 2024.
Družba pripravlja računovodske izkaze na osnovi predpostavke o časovni neomejenosti delovanja. Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih.
Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS in sprejela EU ter veljajo v tekočem poročevalskem obdobju.
Sprejete računovodske usmeritve so skladne z lanskoletnimi usmeritvami, z izjemo naslednjih
sprememb MSRP, ki jih je družba sprejela na dan 1. januarja 2023 in so opisane v nadaljevanju:
Na novo sprejeti MSRP in spremembe MSRP niso imeli bistvenega vpliva na računovodske usmeritve
družbe Cinkarna Celje, d.d.
Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. To je celovit nov
računovodski standard za zavarovalne pogodbe, ki zajema priznanje in merjenje, predstavljanje in
razkrivanje. MSRP 17 se uporablja za vse vrste izdanih zavarovalnih pogodb ter za nekatera jamstva
in finančne instrumente s pogodbami o diskrecijski udeležbi. Družba ne izda pogodbe na podlagi
MSRP 17, zato uporaba tega standarda nima vpliva na finančno uspešnost, finančni položaj in
denarne tokove družbe.
Spremembe niso vplivale na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d.d.
Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Z MSRP 17, katerega cilj
je zagotoviti računovodski model za zavarovalne pogodbe, ki je uporabnejši in doslednejši za
zavarovatelje, so določena načela za pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje vseh vrst
zavarovalnih pogodb ter nekaterih jamstev in finančnih instrumentov z elementi diskrecijske
udeležbe. Računovodski model dopolnjujeta posebna prilagoditev za pogodbe z elementi neposredne
udeležbe (pristop spremenljive provizije) in poenostavljen pristop (pristop razporejanja premij),
predvsem za kratkoročne pogodbe.
Glavne značilnosti novega računovodskega modela vključujejo merjenje sedanje vrednosti prihodnjih
denarnih tokov, vključno z izrecno prilagoditvijo tveganja, ki se ponovno izmeri za vsako obdobje
poročanja (denarni tokovi izpolnjevanja). Model vključuje tudi pogodbeno storitveno maržo
(Contractual Service Margin/CSM), ki je enaka in nasprotna dobičku ob začetnem pripoznanju pri
izpolnjevanju denarnih tokov skupine pogodb, ki predstavljajo zasluženi dobiček iz zavarovalnih
pogodb, ki se na podlagi storitev zavarovalne pogodbe, zagotovljenih v obdobju kritja, pripozna v
poslovnem izidu. Določene spremembe v pričakovani sedanji vrednosti prihodnjih denarnih tokov
prilagodijo stanje CSM in se s tem pripoznajo v poslovnem izidu v preostalem obdobju kritja skupine
pogodb. Zneski, ki se zavarovalcu izplačajo v vseh okoliščinah, ne glede na to, ali se zgodi zavarovalni
dogodek (neločene naložbene komponente), niso prikazani v izkazu poslovnega izida, temveč so
prikazani neposredno v izkazu finančnega položaja.
Poleg tega predstavitev prihodkov in stroškov iz zavarovalnih storitev v izkazu vseobsegajočega
donosa temelji na storitvah, zagotovljenih v poročevalskem obdobju. Rezultati zavarovalnih storitev
(zasluženepremije minusnastale škode) so predstavljeni ločeno od finančnih prihodkov in odhodkov izzavarovalnih pogodb. V izkazu finančnega položaja so ločeno predstavljeneknjigovodske vrednosti portfeljev izdanih zavarovalnih pogodb kot sredstva oziroma kot obveznosti, z enako zahtevo, to velja tudi za portfelje pozavarovalnih pogodb v lasti. MSRP 17 prav takozahteva obsežna razkritja, dase zagotovijo informacije o pripoznanih zneskih iz zavarovalnih pogodb ter naravi in obsegu tveganj, ki izhajajo iz teh pogodb.
Glede prehodase je odborza oceno CSM nadatum prehoda odločil za uporabo retrospektivnega pristopa. Čeretrospektivni pristop, kot je opredeljen v MRS8, za skupino zavarovalnih pogodb ni v celotiizvedljiv, mora družba izbrati bodisi modificiran retrospektiven pristop bodisi pristop poštene vrednosti. Oba zagotavljata prehodne poenostavitve.
Upravni odborza mednarodne računovodske standarde je decembra 2021 izdal spremembeMSRP 17 in s tem dodal možnost prehoda za »razvrstitvenoprekrivanje« (classification overlay),da bi naslovil možna računovodska neskladja med finančnimisredstvi in obveznostmi iz zavarovalnih pogodb v primerjalnih informacijah, predloženih ob prvotni uporabiMSRP 17. Podjetje, ki uporablja razvrstitvenoprekrivanje za finančno sredstvo, predstavi primerjalne informacije, kot daso bile za to finančno sredstvo uporabljene zahteve za razvrstitevin merjenje iz MSRP 9.
Standard in njegove spremembe niso imeli vpliva na računovodske izkaze računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d.d.
Spremembe veljajoza letnaobdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Spremembe zagotavljajo smerniceza uporabo presojanja pomembnostiza razkritja računovodskih usmeritev. Predvsemspremembe MRS 1 nadomeščajo zahtevopo razkritju »bistvenih« računovodskih usmeritev z zahtevo po razkritju »pomembnih« računovodskih usmeritev. V napotkih za uporabo so dodanitudi napotki in ponazoritveni primeriza pomočpri uporabi koncepta pomembnostipri presojanju razkrivanja računovodskih usmeritev. Družbaje ocenila svoje računovodske usmeritveza razkritja in ni zaznala pomembnih vplivov na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Opredelitev računovodskih ocen (spremembe) Spremembe začnejo veljati za letna obdobja poročanja,ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, in se uporabljajo za spremembe računovodskih usmeritevin spremembe računovodskih ocen, ki se pojavijo na začetku obdobja ali ponjem. Spremembe uvajajo novo opredelitev računovodskih ocen, opredeljenihkot denarni zneski v računovodskih izkazih, za katere je značilnanegotovost pri merjenju, če ne izhajajo iz popravkanapake iz preteklih obdobij. Spremembe pojasnjujejo tudi, kakšne so spremembe računovodskih ocen in kako sete razlikujejo od sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak. Spremembe niso imele pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
upoštevanju veljavne davčne zakonodaje potrebna presoja, ali se takšni odbitki za davčne namene pripišejo obveznostim ali povezani komponenti sredstev. V skladu s spremembami se izjemna začetnega pripoznanja uporablja za transakcije, ki ob začetnem pripoznanju povzročajo enake obdavčljive in odbitne začasne razlike. Uporablja se samo, če pripoznanje najetega sredstva in obveznosti iz najema (ali elementa obveznosti za razgradnjo in sredstva za razgradnjo) povzroči obdavčljive in odbitne začasne razlike, ki niso enake. Spremembe niso imele pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe začnejo veljati takoj po izdaji, vendar nekatere zahteve po razkritju začnejo veljati pozneje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je decembra 2021 objavila vzorčna pravila drugega stebra, da bi zagotovila najmanj 15-odstotno davčno stopnjo za velika multinacionalna podjetja. Odbor za mednarodne računovodske standarde je 23. maja 2023 izdal Mednarodno davčno reformo – drugi steber – vzorčna pravila – spremembe MRS 12. Spremembe uvajajo obvezno začasno izjemo pri obračunavanju odloženih davkov, ki izhajajo iz izvajanja vzorčnih pravil drugega stebra v posameznih državah, in zahteve po razkritju za zadevna podjetja glede morebitne izpostavljenosti davkom iz dobička iz drugega stebra. Spremembe zahtevajo, da se za obdobja, v katerem je zakonodaja drugega stebra (vsebinsko) sprejeta, vendar še ne velja, razkrijejo znane ali razumno ocenljive informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov pomagajo razumeti izpostavljenost podjetja, izhajajočo iz davka od dohodka drugega stebra. Za izpolnjevanje teh zahtev mora podjetje razkriti kvalitativne in kvantitativne informacije o svoji izpostavljenosti davkom od dohodka v okviru drugega stebra ob koncu obdobja poročanja. Razkritje tekočih davčnih odhodkov, povezanih z davki od dohodka po drugem stebru, in razkritja v zvezi z obdobji pred začetkom veljavnosti zakonodaje se zahtevajo za leto obdobje poročanja, ki začne teči 1. januarja 2023 ali pozneje, vendar se ne zahteva za nobeno medletno obdobje, ki se konča 31. decembra 2023 ali pozneje. Spremembe niso imele pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom, in jih je treba skladno z MRS 8 uvesti za nazaj. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
- # MSRP 16 – Najemi
Obveznost iz najema pri prodaji in povratnem najemu (spremembe). Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
- # MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov: razvrstitev obveznosti kot
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom, in jih je treba skladno z MRS 8 uvesti za nazaj. Cilj sprememb je pojasniti načela iz MRS 1 za razvrstitev obveznosti kot kratkoročnih ali nekratkoročnih. Spremembe pojasnjujejo pomen pravice do odložitve poravnave, zahteve, da pravica obstaja ob koncu obdobja poročanja, da namen upravljanja ne vpliva na razvrstitev obveznosti kot kratkoročnih ali nekratkoročnih, da možnosti nasprotne stranke, ki bi lahko privedle do poravnave s prenosom lastnih kapitalskih instrumentov subjekta, ne vplivajo na razvrstitev obveznosti kot kratkoročnih ali nekratkoročnih. Spremembe tudi določajo, da bodo na razvrstitev obveznosti vplivale samo zaveze, ki jih mora subjekt izpolniti na datum poročanja ali pred njim. Dodatna razkritja se zahtevajo tudi za nekratkoročne obveznosti iz naslova posojilnih aranžmajev, za katere veljajo zaveze, ki jih je treba izpolniti v 12 mesecih po obdobju poročanja. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Namen sprememb je izboljšati zahteve, ki jih prodajalec – najemnik uporablja pri merjenju obveznosti iz najema pri poslih prodaje in povratnega najema iz MSRP 16, hkrati pa se s tem ne spreminja obračunavanje najemov, ki niso povezani s prodajo in povratnim najemom. Prodajalec – najemnik predvsem določi »plačila najemnin« ali »popravljena plačila najemnin«, tako da prodajalec – najemnik ne bi pripoznal nobenega zneska dobička ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo ohrani. Z uporabo teh zahtev se prodajalcu – najemniku v poslovnem izidu ne prepreči pripoznanja dobička ali izgube v zvezi z delno ali popolno prekinitvijo najema. Prodajalec – najemnik skladno z MRS 8 uporablja spremembo za nazaj za posle prodaje in povratnega najema, sklenjene po datumu začetne uporabe, pri čemer je to začetek letnega obdobja poročanja, v katerem je subjekt prvič uporabil MSRP 16. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Spremembe dopolnjujejo zahteve iz MSRP in zahtevajo, da podjetje razkrije pogoje dogovorov o financiranju dobaviteljev. Poleg tega morajo podjetja na začetku in koncu poročevalskega obdobja razkriti knjigovodske vrednosti finančnih obveznosti iz dogovorov o financiranju dobaviteljev in postavke, v katerih so te obveznosti predstavljene, ter knjigovodske vrednosti finančnih obveznosti in postavk, za katere so ponudniki financiranja že poravnali ustrezne poslovne obveznosti. Podjetja morajo razkriti tudi vrsto in učinek nedenarnih sprememb knjigovodskih vrednosti finančnih obveznosti iz dogovorov o financiranju dobaviteljev, zaradi katerih knjigovodske vrednosti finančnih obveznosti niso primerljive. Poleg tega spremembe zahtevajo, da podjetja na začetku in koncu obdobja poročanja razkrijejo razpon datumov plačil za finančne obveznosti do ponudnikov financiranja in za primerljive poslovne obveznosti, ki niso del teh dogovorov. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom. Spremembe določajo, kako naj subjekt oceni, ali je valuto mogoče menjati, in kako naj v primeru nezmožnosti menjave določi promptni menjalni tečaj. Šteje se, da je valuto mogoče zamenjati v drugo valuto, če lahko podjetje drugo valuto pridobi v obdobju, v katerem je dopuščena običajna upravna zamuda, in s tržnim ali menjalnim mehanizmom, pri katerem bi ob menjavi valut nastale izvršljive pravice in obveznosti. Če valute ni mogoče zamenjati v drugo valuto, mora podjetje oceniti promptni menjalni tečaj na datum merjenja. Cilj podjetja pri ocenjevanju promptnega menjalnega tečaja je odražati tečaj, po katerem bi bil na datum merjenja izveden redni menjalni posel med udeleženci na trgu v prevladujočih gospodarskih razmerah. V spremembah je navedeno, da lahko podjetje uporabi opazovani menjalni tečaj brez prilagoditve vrednosti ali druge tehnike ocenjevanja. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Spremembe naslavljajo priznano neskladje med zahtevami MSRP 10 in tistimi iz MRS 28 pri obravnavanju prodaje ali prispevka sredstev med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna posledica sprememb je, da se celotni dobiček ali izguba pripozna, ko transakcija vključuje podjetje (ne glede na to, ali je nastanjeno v odvisnem podjetju ali ne). Delni dobiček ali izguba se pripozna, če transakcija vključuje sredstva, ki ne predstavljajo podjetja, tudi če so ta sredstva deponirana v odvisnem podjetju. Upravni odbor UOMRS je decembra 2015 odložil datum začetka veljavnosti te spremembe za nedoločen čas do zaključka svojega raziskovalnega projekta o kapitalski metodi. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih instrumentih, finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena vrednost.
Računovodski izkazi in pojasnila so sestavljeni v evrih brez centov. Računovodske informacije, predstavljene v poslovnem poročilu v evrih, se zaokrožujejo. Zaradi zaokroževanja so možne razlike +/- 1 €.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene vključujejo določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, nadomestljivo vrednost naprav in opreme, oceno poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, popravke vrednosti zalog in terjatev, ocene obveznosti iz pogodb s kupci, ocene možnosti uporabe terjatev za odložene davke, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun rezervacij za ekološke namene in tožbene zneske pravnih in fizičnih oseb.
Med pomembne presoje sodi tudi subvencija za blaženje energetske krize po ZPGOPEK, torej presoja glede zanesljivega zagotovila glede izpolnjevanja prihodnjih pogojev za prejem in ohranitev prejete subvencije.
Ocene in navedene predpostavke se redno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, če vplivajo zgolj na to obdobje, in za prihodnja obdobja, na katera vplivajo popravki. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je Uprava družbe Cinkarna Celje pripravila v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih pojasnilih:
zapadle terjatve do kupca, ki bi mu pripadalo nadomestilo za večji plasma, niso poravnane, se popusta ne odobri in se ga le oceni.
Ob izdelavi računovodskih izkazov (četrtletnih in letnih) družba oblikuje popravek vrednosti oziroma oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za družbo in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje naslednja kvantitativna in kvalitativna merila: analizo dosedanje plačilne discipline poslovanja s kupcem, analizo računovodskih izkazov kupca – bonitetno poročilo, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravljajo sodelavci, zadolženi za prodajo, in zavarovanost terjatev z odobritvijo kreditnega limita pri zavarovalnici. Na osnovi navedenega, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Vse druge postavke v računovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odplačno vrednost. Poštena vrednost sredstev se preverja enkrat letno, in sicer na osnovi znanih tržnih podatkov ali primerljivih podatkov v panogi, kjer ima podjetje naložbe.
Rezervacija je pripoznana, ko ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je bolj verjetno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba ne more vplivati. Uprava družbe redno preverja, ali je za poravnavo možnih obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti. Uprava družbe na osnovi zakonske oziroma druge osnove za pripoznavo kritično presodi, ali je sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in bi v prihodnosti za družbo lahko iz tega naslova nastali bodoči odlivi, podkrepljena s pomočjo zunanjih pravnih strokovnjakov in prav tako z aktivnostmi, potrebnimi za sanacijo glede na trenutna spoznanja, izvedene meritve, kot tudi višina stroška in sama ocena časovnice izvedbe teh aktivnosti in diskonta, pri čemer se pri presoji uporabijo pisna mnenja zunanjih specialistov zadevnega področja. Presoja je vezana v glavnem na okoljske rezervacije.
V okviru zavez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanje vrednosti odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad. Pripoznane so na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar in odobri uprava. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, in se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikuje od takrat veljavnih dejanskih predpostavk. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.
Družba Cinkarna Celje ob izdelavi letnih računovodskih izkazov vračuna pogodbene popuste v primerih, ko kupci pravico do priznanja popusta na doseženo prodajo v tekočem letu pridobijo šele v prihodnjem letu, tj. takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta. Osnova za oceno višine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih računovodskih izkazov, izkušnje preteklega poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.
Družba oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova: oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, oslabitve finančnih naložb, oslabitve terjatev, neizkoriščenih davčnih olajšav, davčne izgube. Družba na dan zaključenih računovodskih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in obveznosti za davek. Odložene terjatve za davek pripozna ob verjetnem razpoložljivem prihodnjem obdavčljivem dobičku v obdobju petih let, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Zaradi poslabšanja makroekonomskega okolja, ki so ga povzročile inflacija, razmere na nabavnih in prodajnih trgih ter situacija v zvezi z vojno v Ukrajini, družba preveri pomembnejše računovodske usmeritve in ocene na področjih, na katerih bi lahko imele razmere negativen vpliv, zlasti na oslabitev sredstev – terjatev zaradi poslabšanja plačilne discipline, rezervacije, merjenje poštenih vrednosti, najeme, stroške dela in udenarljivost odloženih davčnih terjatev.
Družba za obravnavano obdobje, predstavljeno v priloženih računovodskih izkazih, uporablja računovodske usmeritve v skladu s pravili MSRP. Družba računovodskih usmeritev, objavljenih v Letnem poročilu za poslovno leto 2022, ni spreminjala. Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju.
Pri izbiri računovodskih smernic, odločanju o njihovi uporabi in pripravi računovodskih izkazov je poslovodstvo upoštevalo naslednje tri zahteve: računovodski izkazi so razumljivi, če jih njihovi uporabniki razumejo brez težav; informacije so primerne, če uporabniku pomagajo pri sprejemanju ekonomskih odločitev; informacije so bistvene, če bi njihov izpust ali neresnično podajanje lahko vplivalo na ekonomske odločitve uporabnikov. Računovodski izkazi vsebujejo primerjalne informacije.
funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se priznajo v izkazu poslovnega izida.
V podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo. Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in izkaza finančnega položaja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in poznejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske koristi več.
Druga neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti in so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. V nabavno vrednost se vštevajo tudi stroški izposojanja do nastanka neopredmetenega sredstva.
Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi so usredstveni v primeru, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi sredstva, na katero se nanašajo.
Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so določene glede na pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v celotine nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obračun amortizacije, in se začne amortizirati, ko je neopredmeteno sredstvo končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerjalno obdobje so:
Amortizacijske stopnje se v letu 2023 niso spreminjale glede na predhodno leto.
Opredmetena osnovna sredstva v družbi so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga opredmetena osnovna sredstva, drobni inventar, opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi ter predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.
Družba uporablja model nabavne vrednosti. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva (uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve). Pri modelu nabavne vrednosti vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. V nabavno vrednost se vštevajo stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava (stroški materiala, dela, storitev zunanjih izvajalcev in storitve poslovnih enot podjetja), ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki jih lahko neposredno pripišemo njegovi usposobitvi za nameravano uporabo.
Poznejši izdatkiv zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom povečujejo njegovo nabavno vrednost, če gre za njegovo nadomestitevin je verjetno, da bodo njegove prihodnje gospodarske koristi večje glede na prvotno ocenjene. Ob poznejših izdatkih za popolnoma amortizirano opredmeteno osnovno sredstvo se sredstvo pripozna kot novo sredstvo z novo dobo koristnosti.
Usredstvenelastne proizvode in lastne storitve usredstvimo takrat, kadar povečujejo prihodnje koristi sredstva ali mu povečajo dobo uporabnosti. To so proizvodi in storitve, ki jih ustvarimo ali opravimo in jih nato vrednostno zajamemo med opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva. Istočasno soti učinki usredstvenjalastnih proizvodov in storitev prikazani med drugimi poslovnimi prihodki.
Družbauporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnjeso določene glede napričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v celotine nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obračun amortizacije, in se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. Zemljiščater osnovnasredstva umetniškega in kulturnega pomena se ne amortizirajo.
Amortizacijske stopnje se v letu 2023 niso spreminjale glede na predhodno leto. Družba pri ocenjevanju dobe koristnosti sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako družbapreverja dobo koristnostipri pomembnejših sredstvih za primer, da bi prišlo do spremenjenih okoliščin in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemnopogodbo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna oziroma vsebuje najem, če sez njo prenaša pravicado obvladanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z: a) obdobji, za katera velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo ta možnost izrabljena, in b) obdobji, za katera velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da ta možnost ne bo izrabljena.
Družba kot najemnik najemov nima.
Med drugimi dolgoročnimi sredstvi družba izkazuje oziroma pripozna od države brezplačno pridobljene emisijske kupone. Družba beleži prejem in uporabo emisijskih kuponov na naslednji način:
Finančni instrumenti vključujejo neizpeljana finančna sredstva in neizpeljane finančne obveznosti ter izpeljane finančne instrumente. Finančni instrumenti so izkazani po pošteni in odplačni vrednosti. Poštena vrednost je cena, ki bi jo dosegli s prodajo sredstva oziroma bi jo plačali s prenosom obveznosti na podlagi urejenega posla med udeleženci na trgu na datum merjenja.
Ob začetnem pripoznanju družba razvrsti finančna sredstva kot naknadno izmerjena po odplačni vrednosti, pošteni vrednosti skozi vseobsegajoči donos in po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Razvrstitev finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela družbe za upravljanje z njimi. Razen terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je uporabila praktično korist, družba ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki je v primeru finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, povečana za stroške transakcije.
Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je družba uporabila praktično korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15 (gl. računovodske usmeritve v razdelku Prihodki iz pogodb s kupci).
Finančna sredstva se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin:
finančnega sredstva napodlagi posla, v katerem se prenesejovsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Oslabitev finančnih sredstev jepodrobneje opisana v pojasnilu H v nadaljevanju.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednostiprek drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravodolžniškega instrumenta, so tista finančnasredstva, ki jih družba poseduje za pridobivanje pogodbenihdenarnih tokov, ki predstavljajo izključnoplačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice. Za dolžniške instrumente,ki so pripoznani po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida in obračunajo naenak način kot pri finančnih sredstvih po odplačni vrednosti. Vse drugespremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanjase kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo naravokapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev kapitala skladno z MRS 32 – Finančni instrumenti in za katerese družba odloči za nepreklicnorazvrstitev v skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter jih ne poseduje za namenetrgovanja. Razvrstitev se določi po posamezneminstrumentu. Dobički in izgube iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne razporedijo v izkaz poslovnega izida. Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot finančni prihodki v izkazu poslovnega izida ob vzpostavitvi pravice do plačila.
Med finančna sredstva po odplačni vrednosti družba razvršča finančnasredstva, ki jih poseduje za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnaneglavnice. Družba med finančnasredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila, poslovne in druge terjatve. Glede nazapadlost so razvrščena med kratkoročna (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznani po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroškeposla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednostipo metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi. Zavarovanje poslovnih terjatev se ne obravnava kot poseben finančni instrument, temveč kot sestavni del terjatev. Zavarovalne policese sklepajo obdobno (letno) in se nanašajo na določene terjatve in/ali poslovne partnerje. Sklenjena zavarovalna polica je fleksibilna, pričemer se poslovni partnerji za čas trajanja zavarovalne policelahko dodajajo ali izvzemajo iz zavarovanja. Zavarovalne police se nanašajo izključno na zavarovanje poslovnih terjatev.
model. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so v izkazu finančnega položaja izkazana po pošteni vrednosti z neto spremembami poštene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo: denar v blagajni, sredstva na transakcijskih in deviznih računih, bančne depozite z dospelostjo 3 mesece in manj ter podobne naložbe, ki so namenjene zagotavljanju plačilne sposobnosti. Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v znesku, ki izhaja iz ustreznih listin, na podlagi katerih se začenja obvladovati nanj vezane pravice.
Neizpeljane finančne obveznosti družbe zajemajo poslovne, finančne in druge obveznosti. Družba na začetku te obveznosti pripozna na datum transakcije, ko postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Družba odpravi pripoznanje obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Neizpeljane obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti. Glede na zapadlost so razvrščene med kratkoročne (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se pripoznajo v poslovnem izidu. Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačila za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Če transakcijska cena ni enaka pošteni vrednosti na datum merjenja, se razlika pri tržnih sredstvih pripozna v poslovnem izidu ali pa se časovno razmeji in se pozneje sprosti v poslovni izid v skladu s politiko. Finančne naložbe ali finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se vsaj enkrat letno, pri pripravi letnih računovodskih izkazov, ponovno izmerijo po pošteni vrednosti. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Družba opravlja nakupe strateških surovin v ameriških dolarjih, prav tako vrši prodajo na dolarske trge, ki je vrednostno bistveno nižja od nabav. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami in do nenehno se spreminjajočega menjalnega razmerja tečajev evro/dolar; družba to usklajuje s terminskimi posli, da ohrani pravilno razmerje evro/dolar in zmanjša valutna tveganja.
Zaloge družbeso ovrednotenepo izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Izvirnavrednost zajema nabavno vrednost, ki jo sestavljajonakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabaveso prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški spremljanja blaga indrugi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu, materialu ali storitvam. Popusti pri nakupniceni obsegajo tako tiste, ki so navedenina računu, kot tudi tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Družbavodi zaloge surovin in materiala ter pomožnegamateriala, embalažein trgovskega blaga po nabavnih cenahz vsemi odvisnimi stroški nabave. Priizkazovanju zalog in porabemateriala družbauporablja stalne cene zodmiki. Poraba osnovnih surovin seevidentira po metodi FIFO, poraba ostalih zalog materiala in blaga pa po metodi tehtanih povprečnih cen. Zalogesurovin in materiala brez gibanja se zaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov so vrednotene s proizvajalnimi stroški, ki vključujejo neposredne stroške materiala, plač in proizvajalnih storitev, amortizacijo ter delsplošnih proizvajalnihstroškov proizvajalnih stroškovnih mest, ki zajemajo stroške materiala, vzdrževanja, zavarovanja in del stroškov drugih storitev. Pri izkazovanju zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov družba uporablja stalnecene (PVS) z odmiki. Prenos stroškov iz zalog se opravi po metodi tehtanih povprečnih cen.
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov brez gibanja sezaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
Skladno zMSRP 9 družba uporablja model pričakovanih izgub, s katerim ne pripoznava samonastalih izgub, temveč tudi izgube, za katere sepričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Družba oceni dokaze o oslabitvi finančnih instrumentov. Če se nadatum poročanja kreditnotveganje pri finančnem instrumentu od začetnegapripoznanja ni znatno povečalo, temelji ocena oslabitev na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih zverjetnostjo neplačila finančnega instrumenta v naslednjih 12 mesecih.
Čese je kreditnotveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja, vendar sredstva še nekažejo objektivnih dokazov za oslabitev, temelji ocena oslabitev na verjetnosti neplačil av obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba pričakuje, da jih bo prejela. Za finančna sredstva, ki na dan poročanja kažejo objektivne znake oslabitve, se popravek vrednosti zaradi pričakovanih kreditnih izgub na osnovi sklepa Uprave oblikuje v celoti. Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar temelji na pričakovanju, da pogodbenih denarnih tokov ne bo uspela izterjati. Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj ali je v postopku po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, je treba šteti kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne. Družba obračuna popravek njihove vrednosti v breme poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami. Oblikovanje popravka vrednosti terjatev do kupcev in drugih poslovnih terjatev temelji na individualni presoji njihove tveganosti glede na dinamiko plačil iz izkušenj v preteklosti, zamude pri preteklih plačilih, bonitetno oceno poslovnega partnerja in status poslovnega partnerja v primerih insolventnih postopkov.
Kot finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se vodijo naložbe v lastniške vrednostne papirje oziroma deleže drugih družb, za katere je bila ob začetnem pripoznanju sprejeta nepreklicna odločitev, da niso v posesti za trgovanje. Poštena vrednost vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, se izmeri po borznem tečaju na dan poročanja. Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerva za poštene vrednosti finančnih instrumentov v neto znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid. Nabrani dobiček ali izguba se prenaša znotraj lastniškega kapitala.
Obupoštevanju računovodske usmeritve družbe je potrebna določitev poštene vrednosti tako nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti. Poštena vrednost je znesek, za katerega ga je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenim in voljnim strankama v premišljenem poslu.
Metode določanja poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja ali poročanja so opisane v nadaljevanju.
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se določa na podlagi primerljivih tržnih podatkov podjetij elektro panoge.
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocenjuje se kreditno tveganje teh finančnih sredstev.
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.
Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve od dobička, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, zadržani dobiček iz prejšnjih let ali nepokrita izguba iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še nepokrita izguba poslovnega leta.
V poklicani kapital predstavlja osnovni delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe in ga sestavljajo navadne delnice.
Lastne delnice: ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi naknadni ponovni izdaji se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala in tako dobljeni presežek ali manko pri transakciji se prenese na kapitalske rezerve oziroma na zadržani dobiček.
Kapitalske rezerve predstavljajo kapitalske rezerve, oblikovane v postopku lastninjenja, in splošni prevrednotovalni popravki kapitala, ki so v skladu s takrat veljavnimi SRS vključevali revalorizacijo osnovnega kapitala pred letom 2002. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala družbe je bil zaradi prehoda na nove SRS (2006) 1. 1. 2006 prenesen v kapitalske rezerve.
oziroma lastne poslovne deleže, lastne delnice oziroma lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka), statutarne rezerve in druge rezerve od dobička.
Zadržani čisti dobiček iz prejšnjih let je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala, pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na spremembe poštene vrednosti finančnih naložb kapital drugih družb, ki se merijo po pošteni vrednosti prek kapitala.
V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so zajeti tudi stroški ponovne meritve pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti obveze za odpravnine ob upokojitvi.
Dokler dividend ne odobri skupščina delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički, torej se dividende v računovodskih izkazih priznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih. Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan poročanja. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa drugem vseobsegajočem donosu.
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripisan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obveze na dan poročanja.
Družba pripoznava rezervacije, ko so zanje izpolnjeni pogoji, in sicer v breme ustreznih stroškov oziroma odhodkov.
Rezervacija za ekologijo se oblikuje kot najboljša ocenjena višina stroškov in tudi drugih potrebnih aktivnosti na osnovi ocene zunanjih neodvisnih okoljskih strokovnjakov, povezanih z delovanjem odlagališč in naprav v lasti družbe za pokrivanje dolgoročnih obvez.
Uprava družbe presoja, ali obstaja zakonska, pogodbena ali konstruktivna obveznost za oblikovanje/sprostitev rezervacije. Rezervacije se diskontirajo z risk free rate, glede na ocenjeno časovnico izvedbe del, ki je predvidena s pomočjo ocene zunanjih strokovnjakov glede na strukturo zemljišč, potrebne aktivnosti in zakonska določila.
in storitev za izvedbo potrebnih sanacij. V letu 2023 se je ponovno izvedla preverba vseh rezervacij močjo zunanjih strokovnjakov, ki so ocenili nova potrebna dela (sanacija plazu, tesnilna zavesa). Privrednosti izvedbe del je bila upoštevana inflacija in na osnovi časovnice ustrezno opravljeno diskontiranje rezervacij z diskontom faktorjem donosa državnih obveznic.
Prihodki iz naslova državnih podpor se pripoznajo v računovodskih izkazih Cinkarne Celje, d. d., ko so prejeti in ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne pomoči iz naslova epidemije v Sloveniji družba izkazuje med tekočimi poslovnimi prihodki. Preostale državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni odhodki, ki naj bi jih subvencije nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Prihodki iz naslova državnih subvencij za blaženje energetske krize se v začetku pripoznajo, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba Cinkarna Celje prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi za njihov prejem in obdržanje. Prihodki iz naslova državnih subvencij se v izkazu poslovnega izida dosledno pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja.
Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katera je pokrivanje namenjeno.
V okviru drugih kratkoročnih sredstev družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom izkazujejo razmejeni stroški regresa za letni dopust, plačane zavarovalne premije in drugi kratkoročni stroški. Na dan poročanja družba izkazuje vnaprej plačane nabavne stroške surovin in stroške, ki se nanašajo na prihodnje bilančno obdobje. Družba med drugimi kratkoročnimi sredstvi izkazuje tudi DDV od prejetih predujmov.
V okviru drugih kratkoročnih obveznosti družba izkazuje kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom razmejujejo načrtovane poslovne obveznosti. Med kratkoročno odloženimi prihodki so evidentirani obračunani prihodki med letom od prodaje proizvodov in storitev. Prav tako med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje obračunano neizkoriščeno pravico do letnega dopusta in tudi DDV od danih predujmov.
Prihodki v skladu z MRSP 15 se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem vrednosti sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
storitve, pa izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je storitev opravljena. Prihodki od prodaje so tisti, ki izhajajo iz pogodb skupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odražajo prenose (dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih nadomestil, do katerih je družba upravičena v zameno za to blago ali storitve. Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, ki se obračunajo ob prodaji, niso sestavina prihodkov od prodaje. Podobno tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso sestavina prihodkov od prodaje (prihodki od prodaje je samo tisti del nadomestila, ki pripada zastopniku za opravljeno storitev zastopanja). Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi (ali pridobiva) v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vseh njegovih/njenih preostalih koristi. Takšno obvladovanje vključuje tudi sposobnost preprečevanja drugim, da usmerjajo uporabo blaga ali storitve in pridobijo koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslova blaga oziroma storitev so morebitni denarni tokovi (prejemki ali prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo neposredno ali posredno na različne načine. Družba prenese obvladovanje blaga ali storitve in s tem izpolni oziroma izpolnjuje izvršitveno obvezo, in sicer v določenem trenutku ali postopoma. Ob sklenitvi pogodbe skupcem mora družba opredeliti vse v pogodbi vsebane izvršitvene obveze. Kot samostojna (ločena) izvršitvena obveznost se opredeli vsaka obveza za prenos blaga ali storitve kupcu:
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb. Obvladovanje blaga in storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenos pa pride v trenutku, ko kupec blago prevzame ali je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 90 dni.
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesena na kupca, vendar kupcu še niso bile zaračunane. Med sredstvi iz pogodb družba izkazuje nezaračunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je družba prejela od kupca. Obveznosti iz pogodb s kupci družba izkazuje iz naslova odobrenih količinskih popustov. Obveznosti iz pogodb se pripoznajo kot prihodki, ko družba izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.
Drugiposlovniprihodki nastanejoob odtujitvineopredmetenih sredstevin opredmetenih osnovnih sredstevkotpresežki njihove prodajne vrednostinadnjihovo knjigovodskovrednostjoter ob nastanku drugih neobičajnih postavk. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Obsegajoprihodke odobresti od naložb, prihodke oddividend, prihodkeododsvojitve zaprodajo razpoložljivihfinančnihsredstev, pozitivne tečajne razlike indobičke od instrumentov zavarovanje pred tveganjem,ki sepripoznajo v izkazuposlovnegaizida. Prihodkiiz obresti sepripoznajo ob njihovemnastanku zuporabometodeefektivne obrestne mere.Prihodkioddividendse v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko družba pridobi pravico do plačila.
Odhodkise pripoznajo, čeje zmanjšanjegospodarskihkoristi v obračunskemobdobju povezano zzmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodkisepripoznajo,koje porabljen materialoziromaopravljena storitev,in sicer v obdobju,na katerosenanašajo. Priobičajnem vrednotenjuzalog proizvodovin nedokončane proizvodnjepoproizvajalnih stroških seupoštevajoposlovniodhodki, sestavljeniiz proizvajalnih stroškov,ki sene zadržujejoveč v teh zalogah, pa tudi v obračunskemobdobju obračunanistroški nakupovanjain stroški prodajanjater stroškisplošnih dejavnosti.
Prenos stroškoviz zalog proizvodov in nedokončaneproizvodnje med prodane količine ter prenos nabavnevrednosti trgovskegablaga in materiala med prodane količinese opravita pometodi stalnih (ocenjene,standardne) cen, pri čemer se upošteva tudi sorazmerni del odmikov.
Poslovni odhodki so enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečani za stroške, ki se zadržujejov začetnih zalogahproizvodov in nedokončane proizvodnje, ter zmanjšaniza stroške, ki sezadržujejov končnih zalogah proizvodov in nedokončaneproizvodnje, vrednoteni poproizvajalnih stroških.
Poslovne odhodke povečuje nabavna vrednostprodanega trgovskega blaga in materiala. Stroški storitev sev večji meri nanašajo na stroške, nastale vzvezi z vzdrževanjem sredstev, transportnimi storitvami, storitvami posrednikovpri prodaji proizvodov, stroške reklame (sponzorstva), stroške raziskovalnega dela in stroške intelektualnih storitev.
Poslovni odhodki– oslabitve sepojavljajov zvezi z opredmetenimi osnovnimisredstvi, neopredmetenimi sredstviin obratnimi sredstvi zaradinjihove oslabitve. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
Finančniodhodki obsegajo stroške obresti zaposojila, negativnetečajne razlike in izgubezaradi oslabitvevrednosti finančnih sredstev,ki sepripoznajo v izkazu poslovnega izida.Stroškiizposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.
Odmerjeni davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto z uporabo davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti v izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, ki jo bo po pričakovanjih treba plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.
Odložena obveznost za davek je v celoti izkazana z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznostmi ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnem računovodskem izkazu družbe. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko bo odložena obveznost za davek poravnana. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju finančnih naložb. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka.
Odložena terjatev za davek se priznava v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Družba razkriva informacije po odsekih. Poslovni odsek je prepoznaven sestavni del družbe, ki se ukvarja z določenimi izdelki ali storitvami (področni odsek) ali z izdelki in storitvami v posebnem, geografskem definiranim gospodarskem okolju (območni odsek); ti se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Informacije po odsekih so izkazane po območnih in področnih odsekih družbe. Poročanje družbe po odsekih temelji na območnih odsekih, ki jih podpirata tudi način vodenja v okviru družbe in sistem notranjega poročanja.
Območni odseki družbe so: Slovenija, Evropska unija, tretje države in trgi nekdanje Jugoslavije. Področni odseki družbe so poslovne enote, ki proizvajajo ključne proizvode: Titanov dioksid, Predelava cinka, Laki, mastri in tiskarske barve, Agro program, Polimeri in ostalo.
Poslovni izid po področnih odsekih je izkazan kot razlika med poslovnimi prihodki in odhodki, z upoštevanjem tistih prihodkov in stroškov, ki jih je moč posameznemu odseku neposredno pripisati, pri čemer so izvzeti tisti prihodki in odhodki, ki jih ni mogoče smiselno razporediti po področnih odsekih. Manjši področni odseki so združeni v eno kategorijo – poslovno enoto, ker so nepomembni, hkrati pa bi lahko podrobna razkritja podjetju povzročila pomembnejšo škodo.
Družba Cinkarna Celje za obvladovanje finančnih tveganj pri uporabi finančnih instrumentov za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega, tržnega, valutnega in poslovnega tveganja uporablja različne instrumente, ki so podrobneje predstavljeni v pojasnilu VI. Finančni instrumenti in finančna tveganja.
Družba Cinkarna Celje, d.d., poroča po geografskih določenih odsekih in prodajnih programih prihodke iz pogodb s kupci. Prihodki iz pogodb s kupci so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev in prodajne programe. Pri pripravi in predstavitvi izkaza poslovnega izida ter prihodkov iz pogodb s kupci družba spremlja naslednje odseke:
| Odsek | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Titanov dioksid | 146.042.369 | 189.740.282 |
| - od tega pigment TiO2 | 143.356.887 | 186.385.200 |
| Predelava cinka | 5.637.539 | 8.240.209 |
| Laki, mastri | 16.579.785 | 18.516.808 |
| Agro program | 5.443.530 | 8.481.917 |
| Polimeri | 2.148.761 | 1.647.402 |
| Ostalo | 612.307 | 526.498 |
| SKUPAJ | 176.464.289 | 227.153.116 |
V Letnem poročilu za poslovno leto 2022 smo poročali po sledečih odsekih:
| Odsek | Leto 2022 | Leto 2021 |
|---|---|---|
| Titanov dioksid | 187.495.664 | 156.788.783 |
| Predelava cinka | 8.240.209 | 6.364.355 |
| Laki, mastri in tiskarske barve | 18.516.808 | 17.687.588 |
| Agro program | 8.399.825 | 7.990.692 |
| Ostalo | 4.500.610 | 3.630.682 |
| SKUPAJ | 227.153.116 | 192.462.100 |
glavnegaproizvoda vsebuje še CEGIPS, žveplenokislino, kar je v letu 2022 spadalo pod rubriko Ostalo. Novo je tudi poročanje odseka Polimeri, kar je v letu 2022 bilo poročano pod rubriko Ostalo.
| Območni odsek | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Slovenija | 14.889.861 | 18.781.919 |
| Evropska unija | 134.006.280 | 173.950.706 |
| Trg držav nekdanje Jugoslavije | 3.395.401 | 4.959.791 |
| Tretje države | 19.504.886 | 27.117.372 |
| Tretje države – dolarski trg | 4.667.861 | 2.343.328 |
| SKUPAJ | 176.464.289 | 227.153.116 |
Družba prav tako spremlja rezultate odsekov poprodajnih programih, ki se redno pregledujejo in na osnovi katerih se spremljajo odločitve o bodočem poslovanju posamičnega programa. Po odsekih družba spremlja poslovni izid iz poslovanja. Finančni izid, davek od dobička, odložene terjatve za davek in čisti poslovni izid pa družba spremlja na ravni družbe kot celote, prav tako se izkaz finančnega položaja družbe spremlja samo na ravni družbe.
| v EUR | Titanov dioksid | Predelava cinka | Laki in mastri | Agro program | Polimeri | Ostalo | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | |||||||
| 31. 12. 2023 | |||||||
| 31. 12. 2022 | |||||||
| 31. 12. 2023 | |||||||
| 31. 12. 2022 | |||||||
| 31. 12. 2023 |
| 189.740.282 | 146.042.369 |
|---|---|
| 8.240.209 | 5.637.539 |
| 18.516.808 | 16.579.785 |
| 8.399.825 | 5.443.530 |
| 1.647.671 | 2.148.761 |
| 608.321 | 612.306 |
| 227.153.116 | 176.464.289 |
| 7.297.949 | 9.659.305 |
|---|---|
| 7.467 | 1.953 |
| 34.273 | 16.354 |
| 21.777 | 66.134 |
| 287.853 | 260.983 |
| 2.542.957 | 2.899.413 |
| 10.192.276 | 12.474.740 |
| 13.804.333 | –6.293.658 |
|---|---|
| 45.758 | –10.368 |
| 767.982 | –117.437 |
| –494.589 | –118.274 |
| 0 | –9.561 |
| –9.506 | 14.113.923 |
| –6.549.243 |
| –160.479.827 | –135.929.022 |
|---|---|
| –8.112.153 | –5.553.788 |
| –16.451.079 | –16.577.133 |
| –7.864.834 | –6.415.451 |
| –1.637.649 | –1.939.868 |
| –3.738.133 | –3.681.175 |
| –198.283.673 | –169.667.038 |
| – od tega amortizacija | |
| –8.521.698 | –8.788.685 |
| –79.813 | –65.421 |
| –395.688 | –385.472 |
| –292.084 | –270.655 |
| –187.876 | –188.449 |
| –2.673.525 | –2.656.685 |
| –12.150.684 | –12.355.367 |
| 50.362.737 | 13.478.993 |
|---|---|
| 181.281 | 75.335 |
| 2.867.986 | –98.431 |
| 62.179 | –1.024.061 |
| 297.876 | 469.875 |
| –596.416 | –178.962 |
| 53.175.643 | 12.722.749 |
| 20.235 | 1.121.471 |
|---|---|
| 2.714 | 887 |
|---|---|
| 493.615 | 37.730 |
|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | –460.069 | 1.082.853 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| –529.510 | 151.920 |
|---|---|
| 8.789.599 | 1.304.115 |
|---|---|
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 43.396.465 | 12.653.407 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| v EUR | Skupina neopredmetenih sredstev za leto 2023 | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Premoženjske pravice | 6.161.514 | 5.093.263 | 4.907.487 | 1.068.251 | 938.067 | |||||
| Sredstva v pridobivanju | 516.856 | 0 | 0 | 516.856 | 270.158 | |||||
| SKUPAJ | 6.678.369 | 5.093.263 | 4.907.487 | 1.585.108 | 1.208.224 |
| v EUR | Skupina neopredmetenih sredstev za leto 2022 | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Premoženjske pravice | 5.845.554 | 4.907.487 | 4.744.346 | 938.067 | 889.248 | |||||
| Sredstva v pridobivanju | 270.158 | 0 | 0 | 270.158 | 91.424 | |||||
| SKUPAJ | 6.115.711 | 4.907.487 | 4.744.346 | 1.208.224 | 980.672 |
Dobe koristnostineopredmetenih sredstev sokončne. Družbajepreverila njihovevrednosti in ugotovila,da njihova sedanjavrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. Vletu 2023 je družbainvestirala v dolgoročnepremoženjske praviceiz naslova vlaganjv programsko opremo in projektnodokumentacijo. Zmanjšanjaneopredmetenih sredstev senanašajo na obračunano amortizacijo in odpis drugih neopredmetenih sredstev.
49,1%vseh neopredmetenih sredstev,ki so bilav uporabi 31. 12. 2023, je bilo v celotiamortiziranih (31.12. 2022 jihje bilo 51,2%). Delež jeizračunan glede na nabavnovrednost neopredmetenih sredstev.
Neopredmetena sredstva na dan31. 12. 2023 in 31. 12. 2022 niso danakotporoštva zaobveznosti. Prav tako družba nima obvez iz sklenjenih pogodb na nakup neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
| v EUR | Leto 2023 | Premoženjske pravice | Sredstva v pridobivanju | SKUPAJ | NABAVNA VREDNOST |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 5.845.554 | 270.158 |
| 0 | 621.559 | 621.559 |
|---|---|---|
| Prenos iz sred. v pridobivanju | 374.861 | –374.861 |
| 0 | Zmanjšanja | 58.901 |
| 0 | 58.901 |
| 6.161.514 | 516.856 | 6.678.370 |
|---|---|---|
| 4.907.487 | 0 | 4.907.487 |
|---|---|---|
| Amortizacija tekočega leta | 244.677 | 0 |
| Zmanjšanja | 58.901 | 0 |
| 5.093.262 | 0 | 5.093.262 |
|---|---|---|
| 938.067 | 270.158 | 1.208.224 |
|---|---|---|
| 1.068.252 | 516.856 | 1.585.108 |
|---|---|---|
| Premoženjske pravice | Sredstva v pridobivanju | SKUPAJ | ||
|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje na dan 31. 12. 2021 | 5.633.593 | 91.424 | 5.725.018 |
| Povečanja | 0 | 436.676 | 436.676 | |
| Prenos iz sred. v pridobivanju | 257.942 | –257.942 | 0 | |
| Zmanjšanja | 45.982 | 0 | 45.982 | |
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 5.845.554 | 270.158 | 6.115.711 |
| POPRAVEK VREDNOSTI | Stanje na dan 31. 12. 2021 | 4.744.345 | 0 | 4.744.345 |
|---|---|---|---|---|
| Amortizacija tekočega leta | 209.124 | 0 | 209.124 | |
| Zmanjšanja | 45.982 | 0 | 45.982 | |
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 4.907.487 | 0 | 4.907.487 |
| NEODPISANA VREDNOST | Stanje 31. 12. 2021 | 889.248 | 91.424 | 980.673 |
|---|---|---|---|---|
| Stanje 31. 12. 2022 | 938.067 | 270.158 | 1.208.224 |
Del dolgoročnih premoženjskih pravic se nanaša na služnostne pravice z dokončno dobokoristnosti, ki so izkazane med zemljišči.
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zemljišča | 10.803.263 | 10.803.263 | 1.271.096 | 1.198.754 | 9.532.167 | 9.604.509 |
| Zgradbe | 130.042.752 | 128.674.115 | 90.433.245 | 87.057.629 | 39.609.507 | 41.616.487 |
| Oprema | 239.932.766 | 225.138.242 | 188.822.401 | 183.644.286 | 51.110.365 | 41.493.957 |
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Skupina opredmetenih OS | 9.603.529 | 10.276.338 | 0 | 0 | 9.603.529 | 10.276.338 |
| Predujmi | 0 | 1.091.727 | 0 | 0 | 0 | 1.091.727 |
| SKUPAJ | 390.382.311 | 375.983.686 | 280.526.742 | 271.900.668 | 109.855.569 | 104.083.017 |
| Skupina opredmetenih OS | Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost |
|---|---|---|---|
| Zemljišča | 10.803.263 | 1.198.754 | 9.604.509 |
| Zgradbe | 128.674.115 | 87.057.629 | 41.616.487 |
| Oprema | 225.138.242 | 183.644.286 | 41.493.957 |
| Sredstva v pridobivanju | 10.276.338 | 0 | 10.276.338 |
| Predujmi | 1.091.727 | 0 | 1.091.727 |
| SKUPAJ | 375.983.686 | 271.900.668 | 104.083.017 |
| Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | S k u p a j | Sredstva v pridobivanju | Predujmi | SKUPAJ | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NABAVNA VREDNOST | Stanje/dan 31. 12. 2022 | 10.803.263 | 128.674.115 | 225.138.243 | 364.615.621 | 10.276.338 | 1.091.726 | 375.983.685 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 19.203.744 | 1.741.207 | 20.944.952 | |
| Prenos iz sred. v pridob. | 0 | 1.368.637 | 18.291.937 | 19.660.574 | -19.717.374 | -2.832.934 | -2.889.734 | |
| Zmanjšanja | 0 | 3.497.413 | 3.497.413 | 159.179 | 3.656.592 | |||
| Stanje na dan 31. 12. 2023 | 10.803.263 | 130.042.752 | 239.932.767 | 380.778.782 | 9.603.529 | 0 | 390.382.311 |
| Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | S k u p a j | Sredstva v pridobivanju | Predujmi | SKUPAJ | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje/dan 31. 12. 2022 | 1.198.755 | 87.057.628 | 183.644.286 | 271.900.669 | 0 | 0 | 271.900.668 |
| Amortizacija | 72.342 | 3.399.172 | 8.634.426 | 12.105.939 | 0 | 0 | 12.105.939 |
| Zmanjšanja | 0 | 41.862 | 3.476.856 | 3.518.718 | 0 | 0 | 3.518.718 |
| Povečanja | 0 | 0 | 4.751 | 4.751 | 0 | 0 | 4.751 |
| Slabitve+/ | 18.307 | 15.795 | 34.102 | 34.102 | |||
| Stanje na dan 31. 12. 2023 |
| 9.604.509 | 41.616.487 | 41.493.957 | 92.714.953 | 10.276.338 | 1.091.726 | 104.083.017 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 9.532.167 | 39.609.507 | 51.110.365 | 100.252.039 | 9.603.529 | 0 | 109.855.569 |
|---|---|---|---|---|---|---|
Postanju na dan 31. 12. 2023 je družba skladuz MRS 36 opravila preizkus oslabitve vrednosti dolgoročnih sredstev in zato opravilacenitev sredstev pri pooblaščenem cenilcu vrednosti podjetja. Izcenitve (vrednost pri uporabi za nameneračunovodskegaporočanja) izhaja, da sredstva zaradi inflatornih razmer in vsesplošnega poslabševanja makroekonomskih razmer družbe niso precenjena in njihova cenitvena vrednost presega knjigovodsko vrednost.
Preizkus oslabitve vrednosti dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote družbe Cinkarna Celje je bil narejen zaradi znamenj, da bi bilo sredstvo lahko oslabljeno zaradi vpliva inflacije na gospodarsko okolje in vsesplošnega nadaljevanja poslabšanja gospodarskih razmer. V zadnjem polletju 2023 se je družba soočila s padcem prodajnih cen in količin na trgu nosilnega proizvoda – titanovega dioksida, soočena je bila z zmanjšanim povpraševanjem po nosilnem proizvodu in hkrati z vdorom kitajskega pigmenta. Družba Cinkarna Celje je kljub temu poslovno leto 2023 zaključila s pozitivnim rezultatom in dosegla zadovoljiv poslovni rezultat v okviru pričakovanj ter glede na dosego rezultatov konkurentov v panogi.
Nadomestljiva vrednost sredstev je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali njegova vrednost pri uporabi – odvisno od tega, katera je večja. Za potrebe testa oslabitve je bila nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote določena na osnovi izračuna vrednosti pri uporabi, tj. z uporabo projekcij denarnih tokov, ki temeljijo na petletnih finančnih načrtih denar ustvarjajoče enote in v katerih se predpostavlja postopna normalizacija razmer. Pri projekcijah je uporabljen diskontni faktor 8,92% (2024–2028) in letna dolgoročnost stopnja rasti preostalega denarnega toka 2,3 %. Po oceni poslovodstva razumna sprememba diskontne stopnje oziroma stopnje rasti ne bi povzročila oslabitve sredstev denar ustvarjajoče enote. Na osnovi navedenih predpostavk izračunana ocenavrednost sredstev denar ustvarjajoče enote Cinkarna Celje presega knjigovodsko, zato slabitev denar ustvarjajoče enote ni potrebna.
Gledena navedene spremembe in vpliv na spremembo ocenjene vrednosti nobena sprememba ne pomeni, da bi bilo treba sredstva slabiti.
| Sprememba diskontne stopnje | Razlika glede na ocenjeno vrednost v % |
|---|---|
| Povečanje za 0,5 % | -10% |
| Zmanjšanje za 0,5 % | 12 % |
| Sprememba dolgoročne stopnje rasti | Razlika glede na ocenjeno vrednost v % |
|---|---|
| Povečanje za 1,0 % | 8 % |
| Zmanjšanje za 1,0 % | –6 % |
| Sprememba donosnosti | Razlika glede na ocenjeno vrednost v % |
|---|---|
| Povečanje NOPLAT za 5,0 % | 8 % |
| Zmanjšanje NOPLAT za 5,0 % | –8 % |
| Sprememba investicij | Razlika glede na ocenjeno vrednost v % |
|---|---|
| Povečanje CAPEX za 5,0 % | –12 % |
| Zmanjšanje CAPEX za 5,0 % | 12 % |
Zgornja meja: 9,8 %
Spodnja meja: –9,0 %
V letu 2023 družba izkazuje povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki je rezultat razlike med vrednostjo investiranih sredstev in obračunano amortizacijo. V letu 2023 je družba investirala v posodobitev proizvodne opreme in nadomestno opremo 19,8 milijona EUR (v letu 2022 10 mio evrov), in sicer največ na področju titanovega dioksida, od katerih so najpomembnejše naložbe naslednje: postavitev sončnih elektrarn (3,2 mio EUR), ki predstavljajo trajnostne investicije, povezane s podnebnimi spremembami in trajnostnim delovanjem družbe, zamenjava stiskalnice za ožemanje pigmenta (2,4 mio EUR), zamenjava vmesnega absorpcijskega stolpa AS1 (0,9 mio EUR), zamenjava peči za zgorevanje žvepla (0,5 mio EUR), vgradnja tretjega peščenega mlina (0,6 mio EUR), nabava in zamenjava 02.08 toplotnega izmenjevalca (0,6 mio EUR), vgradnja posode 12.10.C (0,5 mio EUR), optimizacija parnega sistema in dvig kapacitet proizvodnje (0,2 mio EUR) in podobno.
Na dan 31. 12. 2023 ima družba v lasti 9,6 milijona EUR investicij v teku, ki se v glavnem nanašajo na ohranitev in posodobitev proizvodnje titanovega dioksida, med katerimi so ključne sledeče: zamenjava stiskalnice za ožemanje pigmenta (2,4 mio EUR), vgradnja posode 12.10.C (0,5 mio EUR), optimizacija parnega sistema in dvig kapacitet proizvodnje (0,3 mio EUR) in druge.
| Leto 2022 | Zemljišča | Zgradbe | Proizvajalna in druga oprema | S k u p a j | Sredstva v pridobivanju | Predujmi | SKUPAJ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje/dan 31. 12. 2021 | 10.803.263 | 126.487.363 | 227.909.652 | 365.200.278 | 9.172.421 | 352.537 | 374.725.236 |
| Povečanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 9.532.635 | 1.199.362 | 10.731.997 |
| Prenos iz sred. v pridob. | 0 | 2.230.260 | 6.198.459 | 8.428.719 | -8.428.719 | 0 | 0 |
| Zmanjšanja | 0 | 43.507 | 8.969.869 |
0
460.172
Stanje na dan 31. 12. 2022
Stanje/dan 31. 12. 2021
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
0
| Stanje/dan 31. 12. 2021 | 9.676.850 | 42.300.197 | 44.394.123 | 96.371.170 | 9.172.421 | 352.537 | 105.896.129 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31. 12. 2022 | 9.604.509 | 41.616.487 | 41.493.957 | 92.714.953 | 10.276.338 | 1.091.726 | 104.083.017 |
| Stanje/dan 31. 12. 2022 | 9.604.509 | 41.616.487 | 41.493.957 | 92.714.953 | 10.276.338 | 1.091.726 | 104.083.017 |
Medopredmetenimiosnovnimi sredstvi jeprav tako upoštevano izkazanopovečanje nabavne vrednostisredstevza znesek 2.612.708 EUR (leta 2022 2.026.125 EUR) iz naslova usredstvenih lastnih proizvodovin storitev, kjer družba lastnestoritve vzdrževalskih del in porabljenega materiala zavzdrževanje usredstvi. V okviru tegaso bili zarealizacijo usredstvenih lastnih učinkov potrebni material, delo in nakup drugih sredstevin neposrednopovezani splošni stroški, ki sopodrobneje evidentiranina posamična obstoječa osnovna sredstva, ki so se bodisi popravljala bodisi obnavljala med letom in med rednim letnim remontom (v zadnjem kvartalu) leta 2023.
Ključne naložbe v okviru lastnevzdrževalske ekipe so bile: remont kalcinacijske peči (0,4 mio EUR), izboljšanje energetske učinkovitosti predsušenja (0,12 mio EUR), remont razklopnega gastolpa, nevtralizacijskega bazena in posode 50.16A (0,16 mio EUR), migracija sistem vodenja procesa nevtralizacije (66 tisoč EUR), zamenjava stiskalnice za ožemanje pigmenta (22 tisoč EUR), zamenjava vmesnega absorpcijskega stolpa AS1 (33 tisoč EUR), vgradnja tretjega peščenega mlina (52 tisoč EUR), odprava virov prašenja (70 tisoč EUR), vgradnja posode 12.08.C (80 tisoč EUR) in podobno.
Ostala razlika vrednosti del do celote je nastala zaradi sanacije posamičnih obstoječih sredstev in remont apostrojenja žveplene kisline in TiO2; sposegom opravljenih del se je povečala bodisi učinkovitost bodisi življenjska doba teh sredstev, ki so pomembna za tekoče zagotavljanje proizvodnega procesa nosilnega proizvoda.
Med zemljišči so tudi izkazane služnostne pravice v višini 189.679 EUR (leta 2022 v višini 262.020 EUR). Služnostne pravice s končno dobo koristnosti 20 in več let se nanašajo na polaganje in vzdrževanje cevovodov, kablov in vodovodov ter na potrebe izvajanja del iz mokrega v suho zapolnjevanje sadre. Povečanja nabavne vrednosti zemljišč v letu 2023 ni bilo, zmanjšanje zemljišč se nanaša na obračunano amortizacijo služnostnih pravic zaposlovno leto 2023 v višini 72.342 EUR.
Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2023 niso bili pripisani stroški izposojanja. 48,5 % vseh nepremičnin, naprav in opreme, ki so bili v uporabi 31.12. 2022, je bilo v celoti amortiziranih (31.12. 2022 – 48,1%). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme, izvzeta so zemljišča. Na dan 31. 12. 2023 ima družba za 2.247.455 EUR (31.12. 2022 – 1.660.953 EUR) neporavnanih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.
Med finančnimi sredstvi po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa vodi družba naložbe v delnice Elektro Celje in Elektro Maribor z namenom uživanja denarnih tokov iz naslova prejetih dividend in prodaje vrednostnih papirjev. Oba lastniška papirja kotirata na večstranskem sistemu trgovanja (multilateral trading facility – MFT) SIENTER (https://sienter.si), ki je v upravljanju Ljubljanske borze. Glede na kotacijo obeh lastniških papirjev na dan 31. 12. 2023 lahko ugotovimo, da imata oba papirja znano tržno ceno, ki je merodajna za preverbo poštene vrednosti teh naložb, saj delnice beležijo zelo nizek promet.
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Poštena vrednost | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
| Druge naložbe | 2.077.692 | 2.077.692 | 519.160 | 103.927 | 1.558.531 | 1.973.765 |
| SKUPAJ | 2.077.692 | 2.077.692 | 519.160 | 103.927 | 1.558.531 | 1.973.765 |
Člani Uprave in Nadzornega sveta niso prejeli nobenega dolgoročnega posojila. Cinkarna Celje, d. d., nima drugih odvisnih ali pridruženih podjetij in ne posluje z drugimi povezanimi osebami.
Poštena vrednost je enaka nabavna vrednost manj prevrednotenje.
| NABAVNA VREDNOST | PREVREDNOTENJE | POŠTENA VREDNOST | |
|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31.12. 2022 | 2.077.692 | 103.927 | 1.973.765 |
| Povečanja med letom | 0 | 415.233 | |
| Stanje na dan 31.12. 2023 | 2.077.692 | 519.161 | 1.558.531 |
| NABAVNA VREDNOST | PREVREDNOTENJE | POŠTENA VREDNOST | |
|---|---|---|---|
| Stanje na dan 31.12. 2021 | 1.755.026 | 103.927 | 1.651.099 |
| Povečanja med letom | 322.667 | ||
| Stanje na dan 31.12. 2022 | 2.077.692 | 103.927 | 1.973.765 |
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost | ||
|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
| Druga neopredmetena sredstva | 84.444 | 68.049 | 0 | 0 |
| Nabavna vrednost | Popravek vrednosti | Neodpisana vrednost |
|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 |
| 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 |
| Druga neopredmetena sredstva | 68.049 | 53.028 |
| 0 | 0 | 68.049 |
| 53.028 | 0 | 0 |
| Skupaj | 68.049 | 53.028 |
V začetku leta 2023 je družba Arsu predala 24.002 kuponov za izpuste CO2 v letu 2022. V letu 2023 družba viškov kuponov ni prodajala. Družba ostaja v lasti preostanek kuponov v višini 84.444. Tržna (poštena) vrednost enega kupona na dan 31. 12. 2023 je znašala 74,62 EUR (na dan 31. 12. 2022 79,70 EUR) po kuponu (https://belektron.eu/sl/novice), kar vrednostno predstavlja 6.301.211 EUR (na dan 31. 12. 2022 pa 5.423.505 EUR). Družba bo teh kuponov (19.324) v mesecu aprilu 2024 predložila za emisije izpusta CO2 za leto 2023 ministrstvu, preostanek predstavlja višek kuponov (družba Cinkarna Celje, d.d., je neto prejemnica emisijskih kuponov).
| Opis | Terjatve | Obveznosti | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Stanje na dan 1. 1. | 1.420.921 | 194.446 | 1.950.431 | 19.746 |
| Povečanje med letom | 369.724 | 174.700 | 322.650 | |
| Zmanjšanje med letom | 217.803 | 60.649 | 852.160 | 0 |
| Skupaj | 1.572.842 | 133.797 | 1.420.921 | 194.446 |
| Pobotanje | –133.797 | –133.797 | –194.446 | –194.446 |
| Stanje na dan 31.12. | 1.439.044 | 0 | 1.226.475 | 0 |
Zmanjšanje terjatev za odloženi davek se nanaša na porabo rezervacij za: jubilejne nagrade in odpravnine ter ekološke in druge rezervacije v višini 217.803 EUR. Povečanje terjatev za odloženi davek se nanaša na polovico oblikovanih rezervacij za ekološke namene v višini 140.871 EUR. Za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi terjatve za odloženi davek v letu 2023 niso bile oblikovane, saj je njihovo oblikovanje v letu 2023 v celoti davčno priznano. Družba je prav tako stanje prehodnih rezervacij preračunala z 19 na 22-odstotno davčno stopnjo, ki bo veljala za leto 2024. Splošna stopnja za obračun davka od dohodkov pravnih oseb na dan 31. 12. 2023 znaša 19 %, ne glede na to, pa se skladno s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) od davčne osnove za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22 % v vrednosti 228.853 EUR. Na dan 31. 12. 2023 je družba zmanjšala obveznosti za odloženi davek iz naslova finančnih naložb oziroma izkazovanja njihove vrednosti po pošteni vrednosti v višini 60.649 EUR, tako da je na dan 31. 12. 2023 izkazanih 133.797 EUR obveznosti za odloženi davek (na dan 31. 12. 2022 je izkazanih 194.446 EUR obveznosti za odloženi davek iz naslova slabitve finančnih naložb). Družba je preverila udenarljivost odloženih davkov in sicer glede na izdelano projekcijo pričakovanih obdavčljivih dobičkov za obdobje od 2024 do 2028. Spremembe v stanju odloženih terjatev za davek so imele pozitiven vpliv na izkaz poslovnega izida v vrednosti 151.920 EUR. Stanje terjatev za odloženi davek na dan 31. 12. je naslednje.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|
| Rezervacije za ekološke namene | 1.290.368 | 1.130.587 |
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke | 275.464 | 290.049 |
| Terjatve | 7.009 | 285 |
| Skupaj | 1.572.841 | 1.420.921 |
| Obveznosti za finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | –133.797 | –194.446 |
| Skupaj terjatve za odloženi davek | 1.439.044 | 1.226.475 |
| Skupina zalog | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | Iztržljiva vrednostna dan 31.12. 2023 |
|---|---|---|---|
| Material | 32.611.021 | 45.206.025 | 32.611.021 |
| Nedokončana proizvodnja | 2.469.985 | 3.266.936 | 2.469.985 |
| Proizvodi | 18.434.810 | 24.187.102 | 21.323.982 |
| Trgovsko blago | 31.669 | 29.786 | 31.669 |
| Dani predujmi | 293.996 | 64.974 | 293.996 |
| Skupaj | 53.841.480 | 72.754.823 | 56.730.652 |
V poslovnem letu 2023 je bil dodatno opravljen popravek vrednosti zalog materiala in blaga v višini 1.182.665 EUR (v letu 2022 v višini 332.443 EUR) zaradi prevrednotenja na čisto iztržljivo vrednost, zastarelosti in neuporabnosti zalog materiala in rezervnih delov. Od tega popravka vrednosti zalog materiala in gotovih proizvodov iz naslova avgustovskih poplav znaša 303.851 EUR. Pomembnih ugotovljenih inventurnih razlik v letu 2023 in predhodnem letu ni bilo.
Popravek vrednosti zaradi zastarelosti in neuporabnosti zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov je v tekočem letu znašal 1.857 EUR (leta 2022 1.443 EUR), odprava popravka zaradi negibanja zalog v letu 2023 je znašala 14.828,17 EUR (v letu 2022 33.018 EUR). Vrednost zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšala za 24 % iz naslova nižje proizvodnje in povečane količinske prodaje pigmenta titanovega dioksida v decembru 2023. Zaloge niso zastavljene za jamstva. Čista iztržljiva vrednost zalog na dan 31. 12. 2023 je določena z njihovo prodajno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje, in presega njihovo knjigovodsko vrednost.
| Skupina kratkoročnih finančnih terjatev | Vrednost naložb | Popravek naložb | Neto naložbe | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročne finančne terjatve – zakladne menice | 38.616.117 | 0 | 0 | 38.616.117 | 0 |
| SKUPAJ | 38.616.117 | 0 | 0 | 38.616.117 | 0 |
Naložbe v zakladne menice so z rokom zapadlosti od enega do šest mesecev.
| Skupina kratkoročne poslovne terjatve | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 27.437.194 | 22.087.040 |
| Druge terjatve | 4.107.814 | 2.203.503 |
| Skupaj | 31.545.008 | 24.290.543 |
| Vrednost terjatev | Popravek vrednosti | Neto terjatev | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | ||||
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||||
| Kupci v državi | 2.841.398 | 2.947.578 | 266.985 | 266.985 | 2.574.413 | 2.680.593 |
| Kupci v tujini | 25.012.549 | 19.407.517 | 394.858 | 371.794 | 24.617.691 | 19.035.723 |
| Posredni izvozniki | 242.410 | 368.044 | 0 | 0 | 242.410 | 368.044 |
| Terjatve za tuji račun | 2.681 | 2.681 | 0 | 0 | 2.681 | 2.681 |
| Skupaj | 28.099.037 | 22.725.820 | 661.843 | 638.780 | 27.437.193 | 22.087.040 |
trenutnopreseganje dogovorjenegazavarovalnega limitapri določenih kupcih) in na dan31. 12. 2022 465.565 EUR.
| leto 2022 | Vrednost terjatev | Popravek vrednosti | Neto terjatev | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | |||
| Kupci v državi | 2.947.578 | 4.063.142 | 266.985 | 267.017 | 2.680.593 | 3.796.125 |
| Kupci v tujini | 19.407.517 | 24.868.008 | 371.794 | 381.437 | 19.035.723 | 24.486.571 |
| Posredni izvozniki | 368.044 | 865.403 | 0 | 0 | 368.044 | 865.403 |
| Terjatve za tujiračun | 2.681 | 0 | 0 | 0 | 2.681 | 0 |
| Skupaj | 22.725.820 | 29.796.553 | 638.780 | 648.454 | 22.087.040 | 29.148.099 |
| v EUR | Skupina druge terjatve | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|
| Terjatve za DDV | 2.210.850 | 1.984.953 | |
| Terjatve iz naslova prejete pomoči po ZPGOPEK* | 1.521.872 | 0 | |
| Terjatve do državnih institucij | 77.506 | 167.293 | |
| Terjatve do zaposlenih | 6.771 | 23.060 | |
| Druge terjatve | 290.815 | 28.197 | |
| Skupaj | 4.107.814 | 2.203.503 |
Družba nima terjatev do članov Uprave in Nadzornega sveta.
| v EUR | Skupina sredstev | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|
| Denarna sredstva v blagajni | 30 | 30 | |
| Denarna sredstva na računih | 5.687.775 | 24.210.068 | |
| Kratkoročni depoziti na odpoklic | 10.000.000 | 21.000.000 |
15.687.805
45.210.098
Denarna sredstva so naložena pri domačih bankah in obrestovana s fiksno letno obrestno mero.
| Opis | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Vnaprej plačani stroški | 142.307 | 100.859 |
| DDV prejetih predujmov | 1.681 | 32.150 |
| Drugo | 65.040 | 0 |
| Skupaj | 209.028 | 133.009 |
| Postavke kapitala | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Vpoklicani kapital | 20.229.770 | 20.229.770 |
| Kapitalske rezerve | 44.284.976 | 44.284.976 |
| Zakonske rezerve | 16.931.435 | 16.931.435 |
| Rezerve za lastne delnice | 4.814.764 | 4.814.764 |
| Lastne delnice | -4.814.764 | -4.814.764 |
| Druge rezerve od dobička | 102.652.061 | 103.358.966 |
| Rezerva za pošteno vrednost | -1.242.486 | -809.390 |
| Zadržani dobički | 38.374.703 | 25.014.391 |
| Skupaj kapital | 221.230.458 | 209.010.148 |
Delniški kapital družbe sestavlja 8.079.770 prosto prenosljivih kosovnih delnic istega razreda. Vse kosovnedelnice imajo enako nominalnovrednost inso v celotivplačane. Na bilančni dan 31. 12. 2023 znaša vrednost vpoklicanega kapitala 20.229.770 EUR.
Kapitalske rezervesesmejo uporabitipod pogoji in za namene, kijih določa zakon, inso na dan 31. 12. 2023 znašale 44.284.976 EUR. Oblikovane sobile sposebnouredbov postopku lastninskega preoblikovanjadružbe Cinkarna Celje, d. d.,in se v letu 2023 v primerjavi zletom 2022 niso spremenile.
Zakonskerezerveso na dan 31. 12. 2023 znašale 16.931.435 EUR in sev letu 2023 niso spremenile.
Družbaimana dan 31. 12. 2023 poizvedenicepitvi delnic z dne 15. 8. 2022 v razmerju 1:10 v lasti 264.650 lastnih delnic (na dan 31. 12. 2022 264.650 delnic). V letu 2023 družba ni pridobivala lastnih delnic.
Rezerve za lastne delnicena dan 31. 12. 2023 podobno kot zadnji dan predhodnegaleta znašajo 4.814.764 EUR.
Drugerezerveoddobička so sev letu 2023 povečalena račun 50-odstotnega prenosatekočega dobičkav rezerve v višini 6.326.703 EUR in zmanjšale na osnovi sklepa uprave o prenosu rezerv, ustvarjenih pred letom 2023, med bilančni dobiček v višini 7.033.608 EUR znamenom zagotavljanja stabilne dividende politike v prihodnjem letu, ter na dan 31. 12. 2023 znašajo 102.652.061 EUR.
Vrezervah, nastalih zaradivrednotenja popošteni vrednosti, so zajeti stroškiponovne meritve pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarskidobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanjevrednosti obveze za odpravnine ob upokojitvi in spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev.
| v EUR | Leto 2023 | 31. 12. 2022 | Povečanje | Zmanjšanje | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti | 1.024.679 | 0 | 415.233 | 609.446 | |
| Popravek presežka za odloženi davek | –194.446 | 0 | –60.649 | –133.797 | |
| Nerealizirani aktuarski dobički/izgube | –1.639.623 | –78.512 | 0 | –1.718.135 | |
| Skupaj | –809.390 | –78.512 | 354.584 | –1.242.486 |
Rezerva za poštenovrednost zajema kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev in pozaposlitvenih zaslužkov. Rezervaza poštenovrednost seje v primerjaviz letom 2022 zmanjšala za 78.512 EUR iz naslova preračuna pozaposlitvenih zaslužkov in 415.233 EUR iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev ter zmanjšala za obveznost za odloženi davek v višini 60.649 EUR in je konec leta 2023 znašala –1.242.486 EUR.
| v EUR | Leto 2022 | 31. 12. 2021 | Povečanje | Zmanjšanje | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti | 702.013 | 322.666 | 0 | 1.024.679 | |
| Popravek presežka za odloženi davek | –19.746 | –174.700 | 0 | –194.446 | |
| Nerealizirani aktuarski dobički/izgube | –1.861.968 | 222.345 | 0 | –1.639.623 | |
| Skupaj | –1.179.701 | 370.311 | 0 | –809.390 |
160 delničarjev podjetja, kije bila 14. 6.2023, izglasovan predlog sklepa, dase zadržani dobički v višini 25.014.391 EUR ne uporabijo za namene izplačila dividend, ampak ostanejo nerazporejeni ali zadržani. Povečanje zadržanih dobičkov izhaja tudi iz prenosa drugih rezerv iz dobička, ustvarjenih pred letom 2023, v višini 7.033.608 EUR.
V letu 2023 ni bilo izplačila dividend.
| Postavke | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| (a) Čisti poslovni dobiček poslovnega leta | 12.653.407 | 43.396.465 |
| (b) Število delnic | 8.079.770 | 8.079.770 |
| (c) Osnovni dobiček na delnico (a/b) | 1,57 | 5,37 |
| (d) Popravljeni dobiček na delnico (a/b) | 1,57 | 5,37 |
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||
|---|---|---|---|
| Obvezna uporaba dobička | Čisti dobiček | 12.653.407 | 43.396.465 |
| Kritje prenesene izgube | 0 | 0 | |
| Oblikovanje zakonitih rezerv | 0 | 0 | |
| Dobiček po obvezni uporabi | 12.653.407 | 43.396.465 | |
| Oblikovanje drugih rezerv po sklepu uprave in nadzornega sveta | -6.326.703 | -18.466.232 | |
| Preostanek dobička | 6.326.703 | 24.930.232 | |
| Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička | -7.033.608 | 0 | |
| Ugotovitev bilančnega dobička | Preostanek dobička | 6.326.703 | 24.930.232 |
| Prenos iz drugih rezerv iz dobička | 7.033.608 | 0 | |
| Preneseni dobiček | 25.014.392 | 84.159 | |
| Bilančni dobiček | 38.374.703 | 25.014.391 |
Podjetje izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj, oblikovane skladno z določbami dopolnjenega MRS 19. Aktuarski izračun je narejen po metodiki knjižnega rezerviranja in ga je opravil zunanji pooblaščeni aktuar. Uporabljene so bile predpostavke: rast plač v podjetju 4,0-% (v letu 2022 4,7-%), diskontna stopnja 3,51% letno (v letu 2022 je znašala diskontna stopnja 4,41 %), pogoj za upokojitev, tablice umrljivosti 2000–2002 ter fluktuacija zaposlenih v podjetju v letu 2023 (uporabljene predpostavke so v letu 2023 enake predpostavkam v letu 2022).
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|
| Rezerv. za odpravnine | 3.101.653 | 3.204.640 |
| Rezerv. za jubilejne nagrade | 741.870 | 447.056 |
| Skupaj | 3.843.523 | 3.651.696 |
| Rezerv. za odpravnine | 3.204.640 | 342.712 | 327.271 | 118.427 | 3.101.653 |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezerv. za jubilejne nagrade | 447.056 | 395.233 | 79.308 | 21.111 | 741.870 |
| Skupaj | 3.651.696 | 737.945 | 406.580 | 139.538 | 3.843.523 |
| 2023 | 2022 | |
|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 3.651.696 | 4.256.064 |
| Stroški sprotnega službovanja | 197.808 | 179.825 |
| Stroški obresti | 142.856 | 36.000 |
| Črpanje rezervacij za izplačila | –406.580 | –158.426 |
| Odhodi zaposlenih (odprava) | –139.538 | –314.273 |
| Aktuarski primanjkljaj/presežek | 397.281 | –347.494 |
| Stanje 31. 12. | 3.843.523 | 3.651.696 |
| 31. 12. 2021 | Oblikovanje | Namenska poraba | Odprava/K | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Rezerv. za odpravnine | 3.693.949 | 164.358 | 367.568 | 286.099 | 3.204.640 |
| Rezerv. za jubilejne nagrade | 562.115 | 51.467 | 13.203 | 153.323 | 447.056 |
| Skupaj | 4.256.064 | 215.825 | 380.771 | 439.422 | 3.651.696 |
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotni točki | Sprememba za |
|---|---|---|---|
| +0,5 | –0,5 | Vpliv na stanje obveznosti | |
| –128.719 | +138.788 | +138.748 | |
| –129.886 |
| Diskontna stopnja | Rast plač | Sprememba v odstotni točki | Sprememba za |
|---|---|---|---|
| +0,5 | –0,5 | Vpliv na stanje obveznosti | |
| –124.376 | –134.323 | 133.461 | |
| –124.797 |
Druge rezervacije na dan 31. 12. 2023 predstavljajo okoljske rezervacije.
| v EUR | Rezervacije leto 2023 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 14.816.968 | 851.245 | 635.015 | 800.000 | 14.233.199 |
| v EUR | Rezervacije leto 2022 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Skupaj | 18.801.189 | 3.393.320 | 999.609 | 6.377.932 | 14.816.968 |
osnovaza diskontiraje, so bile rezervacije diskontiranena sedanjo vrednost zpovprečnim diskontnim faktorjem 2,79, in si cer z donosom deset letnih slovenskih obveznic z zapadlostjo v obdobju od leta 2024 do leta 2028. Dodatnasanacijska dela zaradi plazenja bodo izvedenapo ocenah strokovnjakov v obdobju 2024 – 2025, na ONOB-u pa v letih 2027 in 2028.
V nadaljevanju so navedeni vzroki zasprostitev in dodatno oblikovanje višine rezervacij ter razlogi za ohranitev rezervacij, kjer obstaja bolj verjetno kot ne, da bo v prihodnje prišlo do odlivov iz tega naslova.
spodročja proizvodnje titanovegadioksida (spremembanačina odlaganjanevtralizata) je bila izvorno oblikovana junija 1994 v postopku lastninskega preoblikovanja. Revalorizirana vrednost 31. 12. 2006 je znašala 8,7 milijona EUR, kar predstavlja 47 odstotkov investiranih sredstev. Letnos evrednost rezervacije zmanjšuje za enak odstotek vrednosti obračunane amortizacije investiranih sredstev. Stanje rezerviranih sredstev konec leta 2023 znaša 2,2 milijona EUR, konec leta 2022 pa 2,7 milijona EUR.
na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnik je bilo so bile rezervacije izvorno oblikovane v letu 2011. Takratna višina je bila določena na podlagi ocene stroškov za sanacijo pregrade na odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB). Po oblikovanju rezervacije smo v preteklih letih izvedli nekaj nujnih ukrepov (odvajanje zalednih vod na vzhodnem boku – faza I, izvedba zaščitvenega nasipa na drugi bermi pregrade), v nadaljnjih letih pa smo predvsem širili ter obnovili mrežo piezometrov za tehnično opazovanje in izdelali nekaj raziskovalnih vrtin. Na podlagi rezultatov iz opazovalnih vrtin smo ugotovili boljše stanje pregradnega telesa, kot je bilo ocenjeno pri oblikovanju rezervacije, in potreb po dodatnem oblikovanju rezervacije konec leta 2021 ni bilo, v letu 2022 pa smo rezervacijo s pomočjo zunanjih izvajalcev povečali za 520 tisoč EUR. V letu 2023 se je v času močnih padavin v začetku avgusta neposredno pod pregradnim telesom pojavil plaz, ki zahteva večfazno sanacijo, ki bo izvedena v letu 2024. V letu 2024 bodo prav tako izvedena vsa ostala dela, za katera je oblikovana rezervacija. Zaradi odprave posledic plazanja smo rezervacijo povečali za 792.894 EUR. Ob upoštevanju navedenih dodatno oblikovanih rezervacij v minulih letih in delnega koriščenja znaša stanje rezervacije na dan 31. 12. 2023 1.637.234 EUR (konec leta 2022 888.133 EUR).
Za boljšo predstavo razlogov za občasno preoblikovanje dolgoročnih rezervacij podajamo še naslednja pojasnila. Dejstvo je, da so pregrade na Za Travnikom in Bukovžlaku narejene kot zemeljske pregrade, po sestavi grajene iz različnih materialov, ki deloma predstavljajo stara bremena. Za sabo in v sebi zadržujejo več milijonske količine materiala, odstranitev zato fizično ni možna. Pregrade so izpostavljene delovanju naravnih pojavov (padavine, osuševanje, podzemni tokovi vode in podobno) in stalno težijo k entropiji. Kot skrbni in zakonsko obvezan gospodar na njih izvajamo redno tehnično opazovanje in vse predpisane monitoringe. Na ugotovitve se odzivamo z ukrepi, ki so po presoji strokovnjakov potrebni za preprečitev uresničitve tveganja škodljivih emisij ali poškodb. Cinkarna je oblikovala stalno projektno skupino, v katero so poleg njenih zaposlenih vključeni strokovnjaki Katedre za geotehniko (KGT) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in projektantske hiše Hidrosvet d.o.o. Projektna skupina se sestaja na rednih sestankih in sproti obravnava pregled opravljenega dogovorjenega dela in vse novonastale okoliščine. Strokovne ugotovitve so podlaga za presojo ustreznosti oblikovanih rezervacij.
obnovidrenažeC1 podvisoko nasuto pregradoBukovžlak.Za tanamen smo v letu2021 oblikovalidodatno rezervacijo v višini2.682.592EUR. Leta 2023 smo projektanta pozvalik revizijiocenepo stanjuna dan31. 12. 2022, ki jezajela potrebne dopolnitve in podražitve naizvajanem objektu, projektantskinadzor, geodetskospremljavo, potrebnemeritve in kontrolokvalitetevgrajenih materialov. Hkratije projektantocenil roke za zaključekvseh del intemu ustrezno smoupoštevali tudi korekcijo zaradi predvidene inflacije. Podobnosmo naredili zaleto 2023.
Za sanacijske namene smoporabili sredstvav višini 121.755 EUR, prav tako pa rezervacijopovečaliza 117.418 EUR, predvsem zaradi potreb sanacije Tesnilne zavese, kersoocene pokazale, da imamoprenizko rezerviranasredstva zanjeno sanacijo. Skupajzobjektoma Drenaža C 1 in Tesnilna zavesaznesek šepotrebnih sredstevza sanacijo ONOBtako znaša 8.537.531EUR (konec leta2022 je znašal8.541.868 EUR). Izvedba drenažeC1skupaj s Tesnilnozavezo bo v glavnemizvedena v letih2024 in 2025, izvedba projekta rekonstrukcija zaprtega ONOB pa v letih 2027 in 2028.
visoke nasute pregrade Bukovžlakkažejo trend slabšanja varnostina vzhodnem boku pregrade. Tako kot žev opisanem primeru v II. točki sezemeljskapregrada odzivana vplive naravnih pojavov. Da sevarnostno stanjene bi kritičnoposlabšalo, je projektant leta2017 predvidel vzporedna posega– sanacijo vzhodnega boka in pripravo nasipa za začetek nižanja ravni vode v ojezeritvi. Za ta znesek smo na dan 31. 12. 2017 oblikovalidolgoročno rezervacijo. Vletu 2022 smo porabili48.602 EUR sredstev.
Na osnovinovihdognanj in presoje v letu 2022 tertemu ustreznozastavljenih projektovjezdaj predvidens pomočjo zunanjihstrokovnjakov način nižanja nivojaznižanjem prelivnegaobjekta, kar jecenejša in lažjarešitev kot gradnja nasipa. Todejstvo je upoštevalprojektantpri reviziji ocene po stanju na dan 31. 12. 2023. Revizija je zajela tudi potrebnedopolnitve zaprojektantski nadzor, geodetsko spremljavo, meritve inkontrolo kvalitete vgrajenih materialov. Hkrati je projektantocenil roke zazaključekvseh del in temu ustreznoupoštevaltudi korekcijo zaradi predvideneinflacije.
Podobno jeprojektant navedeno naredil po stanju na dan 31. 12. 2023, kjer je ugotovil, da odvoda precejnih voda zzahodnega boka pregrade Bukovžlakni treba več sanirati, zato na osnovite ocene sproščamorezervacijo vvišini 800.000 EUR. Na osnovi študije »Strokovno mnenje o stanju zahodnega bokapregrade Bukovžlak s predlogom sanacije«, UL FGGKGT, Poročilo E-13-23, junij 2023, je bil sprejet sklep,da posebniukrepi za odvodprecejnih vodaz zahodnega boka pregradeBukovžlak niso potrebni.
Namesto tegaje bil skrajnozahodni jašek(JC1) na predvideni drenažiC1sprojektirankotpeskolov, kar bo omogočilolažječiščenjesistema drenaž. Tako da stanje rezervacijeskupaj skoriščenji v višini98.038 EUR na dan31. 12. 2023 znaša1.814.771 EUR (na dan 31. 12. 2022 je bilo stanje 2.712.809 EUR).
Uprava družbe jeprejela zadostne informacijeo spremenjenih okoliščinah in kakšneso negotovosti v zveziz uporabljenimi predpostavkami, kjer obstajajo ševedno določenenegotovosti, ki lahkov bodočepripeljejo do sprememb v oblikovanih zneskih, saj gre v vseh primerih za njihovo oceno. Pri ocenahso bilivključeni strokovnjaki stega področja. Glede na analizein mnenja strokovnjakovso oblikovanerezervacije zadostne,v bodočeselahko spremenijozaradi strukture zemljišč,porabe materialov, ki lahko popustijo,ali nastopijo drugačne obveznosti. Trenutno sene kažejo potrebe po spremembi višine rezervacij, oblikovanih na dan 31. 12. 2023,za katere ocenjujemo,da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost za nastanek odlivov v prihodnosti.
| Rezervacije za ekološke namene 2023 | Stanje na dan 31.12.2022 | Plan namenske rabe 2023 | Oblikovanje 2023 | Poraba 2023 | Odprava 2023 | Stanje na dan 31.12.2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odlagališče za Travnikom | 888.133 | 250.000 | 792.894 | 43.794 | 0 | 1.637.234 |
| Rezervacije za odlagališče Bukovžlak (ONOB) | 8.541.868 | 1.500.000 | 117.418 | 121.755 | 0 | 8.537.531 |
| Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukovžlak | 2.712.809 | 250.000 | -59.067 | 38.971 | 800.000 | 1.814.771 |
| Stanje na dan 31. 12. 2021 | Plan namenske rabe 2022 | Oblikovanje 2022 | Poraba 2022 | Odprava 2022 | Stanje na dan 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rezervacije za odlagališče ZaTravnikom | 373.300 | 23.000 | 579.782 | 64.949 | 0 | 888.133 |
| Rezervacije za odlagališče Bukovžlak (ONOB) | 6.187.523 | 2.110.000 | 2.813.531 | 459.186 | 0 | 8.541.868 |
| Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukovžlak | 3.151.168 | 260.000 | 0 | 48.602 | 389.757 | 2.712.809 |
| Rezervacija za odpravo tveganj zaradi starih bremen – CDM SMITH* | 5.988.176 | 10.000 | 0 | 0 | 5.988.176 | 0 |
| Rezervacija za ekologijo– Ekološka naložba s področja proizvodnje TiO2 | 3.101.022 | 0 | 7 | 426.872 | 0 | 2.674.157 |
| Skupaj | 18.801.189 | 2.403.000 | 3.393.320 | 999.609 |
Gledena to, da sobile rezervacije podtočkami II.–IV. revidirane, ponovno ocenjene konec leta 2022 in po stanju konec leta 2023 ponovno ocenjene strani zunanjih strokovnjakov glede časovnice njihove izvedbe, zaradi rasti cene specifičnih storitev in materiala ter novonastalih okoliščin, kot je plazenje zaradi obilnega avgustovskega deževja, uprava podjetja ocenjuje, da je višina rezervacij ustrezno oblikovana.
6.377.932
14.816.968
Črpanjerezervacij v letu 2022 predstavljajo stroški izvajalcev za opravljena dela v višini 572.417 EUR in obračunano amortizacijo 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (tč. II., III. in IV. rezervacij za okolje), ter obračunano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 426.872 EUR (tč. I. rezervacij za okolje). Dodatno oblikovanje v višini 3.393.320 EUR (z upoštevano predvideno inflacijo) se nanaša na ponovno preverbo stanja rezervacije z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet. Zunanji izvajalci ocenjujejo dokončanje del v roku 3–4 let. Časovnica del je sicer vnaprej določena, sama izvedba dela pa se lahko zaradi nepredvidenih dogodkov ali dejavnikov spremeni.
oblikovanih rezervacij tako ne vplivajo zgolj na razmerjav konkretnem primeru (inter partes), ampak imajo v tem kontekstu pravne učinke tudi za vse podobne primere, med katere spada tudi odgovornost družbe za zemljišče na lokaciji trenutne proizvodnje. Sodišča se je v sodbah decidirano postavilo na stališče, da »Sedanji standardi kakovosti okolja ne morejo biti uporabni za obremenjevanje okolja do leta 1970«. Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče (obe sodbi sta bili sprejeti v letu 2022), katerega sodba je javno objavljena in ima težo v oblikovanju sodne prakse, je z njo na novo vzpostavljen temelj, na katerega se bodo opirala sodišča pri oblikovanju odločitev tudi v prihodnje.
Glede na naravo obremenitev zemljišča, za katerega so bile oblikovane rezervacije, lahko izvedemo enake zaključke tudi v zvezi z obveznostjo družbe, ki je bila prvotno izpeljana iz prepričanja obstoja obveznosti odprave onesnaženja na podlagi splošne odškodninske odgovornosti. V zgornjem kontekstu je zato pomembno tudi (z odločitvijo sodišča skoraj paralelno) sprejetje ZVO-2, katerega ureditev je smiselna preslikava ureditve iz ZVO-1 in zato ne pomeni spremembe, ki bi diskvalificirala razlage sodišča oz. so le-te aktualne tudi v smislu veljavnosti/uporabe ZVO-2.
Vse izpostavljene okoliščine so pripeljale do ocene, da je verjetnost utemeljenosti zahtevkov, za katere je bila oblikovana zadevna rezervacija, manj kot 50%, v posledici družba rezervacije oprošča. Uprava družbe je prejela zadostne informacije s pomočjo dobljenega tožbe MOC za sprostitev rezervacij za odpravo tveganj starih bremen na lokacijah aktualne proizvodnje Cinkarne Celje in prav tako zadostne informacije glede ostalih oblikovanih rezervacij, in sicer ne samo upoštevaje okoljske vidike, ampak tudi zadostne informacije o spremenjenih okoliščinah in kakšne so negotovosti v zvezi z uporabljenimi predpostavkami, kjer obstajajo še vedno določene negotovosti, ki lahko bodoče pripeljejo do sprememb v oblikovanih zneskih, saj gre v vseh primerih za njihovo oceno. Pri ocenah so bili vključeni strokovnjaki s tega področja. Glede na analize in mnenja strokovnjakov so oblikovane rezervacije zadostne, v bodoče se lahko spremenijo zaradi strukture zemljišč, porabe materialov, ki lahko popustijo, ali nastopijo drugačne obveznosti.
Podjetje je v letu 2007 pridobilo odločbo št. PIZ-06/0245 za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s 74. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V letu 2022 smo v celoti namenili odstopljene prispevke in nagrade obdobja za pokritje stroškov plač invalidov.
| v EUR | Odloženi prihodki | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 780 | 1.947 | |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 1.345 | 1.345 | |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 105.499 | 133.335 | |
| Brezplačno pridobljena oprema in vozila | 0 | 9.013 | |
| Emisijski kuponi | 65.120 | 44.074 | |
| Subvencije fotovoltaika* | 594.670 | 173.367 | |
| Skupaj | 767.414 | 363.054 |
| Oblikovanje | Namenska poraba | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 1.947 | 32.505 |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 1.345 | 1.345 |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 133.335 | 105.500 |
| Emisijski kuponi | 44.047 | 65.120 |
| Sredstva pridobljena za fotovoltaiko | 173.367 | 594.670 |
| Brezplačno pridobljena oprema in vozila | 9.013 | 0 |
| Skupaj | 363.054 | 767.414 |
| Oblikovanje | Namenska poraba | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov | 914 | 1.947 |
| Dolgoročno odloženi prihodki za opremo | 1.776 | 1.345 |
| Sredstva, prejeta iz sklada EU | 161.171 | 133.335 |
| Sredstva, pridobljena za fotovoltaiko | 0 | 173.367 |
| Emisijski kuponi | 27.667 | 44.047 |
| Brezplačno pridobljena oprema in vozila | 24.221 | 9.013 |
| Skupaj | 215.749 | 363.054 |
| Skupina obveznosti | 31. 12. 2023 |
|---|---|
| 100.651 | 59.392 |
|---|---|
| 3.041 | 0 |
|---|---|
| 103.692 | 59.392 |
|---|---|
| Stanje na dan | 31. 12. 2022 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje na dan | 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Pridobitve/odtujitve | 59.392 | 44.300 | 0 | 103.692 | |
| Obresti | 0 | –887 | 887 | 0 | |
| Skupaj | 59.392 | 43.413 | 887 | 103.692 |
| Stanje na dan | 31. 12. 2021 | Denarne spremembe | Nedenarne spremembe | Stanje na dan | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|---|
| Pridobitve/odtujitve | Dividende | 0 | –24.922.418 | 24.922.418 | 0 |
| Asignacije, cesije, terminski posli | 197.503 | –138.111 | 0 | 59.392 | |
| Obresti | 0 | –2.715 | 2.715 | 0 | |
| Skupaj | 197.503 | –25.063.243 | 24.925.133 | 59.392 |
| Poslovne obveznosti | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev | 14.656.554 | 14.898.860 |
| Druge obveznosti | 3.873.796 | 4.619.285 |
| Skupaj | 18.530.350 | 19.518.145 |
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi | 12.215.153 | 11.372.481 |
| Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini | 2.435.198 | 3.526.380 |
| Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve | 6.203 | 0 |
| Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov | 407.334 | 170.164 |
| Kratkoročne obveznosti do zaposlencev | 2.059.725 | 2.602.550 |
| Kratkoročne obveznosti za prispevke izplačevalca | 1.005.215 | 1.326.675 |
| Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih institucij | 389.631 | 509.838 |
| Druge kratkoročne obveznosti | 11.891 | 10.057 |
| Skupaj | 18.530.350 | 19.518.145 |
Obveznosti na podlagi pogodb s kupci so nastale zaradi pogodbenih zavez kupcem iz naslova popustov oziroma količinskih rabatov.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 11.351 | 157.520 |
| Skupaj | 11.351 | 157.520 |
Med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in DDV od predujmov.
| Opis | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Vračunana neizrabljena pravica za letni dopust | 914.887 | 797.395 |
| Vračunani stroški | 260.042 | 150.090 |
| DDV od danih predujmov | 16.627 | 54.766 |
| Drugo | 4.118 | 1.668 |
| Skupaj | 1.195.674 | 1.003.919 |
| Opis | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| Dane garancije | 2.202.183 | 2.275.179 |
| Terminski posli* | 1.867.592 | 50.953 |
| Plačilna kartica VISA in Mastercard | 40.000 | 40.000 |
| Material v dodelavi in predelavi | 59.726 | 59.725 |
| Skupaj | 4.169.501 | 2.425.857 |
Prihodke iz pogodb s kupci sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga, materiala in opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po področnih in območnih odsekih je prikazana v nadaljevanju.
| v EUR | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Prihodek | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Čisti prihodki iz pogodb s kupci proizvodov in storitev | 175.954.207 | 226.584.095 |
| Čisti prihodki iz pogodb s kupci blaga in materiala | 510.082 | 569.021 |
| Skupaj | 176.464.289 | 227.153.116 |
| Prihodek | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Prihodki iz odprave rezervacij/amortizacija brezplačnopridobljenih sredstev | 510.795 | 505.649 |
| Dobiček pri prodaji in odpisi sredstev | 60.045 | 7.253 |
| Prihodki iz naslova državne podpore zaradi covida-19 | 0 | 34.430 |
| Prihodki iz naslova državne podpore – energetski zakon | 0 | 300.000 |
| Izterjane odpisane terjatve | 2.011 | 0 |
| Prejete odškodnine | 27.562 | 23.763 |
| Nadomestilo za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov za predhodno leto | 277.257 | 0 |
| Odprava dolgoročnih rezervacij* | 939.538 | 6.817.354 |
| Subvencije za blažitev rasti cen energentov – ZPGOPEK** | 7.609.359 | 0 |
| Ostali poslovni prihodki | 28.634 | 61.471 |
| Skupaj | 9.455.201 | 7.749.919 |
| Prihodek | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Odprava/sprostitev okoljskih rezervacij | 800.000 | 6.377.932 |
| Odprava/sprostitev rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine | 139.538 | 439.422 |
| Skupaj | 939.538 | 6.817.354 |
** Cinkarna Celje, d. d., je v letu 2023 na osnovi vloge iz naslova Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) prejela 6,1 milijona EUR oziroma natančno 6.087.487 EUR prihodkov od subvencij, ki so vključeni med poslovne prihodke na osnovi prejetih nakazil (80 % v vlogi izkazanega zneska), kjer ocenjujemo, da je znesek primerno vključen med poslovne prihodke. Družba je bila ob vložitvi vloge upravičena do 7.609.359 EUR subvencij, torej zneska v višini 1.521.872 milijonov EUR še ni prejela. V družbi je bil narejen ponovni izračun upravičenega zneska pomoči z vsemi znanimi realiziranimi in razpoložljivimi podatki in se pričakuje oziroma obstaja zelo velika mera zagotovila, da bo družba v letu 2024 prejela še preostali znesek subvencije. Tako je družba med poslovne prihodke evidentirala še preostalih 1,5 milijona EUR in vzpostavila terjatev do države.
Cinkarna Celje, d. d., je kot dober gospodarstvenik v posledici naraščajoče gospodarske krize zaradi enormnega dviga cen energentov v letu 2023 dne 28. 2. 2023 vložila vlogo za prejem pomoči po sprejetem ZPGOPEK-u. Družba je vložila vlogo za dodelitev posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja iz posebnih sektorjev, kjer je morala izpolnjevati sledeče:
Na osnovi vloge jedružba v letu 2023 pridobila akontacijske prilive v višini 80 % sredstev vloge, in sicer prvi priliv marca (trije obroki po 507.291 EUR) in nato vsak mesec akontacijo po 507.291 EUR, zadnji obrok je prejela 27. 12. 2023, v skupni višini 6.087.487 EUR.
Družba je med letom prilive časovno razmejila in jih konec leta skupaj z razliko do celotnega zneska v vlogi prenesla med poslovne prihodke, saj družba meni, da izpolnjuje oziroma je do sedaj izpolnila vse pogoje, ki so po ZPGOPEK potrebni za pridobitev in ohranitev pomoči (pripoznanje prihodkov), oziroma tveganje vračila pomoči ocenjuje kot zelo majhno oziroma nično, kar potrjuje z nadaljevanju navedenimi dokazili in pojasnili izpolnjevanja določil ZPGOPEK za ohranitev pomoči:
Družba v letu 2023 ali za leto 2023 ni izplačala nobenega dobička in prav tako ni kupovala lastnih delnic na osnovi skupščinskega sklepa skupščine z dne 14. 6. 2023. Bilančni dobiček iz leta 2022 je bil izplačan po sklepu skupščine z dne 13. 2. 2024, in sicer dne 23. 4. 2024. Pretežni lastniki v državni lasti so izglasovali sklep, da se dobiček leta 2022 v letu 2023 ne deli oziroma nameni za izplačilo dividend, ampak se evidentira kot preneseni dobiček. Podobno pričakujemo za leto 2023, ko se bo na skupščini 14. 6. 2024 odločalo o prerazporeditvi/delitvi bilančnega dobička za leto 2023, da bodo lastniki pretežni državni lasti ravnali podobno in odgovorno. Na osnovi javne objave enega izmed lastnikov v državni lasti (SDH), ki je na svoji spletni strani https://www.sdh.si/ objavil zavezo, da v letu 2023 ne bo podpiral izplačila dividend v navedenih primerih, pričakujemo, da se bodo večinski lastniki državnih lasti odločili in obnašali kot dobri gospodarstveniki preudarno ter izglasovali, da preostanek čistega dobička leta 2023 prenesejo v rezerve in se le-ta ne deli.
Na osnovi tega lahko uprava sklepa, da se preostali 50-odstotni čisti dobiček poslovnega leta 2023 na skupščini meseca junija 2024 za leto 2023 ne bo delil oz. se dividende zaposlenim leto 2023 v letu 2024 ali pozneje ne bodo izplačale in s tem do vračila pomoči iz tega naslova ne bo prišlo.
2. Upravičenka – Cinkarna Celje, d. d., ki je uveljavila pomoč za gospodarstvo po tem zakonu, od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 ni izplačala nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.
Nagrada poslovodstvu in plača za poslovno uspešnost za leto 2022 v letu 2023 članom uprave nista bili izplačani.
3. Rok za posredovanje podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena pristojnemu organu je bil upoštevan. Družba Cinkarna Celje, d. d., je agenciji SPIRIT Slovenija pravočasno poročala o realiziranih podatkih, in sicer prvič do 31. 7. 2023 za obdobje januar–junij 2023 in leto 2021 ter do 31. 1. 2024 za drugo polovico leta 2023.
4. Družba izpolnjuje še sledeče pogoje:
| Poslovni odhodki | v EUR | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|---|
| Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga | 296.838 | 200.613 | |
| Stroški materiala | 106.375.957 | 134.953.778 | |
| Stroški storitev | 16.047.941 | 16.229.210 | |
| Stroški dela | 30.656.494 | 29.483.416 | |
| Amortizacija | 12.355.367 | 12.150.684 | |
| Drugi poslovni odhodki** | 3.909.344 | 5.264.418 | |
| Slabitve in odpisi poslovnih terjatev | 25.096 | 1.553 | |
| Skupaj | 169.667.037 | 198.283.671 |
Med drugimi poslovnimi odhodki so stroški oblikovanja dolgoročnih rezervacij za okolje v višini 851.246 EUR (leta 2022 v višini 3.393.314 EUR), saj je poslovodstvo družbe na osnovi dokazovin ponovne preverbe ocenilo, da so v letu 2023 nastali razlogi za njihovo dodatno oblikovanje (glej pojasnilo 13 – Druge rezervacije).
Stroški raziskav in razvoja v letu 2023 znašajo 270.387 EUR, leta 2022 so znašali 233.759 EUR.
Družba časovno enakomerno amortizira osnovna sredstva v času pričakovane življenjske dobe posameznega osnovnega sredstva. Amortizacija bremeni vrednost posameznega osnovnega sredstva.
| Opis | v EUR | LETO 2023 | LETO 2022 |
|---|---|---|---|
| − neopredmetena sredstva | 244.677 | 209.123 | |
| − služnostne pravice | 72.342 | 72.342 | |
| − zgradbe | 3.399.172 | 3.271.577 | |
| − proizvajalna oprema | 8.634.426 | 8.592.476 | |
| − druga oprema | 4.751 | 5.166 | |
| SKUPAJ | 12.355.367 | 12.150.684 |
| Strošek dela | v EUR | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|---|
| Plače in nadomestila | 22.408.797 | 20.807.538 | |
| Prispevki za socialno varnost | 3.706.668 | 3.718.924 | |
| Povračila stroškov in drugi prejemki zaposlenih | 4.121.862 | 4.529.314 | |
| Dodatno pokojninsko zavarovanje | 419.167 | 427.640 | |
| Skupaj | 30.656.494 | 29.483.416 |
zavarovalnici. V letu 2023 je družba za dodatno pokojninsko zavarovanje namenila 419.167 EUR (leta 2022 427.640 EUR).
V družbi je bilo na dan 31. 12. 2023 zaposlenih 742 oseb. Povprečno število zaposlenih je znašalo 754 oseb, poprečno število na osnovi vkalkuliranih ur pa 712.
Družba je imela v letu 2023 tudi stroške storitev, ki se ne obravnavajo kot stroški dela, v zvezi z agencijami zaposlovanje delovne sile na podlagi pogodb o posredovanju, v višini 729.906 EUR (v letu 2022 znašajo ti stroški 788.002 EUR). Zaposlenih je bilo 25,3 delavca (leta 2022 27,7), upoštevajoč število delovnih ur na podlagi teh pogodb.
| Drugi poslovni odhodki | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Oblikovanje rezervacij za ekologijo | 851.245 | 3.393.314 |
| Ekološke takse in povračila | 42 | 7.275 |
| Nagrade študentom in dijakom na praksi | 247.804 | 225.487 |
| Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča | 565.939 | 562.120 |
| Prevrednotenje zalog materiala in blaga* | 1.182.665 | 332.443 |
| Izguba pri prodaji (izločitvi) osnovnih sredstev in slabitve | 234.944 | 143.377 |
| Drugi stroški in odhodki | 399.472 | 214.609 |
| Skupaj | 3.909.344 | 5.264.418 |
Revidiranje računovodskih izkazov Cinkarne Celje, d. d., za leto 2023 je opravila družba Ernst & Young Revizija, d.o.o. Pogodbenavrednost za dogovorjene storitve revidiranja je znašala 29.800 EUR, povečana za DDV in potne stroške. Revizijska družba Ernst & Young je v letu 2024 za poslovno leto 2023 opravila še revizijo preveritve elektronske oblike računovodskih izkazov 2022 - ESEF (2.300 EUR) in revizijo poročila o prejemkih družbe 2023 (3.100 EUR). Druge odhodke glavninipredstavljajo izgube pri poravnavi prijavljenih škodnih primerov in plačane odškodnine fizičnim osebam.
| v EUR | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Neto tečajne razlike | 105.125 | 0 |
| Prihodki od obresti | 1.121.471 | 20.235 |
| Prihodki od dividend | 0 | 16.025 |
| Finančni prihodki skupaj | 1.226.596 | 36.259 |
| Neto tečajne razlike | 0 | –457.614 |
| Odhodki za obresti | –887 | –2.715 |
| Obresti za rezervacije odpravnin in jubilejnih nagrad | –142.856 | –36.000 |
| Finančni odhodki skupaj | –143.743 | –496.329 |
| Neto finančni izid | 1.082.853 | –460.070 |
Obračundavka od dobička pravnih oseb jenarejen skladno s Pravilnikomo davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb po stopnji 19 % od davčne osnove, ki sev primerjavi s predhodnimin predpreteklim letom ni spremenila. Davčno osnovo v letu 2023 zmanjšujejo olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, zaposlovanje invalidov, prostovoljno dodatno pokojninskozavarovanje ter za investiranje v opremo in donacije.
| v EUR | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|
| Odmerjeni davek | 2.623.064 | 10.015.959 |
| Davek od dobička skupaj | 2.623.064 | 10.015.959 |
| Sprememba davčne osnove zaradi prehoda na nov način računovodenja, pri spremembah računovodskih usmeritev, popravkih napak in prevrednotenjih | –14.917 | –42.246 |
| Davek od povečanja odhodkov | –228.698 | –11.718 |
| Davek od davčno nepriznanih odhodkov | 250.063 | 213.617 |
| Davek od davčnih olajšav | –1.463.776 | –821.480 |
| Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo in drugo | –13.541 | –35.024 |
| Dohodki, od katerih je bil odtegnjen davek na viru | 0 | 0 |
| Davek od dobička skupaj | 1.152.196 | 9.319.109 |
| Efektivna davčna stopnja | 8,3 % | 17,7 % |
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot razmerje med odhodki za davek in računovodskim poslovnim izidom, znaša za leto 2023 8,3 %, v letu 2022 pa 17,7 %. Spremembe v odloženih davkih leta 2023 se nanašajo na dodatno oblikovane/porabo rezervacije za okolje, jubilejne nagrade in odpravnine ter povečanje iz naslova preračuna salda iz davčne stopnje 19 % na 22 %.
Podjetje je izkazalo povečanje terjatev za odloženi davek iz naslova začasnih razlik. Povečanje v letu 2023 se nanaša na razliko med:
| v EUR | Opis | Leto 2023 | Leto 2022 |
|---|---|---|---|
| Poraba rezervacij | –217.804 | –738.232 | |
| Odprava oblikovanega popravka vrednosti terjatev | 0 | –113.928 | |
| Preračun/stopnja davka od dohodka pravnih oseb (19 > 22) | 228.853 | 0 | |
| Oblikovane rezervacije | 140.871 | 322.365 | |
| Oblikovan popravek vrednosti terjatev (naložb) | 0 | 285 | |
| Skupaj | 151.920 | –529.510 |
Cinkarna Celje, d. d., razkriva učinke podnebnih sprememb in prehodana trajnostne in pokojni spremembe v svojih računovodskih izkazih za leto 2023, pri čemer poseben poudarek namenja razpravi o ocenah in pomembnih presojah poslovodstva v skladu z MRS1 (MRS 1 zahteva razkritje informacij o predpostavkah in drugih glavnih virih ocenjevalne negotovosti na koncu poročevalskega obdobja, ki imajo pomembno tveganje za prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti).
izvajanje ocen pri vrednotenju in/ali merjenju nekaterih računovodskih postavk. Polegtega je družba upoštevala vpliv podnebnih sprememb tudi pri pomembnih presojah, ki jih je sprejelo poslovodstvo.
Vzvezi s tem se glavne postavke, vključeniračunovodski izkazi nadan 31. 12. 2023, nakatere vpliva uporaba ocen in presoj poslovodstva, nanašajo na presojo oslabitev nefinančnih in sredstev in obveznosti, povezanih z energetskim prehodom.
Sklicevanje na ocene in presoje, ki jih je poslovodstvo uporabilo v zvezi s podnebnimi spremembami (ob upoštevanju njihove pomembnosti v okviru računovodskega poročanja), je sledeče:
Dobe koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev so redno pregledane v luči prehoda na povsem električna vozila in trajnostne zelene naložbe (sončne elektrarne, baterijski hranilniki ipd.). Pri tem ni bilo potrebe po prilagoditvi življenjske dobe koristnosti sredstev družbe v uporabi.
Po vsem svetu poteka prehod na neto ničelno vrednost in procesi razogljičenja ter elektrifikacije svetovnega gospodarstva so ključnega pomena, da bi se izognili resnim posledicam povečanja temperature za več kot 1,5 °C.
Kot je opisano v pojasnilu 2 – Opredmetena osnovna sredstva projekcije denarnih tokov na osnovi denar ustvarjajoče enote, uporabljene pri preizkusih oslabitve dolgoročnih sredstev, temeljijo na najboljših razpoložljivih prihodnost usmerjenih informacijah in odražajo investicijske načrte družbe 2024–2028 za ohranjanje poslovne zmogljivosti, pripravljene na podlagi vrste gospodarskih razmer, ki bi lahko obstajale v bližnji prihodnosti v zvezi s podnebnimi spremembami in energetskim prehodom. V projekcijah so bili upoštevani pričakovani učinki zaradi cene električne energije, ki je posledica začetka delovanja fotovoltaike in novih proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, razvoja cen plina, nafte in emisijskih kuponov ter pričakovanega povpraševanja.
Ukrepi družbe Cinkarna Celje za omejitev vplivov tveganja prehoda vključujejo (podrobneje opisano v poslovnem delu letnega poročila):
nadaljevanju). Pričakuje se, da se bo delež brezplačnih kuponov (kvot) v prihodnosti znatno zmanjšal.
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Stanje 1. 1. | 25.629 | 53.028 | 68.049 | 84.444 | 105.517 |
| Pridobitev (trenutna odločba) | 40.399 | 40.397 | 40.397 | 40.397 | 40.397 |
| Predaja/Prodaja* | 13.000 | 25.376 | 24.002 | 19.324 | 25.000* |
| Stanje 31. 12. | 53.028 | 68.049 | 84.444 | 105.517 | 120.914 |
Kvota brezplačnih emisij za Cinkarno Celje bo prenehala leta 2025. Po letu 2025 družba kuponov ne bo več pridobivala, ni pa dokončno znano, ali bo lahko viške uporabila za izpuste v naslednjih letih ali bo morala kupovati zelene kupone. Ker bodočih vplivov, povezanih z emisijskimi kuponi od leta 2026, družba ne more izmeriti ali oceniti, vpliva prehoda na računovodske izkaze iz tega naslova na dan 31. 12. 2023 ne more zagotovo oceniti, možnih scenarijev je lahko več.
Glavna sredstva družbe, ki vplivajo na odtis CO2, so sredstva za proizvodnjo osnovne dejavnosti (glej poglavje 2 Opredmetena osnovna sredstva). Sredstva se amortizirajo v času trajanja njihove dobe koristnosti, kar omejuje tveganje oslabitve. Za razogljičenje obstoječih proizvodnih enot bodo šele v prihodnjih letih (2024–2028) izvedene naslednje rešitve: uporaba sredstev z nizkimi emisijami avtomobilov, baterijskimi hranilniki in elektromotorji. Ker so ta sredstva še neelektrificirana, potrebujemo naložbe za prehod, ki so opredeljene v strategiji družbe 2024–2028 in znašajo 40 milijonov EUR.
Narejen je bil test oslabitve nadomestljive vrednosti na dan 31. 12. 2023 (glej pojasnilo 2 Opredmetena sredstva). Zaradi te ponovne ocene je prišlo do oslabitve sredstev. Glavna opredmetena sredstva družbe, ki so izpostavljena tveganju podnebnih sprememb in energetskega prehoda, so:
V letu 2023 družba še ni nabavila nobenega vozila na e-pogon niti baterijskega hranilnika (predvideno v strategiji 2024–2028). Vozila na motorni pogon, elektromotorji in druge naprave, ki bodo zamenjani, vključno z vsemi ostalimi sredstvi, so na dan 31. 12. 2023 večinoma amortizirani oziroma bodo v času njihove zamenjave zaradi zelenega prehoda popolnoma amortizirani in brez sedanje vrednosti. Prav tako vse nadaljnje zamenjave ne bodo imele vpliva na odpise sedanje vrednosti oziroma izvedbo slabitve, saj se bodo zamenjala tista sredstva, ki nimajo več sedanje vrednosti in so dotrajana.
Na dan 31. 12. 2023 je knjigovodska vrednost teh osnovnih sredstev znašala 4,2 milijona EUR. Glavno zaznano tveganje je potencialno negativen prihodnji razvoj sončnih virov, ki so ključne spremenljivke pri uspešnosti te poslovne panoge. Družba meni, da priložnosti, ki izhajajo iz razogljičenja svetovnega gospodarstva (rast obnovljivih virov energije, naložbe v pametna povezovalna omrežja, elektrifikacija prometa, zeleni vodik itd.), odtehtajo tveganja.
zahtev, zlasti s tem povezanega prehodana električno mobilnost (zamenjava trenutnega voznega oparka z e-vozili in postavljenimi polnilnicami, ki se polnijo iz že postavljenih sončnih elektrarn – slednje trenutno pokrivajo 3 % lastne energetske potrebe, plan do leta 2030 je 10 % samooskrba).
Glede na svojo geografsko lego je lahko družba potencialno izpostavljena fizičnim tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, kot so poplave (odhodki leta 2023 iz naslova poplav so razkriti v poglavju 22 Poslovni odhodki), vročinski valovi, požari in suše. Na dan 31. 12. 2023 je knjigovodska vrednost teh sredstev 104 milijone EUR (leta 2022 je bila 105,9 mio EUR), kot je navedeno v pojasnilu 2 – Opredmetena osnovna sredstva. Potreb po oslabitvi sredstev ni.
Zadeve, povezane s podnebjem, so prav tako pomembne za obravnavo z vidika MRS 16 in MRS 38, ker lahko povzročijo morebitne spremembe zneska amortizacije ali amortizacijo, ki se priznava v tekočem obdobju ali prihodnjih obdobjih. Ker lahko nekatera sredstva zastarijo, postanejo nedostopna ali predmet zakonskih omejitev zaradi podnebnih sprememb, sta torej ocenjena preostala (končna) vrednost in pričakovana življenjska doba sredstev potencialno prizadeti. Zaradi prehodnih sprememb ocenjene preostale (končne) vrednosti in pričakovane življenjske dobe sredstev ter s tem obračunane amortizacije.
Napovedi poslovanja za obdobje 2024–2028 z izračunano maržo EBITDA in CAPEX vključujejo tudi vplive cen energije, fotovoltaike in upoštevano energetsko učinkovitost z energetsko varčno opremo ter varčevanjem z energijo.
Potencialni vplivi tveganja prehoda so bili analizirani v kontekstu zaključka računovodskih izkazov za leto 2023 na podlagi zgoraj navedenih dejstev in predpostavk. Ugotovljen ni bil noben pomemben vpliv, niti na dobo koristnosti, niti na vrednost sredstev, na portfelj strank, niti na denarne tokove, ustvarjene z obstoječimi dejavnostmi, ali na potrebne rezervacije za tveganja in stroške.
Izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe stanj denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za poslovno leto kot razliko med stanjema 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022. Sestavljen je po posredni metodi iz izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. obračunskega leta in izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. 2022 ter iz dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev prihodkov in odhodkov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk. Teoretično možne postavke niso prikazane, vrednosti pa so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.
Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala. Teoretično možne postavke niso prikazane. Spremembe lastniškega kapitala se nanašajo na sklep skupščine o razporeditvi bilančnega dobička predhodnega leta za izplačilo dividend lastnikom, ki so bile ali bodo izplačane, in na nakup lastnih delnic. Na podlagi 14. točke 64. člena ZGD-1 je izkazu gibanja kapitala dodana ugotovitev bilančnega dobička.
Cinkarna Celje, d. d., je poslovni partner, znan po plačilni disciplini tako na domačem kot tujem trgu, podjetje, ki nima bančnih dolgov in ima stabilne denarne tokove. Poslovanje družbe je tradicionalno konservativno z visokim denarnim tokom. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje pričakovanih denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Bonitetna ocena je AAA (platinasta odličnost). V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne in poslovne obveznosti glede na rok zapadlosti.
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj | Do pol leta |
|---|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 14.656.554 | 14.656.554 | 14.656.554 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | 11.351 | 11.351 | 11.351 |
| Druge obveznosti | 5.069.470 | 5.069.470 | 5.069.470 |
| Skupaj | 19.737.375 | 19.737.375 | 19.737.375 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj | Do pol leta |
|---|---|---|---|
| Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov | 14.898.860 | 14.898.860 | 14.898.860 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci brez predujmov | 157.520 | 157.520 | 157.520 |
| Skupaj | 7.990.365 | 7.990.365 | 7.990.365 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj | do pol leta |
|---|---|---|---|
| Asignacije, cesije | 100.651 | 100.651 | 100.651 |
| Poštena vrednost terminskih poslov | 3.041 | 3.041 | 3.041 |
| Skupaj | 103.692 | 103.692 | 103.692 |
| Knjigovodska vrednost | Pogodbeni denarni tokovi | Skupaj | do pol leta |
|---|---|---|---|
| Asignacije, cesije | 59.307 | 59.307 | 59.307 |
| Poštena vrednost terminskih poslov | 85 |
| Skupaj | 59.392 | 59.392 | 59.392 |
|---|---|---|---|
Zaradi ugodnega finančnega stanja družba z namenom povečevanja finančnih prihodkov pri bankah sklepa depozitne pogodbe s pozitivnimi obrestnimi merami. Na dan bilance stanja 31. 12. 2023 depoziti z dospelostjo do enega leta znašajo 10 milijonov EUR. Prav tako družba z namenom učinkovite rabe viškov denarnih sredstev le-te plasira v naložbe zakladnih menic s kratkoročno dobo dospelosti, ki na zadnji dan leta 2023 znašajo 38,6 milijona EUR.
Če bi se bančna obrestna mera znižala za 1 %, bi to pomenilo povečanje finančnih odhodkov za 100 tisoč EUR, če pa bi se povečala za 1 %, bi se povečali finančni prihodki za 100 tisoč EUR na letni ravni.
Ključnokreditno tveganje družbe Cinkarna Celje, d. d., je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti. Tveganje je omejeno, saj poslujemo pretežno z dolgoletnimi partnerji, ki so pogosto znana tradicionalna evropska industrijska podjetja z visoko boniteto. V zadnjih letih smo zaznavali, da je plačilna disciplina v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi relativno slaba, vendar v prihodnjem obdobju na tem geografskem področju ne pričakujemo več težav oziroma se je potencial tveganja pomembno znižal.
S preureditvijo/prečiščenjem portfelja strateških poslovnih področij podjetja, konkretno gre za ukinitev programa grafičnih repromaterialov, programa valjane titan-cinkove pločevine, programa antikorozijskih premazov in programa gradbenih materialov, se je izpostavljenost kreditnemu tveganju pomembno znižala, kar dokazujeta podatek o zapadlosti terjatev in dejstvo, da praktično nimamo več dodatnega oblikovanja popravkov vrednosti terjatev zaradi dvoma v plačilo oziroma neplačila izkazanih terjatev do kupcev.
Družba Cinkarna Celje že vrsto let izvaja interno kreditno kontrolo za posamičnega kupca, ki mu je določila individualni kreditni limit, in sicer glede na plačilno disciplino, bonitetno oceno in dobro poslovanje z družbo. Proces spremljanja in obvladovanja kreditnega tveganja se je še dodatno povečal sredi leta 2021 z nastopom zavarovanja terjatev pri zunanji instituciji, kjer se kreditni limiti določajo, spremljajo in spreminjajo na dnevni bazi.
Poleg rednega spremljanja kreditnega limita za posameznega kupca se na dnevni bazi spremljajo plačilna disciplina kupca in objave na Ajpesu v zvezi z objavo postopkov po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prav tako se s trenutkom zapadlosti terjatve opominja kupca na zapadlost terjatve z opominom najprej telefonsko, nato pisno; vse od dneva zapadlosti do poplačila se obračunavajo zamudne obresti. Proces rednega spremljanja in kontrole portfelja terjatev do kupcev je stalnica družbe, ki rezultira v majhnem deležu odpisa ali slabitvi terjatev glede na delež v prodaji.
| v EUR | Pojasnila | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|---|---|
| Finančne naložbe | 3 | 1.558.531 | 1.973.765 | |
| 7 | 38.616.117 | 0 | ||
| 8 | 27.437.194 | 22.087.040 | ||
| 9 | 15.687.805 | 45.210.098 | ||
| Skupaj | 83.299.647 | 69.270.903 |
Družbaima zdravo strukturo terjatev do kupcev, kar je razvidno v tabeli zapadlost terjatev po rokih zapadlosti in v tabeli gibanja popravka vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev.
| Leto | Stanje 31. 12. 2022 | Oblikovan popravek vrednosti 2023 | Odpisi popravka vrednosti preteklih let | Plačane odpisane terjatve | Stanje 31. 12. 2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| 2023 | 266.985 | 0 | 0 | 0 | 266.985 |
| 2023 | 371.794 | 25.075 | 0 | 2.011 | 394.858 |
| Skupaj | 638.780 | 25.075 | 0 | 2.011 | 661.844 |
| Leto | Stanje 31. 12. 2021 | Oblikovan popravek vrednosti 2022 | Odpisi popravka vrednosti preteklih let | Stanje 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| 2022 | 267.017 | 0 | 32 | 266.985 |
| 2022 | 381.437 | 1.500 | 11.142 | 371.794 |
| Skupaj | 648.454 | 1.500 | 11.174 | 638.780 |
| Skupina terjatev po zapadlosti | Bruto vrednost 31. 12. 2023 | Popravek 31. 12. 2023 | Bruto vrednost 31. 12. 2022 | Popravek 31. 12. 2022 |
|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 24.024.487 | 16.944 | 19.743.148 | 15.763 |
| Že zapadlo do 15 dni | 2.913.989 |
| Bruto vrednost | 31. 12. 2022 | Popravek | 31. 12. 2022 | Bruto vrednost | 31. 12. 2021 | Popravek | 31. 12. 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nezapadlo | 19.743.148 | 15.763 | 26.683.460 | 21.346 | |||
| Že zapadlo do 15 dni | 1.960.633 | 1.569 | 1.240.457 | 994 | |||
| Že zapadlo od 16 do 60 dni | 345.946 | 1.633 | 1.252.916 | 6.635 | |||
| Že zapadlo od 61 do 180 dni | 56.335 | 56 | 240 | 0 | |||
| Že zapadlo nad 180 dni | 619.758 | 619.759 | 619.479 | 619.479 | |||
| Skupaj | 22.725.819 | 638.779 | 29.796.552 | 648.454 |
Cinkarna Celje, d. d., nabavlja in prodaja na svetovnem trgu, zato je izpostavljena tudi tveganju razvojaneugodnih medvalutnih razmerij, predvsem valutnega razmerja EUR/USD. Ker se glavnina prodaje izvaja v evrih, je izpostavljenost pereča predvsem pri dolarski nabavi titanonosnih surovin, izjemoma tudi žvepla in bakrovih spojin. Po obsegu bistveno manjša je izpostavljenost na področju dolarsko nominirane prodaje.
Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD kontinuirano spremljamo. V osnovi kratkoročno tveganje neugodnih sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finančnih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Dosegamo tako rekoč popolno pokritost relevantnih poslovnih dogodkov, ki vključujejo valutni par EUR/USD.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |||
|---|---|---|---|---|
| EUR* | USD | EUR* | USD | |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.558.531 | 0 | 1.973.765 | 0 |
| Kratkoročne finančne terjatve | 38.616.117 | 0 | 0 | 0 |
| Terjatve do kupcev | 26.386.651 | 1.160.850 | 21.673.232 | 413.838 |
| Dani predujmi | 301.333 | 0 | 1.168.851 | 0 |
| Denar in denarni ustrezniki | 15.687.805 | 0 | 45.210.098 | 0 |
| Kratkoročne finančne obveznosti | –103.692 | 0 | –59.392 | 0 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | –14.647.822 | –9.649 | –19.450.525 | –67.620 |
| Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto) | 67.798.922 | 1.151.201 | 50.516.029 | 346.218 |
Poleg funkcionalne valute EUR družba uporablja še valuto USD (ameriški dolar), ki je bil uporabljen pri preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12. in je enak referenčnemu tečaju Evropske centralne banke, in sicer število ene nacionalne valute za 1 EUR na dan 31. 12. 2023 znaša 1,10500 ter na dan 31. 12. 2022 1,0666.
Sprememba vrednosti valute USD za 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2023 oziroma 31. 12. 2022 bi poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečaja ameriškega dolarja je upoštevano stanje terjatev in obveznosti, ki so nominirane v dolarjih.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Sprememba valute USD | 1 % | –1 % | 1 % | –1 % | |
| Vpliv na poslovni izid pred davki |
Vsakanadaljnja sprememba tečaja ameriškega dolarja za 1 % glede na EUR bi pomenila dodatno spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Cinkarna Celje, d. d., želiz upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje skladno s spremenjeno dividendno politiko, sprejeto na decembrski seji Nadzornega sveta leta 2022. Družba nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nobenega programa delniških opcij. V letih 2022 in 2023 ni bilo sprememb v načinu upravljanja kapitala. Za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženosti skupaj. Neto zadolženost vključuje finančne in poslovne obveznosti, zmanjšane za denar in njegove ustreznike.
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
|---|---|---|
| Finančne obveznosti | 103.692 | 59.392 |
| Poslovne in druge kratkoročne obveznosti | 19.737.375 | 23.046.745 |
| Denar in denarni ustrezniki | –15.687.805 | 45.210.098 |
| Neto zadolženost | 4.153.262 | –22.103.961 |
| Kapital | 221.230.458 | 209.010.148 |
| Kapital in neto zadolženost | 225.383.721 | 186.906.187 |
| Kazalnik finančnega vzvoda | 2 % | –12 % |
| 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |||
|---|---|---|---|---|
| Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | Knjigovodska vrednost | Poštena vrednost | |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa | 1.558.531 | 1.558.531 | 1.973.765 | 1.973.765 |
| Kratkoročne finančne terjatve | 38.616.117 | 38.616.117 | 0 | 0 |
| Terjatve do kupcev | 27.437.194 | 27.437.194 | 22.087.040 | 22.087.040 |
| Denar in denarni ustrezniki | 15.687.805 | 15.687.805 | 45.210.098 | 45.210.098 |
| Finančne obveznosti | –103.692 | –103.692 | –59.392 | –59.392 |
| Obveznosti do dobaviteljev | –14.656.554 | –14.656.554 | –14.898.860 | –14.898.860 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | –11.351 | –11.351 | –157.520 | –157.520 |
| Skupaj | 68.528.050 |
Finančne naložbe so glede na izračun poštene vrednosti razvrščene v tri skupine:
v EUR
| Poštena vrednost sredstev | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 | |
| 1. skupina | 0 | 0 | |
| 2. skupina | 1.558.531 | 1.973.765 | |
| 3. skupina | 0 | 0 | |
| Skupaj | 1.558.531 | 1.973.765 |
| Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita | Kratkoročne finančne terjatve | Terjatve do kupcev | Denar in denarni ustrezniki |
|---|---|---|---|
| 0 | 0 | 38.616.117 | 38.616.117 |
| 0 | 0 | 27.437.194 | 27.437.194 |
| 0 | 0 | 22.087.040 | 22.087.040 |
| 0 | 0 | 15.687.805 | 15.687.805 |
| 0 | 0 | 45.210.098 | 45.210.098 |
Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita
| 0 | 0 | 81.741.116 | 81.741.116 | |
| 0 | 0 | 67.297.138 | 67.297.138 |
Skupaj
| 0 | 1.558.531 | 81.741.116 | 83.299.647 | |
| 0 | 1.973.765 | 67.297.138 | 69.270.903 |
| Poštena vrednost obveznosti | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2022 |
|---|---|---|
| 1. skupina | 0 | 0 |
| 2. skupina | 103.692 | 59.392 |
| 3. skupina | 103.692 | 14.898.860 |
| Skupaj | 0 | 0 |
| Finančne obveznosti | 0 | 0 |
| Obveznosti do dobaviteljev | 14.656.554 | 14.898.860 |
| Obveznosti iz pogodb s kupci | 11.351 | 157.520 |
| Skupaj obveznosti, za katere je razkrita poštena vrednost | 14.771.597 | 15.115.772 |
Predpostavke za določanje poštene vrednosti naložb in drugih postavk so navedene v uvodnih pojasnilih v poglavju III. Pomembne računovodske usmeritve.
Udeležba Uprave v kapitalu
Konec leta 2023 in 2022 je imela ena članica Uprave v lasti 1.860 delnic družbe Cinkarna Celje, kar predstavlja 0,023 odstotka celotnega kapitala družbe oziroma 0,023 odstotka glasovalnih pravic. Člani Nadzornega sveta delnic na bilančni presečni dan niso imeli.
| 31. 12. 2023, 31. 12. 2022 | Število delnic | Delež v kapitalu (%) |
|---|---|---|
| Nikolaja Podgoršek Selič | 1.860 | 0,023 |
Leto 2023
| Leto 2022 | |||
| Člani Uprave | 578.070 | 661.946 | |
| Člani Nadzornega sveta družbe | 152.109 | 152.540 | |
| Skupaj bruto prejemki skupin oseb | 730.180 | 814.486 |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Fiksni prejemki – bruto (1) | Variabilni prejemki – bruto na podlagi kvantitativnih meril | Bonitete | Drugi prejemki | Skupaj bruto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Skok | Predsednik | 296.911 | 0 | 7.473 | 2.694 | 307.077 |
| Nikolaja Podgoršek Selič | Namestnica predsednika | 236.579 | 0 | 8.030 | 2.694 | 247.303 |
| Filip Koželnik | Član | 18.642 | 0 | 2.355 | 2.694 | 23.691 |
| Skupaj | 552.132 | 0 | 17.858 | 8.081 | 578.070 |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, član) | Fiksni prejemki – bruto (1) | Variabilni prejemki – bruto na podlagi kvantitativnih meril | Bonitete | Drugi prejemki | Skupaj bruto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Aleš Skok | Predsednik | 275.977 | 64.680 | 7.829 | 4.133 | 352.619 |
| Nikolaja Podgoršek Selič | Namestnica predsednika | 220.069 | 51.537 | 8.873 | 3.179 | 283.659 |
| Filip Koželnik | Član | 16.234 | 4.116 | 2.602 | 2.715 | 25.668 |
| Skupaj | 512.281 | 120.333 | 19.304 | 10.028 | 661.946 |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisij) | Plačilo za opravljanje funkcije – bruto letno (1) | Sejnine NS in komisij – bruto letno (2) | Skupaj bruto (1 + 2) | Potni stroški | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Mario Gobbo | Član NS + predsednik NS + predsednik KK | 28.125 | 1.375 | 29.500 | 15.061 | 44.561 |
| Luka Gaberščik | Član NS + namestnik pred. NS + član KK | 20.250 | 1.375 | 21.625 | 277 | 21.902 |
| David Kastelic | Član NS + predsednik RK |
| Ime in priimek | Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisij) | Plačilo za opravljanje funkcije – bruto letno (1) | Sejnine NS in komisij – bruto letno (2) | Skupaj bruto (1 + 2) | Potni stroški | Skupaj prejemki |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Mario Gobbo | Član NS + predsednik NS + predsednik KK | 28.125 | 1.815 | 29.940 | 8.635 | 38.575 |
| Luka Gaberščik | Član NS + namestnik pred. NS + član KK | 20.250 | 1.815 | 22.065 | 239 | 22.304 |
| David Kastelic | Član NS + predsednik RK | 20.625 | ||||
| Mitja Svoljšak | Član NS | 18.750 | 825 | 19.575 | 283 | 19.858 |
| Jože Koštomaj | Član NS + član RK | 18.750 | 2.255 | 21.005 | 0 | 21.005 |
| Aleš Stevanovič | (od 8. 3. 2023) Član NS + član KK | 10.968 | 1.100 | 12.068 | 0 | 12.068 |
| Dušan Mestinšek | (do 8. 3. 2023) Član NS + član KK | 5.040 | 275 | 5.315 | 0 | 5.315 |
| Gregor Korošec | Zunanji član | 0 | 4.000 | 4.000 | 0 | 4.000 |
| Skupaj | 122.508 | 13.460 | 135.968 | 16.141 | 152.109 |
NS = Nadzorni svet
RK = Revizijska komisija
Član NS
Član NS + član KK
Član NS + član RK
Zunanjičlan
Zunanjičlan
Zunanja članica
NS = Nadzorni svet
RK = Revizijska komisija
KK = Kadrovska komisija
Družbaje zabeležila dvaposlovna dogodka, ki pa nimatavpliva na računovodske izkaze, izkazane na dan 31. 12. 2023.
Dne 13. 2. 2024 je nasedežu družbe Cinkarna Celje potekala izredna skupščina, na kateri se je odločalo o delitvi bilančnega dobička iz leta 2022 in na kateri je bil sprejet sledeči sklep:
Bilančni dobiček po revidiranih izkazih družbe nadan 31. 12. 2022 znaša 25.014.391,39 EUR, od tega:
Bilančni dobiček v višini 25.014.391,39 EUR se uporabi za naslednje namene:
Družbabo izplačala dividende 23. 2. 2024, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD nadan 22. 2. 2024.
Z dnem 28. 2. 2024 je z mesta člana nadzornega sveta odstopil g. Mitja Svoljšak.
7/h7 &tef =
Navedeni in podpisani člani poslovodstva ter osebe, odgovorne za sestavo letnega poročila v smislu 2. odstavka 134. člena ZTFI-1, potrjujemo, da je po našem najboljšem vedenju:
S tem dne 4. 4. 2024 Uprava Letno poročilo 2023 sprejme in potrdi.
| Predsednik Uprave | Aleš SKOK |
|---|---|
| Članica Uprave – namestnica | Nikolaja PODGORŠEK SELIČ |
| Član Uprave – predsednika Uprave – delavski direktor | Filip KOŽELNIK, univ. dipl. inž. kem. teh., MBA– ZDA |
| tehnična direktorica | mag. Karmen FUJS, univ. dipl. ekon. |
| Član Uprave – Vodja Računovodske službe | Filip KOŽELNIK, mag. posl. ved |
|---|---|
Osnovni kapital Cinkarne Celje, d. d., ki znaša 20.229.769,66 € je razdeljen na 8.079.770 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Podjetje konec obdobja sklad lastnih delnic, ki zajema 264.650 delnic (oziroma 3,28 % celotne izdaje). Število delničarjev konec zadevnega obdobja znaša 2.628.
Struktura lastništva konec obdobja je razvidna iz spodnje tabele.
| Št. delnic | % | |
|---|---|---|
| SDH, d.d. | 1.974.540 | 24,44 |
| Modra zavarovalnica, d.d. | 1.629.630 | 20,17 |
| UNICREDIT BANK AUSTRIA AG - FID | 349.825 | 4,33 |
| TR5 d.o.o | 339.380 | 4,20 |
| Lastne delnice | 264.650 | 3,28 |
| KRITNI SKLAD PRVEGA POKOJNINSKEGA SKLADA | 167.050 | 2,07 |
| RAIFFEISEN BANK AUSTRIA D.D. - FID | 158.040 | 1,96 |
| NLB SKLADI - SLOVENIJA MEŠANI | 118.983 | 1,47 |
| CITIBANK N.A. - FID | 111.960 | 1,39 |
| TINFIN d.o.o. | 82.000 | 1,01 |
| Erste group bank AG - client | 53.115 | 0,66 |
| Notranji delničarji- FO | 56.767 | 0,70 |
| Zunanji delničarji -FO | 1.952.506 | 24,17 |
| Ostali | 821.324 | 10,15 |
Izjava o uporabi: Cinkarna Celje, d. d., je poročala v skladu s standardi GRI za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
GRI 1 v rabi: Temelji 2021
Ustrezni panožni standardi GRI: v obdobju priprave tega poročila ni sprejetih panožnih standardov GRI za kemijsko panogo.
| Razkritje | Št. kazalnika | Ime kazalnika | Stran | Opuščene zahteve | Razlog | Pojasnilo |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Splošna razkritja | 2-1 | Podatki o organizaciji | 16-17 | Siva celica označuje, da razlogi za opustitev niso dopustni za to razkritje ali da sklicna številka panožnega standarda GRI ni na voljo. | ||
| 2-2 | Subjekti, vključeni v poročanje organizacije o trajnostnem poslovanju | 73 | ||||
| 2-3 | Obdobje poročanja, pogostost in kontaktna točka | 73 | ||||
| 2-4 | Preoblikovanje informacij | 73, 85, 90, 94, 104 | ||||
| 2-5 | Zunanja preveritev poročanja | 12-13 | ||||
| 2-6 | Dejavnosti, vrednostna veriga in druga poslovna razmerja | 18-20 | ||||
| 2-7 | Zaposleni | 105-108 | ||||
| 2-8 | Delavci, ki niso zaposleni | 106, 108 | ||||
| 2-9 | Struktura in sestava vodenja in upravljanja | 17, 22-23 | ||||
| 2-10 | Imenovanje in izbor najvišjega organa vodenja in upravljanja | 22-23 | ||||
| 2-11 | Predsednik najvišjega organa vodenja in upravljanja | 22-23 | ||||
| 2-12 | Vloga najvišjega organa upravljanja pri nadzoru obvladovanja vplivov | 28-29 | ||||
| 2-13 | Delegiranje odgovornosti za obvladovanje vplivov | 28-29 | ||||
| 2-14 | Vloga najvišjega organa upravljanja pri trajnostnem poročanju | 9, 73 | ||||
| 2-15 | Nasprotja interesov |
Komuniciranje kritičnih pomislekov
Kolektivno znanje najvišjega organa upravljanja
Ocena uspešnosti najvišjega organa upravljanja
Ocena uspešnosti trajnostnega razvoja ni izvedena.
Politike nagrajevanja
| Št. kazalnika | Ime kazalnika | Stran | Opuščene zahteve | Razlog | Pojasnilo |
|---|---|---|---|---|---|
| 2-21 | Letno skupno razmerje nadomestil | Ni bistveno | |||
| 2-22 | Izjava o strategiji trajnostnega razvoja | 30-31, 38, 72-73 | |||
| 2-23 | Zaveze v skladu s politikami organizacije | 25-26, 81-82 | |||
| 2-24 | Vključevanje zavez, skladne s politikami organizacije | 25-26, 81-82 | |||
| 2-25 | Procesi za odpravljanje negativnih vplivov | 69-71 | |||
| 2-26 | Mehanizmi za iskanje nasvetov in sporočanje pomislekov | 25, 82 | |||
| 2-27 | Skladnost z zakonodajo in predpisi | 24-25, 26-27, 70-71, 83, 123, 131 | |||
| 2-28 | Članstvo v združenjih | 76 | |||
| 2-29 | Pristop k vključevanju deležnikov | 77-78 | |||
| 2-30 | Kolektivne pogodbe | 108 | |||
| 3-1 | Postopek določanja pomembnih tem | 79-80 | Siva celica označuje, da razlogi za opustitev niso dopustni za to razkritje ali da sklicna številka panožnega standarda GRI ni na voljo. | ||
| 3-2 | Seznam pomembnih tem | 79-80 | |||
| 3-3 | Upravljanje pomembnih tem | 24, 79, 81-82, 105 | |||
| 201-1 | Neposredno ustvarjena in razdeljena ekonomska vrednost | 6-7, 44-46 | |||
| 201-2 | Finančne posledice in druga tveganja in priložnosti zaradi podnebnih sprememb | 61-62, 177- |
| 181 | 201-3 | Prejeta finančna pomoč s strani države | 46, 149, 172-174 |
|---|---|---|---|
| 202-1 | Razmerje standardne osnovne ravni plač v primerjavi z minimalno plačo v državi | 108 | |
| 202-2 | Delež najvišjega vodstva iz lokalnega okolja | 22 | |
| 203-1 | Podpora infrastrukturnim naložbam in storitvam | 40-41, 87-88, 158 | |
| 203-2 | Pomembni posredni ekonomski vplivi | 119-121 | |
| 204-1 | Delež nakupov od lokalnih dobaviteljev | 118 | |
| 205-1 | Dejavnosti s tveganji, povezanimi s korupcijo | 26, 67-68 |
| Št. kazalnika | Ime kazalnika | Stran | Opuščene zahteve | Razlog | Pojasnilo |
|---|---|---|---|---|---|
| 205-2 | Komuniciranje o politikah in postopkih za boj proti korupciji | 25, 26 | |||
| 205-3 | Dogodki korupcije in sprejeti ukrepi | 26 | |||
| 206-1 | Pravni postopki zaradi protikonkurenčnega vedenja ter kartelnih in monopolnih praks | / | Ni bilo pravnih postopkov zaradi protikonkurenčnega vedenja ter kartelnih in monopolnih praks. | ||
| 207-1 | Pristop k davkom | 150-151 | |||
| 207-2 | Upravljanje davkov, kontrola in obvladovanje tveganj v zvezi z davki | 151-152 | |||
| 207-3 | Vključevanje deležnikov in obvladovanje skrbi v zvezi z davki | / | Ni bistveno | ||
| 207-4 | Poročanje po posameznih državah | / | Sedež podjetja je v Sloveniji. | ||
| 301-1 | Uporabljeni materiali | 98-99 | |||
| 301-2 | Uporabljeni reciklirani vhodni materiali | 99 | |||
| 301-3 | Vrnjeni/predelani proizvodi in njihovi embalažni materiali | 100-102 | |||
| 302-1 | Poraba energije v organizaciji | 84-85, 89-90 | |||
| 302-2 | Poraba energije izven organizacije | 89-91 | |||
| 302-3 | Energetska intenzivnost |
302-4
302-5
303-1
Odnos do vode kot skupnega vira
303-2
Upravljanje vplivov, povezanih z odvajanjem vode
303-3
Odvzem vode
303-4
Izpust vode
303-5
Poraba vode
| Št. kazalnika | Ime kazalnika | Stran | Opuščene zahteve | Razlog | Pojasnilo |
|---|---|---|---|---|---|
| 304-1 | Obrati v lasti, najemu, upravljanju, ki se nahajajo na ali v bližini zaščitenih območij ali na območjih z veliko biotsko raznovrstnostjo zunaj zaščitenih območij | 96 | |||
| 304-2 | Pomembni vplivi dejavnosti, proizvodov in storitev na biotsko raznovrstnost | 96-97 | |||
| 304-3 | Habitati, zaščiteni ali obnovljeni | 96 | |||
| 304-4 | Nacionalni seznam zaščitenih vrst, na katere vplivajo poslovne aktivnosti | 96 | |||
| 305-1 | Neposredne (Obseg 1) emisije toplogrednih plinov | 89-90 | |||
| 305-2 | Energetski posredne (Obseg 2) emisije toplogrednih plinov | 89-90 | |||
| 305-3 | Druge posredne (Obseg 3) emisije toplogrednih plinov | / | Podatki niso na voljo | ||
| 305-4 | Intenzivnost emisij toplogrednih plinov | 89-92 | |||
| 305-5 | Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov | 90 | |||
| 305-6 | Emisije snovi, ki uničujejo ozon (ODS) | 91-92 | |||
| 305-7 | Dušikovi oksidi (NOX), žveplovi oksidi (SOX) in drugo | 91-92 | |||
| 306-1 | Ustvarjanje odpadkov in znatni vplivi v zvezi z odpadki | 103-104 | |||
| 306-2 | Obvladovanje znatnih vplivov v zvezi z odpadki | 103-104 | |||
| 306-3 | Ustvarjeni odpadki | 103-104 | |||
| 306-4 | Odpadki, preusmerjeni iz odlaganja | 103 | |||
| 306-5 |
| 308-1 | Novi dobavitelji, ki so bili pregledani po okoljskih merilih | 118 |
|---|---|---|
| 308-2 | Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in sprejeti ukrepi | 118 |
| 401-1 | Novi zaposleni in fluktuacija zaposlenih | 107 |
|---|---|---|
| 401-2 | Ugodnosti, ki so določene za delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, in niso predvidene za delavce, zaposlene za določen čas oziroma s krajšim delovnim časom | 108 |
| 401-3 | Starševski dopust | 108 |
| Št. kazalnika | Ime kazalnika | Stran | Opuščene zahteve | Razlog | Pojasnilo |
|---|---|---|---|---|---|
| 402-1 | Minimalni roki za izdajo obvestil v zvezi z operativnimi spremembami | 77-78, 108 | Varnost in zdravje pri delu | ||
| 403-1 | Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu | 112 | |||
| 403-2 | Identifikacija nevarnosti, ocena tveganja in nesreč | 115 | |||
| 403-3 | Zdravstvene službe medicine dela | 116 | |||
| 403-4 | Sodelovanje delavcev, posvetovanje in obveščanje o zdravju in varnosti pri delu | 115 | |||
| 403-5 | Usposabljanje delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu | 109, 115-116 | |||
| 403-6 | Promocija zdravja delavcev | 115-116 | |||
| 403-7 | Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, ki so neposredno povezani s poslovnimi odnosi | 112-114 | |||
| 403-8 | Sistem vodenja zdravja in varstva pri delu za delavce | 112 | |||
| 403-9 | Poškodbe pri delu | 113-114 | |||
| 403-10 | Poklicne bolezni | 113 | |||
| 404-1 | Povprečno število ur usposabljanja na leto na zaposlenega | 109-110 | |||
| 404-2 | Programi za nadgradnjo znanj zaposlenih in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost zaposlenih | 110-111 | |||
| 404-3 | Odstotek zaposlenih, ki prejemajo redne preglede njihove uspešnosti in poklicnega napredovanja | 107 | |||
| 405-1 | Raznolikost organov upravljanja in zaposlenih | 25-26 |
Ni podatka
Vsi zaposleni v Cinkarni Celje, d. d., imajo iste priložnosti ne glede na spol, starost in kraj.
Nediskriminacija
26
| Št. kazalnika | Ime kazalnika | Stran | Opuščene zahteve | Razlog | Pojasnilo |
|---|---|---|---|---|---|
| 407-1 | Dejavnosti in dobavitelji, pri katerih je morda prisotno tveganje za pravico do združevanja in kolektivnih pogajanj | 108 | Podatki za dobavitelji niso na voljo. | Otroško delo | |
| 408-1 | Dejavnosti in dobavitelji, izpostavljeni znatnemu tveganju za incidente otroškega dela | 118 | Prisilno ali obvezno delo | ||
| 409-1 | Dejavnosti in dobavitelji, izpostavljeni znatnemu tveganju za incidente prisilnega ali obveznega dela | 118 | Varnostne prakse | ||
| 410-1 | Varnostniki, usposobljeni glede politik in postopkov varovanja človekovih pravic | / | Podatki niso na voljo. | Podpisano imamo pogodbo z zunanjim izvajalcem, ki skrbi za to, da so varnostniki usposobljeni in licencirani v skladu z nacionalnimi predpisi, kar vključuje varovanje človekovih pravic. | |
| 411-1 | Primeri kršitev pravic domorodcev | / | Ni relevantno | ||
| 413-1 | Dejavnosti z vključevanjem lokalne skupnosti, vpliv | 119-121 | |||
| 413-2 | Dejavnosti s pomembnimi dejanskimi in potencialnimi negativnimi vplivi na lokalne skupnosti | 121 | Družbena ocena dobaviteljev |
Novi dobavitelji, ki so bili ocenjeni glede na družbena merila
118
Negativni družbeni vplivi v dobavni verigi in sprejeti ukrepi
118
Politične donacije
/
Ni bistveno
Št. kazalnika
| Ime kazalnika | Stran | Opuščene zahteve | Razlog | Pojasnilo | |
| 416-1 | Ocena vplivov kategorij izdelkov in storitev na zdravje in varnost | 82, 83, 123 | Ni znanih primerov neupoštevanja v zvezi z vplivi izdelkov na zdravje in varnost kupcev. | ||
| 416-2 | Primeri neupoštevanja v zvezi z vplivi izdelkov ali storitev na zdravje in varnost | 59, 123 | |||
| 417-1 | Zahteve glede informacij in označevanja izdelkov in storitev | 123 | |||
| 417-2 | Primeri neupoštevanja v zvezi z informacijami in označevanjem izdelkov in storitev | 123 | |||
| 417-3 | Primeri neupoštevanja v zvezi z marketinškimi sporočili | 123 | |||
| 418-1 | Utemeljene pritožbe glede kršitev zasebnosti strank in izgub podatkov o strankah | 70-71 | Ni bilo utemeljenih pritožb ali kršitev zasebnosti. |
Delnicarjem gospodarske druzbe CINKARNA Celje, d.d:
Revidirali smo racunovodske izkaze druzbe CINKARNA Celje, d.d. (druzba), ki vkljucujejo izkaz financnega polozaja na dan 31. decembra 2023 ter izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajocega donosa, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj koncano leto ter pojasnila k racunovodskim izkazom, vkljucno pomembnimi informacijami o racunovodskih usmeritvah:
Po nasem mnenju so zeni racunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih postena predstavitev financnega polozaja druzbe CINKARNA Celje, d.d. na dan 31. decembra 2023 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj koncano leto, skladno z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU.
Revizijo smo opravili skladno z mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) st. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa "Uredba (EU) St: 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta". Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so opisane v tem porocilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo racunovodskih izkazov. Skladno z Mednarodnim kodeksom etike za racunovodske strokovnjake (vkljucno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter eticnimi zahtevami, ki se nanasajo na revizijo racunovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od druzbe in, da smo izpolnili vse druge eticne zahteve skladno s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nase revizijsko mnenje.
Kljucne revizijske zadeve so liste, ki so po nasistrokovni presoji najpomembnejse pri reviziji racunovodskih izkazov tekocega obdobja. Te zadeve smo upostevali pri reviziji racunovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju nasega mnenja o teh racunovodskih izkazih. O teh kljucnih revizijskih zadevah ne izrazamo mnenja. Za vsako zadevo, ki jo posebej navajamo, v nadaljevanju opisujemo njeno obravnavo v okviru revizije:
Na dan 31. decembra 2023 znašajo rezervacije za okolje 14.233 tisoč evrov, kot je razkrito pojasnilu 13. Druge rezervacije za okolje ter ovrednotili in preizkusili zasnovo rezervacije.
Na podlagi prepoznanih rezervacijami smo preverili obstoj pravnih in posrednih zavez, ki zahtevajo glede vrste, obdobja nastanka in sanacijo posameznih obveznosti odlagališč.
Poslovodskih presoj in ocen visine stroškov; bodo predvidoma potrebni dolgorocnih obveznosti iz naslova odstranjevanja odpadkov sanacije odlagališč in naprav (na zakonske osnove).
Preverili smo poslovodsko oceno višine potrebnih rezervacij za okolje po stanju na dan 31. decembra 2023, ki je bila pripravljena na osnovi presoj zunanjih strokovnjakov tekočim in preteklih letih potrebnih stroškov; omejeno.
Glede na to, da lahko spremembe predpostavk pomembno vplivajo na višino rezervacij v računovodskih izkazih; smo revizijske postopke osredotočili na to področje.
Zaradi navedenega so rezervacije okolje pomembne in zato smo področje opredelili kot ključno revizijsko zadevo.
Med drugim smo preveritev ustreznost zneska izkazanih rezervacij presojali tudi projektno dokumentacijo ter študijo tehničnih strokovnjakov, na osnovi katere je poslovodstvo oblikovalo te rezervacije.
Za znesek povečanj dolgorocnih rezervacij smo preverili in presodili ocene stroškov vezanih na pričakovane prihodnje potrebne aktivnosti za sanacijo, ki so osnovane in ovrednotene s pomočjo zunanjih strokovnjakov.
Za znesek delne ocene dolgorocne rezervacije smo presodili ocene stroškov; povezanih z vzdrževalnimi deli in pripravo projektne dokumentacije za likvidacijo; ki so osnovane na utemeljitvi zunanjih strokovnjakov.
Presodili smo tudi usposobljenost in objektivnost zunanjih strokovnjakov; ki jih je angažiralo poslovodstvo in ki so pripravili ocene stroškov.
Na vzorcu izbranih črpanje dolgorocnih rezervacij smo tesnili podparno dokumentacijo črpanje; na primer prejete račune, sklenjene pogodbe izvajalci, začasne situacije in rekapitulacije s strani izvajalcev; ter preverili črpanje dolgorocnih rezervacij.
Pregledali smo poročila pravdnih postopkih skladnosti družbe z veljavnimi predpisi na okoljskem področju ter pridobili neodvisna pravna pisma.
Oceni smo ustreznost razkritij pojasnilu 13. Druge rezervacije in njihovo skladnost z MSRP EU.
Blazitev rasti cen energentov visini 7.609 tisoc evrov ovrednotili preizkusili zasnavo tem povezanih okvir drugih poslovnh prihodkov.
Decembra 2023 znasajo pripoznane terjatve iz naslova neprejete subvencije za blazitev cen energentov 4522 tisoc EUR.
Pnhodki, pnpoznani subvencij za blazitev rasti cen energentov, na osnovi Zakona o pomoci gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (Uradni list RS 63/2022), so pomembni zaradi svojega vpliva na cisti dobicek druzbe tekocem poslovnem Ielu:
Prpoznanje prihodkov iz naslova subvencij za blazitev rasti cen energentov vsebuje oceneposlovodstva in pomembne presoj glede izpolnjevanja pogojev Zakona o pomoci gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki jo je pripravilo poslovodstvo, vkljucno poslovodsko presojo zagotovilu; da izpolnjen ludl bodoci pogoj ncizplacilu dobicka za leto 2023.
Na vzorcu izbranih subvencij blazitev rasti cen energentov smo primerjali zneske podporno dokumentacijo ocenili, ali so izpolnjeni pogoji iz Zakona o pomoci gospodarstvu za omilitev posledic energctske krize. Na vzorcu prejetih placil drzavnih podpor v letu 2023 smo uskladili prilive podporno dokumentacijo:
Pridobili smo razumevanje analize poslovodstva ovrednolili podporno dokumentacijo glede skladnosti z zakonskimi zahtevami;
Presodili smo tudi poslovodski oceni glede izcolnjevanja pogoja se nanasa pnhodnost; glede neizplacila dobicka za leto 2023.
V zvezi z zahtevano in se ne prejeto subvencijo blazitev rasti cen energentov smo pridobili poslovodsko analizo verjetnosti poplacilo neprejetega zneska:
Ocenili smo ustreznost razkritij pcjasnilu 21 Drugi poslovni prhodki in njihovo skladnost z MSRPEU.
Druge informacije obsegajo inbracije v letnem porocilu; razen racunovodskih izkazov in nasega mnenja o teh racunovodskih izkazih: Poslovodstvo je odgovorno za te druge informacije:
Naše mnenje o racunovodskih izkazih vključuje drugih informacij in zato o njih ne izrazamo nikakrsnega zagotavljanja ali sklepa.
V zvezi z revizijo racunovodskih izkazov je naša odgovornost, da le druge informacije preberemo in presodimo; ali so pomembno neskladne z racunovodskimi izkazi ali nasim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju; ali kako drugace zgledajo pomembno napacne. Poleg tega je naša odgovornost, da ocenimo; ali so bile druge informacije vseh pomembnih pogledih pripravljene skladu z veljavnim zakonom ali predpisi in predvsem, ali so te druge informacije usklajene z zakonom ali predpisi formalnih zahtev in postopkov za pripravo drugih informacij glede vidika pomembnosti in, ali bi neskladnost s temi zahtevami lahko vplivala na presoje zasnovane na teh drugih informacijah:
Na podlagi opravljenih postopkov porocamo, kolikor lahko ocenimo, da:
Poslovodstvo je odgovorn) pripravo posteno predslavitev teh racunovodskin izkazov skladu Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja kot jih je sprejela EU in za Iako notranje kontroliranje kot je skladu odlocitvijo poslovodstva potrebno, omogoci pripravo rcunovodskih izkazov, ki nevsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake.
Poslovodstvo je pri pripravi racunovodskih izkazov druzbe odgovomo za oceno njene sposobnosti, da nadaljuje kot delujoce podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujocim podjetjem in uporabo predpostavke delujocega podjetja kot podlago za racunovodenje razen Ce namerava poslovodstvo druzbo likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali ce nima druge moznosti, kot da napravi eno ali drugo.
Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad procesom priprave racunovodskih izkazov druzbe ter potrditev letnega porocila.
Nasi cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so racunovodski izkazi kolcelota brez pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake in izdatirevizorjevo porocilo, ki vkljucuje nase mnenje. Sprejemljivo zagotovilo nudi visoko stopnjo zagotovila vendar ni jamstvo, bo revizija, opravljena skladu mednarodnimi standardi revidiranj, vedno odkrila pomembno napacno navedbo, ce ta obstaja. Napacne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ker se smatrjajo za pomembne ce je upraviceno pncakovat, da posamicno ali skupaj vplivajo na gospodarske odlocitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh racunovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja skladu pravil revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:
Pristojne upravljanje med drugim obvescamo o nacrtovanem obsegu in casu revidiranja in o pomembnih revizijskih ugotovitvah vkljucno s pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med naso revizijo. Obenem smo pristojnim za upravljanje predlozili naso izjavo, da smo izpolnili vse eticne zahteve zvezi z neodvisnostjo ter jih obvesili o vseh razmerjih in drugih zadevah za katere bi se lahko upraviceno menilo, da vplivajo na naso neodvisnost, in jih seznanili s tem povezanimi nadzornimi ukrepi.
Imenovanje in potrditev revizorja
Za zakonitega revizorja revidirane druzbe smo bili imenovani na skupscini druzbe 15. junija 2022, predsednik nadzornega sveta pa je pogodbo revidiranju podpisal dne 30. avgusta 2022. Pogodba je bila sklenjena za obdobje 3 let. Celotno neprekinjeno obdobje nasega sodelovanja z druzbo, vkljucno s predhodnimi podaljsanji (podaljsanje prvotnega obdobja za katerega smo bili imenovani za revizorja druzbe) in ponovnimi imenovanji za zakonitega revizorja druzbe, znasa 5 let:
V imenu revizijske druzbe Ernst & Young d.o.o. sta za opravljeno revizijo odgovorni pooblasceni revizorki Sanja Kosir Nikasinovic in Lidija Sinkovec.
Nase mnenje o racunovodskih izkazih v tem porocilu je skladno z dodatnim porocilom revizijski komisiji druzbe, ki smo ga izdali na isti dan kot revizijsko porocilo.
Za revidirano druzbo nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega clena Uredbe (EU) st. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta, smo pri opravljanju revizije zagotovili naso neodvisnost od revidirane druzbe. Poleg storitev obvezne revizije in tistih, ki so razkrile lelnemporocilu in racunovodskih izkazih, nismo za druzbo in njene odvisne druzbe opravili nobenih drugih storitev.
Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tem; ali revidirani racunovodski izkazi druzbe CINKARNA Celje, d.d. za poslovno leto, ki se je koncalo 31. decembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: revidirani racunovodski izkazi), pripravljeni upostevajoc zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 z dne decembra 2018 in spremenjene Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/815 z dne 11. novembra 2020 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehnicnimi standardi za dolocitev enotne elektronske oblike porocanja veljavne za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba).
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih racunovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za notranje kontroliranje, kot je v skladu z odlocitvami poslovodstva potrebno, da omogoci pripravo revidiranih racunovodskih izkazov v elektronski obliki na nacin, da ne vsebujejo pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake. Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad pripravo revidiranih racunovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Delovali smo skladu z zahtevami glede neodvisnosti ter etičnimi zahtevami Uredbe EU st: 537/2014 Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno Mednarodnimi standardi neodvisnosti). Ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA). Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti in strokovnega vedenja. Naše podjetje deluje skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK) in skladno njim vzdržuje celovit sistem obvladovanja kakovosti; vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami:
V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:
Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep:
Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov smo prepričani, da so revidirani računovodski izkazi družbe CINKARNA Celje, d.d. za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2023 in ki so vključeni v letno poročilo, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Ljubljana, 18. april 2024
Sanja Košir Nikašinović
Direktorica; Pooblaščena revizorka
Sinkovec
Pooblaščena revizorka
Ernst & Young d.o.o.
ERNST & YOUNG
Dunajska 111, Ljubljana
199
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.